Published and distrilated wider permit No. 208 authorized by the Act of Oct. 8,1917, orfile attinPoet Office of Chicago, III. By order of the president, A. $. Burleson, Pootaaster General.
Hajvečji slovenski tednik v Združenih državah
Ixlieja vsako credo.
Naročnina:
Za člane, na leto.. .$0.96
Za nečlane.........$1.50
Za inozemstvo.....$2.00
NASLOV uredništva in nprav-niStva:
1951 W. 22nd Place. Chicago, 111.
Telefon: Canal 2487
r
OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
e
Entered as Second-Claw Matter January 18, 1915, at the Post Office at Chietco, Illinois, under the Act of August 24, 1912
j
\
The largest Slovenian Weekly in the United States of America.
Isiuod •▼•ry Wodaoeday
Subscription price:
For members,yearly.$0.96 For nonmembere.. .$1.60 Foreign Countries..$2.00
OFFICE OF PUBLICATION:
1951 W. 22nd Place, Chicago, 111.
TeUphone: Canal 2487
r1
ACCEPTANCE FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED ON JUNE 22, 1918.
No. 8.—Stev. 8.
Ameriške vesli«
ral it i Berger v državno ječo.
Pole« Bergerja je dobilo enako kazen še četvero njegovih tovarišev, socialističnih agitatorjev in sicer: Adolf Germer, glavni tajnik socialistične stranke; Wm. K ruse .tajnik National Young
Predsednik Wilson dospel domov.
Boston, Mass., 24. febr. — Predsednik Wilson je dospel danes ob 11:42 dopoldne s svojim .spremstvom / mirovne konference do - j Peoples socialistične stranke; Rev. nrov. Ko jc priplul parnik "Geor- Invin Si. John Tucker, socialistične Washington*7 v tukajšnjo luko,j "i revolucionar in pridigar ter J. so predsedniku v pozdrav zadone-j Eouis EngdahI, urednik lista 'The ie vse piščalke šlevilnih parnikov; American Socialist, in tovarn v mestu; tako ga je tudi Ker je sodnik Landis odločno pozdravljalo cerkveno zvoncinje in i odklonil obsojencem novo obrav-pokanje topov.	navo, se bodo leti pritožili pri vr-
Chicago, 111., 26. februarja (February) 1919.
4
LetoV. Volume V.
Na celi črti ob obrežju blizu Commonwealth poiuoia se je zbia
hovnem prizivnem sodišču. Do tedaj bodo vsi še na prostem, ker je
io na tisoče jn tisoče ljudstva ki jc , položil vsak $25.000 varščine, klicalo svojemu ljubljenemu pred-' New York, N. Y 20. feb. — seduiku Dobro došel!"	Pred tukajšnjo zvezno poroto je
S parnika "George Washing-! stal danes prof. Scot t Nearing, ve-ton" je stopil Wilson, njegova so-j liki zagovornik socialistov. Ker se proga in ostalo spremstvo na nm *»i zamoglo dokazati krivde manjši carinski parnik'MKsipce". vsled dveh obtožb, je bil oproš-('astno spremstvo do suhe zemlje č^n. Pač je pa spoznala porota krilim je tvorila cela skupina subma- vim \meriško socialistično zvezo rink, torpednih čolnov, rušileev. vsled prestopka špijonažne posta-letal in .drugilf čolnov ^ člani ve. sprejemnega odbora. V imenu
mesta Boston je pozdravil pred- 14 Špancev aretiranih v New Yor-sednika župan Peters.	ku.
Ko je dospel "Ossipee' do po- . New York, N. Y. 23. feb. _
mola. so potegnili na jambor pred- Tajna policija je danes aretirala sednikovo zastavo, v znamenje 14 članov L W. W. rodom Špan-vrh. poveljništva anier. mornarice, cev. ki so sklenili zaroto proti istočasno mu je bilo oddanih tudi predsedniku Wilsonu. Vodja te 21 strerov v pozdrav.	družbe je še mladi Josc Grau,
Predsednik Wilson se počuti na-* bivši urednik lista 4<K1 Corsiaro''. vzlic napornemu delu in naporni V kolikor je bilo mogoče do-vožnji- dobro,-tako tudi njegova; mmti, to si španski anarhisti na-
soproga.	^	meravali umoriti predsednika
s predsednikom Wilsoiiom se jc Wilsona vozilo še več drugih odličnih dr-!	-—
/avnikov in diplomatov kakor:| Vojne izgube Amerikancev. bivši ameriški poslanik za Rusijo! Wa,hin ton D c 24 fo)) _
David It. Hrancis; pomožni mor-	. v ,
. . .,	. .. .„	>01111 department poroča, da zna-
naricni tapnk rrankmi l>. Koose- » ,	..
,	. . , sa skupno število smrtnih slučajev
vet s soprogo 111 podadmiral; ... ., . , , .	,
, '	. 'ameriških vojakov tekom minule
( arv T. Gravson. predsednikov te->	rp v. .,
. •. ,	i vojne H)i.444. To število se 11a-
lesni zdramil k.	.	■ , .	i- •
,	, nasa na izgube na boniem polju 111
Danes ie vse mesto liostom po-	4 , „ .	. ,
, . , . . .	, . . na smrtne .slucaie v raznih tabo-
konei, ker si steie v posebno cast. .....
1	liscih.
da si je izbral predsednik Wilson baš to mesto ob svojem povratku s Francije. Ko se je vršila predsedniku v počast velika parada po mestu, so bile vse trgovine zaprte.
Skupno število izgub v ameriški^ ekspedic. armadi znaša 72,950. Od teh je bilo ubitih 48.7(>8, umrlih vsled ran in drugih bolezni 20,-
skoro vse hiše so okrašene z zasta-i82^ vsled drugih slučajev jih je
podleglo .>{.>4.
vami
Ob 2:30 bo predsednik Wilson
Po raznih taboriščih jih je 11111 r-
Pozor tajniki krajevnih društev!
1
Samo še pet tednov imamo do srebrnega jubileja, ali 25-letnice K. S. K. J. Dne 2. aprila t. 1. boitto vsi v duhu pohiteli v prijazno mesto Joliet. UM, rojstni kraj naše K. S. K. J., kjer je bila pred četrt stoletjem položena v zibelko. Da. v resnici, veliki slovenski naselbini Joliet se bliža redko slavje; dne 2. aprila 1919 jo bo gotovo zavidala marsikatera druga slovenska naselbina čirom Amerike. Vrhunec tega slavja se bo pa vršil drugo leto povodom prihodnje konvencije v Jolietu, 111.
Kakor znano, je bilo 11a zadnji'konvenciji v Eveleth, Minn., sklenjeno, da naj se izda o priliki 25-letnice naše Jednote primerna jubilejna knjižica in sicer brezplačno vsem članom.
Od glavnega predsednika imenovani odbor za sestavo in izdajo te knjižice (sobr. Jos. Zalar. Jos. Dimda in Ivan Zupan) je to zadevo na seji "I. uradnikov minuli mesec razmotrival ter prišel do slede-čea/r zaključka :
Vsled velike katastrofe, ki je lani zadela tudi K. S. *K. J., to je vsled izvanredno visoko izplačane potsmrtnine za žrtvami španske influence in vsled skrajno visokih ceu "tiskarskega papirja in dela. ne bo izdana ta jubilejna knjižica letos o}> srebrnem jubileju K. S. K. J., pač pa prihodnje leto povodom XIV. jubilejne konvencije v Jolietu. Vpoštevati je treba, da bi veljalo 13,0(1(1 takih knjižic,«opremljene s slikami (»d $(>000 do $7000. Drugo leto bodo morda tiskarne znižale svoje cene.
Pač je pa tozadevni ocH>or določil, da naj izide št. 13 Glasila K. S. K. J., ravno na dan 25-letnice naše podporne organizacije (2. aprila 1919> v povečani, slavnostni obliki na Ki straneh.
Uredništvo Glasila bi rado obelodanilo v tej številki kratko, a jedrnato zgodovino vseli krajenih društe. Vsled tega apeliramo danes na vsako posamezno krajevno društvo, bodisiže uradnike ali druge posameznike, da naj gTedo takoj s sestavo te zr/odovine na delo.
Se enkrat omenjamo, da naj bodo ti zgodovinski podatki kolikor največ mogoče jedrnati in kratki, ker drugače ne bo mogoče istih obelodaniti v jubilejni izdaji Glasila od strani vseh 135 krajevnih društe\. Samo sledečih 10 glavnih ^»čk naj sr vpošteva:
1.T	ŠtcvC ime in sedež drušTva :.. .........7777. . 7. ....7.... .
2.)	Vstanovljeno dne.............. v......................
3.)	Imena vstanovnikov društva : ...........................
4.)	Koliko izmed teh jih je že umrlo? Kateri? . .. .............
5.)	Koliko izmed vstanovnikov društva živi še danes? Kateri?..
().> Koliko članov je štelo društvo ov vstanovitvi.............
7.) Imena prvih J- odbornikov :.. ..............................
S.) Koliko skupne bolniške podpore je društvo že izplačalo?. . . .
9.) , Koliko članov in člani i c društva je že umrlo?. \............
10.) Koliko znaša čisto'društveno premoženje?...,............
Nekaj izmed gornjih 10 vprašanj bo lahko odgovoriti na podlagi društvenih zapisnikov in drugih knjig.
Pri društvih, kjer je 11a vsak način nemogoče dati pojasnilo 11a vsa gornja vprašanja, naj se v poročilu označi "Neznano".
Ta oklic velja v prvi vrsti za tajnike in tajnice, kateri naj se oprimejo tega dela. Kjer poslujejo še bolj mladi tajniki(iee) naj se obrnej na kakega starejšega bivšega uradnika društva za informacije, pred vsem pa 11a kakega še živečega vstanovnika društva. Sobrate predsednike blagajnike, zastopnike in nadzornike krajevnih društev vljudno prosimo, da naj gredo pri tem delu sobr. tajnikom na roke. Poročilo, ali to kratko zgodovino društva začnite izdelovati takoj; uredništvo bi imelo rado vse te rokopise najkasneje do 22. marca t. 1. že v rokah, da jih bo mogoče urediti za tisek v slavnostni izdaji Glasila K. S. K. 1. dne 2. aprila 1919.	/ "
Dalje omenjamo, da v označeni jubilejni.izdaji ne bomo vsled pomanjkanja prostora priobčili nobene slike, bodisi že te ali one vrste; pač bomo obelodanili slike (ustanovnikov. prvega odbora, celega društva, sedanjega odbora itd.) prihodnje leto meseca avgusta v posebni
K tej svoti so darovali še drugi Amerikanci $15,000. Parnik bo odplul v kratkem naravnost v Keko.
jo poklicati za dve slovenski ljudski šoli, kateri je vzdrževala pred vojno goriška občina iz Italije u-čitelje, ki bodo pripravljali slovenske otroke za nadalnje obiskovanje italijanskih Šol. Sklenili so premeniti tudi čim preje šolske .knjige, učiteljem pa je zapovedano. da morajo poučevati deco v i-talijanskem duhu. Za kotarskega šolskega nadzornika je imenovan neki Francesco Spazzapan. zagrizen renega t. ki je bil v času prve italijanske okupacije nadzornik slovenskih šol v Kobaridu in v Brdih.
Goriški Furlani so zelo vznemirjeni zaradi italijanske okupa-eije, ker jim grozi gospodarski propad. Dan za dnem se vedno bolj pojavljajo glasovi, da se iz Goriške, Furlani je in Benečije o-snuje samostojna furlanska republika pod imenom "Venezia Giu-
liaH-
govoril v Mechanic dvorani, nakar '<> vsled bolezni 32.737. vsled dru-poda nroti Washinutonu. DC gib vzrokov 1.75«. torej skupaj -—	: 34,493. .
t'a ligo narodov.	Izmed celokupnega števila pre-
Washinr/ton. D. C., 24. feb. — kaša število smrtnih slučajev za Kongresni k Lundeen iz Minneso- 5000 število ubitih na bojnem po- jubilejni knjižici.
te je predložil danes zakonski na- lju.	_ .	Vsako posamezno društvo naj skuša odgovoriti na sleherno izmed
črt, da naj se da točko glede pri-	r	gornjih vprašanj in podatkov, ker to zgodovino društev bomo vpora-
stopa Združenih držav v ligo na	i Se eden!	bili tudi za nameravano jubilejno knjižico. Osobito važno je vprašanje
rodov ljudstvu na splošno gla-j' y raznjb slovenskih listih smo št. 2 in 8.
sovanje.	jčitali nedavno imena treh ame- . N se odgovore ali rokopise naj se pošilja naravnost uredništvu
Pri tem je kongresnik Lundeen j.^j-jj, Slovencev .ki so služili, t Glasila K. S. K. J., 1951 \\\ 22nd Place, Chicago, 111. Spisani naj bodo opomnil sledeče:.	ozir. ki služijo kot častniki v a-!s ernilom na uradfljiem društvenem papirju.
"Mi smo naznanili ^svetil, da se. mf^i-i^ki armadi in sicer so to: I	1,e ,10,n° pošiljali v tej zadevi nobenemu krajevnemu dru-
strinjamo z načelom samomlloee- na(]p0r0(xnji- Rudolf Tušek in 15tvu še kake druge, posebne okrožnice ali pisma, naj služi predstoječi
poročnik John Grahek oba iz Jo-!okli'\v blagohotno vpoštevanje vsem krajevnim društvom K. S. K. J. lieta. 111., ter poročnik Frank J.' ^er bo za nameravano jubilejno izdajo gotovo tudi d<wti uradnih Lan she i/. (leve I and a. O.	, naznanil, dopisov, morebitnih čestitk itd. prosimo že danes vse gg. do-
vanja narodov; tak«> zahteva in želi tudi ameriško ljudstvo kamo-od I oče vanje. Niti predsednik niti senatska zbornica nimata vra-vice govorili <» kaki ustavi aii ustanovitvi lige narodov, če te lige ne bo odobrila večina našega ljudstva.
V obče sodim, da ta točka ne bo delala dosti zapreke od stra-
licsnici na ljubo moramo
da rja ti. da se je pri teh poroc
v listih prezrlo še enega
ca, ki služi že od meseca novem
bra leta 1917 v ameriški amiadi
na Francoskem; to je naš sobrat j
, 1	Dr. Josip Snedec. elan dr. sv. Jo-
m nasesm naroči«. Trdno sem pro-	.	PlleWo. ,V|
pnctui. da ho<lo A™' r	" . ; |o. Solirnl Dr. Sncde, je seda j i
ki bodo ligo narodov	na\dušeno ,
, . ^ ,.,.,.	nadporoenik zdralvilskega (sani
sprejeli 111 potrdili .	\ 1 1 11
' J ;_.	. tet nega) oddelka.
Obsojeni socialisti.	j V »tov. 38 z dne 28. sept. 1918,
Dne 20 t m je zvezni Hodnik]*'"« obelodanili njegovo sliKo ter
t ,.	.	,	„nnll(i obširno zanimivo pismo, poslano
Landis v ( hicagu obso<iil znane-	.	* „ , , v.
ga vodjo socialistov Viktor Ber-	v Pueblo. Colorado zi-
gerja v 20 letno ječo v državni vcm soprogi.
kaznilnici Leavenworth, Kans.,, Torej ne samo Joliet in Cleve-vsled kršenja špijonažne postave land, ampak tudi znani sloven-Viktor Berger je bil pri zadnjih ski naselbini Pueblo, Colo, gre volitvah izvoljen kongresnikom j priznan ie. da se lahko ponaša s socialistične stranke. Ž njim so slovenskim čatfnikoni ki je šel torej izgubili socialisti svojega e-; prostovoljno že pred 15 meseci dinega zastopnika v kongresu : na-'na francosko bojišče. — ( ast kif-mesto v državno zbornico bo nio-imur čast!
10 pov- j pisllivke' da na-i Pijejo gradivo do 22. marca t. 1. V tej zadevi se prf-oročilih i P0r0('a,n° ^	vstanovnikoni in pionirjem K. S. K. J. za kak
Sloven-1 sVa,ei1' jiedmat dopis, tako tudi bivšim in sedanjim glavnim odbor-nni'ftm.! niko,1J- Vsill<a ^var n a j bo kratka in jedrnata !
Xa delo torej za našo jubilejno številko!
Uredništvo Glasila K. S. K. J.
Zrakoplovec F. Žele mrtev.
G. Jos. Žele ,slovenski trgovec v Cleveland!!. O. je prejel 15. t>b. brzojavko ml poveljnika vežbaHšča Miami, Fla,, da se je njegov sin, korporal Ferdinand Zele smrtno ponesrečil tekom zrakoplovnega poleta v jutro i-stega dne. Pokojni mladenič je bil zelo nadarjen in se je zanimal zlasti za zrakoplovstvo. Pred dk>brimi trem| leti je začel izdelovati svoj lastni zrakoplov. Ko so Združene države niapavedfale Nemčiji vojno, je ibil mladi Nan-de Zele eden prvih, 'ki se je ogla-
zrakoplovnemu otld^lku. kjer jo postal pilot. Bil .je znan radi svoje drznosti in poguma. Tu sedaj je postal žrtev svojega poklica.
Cast A.)
njegovemu spominu
(C.
I sil prostovoljno. Prideljen je bil goslavijo.
Velikodušen dar za Jugoslovanski ' dobrodelni sklad.
New York, N. Y., 22. ^ebr. -Mrs. K. H. Ilarriman je darovala $25,000 za Jugoslovanski dobrodelni sklad. S tem denarjem se bo kupilo nekaj živeža m obleke, kar bo poslano na posebnem parniku v pomoč bednemu ljudstvu v Ju-
V znamenju suše. Washington, D. C., 24. feb. — Povodom uveljave prohibieije, na podlagi vojnega zakona, kale-ra bo stopila v moč letos dne 1. julija. je posebni zakonodajni kongresni odsek določil, da se ne bo smelo lefos po 1. juliju prodajati nobene pijače, ki bo vsebovala več kot pol odstotka alkohola. Pija-j čo za domačo (privatno) vporabo se Im> lahko še izdelovalo, vendar • se take pijače ne bo smelo na no-j ben način prodajati.
Kdor se bo hotel torej preskrbeti z vinom >ui lastno vporabo. bo vino lahko doma sam napre-
š„i._
Nova temperenčna postava do-i loča dalje j|j1(K)0.~ glolie za vsaki
najmanjši prestopek.
---
Zasluženo plačilo za "slackerje." j
Minuli teden se je zglasilo pri1 višjem sodišču (Superior ('ourt) v Chicagu izvan redno veliko število prosilcev za podelitev državljanstva.
Sodnik Denis Sullivan je en sam dan odklonil prošnje 43 prosilcem vsled mlačnoNti. Označeni prosilci so bili podaniki nevtralnih držav ter su za časa naborne registracije navedli prošnjo za oprostitev od vojaške službe.
Glavni naturalizacijski urad je izdal namreč odredbo, tla se ne sme nobenemu "slarkerju" po<le-liti državljanske pivvice; še nasprotno -- vsi naturaliziranci, ki so se vsled mlačnosti odtegnili vojaški obveznosti bodo izgubili sv»>-ie <lržavlj, papirje; tako bo preklican tudi vsem tem "slacker-jem" jirvi državljanski papir. Govorica je celo, da bodo vsi taki "slackerji'"' po podpisanem miru deportirani.
Inozemske vesti.
Francoski ministrski predsednik napaden
Pariz, Francija. 19. feb. — Ko
se je vračal danes francoski ministrski predsednik George Clemen-ceau s svoji mavtomobilom domov, ga je v bližini njegovega stanovanja napadel anarhist Emile Cot tin (Millon) ter oddal nanj (»(krenili demonstranti proti poslop-strelov; trije izmed teli so ga za- ju ]ist;l "Edinost", strgali ploščo deli. Napadalca so takoj zatem 7 napisom in ndrli v zgradbo, kjer prijeli ter odvedli na policijo: ma- ravno ni bilo nikogar. 1* redni št vo lo je manjkalo, da ga ni razjarjeno jn upravništvo ima veliko škodo ljudstvo na mestu linčalo. Kakor tvsled plenjenja demonstrantov.
zdravniki poročajo, ni ministrski!	.
h . Italijani v Trstu.
Trst, 14. dec. — V Skedenj je prišlo danes nekoliko mož v spremstvu karabinerjev, ki so prebarvali vse slovenske napise, češ. da se to godi na višji ukaz.
Na kastelu imaju interniranih 200 bivših avstrijskih vojakov. Dalmatincev. Tudi enega srbskega vojaka, ki ima kot tak legitimacijo. imajo zaprtega.
Na namestništvu so zaprli vse osebe, kjer so še delali prejšnji referenti in so jim izjavili, da jim ni treba Več priti v urad. Tsto so rekli tudi v računskem oddelku, ki je pripravljal izkaze za plače drž. uradnikov pri politični upravi. med temi tudi državne učitelje. Slov. drž. učitelji do danes niso dobili plače in se bojijo, da je z ozirom na gorenjo odredbo sploh ne dobijo.
Italijansko nasilje v Trstu.
Italijanski visokošolei so sklicali 29. decembra v Polliteana Ro-setti javen shod, na katerem so zahtevali /jedinjenje Reke in Dalmacije z Italijo. To priliko so izkoristili tržaški Italijani za pro-grom Slovencev. Po shodu so se napotili udeleženci po glavnih ulicah z italijanskimi zastavami proti stanovanju poveljnika tretje armade vojvode d'Aoste. kjer se je mudil ravno tudi vrhovni poveljnik italijanske vojske «rener«l Diaz. Od tu so kreinili demonstranti proti škofovskem dvorcu.
Dnihal je udrla v stanovanje škofa Dr. Karlina razmetala po sol>ah spise. slike in druge predmete. Velik del spisov je pometala skozi okno na cesto, kjer je stala velika množica demonstrantov. ki so klicali: Živela Italija! Doli s škofom! 1'drli so nato v privatno škofovo pisarno, prebrskali vso škofovo privatno korespondenco in jo odnesli s seboj. Kakih 50 demonstrantov je pridr-lo do škofa Karlin.a kateremu so grozili s pestmi in ga pozvali .da se takoj odstrani in pozdravi z balkona, na katerem so medtem razobesili italijansko zastavo. — ^kof je vse to odklonil. Istotako so hoteli prisiliti tudi škofovega tajnika dr. Pahorja, da poljubi i-talijansko zastavo, ter mu preme-tali in pometali vse njegove spise na cesto. Od škofove palače so
predsednik nevarno ranjen, ter-bo navzlic visoke starosti 7(i let polagoma okreval.
Konec Habsburžanov.
Dunaj, 19. feb. — Predsednik nemško avstrijske republike Seitz je danes razglasil, da bo vlada zahtevala od bivše ura cesarja Karla formalni dekret abdikacije, tako da bo enkrat za vselej konec dinastije llabsburžanov. Ta korak — je dodal Seitz — jc posledica socialistične zmage pri volitvah za skupščino zadnjo nedeljo.
Italijansko postopanje v slovenskih krajih.
(Jugosi. času. urad, Washington. D. C.)
Iz Ljubljane se poroča 31. decembra: V Kastvu so zasedli Italijani vse hiše in šole, katere so zaprli, češ, da se bo pouk nadaljeval ])o novem letu. toda le v italijanskem jeziku. V Trnovem pri Ilirski Bistrici so istotako zaprli šolo, edinole v zavodu "Notre Dame" so dovolili pouk, toda pod strogo kontrolo zapovedjo, da se ne dela nikaka propaganda. V Gorici in na Goriškem na mera va-
Odpri srce, odpri roke, Otiraj bratovske solze,
Sirotam olajšuj £0rje! -- * |
Prispevajte in darujte kaj za Jugoslovanski dobrodelni sklad!
Društvena naznanila in dopisi 0
NAZNANILO.
Tem potom naznartjam članom društva »v. Štefana »t. 1. Chicago, TU. da je bilo na zadnji dr. seji sklenjeno v zadevi poseibne naklade od Jednote, da mora vsaki čhin našega društva redno plačati svoj mesečni asesment vsaki ker društvo ne more zalagati denarja za člane; torej ni
sejam ker vam je društvo deveta ^ri^a ; samo eno uro in pol "časa je treba, da ^a žrtvujete enkrat na mesec za društvo, ali vsaj vsaik drugi mesec. Žalibože pa, da nekateri še enkrat na 'leto tega ne storite. Nekateri člani se pač redno udeležujejo vsak mesec sej, drugi pa nikoli ki vendar imamo vsi jednake pravice pri društvu;
društvena dolžnost da bi društvo v«i jednako zahtevamo da nam zalagalo vsakega člana. Kdor ho-1 društvo in Jednota jednako deli
če bH zavarovan bodisi že pri za-j svoje dobrote; samo jednako ne
varovalni družbi, ali pri društvu, kpošturjeuio pravil. Oni člani, ki mora vsaki mesec plačati doneske j hodijo redno k sejam imajo pra-•k«Y drugače se sam suspendira, vieo odločevati, da se naj take cla-To naj velja za člane *ori ome- ne smatra za brate, ki se ne u-
" deležuljejo redno društvenih sej in da se lahko nekaj ukrene -napram t afcim mlačnim članom. Če ni društvo toliko vredno, da bi ga
njenega društva enkrat za vedno. Vsaki, mesec se pošlje mesečno poročilo na glavni urad Jednote, in kdor ne bode imel pri-	I I H H I H liodn.jo Mjft plačano, bode sus- vsaj enkrat na mesec obiskal, ali
pendiran brez nadaljnih opominov.
Končno prosim člane našega društva da naj se ravnajo po sklepu društva, ter naj upoštevajo te vTstice kdor želi ostati pri društvu; »krivda ne bo od strani društva ali odbora, temveč kriv si bode vsaki sam če bo vsled t etra suspendiran.
Z bratskim pozdravom
Math. Grill, tajnik.
stopite k nam. Naše geslo je: Vse za vero, dom in narod! in "Slo ga, bratstvo pomoč!'' Za odbor dr. št. 84:
Louis Pintar, tajnik.
NOTE
. T5
VABILO na
Maškeradno plesno veselico
katero priredi dr. sv. Roka št. 15 K. S. K. J. v Pittsburgh, Pa. dne 3. marca 1919
to je na Pustni pondeljek zvečer. ('Usti dobiček je namenjen bednim in gladnim rojakom v stari domovini.
Veselica se vrši v K. S. Domu
i ■
na 57 8tr.
Torej ne zamudite te lepe prilike in zabave, ker društvo bo dalo tudi dve nagrade; eno za najlepše maskirano maškero, eno pa za najbolj originalni *(naj-gršo). Torej pridite ta dan vsi na našo veselico, da se bomo predzadnji dan letošnjega pred-pusta malo razveselili v skupnem krogu. Pridite v obilnem
vsaj večkrat na leto, potem tudi n® zasluži tako prizadeti, da nosi ime člana, ali celo brata katoliškega podpr. društva.
Le posikusite se udeležiti sefle enkrat, ali 2krat, da se spoznate z društv. sob rat i in vam jamčim, da boste dobili veselje hoditi redno k vsem dr. sejam, ali sleherni mesec.'
Za prihodnjo sejo pa pričakujem od vsakega člana, da se bo i-ste udeležil. Kdor bo \*tled malenkosti opustil tako važno sejo ob sloVesnem sprejemu toliko novih članov, temu bo društvo pripisalo samo zanikrnost, s katero se kršijo dr. pravila.
S sobrtskim pozdravom in na svidenje na seji dne 2. mare^ Anton Grdina, predsednik.
NAZNANILO.
Iz urada tajnika dr. Vit. sv. Mar tina št. 75 v La Salle, 111.
Steni naznanjam članom našega društva, da se je sklenilo na seji dne Itf. febr. t. 1. da bo društvo od zdaj naprej zborovalo točno ob 3 uri popoldne vsako tretjo nedeljo v mesecu v Cerkveni dvorani.
% Sklenjeno je bilo tudi, da se morajo člani ravnati 'bolji po pravilih, da kateri član ne iV-f prišel v dveh mesecih saj enkrat šterihi, ker jc či*i dobiček te,»a.sejo. *sc iba.kazaowdo^o prireditve določen za naše bed- i ^ Tore.l n»J » to W«nf ne rojake v stari domovini. ienkrat za vselei Zapomnijo. Vstopnina 25e za osel>o.
NAZNANILO.
Članom druitva, sv. Cirila in Metoda št. 90 So. Omaha, Neb., posebno pa tistim, kateri nkjtel bili na zadnji društveni seji naznanjam, da se malo bolj pobrigate in zanimate za drulštvene seje, saj to je samo enkrat na mesec. Vsakemu izmed članov je znano, kaj naša društvena pravila zahtevajo od vsakega člana. Pravila niso delana samo za društveni odbor in en par drugih članov, .nego iza vse 'člane za predsednika kakor za vsakega novo prLstoplega člana.
Zatorej se_moranio pa tudi vsi po njih ravnati, prihajati vsaki mesec na društvene seje, in red no plačati svoje mesečne p ris pevke društvu. Posebno se pa sedaj vsi člani opominjate, da redno vsaki vse plača sedaj ker i-mamo 'kakor vam je vsem znano posebno doki ado za Jednoto; ako samo par članov pride na se jo in svoje plača, to nezadostuje za asesment mi 'bomo kmalu morali .po talkem vz°td denar iz banke in plačevati asesment. Ali po tem znate, da ne bomo dobili ni-kakih obresti, zatorej moramo vsi gledati, da gremo naprej ne pa nazaj.
Ako kateremu izmed članov ni mogoče, da bi prišel vsaki mesec na društveno sejo, pa lahko po katerem drugem članu .phšlje in plača kar društvu dolguje, ali pa ako kdo ve, da bo takrat moral delati lahko .preje ali pa po seji plača pri dr. tajniku: vsi znate kje jaz živim.
&e enkrat vas prosim in opominjam po sklepu društva, d« gotovo vsakdo vse plačm vsaki mesec; vsaj tako dolgo dokler i-mamo posebno doklado za plačati, drugače se bomo držali društvenih postav brez vsega priza-našanja ker bomo v to prisiljeni.
Z bratskim pozduavom ostajam Vaš sobrat
Anton Krašovec, tajnik.
Srce me je bolelo, ker je naša naselbina kar molčita. Toda tudi za nas je prišel čas, in tako ne moreni drugače, kakor da izra-zim, da sem bila jako zadovoljna, ko sem izvedela, da naj se vsi brez izjeme vdeležijo shoda dne 15 tega meseca v določeni dvorani. In tako smo se sesli. Toda vdeležba je bila bolj pHa"; seve k temu je bilo vzrok siabo vreme.
Na item shodu se je izvolil odbor in sicer: predsednik Mr. John Ur bas. tajnik; Mr. Frank Trankar, blagajničarka : Mrs Mary Bulič, nadzorniki; Mr. Tony Osredkar, Mrs. Viktorija Jelene in Mrs. Mary Urbas.
Ta odbor ima nalogo, da skrbi za prostovoljne darove za bedne rojake v stari domovini. Sklenilo se je tudi, da se priredi veselica dne 4. marca, torej na pustni torek večer. Čisti dobiček te Veselice je določen za 1a plemeniti namen. Odbor ima tudi nalogo, da sknbi, da se bode pdbiralo, razno cibleko, ki je še v dobrem stanju. Torej se vrle rojake in rojakinje iz Thomasa in okolice uljudno prosi, da vsa kateri prispeva po svoji moči, bodi si v denarju ali obleki.
Nadalje omenjani, da kateri izmed rojakov ima na razpolago kaj take obleke, naj jo prinese Mrs. M. Bulič blag. tega odbora na njen dom, ali pa naj jo odda osebam, katere bodo pobirale po naselbini v da namen. Kadar bode večja količina, se pošlje pa Jugoslovanskemu Rdečemu križu v New York. Ako se pa kmalu o-tvori trgovski promet, se pa pošlje naravnost v staro domovino. K sklepu pozdravljam vse člane in članice K. S. K. J.
Članica društva. "Kraljica Miru'" štev. 107 K. S. K. J.
Crested Butte, Colo.
Cenjeno uredništvo:—
Ker so le redki dopisi iz naše snežne naselbine, zatorej sem se jaz danes namenil, da naznanim kako se kaj imamo tukaj.
Z delom se ne -morem pohvaliti, ker delamo le po 2—3 dni na
slučajev, se je pripetila tukaj še ena nepričakovana nesreča.
John Vider vol,, zvesti član in večletni uradirfk našega društva, sedanji zapisnikar je bil zločin-siko napaden od ničvrednega in br^z verskega postopača, ki spada med ono tolpo (boljševiiiko) ki se klati po Rusiji misleča, da je
teden in tudi ne svetujem hoditif ))(>1 .v(i	})|.e7 deja na ra,-.un
• i________.1. _ 1 —	um. ur>	...
Za dobro postrežbo jamči društveni odbor.
John Thomas, tajnik.
Kakor že gotovo vsakemu članu znano, imamo sedaj posebno doklado za Jednoto; A'sled večjega asesmenta je treba, da pri-__de več članov na seje. Plačujte
VABILO IN NAZNANILO. tudi asf'smol',P. ,e<ln°-
ment mora biti plačan. Jednota
1 z urada dr. sv. Vida št. 25. K. ni,' ne čaka na denar. Držite se
S. -K. J. Cleveland, O.. se nazna - j ,;<>rej reda.
nja in prosi vse članstvo društva. Naznanjam tudi. da imamo v da »• udeleži prihodnje redne se- ;si()Ven*ki cerkveni dvorani novi je zato. ker se bo vršil časten ; (Kjer z vs0 potrebno pripravo za sprejem novih članov. (	j)elo je res krasno; lepo so
Pričakujemo namreč, da bo bli- razdeljeni tudi Oglasi tukajšnjih
trgovcev posebno krasna je slika z bleskim jezerom. Kdor to sliko opazuje se spominja na znano pesem: 'Otok bleški, kine nebeški itd."
S sob rat skim pozdravom
J. Barborich, tajnik.
žil 30 (trideset) novih članov in članiie sprejetih v naše društvo, prvo nedeljo v mesecu, to bo dne 2. marca ob pol 3. uri popoldne. Pridite vsi na prihodnjo sejo že ob pol 2. uri, da dovršimo druge društvene stvari do »prejema.
Trdno se nadejamo, da se boste vsi člani odzvali našemu vabilu. Če ste pravi društveni bratje »n č° vam je kaj na tem, da se naše društvo in Jednota pomnoži, boste z veseljem prišli. Vsakdo naj si šteje v čast in naj sskuša priti na prihodnjo sejo, da napravimo lep vtis na nove kandidate, katere bomo sprejeli v svoj krog. Gotovo bodo ti številni kandidatje pričakovali od nas, da se re redke seje tudi mi polnoštevilno u-delcžimo. Ne vem, zakaj ne bi bila naša udeležba obilna, ne vem.
kafco da bi vi pošiljali na sejo sa- Hp^l IH	^^^H ^H
mo svoje otroke s knjižicami? Že kakemu je znano, da je naša • ko ne bi imeli tako slov-sncga|.K- s- K- vsled mlnulc «Panske sprejema, je vaša dolžnost hoditi influence oškodovana za okrog ,,a flrv.š' vTie -je. ker -o bosi'e vi #»,000: v posmrtmnskem *kla-vsi ;m,i ;i vse v nemar in sedeli (lu- N sle(l te**a Je izpisala po-dowia pri peči, med tem, ko bodo «*bm asesment za vse članstvo. no$ili vaši otroci plačeVat ascs-|Na»a dolžnost je torej, da v brat-nente, potem nismo več bratje jskl	P™kočimo Jednoti na
in sestre: nismo več podporno | Pomoč v tej nesreči; katere m sa-lUiŠtvo, ampak kakor k»V* na- ma kriva.
vadna zavarovalna družba, ki ni Plačujte t »rej vsi cenjeni brana pomena ne /;. javnost, m- za t je redno asesmente, predvsem narodnost, še m v', j pa z« katoli pa oni, ua potnih listih, ker v na-r.tn .tvo. Več >/ prča-kuje od \ts: J sprotnem sluvajli boKte /.uspetn-O I otrok ne Ix>rm iemali več de-idirani. Jednota ne more plače-
VABILO
na
plesno veselico,
katero priredi dr. sv. Genovefe št. 108 K. S. K. J., Joliet, 111. na pustni torek, 4. marca t. 1.
v Sternovi dvorani. Tem potom vabimo vse članice tega društva in vse rojake in rojakinje iz Joliet a ter okolice. Posebno pa vabimo na to veselico fante in dekleta. Igrala bo izvrstna 4'Smiths Orchestra" godba. Kar bo največ zanimalo naše plesalke bo "k°p" ples.
K obilni udeležbi vabi uljudno
Odbor.
NAZNANILO, društva Marije Sedem Žalosti št.
84 Painesdale, Mich.
Prosim vse člane (ice) našega društva na potnih listih, da naznanjajo tajjmiku dmiftvai (svoje-točne naslove (adrese) in da se natančni) ravnlajo po predpisih| kakoršne določajo Jednotina in društv. pravila. To naj velja tudi za \se ostale člane našega društva, pred vsem za one, ki ne hodijo radi na sejo in ki ne plačujejo radi asesmente. "
»..•>! j a (a >esmjnt.»v razen kjet'r je oče v resni;*« pri delu v tovarni, ali pa bolan. Nikakcr ni lepo. da hodijo člani ob takih nedeljah o-koli prijateljev se zabava, med tem ko se vršijo važne seje njego-vegar druJ'va. Vsi ste abljublTi in -prisegli, da boste to spolnovali in—ftedaj seje tako malomarno o-
vati posmrtnin, če nima denarja, tako tudi društvo ne bolniške podpore; pomislite samo to. — Dalje pomislite, koliko dobrega je naša slavna Jedrrota že storila tekom zadnjih 25 let, skoro *l,f)00;000 podpor je že izplačala. .
Vsled tega vafbim Slovence in
puščate. Vsak prazen izgovor brate Hrvate, ki niste še pri no-vaitt je že dovolj, da ne hodite k 1 beni podp. organizaciji, da pri-
Iz urada društva Marije Pomagaj št. 129 v So. Omahi, Nebraska.
Vse članice našega društva s tem opominjam in jih prosim, da bi se-bolj redno udeleževale rednih mesečniH sej in .bolj točno plačevale mesečne asesmente in društvene prispevke kakor so do sedaj. Sedaj, kar je bil asesment povišan, ne moremo plačevati iz društvene blagajne za članice ki ne plačajo po dva ali tri mesece pri društvu svojih asesmentov. Me moramo točno vsaki mesec na Jednoto poslati redni mesečni asesment. To pa nam ne bo mogoče storiti ako ne boste vse redno plačevale. Drage sestre, vso dobro veste da, naše društvo šteje malo število članic in zato tudi nima velike vsote denarja v društveni blagajni. Zato pa tudi ne moremo članic zalagati po več mesecev kakor smo poprej večkrat naredile. Od sedaj naprej, katera članica ne bo plačala en mesec svoj mesečni asesment z i Jednoto in prispevke za društvo, se bo ž njo postopalo po Jednoii-nili in društvenih pravilih. Tudi vse one članice ki imajo potm1 liste prosim, da bi redno naprej plačevale kakor je v pravilih določeno.
S sosesterskim pozdravom
Katie Petrašič, tajnica.
Thomas, W. Va.
Cenjeno uredništvo:— Kaj se danes vse čita po raznih listih ne bom opisovala. Samo toliko se izrazim, da me je jako veselilo, ker se naše zavedno slovensko ljudstvo toliko trudi? da pomaga ubogim sirotam v stari domovini;
La Salle, 111.
"No, — si boste mislili — kaj bodemo pa zdaj novega zvedeli iz La Salle?" Le čakajte, povedati imam nekaj čisto novega.
Ali že veste, da so se preuredili prostori v slovenski (!) dvorani cerkve Sv. Koka ?
Seveda so se preuredili in kaj lepa dvorana bode, ko se popolno-uredi. Služila bode za društvene seje, predstave veselice itd. kar Imde v veliko korist Slovencem in celi slovenski župniji J
Dne 2, 3 in 4. marca t. 1. se bode pa, takorekoč za otvoritev dvorane, priredil "cerkveni fair", kateri bo gotovo nad vse zanimiv.
V	nedeljo večer 2. marca, točno ob pol osmi uri uriredi društvo "Slovenija" veliko in zanimivo igro "Čarovnica", katero je spisal in priredil P. Viktor in Pere O. P. .M. Igra je povzeta iz življenja, v treh dejanjih — s petjem.
Na programu bode tudi dekla-macija in lepo narodno petje.
To bode prireditev da ji še niste videli para na slovenskem odru-v La Salle. Zato naj ne bo nikogar v La Salle in v bližnjih mestih, kateri bi se ne vdeležil te prireditve, ako hoče da mu ne bo žal, 'ko mu bodo prijatelji pripovedovali kako imenitno so se zabavali. Ker bode cela priredi extra jala gotovo 2 uri in jyol zato, se prosi vse vdeležence _da pridejo točno ob določeni uri.
V	pondeljek večer 3. marca ob pol osmi uri) priredi društvo "Slovenija" zopet lepo narodno petje, deklamacijo in 'Prepirljiva soseda", burko v enem dejanju. Zopet eu večer imenitne zabave.
Vselej po igrah prosta poštena zabava in na razpolago bodo tudi izvrstne vsakovrstne dobrote "suhe in mokre", kakoršne Jiod^ poželel Mr. želodec.
Vršila se bodo raznovrstna srečk a nja in žrebanja za lepe dobitke, od katerih je mnogo prav krasnih.
V	torek 4. marca bode pa pustni torek lini, kdo pa ne bo navzoč ko se bo zaključilo veselje pred pustnim časom. Gotovo — kakor vselej po dobri .siari slovenski navadi bo prikipelo veselje kakor val morja, ki se potem zopet v resnem postnem času poleže. Da bode ta večer "lots of fun" tega naj nihče ne dvomi.
Ta večer bomo zvedeli tudi katera izmed " kontenstkinj" je največ nabrala, in katera dobi prvo nagrado.
Toraj sedaj lahko uvidite, da bode "cerkveni fair'1* nad vse zanimiv, zato naj nobeden ne izostane, ampak .pridite vsi in j>o-magajte vsak po svoji moči, da bode uspeh "faira" kar najlepši !	Poročsvalec.
rojakom semkaj za delom, ker se isto teško dobi. Če se delavske razmere kaj zboljšajo. bom že poročal.
Zimo imamo letos izredno lepo in prav malo snega.
Naznanjam tudi rojakom sirom Amerike, da se je pripetila velika nesreča na Novega leta dan ob 2. popoldne. Na Pina utajili (rovu) se je usulav plast kamenja na rojaka Josip Škofa, ki je bil na mestu mrtev. Doma je bil pokojnik jz Bold roža št. 11. fara Radovica pri Metliki na Belokranjskem. Tukaj zapušča žalujočega brata in njegovo družino, v starem kraju zapušča dobro preskrbljeno mlado soprogo brez otrok. Gotovo jo bo hudo užalostila vest. o njegovi snrrti, ali nesreči. Dalje zapušča pokojnik' tudji dva Ibrata, Antona in Matijo v stari domovini, katera sta bila oba v vojni, če še živita. ne vem.
Pokojni Josip Škof je bil pml 7 leti v starem kraju, kjer si je kupil lepo posestvo na št. 1B. v Iioklrežu nakar se je oženil in pustil soprogo doma, sam se je pa povrnil v Ameriko, da si še nekaj več prihrani za stara leta.
Žal pa, da je postal žrtev kapitalizma, kot že mnogi izmed naših rojakov. Umrl je pri delu |na tako tragičen način star komaj 33 let .
Pokojnik je spadal k društvu lil. D. M. št. 2ii. X. H. Z. k oje društvo mu je priredilo krasen pogreb ob obilni udeležbi članov in njegovih prijateljev.
Lahka mu bodi svobodna ame-! viška žemljica! Naj v miru počiva ! in naj mu bo (»hranjen v naši naselbini med Slovenci blag spomin.
M. T.
član dr. štev. 55 KSKJ.
Cleveland, O.
C°njeno uredništvo;—
Dovolite, da se oglasim zopet iz rievelanda. Že zdavnej bi moral kaj poročati, ali žal i bog novice »o bile prežalostne, po slučajih s katerimi je bilo tudi naše Glasilo zadnji čas prenapolnjeno.
Tudi dane^i še nismo iz nevarnosti. Tu in tam se še ustavi stara bela tetka smrt in si izbere najboljše osebe za svoje žrtve. Vendar smo ji pa zadnji čas napovedali bojkot. Za vsakega člana, ali članico, oziroma otroka, ki bi si ga drznila iztrebiti iz naš°ga društva. ji bomo drago plačali. V nadomestilo ji postavimo za sleherno žrtev 10 (deset) novih članov (ic). S tako akcijo smo že pričeli, ker drugače ne gre. Naše društvo sv. Vida št. 25 je bilo enkrat že največje pri KSKJ. in tako mora ostati tudi vnaprej.
Naša dična Jednota. vedno prva in največja slov. katol. podpr. organizacija na svetu, mora tudi vedno taka zanaprej ostati. Na noge torej društva! Na'noge člani in članife! Sedaj imamo najlepšo priliko za agitacijo med drustyi. Menda ni danes v Ameriki Slovenca ali Slovenke, ki bi ne vedel pomena podporn°ga društva. Grozna minula španska influenca, ikoji je samo v Z dr. državah podleglo okrog 400.000 o-seb, je izučila skoro slehernega izmed nas. da zna čislali pomen podpr. društva, ali podp. organizacije. Vsled tega bodo zanaprej rajši pristopali v Jednoto; treba je nam samo več agitacije in priporočila: to velja tudi za nafte
drugih, kakor pa delati.
Žal, da moram povdarjati, da je bil ta podivjanec na stanovanju pri družini Widervol, ker je bil brat soproge Widervolove. Dokler je'delal, je služil lepo svoto denarja: po deset dolarjev na dan. Vse je pa ]K>gnal s svojimi nočnimi prijatelji. Potem je r!:'e-irlrdu preneha tudi delati in približno 1 mesec je taval okoli; prihajal j° pozno domov. Wide mol ga je svaril, a on je obetal, da oo pričel krasti, ali da se bo sam u-bil, ali da bo šel naprej ker jc razvide!, da mu ml njegovega postopanja ne preostaja družeča.
Di*e 4. febr. zvečer je pripeljal zopet svojega pajdaša v \\, hišo pričenši se hudovati na eno in drugo. Ker mu pa domači niso ničesar odgovarjali jo je ves jezen odkuril ven. Ob 12. uri p »noči pa pride zop°t inazaj; nakar John Widervol vstane iz postelje in mu gre odpirat vrata. Ko stopi ta nepridiprav za vrata, zahieva da naj mu njegov svnh (Mr. Widervol) izroči $100. — Widervol mu cd govori: 'Jaz imam ženo že 5 mesecev bolano ti si pa sam in zaslužil več kot pa jaz. Povem ti. da sem imel že dovolj sitnosti s tako: zastonj te tudi ne bom redil, ker si mlad in zdrav! jutri si išči drugo stanovanje!"
To je bilo dovolj, da je podivjanec potegnil samokres in v naglici 2 krat ustrelil na svojci^' sorodnika Widervola v prsa v desno stran, kjer je šla ena krogi ja skozi, druga j° pa ostala notri. V istem trenotku je Widervol napadalca zagrabil za roko in vp;». dokler ni sam omahnil ter pand. Med tem mu je priskočil na pomoč brat W. da so napadalca pričeli pošteno mlatiti ,kakor je za-služil; med tem je prihitela na lice mesta 1udi policija; ki je odvedla enega v bolnišnico, drugega pa v ječo. kjer čaka v družbi drugih boljševikov zasluženega plačila.	[ , L;
Sprva ni bilo nikakega. upanja. tla bi sobrat W. okreval; bil je že previden s sv. zakramenti za umirajoče in je ležal skora j nezavestno, čez par dni se mu je
m
pa vsled spretne zdravniške moči obrnilo na boljše ali v ko. da bo še polagoma okre
pool i-vaL
Sedaj se nahaja ranjeni sobrat W. že doma pri svoji družini v njeno največje veselje in veselje našega celega d niš t va. ko' mu želi, da bi kmalu prpolnoma ozdravel in nadaljeval pri drintvu svoje delo zapisnikarja. Tako vrle uradnike, člane in katoliška može potrebujemo vedno v naši sredini kot je sobr. Widervol.
V Clevelandu se prav dobro o-brača tudi na političnem polju. Vse. kar je bilo dosedaj nerar.-ločljivo in nejasno, se sedaj razkriva in bistri.
Slovenska Narodna Zveza in S. R. Z. ni eno in isjo^ nimata enega in istega namena. Odkar se je mudil tukaj major Rdečega Križa. Rev. Fr. Jager. ki je bil že 2 krat poslan od ameriške vlade na Balkan se je pri nas dosti izpre-menilo. Rev. Jag°r nam je na nedavnem shodu v svojem govoru živo naslikal veliko bedo in trp-Ij^jp jugoslovanskih narodov.
Od onega shoda je zavladal tukaj drugi duh; ljudstvo je bolj podučeno o resnici in se vsled tega pridružuje S. N. Z. Naši nasprotniki pa divjajo od togole; ne vedy. kako narod držati pročj. ali ga pa izrabljati v svoje politične društvo sv. Vida št. 25 KSKJ. Xa| namene in sklade, zadnji zelo živahni seii je bilo S. N. Z. se je oprijela dela z na-predl a ganili več novih članov(ic). j hiranjem za siročad v domovini, ki bodo pristopili dne 2. marca j da dobi kruha, da se ohrani na-k našemu društvu. Zatem smo se j rod. do prihodnje žetve, da si kaj podali z društv. zdravnikom Dr. | pridala, ker sedaj je vsega oro-Seliškarjcm na njih dome glede pan. S. R. Z. pa spravlja skupaj zdravniške preiskav0.	za <*voie čudno (rdečo?) pijopa-
Na za d ji j i seji je naše društvo | gando, koje/pravi namen še danes ni znan javnosti. Lahko računamo, da bodo člani S. T^. Z. morali plesati, kakor bodo njih voditelji žvižgali. Vse njih delo
<ori-Ijn-
soglasno jizrazilo zaupnico 'glavnemu odboru K. S. T\. J. ker jc določil $10,000. — za naše sirote v stari domovini.
-Skoraj bi bil pozabil omeniti, da je naše društvo na seji meseca januarja t. 1. izreklo tudi zaupnico in čestitko našemu glavnemu tajniku, sobr. Josip Zalar ju po
ne bo imelo neb ene gmotne sti za sirote v stari domovini ; dstvo v starem kraju, potrebuje
kruha in obleke, ker je vse
drago, ne pa politike. Politično se
tako
vodom njegovega lOletnega ura-|hodo že sami borili ker to jjrtvar dovanja. Živel torej naš sobrat bolj razumejo iz skušnje, kojt pa gl. tajnik še na mnoga leta!— »d.
Med tem časom, Iko smo imeli toliko nezgod, bolezni in smrtnih
Cenjeni čitatel.ii Glasila, jčlani (ice) K. S. K. J. Ne verujte, da je
GLXSHjO K I S. K. JEDNtifE. 26. FEBRUARJA 1919.
5, N. Z. in S. R. Z; vse eno. Med /tema je raziika kot noč in dan. S. N. Z. stoji z narodom v stari domovini v zvezi, mu želi poma gati z živili in potrebnim, ter pre pu&ča glavno politično vprašanje narodu samemu v odločitev glede forme vlade. Vaši nasprotniki (S R. Z.) pa pravijo, da ima narod doma vsega zadosti ter mu naravnost diktirajo federativno repu bliko.
Čakajmo, kaj bo narod doma enim in drugim odgovoril: (kdo je delal v sili in potrebi za narod in kdo naipram njemu. Storimo torej za našo novo Slovenijo m Jugoslavijo vse, kar moremo, iz denarjem in drugimi sredstvi to pa takoj sedaj. Narod doma bode kmalu spoznal kdo se ga je usmilil z dejanji in dejstvi, ne pa z željami in zahtevami ob času njegove najhujše stiske.
Nabirajmo za Jugoslovanski dobrodelni sklad Jugoslav Re-
lief) ker so z nami Amierikanci. Skupno bomo storili več dolbrega •kot pa sami. Če bomo stopili mi ameriški Jugoslovani pni v podporne vrste, se nam ibodo kmalu tudi Amerikanci pridružili. V nedeljo smo čitali v listih, da je milijonarka Mrs Tlarriman darovala za Jugoslaw Relief $25.000 (petindvajset tisoč dol.) Živela ta, plemenita in -usmiljena ameriška dama! Samo ta je darovala več. kot je doslej S. R. Z. nabralo za svoj nameravani milijon! To bi bila mastna raea zanje! Živela torej še enkrat plemenita Mrs Harriman!
Ako ne bomo storili ničesar mi Slovenci v Ameriki, v tej uri potrebe! ako borno razdvojeni na željo naših narodnih sovražnikov, potem lahko pričakujemo, da nas bo narod v domovini enkrat, olxso jal in preklinjal, morda 'hujše, kot je obsojal svoje večletne germanske sovražnike. Vsega tega 1>odo krivi le oni voditelji (ozir.) zapeljivci naroda) ki trdijo, da narod a' domovini ne potrebuje "starih srajc in cap" itd.: to trdijo vsled tega ker natbirajo (s. tj. Z.) cel milijon!! dolarjev za svojo rdečo propagando.
Z jugoslovanskim pozdravom Anton Grdina, pr«ds. dr. sv. Vida št. 25.
Chikaški Slovenci in Slovenke!
pod $10,000 poroštva za točno in vestno delovanje. ■
Prihodnjo soboto torej bodo pričeli naši kolektorji in !kolekto-rice nabirati »prispevke za ta sklad. Upamo, da me 'bo Stlovenca, Slovenke, ki bi se ne odzval sedaj resnemu klicu stare domovine za pomoč. Tu navajamo še enkrat i-mena nabiralcev in nabiraltk, ki bodo hodili po*slovenskih hišah in prejemali doprinose. Vsak, najmanjši dar je dobrodošel. Mi ne bomo dajali nikakih znakov *z zvezdami in nikaikih slik za okna ( ker to stane denar)* Izrekli bomo pa za vsak <lar v imenu bednih rdjalkov v stari domovini prisrčni: "Bog plajčaj in stoterna hvala!'
Imena kolektorjev in kolekto-ric, flri so opravičeni nabirati doneske za ta sklad ki dajati tozadevne pobotnice so:
Katy Triller, Helena -Vičič, Frances Titch, Barbara Veribi-ščar, Cirila Kušar, Marija Janeš, Ana Zeli, Mary Merlaik, Julija Bahovec, Helena Kušar, Mary Gregorich, Mary Bicek, Marija Marinšek, Vera Ferkull, Ana Do-linšek (za Pullman), Frank Koren (za Summit, Argo in Lyons), Josip Merlak, John Petrovčič, John Terselieh, Josip Kepic, John Ma-rešič, Franik Colar, John Koren -čan, Frank Bicek, Josip Žižkar, Andrej Olavach (za ogrske Slovence) Josip Arch, John Beden-čič, John Horzen, John Hočevar, Jakob Bicek in Anton Malesich.
Na gorioznaČeni seji, se je do-očilo tudi izdati oklic na vse chi-kaške Slovence in Slovenke, da bi delali na pepel nično sredo, dne 5. marca za Jugolsl. dobrodelni sklad in sicer s tem, da naj bi da-Irovali svoj dnevni zaslužek v ta namen Dosedaj so se izjavili že sledeči člani podr. "VYoodrow Wilson" št. 7 S. N. Z. žrtvovati še posebej svojo enodnevno plačo za Jugosl. dobrodelni sklad: John Zefram, Math Grill, Jakob Hab-jan„ Jasepli Arch, John Petrovčič, JoJin Markovieh, Jo0 Merlak, Math. Tursičh, John Horzen, Anton Malesich, Joseph Beribak, Joseph Pcrko, Joseph Zaje (4211 W. 22nd Str.), John Zaje. Joseph Žagar, Math. Marecich, Ivan Zupan, Anton Gregorich, Ivan Kušar.
Kakor čujeino, se bodo temu klicu odzvale pred vsem naše vrle slovenske šiv a like slamnikov po raznih tovarnah v Chieagu ter
SLOVENSKI DIJAKI V DUBUQUE UČILIŠČU.
Rojak Karol I J. Pc»:?lodich, tajnik "Slovenskega književnega društva" v Dubuque, Iowa, nam je poslal te dni gornjo sliko, ki nam predstavlja .14 slovenskih dijakov Dubuqifb učilišča (College) za šolsko leto 1918—191».
Imena teh dijakov so:
Stoječi od leve na desno: John Sprohar, Alojz Zakrajšek, Matevž Gnus, Frank Modi", Andiej Sprogar, Anton Grden in Andrej J. Furl an.
Sedeči, od leve na desno: Karol II. Poglodič, John Rebol, Ivan Trojar. Josip A. Siskovich, Louis M. Beniger, Anton Slabe in Frank Likar.
Želja Zveliearjeva.
Rev. J. Plaznik.
Goreča želja Jezusovega srca, je, da se vsi ljudje zveličajo. Zato je meso nase vzel in se včlovečil; zato jc bil rojen v Betlehemu v hlevu; zato delal in molil celo življenje; zato je prelil zadnjo kapljo svoje pr( dragocene krvi. Ko je nekega dne gledal množico, katera Ga je prišla poslušat iz vseh krajev Galileje, se Mu je smilila. Potem je rekel svojim učencem: "Žetev je sicer velika, a delavcev jc malo. Molite torej h gospodarju žetve, da pošlje delavce v
Due 20. t. m. se je vršila v slovenski cerkveni dvorani skupna seja zastopnikov Zveze Jugosl. Žena in Deklet ter podr. "\Yood-roAv iWilson"- št. 7 S. N. Z. v svr-lio kampanje za Jugoslovanski dobrodelni sklad (Jugoslav Relief Fund).
Začetek, oziroma otvoritev prve serije ti kampanje se prične ^prihodnjo soboto, dne 1. marca in traja do 17. marca.
Ker so se iklicu domovine za polnoč odzvale že razne slovenske naselbine: New York, Cleveland. Joliet in druge, ne sme v tem ožini nikakor zao&tati tudi naša chi-kaška naseblina. ••
Kaj jc namen in naloga Jugoslovanskega dobrodelnega odbora (Jugoslav Relief) smo že par-krat pojasnil. Na 4. strani današnje številke najdete zopet obširno pojasnilo izpod peresa osebe, ki je bila pri ustanovitvi tega odbora sama navzoča.
Naši nasprotniki delajo velikansko propagando, da bi nabrali med ameriškimi Slovenci mililjon dolarjev za namene, ki so samo eksekutivi S. R. Z. znani. (Menda za boljševizem in za orožje?!) Ti trdijo, da nikakor tii? amiest-no pobirati denar za živež in o-bleko rojakom v starem kraju, da imajo baje Slovenci vs^ga dovolj? Samo svoibodo še potrebujejo in to jim bo pa S. R. Z. za $1.000,000 preskrbelo. ~ .
Marsikdo izmed vas je morda že čital v raznih listih, kako se godi dandanes našim 'ljudem v starem kraju. Kaka draginja, da vlada zunaj in da se celo za denar ne more kupiti obleke in drugih živil. To naj nas navdušuje, da priskočimo izmučeni Sloveniji na pomoč: a ne z boljševizmom in o-rožjem, temveč z živili in okleko. Naše geslo je: "Dvakrat da. kdor hitro da!" — "Odpri srce. odpri roke .otiraj bratovske solze, sirotam olajšuj gorje!"
Plemenito delo (pri nabiranju prostovoljnih darov za Jugoslov dobrodelni sklad Ije prevzela za Chicago. 111. Zveza Jugosl. Žena in Deklet s sodelovanjem podr "Woodrow Wilson" št. 7 S/N. Z V to svrho je bil še pretečerii me sec izvoljen ppsebni odbor, ki je
svojo žetev." Na podoben način nas kliče tudi naš sveti oče, Benedikt XV.: ::Molite, da bi narastlo število duhovnikov in molite tudi. da bi bili napolnjeni z duhom svojega poklica, da s svojo osebno svetostjo postanejo pripravno orodje v rokah Božjih k zveličan ju duš."
Koliko jc treba še storiti, pre-dno bo cel svet spoznal Zveličarja. Devetnajst stoletij je delala cerkev in še so milijoni in milijoni, ki žive v poganstvu. Ceni se, da jc vseh katoličanov skupaj okrog 300,000,000. To se pravi, da spada v katoliško cerkev samo ena petina vseli ljudij na zemlji, štiri pe-
med visoko gospodo in bogatini; mnogi izmed njih so bili pripravljeni dati denar, namesto, da bi delali za cerkev, le svojih sinov niso pustili, da bi služili oltarju. Pripoveduje tudi o nekem kolegiju kjer so učili duhovniki, da je bilo tam štiristo učencev vsako leto, pa nobeden izmed njih se ni posvetil duhovskemu stanu celih deset let. Bil je čas v Evropi, ko je cerkev, z žalostjo gledala, kako so se vsiljevali v ta stan nesposob-
ni adeže val njihova mlada srca, da bi jih napolnjeval mučeniški duh.
Predvsem imajo stariši dolžnost moliti za svoje otroke. Niti misliti si ne moremo, koliko premore stanovitna in zaupna molitev, smemo pa Jrditi, da še nikdo ni postal duhovnik, za kogar ni molila vsaki dan njegova mati ali kaka druga pobožna oseba. Z žalostjo moram zapisati, da sem poznal več dobrih mladeničev, ki so hoteli postati duhovniki in sem mislil, da je bilo le malo tako dobrih duhovnikov, kakor bodo nekoč ti dobri in nedolžni mladeniči. Bili so v dobri, katoliški šoli in celo tam so postali ničvredni, ko niso ničesar slabega videli ali slišali. Hudobni duh je na delu. Matere pa so imele preveč dela, da bi molile za svoje sinove.
Vsi častimo apostole in narodne apostole. Sveta Ciril in Metod sta nepozabna med Slovani, četudi nista bila Slovana, ampak Grka po rodu. Prišla sta med tuj narod oz nanjevat evangelij. Koliko evangelistov je še sedaj potreba. Blizu tisoč milijonov ljudi živi še v pa-ganstvu. Kdorkoli bo šel njim oz-nanjevat evangelij, bo njihov apostol. Če je čast biti duhovnik, je gotovo še večja čast in zasluženje biti misijonar. Stariši pravijo, da nimajo s čim plačevati za siiia, da bi postal duhovnik. Če ima dečko pravi poklic, bi morda hotel ozna-n je vati evangelij paganom, ali pa doma zbiral raztresene katoličane na zahodu ali jugu. Takih šol, kjer sprejemajo dečke v ta namen in jih pripravljajo na duhovski stan, je več v Ameriki. Tuintam sprejmejo tudi nekatere revne dečke zastonj, ki so v resnici dobri.
tem svetu. Kdo moli za duhovnika ? Stariši so mrtvi, sorodniki nimajo časa, farani pa nočejo. Duhovniki so predstojniki in četrta Božja zapoved jih zapoveduje spoštovati in moliti za nje. To je naša dolžnost. Da nas bodo preganjali je gotovo. Preganjalci ne vedo, kaj delajo. Preganjali so Kristusa. To je le znamenje, da smo pravi Njegovi učenci Učenec ni višji, kakor učenik.
ni kandidati, ker so bili častila- „	. ,
koinni. V.novejšem času je cerkev Zavt0. pa 111 dovolJ< da stariži tako
ampak rabijo tudi župni-
osirotela in preganjali so jo; oni, T®00*0' amPak kaieri so biti po rojstvu in omiki kovo ^trdilo. zmožni voditi ljudstvo, niso dali cerkvi duhovnikov. Cerkveni sovražniki, ki so vladali na Francoskem, so predvsem hoteli zatreti cerkev s tem, da so pazili, da ni bilo dovolj duhovnikov. Za časa vojske se je moralo na lisoče duhovnikov in seineniščnikov boje-
- T*
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Dopisnik, Willard, Wis. — Pošljite kaj bolj stvarnega. Pritožba glede visokih davkov, priobče-na v našem listu ne bo nič pomagala ker lista ne .pošiljamo v Madison, kjer delajo zastopniki ljudstva postave tudi za nalaganje davkov — Dajte Bogu kar je božjega in državi, kar je državnega! No taxes — no roads. —
Dopisnik, Franklin, K&ns. — Čemu niste podpisali poslane stvari? iNoben list ne spregema dopisov, ne da ibi vedel, kdo ga je sestavil ozir. poslal.
A. Z. — Joliet, El, — Vi tarnate vsled slabih delavskih
Res je, da se med neizobraženimi ljudmi veliko govori zoper duhovnike. Gotovo je, da smo vsi ljudje in ne angelji in ne svetniki. Med naš narod pa se je že zaneslo mnenje, da nikdo boljše ne služi denarja, kakor duhovnik in nikdo lažje ne živi. O tem ne bom pisal.
vati v zakopih in na bojnem polju. Kdor trezno misli, bo prišel tudi
Svbjo dolžnost so dobro opravili, toda, njihovega dela v dušnem past irstvu ni nihče opravljal.
do nekega zaključka. Satanovo delo pa je sumničiti duhovnika pri vsakem delu, češ, da ima slab na-
Razmcre v Združenih državah so Ce.bi Jjudje toliko molili za
bodo tudi one na pepelnično src- tine pa so, ali heretiki ali pa ma-
do delale v'pomoč ibednim Slovencem v stari domovini. Da bi res sleherna žrtvovala svoj dnevni zaslužek v ta dobrodelni namen. Dne 5. marca torej cenjene rojakinj0 zavihajte rokave, da bo več ducatov, slamnikov gotovih. Enkrat v življenju lahko (delate za staro domovino!
Imena darovalcev bomo priob-
čili ob sklepu našem listu.
kampanje
tudi
SLOVENIJI.
(Zložil L. K.)
Jc mati sinka pestovala, iridko nad njim je zdihovala. 'Oj dete moje drago ti,' Kako srce mi krvavi."
I
Trpel boš sinko vsled krivice. Kot jaz trpini, ker ni pravice. \ Slovencu ni pravica dana Nas pest ker tolče vse—Germana.
Na rodni zemlji smo robovi, loke težijo nam okovi. je trpi, delaj še tako--
Za Nemca vedno boljše bo. •
Že danes mati v grobu sniva Njen sin svobodo diha, vživa. Sloveniji napočil dan, Je svobode — pričakovan.
Slovenska mila govorica, Spet dana vsa ti je pravica. Otet naš dragi zdaj je rod, Slovenca čuješ zdaj povsod.
Slovenija je zdaj oteta. Ne tare več je tujca peta. Dal Bog, da prosta »bila bi. Dokler slovenski rod živi!
Opomiba uredništva1 To pesmico nam je vposlal slovenski delavec, rodom iz Spodnje Štajerske, ki se še dobro spominja, kako so svoječasno tamkaj okoli Nemci prezirali Slovence (Windiše.)	<
likovalei. Ali hi potreba moliti za delavce, za veliko število duhovnikov, ki bi posvetili svoje življenje razširjanju vere? Četudi pogledamo na veliko gorečnost med katoličani, da ojhranijo svojo vero nepokvarjeno, da vse vtrde v kreposti, vidimo vseeno, da rabimo še več duhovnikov, kakor jrli imamo. To velja tudi za našo deželo. Težko, da bi nila kaka škofija, katera bi imela dovoij duhovnikov; v največ škofijah morajo potovati na stotine milj, da obiščejo raztresene katoličane. Če hočemo poskrbeti za nje, da hočemo pripeljati v pravo cerkev 75,000,000 ne-katoličanov, rabimo veliko število I o Bogu posvečenih osebah pač ni
različne. V preteklem stoletju jc bila večina katoličanov revna in duhovniki ;;o bili pravi junaki, rojeni v drugih krajih, kateri so zapustili svojo domove in prišli sem v pustinje ali pa med reveže po mestih. Gojili so poklice med dečki in napravili veliko sodelavcev. Stariši so si Šteli v največjo čast, če jc postal njihov sin duhovnik. Vidi se, da je tem manj poklirev, čim bolj raste bogastvo. Ce so stariši celo i iko slepi, da pošljejo o-troka v nekatoliško šolo, kjer vzgoji neverneža, potem ne moremo pričakovati poklicev. Se celo tedaj, ko ima deček to veliko prednost, da je bil vzgojen v katoliškem kolegiju, še celo tedaj stariši večkrat zamore dečku željo po du-hovskem stanu. Če starišem manjka vere, če se družina briga pred vsem za zabavo, če se doma nespoštljivo in celo nespodobno govori
duhovnike, kolikor govore čez nje, bi bili duhovniki svetniki že na
razmer, draginje in visokega ases-menta. Prav je, če olovek (komu potoži svoje težave. Kaj pa koristi vse to? Če bi tudi vaš dopis raztegnili na osem strani, se vsled tega še ne bo snee kapitalistom omehčal6, saj jih poznate. Tudi draginja bi vsled tega ne pojenjala. — Živimo pač še vedno v resnih časih, ki so posledice svetovni vojne. Kaj pa, če bi živeli v starem /kraju?
Vaša pritožba glede novega Jednotinega asesmenta ni pa nikakor na mestu. Pravite, da plačujete na mesec $1.00 za Rdeči Križ, $1.00 pa za vojake? Komu pa? Naša Jednota ni razpisala tega asesmenta, pač pa taikozvani influenčttii asesment; patrijciičen asesment je bil s 1. felbr. celo u-st a vi jen in preklican. Ali ne črtate našega Glasila Že parkrat je bilo raztolmačeno, kako je razdeljen influenčni asesment, pa tega še danes ne veste? Če ste zavarovani za $500.00, plačujete samo 40 centov več kot preje; 10c je odpadlo namreč pri patrijotič-neni asesmentu. Le vprašajte tajnika društva, pa vam bo vse razložil in dokazal, da ste v zmoti.
Odpri srce, odpri roke, Otiraj bratovske solze, Sirotam olajšuj gorje!
prispevajte in darujte kaj za Ju goslovanski dobrodelni sklad!
duhovnikov.
Duhovniki so voditelji Božje armade .So luč sveta, sol zemlje in kvas, ki mora prepojiti celoto. Sveti Jane/ Zlatoust imenuje duhovnika skupnega očeta celega sveta. ()l> svojih delavnih urah govori ljudem o j »ogu; kadar moli ali mašuje, govori Bogu o ljudeh, ter je tako posredovalec med nebesi in zemljo. Kako zelo je potrebno za ohranjenje prave vere; dobimo dovolj novincev med našimi dečki! Ni se čuditi, da nam sveti oče priporoča, da molimo v ta namen. Bog je preskrbel v začetku za zadostno števjlo duhovnikov, kateri naj izvršujejo Njegov načrt za zveličanje~sveta. Določil je gotove dečke za svetišča. Ob gotovem času njihove mladosti jih vabi naj pridejo in delajo za Njega, toda ne sili jih ne. Prosto voljo imajo, s katero naj se sami odločijo. Njegovo vabilo lahko zavržejo. Dal jim je zadostne sposobnosti za opravljanje svojega častitega poslanstva med svetom; njihova srca nagiblje, da hrepene po vzvišenosti duhovskega stanu. Premnogi ne marajo slišati Njegovega glasu, ki sc &la£i v njihovih srcih. Mnogo, mnogo poklicev je zgubljenih ali zanemarjenih.
Pred štiridesetimi leti je Mgr. Bougaud, generalni vikar v Or-leansu, spisal knjigo, v kateri jasno dokazuje, kako velika nevarnost preti cerkvi na Francoskem, ker se zmanjšujejo poklici za duhovski stan v devetnajstem sto i let ju. Posebno sc je to pokazalo
čuda, če se dečki nc odzovejo Kristusovemu poklicu. Kaj naj rečemo o očetih in materah, ki se v svoji zaslepljenosti vstavljajo volji l^ožji in branijo mladeničem vstopiti v semenišče?
Jasno jc torej, da jc dolžnost katoliških starišev, da svoje sinove tako vzgoje, da so sposobni po-slušati glas božji. Stariši bi morali' moliti, da bi vsaj eden izmed njihovih sinov postal duhovnik. O življenju kardinala Vaughana beremo, da je njegova mati molila, da bi se vsi njeni otroci posvetili Bogu.' Šest njenih sinov so postali duhovniki, in vseh pet hčera nune. Bilo bi napačno, če bi stariši silili Otroka, da mora postati duhovnik, napačno bi pa bilo vstavljati se Božjemu navdihnjenju in zatreti v otroku vsak prvi znak poklica.
Hvala Bogu, cerkev ima dandanes še vseeno lepo število dobrih duhovnikov. Zgodovina nas uči, da se je posrečilo večkrat satanu v preteklih stoletjih, da je pokvaril duhovščino. Temu se ni treba čuditi. Med dvanajsterimi apostoli je bil tudi Judež in tudi sveti Peter je zatajil svojega učenika. Moliti je torej treba, da bi vsak duhovnik sodeloval z milostjo, katere potrebuje v svojem stanu.
Moliti pa je treba tudi za kato liške stariše, da bi videli, da je poseben blagoslov Božji, če Bog po kliče njihovega sina, da mu bodo dovolili ločiti se od doma, kar za hteva njegov stan. Moliti moramo za dečke, da bi ne bili gluhi za glas Božji, da bi svetni duh ne o-
Prva tri vprašanja
====== vašega—=
ZDRAVNIKA
II |
bodo nedvomno sledeča:
ALI IMATE ZAPRTNICO?
Vsakdo bi se začudil
KO BI SLIŠAL NEPOBITNE DOKAZE NAJBOLJ ZNANSTVENIH ZDRAVNIŠKIH IZVEDENCEV. *
O POSLEDICAH IN SLABOSTIH KATERE POVZROČA ZAPRTNICA V SISTEMU ČLOVEŠKEGA ŽIVOTA. MIUONE LJUDI NE VEDO NITI NAJMANJŠE STVARI O NJIH RESNIH IN ZNANSTVENIH RESNICAH O BOLEZNI. .
Ako imate katero teh bolezni
pokvarjen želodec, slabo prebavo, zaprtnico, omotico, željo ostati brez vsakega dela ter vedno ležati in umreti, tedaj vživajte
Naravna zdravila
LAXCARIN
DOBRO ZA OTROKE — ZA STAREGA OČETA IN TUDI ZA VAS. NE JEMLJITE PONAREDB.
Prodaja se samo pri
LAXCARIN PRODUCTS CO.,
CENA JE—$1.00 zato j; 6 zavojev m IS.feo. Pošljite Money Order, ali pa gotov denar t registriranem piimu. Dept. Z. 3.	N '	Pittsburgh, Pa.
ILO K. S. K. JEDNOTE"
Izhaja vsako sredo.		
loitumt Kranjsko-Slovenske Katoliške Jednote v ameriških.		Združenih državah
1M1 Wort 2 2nd Plač«	Uredništvo in upravništvo: Telefon: Canal 2487.	Chicago, m
Za člane, na leto..... Za nečlane......... Za inozemstvo......	Naročnina: »••»•••a,,,,,,,,,,,,,,,....	• •••••••••••• 1.50 »...d •«........ 2.00
OFFICIAL OliGAN of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA		
Issued every Wednesday.		
Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Urion of the United States of America.		
l»f 1 West 22nd Place,	OFFICE: Phone: Canal 2487.	CHICAGO, ILL.
	Subscription price:	
For Nonmembers..... For Foreign Countries.		............. 2.00
		
Še pet tednov!
Ko je Jugosl. Narodni Svet v
Washingtonu dokončal svojo ve-
^ ,	7~ . . , 'likansko nalogo, pridobiti Anic-
Ravno danes cez pet tednov, rfkansko vla(k) za narodne a i.
dne 2. aprila 1919, bomo obhajan pm.je j	]oymim ,bivSe Avf.
velepomebni dan v agodovuii , ^	na t kflku
se podporne organise:	^
NICO njenega obstanka, ah SRE- } i	£ s Sr
BRNI JUBILEJ!	.K	' s ,
,, ,	, • , ,	bijo 111 Crnogoro, vendar pa pred
Kakor se pripravlja sleherna za-	, , ......
. .... 1	. . , vsem onemu delu. ki je tbil osvo-
konska dvojica, — kateri je usoda , . . .. ,, .	. .. ,
. „ , ' . ,	, bojen iz tisočletne- avstrijske su-
mila, dočakati srebrno poroko — ; . . • .	"	.
...	j .	. znosti. Mi sami smo prerevni
že nekaj časa pred tem spomin« .	. .. .
. . 3 , ,	.... m preslabi. T reba je zainteresi-
skim dnem, kakor se pripravljajo .. .	*• .
. ... .: , v . rati Amerikance za to delo. In to razna mesta, institucije, države i. .	...
. , ,	• , , se je posrečilo,
t. a. na slovesno praznovanje kake .,	v. . ..„
,, . .	•	• , •. , . S pomočjo neke dicne amen-
obletnice, oziroma jubileja, tako 1 J
• •, • \ i- « -l- karrske dame, INIiss Hoffman, moramo cenjeni clam i«-e ) rL J5. K.	.	. , ,
t , -j • .v , • •,	prominentne delavke Amerikan-
J. tudi mi ze sedaj zavihati rokave 1	_ „ T_ ,v
in iti na pripravljalno delo!	Rde!'e?a T	Se JC, P°:
Pri tem je treba pomislili eenje- smM,° ,nozcm 'L Svet,a zl>rratl ni sobratje in sosestre sledeče to- j Y ^anovanjn miljonarke Mrs čke in sledeča dejstva:	Hamman 45 najodhcnejsih A-
Na ameriškem slovenskem po- "^nkaneev in Amenkank na I ju bratskih orgaimaeij bo bašna-imal seistunck' kJer s0 Jim tl m(>ž-ša K. S. K. J. PRVA obhajala čez
ne |e povrnejo po-marveč od katerih obresti vsakih šest
šest tednov srebrni jubilej svojega obstanka, že zaradi tega moramo biti veseli in ponosni, ker smo člani prve in najstarejše pa tudi največje slovenske katoliške podporne organizacije v Ameriki.
Kakor se veseli povodom srebrne poroke vsaka nevesta ali mati v krogu svoje družine, tako se bomo gotovo tudi mi sinovi in hčere naše podporne ter dobre matere veselili tega redkega njenega jubileja. Mogočno in številno družino ima naša slavijenka: 135 krajevnih domov (društev), ki štejejo okrog 17 tisoč sinov in hčera obojih oddelkov skupaj. Ali nas ni zadosti, da lahko priredimo naši ju bilantinji kar najbolj pomenljivo 25-letnico obstanka?
In kaj bomo pa pri tej priliki . podarili naši dobri materi v trajen spomen? Ona ne zahteva dragocenih daril,~ zlata in srebra; — zahteva pač od nas,da ji izrazimo tem povodom svojo ljubezen, spoštovanje, naklonjenost in pomoč. Vsakega člana K. S. K. J. je dolžnost, da se že danes pripravi i a na ta redek jubilej.
NAJVEČJE VESELJE BOMO IZKAfeALI NAŠI JUBILANTI-NJI, AKO JO BOMO PRI TEJ PRILIKI IZNENADILI Z LEPIM ŠTEVILOM NOVIH ČLANOV IN ČLANIC.
Znano je Vam, da je K. S. K. J. izgubila vsled španske influence veliko število svojih članov. To število moramo na vsak način nadomestiti z novimi močmi. Prido-bivajmo torej marljivo teh 5 ted-J
je v živih barvah naslikal. rev-ščino in potrebo tega novega naroda: kazali so jim. kako strašno je ljudstvo obubožano, kako je yela dežela izmoz^ana; sklenili so navzoči vstanoviti posebno organizacijo "prijateljev nove Jugoslavije", kateri iso dali ime "American Jugoslav Relief."
Xa tem shodu se je nilo sledeče resolucije:
1. I'stanovi naj se Ameriki organizacija, naj imenuje "The goslav Relief' in
tudi skle-
tukaj v katera se American Ju-
sieer z name
noro, da del ju je tukaj za pomoč in za vzgojo Jugoslovanskega naroda in za rekonstrukcijo njih dežele in njih razmer.
2. Ti navzoči, ki se bodo podpirali pod te resolucije, pristopijo š tem v4 ta "American Jugoslav Relief" in se smatrajo za člane 'Charterja" za to organizacijo za njene vstanovitelje.
•>. Sedež te organizacije naj bode mesto New York in naj ima podružnice po vseh večjih mestih Združenih držav.
Iz teh točk "resolucije je razvidno" da ima ta organizacija velikanski pomen za ibodočnjOs# Jugoslavije, kajti njen namen jc takoj sedaj poslati hitro pomoč stradajočim v Jugoslaviji.
Dalje pa hoče tudi pomagati pri vzgoji naroda, to je, narodu pomagati graditi potrebne šole, vseučilišče in druge slične vzgo-jevalne zavode.	% ~
Dalje je njeno delo pomoč pri rekonstrukciji diežele; pomaga
nov kandidate za odrasli in mla-]{l kmetu doibiti potrebna semena, dinski oddelek! Sleherni član(ica) Po^Ubeti živino, poljske moder naj skuša dobiti PO ENEGA NO
VEGA ČLANA (ICO) in to bo najlepše darilo in najlepši spomin, katerega bomo izročili K. S. K. J. povodom njenega 25-letnega jubileja.
Na delo torej cenjeni sobratje in sosestre! Čas je kratek. Samo še 5 tednov! Zavihajmo rokave!
Pred nekaj tedni smo omenili, da so razpisane nagrade za kra-
ne stroje, pomagati postaviti tovarne, zidati železnice itd. V ta namen pa hoče zainteresirati A-merikanski denar za to deželo, da se bodo spletle ozke trgovske da se bodo spletle ozke trgovske vezi med Ameriko in Jugoslavijo, da nam tako pomagajo izbili k dežele nfemški iali italijanski; denar, s katerim nas bodo hoteli
Varujte svojo koristi
Washjingtonsld zaikladnft^ki u-rad je objavil naznanilo, v katerem je med drugimi rečeno:
"Ena najtežjih nalog je, kakor se zdi, prepričati posestnike Liberty ibondov o vrednosti teh obveznic ter jim vcepiti, da je taka naložitev glavnice varnejša in koristnejša nego večina drugih. Povprečni kupec Liberty bonda — in to je zlasti resnično pri naših tujerodnih državljanih — je pod vtisom, da je z nakupom Liberty bonda samo prispeval v viadno zakladnico in poleg tega izpolnil državljansko dolžnost, ki jo je zahtevala o<l rjjega lojalnost, a da za njega samega ni bilo druge koristi pri tem.
"Samo prenaravno je, da po tem tak človek lahko postane žrtev agentov dvomljivega značaja, ki poznajo resnično vrednost bonda svobode in mu dajejo pre-nost pred. gotovino
"Če bi posestnik Liberty bonda. predno ga proda, samo pomislil na to. da se bo skupna moč dolarja skoro podvojila v enem letu odsedaj in da je polna vrednost vsakega bonda jamčena po ogromnem bogastvu . Združenih) držav, ki mu sojeni denar, dcibiva tudi mesecev, potem »bi se dvaikrart premislil, preden bi poslušal pri-šepet avian je korist o lovnih oderuhov.
Vsak posestnik Liberty da naj bi si bil torej potem, d.i je samo v njegovo lastno korist, če obdrži svoj bond, in da sedanja tržna cena bondov ne predstavlja njih resnične vrednosti.
"Če pa mora v slučaju skrajne sile imeti denarja v gotovini, potem.naj bi se obrnil na kak zanesljivo »banko ali na mešetar-sko tvrdko, ki je na dobrem glasu, da pri prodaji ne bo oškodovan.
"Zakladniški tajnik je pred kratkim izdal uradno svjarilo proti mnogim sleparjem, ki poskušajo zamenjati ničevo blago ali papirje male vrednosti za L berty bonde, in je prizval posest nike bondov. naj pomagajo via di, zat reti take sleparske t ran sekcije. Naprosil je tudi izdaja tel je časopisov na ddbrem glasu sodelovanja s tem, da ne spreje majo sleparskih oglasovi o Li berty bondih."
Zveza časnikarjev tujezemski jezikov v Chicagu, je poslala koncem meseca januarja t. vsem izdajateljem listov, tiska nih v tujih jezikih, posebno i?; javo, oziroma zaobljubo, da na nofben način ne bodo sprejemal oglasov raznih tvrdk, ki baran tajo z bondi Svobode. Žal, da či tamo navzlic temu v nekem chi kaškem slovenskem dnevniku o glas	slovenske tvrdke iz
Pbgh. Pa. ki kupuje in prodaja bonde Svobode.
Tozadevna Szjiava, katero jei tudi uredništvo in upravništvo "Glasila K. S. K. Jednote" dne 30. januarja 1919 podpisalo glasi sledeče:
vojakov natn-raliziranih.
1)011-na jasnem
R E S 0 L U T
Chicago, 111 Jan; RESOLVED: That shers of Foreign
jevna društva za pridobivanje no- jjn	v
vih članov v veljavi tekom celega i kre?l?lje' da llam botl° plh leta. Katero društvo bo zmagalo v' n°r n'	I
prvem semestru do 30. jun. 1919? i Zato ta organizacija stopila Začnite takoj sedaj, da nas bo ie i tak()-i v zvezo z največjo sveto^ ob 25-letnici čim večje število pod
okriljem K. S. K. J.
Prispevajte in darujte kaj za Jugoslovanski dobrodelni sklad!
Tiie "American Jugoslav'Relief." - Kaj je to?
Kdor ni zasledoval pazno razvoja te organizacije, je še neka-v temi glede te organizacije.
je tvoril, kakšen je n in kaj hoče.
ko
Kaj je, kdo nje name
no banko "Guarantee Trust Co.' ki je pripravljena pošiljati ves denar te organizacije v Jugoslavijo brezplačno, kar pomenja jstotisoče na leto, v korist naroda. a ko bi se cel načrt enkrat, j razyil.
Rojaki, sedaj primerjajte dc-I lo Jugoslovanskega Narodnega j Sveta z delom »SRZ, pa boste la-h»o videli, kdo dela za narod! Kdo pa — po besedah urednikt "Čas-a" podira, kar drugi s veliko težavo sezida."
"The American Jugoslav. Re^ lief" ima svoj Charter za celo Ameriko in je torej pod strogim nadzorstvom naše države.
ION.
30t h 1919. the publi-Languag? Newspapers in the city of Chi'-a-go will decline t ho publication of all advertisement copy having as object the "Shylocking" in Liberty Bonds an War Savings Stamps.
That the editorials and news columns, such editors will, in the interest, and protection of their subscribers, advise and encourage their subscribers keep their Liberty Bonds and War Savings Stamps until their date of maturity and uiltimiate redemption at par value by the Treasury Department of the United Sta tes.
That where the needs of the individual requires the sale of these securities, said publisher will invite the attention of their subscribers and readers to the facilities provided for this purpose either 'by them or by the Liberty Loan and War Saving? Committees of the Seventh Federal Rešene District.
I concur in the foregoing resolution.
Signed: John Zupan Editor and Manager of * .."Glasilo K. S. K. J."
Delovanje urada za naturalizacijo v taborih je spravilo mnogo tujcev do državljanstva. Vojska je pridobila Zedinjenim državam približno 160,000 novih] državljanov. Izpraševatelji urada za naturalizizacijo (Dep—of Labor, so pripomogli tej veliki armadi patriotičnih tujerodcev do tega, da so pridobili polne pravice državljanstva.
Večji del tega delovanje v taborih je sedaj dovršen, dasi je še vedno nekoliko tujcev, ki imajo še postati državljani. Podpis premirja je prekinil izvršitev velikega načrta, da se širi ideja a-meriikanizma med člani ameriške vojske, ki so šli preko morja, še predno je 'bil urad v stanu natu-ralizirati tujerodne vojake, ali ti možje bodo naturalizirani čim se vrnejo na amerikanska (tla.
Posebni zakoni, sklenjeni \ kongresu, so dali uradu pravice, da naturalizira tujce prostovoljno ali v poklicane vojake brez zamud, potrebnih navadno za pridobi vanje drža vi j anstva.
Navadno je potrebno da. oni ki hoče postati državljan, ali prebiva neko določeno elobo v državi; ta zahteva se je opustila pri ljudeh, ki so s svojim patriotizmom pokazali svojo uda 11 ost do adopt i rane zemlje.
Kako hitro so se vojaki podali v tabore, je pričelo delovanje u-rada za naturalizacijo. Odpustile so se navadne takse in na poziv da postanejo državljani), so odgovorili vojaki z navdušenjem. V mnogih taborih so bili vojaki naturalizirani kar v trumah, take" da se je zgodilo, da je kar na 1iso-če vojakov postalo na enkrat državljani. Tudi posamezniki so prihajala zaporedoma ,ha sodni} je blizu taborov, da zahtevajo naturalizacijo. Priliko, ki jo je nudila vojska za naturalizacijo, kaže zlasti dejstvo, da se je v nekem taborišču nove Anglije govorih) več kot 20 jezikov, le angleški ne. Ko bodo vsi vojaki natural i zira-ni. se bo lahko reklo, da je Amerika pridobila iz vojnih redov 200,000 novih državljanov, i;	Okrožnica št. 9
Jugoslav Bureau Comtnittee & PubHc Information
vanje Slovanov. Prav ta razlog je 1907. njegovi lastni rojaki, vpra-zaviral napredek krščanstva med Saj g. Andreja Kopitarja, bivšega Slovani. Torej je bilo za razšir ie- kočevskega kaplana, pa bos izve-nje krščanstva koristno, da se Slo- del, kaj zna gotova ki" vanom dovoli slovansko bogosluž- Zato bi jaz rad v par pismih poje. Ta verski in metodični razlog jasnil razmere, katere so sedaj na je bil merodajen za velika slovan- Kočevskem najbolj na dnevnem ska apostola. Sv. Ciril je bil mo- redu. Glavno vprašanje se suče o-der vzgojevalec in je vede], da je krog Selbstbestimmung u. Selbst-slovansko bogoslužje koristno za vemvaltung, samoodločbe in samo-krščansko vero. * #	uprave, kakor je v "G. B:" brati
Za papeže, zlasti za velikega in številko za številko. Danes, kot bistroumnega Nikolaja I. (K58— podlaga, odgovorim na vprašanje: 867); so bili merodajni tudi cer- Koliko je Slovencev na Koče v-kvenopolitični razlogi." Prevelika skem?
nasilna ekspanzivnost Germanstva "G. B." trdi, da je po uradnem je bila nevarna katoliški vesoljno- štetju leta 1900. nekako 18,000 Kosti in cerkveni svobodi. Zato je Ni l čevcev. Da številke izgledajo še kolaj I. z veseljem pozdravil de- bolj imenitno, prišteje še 6000— lovanje sv. Cirila in Metoda, ki 7000 Amerikancev, in tako dobi naj bi z apostolskim delom med 24 do 25 tisoč Kočevcev. — Kako Slovani uredila ravnotežje katoli- krasen in natančen račun to. Tam ške vesoljnosti proti enostranske enkrat prej je pisal o 17,000, se-mu Germanstvu in proti bizantin daj že o 18,000; Amerikance šteje skemu separatizmu. Slovani na« kar približno in dobi zaželjeno bi tvorili spravni most med Vzlio- vsoto. — Pa uradno štetje. To 'av-dom in Zapadom.	atrijsko' štetje dobro poznamo.
Veliki Nikolaj L, globoki filozo* | Tedaj je števili komisar vse slo-
iii goreči apostol Ciril ter spretn' organizator Metod so dolbro ume vali veliko kulturno poslanstvt Slovanov in^ važnost slovanskegi bogoslužja. Zal, da nasledniki Ni kolaja F. niso imeli niti tako širo kega obzorja niti toliko energije Žal, da je prezgodaj umrl sv. Ciril bistroumni ustanovitelj in najr spretnejši branitelj alovanskegf bogoslužja. Zal, da moravski knez' niso imeli zadosti politične modro sti. Gerinanstvo je zmagalo.
Versko in kulturno delo slovan skill apostolov je bilo na Morav skem uničeno. A na Vzhodu je dul sv. Cirila in Metda zmagoval tei si v zVezi s Carigradom osvojil po lovico Evrope. Prvi nemški kato liški orientalist Baumstark (Ili •storisch-polit. Blaetter 1915, zv 156, str. 702—704) z bolestjo pri znava usodno tragiko germanske ga boja proti slovanskemu bogoslužju. Nasilje nemških knezo\ in škofov, ki so v službi nemšk< politike preganjali sv. Cirila ir Metoda, je krivo, da se je porušilo evropsko in katoliško ravnotežje. Nemci so si sami nakopal: svetovno vojsko in poraz.
Slovaitsko bogoslužje je torej svetovno-politične važnosti, a ime tudi toliko pomena za katoliške Cerkev, da se bo med zapadnini' Slovani gotovo zopet obnovilo. Za slovansko bogoslužje imamo zadosti verskih razlogov, ki bodo to vprašanje končno odločili.
"Slovenec".
Odpri srce, odpri roke, , Otiraj bratovske solze,
i Sirotam olajšuj gorje!	---—
Ameriški	Slovenci! Delujmo za
Slovansko bogoslužje/Ju^°slovanski dobrodelni skiad!
Ameriški Slovenci! Delujmo za Jugoslovanski dobrodelni sklad!
Slovansko bogoslužje je v tesni zvezi s tisočletnim bojem med Ger-manstvom in Slovanstvom. Zmaga Germanstva je pred tisoč leti med zapadnimi Slovani uničila versko-kulturno delo sv. Cirila in Metoda in b tem tudi slovansko bogoslužje. Poraz Germanstva je torej odstranil glavno zapreko slovansk< liturgije. Jugoslovanski škofje so-j spoznali, da je prišel ugoden čas za'obnovitev slovanskega bogo služ.ja.
Vprašanje bogoslužja ili bogo služnega jezika je sicer v zvezi z vero, a ni strogo versko vprašanje, marveč vprašanje primernosti, vprašanje metode in opor t unit etc. Zalo wo razni papeži to vprašanje različno reševali; celo isti papeži so menjavali svoje stališče. Kato-iška cerkev gotovo želi, da bi bilo bogoslužje enotno. A dovoljuji tudi izjeme, če ima za to zadosti o razloge. Težko pa je v posameznih slučajih odločiti, ali so razlogi za izjemo zadostni. Razlogi za posebno bogoslužje so lahko zgodo-inske pravice, ali pa korist vere. Zgodovinske pravice so navadno v zvezi z verskimi oziri, ker se stare pravice navadno težko odtegnejo irez škode za vero. Obojni raz-ogi govorijo za uvedbo slovanskega bogoslužja.
V prvih krščanskih stoletjih je nastalo mnogo raznih obredov v raznih jezikih. A od 14. stoletja dalje so začeli bogos'užje enotno urejati. Teženje po enotnem bogoslužju je bilo vedno večje in torej uvajan je novih bogoshiLnih jezikov vedno težavne je. Na za padu se je med Romani in Germani že udomačilo latinsko bogoslužje. A ob koncu 9. stoletja se v središču Evrope nenadno pojavi slovansko bogoslužje. Odkod ta nenadni pojav ?
Germani in Romani so bili že tako zvezani s krščansko latinsko kulturo, da so latinsko'bogoslužje že smatrali za svojo državno in narodno last. Krščanska vera ini latinsko bogoslužje jim je služilo za podjarmi jen je in polujče-
Kočevska pisma.
Dolga leta sem preživel na Kočevskem. spoznal vse sloje in stanove, prebil mnogo prijetnih uric. zanimam se še vedno za tamošnjc razmere, ter sem poučen o njih. Tudi na list "Gottscheer Bote" sem naročen. Prej sem ga bral 7 veseljem in zanimanjem, a odkai •s<> j« pojavila Jugoslavija na političnem obzorju ter postala dejstvi, je poslal "G. Ii." ves drugi: zagrizen, krivičen, hinavski, laže in zavija, Mnogokrat sem se čudil, da tamošnji sloven, razumniiki na vse to ne odgovorijo, le sem pa t je jc izšla kaka mala stvar v listih F n vendar bi bilo potrebno, na vse to odgovoriti stvarno in javno, da se pouči o tem slovenska, pa tudi kočevška javnost. Slovenska jav-
venske otroke in vse slovenske usmiljenke v "Marienheim" enostavno zapisal za Nemk^. Pripovedovali so, da so istotako šteti uslužbenci občine ter veliko slovenskih poslov. —In kako sedaj učitelji v Kočevju štejejo Slovence, ko delajo šolski kataster. Vprašajo učenca: ali boš hodil v nemško ali slovensko šolo? potem pa •nu dokažejo, koliko izgubi, če bo <ačel hoditi v slovensko šolo. Kajpada se otroci zvečine, tudi slovenskih starišev, oglase v nemško šolo. — Tiskar Pavliček je kot žitni komisar pobiral podpise proti Jugoslaviji z grožnjo, da bo vsak hudo kaznovan ,če bo izdal, koliko je Slovencev v tamošnjem okraju. — Slovenci v župniji Borovce so '»ili pod vplivom župnika, župana, učiteljice ter sosedov tako oplaše-ni, da se niso upali povedati r«".sni-*e. ("G. B." pa zahteva status quo ante do sklepa mirti; bi mu pač kazalo.) Tako se je štelo in se še šteje. — V Stari Cerkvi so učitelji našteli 20 otrok, v resniei jih je 60. (Imajo pač tam modernega Moloha, ki žre otroke.)
•Natančno štetje od Narodnega sveta v Kočevju izvedeno v mesecih avgust, septembei* in oktober 1918 jc podalo drugačne številke. V vseh kočevskih občinah je 20 tisoč 161 prebivalcev, Kočevcev 14,-' 669, 'Slovencev 5502 (27%). Teh 5502 Slovencev "G. B." z dne 4. decembra m. 1. enostavno zamolči ter imenuje Kočevje "eine voll-kommen geschlossene Siedlung." Pravi tudi par vrst pozneje: "Die schlichten Leute sloveniseher Nation. die da und dort bei uns auf dem Lande wohncn", s temi besedami odpravi čez 5000 Slovencev. Tako so Ivočevei svoj čas nalagali bivšega cesarja Karla, tako hočejo "G. B." nalagati Narodno vlado in javnost. Radovedni smo le, kako je v tem oziru nalagal "Narodno veče v Zagrebu" bivši kočevski poslanec grof Barbo, ki hoče s pomočjo frankovcev Kočevcev izpo-slovati avtonomijo
R'Vimo, da bi res dobili avtonomijo. Kaj bo s temi 5000 Sllovienci? Prof. Obergfoell bi rekel, počasi, se bodo asimilirali. Kako se jc vršila ta asimilacija (kako fjetna in nedolžna beseda), povemo prihodnjič enkrat. SHS. vlada je obljubila Kočevcem postavno varstvo manjšini, ali so Kočevci kdaj obljubili postavno varstvo Slovencem med seboj, katerih je po nekaterih občinah po 30, 40, <fla celo 70% v Dragi? Kaj bo s teijii? Ali
nosi ; Slovenci na Slovenskem le
pre rad i gledajo na kočevske Slo-1 naj še ti zahtevajo avtonoralijo? vence! z nekakim preziranjem, ne Pripomnimo še. da med onimi upoštevajo njih nasvetov in opo- U()00 Slovenci renegati niso šteti mi no vf, in vendar zasluži vsak Slo- tudi ne oni, ki so Ko^vd ^ y
venec, ki doli prebiva ali službuje tretjem rodu in ki so še v resnici posebno spostovanje ze zato, kerL!ovenHke krv[ In .koliko jih -vzlraja v teh nad vse zoprnih raz: L. se nlso u u kazati syo> ^ merah, m se vccje spostovanje, a- rodllosti, kel. si,er llimajo =mini
ko dela za Slovenstvo. Biti pravičen Slovencem in Kočevcem ter o-h ranit i povsod toliko zaupanja, da moreš: s pridom izpolnjevati svoje dolžnosti, to ni lahko. Tudi imajo kočevski Slovenci — vsaj zdi se mi — vse premalo zaslombe pri narodni vladi SHS. — Pouči naj se pa ludi kočevska javnost. "G. B." piše in piše misleč, saj nihče ne bo odgovoril na to v nemških listih, j Gotovo ne, ker ne bi odgovora sploh sprejeli ne; a Kočevci sedaj pridno bero "Slovenca" in "Slov. Narod", pa bodo tem potom slišali pojasnilo ter odgovor na vse to, s čimer jih zadnje čase pita "G. B." Če le malo premislim, mi je tudi razumljivo, zakaj se nobedeji tamošnjih Slovencev ne oglasi v kakem listu:.čutil bi kmalu surovo pest, nahujskane druha-li, ako bi zvedeli zanj. Kdor ne veruje, vprašaj gosp. dekana, kaj so njemu, domačinu, prizadejali leta
nimajo
pred sosedi. Tako je bilo štetje Narodnega sveta ; pa pri me:-jej ate štetje "avstrijskih" ter kočevskih organov. Ne, gospodje okrolg "G. B." ter drugi, ki k temu pomagate, to ni pravično in ne resplčno, čeprav ste bili naročeni na rajno "Resnico" ter ste jo preplavali za "G. B."
Prihodnjič kaj več o zaž< avtonomiji sami. Do tedaj pa vi, kočevski Slovenci ter vsi met ni ter pošteni Kočevarji.
" Slovenec'
eljeni zdra-pa-
Ameriški Slovenci! Delujmo za Jugoslovanski dobrodelni sklad!
Odpri sroe, odpri roke Otiraj bratovske solze, Sirotam olajšuj gorje!
Prispevajte in darujte kaj za Jugoslovanski dobrodelni sklad!
i
K. S. K#
Jednota
Finančno poročilo K. S. K. Jednote
za mesec Janur 1919.

Ustanovljeua v Jolietu, 111., dne 2. aprila 1894. Ink orpori rana v Jolietu, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898. GLAVNI URAD: JOLIET, tt.t. Telefon 1048.
od ustanovitve do 1. feb. 1919 skupna izplačana podpora
$1,598,397.43.
GLAVNI URADNIKI: edsednik: Paul Schneller, 6313 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. L. podpredsednik: Joseph Sitar, 607 N. Hickory St. H. podpredsednik: Math Jeriran, 321 Palm St., Pueblc, Colo. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway St., Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Francis J. Ažbc, 620—10 St., Waukegan, 111. Pooblaščenec: Ralph F. Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR: Josip Dunda, 704 North Raynor Ave., Joliet, 111. Martin Nemanich, 1900 W. 22 St., Chicago, 111. Math Kostainšek, 302 No. 3rd Ave. West; Virginia, Minm John Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. Frank Frančič, 311—2nd Ave., Milwaukee, Wis.
POROTNI ODBOR: Mihael J. Kraker, 614 E. 3rd St., Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 4413 Butler St.. Pittsburgh, Pa. Anton Gregorieh, 2112 W. 23rd St., Chicago, 111.
PRAVNI ODBOR: Anton Burgar, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Joseph Russ, G.j 17 Bonna Ave., N. E., Cleveland, Ohio. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo.
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. Telefon Canad 2487. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na* glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111., dopise, društvene vesti, razna naznanilr, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE, 1915 W. 22nd Place, Chicago, 111.
3.
4. 1 5.
7.
8. 10. 11. 12.
13.
14.
15.
16. 17. 20. 21.
URADNO NAZNANILO.
NAZNANILO ASESMENTA ŠT. 3—19, ZA MESEC MARC 1919.
Imena umrlih članov in članic.
(»337 MA12TA HODNIK, stara 24 let. članica društva sv. Roka št. 15, Allegheny, Pa., umrla H. januarja 1919. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovana za $1000.00. Pristopila k Jednoti 25. februarja 1915. R. 19.
12135 JOHN KOSTELNIK, star 52 let, član društva sv. Janeza Krst-uika št. 20, Ironwood, Mich., umrl 25. januarja 1919. Vzrok smrti: Padavica. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 28. -avgusta 1907. K. 40.
5057 FRANK PODMILŠKK, star 52 let, član društva sv. Vida št. 25, Cleveland, Ohio, umrl 14. januarja 1919. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti S. febr. 1903. R. 37.
7100 BERNARD SCHMALZ. star 50 let. član društva Jezus Dobri Pastir št. 32, Knumelaw, Wash., umrl 31. decembra 1918. Vzrok smrti: Influenea. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 8. avgusta 1904. R. 36.
15671 FRANK ROGINA. star 25 let, član dr. Marije Sedem Žalosti št. 50, Allegheny, Pa., umrl 28. novembra 1918. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 10. januarja 1910. R. lb*.
1 H9(> ANA DROBNIČ, stara 51 let, članica društva sv. Jožeta 56, Leadville, Colo., imirla 3. jan. 1919. Vzrok smrti: Influenea. Zavarovana za $1000.00. Pristopila k Jednoti 3. aprila 1902. R. 41.
7313 FRANK M AT J AN. star 58 let. član društva sv. Jožefa št. 57, Invin, Pa., umrl 18. januarja 1919. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 10. okt. 1904. R. 43.
6136 JOHN RRFLC, star 37 let, član društva sv. Janeza Kvangeli->t:i št. 65. Milwaukee. Wis., umrl 18. decembra 1918. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 5. oktobra 1903. R. 22.
1:5529 JOHN l\OH, star 44 let. član društva Vitezi sv. Martina št. 75. T,a Salle. 111., umrl 9. januarja 1919. Vzrok Smrti: Pljučnica. Zavarovan za $500.00. Pristppil k Jednoti 5. januarja 1909. R. 34.	' '> '
MARIJA VIDINA, stara 39 let, članica društva Marije Sedem Žalosti št. 81. Pittsburgh, Pa., umrla 6. februarja 1919. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovana za $500.00. Pristopila k Jedrn i i 9. junija 1911. R. 32.
IIHLKWY THMMAT, stara 38 let. članica društva Marije Sell', m Žalosti št. 81. Pittsburgh, Pa., umrla 24. januarja 1919. Vzrok smrt-h Pljučnica. Zavarovana za $1000.00. Pristopila k Jednoti 25. aprila 1915. R. 34.
PKTKR SKl'MK, star 48 let. član dr. sv. Jožefa št. 112, Bly, Miiui., umrl 28. januarja 1919. Vzrok smrti: Mrtvoudnost. Zavarovan za $lfM)0.0(). Pristopil k Jednoti 22. marca 1902. R. 32.
AMALIJA K KUJ lil AR, stara 35 Icf, članica društva Marije Pomagaj ši. 147, Rankin. Pa., umrla 23. januarja 1919. Vzrok smrt i: Porod. Zavarovana za $1000.00. Pristopila k Jednoti 10. maja 1914. R. 30.
21322 -II RIJ ANTOLIW star 24 let. član društva sv. Jožefa št. 148, Mridgfport. Conn., umrl 11. januarja 1919. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $500.00. Pristopil k Jednoti 19. decembra 1915. R. 21.
22169 IIJ.IA FI RL.YW star 25 let, član društva sv. Mihaela št. 152. So. Drcring, 111.. umrl 15. januarja 1919. Vzrok smrti: Srčna bolezen. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 16. februarja 1917. R. 23.
4? »69
6119
'(>182
•">'»41
Imena poškodovanih in operiranih članov in članic.
I« >ŽEFA\- SINTIC. članica društva Marije Pomagaj štev. 78, Chicago. III., operirana 3. januarja 1919. Opravičena do podpore $50.00.
KATARINA GRM rORICH, članica društva Marije Pomagaj št. 78. Chicago, 111., operirana 19. januarja 1919. Opravičena do podpore $50.00.
11702 ANTON GRL. -lan društva sv. Treh Kraljev št. 98, Rockdale. III., operiran 24. januarja 1919. Opravičen do podpore $50.00. FRANCA SETNIKAR, članica društva Kraljice Majnika št. 157. Sheboygan. Wis., operirana 14. januarja 1919. Opravičena do podpore $50.00.
JOSIP ZALAR, glavni tajnik.
Glavni u ad K. S. K. J., 21. febr! 19-19.
rsni
Mladinski oddelek.
Številka smrtnega slučaja 57.	i
2392 FAN K STEPEC. sjtar 9 let. 1 mesec in 29 dni, član društva sv. i >o v r en c a št. 63, Cleveland. Ohio, umrl 25. januarja 1919. Vzrok jmrti: Pljučnica. Pristopil v Mladinski oddelek 29. aprila 1917. Opravičen do $100.00 za pogrebne stro-ske, kateia vsota je bila nok. starišem nakazana 21. februarja 1919.
JOSIP ZALAR, glavni tajnik.
Glavni urad K. S. K. J., 21. febr. 1919.
2	4.......
2	5.......
2	9.......
3	0.......
32.......
33.......
3*.......
39.......
40?......
41.*.....
4	2.......
4	3.......
4	4.......
4."».......
40.......
47.......
4	9.......
5	0.......
5	1.......
5	2.......
5	3.......
5	4.......
5	5.......
55.......
50.......
5	7.......
5	8.......
5	9.......
6	0........
01.......
02.......
6	3.......
6	4.....
«5.......
67.......
6	9.......
7	0.......
71.......
7	2.......
7	3.......
7	4.....
7	5........
77.......
7 8.......
79.......
SO.......
81.......
S3.......
8	4........
8	5........
86. .......
87........
,88........
8	9........
9	0........
9	1........
9	2........
9	3........
9	4........
9	5........
9	7........
9	8........
100...i____
101........
10	3........
10	4........
10	5........
108........
109........
110. .......
lil________
112........
113........
1 114........
115........
118........
11	9........
12	0........
121........
122........
12	3........
12	4........
126........
12	7........
12	8........
129........
130. . •......
131........
1.-52........
13	3........
13	4........
13	5........
13	6........
13	9........
HO........
14	3........
14	4........
14	5........
14	0........
147........
14«........
J 50........
351........
15	2........
15	3........
15	4........
15	6........
15	7.........
15	8.........
15	9.........
16	0........
161........
162........
16	3........
16	4......
16	5.........
16	6.........
167.........
|
■i
Prejeli na redim um it. 1-19 se mesec jan. __1919__
$ 342.54 568.81
210.84 141.44
. 208.37 642.58 164.40 26.66
98.09 386.73
82.64 280.06 227.49 198.20
32.10 70.88 89.82 73.73 12.69
639.33
458.56
457.85
92.72 220.79 128.53
30.28 164.: V) 140.09 190.77 213.24 334.81 79.19 57.34 159.51
90.73
408.94
84.09 90.99
286.96 97.85 127.79 131.77 ' 253.84
145.11 105.2-1 2!» 1.34
75.10
237.34 36.41
254.91
143.12 202.75
82.14 33.63 152,93 27.93 123.05 77.46
79.65 80.03
262.08 385.88
108.57 238.42 232 27
6L.TJ 64.32 69.85 69.03 169.04 67.53 197.65 30.97 217.01
101.95 218.65
49.13 104.14 66.30 101.63

Preostanek 1. jan. ..
Plačanega od društev
Ob rest t...........
Najemnina........
__^Z
Smrtnina
plačali
Tp^ran

podp.
900.00
28.0* j
77 «•>
77.61 120. SO
88.56 72.73
142.24 51.06
100.9} 4S*f 141.15 90.63
45.39 120.01
38.24
54.22 186.30
51.62 48.12 85.58
6.63
37.23 113.53
60.77
21.42 8.33
208.95 90.18
39.78
43.79
97.63 53.45 46.37 46.17
155.95 57.60 127.18
76.40 04.60
70.43 40.29
128.25 83.14 23.12
105.68 65.2/ 22.39 9.44 40.28 28.71 240.57 125.38 50.28 29.73 53.62 16..>U
i!::
II. ii.
I!. I!. II.
800.00 11
900.00
800.00
1000.00
800.00
3200.00
900.00
6U.00

350.00
900.00
* 10.550.00 j.. .......S . .1:00.00
......................$194,582.55
Prejemki tekom januarja 1919.
. .$17,784.77 342.50 76.50
18,203.77
$512,786.32
Izdatki:
Plačana poxmrtnina . . . ..............................$10.550.00
Plačana bolnice iKxIpoia................................60.00
Upravni stroiki...................................... 3.157.62 13,767.62
Preostanek 31. jan. 1919
Joliet, 111., 10. febr. 1919 J_
..............$499.018.70
Jcsip Zalar, gl. tajnik.
Iz urada duhovnega vodje K. S. K. Jednote.
S prvo postno nedeljo, t. j. 9. marca, se pričenja doba velikonočne spovedi ter se zaključi z nedeljo Presv. Trojice dne 15. junija. V tem času mora vsak praktičen katoličan opraviti svojo versko dolžnost, t. j. iti k sv. spovedi in
prejeti sv. obhajilo. Kdor tega ne stori, se nc more smatrati praktičnim katoličanom.
Vsakemu članu K. S. K. Jednote so njena pravila znana, ali bi vsaj znana morala biti. Vsakdo ve, da h K. S. K. Jednoti zamorejo spadati samo praktični katoličani. Kdor ne opravi svoje velikonočne dolžnosti ni praktičen katoličan. Torej ne more biti član naše Jednote. To so Jedno-tina pravila in po teh Jednotinih pravilih se hočemo strogo ravnati.
Obračam se torej vljudno na cenjeno članstvo K. S. K. Jednote, ter Vas prosim, da se blagovolite ravnati točno po pravilih K. S. K. Jednote. Vsakdo ve, da mora iti k spovedi in o velikonočnem času prejeti sv. Rešnje Telo. A dragi mi sobratje in sosestre, ko pišem te vrstice trepeta mi roka, ko mislim na nekatere izmed naših rojakov, ki so tako nizko, ki so tako globoko padli, da jim ni sveta najsvetejša stvar. Gredo k spovedi, gredo k sv. obhajilu; a to samo radi tega, da prejmejo listek. Njihovo življenje pozneje je isto, ako ne slabše nego popreje. Je-li to dostojno poštenega človeka? Je-li to delo praktičnega katoličana? Ne. to ni praktičen katoličan. Tak človek tudi ne more biti član naše slavne K. S. K. Jednote. Šel je k sv. Zakramentom, ne z namenom, da zadobi odpuščanje nad svojimi grehi, ter da poboljša svoje življenje, ampak samo radi tega, da je dobil listek. Tak človek ne more imeti spoštovanja do samega sebe, ker ve, da je hinavec. Nekaj takih se je urinilo tudi v našo K. S. K. Jednoto. Takim bodi enkrat za vselej rečeno, da je minul čas, da bi se oni še nadalje norčevali iz naših verskih stvari. Ako nočejo živeti, kakor se praktičnemu katoličanu spodobi živeti, tedaj zanje tudi ni več prostora v naši K. S. K. Jednoti, Zahtevalo se bode torej strogo od vsakega člana K. S. K. Jednote, da se pravočasno izkaže s spovednim listkom in to če tudi je član na potnem listu. Je par takih krajev, kjer je članom nemogoče iti k Zakramentom, radi tega, ker ne znajo angleškega jezika, našega duhovnika pa ni v bližini. Na te slučaje, ki so pa jako redki, se bo oziralo. V mestih pa, kjer imajo svojega duhovnika ali bi si ga lahko omislili, ni nobenega izgovora. In kdor se ne izkaže, bo iz Jednote suspenza n. Vsakdo ve, da se bo zahtevalo in da se bo postopale po pravilih. Naj se torej nihče ne izgovarja, da tega ni vedel ali zakaj, da se popreje ni tako strogo postopalo. Kadar se tata ujame, takrat se ga tudi kaznuje.
Prosim vas torej še enkrat cenjeni sobratje in sosestre, spolnite to svojo dolžnost rade volje in izkažite se pri svojem društvenem tajniku pravočasno s svojim spovednim listkom. Kakor hitro ste dobili listek, izročite ga tajniku, da ga mogoče ne izgubite in da ne boste imeli pozneje sitnosti. Ne pustite, da bi moral vaš tajnik za vami hoditi in vas prositi za listek. Ne, to ni njegovo delo. Lansko leto sem v resnici občudoval nekatere tajnike. Koliko so se trudili, da so dobili od članstva listke. Marsikoga, katerega danes že krije črna zemlja, so oni s svojim naporom in trudom rešili, da ni bil vržen iz Jednote. So-li želi zahvalo od članstva? A po vsi pravici vsa čast takim možem, takim tajnikom. Dolžnost me veže, da se tu na tem mestu javno zahvalim vsem tajnikom, z jako malimi izjemami, za veliki trud, ki so ga imeli pri svojem vestnem in natančnem poročanju na moj urad o verskem položaju članstva K. S. K. Jednote. Z veseljem in trdnim zaupanjem pričakujem tudi v bodoče vašo naklonjenost in vestna poročila.
Rekel sem, da za take, ki nočejo živeti, kakor jih uči sv. mati CerkevJ ni prostora pri naši Jednoti, v toliko bolj pa je prostor pri nji za vse praktične katoličane. Dolžnost slednjega dobrega člana K. S. K. Jednote je, delovati na to, da se čim več mogoče članov vpiše v Jednoto. Imamo še dosti dobrih mož, žena, deklet in fantov, ki še niso pri naši Jednoti. Še jih ni dobil sovražnik v svoje roke. Možje, katoličani, bomo li mirno stali in gledali, da tudi te dobi brezverstvo v svoje kremplje? Ne, kaj ne, da ne, cenjeno članstvo K. S. K. Jednote. Vsak katoliški mož, vsaka katoliška žena, vsak katoliški fant, vsako katoliško dekle in vsi otroci naših katoliških starišev, ki žive v Zedinjenih državah naj spadajo k ognjišču naše dične K. S. K. Jednote. Za katoličana je prostor pri katoliški Jednoti, in nikjer drugje. Sklenimo torej, sedaj ob petindvajsetletnici K. S. K. Jednote delovati na to, da pridobimo slednjega Slovenca, praktičnega katoličana za našo Jednoto.
S ponosom lahko zremo nazaj skozi petindvajset let. Koliko je naša Jednota dobrega storila v tem času, bodi si tukaj ali v starem kraju, bodisi v verskem ali gmotnem oziru. Vzemite v roko Jednotina pravila in ondi pod členom drugim čitajte namen, katerega si je ona začrtala takoj pri svoji vstanovitvi delovati: Vse za vero, dom in narod. Zvesta je bila ona vedno svojim načelom. Niso ji bila pota vedno z rožicami posuta. Prestala je marsikateri vihar. A najhujši udarec zadela ji je kriza lanskega leta. Da prebolimo ta udarec bil je članstvu naložen poseben asesment, da se njeno financijelno stanje zopet postavi na trdno podlago. Kakor je Jednota vedno bila zvesta svojim načelom, bodimo ji zvesti tudi mi. Idimo hrabro in brez strahu na delo sedaj ob njeni petindvajsetletnici in doka-žimo, da še ni izmrl med slovenskim narodom v Ameriki oni duh, ki je preveval ustanovitelje K. S. K. Jednote. Naše geslo bodi: Vsi kajtoliški Slovenci v K. S. K. Jednoto!
Z bratskim pozdravom na vse članstvo K. S. K. Jednote	ostajam Vaš
REV. FRANCIS J. AŽBE, duhovni vodja K. S. K. Jednote.
Waukegan, 111., 20. svečana 1919.
Sedež: Cleveland, Oblo.
Inkorporirana v državi Ohio.
Glavni urad: 1052 Bast 62nd St., Cleveland, Ohio.
Pristopnina $1.00.
I. ZAPISNIK seje isvrSevalnega odbora 'SNZ." v mesecu januarju 1919.
.	.-I
GLASIT/O K. &
A 1919.
^	V Cbicagi je i
mel velik uspeh. Ravno tako v Aurora, ki se je tar.i ustanovila nova podružnica. La Salle je tudi v * vrsti zavednih naselbin, ki st zanima za 8NZ. Wau-kegan in 8heboygaii »ta pa preveč rdeča.
Skupo delo! — Ker je svoje čase na zaj pisalo časopisje nasprotne stranko, >te je fJBZ. adružMo a Narodueni Večem v Washington u ni pa povedalo, la Ju-goslovamsko Narodno v eče obstoji iz treh organizacij in sicer: Srbska Narodna Obrana, Hrvatski Savez in SIX)
Predsednik br. Paul	I VENSKA NARODNA ZVEZA, ker »e
n sejo ob navadnem času. 1 oživlja taj-	„ ______A-
nika. da pročita imena uradnikov.
Pri seji so navzoči: Paul Schneller, Frank Hudovernik, Louis Žužek, Josip Faletič Anton Grdina, Frank Drašler in Helena Žlindra. Ostali odborniki so !»e opravičili, da jim ni mogoče prisostvovati pri seji.
Cita se zapisnik seje z dne 30. decembra 1918 in se odobri kot je bil čitan. Dopisi:—
Willard, Wis. Tajnik podružnice SNZ. pošilja Hvot> denarja za "The American Jugoslav Relief", katero so darovali njih požrtvovalni člani. Hvala Vam!
Indianapolis, Ind. Rojak g. Louis Rudman, ki je ob jednem član druStva Sv. Jožefa, št. 45. J. 8. K. J. prosi za informacije za ustanovitev podružnice 8NZ. v kateri vidijo edino pomoč za pomagati trpečemu narodu (loma. Tajnik poroča, »la je vse potrebno pisal in odposlal vse brošure, tiskovine in drugo potrebno pri tem
Chisholm. Minn
10 razivlclo s strani SNZ., «Va SRZ. Vlcb noč* omeniti 81ov. N*r. Zveze; in drugič so prelomili že dve točki, je izvrševalci o.tbof ikleuil, da dotlžna pogodba oil strani 8NZ. prekliče. Vi bodite sami, mi pa sami za sebe.
Novi člani: Geo. Liaate, John 21o?ar. John Cerlat,*Anton Cvelbar, Josip Bra-te, John Hodnik, Fnan.k Hmlnik, Joh i Sterle, ^ohn Hochevar, Mike Anko, John Kožar. Math Grahek, Frank Gou-ze, Luka Kovacevich, PauKna Klun, Antonija Gorenc, Josip Kocjan .Jakob Fajifar, John Vene, Jakob Bartoncelj, Ana Noraik, John Novak, Josip Jakoš. Josip Fajfar. John Križaj, Frartk Jam-nik, Anton Krajnc, Frank Gorenc, Marija Burgar, Ivanka Klun. Frank Sivo-kar, Rudolf Cerkvrniik. Frank Kotno tar, Frank Kuhar, Frances Mivc.
FINANC Ar Narodni davek 8. N. Z. članarina itd.:
Resit St. >61 do 535. Frank Beg...........
5. november 1918, roj stni dan Jugoslavije.
VELIKE MANIFESTACIJE V ✓ LJUBLJANI.
(Iz Slovenes 8. nov. 1D18.)
.^ifS"''« Angela B?g ^.'.V::!!!!!! ijorčič, št. 13. SNZ. po N jj 6
8NZ. Simon Gregor«	t w
šilja imenik novo izvoljenega odbora ^Ij^u Faletič........
leto 1919 in ob jednem kakor vsaki me-	Kregar.......
sec večjo svoto za^^davek ^NZ jivan Zonnan......
jednem poročajo, .la bodo v kratkem Dr j M Heliškur . V!
času razvili uovo Jugoslovansko zasta	_ f^vete
vo. živel Chisholm!	4,,tn„ Pin^cki.......
New York, N. Y. Podružnica "Iliri-	.......
ja" št. 23. SNZ. Pr-jšni tajnik pošilja ££	tSv^bo^a; imenik novega odbora in imena noviB j^j- Bra.te
članov /ic>.	\\»ton OwUmt
San Francisco Cal ™ru^ea	: C^ .
venska Svoboda st. 26.	Frane«. Brit. .......
i men i k novega odbora in ob jednem ček
zu narodni da\ek, katerega redno vsak Karl^ PafkLš........
^A^lT-Tajnik novo ustanov-	f>«ak Chan-pa i:::
Ijene Pružnne "SOČA" št. 31. poši-	™
Ija imenik odbora, kakor tudi imena no- '- o ,\ '	......
vo pristoplih članov in članic. Zalite	R- ^afpmcb
vajo nadalje podrobne informacije za	J^«.......
podružnico in dru»e stvari ki se rabijo	.........
uri poslovanju podnižuic. Poslalo »e jim i*™1 " V. .........
o zahtevali. Naselbina Aurora JJ*er Staudobar.....
j redna naselbina in je prisko-	;vlar> la,,1Z ' * ______- .1« ,.„, J.n.nvr	Luka Trhlen ........
pri p vse. Kar so 111. je nap
Jcs. M. Britc
SNZ. ie že veliko pomagala in sedaj .	■
ima veliko nalogo na sebi. da pomaga	* 1
The American Jugoslav Reliefu, da bo ."S ' : ' več denarja nabral za naše trpeče re- Jai»kw Klisuneh veže v stari domovini.	j "T?6 MlaaaT . .,
Chicago. Ill Podružnica " YVoodrow Mnjr Kraur .
^^^^^^^yjoihn Hodnik
Wilson", št. 7. SNZ., ki iuia ime naj-
plemenitnega moža na svetu za male na- | ^ raji k Ilo<l n ik rode samo na sebi umevno, je tudi po- ,,	1
John Hočevar Arko .
dru/.nica na svojem mestu. V mestu, ker izhaja najhujše sovraštvo proti SNZ.,! J*, stoji ta podružnica trdno in pomaga na- J''i>h,j ši stvari neustrašeno naprej za cilj, ka- ' ^ at terega ima SN/'. na svojem programu za f J" ra ^ '' Samoodlo'evanje narod« ' \
Dalje pošiljajo inn"nik novo izvalje-
nihek . . ............
Gouze................
Luka Kovacevich............
Paulina Klun . . ..............
,,, _ra "edbora. Nadalje se zahvaljujejo |	Martttrvich............
i/vrševalncmu oilboru, «la ie po^!al tja ( j,raai, „ra:1* ' ............
g. Žu/eka, da jim je vse potrebno raz-l^118™1 Retelj ..............
iožil in povedal kaj imamo sedaj	Kremesee ............:.
dnevnem redu. Ob jednem pošiljajo ve- l-'obn Kumar............... .
čjo svoto denarja za narodni davek ! 'v»n Zupan..............
SNZ., katerega njih člani plačujejo re- Anton Male«ich ..........
dno vsak	1 Joh»> Koemach...............
Lorain. Ohio. Rojak .John Bruss, y»o Math Maresich..............
roča o tamojšui naselbini da so se tam Anton Gregoruh.............
združili SNZ. in SKZ., da bo«lo skup«no Mike Tursieh . . -----v.......
delovali za bedne v starem kraju, ter j J«op Beribak . . ..........
vprašujejo nato, kaj SNZ. misli o tem Josip Arch ..................
korakuf SN?. pozdravlja / veseljem taj-fohn Verbičar.............
korak. Ampak smola je ta, da se niste Rev. Anton 6ojar............
tega držali. J. B. je pristaš SRZ.	j John Judnich ..............
Medway, Oldo. Clan SNZ. Anton Pi- Frank Gril..................
neeki pošilja $3.00 za Narodni davek ' Ivtui Gottlib . . ..............
SNZ. Hvala!	^ Ivan Kušar.................
New York. N. Y. List "Sloga", ki se- l,o<l. W. Wiksen. »t. 7..........
daj izhaja v New Yorku, N. Y. poši- Louia l^aeak.................
Ija več iztisov, da se razpošljejo po A-1I^oui« Virant . . ..............
meriki za našo agitacijo. Listi so brez- ; Marija Burgar..............
plačno, za Sar se uredništvu "Sloge" | Ivanka Klun................
najtopleje zahvaljujemo.	Frrmk Seljak................
Charleroi. Pa. član Geo Lisae pošilja Ant«i O^ovnik..............
$0.00 za Narodni davek 8NZ. Hvala! f/"tlan.<! ™ Sv,w ' • ••.....
. . ...	. , .	Antomm Crorenc..............
Cleveland, Ohio. Cleveland America- |	j^orjan
nizat ion Committee of the Mayors Ad- ; Jf)]<ob Ka-far "[ ;; ;; visory War Committee, City Hall, fyenc ]>ošilja brošuro za vzorec "^be Jugo-| ' slavs of Cleveland". Cena brošurici je, 10c. Brošurico je spisala ga. Kleonor Ledbetter. Namen brošurico je, da |»ri-dejo Jugoslovani bolj v poŠte v pri A-merikancih. Pošiljajo tudi dva "cut-a" (klišeja) dveh Jugoslovanskih slik, ki jih računajo $-.00 ter prosijo, da jih naj Zveza vzame. Sklenilo se je na to, tla se ^ klišeja plačrita in naroči se 100 brošuric,'	Sivokar
katere se potem razpošlje na naše de- J Jern • Verbič lujoče podiužnice. .	I
Washington, D. C. Jugoslovanski Na rodni Svet'pošilja pobotnieo o prejetih $100.00 za uašo propagando. [
La Salle. 111. Podružnica "Jugoslavija" št. 0. SNZ. pošilja večjo svoto denarja za članarino in narodni davek, katerega so nje člani plačali v blagajno. Ob je* In eni poroča imena no'ih članov in da so izgubili iz svoje srede dva člana, ki sta umrla: Mihael 1'rba nič, in Jakob Juvančič. Naročajo tudi veliko sliko od I. V. Zbora.
Chicago, 111. G. Ivan Zupan, urednik glasila K. S. K. J. pošilja več pisem Dr. Korošca iin poslanic, katere so bile po natisnjena v Glasilu. Hvala Vam! Pričakuje v k rs tkem, da dobimo tudi slike od našega jugoslovanskega predsednika dr. Anton Korošca, ki so sedaj v delu. Več povemo pozneje!
Denar namenjen za dijake v švici je pri del nazaj1 — Kakor je vsem zastopnikom, ki so bili ua 1. Vsesl. Zboru nav-zoči* smo takrat nabrali nekaj za te dijake. Poslali smo denar tja in Amerika je prepovedala vsako pošiljatev denarja v ftvico, ker se je bala. da pride denar v roke avstrijskih ali nemških vohunov, katerih je bilo v ftvlei kot listja. Ta denar se je sedaj določil za narodni davek SNZ. Toliko vsem na znanje, kateri so v ta namen daro-veli.
New York. N. Y. Glavni odbor The American Jugoslav Relief pošilja bule-tin št. 1 in 2. Oba se vzameta na zna-
' Jakob Bartoncelj I Ana Novaik .... John Novak . . Josip .Taikoš . . i Josip Fajfar . . j John Križaj .... ! Franfk Jarmvik . . ! Anton Krajnc . Frank G ore ne . .
Skupaj................
Stroški:
Chk.:
53. J n go. Narodni Svet "S.
N. z." . . . .:.....i..
The Burrows Br. Co. za pe-
pir itd...................
Za liste " Skxvenija ".....
The American Red Crow ela-aarina 1919 . . ..........
Brzojavi:................
Jug. N. Svet, Louis Viraat
1.00 1.00 1.00 1.01* (3.00 5.00 25.00 25.00 3.00 4.00 6.00 1.00 .30 1.00 1.00 1.00 1.00
.50 1.00 2.00 .50 .50 .50 .50 ,50 .50 .50 .50 .50 1.00 1.00 1.00 2.50 2.50 | 2.00 j 2.00 ; l.PO 1.00 1.00 1 1.00 1 1.00 1.00 i .75 .2 ) ! 1.00 | .25
.35 1.50 : .75| .50 ,
t .7;> i .75 i 1.00 ! .75 i .50 i
.25; 1.00 ! 5.50 i 1.00 25.00 1.00 1.00 1.00 1.00 . »kS.71 1.25 . T.25 1.25 1.25 . 1.25 1.25 1.25 1.25 1.25 1.25 1.25 .1.25 1.25 1.25 1.00
. $214.01
(Konec.)
Govcr dr. Karla Trillerja.
V iuietiu" deželnega odbora in dežele Kranjske je govoril nato namestnik deželnega • glavarja! dr. Karel Triller.
Narod f Bratje in sestre! N<&\ hribih žari — na planinah se delp beli dan! Oni beli dan svchotlc. ki ga je pričakoval naš narod neskončno dolga letta v težke verige vkovaji, s trepetom v srcu, toda s skalnatim zaupanjem v duši. Nikdar niso obupali v teli strašnih, temnih časih poklicani'glasniki slovenske du£e. Nikdar ne. od Vodnika in Prešerna, do Jenka, Aškerca in Gregoriča, da najmlajših oznanjevalcev naše svobode. Vsiikdar so tolažili in bodrili naš rod, da Ilirija vstaja, da največ sveta otrokom sliši Slave, kje bomo našli pot, kjer nje sinovi s prosti volijo vero in posta* ve in da "ko v čmi jaz gomili bom počival in zelen mah poraste nad menoj — veselih časov srečo bo užival, imel (bo jasne dneve narod moj". In danes je napočil po predolgi pepelniei tudi tisi i vstajenja dan, "ko gremo naprej mi strelci in plamen gre pred nami skoz noč. kot Bog pred Izra-clci."
Proroškc sanje teh naših glasnikov izza treh rodov so danes realno dopstvo in zato blagor o-nim izmed njih, ki jih že -davno krije mehka in hvaležna jugoslo-vaska zemlja. Njihovi duhovi v trenotku nevidno plavajo nad nami in nas blagoslavljajo. Blagor pa tudi onim, ki so bili njihovi najvernejši učenci pa jim ni bilo sojeno, da bi ibili doživeli današnji jasni dan svobodo. In v tem smislu veljaj s tega mosta izpred te hiše na.Šlspomin predvsem pre-odličncmu zidarju svobodne .ru-goslavije dr. E. J. Kreku. Slava njegovemu spominu! Nič manjša slava pa tudi spominu onih itiso-čero jugoslovanskih junakov, ki so pretili v teh zadnjih strašnih štirih letih svojo srčno kri na tem ali onem bojišču, na tej ali oni strani, kajti iz vse te skupne krvi se je rodila svobodna Jugoslavija. In tudi iz one, ki se je prenehala pretakati po žilah na vislicah ali drugih mor išči h. Iskreno hvaležen spomin lijim vsem!
.$100.00
54.
55.
56.
57.
58.
10
0.30 IM ;
2.00 5.25 25.00
New York, N. Y. Prošnja Jugoslav Information Bureau se zavrže, ker preveč diši po SRZ. Mi imamo za podpirati Jugoslovanski Narodni Svet-in Jugoslovanski Press Bureau.
Računi: Predložijo se računi za iz-plačitev. Glej raču-n.
Porodilo zastopnika br. Louis £uika.
_Ker je videl izvrševalni odbor veliko
potrebo, da se posije v Chicago in njeno r>kolico agitator ja,da 1k> povedal razmere, katere dar.es stojijo v Ameriki in doma je br. žužek obiskal sledeče naselbine: Chicago, La Salle, Aurora, VVa-
Skupaj............... $146.53
Zaključeik seje ob 11:00 zvečer * Paul Schneller, pred«.
Fr. Hudovernik, tajnik.
LEPA NAŠA DOMOVINA.
Od jugoslovanskih škofov za cerkev odobreno besedilo.
Lepa naša domovina. O j junaška zemlja mila. Stare slave dedov i na. Da bi vsikdar častna bila! .Mila. kako srnam* slavna. Mila si nam ti edina. Mila. koder si nam ravna, Mila, koder si planina!
Blagoslov naj se razliva
V	tvojih poljih in lesovih. Bog ljubljeni naj prebiva
V	tvojih selili in dotmovih.
V	božjem dihu, v božjem varstvu Tvoja ladja varno plava
Mir s tei>oj po vsem vladarstvu! Tvojim sinom večna slava!.
In s tem iskrenim izrazom hvaležnosti vzemimo slovo od preteklosti, nad vse žalostne. Od danes vnaprej naj bodo uprti vsi naši pogledi v bodočnoMt. Vsi in vsaik izmed nas naj stremi za tem, da prestopimo prag svobode kot zrel in discipliniran, kot kulturen narod. Brez nasilstva. brez malenkostne maščevalnosti. Z neoma-deževanimi in ncokrvavljenimi rokami dvigajmo prapor naše svobode. Tako da bo bodoči zgo-dovinopisesec te velike dobe smel m zamogel zapisati na eelo svoje knjige, posnemajoč svojega1 vcVf likega prednika Plinija geslo:
Haec est Jugoslavija!
Bogu ostani mila in draga, lepa naša jugoslovanska domovina!
(Odobravanje in pritrjevanje).
Govor vojaškega zastopnika.
Bratje in sestre svobodne države jugoslovanske! Tudi za nas. kar nas veže težka dolžnost, je pri šel čas, da damo duška čustvom, ki so jih polna naša srca in naše duše. Mi, ki smo morali mnogo profit a ti. ki smo morali marsikaj udušiti, ki smo morali /lasti udu-šiti vsako najuianjo našo željo po zlati svobodni Jugoslaviji, mi dar.es svečano prisegamo, da hočemo preliti svojo kri za svobodno državo in da hočemo ostati svobodni Jugoslaviji zvesti do groba. (Viharno odobravanje in "Živijo"— klici).
Med tem govorom dr. Rosto-harja, ki potegne sabljo na ibal-konu v znak prisege, da se ne bodo naši vojaki več bojevali za tujce, ampak samo za lastno domovino, potegnejo častniki in vojaki sablje ter bodala in priseza-jo svobodo jugoslovanski domovini. Navdušenje množic nepopisno. Gromki "Živijo" — klicev noče biti konca. Med množico gre vihar kakor veliki val; vsakdo ve da prehajamo iz stare Avstrije v Jugoslavijo.
Zastopnik soc.—dem. stranke ' Kopač.
Spoštovani someščani, prijatelji in prijateljice! Iskreno vas pozdravljam, kot zastopnik Jug:j-dovanske socialnodemokratične stramke. ki se je pridružila, celokupnemu narodu, kar je čisto ob-sebi umevno. Socialna demokracija stopi danes ujedinjena s tro-imenskim narodom in upam. da bo v bodoče socialnodemokrati-Čna stranka v tem novem zjedi-n jen ju narodom lahko velik ''a-ktor in da bo v tem narodu za-st< pana demokratična ideja, za-zdaj. Prijatelji in navzoči, ne sn-mo Ljubljana, ampak tudi širši krogi naše domovine Julijo danes to potrrbo, )vliti z demokratično idejo je prepojeno danes prebivalstvo v zadnji gorski koči, in zadnji otrok, ki spregovori danes besedo, govori o narodnem uje-dinjenju. Nihče izmed nas ni pri-"•a ko val. da nam bo tako hitro zasijala zlata svoboda. Doživeli smo to hitrejše, kakor smo priča kova i. Prišel jc čas, ko na j spregovori v državnem zboru in v vseli drugih zakonodajnih j z as topili poleg drugih razredov svojo besedo tudi en razred, razred, ki največ trpi. to je delavski razred. Izjavljam, da ibomo mi socialni deniokratje takrat storili svojo dolžno«! napram drugim slojem, ako jo bouo storili tudi drugi sloji napram nam. Globoko sem prepričan, da ne-bo bodoči državi zadnja, ampak prva. Če bi pa drugi stanovi pozabili demokratična načela, potem bo jugoslovanska demokracija vzbudila svoje silo in bo šla naprej svojo pot, katero si je začrtala. Mi 'smo danes edini v eni želji in enem prepričanju, da bodo v bodoči državi vladala druga načela, kakor vcentra lističu i državi — Avstriji, ki leži danes pred nami kakor strohujen kada-ver Narodi so štrli pot, po kateri je prišlo tako daleč, da m> liuj-skali in izigravali narod proti na-odu. In kdo jc pri tem največ trpel! To so bili Slovenci, in v pr-vi vrsi i delavstvo. V vseh krajih je gospodovala tujčeva peta, ki nak jc tepla po zobeh, o čemer vedo povedati največ železničarji.
Cenjeni navzoči"! I pam. da bo-mč> v bodoče vsi edini, da bodo pkHle vso tiste stroge, razlike niMr posameznimi sloji in da bo \se življenje v naši državi kar najbolj demokratično in da bo vtoda.lo skupno delovanje vseh slojev,
Cenjeni navzoči! Vpam, da bo-zrel narod, ki je vreden svobode. ki smo jo danes dosegli. Nastopajmo mirno in dostojno, ne povzročajmo nikakih ra.buikj kajti s tem bomo dokazali, da znamo cenili svojo svobodo.
Pozdravljam vas še enkrat in vas zagotavljam, da bo jugoslovanska socialno - demokratična sfranlka vodno podpirala strme-IjCnja vseli in delovanju vseh slojev, ki naj zajamčijo svobodo in
prostost. (Živahni živijo---klici
in odobravanje.)
Govor ljubljanskega župana.
V imenu mestne občine ljubljanske jo govoril ljubljanski župan dr. Iv. Tavčar-
Sonieščaiike! Sonucščani!
Po temnili časih zasijalo nam je solnce na jasnem nebu! Doživeli smo čase, na katere tje mislil naš nebeški Prešeren, *ko je pel. da se bodo Slovencem vremena razjasnila! Vremena so se nam razjasnila in jasno ne'bo je zvabilo dilnes našo belo Ljubljano na pjan, da mirno, dostojno, pa tudi najsi o vesne j.še poveličuje dan kakor ga Jugoslovansi vo dosedaj še nikdar doživelo ni!
Česa se nam jc najprej spominjati pri tej slavnosti?
• Spominjati se nam je predvsem naše mlade, naše prelju'blj^ne Jugoslavije! Kakor zmagonosna boginja skočila je iz glave umirajoči Avstriji in danes stoji pred našimi očmi v polnem svojem blesku. v polnem svojem orožju, tako da je nepremagljiva in najsi >e je komaj rodila. Dosegli smo svojo lastno državo, v kateri bodo združeni Jugoslovani kol en sam narod v taki trdni zvezi, da jc nobena peklenska moč ne bo mogla razkrojiti, amontojna. ujedinjena, demokratična Jugoslavija, zgrajena na temelju enotnosti. svobodo, na temelju pravičnosti in solidarnosti, je gotova in mi se .ii pri tej priliki klanjamo tei ji prisegamo zvestobo in ljubezen !
In sedaj se nam je spominjati .tistih, ki so 'bili naši otroci, naši
bratje, in ki so na ^bojiščih pustili
svoje mlado življenje, tlako da dostikrat ne vemo, kje počivajo njihovo blagoslovljene kosti. Vzeti
so bili vsi našim ljubečim srcem in še sedaj teka zanje naše solze! Danes, prijatelji, pa vemo, da vsa ta jugoslovan-ska kri ni bila prelita brez sadu, danes vemo, da jc ta kri bila pravzaprav prelita za našo Jugoslavijo in da lc-ta, ko vstaja, ne sme nikdar pozabiti na gro'bove teh svojih junakov!
Tik teh junakov spominjati so nam jc š? mučenikov, ki so na brezštevilnih vislicah končali svoje življenje, ker so zaslepljeni kregi imeli nespametno misel, da se bo Jugoslavija zatrla, če se 'bodo njeni sinovi metali v ječe vlačili na vislice, nabadali na bajonete in streljali na moriščih. Jaz opuščam vsake pritožbe, samo toliko rečem, da solnce vzhajajoče suverene naše države obseva .s ti-Kto ljubeznijo, s katero obseva jugoslovanske pokrajine, tudi vislice. na katerih je umrlo toliko dobrih naših sinov. Teh mučenikov naša Jugoslavija, ki bo sicer zgrajena na temelju človekoljubja, ne bo mogla pozabiti in umestno je. da se jih danes prav živo
spominjamo!
Spominjati pa se moramo s hvaležnostjo tudi tistih množic našega revnega ljudstva, ki so v teku vojne stradale in prezebale in komaj živele, ki so morale gledati, kako so jim umirali ccroei in kako so radi pomanjkanja zapuščali svet odraščeni in starci. Danes je naša Jugoslavija žc rojena, ali gotovo je, da hudi časi s tem še niso končani; mogoče jc, da bomo nekaj mesecev lrpeli še vse hujše, kakor smo trpeli doseda j! He-vože bi prosil, da naj ne obupava-jo. bogatine -ki rotil, da naj se v ljubezni spominjajo tistih, ki i-majo manjši kos kruha, kakor oni: Naši svela obljuba bodi danes. da hočemo tudi te zadnje čase stisk h, nadlog prenesti in vzdržati, ker si s tem omogočimo, da nam no bo samo visoko z gorel glodati našo obljubljene defy ie, temveč da pridemo v no obljub-j I je no deželo, to je v našo enotno j in sveto Jugoslavijo!
Današnji dan je dan našega vtajenja. Naša slavnost velja temu vstajenju. Zaniolčati pa no-j čem. da je naša slavnost obenem slovesen pogreb; . poJu>pujcnipj namreč predvsem tisti kritični vpliv avstrijskega ponemčevanja, ki nas je stoletja moril v svojih ; krempljih! — Imamo pa še <lru-| gega mrliča, ki je bil največji i morilec vseh časov in ki jc med drugim ob življenje .-pravil tudi Avstrijo: mi pokopujemo danes z radostnim in veselim srcem »tisto slaboglasno zvezo( z Nemčfijo. «> kateri pa sedaj vemo. da je bila grobokop Avstrije .katera pa je proti svoji volji največ pripomogla, da se je rešila svojih verig naša Jugoslavija! — Tem mrličem veljaj klic: Be<|imeant in paceJ'S tem klicem pa združimo drugi klic. ki naj sega do neba: Bog obrani našo Jugoslavijo! Bog obvaruj ji življenje do konca svetov!
Govor primasa Jugoslavije dr. A.
B. Jegliča.
Kvišku glave, ker približuje se Naše odrešenje! Da, izpolnjuje se, kar smo želeli, iz,srca in po pravici želeli: hitrih korakov se približuje čas, da bomo sami svoji v prekrasni jugoslovanski državi.
Ko se te osvoboditve veselimo, zahvaljujemo se božji previdnosti, ki je v svoji vsemogočnosti strašne zunanje doogdke nenadoma, nepričakovano zasukala tako. da se bo po 'besedaul Benedikta XV. tudi malim narodom podelila in zagotovila popolna pra* viea.
V naših rokah jc prihodnji u-godni ali neugodni razvitek celokupne Jugoslavije. Ako jo poplavimo na trdno skalo strahu božjega, na trdni temelj vsestranske naravne pravičnosti in krščanske ljubezni, bo stala trdno, ne ibo usahnila, naj tudi na njo pridrve kakršnikoli besni viharji.
Ako bi našo Jugoslavijo v daljin, jem njenem razvit kil postavili na človeške strasti, na grdo sebičnost in krivičnost, na ureditev brez Boga, postavili bi jo na pesek. pa bi jo sovražni viharji porušili in grozna bi bila njena podrtija.
Oh, naj ne bo tako! Božja md-drost naj razsvetli one. ki imajo odgovorno nalogo, sezidati Jugo-hlavijo, dn jo bodo vsestransko tako utemeljili in uredili, kakor jc potrebno, da bi živela, da se bo
krepko razvijala, se bogato raz-
c vet al a in bo dobra mati vernega, zdravega, čvrstega, srečnega jugoslovanskega naroda. Jugoslavijo čuvaj in vodi vsemogočni Bog! Jugoslavija naj živi!
. (Govor prekinjajo manifestan-
tje z burnimi živio--klici. Vihar
navdušenja noče poleči.)
Velikanske ovacije prirejajo množice primasu Jugoslavije, vladiki dr. A. B. Jegliču. Nastop dr. Jegliča je poleg prisege vojakov višek vse manifestacije.
Po govorih pojejo množice z odkritimi glavami naše himne:— Lepo naš j domovino, llej Slovani, Kjlc domov moj. Buči morje itd. Godbe igrajo. Fanfare telovadcev done.
Nato se sprevod premika mim<? Prešernovega spomenika proti Slonu. Pred Prešernov spomenik položi naše narodno ženstvo venec v jugoslovanskih barvah. Govorite Kranja dr. Tavčarjeva in Cilka Krekova. Nato dospe sprevod na zbirališče prod Slonom, raz balkon Slona se zahvali v i-menu manifestacijskega odibora g. Pesek državljanom Jugoslavije, da so vzdržali mir in red in naglasa smotreno delo vseh združenih na šil sil v bodoči jugoslovanski republiki.
Med navduševanjem se ljudstvo okrog poldne razide. Sprevod je bil dolg nad eno uro. •
Popoldne je poteklo mirno. — Nikjer nobenega ekscesa, nikjer incfdeutpv. tako kakor pri dopoldanski manifestaciji. Mesto praznično. Delo počiva. Trgovino ;:aprte. Elektlična železnica ne vozi. V gledališču ob 3 uri popoldne ljudska predstava " Divji lo-
vec/
zvečer "Svet
V Vnionu se je razvila zveč»*r spontana ljudska veselica. Igrala je trboveljska godba, pevski društvi so peli narodne himne, govorili so urednik Vrtovec. Pesek in akademik Fakin.
Napisi ,ki so se nosili pri manife-stacijskem sprevodu:
Žirijo Wilson osvoboditelj!
Naprej zastava Slave!
Živijo Korošec!
Slava Kreku!
Živijo Trum bič!
Živila država SHS! •i Živel Masarik!
Živela neodvisna Jugoslavija!
Živela jugoslovanska rcpubli-ka!
Živela zve'za narodov!
Delavec, kmet in meščan, uživa naj svxJbode dan!
Največ sveta otrokom sliši Sla-ve!
. Živela jugoslovanska mornarica!
Kri "je rodila svobodo!
Živele Zedinjene države!
Živeli češki bratje!
V edinosti je naša moč!
Živijo Pašič!
Ljudje vsi bratje bratje vsi narodi !
Po celi 'zemlji vsem ljudem mir bodi!
Zora puca. bit če dana!
Rešitev ljudstva je Slovan! ,
Pravica nad vse!
Egalite — liberte — fraternitč!
Jugoslovan, bliža >e svobode dan!
Naši vojaki domov!
Naši Samo pride. — naš plačilni dan!
Ne vda j mo se!
Iz robstva vstaja prost Sljovan!
Vstanite bratje dan žari!
Jugoslovan prišel jc svobode dan!
Od Urala do Triglava, kliče majka lava!
Po trpljenju odrešenje!
Bliža se naše odrešenje!
Pod našo streho tuji rod — le gost nam bo. — ne več gospod!
Glej, vstal je kralj Matjaž in rešil narod svoj!
Slava amerikanskim Jugoslovanom! *
Slavimo slavno Slavo slavnih Slovanov!
Živele jugoslovanske čete!
Živela mednarodna konferen-
ca
Domovini vsak naj služi!
Živela svoboda in demokracija!
Slovence. Srb, Hrvat, za uvjek brat i ibrat!
Od Triglava do Balkana!
V življenju hrepenenje!
Od Korctana do Soluna!
Amerikanski bratje, priliitite v svobodno domovino!
Slovan povsod brate ima!
Neka živi što je naše!
Priplaval veliki dan iz juga sem na našo stran!
Buri. '>! Le t r
buči naše morje ndrijan-vkup. le vkup, uboga gmaj-
Pozdravljeni sodržavljani Me-ažimurei in Prekmurei! živijo Wilson!
Živeli mejniki »tirje, Celovee. Maribor. Gorica, Tr.it!
<'njte »ore in bregovi, da sinovi Slave smo!
Živele naše prestol ice. Bel grad, Lji bljana, Za greh!
Alfons. infants de la patrie! Kmlitelj angel naš nam trobi. S "ova n na dan. na dan Slovan! Iz naroda za narod! Prost Slovan — gre na dan! Pozdravljeni, osvobojeni koroški bratje! .i S pros veto k svobodi! Živeli svobodni zavezniki Čelio-Slovaki-Poljaki!
Slovanski roti, na dan, na dan, teptani narod velikan! Slava Korošcu T Slava Wilsonu!
Hej rojaki kvišku, da nam pride doba zlata! Ljubimo se! Slava Matiju Oubeu! Živeli slovenski mueeniki! Od ({danskega do Trsta! Biti slovenske krvi — bodi Slovanu ponosi
Kvišku srca! Živi. duh slovanski! —
Za staro pravdo'
Slava jugoslovanskim legijam!
Svoji k svojim!
Na južni želeraici v Jugoslaviji so začeli naši ljudje via fact i že danes uvajati jugoslovanski uradni jezik.
Ponemčevalna neniškutarska trdnjava tržaške direkcije državnih železoie, prometni ravnatelj Jelenv je zdaj, ko je razpadla Avstrija, zagrozil železničarjem, da ne smejo uradovati slovensko. Pozivamo vse naše Ij'idi, da se • rogo drže postave Narodnega <veta in se ne puste oplašiti od takih ljudi, ki se bodo zagovarjali Narodnemu svetu. Glavno je seveda, da je promet neoviran!
Odpri srce, odpri roke, Otiraj bratovske solze. Sirotam olajšuj £orje!
LISTNICA UPRAVNIŠTVA^
Sobr. Š—k v--in sosestra
Mary L. v Cherokee, Kans. — Nikakor ni naša krivda, če niste dobili naročenih ipratik iz New Yorka. Sami ste si lahko mislili, da pravih starokrajskih p rati k nima zadnjih par let nihče v A-meriki; če vam pa ona "Pratikn o." ni poslala niti ponatisuje-
Manifestacija v Idriji. Idrija. — Manifestacija je l ila mirna, pa veličastna. Obhoda je udeležilo vse prebivalstvo. s«to je v zastavah.
ŽELEZNIČARJI ZA PRAVICE
(
nih, ozir. amerikansJkih pratik. to ni naša krivda; mi pa pratik sploii ne prodajemo.
Že dostikrat smo r.agl-ašali, da ni niti upravništvo niti uredništvo lista odgovorno za vsebino oglasov. Ona "Pratik* Co.'" mota biti res že pri konten,-ker še tako malih narodi ne izvršuje. To nam bo služilo v svarilo, da ne bonto prihodnje leto več njene-s(. ga oglasa priobčevali. Drugo le-to bodo morda ,že pristno staro-krajske- pratike kje na prodaj. — S tem naj bo ta pratikarska NARODITE zadeva pozabljena.
Vpeljava slovenskega državnega jezika na juini železnici. — Državna železnica se upira slover-
ščni. •
.Jugi slovanski železničarji so po razhodu nianifestacijskrga sprevoda odkorakali na trg p.'ed glavni kolodvor. Nastopil je nji-; hov govornik. Med gromovit 'nJ pritrjevanjem in odobravanjepi s(» sledili sledečim izvajanjem :
Dragi lova risi!
Častitljivi, osiveii naš "kolodvor; je doživel danes vesel j spremeni- i i>o. Raz njegove strehe so se do nedavnih časov šopirile črnožoUe, j mažiske in pruske zastave. Da^es, ■ na dan našega vstajenja .plapolajo z njega naše piilc trobojnict, ki [ šo simbol naše mlade države in naše svobode. Iz gromeiija topov, iz dima in ognja, granat je v .tal naš narod trpin, da si sezida svoj sve hoden doni. Včeraj je bil su-j /xn j. danes je gospod na svoji zemlji. Prijatelji! Danes smo prejeli poljub svobode. Šele sedaj ;>o-mo spoznali, kaj je svobodni razvoj naroda. Sedaj šele bomo vedeli ceniti tinte narode, katerim je veljala svoboda več kot življenje Mi jugoslovanski železničarji, ki smo lajhujše olx'utili te:'ko pest. sedaj poraženega militarizma in germanstva. se hočemo z vso strastjo okleniti prapora svobode. ki ga je naš narod danes tako danes tako visoko dvignil. Orresli se bomo vseh verig in sa-modržnih sil, ki so nam doslej zapirale naša slovenska usta. Prišel je čas, da spregovori jugoslovanski železpiear svojo iomačo 'be-mmIo. na svoji /eleznit-i' Niša od tuj.-ev tai\o zaničevana, nam tako mila materinščina bo zavladala po vseh naših železnicah. To-
Kaj piše Mike Cegare?
■WWVWWWVS/WWV/WWVWW/
Nova slovenščina. Dva zanimiva j vzroka za ločitev zakona. Alii ste jo kje videli? Pozor peč-larji in pečlarice! Smola.
Meni f<e le smili oni ubogi wtfive«*. ki l)o brez |>ogreška te nove slovenske moderne besede stavil brez napake.
Ljubljanski profesorji in dijaki se bodo gotovo čudili, kako smo a-merwki Slovenci'za časa vojne napredovali tudi na literarnem po -ijn, pred vsem radi tega, ker imamo rajši dolge besede kakor pa kratke, kar je tudi pri klobasah navada. Oni znanstveni ? list b« treba paslati na vsafk način Bona-čil ali Gerberju v Ljubljano, da ga bo zvezal v kozlovo kožo in izročil za trajen spomin v novi jugo slovanski muzej.
— Te dni sem čital o dveh zanimivih slučajih, ki sta se vršila pred sodnijo. V New Yorku na vest zajt je tožil nek ajrišman svojo "boljšo" polovico vsied tega, ker se je ista preveč brigala za njegove žepe. Po noči. <ko je do-tičnik spal, mu je skrbna Ksanti-pa preiskala vse žepe, če niso kaj strgani? Za to delo si je pa računala kar "na čez" ne pa od kosa, ali od ure.Tobrala 11111 je ves drobiž, pa tudi kak dolarček za sjhi-min.
In kaj si mislite, kako je sodnik v tej zadevi odločil ? — Ženi je dal prav. Rekel ji je, da imajo ženske popolno pravico in oblast do moških oblek in da lahko žena možu izmakne kaj cvenka, če ji ga mož noče dati. Sedaj smo pa na čistem, kam so dovedle svet ameriške su-fražetke! (V je ona ajriš dvojica še skupaj, ne vem, samo to sem čital, da mož ni dobil "divorsa". Jaz bi pa na njegovem mestu ravnal drugače: Vse žepe pri obleki bi zalima) in zašil. denar pa nosil v nogavici, ali pod srajco. Znnt' se mora!
Drugi zanimivi slučaj se je v»;sil pred nekaj dnevi v Chicagu pred (sodnikom N. N.
j Žena nekega frenčmana je pro-isila za "divors" zaradi tega, ker ! misli njen mož, da je ženska. Po-i slušajte. kaj vse je tožiteljiea prinesla pred sodnijo: 12 pip k zidanih korzetov fšmirmudereov), 2 i ducata korzet koverjev, več noč-! nih srajc s špicami, šminka, pudra i. t. d., vse to je nosil in rabil njen mož samo. da je bil bolj vitek in j štajliš. Mislim, da je imel ta Adonis mnderee St. 4K. ker je tehtal 230 funtov.
Ta je imel pa večjo srečo preal sod ni j o 'kot oni ajrišman v New Yorku. Sodnik mu je rekel, tla lahko doma nosi kar hoče, čeprav krilo, samo na cesto ne sme s tako modo. Samo to ne vem, če rini mož tudi vso to čudno obleko tu-i di sam pere. "štirka" in lika in i gumbe na nji šiva?
Enkrat ga pojdem na doni obiskat; morda ima kak stari mo-|derc zame? Sedaj, na spomlad se bo treba malo poštrekati na cesti. Modere si bom prenaredi j sredi na koniallastiko. da me bo tiščal eez trebuh. Morda
di
mas
cona za vse ftini <\ pa ni-yi par sto dolarjev za pohištvo, pa še raje počakaj toliko vaša. da l)o morda-dajala država vsem no-vuporečencem pohištvo zastonj. Sedaj se je vrnilo dosti naših fantov z vojne; torej je plendi ženinov na razpolago. Samo eno vam svetujem, da se držite tudi pri tem gesla: S voji k svojim!
Mislil sem zadnji čas začeti nov bfenes, da bi otvoril kje kak me-rič ofic, ali posredovalnico za že-nitevf Če bi računal cul vsakega para $10. — to bi biio denarja. Ženin bi moral plačali za lepo nevesto $8. — za nelepo pa samo $$1. ostanek bi plačala pa nevesta. Treba bo pa preje malo po svetu, da poizvem za ženitovan-ske kandidate (inje) in bogate lepe ženine ter neveste. Knkrat se bom podal v Lake Forest, kjer živi neka Delora, stara 17 let. ki bo podedovala .10 milijonov dol. Če <bi se dalo to pregovoriti; to bi bil biznes in dosji komišna (10%) Najprvo bi jo snubil zase; če bi me pa le ne marata vsled tega iker sem zagleda l prek malo ta beli svet — bi je pa za kakega vrlega slovenskega pečlarjo nagovoril. Rekel bi ji, da mora dati 1 miljon za kako dobrodelno narodno stvar.
Ker se bliža predpust že h kraju, se je te dni v Vancouver ju Wash, poročil tudi nek 85 letni farmer z 65 let staro nevesto. Baj žingo! Če se že tako stari pari ženijo, čemu bi se ne še mladi f Torej slovenski samci in s.imiee. vdovci in vdov ice ,stopite na no ge!
— Čital sem dalje, da se je minuli mesec vrnil .nek vojak v Allcntown, Pa., z voiske. Ker je bil o/enjen, se je najprvo oglasil na svojem bivšem domu, pa — smola!. Našel je že namestnika.
Njegova žena je čula, da je bil njen prvi mož ubit na Francoskem, pa se je takoj z drugim poročila. Ne v<*m. kako sta se spogledala, ko je prišel prvi mož domov. Čeravno po sodbi njegove žene že mrtev. Kregali se niso dosti, ker je prvi mož spoznal, da ga njegova žena ni "glajhala"; pa jo je prepustil drugemu in odšel gudbaj proč iz one naselbine. Ono nezvesto ženo sedaj najbolj jezi <to, ker ni dobila še $10,000 inšurenea po prvem možu; tako sta imela pri tem oba smolo.
S pozdravom Vaš
Mike C.
POtZOR SLOVENCI!
S tem naznanjamo rojakom Sirom Amerike, da se je te dni ustanovilo v Chicagu, lil., posebne in nove vrste podjetje, ki izdeluje lesene premakljive garale za avtomobile in lesene premakljive hiše.
Deli za zgradbo garaž za en, ali več avtomobilov, tako tudi deH za hiše od 4 sob dalje so tako izdbla-ni. da lahkq iste vsakdo sain postavi kjer hoče. Na željo jih postavimo tudi mi.«
Na željo pošiljamo naš cenik s slikami in obrisi takih garaž in hiš brezplačno. •Cene so jako nizke. Pišite za pojasnila.
Pri tem podjetju sta tudi dva SI oven ea (Martin Blaj in Math. Turšič) zainteresirana kot solastnika. Podjetje je bilo te dni in-korporirano po zakonih države Illinois.
Z velespoštovanjem
DUFFY MFG. CO., 2740 W. Madison St., Chicago, 111.
(Advertis. No. 7, 8)
Kila umori 70001jodij na leto.
J* P»	d«»ti ozirali na
•« Wlfc Kako J« p. s Vami T AH m tudi Vi zanemarjate a tem, d«
----* * wuirairjiie a tem. _
nosite le kako obrezo. .H kaj drmre«a?
Mino za ailo. podobna
ruii. Taka obTeut ne more Uko ilelovati. kakor Jcaka mehanična priprava. C« i« .■ti*n®t« » obvezo, ustavlja t« cirkulacijo krvi; taka obveta drgn. tudi
prehrane mUice* kl P®^«»>ujejo največ
Veda in umetaoat j« pa isnaila na/In.
ki vzemu temu odpomaga. Vsakdo Vt noži KPdaj kako obvezo, ali pas t«»ev kilo naj bi enkrat ZASTONJ poslal Ukor van o PLAFAO metodo, ki j« najbolj umetna, logična in uspeina pri domačemu zdravljenju kila. Ta način jo U svetovno znan.
PLAPAO BLAZINICA, kadar ae jo tesno k telesu pritisne, se ne premakne s Prostora, vsled tega tudi bolnika nič Ta	i« mehka kot Ža-
met. lahka pri noinji In po ceni. Rabite jo lahko med delom, ali počHkom. Nima nič jermenov, privez, ali trakov.
Učite se torej kako je moroče ustarlja-ruM^V'?? P®10™ odprtino utrtcanja i» Ju-, da Vm* ,Uto n« bo »edno težilo. Pošljite svoje ime in naslov fto danes na naslov: PLAPAO CO., Block 32«7,
tomV,US* M*,' ,d», v«» polijemo ZA8-TONJ na po« kuinjo Plapao in vsa potrebna navodila.
Matere!
Pazite na svoje otroke!
Pomislite nazaj na vaša otroška leta.
Spomnite se na zdravila, katera je vam vaša mati dajala za čiščenje Črevesja, kakor: kastor olje, razne soli in druge stvari.
Kako ste se branile vsega tega, kako ste take stvari sovražile, ker st^ se bale slabih posledic.
Vse to je bilo tedaj napačno, ker ni nihče znal za kaj boljšega.
Z našimi otroci je pa dandanes drugače.
Doba slabih odvajalnih zdravil je minula.
Dandanes ne mučimo več črevesja, ampak ga le blažim«.
Danes nimamo več slabih posledic zatem.	'
Doza je v obliki sladkorne tabliee.
Matere, ki se držijo le starih odvajevaliiih zdravil, same ne vedo, kaj delajo.
Ni čuda da se tem zdravilom otroci tako zoper.stavljajo. ' S takimi zdravili se le škoduje otrokom. Moderni način takega zdravljenja je, da se da otrokom večkrat milega odvajalnega sredstva, ki drži črevesje vedno v redu. Najboljši način je LAXCARIN.
LAXCARIN je sladkorna tablica. Otroci ga imajo posebno radi ker ima nežen okus. Dajajte torej otrokom LAXCARIN in ne mučite otrok t drugimi sredstvi. To zdravilo bo vedno pomagalo.
Prodaja se izključno pri
LAXCARIN PRODUCTS CO.,
Dept. No. Z-l	PITTSBURGH, PA.
CENA *1.00 ena škatljica; 0 škatelj $5.00. Pnslji/r denarno nakaznico, ali gotovino n priporočenem pismu. Razpošiljamo tudi po povzetju (C. O. D.) vsepovsod.
Prispevajte in darujte kaj za Jugoslovanski dobrodelni sklad!
A' 11.* aa
bom pa dobil od kake druge »tra-ni letos za pirhe. Tako je. eni
vnriši! Naznanjamo Vam. da je včeraj Narodni svet obvestil železniške upravitelje da velja na slovenskem ozemlju siovenščin-i !<<>: uradni jezik. To obvestilo ne velja sanic upravam temveč Ui-di nam velevfl. da pospešimo^f-vfdbo našega jezika na naših železnicah. upoštevajoč reveda dejanski po'.»žaj in tiste naše tova-i we ki zares ne znajo našega jezika. *
Prijatelji! Mislim, da govorim Vam vsem iz srca, če rečem, da se hočemo vsi radostno odzvati pozivu Narodnega sveta ter ga smatrajmo za ukaz. kateri se morn takoj izvesti. Na slovenskih že-leznleah naj od danes naprej vlada naš si »venski jezik kot uradni jezik! To je naša lastna, svojevoljna proklamacija!
Predlagani, da gre takoj depu-taeija tre!i navzočih že!ezničarjev naše oddane načelnike obvestiti <» tem našem neomajnem sklepu!
Živahni, navdušeni ::Zivijo" — klici so sledili proklamaeiji. r>epntacijn je precej izvriila svojo nalogo.
Sedaj, po končanem svetovnem fajtu se je že marsikaj izpremeni-lo. pa se bo še! Ena izmed teh važnih izprememb je nova slovenščina med našimi ehikaškimi jeziko-slovei in liter at i.
Tako sem čital nedavno v nekem mesečniku za izobrazbo prvič v svojem življenju bestSflo "prč-karije" in "slamapukec". Živela ameriška Slovenija! Živel oče slama pukcev! Živela slaraapukarija! Živeli pukoslamei! Ce bi pokojni Wolf, Bartel in Janežič vedeli za te nove besede, izdali bi tako.i nove natise svojih slovarjev.
Kaj pomeni beseda prčkarija. ne morem najti v nobeni knjigi. Pač sem pa našel besedo perčka (pri kolesu) in prč, prčevina, pičiti, pi-s-kati. Prč pomeni po domače kozla, ali mrkača : prčevina je kozlovo meso; preiti pa pomeni menda divjekozlariti. Kaj je pa prčkarija. tega pa nk.em mogel dognati. Skoro bo pa kaj s kozlom v sorodstvu. Ali niso to lepe besede za izobrazbo naroda?
Iz besede slamopukec (deblo slama), "bi sejalo izvesti še več drugih, kot k\)basa dolgih besed, n. pr.: "praznoslamomlatileeM. "slamovmožganihnosilec' V "slo -in o jedce'' i. t. d. Onemu listu svetujem naj vporablja še sledeče nove kratke ? besede: "miljondo-1 a rak isk 1 ad na bi ra lee " repu bi i-k an sk ozd ru žen jeza go va r j a 1 ee' \
(Baj gaš. to je pa dolga beseda!) "repovoblieahlupilee", "kislore -pojedee' \ 41 kozjeb radost rižee' '' konskomesosušilee '' opojnopi-jačoprodajalec *1 visokepetenosi-lcc", "umazanbperilopralee", "pi-kapoloueoiskalec" i. t. d.
samci imajo radi žiclane polšterč-ke. drugi pa zidane modeivke; čez 7 let vse prav pride!
—	Ali ste jo morda kaj videli? Koga? — Veko rojakinjo, ki je nedavno ušla s j svojim Žovom ? Pustila je možu tri otroke za spomin. — Tako sem čital pred ne -kaj tedni v nekem slovenskem dnevniku. Njen prvi mož bi zvedel rad samo njeni naslov za kar plača primerno nagrado. Spoznali jo boste lahko, ker je bik tudi naslikana v onem listu. Na glavi ima bel krancclj, katerega ji je kupil njen Francelj; vsa je oblečena v poročni obleki; na prsih je videti da nosi nekak ribežen. ali pa vašbord, ker je morda rada prala? Roke ima pa skupaj skle-njene.
Jaz hodim po ebieaških cestah noč in dan, da bi jo zapazil. druge prihajajo, nje pa le ni. -— "sem si mislil včeraj. Majk, nič ne bo z nagrado. Končno sem pa pogledal še enkrat oni oglas, pa sem prišel takoj stvari na dno. Ona ženska je morala že davno umreti, ker je možu ušla lO.sep-tcmtbra lcla 1817 torej pred 101 letom! Vsled te ga je nočem več iskati, ker že gotovo počiva pod zemljo. Tudno se mi zdi. da še njen prvi mož živi; ta mora biti že star kot Metnzalem. pa še vedno svojo ženo išče. Vsak po svoje.
—	Pozor peelarji in pečlarice! Se par dni in predpustna kampanja za možitev bo pri kraju. Po-žurite se. da vam ne bo trebi "ploha" vleči. Letos je baje u-godno. srečno in uspešno leto za možitve, ker je vojaka pri kraju. Kaj bi počeli naši biznesmeni s pohištvom, ve hi se liudje ne ženili. Prav radi tega je padla »tu-
Odvetniška služba je najboljša. Odvetnik zahteva svojo plačo, četudi je njegova stranka tožbo izgubila: tako je tudi pri zdravnikih.
Martin Nemanich
I
Ameriški Slovenci! Delujmo za Jugoslovanski dobrodelni sklad!
\\\W\\\\\\\\\\\\\\\vxxxxx\W wwwwvwwvw^
SLOVENSKA GOSTILNA IN RESTAVRACIJA $ 1900 W. 22nd St^ vogal So. Lincoln St., Chicago, 111. £
Rojaki Slovenci vedno dobro došli!
kWV\\\V\\\\\\\\^\\\\\\V\\\\\\\\\\\\\\\\\\\V \\\\\\\\1
DRUŠTVO "MARIJE SEDEM ŽA-LOST!" ST. 50. K. S. K. J.,
N. S. PITTSBURGH, PA.
ima svojo redno mesečno sejo vsake drugo nedeljo ▼ mesecu ▼ Kranjske Slovenskem Domu, 57 in Butlor St.
Pittsburgh, Pa.
Uradniki ca leto 1919:
Predsednik: John Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa.
I. tajnik: Frank Trempus, 6146 Carnegie Ave., Pittsburgh, Pa.
Zastopnik: Jurij Greguraš, 451? Hutler St., Pittsburgh, Pa.
Društ. zdravnik: Dr. C. J. 8ty!>r, 8G6 Lockhart St., N. S. Pittsburgh.
člani se sprejemajo v društvo od 16. do 50. leta; posmrtnina je $1000, $500 ali $250. Naše društvo plačuje vsak dan en dolar, ali $7.00 bolniške podpore na teden.
Slovenci in Hrvati, kten ie nist« pri nobenem društvu,spadajočem h K. S. K. J. se uljudno vabijo pod zastavo zgoraj omenjenega društva.
Za vsa pojasnila se, obrnita na afo-raj imenovane uradnike draitva. V slučaju bolezni se mora vsak član te-<ra društva oglasiti pri sobratu John Golobic. 5621 Carnegie Ave., Pittsburgh, Pa., isti dan ko zboli in ravno tako zopet ko ozdravi.
Pomnožite svoje znanje v naravoslovju.
Narava nam daje mnogo rastlin, t katerimi je mogoče zdraviti rasne bo lezni. Jaz imam v zalogi ter razpoši Ijam raznovrstne suhe rastline, evetja, jagode in korenine, take, ki izvirajo is vseh delov sveta, l^ite po moj bra«-plačni cenik. Knjiga	doma«
zdravnik", ki stane samo 25 eentov, obširno opisuje veliko itevilo rastlin in daje nasvet, za katere bolezni ia kako se naj rabijo. Ne odlašajte, naročite takoj to poučijivo knjigo.
MATH. PBZDIX, P. O. Box 772,-City Hall 8U., New York. H. Y.
Ne strašite se!
Vaš denar je varen!
C« tudi je razglašena vojna, se vUda ne bode polastila Vašega denarja, naloženega na banki. Tako izjavlja predsednikova vojna preklamacija. Kar je Vaše, je torej Vaše in ostane Vaše; nihče nima pravice do Vaše lastnine, dokler se Vi zadržite mirno in ne nijet« zoper našo državo.
3%
obresti na hranilnih ulogah
3%
Obresti ako nedvVnJene, M pripišejo h glavnici ln ee Uko »epet obrestujejo.
Pri nas bodete vedno dobro in nljndno postrelenl po svojem rojaka.
Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav in članica Federalnega rezervnega sistema.
Denarja ▼ stari kray ✓am sedaj ne svetujsmo poiiljati, tndi ne po brezžičnem brzojavu, ker so razmere preveč nestanovitne. Oddajamo v najem varnostne skrinjice po $3.00 na leto za ahranjenje vrednostnih papirjev in listin, kjer je potem isto varno pred ognjem in tatovi	L
Poslopje, kjer so naii uradi, je naia lastnina.
Naša banka je dopozitmi urad sa msso poštno hranilnico, aa mesto J olio t, aa okraj Will, sa državo Illinois im sa vlado Zdra ionih dršav.	e
Odprto vsaki dan, razun nedelj in praznikov, od 9. dop. do S. pop.
The Joliet National Bank
•JOLIET, ILLINOIS
Kapital $150,090. Rezervni sklad 1360,000.


Junaštvo in zvestoba.
Zgodovinski rotaan is čutt francoska ravolucij«.
(Spomini častnika Švicarske garde Ludvika XVI.) NmbUm spisal Jee. Spfflfaua S. J. Potior«nil • • •
7
Ji

Nadaljevanje.
XLIII.
NEPOVABLJENI GOSTJE.
Moja sreča je bila, da se oče Se-kundus ni dal zadržavati-
Ko sem gte spremnil z Marto — ne, gospa Menard moram reči zdaj, ker z Kedingom sta bila sklenila, da bosta nosila ta priimek, dokler se ne vrnejo boljši časi do stopnic, zaslišali smo zdolaj hripave glasove: "V imenu postave! Tukaj, se skrivajo švicarski častniki. Če nam jih takoj ne izročite, se vam bo slain) godilo, državljanka!"
"Oho, kaki nepovabljeni svat je so to!" rekel je kapucinec. "Brzo, gospod M nos. stopite z menoj v ta temen kot, dokler ne odidejo. In vi, ljuba gospa, skušajte rešiti vašega nioža in gowpoda Salisa."
Mesto da bi poslušal dober svet o.Vta Sekunda, planil sem z Marto nazaj v sobo in jo za seboj zaklenil. Z nekaj besedami sem naznanil bližnjo nevarnost. Kaj storiti? Ranjenca skriti ni bilo mogoče!"
"Reši sebe!" dejal je Salis meni. "Mene jutri izpuste, četudi bi mo utegnili danes zapreti .In ra-njcnca si tudi ne bodo upali dotakniti "
Brunner i potisnil v spalnico obeh sester in vrata naglo zaprl za menoj. "Bodite mirni! (V u lomijo vrata, skrij-1c >e poti posteljo ali v omaro. Zaklenite druga vrata odznotraj in ne hodite ven na hodnik, ker golo-\ <> bodo zasedli hodnik in stopnice", rekel je Brunner. Nato je pograbil oba k o/area in krožnika, ki sva jih rabila s kapueinom, ter jih je kar vrgel skoz okno, in porinil ne odprto drago steklenico v irloboki žep svoje suknje in mrm-Ne smejo mi je izsesati ti grduni!"
V bližnji sobi sem lahko razumel v.ako besedo, ki so jo govorili. Zda i so začeli glasno trkati in zahtevali v imenu postave, naj odprejo. Slikal sem, kako so odprli v rata.
Salis je vstopivše sprejel z vprašan jeni, kdo da so in česa da želijo.
"Komisarji
ste, nas to malo briga. Toda pri moji duši, mislim, da zapre Danton vas k njemu — kljub krinki, pod katero bi se radi skrili! Državljani, primite ga! Nesite tega človeka tu na posteljnjdku. na katerem leži, če hočete, doli po stopnicah in proč ž njim!"
Zdaj ste zagnali obe sestri glasen jok. Marto so morali šiloma odtrgati od ranjenega moža. Salis je bil ves razkačen in je grozil, da ho tožil pri ministrstvu, pri legislative da bo t iko barbarsko surovost ožigosal v javnih listih. Nič ni pomagalo. Videl sem in -slišal, kako so biriči vlekli ubogega Re-dinga na njegovem posteljnjaku skozi vrata.
Nato sem zaslišal glasen ropot vskrik. Divjaki so iz neprevidnosti ali nalašč i/, hudobnosti izpustili posteljnjak na stopnice, in pri tern se je Redili go va ranjena roka i znova zlomila
Tako sem se razburil, da sem plani! skozi vr.tia, ki so vodila na hodnik, ven na stopnice in tako priletel v roke komisarjem, ki so naš tudi prišli »z sobe. Eden izmed njih. ki je bi! proti Salisu posebno surov, ine je tudi brž zgrabil za ra-
iznad trepavniee tanek a precej dolg steklen košček, ki mi je povzročal zelo hude bolečine. Dal mi ie upanje, da očesno jabolko ali
vsaj očesni živec nista ranjena, kar pa se zdaj še ne da dognati. Ko mi jc bil odstranil stekleni košček, se je oteklina v dveh dneh toliko ule-gla, da se je zdravniku, baš pred-uo je Jožek prinesel Martino pismo. posrečilo nekoliko pridvigni-ti trepavnieo. In o veselje! videl sem, četudi me je svetloba, ki je padala v oko, strašno skelela. Tri-son je bil zelo zadovoljen: oko je sicer še zelo vneto, a upa. da je reši, je rekel. YTendar moram ostati še nekaj dni popolnoma v temi in pridno rabiti hiadne obveze in ob-kladke. *
(Dalja prihodnjimi
Kupujte Vojno - varčevalne znamke!!
TELEFON CANAL 6027
Frank Grill's Dairy
Prva slovensko- hrvaftka
MLEKARNA
1818 W. 22nd Street
Chicago, Illinois.
MARIJA SLUGA
1828 W 22id st.
Ckleaft, III.
Telepken Izkušena
i Ceaal 473»
in a držav-
aim dovoljenjem potrjena BABICA
se aljadno priporote M-venskim in Lr alkim tonam ia ojrrsktm »!•-
Se priporoča slovenskim in hrvaškim gospodinjam slo venske chikaške naselbine.
Mleko razvažam strankam po hišah točno vsak dan.
Z velespoštovajem Frank Grill, slovensko-hrvaški mlekar
me in me hotel /ajeti. Toda na pra-je kar prijel in me ve ga je naletel! Kaj me je brigal njegov trobojni pas'/ Kar kvišku sem «ra dvignil in ga s pasom vred vrgel v svoji jezi doli po stopnicah, ki so se baš izpraznile. Polomil si je pač nekaj reber in kosti, vsa i tulil je kakor bik od srda in bolečine. No, njegov tovariš, ki ga je Brunner takoj treščil za njim, in ki je padci nanj nekoliko bolj na m^hko.gH je lahko potolažil.Tre tji je glasno prosil milosti; kajti Brunner je hotel tudi njega poslati /a < nima. Toda Salis je skočil vmes in zaklica!: "Kaj delaš, nesrečnež.3 Sebe in nas vse pogubljaš!'' 1*videl sem, da je nespametno tc, k čemur nit je bila zapeljala moja jeza radi ravnanja z Redin-«om. A zdaj ni bilo moči nič več izpremeniti. Komisarju, ki jc klečal pred menoj, rekel sem, da je moj prijatelj z obema ženskama popolnoma ue.iolžen pri tem, kar mestnega oddelka jf zgodilo njegovima tovarišima
jo dva častnika Svicar-tn skrivata pred roko
Huosa t>a ni tukaj, da bi ranjenca spra-
Butte-de-Mouline", glasil se je od bi obljubil je tudi. da bo to tudi govor. Da so uradniki, se lahko izpričal. Nato me je Brunner po-jihovih trobojnih pa- tegnil za roko in mi pošepetal:
"Zadnji čas Je za naju!"
Res sem slišal, kako so biriči na krik obeh komisarjev drli gori po stopnicah. Ker pa sva bolje poznala stanovanje kakor najini zasle-dv.vavci, dospela sva z Brunner-jem do nekih zakotnih stopnic in njih sva prišlo med skladišči in hlevi, ki se nahajajo za hotelom, v neke zapletene ma'e ulice, skozi katere sva končno dospela v ulico Svet«--Ane. Za eno uro sva bila ::c v hišici velikega sodnika na varnem in pripovedovala njemu ter mnogim, rojakom, ki so se bili tja zatekli, kako kruto so ravnali z Re dingom in kako sva srečno ušla. Naslednje dni nismo dobili nobe-
'	•	rsr
nega poročila o Redingu, Salisu in o obeh sestrah. 18. avgusta pa jc prinesel mali Jožek pisemce od Sa-iisa z žalostno vsebino, da ni niče-s«;r opravil pri Dantonu, ko je prosi! za Redingu. Odgovorili so mu, ua že skrbe zanj v Opatiji kakor za druge ranjene častnike, ki jili je več tam. Radi Baclimanna da ni storil še ničesar. Obrtniti da se hoče drugam, kjer jc morda kaj upanja.
Tudi od Marte je Tožek prinesel nekaj vrstic. Dobila "si je s sestro drugo stanovanje, prav blizu Opatije v ulici De Bussi, ker Malteški ; hotel ni več varen za nju in ker so videli, kam pelje pot do svobo- j hoče biti kolikor mogoče blizu svode. V nobenem slučaju ne pripu- jopa dragega moža. Salis ji je pri tita, da bi ju on zadržaval pri iz-1 iskanju zelo pomagal. Zeio ga je
spozna i sovih. lš jev, ki « pravice.
Salis je vr,;ašal po imenih ti-stih. katere iščejo. Imenovali so Rcttingovo in moje ime; bila sva tedaj izdana,najbrž jp to storil ma->:ač od "bežeče smrti."
"Reding leži težko ranjen, kakor se državljanski komisarji lahko prepričajo Niti misliti ni, vili i/, njegove postelje ali celo i/ hiše. Sicer p>i hoče biti on porok zanj", rekel je Salis.
Tej ponudbi so se porogljivo za-smcjali. K<lo pač je, da ponuja po-l oš! v« /a takega ljudskega moriv-<■ a ' Naj se lepo varuje, drugače lahko zgrabijo tudi njega za vrat.
Salis je rek-d, da je znanec Dan-t ono v, prijatelj Uensonnesov in nekaterih minis'rov. Nato je stopil k enemu izm^d komisarjev in mu stisnil, kakor sem videl skozi ključavnico, roko na poseben način in mu pošepetal neko besedo na uho. Takoj je post \l mož milejši in zelo uljuden proti Salisu. Toliko roba-teje pa sta se vedla druga dva komisarja, pri katerih je Salis poskusi! isto. >'e leta da ga nista videla v nobeni loži več niti pri jakobin-cih: najbrže je jeden uskočivših aristokratov. ki so se potuhnili, ko
Prispevajte in darujte kaj za Jugoslovanski dobrodelni sklad!
Ali je vojna končana?
Morda se smejete, ko slišite znano pesem llarry Lander ja : " I hira. vojna je končana; hura, zmagali smo!" Vendar pa traja še neka vojna, katere ne bo nikdar konec. To je naša neprestana vojna s strupenimi plini, ki se nabira io v našem črevesju s pomočjo bakterije. Ta napad ua naše telo se mora prej-koniogoče odbiti. Trinerje-; vo ameriško grenko zdravilno vi no je ono zdravilo, ki popolnoma izčisti črevesje. Tu jc samo en si«-1 čaj izmed mnogih, kjer je to vino pomagalo: "l.eadville, Colo., 28 j januarja 1919. Ce bi jaz ne imel j Trinerjcvega ameriškega grenke- j ga vina, bi bil že davno mrtev. Vaš Giovanni Pietti." '— Dobiva se v j vseh lekarnah po $1.10. — I ve vina-1 tizem, nevralgija. hrbtobol, okorele mišice in druge slične bolezni, ki vas mučijo — ozdravite na.jpreje s Trinerjevim Linimentom. Isti deluje naglo in zanesljivo. A' lekarnah .'15 in 65c, po pošti 45 in 75c. — Joseph Triner Com pan v 133.^1343 So. Ashland Ave.. Chicago, Til.	(Adv.")
Pozor gg. tajniki krajevnih društev!
Kadar potrebujete nova društvena pravila, lično izdelana pisma, kuverte, vabila in vstopnice za veselice, ali kake druge tiskovine, obrnite se na največjo slovansko unijsko tiskarno v Ameriki, na
NARODNO TISKARNO, 2146-50 Bine Island Ave., Chicago, DI.
Ta Vam bode izgotovila vse tiskovine v popolno zadovoljnoet glede cene, točnosti in okusnega dela. Osobito vam priporočamo zelo pripravne Vplačilne knjižice za člane in članice, izdelane v malem žepnem formata in trdo vezane. Dalje imamo v zalogi zelo prikladne Nakaznice za blagajnike za izplačevanje bolniške podpore in drugih izdatkov, ter pobotnice. Tiskane imamo tudi Bolniške liste, večje in manjše in posebne pole za vodstvo članov, da se ima na podlagi teh pol lahko vedno natančen pregled števila članov po skladih, ali razredih.
^ Na zahtevo pošljemo vsakemu društvu vzorec gorinavedenih tiskovin na ogled brezplačno!
OPOMBA: V naši tiskarni se tiska "Glasilo K. S. K. Jednote".
Tvrdka E. Bachman,inkorp.
ZASTAVE, RE GALIJE HT RA. Z NE DBU&TVINB POTREB-feČOT.
2107 8. Hamlin Ave., Chicago, III Teltfoa: Lawndala 441.
|JAKOB STAUDOHAR ?
? ?
v i
0520 Avenue L, South Chicago, 111.
Telefon: 8o. Chicago 123«. se priporoča Slovencem in Hrvatom.
Prodajam in razvažam premog in drva, selim pohištvo in opravljam ekspresne posle.
Svoji k svojim!

LOTE! — LOTE! — LOTE!
Rojakom v Chicagu in okolici, k* mislijo kupiti kako loto (stavbiš-če) se nudi sedaj najlepša prilika za nakup. Razprodaja traja samo šc 15 dni po izvanredno nizki ceni.
liOte ali zemljišče se nahaja v Albany parku, na severni strani mesta. Kraj je zelo prijazen in zdrav: leži tik parka„ blizu mi-chiganskega jezera in cestne kare.
Naši avtomobili so vedno na razpolago, da vas dovedo na določeni kraj. če si hočete te lote ogledati.
Obrnite se pismeno ali osebno
' J \
Michael Brine, 2309 Commonwealth Ave., Chicago, 111.
Telefon: Diversev 34%.
na
vrsevanju njune dolžnosti. Reding, ki je 10. avgusta streljal na pari-
ško ljudstvo, morajo ga na
hvalila radi njegovega viteškega srea in ni mogla dovolj obžalova-tem prijet, in tj (ja s0 blodnje easa> premamile povelje justičnega moža tako plemenitega srca in du-
je s
ministra takoj prenesti v opatijo j ha V pripontnji konec pisma —
ženske pišejo vedno glavne stvari v pripomnji ie prosila, naj jj po-
Saint-Oermain. Sal is je živa h
no ugovarjal. Tako
Wisconsin, najboljši kraj za deteljo v celi^ Ameriki vedno bolj in bolj napreduje. Ta kraj se rapidno širi s krasnimi farmami. Zemlja tukaj je zelo rodovitna: dobre pitne vode je dovolj; izborna trava; milo podnebje; dobra tržišča; lepe ceste; lepa okolica.
Nizke cene. — Desetletno odplačevanje. Pišite po našo knjižico "Happv Homes in Happy Land". V tej knjižici najdete^vsa^pojasnila.	\
A. R. Code, sales manager. F. I. Svanda, slovenski zastopnik. EDWARD HINES FARM LAND CO. 1318—E. OTIS BLDG.
CHICAGO, ILL.
.	------------- Največji lastniki zemlje za kme-
da tega ljudskega morivca izpu-jniti zadostno preiskal. Izvlekel miltije v AVisconsinu.
barbarstvo p*-oti težko ranjenemu 'Sijem za nekaj dni svojega služab-je zločin i i "lovečanstvu, je vzkli- , nika, ki je tako iznajdljiv. Rada bi knil. Takoj se napoti k Dantonu se ž njim dogovorila o nekem main zahtev i, da se to povelje prekli- leni načrtu. Če morem priti tudi
, am, ji je seveda še ljubše; toda Toda prvi komisar je ostAl pri naj ^e ne izpostavljam nevarnosti, tem, da se ukaz izvrši. "Kdo bo Kako je z mojim očesom pri tem i.ičvrednem Švicarju gle- Z cčesom je šlo na bolje. Dobil dal na toliko stvari?" je vakHknil j sem namreč pri velikem sodniku in udaril ob mizo. "Mrtev ali živ našega polkovega zdravnika Trio-pride danes pod ključ in zapah. Če ^ona. ki me je takoj začel zdraviti, potem jutri pri Dantonu dosežete. Zelo je klel mazača, ki rane ni bil
Severova /dravMa vzdržujejo zdravje v družinah.
Kašelj v Februarju |
kakor kašelj v drugem času izgine 9 hitro, ako se takoj pravilno zdravi- || te. Nikdar vam ne bo žal zaupati g-v zdravilo, ki je bilo od leta 1881 m priznano kot prijetno zdravilo proti ji kašlju. Njegovo ime je	^
I
Severa s \
Balsam for Lungs ^
(Severov Balzam za Pljuča). Dobi S se v vseh lekarnah. Kupite ga lah- 1 ko kadar ga rabite. Dobro jc pa da p ga imate steklenico vedno v hiši. Zavarovanje je proti kašlju, pre- -hladu, hripavosti in bolečine v griu. ji Poskusite ga danes. Cena 25 m 50 j| centov.
? I
VV. F.	SEVERA	CO.
CEDAR i	RAPIDS,	IOWA
		
SREČEN DOM V SREČNI DRŽAVI VAS ČAKA.
Gornji


Zaupno zdravilo prinaša iznenadenja.
Bkoro že 30 let se Trinerjeva zdravila uspešno rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka. ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in čislanje od strani številnih odjemalcev. Malo povišanje cen jo sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branili imo se dolgo zoper draginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil še zadnji steber in morali smo cene nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačevati za potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji ▼ okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje.
Trinerjevo Ameriško Zdravilno —■ ■ Grenko Vino
torej ima tako zaupanj« in vspeh med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v želodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodec in odstraf^ iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovan/e drobovja. Trinerjevi leki so prosti vgakorine nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninico ter krasuo žareče rodeče vino. V zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol-glavobola, nervoznosti, navada« slaboče, kakor tudi v želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženske ob premembi žitja ali rudarje in anyre delavce, ko tielajti in vdihavajo plin, če rahite ta lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite j4 v vseh lekarnah.
TRINERJEV LINIMENT
prodere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, ali revmatizma, nevralgije, lumbago, otrpelosti gležnjev in drugih, najhitrejfe in gotovo pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje živcev in za mazanje po kopanju nog. pobite jo v vseh lekarnah.
Trinerjev Antiputrin
je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla in ust; istotako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih kotnih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah.
NAJNOVEJŠE NAORADE SO DOBILA TRINERJEVA ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZSTAVAH: GOLD MEDAL—SAN FRANCISCO 1915, GRAND PRIX—PANAMA 1916.
JOSEPH TRINER CO.
Manufacturing Chemists
CHICAGO, ILLINOIS
-Wlr-i
1333-1343 So. Ashland Ave.
POD VLADNIM NADZORSTVOM ZEDINJENIH DRZAV.
Ustanovljena leta 1S57
Nacionalizirana leta 1864
Z E 6 O LEX
je ta banka varno čuvala in držala prihranke ljudstva našega mesta. Ustanovljena je bila leta 1857. Sedaj ima že 14,000 ulagateljev. Njeno skupno premoženje, ali imetje znaša nad $8,500.000.00. Preostanek glavnice in čisti dobiček znaša nad $550.000.00, kar se drži v posebnem zaščitnem skladu.
A i*
Naložite torej Vaše prihranke v NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI BANKI V JO LIETU.
3%
Narastli obrasli se pallatna pripisujejo k glavnici, ali pa izplačujejo na hranilne uloge od $1.00 naprej.
3%
FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET.
aJoliet,
Illinois.
LJUDSKA BANKA'