GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJEV NOVO MESTO i Lastnika in izdajatelja! Okrajna odbora SZDL Noto mesto in Kočevje. — Izhaja vsak petek. Posamezna številka 10 din. Letna naročnina 488 din, polletna 240 din. četrtletna 120 din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo 900 din ali S ameriške dolar Jo, — Tekoči račun pri Mestni hranilnici ▼ Novem mestu, Stev. 616-H-T-Ž4. Stev. 3 (306) Leto VIL NOVO MESTO, 20. JANUARJA 1956 Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Tone Goim uprave: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25. Poštni Telefon uredništva In uprave it. 127. Rokopisov ne vrača založniško podjetje »Slov. poročevalec« v Ljubljani. Za tisk oo Z redne letne konference komunistov novomeškega okraja Komunisti bodo še dolgo odločilna politična sila JANUAR - MESEC »DOLENJSKEGA LISTA" Od 1. decembra 1955 do 16. januarja 1956: V soboto, 14. jantarja je bila v Novem mestu okrajna konferenca komunistov, katere so se poleg 172 delegatov osnovnih organizacij udeležili tudi član Izvršnega komiteja CK ZKS Janez Hribar, zvezni in republiški poslanci inž. Jože Levstik in Živko Bernot, Ada Krivic, Tone Fajfar, Tomo Brejc, Tone Sušteršič, Franc Krese - Čoban, inž. Vilma Pvrkovič, kot gost generalni major Savo Vukelić in drugi. Izčrpno poročilo političnega stanja v okraju ter pregled dela komunistov na vseh področjih javnega življenja je podal sekretar OK Jože Borštnar, v razpravljanju pa sta sodelovala poleg delegatov OPO tudi tovariša Janez Hribar in Tomo Brejc. Obširna ocena političnih, go-ipodarskih in kulturnih razmer v okraju, ki sta jo na sobotni konferenci dala sekretarjevo poročilo in plodno razpravljanje po njem, je potrdila, da so komunisti v pravkar potekajočem desetletju v veliki meri izvršili »vajo osnovno dolžnost: da so ee borili za socialistično ureditev in odnose, za vsesplošni dvig prej nerazvite in zaostale Dolenjske in za nadaljnje uresničevana e ciljev, postavljenih v letih vseljudske revolucije. Potem, ko je sekretar okrajnega komiteja. Jože Bonšmgr v uvodu dejal, da je na svetu malo držav, ki bi v kratkem času 10 let v takih pogoiih in s talko skromnimi sredstvi dosegle tako ogromne uspehe, kakor jih je na področju zunanje ali notranje politike naša ntfa-da socialistična domovina, je podčrtal gosr±odarski napredek Dolenjske po vojni. Nadaljeval pa je: »Vendar pa moramo poleg vseh teh uspehov ugotoviiM. da smo premalo storili, da bi trenutno razpoloženje ljudi odgovarjalo tem velikim našim uspehom, na poti k nadaljnji gradit-v* socializma. Delovni ljudje so za socializem, sovražnik si ga ne upa odkrito lotiti. Dosedanji razvoj delavskega in družbenega upravljanja nam to najboljše potrjuje. Zaradi naših objektivnih in subjektivnih težav in pomanjkljivosti so tudi komunisti nasedali raznim vestem in zapadali v malodušje in defenzivnost. Mislim pa, da so smernice in tolmačenje gospodarskega posvetovanja v Beogradu pokazale, ds velika večina delovnih ljudi razume in pritrjuje politiki, ki je bila začrtana za bodoče obdobje razvoja gospodarstva v naši državi in da imamo tu komunisti dovolj konkretnih nalog za naše nadaljnje delo in da so nam sklepi Centralnega komiteja ZKJ dali jasno linijo in perspektivo za bodoče.« Za uresničitev novih smernic v praksi Priprava na okrajno konferenco komunistov novomeškega okraja so bile občinske konfe- ... skega razvoja. Povsod, tuđi na vseh sestankih SZDL in ostalih organizacij, so bile te smernice ugodno sprejete. Zdaj gre za to. d? naše organizacije to pozitivno razpoloženje množic, ki pomeni ogromen moralno političen kapital, do kraja izkoristijo tudi v vsakodnevnem, drobnem uresničevanju gospodarske politike na vasi. v podjetju in v občini. Vsi smo glasovali z zadovoljstvom za načela teh smernic, zdaj pa jih je treba z delom uresničiti, pri čemer orno že naleteli na vrsto problemov, pri. katerih so potrebni posega političnih organizacij. Gre za to, da se vsi državljani spozna- Za sekretarja novega OK ZKS Novo mesto še bil ponovno izvoljen Joie Borštnar renče, na katerih so povsod govorili tudi o novih smernicah našega nadaljnjega gospodar- Trgovski, gostinski in turistični delavci so spre; Dolenjske Toplice ter Štininajsti lin petnajsti januar so si .zbrali trgovski, .gostinski in turistični delavci za kraj in čas svoje prve letne steupsči'ne združenega siai-d .kata. 98 delegatov Iz vse Slovenije je toplo pozdravilo sekretarja Centralnega odbora sindikata trgovcev in gostincev Ceda Jeienića, predsednika sindikata LR Hrvatske Sme Petnica, predsednika nrepubl škega odbora Zveze sindikatov Janka Rudolfa ter MIlana Juričeva, Borisa Matejca in ing. Miloša Vehovarja. funkcionarje republiške sindikalne organizacije. Letno skupščino je začel predsednic s ndikata Albin Kovač, medtem ko je prebral poročilo letnega sindikalnega dela tajnik Lojze Fortuna. Letno poročilo je izčrpno i«n s statističnimi analizami utemeljeno prikazalo pereče probleme trgovine, gostinstva in turizma, obenem pa ostro obsodilo slabosti v socialističnem trgovanju: prepT o dajanje potrošnih predmetov takoimenova-no veriž-i-bištvo, spekulativno Izkor-ščanje trenutnega pomanjkanja potrošnih predmetov, zastarelo in neekono-tnlčrio embalažo ter slabo organiziran in drag promet, ki pogosto povzroči, da se pokvari mnogo prehrambenih predmetov, predno pridejo do potrošnika. Res je, da se blago kvarni zarad« nehigienskih tn neurejenih skladišč, zato pa bi moralo osebje, zaposleno v trgovini, bolj ko doslej »krbeti za očuvanje ljudskega premoženja. Podatki povedo, da je lani zaradi pokvarjenih živil obolelo v Sloveniji 84.000 ljudi! Zakon ocenjuje okvare blaga po malomarnosti kot kriminal, vendar pa so kaizini- doslej le simbolične. Sindikalne organizacije bodo morale pogosteje klicati na odgovornost povzročitelje in krivce gospodarske Škode. Novo besedo v trgovski mreža fcodo imeli poslej potroSni&ki sveti'. Skupščina je »oreie'.a načelno vsebino dela potroSniftklh svetov: potrošniški svet Imenuje ljudski odbor tal to na torej v špecerij-rtk'"ri trgovinah. Ta svet se ne bo vtiikol v pos!ova>n1e trgovine med delom in tako motil prodajo, ampak bo Imel le pravico sodelovat' na sestankih usluJbenstva in dolžnost, da se seznani, ne semo a podražitvami, oziroma položajem tržišča, pač pa tudi v vsemi težavami in obveznostmi socialistične trgovine. Skupščina je tudi odlo&no poudarila, da bo treba usluge v trgovini in gostinstvu normirati in tako Izboljšati storilnost in kulturno postrežbo. Navzoči so ugotovili, da so strokovne šole, obrtne zbornice in delodajalci premalo skrbeli za vajensko mladino. Tako so obrtne zbornice potrdile učne pogodbe tudi vajencem, ki zaradi bolezni ne bodo mogli opravljati svojega poklica Kasnejši zdravniški pregledi so ugotovili visok odstotek bolnih vajencev (ploske noge, srčne bolezni kratkovidnost). Posebno je nezaičitena v trgovskih in sestrskih poklicih ženska mladina. Ta mora često zaradi poman 1 kl Uve embalaže in neurejenih prostorov trdo delati In prenašati težka bremena, kar j« vzrok, da stroški socialnega zavarovanja rastejo. Razpravljanje je pokazalo, đa Je turizem v Sloveniji važna gospodarska panoga, pa tudi na drniž-beno dejavnost krepko vpliva. Lahko navedemo za primer Gorenjsko, ki stalno skrbi za lepo lice naselij, Ljudle nenehno iščejo kaj bi nudlil gostom, in se hitro navzemajo modernejših običajev, ki sicer na deželi niso v navadit. V tem ie na primer razlika med Gorenjsko in Dolenlsko lm zato ima Gorenjec tudi boljši standard kot Dolenjec. V razpravi je sodelovalo 21 delegatov. Govorniki so poudarili, da je treba spremeniti -olacni sistem v trgovini, govorili pa so tudi o moralnem liku trgovskega in gostinskega uslužbenca. Janko Rudolf je posebno naglasll. da je trgovina družbena služba, prav tniko kot gostinstvo in turizem, n da im-a1o ljudje v teh gospodarskih panogah ogromen voli v na razpo-ioženie potroSnika. Tako so prav' gostinski uslužbenci pokM-cpni da povedo odloOnelso besedo kp.kor doslej elede borbe proti alkoholizmu. Največ t?a bo seveda nared'la v tej borbi »«n cemefs* nroizvod-nia brezalkoholni rViač. Govorniki so ostro obsodili gospodarski kriminal, ki e« omogoča prav slaba organuzacna in te slabSa kontrola treovske mreže :n gostinske delavnosti. Deleeatl so Izvolili 27-člansko predsedstvo, predsednik P* Je spet Albin Kovač. Sporočamo žalostno vest, da je 16. januarja 1956 nenadoma preminul tovariš STANKO LUŠ1N član Sveta za turizem pri OLO Novo mesto Agilnega člana sveta, ljubitelja planin in požrtvovalnega sodelavca Rdečega križa bomo ohranili v lepem spominu. OKRAJNI LJUDSKI ODBOR NOVO MESTO Plašita akontacije dohodnine iz kmetijstva V Uradnem listu LRS 31. decembra 1955 je izšel odlok o določitvi akontacije io plačevan/ja jo s položajem n gospodarskem področju, d. bodo razumeli širino in nVjhost predvidenih sprememb in da bodo globoko prepričani ter s pravim socialističnim patr otizmom branili socialistična s;ališča v gospodarstvu, na zb; rib. volivcev, v delavskih svetil, v organih družbenega samoupravljanja m družbene uprave. Čeprav se strinjamo z načeli nove gospodarske politike, pa na Dolenjskem Je vedno srečujemo pojave, da pričakujejo posamezniki rešitev od okraja, republike ali zveze. Medtem ko so na primer lani znašali občinski proračuni okoli 120 milijonov din. so letos občinski ljudski odbori skupaj s predvidenimi investicijami predlagali kar milijardo in pol! Čeprav še niso znani obrisi plana za 1956. pa je vendar že zdaj jasno, da s planiranjem takih Številk in načrtov ne moremo nikamor. Podjetja in odbori se bedo morali prilagoditi svojemu organskemu razvoju iz lastnih sredstev in kreditnih možnosti, ki bodo na razpolago. Skrbno bomo morali preračunati, kaj je najbolj koristno in kaj neobhodno potrebno. Zaostriti bo treba kar najbolj investicijsko politiko. Se bolj kot dc«lej ■ se moramo usmeriti na lastne sile, iskati vse možnosti in vse rezerve, ki jih je tudi v nafem okraju dovolj. Preveč hrupa okoli odpuščani« delovne po nepotrebnem dvigali hrup. Normalno je namreč, da se na zimo razna sezonska dela ustavijo, kar je posebno pri gradbenih in gozdarskih podjetjih vsakoletni pojav. Gre pa predvsem za to, da odvisno delovno silo preusmerimo. Tam. kjer je delavcev preveč, posameznik ne more razviti svoje norme in za svoje delo ne more biti pravično plačan. Odpuščali pa bomo vso odvisno delovno silo, neproduktivne in nedisciplinirane delavce. Zanimivo je, da so ob novih ukrepih najbolj zavpili slabi delavci, razni nergači, medtem ko starejši delavci odobravajo to našo politiko. Načelo pa je, da iz vasi ne pritegujemo nove delovne sile. Brezposelnosti se ni treba bati, viške delovne sile pa je treba pravilno usmeriti, saj imamo poleg tega veliko možnosti za razširitev socialističnih obratov. Za položaj na vasti je značilno na Dolenjskem dejstvo, da ga ocenjujejo politične organizacije na splošno kot dober, kar pa je enostranska oziroma netočna ocena. Ni dovolj bdfi (Nadaljevanje na 1. strani) 1970 MOV,H NAROČNIKOV V zadnjem tednu se je naročilo na »Dolenjski list« 559 novih naročnikov; 379 v novomeškem okraju, 130 v kočevskem okraju, 41 v krajih izven Dolenjske In 9 iz inozemstva. Število vseh novih naročnikov v decembru in januarju se je s tem dvignilo na 1970, od česar odpade na posamezne občine: V OKRAJU KOČEVJE: 1. Draga - Loški potok . . . ♦ . 22 novih naročnikov 2. Kočevje ...,..»... 207 novih naročnikov 3. Ribnica ........... 133 novih naročnikov 4. Sodražica -...,«... 42 novih naročnikov 5. Velike Lašče........ 80 novih naročnikov <5. Videm - Dobrepoije . . * . ■ 39 novih naročnikov 7. Predgrad ......... 32 novih naročnikov V OKRAJU NOVO MESTO: 1. Črnomelj......... 122 novih naročnikov 2. Kostanjevica - Podbočje . . . 149 novih naročnikov 3. Metlika .. ... . . . .. 74 novih naročnikov 4. Mirna .....»•*. t* 51 novih naročnikov 5. Mokronog ......... 46 novih naročnikov 6. Novo mesto . ........ 319 novih naročnikov 7. Semič ......... j , 69 novih naročnikov 8. Straža - Toplice 94 novih naročnikov 9. Šentjernej . ..«*».,. 150 novih naročnikov 10. Trebnje .....««... 77 novih naročnikov 11. Žužemberk.........85 novih naročnikov Naklada »Dolenjskega lista« se je s tem dvignila na 10.300 izvodov. Največ novih naročnikov se je v preteklem tednu prijavilo v občini Novo mesto (102), Kostanjevica - Podbočje (64). Kočevje (57), Črnomelj (41), Šentjernej (39) in Ribnica (22). L T - združeni aljskl podjetji Z novim letom sta se združili znani belokranjski podjetji »Belokranjska železolivaon*« in osnovni »Tovarna učil« v enotna podjetje »Belokranjska železoliivar-na im kovinska tovarna« ali skrajSasio BELT. To ni nifcak Ko je ocenjeval vprašanje odpuščanja delovne sile in pol-proletarcev, je sekretar Borštnar dejal, da so to vprašanje na sestankih marsikje napačno dohodnine od kmetijstva za prvo tolmačili, sektaško reševali in izreden ukrep gospodarskih to četrtletje 1956. Ker dohodnine od kmetijstva za 'leto 1956 še ni odmerjena, določijo občinski ljudski odbori na svojem obrnočju akontacijo dohodnine od 1. januarja do 31. marca 1956 v visini 30 odstotkov od dohodnine, ki je bila odmerjena kmetijskim gospodarstvom za leto 1955. Občinska ljudski odbori morajo v 15 dneh po objaivi tega odloka določiti znesek akontacije vsekemu posameznemu davčnemu zavezancu. Davčna zavezanci »o dolžni določeno akontacijo (plačati ža prvo četrtletje do 15. februarja 1956. Kako bo z obnovitvenimi krediti S sestanka koristnikov obnovitvenih kreditov v Podbočju SVOJCEM BIVŠIH ŠPANSKIH BORCEV! Naprošamo vse svojce bivših borcev španske republikanske armade (leta 1938-1939), ki so padli v Španiji ali v vrstah NOB (1941-1945), da javijo svoje naslove in podatke o padlih Glavnemu odboru Zveze borcev LRS — španska sekcija. V nedeljo, 8. januarja je bil v zadružnem domu scrainek koristnikov obnovitvenih kreditov iz bivše občine Podbočje. T0 območje, zilasti pod Gorjanci, je bilo med vojno hudo prizadeto. S pomočjo kreditov, ki ;t'h je dala Ljudska obla«, so večina že obnovili požgane domačije. Je pa še nekaj neobnovljenih, dokaij pa le nedograjenih poslopij. Kot so na tem sestanku povedali, pa so si mnogi s temi krediti obnovili domačije in gospodarska poslopja, čeprav med vojno niso biili prizadeti. Posamezniki so si s temi krediti gospodarsko zelo opomogli. Obnovitveni krediti so bili dolgoročni in deloma brezobrestni, deloma pa z zelo nizkimi obrestmi. Sedaj je treba misliti na postopno vračanje teh posojil, kar so mnogi .pozabili. To toliko bolj, ker so ti krediti, oziroma vračilo kreditov, namenjeni za nadaljno obnovo še čistih poslopij, ki dose-daj niso prišla na vrsto ali pa so ie_ deloma dograjena. Posebna komisija pri OLO bo pričela z Izterjavo zajpadjMh obrokov obnovitvenih kreditov pri vseh, ki so plačila zmožni. Vrnjena sredstva bQ okrajni ljudski odbor dodelil še preostalim upravičencem, ki dosoda,j jz enega ali dirugega razloga niso prišli na vrsto. Na sestanku v Podbočju, kateremu so prisostvovaili zastopniki novomeškega in trboveljskega o-kraja ter predsednik občine Ko- Novo Kočevje je zraslo na ruševinah Vse, kar je ostalo po odhodu Kočevarjev jeseni 1941, so biie prazne vasi, Vanje so se naselile posamezne naše družine, ki so z vsem podpirale partizanske čete, ki so se kmalu pojavile na tem območju in se naglo krepile. Sredi »italijanske* Provin-cie Lubiana, zasedene s sto tisoč okupatorjevimi vojaki, se je Pričelo razvijati osvobojeno in PO partizanih kontrolirano ozemlje. Italijanski fašisti so bili besni. Ker se niso upali nastopiti proti partizanskim enotam, so se s toliko večjo »korajžo« vrgli na preganjanje neoboroženega prebivalstva in na požiganje celih vasi. Na veliko so ubijali nezaščitene ljudi, jih vlačil; v internacijo na Rab in druga taborišča. Samo iz območja občine Kočevje brez priključenih krajev po novi teritorialni razdelitvi so bili ubiti 304 ljudje, od tega IM borcev. Požganih je bilo 28 vasi, popolnoma uničenih pa 2.700 objektov ter več kot polovica stanovanj. Zelo hudo je bilo prizadeto mesto, ki je bilo večkrat bomba rdi ran 0 in je pretrpelo tudi več srditih spopadov in težkih borb. Ob koncu vojne Kočevja skoraj ni bilo, tako je bilo razdejano. Na kupe Tuševin so prišli no- vi ljudje iz vseh krajev naše države. Leta 1953 so izginili zadnji sledovi vojne v mestu. Tam, kjer je stoletja stal grad Au-sperga kot žalosten spomin naših kmetov na fevdalno oblast, so meščani postavili dostojen spomenik s parkom v slavo in čast vsem padlim borcem, ki so tu prelili kri. Med njimi je padel tudi narodni heroj, slavni komandant 14., divizije Mirko Bračič. Skratka, iz kupa ruševin je pod rokami pridnih delavcev, mladine in ostalih prebivalcev ter ob pomoči ljudske oblasti v manj kot desetih letih zraslo novo mesto. Pa n: ostalo samo pri obnovi, ki je terjala ogromnih naporov in sredstev. Zrasli so novi objekti. Nov moderen hotel, ki je dobil ime Pugled, po znani vasi v Rogu, kjer je bilo spomladi 1943 zgodovinsko zborovanje OF. O tem hotelu se je zelo laskavo izrazil tovariš Tito, ki je bil že večkrat gost v njem. Mesto je dobilo novo kavarno, obnovljena je bila kino dvorana in prenovljen Seskov dom, zgrajen velik športni stadion s pripadajočimi napravami in mlečno okrepčevalnico. Tudi n^vih s+anevanj le bilo zgrajenih veliko, vendar je to še vedno pereče vprašanje spričo na- glega naraščanja prebivalcev. Lani je mesto dobilo tudi lepo novo železniško postajo. Preurejen in razširjen je bil vodovod, tlakovana cesta do kolodvora, pravkar pa dokončujejo zadnja dela pri urejanju Rinže ter postavljanju zapornic. Nadaljnje nove gradnje V gradnji je velik dom za telesno vzgojo, več stanovanjskih stavb in eden največjih mlinov v državi, ki ga gradijo poleg žitnega silosa z veliko skladiščno zmogljivostjo, zraven pa bo rumov ObLO »ti OLO, kajti ta udobno urejeni prostori zado-akt je Hi predviden S« v sčajo sodobni tehniki obratova-sami«4i investicijskih nja. Po zaslugi prizadevanja ce-progsramov izgradnje obeh ob- lotnega kolektiva t direktorjem jetatov. tov. Laknerjem na čelu je to- ZelezoJivaima se je nekako varna v času šestmesečnega posredi preteklega leta preselila v izfcusnega ohratovanija prebro-novosgraijeuo Stavbo, katere diiia začetne težkoče delovmh pogojev v novih prilikah. Z veliko večjimi težavami pa se je v preteklem letu borila »Tovarna učil«, pred katero so bile z družbenim planom postavljene sorazmerno velike proizvodne naloge, čeprav je bila tovarna še v izgradili. Pod isto streho, kjer se, je gradilo in obnavljalo, je moral delovni kolektiv obvladati tudi tekočo proizvodnjo. Poleg tega je bilo vseskozi odprto tudii vprašanje vodilnega strokovnega kadra, kar je seveda že tako težko stanje še poslabšalo. Z novembrom je. začela tovarna poslovati združena z Zeiezolivarao, kar jje takoj vplivalo na izboljšanje fa-nančno-ekonomskih razmer v podjetju. Z izterjavi jo še neporavnanih računov, povečanjem proizvodnje, odprodajo vskladi-ščenih finalnih proizvodov ter z zmanjšanijem sorazmerno velikih zalog materiala, je kolektivu uspelo premagafa preje nezadovoljivo finančno stanje. Novo podejtje BELT ima vse pogoje, da se bo kmalu razvilo v eno najmo&negših industrijskih podjetrij Bele krajine. Premostiti bo seveda potrebno še marsikatro zapreko, tako glede dograditve. t»varniškiih objektov, kakor tudi opreme, Podtjetfle se je odločalo, da opusti lesni obrat ter bo v bodoče razvijalo le kovinskega. Delovni proces v kovinskem obratu' bo treba prilagoditi novim delovnim prostorom ter oovograjenim obdelovalnim strojem, ki so bili do sedaj še vsfcladisčeni ali pa le za silo posta vi j eni. in zato bo sedaj ta obrat prešel v šestmesečno poizfcusno obratovanje. Tovarna BELT bo nudila našemu trgu raznovrstne trgovska in sanitarne . litine ter ođHtk« iz sive litine in barva?»*ih kovin, razliitene predmete za kmetijstvo hi splošno uporabo, livarske podpornice in orodoe, diapro-jektorje in pan-tografske svetilke. Da bo ustreženo kvaliteti in cenenosti izdelkov kakor tudi njih komercialnostt. bo potrebno Se precej tehničnega obr*Hv-n^vaoja delovnega procesa., kar zahteva že novega kvalificiranega in visokokvaMfici ranega kadra . Tng. B. P. stanjevica-P^dbočje, so navzoči poudarili, da je treba pri takih, ki so se s kredkom za obnovo neupravičeno okoristili, takoj izterjati doJžni znesek, vse ostale pa je tr«ba- posebej obravnavati poleg kreditne sposobnosui upoštevati ^udi njihov delež v NOB. Navajali so tudi vrsto nepravilnosti, ki so se dogajale v obnovitvenih zadrugah, kar bo treba sedaj razčistiti. Zanimivo je, d* se je od tposebej povabljenih predsednikov bivših obnovitvenih zadrug tega sestanka, udeležil samo eden. V Podbočju so na enem prejšnjih sestankov izvolili tudi posebni odbor, ki, naj sodeluje pri reševanju prošenj in -pritožb v zvezi z obnovitvenimi krediti. stala tudi moderna pekarna. Letos je predvidena gradnja pralnice in ostalih komunalnih naprav. Iz skromnih obrtnih delavnic so zrasla velika podjetja, kot n. pr. Kjučavničarstvo in kleparstvo, ki zaposluje že nad 100 delavcev ter izdeluje številne predmete za široko potrošnjo. Prav tako je iz mehanične delavnice nastalo veliko podjetje, ki opravLja vsa popravila avtomobilov ter montira tudi nove na osnovi Učence z inozemskim podjetjem. (Nadaljevanje na 3. strani) 3 Hotel »PUGLED« v Kočevju Vične Z* Saš od 20. do 29. januarja Koncem tega tedna izboljšanje vremena. V prihodnjem tednu zopet pogoste padavine. Bolj se bo ohladilo vreme vi dneh do 22. Januarja. Stran 1 »ĐOLtHJlII fcTiT« &t«v. 3 (306) Komunisti odločilna bodo še dolgo politična sila (Nadaljevanji s t. strani) ker imajo Izredno ugoden trg zadovoljen z ugotovitvijo, da se 23 sv°Je Pridelke. Ce verno kaj kmetje nt pritožujejo nad pol'- vso terja ur«sni6itev socializma tiko zaradi sorazmerno dobre na vasi. potom a dosedanjim letine, finančnih regresov, so- položajem ne smemo biti zado- razmerpo nizkih davkov in zato, voljni. Do kod smo prišli v rasti socialističnih odnosov na vasi Razpravljanje na vasi, ki odobrava dosedanjo gospodarsko politiko na kmečkem področju 69 je ponekod odmaknilo od nakazanih smernic. Ne gre za napad na kmeta, kateremu se življenjska raven postopno dviga, temveč gre za to, da se živ-Ijtnje na vasi In odnosi med mestom in vasjo do neke mere izpremenijo in odstranijo privilegiji, ki jih danes vas ima. Gre predvsem za krepitev socialističnih stališč, za podružab-Ijenje sredstev, s katerimi razpolaga splošna kmečka zadruga. Čeprav so bili v organiziranju splošnih kmečkih zadrug tydi na Dolenjskem doseženi lepi uspehi, je pomanjkanje socialistične perspektive najrevnejša slabost kadrov, ki delajo na tem področju. Kot v vrstah organizacij SZDL. tako je tudi v organizacijah komunistov zamrla orientacija v borbi za socialistične odnose na va*i. Čeprav smo dosegli vidne uspehe v živinoreji, poljedelstvu itd. pa a stanjem in politiko nekaterih KZ nt moremo biti zadovoljni. Premalo skrbijo za večanje zadružnih sredstev, vse preveč pa je teženj, da se ves dobiček razdeli v zadrugah le kmetom za njihov oseben razvoj. So še pojavi špekulacij >» vodstvih zadrug, izkoriščanje družbenih sredstev, pa tudi razne izgube in malverzacije. Pri tem jt> sekretar Borštnar kritiziral tudi premajhno družbeno kontrolo nad tem področjem našega življenja. Kmečke občine bi pravtako morale obravnavati! zadruge, kakor mesta obravnavajo tovarne. Bolj kakor doslej pa bo treba zadruge tudi kadrovsko okrepiti. Ce pa bomo hoteli krepiti družbene fonde preko zadrug, državnih posestev in na druge načine, bo pri vsem tem delu neohodna potreba socialistična usmeritev, ki ne bi šla brez težav na vati. Organizirane socialistične sile na vasi je treba «ato okrepiti ter organizacijsko in vseb'nsko poglobit* d«lo v Socialistični zvezi, več in boljše politično delati med gasilci, člani Rdečega križa, v kulturnih društvih, na najrazličnejših tečajih i>d. Prvenstvena naloga pa je, da okrepimo politične pozicije v zadrugah In njihovih uprav. n'h odborih, da bodo v njih delali socialisti, ki se bodo zavedali socialistične smeri naj* politike na vasi. Danes je na Dolenjskem zaposlenih desetkrat več ljudi kakor pred vojno Na Dolenjskem o pravem proletariatu še vedno ne moremo govorite. Približno 70 odstotkov ljudi živi od kmetijstva Med'ters ko je bilo v stari Ju-gieslavijil zaposlenih približno 1100 ljudi, vžtevši državno uprave, smo po osvoboditvi, zlasti pa po letu 1948, zabeležili hitro rast socialističnega sektorja. Danes je v okraju zaposlenih malo manj kakor 12.000 ljudi, kar prepričljivo govori o napredku Dolenjske po osrvobo-ditvi. Večina novozaposlenih Hudi je prišla s podeželja, zaradi stanovanjskih razmer pa ti delavci po večini ie stanujejo na vasi, predvsem kmečki sinovi in hčere, kočarji in pol-kme'je, ki poleg dela v podjetjih delajo tudi *e doma. Re»5 je torej treba, da pravi delavec na Dolenjskem šele nastaja. pomirljiv odnos do kriminalcev, saj imamo primere intervencij, da bi se kazni kriminalcem omilile ali odložile. Celo v nekaterih organizacijah ZK n: pravega stališča do »članov«, ki sp bili obsojeni zaradi kriminalnih dejanj. Ponekod enostavno trpijo v tvoji sredi lju- di, Id nimajo nobene legitlma» cije za članstvo v Zvezi komunistov. Borba proti kapitalistični miselnosti, ki t* js začela razraščati med posamezniki v podjetjih v raznih orfanih, ne bo lahka, če ne bo politična, se pravi ostra i« če n« bodo komunisti spet prvi v tej borbi čedalje več državljanov v organih družbenega upravljanja Prehod na nov komunalni si-' stem Je terjal mnogo dela. v katerem so politične organizacija v okraju izvršile svojo nalogo. Tz dosedanjih izkušeni opažamo, da m novi občinski odbori zavedajo svojih dolžnosti. Njihovi sveti povsod še ne vedo, kaj in kako bi delali. V Pomanjkljivosti v delavskem obftinakih upravah manjka apo- socialistične samoupravljanlu in v sami pro izvodnji Je treba gledati za*o s tega stališča. Na tem področju so komunisti v okraju vlojtili ogromno naporov, da bi delavsko upravlianje uresničili v živlienie. V 88 podjetjih je izvoljenih 988 delavcev ln uslužbencev v delavskih svetih ln upravnih odborih. Izmed katerih je 287 komunistov, 100 mladine in 180 žena. Izmed pomanjkljivosti, krltl- sobnih uslužbencev, zaradi česar je nevarnost, da se bo razpasla birokracija, posebno še. če aveti ne bodo delali. Zbori volivcev so bdli slabo obiskani, krajevni odbori pa so zaživeli :n skoraj povaod že dobro delajo. Premalo je v svetih in odborih žena, ki pa so se pokazale predvsem v socialnem skrbstvu zelo delavne. Nov komunalni sistem pa je odprl pot za široko neposredno in posre- airanih na tem področju, je tre- dno sodelovanje državljanov, k; ba omeniti premalo dosledno borbo delavskih svetov ln upravnih odborov za uresničitev novih gospodarskih smernic in premajhno zanimanje za. pravice ln dolžnosti delavske samouprave. Premalo Je bilo narejenega za samoupravljanja v socialistični obrti. Nezdrave težnje po dviganju plač brez zvišanja delovne storilnosti so nadaljnla značilnost za še vedno nizko zavest mnogih kolektivov. Le 34 odstotkov vseh delavcev v okraju dela po normah in akordih, kar Je znatno pod dejanskimi možnostmi. V trgovini se ustanavljanje potrošniških svetov vleče ie precej časa. Najbolj nevaren je pomirljiv odnos ljudi do kriminalcev V letu 1955 j« bilo pred sodišči v okraju zaradi kriminala ga morajo prav komunisti same .** krepiti in se dosledno boriti proti vsem birokratskim ppja-vom, samovolji posameznikov v upravi in podobno. V vseh teh uspehih ln napredku, ko dela v rajnih telesih družbenega upravljanja v okraju nad 1.500 ljudi, se zr-call tudi široko politično delo zveze v okraju. Popustila pa Je vsebinska in politična utrditev organizacije, saj število 61anstva (40 odstotkov od vseh volivcev) ne odgovarja dejanskemu razpoloženju ljudi. Med najslabšimi občinskimi organizacijami 8ZDL so Šentjernej. Kostanjevica 1» Semič. Komunisti se bodo zato posvetili adaj predvsem delu v tej in ostalih organizacijah, zlasti tudi v mladinski, ki zajema komaj 32 odstotkov od celokupnega števila mladine. spraviti v tek, da ho izvrševal naloge naše demokracije. To Je hkrati uresničevanje duha VI, kongresa ZKJ, katerega smernice so še vedno naše napotilo. K temu delu je treba pritegnite vse komuni«?*?,, ne pa samo nekaterim nalagat; tudi po 10 tn 12 funkelj, medtem ko stoje drugi ob strani. Nedelavne člane, ki nočejo razumeti sprememb v oblikah našega političnega dela in nikjer ne delajo, Je treba Iz organizacije Izključiti. Pri utrjevanju društev in organizacij ne smemo pozabiti na krepitev ženskah društev, v katerih naj lene odločneje spregovorijo. Komunist-morajo potna/anr.i povsod tn o vseh pojavih* ivdruibanem |tv-lienju vedif^čaaoun. $krb ta mladinsko j*eflnlzaetje mera priti pri tenWv*lu na prvo mesto. Član Izvršnega komtoejs CK ZKS Jane* IMbar |« v uvodu dejal, da je konferenca pokazala viden napredek v smeri družbenega samoupravu anja Komunisti t* čedalje bolj m-vedaJo velike odgovornosti v razvijanju oblik družbenega žlvljtnila. Nito več le predstavniki svote organrizeeijs. temveč ae pojavljale ko* sila, ki s* hi rt za pravilno uresničevanje naše politike in socialistične lini.it). V nadaljevanju je tovariš Hribar dejal, da je nova gospodarska smer predvsem odorava neskladij, ki »o v de*, sedanjem razvoju prišle do izraza v naii graditvi. prj tem moramo izrabiti vse skrite rezerve, ki Jih 'It vodno nismo zajeli ln ki te kalsjo v raznih oblikah. Suho raepmvljanje samo o dvigu plač nas n« bo pripeljalo nikamor, če ne bo osnova as take razprave prodroem povečana storilnosn in vtttJt delovna disciplin*. Član CK ZKS Tomo »reje je govoril o odgovornosti komu-n!#tov za vse, kar je v družb', slabega In dobrega. Politično stanje s« izboljšuje med komunisti. Sklepe VI. kongresa Je » celoti razumel okraj tn njegovo vodstvo, en det v občinskih vodstvih, medtem ko v osnovnih organizacijah ponekod šele zdaj začenjajo to v celoti razumevati. Tn nam nalaga, da moramo bltj vat skupaj *t doslednejši v objasnievanju poHtičn0-ga dela. še več j« troba ljudem razlagati zakone in uredbe. Od ttga, kako bomo arlal resnična IsveeUt to, kar katojo nove smernice nadaljnjega razvoja, je odvisna življenjska raven :n njen dvig. Pomoč za to delo pa morajo komunisti iskati v oboroževanju z resnice in marksistično znanostjo, ki i o je treba povezovati a prakso, Vodstvo novena okrauieaa komiteja Na konferenci so del»sat1 iz. volili nov okrajni komite jkS in čAans revt*!J*kt kemiait«. Za člane OK to kili isvoljeni na* s'ednji tovariti: Jois Borštnar. Martin Zugelj, Viktor Zupančič, Franc Pirko-vič, Niko Belopavlovič, Jan*1? Zunič, Ludvik Kebe. Miha Pf>-črvina, Ema Musar, Jože Plaveč. Ludvik Oolob. Bolan Fab-jan, Janez Oven, Frane Zidar, Vlado Berce. Stane Smid, Maks Vale, Franc Košir. Tone Pire, Franc Jakljevič, Martina Petri*. Franc Kotnik, Stane Zula. Franc Vovk, Rado Taufer, Jože Stok, Avgust Jazbinšek, Tepe Dvojmoč. dT. Marjan Pavlic, Ludvifc Simon}* in Rsde Vrli* nič. C lani revizijske komisije pa so: Avgust JasHinlak, KAfina Fif, Jože Knez, Zan Skrinj ar is Mih« Burj«. (^dtedna dv tedna fcWla dane* bomo »spisali ne- »preje« podporo katerekoli kaj misli in dejstev o franco- Uranke v parlamentu, ikih volitvah, kt so. razumljivo Desničarske skupine, ki so bt- vzbudtle po svetu veliko tani- le doslej na vladi, to najprej manje. Trenutek je kaj prime- odločno nastopile zoper repu- ran sa to, kajti včeraj ta Je blikansko fronto, potem to avo- sestaJ nevi francoski parlament. Je stališče nekoliko omilile Za novi parlament Je značil- nevarnosti, da bi KP no predvsem to. da *<> II levi- Francije z akcijo za uitanovl-čarske skupine močno okrepile. *«v krajevnih odborov ljudske Ta velja slasti sa komunistično fronte iz vrst pristašev socia-partijo, ki ima idaj v parla- lW°v, radikalnih socialistov in mentu 52 poslancev več kakor KF pritegnila na svojo stran poprej. Delno se je okrepila volivce republikanske fronte. Ko tudi skrajna desnica, taJw ime- «0 pišemo, najrazličnejše kombl-novano Poujadovo Kihanje, ki J™ci.?» v Ivezi s tem- k.do bo "°" ie tokrat prvič nastopilo na vo- vi predsednik vlade m katera Htvah in pobral« kar 51 poslan- politična skupina bo imela v iiklh mest. Pulsdi.tl pod krinko njej glavno besedo, še niso zaboja aa pravičnejše odmerjanje ključen«. davkov čedalje bolj uveljavil*- Vendar za »daj najbolje kaže jo fašistična gesla ln fašistične voditeljem republikanske fronte metode. O tem pričajo njihovi Ti Imalo v parlamentu Izmed odredi .komanriosov, ki so «f- 600 wmo 126 lali krvave Izgrede med pred- mandatov, so torej v večini, a volilno kampanjo, o tem pričajo Vendarle v najusodnejšem po- napovedi, da bodo kmalu usta- 1"ža.i«i, ker je vladna koalicija novtll oddelke »zelenih trtic«, deimrBa centra močno diskredi- dejatvo. da je Pierr« Poujade tirana, KP še vedno osamljena proglasil sebe sa »vodjo« in »lede «» druge politične stranko podobno. ,n sodelovanja v vladi, pužadl- stl spričo relativne mtloštevil- V sredi med skrajno levico BMt, |f| faS,st5fn|h metn k, ^ Republikanska fronta sociah- n( s(,ptav!len» 1n kT^w v Amru stov ln radikalnih socialistov f^ M,roifU, fej.r se bijejo kr^a- pod TBdstTom Mendea-Franeea 1n ^ i-voill* Toneta ISaCklJ* zape! pet pesmi. Vte nsvzpee Je s svojim prvim nastopom prijetno preienc-"i. Vsi želijo, da M se zbor še naprti izpopolnjeval in nastopil tudi izven podjetja. Prav tako prijetno *o pretenetiU Jtodbaniki, Vse Je treba samo pohvaliti. O problemih, nroeb'b In poslo-viniu podjetja v letu 1955 Je poročal predsednik upravntga odbora tovariš Tanko Kastelie. Zlasti se Je dotaknil komercialne pl*M poslovanja. 7,3. nakup surovin je podjetje dobivalo potrebne devize po ključu na zmogljivost posamezne tovarne. Podjetje Je kup41o v letu 1955 za pol milijarde dinarjev raznega materiala, od tega te odstotkov is uvoza. Nakup domače volne Je Ml vesan preko posredovalnic* v fJsog*a«u. Količtae, kupljene p« tej poti »it* eade-Ual«, zato j« bJJo treba tefel po zalogah is prejtnj*fa leta. š t*m so se zaloge surovin zmanjšale m bo zgradi t*ao lotos m poln» obratovanje tovarne treba kupiti vef $urovin. MaJveS Je bilo treba kupit* v(*l«m» p?ej« a« iodelavo kamgarnov. Nabavni oddelek je i-mel stike a IS* domačimi in 30 tujimi dobavitelji. Prodajni odtok Je Uni prodal za eno mlMjardo 49 mlrtjonev din izdelkov. Število odjonulesv as jt proizvodnja vedno ravnala po vo-povefalo na 45». Kupčije «o bile sklenjene na osnovi varoeav za S do 4 mese«t vnaprej. Tako te je proizvodnja vedno ravnala po volji kupcev, kar Je ugodno vplivalo na hitro prodajo. JCalogo Izdelanega blaga aa sa satkala na najmanjšo mero. Prodajalna podjetja na Glavnem trgu v Novem meotu je ustregla mnogim knpe-vtlcem. saj nudi kvalitetno blago po ugodnih conah. Viioko kvalitetni izdelki tovarne bnajo, kot rečeno, vedno več od-jemalcev. Mnogi kupol za dobra Dal Tudi letos kakor lani ln prihodnje lete poziva ROTEKS vse prallčerejce ln klavnice, da «e zavržejo niti ene kote, temveč skrbno ederejo vse zaklane prašiče, ROTCKS pa Jim bo plačat t-a KOZE PRAŠIČEV SLOVENSKE PASME PO «00 DIN ZA KILOORAM IM«M«MM««M«*»M«M«»««»*«l«t I »»«>»«■»■ poznaj« imena Izdelkov tovarne kot so KAŠMIR. BOUCLE, BOHINJ. TRENTA, TWEED, *td.. ter zahtevaj* Izdelke št po vsej državi. Finančni plan podjetja Je bil v cel»« dosuđen, količinski pa ne. Tega ni Wlo inntnfo dojeti zaradi popravil parnega kotla itn pomanjkanje elektrike v jesenskih, odnotno simskih mesecih. Zaradi odpovedi električnega toka, kar povzroča kolektiivu velike težave, Je podjetje samo v lanskem letu imelo Škode 70 milijonov din. Delovni kolektiv NOVOTEKSA je pričel novo leto s trdno voljo, da doset> S« večje uspehe, Zlasti pa si bo «e naprej prizadeval, da nudi fctevilnlm odjemalcem prvovrstno blago. S. D. Točenje vina v kočevski »Tekstllcml« V »mokstilam« v Kočevju so zs uelutbenc« In delavce 8« veokret nakupi« vina v ka*kem vinorodnom leeaiu. Tako tudi decembra lan . ko Je uslužbenec tovarne M. H. lrupil v ftentlemeflu Pri ne-kem ltmotu 300 litrov vina ln ga plačal po 7» *n. To vmo pa so potem v tovarni med delovnim časom prodajali po 1M din. To početje vsekakor zasluti grajo in je rud prepovedano. Popivanje v »Tokstila-n4« roa ne pomaga zatirati alko-h«Wtma, gotovo pa tudi ne prispeva k povečanju dolovne ito-ri!n**44. D- z- Utonil je v mlaki 11. Januarja s« je Anton Fabjan iS Skocjana 4 okoli 38. ure vračal iz »»družno gostilne v Skocjanu proti domu. Kakih K metrov prod heo Je padel v nezavest Jn Oble**! v vodi, »ara* česar se je zadušil. Bil j« težko fciveno bolan. Inž. Anton Zore Zboljšaimo prehrano živini Vedcrat svetujemo Živinorejcem, tako v različnih strokovnih člankih, kakor tudi • predavanji in v razgovorih, ekonomično, čimbolj goeu>odarsko krmljenje njihove živine. S tem želimo povedat:, naj se uvoljav-lja tako krmljenje, da bomo s čim manjšimi količinami krme dosegli čim večjo proizvodnjo, ae pravi, kar največ mlaka, prirastka (hitra rast), visoko nes-nott m podobno. Tsksni nasveti ao pogosto premalo točni, preveč splošni ln ne povedo bl-etvenega o ttkem krmljenju. Res je, dt moremo t prBvilno uporabo krm* doseči prtv lepe uspehe in tako uveljaviti želje tlohernega živinorejca o uspehih v njegovi šiv norejl. S pametno uporabo krme torej pe* večamo proizvodnost, oziroma porabimo manj krme za enak uspeh, kakor pri nepremišljenem krmUonju in porabi krme. To pravilo velja le do neke meje, preko katere vplivamo na večjo proizvodnost samo s povečani™ krrnjfckim obrokom ln s kvaltetnejšo krmo. Namen toga članka je Dredvsem eko-nomičoost krm'leni« — rla bi pri rsapoložMIv'h ralr«.* krme dosegli boljie uspehe. le slabemu gospodarju je vseeno, kakšno korist ima od živine Prtvi pomen reje živine je gospodarska korist, ki Jo nudijo Hvali, ko dobivamo od njih proizvode, ki so potrebni za našo prehrano in druge namene: meto, maščobo, mleko, jajca, dalje v proizvode za industrijsko predelavo (valna, kože, rogovje, kosti, perje), gnoj za vzdrževanje plodnosti zemlje ter za najrazličnejša dela. Ce sta prehrana ln oskrba pomanjkljivi, teh proizvodov od živine ne dobimo in tako tudi nimamo od nje prave koristi. Zato Je za uspeh živinoreje urejeno krmljenje posebnega pomena in na prvem mostu od vseh ukrepov za zboljšanje kakovosti naše živine. Vss krma, ki Jo živali požro, se ne izkoristi za tvorbo mees, mleka, maMebe Itd., ampak samo neki del. Preostalo krmo pa tivtil porabijo za potrebe lastnega organizma, sa pravi, za vzdrtovanjo življenja. Ta del krmo Imenujemo vzdrževalna krma, kor se njene hranilne oziroma energetske vrednosti porabijo za delovanje notranjih organov kvslskega telesa, za srca. pljuča, organov za izloča. zgolj na vzdržno krmo, ker bo- Je, da pri žrivahh z visoko pro- na v#ak kilogram iive teže do živali kljub temu hirale. Ce izvodnostjo (dobre molznice) znatno več krmilnih snovi *a smo v stiski s krmo. uporabo odpade od skupne potrebne kr- lastno vzdrževanje kakor manj- torme sicer omejimo, vendar do me manjši odstotek na vzdržno še, lažje žival:, kajti pri manj- pravins mere. Živina mora do- krmo kakor pri živalih s nizko jin Ovalih odpade znatno več bivati toliko krme, da ne bo proizvodnostjo. Na primer pri površine na kilogram žive te- preveč izgubila na teži. S tem kravi z letno molznostjo 2000 jt kakor pri večjih ln se zato nje, za neobhodno delo mišičja, bomo obdržali zdravje živali in do 2500 litrov mleka odpade od- porabi več energije za vzdrže- vanje tPle.one toplote. Primer: za žival, težko 200 kg, se porabi za vzdržno krmo v celoti 2.6 hran.lnih edlnic aH 0.013 na kg, za vzdrževanje telesne toplota, bo kasneje pri zbolišani krmi celotne količine krme, ki zago za gibanje telesa, skratka za sposobna v kratkem času pove- tovi navedeno molznost, okrog opravljanje življenjskih funk- Čati proizvodnost. Kadar živina 80% na vzdrževanje samega cij. Ker je za dobro izkorišča- preveč strada, močno shira in organizma in 40% na proizvodnje proizvodne lastnosti neke pri bodoči poletni zboljšani pre- nio. Pri molznici s 3000 1 mlfks 7a 400 kg težko žival v celoti 4 živali najpomembnejša zadosti- hran: ne bo mogla povečati pro- odpade 50% na proizvodni del hranilne sdinice ali 0010 na kg. tev po vzdržni krmi. Je prav, izvodposti, ampak si komaj krme. Krava iapod 1000 1 mlaka in 7t gon kg težko žival 6.1 hra-da smo o tem natančneje po- opomore ?amo živalski organi- letno pa porabi preko 90%, ce- mirnih edinie aH 0.008 za vsak učeni. z«n. v opisanem primeru, in lo mr'n od skupne krme za kilogram. Iz tega spoznamo, da takih Je v praksi na žalost pra- vzdrževanje telesa m 1« 10% do j« za žival, težko 200 kg, treba KOLIKO KRME ŽIVINI? e«j, ne dobimo od živine nikdar 20% za proizvodnjo. Navedeni za vzdrfno krmo na vsak kilo- Vzdrževalna krma je tista ko- ^iviii dohodkov, kar nikakor primeri nazorno prikazujejo g.ram 8;ve teiB 8koraj dvakrat ličina krme ali krmilnih snovi ni ciU Pravega živinorejca. Tu- prednost živali, ki Imajo boljše lolMco hranilnih snovi kakor za v krmi ki bi jih živali porabile d' vzdržna krma mora zsdovo- proizvodne lastnosti. Te bolje gos kR t,Jko žival, za vzdrževanje življenjskega U1*1 vsem potrebam živalskega izkoriščajo krmo, tato ceneje Toplota hlevov odnosno oko- ravnotežja to Je da ostanejo v ttlaea, Kriti mora vsai najmanj- proizvajajo ter so večjega go- ija< v katerem so živali, je do nespremenjenem'stanju, da ne ie potrebe po vseh glavnih hra- spodsrskega pomen, kakor ži rastejo, ne hirajo, ne delajo in snoveh, ki so potrebne vsi, slabe proizvodnosti, ničesar ne proizvajajo. V pra- «• zmoteno delovanje živel ksl je težko najti primer, da bi ostale živali v nespremenjenem stinju, čeprav dobijo samo kaj mora 5e vedeti živinorejec? Ker vidimo, da odpad* v na vzdrževalni del- morimo ve- «;koga organizma. Pozimi Je treba skrbsti zlsiH za prebavljive beljakovine, vltsmine in rud-vzdržno krmo. Tudi 'v takem nini*« «™vi, kt jih skoraj red-prlmeru živali še nekaj časa n" ^manjkujs. proizvajajo, vendar na škodo Količino vzdržne krme pri deti, ktj vse vpliva na količino svojega organizma. Za pro'zvo- posameznih živalih mora napre- ioga dela krme. Pri tem je mode (mleko, delo) porabijo re- razlogov. So primeri, da ne- čan vpliv tole (velikost) šivali, zervne krmilne snovi lastnega katere živali, posebno dehrvno, toplote hlevov, poraorosd z dla-telosa ln zato hitro hiralo, P" včasih nič ne pro"zvajajo (ka- ko, volno, perjem, sama vrela nekaj mesecih navadno tud! dar dalj časa ne delajo). Njim pa tudi pasma živali, prehram-obolilo sli colo podleželo. To torej v glavnem zadostuje ^an'e ftoprticlja), gibale kaže, da se tudi pri porpanjka- vzdržna krma in je brez pome- živajj in še drugo, nju krme ne smemo omejiti a» edvočno krčenje. Značilno Va^je, težja trvali potrepujejo kaj važen činitelj, ki vpliva na količino vzdržne krme. Z znižanjem temperature se poveča potrošnja energije, potrebne za vzdrževanje telesne toplote, s tem pa s* poveča tudi količina povprečju velik odstotek krme "*drine krme. Hladna okolica odvzame živalskemu telesu to-ploto, ki jo mora organizem sproti nadomestili, sicer bi se telesu topflota tnlžala. Zato potrebuje žival v takem primeru veliko v*Č krme. To velja posebno za floto živ'no. ki Je tial* -anr'o \> h'ai.'o 'n "o « f"< su hitrih toplotnih sprememb. (Hsdaldertnje prihodnjič) OkrsJna zadružna zveza Novo mesto razpisuje mesto molznega kontrolorja za naslednja področja kmetijskih zadrugi Kmetijska zadruga Novo mesto* Otofec, Smihrl. Kmetijska zadm. ga Smolrnja vas. Brusnice, Kme. tijeka zadruga 8'tocjan, Smsrjeta. Kmetijska zadruga Mokronog, Trpbetno. Kmetijska zadruga Hl-nle. Kmetllska »adruga Dvor, Žužemberk. Kmetijska zadruga Seat« riipcrt. Mirna. Kmetijska zadruga Trebnje, Kmetijska zadruga Veli. ka Loka, PobrnlP. Kmetijska za. druga Sentlovrtnc, Veliki Gaber. KmetjBka zadruga Dolon.lske Toplice, Strata. Kmetijska aadruea Slopifr. Podgrad. Kmetijska T.a. druga Metlika, Radoviea. Kmetijska zadruga Črnomelj, Draga, tuš. Kmetijska zadruga Gradac, Adleslčl. Kmetijska radruga Se. mie, Strekllever. Cresnjeveo* Kmetijska zadruga B rtna vas, Vršna sela. Kmetijska zadruga Mirna peč. Kmetijska zadruga Šentjernej. Kmetijska zadruga Kostanjevica, Podbočje, Prekopa. Pogoji: 1. Uspešno dovršena niija kmetijska Šola ali veCletna pfaksa v živinoreji. %. Kan d dat mora imeti odt'-u. žen vojaški rok in vtseljt do živinoreje. 3. Plača po uredbi. Prošnjo Je treba poslati do 28. Januarja 19j« na OZZ Novo mesto. Omejitev obratovalnega časa v Novem mestu Na podlagi sedmega odstavka objave Državnega sekretariata za gospodarstvo LRS izdala svet za gospodarstvo ObLO Novo mesto SKLEP o omejitvi obratovalnega časa .vsled pomanjkanja elsktrtCne energije; 1. Za vse trgovine se uvede obratovalni čas od J,—it. 'n od 11. do 16.30. ure, razen za pro. dajalne svežega mesa. kruha, mleka, mlefnlh zajtrkovalnic ln slaščičarn ter trafik, katere ob-drže dosedanji obratovalni ca«. 2. Lekarna obratuje kot doslej. 3. Za obrti usluznortnega značaja Je tmstrat! mesarije, mlekarne, brivce, frizerje, Čevljarje, krojače, »vilje in prevoznike, za katere ni omejitve. 4. roslovalniea »PetTola«, ki opravlja dežurno »lu*bo, obratuj« brez omejitve. Ta odlok stopi v veljavo takoj In vetja do preklica, OBLO Novo mesto. Številka « U-rTž) 1 10. L lf»5«. rrrdsntlnlk sveta za gospodarstvo Ntko Križanec Eksploziv je nevarna igrača Secleninaisnetjv ,T(>ie Mohar IS R?t i 37 fl.o^ki potok) je 14. januarja naiel rlonaa eksplozivni vžigalnik, kakrinosa uporabljajo za rawtreljevanie k-.mn« delavci pri gradnji cest« ccMvec. ki imajo pn; tej hi&-; Hhrambo. v najde, nI vfclgalnik Jo namestil vžl^alno vrv cd in .jo zažgal; nameraval Jo je odvreči, k*u- p« Je Oi'a vrvica prekratka, mu je vžigalnik raznosilo v roki. Poškodbe Je dobil po roki in tudi po telesu, v nevarnost; pa le tud1 c'osno oko. Prvo pomoč so mu dali v sploSm nmbulanti v Ribnici, nakar Je bil odpeljan v bolnišnico. Ta primer nas ponovno opozar, Ja. da moramo skrbno hraniti eksploziv iin pazti. da ne pridejo do nlega nepoklicane osebe, posebno ne ota-nci, kajti eksploziv ]• nevarna itfraca. —te— Lažni ženin .Tosipa Petrinjaka, doma Iz okow lice Varaždina, so zasledovali var, noetni orsan . ^ato se ]e zatekel k M. P. v nolujlh KallBOih (kočevski okraj) m se z njo kmalu bolie sprllaznll. Začel |o Je snu-pttl in obljubljati poroko, on« mu |e verjela, mu dajala stanovanje in hrano, tud; ga ni hortela prijaviti matičnemu uradu, čeprav Je vedela, da n: iurjavlten. Ko so «a varnostn1 organi o'.t'cri-H, se je pokazalo, da 1e Pe'rnjak Ve lažni žen n .ki Je notel pri M. p. zastonj preživeti nekaj zimskih »DOLENJSKI LIST«? Stran 1 TflNUHR MESEC »DOLENJSKEGA LISTA« Pred volitvami v samoupravne Ali Ste Že naroČili Dolenjski list? organe socialnega zavarovanja Menim, da ne bom izdal nobene tajnosti, če povem, da 6em tudi jaz eden od tistih, ki je vsaj skncmno pomagal k razširitvi našega tednika. Lahko mi verjamete, da sem ponosen, da sem v vrstah tistih, ki so po svojih močeh pomagali pri razvoju socialističnega tiska med našimi ljudmi. V teh dneh sem razgo-varjal z nekaterimi »mojimi« naročniki in vsak od njih je 110 dragocenih nagrad je pripravljenih za tiste naročnike, ld bodo vsaj do 31. januarja 1956 poravnali celoletno ali polletno naročnino. Za 480 dinarjev imate vsak petek v letu številko »Dolenjskega lista«, ste brezplačno nezgodno zavarovani pri DOZ Novo mesto, sodelujete pa tudi v vsakoletnem nagradnem žrebanju, v katerem bomo letos razdelili našim naročnikom 110 nagrad, vrednih četrt milijona din 1. nagrada: najnovejši RADIJSKI APARAT 1. nagrada: kompletno MOŠKO KOLO Ne odlašajo z vplačilom naročnine, nakažite Jo še danes! bC zwjoyoljen i Dolenjskim listom. Ta odstavek nisem napisal zaradi posebne propagande za list, ker to ni potrebno, saj je bogata vsebina lista sama dovolj prepričljiva propaganda. Je že tako, da mi pade prvo v oko, ko prejmem časopis, očrtana kolona na prvi strani, kjer piše o številu novih naročnikov. Naj mi Potočani ne zamerijo, čeprav sem njihov rojak ln če povem še to, da smo ravno tz njihovega kraja precej pioali. ds je število novih naročnikov iz tega kraja v primeri z drugimi občinami res malenkostno. Kdo je kriv, ne vem. Množične organizacije bi vsekakor lahke nekaj storiie. Tudi v občinah Dobrepolje in Sodražica je odstotek novih naročnikov proti drugim občinam prenizek. Vem, Zanimivo pismo rojaka iz Francije Dragi tovariš urednik! Ker smo v zadnji dekadi leta 1955, sem se namenil, da naredim obračun letošnjemu letu in proračun za 1956. Zato bom opravil kot prvo dolžnost za prihodnje leto to, da ram pošljem naročnino za moj dragi »Dolenjski UsU, ki nas vsa v družini razveseli vsak ponedeljek. Resnično mi je 559 novih naročnikov v zadnjem tednu! Svojevrstno presenečenje je doživela uprava našega lis.".a pretekli teden: od 10, do vključno 16. januarja *a je prijavilo 559 novih naročnikov, tako da je znašalo število vseh novih nainočniikov od 1. decembra 1355 dalj* v ponedeljek opoldne že 1.970. Od (teigia števn.a se je prijavilo iz novomeškega okraja 1236 novih naročnikov, ilz kočevskega Okraja 555 naročnikov, iz krajev izven Dolenjske 153 naročnikov in iz 'inozemstva 26 novih naročnikov. K iako divjemu uspehu so pripomogli zlasti naslednji na*; sodelavci: Vinko Mate, Ribnica — z 12 novimi naročniki; Karel Oraift m, Vince — s 14 naročniki; Jože Mavsar, Tekstdli&n« Kočevje — 20 naročnikov; Le« Terger, Struge na Dol. — 22 na-iočnifcov, Ludvik Blatnik, Vidom — 12 naročnikov, Nižja gimnazija Kostanjevica — še 27 likov; Jernej Gorenc, Mirna peč — še 17 naročnikov, Franc Božič, sindikat pod]. Kremen, Brusnice — 10 naročnikov itd. Tem in ostalim tovarišem, dopisnikom, prosvetnim delavcem in ostalim prijateljem našega lista, ki SO nam posLaii po nekaj novih naročnikov, se ta p?moč kn irazšlrjanje soda• stičnega ttsfea lepo zahvaljujemo! Uredništvo ln uprava zal, da ni tu blizu nobenega Dolenjca, da bi mu ga priporočil. Je edino eden, to je tovariš Kastelic iz Salaumines, ki pa je že naročen nanj. Ostali so po večini $ Štajerske in so naročeni na »Zasavski list«. Prosim vas, da za ostalih 100 din pošljete vaš list mojemu svaku v Stopiče. Mogoče bo uvidel, da je »Dolenjski Ust« za enega kovača na teden ne samo vreden, ampak tudi potreben, tako za kmeta kot delavca. V čitanju je znanje in v znanju je moč, morala, izobrazba in tudi zdravje. Jaz z ženo in s šestimi otroci sem imel vedno po dva dnevnika doma, brez Športnih in kulturnih tednikov, ki jih ima že tako vsak delavec v Franciji. Jaz kot tudi ostali tovariši — rudarji (in rudarstvo je med najtežjimi poklici), nismo nikoli mislili, še manj pa omenili, da smo Izmučeni in da se nam noče ali ne ljubi brati po težkem delu, pač pa je bilo naše geslo že od nekdaj: v eni roki kramp, v drugi pa časopis. Kadar preberem svoj dnevnik, grem šele na ulico, da vem odgovoriti znancu ali pa drugemu na različna vprašanja, kritike, novice itd. Tisti, ki ne bere časopisa, bi po mojem mnenju ne smel imeti volilne pravice, ker sploh ne ve, zakaj gre na volišče. Sicer pa sem doma opazil, da taki po navadi najbolj stokajo, a ne vedo, zakaj jih čevelj žuli. Kakor sem že omenil, mi naš »Dolenjski list« zelo ugaja v vsakem pogledu in bi ga tudi rad videl v vsaki hiši, če mi bo dana sreča, da se drugo leto spet srečamo v naši dragi domovini in le posebno v naši lepi Dolenjski onstran Krke. Ko smo se letos peljali nazaj v Francijo, je naša skupina, ki je štela 88 Slovencev, že'delala načrte za prihodnjo sezono. Mislim, da je s tem že dovolj povedano. S tem smo krotili domotožje obupanim srcem, ki se vsakokrat pojatH kot rana, kadar pre naš rojak spet nazaj v hladno tujino^ iztrgan iz objema matere domovine, katere mogoče ne bo več nikoli videl. Da, dragi, to so tisti dolarji, franki, goldinarji in marke, to so lepe obleke in darila ter ostalo. On vsega tega ne čuti na sebi, pač pa čuti iuljave roke v objemu, ko se poslavlja od svojih dragih na rodni grudi. Zato pravim, boljši so žganci v domovini kot pogača v tujini. Želiva vsem bralcem ■»Dolenjskega lista« vse najbolje v letu 1956, vam pri upravi in uredništvu pa veliko zdravja in napredka! Jože in Ana Martinčič, Leus Pas de Calais Francija. da jo še mnogo hiš, Id m premorejo niti enega časopisa. In ti ljudje.bi so naročili, če bi kdo stopil do njih, jim lepo povedal, zakaj je potreben časopis: s njim si razširimo umsko obzorje, zvemo kako žive in delajo drugod, dobimo nauke za umno gospodarjenje in najdemo še kopico drugih koristnih stvari. In prepričan sem, da bodo ti ljudje hvaležni tistemu, ki jim bo dolenjski list priporočil. Nova doba v kateri živimo zahteva razumne ljudi, ljudi Id gredo * časom naprej. Sam vem, da se iz vsake številke našega tedniJka nekaj novega naučim, in če mi to novo trenutno ne koristi, ml bo koristilo kasneje. Zato lahko trdim, da je časopis za vsakega našega človeka nujno potreben. Na zaključku bi želel še to. da se uresniči želja izdajateljev Dolenjskega lista, da bi prihajal v tem letu ta list res v vsaka hišo naših dveh okrajev. Karel Oražem Mandatna doba prvo)/vol j en i skupščini Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Novem mestu je potekla in smo pred novimi volitvami v samoupravo socialnega zavarovanja. Zvezni izvršni svet je že izdal Odlok o volitvah okrajnih skupščin za socialno zavarovanje. Določeno je, da moralo biti priprave za volitve končane v Januarju, volitve pa je treba opraviti do 15. februarja. Člane skupščine volijo vsi volilni upravičenci; aktivni zavarovanci in upokojenci po delavskih svetih v gospodarskih organizacijah, po delovnih kolektivih državnih organov, zavodov, družbenih organizacijah, volilnih zborih, ki jih organizirajo "družbene organizacije, kt predstavljajo zavarovance. Ce Je število zavarovancev posamezne gospodarske organizacije oziroma državnega organa, zavoda aH število zavarovancev, kt volijo po volilnih zborih, manjše od števila, ki Je določeno, se zdruK več delavskih VLADO LAMUT: Motiv iz Skocjana Novo Kočevje je zraslo na ruševinah Društvo prijateljev mladine v Kostanjevici je dobro začelo Poročali smo z>, da srno v Ko-Rtanjevci ustanovili Druitvo prijateljev mladine. Prav tafco Je ustanovljeno društvo v Podbočju s pododborom na Gradcu, Kosta-nlevica pa Ima svoj pododbor v Črneči vasi. Kostanj eviško Društvo prijateljev mladine je krepko prijelo za delo, čeprav je bilo šele pred nedavnim ustanovljeno. Odborniki so s pomočjo prosvetn h delavcev začeli zbirati Člane. ki so Jih v nekaj dneh zbrali nad dve sto. Ce pomislimo, da Je od vsake h še po on član društva, moramo ugotoviti, da so odborniki dobro razpredal svojo organizacijo ln jO postavili na široke temelje. Vse d^o društva pa Jo bilo osredotočeno na Novoletno Jelko, za kstero smo pripravili precej denarja m materialnih sredstev. I,etoa je b!la Novoletna Jelka or_ ganlzCrana sicer še pretežno preko Sole, vendar Ji Je tudi mlado društvo dalo svoj pecat. Pogostil; in obdarili smo Sest sto otrok. Med obdarovane smo vključil tudi pred^oKko mladino. Vsak otrok je dobil dva bogato obložena kruhka, kavo ter paketek, v katerega smo dalfl za vsakega otroka kos toaletnega mila, polog tega Za zaključek 29 zajcev in 2 lisici Člani novomeške lovske družine so znani kot dobri gospodarji, saj so bili že večkrat pohvaljeni, nekaj pa je tudi odlikovanih za zasluge v lovstvu. V lanskem letu so uničili veliko roparic in drugih škodljivcev — divjih prašičev, lisic, jazbecev, skobcev itd. Pred zaključkom lanske lovske sezone so napravili pogon ns zajce v mestnem gozdu. Podrli so 29 dolgouhcev, pa tudi dve Lisici sita pustili svoja kožuha spretnim lovcem. »Dober pogled« sta na tem pogonu imela zlasti dr. Tone Furlan, ki ie uplenil 4 zajce }n lisico, ter Stane Jarc, ki Je uplenil 4 zajce, pa tudi drug)! lovci so imeli »voj »blagor«. S« bolj kot lovci so odstrela zadoev veseli sadjarji. s, d, pa robček ali nogavice, srajce aU majco, saj smo razdelil Okob P** sto metrov blaga, nekajsto rob-cpv, nogavic, zobnih šeetk, zod-nih past Jtd, »kupna vrednost razdeljenega blaga in ostalega znaša več kot 800.000 dinarjev. Šolsko vodstvo, kakor tudi! vodstvo Društva prijateljev mladine Je gledalo, da bo kak med mladino razdeljeni tak: predmeti, ki imajo splošno korist tudi v pogledu zdravstvene prosvete. Odmev Novoletne Jelke Je M nj vsak način zelo velik, ln to pri starSih kakor tudi pri mlad nI. Vse to novoletno veselje so pripravila razna podjetja in organizacije, ki so prispevale denar ali blago. Ns tem mostu so Jim iskreno zahvaljujemo. (Nadaljevanje s 1. strani) Rudnik rjavega premoga Je dvignil proizvodnjo od 37.000 ton v letu 1939 na 160.000 ton v letu 1955. Izkop premoga je mogoče še povečati, vendar so potrebne investicije za gradnjo novega industrijskega tira in separaei-]e. Po dosedanjih ugotovitvah je v zemlji premoga še za 25 let v današnjem obsegu izkoriščanja. Kvaliteta premoga je dobra, glavni potrošnik tega premoga pa je železnica. Lepo bodočnost ima predelava lesa. Zato je bil zgrajen industrijski obrat z najmodernejšim načinom rezanja in predelave lesa v končne izdelke. Nagel skok v razvoju je napravilo tudi gradbeno podjetje ZIDAR, ki je samo v letu 1954 zgradilo raznih objektov v vrednosti 116 milijonov dinarjev. Tudi turistično se Kočevje vedno bolj uveljavlja. V okolici Je polno lepih izletniških točk, kot so razne kraške jame, kjer živi tudi človeška ribica, veliko je spomenikov iz NOB, partizanskih bolnišnic, tiskarn in drugih zgodovinskih krajev, ne manjka pa niti spomenikov srednjeveške dobe. Posebno privlačna je Kolpska dolina, izred no primerna za športni ribolov in kopanje. Ta dolina s svojo divjo romantiko resnično predstavlja, kot j« zapisal v reviji »Tovariš« neki novinar, slovenski »divji zapad«. Izredno lepa in zanimiv« je flora na okoliških hribih. Vedno bolj je zna- na Krempa nad Borovcem, kjer rastejo narcise. Kočevska - največje zaledje sivorjavega goveda v državi Ta trditev ni prav nič pretirana. O tem govore doseženi uspehi In številke. Na zemlji, ki so jo zapustili KoČevarji, je zrasel velik ln moderen kmetijski obrat in center živinoreje, katero mlečnost je že presegla uspehe v drugih krajih. Na zemljišču 25.000 hektarov sta danes dve posestvi: Kmetijsko gozdarsko posestvo Kočevje ln posestvo Snežnik v Kočevski reki. Mnogi črnogledi ao obetali posestvu v Kočevju polom. Videli so samo posamezne napake, ki so bile na tej zapuščeni, skopi zemlji ob pomanjkanju delovne sile neizogibne, niso pa videli uspehov. Naj govore številke o tej veliki kmetijski tovarni: 3.070 glav goveje živine, nad 972.000 kg mleka, nad 2.500 ton ostalih kmetijskih pridel-kovt Pred leti je bila povprečna molznost krav 881 litrov, lani pa je bila 2-873 litrovl V hlevih je vedno več krav, ki dajejo 4.000 litrov mleka letno najboljše kvalitete. Hektarski donosi se večajo iz leta v leto. Nekdanji lastniki so pridelali največ 7.Q00 kg krompirja na hektar, sedaj pa je povprečni pridelek krompirja na posestvu 20 000 kg na hektar! Podobno je z drugimi kulturami. Na posestvu so bili zgrajeni veliki moderni hlevi in silosi, veliko sta- Zadružno lesno Industrijsko podjetje Ljubljena proizvaja vse vrste pohištva in dele pohištva — vse vrste zabojev in parketev — lesno moko — llgnolitne plošče za tlak in za oblogo — žagan les — bakelitno maso in bakelitne izdelke — polaga lignoUtni tlak in parkete. Uprava: LJUBLJANA, Parmova ul. 37 — I. trakt. novanj, obnovljene pa tudi cele vasi. Nič manjših uspehov nima posestvo Snežnik v Kočevski reki. V novih, pravkar dograjenih hlevih je živina najboljše pasme; mlečnost krav je redkokdaj izpod 3.5O0 litrov letno. Posestvo je zgradilo tudi nove ceste, zlasti pa se trudi za izboljšanje življenjskih pogojev delavcev in nameščencev. Zato je zgradilo veliko stanovanjskih hiš in domala elektrificiralo vse vasi, postavilo velik kulturni dom s telovadnico in kino dvorano. Mnoge vasi so dobile tudi tekočo vodo. Kultura, prosveta In zdravstvo V občini Kočevje je okoli 30 društev in klubov. Število učencev in dijakov nenehno narašča. Zgrajene so bile številne nove šole, stare pa obnovljene in povečane. V vseh večjh vaseh poslujejo ljudske knjižnice. Največja je v Kočevju, ki ima blizu 9.000 knjig. Ta knjižnics je samo v enem letu Izposodila 30.000 knlig. kar pomeni povprečno deset knjig na enega prebivalca. Kočevje Ima tudi popolno gimnazijo, vajensko šolo, večerno gimnazijo ter zelo delavno ljudsko univerzo. Lep napredek Je dosegla zdravstvena služba. Lani je dobil zdravstveni dom nove prostore in sodobno ureditev. Predvidena Je tudi gradnja manjše bolnišnice, kar bi bile za ves okraj velikega pomena. V mestu je rud! dobro urejena veterinarska bolnišnica. Vse to je le drobec tega, kar Je občina Kočevje pridobila v času desetletne svobodne graditve, pa že to je veliko. Trud, vložen v novo gospodarstvo, že daje prve sadove. Ne bo dolgo, ko bodo ljudje na tem področju lepe slovenske zemlje zaživeli srečnejše življenje. Matija Cetinski svetov oziroma manjših delovnih kolektivov v eno volilno enoto ter iz svojih vrst izvolijo člana za okrajno skupščino Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje. Zaradi odgovorne družbene naloge, ki jih ima socialno zavarovanje, izbira kandidatov ne bo prav lahka. Menimo, da bo treba pred odločitvijo, koga kandidirati, dobro premisliti, ker je socialno zavarovanje sestavni del socialne politike ln zdravstva v naši državi. Razvijati se mora in vzklajati z našim gospodarskim razvojem, z gospodarskimi možnostmi, ker bi vsako oddaljevanje škodovalo našemu celotnemu razvoju. Pri volitvah, oziroma kandidiranju v samoupravne organe, ne bi smeli pczabIM na žene, ki se v delu kot politične in socialne delavke dobro izkažejo, in na socialno politiko ne gledajo samo z ozko lokalnega stališča, temveč s stališča naše družbe. Takih žena imamo na našem področju mnogo. Tudi zdravstven] delavci ~* zdravniki, medicinske sestre — hi lahko kot člani skupščine aktivno sodelovali pri nadaljnjem razvijanju zdravstva, kar je zelo važna naloga socialnega zavarovanja. Pri volitvah v samoupravne organe socialnega zavarovanja morajo biti zainteresirani tudi oblastni forumi in politične organizacije, predvsem ps gospodarske organizacije, saj finančna sredstva za kritja izdatkov v socialnem zavarovanju, ustvarjajo večidel prav one. Ob pripravah za volitve ne bi smelo biti volivca, ki ne bi bil seznanjen z osnovnimi načeli fi-nansiranja socialnega zavarovanca: da vplačani prispevek predstavlja skoraj polovico zavarovančeve plače, da koriščenje socialnega zavarovanja ni zastonj, da je del teh sredstev prispeval sleherni pri svoji plači, da pa jih nekateri koristijo neupravičeno, često tudi na Škodo tistih, ki so do njih upravičeni in jih nujno potrebujejo. Neupravičenih zahtev za uveljavljanje pravic socialnega zavarovanja je še vedno mnogo. Spremembe predpisov glede zaostritve bi ne bile potrebne, če bi ne bilo med upravičenci tudi mnogo neupravičencev, ki po socialnem ali družinskem stanju niso upravičeni do socialnih pravic. Poudariti moramo, da se je z decentralizacijo marsikaj popravilo, vendar pa čakajo novoizvoljeno skupščino na tem področju še velike naloge. Organi samouprave se bodo morali tesno povezati s svojimi volivci, ki jih imajo v naši druSbenl skupnosti. Volilne enote bo treba organizirati tako, da bo volilni okoliš predstavljal eno občino, kjer bodo v manjših valili enega, v večjih pa dva delegata za okrajno skupščino, rasen v Novem mestu ln Črnomlju, kjer je večje število zavarovancev. Občinski sindikalni sveti, občinski odbori SZDL ter ob?inskl komiteji Zveze komunistov bodo morali aktivno sodelovati v pripravah za predvolilna zborovanja, ki bodo v vseh večjih podjetjih, v manjših pa združena po sindikalnih organizacijah. O datumih volitev v posameznih volilnih enotah bodo občinske politične organlzael.le in oblastni forumi pravočasno obveščeni. Miha Pofrvlna Koristen tečaj v Sušju Prav vesel sem bil povabila deklet in žena - tečajnic naj se udeležim zaključka 3-dnevnega tečaja za konierviranje svinjskega mesa. To je bilo v Sušjju 12. t. m. v zadružnem domu. Dekleta in žene šestih va*i iz tega območja so se v kratkem času pod vodstvom tov. Krža-neve iz Ribnice mnogo novega in koristnega naučile. Dejale so ml, da si še žele podobnih tečajev. Skupno Je obiskovalo tečaj 35 deklet in žena. Tečaj to organizirale KZ Ribnica ln Sodražica, vso pomoč sta nudila tudi tov. Grebenčevs, učitelj in učiteljica na osnovni šoli v Sušju. Ob zaključku tečaja «o tečajnice servirale nekaj mesnih jedi, katere so same pripravile, <;n se tudi zavrtele ob zvokih hsr-monike. (Zem) Zahvaljujejo se Zvezi borcev v Kočevju Kai.aelija Zaje iz Livolda pri Kočevju nom je poslala v objavo zahvalo okrajnemu odboru ZB Kočevje: »Leta 1942 so italijanski fašisti ubih našega očeta Adolfa Zajca, 1945 pa so belogar-ti>?U ubilj, našo mamo. Tako smo ostali trije nedorasli otroci sami s staro materjo. Izguba očeta in matere je bila za nas hud udarec. Ze vsaka hiša v vasi Livold je imela električno luč, le> naša domačija je biLa brez nje. ker nismo bili zmožni plačila za napeljavo. To je zvedel okrajni odbor ZB v Kočevju, ki je tudi drugače skrbel za nas in nas podpiral. Na predlog člana odbora tovariša Rudolfa Vrabiča nam je elektro-podjetje iz Kočevja napeljalo elektriko v hišo in dalo tudi potreben material. Tako je v našem domu prvič zasvetila Dobre delavske menze, Izdatna in cenena prehrana — pogoj za zdravje delavca. elektrika 27. dtctmbra lani. Okrajnemu odboru ZB in vsem, ki so nam ŠH v pomoč, se iskreno zahvalimo." Karmelija Zaje Dve žužemberški Stan Zaranček je henttl in sa-kramentiral krog kise, da se je vse kadilo. Pa ga pohara sosed, ksj te je zgoiilo. »Oh, ta butec nesrečni, kako je grdo naredil z naSo kiio! Najprej mi je sinčka vzel, pa kaj sinčka — zdaj mi je pohral prašička, prašička, detet %oJdirutrje*J sem dal zanj. Zmeraj sem hodil na zevniček gnojit, da hi rasla pešca pa korenček, da hi pra&iček š^ehek dobil, na, pa se je ta hudiček zagUstal in ga ji fintar vzel.« Skjurs iz Ratja je dobil k h& zeta. Pri notarju v Žužemberku so delali »čtzda jonske« pismo. Ko so s* po dolgem prerekanju \* sporazumeli, \e Skjurs se enkrat krepko poudaril: »Gospud notar, takole ho: ]) Hiša na atroke pade, 2) krava v pisanju Stoji, 3) mat imajo pa do smrti vse notri.« Tovarna Športnega orodja »ELAN», BEGUNJE PRI LESCAH, Zelezn. postaja Lesee-Bled. telefon: Radovljica 248 Tovarna Izdeluje: rekvizite za vse vrste športa, reševalne naprave za gasilce, za gorsko reševalno službo in PAZ. — Sodobno opremlja telovadnice, mladinska igrašča in popravlja telovadno orodje. Obisk v novo Zdravstveneii »Prosim, kam pa naj grem a tem listkom,« vprašuje zadnje čase veliko bolnikov, ki so napoteni k zdravniku v Novem mestu. V stavbi Mej vrti, kjer so bile do nedavnega vse ustanove zdravstvenega doma in še Okrožni higienski zavod, kjer Je bilo vsak dan pravo človeško mravljišče, nekaj tednov ne poslujeta več splošna ambulanta ln protituberkoloz.nl dispanzer. Oba sta se preselila v preurejene prostore stare gimnazije v Jenkovi ulici. Marsdkate-rl bolnik tega ne ve, zato Išče in sprašuj« po mestu. Tudi ko pride v nove prostore ambulanto s« ne znajde. V stavbi, kjer je bila prej ambulanta, je bila samo čakalnica ln dva majhna prostora. Bolnik Jo pn enih vratih oddal listek, pri drugih J« bil klican k zdravniku. Sedat) Je drugače. Bolnik odda listek So v vozi, potem ps gre levo alt dosno v ono tzmtd čAksJnl«, h kateremu zdravniku j« pač n4wnoojen- Čakalnici sto PO- lspI, opremljeni i novim bistvom in ogrevani. To je nekaj povsem drugega kot v preji-n-ji čakalnici, ki j« bila pravzaprav samo prehodna soba. Pa niso samo novi in večji prostori zdravstveno ambulante, zaradi česar jo delo zdravnikov olajšano in je ta čakajoče bolnike dobro urejeno, ambulanta J« dobila tudi nekaj sodobnih naprav za uspešnejše zdravljenj«. Velik pripomoča»k zdravnikov ja opremljeni laboratorij za krvne 1n druge preiskave. Razno kritik«, češ bolan s«m pa mi zdravnik noče priznati, so odslej brez osnovo. Preisksve krvi, urine tn drugo pomagajo zdravniku odkriti bolezen, hkrati pa pomagajo odkriti tistega, ki bt skušal špekulirati na račun zdravljenja. Prej jo bil zdravnik navezan le na lastne ugotovitve brez tehničnih pripomočkov, kar pa spričo velikega štes/tla bolnikov nt bilo vodne mogočo točno zadeti. Nova pridobitev j« tudi soba ešken domu za masiranje, opremljena s najnovejšimi aparati. Tega dosedaj nismo imeli. Ze sedaj obiskuje to sobo dnevno po 20 in več bolnikov. V posebno zadovoljstvo j« šefu zdravstvenega doma dr. Spllerju in ostalim zdravnikom nov moderen rentgenski aparat domačega izdelka znamke »Morava«, ki j« prav tako med pridobitvami zadnjega časa. Rentgen Jo prirejen tudi za avtomatsko rentgensko fotografiranje posameznih delov telesa- Aparat je Izredno praktičen ln pripraven. Človek s ponosom gleds tak domač izdelek. Veljal Jo okoli 3,700.000 din. V eelott sta v stari gimnazij! splošna ambulanta in proti-tuborkulozni dispanzer dobila 17 prostorov. Razen uprave in sobo za masažo so vsi prostori v pritličju. Protituberkulozni dispanzer sicer nima kdovekaj večjih prostorov kot orei. so pa lopi« urejeni in Imajo ločen vhod. Protltuberktslozna služba. ki je v našem in sosednih okrajih že zelo dobro organizirana, bo v novih prostorih dobila še več možnosti uspešnega dela, zlasti še, ko bo dispanzer kmalu dobil aparat za fluorografi-ranje. »Ni nobenega dvoma,« pravi šef dr. Spiler, »kvaliteta dela se bo v novih prostorih in boljših pogojih vsekakor dvignila. To pa Je v korist delovnih ljudi in družbe.« Tudi otroika poliklinika Je napredovala V prejšnjih prostorih zdravstvenega doma so ostali še zobna ambulanta, otroška poliklinika in okrajni higienski zavod. Prvo nadstropje je v celoti za otroško polikliniko. Nova dragocena oprema za dečji dispanzer, ki jo J« dala mednarodna zdravstvena organizacija UNICEF, Je velika pridobitev tega oddelka. Zdravstvena zaščita matere in otroka bo sedaj v teh prostorih in s to novo opremo res napredovala. Tu bo tudi posvetovalnica za žene, ki bo poslovala dvakrat tedensko popolnoma brezplačno. Strokovno jo bo vodil dr. Brezee ob pomoči ostalih zdravstvenih delavk. Sem so je sedaj preselila tudi šolska zobna ambulanta, tu bodo odslej sist«*n*t*tol pregledi otrok. Dr. Furlanova, ki vodi ta oddelek, pravi, da bodo na te sistematske preglede vabili tudi starše, da bodo lahko spoznali otrokovo zdravje. Poleg lepih in novo opremljenih prostorov Jim bo delo olajšal še priročni laboratorij in majhni rentgenski aparat za pregled otrok. Bolje je bolezen preprečevati kakor zdraviti Zdravstveni dom z vsemi oddelki je ustanova za borbo proti boleznim. V tem j« njegov pomen izredno velik, saj j« mnogo ceneje bolezen preprečevati kot zdraviti. Tega se dobro zavedajo vsi zdravstveni delavci, ki delajo na tem področju, ln moramo jim priznati, da delajo izredno požrtvovalno, tega se zaveda tudi okrajni ljudski odbor in okrajni Zavod socialnega zavarovanja, ki sta omogočila, da je novomeški zdravstveni dom toliko napredoval, tako glede prostorov kot opreme. Sef doma dr. Spiler z zadovoljstvom poudarja veliko razumevanje OLO ln OZSZ za potrebe preventivne službe, prav to poudarja tudi dr. Furlanova in ostali zdravstveni delavci v domu. Res oa je tudi, da je že bilo vsako delo v prejšnjih prostorih nemogoč«. V novih prostorih Je tudi veliko več možnosti za redne ordinacije specialistov. Bolnikom ne bo treba več v LJubljano. Poleg okulista, ki že delj časa redno ordinira ob določenih dnevih, bo v kratkem pričel ordinirati še specialist za kožne bolezni, kmalu na to pa Se specialist za živčne, bolezni. Baz-govarjajo pa se še s specialistom za bolezni nosu, grla ' in ušes. To bo za bolnika zelo ugodno In veliko ceneje. Seveda bi zdravstveni dom potreboval vsaj Še dva zdravnika splošne prakse, kajti po 80 in" več bolnikov na enega zdravnika dnevno. J« veliko preveč. Uprava doma si bo še naprej prizadevala dobiti potrebne zdravnike in ostali strokovni kader. Naj na koncu še pevemo. da je novomeški zdravstveni dom dobtl celotno opremo za dečji dispanzer, ki Jo cenijo na okoli 4 milijone din, zato, ker je izpolnjeval pogoje. Ti poboji pa so strokovno vodstvo poliklinik« in organizirana zdravstvena •-lužba V«-' rnero^'a'n-' si morajo prizadevati, da bodo t! pogoji ostali tudi v naprej, P.R. Etran 4 »DOLENJSKI L'ISTc Štev. 3 (8W) Obrtna proizvodnost nn Dolenjskem ni zadostna Neko) misli o delu in nalogah Okrajne obrtne zbornice v Novem mestu Po osvoboditvi se je v novomeškem okraju izučilo 1076 vajencev raznih stiuk. Danes pa je v okraju zaposlenih v obrtnih delavnicah 485 visoko kvalificiranih, 30g polkvalificiranih ln 108 nekvalificiranih delavcev, kar pa ne zadošča potrebam obrti. Vzrokov za to je več. eden največjih pa je prehod kvalificiranih delavcev iz obrti v industrijo. Drugo je vprašanje polkvaliflcirane delovne sile v naSem okraju, ki dejansko izvira iz rednega vajenskega kadra. Krivda za visok odstotek teh delavcev je v preslabi osnovnošolski izobrazbi, kar Je vzrok, da mladi ljudje ne morejo obvladati učne snovi v vajenskih šolah. V nekaterih poklicih je učna doba kratkomalo prekratka. To se zopet kaže v slabem vajenskem kadru. Predvsem je to očitno v tistih strokah, katerim so nekako priključene takozvane sorodne stroke, kot n. pr. v lesnih (pohištveno in stavbeno mizarstvo), kovinskih (stroino in stavbeno ključavničarstvo), živilskih (mesarstvo, klobasičar-stvo). i*d., kar zelo vpliva na Izdelke podjetja in seveda tudi na plače. En« najvažnejših vprašanj zbornice je zato vsekakor skrb za strokovni dvig obrtn'škega kadra, ki naj bi v naraščajoči Industriji dopolnil razna strokovna delovna mesta. V Novem mesta bf potrebovali sodoben vajeniški dom Se nekaj o najmlajšem kadru Novomeški okraj je izrazito agraren, zato je tudi dotok mladine v obrtne delavnice predvsem iz kmečkega prebivalstva. Čeprav imamo v podeželju razne obrtne stroke prilično gosto naseljene, se večina vajencev želi izučiti obrti v mestu. To bi bilo glede na boljše učne prilike zelo priporočljivo, vendar pa SO zato potrebni pogoji. Predvsem bi bil v Novem mestu potreben dovolj velik vajenski dom. Internat, ki ga imamo, sprejme lahko le 30 vajencev. Nujno je torej, da se v Novem m?stu zida moderno urejen va- ZAHVALA Za novoletne prtreditre in obdaritev 900 predšolskih otrok je mestno Društvo prijateljev mladine v Novem mestu prejelo podpore v denarju in materialu od mnogih podjetij in ustanov. Podporo so dali: Okrajna Z»ezc prijateljev mladine, občinski LO Novo mesto, Izbira, Sindikalna podružnica OLO, Kremen, Okrajna zadružna zveza, Kmetijska zadruga, železnina. Zadružno trgovsko podjetje. Mestna pekari ja. Mestna kovinarska, Mestna mesarija, Okrajna lekarna, Zarja, Drogerija, Komisijska trgovina. Industrija perila tn Usnje. Vsem iskrena hvala! Prav. tako se za pomoč iskreno zahvaljujemo JLA, šoferjem podjetja Gorjanci, Rogu in Ze-leznine, Agroservisu, Lutkovnemu gledališču na Učiteljišču, Kinu Krki, potovalnemu kinu Ljudske prosvete, članom Socialistične zveze in vsem, ki so kakor fcoli pripomogli, da je praznik naših najmlajših lepo uspel. VSE ZA MLADINO! Mestno Društvo prijateljev mladine Novo mesto jenski dom, kajti sedanjega internata, ki je nameščen v zelo neprikladnem kraju, ni mogoče povečati, kar gre tudi na škodo strokovne vajenčeve izobrazbe. Novomeška zbornica bo torej morala v bodoče posvetiti veliko skrb, da bomo čimprej dobili dovolj velik in vsem zahtevam ustrezajoč vajenski internat. S tem bo mogoče zelo dvigniti v mestu obrtniški kader, ki ga zelo manjka, zlasti pri usluinostnih obrtih: ključavničarskih, čevljarskih, delno mizarskih itd. Katerih obrtnih delavnic primanjkuje? V Novem mestu, kakor tudi na podeželju primanjkuje nekaterih obrtnih delavnic kot n. pr. orodno-kovaških, vodovodno-in-stalaterskih, vseh vrst mehani-ških, elektro-instalaterskih, vul-kanizerskih. pečarskih, zidarskih, tesarskih, knjigoveftkih. žensko-klobučarskih, dežnikar-skih, čr kos lika reki h in še nekaterih drugih. Ker nam že teh i Gorenjska tovarna l čokolade • L e s e e pri Bledu j izdeluje provovrstno je- j dilno in odlično lešnikovo * čokolado. — Zahtevajte j ponudbe l ». isiisiisi ■»»■S| e*»•••••«•«< delavnic primanjkuje, seveda tudi kadra ni. Zbornica bo imela v bodoče odgovorno nalogo, ustanavljati v mestu in na podeželju tovrstne delavnice. Vse to bo morala urediti v najtesnejšem stiku z obč. LO, na katere je preSla večina pristojnosti. Okrajne obrtne zbornice bodo morale občinskim ljudskim odborom pomagati s tem, da bodo na sedežih občin pri gospodarskih svetih organizirale manjše odbore, sestavljene iz najboljših tamošnjih obrtnikov. Ti odbori naj bi tvorili takozvano občinsko obrtno zbornico, in reševali skupno z ljudskim odborom in v najtesnejši povezavi z Okrajno obrtno zbornico vsa važna obrtniška vprašanja dotičnega kraja. V teh odborih bi seveda morali sodelovati obrtniki obeh sektorjev. Skrb za razvoj obrti prehaja na občinske ljudske odbore S tem v zvezi je treba poudariti, da bodo morali biti ljudje pri ob. LO, & bodo vodili obrt- niško vprašanje in obrtniško politiko — to so bodoči obrtni referenti — povsem razgledani v obrtniškem vprašanju, ker le tako bo možno sproti reševati celotno obrtniško problematiko. Okrajne obrtn« zbornice bodo imele v bodoče kot usmerjevalni organ velike m odgovorne naloge, ki jim bodo kos le. če bodo tudi ljudski odbori spoznali potrebo po najtesnejšem sodelovanju z njimi. Zato je nujno potrebno, da se predstavniki ljudskih odborov, zlasti še obrtni referenti, redno udeležujejo tudi vseh sektorskih konferenc, ki Jih obrtna zbornica prireja na podeželju. Tako se bpdo najlaže in najhitreje seznanili z vsemi obrtniškimi vprašanji. Tako bo možno obrtniško dejavnost tudi na podeželju razviti v vseh potankostih, kar bo imelo za posledico, da bo dobil potrošnik obrtniške predmete izdelane po želji in okusu, po drugi strani pa bo imela družba kot celota koristi od obrtništva. Športniki in funkcionarji u novomeškem športu in telesni vzgoji V novoletni številki našega lista smo začeli s tremi intervjuji z novomeškimi Športniki in telesno vzgojnimi delavc:. Takrat smo obljubili, da bodo prihodnjič prišli na vrsto ie drugi, tako da bo podoba Športnega življenja Dolenjske metropol« čim popolnejša. Tokrat bodo povedali svoje misli dva predstavn ka Iger z žogo in predsednik mladega, a izredno prizadevnega in marljivega VK KRKE. Košarka Je »a Novomeščane le mlad šport. Sele nedavno so košarkarji pričeli *pet načrtno trenirati. Ta privlačna i« d namlooa igra osvaja Čedalje več mlad;ne. Da bi zvedol nekaj podrobnosti o trenutnem stanju pri novomeških košorkarjlh som obiskal trenerja Draga Brgloza, ki .ma največ zaslug, da se Je zanimanje za ko£a,rko med mladino tako dvignilo. TUD! V NOVEM MESTU KOŠARKA VZTRAJNO PRODIRA Tovariša Brglez* sem po dolgem Iskanju le nesel. Zvedel sem. da imajo ob torkih košarkarji redne treninge. Gotovo bo tam. sem n mislil, najbolje bo, če ga kar tam »napadom«. Da. našel sem ga in s veseljem md J* ustregel s podatki. Ko Je prišel v Novo mesto Je videl, da ni nikogar, ki bi pre- O nekaterih zdravstvenih vprašanjih občine Črnomelj Lanska zdravstvena akcija, pri kateri je sodelovalo zelo veliko število zdravnikov in specialistov, je pokazala, da je potrebno v Beli krajini več stalnih zdravnikov. O tem je večkrat razpravljal tudi svet za zdravstvo in socialno politiko bivšega OLO Črnomelj ter ugotovil, da so zdravniki potrebni zlasti na podeželju. Do nedavnega je delal v črnomaljskem zdravstvenem domu en sam zdravnik, in to v splošni ambulanti ter treh zunanjih pomožnih zdravstvenih postajah, poleg tega pa je še obiskoval bolnike na domu. Seda) ima zdravstveni dom v Črnomlju tri zdravnike in honorarnega ftiz:ologa. Splošna ambulanta posluje redno vsak dan dopoldne in popoldne ter sprejema poleg zavarovancev, upokojencev tn invalidov tudi ostale bolnike. Dispanzer za kožne in spolne bolezni dela od 4. januarja letos vsak dan dopoldne v prostorih splošne ambulante, posvetovalnica za matere in otroke pa vsak torek in petek od 16. do 18. ure. Poleg tega posluje še proti tuberkulozo i dispanzer, katerega delovno področje je vsa Bela krajina. Ta sprejema vsako sredo od 8. ure dalje, medicinski sestra pa tudi ob petkih popoldne. Resen problem je zobna ambulanta, ki zaradi odhoda dentista že od 1. decembra dalje ne o / atuje. Pacienti so prisi- ljeni, da si Iščejo zobozdravstvenih uslug v Metliki, v Novem mestu in celo v Karlovcu. Uprava zdravstvenega doma z občinskim ljudskim odborom se trudi, da bi dobila dve primerni stanovanji za dva dentista :n zobnega tehnika, s čimer bi bil problem zobne ambulante rešen. Reševalna postaja ima od 4. januarja letos celodnevno dežurno siužbo. Svoje prostore ima v stavbi bivšega Tajništva za notranje zadeve. Naročila za rešilni avtomobil m zdravnika sorejema čez dan uprava zdravstvenega doma na telefonsko številko 37. v nujnih primerih, popoldne in ponoči, pa je treba poklicati reševalno postajo na telefon št. 20. V nočnem času ima reševalna postaja zvezo t vsemi postajami LM. V kratkem bo dobila še en avtomobil, s čimer bo mogoče prepeljati bolnika ob vsakem času iz vsakega kraja Bele krajine. Zdravstveni dom v Črnomlju pa tarejo še druge težave. Stavba, v kateri ima prostore z vsemi navedenimi ustanovami, je mnogo premajhna. V dopoldanskem času bi morala zaradi velikega števila pacientov delati vsaj dva zdravnika splošne prakse. Zdravniki sedaj so, ni pa dovolj prostora. Otroška posvetovalnica mora poslovati v prostorih splošne ambulante, zelo tesne prostore ima tudi uprava, za zdravn ke pa nI nobene lobe za dežurstvo. Prav tako je utesnjen protituberku-loznj dispanzer. Ta potrebuje predvsem posebne čakalnice za otroke. Druga težava je nestalnost zdravstvenega kadra. Prejemki so vsakomur zajamčeni, teže pa je z delovnimi prostori in s stanovanji. Pripomniti pa Je treba, da zlasti mlajši zdravstveni delavcj preveč koprnijo po vrnitvi v večja mesta. Zdravstveni dom v Črnomlju je sedaj finančno samostojni zavod občinskega ljudskega odbora Črnomelj, zato bo moral OBLO čimbolj podpreti težnjo po ureditvi zdravstvene službe v občini. Le z dobro voljo zdravstvenih delavcev in z materialno pomočjo ljudskega odbora bo mogoče zdravstveno službo izboljšati. Mr. Koristni nasveti Da krušna peč porabi manj drv, naj nam jo pečar obloži znotraj s samotnimi opekam: Tako obložena krušna peč porabi manj kuriva in drži dalj časa toploto, kruh s« v njej lepo peče. ker enakom?-no oddala toploto. — V krušni peči pometajmo pepel z omelom, ki ima kovinske žice. Omela ne smemo preveč zmočiti, ker samot prehitro oh.adi in razpoka. Ko je peka končano. n»" se ptl počasi ohladi. Za'o vrata peči Ne samo dekletom, tudi (antom bi koristilo! V m o soli novomeškem okraju sta sa-dve kmetijsko-gojooda.rski - to Je v Mirni peči in Sent-Demeni. Navzlic prkzadevan ju raznih forumov se niso odprle nove, zato so kmečki famtie, ki so končali šolsko obveznost, ostali brez nadaljne izobrazbe, vsakomur tako potrebne za življenje. V drugih predelih naše republike imajo take iole, ki jih obiskuje redno tudi do 100 kmečkih fantov. Pozimi poslušajo predavanja, poleti pa si ozlcdajo kakino vzorno posestv0 in tudi praktično preizkusi o pridobljeno znanje. Ce je tak pouk koristen za Gorenjce, §tajerce in Not>rar*j-ce, bi bil prav tako koristen za Dolenjce, kjer je splošna izobrazba ki gospodarska zaostalost It očimejša. Za đzobrizho kmečkiih deklet se jih bo pričelo še ta mesec. Sedanje tečaje obiskuje nad 500 deklet. Vsi tečaji so vodeni po enotnem, skrbno sestavljenem učnem načrtu, ki ga je za naše razmere pripravil Okrajni gospodinjski center. Vsi so gospodinjsko-kme-tijskega značaja. Poleg kuhan ia, šivanja in drugih gospodanjskih predmetov, imajo tedensko po tri ure kmetijskih ln tri ure splošno izobraževalnih predavanj. Prav bi bilo, da bi h kmetijskim predavanjem in predavanjem za splošno izobrazbo prite°r»ili še fante; tako bi lahko imeli ie najmanj 18 kmeriisko-gospodar-skih šol. Seveda bi ta predavanja ne smela biti suhoparna in zgolj teoretična, ampak življenjska, s čimveč praktičnega pouka, kar bi zbudilo pni fantih pozorno« in je to zimo pr[ nas dobro preskrb- zanimanje za izobrazbo rer so-ljeno. Od predvidenih 25 teČa- dobno, napredno kmetijstvo, jih je v teku že 18, veČ pa C. lev. zaporno. Ce nameravamo peči kakšno pecivo, ga počimo potem, ko je pečen kruh. Zmerna toplota g« bo ravno prav zapekla. Predpražniki nv>ra;o biti na vsakem pragu. Tako nam ne bo vsakdo nosil v stanovanja vse blato in prah z ulic Ln cesl. 0'rkai si bo na njih sneg. Pod p:t»&p-i3Žniki moramo vssk dan pomesti, jih »prašiti, če so zeio nctkdL pa tudi pre>uš!ti. Pred veznimi vna.tii so na;boljši p~ed-pralniki iz le^en'h Ud — reše*-ke, pred vrati fi'anovan;a pa iz konopljen«; preje, slamnati, ta ličkanja, najboljši pa iz usnjenih ostankov, kot Jih prodajajo vse večje trgovine. Stranišče prebermo vsaj vsako leto enkrat. S t* m ga razkužimo in poskrbimo hkratiii za n;.egov .epši izgled. Vsak teden z rib amo vse lesene dele, vrata, VZGOJNA SVETOVALNICA V NOVEM MESTU Staršem v Novem mesta In v okraju, šolam In ustanovam sporočamo, da posluje vzgojna svetovalnica vsak četrtek od 4. do 6. ure popoldne v prostorih učiteljišča v Novem mesto. Posvetujte se o vseh problemih vzgoje otrok v tej novi ustanovi! Posvetovalnica dela i« drugo leta in mnogo staršev je dobilo v njej prepotrebne vzgojne nasvete. Ce ne morete priti sami, pišite na naslov: Vzgojna svetovalnica t Novem mestu, Učiteljišče. Vodstvo svetovalnice kljuke m vse, kar je v stranišču pa skrbno umijorno in ome-temo pajčevin«. Zlasti na kmel-kih straniščih J« to va/.no. ker so prav muhe, ki se pasejo na straniščih prenašalci kužnih bolezni.— Zamašeno stranišče ni vodno izplako poskusimo odma-šiti same. Po! kilograma lužne-ga kamna raztopimo v kropu in zelo vroče zli jemo v straniščno školjko. Po kakšni url. če lužni kamen še ni odmaši>! strani*ča. to še enkram v -a-r.elbanostl. Tu Imaio hitrost, ribčnost r»^fks in Posebna preciznost. odločMno besedo. S»mo nekal c-ntimetrov ln naopd ie Sel po vodi.« Brgleza in nleeove fante sem neka! or«azov«i pri delu. Imel sem občutek, da so na trening h vel'ko boli preri7nl kot n-a teV-mah. Tz velike daljave so za-niMlUvo dosegali ko*-. Da. tu ni bilo nervor« v«*k se le latiko V-onoertlral kolikor s* le hotel. Rok* le bHa m'rn-ifta. *atn 1* žoga le redko *gre*'la cilj. Toda na tekmah Je drugeče. Vnc,OM»T*«PM «R OBUTA.tn BOI..15t TAST Tudi tovariša Doljaka n sem takoj naiel. Je precej na terenu, zato sva morala najin sestanek vnaprej določiti. Našel sem ga v delavnici, ko Je rezal okenska stekla, ln tam sva se pogovorila o vseh tegobah v katere je zabredel novomeški nogomet, in o prvih znakih, ki naznaniaio novo dobo z« novomeške »zogobrcarje«. Kadar se govori o nogometu, takrat Je Roman v elementu. To vedo vsi, ki so Imeli ke«J z nJim stike. Začel Je kar naravnost: »Končno se nam obetajo boljši časi. Obljubljeno nam Je. da bomo 2e poleti dobili igrišče ln takrat »e bo sr>et začel bojn ples v ligi. To n«m bo velika vzpodbuda, sal je znano, da le zeradl pomanlkania Igrišča zan'manje za nogomet zelo padlo. Nogometaši so molodušnl, prestopajo v druge klube, kler imalo bolJSe pogoje *a napredek. Drugače si ne vedo pomagati. Seveda bomo taikol. ko bo igrl*Č« gotovo, spet zbral moštvo. Vsi »Izšellonci« so obliubill. da ae bodo takoj vrnili v ELAN. ko t' igrišče gotovo. Tmlgracila se jim bo gotovo poznala, s«i Igra večina v zelo dobrih klub:h. Zato smemo upat', do bo poleti ali najkasnele v leseni v Novem mostu spet močna nogometna ekipa.« Vprašal sem ga. kako ocenjuje preteklo sezono, če Jo tako sploh mano imenovati, odgovoril Je. da J« zelo zadovoljen, kajti osvo-Jmo s čolnarno, ki je nas največji de-lovr»i uspeh, ubili dve muh; na en mah. Dobili smo prostor za spravljanie čo'nov in svole 'klubske prostore, ki pa še niso povsem dodelani.« Na vprašanje, kako Je bilo s tekmovaln ml uspehi, mi je odgovoril, da ti niso bili majhni, posebno če upoštevamo, da Je klub se mlad ln da se večji uspehi dosežejo feele z dolgotrajnim intenzivnim delom. Letos so sodelovali na vseh večj h tovrstnih prireditvah v Sloveniji. Posebno lep uspeh je dosegel mladinski četverec na prvenstvu Slovenije, kjer je zasedel tretje mesto, in prav tako četverec novincev, ki Je bil v svoji kategoriji prvi. Uspela Je tud' organizacija Dolenjske regate, ki so se je udeležil; skoraj vsi slovenski veslaški klubi. Društveno prvenstvo pa je pokazalo množičnost. Upe m o, da se bo sčasoma število članov Se znatno pcmnožllo, posebno ko izpopol* n'.mo svoj plovni park. Za tre-n ng posameznih veslačev mist'mo zgraditi galejo po vzorcu VK SAVICE, kjer trener lahko pokaže svoje zn*nje. kar na tekmovalnih čolnih n| mogoče. Nazadnje sem ga vprašal kako je s članstvom. Znano Je namreč, da im* prav veslaški klub v svo-Jh vrstah predvsem vajensko in delavsko mladino in da je to redkost pr Športnih klubih. Pri-tesniti delavsko mladino Je zamotana stvar. iRes Je. lahko se postevmo s tem. da smo pritegnili vajence ln delavce kar drug'm ni usoe-lo. Kot uč'tell na vajenski Soli sem povabil svoje učence v klub 'n ko so spoznali koristnost veslanja, so se v velikem številu včlan'11. V prihodnje pa Je naš n?men. da svole vrste pomnožimo tudi z dllaško mW.no. k! le prav tako potrebna zdravega razvedrila, ki ga nudi zelena Krka. Upajmo, da nam bo to uspelo.« Poslovil sem se od predsodn 5ca VK Krke s prepričanjem da J'm po to usnelo. saj jim je uspelo Je marsikaj težiega. Značilno za klub Je, da Je tih, a delaven. Zaenkrat njihovi uspehi Se niso vrhunski, to pride Sele z leti. S tako pr zadevno«!jo, kot so 1o pokrzali v zadnjem letu. pa 1e možno marsikaj doseči. Kaže, de bosta polet' Krka in nova čolnarna postali drugi dom ItosriVn'na mladincem in mladinkam, članom ln članicam kater h vrste nenehno naraščajo. F. M. Kadilci, novomeško podjetje TOBAK vam je pripravilo krasno kolekcijo cigaret, da bosle prihodnje lelo laže brali nal tednik, zaviti v oblake dišeče travice... »■■■rinil......iiDKiiniim Sporočamo žalostno vest, da Je 11. Januarja 1956 nenadoma umrl naš član STANKO LUŠIN tajnik Planinskega društva v Črnomlju, Dobrega tovariša in neumornega planinca bomo ohranili v trajnem spominu PLANINSKO DRUŠTVO ČRNOMELJ Šola, cesta in prometna disciplina Nasa družba je U posebej dolina skrbeti za ftMO tn stalno opozarjanje otrok, kako naj *• ravnajo na cesti, da bodo vam.. To je naloga na* vseh, zla«i pa aurŠev in šolskih vzgojitelje?. Prejšnji mesec so predvajali ■v vseh kinodvoranah v okraju Novo mesto poučni film o cestnem lorometu z naslovom »Bodi previden«! Predstavo, ki je bila opremljana s predavanjem o prometni varnosti, si ie ofcledado nad 4.000 Šolskih otrok, dijakov in odraslih. Mladina je z zanimanjem sledila predstavi, na koncu pa se je vedno razvila živahna »debata o posameznih vrstah in Vzrokih prometnih ne*reč. prika-*ar«jh v filmu. Večina šolskih ■vrzgoiiiteljev je želela, naj bi se take 41 ulične predstave večkrat t>reJc. ker slika pač najbolj pnitegne otrokovo pozornost. Kadar beremo ali kako drugače zvemo o prometnih nesrečah, se seveda vsakdo vpraša, kako jedo nesreče mišlo in kdo je kriv? Oglejmo «ii nekaj primerov iz statistike prometnih nesreč ns Dolenjskem, ki so se dogodile v Avtomobili je povozil pešca, ko ;e ta neprevidno prečkal cesto. Ponesrečenec je zaradi hudih telesnih poškodb čez dva dni umrl. Kako ie do nezgode prišlo: pešec je prečkal cesto, ne da bi se prepričal, če ie prehod čez cesto varen, pole^ rega je bil vinjen in s« je opotekd pred vozeči avtomobil. V navadi je ie, da pe?ci dol-iijo za vse nezgode šoferja m druge voznike. Remica pa je, da pešci dostikrat sami povzročijo nesrečo. Tovorni avtomobU ie zdrsnil s ceste ln se »kotali! 20 metrov po srrmini. Dva potnika, ki sta se peljala na kaionu avtomobila, sta te hudo poškodovala, Šofer pa je bi! taie poškodovan. Na vozilu pa je bilo škode za več kot 800.000 dinarjev. Do nezgode ie prtih zato, kar fta bila vmes al-kolfol in neprevidnost. Med vožnjo sta v temni noči pri sročavanju trčila dva kolesarja tn padSs na cesto. Prvi je dobi', hude telesne n<^odbe in je za posledicami umrl. drugi pa je hi! lale poškodovan. Kolesarja sta vrnila v fiemm noči km luči. Med vožnjo je padel na ovinku s tovornega avtomobila ns pločnik težek zaboj in poškodoval pešca, kj je šel pravilno po pločniku. Za taJte vrste nezgod je odgovoren iofer, ki mora skrbeti, da je tovor pravilno in varno naložen na vozilu. V tem primeru pa je voznik pripel ial na ovinek s preveliko hitrostjo. Voznik je pade! z vprežnega voza. ker sta se konja splašila avtomobila in zdirjala po gozdu. Voznik je dobro vedel, da se konja plašita, vendar ni ttopil z voza, čeravno }e ze na 100 metrov opav.il avtomobil. Voznik in sopotnik na vi>reinem vozu sta dobila težje telesne poškodbe, na voeUu pa i« bilo za 20.000 dinarjev škode. Oče je poslal svojega 8-letnega sinčka na vožnjo I vprežn-im vozom. Pri srečavanju vprege s tovornim avtomobilom je otrok sicer stopil z voza k ž-ivini, nesreča pa je hotela, da je levo vpreženi vol sunii! dečka pod avtomobili. Ali je odgovoren šofer? Ne! rVesreČ.- j* kriv oče otroka, ker bi moral vedeti, da otrok umsko ia f Etičsn.o m sposoben varno opravljati z živino na javni cesti. Šofer osebnega avtomobila je na nepreglednem ovinku prehiteval tovornega in trčil v nasproti vozeči arvtobus. Nesreče k »reči ni bilo. pač pa je na obeh vozilih nastala materialna škoda za več kot 100.000 dina-rjev. Nezgodo \e zakrivi! voznik osebnega avtomo-t>da, ker ie prehiteval drugo vozilo na nepreglednem ovinku, kjer prehitevanje n. dovoljeno. Avtomobil je povozil 10-1 etne-ga šolarja, ki je potem zaradi hudih telesnih poškodb čez dva dni umrl. Kako je do nezgode prisilo? Gredoč iz Iole, se je skupina o-trok ustavila pri tovornem avtomobilu, ki je «.1.! ob cesti. Ko je šofer nadaljeval vožnjo, se je skupina učencev obesila za kason avtomobila. Med to skupino je bil rudi 10-letni Franci, ki je zadnji skočil z avtomobila ter hotel steči na levo stran ceste v trenutku, ko je z nasprotne srrani pripeljali osebni avtomobil in otroka podrl. Tovorni avtomobil je zdrsnil s ceste in se prevrnil, kar je imelo za posledico teŽie poškodbe šofer-»a, na avtomobilu in tovoru ps za 150 000 din škode. Na nepre-elednem zavoju ie pripel'al tovornemu avtomobilu nasproti kolesar in sicer po levi strani ceste. Ko jc iofer opazil o^zogipno ne- srečo, je voziHo krenil močno v desno in zavozol s ceste. V nasprotnem primeru bi bil povozil koles.ir-a. Kdo je za nezgodo odgovoren? Nihče drug kot kolesar, ker je pripeljal na nepreglednem ovinku po levi strani ceste. Mej vomjo ponoči sta trčila rovoma avtomobila, ki sta imela prižgane dolge žaromete Pri srečavanju je voznik težjega avtomobil.* zasenčil luči. nasprotni voznik pa rega ni storil. S tem te torej onemogočal preglednost desne polovice cestišča vozniku avtomobila in ga oslepil. S takim ravnanjem je tx>zfJfc» kršil prometne predpise, obenem pa ie odgovoren za nastalo škodo na obeh vozilih, ki znala 50.000 dinarjev. Pozimi ssa se 10-lotna Vida in Marjan sankala z domačega dvorišča na glavno cesto. Toda že pri tretji vožnji sta se zapeljali s sankami na cesto pod tovom! avtomobil. Tudi to pot ni Ho brez nesreče. Marjan je obležal s težjimi. Vida pa z lažjimi poškodbami. Ali je odgovoren šofer? Nel Odgovorni so starši, ki po-7.-.blijijo, da cesta ni otroško iari- šče. Mod m ob vožnjo je rov o mi svto-zavozil s ceste, udaril ob telefonski drog in ga prelomi'.-vozilo pa a« je prevrnuo pod c#- sto. žrtev ni bilo, na vozilu tn tovoru pa je nad 600.000 dinarjev škode. Do nesreče je prišlo zaradi tega, ker vozilo n. bilo tehnično v redu. Avtomobil ie Že dalj časa imel okvare na krmilnem mehanizmu in sta 7a to vedela šofer in vodja avtoparka* storila pa nista ničesar, da bi 0-kvare ods-franila, dokler ni prit.o do prometne nezgode. Na nezavarovanem železniškem prelazu je vlak udaril ob vprežni voz. Voznika vprege^ je vrglo ob progo, kjer je obležal s težjimi poškodbami, sopotnik, ki se je peljal na vozu, pa je padel pod vlak. Najden je bil 180 metrov daleČ od kraja nesreče. Nesreče te kriv voznik vprege, ker je dobro opazil prihajajoči vlak na razdaljo 50 metrov. Ko na bUa vprežni voz in vlak v bližini prelaza, »e voznik pognal kon;a.ho-teč priti čez progo pred vlakom. Prav tako se voznik vpreinega ni zmerni za opozorilne ki opozariajo na nevar-pred železniškim prelazom. Kolesar je na cesti podrl invalida in ga te/e poškodoval. Ne-r.godo ie 7akrivi! ko'rsar, ker ni imel na kolesu nobenih zavor. Nedisciplinirani kolesar je iz-korisal priložnost in se med vož- vo zda znake nost njo prijel za vozeči tovorni avtomobil, ki je vozil v klanec. Ko ie prišlo do srečavanja z drugim avtomobilom in je oni, za katerega se ie držal nedisciplinirani kolesar, zape'al' na skrajno desno »rran ceste je kolesarja stisnilo ob cestno nabrežje, kjer ie obležal pod razbitim kolesom, sam pa je bil teže ranjen. Kdo je v tem primeru za nezgodo odogovoren, presodite sami. Povožen je bil vprežni konj, ki je brez »o/nika pc' jal proti domu. Voznik je bil v gostilni, konja pa je pustil samega na cesti brez nadzorstva. Ta neprevidnost in nediscipliniranost je voznika stala nič manj kot 80.000 dinarjev. S tem je prikazanih le nekaj primerov prometnih nesreč, ki kažcio kje so glavni vzroki za SSrevilne nesreče na dolenjskih cestah. Pcšii. kolesarji, vozniki ln šoferji naj se zavedajo, da živimo v času vedno večiega in vedno hitrejšega razvoja motornega prometa na javnih cesrah. S tem v zvezi ie tudi ♦krnmi Čas. da se obračuna r. nediscipliniranostjo in nn>a7.liivost'o pri vseh koristni-kih javnih cestnih površin. F, S. Stav. ] (308) »DOUENJSKI lilSTf Stran 5 S tem pa nismo zadovoljni! .Partizanovi'načrti v letu 1956 tafteasniaka postaja rta MLrmd je n* 1. P- Mirna le 1 sam usluj- bile koristno ta dejstva upo&te- pot, ki jo Ima do postajailftsča, J« imela ves fes svojega obstoja bemec sa vsa dela, medtem, ko vati in temu primerno razme- potem je v slujibl dnevno po 17 ?v£\j* bilhid* •*.(f*enaniJ°. * Pred nedavnim so se zbrali v Ljubljani na posvet okrajni načelni* in načeln ce. Namen po. — od leta 1908 — postaj enačel- ima sosedna postaja Trebnje 1 šča.tj kader? nika in kretnik«, saj j« imela šeia postaj«, 2 prometevlke, 5 vedno velik promot in sta mu krertnikov ki l elkJadiščnilka. To- ur. AU je to še aociaJno in so- Nadald« ne moremo mimo kri- cialistočno? vic«, kil se godi, železniškemu V interesu našega razvod« Je, tekočo problematiko organizacije Partizan, sprejmejo nove naloge in program del« za loto 1856 ter da vokladljo delo okrajnih zvez. Ker pa morajo okrajna naCelstva pronss&tl vse te naloga' ns dru- Tudi po osvoboditvi sita bila na da ima ž. p. Mirna celo več to- Na posrtaijališču ni" stanovanja sko vprašanje pa ž. p. Mirna, štvana načeJstva, je bil pred kratkim ski can v Novem meti t u posvet vseh društvenih načelni, kov m načolnic, ki ga Je vodil okrajni načelnik Milan Smerdu. S posveta posnemamo nekaj značilnosti, KAK9NO NAJ BO BODOČE delo? Tekmovanje v ljudskem mnogoboju za društva in posameznike obveznost, m mo katero ne more bitk niti društvo niti posa, meznik pripuščen k drugim tekmovanjem. Prav tako so obvezni zdravniški pregledi vseh tekmujoč h, za katere bodo društva vodila zdravstvene kartone, Opaaiti je le preeejšen napredek pri pošiljanju statističnih poročil. Vendar Je nekaj društev, ki še niso pričela Izpolnjevati predpisanih obrazcev. Vao zaradi obveznosti naj društva izpolnijo vsaj do o-krajne skupščino, ki bo v prvih 2 uslužbenca komaj bila kos. liko bolj je to čudno, če vemo, čuvaju na postaj atošču Gomila, da se čimprej e uredi kadirov-Tudi po osvoboditvi s*« bila na da Ima i. p. Mirna celo več to- Na posrtaj ali šč u ni" stanovanja sko vprašanje pa i. p. Mirna, tej posrtaji do nedavnega 2 vornega prometa kot Trebnje, in tja mora hodili iz Mirne, kjer človečanskl čut pa zahteva prav uslužbenca, kar je spričo zelo saj naklada povprečno po 2 in ima druii.no. Njegova služba tra- tako primemo ureditev čuvaj-povečanega prometa povsem ra- pol vatfona dnevno, promet pa .ta vsak dan neprekinjeno od ske »lufbe na» postajališču Go-zumljivo ln za nemoteno delo raste in bo še bolj, saj Je Miir- 4.30 do 20.30. Če upoštevamo še mila. nujrio potrebno. Zato pa smo se 15. decembra lani zelo začudili, ko smo izvedeli, da je posrtaja Mirna, ki je bila dotlej vodena kot »nezasedenat, izpre- na sedež občine in edini industrijski center v tej dolini. Poleg tega uporabljata f. p. Mirna za tovorni promet tudi KZ Dol« ln Gaforovka, Ali hi n« »ROKSLUi na viniskem odru Vinlško kulturno umetniško društvo je tudi to zimo dokaj delavno. Kot prvo delo v tej sezoni so dali na .oder: »Roksi«, komedijo Iz ameriškega življenja. V nedeljo 25, decembra je premajhno viniško dvorano napolnila množica ljudi do zadnjega kotička. Z izjemo vloge gospe Haringtonove, ki je bila zaigrana premalo resno, so ostali igralci dobro igrali. Glavno vlogo gospodične Roksi je zadovoljivo odigrala Martina Videtlčeva. Zlasti se je dobro izkazal Matija 2ailec v vlogi Tomyja. Upamo, da bo viniška mjad!-na nadaljevala dobro začeto delo. Pozimi je pač najprimernejši čas. Vsekakor pa bi bilo potrebno ljubiteljem iger v Vinici prikazati tudi kako dramo, kajti veseloiger in komedij je bilo prejšnja leta le precej na odru, Z veseljem lahko ugotovimo, da viniška mladina ne spi. ampak pridno orje kulturno prosvetno njivo. Odigrane igre kot so Skopuh, Navaden človek, Baztrganci, Glavni dobitek in druge so najboljši dokaz. Mladini želimo pri kulturno prosvetnem delu še veliko uspehov. dneh februarja. Telovadna društva, naj skrbijo, da bodo v pole tn h mesecih priredila za svole člane taborjenja.. Prispevke za taborjenje naj prieno pobirati ta. koj, nabavijo ali pa vsaj aagoto-ve naj al potrebno opremo. Ker ni mogoče računati, da bi moglo vsako posamezno društvo organizirati taborjenje, priporočamo, da b> -to/ storilo več društev skupaj. Okrajna zveza «1 j© v ta namen zagotovila že pet šotorov. Društva opozarjamo, da predvidijo kandidate za tečaj za taborni nje, ki bo marca v LJubljani, PROGRAM DELA ZA LETO 1956 SE DELI NA ZIMSKI IN LETNI Prvi naj bi obsegal okrajne tekme v alpskih disciplinah, o-krajne tekme v smuških tekih in skokih ter pionirski dan. Alpske d.scipline bi predstav" Ijalo tekmovanje v veleslalomu in sJalomu. Prizorišče teh tekem bi bili tereni na Debencu, ker se je fe ponovno pokazalo, da so tereni oz. tekmovalne proge na Gorjancih primerne le za najbolj izurjene tekmovalce. Na Gorjancih naj bi se Izvedel, kot vsako leto, le tradicionalni »GorjanskJ veleslalom« z tneddruštveno udeležbo. Na Debencu je oskrboval- Kratke s Kočevskega menjena v »odpremišče« 4n J« s tem, po odločitvi 2eJez,niske-ga transportaega podjetja v Ljubljani, izgubita kretnika. Tako ima pestoJs sdsii le 1 uslužbenca, ki je v službi vsak dan neprekinjeno od 5. ure zjutraj do 16. ur« avečer, torej po 13 ur dnevno. Ker Je postaj« vodena kot od-premtsče, postajni uslužbenec nima ključev obeh kretnic na postaji, marveč j« urejeno tako, da ima ključe vzhodne kretnice ž. p. Mokronog, zahodne pa I. p. Trebnje. Zato ni čudno, da se dogajajo tako smešne, a obenem žalostne stvari, kot n. pr. 24. dec. lani, ko je podjetje »Destilacij s« n* Mirni prejolo vagon namočenih sliv. Vagon je prispel i% sevniake smeri, toda ker je sprevodnik pozabil na mokro«oški postaji ključe mim-E'k° kretnice, so morale »live nada.'j* v a ti pot v Trebnje in se od tam vrniti z zamudo na po-6ta(jo Mirna, kjer so morald vagon razkladati v nočnih urah, ko bi sicer lahko vse to opravili z manjšim trudom podnevi. Prav je sicer, da varčujemo povsod, kirir je mogoče in prav je < tudi, 6« varčuje Železniško transportno podjetje tojdl pri razmeščanju uslužbencev. Težko pa razumemo, da je prav, če Železniška postaja Mirna S Sinjega vrha nam pišejo ••••«>• ••••». .«...•..«,. ,» Odkupujem« vsako količl- j no klavne živine po naj- j vlSjlh dnevnih eenah — j prav tako fižol ln ostale i pridelke. KMETIJSKA ZADRUGA • ŽUŽEMBERK j .«...•..«.. .«,.*..*. Zlate čase imajo pri nas divji lovci, zlssti odkar je bila raz-puščena lovska družina in se lovcem, odvzeli orožje. Mnogi kmetje ščitijo divje lovce, ker menijo, da pobijajo škodljivo divjačino. Toda ni tako. Divji lovcii lovdjo predvsem srnad, ki ne dela nikakršne škode, pač pa je lep živ okras naših gozdov. Dne 3. januarja je Martin Stravs iz Speharjev dobil v bližini vasi ranjenega srnjaka, katerega je napadala tolpa psov Z vejo jih j« napodil, srnjaka pa ujel ln s pomočjo drugih spravil v vas. O srnjaku so obvestili lovsko podzvezo v Cr-nomlou in. ta j« poslal« ponj kar tovorni avtomobil, da ga je prepeljal v Črnomelj. Lepo Je in prav, da pride srnjak v roke tistemu, ki mu pripada, toda takle prevoz a tovornim avtomobilom na daljavo Novice iz Ribnice Za petdesetletnico telovadnega društva »Partizan« Ribnica je bil 4. januarja jubilejni občni tfbor društva. Povabljenih je biilo več predstavnikov množičnih organizacij. Z volitvami so dopolnili število upravnih organov društva. V ribniški dolini so žene organizirali« tečaje za konzerviranje mesa. V Ribnici tta bila do sedaj dva tečaja, tretji pa bo v najkrajšem času. Za kraje, k! so oddaljeni od Ribnice, bodo tečaji po vaseh. Zaniimanje je t.eđo veliko. Surove tečaja nosi K Z Ribnica, in delno KZ Sodra&iica. Pri cftitikanju je pdt<.odovta;la (tlavo Dadka Burger iz Ribnice. Prvo pomoč je prejela v splošni ambulanti v Ribnici. najmanj 30 km v eno smer, pa je le malo čudna zadeva, zlasti še, ker velikokrat ni mogoCe dobiti prevoznega sredstva za nujni prevoz bolnika v bolnišnico. '-.'.-* Nič ne bi škodilo, če bi starši šolarjev in drugih nezrelih mladincev, ki se pozno ponoči potikajo po vasi in zlasti ob nedeljah zadržujejo pozno v noč okrog vogalov plesišč, poskrbeli, da bi šli spat. ali bili vsaj doma ob večerih. Morda bi to nekoliko pripomoglo k boljšim učnim uspehom na tukajšnji šoli I V torek 10. januarja je imel tečaj protiletalske zaščite, sejo svet za šolstvo pri OLO Ko- Ribiško društvo v Kočevju je čevje. Razpravlljali so o zadevah imelo rednj občni zbor. Poročila šolgtva, ki je v okraju precej pe- so pokazala, da je billo društvo v reče. Mnogo šolskih poslopij ne minulem letu prav delavno in je ustreza svojemu namenu, mnogi doseglo lepe uspehe v ribogoj- kraj;i so S)»loh brez šole m je po- stvu. Letos bodo uredili v Sodra- uk v privatnih hišah. Da bi se žled ribogojnico. Postali bodo to stanit vsaij malo iiizbol$allo, svojega člana na tečaj, da bo lah- bodo sedaj adaptirali nekaj šol- ko prevzel vodstvo ribogojnice.' >kih poslopij. 11. januarja so se zbraili v Ko- Decembra meseca lani je Za- čevju zdravstveni delavoi vsega vod za napredek gospodinjstva v okraja na posvet. Treba bo te Kočevju priredili tridnevni tečaj mnogo prizadevnega dela, so u- 73. predelavo mesa. Udeležilo se gotovih, da s« na Kočevskem iz- ga je 22 žena i/n deklet. KZ Dolenja vas .in Ribmicai sta kupili prašiče. Strokovnjak — mesar jih je zaklal in tečaijnicam praktično pakazal, kako je treba prašiča razkosati in kako predelati meso. Nedavno so v Strugah zaklju-čiili tečaj Rdečega križa, ki je .le-oo uspel.. S predavateljem, Študentom Medicinske fakultete v Ljubljani, so bile tečai««ce prav z-adoivot'.jine. Dobro uspeva tu.f. boljša, zdravstveno stanje. Teža- ve so zlasti s kadrom, ponekod pa tudi 6 prostori. Posvetu je prisostvoval tudi direktor okrajnega Zavoda za socialno zavarovanje. Zavod za socialno zavaro-vnje tare zlasti to, ker gre skoraj .tretjina njegovih sredstev za .prevoz bolnikov in oskrbo v bolnišnicah. Tako j« zavod lani izplačal Za take storitve okrog 42 milijonov dinarjev. Da bi ie ti izdatki zmanjšali, bi bilo treba v Kočevju zgraditi bolnišnico, ki je »ploh za mesto in ves okraj nujno potrebna. Zmago Dragož Iz Čateža v Jurjeviid, kjer j« bila tudi o-trolka igrica. Ko je bil med nami Dedek Mraz.«. Kljub dežju, ki se je ravno ti- ljubnega in darežljivega de$u sto uro neusmiljeno vsipal, je bilo Mraza. Na novoga lana dw< 1C v Ribnici 30. decembra zelo lepo delil darove, v »adrutnem domu —i ilmeli so veliko otroško slavje. V popoldanskih urah se ie namreč pripeljal na lepo okrašenem vozu dedek Mraz, ki ga je spremljal voz palčko'v in belo oblečenih- deklic, spredaj pa je jezdil konjenik, ki je z rogom naznanjal .mladini, da prihaja dedek Mraz. Na trgu je pozdravilo dedka Mraza in njegovo spremstvo veliko mladine in odraslih. Nato te je napotil sprevod z dedkom Mrazom v dvorano LIP, kjer je dedek Mraz bogato obdaril otroke. Dedek Mraz je seveda obiskal tudi oštaile kraje. V soboto dopoldan je obdaril otroke iz področja Suije, tega dne je delil darove na področju sodraške občine kar z avtomobilom ipo vaseh. Ve- T« dni smo v Čatežu pokopali uglednega kmeta, najumnejšega gospoda-rja in najboljšega družinskega očeta, — tovariša Ivana Zore* iz Razbor. Kako priljubljen ln znan je bil najširši okolici, je pokazaila udeležba pri pogrebu. Pokojnik je bil ustanovni Član gasilskega društva Čatež, agilen član upravnega odbora kmetijske radruge, predsednik šolskega odbor« ter zaveden član SZDL, ZB -in RK. Zadnjo čest so mu izkazali poleg domačega gasilskega dgušrva tudi gasilci iz Velike Loke in Senr.lovrenca, ki so ga v velikem številu spremili! na zadnji poti. Pevsko društvo Sentlovrenc mu je ob sk»vesu pred domačo hiso in ob njegovem zadnjem počivališču zapelo nekaj ganljivih žalo-stink, ob mnogo preranem grobu pa sta se od pokojnika poslovila sektorski poveljnik' gasilcev in 7a*topnik organitzacij. S toplimi besedami sta i*r*ziil* sočutje vseh, ki so ga poznali in orisala globoko vrzel, ki jo je zapustil. M. M. Žepi nafoti v nomm tetu Nov odbor sindikalne podrui- lo. Na svoji II. ssji, ki i« bila niče Modzadruinega . lesno-indu- prod kratkim, je upravni! odbor srrijikeg* podjetja Ribnica je ta- sindikalna podružnice sprejel tudi koj v začetku vneto prijel za de- *.k!ep, da bo sindikalna podružni- BRŠDINSKS MLADINA JE ZBOROVALA sel ja je bilo na pretek in otroci še dolgo ne bodo pozabili gosto- 00LIN3SKI OBVEŠČEVALEC V četrtek 12. januarja so" se zbrali mladinci terena BnEj>iii '*na rednem sestanku, preglledalli uspešno delo preteklega leta, sprejeli pa tudi sklepe za nadaljnje delo. Udeležba je bila zadovolpi-,va, saj je billo prisotnih nad ?0 odstotkov mladincev. .Najbdlij viden uspeh so pokazali v raznih sekcijah DPD »Svoboda«, saj so organiziran nadalijevalni tečaj plesnih vaj mladine, k- so se (pričele v četrtek 19. januarja. Plesne vaje bodo vsak četrtek od 19. do 21. ure v zadružnem domu v BrŠljinu._Tečaj bo predvidoma trajal tri mesece, pod strokovnim vodstvom tovariša Zajca. Plesne vaje bodo združene z raznimi predavanji o lepem ve- KINO " »KRKA* NOVO MESTO: od 20. do 33. januarja: italijanski dim »Na ostrini meča*. Od M. do ta, januarja: italijanski film »Bandit Mussolino«. DOM JLA NOVO MESTO: od 1«. do 19. Januarja: dansk: film »Spet omO tu*. Od 20. do «. Januarja: francoski barva*tl film »Alonm na jugu*. Od 24. do 26, Januarja; Italijanski film »Nesmrtne melodije«. MOKRONOG: 21. do 22. Janusrjat franeoBtri filrn »Gremo v Morrte Carlo«. Žužemberk■ 22. januarja: avstr. film »Potepuhi«. ČRNOMELJ: 19. do «. Januarja: M-ner!*k; barvasti film »Daj plin Joe«. 34. In n. Januarja: Kali-janstoi tilm »Nesreče mladotpo-raftencev«. GRADAC: 22. Januarja: italijanski film »Moj sin profesor«. 23. Januarja; Italijanski fWen »Poli-s cajl ln totovi«. Potujoči kino Novo mesto Vrectvels emerifiki trum: »Človek divjega zapada«. V četrtek l»- L ob te: Bolnica Novo mesto. V petek. 2fl. L ob 1«: Brusntee. V s«boto, ti. I- ** 1«: P*e6»a, v nedeilo 22. I. ob 1*"- Dvor. V nedeljo, 22. I. ob 18: Straža. Preklic Prekllculem izjave o tovarl*icl Hruševar Tončki iz Šentjernej«, ker so neresnične. Homan glavk« Zahvalo Vsem, ki *o sprem lin mojega mo*« IVANA MIRTICA Iz Rumanje va*t itev, 1 na njegovi zadnji poti in mu darovali vene* ln cvotfle, «e najlepše zahvaHJujem. Posebej se tahvs.l.1u1em pevcem lz Straže in Ga«iilskcmu drviAtvu iz Straže. žalujoča i«na ln otroci. MALI OGLASI UOOONO PRODAM Rozd 2,3 h« v Drn#kovcu, občina Šentjernej in nj:vo 0,5 h« v Šentjerneju, Na-ajov v u pravi 1 ista, fifODAM dobro obranjono vloflo. 2a«šaorv v upravi List«. dincev upravnega odbora, so začasno kooptirali nove agilne člane, da bo delo nemoteno tekla PRODAM HISO z gospodarskim KUPIM PIANiNO alt dobro ohra- • ^ y ždezniško gasilko četo Do«lo.plem in sadnim vrtom v bit- njen manjši klavir, Ponudbe K , 1rt ^.1 &nl to«ni*k*f postade »1™» P«fi- opisom ln navedbo cene poslati ™ je na novo vključillo 10 mla-Naelov v upravi iists na upravo Dolenjskega Usta. v diruštvu 100 odstotkov včlanje-. denju. polltičn.imi, gospodarskimi, ni. Zaradi premestitve treh ml a- vzgojnimi, zdravstvenimi itd. IZ MATIČNIH URADOV Novo mesto dincev, ravno tako v šahovsko sekcijo, pevske zbore, dramatiko kd. V okviru DPD »Svoboda« je Iz Gornjih Lazov Lepa jelka, ki Je rastla ob črešnji v bližnjem gozdu, se je koncem decembra preselila v NovegA' -rrTi^i^ftega Miroslav, staJe: Črnomelj 20 na§0 jo|0> stala Je v kotu. do- delaivec ln Vovij Amalija, delav- iz NOVOMEŠKE PORODNIŠNICE kler je. niso otroci postavili na Vabimo vse mladince in mladinke, da se v čim večjem številu vpišejo v tečaj. Obenem bo tudi tečaj za folkloro. Ljubitelji folklore vabljeni. Janez Udovič ca, ki bo slavila letos marca 10. letnico delovanja, ta jubilej slovesno proslavila z pestiro kulturno (prireditvijo. Izvolili so posebni odbor zi. vrst starih sindikalnih članov. Ker te pripravlja v Ribnici zimska večerna delavska šola (» delom naj bi začela januarja) se je odbor zavzel, da bi čimprej število mladih delavcev iz podjetja obiskovalo to šoio. Naj še omenimo, da čaka odbor sindikalne podružnice v tem letu obilo odgovornega dela »pričo načrtov za nadainje razvijanje podjetja, sodelovanja pri upravljanju podjetja oziroma dajanju pomoči organom delavskega samoupravljanja in razhih drugih nalog, (t) NE POZABITE POSLATI NAROČNINE ZA »DOLENJSKI LIST«S na planinska postojanka, pristop pa je omogočen tako, da bi se tekmovanje • opravilo v enem dnevu. Dan tekmovanja »e določi na eno nedeljo v januarju, seveda, če" bo dovolj snega. Tekmovanje v smu&kih in skokih naj bi se opravilo v Šentjerneju, ki ima edini uporabno 25_metrsko skakaln co, ki je bila te dni z■ rnanjSimi popravili usposobljena za skoke. Prav tako Ima Sentjeme-j primerne terene za tekmovanje v smuskih tekih in štafetah. O datumu bo odločal ffceg in vremenske noprUdko sploh. Misl ti moramo tudi na naša pionirje', katerim bomo pripravili pionlirski dan na snegu, ki bo obsegal tekmovanje v patrolnem teku in veleslalomu na krajši progi. Pogoj za tekmovanje v veleslalomu bo predhodno tekmovanje v patrolnem teku. Tekmovanje b| izvedli v februarju. Pri tem bi tekmovalce razdelili na tri starostne skupine. Ob vsem tem ne smemo zanemariti društvene, pa tudi med-drustvene tekme v vseh zimskih .disoiplmah, katerh naj se zlasti poslužujejo društva sosednih krajev. Priporočamo, da na taka tekmovanja povabijo tudi tekmovalce ostalih druStev. Med obravnavanjem letnega programa dela je bilo najprej govora o okrajnem telovadnem nastopu. Tega bi pripravili za kenec maja al; začetek: junija, tokrat v Črnomlju. Do tega sklepa je pripeljalo dejstvo, da v Črnomlju po vojni ni bilo še kakega večjega nastopa, poleg tega pa je nadvse potrebno, da se v Beli Kraimi v celoti prikaže dejavnost Partizana, Črnomelj že Ima svoj stadion, ki lahko sprejme predvideno štev lo nastopajočih. K večjim nastopom je priStetl tudi praznovanja SO.letnice telovadnega rtmfttva v Ribnici. O-krajna Zveza se ga bo udeležila z večjim številom telovadcev. Ok?s1no prvenstvo v ljudskem mnogoboju je bilo doslej na sedež h raznih društev lz Novega mesta, prihodnje leto pa bo to tekmovanle v Novem mestu, ki ima na razpolago vse potrebne priprave. Tekmovanje bo konec maja ali v začetku junija, takoj za tem pa bo pokrajinsko prvenstvo v Kočevju. V letni prosram dela spada +rt-dl organizacija Titove štafete. Stalne lokalne prose bo potrebno dopolniti, predv deti pa še nekaj novih, ves program pa izvesti čim najbolj dovršeno. (Nadaljevanje pr hodnjič) Prizadetega se čuti Na notico, obliavljeno v novoletni števi'ki našega lista o nepravilnostih pri gradnji ceste Struge — Vrbovec, se je oglasil delovodja Jože Kralj, ki se čuti z navedbami prizadet, in pravi: »Gre za izkop štorov posekanih dreves in grmovja, ki se plačuje po akordu od kosa in d-beline. Te štore sem. predho.no prentel s skupinovodio ter v njegov' navzočnosti napisal in obračun oddal obračunskemu referentu. Jaz smatram, da je bilo to de-lo pravilno, in enakp z ostalimi deli,, ker. .'ic zavedam, .posledic, ki lahko nastanejo. To tem načinu hi bil ogoljufan niti investitor niti delavci. 1. nagrada novoletnega žrebanja: RADIJSKI SPREJEMNIK za 40.000 din Pojasnilo Na članek) »Zakaj ni redn« mladiinske zabave?«, objavljen v aadmji Številki našega 'tednika, nam je uprava SGP Pionir sporočila, da je organizira.a do-s.lej zafoavo za. mladino sindikalna podružnica pri podjetju, ne pa uprava podjetja. Ker m-kajkraiM ni biJo obiska, je v6a» s:ih sobotina prireditev odpadla. SSndlikalna podružnica pa bo skužalia družabne pridedltv« znova oživeti. Pret«kW teden je biilo rojenih 13 dočkov in 19 deklic. Poročili so ce: Brkič Bogdan, sobosMkar, ln Nadu Ana, babica, oba i« ■Novega mata, Rezar Velen tin, uslužbenec iz Kramje. ln Zu-pa,nelč Marifla, bolniška strežnica Dežurno zdravniško službo v Črnomlju Dežurno zdravniško službo v Črnomlju lma od sobote 21. Januarja od 12. ure do ponedeljka 23. Januarja do L ure dr. Albert Mercedes. Telefon reševalne po- PORT IN TELESNA VZGOJA Uspela skupščina Veslaškega kluba KRKA ka. c*b» iz Novega mesta. Mo^kon Josip, čevljar, in Staniča Frančiška, SivKlja, oba iz Novega mesta. Umrla staj UUanič Anton, upokojenec. 80 let, la Mokronog«, in Luzar Terezija, žena posestniška, 74 let. tz Hrvaškega broda. Prečna Umrla »ta: Opalk Vinko, krnelo-valeč SI let. lz Muhabera, m Si Iz novomeške porodnišnice Vpreteklem tednu so vmovame-Sk.1 porodnišnic; rodile: Klevl&ar Majda lz Kani-žarJce. — deklico. Mačeiol Ema lz Sadl-nje vas.i pri Žužemberku — dečka. SertelJ Olga iz Kočevja — dečka Klobčar Sonja lz Novega mesta -deklico. Jiirjevič Ivanka iz Rado vice — dečka. Zaje Frančiška 3 Potoka — deklico. Molek Stan'cn ler F*ranjc kmetovalec, M let, iz Iz Metlike — deklico. Blat Cvetka iz Novega mesta — deklico. Kartu? Rozallja lz Crnomlla — deklico Dihnirn Brodarlč vida lz Rosalnic — de- nHJ< klico. Žalec Marija lz Bednja - deftka in deklico. Pekez Angelca 17 Novega mesta — dečka. B-zjak Poročila »ta se: Bregar Framc, Marija s- Studenca — -dečka. Spen- Frecne. V decembru sta >*li rojeni 2 deltilioi in J deček uslužbenec, i« Neiučeva Tamara. gospodinja, oba iz Ribnice. Umrli »o: Pele Ana, uiitkarlca, 70 let. Iz Ribnice. Lovšin, roj. Petrič Marija, gospodinja. 78 let. iz Zapuž, LovSin Frančiika, užit-karlca. 84 let, z Brega. Pele J«*e. kmet. 87 let, iz Ribnice. Klun Silvester, kmet, 74 let, Iz Slatnlka. Aiko Janez, už:1kar. 84 let. Iz Sa-jevca. ftlfrer Antonija, upokojenka. S8 let, lz Ribnice. Rus roj. Jaklič Uriiria, utit.kartca. Ix Nt>m-&ke vaatl, Kočevje v času od 7. de 14 Januarja Je bilo rojenih 5 deklic in 2 dečka. Poroči^ s« ses VlaAlč Jože traktor* »t ,in Bevc Kristina, iW.no-rejka, oba iz Kopnivnlka. Ponl-kvar Jože, električar, ln Rejc Mihaela, tekatiđ/ns delavka, oba !z vega mesta. Je pQ nesreči nekdo o"a;l Ana n Biškc vas) — deklico. Pezđ'-re Neža lz Kočevja pri Črnomlju - dečka. Zupančič stani slava iz Preske — dečka. Lamov-sei? Ange!a h Hrastovlce — dekU. co. KraSovee Neža Iz križevske vas« —1 dečka. Povše Terzlja lz Dolensklh Toplic - deklico. Pavlin Marija \n nrastja — dečka. Požes ram s Pristave — dečka Jančar Drnsja Iz Cešče vasU — deklico. Božič Antonija iz Crmoš-njic h- dečka. KRONIKA NESREČ StibrlB Jože, silm uslužbenca te Novega mesta, je padel i doma na dvorišču in si poškodoval levo roko. Zupančič Terezija, posest ni ca '.7. Ljubljane, je padla na dvori-šču in si poškodovala levo nogo. Kuheli Katarina, delavka tz No- Koo»vJa. KCimčiko Zvonimir, »troj ni ključavničar Ie RtlbnUee, In Sleblaj LJudnvIla. uslužbenka. H rov »če pri R'jbniei. coJmar Jos«, 7.id*r j Br*&a. in Cusln Ida. kiu-hartca ire Podfbele. Umrla staj TtY»9t, roj. Hrastar Ana, gospodlinja, s* le*.'i* Koče-v-1, tn Ahac, red. Banko An«, fb-epodlln)*, h le*, 1«. Isu**«« pri KooeMr*. ustrelil v desno nogo. Marin Janez, cestni nadzornik z Mirne. Je padel 8 kolesa ln si paSkodoval l^vo koleno. Maznik AIoJt, sin delavca iz Novega meara, Je padel s kozolca in »i po&Tepdorval desno roko. Golob Martja, hči delavca lz Novosfa mesta,' je v Dolenji va-si v prepiru- Korelc■■ Janez z nožem obrezal ,po 1«ML, roki tn >e>rl MPJM primerno mesto in jo okrasili. 2e lep čas smo vadili Sne-guljčico in vse je bilo pripravljeno. Uredili smo oder in na njem pravljično kraljestvo Sne-guljčice ln palčkov. Na jelko smo obesilll nakfct, preizkusili rakete in privabili na Igrico velike in male. Le Dedek Mraz se ni hotel oglasiti, nI hotel pobarati, česa sl naši otroci žele. Najbrž smo bili premalo pridni. Proti pričakovanju pa jo je Dedek Mraz le primahal. Za vsakega je prinesel darilo, za vse pa žoge in knjige. Poleg sladkarij je prinesel tudi marsikaj praktičnega. Tonček je prvič dobil nogavice, Milki pa ne bo treba več nositi maminih. Dedek Mraz je povedal, kje jrljivi Veslaški klub Krka. Udeležba članstva ja bila' zadovoljiva, lahko rečem boljša kot je navada na podobnih občnih zborih v Novem mestu. Kod predstavnik re-THiblške zveze in enega najmočnejših slovensikih veslaških klubov »saviee*. Je občnemu zboru prisostvoval tovariš Siard. Kaj naj povemo o poročilu tajnika? Kliib je bil marljiv, iznajdljiv in uspešen na tekmovanjih skozt vso sezono. Lahko pa rečem, da so letošnji delovni uspehi zasenčili tekmovalne. Nova velAica pridobitev kluba sta nova čolnarna In že precej izpopolnjen plovni park. ki se mu letos obetajo *e novi prirastki — kombinirani dvojec-doublescoul in galeja za treninge. Colnerna Je žrastla s Izdatno pomočjo republi&ke zveze in lokalnih političnih forumov, nikakor pa ne smemo pozabiti velikega števila delovnih ur članov, ki so sami opravMl vsa obrtniška dela. Ramo vrednost prostovoljnega dela presega 100.000 din. V celoti Je sedej čolnarna vredna 1.200.000 d.n. prlipomnlH pa moramo, da še m popolnoma dograjena, V čolnarni ne bodo le čolni, tudi bodo tud,j klubski prostori, kjer bodo lahko člani kluba Izkoristili svoj prosti čas tudi za drug« športne panoge. Tudi tekmovalni uspehi klubskih ekip niso majhni. Sodelovali so n« vi*h v«čjih tekmova- njih v Sloveniji, državnega prvenstva pa se zaradi slabega finančnega stanja niso udeležili, čeprav bi jim to gotovo koristilo. Klubsko prvenstvo, ki Je bilo ob koncu sezone, je-bilo posebno množično. Prvič so nastopili skifflsti, ker do takrat klub skn'fa še ni imel. . vk »Krka« trna v, svoj.h vrstah predvsem delavsko in vajensko mladino, kar je posebno razveseljivo. Število članstva je sicer padlo, toda padec je posledica izločitve tistih, ki so bil: člani le na papirju. V prihodnje bo klub skrbel, da vključi tudi dijaško mladino, ki do sedaj še ni pokazala pravega zanimanja za veslanje. Za nove člane posebno za začetnike, bodo gradili samdo-11 n«, ki so novomeška tradicija, in pa že omenjeno galejo, to Je težji čoln za treninge. LetošnJ načrt; so veliki. Udeležili se bodo vseh večjih telsmo-van.1. kolikor bodo dopuščala denarna sredstva. Kot opazovalci se enlslijo udeležiti tudj svetovnega prvenstva ne Bledu ker se na takih tekmovanjih največ pridobi. Veslaška zveza bo klubu še nadalje -pomagala, tako s čolni za izopopolnltev plovnega parka kot s trenerji. To Je v zaključnem pozdravnem nagovoru obljubil predstavnik VZS tovariš Siard. Ob koncu ja bil lzvollsn še nov upravni odbor, k., mu bo letos predsedoval Mliro Thorževski, ostali Člami pa so Se: nštrovceva, Matikova. oba Perica itd. Ali je to Športno? Ze pred r. Januarjem se Ja začel v Kočevju šahovski turnir za prvenstvo KpftevJa Po, moči udeležencev turnirja (en prvokartegor. nilt, štirje - drugokategornilkil tn deve* tretjeikatogornikov) bi Ho-veSt Unko s4rl«e>«L da be turnir poln borb m saaUnMto Iger, Tudil na presenečenja na takem turnirju Je treba računati kajti prt šahu jih je vedno dovolj. No, presenečenja so res bifla! Nekateri igrale? so računali, da bodo z lahk. fiaranovič 4 in pol (1), Bojamič 4 ;n pol, Doki 3 jn pol (31, Prime 3 ln pol (2). VerbiC S (21, Vitanc t, R.-rtol.j 2 n pol, Avsec 2 (l) itd. F. >L Sivin tf »BOLEKSICI OIST1 Štev. 3 (306) John v zadreg na odru novomeškega gledališča KD Dušan Jereb Lepi uspehi SVOBODE v Kočevju Zadnje dm decembra lanskega pojavila na odru, kajtt za neka- Vlogo senatorja Jamesa Mc Kin- Avtor J« v tem dehJ označil Fre- leta je novomeško gledališče po- tere vrste vlog nd v mestu nobe- leya je igral Riko Urh. Njegov da kot malo komičnega meščana, stavilo na oder komedijo v 3. de- ne ruttairane igralke. Tone Gotrt- kultivirani glas. postava, Igralska ki pa Je zelo dobrodušen in ve- ja-njih (4 slakah) »John v zadregi«, nar Je sproščeno igral narednika rutina in ustrezajoča mimika — seljak. Vojmi Johnov prijatelj, ki 1o je napisal ameriški pisatelj Johna Lawrencea, ki se je vrnil vse to je bilo na taki visini, da znan po herojstvu na fronti in v Norman Krasna. Ponovili so Jo iz vojne. Njegov nastop je po- šuirikrait. Dejanje komedije se vrši v New Yoiku. Nas-tapaJo mladi ljudje. kazal, da Je rutiniran igralec. Avtor Je dal delu naslov »John v zadregi«. Res je zadrego nad Vsebina? i-omedija o vojaku, ki usodnimi naključji vedno lepo ee vrne ta vojne domov, kjer ga prikazal, znajdel se je v vsaki delal, morda Je zato manj pozor- vega vojnega tovariša. Poročnik pričakuje z zaprtimi očmi in situaciji in prisluhnil avtorju, da nosti posvetil režtdii. Vloga sena- Vletor OpLeary je bil Ivo Pav- gramofonsko ploščo lepa, in stanovitna zaročenka. O kočevski »Svobodi« malo slišimo, a ne smemo misliti, da ne dola. Prav ob zaključku minulega leta je DPD Svoboda Koje daleč izstopal iz vrst moških vojaških kabaretih, je zdaj dober čevje-mesto slovesno podelila me-soigralcev. Usrfjvania je eno naj- soprog, sicer malo boječ, vendar .^x\:0 ^ zas,luznemu kukurno močnejših igralskih figur, da mu tupičen. Svojo vlogo je dobro na- ^r/"ro.r„„m„ j-u__, \i;^„ T,-v je treba čestitati. Poglobil se Je študiral, zabaval je gledadce in prosvetnemu de.a vcu^ Mirku Tro-svojo vlogo, Jo temeljito iz- ustvarM Je posrečen^ lik_ Johno- stu, ki je vkljub upokojitvi in v.- soki starosti (70 let) še vedno delaven in uapešeno vodi pevski zbor. V tej sezoni je dramska zvesta nas je prepričal. Gledalca moti torja Je ena njegovih najmočnej- 5iC S svojim mirnim ln zadrža-To je včasih prehitra go-orica. kn vča- šin stvaritev na odru. Ciril G-uštm nim nastopom Je bil z lepo igro pač ena tistiih veseloiger, ki jih sih finese besedne komike zble- je imel hvaležno vlogo Johnove- dorastel partner v trojki: John, skupina naštudirada v režiji Jožeta Smoleja Bitenčevo dramo »U-gasle luči«, s katero je z uspehom gostovala v Kočevski reki in Velikih Laščah, sedaj pa pripravlja v isti režiji komedijo »Draga Ruth«, katere premiera bo konec januarja. Tov. Savinšok se pripravlja na režijo »Pri belem konjičku«, kar bo zelo poživilo de-io dramske sekcije, ki trpi pred- dan za dnem uprizarjajo gleda lišča po V3em svetu, kjer je več ali manj zapletov, nazadnje se pa vse dobro konča. Novega ne pove mnogo, nitma kompliciranih zapletov ,tudi ne moremo reci, da je John v preveliki zadregi. Ob delu se zabavamo, odkrijemo pa tu m tam tudi vrednote, ki niso sicer niič novega, vendar prinašajo v pusto vsakdanjost nekaj vedrine težavah vsakdanjosti pozabi za hiip vse neprijetnosti in se preda očarljivi mladosti in ljubezni, ki dijo. ga prijatelja Freda Tavlorja. Pionirji so poslali 196 rešitev Fred. Victor. Manjše vloge so več ali manj zadovoljivo igrali Lenfa Knaflič {Mrs. Phvllis Mc Kinley), Polde Cigler (George Beech-wood), Franc Stirn (Oscar Du-gan, udomačeni hotelski služabnik), Anica Debeljak (LUy Her-btsh, plesalka) in Miro Saje (general Harwood Biddle). Sodelovali Koncert, ki ga ne bomo pozabili Koncert, ki ga Je priredil na povabilo Sveta Svobod in pro gib. Zflitost in enotnost instrumentov, dinamična razsežnost, Kako priljubljena zabava je miič, in 10. Jožica Prušek, 2u- pionirjem neševanje križank, žeroberk. Olovek ob življenjskih nam je potrdilo 196 rešitev, ki Rešitev križanke: emo jih d obii i iz vseh krajev Vodoravno: 2. Stek, 5. Dolenjske. Pionirji, prav lepa spod.aj, 7. poreden, 10. sinek, diha "z odra. No, tudi" to ni nič hvala za vsa prijazna pisemca, 11. žila, 13. prejmi, 15. med, 16. dramsko delo. ki je "bilo upri- novega! Kar poglejmo v dramat- ki ^ billa pri,.ožena križankam' EA. 17. rokav, 19. tlačaniri, 22. *orJen° "L, *"^wlj^em odru- sko snovanje: dosti Je že bilo Tr . ■?___^ . . »-ZAu. katerega obnova je veljala okrog Upamo, da bomo počasi lahko erozija. . milijon dinarjev. To delo Je bilo za vas primeren svetnih društev novomeškega muziciranje in tehnična dovrše-ckraja zbor harmonikarjev MKUD -Kaiuh« iz Ljubljane 14. Januarja nost v igri, barvna zlitost instrumentov posameznikov in zbora so še Iv. Peršin (suflerka). Jože dvakrat v Novem mestu, v nede- kot celote, to je bilo Cisto, kar Meserko (odrski mojster), Niko ij0 15. januarja pa v Pavlic (razsvetljava) in Leon Ko- nam bo ostal v nepozabnem spo rošec (inšpiclent). Primerno sceno minu je oskrbel R. Urh, »John v zadregi* je prvo večje Črnomlju, nas je osvojilo in navdušilo. Novomeški poslušalci so potrdili navdušenje nad zborom z dolgotrajnimi aplavzi. Na prošnjo poslušalcev so harmonikarji morali ponoviti zaključno kolo iz Go-»Era z onega sveta«, odlično komedij s slično tematiko, toda radd gremo 'pogledat v teater, uvedli tudi Končno tudi »John v zadregi« ni ka.'.v'šna plaža, ampak delo, ki gledalca očaja s svojo prisrčnostjo, da pozabi na trdote življenja tn se preda iluziji o lepem in dobrem življenju, V tej iluziji pa je družbena vrednota, ki človeka navdahne, da si želi boljšega in či-stelšega življenja. Režiser je skušal s precej spretnim posegom v odrski prostor uveljaviti situaeijsko komiko. vendar se mu je to le delno posrečilo. Zato Je včasih situacija na odru pustila gledalca hladnega. Tudi besedni komiki ni dal pravega mesta. Videti tiste življenjske vrednote, ki jih delo ima — prpd-^ava o inkreneišem življenju kot mor?Hn? kritika grobega resničnega ž i vi len j a — ni lahka zadeva im zahteva globliiega ln temeljite j šega študija komedije. Ni to nlegova krivda, ampak krive so rarmere v katerih gledaVšče »ž;-'otari«. Dejstvo je. da Dremalo vail na odru ne da zaželenega usneha. An=?mbe! tudi nj bil ho-morrpna cp1ota, ker je bflo čutiti prevef'lko razliko med rutini ranimi igralci in mlajšimi močmi. ■Klriub temu pa je blflo delo za T"*mere Dri nas pazil Ivo naštu-d;r?r>o in so bili gledalci zado-vo'ini. Razumljivo Je, da o nekem enotnem stUu Igranja ne morem poreč**!. Tem.oo izranja je bil r.idrrsrCMv, prav tako je zadovorjflla 'o^ra pr< večini prizorov. Z-n?>*3j< so bili še kar dobro itzob'"kovar". čeprav le bila notranja dinamičnost posaimezni-kov ooma nI kij iva. Senaito'levo hče^o Marv Mc Kir'ev je =Prala M'ra Lutmanova, ki Je tur*i to pot ustvarila na odru preo^v.jhr tfllc Vloeo naivne Marv je nrw oV*!veam!be-k, 6; 3. Tonček AS, Gor. Polje 17, d. S*raža; 4. Anica DragoS, Črnomelj št. 251; 5. Anica Brudar, GiVi.g va:s pri Novem mestu; 6. Matija Urh, Otok 8. ,o. Gradac, 7. Marko Tratar, Bakcr/nik 21, p. Sen% ^urent; 8. Emi 3»nkovec, Am-brus; 9. Martina Štrukelj, Se- 10. spet, 12. levi, 14. ioni, 18. kij, da se igralci nauče osnove ma-20 ar 21 ČO skiramja. za kar bi bilo najbolie prirediti kvaliteten maskenskl metitl. ki v Izdelani, najfinejši glasbeno doživetje. Svetu Svobod dinamiki in precizni tehniki 1n- in prosvetnih društev novome- D. S. tečaj. terpretlrajo tudi najzahtevnejše skladbe kompozitoriev Baranovl-ča. Dvofaka, Gotovca, Kuharja, Prof. Tone Trdaa Mohra. Verdija. Suppeja in dru- Dober pridelek Sadjar Cedo Plenjanin iz Gornjega Prelaca pri Kragujevcu je lani vzgojil 1 kg 40 dkg težko hruško in 1 kg 60 dkg težko kutino. S tema sadežema se pa res lahko postavi. Te«?«n proti hrupu V velikin mestih nostaja hran, k' sa oovzroča sodobni promet, resna težava. Zato so v New Yorqa armada morala preto-oitl nič mani ko 87 ton odlikovanj iz rajnih kovin, kajti »nI bilo dovoli Junakov, ki bi jih zws*u*fr«, kart javljeno. škega okraja bi bili hvaležni, če bi organiziral še več tako kvalitetnih gostovanj. Kajuhovim harmonikarjem želimo doma in v tujin; mnogo uspehov pri na- nalinjih nastopih, za sobotni i_ ■<___i- koncert ln užitek pa jim Iskreno trebno izobrazbo in ^razvedrilo. vsem zaradi pomanjkanja režiserjev, čeprav v Kočevju, ki ima 40 prosvetnih delavcev in mnogo drugih izobražencev, tega vprašanja ne bi smelo biti. — Lutkarji so razveselili! za novoletno jelko naše najmlajše z igrico »Srebrnu pajek«. Tudi tamburaJi so po dolgem ngproiitovoljnem odmoru ■pričel'i delati. Poučeval jih bo kapelnik rudniške godbe, čeprav je zelo obremenjen z delom pri rudnik: »Svobodi«. Prav tako pridno vadii Jazz orkester. — Pred. kratkim je bi'la ustanovljena liko v na-risarska sekcija, ki se nam bo že letošnjo jesen pred^aviila s svoiimi deli. Najbolj pa je r-azveselijivo, da je pričel z delom splošno izobraževalni tečaj. Obenem se je pričel rudj tečaj angleškega in nemškega jezika, ki ga obiskuje nad 60 tečajnikov. Ljudska univerza že od novembra dalje redno prireja zelo kvalitetna predavanja, ki so navadno opremljena s skioptični-mi silikatni. Zanimanja za ta predavanja je mnogo in dvorana je vedno polno zasedena. Torej sa DPD Svoboda iiz Kočevja uvršča med tiste Svobode, ki uspešno posredujejo delovnemu človeku po- čestitamot E. J. /oze Smolej V0STI Štafeta z zdravilom 17-ietni Domenico Musolimi iz Reggia Calabrije je zbolel za he-mofiilio (težko ustavil'jivo krvave- MEJE JUGOSLAVIJE PROTI SOSEDOM Skupna meja, ki Joči FLRJ od sosednih držav, je dolga 2.969 nje). Njegov zdravnik dr. Tripo- kilometrov. Od tega odpade na di je po radiu zaprosil, naj mu »suho« mejo 2.173 kilometrov, na neutegoma pošljejo « Pise anti- teke in jezera pa 796 kilometrov, hemofilično plazmo. Plazmo so z Na morsko obalo odpade 1.993 letalom prenesla do Catanije, tu kilometrov. Meja proti Italiji je jo je (prevzela štafeta policije, na- dolga 202 km, proti Avstriji 324, to pa še štafeta mornarice, ki je proti ^Madžarski 623, proti Ro-zdravilo prinesla v Reggio. Vse muniji 557, proti Bolgariji 536, skupaj je trajalo sedem ur, zdra- protj ^Grčiji 262 ln proti Aliboni- Vlado Lamut: Dolenjski motiv 967 odgovorov na novoletno križan ko vifio je prispelo pravočasno iz rešilo bolnika gotove smrti. DRUŽINA, KI JI RES NI PARA V mestu Canipo Cavailo živi jii 465 kilometrov. Tehtni razlogi za razvezo zakona Londonski policaj A. Pross je Želji naših bralcev v anketi, da bi večkrait objavljali križan- 1. nagrada — 3000 din Anton Malo vasic, Novo mesto, Gerde- ke, smo z novoletno nagradno šičeva 7; 2. nagrada — 2000 din krožanko lepo ustregli: kar 967 Anton Kalčič, Papeži 5, p. Osil- odgovorov smo dobili do 12. ja- naca; 3, nagrada,— iooo din Ct- nuarja. Precej je bilo seveda rila Bambič, Travnik 38, p. Lo- malomarno sestavljenih, največ ški potok; 4.. do 10. nagrada — reševalcev pa se je zmotilo pri jedilo" ur'adno b«s^ici tol*r «*> P^ Pomota ali plagiat? (Icnjižna darila): Jože Miketič, Loka 43, p. Croomelfl; Ivan Je-čuvaj, kar jim je pri odgovoru lene, Bezgarjii 9, p. Osilnica; «a vprašanje 56. navpično, dalo Betka Hočevar, Rožni vrh 2 pri »gaje« namesto gare. Komisija, Trebnjem; Anica Martinčič v kateri sita bila naša naročnika Slavko Doki in Franc Sav- Globočice 6, p. Koatntjevica; Franc Verbic, Kopanj, p. Gro- Pred kratkim Je Izšla knjiga »Igre in pesmi za otroške praznike«, priročnik za proslave, ki jo je izdala Zveza prijateljev mladine Slovenije v Ljubljani. Knjiga, ki je prav gotovo razveselila zilasta vsa šolska vodstva, je v Šentjerneju upravičeno dvignila nekol ko prahu. V OMUel materiala, ki ga knjiga prinaša, najdemo na strani 163 pesem »vseh mrtvih dan«, za ka- rič iz Novega mesta s članom šuplje; Franci Pavliniž, Gradac tero je navedeno, da je njen uredništva in uprave lista, je v št. 64 in Vinica Božič, Cečevje v'sentj^nejr nedelJ° 15- Jamarja izžrebala 10 St. 2, p. Ravne na Koroškem, tri leta ob Dnevu mrtvih recita- reševalcev; njihova imena je ra to pesem — samo z majhno izvlekla 5-letna Renata Bačer razliko: kot avtor pesmi se ne jeva. omenja pesnica Vida Tauferjeva, temveč znana šentjemejska kulturna detavka u;xirteljinca Vlasta Tavčar! Brez dvoma nekoliko nerodna stvar. Pred leti Je tov. Tavčarjeva poslala — seveda pod svojim ime-nem — omenjeno pesem v Ljubljano. Pesem je dejansko obsegala dve kitici več kot sedaj, ko je publicirana. (V kn] gi sta izpuščeni druga in tretla kitica.) Izžrebafliđ ao bila": RKSITEV NOVOLETNE NAGRADNE KRIŽANKE Vodoravno: L Komet, 6. srečno novo leto, 18. Atene, 19. trd, 30. enako, 21, oven, 39. dol, 23. Idri- ja, 25. Spela, 26. kope, 28. gondola, 30. stari. 32. neprestano, 36. devet, 38. reči, 40, omara, 42. pretesne, 44. Iran, 46. sel, 47. ti, 48. utrinki, 49. tonem, 50. krotko, 51. prtljaga, 57. anarhisti, 63. kosi, 66, in, 67. junaki, 69. Asirci, 70. trobec, 72. čuvar, 73. liga, 75. tajn k, 76. dva, T7. zabeležiti, 80. len, 81. darili, 82. Arabec, 84. Ilir, 86. Al, 87. ciza, 89. ekipe, 90. raca. 91. nabiralec, 92, ifvan) T(avčar), 33. enak. Navpično: 1. Kad, 2. otok, 3. melona, 4. en, 5. telepat, 6. strgati, 7. RR, 8. edinost, 9. neroden, 10. onile, 11. najavm, 12. Oka, 13. VO, 14. lopar, 15. Everest, 16. teliček, 17. ona, 24. DD, 25. št., 27. Peru, 29. one, 30. stakniti, 31. potopis, 33. epi, 34. srnjak 35. tek, 37. Er, 39. ilovica, 41. mi, 43. notri, 45. NR, 52. Rn, 53. ljubici, 54. juvelir, 55. analiza, 56. gare, 58. nagibi, 59. asa, 60. hrt, 61. ica, 62. sij, 63. ko, 64. obdelan, 65. Sevnica, 68. Ildirec, TI. RK, 72. čar, 74. Itak, 77. zala, 78. ZA, 79. ocet, 80. lire, 81. dan, 83. epi, 85. rak, 86. Al. najštevilnejša družina v Italiji in doW razvezo zakona po krivdi nemara celo na svetu. Gospodar zen« jz sledečih razlogov: družine je Marco Pirano, 70-let- ie moral vsako jutro ser- n.i možak. Družino tvori njegovih viraici zajtrk v postelio. žena pa sedem sinov z ženami in otroki, j* brcala, ko je ribalpod. Ri7bi- skupaj 45 članov. Vsi živijo' v 'a m« J« očala, ko jii je primešal isni hiši in jedo za isto mizo, raz- vo,d<> 7 vermut. Dobivala je Jju- delljo si pa tudi dnevne dohodke, ki znašajo 15 tisoč lir. Otroci spijejo na dan 40 litrov mleka, odrasli] pa pri vsakem obroku 16 litrov vina. Vsak dan v tednu je v Ikuhlnjli dežurna druga žena. K , diteljskega kadra, neprlmern; prostori, gradnja lastnega doma itd Da bi društvo pridobilo domači kader vaditeljev, bo nekaj sposobnih članov in članic odšlo na ■ tu 4 piedavanla na sestanKlb s^> DL Dramatske skupine bodo pripravilo tri Igre. Društvo bo Se V bodočem letu bo društvo pomagalo kmetlisko-gospodarskemu tečaju, V načrtu je ustanovitev Društvo bo se bližnji tečal prednjakov v Novo mesto. Članstvo se je zanimaio za gradnjo doma. Vsa vpraSania POTOVANJU *Dragcc, tako se obnasajva, kot lutkovnega odra ^uštvo oo &. ^ ^ rfgl ^ ^ nJ. vnaprej sodelovalo na prosiavau. o r i.j.i. Ljudska univerza pa i™ v načr- ;« ne bodo Ifu^e tako gteaa,'.« »Prav srček. Pa boš mogla no- ski oba kovčka?« je pojasnil tov. predsednik in po- naprej sodelovalo pri -zbiri fil vedal. da bo dom do spomladi pod mov Ti so v zadnjem času kar streho, če vreme ne bo preveč oviralo gradbenih del. DruStvo bo še naprej vezano na dotacile. Program dela za leto 1936. Društvo bo pošiljalo na tečaje za prednjake 'čimveč mladincev ln mladink. Na patroljni tek in veleslalom s streljanjem v Novo mesto bomo poslali 5 pionirjev Vsi telovadci, razen dece. bodo sodelovala na okrajnem nastopu v Črnomlju, na mnogoboj v Novo dobri, potrebno pa bi bilo več nimov za otroke Na prvi seji novoizvoljenega odbora TVD Partizan so se pogo vorili predvsem o društvenem proračunu Tov Vute Je bil ponovno izvoljen za predsednika društva. K> M. T"1 MOTA POROČILO S CIPRA »Gospod general,« raportira mesto pa bo šla vrstamfadmčev angleški oficir svojemu generalu na otoku Cipru, »pri včerajšnjih neredih je bil eden naših teiko ranjen v prst, pet Grkov pa je bilo lahko ubitih.« GOVORNIŠKA »Tovariši — dvignil bom svoj glas, da se bo sh'Sal prek pino.odrasldh. mladinsko skupino h meja nfl $ever -n ^ug in pionirje. Odrasli so dali v pre ,___Z . . ' . * tekli sezoni »Drago Rutn«. domače "O vzhod tn zahod p0 vsem delo »Urban Smutcova ženitev« in svetu ...« »Mladost pred sodiščem« Režirala Gl(JS iz 2ađnj> t>rste: s|f«* naVe^Mvod^ lo glasneje, tovariš govornik!« jatelji me že spet opravljajo..* in mladink aH članic. Tudi novem letu bo dru?tvo sodelovalo na Titovi štafeti, 3 Junija pa bo telovadn; nastop v Žužemberku Povabljena bod0 tudi sosednja društva. Kulturnoprosvetno delo. V društvo io vključeni: dramatska skupina, ljudsko-lzobraževama sekci-Ja. ljudska knjižnica in folklorna skupina. Dramski odsek ima sku »V levem ušesu mi zvon. Pri-