Narodna in univerzitetna knjižnica t Ljubljani ernic" izide mesca marca. Koledarček v družbe svetega Mohora navadno leto Izdala družba av. JHoltora. Koledarček družbe svetega Mohora za navadno leto O -ma^mr-Izdala družba sv. Mohorn. Z dovoljenjem visokočast. Kerškega knezoškofijstva. V CELOVCU J86i. Natisnil Janez Leon. ÍÁ Ir 26132 Navadno leto 1862. ima 365 dni in se začne s sredo in konča s sredo. Začetek leta. Občno leto se začne v novega leta dan, 1. januarja. Cerkveno leto se začne 1. adventno nedeljo, 30. novembra. Vladno leto se začne o vseh Svetih, 1. novembra. Godovinsko Število za leto 1862. Zlato število Epakta Sončni krog 1 Eimsko število 5 XXX Nedeljska čerka E 23 Letni vladar: Mars. Letni časi. Pomlad se začne 20. marca. Poletje se začne 21. junija. Jesen se začne 23. septembra. Zima se začne 22. dec. Premakljivi prazniki. Septuagezima 16. februarja. Pepelnica 5. marca. Cvetna nedelja 13. aprila. Velika noč 20. aprila. Križev teden 26., 27. in 28. maja. Koledarček 1862. Vnebohod Kristusov 29. maja. Binkoštna nedelja 8. junija. Sv. Trojica 15. junija. Sv. Rešn. Telesa 19. junija. 1. adventna nedelja 30. nov. I Kvaterni in drugi posti. I. Kvatre, pomladne ali postne 12,, 14. in 15. marca. II. „ letne ali binkoštne 11., 13. in 14. junija. III. „ jesenske 17., 19. in 20. septembra. IV. „ pozimske ali adventne 17., 19. in 20. decembra. Štirdesetdanski post je od pepelnice do velike sabote, t, j. od 5. marca do 19. aprila. Kvaterni in drugi posti so z f zaznamovani. Prepovedani dni, ob kterih se po cesarski postavi ne smejo ne igre, ne plesi, ne druge očitne veselice obhajati: Na pepelnico. — Na dan Mariinega oznanjenja. — Sv. veliki teden in na veliko noč, — O binkoštili. — Na dan sv, rešnjega Telesa. — Na dan rojstva Marije device.—Na dan vsih svetnikov. — Tri zadnje dni adventne, — Na sveti dan ali božič. Znaminja za lunine krajce. Mlaj Pervi krajec g) j Šip ali polna luna (g) Q) ! Zadnji krajec Nebeške znaminja. Oven T lev SI ^ij- strelec bik V devica VlV kozel dvojčki X ® vaga /I LTU ^ vodnar tdgS rak škorpjon Tli 55» ribe K JANUAR an PROSINEC; ima 31 «lui. iri «odoTi in nedeljski DneTi erangelji J Sreda ~~TNovoleto. Ob. Gosp. ■ai Četertek I 2 Makari, opat «A. Petek : 3 Genovefa, dev. A Sabota 4 Tit, škof;_'¡S! Od modrih na jutrovem. Mat. 2. Nedelja Pondel. Torek I Sreda Četertek Petek Sabota 5 E Telesfor, p. 0 Sv. 3 kralji I 7 Valentin j 8 Severin, opat ! 9 Julian, muc. 110 Pavel, pušč. II Pavlin, škof m. Ko je bil Jezus 12 let star. Luk. 2. Nedelja [12 E 1 Ep. Ernest, opat Pondelek 13 Hilari Torek Sreda Četertek Petek Sabota .14 Feliks, mnč, 15 Mauras, opat .16 Marcel, papež 117 Anton, pušc. 18 Priska, dev. ** 1 . 1BV '•m «r Od ženitnine v Kani Galilejski. Jan. 2. Nedelja |19 E 2 Ep. Sv. ime Jez. Pondelek 20 Fabjan in Sebastjan Torek 21 Neža, dev. Sreda 122 Vincenc, muc. Četertek 23 Device Marije poroka Petek 2-1 Timotej, škof Sabota 25 Sv. Pavla ap. spreobernJ Ifr I» sh rh MS m Jezns ozdravi gobovega. Mat. 8. Nedelja [26 E 3 Ep. Polikarp, škofih Pondelek j27 Janez Krizostom j-aj. Torek ;28 Marjeta, dev. Sreda 29 Frane Salezi, škof A Četertek 30 Martina, dev. th- Petek 31 Peter Nol. '¿i. lunini spremini. 3 Pervi krajec 7. dne ob ednajstih 52 min. zve-Ser. @ Šip 16. dne ob treh 1 min. zjutraj. © Zadnji krajec 23. dne ob sedmih 43 minut zjutraj. © Mlaj 30. dne ob treh 55 min. zjutraj. Sonce stopi 20. dne ob sedmih 10 minut zjutraj v vodnarjevo znamnje. Rast dneru. V tem mescu naraste dan za celo uro. Dozdevno Treme. Ta mesec začne z mrazom in snegom; od srede do konca večidel južno me-glerao vreme. — IV FEBRUAR «h SVEČAN ima 88 «lili. Od Kristusovega Čolniea. Mat. 8. Nedelja 2 E 4 Ep. Svečnica. Pondelek j 3 Blaži, škof Torek : 4 Veronika, nuna Sreda | 5 Agata, dev. muc. Cetertek i 6 Rotija, dev. muč. Petek i 7 Pomald, opat Sabota | 8 Janez Mat., sp. Od dobrega semena. Mat. 13. w «t* it* Nedelja 9 E 5 Ep. Polona, dev. Pondelek 10 Solastika, muc. Torek Sreda Cetertek Petek Sabota 11 Desideri, škof 112 Julijan ! 13 Katarina ¡14 Valentin, muc. 115 Favstin, muč. Od delavoov v vinogradu. Mat. 20. Nedelja Pondelek Torek Sreda Cetertek Petek Sabota Od sejavca in semena. Luk. 8. Nedelja Pondelek Torek Sreda Cetertek Petek '5» IM/. m 16 E Sept. Julij ana 17 Konstancija , ih 18 Flavijan, škof ih 19 Konrad, pušč. 20 Evheri | H Jezus od hudiča skušan. Mat. 4. Nedelja | 9 EKvadr. Ciril in Metod! H Pondelek Torek Sreda Četertek Petek Sabota 110 40 mueenikov 11 Herakli, muc. 112 f Kvatr. Gregor ¡13 Rozina, vdova ¡14 f Kvatr. Matilda 15 f Kvatr. Longin, muc. ï Jezus se je spremenil na gori. Mat. 17. Nedelja 116 E~Rem7~Herib^t7~škori-Pondelek ,17 Jedert, dev. & 18 Edvard | jH 19 Sv. Jožef « 20 Joahim Torek Sreda Četertek Petek Sabota 21 Benedikt, opat 22 Oktavian, muč. Jezus hudima izganja. Luk. 11. Nedelja [23 E Ocul. Viktorin U» Pondelek 24 Gabriel a». 25 Oznan. Mar. Dev. A. !26"Teodor, škof (Sredpost) [27 Eupert, škof 128 Guntram 29 Ciril Torek Sreda Četertek Petek Sabota Jezus nasiti 5000 Jan. Nedelja |30;E Lätar, Kvirin Pondelek ¡31 Arnos, duh. imf Lunini spremim'. 3 Pervi krajec 8. dne ob Šestih 26 minut zvečer. ® Sip 16. dne ob petih 22 minut zjutraj. C Zadnji krajec 22. dne ob desetih 54 minut zvečer. © Mlaj 30. dne ob osmih 51 minut zvečer. Sonce stopi 20. dne ob devetih 42 minut zvečer v ovnovo znamnje. Noč in dan enako dolga. Začetek spomladi. Rast dneva. Dan naraste v tem mescu za eno uro 46 minut. Dozdevno Treme- V začetku bolj odjuzno, rado meglevno vreme. Od 8. do 16. nepryetno vreme s snegom in dežjem; do konca precej vetrovno. APRIL ali MALI! TRAVEN î en ¡t 3 O dni. Jezus jezdi v Jeruzalem. Mat. 21. Nedelja 113 E Cvetna ned. Pondelek 14 Lambert Torek (15 Anastazija, dev. Sreda 16 Kalist, škof Četertek ¡17 f Veliki četertek Petek 18 i Veliki petek Sabota 19 ^ Velika sabota Jezus vstane od smerti. Mark. 16. Nedelja [20 E Velika noč Pondel. 21 Velikonočni pond. Dnevi Godovi in nedeljski evangelji « '1 s Torek Sreda Cetertek Petek Sabota 1 Hugo 2 Franc Pavi 3 Eihard 4 Izidor, škof 5 Vincenci Fer. ** t* Judje hočejo Jezusa kamnjati. Jan. 6. Nedelja Pondelek Torek Sreda Četertek Petek Sabota 6 E Jud. Sikst 7 Herman 8 Dioniž 9 Maria El. 10 Ecehiel, pr. 11 Leo, papež 12 Juli, papež fi illv > IA m « & & & I i Torek |22 Soter in Kaji Sreda 23 Sv. Juri, muč. 35 Četertek ,24 Fideli ¡35 Petek ¡25 Marka, Ev. 35 Sabota ¡26 Mar. Dev. dobr. sveta. Jezus pride pri zapertili vratih. Jan. 12. Nedelja 27 E 1 Kvasim. Peregrin Pondelek 28 Vital jrf Torek 29 Peter, muč. Sreda |30 Katarina Sen. Lunini spremini- 3 Pervi krajec 7. dne ob enej 17 minut zvečer. @ Sip 14. dne ob Stireli 2 minut zvečer. CD Zadnji krajec 21. dne ob sedmih 8 minut zjutraj. © Mlaj 29. dne 32 minut po polnoSi zjutraj. Solnce stopi 20. dne ob devetih 46 minut v bikovo znamnje. Rast dnera. Dan naraste v tem mescu za eno uro 38 minut. Dozdevno Treme. Do 7. prav prijetno, potem do 14. precej viharno in deževno vreme; od 15. do konca lepi dni z vetrovi. MAJ ali ¥11111 TRAVEN VII ¡uta 31 tliií. Četertek Petek Sabota 1 Filip in Jakop, up. 2 Siglsmund, kralj 3 N aj d. sv. križa Od dobrega pastirja. Jan. 10. Nedelja 4 E 2 Mi ser. Florjan HiK Pondelek 5 Piji V. Torek , 6 Janez pr. vr. UP Sreda 7 Stanislav UP Četertek : 8 Miliael prik. Petek | 9 Gregor N. i i«' Sabota 110 Antonin, škof sh Še en malo in me ne bote vidili. Jan. 16. Nedelja 11 E 3 Jub. Mamert r4 Pondelek 12 Pankraci Torek 13 Servaci, škof Sreda |14 Bonifaci, muč. Četertek 15 Sofija, udova Petek 16 Janez Nep. ■<&> Sabota ! 17 Jošt Grem k njemu, ki me je poslal. Jan. 10. Nedelja 18 E 4 Cant. Venanci Pondelek 19 Celestin Torek 20 Bernard Sreda ¡21 Feliks Kant. Četertek 22 Julija Petek 23 Desideri Sabota 24 Jovana ■A .a* KPtP Kar bote v mojem imenu prosili. Jan. 16. Nedelja 25 E 5 Bog. Urban Pondelek j 26 Filip 1 Torek 27 Beda Iirižev teden Sreda i28 Vilhelm ) Četert. !29 Vnebohod Kristus. Petek ¡30 Ferdinand Sabota J 31 Angela Lunini spremini 3 Pervi krajec 7. dne ob Stireh 29 minut zjutraj. ® Šip 14. dne 4 minute po polnoči zjutraj. © Zadnji krajec 20. dna ob štireh 43 minut zvečer, © Mlaj 28. dne ob štireh 31 minut zvečer. Sonce stopi 21. dne ob devetih 49 minut zjutraj v znamnje dvojčkov. Rast dneva. Dan naraste v tem mescu za eno uro 15 minut. Dozdevno vreme. Od 1. do 10. lepi in prijetni dni; od U. do 20. spremenljivo, dež; od 21, do konca lepi topli dni. VIII ali Ima 30 dni. IZ l\ll K Dneïi Godovi in nedeljski eTangelji I ' eo i Kedar pride sv. Duh. Jan. 15. in 16. Nedelja Pondelek Torek Sreda Cetertek Petek Sabota 1 E 6 Exaud. Graciana "{K 2 Erazem , 3 Klotild 4 Kvirin, škof Jff 5 Bonifaci, škof i i' 6 Norbert j H" 7 •f Serce Jezusa rh Ako kdo meno ljubi. Jan 14, Nedelja 8 E7Binkoštna ned. Fondel. 9 Binkoštni pond. Torek 10 Margareta Sreda 11 f Kvatr. Barnabas Cetertek ¡12 Janez Fak., sp. Petek 13 f Kvatr. Anton P. Sabota 114 f Kvatr. Bazili Meni je vsa oblast dana. Mat. 28. Nedelja 15 Sv. Trojica. Vid Pondelek 16 Beno, škof Torek '17 Adolf Sreda ¡18 Gervazi Četert. |19 Sv. rešn. Telesa Petek 20 Silveri, papež Sabota ¡21 Alojzi, sp. _ Od velike večerje. Luk. 14. Od zgubljene ovce. Luk. 15. rh « « J?» J?» A 'A Nedelja 22 E 2 Pavlin Pondelek \2'i Ediltrnda Torek |24 Janez Kerstn. tA Sreda 25 Prosper, škof ** Cetertek ¡26 Janez in Pavi H Petek 27 Hema Sabota 28 f Leon II., papež_ Nedelja 29 Peter in Pavi «P Pondelek [30 Spomin Pavla ap. «f Lunini spremini- ¡3 Pervi krajec 5. dna ob treh 48 min. zvečer. © Šip 12. dne ob sedmih 22 minut zjutraj. © Zadnji krajec 19. dno ob štireh 17 minut zjutraj. © Mlaj 27. dne ob sedmih 59. minut zjutraj. Solnce stopi 21. dno ob šestih 17 minut zvečer v rakovo znamuje. Najdeljši dan, najkrajša noč. Začetek poletja. Rast in krajšanje dne?a. Ban naraste do 21. t. m. za 17 minut in se skrajša do 30. za tri minute. Dozdevno Treme. V začetku spremenljivo z dežjem, potem vroči, sparni dni, včasi z viharji. JULI «ii MALI SER PARI IX ima 31 dni. Dneri Cfodoyl in nedeljski evangelji Torek , 1 Teobald «f Sreda 2 Obiskanje Marije Dev. Četertek 3 Heliodor, škof Petek j 4 Ulrik, škof th Sabota 5 Domici, muc. sh Od velicega ribjega vlaka. Luk. 5. Nedelja 6 E 4 Izaia, prer. Pondelek 7 Vilibald, škof Torek , 8 Elizabeta, kraljica Sreda 9 Cenon, muč. Četertek 10 Amalija, dev. Petek 11 Piji, papež Sabota 12 Mohor in Fortunat A. Od farizejske pravičnosti. Mat. 5. Nedelja 13 E 5 Margareta Pondelek 14 Bonaventura Torek 15 Razdel. aposteljnov Sreda 16 Marija Karm. Četertek 17 Aleš, sp. mf Petek 18 Friderik <«*» Sabota 19 Osmica sv. Mohorja «P Jezus nasiti 4000 mož. Mark. 8. Nedelja 20 E 6 Elija, prer. Mt> Pondelek 21 Olga frle Torek 22 Marija Magdalena t* Sreda 23 Libori, škof Četertek 24 Kristina* dev. muc. "86 Petek j 25 Jakop. ap. -K Sabota 26 Ana, mati Marije Dev. HK Od lažajivili prerokov. Mai. 7. Nedelja 27 E 7 Pantaleon Pondelek 28 Viktor, p. <*f> Torek 29 Marta, dev. Sreda 30 Abdon in Senen Cetertek [31 Ignaci Lojolan th Koledarfel 1862. lunini spremini. 3 Pervi krajec 7. dne ob ednajstih 55 min. zve- iSer. ® Šip 11. dne ob dveh 43 min. zvečer. © Zadnji krajec 18. dne ob šestih 19 minut zveKer. © Mlaj 26. dne ob desetih 10 min. zvečer. Sonce stopi 23. dne ob petih zjutraj v levovo znamnje. Krajšanje dnera. Dan se skrajSa v tem mescu za 56 minut. Dozdevno Treme. Od 1. do 10. zlo vroöe; od 11. do 14. viharno z dežjem, potem spet vroSi dni do konca. II x AVGUST a» Y/ELIIISERPAfll ima 31 dni. Dneyl GodoW in nedeljski CTiingelji 1 = tsi Petek Sabota 1 Sv. Petra vezi sri 2 Alfons Lig. (Porciunkula) 'HK Lunini spremini. 3 Pervi krajec 3. dne ob šestih 1 min. zjutraj. @ Sip 9. dne ob devetih Od krivičnega hišnika. Luk. 16. Nedelja 3 E 8 Najdba Štefana Pondelek Torek Sreda Cetertek Petek Sabota 4 Dominik 5 Maria snežn. 6 Spremenjenje Jezusa 7 Kajetan, škof 8 Cirijak, muč. 9 Koman, muč. Sûfc ¿?f ¿P ¡S, it 58 minut zvečer. G Zadnji krajec 17. dne ob desetih 54 minut zjutraj. © Mlaj 23. dne ob desetih zjutraj. Sonce stopi 23. dne Jezus joka nad Jeruzalemom. Luk. 19. Nedelja io E 9 Lorenci, muč. A Torek 12 Klara, dev. 35 Sreda ¡13 Hipolit in Kasian i Cetertek 14 f Evzebi, sp. Petek 15 VHebovz.M.D.(V.g.) ps» Sabota 16 Eok, sp. Wf* Ser v znamnje device. Konec pasjih dni. Krajšanje dnera. Dan se skrajša v tem mescu za 1 uro 34 min. Od farizeja in čolnarja. Luk. 19. Nedelja 117 E 10 Bertram Pondelek 18 Helena tk Torek |19 Ludovik Toi. ti .ms* Četertek Petek Sabota 21 Donat, muč. 22 Timotej, muč. 23 Filip Ben., sp. .J8L? •tîPÎ «p Dozdevno vreme- V zaSetku deževno in hladno, od 5. do 17. vroie, potem spremenljivo, včasi viharji, vežidel lepi prijetni dni. Jezus ozdravi gluhomutca. Mark. 7. Nedelja 24 E 11 Jernej, muč. Pondelek 25 Ludovik, kralj Torek 26 Zefirin, muc. Sreda ¡27 Jožef Kalas. T? > Cetertek Petek Sabota 28 Avguštin 29 Obglav. sv. Janeza 30 Koza Lim. rt sh. « Od usmiljenega Samaritanca. Luk. 10. Nedelja ¡31 E 12 Angel varh. SEPTEMBER «n KIM O V EC) XI ima 3© dni. Dnevi Godovi in nedeljski evangelji '1 X Lunini spremini. 3 Pervi krajec 1. dne ob ednajstih 23 minut zjutraj. Pondelek Torek Sreda Četertek Petek Sabota 1 Tilen 2 Štefan, kralj 3 Serafina 4 Rozalija, dev. & & ■sJ. 5 Lavrenci, škof 6 Hermogen m-A ® Šip 8. dne ob devetih Od deset gobovih. Lnk. 17. © Zadnji krajec 16. dne ob petih 27 minut zjutraj. © Mlaj 23. dne ob desetih 1 minuto zvečer. 3 Pervi krajec 30. dna ob petih 15 minut zvečer. Sonce stopi 23. dne ob osmih 25 minut zjutraj v znamnje tehtnice. Začetek jeseni. Krajšanje dneva. Nedelja Pondel. Torek Sreda Četertek Petek Sabota 7 E 13 Regina, dev. 8 Rojstvo Mar. Dev. 9 Korbinian 10 Miklavž Tolent. 11 Prot in Hiacint. 12 Erentruda, dev. 13 Filip, mnč. ■i? s* t* M Nihče ne more dvema gospodoma služiti. Mat. 6. Nedelja 14 E14. Ime Mar. Dev. Pondelek 15 Nikodem Torek ,16 Ludmila Sreda ¡17 f Kvatr. Liliard Četertek ¡18 Metod Petek 19 f Kvatr. Januari H t* ito H8f€ « saDota zu t uvatr. Evstahi iff Dan se skrajša v tem mescu za 1 uro 40 minut. Dozdevno vreme. Do 7. lepo, toplo vreme; od 8. do 18. spremenljivo potem do konca lepo jesensko vreme. Od mertvega mladonča v Najmu. Luk. 7. Nedelja 21 E 15 Matevž Pondelek 22 Mavrici Torek 23 Tekla, dev. Sreda 24 Rupert Četertek ,25 Kleofa, dev. Petek 26 Ciprian, muč. Sabota 27 Kosma in Damian > * ih ¡H Od vodeničnega. Luk. 14. Nedelja Pondelek Torek 28 E 16 Venceslav 29 Mihael varlr 30 Jeronim, uč. xn DUT® ali v i ima 31 finí. Sreda Četertek Petek Sabota 1 Remigi, škof 2 Leodegar, škof 3 Evald, muc. 4 Frančišek Ser. Od narveče zapovedi. Mat. 22. Nedelja 5 E 17 Roženkr. ned. Pondelek | 6 Bruno Torek 7 Justina, dev. Sreda 8 Brigita, udova Četertek i 9 Dionizi, škof Petek 110 Frančišek Borg. Sabota lil Burkard, sp._ Od mertudnega. Mat. 9. Od kraljeve ženitnine. Mat. 22. Od kraljičevega sina. Jan. 4. Nedelja j26 E 20 Armand Pondelek 27 Sabina Torek !28 Simon in Juda Sreda ¡29 Narcis, škof Četertek ¡30 Klaudi, muč. Petek 31 f Volvenk W t* Nedelja 112 E 18 Maksimilijan (M1 Pondelek 13 Koloman M Torek |14 Kalist, pušč. ¡HK Sreda 15 Terezija, dev. Četertek ,16 Gal, opat HK Petek 117 Hedviga Sabota 118 Luka, evang._'*f Nedelja 19 E 19 Cerk. posveč. "i" Pondelek 20 Felician 'ä? Torek .21 Uršula, dev. muc. fh Sreda 22 Kordula, dev. muč. ri Četertek 123 Janez Kap. Petek 124 Rafael, arhangel HS€ Sabota 25 Krišpin, muč._¿P jtíf '■a* A k Lunini spreinini. ® Šip 7. dne ob devetih 50 minut zvečer. © Zadnji krajec 16. dne 47 minut po polnoči. @ Mlaj 23. dne ob osmih 41 zjutraj. 3 Pervi krajec 30. dne 49 minut po polnoči. Sonce stopi 24. dne v škorpjonovo znamnje. Krajšanje dneva. Dan se skrajšaa v tem mescu za 1 uro 42 minut. Dozdevno vreme. Večidel jasni lepi dni, le okoli srede spremenljivo. ali ima 30 «lili. xm »„„i Godovi in nedeljski :l DneTi evangelji | Sabota 1 God vseh Svetnik. Od deset tisuč talentov. Mat. 18. Nedelja Pondelek Torek Sreda Četertek Petek Sabota 2 E 21 Just ' 3 Vseh vernih duš 4 Kari Bor. 5 Emerik, spozn. 6 Lenart, škof f* 7 Engelbert 8 Bogomir, škof_M Daite cesarju. Mat. 22. Nedelja 9 E 22 Teodor, muc. ti Pondelek 10 Andrej Av., sp. HK Torek 111 Martin, škof -K Sreda 12 Martin, papež HK Četertek ,13 Stanislav Kostka tff Petek 14 Venerand UP Sabota 15 Eugen. Leop._% Od stotnikove hčeri. Mat. 9. Nedelja 1'! E 23 Otmar, opat Pondelek 17 Gregor *i' Torek ,18 Odo, opat th Sreda 19 Elizabeta t*i Četertek 20 Feliks Val. Mš Petek 121 Marije Dev. darovanje Sabota 22 Cecilija, dev. muč, i? Od gnjusobe razdjanja. Mat. 24. Nedelja Pondelek Torek Sreda Četertek Petek Sabota 23 E 24 Klemen 24 Janez od Kr. 125 Katarina 126 Konrad, škof 27 Virgil, škof 28 Eberard, škof 29 Saturnin, muc. Od poslednje sodbe. Luk. 2i. •S* •i* A-A Lunini spremini. @ Šip 6. dne ob eni 59 minut po poldne. © Zadnji krajec 14. dna ob sedmih 15 minut zvečer. @ Mlaj 21. dne ob sedmih 19. minut zvečer. 3 Pervi krajec 28. dne ob ednajstih 6 minut zvečer. Solnce stopi 23. dne ob eni 26 minut popoldne v strelcovo znamnje. Krajšanje dnera. Dan se skrajsa v tem mescu za 1 uro 15 minut. Dozdevno vreme. Od 1. do 5. veliko dežja; od 6. do konca večidel meglevno, merzlo vreme. Nedelja 30 Eladv.ned. Andrejrf i i C E M! 3 E R i ali i 1 .Q 1 E NI Ima 31 finí. Dnevi GodoW in nedeljski J evangelji ¡ esa Pondelek | 1 Elig-i it* Lunini spremini. Torek Sreda Četertek Petek Sabota [ 2 Bibiana 3 Franc Ksav. 4 Barbara, dev. muč. 5 Krišpina, muč. 6 -j" Miklavž, škof m* @ Šip 6. dne ob osmih M ** 42 minut zjutraj. © Zadnji krajec 14. dne ob ednajstih 37 minut zjutraj. © Mlaj 21. dne 9 minut zjutraj. 3 Pervi krajec 28. dno 50 minut po polnoči. Dne 6. bo luna mer-knila. Solnce stopi 22. dne ob dveh 18 minut zjutraj v kozlovo znamnje. Najkrajši dan, najdaljša nož. Janez Kerstnik v ječi. Mat. 41. Nedelja 7 E 2. adv. ned. 1 K* Pondel. 8 Spočetje Dev. Mar. «K Torek i 9 Leokadija Sreda 10 Judita nf Četertek 11 Damaz, papež Petek ¡12 Maksenci mP Sabota 13 Lucija, dev. muc. ' Pričevanje Janeza Kerstnika. Jan. 1. Nedelja Pondelek Torek 14 E 3. adv. ned. 15 Celian 16 Adelajda rh sh Sreda Četertek Petek Sabota 17 f Kvatr. Lazar 18 Gracijan 19 f Kvatr. Nemezi 20 f Kvatr. Dominik •HS€ « & & Začetek zimo. Krajšanje in rast dneva. Dan se skrajša do 21. za 21 minut in spet naraste do 31. za 3 minute. V 15. letu eesarovanja. Luk. 3. Nedelja 121 E 4. adv. ned. ¡«J, Pondelek 122 Demitri ^ Torek 23 Viktoria ^ Sreda 24 '} Adam in Eva ¡fk, Cetert. ¡25 Božič SS Petek 26 Sv. Štefan, muč. Ä Sabota 27 Janez Ev. 135 Dozdevno vreme. Merzlo, ob koncu deževno, s snegom, v drugi polovici merzli jasni dni. -V©- Simeon in Ana v tempeljnu. Luk. 2. Nedelja ¡28 E Nedolžni otroc. Pondelek 29 Tomaž, škof «# Torek 30 David, kralj W Sreda [31 Silvester, papež Deželni patroni. Sv. Ciril in Metodi (9. marca) na Moravskem; sv.Jožef (19. marca) po slov. deželah in na Tirolskem; sv. Rupert (27. marca) na Solnograškem; sv. Marka (25. aprila) na Beneškem; sv. Janez Nep. (16. maja) na Češkem; sv. Ladislav (27. junija) na Erdeljskem; sv. Mohor (12. julija) po slovenskih deželah; sv. Elija (20. julija) na Hrovaškem; sv. Štefan (20. avg.) na Ogerskem; sv. Tilen (1. septembra) na Koroškem; sv. Venceslav (28. septembra) na Češkem; sv. Mihael^ (29. septembra) na Gališkem; sv. Just (1. novembra) na Teržaškem; sv. Leopold (15. novembra) na Avstrijanskem in sv. Spiri-dion (14. decembra) na Dalmaškem. Rodopis cesarske rodovine. Cesar avstrijanski: Prane Jožef Pervi, rojen na Dunaju 18, avgusta 1830, je prevzel cesarstvo 2. decembra 1848. Cesarica: Elizabeta Evgenia Amalia, hči vojvoda Maks Jožefa na Bavarskem, rojena v Posenhofen 24. decembra 1837, poročena 24. aprila 1854 na Dunaju. Cesarevič naslednik: Rudolf (Franc, Karol, Jožef), rojen 21. avgusta 1858. Cesaričine: 1. S ofij a (Friderika, Doroteja), rojena 5. marca 1855, umerla v Budi 29. maja 1857. — 2. Gisela (Ludovika, Marija), rojena 12. julija 1856. Bratje Nj. Veličanstva cesarja. 1. Nadvojvoda Ferdinand Maksimilijan (Jožef), rojen v Schonbrunu 6. julija 1832, poročen v Briiselu 27. julija 1857 s Karolino, hčerjo kralja Belgiškega, rojeno 7. junija 1840. 2. Nadvojvoda Kari Ludovik (Jožef Marija), rojen v Schonbrunu 30. julija 1833, poročen 4. maja 1837 z Margareto, hčerjo kralja Joana Saksonskega, rojeno 24. maja 1840, umerlo 15. septembra 1858. 3. Nadvojvoda Ludovik Jožef (Anton Viktor), rojen na Dunaju 15. maja 1842. Starši Nj. Veličanstva cesarja. Franc Kari, rojen na Dunaju 7. dec. 1802, poročen na Dunaju 4, nov. 1824 s Zofijo, rojeno v Monakovem 7. januaija 1805. Očetovi bratje in sestre. a) Ferdinand Pervi, rojen na Dunaju 19. aprila 1793, je postal cesar 2. marca 1835, se cesarstva odpovedal 2. dec. 1848, poročen z Marijo Ano Karolino, hčerjo Viktorja Ema-nuela, kralja Sardinskega, rojen 19. septembra 1803. b) Marija Klementina, gospa zvezdokrižnega reda, rojena 1. marca 1798, poročena z Leopoldom, kraljičem Sici-lianskem, vdova od 10. marca 1851. c) Marija Ana, rojena 8, junija 1804. I. Štempclj za menjice II. Štempelj za pisma do 100 fl. — fl. 5 kr. do 20 fl. _ fl. 5 kr. Se l 100 n 200 n — i» 10 n čez 20 it 40 ti — ti 10 n n 200 n 300 n — n 15 n » 40 ti 60 n — n 15 n » 300 j» 500 it — n 25 n n 60 n ioo tt — n 25 n n 500 n 1000 » — n 50 ti ti 100 n 200 ti — n 50 n n 1000 tt 1500 ti .— n 75 n n 200 n 300 n — n 75 n i» 1500 n 2000 „ 1 n — it n 300 n 400 n 1 it — n ti 2000 tt 4000 n a „ — n n 400 n 800 » 2 tt — n „ 4000 n 6000 „ 3 n — n n 800 n 1200 n 3 ti — n n 6000 tt 8000 „ 4 „ — it n 1200 „ 1600 « 4 ti — n n 8000 n 10000 „ 5 » — n n 1600 n 2000 ti 5 n — n n IOOOO tt 12000 H 6 — it n 2000 n 2400 ti 6 it —J n n 12000 it 16000 n 8 n — 11 n 2400 „ 3200 ti 8 „ — n n 16000 „ 20000 n 10 n — n it 3200 11 4000 ti 10 n — n „ 20000 n 24000 n 12 n — 11 ti 4000 n 4800 it 12 „ — n 0 24000 j» 28000 ti 14 — n n 4800 ti 5600 n 14 n — n 28000 „ 32000 11 16 ti — n n 5600 n 6400 16 „ — n „ 32000 n 36000 n 18 .— n n 6400 n 7200 n 18 n — n n 36000 n 40000 n 20 ti — n n 7200 n 8000 n 20 ti — n dalje za vsakih 2000 fl. po 1 fl. vež. | dalje za vsakih 400 fl. po 1 fl. veiS. Priklad k štempeljnu, ki raste po vrednosti reči. Pri — fl. 5 kr. prikl. — fl 2 kr. pri 5 fl. — kr. prikl. 1 fl. 25 kr }> — tt 10 ii ii — ii 3 n ii 6 v — ii ii 1 „ 50 „ » — v 15 n ii — ii 4 D ii 8 ii — ii ii ^»■ ij » — n 25 n ii — ii 7 n „ 10 „ — ii ii 2 „ 50 „ ff — fi 50 71 n — ti 13 n „ 12 „ — ii v 3 n ' w )y — ii 75 n ii — ii 19 n „ 14 „ - ii ii 3 „ 50 „ f) 1 ii — ii n — ii 25 n „ 16 „ - ii ii 4 „ — n n 2 ii — ii ii — ii 50 n „ 18 „ - ii ii 4 „ 50 „ v 3 ii — ii n — ii 75 n „ 20 „ - ii it & H ~~~ 11 4 v — it it 1 •> — n da^e pri vsakem lfl. prikl. 25 kr 1. Večna luč. (Svobodno poleg Wiesemanove povesti „die Lampe" poslovenjena.) Kdo mi bo dal, da bom tak, kot sem bil v preteklih mescih, kot sem bil tiste dni, ko me je branil Bog, ko je njegova luč svetila nad mojo glavo. Job. 29, 23. gorah pirenejskih, ne daleč od španjolske meje, je stala v preteklem stoletju na bregu, ali kakor so ljudje govorili, na homcu Marije Device stara kapelica, posvečena materi božji. Od zvunej je bila sicer terdna, ali priprosta in siromašna; toliko bogateja pa je bila znotraj nakinčena. Na oltarju se je vse svetilo srebra, in po stenah je viselo mnogo podob, napisov in drugih dragocenih srebernih daril, in to vse v spomin milosti, ktere so bližnji pobožni kmetje po priprošnjah matere Božje zadobivali. In v resnici, ta kapelica je več milj okoli slovela in iz bližnjih in daljnih krajev so hodili ljudje na homec matere Božje na božjo pot. Na oltarju se je svetil tabernakelj, v njem se je hranilo presveto rešnje telo; nad tabernakeljnom je pa stala prelepa podoba prečiste device Marije z Ježčekom v naročji in to vse v človeški velikosti. To podobo je neki davni umetnik iz marmora izsekal in bila je tako lepa, da jo je vsaki, kdor jo je le vidil, za izverstno delo spoznal in naj slavnišemu umetniku bi bila v čast služila. Z obraza Koledarček. 1862. 1 matere božje je sijala neizrečena dobrota in ljubeznji-vost; in na Ješčeku se je brala sama mogočnost in prijaznost. Pred altarjem je visela, kakor je to v katoliških cerkvah in kapelicah navada, sreberna lampa, ki je po dnevi in po noči razsvitljevala to sveto mesto hi tudi v naj viharniših nočeh ni ugasnila. Kmetje iz cele okolice so od svojih domačih oljk donašali naj čisteje olje in še več kot je treba bilo. Pobožni planinci pa tega niso zastonj delali. Luč v kapelici je bila v celi okolici imenitna; to je bila luč, ali da lepše rečem, bila je to zvezda, ki je vsacega, kteri se je kje zakesnil, skerbno do doma spremila. Ravno zato je bila tudi v kapelici tako obešena, da se je njena luč skoz okroglo okno nad vratmi daleč okrog lahko vidila. Skorej iz vseh sosednih vasi so peljale steze okoli kapelice v dolino, kjer se je že velika cesta začela. Pot je sterma, odzgor so stopnice in malo niže strašno brezno reži. Brez skerbi je hodil popotnik navzdol, dokler mu je večna luč iz kapelice svetila; ko se mu je pa za stopnicami skrila, se je moral deržati na desno, da je prišel na veliko cesto. Kdor je gledal na lučico, ni mogel zaiti; in res nikoli se ni čulo, da bi se bila na tem potu kaka nesreča pripetila, ker prijazna lučica je razsvitljevala gerdo in nevarno gorsko stezo — res prava podoba naše zemeljske poti. — Misli samotnega popotnika so se nehote obračale na sveto mesto, kjer mu je pred altarjem jagnjeta božjega svetila lepa zvezda, mislil je tudi na božjo previdnost, ktera nikoli ne dremlje, in nam iz nebeških višav pošilja žarke svoje milosti v dolino solz, da nas pred ko moč, pripelje v stanovanje nebeško, v zaželjeno zavetje človeškega popotvanja. Zraven kapelice je stala priprosta hišica. Tuje stanoval duhoven, ki je v tej samoti bogaboječe živel in tudi opravljal duhovno pastirstvo za bližnje sela, kterim je bila farna cerkev predaleč. Pod tem homcom na cesti, kake pol ure od te kapelice, je stala siromašna vas, kjer so stanovali skoraj samo dervarji, ki so v bližnjih gozdih delali. Med raztresenimi kočami se je ena, da si tudi je bila majhna in siromašna, kot vse druge, vsakemu prikupila, ker je bila čedna in snažna. V tej hišici sta živela dva mlada zakonska, ki sta se od vsih drugih odlikovala z delavnostjo in z lepim življenjem. Peter, tako je bilo možu ime, je pridno in nevtrudljivo delal v gozdu, žena Anka pa, ako ni bilo kacega druzega dela pri hiši, je sedela pri preslici in pazila na edino hčerko, ki se je na tleh igrala. Ta deklica je bila še le v tretjem letu, ali vendar se je že vidilo, da je zdravega in bistrega uma in posebno pobožna. Vse deklice v tej okolici so bile kerščene na ime matere božjo in tudi Petrova hčerka je bila Marija. Ta hčerka je bila starišem edino veselje; skerbno materno oko je bilo vedno uperto na veselo in prijazno Maričko. Kmalo potem zapazijo skerbni stariši, da njih Ijub-ček hira in vene. Nekoliko dni se nista upala eden drugemu kaj od tega govoriti, ali na zadnje sta vendar le sklenila po zdravnika poslati, ker Marička je od dne do dne bolj bledela in slabela. Zdravnik pride, ali tej bolezni ne more uzroka najti in pravi, da samo Bog ji more s čudežem zdravje dati. To je stariše še bolj razžalostilo in ko sta vidila, da na zemlji ni pomoči, sta se še bolj vroče obernila k Bogu, kterega sta že pred vedno za pomoč prosila. Bil je lep zimski večer, ko sta šla oče in mati z žalostnim sercom počasi po ozki stezi h kapelici. Mati je nosila ne rokah drago breme, ki ji pa vendar ni tako težko bilo, kot tuga in žalost v sercu; — nosila je svojo slabo hčerko dobro in varno zavito, da si tudi je bil večer prijazen in topel. Ko so se približali kapelici, se je še vidilo, in kmetje, ki so se vračali od svojega dela, so molili v kapelici. Vrata so bile odperte in zadnji žarki zapadajočega solnca so z bliščečim zlatom razsvitljevali sveto mesto; podoba Marije device, krasna srebernina in lepe slike po stenah so plavale v nebeški svitlobi. Človeka se je zdelo, kot bi ravno to bila prava ura za molitev. Kmetje, ki so molili v kapelici, skor niso mogli sterpeti solnčnih žarkov, ki so se odbijali od srebra na altarju. Revni kmetje, ki so tu klečali v svitlosti božje luči, so bili veliko čedniše oblečeni, kot marsikteri prevzetni bogatini tega sveta. Zdaj zadoni po kapelici mili glas orgelj in pobožni kmetje so enoglasno zapeli sicer navadno ali serčno pesmico. Ko se je to godilo v kapelici, stopi Peter v sveti hram Gospodov. Nehote sta obstala, kot bi ju bila neka neznana in skrivna moč zaderžala. Njuno žalostno in poterto serce se ni ujemalo z mirnimi obrazi zbranih kmetov; pa kmalo sta se sramovala svoje premajhne zaupnosti, toraj stopita v kapelico in se približata altarju. Tu položi mati bolehno hčer altarju na podnožje, potem oba poklekneta. Dolgo sta vroče molila. Počasi jenja petje, orgije umolknejo; pobožni planinci se počasi razidejo, stari puščavnik zapre vrata, gre k žalostnemu očetu in mu šeptne na uho: «Vrata sem zaperl, ostanite tu, dokler hočete. Ne bojte se! Gospod vas bo vtolažil in na prošnjo nebeške matere bo gotovo uslišal vašo molitev." Na puščavnikove besede vzdigneta oči. Razun nju dveh in deteta ni bilo žive duše več v kapelici. Vse je bilo tiho kot v grobu. Zdaj je samo plamen večne luči, ki je visela med njima in med altarjem, razsvitlje-val sveti prostor milo in enako, kot sreberni žark milosti, ki ne sipa ognjenih isker, ampak se širi mirno in jasno po celi kapelici do oboka in do sten. Ta svetlost tolaži in umiri človeško serce. Pri taki svetlosti se ne sme slišati hrutn in šum; smeh, glasen govor ali upitje bi se zdelo človeku zasmehovanje tega svetišča. Ta luč milosti je dajala vsaki še tako navadni stvari neko posebno lepoto. Priproste darila, ki so v spomin zadobljene milosti visele na altarju, in navadne slike po stenah so pri tej luči zadobile neko posebnost, človek bi mislil, da so vse delo pravega umetnika. Tudi človeka ta luč nekako čudno prevzame, razsvitlja mu dušo, blaži mu čut, kroti napuh in nečimernost, zatira nevošljivost in mehči serce, da bolj vroče Boga ljubi. Te in take misli so prehajale nesrečne stariše, zato sta uperla svoje oči na obraz najsvetejše Device in njenega Sina, ker sta vedila, da sta zdaj na mestu, kjer moreta svojo molitev in svoje želje zaupno pred Boga poslati. Dolgo, dolgo sta molila za svojo bolno hčerko. Oba sta obljubila, da bota dete, ako ozdravi, sedem let belo oblačila, v znamenje, da sta jo iz ljubezni in pobožnosti obljubila materi Božji; ona dva pa, da se bota iz svoje volje celi dan v tednu postila. „Naj bo čista in bela kot limbar", tako je molil Peter, „naj se sveti v Tvoji svetosti, kot večna luč, ki med njo visi; njena čednost naj se krepi, kedar bo tu klečala, kjer zdaj leži. O ohrani nam jo, nebeški oče; ne dopusti, da bi nam smert vzela to edino dete, in mi Ti obetamo, da ne sme nikoli hudodelna roka ugasniti svetega plamena, ki pred Tvojim oltarjem gori." Med tem, ko so stariši molili, je hčerka celi čas mirno spala in kakor se je njima zdelo, je bilo to spanje bolj pokojno in zdravo, kot skoz nekoliko preteklih tednov. Starišem je bilo to pervo znamnje, da je hčerki odleglo. Bilo je že pozno v noč, ko so prišli domu in dete je še vedno spalo in drugi dan se je vidilo, da ji je že bolje, čez nekoliko dni je deklica spet sedela na svojem navadnem mestu pri maternih nogah. Marica je bila zdaj Bogu obljubljena deklica in zato tudi vedno belo opravljena. Od dne do dne je rastla v modrosti in pobožnosti in vsakdo je rekel, da je deklica s posebnimi milostmi od Boga obdarjena, in zato ji je tudi vsak rad pervo mesto v kapelici prepustil in to je bilo ravno tisto mesto, kamor so jo bili stariši v njeni bolezni položili. Ko je malo odrastla, je na tem mestu klečala po več ur, da se še ganila ni. Ko so na večer bližnji kmetje v tamni obleki prišli v kapelico, je Marico v beli obleki svitloba večne luči obdajala. V tihem premišljevanju in v vroči molitvi pred altarjem ji je serce kipelo od blaženosti. Za njeno oko je bila mala lučica v kapelici lepša, kot žarko solnce o večerni zarji; nji se je nemogoče zdelo, pri ti luči misliti kaj druzega, kot svete angeljske misli in njene usta niso mogle druzega govoriti, kot serčne Bogu dopadajoče besede. Nji se je zdelo, kot bi se nebeščani greli pri luči in da Kerubi na lahkih oblacih plavajo okoli lampe. Zraven je slišala tiho šeptanje, kot njena molitev in serčne tolažljive glase, kot bi skrivni duhovi strune prebirali. Z eno besedo: nobeno mesto na zemlji ni bilo lepše, nikjer se ni tako lahko vzdignila na perutih želja k nebesom, kot v tem samotnem kraju, kjer je njena zvezda svetila. Sest let je že preteklo od tistega časa, ko je Peter s svojo ženo Marico Bogu obljubil; bile so to prav srečne leta. Ali zdaj se je v Petrovi hiši nekaj spremenilo, namesto sreče in veselja so se zdaj udomačile žalost in nadloge. Skoraj v ravno tem času sta se v soseski naselila dva ptujca s svojima družinama. Kupila sta si kos zemlje; nekoliko oddaljena od druzih hiš si napravila velike prostorne lesene bajte. Ko so hiše delali, niso radi vidili, da bi jih kdo gledal in ko so bile dodelane, niso nobenega k sebi pustili in kolikor je bilo mogoče, so se vsili ogibali. Možje, kakor se je vidilo, niso znali nobenega rokodelstva, žene so bile lene in razcapane, ali vendar se je vidilo, da ti ljudje dobro žive, vsaj bolj kot drugi sosedje. Ob nedeljah so se lepo in bogato oblačili, nihče ni vedil kako in kaj; ti ljudje so bili vsakemu zastavica. Čez nekoliko mescov, kar so se ti plujci naselili pod „homcom Marije Device", sta opazila žena in hči na Petru neko premeinbo; delati se mu ni ljubilo in njegova dosadajna skerbljivost je od dne do dne bolj popuščala. Malo je govoril, postal je klavern, vidilo se mu je, da iina nekaj na sercu, kar bi rad pred njima zakril. Včasih je pritekel domu od dela, kot bi bil koga okradel, potem se je z ženo in s hčerjo prepiral; včasih ste pa spet tužne in žalostne čakale nanj do pozne noči. Ko je prišel, je bil čineren, še odgovoril ni na vprašanja, komaj da je včasih zamermral: „Zakasnil sem se." Nazadnje, ko je enkrat zgodaj v jutro šel na delo, reče ženi: „Nocoj bom skor gotovo malo pozneje prišel domu; nimam rad, da bi name čakala. Imam nekaj posebnega opraviti, morda me še celo noč ne bo." Na to se hitro pobere iz hiše, kot bi se bal se z ženo delj razgovarjati. To je bil pač žalosten dan za mater in za hčer. Reve so se bale ena z drugo besedo govoriti, ena je skrivala solze pred drugo; Marica, da si tudi je bila še le osem let stara, je vendar po božji milosti že imela toliko razuma, da je previdila, da je njen oče na krivem potu. Proti večeru ste šle obe, od enacih misel gnane, na homec Matere Božje, da bi tam pred altarjem odkrile svojo žalostno serce in da bi tolažbe našle. Marica je pokleknila na svoje navadno mesto pod lampo, oči in serce je uperla v obraz svete Device in kmalo se je globoko zamislila. Marica je mislila na mater božjo, kako je z gore Kalvarije šla na zapuščeni dom, mislila je njeni nesrečni večer, na tužen dom, na revno posteijo in na britki počitek tistega dne. Primerila je zdaj svoje terpljenje s terpljenjem svete Device — o kako majhno je bilo to njeno terpljenje! Vidila je, kako je bila njena obleka premočena od kervi iz pers našega odrešenika; do serca so jo boleli udarci kladva, ko so mu žeblje zabili v roke in v noge; ljubezni polno serce matere božje je presunil meč žalosti; na duši in na telesu je toliko terpela, da bi železno telo in moška moč obne-magala, ali ona je vse to prenesla z nebeško poter-pežljivostjo. V primeru tacega terpljenja se je Marici zdelo, da to, kar ona zdaj po Božji volji terpi, je komaj kapljica iz morja Marijinih terpljenj. Marica si je mislila mater Božjo v tihi sobici, kamor so jo bili prijatli pripeljali. Vidila jo je, kako je v tihi mertvi noči sama sedela; luč lampice, v kteri je morebiti gorelo olje iz gecemanskega verta, ji je razsvitljevala bledi obraz. Pobožna deklica v svoji prostosti je hvalila v vroči molitvi lainpico, ki je v tisti strašni noči svetila presveti Devici. In zdelo se ji je, kot da bi bil plamen nad njo prava podoba tiste lampice, ki je razsvitljevala zapuščeni dom. Ko so mati in hči prišle domu, se jima je zdelo, da dom ni tako pust, kot je bil poprej, posebno Marici. Z veseljem in z neko prederznostjo je nagovarjala mater, da naj vse svoje zaupanje stavi v Boga in v prošnjo svete device Marije. Drugi dan na vse zgodaj se priplazi Peter bled kot stena domu in verže na mizo, pri kteri sta rnati in hči sedele — polno mošnjo denarjev. Ne černe ne bele ne zine, temuč gre v kamrico in se verže na posteljo. Mati in hči gledate začudene ta denar. — Peter dremlje nekoliko ur, ustane nemiren in stopivši v sobo vidi denarje še na ravno tistem mestu, kamor jih je bil poprej vergel. .Kaj?" upraša neuljudno svojo ženo, „kaj se bojiš teh denarjev, da se jih še ne upaš v roke vzeti." „Peter", reče na to žena, »kje si pa dobil te denarje?" »Menda vendar ne misliš, da sem jih ukradel? Pošteno sem jih zaslužil" odgovori Peter. „Bog daj, da bi res bilo! — Ali ti si zadnji čas malo delal; pa če bi bil še tako priden, s svojim deloin bi si ne bil toliko prislužil. Se ve da moram misliti, da je to čudna stvar, če si kdo v eni noči toliko denarja prisluži." „E, nikar si za to las ne beli! Denar sem pošteno zaslužil. Našel sem dobre prijatelje in ti so pomagali. Mislim, da to ni bilo zadnjikrat." Uboga žena je bila s temi besedami sicer malo potolažena in je z veseljem ogledovala mošnjo, al vendar se je bala tega denarja. Raji je delala od zore do mraka, da je imela za domače potrebe. Peter je počasi prinašal še več denarjev, kot pervi krat, zato ga pa včasih ne samo eno, ampak tudi po dve noči ni bilo domu. Ali ne mati ne hči se niste dotaknile teh denarjev in ste tudi vedile zakaj. Peter namreč se je res premenil, zanemarjal je molitev, v cerkev je šel samo ob nedelih in praznicih in tudi takrat se je vidilo je da se ga pobožnost ne derži. Nekega dne prosi Marica očeta, da bi šel na večer ž njo v kapelico na homec. Ko prideta gor, poklekne hči na svoje navadno mesto in v goreči molitvi za očeta ponovi svojo obljubo, ktero je bila že popred storila. Ko je tako pobožno molila, še ne opazi, da je solnce že zašlo in da v svetišču sveti sama večna luč. Nazadnje vstane in se ozre po očetu — ali njega ni bilo več tii, on je zunaj na njo čakal. In ko mu Ma- rica reče» zakaj je tako naglo iz kapelice šel, ji od-verne: „Kar ne morem zapopasti, kako moreš tako dolgo klečč moliti, saj je že tma kot v gro'>u. Podobe so me gledale kot pošasti in zdelo se mi je, kot bi me hotle strašiti. Se celo podoba matere' božje se mi je zdela nemilostljiva, grozna in merzla, da nisem mogel več prestati, zato sem šel vun, da bi se malo na čistem zraku okrepčal." Na to reče hčerka očetu: „O moj mili oče! še nikoli niste tako govorili. Vam mora nekaj na sercu ležati, ker nimate volje in moči, da bi pri prijazni svetlobi večne luči molili." Peter molči — in molče prideta domu. Hčerine besede so mu segle do serca. Nekoliko tednov potem je prav nevtrudljivo in pridno delal, ali to ni dolgo terpelo. Kmalo je zabredel v staro navado, ali zdaj ni ostajal od doma samo en dan in eno noč, ampak se včasih po več dni, celo več tednov ni prikazal domu. Ali zdaj je pa že čas, da naši bravci zvedo vzrok le nesrečne premembe. Ptujci, ki so se v soseski naselili, so bili sirovi in brezvestni ljudje, ki navadno na mejah posebno v gorah stanujejo. To so bili kontro-bantarji ali tihotapci, ki so za dobre denarje prenašali francosko blago čez španjolsko mejo. Zbralo se jih je več vkup in vkljub stražnikom so prenašali veliko blaga čez mejo. Večkrat so jih zalezli stražniki, ah' ti so se jim ustavljali, enkrat celo so jih pobili. Taki ljudje so bili Petrovi sosedje. Ti nesrečneži so vidili, da so jih na njihovem prejšnjem mestu vsi poznali, kaj da so; toraj so odšli in se naselili drugam. — To so vedli, da je meja Mizo homca matere Božje znana zavoljo poštenosti prebivavcov, ravno zato so se tam naselili. Pa ker se tu še niso spoznali v okolici, so se morali soznaniti z domačim človekom, ki ve za vse steze in pota v teh gorah. Več so jih že skušali, nazadnje so se lotili Petra. Spoznali so namreč, da te jim bo nar bolj pomagal, ne ravno zato, ker so mu bile znane vse gore in planine, ampak posebno zalo, ker so ve-dili, da je bil dozdaj poštena duša — češ ako ga do-bemo na svojo roko, ta se nas bo bolje deržal, kot kak potepuh ali capin. Sklenili so se ž njim soznaniti. Delali so se prav prijazni, večkrat so ga obžalovali, da mora s tako majhnim zaslužkom sebe in družino rediti in celi božji dan v potu obraza delati. Pozneje so mu od strani jeli praviti, da bi laglje in hitreje lahko več zaslužil. Peter od začetka še poslušal ni, potem je postal radoveden — in nazadnje jih praša, kako in kaj. Oni mu povedo-On se vstraši. To so skuševavci že pred vedili, toraj so ga en čas v miru pustili, da ga je pervi strah minul, potem so mu jeli spet prigovarjati. „Mi smo francoski podložni, nas ne vežejo španjolske postave, ki prepovedujejo prenašati blago čez mejo. Kar mi delamo, to samo na sebi ni prepovedano, ni grešno, to je samo tergovska špekulacija. Se ve, da ni brez nevarnosti, ali dopuščeno je. To je ravno tako, kot če bi kdo polje obdelaval pri cesti, kjer vojska gospoduje, ali če kdo po zimi pošlje barko na viharno morje.' Nazadnje se je dal Peter pregovoriti, da je šel enkrat ž njimi, ali oni so že skerbeli, da vsaj pervi-krat ni bilo nevarno in da se je dobro splačalo. Takrat je dobil Peter tisto mošnjo z denarji. Da si ravno ga je vest grizla, vendar se mu je počasi ugnjezdila v serce želja in hrepenenje po denarjih, in njegovi hudobni pajdaši so ga tako zapletli v svojo mrežo, da se jih ni mogel več rešiti. Kmalo po tistem dnevu, ko je šel Peter s svojo hčerjo na homec matere božje, so se posvetovali njegovi malopridni tovarši, kako bi ga še bolj zapletli v svoje zanjke, da bi jih ne smel in ne mogel zapustili, Nagovorili so ga drugi pot. Vzeli so ga seboj eno noč, ko so vedili, da bo straža na nje prežala. Ene krati so ustrelili, so ranili dva stražnika in potem so srečno pete odnesli. Za nekoliko dni je bilo oznanjeno po bližnjih mestih, da tisti, ki izda tihotapce, dobi dobro plačilo in če sam kak tihotapec izda svoje pajdaše, se bo temu kazen pregledala. Tihotapci so zdaj žugali Petru, ako bi ž njimi ne deržal, da ga bodo čez španjolsko mejo odpeljali in gosposki izročili. Zdaj je bil revež v njihovih rokah in od zdaj za naprej jim je moral vedno pomagati pri vsih hudobijah. Sirota zdaj ni imel več svoje proste volje, njemu samemu se je zdelo, da je hudobnežem prodal dušo in telo. Na vse zadnje so mu še povedali, da so oni udje večega po vsih časopisih razglašenega družtva. — Peter je tedaj hodil ž njimi po nočnih tatinskih potih. Velikokrat ga je obhajala groza, ko se spomni, da oskrunjuje svojo sicer blaženo hišico z nesrečnim tihotapstvom in s po krivem zasluženim denarjem; toraj je sklenil od njih nobenega plačila več ne jemati. Ali nesrečnik se je vendar le s pobitim sercom in s tamnim obrazom vračal domu in vedno brez denarjev. To življenje se mu je že pristudilo, ker vest ga je neprestano pekla. Razne misli so mu rojile po glavi, včasih je mislil celo na samomor. Vidili so ga njegovi tovarši, ko je hodil okoli prepada, da bi skočil vanj, drugikrat je poskušal ostrico noža, kot da bi rad zvedil, bi mu li šel do serca. Ali vedno ga je popadla smertna groza in hitro je stopil od brezna ali pa je vergel nož od sebe. Pajdaši so ga očitno zasmehovali, ga dražili in nagovarjali, da naj to stori. Ali — Bogu bodi hvala — Peter še ni zgubil vere na večnost, spomnil se je na strašno brezno, ki je veliko globokeje, kot poze-meljsko brezno, spomni se na meč pravičnosti božje, ki je veliko ostrejši, kot njegov nož. Hudodelniki so previdili, da ne bo ostal več dolgo v njih službi, tudi so se bali, da bi jih ne izdal, toraj so tudi bolj prijazno ž njim govorili. Rekli so mu, da ga spuste iz svoje družine, le še enkrat naj jim mora pomagati in če bi se jih potem rad ogibal, ga bodo pustili v miru. — Pustili ga bodo na miru! — O, ali niso vedili, ali pa niso hotli vediti, da so mu mir že davno iz serca pregnali in mu ogrenili celo življenje. Peter je kaj tacega komaj od njih pričakoval; s težkim sercom je čakal na to zadnje hudodelstvo, samo da bi se jih popolnoma odkrižal. Naznanili so mu dan, ali še le čez nekoliko tednov; Petru se je zdel ta čas cela dolga večnost, milo jih je prosil, da bi mu povedali, kaj vendar da bo to. Prosil je ali ni izprosil. Samo toliko je razumil, da se pripravljajo od tod proč iti. Al vernimo se zdaj k ženi in hčeri. Med tem, ko smo mi spremljali Petra po njegovih pregrešnih potih, je terla revšina njegovo družino. Kaj je on počel in delal, tega niste vedile; zdaj tudi ni nobene stvarice prinesel sabo in molčal je, kot bi bil mutast. Kadar je bil doma, je le malo delal in sosedje mu niso več tako radi dajali delo, kot poprej. Na njegovi sicer čedni hišici so se kmalo pokazale znamnja siromaštva in nemarnosti. V hiši pa je bila sama žalost in revščina; prijazni pogovori, nedolžni smeh — vse veselje je zginilo iz Petrove hiše. Mati in hči, obe ste to nesrečo spoznale za kazen božjo, obe ste veliko terpele, ali vendar je ena pred drugo zakrivala svojo žalost v sercu, češ, da bi s svojo tožbo ne povišala obojne nesreče, le na samem se je vsaka izjokala in z vročo molitvijo si utolažila serce. Povedati tudi moramo, da so tudi še zdaj sosedje obrajtali nesrečno mater in hčer, ker so vidili, da tudi v nesreči bogaboječe živite, toraj jim nikoli nihče ni očitoval. Da si ravno so dobro vedili, kterega dela se je Peter lotil, vendar ni nobenem« sosedu prišlo na misel, da bi nesrečnima razložil Petrovo početje, ker je vsaki previdil, da bi ju še s tem bolj unesrečil. Vsacemu sle se smilile, toraj je bil vsak toliko bolj prijazen proti njima; nekteri so jima celo darove pošiljali na dom zdaj v tem, zdaj v unem imenu, saino da bi ne mislile, da je to miloščina. Tolažbe v nesreči ste iskale pri Bogu in ko bi jih on ne bil s svojo milostjo podpiral, obupale bi že bile. Dan na dan ste klečale pred altarjem matere božje, tu ste našle pokoj, kot ga samo občuti kristjan, ki se uda v božjo voljo. — Enega večera je premišljevala Marica svete reči, na ktere jo je večna luč napeljala. Ali zdaj ni gledala žalosti in muke matere božje, ampak ter-pljenje njenega sina. Brala je namreč enkrat v svetem pismu, ki je bilo s podobami olepšano, prikazen preroka 'Caharija. Prerok namreč tu opisuje zlati svečnik pred altarjem Gospodovim. Na strani svečnika ste stale dve oljke, njune veje so visele do zemlje in po zlatih cevih se je pretakalo iž njih žlahno olje v svelilnico. To ji je ravno zdaj na misel prišlo, ko je klečala pod milo svetilnico. Zamakne se v sveto premišljevanje, ena misel pripelje drugo in neko blagočutje ji je navdajalo serce. Zdelo se ji je, svetilnica pred altarjem rase, da je postala velika zlata posoda, v sredi gori čist in jasen plamen in v posodo priteka naj čisteje olje. Nevidljive roke so vlivale to olje v majhne skle-dice in so ga nosile v zakristijo; od tod se je izlivalo v treh curkih; namreč za posvečenje otrok pri svetem kerstu, za posvečenje mašnikov in umirajočih v pomoč proti peklenski moei. Drugo olje je kapalo na njo in na druge ljudi in kamor je kapnilo, povsod se je rana zacelila in bolečina je nehala, Zdelo se ji je, kot bi se to olje izlivalo iz posode sareptanske udove v zlate skledice. Mislila je tudi na oljsko goro, kjer je naš Odrešenik kervavi pot potil in s svojo kervjo posvetil oljko in njeni sad. Ko je tako premišljevala in molila, pristopi mali k njej, se je dotakne in reče: Čas je, da greve domu. Zdaj še le se Marica zdrami iz svojih sanj in spozna, da kleči pod gorečo lampico v svetišču Gospodovem. Sploh se govori, da je čednost toliko lepša, kolikor bolj jo nesreča obdaja, ravno tako, kot luč svetlejše gori, če je vse tamno okoli nje. In mi lahko rečemo: Kakor so bakle, ki so jih nosili Gedeonovi vojšaki, še le takrat jele svetiti, ko so razbili lonce, ravno tako so se materne in hčerine čednosti toliko lepše svetile, kolikor bolj so bile ponižane in kolikor bolj jima je britkost razjedala serce. Zdaj je pa še nova žalost se vlegla na Maričkino serce. Ko je enkrat vsa zamišljena sedela, jo popraša mati, kaj premišljuje? Marica ji na to odgovori: »Draga mati, ničesar Vam ne bom tajila. Meni kar noče iti v glavo, da se bo čez nekoliko dni končala Vaša obljuba, po tem bi se jaz morala posvetno nositi." „Ljubo moje dete", reče na to mati, „to bo dobro za nas in za vse. Ti si zdaj že dosti močna za delo, ali tako dolgo ne smeš na polju delati, dokler belo obleko nosiš. Jaz tudi ne morem iti na delo in tebe samo doma pustiti. „Pa tudi sicer je treba, da se obe potrudive, ker —". Htela je še nekaj reči, pa ker bi morala čez svojega moža kaj slabega govoriti, je raji molčala, ali njene solze so Marički povedale, kaj je mislila reči. „Meni ni zato", ji odgovori Marica, „da bi zdaj morala delati, tudi me ni sram se oblačiti, kakor se spodobi ubožni kmečki deklici, ali meni se zdi, ako bi slekla to obleko, da se stavim v veče nevarnosti in skušnjave sveta, zdi se mi, kot bi potem ne smela toliko pomoči od nebeške kraljice upati. — Tudi Vam moram, draga mati! še nekaj povedati. Tisti večer, ko so oče pervikrat šli od doma, sem prosila Boga, da bi mi skazal to milost, da bi nikdar ne zamenila bele obleke in da bi jo nesla seboj v grob čisto in neoskrunjeno." Tu enrnalo pomolči, potem z ganljivim glasom pristavi: .Prosila sem tudi Boga, naj spre-oberne mojega očeta in zalo naj vzame moje življenje. Bog ve, ali sem uslišana ali ne?" Mati se na hčerine besede preplaši in reče naglo: „Pomisli, mila hčerka, pomisli in ne skušaj Boga. Nebeški oče naj ti usliši molitev tvojo za očeta, ali ne pod to pogodbo. In res — nadaljuje mati po kratkem molčanju — in res ne vem, kaj se bojiš. Vsaj meni se zdi, da pri vsem našem terpljenju in pri vsi naši žalosti nikoli še tako močna in zdrava nisi bila, kot ravno zdaj." Na to ste se dogovorile, da bote tisti dan, ko se steče čas obljube, na vse zgodaj šle v kapelico, da bote tam pri luči tiste lampice, ktero je Marica tako ljubila, molile in hvaležno k sv. obhajilu pristopile. Potem bi Marica morala svoje belo krilo sleči in obleči navadno, kakor so ga druge kmečke dekleta nosile. Spovednik so pohvalili njuno dobro misel in obljubijo njima kapelične vrata odperte pustiti. Potem one niste več od tega govorile. Marica je vedno mislila na tisti imenitni dan, posebno takrat, ko si je prala in pripravljala obleko, v kteri je mislila v cerkev iti in ko je spletala iz naj lepših cvetlic venec, kterega je hotla materi Božji na glavo položiti. Zdaj vemo dosti od pobožne Marice in od njene matere; poglejmo spet malo, kod oče hodi in kaj dela. Prišla je tista noč, v kteri so hudobneži mislili izpeljati, kar so pa zaslepljenemu Petru vedno zakrivali. Vse je bilo že pripravljeno v hiši Petrovih tovaršev; mezgi so bili otovorjeni z vsem, kar so mislili čez mejo spraviti. Sam Peter se ni pripravljal na beg, kot bi se ne bal pravice, proti kteri bi se imel varvati. On še celo vedil ni, kaj so namenili storiti. Revež je pozabil na vsako nevarnost, ker so mu hudobneži obljubili, da ga bodo, to zadnjo hudobijo storivši, iz svoje družine spustili. Vest mu je vedno očitala in sramota ga je pekla, raji bi bil na vislicah ali na galeji smert storil, kot v takem žalostnem stanu dalje živel. Zadnji dan še le, ko bi bil moral že ž njimi iti, so jeli se ž njim razgovarjati. Prizadevali so se, mu dokazati, da je to, kar mislijo nocoj storiti, le majhna stvar. Silili so ga, da naj pije; ni se sicer upijanil, ali kri si je razdražil in zdaj je bil za vsako hudobijo pripravljen. Samo to se je bal, da bi mu ne ukazali koga ubiti, za druge hudodelstva si ni glave belil. Ali ko so mu na zadnje povedali, kaj mislijo storiti, se bolj preplaši, kakor da bi mu veleli koga ubiti. Sklenili so namreč razbiti vrata pri kapelici na homcu in pobrati vse sreberne posode in druge dragocenosti z altarja in s podobe matere Božje, rop pa so mislili odnesti na Spanjolsko. Vse je bilo že pripravljeno, kje in kako bodo tatvino hranili, da ne bi na njih letel sum. Strela bi ne bila Petra tako pretresla, kot ga je ta novica. Ko se je spet malo zavedel, se je jel rotiti, da je ni in je ne bo moči na svetu, ki bi ga gnala do božjega ropa. Ali njegovi pajdaši so dobro vedili, da ga imajo v svojih mrežah, zato so pa delali ž njim, kot ribič z ribo, ko jo ujame na ternek. Popustijo nit, da si oster ternek še bolj zadere v čeljust. Tako so tudi ti hudodelci pustili Petra en čas pri miru, da ga je perva groza minula, potem so ga jeli spet nagovarjati. Pravili so mu, da zdaj jih ne more več zapustiti, da je že prepozno, in ako res misli kaj tacega storiti, ga bodo izročili gosposki, kar so mu že pred žugali, da je neumen, da se zadnjikrat tako ustavlja iti Koledarček. 1862. 2 z njimi. Če se pa misli kdaj spokoriti, se ludi lahko za to zadnje hudodelstvo pokori, da je že tako zgubljen « zavoljo prejšnih hudodelstev in da si s tem svojo osodo nič zboljšal ne bo. Tako so ga nagovarjali in nazadnje, ko so vidili, da so vse njih besede „bob v steno", so mu žugali, da se bodo maščevali nad njegovo družino, in da gredo prec njegovo ženo in hčer pobit. Ti hudodelniki so pa posebno zato Petra na vsako vižo pri ti hudobiji hotli imeti, ker so dobro vedili, da on v kapeli pozna vsako stvar, ktera ima pravo vrednost ali ktera je le na videz, kaj je sreberno, ah kaj je le posrebernjeno. Peter je to vse dobro vedil še od tistih časov, ko ga je serce še gnalo pogosto v kapelo. Ti roparji so vidili dragocenosti v kapeli samo od daleč in mimo grede, ali vendar so spoznali veliko vrednost, in kmalo se jim je rodila pregrešna misel, zdaj jim je celo žal bilo, da niso vsaj toliko v cerkev hodili, da bi mogli zdaj vredno od nevrednega ločiti. Pa še nekaj so Petru namenili. Po ropu namreč so mislili oni pobegniti, Petra pa samega pustiti, da pride gosposki v roke. To so vedli, da bo na Petra letel sum, ker se je ž njimi pajdašil, tudi so si mislili, da bo Peter voljno terpel vsako kazen. Hudobneži so Petra tako žugali, da je reva vidil, da so v stanu to tudi storiti. Pomisli, kako terdo in neusmiljeno se je obnašal proti svoji ženi in hčeri, ktere je poprej tako serčno ljubil. Vstraši se žuganja svojih hudobnih tovaršev. Neki notranji glas mu je govoril: ,Tako boš kriv njune smerti, ti boš njuni ubijavec. * Ves potert kliče Boga za pričo, da bo to hudobijo le storil, da večo krivico ubrani in nazadnje obljubi pajdašem, da jim bo pomagal.j Čas hiti. Med tem, ko se je Peter s hudodelniki razgovarjal, je polnoči že minulo. Se nekoliko ur je bilo do zore, pri kteri se razbojniki že ne upajo več po- kazati. Tiho so prišli do kapeličnih vrat. Eden, ki je mezga za uzdo vodil, je ostal pred vratmi na straži, drugi s Petrom vred bi pa imel iti v kapelico in ropati. Vrata niso bile zaperte, kar se njima ni prav nič čudno zdelo, ker res v celi okolici nihče ni mislil, da bi se kdo upal kapelico okrasti. Tiho in boječe stopita čez prag. Tu obstojita oba kot okamnjena, kot strela jim nekaj noge spreleti in celo starega roparja nekaka groza obhaja. V svetišču je bilo tako tiho, da je Peter slišal, kako mu serce bije. Tiho in jasno je gorela lučica in je prijazno raz-svitljevala celo cerkvico. Še nikoli poprej se Petru ni cerkvica tako sveta mila in tolažljiva zdela, kot ravno zdaj, ko se on pripravlja na naj ostudnišo hudobijo. Še nikoli se ni srebro tako blisketalo, nikoli niso svetniki tako prijazno nanj gledali in podoba svete matere božje se mu nikoli tako ljubeznjivo z altarja smehljala, kot ravno zdaj, ko je postal ropar v hiši Gospodovi. Zdelo se mu je, kakor bi mu vsaka slika očitala: Judež! ali tako misliš izdati mater sinu Božjega ? — Nesrečnež ni mogel sterpeti tih pogledov, torej pobesi oči h čemi zemlji, in tu se mu dozdeva, da vidi svoje dete kot pred sedmimi leti sladko spijoče pred altarjem, kjer je on takrat klečal poln globoke hvaležnosti. In vse se mu je zdelo ravno tako, kot nekdaj — samo njegovo serce je bilo vse drugači kot nekdaj, serce se mu je od tistega časa zelo spremenilo! — Zbere vso svojo dušno moč, da bi se odkrižal teh misel in zopet povzdigne oči. Zdaj zagleda večno luč; zdelo se mu je, kot bi ta lučica bila oko, ki pazljivo in vendar usmiljeno gleda nanj, kot bi čakalo, ali bo storil hudobijo, ali ne. Zdelo se mu je, kot bi bil ta plamen pogled nebeškega čuvaja, ki je od zgor poslan, da tu v nočni tišini čuje in se priklanja Gospodu. Petru se je jelo serce mehčati in zgubljal je od svoje prederznosti. Tovarša sta bila že nevoljna, da Peter tako dolgo odlaša. Tudi razbojnik zraven Petra je bil nekoliko ginjen, ali on ni imel toliko spominov, kot Peter in verh tega je bil tudi prav terdega serca. Zato zdrami Petra iz premišljevanja, ga sune v rame in mu pošepta na uho — ker si ni upal na glas govoriti pri tej svetlobi — „No prijatel! čas hiti, začnimo!" „Ne morein!" mu tiho odgovori Peter, „nimam serčnosti." „Ne bodi neumen! Saj menda nisi baba? ^Pomisli kaj si obetal! Alo daj, daj!" „Ne morem! za ves svet ne morem; ne smem okrasti Nje, ki mi je ohranila hčer v ravno tako tamni noči, kot je nocojšna." „Ali hočeš še nocoj svojo hčer zgubiti ? ga vpraša sirovo ropar in škriplje z zobmi. „Ako ne storiš, kar si obetal, pa se ti bo zgodilo, kar sem ti zažugal. V desetih minutah sva v tvoji hiši in v petih minutah pozneje je vse pri kraju. Ako nočeš biti mož beseda, v četerti ure nimaš žene ne hčere.* Na te besede se Peter preplaši. Angelj varh, ki se mu je jel bližati, se je spet od njega obernil in vrag je spet premagal. „Tedaj naj pa bo!" strastno zavpije. „Dopolnil bom svojo pogubo! Dajva tedaj! Ali nikakor ne pri tej luči — nikakor, vsaj to mi dopusti." „Kaj ti je pa? Ali ti ne sveti dosti jasno?" „Meni ni zato, ali pri tej luči ne smem. — Če bo tamno, potem storim; ali ti je prav tako? Ali pa daj, odpri svojo svetilnico, to bo še naj bolje." Nesrečnež si pokrije obraz, samo da bi ne vidil viseče lampice. Ko razbojnik vidi, da je Petru na potu večna luč, ki tudi njemu ni bila po volji, odpre svojo svetilnico. Svitloba večne luči je bila oskrunjena s žalostno lučjo zamazane svetilnice; ravno tako kot potok kervi onečisti bistro reko. Peter čuti zdaj v sebi dovolj moči in strah ga je zapuščal. „Hitro naprej, da nadomestiva, kar sva zamudila. Vidim, da ti je bila ta lampica na potu. Tu se lahko pomaga. Ti si rekel, da je sreberna: potegni jo doli in snemi jo, jaz bom pa svečnike z altarja pobral." Tudi Peter je bil teh misel, prederzno gre proti lampici — še zdaj si obraz z roko zakrivaje — jo potegne naglo doli — in jo hitro ugasne. V ta hip se zasliši žalosten glas, tako silen in vender mil, da ni bil podoben človeškemu. Od kod je prišel ta glas, ali iz daleč, ali od blizo, od zgor ali od zdol iz zemlje, to se ni moglo razločiti. Oba sta ga slišala in to ravno v tisti hip, ki je ugasnil večno luč. Strah in groza spreleti razbojnike. Petrovemu pajdašu pade svetilnica iz rok in ugasne; zdaj planeta oba k vratom, da bi bila pred ko moč zunaj pri pajdašu, ki je stal na straži. -Ali si ti kaj slišal?" ga poprašata oba kot iz enih ust. „Če sem čul ali ne?" jima odgovori ropar z derh-tečim in votlim glasom, „seveda sem čul. Bog ne daj, da bi še kdaj kaj tacega slišal. Pojmo! Meni se ne dopade božji rop, že od konca mi ni bilo po volji; strah me je bilo, če sem le to ime slišal!* Razbojnika pobegneta in pustita Petra samega. On bi bil moral zdaj naj pervo Boga zahvaliti, da ga je obvarval tako strašne hudobije in da mu je zraven rešil tudi ženo in hčer pred smertjo; ali njemu je strah in trepet zadušil vse blažje misli, on je le mislil, kako bi naj hitreje prišel z mesta, ki je bilo zanj tako strašno, da bi ubežal pred glasom, ki mu je še zdaj po ušesih zvonil. Nevedama se oberne na cesto, ki je k njegovi hiši peljala, v tmini je tekel dalje, kolikor so mu to derhteče kolena dopuščale. Vest ga je pekla in grizla, in zdelo se mu je, kot bi ga kdo dervil. Veter je žvižgal po jarkih in dolinah in Petru se je dozdevalo, kot bi to bila množica ljudi, ki ga preganjajo-, vsako vejico, ki jo je zibal veter, je imel za meč, ki nanj meri. Ozreti se ne upa, tudi obstati ne, zasopljen in na pol mertev beži domu. Zdaj pride na mesto, kjer se z velike ceste zavije ozka steza, tu zagleda — ravno se prikaže luna izza oblakov — človeško telo kot kamen nepremakljivo stati, le veter se je igral z lepimi dolgimi lasmi in z žensko obleko. Peter obstoji ves zavzet. Spomnil se je na sveto pismo, kjer govori o Balamu, kterega je na ozki stezi razdraženi angelj zaderžal. In tudi njega je zdaj na naj nevarnejem mestu doletela ta kazen. Zdaj pristopi malo bliže k čudni prikazni, ali ona se ne premakne z mesta ter stoji, kot bi ne vidila in ne slišala, na kraju brezna oko stermo vanj upiraje. Peter se strese, zdaj je spoznal v tej prikazni svojo lastno ženo. On jo prime za roke, jo kliče po imenu, ji pove, kdo da je, ali ona se še ne ozre, ampak vedno stermi v strašni prepad. „Anka!* zavpije zdaj, »kam si spet zagledala? kaj imaš tu doli, da ne zmakneš oči?" Ona mu ne odgovori besede, ampak mu pokaže nekaj belega v dolini. .Kaj je to?" upraša on. .Ali je beli kamen, ali je pa kako jagnje padlo v brezen?" .Jagnje — jagnje! Naše jagnje je to — naša Marica!" odgovori žena. „Za božjo voljo! kaj dela doli?" Med tem je nesrečna mati malo k sebi prišla in obernivši se k možu, mu reče: „Ti ne veš, da je ravno danes sedem let, ko je Božja milost na prošnjo pre- ciste Device iztergala našo Marico iz smertnih čeljusti. Mi dve sve danes prej ustale, da bi molile pred podobo matere Božje, preden Marica svojo obleko odloži. Marica je pred mano lahko in varno hodila. Kar ugasne luč v kapelici. Ona se spodtakne, kot bi se bila tudi jaz, ako bi bila naprej hodila, in po nesreči ravno na tem mestu, kjer se steza zavije na cesto. En korak na stran in nesrečno dete je že ležalo v breznu. Jaz zavpijem in se zgrudim na zemljo." Kot oster meč, so šle te besede Petru skoz serce. „Jaz sem si tedaj sam ubil svoje dete, ker jaz sem ugasnil lampicol" toži mož v obupu. Pa glej — preden ga je žena mogla prijeti, se spusti, za veje se deržč, v brezno. Lahko kot veverica je stopal od kamena do kamena; pot je bil strašen, tudi naj prederzneji lovec bi se ne bil upal tu doli priti. Kamenje in pesek se mu je rušil pod nogami in suhe veje in dračje so ga praskale po rokah. Zdaj se mu v obraz, zdaj v roke zabode tern, ali on za vse to ne mara; v nekoliko trenutkih je stal pri svoji mertvi hčerki. Ti\ je ležala mertva na mehkem mahovju, kot bi prijetno sanjala, noben ud ni bil kej poškodovan, obraz čist in brez naj manjše rane, tudi obleka ni bila nikjer raztergana, venec pa, ki ga je mislila materi Božji darovati, je deržala v roci. Njen zadnji korak je bil tako lahek, da pri padu skor prav nič ni ropotala; prišla je na dnu brezna, kot bi bila po zraku letela; tako da je menda svojo dušo že prej Večnemu izročila, preden je bila na dnu. Peter poklekne neizrečeno žalosten k mertvi hčerki in začne vroče moliti. Potem zadene dete na herbet s takim spoštovanjem, kot bi nosil kako svetnico. Po potu, po kterem je dol prišel, je šel tudi nazaj in pride na mesto, kjer je zapustil svojo ženo. Ona je stala še vedno na prejšnem mestu od neznane moči zaderžana. In ko je mož truplo hčerkino pred njo položil, ona še solze ni jokala, tudi ni bila žalostna. Ginjena je premišljevala vse, kar se je dogodilo po previdnosti božji. Mati poljubi bledo, pa že vedno toplo čelo svojega deteta in potem se obernekmožu: »Kar si mi zdaj, mili Peter, rekel, to bo vedno zaperto v sercu tvoje žene. Spomnim se, kako si pred sedmimi leti molil v kapelici. Takrat si prosil Boga, da ti ohrani dete, dokler roparska roka ne ugasne večne luči pred altarjem. Ali se spomniš na to? Peter se je stresel po celem telesu in molče pri-terdi. „Do zadnje čerke", govori žena na dalje, .do zadnje čerke se' je spomnila tvoja prošnja. Tudi ona je prosila Boga za dve milosti. Ena se ji je ravno zdaj spolnila; prosila je namreč, da bi smela to belo obleko, v kteri sev je Bogu in Mariji Devici posvetila, do smerti nositi. Še pred eno uro sem mislila, da se ji ta prošnja ne bo spojnila: Pa glej! tvoja in njena prošnja se je spolnila. Še nekaj druzega je pogosto od Boga prosila, ne vem, ali se ji bo tudi to spolnilo.* „Kaj pa?" upraša Peter. „Ona je svoje življenje ponujala Bogu zato, da bi se ti spet vernil na pot čednosti in milosti Božje." „Upam od Boga" zajeca Peter, .dajo bo Bog uslišal.* Komaj je Peter to izgovoril, kar se zasveti na kapelici, kot bi svitla zvezda izhajala. Mož in žena se prestrašena spogledata. Vidila sta, da jima spet večna luč iz kapelice sveti na ozki žalostni stezi. Oba sta veselo pozdravila to luč v znamnje, da se je milost Božja vernila v Petrovo serce. Na tisti vpijoči glas, ki je razbojnike prestrašil, se je pobožni duhoven prebudil, je ustal in šel v kapelico, da bi zvedil, kaj to pomeni. To se mu je čudno zdelo, da je tu tma. Gre toraj nazaj po luč, Zdaj zagleda, da je bila lampica sneta, vidi tudi svečnike po kapelici. Ali zakaj da so pobegnili, tega si ni mogel misliti. V kapelici ni ničesar manjkalo. Zdaj zasliši korake in se spet preplaši, češ da so se roparji vernili. Ali strah se mu kmalo v žalost spremeni, ko zagleda pred sabo Petra, ženo in mertvo hčerko. Mati mu je pripovedovala, kako se je to zgodilo, o možu pa je le toliko omenila, kako se je v brezno spustil po truplo svoje hčere. »Zdaj vse razumim" reče na to duhoven. „Spol-nila se ji je vroča želja, da bi nikoli posvetne obleke ne nosila. Ona je v duhu tudi varovala in branila to sveto mesto. Ko bi se ta nesreča ne bila zgodila, ko bi ne bila mati od prevelike žalosti zavpila, bi bili roparji vse odnesli. Brez dvombe jih je pregnal tisti glas, ki je tudi mene prebudil. S svojo smertjo je ona odvernila, da zdaj to svetišče ni pokradeno. Ona je bila tako rekoč druga luč te hiše Božje in ker je perva bila ugasnjena, se je tudi druga uternila. Zdaj so prinesli v cerkvico pare, so jih postavili ravno na tisto mesto, kjer je Marica navadno molila, so čez njo pogernili černo sukno in nanj so položili mertvo telo v beli obleki. V rokah je deržala križ ovit z roženkrancom, kterega je tako rada molila. Svilni lasci so ji viseli na belo ramo in na glavi je imela venec, ki si ga je včeraj zvila. Na eni strani je klečal oče, na drugi pa mati. Ali Peter je kmalo vstal in se vergel služabniku Božjemu pred kolena in se obtoži svojih pregreh. Po tem še le se mu je umirila vest, ko mu duhoven odvezo da. Na to [spet poklekne k merliču. Zdaj se mu je zdelo, da nad njim trepeta hčerin duh in da se mu prijazno nasmehuje. Napočil je dan in iz zvonika se oglasi zvon. Sosedi so ta glas dobro poznali; samo to se jim je čudno zdelo, da nihče bolan ni bil. Iz radovednosti so prišli in kmalo se je po vsi okolici raznesel glas, kaj se je dogodilo. Sum je prec letel na una dva roparja, ali nikjer ju več ni bilo, in ker je bil Peter pri umirajoči hčerki, nobenemu ni prišlo na misel, da bi bil mogel Peter biti v družtvu z roparji. Veliko ljudi se je zbralo pri Ma-ričnem pogrebu. Na homcu Marije Device se je še veliko let pozneje vidil grob, ki je bil vedno zelen in otroci so ga vsaki dan z novim cvetjem olepševali. Veliko let pozneje sta se vidila blizo tega groba še dva druga, to sta bila groba Maričinih starišev, ki sta v visoki starosti pobožno v Gospodu zaspala. Peter je večkrat pripovedoval zgodbe svojega življenja; vedno si je želel, da bi se še dolgo po njegovi smerti govorilo, kako je bila na čudno vižo njegova čednost in sreča, brezbožnost in kazen za grehe in nazadnje žalost in pokora ozko zvezana z večno lučjo na homcu Marije Device, 2. Belizar. Miruje Belizarja *) preblaženo sercč, Domovje ki ljubilo do smerti je čez vse, Ne žali nehvaležnost, gorje ne peče ga, Ne vodi ga več deček o pal'ci tik morja. *) Belizar je bil sloveč vojvoda gerškega cesarja v Carigradu, Za vse njegove dela so mu na zadnje oči staknili, da je mogel pri dobrih ljudeh ubogaime prositi. O nehvaležnost človeška! Bil vojvoda je slaven cesarstvu gerškemu, Nepremagljivi steber cesarju slavnemu, S telesom ino dušo bil vedno mu je vdan In kakor hrabri vitez po svetu daleč znan. Pred njim so trepetali barbarski vojvodi, Vandalski, perzijanski in drugi vitezi, Ker koder meč zavihtil, se vir kervi je vlil, S kervavim, ostrim mečem je bitve vse dobil. In zdaj na morskem bregu na kamnu tam sedi Ubogajme prosivši usmiljene ljudi; C'!o slep je prejšni steber cesarstva slavnega, O palici po poti fantiček vodi ga. Kaj te je oslepilo, vojvod nepremagljiv, Da zdaj si taka reva, kdo li je tega kriv? Brezbožno ljudstvo krivo ga je zatožilo In v nagli, Ijuti jezi oči mu staknilo. Zaperlo ga je v ječo, mu vzelo vse blago, Ga kruto in nesramno pahnilo v revščino. Oh tako je plačilo sveta goljfivega! Kje bila si pravica, da to si gledala? Večerne žarke lije na zemlje krilo Feb, *) Pozdravlja ga vse živo, samo ne revež slep. Voditelja popraša prijazno sivobrad, »Al sije sonce tudi na mili Carigrad?" „„Vse strehe se svetijo, vse žari se okrog"" Mu reče precej rahlo voditelj mladih nog — *) Sonce, „„Posebno pa zvonike obsija rajski kras Iz kterih se razlega večerni mili glas."" Zdaj proti Carigradu oberne sivček se, Nasmeja se radosten, iz ust mu zdihljej gré; Obraz potem povzdigne v višave nebesa, čez sivo brado vlije se zdaj mu solzica. Osupljeno obrača voditelj na-nj oči, Da sivček tak vesel je, prečudno se mu zdi, In se še Ije oberne, kjer krivde vlada moč, Poprimši ga za roko okrega ga rekoč: „„Na nehvaležno mesto kaj se obračate, Ki vam je vse pobralo, kar le imeli ste: Vojvodsko čast in slavo, pahnilo v ječo vas In vam celo na zadnje očes še vzelo kras?"" Za roko stisne dečka radosten tih besed, Prijazno mu zaverne, sladkeje kakor med: „Sem ljubil in še ljubim in vedno ljubil bom Deželo materinsko, svoj dragi mili dom." Miruje Belizarja preblaženo serce, Domovje ki ljubilo do smerti je čez vse; Ne žali nehvaležnost, gorje ne peče ga, Ne vodi ga več deček o palci tik morja. M. T e r n o v e c. 3. Herbart Turjaški. (Zgodovinska čertica.) V šestnajstem stoletju še niso bile meje proti turški deželi zavarovane, kakor so naše dni. Bližnje kraje: Kranjsko, Koroško in Štajersko branilo je kerdelo pro-stovoljcov, ki se je v tu in tam ležečih terdnjavah Turkom branilo. Herbart, iz slavnoznane turjaške rodovine, je bil v onem času cvet kranjskega plemstva. Komaj se je izuril za vero in domovino vneti mladeneč v potrebnih znanostih, gnala ga je že živa ljubezen do premile svoje domovine od doma. Osemnajst let še le star, gre pod bandero tadajnega mejnega poglavarja Janeza Lenkovica, kjer se je tako možato in pametno nosil, da je bil kmalo v poveljnika konjikov povišan. Deželo pa samo braniti, ni zanj bilo, ker je vedno po slavnih zmagah hrepenel. Prosil je in dobil privoljenje s svojimi konji in tujimi pešci na Turško udariti. Potikovaje se po stranskih potih je udarjal v bližnje turške pokrajine. Prestrašen sovražnik se ni mogel ustavljati in je vselej pobegnil, če je slišal, da se Herbart bliža. Ime Herbartovo je bilo odslej strah in trepet divjim Aziancom, pa sladko in ponosno ime kristjanom, kajti: Zaderma se turška carevina, Začudi se sedam kraljevina, Da što radi mlada Slovenija. Leta 1567 uinerje mejni poglavar Jakob Lamberg. Njegov namestnik je bil hrabri Herbart, in kmalo potem tudi poglavar na Kranjskem. Branil je že celih devet let svoje dežele. Sosedni begi so že mislili, da so se kristjani ob času osemletnega miru polenili, kterega sta Maksimilijan in sultan storila, in čakali so le, da se Herbart odmakne. Pomirje je potekalo, zbrali so se toraj svetovavci na deželnem zboru v Bruku iu se posvetovali, kaj začeti. Eni so naganjali, naj se berž ko berž močna armada skliče in na mejo pošlje, da bi Turka odbijali, koj ko bi se ganil. Ko so se tako pričkali, zanese se prežalostna novica, da se štirje begi z močnimi četami čez mejo pomikajo. Stresejo se strahu£zbrani posvetovavci, ker v malo dneh bi jih znali Moslemi na berzih konjih obiskati. — Kar se vzdigne Herbart Turjaški v gosposki zbornici, kterega modri svet so bili obvergli, ki je velel, naj se koj za orožje prime, in se smeje po njih ozira. Obljubim, da hoče s peščico boljarjev, kar jih že ima in se mu jih bo še potoma pridružilo, sovražniku nasproti dreti in ga ustavljati, da veča pomoč pride. — Plašivcom bi ne bil mogel nič bolje vstreči. — Noč in dan jaha proti meji hrovaški in razpošilja poslance, da prostovoljce nabirajo. Za večera 2i. septembra dospe Herbart samo s 50 možmi v Budačko na Hrovaškem. Hrovaški plemenitnik Tusi-lovic ga prijazno na svoj grad povabi, kjer bi mehko počil. Zahvali se mu lepo Turjaški za prijazno bra-tovsko ponudbo, pa veli šotore pod milim nebom razpostavili. Zavila je že noč zemljo v svoje černo krilo in hrabra peščica kristjanov je trudna počivala. Edini Herbart ni mogel spati. Zdelo se mu je, kakor bi notranji glas vpil: jutri ti bo turški meč mertvaško pesem zapel. Neka otožnost se ga je polotila, ki je njegovo hrabro serce vznemirovala. Stopi mu jasno njegova premila dežela pred oči, po kteri je kruti Turek razsajal, požigal, moril in plenil. V globokem duhu vidi cele trope merličev, sliši krič nedolžnih otročičev in stokanje trud- nih starčkoy, ktere je bridki turški meč nabadal. V daljavi se mu razgrinjajo cele čete odraščenih obojega spola, ktere žene plenoželjni Allah v globoko Turčijo v nečloveško sužnost. Zatopljen v take čute, priseže hrabri Herbart pri vsem, kar inu je ljubo in drago, raji poginiti, kakor pa Turka za korak dalje pustili. Spomni se tudi junaškega Zrinita, ki je na bojišču padel za vero in za domovino. — Malo odneha, pa začne moliti in svojo dušo Bogu priporočati. — Bilo je polnoči. Zdaj skliče svoje služabnike in jim reče: „Dajte mi orožje, osedlajte konja, bliža se sovražnik." Vse leta križem in se oborožuje, da si ni bilo nobene nevarnosti viditi. Ko Herbartu bojnega konja pripeljejo, začne se spenjati in s podkvo ob tla biti. Strah strese pričujoče, in Engelbreht, najmlajši Herbartov sin, kte-rega je neko predčutje za očetom dervilo, jame bridko jokati. Pa oča se premaga, vajen vsega zlega in uter-jen v kervavih bojih. Navdušeno pripoveduje mladenču, kako je lepo in slavno umreti za vero in za domovino. Ni se še zdanilo, kar se zasliši pokava turškega streliva. Opominja še enkrat svojo hrabro četico, naj rajo pogine, kakor pa Turku sužnjuje, potem pa dere proti stražam. Štirje stražarji so ležali ubiti. Ko sovražnik četico Herbartovo ugleda, se močno prestraši, ker je spavajoče napasti mislil. Krepko se zgrabijo, da se mora Turek trikrat umakniti. Ljuto seka kristjanska četica po nejevernikovih glavah, da mož za možem pada. Ko pa Turčini še Herbarta, turško šibo, zagledajo, pa kar obsteklene. Ali dvajsetkrat veča množica in sramota, ktero so že tolikrat prestali, združena z opomi-njevanjein načelnikov, navdahne AUahklicavce, da se zopet na četico Herbartovo zaženo in jo od vseh strani napadati jamejo. Ljuto se zaleti Herbart med nejeverni roj in poseka dva stotnika. Tako se je oškropil, kakor bi se bil v sami kervi kopal. — Kar mu pridirja nekdo za herbet, in vseka konja; pa še padši raz konja, se Herbart maščuje, morivca namreč prebode. Se bi bil marsikomu svojo pest okusiti dal, ko bi ga ne bila bridka sablja zadela, ko se mu je čelada snela. Ta mahljej ni bil po volji turških načelnikov, ker bi jim bilo ljubše bilo, ko bi bili živega v pest dobili. Serčen vojščak Herbartove četice se maščuje za svojega gospodarja in odbije prederznemu Turčino glavo. Veči del hrabre četice išče smerti na bojišču in popada; le malega Engelbrehta, dvakrat na glavi ranjenega, so z malo trumico zajeli. Sovražnik, drage zmage vesel, se verne domu. Engelbreht, čigar očeta je celo sovražnik zarad njegove hrabrosti in usmiljenosti častil, je bil po kratkem spuščen. Ali junakovo glavo so odsekali in jo sultanu poslali; da bi se očitno vidilo, da je šiba turška polomljena, ostanke njegove pa so kristjanom prepustili, ki so jih v beli Ljuhljani prav častno inv slovesno v černo zemljo položili. F. Strukel. 4. Radecki. (Narodna.) Soldatje pa na Laško gred<5, Ki pa jih Yeč nazaj ne bo. Tam se bomo skusili, Kdo nas kaj premagal bi? Soldatje pa se pokajo, Lahinje pa se jokajo. Fantje pa ne cagajo, Lahi pa že stradajo. Radecki prav korajžen je, 'Ma čverste fante kol sebe. Iz štukov bombe mečejo, Lahinje milo jokajo. Radecki je pa prav vesel, K' je mesto Majland sopet vzel. Fantje po Laškem ropajo, In sladko vince pijejo. Verona se je vstavljala, In vendar je premagana. Je Palma b"la Sardincova, Sedaj je pa Radeckova. Zahvalimo fantje zdaj Boga, Ker 011 nam tako srečo da. Bog pa je nam na strani stal, In je nam sveti žegen dal. Zapisal F. Štrukel. Koledarček. 1862. 3 5. Sv. Ciril in Metod. „Naša dežela se je pokristjanila, pa učenikov nimamo , da bi nas vodili in učili in nam razkladali svetih bukev. Ne umimo ne gerško ne latinsko, eden uči tako, drugi pa spet drugači, in po takem ne zasto-pimo razuma sv. pisma, ne njegove moči. Pošlji nam torej učiteljev, da nas bodo znali besede sv. pisina učiti in njegov pomen" — to so besede, ki so jih govorili poslanci mogočnega slovanskega kneza Rastislava pred gerškim cesarjem Mihalom III. v Carigradu, in car Mihal mu pošlje učena brata Cirila in Metoda oznanovat Slovenoin sv. vero Kristusovo; in „Sloveni so bili veseli slišati velike čudeža v svoji besedi." Učena brata poslovenita našim sprednikom sv. pismo in oznanujeta pravo, edinoizveličavno vero slovenskim rodovom.J Mra-kovi ajdovske vere so bolj in bolj ginili pred vzhajajočo zarjo Kristusovega nauka in kmalo so bili vsi slovanski rodovi po teh dveh bratih k spoznanju prave vere pripeljani. Sv. Ciril in Metod sta toraj največa dobrotnika vseh Slovenov na jugu in na severju, zato ju tudi cerkev „slovenska aposteljna" imenuje. Bilo je 1. 863, ko sta prišla Ciril in Metod v Ve-ligrad na Moravi, Slovenom Kristusovo vero oznanovat; prihodnje leto bo temu ravno tisuč ali tavžent let in po vseh slovanskih deželah se že delajo priprave, da se ta tisučletni god ludi vredno in spodobno obhaja in praznuje. Gotovo tudi mi Slovenci na bomo zaostali. Da pa tudi priprosti Slovenci ta sveta moža nekaj bolj spoznajo, naj razglasi letašnji Koledarček sledečo čertico iz njunega življenja v mladih letih: V globoki Turčiji, v prejšnem gerškem cesarstvu, stoji staro mesto Tesalonika; Sloveni ga Solun imenujejo, Že sv. apostelj Pavel je tu sv. cerkev ustanovil in tamošnjim kristjanom dva lista pisal, ki se nahajata v sv. pismu novega zakona. Po tem takem je že ob času sv. aposteljnov jelo v Solunu keršanstvo cveteti. V šestem stoletju po Kristusu so se Sloveni tudi po teh krajih naselili, če niso bili že prej tukaj, kakor je bolj resnici podobno. Mesto je torej imelo veliko število gerških, pa tudi slovanskih prebivavcov. In ravno v tem mestu je tekla zibelj naših aposteljnov, sv. Cirila in Metoda. Nju stariši so bili zamožni, pa tudi boga-boječi ljudje. Oča, Lev po imenu, je bil eden izmed pervih urednikov v mestu in tudi na cesarskem dvoru je bila njegova beseda mnogoveljavna; materi je pa bilo ime Marija. Imela sta sedmero otrok in najmlajši med njimi je bil Konstantin, pozneje Ciril imenovan, I. 827 rojen. Čedna keršanska izreja svojih otrok je bila skerbnim staršem posebno pri sercu: izrejali so jih v strahu božjem in v vseh druzih čednostih. Pa ne samo z besedami, toliko več;z svojim pobožnim življenjem so serca svojih sinov že v mladih letih z gorečo ljubeznijo do Boga in s pravo pobožnostjo navdali. Tako sta postala v poznejih letih nar imenitniša oznanovavca in razširjevavca sv. katoliške vere. Starši brat Metod, ko je verha dorasel, je postal cesarski urednik in je bil nekaj časa predstojnik nekega slovanskega okraja. Pa Metodovo serce je po nekaj vi-šem hrepenelo; zato ni moglo najti v tej cesarski službi zaželjenega mira. Kmalo popusti Metod cesarsko službo in se poda v nek samostan na Olimpski gori, kjer se je zraven molitve in premišljevanja posebno rad z malarijo pečal. Tako se je sveti mož na samoti, kakor bi svoj poklic že popred čutil, skerbno pripravljal za veliko delo, ki ga je čakalo. Mlajši brat Konstantin je med tem rasel pred očmi svojih roditeljev kakor na letih, tako tudi v vseh čednostih in vednostih. Bog ga je bil pa tudi bogato obdaroval z vsimi lastnostmi. Strah božji, ki so mu ga starši že perve leta v serca zasadili, je vedno prebival v mladem serčku in strah božji, kakor vemo, je začetek modrosti. Oh čudno in nedopovedljivo čedno je bilo življenje tega dečka. Igre, veselice in druge otročje zabave niso imele nobenega mika za mladega Konstantina; najvekše njegovo veselje je bila molitev, nauki in vse, kar utegne mlademu človeku serce požlahlniti in um razbistriti. Kolikor mu je le ostajalo časa od uka, vedno si ga vidil na kolenih pred sv. martro, ki je visela na steni njegove izbice. V resnici lep izgled za mladino! Da bi ga posnemala! V svojem štirnajstem letu je prišel Konstantin na dvor cesarski, kamor je že bila zaslovela njegova bistroumnost in bogaboječost. Pod vodstvom najimenitniših učenih se je tam izobraževal; pa zmiraj je ohranil, kakor Daniel v Babilonu, čistost in nedolžnost svojega serca, čeravno je vse okoli njega le mesenemu pože-Ijenju streglo. Kmalo postane mladi Konstantin sloves in najlepši kinč cesarske šole. Posebno je napredoval v poezii, ker mu je bila znana moč lepih visocih pesem, dalje v zemljepisu, v zvezdoslovstvu, v matematici in v modroslovju; pri vsem te vendar tudi požlahtnovanja svejoga serca ni zanemaral. Konstantin se je svetil v posvetni in božji modrosti; zatoraj so ga sploh le „modrijana* klicali. Vsi, ki so poznali nevtrudnega mladenča, so ga serčno ljubili in visoko spoštovali; posebno pa si ga je za ljubo vzel neki dvorjan visocega rodu. Le zanj je imel oči, in mu je htel tudi svojo hčer zaročiti, ki je daleč slovela po svoji lepoti in lepem zaderžanju. Pa mladega Konstantina niso vabile veselice in časti tega sveta, njegovo serce je le za Boga gorelo. Kako pre-žlahtna duša, ki vse posvetno zametuje iti se le Bogu posvečuje! Zato se poda v samostan in je bil Ciril imenovan. Pa Ciril ni bil dolgo v samostanu; kmalo ga pokličejo v Carigrad in patrijarh ga je postavil, zavoljo njegove redke učenosti učitelja modrosti ali modro-slovja. Od vseh strani so hodili poslušati mladega učitelja, bilo mu je še le 24 let; in tako je rasla njegova slava od dneva do dneva. Po celem Carigradu mu ga ni bilo enacega ne v učenosti, ne v čednosti. Zato ga je Bog z bratom vred tudi izvolil, da sta postala največa dobrotnika veliko miljonov ljudem. Od izhoda do zahoda se slavi in časti nju ime in se bo častilo do konca sveta. Ta kratka čertica naj bo letos zadosti; za prihodnje leto pa prinese, če Bog hoče, obširniši životopis naših aposteljnov Cirila in Metoda. Naj bo češčeno nju ime vekomaj! 6. Veselioa o 25Ietni slovesnosti soSolcov r Stndenicah. Nar lepše, nar srečnejše in veseliše leta so zlate leta šolske mladosti, katerih tudi sivi starček ne pozabi in se rad spominja ljubljenih sošolcov, do katerih dostikrat zvestejša ljubezen v sercu klije, kakor do svoje rodbine. Zato se pa tudi marsiktera solzica po licu po- toči, kadar sošolski bratje po dokončanih šolah s!ov<5 jemljejo se po dolžnosti stanu po svetu podat, posebno ker jim žalostna misel serce greni: „Morebiti, da se na svetu nikoli več ne vidimo", kar je gostokrat res. Tudi mi smo konec julja, leta 1836 slovo vzeli in le malo se nas je potem zopet vidilo, — in od 39tih jih petero že v černi zemlji počiva —, zatoraj smo serčno želeli o sreberni novi maši po 25 letih se zopet na kakšnem kraju združiti in se še enkrat na zemlji skupej razveselovati, posebno ker zlate nove maše ali petdesetega leta v svojem poklicu malokteri doživi. Izvolili smo v ta namen prijazne, rajske Studenice blizo železnične postaje v Poljčanah; dasiravno od naših serčno ljubljenih Koroških bratov oddaljeni, smo želeli v lep, z vinskim tertjem venčan raj Štajerske dežele jih privabiti, ker veliko njih še ni Štajerskega vidilo; škoda da jih ni bilo! — kako radi bi jih bili objeli! — Snidilo se nas je H sošolcov Štajerskih 29. julja zvečer t. L Da je bilo veselja polno, serčno ljubeznjivo snidenje, ne bom popisoval, ker si vsaki lahko sam misli. Radosten in ginljiv je 251eten shod nekdajnih sošolcov, vreden, da bi se nikoli nikjer ne opustil. Bog vas živi, Studenice! Tako vam pojo zdravice Bratje volje židane, Zvesto klije jim serce. „Bratje ti so Slave zlati cvet, Združeni sreberno mašo pet. Srečno došli! Bog vas živi! Serčno dragi, ljubeznjivi Bratje volje židane, Zvesto klije vam serce!" Bratje so se v kolo zbrali, Ko nekdaj v mladosti zali, Roke si podajajo, Lepo se pozdravljajo. .Bratje ti so Slave zlati cvet Združeni čez pet in dvajset let, Ki Slovenka jih rodila, Mati Slava odgojila; Roke nam podajajo, Lepo nas pozdravljajo! Kak se vtrinja svit očesa, Kakor žarnih zvezd nebesa! Kader se objemajo, Sere ljubezen terdijo. „Bratje ti so Slave zlati cvet, Združeni v ljubezni kolo spet. Sonce sije nam iz raja, Serce se ljubezni taja, Kedar nas objemajo, Sere ljubezen terdijo." Li trijančijo zvonovi, Al' donijo strun glasovi ? Tak pojo le kupice Od ljubezni bratovske. „Bratje ti so Slave zlati cvet Združeni zdravice sladke pet. Ko jim serce zvesto klije In ljubezni zarja sije, In pojo jim kupice Od ljubezni bratovske. Zdaj še kupice nalimo In na zdravje v kolo pimo : Živ'li bratje! vsi okrog, Bog vas živi krog in krog! „Bratje ti Slovenski sini so, Združeni v ljubezen bratovsko. Živ'li bratje ! Bog vas živi Serčno dragi, ljubeznivi! Ziv'li bratje! vsi okrog, Bog vas živi krog in krog! 7. Narodi in narodnost. Kakor nam pripoveduje sveto pismo, sta bila sper-vič le dva človeka na celem svetu, namreč Adam in Eva. Po njihovih zarojencih so se pa sčasoma naredile družine, kterih šteyilo je zmiraj bolj rastlo, tako da so se razprosterle blizo po vsem svelu, kakor jih dandanašnji vidimo ali o njih govoriti slišimo. Ker zemlja, na kteri so od začetka prebivale te družine, ni mogla več vsem dajati, česar so potrebovale v kakšni si bodi zadevi, so bile prisiljene ločiti se ena od druge, iskati si tedaj drugih dežel, in jih obdelovati za svoje potrebe, človeštvo se je bolj in bolj pomnoževalo, se tu in tam vkup naselilo in ravno s tim so se vstano-vile združbe ali zedinjenja, ki jim pravimo soseske (občine, srenje). Te soseske so se pa razdele-vale v soseske mestne in kmečke (deželne), to je po razločku, so li se njih udje naselili v mestih, ki so si jih sozidali, ali pa po vaseh na deželi, — izven mest ali na kmetih. Vsaka soseska je imela svojega pogla- varja (župana), od nje izvoljenega za opravo in osker-bovanje svojih zadev. Več enacih družb ali sosesk, ktere imajo skupnega poglavarja kot najvišega oskerbnika ali vladarja, imenujemo pa deržave. Častne imena (naslovi) teh pervakov so bile že takrat, ko so še dandanašnji, različne, postavimo: cesar, kralj, vojvoda, knez itd. Deržavni udje so si jih od začetka sploh izvoljevali, pozneje pa ste njih čast in služba postale dedinske, namreč, po njih smerti je bil za naslednika sin ali pa kak drug ud njih žlahte, kakor je bila postava nalašč za to reč veljavna. Je pa tudi več deržav, ki nemajo tacih vladavcov, ampak njih prebivavci si izvoljevajo med seboj nekih udov, ki jim izročujejo gor omenjeno vladanje ali oskerbništvo. Take deržave imenujemo republike (samovladne ali ljudovladne deržave). Po ločitvi družin od njih pervotnih prebivališč, in po njihovem razkropljenju po druzih deželah je zlagama postalo mnogo združenih ljudstev, so se naselile po raznih prostorih in si tam osnovale svoje posebne deržave (kraljestva...). Te ljudstva so bile glavne plemena, od ktere so se na enako vižo ločile spet nektere plemena. Tiste so pa po takem gibanju in po takih pre-membah sčasoma zapuščevale svoj poprejšnji jezik ali način izustjenja svojih občutkov, svojih želj in sploh svojih misli. Dalje, one so spremenjale svoje poprejšne šege, navade, clo nagnjenja in druge lastnosti; še tudi obraz in telesno postavo, kakor jih vidimo še dandanašnji. Vzrok temu so, kakor je očitno, lastnosti zraka ali sploh vremenske razmere (zračje), posebnosti dežel, način življenja in opravil njihovih prebivavcov, zastran jezika pa postanek novih zapopadkov (zaumkov) in tedaj tudi novih misli, za ktere je bilo treba novih ali do tedaj še nepoznanih besed. Po tem se je vsako tih plemen ali ljudstev sčasoma poprijemalo posebnih lastnosti, različnih od lastnosti prebivavcov drugih dežel (deržav), čeravno vidimo, da več reči, pa vendar večidel nekaj spremenjenih je kot še zmiraj veljavno med njimi, zlasti pa, kar se tiče jezika; tako, postavimo, se najdejo naše besede (izrazi) : vino tudi v italjanskem vino, v latinskim vinum, v gerškem ot'vo? (oinos), v nemškem wein, v anglež-kem wine (izgovori: uain), v francoskem vin (izgov. ven — skoz nos); — nos, v italjanskem na so, v nemškem nase, v engleškem nose (izgov. no z), v francoskem na i s (izgov. ne); — noč, v italijanskem notte, v latinskem nox, v gerškem w%, v francoskem nuit (izgov. niii), v engleškem night (izgov. nait);—jesti, v latinskem edere, in pa tudi esse, v nemškem essen, v engleškem eat (izgov. it); — viditi, v italijanskem ve dere, v latinskem videre, v francoskem voir (izgov. voär), v gerškem evdeiv itd. Med nekimi ljudstvi se nahaja tudi taka enakost v njih izrazih (besedah), da ime plemen, iz kterih so izvirale, je še dandanašnji ostalo skupno ali enako za vse tiste ljudstva; tako, na izgled, imajo Italijani (Lahi), Španjolci in Portugezi skupno ime Romani (Rimljani), iz kterih so izvirali; Nemci, Danezi, Švedi in Engleži (čeravno vendar jezik tih zadnjih je skoraj na polovico nemškega, na polovico pa latinskega izvira) Germani; Rusi, Poljaki, Čehi, Slovaki, Jugosloveni (to je, Serbi, Hervatje, in mi Slovenci na Krajnskem, na Primorju, na Koroškem, Štajerskem itd., skupno ime SI a v jani (Slovani), — kterih število znese v našem cesarstvu blizo 17 miljo-nov, v tem ko je Nemcov 7, Ogrov 5 miljonov, Italijanov (Lahov) 3 iz Rumunov (Tlahov) tudi 3 iniljone. Ljudstvo, prebivajoče v eni ali pa tudi, kot razdeljeno, po raznih deržavah (ravno kakor so, postavimo, Slavjani), med kteriin nahajamo enak jezik, enake šege in navade, kakor tudi več drugih lastnosti, po kterih se razločuje od druzih ljudstev, se kliče narod, vse to pa, kar ga razločuje od druzih ljudstev, in je le njemu lastno, imenujemo narodnost; in temu, kar nam skazuje poseben način mišljenja, nagnjenja in druzih enakih duševnih lastnosti kakega naroda, in ga ravno po tem razločuje od ostalih narodov, se pravi narodni značaj (narodni značaj). Vsak narod, kakor se moremo lahko prepričati, ljubi svoj jezik, svoje šege in navade: svojo godbo (muziko), svoj ples, svoje pesmi, svojo obleko itd., in je po nekakem clo ponosen sploh na vse to, kar se tiče njegovih posebnosti in lastnosti — ljubi tedaj svojo narodnost kot pravo svetinjo. K tej ljubezni ga podbada in sili neprestano tista postava, ki jo je v tem obziru sam Bog, naš Stvarnik, vsakemu narodu v serce zapisal. Zato vidimo, da po navadi vsak narod s pomočkom svojih pridnih udov učenega in omikanega stanu se trudi in poteguje na vso moč za vse to, kar utegne zrniraj bolj razvijati in izobraževati njegovo narodnost, zlasti pa njegov jezik in njegovo slovstvo ali književstvo z izdavo dobrih in koristnih narodnih knjig (bukev) in raznih narodnih listov, z vpeljevanjem sposobnih narodnih učilnic itd. Pa ravno zato bi se tudi vsakemu iskrenemu rojaku in sploh vsakemu prav mislečemu človeku moralo pozdevati zares čudno, ali pač gerdo in nesramno, ako bi kdo bil hladen in nemaren za stvari, ki zadevajo korist in blagostanje njegovega lastnega naroda, ali ko bi se clo kot sovražnik protivil hvalevrednemu prizadetju svojih rojakov, ki se poganjajo na kakšno si bodi vižo za razvitek in izobraževanje svojega plemena, kakor se po nesreči še dandanašnji godi po naših slovenskih deželah, čeravno, hvala Bogu, le v malem, in tako rekoč, neznatnem obsežku. Vzrok temu zares žalostnemu obnašanju zoper božjo postavo, je pa pogosto mešanje našega slovenskega naroda z Nemci, kterih jezik je bil veliko let dozdaj kot edino veljaven tudi pri nas v šolah in uradih; tako se je zgodilo, da se je nemški jezik zmešal z našim jezikom in ga močno pokvaril in spačil, tako da zdaj naši učeni, za našo narodnost zelo vneti možje se morajo boriti z veliko težkobo in muko, da bi ga mogli spet očistiti in olikali. Nu kakor je pa od ene strani želeti, da bi se noben rojak ne dajal na kakšen si bodi način zapeljevati in odvračati od svojega naroda, in da bi se mu tedaj nikdar ne izneveril, temuč da bi mu zmiraj ostal iskreno vdan, in podpiral na vso moč njegov napredek, ravno kakor se obnašajo v tem oziru drugi narodi (Nemci, Engleži, Francozi....), med kterimi pač nikjer ne zapa-zujemo omenjenih protivnosti ali sovraštva njihovega lastnega naroda: — ravno tako bi s pravico vsak človek moral spočitati narodu, ki bi se htel sceloma ločiti ali po nekakem zapirati, kakor postavimo Kitajci (Kinezi"), od vseh ostalih narodov, in tedaj sploh vse zamečevati, kar je tujega, — saj je pač vsem očitno, da noben narod ne more se povikšati in omikati, kakor želi, brez dotike s tujimi narodi, naj si bo za eno ali drugo reč, ki bi mu prinesla koristi. Bodimo zatorej scer vedno zvesti in vdani svojemu narodu, in podpirajmo radovoljno vse to, kar bi pripomoglo k njegovemu blagostanju v kakšni si bodi zadevi; bodimo pa vendar pravični, spoštujmo tedaj tudi druge narodp, in posne-majmo jih v vsem tem, kar bi nam služilo za zboljšanje in povzdigo naše narodnosti ali sploh našega stanja! J. G. Ve rdel s k i. 8. Na grobu mlade deklice. Strune zdaj se oglasite, Čulja tožbe nate jih; Britko žalost zadonite Sere globoko ranjenih. Težko zgubo pesem poje, In premilo glas doni, Smert učenke drage moje, Ki v prezgodnjem grobu spi. Hladna zemlja tebe krije, Ljubeznjiva deklica! Mlado serce več ne bije, Grob tihotni hrani ga. Kot cvetlici merzla slana Zmede zgodnji nežni cvet, Tak' je vzela smerlna rana Tebi svit pomladnih let. Britke solze mati toči Na mogilo kinčano, Rožice vsajene moči, Ki podoba tvoja so. Kak te kliče, al' ne čuješ? „Mina moja, kje si ti!" Pa globoko le miruješ, Jok in stok te ne zbudi. Kdo izreče občutljivost Radost njenih kdaj za te, Tvojo otroško ljubeznjivost, In nedolžno vse serce I Pa krilatec je nebeški Že zatisnil ti oči, Vzel te materi človeški, Ali, pri njej, nič več te ni! Pa, saj mamice prezveste Čakaš med nebeščani, Šla med rajske si neveste, Vemo tam te žalostni. — V tihem grobu spavaj mirno, Ki ga lepša sveti križ, Ter dajč nam nado verno, Da se z nami vred zbudiš! A. Okiški. 9. Zdravo teld najboljše blago. Drugo pismo. Zdravje in bolezen. Ljubi moj bravec! dans hočeva govoriti o zdravju in bolezni, dveh sovražnih močeh v človeškem življenju, kar se mi zdi toliko potrebniše, ker nam to premišljevanje že glavne vodila na roko daje, po kterih si ljubo zdravje ohraniti in, če smo ga po nesreči zgubili, spet pridobiti utegnemo. Človek ima to nezmerno prednost pred vsako živaljo, da se po svojem umu in razumu povzdigniti more nad telesne počutke, da jih premišljevati in razsojevati zamore. Pa tudi zato se mi dozdeva potreba tacega premišljevanja, ker si nevedna domišljija sanja bolezni kot pošasti, ktere od hiše do hiše romajo in strašijo brez razločka stanu in starosti in kterih nas ne obvarje ne zid ne zaklep. Treba je toraj, da se razjasnijo te pomote; zakaj, kdor se tacih misli derži, ta ne more zapopasti, da je nam mnogokrat v roke dano, da si zdravje obvarujemo in ohranimo. Zdravje in bolezen ste dve med sebo sovražni moči; kjer ena gospodari, tam ni mesta za drugo; pa ona vedno stoji na straži, da v hipu prevzame vlado, s čim perva omaga. Meja med njima je tako ozka in neznatna, da je ne moremo opaziti ne v mislih ne v počutkih. Marsikdo se še misli zdravega, pa že tiči v njem zarod smertne bolezni; drugi pa se misli bolnega, in na životu je zdrav kot riba v vodi. Naši počutki nas tedaj čestokrat goljfajo; ravno taka je pa tudi z našo mislijo, z našim razsodkom. Nič druzega nam ne ostane v tej reči, kakor ozirati se na posebne stanovitne znamnja, vunanje in znotranje, ktere nam kažejo poti zdravja in bolezni. Gotovo se je že vsak skušen človek prepričal, da ni dovolj reči: zdrav sem, ker ne čutim nobenih bolečin; marsiktera nevarna bolezen nas oplazi brez vsake bolečine. Malokdaj slišiš tožiti bolnika, ki ga kuha najhujša vročica; še na robu groba si stavi jetičnik, ki terpi na pljučni deri, svitle gradove v oblake, si senja naj slajše sanje. Že rimski zdravnik Galen, po kterega nauku so se črez tavžent let ravnali vsi imenitniši zdravniki in vrači do 16. stoletja, žeta rimski zdravnik uči, da je zdravje ravnovaga vseh delov našega telesa. Dokler so med sebo udi složni, dokler so njih najmanjši obstojni deli med sebo primerno razmešani in upodobljeni, tako dolgo je naše telo zdravo; vsak posamezni del opravlja svojo nalogo, ktero mu je določila človeška natora. Kakor hitro pa se med sebo spro udi in njih deli, kakor hitro se njegove pervine neprimerno pomešajo, tako praznuje bolezen svoj dohod, harmonija v delih in v opravilih telesnih delov je zmedena ali popolnama v nič djana. Če tedaj vsak ud ali organ verši in opravlja, kar človeška natora od njega tirja, če njegova rast in njegovo djanje ne moti rasti in djanja drugih udov: tedaj porečeino, da je ud zdrav. In če vsi udi, vsi organi delajo to samo in v tej meri, porečeino, da je celo telo zdravo, ker je zloženo iz zdravih udov: somernost in skladnost vseh delov našega telesa se imenuje po tem takem naše zdravje. Vse, kar to somernost, to skladnost podkopuje in razdira, to razdera tudi naše zdravje v pravem smislu te besede. Važnejši ko je ud, kterega rast in opravilo je spodkopano, bolj ko se je njegova sostava od zdrave podobe oddaljila, toliko hujša, toliko nevarniša bolezen se seimi. Glej tam dečka, ki skaklja po zeleni ledini! Veselja on vriska, lehkih nog se poganja za pisanimi metuljčki, terga dišeče rožice in venec zdravja iž njih povija. Lice mu je okroglo, samo zdravje se preliva po njem. Bistro oko v vsakem trenutku kaj druzega zapazuje, čelo in sence mu zlate mehkolasi kodriči, naj manjši šum mu oživlja sluh in budi mu pozornost, duh mu pije sladke dišave, dve okrogle redi čistobelih zob se mu svetite iz ust. Bočno in živo verši jezik službo, život mu kakor tanka jel kviško žene, gibčne noge in roke so pripravne za vsaktero delo. Temu podobna bi bila podoba človeškega zdravja v mladosti. Misli si po le kak del njegovega telesa v neredu, na priliko: želodec mu ne prebavlja povžitega živeža; kako naglo se osujejo rožice njegovega lica, kako berž se uterne njegovo bistro oko, kako lena in velo se začno gibati vsi udi njegovega telesa! In če pogledaš sivčika, kterega truplo so dolge leta k zemlji pritisnile, kterega teme je sneg starosti opadel, vesele in bridke skušnje neštevilno brazdic po licu razrile: kako dolgo se veseli neki starček pri vseh svojih slabostih milega zdravja, čestokrat edinega tovarša visoke starosti? Dokler bodo njegovi udi somerno in skladno pešali pod težo obeljene glave, tako dolgo ga bode spremljal iskreni tovarš njegovega kerhkega telesa, njegovo zdravje. Kakor vidiš dečka neprestano rasti, se razvijati in podobo svojih udov in delov menjati, tako vidiš tudi telo starčikovo v neprestanih zmenah in premenah. Vse te zmene in premene pa nemoté zdravja v našem pomenu tako dolgo, dokler se godé splošno, skladno in somerno. Lasjé se belé in spadajo kakor v jeseni listje z dreves.; teló se krivi starčiku, kakor bi ga neizmerna teža dolgih let k zemlji tlačila; koža gubi svoj živi gladki o-gled, se gerba in vene, kakor koža na prezrelem ja-belku. Noge mu odpovedujejo gibčnost in lahkoto, siromak jim toliko kakor v mladosti upati ne sme; persi ga dusé, želodec ga pogosto izdaja, kri mu hira, zastaja na svojih potih in se toči počasneje kakor bi tudi sercé posnemati lítelo djanje in nehanje, drugih udov v telesu. Tako gre to brez zastanka nazaj; človeška po stanovitnih postavah vpodobljena natora se bliža svojemu koncu, kakor vsaka stvar nasvetu. — Tako sem ti naštel več imenitniših zrnen in premen v našem telesu; pa vendar imenujemo teló zdravó, v kterem se vse to godi somerno in primerno času in postavam človeške natore. Če po tem takem starec od dne do dne bolj slabi in vene, še ni bolan; če se pa to godi neprimerno naglo, če mu nenadoma ta ali uni ud službo odpoveda, ondaj zamoreš še le reči, da je človek zgubil svoje zdravje. Iz tega si se morda prepričal, da nam daje zdravje drugi pogled v mladosti, drugi v starosti in zopet drugi za možkih let, čeravno ostaja to samó in edino zdravje, namreč somernost telesnih udov in delov ter njih opravi!- Koledarček. 1862. 4 Kakor zdravje ni nobena pošast, tako se tudi godi z boleznijo; tudi bolezen je nasledek posebnih vzrokov, posebnih premen v našem telesu. Kakor imenuješ prestopek božjih postav greh, tako se imenuje prestopek postav, ki veljajo v človeškem truplu, bolezen. Kakor nas uči verozakon, da nastopi za vsakem grehom kazen, tako uči zdravoveda, da sledi vsakimu prestopku na-tornih postav kazen, čeravno nevidljivo pa občutljivo; tudi človeška natora ne prizanese nobeni pregrehi zoper njo. V tem pomenu se smejo imenovati bolezni kazen božja nad hudobnimi ljudmi, zakaj bolezni so nasledki protinatornih prestopkov. Ako zboli le en del tvojega telesa, že se čutijo drugi deli v svojem djanju in nehanju nekoliko porušeni. Kolikor večo pomoto drugim dela bolehnost enega dela, toliko bolj so v svojih opravilih zaderžani, bolj jamejo tudi oni zastajati in pešati. Saj ti je znano, da včasih komaj vidljiv prašek, ki pade v kako kolesice tvojih ur, ovre tek, da na mah obstoje ali vsaj poinalem zastajati jamejo. Že sem ti povedal, da kolesica človeškega telesa še bolj umetno in prečudno eno v drugo segajo. Ktere poglavitne kolesica ali organi pa so v tvojem telesu, hočemo pozneje zaporedoma pregledati in njih posebnosti preiskati. Zdravje je tedaj ona harmonija, ki izvira iz tega, da se godi v človeškem telesu vse po redu, kterega je večna previdnost za naše bitje ustanovila; pomota tega redu pa je bolezen. Oboje se godi po nezmenljivili natornih postavah. Opomniti je treba, da sega ta so-mernost ali nesomernost celo do inaternega telesa nazaj. Znano ti je, da je mnogo bolezni, ktere prehajajo od očeta ali matere na sina, da čestokrat prihajaš revček na svet z zarodom bolezni v svojem oserčju. Kako se to godi, je človeški misli neznano, kakor jej je neznan pravi vzrok: zakaj so si členi ene rodovine celo v poznih rodéh nekoliko podobni. Omenim samo to, da je Ludvika XVI., kralja francoskega, na svojem begu iz francoskega izdala njegova podobnost enemu njegovih sprednikov. Ravno v tem obziru so popolnoma resnične besede sv. pisma: da se grehi očetov maščujejo nad poznimi vnuki. Marsikdo si zarodiš kal bolezni necuté in nevedé že v naj nježniših letih svojega življenja in to gré naprej do sive starosti. Večkrat utegnejo clo najmanjše okolnosti in stvari zmotiti prekrasno harmonijo v našem truplu. Člo vek revež padeš strašni bolezni v naročje, včasih naglo, da druge groza obhaja. In vendar je bila bolezen samo prisiljeni nasledek porušene somer-nosti, ktere zarod je nosil sebo človek, kdo ve, koliko let. Veči del ljudi, ki so za mertudom umerli, so bili že bolehali dolgo dolgo pred tem, in nož pravega zdravnika je našel vsakokrat že dolgoletno bolezen serca, žil, pljuč, možganov, ktera pa ni delala skoro nobenih bolečin. Rajnika so nadlegovale toliko krati poteže in slabosti. Se enkrat bolezen in smert ne pride brez vzroka, ki leži v našem telesu zakrit, in le glavam posvečenim znan, bolezen tedaj ni nobena strela iz jasnega neba. Razun vzroka, po kterem se pri vsaki bolezni uprašati mora, se mora ozirati zdravnik tudi po nagonu k bolezni. Kaj je nagon ali nagnjenost si morebiti že sam zvedel. Postavi dva človeka tiste starosti in velikosti in tistega spola in zdravja v silno zakurjeno izbo, daj jima obema toplega čaja v enaki meri piti in opazil boš, da se bode eden gotovo menj ali bolj potil, kakor drugi. Kje leži pravi vzrok ? Rekel bi v posebnem nagonu do potu; koža enega je nekoliko drugače ubrana kakor koža drugega, njegova kri je pod kožo nekako drugači razpeljana, kakor pri drugem. Še nekoliko o povodu k bolezni ali o tem, kar je bolezen napeljalo. če po tein takem razumiš, kaj pomenja beseda povod, tako boš tudi vedel, da so povodi k boleznim jako raznoverstni, kakor je raznoverstno celo tvoje življenje. Nekoliko teh povodov je, ki obujajo vsakokrat le eno bolezen, drugi pa so, ki morajo več bolezen zbuditi. Če si stavil dečku osepnice, postanejo vsakokrat le mehurčki, ktere imenujemo živinske osepnice, povod k njim je gnoj, klerega si dečku pod kožo ucepil. Na takih in podobnih povodih se zakladajo mnoge nalezljive bolezni; stvarice, ki nose bolezen od človeka do človeka, imenujemo kužnine. Drugi povodi pa so, ki zbujajo raznoverstne bolezni po različnosti starosti in spola, dela in opravila, po rozličnostih človeške natore in nje nagona k boleznim, da celo po različnostih časa, stanu itd. Kdo ni dolžil hladu in mraza, vročine in jedi različnih bolezni! Stoversfni povodi se zakrivajo v prirodi, ki te obdaja, v krajih, v kterih stanuješ, v stanovališčih, v kterih prebivaš, v jedeh in pijačah, ktere zavživaš, v oblekah, v ktere se oblačiš, v ljudeh, s kterimi se obhajaš, v delih, ktere opravljaš itd. Kdo ni že slišal govoriti, da se je ta al uni v mladosti pretegnil, predelal itd. To je bilo samo povod k znotranji bolezni, ktera ti je neznana, ker nisi učen na preiskovanje bolezni. Tu je dalo nespametno in nevčasno delo povod k neozdravljivi bolezni. Vse to bomo v sledečih pismih na misel vzeli, naj prej pa človeško telo po njegovih delih in opravilih pregledali ter na njih imenitnost za naše blagostanje pokazali. Zraven pa se bomo pomenkovali tudi o zvezi našega trupla z zunajnimi okolnostmi in celo prirodo, ki ga obdaja in njegovo zdravje podpira ali razdira, Dr. V. J. 10. âopek domačih vganjk za kratek čas. (V novomeški okolici nabrane.) 1. Sin je slednji dan pri sv. maši, mati nikoli, oča pa redkokdaj; kaj je to? — Grozd, terta in kolce, ki ga nese starček na-nj se opiraje časih v cerkev. 2. Trije so šli v nebesa, enega so snedli ljudje, enega pa červi; kaj je to? —Jezus, Marija in sv. Jožef; vol in osel. 3. Miza naša ima, Bog pa ne; kaj je to? — Gospodarja. 4. Kaj je v cerkvi, pa ni božje? — Ščetine na cerkvenem ometalu. 5. Kaj je to : imam grad, ki nima nobenega okna, pa vse polno gospodičin? — Buča. 6. Spomlad te veselim, — po leti te hladim, — jeseni te živim, — po zimi te gorkim? — Drevo. 7. Če nemaš, želiš; če imaš, malokdaj obderžiš. — Denar. 8. Zakaj riba v vodi plava?— Ker po suhem ne more. 9» Manjši kot kos, — vselej le bos, — idem pred tabo, z očmi nad sabo; kaj je to? — Nos. 10. V hišo pride dvanoga in na rami prinese trinoga, pod mizo leži štirinoga, štirinoga v dvanoga skoči, in dvanoga verže trinoga v štirinoga; kaj je to? — čevljar s tririfigatim stolcom na rami in pa pes. 11. Čepa čepi, beža beži, pa čepa bežo vlovi? — Mačka in miš. 12. Kaj ljudje vidijo, če bebec zbebcom gré? — Dva bebca. 13. Kdaj kolo v mlinu samo leče? — Kedar stoje vse druge kolesa. 14. Kdo se v enem letu dvakrat brije in dvakrat češe? — Senožet. 15. Kaj je to : v hlevu je, v hiši ni; v peti je, v glavi ni ; v srebru je, v zlatu ni ; revež vsak ima, ali bogatin nima ; berač ima, Bog pa ne ? — čerka : e. 16. Kje lajajo psi z repom? — Povsod, nobeden ne verže repa od sebe, preden zalaja. 17. Sem pa tjè skače, in hišo dobro varuje; kaj je to? — Zapah. 18. Kakšnih čerk je največ? — Černih. 19. Bi li raje germoleznika ali germoskoka? — Germoskoka, ker je zajec; germoleznik pa je kača. 20. Oča zamorec, mati na treh nogah, otroci pa vsi kruljevi. — Pisker, kožica in pa žlice. 21. Kaj je v Novem mestu po sredi? — Četertek. 22. Ni kri ne voda, in vendar je v žlahti obema. — Mleko. 23. Po treh teče, štiri pa kviško moli: kaj je nek to? — Zibelka. 24. Kdo ima največo oblast v cerkvi? — Muha, ker se vsede, kamor se hoče. 25. Oče šest sinov ima, vsak sin pa 10 otrok. — Molek. 26. Kam gré medved, ko je dve leti star? — V tretje. 27. Miha in Mihatova žena, Juri in Jurjeva sestra so vjeli zajca in vsak eno nogo dobili, pa je vendar še ena ostala; kako to? — Mihatova žena je bila Jurjeva sestra. 28. Kdaj je kmetu nar bolj dolg čas ? — O kresu, ko je dan vnaj dalji. 29. Štirje mertvi živega nosijo. — Stol. 30. Kdo je največi nevošljivec? — Brivec, ki človeku vse od ust vzame. 31. Kdaj je najbolje, da je človek sam? — Pri dedščini. 32. Nikoli ni bilo, nikoli ne bo, le danes je? — Današnji dan. 33. Kaj je naj hitrejši? — Misel. 34. Dva brata sedita pod enim istim hribčkom, pa drug- druzega ne vidi; kaj je to? — Očesi. 35. Gluho in slepo je, pa vendar ves svet vlada. — Pero. 36. Bic bac, polna hiša rac, pa vse brez repa. — Bčela. 37. Pečen golob po zemlji rije. — Lemež. 38. Zakaj Novomeški zvonik stoji? — Zato, ker sedeti ne more. 39. Kteri tiči štruklje jedd ? — Mlatiči. 40. Kakor me oberneš, sem tepec; kaj vendar sem? — Cepec. 41. Na pet tičev meriš, tri ubiješ, koliko jih ostane? — Trije, dva pa zletita. 42. Nima življenja, pa zna slednjemu odgovoriti? — Pero. 43. Kdo se solzi, kadar sonce sije? — Sneg. 44. Koliko je maš v letu? — Dve: Mala in Velika maša. 45. Zakaj stolp zidajo? — Zato, ker semena nimajo, da bi ga sejali. 46. Zakaj petelin meži, ko poje? — Zato, ker zna na pamet peti. 47. Kdo največ zastopi? — Kdor ima največo nogo. 48. Kakovih glav je največ za krajcar? — Žreb-Ijevih. 49. Kdo ni bil rojen, pa je vendar umeri? — Adam. 50. Kdo po glavi hodi? — Žrebelj in pa uš. 51. Zakaj vodnjak kopljejo? — Ker^ga vertati ne morejo. 52. Zakaj kozarce pomivajo? — Zato, ker jih ni moč prati. 53. Mertvi živega nosi; kaj je to? — čoln. 54. Čemu imajo kmetje bele slamnike? — Da se ž njimi pokrivajo. 55. če kviško veržeš, je belo, če pa na tla spustiš, je pa rumeno; kaj je to? — Jajce. 56. Kaj je na pol leseno, na pol pa svinjsko? — Kertača. 57. Bela njiva, černo seme, moder mož ga seje; kdo je ta? — Pisavec, ki s černilom na beli popir piše. 58. Živ je gerd, mertev pa lep; kdo je ta ? — Rak. 59. Od doma grede moli roge proti domu, domu gredč jih pa od doma kaže. — Ralo. 60. Kri tišči, kri nese, samo je pa nema; kaj je to? — Sedlo. 61. Zvito prase se po polju pase. — Serp. 62. Kaj je to, ki je v gozdu vsekano, v hlevu zrejeno in v hiši tepeno? — Sito. 63. Luknja pri luknji, pa vendar vodo derži. — Slamnata streha. 64. Gre, pa nema nog; leži, pa nema postelje; lahko je, in vendar hiše podera; kaj je to ? — Sneg. 65. Silo budilo, po dolu in gori hodilo, pa nikdar ne jelo ne pilo: kaj je to ? — Sonce. 66. Belo je, pa ni dan; černo je, pa ni noč; zeleno je, pa ni trava; rep ima, pa ni krava; kaj je to? — Sraka. 67. Kaj je to? polno rešeto lešnikov, le en oreh med njimi? — Zvezde in luna. 68. Imam škalljico bisera: na večer se raztrese, v julro se pobere. — Zvezde na nebu. 69. Kaj je to, ki v eno mer rane seka, pa vendar nikdar kervavo ni? — Drevača. 70. Gre, pa nema nog-, govori, pa nema ust. — Ura, 71. Ni kost ne riba, pa v hlačah miga. — Ura. 72. Kako širok je svet? — Tako, da ga obseže le sam Bog. 73. V zraku se bliska, na zemlji pa že pritiska. — Blisk. 74. Živi pritiska, mertvi pa vriska. — Orgije. 76. Ne gre po zemlji, ne po zraku, pa vendar daleč pride. — Barka. 77. Praseta imam: kedar ga v hlev zaženem, nema kože, ko ga pa izženem,ni brez nje; kaj je to? — Kruh. 78. Kaj je to, vino brez posode, vsake sorte cvetlic, in drugoletne jabelka. — Grozdje, med in brinje. 79. Zakaj pa zajec čez pot teče? — Ker pod potom ne more. 80. V kteri sod kmetje ne morejo vina devati? — V noben sod; v vsacega ga vlivajo. 81. Suh va-nj, moker vfcn, tišči ga va-nj, varuj ga včn. — Čep. 82. Kaj je tri čevlje pod zemljo, česar ni tri čevlje nad zemljo ? — Zid. 83. V žimi sedi, pa ni rešetar, rudečo kapo ima, pa ni husar. — Ajda. 84. Kakšnih kamnov je največ v Savi? — Mokrih. 85. Na kteri strani ima vol nar več dlak? — Na ktero z repom mahne. 86. Koliko graha gre v lonec? — Noben; vsega je treba va-nj djati. 87. Kje se snide nar več lesic? — Pri kerznarju. 88. Od znotraj meso, od zunaj kost; kaj je to? — Rak. 89. Kaj je za Novo-mestom ? — Senca. 90. K jedi gre sito, od jedi pa lačno; kaj je to ? — Skleda. 91. Kdo ima lesene noge, železne rebra, mesen život in perteno dušo ? — Svečnik (kmečki). 92. Jaz imam pa vola, ki gre ves v hlev, le rogova ne; kaj je to ? — Sveder. 93. Mati v zemlji stoji, sin na nji visi, oča pa po svetu hodi in ljudi moti; kaj je to ? — Vinska terta. 94. Kaj je okroglo kot rešeto, dolgo kakor žerd, strašno kakor smert? — Vodnjak. 95. če ga bolj čuka, bolj muka, kdo je ta? — Zvon. 96. Der-derci derdrajo, mer-merci mermrajo, belo gospo ven peljajo. — Mlin in rnoka. 97. Kaj je to? lesena koklja vodi železne piščeta? — Brana. 98. Kaj je to? Kviško raste, doli kima in erdeče hlače ima. — Čebula. 99. Kaj je to, ki ima život, roke in herbet, trebuha, nog in glave pa ne ? — Kožuh. 100. Kaj je to, ki je po leti oblečeno, po zimi slečeno ? — Koruza. Zap. L. Podgoriški. Družbin oglasnik. I Imenik dosniertnih družnikov. 85. 86. 87. 88 I5gld.— ki, 15 Do 1. oktobra 1.1. so dalje stopili v družbo sv. Mohora kot dosmertni udje sledeči gospodi in gospč: 84. Burjak Marija, kuharica v Klani, in je plačala v matico...... Sfiligoj Anton, kaplan v Placuti, in je plačal v matico...... 6ros Peter, učenik v Hinjab, in je plačal v matico polovični znesek . Šranc Stanislav, kaplan v Placuti, in je plačal v matico ...... Bezjak Franc, kaplan v Njegovi, in je plačal v matico...... 89. LevičnikJožef, fužinar v Železni-kah, in je plačal v matico polovični znesek......... . 90. Ljudska šola v Pišecah . . . 50 15 , - 15 50 7 „ 15 „ ^ Vsega vkup 90 gld. —kr. 2. Drožbini podporniki. V družbino matico so darovali: G.Burjak Marija, kuharica v Klani . . . 3gld.— kr. „ Žurman Janez, srenjski predstojnik pri sv. Trojici..........— , 50, Za neplačane rokopise.......4 „ 50 „ G. Glinšek M., fajmošter v Rudi .... 1 „ 59 „ p Dr. Kočevar v Celju.......1 „ — „ Vsega vkup 10 gld. 50kr. Družbina matica se je toraj, kakor je viditi iz pričujočih razkazov, eopet pomnožila za 100 gld. 50 kr. K temu znesku v gotovih denarjih gre prišteti Se 63 gld. 28 kr. iz razkazka v 4. zvezku „slov. Večernic". Za ta gotovi denar (t. j. 163 gld. 78 kr.) sto so spet nakupile dve deržavni obligaciji po 100 gld. s 5 odstotki; 3 gld. 78 kr. se pa Se hrani za dalje nakupovanje. eastitih družnikov in družnic za leto 1861 *). Knvctiiik družbe sv. MoSmra: Miiostijivi g. g. Valentin wiery, dr. bogoslovja i. t. d. i.t. d. knez in škof Kerške škofije. I. Goriška viša škofija. Premilostljivi g, g. Andrej Gollmayer, visi škof in knez, dr. sv. pisma itd. itd. Dekanija Cirkno. Cirkno. Jer a m Jožef, dekan in dek. predstojnik. Brezušcik Andrej, kaplan. Brežan Jožef, kaplan. Rovšič Janez, c. k. urednik. Mavric Jakop, kmet. Čelik Jožef. Brelih Janez, kmet. Brelih Jernej, kmet. Močnik Janez, kmet. Bukovo. Prinčič Štefan, fajmošter. Srebelje. Kacin Andrej, provizor. Orehek. Velikonja Janez, fajmošter. Stucin Polona, kmetica. Dekanija Černica. Kamnjc- Soudat Jožef, fajmošter. Sv. Križ. Sušnik Lorenc, fajmošter. Lokavec. Okorn Fidel, fajmošter. *) Imena dosmertnih družnikov in družnic so z mastnejimi ierkami na-Usnjene. Dekanija Kanal. Kanal. Wolf Andrej, dekan in dek. predstojnik. Knjižnica SV. serca BI. D. Pijavec Blaž, kapi. Čiargo Jož., kapi. Ročin. Pahor Andrej, vikar. Wolf Janez, kaplan. Marija Celj. Ukmar Anton, kaplan. Deskla. Duriava Jožef, kaplan. Kal. Pervanie Juri, kaplan. AnČ. Komac Anton, kaplan. Lom. Leupuščig Andrej, kaplan. LokoTO. Kavčič Anton, kaplan. Gorenje polje. Strukel Gregor, kaplan. Dekanija Komen. Komen Kocman Andrej , dekan in dek. predstojnik Mar-colla Jakop, duhoven. Gruzovin Anton, duhoven. Rebula Janez. kmet. Stolfa Janez, kmet. Gabrorica- Primožič Matevž, duhoven. Štanjel. Brezovščik Andrej, dušni pastir. Stijllk- Koron Frane, duh. pomočnik. Šmarje. Košuta Fr. A., duh. pomočnik. Rlhenbers;. Pire Janez, fajmošter in farni predstojnik. Roje M., duhoven. Dornberg. Rogolia Janez, duhoven. Križman Ignaei, učenik, Kerševani Fr.. posestnik, Perozzi Ferd., posestnik. Lipa- Blunder Jožef, duhoven. Tojščica- Pipan Jožef, duhoven. Gorjansko. Sgombič Peter, duhoven. Telikl dol. Vuga Stefan, duhoven. Pliskorica. Stepančič Andrej, dušni pastir. Dekanija To min. Tomln. Skočir Andrej, dekan in dek. predstojnik. Močnik Luka, kurat. Tolče. Peternel Andrej, fajmošter. St. Lucija. Rutar Tomaž, fajmošter iu farni predstojnik. Juh Janez, kaplan. Tribuša. Kragl Anton, kaplan. St. Viška gora. Brezovščik Filip, fajmošter in farni predstojnik. Kobau Peter, kaplan. Ponikvu. Juh Andrej, fajmošter. Pečine- Kaffol Fil. Jak., fajmošter in farni predstojnik. La-harner Jožef, srenjski odbornik, Kafifort Nina, hišnica. Kle-menčič Anton, tkavec. Obloka. Costa Frančišek, fajmošter. Podberda. Rut ar Anton, fajmošter in farni predstojnik, Ga-berščik Janez, kaplan. Steriiščc. Močnik Luka, fajmošter. Nemški Rori. Kramer Filip fajmošter. Po g. M. Pircu nabrani čast. g. g. udje goriške nadškofije. Abram Janez, korvikar v Gorici. Beč Andrej, kmet v Gradnu. Beligar Ana, posestnica v Gorici. Beltram Jožef, mizar v Mernem. Brus Justin, vikar v Gorici. Bolter Andrej, kaplan v Prebačini. Bizjak Jakop, seminiški duhoven. Božič Anton, bogoslovec. Budau I., kanon. Bensa Štefan, nadšk. kancler—vsi v Gorici. Brežčak St., kaplan v Bilju, Cingerle Pavi, učenec v St. Andrašu. Cermel Jožef, vikar v Gorici. Draščik Anton, kurat v Temnici. Doljak Jakop, vikar v Ce-rovem. Doljak Štefan, dekan v Devinu. Eleršič Janez, župnik v Mernu. Furlani Jožef, kaplan v Corici. Fiegl Andrej, kur. v St. Martinu. Gabrijevčič Jožef, bogoslovec v Gorici. Gabrijevčič Marjana, služabnica v Gorici. Gruden Tomaž, posestnik na Brežini. Golja Jožef, kaplan v Devinu. Hrast Janez, dr. bogoslovja v Gorici. Hoban Jan., kaplan v Ternovem. Juh Katarina, služabnica v Gorici. Jahel Jožef, kmet v Mernem. Kermel Andrej, umetni vertnar v Vertojbi. Komavc Jožef, učitelj v št. Andražu. Klančič Janez, posestnik v Mernu. Kociančič Štefan, prof. bogoslovja in Kočevar Jožef, bogosl. v Gorici. Koron Franc, kapi. v Komenu. Knjižnica bogoslovska v Gorici. Kavčič Marija, posestnica v Gorici. Komauli Treza, služabnica v Gorici. Krogel Neža, služabnica v Gorici. Kodermac Janez, kurat v Gradiški. Koršič Miha, župnik v Kviškem. Kumar Kari, posestnik v št. Lorencu. Lapanja Juri, kurat v Bovcu. Lampe BI., kur. v Vertojbi. Likar Jan., kurat v Lokvi. Logar Jak., fajmošter v Biljani. Maraš Fr., kmet v Vertojbi. Mark i c Fr., kmet v Gorici. Mozetič Jan., stolni dekan v Gorici. Madon Blaž, župan v Prebačini. Močnik Luk., kur. v Storžišču, Makuc Ant., kurat v Otelci^ Masera Jožef, kurat v št. Marksu. Mozetič Jož., kurat v Zabijali. Marušič Andr., gimu. katehet. Malič Ant., kurat pri sv. Florjanu. Merkel A., kur. v Solkanu. Mežik Magdal., služabnica, Mežik Neža, kuharica v Gorici. Milič Janez, posestnik v Repnu. Marušič Jan., kur. v Nabrezini. Marinič Stef., kur. v Kozani. Mernska šola. Mozetič Miha, mlinar v Mernem. Nanut Lovre, učenec. Nanut Jož,, posestnik v št. Andreju. O. Aug. Neubauer, kapucin v Loki. Nuzič Ant., dijak v Gorici. O. Evstahi Ozimk, gvardian v Gorici. Pavletič Andrej, vodja gluhonemih v Gorici. Pavlin Jož., učenec v št. Andražu. Peternel Ign., kurat v št. Andražu. Peljhan Franc, zidar v Mernu. Pirik J., vikar v Zgoniku. Podreka Franc, župnik v Senpasu. Peric Pil., župn. v Solkanu. Pahor Jož., kurat v Opačjemselu. Pire Matevž, korvikar in družbin predstojnik v Gorici. Persič Jož., duhoven v Gorici. Pavletič Jan., čevljar v Merni. Rejec Jan., bogosl. v Gorici, Respet Andr., profes. bogoslovja. Roter Jož., kurat v Gradnu. Ruter Lovre, kurat v Ravnici. Siiligoj Anton, kaplan v Gorici. Samec Miha, učitelj. Spazzapan Fr., posestnik v Šempasu. Samec Jož., duhoven na sv. Gori. Skubic Jož., kurat v Medenem. Strekl Jernej, kurat v Gargaru. Skpčir Jož., bogosl. v Gorici. Svetlič Anton, kurat v Fleani. Šega Jan., kurat v Gorici. Škodnik Stef., duhoven v Verholju. Škodnik Mat., bogosl. v Gorici. Sober Janez, katehet v Gorici. Šolar Jan., gimn. prof. v Gorici. Smuc Jan., kaplan v Opačjem selu. Saj-dela Anton, bogosl. v Gorici. Tomaguin Vine., duhoven v Gorici. Toman Ant., učitelj v Gorici. Terčon Jož., župnik v Batujah. Torker Jož., kurat v Vedrijanu. Visintin Jan., duhoven na sv. Gori. Vuga Štef., kurat v vel. dolu. Vončina Pavi, kurat v Gradiški. Vuk Jož., duhoven v Gorici. Vo-dopivec Fr., učitelj v Gorici. Vuga Andr, in Vuga Peter, hogosl. v Gorici. Vuga Fr., kaplan v Komenu. Vidovčič Jož., kmet v Mernu. Winkler Andr., c. k. uradnik v Gorici. O. Sigm. Wohinc, gvardian v Gorici. Zavertanik Marija, kmetica v Gorici. Zor Alojz, dr. bogoslovja v Gorici. Zoratti Fr., kaplan v Gorici. Zuchiatti Mart., kaplan v Cernici. Zamar Ant,, kaplan v Kviškem. Zniderčič Franc, bogosl. in Žniderčič Andr., duhoven v Gorici. II. Kerška škofija. Dekanija Bela k. Belak. Pušl Ant., vodja. Lesjak Bal., mestni kaplan. Na Zlli. Serajnik Lor., fajm. in farni predstojnik. Krajcar A., ucmk. Abruč Kat., kmetica. Petrič Jan,, kmet. Subic Ana, gostja. Has Greg., gost. Erat Urša, gostja. Ogriz Jera, dekla. Tuder Stanca, dekla. Mertel Al., kajžar. Trupe Andr,, mizar. Markovie Ignac, kmet. Gajler Jan., kmet. Ažgan Jan., kmet. Trunk Mar., kmetica. Pirker Marija, kmetica. Fric Ana, kmetica. Melhior Marija Urbanova. Fric Marija Forvvartelnova. Fric Alojzija Kukova. Aichholzer Neža Tondrova. Fric Jožef, kajžar. Napokoj Fr., kmet. Wutti Fr., kajžar. Rogačnik Martin, črevljar. Pečar Andr., kmet. Dekanija Celovec. Celovec- Kebernik Jakop, korar in dekanijski predstojnik. Einspieler Andr., c. k. katehet. O. Robida Kari, c. k. gimn. učitelj. Dr. Miiller, korar in šolski ogleda. Godina J., c. k. komisar. JanežiČ Ant., c. k. realni učitelj. Ferčnik Lambert, mestni kaplan. Dirnvrirt Kari, špiritual. Kandut Kr,, stolni kaplan. Rečički Alojz, konz. svetovavec. Somer Greg., c. k. norm. učitelj. Germič J., podueitelj. Lasnik Mat., c. k. norm. učitelj. Cernic Janez, nunski spovednik. Wieser Andr., bogosl. Einspieler Lamb., bogosl. Einspieler Marija, kuharica. Eržnik Jan., bogosl. Majhar Joana, učenka. Tevš Ign. in Wilenpart Rajm., bogoslovca. Bogosl. knjižnica. Vetrinj. Holiber Miha, fajmošter. HodiŠC. Cinkovic Jožef, kaplan. Otok. Žofran Jožef, fajmošter. Poreče, čare Peter, fajmošter. Breza. Koller Janez, fajmošter in farni predstojnik, Cemenjak Fr., kmet, Kandolfer Jan., kmet. ZeichenPet.,učenec, SratUrša, gostja. Blatograd- Šket Jožef, kaplan. Oajnče. Rakeb Jožef, kaplan. Gospa sveta. Možic Miha, kanonik. Koledarček 1862. 6 Dekanija Doberla ves. Doberla Ves. Lijavnik Jan., prost in dek. predstojnik. ^t. Lipiš. Trampuš Jož., fajm. in farni predstojnik. Terčik Jan.,^ učnik. Stampah Lekš, kmet. Andreje Jan., kmet. Goričnik Jož., kmet. Metnik Anton, kmet. Verzovnik Luka. kmet. Pečnik Janez, kmet. Kordež Jožef, kajžnik. Enter Florjan, kmet. Naveršnik Juri, kmet. Brežnjak Jožef, kmet. Keber Gregor, kajžnik. Iiumec Valentin, kmet. Zager Tomaž, kmet. Kordež Lucija, dekla. Riegl Janez, kmet. Martinej Gregor, kajžar. Sušnik Katra, kajž. hči. Rakeb Val., kajžn. Št. Andraž. S o ko Jožef, fajmošter in farni predstojnik. Štuler Peter, kmet. St.uler Marija, kmetica. Štuler Marija in Terezija, kmečke hčeri. Roblek Marija, kmetica. Prolih Margareta. Št. Ožbalt. Vranka Štefan, fajmošter in farni predstojnik. Muri Peter, kmet. Šenk Patem., kmet. Košir Neža, kerčma-rica. Stuler Katra. Skuber Helena, dekla. Štuler Rozalja, km. Planina Marjeta. Železna kapla. Kenda Štefan, fajmošter in farni predstojnik. Sever Lorenc, kaplan. Perne Janez, teržan. Tacolj Janez, strojarski mojster. Čsrnič Jožef, kerčmar. Kušej Andrej, kerčmar. Male Lovre, jamski oglednik. Pasterk Jožef, kmečki sin. Dovjak Peter, dervar. Breznik Lina, teržanka. Nečemer Jožef, kmečki sin. Haller Jakop, kmet. Haller Mica, kmečka hči. Drabatin Tomaž, tesar, Bolčar Janez, kmet, Tajčman Luka, kmet. Na Reberzi. Razpotnik Andrej, častni korar in farni predstojnik. Mrahek Cecilj, Omoč Marija. (ilobasnica. Černič Kari, fajmošter. Dekanija Dravberg Spodnji. Dravberg. Kogelnik Matevž, prošt in dek. predstojnik. Št. JanŽ. Grum Juri, fajmošter. Št. Lorenc. Pirš Matevž, fajmošter in farni predstojnik. Guče Simon. Ravnjak Marka. St. Jakob- Spenko Matevž, fajmošter. libeliče. Mraz Tomaž, kaplan. Dekanija Kanalska dolina. Žabnice. Klllnik Franc, dekan in dek. predstojnik. Šerbl-cel Matevž, kaplan. Kožic TomaŽ, šolski pomočnik. EIspaher Janez, šolar. Hokovo. Jakopič Janez, fajmošter. Uk?e Miiller Andrej, fajmošter in farni predstojnik. Erat Fr., učenik. Janah Jožef, kmet. Kanduč Gregor, kmet. Janah Jakop, kmet. Kandut Fr., kmet. Wedam Lorenc, kmet. Mešnik Matevž, kmet. Trink Lorenc, kmet. Bartel Jank, kmet. Bartolot Matevž, godec. Janah Lip, kmet. Weda Neža Tomažičeva. Schnabl Luka, kmet. Majcinger Mojca Lukačeva. Schajder Jožef, kmet. Tribuč Lorenc, črevljar. Erat Juri, posestnik. Kandut Pavi, kmet. Fiksel Miklavž, kmet. Erat Janez, kmet. Erat Gregor, kmet. Erat Jožef. Ovčja ves. Majhar Jernej, fajmošter in farni predstojnik. Martine Magdalena, gostja. Mikoš Janez. Zerling Urša. Wedam Andrej. Naborjet. Fresl Franc, provizor. Kandut Bartl. Dekanija Pliberk. Pliberk. Westermajer Jakop, dekan. Grlinik Janez, učenec. št, fflihel. Ledvinko Alojz, kaplan. Incko Matevž, kaplan. Dekanija Kož spodnji. Hapla. Čuden Matevž, dekan in dek. predstojnik. Hobel Anton, kaplan. Katnik Jožef, učenik. Miškulnik A., dekla. Vrabel Luka, kmet. Jane Jožef, kmet. Singer Pat,, kmet. Krasnik Štefan, župan. UršičMarija Pirmanova, Serajnik Neža, kmečka hči. Kiršner Ana, gostja in Singer Marija, gostja. Sveče. Dob aj nikar Simon, fajmošter in farni predstojnik. Obilčnik Janez, kmet. Mačič Pavi, kmečki sin. Obilčnik Matevž, kmet. Savnik Ožbalt, kmet. Bister Luka, fuž. del. Pušl Eotija, gostja. Andrejčič Lenka, kmetica. Permož Jan., kmet. Pak Andrej, fuž. del. Kodrič Janez, kmet, Savnik Bal., kmet. Savnik Urša, kmetica. Krušic Janez, kmet. Einspieler Gr,, kmet. Stangl Simon, kmet, Kranjčič Janez, fuž. del. Partl Filip, kmet. Male Barba, gostja. Einspieler Marjana. Plejberg. Aleš Miklavž, fajmošter in farni predstojnik. Saši Simon, kmet. Kropivnik Pavi, knap. Ogriz Andrej, rokodelc. Ogriz Marka, rudokop. Žihpoljc. S m e r i č n i k Boštjan, fajmošter in farni predstojnik. Mačnik Gregor, učenik. Somer Miha, kmet. Ogriz Miklavž, kmet. Zupane M., kmet. (¡olšovo. Dobnik Janez. Bilčores- Radičnik Boštjan, fajmošter. Dekanija Eož zgornji. Roick. Tomašič Matija, dekan in dek. predstojnik. Št- Jakop. Treiber Fr., fajm. in farni predstojnik. Oswald Anton, kaplan. Mačič Jakop, kmet. Janežič Jožef, kmečki sin. Pippenpaeh Urša. Št- Ilj. Marinič Janez, provizor. Miiller Pavi, kaplan. Dror- Lesjak Balant, fajmošter. Logaves- Viconik F., fajmošter. Št» Jlirje. Lesiak Janez, fajmošter. Domačale. Skarbina Jožef, fajmošter. Skočidol. Sum p er Janez, fajmošter in farni predstojnik. Kuchler Tomaž, učenik. Na DraW. Wucherer Luka, fajmošter. PeČnica. Aleš Lovre, fajmošter in farni predstojnik. Arnejc Janez, kmet. Peenik Gašper,, kmet. Peenik Urša, kmečka hči. Vidman Lucija, kajž. hči. Saler Treza, šivilja. Ropač Pet. kajžnik. Andervvald Tomaž in Anderwald Urša. Lipa. Lesičnik Simon, fajmošter in farni predstojnik. Melher Gr., kmet. Falle Bal., kmet. Ulbing Janez, kmet. Heber Jakop, kmet. Dekanija T i n j e. Tinje. Muden Simon, kaplan. Grabštajn. Wister Tomaž, fajm. in farni predstojnik. Godec Janez, kaplan. Miknla Fr. Mikula Marija. Veguš Ana. Karnle Urša. Miki Tomaž. Primaž Stefan. Karničnik Franc, kmet. Št. Jakop- Serčnik Tomaž, fajmošter. Žrelec. Kojnč Filip, expos. RadiŠe- Adlasnik Janez, kmet. Dekanija Zilska dolina spodnja. St. Mohor. Dr. Levičnik, dekan in dek. predstojnik. Št. Štefan. Sebacher Jakop, kaplan. Št. J a rje. Bucela Izidor, fajmošter. Cače. Einspieler Janez, fajmošter. St. Mihel. Kanduč Jožef, fajmošter. Bistrica- Kronik Janez, fajmošter. Dropolje' Kazda A., provizor. Po druzih dekanijnh. Čibašek Janez, kaplan v Wolfsbergu. O. Placid Javornik, fajmošter v St. Pavlu. Mižak Anton pri kerznarju Kernmajerju v Terzi. Božič Bal., fajmošter v Kanincu. Sevnik Leop., fajm. v Teiseneku. Simandel Dragotin, kanonik v Velkovcu. Leskovšek Franc, kaplan v Preiteneku. III. Lavantinska škofija. Milostlj. g. g. Anton Martin Slomšek, knez in škof itd. itd. Dekanija Bistrica Slovenska. Slov. Bistrica. Jan Ferd., kaplan. Potočnik Lovre, kaplan. Gornja Polskava. Gnzaj Jernej, kaplan. Veranič Blaž, učitelj. Dekanija Braslovče. BraslovČe. Stojan Miha, dekan in dek. predstojnik. Žičker Anton, kaplan. Farna bukvarnica v Braslovčah. Št. Pavi. Pečovnik Andrej, fajmošter. Dekanija Celje. Celje. Dr. Kočevar Štefan, c. k. zdravnik. Krušič Ivan, prof. v Celju Št. Marjeta. Pinter Matevž, fajmošter. Dekanija Frauheim. Franheim. Korošak Matevž, dekan in dekanijski predstojnik. Antolič Janez, kaplan. Divjak Fr., kmet. CirkOTeC. Sparavee Andrej, provizor in farni predstojnik. Klavžer Frane, podžupnik. Klasinc Treza, led. hči. Pauman Juri, kmet. Falles Urša, kmetinja. Korošec Juri, kmet. Ekart Blaž, led. fant. Veranič Marija, led. hči. Ptujska gora. Šwarc Janez, župnik in farni predstojnik. Juri Benedikt, kapi. Vodušek Jakob, gornjak. Goldner Kari, vra-čitel. Sunkovie Franc, kmet. Millner Ana, gospodinja. Lampel Johana, služabnica. Božičko Neža, služabnica. Segula Ana, kmetica. Zadravec Matija, učitelj. Kozoderc Jožef, kmet. Kozodere Marija, kmetica. Kozoderc Ana, kmetica. Mlaker Tomaž, kmet. Mlaker Marija, kmetica. Lube Štefan kmet. Werdenik Treza, osebnica. Jeza Janez, kmet. Vuk Tomaž, kmet. Angel Miha, gornjak. Košič Štefan, kerčmar. Št- lorenc. Veršič Simon, provizor in farni predstojnik. Windiš Vido, učitelj. Predikaka Marija, kmečka hči. Korošec Štefan, kmet. Černko Boštjan, kovač. Kukovič Anton, kmet. Mlaker Gera, kmečka hči. Kancler Ana, osebnica. Mesaric Urša, osebnica. Moiser Ana, kmečka hči. Vogler Ana, kmečka hči. Premzl Lucija, zgor. Kacijan Blaž, kmet. Dreven-šek Tomaž, kmet. Lobenwein Anton, črevljar. Turk Gera, kmetica. Terčko Marija, kmečka hči. Peršuh Jernej, kmet. Osi Katarina, kmetica. Wodošek Anton, kmet. Predikaka Miha, kmet. Kozoderc Juri, kmet. Lacijan Marija, kmetica. Peršuh Matevž, kmet. Veranič Andrej, kmet. Predikaka M., kmečka hči. Turk Marija, kmečka hči. Peršuh M., mlinarica. Tominc Jerca, želarkinja. Veranič Ana, kmečka hči. Veras Marija, osebnica. Mlakar Simon, kmet. Zafošnik Margareta kmetica. Ivančič Urša, želarkinja. Bauman Štefan, kmet. Koren Andrej, kmet. Zunkovič Jožef, kmet. Mlaker Terezija, kmetica. Hertiš Miha, kmet. Kozoderc Juri, kmet. Hertiš Lorenc, kmet. Št- Jani. Rath Franc, oskerbnik in farni predstojnik. Eošker Franc, učitelj. Irgolic Peter, podučnik. Furek Kuna, kmečka hči. Hojnik Neža, kmečka hči. Megličer Lorenc, kmet. Fin-žger Tomaž, kmet. Ornik Pavi, kovač. Klasinc Franc, kmet. Faleš Gašper, kmet. Slivnica. Jarc Anton, fajmošter in farni predstojnik. Ferenc Janez, podžupnik. Eidič Jožef, kmet. Pauman Miha, kmet. Tancer Franc, kmet. Fingust Franc, kmet. Dekanija Gomi grad. Gornigrad. Stanjko Anton, kaplan. Not« Štift. Dornik Gašper, fajmošter. Rečica. Modic Janez, kaplan. Dekanija J a r e n i n a. Jarenina Čepe Franc, bivši dekan in dekanijski predstojnik -J-. Trampuš Ivan, kaplan. Verlič Franc, kaplan. Spari Franc, duhoven. Udi Dragotin, izgledni učitelj. Rošker Ivan, posestnik. Schmirmaul Ivan, posestnik. Stancer Jakop, posestnik. Baingerl Alojz, posestnik. Baingerl Jož., posestnik. Baingerl Ana, kmetica. Polančič Boštjan, posestnik. Davorin Satler, kaplan. Sauperl Boštjan, verhovec. Sauperl Peter, verhovski sin. Pišlerič Franc, šivar. St. Jakop. Repa Franc, župnik in farni predstojnik. Beingerl Franc, posestnik. Rotman Jožef, učitelj. Eulec Martinek, podučitelj. Fluhar Jožef, posestnik. Polančič Margareta. Kungefa. Meznarič Anton, duhoven. Dekanija K o z j e. Rozje- Hajšek Anton, kaplan. Erjavec Peter, kaplan, Podsreda. Brantanič Jožef, fajmošter in farni predstojnik. Cizej Peter, kaplan. Podčetertck. Sredenšek Janez, župnik. Pilštajn. Novak Matevž, kaplan. Farna šola. Medved Franc, zidar. Krofi Polona samica, Oliinje. Paprej Matija, fajm. in farni predstojnik. Korošec Miha, kaplan. Dekanija Laško. Laško. Zuža Anton, dekan in dek. predstojnik. Aržensek Matija, kaplan. Kertna Matija, kaplan. Dol. Kveder Janez, fajmošter. M. Sirje. Masera Andrej, kurat. St. Miklavž. Stagoj Matija, kurat. Loka. Suhač Anton, kaplan. Dekanija Št. Lenart. St. Lenart. Tuttek Juri, dekan in dekan, predstojnik. Šrol Frane, kaplan. St. Juri. Dolinšek Jožef, fajm. in farni predstojnik. St. ftnpert. Strah Ivan, fajmošter in farni predstojnik. Korba Ivan, kaplan. St. Benedikt. Ciglar Jakob, duhoven 2 izt. Majhenič Gašper, kaplan. Sf. Ana. Ferene Anton, fajm. in farni predstojnik. Letnik Matija, kmet. Divjak Marija, kmetica. Siman Draš, kmet. Bauman Jakop, kmet. Njegova. Bezjak Franc, kaplan. Dekanija M ar n b e r g. Jlarnbcrg. Kotzbeck Georgi, dekan in dekan, predstojnik. Urek Andrej, kaplan. Mravlak Andrej, kmet. Reillšnik. To polil ik Simon, fajmošter in farni predstojnik. Burcar Matija, kaplan. Koležnik Terezija, kmečka hči. Milh-berger Neža, kmečka hči. Krel Eegina, kmečka hči. Holbing Gera, kmečka hči. Hartman Helena, kajž. hči. Tertinjak Alekš, hlapec. Schmid Ana, kajž. hči. Koležnik Juri, kmet. Fresen- Grosskopf Matija, fajm. in farni predstojnik, Mata. Klobasa Matija, fajm. in farni predstojnik. Sabota. Divjak Jožef, fajm, in farni predstojnik. Tratinek Eva, kmečka hči. Dekanija Marburg. Marburg. Dr. Vošnjak Janez, korar in viši šolski ogleda. Bogoslovska knjižnica. Vogrin Lovre, korar. Caf Juri, podvodja. Herg Juri, prof. bogoslovja. Bratuša Nik , mestni kaplan. Leyrerjeva bukvarnica. Trafenik Fr., kor-vikar. Sternad Mat., Belšak Anton, Kunej Jan. N., ZličarFr., Lipold Janez, Sparhakl Janez, Žuža Janez, Drozg Anton, Geršak Vinko, Gregoričev Lavosl., Zabukošek Fr., Kos Ant„ Kranjc Val., Kunej Jan. B., Vezenšelc Juri, Kukovec Jožef, Mogolič Jan., Jazbec Ant., Fras Jož.; bogoslovci. Simonič Janez, kaplan predmestne fare. Sf. Magdalena. Lempl Tomaž kaplan. Ceh Fr., učitelj. St. Križ. Simonič Fr., kurat. Vilier Tom., učitelj. St. Margareta. Poterč Lovre, kaplan, SeTllica. Pucko Anton, kaplan. Dekanija Nova cerkev. JioTa cerkeT. Juvančic Franc, dekan in dek. predstojnik. Novak Janez, kaplan. Doberna. Bohinc Jakop, kaplan. Farna bukvarnica. Dekanija Ptuj. Ptuj. Kranjc Franc, vikar. Meško Jakop, kaplan. Ferk Mat.. kaplan. Smer Anton, učitelj. Velki M., učitelj. St. Peter in Pavi T Ptujl. Maks Majerič, guardian. Steršinar Janez, katehet. Alešič Fid., duhoven. Sovič Aleks., duh, HajdiD- Q uar Simon, fajmošter in farni predstojnik. Stuhec Juri, kaplan. St. Marks. Lešnik Janez, fajm. in farni predstojnik. Ferlan Andrej, kaplan. Smarjeta. BI azic Nik., fajmošter in farni predstojnik. Vogrin Miha, kaplan. St. Lorenc. Jaklin Anton, fajmošter in farni predstojnik. Stiper Janez, kaplan. St. Andraž. Cernivec Martin, fajmošter in farni predstojnik. Rantaša Juri, kaplan. Gomze Ferd., neoženjen. Vogrin Jož., želar. Fras Janez, želar. Repič Marija in Gomze Neža, neoženjene. St. Urban. M ulec Al., fajmošter in farni predstojnik. Graber Miha, kaplan. Poterč Jožef, Rois Mat., Benko Jan., neoženj. Fiirbus Marija, Kocmut Jerca, Muršec Jerca, Bilec Jerca, Zelenik Marija, Perložnik Marija, Simonik Marija, Poterč Urša, Rojko Urša, Malek Ana, neomožena. Tnrberg. Fras Jožef, kaplan. Tašner Jožef, učitelj. Stergar Fr., posestnik. Dekanija Rogatec. Nt. Peter. Wolf Anton, fajmošter in farni predstojnik. Koren Mat., kaplan. Kriunpak Fr. Hajnšek. Černoša. Velk, Stražak. Kore. Novak, Kolar, Koledarček 1862. 6 Dekanija Šmarje. Šmarje. Feichtinger Ferd,, dekan in dek. predstojnik. Ponkra. K e š e Janez, fajmošter in farni predstojnik. Farna bukvarnlca. Korže Jakop, Korže Franc. Št. Jurje. Šabot Juri, kaplan. Kalobjc. Virk Josip, župnik in farni predstojnik, Janžek S., učitelj. Košar Jakop, kaplan, Dramlje. Cocej Jernej, kaplan. Sladka gora. Veres Anton, fajmošter in farni predstojnik. Sribar Janez, kaplan. Dekanija Št. Jurje. Št. Jurje. Klobasa Franc, kaplan. Urbas Juri, kaplan, Senekovič Fr., kmet. Velcel Ana, kmetica. Št. Miliel. Stranjšak Anton, kaplan. Svetinje. Simonič I. A., kaplan. Dekanija Velka Nedla. Ormož. Dr. Magdič A. Fric Mat., kaplan. Miklavž. Jančar Franc, kaplan. Repič Ant., učitelj. Dolinar Miha, nagornjak. Ivolnik Andrej, kmet. Tomažič Jožef, na-gornjak. Jerebic Anton, kmet. Pokrivač Jožef, nagornjak. Dajebaner Jožef, nagornjak. Dajebaner Leopold, nagornjak. Curin Marjeta, vencarica. Pavličič Jera, kmečka hči. Pavličič Juri, kmet. Verbnjak Fr., tergovec. SerdHČe. Simonič Jožef, fajm. in farni predstojnik. Holc Jakop, kapi. Jurinič Janez, posestnik, Terstenjak Jera, kmetica. Stros Martin, kmečki sin. Kragol Mica, dekla. Sova Mica, km, hči. Vavpotič Jera, dekla. Senjur Mica. Petek Jožef, tkavec. Petek Anton, tergovec. Sv. TomaŽ. Mavčič Jožef, fajm. in farni predstojnik. Bizjak Vinc,, kaplan, Antolič Fr,, kmet. Dekanija V i d e m. PBeČe. Kežman Franjo, župnik in farni predstojnik. Sever Jožef, kaplan. Ogorevc. Kežman Janez, šivar. Farna bukvarnica. koprivnica. Župenc Anton, kmet. Klekočer, kmet. Mirt Franc, kmečki sin, Sajovec Blaž, kmet. Kovačič Polona. Dekanija V o zenica. Vuhret. Grobelnik Martin, kurat in farni predstojnik. Mi-helič Jožef, učitelj. Sojnik Janez in Irgel Andrej, osebenjaka. Rojak Lenart in Rojak Marko, kmečka sinova. Božič Greg, služabnik. Sehoike Lorene, šivar. Brunčko Janez, kmet. Urban Treza, deklica, Sehoike Andr. služabn. Dekanija Z a ver č. Sv- Barbara, Weixl Janez, župnik in farni predstojnik. Rai-čev Božidar, kaplan. Vučnik Fr., učitelj. Maurus Jan., pod-učitelj. Solapri sv. Barbari. Zancin Jožef, duhoven v pokoju. Sv. Miklavž; Stranjšak Martiu, fajm. in farni predstojnik. Trampuš Janez, kaplan. Žiher Juri, šivar. Bostružnik Ant., učitelj. Ziher Ana, udova. Sv. AndraŠ. Mlinaric Jožef, fajmošter in favni predstojnik. Ozmec Janez , kaplan. Petrič Ign., učitelj. Farna šola. Sv. Vid. P.v Jakob Ornik, župnik in farni predstojnik. P. Gabr. Svajger in Viktorin Pinezič, kaplan. Vidovič Mih., kmet, Šivila Marija, Majhen Helena, Novak Marija, Kukovič Ana, Hostnik Ana, služabnice. Terček Jera, Jerenko Katra, Jerenko Marija, Kukuvič Marija, Mendaš Lucija, Bindiš Katra, Kranjc Marija, Habianič, kmečke hčeri. Hernec Mar., šivilja. Nendl Franc, učitelj. Farna šola. Sv. Trojica. P. Peter Kancler, župnik in farni predstojnik. P. Lavosl. Petanjek, kaplan. P. Benedikt Hertiš, kaplan. Farna šola. Zurman Janez, srenjski župan. Bezjak Jakop, nadučitelj. Vidovič Anton, podučitelj. Ornik Aleš, učitelj. Zirofnik Marija, vdova. Rus Lucija, Svenšek Neža, Svenšek Jera, Križanič Margareta, Vidovič Ana, neomožene. Mihelič Katra, omožena. Pukšič Franc, kaplan pri sv. Jakopu. Trolaj Janez, fajmošter pri sv. Vidu. Čolnik Dominik, posestnik na Dervanji, IV. Ljubljanska škofija. Dekanija Bistrica. Ternofo. Grašič Anton, dekan in dek. predstojnik. Oblak Janez, kaplan. Gerbec Frane, učitelj. Govekar Frane, učitelj. Prešel Matevž. Urbanček Janez,v kaplan. Gašparšič Helena, posestnica. Babnik Frančiška. Celigoj Jožefa. Remko Ana. Kanjec Matija, Tomšič Anton, hišni posestnik v il. Bistrici. Dekanija Cerknica. Cerknica- Anžlovar Franc, fajmošter. Stari terg- Križaj Juri, fajmošter in farni predstojnik. Pivk Janez, kaplan. Raktelj Blaž, učitelj, Hojkar Dragotin, poštar. Endlicher Rudolf, c. k. aktuar. Golf Jožef, pisar. Debelak Simon, sluga. Setina Anton, sluga. Intihar Gregor, sluga. Mlakar Jaka, župan. Kandare Andrej, posestnik. Mlakar Alena, posestnica. Intihar Jernej, čevljar. Smole Janez, kaplan. Logar Matija, c. k. kancelist. Juvančič Jan., pisar. Prevc Vale, posestnik. Sumrada Anton, posestnik. Zni-deršič Andrej, župan. Janežič Andrej, malnar. Vilar Janez, mlajši, posestnik. Mlakar Anton, posestnik. _ Sumrada Janez, posestnik. Perušek (oče) France, posestnik. Skerbec Juri, posestnik. Pianecki Jaka, fant. Kermelj Lorenc, duhovnik. Skerbec Jože, šivar. Janežič Jaka, bukvovez. Sterle Anton, kmet. Babno polje- Konc Kajetan, fajmošter. Obloke- Erzar Matija, fajm, in farni predstojnik. Borštnik, Jan., učitelj. Okorn Ign., kapi. Gruden France, 'posestnik. St- Trojica. VombergarBl., fajm. in farni predstojn. Bregar Tomaž, župan. Ulepič Ana, kuharica. MicaKovačič.kramarica. St. Tid. Mikš Matija, fajmošter, Bogotaj France, kaplan. Dekanija Idria. Vojsko- Mejač Anton, lokalist. Godorlč. Stuplca L o vre, vikar. Zavrač- Hobe Janez, lokalist. Dekanija Kamnik. Vodic. Bergant Val., fajm. in farni predstojnik. Bernik Lovre, duh, pomočnik. Mengiš. Kuralt Ignac, fajmošter. Berdo. B urger Janez, fajmošter in farni predstojnik. Smolej Matija, kaplan. Dekanija K e r š k o. Leskovec. Pol ak Eduard, dekan in dekanijski predstojnik, St. Duh. Zagorjan Martin, fajmošter. Dekanija Ljubljana. LJubljana. Torbar Matija, kaplan. Mam Jožef, gimn. kateh. Bogoslovska knjižnica. Bogolin Miha, Jan Primož, Jarc Juri, Mazek Lorenc, Mencinger Lovre, Preša Jožef, Rezek Peter, Urbania Lovre, Legan Fr., Ponikvar Anton, Rome Fr., Zupan Tomaž, Sušnik BI., Bašelj Tomaž, Klinar Dragotin, Križnar Frid. Sterbenc Juri — bogoslovci. Stritar Janez, mestni kaplan. Dr. Vojska Andrej, c. k. kom. svetova-vec. Potočnik Miha, spovednik. Heidrich Heinrich, mestni kaplan. Dobrova. Bartol Balt., kaplan. Dekanija Postojna. Postojna. Hicinger Peter, dekan in dek. predstojnik. Zuzi Marija, kramarica. Pukmeister Janko, gozdni kontrolor v Predjami. Slarina. Pokorn Anton, fajmošter. Ternje- Albreeht Leopold, kurat. .Senožeče' Pašič Janez, fajmošter. Dekanija Eadoljca. ftadoljca. Vovk Simon, dekan in dek. predstojnik. Hoprirnik. Jan Simon, administiator. Kranjska gora. Wilfan Simon, fajmošter. Ankerst Janez, kaplan. Koroška Bela. Plemel Val., lokalist. Dekanija Š m a r j e. Šmarje. Brolih Matevž, dekan in dek. predstojnik. Čebašek Sebastjan, kaplan. Lah Val., kaplan. Jeršin Jernej, posestnik. Župančič Fr., posestnik. Zupančič Juri, posestnik. Kus Frančiška, ošt. hči. ViŠIlja gora. Narobe Martin, kaplan.' Št. Vid. Poklukar Jožef, fajmošter in farni predstojnik. Šranc Stanisl., kaplan. Kulovic Matevž, kaplan. Zaje Anton, posestnik. Erjavec Ana, dekla. Klemenčič Jožef. Št. Jurje. Sežun Tomaž, lokalist, Marovt Gera, dekla. Žalna. Vindišar Miha, lokalist. Lipoglav. Rumpler Maks, fajmošter. Polic. Barlič Janez, lokalist. Na Kerkl. Rome Janez, kaplan. Dolje< Namre Anton. Marovt Jera. Dekanija Šmartno pri Liti i. Šmartno. Burger Jožef, fajm. in dek, predstojnik. Sy. Juri. Gestrin Leopold, fajmošter. Doborc. Jerič Jožef, fajmošter. Po družili dekanijah. Povše Martin, kaplan v Čemšeniku. Suhadolnik Jožef, fajmošter in Anžur Anton, kaplana pri sv. Trojici. Brence Janez, duhoven na Uncu. Rožman Lovre, kaplan v St. Janžu. Mulej Florian, fajmošter na Višnjigori. Dolenc Luka, fajmošter v Tuhinju. Volčič Janez, kaplan na Semiču. Razpotnik Jakop, kaplan v Naklem. Stroin Franc, lokalist v Hotiču. Florian Katarina v Kranju. Šubic Simon v Poljanah. Rabič Simon, kaplan v Predvoru. Podobnik Jožef, fajmošter v Kresnicah. Kastelic Janez, fajmošter v Mokronogu. Jevnikar Bern., učitelj v Žužemberku. Čibašek Anton, fajmošter v St. Kocjanu. Skoiic Janez, fajmošter v Suhoru. Šos Miha, lokalist v Preloki. Avbelj J., kmet v Moravški fari. Dovič Janez, kaplan v Mokronogu. Tekavčič Jožef, posestnik v Mokronogu. Potočnik Anton, fajmošter v Planini. Stare Al., kaplan v Planini. Zupančič Janez, in Blaznik Jakop, kaplana Moravske fare. Vari Juri, fajmošter v Krašnji. Zupan Janez, fužinar v Kropi. Gospodična Pavlic Elizabeta v Kropi. Bergant Val., fajmošter v Vodicah. Bernik Lorenc, kaplan v Vodicah. Koder Matevž, kurat na Slapu. Šraj Val., beneficiat v Podragi. Kankelj Gašper, benef. na Lo-zicah. Grivec Franc, kaplan na Studencu. Krašovic Juri, fajmošter na Kerškem. Hiti Janez, kaplan na Jesenicah. Mulej Florjan, fajmošter v Hinjah. Hofer Dragotin, kaplan v Hinjah. Gros Peter, učitelj v Hinjah. Šajoveo Janez, kaplan pri sv. Križu. Brence Jernej, kurat na Dutovljah. Strekl Janez, kmet, Stritar Andrej, kaplan v Sostri. Levičnik Jož., fužinar. V. Teržaška škofija. Debanija Dolina. Divača- Dolinar Ni k., fajmošter in farni predstojnik. Hafner Janez, kaplan. Pavlovič Andrej, vodja postaje. Dekanija Jelša ne. Jelšane. Pušavic Val., dekan in dek. predstojnik. Martinčič Andrej, kaplan. Bar. Marenzi Kari, kaplan. Tomšič Jožefa. Hrnšica. Brecelnik Janez, fajmošter. Pregarje. Obreza Janez, kaplan. Colai- Eržen Ignac, lokalist. Mane. Šinkovic Jožef, vikar ia farni predstojnik. Rakovec Lovre, kaplan. Teran Frane, kaplan. Bergnd. Vode Jožef, kaplan. Klana. Princ Jožef, fajmošter in farni predstojnik. Burjak Marija, kuharica. Podgraje. Sovine Anton, vikar. Dekanija Ospo. Ospo. Braucher Matija, dekan in dek. predstojnik. Knbcd. Skocir Janez, fajmošter in farni predstojnik, Leben Jakop, kaplan. Lonche. Koželj Anton, duh. pomočnik. Dekanija P e d e n a. Pedena. Coverlizza Fran j o, dekan in dekan, predstojnik. Mizzan Ive, kaplan, Zupančič Anton, pomočnik. Sf. lranc. Jemic Juri, župnik. Galinjana. Zimmermann Matevž, župnik. lindar. Klemenčič Anton, župnik in farni predstojnik. Blažič Franjo, kaplan. Zarečje. Volčič Jakop, kaplan. Noracco. Lazar Franjo, pomočnik. Dekanija Terst. Terst. Verne Miha, stolni prošt. f. Švab Miha, kanonik. Kocian Jakop, kaplan. Remic Franc, kaplan. Barkola. Zeme Jožef, lokalist. Katinari. Jan Juri, lokalist. Obre. Rauber Franc, lokalist. POTir. Grošel Jožef, fajmošter. Toinaj. Uk mar Anton, fajmošter in farni predstojnik. Zad-nikar Franc, kaplan. Skerl_Jožef, kmet. Cerne Neža, šivarica, Cerne Marija, posestnica. Černe Alojzija, kmečka hči. Pipan Martin, kmet. Pipan Ana, kmetica. Živec Ana, kuharica. Škedel Ana, dekla. Cvitko Jožef, farnik v Kastelveneru. Vidmar Franc, duhoven. VI. Sekovska škofija. Gradec. Dr. J. Muršec, katehet više realne šole. Dr. Robič, J., profesor bogoslovja. Dr. R. Razlag. Jerica Gorailšakova, Narat Andrej, duhoven. Hartmannsdorf. Škerjanec Vit, kaplan. Straden. Pavalec Juri, kaplan. Sinabelkirchen. Iiukovec Janez, kaplan. Jnnik. Polič Kari, kaplan. Torara. Kramberger Feliks in Haushofer Beno, korarja. Loče. Čuš Ivan, kaplan. Vračič Anton, kaplan. Rath Terezija. VII. Iz drugih škofij. Premilostlj. kardinal g. g. Juraj Haulik, knez in visi škof Zagrebški. Milostlj. g. g. J. J. Strossmayer, škof v Dija-kovem. Travenščak Pavi, župnik v Leskovcu. Za-dravec Vekosl., mestni svetovavec. O. Maksimil. Studen, frančiškan. Valjavec Mat., c. k. gimn. profesor. Mandelc Val., začas. gimn. prof. Kovač Pav., bivši svetovavec, Sviti-čič Franjo, gradski perovodja. Serkulj Joso, gradjan. Ver-bančič Iv,, sveščenik. O. Dioniz Jedekovič, frančiškan. O. Marko Herceri, frančiškan; vsi v Varaždinu. Savor Josip, župnik v Bisagu. Vuk Ivan, župnik v Jolžabeti. Vojska Lavosl., kaplan v Bukovcu. Stare Jožef, dijak na Reci, O.Ljudevit Bile, O. Janez Raič, O. Emerik Zelenjak, O.Avguštin Veleč, sveščeniki kapucinskega reda — vsi na Reci. RipŠl„DragOtin, regim. kaplan, na Laškem. Neimenovan Ceh na Ogerskem. Dostavek lil prošnja. Pričujoči imenik obsega imena vseh častitih gg. družnikov, ki so se bili za leto 1861 do konca septembra v družbo sv. Mohora vpisati dali. Če se najde tu ali tam kaka pomota, naj se blagovoljno popravi; delo je bilo mudno in težavno; da se pa v prihodnje olajša, ter se vsaki pomoti že v napred v okom pride, naj blagovoli vsak 'družnik o svojem pristopu vselej tudi dekanijo nazaniti, v ktero spada. Le tedaj se bo mogel napraviti natanjčen, po dekanijah sostavljen, imenik vseh čast. udov. Račun družbe sv. Mohora za leto 1860. A. Doliotllii. Ostanek iz leta 1859 ...... 584 gl. 15 ki\ Letnina 1082 letnih udov po goldinarju . 1082 „ — „ Obresti od matičnega denarja .... 47 „ 50 „ Za razprodane bukve leta 1859 ... 29 „ 93 „ Skup 1743 gl. 58 kr. Dohodki za leto 1860 znašajo torej 1743 gl. 58 kr. a. v, B. Stroški. I. Večernicel. zvezek 1. in 2. natis 1500 iztisov....... 296 gl. 40 kr. II. Večer niče II. zvezek 1. in 2. natis 1500 iztisov.....311 „ 31 „ III. Zgodbe sv. pisma starega zakona 1500 iztisov .... 519 „ 23 „ IV. Koledarček zal. 1861 — 1500 iztisov ....'...• 359 „ 35 „ V. Podobe in diplome . . . . 55 „ 61 „ VI. Vpisovanjske pole za več let in naznanila...... 44 „ 37 „ VII. V e z n i n a družb, bukev v zlatr za darove......... 35 „ 48 „ VIII. Razne potrebe (za izbo, darila listonošem, listavina, razne pisarije in pisarijske potrebo, drnžbin pečat, voznina) ........ 97 „ 74 „ Skup 1719 gl. 49 kr. PotroŠki za 1. 1860 toraj znašajo 1719 gl. 49 kr. a. v. — Ako se od dohodkov 1743 gl. 58 kr. odbijejo potroŠki 1719 gl. 49 kr., tako ostane za 1. 1861 v gotovini 24 gl. 9 kr. a. v. C. Matici«. Matica ali zakladna istina znaša vpervem letu 1860 ravno 950 gl. v deržavnih obligacijah po 5 odstotkov. Šest obligacij po 100 gl, se je nakupilo za denar, ki se je nabral, kakor je bilo že po Večernicah in po Koledarčku razkazano, od 34 dosmertnih družnikov in raznih daril, tri obligacije po 100 in eno po 50 gl. je pa prevzela družba od prejšnega društva sv. Mohora. Po tem takem je narasla družbina matica v pervem letu (t. j. do konca 1860. leta) na 950 gl. v deržavnih obligacijah. Družbin račun za 1. 1861 pride pozneje; zdaj ga 'še ni mogoče skleniti, ker udje Še vedno pristopajo. V Celovcu 20. oktobra 1861. Za družbin odbor: »r. Talentin Müller. Robida Karl. Janežič Anton. Knjižno naznanilo. Pri J. Leonu in E. Zilegelnu v Celovcu; pri Pr. Leyrerju v Marburgu; pri J. Lerherju v Ljubljani; pri Geigerju v Celju; pri Weicingerjll v Radgoni; pri Ferstelnu v Gradcu; pri Wepusteku v Novem mestu; pri Schimpfu v Terstu in pri Socharju v Gorici se dobivajo sledeče družbine bukve po pristavljeni ceni: 1. Koledarček družbe sv. Mohora za 1862. 30 nkr. 2. Slovenske Večernice 1. in 2. zvezek vkup vezan 1860—. 83 + 76 str. 30 nkr. 3. „ „3. zvezek 1861—74 str. 20 nkr. 4. „ „4. zvezek 1861-80 str. 20 nkr. 5. Zgodbe st. pisma starega zakona 1860—129 str. 40 nkr. 6. „ „ novega zakona 1861—169 str. 40 nkr. 7. Marije rožen cvet. Molitevne bukve s premišljevanjem v počešenje nar svetejših sere Jezusa in Marije 414 str. 60 nkr. 8. Bumbertove resnice sv. vere t premišljevanje 1859. 414 str. 1 gld, 9. Šola vesela lepega petja z napevi. — 55 str. 40 nkr. 10. Pesmarica za šolo in dom z napevi. 102 str. 40 nkr. 11. Cvetice s podobo M. D. na Višarjih 266 str. 40 nkr. 12. Rožice s podobo Blejskega jezera. 170 str. 30 nkr. 13. Božidar, povest. 113 str. 15 nkr. 14. Elizabeta ali pregnanci v Sibirii, povest. 110 str. 15 nkr. 15. Ogledalo Čednosti V povestih. 175 str. 20 nkr. 16. Stari Urban ali zimski večeri dobrih kmetov. 225 str. 30 nkr. 17. Kraljedvorski rokopis, poslovenil Fr. Levstik. 10 nkr. družbe svetega Mohora za leto 1862. Kmalo se prične tretje leto družbiue delavnosti. Zatorej se obrača družbin odbor s pohlevno prošnjo do vseh g. g. domorodcov in posebno do častite duhovščine, ia dražbi sv. Mohora prav v obilnem številu na poinoČ pritekd ter jej čedalje več družnikov in družnic tudi med kmeč-kora ljudstvim, kteremu je posebno namenjena, pridobivati blagovolijo. Prejeli bodo pa družniki za prihodnje leto 5. in 6. zvezek „slovenskih večernic" in „družbin koledarček za 1. 1863" z imenikom vred; veih tega pa še, kolikor pripuste dnarne moči, kake drage koristne bukvo (če bo moč Wizemanovo Fabiolo). Obsegale bodo pa vse družbine bukve posebno veee povesti za poduk in kratek čas, kakor so bile letošnje „Cipsarjeva družina" in „večna luč", ker naše kmečko ljudstvo pripovedne reči najrajši prebira. V dekanijab, v kterih so pree. g. g. dekani dekanijsko predstojništvo blagovoljno prevzeli, kar se je že letos, preserčna hvala jim, večidel zgodilo, naj se oglašajo g. g. družniki po svojih g. g. fajmostrih in dekanih, po družili krajih pa naj se obračajo naravnost v Celovec, samo ime dekanije, v ktero spadajo, naj naznaniti ne pozabijo; gospodi, ki pervokr t v družbo stopijo, naj tudi poved6, da so novi družniki. Letnina iznaša 1 gld., dosmertnina po 15 gld. a. v. Vpisovanjske pole za prihodnje leto se prečast. g. g. dekanom Goriške, Kerške, La-vantinske, Ljubljanske in Teržaške škofije ravno razpošiljajo. V Celovcu 15. oktobra 1861. Družbin oilbor. K HALO. Stran 1. Večna luč ...... 1 2. Belizar ....... 26 3. Herbart Turjaški . . . . .29 4. Radecki . . . . . .32 5. Sv. Ciril in Metod . . . . .34 6. Veselica o 251etni slovesnosti sošolcov v Studenicah . 37 7. Narodi in narodnost . . . . .40 8. Na grobu mlade deklice . . . .45 9. Zdravo telo naj boljše blago . . . .46 10. Šopek domačih vganjk za kratek čas . . .53 Družbin oglasnik . . . . . .59 Imenik častitih družnic in družnikov za leto 1861 . . 61 Račun za leto 1860 . . . . ■ .83 Knjižno oznanilo , . ■ . . .85 Povabilo družbe sv. Mohora za leto 1862 . . 86