NOVOTEHNA
BM8s
INVESTICIJSKI OBJEKTI NA KLJUČ..
Noto mesto, Glavni trg10, tel.: 068/21-737, fax: 068/28-027 '
Št. 12 (2222) • Leto XLIII • Novo mesto, • četrtek, 19. marca 1992 • Cena: 45 SLT • YU ISSN 0416-2242
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
rTiii:MLwnm
Ui
>o
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
*
S
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
BAVČAR NA JAVNI TRIBUNI NA VINICI
VINICA — V petek popoldan bo črnomaljsko občino obiskal Igor Bavčar, minister za notranje zadeve Republike Slovenije, zvečer ob 19.30 se bo udeležil javne tribune na temo Ljudje na južni meji, ki bo v prostorih Novo-teksa na Vinici. Sodelovali bodo predstavniki republiške carinske uprave in predstavniki skupščine in izvršnega sveta občine Črnomelj. Eno uro pred javno tribuno bodo v gostilni Školnik na Vinici ustanovili krajevni odbor Slovenske demokratske stranke Vinica.
SIGMAT STAVKA
BRESTANICA — V tukajšnjem Sigmatu so v torek ob 13. uri delavci še vztrajali pri stavki, ki sojo začeli že dan poprej. Štrajk, ki je odgovor zaposlenih na »brezupne razmere«, v katerih se je znašla tovarna, bodo sigmatovci nadaljevali do uresničitve zahtev. Delavci zahtevajo izplačilo osebnih dohodkov po kolektivni pogodbi od vključno oktobra do vključno februaija in delo za naprej.
ČATEŠKA FARA SLAVI
ČATEŽ OB SAVI — V nedeljo, 29. marca, bo nadškof dr. Alojzij Šuštar v župnijski cerkvi Sv. Jurija blagoslovil nove orgle. Denar zanje so zbirali leto uui- Za orgle je doslej prispevalo 326 družin, na prošnjo za pomoč pa sta se odzvali tudi Agraria Cvetje in Čateške Toplice. Slednje bodo tudi gostile povabljence na otvoritvi in bodo boter orglam. Mnogo gostov iz toplic obiskuje to cerkev in nekateri so obljubili denarno pomoč. Orgleje izdelal Anton Jenko iz Ljubljane. Župnik Jože Pacek se vsem darovalcem zahvaljuje za pomoč in prosi, da bi še pomagali, ker orgle še niso plačane v celoti.
B.H.


NEZAUPNICA IZVRŠNIKU IN ŽUPANU?
RIBNICA — Na skupnem zasedanju vseh treh zborov ribniške občinske skupščine bodo 30. marca, poslanci glasovali o predlogu o začetku postopka za glasovanje o zaupnici predsedniku izvršnega sveta Janezu Henigmanu in predsedniku skupščine Francu Miheliču. Pobudniki glasovanja o zaupnici so krščanski in liberalni demokrati in člani Slovenske ljudske stranke. Vzrok za sprejem odločitve o sprožitvi postopka za glasovanje o zaupnici obema nosilcema najvišjih funkcij v ribniški občini je v odprodaji občinskih kmetijskih zemljišč v Gorenji vasi, kije bila, po mnenju predlagateljev glasovanja o zaupnici, nelegalna in nezakonita.
DARILO OPREME VREDNO NAD 20.000 MARK
KOČEVJE — Nedolgo tega je kočevska Oprema podarila Medicinskemu centru Duge Rese za zdravstveni laboratorij kompleten sredinski delovni pult, kije laborantom dostopen z vseh strani in omogoča istočasno delo vsaj dvanajstim delavcem laboratorija. S tem je želela Oprema izraziti solidarnost z zdravstvom na Hrvaškem, in čeprav pri tem ni imela nikakršnih komercialnih namenov, je s svojim darilom opravila promocijo svojih programov na področju Korduna in vzpodbudila interes po vzpostavitvi poslovnih stikov med zdravstvenimi ustanovami Duge Rese in Opremo iz Kočevja. Opremino darilo je izredno razveselilo tudi širšo javnost Duge Rese, kar sta ob svojem obisku v Opremi potrdila predstojnik centra dr. Tomičič in predsednik občinske skupščine inž. Jakovčič, ki sta se za izredno potreben, a v teh časih za zdravstvene ustanove nedosegljiv delovni pripomoček, katerega vrednost znaša nad 20.000 mark, Opremi toplo zahvalila.
Minister ne bo zapiral bolnišnic
Minister za zdravstvo in socialno politiko dr. Božidar Voljč med dolenjskimi in belokranjskimi zdravstvenimi delavci — Pravičnejše vrednotenje dela
NOVO MESTO — »Upam, da nam visoki obisk v sončnem dnevu napoveduje lepšo prihodnost. Takih mesecev, kot so bili lansko jesen, naša hiša ne more več preživeti brez škode. Pričakujemo, da se tak čas ne bo ponovil,« je pred tednom nagovoril v. d. direktoija Splošne bolnišnice Novo mesto dr. Tone Starc zbrane predstavnike dolenjskega in belokranjskega zdravstva in občin ter poslance v republiškem parlamentu ob obisku republiškega ministra za zdravstvo in socialno varstvo dr. Božidarja Voljča in poslanca dr. Jožeta Arzenška.
Dr. Starc je v telegrafskem stilu še naštel glavne probleme, ki tarejo dolenjsko zdravstvo: nelikvidnost, plačilo storitev za hrvaške bolnike, povračilo vojne škode, obnova aparatur. Omenil je, da bo treba rešiti tudi vprašanje strokovnega razvoja periferije ter najti pot za dokončanje gradnje nadomestne porodnišnice, na katere ostrešje so v prisotnosti ministra dr. Voljča po sestanku pritrdili smrečico kot simbol zaključevanja tretje gradbene faze. Dr. Voljč je obljubil vso pomoč pri iskanju rešitve za dokončanje zdravstvene naložbe v Novem mestu. Opozoijeno pa je bilo,
da je v republiškem proračunu predvidenih 97 milijonov tolaijev za vse investicije v Sloveniji, medtem ko bi bilo potrebnih vsaj štiri do pet milijard. Okrog 50 milijonov tolaijev, kolikor naj bi do konca leta še zbrali v Novem mestu za gradnjo s samoprispevkom, v primeijavi s proračunsko številko ni malo, premalo pa za dokončanje investicije. Zato Novomeščani pričakujejo pomoč pri nadaljnjem pogajanju za pridobitev italijanskega posojila za gradnjo. Kaj storiti, da bodo ostale občine, katerih prebivalci imajo postelje v novomeški bolnišnici, besedno
MINISTER NA GRADBIŠČU—Po pogovoru z dolenjskimi in belokranjskimi zdravstvenimi delavci o njihovih težavah in prihodnosti zdravstva sta si slovenski minister za zdravstvo dr. Božidar Volji (drugi z leve) in republiški poslanec dr. Jože Arzenšek (četrti z leve) pred tednom ogledala gradnjo nove novomeške porodnišnice in prisostvovala postavljanju smrečice na njeno ostrešje. Žal gosta iz Ljubljane večje finančne pomoči pri povsem upravičeni gradnji še nista mogla obljubiti (Foto: Z. L-D.)
Svetla točka so izvozni zaslužki
Z novinarske konference v novomeški podružnici SDK — Industrijskajjroizvod-nja je bila lani manjša še za 8 odst. — Velike nelikvidnostne težave
NOVO MESTO — Čeprav so bile izgube dolenjskega in belokranjskega gospodarstva lani za dobro četrtino manjše kot leto poprej, akumulacija več kot enkrat večja in neto poslovni izid pozitiven, ne bi mogli reči, daje gospodarstvo splavalo iz težav. Nasprotno. Zelo spreminjajoče se in zaostrene razmere, v katerih so podjetja lani poslovala, so vplivale na skromen globalen finančni izid in na poslabšano učinkovitost poslovanja. Podatke o njem, dobljene na osnovi analize 547 letnih obračunov podjetij, so predstavili v novomeški podružnici SDK na ponedeljkovi novinarski konferenci.
Gospodarstvo je lani ustvarilo za 60 milijard tolaijev prihodkov, od tega 35 odst. s prodajo na tuje trge. Ob skoraj popolni izgubi južnih trgov in zmanjšani prodaji doma je ohranilo tradicionalno dobre izvozne rezultate. Izvoz je bil za 7 odst. večji kot leto poprej, od tega konvertibilni kar za
Dolen/ska spet Usa
Železo kuj, dokler je vroče. Samostojna država Slovenija se zdaj v svetu uveljavlja predvsem politično, toda zanimanje zanjo bo kaj naglo splahnelo, češe ne bo uveljavila tudi drugače in če razen po novih simbolih ne bo prepoznavna tudi po drugih rečeh. Slovenski turizem je že taka dejavnost, ima tradicijo in ponuja še nove možnosti, a tudi maščuje zamujene priložnosti. Lanska splošna politična negotovost in vojna sta ga hudo prizadela, celo usodno zaznamovala: upajmo, da ne za dolgo. Pečata balkanskega kotla se bo treba čimprej znebiti Turističnemu gospodarstvu je posredno priznana vojna škoda in odloženo odplačilo dolgov, toda še mnogo pomembnejšeje, da se v svetu utr? di vedenje, da je Slovenija ne le gostoljubna in gostov željna, temveč tudi varna dežela, v kateri vladajo stabilne politične razmere in vse višja ekološka zavest. V turističnem svetu uveljaviti Slovenijo kot novo destinacijo ter čimprej doseči vsaj nekdanjo raven je zahtevna naloga, ki potrebuje vsakogar izmed nas (((turizem smo ljudje«). Če za kaj, je za ta namen vredno in potrebno »stopiti vkup«. Brez tega ne bo ne uspešnih bližnjih čistilnih akcij ne prelomnega turističnega leta, kar naj bi bilo 1993.
V tej luči se širša Dolenjska spet kaže kot bela lisa na sloven skem turističnem zemljevidu. Na petkovem pogovoru slovenskih turističnih delavcev pri predsedniku Kučanu Dolenjska ni imela sogovornikov, na posebnem častnem sprejemu pa ne zmagovalcev v tekmovanju turističnih krajev v urejanju okolja. Res postajamo v vseh pogledih »jug« nove države?
M. LEGAN
17 odst. Pri tem seje uvoz povečal le za dober odstotek, konvertibilni pa za 1,8 odst. Po dolgem času je bil uvoz več kot 100-odstotno pokrit z izvozom.
Lani ustvaijena akumulacija v skupnem znesku 593 milijonov tolarjev je bila za skoraj 130 odst. večja kot leto poprej in za dobrih 30 odst. večja od pridelanih izgub. Lojze Pa-dovan iz novomeške SDK ugotavlja, daje še vedno majhna, skoncentrirana na nekaj podjetij in ne daje možnosti za večje naložbe in oživljanje gospodarske aktivnosti. Z izgubo je poslovalo 88 podjetij z dobrimi 6 ti-
PONOVNO SODELOVANJE S TERZOM
ČRNOMELJ — Nedavno so predstavniki črnomaljske občine in nekaterih strank obiskali prijateljsko italijansko občino Terzo. Dogovorili so se o nadaljevanju stikov, ki so bili po zadnjih volitvah prekinjeni. Dosedanje sodelovanje v kulturi, šolstvu in športu bodo razširili še na gospodarsko in politično področje. Kmalu bo odšla v Terzo tudi črnomaljska gospodarska delegacija, ki bo imela pogovor s predstavniki širše regije, saj se v prijateljski občini ukvaijajo predvsem s kmetijstvom. Beseda naj bi tekla tudi o prenosu tehnologije in proizvodnje iz Italije ter o finančnih tokovih, vendar pa si v Črnomlju ne delajo utvar, da bo sodelovanje steklo čez noč.
soč zaposlenimi. Tri četrtine izgubarjev je med zasebnimi podjetji, ki pa sodelujejo v skupnem znesku izgube 454 milijonov tolaijev z manjšim deležem. Pri zasebnih podjetjih kaže omeniti, da imajo boljše rezultate od družbenih. Če bi upoštevali različne pogoje poslovanja, namreč olajšave za začetnike in pa dejstvo, da zasebna podjetja očitno lahko poslujejo brez
• Celoten splet okoliščin je vplival na velike težave podjetij z nelikvidnostjo. Prav ta je lani močno ogrožala normalno poslovanje. Konec leta je imelo 44 podjetij blokirane žiro račune nad 5 dni, 16 podjetij nad 30 dni in 11 podjetij nad 80 dni v 120 dneh. Vseh 11 bi bilo po zakonu zrelih za stečajni postopek, če ne bi bil sprejet moratorij za stečaje, letos pa bi morala SDK že sprožiti stečajni postopek za 15 podjetij. Težave z likvidnostjo se letos nadaljujejo, konec prejšnjega tedna je imelo blokiran žiro račun 40 podjetij. Gospodarstvu močno primanjkuje dolgoročnih virov, ki jih nadomešča z dragimi kratkoročnimi in tone vse globlje.
enega samega zaposlenega, bi bila slika drugačna.
Industrijska proizvodnja se zmanjšuje že več let, po 10,5-odstotnem zmanjšanju v letu 1990 je bila lani manjša še za dodatnih 8 odst. Število zaposlenih seje zmanjšalo za 1,8 odst. Realno seje zelo zmanjšala naložbena dejavnost, pa tudi osebna poraba zaposlenih. Celoletna povprečna neto plača dolenjskega in belokranjskega delavca je bila 8.900 tolarjev.
Z. LINDIČ-DRAGAŠ
podporo gradnje bolj podprle z denarjem, se še ne ve.
Sicer pa je minister Voljč poudaril, da je s 1. marcem po novi zdravstveni zakonodaji začela delati zdravstvena
• DR. VOLJČ V BREŽICAH -Prejšnji teden sta Brežice obiskala republiški minister za zdravstvo in socialno varstvo dr. Božidar Voljč in območni poslanec dr. Jože Arzenšek in se pogovaijala z osebjem iz zdravstvenih ustanov iz Posavja. Predstavniki brežiškega zdravstva so se v razgovoru zavzeli za to, da bi brežiška bolnišnica v bodoče imela vlogo območne ustanove, čeprav je to zdaj »bolnišnica na robu mesta«, kar v praksi pomeni, da se vanjo zatekajo v večini primerov samo pacienti iz brežiške občine. V zvezi s tem položajem je zanimalo Krčane, ali naj njihova občina pomaga graditi novomeško porodnišnico ali naj Krčanke rodijo v Brežicah. Zdravstveni minister je ob tem svetoval, naj se odločajo po tem, kje je ceneje, seveda če so storitve enako kakovostne v obeh porodnišnicah. Kot je pokazal razgovor, namerava brežiška bolnišnica zmanjšati število postelj s sedanjih 170 na 136 in uvesti posthospitalno nego. Sodeč po tonu besed na sestankuje za zdaj minil strah o zapiranju brežiške bolnišnice.
zavarovalnica, ki je startala s stanjem nič, a so zdravstvene ustanove kljub temu dobile denar za plače. Takoj, ko bo možno pripraviti oceno, koliko de-naija bo na razpolago, se bodo lotili uskladitve materialnih stroškov v zdravstvu. Za dolgove za nazaj je dejal, da ministrstvo ne pristaja na to, da je zdravstvo že vse dobilo in bo rešilo ta problem. Kako, pa se bo še treba dogovoriti. Vsekakor namerava narediti vse za vzpostavitev normalnih finančnih tokov v zdravstvu. Dolgove hrvaških bolnikov naj bi zdravstvo predalo zava-(Nadaljevanje na 2. strani)
Delovni obisk v prijateljskem Langenhagnu
Poročilo o porabi podarjenih 28.300 mark
NOVO MESTO — Nemško mesto Langenhagen, s katerim ima Novo mesto že nekaj let tesne partnerske vezi, je konec preteklega tedna proslavljalo 33-letnico ustanovitve. Proslavljanja se je udeležila in bila deležna posebne pozornosti tudi delegacija novomeške občine, v kateri so bili poleg župana Marjana Dvornika tudi nekateri člani občinske vlade s predsednikom mag. Boštjanom Kovačičem na čelu.
Novomeščani so nemškim prijateljem ob tej priložnosti poročali, kako so uporabili 28.300 mark, ki jih je nemško partnersko mesto podarilo novomeški občini kot pomoč za odpravo posledic lanske vojne agresije. Obisk je bil tudi delovnega značaja in sicer so se člani izvršnega sveta seznanili z delom upravnih organov v Langenhagnu. Dogovarjali so se tudi o nadaljnjem sodelovanju. Tako naj bi že kmalu gostje iz Langen-hagna pri nas pripravili dva koncerta, še letos pa naj bi bilo tudi srečanje hanno-vrske gospodarske in trgovske zbornice z dolenjskimi in slovenskimi gospodarstveniki.
BELOKRANJCI PODPRLI STAVKO
METLIKA — Na seji sveta belokranjske območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, kije bila pretekli teden v Metliki, so opozorili na padec proizvodnje in števila zaposlenih ter plače, ki so zaradi interventnega zakona vse bližje uravnilovki. Zaradi vsega tega so podprli splošno opozorilno stavko 18. marca. Veliko negodovanja je bilo zaradi povečanih prometnih davkov na življenjske potrebščine ter prispevkov za zdravstvo in zaposlovanje. Sindikalni delavci pa niso pozabili omeniti tudi težav, kijih imajo pri carinjenju zaradi državne meje s Hrvaško.
///////////////////M^^
Danes v Dolenjskem listu i
i

na 2. strani:
•	Stavka ni pravi
na 5. strani:
•	Užitna je samo pi
na 6. strani:
•	Sevniški Bohor je ti
na 7. strani:
•	Vladi so naprtili samovi
na 10. strani:
•	Je tudi goljufija delo polici,
na 11. strani:
•	To je tekma za življenje
na 12. strani:
•	Gotenica iz skrivn
na 16. strani:
•	Gonja proti predsedniki
na 24. strani:
•	Zima izdatno pomagala sa
Danes in jutri bo še suho vreme, ob koncu tedna pa bo spet poslabšanje s padavinami.
POHOD »MUČENIKOV« — Minulo soboto se je blizu 50 članov društva 40 mučenikov Podgorje iz Stopič podalo na svoj tradicionalni, že 13. pohod na Gorjance. Potrditev plemenitega poslanstva moškega so udeleženci opravili s pristno podgorsko kapljico in suhomesnimi dobrotami Medse so sprejeli šest novih članov in jim po opravljenem mokrem krstu čestitali (Foto: M. Vesel)
Strpnost in spoštovanje človeka “S*«
Z medobčinskega posveta predstavnikov ZZB NOV — Predlog o novem imenu
NOVO MESTO — Na zanimiv posvet so se 10. marca zbrali v Novem mestu predstavniki občinskih in nekaterih krajevnih organizacij ZZB NOV iz Črnomlja, Metlike, Trebnjega in Novega mesta. Prerešetali so osnutek statuta svoje organizacije, ki še naprej ostaja samostojna, družbena, nestrankarska domoljubna organizacija udeležencev NOB. V njej so včlanjeni ljudje različnih ideoloških opredelitev. Predlagano je novo ime organizacije: Zveza združenj udeležencev narodnoosvobodilnega boja Slovenije, to pa pomeni, da se poleg borcev, udeležencev NOB, vključujejo v ZZU tudi interniranci, zaporniki, izgnanci in ukradeni otroci.
lična, enotna pa je ocena posveta: Statut mora biti odprt za vse, kar je svetovna antifašistična koalicija že priznala našemu boju za svobodo in OF. Da smo za še vedno potreben boj proti (novemu) fašizmu — o tem članov ZB ne sme biti sram ne govoriti in ne tudi tako ravnati.
T. G.
Spremembe statuta je obrazložil v imenu predsedstva RO ZZB NOV Jože Božič. Kljub odmaknjenim letom je izven organizacije ZB še vedno precej ljudi, ki niso vanjo enakopravno vključeni, bili pa so udeleženci NOB. Znana je resnica, da je bilo »za vsakim borcem-partizanom vsaj deset ljudi, članov OF, sodelavcev in simpatizerjev«, ki so organizirano delovali za osvobodilni boj. Ko je v lanskem enotnem odgovoru Slovenije proti napadalcu, tokrat nekdanji j ugoarmadi, čez noč spet zaživel duh upora množic, se je znova potrdila najširša enotnost našega ljudstva. Brez slehernih ideoloških pregrad je za teritorialci stala celotna domovina.
Opredelitve ZZB NOV so jasne: ZB ne ostaja pasivna v sedanjem razvoju Slovenije. Podpira tiste stranke, ki prinašajo sprejemljiv gospodarski in socialni program in ki se pozitivno opredeljujejo do naše preteklosti, do NOB in do borčevske organizacije. Skupaj z Demokratično stranko upokojencev in z delavsko stranko bo skušala ZB na liste kandidatov na bližnjih volitvah predlagati tudi svoje kandidate. Ker ostaja še naprej nestrankarska organizacija, pa na volitvah ne bo nastopala s svojo listo.
Na jtosvetovanju so poudarili, da se ZB omejuje od vseh zlorab nekdanje KPS med NOB in po vojni, s povojnimi
poboji pa nima nobene zveze, saj je bila kot organizacija vzpostavljena šele 1948. V svojih vrstah mora obračunati s škodljivimi ločevanji na »manj in bolj zaslužne« borce, nenehno pa poudaijati pravico do svobode vseh in na strpnost v družbi brez slehernega sektaštva. Gre za dosledno spoštovanje osebnosti slehernega člana in njegove svetovnonazorske usmeijenosti.
Statut mora zato predvsem uskladiti idejo o odprtosti organizacije. Pri tem je treba misliti tudi na spremembe po uveljavitvi nove lokalne samouprave v Sloveniji in na to, kako naj se ZB prilagodi novim občinam. V ZB se lahko združujejo člani tudi po interesnem načelu. Programske usmeritve morajo preseči morebitna razhajanja glede strpnosti do drugih skupin, interesov ali strok. Pri vsem tem ni na zadnjem mestu tudi poenostavitev organizacijske sestave v ZB, kjer naj" odločajo praktične potrebe, enostavno poslovanje in s tem manjši stroški.
V razpravi so navzoči dali več tehtnih pripomb na osnutek novega statuta. Izhodišče organizacije je treba močneje poudariti: osnove celotnega NOB so v OF slovenskega naroda, ki ostaja naš najmočnejši politični argument. Program ZB mora urejati tudi družbene odnose, razmere in cilje organizacije. Glede vključevanja novih skupin v okvir ZB so mnenja ponekod sicer raz-
STANOVANJ MALO, NEPLAČNIKOV VELIKO
KOČEVJE — Na direkciji za stanovanjske zadeve v Kočevju se trenutno nahaja okoli 170 prošenj za dodelitev stanovanj. Podrobnejša analiza teh vlog še ni narejena, že sedaj pa jejasno, da bo stanovanj za vse prosilce premalo. Skupščina občine Kočevje ima trenutno na razpolago šest stanovanj, nekaj stanovanj pa bo lahko z denarjem od že prodanih stanovanj odkupila od podjetij. Trenutno je v Kočevju praznih 39 stanovanj, ki so v lasti posameznih podjetij, zato bi na ta način lahko občina kar najhitreje rešila vsaj nekaj stanovanjskih problemov. Ker je v kočevski občini kar nekaj neplačnikov stanarin, med njimi tudi takšnih, ki bi stanarino lahko plačevali, pa je nočejo, se že opravlja podrobnejša analiza neplačnikov, v katero pa ni zajeto le neplačevanje stanarin, ampak tudi komunalnih in drugih storitev. Po zatrdilih predsednika izvršnega sveta Alojza Petka bo potrebno vse takšne neplačnike, pa tudi tiste, ki stanarine ne morejo plačevati, ker imajo prevelika ali drugače zanje neustrezna stanovanja, ob zagotovitvi nadomestnih stanovanj iz njihovih stanovanj izseliti.
Novoline je že razdelil dobiček
Ministrove obrožbe podjetju Novoline niso škodovale — Družabniki so si razde-lili več kot pet in pol milijona tolarjev neto dobička — Polovico dobička Novolesu
NOVO MESTO — »Po aferi o lastninjenu, ki jo je izzval minister dr. Rajko Pirnat, smo imeli v našem podjetju celo vrsto kontrol, ki niso mogle ugotoviti nobenih takih nepravilnosti, da bi z njimi potrdile ministrovo teorijo. V bistvu je bila to za nas neke vrste reklamna poteza, s katero nismo računali, po drugi strani pa smo s tem nekaj tudi izgubili, zato zadeve tudi sedaj ne bi hoteli obešati na veliki zvon, ampak želimo, da se vse skupaj čimprej pozabi.« Tako pravi Dušan Plut, direktor mladega podjetja Novoline, ki je že kako leto po rojstvu dobilo v slovenski javnosti veliko publiciteto.
Seveda pa Dušan Plut veliko raje kot o lastniški aferi spregovori o lanskoletnem poslovanju, ki gaje skupščina podjetja že obravnavala in potrdila konec februarja. Iz poročila je namreč razvidno, da so bili poslovni rezultati ugodni, kar bi moralo razveseliti zlasti družabnike, saj so si lahko razdelili več kot 5,6 milijona tolarjev neto dobička, to pa bo največjemu družabniku Novolesu prineslo dividendo v višini skoraj dva in pol milijona tolaijev, Kolpi pa nekaj
Ljubljansko
pismo
Podaljšano staranje ob delu
Zakon le pod streho
LJUBLJANA — Republiški skupščini je končno le uspelo sprejeti novo pokojninsko zakonodajo. GlavnV novost zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki bo pričel veljati letos L aprila, je zviševanje starostne meje za upokojitev. Do konca letošnjega leta se bodo zavarovanci s polno pokojninsko dobo (40 oziroma 35 let) lahko upokojili še po starem. Od L januarja 1993 naprej pa bodo tudi ti zavarovanci morali izpolnjevati »starostni pogoj«; vsako leto do leta 1998 bodo lahko odhajali v pokoj le pol leta starejši. Odtlej naprej bo veljala obvezna starost za upokojitev (ob polni pokojninski dobi): 58 let (za moške), 53 let (za ženske).
Dolžina delovne dobe pa tudi pokojninska osnova se z novim zakonom ne bosta spremenili. Toda že letos, od L aprila naprej, velja postopno zviševanje starostne meje za odhod v starostno pokojnino. Tisti, ki se bodo odločili za odhod v pokoj po L aprilu, bodo morali biti za starostno upokojitev (ob 20. letih pokojninske dobe) stari pol leta več kot po sedanjem zakonu (60,5 oziroma 55,5 let), v prihodnjem letu še pol leta več (61 oziroma 56 let), in tako naprej — vse do začetka leta 1997, ko bo uveljavljena končna starostna meja za pridobitev pravi-
več kot pol milijona.
Tudi za prihodnje leto si Novoline -sedaj ima 21 zaposlenih - zastavlja velike cilje, kijih vidi predvsem v kapitalski in kadrovski krepitvi ter v specializaciji programov in področij dela, pri tem pa bodo nujne tudi organizacijske spremembe, saj sta na primer profitna centra Controlling in Posavje prerasla v zaokroženi prostorski in strokovni celoti in že izpolnjujeta pogoje za preoblikovanje v podjetji. Proti koncu leta name-
če do starostne pokojnine — 63 oziroma 58 let. Starostna meja se bo torej postopno povišala za tri leta. Zavarovanci, ki ne bodo imeli dopolnjene pokojninske dobe 20 let, pa si bodo pridobivali pravico do starostne pokojnine tako kot doslej, torej ko bodo stari 65 (moški) oziroma 60 (ženske) — seveda, če bodo imeli najmanj 15Tet zavarovalne dobe.
Z novim zakonom so se zaostrili tudi pogoji za predčasno upokojitev: od 1. aprila dalje se bodo lahko predčasno upokojili le zavarovanci, ki bodo izgubili službo zaradi stečaja ali ukinitve podjetja, delovni invalidi II. in III. kategorije in brezposelni. Tudi za predčasno upokojitev se bo postopoma višala starostna meja, od 55,5 oziroma 50,5 leta v letošnjem letu do 58 oziroma 53 let v letu 1997. Novost v pokojninskem zakonu je tudi možnost delne upokojitve, kar pomeni, daje zavarovanec polovico delovnega časa lahko zaposlen in dobiva plačo, za drugo polovico pa prejema pokojnino, če tudi sicer že izpolnjuje pogoje za upokojitev. Možno bo tudi dopolnilno in dodatno zavarovanje, ki zavarovancem omogoča povečanje pokojninske osnove. Od L aprila dalje bodo tudi nadure, za katere smo plačali vse prispevke, prištevali v pokojninsko osnovo.
In še ena novost: novi zakon omogoča dokup pokojninske dobe za čas zaključnega rednega šolanja na višji in visoki stopnji ter za čas služenja vojaškega roka. Bil naj bi cenejši kot siceršnji dokup let. Osnova za ta dokup pa še ni določena.
Ugodnejše za upokojence bo tudi usklajevanje pokojnin, saj bodo odslej ob vsaki uskladitvi pokojnin dobili poračun razlike za dva meseca.
V. BLATNIK
rava Novoline ustanoviti nova profitna centra Finančni inženiring in Razvojno ekonomske storitve in zaokrožiti poslovni sistem, v katerem je treba še posebej poudariti družbo SOP, preko katere se Novoline vključuje v sanacijo lakimiškega programa SOP, podjetje, ki bo zaposlovalo 150 ljudi, ter jxxljetje Novoline Brno, ki bo pričelo poslovati že ta mesec, njegova dejavnost pa bo uvoz blaga, repromateriala in surovin.
• Skupščina je konec februarja imenovala tudi petčlanski upravni odbor podjetja Novoline. V njem so trije zunanji člani: Milan Bajželj, direktor Novolesa, Maijan Seliškar iz Inštituta ljubljanske banke in FRanci Bor-san, direktor LB Novo mesto.
Vse medsebojne povezave, obveznosti in pristojnosti določa statut, kije bil na zadnji skupščini ustrezno spremenjen in usklajen z novimi razmerami.
T. JAKŠE
(Nadaljevanje s 1. strani)
rovalnici, ta pa naj bi uredila stvari v skladu s sklenjenim sporazum s Hrvaško o kompenzaciji storitev. Za kritje vse vojne škode je namenjenih nekaj 10 milijonov tolaijev, kijih bodo zdaj razdelili. Obnovo aparatur pa bi morala po njegovem omogočati njihova normalna izkoriščenost.
Pri uresničevanju kolektivne pogodbe je minister obljubil sodelovanje s sindikati in poudaril, da je vsekakor treba dvigniti ceno dela v zdravstvu. Precej je bilo govora tudi o privatizaciji, s katero se bo zlasti v osnovni dejavnosti
• Poudarjanje vprašanja strokovnega razvoja periferije je ministra presenetilo. Kar zadeva normative v zdravstvu, mreže postelj ipd., je dr. Voljč zagotovil, da ministrstvo ne misli ukinjati bolnišnic po Sloveniji, ampak je pripravljeno bolj prisluhniti interesom terena. Vsekakor pa bo njihova prihodnost odvisna od kakovosti in cen storitev in od dogovorjenih normativov. Zdravstveni denar ne bo mogel biti edini vir financiranja na primer porodnišnice, ki ima en porod dnevno.
in lekarništvu v bodoče veijetno marsikaj spremenilo s kontrolo dela v zdravstvu vred. Število prošenj za zasebno prakso že močno presega pričakovanja.
Z.LINDIČ-DRAGAŠ
INKOP IŠČE IZHOD V IZVOZU
KOČEVJE — Kako je izguba jugoslovanskega tržišča močno prizadela slovenska podjetja, se kaže v primeru Inkopa iz Kočevja. Ta 173-članski kolektiv je dve tretjini izdelkov pošiljal na tržišče jugoslovanskih republik, zaradi izgube tega tržišča in razpada plačilnega sistema seje poslovanje podjetja močno jtoslabšalo. Edini izhod je preusmeritev na tuja tržipča; izvoz bi moral znašati od 60 do 70 odst. celotne proizvodnje. Razvojne službe v podjetju intenzivno delajo in mnogi novi izdelki Inkopa bodo po mnenju vodstva konkurenčni na tujih tržiščih. Ta čas potekajo dogovori za izvoz klasičnih lestev, predvsem v Italijo in na Švedsko, medtem ko bodo ostale izdelke prodajali tudi v druge evropske dežele. Kljub temu nameravajo v kratkem odpustiti 40 delavcev.
M. G.
TEŽAVE S HRVAŠKIMI DINARJI
METLIKA — V tukajšnjem domu počitka imajo precej težav zaradi plačila oskrbnine za varovance iz Hrvaške. Tečaj hrvaškega dinaija namreč iz dneva v dan pada. Ko so pred časom sprejeli cene za hrvaške varovance, so bile banke še pripravljene menjati hrvaške dinarje za tolaije v razmeiju 1:0,7, pretekli teden pa so za hrvaški dinar dale le še pol tolaija. Poleg tega plačila iz Hrvaške zamujajo tudi do pet mesecev, zamudnih obresti pa ne poravna nihče.
—	Knjigovodstvo
—	Registracija podjetij, obrti
—	Poslovna korespondenca, tudi s tujino
—	Organizacija poslovanja
—	Pravna pomoč
—	Prevajanje strokovnih in poslovnih besedil
—	Druge storitve v zvezi z ustanavljanjem in poslovanjem obrti in podjetij.
SVETUJEMO, POMAGAMO, OPRAVIMO!
DOHODNINA!
Od danes dalje pa do konca meseca marca si boste morda prihranili še kakšen tolar z obiskom pri nas. Poleg izdelave davčne napovedi Vam bomo izračunali tudi njen rezultat.
NAŠ DELOVNI ČAS: vsak dan od 8. — 12. in od 16. — 19. ure
ob sobotah od 8. — 11. ure
»TEKATE«, d.o.o., Novo mesto, podjetje za svetovanje in storitve, Poslovalnica v Hotelu Metropol, telefon 21 -447
Meritve zraka v Novem mestu
Izmerjene povprečne 24-urne koncentracije S02 v mikrogramih na kubični meter zraka
Datum	MERILNA MESTA				
meritev	Center	Žabja vas	Ločna	Drska	Bršljin
9. 3.	76	33	30	28	38
10. 3.	76	39	50	29	44
11.3.	74	37	49	29	43
12. 3.	82	40	39	55	47
13. 3.	85	40	37	23	27
14. 3.	72	19	19	17	26
15. 3.	95	31	22	31	45
Mejna povprečna 24-urna koncentracija SO,: 125 ug/m3 Kritična povprečna 24-urna koncentracija SO,: 375 ug/m3 Mejna koncentracija je tista, kije po Odloku (U. L. RS. 30/90) še dovoljena. Pri kritični koncentraciji so potrebni izredni ukrepi.
r
Naša anketa
B
Stavka ni pravica vseh?
Namesto običajnih poročil so novinarji RTV Slovenija od 9. do l£. marca poleg najnujnejših vesti v glavnem le obveščali poslušalstvo in gledalstvo, da stavkajo, ter o tem, kako potekajo pogajanja med novinarskim sindikatom in vodstvom RTV o novinarskih zahtevah. Novinarji RTV niso stavkali le zaradi plač, kar so jim skušali očitajoče naprtiti, ampak zato, ker je vodstvo RTV sicer podpisalo kolektivno pogodbo, ni pa pokazalo pripravljenosti, da bi jo v kateremkoli delu začelo uresničevati. Med stavko je streglo z zgodbami o dobrih novinarskih plačah, čeprav je vprašanje, ali je slabih 19 tisočakov dobro plačilo novinarskega dela. Slišati je bilo tudi očitke, daje novinaijev le 12 odst. vseh zaposlenih na RTV in da bi se položaj vseh drugih poslabšal, če bi začeli uresničevati podpisano kolektivno novinarsko pogodbo, zamolčano pa je bilo, da so se novinaiji že pred stavko strinjali z zmanjšanjem določil v materialnem delu pogodbe. Kakorkoli že, po štirih dneh je bil kompromis dosežen in novinarji RTV so spet začeli delati. Že v času stavke pa so bile reakcije nanjo zelo različne. Mnogi sojo ostro kritizirali, češ da itak lahko stavkajo le še delavci monojrolnih dejavnosti. Mnogi pa so jo popolnoma odobravali,,češ da ima vsakdo, tudi novinaiji, pravico boriti se za svoje pravice. Če ne gre drugače, tudi s stavko, pa čeprav so s takšnimi stavkami posebej družbeno pomembnih javnih služb najbolj prizadeti nič krivi uporabniki.
KARMEN ORAŽEM, poslovna sekretarka v Opremi Kočevje: »Menim, da imajo vsi delavci pravico do stavke, zato sem se strinjala tudi z nedavno stavko novinaijev RTV Slovenija. Njihove informativne oddaje mi niso edini vir informacij, zato me stavka tudi ni motila.
Motila pa me je stavka zdravstvenih delavcev. Njihove zahteve sem sicer podpirala in krivim vlado, daje dopustila, daje prišlo do stavke. Na splošno bi morali
probleme reševati drugače in ne s \ *	'r *■-(,
stavk3™! «	SUZANA DJURIČIČ-BATINIČ, na-
takarica v Jelki v Ribnici: »Ne strinjam se s stavkami delavcev v javnih službah, saj vedno prizadenejo tiste, ki niso nič krivi. Zato obsojam tudi nedavno stavko novinarjev RTV. Zadeve bi morali urediti drugače, ne pa na škodo poslušalcev in gledalcev radia in TV. Mnogi so bili z njihovo stavko prikrajšani za dnevne informacije, kljub temu pa bodo morali zaradi monopolnega položaja RTV Slovenija plačati naročnino. To se mi ne zdi prav.«
ANDREJ KOZMUS, gradbeni teh-nik iz Gorenjega Leskovca: »V javnih	-ii
službah ne bi smeli stavkati. Imajo mo-	h
nopol in ne razumejo, da bi bili v marši-	1
kateri firmi precej bolj upravičeni do ta-
kega izražanja nezadovoljstva, a si tega	M I w 1
ne upajo, ker se zavedajo, da bi štrajk lahko pomenil propad za njihov kolektiv.	" ČV
Zahteve novinarjev RTV so sicer upravi-čene, toda, ali bo s takšno pozornostjo spremljana tudi kakšna druga stavka?«
ERNA SLAK, delavka iz Mokronoga: »Za stavko v javnih službah ne bi smela veljati drugačna pravila kot za druge stavke, zato tudi podpiram stavko novinarjev RTV. Komaj čakam poročila, saj sem rada na tekočem z dogodki in mislim, da sta radio in TV pač v določeni prednosti pred drugimi mediji. Med stavko sem bila krajši čas v bolnišnici in sem še toliko bolj pogrešala dnevnik in druge informativne oddaje.«
MARKO ZUPANIČ, študent iz Črnomlja: »O upravičenosti stavk v javnih službah je težko razpravljati. Menim, da te ustanove izrabljajo v svoj prid monopolni položaj, ki ima korenine v preteklosti, ne pa v spremembah zadnjih dveh let.
Opažam, da postajajo tovrstni štrajki nujno zlo, zato se bomo morali tako stavkajoči kot uporabniki njihovih storitev navaditi nanj^^ MARTINA STUPAR, namestnica poslovodje v Mercatoijevi prodajalni v 1	Metliki: »Sem proti stavkam v javnih
službah. Kaj bi bilo, če bi stavkali tudi vsi tisti, ki imamo znatno nižje prejemke kot stavkajoči na RTV, v elektrogospodarstvu in še kje? Grožnje s stavkami ali celo same stavke si lahko privoščijo le tisti, ki imajo monopol in dobro vedo, da brez njih ne moremo živeti. Takšne stavke so nesramno izsiljevanje.«
VINKO PIRC, upokojenec iz Krškega: »Bili smo brez poročil, ki jih je pogrešalo veliko ljudi. To ni prav. Seveda pa je tudi pomembno, zakaj so novinaiji stavkali. Da stavkajo takšne javne službe, ni dobro, ker ima zaradi tega težave veliko ljudi. Naj imajo v teh službah v redu plače, potem pa naj delajo, kot je treba. Vsem je treba dati, kot je določeno z zakonom in pogodbami, saj vidimo, kakšna draginja je.«
A
-
nJitShk
MARJAN DRINOVEC, upokojenec iz Črešnjic pri Cerkljah: »S stavko se tudi delavci v javnih službah pač borijo za svoje pravice. V primeru, da javna služba ne dela, pa je prizadetih veliko ljudi, zato bi se morale o spornih vprašanjih take ustanove pogovoriti z vlado že prej, predno pride do stavke. Primer take stavke je nedavna stavka novinaijev RTV. Kakorkoli že, radio in TV za ta čas nimata pravice od ljudi zahtevati plačila naročnine.«
JOŽICA NOVAK-KRAJŠEK, Av-togalanterija Novo mesto: »Stavk smo v teh časih že navajeni. Ponavadi nas o njih obveščajo v radijskih in televizijskih poročilih. Novinarsko stavko smo čutili vsi, hote ali nehote smo morali namesto dnevnika poslušati o zahtevah novinarjev. Delavec z nizkimi dohodki se je tokrat lahko zamislil tudi nad tem, kaj in koliko mora plačevati. Predvsem pa mislim, daje v naši TV hiši vsaj tretjina ljudi preveč.«
Za cvičkarijo se jih poteguje več
Z zbora vinogradnikov Šentruperta — Sladič in Vovk dvakrat pri vrhu
SREČANJE KMEČKIH ŽENA
METLIKA — Tukajšnja kmetijska svetovalna služba priredi skupaj z metliško kmetijsko zadrugo srečanje kmečkih žena, ki bo v sredo, 25. marca, v jedilnici vinske kleti. Ob 17. uri bo o vzgoji balkonskih in okenskih rastlin predaval znani strokovnjak Zgonc, uro prej pa bo občni zbor društva (aktiva) kmečkih žena in ostalih vaščank iz metliške občine.
znovomeSke tržnice
Jutri ob 9. uri in 48 minut se prične pomlad, čeprav jo je letos že kar nekaj časa čutiti. Ne le po tem, da so tudi na tržnici »odgnale cene«, temveč tudi po gospodinjah, ki že nekaj tržnih ponedeljkov in petkov stikajo med mizicami za semeni. Holandski čebulček še vedno ponujajo po 240 tolaijev, prav toliko pa velja tudi kilogram česna. Semenski krompir ima ceno od 70 do 100 tolaijev, semenski fižol pa ponujajo po 100 in 120 tolarjev. Zadnji ponedeljek se je na tržnici pojavil tudi srbski prodajalec sadik vinske trte. Laški rizling, beli pinot, štajersko ranino, šipon, silvanec, žametno črnino in renski rizling ponuja po 60 tolaijev za sadiko. To je sicer za 15 tolaijev manj, kot zanj zahtevajo dolenjski trsničaiji, vendar gre tem bolj zaupati. Ostale cene: jajca 11 .jabolka od 55 do 70, fige, rozine in suhe slive po 250 tolaijev, solata 110, domači čajčki po 50, med 250, merica regrata je veljala 50 tolaijev, lonček smetane 200, koren in koleraba 50 tolaijev, domače žganje 250. V pokritem kiosku Sadja in zelenjave smo si izpisali naslednje cene: pomaranče. 89 solata 160, banane 124, limone 119, česen 263, lešniki 600 in fižol (pisan) 119 tolaijev.
•	• v v
Sejmišča
BREŽICE — Na sobotni sejem so rejci in preprodajalci pripeljali 215 do treh mesecev starih in 22 ^rejših prašičev. Prvih so prodali 138 po 270 do 280 tolaijev, drugih pa le 7 po 160 tolaijev kilogram žive teže.
VESELA GORA — Šentruperška podružnica Društva dolenjskih vinogradnikov je ena najbogatejših, sicer ne po številu članov (teh je okrog 120), pač pa po denaiju na žiro računu. Lanskoletna cvičkarija v Šentrupertu je navkljub slabemu vremenu zelo lepo uspela. Pohvale so kar deževale in še prihajajo iz Novega mesta, Sevnice, Boštanja, s Čateža in od drugod. Zatorej bodo Šentruperčani tudi letos zagotovo pripravili prireditev Cviček 92, bodisi na Veseli gori ali pa spet v samem osrčju kraja, pri mogočni župnijski cerkvi. To bo znano konec marca.
Sicer pa nočejo konkurirati jubilejnemu 20. Tednu cvička, ki naj bi bil spet v dolenjski metropoli, čeprav ga Društvo dolenjskih vinogradnikov, kot je povedal njegov predsednik Peter Brcar, noče vsiljevati No-vomeščanom. Za cvičkarijo se namreč potegujejo Šentjemejčani in če ne bodo novomeške oblasti, predvsem
pa tamkajšnja podružnica pokazale dovolj pripravljenosti, bo prireditev v Šentjerneju.
Šentruperčani so na zboru vinogradnikov preteklo nedeljo na Veseli gori podelili diplome in zahvale najboljšim pridelovalcem letnika 1991. 7-članska degustacijska komisija pod
od vsega
najbolj potrebuje mir in zaupanje. Če smo že pri tem uveljavljenem strokovnjaku, ki je prav te dni dobil Jesenkovo priznanje, naj navedemo še njegovo mnenje, ki ga je izrekel na seji republiške komisije, namreč, da se v evropski prašičereji koncentracija reje tako rekoč dramatično po večuje, to pa je prav nasproten proces, kot ga hočejo pri nas nekateri uveljaviti čez noč. Kdor želi dobro tej deželi in njenemu kmetijstvu, ne more mimo tega, kar se dogaja po svetu. Samo za razmislek: zakaj neki so se v ZDA lotili gradnje največje prašičje farme na svetu, ki ima toliko stojišč kot vseslovenske farme skupaj?
M. LEGAN
Farme za zdaj ostanejo
Pomanjkanje mesa in denarja nas sili h kompromisu in brušenju skrajnostnih političnih stališč
Oblast (kmetijsko ministrstvo) še po dr. Andreju Saleharju ni rekla zadnje besede, niti stroka ni povsem enotna, toda vseeno lahko že zdaj z veliko verjetnostjo zapišemo: slovenske prašičje farme bodo zaenkrat ostale. Namesto o ukinjanju je treba razmišljati o njihovi ekološki sanaciji V njihov prid ne govorijo le znani gospodarski argumenti, katerih teža se je z osamosvojitvijo Slovenije še povečala, ampak tudi stiska, v kateri smo se znašli po trganju nekdanjih oskrbovalnih poti Nuja nas postavlja na trdna tla ter sili k temu, da iščemo kompromis med politiko in stroko ter si ne zidamo gradov v oblakih.
Osem slovenskih prašičjih farm, med njimi je tudi nazadnje zgrajena farma v Pristavi pri Krškem, daje dve tretjini celotne prireje svinjskega mesa. Na tržišče dajo na leto približno 370.000 prašičev, kar je precej več kot vsi kmetje skupaj. Res pa je tudi, da farme močno onesnažujejo okolje, zaradi česar je bilo že pred leti sprejeto strokovno stališče, da v Sloveniji velefarm ne bomo več gradili Toda zgrajene so tu in vsak dober gospodar bi jih dodobra izkoristil zlasti še, ker ekonomsko uspešno delajo. Če bi hoteli te farme na hitro nadomestiti s kmečkimi minifarmami, ki so ekološko, etološko in morda tudi ekonomsko za naše razmere (družinske kmetije) bolj sprejemljive, bi potrebovali vsaj 180 milijonov DEM, to pa je desetkrat toliko, kot bi stala sanacija obstoječih farm. Ker tega denarja enostavno ni, je mogoč le postopen prehod in zanj se je odločila tudi republiška strokovna komisija, ki je imela nalogo pripraviti program razvoja prašičereje do leta 2.000. To pa pomeni, najfarme ostanejo, hkrati pa naj bi v skladu z možnostmi začeli postopno uvajati družinske minifarme.
Medsebojno naj bi se dopolnjevale in konkurirale ne pa izključevale.
To je razumno stališče, ki bo sčasoma pripeljalo do večje ponudbe svi-nine na zelo deficitnem slovenskem tržišču in ne bo vodilo do gospodarske škode. Res pa je, da bo ob tem politika morala nehati posiljevati stroko, ki—
Kmetijski nasveti
Za sadovnjak »ni časa«
I hcme^C0 sa.dno drevje izmenično rodi, in ker je bilo lansko leto nerodno, ahko letos pričakujemo bogat rod. Zanj pa bi bilo koristno tudi kaj prispevati. Se je čas za nekatere nujne spomladanske posege, ne pustimo propasti kmečkih sadovnjakov, že zaradi podobe slovenske vasi ne!
Neoskrbovan kmečki sadovnjak je kaj slabo spričevalo za hišnega gospodarja in njegovo družino. Rezultat je temu primeren, koristi pa tudi. Že zgolj z obrezovanjem in postopnim pomlajevanjem bi lahko zelo izboljšali kakovost pridelka ter omilili izmenično rodnost, pridelali bi vsaj sadje za domačo rabo, če ne za tržišče, kjer pa za biološko in zdravstveno neoporečno pridelane plodove odpirajo nove možnosti.
Sadno drevje enostavno ne more brez obrezovanja. Z leti dobi drevo gosto, metlasto krono, v kateri se posamezne veje sušijo in odmirajo, za zdrav [azvoJ plodov pa v njej preprosto ni zadostnega prostora, zraka in sonca. Drevo rodi samo še ne obodu krošnje, plodovi pa so drobni, ne dovolj obarvani in kržljavi. S pravilnim in rednim obrezovanjem ter odstranjevanjem pregostih, prekrižanih in izrojenih vej ter vodenih poganjkov je mogoče narediti čudeže. Nikakršnega opravičila ni, da premnogi kmečki sadovnjaki v tem času ostajajo brez posegov žage in Škarij.
Daje kmečko sadje primerno za prodajo kot kmečko namizno sadje, po katerem kupci vse bolj povprašujejo, potrebuje vsaj minimalno zaščito
* DO »MIŠJIH UŠES« — Odkar je popustil ameriški kapar, sadjarski strokovnjaki namesto zimskega škropljenja priporočajo zgodnjes-pomladansko, to je v času, ko se na drevju odpirajo prvi brsti in so prvi listki veliki do 1 cm (v fazi »mišjih ušes«). Za to je zelo priporočljivo belo olje, ki ga imajo naše trgovine povsod na voljo in ki ni tako hud st rup, kot je na primer folidol olje. Hudi strupi namreč skupaj s škodljivimi insekti pomorijo tudi koristne ter s tem naredijo le začasno korist, dolgoročno pa celo škodujejo.
pred boleznimi in škodljivci. To vključuje zimsko škropljenje z belim oljem ali podobnim insekticidom, vsaj dvakratno škropljenje proti škrlupu in enkratno proti jabolčnemu zavijaču. Daje to mogoče narediti, mora biti krona primerno razredčena, torej drevo obrezano. Vsekakor je bolje, da ob kmečkem domu lastnik obdrži manjše število dreves pa te oskrbuje, kot pa da jim ima več, a zanje »nima časa«.
Inž. M. L.
!
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
*4
4
4
4
4
4
4
■
Se vedno zaljubljeni v zemljo
Ljudje ob meji
BOJANJA VAS — Bojanja vas, potisnjena v pobočje pod Žumber-kom, je v metliški občini znana vsaj po eni značilnosti: premore največ parov volov, kar pa je razumljivo. Po njivah Bojanjčanov je bilo do nedavna nasutega toliko kamenja, da marsikje drugačna obdelava kot z volovsko vprego ni bila mogoča. Poslej bo gotovo drugače, saj so preteklo leto pričeli ruvati kamenje.
»Pri vsaki hiši se po malem uk-vaijajo s kmetijstvom, čeprav mnogi pridelajo le toliko, kolikor potrebujejo zase. Pri nas oddamo grozdje, mleko in živino, za kar dobimo zaradi tega, ker spadamo v višinski predel, tudi premijo, ki pa je zgolj simbolična in ne odtehta dodatnega truda, ki ga moramo vložiti v pridelavo naših pridelkov v primerjavi s kmeti v ravninskem svetu,« pove
Anton Gršič
Anton Gršič, upokojeni kmet in predsednik melioracijskega odbora. »Zato smo toliko bolj veseli, da smo se znebili vsaj kamenja, za kar smo med drugimi še posebej hvaležni mag. Jožetu Šavorju, republiškemu kmetijskemu inšpektorju, ki je po rodu iz naše vasi in je veliko pripomogel, da bodo mnogi Belokranjci lažje kmetovali. Kljub vsem težavam smo namreč še vedno zaljubljeni v to zemljo,« pripoveduje Gršič.
Bojanja vas je tudi ena izmed večjih metliških vasi, ki so najbližje kopenski meji s Hrvaško. »Le 500 metrov nad našimi hišami je že druga država, vendar doslej vaščani te meje še nismo občutili v negativnem smislu. Svobodno se gibljemo, nihče nas ne nadzoruje, sicer pa tudi nimamo nikakršnih slabih namenov. Kot številni drugi Slovenci sem član lovskega družine v hrvaških Radatovičih in nikoli nismo delali razlike med Slovenci in Hrvati. Upam, da bo tako tudi ostalo in da ljudje ob novi državni meji ne bomo občutili te meje kot trde, kot nekaj, kar omejuje našo svobodo,« razmišlja Gršič.
M.B.-J.
vodstvom inž. Ludvika Jermana je dobila 36 vzorcev, od tega jih je 5 izločila. Kakovost pridelka, ki ga je močno oklestila toča, je bila zelo dobra. Pri cvičkih je med 10 vzorci dobil najvišjo oceno, cviček 15,43, Ivana Vovka iz Hrastovice, sledijo: Alojz Glušič (Puščava) 15,30, Dušan Sladič (Mirna) 15,28. Pri 15 vzorcih dolenjskega belega vina se je spet izka-
PRIZNANJA — Predsednika Društva dolenjskih vinogradnikov, Peter Brcar, in podružnice Šentrupert, Ivan Vovk (na sliki), sta si lahko kar takole vzajemno čestitala za uspeh.
zal Mirenčan Dušan Sladič (16,25), sledijo: Andrej Prijatelj z Mirne (15,98)v Ivan Vovk (15,82), Peter Jaklič, Šentrupert (15,72). Pri sortnem belem vinu je dobil naj višjo oceno, 16,48, laški rizling pozne trgatve Petra Brcaija, kije imel na 3. mestu še renski rizling (16,12), Janez Livk s Homa pa je kot drugouvrščeni dobil za izvrstno kapljico 15,30 točke. Pri rosejih je zmagal Jože Frelih (16,02), črnina Petra Jakliča pa je dobila 14,08 točke.
P. PERC
USTANOVITEV
GOVEDOREJSKEGA
DRUŠTVA
METLIKA — Kmetijska svetovalna služba vabi govedorejce na ustanovni občni zbor metliškega govedorejskega društva, ki bo v petek, 20. marca, ob 19,30 v jedilnici tukajšnje vinske kleti. Hkrati bo tudi predavanje Alojza Zupaniča s Kmetijskega zavoda.'
EN
HRIBČEK BOM KUPIL...
Ureja: mag. Julij Nemanič
Ocenjevanje vina
Vinogradniška društva po Dolenjski, Posavju in Beli krajini pridno organizirajo ocenjevanja vin, ki se bodo veijetno zaključila v mesecu aprilu. Sledile bodo turistično-vinske prireditve. Veliko ljudi sodeluje v teh dogodkih bodisi kot vinogradniki ali kot ljubitelji žlahtne kapljice.
Da bi vinske prireditve dosegle svoj namen, naj zopet delno seznanim bralke in bralce Dolenjskega lista s pravili, ki veljajo za ocenjevanje vin. Obstajajo do potankosti predpisana mednarodna pravila, ki jih stalno izpopolnjujejo. Glavni poudarek je na anonimnosti vina in strokovnosti degustatoijev. Na našem območju so organizatoiji dosledni in skušajo čimbolj zadostiti pravilom. Zelo dobro poznam organizacijo ocenjevanja vina v Beli krajini in na finalnem ocenjevanju za Teden dolenjskega cvička. Zato trdim, da je zelo poskrbljeno za anonimnost vzorca in noben degustator ne more zvedeti, čigavo vino je v času ocenjevanja v njegovem kozarcu. Slabost vseh teh ocenjevanj pa je prevelika dnevna norma. Po mednarodnem pravilniku je dovoljeno dnevno oceniti 50 do 60 vzorcev vin.
Osebno se tolažim, da ne more priti do velikih napak, ker sodelufe-
POPRAVEK
V Dolenjskem listu št. 10 (5. marca) je pomotoma zapisano, da Geodetski zavod Slovenije argumentira celo 70 ha vinogradniških površin v Sloveniji. Pravilno je seveda 70.000 ha, kolikor je v naši republiki potencialnih vinogradniških površin. Za napako se opravičujemo.
jo v glavnem profesionalni slovenski degustatorji, ki tedensko vsaj enkrat ocenjujejo po 50 vin na en dan, zato imajo poleg znanja tudi kondicijo.
Tehnika degustacije: Z očesom dobimo prve vtise o vinu, ki se nam nataka v kozarec, zato moramo opazovati curek, zven in barvne nianse. Barva nas informira tudi o razvitosti vina in je bolj v povezavi z leti kot kakovostjo. Pri rdečih vinih ima mlado vino živo barvo, zrelo, večletno vino je dobilo opečno nianso v rjavordečem odtenku... Pri belih vinih kot tudi pri rdečih je lahko zlatorumena, zelenorumena, zelenkasta, rumenozelena, rubinasto, granatno rdeče, modrikasto rdeče...
Ob vonjanju vina razpolagamo že z informacijo o barvi in pri kakovostnem vinu je med tema dvema občutkoma logična povezava. Vonji so pa lahko prijetni in neprijetni. Snovi, ki so zdravju škodljive, dišijo neprijetno, zato reagiramo na odvratne in smrdljive nianse z odporom. Obstaja pa bogata paleta vinskih vonjav, ki nas očarajo, tudi do opojnosti. Elegantna vinska cvetica, aroma ali buket so važni elementi pri ocenjevanju vina, prepričajo nas o visoki tehnologiji in kakovosti vina. Čutilo vonja se nahaja v zgornjem delu nosne votline in ga imenujemo rumena pega. Do nje pride le »filtriran« zrak, ki je vlažen in segret. Nos in nosnice ne vonjajo, so samo pot do rumene pege. Iz ustne votline je tudi odprta pot do nje, ali retronazalna pot. Požirek vina, ki ga zadržujemo v ustih, se segreva in vonji potujejo nazaj do rumene pege. Zato moramo vino nujno zadrževati nekaj sekund v ustih. (Dalje prihodnjič)
mag. JULIJ NEMANIČ
Tekmovanje »Mladi in kmetijstvo«
Prijave sprejemajo do 23. marca — Tekmovanje bo 3. aprila — Seznam knjig
Kmetijska svetovalna služba pri Kmetijskem zavodu Ljubljana razpisuje tekmovanje »Mladi in kmetijstvo« v sodelovanju in organizacijski pomoči kmetijske šole Grm in Kmečke zveze. Prijave za tekmovanje bodo zbirali do 23. marca na naslov: Kme-
NAJBOUŠA
AVGUŠTINOVA
VINA
STRAŽA — Ocenjevanje vin so opravili tudi v podružnici Društva vinogradnikov Straža — Dolenjske Toplice. Ocenjevalna komisija, v kateri so bili Anton Bele, Martin Černič, Jože Turk, Bruno Puhar, Jože Bukovec in Franc Avguštin, so v oceno prejeli 33 vzorcev od katerih so izločili le dva, ki nista dosegla potrebnih 14 točk za vino z geografskim poreklom. Med dolenjskimi belimi vini je za svoj vzorec največ točk prejelo vino Franca Avguština (16,22) z Riglja, nekaj desetink točke manj pa so prejeli še naslednji vzorci: Ivana Drganca iz Nove gore (15,72), Ivana Slapničaija iz Nove gore (15,70), Jožeta Avguština z Riglja (15,68) itd. V skupini cvičkov je med 15 vzorci najviš-jo oceno prejelo vino Jožeta Avguština (15,76), Jože Senica iz Nove gore je za svoj cviček prejel 15,62 točke, Bruno Puhar pa 15,46 točke. Ocenili so tudi modro frankinjo Ivana Šerceljna z Riglja in mu dali oceno 16,04 točke.
ČRNOMELJ
PREDZADNJI
ČRNOMELJ — Lanske povprečne bruto plače so bile v črnomaljski občini 13.569 SLT na mesec, s čimer je ta belokranjska občina pristala na predzadnjem mestu v Sloveniji. Za njo je bila le še Ribnica. V občini opozarjajo, da bi bili marsikje sposobni izplačati višje prejemke, če bi jim to omogočal zakon. Kot primer navajajo semiško Iskro, ki na nizko osnovo ni smela za veliko dvigniti plač, čeprav bi zmogla. To pa bi se glede na veliko število zaposlenih v tem podjetju v občinskem povprečju precej poznalo.
• Meni se zdi postsocializem precej podoben predboljševizmu. (Petan)
tijski zavod Ljubljana, enota Novo mesto, Sevno na Trški gori 11, Novo mesto. Tekmovanje bo za mlade z območij občin Novo mesto, Trebnje, Metlika in Črnomelj v petek, 3. aprila, ob 18. uri v prostorih Srednje kmetijske šole Grm v Novem mestu. Vsaka ekipa šteje tri člane. Zmagovalna ekipa se bo uvrstila na republiško tekmovanje, ki bo predvidoma 11. aprila.
Tekmujejo lahko mladi kmetje in podeželska mladina ter učenci srednjih kmetijskih šol. Najvišja dopustna izobrazba za udeležbo na tekmovanju je končana srednja šola. Za letošnje tekmovanje so razpisane naslednje teme in literatura:v Podjetno kmetovanje—literatura: ČZP Kmečki glas, Kmetijski priročnik 1991 in 1992 (str. 45 — 64 in 11 — 77); Vreme in kmetijstvo — lit.: Kmetijski priročnik 1992 (str. 143 — 224); Zadružništvo — lit.: Sodobno kmetij-
stvo, letnik 1991, št. 5 (str. 197 — 200), št. 6 (str.: 250 — 255); Vrtnarstvo — lit.: Zavod rep. Slovenije za šolstvo in šport, Marija Skledar: Vrtnarstvo; Prehrana prašičev — lit.: ČZP Kmečki glas, Prehrana in krmljenje prašičev (1989) (str. 32 — 84).
VEČ PREDAVANJ
KOČEVJE — Kmetijska inženirka Ana Ogorelec je imela v zadnjih tednih po občini Kočevje in v mestu Kočevje več predavanj. Najprej je predavala o gojenju rož, nato pa o gojenju vrtnin pod folijo. Obe predavanji sta bili v kočevski knjižnici. Najbolj obiskano je bilo predavanje in prikaz »Obrezovanje sadnega drevja«, kije bilo v Kočevju, v KS Kostel, KS Poljanska dolina in drugod. Ista predavateljica je organizirala po krajevnih skupnostih tudi predstavitev peke kruha in žemelj v krušni peči.
gospodinjski kotiček |
Pogače in naše potice
dl
Iz testa za vsakdanji kruh so ljudje poskušali ustvariti boljše kruhe, jim dati lepši videz in okus. Beli pšenični kruh so izboljšali z raznimi dodatki, kot so mleko, jajca, maščoba in razni nadevi. Tako so nastali mlečni, sadni in drugi kruhi. Nekateri so bili še posebno fantazijsko oblikovani in okrašeni, imenovali sojih pogače. Te so bile tesno povezane z raznimi običaji. Različice pogač so tudi kolači, šarklji, pince, gubance in podobno. Po vsej Sloveniji so bili znani poprtnjaki. To je bila pogača iz boljšega testa in lepo okrašena s testenimi figurami. Bila je navada, da so si kos pečene pogače odtrgali in ne odrezali z nožem.
Slovenske potice so znane tudi izven naših meja in v navodilih za pripravo so v tujih knjigah označene kot kranjske ali ljubljanske potice. Potice v širšem pomenu prištevamo med podobnjake, ker jih pečemo v modlih z določeno obliko. Modli so bili že od nekdaj izraz ljudske ustvarjalnosti in fantazije in so se ohranili do danes.
Nadevi za potice so lahko zelo
različni: orehi, lešniki, smetana, ocvirki, skuta, jajca, suho sadje itd. Prvotne potice so bile vse oslajene z medom. Primer ohranjene nesladke potice je orehova s pogreto smetano, ki jo še vedno pečejo na Dolenjskem.
Potice, pri katerih želimo, da so čimbolj drobno pisane, napravimo tako, da zarežemo testo na sredini v obliki križa in zavijemo od sredine proti kraju približno 10 cm. Vsakega izmed nastalih štirih trikotnikov zvijemo posebej. Nato zvijanje v krogu nadaljujemo proti robu. Svaljek takšne potice je tenak in pečene rezine so zelo drobno pisane. Testo za potice ne sme biti prebogato, ker težko vzhaja.
Kako sestavimo nadev za orehovo potico? Potrebujemo 50 dag orehovih jedrc, 1,5 dl mleka, 10 dag drobtin, limonovo lupino, cimet, 2 rumenjaka in sneg ter 10 dag sladkorja. Iz danih sestavin napravimo dobro mazav nadev, del suhih orehov pa potresemo po premazanem testu.
HELENA MRZLIKAR
19. marca 1992
DOLENJSKI UST
3
	m		P^3 ji	Mimi l Novomeška kronika V	y
Davkarji čakajo napovedi
Čas za oddajo napovedi za odmero dohodnine še do konca marca — Možna oddaja po pošti
NOVO MESTO — Zdaj gre zares. Vsi tisti prebivalci Slovenije, ki so lani imeli kakršnekoli .obdavčljive dohodke — taki so skoraj vsi — imajo še slabih štirinajst dni (do 31. marca) čas, da izpolnijo poseben obrazec in svoji občinski upravi za družbene prihodke oddajo napoved za odmero dohodnine za leto 1991.
Da bi veliko dodatno delo lahko čimbolje opravili, so se občinske davčne uprave skušale z obstoječo delovno silo čim ustrezneje organizirati in so tudi podaljšale delovni čas. Če se le da, naj bi ljudje drugih zadev v tem času na davčni upravi ne urejali, ampak naj bi z njimi počakali do začetka aprila.
Novomeška Uprava za družbene prihodke že od ponedeljka dalje sprejema napovedi za odmero dohodnine na 10 sprejemnih mestih v upravi vsak dan od 7. do 17. ure, sprejemala jih bo tudi zadnjo soboto in nedeljo v mesecu, torej 28. in 29. marca. Po potrebi bodo delovni čas še podaljšali. Da bi se izognili morebitni gneči pri oddajanju napovedi v sami davčni upravi (v novomeški občini gre za 40.600 zavezancev za napoved za odmero dohodnine!), dacaiji priporočajo oddajo napovedi za odmero dohodnine po pošti, seveda primemo označeno.
Davkarji tudi priporočajo čimprejšnjo oddajo napovedi za odmero dohodnine. Razlogov za čakanje na zadnji dan ni. Da bo dohodnina odmerjena in s tem morebitna razlika do že plačanega plačljiva prej za tiste, ki bodo napoved oddali med prvimi, namreč ne drži. Zavezanci pa imajo zdaj v rokah že vse potrebne podatke, kijih potrebujejo za pisanje napovedi za odmero dohodnine. Pri tem novomeški
davkarji posebej poudarjajo, da so napoved za odmero dohodnine od katastrskega dohodka dolžni izpolniti le tisti, ki so prejeli obvestilo, tega pa so poslali vsem, ki imajo nad 2.000 tolarjev takšnega dohodka.
Dokler hujše gneče ni, bodo stranke lahko dobile na upravi za družbene prihodke tudi še kak nasvet o napovedi, izpolnjevati obrazcev pa tamkaj skorajda ne bodo mogli. Da bi ljudje, ki imajo težave z obrazcem in nobene pomoči v krogu družine ali znancev, vendar lahko izpolnili napoved, so za potrebno svetovanje usposobljene delavke sekretariata za notranje zadeven, zaposlene po krajevnih uradih, pa tudi društva upokojencev, center za socialno delo ipd. Davkarji opozarjajo, da je treba v napovedi navesti vse podatke, vključno z enotno matično številko zavezanca, napoved pa je treba tudi podpisati. Če napoved nima podpisa, je enako, kot da bi ne bila oddana. Kazen za neoddano napoved za odmero dohodnine pa je 25.000 tolarjev, in kar 200.000 tolarjev za lažno navedene podatke.	Z. L.-D.
il Ž6 ODML g
MfEho UA/nm. -
Novoles kmalu delniška družba
Lansko poslovno leto je Novoles končal z dobičkom — 12 od 15 podjetij posluje pozitivno — Podaljšali odplačevanje dolgov —- Letos 70 odst, izvoza
STRAŽA — Novoles, s 1.500 zaposlenimi delavci v 15 podjetjih med večjimi firmami na Dolenjskem, je lansko poslovno leto končal z dobičkom. To je vodstvo Novolesa napovedalo že pred časom, a vendar je pozitivno poslovanje te firme v lanskem letu po svoje presenečenje, v dobrem pomenu, seveda, saj so imeli še ob lanskem polletju za 80 milijonov tolaijev izgube.
sedanjim programom ni več moč rešiti, zato so že dali predlog za stečaj, in Kanu iz Velikega Podloga, ki pa naj
AKCIJA »UREJANJE OKOLJA 92« — »Čisto, zdravo in urejeno okolje, tiste vode in zrak so bogastvo, ki nam ga je podarila narava, mi pa smo ga leta in leta brezobzirno uničevali Sedaj je skrajni čas, da se streznimo in ohranimo, kar nam je zdravega ostalo,« piše v napotkih za vsakoletno spomladansko čiščenje in urejanje okolja, ki ga je izvršnim svetom občin poslala Turistična zveza Slovenije. K sodelovanju so vabljeni vsi Slovenci Pomladansko urejanje okolja bo potekalo pod geslom »Čista Slovenija — moj ponos«, izvajali pa naj bi ga v zadnjem tednu aprila, tudi 22. aprila, ki je v svetu proglašen kot dan zemlje. Naj večje naloge pri čiščenju naj bi opravila komunalna podjetja, cestna podjetja in podjetja za urejanje vodotokov, prostovoljno pa naj bi se v čiščenje vključila društva in drugi Pomembno bi bilo tudi prostovoljno delo, ki ga bodo pri akciji opravili šolarji, delovne organizacije in občani v velikih stanovanjskih naseljih. Delavci Cestnega podjetja (na sliki) so že pričeli s čiščenjem. Komunala pa je umik odvoza smeti tudi že objavila. (Foto: J. Pavlin)
V	zadnjem lanskem četrtletju so ustvarili 31 milijonov tolarjev dobička in po napovedih generalnega direktorja Novolesa Milana Bajžlja naj bi vsaj na taki ravni ustvarjali dobiček tudi celo letošnje leto. Druga pomembna stvar, ki čaka Novoles letos, je ureditev zadeve s prisilno poravnavo. Do januarja prihodnje leto bi namreč morali vrniti za 14 milijonov nemških mark dolgov, poleg tega pa imajo še za 8 milijonov mark drugih dolgov, tako da je Novoles skupaj dolžan kar 22 milijonov mark. »Prizadevamo si, da bi odplačevanje dolgov podaljšali, za kar pa je v prvi vrsti treba imeti zaupanje največjih upnikov,« pravi direktor Bajželj. Pol tega »posla« so tako rekoč že opravili, saj so se z Ljubljansko banko, kiji dolgujejo 6 milijonov mark, dogovorili, da jim bodo dojanuaija vrnili milijon in pol mark, ostalo pa v štirih oz. petih letih. »Za podaljšanje vračila dolgov se pogajamo tudi z drugimi upniki in večji kažejo pripravljenost, da del svojih dolgov pretvorijo v trajne vložke in tako postanejo solastniki Novotesa,« je povedal direktor.
V	Novolesu so začeli tudi lastninsko preoblikovanje sistema in po Bajžljevih besedah bo Novoles do konca prihodnjega meseca delniška
PSIHOLOG O HITREM IN USPEŠNEM BRANJU
NOVO MESTO — V torek, 17. marca, dopoldne je psiholog dr. Vid Pečjak v Študijski knjižnici Mirana Jarca predaval o tem, kako lahko hitro branje postane uspešno in učinkovito.
EVROŠPED V NOVIH PROSTORIH
NOVO MESTO — Petčlanski kolektiv uspešnega podjetja Evrošped je svoj prvi rojstni dan praznoval skupaj z gosti v novih prostorih na Ljubljanski cesti 27 v Novem mestu. Ob otvoritvi novih poslovnih prostorov je vodja poslovalnice Almira Bon zbranim obljubila, da bodo kljub svoji majhnosti ostali hitri in kakovostni pri prevozih doma in v tujini.
KONCERT GODBE
ŠENTJERNEJ — Pihalni orkester Iskra pripravlja za to soboto ob 19.30 uri v dvorani osnovne šole tradicionalni letni koncert.
IGRAJO DOMA
MIRNA PEČ — Po več gostovanjih po Dolenjski bodo igralci mirnopeške gledališke skupine stopili na domači oder v Mimi Peči in Novakovo komedijo »Dobrodošla, miss Agata« uprizorili za tiste obiskovalce, ki na premiero tega dela v februarju niso mogli. Predstava bo v soboto, 21. marca, v mirnopeškem kulturnem domu, začela pa se bo ob 19.30.
Nova šola vendarle v Mrzli dolini?
Novomeška vlada pritrdila večinskemu mnenju, da je Mrzla dolina primernejša za gradnjo nove novomeške šole od Drske — »Pod topom« stanovanja
gradnjo
NOVO MESTO — Referendumski program, po katerem prebivalci novomeške občine plačujejo samoprispevek za izgradnjo osnovnošolskega prostora in dograditev ter sanacijo bolnišnice v Novem mestu, kot zadnjo načrtuje gradnjo nove novomeške osnovne šole v Mrzli dolini. Dograjena naj bi bila v letu 1994. S financiranjem naložbe utegnejo biti še težave, saj naj bi sredstva samoprispevka, ki so še najbolj zanesljiva, znašala le dobro petino vseh potrebnih za zgraditev šole, zato pa naj bi bilo zdaj vsaj konec sporov o lokaciji šole.
Gradnja nove novomeške osnovne šole je bila sprva predvidena v Mrzli dolini. Ko seje zaradi začetka priprav na gradnjo začelo povsem resno govoriti o lokaciji, seje pojavila nova. Govor je bil o lokaciji na Drski »Pod topom«, za katero so dokazovali, daje iz mnogih razlogov boljša od tiste v Mrzli dolini in tudi cenovno ugodnejša zaradi bližine komunalne infrastrukture. Javna obravnava osnutka programske zasnove za gradnjo osnovne šole Drska pa je pokazala, da so mnenja o ustreznosti gradnje v območju Drske deljena. Javno mnenje se je enoglasno izreklo proti tej lokaciji in za gradnjo šole v Mrzli dolini, v strokovnih krogih pa mnenje o tem, kje bi bilo boljše, da bi stala šola, ni enotno.
Gradnji šole na prostoru »Pod to-
pom« krajani, predstavniki šol, vrtcev in deloma_ stroke nasprotujejo iz več razlogov. Šola bi bila stisnjena v gosto pozidano blokovsko naselje brez večjih zelenih površin, zanjo bi morali porabiti tudi del funkcionalnih zemljišč bližnjih blokov. Stala bi ob dveh pomembnih cestah, kar seveda pomeni manjšo prometno varnost in večji hrup. Za igrišča je premalo prostora, pa še ta je ločen od šole. Prostora ni dovolj, da bi ob šoli gradili še vrtec, kar je bilo predvideno, da bi zmanjšali stroške gradnje. Navsezadnje pa tudi utemeljitve o cenejši gradnji na Drski niso povsem zanesljive. Če bi valorizirali vsa sredstva, ki so bila porabljena za pridobitev in komunalno opremo teh zemljišč, je vprašanje, kako bi se iztekle primerjave.
družba. Tuji partnerji se zanimajo za vlaganja, vendar bodo to pripravljeni uresničevati šele, ko bo »lastninska izkaznica« sistema Novoles drugačna, kot je sedaj, skratka, ko bo lastnik znan. Od 15 Novolesovih podjetih le tri ne ustvarjajo dobička, to so Tovarna drobnega pohištva, ki jo bodo še naprej reorganizirali, Sigmat, ki ga po prepričanju vodstva Novolesa s
PROSLAVA ZA MATERINSKI DAN
STOPIČE — Društvo Podgorski zvonovi pripravlja v nedeljo, 22. marca, ob 16. uri proslavo za materinski dan v prostorih osnovne šole v Stopičah. Med drugim bo nastopil pevski zbor zamejskih Slovencev iz Mačkolj pri Trstu. Na proslavo prisrčno vabijo posebno žene in dekleta.
• V lanskem letuje Novoles izvozil okoli 60 odst. svojih izdelkov, za letos načrtujejo 80 milijonov nemških mark realizacije, od tega 70 odst. od izvoza, katerega delež nameravajo čim prej povečati na 80 odst. »Razen s sanacijskimi se ukvarjamo tudi z razvojnimi vprašanji. Dolgoročno gledano moramo v Novolesu še veliko narediti, zlasti na področju pridobivanja znanja, pri kadrovanju itd. Tako se v Novolesu sedaj dodatno izobražuje okoli 200 zaposlenih, pogovarjamo pa se tudi s 40 strokovnjaki, ki so včasih delali v Novolesu, da bi se spet vrnili k nam.«
bi že v drugem letošnjem polletju, ko se bo rešil presežka zaposlenih, posloval pozitivno.
A. BARTELJ
DEŽURNE TRGOVINE
V soboto, 21. marca, bodo odprte v Novem mestu do 19. ure, drugod do 17. ure naslednje prodajalne živil:
•	Novo mesto: Samopostrežba na Glavnem trgu
od 7. do 19. ure trgovina CEKAR v BTC Javna skladišča v Bučni vasi
•	Šentjernej: Samopostrežba Mercator
•	Dolenjske Toplice: prodajalna Vrelec
•	Žužemberk: Market Dolenjka
•	Straža: Samopostrežba KZ
•	Novo mesto, v nedeljo od 8. do 11. ure: Prodajalna KZ na Glavnem trgu 4
od 8. do 12. ure: trgovina CEKAR v BTC Javna skladišča v Bučni vasi
•	Črnomelj: prodajalna Pod lipo
OBČNI ZBOR SLS V ŠKOCJANU
Občinski odbor SKZ-NS in podružnica Škocjan vabita vse člane in ostale somišljenike na občni zbor Slovenske ljudske stranke, ki bo v petek, 20. marca, ob 19. uri v dvorani krajevne skupnosti Škocjan. Gost večera bo predsednik poslanskega kluba SLS Marjan Podobnik. Vabljeni!
V ČAST
MATERINSKEMU
DNEVU
NOVO MESTO — Mladi krščanski demokrati prirejajo v soboto, 21. marca, ob 19. uri v frančiškanski cerkvi koncert z recitalom mladinskih pevskih zborov z naslovom »Mladi materam«, posvečen materinskemu dnevu.
Seveda ima tudi lokacija za šolo v Mrzli dolini poleg dobrih tudi nekaj slabih strani, na primer precejšnjo odmaknjenost od naselja in s tem povezano težje umeščanje javnih funkcij v šolo, da bi ta postala središče dogajanja v stanovanjskem območju, izpostavljenost hrupu s prometne povezave Brod—Šmihel ipd. Ob tehtanju vseh prednosti in pomanjkljivosti posamezne lokacije in upoštevaje javno mnenje, so v Zavodu za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje predlagali za gradnjo šole lokacijo Mrzle doline pod Sipčevim hribom, in sicer inačico, po kateri bo šola zgrajena bližje dosedanji pozidavi. Novomeški izvršni svet je že potrdil, da se kot predlog programske zasnove za novo osnovno šolo pripravi inačica z lokacijo pod Šipčevim hribom v Mrzli dolini. Ža ureditev prostora »Pod topom« pa morajo po sklepu občinske vlade pripraviti ustrezno prostorsko dokumentacijo, po kateri bo tu možno zgraditi nova stanovanja in urediti prostore za skupne potrebe ter parkirišča.	z L..D.
Najstarejši
škocjanski
gasilec
85-letni Lojze Hrovat že 66 let gasilec —
ŠKOCJAN — Med okoli 120 člani gasilskega društva Škocjan, ki v tem kraju deluje od leta 1900, je po letih in po stažu nastarejši 85-letni Lojze Hrovat, kije med gasilce stopil pred 66 leti v Beli cerkvi. Večji del svojega gasilstva je član GD Škocjan, kamor se je včlanil pred več kot 60 leti, ko se je preselil v Osrečje pri Škocjanu, kjer je kupil domačijo. Čil in zdrav se je Hrovat udeležil nedavnega občnega zbora GD Škocjan. Z njim je bil še sin Lojze, ki je že 30 let gasilec.
»V Beli cerkvi sem igral tudi pri gasilski godbi,« se rad spominja Hrovat, ki je bil za gasilstvo zelo vnet. »Spominjam se, da sem nekoč, še v Beli cerkvi, zamudil na gasilske vaje in so se gasilci z vozovi že odpeljali proti Šempetru h Krki. Še preden so iz Krke dobili vodo, sem bil že tam! Peš sem prišel oz. pritekel z Vinjega vrha! Res, vseskozi sem bil zelo podjeten.« Hrovat se je izučil začevljaija, po vojni, ko je dela za »Šuštarje« zmanjkovalo, pa je moral ta poklic opustiti in šel med »Cimermane«, se pravi tesarje. Zlasti je bil spreten pri postavljanju in obnavljanju kozolcev. «Treba je bi-
lo preživljati 5-člansko družino. Od doma sem šel gol in bos, vse sem si moral sam prislužiti.« Čeprav je čevljarski poklic že zdavnaj opustil, pravi, da mu še danes čevljev ne bi bilo težko narediti, samo pravega materiala da ni več. »Najraje pa sem delal škornje. Če sojih kupovali drugje, so se ljudje pritoževali, da jih težko obujejo, moje so pa lahko obuvali in lepo so se nosili,« se rad pohvali.
Še sedaj, v pozni starosti, se z ženo, ki je leto dni mlajša, sama preživljata. »Imam starostno pokojnino, ki je vse skupaj ni nič, zato si vse, kar se le da, z ženo pridelava doma. Živine pa nimava in tudi prašiča ne rediva več. Nazadnje sem enega majhnega kupil, bolj za spomin.« Gre pa možak še vsak dan v vinograd, uro gor, uro nazaj. »Ne strpim doma, ko grem v vinograd, pravim, da grem domov. Vina pa premalo pridelam, kolikor ga je, zmeraj ga zmanjka,« se zasmeje. »Tak pa nisem več, kot sem bil včasih, korajžen sem še, bojim se tudi nič, samo čutim, da pešam. Pri Cimermanih sem šel po gruštu ko pajek, sedaj bi se pa kmalu na ravnem spotaknil. Kaj bo šele, ko bom star sto let!«
Potem je Hrovatov stric v gostilni pri Janiju za gasilske goste iz Prevalj naročil liter vina in jo v sončnem nedeljskem opoldnevu strumno mahnil proti Osrečju. Na paradni gasilski uniformi so se mu svetile medalje.
A. B.
t
■ : $
HROVATOVA GASILCA - Hrovatova oče in sin (oba sta Lojzeta) imata skupaj že skoraj 100 let gasilskega staža.
ga dela je bil sedanji novomeški parlament v obliki delegatskega vprašanja soočen s problemom prave epidemije »opremljanja« blokovskih stanovanj s psi. Vprašanje je bilo kajpada zastavljeno predvsem v želji, da bi z določitvijo pogojev za bivanje lajajočih štirinožcev zajezili epidemijo. Kužki se še naprej veselo množijo po blokovskih naseljih, saj je zadeva potihnila brez pravega odziva pristojnih. Menda zato, ker bi si oblastniki ne upali domov z vestjo, da bo moral štirinožni prijatelj od hiše. Nedavni obisk v prijateljskem nemškem mestu Langenhagnuje z mnogimi podrobnostmi o učinkovitosti delovanja tamkajšnje lokalne oblasti zelo navdušil novomeško delegacijo. Če sodi med te podrobnosti tudi langenhagenski davek na luksuz v vrednosti 150 mark za posedovanje psa, bomo še videli.
SOGLASJE — Nedolgo tega je v tej rubriki nastopal žužemberški poslanec v novomeškem parlamentu Jože Zupančič, ki tako vneto in vztrajno postavlja delegatska vprašanja, da na občini že razmišljajo o potrebnosti_referata za pisanje odgovorov nanje. Šlo je za vprašanje, zakaj je bilo asfaltiranih 80 metrov ceste Žužemberk-Prevole. Iz vodstva krajevne skupnosti Žužemberk so poslancu s posredovanjem občinskega parlamenta odgovorili, da so asfaltirali le odsek mimo zadnjih žužemberških hiš, da ne bi še naprej požirale prahu, da pa bi bila lahko modernizirana že cela cesta, če ne bi nekaj let čakali na soglasje poslančeve mame. Kako bo z nadaljevanjem že več let načrtovane modernizacije omenjene ceste, pa je še veliko vprašanje. Poslanec je namreč kar na seji občinskega parlamenta preklical dano soglasje.
GROŽNJE — Novomeška delegacija se je med nedavnim obiskom v nemškem Langenhagnu veliko naučila. Kako ukinjati medije, verjetno sicer ne. Do uredništva vseeno prihajajo informacije, da se novomeška občinska vr-huška pripravlja zadati smrtni udarec Dolenjskemu listu, ki kar trmoglavi in vztrajno nastavlja ogledalo vladajoči garnituri in politiki. Glavni glasnik tovrstnih vesti je kar iz novinarskih vrst. Kako nas mislijo usmrtiti, še ni znano. Prav tako lahko le ugibamo — ali pa niti ni treba dosti — na čigav račun naj bi začel izhajati nov, verjetno bolj kot bralcem oblasti všečen časopis.
PRAH — Novomeški komunalci so se lotili spomladanskega čiščenja, med drugim ulic, ki so od zime in zmrzali sem polne drobnih kamenčkov. Najprej komunalci z metlami naredijo kupčke z nesnago, ki jo odpeljejo, za tem pa ulico še umijejo. Hvalevredno, ni kaj. Težava je le v tem, daje med prvima dvema in zadnjo fazo nekoliko velik razmak in preveč roba ceste držeči se avtomobili dvigujejo oblake prahu. Med spomladanskim čiščenjem je bila prejšnji teden občasno zavita v oblake prahu Partizanska cesta. Vse naenkrat in brezhibno pri nas očitno še ne more biti.
Ena gospa je rekla, da z zanimanjem pričakuje bližnje zasedanje novomeške skupščine. Občinsko vodstvo je bilo v nemškem Langenhagnu namreč priča, kako se da o trinajstih težkih zadevah zmeniti v pol ure.
—BgM
V času od 29. februarja do 9. marca so v novomeški porodnišnici rodile: Jožica Grmovšek z Vrhtrebnjega — Aleksandra, Marija Župan iz Velikega Bana
—	Mateja, Breda Grabnar iz Ardrega
—	Matejo, Mihaela Erlah iz Stopič —Matica, Marija Muška iz Dol. Toplic
—	Franca, Nataša Kamenšek s Štrek-ljevca — Tadeja, Branka Košak iz Vavpče vasi — Emila, Erika Plut iz Rožnega Dola — Natašo, Anica Žlogar iz Ravnac Petro, Helena Zoran z Dvora — Simona, Vladimira Tomaže-vič iz Semiča Klemena, Marta Stupar iz Praproč — Tanjo, Anica Butala iz Tribuč — Nušo, Jožica Cesar iz Vinje Gore — Tjašo. Matejav Jontez iz Kalu-derjev — Petro, Vida Žnidaršič iz Dol. Stare vasi — Marijo, Marjanca Škrbina zDrnovega — Davida, Jožica Vintar iz Malega Mraševega — dečka, Slavka Rozman iz Mirne Peči deklico, Mojca Zupan izDola pri Šmarjeti — deklico, Anica Žagar iz Dol. Gričevja — dečka, Veronika Mislaj s Telč — deklico, Andreja Gracar iz Škrjanč pri Mirni — dečka.
IZ NOVEGA MESTA: Valerija Ni-kulan z Zagrebške ceste 12 —Anžeta, Mateja Novak z Drske 6 Špelo in Marka, Karmen Hrlec z Zagrebške ceste 11 Matica, Nedija Hodžič iz Kettejevega drevoreda 32 — dečka. Čestitamo!
Črnomaljski drobir
STRANKARSKA POMOČ — Pretekli četrtek je cel štab črnomaljske Liberalno-demokratske stranke pomagal na Stražnjem Vrhu kopati vinograd svojemu strankarskemu kolegu. Ljudje iz sosednjih vinogradov, ki so udarno delovno akcijo opazovali, z nestrpnostjo pričakujejo jesen, saj jih močno zanima, če bo pridelek »prinesel nazaj« vse tisto, kar so liberalni demokrati ob kopanju pognali po grlu.
OBVEZNICE — Na oddelku za družbeni razvoj so pripravili program naložb občine, za katere bi dali denar iz kupnine od prodanih občinskih obveznic. Sestavljalci programa se zavedajo, da bodo delegati na skupščini prihodnji teden hoteli vriniti v program še marsikaj. Seveda bo od prodanih obveznic odvisno, koliko bodo zares lahko zgradili. Zato morda ne bi bilo odveč, če bi vsak, ki bi predlagal še kakšno naložbo, moral kupiti za 100 DEM obveznic in pridobiti še dva kupca, kot na primer v nekaterih igrah na srečo, ki so zadnji krik mode. Razlika bi bila le v tem, da bi Črnomaljci tokrat zares lahko kaj pridobili.
GRB — Nekaterim Črnomaljcem je menda žal, ker so se tako hitro strinjali, naj bo dosedanji občinski grb še najprej razpoznavni znak občine. Zavidajo Metličanom, ki niso le ob občinski praznik, ampak tudi z grbom niso povsem zadovoljni. Tudi Črnomaljci so si namreč zaželeli, da bi razpisali natečaj za nov razpoznavni znak, in nekateri že razglašajo, kakšna bi bila lahko bolj izvirna verzija, kot jo imajo sedaj. To naj tji bila dvoglava žolna na sodu vina. Črnomaljci že vedo, zakaj.
Sprehod po Metliki
ZASEBNIK, KI JE LANI VRTEL vola na Vinski vigredi, pripravljalnemu odboru še ni plačal dogovotjenei in v pogodbi navedene vsote, zato se bo znašel pred sodiščem. Ne gre namreč, da bi eni le polnili svoje blagajne, drugi pa pripravljali, delali in plačevali reklamo, ansamble, kulturni program, zavarovanje itd. Socializma, v katerem so posamezniki grabili po svojih sposobnostih, je konec, navaditi se bo treba na drugačno glasbo, ki je predvsem tržno usmerjena.
NI JIH MALO, ki se zavzemajo, da bi nastopile na Vinski vigredi in v maju tudi mažoretke. Pred leti so že korakale po Metliki, vzbudile so veliko pozornosti in znani so primeri, ko so ljudje za najmanj štirinajst dni odvrgli palice, s katerimi se sicer podpirajo pri hoji. Če se bodo deklice letos res pojavile na metliških trgih, je torej pričakovati vsesplošno zdravstveno izboljšanje krajanov, še posebno tistih, ki se imajo za bolne, pa to niso.
ZA VINSKO VIGRED JE VSAKO leto najtežje najti redarje, čeprav je v Metliki veliko brezposelnih in četudi je začasna služba kar solidno plačana. Zaprošeni se največkrat izgovarjajo, da nimajo časa, a jih je med prireditvijo videti, kako štiriindvajset ur podpirajo točilne mize. Ko do konca izsušijo žepe, pridejo navadno robantit v pisarno Zavoda za zaposlovanje, zahtevajoč denar, ki jim je neizbežno potreben za preživetje.
Trebanjske iveri
AVTOGOL — Eden prvakov Slovenskih krščanskih demokratov, Ivan Bizjak, je na tribuni v Trebnjem na vprašanje glede novega mandatarja slovenske vlade dejal, da SLD ne more sama sebi izglasovati nezaupnice. »Če bt se zedinili o dovolj široki koaliciji, bi bili pripravljeni stopiti zraven. Ne bi pa nišili svojega predsednika. To bi bil avtogol!«
PREDSODKI — Mlajši krščanski demokrat, kije pred časom znal zastaviti raznim gostom, tudi šefu prenoviteljev dr. Cirilu Ribičiču, precej neprijetna vprašanja, je na petkovi tribuni, ki jo je pripravila njegova (nova) stranka, modro molčal. Zaupal nam je, da sicer je proti predsedniku Lojzetu Peterletu, vendar pa ni hotel, da bi se zaradi tega na tribuni trebanjskih krščanskih demokratov, kjer so drugi disciplinirano Podprli svojega strankarskega predsed nika tudi kot predsednika vlade, po ne-potrebenem delal razdor. Mimogrede: na tribuni smo opazili tudi koordinator-ja trebanjskih prenoviteljev Jožeta Tomažina, ki pa tudi tokrat ni razpravljal.
KRITIČNOST Predsednik šen-trupeiške podružnice Društva vinogradnikov Dolenjske, Ivan Vovk, je na nedeljskem zboru vinogradnikov na Veseli gori odkritosrčno priznal, da degustacijska komisija ni imela lahkega dela, da pa je bila zelo kritična. Vovk je svoje belo vino, po besedah predsednika Društva dolenjskih vinogradnikov, Petra Brcaija, povsem neupravičeno skritiziral. Vovk z belim resda ni zmagal, zato pa je bil njegov cviček najboljši. Morda je Vovk tudi zato spet dobil nekaj dodatne spodbude in volje, da vztraja za krmilom podružnice vinogradnikov, čeprav bi po mnenju njegove nežnejše polovice že lahko spregel.
• l-jubezen je najcenejša religija. (Pavese)

IZ NtkŠIH OBČIN
Manj prepira in več dela
Črnomlju ukinili območni odbor SDSS in ustanovili občinskega
Poostren nadzor
Minister Igor Bavčar o gibanju starešin JA
ČRNOMELJ — Da so se v predsedstvu območnega odbora Socialdemokratske stranke Slovenije (SDSS) za Be-krajino, ustanovljenem maja lani, precej ukvaijali sami v seboj in manj s stranko v celoti, se je pokazalo tudi na nedavni prvi redni letni konferenci. Očitno ni šlo drugače, kot da so oprali še nekaj umazanega perila, ki je bilo »namočeno« že nekaj mesecev. Razprava seje tako sprevrgla v mučno prepiranje, vendar je odboru uspelo izpeljati dnevni red, ki si ga je zastavil.
Tako so ukinili območni odbor stranke za Belo krajino in ustanovili občinskega, saj v Črnomlju za to imajo pogoje, poleg tega pa tudi v Metliki ustanavljajo občinski odbor SDSS. Izvolili so tudi novo vodstvo, predsednik pa še naprej ostaja Stanko Adamič. Na letni konferenci je bilo slišati predvsem, kaj so v stranki v desetih mesecih delali in manj, kaj so v resnici naredili ali tako rekoč nič, kakšni so načrti v prihodnje. Sicer pa so se črnomaljski socialdemokrati v začetnem obdobju ukvaijali predvsem z mnogimi težavami, tako finančnimi, saj so imeli lani le za dobrih 8.000 SLT prihodkov, kot drugimi. Vendar jim je med drugim uspelo tudi, da so bili pobudniki ustanovitve neodvisnega sindikata in tako največ prispevali k sindikalnemu pluralizmu v Beli krajini.
Nekoliko optimizma jim je vlil član predsedstva SDSS in predsednik predstavniškega sveta SDSS Branko Grims, kije dejal, daje belokranjski odbor delal v težkih razmerah in se ne more pri-merjati s tistimi, ki so bili ustanovljeni še pred volitvami. Vendar se morajo izogibati predolgim, neproduktivnim spopadom. Predsednik črnomaljske SLS Janko Bukovec je pristavil, da bo Demos v občini še naprej ostajal, sicer se lahko zgodi, da bodo prišli zopet v prve vrsti tisti, ki so bili že ves čas na oblasti. Predsednik črnomaljskega odbora SKD Franc Stariha je dejal, da Belokranjci sicer težko veijamejo lepim besedam, da pa jih morajo osvestiti, da bodo spremenili slabo miselnost o politiki.
M.B.-J.
ČRNOMELJ — Ne mine seja tukajšnje občinske skupščine, da ne bi kateri od delegatov postavil vprašanja, ki ne bi bilo kakor koli povezano z jugoslovansko armado. Tako je eden od delegatov opozoril, da se starešine JA vračajo v Slovenijo, se svobodno gibljejo po naši državi ter nemalokrat razlagajo, kako se upravičeno borijo proti Hrvatom. Zato je predlagal, naj vsaj poostrijo nadzor nad njimi, če jim že ne prepovedo vstopa v Slovenijo.
Na pobudo je odgovoril minister za notranje zadeve Igor Bavčar, ki je priznal, da so zaznali povečano
• V črnomaljski občini so fe-bruaija prejemali od zavoda za zaposlovanje denarno nadomestilo štirje vojaški starešine JA ter ena civilna oseba. Nadomestila so znašala 60 odst. povprečnega mesečnega OD posameznika, torej od 9.282 do 16.685 SLT, do njih pa so upravičeni od 9 do 24 mesecev.
vračanje starešin JA v Slovenijo. Zato je njegovo ministrstvo že naložilo mejnim organom, da na meji s Hrvaško poostrijo nadzor in zavrnejo vse, za katere ugotove, da so pripadniki JA ali da so se skupaj z JA umaknili iz Slovenije. Operativne službe v notranjosti države pa večjo pozornost posvečajo tistim bivšim pripadnikom JA, ki se niso odzvali pozivu predsedstva RS lanskega 27. junija, naj ne sodelujejo v agresiji na Slovenijo in naj zapustijo enote JA. Kot poudaija minister Bavčar, so operativnim službam in občinskim upravnim organom za notranje zadeve tudi naročili, naj so posebej pozorni in skrbijo za dosledno uresničevanje zakonodaje pri prijavah in odjavah stalnega in začasnega prebivališča, posedovanja orožja ipd. tistih nekdanjih pripadnikov JA, ki so oddali vloge za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije.	M.B.-J.
SKROMNA POMOČ
METLIKA — Metličani so v preteklem letu na republiški natečaj za naložbe na demografsko ogroženih območjih poslali za skoraj 94 milijonov tolaijev popolnih programov, denaija, ki so jim ga na republiki odobrili, pa je komaj za 5,4 milijona SLT. Od tega je dobrih 100 tisočakov namenjenih za razvojne programe, 936 tisočakov za lokalne ceste, slaba 2 milijona tolaijev za lokalno vodooskrbo, 600 tisočakov za dopolnilne dejavnosti v kmetijstvu ter nekaj več kot 1,8 milijona SLT za razvoj drobnega gospodarstva z do pet zaposlenimi. Prav za slednje je bilo največ zahtevkov, in sicer za več kot 50 milijonov tolaijev. Sicer pa so ostali nerešeni tudi zahtevki za inicialne načrte, lokalno telefonijo in elektrodistribucijo, delno za lokalne ceste ter za kmetijstvo.
TEŽAVE OBRTNIKOV
METLIKA — Eden od obrtnikov je na seji občinske skupščine spomnil, da bo veliko metliških obrtnikov prav zaradi težav, ki jim jih je prinesla bližnja državna meja, moralo zapreti svoje delavnice, ter opozoril, da razmere, kakršne med obrtniki vladajo sedaj, že mejijo na katastrofo. Na Upravo za družbene prihodke je prišlo že okrog 50 vlog obrtnikov, ki prosijo za olajšave zaradi posledic vojne in izgube trga. Vendar vedo v Metliki povedati le, da republiška oblast ne sprejema nikakršnih opravičil za padec prometa. Povprečna lanska realizacija pri 330 obrtnikih, kolikor jih je oddalo davčne napovedi, pa je bila 550 tisoč tolaijev, kar je komaj dovolj za preživetje. Kdor ne bo mogel več opravljati obrtne dejavnosti, bo pač moral vrniti obrtno dovoljenje in prav tega se v Metliki najbolj bojijo.
IZ NtkŠIH OBČIN
LL
Klub mladih za vse mlade po srcu
Mladinski kulturni klub Bele krajine obeta v prenovljenih prostorih obilo kulturnega užitka — Odprta vrata mladim vseh starosti
ČRNOMELJ — Spomladi leta 1990 so v Črnomlju ustanovili mladinski kulturni klub Bele krajine, ki pa je, kljub temu daje že pripravil nekaj prireditev, lahko zaživel tako, kot so si mladi zamislili ob ustanovitvi, šele pred mesecem dni. Takrat so namreč v središču mesta odprli klubske prostore.
Klub ni odprt samo za mlade po letih, ampak za mlade po srcu ter za vse, ki pokažejo kanček ustvaijalno-sti. »Enkrat na mesec bomo pripravili koncert, zanimiv za vse. Tako bomo vzpostavili vezi med različnimi generacijami in pri vseh poskušali privzgojiti kritičen odnos do umetnosti in kulture,« pove podpredsednik Mladinskega kulturnega kluba Bele krajine Andrej Kunič. Poleg prireditev ob petkih in sobotah načrtujejo še četrtkove jazz večere, odprli pa bodo tudi študentski servis. »Za naslednja dva meseca imamo zasedene že vse
OBČNI ZBOR KRŠČANSKIH DEMOKRATOV
ČRNOMELJ — V nedeljo, 22. marca, bo ob 15,30 v sejni sobi skupščine občine drugi redni letni občni zbor črnomaljskega občinskega odbora Slovenskih krščanskih demokratov. Gost bo predsednik zbora SKD in minister za industrijo Izidor Rejc, beseda pa bo -tekla tudi o razmerah v republiški vladi in možnostih gospodarskega razvoja Bele krajine. t
ODDAJA NAPOVEDI ZA DOHODNINO
SEMIČ — V soboto, 21. marca, od 8. do 18. ure in v nedeljo, 22. marca, od 8. do 12. ure bodo predstavniki Uprave za družbene prihodke Črnomelj sprejemali v prostorih KS Semič napovedi za odmero dohodnine. Hkrati bodo nudili brezplačno pomoč pri izpolnjevanju obrazcev.
termine. Gre predvsem za glasbene prireditve, nameravamo pa pripraviti tudi literarne večere ter razvijati galerijsko dejavnost. Priznam, da nas mnogi opozarjajo na to, da se klub ne bi sprevrgel v disko, kar pa nam bo, tako upam, uspelo preprečiti z do-brim programom,« pravi Kunič.
Da jim je to v začetku uspevalo,
Andrej Kunič
dokazuje tudi to, da so klub dobro sprejeli tako mladi kot starejši Belokranjci. Slednji so vodstvo celo prosili, naj pripravi tudi koncerte, primerne zanje. »Seveda jim tega ne bomo odrekli. Opažamo, da vsega dela ne bo moč dolgo opravljati zgolj prostovoljno. Vendar pa se ne bojimo, da bi se naše delo razvodenelo,« pravi Kunič in zatrjuje, da imajo tisti, ki odločajo o programu kluba, izostrene estetske norme. To pa so poleg Kuniča še Marko Zupanič, ki mu pomaga skrbeti za glasbo, pa umetniški vodja Boštjan Švajger, vodja gledališča
SJIT Helena Vukšinič, za likovno dejavnost skrbi Robert Lozar, s teoretičnih, ideoloških in filozofskih pogledov pa problematiko kluba osvetljuje Damjan Plut. Vsi, ki te ljudi poznajo, veijamejo, da bo klub razgibal življenje v Beli krajini ter da ga ne bo doletela žalostna usoda, kakor jo je že marsikatera dejavnost mladih.
M. BEZEK-JAKSE
VABILO NA HOFFMANNOVE PRIPOVEDKE
ČRNOMELJ — 31. marca bo odpeljal iz Črnomlja skozi Novo mesto posebni avtobus na večerno predstavo Hoffmannovih pripovedk Jaquesa Offenbacha v ljubljanski Operi. Prijave zbirajo v Miniartu, tel. 51-543.
PREMALO ZA ASFALTIRANJE CESTE
ČRNOMELJ — Našega bralca iz Semiča je nedavno zanimalo, kdaj bo asfaltiranih 1.200 metrov ceste od Rožnega Dola proti Uršnim selom ter kdaj bo cesta dobila kažipote. Kot so povedali v črnomaljskem oddelku za družbeni razvoj, je posodobitev omenjene ceste predvidena v občinskem proračunu za letošnje leto, od delegatov skupščine občine pa je odvisno, ali jo bodo sprejeli. Sicer pa znaša predračunska vsota za asfaltiranje 1,75 km, in ne 1,2 km, dolgega odseka 21 milijonov SLT, medtem ko bi iz proračuna lahko namenili le tretjino tega denarja. Torej denaija za dokončanje naložbe ne bo dovolj. Tudi kažipoti za to cesto so v občinski pristojnosti, vendar jim uspe le obnoviti tiste, ki jih uničijo vandali, ne pa jih tudi na novo postaviti. Cestno podjetje pa so z občine naložili, naj prouči, kje bi bilo potrebno ob cesti postaviti odbojno ograjo.
Užitna je samo prekuhana voda
Iz metliškega vodovoda tudi letos ne priteka nič boljša voda kot leta nazaj — Bo-jazen pred nalezljivimi črevesnimi boleznimi in celo epidemijami_
METLIKA — Razmere v oskrbi z vodo v metliški občini so, milo rečeno, alarmantne. Ob suši tarnajo v višjih predelih občine, saj ostanejo pipe suhe, toda tudi ko voda je, ni pretiranih razlogov za zadovoljstvo. Tako kot že leta nazaj je tudi letos pitna voda iz treh metliških vodovodnih sistemov, ki oskrbujejo približno 88 odst. občanov, neprimerna za pitje, ker pa se kvaliteta vode spreminja, ne da bi bilo to moč predvideti, je, dokler tega ne bodo preklicali, uporabna kot pitna le pod pogojem, daje prekuhana.
Da gre opozorila, ki prihajajo z novomeškega Zavoda za socialno medicino in higieno, jemati resno, pove že podatek, daje v vodi povišano število aerobnih mezofilnih bakterij ter da so v njej bakterije fekalnega porekla.
Iz rezultatov bakteriloških raziskav, ki jih je omenjeni zavod opravil v preteklem letu, je razvidno, da seje kvaliteta metliške pitne vode v omrežju v primeijavi z letom poprej še nekoliko poslabšala, medtem ko je bila v zajetjih za spoznanje boljša. Toda še
■■
Občine na papirju — že burijo
vedno je bilo v zajetjih bakteriološko oporečnih dobrih 72 odst. vzorcev, v omrežju 39 odst., kemično pa je bilo oporečnih 42 odst. vzorcev, in sicer zaradi motnosti, ker so v vodovodni sistem vdrle površinske vode.
Zaradi vsega tega so na Zavodu za socialno medicino in higieno sestavili seznam navodil in ukrepov, ki bodo v metliški občini morali veljati še naprej. Tako morajo vodo klorirati neprekinjeno ter ob deževju prilagoditi onesnaženosti vode. Zmogljivosti zbiralnikov vode morajo biti prilagojene porabi, predvsm pa takšne, da je dovolj časa za posedanje vode in delo-
vanje klora. Seveda bodo Metličani morali zmanjšati tudi izgube v vodovodnem sistemu, čim prej pa bo treba
• Zaradi zaskrbljujočih razmer v metliški vodooskrbi so na občinskem izvršnem svetu menili, da morajo pri komunalnih naložbah v letošnjem letu dati prednost prav oskrbi z vodo. Na Komunali so že pripravili seznam naložb. Prednost naj bi imeli klorima postaja Bojanji hrib, filter na Veselici, črpališče na Gornjem Suhoiju in vodovod na Mestnem trgu. Te naložbe, ki bi morale biti končane letos, veljajo dobrih 26 milijonov tolaijev. Nadaljnjih 8 milijonov tolaijev pa bodo morali odšteti za razširitev rezervoarja na Radoviči ter za rezervoar in dokončanje vodovoda v Drašičih.
najti bolj kvalitetne izvire pitne vode.
M. BEZEK-JAKŠE
S tribune SKD Trebnje o volitvah in lokalni samoupravi — Šentrupert noče pod novo občino Mirna — Sodeloval predsednik zbora občin Ivan Bizjak
TREBNJE — »Slovenski krščanski demokrati smo za čimprejšnje volitve. Teoretična možnost je, da bi bile volitve 23. junija, to je zadnji spomladanski rok, v nasprotnem bodo šele jeseni, ne pred oktobrom,« je povedal predsednik zbora občin slovenske skupščine Ivan Bizjak na petkovi tribuni o volitvah in lokalni tribuni v Trebnjem, ki jo je pripravil občinski odbor SKD.
Bizjak je dejal, da so sicer pristali na proporcionalni sistem zaradi nujnega kompromisa, kajti za sprejem nove volilne zakonodaje je potrebna v skupščini dvotretjinska večina. SKD pa se bo zavzemala, da bi bile volitve čimbolj neposredne. Glede lokalne samouprave pa je Bizjak menil, daje nujno pripraviti nov zakon o lokalni samoupravi in ga vsebinsko prilagoditi novi ustavi. Sedanje občine so po njegovem prevelike in ne zadoščajo po organiziranosti.
Ko je nekoliko podrobneje predstavil zasnovo dr. Vrišerja, kako naj bi bile urejene majhne občine, tudi tiste na območju sedanje trebanjske občine, se je razplamtela živahna razprava. Šentruperčani so vzrojili, brž ko so le slišali inačico, da naj bi sedanja krajevna skupnost po novem spadala pod občino Mirna. Vinko Tomažin je rekel, da se nikakor ne bi strinjali, da bi šli pod Mirno, češ daje
bila KS Šentrupert zelo aktivna in so si ljudje veliko sami naredili. Jože
Ivan Bizjak: »Le malo novih občin bo zaživelo s 1.1.1994!«
Frelih je dejal, da bi povabili dr. Vrišerja v KS Šentrupert, saj je očitno res delal bolj kabinetsko. Spomnil je, da je bil Šentrupert prafara, ko se Trebnje še omenjalo ni, zatem je postal dekanija itd. Posebno zadnjih 50 let pa je Šentrupert zaostal. »Ce gremo pod Mimo, smo opleli,« je menil Frelih.
Marjan Dolenšek je omenil hudo slabe zgodovinske izkušnje, npr. s krajevnimi ljudskimi odbori (KLO), in na predsodke Trebeljanov glede Mokronoga. Vsaka koncentracija moči je vprašljiva. Med ljudmi pa že tudi kroži parola, da bo z manjšimi občinami več stroškov. Ljudi bi morali vprašati, ali so za sedanjo organiziranost ali za reorganizacijo.
P. PERC
TOMOVCI GREDO V PLANICO
MIRNA — Novoustanovljena planinska sekcija v Tovarni opreme na Mirni bo v soboto, 28. marca, pripravila izlet v Planico na finale svetovnega pokala v smučarskih skokih. Prijave zbira Ludvik Pravne, tomovci pa lahko prijavijo tudi svoje družinske člane in prijatelje.
IGOR BAVČAR NA USTANOVITVI ODBORA DEMOKRATSKE STRANKE V TREBNJEM — Minuli četrtek so v Trebnjem ustanovili občinski odbor demokratske stranke. K strankije do sedaj pristopilo 42 ljudi iz šestih trebanjskih krajevnih skupnosti Izvolil so devetčlanski odbor, ki ga bo vodil Ciril Pevec. Ustanovnega zbora so se kot gostje udeležili predsednik občinskega odbora demokratske stranke iz Novega mesta Karel Vardian, demokrati iz Litije in predsednik stranke Igor Bavčar, ki je spregovoril o dosedanjem delu stranke, njenih načrtih in pogledih na sedanje politično dogajanje pri nas. Dejal je, da ga veseli, ker se v tej občini marsikaj dogaja. Še bolj pa je bil optimističen zlasti zaradi ustanovitve občinskega odbora stranke, za katerega pravi, da upa, da bo stranka zajela do volj vetra v svoja jadra in bo znala prepričati Trebanjce, da je sposobna reševati njihove težave. Poudaril je tudi dabo v ponedeljek gost konference Sivih panterjev, ki žele pristopiti k stranki kot frakcija. Glede razrešitve vladne krize pa je dejal, da lahko že v tem tednu pričakujemo res globalno vladno krizo kot tudi, da bodo demokrati morali razrešiti vprašanje nadaljnjega sodelovanja v sedanji vladi. (Tomaž Bukovec)

I-’fllT:U«L

DOLENJSKI UST
5
n
lili
IZ NNŠIH OBČIN
ilfflit
IZ NtkŠIH OBČIN
E
Program so zavrnili tudi drugič
S seje družbenopolitičnega zbora občinske skupščine v Kočevju
KOČEVJE — Poslanci družbenopolitičnega zbora kočevske občinske skupščine so na svoji seji v ponedeljek, 16. marca, ponovno zavrnili program dela kočevskega izvršnega sveta. Program, ki sta ga zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti na zadnjem skupnem zasedanju vseh treh zborov kočevske občinske skupščine sprejela brez razprave, je družbenopolitični zbor, prav tako brez razprave, zavrnil. Že tedaj seje postavilo vprašanje, ali je program, o katerem poslanci niso razpravljali, resnično tako dober, da poslanci nanj nimajo pripomb, ali pa tako slab, da o njem sploh ni vredno razpravljati. Slednje se je v ponedeljek izkazalo kot pravi odgovor na to vprašanje.
Poslanci so programu očitali, da temelji na podatkih iz prvih osmih oziroma devetih mesecev preteklega leta in da zato sedaj sploh ni več realen. Od programa so pričakovali več konkretnih podatkov o tem, kdaj, zakaj, kje, kaj kako in s katerimi sredstvi bo izvršni svet opravil kakšno delo, če pa izvršni svet tega ni sposoben
POPRAVEK
V zadnji številki Dolenjskega lista je prišlo pri korekturi komentarja, objavljenega na 8. strani pod naslovom »Ribniške črne gradnje in moten spanec«, do napake. Pristojnih republiških ministrstev namreč ni zaprosil za mnenje Anton Andolj-šek, kot je bilo navedeno, temveč ribniški izvršni svet. Za napako se opravičujemo.
Uredništvo
Mladi rod vliva upe na boljše čase
PD Lisca Sevnica—Kr-ško ob 100 članov
SEVNICA — Čeravno se je članstvo v planinskem društvu Lisca Sevnica-Krško lani zmanjšalo še natanko za sto in je pristalo pri 742, je spodbudno vsaj to, da so se izdatno okrepile mladinske vrste. Sicer pa so lahko Sevničanom v delno tolažbo tudi besede podpredsednika PZS Jožeta Stanovnika, ki je na letni konferenci sevniškega društva povedal, da seje lani slovenska planinska organizacija zmanjšala za 6 odst. Razlogi za osip pa so povsod podobni: upadanje življenjske ravni je privedlo že tako daleč, daje vsak izdatek, tudi skromna članarina, za marsikatero družino že kar upoštevanja vreden.
Razvoj in prihodnost gorniškega gibanja sta po besedah predsednika PD Lisca Jožeta Praha odvisna od prizadevnih mentoijev, ki na osnovnih šolah Blanca, Šoštanj, Krmelj, Sevnica in Tržišče skrbijo za »podmladek« društva. Šole so že precej izletov pripravile družno. Mentoiji so opozorili, da je lani cena vse dražjih javnih prevoznih sredstev do izhodišč pohodov že postala ovira nekaterim otrokom za pogostejšo udeležbo na izletih. Zato bo skušalo društvo tudi v prihodnje pokriti del stroškov za prevoz najmlajših.
TRANSVERZALA — Predsednik meddruštvenega odbora zasavskih PD Lojze Anzlec izroia priznanje Slavici Češnovar, ki je že osmič prehodila zasavsko planinsko pol (na posnetku), Helena in Tone Šeško pa sla iz rok podpredsednika PZS Jožeta Stanovnika prejela priznanje za prehojeno slovensko planinsko transverzalo.
Spodbudno pa je to, da premore PD Lisca kar 27 vodnikov, ki so lani varno popeljali 958 ljubiteljev gora na 81 izletov. Mladinski odsek je bil najdejavnejši člen društva. Poleti je pripravil tabor planincev v koči pod Storžičem in mladinski tabor v Bovcu. V okviru slednjega je bilo tudi kolesarjenje in rafting po reki Soči.
Ob letošnji 90-letnici Jurkove koče in 40-letnici Tončkovega doma na Lisci bo 12. septembra na Lisci zbor posavskih in zasavskih planincev.
P. P.
opraviti, potem bi po mnenju g. Pintarja moral odstopiti. Iz kopice želja, ki so v programu, ni razvidno, kaj so sposobni uresničiti, saj je jasno, da denarja za vse ne bo. Pripombe so bile tudi v zvezi s posameznimi usmeritvami, tako, denimo, v zvezi z zdravstvom in podpiranjem razvoja zasebnega zdravstva, za katerega, po mnenju razpravljalcev, v Kočevju ni veliko možnosti, poslanci pa se tudi niso strinjali s predvideno izgradnjo vodovoda v Gotenici, češ da je ta za kočevsko občino še vedno zaprta.
Čeprav so nekateri poslanci predlagali sprejem poročila s pripombo, da se podrobnejši prikaz opravi po posameznih resotjih, in čeprav je predsednik izvršnega sveta Alojz Pe-
tek povedal, daje občinski proračun tisti programski dokument, iz katerega je razvidno, kaj bodo lahko realizirali, pa so poslanci z veliko večino glasov poročilo ponovno zavrnili.
M. LESKOVŠEK-SVETE
IZGUBA V DOMU OSTARELIH
KOČEVJE — V domu starejših občanov v Kočevju je trenutno nastanjenih 150 ljudi, tako da v objekt ta čas ne morejo prejeti nobenega več. Največ jih je iz kočevske občine, in sicer 85, iz ribniške 40, ostali prihajajo iz 14 drugih občin, medtem ko imajo med stanovalci tudi 8 hrvaških državljanov. Dve tretjini je žensk, ena tretjina je nepremičnih, tretjina pa delno premičnih. Za zdravje in prijetno počutje nenehno skrbi 60 zaposlenih. Lansko leto je dom sklenil z izgubo 2 milijonov tolarjev, to pa je posledica zmanjšanega deleža sredstev iz zdravstva, rasti cen in inflacije.
M. G.
Za čim cenejšo izgradnjo
Za izgradnjo obrtne cone Breg bo skrbel konzorcij, sestavljen iz izključno domačih podjetij_
KOČEVJE — Obrtna cona Breg bo obsegala 60.000 m2 površin, omogočala pa bo pozidavo 20.000 m2 površin, kar bi moralo zadoščati potrebi po gradnji industrijskih in drugih objektov na območju Kočevja vsaj za naslednji dve leti. Za izgradnjo in komunalno opremljanje te cone je bil ustanovljen konzorcij, ki ga sestavljajo kočevska podjetja Gramiz, Kovinar, Hydrovod in Komunala, vanj pa sta vključena tudi kočevski izvršni svet in sklad stavbnih zemljišč; o možnostih sodelovanja pa se dogovarjajo tudi z AG inženiring in Elektrom iz Kočevja. Ker konzorcij ni pravna oseba in bodo izvajalci medsebojne odnose urejali s pogodbami, je za nosilca določen Inženiring Gramiz. Na konzorcij bodo prenesena tudi zemljišča, zato bo upravljanje z obrtno cono v celoti v rokah konzorcija.
Namen ustanovitve konzorcija je, da bi s sodelovanjem vseh izvajalcev dosegli najugodnejšo ceno izgradnje, tako da bi bodoči investitoiji prišli do novih objektov, hkrati s tem pa tudi občina do novih delovnih mest, po čim cenejši poti. Konzorcij, ki bo opravil vsa dela
SORTIRANJE ODPADKOV PRI IZVORU
SEVNICA — Sevničani niso zadovoljni s pripravami za izgradnjo skupne sanitarne deponije ter z dogovarjanjem o zasnovi ravnanja s komunalnimi in posebnimi odpadki. Zato so se na občini odločili, da prvi, ne glede na končno deponijo, pristopijo k sortiranju odpadkov že na samem izvoru.
RAZSTAVA SILVA MIRTA V SEVNIŠKI GALERIJI
SEVNICA — Drevi, 19. marca, ob 18. uri bodo v galeriji na sevniškem gradu odprli prvo galerijsko samostojno razstavo 30-letnega Sevničana Silva Mirta. Mirt je obiskoval ljubljansko šolo za oblikovanje, v sevniški Kopitarni pa je bil zaposlen kot kreator. Na razstavi, ki jo je omogočila sevniška zveza kulturnih organizacij, prevladujejo Mir-tovi suhi pasteli tihožitij. V kulturnem sporedu ob otvoritve te likovne razstave bosta sodelovala Igor Saje (kitara) in Vladimir Hrovat (mandolina in ustna harmonika).
od inženiringa do izvedbenih del oziroma izgradnje objektov do dokončane četrte faze, bo prvemu investitoiju omogočil začetek gradnje že v naslednjih šestih mesecih.
M. L.-S.
Likvidacija čaka samo Zidarja
Zaključki stečajev
KOČEVJE — Že v tem, najkasneje pa v prihodnjem tednu bo v Kočevju tiskovna konferenca, na kateri bodo stečajni upravitelji Zidarja, Itasa in Tekstilane predstavili način zaključitev stečajev v teh podjetjih. Prve vesti kažejo, da bo ob uresničitvi programa zaključitve stečajev večji del proizvodnje in delovnih mest v itasu in Tekstilani ohranjen, stečaj Zidarja pa se bo končal z likvidacijo podjetja. To pa ne pomeni, da bodo brez dela ostali vsi nekdanji delavci Zidarja. Približno 70 delavcev bo našlo delo v štirih novih zasebnih podjetjih, ki bodo ohranila posamezne programe likvidiranega podjetja, ustanovili pa sojih nekdanji delavci Zidarja. Število nekdanjih delavcev Zidarja, ki bodo zaradi likvidacije podjetja ostali brez zaposlitve, pa je še manjše, kot pa je videti na prvi pogled. Od skupnega števila nekdanjih 260 delavcev je poleg teh, ki bodo delo obdržali, potrebno odšteti tudi 80 sezonskih delavcev, ki so se že vrnili v svoje domovine, pa tudi tiste, ki so se upokojili ali pa si delo sami priskrbeli drugje.
Tekstilana, ki je pred začetkom stečajnega postopka zaposlovala 360 delavcev, bo, kot kaže, lahko nudila delo 230 nekdanjim delavcem, Itas pa bo število zaposlenih zmanjšal za okoli 200 delavcev, kar pa pomeni, da jih bo delo obdržalo okoli 450.
M. L.-S.
Jasnica še motel
Dela še za 15 delavcev
KOČEVJE — V novem podjetju, ki ga ustanavljata gostinsko podjetje Hotel Pugled in zasebni gostinec Anton Kovač iz Osilnice, bo po programu, ki ga nameravajo izvesti, najkasneje v letu dni prevladal zasebni kapital, kar pa je po mnenju ustanoviteljev jamstvo, da se Jbo z vloženimi sredstvi pametno gospodarilo. V Rekreacijsko-turistični center Jasnica Kočevje, kot se novo podjetje imenuje, je Hotel Pugled vložil zgradbo hotela v Kočevju in zgradbo motela Jasnica pri Kočevju, Anton Kovač pa poleg zgradbe svojega gostinskega objekta Penzion Kovač v Osilnici tudi denar. Novo podjetje bi glede na kadrovske zmogljivosti, prenočitvene in sedežne kapacitete lahko opravljalo tudi vlogo nosilca razvoja turizma in gostinstva v kočevski občini, saj bo z usposobitvijo motela Jasnica razpolagalo z okoli 160 ležišči B in C kategorije, okoli 2.500 sedeži in močjo kuhinj, ki bodo dnevno lahko pripravile okoli
1.000	obrokov. To pa pomeni, da bodo morali poleg delavcev, ki so že zaposleni v sedanjem podjetju Hotel PUgled, v novem podjetju dodatno zaposliti še
okoli 15 delavcev.
M. L.-S.
DOMA ČE DOBROTE—Sevniška občinska zveza društev kmetic seje preteklo soboto prvič skupajpredsta vila s kulinaričnimi izdelki svojih članic. Domače dobrote, ki sojih pripravile kmetice, so odšle v razne kraje, nekatere celo v Dortmund Nekaj pa so jih kmetice prihranile še za licitacijo in razne družabne igre. Hvalevredna je poteza boštanjskih in sevniških vinogradnikov, ki so se v korist kmetic odpovedali izkupičku s pokušnje vin in celotne skupne prireditve v dvorani boštanjskega TVD Partizana.(Foto: P. P.)
BO KOČEVJE ENA OBČINA?
KOČEVJE — V ponedeljek je bil v dvorani Srednje tehniške in poklicne šole v Kočevju pogovor o reorganizaciji lokalne samouprave. Pogovor je vodil mag. Stane Vlaj, sekretar odbora za lokalno samoupravo pri republiški skupščini, in čeprav je ta tematika izredno aktualna, se pogovora ni udeležilo toliko poslušalcev, kot je skupščina občine Kočevje kot organizator razgovora pričakovala. Kljub temu pa so g. Vlaju in g. Vrišarju, ki sta v uvodu predstavila celotno zamisel o reorganizaciji občin, prisotni zastavili celo vrsto vprašanj. Vsa so še vedno odprta in samo od občanov kočevske občine je odvisno, ali bo Kočevje ostalo ena občina, ali pa se bodo Vas, Fara in Osilnica, Trava in Draga ter Poljanska dolina odcepile.
SINDIKAT VSE BOLJ POTREBEN
KOČEVJE — Na območju te občine je v organizacijo območnega sveta svobodnih sindikatov Slovenije Ljubljane in okolice že včlanjenih nekaj nad 2.700 članov. Člani ugotavljajo, da so z delom te organiziranosti zadovoljni. V okviru organizacije se daje pravna pomoč v Ljubljani in Kočevju. V teh kriznih časih je članom zelo potrebna, ker se mnogi srečujejo z vrsto težav glede zaposlovanja in ostalih vprašanj iz delovnih razmerij.
Sevniški Bohor je trdno zaspal
Obrtna zadruga Bohor pred stečajem — V brezvladju in intrigah ni več moči niti za milostni »strel«? — Drage skrivalnice — Vlada pa nič?_________________________
SEVNICA — Obrtna zadruga Bohor seje znašla v godlji, ki sojo zakuhali neustrezna, nestrokovna poslovna politika in vodenje v kriznih gospodarskih razmerah ter hudo skrhani medsebojni odnosi v delovni skupnosti, predvsem med to in vodstvom zadruge. Še ne tako dolgo ena najmočnejših obrtnih zadrug v Sloveniji, sevniška OZ Bohor, je v zadnjem letu vse biolj hirala in se bo, kot kaže, tudi zaradi izgubljanja energije za številne intrige dokončno potopila.
KVIZ »MLADI IN KMETIJSTVO«
BLANCA — Kmetijska svetovalna služba in Slovenska ljudska stranka Sevnica ter kmečka mladina Zabukovja priredijo v soboto, 21. marca, ob 18. uri v gasilskem domu na Blanci občinsko tekmovanje Mladi in kmetijstvo. Na regijsko tekmovanje za Posavje, ki bo 4. aprila v Krškem, bo odšla prvo-uvrščena ekipa. Mladi kmetovalci bodo na kvizu odgovarjali na vprašanja o podjetnem tekmovanju, vremenu in kmetijstvu, zadružništvu in vrtnarstvu ter o prehrani prašičev.
Zmešnjava in razsulo OZ Bohor je tolikšno, da je nemogoče v nekaj vrsticah povzeti stanje. Kot zdaj pravi Datja Božič, ki naj bi bila od zbora zadruge 9. decembra lani vršilka dolžnosti direktorja Bohorja, so bili doslej zaprti za javnost v upanju, da se še da kaj narediti, in da ne bi škodili poslovnemu ugledu zadruge. V pogojniku govorimo o v.d. direktorja Božičevi zato, ker naj bi bil po mnenju odvetnika nasprotnega »tabora«, ki naj bi ga vodil predsednik upravnega odbora Bohotja Franjo Verdnik, omenjeni zbor nelegitimen. Tedaj so izglasovali nezaupnico direktorju Vojtehu Rogliču in upravnemu odboru, »predvsem zaradi slabe poslovne politike, nepravočasnega ukrepanja glede na gospodarske tržne razmere in vrste raznih nepravilnosti.«
Nezaupnico direktorju Rogliču je delovna skupnost 2. decembra naslovila na skupščino OZ Bohor, z njo pa je seznanila tudi predsednika sevniš-ke vlade. Direktorju so očitali, da je večje število članov-kooperantov OZ prenehalo sodelovati z zadrugo prav zaradi »njegovega arogantnega odnosa, neenakovrednega obravnavanja članov in zaradi pogojev poslovanja zadruge...« Direktorja so sodelavci večkrat opozarjali na nepravilnosti, na to, da članstvo odhaja, daje na hitro odslovil dobrega potnika v prodaji zato, ker je padel v nemilost pri
enem članu, nadalje, da je prepustil stare poslovne prostore OZ na Glavnem trgu propadanju, da je najel ekonomsko škodljiva posojila in sklenil razne vprašljive pogodbe itd. Bivši direktor Roglič se je 31. decembra lani upokojil brez odpovedi, ne da bi koga pooblastil za nadomeščanje niti ni opravil primopredaje poslov.
Rogliču, Verdniku in predsedniku skupščine Maijanu Dobovičniku očita Darja Božič, da niso bili zainteresirani za vzpostavitev pravnega reda v zadrugi in da so z odlaganjem sklica skupščine porušili še zadnje možnosti za rešitev zadruge. V vodo so padli dogovori z Ljubljansko banko v Krškem, ki je blokirala žiro račun OZ Bohor 29. januarja, 3. februarja jo je blokiral še ljubljanski sklad za vzajemno pomoč.
Verdnik je bolj ali manj argumentirano zavrnil očitke, da bi bila po-

Darja Božič Franjo Verdnik
slovna politika Bohotja naravnana predvsem njemu in drugim močnim obrtnikom v prid, češ daje celo organiziral svojo prodajno potniško službo, ker Bohoijeva ni mogla ustrezno spremljati proizvodnje obratovalnice Vafra, čeprav je šel promet skozi OZ Bohor. »Najmanj tri leta je, odkar sem začel opozaijati, da OZ ne bo več mogla živeti le od prometega davka. Delovna skupnost Bohoija ni bila strokovno dovolj podkovana, da bi naredila kaj več za marketing, izvoz, da bi organizirala proizvodnjo od začetka do konca. Odkar sem jaz v Bohorju, smo sprejeli 50 do 80 članov.
• IZGUBA NAGLO NARAŠČA — Obrtna zadruga Bohor Sevnica je poslovno leto 1991 zaključila z 11,4 milijona tolarjev izgube. Izguba pa je zdaj že mnogo večja, saj zadruga po besedah njenega prvega direktorja Daneta Mižigoja, ki je pred 21 leti dobro zastavil delo zadruge in jo tudi uspešno vodil tri leta, OZ Bohor že četrti mesec ne ustvarja nobenega prometa. Premoženje, ki so ga skupno ustvarili člani in delavci (zaposlenih je bilo že 31 delavcev, trenutno jih je še 19), kopni hitreje, kot pa so ga s trudom ustvarjali dve desetletji, zato je tudi vse bolj vprašljiva socialna varnost delavcev kolektiva.
Ko sem Božičevi očital nesposobnost, ker pač ni bila dorasla potniški službi na terenu, je prišlo do tega. Kot kooperant in kot predsednik UO OZ Bohor imam čisto vest. Noben sklep ni bil sprejet le za enega,« pravi Verdnik.
PAVEL PERC
Drobne iz Kočevja
OBŽALOVANJE — V kočevski občini je bilo do danes prodanih okoli 660 stanovanj, kar niti ni tako malo, če vemo, da to predstavlja več kot četrtino vseh stanovanj v občini. Vendar tudi ni pretirano veliko in je kočevska občina po številu prodanih stanovanj verjetno nekje v povprečju v republiki. Stanovanj, ki so v lasti občine, je bilo prodanih le 82, čeprav je še pred časom število sklenjenih kupoprodajnih pogodb že presegalo število sto. Nekateri so se torej premislili in stanovanj niso odkupili, med tistimi, ki pa tega niso storili in so stanovanja kupili, je tudi že danes nekaj takih, ki svojo odločitev obžalujejo. Novi stanovanjski zakon jim je namreč poleg možnosti ugodnega odkupa stanovanj kot lastnikom stanovanj naložil tudi vrsto obveznosti, katerih se večina nekdanjih imetnikov stanovanjske pravice pred nakupi stanovanj ni niti zavedala.
IZGOVOR — Vsi tisti, ki si želijo od blizu videti nekdaj tako strogo varovano vas Gotenico, to sedaj lahko storijo. Čeprav je vas še vedno zaprta in je vanjo moč priti le na podlagi predhodne najave, pa v Vadbeno-oskrbnem centru Gotenica dopuščajo možnost vstopa v vas tudi vsem, kijih zanima umetnost. Vsak delovni dan od 8. do 13. ure je namreč možen ogled razstave del akademske slikarke Cvetke Miloš, ki bo odprta še vse do 25. marca. To ni ne prva in ne zadnja razstava odprtega tipa v Gotenici.
Ribniški zobotrebci
PREKOMEREN HRUP — Prihaja pomlad in z njo vse lepote, pa tudi nadloge toplješih dni. Stanovalci večjih stanovanjskih naselij v Ribnici eno takšnih nadlog že prav dobro poznajo. Na cestah bo namreč zopet več voznikov mo tornih\oles in koles z motorjem, ki znajo biti zelo neusmiljeni do ušes. Da ne bi povzročali nepotrebnega prekomernega hrupa, bi bilo prav, da bi pred uporabo svojih konjičkov preverili glušnike na izpušnih ceveh, zakaj v nasprotnem primeru bodo to namesto njih opravljali ribniški policisti.
BREZ TEHTNEGA RAZLOGA — V Ribnici skoraj nihče več ne dvomi, da carinska izpostava v Ribnici bo. Svojo dokončno odločitev o tem bi republiška carinska izpostava morala dati do konca januarja, tega pa ni storila niti do 15. marca, kije bil zadnji dogovorjeni rok. Za njihovo zavlačevanje z odgovorom ni znan noben tehten razlog, razen že znanega dejstva, da na ravni republike zamujajo skoraj na vseh
PROMETNI ZNAK — Podrt prometni znak leži na tleh pri bistorju nasproti stare občinske zgradbe v Ribnici že kar nekaj časa. Po mnenju nekaterih Ribničanov zasluži vsaj to, da ga pristojni za te zadeve odstranijo, če že ne sodijo, da bi bilo tja potrebno postaviti novega.
•	Ne spadam med tiste, ki bi kakovost novinarskega dela povezovali z moškimi ali ženskimi spolnimi organi (Kacin)
•	Pesimist je nekdo, ki predčasno govori resnico. (C. De Bergerac)
•	Dr. Veljko Rus je morda edini človek, ki bi univerzo lahko potegnil iz blata (J. Zlobec)
Sevniški paberki
SPREJEMLJIVOST — Zelo raztegljiva in zavita v meglo je sintagma »družbena sprejemljivost«, kar naj bi bilo tudi eno od meril za določanje, kje naj bi bilo končno odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO) v Sloveniji. Ta pomembni podatek je zaradi krajšanja poročila s tiskovne konference o drugi stopnji potencialnih lokacij NSRAO, ki je bila v Ljubljani, izpuščen, čeprav je smiselno le mogoče razbrati, da gre za ta kriterij. Minister za energetiko dr. Miha Tomšič gaje opredelil tako, daje povedal, kako bodo vsekakor skušali lokacijo odlagališča NSRAO poiskati v dogovoru z lokalnimi dejavniki oz. ljudmi, ki naj bi živeli poleg takega objekta. Ker je govoril, da v nekaterih okoljih že vnaprej odklanjajo vsakršno zamisel o lokaciji, da pa so tudi nekatera bolj »kooperativna«, smo ministra prosili, če lahko vsaj nekoliko bolj določno pove, oz. ni-ansira to kooperativnost. Minister Tomšič je odvrnil, da je kooperativnost lokalnih dejavnikov večja v okolici nuklearke, kjer »so se ljudje že navadili živeti s takim objektom«, vse bolj pa upada proti severu Slovenije.
DIREKTOR — V sevniški obrtni zadrugi Bohor je brezvladje, mirno bi tudi lahko rekli zmešnjava, popolno. Ne ve se, kdo pije in kdo plača. Predsednik skupščine OZ, Marjan Dobo-vičnik, močan obrtnik iz Žalca, ki naj bi ga po besedah njegovega kolega, sicer pa predsednika upravnega odbora OZ, Franja Verdnika, imenovali na korespondenčni seji za vršilca direktorja OZ, je kolegici s sevniškega radia, Nadi Cemič-Cvetanovski, po telefonu povedal, da ni v. d. direktorja, da pa so ga obvestili, da to je.
Krške
novice
FASADA — V Brestanici imajo v Sigmatu zunanje zidove tovarne lepo obdelane. Videti je, kot da fasada še ni stara veliko let. Je tudi nedokončana. Ker pri vrhu pod streho še nekaj manjka, je menda ravnokar v delu. Delavci pravijo, daje to zelo fino, če ima firma lepo pročelje. Ampak bi bili bolj zadovoljni, če bi denar, kije šel za fasado, kdo dal njim za plače. Teh so se zdaj že čisto odvadili.
ZAŠČITA — Ko je bil na obisku v Posavju dr. Janez Drnovšek, je bilo po mestu videti več policistov kot ponavadi. Ugibamo lahko, kakšno bi imel spremstvo, če bi se res oženil s princeso iz Monte Carla, kot mu je svetovala Bernarda Jeklin z »Jane«.
ČRNINA — Brestanica oziroma najverjetneje njena bližnja okolica bi bila pravi raj za pripadnike Greenpeacea. Ti ekološki bojevniki so pravi tiči, saj se včasih spomnijo in gredo zamašit kako odtočno cev, skozi katero teče kaj umazanega v potok ali reko. V Brestanici oziroma najverjetnje v njeni bližnji okolici bi že imeli kaj početi. Skozi Brestanico namreč teče potoček, v katerem je voda črna kot noč. Videti je, kot da ta voda ne izvira taka, ampak da ji nekdo nekaj primeša. Vprašanje je, kje naj bi v teh krajih kaj zamašil Greenpeace. Kdor bo povedal, bo za kazen ostal brez premoga.
VALVASOR — V Krškem bodo obnavljali Valvasoijevo hišo. Sreča je, da ne prisostvuje pripravam na to dejanje sam znameniti mož, čigar imenu je namenjena obnova. Če bi bil zraven in če bi poslušal modre, bi najbrž dobil obilo dodatnega gradiva za svojo študijo o Kranjcih. Veijetno bi si zabeležil, da se Krčani, in to z obeh strani Save, prepirajo, kako bodo obnovili Valvasorjevo hišo. To sicer ni nič čudnega. Hiša je v starem mestnem jedru, o tem pa se Krčani tako ali tako ne morejo domeniti ničesar dokončnega.
Novo v Brežicah
SAM — V ponedeljek na seji skupščine so delegati zaploskali Marjanu Gregoriču. Za aplavz je pravzaprav zaslužen Miha Škrlec, vodja poslanskega kluba brežiške SDP. Prenovitelj Škrlec je tako vneto nasprotoval razpravi o Centru za razvoj Posavja, da mu je Gregorič zabrusil, kako razprave prenoviteljev — to pa so Škrlčeve razprave — samo zavlačujejo skupščinsko sejo. Ploskaja je večina navzočih, tega pa ni počel Škrlčev sosed v delegatski klopi. Škrlec je namreč sedel za mizo sam, medtem ko so se ponekod prerivali po trije delegati. Mogoče je Škrlec za mizo pusnl prostor za Cirila Kolešnika, da bi sedla skupaj m si kaj povedala na uho. Sodeč po njunih medsebojnih simpatija Pal ^ U^° drugemu najprej
RAZVOJ — Če bo po sreči, bodo najbolj zagreti Brežičani lahko kmalu zaplesali v Adamovih kostimih v kaki mestni krčmi. Govori se, da zametek mestnega bara s striptizetami in podobnim osebjem že uspešno nastaja.
OSTRO — Teodorja Oršaniča poznajo kot umirjenega voditelja zasedanj občinske skupščine. V ponedeljek pa je ob mučni razpravi o CRP kar malce popenil, kot bi se reklo. Tisti čas, ko je predsednik skupščine majčkeno vpil, pa je bil popolnoma tiho ves avditorij s predsednikom izvršnega sveta vred. Zupanov nastop, kije sicer pospešil delo skupščine, so v zadnjih klopeh takoj tolmačili kot dokaz, daje Teodor Ora-šanič pravi član za svet enega brežiških zavodov. Imenovali so ga namreč v svet osnovne šole, v hišah učenosti pa so strogi ljudje, kar sicer obžaluje tudi Manca Košir, celo sama nekakšna učiteljica.
OSAMA — V Veliki Dolini dobro vidijo in slišijo srbohrvaške televizijske m radijske oddaje. Ljubljanski mediji pri njih v glavnem samo šumijo, povedo m pokažejo pa bolj malo, ker je Velika Dolina v tem pogledu za hrbtom prav vsem bogovom. Na prestolnico jih spominjajo samo cariniki, ki delajo v bližini. Še te razumejo samo deloma. Pogosto namreč govorijo tuj jezik. Po štajersko in po gorenjsko.
P51
IZ NAŠIH OBČIN
iimi
IZ NAŠIH OBČIN
G
Razvejenost je koristna, a tudi dražja
Kako dostopne medicinske storitve?
KRŠKO — Zdravstveni dom Krško ima poleg krškega zdravstvenega doma še tri dislocirane zdravstvene postaje, in sicer na Senovem, v Kostanjevici in na Raki. Teren je na la način sorazmerno dobro pokrit z zdravstvenimi storitvami, kot bi se lahko reklo, toda pomembna je še druga plat medalje. Ustanove, ki delajo samo na eni lokaciji, imajo manjše stroške kot Zdravstveni dom Krško, ki ima več ambulant na različnih krajih. To razliko bi bilo potrebno nekako upoštevati pri finančnih planih, menijo v vodstvu ZD Krško.
Na Senovem je močna zdravstvena postaja, saj tam dela šest medicinskih ekip. Poleg treh zdravnikov splošne medicine imajo tri zobozdravnike, če pa k temu prištejemo še zobno ambulanto v Brestanici, ima senovski zdravstveni dom štiri stomatologe. Celotno medicinsko ekipo na Senovem so zmanjšali za enega delavca, vendar v vodstvu ZD Krško menijo, da bodo morali tega četrtega zdravnika znova poslati v senov-sko ordinacijo. Pokazalo se je namreč, daje zanj v tem rudarskem mestu zadosti dela.
Medtem ko se obisk pacientov pri zdravniku v senovskem zdravstvenem domu v zadnjem času celo povečuje, je obisk nekoliko upadel v Kostanjevici, kjer imajo, statistično gledano, enega zdravnika in pol in približno tako močno zobozdravniško ekipo. Če se bo obisk zmanjševal tudi v bodoče, bo ko-stanjeviška zdravstvena postaja imela poleg sedanje zobozdravniške ekipe samo še enega zdravnika splošne medicine. Raka je med tremi terenskimi izpostavami krškega zdravstvenega doma najbolj ogrožena. Zaradi slabega obiska pri zdravniku na Raki so se na upravi ZD Krško odločili, da se jim ob stalnem pomanjkanju denarja za zdravstvo več ne izplača imeti na Raki zdravnika splošne prakse. Tako od lani dela na Raki samo še zobna ambulanta, kije na voljo tako otrokom kot odraslim, vsakim približno polovico delovnega časa.
L. M.
PRED POMEMBNO ŽIVLJENJSKO ODLOČITVIJO
Osmošolci smo tik pred vpisom v srednje šole. V petek, 6., in v soboto, 7. marca, sta bila informativna dneva na vseh poklicnih in srednjih šolah v Sloveniji. Učence so seznanili z redom na šolah, s predmetniki, z obliko mature in navsezadnje tudi s pogoji za vpis. Kandidati so se vpisali na pole, priložili so tudi lanski uspeh ali ocene iz posameznih predmetov in naziv osnovne šole, ki jo obiskujejo. Tako so na šolah dobili približno sliko o številčnosti in kakovosti njihovih bodočih učencev. Vendar to še niso dokončni podatki, zato sta bila tudi rezervirana dva dneva, da so se lahko učenci informirali na več mestih. Do 28. marca naj bi učenci napisali dokončne prijave. Kjer bo učencev preveč, bodo določili dodatne kriterije, ki bodo temeljili predvsem na uspešno opravljeni »mali maturi« in uspehu v zadnjih štirih letih.
ANITA FILIPČIČ 8. r., OŠ Globoko
Reveže eni božajo, drugi odirajo
Posavski sindikati o socialnem položaju Posavcev — Nespoštovanje kolektivnih _____pogodb — Učinki statusnega preurejanja podjetij in inšpekcija
KRŠKO — V Sloveniji sta precej dejavni dobrodelni organizaciji Rdeči križ in Karitas. Tovrstna skrb za reveže pa najbrž ni najboljša pot iz bede in bi bilo veijetno bolj prav, ko bi bila država »socialna« v tem smislu, da bi ljudem preskrbela dovolj zaposlitev in na ta način plače, s katerimi bi državljani lahko dostojno živeli brez paketov za siromake.
ja tudi kaj prekanalizirati v zasebne
O zaposlovanju in zaslužkih ljudi v Posavju je nekaj znanega tudi iz Pobude za sprejemanje ukrepov za omilitev razmer. Nedavno so jo napisali v posavski območni organizaciji Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Tako imenovana socialna varnost zaposlenih v treh posavskih občinah pada. Gre za to, da zaslužijo vse manj, plače pa so nizke zato, ker šepa gospodarstvo. Če bi denar že bil pri roki, ga delavcem ne izplačajo zaradi zakonskih omejitev in zaradi nespoštovanja dogovorov. Da so podpisani dogovori največkrat vendarle samo mrtva črka na papitju, najlepše kaže usoda splošnih in panožnih kolektivnih pogodb. Po informacijah sindikata večina firm izpolnjuje komaj 50 do 80 odst. tarifnega dela kolektivne pogodbe. Sindikat zahteva 100-odstot-ne plače po kolektivni pogodbi.
Negotov položaj delavstva s pridom izkoriščajo »sposobni kadri«. Delujejo v tem smislu, kot opozarja sindikat, da spreminjajo pravni položaj podjetja in razpuščajo organe upravljanja. Poleg tega, da na ta način omejujejo delavsko soodločanje, so pripravljeni od premoženja podjet-
ALKOHOL MED MLADINO
BREŽICE — Po nekaterih informacijah seje med brežiškimi osnovnošolci in srednješolci močno razširilo uživanje alkoholnih pijač, govori pa se tudi o uživanju mamil. Nekateri v Brežicah zato menijo, da bi morali omejiti točenje omenjenih pijač v dopoldanskem času in ostreje nadzorovati, če gostilni-čaiji spoštujejo odlok, po katerem je prepovedano točiti alkoholne pijače mladoletnikom.
POPAČEN GRB
BREŽICE — Brežičani niso zadovoljni s podobo grba, ki je na njihovih registrskih tablicah za motoma vozila.
žepe.
V času, ko je Posavje na nogah in hkrati na tleh zaradi take podjetniške prakse, so območni sindikati napisali omenjeno pobudo. Iz mišjih lukenj
KRŠKI PLESALO V LJUBLJANI
KRŠKO — Člani Plesne skupine DiVi iv Krškega so nastopili v Ljubljani na tekmovanju za pokal Plesnega kluba Kazina Ljubljana. V pionirski kategoriji so 4 krški plesalci z nastopi posegli tudi po medaljah. Uvrstili so se takole: Vesna Vučajnk je dosegla L mesto v stepu, v disko plesih je Josipa Fink zasedla 5. mesto, Sebastjan Vodlan je bil osmi, Vesna Vučanjk in Simona Radkovič pa sta si delili 10. mesto. V show danceu sta se Vesna Vučajnk in Josipa Fink uvrstili na 8. mesto.
brezbrižnosti in sprenevadanja naj bi izbezala tiste, ki morajo po zakonu skrbeti za zakonitost delovanja firm. Poleg sindikata, ki za to po svoje že skrbi, naj bi se zganile tudi občine, saj imajo v tem pogledu še nekaj pristojnosti. V pobudi, ki jo naslavlja na izvršne svete občin Brežice, Krško in Sevnica, območna sindikalna organizacija zato predlaga; »... naložite inš-
• Posavski sindikati v omenjeni Pobudi med drugim predlagajo posavskim izvršnim svetom, naj skušajo najti proračunska sredstva za izplačilo zajamčenih plač. Izvršni sveti naj skupaj s pooblaščenimi zavodi zagotovijo program aktivnega zaposlovanja, javna dela pa naj bodo le začasna oblika zaposlovanja. Občine naj pridobijo denar tudi iz sklada za demografsko ogrožena območja.
pekciji dela zakonsko dolžnost, saj je edina pristojna za nadzor in sankcioniranje nespoštovanja delovno pravnih aktov«.
L. M.
VSAKOGAR OPAZITA — Sedemindvajsetega februarja ponoči, kojebiloie precej mrzlo, sta Sandi in Primož Se takole sedela ob cesti na začetku Krškega inštela vozila. Njun delovni danje ta četrtek trajal od 5.30 do 22.30. Malico sta imela s seboj. Posel sta dobila prek študentskega servisa, delodajalec pa je bil Polni (Foto: M. Luzar)
Gunte so hkrati zadaj in spredaj
Načrti, da bi se vas brez vode znebila kapnice in »cisterniške« preskrbe — Zamenjava vodovodov, ki so ali pa niso dobri — Vodovodna magistrala
GUNTE — Na Gunte vozijo vodo s cisternami, menda največkrat gasilci. Tako kot radodarnih gasilcev, ki za določen denar dostavijo vodo v 4 kilometre oddaljeno vas na kakih 320 metrov nadmorske višine, so G linčani veseli dežja, ki jim prav tako lahko napolni razpokane vodnjake. Tret-
• Konec komunizma je nujno tudi konec antikomunizma. (B. Majer)
je možnosti za vodo ni.
Če ustavite v vasi domačine, bi vam najbrž vsi po vrsti dejali, kot je nedavno rekel Franc Alegro, eden od njih: »Nimamo ne asfalta ne vode, toliko da imamo elektriko. Za vodovod nimamo nobenih možnosti.« Če so tako črnogledi, bodo Gunčani še prijetno presenečeni. Poglejmo, kaj je namreč povedal Janez Kalan, svetovalec v sekretariatu za gospodarsko infrastrukturo na občini Krško, o preskrbi z vodo: »Napeljali bomo vodovod na Gunte. Naložbo v vodovod Rore-Čretež-Gora-Gunte pripravljamo v letošnjem letu.« Gunte so v krški občini po besedah Janeza Kalana edina vas, ki še nima pitne vode iz vodovoda.
Načrt, ki bo v tem pogledu olajšal
življenje Gunčanom, je del širšega programa, s katerim bodo v občini Krško izboljšali preskrbo z vodo. Potem ko naj bi torej že letos prišle v
Vladi so naprtili samovoljnost
Seja brežiške občinske skupščine o odnosu med občinsko skupščino in izvrš-nim svetom — Pozornost ekologiji — Predstavniki v svete zavodov
BREŽICE — V ponedeljek, 16. marca, so zasedali zbori brežiške občinske skupščine. Na seji, kije trajala skoraj 8 ur, so delegati obširno razpravljali o številnih problemih s področja tako imenovane komunalne infrastrukture, nekajkrat pa so skušali odgovoriti na vprašanje, koliko odloča v brežiški občini delegatska skupščina in koliko skupščinski izvršni svet.
Franc Alegro
tem načrtu na vrsto Gunte, bodo prav kmalu sledile gradnje vodovoda v krajevni skupnosti .Veliki Trn in v predelu Podbočja. Časovno bolj odmaknjena je naložba v magistralen vodovod od Senovega preko Krškega in Podbočja v Kostanjevico, vendar je videti ta možnost stvarna, saj jo predvideva tudi študija o preskrbi z vodo občine Krško do leta 2.050.
Z vsakim takim projektom, kot je na primer napovedana gradnja vodovoda na Velikem Trnu — Gunte brez vodovoda so zadeva zase — bodo v krški občini izločili iz uporabe 3 do 4 vaške vodovode. Teh je v občini skupno 60 in vsaj dve tretjini je oporečnih, kot kažejo podatki, s katerimi operira Janez Kalan.
Gunte je potrebno gledati kot poseben primer tudi zato, ker vas dejansko že ima zametek napovedanega vodovoda. »Po vasi že imamo cevi. Ko smo kopali za elektriko, smo v jarke dali še cevi,« pravi Franc Alegro.
M. LUZAR
Predsedniku izvršnega sveta Cirilu Kolešniku in svetu kot ustanovi so očitali samovoljo pri odločanju. Tako naj bi bila brežiška vlada ravnala, ko je lani nekatera denarna sredstva prerazporedila za druge namene, kot jih je sprejela skupščina. Nekateri so ocenili, da gre pri tem »za spreminjanje sklepov skupščine«, in se spraševali, »zakaj mi tu v skupščini sploh smo«. Očitano prerazporeditev je izvršni svet opravil s tako imenovano renominacijo proračuna, delegate na ponedeljkovi seji pa je zanimalo,
»zakaj se pri nekaterih dejavnostih renominira, drugod pa ne«. Na koncu razprave o tej temi so se različno misleči nekako umirili pri skupnem imenovalcu, in sicer, daje gospodarneje, če izvršni svet v danem trenutku pametno preusmeri denar skladno s potrebami in možnostmi, kot da bi sredstva neuporabljena izgubljala vrednost. Ce se o taki prerazporeditvi izvršni svet odloči na korespondenčni seji, je to povsem zakonito, obenem pa je tako delo tudi hitrejše. S tako razlago je predsednik Ciril Kolešnik
zavrnil tiste, ki so tudi v korespondenčni seji videli razlog za kritiko izvršnega sveta.
Na zasedanju so nekaj časa posvetili ekologiji in o njej je postavil veliko vprašanj Ivan Tomše. Na ekologijo se nanaša tudi odlaganje komunalnih cklpadkov; o tej dejavnosti, predvsem o bodoči lokaciji deponije ter o načinu prevzema in shranjevanja odpadkov, pa v brežiški občini še niso rekli zadnje besede, kot se je videlo iz razprav na seji.
V zvezi s t.i. komunalno infrastrukturo je razprava pokazala, da ima skoraj vsaka krajevna skupnost težave s slabimi cestami. V občini je precej vodovodov z oporečno vodo.
M. LUZAR
IBmiNG
Pomisleki o razvojnem centru
Delniška družba CRP
BREŽICE — V Brežicah ustanavljajo delniško družbo Center za razvoj Posavja, v kateri bi v 200 tisoč SLT ustanovitvenega kapitala prispevala 40 odst. občina Brežice, po 30 odst. pa bi vložila Savapro-jekt Krško in Center za razvoj Ljubljana. Center za razvoj Posavja bi pomenil »korak k približevanju podjetniške miselnosti«, kar je brežiški izvršni svet pojasnil v 20 točkah, s katerimi pojasnjuje temeljne cilje CRP. Tako naj bi ta delniška družba delovala kot inženirinška firma z načrti za razvoj gospodarstva in negospodarstva v občini. CRP naj bi spodbujal sodelovanje Posavja ter sodelovanje brežiške občine z različnimi območji in ustanovami v vsej državi.
Cetra za razvoj Posavja za zdaj še niso ustanovili. Potem ko je brežiški izvršni svet predlagal zborom brežiške občinske skupščine, naj soglašajo z ustanovitvijo delniške družbe CRP, je brežiški parlament ta predlog v ponedeljek zavrnil. Po dolgotrajni razpravi pred zasedanjem, ali sodi ustanovitev CRP na dnevni red ponedeljkove seje, so se bili o omenjeni firmi pripravljeni pogovaijati. Pozneje, ko so jo v posebni dodatni točki dnevnega reda po približno sedmih urah dela pričeli obravnavati, pa so dokončno sklenili, da o ustanovitvi omenjene delniške družbe tokrat ne bodo nič sklepali, ker ima skupščina o celotni zadevi daleč premalo informacij.
Tak izid razprave se vsebinsko ujema z vprašanji, ki jih je klub delegatov brežiških prenoviteljev postavil občinskemu izvršnemu svetu. Gre za to, kakšno vlogo pri ustanovitvi CRP imajo izvršni svet in posamezni njegovi člani, in ali člani IS in predstojniki upravnih organov lahko imajo funkcije v omenjenem podjetju. SDP se je tudi zanimala, ali so upravni organi že naročili v CRP kako storitev in za to kaj plačali. Iz napisanih vprašanj, kot tudi iz razprave -oa ponedeljkovi seji skupščine, veje tudi bojazen, da bi bodoči CRP na nepošten način prevzel delo obstoječemu Projektivnemu biroju Region Brežice.
L. M.
HVALA ZA POMOČ
Sem begunka iz Vinkovca s tremi otroki. Zaradi vojne smo se zatekli v Trbovlje, kjer smo bili od 8. novembra do 20. decembra. Ko sem ostala brez materialnih in denarnih sredstev, ko nisem vedela, kako naprej v neznanem kraju, sem se obrnila na Rdeči križ Trbovlje.
Sprejela nas je Meta Škrbec in nas jez veliko človeško toplino poslušala. Videla je, da smo slabo oblečeni, takoj nam je pomagala, da smo se topleje oblekli, nam preskrbela hrano ter bivališče v Zbirnem centru za begunce v Ljubljani. Organizirala je tudi brezplačen prevoz z vozilom Rdečega križa. Peljal nas je Milovan vStarčevič. Vsem, predvsem pa Škrbčevi in Starčeviču, iskrena hvala.
SNJEŽANA, SANJA, BORISLAV in BRANISLAV GONZAREK
SERVIS — TRGOVINA
Jedinščica 27, NOVO MESTO, tel. fax: 068/26-004
Canon • KD©(DGQ • INlaisIhiiuifi
Fotokopirni stroji, telefaksi, računalniška oprema, potrošni material, rezervni deli ter papir
za fotokopiranje.
Nakup fotokopirnih strojev je možen po sistemu: staro za novo, leasing ter obročno
odplačevanje.
Za vzdrževanje ter nakup se priporoča BIRING Novo mesto
Nakup fotokopirnih strojev vam nudimo tudi na obroke.
mm• **
(TELEVIZIJSKI SPORED
* "''vi*,
21.30	MALI KONCERT
21.55	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.20	NAPOVEDNIK
22.25	SOVA:
KRILA, amer. naniz., 8. epizoda COPLAN, franc, naniz., 3/10 VES SVET JE ODER, angl. dok. serija, 4/13
ČETRTEK, 19. ffl.
SLOVENIJA I
9.35	— 12.10 in 14.45 — 1.00 TELETEKST
9.50	VIDEO STRANI
10.00	PROGRAM ZA OTROKE PEDENJŽEP JAPONSKE PRAVLJICE
11.00	ŠOLSKA TV, ponovitev
11.30	SLOVENCI V ZAMEJSTVU, ponovitev
12.00	POROČILA
15.10	NAPOVEDNIK
15.15	ŠPORTNA SREDA, ponovitev
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1
17.10	SLOVENSKA KRONIKA
17.20	PROGRAM ZA OTROKE
SUPER BABICA, angl. naniz.,
18.40	ŽE VESTE..., svetovalno izobraževalna oddaja
19.10	RISANKA
19.17	NAPOVEDNIK
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	RAZREDNIK, amer. naniz., 17/22
20.30	MAJA VAM PREDSTAVLJA
21.40	TEDNIK
22.30	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.55	POSLOVNA BORZA
23.05	EP VIDEO STRANI
23.10	SOVA
23.10	BOŽJI MLINI NA VETER, amer. nadalj., 1/4
23.55	ŠINGEN, japonska nadalj., 1/12
0.50 VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
1.10	Video strani — 11.20 Finale SP v alpskem smučanju: superveleslalom (ž) — 14.50 Sova (ponovitev) — 17.00 Superveleslalom (ž), posnetek — 17.40 Euroritem (46. oddaja) — 18.00 Regionalni programi - Koper — 19.00 Video lestvica — 19.25 Napovednik — 19.30 Dnevnik RAI — 20.05 Gospodarska oddaja — 20.35 Umetniški večer Igralec šaha (franc, nemi film); Stoletnici filma naproti - 23.20 Yutel
PETEK, 20. ID.
SLOVENIJA 1
8.55	— 12.10 in 13.35 — 1.15 TELETEKST
9.10	VIDEO STRANI
9.20	PROGRAM ZA OTROKE
LEGENDE SVETA, 9. epizoda kanadske naniz.-
PRA VUICE IZ LUTKARJEVEGA VOZIČKA
JELENČEK, ponovitev serije HTV, 4/13
10.40	EURORIT EM, ponovitev
11.00	PO SLEDEH NAPREDKA, po-* novitev
12.00	POROČILA
14.00	NAPOVEDNIK
14.05	UMETNIŠKI VEČER, ponovitev
16.20	GOSPODARSKA ODDAJA
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1
17.10	SLOVENSKA KRONIKA
17.20	TOK TOK, kontaktna oddaja za mladostnike
19.10	RISANKA
19.17	NAPOVEDNIK
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
19.55	FORUM
20.15	BERTINIJEVI, nemška nadalj., 3/10
21.10	ZGODOVINA VATIKANA ffl: OD KONSTANTINA V NAŠ ČAS, 2. del
22.05	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22 35 SOVA’
22.35	PRI HUXTABLOVIH, 34. epizoda amer. naniz.
23.00	BOŽJI MLINI NA VETER, amer. nandalj., 2/4
23.45	HEROIN, franc, film
1.05	VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
8.40	Video strani — 8.50 Crans Montana: finale SP v alpskem smučanju: veleslalom (m), 1. tek — 11.50 Veleslalom (m), 2. tek — 15.10 Video strani — 15.20 Sova (ponovitev) — 17.00 VeTeslalom (m), posnetek — 17.40 Euroritem (ponovitev 46. oddaje) — 18.00 Regionalni program -Maribor — 19.00 Jazz in blues — 19.25 Napovednik — 19.30 Dnevnik ZDF —20.00 Koncert simfonikov RTV Ljubljana (1. del) — 20.40 Dobrodošli —
21.10	Večerni gost: Janez Lombergar —
21.55	Video noč — 0.55 Yutcl
SOBOTA, 21. III.
SLOVENIJA 1
8.20	— 2.00 TELETEKST
8.35	VIDEO STRANI
8.45	IZBOR
8.45	ANGLEŠČINA - FOLLOW ME, 41. lekcija
9.05	RADOVEDNI TAČEK
9.15	KLUB KLOBUK
11.00	ZGODBE IZ ŠKOLJKE
12.00	POROČILA
12.05	TOK, TOK, ponovitev
13.50	VEČERNI GOST: JANEZ LOMBERGAR, ponovitev
14.40	MAJA VAM PREDSTAVLJA, ponovitev
15.55	NAPOVEDNIK
16.00	TEDNIK, ponovitev
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1
17.10	PALČEK TOM, amer. film
18.40	ALF, amer. naniz.
19.05	RISANKA
19.10	NAPOVEDNIK
19.15	ŽREBANJE 3X3
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
19.55	UTRIP
20.15	SAN REMO 92
21.20	DELO NA ČRNO, amer. naniz., 8/10
22.05	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.30	NAPOVEDNIK 22 35 SOVA-
22.35	MURPHY BROWN, 16. epizoda amer. naniz.
23.00	BOŽJI MLINI NA VETER, amer. nadalj., 3/4
23.45	TOLAŽBA IN VESEUE, angl. film
1.30	NOČNE URE, 1. epizoda amer. varietejskega programa
1.50	VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
8.50	Crans Montana: finale SP v alpskem smučanju: veleslalom (ž), L tek — 11.50 Veleslalom (ž), 2. tek — 15.40 Video strani — 15.50 Sova (ponovitev) —
17.05	Klasika — 17.30 Svetovalna oddaja — 17.45 Angleščina v poslovnih stikih — 18.00 Poglej in zadeni — 18.30 Video meh — 19.00 Kremenčkovi — 19.25 Napovednik — 19.30 Dnevnik RTV Srbija — 20.15 Filmske uspešnice: Škrlatna barva (amer. film) — 22.20 Alternativni program — 23.50 Yutel
NEDELJA, 22. HI.
SLOVENIJA 1
8.15	— 13.15 in 14.05 — 0.15 TELETEKST
8.30	VIDEO STRANI
8.40	PROGRAM ZA OTROKE, ponovitev:
ŽIV ŽAV
SUPER BABICA, angl. naniz., 10/13
10.00	ZVOKI TAMBURIC
10.30	KRIŽKRAŽ, ponovitev
11.30	OBZORJA DUHA
12.00	POROČILA
12.10	KREMENČKOVI, ponovitev amer. risane serije
12.35	VIDEOMEH, ponovitev
14.30	SNEŽNI METEŽ, ponovitev kanadskega filma
15.55	NAPOVEDNIK
16.00	KAPITAN JAMES COOK, angl. nadalj., 4/8
16.50	EP VIDEO STRANI
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1
17.10	DVOMLJIVA SLAVA, amer. film
18.50	MERNIK
19.05	RISANKA 19.13 NAPOVEDNIK
19.20	SLOVENSKI LOTO
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
19.55	ZRCALO TEDNA
20.15	ZDRAVO
21.20	PODARIM - DOBIM
21.40	V NAVZKRIŽNEM OGNJU, kanadska dok. oddaja, 2/2
22.25	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.47 NAPOVEDNIK
77 SA SOVA-
KO SE VNAME STAR PANJ, angl. humor, naniz., 10/13 BOŽJI MLINI NA VETER, amer. nadalj., 4/4 0.05 VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
Opomba: slalom (m), L tek 8.50, 2. tek 11.50; 10.00 SP v poletih; 20.40 Mexico: dirka F-l
18.00	Video strani — 18.10 Napovednik — 18.15 Sova (ponovitev) — 19.25 Napovednik — 19.30 Dnevnik HTV —
20.00	Potovanja (angl. poljudnoznan. serija, 8/9) — 20.50 Dekalog (poljska naniz., 4/10) — 21.45 Športni pregled —
22.05	D. Smole: Zlata čeveljčka (gledal, predstava SNG Drama Ljubljana) —
23.45	Yutel
PONEDELJEK, 23. III.
SLOVENIJA 1
9.00	— 12.10 in 16.00 — 0.50 TELETEKST
9.15	VIDEO STRANI
9.25	PROGRAM ZA OTROKE
10.15	BERTINIJEVI, ponovitev nemške nadalj., 2/10
11.00	TV MERNIK, FORUM, UTRIP, ZRCALO TEDNA, ponovitve
12.00	POROČILA
16.25	NAPOVEDNIK
16.30	PODARIM - DOBIM
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1
17.10	SLOVENSKA KRONIKA
17.20	PROGRAM ZA OTROKE
18.10	OBZORJA DUHA, ponovitev
18.45	BOJ ZA OBSTANEK, angl. poljudnoznan. oddaja
19.10	RISANKA
19.17	NAPOVEDNIK
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	MR. BEAN, angl. naniz., 3/4
20.35	DOSJE
21.20	K. Čašule: VEJICA, drama MTV
22.40	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
23.07 NAPOVEDNIK
23.10	SOVA:
COPLAN, franc, naniz., 1/10 ZVEZDNE STEZE, 12. epizoda amer. naniz.
0.40 VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
16.15	Video strani — 16.25 Sova (ponovitev) — 17.40 Euroritem — 18.00 SP v poletih (posnetek) — 19.00 Videošpon —
19.25	Napovednik — 19.30 Dnevnik KP — 20.05 Žarišče — 20.30 Zelena ura —
21.30	Videogodba — 22.00 Alpe-Do-nava-Jadran — 22.30 Sedma steza —
22.50	Ciklus filmov A. Hitchcocka: Tajni agent (angl. film, ČB) — 0.15 Yutel
TOREK, 24. ID.
SLOVENIJA 1
8.25	— 12.10 in 14.25 — 0.35 TELETEKST
8.40	VIDEO STRANI
8.50	PROGRAM ZA OTROKE
9.50	ŠOLSKA TV
10.50	EURORITEM, ponovitev
11.10	SEDMA STEZA, ponovitev
11.30	SVETOVALNA ODDAJA, ponovitev
11.45	ANGLEŠČINA V POSLOVNIH STIKIJL ponovitev
12.00	POROČILA
14.40	VIDEO STRANI
14.50	NAPOVEDNIK
14.55	TAJNI AGENT, ponovitev angl. filma
16.20	ALPE-DONAVA-JADRAN, ponovitev
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1
17.10	SLOVENSKA KRONIKA
17.20	PROGRAM ZA OTROKE
18.25	SVET POROČA
19.07 RISANKA
19.17	NAPOVEDNIK
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	PRAVI JUNAK, angl. nadalj., 6/6
21.00	NOVOSTI ZALOŽB
21.10	OSMI DAN
22.05	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.30	POSLOVNA BORZA
22.40	AVSTRALIJA, PRIKLONI SE, avstral. dok. oddaja, 5/7
23.10	NAPOVEDNIK
23.15	SOVA:
CHEMLSFORD LETA 123, angl. naniz., 4/7
COPLAN, franc, naniz., 2/10 0.25 VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
16.20	Video strani — 16.30 Sova (ponovitev) — 18.00 Regionalni programi -Koper — 19.00 Orion — 19.25 Napovednik — 19.30 Dnevnik SA — 20.05 Žarišče — 20.30 Nixon (angl. dok. oddaja, 3/3) — 21.20 TV tribuna (prenos iz CD) — 23.20 Alternativni program: Film — 23.50 Yutel
SREDA, 25. ID.
SLOVENIJA 1
8.15	— 12.10 in 15.30 — 0.40 TELETEKST
8.30	VIDEO STRANI
8.40	PROGRAM ZA OTROKE
9.30	D. Smole: ZLATA ČEVEUČKA, ponovitev
11.10	PRAVI JUNAK, angl. nadalj., 6/6
12.00	POROČILA
15.55	NAPOVEDNIK
16.00	POTOVANJA, angl. poljudnoznanstvena serija., 7/9
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1
17.10	SLOVENSKA KRONIKA
17.20	KLUB KLOBUK
19.05	RISANKA
19.17	NAPOVEDNIK
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	FILM TEDNA
ČRNO BELO V BARVAH
0.30 VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
Opomba: Športna sreda: Pred Planico
15.30	Video strani — 15.40 Osmi dan —
16.30	Sova (ponovitev) — 17.40 Euroritem (ponovitev) — 18.00 Regionalni programi - Maribor — 19.00 Psiho —
19.25	Napovednik — 19.30 Dnevnik ORF — 20.05 Žarišče — 20.30 Športna sreda — 21.00 Komorna glasba skozi stoletja: Neoklasicizem (ponovitev 9. oddaje) — 21.30 Yutel
Polnočne radosti
Sredi noči me iz postelje dvigne predirljivo zvonjenje telefona na hodniku. Kdo neki bi to bil, zaskrbljeno pomislim in še napol zaprtih oči odtavam tja.
Najprej zaslišim oddaljeni veseli smeh in govorjenje več oseb hkrati Nekje imajo praznovanje. Potem zaslišim mnogo bližje hihitanje in šepetanje in končno prijeten ženski glas zapeljivo spregovori
»Kako si kaj, stara sablja? Ali smo te ali nismo? Blazno lepo se imamo, da veš!«
»Da, da« neodločno zamrmram.
Ženska spet nekaj pripoveduje, pa je sploh ne poslušam. Glavo si razbijam z enim samim vprašanjem: »Kdo neki so ti ljudje?« Ne morem in ne morem se spomniti
» Vprašaj ga, če je spal?«
»Ali si že spal?«
Ljubi bog, kaj pa naj bi bil drugega počel ob eni uri ponoči, si mislim. Potem pa le dahnem svoj »da«.
»Pra vi, da je spal,« sporoči moja sogovornica, vsa razposajena, veseli družbi
Spet huronski smeh ter vpitje in zveza se prekine.
Zlezem nazaj v posteljo.
»Kdo pa je bil?« zanima ženo, ki je tudi budna.
»Nimam pojma. Nekje imajo neko zabavo, pa so se spomnili name.«
»Zakaj pa nisi vprašal, kdo te kliče?« me pokara moja boljša polovica »Morda pa so poklicali napačno številko in ti sploh nisi bil pravi«
»Saj v tem je vse bistvo tragike!« rečem skoraj jezno. «Pravi ali ne pravi prebudili pa so naju le!«
SLA VKO KLANČIČAR
Potem neka druga ženska precej glas prišepne tisti prvi:
ZANIMIVI IN AKTUALNI »PRISPEVKI«
Še z letnico 1991 je pred kratkim izšla 2. številka Prispevkov za novejšo zgodovino, ki jih izdaja Inštitut za novejšo zgodovino v Ljubljani. Osrednji del publikacije zavzemajo štiri ta čas nedvomno aktualne razprave: Dušan Nečak piše o Hall-steinovi doktrini in Jugoslaviji, Jože Prinčič o nacionalizaciji industrijskih in rudarskih podjetij v Sloveniji v letu 1946, Vida Deželak-Barič o organiziranosti Komunistične partije Slovenije na Dolenjskem in Notranjskem, Lojz Tršan pa o izvajanju Dolomitske izjave v Ljubljani. Razpravam sledijo odmevi, ocene in poročila ter bibliografija sodelavcev Inštituta za leto 1990.
»Bravo, Nace Junkar«
Že trinajst let uspešno prepeva — Na zadnji ka-seti združil klasično glasbo in klasično popevko
Nekaj čez trideset let ima pevec Nace Junkar iz Ljubljane, pravi posebnež v slovenski zabavni glasbi, kjer se pojavlja že trinajsto leto. V gimnaziji je začel ljubiteljsko peti v Operi, ki mu je postala cilj po tekmovanju mladih pevcev v italijanskem mestu Treviso leta 1977. Od marca 1979 je Nace zaposlen v ljubljanski Operi kot član opernega zbora, prepeva pa tudi manjše solistične vloge.
V popevkarske vode je zabredel, ko je srečal pri vojakih v Ajdovščini Ota Pestnerja. Že s prvo pesmijo je uspel. Na predstavi »Prisluhnite in izberite 83« je zmagal s skladbo Ti si moja melodija. Na Veseli jeseni 85 je dobil nagrado strokovne žirije za skledbo Mati, na Slovenski popevki 86 je zmagal s skladbo Moja kancona. Sledile so zmage v duetih z Otom Pestnerjem na Veseli jeseni
86 s skladbo Slovenija, najlepša si dežela in na Veseli jeseni 89 s skladbo Mamna lbezen, s Heleno Blagne pa na .Melodijah morja in sonca 89 s pesmijo Vrniva se na najino obalo. Leto kasneje je v Portorožu dobil prvo nagrado za solistično izvajanje skladbe Slovenski mornar. Izdal je tri male plošče, cel kup skladb, ki so uvrščene na festivalske in kompilacijske ter priložnostne kasete. Samostojnih kaset je sedaj izšlo osem.
Lani je izdal kaseto Bravo, Nace Junkar, ki jo je podprlo ministrstvo za turizem. Na ovitku je znak Slovenije, napis je v štirih jezikih. Na kaseti je 12 skladb, ki sodijo vmes med klasično glasbo in klasično popevko. Gre za najbolj priljubljene operne arije v moderni priredbi in aranžmaju.
DRAGO PAPLER
Hodil po zemlji sem naši...
»Hodil po zemlji sem naši in pil nje prelesti« je vzhičeno zapel Oton Župančič. Več desetletij za njim pa je Tomaž Šalamun sprevrgel ta njegov svetli stih v »Hodil po zemlji sem naši in dobil čir na želodcu«. In res: eno in drugo je. Lepa je naša domovina, da nobena tako. A z njo delamo tako grdo, da tudi nihče menda ne tako. Onesnažili smo jo in jo še onesnažujemo na vse kriplje. Zasvi-njali smo naravo, zastrupili vode, zasmradili zrak, razvrednotili prostor z nepremišljenimi pozidavami, zadnje čase smo priče nebrzdanemu izsekavanju gozdo v. Po drugi strani pa je kljub vsemu pri nas še toliko lepote, miline, prvinskosti, nepotvorjenosti A če si ne bomo vsi prizadevali za ohranitev tega, bo kmalu ostal le še spomin. Za ohranitev čistega in lepega okolja je v prvi vrsti dolžan vsak človek najprej pomesti pred svojim pragom, v dobesednem in prenesenem pomenu. Misli globalno, ukrepaj lokalno, je geslo okoljevarstvenikov po vsem svetu. Tokrat nekaj predlogov za tako pometanje in lokalno ukrepanje, kamor sodi tudi iskanje in kaznovanje krivcev. (Besedilo in slike: A. Bartelj)
Hrib pri Orehku
Potok Klamfer pod Hrušico
Potok Klamfer pod Hrušico
Ob robu Šentjerneja
Trebanjska monografija
V Trebnjem pričakujejo izid knjige Naši kraji, I jo je napisal France Režun — Celovito o občir
TREBNJE — Tu že kar nekaj časa pričakujejo izid knjige, ki bo celovito predstavila ozemlje zdajšnje trebanjske občine in življenje na njem od sive davnine do današnjih dni. Gre za knjigo Naši kraji s podnaslovom Podobe preteklosti in sedanjosti v občini Trebnje, ki jo je napisal France Režun, tiskajo pa jo v Tiskarni Novo mesto. Sprva so načrtovali, da bi knjiga prišla na svetlo ob koncu minulega leta, in ker se to ni zgodilo, so se pripravljali na njen izid februarja, ob slovenskem kulturnem prazniku. Najrazličnejši razlogi so prestavljali natis iz meseca v mesec, tako da bo knjiga končno izšla v nekaj tednih, najverjetneje v začetku aprila.
Knjiga Naši kraji je monografsko zasnovano delo o trebanjski občini, in to tako, pravi avtor, da bo bralec v njenem prvem delu dobil geografski, geološki, demografski in zgodovinski opis, skratka opis narave ■n pogojev za življenje ljudi. Iz tega opisa je razvidno, daje bila trebanjska občina poseljena že pred tisočletji, o čemer pričajo tudi številna arheološka najdišča, ki so zlasti ob Temenici in v Mirenski dolini dokaj nagosto posejana. Sicer pa je moralo preteči veliko voda in stoletij, preden seje življenje tod kolikor toliko uravnovesilo, da so se ljudje ustalili, si zgradili domove in naselja.
V drugem delu knjige so podrobnejši opisi krajev in okolice, zlasti večjih, tistih, ki predstavljajo krajevna središča v današnji občini. Avtorju je uspelo, daje na podlagi pisnih virov in drugih pričevanj prikazal, kakšni so bili ti kraji v preteklosti, kakšno življenje so imeli in kako je v njih danes. Pri tem je navedel številne zanimivosti, vključno s tistimi, ki povedo, kateri znameniti ljudje so izšli iz katerega od krajev ali pa bili ž njimi kakorkoli povezani. Pisni del knjige se končuje s prikazom današnjih podob krajev in oblik življenja ter vsega, kar pred-
France Režun
stavlja gospodarsko, kulturno in sploh duhovno strukturo občine.
»Gradivo za to knjigo sem začel zbirati že pred leti, takrat, ko sem bil sodelavec Krajevnega leksikona Slovenije. Prepotoval sem občino po dolgem in počez, obiskal malone vsako vas in zaselek in se pogovarjal z mnogimi ljudmi. Zbral sem res veliko podatkov, ki sem jih potem primerjal s pisnimi viri in dopolnil, kjer seje to zdelo potrebno,« pripoveduje France Režun in doda, daje pri pisanju uporabil samo tisto, kar je bilo neobhodno za monografski prikaz. »Besedila je za okoli 120 strani, knjigo pa bo obogatilo še okoli 100 barvnih prilog, številni zemljevidi, od tega več tematskih, pa risbe in druge ilustracije, ki jih je prispeval likovnik Lucijan Reščič. Sam sem dodal nekaj lastnih verzov, ki govorijo o naravi in usodni povezanosti človeka z njo, in z njimi nekoliko .razširil’ naslove posameznih poglavij. Mislim, da to bralcev ne bo motilo, čeprav se zavedam, da knjiga ni namenjena literarnim objavam.«
I. ZORAN
»Naša pesem« letos prvič z Dolenjci
Na slovenskem zborovskem tekmovanju aprila v Mariboru bo nastopil tudi Komorni zbor iz Trebnjega pod vodstvom Igorja Teršarja — Pokrovitelj bo Kučan
MARIBOR — Tu bo od 10. do 12. aprila osrednje slovensko zborovsko tekmovanje Naša pesem 92. V prvem krogu, ki pomeni nacionalno tekmovanje, se ga bo udeležilo šestnajst moških, ženskih in mešanih zborov, in to iz Ajdovščine, Celja, Domžal, Ljubljane, Maribora, Kranja, Šoštanja, Trebnjega, Velenja in Vrhnike. V drugem krogu pa se bodo izbranim slovenskim pevskim zborom pridružili še zbori iz Gradca (Avstrija), Tallinna (Estonija), Zagreba (Hrvaška), Rige (Latvija) in Nižnjega Novgoroda (Ruska federacija) ter najboljša zbora z Naše pesmi 90 — Mešani pevski zbor Obala iz Kopra in Vokalna skupina Ave iz Ljubljane.
Bienalno slovensko tekmovanje letos torej prerašča svoje dosedanje okvire in prvič postaja mednarodna zborovska prireditev. Število sodelujočih zborov od drugod je morebiti res videti skromno, potrjuje pa velik ugled, ki so ga sebi in Sloveniji pridobili slovenski zbori z dosežki na tradicionalnih mednarodnih tekmovanjih in festivalih. Naša pesem 92 pa se uvršča tudi med promocije mlade
600 DOLENJCEV NA MATINEJI
ČRNOMELJ — Glasbena mladina Bele krajine pri glasbeni šoli Črnomelj je v torek in sredo, 17. in 18. marca, popeljala 600 mladih iz Bele krajine in Dolenjske v Gallusovo dvorano Can-kaijevega doma na simfonično matinejo orkestra slovenske Filharmonije pod taktirko dirigenta Simona Robinsona. Bilo je lepo glasbeno doživetje, v katerem so poslušali Bethovnovo 4. simfonijo v B-duru.
RAZSTAVA NA OBČINI
NOVO MESTO — V stavbi novomeške občinske skupščine ob Ljubljanski cesti se s ciklom svojih novejših likovnih stvaritev predstavlja slikar Boris Zajc, doma iz Birče vasi.
KRŠKI GLASBENI VEČER
KRŠKO — V četrtek, 26. marca, ob 19. uri bo v Kulturnem domu Krško skupni koncert domačih glasbenih poustvarjalcev, in sicer bosta nastopila Mešani pevski zbor Viktor Parma in Pihalni orkester Videm. Predstavila se bosta s programom, ki bo prav gotovo pritegnil poslušalce. Mladina bo imela pri vstopnini 50-odstoten popust.
slovenske države in slovenske državnosti. Pokroviteljstvo je sprejel pred-
• Iz Trebnjega se bo zborovskega tekmovanja Naša pesem 92 v Mariboru udeležil Komorni zbor, ki ga vodi Igor Teršar. To je mlad pevski zbor, ki deluje šele nekaj let, a je pod vodstvom tudi mladega in prizadevnega dirigenta že po prvih javnih nastopih opozoril nase. Zbor je iz leta v leto kvalitetno rasel in to ni ostalo neopaženo. Tekmovanja v Mariboru se udeležuje prvič in je sploh prvi odrasli zbor v južni Sloveniji, ki mu je uspelo prebiti se med najboljše amaterske pevske zbore v Sloveniji.
sednik državnega predsedstva Milan Kučan.
V programskem pogledu je Naša pesem 92 zahtevnejša in bogatejša od
prejšnjih zborovskih tekmovanj v Mariboru. Izvedena bo s šestimi koncerti. Vsak zbor, ki se bo izkazal v prvem krogu tekmovanja, bo nastopil še dvakrat. Koncertni nastop vsebuje obvezne skladbe Jakoba Gallusa ter izvirna zborovska dela iz domače in tuje klasične in sodobne literature. Zaključni nastop je posvečen ljudski pesmi, kar bo omogočilo pestro predstavitev folklornega izročila iz raznih okolij. Zbori iz tujine bodo izvedli tudi nekaj koncertov po Sloveniji.
Mednarodno ocenjevalno žirijo bo vodil znani slovenski dirigent Marko Munih. Tekmujoči zbori bodo lahko dobili poleg priznanj tudi nagrade.
I. Z.
FOTOGRAFSKE
METAMORFOZE
LJUBLJANA — V Moderni galeriji v Ljubljani so odprli 17. marca razstavo fotografij Janeza Bogataja pod naslovom Fotografske metamorfoze krajine. »Bogatajevo fotografijo lahko opredelimo kot čisti artefakt, krajino pa kot tisto minimalno, toda neizogibno realno izhodišče, ki je še potrebno za nakazovanje iskanih imaginarnih razsežnosti«, so zapisali prireditelji razstave.
Pionir že deset let živi s pesmijo
Pevski zbor novomeškega Pionirja z jubilejnim koncertom praznoval 10-letnico ustanovitve — Nastopil tudi zbor ajdovskega Primorja — Gallusove značke
NO\ O MESTO Tri največje delovne organizacije v Novem mestu imajo svoje mešane pevske zbore. To so Krka, IMV in Pionir. Najprej so začeli orga-
izirano prepevati zaposleni v Krki. Po zgledu tovarne zdravil so veliko let asneje, pred desetimi leti, ustanovili pevski zbor tudi v Pionirju. Mešani zbor je prv a leta vodil France Milek, leta 1986 pa gaje kot zborovodja prevzel prof. ranči Može. Število pevcev in pevk seje prvih osem let nenehno spreminjalo.
Je Pravzaprav do leta 1990, ko seje pionirjev cem pridružil zbor iz occa. J akrat se Pioniijev zbor ni le glasovno okrepil, temveč se je tudi števil-no ustalil. Zdaj poje v njem sedemindvajset pevcev in pevk in toliko jih je pelo , y ^hoto, 14. marca, zvečer v novomeškem Domu kulture, ko je zbor pro-s avljal 10-letnico delovanja z jubilejnim koncertom.
Na tem koncertu se je Pioniijev zbor predstavil s programom, ki je obsegal deset pesmi, od Gallusove Quam galli-na do narodne Furmanske, ki jo je priredil zborovodja Franci Može in vanjo vnesel pogovor. Poleg slovenskih narodnih in umetnih pesmi so na odru zazvenele tudi slovaške, dalmatinske in
španske melodije. Nastop je pokazal, da je pevski kolektiv Pionirjevega zbora dosegel raven, ob kateri mu niti v pevsko razvitejših krajih, kot je Novo mesto, nikakor ne bi bilo treba zardevati. Seveda je za takšen vzpon zaslužen predvsem zborovodja Franci Može, ki zna pevce in pevke prav gotovo tudi
Dve koncepciji za prenovo
Priprava osnovne šole za postindustrijski čas
Prejšnji četrtek popoldne je bila v Ljubljani predstavljena nova strokovna študija o perspektivah razvoja osnovne sole v Republiki Sloveniji. V manj kot devetih mesecih jo je po naročilu Ministrstva za šolstvo in šport pripravila ekspertna skupina, katere delo je koordinirala dr. Darja Piciga. V skupino so bili vključeni še naslednji strokovnjaki: rnag. Janez Bečaj, Dora Gobec, dr. Martin Kramar, mag. Lidija Magajna, dr. Bariča Marentič-Požarnik, dr. Cveta Razdevšek — Pučko, Marja Strojin, dr. Veljko Troha in Anica Uranjek. S prispevki za osvetlitev posameznih vprašanj pa so sodelovali tudi dr. Miroslav Galeša, Bogomir Mihevc in mag. Marjan Šetinc.
Predlog nove zasnove slovenske ob-yezne šole je nastajal na podlagi dosežene stopnje razvoja naše osnovne šole m stopnje razvoja znanosti o šolastvu pri nas in v svetu ter primerjav in rešitev v drugih šolskih sistemih, seveda s poudarki na pričakovanjih razvoja in po treh v postindustrijskem času. To strokovno poročilo ne obide niti predšolske vzgoje niti srednjega šolstva, toda težišče raziskav in odgovorov v obliki predlogov pa namenja osnovni šoli, njenim Gljem, vprašanjem začetka in trajanja obveznega izobraževanja, značilnostim Posameznih stopenj v tem sistemu, preverjanju znanja, ocenjevanju in napredovanju, sodelovanju med starši in šolo, prednostim in slabostim različnih oblik
diferenciacije ter še posebej kadrovskim pogojem za uresničevanje ciljev in nalog notranje prenovljene osnovne šole. Uvajanje vseh sprememb, reformnih in prenovitvenih, naj bo postopno, spremljano in sproti ovrednoteno.
Udeleženci na predstavitvi so pohvalno pritrdili nakazanim predlogom oziroma možnim rešitvam, saj ta študija v marsičem presega in hkrati dopolnjuje Globalno koncepcijo razvoja vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji, ki jo je za osnovo vsem nadaljnjim prizadevanjem in možnostim za razvoj tudi osnovne šole izdelal Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport. Nesporno sc bo na podlagi obeh koncepcij lažje odločati za perspektive razvoja naše obvezne šole. Poročilo nove koncepcije bo objavljeno v reviji Didaktika. Predvideno namreč je, da o njem steče razprava v strokovni in drugi zainteresirani javnosti.
Najbolj strokovno utemeljene predlagane rešitve iz obeh koncepcij naj bi strnili v enotno poročilo in ga skupaj z drugimi gradivi, aktualnimi za naše šolstvo, kaj kmalu izročili v obravnavo slovenskemu parlamentu.
V sklopu iskanja oziroma potrjevanja temeljnih rešitev za prihodnjo podobo našega obveznega izobraževanja se bo oblikoval tudi novi zakon o osnovni šoli.
JOŽE ŠKUFCA
motivirati, da dajo kar največ iz sebe. Jubilantom se je na odru pridružil gradbeniški mešani pevski zbor Primorje iz Ajdovščine in pod vodstvom zborovodkinje Sonje Červ zapel pet pesmi.
Pred začetkom zadnjega dela pevskega programa so podelili priznanja in
• Obiskovalci sobotnega pevskega večera v novomeškem Domu kulture so lahko kupili kaseto s pesmimi, ki jih poje mešani pevski zbor Pionir. Kaseta je izšla ob 10-letnici delovanja tega zbora.
nagrade. Slavko Rauch, predsednik odbora za glasbeno dejavnost pri novomeški ZKO, je številnim pevcem in pevkam Pionirjevega zbora podelil Gallusove značke in zborovodji Franciju Možetu priznanje ZKO Novo mesto, Miha Kastelec, presednik Pionirjevega zbora, pa pevcem in pevkam, ki pojo v tem zboru že od začetka, darila GIP Pionir — knjige.
I. Z.
• Prižgi luč najprej v sebi, šele potem v mošeji. (Hindujski pregovor)
Recital iz »Pompejev«
Pesniški večer Marjance Kočevar v Črnomlju
ČRNOMELJ — Pompeji so starorimsko mesto, ki se mu je cvetoče življenje končalo pod lavo in pepelom ob silovitem izbruhu ognjenika Vezuva. Za pesnico Marjanco Kočevar so Pompeji soznačnica za stanje, ko se ji najgloblja doživetja sesujejo v ruševine. Zgodbo takih »sesutij« prinaša njena druga pesniška zbirka, ki je, seveda pod naslovom Pompeji, izšla pred dobrim letom pri krški Založbi Opus in so jo do zdaj že predstavili v več krajih.
Nova predstavitev zbirke Pompeji je bila na literarnem večeru, ki ga je 13. marca pripravila v svojih prostorih črnomaljska Ljudska knjižnica. O knjigi, ki jo je z izvirnimi ilustracijami obogatil akademski kipar Stane Jarm, zunanjo obliko pa ji dal oblikovalec Peter Simič, je nekaj več povedal njen urednik pesnik Silvo Mavsar, ki je tudi glavni urednik Založbe Opus. Dejal je, daje imela zbirka lep odmev v javnosti in
da jo je dobro ocenila tudi kritika, to pa pove, da so Pompeji Marjance Kočevar kakovostna pesniška stvaritev.
Zatem sta pesmi iz omenjene zbirke izmenoma brala avtorica in Silvo Mavsar, pevka Stanka Macur pa je vmes zapela, deloma ob lastni kitarski spremljavi in deloma ob spremljavi Janka Avsenaka z elektronsko klaviaturo, pet songov oziroma pet pesmi iz zbirke Pompeji, ki jih je sama tudi uglasbila.
Obiskovalci so z zanimanjem prisluhnili pesniški besedi, ki jo je dopolnjevala glasba, tembolj, ker so lahko poslušali svojo belokranjsko rojakinjo. Pesnica Marjanca Kočevarje namreč doma iz Metlike, nekaj časa je živela v Kočevju, zdaj pa živi in dela v Novem mestu. Njena zbirka Pompeji je bila v črnomaljski knjižnici tudi naprodaj in so jo nekateri obiskovalci kupili.
I. Z.
Na srednjo šolo letos brez sprejemnega izpita
Preverjanje ustreznega znanja bo že maja na OŠ
Dijaki četnih letnikov srednjih šol bodo tudi letos množično pohiteli na univerzo, kjer pa jih bodo ustavili sprejemni izpiti, pišejo Šolski razgledi Ta učiteljski časopis navaja, da bodo letos sprejemni izpiti na univerzi pozneje kot običajno, po 10. juliju. Junija bodo na srednjih šolah zaključni izpiti ki jih bo treba prvič opraviti v celotnem obsegu.
Sprejemni izpiti na srednjih šolah bodo zelo okrnjeni, ali pa jih sploh ne
bo. Učenci ki s tem šolskim letom končujejo osmi osnovnošolski razred, bodo namreč opravljali sprejemni izpit na srednji šoli le s preizkusom posebnih znanj in spretnosti, kjer bodo to zahtevali Sprejemnega splošnega izpita (iz matematike in slovenščine) pa na srednjih šolah ne bo več. Tovrstno preverjanje znanja bodo kandidati za vpis na srednje šole opravljali na svojih osnovnih šolah, in to že maja
Koristna pedagoška delavnica
S seminarja o akcijskem raziskovanju v osnovni šoli pod vodstvom dr. Bari-ce Marentič-Požarnik — Ideje prenesti v šole, ne pa delati po starem
V zadnjem času pridobivata naša osnovna šola in tudi učitelj več strokovne samostojnosti. S samostojnostjo pa se povečuje tudi odgovornost do dela. Zdi se, da še nikoli ni bilo čutiti tolikšne zavzetosti pri iskanju najboljših poti do tistega velikega cilja — na nevsiljiv in zanimiv način pripeljati mlade do bogatega in predvsem uporabnega znanja. Pedagoška stroka ponuja šolnikom vrsto bolj ali manj kvalitetnih seminarjev. Jasno je, da se vseh ne moremo udeležiti. Toda nekateri bi morali bili v resnici dostopni vsem, ki gredo v korak s časom in želijo v svojo prakso vnašati naj novejša dognanja pedagoške stroke.
Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport, OE Novo mesto, je
11. in 12. marca v Dolenjskih Toplicah organiziral seminar z naslovom A kcijsko raz iško vanje v osnovni šoli. Udeležilo se ga je petindvajset učiteljev, šolskih svetovalnih delavcev in ravnateljev. Celoten program je potekal v obliki pedagoške delavnice, ki jo je usmerjala priznana strokovnjakinja dr. Bariča Marenlič-Požarnikova. Razdeljeni v pet mešanih skupin, smo udeleženci najprej izrazili svoja pričakovanja in s tem deloma vplivali na sam potek delavnice. Kratko predavanje dr. Požarnikove o razlikah med tradicionalnim in akcijskim raziskovanjem ter o fazah akcij-skega raziskovanja je bilo dobro izhodišče za samostojna delo posameznih skupin. Zanimivo je, da smo si neodvisno drug od drugega izbra-
li dve temi raziskovanja: sodelovanje staršev s šolo in razumevanje prebranega. Kaže, da sta na naših šolah to še vedno nerešena problema Delo skupin je potekalo v prijetnem, a zelo delavnem in ustvarjalnem vzdušju. Ob koncu smo svoje primere akcijskih raziskav predstavili. Zanimivo je bilo prisluhniti tudi pedagoginjama Jelki Mervar in Zlati Kocjan, ki imata s tovrstnim delom v šoli precejšnje izkušnje.
In kaj naj zapišem ob koncu? Morda to, da so se v vseh nas prižigale številne ideje, ki jih bomo poskušali uresničili v svojih šolah. Upamo, da bodo kljub nemirnim časom naletele na ugodna tla. Korak na mestu namreč danes že pomeni zaostanek.MARTINA PICEK
Umrl pisatelj Anton Ingolič
V sredo, 11. marca, popoldne je v Ljubljani umrl akademik pisatelj Anton Ingolič. S prizorišča človeškega življenja je odšel dobra dva meseca po dopolnjenem 85. letu. Bil je eden naših najplo-dovitejših pripovednikov, za njim ostaja opus, ki obsega nad 70 knjig za odrasle in mladino. To pove, da je pisal z nenavadno lahkoto, ne z muko. Snov je zajemal iz ži vljenja, kot ga je sam dojel, in to življenje ubesedoval stvarno. Ustvarjal je iz širokega epskega zamaha. Se posebej sta ga zanimala mali človek in njegova usoda. Prvi je spregovoril v slovenski literaturi o lukarjih, viničarjih in splavarjih. Tovrstna dela bodo bralci še dolgo radi prebirali Mladi pa bodo še naprej segali po tistih njegovih knjigah, v katerih je opisal dogodivščine iz življenja mladostnikov.
Anton Ingoličje bil tudi v tujini zelo znan pisatelj. Več kot polovico njegovih knjig so v prevodih izdali tudi v tujini Je eden redkih slovenskih književnikov, ki je preveden tudi v kitajščino. V tujino je pisatelj tudi sam rad šel Znana so njegova potovanja v Afriko, v Sibirijo in k našim v Ameriko, da številnih Ingoličevih poti po Evropi niti ne omenjamo. Potovanja so bila zanj prava sla, ki pa ji je lahko zadostil šele potem, ko se je upokojil. Prej je kot profesor slovenskega jezika služboval na gimnazijah, nazadnje v Ljubljani Med vojno je bil izgnanec v Srbiji po njej pa se je najprej vrnil na ptujsko gimnazijo, kjer je kot domačin s Spodnje Polskave v ptujski okolici tudi začel pred vojno okušati kruh srednješolskega profesorja. Svoje zadnje potovanje je končal v domačem kraju. Tam so ga pokopali v nedeljo, 15. marca.
l.Z.
Večer pianistke
V Črnomlju nastopila do-mačinka Nana Kure
ČRNOMELJ — Minuli petek zvečer se je v črnomaljskem kulturnem domu predstavila ljubiteljem glasbene umetnosti domačinka Nana Kure, absolventka 4. letnika klavirja na srednji šoli v Ljubljani, in sicer v razredu prof. Alenke Dekleva. Na klavirskem recitalu je izvajala Bachove, Beethovnove, Chopinove in Debussvjeve skladbe in navdušila poslušalce. Zal jih je bilo v dvorani manj tudi zato, ker je istočasno potekala prireditev, literarni večer Marjance Kočevar, tudi v Ljudski knjižnici.
Kot rečeno, se je Nana Kure zelo lepo predstavila svojim rojakom in pokazala vse znanje, ki gaje osvojila na srednji glasbeni šoli. Do tega je prišla z izjemno marljivostjo in s trdim delom, saj je srednjo glasbeno šolo absolvirala hkrati, ko končuje tudi gimnazijo. Tudi seje že odločila, da bo šla po maturi na Akademijo za glasbo v Ljubljani.
PREDSTAVA ZA OTROKE
METLIKA — Ljudska knjižnica Metlika prireja v nedeljo, 22. marca, ob 16. uri v metliškem kulturnem domu plesno gledališko predstavo Kapljica. Nastopilo bo 25 otrok Plesnega foruma iz Celja. Vstopnina bo 70 tolaijev.
NASTOP METLIŠKIH GODBENIKOV
METLIKA — Mestna godba Metlika bo imela v soboto, 21. marca, ob 20. uri v metliškem kulturnem domu tradicionalni koncert.
POPRAVEK
Na koncertu pevskega zbora IMV v novomeškem Domu kulture ni pel tudi frančiškanski oktet, kakor smo v prejšnji številki po pomoti objavili, pač pa se je predstavil oktet Adoramus pod umetniškim vodstvom Jožice Bradač. Prizadetim in bralcem se za to neljubo napako opravičujemo.
19. marca 1992
DOLENJSKI UST
9
POTA
m stn?
&
Jedrska dobila boj proti odloku
Ustavno sodišče razveljavilo krški občinski odlok o petnajstkratni višini nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, kjer stoji NEK_
KRŠKO — Slovensko elektrogospodarstvo je žedtonec lanskega julija pričelo postopek pred Ustavnim sodiščem Slovenije, s pomočjo katerega je skušalo dokazati nezakonitost odloka krške občinske skupščine o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč. Danes je epilog znan, bržkone pa Krčani in vsi tisti, ki jim je jedrska elektrarna trn v peti, z njim ne bodo zadovoljni.
Sporni občinski odlok ima svoje- tega. Merila in kriteriji, po katerih se vi-
1ZGINILA PIŠTOLA — 12. marca je neznan storilec iz stanovanja Novomeš-čana Janeza S. zmaknil pištolo, vredno 20 tisočakov.
KJE JE KABEL? — V času med 14. januarjem in 12. marcem je nekdo iz skladišča trebanjskega Akripola ukradel 800 metrov električnega kabla, vrednega 48.000 SLT.
OB MOTORNO ŽAGO — Iz odklenjene stanovanjske hiše Antona Planinca je 13. marca izginila motoma žaga Stihi, tip 032, vredna 15.000 tolaijev.
OSUMLJENA TATVINE — 17-letna S. Z. iz Mirne Peči je utemeljeno osumljena, da je 12. marca v prodajalni novomeške Dolenjke ukradla več prehrambenih artiklov. Končna škoda ni znana.
UKRADEL RADIOKASETOFON
—	V noči na 14. marec je bilo vlomljeno v osebni avto Boštjana Slausa iz Novega mesta, ki je bil ob avtoradiokasetofon, vreden 10 tisočakov.
NAŠEL GRANATO — Stane Kočevar z Božakovega je 11. marca med oranjem njive našel topovsko granato, težko 5 kg, ki izhaja še iz II. svetovne vojne. Granato je metliški pirotehnik že uničil.
IZGINIL ZLAT PRSTAN — Neznan storilec je 14. marca iz trgovine z zlatnino, imenovane Čebelica, v Novem mestu zmaknil zlat ženski prstan z belimi kamni, vreden natanko 15.076 tolaijev.
OSTAL BREZ OSEBNEGA AVTA
—	15. marca je iz Ulice Slavka Gruma v Novem mestu neznano kam izginil osebni avto R 4 z registrsko oznako NM 171 —587, last Mirjane Balabanič. Katrca je bila rdeče barve.
NAŠLI UKRADENA AVTOMOBILA
BREŽICE — Posavski policisti so minuli teden našli v Kettejevi ulici v Brežicah dva osebna avtomobila, prvi je bil audi 100 avstrijske registracije, drugi pa audi 80 z zagrebškimi oznakami. Vozili sta bili ukradeni v Zagrebu, policisti pa soju našli še »nepredelana« in so ju vrnili lastnikoma.
vrstno določilo, po katerem je delovnim organizacijam, ki pri svoji dejavnosti uporabljajo radioaktivne elemente, zavoljo katerih je predpisan poseben režim ukrepov in varovanja in ki seveda vplivajo tudi na življenje in vedenje bližnjih in daljnih sosedov, kar petnajstkrat povečano nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Jasno je, da gre za jedrsko elektrarno v Krškem, jasno pa je tudi, da se slovensko elektrogospodarstvo s takšnim odlokom ni strinjalo, saj je sodilo, da zanj ni podlage v zakonu o stavbnih zemljiščih. Ustavno sodišče je temu pritegnilo.
Nobenega dvoma ni, da je občinska skupščina tista, ki določi območje, za katerega se plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, in višino le-
EKSPLOZIJA PLINA V HIŠI
PODTURN — 12. marca ob 9.35 je prišlo do eksplozije plina in kasneje še do požara v stanovanjski hiši Justine Poglajen v Podturnu pri Dolenjskih Toplicah. Poglajenova je bila v času nesreče doma in jo je eksplozija hudo poškodovala, tako da se sedaj zdravi v novomeški bolnišnici. Pok in požar sta popolnoma uničila kuhinjo, dnevno sobo in spalnico, tako da je povzročena škoda ogromna. Vzrok eksplozije še ni znan.
ODNESEL VREČKO Z DENARJEM
MIRNA PEČ — Nekdo je imel 12. marca dober nos: ob vlomu v osebni avto Domžalčana Dušana R., parkiranega v gozdu pri Mimi Peči, je naletel na vrečko z denarjem, last sopotnice Olge I. iz Ljubljane. Vrečka je seveda izginila, z njo pa še ura in dokumenti, tako da je bila Olga 1. vsaj ob 50.000 tolarjev, medtem ko je bilo z vlomom storjene škode za 20 tisočakov.
KDO JE RAZBIJAL ZNAKE?
NOVO MESTO — V noči na 4. marec so neznanci razbili več prometnih znakov, luči javne razsvetljave in stekel na avtobusnih postajališčih po Novem mestu. Škode je kar za 250.000 tolarjev.
šina nadomestila določa, so praviloma opremljenost zemljišča, njegova lega, namembnost in morebitne izjemne dodatne ugodnosti, nikakor pa zakon ne predvideva možnosti, da bi občinski odlok med kriterije za določanje višine nadomestila določil motnje, ki jih bo z uporabo zemljišča povzročal uporabnik. Uporaba takšnega kriterija je po
TAT V DOMAČEM SKLADIŠČU
VRH PRI ŠKOCJANU — Minule dni je neznan storilec vlomil v gospodarsko poslopje na Vrhu pri Škocjanu, kjer ima Anton Konda iz Trebnjega delavnico in priročno skladišče. Zmikavt mu je odnesel 120-litrski kompresor z bojlerjem in trifaznim motorjem, ročno dvigalko z vozičkom, več različnega orodja, zračno in kompresorsko pištolo za montažo koles ter Boschevo črpalko. Konda je vsaj ob 150 tisočakov.

•	Daje klanje in čiščenje kokoši hudo zamudno opravilo, so dolenjski zmikavti dokončno spoznali Temu primerno so se preusmerili na polizdelke in končne izdelke, minuli dnevi so takšno usmeritev potrdili Ani Beg z Otočca je nekdo iz zamrzovalne skrinje, spravljene v garaži, odnesel 60 kilogramov mesa, ne dosti manjša praznina pa je zazijala še v zamrzovalni skrinji Hilmije Hadžiča iz Jurke vasi
•	Pred dnevi je nekdo z nedograjene stanovanjske hiše Dušana Planinca v Črnomlju zmaknil 17 metrov bakrenih žlebov, vrednih 50 tisočakov. Baker je na odpadih dobro plačana surovina, zlasti Romi so z njegovo dnevno ceno najbolj na tekočem.
•	Iz novomeškega Revoza je 10. marca izginilo več pnevmatike in delovnega orodja v skupni vrednosti kar 90.000 tolarjev, namenjenega v domačo delavnico 21-letnega J. P. iz Malega Orehka J. P. bo moral z opremo delavnice počakati še nekaj časa, koliko, bodo odredili sodniki
Je tudi goljufija delo policije?
Vse več jih je, ki skušajo svoje grehe oprati z domnevnimi nezakonitimi po-stopki policije — Primera, ki osvetljujeta pravi obraz pritožnikov
NOVO MESTO — Demokracija, kakor jo pač nekateri razumejo, je krepko posegla tudi v delo policije. Vse več je namreč takih, ki so prepričani, da policija krati njihove pravice in svoboščine, in nijih malo, ki skušajo to dokazovati tudi v časopisju. Se včeraj osumljeni — prikazujejo danes sebe kot žrtve postopkov in procesov, ki se jih nekateri ne sramujejo imenovati boljševistični ali komunistični ter tako svojim trditvam dati za današnji čas in razmere potrebno, četudi le domnevno politično težo. Ne oziraje se na to, ali sta pra vica in resnica na njihovi strani Jože Andrašec iz Ljubljane je očitno eden takih. Prizadeto se je ondan odzval na v Dolenjskem listu objavljeni zapis o nekem J. A. iz Ljubljane, ki da pod krinko uglajenega direktorja goljufa Dolenjce; vrednost opeharjenega premoženja naj bi segala v stotisoče tolarjev. Tki je J. A. Jože A ndrašec, je v odgovoru Dolenjskem listu razkril sam, hkrati pa je policiji očital delo po starih metodah, pri katerem jim s svojimi članki bojda pomagajo tudi novinarji Trdi da so objavljene trditve neresnične, da služijo v namene nekoga, kako uspešno da je podjetje, ki ga vodi kako plačuje svoje obveznosti do države, kako o zakonitosti dela enostavno ne more biti nobenega dvoma, itd Skratka• vso zadevo so si izmislili policisti in novinarji, da bi škodili ugledu podjetja in poslovne partnerje naostrili proti Jožetu Andrašcu. In nemara bi kdo tako prepričljivim in v komunistični ter boljševistični celofan zavitim obtožbam utegni! celo verjeti, Čeče ne bi bilo črno na belem, da Jože Andrašec še naprej goljufa ljudi. Ne le da tistim, kijih ogoljufal že doslej in ki so mu lahkomiselno izročili kar lepe kupčke denarja ni povrni! še niti tolarja pač pa s svo-
jim uglajenim in očitno prepričljivim nastopom išče nove žrtve. Ena lakih je bil zadnje dni S. T. iz Podgrada Slednjemu je Jože A ndrašec natvezel kako ga bo vzel v službo v svoje podjetje, kako mu bo kupil nov avto, kako bo življenje poslej lepo in brezskrbno. S. T. je ljubljanskemu dobrotniku verjel verjel mu je tudi takrat, komu je ta rekel, naj v podjetje vloži svoj kapital S. T. je postrgal vse prihranke, prodal celo svoj avto, da je zbral 6.500 mark in jih potem izročil Andrašcu. Ali jih bo še kdaj videl, ni znano. 20. februarja mu je Andrašec zagotovil kako bo vloženi denar dobil nazaj, toda ostalo je le pri obljubah. S. T. do danes ni videl ne Andrašca ne denarja, namesto obeh je bilo nekaj telefonskih klicev, prvi 24. februarja, drugi 6. marca, tretji 10. marca, v njih pa polno lepih obljub, kako bo denar zdaj zdaj prišel nazaj. Namesto tega je ST. čakalo novo razočaranje. Policisti so namreč ugotovili tudi da je Andrašcu na lepo besedo izročil kar osemnajst svojih čekov, praznih in opremljenih le s podpisom, Andrašec naj bi jih potreboval za garancijo pri sklepanju nove posojilne pogodbe. Te dni dobiva S. T. obvestila o vnovčitvi teh čekov; doslej je bilo nanje v dobro neke ljubljanske firme »Soleko« dvignjenih 57.000 tolarjev. Izgubljali nove besede o iskrenosti Andraščevih kupčij in poslov je po vsem tem nepotrebno, enako tudi razmišljanje, koliko rdeče ali boljševistične ideologije je potrebno za sestavo takšnega zapisa.
V približno podobne okvire sodi tudi v zadnji številki DL objavljeni odgovor Marjana Š„ Jožeta Z in Josipa W. na članek z naslovom »Policisti zasegli tri mercedese«. Marjan, Jože in Josip trdijo, da v informaciji mrgoli netočnosti, dokazati ne morejo ali nočejo ene same.
Pravijo le, da je bilo v teku postopka storjenih več kršitev zakona, da so policisti ravnali nezakonito in da je bil začasni uvoz njihovih mercedesov z oznako 230E povsem legalen. Četudi bi res bilo tako, bi morali za vrsto netočnosti, kot pravijo osumljenci, odgovarjati tisti, ki so informacijo novinarju posredovali Toda ti imajo drugačen odgovor:
»Službeni postopek zoper osumljene carinskega prekrška je bil izveden običajno kot v podobnih primerih; edina razlika je nemara v tem, da so bila začasno zasežena vozila večje vrednosti, kar je povzročilo čustveno reakcijo prizadetih. Vsi ki imajo opravka z organi za notranje zadeve in mislijo, da so bile v postopku kršene njihove pravice, imajo seveda zakonite možnosti ukrepanja. Osumljeni carinskega prekrška so te možnosti izrabili kar pa seveda še zdaleč ne pomeni, da je kriminalistična služba ravnala nezakonito, kot sami trdijo. Še kako koristno bi bilo, ako bi se pred objavo takšne trditve pozanimali, kakšna je bila usoda njihove pritožbe, na temeljnem javnem tožilstvu in kakšen sklep je izrekel organ, ki jo je obravnaval«
Dobro pa bi bilo zavoljo objektivnosti obveščanja in da se izognemo morebitnim novim netočnostim, zapisati še tisto, kar so Marjan, Jože in Josip hote ali nehote zamolčali Ustrezni carinski organ je namreč osumljene spoznal krive carinskega prekrška in jim izdal temu primerno odločbo. V njej črno na belem piše, da mora vsak od njih plačati denarno kazen v višini 200.000 tolarjev, hkrati pa je bil izrečen še ukrep, da morajo Marjan, Jože in Josip sporne mercedese s tujimi registrskimi oznakami odpeljati izven teritorija države Slovenije.
Kdo je torej ravnal nezakonito?
B. BUDJA
mnenju ustavnega sodišča nezakonita, saj zavezance za plačilo nadomestila spravlja v neenak položaj. Renta za uporabo stavbnega zemljišča se lahko poveča le s povečano vrednostjo zemljišča ter lokacijskih in drugih ugodnosti, nikakor pa ne z negativnimi vplivi, ki jih uporabnik zemljišča povzroča s svojo dejavnostjo. Čeprav bi takih — roko na srce —jedrski elektrarni mirne vesti lahko pripisali kar nekaj.
Sporni občinski odlok torej ne velja več, razveljavilo ga je ustavno sodišče. Krčanom tako ostaja le, da skušajo zmanjšanje načrtovanih sredstev nadomestiti z višjim vrednotenjem zemljišča, na katerem stoji jedrska elektrarna, vir pokritja škodljivih vplivov, kijih ta povzroča, pa nemara najti kje drugje. Če jih je seveda sploh moč ovrednotiti in poplačati.
B. B.
ZGOREL POŠTNI VAGON
DOBOVA — 13. marca okoli 22.30je na železniški postaji v Dobovi zagorel poštni vagon, zadnji v vlakovni kompoziciji, ki je iz Pulja peijala proti Zagrebu. V vagonu je bilo več medicinske opreme, računalnikov, krvne plazme in še česa, tako da je škode za 4 milijone tolarjev. Strokovnjaki, ki so si mesto požara ogledali, tujo krivdo izključujejo. Ogenj je najverjetneje povzročil električni grelec radiatorja, na katerem je bil naložen toaletni papir; grelec je bil namreč brez termostata.
Pol milijona v svoj žep
Tako za Draga S., ki naj bi na račun Novoteksa spravil v svoj žep 492.536,00 tolarjev, trdijo novomeški policisti
lika seje seveda ujemala z izplačano kupnino osumljencu, ki naj bi si na tak način protipravno prisvojil najmanj 242.165,00 tolarjev. In ostalih 250.371,00 SLT?
Toliko je bilo vrednih najmanj 325,5 kilogramov blaga, ki naj bi ga Drago S. iz slabo varovanega skladišča Tkanine med decembrom 1990 in lanskim decembrom skrivoma odpeljal k sebi domov. Za vse našteto imajo v novomeškem uradu kriminalistične službe bojda dovolj dokazov, nekaj sojih našli tudi med dvema na podlagi pismenih odredb sodišča opravljenima hišnima preiskavama.
Sicer pa so kriminalisti ugotovili tudi to, da naj bi Drago S. na sedemnajstih čekih, ki jih je prejel kot
NOVO MESTO — Da je nedavno prijetje 32-letnega Draga S. iz Novega mesta, zaposlenega na odgovornem mestu Novoteksove Tkanine, kateremu je preiskovalni sodnik novomeškega temeljnega sodišča že odredil pripor, dvignilo precej prahu, ni nič čudnega, kajti po podatkih kriminalistov novomeške UNZ naj bi osumljeni na škodo Novoteksa spravil v svoj žep natanko 492.536,00 tolaijev. Kako?
Doslej zbrane ugotovitve novomeških policistov kažejo na to, daje Drago S. ob prodaji Novoteksove-ga blaga zasebnim firmam po Sloveniji zahteval plačilo delavkjjp-nine bodisi v gotovini, bodisi v čekih, medtem ko je preostali del kupnine fakturiral na običajen način prek računovodstva. Da je kupec na take pogoje pristal, je Drago S. dosegel s tem, ko je podjetnikom dobavljal blago, ki gaje trenutno na trgu primanjkovalo; logično, da je pri tem pogoje prodaje postavljal sam. Da pa bi si v gotovini izplačano kupnino lahko prisvojil, je v poslovni dokumentaciji ponaredil zapis, ki evidentira kvaliteto blaga. Ali z drugimi besedami: kvalitetno blago je spremenil v nekvalitetno, oz. ostanke, tako prirejeno dokumentacijo pa je nato uporabil v podjetju, kjer so kupcu fakturirali drugorazredno robo. Cenovna raz-
• Novomeški kriminalisti so imeli minule dni opravka tudi z 51-letnim Antonom P., zaposlenim v novomeški Tovarni obutve, ki naj bi podjetje oškodoval kar za 15,116.700 tolarjev. O tem, kako, pa v prihodnji številki DL.
kupnino za prodano blago, spremenil datume. Očitno se mu je z vnovčitvami hudo mudilo.
B. B.
Dva milijona potnikov na meji
V lanskih treh mesecih je na posavskih mejnih prehodih vstopilo 1,024.000 po-__________tnikov, izstopilo pa 919.000 — Zavrnjenih 855
KRŠKO — Podobno, kot na Dolenjskem in v Beli krajini je nova državna meja krepko posegla tudi v življenje ljudi v Posavju. Spremenila jim je vsakdan, pojasnila, kako lahko tisti, ki imajo zemljo ali službo onkraj meje, slednjo prestopajo mimo mejnih prehodov, po travnikih, brveh, poljih, seveda le, če imajo pri sebi potrdilo o lastništvu ali o zaposlitvi, so jim jalova tolažba. Dejstva, da morajo odslej živeti drugačno življenje, jim to ne more spremeniti.
Posavje ima ta čas pet mejnih prehodov, Obrežje, Dobova in Dobova I so
mednarodni, Bizeljsko in Obrežje I pa maloobmejni. V isti sapi pa je seveda treba dodati, daje mednarodni prehod meje mogoč na vseh, ne pa seveda prevoz živil, živali itd. Podatki za čas od lanskega oktobra, ko je meja s Hrvaško zaživela, do konca leta kažejo, daje na posavskih mejnih prehodih v Slovenijo vstopilo 1,024.638 potnikov, izstopilo 919.007, medtem ko je bilo iz različnih razlogov zavrnjenih oseb natanko 855. Po besedah Mihe Molana, načelnika inšpektorata policije na krški UNZ, gre zavrnitve v veliki meri pripisati nedovoljeni nošnji orožja bodisi uniformiranih bodisi civilnih oseb. In ko smo že pri prehodih meje, poglejmo še nekaj številk. Čez mejo je v Posavju v lanskih treh mesecih prišlo 235.596 osebnih avtomobilov, 29.153 tovornjakov in 4474 avtobusov, v Hrvaško pa odpeljalo 4.298 avtobusov, 20.610 tovornjakov in 206.165 osebnih vozil.
Meja je slovenski, še posebej pa posavski, policiji prinesla tudi kup kadrovskih težav. Nobena skrivnost ni, da je krška UNZ z negotovostjo čakala, kakšna bo njena usoda, mnogi soji prerokovali ukinitev, zato na kakšne kadrovske okrepitve v tistem času nihče ni mislil. Z novo mejo seje ta pomanjklji-
KJE SO JAJČKA
RIBNICA — V noči s 26. na 27. februarje doslej še neznani storilec ukradel z dvorišča ITPP v Ribnici nov kotel — kurišče znamke Optimal 40, vreden
60.000	tolaijev. Za storilcem, ki je nedvomno delavec tega podjetja, saj seje pri tatvini posluži! viličarja, s katerim je kotel odpeljal iz podjetja na bližnji travnik, kjer gaje po vsej verjetnosti že nekdo pričakal s kakšnim vozilom, še poizvedujejo.
Tatovi, ki so 29. februarja odnesli iz trgovine Zelenjava v Ribnici 100 kosov čokolade Milka, 140 Kinder jajčk in 15 litrov različnih vrst sokov ter nekaj manjših bankovcev, v skupni vrednosti okoli
20.000	tolarjev, so glede na vrsto ukradenega blaga po vsej verjetnosti otroci. Vlom v trgovino tudi ni bil težaven, saj so bila vrata slabo zaklenjena.
vost še povečala, ustanovitev mejnih policijskih postaj je krška UNZ pričakala nepripravljena, tako nič čudnega, če je na njenih mejah sedaj toliko kadra od drugod. Potrebnega pa bo še precej več, samo mejna železniška postaja v Dobovi bi za nemoteno kontrolo vlakov in potnikov potrebovala blizu 100 policistov.
»Rad bi ob tem opozoril na še en problem. Velike težave nam povzročajo Hrvatje, ki dosledno ob vstopu v svojo državo zavračajo vse tiste državljane drugih republik — predvsem gre za Makedonce, prebivalce BIH in tudi Srbe ter Črnogorce — ki nimajo pri sebi kupljene vozne karte do kraja stalnega bivališča. Tisti, ki ima vozno karto denimo le do Zagreba, doma pa je iz Sarajeva, ne more čez mejo. V takih prime-
rih gre večinoma za ljudi, kijih zahodne evropske države iz različnih razlogov vračajo v Jugoslavijo, pri tem pa jim kupijo le železniško ali avtobusno vozno karto do Zagreba,« upravičeno zaskrbljeno razmišlja Miha Molan, kajti
• Precej kadrovskih sprememb so minule tedne doživele posavske policijske postaje. Komandir prometne policijske postaje Krško je poslej Branko Tucovič, njen dosedanji komandir Ivan Plohl je predlagan za komandirja PP Brežice, dosedanji komandir slednje Zlatko Pirš je sedaj komandir mejne policijske postaje Obrežje, medtem ko je komandir mejne postaje Dobova Franc Pavlin, mejne policijske železniške postaje v Dobovi pa Savo Stojanovič iz Celja.
vsi takšni so dodatno finančno breme Sloveniji. Očitno je, da bo za dobre sosedske odnose s Hrvaško na obeh straneh potrebno še marsikaj postoriti.
B. B.
Vozniški izpiti za Rome?
Sodnice za prekrške predlagajo, naj bi se tega prc blema lotili organizirano — Lani v obravnavi 13.81
zadev
NOVO MESTO — Sodnice za prekrške v Novem mestu so se lani morale spopasti kar s 13.814 spisi zoper različne kršitelje, od tega je bilo novih predlogov za uvedbo postopka 9.029. S temi številkami novomeške sodnice še naprej zasedajo častitljivo tretje mesto v Sloveniji, takoj za takšnima velemestoma, kot sta Ljubljana in Maribor, republiško poprečje 3.663 rešenih zadev za štiri sodnice pa so trikratno presegle.
Kršitve cestnoprometnih predpisov prispevajo daleč največ dela, v ilustracijo povejmo, da je lansko leto prineslo 918 nedovoljenih prehitevanj, 1047 voženj brez opravljenega vozniškega dovoljenja, 821-krat je za volanom poleg voznika sedel alkohol in šele, ko k temu prištejemo še 726 prometnih nezgod, ki sojih sodnice morale obravnavati, je slika popolna. In ukrepi? Naj bo dovolj, če zapišemo, da so se sodnice odločile za poostreno kaznovalno politiko, zlasti pri nepravilnem prehitevanju in alkoholu, temu primerno pa med
TRČIL V NEOSVETLJEN VOZ — 9. marca ob 19.10 se je 60-letni Ignacij Hudorovac iz Srednje vasi peljal z vozom po cesti iz Podturna proti Črnomlju. Med vožnjo skozi Črmošnjice se je pri gostilni Kocjan za njim z osebnim avtom pripeljal 48-lctni Anton Kramarič iz Črnomlja. Slednji je s prednjim delom svojega juga 45 trčil v neosvetljeni voz, pri čemer je Hudorovac padel z voza in se hudo poškodoval; zdravi se v novomeški bolnišnici. Materialne škode je za 100.000 tolaijev.
VOZIL JE PO LEVI — 54-letni Karol Barbič iz Straže seje 9. marca ob 5.30 peljal z osebnim avtomobilom jugo 55 iz Straže proti Bršljinu. Pri odcepu za Cegel-nico je zavoljo vožnje po levi strani ceste trčil v avtomobil R 4, ki ga je nasproti pripeljala Judita Pate iz Ivanje vasi. Pri trčenju seje Patetova hudo ranila in sojo odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, medtem ko jo je Barbič odnesel z lažjimi ranami. Škode na zviti pločevini je bilo za 300.000 tolaijev.
drugim izrekle tudi 1056 varstvenih ukrepov prepovedi voženj z motornim vozilom.
Če lahko za kršitve javnega reda in miru — teh je bilo lani 545 — in ostale kršitve, tudi mladoletniške, zapišemo, da ne prinašajo kakih posebej zaskrbljujočih ugotovitev, tega za romsko problematiko ni moč reči. V novomeški občini živi 766 Romov, sodnice za prekrške so lani zoper njih obravnavale 723 postopkov. Se hujši pa je podatek, da so Romi v novomeški občini lani storili kar 1.052 prekrškov; večinoma gre za vožnje neregistriranih vozil, voženj brez vozniškega dovoljenja, nekaj primerov je bilo tudi nezakonite nošnje orožja ter kršitev javnega reda in miru. Nič čudnega potem, če sodnice za prekrške predlagajo, naj bi v Novem mestu
•	V lanskem letu so novomeške sodnice za prekrške izrekle za 8,288.461,00 tolarjev denarnih kazni, od katerih sta bili izterjani dobri dve tretjini.
•	Parkiranje je v Novem mestu velik problem, temu primerne so odločitve sodnic za prekrške. Kaznovanja so se lotile le v kritičnih primerih, na mizah pa so imele 399 tovrstnih spisov.
že letos pripravili organizirano opravljanje vozniških izpitov za Rome. Število prekrškov bo to zanesljivo zmanjšalo, podobe prometne varnosti pa bistveno to ne spremenilo. Romi so, če verjamete ali ne, znani kot dokaj dobri vozniki, število nesreč, kijih povzročijo, po besedah Sabine Jazbec—Ahlin, novomeške sodnice za prekrške, skoroda ni vredno omembe.
B. B.
To je tekma za življenja
Ko lokomotiva trešči v vozilo na progi, je prepozno. Na nezavarovanih železniških prehodih seje to velikokrat zgodilo. Bo opremljanje z avtomatsko signalizaijo dobilo bitko s časom? Stari hlapon je bil glasen in počasen, moderne lokomotive so tišje, hitrejše, ubijalske...
Mlajša generacija ga skoraj ne pozna več, črnega, ropotajočega, sopihajočega in puhajočega hladna, kije nekoč vozil po dolenjski železnici, veselil otroke, plašil živino, malo zasmradil okoli sebe. Sopihanje, puhanje in dim si slišal oz. videl že daleč,predno seje prikazal, pa tudi še dolgo potem, ko je izginil tam za tretjim ovinkom. Kljub vsemu trušču, ki gaje povzročal ob svojem prihodu, so ga imeli ljudje radi, zaradi točnosti pa so mu nadevali imena kar po urah, ob katerih seje pojavil. »Saj ni še tako pozno, četrti še ni peljal,« so dejali in točno seje vedelo, daje bil četrti tisti vlak, ki bi moral ob štirih popoldne peljati tam mimo. Še stenske ure so naravnavali po njegovem voznem redu.
Tako je bilo takrat, pred kakimi sto leti, ko seje »črni vrag« prvič pojavil na Dolenjskem, in tako je bilo še do pred nekaj desetletji, ko so ga pričeli zamenjevati z motornimi lokomotivami. Potem pa nič več. Mlajše sestre starega hlapona, dizlove lokomotive, so manj hrupne, a bolj močne in poskočne. To je lepo in prav, a kaj, ko je bila železnica s številnimi ovinki in križanji s potmi in cestami zgrajena kot na kožo tistemu počasnemu ropota-ču! Vedel si, kdaj bo prišel, slišal si ga, ko je prihajal, in časa je bilo dovolj, da si se mu umaknil. Tudi takrat so se dogajale nesreče pri prehodih, vendarle so bile redke. O tem, da ima masivni drveči stvor vedno prednost, ni bilo seveda nikoli nobenega dvoma.
Njegove mlajše sestre so bolj potuhnjene. Tiho in hitro pridrvijo izza ovinka, in če si preslišal njihov opozorilni pisk za ovinkom, ti lahko trda prede. Vozijo tudi bolj pogosto in njihov vozni red se spreminja tako hitro, da si ga ljudje več ne zapomnijo. Tudi ni potrebno, razen za tiste, ki se z njim vozijo. Zdaj ima že vsak otrok uro na roki, pa si po njej uravnava čas, ne pa po vlakih.
Avto obstane seveda na tirih
Tone Verček pripoveduje: »Zjutraj, nekaj pred pol šesto zjutraj, sva se z ženo odpeljala v službo. Bilo je pozimi, nekoliko snega je napadlo in ledeno je bilo. Pripeljal sem v klanec do želežniškega prehoda, ustavil, pogledal in poslušal. Vlaka ni bilo, zato sem nadaljeval, toda prav ko sem zavozil na tračnice, sogume pričele drseti. Ni šlo ne naprej ne nazaj. Žena je hitro izstopila in avto sva poskusila poriniti s proge. Tudi ni šlo. V tistem trenutku sva z ljubljanske smeri že zaslišala pisk. Nič več ni bilo moč pomagati. Zena seje umaknila, jaz pa sem čisto nagonsko stekel po progi v smer, iz katere je prihajal vlak, in krilil z rokami. Kaj mi je dalo moč, ne vem, toda pretekel sem že kakih petdeset do sto metrov, ko meje vlakovodja opazil, pričel piskati in zavirati. Seveda ni pomagalo dosti. Hip zatem se je zaslišal tresk in avto je obležal ob progi skoraj popolnoma razbit. Stroške sem nosil seveda sam, železnica pa je bila toliko uvidljiva, da je nosila svoj del škode, kije ob srečanju seveda tudi nastala na lokomotivi.«
To je opis enega od srečanj z vlakom na nezavarovanem in zelo slabo preglednem železniškem prehodu v Potočni vasi na cesti med Muhaberom m Kamencami. S Tonetom Verčkom se pogovarjamo v gostilni Dušana Potočaija v Potočni vasi, poleg Toneta in Dušana pa sedita za mizo še Franc Dragan in Franc Kovšca; vsi so vaščani iz Potočne vasi in vsi imajo neprijetne izkušnje s tem železniškim prehodom. Vsem je šlo tako rekoč že za življenje in smrt in le delčki sekunde in prisebnost tudi v najbolj kritičnem trenutku sta prevesili tehtnico na stran življenja.
Franc Dragan je upokojen železničar, ki dobro pozna progo in vse, kar se giblje po njej. Toda najbolj razburljive trenutke v zvezi z njo je verjetno doživel prav takrat, ko se je z avtomobilom peljal
čez prehod v Potočni vasi. Tudi takrat je bila huda poledica. Trije so bili v volksvvagnu, ki je že zapeljal čez prehod v klanec, od tam pa ni šlo več naprej, ampak je avto kljub prizadevanjem šoferja zdrsnil nazaj na progo. Od tam pa nikamor več. »Hitro smo skočili ven in poskušali poriniti. Ni šlo. Tedaj zaslišimo piskanje vlaka. Bližajoča se nevarnost nam je dala nečloveško moč. Prijeli smo za odbijače, dvigovali avto in ga odrivali. Prav v trenutku, ko je vlak zdrvel mimo, smo avto potisnili v jarek. Malo težko gaje bilo potem dobiti ven, a bil je cel, mi pa tudi,« se spominja tistega doživetja Franc Dragan.
Nekaj podobnega seje zgodilo na prehodu pred nekaj leti, vendar z veliko hujšimi posledicami. Takrat je obstal na progi avtomobil z romsko družino. Medtem ko je vozniku in otrokom uspelo uiti iz avtomobila, je mati skušala iz njega rešiti še nekaj stvari, toda bilo je prepozno; vlak je pridrvel in jo ubil.
To je bila druga smrtna žrtev na tem prehodu, kolikor se navzoči spominjajo, ob življenje pa je bil tudi še en konj, da ne govorimo o materialni škodi, ki je bila že ogromna. Navzoči se takole na pamet spomnijo še kakih šest takih nesreč.
Past postaja vse nevarnejša
Četverica za mizo je med tistimi v krajevni skupnosti, ki si zadnjih pet let zelo resno prizadevajo, da bi nevarni železniški prehod v Potočni vasi postal zavarovan. Če pripeljete nanj iz Muhabera proti Kamencam, se spuščate navzdol po rahlem klancu. Obcestna signalizacija in andrejev križ ob prehodu sicer najavljata prehod čez progo, toda proga je za silo pregledna le na desno stran proti Novemu mestu, na levi, proti Ljubljani, pa boste zaradi griča, ki zakriva pogled, progo bolje videli šele, če boste zapeljali že skoraj na prehod. To utegne biti nevarno zlasti ob poledici ali v snegu, ko avtomobil rado zanese še nekaj decimetrov dlje, kot je predvideval voznik. To je lahko že usodno.
»Kot prvo bi bilo treba s črto na vozišču vidno označiti, dokod sega širina vlaka, saj to vozniki avtomobilov radi podcenjujejo in pripeljejo preblizu,« pravi Franc Kovšca, tudi sam železničar, vendar'tukaj v vlogi prizadetega krajana. »Vsem nam je jasno, da so hitrosti vlakov precej večje, kot so bile, da so vlaki veliko bolj pogosti, vozijo skoraj vsake pol ure, in da so tišji, kot so bili nekoč. Vse to pomeni veliko večjo nevarnost, kar pa je treba upoštevati tudi pri zavarovanju prehoda.« Tako meni Franc, ki je tudi sam v poledici na klancu z avtomobilom zdrsnil nazaj na progama s prisebnostjo rešil sebe in vozilo. Vozniki avtomobilov pa v takih situacijah reagirajo različno in glede na to, koliko jih je na tem prehodu že bilo v škripcih, je pravzaprav čudež, da nesreč ni bilo še več in da niso imele še hujših posledic.
»Pred leti smo cesto med Kamencami in Muhaberom asfaltirali, kar je promet tudi zgostilo. Sedaj si tukaj iščejo bližnjico zaposleni v Bršljinu, močno pa narašča tudi tovorni promet, saj je v okolici vse več zasebne dejavnosti. Krajani bi radi, da bi imel tukaj krožno progo lokalni avtobus, vendar se o tem pristojni niti pogovaijati nočejo, dokler ni rešeno zavarovanje prehoda. Čudi pa me, kako da se železnica sama ne zgane in kaj ne ukrene. Bodo čakali toliko časa, da se bo res zgodila velika prometna nesreča? In kdo bo potem odgovoren? Do sedaj so bila s cestne strani udeležena le lažja vozila, toda predpostavimo, da obstane na progi težko naložen tovornjak. Vlak lahko iztiri, vagoni, polni potnikov, se prevrnejo in katastrofa je tukaj. Mislim, da sije nobeden ne želi,« pravi lastnik gostilne v Potočni vasi Dušan Potočar.
Za vse niso krivi železničarji
Kamor je vprašanje naslovljeno, smo tudi odšli po odgovor. Branko Damjanovič, ki je pri železniški upravi v Novem mestu referent za spodnji ustroj, je povedal, daje v novomeški občini 58 cestnih prehodov, od katerih jih je 13 zavarovanih bodisi z zapornicami ali z avtomatsko svetlobno signalizacijo. »Za vzdrževanje prehodov so dolžne prispevati tudi občine, vendar nekatere plačujejo, druge pa ne. Na našem področju je enajst občin, vendar le za novomeško lahko rečemo, da prispeva svoj delež še kar solidno,« pravi Damjanovič, vodja sekcije Marjan Zaletel pa dodaja, da si ljudje ponavadi napak predstavljajo, da so za varnost križišč med cesto in železnico odgovorni le železničarji.
»Prehod je železnica po zakonu dolžna vzdrževati v takem stanju, daje varen za cestni in želez-• niški promet. Cesta na prehodu je sestavni del proge, in sicer tri metre od osi tira na vsako stran. Ta del cestišča je železnica dolžna tudi vzdrževati. Ponekod se vozniki jezijo zaradi kuclja, saj morajo zmanjšati hitrost, vendar je temu kriv nagib proge, ki ga nikakor ne moremo spremeniti,« razlaga nekatere nesporazume Damjanovič.
Do leta 1981 je železnica vzdrževala tudi cestnoprometno signalizacijo ob prehodu, z novim zakonom o ureditvi določenih vprašanj s področja železniškega prometa, kije bil sprejet tega leta, pa je bila ta obveznost prenesena na upravljalca ceste. S tem zakonom so tudi razdeljeni stroški vzdrževanja cestišča na progi. To je še naprej dolžna vzdrževati železnica, stroške pa ji mora povrniti vzdrževalec ceste. Na osnovi tega zakona je bila leta 1986 sklicana komisija, kije na terenu pregledala vse prehode in preverila njihovo upravičenost. Namen je bil, da bi se zaradi varnosti njihovo število zmanjšalo na najnujnejše. V novomeški občini je bilo tega leta ukinjenih osem prehodov. Kriteriji za ukinitev so bili preglednost, intenzivnost prome-
Ali dve človeški življenji nimata nobene teže, se sprašujejo krajani in ugibajo, na čigav račun bodo šla življenja in materialna škoda, če bosta na prehodu v Potočni vasi trčila taka kolosa, kot sta poln tovornjak in potniški vlak.
ta in pa dostopnost do zemljiških parcel ob progi. Najvažnejši razlog za zapiranje prehodov paje bila seveda slaba vidljivost. Zavedati seje treba, daje zavorna pot, zlasti pri tovornih vlakih 500 do 700 m, se pravi, daje zaviranje skoraj ob vsaki nepredvideni oviri v bistvu obsojeno na neuspeh.
Najlažje bi bilo prehode zapreti
»Pri železnici smo prav zaradi tega zainteresirani za zapiranje prehodov in postavljamo v ospredje primarnost železniškega prometa pred ostalimi, seveda pa moramo biti tudi realisti. Vemo, daje življenje ob progi in na obeh straneh povezano, žal pa smo podedovali stare napake, saj bi lahko že prvi projektant predvidel več izvennivojskih križišč. Sedaj se nam dogaja, da ljudje sami na ukinjene prehode na svojo pest in nestrokovno nasujejo kamenje, včasih celo tako, da ogrožajo varnost železniškega prometa,« pravi Maijan Zaletel.
Zakon predvideva tudi povečanje prometa in
spremenjene kategorizacije cest, ki se križajo z železnico, in določa, da mora vse, kar izhaja iz tega, kriti investitor cestnih del sam, se pravi cestno podjetje, občina ali krajevna skupnost. Vendar je bila za tri želežniške prehode, kot izhaja iz dokumentacije, ki sta nam jo pokazala Damjanovič in Zaletel, ugotovljena prioriteta. Gre za prehode v Mimi Peči, Potočni vasi in Birčni vasi. Prehod v Mirni Peči je bil že lani opremljen z avtomatskim svetlobnim signalom, za kar je prispevala polovico tudi železnica, prehoda v Potočni vasi pa naj bi se lotili letos, saj je bil ocenjen kot nevarnejši, čeprav je v Birčni vasi več prometa.
Stvari se torej optimistično razpletajo. Tako na občini in krajevni skupnosti kot na železnici že zbirajo denar, da bi opremili križišče v Potočni vasi s svetlobnimi signali. Upajmo, da bodo tekmo s časom dobili, kajti čas pomeni lahko v tem primeru tudi življenje.
TONE JAKŠE
Belokranjci postajajo sadjarji
Medtem ko se razviti svet bori s prevelikimi količinami hrane, si v Sloveniji prizadevamo, kako bi jo pridelali čim več, ker nam jo primanjkuje. Hkrati pa pogledujemo tudi čez plot v Evropo, kjer bi s prodajo hrane prav tako radi iztržili nekaj cvenka.
Vprašanje pa je, s katerimi kmetijskimi panogami bi Evropi zares lahko konkurirali. Po besedah mag. Aleksandra Kravosa iz Poslovne skupnosti za sadje Slovenije in mariborske Fakultete za agronomijo je to prav sadjarstvo, ki ima v svetu od vseh kmetijskih panog tudi največ možnosti za razvoj. Četudi Evropa pridela na leto za tisoč vagonov namiznih jabolk preveč, se ne bo odrekla kvalitetnim sadežem, kijih znamo pridelati tudi v Sloveniji. Dokaz, da Evropa računa na nas, je tudi svojevrstno priznanje slovenskim sadjarjem, ki so že drugo leto polnopravni člani Evroprognoze. V prašanje paje, če je slovenski pridelek tudi dovolj poceni. To paje odvisno predvsem od tega, kako racionalno bodo sadjarji gospodarili.
Po vseh predvidevanjih se tudi belokranjskemu sadjarstvu, kije bilo dolga desetletja močno zapostavljeno, odpirajo velike možnosti za razvoj. Mag. Kravos, ki čuti do Bele krajine osebne simpatije, saj je bil njegov oče učitelj v Vinici in imel že pred drugo vojno tam tudi drevesnico, kar je bilo za tiste čase izredno napredno, vliva belokranjskim sadjarjem, ki so se začeli prebujati šele zadnja leta, velik optimizem. Hkrati pa jih opozarja, da nimajo več kaj oklevati, ampak morajo takoj združiti vse moči ter se lotiti obnove sadovnjakov. Zavedati se morajo, daje sadjarstvo zanimivo tudi za druge v Sloveniji. Nevoščljivost in zapiranje v lastne ograde v tem primeru ne bosta obrodila sadov.
»Belokranjci morajo spoznati, da bodo konkurenčni, če bodo združeni nastopili proti sadjarjem od drugod, nikakor pa ne s konkurenco med seboj. Vesel sem, da so do tega spoznanja nekateri že pri-
šli, kar dokazuje tudi skupno belokranjsko sadjarsko društvo. Žal pa bo samo društvena povezanost za sadjarje, ki želijo nastopati na trgu, kmalu preozka. Ustanoviti bodo morali sadjarsko zadrugo, četudi je slišati še tako odbijajoče. Nekatere zadruge so v zadnjem času zares postale precej nepriljubljene, vendar pa v primeru sadjarskih zadrug ni toliko pomembno ime kot vsebina in čisti računi,« svetuje mag. Kravos.
Belokranjski sadjarji se morajo združiti tudi zato, da bodo lažje prodali svoj pridelek. »Dobrodošlo je, če bo uspelo komu po najvišji ceni prodati sadje doma, toda takšna prodaja ni vedno zanesljiva. Če pa bodo morali z. njim na trg, bodo morali imeti koga, ki jim ga bo čim ugodneje prodal. Glavna naloga sadjarjev je, da sadje pridelujejo, ne
prodajajo. Tudi zaradi tega se morajo združiti. Seveda pa mora biti najprej namesto današnjih 8 ha s sadovnjaki zasajenih okrog 100 ha belokranjske zemlje. Potem bodo lahko začeli razmišljati o gradnji hladilnice, saj je na primer pn jabolkih največji zaslužek od januarja naprej. Že 20 let pa velja, da so hladilnice donosne šele, če je v njih prostora najmanj za 200 vagonov sadja. V Avstriji pa so celo prepričani, da morajo v hladilnico spraviti vsaj 2.000 vagonov sadja, da so lahko z njim konkurenčni v Evropi in svetu,« pravi mag. Kravos.
Čeprav zelo gosti nasadi sadnega drevja ekonomsko še niso povsem utemeljeni, pa mag. Kravos priporoča Belokranjcem, naj sadijo čim več sadik na hektar, najmanj pa 3.000. Odsvetuje jim, da bi poslušali tiste, kijih prepričujejo, naj kot začetniki začnejo z manj sadikami na hektar površine. Seveda je to odvisno tudi od lege sadovnjaka in sadnih sort. Prav pri izbiri slednjih se ne gre zanesti le na lasten okus. Na degustaciji jabolk, ki gaje belokranjsko sadjarsko društvo pripravilo konec preteklega leta, so Belokranjci najbolje ocenili sorto melrose, za katero mag. Kravos sicer priznava, da je kvalitetna, nima pa prihodnosti. Sadeži niso obstojni, v Evropi so malo poznani in ne preveč cenjeni. Drugouvrščeni sorti, mutsu, pripisuje nekoliko večjo prihodnost, saj ima posebno aromo in še junija odličen okus, vendar se zaradi debelih sadežev odločajo zanjo predvsem tisti, ki jo dobro poznajo. Zato tudi s to sorto ne bi bilo priporočljivo zasajati velikih sadovnjakov.
Morda so vsa spoznanja o bodočem belokranjskem sadjarstvu za marsikoga zastrašujoča, vendar so precej realna. Seveda pa mag. Kravos v svojih napovedih ne pozabi na za Belokranjce srečno okoliščino, da doslej niso bili poskusni zajci v planskem zasajanju sadnih dreves. Danes imajo po njegovih besedah še to srečo, da imajo dobrega sadjarskega svetovalca dipl. inž. Janija Gačnika, močno pa se v Beli krajini čuti tudi roka mag. Alojza Mustra z novomeške enote Kmetijskega zavoda. Ob vsem tem in dobri volji, ki sojo sadjarji v deželi ob Kolpi v zadnjem času pokazali obilo, začenjajo tudi največji dvomljivci verjeti, da se Beli krajini na tem področju le obetajo boljši časi, četudi bo sadjarstvo še naprej veljalo kot dopolnilna dejavnost na kmetijah.
M. BEZEK-JAKŠE
priloga dolenjskega lista
Gotenica iz skrivnosti v turizem
Vas Gotenica, kije le nekaj kilometrov oddaljena od magistralne ceste Ljubljana — Kočevje, je bila dolga leta tabu tema. Bila je sinonim za vse tisto, o čemer naj se ne bi in se tudi ni smelo govoriti. In ker pravzaprav skoraj nihče ni vedel, kaj se tam v resnici dogaja, je to dalo ljudski domišljiji nesluten razmah.
0 zaprtem področju Gotenice in Kočevske Reke so se spletale fantastične zgodbe. Govorilo seje o podzemnem letališču, razkošnih zakloniščih in kar pravcatem mestu, ki naj bi bilo pod zemljo, o pomorih in celo o atomski bombi. O tem, kaj naj bi v resnici v Gotenici bilo, je bilo v zadnjih dveh letih, odkar je to področje uradno postalo odprto, veliko povedanega in zapisanega. Kljub temu se večina občanov Kočevja ne more sprijazniti z mislijo, daje bil njihov dolgoletni strah izvit iz trte, in prepričani so, daje moralo biti »še nekaj več«. To svoje prepričanje utemeljujejo z dejstvom, daje bil javnosti predstavljen le objekt A, tisti drugi del pa je ostal neznan oziroma je znan le redkim izbrancem, saj po izjavi pomočnika republiškega ministra za notranje zadeve Boža Trudna, ki sicer na to gleda s popolnoma drugega zornega kota, tudi njemu ni poznan. Bunkerjev, ali kot jih imenujejo, lukenj, za javnost tudi ne nameravajo odpreti, čeprav bo Gotenica svojo prihodnost gradila prav na razvoju turizma in bi bile te luknje prav gotovo cilj marsikaterega radovednega turista. Seveda pa Gotenica tovrstnega turizma niti ne potrebuje, saj ji njena geografska lega in naravne danosti omogočajo razvoj turizma v mnogo širšem obsegu.
Vas kočevskih Nemcev
Gotenica leži na Goteniški planoti, na nekoliko vzpenjajočem se neravnem svetu pod gozdnim ro-
bom goteniške gore, na nadmorski višini 666 metrov. Je ena od redkih ohranjenih vasic na tem območju in veijetno ena najbolj ohranjenih vasi na Kočeskem nasploh, naravne danosti pa so ji od nekdaj omogočale razvoj poljedelstva, živinoreje in gozdarstva. Sodi med stare vasi, saj jo pisni viri prvič omenjajo v letih od 1490 do 1500, in sicer kot tabor s tremi mogočnimi stolpi za obrambo pred Turki. Domačini so bili večinoma kmetje, nekaj pa je bilo predelovalcev lesa, oglarjev in tudi izdelovalcev stekla. Mogočne kmetije so do druge svetovne vojne naseljevali kočevski Nemci, ki pa so se v začetku vojne preselili na Štajersko. Kerjim je italijanska družba Emona ob preselitvi izplačala odškodnino, danes Gotenica nima bivših lastnikov, ki bi se lahko pojavili s svojimi zahtevki za vračilo objektov in zemljišč. Po drugi svetovni vojni pa vse do pred dvema letoma je bila Gotenica zaprto območje s strogo varovano dejavnostjo, vsa njena proizvodnja pa je potekala preko podjetja Snežnik iz Kočevske Reke.
V rokah policistov
Danes v Gotenici deluje Vadbeno-oskrbni center, kije samostojna organizacijska enota ministrstva za notranje zadeve Slovenije. Vezi prejšnjega sodelovanja s podjetjem Snežnik so pretrgane, zaradi konkurenčnosti razvojnih usmeritev in programov s področja turizma, pa so vezi novega so-
«r| ;	*
delovanja, ki bi se lahko med njima vzpostavile, dokaj krhke.
Že samo ime centra pove, da se ukvarjajo z dvema različnima dejavnostma. Njegova primarna naloga je zagotavljanje pogojev za usposabljanje in urjenje policistov, saj je Gotenica v prvi vrsti vadbeno središče slovenskih policistov. Naziv oskrbni v imenu centra pa pomeni, da se ukvarjajo z določenimi gospodarskimi dejavnostmi, tako denimo imajo prašičjo farmo z 220 prašiči, farmo govedi, kure nesnice in še nekatere druge proizvodne dejavnosti. Ravno te, posebno pa še prašičja farma, so vzrok številnih kritik, češ da s svojo proizvodnjo onesnažujejo pitno vodo na Kočevskem. Mnenja o tem so si med odgovornimi in pristojnimi za ugotavljanje in reševanje te problematike različna oziroma se spreminjajo, v Gotenici pa to seveda kategorično zavračajo. Za vsak primer, če se vendarle motijo, pa bo od prvega julija naprej delovala v Gotenici tudi čistilna naprava.
Vadbeno-oskrbni center se vzdržuje sam s svojo proizvodno dejavnostjo, od tod pa črpajo tudi ves potreben denar za izvajanje obsežnega in zahtevnega programa revitalizacije vasi, ki poteka po idejnih zasnovah arhitekta inž. Vojteha Ravnikarja. Z revitalizacijo vasi, v okviru katere bodo poleg zunanjosti obnovili tudi notranjost hiš, želijo Go-
Preveč spodrezanih korenin
»Bog, kakšen kraj. Tukaj bo rod pognal korenine in jih nikoli več ne bo izdrl!« Tako nekako je veijetno vzdihnil prvi Vrhovčan, ki sije skrčil planjavo visoko nad sotesko zelene Krke in se z nje razgledoval po svetu pod seboj. Kdo ve, kdaj je to bilo, toda pogled z današnjega Vrhovega na kanjon, ki si gaje v skalovje tam spodaj izdolbla Krka, na široko razprostrta šmihelska polja onkraj ter na mogočna gozdnata pleča hribov v ozadju je še danes prav tako vabljiv in mamljiv. Vrhovčani, ki so nasledili tiste prve rodove, so tukaj vztrajali, obdelovali polja, redili živino, vzgajali trto in negovali sadje. Bili so dobri sadjarji in žganjekuhi, ve povedati izročilo, nekateri pa se še spominjajo mogočnih orehov z obilnimi plodovi. Toda korenine, ki sojih prvi prebivalci te vasi pognali v su-hokranjsko zemljo, so se potem še dostikrat ruvale, trgale in rezale. Nekatere po lastni volji, druge pod prisilo. Osem kmetij je bilo včasih tukaj, osem domačij z močnim življem okoli ognjišč. Danes so tri od teh že prazne, pa tudi od tistih petih, kjer ljudje še stalno živijo, jih je le nekaj takih, daje pri hiši mladi rod.
Z Ano Vintar, ki se že bliža osemdesetim, sediva na klopci na zahodni steni hiše. Prav nad nama je izpod številnih slojev beleža, kijih vlaga in veter
s stene počasi luščita, videti dve zanimivi, lepo or-namentirani zidarski znamenji. Ni ju težko razpoznati in sestavljeni pripovedujeta o letu, ko je bila ta stavba sezidana. 1767 pove napis, to pa pomeni, da je bila hiša za tiste čase kar mogočna. Anin spomin ne seže tako daleč nazaj, pa tudi njena sestra, štiriinosemdesetletna Jožefa Nahtigal, ki, medtem ko se z Ano pogovarjava, pridno zlaga drva v skladovnico, ne ve povedati o domačiji kaj več. Njun rod izhaja namreč iz druge hiše v vasi, od Nahtigalovih, pri tej domačiji pa so včasih gospodarili Soldatovi. Tako vsaj se še danes po domače pravi pri hiši.
Bilo pa je tako. V drugi polovici prejšnjega stoletja so pričeli z Vrhovega mladi odhajati. Takrat so se prvič začele korenine zares trgati. Odhajali so čez veliko lužo, da bi zaslužili za lepše življenje doma. A so ponavadi ostali kar tam, kamor so odšli. Tudi Anin oče Anton Nahtigal je odšel. V Clevelandu seje spoznal s Francko, poročila sta se in rodila sta se jima dva otroka. Sredi devetdesetih je bilo to in takrat je že dozorel sklep, da se z otrokoma vrneta v domači kraj, kajti kupček prihrankov seje večal. Anton je pisal domov očetu, naj poizve, kje bi se dalo kupiti kmetijo. In ravno takrat so se Soldatovi odpravljali v tujino. Z denaijem, ki ga je
Anton poslal, jih je oče izplačal. Toda predno je Anina družina leta 1896 res prišla iz Amerike, so naravne sile že opravile svoje. Streha je padla skupaj, tako daje bilo treba postaviti novo. Pa kaj bi to, samo da so bili na trdni zemlji! Moija nevajeni Dolenjci so namreč na poti domov doživeli tak vihar, da so bili čisto iz sebe.
»Mati nam je velikokrat o tem pripovedovala in vedno znova ponavljala: kdor moliti ne zna, naj se na moije poda. Bili so že na tem, da se bodo potopili, in matije bila prepričana, daje bila le vroča molitev tista, ki jih je ubranila najhujšega,« pripoveduje Ana. V novem domu seje družina hitro večala. Dvema Amerikancema se je pridružilo še dvanajst pristnih Suhokranjcev, tako daje bilo pri hiši kar štirinajst otrok. To so bili tisti lepi časi, ko je bila vas polna živine in otrok, ko je ob sobotah po vasi odmevalo fantovsko petje in je bilo rok za vsako delo dovolj. Seveda tako ne more dolgo trajati. Najstarejši brat Anton je odšel nazaj v Ameriko. Za njim še sestra Marija; sedaj se piše Pekolj, živi v Clevelandu in ji je šestindevetdeset let. Brat Anton je v Ameriki umrl, oba s sestro pa imata tam potomce, ki tudi govorijo slovensko. Večina od njih je že obiskala domovino svojih prednikov.
Najhujše trganje korenin je vas doživela med drugo svetovno vojno in takoj po njej. Ane takrat ni bilo doma. Brat France je postal župnik v Šentrupertu in Ana mu je gospodinjila. Leta dvainštiridesetega, sredi belega dneva, so prišli ponj. Skupaj s kaplanom in še nekim domačinom so ga v bližnjem gozdu ubili in zakopali. Tudi brat Fortu-nat ni imel dosti več sreče; takoj po vojni seje izgubila za njim vsaka zanesljiva sled, mnogo pa govori o tem, daje za vedno ostal v roških breznih. To so bile izgube Nahtigalovih. Nekaj podobnega je bilo drugod po vasi. Enajst moških je iz te male vasi končalo v Rogu. Tako zna na hitro prešteti Ana. Udarec je bil prevelik, da bi se življenje še kdaj povsem obnovilo. Preveč korenin je bilo porezanih in poškodovanih. Saj, ona seje omožila in preselila sem na ta nebeški hrib. Toda mladine ni bilo več toliko kot nekoč. Še ta, kije prišla tukaj na svet, ni našla več prave opore za rast. V mesta jo je potegnilo, v Ljubljano in še dlje. Sedaj prihajajo le na obiske. Z užitkom zrejo na lepo pokrajino pod seboj in kujejo lepe misli; tiste, kot jo je imel prvi Vrhovčan, ko je krčil ta breg, pa ni.
TONE JAKŠE
priloga dolenjskega lista
tenici vrniti nekdanjo podobo tipične kočevske vasi, hkrati pa tudi rešiti nebtere ekološke probleme in ustvariti bivalne in delovne razmere za vadbeno središče policistov. Dve hiši so tako že obnovili, na dveh trenutno potekajo dela, po ureditvi vseh pa bo v vasi na voljo 160 ležišč. Ker zmogljivosti centra ne bodo vedno zasedene, jih bodo izkoristili tudi v turistične namene.
Gotenica ima vse možnosti za razvoj turizma morda ravno zaradi večdesetletne zaprtosti tega področja. Zelo slikovita narava je tu ostala neokrnjena, rastlinstvo in živalstvo pa sta izredno bogata. Poleg treh prazgozdov so tu še številne krajške jame, jezero, številne stene in 1289 m visoki Goteniški Snežnik, kije najvišji vrh, ki ga lahko pohodnik ali planinec sreča nad Kolpsko dolino.
Turizem naj bi se v Gotenici razvijal v treh osnovnih smereh. Vrhunski turizem je vezan na lov in fotolov, individualni in družinski turizem pa predvsem na samo vas Gotenico, zato naj bi bil v prvi vrsti namenjen delavcem ministrstva za notranje zadeve in njihovim svojcem. Tretja smer pa se nanaša na organizacijo seminarjev, šol v naravi, taboijenja, pohodov in podobno.
Celoten kompleks neokrnjene narave, ki se razteza od Travne gore preko Glažute, Goteniške go-' re, Kočevske Reke in Kočevskega Roga do reke Kolpe, bo zajet v celoletni turistični ponudbi Vadbeno-oskrbnega centra. Nekaj bivalnih objektov, ki že sedaj služijo v turistične namene, imajo na voljo, saj je v lasti ministrstva za notranje zade-
Od MojstRa do Programerja
Za časopisom ali revijo vedno stojijo ljudje, ki so njegova duša in srce. Tudi za Programeijem, novincem na slovenskem revialnem trguje nekaj zanesenjakov, ki jim vera v to, kar počnejo, daje moč in pogum, da so se lotili na prvi pogled drznega načrta - spraviti na svetlo novo računalniško revijo. Načrt je videti drzen zato, ker je slovenski trg za ožje usmeijene publikacije majhen in so možnosti za prodor na druge trge zaradi jezikovnih danosti omejene, poleg tega pa se za naročnike in bralce, kijih zanima računalništvo, že potegujeta dve reviji, veteran Moj mikro in lanski novinec Monitor, Bit, kije skupaj z Mojim mikrom oral ledino računalniške publicistike pri nas, pa je že zdavnaj izdihnil. Ali čaka Programeija enaka usoda ali pa mu bo uspelo osvojiti svoj del trga in bralcev?
Urednik in pobudnik revije Matjaž Potrč, študent računalništva na ljubljanski elektrotehniški fakulteti, je povedal, da je njihov adut v zasnovi revije.
»Programerje namenjen predvsem tistim, ki se ukvaijajo ali jih zanima računalniško programiranje. To področje je v ostalih slovenskih računalniških revijah nekoliko zapostavljeno, potreba po sprotnem seznanjanju z novostmi s tega področja pa je kar precejšnja. Moj mikro in Monitor sta usmerjena predvsem k uporabnikom računalnikov, programerskih člankov pa v njih ni oziroma izredno malo. Mi smo se zato usmerili bolj na strokovno področje.«
— Mislite, da boste kljub strokovni usmeije-nosti dobili dovolj sodelavcev in seveda bralcev?
»Prepričan sem, da bo revija imela dovolj tako sodelavcev kot bralcev. Visoke naklade sicer ne bomo dosegli,^ uspeli bomo. Mislim, daje v Sloveniji računalništvo že tako razvito in da so potrebe po takšni reviji, kot smo jo zasnovali.«
— Poleg posredovanja informacij s področja računalništva ste v zasnovi Programeija zapisali tudi širše poslanstvo revije.
»Revija naj bi tudi spodbujala razvoj programiranja pri nas, spodbujala razvoj takšnih programov, ki bi jih lahko prodajali tudi v tujino. Pri nas je veliko majhnih programskih hiš, ki se ukvaijajo z izdelavo enakih ali zelo podobnih programov, največ s poslovodnimi in knjigovodskimi, niso pa razvite druge vrste programiranja. Madžari so kljub sorazmerni nerazvitosti postali dobri in v svetu znani programerji in svoje programe prodajajo v računalniško razvite države. Mislim, da moramo pri nas spodbujati izobraževanje programerjev. V svetu se stvari hitro spreminjajo, v srednjo šolo in na fakulteto pa novosti počasneje prodirajo; mi bi radi to pomanjkanje odpravili. S prispevki v reviji bomo skušali vsem, ki jih programiranje zanima ali se z njim ukvaijajo, nadomestiti branje tujih specializiranih revij in knjig, tovrstne knjige in revije pa so, kot je znano, drage in težje dostopne.«
□
ve denimo vila Iskrba, ki sodi v visok kakovostni razred (cena za prenočitev znaša 100 mark, s hrano pa 150 mark), pa tudi Medvedjek, Mrzli studenec in vas Gotenica, ki sodijo v srednji kakovostni razred.
Komunalno in infrastrukturno je celotno področje, kije bilo nekoč označeno kot zaprto, solidno opremljeno, za razvoj turizma pa bodo nedvomno moteče označbe oziroma table, kijih po zatrdilih direktoija Vadbeno-oskrbnega centra Gotenica Branka Ivančiča, samo zaradi preobilice dela še niso uspeli odstraniti, ki pa tistemu, ki o tem ni obveščen, še vedno omejujejo gibanje. Takšni sta denimo tudi tabli tik pred samo vasjo, ki je sicer še vedno v neki meri zaprta, pri čemer pa jepot skozi vas neovirana. Ta zaprtost, ki jo direktor centra pojasnjuje s proizvodno dejavnostjo, ki se odvija v vasi, po njegovem mnenju ne predstavlja ovire za razvoj turizma. Celotno vas Gotenico pri tem pri-meija s podjetjem in pravi, da ima Gotenica, tako kot vsako drugo podjetje, zapornico in svojega vratarja in da se Gotenica od vseh ostalih podjetij razlikuje le po tem, daje pri njih vratar policist.
Če sedanja zaprtost Gotenice ni nikakršna ovira za razvoj turizma, pa se opjavlja kot ovira nekdanja zaprtost. Dejstvo je namreč, da ne obstajajo karte tega območja, saj je Geodetski zavod Slovenije šele spetembra lani začel snemati stanje, pot do izdelave pregledne karte goteniškega območja pa je še dolga.
MOJCA LESKOVŠEK-SVETE
— Izšla je sicer šele prva številka, ali morda že imate kakšne podatke, kakšen je odziv nanjo?
»Pravih odzivov še ni, dobili pa smo že nekaj naročnikov. Prve informacije nam govore, da gre Programer dobro v prodajo. V nekaterih kioskih so prodali vse izvode. Zato za drugo številko že optimistično načrtujemo večjo naklado. Distribucija teče prek Dela po vsej Sloveniji.«
— Računalništvo ni z revijo povezano samo vsebinsko, marveč tudi tehnološko. Vaše osnovno orodje pri izdelavi revije so računalniki.
»Da, revija je postavljena računalniško. Članki so napisani z računalniki, do uredništva v Novem mestu potujejo prek našega sistema MojsteR BBS, se pravi elektronske oglasne deske, oblikovanje in priprava za tisk tudi tečeta na računalniku. Zmontirane strani, izpisane z laserskim tiskalnikom smo dostavili v novomeško Tiskarno, kjer so nam prijazno pomagali in opravili tiskanje. Ker smo ta rekoč vse naredili sami, so bili stroški priprave in tiskanja precej manjši. Pomagala so nam tudi nekatera podjetja z oglasi. Računamo, da bomo v bodoče vse stroške tako pokrili. Zaenkrat so tudi avtorji s svojimi prispevki sodelovali brezplačno, upam pa, da to ne bo več potrebno in da bomo izplačali honorarje tudi za nazaj.«
— Sistem BBS MojsteR je odigral pomembno vlogo pri nastanku revije. Kako je z njim?
»MojsteR je najstarejši sistem BBS v Sloveniji, ki deluje, in njegova zasluga je, daje povezal skupino računalniških zanesenjakov. Prek te elektronske oglasne deske, ki sem jo organiziral v Novem mestu, in mreže AdriaNet, ki povezuje slovenske in hrvaške BBS, smo se spoznali, si izmenjavali informacije, potem pa nas je povezal še skupni študij na fakulteti za elektrotehniko in računalništvo. V tem krogu računalniških zanesenjakov se je oblikovala zamisel o novi računalniški reviji. Zdaj, ko je revija zunaj, se znotraj posebne konference v ProgrameRju, lahko povežejo z uredništvom tudi bralci, nam pošiljajo sporočila, prispevke, povprašajo kaj in podobno. Skratka, mi smo tu!«
MILAN MARKELJ
»: M.M.
nagrada v novo mesto
IN LJUBLJANO
Žreb je izmed reševalcev 9. nagradne križanke izbral SLAVKA MAROLTA iz Novega mesta in JOŽETA BRIŠKEGA iz Ljubljane. Maroltu je pripadla denarna nagrada 1.000 tolarjev, Briški pa bo prejel knjižno nagrado. Nagrajencema čestitamo. Dobitnika denarne nagrade prosimo, da nam čimprej sporoči svojo enotno matično številko (EMŠO) in številko ali tekočega računa ali žiro računa ali hranilne knjižice, da mu bomo nagrado lahko kar najhitreje nakazali.
Rešite današnjo križanko in rešitev pošljite najkasneje do 30. marca na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKAH!
REŠITEV 9. NAGRADNE KRIŽANKE
Pravilna rešitev 9. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: PUSTA, KAL, PUSTOVANJE, ŠTIP, MIKA, ČAS APNAR,
maškare, evtanazija, živžav, od-ZVON, ETEN, oau, orsk, palij, lik, iza, aleja, flaster, risar, aril, fa.
prgišče misli
Človek komajda pozna sebe, kako naj bi poznal še koga drugega.
M. STERLE Zgodovine in družbe pač ni brez žrtvovanja, bogastva brez izkoriščanja, polnosti brez navdušenega umiranja.
M. ROŽANC Mišljenje ni nedejavnost, marveč samo v sebi delovanje, ki je v dialogu z usodo sveta.
M. HEIDEGGER Človeška sla po preseganju časa in prostora je nepremagljiva, z njo pa tudi dvomi in strahovi
C. ZAGORSKI
nagradna križanka ©													
.. -				METER	PRIZANESLJI- VOST	EVROPSKI VELETOK	KEM. SIMBOL ZA RADON	1	AVTOR J. UDIR	IDOL	STAROPERZ. DUH ZLA	V GR. MIT. MATI DIOSKUROV	DESNI PRITOK DONAVE
				>					REPUBLIKA V Z. AFRIKI				
				PRESTOLNICA ZRN KEM. SIMBOL ZA KISIK					GR. BOG VOJNE ISTRSKO LETOVIŠČE				
				>			ST. GR. PRISTANIŠČE KRAJ UMRLIH						
				ANGL. M. IME PASJA PASMA				KDOR DELA SLABE RIME TEKSTILNI IZDELEK					
				>								MAJHNA DRŽAVA V PIRENEJIH	MENIČNI POZVANEC
DOLENJSKI UST	POMOČNICA NA KMETIJI	PODPLUTBA SREDOZEM. GRM |ZAČlMBA!|	V							PERJE PRI REPI PREHOD IZ DNEVA V NOČ			
MIZARSKO ORODJE						SL KIPAR ISTANEI GOVORICA					NIXON RICHARD PERUNIKA		
GR. BOG VETROV'				TITANOVA RUDA REDKEJŠE Ž. IME					VUUGA NAJVEČJA VODNA ŽIVAL				
ČETRTI TON V TONOVSKI LESTVICI							GR. MIT. LETALEC ALFRED HITCHCOCK						
IND. MESTO V ITALIJI (OBADDI)					ORODJE ZA MANIKI-RANJE								
POVRŠINA					POLDRAG KAMEN					ČEBELJA TVORBA			
mladi raziskovalci

inaiii


lili tlTrPKl
■MMaMMlflHM
M
■
Vzpon k uspehu
Ob slovenskem kulturnem prazniku nagrad niso deležni le vidni ljudje iz kulturnih logov, priznanja si zaslužijo tudi študentje, ki s svojo ustvarjalnostjo presegajo povprečje. Njihovi prispevki k znanosti so žal premalo znani. Pogosto pa se tudi mladi raziskovalci sramežljivo izogibajo publiciteti.
Tudi medicini predanega študenta, 24-letnega Boštjana Luzarja iz Škocjana, je bilo težko pripraviti za takšno javno predstavitev. Lansko jesen je oddal raziskovalno nalogo z naslovom »Primerjava uporabnosti klasifikacij želodčnega raka«, s katero seje uvrstil med dobitnike letošnje študentske Prešernove nagrade.
. Boštjan je vzoren sin in nesebičen prijatelj. Ze od mladih nog se rad loteva vsega mogoča. V šolo je stopil s tako mero znanja, daje v prvem letu opravil kar dva razreda. V slogu odličnjaka je tudi nadaljeval, čeprav pri materi, skrbni učiteljici, nikoli ni iskal inštrukcij ali protekcije. Obiskoval je vse krožke na škocjanski šoli. Zanimivo, da gaje tedaj najbolj privlačil poklic strojevodje. Po končani srednji naravoslovni šoli so želje segle višje; Pritegnila gaje sla po letenju, pilotiranju. Pristal pa je na medicinski fakulteti v Ljubljani. Po odsluženi vojaščini se je te humane znanosti lotil z vsem žarom. Sledila so prva razočaranja, saj so težki teoretični predmeti marsikateremu brucu zagrenili življenje. A ko je preplezal gore študija začetnih seminarjev, je pot postajala vse bolj jasna in odprta. V učenju je odkrival vse več koristnih spoznanj, ki so podžigala radovednost in voljo po nadaljnjem raziskovanju. Bolj ko seje kopičilo znanje, širše in globlje razsežnosti so se odpirale pred njim. V 3. letniku ga je »zastrupila« patologija, medicinska veja, ki se ne ukvarja zgolj z mrliči, ampak ima izreden diagnostičen pomen. Boštjan seje z veseljem priključil skupini študentov — demonstratorjev, ki so mlajšim kolegom pomagali prodirati v skrivnosti vzorcev pod mikroskopom.
Na pobudo prof. dr. Alberta Juterška seje lansko pomlad porodila odločitev za razis-
kovalno delo. Boštjan seje skupaj s sošolko, Sevničanko Renato Požun, lotil preučevanja vzorcev tkiv želodčnega raka. Začela sta zbirati potrebno literaturo in preparate od leta . 1980—1983 ter pogumno zastavila raziskovalno nalogo. Oba je vleklo navzgor ne le pri študiju, temveč tudi v naravi.
Nesrečnega
avgustovskega dne so gore za vedno ugrabile Renato, bleščečo študentko medicine, ki je v indeksu zapustila skoraj same desetke. Boštjan se je kruti usodi zoperstavil s še večjo zagrizenostjo in njun skupni projekt končal še pred zamišljenim rokom. V dobrih dveh mesecih je analiziral 292 vzorcev tkiv, vzetih pred operacijo in po njej. Svoje ugotovitve je skupaj z mentoijem prvič predstavil na decembrskem srečanju gastroenterologov na Ptuju. Dva tedna po slovesni podelitvi nagrad študentom medicine so mu z zanimanjem prisluhnili na IV. kongresu mladih raziskovalcev v Ljubljani. V svoji nalogi je skušal pretehtati uporabnost razvrščanja dveh osnovnih tipov rakastih tkiv želodca. Pri prvem rakaste celice oponašajo železne in počasneje rastejo, pri drugem pa so mnogo bolj divje. Žal izsledki naloge kažejo, da pri nas prevladuje slednji, malignejši tip, kije za pacienta usoden. Potrebna je popolna odstranitev želodca. Sicer pa tovrstno obolenje prizadene skoraj še enkrat več moških kot žensk, najbolj pa so ogroženi ljudje med 60, in 70. letom.
Boštjan bi se rad tudi kot zdravnik ukvarjal z raziskovalnim delom. Do tedaj ga loči še nekaj izpitov, na katere se intenzivno pripravlja. Pri učenju je do sebe neizprosno strog in dosleden. To pa mu ni težko, saj ga pri tem žene čisto veselje do znanja. Zna pa se tudi sprostiti in takrat je povsem navaden fant, ki se z nadobudnim 14-letnim bratom Sašom pomeri v tenisu, s prijatelji vrže tarok, sosedi naseka drv ali pa očetu pomaga pri težjih hišnih opravilih. Duševno sprostitev najde v klasični glasbi. Gore pa ostajajo hrepenenje, prispodoba poli, ki joje našel, in simbol cilja, ki ga nosi v sebi.
SABINA JOVAN
Plačilo za stara veseljačenja
Zahteve po plačilu odškodnine za preslano trpljenje med drugo svetovno vojno se množijo, Tokio pa noče izračunati, koliko ga bo stalo nekdanje veselje japonskih vojakov. Na vlado v Tokiu namreč prihajajo zahtevki družin nekdanjih »tolažnic«, deklet iz dežel, ki jih je okupirala Japonska. Gre za mladenke, ki so bile prisiljene delati v javnih hišah za japonsko soldatesko in imajo veijetno pravico vsaj do denarnih kompenzacij za nekdanje suženjstvo. Prvi mož japonske vlade Kiichi Miyazawa seje sicer vljudno opravičil vsem tem nesrečnicam in njihovim družinam, v mošnjo z denarjem pa ni segel in je prve zahtevke, ki so prišli iz Južne Koreje, zavrnil.
Vprašanje je, ali bo lahko zavrnil tudi novi val zahtevkov, ki seje usul iz Tajvana in kijih podpira tamkajšnja vlada. Med 100 tisoč »dekleti za tolažbo«, kolikor so jih zasužnjili med zadnjo svetovno vojno, jih je bilo iz Tajvana kakih 3 tisoč. Kitajska vlada zaenkrat ne podpira takšnih zahtev, čeprav priznava, da so japonski okupa-torji tudi na Kitajskem organizirali javne hiše za vojake in vanje zaprli zajeta dekleta.
Tihotapci ljudi
Ljudem iz revnih dežel sveta se Zahod blešči kot obljubljena dežela in v mizeriji vsakdanjika jih neustavljivo vabi bel kruh tujine. Mnogi ostanejo samo pri sanjarjenjih, podjetnejši pa se odpravijo s trebuhom za kruhom. Vendar pa dandanes Zahod ne sprejema več neomejenega števila tujih delavcev in vrata v obljubljeno deželo so vse bolj priškmjena. Ker po zakonitih poteh priseljevanje ni več mogoče, se utirajo nezakonite poti. In tu nastopijo novi »strokovnjaki« -tihotapci ljudi.
Kot kažejo vse pogostejši primeri, je tihotapljenje ljudi postal zelo donosen posel. Posameznik mora plačati od 5 do 10 tisoč ameriških dolarjev za tajen prevoz na Zahod. Del te nečedne trgovine z ljudmi teče tudi prek naših krajev, ki pač leže na prometnicah med Vzhodom in Zahodom. Najpogosteje se tihotapci ljudi odločijo za tajen prevoz; skupino običajno mladih ljudi iz dežel, ki potrebujejo vizuma za potovanja v zahodne države, zbašejo kar v zabojnik ali hladil-niški avto ter jih prepeljejo do »zbirališč« v kateri od zahodnoevropskih držav. Včasih se jim za-
takne na kateri od mej - tudi naši cariniki so že odkrili hladilnik, poln ljudi - največkrat pa jim tihotapljenje uspe. Tragedije pa se začno v »zbirališčih«. V Nemčiji so odkrili več takih mest, kjer so se v neznosnih razmerah gnetli nezakoniti priseljenci in čakali na zveze za Kanado, ZDA, skandinavske države. KO jih dobijo, nekateri poskušajo srečo z iskanjem političnega azila, kar jim zaradi postopka preverjanja in možne odobritve prinese nekaj mesecev odloga in preskrbljenosti v urejenih zbirališčih. Lani je v Nemčiji zaprosilo za politični azil 256 tisoč tujcev, dobilo pa ga jih je le nekaj več kot 11 tisoč.
Kako so ljudje pogosto naivni oziroma kako brezobzirni so tihotapci ljudi pa kažejo primeri, ko skupino puste kar ob cesti, zaprto v tovornjak, sami pa z denatjem v žepu izginejo.
Tihotapce je težko dobiti v roke. Policija je zaradi molka ilegalnih priseljencev brez moči. Nesrečneži se boje govoriti, ker se boje maščevanja očitno dobro organiziranih tihotapcev. A tudi če tihotapce ljudi roka pravice ujame, so sedanje kazni za tovrsten kriminal smešno nizke. V Nemčiji razmišljajo, da bi jih poostrili.
»Pametna«
ključavnica
Kako zavarovati dragocenosti v sefih, da do njih ne bo mogel nepoklicani? Vprašanje je staro prav toliko, kot so stari poskusi zlikovcev, kijih skomina po dragocenostih, naj bo to denar, vrednostni papirji ali zaupni odatki, s katerimi se da prav tako lepo zaslužiti. Nove varnostne ključavnice rojevajo nova vlomilska orodja, zapletene kombinacije so porodile napravo za samodejno izbiranje kombinacij. Videti je, daje krog za vedno sklenjen in da tisti, ki iščejo zanesljivo varovanje, nikakor ne morejo dobiti bistvene prednosti pred vlomilskimi strokovnjaki. Tradicijo naj bi prekinila »pametna« ključavnica.
Gre za ključavnico X-07. Njena novost je v uporabi posebnega računalniškega programa, ki nepooblaščenim preprečuje odpiranje. Ključavnica ima vgrajen lasten generator energije in ni odvisna od baterij ali omrežnega električnega toka. Za odpiranje sefa ni dovolj odvrteti pravo kombinacijo, program zahteva tudi glasovno predstavitev tistega, ki obrača številčnico, in dodatno še druge varnostne ukrepe. Samodejni aparat za vrtenje kombinacij tako sefa ne more odpreti, četudi odvrti pravilno kombinacijo.
r
Pomlad v puloverju
Pulovetji, ki so bili tako priljubljeni pozimi, bodo tudi v prihajajoči pomladi nadvse uporabno oblačilo, le da tople volnene zamenjamo s puloverji iz gama. Pomladni puloverji so podobni zimskim, udobni. Na toplejše dni naj bi pri kroju še najbolj spominjali večji vratni izrezi, ki bodo kdaj pa kdaj celo odkrili ramo. Tudi pomladni puloverji so lahko udobne tunike, ki gredo dobro skupaj s še vedno popularnimi legicami, podali pa se bodo tudi k platnenim hlačam ali ozkemu krajšemu krilu. Lahko so tudi kratke obleke, pri čemer je seveda treba upoštevati leta in postavo. In barve? Lahko so nežne, sive, peščene, barve breskve. Seveda pa s pomladjo tudi oblačila nekako oživijo. Rdeči, oranžni, zeleni odtenki vam bodo gotovo vsaj malo popravili razpoloženje.
Če želimo, da bodo oblačila čim dlje uporabna, jih moramo pravilno negovati. Za oblačila iz svile na primer velja, da jim škodujeta potenje in sončna svetloba. Če je dovoljeno pranje z vodo, jih operimo po vsakem nošenju, da odstranimo vonj po potu, vendar jih ne namakajmo v bioloških detergentih. Tudi drgniti jih ne smemo, likajmo pa jih še vlažna z mlačnim likalnikom. Svilo poživimo, če jo obrišemo z ožeto krpo, namočeno v redko raztopino salmiaka. Svilena oblačila z madeži odnesimo v kemično čistilnico, mesdtem ko svilen bro-kat, taft in svilene kravate čistimo samo kemično.
Ajdovi štruklji s skuto
Ajdove štruklje s skuto lahko pripravimo slane ali sladke. Za sladke dodamo v nadev namesto soli nekaj sladkorja. Potrebujemo 1/21 ajdove moke, 1 /21 pšenične moke, 2 del slanega kropa, za nadev 50 dag skute, 2 del smetane, 3 cela jajca, sol, za zabelo maslo in drobtine. Ajdovo moko poparimo in med neprestanim mešanjem počasi prilivamo slan krop. Nato poparek ohladimo in mu dodamo pšenično moko, po potrebi pa še vode. Ugneteno testo pustimo pol ure počivati. Medtem pripravimo nadev iz skute, smetane in jajc. Spočito testo razvaljamo, ga premažemo z nadevom in ga zavijemo v štrukelj. Štrukelj zavijemo v vlažen in z drobtinami posut prtič, v slanem kropu ga kuhamo 25 minut, zabelimo z maslom in drobtinami.
Čas je za vrt
Lepo pomladansko vreme nas kar vleče ven, prijetno s koristnim pa najbolje združimo tako, da se lotimo del v zelenjavnem vrtu. Kdor ni prelopa-tal zemlje že v jeseni, ima sedaj še čas za to, vendar je med jesenskim in pomladanskim lopatanjem razlika. Medtem ko jeseni pustimo zemljo v velikih grudah, da jih zima premrzne, pa je treba pri spomladanskem lopatanju grude takoj zdrobiti, saj bi se sicer posušile in postale trde, s tem pa bi se poslabšala struktura tal. Zato tudi gredice naredimo spomladi takoj po lopatanju, pri setvi in saditvi pa pazimo tudi na kolobarjenje, in nič napačnega ni, če si vsakič na list papirja narišemo načrt gredic in zapišemo, kaj imamo na njih.
Pri hudih nevihtah in močnih nalivih se vozne razmere lahko tako poslabšajo, daje vožnja brez luči že nevarna. Zato miličniki ob tehnični kontroli tudi podnevi niso prizanesljivi do tistih, ki vozijo z oporečnimi lučmi. Gorenjski rek o žarnici samo za dnevno rabo tu ne velja. Ponavadi preverijo tudi, ali imamo s sabo obvezni set rezervnih žarnic. Samo žarnice pa ne pomagajo dosti. Voznik bi moral pri svojem avtomobilu sam znati zamenjati žarnico v žarometu. Poskusite to enkrat storiti pri dnevni svetlobi. Učiti se ponoči, ko opazimo, da nam je žarnica pregorela, je malce pozno. Podnevi je tudi lažje brati navodila in se ravnati po njih. Ne pozabimo občasno prekontrolirati tudi nastavitve žarometov!
priloga dolenjskega lista
preteklost u gosteh
<l£0DBA
vaša zgodBa/vaša
Marina:
VRNITEV!
m
0
01 SO
ROČNA GASILNA BRIZGALNA — V družbi drugih zanimivih gasilnih brizgaln v Slovenskem gasilskem muzeju v Metliki je tudi metliška ročna brizgalna iz leta 1912, izdelana v češki tovarni Sme-kal. Ima železno podvozje na štirih kolesih, v železnfkadi pa sesalna medeninasta valja in bakreni komori. Na zadnjem delu voza je ročica za reguliranje višine podvozja. Zadaj sta na vozu vdelana dva lesena zaboja s tremi pločevinastimi pokrovi. Vanju so shranjevali orodje oziroma svitke cevi. Na vozu so še železna držala za sesalne cevi in ročnike. Dvokraka gonilna gred ima dvojni vzvod zaradi lažjega prenosa moči. Voz je imel šest sedežev, na značilnih širokih blatnikih pa sta med vožnjo lahko stala gasilca. Stojišče za dva ali tri gasilce je bilo tudi na deski, pritrjeni na koncu voza. (Pripravila: kustodinja Slovenskega gasilskega muzeja Marjetka Balkovec)
Steber pa tak! — Dolenjec steber, ki se kmali podere, če se kdo nanj nasloni
Krute Dolenjke — Dolenjske ženske so često kaj mrzle v obnašanju, brez prisrčnosti ljubljanskih. Sebičnost zija iz Dolenjk silna. Proti možem so često prave kače, včasih tudi hijene, ki skačejo vanje. Ena je možu zmečkala moda, da je vsled tega umrl V Delahoncu seje zakadila in ga hotela zada viti (juta da jej neče zapisati hiše, radi katere ga vzela. V Ratežu je j smodnikom baba dedca hotela razmesariti, kar sejej le po naključju ni posrečilo.
Brezvestni krčmarji — Ne zdi se Dolenjcem nič greh dajati po več dni in noči zaporedoma vino pivcem, ki imajo ženo in otroke doma, češ naj jih pridejo klicat. Krčmar ima nalogo le na mizo nositi, za drugo mu ni mar. Kadar taki pijančki vse zapravijo, jih pa ravno ti krčmarji najbolj neusmiljeno gonijo od praga in osirajo.
Z materami po domače — Otroci, že odraščeni, z materami govore kaj odkrito, mati sinu: »Bog te je dal!« Sin: »Ko bi me bil Bog dal, bi bil jaz drug tič. Otrok ne daje bog, ampak že veste kdo in kako pridejo etc.«
A vtobus je zapeljal na končno postajo. Se ovinek, pa bom morala izstopiti. Tega si nisem želela. Še in še bi se vozila med mladino, ki se je vračala iz šole, s pritajenim smehom deklet ter nežnimi melodijami, ki sem jih pozdavestno poslušala vso pot. Rahlo pozibavanje in toplota v avtobusu me je skoraj uspavala. Bilo mi je tako prijetno, da sem s strahom čakala končno postajo, predvsem pa, da se bom morala soočiti z bridko resnico: starši so imeli prav, jaz pa narobe.
Pred štirimi dnevi sem se namreč z njima dokončno sprla. V ihti sem pograbila najnujnejše stvari ter jima zagrozila, da sem zdaj polnoletna in imam vso pravico zaživeti jw-je življenje. Zdaj sem se z grenkim nasmehom spominjala svojega zmagoslavnega odhoda, ki se bo vsak čas tako klavrno končal
Nalašč sem zaostala ter se za drugimi odpravila proti vasi Z nikomer nisem bila pripravljena razpravljati, kje sem bila, vse, kar sem si želela, je bila samo topla večerja, tuš in postelja, v katero bi se zavlekla za najmanj dva dni Čeprav ni bila težka, sem malo potovalko, natlačeno z umazanimi stvarmi, kar naprej prestavljala iz roke v roko. Lase sem imela zanemarjene, in ko sem se mimogrede ustavila pred izložbo, sem se zgrozila. Moja samozavest se je razblinila kot milni mehurček,
ostala je samo majhna, ranljiva punčka, ki še kako potrebuje svoje starše.
Poskušala bom pozabiti zadnje štiri dni, toda trenutno je ponižanje še preveč boleče, da bi to lahko storila. Najbolj me je ponižal Marjan, ki me je vse leto vabil k sebi in je bil tudi kriv marsikaterega nesporazuma s starši. Ko sem se zdaj polna zaupanja zatekla k njemu, sem razočarana ugotovila, da sem bila ves čas samo ena izmed mnogih ter si z mano nikoli ni nameraval ustvariti družine.
Naslednje dni sem preživela v nekakšni omotici po kleteh, premrla, umazana in lačna. To je strlo moj ponos. Postalo mi je jasno, da tako ne morem preživeti.
Neznansko sem si oddahnila, ker je bila v stanovanju tema. V tem stanju res nisem bila razpoložena za dolge pridige, ki sem jih pričakovala. Ko se bom najedla, umila in spočila, bom bolj pripravljena na pogovor.
Postavila sem potovalko poleg sebe in vtaknila ključ v ključavnico. Ključ se ni obrnil S tresočo roko sem ga izvlekla ter poizkusila znova. Isti rezultat.
Postalo mi je jasno, da se pridigi ne bom mogla izogniti Starši so zamenjali ključavnico. Samo za hip sem omahovala. Poizkusila sem najti še kakšno rešitev, toda takoj sem vedela, da je ni. Stegnila sem roko proti zvoncu in pozvonila
<
so
UK
SO
N
ora!
o
Qj
er"
so
<1
so
UK
so\
N
ou
o
Oj
cr*
CD
<
so
OK
ta
ESI
CTQ
o
Oj
cr1
ta
<
ta
UK
ta
N CQ O Oj ct1 so
< ta CK ta
N ena
o
Oj cr1 ta
ta cr.< so
!<S
a
a“ si ca
NAPIŠITE SVOJO ZGODBO!
Vse, ki radi primejo za pisateljsko pero občasno ali pa ga radi sukajo pogosteje, vabimo, da nam pošljejo svoje stvaritve, primerne za rubriko Vaša zgodba. Najprimernejša so besedila, ki ne presegajo 70 vrstic tipkopisa, lahko pa so seveda krajše. Naj vas ne moti, če vam ne gre izražanje najbolje od rok, lektor in redaktor bosta nepravilnosti v jeziku ali izražanju popravila, nezamenljivi pa so vaša domišljija, vaše izkustvo ali izkustvo, ki ste ga slišali od drugih in zapisali. V tem je čar Vaših zgodb. Sodelujte z nami, zapišite svojo zgodbo, mi vam jo bomo objavili in še nagradili vas bomo!
■%<
cS
8>
C
£i
Dvojezični
»samohodec«
Pesnik Aleksij Pregare, kije doma s Tržaškega, znan pa tudi kot dramatik, dramski igralec in napovedovalec na tržaškem radiu, seje te dni predstavil bralcem poezije s svojo novo, že šesto pesniško zbirko. Podobno kot nekatere njegove prejšnje zbirke, je tudi zdajšnja, ki je izšla pri Založbi Mihelač v Ljubljani, dvojezična, slovensko-italijanska. Njen naslov je Samohodec — II viandante solitario. Pesmi je v italijanščino prepesnila Jolka Milič.
Kdo je samohodec? Pisec spremne besede Carlo Milic pravi, da tisti, ki mu zmanjkuje vedenja o obrobju sveta. Pesnik pa si mora izkušnjo samohodca šele pridobiti, a si jo lahko pridobi le tako, da sam zleze v kožo samohodca. Da sam postane nemirni vandrovec in s tem tudi samotni odpadnik. Seveda ne zato, da bi odkril, kar je zaklenjeno v spominu let, se dokopal do svojih prakorenin in drugih dokazov za samopotrditev slovenstva. Ne gre mu torej za to, da bi kaj razrešil in tako odrešil tudi sebe, marveč stika za vonjem prekletstva.
Pregarčeva poezija je vsa prepojena z vonjem prekletstva, iz katerega se vseskozi tudi napaja. Ta vonj je vse prej kot prijeten in pomirjajoč, ali kakorkoli je že odvraten, je tudi mamljiv in omamljajoč. Pesnik se tega zaveda, zato je kot samohodec še bolj samoten in sam. Zaveda pa se tudi, da je samohodnost brezmejna, da se pot samohodca nikoli ne konča in da mora kar naprej piti »iz keliha prekletstva«. Piti nekaj, kar se je začelo v neki davni preteklosti in se, nikoli izpito, nadaljuje v prihodnost.
»Skratka, njegova poezija vzhaja neizbežno iz davnine, ki jo razmejuje njegova kultura,« je zapisal Carlo Milic. Pesnik se brez potvarjanja in iluzije trudi vzpostaviti lasten most z današnjostjo, kije, kakršna je. »Strmenje / v znano in hkrati v grozljivo neznano« — je to? Ali to: »Jutri je nedelja. Praznik v drevoredu«?
I. ZORAN
Ženska na poti k sebi
»Življenje je najbolj vznemirljiva pustolovščina, ki vam je dana. Ne dovolite sije vzeti.« S temi odločnimi besedami Nada
Mulej, prof. slovenskega jezika in primerjalne književnosti iz Celja, zaključuje svojo knjigo Ženska na poti k sebi. Misel je jasna in iz nje zlahka povzamemo osnovno hotenje, ki je avtorico vodilo pri pisanju te knjižne novosti, ki je zaenkrat še samotna slovenska lastovka v siceršnji množici najrazličnejših poljudnih priročnikov, kako uspeti, kako najti srečo, kako si izbrati prijatelje, kako premagati plahost, kako ljubiti ipd. Priročnik je očitno namenjen ženskam, ki se odrekajo vznemirljivi pustolovščini življenja, a kar takoj pridajmo, da bo s koristjo polistal po njem tudi moški.
Gre namreč za poljudno razmišljanje o tem, kako naj ženska razreši nasprotje, ki se postavlja prednjo, dandanes v gospodarski in siceršnji krizi še toliko bolj: kako namreč razviti svoje osebne notranje pobude do polne uveljavitve, naj bo v poklicu ali čem drugem, in hkrati ohraniti pristne in polne odnose v družini. Mnogo žensk se ukloni tisočletni tradiciji in se odpove poklicni karieri ter se »žrtvuje« družini, nekatere pa se na račun poklicnega uveljavljanja odpovedo družini. V obeh primerih so ženske prikrajšane za pomembne stvari v življenju, kar pa ni potrebno. Ženska namreč lahko oboje zelo uspešno združuje, ne da bi se morala enemu ali drugemu odpovedati. O tem piše knjiga Mulejeve in svetuje, kaj mora ženska storiti, kaj spremeniti v sebi in v odnosu do drugih, katere osebnostne črte mora razvijati, čemu se ogibati, skratka nasuje kup nasvetov za uspešno osebnostno rast in uveljavljanje. Morda je dragocenost knjige prav v tem, daje ni napisala psihologinja, saj seje avtorica bolj kot na znanost morala nasloniti na lastne in na izkušnje drugih. Tako je nastala zanimiva knjiga iz življenja za življenje.
Knjiga je te dni izšla pri založbi Tangram.
M. MARKELJ
TELEGRAMI
— V založbi ZPS je izšla raziskovalna naloga učencev ljubljanske OŠ B. Ziherla POSTREŠČEK, KJE SI? Knjiga govori o prtljažnih nosačih v Ljubljani.
— Pri Državni založbi Slovenije so izšle štiri prevodne novosti: Heinricha Har-reja SEDEM LET V TIBETU, Aleja Car-pentiera REKURZ V METODI, Borisla-va Pekiča STEKLINA in Jevgenije Ginz-burg KRIŽEV POT.
jfe Marija Pezdirc:
V DEŽELI TISOČLETNE KULTURE
V zraku plava vonj po olju, na katerem se pečejo drobni prigrizki, in se meša z izpušnimi plini avtomobilov, ki korakoma rinejo med valujočo množico.
Ob ozki ulici čajnica; le nekaj mizic se stiska v majhnem lokalu, večina je razvrščenih kar zunaj. Med gosli, ki srkajo čaj, kadijo vodne pipe in debeti-rajo o »najbolj pomembnih« stvareh na svetu, se mimoidoči le stežka prebijajo. Znanec pozdravi znanca, dečki ponujajo bleščeče ure iz. Hongkonga, denarnice iz »prave« kamelje kože, pretihotapljene cigarete. Na vogalu sedi suha, v črno zavita starka. Velike, temne prodorne oči so poudarjene s kaja-lom, kot ptičji krempeljci suhi prsti stiskajo kozarec čaja. Izvem, daje prerokovalka. Iz dlani bere usodo, same dobre reči o ljubezni, sreči in uspehu. Škoda, da ne znam arabsko.
Ozke uličice se združijo v širšo, ob njej stoji zapuščena palača, lep primer islamske arhitekture, ki vedno znova očara. Visoka osrednja dvorana, okrašena z bogato reliefno ornamentiko in poslikavo, je bila namenjena za sprejeme in zabave. Osrednji del je oblikovan v danes suhi vodomet, ob eni od stenje dvignjen kamnit sedež za odličnika. Skozi pisano steklo okenc lijejo zadnji sončni žarki in rišejo na kamnitih tleh nenehno se spreminjajoči barvni mozaiki
Prostor diha svojsko življenje. Veter, ki vleče skozi vrata, šepeta zgodbe o nekdanjem blišču in sijaju, o odposlancih, ki so prinašali darila, o spletkah, ki so se kovale na najbolj bučnih zabavah. S seboj prinaša šum vodometa in odmeve že davno odigranih melodij. Vonj dišav in loputa z mrežastimi naoknicami, skozi katere so skrite haremske dame opazovale dogajanje pod njimi.
Nasproti palače, v križišču ulic, stoji ozka visoka stavba, ki posrečeno združuje kar dvojno namembnost. V pritličju je javni vodnjak, prostor, obložen z
belo modrimi ploščicami, diha hlad in svežino, korita ob ulični strani so suha. V nadstropju je na pokriti terasi verska šola. Kakšna lokacija! Dvignjeni nad vrvež bazarja učenci ponavljajo sure iz Korana in se učijo, daje Alah edini pravi Bog; pod njimi pa vrvi življenje. Le kako nelp tu uspeva pouk?
Star bazar, poln pisanih trgovinic in stojnic, nakupovalcev in gledalcev, hupanja in kričanja, počasi zamenja bolj urejeni zlatarski del. Iz razsvetljenih izložb blešči dragocen nakit, sijejo dragi kamni. Vzdušje je bolj umirjeno, obiskovalci v glavnem tujci. Razen prodajalcev je le malo temnih obrazov, uličice so širše, lepo tlakovane in čiste. Zlatarski del bazarja je tako res postal bolj svetovljanski, a s tem je izgubil lasten šarm in prvinskost. Ta pa je še kako ohranjena v lončarskih delavnicah koptske četrti, ki so skrite za visokim zidom in stisnjene na otoku ne-urbaniziranega sveta. Sem zaide le malo tujcev. Prašna asfaltirana cesta vodi mimo hiš domačih trgovcev in obrtnikov, mimo tovarne apna, mimo pokopališkega zidu. Sonce kar premočno greje hrbet in izsušena usta težko požirajo prah, ki ga dvigujem pri vsakem koraku. Tako kot povsod tudi tu tujca najprej opazijo otroci. Gruča rjavopoltih umazanih fantičev, bosih nog in strganih hlač, a žarečih črnih oči in bleščeče belih zob, navdušeno poskakuje in zahteva bakšiš.
Umazana, malce blatna tla, kolibe, sestavljene iz praznih bencinskih kant, blata, trstike in lepenke. Iz prižganih lončarskih peči se dviguje gost, črn dim.
Ob njih z vodo napolnjeni bazeni, v katerih na pol naga telesa gnetejo glino, ki se vedno bolj čista pretaka iz bazena v bazen. Pred delavnicami se na soncu sušijo hlebci gline in čakajo, da jih v mračnih kolibah bose noge dobro pretlačijo, žilave roke pregnetejo in šele potem bo glina dovolj pripravljena, da bo lahko iz nje mojster na lončarskem kolesu, ki ga spretno poganja z boso nogo, oblikoval vrče in različno posodje. Končani izdelki se sušijo na soncu. Dovolj posušene zložijo v kupolasto lončarsko peč in jo dobro zaprejo. Odprte pustijo le luknje v stožčasti kupoli. Z njimi uravnavajo temperaturo v peči: če veter premočno piha in zato ogenj preveč greje, jih zaprejo, če piha premalo, jih odprejo.
Tukaj seje ustavil čas. Čiščenje gline in delo lončarjev sta ostala ista kot takrat, ko so faraoni gradili svoje davno izginule prestolnice. Lončarske delavnice so živi ostanek preteklosti, dosti bolj nazoren kot predmeti, razstavljeni v muzejskih vitrinah, le črn dim gorečih gum in pločevinaste kante so pridobitve 20. stoletja. Na njihovem obrobju se dvigujejo novi stanovanjski bloki, v milijonskem mestu je vsaka parcela dragocena. Koliko časa se bo svet iz preteklosti še lahko upiral svetu prihodnosti?
Slovenci v Egiptu
V modernem Egiptu se počasi zgublja tudi vez s Slovenijo. Od druge polovice 19. stoletja pa vse do 2. svetovne vojne so številna dekleta in žene, v glav-
nem iz Primorske in Goriške, prihajale iskat dela in zaslužka v Aleksandrijo in Kairo. Pri premožnih družinah, ki sojih zelo cenile, so se zaposlovale kot dojilje, perice, kuharice in služkinje. V skrbi za njihovo duhovno življenje pa tudi za pomoč v raznih težavah in stiskah so za njimi prišle redovnice, slovenske šolske sestre.
V Kairo so prišle leta 1929 in se 1945 naselile v enem od najlepših predelov mesta, v reprezentančni četrti Garden City. Sprva so skrbele za slovenska dekleta, vodile so celo posredovalni urad za službe. Po drugi svetovni vojni, ko Slovenke niso več prihajale v Egipt, so odprle vrata študentkam, ki prihajajo iz južnega Egipta, Libanona, Sirije, Jordanije, tudi iz osrčja Afrike. Sestre niso malenkostne pri barvi kože, veroizpovedi ali političnem prepričanju. Patriarhalne družine, iz katerih izhaja večina deklet, sestram zaupajo in dom je vedno povsem zaseden.
Sestri Silverija in Ignacija vedno z odprtimi rokami sprejemata obiskovalce iz domovine. Obujanje spominov. Tople besede o gostih, ki so se vrstili za njihovo gostoljubno mizo, skrb o tem, ali bo Slovenija priznana, strah pred klanjem na Hrvaškem, obujanje poletja 1945 v Ribnici in v delovnem taborišču na Kočevskem, besede o prvotni lastnici hiše, ki je bila princesa in teta kralja Faruka, o tem, kako so avgusta pleskale fasade, o znancih v domovini... Kako dolgo bo še živel ta otoček slovenstva v egipčanskem morju?
Aleksandrija, mesto, ki gaje v Nilovi delti osnoval Aleksander Veliki in še danes nosi njegovo ime. Legendarna Aleksandrija s faroškim svetilnikom, ki je bil eno od sedmerih čudes starega sveta, z bogato knjižnico, v kateri so bili shranjeni rokopisni svitki, papirusi in glinene ploščice, ki so govorile o preteklosti in prihodnosti, prestolnica lepe Kleopatre, zadnje egipčanske kraljice.
1 4 priloga dolenjskega lista [3
►♦♦♦♦
Že na startu prvi derbi
V nedeljo se pričenja spomladanski del prvenstva v drugi nogometni ligi: Elan Studio D—Slavija SET, Alpina—Avtobum — V Porto-valdu tudi Božidar Wolfand-Wolf
NOVO MESTO — Za mnoge težko pričakovano nogometno drugo-ligaško prvenstvo se pričenja v nedeljo. Da utegne biti celo zanimivejše, predvsem pa negotovejše in razburljivejše od prvoligaškega, govori podatek, da prvo mesto vodi naravnost v I. državno ligo, ki bo prihodnjo sezono namesto sedanjih 21 štela vsega 16 članov, ter da uvrstitve do petega mesta na lestvici zagotavljajo naslednjo sezono igranje v enotni državni II. ligi.
Ekipi novomeškega Elana Studia D in kočevskega Avtobuma imata dokaj podobne cilje, oboji merijo na vrh lestvice, zlasti Novomeščani, ki so se med prvenstvenim premorom okrepili s treneijem Gugoljem in igralci Gliho, Mohorjem, Petrovičem in Senom; slednji bo imel žal pravico nastopa šele v petem prvenstvenem kolu. Novomeški radijci pričakujejo uvodni spomladanski nastop z veliko nestrpnostjo, kar ni prav nič čudno, v Portovald prihaja namreč ekipa Sla-vije SET, ki je jesenski del prvenstva skupaj z Novomeščani, Triglavom in Jadranom Taborom sklenila na prvem mestu z enakim številom točk. Da do naslova in I. državne lige vodijo le zmage, je elanovcem jasno. Zato je upanje, da jim bodo do prvega spomladanskega para točk pomagali tudi navijači na tribunah. Za slednje pripravljajo v klubu nekaj presenečenj, prvo se imenuje Božidar Wol-fand—Wolf, ki bo nedeljski gost novomeških nogometašev, popoldansko dogajanje pa bo popestrilo tudi žrebanje vstopnic. Nagrade naj ostanejo skrivnost.
Nova imena v kočevskem Avto-bumu, ki po jesenskem delu prvenstva zaostaja za vodilnim kvartetom za štiri točke in ki ga v nedeljo čaka tekma
GUTMAN ŠESTI V CELJU
CELJE — Minulo soboto je bilo v Celju odprto občinsko prvenstvo v squashu, na katerem je zastopstvo novomeškega kluba doseglo lepe uspehe. V članski konkurenci je zmagal Bežan (Veržej), Novo-meščan Gutman, kije bil najmlajši udeleženec tumiija, je zasedel šesto mesto, Vučkovič je bil sedmi in S. Turk osmi, medtem ko je v konkurenci nad 30 let slavil Jože Turk. Dodajmo ob tem, da bo naslednji turnir to soboto v Mengšu, 11. in 12; aprila pa bo prav tako v Mengšu prvo državno prvenstvo, katerega soorganizator je novomeški squash klub.
v Žireh z Alpino, so Komočar, Skodlar, Pejovič, Razboršek in Smolnikar. Trener Mladenovič s tako ekipo cilja visoko. Na glas govori vsaj o uvrstitvi v enotno drugo ligo, manj glasno razmišlja o poteh, ki bi ga pripeljale do vrha. Kot kaže, bo hodil tudi po tistih izven nogometnih igrišč. Prav iz Kočevja je minule dni prišla novica o domnevnih nepravilnostih pri registraciji Glihe in Mohorja za Studio D, čeprav je črno na belem, da je imela registracijska komisija pri svojem delu na voljo vse potrebne in veljavne papirje, da je bivša igralca Haška Gradjanskega oz. Reke vpisala med nogometaše NK Elan Studio D. O tem je NZS pred tedni obvestila tudi hrvaško zvezo.
Prav zavoljo izredne pomembnosti letošnjega drugoligaškega prvenstva je upanje, da bo slovenska nogometna zveza tokrat zmogla dovolj odločnosti in vsaj v svojih okvirih zagotovila regularnost ligaških obračunov. Le to bo dokaz, da smo se resnično in do-
• Trener Nedeljko Gugolj na nedeljski tekmi proti Slaviji SET ne bo mogel računati na Mesojedca, ki ima dva rumena kartona, ter poškodovanega Kostrevca, vprašljiv pa je tudi nastop Petroviča. Zato pa se bosta dolenjskim ljubiteljem nogometa prvič v zelenem dresu predstavila Primož Gliha in Gordan Mohor.
končno razšli z nogometnim jugom, v katerem so več od iger veljale afere, podtikanja, podkupovanja in kar je še tovrstnih balkanskih posebnosti.
B. B.
Novomeščanke okusile slast zmage
V ženski rokometni superligi prva zmaga IMV — Oprema razočarala
Če za rokometaše Inlesa Rika velja, da imajo vsaj še nekaj možnosti, da do konca prvenstva v superligi splezajo z zadnjega mesta na lestvici, sta usodi kočevske Opreme in novomeškega IMV v ženski superligi zapečateni.
Kolo pred koncem ženskih ligaških obračunov jeria dlani, da Kočevke svojega cilja, uvrstitve na četrto mesto in s tem igranje v play offu za naslov prvega državnega prvaka, niso uresničile. Zalomilo se jim že veliko prej, zmaga med tednom nad mariborskim Branikom ter pričakovani poraz minulo soboto v Velenju podobe na lestvici nista spremenila. Kočevke bodo prvenstvo, ne oziraje se na razplet sobotne tekme z novomeškim IMV, končale na šestem mestu. Po drugi strani pa lahko Novomeščanke prav uspeh v Kočevju reši dna lestvice, ki ga zasedajo že skozi celo prvenstvo. Da si igralke IMV takšne uvrstitve ne zaslužijo, so naj-
IMB
SPREJEM PRI ŽUPANU — Minuli petek je kočevski župan dr. Mihael Petrovič priredil sprejem za letošnje dobitnike bronaste medalje na državnem prvenstvu v šahu med starejšimi dečki A leksej A rko, A ndrej Janša, A Ijaž Filipič in Darko Brunecso z osvojitvijo tretjega mesta dosegli za kočevsko osnovno šolo lep uspeh, ki daje dobre obete za prihodnost šaha v Kočevju, še posebno zato, ker bi po mnenju njihovega mentorja Vincenca Janše lahko dosegli ob boljši psihološki pripra vljenosti še boljši rezultat. Slovesnosti sta se poleg šolnikov udeležila tudi predsednik kočevskega izvršnega sveta Alojz Petek in Ive Stanič, ki je najzaslužnejši za razvoj šaha na kočevski osnovni šoli (Foto: M. L-S.)
Podbočjani so že četrti
Ali bodo to mesto obdržali do konca, bo pokazala ____sobotna tekma v Velenju proti Elektri_
PODBOČJE — Veliko težje, kot so pričakovali, so košarkarji Podbočja strli odpor mladih Ljubljančanov v 12. kolu rdeče skupine I. republiške lige. Tekma je bila za gostitelje nadvse pomembna v boju za četrto mesto na lestvici, saj sta do konca še vsega dve koli.
Igralci Smelta Olimpije so presenetili z agresivno igro v obrambi in hitrimi proti-
napadi, kar jim je zagotavljalo rezultatsko ravnotežje domala ves prvi polčas. Sele v zadnjih minutah so si gostitelji priigrali nekaj prednosti, to pa so v začetku drugega dela povečali že na 10 točk. Vse je kazalo, daje odpor Ljubljančanov dokončno strt, toda gostov to ni zmedlo, nekaj minut kasneje je semafor kazal prednost Smelta Olimpije za 4 točke. V dvorani OŠ Podbočje je dišalo po velikem presenečenju, toda domači igralci so se vendarle zbrali in v končnici zabeležili pričakovano zmago. Prav dobra igra v finišu srečanja daje lepe obete za pomembno gostovanje v Velenju, kjer se bo ekipa Podbočja v soboto pomerila z Elektro, vrsto, ki prav tako meri na četrto mesto, za Podbočjani pa zaostaja za vsega eno točko.
S play offom so v soboto nadaljevale tudi republiške drugoligašice: Novomeščanke so v 3.kolu zabeležile pomembno zmago nad mariborskim Murcomom s 54:48 (25:24); D. Vertovškova je k zmagi prispevala 21 košev, Žagarjeva 12, Čav-lovičeva 15 ter J. Verstovškova, Seničar-jeva in Zupančičeva po 2.
PRIHODNJO SEZONO V ZELENI SKUPINI? — Košarkarji Podbočja (na posnetku) so zagotovo eno najprijetnejših presenečenj letošnjega prvenstva v I. državni ligi Z zadnjo serijo zmag se jim nasmiha celo četrto mesto na lestvici rdeče skupine, ki še vodi v najvišjo, zeleno skupino ob bok ekipam, kot so Smelt Olimpija, Postojna, Koper, itd. Toda ne glede na to, ali bo Podbočjanom v soboto, ko igrajo v Velenju z Elektro, uspel veliki met, je jasno, da je ekipa svoje načrte že krepko presegla.
V soboto odločilna tekma
Dvoboj med Novotehno in Ilirijo bo ob 16.uri v športni dvorani
NOVO MESTO — Še vsega dve koli sta do konca letošnjega prvega prvenstva v slovenski državni namiznoteniški superligi. Dosedanjih dvanajst je prineslo le en odgovor: prvi državni prvak je ekipa ljubljanske Kovine, za obstanek v ligi pa bijejo ogorčen boj kar štiri ekipe, med njimi tudi novomeška Novotehna.
Novomeščani bi si lahko miren finiš prvenstva zagotovili že v soboto, ko so igrali v Kranju z Merkurjem. Tekmo so nesrečno izgubili s 4:5, zmagovalca je odločil sedmi dvoboj, v katerem sta se pomerila
USPEH RETLJA IN BRUMATA
LJUBLJANA — Kar sto igralcev iz šestnajstih klubov se je minuli vikend udeležilo mladinskega prvenstva MRNTZ Ljubljana, velik uspeh pa sta dosegla mlada predstavnika novomeške Novotehne Matjaž Retelj in Mario Bru-mat. Retelj je v posamični konkurenci osvojil drugo mesto, skupaj z Brumatom pa sta zmagala na prvenstvu dvojic.
Kuntner in Novomeščan Janko Oeri. Po rezultatu 1:1 v selih je Kranjčan na razliko z 22:20 dobil tretjega in točki sta ostali doma. Res škoda, kajti Darko Jamšek je v tem srečanju igral imenitno, premagal je vse tri nasprotnike, na pragu presenečenja je bil celo mladi Kralj, medlem ko se Oeri-ju, ki je izgubil kar dve tekmi v Kranju, poznajo posledice bolezni in poškodbe. Seveda za ekipo Novotehne ni prav nič izgubljenega, o svoji usodi bo odločala sama. Odločilno tekmo bo v soboto ob 16. uri odigrala v športni dvorani pod Marofom, v Novo mesto prihaja namreč ekipa ljubljanske Ilirije s Šarlahom in Gostišo na čelu. Ljubljančani so trenutno zadnji, za Novomeščani zaostajajo dve točki, poraz pa bi njihovo usodo dokončno zapečatil. Ligo namreč zapušča le ena ekipa.
Minuli vikend pa smo že dobili odgovor, katera ekipa bo nova članica super-lige v prihodnji tekmovalni sezoni. To mesto so si priigrali mladi Kočevci: ekipa Melamina, za katero nastopajo Komac, Lasan, Špelič in Lesar, je navzlic trem izgubljenim točkam za zeleno mizo osvojila prvenstvo v I. republiški ligi.
Krkaši ljubijo gore
Letni shod občudovalcev gora in drugih lepot planinske skupine Krka je bil v	v go-
stišču Kos v Ločni. Zbralo se nas je okrog 60. V primerjavi s prejšnjimi leti je bila udeležba trikrat večja.
V	lanskem letu smo imeli deset eno in dvodnevnih izletov. Bili pa smo tudi šest dni pod šotori v kampu Polovnik v Bovcu. Obiskali smo Slavnik in Tinjan. V Prekmurju smo si ogledali biser gotske arhitekture — Marijino cerkev na Ptujski gori.
Povzpeli smo se na Kum, nekaj dni po vojni pa na Gorjance. Teden dni smo prebili pod šotori v Bovcu. Na Višarjah smo srečali predsednika vlade Lojzeta Peterleta. Skoraj vsi smo bili pri nadškofovi maši, pa ni nobenemu nič škodilo. Gore so za vse, verne in neverne. Enim in drugim pomagajo, da smo strpnejši v medsebojnih odnosih.
V	jeseni smo obiskali še dolino Sedmerih jezer, Smrekovec, Raduho in Ratitovec. Sezono smo zaključili z izletom v neznano. Na vseh organiziranih izletih nas je bilo 360 udeležencev. Krkaši pa radi hodijo tudi po svoje. To sem videl po vpisnih knjigah v planinskih kočah.
V	letošnjem letu smo predvideli naslednje izlete: Katarino, Žavcar-jev vrh, Lisco, Polhograjsko grmado. Pohorje, Tabor na Okrešlju, Jalovec in Kanin.
Vodja planinske skupine Krka PETER REPOVŽ
bolje potrdile v sobotnem kolu, ko so prvikrat na prvenstvu okusile slast zmage. S 24:23 so ugnale vrsto Burje, za razliko od nekaterih prejšnjih tekem, ko so imele zmago že prav tako v žepu, tokrat priložnosti niso izpustile iz rok. Tudi z dvema ali tremi igralkami manj v polju so vzdržale pritisk gostij in prav ob koncu ligaških obračunov vendarle razvedrile obraze maloštevilnih gledalcev na tribunah.
Ribničani so na sobotno tekmo v Litijo odpotovali vsaj s kančkom upanja na presenečenje, ki ga v boju za obstanek še kako potrebujejo. Po uvodnem vodstvu s 3:0 je celo kazalo, da jim bo podvig uspel, toda igralci Presada so kmalu uredili svoje
TENIŠKA LIGA V CENTRU VITA
TREBNJE — Športni center Vita iz Trebnjega razpisuje tekmovanje v spomladanski teniški ligi v kategoriji moških do 35 in nad 35 let. Ekipo sestavljata dva igralca in rezerva, tekmovanje pa bo potekalo ob četrtkih ali petkih pod reflektorji. Liga se bo pričela 17. aprila, zadnji rok za prijave pa je 12. april. Najboljše ekipe čakajo lepe nagrade, vse dodatne informacije pa je moč dobiti na telefonu 44—232 ali 44—990. Vsem ljubiteljem tenisa pa za konec še obvestilo, daje sezona igranja na igriščih z umetno travo že v polnem razmahu in da je že moč nabaviti igralne karte.
S KEGLJAŠKIH STEZ
• Na kegljišču v Ivančni Gorici je bil te dni končan prvi del ekipnega prvenstva dolenjske regije. V vodstvu je Metlika s 4793 podrtimi keglji, Rudar jih je podrl 4696, Mercator pa 4639. Najboljša posamezna rezultata sta dosegla Štupar in Željko Goleš iz Metlike. Naslednji nastop bo to soboto v Kanižarici.
•	S finalnim nastopom najboljših seje pred dnevi končalo letošnje posamično prvenstvo dolenjske regije. Naslov najboljšega je pripadel Metličani Željku Golešu, kije podrl 4107 kegljev, ta rezultat pa ga je tudi popeljal na republiško prvenstvo. Za Golešem so se zvrstili: N. Popovič (Metlika) 4073, Muslimovič (Mercator) 4063, J. Popovič (Metlika) 4030, Draganjac (Rudar) 4016, Gričar (Mercator) 3988 itd.
•	Po dolgih letih je bilo na Dolenjskem znova odigrano mladinsko prvenstvo, gostitelj tekmovanja je bilo kegljišče v Kanižarici. Zmaga je pripadla Starešiniču, kije podrl 1539 kegljev, sledijo pa: Lju-benko 1473, Dvojmoč 1446, Bajič (vsi Rudar) 1426 itd. Najboljši štiije so si pri-kegljali pravico do nastopa na republiškem prvenstvu.
(ng)
UDOVČEVA ČETRTA NA DP V KROSU
KOPER — Več kot dvesto tekačic in tekačev je minulo nedeljo na koprski Bo-nifici nastopilo na prvem državnem prvenstvu Slovenije v krosu. Vseekipna zmaga je pripadla Velenjčanom, najboljšo dolenjsko uvrstitev pa je v konkurenci članic, ki so tekle na 4.000 metrov, dosegla Mateja Udovč (AK Novo mesto), kije bila imenitna četrta. V skupnem ekipnem seštevku si AK Novo mesto deli dvanajsto mesto z AK Domžale.
IVANETIČU ZLATA PUŠČICA
NOVO MESTO — Minulo soboto je bilo v športni dvorani pod Marofom regijsko prvenstvo v streljanju za Zlato puščico. Nastopili so najboljši strelci iz Novega mesta, Trebnjega in Bele krajine. Po pričakovanju je s prednostjo vsega enega kroga zmagal Jože Ivanetič (Iskra Semič), za njim pa so se zvrstili: Cugelj (Trebnje), Pavlovič (Iskra), Progar, Kaferle (oba Trebnje), Bobnar (Straža) itd.
ŠAHOVSKI KOTIČEK
•	ŠK Krško in tamkajšnja osnovna šola sta pred dnevi pripravila posamično pionirsko prvenstvo Posavja. Med mlajšimi pionirkami je zmagala Radejeva pred Grilčevo in Vinklerjevo (vse Sevnica), pri mlajših pionirjih Režun (Sevnica) pred Tomažinom (Krško) in Povhom (Sevnica), med starejšimi pionirkami je bila najboljša Kunškova, druga Verhovčeva in tretja Golobova (vse Sevnica), medtem ko je pri starejših pionirjih zmagal Volčanšek, drugi je bil Sebanc in tretji Colarič (vsi Krško). Vsi najboljši so si priigrali pravico do nastopa na državnem pionirskem prvenstvu Slovenije, (jb)
•	Pionirsko prvenstvo dolenjske regije pa je bilo pred dnevi v Kočevju. Nastopilo je 14 fantov in 15 deklet iz Kočevja, Starega trga, Ribnice, Šentjerneja, Novega mesta m Mirne Peči. Med starejšimi pionirji je zmagal Janša (Kočevje), drugi je bil Ivance (Ribnica) in tretji T. Kobe (Stari trg ob Kolpi), medtem ko sta pri pionirkah prvi dve mesti zasedli Starotržanki Ingrid Mihelič in Darja Kapš, tretja pa je bila Mimopečanka Ivanka Kos. Oba prvaka sta si priborila pravico do nastopa na državnem prvenstvu, ki bo v začetku aprila na Pohorju, (mls)
vrste in na koncu zabeležili pričakovano in zanesljivo zmago. Vsako od preostalih sedmih srečanj bo za Ribničane biti ali ne biti, dna lestvice se lahko rešijo že v soboto, ko bodo doma igrali s predzadnjo ekipo Preddvora Infotrada.
In kaj je sobota prinesla v prvi republiški rokometni liri? Derbi v Črnomlju med Novolinom in Sešiijem so dobili gostje, Krčani so po pričakovanju brez težav ugnali Radečane, medtem ko so bili Dobov-čani za las prekratki v Mokrecu. Škoda, kajti boj za vrh bi bil tako bolj zanimiv, Celjani sedaj Dobovi uhajajo že za štiri točke.
REPČEVI IMENITNI V MUENCHNU
MUENCHEN — Natalija in Anja Repec, mladi plavalki krškega Celulozar-ja, sta se imenitno odrezali na 14. mednarodnem tradicionalnem mitingu v Muenchnu, kjer je nastopilo kar 450 plavalk in plavalcev iz 78 klubov osmih držav. Natalija je bila na 100 metrov prosto druga, enako tudi na 200 m hrbtno, medtem ko je na 200 m prosto zmagala kakor Anja v taisti disciplini v mlajši kategoriji.
SKUPŠČINA
TRIATLONCEV
NOVO MESTO — V četrtek, 26. marca, ob 18. uri bo v I. nadstropju stavbe na novomeškem stadionu v Portovaldu redna letna skupščina Triatlon kluba Novo mesto. Zbrani bodo pregledali dosedanje delo, ki ni bilo brez uspehov, zastavili pa tudi nove cilje. Kako visoki in ambiciozni bodo, je odvisno predvsem od prijateljev tega novega, a vse popularnejšega športa.
USPEŠNE PRIPRAVE KOLPE
PODZEMELJ — Nogometaši Kolpe se pod taktirko novega trenega Ivana Matjašiča že poldrugi mesec pridno pripravljajo na spomladansko nadaljevanje prvenstva v območni ligi. Vodstvo kluba in igralci so si zastavili le en cilj, obstanek v ligi. Rezultati pripravljalnih tekem kažejo, da so na dobri poti. Nogometaši Kolpe so namreč v prijateljskih srečanjih s 4:1 ugnali brežiško Svobodo, igrali z Belo krajino 3:3 in 1:1, izgubili pa z Elanom Studio D 1:2.
J. FABINA
REKREACIJSKI
VELESLALOM
BREŽICE — Športna zveza Brežice pripravlja za nedeljo, 22. marca, občinsko rekreativno prvenstvo v veleslalomu na Zelenici nad Ljubeljem. Start bo ob 10. uri, pravico do nastopa pa imajo vsi neregistrirani tekmovalci in tekmovalke, stari nad 16 let. Zadnji rok za prijave je danes, sprejemajo pa jih na brežiški športni zvezi, p.p. 19, ali na telefon 61 —251. Prijavnina znaša 700 tolarjev, avtobus pa bo na Zelenico odpeljal v nedeljo ob 6. uri z brežiške avtobusne postaje.
REKREATIVNA TELOVADBA — V Dolenjskih Toplicah že nekaj let pod vodstvom prosvetne dela vke Božene Pavasovič teče rekreativna gimnastika za ženske, ki jo obiskujejo dekleta in ženske s širšega območja Dolenjskih Toplic. Tako so v tej krajevni skupnosti dobro poskrbeli za rekreacijo žensk, ki si tako krepijo telo in duha Na sliki Gimnastične vaje so primerne za ženske, ki se aktivno ne ukvarjajo s športom. (Foto: Slavko Dokl)
V sprintih zmagoslavje mladih krkašev
Uspešen nastop mlade kolesarske vrste v __________Italiji_______
PORDENONE — Zadovoljnih obrazov se je v nedeljo zvečer iz Italije vrnila mladinska kolesarska vrsta KD Krka, ki je pod vodstvom trenerja Janeza Jagodica nastopila na tradicionalni, že 47. cestni dirki v Pordenonu. Na startu 98 kilometrov dolge preizkušnje je bilo 90 kolesarjev, proga je bila krožna, vsaki drugi krog pa so morali kolesarji odsprintati.
V skupnem točkovanju desetih Sprintov je zmaga pripadla Urošu Murnu, drugi je bil Markovič in tretji Gimpelj (vsi KD Krka), medtem ko je skozi končno ciljno črto prvi pripeljal italijanski kolesar. Najboljši Novomeščan je bil Markovič na 12. mestu, Gimpelj pa je bil 14.
BESEDO IMAJO ŠTEVILKE
rokomet * 1 2 * 4 * * * 8
SUPERLIGA, moški, 15. KOLO: PRESAD—INLES RIKO 23:15 (11:8) Inles Riko: Gelze, Djokič 2, Mohar 2, Šilc
1,	Marolt, Tanko 1, S. Mihelič 3, P. Lesar
2,	A. Mihelič 1, Mate 2, F. Lesar 1, Sinanovič.
LESTVICA: 1. Pivovarna Laško 28,2. Kolinska Slovan 22... 8. Presad 12, 9. Drava 12, 10. Duka 10, 11. Preddvor 8, 12. Inles Riko 6.
Pari prihodnjega kola: Inles Riko—In-fotrade Preddvor. Duka—Omnikom Rudar, Drava—Pomurka Bakovci itd.
SUPERLIGA, ženske, 17. KOLO: IMV NOVO MESTO—BURJA CEN-TROCOOP 24:23 (10:8)
IMV Novo mesto: Drmaž, Popadič 4, Repinc, Zupan, Kožuh, Hvala 6, Derčar
4, Pavlinič, Pate 3, Turk 4, Tomas 3, Dolenc.
OLIMPIJA—OPREMA KOČEVJE 38:15(19:5)
Oprema Kočevje: Jesenko, Lindič 1, Guštin 2, V uk 2, Križman 2, Klančar, Bejtovič 1, Dragičevič 4, Kersnič 2, Petek 1, Jančič.
LESTVICA: 1. Olimpija 32,2. Velenje 27, 3. Mlinotest 25,4. Krim 21, 5. Kranj 19,6. Oprema Kočevje 17,7. Primož 12,
8. Burja Centrocoop 7, 9. Branik 6, 10. IMV Novo mesto 4.
SUPERLIGA, ženske, 16. KOLO (odigrano med tednom): VELENJE— IMV NOVO MESTO 32:18 (11:10) IMV Novo mesto: Drmaž, Popadič 2, Repinc, Špiler, Kožuh, Hvala 3, Derčar 6, Pavlenič, Pate 3, Tomas 4, Dolenc.
OPREMA KOČEVJE—BRANIK 22:16(11:7)
Oprema Kočevje: Jesenko, Lindič, Guštin 6, Vuk 2, Križman 1, Jerič 4, Klančar 3, Bejtovič 3, Dragičevič 2, Kersnič, Petek 1, Jančič.
Pari 18. kola: Oprema Kočevje—IMV Novo mesto, Krim—Olimpija, Kranj— Branik itd.
I. SRL, moški, 17. KOLO: NOVO-LINE—ŠEŠIR 22:25 (9:12), KRŠKO— RADEČE PAPIR 23:11 (13:3), MO-
KREČ—DOBOVA 26:25 (13:12), GPG GROSUPLJE—IZOLA 31:15(16:8) itd LESTVICA: 1. Eurodas Celje 29, 2. Dobova 25, 3. Sešir 23, 4. Krško 22, 5. GPG Grosuplje 20,6. Kamnik 17,7. No-voline in Ormož po 16 itd.
košarka
I. SKL, moški, rdeča skupina, 12. KOLO: PODBOČJE—SMELT OLIMPIJA ml. 103:90 (43:37)
Podbočje: Vego 20, Rozman 5, Leskovar 21, Krajcar 22, Krivokapič 15, Rostohar 6, Krošelj 9, Vavpotič 5.
OSTALI IZIDI: Maribor 87—Kronos Slovan 86:96, Ježica—Elektra 78:77, Comet-Celje 93:65.
LESTVICA: 1. Kronos Slovan 21, 2. Ježica 21,3. Comet 20,4. Podbočje 19,5. Elektra 18 itd.
Podbočje igra v soboto v gosteh z Elektro.
odbojka
SUPERLIGA, moški, 12. KOLO: MERKUR-NOVOTEHNA 5:4 A. Smrekar—Radeka 2:0, Kuntner— Jamšek 1:2, Jeraša—Oeri 1:2, Kuntner— Radeka 2:0, A. Smrekar—Oeri 2:0, Jeraša—Jamšek 0:2, Kuntner—Oeri 2:1, Jeraša—Kralj 2:1, A. Smrekar—Jamšek 0:2.
OSTALI IZIDI: Potrošnik—Strojna 3:6, Gornja Radgona—Kovina 1:8, Ilirija—Ingrad 5:4.
LESTVICA: 1. Kovina 28, 2. Strojna 20, 3. Potrošnik 20, 4. Merkur 10, 5. Ingrad 6,6. Gornja Radgona 6,7. Novotehna 6, 8. Ilirija 4.
V 13., predzadnjem kolu, igrajo Novomeščani doma z Ilirijo.
I. SNTL, moški, 16. KOLO: NE KRŠKO—MELAMIN 2:7, NE KRŠKO— VESNA 5:4.
KONČNA LESTVICA: 1. Melamin Kočevje 29,2. Pelovia 28,3. Vesna 18,4. NE Krško 14 itd.
Št. 12 (2222) 19. marca 1992
DOLENJSKI UST
Znova: javno vprašanje direktorju JE
Kaj bo reklo še častno razsodišče novinarjev
Resda se dvakrat pove le v mlinu! Sam sem povsem jasno zadnjič (DL št. 9,27. februarja letos) vprašal direktorja JE Krško, dipl. inž. Staneta Rožmana, ali Ida Novak-Jerele dela v službi za sti--ke zjavnostjo v JE in ne v delfskem preročišču. Kot tako sem od nje doslej vedno prejemal uradne dokumente od JE, enkrat tudi neposredno od mag. Krešimirja Finka. Zato spoštovanega direktorja sprašujem še enkrat, kaj ima uradna služba v JE s tem papiijem in njegovim razširjanjem. Spoznal sem velikanski finančni načrt JE za letošnje leto, tudi službe za stike zjavnostjo. Ker vsi živimo vse težje, malo slednje ne bi škodilo. Obsežen je tudi dokument SDK o pomoči JE podjetjem, bi jim tudi lahko pomagali še bolj, če bi ravnali skrbneje.
Ker je v tem primeru resnično šlo za zmazek z vse polno tipkarskimi in slovničnimi napakami, raven razprave, ki stajo na seji sveta posavskih občin odklanjala celo prvaka dveh drugih strank, Janez Kopač od LDS in Primož Hainz od Socialistične stranke Slovenije, se mi je to zdelo še bolj čudno. Res so med kolegoma Majcetovo in Kraškom krožili neki papirji, prisluškujem pa ne, zato me to ne zanima. Papirje mi je osebno izročila Ida Novak-Jerele in jih torej nisem pobral kjerkoli.
Sicer pa ima tiste spise v rokah tudi častno razsodišče novinarske organizacije oz. njen predsednik, počakajmo, kaj bodo rekli tretji.
ALFRED ŽELEZNIK
Še: Plamex — novomeški Grubelič
Zakaj žalitve v članku s tem naslovom (DL 12. __________marca)____________
Ker nikoli nisem bil direktor poklicne gasilske enote Novo mesto, ampak njen operativni vodja (na občinski gasilski zvezi Novo mesto — v nadaljevanju OGZ NM — sem opravljal funkcijo poveljnika in nekaj časa podpredsednika), ne morem razumeti žaljivih navedb vašega novinarja niti ne razumem, zakaj ni pred objavo članka preveril podatkov tudi na naši strani.
Do zastoja pri dobavi avtomobila gasilskemu društvu Otočec je prišlo zaradi prekinjenega oz. spremenjenega plačilnega prometa med Slovenijo in Hrvaško, zato sem večkrat predlagal, da vzame omenjeno gasilsko društvo denar s pripadajočimi obrestmi nazaj, vendar so to zavrnili in dogovorili smo se, da si bomo skupno prizadevali za nabavo drugega avtomobila.
Tako smo v skladu z dogovorom, da bo GD Otočec samo poiskalo najugodnejšo rešitev, plačali v prejšnji številki Dolenjskega lista omenjeni »navaden« kombi po predračunu Avtohiše Ljubljana in izbiri GD, tako da ne držijo navedbe, da bi otoški gasilci sami na svojo roko dvignili avto, mi pa napisali nekakšen ček »iz dobrohotnosti«.
Ker naša firma že od vsega začetka posluje pozitivno (kar se da vedno preveriti pri SDK ali zadovoljnih strankah), zahtevam, da vaš novinar pojasni trditve predsednika OGZ NM (namenoma imnen ne omenjam), ki jih sam zanika, o »pobalinu in nasankanih strankah«. Vsekakor bo to moral pojasniti tudi na sodišču. Menim, da se morajo nesoglasja v podjetništvu reševati najprej na sodišču (če smo pravna država) in šele po pravnomočni sodbi zadeva sodi v časopis.
Vaš novinar se verjetno niti ne zaveda, koliko škode lahko naredi nekemu podjetju bombastičen naslov in povsem neumestna primerjava s Sandijem Gru-beličem.
Ni mi do tega, da bi našteval, koliko je moja firma dobrega naredila za razna gasilska društva (denarna in materialna pomoč pri organizaciji proslav ob obletnicah), pa tudi srednješolci in razna druga društva, ki so prišla k nam po nagrade za srečelov, niso nikoli ostala praznih rok, zato pričakujem v bodoče s strani vaših novinarjev korektno pisanje, ne pa enostranskih žaljivih člankov.
Inž. MIHAL HORVAT Plamex
OPRAVIČILO
Uredništvo Dolenjskega lista se opravičuje zasebnim tožilcem — delavcem Petrola, zaposlenim v enoti Otovec, zaradi objave anonimnega pisma z naslovom »Delavci ležijo, koprive pa jih zaraščajo« v Dolenjskem listu 22. avgusta lani, v katerem so bile objavljene neresnične, nepreverjene in za delavce Petrola žaljive obdolžitve.
Odgovornost in dostojnejše obnašanje!
Zakaj protestiramo
Na letnem zboru krajevne organizacije ZZB NOV Ločna-Mačko-vec smo 27. februarja med drugimi vprašanji govorili tudi o vse težjem materialnem in zdravstvenem stanju starejših občanov. Vlada in skupščina sprejemata zakone in odloke, ki ta položaj vse bolj poslabšujejo.
Zato protestiramo:
1.	zaradi zniževanja in ukinjanja pravic borcev NOV v novem zakonu o zdravstvenem zavarovanju. Menimo, da bi moral republiški odbor ZZB NOV Slovenije zaprositi Evropsko združenje odporniških gibanj, ki spremlja in posreduje pri zaščiti pravic borcev antifašističnega gibanja v drugi svetovni vojni, za pomoč in posredovanje;
2.	proti obveznim prijavam dohodnine tudi tistih,'ki imajo minimalne dohodke, pokojnine ali celo varstveni dodatek. To nezaupanje do občanov oz. sam birokratski ukrep ima za posledico velike stroške v delovnih organizacijah in Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, saj je zelo velik odstotek delavcev, zlasti pa upokojencev z minimalnimi prejemki, ki ne bodo plačali davka od dohodnine. Je to namerno vznemirjanje občanov?
3.	proti razširjeni in povečani stopnji obdavčitve za osnovne živ-* ljenjske potrebščine.
4.	Zahtevamo čimprejšne državne volitve, dotlej pa dostojnejše obnašanje in večjo odgovornost poslancev, odbornikov in izvršnih svetov pri zakonodajnem in vsakodnevnem delu.
Predsednik KO ZZB NOV Ločna-Mačkovec: JANEZ MIKLIČ
Podložnost, ne pripadnost Opremi
Kako je s pomočjo »samoupravljanja« predsednik utrdil svojo oblast
Objavljena novica, daje Svet podjetja Opreme Kočevje potrdil sklep predsednika podjetja o prenehanju delovnega razmerja sindikalnemu zaupniku F. M., ki naj bi bil med gladovno stavko šest dni neupravičeno odsoten z dela, mi je narekovala, da napišem svoje misli ob dogodkih v tem podjetju.
Vsekakor zahteven problem za se, ki pa zahteva veliko dialoga in na koncu nov dogovor vseh. Sedaj pa je v podjetjih stanje takšno, da lastniki dejansko še niso opredeljeni. Ne glede na to pa vodilni že »inovirajo« nove oblike organiziranosti in medsebojnih pristojnosti. Tako nastopajo v podjetjih slabo organizirani delojemalci in direktorji s svojimi vodilnimi. Torej samo dve strani, pri čemer je jasno, katera stran ima prednost oz. je močnejša.
Govoriti, da so v takšnih razmerjih v podjetjih odnosi na visoki ravni, to je, da zaposleni kažejo »visoko pripadnost podjetju in njegovemu vodstvu«, kar je pogosto javno izražal ravno predsednik Opreme, je močno dvomljivo. O veliki
pripadnosti zaposlenih podjetju lahko govorimo le tedaj, če ostajajo delavci v tem podjetju zaradi zadovoljstva, ne pa zaradi tega, ker se nimajo možnosti zaposliti drugje. Obstajati mora torej ponudba delovnih mest. katere pa na Slovenskem, zlasti na Kočevskem, ni. Zato glasno poudarjanje predsednika o »visoki pripadnosti« zaposlenih podjetju ni nikoli zvenelo prepričljivo.
Povsem nerazumljiva pa mi je postala poudarjena »visoka pripadnost« zaposlenih temu podjetju in vodstvu, ko seje jeseni v Opremi pojavil nov sindikat, v katerega je v dveh mesecih stopila skoraj polovica zaposlenih. Hitri porast in številnost članstva kažeta torej neizpodbitnost notranjih napetosti in nemoči, ki so pripeljale do gladovne stavke, ki po mojem mnenju pomeni nenasilno obrambo pred močnejšim za preživetje. Zato me ne bo o »visoki pripadnosti« podjetju prepričalo nobeno potrjevanje »organov podjetja,« ki še vedno lahko le »samoupravno« potiju-jejo sklepe predsednika, najvišjega nad-
O j C3	ija	prc	iti p	ired	Isedr	liku vi	lad	e?
Namesto nekritične podpore njegove stranke naj spregovorijo številke								
V nekaj zadnjih številkah Dolenjskega lista beremo na straneh Pisma bralcev »Izjave za javnost« občinskih oziroma krajevnih odborov Slovenskih
ODGOVOR DR. PUČNIKU (DL 5. MARCA)
Tragična in obžalovanja vredna usoda nekaterih delavk in delavcev v nekdanji Zvezi sindikatov Slovenije, kijih je doletela s prenehanjem bivše delovne skupnosti dne 11. septembra 1990, je bila že večkrat pojasnjena v sredstvih javnega obveščanja. To veste tudi Vi, gospod dr. Jože Pučnik. Znano mi je, da ste bili zlasti preteklo leto sproti informirani o teh dogodkih, tako da ste tudi z odgovori mojih sindikalnih kolegov dobro seznanjeni. Zato vaša prošnja glede na zavestno izbrani trenutek ni prošnja iz nevednosti, pač pa poskus prispevati svoj delež k temu, da bi zmanjšali pomen splošne opozorilne stavke članov Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Saj, če je Vaša skrb za usodo delavk in delavcev res tako velika, bi zagotovo lahko že zastavili svoj vpliv tako v vladi kot tudi v parlamentu, da bi bile tam sprejete odločitve bolj po meri slovenskega delavstva.
DUŠAN SEMOLIČ predsednik ZSSS
IZJAVA VODSTVA DELAVSKE STRANKE
Predsedstvo Delavske stranke Slovenije podpira splošno opozorilno stavko. Ob tem opozarja vlado, zlati parlament, da slovenski delavec nikakor ni pripravljen pristati na beraško vlogo v Evropi. Več kot očitno je, da sedanja oblast ne zna ali pa noče postaviti temeljev za gospodarsko močno, razvojno uspešno, ekonomsko učinkovito in socialno varno državo, ki bi zaživela kot subjekt znotraj sistema, za katerega smo se odločili. Nedopustno je, da je država te naloge do sedaj potiskala na rob, ob tem pa bila gluha in nema za položaj delavstva. Naš delavec, naš človek enostavno nima položaja, saj je znotraj sistema postal številka, ki bi se je rad vsak znebil. Na takšno stanje Delavska stranka Slovenije ne more in noče pristati. Zato zahteva, da vlada takoj preneha s političnim merjenjem moči. Z medministrskimi razprtijami in očitki ter to energijo usmeri v reševanje gospodarskih in socialnih težav.
Predsedstvo Delavske stranke Slovenije
krščanskih demokratov, s katerimi ocenjujejo sedanje politično, gospodarsko in socialno dogajanje v Sloveniji kot gonjo proti vladi, predsedniku in ministrom, predvsem tistim iz vrst SKD. Seveda so te izjave polne hvale na račun »našega rojaka« Lojzeta Peterleta in njegove vlade, ki da ima proti sebi nekatere ministre, ki nočejo odstopiti, večino medijev, staro gospodarsko strukturo in »preoblečene komuniste« v nekaterih strankah, in vsi ti onemogočajo »nadaljnje korake v nove odnose v naši državi«. In ravno ti da so krivi za velike gospodarske težave in socialne stiske ljudi.
Številke pa govorijo svoje. Industrijska produkcija pospešeno upada od oktobra 1991. V zadnjih treh mesecih 1991 je upadla za 17% v primerjavi z zadnjim trimesečjem leta 1990, upad od januarja 1991 do januarja 1992 pa je-— 18-odstoten. Trgovina na drobno je v zadnjem trimesečju 1991 upadla za 7%, upad od decembra 1991 do decembra 1992 pa je — 20-odst, torej se ob izgubi jugo trgov kaže tudi krčenje domačega trga. Slovenija je imela v januarju 1992 94,065 brezposelnih (to za občinski odbor SKD Trebnje ni »tako veliko« v primerjavi s pričakovanimi
200.000	brezposelnimi), 65,000 delavcev dela v 379 podjetjih z (zamrznjenim) stečajem, 164,000 delavcev pa v 1073 podjetjih z likvidnostnimi težavami, življenjski stroški so v januarju in februarju 1992 glede na december 1991 porasli za 29%, rast stroškov v »košarici« najnujnejših živil v istem času pa je bila 37,4-odst. Na drugi strani pa so se OD v obdobju januar 1991 — januar 1992 znižali realno za 32%. Zajamčeni OD je že v decembru 199! zdrknil na 33% povprečne plače, čeprav je meja socialne vzdržljivosti po najbolj restriktivni ameriški metodologiji 35%. Povprečna bruto plača v novembru 1991 je bila 24.401 tolar, bruto pokojnina 9.616 tolarjev in bruto zajamčena plača 9.300 tolarjev.
Brezposelni, ki imajo prve tri mesece brezposelnosti pravico do 70-odst., nato pa 21 mesecev do 60-odst. nadomestila svoje prejšnje plače, so bili deležni zadnje valorizacije teh osnov 1. 11.1991. Zajamčeno višino nadomestila (v višini 80% zajamčene plače) prejema od 27.792 upravičencev le 13.996 brezposelnih. Več kot 70% zaposlenih prejema plače v višini povprečja ali nižje, 50% upokojencev ima neto pokojnine nižje od zajamčenega OD (8.000 tolarjev). Kupna moč ljudi, ki pretežno živijo od rednih dohodkov, se je drastično zmanjšala, zelo pa so se dvignile cene storitev, ki omogočajo višjo kvaliteto življenja: davki na živila za 5%, prispevek za zdravstvo za 2% in vse participacije za preglede in zdravila na
recepti Prispevek staršev k ekonomski ceni vrtcev seje dvignil do 50%, porasle so cene prevozov, prehrane v šoli, stanarine, ogrevanje, elektrika, komunalni stroški, uvajajo se prikrite oblike šolnine.
Podjetja so v šolskem letu 1991/92 razpisala samo 3903 (lani 10.894) štipendij, republika je odobrila samo 30.828 (lani 34.089) štipendij, ker je poostrila cenzus. Iz istega razloga je med študijem štipendijo izgubilo 8.767 dijakov in študentov. Možnosti srednješolskega šolanja v domačem kraju ali v bližini se hitro manjšajo, študentski domovi pa so pretesni in v poraznem stanju. Povprečna višina štipendije v Sloveniji je 2.300 tolarjev neto.
Govorica številk je jasna in obtožujoča. Kdo je odgovoren za to, da posta-
• Ne preoblečeni bivši »rdeči ministri«, ne »rdeča« direktorska in mana-gerska struktura, ne glasna opozicija niso sovražniki mlade slovenske demokracije, po življenju ji streže revščina in brezperspektivnost. In kako se v visoko »evropsko« demokracijo vklaplja socialni cinizem, ki ob povprečjih pozablja stiske posameznika. Kaj naj si z demokracijo pomaga delavec, ki je zaradi revščine izgubil svoj delavski ponos oziroma upokojenec ali kdorkoli drug, kije s prosjačenjem postavil na kocko svoje osnovno človeško dostojanstvo? To bi se morali vprašati zagovorniki naše »prve, od ljudi izvoljene demokratične, v Evropo in svet strmeče vlade«, ki se na vse kriplje prizadeva ostati na oblasti, pa čeprav je večina državljanov ne mara oziroma je po vsem, kar jim je naredila, ne more marati.
jamo revna družba, v kateri je večina prebivalstva postavljena na obrobje: gospodarsko, socialno in politično? Vlada vendar, ki kljub obljubam še do danes nima gospodarsko-razvojnega programa. Vlada je predlagatelj zakonov, ki jih je s svojo večino v parlamentu spravila skozi kljub včasih burnemu nasprotovanju opozicijskih poslancev. Z njimi je obdavčila najosnovnejšo hrano, otroško obutev, oblačila in še nekatere druge stvari, ukinila socialne pravice atijih močno omejila, na kar si prejšnje »rdeče vlade« niti pomisliti niso upale. Po dveh letih je razvojna strategija Peterletove vlade in Demosove večine v skupščini jasna vsakomur: prerazdelitev bogastva v škodo delavcev, poglabljanje prepada med bogatimi in revnimi, velika socialna odvisnost ljudi od države, delodajalcev in dobrodelnosti in krčenje izterljivih pravic.
Pokrajinski odbor STRANKE DEMOKRATIČNE PRENOVE Novo mesto
rejenega.
Domnevam, da se v OPREMI zamenjuje »pripadnost« s »podložnostjo«, kije glede na slovenske in tudi kočevske težke gospodarske razmere »nuja« zaradi preživetja. Menim torej, da gre v tem podjetju prej za pretirano »odločnost« vodstva, ki se izraža v nujni »pod-ložnosti« zaposlenih. Ta zamenjava pojmov vodstva je pripeljala do konfliktov, gladovne stavke in tudi izrečene izključitve sindikatov.
Ali niso pionirji neodvisnega sindikata v Opremi zaradi svoje »nepripadno-sti« plačali previsoke cene? Alije v Opremi dovoljen samo »neutralen« sindikat? Upam, da bo čas prinesel nova spoznanja in popravil neenakomerno porazdeljene posledice nastalih nasprotij v kočevski Opremi.
Življenje uči: »Tudi zmagovalec mora plačati svojo zmago!«
M. K.
Kočevje
•	Nacionalni kulturni minister je lahko zgolj administrator in uradnik, ne pa ideo log in gospodar. (J. Zlobec)
•	Norišnica, ki smo jo 19. februarja opazovali vsi Slovenci,' ne parlamentu ne Slovencem ni v časL (Kacin)
•	Pripraviti se moramo na obdobje skromne države, skromne potrošnje, na obdobje, ki bo tudi socialno zelo napeto. (Rupel)
•	Govorjenje o dragi domači hrani je laž, ki si jo mediji privoščijo, da hujskajo potrošnike proti kmetom. (Oman)
O LASTNINJENJU SPET ZA ZAPRTIMI VRATI?
Vsi dosedanji poskusi sprejema lastninske zakonodaje so propadli, ker jih je skušal vsiliti bivši Demos. Dogovorov strankarskih prvakov iz Poljč o vsem premoženju, ki ga imamo in smo ga ustvarjali vsi, nismo mogli in smeli sprejeti. Ko je že kazalo, daje razpadajoči Demos uvidel, daje za rešitev tega vprašanja potrebno sodelovanje vseh strank, so drugi strankarski interesi stvar vrnili na začetek. Zdaj se o vsebini rešitev tega zakona dogovarjajo predstavniki strank, ki so že pred mesecem obsojali dogovore »politbiroja iz Poljč«, skupaj z vlado, ki ji izrekajo nezaupnico. Javne zadeve, tudi za vse državljanke in državljane usodna vprašanja, so pri nas sedaj sprivatizirana do take mere, da so osebne in strankarske kupčije glavna podlaga njihovega reševanja. Zahtevamo, da se o zakonu o lastninjenju dogovore vse stranke v skupščini v sodelovanju sindikatov in gospodarstva!
Predsednik poslanskega kluba SDP: MIRAN POTRČ
Nobena država nima dovolj denarja za šole
Britanska profesorja predavala ravnateljem
Dvajset ravnateljev različnih izobraževalnih zavodov, ki se nam je ponudila edinstvena priložnost, da se udeležimo seminarja na temo menedžment v šoli, smo enoglasno podprli Zavod RS za šolstvo v prizadevanjih, da bi bilo še več tako kvalitetnega izobraževanja za ravnatelje in učitelje. Bila bi neprecenljiva škoda, če Zavod RS za šolstvo po odstopu dr. Zakrajška ne bi sledil njegovi viziji razvoja in prenove slovenske šole.-
Če bo v bitki za proračunska sredstva šolstvo potegnilo krajši konec, se bomo morali odpovedati izobraževanju, kar pomeni konec odpiranja obzoija. Motivacijski faktor niso le solidne plače, temveč tudi možnost napredovanja in individualne rasti.
Tokrat je Zavod za šolstvo v sodelovanju z angleško univerzitetno inštutici-jo Crevve Asager College of Higher Education organiziral odlično izveden seminar s praktičnim delom, kako bi izsledke ključnih področij teorije menedžmenta uporabili pri vodenju šole.
Naj kot zanimivost omenim le nekaj dejstev o šolski politiki v Veliki Britaniji in o uvajanju sprememb. Vsekakor gre za vedno večjo avtonomijo šol, tudi na materialnem področju, saj šole uporabijo le 70% sredstev za predpisani program, z ostalim delom pa svobodno razpolagajo. Naše iluzije o ravnatelju kot izključno pedagoškem vodji, ki se ne bo več ukvaijal s pregrešnimi menedžerskimi potezami, se bodo v kratkem razblinile. Strezniti nas mora ugotovitev, daje ni države na širnem svetu, ki bi zagotovila dovolj denarja za potrebe izobraževanja. V Angliji je povezovanje šole z okoljem in pridobivanje sponzorjev sestavni del ravnateljevega vsakdanjika, kajti le konkurenčnost med šolami vodi k večji kvaliteti. Skoraj bi lahko dejali, da pri njih otrok že ob rojstvu od države dobi ček, ki ga bodo starši vnovčili na tisti šoli, ki jo bodo (starši) izbrali.
Vpliv staršev na šolo izredno narašča, saj pri njih učiteljev ne zaposluje ravnatelj, temveč starši in predstavniki okolja. Po mnenju predavateljev ni potrebno z vrha regulirati mreže šol, ker bodo slabe šole propadle same od sebe. Zanimivo je tudi to, da pri njih uvajajo mešane oddelke, ker se delitev učencev po sposobnostih ni obnesla. Pri nas pa se nekateri vedno bolj navdušeno spogledujejo z idejo, da bi učence morali čimprej deliti.
Nismo se mogli znebiti občutka, da nas sedanja šolska zakonodaja s težnjami po popolni centralizaciji vedno bolj utesnjuje in nam ne dopušča dovolj prostora za kreativnost in hitrejše uvajanje sprememb.
GABRIJELA VIDIC-MIHELČIČ
Protestno pismo iz Otočca
Svetnika Peter in Pavel naj bi zamenjala krajevni praznik, spomin na več kot sto žrtev
Svetu krajevne skupnosti Otočec in javnosti!
Na redni letni skupščini ZZB Otočec smo bili 28. februaija 1992 obveščeni od naših članov o naslednjem:
— Na zborih krajanov v kulturnem domu v Otočcu in gasilskem domu v Ždinji vasi je bil nedavno tega sprejet sklep, da se ukine dosedanji krajevni praznik v KS Otočec in da se namesto tega določi 29. junij, cerkveni praznik sv. Petra in Pavla, za nov krajevni praznik KS Otočec. Proti takemu sklepu odločno protestiramo zaradi naslednjih razlogov:
— Praznik sv. Petra in Pavla nima prav nobene zveze s praznovanjem krajevnega praznika. To je cerkveni praznik, ki je bil vedno praznovan, odkar je bila ta cerkev v St. Petru zgrajena. To je tak praznik, ki ga praznujejo v vseh cerkvah po vsem svetu. Ta dva svetnika (eden Jud, drugi Rimljan) nimata nobene zveze s kakršnimkoli drugim bojem, kot da sta bila žrtvi za pridobitev krščanskih pravic pred 2000 leti. Končala sta svoji življenji kot' mučenca za krščanski boj — eden s križanjem z glavo navzdol, drugi pa z obglavljenjem.
— Odprava krajevnega praznika Otočec je po predlogu nekdanjih domobranskih in sedanjih katoliških pripadnikov le poizkus maščevanja, ne pa sprave.
— S tem postopkom seje komaj malo pomirjeno stanje o spravi zopet razplamtelo v jezi, nestrpnosti in sovraštvu. Seznam pobitih, usmrčenih, zaklanih in mučenih oseb med NOB šteje na Otočcu več kot sto ljudi. Vse kaže, da nekateri načrtno delujejo za to, da bi bilo vse to
pozabljeno. Začetki takega stanja so izvirali prav iz župnišča v St. Petru.
— Člani ZB na Otočcu — Št. Petru in v okoliških naseljih se še dobro spominjajo razmer (nekateri pa se tega seveda nočejo več spominjati) v letih 1941—1945 in vedo, kdo je bil organizator teh pokolov. Zelo smo ogorčeni nad takim ravnanjem in ukinjanjem praznika 23. septembra, ki nas spominja na poboj žrtev, ki sobilp zajete v Beceletovi jami in jami v Žlebeh, ter pobite v Krašev-čevem borštu, to je tam, kjer danes stoji nova šola. Predlagatelji ukinitve krajevnega praznika so namenoma pozabili prav na teh enajst žrtev.
— Na vabilih na navedene zbore občanov ni bilo na dnevnem redu napisane točke o obravnavi ukinitve krajevnega praznika, temveč se je ta predlog pojavil na zborih brez tehtne obrazložitve. Zato tudi ni razumljiva tako imenovana »večinska odločitev« o tej ukinitvi! Razumljivo bi bilo, če bi v vabilih bilo tudi predvideno odločanje o tem in če bi bil statutarni sklep o krajevnem prazniku ukinjen z dvetretjin-sko večino, kar sicer velja za vse statutarne sklepe.
-—Na koncu sodimo, daje ukinitev dosedanjega krajevnega praznika izrazit udar proti tradicijam in proti žrtvam NOB, kar pomeni slabšanje odnosov in sožitja med krajani naše krajevne skupnosti Otočec.
— Zato proti ukinitvi dosedanjega praznika 23. septembra odločno protestiramo!
V imenu članov ZZB Otočec: predsednik MIRAN ŠPICAR
»Hlodovna revolucija« na Kostelskem
Kot bob ob steno
VAS-FAR A — Med Faro in Vasjo je bila med posodabljanjem ceste Kočevje—Petrina (Brod na Kolpi) asfaltna baza Po njeni ukinitvi je bilo to zemljišče odstopljeno Kompasu Ljubljana z namenom, da bo Kompas tu uredil prostor za kampiranje. Dejansko pa se je ta prostor že spremenil v ekološko bombo.
Sem namreč dovažajo od vsepovsod, tudi od zelo oddaljenega Kočevja razne odpadke, dotrajane gospodinjske aparate, avtomobile in njihove dele, smeti in še marsikaj. Ker noben od bolj poklicanih ni ukrepal, je komaj lani ustanovljeno Turistično društvo Kostel postavilo tablo, da je odlaganje odpadkov na tem prostoru prepovedano. Seveda ni table nihče upošteval Vse je kazalo, da bo tudi tabla kmalu zasuta s smetmi, zato je Turistično društvo poskrbelo po vzoru iz Knina in drugod za hlode, ki so jih postavili na dostopih do tega divjega smetišča. Tako je dovoz na prostor nekdanje asfaltne baze onemogočen.
To je še posebno pomembno tudi zato, ker je na istem prostoru še vedno tudi zidana »rampa« za popravilo avtomobilov. To rampo so uporabljali lastniki tovornjakov in osebnih a vtomobilov ne le za popravilo avtomobilov, ampak tudi za menjavo motornega olja. Seveda se olje preprosto spustili na tla, da ga je dež spiral v bližnji potok in Kolpo. Liter tega olja pa lahko onesnaži kar okoli milijon litrov vode.
Vsi ti ukrepi Turističnega društva pa ne bodo veliko zalegli Očitno res ne bodo sem več vozili odpadnega materiala in drugega, se ga bodo pa znebili tako, da ga bodo stresali v okoliške gozdove ali struge potokov. Očitno bodo torej za varstvo narave potrebni učinkovitejši ukrepi, in ne le prizadevanja Turističnega društva.
J. P.
Na laž postavil sebe in Slovenca
Ivo Žajdela je napisal več neresnic in pristranosti v stavkih, ki govore o meni in mojem pisanju pred 24 leti o vin
rinku Levstiku in njegovem obisku
Pred skoraj 22 leti sem v Dolenjskem listu poročal s tiskovne konference v Ribnici o Vinku Levstiku, takratnem hotelirju v Rimu, zdaj v Gorici, o njegovi medvojni in povojni dejavnosti, predvsem o njegovem obisku v domačih krajih (leta 1966), dasiravno je bil takrat na listi vojnih hudodelcev (in je še danes na njej, čeprav lista obsega le še nekaj imen).
Tisto moje pisanje je bilo kasneje večkrat (v izvlečkih) citirano v raznih člankih o Vinku Levstiku. V glavnem so pisci teh člankov navajali vse dokaj korektno, povsem neresničen pa je zapis, ki gaje 7. marca letos v Slovencu na 4. strani objavil Ivo Žajdela. V podlistku »Nikoli dokončana zgodba o pristranosti (5)« je namreč med drugim zapisal:
»Kasneje (30. maja 1968) je v Dolenjskem listu o tem obisku pisal Jože Primc (gre za Levstikov obisk v vasi Sv. Gregor leta 1966, op. pis.). Pisal je, da so, ko je Levstik zapustil gostilno, skočili za njim, da bi ga zgrabili. Omenjal je bel mercedes z rdečo registracijo na njem. Vse to si je Primc (oz. Udba, ki mu je dala podatke) izmislil, avto je bil znamke Fiat.«
Ugotoviti moram, da si nisem ničesar izmislil jaz, ampak sije vse izmislil Ivo Žajdela. V omenjenem članku nisem nikjer zapisal, da bi skočili za Levstikom, ko je zapustil gostilno. Sploh nisem napisal, da bi kdorkoli razen Levstika šel iz gostilne.
V istem mojem članku nikjer ne piše, da se je Levstik pripeljal oz. da so ga pripeljali z »belim mercedesom«, ampak le z »mercedesom«.
Žajdelova izmišljotina je tudi, da mi je podatke dala Udba ali pa sem sijih sam izmislil. Povedal sem že in v svojem članku napisal, kje sem podatke dobil, namreč na tiskovni konferenci iz raznih dokumentov in od svojcev žrtve »črne roke«. Sam Žajdela v omenjenem podlistku piše, da je šef Udbe Lestika ob njegovem obisku v Sloveniji lepo sprejel. Kako bi ista stran, ki nekoga lepo sprejme, dala o istem človeku obtožujoče podatke za javnost?
Neresnično pisanje škodi avtorju (Ivu Žajdeli), časopisu (Slovencu) in stranki, ki jo propagira. Če je v štirih (pravzaprav treh) stavkih toliko neres-
nic, koliko jih je šele v vsem pisanju Žajdele in Slovenca!
Odgovor s približno tako vsebino, kot sem napisal doslej, sem poslal Slovencu, vendar ga ta do danes, ko to pišem (12. marca), ni objavil. Toje eden izmed vzrokov, da ga pošiljam še Dolenjskemu listu. Drugi vzrok je, da je Dolenjski list pisal o Levstiku že pred 22 leti, tretji pa, da je Levstik doma iz krajev, kijih pokriva tudi Dolenjski list.
Dodajmo še, da sicer ni pomembno, če je bil avto mercedes ali fiat (s katerim so pripeljali Levstika), vendar ne vem, zakaj naj bi veijel Žajdeli, pa ne le zato, ker je natrosil že preveč neresnic, ampak tudi zato, ker je od dogodka poteklo že skoraj četrt stoletja. Sicer pa sva se tri dni pred to objavo v Slovencu srečala in o tem pogovaijala z Žajdelo v Gotenici. Delu razgovora je prisostvoval tudi pomočnik ministra za notranje zadeve (B. T.). Ko je Žajdela omenil Levstika in fiat, je dodai tudi tip fiata, če se ne motim 124. Sicer pa točna številka ni toliko pomembna, kot odgovor pomočnika ministra, kije med drugim dejal, da so leta 1966 fiate res že delali, vendar ne tistega tipa, kot gaje omenjal Žajdela.
Ze takrat je Žajdela povedal, da bo pisal tudi o mojem pisanju o Levstiku,
predvsem, da sem zapisal, da so se po Levstikovem odhodu iz gostilne pri Sv. Gregorju domačini zagnali za njim, da bi ga ujeli. Odgovoril sem mu, da tega nisem napisal. Torej je imel Žajdela najmanj dva dni časa, da bi zadevo preveril, vendar tega ni storil. Tako delo ni
javili
(tiskarski škrat?) zagrešili bistveno napako. Namreč namesto moje zavrnitve Žajdelovega pisanja, da »v omenjen mojem članku nisem nikjer zapisal, da bi skočili za Levstikom, da bi ga zgrabili...«, so ta del popačili tako, kot da sem jaz skočil za Levstikom, da bi ga zgrabil. Zato na Žajde-love in Slovenčeve neresnice in potvorbe v Slovencu ne nameravam več odgovarjati.
pošteno, ni novinarsko in ne more biti v čast ne novinarju in ne časopisu. Med razgovorom v Gotenici je Ivo Žajdela na moje vprašanje, če je moj članek o Levstiku sploh prebral, odkritosrčno povedal, da ne. To pa spet dovolj zgovorno pove, koliko kaže Žajdelovemu pisanju verjeti.
JOŽE PRIMC
Krokodilje solze za krave
Menim, da je preplah, ki je nastal, prenapihnjen
Zaradi zagate v zvezi z Agroemonino farmo na Pšati, ki niso od danes, so začeli prizadeti »družbeni lastniki« točiti krokodilje solze za kravje »zvezdnice«. Zanimivo je, da isti ljudje takšnih solza niso točili takrat, ko sojih, ne ravno poceni, uvažali iz Izraela. Z avioni, prosim!
Nič hudega, če so si posamezni vodilni ljudje vmes ogledali tudi kolektivistične kibuce. Še bolje pa bi bilo, če bi po njihovem zgledu živeli tudi doma, v svojih »družbenih farmah«!
Novinarji, ki so takrat to početje, namenjeno izključno izrivanju okoliških zasebnih živinorejcev z »velemest-
Zbezljana plača burila Metličane
Ugovor na članek s tem naslovom, objavljen 12. marca v Dolenjskem listu
V	Dolenjskem listu ŠL 11 z dne 12. marca 1992je novinarka M. Bezek-Jakše v članku z gornjim naslovom enostransko in netočno opisala razmere v Domu počitka Metlika. Da ne bi bila javnost zavedena, smo dolžni dati nekatera pojasnila.
Da plače v Domu počitka res niso tako visoke, kot opisuje novinarka, je razvidno iz naslednjih podatkov. Povprečna neto plača direktoija doma je bila v letu 1991 20.551,29 SLT z vsemi dodatki, vključno z dodatkom na službena leta (18%), oz. brez dodatkov na službena leta 17.416,35 SLT mesečno. To pa veijetno ni plača predsednika Peterleta ali Kučana. Povprečna plača vseh zaposlenih v domu z vsemi dodatki pa je bila za leto 1991 9.656,30 SLT. Pri tem naj še dodamo, da se naši OD gibljejo v povprečju OD socialnih zavodov v Sloveniji.
Vprašanje legitimnosti ali nelegitimnosti obstoječega sveta v ožji ali širši sestavi je posebno vprašanje. Resje, da Zakon o zavodih v 29. členu določa kot organ zavoda, ki naj bi bil sestavljen iz predstavnikov ustanovitelja, predstavnikov delavcev ter predstavnikov uporabnikov oz. zainteresirane javnosti. To pomeni, da bo svet sestavljen po tri- ali štiripartitnem načelu.
Zadnji odstavek tega člena določa: Sestava, način imenovanja oz. izvolitev članov, trajanje mandata in pristojnosti sveta se določijo z zakonom ali aktom o ustanovitvi oz. statutom ali pravilih zavoda. Ker področni zakon za področje socialnih zavodov, toje Zakon o socialnem varstvu, še ni sprejet, je treba nanj počakati in nato izdelati oziroma sprejeti interno zakonodajo.
V	prehodnih in končnih določbah Zakona o zavodih je določeno, da sc za to prehodno obdobje, to je, dokler ne bo sprejeta področna zakonodaja, dopolnijo člani v organu upravljanja namesto delegatov iz družbenopolitičnih organizacij in
•	Resnica je srce morale. (Huxley)
•	Slovenija bo urejena, poštena, vzorna državica šele tedaj, ko bo dokončno izkoreninila novinarje. (Jež)
•	Zakon je loterija, pri kateri moški tvegajo svobodo, ženske pa srečo. (Francoski pregovor)
•	Oblast je slast in masL (Ljudski pregovor)
•	Obup je sklep norcev. (Disraeli)
predstaviki interesnih skupnosti s predstavniki ustanovitelja. Tem določilom smo zadostili.
V	sedanjem statutu so točno opredeljene pravice in pristojnosti sveta v ožji in v širši sestavi. Pristojnost sveta v ožji sestavi, torej iz vrst delavcev, so med drugim odločanje o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja.
V	zvezi s sklicevanjem na pojasnila ministrstva glede določitve OD direktorjev, naj povemo, da navedeno pojasnilo ne določa osnove OD direktorjev, temveč le funkcijski dodatek za direktorje v posameznih zavodih. Ker tarifni del kolektivne pogodbe ne velja za direktorje, so bila na nivoju Skupnosti socialnih zavodov Slovenije izoblikovana stališča oz. priporočila glede določanja OD direktorjev. Po teh priporočilih naj bi bil OD direktoija odvisen od velikosti zavoda oziroma števila zaposlenih. Osnova naj bi bil povprečni OD delavcev v zavodu (brez vseh dodatkov), in sicer: v zavodih z do 50 zaposlenimi 3-kratni faktor, z do 70 zaposlenimi 3,5-kratni faktor, z do 100 zaposlenimi 4-kratni faktor in z nad 100 zaposlenimi 4,5-kratni faktor. Po teh kriterijih je bil v našem domu določen 3,5-kratni faktor. To ne predstavlja niti 1000 DM, kar pa ni posebej pretirano glede na naravo in obseg dela, kajti delo v ostalih zavodih se ne da primerjati z delom v domovih za starejše občane pri delavcih, kot direktorju. Direktorje vezan na delo v domu praktično 24 ur na dan oziroma 365 dni na leto. V »sporni« plači direktoija pa so zajeti vsi dodatki. Naj ob tem omenim še, da se v okviru resornega ministrstva pripravlja predlog za vse direktorje zavodov, ki jih pokriva to ministrstvo. Komu je potrebno in koristno prehitevanje na nepreglednem ovinku?
Pa še nekaj vrstic o pisanju novinarke. Čudno je, da do tega trenutka ni čutila potrebe, da bi še kaj napisala o našem domu, npr., da smo praktično najcenejši dom v Sloveniji; da so naše povprečne cene nižje od povprečnih cen v slovenskih domovih, da nam deseto leto, odkar sem v tem domu, občina ni dala niti dinarja oz. tolarja; da smo kljub tako nizkim cenam vseskozi poslovali pozitivno, da smo v letu 1991 ustvarili skoraj 2,5 milijona SLT akumulacije, katero smo pretežni del uporabili za nabavo osnovnih sredstev; da smo v tem obdobju povečali kapaciteto doma za 45 postelj ter preuredili notranjost doma in dogradili nekatere skupne prostore ipd., vse v korist standarda našega doma. Pri vsem tem ni občinski proračun primaknil niti ficka. Hkrati naj poudarimo, da imamo v domu le 63 oskrbovancev iz metliš-
ke občine, vse ostalo pa iz drugih slovenskih občin in sosednje Hrvaške. Če ne bi bile naše cene konkurenčne in usluge na primerni ravni, bi bilo prav gotovo precej postelj praznih.
Gospo M. Bezek-Jakše smo večkrat, tudi ob pomembnih dogodkih, vabili v dom, prišla pa je le enkrat in veijetno tudi takrat ne bi prišla, če ne bi šlo za pisanje o visokem življenjskem jubileju njene sorodnice.
Direktor: IVAN ŠKOF
PRIPIS: Zdi se mi neokusno, g. Škof, da me obtožujete netočnega pisanja, ko pa sem vse informacije, navedene v mojem zapisu, dobila na seji občinskega izvršnega sveta ter o vsem napisanem obstaja tudi uradno pisno gradivo omenjenega organa, ki mora — če da kaj nase — posredovati točne informacije in bi se mu moralo zdeti pod častjo, če bi jih še kje preverjala. Gre pa seveda za letošnje, in ne lanske plače. Kar se tiče pisanja o domu počitka, je bilo o njem v Dolenjskem listu napisanega več kot o marsikateri drugi ustanovi. Prireditev v vašem domu sem se, kolikor sem bila v zadnjih mesecih, kar »pokrivam« metliško občino, nanje povabljena, udeležila, sicer pa je to tudi stvar profesionalne presoje. O stoletni Anici Hanzlovsky pa le, da bi o njej pisala, če bi bila moja sorodnica ali ne.
M. BEZEK-JAKŠE
nega« ljubljanskega tržišča z mlekom in prisvajanju njihove zemlje, kritizirali, so bili v nemilosti. Zdaj pa naenkrat takšen preplah! Pa ne zaradi visokih dobičkov, kijih te farme po večini nikoli niso imele, mapak zato: »Agroemona je začetek, sledil bo plaz zahtev za vrnitev zemlje!«
Kakor da za vračanje zemlje ne bi vedeli že od takrat, ko se je vprašanje denacionalizacije samo po sebi sproži-
• IN ŠE DRUGAČNI MNENJI — »Na farmi Pšata je doktoriralo več strokovnjakov, med njimi tudi sedanji kmetijski minister dr. Jože Osterc. Ko so študirali, so bili vsi zagovorniki sodobnih farm, takih, kot je naša. Ko so dobili oblast, seje njihovo mnenje spremenilo, postali so zagovorniki družinskih kmetij,« pravi Lojze Miklavčič, prokurator farme Milan Roj-nič pa poudarja, da bo propad take farme velika izguba za narodno gospodarstvo. »Naše molznice čmo-bele pasme so vredne tudi do 3.000 DEM. Na Hrvaškem bi si obliznili vseh pet prstov na roki, če bi jim krave prodaji. Ko bomo zaklali prvo kravo, bom odstopil,« je še pristavil v pogovoru za Kmečki glas.
lo! Da denarna stiska tudi ni nastala šele zdaj, ko farma kljub ugodnemu mnenju ministrstva za kmetijstvo ni dobila sredstev iz sklada za prestrukturiranje kmetijstva, demantira dejstvo, da farma ni plačala še dinarja za zemljo Lazarinije-vih, ki jo izkorišča!
Preplaha ni tudi zaradi 260.000 krav, kolikor jih premorejo slovenski kmetje, ampak zaradi 8.000 krav, kolikor jih premorejo vse slovenske farme!
Čudno je, da se k takšnemu mišljenju nagiba tudi ministrstvo za kmetijstvo in da tudi pri SKZ-LS oklevajoče razmišljajo o rešitvi tega vprašanja. Mislim, da je od napihnjenega preplaha bolj pomembno razmisliti, kako pri množici kmečkih pridelovalcev priti do prvega kakovostnega razreda mleka po normativih Evropske skupnosti. Pri lem je nedvomno potrebno upoštevati predloge dr. Dušana Piriha v »Strategiji bodočega kmetovanja« (Delo, Sobotna priloga, 7. marca 1992).
Tega skrčenega prispevka sem se lotil za izziv k razpravi bralcev Dolenjskega lista.
ŠTEFAN KUHAR
Protest proti lokaciji cestišča
Prizadeti smo
Podpisani občani protestiramo proti lokaciji cestišča nove cestne povezave, katere gradnja se pripravlja na osnovi sprejetega odloka o zazidalnem načrtu »Na Kamenju« v Dolenjskih Toplicah (Skupšč. DL 26. 4. 1990, 31. 10. 1991, 29. 8. 1990). Trasa bodoče ceste je zakoličena, s tem pa smo šele ugotovili, kako bo pravzaprav potekala ta cesta. Šla bo povsem tik ob stanovanjskem bloku Pod Cvin-gerjem 1, preko gospodarskega poslopja, tik mimo nekaterih zasebnih stanovanjskih hiš, ki jim bo bistveno otežen dostop.
Zavedamo se, da se bo cesta gradila po sprejetem zazidalnem načrtu, vendar v času javne razprave o tem dokumentu v naši KS nismo bili kot prizadeti občani opozoijeni na posledice izgradnje te ceste. Ni-siho proti gradnji nove cestne povezave v našem kraju, ker prinaša višji komunalni standard, vendar zahtevamo, da se ob tem zaščitijo in omogočijo naši normalni bivalni pogoji. Tako, kot je sedaj trasirana, bi nam cesta onemogočila bivanje in gibanje.
Zato zahtevamo, da svet krajevne skupnosti takoj skliče nas, prizadete občane, investitorja ceste, predstojnike Zavoda za družbeno planiranje Novo mesto in sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora ter inšpekcijskih služb. Pred sestankom zahtevamo ogled na terenu.
NASA ZAHTEVA JE JASNA: Zahtevamo odmik lokacije trase ceste tako, da bomo lahko uporabljali svoje funkcionalno zemljišče.
Podpis občanov
Jože Marinčič
V mesecu februarju smo se v velikem številu zadnjič poslovili od pokojnega Jožeta Marinčiča iz Breze 20. Rodil se je 14. februarja leta 1930 v Brezi v številni družini. Komaj enajstletni fant, je že služil za pastirja, ker doma ni bilo kruha za vse. Kasneje seje izučil za čevljarja. Po odsluženem vojaškem roku se je zaposlil pri železnici kot progovni delavec, kasneje kurjač, nazadnje pa je postal strojevodja za premik. To delo je opravljal vse do upokojitve. Poročil se je leta 1957; rodili so se trije otroci, za katere je lepo poskrbel. Poleg službe je obdeloval tudi zemljo in redil več glav živine.
Več kot 25 let je bil član gasilskega društva. Vedno je bil pripravljen pomagati in je z dobro voljo temu društvu veliko prispeval. Bil pa je tudi dve leti član pevskega upokojenskega zbora. Ohranili ga bomo v lepem spominu.
R. M.
ŠTEFANIČ PRI KRŠČANSKIH DEMOKRATIH V SODRAŽICI
Lani decembra je bil v Sodražici ustanovni zbor prvega krajevnega odbora slovenskih krščanskih demokratov v občini Ribnica. Do ustanovitve je ^prišlo zaradi vse prevelikega političnega zatišja v Sodražici. Kot prvega pa so pred kratkim povabili v goste veterinarja Bogomira Štefaniča, podpredsednika OO SKD Kočevje. Predavatelj je orisal politične razmere v Sloveniji. Spregovoril je o stebrih, na katerih sloni krščanska demokratska stranka. Prvi steber je krščanski etos, ki ga v dobršni meri oblikuje krščanska vera, drugi je trdna družina, kije bila žal 40 let na robu družbenega zanimanja. Razrahljane družine ne morejo oblikovati čvrstega naroda. Predavatelj je orisal tudi razloge za današnje gospodarsko stanje. Vlada je vse pogosteje načrtno ovirana pri svojem delu. K nenaklonjenosti vladi pa prispevajo mnogo tudi mediji.
Tajnik KO SKD Sodražica: LUDVIK MIHELIČ
Jože Dura
Rodil se je 31. marca 1903 v Ostrožnem pri Mokronogu. Bil je soustvarjalec šahovske igre in mizarstva v Sevnici. Starejši šahisti se spominjajo, da je bil Jože Durn eden izmed tistih, ki so že leta 1945 ob ustanovitvi Mizarske produktivne zadruge Sevnica (sedanji Stil-les) začeli igrati šah in ga širiti med svojimi mizarji. Tudi kot direktor je igral, takih je danes malo. Iz igranja šaha v prostem času, med malico in po delu, seje razvilo organizirano igranje šaha z ustanovitvijo Šahovske sekcije DPD »SVOBODE« Sevnica 1957 leta, ki seje kasneje leta 1964 preimenovala v današnji ŠK »Milan Majcen« Sevnica.
Jože še slutil ni, da bodo njegovi posnemala šaha tako zasidrali to miselno igro med občani Sevnice. Za zasluge pri razvoju šaha mu je ŠK Milan Majcen Sevnica leta 1982 podelil šahovsko plaketo in ga sprejel za častnega člana šahovskega kluba, ki mu je bil zvest do smrti. Predvsem v starejših letih je rad tudi kegljal.	JANKO BLAS
predsednik nadzornega odbora ŠK Milan Majcen, Sevnica
Spominu »Zagenske mame«
V 87. letu življenja je prejšnji teden umrla Marija Zagorc iz Cerovega loga. Z možem Janezom, kije legel k počitku že pred leti, sta imela sedem otrok; k šestim še živečim je zadnja leta vedno rada zahajala, najlepše pa ji je bilo posedeti pred kletjo nad vinogradom v Gaju. Njun je bil zadnji mlin na Pendir-jevki, pri hiši pa je bila tudi žaga. Od Gabrja pa vse do Javorovice so nosili kmetje v njun mlin. Tu so mleli tudi partizanom, v skrivni shrambi v kleti pa je bila vedno zaloga hrane za borce naše ljudske vojske. Koliko kruha, moke in drugih živil je šlo iz Zagorčeve hiše v partizansko bolnišnico v Pendirjevki in
v roke članom gospodarske kofttisije, ki so skrbeli za prehrano partizanskih enot, sta vedela Zagorčeva najbolje sama. Vsa medvojna leta je bila Marija zanesljiva sodelavka možu Janezu in kot on vsa predana boju za narodovo svobodo.
Poštenega srca, mirna in tiha, je živela Marija Zagorc med vaščani, ki so do-
Izdelovalci suhe robe zaskrbljeni
____Že tako skromni zaslužek bo še manjši zaradi prometnega davka
Ribniška dolina, Velike Lašče z okolico, Suha krajina in pretežni del Notranjske že stoletja slove po izdelkih iz lesa, ki jim rečejo suha roba. Cenjena je tudi izven meja zlasti v srednji Evropi in v zadnjem času tudi v Ameriki.
Nekdaj izključno ročno delo so zamenjali vsaj pri nekaterih sodobni stroji, in tako so rokodelci postali uspešni obrtniki, njihovi proizvodi pa prava umetnost. Nekaj tisoč rok pa še vedno izdeluje robo ročno. To so predvsem starejši ljudje, kmetje, ki jim je to dodatna dejavnost v zimskih mesecih. Pravi, čisti zaslužek pri teh drobnih proizvajalcih je bil vedno skromen, še posebej, če računamo, da pri izdelavi sodelujejo vsi družinski člani.
Izdelki gredo v promet praviloma ali
vsaj v veliki večini preko odkupnih organizacij, ki v teh dneh izdajajo potrdila, ki so priloga za odmero dohodnine. Postavlja pa se vprašanje, kako bodo ljudje dokazali in predložili stroške proizvodnje, npr.: za nabavo hlodovine, vzdrževanje strojev, električno energijo, potrošni material itd. Vse toje praviloma potrebno uvoziti, ker se doma ne dobi ali je neustrezne kvalitete.
Problem je tudi prometni davek. Proizvajalec plača davek že pri nabavi hlodovine, nato pa še od končnega izdelka. V zakonu o prometnem davku je zapisano, da se od izdelkov domače obrti plača 5-odst. prometni davek. Odkupne organizacije pa zaračunavajo 6-odst. prometni davek.
Odkupne organizacije te izdelke pre-
težno izvažajo, za kar iztržijo devize, proizvajalec pa mora, če hoče kupiti že prej omenjeni potrošni material, kupiti devize na črnem trgu, ki je višji od uradnega tečaja marke, ki ga odkupne organizacije uporabljajo za formiranje odkupnih cen. Če pa upoštevamo še, da odkupne cene veljajo na dan prodaje, denar pa izplačajo trideset ali še več dni po nakupu, proizvajalec izgubi 30 odst. vrednosti zneska. Po vsem tem je pričakovati, da bo marsikateri že davno odslužen stroj za vedno obstal. Če bodo pristojne davčne službe upoštevale realne stroške rokodelske proizvodnje, bodo zaslužki majhni, pa vendar. Vse te nejasnosti, zlasti za preteklo leto, pa vnašajo med ljudi nemir. Do kdaj tako?
A. KOŠMERL
bro vedeli, da se nikoli ni strinjala z najmanjšo krivico. Rada je brala Dolenjski list in Družino in še pred tremi tedni je v bolnišnici prebrala tudi zadnjo knjigo zgodbic. Vedela je, kako se svet vrti tudi v sedanjih časih.
Da ljudje spoštujejo pravo skromnost in vdano zvestobo, je v soboto popoldne potrdila velika udeležba na njeni zadnji poti iz Cerovega Loga na orehovško pokopališče. »Naj v miru počiva, veliko jih je nahranila med vojno...« so bile besede številnih pogrebcev, ki so dobro poznali prijazno »Za-gensko mamo« pod Gorjanci.
TONE GOŠNIK
19. marca 1992
DOLENJSKI UST
17
Dogodki v sliki in besedi
pevski zbor Vlasta Tavčar, in to pod pokroviteljstvom tamkajšnjega društva upokojencev. V zboru, ki ga vodi Sonja Pirc, poje 30 pevk in pevcev, vaje pa imajo enkrat na teden v šentjemejski šoli Do sedaj so nastopili na letni konferenci šentjemejskega upokojenskega društva ter skupaj z MPZ Šentjernej—Orehovica na koncertu v počastitev slovenskega kulturnega praznika. MPZ Vlasta Tavčar se pripravlja na nastop na občinski reviji pevskih zborov, ki bo v začetku prihodnjega meseca v Novem mestu. (Foto: A. B)
PEVCI IN PEVKE PEVSKEGA ZBORA PIONIR NA DVORU — Dvorana
kulturnega doma na Dvoru mesec dni nazaj ni samevala. V njej so gostovali pevci in pevke iz Pionirja, komorni zbor iz Otočca, pa tudi male maškare so pripravile zanimiv program. Kulturno društvo Dvor namerava dvorano obnoviti in jo tako pripraviti, da se bo občinstvo v njej prijetno počutilo. V dvorani nameravajo prav tako urediti prostor za številne knjige, ki so doslej propadale k bivši knjižnici na Jami (Foto: S. Mirtič)
ŠOPEK BELOKRANJKAM — Preteklo soboto so obiskovalci koncerta pod našlo vom Šopek Belokranjkam dodobra napolnili dvorano črnomaljskega kulturnega doma Koncert je na predvečer dne va žena že šestič pripra vil moški pevski zbor Bell pod vodstvom zborovodje Majde Veselič, ki je zapel devet pesmi S trinajstimi pesmimi pa se je pod vodstvom Marjance Vidic kot gost predstavil mešani pevski zbor Zvon iz Šmartno pri Litiji (na fotografiji), ki sodi med najstarejše zbore c Sloveniji saj je lani praznoval 100-letnico neprekinjenega dela Hvaležno in zadovoljno črnomaljsko občinstvo je na koncu prisluhnilo še pesmi Na bregovih E vfrala ki stajo ob spremljavi pianista Andreja Kuniča zapela zbora skupaj. (Foto: M.B.-J.)
VESELO ZIMOVANJE — Varovanci novomeških Delavnk pod posebnimi pogoji so pred kratkim štiri brezskrbne dni preživeli na snegu na A rehu na Pohorju. Pripravljali so se na specialne zimske igre, ki bodo naslednji teden na Pohorju. Štiridnevno zimovanje so varovancem omogočili novomeška občina Bine Bajc in nekateri Novomeščani, ki so delavnici darovali rabljeno smučarsko opremo. Na sliki' Franci, Nevenka in Aleš z učiteljem Marjanom (Foto: Borja Eržen)
Telefonska vojna ob državni meji
_____Odziv na zapis s tem naslovom, objavljen v DL 6. februarja
Dolenjski list je 6. februaija objavil sestavek Telefonska vojna ob državni meji. Napisal ga je L. M., ki očitno slabo pozna potek dogodkov in razmer pri gradnji telefonskega omrežja na tem območju. Od takrat, ko smo telefon skupno gradili prebivalci KS Velika Dolina in Jesenice, je minilo že veliko časa in marsikatero podrobnost smo udeleženci akcije pozabili. Boljši spomin je ostal pri dobri polovici tistih, ki v letu 1987, ko je PTT Novo mesto po večletnem zavlačevanju prevzel v celoti zgrajeno telefonsko omrežje, ni dobila telefonskih priključkov. Avtor z omalovaževanjem in žaljivo piše o ljudeh, ki so vložili ogromno truda in denarja, samo da bi dobili telefonski priključek.
Glede na zapis, da bi »v Veliki Dolini radi več telefonov ..., kar pa pošta za zdaj ne sprejema«, lahko povemo, da Velikodolinčani zahtevajo in pričakujejo samo tisto, za kar so se dogovorili skupaj s KS Jesenice s podjetjem za PTT promet Novo mesto ter to potrdili s sklenjenim veljavnim samoupravnim sporazumom. Po tem sporazumu je pošta dolžna zagotoviti manjkajoče telefonske priključke oziroma ustrezno telefonsko centralo in telefonsko povezavo med centralo v Brežicah in na Jesenicah. Rok je že zdavnaj potekel.
Kar zadeva plačilo, je pravilna ugotovitev, da je od takrat, ko so posamezniki plačevali prve deleže, minilo že več
ZA DRAGE MEDICINSKE INSTRUMENTE
NOVO MESTO — V sklad za drage medicinske instrumente pri OORK so prispevali: Rudi Škof iz Novega mesta namesto izplačanega honorarja 263 SLT; osnovna organizacija sindikata Elektro Novo mesto namesto venca na grob pokojnega očeta Bojana Jakše
2.000	SLT; Alfonz Kurap iz Nemčije je namenil ostanek od previsoko plačane upravne takse 5.019 SLT; osnovna organizacija sindikata osnovne šole Škocjan namesto venca na grob mame Tončke Avsec 2.000 SLT; Labod Novo mesto namesto venca na grob sodelavke Marice Praznik 3.500 SLT; sosedje Cankarjeve ulice iz Novega mesta namesto cvetja na grob Jožetu Hegedušu 1.420 SLT; Nada Teršar iz Cankarjeve 19 v Novem mestu namesto cvetja na grob Ivanke Jerman iz Šmihela 2.000 SLT. Vsem darovalcem iskrena hvala!
DRUŠTVO INVALIDOV TREBNJE V NOVIH PROSTORIH
TREBNJE — Društvo invalidov občine Trebnje sporoča svojim članom, da se je preselilo v nove poslovne prostore za občinsko stavbo poleg menze. Ob tej priložnosti se zahvaljujejo za pridobitev teh prostorov izvršnemu svetu občine Trebnje, predvsem referentu za občo upravo in družbeno dejavnost Milanu Rmanu, prav tako pa se zahvaljujejo tudi krščanskim demokratom, ki so jim prostor odstopili.
Specialna
zimska
kot 10 let. Predračunska vrednost celotnega telefonskega omrežja po načrtu pošte, izdelana v 1982. letu, je znašala 14.703.600,00 din. V istem letuje bila višina mesečne plače 10 do 11 tisoč dinarjev. Izgradnja celotnega omrežja je bila obveza telefonskih interesentov oziroma krajevnih skupnosti. Prispevka posameznika med približno 300 naročniki si tako ni težko izračunati. Tudi po takratnih izjavah odgovornih v poštnem podjetju (g. Bajc in nekateri drugi) je bilo to omrežje eno izmed dražjih, zato je bil tudi prispevek po priključku eden izmed višjih na novomeškem območju.
Težave, ki jih ima PTT zaradi polaganja optičnega kabla z lastniki zemljišč, o katerih govori G. Zupanc, mi niso znane. Po izjavi g. Bizjaka, predsednika gradbenega odbora pri KS Jesenice, pa ne drži, da bi kdorkoli nasprotoval polaganju optičnega kabla, saj se vsi zavedajo, da je le-ta pogoj za povečanje telefonske centrale. Nasprotno, pri taki akciji bi gradbeni odbor brez dvoma sodeloval. V KS Jesenice nasprotujejo začasnim rešitvam, s katerimi naj bi bil rešen problem telefonskih zvez organov in služb na mejnem prehodu Obrežje. Krajani se bojijo, da bi rešitev tega problema lahko pomenila, da se bo dokončna rešitev telefonske centrale in povezave med centralo v Brežicah in na Jesenicah ponovno odmaknila. Če je izjava g. Zupanca pravilna, gre očitno za nesporazum, ki ga ne bo težko razrešiti.
Avtor L. M. ugotavlja, da gre za »izsiljevanje«, s katerim bi »ta del Posavja veijetno želel doseči, da bi družba vanj vlagala več kot doslej«. Mogoče taka ocena drži za celotno Posavje, zagotovo pa ne drži za KS Jesenice in Velika Dolina. Avtoiju zagotavljam, da širša družba doslej do tega kraja sploh ni bila radodarna. Vso gospodarsko infrastrukturo od električne napeljave, vodovodov in cest do telefonskega omrežja smo gradili sami. Prispevek širše družbe
ZAČENJA SE ROCK DELA VNICA — V soboto, 21. marca se bo tu začela rock delavnica na kateri bodo vsako soboto gostovale najbolj znane rockov-ske skupine pri nas. Otvoritveni nastop bo imela skupina Continent, ki jo sestavljajo Gregor Reya (bas kitara vokal j Tomaž Kvas (solo kitara). Jani Lah (kitara vokal), Roman Ratej (bobni), Tomaž Triler (klaviature, vokal).
je bil minimalen. Naj povem, da smo med prvimi v Sloveniji sprejeli krajevni samoprispevek, in to že leta 1963. Vse od takrat do leta 1990 smo plačevali vsaj enega, pretežno pa dva, kar je pomenilo tudi 5 odst. mesečne plače.
MIHA SKRLEC, Velika Dolina'4 a
Nagrada silva spet v prave roke
Pavlinovi 42 let naro-čeni na Dolenjski list
MOKRO POLJE — Vse tako kaže, da je tudi predzadnje darilo naše akcije za pravočasne plačnike naročnine na Dolenjski list prišlo v prave roke. Radijski sprejemnik ob vsej tehniki, ki jo imajo ljudje danes doma, zagotovo ni več razkošje, pa vendar so v teh časih ljudje veseli vsake še tako drobne pozornosti, zlasti še, če človeka, ki je postal naš nagrajenec, sreča doslej še ni obiskala. Tudi pri Pavlinovih na Mokrem Polju je bilo tako.
»Naš radio že lep čas grdo škriplje in razmišljali smo, kako bi prišli do novega. No, sedaj ste nas uslišali na Dolenjskem listu«, je ob sprejemu darila povedal 42-letni Jože Pavlin iz družine, ki je prav toliko let zvest naročnik na naš list. Jožetov oče se je veselil vsakega četrtka, ko je prišlo »branje« k hiši. Odložil je čevelj v svoji šuštarski delavnici in hitro preletel novice. »Danes je manj časa. Oba z ženo Ivanko sva zaposlena. Jaz sem že 20 let v IMV oz. sedaj v Revozu in delam v karo-semici, žena pa kot likarica v Labodu. Popoldne je potrebno zagrabiti na kmetiji. Tako je le večer tisti čas, ko lahko prebiramo novice. Dolenjski list beremo od zadnje strani. Radi pogledamo tudi novice iz naših krajev pa osmrtnice in male oglase preberemo. Brez Dolenjca bi nam bilo dolgčas. Še ko sem služil v naši bivši armadi, v Prištini, sem bil najbolj srečen v ponedeljek, ko je prišel Dolenjski list,« o edinem časopisu v hiši pove Jože.
J. P.
Zrela razmišljanja otrok
Žal so jih odrasli na otroškem parlamentu jema-li še preveč po otročje — Preobremenjenost
oBmpiada
Uspešno novomeško zastopstvo na Pohorju
NOVO MESTO — Specialno olimpijsko gibanje dobiva tudi v Sloveniji vse večje razsežnosti, tako v zimskih kot v poletnih športih. Vse večje tudi organizacij za usposabljanje oseb z motnjami v duševnem razvoju, ki skrbijo za šport in rekreacijo prizadetih oseb. Letošnje 2. slovenske zimske igre na A rehu na Pohorju so to potrdile.
Več kot 40 tekmovalcev iz 12 organizacij je pokazalo svoje znanje in napredek v smučanju. Tekovali so v alpskih in nordijskih disciplinah. Alpske discipline so zajemale drsenje na alpskih smučeh (za začetnike) ter veleslalom, nordijske pa drsenje na tekaških smučeh in tek na 1 km. Dolenjsko zastopstvo je štelo le 6 tekmovalcev, ki pa so osvojili kar 5 medalj.
Rezultati: veleslalom m.: 3. Andrej Novak (DPP Nm), 3. Andrej Legan (OŠ D Kette Nm), 8. Aleš Prpar(DPP Nm); alpsko drsenje ž.: L Nevenka Ravnohrib (DPP Nm); alpsko drsenje m.: 3. Franci Kompljancc (DPP Nm); tekaško drsenje L : 3. Danica Gliha (DPP Nm).
Vendar tekmovanj duševno prizadetih ne smemo vrednotiti samo po rezultatih. Četudi je zmaga pomembna kot merilo dosežka, je pravi duh specialne olimpiade v lastnostih osebnosti in srca. Najpomembnejši je nepremagljivi duh. To načelo se zrcali tudi v prisegi športnikov, ki jo izgovarjajo na otvoritveni slovesnosti vsakem tekmovanja: »Pustite me zmagati. Ce pa ne morem zmagati, mi pustite, da bom hraber in bom P°skušal w	BORJA ERŽEN
ČRNOMELJ — Konec februaija je bil v republiški skupščini otroški parlament, ki so se ga udeležili učenci iz vse Slovenije, pred tem pa so v Črnomlju pripravili svoj občinski otroški parlament. Z najbolj perečimi problemi sta potem osmošolec iz osnovne šole Loka Boštjan Kocjan ter učenka
2.	letnika črnomaljske gimnazije Tjaša Avguštin odšla v Ljubljano.
Glavna tema pogovora, ki ga je pripravila Zveza prijateljev mladine, je bilo vprašanje preživljanja prostega časa. Mladi parlamentarci so izpostavili predvsem problem meje, saj so poleti veliko prostega časa preživeli ob Kolpi. Kako bo poslej, jim v Črnomlju niso vedeli odgovoriti, na republiki pa so jim zagotovili, da bodo lahko živeli s Kolpo tako kot doslej. »Predvsem srednješolci smo spraševali, kaj bo z bivšo vojašnico. Zavedamo se, da v obmejni črnomaljski občini mora biti vojašnica, a ne v središču mesta. Tam, kjer se je bohotila nekoč, bi mladi radi imeli teniško igrišče,« je povedala Tjaša.
V Črnomlju so opozorili tudi na zapostavljenost vaških otrok v primerjavi z mastnimi. Več denaija bi morali nameniti za kulturno življenje v vaseh, saj je to trajno naložen denar, ki se dobro obrestuje. »Vsi pa smo bili edini, da smo preobremenjeni s šolskimi obveznostmi,« je povedal Boštjan. Toda čeprav si črnomaljski otroci, zlasti srednješolci, še tako želijo
ustvarjalno preživljati prosti čas, imajo za to kaj malo možnosti, saj ni denarja za plačilo mentorjev. Na republiškem parlamentu so otroci sami prišli do odgovora na ta problem, ki ga je izpostavila Tjaša: interesne dejavnosti naj bi vodili starši.
Podpredsednik črnomaljske občinske skupščine Boris Mužar je Črnomaljcem obljubil, da se bodo potrudili rešiti njihove probleme do jeseni, ko naj bi otroški parlament znova zasedal. Tjaša pa je ob tem predlagala, naj bi ga sklicali ločeno za osnovnošolce in srednješolce, saj so njihovi problemi različni. »Sicer pa sem imela občutek, da so nas tako v občini kot v republiki jemali še preveč kot otroke, čeprav o nekaterih problemih razmišljamo bolj zrelo kot odrasli,« je bila kritična Avguštinova.
M BEZEK-JAKŠE
Tjaša Avguštin Boštjan Kocjan
$
OBISKALI SO NAS PTUJSKI KURENTI
Tudi na naši šoli smo po dolgem času zopet doživeli pravi pustni dan. Sodelovali so vsi učenci na šoli pa tudi učitelji. Razredni oddelki so se predstavili v enotnih maskah. Bolj zanimivi so bili mlajši, vse jim je bilo bolj «po meri«. Komisija je za zmagovalce proglasila pajkeiz 4.a., za nagrado so dobili pustne dobrote, ki sojih v dopoldanskem času spekli učenci. Krona pustovanja pa so bili pravi ptujski Kurenti, saj imamo dva učitelja s Ptuja. Branko Klinc, edini Slovenec, ki izdeluje originalne kurentije, jih letno izdela do 70. Na Ptuju je že okoli 100 kurentij, v celoti delo ptujskih pridnih rok. Ovce dobijo iz Bosne, nos, značilnost ptujskega Kurenta, je izdelan iz trdega usnja, zvonci, težki tudi 15 kilogramov, so kovani doma, nogavice spletejo ženske, na palici pa je bodičasta koža pravega ježa. Cena kurentije znaša
30.000	do 35.000 SLT. Fantje s Ptuja, ki so predstavili Kurente, so bili potem utrujeni, saj je bilo treba premagovati veliko težo in vročino pod kostumom. Kurent se odlikuje po številu robčkov na palici. Dekle ali žena, ki Kurenta ne obdari z robčkom, jih dobi z ježevko po nogi. Fantje s Ptuja so bili navdušeni in presenečeni nad sprejemom. Ptujčani živijo s tem običajem, nam pa je bilo to prvo srečanje s pravim Kurentom, zato je bilo toliko večje doživetje. Organizatoijem prireditve na šoli podarjamo Kurenta z največ robčki na palici, pa fantom s Ptuja tudi.
TINA GROS, ALENKA ŠPAN in MATEJA ŠTOJS 8. r., novinarski krožek OŠ Sava Kladnika, Sevnica
, .JI
tlftttuiUAitoo'
tuja/
GOLOB PONESEL SPOROČILO
Z golobom pismonošo, ki je priletel v naš golobnjak, smo učenci osnovne šole Šmarjeta lani v jeseni poslali golobarju na Madžarsko sporočilo o umazani vojni na Hrvaškem in ga prosili, da sporočilo posreduje svojim prijateljem. Pravzaprav smo spustili dva goloba. Spraševali smo se, ali bosta uspela. Rjavi golob št. 235734 — H je uspel. Od profesoija iz. Budimpešte smo dobili odgovor. Sporočil nam je, da je razumel naše želje in da je tudi on proti nesmiselni vojni na Hrvaškem.
Mladj golobaiji OŠ Smaijeta
ARTIŠKI KARATEISTI
H karateju hodim že štiri mesece. Zanj meje navdušila hitrost in velika spretnost telesa, ki jo zahteva. V Brežice hodim vsak torek in četrtek. Trening traja približno uro in pol. Skoraj vsi nosimo na treningu posebne japonske obleke, kimone. Razde-
pas, vendar upam, da bom kmalu dosegel višjega. Iz naše šole treniramo karate štirje učenci.
BORIS GORIŠEK 6.a., novin. krožek Vrabčki OŠ Artiče
DAN ODPRTIH VRAT
Srečanje staršev in učencev v šoli smo lani prvič pripravili. Ker je uspelo, smo se odločili, da ga letos ponovimo. Da vse skupaj ne bi bilo dolgočasno, smo učenci osmih razredov zbrali gradivo na temo Življenje ljudi na Dolenjskem med obema vojnama in ga predstavili. Poglobili smo se v zgodovino in predstavili okraj Novo mesto ter občino Mirna Peč. Ob tem smo spregovorili tudi o kulturi, turizmu, kmetijstvu, industriji, šolstvu in še o marsičem, kar seje dogajalo v Mirni Peči. Pri zbiranju podatkov nam je pomagal bivši mir-nopeški župan Janez Opara. Na področju mimopeške kulture smo opazili, da ima igralsko društvo že dolgo tradicijo. Sposodili smo si besedilo igre, ki jo je to društvo igralo leta 1933, in jo delček tudi zaigrali. Krožek Orffovih instrumentalistov je zaigral nekaj ljudskih pesmi, zapel pa je tudi pevski zborček. Veseli smo, da je bil naš trud poplačan, saj so bili starši z nami zelo zadovoljni.
Učenci 8. raz.
OŠ Mirna Peč
OBISKALI SMO ŠTUDIJSKO KNJIŽNICO MIRANA JARCA
Člani našega literarno-novinarskega krožka smo obiskali študijsko knjižnico Mirana Jarca v Novem mestu. Uslužbenci so nas zelo prijazno sprejeli in nam razkazali vso knjižnico. Videli smo potek izposoje knjig, kje in kako so knjige spravljene v skladiščih. Pokazali so nam tudi faksimile Dalmatinove in Guttenbergove Biblije. Knjigi sta zelo veliki in lepi. Ogledali smo si tudi najmanjšo izdajo Prešernovih poezij in še nekaj drugih izredno majhnih knjižic. Profesor Tone Pogačnik nas je popeljal po razstavi izdaj Prešernovih poezij. V avli knjižnice smo si ogledali tudi zelo zanimive ilustracije Prešernovih poezij. Želimo si, da bi nam v šoli večkrat omogočili obisk v knjižnici, da bi učenci videli, koliko znanja se skriva na policah teh hramov učenosti.
TANJA KOTAR lit.-nov. krožek, OŠ Veliki Gaber
4asi
u»w>
I lil I I
mmm
IlEInldOLOBlnll
SUSTEimil
sevitiiica
SAVSKA CESTA 23/A SEVNICA
Direktor podjetja Tehnološki sistemi Sevnica razpisuje prosto delovno mesto s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
VODJA KOMERCIALNEGA SEKTORJA
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
—	VII. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri
—	znanje dveh tujih jezikov (angleščina, nemščina)
—	tri oz. pet let delovnih izkušenj na podobnih delih
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim delom.
Podjetje daje možnost rešitve stanovanjskega problema. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili v 8 dneh po objavi na naslov podjetja, kadrovski službi, pod oznako »ZA RAZPIS«. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po izbiri.

ZAVAROVALNICA TILIA, D. D. NOVO MESTO, Cesta herojev 1
vabi
k sodelovanju sodelavca:
i
—	cenilca in likvidatorja avtomobilskih in ostalih škod
Od sodelavca pričakujemo, da bo imel
—	višjo ali srednjo izobrazbo strojne smeri m 2 oziroma 4 leta delovnih izkušenj
Če izpolnjujete pogoje, vas vabimo, da pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, pošljete v roku 8 dni na naslov:
Zavarovalnica Tilia, d. d. Novo mesto, Cesta herojev 1
Kandidate bomo o izbiri obvestili takoj.

NA TEMELJIH TRADICIJE Pred več kot 100 leti smo bili ena izmed prvih dežel v Evropi z obveznim zdravstvenim zavarovanjem.
Minilo je stoletje dogodkov, iskanj, razvoja, sprememb in stranpoti.
V SAMOSTOJNI DRŽAVI Z izkušnjami iz preteklosti, hotenji in voljo, znanji in uporabo informatike organiziramo zdravstveno zavarovanje za vse prebivalce Slovenije, ker
ZDRAVJE TE SREČA,
BOLEZEN IN NESREČO ZAVARUJEMO MI!
Želimo biti evropski in poslovni, zato vabimo nove sodelavce, dinamične in ustvarjalne, z najmanj visokošolsko izobrazbo —
EKONOMISTE, PRAVNIKE, ZDRAVNIKE.
Naša organizacija je razvejana, saj vam nudimo delo v Celju, Kranju, Kopru, Ljubljani, Mariboru,
Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu in Ravnah na Koroškem.
Nove ideje, samostojnost in kreativnost, izobraževanje in inovativnost je naša ponudba vam, ki želite novo delo in uveljavitev.
Podrobnejše informacije po telefonu 068-21-820 Pričakujemo vašo pisno ponudbo.
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE
61000 Ljubljana, Miklošičeva 24 Območna enota Novo mesto
II
j
: $

g MIKO Saloni pohištva in keramike vas obveščajo, da g
g imajo veliko akcijsko prodajo, poleg zelo ugodnih kredit- ^
^ nih pogojev še na tri obroke brez obresti.
I
^ Popuste za gotovinsko plačilo proizvajalcev:
^ MARLES Maribor
g ALPLES Železniki g NOVA OPREMA Slovenj Gradec g LESNA INDUSTRIJA Idrija g KOLPA Metlika g GORENJE — kuhinje g BOR Laško
g GORENJE — Glin Nazarje g GARANT Polzela g JAVOR Pivka g KRASOPREMA Dutovlje g UPA Ajdovščina g MIZARSTVO Ljutomer g SORA Medvode
27% g 30% g 15% g
20% g
10% g
27% g 30% g
22% g
27% g 25% g 25% g
10% g
30% g 32% g
! ^ L
g USNJENE GARNITURE »EXTRAFORM« po tovarniških g g cenah in še nekaj posebnega; program ALEA v štirih g
g barvah, program TOM, DOM in izvozni programi na pet g
g (5) obrokov brez obresti, na tri (3) obroke s 15% popu- g g stom in brez obresti;	g
g za gotovinsko plačilo 30% popusta; ^	^ g

g nad 100.000,00 tolarjev vam pohištvo tudi pripeljejo in g g zmontirajo zastonj!	g
| POHITITE V MIKO SALONE: V SEVNICI, KR- g g ŠKEM in v NOVEM MESTU v Kandiji.	g
''-'////////////////////M
LESNA INDUSTRIJA bOT ICk/ffO
30% popust
za gotovinsko plačilo
od 16. 3.1992 dalje
brezplačna dostava in montaža — nad 100.000 SLT
15% popusta na 3 obroke brez obresti
0% na 5 obrokov brez obresti
1 ML ©
Ml
Saloni pohištva in keramike
Krško, Cesta krških žrtev 100, tel. in fax. (0608)31-302 Sevnica, Naselje heroja Maroka 17, tel. (0608) 81 -734
Novo mesto, Resljeva 2, tel. (068) 22-305
Na podlagi sklepa organa upravljanja podjetja NOVOLES — ENERGETIKA IN STORITVE, energija in vzdrževanje, d.o.o. Straža,
Na žago 6,
objavljamo
RAZPIS
za delovno mesto direktorja podjetja z naslednjimi pogoji:
—	da ima kandidat visoko šolsko izobrazbo tehnične smeri
—	5 let delovnih izkušenj na področju vodenja
—	znanje enega tujega jezika
Kandidat mora predložiti program razvoja podjetja.
Prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v osmih dneh po objavi na gornji naslov, s pripisom PRIJAVA NA RAZPIS.
Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 8 dneh po odločitvi.
NOVO V KOČEVJU
podjetje GRATVIG tzo 50 tel., fax. 061 853 850
—	izvajamo vsa gradbena dela:
zidamo nove gradnje, adaptacije, poslovne prostore, zasebne hiše, vikende, okolice, itd.
—	trgujemo z lesom in lesenimi proizvodi, montiramo najzahtevnejša ostrešja, brunarice.
—	pri nas dobite tudi drva za kurjavo in premog z dostavo na dom.
Se priporočamo.
A
KRAJEVNA SKUPNOST ŠENTJERNEJ Trg Gorjanskega bataljona 8 68310 Šentjernej razpisuje prosta dela in naloge
—	enega delavca za opravljanje računovodsko administrativnih del Pogoji:
—	srednješolska izobrazba ekonomske ali druge ustrezne smeri
—	tri leta delovnih izkušenj na tem področju
—	zaželjeno poznavanje dela na računalniku Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov:
KRAJEVNA SKUPNOST ŠENTJERNEJ, Trg Gorjanskega bataljona 8, 68310 Šentjernej
STP
Trgovina	M M emonka
Prešernov trg 15, Novo mesto vam nudi:
—	sveže praženo kavo emonec
—	surovo kavo Minas
—	vrhunska buteljčna vina
—	ekspres aparate za kavo
—	mlinčke za kavo
veleprodaja kave za trgovino in gostinstvo
Ob nakupu kave — skodelica kave zastonj.
| Nasvidenje v emonki! Telefon: (068) 26-071
VINOGRADNIKI POZOR!
Pocinkana žica za vinograde,
2,5 mm, 1 -A kvaliteta, naprodaj po najnižjih cenah. Takojšnja dobava, večje količine dostavimo na dom.
Prodaja:
GTG d.o.o., Titova 49, Jesenice
Tel. (064) 81-237, 82-370, 83-666 Fax (064) 81 237

»•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••e
f
Št. 12 (2222) 19. marca 1992
Akumulatorska delavnica BLAŽO TASEV, NOVO MESTO Partizanska 11 tel. (068) 23-826
Delovni čas: od 7. do 16. ure sobota: od 7. do 13. ure
obvešča vse delovne organizacije, zasebnike, šoferje in avtomehanike
da po ugodnih cenah ODKUPUJE vse vrste odpadnih akumulatorjev, tudi industrijske akumulatorje za viličarje, in svinčene odpadke ter PRODAJA vse vrste novih akumulatorjev (predstavništvo za akumulatorje VESNA MARIBOR IN TOPLA MEŽICA)
Servis zagotovljen'	Hvala za zaupanje!
DOLENJSKI UST

DOLENJSKO-POSAVSKI
VETERINARSKI ZAVOD
NOVO MESTO — Ambulanta ŠKOCJAN
RAZPORED CEPLJENJA PSOV V KRAJEVNI SKUPNOSTI ŠKOCJAN
ČETRTEK, 9. 4.
Ob 8.00 Bela Cerkev
8.30	Dobrava 9.00 Dobruška vas
9.30	Tomažja vas
10.00	Grmovlje
10.30	Stara vas
11.00	Zavinek
11.30	Škocjan
12.00	Hrastulje 12.30 Zloganje
13.00	Stara Bučka
PETEK, 10. 4.
Ob 8.00 Zbure
8.30 Male Poljane 9.00 Velike Poljane
9.30 Klenovik
10.00	Zagrad
10.30	Goriška vas
11.00	G. Dole
11.30	D. Dole
12.00	Jelendol
12.30	Osrečje
13.00	Vinica
13.30	Zalog
ČETRTEK, 19. 3,
Ob 15.30 G. Vrhpolje 16.00 D. Vrhpolje 16.30 Šmarje
PETEK, 20. 3.
Ob 15.30 D. Stara vas
16.00	Groblje 16.30 Ostrog
17.00	Šentjakob
KRAJEVNA SKUPNOST ŠENTJERNEJ
PONEDELJEK, 23. 3.
Ob 15.30 Vratno 16.00 V. Ban 16.30 Javorovica
TOREK, 24. 3.
Ob 15.30 Šentjernej
SREDA, 25. 3.
Ob 15.30 Mihovica 16.00 Drama 16.30 Zameško
ZAMUDNIKI:
TOREK, 31. 3.
Ob 16.00 Šentjernej
RAZPORED CEPLJENJA PSOV V NOVEM MESTU
PONEDELJEK, 23. 3.
Ob 8.00 Brod 9.00 Srebrniče 9.30 Praproče
10.00	Jurka vas
10.30	Potok
11.00	Vavta vas
11.30	Drganja sela
12.00	Rumanja vas
TOREK, 24. 3.
Ob 8.00 Cegelnica 9.00 Prečna
9.30	Podgora
10.00	D. Straža
11.00	G. Straža
12.00	G. Polje
SREDA, 25. 3.
Ob 8.00 Soteska 9.00 Podhosta
10.00	Podturn-Štravs
11.00	K. Poljane
12.00	Dol. Toplice
ČETRTEK, 26. 3.
Ob 8.00 D. Kronovo
8.30	Prinovec-Črtalič
9.30	Šm. Toplice-Udovč
10.00	Brezovica-Hiti
10.30	Šmarjeta
11.30	Gorenja vas
PETEK, 27. 3.
Ob 8.00 Ruperčvrh
8.30	Birčna vas
9.30 Uršna sela-vas
10.30	Uršna s.-Zad. dom
10.00	Laze
11.00	Dobindol
11.30	G. Sušice
12.00	D. Sušice
SOBOTA, 28. 3.
Ob 8.00 Gotna vas 9.00 Črmošnjice 9.30 D. Težka voda
10.30	Nova Gora
11.00	V. Cerovec
11.30	Podgrad
PONEDELJEK, 30. 3.
Ob 8.00 Ratež
9.30	V. Brusnice
11.00	Gaberje
TOREK, 31.3.
Ob 8.00 Vrhe
8.30	Dolž 9.00 Zajčji Vrh
9.30	V. Orehek
10.00	Stopiče
11.00	Stranska vas
12.00	D. Lakovnice'
SREDA, 1. 4.
Ob 8.00 Jablan
9.00 Goriška vas
10.00	S. Globodol
11.00	Jordankal
11.30	Biška vas
12.30	Jablan-Šranga
ČETRTEK, 2. 4.
Ob 8.00 Mirna Peč 9.00 Žel. postaja
10.00	Dolenja vas
11.00	Šentjurje
12.00	Potočna vas
PETEK, 3. 4.
Ob 8.00 G. Kamenje 9.00 D. Karteljevo
10.00	Kamenvrh
11.00	D. Kamence
11.30	G. Kamence
SOBOTA, 4. 4.
Ob 8.00 Bajnof 9.00 Otočec
10.30	Stari Grad
12.00	N. mesto-Vet. p.
PONEDELJEK, 6. 4.
Ob 8.00 Šmihel 9.00 Škrjanče
10.00	V. Podljuben
10.30	M. Podljuben
11.00	Vrh pri Ljubnu
TOREK, 7. 4.
Ob 8.00 Žabja vas 9.00 Mali Slatnik
10.00	Smolenja vas
11.00	Hrušica
11.30	V. Slatnik
ZAMUDNIKI SOBOTA, 18. 4.
Ob 8.00 N. mesto — Veterinarska postaja
m
TERME TOPOLŠICA VAS VABIJO
POIŠČITE SVOJ MIR V POMLADNEM PREBUJANJU NAŠIH GOZDOVI
Nudimo vam 7- ali 10-dnevni oddih po izjemno ugodnih cenah v marcu in aprilu
7 dni - 175 DEM; za upokojence in invalide 155 DEM
10 dni - 240 DEM; za upokojence in invalide 205 DEM
PAKETI VSEBUJEJO: 7 ali 10 polnih penzionov v 1/2 posteljni sobi -1 x zdravniški pregled -1 x medicinska sto-
ritev po odredbi zdravnika - neomejeno kopanje v termalnem bazenu in uporaba savne - vsak dan, razen nedelje, telovadba v bazenu in telovadnici - zabavne prireditve, rekreacija, plesni večeri, kulturne prireditve...
VELIKONOČNE POČITNICE V TERMAH TOPOLŠICA Stari običaji v novem okolju
3 dni: od 17. do 20. aprila 2.490 SLT za osebo, upokojenci: 2.200 SLT 5 dni: od 15. do 20. aprila 4.690 SLT za osebo, upokojenci: 4.220 SLT 7 dni: od 13. do 20. aprila 7.000 SLT za osebo, upokojenci: 6.600 SLT
V CENO JE VKLJUČENO:
2, 4 ali 6 polnih penzionov - neomejeno kopanje v termalnem bazenu in
uporaba savne - velikonočni zajtrk in kosilo - obisk velikonočne maše (po želji) - rekreacija in animacija pod strokovnim vodstvom - družabne prireditve ...
POPUSTI: otroci do 5 let imajo brezplačno bivanje, otroci od 5. do 12. leta pa imajo 40 % popusta, če spijo s starši ali na tretjem ležišču.
INFORMACIJE: Terme Topolšica, hotel Vesna REZERVACIJE: (063) 892-120/141/049 FAX: (063) 892-212
SREDA, 25. 3.
Ob 8.00 Ajdovec
8.30	Brezova Reber 9.00 Vel. Lipovec
9.30	Podlipa 10.00 Sred. Lipovec 10.30 Trebča vas
TOREK, 24. 3.
Ob 8.00 Drašča vas 8.30 Klečet 9.00 Šmihel 10.00 Dešeča vas
10.30	Vrhovo
11.30	Praproče
RAZPORED CEPLJENJA V SUHI KRAJINI
PETEK, 27. 3
Ob 8.30 Stavča vas 9.00 Jama
10.00	Dvor
11.00	Sadinja vas
9.30 Visejec
10.00	Sela
11.00	Ratje
SOBOTA, 11. 4.
Ob 8.00 Cvibelj 8.30 Reber
9.00 Žužemberk-levi breg
10.00	Žužemberk-desni breg
TOREK, 31.3.
Ob 8 00 Budganja vas 8.30 Gradenc
9.00	Lopata
TOREK, 7. 4.
Ob 8.00 Vel. Lipje, M. Lipje 8.30 Lašče 9.00 Hinje
10.00	Prevole
11.00	Žvirče
ZAMUDNIKI:
SOBOTA, 18. 4.
Ob 8.00 Žužemberk
10.00	Dvor
11.00	Hinje
OPEKARNA NOVO MESTO p.o. Zalog 21, 68000 Novo mesto prodaja
—	poškodovano vozilo Jugo 55 Skala, letnik 1991
—	3 kom. nove video kamere s pripadajočim kablom, primerne za tehnično varovanje premoženja.
Ostale informacije dobite na upravi podjetja, tel. 22-855.
Avto
GALANTERIJA
Gasilsko društvo Mokronog
razpisuje
JAVNO LICITACIJO
za prodajo starega gasilskega doma, brez komunalne opremljenosti, v Mokronogu na Florjanski cesti št. 13, ki stoji na parceli št. 705/2 k.o. Mokronog, vložna št. 892, v izmeri 866 m2,
za soboto, 28. marca 1992.
Od 8. do 9. ure ogled in polog varščine 10%, izklicna cena V 1,375.000 SLT.
DOLENJSKI LIST
Novo mesto, Glavni trg 24 Telefon: (068) 23-606.
24-200, 23-610 Telefax: (068) 24-898
OPEKARNA NOVO MESTO p.o. Zalog 21, 68000 Novo mesto
razpisuje
JAVNI NATEČAJ
za zbiranje ponudb za na-kop gline v količini 25.000 m3. Razpisni pogoji se dobijo v podjetju. Pisne ponudbe zbiramo do 27. 3. 1992.
Izdelovanje izpušnih cevi
Ob potoku 10 68000 Novo mesto
tel. 068/22-643 fax. 068/25-585
•	sodobna tehnologija robljenja
•	konkurenčne cene
•	dobava takoj
Roslanice 5, 68330 Metlika
'IŠČE NOVEGA INOVATIVNEGA SODELAVCA s področja KEMIJE,
ki premore strokovno znanje kemijskega tehnika za kemijsko tehnologijo oz. procesno industrijo ter znanje angleškega jezika za uporabo tuje literature,
in
KREATIVNEGA SODELAVCA ZA SAMOSTOJNO DELO
v NABAVNI SLUŽBI,
ki ima višjo ali visokošolsko izobrazbo ekonomske ali tehnične smeri in aktivno obvlada angleški jezik.
MERCATOR-KMETIJSKA ZADRUGA METLIKA
i
objavlja
LICITACIJO
za prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
1.	Tovorno vozilo TAM 75 T 5B hladilnik, letnik 1980, vozno,
izklicna cena	200.000	SLT
2.	Tovorno vozilo ZASTAVA 7010, letnik 1986, vozno, izklicna
cena	500.000	SLT
3.	Tovorno vozilo ZASTAVA 850 kombi, letnik 1985, vozno,
neregistrirano, izklicna cena	10.000 SLT
Udeleženci licitacije bodo morali vplačati varščino v višini 10% od izklicne cene. Varščina se plača v gotovini.
Kupec mora plačati kupljeno blago v 8 dneh po dnevu licitacije. Blago bo prevzel po plačilu celotne kupnine.
Za nakupljeno blago se obračuna 5-odst. prometni davek. Blago je kupljeno po sistemu videno-kupljeno, kar izključuje kasnejše reklamacije.
Licitacija bo v sredo, 18. 3. 1992, s pričetkom ob 10. uri, pred poslovno stavbo Mercatorja-Kmetijske zadruge, Metlika, Cesta XV brigade 2.
Ogled vozil bo možen eno uro pred licitacijo.

EM HIDROMONTAZA-SEKTOR NABAVE na podlagi sklepa št. 610 izvršilnega odbora podjetja objavlja:
JAVNO LICITACIJO
za odprodajo:
1.	stanovanjske barake v velikosti 43,87 x 8,62, inv. št. 242560. Izklicna cena 600.000,00 SLT
2.	stanovanjske barake v velikosti 19,42 x 8,62, inv. št. 314412. Izklicna cena 280.000,00 SLT
Licitacija bo dne 30. marca ob 12. uri.
Baraki se nahajata pri podjetju papirnica Videm Krško, Tovarniška 1, kjer bo tudi licitacija.
Obe baraki si lahko ogledate dve uri pred pričetkom licitacije. Pred licitacijo je potrebno vplačati varščino v višini 10% izklicne cene. Kupec, ki na licitaciji uspe, je dolžan kupnino poravnati na žiro račun pri SDK Maribor št. 51800-601-14606 takoj oziroma najkasneje v roku 10 dni. V nasprotnem primeru mu varščina zapade.
Prometni davek plača kupec.
Nakup je po sistemu videno-kupljeno, s tem da je kupec dolžan kupljeni objekt odstraniti in spraviti teren v prvotno stanje takoj po plačilu kupnine.
Dodatne informacije po telefonu 062/102311 pri g. Hubertu Kosu ali Dragu Hamerju.
»•••••••••••••••••••••••••i
ZAHVALA
Po težki bolezni je umrl
VIRGILIO ZANUSO
Iskreno se zahvaljujem sestri Faniki Potočnik in Viktorju z družino iz Semiča, Mojci iz Izole, gospodični Lili in družini Jureta Kosa iz Novega mesta. Še posebej se zahvaljujem družini Slavka Turka iz Maharovca pri Šentjerneju in družini Vide Hodnik iz Novega mesta, ki so se udeležili pogreba. Ena izmed zadnjih želja mojega moža je lep pozdrav vsem lovcem iz Orehovice in Šentjerneja. Zahvala vsem, ki ste ga spoštovali ter
lepo spominjali.
Žena Nada-Danica Zanuso-Gazvoda Montebello Vicenza, 28.2.1992
ZAHVALA
V 60. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, ati, dedek in nečak
v	v
iz Maistrove 21, Novo mesto
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, pokojniku darovali cvetje in ga v tako velikem številu spremili k zadnjemu počitku. Hvala tudi osebju nevrološkega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, ki so pokojniku lajšali zadnje ure. Posebno zahvalo pa smo dolžni kolektivu Gozdnega gospodarstva Novo mesto za veliko pomoč pri organizaciji pogreba, pevcem za zapete žalostinke in govorniku Jožetu Falknetju za lepe poslovilne besede.
Vsi njegovi
Novo mesto, 15.3.1992	__________________
ZAHVALA
Ko srca bolečina prevelika, se tudi solza posuši, le duša nemo vpije, zakaj več tebe ni
V 58. letu starosti nas je zapustila naša draga žena, mama, babica, sestra in teta
ŠTEFANIJA REŽEK
rojena Juhart
iz Goljeka pri Čatežu
V globoki žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, vaščanom, .in vsemt ki so nam bili v pomoč ali izrekli sožalje. Zahvaljujemo se tudi Pokrajinskemu štabu TO Novo mesto, TEM Čatež, Motvoz in platno Grosuplje, trebanjski godbi in gospodu župniku za ganljive besede slovesa ob odprtem
grobu.
Žalujoči: mož Adolf, hčerki Nevenka in Dunja z družinama, sin Igor ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Človek, glej življenje svoje: danes srečen si, vesel, jutri ti že zvon zapoje, truplo tvoje bo pepel.
V 56. letu nas je zapustil mož, oče, stari oče, sin in brat
MILAN MUHIČ
iz Dolenjskih Toplic, Pod Cvingerjem 22
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga obiskovali v času njegove bolezni. Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo osebju pljučnega oddelka v Novem mestu in dr. Gluksu, osebju onkološkega oddelka v Ljubljani in dr. Metki Klevišar. Najlepša hvala Obrtnemu združenju Novo mesto, OZ Hrast Novo mesto, delavcem DSO. Še posebej se zahvaljujemo članom LD Dolenjske Toplice za organizacijo pogreba ter Franciju Vovku in Ivanu Šobarju za poslovilna govora. Najlepša hvala g. župniku za lep obred. Hvala pevcem in cvetličarni Sonje Gril za pomoč pri organizaciji pogreba. Najlepša hvala vsem sosedom za vso pomoč in podporo. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Pomlad spet prihaja, vse že brsti, vinograd te kliče, a tebe več ni Nov dom si postavil, da bi srečen v njem bil, a mnogo prezgodaj te grob je zakril
V 37. letu nas je tragično zapustil naš dragi
JOŽE MAJCEN
iz Spodnjih Vodal pri Tržišču
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v bolečih trenutkih slovesa stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje, sveče in sv. maše ter ga v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Posebna zahvala za vsestransko pomoč predobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem ter Majcnovim iz Ulčnika. Zahvalo izrekamo Komunali Novo mesto, Jugotaninu Sevnica ter bližnjim sodelavcem TKN Krmelj. Hvala GD Tržišče za organizacijo pogreba, GD Krmelj, Šentjanž in Cirnik, govorniku g. Jamšku za poslovilne besede, pevcem iz Mokronoga, zastavonošem ter g. župniku za lepo opravljen obred. Vsi, ki ste ga v njegovem življenju srečali in spoštovali, ga ohranite v lepem spominu Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
VI NAM - Ml VAM
S posebno rubriko VI NAM — Ml VAM vam prihajamo naproti z oglasnim prostorom, ki bo ustrezal tako vaši dejavnosti in finančnim sredstvom kot potrošnikom, katerim so namenjene vaše ponudbe in storitve. Mi vam ponujamo rešitve, na vas je, da jih uresničite.
Objavo oglasov v rubriki VI NAM — Ml VAM lahko naročite po tel. (068) 23-610 ali po telefaxu: (068) 24-898 do torka do 10. ure.
trgovina
CEKAR
BTC-Javna skladišča Bučna vas tel. (068) 23-560
vam nudi:
*	vse vrste prehrambenih izdelkov ’ sadje in zelenjavo
*	čistilna sredstva, kozmetične izdelke in pralne praške
Delovni čas: vsak dan, tudi ob sobotah od 7. do 12. ure, ob nedeljah od 8. do 12. ure
veleprodaja za trgovce in gostince---------------
znvo
Trgovina m* m. J 'V	d.o.o.
Gmajna 6, Raka Tel. (0608) 75-541
vam v svoji trgovini na RANČU nudi vse za kmetijstvo in gospodinjstvo po ugodnih cenah • rezervne dele za traktorje in kmetijske stroje • kmetijsko mehanizacijo • orodja • umetna gnojila (urea po 918 SLT, kan po 790 SLT, NPK13x10x12 po 820 SLT, NPK15x15x15 po 1022 SLT, NPK 10x20x30 po 1500 SLT) • škropiva, semena • radensko • pivo • sokove • sladkor • olje • sol	__
posebno ugodno: modelarec opeka — 1 kom. 29 SLT armaturne mreže 916—1 kom. 4.100 SLT priskrbimo: gradbeni material (opeko, cement, apno, železo...)
# Mano
računalniški inženiring d.o.o. Vrtnarjeva S, 61000 Ljubljana
Vam poleg razvoja informacijskih sistemov in ostale programske opreme nudi tudi servisiranje in
PRODAJO
osebnih računalnikov ATR in ostale računalniške opreme najvišje kakovosti, z eno- in dveletno garancijo.
Ljubljana'	Novo mesto
Velnarjeva 8	Ločna 1
(061) 571-122	(068) 20-437
KROJASTVO
Mazovec Mojca V Brezov log 14, Novo mesto
Cenjenim strankam nudimo sledeče storitve:
□	Izdelavo oblačil po meri
□	Izdelavo uniform in oblek za pevska društva
□	Izdelavo vseh vrst delovnih oblačil
Možnost plačila na obroke. Gasilska in pevska društva — popust.
Informacije na tel. (068) 24-946.
Prenovljena gostilna »PRI ROMANU«, Hudoklin Franc, Gabrje 130, tel. (068) 85-628
vas vabi na
•	nedeljska kosila po 200 SLT in družinska kosila (za četrtega člana brezplačno)
•	poročne, maturantske in druge svečanosti
•	letne konference	Pridite v prijetno gostilno, ki sprejme do 100 gostov!
v NOVAK ,
TRGOVINA
MOTOROIL
AVTO DELI IN MAZIVA
Novo mesto, Prešernov trg 7 Tel.: (068) 21-861, fax: (068) 24-856
VAM NUDI:
—	vsa olja in maziva
—	izpušne cevi
—	avtodele in kozmetiko
vse po konkurenčnih cenah
.VELEPRODAJA ZA PODJETJA IN OBRTNIKE.
VI NAM — Ml VAM
ŠSk m	ZAHVALA
tu f i	Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano,
j •*	Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so le sledovi pridnih rok in spoznanje, da tebe, dragi Milan, več med nami ni
	V 20. letu starosti nas je nepričakovano zapustil sin, brat, stric in bratranec
	MILAN ŠIPELJ, ml.
	Sp. Vodale 32
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali in nam izrazili sožalje ter pokojniku darovali cvetje in vence. Iskrena zahvala kolektivu Dana Mirna in njegovim sodelavcem iz podjetja. Hvala tudi obema govornikoma in g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem, ki ste našega Milana pospremili na zadnji poti, še enkrat iskrena hvala!	
Žalujoči: ata, mama, brat Bojan, sestra Tatjana z družino in ostalo sorodstvo	
tedenski koledar
Četrtek, 19. marca — Jožef Petek, 20. marca — Klavdija Sobota, 21. marca — Niko Nedelja, 22. marca — Lea Ponedeljek, 23. marca — Viktor Torek, 24. marca — Simona Sreda, 25. marca — Minka
LUNINE MENE
26. marca ob 3.30 — zadnji krajec
kino
BREŽICE: 19. (ob 20. uri) in 20.3. (ob 18. in 20. uri) ameriška komedija Crkni, Fred. 21. in 22. 3. (ob 18. in 20. uri) ameriška komedija Kraljevi ribič. ČRNOMELJ: 19.(ob 19. uri) in 22.
kmetijski stroji
PRODAM 4 leta star traktor TV 523 s priključki. Franko, Pod Trško goro 97, Novo mesto.	1214
NAHRBTNO KOSILNICO STIHL FS 220,35 ccm, ugodno prodam. ® 49-441.	1220
TRAKTORSKE BRANE prodam.
* (0608)81-887.	1227
PRODAM puhalnik Tajfun, dobro ohranjen. ® 76-147, Škocjan 20. 1232 PRODAM sadjarsko škropilnico Ato-mizer KZK, 2001, dobro ohranjeno, in avto Wartburg karavan, letnik 1978, vozen, neregistriran. * (0608)60-129, Črtalič, Dobrava 1, Kostanjevica.	1243
IMT 533 ugodno prodam. Vidmar, Sadinja vas 18.	1249
TRAKTOR IMT 539, prikolico kiper 4,51, plug, obračalnik, vse novo, prodam 50 % ceneje. ® 21-159.	1257
PRODAM malo rabljen kultivator Goldoni (8 KS), s koso in frezo. ® 50-190.	1273
3.	(ob 20. uri) ameriški film Srečanje z Venero. 20. 3. (ob 18. in 20. uri) ameriška komedija Kaj bomo z Bobom.
KRŠKO: 22.3. (ob 18. uri) ameriška komedija Poročne slike. 24. (ob 18. uri) in 25.3. (ob 20. uri) ameriški znanstvenofantastični film Strah pred pajkom.
METLIKA: 20.3. (ob 20. uri) ameriški film Srečanje z Venero. 22. 3. (ob 18. in 20. uri) ameriška komedija Kaj bomo z Bobom.
NOVO MESTO: 19. in 20. (ob 18. in 20. uri) ter 21. in 22.3. (ob 16. in 18. uri) ameriška družinska komedija Skodrana Suzi. 21. in 22. 3. (ob 20. uri) ameriška komedija Na tuj račun. 23.3. (ob 19.30) nastop folklorne skupine Kres.
TREBNJE: 20. in 22.3. film Poročna ogrlica.
PRODAM obračalnik, koso 165, pajka, šrotar MD 50 s ciklonom. Vsi stroji so Sipovi. Marjan Gorenc, Zbure 38, Šmarješke Toplice.	1277
TRAKTOR CORMIK (24 KS), s koso, prodam. Matjašič, Arnovo selo, Artiče.	1278
KIPER PRIKOLICO za traktor TV prodam. ® 44-268.	1293
ŽITNI KOMBAJN, v zelo dobrem stanju, prodam. ® (0608)88-195.
1307
TRAKTORSKI NAKLADALEC za
gnoj, nov, ugodno prodam. ® (0608)75-575.	1327
KROŽNE BRANE, nove, prodam. ® (068)41-116.	1333
TRAKTOR URSUS 355, dobro ohranjen, prodam. ® (068)42-309.
1336
kupim
GOZD v okolici Brusnic ali Šentjerneja kupim. ® (068)22-282.	1270
STANOVANJE med Stično, Novim mestom in Metliko kupim. Ponudbe na naslov: Valentin Husič, Bunsenstrasse 22, 8000, Munchen 83.	1298
motorna vozila
Z 101 COMFORT, registrirano do oktobra 1992, prodam ali zamenjam za 126 P ali fička. ® (068)23-585.	1144
PRODAM Regato, letnik 86, cena 8900 DEM. ®- 068/25-115 popoldan.
MZ 250, registriran, prodam za 600 DEM. Turk, Straža 16.	1205
ZASTAVO 750, registrirano, prodam. Franc Zupančič, Uršna sela 35.
1216
ZASTAVO 125 P, letnik 1978, registriran do 6. junija 1992, prodam. ® 42-216.	1219
APN 6 S, odlično ohranjen, star eno leto, ugodno prodam. ® 52-518.	1221
R 4, letnik 1983, prodam. ® 86-226.
1223
KOMBI IMV 1600, registriran do avgusta 1992, prodam. ® 21-106.	1225
OPEL KADETT B, letnik 1973, celega ali po delih prodam. ® 20-557.
1233
JUGO 60 KORAL, letnik 1990, registriran do 31. januarja 1993, poškodovan, ugodno prodam. ® 28-490.	1237
126 PGL, letnik 1989, prodam. Cena 3500 DEM. Prodam tudi Z 750, letnik 1983. »23-601.	1242
JUGO 45, letnik 1988/11, prodam. ® (0608)61-846.	1246
R 4, letnik 1980, registriran, vozen, prodam za 650 DEM. ® 42-565.
1251
GOLF JXD, letnik 1986, bel, prodam. ® 56-165, popoldne.	1252
R 4 GTL, letnik 1986/11, prevoženih 46000 km, prodam. Lindič, Vel. Brusnice 58 a, Brusnice.	1259
R 5 EXPRES, 1400 ccm, letnik 1989, prevoženih 59000 km, prodam. ® 20-200. 1260 Z 128, letnik 1985, prodam. ® 41-055.	1261
GOLF DIESEL, letnik 1987, karam-boliran, prodam. Cena 3000 DEM. ® (068)64-634.	1266
R 19, letnik 1991, GTD diesel, 1780 ccm., spojler, kovinsko temno siv, pazljivo vožen in vzdrževan, ugodno prodam. ® (068)25-612, služba, (068)25-130, doma.
1271
R 4 GTL, eden mlajši, eden starejši letnik, prodam. Tone Hutar, Rožni Dol 8, Semič. Ogled popoldan.	1272
HONDO CROS 250, letnik 1989, prodam. ® (0608)60-183, po 20. uri
1274
126 P, letnik 1986/10,38000 km, zelo dobro ohranjen, prodam za 2400 DEM. Pečavar, ® 56418.	1275
LADO 1300, letnik 1986, prodam. ® (0608)62-628.	1294
R 4 GTL, letnik 1986, registriran do septembra, prodam. ® (068)25-006.
12%
R 18 TC, karamboliran desno spredaj, prva registracija 1/83, prodam. ® (068)
21-	290.	1297
ZASTAVO 750, letnik 1981, in iz-
venkrmni motor T—4,8, ugodno prodam. ® (068)44-313.	1299
FIAT 126 P, letnik 1983, prodam. Gregorčič, Dol. Brezovica 8, Šentjernej.
1304
R 4, letnik 1978, pred registracijo, vozen, prodam. Milan Jenič, Stranska vas 26, Novo mesto.	1305
OPEL ASCONO 1,6 S, letnik 1978, lepo ohranjeno, prvi lastnik, 94.000 km, prodam. ® 56-759, zvečer.	1306
KARAMBOLIRAN avto Z 750 ugodno prodam. ® (0608)31-578, do 8. ure in po 16. uri.	1312
MERCEDES 220 D, letnik 1972, registriran do 6/92 in kombi IMV 220, letnik 1980, neregistriran, vozen, prodam. ® (0608)88-219.	1313
Z 101, letnik 1980, prodam. ® 45-312.	1314
Z 750, letnik 1985, R 4, letnik 1984 in kamp prikolico, prodam. ® 42-978.
1320
OPEL KADETT 1600 D, letnik 1988, prodam. ® 24-314 ali 21-695.
1325
KOMBI SUBARU DOMINKO 1200, letnik 1988.S 4 WD, 5 vrat, 5 prestav, prodam. ® 24-314 ali 21-695.
1326
R 4 GTL, star 5 mesecev, prodam. ®
22-	638.	1332
FIAT 126 P, letnik 1980, registriran
do oktobra, prodam. ® 42-838.	1339
obvestila
NESNICE, mlade jarkice, pasme hi-sex, ijave, stare 3 mesece, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije, kličite od 17. do 22. ure vsak dan: Jože Zupančič, Otovec 12, Črnomelj, ® (068)52-806, Gostilna Jože Cetin, Mostec 46, Dobova, ® (0608)67-578.
Vedeževalka SLAVICA gostuje v Novem mestu 28. marca 1992
Naročila: tel. (065) 26-839
MONTAŽA IN POPRAVILA TV anten. » 44-129.	1120
VRŠIMO izredne prevoze vseh vrst gradbenih strojev ter težkih ali dolgih tovorov po konkurenčnih cenah. ® (068) 46-525.	1210
LADIJSKI POD na zalogi, imam več vrst ladijskega poda — opaža po zelo ugodni ceni. * * (0608)70-343.	1234
PIŠČANCI, VEČJI, beli ter rjavi bodo naprodaj konec aprila. Naročila sprejemamo na » 42-524.	1295
zavarovalnica triglav«
poslovna enota Novo mesto
1.	VOZNIKI, NE OGROŽAJTE SEBE IN DRUGIH
Opravite varnostni test, ki vam ga brezplačno omogoča Zavarovalnica TRIGLAV, Poslovna enota Novo mesto na vseh mestih za tehnične preglede:
—	Tehnična baza Otočec
—	Tehnična baza Črnomelj
—	Avto Kočevje
—	Pionir Avtohiša v Ločni
2.	TRAKTORISTI
Poskrbite za obvezno zavarovanje vašega traktorja, da se boste brez skrbi odpeljali na polje. Zahtevajte zavarovalno polico TRIGLAV-a, ki vam pri sklenitvi zavarovanja za vaš traktor nudi 15% popusta.
Poiščite našega predstavnika na akciji zavarovanja traktorjev v vašem kraju!
3.	LASTNIKI MOTORNIH KOLES
Pomlad prihaja na cesto in vožnja z motornimi kolesi bo spet postala vsakdanjost. S tem pa se povečuje število prometnih nesreč in nezgod, ki jih povzročate z vašimi »jeklenimi konjički«. Zavarujte svoje motorno kolo in lastno življenje!
STARSI — po nakupu motornega kolesa vašemu mladostniku, obiščite še Zavarovalnico TRIGLAV in sklenite obvezno in nezgodno zavarovanje!
POZOR!
Obveščamo cenjene stranke, da dežurna služba za sklepanje zavarovanj posluje tudi ob sobotah od 8. — 12. ure na sedežu Poslovne enote na Zagrebški 2 v Novem mestu.
POSKRBITE ZA BREZPLAČNO ZAMENJAVO ZELENE KARTE IN Sl TAKO PRIHRANITE NEVŠEČNOSTI PRI POTOVANJU V TUJINO!
ZAVAROVALNICA TRIGLAV — KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST
DOLENJSKI LIST
ž	USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p o.	'/
A	UREDNIŠTVO: Drago Rus tja (direktor in glavni uredniki, Marjan Legan A
y	Iodgovorni urednik), Andrej Bar tet j, Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja,	2
y	Breda Dušič-Gornik, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Zdenka	y
4	Lindič-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj lurednik Priloge), Pavel Perc in	A
V	hran Zoran.	/J
y IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 45 SLT, naročnina za 1. trime- y A	sečje 490 SLT; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva	y
A	ipd 980 SLT; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (ali druga tu/a valuta v	A
y	tej vrednosti) na leto.	z
y OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 650 SLT, na prvi ali y 'A	zadnji strani 1.300 SLT; za razpise, licitacije ipd 700 SLT. Mali oglasi do deset	A
y besed 500 SLT, vsaka nadaljnja beseda 50 SLT.
y ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št 52100-603-30624. Devizni račun y A	št. 52100 620 970 25731-128 4405/9 (LB - Dolenjska banka d.d. Novo	'/
K	mesto)	/.
y NASLOV Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Tele- '/ A	Ioni: uredništvo in računovodstvo (068) 23-606, 24-200; ekonomska propa-	'/
Ž	ganda, naročniška služba in fotolaboratorij 23-610; mali oglasi in zahvale	^
y	24-006; telelax 24-898. Nenaročenih rokopisov m fotografi/ ne vračamo Na	/
y	podlagi mnen/a (št. 23—92) ministrstva za informiranje Republike Slovenije	/
'A	spada Dolenjski list med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne	f
A	številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odst.	Z
O	Časopisni stavek, prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska	y
pravica, Ljubljana.	$
‘-'////////////////////////^^^
Cheiftcoji hm. (k)Q.tc
Gor. Brezovica 14 Šentjernej
vam nudi:
•	vence že od 1.000 SLT naprej
•	cvetlične aranžmaje
•	rezano cvetje
•	lončnice
•	sadike
Vse zelo kvalitetno in po ugodnih cenah!
Inf. po tel. (068) 42-350
INTERMARC
»or - i»or	tu
Trgovina na debelo in drobno tH-Aaa 06&-24-b63 Zagrebška cesta 21 Novo metlo — Slovenija
*	rezervni deli BCS
*	sadjarsko-vinogradniška oprema
*	rezervni deli kmetijske mehanizacije iz uvoza
CENJENE KUPCE obveščamo o novosti na našem tržišču- travniške brane z dvojnim delovanjem za vse vrste traktorjev. ® (061)738^619, Kovaštvo Andrej Mušič, Loka, Na Ulicah 17,61234 Mengeš.	1323
NISSAN
Vidrih Janez Sentpeter 51, Otočec tel. (068) 85-180
V
Vabimo vas na otvoritev nove trgovine
TIM,
Dvor 73, ki bo v sredo, 25. marca ob 10. uri v novem naselju Dvor. Nudimo vam veliko izbiro obutve in tekstila po ugodnih cenah. Vabljeni!
posest
PARCELO za vikend (15 a), v okolici Sevnice, prodam. ® (0608)82-652.
MANJŠO STARO KMETIJO na Oklukovi gori v okolici Brežic, v izmeri 1 ha, z vinogradom in sadovnjakom, ugodno prodam. ® (0608)61-556.	1212
NJIVO v k.o. Bršljin, 16 a, prodam. ®
23-097.	1226
V ČRNOMLJU prodam starejšo hišo. Cena: dogovor po ogledu. Stariha, Kurirska 3, Črnomelj, ® 51-342.	1235
PARCELO za vinograd v Smolenji vasi prodam. ® 26-427, zvečer. 1255 DVE PARCELI MEŠANEGA GOZDA (11669 m2 in 4792 m2) v Črnomlju prodam. Cena po dogovoru. Vinko Vidmar, Šalka vas 127, Kočevje. 1256 ZIDANICO in vinograd na Radoviči prodam. ® (068)60-105, zvečer. 1263 PRODAM zemljo (I. kategorije) na Dolenjskem. ® (061 )346-420, po 16. uri.
HIŠO v Leskovcu pri Krškem zamenjam za približno enako v Novem mestu ali okolici. Možna takojšna vselitev. Janez Koračin, Kettejev drevored 41, Novo mesto.	1279
HIŠO v III. gradbeni fazi, primerna za lokal, prodam. ® (0608)79-408, od 18. do 20. ure.	1283
HIŠO, zgrajeno do I. plošče, v Straži in ostrešje (grušt) prodam. ® 84-732 ali (061)106-574.	1284
KMETIJO, velikost 3,5 ha, na Raki pri Krškem prodam. ® (0601)24-229.
ZIDANICO z vinogradom in ostalo zemljo v izmeri cca 30 arov v bližini Trebnjega prodam. Prodam tudi gozd (48 a) in njivo (22 a) v bližini Trebnjega. ® dopoldne (061)372-506 in po 18. uri (061)107-240.	1287
PARCELI na Bizeljskem prodam. Prva je 700 m2, starejša hiša, voda, elektrika, gradbeno dovoljenje. Druga je 2000 m2, starejša hiša, sadovnjak, njiva. Cena vsake je okoli 20000 DEM. ® (061)341-568.	1289
PRODAM podkleten bivalni vikend (8 x 8), elektrika, voda, centralna, garaža, z vso kletarsko in stanovanjsko opremo, 30 arov zemlje, 300 trt, v okolici Šentjerneja, V račun vzamem tudi avto. ® 42-345.	1291
NJIVO in gozd v Bučni vasi (50 arov), prodam. ® (068)27-907.	1303
ZAZIDLJIVO PARCELO 1000 m2
z vso urejeno dokumentacijo, 5 km iz Novega mesta, zelo ugodno prodam. ®
(068)85-668.	1309
V BLIŽINI Novega mesta prodam starejšo vseljivo hišo in vino rože. ® (068)73-663.	.	1311
NJIVO na Žvabovem (43 a), pri Šentjerneju, prodam. ® 42-439.	1317
ZAZIDLJIVO PARCELO z izko-
pom v Črnomlju, prodam. W 27-573.
PRODAM parcelo v Semiški gori. Parcela je primerna za vikend ali zidanico. Mirko Poljanec, Semič 18 a, Semič.
1330
prodam
CO 2 VARILNI APARAT Iskra 300 A prodam. Jože Počrvina, Jurka vas 24, Straža.	1201
• •
•	Male oglase sprejemamo ob vsakem času, S
S in sicer prek t.i. telefonske tajnice na šte- S
•	vilki (068) 24-006, ob ponedeljkih od 20. J
•	do 22. ure po telefonu (068) 23-343, lah- {
S ko pa jih oddate Tudi osebno v oglasni S J službi na Glavnem trgu 24 v Novem | § mestu.	S
DOBRO SENO, hrastove in smrekove deske prodam. ® 73-708.	1203
PRODAMO 5000 kosov rabljene betonske strešne opeke — dvojni zareznik. Informacije v OS Šentjernej, ® 42-024.
1204
PRODAM novo italijansko dirkalno kolo, novo kolo Maraton in nov kanu. ® 26-098.	1211
PRODAM kozi in navadno harmoniko. Cena po dogovoru. Štefan Eijavec, Gabije pod Gorjanci.	1215
ŠIVALNI STROJ BAGAT (kovinski), skoraj nov, prodam. ® 28-940.
1217
PRODAM štedilnik Kuepperbusch, jawo 350 ccm in 6 arov vinograda v Lu-bancu. ® (068)65-635, popoldan.
1218
PRODAM hrastov lamelni parket (38 m2), cena 1000 SLT za m2, in oljni gori-lec Klekner. ® 27-646.	1228
PRODAM videorekorder TECH-NICS HQ, VHS, VPS, avtoreverse nov (570 DM). ® 068/25-909
KROŽNO ŽAGO za razrez hlodovine prodam. Bojan Grum, Plešivica 9, Grosuplje.	1230
LESNOOBDELOVALNI STROJ kombinirka MIO STANDARD, tudi debelinka prodam. ® (068)44-932. 1231 KRAVE prodam. Alojz Zupančič, Strelac 5, Šmarješke Toplice. 1239 ŠIVALNI ŠTROJ z verižnim šivom prodam. Cena 1000 DEM v tolarski protivrednosti. Informacije na ® (068)24-946.	1245
TELICO prodam. Gričar, ® 78-221.
1247
DRVA prodam. ® 22-831, zvečer.
1248
BARVNI TV ISKRA, ekran 52 cm, ugodno prodam. ® 24-255.	1250
MLADO KRAVO za zakol prodam. Kastelic, Jablan, Mirna Peč. 1254 CIRKULAR za obrezovanje lesa — tramov, cirkular za žaganje drv (trofazni) in 70 m2 brestovega parketa prodam. Vidmar, Šalka vas 127, Kočevje. 1258 SEMENSKI KROMPIR DESIRE prodam. Virmaše 33, Škofja Loka, ® (064)632-861.	1267
UGODNO PRODAM zelo ohranjen, kombiniran otroški voziček. ® 28-284.
1276
SENO prodam. »43-851.	1280
PRODAM seno in otavo, dobre kvalitete, in kravo, brejo s tretjim teletom. ® 42-925.	1281
ZARADI SMRTI prodam 10 panjev čebel. Zora Dragan, Simončičeva 1, Trebnje, ® 44-272.	1288
KOZOLEC — DVOJNIK prodam ® 73-349.	1290
ZAMENJAM vino za ladijski pod. Mirko Rožman, Pesje 9, Krško, ® (0608)77-357.	1300
PRODAM 1 m3 hrastovih drv ter smrekove in bukove deske. ® (068)42-482.	1302
NOVO PUŠKO Hamerles-sul 12/12 in nov revolver Smith Veston, 9 mm, prodam. ® 25-883, od 15. ure dalje. 1308 VEČ TON SEN A, Z 750, letnik 1979, registrirano do 15. avgusta, prodam. Gorišek, Dobe 13, Kostanjevica. 1310 LES za ostrešje (okrogel ali obžagan), prodam po dogovoru. ® 48-575, zvečer.
1316
DIATONIČNO HARMONIKO
znamke Kapš, duri C, Ef, B in rotacijsko kosilnico Britev 135 Šip, staro leti in pol, prodam. ® 25-205.	1319
ŠTEDILNIK Caloreks, hladilnik Gorenje in sončni kolektor prodam. ® 85-312.	1324
VINO ŠMARNICO (3001), prodam. »40-013.	1328
PRODAM več ton sena. Jordan, Gmajna pri Raki. ® (0608)75-621.
1329
UGODNO PRODAM ohranjeno spalnico. ® 51-095.	1331
PRODAM visokotlačno pretočno črpalko in 5,5 KW trofazni elektromotor. ® 42-376.	1335
razno
PODJETNIKI — OBRTNIKI! Vodim poslovne knjige, opravljam vsa administrativna in knjigovodska dela. Informacije na ® 22-465.	1213
FAIR PLAY POSEL STOLETJA! Z delom lahko veliko zaslužite! Zato ne razmišljajte in se udeležite predavanja, ki je vsako sredo ob 2(X uri v gostilni Pri Slavcu v Maharovcu, Šentjernej. 1195 LOKAL na avtobusni postaji v Novem mestu prodam. ® 27-906, od 20. do 22. ure.	1206
GARAŽO na Ragovski, primemo tudi za skladišče ali delavnico, oddam (100 DEM). ® 23-256.	1253
V CENTRU NOVEGA MESTA oddam prostor, primeren za pisarno ali predstavništvo (16 m2). ® 21-120.	1269
službo dobi
DODATNI ZASLUŽEK na domu. Celoma navodila o vrsti in tehnologiji, ki prinaša lep dohodek. Pins, p.p. 13,62107 Maribor.	1207
UPOKOJENCI(KE), študentje, brezposelni, vsi, ki imate proste vikende in osebni avto pozor! Prodaja na terenu, zaslužek stimulativen. Kličite na ® (068) 84-791!	1209
OKREPČEVALNICA »C—BAR«, Smednik 1, Raka, zaposli dekle za pomoč v strežbi. Informacije osebno ali na ® (0608)75-545.	1238
DOBER ZASLUŽEK NUDIM. Lasten prevoz. Informacije v petek na Kristanovi 34/18, Novo mesto. 1240 PRODAJA NA TERENU, za pridno delo veliko zaslužka. Za uspešne prodajalce možna redna zaposlitev, Izplačilo provizije tedensko. Dobimo se v petek, 19.3.1992 v Ločni 8 a.	1241
ŠIVILJE, ki so zainteresirane za šivanje manjših serij (lahke konfekcije) na domu, naj se oglasijo na ® 43-503 ali 22-410, interna 229.	1244
ZA DELO NA TERENU nudimo dober zaslužek na območju Zagoija in Zasavja. Informacije vsak dan od 16. do 18. ure na ® (064)217-200.	1268
OSEBAM z veliko prostega časa, predvsem mlajšim upokojencem, nudimo možnost honorarnega dela. ® (0608)60-305, od 6. do 8. ure in po 21. uri. 1285 FANTA za priuči tev iščemo. Avtokle-parstvo—ličarstvo Modic, Belokranjska 22, Novo mesto.	1292
ČE STE BREZ zaposlitve in želite dober zaslužek (od 20.000 do 100.000 mesečno), se javite na ® (0608)75-553.
DELO DOBI dekle v okrepčevalnici na Otočcu. ® 85-150 int. 23.	1318
HONORARNO ZAPOSLIMO od 17 do 25 let starega fanta, po možnosti naj ima vozniško dovoljenje C kategorije. ® 76-533.	1321
stanovanja
MLAD FANT išče sobo v Novem mestu ali okolici. ® 21-806, po 16. uri.
MLADA DRUŽINA nudi pomoč starejšim ljudem. Možnost dedovanja. Šifra: »POLETJE«.	1229
STANOVANJE (53 m2), 9 km iz Novega mesta, prodam. ® (068)86-140, po 19. uri.	1262
STANOVANJE (60 m2), 20 km iz Novega mesta, prodam. ® 26-288, po 19. uri.
PRODAM dvosobno stanovanje v Bršljinu (56 m2), s centralno kurjavo, telefonom in vrtom. ® (068)28-956,28-870.
ZAMENJAM trosobno stanovanje na Mimi za enako ali dvosobno v Trebnjem. ® 47-247.	1282
DVOSOBNO STANOVANJE s telefonom ugodno prodam. » (061)451-435, od 17. do 22. ure.	1315
ženitne ponudbe
AFRODITA, ženitna posredovalnica iz K ranja, Poslovni center, Planina 3, vabi vse osamljene in hkrati obvešča, da je za dekleta do 35 let brezplačno. ® (064) 324-258 in (064)51-245.	1222
v
NAROČILNICA
Naročam tednik Dolenjski list. Pošiljajte mi ga na naslov
Priimek in ime: ____________________
Ulica in hišna št.: ________________
Poštna številka in kraj.: __________
Št. osebne izkaznice:_______________

OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da je umrl
SLAVKO CUJNIK, tesar
upokojenec Cestnega podjetja Novo mesto
Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
DELAVCI CESTNEGA PODJETJA NOVO MESTO
ZAHVALA
Trud, delo in trpljenje, tvoje bilo je življenje.
V 75. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica, sestra in teta
JOŽEFA GORNIK
rojena Lindič
iz Škocjana 26
Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem, sosedom in sorodnikom za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki ste pokojno v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi
	ZAHVALA
ir	Ob izgubi našega dragega
	ALOJZA
	ŽELEZNIKA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrazih sožalje in darovali cvetje, ter gospodu župniku za opravljen obred. Vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi, še enkrat iskrena hvala!	
	Vsi njegovi
V SPOMIN
Ob nenadni smrti nas je zapustil prijatelj
TONI
KONCILJA
iz Straže, Ul. talcev 10
Žalujoči: prijatelji iz Straže
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očeta in dedka
FRANCA MARKOVIČA
z Dobličke Gore 15 a pri Črnomlju
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Enako se zahvaljujemo kolektivu Novo-tehne Novo mesto, upokojencem Kluba Maksa Perca, PM Kočevje in g. Bauerju za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala!
V SPOMIN
21. marca mineva 6 let, odkar je ugasnilo življenje
REZKI
BEKTAŠEVIČ
iz Semiča
Hvala vsem, ki seje spominjate in ji prižigate sveče.
Vsi, ki smo te imeli radi
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka
ANTONA JERIČA
iz Novega mesta Kettejev drevored 51
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni družinam Poderžaj, Plut, Piletič, sodelavcem MKI in MKO in Projektjvnemu biroju GIP Pionir, kolektivu TPV, govornikoma g. Ašiču in g. Židaneku, g. Berusu za odigrano Tišino ter gospodu proštu Jožetu Lapu za poslovilni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Darinka in sin Stojan z družino
Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal smrt te vzela je prerano, v srcih naših vedno boš ostal
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, babice, prababice, sestre in tete
FRANČIŠKE
TURK
Iglenik 2
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, sočustvovali z nami in darovali vence. Zahvala tovarni Revoz in Tovarni obutve za podarjene vence, govorniku za poslovilni govor pred domačo hišo, gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Posebno zahvalo izrekamo vsem sorodnikom in vsem tistim, ki so več dni iskali izgubljeno našo mamo Frančiško Turk.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob nenadni, prerani smrti naše drage žene, mame in hčerke
JOŽICE VRGA
roj. Vardjan
iz Črnomlja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih dneh stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in drugo ter jo tako številno spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedom, podjetju Beti Črnomelj, Sandri Ružič za tople besede slovesa in pomoč pri organizaciji pogreba. Zahvala velja tudi podjetju Iskra Semič, Gorenje Eki iz Črnomlja, pevkam iz Otavca ter duhovniku za opravljen obred. Vsem še enkrat hvala!
Žalujoči: mož Milan, mama, hčerke Suzana z družino, Simona z družino, Katja s Petrom in ostali sorodniki
V SPOMIN
Lelo dni je minilo, kar med nami več te ni a tebe nismo pozabili spomin na tebe še živi
17. marca je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil dragi mož in oče
JOŽE JENKOLE
Pot na Gorjance 20
Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob in mu prižigate sveče.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 81. letu starosti nas je zapustil dragi oče, brat, ded, praded
JOŽE
IVANETIČ
z Omote 8 pri Semiču
Vsem, ki ste ga obdarili s cvetjem, pospremili na zadnji poti, prav lepa hvala. Posebno se zahvaljujemo sosedom, govornikoma, Gasilskemu društvu Štrekljevec in gospodu župniku. Najlepša hvala za nego in oskrbo osebju internega in urološkega oddelka Splošne bolnišnice v Novem mestu.
Vsi žalujoči
ZAHVALA
Ni več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj.
(S. Gregorčič)
Ob boleči izgubi naše drage sestre, tete in svakinje
IVANKE JERMAN
rojene Nose
se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, maše in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo g. Jakše-tu. Zahvaljujemo se osebju pljučnega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, ki soji lajšali trpljenje in bolečine, posebej še dr.Gliksu in dr. Šopovi. Posebna zahvala tudi duhovnikoma za lepo opravljen obred in izrečene poslovilne besede g. kaplanu Cevcu. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Nepričakovano nas je zapustil dragi mož, očka, brat, stric in svak
IVAN
MAKOVEC
iz Dolenje Nemške vasi
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnjivpoti. Posebna hvala Trimu Trebnje, učencem in učiteljem 4. razreda OŠ Dolenja Nemška vas, Sekciji za promet Novo mesto, gospodu župniku za opravljen obred in pevcem za zapete ža-lostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame, stare mame in prababice
MARIJE PINTAR
rojene Vene
se zahvaljujemo vsem, ki sojo imeli radi in jo spoštovali, Lojzki Potrčevi, direktorici novomeškega Doma starejših občanov, zdravniku dr. Kvasiču, sestram in negovalkam za požrtvovalnost in skrb. Zahvaljujemo se govornikoma KS Center in ZB Center, pevcem Dušana Jereba, znancem, prijateljem in sorodnikom za pisne in ustne izraze sožalja. Hvala njenim prijateljicam, stanovalcem bloka Jerebove 20 in 18 ter prijateljicam iz Doma starejših občanov za cvetje, ki je prikrilo njen grob.
Sin Rudi z družino in hčerka Jelka
ZAHVALA
Z žalostjo v srcu smo se za vedno poslovili od
JANEZA MUHIČA
iz Malega Podljubna
Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, z nami sočustvovali, nam ustno izrazili sožalje, za našega ata darovali maše, mu prinesli toliko lepega cvetja in sveč ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodu proštu Jožefu Lapu za obisk na domu, za tako lepo opravljeno pogrebno slovesnost na pokopališču in v šmihelski farni cerkvi. Zahvaljujemo se kolektivom oz. sodelavcem SŠTZU, Revoz, Medex, Labod-strokovne službe in tovarni Ločna, družinama Jakše in Vesel ter osebju nevrološkega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
našega očeta, starega očeta, pradedka, brata in strica
Jelka Mrvar
Na neki način spominja na japonsko deklico Sadako v knjigi avstrijskega pisatelja Karla Brucknerja z naslovom Sadako hoče živeti Podobni sta si predvsem po neizmernem zaupanju v smisel svojega početja in veri k življenje. Zaradi radioaktivnega zarčenja na smrt bolna deklica iz nesrečnega japonskega mesta Hi-roiime verjame, da ji bo izdelovanje papirnatih zmajev pomagalo k zdravju, Jelka Mrvar, pedagoška svetovalka na osnovni šoli v Žužemberku, pa prav tako verjame, da bo njeno pedagoško delo pomagalo k boljšemu življenju tisočim učencem, ki se že dobrih dvajset let, kolikor poučuje, zgrinjajo skozi vrata te ustanove. Jel-kina zasluga je tudi, da so se ti učenci letos seznanili s pretresljivo usodo japonskega dekletca in da razmišljajo o njej, pa tudi o mnogih drugih stvareh, o dobrem in zlu, o lepem in grdem, zlasti pa o vsem, kar sodi vmes, in tega je največ, ter da znajo druge okoli sebe in tudi sebe pravilno umeščati v to.
Jelka Mrvar je v Žužemberku domačinka, rojena Avbelj, ima rada svoj kraj in ga v srcu nikoli ni zapustila, tudi takrat ne, ko je štiri leta študirala v Novem mestu na ekonomski srednji šoli in nato še na Pedagoški akademiji v Ljubljani Prav tako nikoli ni opustila želje iz zgodnjih mladostnih let — postati učiteljica Oboje, ljubezen do domačega kraja in do pedagoškega poklica je združila že po prvem letu višjega šolanja konec šestdesetih let,
ko je po končanem prvem letniku študija nemščine in slovenščine pričela poučevati na žužemberški osnovni šoli, študij pa je nadaljevala ob delu. Deset let kasneje, leta osemdeset, je končala še pedagogiko in se kot pedagoška svetovalka pričela še bolj poglabljati v skrivnosti, lepote in pasti prosvetnega poklica v nekolikanj odmaknjeni in svojstveni Suhi krajini
»Rada imam otroke, zato sem tudi učiteljica, najrajši pa imam tiste, ki imajo največ težav, ker so potrebni več pomoči več spodbud Zdaj semizdi da so spet taki slabi časi, da družine ne funkcionirajo več tako, kot so morda deset petnajst let nazaj, pa tudi socialne razlike so vse večje. Letos imamo cel razred otrok, ki imajo samo enega roditelja, drugega pa so izgubili že v predšolski dobi bodisi zaradi nesreč, bolezni ali samomorov. To so otroci od katerih bi vsak potreboval košček tebe,« pripoveduje Jelka Mrvar o svojih opažanjih. In nobenega dvoma ni o tem, da vsak otrok to tudi dobi Prav zato je podobna tisti na smrt bolni japonski deklici Sadaku. Otroci odhajajo z delčki svoje učiteljice v svet s papirnatimi zmajčki ki jim pomagajo preživeti
Jelko poznamo po njenih projektih, najprej o pisateljih in znanstvenikih, potem o ekologiji in nazadnje o Hirošimi gembaku (kraju trpljenja), s katerimi že kakih petnajst let spodbuja ustvarjalno razmišljanje, raziskovalno radovednost in tekmovalno slo svojih učencev, s široko podporo ostalih učiteljev in zunanjih sodelavcev, seveda. Vse to delo nujno bogati tudi njo samo. Toda delu v razredu se popolnoma le ne more odreči Še vedno poučuje nekaj ur tedensko, kajti potrebuje ta stik z učenci Tako jih lažje razume, pa tudi svoje sodelavce, in lažje se poglobi v probleme, ki pri pedagoškem delu nastajajo. Seveda pa se je to z leti tudi kvalitetno precej spremenilo. »Sedaj učenci bolj iščejo informacije sami več razmišljajo, zelo pomebno pa je, vsaj za slovenščino bi lahko rekla, da stvari tudi bolj čustveno doživljajo, zlasti še, kar zadeva literaturo.« Da je tako, je Jelka gotovo veliko pripomogla tudi sama.
T. JAKŠE
p
*
P
P
P
P
P
P
P
P
P
P
P
P
P
P
P
P
P
P
'p
P
P
P
P
P
P
\i
i
P
J
S
\
i
1
p
p
p
p
p
p
p
p
p
p
p
p
p
p
p
p
p
p
p
p
p
p
p
p
p
p
p
p
■
Zima v izdatno pomoč salamarjem
V Vrtovškovi gostilni v Sevnici so na 31. salamiadi najboljše izdelke prinesli Bre-žičani, zmagal pa je Jože Strgar, mesar iz Globokega — Odlični Munih
SEVNICA — »Kakovost salam je bila na letošnji pokušnji gotovo najboljša v zadnjih 20 letih, kolikor časa hodim semkaj. Zasluge za to ima predvsem zima. Bila je suha in ravno prav hladna, da ni zmrzovalo in da ni onemogočala zorenja salam,« je povedal veterinar Boris Stariha, predsednik ocenjevalne komisije, kije imela na dan 40 mučenikov na 31. salamiadi v Vrtovškovi gostilni opravka s 67 primerki pristnih domačih salam (dva so izločili) in s štirimi klobasami. Ocenjevali so okus pa tudi obliko in videz izdelkov.
Med najboljšimi desetimi salamami,
ki jih je stroga komisija ponovno ocenila, so se znašli v repasažu kar trije izdelki Jožeta Strgarja iz Globokega, vodje prodaje v tamkajšnji klavnici Agrarie. »Po poklicu sem mesar. Fin zrak je pri nas, vrh tega sem doma na hribu,« je Strgar malce skromno in zagonetno hkrati pojasnil, čemu pripisuje svoje zmagoslavje na letošnjem tekmovanju salamaijev z daleč najdaljšo tradicijo in ugledom v Sloveniji, kjer sta njegovi salami dobili poleg naj višje še 3. in 4. oceno. Odlično se je odrezal tudi Novo-meščan Miloš Munih z 2. mestom, salama njegovega rojaka Jožeta Smo-
NA GRADE — Dolgoletni predsednik odbora sevniških salamarjev Stane Lipar je Jožetu Strgarju (m posnetku) izročil lično in uporabno I. nagrado glavnega pokrovitelja krškega Agrokombinata — Klel Kostanjevica — Leskovec in prehodni pokal za najboljši klobasi paje dobil priznanje Milan Janežič iz Škocjana. (Foto: P. P.)
4 j-Sv j
OSNOVNA ŠOLA ZA PSE—Kinološko društvo v Novem mestuje že pričelo z delom. Prav ta čas na prostoru ob Krki na Grabnu poteka tečaj, ki se ga udeležuje 16 lastnikov psov s svojimi štirinožnimi prijatelji Na koncu tečaja bodo opravili izpit iz vaj poslušnosti V nedeljo, 23. marcp, dopoldan bo na istem prostoru priprava psov na ocenjevanje, kibo4. aprilaob8. uri za gostilno Drenik v Bršljinu. (Foto: J. P.)
Halo, tukaj je bralec »Dolenjca«!
Igralnica v poltovornjaku — Kaj je bilo v skrinji? — Kaj pomeni Demos? — Zaradi ____komunistov ljudje jedo mačke in pse — V športni dvorani kradejo
Pravzaprav seje zadnje četrtkovo telefonsko dežurstvo začelo že dopoldne, ko seje oglasil naš bralec iz Bršljina in sporočil, kako lepo se godi nekaterim delavcem novomeške PTT. Ob tričetrt na enajst so se pripeljali z dvema rumenima Tamovima poltovornjakoma (možak sije zapisal tudi registrski številki), ju parkirali na prostoru pri Krkinih Izolacijah za Čefidljevo gostilno, se štirje . spravili v kabino in veselo do dvanajstih kartali. Prejšnji dan pa so po navedbah pozornega opazovalca to počeli zjutraj od 7.20 do 7.50. »Kaj je potem čudno, če je telefonija tako draga?!« seje razburjal možak po telefonu.
Prav tako iz Bršljina, iz naselja Brezov log, je poklicala upokojenka. Hčerka je študentka 4. letnika agronomske fakultete in so ji zavrnili prošnjo za štipendijo. Na to odločitev so se v začetku novembra pritožili, a do danes niso dobili odgovora. Le to so jim sporočili, naj na socialnem varstvu dobijo potrdilo o socialni ogroženosti družine. »Res, da po sedanjih merilih ni-
Halo, tukaj Dolenjski list!
Novinarji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Ce vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek zvečer, med 18. in 19. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil.
smo socialno ogrožena družina, vendar je bilo rečeno, da bodo za tiste dijake in študente, ki se šolajo zunaj domačega kraja, cenzus popravili. Ne dolgo tega je Lojze Peterle v nekem intervjuju dejal, da ne bi imel nič proti, če bi po predsednikovanju služboval na kakšni elitni gimnaziji. Če bo šlo tako naprej, se bodo tudi šolali lahko samo otroci elite!«
Hrenovi s Potov Vrha pa so se pritožili, češ da smo se v časopisu ponorčevali iz njih. V rubriku Po dolenjski deželi stoji zapisano, daje nekdo vlomil v njihovo hišo in iz skrinje odnesel 100 kg mesa, prvo pomoč, komplet žarnic, trikotnik in orodje. »Človek ima že tako nesrečo, vi se pa še norčujete!« je bila ogorčena Hrenova. Res neprijetno, vendar podatke o takih zadevah uredništvo dobiva iz. Uprave za notranje zadeve.
Toneta iz Sevnice pa zanima, v kateri »skrinji« so nagrade, ki sojih bralcem obljubljali pri krškem časopisu Srž. Ko je ta nehal izhajati, so se izžrebani bralci pod nosom obrisali tudi za polletno naročnino, tečaj računalništva, čolnarjenje po Krki.
Delavec Janez iz Novega mesta pravi, da se vse bolj potrjuje razlaga kratice Demos kot: Delavec mora ostati siromak! »Ta vlada daje popust na luk-sus, obdavčuje pa osnovna živila. Veliko nas je na robu preživetja, v vladi se med sabo kregajo, pa še Cerkev se meša v politiko. Pravijo, daje bil komunizem gnil, a je bil za navadne ljudi boljši kot sedanja demokracija!«
Ravno obratno pa na to gleda Belokranjec iz Semiča, ki se je oglasil že prejšnji četrtek. »Novinarje takrat zapisal, da sem nekaj momljal, zato bom še enkrat povedal: Prejšnja vlada v 45 letih ni mogla narediti tega, kar je sedanja v letu dni — osamosvojitev, lastno vojsko in denacionalizacijo. Komunisti pa tega ne prenesejo, ker jih resnica boli. Vsi so proti Peterletu. V Rusiji ni nobenega Peterleta, pa prodajajo ljudem mačje in pasje meso, ker je toliko časa vladal komunizem!«
Jože B. iz Črnomlja pa pravi, naj bi Peterle odstopil, ker sedaj res živimo
slabše kot prej. Pred časom je Jože v tej rubriki kritiziral funkcionaija republiškega Rdečega križa, ki se je z avtom z oznako RK vozil iz Ljubljane v Črnomelj. »Kritika je zalegla. Oznako Rdečega križa je snel, avto je pa isti!« Novomeškega župana Črnomaljec Jože pozna samo iz časopisa, a iz njegovih dejanj in pisanja ima vtis, kot da hoče na vsak način spreti ljudi med sabo.
Mamica iz Birčne vasi seje pritožila, ker v novomeški športni dvorani ni poskrbljeno za varnost. Njeni hčerki so pred kratkim iz garderobe ukradli birmansko uro in ogrlico.
Jožica B. pa je ogorčena jrovedala, kaj seje zgodilo njeni mami. Ženska je z otečeno nogo iz Podgrada ob sedmih zjutraj prišla v novomeški zdravstveni dom, oddala knjižico in čakala pa čakala. Ob enih popoldne pa ji je sestra mirno povedala, da ne bo tisti dan nič in naj pride drugič. »Če bi bila jaz tam, bi ji skočila v glavo. Mama pa je jokala. Tako delajo z nemočnimi ljudmi in vsi plačujemo za to...«
A. B.
JLA NI POBRALA VSEGA
ČEŠČA VAS — Minulo soboto je Stane Novak nabiral gobe marčevke ob ograji bivšega vojaškega skladišča v Češči vasi. Skozi ograjo je opazil čuden predmet, povezan z žico. Pravilno je ocenil, da gre za mino in o tem obvestil Janeza Štruklja, ki je v novomeški občini zadolžen za onesposabljanje takšnih nevarnih predmetov. Komisija je ugotovila, da sta med seboj povezani dve zelo nevarni mini in da bi se lahko aktivirali, če bi z nogo stopili na pripravljeno vrvico. Janez Štukelj si je ogledal teren in sumi, da je takšnih min še nekaj okoli vojaškega skladišča, zato naj bodo ljudje previdni, ko za gobami stikajo naokoli. Če bodo našli še kaj sumljivega, naj takoj pokličejo občinski Center za obveščanje na telefon 985.
PRVA KASETA PETRA FINKA — Mladi harmonikar iz Dolenjskih Toplic Peter Fink, ki ga poslušalci domače in zabavne glasbe poznajo po igranju v ansamblih Gotlib, Dolenjci, Objem, Ter-mal, D’bend in Modra kronika, je tedni dočakal izid svoje prve glasbene kasete. Posnel jo je pod vodstvom baritonista ansambla Avsenik, Igorja Podpečana, ki je igra! tudi bas kitaro, kitarist pa je bil mladi A leš S vetlin iz Domžal.» Valčki in polke« kot se kaseta imenuje, prinaša deset Finkovih lastnih inštrumen-talnih skladb, izšla pa je pri novomeški založbi Sraka, ki postaja najpomembnejša slovenska založba za frajtonarice.
deja je pristala na 9. mestu, Šentjemej-čana Jožeta Medveška pa tik pred njim. Stane Kmc, 3-kratni zmagovalec sala-miade, je tudi tokrat dobil visoko, 5. oceno za salamo in tako spet reševal čast Sevničanov; Franc Štritof iz Artič s 6. in Brežičan Branko Jurič z 10. oceno pa sta znova potrdila visoko raven svojih izdelkov.
Presenetljiva je kar 6. ocena salame sevnišega zobozdravnika Pavleta Za-
• Nekdanji politik, zdaj podjetnik Živko Pregl nam je v druščini s Pavlom Brglezom, »generalnim« Lesnine, sicer pa sevniškim rojakom, rekel, daje že lani nameraval priti in da se prihodnje leto spet vidimo, ker bo že . res tisto, kar je slišal, da če enkrat prideš na salamiado v Sevnico, se gotovo vračaš.
godeta in 11. sevniškega zdravnika Željka Halapije, ki pa ju sicer med številno in bučno moško družbo, vsaj med razglasitvijo rezultatov, nismo opazili. Prav tako smo pogrešali našega kolega, čigar salama se je prvikrat pojavila na sevniški salamiadi in se uvrstila v zgornjo polovico.
Udeleženci salamiade so pridno praznili krožnike z narezanimi domačimi dobrotami in kruhom, ki ga je spekla Zinka Razum s Senovega, in na ta način vsaj nekoliko spravili v ravnovesje »tekoče zadeve«. Kako tudi ne bi teknil pošten prigrizek, ko pa tega dne moška družba na svoj »dan AFŽ« običajno skuša vrniti in nadoknaditi vsaj nekaj, kar je morebiti zamudila ob praznovanju nežnejšega spola. V Vrtovškovi gostilni so bili dobre volje tudi številni predstavniki sedme sile. Lahko pričakujemo, da bodo »holivudaiji«, kot pravimo kolegom z RTV, tudi prihodnjič, ko ne bodo stavkali, spet prišli v takem številu.
PAVEL PERC
VLOMLJENO V ENAJST VIKENDOV
VELIKI SLATNIK — V noči na 2. marec je nekdo pridno vlamljal v zidanice v Hribih nad Velikim Slatnikom. Vlome je prijavilo kar enajst lastnikov zidanic, nepridiprav pa je odnašal predvsem hrano in pijačo. Povzročene škode je za 120.000 tolarjev.
KLIC V SILI
NOVO MESTO — Ta četrtek bo med 18. in 20. uro na vaš klic na telefon 23-304 čakala psihologinja Irena Mohorovič.
Nagrade za pravočasne plačnike DL
Na Dol. Kamence
NOVOMESTO— Vponedeljek dopoldne je zadnjo nagrado naše letošnje prve nagradne igre za redne plačnike trimesečne naročnine izžrebal Polde Vidic iz No vega mesta Zadnja silva bo igrala Antonu Mo-žetu, Dol Kamence 41, p. Novo mesto, kije naš naročnik in redni plačnik od leta 1976.
Vse prejšnje radie z dvojnim kasetofonom in tudi tega ki ga bodo poslušali na DoL Kamencah, sta prispevali podjetji Račka Cesta komandanta Staneta 34, Novo mesto, tel in fax. (068) 21—058, kjer je poleg računalnikov pod ugodnimi pogoji mogoče kupiti še vse, kar spada zraven, in Suha krajina Commerce z Dvora tel (068) 87—470, kjer lahko poleg sedežnih garnitur po izredno ugodnih cenah najdete še marsikaj za opremo svojega doma
Naročnike in redne plačnike našega časopisa bomo kmalu, ob izterjavi naročnine za 2. trimesečje, spet presenetili z nagradno igro. Nagrade je prispevalo podjetje Jelovica iz Škofje Loke, lepe vrtne garniture pa že čakajo v njihovem predstavništvu v Novem mesta Naša želja je, da bi krasile vrtove vseh tistih, ki v prvi nagradni igri niste imeli sreče.
ŠE ZADNJA SILVA DOBILA LASTNIKA — Radio z dvojnim kasetofonom je Novomeščan Polde Vidic z žrebom podelil Antonu Moletu iz DoL Kamene, ki je pravočasno plačal naročnino za 1. trimesečje.
2S	Lestvica narodnozabavne glasbe	;iTfl 1
studio	Studia D in Dolenjskega lista	iiir
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado SIMONI FLAK iz Pustega Gradca. Nagrajenki čestitamo! Lestvica je ta teden takšna:
1	(2) Maškare - ANS. T. VERDERBERJA
2	(1) V zidan’ci - BELOKRANJCI
3	(3) Bodi z mano - NAGELJ
4	(6) V gozdu za vasico - ANS. S.PLUTA
5	(4) Kjer 'spod gora privre Završnica - ALPSKI KVINTET
6	(8) S frajtoner’co po svetu - P. FINK
7	(5) Na Gorjancih - SPOMIN
8	(7) Srečno, Slovenija - SLAK
9	(-) Ko v meni pesem se rodi - ANS. J.ŠUMAHA 10 (9) Sloveniji - ANS. T. ISKRE
Predlog za prihodnji teden: Praznik je pri nas - ANS. F.FLERETA.
VWW\AAA/V\AAAAAAAA/WNA/WWWy\A/VWSAA/VSZVy\A^
»S
r*
J Glasujem za:.................................*........................
P Moj naslov:	.....................................................
jC Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto
1 MOUL PRED PARTIJSKIM SESTANKOM
Ne vem, ali gre za sprenevedanje ali za spreminjanje.
Učiteljica, ki je še do pred kratkim zanemarjala moža in otroke zaradi partijskih dolžnosti, je pred kratkim izjavila: »Nikoli nisem vstopila v razred, da ne bi prej molila.«
Doktor Iglič je bil znan po tem, da je navdušeno kupoval marksistično literaturo. Knjižne police v dnevni sobi so bile polne debelih knjig teoretikov, ki so širili edino veljavno resnico: socializem. Nedavno tega je razlaga! v gostilni Pri debelem medvedu, kako je utrujen zato, ker nosi na podstrešje komunistične pisce.« Na tej navlaki se mi nabira samo prah,« je pripomnil.
Nekdanji repiški župan pa se je raz go voril Pri razbiti buči. Že dobro opito družbo je zabaval s pripovedovanjem o tem, kako je postavil božični drevešček zmeraj za božič, ••••••••••
in to v časih, ko je bilo to nevarno in za kariero škodljivo. »Da bi trepetal pred rdečkarji? se je široko režal in dajal za pijačo. Ko gaje začel Jožič Repič spraševati, zakajje preganjal pisatelja Peresnika, ker se je zavzemal za obnovitev razpadajoče kapelice v Repičevi Dragi, je župan vstal ter se izgovoril na dolžnosti, ki ga neodložljivo kličejo.
Monolog je imel pred svojim šolskim kolektivom tudi repiški ravnatelj osnovne šole. Slabo plačanim učiteljicam, snažilkam, hišniku, šoferju in kuharicam je pripovedoval o krstu svojega edinca. »Krstil sem ga dal takrat, ko si drugi niso upali iti niti za botra,« je bil samozavesten. Čistilka Metlo va ga je spomnila, da se je dogodek odigral nekje na Gorenjskem in nikakor ne v Repičevi Dragi. »Tam imam sestro,« se je izvil, »sicer bi otroka odnesli v cerkev jv. Nikole v Repičevi Dragi «
Predsednik repiške skupščine je izkoristil praznovanje svojega rojstnega dne zato, daje povedal zbrani družbi zgodbo o svoji poroki. »Njeni so bili za poroko samo pred matičarjem, jaz pa sem zahteval tudi župnika. Seveda je zmagala moja. Da ravnam pravilno, sem vedel že takrat«
»Zakaj pa je bila cerk vena poroka pozno ponoči?« je zanimalo občinskega kurirja, toda njegovo vprašanje ni naletelo na posebno zanimanje.
Nekdanji partijski sekretar, ki je po razpadu socializma zasedel pomembni repiški občinski stolček, je pred sestankom povedal zbranim: »Gre za zgodovinske odločitve, zato se ne čudite, da sem tik pred sejo molil Če sem popolnoma odkrit, sem molil tudi v preteklosti, in sicer pred vsako sejo partijskega komiteja. « joni GA ŠPERIČ
l