PISMA PISMA PISMA TEDNIKU TEŽKO JE PISATI O HULIGA­ NIH, CE JIH NE POZNAŠ Kljub temu naslovu bi, podob­ no kot so pred menoj že »torili pri CT, še sam dodal nekaj čisto svojih misli o tem fenomenu, kot bi ga radi imenovali strokovnja­ ki, ki preučujejo mlade in njiho­ va odstopanja od življenjskih na­ čel. Ta namreč naš povprečen državljan ^icer ispoštuje in se ravna po njih. Naša družba ima neka načela, nek kodeks, ki sega od ustave pa preko različnih zakonov in pravil do morda nenapisanih 1- dej, ki se jim podreja mnogo ljudi. Moral bi napisati — vsi ljudje, vendar temu ni tako. Med ' njimi je menda večji del odras­ lih kot mladine. Pri mladih de­ lamo problem, fenomen itd. zato ker ta vprašanja ugotavljajo, preučujejo in s sankcijami rešu­ jejo odrasli. Vsega tistega, kar so in še delajo odrasli, pa ne na­ čenjamo, vsaj ne tako odkrito, da ne govorimo o prizadevnosti, ker je zato cela vrsta olajševal­ nih okolnosti, med njimi tudi ta, da so bili v mladosti drugače vzgojeni — v drugačnem družbe­ nem redu itd. Tu vidite, se mi zdi obravnava takšnega proble­ ma nepravična, nepravična toli­ ko, ikoilikor sodijo mnogokrat o teh vprašanjih ljudje, odrasli, ki tudi sedaj še ne ravnajo po ла- šiih pisanih kodeksih. Res, da je to, kar sem napisal, težko dokazati, vendar recimo, že sama delitev osebnega dohod­ ka poraja na desetine mikromo- ralnih deformacij. Kaj pa počno mladi? V večini prmeirov gre, za prestopke, kot tatvine, vlome, fizične na­ pade, uničevanje družbene last­ nine, prostitucijo in še kaj. V podobnem vrstnem redu bi bilo možno na-šteti kazniva dejanja odrashh. Samo, odrasli so si pri tem že mnogo bolj »formirane« osebnosti, ki na tak načni prejmejo (verjetno?) tudi višje kazni za svoje prekrške. Ob tem pridemo do ključnega vpra­ šanja, namreč: zakaj obravnavati problem mladih prestopnikov (samo zato, ker jih še lahko dru­ gače in boljše vzgojimo?) in problem odraslih. Družba je ce­ lota. Mladi in odrasli žive v sre­ dini, ki vpliva na tisoče smeri razvoja. Rana torej ni samo pri mladih, rana boli vse nas. Želi­ mo, da mladi ne bi bili še slabši, vendar kaj le delamo, da bi ne bili še slabši? Pravimo — mi ni­ smo bili taki in podobno, pa saj smo vendar odrasli. Stvari ne na­ meravamo v celoti poenostaviti s tem — starejši dobri, mlajši še boljši, vendar kanček rensice je v tem in zato se moramo mi vsi potruditi, da bo bolje. Pa še nekaj me mori. Vsi radi govorimo: naši mladini nudimo vse, pri tem pa ne vem, če jih je v Celju kaj, s katerimi hi se mla­ di lahko pogovorili o svojih teža­ vah in problemih. Pogovorili od­ krito, sistematično, večkrat. Da, veliko lepih fraz imamo na jezi­ ku. Pa da se prav razumemo, to je le eno poleno v grmadi, ki jo imenujemo prestopništvo. J. Zupančič KDO JE KRIV? Gradim si hišo. Lani oktobra sem vlival ploščo na klet, pri če­ mer sem uporabljal cement Fa­ brike cementa general Jankovič šar PC 250. Ker se ta cement su­ ši zelo počasi (kar sem izvedel šele kanseje), mi je plošča zmrz­ nila. Rad bi vedel, ali bi moralo biti poleg cementa posebno na­ vodilo za uporabo in kdo bi џа moral dati — itrgoavniia ali tovar­ na? Kdo mi naj povrne nastalo škodo? Alojiz Lemež, Cirkovce 8 Velenje Kolikor gre za poseben ce­ ment, bi po našem mnenju mo­ rala trgovina, ki ga prodaja, po­ skrbeti za ustrezno navodilo. Ta­ ko kot trgovina sama ne bi sme­ la kupovati »mačka v žaklju« (ali v tem primeru pač?), ga ne more kupovati niti potrošnik. Ta ima poleg \''scga pravico, da ne- kurantno blago tudi vrne, vendar v tem primeru ne gre za to. Tr­ govina, ki bi verjetno morala no­ siti stroške za nastalo škodo, lahko razen tega v svoje opravi­ čilo najde vrsto vzrokov, čeprav pa bi verjetno težko zanikala, da cementa ne bi bila dolžna opre­ miti z navodilom. í*oskusite se vseeno obrniti nanjo. OBČINSKA KONFERENCA SZDLŠENTJUR (Nadaljevanje s 1. strani) Industrija občine se dokaj uspeš­ no vključuje tudi v mednarodno me­ njavo in prispeva 65 odstotkov vse­ ga letnega izvoza občine. S kmetijstvom se v šentjurski ob­ čini preživlja še slaba polovica pre­ bivalcev. Kmetijski ikombinait kot nosilec socialistične proizvodnje je edina organizacija, ki skrbi za sode­ lovanje z zasebnimi proizvajalci, če­ prav tudi v tej smeri v zadnjih le­ tih ni večjega napredka in bo zato zastaviti vse sile za povečanje bla­ govne proizvodnje. Kombinat je v lanskem letu ustvaril 2,3 milijarde starih dinarjev prometa. V zasebni kmetijski proizvodnji je čutiti zlasti pomanjkanje delovne sile, kar ne vpliva ugodno na blagovno proiz­ vodnjo. Močno se je v zadnjem času razmahnilo kmečko izobraževanje v okviru delavske univerze, ki nudi mladim proizvajalcem konkretne napotke pri domačern gospodarje­ nju. Na področju šolstva je v občini uspelo urediti najbolj pereče prob­ leme, zlasti kar zadeva materialni položaj, hkrati pa izboljšati tudi kvalifikacijsko strukturo prosvetne­ ga kadra. Po besedah predsednika občinske­ ga odbora SZDL Staneta Kozjana bo posvetiti več pozornosti vpraša­ njem obveščanja občanov, saj se do­ gaja, da gredo pomembni sklepi ali odločitve dostikrat mimo njih. V razpravi je sodelovalo veliko di- skutantov. Med njimi je ing. Jože Bučar govoril o problemih zasebnih kmetijskih proizvajalcev in proble­ mih davčnega poslovanja, Janez Ra- uter o izobraževanju članov samo­ upravnih organov in kmetijskih pro­ izvajalcev, Milan Loštrk pa o prob­ lemih defektne mladine in novem republiškem zakonu o kmečkem za­ varovanju. Na področju občnie je 68 otrok, za katere bi bilo potrebno šolanje v ustreznih zavodih. Zvezni poslanec Sergej Kraigher je v svoji razpravi opozoril zlasti na vlogo SZDL v sedanjih pogojih in na po­ manjkljivosti pri izvajanju sociali­ stičnih načel v praksi. Ko je govoril o reformi, je dejal, da bo treba vlo­ žiti še - mnogo naporov za dosego ciljev, ki smo jih zastavili. Konferenca je ob zaključku izvo­ lila devetnajistčlanski občinski od­ bor in 4 delegate, ki bodo zastopali šentjursko organizacijo na VL kon­ gresu SZDL. Pred dnevi so imeli člani zveze borcev v tovarni emajlirane posode svoj letni obračun. Iz poročila predsednika je razvidno, da je orga­ nizaciji v minulem obdobju uspelo v sodelovanju z vodstvom delcv- nega kolektiva rešiti nekatere pereče probleme. Tako so večje šte­ tilo borcev, katerili zdravstveno stanje ne dovoljuje velikega delov­ nega tempa, premestili na druga delovna mesta. Poleg tega so obda­ rili večje število borčevskili družin in uskladili osebne dohodke bor­ cev, tako da se je število tistih, ki prejemajo pod 60.000 dinarjev občutno zmanjšalo. Posnetek prikazuje delovno predsedstvo nïed po-^ ^ ^ „ ^„ (Foto: V. David) Zbori volivcev v konjiški občini PRISPEVEK IZGUSOVALI V teh dneh sta bila na območju občine Slovenske Konjice sva zbora volivcev, in sicer v Zrečah ter v Ko­ njicah. V obeh krajih so občani ob­ ravnavali predlog o uvedbi komu­ nalnega prispevka, spremembo sta­ narin in ostale lokalne probleme. Najživahneje so povsod govorili o komunalnem prispevku. Tako so zahtevali pojasnila o višini, pa tudi o namenu trošenja teh sredstev. Ko­ munalni prispevek bi plačevale go­ spodarske organizacije — za povr­ šine, ki jih imajo v upravljanju, uporabniki stanovanj pa bi ta pri­ spevek plačevali po površini stano­ vanjskega prostora in od gradbe­ nih zemljišč na ožjem območju vsa­ kega kraja. Denarni zneski so seve­ da različni, za občane najpomemb­ nejše pa je gotovo določilo, ki pred­ videva 150 starih dinarjev letno na kvadratni meter stanovanjske povr­ šine. Komunalni prispevek bo na­ menjen za ureditev različnh komu­ nalnih del, kot na primer cest, vo­ dovodov, kanalizacij itd. Z nekaj nad 15 milijoni dinarjev pa prav gotovo ne bo mogoče uresničiti vse­ ga, kar občane žuli. Zato pa so pov- darili, da bo treba tako zbrana sred­ stva uporabiti za najnujnejša dela. ZABELEŽENO ZA VAS ZA STANO­ VANJE GRE Dragi bralci! Gornji naslov nima nikakršne zveze z istoimensko komedijo, čeprav je res, da bi utegnil no­ siti tudi komične elemente. Gre v resnici za stanovanje. Za sta­ novanje namreč, ki je bilo kup­ ljeno, a je baje že več mesecev prazno, kajti njegov lastnik ima drugje še eno stanovanje. Teža­ ve so najbrž v tem, ker je to sta-, novanje v neki stolpnici v Celju, ono drugo pa v drugi občini. Da ne bo kdo rekel, da gre za vmešavanje v notranje zadeve podjetja, ki gotovo ve, zakaj mo­ ra kakšen njegov vodilni član imeti dvoje stanovanj (saj ga je, ker ve, tudi kupilo), je treba vsekakor pritrditi resnici, da pač lahko navsezadnjie podjetje, ki ima dovolj denarja, dela, kar ho­ če. Ne glede na reformo. Točno, toda človeka upravičeno zanima — kdo pa je tisti, ki ustvarja denar? Zakaj ne bi mogel imeti dvoje stanovanj na primer pre­ prosti delavec? Že slišim kon­ struktivno vprašanje: ja, kako bi ga pa vzdrževal? To je vsekakor problem, ampak še večji problem je po moje tudi v tem, ker kdo morda še enega stanovanja nima! Ker bi ga lahko imel, če kdo drug ne bi imel dva! Vidite, v tem je stvar. Zdi se, da bo reforma morala reformirati tudi kakšno tako mentalitete, ki v svoji »široki di- • menzionalnosti« ne ve več, kaj je družbeno moralno in kaj ne. Vsa čast zaslugam in sposobno­ sti, saj je res, da jih marsikje še ne cenimo dovolj, toda se vam ne zdi, da so naturalije v obliki dveh stanovanj vendarle malce previsoko plačilo? Vse, kar je prav, in do tja, do koder je tudi prav. Človeško bi bilo, če bi no­ silec dveh stanovanjskih pravic zadržal zase samo eno stanova­ nje (četudi ono drugo še morda ni opremljeno), drugega pa od­ stopil kakšnemu članu kolektiva, ki ga morda nima ali pa stanuje v slabih stanovanjskih razmerah. Kaj mislite? Kozorog POIITIOA ŠOLA PO NOVEM LETOŠNJA VEČERNA POLITIČNA ŠOLA, KI SO JO SKUPAJ ORGANIZIRALE VSE POLITIČNE ORGANIZACIJE V CELJU, IZVAJA PA JO CELJSKA DELAVSKA UNIVERZA, SE NEKOLIKO RAZLIKU­ JE OD DOSEDANJIH, KI IMAJO V CELJU ŽE SKORAJDA DESET­ LETNO TRADICIJO. Bistvena razlika je predvsem v tem, da je vsebina zelo aktualna, predavatelji — znani strokovnjaki pa so porok za dobro kvaliteto. To je pritegnilo tudi večjo pozornost in zaupanje v to koristno idejno-vzgoj- no obliko dela vseh političnih orga­ nizacij. Letos so trije oddelki — sin­ dikata, ZK in mladine, ki štejejo okoli trideset slušateljev. Šola bo trajala še dober mesec, slušatelji se zbirajo trikrat tedensko, tako da bo vseh predavanj skupaj za okoli 125 ur. Program šole je za vse oddelke enoten in se razlikuje le v enem po­ glavju, ki govori o političnih orga­ nizacijah. Osnova je enaka, vse po­ litične organizacije pa bodo dodale še nekaj specifičnih oblik in metod dela. Prvi del predavanj se je ime­ noval »aktualni problemi samo­ upravljanja«. Tu je bilo največ go­ vora o organizaciji podjetij in vseh samoupravnih organov v delovnih kolektivih. Drugi del predavanj je zajel teme iz ekonomske problema'- tike v luči pogojev samoupravlja­ nja. V okviru teh predavanj so pre­ davatelji razložili večino ekonom­ skih kategorij v okviru gospodarske reforme, poslovno sodelovanje, za­ ščito pri delu, probleme delitve do­ hodka in podobno. Poglavje o družbeno ekono^nski probmelatiki celjske občine je osre­ dnje in najobsežnejše. V tem po­ glavju so zajete vse gospodarske pa­ noge od industrije, kmetijstva in terciarnih dejavnosti do družbenih služb, kulture in dela mladine v vseh oblikah. Predavanja bodo za­ ključena s pregledom svetovnih do­ gajanj ter metodologije dela. Sedanja vsebina večerne poliitične šole v Celju se od preteklih razli­ kuje predvsem v izredno močni ak­ tualizaciji celotne snovi. Historiciz- ma skorajda ni. Prav tako je izosta­ lo obsežno poglavje iz preteklih let o razvoju delavskega gibanja. Oboje so predavatelji v skrajšani obliki posredovali pri ostalih poglavjih. Tako je snov zanimiva zlasti še zato, ker so se predavatelji posvetili pred­ vsem aktualnim problemom v pri­ merjavi s problemi delovnih organi­ zacij, iz katerih so slušatelji. J. Z. PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVET Spet je zagrmelo v Vietnamu. Po več kot enomesečnem drobnem spo­ padanju, ki sta imeli v njem obe strani dvakrat po nekaj dni »po­ čitka«, so zdaj ameriška letala spet sesula bombe na ozemlje DR Viet­ nam. Ves svet je ta dogodek priča­ koval z deljenimi mnenji in bolj ko se je nagibala domneva v korist Amerike, češ saj ne bodo tega sto­ rili, toliko bolj so zdaj vsi prese­ nečeni. Kaj je vzpodbudilo Johnso- na za takšno odločitev? Kaj ga je opogumilo, da je razširil bojišče v razsežnost, ki je enaka nekdanjemu na južni Koreji? ZDA so osmešene, zares, četudi s svojo diplomacijo v varnostnem svetu skušajo prepri­ čati svet, kako si želijo mir v Viet­ namu. Gre za vprašanje, če se bosta predstavnika obeh Vietnamov sre­ čala na razpravi o vietamski vojni v varnostnem svetu, ali ne. Mimo bombnih napadov so se Američani odločno spopadli za glavno cesto, ki teče ob vsej obali Južnega Viet­ nama. To cesto so bolj kot ne ob­ vladovale osvobodilne sile in je Američani niso mogli uporabljati. Prav ta zagrizena borba za to glav­ no cesto je lahko dokaz, da so se Američani tokrat odločili za bolj ko ne totalno vojno, ki bi naj oči­ stila ozemlje Južnega Vietnama. To­ da ta poteza ne bo všeč raznim se­ vernim sosedom. Kakor so ponekod verska, drugod politična prepričanja povod za raz­ ne spopade, tako so v Belgiji zelo pogosti nacionalni spopadi, ki so prišli do izraza tudi v zadnjih de­ monstracijah rudarjev, v katerih je bil en rudar mrtev več pa huje ra­ njenih. V Franciji pa so še vedno v hudi zadregi zaradi ugrabitve ben Barke, ki zanj še ni znano, če je morda še iiv. Toda zaradi njegove ugrabitve se bo reorganizirala fran­ coska policija, v Alžiru po so štu­ denti organizirali velike demonstra­ cije proti kralju Hasanu II. Maro­ kanski zunanji minister Ben Hima pa zavrača obtožbe proti notranje­ mu ministru Ufkirti, ki naj bi bil kriv za usodo ben Barke. V Indoneziji so sicer že pred dne­ vi začeli izpuščati politične zapor­ nike, a verjetno le zategadelj, da so zdaj prenapolnjene zapore lahko napolnili s pripadniki kitajske manjšine. Mnogi terjajo tudi, da bi vlada ukrepala proti kitajskim do­ pisnikom, ki niso v času nemirov samo neprimerno poročali, temveč so se vanje celo vmešavali. Ob zaključku XI. kongresa KPI so se bolj ko kdaj koli v zadnjem času izkazala skupna hotenja par­ tije in njena enotnost, s čimer so bili dokončno odpravljeni vsi dvo­ mi o razcepljenosti delavskega gi­ banja v najbolj napredni italijanski stranki. Za generalnega sekretarja so spet izvolili Luigija Longa.