Glas KRANJ, 7. DECEMBRA 1956 LETO IX. — ST. 96 DIN 10 — 11 d a j a : OO SZDL / Direktor; Slavko Beznik / Ureja: Uredniška odbor / Odg. uredni k : Miro Zakrajšek T«l. uredništva 476/397 — Uprave €78 — Tek. račun pri Komunalni banki Kranj št. 61-KB-1-2-135 - Izhaja v ponedeljek in petek Naročnina: letna 600, mes. 50 din Glasilo SZDL za Gorenjsko Gorenjske Ne le z investicijami ampak tudi z boljšo organizacijo dela in disciplino je mogoče povečati proizvodnost dela Do pred kratkim je na splošno prevladovalo med gospodarstveniki mnenje — ponekod so tc težnje še izredno močne — da je edina pot do povečanja proizvodnosti dela in proizvodnje v nadaljnjih investicijah. Nekateri vodilni ljudje v podjetjih pa tudi posamezni organi delavskega samoupravljanja se še sedaj zavzemajo za širokopo-tezne razširitve svojih podjetij, za nove gradnje, utemeljujoč svoje zahteve do skupnosti s tem, da je možno le tako doseči večji proizvodni učinek. Mar to drži? Preberimo, kaj pravijo v podjetjih »Runo« in »Peko« v Tržiču. Poglejmo, kako so se lotili v teh podjetjih problema povečanja proizvodnosti dela in proizvodnje. V Tovarni usnja »Runo« v Tržiču je njegovo novo vodstvo pred nedavnim nasledilo kaj nezavidno dediščino. Neredno poslovanje, finančne malverzacije in tudi pomanjkljiva organizacija dela so biLi vzroki raznim nepravilnostim. O ukrepih, ki naj bi stanje izbolj-fiali ter o tem, kaj so storili, da bi našM pravo pot, ki: bi jim omogočila povečano proizvodnjo, smo se pred ■dnevi racgovarjali s predsednikoma delavskega sveta in upravnega odbora ter direktorjem podjetja. Vsi trije so drug za drugim poudarjali: . »Prav do nedavnega je bila v našem podjetju razpasena navada, da se z delom v dopoldanski izmeni preneha že ob 13 30 uri, nekateri pa so zapustili svoja delovna mesta že celi uro poprej. Spričo neenergičnega vodstva, ki teh pojavov ni znalo v kali zatre ti, je bil to takrat povsem udomačen pojav. — Seveda to ne gre in sta zaio upravni odbor in delavski svet sprejela sklep, da je treba delati polnih 8 ur, tako kot to določajo pravila ...« Ta ukrep pri večini kolektiva ni vzd'gnil oblakov prahu, vendar se posameznikom zdi, da se jim godi krivica ... »Razen tega smo imeli tudi več pojavov — ne le med delavci, marveč tudi med nekaterimi mojstri — ko so posamezniki zapuščali stroje kar med delovnim časom in jih je bilo moč najti v sosednji gostilni. — Seveda tudi to ne gre...« so pribili vsi tnje. To so le nekateri pojava, ki so znotraj kolektiva v marsičem hromili večanje proizvodnosti dela v podjetju. Letošnji proizvodni plan, kr znaša 190.000 kvadratnih metrov kož, bodo le s težavo izpolnili zaradu pomanjkanja surovin. Za prihodnje leto pa predvidevajo izdelati 236.000 kvadratnih metrov kakovostnih kož ob 12% povečanju delovne sile. »Sod:mo, da ne bo potrebno v taki meri povečati število zaposlenih (morda le za neznaten odstotek), če bomu odstranili vse do sedaj nezaželene razvade v kolektivu in dosegli z delovno disciplino polno zaposlitev vsakega posameznika. — Izračun je bil namreč narejen na podlagi dosedanjih proizvodnih pokazateljev. Kaj lahko dosežemo z disciplino in dobro organizacijo dela, nam pove izpolnitev mesečnega plana za oktober,« je dejal d-'rektor pcdiet'a. »V tem ni e -secu smo izdelali za 10% kož več kot p?, jih je bilo planirano.« Vendar to še ni vse. V podjetju se pečajo z reorganizacijo transporta med obrati, ki je bil doslej vso preveč zamotan in je močno obremenjeval režijo. S pametnejšo organizacijo se bo dalo marsikaj poenostaviti in prihraniti stroške. Čeprav imajo v tovarniških oddelkih urejeno delo tako, da vsak delavec v posamezni fazi proizvodnje — zaradi kontrolo kakovosti, — pritisne svojo številko na izdelek, na katerem je delal, sodijo, da je kontrola proizvodnje in tudi kakovosti izdelave še vedno pomanjkljiva. Zato bodo mojstrom v obratih dodeli1!': v pomoč še enega preddelavca. Na ta način bodo še povečali kakovost izdelkov, hkrati pa ob morebitnih napakah ugotovili krivca. Seve, analitska ocena delovnih mest jiim bo odkrila brez dvoma še marsikatero pomanjkljivost v organizaciji dela. Zato so se je prav te dni krepko lotili. Ko smo zastavili vprašanje predsedniku upravnega odbora tovarne »Peko« Stanetu Cernivcu, ali so v podjetju že opravili analitsko oceno delovnih mest, je odgovoril; »Se ne. — Prav sedaj se lotevamo tega dela.« Tovarna »Peko« je ena izmed tistih podjetij, ki ima že več kot petdesetletno proizvodno tradicijo. Zavoljo tega je tudi proizvodnja že vpeljana, s tem pa ne mislimo reči, da se ne bi dalo, čeprav iz starih strojev, še več iztisniti, ne da bi bilo treba pri tem večjih naporov kolektiva. »Kontrola izdelkov v našem podjetju je za sedaj poenotena. Sedaj pa nameravamo urediti proizvodni Droces tako, da bi se v posameznih obratih izdelovalo posamezno vrste čevljev (spomladanski, poletni, jesenski in zimski vzorci) od začetne faze do konč- (Nadaljevanje na 2. strani) NAS RAZGOVOR Rezervni oficir, ki se zaveda svojih nalog, je vsestransko aktiven Leto gre h koncu. Tudi rezervni oficirji so se pomenili o uspehih in pomanjkljivostih svojega dela v tem letu. Ponekod so naredili več, drugje manj. Predsednik Okrajnega odbora ZROJ tov. Milan Dolenc že šesto leto vztrajno dela za napredek te organizacije. »Res je, da naše delo le počasi napreduje. Tc, kar se pričakuje od nas, rezervnih oficirjev, pa oomo dosegli šele tedaj, ko se bo vsak rezervni oficir zavedal svoje dolžnosti. Uspeh bo zagotovljen, če bo vsak vedel, da je rezervni oficir in da je zato dolžan tudi pomagati, delati, se učiti in izpopolnjevati. Treba je iti s časom, s tehniko in njenimi izpopolnitvami. Vsak rezervni oficir bi moral biti vsa trenutek pripravljen na to, da bi vodil vojaško enoto, ji poveljeval in' tudi sam prijel za puško.« »Kako je z izvenarmad-no vzgojo?« »Vsakemu državljanu je izvenarmadna vzgoja nujno potrebna. To naj ne bi bilo le delo rezervnih oficirjev, temveč naj bi sodelovale tudi vsi ostale organizacije.« O predvojaški vzgoji je tovariš Dolenc dejal, da si rezervni oficirji prizadevajo, da bi nudili obveznikom največjo pomoč in zato izberejo za predavatelje tiste ljudi, ki znajo delati z mladino In jo pravilno vzgajati. Občinski odbo.fi rezervnih oficirjev organizirajo tudi razna predavanja, vendar zanimanje ni najboljše. »Takrat, kadar bomo poskrbeli, da bodo predavanja res kvalitetna ter hkrati tudi zanimiva — spremljana s filmi, slikami, skicami itd. — tedaj bo zanimanje prav gotovo večje. Tudi za strelstvo med rezervnimi oficirji ni bilo opazili pravega zanimanja.. V tej organizaciji rezervn oficirji ne samo, da h lahko delali in dosegal' uspehe, temveč bi bik zanje to sodelovanje tudi koristno. Da tisti, ki tu sodelujejo, dosegajo uspehe, je razvidno iz tega, da od vseh oficirjev dela v vodstvih strelskih družin več kot 50% le-teh. »Veliko se sliši, da bo-do podoficirji imelj svojo organizacijo?« »Zlasti v Sloveniji smo o tem že mnogo govorili, čeprav do oddvojitve pod-oficirjev še ni prišlo. Kljub temu pa, če bodo le-ti imeli svojo organizacijo, bodo oficirji Se vedno dolžni skrbeti ta njihovo izpopolnitev in delo.« Na okrajni skupščini je pravičeno dobil to nagrado. Saj so Tržičani . list', ki so razmeroma najbolje razumeli vlogo rezervnih oficirjev. V prihodnjem letu bodo organizirali tekmovanje med občinskimi odbori in njihovo delo ocenjevali po točkah. Ob IZVENARMADNA VZGOJA Obvezniki predvojaške vzgoje na taborjenju Okrajni odbor ZROJ podelil najboljšemu občinskemu odboru ZROJ zračno puško. »Zdi se mi, da je občinski odbor ZROJ v Tržiču popolnoma u- koncu pa še to; »Menihu da so dobra oblika dela tudi vojaške vaje, ki naj jih pripravijo rezervni o-ficirji s pomočjo aktivnih oficirjev.« Lj. Škofjeloška razglednica. Zadnji zlatorumeni listi na drevesu ?rcdi mesta NASA NAGRADNA ANKETA Leto dni poteka, odkar je začel prihajali „Glas Gorenjske'4 k vam, dragi' bralci, kol poltednik, dvakrat tedensko: ob ponedeljkih in ob petkih. V tem času smo skušali list čim bolj izpopolniti in ga približati bralcem. V petkovih številkah se vrstijo družinske, zadružna in pionirska stran, redno pa prinašajo petkove številke* kulturno in športno stran ter celo stran domačih in tujih zanimivosti. V ponedeljkovih številkah pa prinašamo najnovejše — sobotne in nedeljske — politične, gospodarske, kulturne in športne vesti z Gorenjske, tako da obliko te številke čedalje bolj približujemo dnevnemu tisku. V prihodnjem letu slopa „Glas Gorenjske" v deseto Iclo svojega življenja. V tem jubilejnem letu si zastavljamo kol poglavitno nalogo, da se bralcem in vsem delovnim ljudem na Gorenjskem še bolj približamo, da prisluhnemo njihovim željam in le-le uresničimo, kolikor nam žc dopuščajo možnosti. Uredništvo pripravlja koš nadaljnjih izpopolnitev „Glasa Gorenjske". Med drugim bomo z novim letom uvedli nov podlistek, novo slikanico, novo... ne, ne bomo vsega povedali, ker bi vas radi ugodno presenetili. To pa le lahko že povemo, da bo začel od novega leta dalje izhajali kot priloga „Glasa Gorenjske" tudi Uradni veslnik OLO Kranj, ki ga bodo naši naročniki prejemali brezplačno. List pa bomo zares temeljito lahko izpopolnili le s pomočjo naših bralcev, ki jih zato vabimo, da sodelujejo pri izboljševanju lisla. Zalo je zdaj vrsla na vas, dragi bralci, da pridete na dan s svojimi mnenji in nasveti. V ta namen razpisujemo NAGRADNO ANKETO in vas prosimo, da odgovorite na naslednja vprašanja: 1. Katero stran v „Glasu Gorenjske" najprej pogledale oziroma preberete? 2. Katera Stran vas najmanj zanima, česa v listu sploh ne preberete in zakaj? 3. O čem naj pišemo več in o čem manj? 4. Ali pišemo dovolj iz vaše občine oziroma iz vašega kraja? 5. Ali dovolj obravnavamo problematiko s področja zunanje politike in v kakšni obliki naj le-le objavljamo (v komentarjih,,člankih ild.)? 1). Kaj še pogrešale v našem listu? 7. Ali sla ponedeljek in petek primerna dneva za izhajanje lista? 8. Kaj predlagate glede tehnične izpopolnitve lista? Pet najboljših odgovorov bomo nagradili. Prva nagrada znaša 1500 din, druga 1000 din, trelja in Četrta celoletno brezplačno dostavljanje „Glasa Gorenjske", peti nagrajenec pa bo prejel 500 din. Odgovore pošljite do 20. januarja lela 1 i>r>7 na uredništvo „Glasa Gorenjske", Kranj, Koroška G. Uredništvo in uprava PRIPRAVE NA PRAZNOVANJE DNEVA JLA Letos praznujemo 15-letnico naše Jugoslovanske ljudske armade. Po rseh pripravah kaže, da bodo ta dan proslavili svečaneje kot kdaj koli prej. Proslave ne bodo le na sam praznik 22. decembra din na predvečer; republiški pripravljalni odbor za proslavo JLA namreč sodi, da bi b:'.lo zaradi pomembnosti in vloge, ki jo ima naša Ljudska armada pri ohranitvi naše neodvisnosti in miru v svetu, pravilneje, da se posveti praznovanju ves mesec december. V Kranju bo osrednja akademija na predvečer 22. decembra. Na-občinskem odboru SZDL Kranj so se že pogovorili o tej prireditvi, na kateri oodo sodelovali: pevski zbor »France Prešeren«, kraniska glasbena šola, reci-tatorji, DPD »Svoboda« Kranj in kranjska garnizlja. Razen tega bodo proslave tudi v nekaterih drugih krajih kranjske občine — v Naklem, Goricah, Preddvoru, Šenčurju, Stražn'šču, Primskovem in na Jezerskem. Letos bodo pripravili proslave tudi v nekaterih podjetjih; v šolah pa se bodo dijaki razgovarjali z oficirji, ki jim bodo pripovedovali svoje doživljaje, gledali bedo ozkotračne filme o vojaškem življenju itd. Aktivni in rezervni oficirji pa -bodo tekmovali v streljanju, kegljanju in šahu. Lj. S SEJE ObLO JESENICE Sprejeli so odlok o zazidalnih površinah v jeseniški občini Ljudski odbor obtMie Jesenice je na seji dne 4. decembra razpravljal o predlogu odloka glede zazidalnih površin v zapadnem in vzhodnem delu občine, ki ga je sestavila posebna komisija. Odlok so sprejeli, vendar so nekateri odborniki iz Zgornjesavske doline glasovali proti. Po njihovem mnenju zazidalna površina za predvideno individualno gradnjo ni primerna. Odborniki so nadalje sprejeli sklep, da se morajo odslej potniki, le-toviščarji in drugi odjavljati oziroma prijavljati pri turističnem uradu oziroma gostinskem podjetju, ki vodi evidenco sob in tujcev. Po dokaj burni razpravi o predlogu likvidacije podjetja »M'zarstvo« v Kranjski gori, v kateri so ljudski odborniki iz Zgornjesavske doline prikazovali nujnost nadaljnjega obstoja omenjenega podjetja, so odložili to zadevo za prihodnjo sejo. Do tedaj bo krajevni odbor v Kranjski gori pripravil dokumentacijo o možnosti za nadaljnje obratovanje podjetja »Mizarstvo«. Potrdili so tudi predlog za dopolni- industrijske šole na Jesenicah. Ljud- tev tarifnega pravilnaka Uprave ko- ski odbor je pravilnik potrdil, zahte- munalnc službe Jesenice, predlog za val je le, da se popravi v toliko, da imenovanje novih članov Sveta za vzgaja šola v prvi vrsti metalurške in šolstvo in šolskega odbora jeseniške po potrebi tudi kovinarske in ostale gimnazije. Odborniki so nadalje raz- delavce. pravljali še o pravilniku Metalurške U. AKTUALNO VPRAŠANJE Glede na zamenjavo starega kovanega denarja z novim, smo povprašali direktorja Komunalne banke v Kranju tov. Rudija Hlebca, kako je s to zadevo. Odgovoril nam je: »Stari kovanci bodo z 31. decembrom letošnjega leta prenehali biti plačilno sredstvo. Vendar bodo banke zamenjavale stare kovance še tja do 31. marca 1957. leta. I. A. Besničani vprašujejo, kako Je r. avtobusno zvezo, ki naj bi jo uvedel Avtopromet Kranj za prevoz delavcev. Za to zadevo smo se pozanimali pni kranjskem avtobusnem podjetju in prejeli naslednji odgovor: V nekaj dneh bomo dobili nov avtobus, na kateri progi pa bo vozil, se še nismo odločili. Na delo bi se radi vozili delavci is Šenčurja, Desnice in Mavčič. Novo zvezo bi morali na eni od teh prog vzpostaviti za prevoz delavcev v tovarne in domov, " za, vse tr| izmene. Potrebe so povsod velike, zato odločitev ne bo lahka in le postopoma bomo mogli vsem ustreči. J. O. PRIHODNJE LETO BO KONGRES DELAVSKIH SVETOV Na seji Zbora proizvajalcev Zvezne ljudske skupščine so izvolili Pripravljalni odbor, ki bo pripravil kongres delavskih svetov. Ta kongres bo, kot sodijo, sredi prihodnjega leta. VEČER PFSMI IN ARIJ NA JESENICAH V ponedeljek, 10. t. m. bo v Mestnem gledališč u na Jesenicah drugo gostovrnje. kj ga prireja Koncertna direkcija Slovenije. Na večeru pesmi in arij bodo nastopali operni pevci in glasbeni umetniki Nada Vidmar^eva, Danilo Merlak, Karlo Rupel in Marijan L'.povšek. Želeti je, da bi se Jeseničani tokrat v večji meri zajedali pomembnosti rednih mesečnih koncertov in zasedli dvorano polnošte-vilno. U. SOLISTIČNI KONCERT V KRANJU V ponedeljek, 10. decembra ob 20. uri 'bo v zgornji dvorani Sindikalnega doma v Kranju solistični koncert. Program bedo izvajali sopranistka Milica Polajnar jeva, basist Zdravko Kovač, violinist Uroš Prevoršek in pianistka Maša Bohinčeva. Ne le z investicijami (Nadaljevanje s 1. strani) nega izdelka. Tudi kontrolo mislimo vpeljati po posameznih fazah . . .« V podjetju je ena poglavitnih nalog tudi racionalna izraba usnja. Vsak delavec lahko zmanjša kakovost izdelka le za 0.3%. Na tej stopnji se njegovo delo ocenjuje še vedno kot odlično. Čo je ta odstotek še nižji pa se premija skokoma dviga. — Ta postavka, ki vzpodbuja kakovost dela, je med naipomembnejšimi v premijskem pravilniku podjetja »Peko«. Vedno bolj je opaziti v gorenjskih podjetjih, da se posveča pravilnemu tolmačenju stališč?, do dviga proizvodnosti dela in proizvodnje, precejšnja skrb. Delavci se zavedajo — ponekod bol,,', drugje še vedno nremalo — d-* ie namreč možno izboljšati življenjsko raven le s povečano proizvodnjo dobrin. Ta pot je tudi edino pravilna Omogočila nam bo namreč, da bomo lahko postopoma rezali večje kose kruha. I. A. KAJ SODIMO O... odnosih mojstrov do vajencev O odnosih mojstrov do vajencev in obratno je na splošno težko govoriti. Le konkretni: primeri nam povedo, kako živijo vajenci in koliko se trudijo mojstri, da bi vajence čim več naučili. Tokrat nekaj mnenj o teh odnosih. Ravnatelj vajenske šole: Z vajenci imamo včasih precejšnje težave. Ni še dolgo tega, ko smo morali nekatere mojstre opozarjati, da je treba vajencem dajati mesečne nagrade. Sedaj se je stanje že toliko izboljšalo, da skoro v&i redno plačujejo. V manjši meri je rešeno vprašanje prostega časa vajencev oziroma delovnega dne in pripadajočega dopusta. Nekateri mojstri se sicer trudijo, da bi vajence čim več naučili, da bi se le-ti privadili vseh del. Zal je takih še zelo malo. Se vedno je več onih, ki izrabljajo vajence. Nekateri mojstri jih le neradi sprejemajo ali pa jih sploh nočejo vzeti v uk. Trdijo, da so jim vajenci le v škodo. Posebno opazno je to v frizer-sko-brivski stroki. Ko smo kasneje razpravljali o tem, da bi uvedli za frizerje strnjeni tromesečni pouk (sedaj imajo pouk dvakrat tedensko) mojstri niso soglašali, češ kako bomo potem delali. Nekateri uporabljajo vajence tudi za druga dela, ali pa jim nočejo pokazati vsega delovnega postopka. Vajenec: Na splošno sem zadovoljen. Mojster in pomočniki mi pokažejo, kaj in kako naj delam. Rad bi delal le več takega, kar je koristno za mojo stroko in manj pomožnih del. Vajenka: Ne morem se pritožiti. Marsikaj sem se že naučila. Ker pa bom delala strokovni izpit iz brivsko-frizerske stroke, me skrbi, kako bom naredila frizerski izpit, ker skoro vedno delam le v briv-nici. Povedala sem, da bi rada delala tudi v ženskem oddelku, vendar do sedaj moja želja še ni bila upoštevana. Načelnik tajništva za delo: O teh odnosih za sedaj ne morem kaj konkretnega povedati. Prav sedaj je na terenu naš inšpektor za delo, ki proučuje te odnose, tako da bomo čez kak mesec imeli pregled o skrbi mojstrov za vzgojo vajencev. Poudariti pa moram, da ti odnosi še v večini primerov niso urejeni; tudi v državnih podjetjih se bo moralo še marsikaj Izboljšati. Kajti nekje uporabljajo pri učenju popolnoma nepravilne metode, vajenec mora daljšo dobo delati taka dela, ki mu z ozlrom na kratko učno dobo mnogo ne koristijo. Treba bo vsekakor najti pravilne j ši način učenja. Seveda pa bo prav Lako ponekod treba urediti tudi odnose vajencev do mojstrov. Mojster: Vsekakor so uspehi pri učenju vajencev le tam, kjer se mojstri zanimajo za vajence, kjer njihovi vzgoji posvečajo pozornost in najdejo čas zanje. V nekaterih državnih podjetjih je težko predvsem zato, ker so vajena: po raznih oddelkih in je zato treba več ljudi, da jih poučujejo. Težava je tudi v tem, ker nimamo dovolj orodja, da bi imel vsak vajenec vsaj najpotrebnejše pripomočke. Opaziti pa jo tudi nedisciplino med. vajenci, neposlušnost in pozabljivost. Glede učenja pri privatnikih in državnem podjetju pa sem mnenja, da je v državnih podjetjih za vajence delno bolje urejeno, da se več naučijo, imajo možnost več videti — seveda v kolikor se mojstri posvetijo njihovi vzgoji. Sekretar mladinsko organizacije: Večkrat smo že ugotovili, da mojstri izkoriščajo vajence. O konkretnih primerih smo obvestili tudi pristojne organe, vendar se je večkrat pozabilo na to. Pri tem bi morali odločneje nastopati pristojni organi, predvsem občinski ljudski odbori. Tajnik obrtne zbornice: Odnosi so pač urejeni nekje slabše drugje boljše. Mnogo je bilo že primerov, ko smo se zaradi nepravilnega postopanja pogovorili neposredno z mojstri samimi. Poučili smo jih o pravicah in medsebojnih dolžnostih. Večkrat pa so vsem nepravilnostim vzrok tudi starši, ker se pač bojijo, da njihovi otroci ne bi ostali brez poklica. Včasih je pri nekaterih državnih podjetjih opazno nezanimanjo do vajencev, nekateri privatniki gledajo pač na to, da vajence čim prej priučijo, da jim le-ti prej koristijo pri delu. Zato jo v nekaterih podjetjih razmeroma manj vajencev kot v privatnem sektorju. Seveda so, kot rečeno, izjeme povsod, nepravilnost pa zdaj na strani mojstrov, zdaj na strai vajencev. Mnenja pa sem, da je učna doba vajencev prekratka; kajti, če vajenec res dela le odrejeni čas in izrabi pripadajoči mu dopust (kar je edino pravilno) je to premalo za izučitev določenega poklica. L. Jeglič ■ TE DNI PO SVETU £) Te dni se mudi v Jugoslaviji r?. uradnem Obisku predsednik >ri vlade g. Konstantin Karamaniis, katerega spremljajo razen višjih funkcionarjev Ministrstva za zunanje zadeve tudi minister za zunanje zadeve jj-Averov. Grški gostje so si med svojim bivanjem v Beogradu ogledali vrsto kulturnih in zgodovinskih znamenitosti; ogledali so si muzej, razen tega pa obiskali itudi In&ti tint za nuklearno raziskovanje v Vinči. Med drugim je gršikim gostom r.a čast priredil slovesno kosilo v prostorih Zveznega izvršnega sveta podpredsednik Zveznega izvršnega sveLa Edvard Kardelj. Med kosilom sta Kardelj in Karamanlis izmenjala zdra-vic. V svoji zdravici je g. Karamanli* med drugim dejal: »Gospod podpredsednik, ni naključje dejstvo, da so se narodi Jugoslavije in Grčije v kritičnih obdobjih svoje zgodovine vedno našli združeni v obrambi narodne časti in neodvisnosti in v naporu proti nasilju ter mednarodni tiraniji. Plodno in stabilno- sodelovanje med Jugoslavijo in Grčijo je dragocen činitelj v naporih za organizacijo miru na podlagi visokih načel, ki jih predpisuje Ustanovna listina OZN. Prepričan sem, da bi pravilna prilagoditev duhu, po katerem se ravna ta listino, zlasti pa uporaba načela pravice in enakopravnosti rešila svet komplikacij, ki ga čestokrat pretresajo.« V sredo so se pričeli tudi prvi uradni razgovori med obema vladnima delegacijama. O Ozračje na Madžarskem še ni po-polnofna razčiščeno. Prav včeraj in predvčerajšnjim so bile v Budimpešti ponovno tihe demonstracije. Najprej so se zbrale žene in v precej dolgem sprevodu položile šopke cvetja k spomeniku Neznanega junaka v Budimpešti. Pozneje so se te zgolj »ženske« demonstracije sprevrgle v splošno demonstracijo, pri kateri so intervenirale tudi madžarske varnostne sile in pripadniki sovjetske armade. Pri tem je bilo aretiranih tudi več demonstrantov. V Organizaciji združenih narodov pa se še vedno zavzemajo za obisk generalnega sekretarja Organizacijo druženih narodov Hammarskjolda na Madžarskem. Tja naj bi prispel s skupino opazovalcev OZN. Toda madžarska vlada kljub prizadevanju večine članic OZN odklanja ta obisk, češ da še ni čas zanj. O Včeraj se je vrnil iz New Yor-ka v Beograd državni sekretar za zunanje zadeve FLRJ Koća Popovlč, ki je vodil našo delegacijo na generalnem zasedanju OZN. LJUDJE IN DOGODKI Volk dlako menja, toda narave ne!" ii Pravijo, da ni dobro hvaliti dneva pred večerom. Zato morda ne bi smeli prehitro pozdraviti angio-francoske odločitve, da umaknejo svoje napadalske čete iz Egipta. Takih obljub je bilo v zadnjih tednih že več ko preveč. In prav toliko jih je bilo tudi praznih in neizpolnjenih. Zato tudi danes še marsikdo upravičeno z .nezaupanjem gleda na najno- PISE NAS STALNI ZUNANJK-POLrnCNISODELAVEC MARTIN TOMAZlC vejšo odločitev vlad v Londonu in Parizu. Eno pa je jasno, da se bodo morali napadalci končno umakniti. O tem ni nobenega dvoma; to je bilo očitno že prvi dan po sklenjenem premirju. Pred nekaj dnevi, tik pred odločitvijo britanske vlade je britanski Jibc-ralni časopis »Manchester Guardian« takole razmišljal o položaju angieške vlade: »Z odlaganjem ne moremo ničesar doseči. Naše prisotnosti v Egptu ni mogoče imeti kot poskus barantanja, ker ni dosti upanja, da bi prišio do »barantanja«, preden ne zapustimo egiptovskega ozemlja. Naser se ne bi nikdar s tem strinjal, niti ne bi na to privoli1! ZN, ne ZDA . . . Potemtakem je pred Veliko Britanijo in Francijo samo ena izbira: ali »postopen« umik neodvisna politika, ki bi vodila k nadaljn^ v^<;>ški akciji na vsem Bllž-»jem vzhodu.« Vse kaže, da so se v Londonu in v Parizu odločili za edino pametno in tudi edino možno pot: za umik čet. Seveda pa pri tem še vedno po tihem računajo, kako bi uresničili nekatere cilje, zaradi katerih so tudi začeli klavrno pustolovščino v deželi Nila. »Cilji (britanske) vlade — pravi dalje britanski časopis — so očiščenje prekopa, zagotovitev nadzorstva nad sueško vodno potjo, zaščita izgnanih o-seb, ohranitev preskrbe s petrolejem in rešitev problemov Bližnjega vzhoda — toda nobenega teh ciljev ne moremo doseči po drugi poti razen prek OZN . . .« 'Da, to je v resnici edini način, da se doseže sporazumna in obojestranska sprejemljiva rešitev vseh živih problemov Bližnjega vzhoda. To je bila tudi pot, ki so jo že uspešno ubrali v vprašanju sueškega prekopa in ki bi kmalu dala že' prve miroljubne sadove, če je ne bi presekala groba anglo-francoska agresija na Egipt. Poskus reševanja mednarodnega problema s silo se je pokazal kot neuspešen, neučinkovit in preživel. Takšen naj bi bil glavni nauk, ki bi ga morali napadalci potegniti iz poraza vojaške akcije v deželi piramid. Kazno pa je, da se vroče glave v zahodno-evropskih prestolnicah še niso ohladile . . . Komaj se je vsaj začasno polegel napeti položaj ob sueškem prekopu, pa je začelo vreti na drugem koncu Nad Sirijo, malo arabsko deželo Bližnjega vzhoda, so se začeli zbirati oblaki. Začele so padat; vzajemne obtožbe z obeh strani o »grozeči vojni nevarnosti«. Zahodne sile in dežele Bagdad-skega pakta (Irak, Turčija in Iran) so obtožile Sirijo, da pripravlja napad nanje in da v ta namen sprejema rusko orožje in tudi sovjetske strokovnjake. To naj bi bila prikrita priprava za »komunistično agresijo« na »svobodne« dežele Bližnjega vzhoda in Zahoda nasploh. Arabske dežele in •tudi ZSSR pa so opozarjale, da take napadalne namene gojijo predvsem le takoimenovane »žrtve« sirijske agresije. Komu naj verjamemo? Velik nasmisel je že samo po sebi obdolževati Sirijo, da bi kot mala arabska dežela skušala hkrati napasti Turčijo, Izrael, Irak, Iran, Veliko Britanijo in Francijo. Sirija ima po cenitvah njenih nasprotnikov (ki bi radi zdaj pretiravali, da bi povečali »nevarnost« pred sirijsko agresijo), nekaj okrog 50.000 vojakov. Najmanjša država izmed vseh, ki naj bi jih pa napadla, Izrael, pa ima sam petkrat več vojaštva, da ne govorimo o daleč modernejši oborožitvi. 2e samo to pove več ko dovolj zgovorno, da so obtožbe o »sirijski napadalnosti« zlagane. Po drugi strani pa je res, da namera Iraka do Sirije kakor tudi do sosednega Jordana niso tako nedolžne, kot bi jih radi prikazali v Bagdadu. Iz nekaterih »indiskretnih« pariških krogov se je prav te dni »pocedilo«, da je prvotni britanski načrt za »operativno akcijo proti nacionalizaciji sueškega prekopa« računal na Irak. Temu so nasprotovali v Parizu, ker so se bali, da ne bi pri tem njihov milje-nec — Izrael »potegnil krajši konec<-Toda ker sedanja akcija v Egiptu s posredovanjem Izraela ni uspela. francoski krogi bojijo, da nima ^Lon-don namena izvesti prve variante 7 Irakom. Ta najsevernejša arabska dežela, znana po svoji zahodnjaški u-smerjenosti, ima že dlje časa v skritem predalu načrte o osvojitvi dela Sirije in Jordana. To je tako imenovani načrt »plodnega polmeseca«. Irak se je prav ob sueškem spopadu zelc sumljivo prikazoval kot velik prijatelj Egipta, čeprav sta se poprej gle-, dala kot pes in mačka. Irak se je skušal prikazati bolj »arabski« kot vse ostale arabske države. Privlekel je na dan celo taka skrajna gesla, da bi Wl< treba židovsko državo Izrael zbrisat' z zemljevida. In da bi »obvaroval;; Jordan pred morebitnim izraelskim napadom, je poslal tjakaj svoje čete Sicer pa o pravih namenih Iraka ne more biti dvoma, saj je znana krilatica, ki pravi: »Če hočete vedeti, kakšna je britanska politika na Bližnjem vzhodu, poglejte, kaj dela Irak!« Verjetno pa se je že tudi ta igra Velike Britanije izjalovila. Izgube v egiptovski pustolovščini so bile prehude, da bi lahko poslavili na kocko še preostale britanske pozicije na Bližnjem vzhodu. Nevarnost pa kljub temu še ni odstranjena. Primer Sirije zgovorno priča, da je več kot naiven tisti, ki slepo zaupa besedam zahodnih sil. Igra velikih sil z malimi državami Bližnjega vzhoda je še vedne v polnem zamahu, s tem pa je tud mir v tem delu sveta nenehno v nevarnosti. To pa bo- trajalo tako dolgo dokler se ves Bližnji vzhod ne bo docela otresel tujega vpliva, zakoraka1 na pot neodvisne politike dn končne začel sam sebi krojiti svojo usodo. f--KRATKO-- TODA ZANIMIVO KOROŠKI PEVCI V KRANJU V nedeljo, dne 9. decembra ob 16. uri bo v dvorani kina »Storžič« koncert združenih pevskih zborov »Gorjanci« in »Bilke« iz Kotmare vesi in Bilčovsa iz Slovenske Koroške pod vodstvom osrednjega pevovodje Slovenske prosvetne zveze Koroške tov. Pavla Kernjaka. — Zbora bosta izvajala številne slovenske koroške pesmi. TRIJE OBRATI ŽELEZARNE JESENICE DOSEGLI LETNI PLAN Konec novembra so dosegli letni družbeni plan obrati: jeklo vlek, ležka proga ter sivo in jeklolivarna Železarne Jesenice. Predvidevajo, da ho podjetje izpolnilo družben; plan >i> koncu leta s 100,2%. U. GRAFIK BOJAN GOLI.TA RAZSTAVLJA V KRANJU Med likovne umetnike, ki razstav-ljajo svoja dela v Prešernovem muzer ju v Kranju, se je tokrat uvrstil t razstavo grafike in risb akademski slikar Bojan Golija. Razstava je bila odprta v četrtek 29. novembra. Razstavljenih je 37 del, kjer so zastopani lesorez, litografija, akvatinta, risba ip jedkanica. — Razstava bo odprta d<> 13. decembra. PREPREČILI SO.POŽAR V nedeljo zvečer je pisk sirene pozval kamniške gasilce k pripravljenosti. Sest minut za tem je gasilski av-bo že odpeljal proti Mekinjam, kjer j« izbruhnil ogenj pri posestniku Rutar-ju. V svinjski kuhinji so kurili pod kotlom in zaradi prekratke dimne cevi pa se je vnela streha. Ogenj je k sreči zapazil sosed, zato so domač; in sosedje lahko omejili požar. Gasilcem ni bilo treba poseči vmes. Nevarnost je bila velika, ker sta poleg kuhinje skedenj s senom in hiša. Če bi ne bilo srečnih okolnosti, bi številna Rutarje-va družina z desetimi otroci ostala brez strehe. Veliki požar v Vodicah in preprečeni požar v Mekinjah nas opominjata k večji previdnosti pri kurjenju pod kotli. V CESNJICI ZAKLJUČEN GOSPODINJSKI TEČAJ Na praznik republike so v Češnji^' zaključili gospodinjski tečaj, iki ga Je u-ganizirala tamkajšnja kmetijska za* iruga. Zene in dekleta so se marsikaj koristnega naučile in bodo pri" dobljeno znanje s pridom uporabile- 2 Glas ST. 96 / 7. DECEMBRA 1956 orenjske ODMEVI NA ZAPIS „KAM Z MLEKOM" KAJ ŽULI JESENIŠKO OBČINO ALI JE MLEKA RES PREVEČ? V ospredju stanovanjske in šolske težave Treba bo modernizirati in povečati gorenjske mlekarne, hkrati pa tudi izboljšati njihovo poslovanje Kratek zapis na rob: »Kam z mlekom«, ki je bil 'objavljen v 93. številki »Glasa Gorenjske«, je sprožil med kmetijskimi strokovnjaki in tudi v javnosti živahno polemiko. Od upravnika mlekarne ing. Mome Stam-boliča smo dobili naslednji odgovor: »Res je, da je proizvodnja mleka na območju Zadružne mlekarne v zadnjih letih občutno narasla. Za to je več vzrokov. K temu je pripomogla selekcija domačih krav, boljša prehrana in vsekakor stimulativna odkupna cena mleka. Tako je bilr>, n. pr. odkupna cenr. mleka v letošnjem letu od 23,23 do 25 69 dinarjev franko kmetijska zadruga. Prodajna cena svežega mleka pa je 30 dinarjev za liter. To je tudi najnižja cena svežega mleka v industrijskih mestih v vsej državi. In poleg tega je to visoka cena z ozirom na plače uslužbencev in delavcev. Zaradi tega je potrošnja svežega mleka v samem mestu res premajhna. Kranj, Tržič in Golnik oskrbuje naša mlekarna. Dnevna poraba znaša od 5300 do 6500 litrov. Mlekarna je v poletnih mesecih, ko je poraba svežega mleka najnižja (5300), odkupovala od 13.000 do 16.000 litrov mleka dnevno. Pomeni, da je mlekarna imela dnevno približno 8000 — 11.000 litrov preveč mleka. Če bi znižali prodajno ceno mleka za 1 dinar, ne bi potrošnja mleka bistveno narasla. Pisec članka nadalje ni bil dobro obveščen o prodaji svežega mleka v Beograd. Dogovarjali smo se, da bomo prodajali približno 2000 litrov mleka po 34 dinarjev franko Ljubljana. Prevozni stroški mleka bi znašali okrog 1 dinar za liter mleka. Do realizacije tega dogovora pa sploh ni prišlo. Torej kam z mlekom? Mlekarna je prisiljena predelovati vse viške mleka v različne mlečne proizvode. Zdaj se pa pojavlja velik problem. Strojni park mlekarne ne ustreza za lako veliko predelavo. Zato bo najboljša rešitev osposobiti Zadružno mlekarno Kranj, da lahko predela vse razpoložljive količine mleka in zasigura proizvajalcem odkup vseh količin mleka.« Nedvomno je problem dosti obsežnejši, kot je bil prikazan v kratkem obrobnem zapisu. Prvi članek je imel bolj namen opozoriti na zadevo širši krog javnosti. Vprašanje je namreč, če je mleka res preveč? Če upoštevamo, da porabi povprečno vsak prebivalec v Kranju samo četrt litra mleka na dan, na Jesenicah pa celo dva decilitra, potem res ne bi smeli govorili o »mlečni hiperprodukciji Razmišljati bi morali le nekoliko bolj, kako povečati potrošnjo mleka, ki se ga na primer popije mnogo manj kot alkoholnih pijač. Potrošnja mleka bi se povečala ob povečanju kupne moči prebivalstva. S tem se vsi strinjamo. Nadalje se Lo potrošnja povečala sorazmerno s prizadevnostjo pri vzgoji ljudi, da namesto alkoholnih pijač pijejo več mleka. (Ta akcija odlično uspeva n. pr. v skandinavskih deželah.) Potrošnja bi bila prav tako večja, če bi bilo vedno na razpolago dovolj različnih mlečnih Izdelkov. Vse te elemente, ki bi lahko mnogo pripomogli, da se reši problem »mlečnih presežkov«, pa premalo upoštevamo. Kar začnimo pri ceni mleka. Mar je res tako nepomembno, če bi na pr. znižali sedanjo ceno za dinar? Menimo, da ne. Predvsem bo treba enkrat vendarle upoštevati dinar kot začetek nviijcna. Se važneje pa je, da bi pocenitev — vseeno če samo za dinar — ps.hološko ugodno vplivala na potrošnike, v času, ko je posebno za kmetijsko pridelke postalo že nekakšno pravilo, da se samo dražijo. Nemogoče je pričakovati rešitev izključno od napovedanega povečanja plač. Potrošnja mleka se bo- sicer prav gotovo povečala, toda ob upoštevanju, da proizvodne možnosti še zdaleč niso izčrpane, bo to spet le začasna rešitev. Danes kmetje v Poljanski in Zgornjesavski dolini že javno sprašujejo (glej članek »Kaj so sklenili na kmetijskem posvetovanju v Gorenji vasi«, »Glas Gorenjske« žtev. 89, 9. novembra 1956), kaj je z odkupom mleka. To vprašanje bo slej ko prej zahtevalo odgovor. A kakšen naj bo ta odgovor, če bo mleko po sedanjih cenah ostajalo? Vsekakor: nižje cene! Obdržati ceno mleka na sedanji ravni, bo pomenilo obdržati obseg m način proizvodnje mleka v sedanjih okvirih. Kmetijski strokovnjaka trdijo, da mleko ostaja predvsem zato, ker ni kvalitetno. Kazalo bi zato bolj prilagoditi odkupne cene mleku. Razpon dveh in pol dinarjev je gotovo premajhen, da bi vzpodbujal h kakovostni proizvodnji. Obenem pa bi bilo nemara dobro razmišljati tudi o tem, če ne bi bilo morda le primerno za povečanje potrošnje, uvesti tudi dvojno prodajno ceno za .mleko. Malo je sterjenega' tudi glede propagando za povečano potrošnjo mleka in mlečnih proizvodov. Trenutno imamo pri roki le podatke od predlanskega leta in ti nam povedo, da so na pr. Kranjčani v 1954. letu izdali za alkoholne pijače 110,221.000 dinarjev, za mleko pa le okoli 30 milijonov ali skoraj štirikrat manj. Vzporedno s tem nastaja tudi vprašanje povečanja izbire mlečnih izdelkov. Da bi se to doseglo, pa bo treba predvsem razširiti in moderni: zirali obstoječe mlekarne. Iz Loke smo dobili s tem v zvezi naslednji dopis: KDO JE KRIV? 2736 kg POKVARJENEGA SIRA V MLEKARNI KZ SKOFJA LOKA »Komisija za pregled gospodarskih organizacij, ki se bavijo s predelavo in prodajo prehrambenih artiklov v Skofji Loki, je pregledala poslovanje in delo v mlekarni KZ ter ugotovila precejšnje nerednosti, za katere bo treba poiskati krivca in razmere v mlekarni temeljito popraviti. Prostori so premajhni in kapaciteta v mlekarni ne zadošča za predelavo 6500 1 mleka dnevno, ampak le za 2500 1. Zato bo v interesu ljudskega zdravja treba znižati dnevno proizvodnjo na obstoječe možnosti, ali pa misliti na gradnjo nove mlekarne, ki bo v stanju predelavati vedno večje količine mleka. * Komisija je ugotovila, da je ves sir sumljive vrednosti in kakovosti, zato se je odločila, da ga razreze in komisijsko pregleda. Po pregledu je izločila iz prometa 1799 kg polmastncga sira in 937 kg polnomastnega. Skupna ugotovljena škoda znaša 1,055.642 din. Nastalo škodo pripisuje komisija predvsem dejstvu, da je bila mlekarna preobremenjena, dalje slabim kemikalijam za širjenje pa tudi pomanjkljivi kontroli mleka. Zaradi ve- like količine predelanega mleka v sir jo nastopilo tudi pomanjkanje prostorov za vskladiščenje sira in zorilnic zanj. Sir je bil naložen drug na drugega, kar je onemogočalo kontrolo. Polovico odgovornosti za nastalo škodo pa pripisuje komisija tudi upravi oziromr, komerciali zadruge, ki iz neznanih razlogov ni hotela znižati cene siru pred pokvaro. To je storila šele nekaj dni pred prihodom komisije, in sicer za 20 dinarjev za kg. Komisija je dalje ugotovila, da je moral vsak kmet, ki je mlekarni prodal svoje mleko, obvezno vzeti pri obračunu 2 kg sira, tudi pokvarjenega, kar je inšpekcija ugotovila na terenu. Zadruga ni dajal?, kmetom pregledanega sira, temveč je dovoljevala kmetu, da si sir izbere sam in s tem prevzame odgovornost za eventualna obolenja v družini.« 2e v dopisu pa je poudarjeno tudi, da je prišlo do škode v veliki meri po krivdi uprave, ker je trmasto vztrajala na starih cenah. Treba bo torej hkrati z razmišljanjem o razširitvi ml ekarsko-predelo valnih obratov, misliti tudi na izboljšanje komercialne službe. Drug primer slabega dela komerciale imamo v Tržiču, kjer potrošniki več kot teden dni niso mogli dobiti surovega masla, čeprav ga na Gorenjskem ravno ne primanjkuje. Razprava o tem, kam z mlekom, je prav gotovo pozitivna. Kaže namreč, da se tudi tržišče kmetijskih pridelkov polagoma ustaljuje. Tudi tu je že začela borba za vsak dinar. To pa je najbolj zanesljiva pot za dvig življenjske ravni delovnega človeka. ŽELIMO VAM VSO SREČO NA VASI ŽIVLJENSKI POTI! Vendar p'a nesreča ne sveli pred seboj in nas obišče nepovabljena. Prav je torej, da mislimo tudi na take temne dneve. Tedaj hudo prav pride kak dinar, ki omili vsaj denarne skrbi. Zalo je „Glas Gorenjske", kljub temu, da je večina drugih časopisov zaradi višjih zavarovalnih premij odpovedala zavarovanje svojih naročnikov, ne le obdržal lo zavarovanje, marveč jc ob začetku letošnjega leta sklenil z Državnim zavarovalnim zavodom Slovenije novo pogodbo, po kateri je POVEČANA ZAVAROVALNINA NAROČNIKOV: za primer 1C0o/o invalidnosti od prejšnjih 20(XX) na 40.030 din; za primer smrtne nezgode pa od prejšnjih 1U.(XX) na 20.000 din. Pogoj: plačana vsaj mesečna naročnina, ki znaša 50 din. Letos je DOZ izplačal zavarovalnino 7 našim naročnikom. Naročite se na poltedniik „Glas Gorenjske", ki redno izhaja ob petkih na osmih, ob ponedeljkih pa na štirih straneh! Na tiskovni konferenci, ki jo jo sklical Občinski ljudski odbor Jesenico, smo zvedeli nekatere podatke o razvijanju komunalnega ter delavskega in družbenega upravljanja, hkrati pa tudi najbolj žgoče probleme jeseniške občine. Sveti in drugi družbeni organi ljudskega odbora omogočajo izdatnejše vključevanje ljudskih pobud in na-glejše reševanje problemov. Tudi sodelovanje delavskih svetov z ljudskim odborom se je letos dokaj okrepilo, ker organi delavskega upravljanja začenjajo kazati večje razumevanje za kompleksno urejanje problemov v občini, ki vplivajo tako na proizvodnjo kakor tudi na lokalni standard To zlasti velja za Železarno in za železnico. Pri izboljševanju lokalnega družbenega standarda pa se bo treba marsičesa odločnejšo lotiti. Na Jesenicah hudo primanjkuje nekaterih obrti (kleparstva, inštalaterstva, kovaštva, precizne mehanike itd.). Letos je Železarna izločila iz svojih vzdrževalndi obratov pleskarstvo; z njeno pomočjo je občina nato osnovala pleskarsko in mizarsko obrtno delavnico, kar se je pokazalo ugodno tako za tovarno kot tudi za občino. Zdaj razpravljajo o tem, da bi na podoben način osnovali v občini še nekatere druge obrate, iz dejavnosti, ki v Železarni niso neposrednega proizvodnega značaja. Svetu za komunalne zadeve je ob sodelovanju volivcev uspelo oskrbeti Zgornji Plavž z vodo. Seveda pa je vodovod, na Jesenicah še vedno neurejen problem. Na Jesenicah potrebujejo tudi mlekarno, pekarno, kopališče. Tudi tržnice še nimajo, deloma zaradi lastne premajhne samoiniciative. Trgovski lokali so zgoščeni le v nekaterih mestnih okoliših, od ponekod drugod pa mora gospodinja, ki ji, recimo, zmanjka kvasa, v trgovino ki je 10 minut daleč. Na Občinskem ljudskem odboru so zato sprejeli načelo, da je treba v prihodnje pri vsakem novem stanovanjskem bloku urediti tudi ustrezne lokale. Potrošniški sveti pa bi ob nekoliko močnejši prizadevnosti lahko dosegli več uspeho--, kakor jih lahko pokažejo zdaj. Zasedanje komisije Združenja železarn na Jcsenieah Pretekli ponedeljek in torek je zasedala na Jesenicah Stalna komisija za vzdrževanje obratov pri Udruženju jugoslovanskih železarn. Poročilo sta podala predsednik ing. Vinko Čižman :n ing. France Vil man. Izmenjava mnenj med posameznimi člani komisije bo mnogo pripomogla k enotnemu vzdrževanju obratov in preventivnim ukrepom. Člani komisije so si ogledali tudi posamezne obrate jeseniške železarne ter se živo zanimali za delovni proces ter vzdrževanje obratov. U. % Za Dan republike v novih prostorih Lani je tovarna usnja »UTOK« v Kamniku proslavila Dan republike z otvoritvijo novega tovarniškega objekta, v katerem so urejene lužiinice. Letos je dokončala dela pri ureditv. novih upravnih prostorov v prvem nadstropju novega poslopja ob Usnjarski cesti in skupno z lužllnico tvori zaključek tovarne proti Novemu trgu. Pisarne in drugi upravni prostori so razvrščeni po vsem prvem nadstrop- ju. Tudi glavni vhod v tcvano iz Usnjarske ulice je že zgrajen, dokončno pa je zdaj Izravnano in urejeno cestišče cb tovarni. S tem je tudi mesto mnogo pridobilo v zunanjem izgledu. Z. V Tržiču razpravljajo o družlenem upravljanju Komisija za družbeno upravljanje pri Občinskem odboru SZDL v Tržiču je pred dnevi sklicala obširen posvet, na katerega je povabila zastopnike delavskih svetov, upravnih odborov in sindikalnih podružnic tržiških podjetij ter direktorje. Posveta se je kljub osebnim vabilom udeležil en sam direktor, vsi drugi so iz nerazumljivih vzrokov izostali. Predsedniki delavskih svetov in upravnih odborov so poročali o delu samoupravnih organov v posameznih podjetjih. Ob koncu so udeleženci posvetovanja sklenili, da bodo sindikalne organizacije nemudoma začele s predavanji o družbenem in delavskem upravljanju, v pedjetiib pa se bodo lotili tudi analitičnega ocenjevanja delovnih mest, pri čemer bo potrebna medsebojna pomoč. J. V. ODMEVI naših članic JESENICE IMAJO Zli 17.000 PREBIVALCEV Stanovanjska poslopja zdaj po zaslugi organov družbenega upravljanji mnogo bolje vzdržujejo kakor prej. Stanovanjska stiska pa je na Jesenicah huda. Med vojno so zaradi bombardiranja izgubili okrog 100 stanovanj, medtem ko se je povečalo samo število delavcev v Železarni od predvojnih 3500 na sedanjih 6700. Jesenice imajo že 17.000 prebivalcev. V primeri s prejšnjimi leti sistematičnejše pritekajo sredstva za gradnjo stanovanj, odkar je bil uveden 10n/o stanovanjski prispevek od plač, vendar pa tudi 8 pomočjo tega sklada še ni moč zadovoljivo odpravljati stanovanjske krize. Da bi le-to v glavnem odpravili, bi morali 10 let zaporedoma zidati ictno od 150 do 190 stanovanj, kar bi stalo pri sedanjih cenah vsaj od 300 do 3G0 milijonov din letno, medtem ko znaša celoletni stanovanjski sklad v občini le okrog 150 milijonov din. Zato je slišati predlog, naj bi dajali za gradnjo stanovanj tudi po nekaj odstotkov od vrednosti industrijskih investicij. Stanovanjska stiska namreč mi le ko-munalno-socialni, marveč hkrati tudi gospodarski problem, saj gre za nastanitev zadostne delovne sile, ki naj omogoči nemoteno obratovanje podjetij. MAR RES GROZI SE ČETRTA IZMENA V ŠOLAH? Higienske razmere v šolah so letos dokaj uredili. Hud jeseniški problem pa je pomanjkanje šolskega prostora. Zdaj je na Jesenicah 100% več šolskih otrok kot pred vojno, razen tega pa so Jesenice dobile po vojni popolno gimnazijo, kar pomeni še okrog 160 dijakov (iz višjih gimnazijskih razredov) več kot pred vojno. Ze letos so bili prisiljeni uvesti tretjo izmeno pouka, nič pa še ne vedo zanesljivo, kam bodo s prirastkom učencev prihodnjo jesen. Mar res grozi še četrta izmena? Računajo pa, da bodo v prihodnjih letih razbremenili šole sredi mesta, ko bo uspelo zgraditi osemletko na Plavžu. Pomanjkanje stanovanj pa otežkoča tudi sistematičnejSo kadrovsko politiko v prosvetnih krogih, z-k V Kamniku bodo začeli zbirati gradivo za zgodovino NOB Občinski odbor Zveze borcev v Kamniku je te dni razpravljal o zbiranju podatkov in dokumentarnega gradiva ter preverjanju beležk iz na-rodnoisvobodilnega boja. To naj bi bil začetek priprav za zgodovino narodnoosvobodilne borbe. Ker imajo mnogo gradiva iz omenjenega časa še zasebniki, se je odbor obrnil na prebivalstvo, naj da na razpolago vso dokumentacijo, da bi bila zgodovina ov • • NEČLOVEŠKI ODNOS DO UČITELJICE V 93. številki našega lista z dne 23. novembra smo objavili članek pod naslovom: »Nečloveški odnos do učiteljice — Učiteljica v Križah mora zaradi nerazumevanja zmrzovati v neza-kurjeni sobi«. Ko smo se predvčerajšnjim pozanimali, ali jc zadeva krenila na bolje, smo izvedeli, da jc učiteljica v Krizah dobila drugo sobo, kjer bo imela vse pogoje za nemoteno delo. AVTOBUS KRANJ—KAMNIK Zavzemali smo se tudi za avtobusno zvezo Kranj—Kamnik. O tem smo v 89. številki našega lista z dne 9. novembra letos objavili tudi kratek »Zapisek na robu«., Zvedeli smo, da je podjetje »Trans-turist« iz Škofje Loke vpeljalo 3. decembra redno avtobusno zvezo, za sedaj le enkrat na dan. Avtobus odhaja iz Kranja ob 6.15, vrača sc pa iz Kamnika ob 12.40 uri. Avtobus vozi iz Kranja skozi Šenčur, Visoko, Cerklje, Zg. Brnike, La-hovče, Moste v Kamnik. Štiri jeseniške odlikovanke Dne 28. novembra je predsednik ObLO Jesenice Maks^Dolinar izročil v počastitev Dneva republike odlikovanja štirim zaslužnim jeseniškim ženam. Red dela III. stopnje sta prejeli babica Helena Verdnik in zdravnica dr. Tatjana Zalokar, medaljo dela pa direktorica jeseniške podružnice Narodne banke Zdravka Ramovž in referentka za socialno skrbstvo pri ObLO Anka Vergl. Ena izmed odlikovank, Helena Verdnik, je stara že 79 let. Babiške posle opravlja že od leta 1912. Letos je šla sicer v pokoj, vendar kdaj pa kdaj še skoči pomagat tej ali oni porodnici. »Saj ne morem odreči, ko pa me prosijo!« pravi. V 43. letnem babiškem delovanju je prinesla na svet točno 5500 otrok, zadnjega pred kakim tednom dni. Sivolasa babica Helena Verdnik se lahko postavlja tudi s tem, da smrt ni mogla zamahniti, s koso nad nobeno izmed tisočev porodnic, bi jim je pomagala tov. Verdnik. Mladina z Rrnikov se zanimi za kmcSijsko-gospodarskc šole Na volitve v osnovne organizacije LMS se pripravlja tudi mladina z Brnikov. Pred kratkim so na sestanku, po poročilu predsednika Lojzeta Ka-linška, razpravljali o bodočem delu. Mladina so je zanimala tudi za kme-tijsko-gospodarsko šolo, ki bo v zimskih mesecih v Cerkljah. Samo tokrat se je prijavilo za šolo 18 kmečkih fantov in deklet. Novo izvoljeni komite je sklenil, da mora v prvi vrsti poživiti delo aktivov, kjer sedaj ni opaziti posebne razgibanosti. Zelja vseh je bila, da bi jim občinski ljudski odbor Cerklje dodelil parcelo splošno-ljudskega premoženja, ki bi jo uporabili za razne poizkuse. Sklenili so tudi, da bodo skušali v svojo organizacijo vključiti čim več novih članov; pri nadaljnjem delu pa si želijo več pomoči g strani ob&imkega komiteja LMS. —še NOB v kamniškem okolišu čim popolnejša. To je tem bolj važno, ker se je organizirana vstaja proti okupatorju začel?, prav v Kamniku. Razen tega bo tudi kamniški Zbornik še naprej objavljal prispevke iz NOB. Podelitev odlikovanj v Kamniku * Predsednik ObLO Kamnik Alfred Janko je v torek popoldne izročil odlikovanja desetim občanom, ki so bili odlikovani z ukazom predsednika republike na praznik Dneva republike. Z redom dela III. stopnje so bili odlikovani: Marijr. Grabnar, Franc Gra-dišek in Luka Vavpetič (vsi člani delovnega kolektiva podjetja »Kamnik«) in predsednik okrajnega sodišča Raj-k0 Svctek. Z medaljo dela pa so bili odlikovani: Pavla Čičigoj (tovarna »Stol«), Domino Cvrle, Janez Golob in Janez Podgoršek (rudarji v Kaolinu), Jože Cvrle in Janez Ulčar (podjetje »Kamnik«). BELEŽKA KAKO JE S KONCERTI v Skofji loki? Podobne koncerte kot v Kranju prireja Koncertna direkcija iz Ljubljane po vseh večjih krajih Gorenjske, tudi v Skofji Loki. Na prvem koncertu v novembru so koncertirali so-pranlstka Vanda Gerlovičeva, tenorist Drago Čuden in basist Zdravko Kovač, pri klavirju pa je bil Pavel Sivic. Na drugem koncertu, ki bo 10. t. m. z naslovom »Koncert pesmi, arij in skladb za violo«, pa bodo sodelovali: altistka Elz» Karlovac, baritonist Samo Smcrkolj, violinist Srečko Zalokar ^tn pianist Ciril Cvetko. Zamisel Koncertne direkcije za poglobitev glasbene kulture na podeželju je sijajna, zato pa je tembolj nerazumljiv odnos občinstva do koncertov. Na prvem koncertu v Loki je bilo le 130 poslušalcev in na Jesenicah ni bilo nič bolje. Tisti, ki so bili, so bili zelo zadovoljni, človeku pa je žal za tiste, ki jih ni, kajti poljuden, pester koncertni spored bi jim sčasoma pomagal, da bi z užitkom poslušali »resnejšo« -»dolgočasno« glasbo. Ločani se zelo radi ponašajo z glasbeno kulturo, morda jih bo ponedeljkov koncert vendarle zdramil. K. J. ST. 96 / 7. DECEMBRA 1.956 ^MGQttni$ke 3 Uspehi gorenjskih podjetij NOV STROJ ZA BREZKONČNO VULKANIZACIJO V »SAVI« Med pridobitvam.! kolektiva Tovarn« gumijevih izdelkov »sava« v tem letu vsekakor zavzema najvažnejše mesto stroj za brezkončno vulkanizucijo ali kratko »roto-cure«. Nad 80 ton težki stroj, uvožen iz Anglije, so zaradi prihranka deviz montirali z lastno montažno skupino. —- Montaža je popolnoma u?.pela. Angleški strokovnjak, ki je pregledal stroj pred spustitvijo v pogon, je bil presenečen spričo preciznega dela na-Slh monterjev. Pripadajoči stroj za konfekcijo transportnih trakov pa so vkljub njegovi velikosti izdelali kar doma. Tako je popolnoma usposobljen prvi stroj v Jugoslaviji za proizvodnjo in kontinuelno vulkanizacijo transportnih trakov, sila potrebnih rudarstvu in industriji. Ze v prvem letu bodo v »Savi« s pomočjo tega stroja izdelali 10.000 m transportnih trakov od 450—12000 mm širine. Možno pa je, da bodo te kapacitete še delno povečali. S to proizvodnjo bo naše gospodarstvo kmalu osvobodilo uvoz tega za mehanizacijo Industrije in rudarstva tako važnsg* proizvoda, za katerega smo v preteklem letu plačali inozemskim tovarnam kar 386.000 dolarjev. Z omenjenim strojem bo moč proizvajati tudi nekatere izdelke za široko potrošnjo, kakor n. pr. zelo okusno, praktično in higienično gumo za tla (terra-gome). S. K. Z OBČNEGA ZBORA DBUSTVA UČITELJEV IN PROFESORJEV NA BLEDU Prosvetni delavci bodo nudili strokovno pomoč delavskim seminarjem ŠKOFJELOŠKI »MOTOR« IZDELUJE HLADILNE NAPRAVE Podjetje »Motor« v Skofji Loki je edino podjetje v Sloveniji, ki je začelo izdelovati razen drugega tudi hladilnike večjih kapacitet in hladilne naprave. Njihova proizvodnja hladilnih naprav jo žo tako velika, da lahko za-doste trenutnemu povpraševanju kupcev. Sedaj izdelujejo hladilne omare vse- OBČNI ZBORI SINDIKALNIH PODRUŽNIC V KAMNIKU Socialne probleme je treba reševati s povečamo proizvodnjo V Kamniku so v teku občni zbori sindikalnih podružnic, obenem pa pripravljajo občni zbor krajevnega sindikalnega sveta. Občni zbori so pretežno dobro organizirani, vendar so običajno pomanjkljiv?, predvsem poro-čilr. o delovanju sind. organizacij. Med drugim so pokazala, da je skrb za delovnega človeka v podjetjih preveč enostranska, ker se izraža samo v težnji za povečanjem plačnih skladov, medtem ko je delo še marsikje pomanjkljivo organizirano in delavski kolektivi niso razpravljali o osnovnih pogojih za napredek proizvodnje. V podjetjih so celo primeri odgovornih ljudi, ki zvračajo krivdo na družbene predpise in družbene organe, delavstvu pa ne pojasnijo, kje je vzrok težav in kje je pot do izboljšanja. Posebno v obrtniških podjetjih so tolmačenja marsikje napačna in tako vodilni kader dopušča, da nekateri Člani jav^rniške Svobode so se udeležili otvoritve novega kulturnega doma v Trbovljah Delavsko prosvetno društvo »Svoboda« Javornik vzdržuje tesne stike s »Svobodo II.« v Trbovljah, zato se je v nedeljo 29. novembra udeležila otvoritve novega kulturnega doma v Tr-bovljajj. Ob tej priložnosti jo uprizorila gledališka družina Cankarjevo delo »Hlapec Jemej in njegova pravica«. Pevski zbor je priredil samostojen koncert. S tem ob':skom sc je tovarištvo med trboveljskimi in jeseniškimi svobodaši še bolj utrdilo. U. Na rob _ NE POTREBUJEJO BREZPLAČNE REKLAME? V začetku novembra je naše uredništvo zaprosilo 52 gorenjskih podjetij, naj do 20. pr. m. sporočijo, kakšne novo izdelke so začeli proizvajati v letošnjem letu, v kakšne namene služijo ti izdelki, v čem je njihova prednost, ali so podjetja uspela znižati cene ali izboljšati kvaliteto nekaterih svojih izdelkov in podobno. Te urpe-he gorenjskih podjetij smo nameravali prikazati v povečani številki »Glasr. Gorenjske«, ki. jo iz.šlr, ob Dnevu republike. V ta namen smo v tej številki rezervirali dokaj prostora. Pričakoval? smo namreč, da bo večina podjetij izkoristila priložnost ter s tem ugodila sebi, bralcem pa prikazala letošnji industrijski razvoj na Gorenjskem. Zanimivo pa je, da sta se izmed vseh 52 podjetij oglasila samo 2 (^Sava« Kranj in »Motor« Skofja Loka), eno podjetje pa je ob določenem roku šele vprašalo, ali jih bo to kaj stalo, dasiravno je bilo že iz našega pisma podjetjem jasno razvidno, da nameravamo objaviti te prispevke brezplačno. S tem smo namreč hoteli hkrati preizkusiti (pač novinarsku radovednost!) tudi komercialno oziroma propagandno elastičnost naših podjetij. Objavljeni sestavki, ki bi govorili o novih izdelkih podjetij, bi bili namreč hkrati lahko tudi uspešna reklama za te izdelke, ki bi bila povsem — brezplačna. Ugotavljamo pa, da kar 50 izmed 52 gorenjskih podjetij tega — priznamo, da res malce prikritega — izpita ni uspešno opravilo. Vemo. da vsaj nekateri industrijski izdelki le ne gredo več tako zlahka v denar, kakor prej-šnj?, leta, ko je bilo tega blaga še premalo, in potrebujejo torej več reklame. Zato si ob tem poskusu ne moremo misliti drugega kakor to, da nekatera naša podjetja še niso dovolj gibčna v borbi za trg. nezadovoljneži ustvarjajo med člani kolektiva slabo vzdušje. Zato je pred sindikalnimi organizacijami nemajhna naloga. Treba bo doseči, da bodo vodilni strokovni kadti vsestransko izpolnjevali svoje dolžnosti In posvetili več pozornosti pravilni družbeni oceni stanja ter v podjetjih reševali socialne probleme delavcev ne n zahtevo po večjih plačah, temveč z ustvarjanjem večjega dohodka, z izboljšanjem delovnih pogojev in vzgajanjem k odpravljanju napak, ki škodljivo vplivajo ne samo ▼ podietju, ampak tudi v družini. Med najbolj uspelimi občnimi zbori je bilo zborovanje sindikalne podružnice podjetja »Kamnik«. Z. OTVORITEV NOVE CESTE KI VEŽE POKLJUKO Z BOHINJEM V počastitev Dneva republike je bila v sredo odprta nova cesta, ki veže preko Mrzlega studenca, Gcrjuš in Koprivnika Pokljuko z Bohinjem. Svečanost je začel prodsednitk delavskega sveta Gozdnega gospodarstva Bled, na kar je prisotnim spregovoril tudi direktor podjetja. Obrazložil je pomen novega objekta in težave, ki so jih spremljale pri delu. Gradbena grupa Gozdnega gospodarstva Bled je z o-tvoritvijo te ceste dosegla po osvoboditvi lep uspeh — naredili so nad 100 kilometrov razVčnih gozdnih cest in poti. Cesta, ki je speljana preko GorjuS in Koprivnika v Bohin:sko Bistrico se odcepi pri Mrzlem studencu cd ceste, ki veže Bled s Pokljuko. Prva dela pri gradnji te ceste so začeli že leta 1952, vendar so morali delo veokrat prekiniti zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in drugih težav. Delo na gorskem terenu je zahtevalo precej naporov, kar je cesto ŠQ bolj podražilo. Lani so precejšen delež k dograditvi doprinesle tudi mladinske delovne brigade. Tako je Pokljuka končno vendarle povezana z Bohinjem, kar je pomembno ne samo za lažji in smotrnejši prevoz lesa, temveč tudi za napredek turizma. Mr. bino 1500 litrov, moderno oblike, z notranjim osvetljenjem ter s popolnoma avtomatično regulacijo temperature. Izdelujejo in montirajo pa tudi lažne hladilno naprave, primerne za bomice, trgovska podjetja z živili in gostinska podjetja. V načrtu zn prihodnje leto predvidevajo tudi proizvodnjo raznih hla-dlln:h pultov in vitrin, brez katerih si ne moremo misliti sodobno urejsne trgovine. Za to naprave vlada na tržišču veliko zanimanje. Razen gasilske opreme, ki je znana širom po našj državi, izdelujejo tudi brusilno in polirne stroje. V letošnjem leti', so začeli izdelovati nove tipo teh strojev, ki jih prej v naši državi nismo izdelovali. Kako kvalitetni so njihovi izdelki, priča zanimanje .inozemskih trgovcev. Letos, ko je podjetje šele začelo izvažati, je prodalo večje količine strojev v države Latinske Amerike, na Bližnji Vzhod, v Burmo, posebno v zadnjem času pa v Švico. Za nabavo njihovih izdelkov pa se zanimajo tudi v državah vzhodne Evrope ter v Nemčiji; podjetje računa, da bo tudi v te države uspelo plasirati svoje izdelke. Letos je .podjetje začelo v svoji livarni odlivati razne izdelke iz strojne litine ter barvnih kovin ter tako nudi sorodnim podjetjem usluge in jim pomaga pri uresničevanju njihovih proizvodnih načrtov. Ob polnoštevilni udeležbi je bil pred dnevi na Bledu občni zbor Dru-žtva učiteljev in profesorjev blejske obu.no. Po uvodnih poročilih o delu, uspehih in neuspehih so udeleženci spregovorili o nekaterih drugih zadevah. — Čeprav se upravni odbor ni redno sestajal, je bilo delo članov vendarle zadovoljivo. Na konferencah in raznih posvetovanjih so veliko razpravljali o šolski reformi, o samoupravljanju šol, sestajali so se tudi v strokovnih aktivih in se pogovarjali o medsebojnih izkušnjah. Zadovoljiva je bila tudi povezava z Občinskim sindikalnim svetom, katerega člani so redno spremljali delo društva učiteljev. Da bi bilo sodelovanje še uspešnejše, so na občnem zboru izvolili svojega stalnega zastopnika v odbor Občinskega sindikalnega sveta. Raz-govarjalj so se tudi o strokovni pomoči delavskim seminarjem, ki jih bo krajevni svet prirejal v zimskem času. $ Tudi o nekaterih splošnih problemih so razglabljali; predvsem o velikem številu brezposelnih, zlasti žena. Ker je Bled sezonski 'kraj, je tod to vprašanje težavno predvsem pozimi. Večjo skrb bi bilo potrebno v bodoče posvetiti usposabljanju domačega gostinskega kadra. Za tečaje, ki jih prireja Gostinska zbornica, se prijavlja premalo kandidatov, medtem ko je za oblačilno in šiviljsko stroko izredno zanimanje. Zavoljo prevelikega števila teh obrtnikov mnoge kvalificirane šivilje in vajenci oblačilne stroke ne morejo dobiti zaposlitve. — Druga težava pa je v tem, da večina hoče biti zaposlena v bližini doma. Končno je občni zbor z zadovolj- V podjetju „Kamnik" so rešili vprašanje zaposlitve obolelih Ob pregledu dela in uspehov v preteklem letu lahko ugotovimo, da so kamniške tovarne posredovale potrošnikom mnogo praktičnih predmetov za široko potrošnjo. V tem prednjači tovarna »Titan«, katere izdelke smo občudovali na razstavi izvoznih predmetov. Tudi podjetje »Kamnik« je razširilo proizvodnjo. Osnovalo je pirotehnični oddelek, v katerem proizvaja okrog 50 predmetov, od pasjih bombic, bengaličnega ognja, raket in petard do raznih minerskih potrebščin, ki jih KZ Kamnik bo začela gojiti črni ribez in maline Kmetijska zadruga Kamnik ima na svojem posestvu v Godiču tudi drevesnico, ki zavzema nad 1 ha površine Lani so iz drevesnice dali vsakemu članu po tri drevesca brezplačno, okrog 2400 pa so jih prodali. Zdaj je v drevesnici še 7750 enoletnih in 3157 dvoletnih sadik. Ko bodo drevesnico izpraznili, ne bodo več sadili sadnega drevja, ker je medtem že velika drevesnica v Kamniku začela vzgajati toliko sadik, da zadoščajo ta ves severozahodni del Slovenije. V opuščeni drevesnici v Godiču bodo zato začeli gojiti črni ribez in mahne. Zemljišče je zelo ugodno, posebna prednost pa je šo v tem. da je ograjeno z visoko žično ograjo. Z. zlasti cenijo naši rudarji. Med njimi so se posebno uveljavile v rudarstvu zažigalne paličice, s katerimi: se prižiga netilna vrvica. Paličice gorijo / zelo močnim plamenom točno eno minuto in zanesljivo vžgo vsako ne-tilno vrvico, kar z vžigalnikom in vžigalicami nii bilo vedno zanesljivo. Z uporabo zažigalnih paličic bodo preprečene vse nesreče, kar jih je bilo do zdaj v rudnikih zaradi prižiganja. Tudi za potrebe državnih železnic je podjetje »Kamnik« začelo izdelovati velike voščene bakle, ki gorijo po osem ur. Posebno cenjen izdelek pa so nove čudežne svečke za novoletno jelko, ki gorijo s svetlim plamenom. Podjetje »Kamnik« je z ustanovitvijo pirotehničnega oddelka rešilo problem zaposlitve obolelih članov kolektiva, katerim je s tem zagotovilo lažje delo. Z. Profo od avstrijske meje do Jeseniške postaje bodo elektrificirali že do konca lela Po podatkih iz jeseniške občine bodo progo od Karavanškega predora do jeseniške postaje dokončno elektrificirali že do konca letošnjega leta. Na jeseniški postaji bodo v ta namen uredili dva tira. „KAJ ZATO, ČE..." Pred dnevi sem v vlaku prisluhnil pogovoru dveh starejših možakarjev. Samo tako, mimogrede . .. »Ti, Jaka, veš, zadnjič na občnem zboru naše sindikalne podružnice sem slišal, da daje država težke milijarde za socialno zavarovanje,« de MIha. »Pa ti to verjameš?« mu vskoči ta v besedo. »Ja, kako bi rekel, verjamem. Ce pomislim samo, koliko sem jih že jaz stal... Veš, celo kopico bolezni sern si nakopal v teh dvaintridesetih letih garanja.« »No, milijone že, Miha, ampak milijarde! — Tale bo pa bosa.« »Pa poslušaj, povedal ti bom nekaj številk, upam da sem si jih takrat prav zapomnil. — Tisti tovariš, ki nam je o tem govoril, je dejal, da je pri nas 113.000 uživalcev pokojnin in okoli 180.000 ljudi, ki prejemajo invalidnino. Kje pa je še bolezensko zavarovanje, zdravljenje v zdraviliščih in kaj ti jaz vem še vse.« »2e, žet, odvrne Jaka že bolj umirjeno. »Kaj te bom prepričeval. Raje ti bom povedal neko resnično zgodbo, pa si sam ustvari sodbo o tem. — Poznam ključavničarja — je začel Miha, — ki mi ni niti prijatelj, niti sovražnik. Dober ključavničar je, sposoben in če hoče, tudi delaven. To vem. Ce mi je kaj narobe hodilo, sem ga za kako stvar pobaral in mi je prav rad »na črno« naredil, In M, dobro naredil! No, pa se je spomnil, da bi bilo zelo lepo (še bolj pa koristno), če bi bil malce »bolar.«. Na videz res zgleda slaboten in bolehen, toda vsi pravijo, da je zdrav kot dren. — In res. Zbolel je. Hodil je k zdravnikom, vedno k drugemu in tako so mu podaljševali bolezenski dopust od štirinajst na trideset dni, potem je dobil še mesec dni /.raven, pa še dvakrat po štirinajst dni po vrhu. V celem jo bil doma kar tri mesece. — In kaj je delal medtem, kaj misliš? — »Kaj?« vpraša Jajca in se z radovednostjo zazre v Miho. »Delal je, delal, ne, garal je, ti rečem. Veš, doma ima majhno delavnico, pa po malem šušmari. Delal je, ti pravim, po deset, dvanajst in tudi šestnajst ur dnevno. Ne vem, s kom se je že bil domenil, da mu bo naredil majhno stružnico. Te tri mesece pa mu je bilo ravno dovolj, da jo je »scimpral«. V tem času pa se je doma nabralo vse polno praškov in zdravil, ki je hodil ponj o v lekarno in jih ni uporabljal... Ja, kje sem že nehal? — Saj res. Mar veš, koliko je zaračunal stružnico? Gotovo ne moreš uganiti. Nič več in nič manj kot 225.000 dinarjev .. .« »Beži no, Miha, ne pretiravaj!« prekine Jaka v pripovedovanje zavzetega Miho In malomarno zamahne z roko, kot bi hotel še bolj prepričevalno dokazati, da tega ne verjame. »Prmejduš, Miha, to drži. Saj o tem govori vsa soseska. Vsi vedo to!« »In zakaj ga ni nihče prijavil tovarni ali pa socialnemu zavarovanju, če je že tako,« se kar naenkrat raz-hudi Miha. / »Kdo neki si le upa ali se hoče zameriti!« Za hip sta obmolknila. »Ja, enostavno res ni, ampak. . .« povzame spet Jaka in se nato zagleda v neko točko na umazanih tleh, potem pa bolj v sebi, kot Mihu, zamrmra: »Sedaj si pa zamisli, Miha, da je takih ljudi nekaj sto ali tisoč v državi...« Koliko jih je? Ve kdo povedati? — Jaz ne! Vem pa za marsikaterega, ki pravi: »Kaj zato, saj etroške tako in tako poravna socialno zavarovanje!« In od kod denar socialnemu zavarovanju? ... I.A. stvom sprejel predlog Okrajnega ljudskega odbora Kranj, naj bi se doba visokošolskega študija štela v pokojninski: staž, ter sprejel sklepe o ..strokovni pomoči delavskim seminarjem, večji pozornosti pri usmerjanju mladine v poklice in drugo. J. O. SPORT Eno dozdaj največjih prijateljskih strelskih tekmovanj v Jugoslaviji Okrajni strelski odbor Zaječar iz Srbije je v počastitev državnega praznika organiziral do sedaj edinstveno prijateljsko strelsko tekmovanje Jugoslavije, da bi v istem času tekmovali strela: vseh naših republik na svojih streliščih. Tekmovali so z vojaškimi puškami od 300 možnih krogov. Slovensko ekipo sa na tem tekmovanju zastopali gorenjski strelci, ki so tekmovali v Tržiču. Strela: iz vseh republik razen Makedonije, so streljali ped svojim povprečjem, kar je tudi razumljivo, če pomislimo, da je v južnih republikah precej snega in hud mraz. Rezultat Makedoncev je dvomljiv. Na Gorenjskem je v času tekmovanja padal hud dež z vetrom. O rezultatih tekmovanja so bili medsebojno telegrafsko povezani, tako da je bil že p» nekaj urah znan rezultat vsem tekmovalcem. Vrstni red tekmovanja: 1. »Bitola« Makedonija z 914 krogi, 2. Priština, 782, 3. »Kranj« Slovenija 776 krogov, nato slede: »PlevV.'e« Crna gora 757 krogov, »Zaječar« Srbija 73?, »Bihač« Bosna 713, »Osijek« Hrvatska 705 in »Zadar« Hrvatska 683 od 1500 možnih krogov. Najboljši posamezniki: 1. Staso Mitrovski Makedonija 190 krogov, Janez Perko Slovenija 165 in Tomovič Crna gora 165 krogov od 30» možnih. Carman Veliko mladinsko špertno tekmovanje v Kranju v počastitev praznika Občinski komite LMS v Kranju je v počastitev državnega praznika organiziral tekmovanje med mladinskimi aktivi. Najbolje je to tekmovanje organiziral mladinski komite tovarne »Iskra«. Da pa bi poživili tudi delo v ostalih mladinskih organizacijah, so v tekmovanje prtegnili še kranjsko gumarsko šolo, industrijsko šolo tovarne »Iskra«, mladince »Kovinarja«, tovarne »Tiskanina«, Industrijske šole, mladinski aktiv tovarne »Inteks« in akbiv »Save«. Tekmovanje je trajalo vse dni v novembru v odbojki, namiznem tenisu, šahu 'in streljanju. Rezultati tekmovanja so naslednji: odbojka — 1. Gumarska šola, slede »Iskra«, »Kovinar« in Industrijska šola »Iskra«. Streljanje z zračno puško- 1. »Tiskanina« s 579 krogi, slede »Iskra« s 442, »Inteks« s 422 in Industrijska šola »Iskra« s 421 krogi od 750 možnih. Namizni tenis: 1. »Iskra«, slede »Tiskanina«, Gumarska šola itd. Sah: 1. »Tiskanina« s 16 točkami, 2. »Iskra« s 14,5 točke, »Sava« 13,5, »Kovinar« 1, »Inteks« pa je ostal brez točke. Tekmovanje je zajelo širok krog mladincev, kar je vsekakor razveseljivo. Carman NOGOMET Tržič :Ločan 2:1 (0:1) Pred okoli 500 gledalci je bila v nedeljo v Tržiču nogometna tekma med Ločanom iz Škofje Loke in TržiČem. Čeprav sta se moštvi borili le za pokal Občinskega ljudskega odbora Tržič, je bila tekma slej ko prej prvenstvenega značaja. Stara tekmeca tudi tokrat nista razočarala tržiške publike. Moštvo Ločana — gorenjskega prvaka se je pokazalo kot solidno in enakovredno ljubljansko - primoskemu ligašu. Skoda je le, da je tekma prešla od časa do časa čez dovoljene meje ostrine, za kar je kriv tudi sodnik Ca-dež, ki je že v začetku izpustil igro iz rok. Tržiško moštvo je nastopilo v popolni postavi, okrepljeno z Dornikom 1* »Mladosti« in Zajkom iz »Krima«. Ko se bo moštvo še vigralo, lahko v spomladanskem tekmovanju pričakujemo od Tržiča v ljubljansko - primorski lig: še večji uspeh. ODBOJKA USPEH KAMNICANOV NA REKI Odbojkarji SSD Kamnik so na tradicionalnem odbojkarskem turnirju na Reki, ki ga v proslavo Dneva republike prireja vsako leto ladjedelnica »3. maj«, letos že tretjič dosegli prvo mesto med štirimi moštvi in dobili prehodni pokal v trajno last. 4 Glas ST. M I 7. DECEMBRA 1956 KULTURNI TEDNIK OB 200-LETNICI ROJSTVA ANTONA TOMAŽA LINHARTA češ da se je Linhart navzel svoje arhiv. Zaradi idejnih nasprotij pa se je razmerje med škofom Herberste:-nom in Linhartom zaostrilo, tako da je biil odpuščen iz službe. Ko se je hotel istega dramsko delo »Miss Jenny Love«. To njegovo mladostno delo — star je bil 23 let — se je do sedaj obravnavalo le mimogrede, čeprav bi zaslužilo že zaradi svoje izvirnosti večjo pozornost, zlasti še pri ocenjevanju njegove dram. ustvarjalnosti in nadarjenosti. Prav slabemu poznavanju tega protokolista. Kljub temu, da ta služba padca bastilije, na dan, ki ga še da- revolucionarnosti od Beaumarchaisa, ni bila čisto po njegovem okusu, se nes slavi ves svet kot spominski pra- kar pa »Miss Jenny Love« neovrgljivo je Linhairt z vsem prizadevanjem vr- znik francoske revolucije. zavrača. Delo samo dokazuje, da je Linhartove komedije na kranjskem odra Linhartov' komediji »Županova Micka* in »Veseli dan ali Matiček se ženi« sta izšli v letu 1790. Prvo so že pred izidom prvič igrali v Ljubljani 28. decembra 1789, »Matička« pa so silil poslušavec v neprenehani smeh, ki je celo takrat vrh vrha dosegel, ko je s šaljivimi kupleti, ktere si je sam zložil, pikal na mnoge strani in v dobrovoljni šali povedal vsakemu po dosedanjih ugotovitvah prvič upri- svoje. Pa tudi gospodična M. G., ki je zorili diletanti v Novem mestu 6. ja- predstavljale, »vdovo«, in gospodična nuarja 1848. Od tega časa dalje so se K., ki je igrala »Miciko« — obe Iju- nenehno vrstile uprizoritve Linharlo- beznive Slovenki — kakor tudi gosp. vih komedij po slovenskih diletant- S., ki je bil »Anže« in je z lepim svo- vse izvrstno, vendar sega v srce, kar skih odrih, ki so zaradi manjše scen- jim glasom pel Fleišmanovo »Kranj prav zadovoljni bili s hitro in prijazno postrežbo. Tako se je zopet danes videlo v čitavnici naši, čez 'in čez polni, da le tukaj, kakor neka naša pesmica pravi, je »pravo veselje doma«. Hvala za veseli večer čitav-ničnemu vodstvu. Le več tacih prihodnjo jesen in zimo! In če tudi v glediščinih igrah ne more biti vselej skr< zahtevnosti in drugih vzrokov rajši uprizarjali »Zupanovo Micko«. V Kranju so »Zupanovo Micko« prvič uprizorili na čitalniškem odru 17. septembra 1865. Mislim, da ni odveč, če se ob tem prvem srečanju z Linhartom malo pomudimo pri tej kranjski uprizoritvi. Narodnr. čitalnica je Imela tedaj komaj eno igralsko sezono za seboj, Uprizarjanje iger je bilo še v povoju. Težave z uprizarjanjem niso bile samo v razpoložljivih delih, težave so bile predvsem glede igralcev. Tu ni bilo velike izbire. Maloštevilna igralska družinica se ni mogla spopasti z vsakim delom in se je zlasti v začetku morala posluževati gostov. Tako tudi pri prvi uprizoritvi »Zupanove Micke«, kar je razvidno iz poročila o uprizoritvi, ki je izšlo v »Novicah« 20. septembra 1865. Kako so to Linhartovo komedijo sprejeli Kranjčani, naj nam tedanji dopisnik pove sam: »Iz Kranja 18. septembra. — Beseda v čitavnici naši v nedeljo je zadovoljila vse, ki so bili prišli od blizo ski fantje«, in pa gospoda M. in R., ki sta predstavljala mestjana, ktera nista »Naše gore lista«, so marljivo pripomogli k dobremu vspehu, tako da se je igra dovršila v občno zado-voljnost brez vse spodtike — raznn tiste, ki jo je delalo včasih nevbog-l.jivo zagrinjalo. Tudi čveterospev pod oknom Mtcikinim je storil svojo dolž- .SHUPANOVA MIZKA K O ENA M E D I A DVEH AKTER Prccarjena poj tej nemshki: 2)U gelbmu&le, ina V'LUBLANI jigrana v'Lfjti 1790. Sylkana per Joao. Frideriku Egcrju. NASLOVNA STRAN PRVE IZDAJE »ZUPANOVE MICKE« Pevovodja ljubljanske čitavnice amaterji nekdanjih kranjskih iz srca pride; kdor se vadi, se navadi; hudobne kritikarje pa tiramo — na Grintovec.« Drugič je bila uprizorjena »Zupanova Micka« na odru Narodne čitalnice v Kranju 19. marca 1870. Od tega časa dalje pa po razpoložljivih virih na skii igri za Lessinga, tako mu je na kranjskih odrih ne zasledimo več Lin- Dunaju najbolj prirasla k srcu pre-hartovih komedij vse do sezone prosta ljudska igra. 1948/49, ko je režiser Peter Malec z Talko vsaj kaže Linhartov izbor za našo narodno kulturo dragocenost, ki ima tudi vrednost za narod, v katerem je nastala in ki mu je zato —-svetinja. Takti svetinji pa sta za slovensko dramatiko in gledališče Linhartova »Zupanova Micka« in »Matiček se ženi«. KRSTNA PREDSTAVA ZUPANOVI MICKE Linhart je »Zupanovo Micko« uprizoril sam s svojimi prijatelji v ljubljanskem stanovskem gledališču. Takratni ljubljanski tednik Merckova »Laibacher Zeitung« je priobčila dne 29. decembra 1789 članek o uprizoritvi, ki ga lahko imenujemo tudi prvo gledališko kritiko na Slovenskem. V prevodu se glasi tako-ile: ... Včeraj so naši prijatelji gledališča vnovič stopili na oder in nam hkrati najprepričljiveje dokazali, da je tudi kranjščina gibka, prožna, krepka, da vsebuje dovolj melodije in da se čuje iz Talijinih ust prav prijetno kakor ruščina, češčina in poljščina . . . »Zupanova Micka«, pravzaprav znana veseloigra »Die Feldmiihlc«, prosto in čisto v šege kranjskega naroda pre-narejena. Izvrstni prevod Je dal igri vso notranjo popolnost in že znana umetnost teh igralcev in igralk je presegla vse pričakovanje občinstva. Vam, gospodje in gospe te dražbe, se ne zahvaljuje iz vsega srca le siromak (dohodek predstave je lejt za mestne reveže, op. ur.), tudi ves narod je ponosen na Vas in Vas bo v literarnih letopisih ovekovečil in dejal: TI so bili, ki so položili temelj izpopolnitvi svoje materinščine in jo naredili uporabno tudi za igralstvo MATIČEK SE 2ENI Po uspeli uprizoritvi »Mieke« se je nost gosp. Fabjan, ki je bil po naključni obudil in za vselej priklical v življe- šegavo veseloigro je izbral za predlo- ta dan v Kranji, je petje spremljal nje njegovega »Matička«, ki ga v re- go svoji »Zupanovi Micki«, hkrati pa na glasoviru. Po dovršeni igri je mla- žiji prof. Mirka Mahnira za Linhar- upošteval misel, kako bi ob Zoisovem di svet čvrsto rajal, mnogo pa se jih tovo proslavo prav zdaj uprizarja sodelovanju uveljavil slovenščino na odrov Richterjeve igre »Die Feldmuhle«. To Linhart Lotit mnogo težavnejšega dela. Pri izbiri svoje druge literarne predloge se je odločil za Beaumarchaiso-vo komedijo »La folle journee ou le mariage du Pigaro«, ki je v tistem je vsedlo za pogrnjeno mizo, kjer so Prešernovo gledališče. —fi— odru. Radovljica, Linhart in „Županova Micka" V SOBOTO, 1. DECEMBRA JE BILA ODIGRANA ZUPANOVA MICKA. PRED PREDSTAVO JE GOVORIL PROF. ALFONZ GSPAN. V NEDELJO, 2. DECEMBRA JE BILA ODPRTA RAZSTAVA LINHARTOVIH DEL IN GORENJSKE GLEDALIŠKE DEJAVNOSTI. Jesen. Zima se ponuja. Malo mestece nad sotočjem Save Bohinjke ?n Dolinke je na videz mirno in tiho prosto in doživeto odigrala Marica Praprotnlkova. V njeni igri je bilo dokaj pristnosti in nenarejenosti. Zupana Jaka je resno in prizadevno u-podobil Stanko Rotar. Anže (Bojan ščanska revolucija 1. 1789. To je bil Horvat) je bil v nekaterih prizorih čas velikih družbenih nasprotij m nenaraven, dasi je bil sproščen kmeč-trenj: plemstvo proti vladarju, me- ki fant_ Osramočenega gospoda Tul- in daleč, kajti »Zupanova Micka« se Koraki samotnega meščana odmevajo ščanstvo proti plemstvu, kmet proti penheima je z rahlim pretiravanjem je vršila tako dobro, da od konca do kraja ni prenehal smeh. Gospod G. (župan) in gospod M. (zakotni pisač »Glažek«) sta tako izvrstno se vedla, da bi vsakemu javnemu gledišču čast delala; oba sta prevzela nalogi svoje iz posebne prijaznosti do narodne či plemstvu. podal Franjo Praprotnik, ki je s svo- času vzbujala po vsem kulturnem svetu veliko hrupa, nekaj zaradi vedre, lahkotne zgodbe in ostre družbene kritike. Vse to kaže, da Linhart ni segel po tej komediji brez premisleka, temveč da mu je ugajala meščanska revolucionarnost, fcj veje iz »Figarove svatbe«. Zamotano rokokojsko spletko je mojstrsko presadil med ljudi in takratne domače razmere, dejanje je zgostil in besedilo skrajšali. Pri tem je prvotno revolucionarno ost izoblikoval v kritiko domačih sodnih razmer. Se neka bistvena razlika je med Matičkom in Figarom, Figairo je izra- tavnice naše. Vodo bi nosili v Savo, zgradb, ki se tišče druga druge ako bi gosp. G., ki vam je že v čitavnici ljubljanski igral »župana«, na dolgo in široko hvalili; znano vam je dosti, da v tacih rolah ga nima mojstra nad seboj, in če je on imponira! z mirnostjo svojo, je gospod M. kot »Glažek« se sukal kot živo srebro in po trgu Sicer pa je Radovljica živahno in V takem času je ustvarjal Linhart jjm načinom interpretacije'upodobil zii raizredr»i zastopnik revolucionarne pestro mestece. najprej v nemščini (Miss Jenny Love, svojevrsten lik. Sternfeldovko je igra- ga meščanstva, medtem ko je Matiček Tu, na spodnjem delu mesta, so hi- tragedija v petih dejanjih; Blumen ia Marija Mačkova, ki je razumela ljudstva, tiste delovne množi-še stare kot svet, s traverzami. in že- aus Krain fur das Jahr 1781), pisal osebo, ki jo je predstavljala, čeorav ce' ^ niti v franc°ski revoluciji ni- deležnimi klini so jih speli, da se ne bi Poskus zgodovine Kranjske in ostalih ni prišla zaradi zadržanosti do pri- bila svoJilh pravic. Matiček govori v zrušile. Potem vrsta najrazličnejših dežel južnih Slovanov Avstrije (v mernega izraza. Prijeten je bil Glažek imenu slovenskega naroda in v imenu so se že strašno postarale. Majhno mestece s svojimi skrivnostmi. Nocoj je mesto tiho kot vsak večer n ki nemščini), se ukvarjal s poljudno zna- (Slavko Trelc) v svoji pivski vnemi nosijo (napisal je Bukve od kug inu bolezen goveje živine, tih ovac inu svin, popisane za kmeta), in se lotil dramskega oblikovanja v slovenščini; Koraki samotnega meščana odme- plod tega dela sta veseloigri »Zupa- Ali ste že naročeni na knjižne zbirke „Prešernove družbe"? vajo po asfaltnem trgu. Reflektor osvetli prof. Alfonza Gspana. Dvorana je polna kot panj. Začuje se rahlo osamljeno pleskanje. Radovi j ičani so v tem pogledu skromni. Hladni so, da so jih Kranjčani z Matičkom težko ogreli. V času, ko je živel Linhart, v drugi nova Micka« in »Ta veseli dan ali Matiček se ženi.« Uprizoritev »Zupanove Micke« je bilo prijetno kulturno doživetje. Režiser Miran Kenda je domiselno vodil igralce po sceni in z razpostavitviijo vedno skušal napolniti prostor, dasi je manj- in »šribarski« samozavesti. Monkof (Janko Brinšek) je bil premalo samosvoj, vendar je bil v drugem dejanju izrazitejši. Predstava je zapustila v gledalcu prijeten občutek, čeprav so jo motile različne neuglajenosti, kot neenoten jezik, mešanje stare izreke s sedanjim pogovornim jezikom in dialektom ter neprimerna scena v prvem dejanju. Uprizoritev Zupanove Micke v Ra- slovenskega jezika zoper tujo gosposko. Tudi jezik v Matičku je neprimerno čistejši in sočnejši in bolj živo tekoč od jezika v »Micka«. Prepletanje gorenjskih in dolenjskih oblik mu daje poseben čar. In če pomislimo, da je Linhart ustvarjal brez tradicije in brez gledališča, tedaj šele spoznamo, kolikšna je bila Linhartova samozavest in pre-roditeljska meč, in kefokšna vera v slovensko besedo in gledališče, ki mu jc prav on položil trdne temelje. Vse kalo predstavi lahkotnejšega tempa, dovljioi je dosegla svoj namen: oddol- to pa je mogel storiti le človek, ki polovic; 18. stol., je bilo dogajanje v sve- kajti dogajanje se je odvijalo prepo- žitev svojemu rojaku, ki je položil je iz vsega svojega srca veroval v re- ttl živahno: boje s Turki, predvsem pa časi. Samozavestno in premeteno trden temelj slovenskemu TaHju^emu volucionarno svobodoumnest, sloven- vretje v Franciji, in francoska me- kmečko dekle županovo Micko je pre- svetišču. France Vurnik stvo in slovanstvo. S. S. DRU1INSKI°°°°°<" )000000000000000 POMEKIKF *=^\5 NOVE KNJIGE V knjižnici Zveze prijateljev mladine Slovenije je izšla knjiga dr. Lea Zlebnika »Ljudje med seboj« drugi del, in knjiga Helene Puharjeve »O spolni vzgoji«. Namenjeni sta pred-vsem vzgojiteljem, zlasti staršem, saj Zunanja temperatura in prehrana biro - da se naši organa ne bi utru-obravnavata najbolj pereča vzgojna sta dva bistvena činitelja za življe- dili od čezmernega prebavljanja. Izgubo telesne toplote moramo nadomestili z dodajanjem novih kalorij vprašanja. Tovarišica Helena Puhar-jeva ugotavlja sledeče: ZA SPOLNI POUK ALI PROTI NJEMU? O tem, če je pouk o spolnosti potreben ali ne, o razlogih zanj in proti njemu je bilo že veliko napisanega. Razlogi, ki govore za to, da je potreben — vsaj toliko kot o čem drngem — so po mojem mnenju tako očitni, njo v določenem okolju. Ugotovitve o Sleherna jed je v naravnem stanju življenjskih razmerah v skrajno sestavljena iz prebavljivih in ne- mrzilem ali skrajno toplem podnebju prebavljivih delov; celuloza iz rastlin- kažejo, da mora način prehrane ske hrane, neraztopljene soli in drugo ustrezati zemljepisnemu položaju in ostanejo običajno neprebavljive 'n zunanji temperaturi. Fiziologi in stro- to organizem z blatom izloči. Dele kovnjakii za prehrano upoštevajo hrane, ki jih organizem kalorično u- pri določevanju človekovih potreb po porabi, lahko razdelimo na beljako- prehrani okus ljudi, živečih v dolo- vine (največ jih je v mesu, jajcu, si- čenem podnebju in predpisujejo pra- ru), maščobe (živalske in rastlinske) vila glede prehrane v skladu z oko- in ogljikove hidrate (največ v kruhu, Ijem za tiste ljudi, ki so se v tem testeninah, škrobu, sladkorju), razen okolju aklimatizirali. Čeprav v tem pogledu še ni vse jasno,, je vendar dovolj ugotovljenih da se mi zdi tratenje časa in prosto- dejstev o odvisnosti med prehrano in ra, če bi jih ponavljali drugega za p(Kjnebjem, ki nam omogočajo, da drugim. Treba je samo priznati dej- iahko govorimo o pravilih glede pre-stvo, da nekakšen pouk o spolnosti hrane, ki so veljavna za naše zmerno dobi pač vsakdo, pa nam bo jasno, da kontinentalno podnebje, za katero so načelna razpravljanja res nepotreb- so značilna topla poletja in precej na. Ce ga ne prejme od staršev in mrzle Zjme. vzgojiteljev, ga dobi pač od kogarkoli drugega. Ce ne v celoti in na Pozimi se je treba hraniti drugače ustrezen način ter o pravem časn, pa kot poleti. Organizem ne more ohra-delno, v napačni luči, iztrgano iz ce- niti ravnovesja v proizvajanju svoje lote in zdrave medsebojne povezano- fiziološke toplote, če se nenehno ne sti, zelo pogosto pa naravnost na umazan način. Ce ne toliko zgodaj, da bi ga med drugim lahko že tudi poučenost o spolnosti varovala pred žalostnimi presenečenji ali celo zablodami, pa pozneje, ko so raznovrstna razočaranja že tu. Seveda je to tudi ponk, bridek pouk iz izkušenj. Pri razpravljanju za spolni pouk ali proti njemu torej kratko malo ni nobenega ali — ali, marveč gre zgolj za to, ali se nam zdi, da je v resnici pri- tega pa dobi organizem še raztopljene soli in vitamine. Iz vsakega grama posameznih živil dobi organizem določeno število kalorij, katerih potrebuje človek za življenje dnevno 1200 do 3000. Razlika v kalorijah je* odvisna od količine opravljenega dela in zunanjo temperature. Tej potrebi po kalorijah je treba ustreči, toda paziti moramo, da z načinom prehrane ne obremenimo že lodca. Ce se bo kdo hranil izključno s krompirjem, bi ga moral vsak dar pojesti 15 kg, takšen obrok pa bi bil utrudljiv in nemogoč. Zato je treb1 hrano izbirati. Nova morala namesto sodnega preganjanja N POGLAVJE IZ BROŠURE VIDE TOMŠIČEVE »DRUŽINA IN SOCIALIZEM« ekateri menijo, da sedanja oblika zakonske zveze in zakonskih odnosov, urejena z zakonom, v v tem, da ga po možnosti gmotno in vzgojno preskrbimo. Sami dobro veste, da je storila naša družbena skupnost vse, da pomaga družinam z otroki, toda, gledano v celoti, družba še ni dovolj preskrbela otroka in tudi ne . more gmotno prevzeti skrbi zanj. prilagaja okolju. Pri tem nam delo- bistvu nasprotuje bistvu odnosa med gg težaynejše j vprašanje vzgoje ma pomaga tudi narava sama: poleti možem in ženo kot privatnega odno- so naša prebavila manj aktivna, slab- sa- Pravzaprav bi lahko rekli, da je ši tek imamo, pozimi, ko potrebuje res tako ne le z družinskim pravom, naš organizem več toplote, pa imamo marveč tudi z razvojem države ter boljši tek, ker so naša prebavila ak- P^va in zakonov sploh. V nadalj- tivnejša. Ce v vročem poletju ne- nJem razvoju socialistične družbe si zmerno jemo, izgubimo tek in dobi- bomo prizadevali, da bodo namesto mo drisko. Ako pa pozimi pravilno ne to&ih zakonov na raznih področjih uredimo svoje prehrane, postanemo manj odporni proti mrazu. Kadar telo izgubi toploto (kalorije) zakonov na raznih našega življenja prevladovale v človeških odnosih zakoreninjene norme, ki bodo onemogočilo samo tiste pojave, ki jih družba no bo hotela trpeti. merneje, da tudi o spolnosti poučimo zavoljo mraza, mora to izgubo nado- Tedaj ne bo več potrebno, da bi ve- otroke starši in zreli odrasli ljudje, knaditi z dodajanjem kalorij oziroma ali pa, da si znanje o teh vprašanjih z močnejšo prehrano. To pa ne po-nabirajo sami — koder pač vedo in meni vedno povečanje količine zaznajo, užite hrane, marveč njeno boljšo iz- GLAVOBOL JE ZNAK RAZLIČNIH BOLEZNI Glavobol je pogost bolezenski pojav votlin, bolezni živcev, želodca, čre-in le redkokdo še ni občutil teh težav. Da bolečine preminejo, vzamemo navadno tableto proti glavobolu in v večini primerov to tudi pomaga. Na drug: strani pa je zdravljenje glavobola, ki se kmalu nato ponovno pojavi, nepriporočljivo in utegne postati celo nevarno. Lahko se namreč zgodi, da različne tablete za lajšanje glavobola, ki sicer za kratek čas tudi pomagajo, zabrišejo sliko kake druge resne in nevarne bolezni, ki je lahko dolgotrajna in je njen znanilec glavobol. V medii c i ni glavobol pogosto označujemo kot važen znak različnih bolezni. Glavobol je na primer lahko znak obolenja možganov, možganskih mren, oči, vnetja čelnih ali čeljustnih vesja, ledvic, arterioskleroze, raznih zastrupljenj in podobnih bolezni. Nadalje je glavobol znak različnih vročinskih in infekcijskih obolenj. Posebno obliko glavobola imenujemo migreno. Napadi pri migreni so po navadi posledica zastoja krvi v določenem delu možganov oziroma možganskega ožilja. Kroničen glavobol, ki ima lahko Ijali prisilni pravni predpisi o ciove-ških odnosih, kakor so zakonsko in družinsko življenje ali odnosi na kakem drugem področju življenja. Mi si vsekakor tega no zamišljamo kot stalno anarhijo, marveč tako, da bodo ljudje takrat dovolj vzgojeni in zavedni, da pa je to odvisno ne le od vzgoje, marveč tudi od razvoja družbenih materialnih sredstev. Zdaj, v prehodnem obdobju, ko družba kot celota ne more materialno zagotoviti vseh potreb in skrbeti za vsakega posameznega človeka, no samo družbeno, marveč predvsem otroka. Iz pedagogike in psihologije vemo, da je otroku prav tako kakor vsakemu človeku, otroku pa še najbolj potrebna individualna ljubezen. Pri otrocih v prvih letih življenja, ki niso doživeli ljubezni staršev ali kakega svojca, so nastale hude poškodbe v otroški psihi. Zato si moramo prizadevati, da bomo pri sklepanju zakonskih zvez, morda bolje rečeno spolnih odnosov ne glede na to, ali jo zakon sklenjen ali ne, povedali mladini, da izvira iz tega odgovornost za otroka, da to ni zgolj njihova zabava, marveč osebna, moralna in družbena obveznost. BORITI SE MORAMO ZA UVEDBO KONTRACEPCIJE V tej zvezi nastane še drugo vprašanje, vprašanje ureditve porodov, vprašanje planiranja družine. Vsekakor ne moremo misliti, da je izhod iz položaja, če pride do nosečnosti, v odpravi telesnega plodu. To je zlo; zdaj zlasti poudarjamo ne samo moralo, marveč tudi materialno :in moralno odgovornost družine v zvezi z otrovni. JNenali smo se vmešavati in t«, dalje manj se bomo vmešavali v za- različne vzroke, zahteva navaano kone brez otrok, saj imamo tu dejan- itočno zdravniško preiskavo, ker le potem, ko že ugotovimo pravi vzrok, lahko tudi računamo z uspešnim zdravljenjem. Pogosti nahodi in stalno izločanje iz zlo za žensko, ki si lahko za vse življenje pokvari zdravje aH postane sterilna in se tako onesposobi, da bi kdaj postala mati. To ima lahko hude posledico in po mojem mnenju je odprava telesnega plodu razen tega nekulturen in nehuman način obravna- sko opraviti z voljo zakoncev, in naša dolžnost je samo, da jo spoštuje- vanja tega vprašanja, k: bi ga iahko mo, če ne ovira našega družbenega dopustili samo izjemoma, kar tudi de-reda ali če ne žali osebnosti človeka, lamo. Zato se moramo bolj zanimati Vmešavamo pa se v zakonske odno- in bolj pojasnjevati to vprašanje, bo-nosa dajo misliti, da je vneta čelna se in skrbno vodimo ločitvene razpra- riti so moramo za uvedbo kontracep-votlina in podobno. Za vse, ki jih mu- vo zlasti zaradi otroka. Mislim, da cije, za kar smo že začeli delati, čl glavobol, je priporočljivo, da gre- moramo v naši družbi nasploh še bolj Osebno mislim, da je potrebno, da vedo na pregled k zdravniku, ki jih po- kakor doslej gojiti odnos do otroka, do za to ne samo zakonci, marveč VF& tem napoti k specialistu za ušesne, odgovornost očeta in matere nasproti mladi ljudje. Mi dobro vemo, da člo-očesne ali podobne .bolezni. Sele nato ctroku. Zdaj si prizadevamo, da bi se vek fizično dozoni prej kakor psihič-lahfco začnemo z zdravljenjem po ta odgovornost manifestirala ne samo no, prva in druga zrelost pa nasta-zdravniškem navodilu. v tem, da se otrok rodi, marveč tudi neta često pred gmotno možnostjo za MLADOSTNA PEPITA OBLEKA Z NARAMNICAMI, H KATERI SE NAJLEPŠE POPA VOLNEN PULOVER V USTREZAJOČI BARVI. BOGASTVO IN PLEMENITOST STA DVOJE Vera in Marjanca sta bili sošolki. Skupaj sta študirali, hodili kdaj pa kdaj v kino in na sprehode. Dobro sta se razumeli, čeprav so bili Verini starši premožnejši, Marjanca pa ni imela dragocenih oblek in dobrih malic. Vera je imela doma vsega dovolj, svojo sobo z lepim pohištvom, vendar 'je kljub temu raje zahajala k Marjanei, kjer se je 8-članska družina stiskala v dveh sobah. »Veš, pri vas je vse tako prijetno domače; tako prijazno je v vašem domu,« je večkrat pripovedovala Marjanei. Vero so v prijateljičinem domu vedno ljubeznivo sprejeli in — radi so jo imeli. V tesnem prostoru sicer nista lahko študirali — toda z voljo se da vse doseči. Vera bi sicer zelo rada povabila prijateljico k sebi domov, toda tega si ni upala. Njena mati je namreč sprejemala le ljudi, katerih imena so slovela, ljudi z nazivom in predvsem z denarjem. Za te so hila vrata vedno odprta; kakšni, so ti ljudje po svojem delu, ali so pošteni ali ne, hinavci ali bahači — vse to ni bilo važno. Kupovala si je drage obleke, jih krojila po najnovejši modi, vsaj eno popoldne v tednu presedela pri frizerju in kozmetičarki. Dajala je obilne napitnine, zato so jo marsikje ljubeznivo sprejemali — ». . . klanjam se gospa. Izvolite... Za vas se bo že še kaj našlo...« Poznana je bila kot ena izmed največjih dam v mestu. Bila je tako zaverovana v svoja opravila, da je skoro pozabila na svet, v katerem je živela njena hči in morda — včasih celo na svojega moža. Hči je mater sicer spoštovala, pogrešala pa je njeno milino in ljubezen. In delček vsega tega je našla pri tuji ženi, preprosti Marjan ini materi. Kljub temu, da je delala ta žena od jutra do večera, če je hotela nasititi in dostojno obleči svojih 6 otrok, je vedno našla prijazno besedo za svoje otroke, njo in tudi druge. Vendar je ostala pri tem svojem delu ljudem neopazna in nepomembna oseba. Njene obleke so bile obnošene, krojene že pred leti, vendar vedno zakrpane in zlikane. Lase je imela spletene v kito, povito okoli glave. Časa in denarja za posebno nego ni imela nikdar. Kako čudni so nekateri ljudje — omami jih obleka, lepota m denar. . . Kaj jim mar srce in plemenita dejanja . . . Lilo je kot iz škafa, ko je Vera s svojo materjo in očetom stopila iz opere. Ljudje so molče zapuščali poslopje. Le odurna kletev, ki se je pridušala nad dežjem, je premotila tišino. Ljudje so dvignili glave in prisluhnili — kako ne, saj je ta nič kaj izbrana kletev pn:šin iz ženskih ust. Vera je zardela, možu je postalo nerodno, žena v krasnem črnem krznenem plašču, z belimi rokavicami, enakobarvno torbico in belim klobučkom pa je samozavestno stopala po cesti naprej — češ, saj me ne poznajo, mož in hči pa lahko slišita. Vendar ni bilo take — Med množico res ni bilo njenih gostov; bili pa so ljudje, ki so jo poznali kot »ugledno« damo. Tem je ostal le še drobec dobrega mnenja o njej. Izginilo je bogato krzno, zlata ogrlica, briljantni prstani, izginilo je spoštovanj e... Kaj bo, ko z lepoto ne bo mogla več privabiti niti svojih bogatih gostov? Kako čudni so. nekateri ljudje — omami jih obleka, lepota in denar ... Vera je vse pogosteje zahajala k Marjanei Simoničev!. »Vera, obleci mojo jopico do doma, da se ne prehladiš. Ti Marjanca pa jo spremi, da je ne bo strah,« je Simoničeva matj 9 skrbjo nagovarjala deklici ob večerih, ko je Vera odhajala domov. Deklici sta zrasli. Materi sta se postarali — Simoničeva sicer hitreje kakor Tuševa. Verina mati je osamela v svojem bogastvu, Simoničeva hiša pa ni bila nikoli prazna . .. Kako čudni so nekaiteri ljudje — omami jih obleka, lepota in denar. Plemenitosti dajejo šele drugotni pomen . . . Lj. ELEGANTNO UKROJEN TRICETR-TINSKI KOMPLET IZ SVETLEGA VELURJA. KRILO JE OZKO, JOPICA PA ŠIROKA IN OHLAPNA- sklenitev zakonske zveze, torej pred možnostjo, da bi nudili otroku vso potrebno preskrbo, nego in ljubezen.. Mladina mora razumeti, da so zakoni, ki nalagajo odgovornost iz spolnih in zakonskih odnosov, zdaj nujno potrebni ne samo zaradi gmotne preskrbe otrcika in nepreskrbljenega zakonca, marveč naj tudi pomagajo vzpostavljati in gojiti bodoče norme človeškega življenja. Mnogo bolj kakor slabi filmi, stripi in razne knjige Vpliva na otroka zakon, družina, ki ni srečna, v kateri otrok ni deležen ljubezni staršev, v kateri nima tistega, kar želi. S tem ne mislim reči, naj bi se ljubezen izražala v tem, da mora biti mati 24 ur dnevno pri otroku. Mislim, da otrok dobro ve, kdaj ima oporo v svojih starših in kdaj ne, da to ni vprašanje £;Z,'čne navzočnosti, marveč vprašanje psihičnih vezi z obrokom, ki se lahko razvijajo tudi v primeru, ko je mati zaposlena. Recepti Krompirjeva juha z jetrno klobaso 4 srednje debeli krompirji, kos črnega kruha, debela čebula, velik šopek zelenega peteršilja, 2 stroka česna, 10 do 15 dkg jetrne klobase ali paštete, 1.5 1 vode, sol, 3 dkg maščobe. Na razbeljeni maščobi zarumenimo sesekljano čebulo, nato ji dodamo še strt česen in sesekljan peteršilj. Vse skupaj zalijemo z vodo, nato zakuhamo v juho na drobne kocke zrezan otupljen krompir in solimo. Kruh namočimo v vodi, dovolj namočenega stisnemo in denemo v juho. Ko je krompir mehak, dodamo juhi še jetrno .klobaso ali pašteto. Vse skupaj prevremo in serviramo. Po želji juho lahko tudi pretlačimo. Ocvirkove pogačice Četrt kg ocvirkov, četrt kg moke, 9 dkg sladkorja, sol, za noževo konico cimeta, 2 do 3 klinčki, limonina lupinica, 1 jajce, sladkor in cimet zs potresanje. Ocvirke na drobno sesekljamo, jim dodamo moko, sladkor, sol, cimet, zmlete ali stalčene klinčke, sesekljano limonino lupinico in jajce. Iz vsega hitro ugnetemo gladko testo, ki naj počiva čez noč na hladnem. Drugi dan ga razvaljamo za nožev rob na debelo in zrežemo z obodcem v pogačice, ki jih spečemo na namazanem pekaču. Pečene pogačice potresemo z mešanico sladkorja in cimeta. Omlete iz žemelj s sirom Na osebo računamo 1 žemljo ali enako količino kruha, kavno žlico moke, 1 jajce, potrebno sol, malo vode, maščobe za pečenje, sir. Zemlje ali kruh namočimo v vodi, nato jih iztisnemo, pretlačimo in zmešamo z jajcem, ki smo ga prej dobro razžvrkljali z moko in osolimo. Zmes denemo v tanki plasti na razbeljeno maščobo in zapečemo lepo svetloru-meno po obeh straneh kot omleto. Pečeno omleto potresemo s sirom irt jo serviramo s solato. 1211 Gorenjski obveščevalce ► tkali aftasi Iščem sobo — prazno ali opremljeno v Kranju. Plačam dobro. Naslov v upravi lista. Dentist Valter Stnzzi se je preselil iz Kamnika v Kranj, Gregorčičeva 18, kjer nadaljuje svojo prakso. 2 avtobusna šoferja sprejme »Avto-promet«, Kranj. Izgubil sem aktovko od Visokega do Velesovega pri Kranju. Najditelja naprošam naj jo proti nagradi vrne na upravo lista. Ženska, ki bi v prostem času delala v gospodinjstvu in pri živini dobi stanovanje in hrano. Naslov v upravi lista. Zadružna mlekarna Kranj bo v kratkem odprla mlečno restavracijo v Tržiču. — Rabimo 6 delavk za kuho in postrežbo. Prijave pošljite na Zadružno mlekarno Kranj. V Kranju zamenjam lepo sobo za enako. Naslov v upravi. Prodam ali zamenjam za kravo 2-letncga konja. Podbrezje 115. Zelo ugodno prodam motor »Cin-dapp« 250 ccm. Naslov v upravi lista. Po ugodni ceni prodam stavbno parcelo na Mlaki. Polzve se v elektrarni »Sava«, Kranj. Stoječ štedilnik z vgrajenim večjim bojler jem naprodaj. Vprašati Titov trg 8. Prodam razne dele in 2 sedeža za motorno kolo »Puch 200«, Tavčar, Dor-farje 6, Zabnica. Prodam plemenskega vola težkega 350 kg. Gros, Sr. vas, Golnik. Prodam po nizki ceni skoraj nove smuči. Uranič Franc, Trstenik 15. Najdena je zapestna ura od Šenčurja do Trate. Zorman, Praprotna polica 5. Preklicujem izgubljeni vozovnici za november št. 012806 in 012805 na ime Rahne Pavle in Otmar od Kranja do Vogel j. Podpisani Vavpot Franc preklicujem kot neresn eno kar sem govoril o Vajt-hauserju Vinkotu. Prcklicujeva kar sva izjavila zoper Kozinšek Ladota. Goste Ana in Mura-ja Emil, Smarjetna gora 9. Prodam vročekrvno kobilo tekačico, staro 5 let, pripravno za vse vožnje. Dom onemoglih Preddvor. Okrajni ljudski odbor Kranj, Uprava za gozdarstvo proda po ugodni ceni: motorno dvokolo znamke »Guzzi« 250 ccm in motorno dvokolo znamke »Horex« 350 ccm. Prednost pri nakupu imajo državne ustanove in podjetja. V primeru, da bi teh interesentov ne bilo, bodo ta osnovna sredstva prodana privatnim osebam. Ogled za motor »Guzzi« je vsak dopoldan v Stra-žišču pri Kranju v garažah Gozdnega gospodarstva Kranj od 10. decembra do 14. decembra .1956. Za motor »Ho-rex« pa pri Gozdnem revirju Bohinj, Bohinjska Bistrica vsak dopoldan od 10. decembra do 14. decembra 195fr. Pismene ponudbe s potrebnimi pooblastili za nakup je poslati najpozneje do 15. decembra 1956 na Upravo za gozdarstvo OLO Kranj, Jezerska cesta 25, kjer se bo vršila prodaja. Prodam bakreno žico za zunanjo električno napeljavo. Hrastje 36. Cenjenim strankam sporočam, da sem zaprl delavnico v Kranju. Vsi v delo prineseni predmeti se dobijo pri zlatarju Hajsinger Jožetu, Kranj, Savski breg 12. — Korent Ivan, zlatar. Prodam kobilo v petem letu starosti ali zamenjam za kravo. Prebačevo št. 52. Nisem plačnik dolgov za Jagodic Marijo, Cesta na Rupo 40, Kranj. — Jagodic Franc. »PREŠERNOVO GLEDALIŠČE« NA JESENICAH KRANJ Rodile so: Cecilija Valter, trg. po- Nedelja 9 .decembra ob 16. uri A. moćnica z Jesenic — deklico, Slavka T. Linhart: »Ta veseli dan ali Matiček Potočan, pletilja iz Lesc — dečka, Mi- ► Ki*6 KINO »STORZlC« KRANJ 7. decembra, francoski barvni film »Lukrezia Borgia« ob 16., 18. in 20. uni — za mladino do 16. leta film ni primeren. 8. decembra, ob 16., 18. in 20. uri francoski barvni film »Lukrezia Borgia« — za mladino do 16. leta film ni primeren; ob 22. uni premiera ameriškega filma »Franc s v velemestu«. 9. decembra, ob 9.30 uri in 14. uri ameriški film »Francis v velemestu«, ob 18. in 20. uri francoski barvni film »Lukrezia Borgia« — zadnjikrat, za mladino do 16. leta film ni primeren. Predstava ob 16. uri odpade. KINO »TRIGLAV« PRIMSKOVO 8. decembra, premiera sovj. barv. filma »Mati« ob 19. uri. 9. decembra, premiera ameriškega barvnega filma »Cas obračuna« ob 15 in 19. uri in francoski barvni film »Lukrezia Borgia« ob 17. uci, 7a mladino do 16. leta film ni primeren KINO »SVOBODA« STRAŽISCE 8. decembra, premiera ameriškega filma »Frensis v velemestu« ob 18. in 20. uri. 9. decembra, francoski barvni film »Lukrezia Borgia« ob 15. uri, za mladino do 16. let film ni primeren in ameriški film »Bojišče« ob 17. in 19. uni. KINO »RADIO« JESENICE 7. decembra, ameriški barvni film »Kneginja Mary« ob 18. in 20. uri. 8. in 9. decembra, amerišk: film je ljubezen«. V soboto ob 18. m uri ter v nedeljo ob 16., 18. in 20. uri — dopoldan ob 10. uri matineja mladinskega filma. KINO ŽIROVNICA 9. decembra, ameriška barona risanka »Pot v prazgodovino« oc 16. uri. KINO DOVJE MOJSTRANA 8. decembra, ameriški barvni film risanka »Pot v prazgodovino«: oziroma ameriški film »Ženske prihajajo«. KINO RADOVLJICA Od 7. do 9. decembra, amerški pustolovski film »Tarzan brani džunglo«. V petek in soboto ob 20. uri ter v nedeljo ob 15.30. 17.30 in 20. url, KINO »SORA« SKOFJA LOKA Od 7. do 9. decembra, ameriški film »Kraljica Kristina«, v glavni vflogi igrata Greta Garbo in John Gilberton. KINO »KRVAVC« CERKLJE 8. in 9. decembra, francoski film »Ustreljen ob zori«, v soboto ob 19.20 ter v nedeljo ob 15. in 19. uri. KINO NAKLO 8. decembra, ameriški film »Bojišče« ob 19. uri. 9. decembra, jug. film »Osumljen« ob 16. uri in ameriški film »Frensis v velemestu« ob 19. uri. se ženi«, izven in za podeželje. MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE V soboto 8. decembra ob 19.30 uri Andre Rousin: »Otroci prihajajo« — premiera. lica Prinčlč, gospodinja iz Kozane dečka1, Slavica Cufer, gospodinja iz Mojstrane — deklico, Zvonka Perhaj, trg. pomočnica z BI. Dobrave — deklico, Vida Hrovat, uslužbenka iz Lesc — dečka, Marija Olip, gospodinja iz Lesc — deklico, Anica Zupan, gospodinja iz Kupljenka — deklico, Marija V nedeljo 9. decembra ob 19.30 uri __,. . T . ' , J. , _ J . ., . . _ Rozman, gospodinja z Jesenic — dec- Andre Roussin; »Obroci prihajajo«. Režija in scena Bojan Čebul j ka, Jožefa Vogrin, uslužbenka z Jesenic — dečka, Ivana Muznik, gospodinja z Jesenic — dečka, Marija Kovač, uslužbenka z Jesenic — deklico, Cvetka Sajevic, tov. delavka z Jesenic — deklico, Meterc Cecilija, tov. dc-ilavka iz Smokuča — dečka, Milena Rozman, med. sestra iz Kranjske gore — deklico, Ivanka Skaliti, knjigovod-# kinja iz Zatolmina — dečka, Ana Srp- ^p> mlKžđkUđ čič, natakarica iz Radovljice — dekli- W^ WJ^mWf CO) Alojzija Kenda, gospodinja iz Lju- binja — dečka, Amalija Robič, gospodinja z Jesenic — deklico, Frančiška Smolej, gospodinja z Jesenic — dečka, Pavla Svab, tov. delavka z Jesenic — deklico, Marija Pretnar, tov. delavka iz Kamne gorico — dečka, Anica Kon- cut, tov. delavka iz Deskle — dečka, h mnogo uspehov v proizvodnji. — ... „___. „ ... _, .' ^ , ^ . Rozalija Korošec, gospodinja z Blej. DPD »Svoboda« Kranj uprizori v petek 7. decembra ob 20. uri in v nedeljo 9. decembra ob 16. uri svojo tretjo premiero Finžgarjevega »Divjega lovca«. Igrajo obiskovalci dramskega tečaja. ZAHVALA Kolektiv oskrbovancev doma onemoglih v Preddvoru se iskreno zahvaljuje delovnemu kolektivu tovarne »Sava« Kranj za darila, ki jih je prejel za praznik 29. novembra in jim že- Oskrbovanci. OBJAVA VOZNIKI AMATERJI! Dobrave — dečka, Ana Klukovič, gospodinja iz Hrušice — dečka, Manja Ban, tov. delavka iz Radovljice — dečka, Avgusta Vendramin, gospodinja iz Opozarjamo vas na redno podaljše- Brestja — dečka, Helena Ravnik, pro- vanje vozniških dovoljenj za voznike fesorica z Jesenic — deklico, Vida amaterje, katerih veljavnost preneha Anderle, gospodinja iz Hraš — dečka, 31. decembra 1956. Helena Rakuš, gospodinja z Bleda —- Amaterska vozniška dovoljenja, ka- dečka, terih veljavnost preneha 31. decem- Poročili so se: IJmo Brdar, tov. de- bra 1956 bomo podaljševali na Tajni- lavec z Jesenic, C. Toneta Cufarja m štvu za notranje zadeve v Kranju so- Fatima Crnovič, gospodinja z Jesenic, ba štev. 58 do vključno 10. januarja c. Toneta Cuferja; Milan Culafič, 1957. praktikant z Jesenic, C. Toneta Cufer- Za podaljšanje je potrebno predlo- ja in Zvonka-Cirila Laure, bolničarka žiti le vozniško dovoljenje. z Jesenic, C. Brat. in enot. 32; Karel Iz pisarne Tajništva za notranje Zimic, tov. delavec z Jesenic, Jav. pot zadeve, Kranj 59 in Florijana Peternelj, gosp. pomočnica z Jesenic, Gosposvetska 35; RAZPISI Ludovik Zumer, kmet z Jesenic, C. v Industrija bombaž, izdelkov Kranj Rovte 2 in Ivana Soklič, gosp. pomoč- razpisuje štipendijo za študij na Sred- nica iz Potok 11; Anton Zidar, tov. nji tehnični tekstilni šoli, Kranj za delavec z Jesenic, C. Brat. in enot. 24 dijaka I. letnika tkalskega odseka. — in Ana Rački, tov. delavka z Jesenic, Stipendija se daje do končanega red- c- Brat. in enot. 14; Anton-Crtomir nega študija za STTS, po Odloku o vi- Korene, pred. učitelj, Jesenice, Gospo- šini štipendij (Uradni list FLRJ štev. svetska 16 in Bogoljuba Pristov, uči- 33/55). teljica z Jesenic, C. Brat. in enot. 21; Reflektanti naj vložijo prošnjo, z Jože Topolovc, tov. delavec z Jesenic, navedbo šolske izobrazbe, socialno Jav. pot 59 in Marija Skufca, kuh. poreklo, potrdilo o prejemanju otro- pomočnjea z Jesenic, Jav. .pot 46. Umrli so: Leopold Kadič, otrok, star 1 mesec in pol, umrl na Hrušici 66; Alojz Ulčar, oseb. upokojenec, star 69 let, umrl na Jesenicah v bolnišnici, fyrenj$ke bodice $t Gotovo že veste, da so na Bledu nedavno odprli novo kegljišče; Pa je že tako, da taka stvar ne more biti vsem v veselje in prid. Blejski keg-lja&i so kegljišča veseli, okoliški stanovala: pa preklinjajo, da je kaj. Kaj ne boš preklinjal, če vsak večer in pozno v noč nabijajo s kroglami po kegiljih, da odmeva daleč okrog. Pravijo, da vpliva ta kegljaška kanonada na živce okoliških prebivalcev kot pravi balzam. — Kegljačem predlagam, da preimenujejo svoje društvo v »SD Bum-bum«, okoliškim prebivalcem pa s tem preimenovanjem ne bodo naredili posebne usluge. — Morda bi kazalo poviti keglje in krogle s cunjami, da ne bo ropotalo! gt Pa še eno privlačnost ima Bled — namreč pravcato egiptovsko temo, če ne zvečer, pa v zgodnjih jutranjih urah. Vse kaže, da sta DES in luna pokazala Blejčancm fige. Tu po tam se pa le posveti, žal le tedaj, če zavoljo teme treščiš z nosom ob deblo. 0 Ce vas kdaj pred sedmo uro zjutraj zanese mimo kranjske avtobusne postaje, za hip postojte in si oglejte potnike, ki čakajo .na prihod avtobusov in videli boste, kako fleino cin-cajo in stopicajo. Nikdar ne mislite, da poskakujejo zavoljo mraza ... Ne, so še druge stvari, ki spravijo ljudi do cincanja. Zato pa pravim: »Dajte bogu kar je božjega, cesarju kar je cesarjevega, potnikom na kranjski avtobusni postaji pa — stranišče, da ne bodo cincaii.« (i Prav radoveden sem, kako bodo žele potniki poskakovali, ko bo pritisnil mraz, čakalnico pa odpirajo šele ob 7. uri zjutraj. — V ilustracijo naj omenim, da pelje med 6.30 in 7.00. uro zjutraj skozi to postajo 11 avtobusov v različne smeri. Potnikom bi zelo ustregli, če bi zlasti v zimskem času škega dodatka, potrdilo o premoženjskem stanju in življenjepis. Poslovodjo(kinjo), poštenega in treznega, veščega odkupov sprejme za nazadnje bivajoč Jesenice, C. Toneta svojo poslovalnico Kmetijska zadruga Cuferja 73; Emil Skorobogatov, oseb. Zminec, p. Skofja Loka. Rok prijave upokojenec, star 60 let, umrl na Jedo 15. decembra 1956. senicah v bolnišnici, nazadnje bivajoč --- na Bledu — Zeleče 28; Kari Cuk, o- Upravni odbor Kmetijske zadruge sebni upokojenec, star 78 let, umrl na Ziri, razpisuje mesto kvalificiranega Jesenicah v bolnišnici, nazadnje biva-žagarja za svoj žagarski obrat. Nastop joč v Kranjski gori 102; Metka Jerala. službe takoj. Ponudbe sprejema Upr. roj. Zemva, kuharica, stara 41 let, odbor Kmetijske zadruge osebno ali umrla na Jesenicah v bolnišnici, napismeno do 31. decembra 1956. zadnje bivajoča na Bledu-Zagorice 11; Frančiška Robič, roj. Dolinar, gospo-^ dinja, stara 81 let, umrla na Jeseni- odpirali čakalnico vsaj pol ure prej. © Veste — pretekli teden me je zaneslo v Radovljico — malo zavoijo firbca, kako bodo v počastitev 200-letnice Linhartovega rojstva njegovo »Zupanovo Micko« postavili na oder, malo zaradi firbca, kako izgleda tista bajta, kjer je Linhart na svet prijokal, malo pa zaradi radovljiških grehov, ki se dajo tako imenitno v bodice pretenstat. Za bodice res nisem kaj prida nabral, zato sem se pa enkrat do sitega narežal. Poslušajte, takole je bilo. V vlaku sem naletel na znanca, upokojenega gozdarja s Pokljuke. »Lejga dedca,« me je pozdravil. »Kam se pa pelješ?« »V Radovljico.« »Pa ne da bi se preselil v Radovljico,« je hitel spraševati možakar. »NiČ takega ni. Veš, Linhart ima 200-letnico — saj ga poznaš, ne? Pa se bom udeležil slovesnosti.. . .« »Hudirja, dvesto let praviš,« mi je planil v besedo. »Saj ni mogoče. Glej, jaz jih imam 65, pa sem polomljen kot stara šupa. On pa .. . hudiča ...« Koj sem vedel, da se možakarju v njegovi preproščini niti ne sanja, kdo je bil Linhart. Ker sem menil, da bo možakar na račun 200-letnega jubilanta še kakšno posrečeno uganil, sem ga pustil v dobri veri, da Linhart še živi. »Ti, veš, tega dedca bi pa rad videl. Dvesto let praviš da ima? Hudiča,« se je čudil starec. »Kako se piše? Fin-grat, — kajne?« »Ne, Linhart, Anton Tomaž Linhart,« sem popravil. »Hm, Linhart — a tako! Hm ... si rekel, da bo slovesnost. .. »Seveda, vsa Slovenija proslavlja njegovo dvestoletnico,« sem na kratko pojasnil. »Hudiča . . . Linhart, hm! Veš, Ime mi pa ni čisto všeč. Je nemško. Iz tega ne bo nič dobrega. Boš že videl hudiča. Zdaj ga slavijo, čez čas, če prej ne pa takrat, ko bo na oni svet odrinil, bodo pa šimfali čezenj. Končno pa — meni je vseeno, saj ga ne poznam, on pa mene ne, pa sva kvit. Ampak šimfali pa bodo, boš videl da bodo.« Ko bi vedeli, kako me je imelo, da bi se začel na glas režati. Na vse krip-Ije sem si prizadeval, da bi potlačil smeh. Glava mi je kar med ramena zlezla, v obraz sem bil pa menda tak kakor pohojena žaba. Ko sem v Radovljici izstopil iz vlaka, je hotel možakar po vsej sili z menoj, kajti človeka starega 200 let ne najdeš za vsakim oglom. © Lačen in primerno žejen (posledica pretresljive vožnje z vlakom), hkrati pa zidane volje sem stopil v okrepčevalnico pri kolodvoru. Sedel sem za mizo in čakal. . . čakal... Ce drugega nisem pričakal, sem bi vseeno vesel, ko sem videl, da je zaupanja med ljudmi še vedno na pretek. V tej okrepčevalnici je moč kupiti pijačo tudi na upanje, čeprav je točenje pijač na up prepovedano. To pa menda zato, da banke ne bodo mislile, da se samo one ukvarjajo s kreditnimi posli. Med čakanjem sem pogruntal tudi to, da mleka in kave v tej okrepčevalnici ni moč dobiti. © Za zaključek pa še tole: Ondan sem prisluhnil razgovoru dveh mladih ljudi. Vleči na uho sicer nii posebno lepa stvar, je pa zelo prijetno, včasih tudi potrebno... On (deklici): Kje se torej dobiva? Ona: Ob osmih pod Rukzakom. On: Prav, bodi točna! Nasvidenje! Jaz sem pa debelo pogledal in se čudil, kje vse so ljudje srečujejo. Pa so mi pozneje dobri ljudje povedala, da se Rukzak imenuje novo dozidano poslopje trgovskega podjetja ^Merkur« v Kranu. Kar oglejte si oni prizidek in videli boste, da je res podoben rukzaku. Vas pozdravlja Vaš Bodičar cah, Zg. Plavž 3, nazadnje bivajoča istotam; Alojz Poženel, osebni upokojenec, star 65 let, umrl na Jesenicah, C. Brat. in enot 8, nazadnje bivajoč na Jesenicah, C. Toneta Tomšiča 11; Frančišek Rev, oskrbovanec, star 83 let, umrl na Potokih 20, nazadnje bivajoč istotam. V KRANJU Rodile so: Antonija Jakšič, gospodinja, Kranj, Zlato polje — deklico, Marija Mohcrič, gospodinja Bukovica 10 — dečka, Marijana Sifrer, gospodinja, Zabnica 19 — deklico; Terezija Duh, gospodinja, Jelendol 13 — deklico, Marija Sturm, tov. delavka, Kranj, Zlato polje — deklico, Ljudmila Zidar, tov. delavka, V oglje 37 — dečka, Marija Sajovic, tov. delavka, Kokrica 68 — dečka, Frančiška Jereb, gospodinja, Smarjetna gora 30 — dečka, Jožefa Tance, nameščenka, Kranj. Zlato polje ?7 — dečka, Antonija Smodila, gospodinja, Klane 110, Kranj — dečka, Marija Meglic, tov. delavka, C. na Golnik 6 — dečka, Ivanka Glač, tov. delavka, Cirče 64 — deklico, Pavla Sitar, tov. delavka, Kokrica 135 — dečka. Poročili so se: Janez Lušlna, krovec, Kranj, Orehek 40 in Kristina Bavdaž, tov. delavka, Kranj, Zlato polje 16; Stanislav Ušlakar, posestnik, Breg 14 in Frančiška Zamik, kmečka delavka Šenčur 239; Jožef Vidmar, kmetovalec, Breg ob Savri 33 in Ivana Burgar, tov. delavka, Moše 7; Vincenc Skerjanc, čevljar, Trstenik 26 in Angela Bečan, tov. delavka, Trstenik 19; Senk Mihael, skladiščni delavec, Olševek 50 in Marija Miklavčič, Predoslje 79, tov. delavka. Rodile so: Pavla Sitar, tov. delavka, Kokrica 135 — dečka, Zlatka Oblak, delavka, Izola, Vugijeva vrata 5 — dečka, Ivana Oblak, tov. delavka, Go-dešič 37 — dečka, Marija Jenko, šivilja. Zg. Pirniče 74 — deklico, Pavla Ožek, tov. delavka, Kranj, Stara c. 25 — dečka, Emilija Komovec, gospodinja, Malo Naklo 4 — dečka, Saša Be-dene, študentka, Kranj, C. na Rupo 2 — dečka, Ivana Tičar, gospodinja, Prebačevo 3 — dečka, Silva Zaletel, tov. delavka, Preska 20 — deklico, Ivana Bodlaj, tov. delavka, Palovče 1 — deklico, Alojzija Koblar, delavka, Cešnji-ca 50 — deklico, Jožefa Berginc, gospodinja, Stari Dvor 24 — deklico, Jožefa Bečan, tov. delavka, Preska 18 —i dečka, Helena Beguš, cvetličarka; Kranj, Zlato polje 11 — dečka, Vero-^ nika Šerbec, tov. delavka, Primskovo 238 — deklico, Marjeta Podobnik, gospodinja, Kalvarija 28 — dečka, Ivana Gclmajer, posestnica Breg 7 — de co, Vida Pagon, natakarica, Skofja Loka, Klobovsova 2 — deklico, Francka Črnivec, tov. delavka, Planina. Kranj — dečka, Marija Stopar, gospodinja, Pivka 23 — dečka, Katarina Sturm, gospodinja, Kranj, Stražišče 1 — deklico, Julija Bogataj, gospodinja, Kokrica 24 — dečka, Francka Stupa r, tov. delavka, Predoslje 60 — dekl co, Ljuba Gajser, tov. delavka, Kranj, Savska c. 2 — dečka, Marcela Golte*, nameščenka, Bistrica 5 — dečka. Poročili so se: Josip Sepin, finomo-hani.k, Šenčur 27 in Ana Galjot, delavka, Cerklje 93; Franc Brolih, strugar, Kranj, Jezerska c. 22 in Marija Senk, nameščenka, Hrib 5; Vid Bulo-vec, čevljar, Senčuir 144 in Angela Kr-ničar, krojačica, Kranj, Cesta na Golnik 16. V SKOFJI LOKI Rojstva: Cecilija Maglica iz Stare Loko 79, rodila hčerko Nikolajo. Smrti: Anton Dolinar, roj. 8. 6. 1872, umrl 26. novembra v Skofji Loki, Cankarjev trg 8. V TRŽIČU Rojeni: Jože Bukovnik, roj. 28. 11. v Tržiču, Vir je 2. Poročili so se: Ivan Peternelj, mesarski mojster iz Tržiča, Pot na Zali Rovt 1 in Marjeta Dovjak, rojena Ustnik, trgovska pomočnica iz Vrhove 66 pri Ljubljani. ► Utrni p&tUd V SKOFJI LOKI Preteklo sredo smo na živilskem trgu v Skofji Loki zabeležili naslednje cene: krompir 13 din kg, zelje (glave) kg din 20, zelje (kislo) kg din 50, repa (cela) kom. din 3—6, repa (kisla) merica din 25, por kom. din 7—15, fižol suhi liter din 70, jabolka kg din 25—40, hruške kg din ?5, solata 40 din kg, korenje kg din 15, rdeča pesa 35 din, črna redkev kom. din 3—5, špinača merica din 25, čebula kg din 100, češenj glavica din 7 -10, orehi (celi) kg din 200, jajca kom. din 22, smetana (sladka) liter din 150, sir-ček kom. din 12, surovo mašilo zavitek din 100 (cca 0.25 kg), peteršil šopek din 10. V soboto., 1. decembra smo na škofjeloškem trgu zabeležili sledeče cene: krompir kg 14 din, zelje (glave) 20 din za kg, zelje (kislo) 50 din kg, repa (cela) kom. 3—6 din, repa (kisla) merica 20 din, por kom. 7—15 din, fižol suhi Liter 70 din, jabolka kg 25—40 din, hruške kg 35 din, solata 35, korenje 15 din, pesa (rdeča) kg 35 din, redkev (črna) kom. 5 din, špinača merica 25 din, čebula kg 100 din, česen glavica 10—15 din, motovileč mer.cn 25 din, orehi (celi) kg 200 din, jajca kom. 22 din, smetana (sladka) liter 150 din, sirček kom. 12 din, šopek "pe-teršilja 15 din. . V KAMNIKU V torek je bil živilski trg v Kamniku dobro založen. Živahen je bil promet v mesnicah. Ker je podjetje »Meso« znižalo cene svinjskemu mesu na 260 din, slanini pa na 280 din za kg, je mnogo gospodinj nakupilo večjo količino mesa za klobase in slanino za mast. Blaga je bilo dovolj, saj je na klavnici vagon prašičev. Na trgu je bilo veliko povpraševanje po jajcih, ki pa jih je bilo le malo naprodaj po 26 do 28 din komad. V trgovinah so po 26 din, pa jih večkrat zmanjka. Zabeležili smo še naslednje cene: zelje (glave) 25 din kg, kislo zelje 60 din, kisla repa 30 din kg. Fižol (prepelica,) 50 do 60 din liter, fižol (cipra) 70 d'n liter. Jabolk je bilo dovolj po 30 do 40 din kg, več ko polovica pa jih ni šlo v kup. Orehi so bili po 180 din kg in po 65 din liter, kostanj pa po 40 din liter. Cene ostalim življom - so se gibale v običajnih mejah. * V KRANJU Po tednu dni premora je bil živilski trg v Kranju pretekli ponedeljek zopet precej založen. S stojnic je sicer izginila skoraj vsa povrtnina, tako da branjevke prodajajo le tisto blago, ki gai menujemo »zimsko«. Zabeležili smo naslednje cene: kislo zelje 56 din, kisla repa 25—28 dinarjev kg, zelje v glavah 20—23 dinarjev, orehi liter 70—80 dinarjev. Razen tega je bilo tudi precej zimskih jabolk po 25—30 dinarjev za kg, hruške pa so prodajali po 25 dinarjev. Letošnja jesen je pokazala, da so bile zlasti cene zimskemu sadju (ja-bolkam) ustaljene, tako da ni bito večjih premikov v ceni, kar je vsekakor pozitivna ugotovitev. znanost in tehnika ^ zanimivosti ^ film UMETNA LUNA £HhsumtWSt... predvsem seveda Sonca in Zemlje, nizmov. Pozneje, ko bodo zgrajene ™ Raketo, ki bo umetno luno ponesla izven območja zemeljske težnosti, bodo izstrelili s hitrostjo 8 kilometrov na sekundo. Na višini približno 600 kilometrov nad zemljo se bo raketa »ustavila« na svoji poti v vsemirje in začela krožiti okrog zemlje. Ce ne bo opremljena s posebnimi napravami za spremembo smeri, se ne bo nikdar več vrnila na Zemljo. Nekatere novejše rakete so že dosegle višine od 900 do 1000 kilometrov in hitrosti okrog 9000 kilometrov na uro. Konec lanskega leta pa smo celo slišali, da se nekaj ameriških rakfet ni več vrnilo na Zemljo. Od umetnih zemeljskih satorttov, umetnih lun si znanstveniki obetajo velike koristi. Zvezdoslovci upajo, da bodo lahko opiavili nekatera natančnejša opazovanja nebesnih teles, ki so doslej z zemeljske površine nemogoča zaradi neprozornih spodnjih plasti zemeljske atmosfere. Biologi nameravajo v u-metnem satelitu izpostaviti delovanju kozmičnih žarkov celice živih orga- večje umetne lune, bodo v iste namene uporabili žive poskusne živali. Na ta način bodo skušali dognati, kakšnim vplivom bi bilo izpostavljeno človeško telo na svojih bodočih poteh skozi vesolje. Zemljemerci bodo z umetnimi sateliti lahko točno določili hitrost vrtenja Zemlje, relativni položaj kontinentov, absolutno vrednost zemeljskega pospeška in še marsikaj, česar danes ni mogoče točno izračunati. Za vsakdanjo uporabo, rekli bi, za široko potrošnjo, pa bedo umetne lune pomembno predvsem kot relejne postaje za televizijske in radijske oddajnike. Televizijske in radijske ultrakratke oddaje je danes mogoče poslušati samo blizu oddajnika. Ce bi relejne postaje namestili na zemellsjcih satelitih, bi s tem omogočili sprejemanje televizijskih oddaj in ultrakratkih radijskih valov mnogo večjemu številu poslušalcev, oziroma gledalcev. Pravijo, da bi bile oddajne naprave na umetnih lunah še zmeraj cenejše od relejnih postaj, ki jih danes gradijo na zemlji. Francoski list »France Dimanche« je začel veliko anketo pod naslovom »Ljubosumnost — bolezen, ki ubija«. Ugotovil je, da je 40% žensk in 60% moških ljubosumnih. Vsako leto povzroči ljubosumnost v Franciji 6000 poskusov ubojev, med njimi jih tisoč uspe. 2000 ljudi pa pripravi do samomora. Vsako leto ljubosumnost razdre 10.000 zakonov; dognali so, da se to najpogosteje dogaja v oktobru po poletnih počitnicah. Pisec psihoanalitične študije o ljubosumnosti, dr. Lagache, trdi, da znanost razlikuje dve vrsti ljubosumnih ljudi: ljubosumne zaradi podedovanih lastnosti in take, pri katerih je ljubosumnost posledica temperamenta. Med ljudmi, ki so jih zaradi bolestne ljubosumnosti zdravili v neki VAŽNO OPOZORILO Na cesti med Grazom in Bruckom v Avstriji je tabla z napisom: »Kadar je to znamenje pod vodo, je cesta neuporabna za vsa vozila«. Vsako telo ali predmet, ki bi se r/.u posrečilo zapustiti področje zemeljske privlačnosti, lahko nadaljuje svojo pot po vsemirju brez lastnega pogona in samo zaradi delovanja sil, ki po znanih astronomskih zakonih delujejo nanj prav tako kot delujejo na našo zemljo, na druge planete, zvezde in ostala nebesna telesa. Na tej znanstveni resnici so osnovane priprave za izstrelitev umetnega zemeljskega satelita, umetne lune. Nekateri pravijo, da bo že v prihodnjem letu krožilo okrog zemlje od 5 do 10 takih umetnih lun, nekateri znanstveniki pa trdijo, da so velike države svoje umetne satelite že izstrelile v vsemirski prostor, da pa zaenkrat njihov obstoj še držijo v tajnosti. Na umetno luno bodo delovale privlačne silo najbližjih vsemirskih teles, LEDENE GORE NA POTI V PUŠČAVE? Med drugo svetovno vojno je le malo manjkalo, da niso dobile ledene gore velikega taktičnega pomena: britanski ministrski predsednik Chur-chil je zagovarjal misel, naj bi uporabljali ledene gore kot velikanske letalonosilke. Od kod izhajajo ledene gore? Ledene gore so ogromna plavajoča ledena strašila, ki križari jo po morjih skrajnega severa in skrajnega juga. Težke so tudi do 10 milijard ton. To so pravzaprav ogromni kosi ledu, ki so se odlomili od ledenikov Arktike ali Antarktike in jih morski tokov, nosijo po morju, dokler se v toplejših vodah počasi ne raztopijo. Zdaj so Američani pripravili načrte, po katerih bi privlekli velikanske ledene gore k ameriškim obalam, da bi voda, »konservirana« v ledenih gorah, pomagala spremeniti puščave v rodovitne pokrajine. Na Islandu nekaj znanih ameriških strokovnjakov proučuje možnosti za uresničenje tega načrta. Pravijo, da bo s sodobnimi pomorskimi prometnimi sredstvi že mogoče voziti ledene gore na obale, kjer bi njihovo vodo koristno uporabili. Na obalah, najbližjih puščavam, bi gore razdrobili in jih z modernimi napravami kar najhitreje prevažali v sušne predele, ki bi jih namakali. Strokovnjaki so tudi že izračunali približne stroške za selitev ledenih gora iz ledenih morij do ameriških obal. Prevozni stroški za ledeno goro, ki bi tehtala približno 10 mi.Mjard ton in bi jo spravili iz morij ob ju/nem tečaju na zahodno ameriško obalo, bi znašali približno milijon dolarjev. Pravzaprav bi bil ta led poceni, saj bi ga dobili 10.000 ton za dolar ali 100 ton za cent. Strokovnjaki, ki se ukvarjajo s tem vprašanjem, so izračunali, da ceneje ni mogoče priti do sladke /ode, ki jo potrebujejo za namakanje puščav. Dvakrat hitrejši od zvoka Jeseni leta 1947 je ameriško letalo Bell X-l doseglo hitrost zvoka. Letalo je bilo grajeno posebej za ta poskus in opremljeno z raketnim motorjem. V naslednjih letih so isto hitrost dosegla tudi serijska lovska letala, opremljena s turbinskimi reakcijskimi motorji. Najprej so prebijala zvočni zid v strmoglavem letu, potem v vodoravnem poletu in končno še pr: dviganju. Današnja serijsko izdelana lovska letala z reakcijskimi motorji letijo s hitrostjo okrog 1200 km na uro. V zadnjem času so jih v hitrosti dosegla tudi nekatera več motorna reakcijska vojna letala. Prototipi najnovejših reakcijskih lovcev pa dosegajo že mnogo večje hitrosti. Letos poleti so v Združenih državah Amerike prvič pokazali javnosti reakcijsko lovsko letalo F-104 A »Star-fi.ghter« —' po slovensko bi to ime prevedli z »Zvezdni borec« — ki v vodoravnem poletu leti z dvojno hitrostjo zvoka, 2250 kilometrov na uio. To je doslej najhitrejše serijsko izdelano lovsko letalo. Skoraj neverjetno se sliši, da hitrost tega letala ni pri dviganju nič manjša od hitrosti v vodoravnem letu. Svojo končno obliko je dobil »Star-fighter« po številnih načrtih. Strokovnjaki tovarne »Lockheed«, ki so to letalo izdelali, pravijo, da jih je bilo čez tisoč. »Zvezdni borec« je bolj podoben raketnemu izstrelku kot dosedanjim lovskim letalom. Trup ima obliko dolge kovinske cevi, ki na jih doslej v letalstvu poznamo. Njihov sprednji rob je oster kot britev in ga morajo na letališču obložiti s klobučevino, da se osebje, ki pripravlja letalo za polet, po nerodnosti ne bi ranilo. Strokovnjaki pravijo, da bodo v bodočnosti vsa lovska letala opremljena s takimi krili. Strokovnjaki ameriške letalske tovarne Republic so sporočili, da bo v Nov način sušenja sena S sušenjem pokošene trave imajo marsikje, zlasti pa v planinskih predelih, precejšnje težave, zato si je neki iznajditelj iz Miinchena izmislil poseben aparat za sušenje sena, ki je še najbolj podoben sesalcu za prah. Travo prepeljejo v skladišča neposu-šeno in jo naložijo v velike kupe v zaprtih prostorih. V plast sena vtaknejo gumijasto cev, spojeno s sesalcem, ki bruha vroč zrak. Ta naprava posuši okoli 70 kub. metrov sena na uro. Avstralija ima največ puščav Koliko je puščav na Zemlji? Ce pogledamo vseh pet celin — brez severnega in južnega tečaja, ki sta nenaseljena — dobimo tole podobo: v Avstraliji je 43% vsega ozemlja puščavskega, v Afriki 36%, v Aziji 29%, v Ameriki 14%, v Evropi pa nekaj več kot 1%. Skoraj polovica človeštva brez obleke V zadnjih 50 letih je poraslo število prebivalstva naše Zemlje od milijarde 600 milijonov na 2 milijardi 320 milijonov. Od tega živi danes 320 milijonov ljudi .popolnoma brez obleke, 700 milijonov jih nosi samo majhen predpasnik, 300 milijonov pa je zeio skromno oblečenih. Brez vsake strehe nad glavo je približno 300 milijonov ljudi. prednjem delu prehaja v ostro ko-nioo, v srednjem delu pa skriva reakcijski motor, ki pri največji hitrosti razvije nič manj kot 60.000 KM. Po mnenju letalskih strokovnjakov je to trenutno najmočnejši reakcijski lovski motor na svetu. Z njim lahko »Starfighter« leti v višini nad 22.000 metrov, na višino 14.000 metrov pa se lahko dvigne v eni minuli! Pri tem se dviga s hitrostjo 60C metrov v sekundi! Dolžina trupa znaša 16,70 m, čez krila pa letalo meri 2,60 m. Hitrost in velika potisna moč motorja sta vzrok majhnega razpona kril s tankimi profili. Krila tega letala so namreč najtanjša krila, kar „NA CESTAH SE POBIJAMO REKORDNO .. : pravi slovenski izseljeniški časopis »Enakopravnost«, ki izhaja v Cleve-landu v Združenih državah Amerike. V letošnjem septembru se je po podatkih tega časopisa na ameriških cestah smrtno ponesrečilo 3690 ljudi. Milijon lepotnih kraljic Od leta 1919, ko so v nekaterih državah — najprej seveda v Ameriki — začeli izbirati razne lepotne kraljice, pa do danes, so po vsem svetu izvolili že nič manj kakor 1,243.000 »kraljic lepote«. Vsekakor: lepote je na svetu dovolj . . . Rekord v branju knjig Anglež Arthur Consten, ki je star 65 let, je v 50 letih prebral 10.000 najrazličnejših knjig s skupno 1,850.000 stranmi. Natančno knjigovodstvo o vseh prebranih knjigah je začel, ko je bil star 15 let. kratkem poletelo še hitrejše lovsko letalo, Republic F-103, ki bo doseglo dva in polkratno hitrost zvoka. To letalo bo po svoji obliki v resnici podobno pilotiranemu raketnemu izstrelku. Izmed posebnih poskusnih letal, ki jih gradijo predvsem ameriške letalske tovarne, pa največ pričakujejo od znanega letala X-3, ki naj bi doseglo trikratno hitrost zvoka in višino 60 tisoč metrov. pariški kliniki, je bilo štiri desetine kroničnih alkoholikov, dobra desetina pa epileptikov. Francoski zdravniki menijo, da j« ljubosumnost tesno v zvezi b zdravstvenim stanjem človeka. Tri četrtine vseh ljudi, M so preboleli vnetje moždan, je ljubosumnih. Po teh ugotovitvah povzročajo ljubosumnost tudi nekatere druge bolezni, zlasti padavica in jetrne bolezni. Za moške je kritična doba, ko s« najbolj podvrženi ljubosumnosti, od 30 do 40 let, za ženske pa od 50 do 55 let. Tudi socialni položaj in poklic igrata pomembno vlogo: med uradniki Je četrtina ljubosumnih, med ljudmi, ki delajo na svežem zraku pa le 7%. Med zaposlenimi ženami je ljubosumnih samo 5%, med gospodinjami pa kar 38%. Švicarski psihiater dr. Pfeffer je na osnovi tega ugotovil, da je ekonomska odvisnost zel« ugodna za nastanek ljubosumnosti. V Evropi se je v zadnjih 50 letih število ljubosumnih postopoma zmanjševalo. Omenjeni francoski list trdi, da je vzrok za to v tem, da je v zadnjih letih zakonska zvestoba mnogo trdnejša kakor pred petimi desetletji. Na vprašanje »Kaj bi storili, če bi zalotili svojega soproga pri nezvestobi?« je odgovorilo v anketi tega lista 1200 moških in 7ensk. Med njimi je 42 moških in 34 žensk izjavilo, da bi nezvestega soproga nbili, 203 moški in 700 žena bi se lučilo, 209 žena in 79 moških bi zahtevalo pojasnilo, medtem ko vsi ostali takega dogodka n« smatrajo za zadosten ločitveni razlog. SVET JE ŽEJEN Predstavniki borcev proti alkoholizmu, ki so se nedavno sestali v Carigradu, so ugotovili, da danes razen ▼ Italiji in Indiji povsod po sveta potrošijo mnogo več alkoholnih pijač kot kdajkoli prej. Glavni »pobudnik« alkoholizma je Francija, takoj za njo pa pridejo Združene države. Francozi so povečali potrošnjo alkoholnih pijač v svojih azijskih kolonijah na ta način, da prodajajo na teh področjih konjak in vino po izredno nizkih cenah. Nedvomno zelo »napreden« način civiliziranja in pomoči zaostalim predelom sveta! Hiše iz plastične snovi Ameriški gopodarstveniki sodijo, da bodo v desetih letih ali prej naprodaj v tovarnah izdelane hiše iz plastičnih snovi. Te hiše bodo svetle brez oken ter jih bo lahko greti, čistiti in zračiti. Notranji prostori bodo brez ostrih kotov. Hiš ne bo treba barvati in bodo varne proti gnilobi, rji in termitom. Natančno izdelane sestavne, dele hiš bodo iz tovarn dostavili na stavbišča in jih tam preprosto zlepili t r;očnim plastičnim lepilom. ZAPLATE PRVEGA SNEGA OB ZBILJSKEM JEZERU V SMRTNEM STRAHU 5E JE TON= ĆEK OPRIJEL MEDVEDOVEGA KO= ŽUHAf MEDVED 5E JE PREPLAŠEN 2A» VIHTEL IZ DUPLA IN POTEGNIL TONČKA ZA SEBOJ. f V»> ' '41 8 'HoreBJsh :Q I 7. declmbra 1956