I
/fAND
s~YU4&CQ.„
NO. 97
Ameriška
A/ftERJLC A- HI— HO IWI

AMGRICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet. San Francisco, MniDwr^wcwcoadcc
Pittsburgh, New York, Toronto. Montreal, Lethbringa, Winnipeg Denver SdSnaPhoenix. Ely. Pueblo. RockSprin*
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING. JUNE 27, 1978
'LETO LXXX — vol. LXXX
Slovenski festival v Fairfieldu krasno uspel i šiadeiifova šitidija o
q,	j izdelavi jedrske homh®
Slovenskega festivala, ki sta ga organizirali župnija Sv.
Križa v Fairfieldu, Conn., in Liga slovenskih Ame-rikancev preteklo nedeljo, se je udeležilo izredno veliko rojakov in rojakinj, ki so bili nad celotno prireditvijo naravnost navdušeni.
tii v mkll m javnost
Izrael odklonil načrt Egipta za zahodni breg
reke Jordana in Gazo i
DOLANC NASLEDNIK TnAV IUčT^S
in okolice
AIRFIELD, Conn. — Festi- Plesni nastop je bil na odru Val se je začel ob 11. dopoldne sredi gozda. Udeležilo se ga je t SV' maš° v cerkvi Sv. Križa, preko ^upnikom
! WASHINGTON, D.C. — Di-
I mitri Rotovv, slušatelj za Har- A	-----“
ivard univerzi, ki je napisal delo Še predno je Egipt uradno
o sestavi jedrske bombe na temelju gradiva, ki ga je našel v . _	.	50 slovenskih narodnih jraznih knji§2h v javnih knjiž-
rev. A. FIribškom. noš, gorenjskih, belokranjskih, ! mcaK ie seaaj obveščen od
zveznega Tajništva za energeti-ko, da njegovo delo vsebuje ne-
J*- -
somaševali še trije drugi du- koroških in prekmurskih. ovniki. Slovensko je pridigal Na popoldanski prireditvi rev- Albin Weber iz države Mas-: bil glavni govornik ing. arh. Si- | ^a-i stvari, ki niso bile nikdar ^chusetts, angleško pa rev. mon Kregar, glavni tajnik Lige ot>javI.iene- I"0' gradivo ne sme ohn Pitonak, rodom Slovak, slovenskih Amerikancev. Govo-, ^ v javnosI I51'62 predhodnega 1 iovensko ljudsko petje je vodil rila pa sta tudi župnik rev. A.' ^ovo^enja-1 °hiači organist Mursik.	J Hribšek in ing. Ludvik Burgar, i Dimitriju
Po končanem sporedu je bila
! čili, da mora
Rotowu so svoj spis
sporo-
varno
predložil svoj načrt za u-reditev zahodnega brega Jordana in za Gazo, ga je Izrael odklonil.
JERUZALEM, Izr. — Egipt-ska vlada je po odklonitvi stališča Izraela glede bodočnosti zahodnega brega reke Jordan in področja Gaze predložila, naj bi zahodni breg reke Jordan Izrael vrnil Jordaniji, področje Gaze pa Egiptu, ki sta bila gospodar-
Kongres Zveze komunistov pretekli teden je zmanjšal prezidij od 48 na 24 članov in ustanovil položaj ge- j neralnega sekretarja, za katerega je bil imenovan Stane Dolanc, dosedanji tajnik izvršnega sveta odbora predsedstva.
Opoldne ob enih je bil kon-' domača zabava s plesom, za ka-iSpraviti in zavarovati s stražo, j ja omenjenih področij do vojne
^ort, prj katerem so sodelovali , tero so vse potrebno odlično in ce §a ne 3zr°oi v shranitev v aritje na vasi” iz Clevelanda ! uspešno uredili ter pripravpx Ir(^no ie^^eno ^aSaino iav" Pod vodstvom Janeza Sršena,! domačini iz fare Sv. Križa. Igra- 116 ustanove-
1 Četudi je bilo vse gradivo, ki
ovensko-ameriški radio klub la sta orkestra Veseli Štajerci j
Chi,
caga pod vodstvom Corin-: Marjana Kolariča in Kranjske [ff ie ^ R°i:ow uporabljal, pu-
Leskovar ter slovenska glasbi--
zvezde Iva Stalzerja.
Ves spored je snemal poseb-zastopnik radijske oddaje zelo navdušilo , “Glas Amerike
:>er>a skupina Zvon iz Fairfielda j P°d vodstvom A. Kurbusa in P. ni sa. Petje je zelo navdušilo j “Gias /\meriKe" za prenos v rsne rojake in rojakinje ter Slovenijo. Bil je izredno zado-Jihove prijatelje, skupno pre-j voljen in presenečen nad kako-0 500 ljudi, kar je za ta del de- 1 vostjo celotne prireditve in ve e Vsekakor ogromno. Udele-'njenega gladkega poteka, ki je
SO Vlili i*/ rl n. m o r> o -favo in no 7 o 1 4	^>1 o I f/-\
dru.gih 32 Nev
;ščeno v javnost, so v njegovem \ deiu vendar ideje in risbe, njegova lastna zamisel, ki niso bile nikdar puščene v javnost, četu-! di so bile znane.
Parti QKfehe&ois zaostaja
v juniju 1967. Jordanija in E gipt bi se nato dogovorila z Izraelom za korake, ki bi naj zavarovali Izrael pred nevarnostjo napada s teh področij.
Zastopnik vlade Izraela je izjavil, da je tak načrt Izraelu nesprejemljiv, ker stavlja pogoje za obnovo razgovorov. Izrael ne bo sprejel nobenih pogojev za pogajanja, ki naj vodijo do rešitev spornih vprašanj.
BEOGRAD, SFRJ. — Pretekli — ..:~T ,	z——j:
teden je Zveza komunistov Ju- navdušeno pozdravljali, da ie gosiavije opravila svoj 11. kon- Tito sam ves vnet zakričal med
-i' na^ ^ P’ iPravd n.l° ur nje: “S tem bi bil sposoben delati SFR Jugoslavijo na težave, ki še novih 50 iet!” jih pričakujejo ob odhodu pred- Kot o;b odprtju Kongresa seamka Josipa Broza Tita. V tudi ob njeg0vem zaključku go-sunh dneh so predelali celotno vcril 0 mednarodnem položaju graoivo m sprejen povrebne Jugoslavije, o ootrebi bodjše po-sklepe. Od teh sta posebno važ- vezave neuvrščenih držav. , sva-na dva: zmanjšanje prezidija ril veIike sile	d poSeganiem
Centralnega komiteta Zveze ko- v Afrikc in jih	val k ureditvi
mumstov za polovico, od 48 na njihovih ro,Vi da prepre5ijo 24 elanov, m ustanovitev novega rehcd teh v oborožen spor. položaja v vodstvu Zveze ko- ‘ posebej je opozorii na gospo-munistov generalnega tajni- darske težave v Jugoslaviji. zIa.
ka, na katero mesto ie bil ime- ^	• xi •• i •	• j t
^ J	sti na mflaciio, ki ie dosegla
novan Stane Dolanc, dosedanii -izr	-v.	,
, .	. v	ailL:lDc/o, najvisio raven v zadnjih
tajnik izvršnega odbora prezidi-	letih
ja Centralnega komiteta Zveze v Centralni komitet Zveze ko--omimistov.	munistov je bilo izvoljenih 97
bila
so bili iz domače fare in pokazal temeljito pripravo in
naselbin Connecticuta, organizacijo.	-	|
w Yorka in iz Washingto- Vsem sodelujočim ip organi-ai D.C., iz Vermonta in Massa- zatorjem tega Slovenskega fes-J^ttsa, iz Pennsylvanie, Ohia tivala k res lepemu uspehu ter še od kod.	iskrene čestitke!
Zmanjšanje števila članov pre- novih članov, kar bi naj zidija Centralnega komiteta po- notacija. Med novimi člani je jv. hieni združitev ■ vse partijske večje • število mladih, od katerih
'MONTRFAT CITE Pnvnra 'nnv	°	vr	m,oži v manjšem krogu, kjer je pričakujejo nekateri zastopanje
. MONTREAL QUE.-^Povpra- načrt vseeno poslal Washingto- } doseči soglasje in edinost liberalnejših nazorov, sevanje francoskega odseka Ca- nu v presoio in porabo. Od nie- , ,	S °. J'	eaiaost,
„„j„ t> j ,:__ ... j________G -.	,	, J kot v velikem. Ustanovitev po-	------°------
ga pričakuje nove korake,
.	-'-''uoci, IZ
ln Illinoisa
Novi grobovi
ko
V
Joseph L. Kozar
upokojitve leta 1975 kot nadzor-
nedeljo zvečer je nepriča- nik pri Bailey Meter Co. Pogreb
Van° umrl v Richmond Hts. bo iz Želetovega pogrebnega za-
^pinišnici 61 let stari Joseph L. voda na E. 152 St. danes dopol-j.^Zar> lastnik grocerije in mes- dne ob 9.15, v cerkev sv. Jeroma Ape na Holmes Avenue, mož ob 10., nato na pokopališče. Dru-rig26’ r°i' Asseg, oče Joyce Ma- žma bo hvaležna
Hren, Josepha J., Nancy J. American Cancer Society v po-s^randa in Thomasa J., 2-krat kojnikov spomin.
Lari oče, brat Helen Sturm, j •p nleyja Kozaria in Lillian!	Mary Kenik
nada Broadcasting je dognalo, da je liberalna stranka, ki je za ohranitev kanadske federacije v dopolnjeni obliki, pridobila v zadnjem času med javnostjo. Za njo se je izjavilo 40% povpraša-nih, za Parti Quebecpis pa le 33%.
Na vprašanje, ali so za ohranitev kanadske federacije ali za ločitev Quebeca od Kanade, jih je 53% odgovorilo, da so za ohranitev federacije in le 33%, da so za suvereni Quebec.
Pokrajinska vlada je med tem darove pripravila in objavila predlog zakona, ki bi naj urejal glasovanje o bodočnosti Quebeca.
Vrača se v Slovenijo—
K družini Andreja in Nade Kozjek je prišla iz Slovenije na poroko njune hčerke Ani gdč. Stanka Kozjak. Ko se sedaj vrča domov, jo rojaki in rojakinje s Tibbets Rd. lepo pozdravljajo in ji želijo srečno pot.
Zadušnica—
Jutri, v sredo, bo ob 3.15 v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Antona Strnišo ob 5. obletnici njegove smrti.
Narodne noše vabljene na Slovenski dan—
Odbor za Slovenski dan vabi vse rojake in rojakinje, ki imajo slovenske narodne noše v sprevod na Slovenskem dnevu na Slovenski pristavi v nedeljo, 2. julija, oh dveh popoldne.
Rj
eTrez. Pokojnik je bil član KS-
ABZ št. 186. Po- igt stara Mary Kenik, roj. Fa-
m - —	------- j Preteklo nedeljo je umrla 71
o 159 in	-	— -
hepa k° Grumovega pogreb- bjanj vdova po pok. Franku R., ^ ^ „
R{vd Zavvcda na Lake Shore‘mati p0k. Franka J., sestra Jo-	^
Llarii V	°b 9'15, V CerkeV Lane Fabjan, Franka, Josepha A	6m’	F“"
ha rit Vneb?vzete ob 10-> nat0 pok. Johna in pok. Antona (vsi'	Potekli teden, iako ;je
“Nessie” se spet pokazal
EDINBURG, (Škot. — Neznana predpotopna žival “Nessie”, ki bi naj živela v Loch Ness na se je baje znova pri-
...	,	,	.	. loža ja generalnega sekretarja in
naj voijo o o nove pogajanj imenovanje Staneta Dolanca na za resriev sporov na Srednjem to mesto naj bi bila znak; da
Vz ° u'	j je ta Titov ožji sodelavec prišel
__	°-	.na položaj, od koder bo mogel
ZDA pozvale domov
poslanika v Čilu
WASHINGTON, D.C. — Vlada ZDA je pozvala zaradi nezadovoljstva nad sodelovanjem čilskih oblasti pri preiskavi u-
prevzeti vodstvo partije, ko bo ITito odšel, če le ne bo preveli-; kega in organiziranega odpora proti temu.
Najožji sodelavec Tita je po splošni sodbi domačih in tujih
Vernib '^a v JugO- Pogreb bo iz Perkovega sed 1 ,°ber bo Prožen nocoj pogrebnega zavoda na 16222 1111 ’	Broadway, Maple Heights, jutri
j , p	'ob 8., v cerkev sv. Lovrenca ob
V Euclid Genera]15bolnišniciNa ^ JPrUrnr^ v^eraJ 93 let stari John ftu nUS .S	Huntmere Ave-
je e’ rAen v Sloveniji, od koder 'Prišel v ZDA leta 1907, vdo-prC b0 leta 1950 umrli ženi joj*110®8’ roj- Miklavčič, oče pok.
vaški oder bo položena danes ob dveh popoldne.
vsaj povedal ribič Bill Wright.
Ko je ob bregu namakal svoj trnek, da bi ujel kako ribo, se je komaj 30 metrov od njega prikazala “kot nogometna žoga velika glava na dolgem vratu in telo, podobno narobe obrnjenemu čolnu”.
mora čilskega oporečnika Orlan- °Pazovalcev se vedno Edvard da Lotelier-ja leta 1976 domov KardelJ’ Partiiski teolog, ki pa
iz Čila svojega, poslanika G. ^ star 68 let in hudo bolan' Landaua	, Obstoja resen dvom, da bi bil
Letelier, glasen kritik Čilske	sP03°ben Povzeti breme
vojaške vlade, in njegov ameri- !V° \ 13 Pai Lde in	°e b*
ški prijatelj R. K. Moffitt, sta f*U b* ° ze A ™ogoce' Stane Do'
bila umorjena 21. sentembra	j ^ P°7 VSem
1976 v Washingtonu na cesti,	V teku
kjer je večina tujih poslaništev. Zfdnj.lh let/ie M s 3 n° ^ Tlt°Vi ________________n____	strani in si je položaj v parti j-
I skih vrstah utrdil.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Pravosodno tajništvo je objavilo, da sla bila sovjetska državljana Rudolf P. Černjajev in Vladik A. Enger, ki sta bila prijeta 20. maja 1978, zasačena pri vohunski dejavnosti v W7ood-bridgeu, N.J., puščena v varstvo sovjetskemu poslaniku A. Dobrininu, podobno kot je bil ameriški državljan F. J. Crawford v Moskvi, ki ga dolžijo nezakonitega posla z devizami, puščen v varstvo ameriškega poslanika v Moskvi M. Toona. Zastopnik Državnega tajništva je izjavil, ds bosta sovjetska državljana, ki sta bila zaposlena pri ZN v New Yorku, morala pred sedišče zaradi vohunjenja.
Kot Slovenec računajo, da bo WASHINGTON, D.C. — Predsednik Carter je včeraj na tis-
j,ina A., Frances Juratovac, 0SePba, Mary Somrak,
L
°ewe
Olge
lu Amelie, 11-krat stari
V	r^'brat Prastari oče. Delal je
V	lr-fn^b ^°varnah kot strojnik,
VesTrm*1 letih pa ^ bil pri
jitv* 1 Uty Material do upoko-M *ta 1954, BiI Je elan The
grebabeS.Tent No- 1288‘ Po-hega	želetovega pogreb
trtek 2rodaAa E' 152 St v če'
Vn8'^a, v eerkev Marije
ob
'hebovzete
Varijo.
°b 9., nato na Kal-
Haluscsak
soboto, 24. junija, je
Stephen F.
Preteklo
UlftjG	.	u	^--7 u-
Rale a Svo^em d°mu na 14501 Oh en p VA3C 67 let stari Ste-veiand ‘ rlaluscsak, rojen v Cle-tip „vU’ moz Anne, preje Mar-Lyb,cbe CaroIe (Mrs. Vincent) Allen ’ rCe (Mrs' Edward) Ergens ? <IJrs' Ri<:hard)
J°hn) o\. A Earbare (Mrs. Jesenu hlpler’ stari oče, brat
ZabethaA argaret Kever’ Eii-ko in 1lrna, pok- Ann Sciran-P°k. Johna, zaposlen do
Razorožitveni odbor
v Ženevi naj se razširi jbolj sprejemljiv Hrvatom ŽENEVA, Šv. — Tu zaseda že Srbom, ki ne bi zlepa pripustili j kovni konferenci obsodil pred-od leta 1959 posebni odbor ZN na vodstvo enega od njih brez! log za zmanjšanje davka za razorožitev, v katerem je se- resnega odpora, daj 31 držav, ZDA in ZSSR bi j Predsednik Tito je bil ponovno radi odbor razširili na 35 ali ce- potrjen za dosmrtnega predsed-lo 36 članov. Predlog mora odo- nika SFR Jugoslavije in za briti glavna skupščina Združe- dosmrtnega predsenika Zveze nih narodov.	komunistov. Delegati se to tako
NACISTIČNI VODNIK NASTOPIL S SVOJO SKUPINO V CHICAGU
Preteklo soboto je vodja nacistov, častilcev pokojnega nemškega ‘fuehrer j a’ Adolfa Hitlerja, ki je prinesel hudo nesrečo svojemu narodu, pa tudi vsemu svetu, zlasti Evropi, s kakim ducatom svojih somišljenikov v nacističnih uniformah nastopil na trgu pred poslopjem zvezne vlade pod močno in varno zaščito policije. Na malo skupino je priletela ploha jajc in kamenja, ki se ga je branila z lesenimi ščiti, pa se po kakih 15 minutah previdno umaknila za varnejši zid zgradbe zvezne vlade.
Da ni bilo policije, ki je nacistične izzivače varovala na račun d a v k o plačevalcev v imenu obrambe svobode izražanja in zborovanja, bi nacistična skupinica komaj mogla uiti jezi zbranih nasprotnikov, ki jih je bilo več tisoč.
Frank Collin, vodnik nacistične skupinice, je napovedal ‘svoj pohod’ tedne in ted-
ne v Skokie, predmestju Chicaga, kjer živi na tisoče nekdanjih žrtev nacizma. Ko je končno dobil dovoljenje za ta pohod, se je premislil in nastopil s svojo “četico” rajše v samem Chicagu pod varstvom policije.
Ameriška nacistična stranka je svojevrsten stvor, človek težko razume ljudi, ki se morejo navduševati za nacizem in hitlerizem v času, ko so vsa njegova slaba in zlobna dela znana vsemu svetu, ko je komaj mogoče dvomiti v zgrešenost njegovih idej in smotrov. Franka Collina in njegove somišljenike je komaj mogoče smatrati za ljudi z zdravo pametjo, še težje pa za ljudi z zdravo, svetu sprejemljivo moralo.
Slovenski narod je čutil vso težo nacističnega nasilja, vso zlobo in načrtno uničevanje sistema, ki je smatral Nemce za izredno, posebno raso, ki je daleč nad vsemi drugimi,
katere bi ji naj zato služile.
Hitler je razdelil Slovenijo med Nemčijo, Italijo in Madžarsko ter hotel Slovence v delu, ki ga je priključil Nemčiji, uničiti, njihovo govorico zatreti za vselej, slovenski kraji naj bi postali za vedno nemški. Slovence, ki bi se ne marali odreči svoji narodnosti, so nacisti nameravali izseliti nekam v Zakrpat j e.
Zavedni Slovenci so bili prijeti že v prvih dneh nacistične zasedbe in zaprti v Št. Vidu, Rajhenburgu in drugod, od koder so nekatere poslali v koncentracijska taborišča v Nemčiji, druge pa so izselili na Hrvaško in v Srbijo. Mlade slovenske fante so mobilizirali in poslali na rusko fronto prelivat kri in u-mirat za “tisočletni Reich”.
Sam Bog ve, koliko Slovencev in Slovenk je nasilni nacizem pokončal, koliko jih pohabil za vse življenje, koliko
pognal z njihovih domov na tuje. Ko so ameriške čete 29. aprila 1945 osvobodile koncentracijsko taborišče Dachau, 18 kilometrov severno od glavnega mesta Bavarske Mu en ch ena, je bilo v njem še preko 3,000 živih slovenskih jetnikov pbtem, ko jih je na tisoče tam pomrlo. Slovenci so bili tudi v skoraj vseh drugih nacističnih koncentracijskih taboriščih, veliko število tudi v zloglasnem Mathause-nu ...
Ko človek premišljuje o nacistih v Ameriki v letu 1978 in njihovih izzivalnih nastopih, si mora zastaviti vprašanje, ali ne gredo naše oblasti v “varovanju pravice do svobode zborovanja in izražanja” nekam predaleč. Čemu naj bo zaščitena in varovana svoboda zborovanja in izražanja za uveljavljanje in širjenje znanega, ugotovljenega zla, nečlovečnosti in človeške zlobe?
na
pridobitev kapitala, ki da bo le v korist premožnih. — Začudil se je nad izraelsko odklonitvijo egiptskega načrta, še predno je bil uradno objavljen in predložen. — O odnosih s Sovjetsko zvezo je dejal, da so ustaljeni in da poganjanja za sporazum o omejitvi strateškega orožja ugodno napredujejo. Dodal je, da se bodo trenja med ZDA in ZSSR ter ideološki boj nada-
Za pecivo prosijo—
Pripravljalni odbor za Slovenski dan prosi gospodinje za domače pecivo zal v soboto in v nedeljo, 1. in 2. julija, na Slovenski pristavi.
Spominski dar—
V spomin pok. R. Malavašiča sc darovali $30 za koroške dijake v Mohorjevih domovih Frank Mlinar in njegovi sestri Mary-in Marianne. Zastopnik Mohorjeve J. Prosen se za dar lepo
zahvcuj uj t'.
Metzenbaum nevtralen—
Sen. H. Metzenbaum, ki je pri volivah lani podpiral D. J. Ku-cinicha pri županskih volitvah, je izjavil, da se v volitve za odpoklic ne . bo mešal, ker je to stvar D. J. Kucinicha in volivcev. V odboru za odpoklic si med tem še niso na jasnem, kako naj propagando proti županu vodijo, ostro, osebno ali mirno in stvarno.
Država in mesto naj delita stroške—
Zvezni sodnik F. Battisti je odredil, da mora država Ohio nositi polovico stroškov za prevažanje šolarjev v Clevelandu v okviru integracije šolstva. Če mesto ne bo sposobno plačati, naj plača država in kasneje iztirja od mesta.
Kitajski vodnik bo obiskal Romunijo in Jugoslavijo
TOKIO, Jap. — Predsednik vlade in načelnik Komunistične partije LR Kitajske Hua Kuo-feng bo v letošnjem oktobru o-biskal Romunijo in Jugoslavijo
v _ j ter verjetno tudi Francijo. Nje-Ijevala se 10 m vec let, da pa gov namestnik Teng Hsiao-peng
1° ne predstavlja kake vojne , obiskal Tajsko
TORONTO, Ont. - Potniško bl^S namcn ^st^ri^mca' klalo DC-9 Air Canada je narodno sodelovanje ti sov. včeraj pri pristajanju prešlo jetskim posegom y Afrik()) Azi. konec steze na letališču Mal- jo in na druge zemljine.
ton in se zvrnilo v globel. Od	______
107 oseb v letalu sta bili pri »i	11	1 ••
tem dve mrtvi. Vzroka nesre-!	CV	°1 ^ ^ prodaji
če še niso ugotovili.	j	novih avtomobilov
ADEN, J. Jem. — Predsednik DETROIT, Mich. — V sredi republike Južni Jemen Salam tega meseca je bilo prodanih R. Ali in njegova dva sode- 310,320 novih avtomobilov, 12' lavca so bili včeraj po krat- k°t v istem času lani.
kem postopku obsojeni na	------e-----
smrt in ustreljeni, ko je nji- Država krompirja hov poskus izločiti iz vlada- Država Maine na severovzho-joče skupine promoskovsko du ^EA je poleg države Idaho
propadel. Četudi je glavna pridelovalka krompirja.
je prevzel
vodstvo
skupino Ali, ki
Južnega Jemena pred 3 leti, sodeloval s Sovjetsko zvezo,
je bil za umirjensjšo politiko Delno oblačno z verjetnostjo ir. za boljše odnose s sosed- krajevnih neviht. Najvišja tem-njimi arabskimi državami. peratura okoli 88 F (31 C).
Vremenski prerok

Amermska Douoviim
PkttPk'Ktt «e/» iu— Horvi c
»■»Si*«««.	ewiSKwo	**7
6117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
James V. Debevec — Owner, Publisher
published daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st 2 weeks in July
NAROČNINA:
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesec« Kanada in dežele izven Združenih držav:
$30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3' mesece Petkova izdaja $10.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$30.00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition — $10.00 for one year.
Second Class Postage Paid at Cleveland, OMo

No. 97 Tuesday, June 27, 1978
Ljubljanski “kulturni izmenjanec” o svojih gostiteljih v Kanadi in ZDA
Andrej Inkret, ki je obiskal s skupino ljubljanskega Mestnega gledališča slovenske izseljence v _ Kanadi in ZDA, je o tem napisal obsežno poročilo v ljubljanskem listu “Delo”, glasilu Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, kot se zdaj imenuje nekdanja OF. Iz tega poročila hočemo navesti nekaj značilnih mest, ki lepo kažejo, kako ljubljanski kulturni izmenjanec gleda na svoje gostitelje v Kanadi in Ameriki. Takole piše:
II.
Nič ne verjamem tistim, ki pravijo: najprej smo v Ameriko vozili tako imenovane narodnozabavne skupine in skupinice, potem pevske zbore in folkloro, danes vozimo “Widow Roslinko”, se pravi teater lahke in najlažje sorte, jutri bomo kaj bolj resnega, na primer Cankarja in “Kralja na Betajnovi”. Nobeno poslanstvo “lepega duha” ni mogoče in ne realno nobeno prosvetljevanje, nikakršno “kulturtregerstvo”, nobeno postopno “vzdigo-vanje”.
Prepričan sem, da bi gladko, kakor je dolgo in široko, tu propadlo vsakršno drugo gledališko delo zunaj kroga tako imenovane “ljudske igre”, vsakršen teater, ki bi ne špekuliral — zavestno, priznam, premeteno — s folklorističnimi elementi, ki bi ne skušal igrati na karto starih dni in tradicije, ki je sicer ni več, ki pa je vendar v teh glavah, tukaj v Central Technical School Auditorium, Toronto, Ontario, Canada, še vsa vroča, če ne sploh edina živa v zvezi s “starim krajem”. — (Delo, 3. junija 1978.)	1
❖
Ko je pisec tako predstavil javnosti v Sloveniji slovenske naseljence v Kanadi, ki so se izkazali v gospodarskem boju, si ustvarili premoženje in dosti udobno življenje, pa pri tem ostali duhovni primitivci, ki so uživali “Widow Roslinko” z očmi in ušesi, kot to delajo majhni otroci pri predstavi lutkovnega gledališča, nesposobni in nedovzetni za vsakršno postopno kulturno rast ali postopno “vzdigovanje”, kot pravi A. Inkret, je prešel na opisovanje razmer v sosednji Ameriki, v Clevelandu.
Govori o “iskanju korenin”, ki da je v tem času moderno v naši deželi in tudi med nami.
Omenja “prof. Karla Boputtija, ekonomista iz Vipavske doline doma”, ki govori “zagnano in pobožno... o slovenstvu” in o naraščajočem zanimanju mladih Ame-rikancev dalinjega slovenskega porekla za svoje “korenine” ... “pelje nas skozi univerzo, restavracijo in galerije in predavalnice, govori o slovenstvu venomer, neutrudljivo, pa o etničnih študijih — in vendar vseskozi o slovenstvu kot nekakšni Vrednoti’, slovenstvo, slovenstvo, slovenstvo...”
Andrej Inkret slika svojega vodnika in gostitelja kot nekakega rodoljuba iz preteklega stoletja, ki se je za čuda ohranil še v današnji čas!
❖
Sledi opis “Večera slovenske poezije” na Cleveland State University, prirejen v imenu “Ameriško-Sloven-skega kulturnega sveta“ z govori pred sporedom in. po njem .. “besede o kulturi in o sodelovanju in o mostovih
in tako dalje... Zmerom tako kot zmerom ...”
__ *
Neki drugi večer smo bili potem sredi ‘slovenske etnične grupe’ v Slovenskem narodnem domu (Slovenian National Home) na znameniti ‘slovenski’ ulici St. Claire (ne St. Clair). — Pred Sterletovo ‘slovensko’ krčmo (‘country style’), nedaleč od St. Claire, blizu ‘slovenske’ cerkve svetega Vida, je stala velika amerikanska ‘kara’ in je imela na zadnjem oknu nalepko, na kateri je pisalo (po angleško): “Hvala Bogu, da sem Slovenec.” —- Čista groza, smešna. Kamor pogledaš, sami Slovenci. — (Delo, 10. junija 1978.)
Nato poroča, kako ga je nekdo vozil po mestu in mu pripovedoval o razmerah v Clevelandu, kjer “da ženske še zmerom nočejo hoditi opoldne same in brez skrbi v ‘downtown’ in mi v kari se zaklepamo še zmerom od znotraj, Bog pomagaj, to je Amerika”.
Ljubljanskega obiskovalca so peljali tudi v Kulturne vrtove. Tam je ‘drajvar’ pripovedoval: “Tudi Slovenci smo imeli svojo trato. Bil je to pravi vrt, ne kakšen vrtec, vrt, kot se spodobi. Tam so stali Prešeren in Baraga, Gregorčič in Cankar in še drugi slavni možje. Potem pa so neke noči prišli razbojniki, podrli so bronepe spomenike s kamnitih podstavkov. Onečastili so nemo, toda zgledno pričevanje slovenskega duha na ameriških tleh, skulpture pa, meni nič tebi nič, odpeljali s seboj na neznan kraj. Nič ni znal ugotoviti šerif, nič si ni upala policija. Razširili so. da so se nad slovenskim kulturnim vrtom znesli “ta črni”. Le-tem naprtijo vse — pa sem daleč od tega, da bo jih branil za vsako ceno. — Ampak vas vprašam,
če so bili ljudje iz sluma, zakaj so potem podrli vse kipe, !je bitje, od katerega smo vsi in IZP00 ZVONA SV* ŠTEFANA IN 0K0L10E
pustili pa Friderika Barago, prvega škofa v Marquettu? |vse vesoljstvo popolnoma odvis-! Chicago, m. — Proti koncu	*
Pisec omeni nato tudi naš list in njegovo odklanja-ini in to neglede na čas, kraj, ne-Jmaja 1945 je bilo. Prve skupi-j Devetindvajset učencev farne nje kulturne izmenjave, pa nič ne/pove, da pri tem ne gre glede na raso ali na vero. 1	’	’	4-
za načelno odklanjanje kulturne izmenjave, ampak za odklanjanje kulturne izmenjave, organizirane in vodene od Slovenske izseljeniške matice, ki javno vedno znova poudarja, da je njen cilj utrjevanje vpliva in podpore sedanjemu komunističnemu sistemu v Sloveniji in ne širjenju in ohranjanju slovenske kulture.
Poročilo A. Inkreta je vredno branja v celoti, njegovo predstavljanje slovenskih rojakov v Kanadi in ZDA, — govori o onih, s katerimi je prišel v stik, — je močno enostransko, kaže jih kot kulturne primitivce in prostake prvega reda kljub njihovim velikim “karam” in hišam ter stanovanjem, opremljenim bogato, toda brez okusa.
ne slovenske protikomunistične
šole Sv. Štefana je v nedeljo, 4-
junija, prejelo iz roke župnika p. Klavdija Okorna svoje dipl°' me. Šli bodo v življenje in na' daljnjo šolanje. Zanimalo me je'
šali živeti. Ne pozabimo torej, Barbare pri Mariboru. “Kam nikdar ne pozabimo, da Bog ni 'greš, Franček?” sem ga vprašal reševal našega naroda do današ-1 Nisva se videla že od leta 1940. njega dne zato, ker smo Sloven- “Gromo v Italijo, da se pridru-ci, ampak radi tega, ker se je iz 'žimo vojski kralja Petra II.,” mi slovenske zemlje dvigalo proti je odgovoril “Ne hodi, v civilu nebu kadilo molitve, ne pa si, skrij se! Ne zaupam angle-smrad in gniloba hudobije in škim kramarjem.” “Ukaz je u-
Nič manj negativno je njegovo poročilo o* KanadilrT A- !bo£okletsU)a-	lkaz!” mi ie odgovoril in že izgi-
meriki.
Pravi, da mu je bilo ob koncu poti “Amerike do vrh glave” in so vsi želeli samo domov.
Zato nam pamet in vera vele- j vojske so odhajale. Med njimi vata, da, v svoje dobro, živi-Tudi skupina štajerskih četni-mo tako, kakor to naj višje bitje, kov. Srečal sem sorodnika, mo-naš Stvarnik, pričakuje od nas.'jega birmanca Frančeka Dvor-f Tako smo Slovenci tudi sku- šaka. Bil je doma iz župnije Sv. i koliko je izmed graduantov Sl°'
vencev. Kar več jih je. Eni so starši novonaseljencev. Med n]1' mi sta Marija Žerdin in Marij3 Ložar. Obe pojdeta v jeseni na Maria H.S. Denise Sierzega je tudi slovenskega rodu (Ribict) in pojde na St. Anne H.S., Ste' fan Podder (Puhek) bo šel na St. Rita H.S.; Patrick Foys k’
Spomnimo se tega pri tej žal- 'nil v množici. Kje je bil ubit in šal na St. Ignatius H.S., slovefl' ni proslavi, ker imajo domo-jkako, kje je njegov grob, ve le branci ogromne zasluge pri re- Bog, ki je pravičen sodnik.
Triintrideset let je od tega.
I
sevanju Slovencev.
Če pa smo rdeči, potem pa mi 'Okrog 12,000 mladih ljudi, kate-vpijemo v svet “Proč z Bogom!” |ri so ljubili svojo rodno zemljo, V slučaju, da ne ponavljamo ^verske in narodne vrednote bolj bogoklestva, pa sicer ničesar ne ^ kot svoje življenje, je bilo izda-storimo proti gibanjem, ki ima- 'nih “zavezniku” Titu in bilo na
Spominski dan, 29« maja 1970
namen odstraniti Boga iz ■ družbe, iz človeškega življenja, jpotem pa na žalost spadamo
med- tiste, o katerih Sveto pismo :mož oče je_ med njimi. Ni bil
(Govor Ludvika Kolmana v Triglavskem parku v Milwaukeeju,
Wis.)
Stari Grki, brihten narod, so Bili sta samo dve možnosti — skovali rek “Panta Rei” — Vse ali se pridružimo komunistom teče, vse beži, vse mine. Mislili I in odvržemo vse človeško do-so pri tem na življenje, na do- stojanstvo, poteptamo vsa naša živet j a, na dogodke v kratkem.; načela o veri, svobodi, prosti Dogodki nimajo nobene teles- volji, kajti partija bo odločala ne oblike, nobene barve, zato ! za nas — in celo na narodno za-
jih ne moremo meriti z inčami, vendar jih ocenjujemo. Nekateri so vesela, drugi žalostna doživetja, z večjim ali manjšim vplivom na naše življenje.
vest bo treba pozabiti — torej postati suženj.
Ali pa izberemo drugo možnost, da zagrabimo za orožje in branimo svoja načela. To so sto-
volkovi
krinko
Torej dogodki kot taki ne be- rili domobranci.
že od nas, ampak mi se odmikamo od njih, ker mi živimo, gremo s časom, in čas beži in mi z njim. Čim bolj se na ta način oddaljujemo od njih, tem manjši postajajo. Točno povedano, dogodki izgubljajo na
Samo veliki in močni so izvolili to drugo možnost in tako izvolili svoj grob, namesto življenja sužnjev.
V takih okoliščinah se je takrat slovensko ljudstvo odločalo za eno ali drugo stran in ko-
svojem vplivu na nas. Zakaj? munisti so skušali pridobiti na-Ker čas celi vse rane, pa tudi!rod na svojo stran z grožnjami, razblini prvotno veselje srečnih s svojimi gesli in obljubami, dogodkov. Ko torej ni več bole- j Vso tako propagando so ame-čin in je izplahnelo veselje —; riški komunisti tukaj zgostili v mi enostavno pozabimo nanje, jen sam kratek stavek:	Better
Na ta način je utonilo v po- 'red than dead. Smiselno pravil-zabljenje mnogo dragocenih epi- no prestavljeno v slovenščino bi zod. Celo največji dogodki, ki se glasilo takole: Kupi si svoje so zaorali globoke brazde v vse življenje s tem, da postaneš su-življenje celega naroda, tudi 9d ženj, drugače boš ubit. teh se bomo oddaljili predaleč Naj tukaj omenim zanimiv in prehitro, če ne skušamo tega slučaj. Naš naj večji pesnik — preprečiti. Prehitro, ker takih France Prešeren — je več Ijakor dogodkov ne moremo pravilno sto let nazaj izrazil svoje mne-oceniti ob njihovem nastanku, nje o suženjstvu in sužnjih. Taker izvajajo na nas tako močan ko namreč pravi v-svoji pesnit-vpliv, da mogoče preusmerijo vi “Krst pri Savici”:	“Manj
naše naziranje in mišljenje, strašna noč je v črne zemlje Mora preteči torej gotova doba, krili, kot so pod svetlim soncem mogoče leta, da jih doumemo v sužnji dnovi.” vsej celoti. In vse posledice ta- 1 Za komuniste je geslo “Better kih važnih dogodkov bodo vid- ; red than dead” razumljivo. Ko-ne šele v bodočnosti. Medtem, munistična, ideologija ne veruje ko mi čakamo na primerno ča- v posmrtno življenje, po komu-
sovno razdaljo, se prav lahko zgodi, da pozabimo na dogodke same. Moramo pa jih ohraniti
nističnem naziranju ni nobene kazni in nobenega plačila v onostranstvu. In to je baza, izvor
v svoji zavesti, ker iz njih čr-. vsega komunističnega divjanja parno dragocena navodila in na- rdečih. Za komuniste je vse do-uke za načrtovanje naše bodoč- [ brodošlo, vse prav, samo da nosti. Moramo, jih ohraniti v spominu iz spoštovanja do ljudi, ki so igrali glavno vlogo v teh dejanjih, ki so bili tako usode-polni za nas.
Do danes je preteklo dovolj časa, da moremo pravilno oceniti nekaj zelo važnih dogodkov iz življenja Slovencev, kot na
služi v dosego njihovih ciljev, pa naj bo to umor, rop, požig, lažTali resnica.
1 Za kristjana pa se pojavijo vprašanja; če si rdeč, ne moreš živeti kot kristjan — kaj pa z
pravi:	Ker nisi niti gorak in j politik
nisi niti mrzel, te bom izplju- ---nil iz svojih ust, kot grenko, smrdljivo slino.
To so mlačneži in hinavci.
Oni dobro vedo, kaj bi morali storiti in bi lahko — toda ničesar ne store in ne ukrenejo.
Z današnjo žalno komemoro-cijo želimo poudariti dejstvo, da pobiti domobranci in vse žrtve komunističnih zločincev niso bili niti mlačni, niti mrzli, am-|pak vneti za čast božjo in bla-;gor svojega naroda.
Ni težko spoznati, da nam nebo samo nalaga dolžnost borbe proti brezbožnim gibanjem. Pa tudi komunisti sami nam vsiljujejo ta boj, ko so spremenili ves svet v bojišče med silami svobode in silami terorja. Tudi tukaj se bije boj.
Končno tudi Amerika, naša nova domovina, katere zvesti državljani želimo biti — tudi 'to od nas pričakuje, da bomo doprinesli svoj delež za ohi’anitev svobode. Saj so tudi ameriški možje in fantje umirali na bojiščih za resnico in pravico. Zato je naša žalna proslava namenjena ne samo domobrancem, ampak tudi vsem ameriškim junakom. Vsem čast in slava!
Želim se sedaj zahvaliti vsem, ki so mi pomagali pri sestavi mojih nagovorov. Da so bili ti skromni, je seveda le moja krivda. In pomagali so mi moji bivši soborci, dpmobranci, zato je bilo vse povedano nekako tako, da se da Bogu, kar je božjega, in da mi slišimo, kar je za nas koristnega, četudi to ni bilo vselej preveč prijetno za naša ušesa.
Zaključujem v iskreni želji, da bi domobransko geslo in načelo večno živelo med Slovenci!
In to načelo se glasi:
Bog in domovina!
------o------
NA SMliSM! Mi
WICKLIFFE, O. — Šele pred nekaj dnevi se je po koledarju pričelo poletje; vendar je naša Slovenska pristava že davno na
življenjem po smrti?
Če pomislimo malo na veliči- i novo oživela. Nismo čakali na no človeka, bomo videli in spo-1 uradni prihod poletja. Plavalni primer veliko odločitev sloven- znali, da pl°vek ni rojen za suž- j bazen je že odprt in od vseh skega ljudstva, ko je v letih šti- nja niti na tem svetu in ne v
ridesetih sklenilo ob divjanju onostranstvu v p o g u b 1 jenju. j zemljišča se sliši prijeten in ži- j Čanju postaja iz leta v leto bolj
ski imeni sta tudi Patrick K°' ren in Kathryn Krajnik.
Jimmy Gregorich je grad11' iral na John Carrol univerzi v Clevelandu. Kot odličnjak 113 St. Ignatius H.S. je dobil šti pendijo za John Carrol univer zo, katero je dovršil z odlični111 uspehom in dobil BD. Sedaj nadaljeval študije za MD na či kaški univerzi. Je sin Lojzeta i’1 Vere Gregorič na 1844 W- 2^ toda ker niso dobili me- Pl. - Čestitamo, Jimmie! ne, so prijeli njega in ga o Bo- j Gdč. Deborah Žefran, hčerk1 žiču 1945 ubili nekje na Pohor- .Frances in Ronald Žefran, je tu' ju, prav tako v množičnem po-jdi končala študije na S. Wes' kolu.	|stern Illinois univerzi. Je že z3
Ko se spominjamo z bolečino ; p0slena pri O’Haare letališč11, dogodkov tistih dni, ko je cer- Poklon!
njegov ukaz pomorjenih v množičnih pokolih v Teharju, Kočevskem Rogu in drugod. Tudi
kev Marije zmagovite v Vetri-
Gdč. Pepca Mokorel,
da so sinovi in hčere naroda, ki je toliko pretrpel pod komunizmom. Gorele so hiše, cerkve in šole, mor j eni so bili vse od leta 1941 tisti, ki so bili čuvarji demokracije: župani, vodilni javni delavci, duhovniki, skratka: bili so na listi zaznamovanih za pokol vsi, ki niso šli za OF, ka-
okrog Prosvete in Enako- vg vg ^0^n0> a]j ga bodo Pri3L pravnosti. In^celo vodilni amfe- st0jnik;i poslali v Honduras
Pa
riški politiki (Roosevelt in dru- pa y Guatemalo. Učil se je gi) so verjeli svojemu zavezni- cjaye časa španščine. Kjer^° ku Stalinu in izročali protiko- -e fj0}ovai za Cerkev boJ munistične borce v gotovo smrt. 'na;j ga Bog dpira. Tukaj s 12,000 slovenskih mož in fantov ga 0|-r0Cj zei0 radi imeli i11 5 “demokra- bodo pogrešalL
*
j Pravkar sem' dobil por° p od našega slovenskega štude . Toneta Buha, kako je z naSlj[i višješolci. Kar lepo števil0 L je, ki so te dni končali z odlic ^ mi uspehi višje šole. Tile so, mi slovenski fantje in deM6 Bogdan Judnič, pojde na Ea .0 j College; Stane Kastelic, 0lUp ! šel na Aurora College;
id'
obtožuje takozvane tične voditelje za izdajstvo. Dve tretjini Evrope so prodali Sovjetom, podpirali so Tita in ga še podpirajo ter hvalijo kot moža, ki'je v “borbi za svobodo in demokracijo” (Carter). Nekatere že boli glava in jih bo še bolj bolela. Vsaka krivica se maščuje. Tudi izdajstvo nad protikomunističnimi borci bo maščevano.
In ko se nekateri tako zavzemajo za “kulturno izmenjavo,’, moramo mi, ki smo prestali grozote komunizma na slovenski zemlji, še bolj strniti svoje vrste in odločno izpovedati:	take
“kulturne izmenjave” ne maramo. “Kulturna izmenjava” je trojanski konj, ki naj pomaga razbiti slovensko protikomunistično skupnost. To zahteva na-
Trinko, se je vpisal na D° University; Leo Seme, se !e ri ločil za Grinnell College; T° Lavriča, pojde v Embrv-E1 ^ University; Tone Buh, gre 113 linois Institute of TechO0'0^ Joyce Matkovich, bo štund11^ na DePaul University; y ^g-Kocinec, gre tudi tja; Julia ^
cin, pojde na University ot: ^
Šla
v , .	v	, ,	< nois:'Cynthia Kranjec, bo ■>' p
sa cast m naša pripadnost k na- L ’ ^ University ^ ' rodu, ki je “seme izkn-eveldgd naroda”. Kdor propagira11 kulturno izmenjavo” v taki obli-
ki, je izdajalec narodnih izročil.
slivenskih
stacija slovenskih in krščanski}; strani prostranega pristavskega i izročil. Potreba pa taksnem sre-
komunistov tole:	Če hočemo Kajti človek/je edino bitje pod
rešiti narod in ohraniti svobodo, nebom, ki ima razum in prosto moramo zagrabiti za orožje. Za- [ voljo, kakor Bog sam, njegov
vahen živžav.
V prihodnjih poletnih mesecih se bodo vršili pikniki, ki nas
nujna. Mnogi rojaki so izrazili željo, naj bi srečanje naših ljudi ob “Slovenskem dnevu” odslej-
Vlahovič, bo nadaljevala Commercial Arts. Mnogi ° sodelujejo ali pri Slovensk1^ klorni skupini, ali kot čla111 ^ ra “Slovenske pesem” in ^ -g-še kje drugod. Vsem na3*3
H3'
rF
iz10'
to so bili ustanovljeni domo-j Stvarnik. Zato pravimo, da smo | bodo znova živo spominjali na j postal vsakoletni dogodek.	Baragov dan v Marquette-
branci in po štirih letih pobiti, ustvarjeni po božji podobi.	; pestrost naše male, a lepe stare j nujnost/srečanja in izm®niav | Cikaški Slovenci in tudi- & <-
stitke z žejo, da bi uspešn0 ^ daljevali svoje študije in 'c koli izneverili slovenskim Čilom!
* v ])» Čas hiti. Čez dober
naš3
nju poslušala jok in krike ne'j pevka pri jutranjih slovens^ utolažljive bolečine, pomislimo, j mašah! je dobila obisk iz Arg011' kaj se dogaja po teh triintride- jtine Prišel je k njej brat Al®1)' setih letih. Prihajajo med nas'sander Mokorel, katerega ni
v ovčjih oblekah pod | dela 3() let AlekSander je f^' kulturne izmenjave . |mar v pokrajini Rio Negro. Mnogi nasedajo in pozabljajo, ;brodo-e^ med nami! Upamo,
bo odnesel v Argentino dobrC vtise.
*
Vedeli smo, da bo šel naš P°^ možni župnik p. Bernard Fal' manocky v misijone. ^re j,0 nas je novica presenetila, ^ smo v Chimes brali, da se od nas poslovil že v soboto,
18.
tero so v Ameriki podpirali ljud- jurdja_ odšel bo v misijone- ^ je okrog Prosvete in Enako- vg vg	ak ga bodo Pre^
To SO/ v zgodovini slovenskega naroda največji dogodki. Za-
To pomeni torej, da smo	u-	j domovine onkraj	morja:	Belo- j misli so uvideli že preje naši ro-
stvarjeni kot svobodna bitja	in	j kranjski piknik,	štajerski pik- j jaki, razkropljeni po drugih
to	bi	morala	vsaka	slovenska : vsak posameznik se mora odlo-mik, Primorski	piknik-,	Prek-j kontinentih. Med nami bomo
generacija	v	svojem času	in	na j čiti za Boga ali proti in tako	za	[ murski piknik itd.	| imeli goste iz slovenskih nasel-
svoj način storiti vse, da ta ža-1 temu odgovarjajoče življenje poj Kot- predhodnik teh piknikov bin v Ameriki in Kanadi, zato loigra ne umre v večnem po-[smrti.	j bo prihodnjo soboto im nedeljo,
zabijenju.	| Da bi bolje razumeli vlogo in j 1, in 2/julija-1978, na Slovenski
Z današnjo žalno proslavo mi ! usodepoln pomen proste volje; pristavi- velik kulturni dogo-
bo to tudi ugodna prilika srečati prijatelje in znance, snovati nova prijateljstva ali utrjevati
in naša generacij a želimo sto- | jn razuma,
še en kratek, slab ; dek “Slovenski dan”, katerega stare prijateljske vezi.
riti ravno to,- da ti težki udarci i primer:	pripravljajo slovenska kulturna j Zato, dragi rojak, ako tudi Ti
usode ostanejo živi' v zavesti!' Stojimo pred kapelo, kjer je društva-iz Clevelanda s- sodelp- [čutiš potrebo po takšnem sreč-a-
Slovencev.
Ko so se začeli organizirati domobranci, je bila za vsakega posameznika silno težka odločitev — kam in zakaj!
ravnokar bila. sv. moš-a. Ker pa vanjem gostov iz- Fairfielda, imamo prosto voljo, bi mi sedaj- Conn., Milwaukeeja, Wis. in iz le lahko kričali:	“Proč z Bo- Toronta, Kanada.
gom!” Toda razum in vera nam i To bosta posebna in edmstve- ! dobre volje in lepih misli, pravita, da obstoja neko najviš- na dneva za nas vse:	manife- j ,	L. B
nju, pridi- gotovo na ■ “Slovenski dan” in povabi svoje prijatelje. S seboj prinesi poln koš
ore
ki3’
zastopa111' mi
are p
ki so sicer slovenskega p0' ^0' pa so slovenščino pozabri’ rajo biti častno tej priliki se bodo lahko z novim škofom Smith0111’ ,-o je tudi navdušen’ za Bara p!
Čudil sem gU,-
-Lil'’
5 od3'
beatifikacij n. poroča vieepostulator za do,- č. g. Tone Zrnec, da članov Baragove - zveze .
Ali ni to žalostno? Vsi. k1 ^et\e' ra vaj o potovati v Mar 9 ^ naj se čimprej prijavijo T,, V slov: Jože Gregorič,* 2041	^6'
St., Chicago, 111. 60608, ie1,
'	(Dalje na 3. strand

MMUU
OVINA
Iz slovenskega Toronta
XIX. Slovenski dan v Kanadi
Letos bo ta narodni praznik dne 30. julija (zadnjo julijsko nedeljo). Posvetili ga bomo vzajemnosti svobodnih Slovencev v zdomstvu pod geslom “Z
Roko v roki”.
2e sedaj opozarjamo na to vsakoletno prireditev na Slovenskem letovišču pri Boltonu. Lrav lepo vabljeni Slovenci od blizu, in daleč.
Prireditelji
Dr. Janež se spominja in zahvaljuje
Odhajajo
V četrtek, 'IS. junija, je za yedno zaspal 38-letni mož in oče ^irih prav malih otrok g. Lojze Intihar, ki je s svojo ženo Mari-c°> rojeno Jakopin, živel v svojem domu na 354 Brookdale Rd.,
Toronto. Zavratna bolezen mu je izčrpala življenjske moči. Kot blisk se je razširila novica o tej srnrti, ki je ni nihče pričakoval.
Pokojni Lojze je bil poznan in ^nradi svojega blagega značaja Priljubljen med rojaki. Bil je zvest župljan pri Mariji Pomagaj in aktiven član Ž.H.P. Slo-Venija, pri kateri je bil svoj čas tudi v nadzornem odboru.
Poleg svoje težko prizadete družine je v Torontu zapustil žalujočega očeta in eno sestro, drugo sestro pa poročeno v Avstraliji. Kako je bil pokojni pri-
lj ubij en, je pokazal tudi pogreb. .	.	—„-------0-
Pri pogrebni maši, ki jo je daro- krožka, posebno pa tisto dobro
Val K____•!	V	.	.	„	~	•	___ __
Takole piše blagajniku Baragovega Misijonskega Krožka g. Kvasu, 6. aprila letos iz Lotun-ga:
Dragi g. Kvas! Kar takoj odgovarjam, če se odlaša, se lahko preveč zavleče. Prav prisrčna hvala za iznenadenje. Dobra sopotnica tiste križeve poti niti imena ne pove — le slepo da. Povejte ji, kako me je z lepim in nepričakovanim darom razveselila. Tu je mnogo beguncev pred rdečimi in rad beguncem pomagam, če kaj imam, smo pač tovariši — od tiste naše raj-že naprej ... ko mi bolnik pove, da je begunec, misli avtomatično pohite na tisto rajžo prad 33 leti .. .
G. Lenček je pred Cvetno nedeljo prišel, bil pri meni pičle tri dni. Čas obiska je prekrate-k bil, sam se nisem dobro počutil tiste dni, tudi delati sem moral, en dan ga je prišla obiskat Miklavčičeva, en dan g. Majcen, tako se niti mnogo pogovoriti nisva mogla. Seveda sem bil o-biska vesel in gotovo bo sam na široko popisal, kako je bilo in lepše, da njemu opisovanje obiska prepustim.
Sam sem vedno zelo zaposlen
Procesija Sv. iešiijega Telesa sta Slov. lefeviššgi
Toronto, Ont. — Po zgodnjih velikonočnih praznikih jev deželo počasi prihajala pomlad. Ko smo v maju čohaj ali šmarnice, smo ob večerih še vedno iskali toplih plaščev. Iz zemlje pa je kipela nova rast in prekrila vrtove in drevje v sveže zelenje. Zrak je zadišal po novem času.
. . . Velikonočnim slavospevom so se pridružile nove hvalnice.: Slava Mariji v njenem mesecu in mogočne pesmi v čas-t svetemu Rešnjemu Telesu.
Nedelja, 28. maja je vstala v polni svetlobi pomladnega sonca Pod jasnim nebom je počivala pokrajina, nemirni vetrovi so odjadrali preko poljan. Na Slovenskem letovišču pri Bcitonu pa so se že od zgodnjega jutra zbirali ljudje k Telovsfci procesiji. Blizu tri tisoč vernih Slovencev je tisto sončno majsko nedeljo ponovno izpričalo svojo vero in ljubezen do Jezusa v presveti Evharistiji. Ta edinstvena tradicionalna slovesnost v naši kanadski skupnosti ohranja in poživlja versko zavest ter utrjuje vezi prijateljstva in znanstva, ki trajajo vse življenje . . . Razkropljeni po širni torontski metropoli, po Ontariu od Windsorja, Sudburyja do King-stona, Bellevilla, Hamiltona, do Kitchenerja, Londona, St. Catharines in vse naokrog se srečamo v skupnem praznovanju Naj-
v soncu in senci ustvarjajo ču-j dovite umetnine. S počasnim ko-hod. Njegov blagoslov nas je , raL°m se druži molitev in spaja spremljal, zaradi Njega in z s hvalnico pevcev.
Njim smo bili srečni.
Evharističnemu Kralju se je klanjal naš rod. Z velikimi zunanjimi slovesnostmi je izpri
s hvalnico pevcev. Od nalivov je pot razdejana, stisnjena v hrib in prašna. Ne gledamo prašnih nog. V senci pod drev-_ jem se ohladi romar in posuši
čeval svojo vero. Mladostni ide- jzno^n^ °^raz. Tiha gozdna sveži-ali so se ustavili ob sveti Evha-jna nas objame in ne čutimo več listi ji, ki ohranja čista človeška! vročin_e_ opoldanskega sonca . . . srca in jih bogati z zakladi večne !	ie dospeti do vrha . . .
svobode. Hvala tebi, mati do-1 Ločasi ^se pomikamo s širokega movina, da smo iz tvojega na-' P°^'a življenja, kjer ročja sprejemali to srečo, to brezkrajno zaupanje v Večno
ljubezen,, ki ne pozna prevare. Hvala tebi, mati domovina, za
dozoreva žito naših del in diše cvetoči vrtovi ob naših domovih, kjer dorašča mladi rod in uravnava korake v svet, kjer božji Moj-
'cua icui, mail aoimovma, za---- “ ’ “
to idealno mladost, polno evha-js^er Lreše naše like in značaje rističnega slavja, ki smo ga do- ] Y Petnih viharjih in stiskah življali ob kongresu Kristusa , življenja, kjer v neštetih sanjah Kralja in Evharističnem kon- *n Predstavah človek išče ne-gresu v Ljubljani. Izpod tvojega znano srečo in tajne večnih skromnega krova je izšel nov, 0bljub, kjer se ustavlja ob rod, nova krščanska mladina, ! vsakdanjih malenkostih, ki so ki sedaj po širnem svetu v slo- j Puhaste snežinke regrato-venskem jeziku še vedno zvesto	Predstavah človek išče ne-
pa se letos pri nas še ni razbohotila v vsem bogastvu. Kar hladno je za te-le koledarske dni, čemerno in oblačno, če že ne mokro in prav malo sončnih dni... Mnogi zaradi preobilne moče niso mogli s posevki v zemljo. Čas je skoraj prehitel
Izpod zvona Sv. Štefana ...
(Nadaljevanje s 2. strani)
5293. Doslej so bili Čikažani vedno častno zastopani, zakaj ne bi bili tudi tokrat.
*
Dober odgovor. — Nadutež vpraša sprevodnika tramvajske
zakasnelo setev, kar obeta poz- železnice, predno stopi v tram-
no in nesigurno letino. Pa pa cvetje krasi hišne grede, tudi prve dobrote vrtov že uživamo. Pa vse kasno...
*
Misijonar nas obišče te-le dni, kar nas bo spet zbralo ... Čas počitnic je pred nami, dva znanca sta ,za pirhe obiskala Slovenijo. Lepo je tam pomladne dni, ne bi pa živela tam, kot slišimo. Časi se spreminjajo in seve mi z njimi.
vaj: “No, ali je Noetova barka že polna?” — “Samo osel še manjka, hitro vstopite,” je mirno odgovoril sprevodnik.
Lepo pozdravlja vse
“Toti Staj ere”
Val župnik č. g. Anton Zrnec je bila cerkev nabito pol-Tudi na pokopališče ga je sPremilo izredno veliko število r°jakov. Ti so se po opravljenih obredih zbrali v dvorani Marije Pomagaj na pogrebščino. Naj pokojni Lojze, čigar truplo po-C1va na Gori upanja, sprejme Plačilo pri Bogu! Vsem, ki ža-
■tajejo za njim, tudi naše sožalje!
Komaj so pogrebci zasuli en §r°b, je odšla iz slovenske srede ^zorna slovenska mati ga. Neža latnar. V soboto, 17. junija, so st stekle ure njenega dolgega življenja. Dočakala je častitljivo starost 87 let. Bila je vse živ-jorije zavedna Slovenka in Bo-§u iskreno vdana žena. Zaradi loga prepričanja je ihorala iti skozi mnogo trpljenja in presta-1 razne preizkušnje.
Njena družina izhaja iz Iške Vasi- Mož ji je umrl leta 1943, lstega leta, ko so Lahi požgali Vas- Skrb za številno družino je tako padla na njena ramena, ar v letih vojne in revolucije ^ bila majhna teža. Njen sin-student Tone se je udeležil pro-1 ooormističnega boja; po vojni je Ml vrnjen iz Vetrinj in umor-NO- Leta 1945 je nastopila begunsko pot, ki jo je končno pri-Peljala v svobodno Kanado. Se-^ zapušča:
Sina Toneta v domovini, v °rontu pa Janeza in Lojze/ta, p1 uspešno vodita Platnar Bros. v , umbing & Heating Ltd. Zapu-tudi še živeče hčere:	go.
V0’ P°r. Oblak, v Clevelandu, M, v Torontu pa go. Marijo. tj"1' Milin, go. Frances, por. V“uii In gdč. Johano. Poleg na-v6 ei\ih joka za staro materjo Vnukov in 25 pravnukov, p.,	je bil v torek iz eer-
o^e Marije Pomagaj. ‘Molitve ,,,D rsH In sv. mašo je ob asi-^-nci L g_ pp Turka opravil ^aPnik č. g. A. Zrnec C.M. Kljub Javniku se je molitev v cer-P 1 Uc!-eležilo lepo število roja-N0V’ Sedaj počiva na Gori, miru.
, M bok oj mi ga. Neža Platnar ‘ ®t;ese sedaf. svoje molitve š te 21 ,1® Pred božji prestol za vse Ve U i°^e ln Za Pnelzkušani- slo-m a narod. Bog ji bodi plač-
sopotnico; Hvala njej in vam za poslano in prav lepo vas pozdravljam, hvaležni in vdani dr. Janež.
Mis. por.
Proslava 60-lefnice 29. oktobra in 30-Ietmce prihoda prvih povojnih političnih emigrantov v Kanado
Proslava bo v nedeljo, 29. oktobra 1978, začetek s škofovo mašo v katedrali sv. Mihaela popoldne ob dveh.
Prireja meddruštveni odbor Slovenske krščanske demokracije in Slovenske narodne zveze s podporo in sodelovanjem številnih drugih slovenskih organizacij in društev.
nik
bik!
Vsem žalujočim pa tolaž-
in bom še naprej vlekel, dokler vjgje skrivnosti.
zdravie	red’f; Lepo po- j 2.a vse je bilo dovolj prostora.
..Jne ^sijonskega ^ Zem]ja pod hribom S0 pQČasi
suši, utrjuje in daje novih počitniških prostorov za parkiranje, ki so bili ta dan vsi zavzeti. Pred enajsto utri so na plošči posneti zvonovi domačih slovenskih cerkva klicali k sveti maši pri Marijini kapelici. Č. g. Jože Mejač je somaševal s čč. gg. Kopačem, Časlom in Mervarjem (na obisku iz Slovenije) in v svoji slavnostni pridigi poudarjal misel današnjega praznika: Bog starega zakona je Bog Pravice, Bog novega zakona pa je Bog Ljubezni in Odpuščanja. Sveta Evharistija je dokaz Večne ljubezni. V sveti Hostiji n^s čaka Gospod, da nas okrepča za pot življenja, ki je dostikrat puščava in dolg, težak, delaven dan. Med sveto mašo: so prepevali pevci in pevke obeh župnij. Po maši se je razvila slavnostna procesija. Preko dva tisoč ljudi se je zvrstilo ob baldahinu, kjer je v rokah č.g. Mejača počivala sveta Hostija. Za križem so stopali možje in fantje, skavtska mladina, številna skupina narodnih noš, belooblečene deklice in dolge vrste žena in deklet. Jezus je ta dan štirikrat blagoslovil naš kraj.
Pri kapelici Brezjanske Marije ob poti smo se prvikrat ustavili. V sončni dan je kipela mogočna pesem in molitev rožnega venca je vodila ljudi v skupno pobožnost. Drugi blagoslov je bil pri Baragovem kipu. Visoko je sijalo-sonce in se iskrilo v avbah in zavijačkah narodnih noš, če jih niso skrivali rdeči sončniki. Spomin je hitel nazaj v slovenske
Sfowenski im v Sitorpi
SUDBURY, Ont. — Kakor že več let zaporedoma bomo Slovenci v Sudburyju in okolici praznovali tudi letos 6. avgusta Slovenski dan. To bo obenem tudi dan otvoritve našega novega dorna na letovišču.
Dom je sedaj v gradnji in že skoraj končan. Z gradnjo smo začeli jeseni. Zima nam je seveda dfelo ustavila, spomladi pa smo spet pridno prijeli za delo. Društvo Slovencev v Sudburyju je ponosno, da smo končno prišli do novega poslopja, kjer bo dovolj prostora za‘naše prireditve in se nam no bo treba bati slabega vremena.
Vljudno vabimo vse Slovence od blizu in daleč, da pridete na naše letovišče v nedeljo, 6. avgusta 1978. Naš novi dom bo prišel posvetit sam prevzvišeni škof Lojze Ambrožič iz Toronta. Hvaležni smo mu, da se je odzval našemu povafcilu kljub svojim (številnim obveznostim.
Upamo, da se boste odzvali našemu povabilu tudi vi, dragi rojaki po Kdnadi in ZDA ter nam pomagali praznovati naš slovesni dan. Društvo Slovencev v Sudburyju1 vas bo z veseljem sprejelo in vsi boste dobrodošli.
Plaznik borno pričeli ob lih s'sv. mašo, Id jo bo daroval prevzvišeni škof Ambrožič. Po mali nam bodo postregle naše ku-domačo hrano. Poppl- ‘
Jezusa preko pel j, skozi vasi-praznično okrašena okna, polna cvetja in prižganih luči, množica ljudi ctb' vsaki kapelici, ubrano zvonjenje in pritrkavanje je oznanjalo' Gospodov pri-
dne ob 2h se bo pričel kulturni in zabavni program. Potrudili se bomo prirediti, kar se da, pisano zabavo, da ne boste-razočarani. Naše letovišče leži ob prijaznem privatnem jezeru. Kdor ljubi plavanje, naj ne pozabi kopalne obleke. Prostor jo tudi za čez noč ‘ “camping”.' če kdo želi ostati pri naš 'več časa.
Za boljše informacije se lahko obrnete na predsednika' našega društva g. frica Zimmerja, :
poje slavo evharističnemu Kral
j u. . . .
Obrnili smo korake preko trate po dolini do kapelice Sve-togonske Kraljice v Prekmurski vasi, kakor imenujemo skupino počitniških hišic pod hribom. Na tej poti obsuje Jezusa puhast oblak zorečega regratovega semenja, ki se kot velike mehke snežinke suče po zraku. Kako preprosto in duhovno bogato doživetje. Sredi polja se Gospod ustavni in živi z nami . . . Neskončni mir napolni naša srca, božji mir, ki ga svet ne more dati, plava nad nami, da je naša molitev in pesem kot domač pogovor z Njim, ki nam daje živlij611] e, vero in ljubezen, da ga spoznavamo v vseh Njegovih delih — tudi v pojavu teh nena-vadnih pomladnih snežink.
Iz Prekmurske vasi se pot vzpne po hribu h Gorjancem, drugi letoviški vasi, do vrha, do zadnje kapelice, postavljene v spomin mlademu Tratnikovemu sinu. Po gozdu se prelivajo nešteti odtenki zelenih barv ter !
drajo. v rodovitno zemljo in zrastejo v nevarne ovire v zorenju naše osebnosti in duhovne rasti.
Nase življenje je pot navzgor, na vrh hriba, kjer nas čaka Gospod v slavi svojih izvoljenih. Vera in ljubezen do Marije in Njenega Sina nas vodita na to gorsko pot. Prihajamo v zavetje naših cerkva, kjer v pesmi in molitvi doživljamo lepoto božje pričujočnosti. Telova procesija je višek naših zunanjih izrazov vere, je dan duhovne pobude in veselo znamenje, ki oznanja Slovencem po svetu in doma. da luč žive vere še gori v srcih tiso cev, ki se vsako leto zbirajo na Slovenskem letovišču k praznovanju tega častitljivega dogodka. V moderni svet, poln materialističnih idolov in kultov se vrača naš Gospod, Bog ljubezni in odpuščanja ter kaže pot čistega življenja... Moli,mo in se žrtvujmo, da bi po našem zgledu svet spoznal in se vrnil k tej Najvišji, Najčistejši Ljubezni!	Anica Resnik
Iz daljne zimske Argentine je obiskal sorodnike in znance tu-e in Torontu g. France Novak. V prijetnem razgovoru je nakazoval trde razmere naših izseljencev. Malo rožnatega, zato je tem bolj užival kanadsko gostoljubje ...
Pahuljetovi so imeli obisk iz Toronta. Ga. Justina Petrič je obiskala hčerko in vnuke. Ga. Zvonka Sifrerjeva pa se je mudila nekaj tednov v Montrealu, kjer je hčerka Meta povila zdravo in krepko deklico ... France in Zvonka pa sta torej stara starša...
Pozdrave vsem naše krvi in korajže
Pak
MALI OGLASI
LASTNIK PRODAJA
13-letno “split level” hišo blizu katoliške šole in nakupovalnega siedišča. Za pojasnila kličite 944-2142.	—(97-99)
Stanovanje v najem
Lepo 5-sobno stanovanje oddajo na E. 52 St. Kličite 391-5592.	(27, 30 jun)
Odmevi s prerije
© ® ©
LETHBRIDGE, Alta. - Te-le dni, ko se pomlad prekobali v poletje, se tudi prerija docela prebudi in odene v raznobarv-nost cvetja. Vsa priroda je prerojena kot menda tudi človek, junij in julij sta meseca, ko se vrste godovi svetnikov, po katerih so doma verskd trdni in prepričani starši največ imenovali svoje otroke:	Tone, Tončka,
Lojze, Janez, Peter, Pavel, Ciril, Metod, Marjeta, Ančka, Jaka itd---Cele litanije.
Todle je letos gotovo najbolj pomemben god, 85. po številu, god Hribarjeve'mame, ki so jim pri krstu dali ime Antonija. Pred 85 leti jim je v položnih bregeh nad Lukovico v mali va.-sici Trnovce stekla zibelka ... Tam so ji potekala sprva srečna in brezskrbna leta, tam je potlej v domači šoli nabirala novo učenost. Bila je vedno med najboljšimi učenci prva, bistre glave, vedeželjnega srca. Rada je kraje, kjer smo ta dan spremljali čitala in Bog. jo je obdaril z do-
Por. harice z
tel. 705-675-6216.
M. Sluban
brim spominom. Zato je bila vedno dobra deklamatorka, ob raznih verskih in šolskih dogod kih... še - danes vam v voščilo zdejklamira, ne. vem koliko različnih in to dolgih voščilnic. Njen dom todle, kamor jo je presadila z družino pred desetletji neusmiljena usoda — je dom petja'in krasni rožmarini na njenih" oknih, ki so celo leto polna cvetja ...
V prvi tretjini junija je praznovala 85 let zernskega roma-njai Pot-mladih let? ji jp biis oblita' s:? soncam, pozneje pa ji je življenje nastiljalo tudi trnja in zaprpk v zrelih' letih. Mož, Hribarjev ata; Jernej Hribar, naš organist im pevovodja, je umrl pred .Tleti... bolečino ločitve ne more pozabiti in se ne docela
potolažiti. Pa jima ie Bog dal dobre otroke, vsi so v Kanadi, naj starejši v Ontariju, vsi ostali pa prav v Lethbridgeu, kjer so si ustvarili družine in postavili lepe domove... Za klavirjem in orglami je po očetovem odhodu poprijel sin Ivabi, ki tudi kaj spretno potegne harmoniko, vsi ostali pa so pevci zborčka. O-hranjena tradicija! Otroci so ji priredili krasno in prijetno go-dovanje, kjer se nas je spet enkrat zbralo večje število iz naše skupinice. Tudi mi vsi iz male, pa zavedne slovenske srenje, ji žalimo še mnogo, mnogo zem-skih let in ji ob kar redkem živ-Ijenskem jubileju iz srca kličemo: “še. mnogo veselih in kar najbolj zdravih let!”
❖
Šolsko leto je spet končano in nekaj naših je spet letos maturiralo. Ivica (Evelyn). Ambrožič, Bruno Casteli; Ines Grnetic, Marko Dimnik, Dodič Alenka in Kati Vidmar ao končali gimnazijske študije. Univerzitetne študije pa sta končala Rajko Dodič, ki mu je bila ponujena visoka štipendija, čo- namerja. nadaljevati študijo, in Ludvik ?a-hulje, ki- je- končal pravne študije in bo nastopil prakso v a v-, gustu v Galgaryjin Vsem: “Naše dobre želje na novih poteh!”
Pozimi: se je- poročil Teni Mrak, kjer smo se spet zbrali po večini vsi in preživeli vesel večer ob obilpih dobrotah in veseli muziki, ki nemirnim petam kar ne dovoli mirnega sedenja. Prijetno smo se zavrteli in se veselili praznika dveh mladih, ki začenjata novo skupno in tipanj poir.o pot. Tudi njima, seve najboljše želje!	,
Pomlad se že nagiba h koncu, j
Slovenski park v	vabi!
BURLINGTON, D.C. — Zelo redko se kdo oglasi iz Hamiltona, dasiravno je dovolj novic, katere bi bile vredne objave, saj je versko, kulturno in športno življenje med nami precej razgibano.
Tudi jaz nimam namena da-nos pisati novice kar na splošno, omejil se bom samo na Slovenski park, za tkar sem bil naprošen.
Ko nam je lansko jesen požar uničil vse klubske prostore, smo se na društvenem občnem zboru odločili, da si zgradimo novo stavbo. Ta naj bi bila dovolj velika in tudi lepa, kamor bi s ponosom prihajala tudi naša mladina. Kar smo sklenili, smo tudi naredili. Tam stoji ponosna stavba v alpskem slogu in je lepo vidna tudi z glavne ceste 401.
Zemljišče in stavba se nahajata severno ob cesti 401 in to med cestama št. 6, katera pelje iz Hamiltona v Guelph, in cesto št. 6 severno. Iz Toronta vzemite cesto 401 do ceste št. 6, kjer obrnete na desno proti Cuelphu.
Sedaj naši prostovoljci vrše še zadnja dela v stavbi in okrog nje, tako da bo vse v lepem redu, ko bomo prvič odprli vrata našega doma. Pripravili bomo malo slovesnost, kar se spodobi za tako izredno priliko.
Slovesno ali uradno bomo prvič odprli vrata v naš novi dom dne 8. julija ob 6. uri zvečer ob navzočnosti krajevnih in drugih predstavnikov. Slavnostna večerja bo ob 6.30, po večer-ji pozdrav gostov in kratek nagovor. Sledil bo kulturni program, katerega nam priredita plesna skupina SOČA in moški pevski zbor MAJOLIKA iz Hamiltona. K sodelovanju so vabljeni tudi posamezniki.
Za ples in razvedrilo bo skrbel orkester VESELI FOMUR-CI.
Drugi dan slavnosti, to je v nedeljo, 9. julija, bomo pričeli s sv. mašo ob 11.30 pri kapelici ! v Slovenskem parku.
Popoldne bo piknik in prosta ; ot<^am
Dve stanovanji oddajo
Tri in -štirisobno stanovanje, spreprogami in ogrevom oddajo v okolici Sv. Vida. Kličite tel. 361-6472.
(97-98)
V najem oddajo
Pet velikih sob, na novo prepleskanih. Kličite 481-9305.
(96-99)
V najem oddajo
Štiri sobe, na novo prepleskane, zgoraj, oddajo družini brez otrok.
Kličite 361-0566
(97-99)
Sobe oddajo v najem
Pet sob, na novo prepleskano, zgoraj, oddajo družini brez otrok. Kličite 361-0566.
(97-99)
Hiša naprodaj v Euclidu
Dvostanovanjska hiša je naprodaj v Euclidu, opažena z aluminijem, iy2 garaže, Srednjih SO. Kličite 942-6542.
(94-98)
FOR SALE BY OWNER family brick, 5-5, located in the E. 156 Waterloo area, in excellent condition. Must see to appreciate. Call 481-3720 after 5 P.m.	(94-98)
For Rent
Upstairs, 2 bedrooms. Parking. Call 851-8076 or 761-7583.
(93-97)
Nevi zidani ranči V Willowicku nedaleč od Lake Shore Bivd. so v gradnji novi zidani ranči s 3 spalnicami, v celoti podkletni. Kličite za pojasnila
UPSON REALTY CO. UMLA
<99 E. 250 St.	731-1070
Odprto od 9. do 9.
Stanovanje oddajo Štirisobno stanovanje zgoraj oddajo družini z ne več kot 2 otrokoma na 698 E. 159 St.
(92-99)
Repairs of Ali Kind
Interior and Exterior. — Call ROC DUSHAJ at 881-0683 after 5 p.m. I talk. Croatian and Slovenian.	(88-97)
Sobe oddajo
dri neopremljene sobe starejši osebi v pritličju zadaj oddajo. Kličite tel. 541-4748.
VOLTAGE CONVERTERS for foreign travel all over the world. Za vaš brivski aparat, likalnik, vdihalnik in prenosni sušilnik. Pošiljamo po vseh ZDA in Kanadi.
BRODNIK BROS.
16015 Waterloo Rd.
Cleveland, Ohio 44110
(96-99)
zabava. ImeM bomo na ražnju pečene ščeiinee in jagnjeta. Bara bo bogato zatožena s hladno pijačo.
Za ples in dobro voljo igrajo VESELI VANDROVČKL Vsi sta vabljeni in dobrodošli: Na svidenje v parku!
V NAJ EM
3-sohno neopremljeno
stanovanje s kopalnico pošteni osebi, po želji garaža. Kličite 361-0989 po 4. mri popoldne.
(96-101)
HIŠA NAPRODAJ
__________ 7-sobna, dve kopalnici, klat in
Slovenskem j §araža, na Hecker Avenue. Cena zmerna. Kliente 696-0289.
F. J.
(96-97)
&MSRI8KA DOMOVINA, JUNE 27, 1978
1
i
BREZ DOMA
Hektor Malot
“Pričakoval sem te, moj mali Te besede sem izgovoril na P.emigij,” mi je dejal. “Bil sem nek poseben način, tako da me hud na Katarino, ker te ni pri- je oče nekaj časa gledal, ne da vedla obenem z ostalimi otroki.” bi kaj rekel. Potem pa mi je Že od jutra sem bil ves pobit dejal:
in žalosten. Te besede so me potolažile.
“Gospa Katarina me ni hotela vzeti s seboj.”
“Ni bilo mogoče, moj ubogi deček. Človek ne more vedno storiti v življenju tega, kar bi želel. Prepričan sem, da bi si znal z delom zaslužiti kruh. A moj svak bi ti ne mogel dati dela. Zatvornični čuvaj je ob kanalu Nivernais. Ti čuvaji pa ne morejo najemati vrtnarjev. Otroci so mi povedali, da se hočeš zopet oprijeti svojega prejšnjega poklica. Ali si že po-zaibil, da si skoraj zmrznil ob vratih naše hiše?”
“Ne, nisem pozabil.”
“Takrat nisi bil sam. Imel si gospodarja, ki te je vodil. Zelo nevarno je to, da se sam, podajaš na pot, ko si še tako mlad.” “Imam Kapija.”
Ko je Kapi zaslišal svoje ime, je kakor navadno zalajal, kakor da bi hotel reči: “Tukaj sem. Na razpolago sem vam, če me potrebujete.”
“Kapi je res dober psiček. Vendar pa je le pes. Kako si boš služil kruh?”
“Pel bom in Kapi bo kazal svoje umetnije.”
“Saj Kapi ne more igrati kar sam.”
“Naučil ga bom novih iger. Kajne Kapi, da se boš rad naučil vsega, kar bom hotel?”
Kapi si je položil šapo na prsi. Bolje bi bilo, če bi se udinjal pri kakem vrtnarju. Saj si že kar dober delavec. Potepuhi in lenuhi pohajkujejo po cestah.” “Dobro veste, da nisem lenuh. Nikdar niste slišali, da bi se pritoževal, da imam preveč dela. Pri vas bi bil vedno ostal in delal z vsemi svojim silami. K
“Pripovedoval si nam, da si bil večkrat presenečen nad tem, kako je znal Vitalis nastopati, kako je bilo mogoče že po njegovem vedenju in govorjenju soditi, da je bil velik gospod, čeprav takrat še nisi vedel, kdo je prav za prav bil. Tudi na tebi sem že večkrat opazil isto. Nočeš služiti drugim? Morda imaš prav. Vedi, da sem ti tako svetoval le za tvoje dobro, ker te resnično ljubim, kakor da bi bil moj pravi otrok. Zdi se mi, da sem ti to moral reči. Ker pa nimaš staršev in ker ti zdaj jaz ne morem več nadomestovati očeta, si pač sam svoj gospod. Ubogi nesrečnež, kakršen sem zdaj jaz, pač nima pravice, da bi skušal uveljavljati svoje mnenje.”
Vse to, kar mi je oče dejal, me je strašno zmedlo; toliko bolj, ker sem sam že to premišljeval in si ponavljal, čeprav z drugimi besedami.
Dobro sem se zavedal, kako nevarno je potovanje po širokih in samotnih cestah. Saj sem te nevarnosti poznal in izkusil. Nikdar bi ne mogel pozabiti tiste noči v gozdu, ko so volkovi raztrgali oba psa, kakor tudi ne tiste, ko sva z Vitalisom iskala kamnolom. Živo mi je bilo še v spominu trpljenje, ki sem ga moral prebiti tedaj, ko je Vitalis moral v ječo ter sem ostal sam in brez sredstev. V tem potepuškem življenju ni negotova samo bodočnost, ampak celo sedanjost.
A če bi se hotel odpovedati temu življenju, bi moral sprejeti edino rešitev, ki mi jo je predlagal oče; to namreč, da sprejmem službo pri kakem vrtnarju. Tega pa za nobeno ceno nisem hotel.
drugim pa ne maram iti v služ-1 Morda je v moji odločitvi bilo bo.”	nekoliko pretirane samozavesti.

AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEBNOTA
\
'%
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI

:
•	Mi izdajamo najmodernejše celo-življenske in ustanovne (endowments) certifikate za mladino in odrasle od rojstva do 60. leta, vsote so neomejene nad $1,000.
•	Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zavaroval nine nudi tudi verske, športne, družabne in druge aktiv
nosti. Pri nas imate, na primer, priložnost udeležbe pri kegljanju, igranju košarke, itd., nadalje se lahko udeležite plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in božičnih prireditev ča otroke.
•	SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM!
•	ZAPOMNITE SI — PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST!
Za podrobnosti in pojasnila stopite takoj v stik s sledečimi
tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351-353 N.
Chicago St., Joliet, I1L 60431).
AMELIA MRAMOR, društvo št. 85, Ael. 282-8530 1926 Nantucket Dr., Lorain, Ohio
GLORIA KREPEL, društvo št. 191, Tel. 944-6587 29377 Vinewood Dr., Wickliffe, Ohio
ANTHONY CEK, društvo št. 219, Tel. 481-0992 596 Trebisky Rd., Richmond Heights, Ohio
Imel sem gospodarja, kateremu' so me prodali. Čeprav pa je ta gospodar bil zelo dober z menoj, vendar nisem hotel dobiti drugega. To sem si vbil v glavo in nobena stvar me ni mogla oddaljiti cd tega sklepa.
Kar pa je odločilno vplivalo na moj sklep, je bila odljuba, ki sem jo dal vrtnarjevim otrokom. Za nobeno ceno jih nisem hotel zapustiti. Res, da bi si Štefka, Aleksej in Benjamin lahko dopisovali. A Lizika? Ona ni znala pisati in prav tako tudi ne teta Katarina. Lizika bi torej ostala popolnoma zapuščena. Kaj si bo mislila o meni? Samo to, da je nimam več rad, čeprav mi je ona vedno izkazovala toliko prijateljstva in me je tako osrečila. To se mi je zdelo popolnoma nemogoče. V
“Nočete torej, da bi vam prinašal poročila o vaših otrocih?” sem ga vprašal.
“Pripovedovali so mi o tem. Ko ti prigovarjam, da bi opustil svoje nemirno življenje, niti male n e mislim naše in na svojo družino. Človek ne sme nikdar misliti najprej nase.”
“Prav, oče. Vi sami mi dajete navodilo, kako naj ravnam. Če bi se odrekel nalogi, ki sem jo prevzel, in bi opusil to življenje, ki ga nameravam zopet začeti iz strahu pred nevarnostmi, ki mi grozijo, bi mislil nase, ne pa na vas in na Liziko.”
Spet me je dolgo časa gledal. Nenadoma pa me je prijel za obe roki in vzkliknil:
“Za te besede te moram poljubiti. Res, pogumen in plemenit deček si. Zdaj jasno vidim, da pogum ne prihaja z leti.”
Bila sva popolnoma sama v govorilnici. Sedela sva drug poleg drugega na klopi. Ves ginjen sem še vrgel očetu okrog vratu. Bil sem pa tudi ponosen, ker mi je dejal, da sem pogumen.
“Ne bom ti torej več prigovarjal,” je še dejal. “Dobri Bog naj te čuva, dragi moj otrok!” Oba sva nekaj časa molčala. Čas pa je mineval in le prekmalu je prišel trenutek ločitve.
Nenadoma' pa je oče segel v žep svojega jopiča in izvlekel iz njega debelo srebrno uro, ki jo je imel pritrjeno v gumbnici z majhnim usnjenim je imenom.
“Nočem, da bi se ločila, ne da bi ti dal kak spomin. Podarim ti svojo uro. Ni sicer mnogo vredna, ker bi-jo bil v tem primeru gotovo že prodal. Vendar pa je vse, kar mi je zdaj ostalo, Prav zato ti jo darujem.”
Pri teh besedah mi jo je stisnil v roko. Ker pa sem se branil sprejeti to prelepo darilo, je pristavil z žalostnim, glasom:
Meni tukaj pač ni treba vedeti, , koliko je ura. Saj čas mineva še taiko preveč počasi. Če bi ga meril, bi bil še daljši. Zbogom, moj m'ali Remigij. Poljubi me še enkrat. Zelo dober deček si. Ne pozabi, da moraš vedno ostati dober.”
Mislim, da me je prijel za roko in me odvedel k izhodu. Vendar pa se ne spominjam več, kaj se takrat zgodilo in kaj sva še govorila. Bil sem preveč ginjen in zmeden. Če pomislim na to ločitev, se spomnim le tega, da sem bil, ko sem se znašel na cesti, popolnoma zmeden in kakor brez uma.
Zdi se mi, da/ sem zelo dolgo stal pred vrati ječe, ne da bi se mogel odločiti, ali bi krenil na levo ali na desno. Bržkone bi bil ostal tukaj do večera, če bi slučajno ne zadel z roko ob neko stvar v svojem žepu. Nezavedno sem to stvar otipal. Bila je moja ura! Hipoma sem pozabil na vso žalost, nemir in trpljenje. Mislil sem samo še na uro. Imel sem v žepu uro, ki je bila popolnoma moja in na katero sem lahko gledal, kolikor-krat se mi j 6 zljubilo
mmgie umm
JOSEPH KAMBER
Died June 25, 1940 Darling Daughter 38th Anniversary
Died Nov. 22, 1976
Gone is the face we loved so dear,
Silent the voice we loved to hear.
Too far away f6r sight or speech.
But not too far for thoughts to reach.
Loving memories never die,
As years roll on and days pass by.
Deep in our hearts memories are kept,
Of those we loved and will never forget.
To my loving husband
A million times I’ve needed you,
A million times I’ve cried If love alone could have saved you,
You never would have died.
In life I’ve loved you dearly In death I love you still In my heart you hold a place That no one else can fill.
It broke my heart to lose you, But you did not go alone For part of me went with you The day God took you home.
sadly missed by Julia Kamber, hern Kavčič Wife, Mother and Family
Cleveland, Ohio, June 27, 1978
, T * r 'JUi*

4f!i Aiistiversanf
EDWARD J. KOVAČIČ
SLOVENSKI DAN
1.12. JULIJA
na
SLOVENSKI PRISTAVI

ČE SE SELITE
Izpomlte ta odrezek In ga nam takoj pošljite. Ni potrebno ^ da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko Navedba starega naslova je nujna
His helping hand was always first ’ y To render any aid he could; '	^
His voice was always raised in praise,
His words were wise and good.
Dear Eddie, since you’ve gone away,
The ones you loved so true
Try hard to carry on the way,	/
We know you’d want us to.
Loving wife, Marie; Daughter Barbara KJocet;
Son Edward Jr., Daughter-in-law Nancy Kovacic, Michelle and Michael Kocet; Edward F. and Andrew B, Kovacic
June 27, 1978, Cleveland, Ohio
AMERIŠKA DOMOVINA
5117 St Clair Ave.
Moj novi naslov:
MOJE IME:
Moj stari naslov:
Cleveland, Ohic 4410?
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
-J
Ameriška Domovina prva dva tedna v juliju ne bo izšša zaradi počitnic svojega osebja
V tiskarne Ameriške Domovine je en sam tiskar, en sam ročni stavec in sestavljalec strani poleg treh strojnih stavcev. Ameriška Domovina ima samo enega urednika za celoten slovenski del, ki je istočasno tudi bralec krtačnih odtisov. Da morejo ti dobiti vsaj dva tedna oddiha na leto, na žalost ni dfruge možnosti kot izdajanje lista za ta čas prekiniti.
Ameriška Domovina zato od 3. do 17. julija 1978 ne bo izšla.
Vse, ki imajo kaka nujna sporočila, sestavke, napovedi in vabila za prireditve in nastope v juliju, prosimo, da te pošljejo v objavo tako, da bodo najkasneje 28. junija zjutraj v urednikovih rokah, če hočejo, da bodo objavljeni še pred počitnicami.
ABC - CHARTER POLETI CLEVELAND	LJUBLJANA
od $439.09 (+ tax) naprej...
ZAHTEVAJTE POPOLNI PROGRAM
MIHELIN TRAVEL
4110 St. Clair Ave. — Cleveland, O. 44103
Tel. (216) 431-5710	|
GOVORIMO SLOVENSKO!	$
BROMOVA POGREBNA ZAV00A
1653 East 62 St,
17010 Lake Shcsr© SIvd.
431-2088
531-630G
GROMOVA TRGOVINA S POHIŠTVOM
l
15301 Waterloo Road
S31-1239

■
■
■
■
■
■
■
i	Pridite v dneh S3. -16. Julijana
IBBBttfMI
KARNEVAL
na vsakoletni “Homecoming” in Cestni semenj
fare sv. Vida - Class Uve. in Norwood Ud, četrtek - petek - sobota - začetek oh. 7. uri zvečer v nedeljo se začne opoldne VOŽNJE - IGRE - NAGRADE V četrtek > Pizza, klobase, hamburger, vinarce
¥ petek - Ribe ali sarma od 5. ure naprej
V	soboto - Sveže ali suhe slovenske klobase
in kislo zelje od 5. ure naprej
V	nedeljo - Goveje kosilo od M. ure naprej Krofi naprodaj v četrtek, petek in soboto v Avditoriju
B
S
0
s
s
0
0
0
0
0
0