SVOBODNA LETO (ANO) LXX (64) • STEV. (N°) 11 ESLOVENIA LIBRE SLOVENIJA BUENOS AIRES • 7 de abril - 7. aprila 2011 POTRESI IN PRETRESI Tri države, skupen cilj ANDREJ FINK. V zadnjih tednih je svetovna javnost prizadeta zaradi različnih in nenavadnih udarcev, ki zaskrbljujoče vplivajo na razpoloženje in vabijo k resnemu razmisleku o stanju globalne človeške družbe. Udarce zadeja narava, ki jo človek postopoma uničuje, pa tudi človek sam, ki v najboljšem primeru v narodnem in mednarodnem sožitju ne najde pravega težišča ter temu ustreznih spoznanj in dejanj. Danes doživljamo preizkušnje, ki so se zelo verjetno šele začele. Neprijeten vtis imamo, da ljudje po svetu ne doživljajo katastrofe na Japonskem kot nekaj svojega, temveč kot nekaj daljnega, kar se dogaja na drugem koncu oble, nas ne zadeva in tudi ne more zadeti. Potres z neprestanimi poznejšimi sunki, cunami in sprostitev radioaktivnosti, ki je zaenkrat še ni bilo mogoče nadzirati, razmišljujoče ljudi navdaja z občutkom, da se niso priblilžale samo geografske, temveč tudi druge meje in da je skupna pot vedno ožja in težavnejša. Preizkušnje niso samo naravnega značaja, temveč tudi širše političnega. Tudi v Severni Afriki je bila sproščena energija, ki je prav tako neustavljiva kot ona na Vzhodu. V Tuniziji in Egiptu trenutno vlada napet mir, med njima pa v Libiji divja vojna z nepredvidenimi posledicami. Mednarodna skupnost je pod dežnikom OZN posegla v notranje dogodke, da prepreči nadaljnje trpinčenje prebivalstva, ki ga povzroča 42 let trajajoča Gadafijeva tiranija. Visok predstavnik slovenske politike je temu posegu nasprotoval. Vse to se dogaja v času finančne krize svetovnih razsežnosti, ki bo zaradi obojega gotovo vsaj nekoliko povečana. To so veliki potresi in pretresi po svetu. Kaj pa notranji, v posameznih državah? Tudi znotraj naših meja doživljamo sunke, ki jih ne merijo po Richterjevi lestvici in so zato morda neopazni ali se zdijo milejši, povzročajo pa prav tako razdejanje, če ne hujšega. Nesposobnost in koruptivnost državnih voditeljev je za države katastrofa, katere posledice čutijo tudi poznejše generacije. Ljudje se navadno vsaj do neke mere radi zrcalijo v vladajoči eliti, ki je poklicana, da jih vodi. To jim daje občutek varnosti in zaupanja. Če tega občutka ni in če je nezadovoljstvo do vlade večje od 80 odstotkov, družba zapade v malodušje in ji grozi razkroj. Človek po svetu in človek v Sloveniji bo moral iti nekoliko vase in se zamisliti, da najde pravo težišče in temu ustrezna spoznanja in dejanja. Le še petina Podpora vladi je po podatkih zadnjega Polit-barometra padla na 20 odstotkov in tako dosegla najnižjo vrednost doslej, hkrati pa 70 odstotkov vprašanih vlade ne podpira, kar je največ doslej. Snovalci Politbaro-metra pri izmerjeni podpori vladi opozarjajo, da je naraščanje deleža ne-podpore modelsko enak pojav opredeljevanju do vlade Janeza Janše v zadnjih dveh letih njegovega mandata, vendar zadnji meritvi nakazujeta odmik od modela "z zaostreno kritičnostjo". Ob tem se 51 odstotkov vprašanih zavzema za nadaljnje odgovornejše delo vlade do konca mandata, 18 odstotkov je mnenja, da bi moral premier Borut Pahor odstopiti, 25 odstotkov pa terja razpust DZ in razpis predčasnih volitev. Parlamentarnih volitev se v tem trenutku ne bi udeležilo kar 46 odstotkov vprašanih, 22 odstotkov pa ne ve, koga bi volilo. Največ anketirancev bi sicer volilo SDS, ki pa je z decembrskih 15 zdrsnila na 12 odstotkov. Na drugo mesto bi se uvrstili Socialni demokrati s sedmimi odstotki (decembra osem odstotkov), sledita DeSUS in SLS s po tremi ter LDS, NSi in SNS vsaka z odstotkom podpore. Premier Borut Pahor ter hrvaška premierka Jadranka Kosor in srbski predsednik Boris Tadic so na srečanju v Smederevu pretekli petek 1. aprila največ pozornosti namenili krepitvi gospodarskega sodelovanja. Dogovorili so se tudi za skupen nastop na tretjih trgih in za skupen boj proti organiziranemu kriminalu, so sporočili iz slovenske delegacije. Kot so poudarili v skupni izjavi, imajo Slovenija, Srbija in Hrvaška skupen cilj - krepiti sodelovanje gospodarskih skupnosti, poslovnih združenj in agencij za gospodarsko promocijo v tujini ob možnem skupnem predstavljanju in dejavnostih na tretjih trgih. ,,Ta skupna izjava daje politični okvir za sodelovanje na tem področju," še piše v njej. Trojica držav tako načrtuje krepitev sodelovanja na tretjih trgih in pri konkretnih projektih, ki so v njihovem skupnem interesu, pri čemer so v izjavi izpostavljena področja gradbeništva, vojaške industrije, proizvodnje avtomobilskih delov, živilske in lesnopredelovalne industrije ter prometa in komunikacij. V ta namen bodo države medsebojno usklajevale dejavnosti in komunicirale, v prvi vrsti preko sopredsedujočih skupni komisiji za gospodarsko sodelovanje, oblikovana pa bo tudi posebna delovna skupina za sodelovanje na tretjih trgih. Gostitelj Tadic je na novinarski konferenci po koncu srečanja dejal, da so obnovili mnoge teme, ki so jih začeli že na prvi t.i. personalni trilaterali marca lani na Ptuju, ter odprli nekaj novih. Naslednja, že tretja personalna trilaterala bo na Hrvaškem. Izrazil je prepričanje, da lahko države v bližnji prihodnosti rešijo vsa še odprta vprašanja, saj se odnosi med njimi stalno izboljšujejo. Poleg dogovora o skupnem nastopu držav na tretjih trgih je Tadic glede pogovorov posebej izpostavil skupen boj proti organiziranemu kriminalu, še posebej skupna prizadevanja Srbije in Hrvaške na tem področju, pa tudi njuno sodelovanje pri kaznovanju odgovornih za vojne zločine in reševanju vseh še odprtih dvostranskih vprašanj. Pahor je izpostavil pomen zaupanja med državami pri reševanju odprtih vprašanj, ki je lahko velika spodbuda za hitrejše reševanje sporov v dobri veri in po mirni poti. Spomnil je na reševanje vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško, pri čemer je bilo zaupanje s Kosorjevo bistvenega pomena. Enak občutek ima, ko se srečajo on, Kosorjeva in Tadic - da si v dobri veri prizadevajo za rešitev problemov iz preteklosti in izkoriščanje priložnosti, ki jih prinaša prihodnost. Spomnil je tudi na proces Brdo, ki sta ga lani začela skupaj s hrvaško premierko, in zatrdil, da sta s Kosorjevo razumela takratno odločitev Tadica, da se konference o Zahodnem Balkanu na Brdu pri Kranju marca lani ni mogel udeležiti. A zato je s še večjim zadovoljstvom napovedal, da se bodo 15. aprila na Brdu pri Kranju sestali pravosodni ministri prav vseh držav, vključenih v proces Brdo, ki bodo govorili o skupnem boju proti mednarodnemu in organiziranemu kriminalu. Znova na referendum Nezadovoljstvo na Koroškem To nedeljo, dne 10. 4. 2011, bo potekal zakonodajni referendum o Zakonu o malem delu. Ta dan bomo lahko slovenski državljani v Argentini glasovali na veleposlaništvu RS, na ulici Santa Fe 846 - 6° nadstropje, od 9. do 17. ure. Glasovanje po pošti pa lahko izvedejo le tisti, ki so se za to prijavili na državni volilni komisiji in prejeli zadevno gradivo. Zakon o malem delu, o katerem bomo 10. aprila odločali, ureja občasna in priložnostna dela. To delo bodo lahko opravljali študentje, brezposelni in upokojenci. Malo delo bo obdavčeno, omejeno bo tako za delodajalce kot za male delavce, po zaslužku in po možnem opravljanju ur. Zakon predvideva nadzor in sankcije za kršitelje. Državni zbor je zakon o malem delu potrdil 26. oktobra lani. Vse določbe pa pri tistih, ki se jih zakon dotika, sprožajo najrazličnejše odzive. Zakon podpirajo vladne stranke in Zveza društev upokojencev, ki vabijo, naj se voli ZA. Nasprotujejo pa mu predvsem študentovske organizacije in stranke opozicije. Tako Janševa SDS, kot Nova Slovenija in SLS pozivajo, naj ljudje volijo PROTI. Ne bomo tukaj ponavljali argumentov enih in drugih. Omenimo pa, da je te dni Komisija Pravičnost in mir Slovenske škofovske konference v posebni izjavi obžalovala, da je do referenduma sploh prišlo. Meni, da bi se morali tako vlada kot opozicija in družbeni partnerji zediniti o besedilu, ki bi koristil vsem. Izjavo zaključijo s sledečimi besedami: ,,V Komisiji Pravičnost in mir se zavzemamo za sprejem takšnih reform, ki bodo zaščitile najbolj ogrožene ljudi, hkrati pa bodo zagotavljale trdnost in družbeni razvoj. Našteto je mogoče doseči samo s takimi spremembami, ki bodo uresničile višjo stopnjo solidarnosti in pravičnosti ter celoviteje uredile razmerja med različnimi skupinami in generacijami v družbi. Tega ni mogoče doseči brez novega družbenega dogovora, ki vključuje dialog med vsemi socialnimi partnerji v državi. V Komisiji Pravičnost in mir državljanke in državljane pozivamo h kritičnemu spremljanju razprav o predvidenih spremembah tako na področju trga dela kot tudi pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter jih spodbujamo, naj zahtevajo takšne spremembe, ki bodo v korist sedanje in prihodnje slovenske družbe." V petek 1. aprila je bil predlagan dogovor o dvojezičnih napisih na avstrijskem Koroškem. Po dogovoru, ki so ga v tretjem krogu pogajanj o dvojezičnih krajevnih tablah na avstrijskem Koroškem dosegli predstavniki avstrijske vlade, dežele Koroške in slovenske manjšine v Celovcu, bodo krovne organizacije koroških Slovencev v prihodnjih tednih morale sprejeti odločitev. Dogovor predvideva dvojezične napise v krajih s 17,5 odstotka slovenskega prebivalstva, kar naj bi prineslo okoli 150 do 160 naselij z dvojezičnimi oznakami. Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Valentin Inzko je napovedal, da bo Zbor narodnih predstavnikov (ZNP), najvišje telo odločanja pri NSKS, o dogovoru odločal v prihodnjih 10 do 14 dneh. Sam sicer dvomi, da bo ZNP potrdil ureditev, ki je bila dosežena v petek. Med drugim Inzko pričakuje možnost, da bi se občine lahko same odločile za dodatne dvojezične napise. Sam je bil zelo šokiran, ko je izvedel za 17,5-odstotno klavzulo, je dejal Inzko. Na seji ZNP bo sicer predstavil tudi pozitivne elemente, ki jih vsebuje dogovor, ki je boljši od dosedanje ureditve. Predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm je pojasnil, da je glede nadaljnjega odločanja ,,treba počakati, kakšne bodo konkretne številke glede krajev in vsebine paketa", organi ZSO pa o tem ne bodo odloča i prej kot v dveh tednih. Pogoj za privolitev ZSO pa je sistemska rešitev za slovensko glasbeno šolo. Za to naj bi obstajal tudi dogovor, da bo dežela Koroška za posameznega učenca slovenske glasbene šole prispevala enako podporo kot pri nemški glasbeni šoli. Kot je sporočila podpredsednica Skupnosti koroških Slovencev (SKS) Zalka Kuchling, se bo SKS v prihodnjih dneh predvidoma sestala v ožjem krogu. Sledil pa naj bi še širši sestanek članov organov SKS, na katerem bodo sprejeli stališče organizacije glede petkovega dogovora. Slovensko zunanje ministrstvo je dosežen okvirni dogovor vzelo na znanje, pri čemer je poudarilo, da mora ta zajemati celovit sveženj ukrepov za podporo slovenski manjšini na Koroškem, ki bo sprejemljiv za celotno manjšino. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš pa je dejal, da je kakršenkoli dogovor, ki ga bo slovenska manjšina soglasno sprejela, za Slovenijo dober in ga bo tudi podprla. Je pa nujno potrebno soglasje vseh treh krovnih organizacij, je poudaril minister. V tem smislu je zunanji minister Samuel Žbogar že napovedal, da se bo v zvezi s pogajanji o dvojezičnih krajevnih napisih na avstrijskem Koroškem sestal s predstavniki vseh organizacij slovenske manjšine. A na Koroškem je nastalo precej ogorčenja, ker menijo, da je omenjenih 17,5% previsok prag, saj so pričakovali tradicionalno kvoto 10%. S to novo je veliko število krajev, ki bo ostalo brez dvojezičnih napisov. Veliko izjav zahteva tudi, naj slovenska vlada v tem primeru nastopa bolj ostro. Stran 2 7. aprila 2011 • SVOBODNA SLOVENIJA VTISI IZ SLOVENIJE IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI Očistimo Slovenijo! (pa tudi Slovence!) TONE MIZERIT (Od našega dopisnika) V preteklem tednu je pomlad stopila na plan in to s pravo ihto. Kolikor je prej manjkalo sončnega vremena, zdaj sonce čez dan pridno pogreva premraženo zemljo. Vrtičkarji so prilezli na svetlo kot gobe po dežju. Vsak pospravlja svojo njivico, kot da bi od tega bilo odvisno njegovo prehrambeno preživetje čez vse leto. Se pozna, da je to v genih naslednikov nekdanjih slovenskih kmetov. Med zimo je snežna odeja lepa tudi zato, ker pokrije in prekrije vse. Ko pa te odeje ni več, je vse bolj vidno, kaj vse ne spada k lepi podobi Slovenije. Povsod je polno posod za odlaganje smeti v taki ali drugačni obliki, a kljub temu je najti plastenke in pločevinke po vseh krajih, ob katerih stopa človekova noga. Da ne govorimo o divjih odlagališčih stare šare ob manj obljudenih sprehajalnih poteh. Zato je že navada, da se v tem času aktivirajo občani (las ,,fuerzas vivas") in organizirajo čistilne akcije. Najbolj so znane občinske, niso pa edine; najdemo tudi župnijske, območne, lani je bila tudi prva vseslovenska. Društva (turistična, gasilska, kulturna, šole, skavti itd.) prispevajo ljudi, delovno silo, občine pa infrastrukturo: rokavice, vreče, splošno organizacijo, prevoz vreč do zbirališča smeti in nazadnje - tudi malico. Vsak delavec je vreden svojega plačila; če ne drugače, z malico! Kjub vsemu ekološkemu in lepotnemu ozaveščanju se smeti kar naberejo. Pustimo divja odlagališča, kjer nekateri nestrpneži (ki ne morejo/marajo čakati na običajni dvakratlet-ni odvoz šare) mečejo stare gume, hladilnike, sedežne garniture in drugo šaro - koliko plastike, cunj in marsičesa drugega je najti in pobrati ob cestah, na manjših nezazidanih parcelah! Celo stare osebne izkaznice, zdravstvene kartice in drugo vsebino denarnic. Ja, tudi v nebesih pod Triglavom so žeparji in rokohitrci, ki iz torbic in aktovk izmaknejo marsikaj, ki jim potem nič ne služi, oškodovancu pa požrejo mnogo časa in skrbi. Treba je reči, da se teh pohodov udeleži lepo število ljudi. Kot marsikaj drugega jim je čistilna akcija postala del vsakoletnih opravil. Skoraj bi rekel, da jim je udeležba moralna dolžnost; kot lokalni praznik, pri katerem morajo biti zraven. To olepševanje zunanje lepote Slovenije bi bilo lahko lepa spodbuda tudi za notranje olepševanje Slovenije in Slovencev. V tem pogledu bi hitro prišli do spoznanja, da je treba marsikaj počistiti v vseh plasteh slovenske družbe - od najvišjih državnih, vladnih, cerkvenih, pa do lokalnih, do civilnih družb in društev. V marsikaterih glavah - še več pa v srcih - prevladuje skrb za osebno (tukaj bi morale priti tri črke, pa bom rajši podaljšal besedo) korist pred občo blaginjo. Take čistilne akcije so volitve, a se včasih zdi, da se jih udeleži še manj ljudi, kot pa teh akcij, na katerih se pobira zunanja umazanija. Zunanja podoba naj bi bila odraz notranje, pa se človek žal prevečkrat opeče. In po toči zvoniti, pravijo, je prepozno. Vsaj kar se opečenega tiče. GB DOBRA NOVICA ZA MALE JEZIKE Prednosti e-knjige Izvršni direktor svetovalnega podjetja za e-knjige The Idea Logical Company Mike Shatzkin je dejal, da e-knjige za majhne jezike in založnike pomenijo prednost, saj ni stroškov s tiskom. Slovensko tržišče e-knjig pa naj bi zaživelo predvidoma konec letošnjega leta, je povedal glavni urednik Mladinske knjige Miha Kovač. V predavanju, ki je potekalo v okviru Svetovnega vrha knjige, je Shatzkin predstavil nekaj ugotovitev z ameriškega trga e-knjig. Najpomembnejša prednost e-knjige je konkurenčnejša cena, ki se giblje od 0,99 do 20 dolarjev (0,7 do 14,14 evra), večina e-knjig pa ima ceno okoli 10 dolarjev (7 evrov). Shatzkin je ocenil, da se potrošniku investicija v bralnik izplača pri približno treh kupljenih e-knjigah na mesec, ciljne potrošnike bralnikov in e-knjig pa je poimenoval za „strastne bralce". Takojšen učinek prihoda e-knjig na tržišče je zapiranje klasičnih knjigarn, ki se izkažejo za nerentabilne že ob majhnem padcu prodaje, je poudaril Shatzkin, ki predvideva, da bodo te še vedno ostale na tržišču, a bolj kot podpora e-knjigam in spletnim knjigarnam, njihov tržni delež pa bo postal nepomemben. ,,Včasih je konkurenca obstajala le med lokalnimi knjigarnami, zdaj na internetu pa je globalna," je Shatzkin povedal in dodal, da je cena knjige za večino potrošnikov pomembnejša kot njena vsebina, saj je večina knjig zamenljivih med sabo, sicer ,,ne zmeraj in nekatere manj kot druge." Po njegovem mnenju pa zamenljivost še posebej velja za žanrsko literaturo, ki se na spletu najbolje prodaja. Na vprašanje, ali pomeni e-knjiga dodaten jeziček na tehtnici pri prevladi svetovnih jezikov z angleščino na čelu, Shatzkin odkimava: „Dolgoročno so e-knjige dobra novica za male jezike. Če želite izdati knjigo, je to veliko enostavneje in ceneje v digitalni obliki. Zdaj je treba izdati približno 1000 izvodov, da se tiskanje izplača." Lokalnim spletnim knjigarnam z e-knjigami Shatzkin svetuje, naj se ne omejujejo le na lokalne jezike in naj prodajajo naslove v angleščini. Založnikom priporoča dvojezične izdaje e-knjig, v lokalnih jezikih in v ,,lingui franci" globalnega sveta, angleščini. Založniki oziroma e-knjigarne lahko pridobijo kratkotrajne avtorske pravice in naredijo e-knjige privlačnejše z eks-kluzivnimi dodatnimi vsebinami. Ponudbo e-knjig lahko podprejo s prodajo večfunkcijskih naprav, ki omogočajo posojanje e-knjig drugim, opombe v besedilu, vgrajene slovarje in drugo. Kot nezanemarljiv dejavnik dodaja podporo strankam in možnost nakupa ali ogleda bralnikov v trgovinah. Predvidena posledica razmaha spletnih knjigarn z e-knjigami se kaže tudi v spremenjenem modelu knjigotrštva. „Založniki se bodo morali naučiti, kako preko spleta vzpostaviti neposreden kontakt s potrošnikom. Predvsem se bodo morali osredotočiti na določene teme in občinstva," napoveduje Shatzkin, pri odločitvi za nakup pa se kaže kot pomemben tudi zanesljiv spletni opis podatkov o knjigi, avtorju in vsebini. Profesor in glavni urednik Mladinske knjige (MK) Miha Kovač je v predavanju Založništvo danes, ki je prav tako potekalo v okviru Svetovnega vrha knjige, dejal, da je na evropski celini spletna prodaja tiskanih in e-knjig manjša kot v ZDA, a trend se z angleščino kot najbolj razširjenim drugim jezikom na svetu in največjo svetovno knjigarno Amazon pospešuje. Pred slabim mesecem dni je Kovač povedal, da ima Mladinska knjiga že pripravljenih okoli 150 e-knjig za trženje, testirala pa je tudi več kot deset bralnikov različnih proizvajalcev. Kot pravi, je predpogoj za delovanje trga e-knjig bralnik s 3G in Wifi tehnologijo, ,,in ko bomo ta problem rešili, računam da do konca leta, bo tudi v Sloveniji trg e-knjig zaživel". Po njegovih predvidevanjih bosta e-knjige za tablične računalnike najverjetneje ponudila še Mobitel in Simobil. ,,Iz založniškega stališča pa bo pomembno, kdo bo imel nadzor nad avtorskimi pravicami in kdo bo izvajal trženjski proces. To pa verjamem, da bodo še vedno klasične založbe," je še dejal Kovač. Ob 20-letnici SSK Letos mineva 20 let od ustanovnega Zbora Svetovnega slovenskega kongresa, ki je potekal v Ljubljani v Cankarjevem domu, 27. in 28. junija 1991. V vodstvu SSK so se odločili, da ta pomembni jubilej obeležijo s posebnim praznovanjem. V ta namen pripravljajo tudi zbornik, kjer bi radi prikazali dvajset let aktivnega delovanja SSK, predstavili pa ga bodo na slavnostni akademiji, ki bo potekala 28. junija 2011 v Ljubljani. S prošnjo se zato obračajo na konference in člane, da jim pri tem pomagajo in napišejo nekaj besed o prehojeni poti: začetki, delo, težave in uspehi, pričakovanja. Veseli bojo tudi vsakršnega gradiva s katerim so neposredno ali posredno sodelovali pri nastajanju Svetovnega slovenskega kongresa in naše skupne države Slovenije. Zbornik bo po poglavjih obsegal uvodno besedo, pregled od pobude do prvega zasedanja in ustanovitve SSK in Konferenc, spomine snovalcev in ustvarjalcev SSK, spomine dosedanjih predsednikov Kongresa in Konferenc SSK, težave in uspehe dvajsetih let SSK, kaj Slovencem po svetu in doma pomeni SSK ter napotke za prihodnost. Želja vodstva je, da zberejo pisno in slikovno gradivo o delovanju naših konferenc po svetu, pa tudi spomine na zgodovinske trenutke pri katerih so Slovenci in konference po svetu odigrali pomembno vlogo ob osamosvojitvi. V 20 letih delovanja je Svetovni slovenski kongres skupaj z njegovimi konferencami dosegal veliko uspehov, ki smo jih dolžni zabeležiti na enem mestu. Zato v imenu kongresa predsednik dr. Boris Pleskovič vljudno prosi, da pisne prispevke, skupaj s fotografskim gradivom, interesenti pošljejo do 29. aprila 2011. Dolžino besedila se lahko prilagodi potrebam, vendar naj ne bo daljše od 5 strani formata A4 oz. približno 15.000 znakov s presledki. Za dodatne informacije se lahko obrnete na glavno tajnico SSK Sonjo Avguštin na elektronski naslov sonja.avgustin@slokongres.com ali na telefonsko številko: +386 1 24 28 550. Komaj dobrih šest mesecev nas loči od prihodnjih splošnih volitev, a vprašanj je več kot odgovorov in nejasnost je glavna postavka argentinske politike. Položaj se tako zapleta, da se tudi vešči in izkušeni opazovalci ne upajo napovedati, kakšen bo razvoj dogodkov. Obramba demokracije. V vsej atomizaciji in razpršenosti, ki jo trpi opozicija, se je pretekli teden le pokazala svetla iskrica. Glavni predstavniki največjih strank so podpisali skupno izjavo, v kateri pozivajo v obrambo demokracije. Iz vsakdanjih pojavov v družbi in sledečem nastopanju vlade vidijo, da se položaj bliža robu, kjer so v nevarnosti temeljne svoboščine in temelji republikanskega sistema. Obenem se zavezujejo, da ne bodo tiho pred kršenjem ustavnih principov in ne bodo dovolili, da bi država pohodila način življenja, ki zagotavlja svobodo in enakost pred zakoni. Kratko in jasno izjavo so podpisali vodji strank, parlamentarci in vidni predstavniki javnega življenja iz vrst radikalizma, Macrijevega PRO, federalnega peronizma in Državljanske koalicije Elise Carrió. Ni pa k izjavi pristopil Pino Solanas in njegov Proyecto Sur, kar samo po sebi vzbuja zaskrbljenost. Ne toliko, kakšno zadržanje ima omenjeni vodja do bistvenih vprašanj demokratičnega življenja, saj jih nenehno zagovarja in brani, temveč glede strategije. Ko hoče izstopati in se