Mercator [PcdMšG^®
Akcijska ponudba
40 izdelkov
veljaod 1.6. do 30.6.2001 oz. do razprodaje zalog.
Mercator Dolenjska, d.d.. Livada 8, Novo mesto
Dobrodošli v svetu ugodnih nakupov!
Št. 24 (2703), leto Lil • Novo mesto, četrtek, 14. junija 2001 • Cena: 240 tolarjev
V Boštanju kmalu gradili
Pripravljalna dela za H E Boštanj po napovedih ministra Kopača v začetku jeseni - Temeljni kamen
SEVNICA - Med Spodnjesavski-mi elektrarnami, ki naj bi jih zgradili do leta 2012, je trenutno najbolj aktualna gradnja hidroelektrarne Boštanj. Zanjo pripravljajo gradbeno dovoljenje, tako da bodo jeseni že lahko začeli s pripravljalnimi deli. To je v torek, 5. junija, na sevniškem gradu povedal minister za okolje in prostor mag. Janez Kopač.
Na začetku letošnjega leta je podjetje IBM naredilo predinve-sticijsko zasnovo, na podlagi katere je nato vlada sprejela nekaj sklepov, povezanih z gradnjo verige hidroelektrarn na spodnji Savi. Tako sedaj v vladi pripravljajo akt o ustanovitvi Holdinga in koncesijski akt, ki bosta po napovedih ministra končana še pred koncem meseca. Malo kasneje - septembra - pa pričakujejo gradbeno dovoljenje za HE Boštanj. Vloge za izdajo tega dovoljenja niso namreč še niti vložili, čakalna doba pa je približno dva meseca. Tako se bodo v drugi polovici leta verjetno le začela pripravljalna dela za gradnjo boštanjske hidroelektrarne, na katero so občani čakali dolgih 15 let. Tudi zato je sevniški župan Kristijan Janc izrazil upanje, da bodo temeljni kamen (sicer pripravljalnih del in ne še same gradnje) lahko položili na občinski Praznik novembra. A je minister gladko zavrnil z besedami: “Pompozno polaganje temeljnega kamna, ker se lahko potem izjalovi!” Kasneje pa je svojo izjavo omilil: Ce imate občinski praznik novembra, se lahko pripravljalna dela začnejo tudi slovesno, a o tem ne bom odločal jaz.”
Posavci, minister Kopač in državni sekretar za energetiko dr. Robert Golob so se pogovarjali tudi o pričakovanjih in zahtevah Prebivalcev. Da bi uskladili želje vlade, investitorja in zainteresiranih lokalnih skupnosti, namerava vlada imenovati delovno skupino, nekakšen tripartitni državni Predstavniški organ, kjer se bodo usklajevala različna stališča. Krški župan Franci Bogovič je povedal, da lahko vlada od njih pričakuje resnega, odgovornega in zahtev-
Društvena razstava slik
KRŠKO - V tukajšnji galeriji so v torek, 12. junija, zvečer odprli pregledno razstavo slik članov Društva 1'kovnikov Krško Oko, posvečeno kiparju Vladimiru Štovičku. Na ogled so dela 21 ustvarjalcev.
nega sogovornika”, zahtevali pa bodo tudi ureditev vodnega režima vodotoka Save in aktivno vlogo domačih delavcev in strokovnjakov pri gradnji.
M.RAPUŠ
V Črnomlju že 38. Jurjevanje
Letošnja novost sta kulinarična in plesna delavnica
ČRNOMELJ - Jutri. 15. junija, se ob 17. uri s programom za otroke s pevko Natašo Mihelič prične v jurjevanjski dragi 38. črnomaljsko Jurjevanje. Uro pozneje bo v Dijaškem domu otvoritev kulinarične pokušnje “Okus po belokranjsko" ter razglasitev rezultatov s kulinaričnega natečaja. Ob
19.30	bo v jurjevanjski dragi promenadni koncert Godbe na pihala Črnomelj ter slavnostna otvoritev prireditve, sledili pa bodo nastopi folklornih skupin iz Vinice, Starega trga, Adlešičev ter ljudskih pevk z Otovca in iz Poljanske doline, Franca Šuteja-Jaza ter Sodev-skih tamburašev. Za zabavo bo igral ansambel Franca Miheliča.
V soboto se bo ob 8. uri v Dijaškem domu pričela kulinarična delavnica, ob 10. uri pa v jurjevanjski dragi pod vodstvom člannov dragatuške folklorne skupine plesna delavnica. Ob 15. uri se bodo v jurjevskih igrah pomerila društva podeželske mladine, ob 18. uri pa bo koncert tamburaške skupine Dobreč iz Dragatuša s pevcem Janezom Doltarjem. Ob 20.30 bodo ob kresu nastopile kresnice in starejše pevke iz Adlešičev, folklorne skupine iz Predgrada, Semiča, Metlike, Dragatuša ter gostujoči skupini iz Tolmina in Stuttgarta, za zabavo pa bo poskrbel ansambel Braneta Klavžarja.
Na prireditvenem prostoru v jurjevanjski dragi bo 14 mojstrov domače obrti iz Bele krajine in Dolenjske predstavilo svoje izdelke. V soboto bo Motoklub Črnomelj pri gasilskem domu pripravil tudi razstavo 40 motornih koles različnih znamk in tipov. Sicer pa prireditelji še posebej opozarjajo na zaporo delov nekaterih ulic v okolici jurjevanjske drage, ki bo veljala v petek in soboto od 17. do 3. ure ter v nedeljo med 17. in 18. uro.
M. B.-J.
Strah ali upanje?
Videli je, da bo nastalo še nekaj novih občin tudi južno od Ljubljane. Straža na novomeškem območju, Vinica na črnomaljskem, Bizeljsko na brežiškem, Krško in Kostanjevica na Krki na območju sedattje občine Krško zdaj glasno razpravljajo o želeni novi občini. Časa, ki je še na voljo za uresničitev zamisli o novi lokalni samoupravi, je že malo. Dovolj, menijo pobudniki novih občin, za pripravo vse potrebne dokumentacije. Ponekod pobudnike kljub začetnemu navdušenju javnosti bolj kot čas skrbi, ali bo na voljo dovolj lokalne ljudske volje za ustanovitev nove občine.
V letu 2001 delajo nove občine z mislijo, da jim bo država tudi jutri dajala dovolj denarja za solidno vsakdanje življenje občanov in očiten napredek novonastale lokalne skupnosti. Ali mislijo prav, bo pokazala prihodnost, ko bo olitična karta Slovenije drugačna od sedanje. Takrat bo najbrž obveljal politični dogovor, po katerem bo država dajala občinam veliko manj denarja, kot ga je dajala prvim novim občinam v zgodnjem obdobju slovenske samostojnosti. Denar bo sicer na voljo v različnih državnih skladih in v drugih nekako dosegljivih javnih blagajnah doma in na tujem, vendar bodo občine morale biti same dovolj pametne, da ga bodo od tam dobile. Ker več glav več ve, bodo torej občine morale imeli čimveč lastnih glav. Kako so načrtovane nove občine kadrovsko preskrbljene, vedo najbolje tisti, ki jih želijo ustanovili.
Pobude za odhod posameznih krajevfnih skupnosti) iz obstoječih občin sicer delujejo podobno, kot so delovale želje Slovenije po odhodu iz jugoslovanske zveze držav. Tudi takrat so bili za in proti. Zgodila se je osamosvojitev. Po njej so ljudje navdušeni, včasih pa tudi ne. Nazaj na staro ne bomo šli, Streljali pa se za nove občine tudi ne bomo.
Kaj so potem nove občine: strah ali upanje ?
M. LUZAR
TO SMO MU - Na dvorišču gradu Grm v Novem mestu je bilo v soboto, 9. junija, od pete ure popoldan pa tja pozno v noč kulturno zelo razgibano. Novomeška zveza kulturnih društev in Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti sta v počastitev dneva državnosti pripravili srečanje vseh, ki se družijo v kulturnih društvih ter pomagajo soustvarjati kulturni utrip Novega mesta in njegove širše okolice. To je bilo po lanskem že drugo tako srečanje in vse kaže, da se bo prireditev uveljavila kot vsakoletni skupni prikaz ljubiteljske kulturne ustvarjalnosti in poustvarjalnosti, saj se 'resnična velikost mesta ne meri po številu njegovih prebivalcev, ampak po njihovi ustvarjalnosti", kot je v uvodnem nagovoru dejal novomeški župan Tone Starc. Pod naslovom ‘To smo mi" so zaigrali pihalni orkester Krka Zdravilišča in člani kulturnega društva Nove arkade, zaplesali člani folklornega društva Kres, najmlajše obiskovalce so razveselili člani Taus teatra, zaplesala so brhka dekleta Terpsihore, zapeli pevci društva upokojencev, zbora Jasmin, tovarne Krka, Gospodična in Pomlad, nastopili igralci dramske skupine kulturnega društva Otočec, recitirali literati literarnega kluba Dragotina Ketteja in zapeli škocjanski Fantje z vasi. Na sliki: prisrčen nastop Kresove otroške folklorne skupine je ogrel občinstvo. (Foto: M. Markelj)
Bohor je vstal na Gubčevem trgu
Osrednja prireditev ob krškem občinskem prazniku v spomin na nekatere pomembne dogodke - Slavnostna govornica Spomenka Hribar: Prerodi se udinjamo tujcem ” - Hej, Krčani
KRŠKO - V Krškem so kot nekako posebej svečan zaključek raznolikih prireditev ob letošnjem občinskem prazniku v soboto organizirali velik shod ljudi vseh generacij in prepričanj. Zborovanje na Trgu Matije Gubca je pomenilo poklon tako pomembnim obletnicam, kot so 60-letnica začetka upora proti okupatorju, 60-letnica ustanovitve prezgodaj pokončane krške borbene skupine, 60-letnica začetka izseljevanja ljudi, 56 let od vrnitve iz izgnanstva ter 10. obletnica osamosvojitve Slovenije.
Ves-program, ki so ga izvajali različni pevci, recitatorji, zbori in orkestri, je vključno z besedilom slavnostne govornice Spomenke Hribar izzvenel nekako tako, da se je dotaknil še dogodkov izpred dobrih štirih stoletij, torej kmečkih uporov. Poleg orisa prehojene poti Slovencev, še posebej Posavcev, skozi novejšo zgodovino se je govornica dotaknila tudi sedanjosti. “Ali smo zadovoljni s svojo državo?” seje vprašala. “Če bi rekli, da smo čisto nezadovoljni, bi bilo preveč, povsem zadovoljni pa prav gotovo nismo. Poleg prevelikih socialnih razlik, ravnodušnosti državnega aparata do potreb ljudi in pomanjkanja spoštovanja državljanov me osebno najbolj moti preveliko in prelahkotno ‘udinjanje’ zahtevam tujine. Menim, da nam naše ravnanje v preteklosti - saj smo bili del protifašizma - daje temelj za več nacionalnega pono-
* V bogatem kulturnem programu so nastopili: moški pevski zbor Svoboda, mešani pevski zbor Svit, vokalna skupina Valvasor, mladinski pevski zbor OŠ Jurij Dalmatin, pihalni orkester Videm, člani simfoničnega orkestra krške glasbene šole, pevci solisti Stanka Macur, Jožko Gorenc in Marko Železnik ter recitatorja Darja Sotošek in Uroš Brezovšek. Za koreografijo plesnih točk je poskrbela Vesna Vučajnk iz plesnega kluba Lukec, pod scenarij celotne prireditve pa so se podpisali avtorji Janko Avsenak, Drago Gradišek, ki sta hkrati nastopila tudi v vlogi dirigentov, ter Antonija Glas Smodič in Lojze Štih. Za konec sporeda je pihalni orkester prvič zaigral koračnico Viktorja Parme Hej, Krčani, ki naj hi postala nekako krška himna.
IfeVBBCflB
Danes so možne krajevne nevihte, jutri in v soboto pa bo sončno in poletno toplo, v nedeljo od zahoda ponovno poslabšanje.
sa, kot ga kažemo. Nacionalnega ponosa kar nekako ni. Kdo bo vplival na dostojanstvo slovenske nacije, če ne slovenska država?” je med drugim ob odobravanju udeležencev zbora povedala Spomenka Hribar. Ta je pokazala veliko navdušenja nad naravnost zglednim sodelovanjem vseh krških organizacij, katerih pripadniki so se okupatorjem uprli tako pred 60 leti kot na začetku zadnjega desetletja preteklega tisočletja.
Člani območnega Združenja borcev in udeležencev NOB Krško, Združenja veteranov vojne za Slovenijo, pokrajinski odbor za Posavje, ter policijskega združenja Sever so pred časom namreč podpisali listino o sodelovanju, s čimer so kot prvi v državi presegli nekate-
re razprtije, katerim se drugod še niso uspeli izogniti. "Menim, daje takšno sodelovanje izredno, če ne sploh izjemno v Sloveniji. Toda najprej bi se moralo zgoditi na ravni države oziroma v državnih vodstvih posameznih organizacij. Očitno drži, da je modrost doma pri ljudeh, v živem življenju in vsakodnevnem srečevanju,” je ob tem dogodku poudarila Spomenka Hribar. Poseben pomen dogodku je v uvodnem nagovoru pripisal tudi krški župan Franci Bogovič, ki je minule praznične dni gostil tudi župana pobratene nemške občine Obrigheim Rolanda Lauerja s spremstvom.
Omeniti velja, da sta ves dve-urni spored spremljala glasba in petje pesmi, kot so Domovina naša je svobodna in Bohor je vstal, predstavniki veteranskih organizacij pa so na trgu, na katerem je pred skoraj natanko desetimi leti prvič zaplapolala nova slovenska zastava, slednjo ponovno z vso častjo dvignili na jambor.
ZBOROVANJE - Prireditev 9. junija na Trgu Matije Gubca v Krškem je privabila okrog 600 udeležencev. Dosegla je zven ljudskega zborovanja, ki je vsaj za hip zgladilo morebitne ostre robove različnih pogledov, celo pogledov na zgodovino. (Foto: M. I.)
S*
U BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA, d.o.o. PE NOVO MESTO
Ali ste že razmišljali o varčevanju v vrednostnih papirjih? Zdaj je pravi čas za to!
BPH, Trdinova 1 (bivši hotel Kandija) "S 07/33-42-410 BPH, Rimska cesta 11, Trebnje n 07/34-60-730 BPH, Kolodvorska ul. 4, Črnomelj s 07/30-56-480
Berite danes
stran 3:
•Adria z občinsko pomočjo stran od Revoza
stran 4:
•Zaradi “strupov” zaprli proizvodnjo
stran 7:
•	Banka Koper prevzela sevniško HKS
stran 18:
•	Zmagala je vaška solidarnost
Zapelo bo šest tisoč pevcev
32. Tabor slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični
ŠENTVID PRI STIČNI - V nedeljo, 17. junija, se bo ob enih popoldan na dvorišču osnovne šole Ferda Vesela mogočno oglasila pesem iz grl kakih šest tisoč pevcev iz dobrih dvesto zborov, ki bodo prišli v Šentvid z vseh krajev Slovenije na tradicionalno najbolj množično zborovsko prireditev pri nas - 32. tabor slovenskih pevskih zborov. Letos bo potekal pod istim geslom kot lani (Hodil po zemlji sem naši), le da bodo tokrat po scenariju izkušenega in stalnega sodelavca šentviškega tabora Staneta Pečka predstavili pesem primorske dežele. Z njo bo uglašen tudi slavnostni govor, ki ga bo imel tržaški pesnik Miroslav Košuta, po primorsko pa se bodo zavrteli tudi plesalci folklorne skupine iz Sežane. Pevce bo spremljal pihalni orkester iz Kranja. Na prireditvi bodo zborom in zborovodjem, ki bodo udeležbo na taboru zaokrožili na okroglo številko, podelili jubilejne plakete.
Že dan poprej, v soboto, 16. junija, pa se bo ob osmih zvečer v avli šentviške osnovne šole predstavilo sedem zamejskih pevskih zborov in domači šentviški pevski zbor.
Jubilejni koncert
BREŽICE - Tukajšnja glasbena šola je počastila 55-letnico svojega delovanja z jubilejnim koncertom, ki je bil včeraj, 13. junija, ob sedmih zvečer v Viteški dvorani brežiškega gradu.
ISSN 0416-2242
9 7704
6 224000
#
Nesreče in zavarovanje
Kako ste zavarovani pred naravnimi nesrečami? Nekaj odgovorov na tako vprašanje prinaša tokratna anketa. Za mnoge kmete je naravna nesreča domala poguben dogodek, posebej tedaj, ko se narava razdivja tako, kot se je pred časom na več območjih južno od Ljubljane. Marsikje so že pobrali pridelek in je bil zato komentar ob omenjeni naravni nesreči nadvse zgovoren. Preplah je posebej močan med sadjarji, ki ob izgubi (dobrega) letnega pridelka nemalokrat izgubijo tudi s težavo pridobljen trg. Toni Koršič, direktor od toče močno prizadete Sadjarske zadruge Posavja, pravi o naravnih nesrečah v povezavi s sadjarstvom: "V tujini so zadeve rešene sistemsko. Tam države subvencionirajo zavarovalne premije do znosne mere. Sofinancirajo nabavo zaščitnih mrež. Ponekod sofinancirajo oroševalne sisteme.” Kako se v tem pogledu obnaša Slovenija, koliko je pripravljena seči v državni žep za pomoč posameznikovemu kmetovanju? Državljani so pripravljeni v tem pogledu predlagati marsikaj, a kaj pomaga, ko država verjetno ne bi poslušala. Tudi zavarovalnice se glede višine zavarovalnih premij verjetno ne bodo pustile posebno veliko učiti. Naj bo v tolažbo le upanje, da bo naravnih nesreč manj in da ne bodo tako hude, kot jih doživljamo v zadnjem obdobju.
ANITA MIKETIČ SIMČIČ, dipl. ekonomistka s Preloke: “Hišo imamd zavarovano proti naravnam nesrečam. Živim na kmetiji, kije tako majhna, da se pridelkov ne splača zavarovati. Imamo srečo, kar se tiče naravnih nesreč. Doslej je bila naša domačija ogrožena le enkrat, ko je gorelo pri sosedih. Hiše in gospodarska poslopja v vasi pa so tako blizu, da bi se bil ogenj lahko kaj hitro razširil.”
JOŽICA ŠTEFANIČ, upokojenka iz Podzemlja: "Hišo imam zavarovano proti vsem nevšečnostim, zemlje pa je pri hiši tako malo, da se tistega, kar zraste na njej, ne splača zavarovati. Najbolje je, če človek nikoli ne uveljavlja odškodnine. Predvsem je hudo, če naravne nesreče uničijo pridelek ljudem, ki jim zemlja daje kruh, saj odškodnine nikoli ne nadomestijo pridelka.”
PETER FRELIH, predsednik KS Šentrupert: “Nimam vinograda in sploh zemlje, zato imam pred naravnimi nesrečami zavarovano hišo. Mislim, da ljudje ne pozabljajo na to, saj nikoli ne veš, kaj kdaj pride. Moti pa me politika zavarovanja, saj bi moral ta sklad izdelati bolj stimulativne projekte zavarovanja. Ne nabere se tako malo denarja, saj so obdobja, ko ni nobenih nesreč, kar ni seveda nič narobe, ampak...” IVANKA ŽAGAR, upokojenka, iz Predgrada: “Logično bi bilo, da so kmetje zavarovani proti toči, neurju, poplavam in podobnemu. Ni pričakovati, da bodo zavarovani vsi. Del razloga za to je v denarju. Morda bo treba začeti razmišljati tudi še o drugačnem zavarovanju kot le o osnovnem, ki ga poznamo.”
ROMAN MATJAŠIČ, vinogradnik, s Sromelj: “Zavarovalne premije so previsoke, zato večina kmetov nima zavarovanih kmetijskih površin. Če bi zaradi bolezni, npr. v vinogradu, prišlo do izpada pridelka, toče ali pozebe pa ne bi bilo, bi moral zavarovanec vseeno plačati premije. Država naj bi glede na stanje našega kmetijstva subvencionirala 90 odstotkov premije.”
JOŽE MLAKAR, delavec, s Poni-kev pri Studencu: “Ponovno naj bi uvedli streljanje z raketami proti toči! Zaščita proti toči z mrežo je predraga, da bi jo naredil vsak sam. Pri nas je bila toča, ne tista huda, ampak se pozna na povrtninah in vinogradu. Tudi pozeba je bila, toda zaščite proti njej si ne moreš privoščiti, ker je predrago. Predrago je tudi zavarovanje.”
FRANC LEKŠE, vinogradnik.z Velikega Trna: “Če bi bila taka toča, kot je bila pred dnevi, ne pomaga nobena mreža. Pomagala bi edino zaščita z nekakšnim močnejšem 'pregrinjalom', kot ga imajo v nasadih v zahodni Evropi. Po nekaterih legah pri nas je bila pozeba. Proti tej pri nas ni zaščite, oroševanje pa ne pride v poštev. Naše površine so premajhne."
PETRA POZDEREC, direktorica občinske uprave Občine Škocjan: “Avto imam zavarovan proti naravnim nesrečam, ostalega premoženja pa ne, ker zavarovalnicam nasplošno ne zaupam. Človek tudi v takšnih nesrečah velikokrat ostane sam. Upaš na pomoč oz. povračilo za nastalo škodo, ki je ponavadi v trenutku, ko jo potrebuješ, ni, pa tudi če je, ni v takem obsegu, da bi si resnično opomogel.”
MILAN MEŽNARČIČ, prodajalec v Novem mestu: “Tako avtomobila kot ostalega premoženja nisem zavaroval proti naravnim nesrečam. Takšna zavarovanja stanejo preveč, zato je tudi marsikateremu kmetu, ki vse vlaga v zemljo, za takšno zavarovanje zmanjkalo denarja. Če bi imel več dohodka, bi morda premislil tudi o tovrstnem zavarovanju.”
Dežurstva ob referendumu
LJUBLJANA - V uradu za upravne zadeve pri ministrstvu za notranje zadeve bodo ob naknadnem zakonodajnem referendumu organizirali dežurno službo. Tako lahko državljani v soboto, 16. junija, in nedeljo od 7. do 19. ure na brezplačno telefonsko številko 080 23 03 sporočajo podatke o morebitnih kršitvah volilnega molka. V petek od 24. do 1. ure zjutraj in v soboto od 19. do 7. ure pa lahko informacije o kršitvah posredujejo operativno-komu-nikacijskentu centru na brezplačno telefonsko številko 080 12 00. Na telefonski številki 01/ 472 48 15 lahko volivci na dan volitev dobijo vse informacije v zvezi v vpisom v volilne imenike.
V Župančičev spomin
Ob obletnici poeta Otona Župančiča je bila ob koncu tedna vrsta prireditev - 50 let spominske zbirke
VINICA - Z razstavo del belokranjskega rojaka iz Dragovanje vasi akademskega slikarja prof. Mihaela Kambiča, ki jo je v Župančičevi rojstni hiši odprl predsednik krajevne skupnosti Vinica Nikolaj Simčič, so pretekli petek v Vinici počastili dva pomembna jubileja. 17. junija bo namreč minilo pol stoletja, odkar je bila v omenjeni hiši odprta spominska zbirka Otona Župančiča, največjega belokranjskega poeta. Letos pa praznuje polstoletni jubilej tudi Belokranjski muzej iz Metlike, ki je leta 1956 prevzel zbirko v svojo upravo.
Ob otvoritvi spominske zbirke so na vrtu ob hiši odkrili tudi pesnikov doprsni kip, delo kiparja Jakoba Savinška, ter na pročelju hiše spominsko ploščo, za katero je naredil načrt pesnikov sin arhitekt Marko Župančič. Ker se je število obiskovalcev Župančičeve rojstne hiše iz leta v leto povečevalo, je muzej leta 1976 zbirko razširil ter na novo uredil. Nekaj sprememb je
Vrnite izpolnjen vprašalnik!
Vseslovenska raziskava o vedenjskih navadah, uporabi zdravstvene službe in zdravstvenem stanju - Najslabši odziv na Dolenjskem
NOVO MESTO - Med 16. in 20. majem 2001 je 15.000 naključno izbranih prebivalcev Slovenije, od tega nekaj čez 1000 na Dolenjskem, po pošti prejelo vprašalnike o vedenjskih navadah, uporabi zdravstvene službe in zdravstvenem stanju.
Do 8. junija je vrnilo izpolnjen vprašalnik 32 odst. ljudi. Odziv je bil najboljši na Gorenjskem, kjer je bilo vrnjenih 37 odst. vprašalnikov. Najmanj ljudi je vrnilo vprašalnik na Dolenjskem, in sicer le 29 odst., od tega 34 odst. žensk in 24 odst. moških.
V teh dneh so vprašalniki ponovno poslani vsem, ki še niso odgovorili. Vsak pravilno izpolnjeni in vrnjeni vprašalnik je pomemben, zato izvajalci raziskave prosimo prebivalce Dolenjske regije, da v čim večjem številu odgovorite na poslani vprašalnik in ga pošljete na Zavod za zdravstveno varstvo.
Bolezni srca in ožilja, rak, poškodbe in samomori so naj-
pogostejši vzroki umrljivosti in obolevnosti v razvitem svetu. Smrtnost in obolevnost zaradi kroničnih nenalezljivih bolezni je v Sloveniji večja kot v razvitih evropskih državah. Velike so tudi razlike med regijami. Dolenjska je med tistimi, kjer je umrljivost večja, kot jo ima Slovenija v povprečju.
Poleg bioloških dejavnikov ima na zdravje oziroma nastanek bolezni pomemben vpliv tudi način življenja in nekatere navade, ki lahko pospešijo ali upočasnijo razvoj kroničnih bolezni. Rezultati raziskave bodo pomembni za oceno stanja v Sloveniji in oblikovanje ukrepov za spodbujanje bolj zdravega načina življenja.
Zahvaljujemo se vsem, ki ste vprašalnik že vrnili ali ga še boste in s tem povečali zanesljivost raziskave.
DARJA RADEŠČEK, dr. med., spec. soc. med.
Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto
Spominska slovesnost v Rogu
Obletno mašo v spomin pobitih domobrancev je vodil beograjski nadškof Stanislav Hočevar - Osrednji govornik dr. Tine Velikonja
šega, svetejšega. “Kjer seje pojavil greh, se je rojevala milost,” je dejal o odpuščanju in spravi. Svoj govor je sklenil s pozivom, naj bomo bolj ustvarjalni in s pozitivnimi programi, saj bomo le tako lahko dosegli tisti trenutek, ko nas bo duh vodil k popolni resnici.
Slovesni maši je sledil kulturni program in govor dr. Tineta Velikonje iz Nove slovenske zaveze. Poudaril je, da danes ne gre več za osebno spravo, češ da smo se na tej ravni že davno spravili. “Gre za narodni razkol, ki ga je treba premostiti, za narodno pomiritev, gre za to, da smo pred zakonom vsi enaki,” je dejal. Opozoril je še, da državljanska vojna še traja, le da sedaj ne gre več za kri in orožje, saj, kot je dejal, sile kontinuitete, ki so zdaj na oblasti, uporabljajo druga, bolj prefinjena sredstva. Prireditev so zaključili z domobransko himno Moja domovina.	M. L.-S.
KOČEVSKI ROG - Pri breznu pod Krenom v Kočevskem Rogu se je v nedeljo dopoldan zbralo nekaj tisoč ljudi na obletni spominski slovesnosti z mašo za vse po vojni pobite domobrance in druge žrtve komunističnega nasilja v Kočevskem Rogu. Ob somaševanju številnih duhovnikov je mašo vodil beograjski nadškof in metropolit msgr. Stanislav Hočevar, osrednji govornik na slovesnosti s kulturnim programomom po maši pa je bil dr. Tine Velikonja.
Nadškof Hočevar je poudaril, da je človeško življenje sveto. Dejal je, da se nikoli in nihče ne sme pola-ščati drugega človeka in ga uporabljati za sredstvo svoje ideologije. "Kočevski požar se še danes širi na veliko bolj zahrbten način,” je dejal in dodal, da pa hkrati v Kočevskem Rogu, “na tem preizkusnem kraju naše kulture in duhovnosti”, odkrivamo še nekaj drugega, lep-
doživela še ob stoti obletnici pesnikovega rojstva leta 1978, zadnja prenova pa je bila pred tremi leti.
Kot je v slavnostnem nagovoru ob otvoritvi Kambičeve razstave dejala direktorica Belokranjskega muzeja Andreja Brancelj Bed-naršek, so že ob 120-letnici Župančičevega rojstva izrazili željo, da bi v nadstropju hiše postavili zbirko pomembnih Belokranjcev. “Ta želja je ostala neizpolnjena, a si bomo v Belokranjskem muzeju prizadevali, da bi zbirka v prihod-
njih letih res zaživela. Bila bi namreč bogata dopolnitev naši stalni razstavi v metliškem gradu, saj v njem tovrstnega gradiva ni na ogled," je med drugim dejala direktorica.
Ravno zato, da opozorijo na pomembne Belokranjce, so se v muzeju odločili počastiti 50-letni-co Župančičeve spominske zbirke z razstavo Kambičevih del, v katerih je ostal zvest realističnemu slikanju. Njegova želja je bila, da bi v muzejih na deželi osnovali manjše galerije in prirejali razstave, zamisel pa je velikodušno podprl z lastno mecensko gesto. Belokranjskemu muzeju je namreč podaril več kot trideset svojih umetnin, večino od njih pa sije mogoče tokrat ogledati v Župančičevi hiši.
M. B.-J.
SLOVO BERNARDA COURSATA - Te dni se je upokojil Bernard Coursat, dolgoletni generalni direktor in predsednik uprave novomeškega Revoza. Oh njegovem odhodu so pripravili lepo poslovilno prireditev v Cankarjevem domu v Ljubljani. Gospod Coursat se je na prireditvi razveselil tudi dolenjskih novinarjev. ki poročajo o delu Revoza. Na fotografiji (z leve): Ivan Kraško, Petra Držaj, Andrej Bartelj, Bernard Coursat, Jože Žura, Zdenka Lindič Dragaš.
PRED ŽUPANČIČEVO HIŠO - Slovesnost ob otvoritvi razstave slikarskih del prof. Mihaela Kambiča na vrtu ob Župančičevi rojstni hiši so popestrili vin iški učenci. Sicer pa je bilo konec preteklega tedna v Beli krajini kar nekaj prireditev v počastitev II. junija, obletnice pesnikove smrti. V soboto so pripravili četrti pohod po Župančičevi poli od Dragatuša do Vinice, ki so se ga udeležili številni pohodniki, zvečer pa so na dvorišču pobreškega gradu pri Adlešičih dijaki IValdorfske gimnazije iz Ljubljane uprizorili Shakespearovo tragedijo Romeo in Julija, ki jo je prevedel Oton Župančič. V ponedeljek je bilo v gasilskem domu v Vinici še II. srečanje 48 recitatorjev belokranjskih osnovnih in malih šol, na katerem jim je igralka in novinarka Irena Zagajšek predstavila osnove javnega nastopanja. (Foto: M. B.-J.)
Vržena rekaviea
O cesti Ljubljana - Kočevje
Vržena rokavica direktorice ZD Kočevje dr. Andreje Rako je na našo pobudo pristala v Ribnici. Za odgovor na svoje vprašanje “Kdaj lahko Kočevci pričakujemo posodobitev naše ceste do Ljubljane in prometno enakovreden položaj drugim primerljivim središčem v Sloveniji?” je dr. Rakova menila, da bi ga lahko dal župan kočevske ali pa ribniške občine, češ da sta oba ne le župana občin, ki se srečujeta s podobnimi problemi glede cest, ampak tudi poslanca državnega zbora. Da bi rokavico ponesli iz kočevskega v ribniški konec, smo za odgovor zaprosili ribniškega župana Jožeta Tanka.
“Žep, v katerem živimo, je v celoti odvisen od cestne povezave Škofljica-Petrina in železniške proge do Kočevja. Vsi župani tega skoraj tisoč kvadratnih kilometrov velikega območja smo se vsak po svojih močeh trudili, da bi se odpravile prometne omejitve na glavni cesti.
Uspeli smo sicer rešiti manjše težave in posodobiti krajše odcepe, vendar ključnega cilja, to je posodobitve in povečanja propustnosti na svojem območju, ni mogel nihče uveljaviti, še manj pa doseči, da bi se reševanja prometnice lotili celovito. Zato smo marca lani podpisali dogovor o skupnem nastopu devetih občin za ureditev ceste in železnice. Šele nato so se na ministrstvu za promet odločili, da se lotijo predinvesticijske študije.
Pripravili naj bi jo letos in bo osnova za akcijski načrt o ureditvi prometne povezave, odpravi ozkih grl in navezave na avtocestni križ in Ljubljano ter navezavi na avtocesto Karlovac-Reka.
Vsi se zavedamo, da Slovenija ne potrebuje le AC-križa, ampak tudi hitre in razbremenilne ceste. Prav ta cestni odsek'bi moral biti sposoben prevzeti pomemben del tranzitnega in
Jože Tanko
osebnega prometa v smeri proti Hrvaški. Cesta se sicer na ključnih odcepih stalno posodablja, menimo pa, da bi se lahko obsežnejše posodobitve nekaterih kritičnih odcepov lotili že v enem letu ali dveh; celotna ureditev pa bi trajala precej dlje. Vendar so vsi koraki odvisni od načrtovalcev porabe državnega proračuna in določitve prioritet.
Zastavljam pa naslednje vprašanje za gospoda Andreja Škrinjarja: Območje JV Slovenije sestavlja 16 občin Dolenjske in Bele krajine. Konec preteklega leta so se vse občine lotile izdelave regionalnega razvojnega programa, s pomočjo katerega naj bi opredelile svojo razvojno vizijo, določile razvojne cilje regije in prioritete razvoja. Na kakšen način si predstavljate skladen regionalni razvoj JV Slovenije ob upoštevanju dejstva, da obstajajo velike razlike v razvitosti med posameznimi občinami znotraj regije?
Iz kočevsko-ribniškega konca tako rokavico vračamo ponovno v Novo mesto v upanju, dajo bo direktor Podjetniškega centra Novo mesto Andrej Škrinjar pobral!
M. LESKOVŠEK-SVETE
Novomeška kronika
ROŽE - Stanovalci enega od blokov v Jakčevi ulici (nekdanja Ulica Majde Šilc, še prej Vindi-šerjeve njive) so sklenili, da si bodo olepšali skupno domovanje, in so v cvetlična korita nasadili okrasne rože. Očitno so bile zelo všeč tudi neki fini gospe. Da ji jih ni bilo.treba kar naprej zalivati, jih je, skrbna in vestna kot je, raje naskrivaj pobrala iz korit in jih prenesla v svoj topli domek, kjer bo lažje primerno skrbela zanje. Stanovalci jo prosijo, naj v “drugi rundi" za seboj vsaj ne pušča sledov.
PLIN - Plinske napeljave so se prebivalci Novega mesta zelo razveselili. Tisti, ki so bili prvi na vrsti za plinifikacijo, so kar zviška gledali na tiste, ki jih je plinski napredek obšel. Sedaj pa se privoščljivo muzajo slednji. Plinska nebesa niso tako lepa in svetla, kot so jih sprva slikali. Cena plina kar lepo raste, tako da si marsikdo želi nazaj stare dobre cisterne za plinsko olje. Poleg tega so se začeli obvezni pregledi plinske napeljave v “poskusnem obratovanju”. In šele na podlagi tega pregleda bodo uporabnikom, če ne bo nobenih pomanjkljivosti, izdali dokončno dovoljenje za priključitev. A pregled ni zastonj, zanj je treba odšteti dobrih 7 tisočakov in še državi odrajtati svoje. Če bi bilo to pozimi, bi vsaj tisti dan prihranili pri kurjavi, saj bi ljudi dovolj pogrel račun. V poletni vročini pa bo klimatska naprava samo še dodaten strošek. Za konec pa dobra novica: vsi nadaljnji pregledi bodo zastonj. Navali narode, još malo pa nestalo...
IDEJE - V razvitem svetu so ideje najbolj cenjeno blago. Nadarjenost za hitro proizvodnjo idej pogosto kažejo občinski svetniki na svojih sejah. Tam se ideje kar prehitevajo in kopičijo. Poseben specialist za tak idejni fast food je bivši bivši svetnik SKD, bivši svetnik SKD+SLS in sedanji svetnik NSi Leopold Kolenc. Vrli Polde je na zadnji seji ob tehtno pripravljenem predlogu občinske uprave za novo lokacijo Adrie Mobil na zemljišču ob cesti Bršljin - Prečna nasproti odcepa za Češčo vas iz rokava pritresel še svojega. On bi, ne da bi koga vprašal ali se s kom posvetoval, ne da bi vedel, čigavo je zemljišče in ali gaje za ta namen sploh dovolj, ali je tam predvidena ali vsaj možna taka dejavnost, Adrio postavil na, kot je rekel, Prajtenau. Gre za Braj-tenau ali. po domače - Zalog oziroma zemljišče, kjer je nekdaj stal zaloški grad. Svetniki so debelo gledali, predlagatelj pa še bolj. Tako je, če ideje trosiš med novomeške svetnike...
Ena gospa je rekla, da umetno oplojevanje žensk nekateri razumejo kot nelojalno konkurenco.
Nova knjiga Ivanke Mestnik
NOVO MESTO - V sredo, 20. junija, bo ob 20. uri v spodnjih prostorih Kulturnega centra Janeza Trdine predstavitev nove knjige domače pisateljice Ivanke Mestnik z naslovom Domačija na sončni jasi. S slikami na papirju se bo predstavila akademska slikarka Ana Guštin, ki je delo tudi likovno opremila. V kulturnem programu bo nastopil Dolenjski oktet.
NOVOMEŠKI POLETNI VEČERI
Promenadni koncert
NOVO MESTO - V soboto. 16. junija, bo ob pol osmih zvečer na ploščadi Novega trga promenadni koncert Pihalnega orkestra Krka Zdravilišča iz Straže. V primeru slabega vremena bo koncert ob isti uri v veliki dvorani Kultur-■ nega centra Janeza Trdine v Novem mestu. Vstopnine ni.
MM*
IT' M A S 1 H O £J C I M
MM*
Adria z občinsko pomočjo stran od Revoza
Da bo Revoz lahko zaokrožil svojo posest in povečal proizvodnjo, se bo Adria Mobil preselila drugam - Občina za lokacijo ob cesti Bršljin - Prečna
NOVO MESTO - Po propadu IMV-ja sta nastali dve firmi: Revoz in Adria Caravan, iz katere je kasneje nastala današnja Adria Mobil. Adrii je pripadel del IMV-jeve lastnine in seje tako znašla na Revozovem “dvorišču”. V tem posiljenem sosedstvu je prihajalo do nagajivosti, grdogledosti in manjših sporov. Sedaj pa je, kot kaže, prišel čas, da se to neha, saj hoče Revoz zaokrožiti svojo posest.
To je tudi eden glavnih pogojev, če hoče še naprej ostati v igri za tovarno, kjer naj bi stekla proizvodnja novega avtomobila, do sedaj gotovo najbolj slovenskega Renaultovega modela, ki bo v prihodnjih letih nadomestil prodajo nadvse uspešnega clia. V Revozu sedaj lahko naredijo (v dveh izmenah) kakih 550 avtomobilov na dan, z uvedbo nočne izmene, kar pa ne more biti trajna rešitev, bi se to
Robkovi ostali brez vsega
Ponudimo roko v nesreči
ŠMARJETA - Novomeška območna združenje Rdečega križa in KORK Šmarjeta se na vse ljudi dobrega srca obračata s prošnjo, da bi pomagali šestčlanski družini Robek iz Koglega, kateri je v sobotnem požaru zgorela stanovanjska hiša. Pred ognjenimi zublji, katerim je botroval kratek stik pri dotrajani električni inštalaciji, niso mogli rešiti ničesar.
Tako so Robkovi ostali brez strehe nad glavo, obleke, obutve, hrane in šolskih potrebščin. V družini so štirje otroci: deklici, stari 12 in 14 let, ter dečka, stara 11 in 16 let. Trenutno se je družina zatekla k sorodnikom, nameravajo pa graditi novo hišo. Rdeči križ zbira obleko in čevlje za otroke (za dekleta obleke za 12 in 14 let in obutev št. 38 in 35, za dečke pa obleke za 11 in 16 let in obutev št. 35 in 42), predmete za prvo postavitev gospodinjstva, šolske potrebščine in hrano. Vse darovane predmete lahko dostavite tudi vaškim aktivistkam ali neposredno družini, denar pa lahko prispevate v Sklad za pomoč ljudem v stiski, žiro račun 52100-678-80144, sklic 01, s pripisom “Za družino Robek".
število povečalo na kakih 700. Raziskave trga pa kažejo, da bi Renault moral izdelati najmanj 1.000 naslednikov clia na dan. Za to pa bi morali v Novem mestu nujno povečati proizvodne zmogljivosti in seveda se jim je oko najprej ustavilo na Adrii. Očitno tudi tam nimajo nič proti temu, da bi se preselili drugam, in si rastočo proizvodnjo organizirali na novo in po svoje.
Tako je na zadnji seji občinskega sveta tekla beseda o ureditvi nove Adriine lokacije v Novem mestu. Strokovne službe novomeške občinske uprave so za to lokacijo predlagale zemljišče ob cesti Bršljin - Prečna, in to nasproti odcepa proti Češči vasi, tam, kjer je zdaj sredi gozda avtomobilski odpad ob razpadajočih objektih nekdanje JLA. Adria bi potrebovala blizu 14,7 ha zemljišča, od tega bi bilo okoli 3,5 ha pokritih površin. Danes dela v Adrii Mobil 570 ljudi, ki bodo letos izdelali 7.100 počitniških prikolic in 3.300 avtodomov, čez 4 leta pa naj bi 700 zaposlenih proizvedlo že 14.350 prikolic in avtodomov.
Ker je večina predvidenih zemljišč za novi Adriin kompleks v lasti ministrstva za obrambo in sklada kmetijskih zemljišč, na občini ne pričakujejo težav pri pridobitvi teh zemljišč za potrebe gospodarstva. Tudi v novih urbanističnih za-
snovah Novega mesta je to območje predvideno za industrijsko cono. Skratka: novomeški občinski svet je potrdil predlagani program priprave zazidalnega načrta za Adrio Mobil, čeprav si je svetnik SDS Miloš Dular, prejšnji občinski sekretar za okolje in prostor, zelo prizadeval, da bi ostalo v igri tudi bližnje zemljišče, ki gaje od stečajnega upravitelja Pionirja kupil ljubljanski Imos z namenom, da tam zgradi stanovanjsko naselje, a bi se ga sedaj očitno radi znebili.
A. B.
“Pomladna pesem prostoru” v salonu pohištva Termotehnike
NOVO MESTO - Novo mesto je bogatejše še za eno prizorišče kulturnih prireditev. V ponedeljek zvečer je bila prva takšna prireditev. Kot je zagotovil direktor Termotehnike Jože Papež, pa bodo tej v bodoče sledile tudi druge v salonu pohištva Termotehnike v nekdanjem mlinu v Mačkovcu. Številni zbrani so prisluhnili prijetnemu nastopu flavtistk Janje Pibernik in Marjane Miklič iz novomeške Glasbene šole Marjana Kozine, ki ju je na klavirju spremljala Cvetka Krampelj, na koncu«pa še slikarju Jožetu Kumru, kije v salonu pohištva pripravil razstavo slik na temo “Pomladna pesem prostoru'*. Tej prireditvi pa se bodo v tem tednu pridružili še dnevi Termotehnike in_že uveljavljeni hišni sejem z bogatim kulturno-zabavnim programom, predstavitvijo novosti iz njihovega širokega prodajnega programa in seveda z gotovinskimi popusti.
Tkejo poslovne vezi
Srečanje hrvaških in slovenskih podjetnikov
OTOČEC - Že peto leto zapored so se minuli četrtek srečali podjetniki iz Županijske komore Karlovac ter Dolenjske in Bele krajine. Povabilu na srečanje na Otočcu seje tokrat odzvalo 22 hrvaških in 21 slovenskih podjetij.
V imenu organizatorjev: novomeške območne zbornice Gospodarske zbornice Slovenije in Županijske komore Kalovac sta zbrane predstavnike nagovorila Janko Goleš in mag. Zlatko Kuzman, srečanja pa sta se udeležila tudi dr. Riana Benko iz slovenskega veleposlaništva v Zagrebu, dr. Berislav
Nov kamen na starem rotovžu
Obnovljena kamnita balkonska ograja na novomeškem rotovžu
NOVO MESTO - Sedanji novomeški rotovž so zgradili v začetku 20. stoletja in bo kmalu star sto let. V teh letih je dotrajala marsikatera stvar, res pa je tudi, da v zadnjih desetletjih bolj slabo skrbijo za mestno hišo, nekdanji ponos mesta. Če pa v hiši ni pravega gospodarja, še hitreje propada. Po novem se naj bi v rotovž spet naselil župan s svojimi službami, kar bi bil lep zgled ostalim v prizadevanjih za oživitev mestnega jedra. Da se z rotovžem res nekaj dogaja, zadnje mesece priča tudi gradbeni oder pred njim. Prvo delo pri načrtovani celoviti obnovi rotovža je bila obnova kamnite balkonske ograje, ki jo je opravil kamnoseški mojster Franc Kocjan iz Zagrada pri Škocjanu. Delo so končali v torek, včeraj pa je bil prevzem.
Mojster Kocjan se zadnjih 10 let ukvarja tudi z restavriranjem in obnovo zahtevnejših stvari na objektih kulturne dediščine in pri tem sodeluje z novomeškim Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine. “Nova kamnita balkonska ograja novomeškega rotovža, ki smo jo naredili, je natančna kopija prejšnje, ki jo je zob časa povsem uničil, tako da je ni bilo moč restavrirati,” pravi Kocjan. Vremenske razmere, predvsem kisli dež in zmrzal, so ograjo iz domačega krednega apanenca povsem spodjedle, tako da jo je bilo treba narediti na novo. “Ohranili smo le dobro ohranjeni kupoli na obeh vogalnih stebričih.”
Pri obnovi so uporabili kamen iz bihaškega konca. “Naključje je hotelo, daje kamen iz pobratene bihaške občine. Gre
OBNOVLJENI BALKON - Kam-nnoseški mojster Franc Kocjan je povsem obnovil kamnito ograjo na balkonu novomeškega rotovža. (Foto: A. B.)
za zelo kakovosten peščenjak, po barvi in strukturi podoben našemu domačemu apnencu, iz kakršnega je bila narejena stara ograja, le da je precej obstojnej-ši. Iz takega kamna so v tamkajšnjih krajih narejeni 500 let stari spomeniki, na katerih so še lepo vidni napisi.”
Škoda le, da ob obnovi balkonske ograje, ko je že več mesecev stal gradbeni oder, niso opravili še obnovitvenih fasader-skih del na rotovškem balkonu, s katerega sta navdušeno množico ob proslavi 100-letnice Leona Štuklja pozdravila slavljenec in predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Juan Antonio Samaranch. A to menda pride na vrsto pri celoviti obnovi rotovža. Da bi jo le kmalu dočakali!
A.BARTELJ
Jurčič iz hrvaškega veleposlaništva v Ljubljani in novomeški podžupan Marjan Somrak. Vsi so poudarili pomen tovrstnega srečanja v želji, da se poglobijo in okrepijo sosedski odnosi ter poslovno sodelovanje med državama. O gospodarstvih držav so menili, da sta prej kompatibilna kot konkurenčna, zato je potrebno čimprej odpraviti ovire, ki se postavljajo. Kot je povedal direktor novomeške območne zbornice Janko Goleš, je blagovna menjava med državama po letih upadanja lani ponovno narasla. Tako je bilo lani ustvarjeno za nekaj več kot 1 milijardo 100 milijonov ameriških dolarjev blagovne menjave, od tega je do-lenjsko-belokranjska regija izvozila za okoli 89,5 milijona, uvozila pa za dobrih 24,7 milijona dolarja	M.Ž.
SUHADOLC AN NAVDUŠIL OTROKE - Da ima mladinski pisatelj Primož Suhodolčan resnično posluh in občutek za svojo razigrano knjižno občinstvo, se je pokazalo na petkovi predstavitvi njegovih knjižnih uspešnic “Peter Nos - Lunjani in Zemljani", “Košarkar naj bo", ki so jo letos mladi bralci izbrali za svojo najljubšo knjigo, in ' Ranta vrača udarec ". V novomeškem McDonaldu se je množica otrok iz dolenjskih osnovnih šol, pa tudi kakšen malček iz vrtca se je našel med njimi, s Primožem dodobra zabavala, nekateri pa so tudi zaplesali in metali na koš. Predstavitev, ki jo je pripravila založba Karantanija, je bila prva tovrstna, gotovo pa ji boj po navdušenem odzivu otrok sodeč, sledila še kakšna. (Foto: M. Žnidaršič)
Grmska šola le dobila prizidek
Prizidek k osnovni šoli Grm zgrajen - V njem bodo štiri učilnice s kabineti, v kletnih prostorih pa Telekom - Začetek gradnja telovadnice ob novem prizidku predvidoma drugo leto
PODIRAJO MEJE MED DRŽAVAMA - Po besedah sogovornikov na poslovnem srečanju bi se slovenska in hrvaška oblast morali potruditi, da bi se povečala in olajšala blagovna menjava med državama. (Foto: M. Z.)
NOVO MESTO - Po dobrih osmih letih, ko so na pobudo takratnega ravnatelja novomeške osnovne šole Grm Marijana Špilarja začeli zbirati namenska sredstva za gradnjo potrebnega prizidka k šoli, predvsem njegovega drugega dela - telovadnice, je prizidek le zgrajen. Tako so na šoli izpolnili tudi vse notranje prostorske pogoje za devetletko, s katero nameravajo s 1. razredom začeti v 4. krogu poskusnega uvajanja v šolskem letu 2002/03.
S3IHK±-a& V-V. G.
DEU SE ZAKLJUČUJEJO - Včeraj. /.?. junija, je bil tehnični pregled prizidka, ob nastanku pričujoče fotografije pa so delavci hiteli z urejanjem njegove okolice. (Foto: M. Z.)
“Do začetka gradnje prizidka -temeljni kamen je konec maja 1997 položil slovenski predsednik Milan Kučan - so starši učencev, učitelji, zunanji sodelavci šole in delovne organizacije zbrali okoli 40 milijonov tolarjev, kar je predstavljalo več kot polovico predračunske vrednosti gradnje prve faze prizidka, ocenjene na 76 milijonov tolarjev. Vendar se zaradi nerazumevanja takratne občinske strukture, ki to naložbo ni prijavila na razpis Ministrstva za šolstvo in šport, občina pa takšnega vložka ni zmogla, z izgradnjo ni začelo,” je povedala ravnateljica šole Sonja Simčič in ob tem posebej pohvalila sedanjo občinsko upravo, predvsem pa sekretariat za vzgojo.
izobraževanje, šport in mladino ter direktorico občinske uprave Mojco Novak za njihovo zavzetost, da danes prizidek stoji.
V prizidku šole, velikem 490 kv. rpetrov, so učilnice za prvi razred, učilnici za nivojski pouk in dva kabineta za učitelje, kletne prostore pa je odkupil Telekom. “Zelo smo zadovoljni, daje gradnja, ki se je začela konec lanskega septembra, potekala po predvidenem načrtu in da ni motila učnega procesa na šoli. Notranjost je dokončana, oprema za učilnice in kabinete pa naročena, tako da bo prizidek zaživel z novim šolskim letom,” je razložila Simčičeva. Uradna otvoritev naj bi bila konec septembra, želja ravnateljice namreč
je, da bi v učilnicah že pokazali življenje in ne le prazne prostore. Šola bo s tem pridobila tudi ustreznejšo knjižnico, saj bodo obstoječo lahko razširili.
Celotna naložba v prvo fazo je stala 104 milijone tolarjev, od tega sama izvajalska dela na stavbi 76 milijonov, oprema za prizidek pa okoli 6 milijonov. Denar sta poleg sredstev, ki so jih zbrali sami, prispevala Telekom (okoli 17 milijonov) in mestna občina. "Privarčevan šolski denar, ki je bil v bistvu namenjen novi telovadnici, vložili pa smo ga v prizidek, bo občina na nek način povrnila pri njeni izgraditvi,” je dejala Simčičeva. Projekt izgradnje telovadnice, ki je vreden 95 do 100 milijonov tolarjev (nove-lacija projekta, pridobitev vseh potrebnih dokumentov in dovoljenj, gradnja, oprema), je Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport že odobrilo, tako da sedaj čakajo, kolikšna bo pomoč države in kdaj bo prišla.
M. ŽNIDARŠIČ
	j	i\l	1 A š J	i-J	OBČI	1 J		
GASILSKI PRAZNIK- V mimohodu gasilcev skozi središče Dolenjskih Toplic so poleg domačih gasilcev sodelovala tudi druga društva, slovesnosti na jasi pa so se med drugimi udeležili predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest Edry, ki je društvu ob visokem jubileju podelil republiško plaketo, predsednika Gasilske zveze Novo mesto in Šentjernej Alojz Muhič in Franc Šinkovec ter poveljnik dolenjske regije Janko Gornik. (Foto: M. Žnidaršič)
120 let topliških gasilcev
Leta 1881 so ustanovili takrat imenovano požarno hrambo - Gasilski praznik združili z 81. gasilskim avtorallyjem
Zaradi “strupov” zaprli proizvodnjo
Okoli 20 delavk šentjernejskega podjetja Hipot-Hyh od aprila odpeljali v bolnišnico ali zdravstveno postajo - Vzrok kljub številnim preiskavam še vedno velika neznanka
ŠENTJERNEJ - V šentjernejski dolini vlada pravi preplah. V podjetju Hipot-Hvb v Šentjerneju so namreč v zadnjih dobrih dveh mesecih zaradi slabosti in omedlevice v novomeško bolnišnico ali domačo zdravstveno postajo odpeljali oz. je pomoč v njej poiskalo okoli 20 delavk, zaradi nevzdržnega stanja pa so minuli petek začasno ustavili tudi proizvodnjo.
DOLENJSKE TOPLICE - Prostovoljno gasilsko društvo Dolenjske Toplice je s sobotno slavnost-
Prireditve ob občinskem prazniku
MIRNA PEČ - Ob občinskem prazniku so v Mirni peči pripravili bogat teden prireditev. V soboto, 16. junija, bo ob 4. uri zjutraj košnja sena na stari način na Poljanah, ob 8.uri pa 2. nogometni turnir v malem nogometu za pokal Občine Mirna Peč na igrišču OŠ Mirna Peč. V nedeljo, 17. junija, bo dopoldne na Poljanah prikaz sušenja, popoldne pa spravila sena na star način. Ob 15.uri bo na igrišču pri vrtcu veselo popoldne z družabnimi igrami za otroke. V ponedeljek, 18. junija, bo ob 20.30 v Domu glasbene dediščine v Glo-bodolu koncert klasične glasbe Adama Selija, ob 20. uri pa bo v domačem kulturnem domu na ogled brezplačna filmska predstava. V kulturnem domu bo v torek ob 20. uri nastopila gledališka skupina KD Mirna Peč s šaljivo grozljivko Oglasi se, Ferdinand, dan kasneje pa bodo ob isti uri nastopili mirnopeški harmonikarji z ljudskimi pevci.
Osrednja prireditev ob 2.prazniku Občine Mirna Peč, podelitev občinskih nagrad in priznanj za leto 2001, bo v kulturnem domu v četrtek, 21. junija, ob 19. uri. V petek bo na osnovnošolskem igrišču ob 16. uri tekmovanje košarkarskih trojk, ob 17-ih športno srečanje gasilcev v nogometu, uro kasneje prikaz delovanja nove gasilske opreme, ob 18.30 pa nogometna tekma med suhimi in debelimi. Ob 20.uri bo v kulturnem domu potekal zgodovinski kviz o Mirni Peči, na katerem bodo podelili tudi priznanja turističnega društva za najbolj urejeno hišo, kmetijo in naselje v letu 2000.	•
V soboto, 23. junija, se bo ob 8. uri začel 5.tradicionalni pohod preko Hmeljnika, od 8. ure dalje pa bo v mirnopeški osnovni šoli v soboto in nedeljo potekala razstava in prodaja kmečkih dobrot. V nedeljo se bo ob 15. uri v Globodolu začel nogometni turnir vaških ekip, v kulturnem domu pa se bo 17. uri predstavila Janja Vovko s svojo prvo pesniške zbirko Krila svobode. Od ne* delje, 17. junija., do 24. junija bo v prostorih kulturnega doma na ogled tudi lovska razstava. V soboto, 30. junija bo potekal že 19. Mirnopeški tek, ki se bo začel ob 16. uri.
Ne poskusiti, bi bil gotovo greh!
MIRNA PEČ-Tudi občina Mirna Peč, ki v neposredni bližini bodoče avtoceste in priključka nanjo ter železniške proge ravnokar oblikuje novo obrtno cono, bo Adrii Mobil in Revozu ponudila lokacijo za preselitev proizvodnje počitniških prikolic in avtodomov. Ureditveni načrt za to območje je pravkar v javni obravnavi in je tik pred sprejetjem, občina ima tudi potrjen prostorski plan ter le kakih 100 metrov od parcele vso potrebno komunalno infrastrukturo.
no sejo ter nedeljskim mimohodom gasilcev in slovesnostjo na topliški jasi, katero so združili z zaključkom 31. gasilskega avtoral-lyja, obeležili 120-letnico ustanovitve. Začetki organiziranega gasilstva v Dolenjskih Toplicah segajo v marec leta 1881, ko so po zaslugi tedanjega topliškega zdravnika Franca Kulovca ustanovili “požarno brambo” in začrtali osnovne smernice delovanja gasilcev.
“Skozi desetletja, ki so sledila, so gasilci doživljali vzpone in padce, se veselili uspehov, nove opreme, gasilskega doma in mladine, ki je sledila načelom gasilstva. Doživljali so tudi huda leta vojne in zdesetkanih gasilskih vrst. Vendar je gasilstvo v Toplicah previharilo vse temne oblake, ki so se zgrnili nad njimi...” je 120-letno pot društva opisala voditeljica prireditve Barbara Barbič-Jakše. S svojim razmišljanjem jo je dopolnil predsednik PGD Dolenjske Tbplice Jože Erjavec, ki je poudaril, da je gasilsko delo široko, saj gasilci pomagajo ob požarih, dostavljajo vodo v prazne vodnjake, črpajo vodo iz poplavljenih prostorov, skratka, na pomoč priskočijo ob različnih priložnostih. "Prostovoljno delo dandanes ni več cenjeno, kot je bilo nekdaj, zato je delo vseh članov PGD Dolenjske Toplice še bolj hvalevredno. Naš jubilej naj bo vzpodbuda vsem mladim in drugim pri nadaljevanju plemenitega prostovoljnega dela v gasilski dejavnosti."
Na nedeljski slovesnosti so najzaslužnejšim članom PGD Dolenjske Toplice podelili tudi republiška priznanja in odlikovanja, ob zaključku 31. gasilskega avtorallyja, ki ga je pripravila Gasilska zveza Novo mesto, pa tudi pokale najboljšim gasilskim vrstam. Udeležilo še gaje 79 skupin iz 46-ih društev novomeške gasilske zveze in desetih društev Gasilske zveze Šentjernej, ki so nastopili kot gostje. Med člani A so prva tri mesta zasedli PGD Kamence, PGD Soteska in PIGD Krka, med člani B so zmagali gasilci iz Soteske pred Krkaši in Rateščani.-pri članicah A PGD Bela Cerkev (2. mesto PGD Dolenja Straža, 3. PGD Šmarjeta), pri članicah B pa gasilke iz Dolenje Straže. Med veterani so bili najboljši Škocjančani, za njim pa gasilci iz Dolenje Straže in Stranske vasi.
M. Ž.
Nogometni turnir v Mirni Peči
MIRNA PEČ - Ob občinskem prazniku bo v soboto, 16. junija, na nogometnem igrišču ob osnovni šoli potekal nogometni turnir za 2. pokal Občine Mirna Peč, ki se bo pričel ob 8. uri. Prijave so možne do petka, 15. junija, do 20. ure na tel. št. 041-769-180 (Damjan). K udeležbi so vabljene ekipe občin Novo mesto, Šentjernej, Škocjan, Dolenjske Toplice, Žužemberk in Mirna Peč. Startnine ni. Prve tri ekipe bodo prejele pokale, zmagovalec pa tudi prehodni pokal. Vsi sodelujoči dobijo malico, poskrbljeno pa bo tudi za žejne. Vabljeni!
Vse se je začelo aprila letos, ko so se delavke začele množično slabo počutiti. “Pri vseh prizadetih delavkah smo opazili podobne težave: odrevenelost v prstih in obrazu, pekoče oči, stiskanje v prsih, tresenje, slabost, za katere ne vemo, ali gre za bolezen ali zastrupitev. Vzroke iščemo na delovnem mestu, kjer so se težave začele množično pojavljati. Pri delu uporabljajo tudi snovi, kot sta izopropil alkohol in diklormetan, ki lahko povzročajo zdravstvene okvare. Vendar po vseh dosedanjih analizah nismo našli vzroka zanje, pa tudi pravila pojavljanja slabosti ni,” je povedala direktorica Zdravstvenega doma Novo mesto mag. Tatjana Gazvoda.
Najprej je prizadelo najpomembnejši oddelek podjetja, kjer sestavljajo plastične medicinske senzorje krvnega tlaka, namenjene tujemu trgu, nato pa še druge. “Vsakega dneva meje strah, saj mi ni vseeno za 140 delavcev. Ne vemo, kaj povzroča to slabost, že 10 let namreč zaposleni delajo z istimi stvarmi. Sodeč po ekoloških meritvah Zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto, ki sojih opravili aprila, je vse v mejah normale. Pa je bilo ta dan, ko so bile te meritve narejene, štirim delavkam slabo,” je povedala direktorica Hipot-Hyba Zlata Piletič, zaskrbljena za prihodnost podjetja. Situacija seje naenkrat pomirila 27. aprila, nato so sredi maja spremenili delovanje klimatskega sistema, okoli 25. maja pa so se slabosti znova pojavile. Stanje v podjetju je postalo nevzdržno, zato so minuli petek v dogovoru s sindikatom Skei proizvodnjo do nadaljnjega prekinili. Delavkam so dali kolektivni dopust in začeli čistiti klimatski sistem.
Po mnenju direktorice in predstavnikov sindikata je nerazumljiva predvsem neresnost uradnih ustanov: inšpekcij za delo ter okolje in prostor in zdravstvene inšpekcije za reševanje nastalega problema. Največje razočaranje, tudi za dr. Gabrijelo Pleško-Gorenc iz šentjernejske zdravstvene postaje, ki je članica posebne skupine za ugotovitev in odpravo nevarnih okoliščin v podjetju, ustanovljene minuli torek, pa je poročilo Inštituta za sodno medicino o preiskavi več vzorcev krvi in urina na organska topila. Med pripravami na analizo, ki naj bi
MIRNA PEČ-Veliko ljubiteljev narave se je preteklo soboto, 2. junija, udeležilo tradicionalnega 4. golobinjskega pohoda, ki so ga prizadevni organizatorji pripravili v sodelovanju s Turističnim društvom Mirna Peč. Pot, za katero je idejo dal Brane Granda s kolegi, se je razlikovala od lanske in je bila kljub zahtevnosti - trajala je okrog sedem ur - prijetna in zanimiva. Pohodniki so se z Golobinjka pri Mirni Peči odpravili proti Jordankalu, kjer stoji rojstna hiša našega rojaka, znanega harmonikarja Lojzeta Slaka. Prvi postanek je bil pri cerkvi sv. Ane v Šmavru, kjer je dobrni-ški župnik predstavil njeno zgodovino in zanimivosti. Pohodnike je nato pot vodila v trebanjsko občino preko vasi Gorenji Vrh. kjer je spomenik padlim med NOB, nato pa so se povzpeli na 581 metrov visoki Trebnji vrh. Spustili so se nižje do obeležja 15. poldnevnika, od koder je krasen razgled na trebanjsko dolino, ob lepem vremenu pa vse do Kamniških Alp.
Po okrepčilu pri trebanjskih planincih so se mirnopeški pohodniki vračali nazaj skozi vas Repče, ob Dečji vasi preko Vrhpeči, Biške in Ivanje vasi do Golobinjka. Vmes jih je pozdravil in s krajšim opisom
zaradi nerutinske metode trajala vsaj teden dni, se je pokvaril potreben aparat zanjo in ga do 7. junija še niso uspeli popraviti. Sicer so prve vzorce krvi in urina zaposlenih prejeli že po 24. aprilu.
“Med ljudmi vlada prava živčna vojna. Tudi če pridejo v službo, težko delajo, precej delavk od stotih v proizvodnji pa je na bolniški. Po zadnjih dogodkih smo se z vodstvom dogovorili, da se prekine proizvodnja in očisti klima. Kljub temu se zavedamo, da moramo delati, saj drugače lahko zgubimo kupce. Gre za naša delovna mesta,” so povedali predstavniki sindikata Skei in dodali, da v začetku niti vodstvo podjetja ne medicina dela nista verjela, kako zaskrbljujoče je stanje. Razočarani so nad neučinkovitostjo vseh pristojnih institucij, ki bi morale poskrbeti, da bi v podjetje prišli strokovnjaki, ki bi našli vzrok za obolevanje zaposlenih.
Agonija v pretežno ženskem kolektivu šentjernejskega podjetja
ŠKOCJAN - Jeseni lani so v občini Škocjan začeli graditi primarno vodovodno omrežje, ki bo neoporečno pitno vodo pripeljalo do vaščanov Tomažje in Ruhne vasi. Za okoli 1800 metrov dolgi vodovod je občina lani zagotovila 14 milijonov, po izračunih novomeške Komunale pa je za njegovo dokončanje potrebno še 14 milijonov 800 tisoč tolarjev.
Za omenjeno naložbo so v letošnjem občinskem proračunu namenili 10 milijonov, ostala sredstva pa bodo morali delno zagotoviti bodoči individualni uporabniki. Tako bodo tisti, ki so že priključeni na obstoječi lokalni vodovod, plačali še poseben prispevek. S tem so prebivalce obeh vasi seznanili na skupnem sestanku, na katerem so izvolili tudi petčlanski gradbeni odbor, ki bo vodil in usklajeval nadaljevanje del. Omenjeni prispevek bodo vaščani Tomažje in Ruhne vasi lahko plačali v več obrokih, Komunali pa bodo morali plačati še prispevek za dobavo in vgradnjo
Zijala seznanil prvi in edini poklicni čebelar mirnopeške doline Lojze Kastelic.
Utrujeni, pa vendarle zadovoljni in dobre volje, so nato pohodniki prispeli na cilj, na Berlogarjevo domačijo na Golobinjku, ki so jo prenovili prav za to priložnost. Na družabnem zaključku ni manjkalo okusne hrane in pijače, predvsem pa dobre volje in pesmi, za kar je poskrbel tudi ansambel. Še posebej pa so bili veseli, da jim je bilo naklonjeno tudi vreme.
Hipot-Hyb in iskanje vzroka za množično obolevanje se nadaljuje. Kot nam je povedala dr. Gabrijela Pleško-Gorenc so se odločili za biološko vzorčenje, ki so ga do sedaj opravili enkrat, nadaljevalo pa se bo po ponovni vzpostavitvi proizvodnje. “Korektnih in konkretnih dejstev je zelo malo, veliko je predvsem govoric,” je zaključila.
M. ŽNIDARŠIČ
Pomežik soncu tudi letos
DOLENJSKE TOPLICE - Člani društva prijateljev mladine Mojca, ki so se vključili v vseslovensko akcijo zbiranja sredstev za brezplačno letovanje otrok iz socialno šibkih družin Pomežik soncu, te dni na svojem žiro računu št. 52100 - 678 - 80209 beležijo prve prispevke. Veseli so, da je odziv posameznikov in podjetij zelo dober, zato pričakujejo, da bodo na brezplačne počitnice v Tabor mladih v Dolenjskih Toplicah povabili okoli 30 otrok iz novomeške občine, ki jih bodo predlagale socialne službe v osnovnih šolah. V društvu razmišljajo, da bi k akciji pritegnili še ostale občine in tako ob njihovi pomoči s počitniškimi doživetji razveselili tudi njihove otroke.
vodomera v višini okoli 30 tisočakov. Del potrebnih sredstev za vodovod bodo na občini skušali pridobiti tudi iz državnega proračuna preko razpisov Ministrstva za gospodarstvo.
Vodovod, ki so ga lani zgradili od glavnega cevovoda v Stranjah do sredine Tomažje vasi, bo priključen na črpališče Šmarješke Toplice. Z njegovo izgradnjo pa naj bi pitno vodo dobila tudi tri gospodinjstva v bližini Tomažje vasi v Krajevni skupnosti Bela Cerkev iz novomeške občine.
V letošnjem letu se bodo v škocjanski občini lotili tudi prenove javne poti v delu Zagrada, in sicer od križišča v Zagradu v smeri proti domačiji Hrastar. Ob tem zaradi dotrajanosti cevovoda že obnavljajo tudi okoli 370 metrov vodovoda v omenjeni vasi.
M. Ž.
Predavanje o odvisnosti
ŽUŽEMBERK - Danes bo ob 19. uri v lovski dvorani nad pošto v Žužemberku predavanje z naslovom “Iz začaranega kroga odvisnosti -se zdravi bolezen ali se išče pot življenja?” Z učitelji, starši in zainteresiranimi občani se bodo pogovarjali fantje, ustanovitelji društva Srečanje, ki so svojo pot iz brezna omame prehodili v Don Pierinovi skupnosti Srečanje. Občinska uprava vabi učitelje, starše in krajane, da se predavanja udeležijo v čim večjem številu, saj nam prihodnost in zasvojenosti vseh vrst v današnjem času zamegljujejo pravi pogled na svet in življenje.
Pohod na Kamniško sedlo
DVOR - Planinci z Dvora za nedeljo, 17. junija, pripravljajo pohod na kamniško sedlo. Odhod avtobusa z Dvora bo ob 6. uri, iz Žužemberka pa petnajst minut kasneje. Prevoz je brezplačen, poskrbeli pa bodo tudi za strokovno vodenje.
L. MURN
STA RT ZGODAJ ZJUTRAJ - Kmalu po sedmi uri so se na Golobinjku zbrali pohodniki, ki so prišli tudi iz drugih koncev Dolenjske. Po okrepčilu in uvodnem pozdravu organizatorjev so se pod vodstvom izkušenega planinca Rudija in po pisku na rog, za kar je poskrbet Lojze, veselo odpravili na pot. (Foto: L. M.)
Po mirnopeški in trebanjski fari
Veselo na 4. golobinjskem pohodu - Preko Šmavra na Trebnji vrh in nazaj na Golobinjek - Ogled znamenitosti
V vasi prihaja pitna voda
Vodovod Tomažja vas - Ruhna vas bo končan še letos - K izgradnji bodo svoj prispevek dali tudi vaščani obeh vasi
Šentjernejske črepinje
POROKA - Šentjernejska občina se, kot kaže, le približuje ljubljanski. Če že ne po občinskem proračunu ali številu prebivalcev, pa vsekakor po čem drugem, sklepanju zakonske zveze, na primer. Kot so zapisali v občinskem glasilu, imajo mladoporočenci iz občine v prihodnje možnost, da jih poroči domači župan Franc Hudoklin, pa tudi poročno slavje se lahko odvija v Šentjerneju.
OLEPŠEVANJE - Gorenje Gradišče pri Šentjerneju se počasi in z majhnimi, vendar opaznimi koraki le pomika proti cilju, ki si ga je zadalo tamkajšnje Hortikulturno društvo Azalea, predvsem njen predsednik, da bi kraj zaživel tako z različnimi rastlinami kot s ponudbo. Tako so že pred časom ob cesti zasadili okrasne grmičke, pred nedavnim pa so stebre uličnih svetilk ovenčali tudi z rožami.
Mirnopeško zijalo
POGLED V EVROPO - Tudi oči Mirnopečanov se bodo poslej vse bolj zaskrbljeno ozirale v Evropo, kjer bodo iskale in se zanimale predvsem za vrednost evra. Po trenutnem predlogu novomeške mestne občine je namreč v dogovarjanju o delitveni bilanci mestne in satelitskih občin predvideno, da se bodo pri odloženem izplačevanju novih občin namesto na klasično revalorizacijo oprli na vrednost evra. Če bosta Evropa in evro močna, bo tudi mirnopeška občina dobila izplačanih več soldov. Če bo. “Kaj pa, če čez 10 let evra sploh ne bo več?“ se vprašujejo mirnopeški evroskeptiki.
NOVA ZAPOSLITEV - Ob napovedanih vse hujših podražitvah pitne vode, ki pa se bodo po zadnjih omejitvah vlade verjetno malo umirile, so si nekateri na hitro že izračunali, da bodo veliki kmetje plačali za porabo vode tudi po 60 do 80 tisočakov na mesec, kar je presenetljiv strošek. Vsekakor je to že ena cela plača delavke v mirnopeški Beti, če ne celo več. Zaradi tega ni prav nič čudno, če je nedavno padel tudi predlog o novi vrsti delovnih mest v tej občini. Namesto da Mirno-pečanke šivajo v bližnji tovarni, bodo lahko za isti denar nosile (ali prevažale) vodo na kmetije.
Znani nagrajenci
MIRNA PEČ - Mirnopeški svetniki so prejšnji teden potrdili predlog za nagrade in priznanje te občine. Ob skorajšnjem občinskem prazniku bodo tako podelili občinsko nagrado zagnanemu čebelarju, avtorju knjig in tudi delavcu v turizmu Alojzu Kastelcu iz Vrhpeči, občinski plaketi pa tudi domači osnovni šoli in vrtcu ter Kulturno-umetniškemu društvu Mirna Peč. Ob občinskem prazniku bodo za častnega občana imenovali rojaka Lojzeta Slaka.
Suhokr&njski drobiž
ŽREB1ČEK - Člani Konjerej-skega društva Suha krajina so te dni precej zasedeni s postavitvijo staje za njihove ljubljenčke, zato jih ni bilo na nedeljskem popotovanju po rimski cesti. Pač pa seje popotovanja udeležil žrebiček, ki je pri Papeževih na Cviblju zaustavil spremljevalno vozilo gasilskega društva Dvor, ki je skrbelo za morebitne obnemogle in izmučene. Žrebiček se ni ustrašil rdečega vozila in je mirno opazoval prišleke, s ceste pa gaje umaknil šele glas troblje.
EURO POHODNIKI - Pohodnike po evropski pešpoti so dostojno pozdravili tudi v Občini Žužemberk. V Žužemberku sojih pri kmečkem turizmu Koren-Što-da pričakali rogisti in pevke Turističnega društva Suha krajina v njihovih značilnih nošah, dobrodošlico in srečno pot pa jim je zaželel tudi župan Škufca. Nič manj prisrčnega sprejema, čeprav morda malce bolj skromnega, pa so bili vrli pohodniki deležni v Šmihelu pri Žužemberku, kjer so jim kulturni program pripravili otroci podružnične šole.
ZBOR IN PRVA LIGA - Odbojkarski klub Žužemberk je letošnja izredno uspešna sezona ponovno pripeljala med najboljše v Sloveniji, v soboto. 16. junija, ob 17. uri pa se bodo člani zbrali na občnem zboru. Gotovo bo beseda tekla tudi o uspešni strategiji, ki jo velja vsaj tako ponoviti tudi prihodnjo sezono.
Sprehod po Metliki
V	______________ ■/
PROTIUDAREC - Metličani so ogrčeni. Kaj le si predstavljajo Črnomaljci! Očitno Črnomaljce tako močno žre zavist, ker se na Vinski vigredi v Metliki v treh dneh zbere nekaj desettisoč obiskovalcev, da so letos tudi v Črnomlju pripravili obsežno akcijo za privabljanje gostov na Jurje-vanje. Pri tem pa jim ni bila dovolj le Slovenija. Kaj Slovenija, pretesne so jim bile celo evropske meje! Že dober teden pred prireditvijo so začeli privažati v občino Kitajce. Na Kitajskem se pri tistih silnih milijonih prebivalcev nekaj deset Kitajcev manj sploh ne pozna, za Jurjevanje pa je to pomembna pridobitev. A ker je črnomaljski hotel tako skromnih zmogljivosti, da ne more nastaniti nekaj deset gostov, Metličanom pa jih tudi niso hoteli odstopiti, so jih do prireditve nastanili v prehodnem domu za tujce v Ljubljani. Metličani pa že razmišljajo, kako bodo udarili pred naslednjo Vinsko vigredjo, da bo obiskovalcev vsaj sto tisoč. Pa naj potem Črnomaljci uvažajo še Romune, Albance in Pakistance!
NAPOVED - Potem ko smo pred Vinsko vigredjo pravilno napovedali vreme med prireditvijo, predvsem pa dež na prvi večer, je metliški župan Slavko Dragovan že zaprosil, da bi bil Dolenjski list uradni vremenar za tri majske dni v prihodnjem letu, ko bo zopet Vinska vigred. Pa so si tako tudi Črnomaljci zaželeli v tej rubriki vremenske napovedi za ta konec tedna, ko bo v njihovem mestu Jurjevanje. Črnomaljski podžupan in predsednik organizacijskega odbora Andrej Kavšek je milo poprosil, naj bo napovedano lepo vreme. Kako vendar, ko pa bi bilo to skregano z dolgoletno tradicijo, ko je prav na Jurjevanje deževalo! In ne nazadnje: če je Metličanka celo Metličanom napovedala za Vinsko vigred slabo vreme, naj nikar ne upa, da bi Črnomaljcem napovedovala kaj boljšega!
'	y	^
Črnomaljski drobir
OPTIMIZEM - Novost na letošnjem'Jurjevanju, ki se prične jutri, bo pokrit oder, da nastopajočih ne bo močil dež ali - kot pravijo optimisti - da jih ne bo preveč peklo vroče sonce.
VELIKA ZAČETNICA - Res. daje nedelja gospodov dan, a tako pomembna le ni, da bi jo pisali z veliko začetnico. Prav tako je za črnomaljske gasilce pomemben mesec junij, v katerem praznujejo 120-letnico društva, a po slovenskem pravopisu tudi mesece pišemo z malo začetnico. V vabilu gasilcev, ki vabijo na slovesnost, pa sta nedelja in junij napisana z veliko. Je že tako, da jo včasih zagode tiskarski škrat, včasih pa bi bil dovolj le kakšen lektor.
SEMAFOR - Črnomaljci se hudujejo, da so zlasti ob prometnih konicah na križišču pri velikem mostu veliki zastoji, zato bi bilo prav, da bi tam postavili semafor. Glede na izkušnje, ki jih imajo Črnomaljci s semaforji, se kaj lahko zgodi, da bi bili potem zastoji še večji...
Semiške tropine
OPTIMISTI - Semičani so v svoji občini temeljito popravili makadamsko cesto, ki povezuje semiški Gradnik z metliško Dra-gomljo vasjo. Toda cesta je zgledno urejena le do občinske meje, medtem ko je metliški del navaden kolovoz. Semiško popravilo torej ne bo imelo pravega učinka, dokler se tudi Metličani ne bodo lotili svojega približno 800 metrov dolgega kolovoza. Semičani upajo, da se jim bo le uspelo dogovoriti z Metličani. Jih mar ni, nepoboljšljivih semiških optimistov, dovolj izučila že jugOrska cesta?
ŠTEVILKE - Ko so pred časom v semiški zdravstveni postaji ukinili številke, so rekli, da so to storili le za določen čas. Ljudje sedaj želijo, da preverijo, kakšni so učinki. Izkušnje pacientov so namreč različne, predvsem pa je slišati, da so bile številke le za poštene ljudi. Kaj torej pomeni, če številk ni več?
STARINE - Semiški župan Janko Bukovec ni navdušen, da bi iz izvira Krupe vlekli na piano različne stare predmete. "Kar naj ostanejo na rečnem dnu! Ko bomo imeli dovolj velik muzej v Semiču, pa bomo začeli raziskovati izvirno jezero. V Ljubljano pa starin že ne bomo vozili," pravi odločno Bukovec. Že ve, zakaj.
J ^ J J -A £ J J-J O Ei C J j\J
Komet bo izplačal dividende
Metliški Komet je kljub težavam v tekstilni industriji uspešno zaključil lansko leto ■ Kar 80 odstotkov proizvodnje v izvoz - Kaj bo prinesla šengenska meja na Kolpi?
ViTIm
METLIKA - Pretekli teden je bila v metliškem Kometu skupščina družbe, na kateri so sprejeli poslovno poročilo za lansko leto, ki so ga uspešno zaključili. Iztržili so namreč skoraj 1,2 milijarde tolarjev čistega dohodka od prodaje, dobička pa je bilo za dobrih 34 milijonov tolarjev. Tako bodo vsem delničarjem, med katerimi prevladujejo zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci, izplačali 37 tolarjev bruto za delnico.
Predsednik uprave Kometa Anton Tomc pravi, da to sicer ni veliko, je pa glede na to, da gre za tekstilno branžo, dober pokazatelj, da so poslovali uspešno. In to kljub temu, da za izvoznike, kakršni so v Kometu, in v tečajni politiki, ko inflacija raste hitreje od tečaja nemške marke, niso ravno rožnati časi. Komet namreč proda na tuje trge, med katerimi prevladujejo nemški, švicarski, hrvaški, bosanski in makedonski, kar 80 odst. proizvodnje. Še vedno je veliko
Za boljši RTV sprejem
Oprostitev plačila naročnine ali pomoč pri nakupu satelita
SEMIČ - S semiške občinske uprave so v začetku letošnjega leta opozorili RTV Slovenijo na slab sprejem njihovih programov v nekaterih semiških krajih. Konec maja so televizijci opravili meritve v Rožnem Dolu, Črmošnjicah in Kotu ter ugotovili, da v prvih dveh krajih zares nimajo zadovoljivega sprejema. V Kotu pa so meritve pokazale, da imajo skoraj pri vseh hišah dovolj kvaliteten sprejem s pretvornika Črnomelj-Plešivica, in sicer TV SLO 1 na 24. kanalu ter TV SLO 2 na 31. kanalu.
Sicer pa je RTV Slovenija v skladu z zakonom in pravilnikom dolžna prispevati pri nabavi potrebne opreme za individualne digitalne satelitske sprejemnike za tiste gledalce, ki ne morejo sprejemati TV programov s prizemne mreže. Če naročnik ne sprejema nobenega od programov, je oproščen plačevanja RTV prispevka za eno leto, kar je približno tretjina stroškov nabave digitalnega satelitskega sprejemnika s potrebno opremo. S spremembo pravilnika, ki je v postopku, pa bo mogoče sofinancirati tudi nabavo digitalnih satelitskih sprejemnikov v primerih, če bo soinvestitor občina ali krajevna skupnost. Zato se bodo tudi semiški občani, ki ne morejo sprejemati programov RTV Slovenije, dogovorili, ali naj jih oprostijo plačila naročnine ali pa bodo nabavili satelitske sprejemnike sami oz. s pomočjo občine.
M, B.-J.
dodelavnih poslov, trudijo pa se, da bi tujcem ponudili čim več izdelkov iz lastnega programa. V Kometu ostajajo zvesti programu ženskega perila, kot so nedrčki, bodiji, hlačke in stezniki. Konec lanskega leta so ob tovarni odprli tudi svojo prvo industrijsko prodajalno, v kateri je na voljo njihov celotni proizvodni program, ponujajo pa tudi izdelke Beti, Laboda, Svilanita in Elkroja.
Od 430 zaposlenih se jih na delo v Komet več kot 100 vozi iz sosednje Hrvaške. “Ne bi nam bilo vseeno, če bi z vzpostavitvijo šengen-
ske meje na Kolpi imele te delavke težave pri prehajanju meje. So namreč pridne, usposobljene in ne bi se jim želeli odreči. Težava pa je tudi v tem, da je tekstilne delavke že sedaj težko dobiti. V prihodnje pa bo gotovo še težje, saj zanimanja za ta poklic pri mladih tako rekoč ni, kar se kaže tudi pri vpisu v tekstilno šolo v Metliki," je opozoril na problem Anton Tomc. Zato pa se v Kometu še kako zavedajo, kako pomembna je avtomatizacija proizvodnje. Tako so v začetku letošnjega leta zaključili naložbo v nov računalniško vodeni polagal-no-krojilni stroj, ki v kratkem času izredno natančno razreže velike količine materiala.
M. B.-J.
ŠTREKLJEVČANI (SPET) NAJBOLJŠI - Preteklo soboto je bilo na Štrek-Ijevcu pri Semiču gasilsko tekmovanje za 8. pokal Štrekljevca ter za pokal Gasilske zveze Slovenije. Med 21 moškimi ekipami se je najbolje odrezala ekipa Štrekljevca I (na fotograjiji tik pred tekmovanjem), ki vodi tudi v pokalu GZS, julija pa bo odšla na gasilsko olimpiado na Finsko. Drugi so bili gasilci iz Šmartnega na Pohorju, tretji pa iz Kamene pri Novem mestu. Med desetimi ženskimi ekipami pa so bile najboljše gasilke iz Loke pri Mengšu, Haj-doš, Petrove vasi pri Črnomlju in Stranske vasi pri Semiču. Ekipa Petrove vasi je trenutno tudi na 3. mestu pokala GZS, medtem ko so gasilke iz Stranske vasi na 6. mestu. (Foto: M. B.-J.)
Srečanje Busha in Putina v Metliki
METLIKA - Čeprav po Sloveniji še vedno ugibajo, kje se bosta v soboto, 16. junija, sestala ameriški in ruski predsednik Bush in Putin, je ■Metličanom že nekaj časa jasno, da bo njuno snidenje v Metliki. Metličani so do tega zaključka prišli s sklepanjem po zdravi kmečki logiki. Ob glavni mestni ulici s pomenljivim imenom Cesta bratstva in enotnosti na delu od zdravstvenega doma do Dularjeve hiše, torej prav v središču mesta, že nekaj tednov ne gori nobena ulična svetilka. Metličanom se zdi nelogično, da tega ne bi opazil nihče od odgovornih ter napako odpravil. Prav zato so prepričani, da gre za priprave na vrhunsko srečanje ter da je električni ulični mrk le del načrta za-temnjevanja Metlike.
Pobuda za novo občino neresna?
Viničani želijo, potem ko se leta 1994 na referendumu niso odločili za občino, zopet na svoje - Črnomaljski svetniki pobude niso sprejeli, temveč so jih napotili na državni zbor
ČRNOMELJ - Sveta krajevnih skupnosti Stari trg ob Kolpi in Poljanska dolina iz Predgrada sta pretekli mesec dala črnomaljskemu in kočevskemu občinskemu svetu v razpravo pobudo o ustanovitvi nove občine, imenovane Poljanska dolina. Toda čez nekaj dni sta sveta obeh KS pobudo umaknila. Zato pa so črnomaljski svetniki na seji zadnjega maja razpravljali o pobudi za ustanovitev nove občine Vinica.
Družinski izlet
METLIKA - Komisija za prosti čas pri Občinski zvezi prijateljev mladine Metlika pripravlja v soboto, 30. junija, družinski izlet v čokoladnico v Olimju, deželo pravljic in domišljije, ter na kopanje v novem termalnem parku aqualuna v Atomskih Toplicah. Vse informacije so osebno ali po tel. 30-60-360 na voljo na OZPM Metlika, kjer do zasedbe avtobusa zbirajo tudi prijave.
Kot so Viničani zapisali v predlogu za ustanovitev nove občine, so prepričani, da bo občina sposobna zadovoljevati potrebe svojih prebivalcev ter jim omogočila hitrejši in skladnejši razvoj. Zatrjujejo, da KS Vinica izpolnjuje vse pogoje za ustanovitev občine. Resje sicer, da v 19 vaseh prebiva 1853 ljudi, medtem ko zakon postavlja pogoj 5000 prebivalcev, a dovoljuje tudi izjeme, če gre za geografske, obmejne, zgodovinske ali gospodarske razloge.
Peter Dichlberger je v imenu svetniške skupine SLS+SKD predlagal, naj svetniki viniške pobude ne sprejmejo, saj so v Vinici leta 1994 že imeli referendum za novo občino, a se niso odločili zanjo. Če pa bodo v KS Vinica ocenili, da bi se tokrat na referendumu večina odločila za občino, naj dajo pobudo državnemu zboru, in ko bo ta poprosil za mnenje črnomaljske Svetike, bodo pobudo podprli. Župan Andrej Fabjan je dodal, da občinski svet s tem, ko pobude ne sprejme, daje Viničanom možnost, da poprosijo za mnenje državni zbor. Ne nazadnje tudi doslej akcij za nove občine niso vodile stare občine, temveč KS, ki so se želele odcepiti.
Nastavljanje ali pranje glav?
S spremembo odloka o razglasitvi reke Krupe za naravno znamenitost naj bi bilo dovoljeno raftanje in čolnarjenje v izvirnem jezeru, s čimer pa se naravovarstveniki nikakor ne strinjajo
SEMIČ - Semiški svetniki so po dolgotrajnem usklajevanju konec leta 1997 le sprejeli odlok o razglasitvi reke Krupe za naravno znamenitost in kraške jame Judovske hiše za kulturni spomenik. Na zadnji seji sveta pred tednom dni pa se je znašel na dnevnem redu predlog o spremembi tega odloka. Iz njega naj bi črtali določilo, ki v izviru in strugi Krupe prepoveduje čolnarjenje in rafting.
Kot je dejal semiški župan Janko Bukovec, pomenita prepoved raftanja in čolnarjenja coklo pri razvoju turizma. Po njegovem je mogoče s čolnom obrniti le v izvirnem jezeru, medtem ko v ozki strugi z zaraščenim obrežjem to ni mogoče. Seveda so z občine zaprosili za mnenje tudi Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine (ZVNKD) Novo mesto. Mira Ivanovič z omenjenega zavoda je kot naravovarstvenica in domačinka poudarila, da na osnovi rezultatov onesnaženosti reke (zadnje meritve avgusta 1999 so pokazale, daje koncentracija PCB več kot 100 ng/ 1, po normativih EPA pa povprečna koncentracija PCB v tekočih vodah naj ne bi presegla 1 ng/1) in izjemnosti izvira kot biotopa človeške ribice ter endemnih jamskih polžev in školjk v izvirnem jezeru reke ni dopustno športno potap-
ljanje, uporaba motornih čolnov in podobne dejavnosti. Še posebej gre za zaščito človeške ribice, ki jo zlasti motijo zvočni signali. Spomnila je, da je izvir naravna enota državnega pomena, dosega pa tudi kriterije naravnega rezervata. In če bi dovolili čolnarjenje v izvirnem jezeru, bi morali zgraditi pomol za privez čolnov, česar naravovarstveniki po njenih besedah ne bi dovolili. Hkrati bi z motenjem biotopa v izviru kršili tudi Zakon o ohranjanju narave ter Konvencijo o biološki raznovrstnosti in Bernsko konvencijo.
Naravovarstveniki so predlagali, da bi bilo čolnarjenje in raftanje dovoljeno od prvega jeza na Krupi navzdol, vendar zaradi gnezdenja ptic ne med 15. marcem in 30. majem. V izvirnem jezeru pa bi se lahko potapljali le za znanstvenoraziskovalne in ekološke name-
ne, a še to po predhodnem soglasju pristojne službe za varstvo narave oz. ministrstva. Dr. Phil Ma-son z ZVNKD Novo mesto je dodal, da je v izvirnem jezeru v začetku dovolil čistilno akcijo, a pri poznejših potapljači niso več prosili za dovoljenje, čeprav bi morale akcije potekati pod nadzorom naravovarstvenikov. Kot je dejal, so potapljači potegnili iz reke poleg smeti tudi veliko srednjeveške lončevine.
Svetnik Janez Malnarič iz Mo-verne vasi je predlagal, da o spremembi odloka spregovorijo na sestanku s prebivalci vasi ob Krupi, saj nase ni želel sprejeti nikakršne odgovornosti za odločitev. Ivanovičeva je sicer menila, da je sklicevanje zbora krajanov brezupno ter da nima smisla še enkrat nastavljati glav za stvari, ki so jasne. Malnarič pa je prepričan, daje bolje, da vaščani na sestanku povedo, kaj mislijo, kot da bodo zopet njemu prali možgane. S tem so se strinjali tudi svetniki,
M. BEZEK-JAKŠE
Jožeta Strmca je zanimalo, kako bodo Viničani prepričali državni zbor, če še občinskega sveta ne morejo. Župan je odgovoril, da je pomembno, da bodo prepričali svoje krajane. To pa jim bo uspelo, če bodo postopek vodili sami in z argumenti, namesto da bo to delala črnomaljska občina. Tudi podžupan Andrej Kavšek se je strinjal, da mora biti jasno, kdo bo vodil postopek in ga tudi plačal, da pa, kot je dejal, večina Viničanov sploh ne ve za pobudo o novi občini. Tudi svetnik Franc Balkovec, ki živi v KS Vinica, je želel vedeti, od kod je prišla pobuda in kdo stoji za njo. “Na sestanku -sveta KS je bil nad idejo najbolj navdušen tajnik Stane Sajovic, ostali pa smo ocenjevali, da zadeva ni zrela. Niso naredili primerjave med obveznostmi in financiranjem, skratka, zadeve so se Viničani lotili neresno, zato sem proti sprejemu predloga,” je menil Balkovec.
Nasprotno pa je Sajovic zatrdil, da so pobudo za novo občino sprejeli na iniciativo krajanov, ki menijo, da bodo s svojo občino pridobili in bodo imeli boljše življenje.
Veselo na počitnice
METLIKA - Občinska zveza prijateljev mladine Metlika vabi vse mlade in mlade po srcu na živžav “Veselo na počitnice”, ki bo v torek, 19. junija, ob 16.30 na igrišču na Pungartu. Poleg ustvarjalnih delavnic in tekmovanj v veselih športnih veščinah bo ob 19. uri za vesel začetek počitnic poskrbel Sebastijan s plesalkama.
120 let črnomaljskega gasilstva
ČRNOMELJ- Prostovoljno gasilsko društvo Črnomelj te dni praznuje 120-letnico delovanja. Ob tej priložnosti bodo pripravili danes, 14. junija, ob 18. uri skupaj z metliškimi in semiškimi gasilci v črnomaljskem Domu starejših občanov gasilsko reševalno akcijo. V nedeljo, 17. junija, bo ob 11. uri v gasilskem domu slavnostna seja upravnega odbora in podelitev priznanj in odličij. Ob 17. uri bo izpred osnovne šole Mirana Jarca krenila parada gasilcev proti jurjevanjski dragi, kjer bo pol ure pozneje slovesnost, na kateri bodo črnomaljski gasilci prevzeli tudi novo vozilo.
Turistično-informacijski center v Semiču
SEMIČ - Turistično društvo Semič vabi na otvoritev Turistično-in-formacijskega centra Semič, ki bo v petek, 15. junija, ob 13. uri v "Matičkovi hiši" v Semiču št. 19. Prostore bo otvoril semiški župan Janko Bukovec.
Dichlberger, ki je razpravo začel, jo je zaključil z besedami, da jih argumenti niso prepričali. Poudaril pa je, da niso proti ustanovitvi viniške občine, vendar naj Viničani postopek vodijo sami. In če se bo pokazalo, da je njihov interes zares tako velik, najbrž ne bo svetnika, ki ne bi podprl ustanovitve nove občine.
M. BEZEK-JAKŠE
Prepričljiv spis o rasizmu
Spis Metličanke Mirjam Kremesec na Združenih narodih v New Yorku
METLIKA - Generalna skupščina Združenih narodov (ZN) je letošnje leto proglasila za Mednarodno leto boja proti rasizmu, rasni diskriminaciji, ksenofobiji in podobnim nestrpnostim. Na svetovni konferenci ZN proti rasizmu, ki bo od 31. avgusta do 7. septembra v mestu Durban v Južni Afriki, bodo pripravili tudi razstavo mladinskih risb, fotografij, spisov in pesmi, zbranih z vsega sveta, katerih avtorji bodo mladi, stari od 6 do 18 let.
Pred konferenco bo razstava del na sedežu ZN v New Yorku, po njej pa bo potovala po vsem svetu. Tudi Društvo za ZN za Slovenijo je pozvalo mlade, naj sodelujejo v projektu. Odzvali so se na 80 slovenskih šolah, na katerih so izbrali po tri najboljše prispevke učencev ter jih poslali na Dunaj, kjer so izbrali nekaj najboljših ter jih poslali na
Mirjam Kremesec
ocenjevanje v New York. Med na stotine spisov, ki so prispeli v avstrijsko prestolnico iz Avstrije, Slovenije in Slovaške, so delo osmošolke Mirjam Kremesec iz Metlike izbrali za eno od sedmih najboljših. Če pa bodo tudi v New Yorku ocenili, da je njen spis med najboljšimi, bo razstavljen še v Južni Afriki.
Mirjam je že dosedanjega uspeha zelo vesela. A čeprav rada piše in ji je pisanje celo konjiček, priznava, da jo je tokrat za sodelovanje nagovorila prof. slovenščine Darinka Orlič Bezenšek. "Šolanje bom sicer nadaljevala na ekonomski gimnaziji, želim pa si, da bi bil moj poklic povezan s pisanjem. Rada bi bila novinarka,” ne skriva želja Kremeščeva, ki je tokrat pisala o tem, da smo pravzaprav vsi rasisti.
M. B.-J.
IMfet 1 ^ j J J-\ t> J H O EJ Č J J J
PRIZNANJE GZ KOČEVJE - Pobudnica ponovnega organiziranja žena gasilk v Kočevju je bita Jožica Mišmaš, gasilka iz Trebnjega, takrat članica Sveta žena gasilk pri GZ Slovenije. Na prvem srečanju gasilk iz regije Ljubljana II, ki so ga pripravile kočevske gasilke v soboto, so Mišmaševi (na posnetku) podelili priznanje GZ Kočevje. (Foto: M. L.-S.)
Investicija za preživetje
Na kočevski čistilni napravi bodo vgradili vpihovalnike zraka - Dela bodo končali še to poletje
KOČEVJE - V Centralni čistilni napravi Kočevje bodo v teh dneh pričeli z vgrajevati vpihovalnike zraka. Investicija bo stala 13 milijonov tolarjev in je nujna, saj bo omogočila, kot pravi vodja čistilne naprave Bojana Klepač, da se bo izboljšal odstotek čiščenja in vpliv čistilne naprave na okolico.
Čeprav so ob zadnji prenovi prezračevalnega sistema pred štirimi leti mislili, da bo zdržal do posodobitve in razširitve čistilne naprave, pa se je že lani poleti pokazalo, da ne bo tako. Za sedanjo zmogljivost čistilne naprave, ki je zaradi ozkih grl na določenih delih bistveno manjša od projektne zmogljivosti 20 tisoč populacijskih enot, je bila priključitev razširjenega obrata
Očistili Selevo jamo
Odpadkov za dva kontejnerja
ZAGORICA - Dvajset jamarjev Društva za raziskovanje jam Ljubljana je minuli konec tedna očistilo Selevo jamo pri kraju Zagorica v občini Dobrepolje. To je že druga izmed petih jam, katere bodo letos jamarji očistili v okviru Heliosovega projekta čiščenja kraških jam. Ministrstvo za okolje in prostor pa projektu nudi strokovno pomoč.
Seleva jama zaradi konfiguracije terena deluje kot zbiralnik vode in je zaradi onesnaženja s pretežno organskimi odpadki še posebej nevarna za ožje področje vodnega zajetja Glo-bočec, urejenega kot zajetje pitne vode za območje Suhe Krajine. Po smrdljivih odpadkih, ki so jih jamarji iz šestnajst metrov globoke jame s škripci s težavo dvigali na površje, se je pokazalo, daje bila izbira jame za čiščenje več kot pravilna. V jami sta se zaradi težavnih okoliščin izmenjevala po dva jamarja, ki sta morala zaradi neznosnega smradu uporabljati zaščitne maske. Dokaj sveži ostanki zakolov domačih živali so bili pomešani s stekleno volno, deli avtomobilskih karoserij, jogi vzmetnico in drugimi manjšimi gospodinjskimi odpadki. Odpadkov je bilo skupaj za dva kontejnerja, po ocenah dobrih 20 kubičnih metrov, za odvoz in .deponiranje odpadkov pa bo poskrbelo Komunalno podjetje Grosuplje.
M. L.
Bojana Klepač
Ljubljanskih mlekarn v Kočevju lani spomladi in nato še okvara v sirarni prevelika dodatna obremenitev.
“Največja težava ni v tem, da so obrat razširili, marveč da so dodali tudi pasterizacijo mleka,” pravi Klepčeva. Gre namreč za specifične odpadne vode, za prečiščevanje katerih bi v prvi vrsti moralo poskrbeti samo podjetje, saj centralna čistilna naprava za prečiščevanje tovrstnih voda ni projektirana. Poleg tega gre tudi za zelo velike količine odpadnih voda. Zaradi pranja cistern, v katerih prevažajo mleko, so količine teh odpadnih voda sedaj nekajkrat večje, kot so bile še pred manj kot dvema letoma, predno so začeli v Kočevju mleko tudi pasterizirati.
Zaradi preobremenitve čistilne naprave odstotek prečiščevanja voda pada. “V preteklosti je bilo čiščenje 96-odstotno, letos pa bo nižje od 83 odstotkov, kolikor je znašal do sedaj najnižji odstotek," pravi Klepčeva in dodaja, da je zato, čeprav bodo predvidoma prihodnje leto pričeli z izgradnjo I. faze razširitve in posodobitve čistilne naprave, gradnja vpihovalni-kov nujna. Klepčeva pravi, da je prenova prezračevalnega sistema nujna ne le zato, da bi se izognili ponovitvi lanskega poletja, ko je dolgotrajna suša samo še dodatno prispevala k njihovim težavam in povečevanju smradu, marveč je nujna tudi za samo preživetje čistilne naprave. Investicijo bodo zaključili še to poletje.
M. L.-S.
EVRO FON V VELIKOLAŠKI OBČINI - V Predgozdu na Mačkovcu v občini Velike Lašče ob meji štirih občin: Velike Lašče, Ig, Cerknica in Brezovica, in treh gozdnogospodarskih območjih: ljubljanskega, notranjskega in kočevskega, se je zbralo veliko gozdarjev, planincev, ljubiteljev narave in pohodništva. Kulturni program so pripravili učenci velikolaške osnovne šole. Na križišču evropskih pešpoti E-6 in E-7 so se udeležili osrednje prireditve ob Evropo h od it 2001 oziroma tednu gozdov na Kočevskem. Predtem so prehodili del poti od Krke mimo Vidma v dobrepoljski občini, Velikih Lašč do Predgozda. Evropo-hod je simbolna akcija Evropske popotniške zveze z namenom združiti pohodnike po pešpoteh Evrope proti Strasbourgu. (Foto: M. G.)
Prvo srečanje žena gasilk v Kočevju
Začetki ponovnega organiziranega dela gasilk v GZ Kočevje segajo v leto 1998 -Priznanje pobudnici Jožici Mišmaš - Zaskrbljeni, da se zgodovina ne bi ponovila
DOLGA VAS PRI KOČEVJU - Odbor žena gasilk pri Gasilski zvezi Kočevje je v soboto pripravil v Dolgi vasi srečanje gasilk iz gasilskih zvez regije Ljubljana II. Kot je povedal predsednik GZ Kočevje Anton Fajfar, je bilo to prvo srečanje, ki so ga organizirale kočevske gasilke, zato so ob tej priložnosti izdali tudi posebno, prvo publikacijo o življenju in delu članic v GZ Kočevje.
“V zgodovini naše zveze smo imeli v posameznih časovnih obdobjih velika nihanja v vključevanju žensk v gasilske vrste. Zelo aktivne so bile od leta 1952 pa tja do 1965, potem pa je delo žena gasilk nekako zamrlo,” je povedal Fajfar. Začetki njihovega ponovnega organiziranega dela segajo v leto 1998, ko so na pobudo takratne članice Sveta žena gasilk pri GZ Slovenije Jožice Mišmaš organizirali posvet žena gasilk v GZ Kočevje in imenovali odbor za delo z ženami gasilkami. “Po več desetletjih so se na gasilskih tekmovanjih ponovno pojavile tekmovalne desetine članic iz PGD Dolga vas, Šalka vas in Klinja vas. Najprej sta bili le dve, letos pa se je občinskega in regijskega tekmovanja udeležilo že kar 5 ženskih desetin," je še povedal Fajfar.
“Ni več nalog, ki bi bile razdeljene po spolu in starost, ampak jih opravi tisti, ki je zanje strokovno usposobljen in fizično sposoben,”
je o namenu organiziranja in delu gasilk povedala predsednica odbora žena gasilk pri GZ Kočevje Olga Koritnik. Danes je v 14 PGD z območja kočevske občine 284 gasilk, kar predstavlja 25 odstotkov vseh, saj ima GZ Kočevje brez gasilcev iz Kostela in Osilnice skupno 1148 članov. Dejstvo, da imajo pri pionirkah in mladinkah le po eno tekmovalno ekipo, je označila za skrb vzbujajoče. Opo-
NOVI KOT - Novi Kot je raztreseno naselje tik ob hrvaški meji v občini Loški Potok. Cesta, ki pelje skozi te predele na Hrvaško, je že nekaj let asfaltirana in čaka na obljubljeni mejni prehod, ki bi tem krajem nedvomno pomagal do razvoja in slovesa, ki so ga nekoč že imeli.
zorila je, dajo skrbi, da se zgodovina ne bi ponovila, saj, kot je dejala, “je še vedno čutiti, da nekateri gasilci mislijo, da je pri njih lepo le brez žensk”.
Srečanje, katerega namen je bil, kot je povedala Koritnikova, “druženje, medsebojno spoznavanje ter izmenjava mnenj in izkušenj”, so popestrili s krajšim kulturnim programom, pred družabnim delom pa so gasilke, med katerimi so bile tudi gasilke iz GZ Čabar iz sosednje Hrvaške, prisluhnile še sociologinji Veri Kozmik Vodušek, ki jim je spregovorila o tem, kako se obnašajo moški do žensk pri nas in v tuJini-	M. L.-S.
V naselju je danes morda še kakšnih 30 ljudi, prelepo okolje pa žal ni dovolj za dostojno življenje. Kar nekaj let so ljudje skoraj sami gradili vaški dom na temelju stare šole, ki so ga poimenovali kar gasilski dom, saj je v njem prostor tudi za novoustanovljeni odsek PGD Podpreska.
16. junija se bo ob 14. uri tu začela velika slovesnost v prisotnosti visokih državnih funkcionarjev. Na domu bodo namreč odkrili doprsni kip agrokemika, profesorja in raziskovalca Jakoba Turka, rojenega v tej vasi 2. julija 1872. Le redkim je v tistih časih uspelo doseči tako visoko izobrazbo. Pravijo, da je bil prvi inženir kemije na Balkanu, sicer pa je svojo znanstveno pot po diplomi začel v Šleziji, nadaljeval v Ljubljani pri kmetijsko-kemijskem preizkuše-vališču za Kranjsko kot asistent, nato od 1903 do 1908 kot v.d. direktorja, od 1910 pa je bil direktor vse do svoje smrti leta 1935.
Turk je bil tudi med ustanovitelji ljubljanske univerze, sodeloval je pri organiziranju sladkorne industrije na Kranjskem in ustanavljanju industrije za krompirjev škrob. Leta 1929 so ga odlikovali z redom sv. Save 4. stopnje, kar tudi potrjuje njegove znanstvene dosežke. Odlikoval se je s številnimi znanstvenimi članski v domačem in tujem tisku, napisal kar nekaj knjig s področja kmetijstva in veliko prevajal.
A. KOŠMERL
RAZSTAVA SREDNJE ŠOLE - Od torka do sobote prejšnji teden je bila v Likovnem salonu v Kočevju na ogled razstava izdelkov dijakov Srednje šole Kočevje. Gre za že tradicionalno razstavo, ki jo pripravljajo ob zaključku šolskega leta in na kateri poleg izdelkov, ki so nastali pri praktičnem pouku lesne, kovinarske in tekstilne usmeritve, dijaki predstavijo tudi raziskovalne in seminarske naloge, ki so jih izdelali pri drugih strokovnih in splošnih predmetih. Čeprav na otvoritvi razstave, ki so jo popestrili s krajšim kulturnim programom, ni bilo veliko ljudi, pa so si jo kasneje ogledali poleg drugih obiskovalcev predvsem mnogi starši razstavljavcev, dijaki nižjih letnikov in tudi učenci osnovnih šol, tako da so bili na šoli z obiskom zadovoljni. (Foto: M. L.-S.)
Doprsni kip Jakobu Turku
16. junija bodo na gasilskem domu v Novem Kotu odkrili doprsni kip Jakoba Turka
Praznik Trubarja, Levstika in Laščanov
Za praznik občine Velike Lašče podelili naziv častne občanke prof., dr. Lidiji Andoljšek-Jeras - Razna društva, Turjaški vitezi in Martin Krpan na tržnem dnevu
VELIKE LAŠČE - Minulo soboto in nedeljo je bila v občini vrsta prireditev v počastitev občinskega praznika, rojstnega dne očeta slovenskega knjižnega jezika Primoža Trubarja, osrednja pa je bila akademija v počastitev praznika v Levstikovem domu v Laščah, na kateri so počastili spomin na Trubarja, hkrati pa proslavili 170-letnico rojstva Frana Levstika (1831-1887), pesnika, pripovednika, literarnega kritika, začetnika mladosloven-skega gibanja itd.
O Franu Levstiku, njegovem času in delu sta govorila Franja Sedej, ki je povezovala program prireditve, in znani domači kulturni delavec Janez Gruden. Med drugim sta poudarila, kako smo Slovenci šele po njegovi smrti začeli dojemati pomen Levstika in njegovih del, medtem ko je bil začasa življenja zapostavljen, preganjan in nerazumljen.
Župan Anton Zakrajšek je v svojem govoru predstavil predvsem dosedanje delo občine na vseh področjih in načrte za naprej. Ob tem je poudaril, da potekajo priprave za gradnjo novega vrtca, saj sedanji deluje kar na treh različnih krajih. Spomnil je tudi na 10-letnico naše mlade države in nato podelil letošnja občinska priznanja. Naziv častne občanke so podelili prof. dr. Lidiji Andoljšek-Jeras za njen izjemni prispevek na področju medicinske znanosti in za promocijo Velikih Lašč. Priznanje občine Velike Lašče je prejela Angela Puh za delo na področju ljubiteljske kulture in za delo pri razvoju Roba. Priznanje občine je pre-
jel tudi župnik Jože Razinger za svoje delo na pastoralnem področju in za prizadevanja pri obnovi sakralnih objektov. Zlato plaketo občine Velike Lašče je podelil župan podjetju Trgoup, d.o.o., za uspešno podjetništvo in donatorst-
ČASTNA OBČANKA - Na svečanosti ob prazniku Velikih Lašč je župan Anton Zakrajšek (desni) podelil tudi priznanja občine, najvišje, "častna občanka občine”, je prejela prof. dr. Lidija Andoljšek-Jeras. (Foto: J. Primc)
vo. Pohvalo župana za izjemne uspehe v šoli je prejel Anže Starič, za izjemne uspehe v športu pa Darja Škrlj, ki že več let dosega izredne uspehe v umetnostnem drsanju ne le na državnih, ampak tudi mednarodnih prvenstvih.
V kulturnem programu je nastopil mešani pevski zbor iz Velikih Lašč pod vodstvom Majde Koko-šinek. Prikazali pa so tudi film Nika Samsa o taboru v Retjah pred dvajsetimi leti. Pred začetkom akademije je bil na Levstikovem trgu še promenadni koncert godbe iz Dobrepolja, že dopoldne pa uspel tretji trški dan in otvoritev razstave ročnih del, ki jo je organiziralo Društvo upokojencev Velike Lašče.
Na predvečer praznika je bila na gradu Turjak tradicionalna občinska revija pevskih zborov, ki jo je organiziral KUD Marij Kogoj Turjak.
J. PRIMC
Pameten predlog
Ko je predsednik Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar dr. Oto Norčič med nedeljskim obiskom na Trubarjevi domačiji na Rašici videl, kako se mlinski kolesi vrtita v prazno, je dejal: "Tu bi bito potrebno namestiti le še primeren agregat, in pridobili bi dovolj elektrike za potrebe Trubarjeve domačije in še za kakšno domačijo v okolici."	P-e
Drobne iz Kočevja
DOLGO POLETJE - Pred bližajočimi se šolskimi počitnicami in časom dopustov se zdi, kot da bi vsi želeli izkoristiti še zadnje trenutke pred mrtvilom. Med najaktivnejšimi, ki se trudijo pokazati, kaj vse so počeli in naredili v zadnjem letu dni, so šole, in sicer od osnovnih preko srednjih do glasbene šole. Številnim razstavam. koncertom, dnevom odprtih vrat in drugim prireditvam, ki jih že od nekdaj pripravljajo šole ob zaključku šolskega leta, pa so se letos pridružile še številne prireditve, ki jih je v počastitev 40-let-nice delovanja organizirala Glasbena šola Kočevje. Poleg tega je imela minuli petek svoj redni letni koncert ob zaključku sezone skupina Cantate Domino, malo manj kot teden predtem pa je v Šeškovem domu potekalo medob-močno srečanje odraslih folklornih skupin pod naslovom “Fruške, jabuke, šlive”. Ob tako kulturno bogatih dneh meseca junija bo zato tistim, ki so si ogledali vse, ali pa vsaj večino teh prireditev, letošnje poletje v Kočevju nedvomno zelo dolgo, še posebno, če tradicionalnih “poletnih večerov”, ki pa še vedno visijo v zraku, letos ne bo!
Ribniški zobotrebci
BODIMO LJUDJE! - Nekateri člani Kluba prijateljev Miklove hiše so se odzvali na burne proteste ljudi zoper nastanitev azilantov v motelu Jasnica. Argumentom proti njihovi nastanitvi, ki jim sicer ne oporekajo upravičenosti, so zoperstavili še drug pogled na problematiko beguncev. S svojim človeškim pristopom do težav ljudi, ki so zaradi različnih vzrokov zapustili svoje domove, so dokazali, da niso le prijatelji Miklove hiše, ampak tudi ljudi - takšnih in drugačnih. “Pomagati je človeško. Bodimo ljudje.” so zaključili svoj prispevek pod naslovom “Idealna podoba juga ali južna podoba ideala? (Tudi azilanti so ljudje, mar ne?), ki so ga posredovali svojim članom, da ga podpišejo, in medijem, da z njihovim stališčem seznanijo javnost.
Kostelski rižtvi
VEDNO VEČ TATOV - V Kostelu ne kradejo rože le pri turističnih kozolčkih, ampak tudi na pokopališču (vFari). Tatovi pa obiskujejo tudi hišo v Steljniku, ki jo je kupil Ivan Jurkovič iz Ljubljane. Lastnik, ki prihaja bolj poredko domov, je pred dvema tednoma opazil, da je iz hiše izginila starinska omara; te dni pa je pogrešil še štiri starinske nočne omarice.
KOČEVJE EKOLOŠKO MESTO - Na delavnici Park Kočev-sko-Kolpa, ki je bila 9. junija, so prisotni najprej predlagali, naj bo v park vključeno tudi Kočevsko polje in nato še, naj bi Kočevje razglasili za ekološko mesto in tako pridobili možnost za finansiranje iz evropskih virov.
SODELOVANJE V TURIZMU - Na nedavnem sestanku predstavnikov občin Kostel in Kočevje ter Centra za promocijo turizma Kočevje in Turistično-šport-nega društva Kostel so ugotovili, da je treba na področju turizma v bodoče bolje sodelovati in sklenili, da bo predlog sodelovanja pripravila občina Kočevje in ga ponudila sosednjim občinam. Ustanoviti nameravajo tudi lokalno turistično organizacijo za to območje.
DANES OCENJEVANJE - V okviru tekmovanja Moja dežela lepa, urejena in gostoljubna bo danes, 14. junija, posebna komisija obiskala občine Kočevje, Kostel, Ribnica, Velike Lašče, Sodražica, Loški Potok in Osilnica in ocenjevala urejenost krajev in objektov.
PRORAČUN POD STREHO - Občina Kostel je 5. junija sprejela proračun za letos, ki predvideva za 211 milijonov 730.000 tolarjev prihodkov in odhodkov. Največ denarja bo porabljenega za že opravljene investicije in za letos načrtovane investicije na komunalnem in cestnem področju in še na nekaterih drugih.
RALLY STARIH - Obrtni zbornici občin Kočevje in Ribnica sta pet let organizirali turistične rallyje starih vozil, zdaj pa jima je za to zmanjkalo denarja in sta letošnji rally odpovedali. Zdaj pa je'v občinah Kočevje, Ribnica in Kostel sklenjen dogovor, da bo letos 7. julija tak rally le v občinah Kočevje in Kostel, in to pod pokroviteljstvom obeh občin in Centra za promocijo turizma Kočevje, Turistično-športnega društva Kostel, Turističnega društva Medo Kočevje in AMD Kočevje.
Trebanjske iveri
POLITIKI IN KULTURA - Ob gledanju televizijskih prenosov raznih sej s parlamenta smo vedno dobili vtis, da politiki s kulturo nimajo prav dosti skupnega. Tudi na lokalnem nivoju včasih ni dosti bolje, ravno tako ne v trebanjskem občinskem svetu, kjer so svetniki nemalokrat tudi nesramni. Pa vendarle zanje ni nemogoče reči, da niso kulturni. Vsaj po zadnji seji ne. Že takoj na začetku, ob 15. uri, so nekateri županu predlagali, naj se seja zaključi okrog osme zvečer, ker bi svetniki potem radi odšli na koncert na Mirenski grad. Po županovi zaslugi so do te ure prišli celo skozi vseh 19 točk dnevnega reda.
AVTOBUS LJUBLJANČANOV - Gneča v sejni sobi je bila v sredo neverjetna. Zasedeni so bili tudi vsi stoli, namenjeni gostom, tako da sojih nosili še od drugod. Razlog - avtobus Ljubljančanov, kot seje, malce nesramno, izrazil Franc Hribar (SDS), mislil pa je na skupino delavcev Darsa, ki je prišla ponovno razlagat, zakaj je nujno sprejeti odlok glede avtocestnega odseka Bič - Korenitka. Niso prišli zastonj, saj so svetniki odlok sprejeli. Ko so odpotovali, seje v sejni dvorani spet lažje zadihalo.
REŠILEC - Staršem z Mirne menda zdaj, odkar so v petek pred stavbo TVD Partizan dobili rol-karski park, ne bo treba več skrbeti, kje se potepajo njihovi otroci. "Vedeli bodo, kje so, in tu so na varnem," je ob otvoritvi dejal predsednik KS Mirna Janez Bračko. Ampak ob gledanju rolkarjev, ki so izvajali prave akrobacije, bi bilo morda treba ob igrišču imeti tudi kak rešilni avto, saj bi bilo preveč idealistično pričakovati, da ne bo šlo brez kakega zvina ali zloma.
3. srečanje upokojenskih pevskih zborov
TREBNJE - 3. srečanje upokojenskih pevskih zborov Dolenjske, Bele krajine in Posavja bo v soboto, 16. junija, ob 15. uri pri Domu starejših občanov Trebnje. Sodelovali bodo upokojenski pevski zbor iz Škocjana, Straže, Novega mesta, Trebnjega ter Vesele Trebanjke - varovanke DSO Trebnje. Gostja srečanja, ki ga bo povezovala Bariča Kraljevski, bo Jožica Vogrinc iz Krškega z diatonično harmoniko.
Scvniški paberki
................*____________✓
PREHODI ZA PEŠCE - V Sevnici med železniško pastjo in pošto na cesti ni več prehoda za pešce. Nekateri pravijo, da so zebre zbledele in da jih nihče še ni znova “farbal”. Ker so vse zgodbe o tem, zakaj tam ni več prehoda, v glavnem le “farbanje” občanov, so občinski svetniki zahtevali od pristojnih, naj dajo znova pobarvati tudi zebre. Sicer pa, če ne bodo zebre, bo za pešce podhod, seveda če se bodo Sevničani zgledovali po sosednji krški občini, kjer so pristojni odločeni kopati prehod pod mednarodno železnico!
GOLOVIZIJA - Matjaž Traven iz N.Si je na seji sveta predlagal, naj sevniška kabelska televizija pornografske filme predvaja šele pozno ponoči, kot to menda zahteva tudi zakon. Lojze Zalašček iz SLS SKD je pogledal globoko v dušo ljudstvu in ob navedenem predlogu pripomnil, da naj porniči kar bodo na kablu, češ da ljudje to radi gledajo. Kakor koli, kabelska je upoštevala Travna in umaknila golo resnico bolj v noč ali bližje jutru. Morebitne ljudske pritožbe na tako ravnanje pričakujejo.
STARODOBNI ŽE, NOVODOBNI TEŽJE-Če kdor koli pravi, da imajo policaji srečo, tega ne more trditi za tako imenovane ležeče policaje. Te v Sevnici znižujejo, če jih ne, obstajajo zahteve, da bi jih. Ko so se svetniki pogovarjali o zniževanju tistih na cesti pri šoli, so pristojni navedli kot razlog za brušenje omenjenih asfaltnih hribčkov vožnjo starodobnih vozil po Sevnici. Zvone Tuhtar je menil, da bi starodobna vozila tiste cestne grbe gotovo zmorejo, težje pa po izboklinah vozijo novodobni avtomobili, kakršne imajo tudi nekateri znani Sevničani, dokazani nečastilci umetnih asfaltnih cestnih ovir.
MM*	J	N	1 A š J	J-J	O 3 Č J	J\l	MM*
NA MIRNI PRAZNIČNO - Pretekli teden so na Mirni praznovali krajevni praznik. Pripravili so toliko prireditev in dejavnosti, od kulturnih (omeniti velja gledališko predstavo, koncert domačega pevskega zbora, likovno razstavo v osnovni šoli) pa do športnih (igranje šaha, nogometa, kolesarjenje, streljanje na glinaste golobe itd.), da je lahko vsak naše! nekaj tudi zase. Mladi so bili gotovo najbolj veseli prvega rolkarskega parka na Dolenjskem pred TVD Partizan, ki sta ga odprta direktor Metal lesa Radeče Jože Ržek in predsednik KS Mirna Janez Bračko. Nastopilo je nekaj akrobatov, pa tudi domači rolkarji so že prišli na svoj račun. V prihajajočih počitnicah jim ne bo treba biti dolgčas. Enotedensko praznovanje pa so na Mirni zaključili v nedeljo z družabnim popoldnevom, ko je zbrane pri lovski koči v Zapužah zabavala pevka'Nuša Derenda z ansamblom Happv hour. (Foto: L. Murn)
Rebolj ni dobil večine
Občinski svet ni dal soglasja k imenovanju novega direktorja zdravstvenega doma - Glasovanje tajno - Nov razpis
TREBNJE - Trebanjski zdravstveni dom še nima novega direktorja. Na seji občinskega sveta pretekli teden namreč svetniki na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja niso dali soglasja k imenovanju Jožeta Rebolja, dipl. oec. in svetnika iz vrst Dešus-a, za novega direktorja zavoda.
Na proceduralni predlog svetnice Jožice Brajer so se svetniki odločili za tajno glasovanje, ki mu je javno nasprotoval Janez Kovačič (Dešus): “Saj je Rebolj že izvoljen in tega ne moremo zavrniti. Da damo soglasje, je le malenkost." Očitno ni bilo tako, saj je bil izid naslednji: od 23 veljavnih glasovnic je bilo na 9 obkrožen "za“, na 14 pa “proti". Ena glasovnica je bila neveljavna. Tako zdaj sledi ponoven razpis za, kot je v razpravi pred glasovanjem dejala svetnica Olga Rahne, pomembno delovno mesto v trebanjski občini.
Trebanjski svetniki so na svoje mize dobili tudi pismo zbora delavcev ZD Trebnje, v katerem so
KS Trebnje praznuje
. TREBNJE - KS Trebnje vabi v soboto, 16. junija, na prireditev ob krajevnem prazniku in 25-letnici Glasbene šole Trebnje. Ob 20. uri bodo tako v kulturnem domu podelili priznanja KS Trebnje. V kulturnem programu bodo sodelovali učenci domače glasbene šole in mladinski pevski zbor osnovne šole.
jasno izrazili, da Rebolja nočejo za novega direktorja. “Zgroženi smo nad načinom izvolitve novega direktorja. Svet zavoda je brez razprave med osmimi kandidati, med katerimi so bili doktor medicine - specialist splošne medicine, doktor stomatologije, štirje diplomirani ekonomisti in en diplomirani pravnik, izvolil kandidata, ki je bil očitno že vnaprej izbran iz povsem političnih in osebnih interesov nekaterih članov sveta. Enotna stališča vseh zaposlenih v zdravstvenem domu so se povsem ignorirala, o drugih kandidatih pa se ni razpravljalo. Pozivamo občinski svet, naj zavrne izvolitev Rebolja."
L. M.
Že 34. tabor
TREBNJE - V soboto, 16. junija, se bo ob šestih zvečer v Galeriji likovnih samorastnikov slovesno začel petdnevni 34. mednarodni tabor likovnih samorastnikov. Pozdravni nagovor bo imel Mitja Prijatelj, predsednik trebanjske Zveze kulturnih društev, v kulturnem programu pa bo nastopil pihalni orkester glasbene šole. Tabora se udeležuje 14 likovnikov iz Francije, Italije, Nemčije, Jugoslavije, Hrvaške, Makedonije in Slovenije.
“Ni strahu, da bo kdo pod šotorom*
Avtocestni odsek od Biča do Korenitke (4,8 km) se bo verjetno gradil že konec leta - Varianta ves čas enaka ■ Svetnike najbolj skrbijo nadomestne gradnje prebivalcev Medvedjeka
TREBNJE - Da je sedanja hitra cesta HI vse bolj preobremenjena, se lahko vsak dan prepriča vsak sam. Velik porast prometa kaže, da jo je treba nadomestiti z avtocesto, toda stvari se pomikajo zelo počasi, in vprašanje je, kdaj bo zgrajena avtocesta do Novega mesta oz. do meje s Hrvaško. Vse gre prepočasi, korak za korakom, in tako se bo verjetno konec leta začela gradnja 4,8 km dolgega odseka od Biča do Korenitke.
Pretekli teden so namreč svetniki trebanjskega občinskega sveta kljub nekaterim pomislekom sprejeli Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Trebnje za obdobje od leta 1986 do leta 2000, in sicer v delu, ki jih opredeljuje lokacijski načrt za ta del avtoceste.
Gre za drugo branje. Odbor za prostor, komunalno in prometno infrastrukturo je predlagal drugače, in sicer da se obravnava odloka odloži zaradi reševanja nesoglasij, “odbor pa ni zaviralec postopka gradnje avtoceste".
Kljub temu da je Drago Bregar z Oddelka za okolje in prostor dejal, da so bile pripombe upoštevane in da je bila varianta tega avtocestnega odseka, kije bila obravnavana v okviru Primerjalne študije variant poteka avtoceste na odseku Bič - Hrastje, ves čas enaka, so nekateri svetniki izrazili pomisleke. Najbolj jih skrbi vodnogospodarska problematika ter kako bo z nadomestnimi gradnjami, saj seje večina lastnikov odločila tako.
Imajo zagotovilo, da bodo lahko gradili na lastnih parcelah, čeprav so zemljišča L kategorije? Zakaj je južna varianta za krajane Medvedjeka boljša od severne?
Na odgovor župana Cirila Pungartnika, da bodo zagotovili primerna zemljišča za nadomestne gradnje za tiste, ki so tega potrebni, in da da bo ves strošek preselitve v oceni stroškov rušenja, je bilo slišati pripombo: “Kaj pa, če bo direktor Darsa besedo požrl?"
PROJEKTANT ŠE POJASNJUJE -Projektant avtocestnega odseka Bič - Korenitka Janez Podobnik je svetnikom še pojasnjeval nekatere rešitve. (Foto: L. M.)
Naj se ta zahteva raje zapiše dvakrat kot enkrat.
Z Urada za planiranje so pojasnili, da bo s sprejetjem odloka dana pravna osnova za sprejem uredbe o lokacijskem načrtu, ki bo določal, katera zemljišča bodo
zasedena in katere objekte bo treba porušiti. Šele zdaj se bodo lahko začeli pogovori z lastniki zemljišč in investitorjem. “Vedno je potreben konsenz in ni strahu, da bo kdo ostal pod šotorom. Lokacijski načrt še ne pomeni gradnje," je zatrdila gospa z Urada.
L. MURN
Lov na lisico
Ogled starodobnih vozil
KRMELJ, ŠENTRUPERT - Soboto, 9. junija, je v .Šentrupertu zaznamovalo pestro dogajanje. Zasluga gre KS in Klubu lastnikov in ljubiteljev klasičnih motociklov Ljubljana, ki sta organizirala tradicionalno prireditev Lov na lisico. Start tekmovanja je bil v Krmelju, okrog 150 motoristov pa seje nato pripeljalo v Šentrupert. Pred kulturnim domom si je bilo mogoče ogledati vsa starodobna vozila.
Zjutraj pred prireditvijo seje bilo mogoče dvigniti z balonom ter si ogledati polete zmajarjev. Popoldne je za zabavo skrbel ansambel Žarek. K pestremu kulturnemu dogajanju sta prispevala še šentruperska pihalna godba in pevski zbor, zvečer pa je bil v cerkvi sv. Ruperta koncert vokalne skupine Freya pod vodstvom prof. Mihaele Pihler.
Izreden razvoj dejavnosti VDC
Nacionalni program socialnega varstva do leta 2005 predvideva, da bo ta oblika varstva dostopna in zagotovljena 35 odstotkom oseb s statusom invalida
Planinska tura
TREBNJE - Planinsko društvo Trebnje vabi v nedeljo, 17. junija, na planinsko turo Rudno polje - Stu-dor - Tosc - Pokljuška soteska. Skupne hoje je za šest ur. Odhod ob 6. uri s trebanjske avtobusne postaje. Prijave do 15. junija zbirata vodji izleta Jože Luštek (041-951-210) in Ciril Doles (041-358-526).
Razpravljali na Čatežu
ČATEŽ - Pretekli teden so na seji sveta krajevne skupnosti Čatež v prostorih gasilskega doma razpravljali o investiciji izgradnje mrliške vežice, o zagotovitvi finančnih sredstev za asfaltiranje poti mimo pokopališča in obnovi kapele ter o poteku gradnje kanalizacije in čistilne naprave na Čatežu.
Banka Koper prevzela sevniško HKS
Zadružna hranilnica je imela premalo kapitala za samostojnost - Banka Koper najboljši ponudnik - Blagajniško mesto v HKS ostaja - Kmečka zadruga Sevnica glavnino prometa s trgovino
SEVNICA - Kmečka zadruga Sevnica in Hranilno- kreditna služba (HKS) Sevnica ter Banka Koper so podpisale pogodbo o odstopu poslov in ureditvi medsebojnih razmerij. S tem prevzemom je HKS Sevnica vstopila v poslovno mrežo Banke Koper. “Izhodišča za omenjeno pogodbo je potrebno iskati v aktualni bančni zakonodaji in novih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati hranilno- kreditne službe,” pravijo v Banki Koper.
Po navedbah Andreje Jamšek, direktorice Kmečke zadruge Sevnica, je bil glavni razlog za poveza-
• Komitenti dosedanje HKS Sevnica bodo odslej lahko med drugim uporabljali bankino mrežo bankomatov, poslovali s plačilnimi karticami sistema Activa, elektronsko plačevali račune od doma in uporabljali vse druge bančne storitve. Aktivnih komitentov dosedanje HKS Sevnica je bilo 2.00(1, poleg teh je veliko tistih, ki imajo odprte račune, vendar na teh ni finančnega prometa.
vo s koprsko banko ta, da zakonodaja predpisuje za delovanje HKS prevelik ustanovitveni kapital. Za sevniško HKS bi ta kapital znašal 200 milijonov tolarjev. “Ker takega
kapitala nimamo in ga ob sedanjem obsegu poslovanja ne moremo zagotoviti, smo se morali povezati. Možna je bila povezava s hranilnicami, vendar smo se odločili za sodelovanje z banko. Pogovarjali smo se tudi z drugimi bankami. Ker nekatere niso bile pripravljene zaposliti delavcev HKS Sevnica, smo se odločili za povezavo z Banko Koper. Ta je zaposlila delavki. Banka je najela prostore HKS Sevnica, ki so last sevniške Kmečke zadruge."
Po besedah direktorice Jamško-ve nova povezava med HKS Sevnica in Banko Koper ne bo veliko spremenila položaja komitentov HKS. V Banki Koper navajajo, da omenjeno poslovno povezovanje vključuje odpiranje novih računov v Banki Koper in s tem prenos
vseh drugih aktivnih in pasivnih poslov v njeno poslovanje. “Banka Koper bo ohranila blagajniško mesto v prostorih dosedanje HKS
* Kmečka Zadruga Sevnica, ki tako odstopa bančne posle specializirani finančni hiši, ustvari 60 odstotkov prometa v svojih trgovinah z mešanim blagom. Ob tem, da ima v svojem poslovnem sistemu klavnico v Sevnici, tudi odkupuje les, živino in mleko, pri čemer sklepa posle tudi zunaj občine Sevnica.
Sevnica in širila svoje poslovne dejavnosti še naprej. Banka Koper se bo povezovala tudi naprej."
M. L.
O pomoči otrokom in družinam
TREBNJE - Center za socialno delo je z namenom, da bi povečali možnosti za programe javnih del, v sredo organiziral okroglo mizo o javnih delih na področju pomoči otrokom in družinam.
SEVNICA - Varstveno-delovni center Sevnica je od začetka leta 2000 enota samostojnega socialnovarstvenega zavoda VDC Krško -Leskovec. Kot je poudaril minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Vlado Dimovski ob otvoritvi novih prostorov VDC v Sevnici, se poslanstvo VDC Krško s to pridobitvijo ne končuje. “Od tega trenutka bo namreč lažje usmeriti vse moči in aktivnosti v ustvarjanje pogojev za novo enoto zavoda v Brežicah, po potrebi pa bo v bodočnosti možno ustanoviti enote VDC tudi v drugih krajih na tem teritorialnem območju,” je poudaril minister in še dodal, da se s tem uresničuje načelo, po katerem je osebam z motnjami v duševnem in telesnem razvoju potrebno zagotoviti varstvo in pomoč v njihovem življenjskem okolju oz. čim bliže doma in družine.
Razvijati pa je potrebno tiste vrste in oblike varstva, ki tem osebam v konkretnem okolju najbolj ustrezajo. Poseben poudarek razvoju dejavnosti VDC daje nacionalni program socialnega varstva do leta 2005, ki predvideva širitev dejavnosti v tolikšnem obsegu, da bo ta oblika varstva dostopna in zagotovljena 35 odstotkom oseb s statusom invalida po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb. Poleg širitve kapacitet pa nacionalni program obvezuje k enakomernejšem razvoju dejavnosti VDC na področju celotne Slovenije in k izenačitvi
prostorskih in materialnih pogojev za delo in gibanje ne glede na geografske, gospodarske ali ekonomske zmožnosti. Kljub izrednemu razvoju in širitvi dejavnosti VDC v zadnjih osmih letih, to je zagotavljanje materialnih in prostorskih pogojev na republiški ravni, v Sloveniji obstajajo potrebe, ki jim v tem trenutku ni mogoče zadostiti hkrati in povsod. Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve si, po besedah dr. Dimovskega prizadevajo, da bi tudi v drugih krajih te potrebe, pač v skladu z možnostmi, reševali sprotno in optimalno, saj želijo, da bi podobne trenutke, kot so jih doživljali varovanci v Sevnici, dočakali tudi drugi varovanci.
P. P.
Sapramiška v Trebnjem
TREBNJE - Zadnja predstava za abonente otroškega abonmaja pa tudi za izven bo Sapramiška (avtorica Svetlane Makarovič) v izvedbi Lutkovnega gledališča Ljubljana, ki bo na sporedu v četrtek, 14. junija, ob 17. uri v Kulturnem domu Trebnje. Ista predstava bo še dopoldan istega dne, ko si jo bodo ogledali otroci iz vrtca in razredne stopnje osnovne šole Šentjanža in Šentruperta.
NUŠA ZA OTROKE - Sevniški Rdeči križ je zadnjo majsko soboto na gradu zbiral šolske potrebščine za otroke iz socialno šibkejših družin. Na prireditvi so s svojimi izdelki kot pomočjo tej dobrodelni akciji sodelovali otroci iz vseh sevniških osnovnih šol. Gostja prireditve je bila tudi Nuša Derenda. Na posnetku je priljubljena pevka med otroki, ki so se hoteli z njo slikati in so jo prosili za avtogram. Obisk prireditve je bil, žal, precej slabši od pričakovanj. Akciji je obljubila pomoč tudi Občina Sevnica. (Foto: P. P.)
MMfak J ^ J i >\ š ] rl Cl £i Č I J\j MA*
V	domu odslej tudi dnevno varstvo
V	domu starejših občanov Krško odprli prostore za dnevno in občasno varstvo - Prihodnje leto varovana stanovanja? - Dvajseterica na civilnem služenju - Sodelovanje z okoljem
KRŠKO - Doni starejših občanov Krško je letos zaključil kar nekaj projektov. Tako se je priključil na zemeljski plin, nabavil je hidravlične postelje za nekatere sobe in uredil prostore za dnevno bivanje, ki jih je v navzočnosti krškega župana Francija Bogoviča slovesno otvoril 5. junija.
BOJI, ČAS PREJ IN POZNEJE - Razstavo „ 10-dnevni boji za samostojno Slovenijo", ki jo bodo iz Krškega prenesli še drugam, sta pripravila Vinko Čander in Stavko Gerič, častnika Slovenske vojske vojašnice Cerklje, ki se jima je za to ob petkovi otvoritvi iskreno zahvalil Mitja Teropšičfdrugi z desne) v imenu Policijskega veteranskega društva Sever Posavje in Pokrajinskega odbora Zveze veteranov vojne za Slovenijo za Posavje. Teropšič se je zahvalil tudi Posavskemu muzeju Brežice in drugim, ki so pomagati pri razstavi, ter krškemu županu Franciju Bogoviču (levi), ker je razstavo uvrstil med dogodke ob prazniku občine Krško. (Foto: M. L.)
Posavci za Slovenijo
Razstava „ 10-dnevni boji za samostojno“ Slovenijo -M. Teropšič: “Informacija o bližnji preteklosti“ -Župan Bogovič: združiti moči
“Pridobili smo prostore za dnevno in občasno varstvo. Dnevno varstvo dom zagotavlja osebam, katerih svojci čez dan ne morejo skrbeti zanje in jih zato pripeljejo k nam. Ljudje povprašujejo po dnevnem varstvu. Menim, da bomo z novimi prostori lahko ustregli vsem iz krške občine. Doslej smo prosilcem lahko pomagali, če smo slučajno imeli prosto posteljo. V dnevnem varstvu smo do zdaj imeli 3 do 4 ljudi. Približno petim smo nudili občasno varstvo; tako bivanje pri nas traja dlje, zanj se odločijo tisti, ki bi zaradi svoje daljše odsotnosti radi zagotovili svojcem začasno neprekinjeno varstvo pri nas.“ Tako o novih prostorih za dnevno varstvo pravi Jožica Miku-lanc, direktoricar Doma starejših Krško.
Zaradi številnih prosilcev za tako domsko storitev bi krški dom starejših rad pridobil t.i. varovana
KRŠKO - Center za socialno delo Krško je pred 10 leti začel izvajati Pomoč na domu in je za to obletnico pripravil družabno srečanje z okrog 60 udeleženci 6. junija v Kostanjevici na Krki.
O začetkih pomoči na domu pravi Marjana Sečen, direktorica Centra za socialno delo Krško: "V Centru smo se srečali s potrebami po pomoči v družini, kjer je mati
Brežiški gostje iz Podravja
Župan Deržič s predstavniki občine Hajdina -Sodelovanje gasilcev
BREŽICE - Tukajšnji župan Vladislav Deržič s sodelavci je 7. junija sprejel predstavnike občine Hajdina. Obisk so pripravili v sklopu večletnega sodelovanja predvsem gasilcev iz Mihalovca v brežiški občini in Hajdine ter dolgoletnega poznanstva županov obeh občin, Vladislava Deržiča iz Brežic in Rada Simoniča iz Hajdine.
V delegaciji iz nižinske občine z Dravskega polja, ki jo je vodil župan, so bili tudi podžupan, predsednik tamkajšnjega gasilskega društva, občinski svetniki in kletarji. Župan Hajdine Rado Simonič: “Ob tem da se že poznamo organiziramo današnji izlet kot strokovni izlet kletarjev iz občine Hajdina. Mi imamo kletarje letnikov, ki jih imenujemo vsako leto v soboto pred Martinovo nedeljo v farni cerkvi za tekoči letnik. Takrat organiziramo v občini Hajdina veliko prireditev Iz mošta vino pridi na Hajdino, in to je tudi naš občinski praznik, kajti smo v fari svetega Martina."
stanovanja, katerih stanovalcem bi dom zagotavljal različne storitve, ko bi te potrebovali. V ta namen bi v Krškem blizu doma starejših primerno uredili nedokončan in zdaj. nenaseljen stanovanjski blok. Varovana stanovanja naj bi usposobila občina Krško, kar naj bi se po županovih besedah zgodilo naslednje leto.
"V naše domove starejših prihaja nova starejša generacija. Na to se moramo pripraviti in za to izobraževati," meni Mikulančeva. Prostor za tako izobraževanje direktorica vidi kar v hiši. V domu namreč nameravajo pokriti teraso, s čimer bi pridobili domala 150 kv. metrov površine, po direktoriči-nem mnenju primerne za domske in zunanje prireditve vključno z že omenjenimi seminarji.
Za 210 stanovalcev krškega doma starejših skrbi poleg zaposlenih tudi 20 vojaških obveznikov na
hudo zbolela, oče pa je preživljal družino z delom na kmetiji in zaradi pomanjkanja časa ni mogel pomagati bolni ženi. Doma sta bili še osnovnošolski deklici. Družina je želela, da mati ostane čim dlje v domači oskrbi, in je zato prosila za pomoč. Prav v tistem času je na zavodu za zaposlovanje čakala na delo medicinska sestra. In tako se je začelo: Mateja Pajič je bila prva izvajalka pomoči na domu, vključena preko javnih del. Kazale pa so se nove potrebe občanov po pomoči in odpirale so se nove možnosti čakajočim na delo.”
Potem ko je tudi država z zakonom uredila pomoč na domu in se je začelo usposabljanje, je krški center za socialno delo v prvo generacijo slušateljev izobraževanja vključil osem žensk in enega moškega. Tovrstno delo centra je podprla tudi občina Krško. "Pomoč na domu je s sklepom občine Krško decembra 1997 prešla izjavnih del v redno dejavnost. Tako je bila občina Krško med prvimi v Sloveniji, ki je v okviru javne službe omogočila tudi pomoč na domu,” poudarja Sečnova.
V centru je v enoti za pomoč na domu zdaj zaposlenih 6 negovalk, 9 oseb dela tam preko javnih del, v pomoč na domu vključujejo tudi vojaške obveznike na civilnem služenju. Pomoč na domu nudijo 130 prebivalcem krške občine. “Ko se primerjamo z ostalimi občinami po Sloveniji, smo ponosni na občino Krško in naše uspehe,” pravi direktorica Marjana Sečen.
Toda za pomoč na domu bi potrebovali več redno zaposlenih negovalk, saj je stalno menjavanje izvajalcev preko javnih del slabša rešitev. Za pomoč na domu ima center na voljo dva avtomobila. Poleg teh izvajalci pomoči na domu uporabljajo svoja vozila.
M. L.
civilnem služenju vojaškega roka. Ti predvsem pomagajo oskrbovancem na oddelkih, čeprav jih
• Po besedah direktorice Mikulan-čeve stanovalci doma dokaj uspešno preganjajo morebitni dolgčas, saj v ustanovi deluje pevski zbor, skupina za samopomoč, bralne ter glasbena in ročnodelska skupina. Na domskih prireditvah sodelujejo tudi zunanji nastopajoči iz šol, vrtcev in društev iz Krškega in okolice. Pri vzdušju v ustanovi bržda ne bo odveč omeniti, da so domski balkoni lepo okrašeni z bujnimi rožami.
dom vključuje v najrazličnejša opravila v zavodu.
M. L.
Tretji Kult
46 različnih kulturnih prireditev v dveh tednih
BREŽICE - Poietno kulturno podobo Brežic bo tudi letos opazneje zaznamovala vrsta prireditev, ki jih pod okriljem Mladinskega centra že tretje leto zapored prirejajo pod nazivom Kult, brežiški kulturni dnevi. Organizacijski odbor je ohranil zasnovo prejšnjih dveh, kar pomeni, da bodo v dnevih od 18. junija do 1. julija brežiški kulturni utrip obogatile nevsakdanje in šele uveljajoče se kulturne prakse. Zvrstilo se bo 46 različnih prireditev, od glasbenih, razstavnih in gledaliških do filmskih, debatnih in športnih, za razliko od lanskih pa se letošnje znova selijo na brežiške ulice in na različne lokacije z željo, da pritegnejo kar največ obiskovalcev ter tako zares obogatijo kulturni utrip mesta. Vse prireditve na prostem bodo zastonj, na prizorišča z omejenim prostorom pa bo vstop možen s katalogom Kulta, ki ga bodo prodajali po sprejemljivi ceni.
Svečana otvoritev letošnjega Kulta, ki poteka pod naslovom Tretji v vrsto, bo v ponedeljek, 18. junija, ob pol osmih zvečer v Mladinskem centru s Koltesovo monodramo v izvedbi Roberta Waltija in v režiji Ivice Buljana. Ob devetih zvečer bo na letnem vrtu kavarne Amarcord koncert skupine Kar’en trio.
Doma, v Posavskem muzeju Brežice, so novinarjem pokazali plakate, s katerimi so se predstavili na srečanju v Narodnem muzeju, svoje izdelke in pojasnila. Jože Lorber je tako prikazal obdelavo arheološke najdbe: zaščito na terenu, prva previdna tipanja v gradivo, prineseno v delavnico, izrisovanje, odstranjevanje odvečnih snovi. Lorber: "Ponekod skozi tisočletja ostanejo le sledovi kovine in so sloji rje ali nesnage trši od meča. Zato je treba delati zelo previdno. Pomagamo si z rentgenom, domišljijo, izkušnjami. Pri tem delu ne gre brez skupine, sodelovanja in posvetovanja!" S podobnimi problemi se srečuje Davorin Prah pri keramiki. Med razgovorom s konservatorji je bil bolan, zato smo prebrali njegov komentar iz brošure, ki je izšla ob ljubljanskem posvetu. Lončena posoda, stara tri tisoč let, je zelo občutljiva, najpogosteje pa je zdrobljena. Iz koščkov je treba sestaviti celoto ali pa vsaj uganiti značilnosti kulturnega kroga, kjer je posoda nastajala. Lepljenje koščkov odpade,
KRŠKO - V tukajšnjem kulturnem domu so 8. junija odprli razstavo „ 10-dnevni boji za samostojno Slovenijo". Slavnostni govornik Mitja Teropšič, predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo pokrajinskega odbora za Posavje, je razstavo označil kot priložnost, s katero bi ob desetletnici bojev izkazali spoštovanje do vseh tistih miličnikov, vojakov teritorialcev, narodnih zaščitnikov in drugih, ki so tudi za ceno lastnega življenja z orožjem ali kako drugače po svojih močeh varovali osamosvojitev.
Po Teropšičevih besedah razstava v besedi in sliki "ne razlaga naše bližnje preteklosti, temveč daje samo informacijo o njej, ki pa je dovolj zgovorna in je prvi poizkus sistematično prikazati dejavnost Posavcev v času, ko se je svet, ki smo ga edino poznali, hitreje podiral, kot je večina pričakovala. Zajema obdobje priprav milice in teritorialne obrambe, obrambo
če si lahko konservator pomaga z lončarskim vretenom in s šablono. Tudi restavriranje puške kreme-njače je podrejeno enakim načelom zaščite in obnove. Obnova puške iz 17. stoletja je bila del stro-
PRETEKl.OST NA KOŠČKE-Jože Lorber (desno) in Dragan Nestorovič ob keltskem orožju in obnovljeni lončeni posodi, drobcih preteklosti. Puška časovno nekako ni sodila poteg, pa vendar. .. (Foto: L K.)
južne meje pred osamosvojitvijo in v vojni, razvoj manevrske strukture narodne zaščite in tudi diverzantsko dejavnost premaganca, to je Jugoslovanske ljudske armade. Na razstavi prvič javno objavljajo nekatere dokumente, kot npr. zapisnik o minskem polju v okolici letališča Cerklje, vojno delovno karto 25. območnega štaba.
Župan občine Krško Franci Bogovič je dejal, da je "po desetih letih čas in primeren trenutek, da se vsem, ki ste sodelovali v tej vojni, tudi sam v imenu občanov občine Krško iskreno zahvalim za vaš velik napor". Krški župan je predlagal, da ob obeleževanju obletnice ..zbistrimo spomin in pogledamo naprej". Po njegovem je prav, da vse generacije pozabijo ideološke, starostne in druge medsebojne razlike in združijo sile. Kot je rekel, je pred nami velik izziv in zagotovo smo temu izzivu kos.
M. L.
kovnega izpita za Dragana Nesto-roviča.
V Ljubljani so bili Brežičani le trije izmed skoraj štiridesetih udeležencev srečanja. V Posavskem muzeju Brežice pa so organizirali ponovitev predstavitve zaradi povsem določenega razloga. Večina obiskovalcev si zamišlja pod pojmom ..muzej" samo predmete, ki jih lahko vidijo na razstavi. Toda muzealsko delo se začne že na terenu, pri arheoloških izkopavanjih, zbiranju informacij med ljudmi ali stikanju za dokumenti in z njihovim študijem. Ne gre brez sodelovanja različnih strok. Ta del muzejske dejavnosti je skrit očem javnosti, traja lahko leta in vendar tiči v njem srž muzealskega dela: študij novih najdb, iskanje manjkajočih drobcev znanja, iskanje odgovorov na uganke. V vitrine in pred oči obiskovalcev pridejo samo najlepši predmeti. Ogromna večina ostalih je spravljena v muzejskih depojih.
I. KASTELIC.
Že od nekdaj!
BREŽICE - Dve vrani se pogovarjata v brežiškem osrednjem mestnem parku. Prva: ' Ta park je tukaj že veliko let, poglej kakšna drev..." Druga (jo prekine); "Kajpada že veliko let, v enem samem letu ga ljudje ne bi mogli tako posuti s smetmiV Vrli obiskovalci parka in komunala - molčijo...
V G RAJSKEM'MUZEJU - Predstavniki občin Brežice in Hajdina so druženje začeli v Posavskem muzeju v brežiškem gradu, od koder je fotografija, in nadaljevali na eni od turističnih kmetij na desnem bregu Save v brežiški občini. Župan Simonič (v sredini, levo od brežiškega župana Deržiča) je povedal, da je prisrčen sprejem v Brežicah naredit na delegacijo Hajdine zelo močan vtis. (Foto: M. L.)
Deset let pomagajo doma
Center za socialno delo 130 občanom nudi pomoč na domu - Občini Krško hvaležni za hitro podporo
Včasih je rja trša od meča
Restavratorji Posavskega muzeja Brežice o svojem delu tudi pred domačo javnost s keltskim mečem, posodo in kremenjačo - Muzej se začne dolgo pred muzejem - Depoji zgodovine
BREŽICE - Trije restavratorji - konservatorji Posavskega muzeja Brežice so predstavili svoje delo najprej na strokovnem srečanju v Ljubljani, nato pa še doma. Gre za vsakoletno srečanje Sekcije muzejskih konservatorjev in restavratorjev pri Skupnosti muzejev Slovenije. Ob koncu maja je tako Jože Lorber predstavil zaščito in obnovo keltskega meča iz 2. st. pr. n. št., Davorin Prah uporabo lončarskega vretena pri obnovi arheološke posode iz 3. st. pr. n. št., Dragan Nestorovič pa seje lotil obnove puške kremenjače iz 17. stoletja.
Krške novice
UGLEDNI - Krajevna skupnost mesta Krško je v ponedeljek organizirala posvet o svoji pobudi za razdelitev občine Krško na več občin. Ko so na tem popoldansko nočnem pogovoru vprašali župana občine Krško Francija Bogoviča, ali se bo oglasil k razpravi, je ta rekel, da se bo oglasil, vendar bo dal prednost uglednim meščanom Krškega. Nedvomno je s takim odgovorom meril na vabilo za posvet. Na vabilo je namreč KS mesta Krško zapisala, da želi svojo pobudo o razdelitvi občine Krško presoditi s tistimi uglednimi občani, ki so v preteklosti opravljali pomembne dolžnosti v občini Krško ali pa jih opravljajo tudi sedaj. Od povabljenih na posvet se jih odzvalo približno polovica. Koliko je torej uglednih občanov v Krškem?
SREDNJEVEŠKO - V Krškem je po mnenju nekaterih meščanov javna razsvetljava prav srednjeveška. Če bodo v kratkem obudili nekoč tudi v Krškem priljubljeni običaj sežiganja čarovnic, bo slika popolna.
ŽUPAN ZA MISS - Župana Francija Bogoviča so imenovali v komisijo za izbor miss Posavja. To bi lahko imel že kar za darilo, saj se ponavadi srečuje le z mistri (beri: ministri).
NEV ZADRUŽNI DOM! - V Kostanjevici na Krki so pogovor o novi občini Kostanjevica pripravili v tamkajšnji osnovni šoli. Najprej so za kraj sestanka izbrali mestni zadružni dom. Baje je lastnik zadružnega doma sporočil, da pogovora ne more biti v domu. Verjetno se je ustrašil, da se stavba ne bi podrla na zbor krajanov. Če bi se podrla, bi verjetno lahko govorili le še o izboru krajanov.
Krško je padlo?
KRŠKO - Kocka je padla. Svet krajevne skupnosti mesta Krško je občinskemu svetu občine Krško poslal pobudo za začetek postopka za razdelitev občine Krško na več občin. To je torej javno znano. Manj se ve, kako naj bi delili občino in katere občine naj bi v bodoče obstajale na tukajšnjih tleh. O bodoči podobi lokalne samouprave bo seveda odločal denar, ki ga pričakujejo kot odškodnino zaradi nuklearke. To bo še veselo!
Novo v Brežicah
PRAVICA OPREDELJEVANJA IN MISLI - Adolf Korber je na ponedeljkovi seji občinskega sveta Brežice razpravljal v zvezi s sedanjo občino Brežice. Pri tem je bil znova igrivo razpoložen. Dejal je: "Ne bom rekel, da ta občina ne deluje, ker si ne upam, lahko pa si vsak to misli.”
OPOMIN - Podžupan Andrej Vizjak (SDS), ki je vodil ponedeljkovo sejo brežiškega občinskega sveta, je izrekel opomin svetniku Stanetu Radanoviču (SNS), češ da je ta med sejo govoril, ne da bi se priglasil k besedi. Ker je Radanovič nogometaš, mu bodo v takih primerih v bodoče verjetno dali kar rumeni karton!
OPOMIN - Kot opomin je zvenelo tudi Vizjakovo opozorilo svetniku Milku Veršcu. Ver-šec je na seji sveta namreč pogosto razpravljal za govornico, tako da je predsedujoči Vizjak vsaj enkrat moral povzdigniti glas, da je Veršec prepustil mesto za mikrofonom drugemu svetniku. Pri tem opozorilu je šlo nekako za partijski opomin, ker sta oba, Vizjak in Veršec, člana iste stranke.
. OBČINE IN OBČINARJI-V občini Brežice posamezne krajevne skupnosti, med temi Bizeljsko, napovedujejo odhod iz sedanje skupne lokalne domovine. Imena možnih županov so znana. Ali pa tudi ne. Nekateri, ki danes živijo v mestu Brežice, so bili namreč nekako doma z območij, ki se zdaj lokalno osamosvajajo. Mogoče se kdo od teh vidi v vlogi novih Občinarjev. Če gre vsem samo za novo občino, ne bo zamer, če pa gre za občinske funkcije, bo že huje.
Društvo opravilo zelo veliko delo
Vinogradniško-turistično društvo (VTD) Čatež pod Zaplazom z več kot 100 člani, na kostanjeviški cvičkarji najuspešnejše po številu odličij - 44 (med njimi 2 veliki zlati in 21 zlatili medalj)
ČATEŽ POD ZAPLAZOM - Tradicionalna Čateška cvičkarija je bila tudi letos priložnost za pregled društvenega ocenjevanja rekordnih 256 vzorcev vin. Predsednik VTD Čatež pod Zaplazom Mirko Žefran, ki seje zahvalil prejšnjemu predsedniku Janezu Zajcu in upravnemu odboru za vestno delo, predvsem nenehno izobraževanje članov, predvsem v kletarjenju, kar je naposled pripeljalo na letošnjem 29. tednu cvička v Kostanjevici do “sanjskih” rezultatov.
Razvili bodo prapor
REPČE - Konjerejsko društvo Trebnje vabi v soboto, 16. junija, ob 16. uri na prireditev ob razvitju društvenega prapora. Ob 16. uri bo zbor konjerejcev na turistični kmetiji Brezovar, ob 16.30 povorka do prireditvenega prostora na poligonu kinološkega društva, ob 17. uri pa razvitje in blagoslov prapora. Sledilo bo družabno srečanje ob zvokih ansambla Večerni zvon.
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
Na novomeški tržnici so branjevke v ponedeljek ponujale: fižol v zrnju in česen po 600 tolarjev kilogram, solato po 300 do 400, mlad krompir po 200, kifeljčar po 200 do 300, grah po 1000, zelje po 250, bučke po 400 in rdečo peso po 300 tolarjev. Šopek peteršilja je stal 50 tolarjev, mlade čebule 100, pehtrana in kamilic 200, merica lisičk 500, zavitek rezancev 300, kilogram češenj 700 do 800, jagod 400 do 500, breskev 300 do 400, ajdove moke 450, liter borovnic 800 do 1000, liter in pol sadjevca 1200 in domačega kisa 200, kilogram medu pa 900 do 1200 tolarjev.
sejmisca
BREŽICE - Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 52 do 3 mesece starih prašičev, 24, starih 3 do 5 mesecev, in težkih 40 do 70 kg, in 4 prašiče, težke 100 kg. Prve so prodajali po 410 do 470 tolarjev kilogram, kar je 10.000 do 14.000 tolarjev za žival, druge po 360 do 400, kar znaša 18.000 do 24.000, in tretje po 300 do 340 tolarjev kilogram, kar pomeni 30.000 do 34.000 tolarjev za žival.
Čatežani so namreč oddali v ocenjevanje 76 vzorcev vin in za to prejeli od vseh društev daleč največ odličij - 44, med njimi tudi dve veliki zlati medalji (Milan Zorec za cviček - 16,04 in Anton Zaletel za modro frankinjo, letnik 1997, z oceno 18,381). Zaletel je dobil zlato še za modro frankinjo in šent-lovrenko. Odličen cviček so pridelali trije predsedniki VTD Čatež: bivša Lado Stopar in Jože Vencelj in še aktualni Žefran, saj so si vsi prislužili zlate kolajne. Vencelj je dobil zlato še za modro frankinjo. Po dve zlati medalji so med čate-škimi vinogradniki prejeli: Jože Klemenčič (za cviček in sovinjon), Lado Grden (za cviček in modro frankinjo) in Franc Kozlevčar (za modro frankinjo in beli pinot)
Vodja ocenjevanja v Kostanjevici in predsednik komisije za rdeča vina na Čatežu Darko Marjetič je tudi iz razprave v komisiji za bela vina, ki jo je vodila Katarina Mer-lin, in za cvičke, pod vodstvom Jožeta Simončiča, poudaril, daje splošen vtis ocenjevanja, da so vina Čatežanov dobra in letniku primerna. To velja tako za modro frankinjo kot za cvičke, za katero ima to območje zelo ugodne pridelovalne razmere. Inž. Merlinova je opomnila, da kakovost določa vinogradnik že v vinogradu s primerno obremenitvijo trt.
Morda pa se nekateri vinogradniki pri kletarjenju še vedno “bojijo” žvepla. Merlinova opozarja, da je pomembno, da žveplajo vinogradniki pravi čas, s pravo količino in nikoli na pamet! Za izjemno bogati letnik cvička 2000 je značilno, da je grozdje dobro dozorelo, zatorso bili vzorci cvička prijetni in harmonični. Splošno pravilo je, da je bogate letnike zelo zahtevno kletariti, po besedah inž. Simončiča to še posebno velja za ta letnik. Dejal je, da se je vsaka najmanjša napaka ob fermentaciji ali prepozen prvi pretok, prepozno
žveplanje in drugi spodrsljaji maščevali z napako ali celo boleznijo vina.
“Dejstvo je, daje društvo opravilo zelo veliko delo, saj se je kakovost vin v kratkem zelo dvignila, še posebno če upoštevamo, da ni posameznih velikih tržnih pridelovalcev, ampak le drobna pridelava,” je poudaril inž. Marjetič. Odlične uvrstitve čateških vinogradnikov v Kostanjevici so le potrdile besede tega priznanega slovenskega enologa in njegovih uglednih kolegov.
P. P.
CVIČEK IN PILOT - Upokojeni pilot Adrie Airways Lado Stopar je svojo natančnost in doslednost iz zahtevnega poklica prenesel na svojega najljubšega konjička - vinogradništvo. Odlikoval se je pri vodenju VTD Čatež, ki je tani ob 10-letnici društva razvilo svoj prapor in pri pridelavi odličnega cvička. (Foto: P. P.)
Trški dan v Laščah
Predstavili so, kaj lahko nudijo izletnikom in turistom - Konjerejci in Martin Krpan
»VELIKE LAŠČE - Trški dan ob prazniku občine Velike Lašče je 9. junija dopoldne organiziral na Levstikovem trgu v Velikih Laščah domači Zavod za kulturo in turizem Parnas, katerega direktorica Metka Starič je povedala: “To je tretji tak dan. Na prvem pred dvema letoma smo predstavili društva v občini in njihovo dejavnost, lani so se predstavili naši podjetniki s svojimi dejavnostmi, letos pa smo pokazali, kaj lahko ponudimo turistom in izletnikom. Na letošnjem so sodelovali Turistični društvi Rašica in Turjak, Viteško dvorni red Andreja Turjaškega iz Turjaka, Društvo podeželskih žena, Čebelarsko društvo, Konjerejsko društvo, šola, Občina, Športno-turistično društvo Cereja, Planinsko društvo, gostišči Rok in Kukelj ter naš Parnas. V okviru Konjerejskega društva se je predstavil Martin Krpan, organizirali pa so tudi igre oziroma tekmovanje v metanju podkev. Nekateri so izdelovali zobotrebce, drugi piščali, podeželske žene so predstavile svoje jedi, čebelarji med in medico, spet drugi svoje izdelke, razne spominke pa tudi
propagandni material za svoje prireditve in dejavnosti, otroci so risali, planinci so predstavili možnosti za pohode in izlete itd.
Z uspehom sem zadovoljna, saj je prišlo veliko obiskovalcev od vsepovsod. Dosežen je bil tudi namen, da se domačini predstavimo predvsem domačinom in tako zvemo, s čim se kdo ukvarja, kaj kdo ima, kaj nudi, kakšna je turistična ponudba naših krajev. Tako je kar pisana ponudba za enodnevne ali celo samo poldnevne izlete po vsej občini. Konjerejci omogočajo izlete z zapravljivčki, čebelarji ogled čebelnjaka, gostilne nudijo hrano in prenočišča. Viteško- dvorni red Andreja Turjaškega bo imel 24. junija srednjeveški dan na gradu Turjak. Skratka, vsako društvo je pokazalo nekaj. Na Rašici pripravljajo odprtje turistične informativne pisarne itd.
Podobni trški dan bomo pripravili tudi prihodnje leto. Pri tem nam delno pomaga tudi občina Nekaj zaslužimo s prodajo ali prostovoljnimi prispevki. Vendar nismo pridobitna dejavnost.
J. P.
Otroke vozimo varno
Številne tragedije na kmetijah zaradi nezadostne zaščite pri delu s stroji - V traktor vgradimo otroški sedež
Vedno znova smo na naših kmetijah priče hudim tragedijam, ko otroci končajo svoje komaj začeto življenje pod kolesi traktorja svojih staršev. V letih 1985 do 1997 je v nezgodah s traktorji oz. kmetijsko mehanizacijo v Sloveniji umrlo 26 otrok, starih do 14 let, in 8 mladostnikov, starih 15 do 18 let. Skoraj 60 odst. umrlih otrok je bilo mlajših od 5 let, 30 odst. pa jih je bilo starih 6 do 8 let. V več kot 60 odst. nezgod so otroci končali pod kolesi traktorja (padec s traktorja ali povozitev na dvorišču). Žal smo bili tudi po letu 1998 priča hudim tragedijam na kmetijah.
Vzrokov za te nezgode je veliko, med drugim: nezadostna zaščita nevarnih strojev in orodij in/ali delovnih mest, neustrezni ali sploh nobeni igralni prostori za otroke na kmetiji, slabo poznavanje in podcenjevanje nevarnosti in vzrokov za nezgode in neustrezni in/ali neprilagojeni preventivni ukrepi. Vedno znova se izkaže, da sta v bistvu dejansko na voljo samo dve realni možnosti, da ne bi prihajalo do najhujšega: za otroke je potrebno poskrbeti tako, da ne bodo silili med stroje, kijih sicer zelo privlačijo; potrebno je poskrbeti za ustrezen prostor, kjer se bodo z veseljem igrali, ne da bi iskali prostor za igro med stroji, posebno za mlajše otroke pa je nujen tudi ustrezen nadzor. V primerih, ko pa tega ni mogoče zagotoviti in se otroci na tak ali drugačen način znajdejo ob traktorju, pa je potrebno poskrbeti, da bodo varno sedeli na njem.
Traktor je motorno vozilo, ki ima v osnovi samo voznikov sedež. Zakon o varnosti cestnega prometa v 13. odstavku 89. člena dovoljuje, da se sme poleg voznika na traktorju (ali delovnem stroju) voziti tudi druga oseba, če je v na njem v ta namen vgrajen sedež za prevoz drugih oseb, ki je vpisan v prometnem dovoljenju. Posebej pa ni določeno, na kakšnem sedežu se smejo voziti otroci (tako kot je to pri osebnih vozilih). To bo prinesla šele sprememba zakona. Vendar ne zaradi predpisov, pač pa zaradi otrok moramo zagotoviti, da se bodo, če se temu ne da izogniti, na traktorju peljali varno in zdravo. Zanje so primerni le posebni otroški traktorski sedeži. Mere sedežev morajo biti prilagojene otrokom, sedeži morajo biti vzmeteni in opremljeni z varnostnim pasom, da otroci ne omahnejo z njih.
Kmetijska svetovalna služba in zveza strojnih krožkov Slovenije sta v sodelovanju s švicarsko svetovalno službo za preprečevanje nezgod (BUL) pripravila uvoz otroških traktorskih sedežev iz Švice. Le-ti so v Švici na voljo že nekaj let in so bili preizkušeni na številnih kmetijah. Žal cene sedežev niso ravno nizke (60.000 SIT), vendar za zagotovitev varnega prevoza otrok ta strošek ne bi smel biti prevelik. Zveza strojnih krožkov za vsak sedež prispeva po 20.000 tolarjev subvencije, tako da sedež na koncu stane 40.000 SIT. Informacije so na voljo v tajništvu Kmetijsko-gozdarskega zavoda Novo mesto, tel (07) 373 05 70.
MARJAN DOLENŠEK
Kmetijska šola Grm Novo mesto
Sevno 13, 8000 Novo mesto
razpisuje prosto delovno mesto:
• TRAKTORISTA - delavca na šolskem posestvu, za določen čas s polnim delovnim časom - nadomeščanje delavca na bolniškem dopustu
Pogoj: IV. stopnja kmetijske izobrazbe, vozniški izpit za F kategorijo (traktorji in traktorski priključki).
Začetek dela po dogovoru.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov zavodu v 8 dneh po objavi razpisa. Prijavljene kandidate bomo o izboru obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri.
EKOLOŠKA STOJNICA V KOČEVJU - Kočevju naj bi že prihodnji mesec na stojnici v drevesnici Pinus pričeli prodajati biološke kmetijske pridelke. Tako so se dogovorili na Dnevu odprtih vrat, kjer je obiskovalcem predava! o ekologiji Brane Dekleva. Mladi igralci programa Drevesnica-Učilnica na prostem so se predstavili z gledališko igrico Mesto cvetja. Pridelovalci biološke hrane iz Kočevja Marko Kocijančič, Ivan Konda in Ljuba Turk Šega, ki so pod stalnim nadzorom Kmetijskega zavoda Maribor, a z že pridobljenimi mednarodnimi certifikati, so prodajali svoje kmetijske pridelke. Kmalu jim se bodo pridružili še prodajalci iz Kostela in Ribnice. (Foto: M. G.)
N
HRIBČEK BOM KUPIL...
Dejavniki oblikovanja vinskih arom
Pomembna je geografska lega
Na vinarskem simpoziju In-tervitis, kije potekal maja meseca letos v Stuttgartu, je bil posvečen en sklop referatov aromam grozdja in vina. Predstavili so rezultate ukrepov v vinogradih in kleteh: Gojitvena oblika trte vpliva na sestavo jagodne kožice, kjer je shranjeno največ glikozidov, ki so znanilci' arom. Primerjali so gojitveno obliko z minimalno rezjo (velike trte) in gojitveno obliko Silvo z malim številom očes. V jagodnih kožicah pri drobnejših jagodah je zaloga aromatskih snovi večja kot pri večjih jagodah. Jagodne kožice grozdja iz velikih trt so pridobivale na aromah tudi, ko sladkor ni naraščal. Spremljali so naraščanje arom v jagodnih kožicah in padanje v jagodnem mesu. To je nov izziv za raziskave, saj bi lahko natančneje določali roke trgatve, če bi vedeli več o potovanju arom iz mesa v kožice. Pri prešanju bele drozge bi tako pridobili več arom, če bi bila trgatev pred aromatsko preobrazbo grozdja. Boljši izkoristek zaloge arome v jagodnih kožicah je možen z daljšim stikom mošta z jagodnimi kožicami po pecljanju grozdja. Raztapljanje jagodnih kožic obogati mošt, ne samo z aromami, temveč tudi z aminokislinami, minerali, kar je dobrodošlo tudi za kvasovke, a tudi z nezaželjenimi izvlečki, kot so fenoli.
Vpliv ultravijoličnih (UV) žarkov se je pokazal tudi kot dejavnik pri tvorbi arom. Ozonska plast se v atmosferi tanjša in in-
Ureja: dr, Julij Nemanič
tenzivnost UV-žarkov je višja. Zastavili so poskus tako, da so del vinograda pokrili s folijami, ki absorbirajo UV-žarke in primerjali grozdje z iste parcele, ki je bilo normalno izpostavljeno soncu. UV žarki namreč vplivajo na tvorbo nekaterih ključnih encimov, s tem tudi na askorbinsko kislino (vitamin C), ka-rotinoidov kot tudi na vgradnjo dušika v aminokisline. Ugotavljali so, da je v vinu iz trt, normalno izpostavljenih sončnim žarkom manj vezanih snovi, iz katerih se pozneje razvijejo sortne arome. To nam potrjujejo izkušnje iz zelo vročih letnikov, kakršne smo imeli priliko doživeti 1999, 2000 in smo bili večkrat razočarani nad pomanjkanjem sadne arome.
Geografski dejavniki torej logično vplivajo na tvorbo aromatičnih snovi (monoterpenskih komponent). V hladnejših vinorodnih okoljih so vsebnosti prostih in vezanih monoterpenov višje kot v toplejših predelih. Raziskovali so mikroklimo grozdja in mikroklimo trte na razvoj aromatičnih snovi v grozdju in ugotovili, da ima mikroklima grozdja večji vpliv. Mikroklimo grozdja uravnavamo tudi z redčenjem listja. Pri sorti sauvignon, ki je osvojila mnoge ljubitelje s svojo rastlinsko aromo, se ne priporoča preveč redčiti listje okrog grozdja, ker s tem zmanjšujemo aromatičnost bodočega vina. Vsebnosti karotenoidov, iz katerih z njihovo razgradnjo nastajajo arome prezgodnjega staranja vina (naftalin), ali kerozin- fenolne arome, se pojavijo prej v vinih iz vročih predelov. Ta problem se pojavlja pri rizlingih iz toplejših predelov, ki kmalu po stekleničenju dobijo preintenzi-ven vonj po “petroleju” in tako zgubljajo na kakovosti.
(Nadaljevanje sledi) Dr. JULIJ NEMANIČ
Kmetijska šola Grm	Usposabljanje bomo pričeli v torek,
Novo mesto	26. junija 2001, ob 14. uri.
organizira	Šola bo tečaj izvedla, če bo dovolj
• 4-dnevni tečaj usposabljanja	prijav.
za prodajalce fitofarmacevtskih Za informacijo in prijavo pokličite na	
sredstev.	tel. št. 07/39-34-700.
HELENA MRZLI KAR	gospodinjski kotiček
Če nas zamrzovalnik preseneti
Zamrzovalna skrinja ali omara neha delovati, če zmanjka električnega toka ali zaradi različnih okvar v delovanju. Gospodinja naj se najprej prepriča, ali ni morda pregorela varovalka in ali sta stikalo in termostat pravilno naravnana. Če nas zamrzovalnik preseneti, ne odpirajmo vrat ali pokrova naprave! Zamrznjena živila in jedi brez škode prenesejo do 16 ur brez električnega toka. Če je naprava dobro založena z živili, pa je dvig temperature še počasnejši. Če predvidevamo daljšo prekinitev električne energije ali okvaro, ki zahteva pomoč servi-j serja, moramo ukrepati drugače, j Posamezne zavitk^ na debelo zavijemo v časopisni papir in shranke j ] v najkrajšem času prenesemo v dru-i go zamrzovalno napravo. Hrano, ki 1 se je že pričela mehčati, je najbo-j lje, dajo predelamo. Nekatera živi-| la skuhamo, dobro ohladimo in po-: novno zamrznemo. Pozorni mora-| mo biti predvsem pri zavitkih z S mesom in ribami! Če so‘zmehčani in imajo spremenjen vonj, jih takoj j zavržemo! Zamrznjeno in odtalje-i no zmleto meso uporabimo za mes-i ne kroglice in zamrznemo kuhane.
| Enako velja za mesno štruco, ki jo ! spečemo, ohladimo in zamrznemo.
Dovod električne energije pa je I tudi prekinjen, če se vsaj dvakrat | letno lotimo čiščenja naprave. Iz-1 beremo čas, ko imamo v njej naj-
manj hrane. Vse shranke zložimo skupaj v primerno posodo in obložimo s kartonom in časopisnim papirjem. Notranjost naprave dobro pomijemo in temeljito obrišemo. Nato jo priklopimo na električno napetost in termostat nastavimo na minus 18° C, kar je najvišja dovoljena temperatura. To znižamo po potrebi, na primer če hranimo večjo količino sladoleda. Ta se ohrani nekaj mesecev pri minus 20° C. Pri pripravi novih shrankov si olajšajmo delo z varilnim aparatom za folijo, ki izsesa tudi zrak. Za blanširanje zelenjave pa potrebujemo velik lonec z vloženim ce’dilom iz žične mrežice.
In še koristen nasvet: potrebovali bomo manj posod za zamrzovanje in imeli več prostora, če napolnjene posode za 24 ur zamrznemo, jih, obrnjene, za kratek čas podržimo pod tekočo vodo in brez težav vsebino iztresemo ter zložimo v vrečke ali zavijemo v folijo.
Če želimo zamrzniti sok v steklenicah, jih napolnimo do 2 cm pod robom, sicer počijo. Zapremo jih s plastično folijo. Zamrzovanje bo hitrejše, če zavitke najprej dobro ohladimo v hladilniku. Izjema so kruh in pecivo. Vedno pripravimo in zamrznemo več manjših in ploščatih zavitkov namesto enega večjega. Pri pravilnem zamrzovanju se živilom dobro ohrani hranilna vrednost.
NOVO MESTO - Letošnjega 29. državnega srečanja mladih literatov seje po vsej Sloveniji udeležilo več kot 270 avtorjev, ki še niso izdali samostojnih knjig pri kateri od slovenskih založb. Z območja Dolenjske, Posavja in Bele krajine se je k sodelovanju priglasilo 37 piscev, selektorja Marjanca Kočevar in Samo Dražumerič pa sta izmed njih izbrala 11 literatov, ki so se udeležili medobmočnega srečanja v Novem mestu. Potekalo je v petek, 8. junija, v Kulturnem centru Janeza Trdine, kjer so se ustvarjalci pogovorili s selektorjema, zvečer pa so se predstavili javnosti na literarnem večeru na dvorišču
Novo pesniško zbirko Talala Hadija (na desni) je ilustrirala Jožica Škof, režiser pa je o njenem možu Rudiju, novomeškem kulturniku, posnel'film.
Večer poezije in filma
Hadijeva pesniška zbirka in film o Rudiju Škofu
OTOČEC - Na dvorišču Hotela Grad Otočec je v soboto, 9. junija, potekal prijeten kulturni večer, posvečen dnevu državnosti. Predstavili so novo pesniško zbirko režiserja in pesnika Talala Hadija z naslovom Brez ljubezni dan umira zjutraj ter film Portret kulturnika Rudija Škofa režiserja Hadija.
Kot je povedal pesnik, ki prihaja iz Jordanije, že trideset let pa živi in ustvarja v Sloveniji, je oblikovanje in ilustriranje svoje nove pesniške zbirke znova zaupal prijateljici, slikarki in oblikovalki iz Novega mesta Jožici Škof, “saj ima izreden čut za estetiko, poskuša prodreti do zadnje skrite misli pesnika in te misli prenaša na svoje risbe. Njene ilustracije bogatijo zbirko in ji dajo novo dimenzijo.” Pesmi iz Hadijeve nove knjige, ki ji lahko rečemo tudi knjiga o ljubezni, sta na predstavitvenem večeru interpretirala Špela Grdadolnik in Janez Skube. “Ljubezen je pot v višavo, pot v neskončnost, pot do sreče in zdravja. Ni slikarja, ki bi lahko preslikal sijaj tistih čudovitih oči, ki jih polni ljubezen,” pravi pesnik.
Talal Hadi pa se je v sobotnem večeru predstavil tudi kot filmski režiser, saj je pred kratkim posnel film Portret kulturnika Rudija Škofa, ki so ga premierno predstavili na Otočcu. Novomeškega kulturnika, po poklicu sicer inšpektorja, je predstavil v različnih vlogah: kot organizatorja različnih kulturnih dogodkov - znani so Rudijevi večeri - pa tudi kot dobrega moža in skrbnega očeta, ljubitelja narave in vsega lepega, ter pridnega človeka, ki vsako prosto minuto izkoristi za kaj koristnega. Da je dober vinogradnik, pa so se gostje večera lahko prepričali sami ob srkanju njegove rujne kapljice iz rodne Dragomlje vasi v Beli krajini.
L. MURN
LEP VEČER SAKRALNE GLASBE - Frančiškanski komorni zbor je v nedeljo, 10. junija, v novomeški frančiškanski cerkvi ponovno pripravil lepo glasbeno doživetje za ljubitelje sakralne glasbe in s svojim nastopom potrdil, da je pod vodstvom Mateja Burgerja kakovostno napredoval. Gost koncerta je bil prof. Tone Potočnik, ki je izvedel nekaj solističnih orgelskih skladb ter na orglah spremljal pevce, ki so se najprej predstavili v moški in ženski zasedbi, nato pa kot mešani zbor. Osrednji poudarek v programu je bil dan skladbam p. Hugolina Sattnerja, pomembnega cerkvenega skladatelja, čigar 150-letnico rojstva (rodil se je v Novem mestu) bomo praznovali letos jeseni. Zbor je zapel njegovo Angelsko mašo in skladbo Marija, če gledam tvoj mili obraz, solist Matjaž Kastelic pa še arijo iz oratorija Assumptio. Na sliki: Frančiškanski komorni zbor z dirigentom Burgerjem in organistom prof. Potočnikom. (Foto: MiM)
Stoviček v Gaju zaslužnih občanov
Kipar in medaljer Vladimir Štoviček je dobil spominsko obeležje v Gaju zaslužnih občanov v Krškem - Doprsni kip izdelala njegova hči akademska kiparka Vladimira Štoviček
Literarni večer izbranih mladih literatov Dolenjske, Posavja in Bele krajine je popestriI kitarist Jernej Zoran (levo).
Pri peresu predvsem ženske
Najboljši mladi literati Dolenjske, Posavja in Bele krajine na srečanju v Novem mestu - Literarni večer
knjigarne Goga. Večer je vodila Klavdija Kotar, nastopajoče pa sta predstavila selektorja srečanja.
Za letošnje srečanje je značilno, da je na območju širše Dolenjske sodelovalo več mladih besednih ustvarjalcev kot prejšnja leta. Kot pravi Marjanca Kočevar, se velika večina mladih literatov ukvarja predvsem s pisanjem poezije, medtem ko proza očitno ni tako priljubljena. Značilno je tudi, da odločno prevladujejo ženske, saj je bilo med 37 literati le šest predstavnikov močnejšega spola. V povprečju je kakovost ustvarjenega dobra, po mnenju obeh selektorjev pa izstopajo trije ustvarjalci: Stanka Hrastelj, Tatjana Lapuh in Darija Kosič. Vse tri sta predlagala za zaključno srečanje v Ljubljani.
MiM
Orač razstavlja v Brežicah
BREŽICE - Danes, 14. junija, bodo ob osmih zvečer v galeriji Posavskega muzeja odprli razstavo novejših del novomeškega slikarja Janka Orača. V kulturnem programu bodo nastopili učenci brežiške glasbene šole.
Big band Fest 2001
BRESTANICA - Na dvorišču gradu Rajhenburg se bo v petek. 16. junija, ob osmih zvečer začel festival velikih zabavnih orkestrov Big Band Fest 2001. Nastopili bodo Big band Krško, Bid Bang iz Radovljice in orkester iz Radelj ob Dravi.
Glasbeni večer
NOVO MESTO-Včeraj, ja, zvečer so se na dvorišču ne Goga na zaključnem koncertu predstavili učenci novomeške glasbene šole, ki se v razredu Sandija Franka uče klarinet in saksofon.
KRŠKO - Spominskim doprsnim kipom prof. Franceta Vardjana in dr. Mihajla Rostoharja, ki stoje v Gaju zaslužnih občanov, se je pridružil še doprsni kip akademskega kiparja in medaljerja Vladimirja Štovička (1896-1989), čigar življenje in delo je tesno povezano z mestom ob Savi. Krški občini je mojster z darilno listino leta 1976 podaril tudi svoj atelje in umetnine, z vsem tem pa si je nedvomno zaslužil mesto med najbolj uglednimi in spomina vrednimi občani.
Vladimir Štoviček se je rodil v Boštanju pri Sevnici, večino let svojega dolgega in ustvarjalnega življenja pa je preživel v Leskovcu pri Krškem. Za življenja ni bil deležen primerne pozornosti, vendar se mojster v novejšem času vse odločneje zapisuje v slovensko kulturno zavest predvsem s številnimi portretnimi medaljami, plaketami in plastikami, ki tvorijo obsežno galerijo znanih in manj znanih osebnosti, kakršni pri nas ni para. Del te bogate kulturne dediščine ima krška občina v Štovičkovi zbirki. Ne čudi torej, da je bilo že več pobud za postavitev spomenika uglednemu umetniku. Tako je bila septembra lani na dnevih evropske kulturne dediščine, ki so jih v Krškem posvetili Štovičku, javno izrečena pobuda za postavitev spomenika, župan Franc Bogovič pa je v imenu občine obljubil, da bodo pobudo udejanjili, saj se občina zaveda, da je umetnikov velik dolžnik. Z letošnjim sklepom občinskega sveta o postavitvi javnega obeležja Vladimirju Štovičku je bila obljuba tudi uresničena.
Kiparka Vladimira Štoviček in župan Franc Bogovič sta odkrila kip uglednemu krškemu občanu umetniku Vladimirju Štovičku.
Prejšnji četrtek, 7. junija, popoldan so tako v Gaju zaslužnih občanov odkrili umetnikov doprsni kip. Na slovesnosti, ki jo je vodila Vida Fritz in so se je med drugimi udeležili tudi številni kiparjevi sorodniki, so nastopili gojenci krške glasbene šole, slavnostni
govornik pa je bil župan Franc Bogovič. Poudaril je, daje umetnik Štoviček s svojim delom "trajno zaznamoval naš prostor in z njim bistveno prispeval v zakladnico slovenske likovne umetnosti", spomenik v srcu mesta pa naj ne bo le poklon umetniku, ampak tudi vabilo k obisku njegove galerije.
MiM
Prelivanje
kontrastov
Fotograf Borut Peterlin razstavlja v Ljubljani
LJUBLJANA-V Mali galeriji Cankarjevega doma je od prejšnjega tedna na ogled razstava fotografij Boruta Peterlina iz Straže pri Novem mestu. Avtor, ki spada v vrsto domačih fotografov, ki so doštudirali na ugledni FAMU v Pragi, je v dosedanji karieri osvojil več nagrad za cikle Zombiji, Rock Otočec in Mali princ, imel pa je že tudi več samostojnih razstav v Novem mestu, Ljubljani in Ilirski Bistrici. Za ljubljansko razstavo je izbral fotografije, ki so nastale v okviru projekta z delovnim naslovom Ob 5h zjutraj. Gre za posnetke, zabeležene na film v času med dnevom in nočjo, v času, “ko se kontrasti prelivajo in je prav ta nedorečena meja ključ vsemu,” kot pravi Peterlin. Sprva je h konceptu pristopil načrtno, sčasoma pa so mu vstajanje ob pol petih zjutraj in prehojeni kilometri postali meditacija, saj je bil to tisti čas, ko je bil bližji samemu sebi. “Samodisciplina osvobaja! Izid te jutranje meditacije so subjektivne fotografije, ki se oddaljujejo od prvotnega koncepta v nekaj novega, bolj osebnega," dodaja avtor o svoji najnovejši razstavi.
Polanec v Krki
NOVO MESTO - V galeriji Krka bodo v torek, 19. junija, ob osmih zvečer odprli razstavo del slikarke Irene Polanec. Avtorico in razstavo bo predstavil dr. Zoran Kržišnik, glasbeno noto večeru pa bo dala Nuša Derenda.
Adoramus v Straži
STRAŽA - Jutri, 15. junija, bo ob osmih zvečer v cerkvi sv. Tomaža koncert okteta Adoramus.
Trio Renata Chicca in mladinski pevski zbor trebanjske osnovne šole na koncertu v Kulturnem centru Janeza Trdine.
Ko jazz starožitno zazveni
Koncert tria Renata Chicca s trebanjskim mladinskim pevskim zborom - S slovensko glasbeno tradicijo obogateni jazz
NOVO MESTO - Trio Renata Chicca, v katerem ob uveljavljenem jazzovskem pianistu Chiccu igrata še kontrabasist Žiga Golob in bobnar Drago Gajo, v petek, 8. junija, zvečer v veliko dvorano Kulturnega centra Janeza Trdine sicer ni privabil mestu prav veliko poslušalcev, a tistim, ki so se odločili, da petkov večer preživijo ob glasbi tria, ni bilo žal, saj so bili deležni žlahtnega jazza in povrhu vsega še premierne izvedbe. Trio je namreč tokrat prvič v živo predstavil skladbe z najnovejše zgoščenke Slovenian Folk Song in Jazz, s katero nadaljuje projekt prenašanja slovenske ljudske in ponarodele pesmi v jazzovske oblike. Novost druge zgoščenke je v tem, da so v izvedbe nekaterih skladb vključili zborovsko petje. Zamisel za to se je porodila lani prav v Novem
mestu po promocijskem koncertu prve zgoščenke Lipa zelenela je. Sadove zamisli je bilo torej mogoče slišati v isti dvorani, ko se je v drugem delu koncerta triu pridružil trebanjski mladinski pevski zbor pod vodstvom Tatjane Mihelčič Gregorčič (na cedejki sodeluje mladinski pevski zbor RTV Slovenija). Glasbeniki so poželi navdušen aplavz in so morali po zaključku ponoviti dve skladbi. Jazzovski večer se je nadaljeval v LokalPatriotu z jamsessionom, koncert pa so ponovili v nedeljo v Centru za izobraževanje in kulturo v Trebnjem.
Slovenski ljudski pesmi se je ponovno dogodilo nekaj lepega, bi lahko dejali z besedami Janka Hrovata, enega od pobudnikov dogajanja.
MiM
Impulzivna osišča mesenosti
Prva samostojna razstava novomeškega slikarja Igorja Papeža na treh razstaviščih galerije Simulaker
NOVO MESTO - Mladi novomeški akademski slikar Igor Papež se je šele tri leta po končanem študiju na Akademiji za likdVno umetnost v Ljubljani, kjer je diplomiral pri prof. Bojanu Gorencu, odločil, da se domači javnosti' predstavi s samostojno razstavo. Odprli so jo v soboto, 9. junija, na treh razstaviščih galerije Simulaker, to je v LokalPatriotu, v veliki izložbi na Glavnem trgu in na dvorišču knjigarne Goga. Otvoritvena slovesnost je bila v Gogi, kjer je o mladem avtorju in njegovem slikarstvu spregovoril Jože Hrovat.
Papež se na svoji prvi samostojni razstavi predstavlja z deli iz slikarskega cikla, ki ga je naslovil Izgubljene iluzije nedolžnosti in je nastal v letih 1997 in 1998, ko je zaključeval študij na akademiji. Gre za akrile na platnu in ultra lesu večjega in pri nekaterih delih neo-
Od SNOS-a do suverenosti
V Dolenjskem muzeju so v počastitev 60-letnice Osvobodilne fronte odprli foto-dokumentarno razstavo
NOVO MESTO - Šestdesetletnico ustanovitve Osvobodilne fronte so v Dolenjskem muzeju počastili s priložnostno razstavo Od Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta do suverenosti, ki sojo pod pokroviteljstvom Mestne občine Novo mesto odprli v petek, 8. junija, zvečer v prostorih muzejske preda-
Soavtor razstave Od Snosa do suverenosti Niko Lukež na otvoritvi v Dolenjskem muzeju.
valnice. Pozdravni nagovor na otvoritveni slovesnosti je imel direktor muzeja Zdenko Picelj, razstavo je predstavil njen soavtor Niko Lukež, odprl pa jo je novomeški podžupan Marjan Somrak, ki je poudaril pomen razstave kot pričevanje o dogodkih, iz katerih je rasla slovenska državnost. Otvoritev sta popestrila recitatorja Sebastijan Podobnik in Frane Umek.
Razstava ni nastala v programu kakšne muzejske ustanove, ampak sta jo na pobudo Mestnega odbora Združenja zveze borcev Ljubljana pripravila Niko Lukež in Matija Žgajnar, dolgoletni kustos Muzeja novejše zgodovine. Na ogled je bila doslej le v Ljubljani pred dvema letoma, iz Novega mesta, kjer je postavljena brez muzejskih predmetov, se bo selila v Maribor. Na razstavi je z jedrnatimi besedili in pestrim slikovnim gradivom na panojih predstavljeno dogajanje v zadnjih dveh letih druge svetovne vojne, pri čemer so dogodki na slovenskih tleh prikazani v povezavi s svetovnim dogajanjem. Ob razstavi je nastal tudi dokumentarni film, izdali pa so tudi katalog.
MiM
Igor Papež ob eni od svojih slik na razstavišču v knjigarni Goga.
bičajnega formata, izrezanega po naslikanih likih. Kot meni avtor, so njegova platna “izolirane aTene, samozadostni gledališki odri, iz katerih vznikajo podobe elementarnih moških in ženskih identifikacij”. Podobe so podvržene transformacijam, ki poudarjajo njihovo spolno identiteto in spreminjajo figure v impulzivna osišča mesenosti. Kompozicija slik temelji na moški in ženski figuri v stalni interakciji, problematika del pa se nanaša, kot je dejal Jože Hrovat “na spolno diferenco, možnost in ne-možnost identitete ter na vprašanje o možnosti erotike v dezero-tiziranem svetu".
MiM
Literarna večera v Gogi
NOVO MESTO - V knjigarni C.oga so za ta teden pripravili dva literarna večera. Danes, 14. junija, se bo predstavila novomeška avtorica Magda Lojk s knjižnim prvencem Dnevnik pajka Francija, jutri pa bo gost Goge pisatelj Andrej Blatnik. Oba večera se bosta začela ob osmih zvečer.
Kašičev prevod Biblije
NOVO MESTO - Hrvaško kulturno združenje že vrsto let pripravlja tribune V sredo ob I8h, na katerih predavajo hrvaški strokovnjaki o aktualnih in zgodovinskih temah. V sredo, 20. junija, bo ob šestih zvečer v Dolenjskem muzeju na vrsti že 70. tribuna, predaval pa bo dr. Vladimir Horvat o hrvaškem prevodu Svetega pisma, ki ga je leta 1636 pripravil jezuit Bartol Kašič, a so ga natisnili šele lansko leto v Nemčiji.
reportaže • zanimivosti • slike • dopisi • reportaže • zanimivosti • slike • dopisi
POGOVOR Z DR. ANDREJEM BAJUKOM
•	Vodja poslanske skupine N.Si - Nove Slovenije Krščansko ljudske stranke in krajši čas tudi predsednik slovenske vlade dr. Andrej Bajuk na vprašanje, za kaj se ima, ali se ima morda za Dolenjca, odgovarja, da je to precej zapleteno.
“Po stari mami (po očetovi strani) naše korenine segajo v Poljansko dolino, po starem očetu pa Bajuki izhajajo iz Dra-šičev pri Metliki. Moj oče je bil že rojen v Ljubljani, mama je pa doma s Senovega. Sam sem bil rojen za Bežigradom, tako daje težko reči, kam dejansko spadam. Sorodnike imam v številnih slovenskih krajih. Moja dva najstarejša brata sta bila rojena v Mariboru, zadnja dva pa v Ljubljani. Peto leto je, odkar je umrla mama, očeta pa ni več 10 let.”
•	Kje ste največ delali oz. službovali?
“Največ sem delal v VVashing-tonu, in to celih 21 let. Prvo leto sem bil pri svetovni banki, potem sem pa prevzel stalno službo pri Medameriški razvojni banki, katere članica je tudi Slovenija, ker je podedovala neke delnice, ki jih je imela SFRJ.”
•	Doktorat ste tudi delali s tega področja, to je financ?
“Seveda! Doštudiral sem ekonomijo v Argentini, potem sem dosegel magisterij na Chicago University v ZDA. Zatem sem dobil štipendijo, ko se nama je z ženo že rodila prva hčerka, in sem štiri leta študiral naprej, in napravil doktorat v Univesity of California, na Berkleyju.”
•	In kakšen je bil naslov vaše doktorske disertacije?
“Posledice, ki jih ima tehnološki napredek na razdelitev produkta v poljedelstvu” je bil naslov disertacije. Imel sem dobrega mentorja, francoskega profesorja.”
•	Kaj pa žena?
Žena je rojena v Vrhovljah pri Lukovici. Doštudirala je v Argentini. Je profesorica angleščine, jezika in literature. Ko sva prišla v ZDA pa je naredila v Washingtonu na George Was-hington University še magisterij iz španske literature. Poučevala je na srednjih šolah.”
•	Ponavadi se otroci zgledujejo po starših tudi pri izobraževanju, izbiri poklica...
“Najstarejša hči Tatjana je tudi naredila doktorat na Rice
University v Houstonu (Texas), in sicer iz socialne antropologije. Svojo doktorsko nalogo pa je pripravljala in delala v Sloveniji.”
• “Kaj je pa raziskovala pri nas?
“Vlogo ekonomista v tranziciji. Tuje tudi poročena z magistrom Igorjem Senčarjem. Najin 30-letni sin Andrej Sebastijan je doštudiral pravo na Emory Law School v Atlanti. Ostal je v Ameriki, kjer se je poročil z Američanko, in je državni pravobranilec. Veste, pravniki so najmanj internacionaliziran poklic.
Naša ,ta mala*, hči Nataša, je študirala v Ameriki in v Franciji. Živi v Parizu. Še eno leto je delala na Sorboni primerjalno analizo držav v tranziciji, dela tudi disertacijo, gleda Slovenijo. Naši otroci znajo slovensko. Od leta 1978 smo skoraj vsako leto obiskovali Slovenijo. Vsi trije so bili dvakrat na poletnih tečajih slovenščine, ki jih pripravlja ljubljanska Filozofska Fakulteta."
	
	O
	
A	
i	
Dr. Andrej Bajuk: "Slovenija potrebuje drugačno poslovno kulturo v bančnem sistemu!"
•	Kako je zdaj z vašim državljanstvom?
“Zakon ne predvideva, da bi se lahko odpovedal argentinskem državljanstvu, čeprav sem to poskušal. V Sloveniji sem šele dve leti. V Parizu sem bil 7 let, kjer sem navezal stike s prvaki naših političnih strank.”
•	Koliko jezikov govorite?
“Špansko, francosko, angleško in slovensko.”
•	Kako imate poskrbljeno za notranjo disciplino v vaši stranki? Imate kakšne pogodbe s poslanci kot SDS?
“V Novi Sloveniji takšne pogodbe nimamo, saj smo nasta-
li šele šest tednov pred volitvami. Imamo pa pogodbo, s katero smo se vsi kandidati zavezali, da 10 odstotkov naših dohodkov gre za stranko.”
•	Kaj mislite o sindromu Pucko? Z enim glasom je omogočil, da je dr. Drnovšek dobil večino v parlamentu, vam pa sta podobno pomagali nagniti jeziček na tehtnici poslanki Dobrajčeva in Okretičeva?
“Obe sta bili že dlje časa neodvisni, zato stvar ni najbolj primerljiva. Ali veste, da so mene v času afere Pucko dvakrat klicali iz Pariza, ko so razmišljali, da bi ustanovili vlado narodne enotnosti in da bi bil jaz v tej finančni minister kot kandidat pomladne strani? To je bilo v času, ko se. Podobnik še ni odločil za koalicijo z LDS. Z Drnovškom sem se glede tega zasebno sestal.”
•	Zdaj pa k zelo aktualni temi (pogovor z dr. Bajukom je potekal 24. maja letos v parlamentu, op. p.), ki jo kot finančni izvedenec gotovo še posebej pozorno spremljate. Kaj mislite o prevzemih in privatizaciji bank na Slovenskem? Je naša privatizacija res zapoznela, kot nam očitajo iz tujine?
“Obe banki, ki bi ju morali privatizirati (NLB, d. d., in NKBM, op. p.), sta bili rešeni, na ramah slovenskih davkoplačevalcev, ko je prišlo do kolapsa sistema. Zakaj seje to zgodilo? V prejšnjem sistemu smo imeli urejeno tako, da so dejansko podjetja vodila banke, se pravi, da so tisti, ki so kredite dobivali, tudi o njih odločali! Gre za incest med kreditodajal-cem in kreditojemalcem! Prišli smo v hude težave, ker niso plačevali.”
•	V tujini našega izuma ne poznajo?
KOČEVJE - V Pokrajinskem muzeju v Kočevju so v četrtek odprli gostujočo razstavo Zgodovinskega arhiva Ptuj z naslovom Dekleta in šola. Razstavo, ki v osmih slikah predstavlja zgodovino izobraževanja žensk od časov starih Grkov do danes, je odprl predsednik državnega zbora Borut Pahor, predstavila pa jo je avtorica Tjaša Mrgole Jukič.
“Znanje bo odločalo o naši osebni in kolektivni prihodnosti. Če bomo imeli znanje, nas ne bo treba biti strah,” je povedal Pahor. Dejal je, da bo naša družba bogata toliko, kolikor bo uspela državljanom omogočiti, da bodo uresničili svoje sanje in ambicije. “Ta razstava ni samo razstava s pogledom v preteklost, ampak želi biti s svojim sporočilom tudi opomin
“Narediti je pač treba veliko razliko med finančnim sektorjem, lastnikom bank in pa lastnikom podjetij. To je treba sistemsko rešiti! Zakaj vam to govorim? Deloma zaradi izjave predsednika države na radiu pred kakšnim mesecem, da naj v narodnem interesu banke prevzamejo slovensko podjetja. To bi bila huda sistemska napaka! Kaj pa je narodni interes? Za takimi besedami se včasih skrivajo zelo konkretni osebni ali sektorialni interesi. Tega se moramo bati, saj, če malo pogledamo nazaj, vidimo, koliko nas je tdkšna stvar stala.
Slovenija potrebuje drugačno poslovno kulturo v bančnem sistemu. Dejstvo je, da so v dobi socializma banke odigravale popolnoma drugačno vlogo. Dejansko mi nimamo nobene bančne tradicije v takem smislu, kot jo pozna razviti svet. Tam mora bankir oceniti možnosti nekega posla, prevzeti riziko in ga tudi s svojimi sredstvi spremljati. Zavzemam se za to, da bi obe naši banki dobili takšnega strateškega partnerja, bodisi tujega ali domačega, ki bi nam pomagal uvesti takšno poslovni kulturo.
Ne smemo se tujca bati! Moramo pa biti toliko pametni, da bomo izbrali takšnega, ki bo služil interesom razvoja našega gospodarstva. Po moji oceni pa to najdemo v tistem segmentu evropskega bančništva (ne Soci-ete Generale, pa Deutche Bank, te velike banke, za katere je Ljubljanska banka drobiž!), ki ima več kot stoletno tradicijo ravno takšnega poslovanja. To najdete v Deutsche Genossen-schaft, tudi v Franciji (Credit Mutuel), v Skandinaviji, Rabo bank na Nizozemskem ali pa Reiffeisen sistem v Avstriji.
PAVEL PERC
prihodnosti,” je dejal. Poudaril je, da so še danes nekateri poklici, v katerih so ženske kljub formalni enakopravnosti slabše plačane kot moški, in dodal, da danes ne gre več samo za dosego formalne enakopravnosti, ampak, da se vzpostavijo enake možnosti glede zaposlovanja in enako plačilo za enako delo.
Otvoritev razstave je s svojim nastopom popestrila vokalna skupina Cantate domino. Razstava bo na ogled do začetka oktobra, do takrat pa bodo, kot je povedal direktor kočevskega muzeja Ivan Kordiš, pripravili vrsto spremljajočih dejavnosti, ki naj ne bi pritegnile samo šolskih skupin in strokovne javnosti, ampak, kot je dejal, najširše množice.
MODNI KOTIČEK
Ustrezen nahrbtnik
Kako pomembna je pravilna izbira nahrbtnika, najbolj vedo popotniki, ki so na svojih ramenih vajeni prenašati velika bremena. Na to so poslali pozorni tudi izdelovalci nahrbtnikov, ki se trudijo izdelati vedno bolj “praktične in zdrave" izdelke. In kaj to pomeni?
Zunanja ogrodja za nošenje so zastarela, zato so jih nadomestila bolj ergonomična notranja. Ta se bolje prilegajo hrbtenici in tako enakomerneje porazdelijo težo. Naramnice morajo ležati široko na ramenih, ne smejo se dotikati vratu, vleči nazaj ati rezati v kožo. Za dobro nastavitev so na ramenih in bokih razbremenilni jermeni. Kadar se vzpenjate v hrib, si naramnice nastavite drugače kot takrat, ko se spuščate. Bočni pas si namestite vselej, tako da porazdelite dve tretjini teže po sredini medenice."Preostala teža počiva na ramenih, zadnjica ostane neobtežena. Predali so pomemben del nahrbtnika. Idealen je dvoprostorski nahrbtnik, ki ima glavno vrečo z vmesnim dnom in
se odpira z zadrgo. Talni predelek služi za prenašanje lažje prtljage (npr. spalna vreča). Z veliko vrečo pod pokrovom boste dosegli želeno velikost pokrovnega žepa, ki se bo z zaponkami ali zadrgami poljubno veča! ali manjšal. Material naj bi bil neprepusten za vodo. Med najbolj odporne se šteje t.i. corduro. Obvezna je gladka podloga. Nahrbtnik iz najlona je v primerjavi s poliestrom sicer trdnejši, lažji in nezahteven za čiščenje, a se slabše prodaja. Za deževne razmere pa si vseeno omislite še plastičen ovoj.
Prostornina se določa glede na vašo velikost. Tisti s 175 cm lahko nosijo nahrbtnike vseh velikosti, tisti manjše rasti pa nahrbtnike s prostornino do 60 litrov. Okvir nahrbtnika lahko sega čez glavo največ za širino roke. Zaponke in obročki so dodatki, ki se prilagajajo uporabnosti. Toda' nikar nanje ne privezujte pretežkih ati dragocenejših predmetov, saj jih lahko med potjo izgubite.
JF.RCA LEGAN
M. L.-S.
DEKLETA IN ŠOLA - Udeležence otvoritve razstave “Dekleta in šola "je skozi postavljenih R slik, ki predstavljajo zgodovino izobraževanja žensk, popeljala avtorica razstave Tjaša Mrgole Jukič. Na posnetku: avtoričini zanimivi predstavitvi je pozorno prisluhnil tudi Borut Pahor (Foto: M. L.-S.)
Enakopravne, a še ne enake
Odprli razstavo zgodovine izobraževanja žensk od starih Grkov do danes - Gostujoča razstava Zgodovinskega muzeja Ptuj
NASE KORENINE
Kako so Vardijani pretolkli stoletje
Bedenj je belokranjska vasica ob cesti med Črnomljem in Adlešiči. Raztresena je med njivami in sadovnjaki in tam valovita pokrajina še vedno poje zeleno pesem, čeprav je pastirska piščal že zdavnaj izzvenela. Tu sta se na začetku prejšnjega stoletja rodila Barbara in Jože. Barbara ali Bare, kakor so jo takrat verjetno klicali, se je rodila Črničevima, Ivanu in njegovi ženi Katarini. Pri Perkotovih so rekli hiši po domače. Jože je bil Vardijanov ali Škrabanov, kakor so rekli pri hiši, sin Petra in Ane.
Takrat je bil Bedenj še ena vas. Tudi neuki lahko hitro ugane, od kod ji tako ime. Zakaj se je del vasi preimenoval v Jankoviče, pa je tudi na dlani: po vojni so imeli ljudje s tem priimkom dovolj vpliva, pa so dosegli, da se je del Bednja, tisti bliže Adle-šičem, poimenoval po njih. Bede je bilo v teh krajih včasih itak dovolj in ljudje so se borili z njo na različne načine. Največ tako, da so se ji izmaknili na tuje. Tako je napravil tudi Škrabanov gospodar Peter Vardijan. Odpravil se je čez veliko lužo in v Minnesoti dobil delo v rudniku, žena Ana pa je ostala doma. Njen rod je že prej imel stike z Ameriko, saj seje hiši v Bednju, od koder je bila, reklo Pri mer-kancu. Peter se je v stari kraj večkrat vrnil, Ani prinesel nekaj prihrankov in ji zaplodil otroka. Ko je bil najstarejši sin Peter goden za pot, ga je vzel s sabo. Zdaj sta onkraj luže služila dva Vardijana in domačija v Bednju bi si lahko lepo opomogla. Pa ni bilo dano tako. Iz Amerike je prišlo sporočilo, da je očeta Vardijana do smrti stisnila lokomotiva. Za sinom se je potem izgubila sled. Tako je bilo s Petri Vardijani. Mike Vardijan, drugi sin, je že prej za vedno ostal v Galiciji. Tja ga je na fronto poslal avstrijski cesar.
Mi pa se bomo zdaj posvetili Jožetu Vardijanu, najmlajšemu Petrovemu sinu, ki smo ga omenili na začetku. Za ženo je vzel Črničevo Barbaro in jo pripeljal na svoj dom. Leta 1940 mu je rodila prvega sina, ki sta mu dala tudi ime Jože. Vse je kazalo, da bo Jožetov zakon z Barbaro bolj srečen, kot je bil tisti med njegovim očetom Petrom in materjo Ano. Jože je namreč ostal doma na kmetiji. Od doma je odšel, kadar so ga poklicali na streho. Jože je bil samouk - krovec za slamnate strehe, taki pa so bili zelo čislani. Barbara je gospodinjila in tkala. A čas ni bil naklonjen taki idili. Druga svetovna vojna je bila pred vrati in Jožeta je srbski kralj vpoklical v starojugoslovansko vojsko. Ujet je bil in odpeljan v Nemčijo. Blizu Brandenburga je bilo taborišče za vojne ujetnike in tja so ga strpali. A Jože je imel srečo: taborišča se je vsak dan rešil. Zjutraj ga je prišel iskat kmet iz okolice, da mu je pomagal pri delu, zvečer pa ga je spet odpeljal nazaj. Henrik Lemke mu je bilo ime. Bil je dober in njegovega imena se je Jože rad spominih Tudi potem, ko seje iz ujetništva vfnil na svojo belokranjsko domačijo.
Barbara dolgo ni vedela, kakšna usoda je doletela njenega moža. Še dobro, daje bila že od
doma vajena vseh kmečkih del. Gospodarila je, medtem pa ji je sina pazila nečakinja. Potem je s pomočjo adlešičkega župnika le dobila stik z njim. Izmenjala sta si nekaj pisem. Ko je bilo vojne konec, seje Jože z vlakom pripeljal do Karlovca, od tam pa jo je kar peš mahnil domov. Barbara se še danes spominja tiste noči, ko je po štirih letih in pol njen mož spet potrkal na domača vrata. Še zdaj, šestinpetdeset let pozneje, se spominja vseh podrobnosti.
Mož Jože je zdaj že dvanajst let pokojen, okrog svoje matere, ki ji teče že štiriindevetdeseto leto, pa so se zbrali tisti sin Jože, ki je z njo takrat preživel vojno, pa Lojze in Rudi, ki sta se rodila po njej. Lojze živi na domu v Jankovičih, obdeluje domačo kmetijo in skrbi za ostarelo mater. Rudi, najmlajši, živi v Ljubljani. V bližnji Mali Plešivici ima vinograd in zidanico. Od tam je materi prinesel rdeče češnje in zapeljivo dišeč šopek zrelih gozdnih jagod. Jože, ki živi v Novem mestu, pa ji prinese jagljeno klobaso. To je tista, pri kateri so, da bi bilo več nadeva, med meso mešali proso, ki ga je bilo v Bednju včasih dovolj. Danes jo zna v Bednju malokdo napraviti. Jože pa jo je napravil v Novem mestu.
Njegova žena Lizika jo skuha in nareže. Po prostoru domače zadiši. Potem gospodar Lojze natoči vina, jagljeni klobasi za pokušnjo doda še svojo in domačnost se preseli v želodce in srca. Ko Lizika skuha še kavo, se devetdesetletnica razživi. Kava ji požene kri po žilah, dišave okoli nje pa jo spomnijo na mladost. Pripoveduje nam o Bednju v prvi polovici prejšnjega stoletja. O mladih, ki jih je bilo pri vsaki hiši veliko. In kjer je mladina, tam ni časa za jamranje in stokanje. Trdo se je delalo, a vedno se je našel čas za sprostitev in veselje. Hitro se je ob koncu težkega dela oglasila pesem, zaigrale so strune, orglice ali harmonika in mladina se je veselo zavrtela. Ne v disku in ne ob utripajočih lučeh. Plesišča so bila na podih, kjer so še malo prej ličkali ali trli lan, in zvezde na nebu so skrbele za razsvetljavo. Kot bi prišel na znano adle-šičko "prelo“, se mi zdi pripovedovanje devetdesetletnice, in kar pri srcu me stisne, ko ga strne v stavek: “Zdaj pa je vrag došel na svet!" Pa se tolažim: “Mladost je vedno najlepša. Kakršnakoli že je, človek vedno hrapeni po njej.“ A tisti vrag kljuje naprej: “Kaj pa odtujenost med ljudmi? Kljub moderni tehnika se pot do sočloveka samo daljša. Pa onesnaževanje? Gradimo novi svet res za človeka, po njegovi meri?"
Sinovi poslušajo pripoved svoje matere in še kaj dodajo o tem, kako je bilo po vojni, ko so odraščali. Barbara je v dolgih nočeh natkala domačega platna za vse. S trudom sta z Jožetom vse tri spravila v šole. Eden pa se je zaradi kmetije moral vrniti. Tako je Lojze ostal doma.
Statve, na katerih je včasih tkala Barbara, je potem Jože Dular odpeljal v Belokranjski muzej v Metliko. Da bodo tudi zanamci vedeli, kako pridni in iznajdljivi so bili njihovi predniki.
TONE JAKŠE

RENAULT
USTVARJAMO AVTOMOBILE
Nekatere čustva povsem odpeljejo. Druge obsedejo. Karkoli že doživite v novem Cliu, vas zaznamuje za vedno. Je to moč? Motorji od 1.2 do 2.0 16V, od 60 do 172 KM.
Odličnost? 1.5 dCi turbodiesel s tehnologijo skupnega voda, poslušno odzivnostjo in neizmerno močjo v vseh okoliščinah je plod vrhunske tehnologije.
Obvladovanje? Vsako vozilo z vgrajenim sistemom pomoči pri zaviranju v sili in ABS sistemom.
r*
'••••••«••
■ IttltlU
nami
Vstopiti ni težko
Težje bo izstopiti
www.renault.si,
wap.renault.si
RAZBURLJIVO!
UaU*. 1 ttuvetiiivitn de&ii/ionv
rima Primera.
Dobitki ob nakupu vozila do 350.000 SIT
..^zPrima Primera, samodejna klimatska naprava. ABS zavorni sistem, velja za vse modele PRIMERE VREDNOST DOBITKA: 350.000 SIT
-	Prima Primera. 50% plačate takoj, 50% po enem letu brez obresti,
klimatska naprava Paket Pol - Pol velja za vse modele PRIMERE.
!T DOBITKA: 350.000 SIT issan Adria nudi vsem kupcem možnosti ugodnega financiranja.
Posamezni paketi ugodnesti veljajo samo za določene pakete opreme. Dobite lahko le enega od paketov pri posamezni izvedbi vozila.
NISSAN ADRIA d.o.o., poobfescen uvoznik za vozila Nissan v Sloveniji, tel.: 01 47 10 800, hitpAvvm.ntssan.si
Pooblaščeni trgovci: LJUBLJANA: Avtonlss (01) 5818 650; Avto Trunk (01)56 BO 910; DOMŽALE. Avtoservis Pižem (01) 56 27 100; Nissan servis Krulc (01) 72 31?200; MARIBOR: Avtohiša Ferk (02) 25 24 478, MURSKA SOBOTA: Avtohiša Murska Sobota (02) 53 21 209; ŠENTJANŽ PRI DRAVOGRADU MG Center (02) 87 85 888: CELJE Panadria Celje (03) 42 54 350; SLOVENSKE KONJICE: Avto Kuk (03) 75 80 900: KRANJ: Avto Močnik (04) 20 42 277: NOVA GORICA Avtoservis Gorica (05) 33 55721; KOPER: Avtoniss Koper (05) 66 82 451; BRANIK: Avtoservis Fabjan (05) 30 57 840; SEVNICA: Avtomehanika Zierer (07) 8140 369; OTOČEC; Avtomehanika Vidrih (07) 30 99 310.
fjC-N
( NISSAN J
Načrtujemo in izboljšujemo. Že več tol 80 let
NOVO MESTO .feX\&Č' Žabja vas 4 tel,:07/334-16-70
Koncert Radia Ognjišče
OB 10-LETNICI SAMOSTOJNE SLOVENIJE
TEBI SLOVENIJA
PETEK. 22. JUNIJ 2001, OB 20.00
POLETNO GLEDALIŠČE
Studenec pri Domžalah	ognjič
Vstopnice v predprodaji: 01/512-11-26
I4>:( J
SSsfflse
T R O O V J- N f-
f
I
I
1
a
Š
1
Hladnokrvna odločitev!^
$ Brezplačna klima in nizke cenei	Dodatni popusti za modele letnik 2000.
JVK&tiz že od 1.335.505 SIT* ali	že od 1.781.045 SIT* ali	// že od 2.449.354 SIT* ali
11.990 DEM	15-990 DEM	21.990 DEM
DAEWOO
MOTOR
V4\N$
tuTLitična. agencija
Kandijska 9, Novo mesto
tel.: 07/33 21 115, 33 25 477 faks: 07/33 42 136
KATALOG POLETJE 2001
Pokličite, poslali vam bomo brezplačni izvod.
ŽE 10 LET Z VAMI !
MANJ?
tutiltičnOL agencija
Podjetje za varovanje premoženja in oseb, d.o.o.
Novo mesto, Seidlova 5 tel.: 07/3 325 325 faks: 07/3 917 305
RADIO
DOLENJSKI LIST
Poleg kegljišča
na Germovi 6 v Novem mestu
posluje
Postregli vas bodo s:
•	picami
•	hamburgerjem
•	giricami
•	pomfritom
•	sladoledom
•	ledeno kavo
•	sadnimi kupami
in raznovrstnimi pijačami.
^ 07/ 33 21 878
Vabljeni!
DOLENJSKI LIST
otroške
1.980.	-
odrasle
3.980.	-
■Hk '
zložljiv
aluminijast
velikost kolesa 100 mm
21 prestav
Shimano TY 22 oprema sprednji amortizerji V brake zavore \



MISTRAL GORSKO KOLO
MISTRAL
ROCES
ROCES >
*»r *
ROLERJI MIAMI
različni tiski
ABEC 3 fitness št. 37 - 46

3.98
14.900.-
GET M0VIN' START LIVIN' Hervis, Cesta krških žrtev141 - Krško
NIKE
OTROŠKA MAJICE
ZENSKE KOPALKE
tankini in enodelne različni vzorci
£
5.980.-
*
SKIRO
				
				
				
MMS	V prvih petih mesecih letošnjega leta sta Mazda MX5 in Mazda B2500			
m	najbolj prodajani vozili v svojem razredu. Vsem kupcem se zahvaljujemo za zaupanje in obenem obljubljamo, da se bomo trudili še naprej. www. mazda.mms.si >			
i Hftam dfiffii r
ZDRAVILIŠČE RADENCI
ALL INCLUSIVE program vsebuje:
polne penzione, brezplačne pijače v hotelski restavraciji...
5 dni AH inclusive program:
Hotel Radin****	60.150 tolarjev
Hotel Izvir****	57.150 tolarjev
Hotel Miral***	47.800 tolarjev
Poceni počitnice v hotelu Mira!***
v sobah s francoskimi ležišči za dve osebi.
Cena za pet dni za dve osebi samo 64.700 tolarjev. Pokličite nas:
02/ 520 10 OO ali 02/ 520 27 20
Pri počitniških programih ni doplačila za enoposteljno sobo v hotelih Miral*** in Terapija**.
od 23.6 do 25.8,2001
BREZPLAČNO: en otrok do 12. leta v sobi z dvema odraslima!
NOVO V RADENCIH!
•	Beauty center Aleksandra
•	tečaj tujih jezikov z animacijo za otroke
•	brezplačno igranje golfa na Ptuju...
VELIKA NAGRADNA IGRAI
DOLENJSKI LIST • DOLENJSKI LIST • DOLENJSKI LIST

Obvezna
dodatna oprema za poletne dni
Posebno ugodna ponudba dodatne opreme do 31. julija 2001!
i JbrfcT
RENAULT Storitev
prtljažniki
14.774 SIT
nosilci za kolo
RENAULT
priporoča
eirffl
www.renault.si wap.renault.si
Revoz d.d., Dunajska 22 , 1511 Ljubljana
Pohod na Storžič
NOVO MESTO - Planinsko društvo Intel servis bo v soboto, 30.6., in v nedeljo, 1.7., pripravilo dvodnevni pohod na Kriško goro (1.471 m) - Tolsti vrh (t.717 m) in Storžič (2.132 m). Prijave do 28.6. zbira Mojca Verček Rems na tel. številki 041 745 849.
3. mesti sevniških atletov
SEVNICA - V finalu državnega prvenstva v atletiki za osnovnošolce v Novi Gorici je Gašper Kostrevc (AK Sevnica) med mlajšimi učenci osvojil 3. mesto v teku na 300 metrov, njegov klubski tovariš Aleš Kozole pa je bil tretji v teku na 60 metrov pri starejših dečkih.
Kjer sta srci dve, tretje hitro smeje se.
10
i
Radenska v steklenički
Rekord Brežičanke Simone Kozmus
V finalu atletskega pokala Kozmusova popravila lasten državni rekord v metu kladiva -Tudi Topliean Boštjan Šimunič je (s premočnim vetrom) skočil dlje od rekorda
V	finalu atletskega pokala Slovenije v Celju so naši atleti dosegli nekaj izjemnih izidov, pri tem pa jim je večkrat pomagal premočan veter, zato rekordi ne bodo priznani. V moški konkurenci pa je ljubljanski ŽAK prvič premagal celjskega Rladivarja, v ženski konkurenci pa se Celjanke niso dale presenetiti. Atleti z našega konca so se izkazali v posamični konkurenci.
V	troskoku je Boštjan Šimunič s cm); tekač novomeškega Portovalda
16,64 presegel državni rekord Alena Topolovčana (16,59), vendar je bil rezultat dosežen s preveliko pomočjo vetra (3,7 metra na sekundo). Brežičanka Simona Kozmus je v metu kladiva orodje v peti seriji vrgla 56,64 metra in za dvajset centimetrov izboljšala svoj leto dni star državni rekord.
Drugo brežiško zmago je po pričakovanju v skoku ob palici dosegel slovenski rekorder Jure Rovan (535
Kolesarske novice
Končan 84. Giro
NOVO MESTO - Novomeška kolesarja Gorazd Štangelj v moštvu Liquigasa in Uroš Murn v dresu Mobilvette sta končala 84. Giro dTtalija, ki ga je ob koncu zaznamovala dopinška afera. Štangelj je v skupni razvrstitvi osvojil 72. mesto z 1 uro in 52 minutami zaostanka za zmagovalcem Italijanom Simonijem. Murn pa je osvojil 81. mesto z zaostankom dveh ur. Uroš Murn je kot novinec na drugi največji etapni dirki na svetu zablestel s 3. mestom vil. etapi,-ki seje začela na Bledu in končala v italijanski Gorici. Gorazd Štangelj pa je tudi letos imel na Giru obilo smole, saj je bil v šesti etapi udeležen v padcu, ki ga je povzročil motorist, in sanj o visoki skupni uvrstitvi je bilo kaj kmalu konec.
Mervarju kriterij Nove Gorice
NOVO MESTO - Specialist za šprinte v novomeškem poklicnem moštvu Krke Telekoma Boštjan Mervar je zmagal na kriteriju za nagrado Nove Gorice. Dirka je štela tudi za lovoriko kriterija slovenskih mest. Mervar je na 42 km dolgi dirki dobil kar polovico šprintov in za 7 točk prehitel klubskega tovariša Jureta Zrimška, ki pa je med mlajšimi člani zmagal.
Po Avstriji
NOVO MESTO - Kolesarji Krke Telekoma v tem tednu nastopajo na močni 7 etapni dirki po Avstriji, ki je uvrščena v 3. kategorijo UCI. V uvodni ponedeljkovi 141 km dolgi krožni dirki je pobegnilo 13 kolesarjev, ki so na cilj pripeljali s skoraj 14 minutami prednosti pred glavnino. V skupinskem šprintu so prva štiri mesta osvojili Avstrijci, izvrsten, peti, pa je bil kolesar novomejkega poklicnega moštva Boris Premužič. Nad uvodnim nepričakovanim dogajanjem je bil najbolj razočaran Premužičev moštveni tovariš, dvakratni zmagovalec dirke po Avstriji Valter Bonča, ki je na cilj pripeljal z glavnino kot 34. Kolesarji na avstrijski pentlji bodo danes in jutri vozili najtežji gorski etapi z vzponi v Kitzbuhel in čez prelaz Gros-sglockner.
Aleš Tomič je zmagal v tekih na 1500 in 5000 m, na 800 m pa je bil najhitrejši Sevničan Borut Veber.
V metu Kladiva so se s trojno zmago izkazali Brežičani, najdlje pa je vrgel Primož Kozmus, ki je po poškodbi spet presegel mejo 70 metrov. Novomeščan Igor Primc ob neugodnem vetru ni imel najboljših pogojev, zato ni presegel 60 m
Izidi - moški, 200 m: 2. Jože Vr-tačič (Krka Telekoma Telekom) 21,75; 400 m: 2. Jože Vrtačič (Krka Telekom) 47,40; 800 m: 1. Borut Veber (Sevnica) 1:53,41; 1500 m; 1. Aleš Tomič (Portovald) 3:54,16, 2. Borut Veber (Sevnica) 3:55,20, 4. Matjaž Berus (Krka Telekom) 4:00,40; 5000 m: 1. Aleš Tomič (Portovald) 14:56,64; 3000 m zapreke: 3.
Dejan Ambrožič (Krka Telekom) 9:55,13; 10.000 m: 3. Marko Gorenc (Portovald) 31:39,88,4. Marko Bevc (Portovald) 32:50,61; troskok: 1. Boštjan Šimunič (Novoles Dolenjske Toplice) 16,64 (veter +3,6 m/s); višina: 3. Janez Jeralič (Krka Telekom) 195; palica: 1. Jure Rovan (Kladivar) 5,35; disk: 1. Igor Primc (Krka Telekom) 59,44; kladivo: 1. Primož Kozmus (Fit Brežice) 71,17, 2. Vladimir Kevo (Fit Brežice) 52,07, 3. Kruno-slav Herakovič (Fit Brežice) 51,70,4. Borut Sever (Krka Telekom) 49,51: Ženske - 100 m: 2. Maja Nose (Šen) 11,84; 200 m: 2. Maja Nose (Šen) 24,20; 100 m ovire: 2. Katka Božič (Krka Telekom) 13,69; troskok: 4. Manja Praznik (Novoles Dolenjske Toplice) 11,93; višina: 2. Nina Murko (Novoles Dolenjske Toplice) 1,68; kladivo: 1. Simona Kozmus (Fit Brežice) 56,64 (državni rekord), 2. Lidija Novak (Fit Brežice) 47,12.
I. V.
Atletski miting Dolenjske Toplice 2001
DOLENJSKE TOPLICE -Športno društvo Dolenjske Toplice bo v nedeljo, 17. junija, pripravilo 5. atletski miting v skokih z močno mednarodno udeležbo atletov iz sedmih držav. Nastopilo bo 6 olimpijcev z Gregorjem Cankarjem na čelu. Nastopil naj bi tudi letošnji svetovni dvoranski prvak v troskoku Italijan Cammosi. kar bo dodatna vzpodbuda domačemu atletu Boštjanu Šimuniču pri naskoku na državni rekord. Miting si bodo med drugim ogledali tudi Mitja Kunc, Matjaž Vrhovnik, Brigita Bukovec, Merlyn Ottey in drugi znani športniki. Na prireditvi bodo podelili nagrade najboljšim skakalcem v daljino z mesta v občini Dolenjske Toplice., Miting se bo na skakališču pri OŠ začel ob 10.30, ko bodo nastopili atleti v mlajših kategorijah, ob 13.30 pa bodo nastopili še mladinci in člani.
S Hočevarjem v kajake in kanuje
Slalomski šampion Simon Hočevar bo v Straži skupaj z raftarji Gimpexa odprl šolo veslanja na divjih vodah - Mladi kanuist Marko Mihelič veliko obeta
STRAŽA - V ponedeljek se bo v Straži začela prva šola kajakaško-kanuistična šola veslanja na reki Krki oziroma natančneje prva na srednjem toku reke Krke, saj je imela vas Krka pred leti močno tekmovalno vrsto. Bodoče slalomiste na divjih vodah bo prvih veščin učil eden najboljših kanuistov na svetu ta čas, Simon Hočevar.
Na reki Krki ima tekmovalno veslanje dolgo tradicijo, veslači iz krajev ob dolenjski lepotici pa so v preteklosti dosegli tudi nekaj lepih uspehov. Pred tremi desetletji in še dlje nazaj so novomeški klasični veslači prodirali v sam jugoslovanski vrh, a jih je zaustavil propad kluba, ki seje med drugim tudi preveč zadolžil. Zadnja leta se Stražani v raftingu enakovredno merijo z najboljšimi na
• Čez zimo so v Rafting klubu Gimpex s Simonovo pomočjo nabavili 20 tekmovalnih čolnov in ostalo opremo, zdaj pa v klub oziroma v kajak-kanu šolo Simona Hočevarja vabijo dečke in deklice od 10. do 16. leta. Začeli bodo z učenjem tehnike veslanja na mirni vodi, ob koncu 4-tedenskega šolanja pa se bodo na izletu že lahko spopadli z lažjimi brzicami in se na koncu pomerili med slalomskimi vratci. Od ponedeljka, 18. junija, naprej se bodo bodoči ka-jakaši in kanuisti vsak ponedeljek, torek in četrtek ob 17. uri dobivali pred nekdanjo gasilsko orodjarno v Vavti vasi. Dodatna pojasnila dobite pri Simonu Hočevarju (041 417 345 ali pri Petru Vugrincu (031 340 422).
svetu, največje uspehe v svetovnem merilu pa je dosegel kanuist Borut Javornik, ki seje v slalomu na divjih vodah prebil v sam svetovni vrh. Na olimpijskih igrah v Barceloni pa smo Slovenci od njega pričakovali prvo medaljo za samostojno Slovenijo, a mu je nastop žal spodletel, kmalu potem pa seje moral zaradi poškodb predčasno tekmovalno upokojiti, hitro pa se je uveljavil kot trener.
Borut je svojo tekmovalno pot začel v domačem kajak kanu klubu Krka, ki pa se zdaj že leta ne ukvarja več s tekmovalnim veslanjem, člani
pa se vsako leto zberejo ob organizaciji množičnega rekreativnega spusta od Krke do Žužemberka.
Borut Javornik je naslednika dobil v svojem varovancu Simonu Hočevarju, ki pa z reko Krko ni povezan samo preko svojega zdaj že bivšega trenerja in prijatelja« Simon, ki je v nedeljo na tekmi za svetovni pokal v Tacnu osvojil imenitno tretje mesto, je namreč že več let tudi član in trener Straškega rafting kluba Gimpex. Pred letom dni je pod svoje
Rok Rokavec postal državni prvak
TREBNJE - V Mariboru je minulo nedeljo potekala 4. dirka državnega prvenstva v spretnostni vožnji z motorji. Med 38 tekmovalci v osmih kategorijah je v razredu JUNIOR do 10 let še četrtič zapored zmagal Rok Rokavec (AMD Trebnje), ki je s tem tri dirke pred koncem že postal državni prvak v tem razredu. Rok Rokavec je nastopil tudi v razredu do 100 ccm, kjer je prav tako zmagal in dosegel še najhitrejši čas dneva med vsemi tekmovalci, bil pa je najmlajši udeleženec tekmovanja.
DOLENJCI PO POTI DEJANA KRAUA IN SIMONA HOČEVARJA - Slovenski kajakaši in kanuisti so v nedeljo na tekmi za svetovni pokal v slalomu na divjih vodah dosegli izjemne uspehe. Dejan Kralj (na sliki) si je v kajaku Sloveniji po petih letih priboril prvo zmago v svetovnem pokalu, Simon Hočevar, trener in veslač v moštvu rafting kluba Gimpex iz Straže, pa je s tretjim mestom dosegel svojo najboljšo uvrstitev v svetovnem pokalu do zdaj. Simon bo v ponedeljek na Krki v Straži svoje bogato znanje začel prenašati na mlade Dolenjce. (Foto: I. Vidmar)
Zmagala Vencelj in Lindičeva
VELIKE LAŠČE - PD in ŠD Velike Lašče sta odlično pripravila 5. Teke za Dolenjski tekaški pokal 2001. pb rekordni udeležbi tekačev iz vseh koncev Slovenije in Hrvaške sta na 13,5 km dolgi progi v absolutni konkurenci zmagala Toni Vencelj (Šentvid pri Stični) s časom 53:16 in Metka Lindič (DRTP Marathon, Novo mesto) z rezultatom 1:08:50. Vencelj in Lindičeva tudi vodita v tekmovanju za Dolenjski pokal. Prihodnja tekma bo v nedeljo, L julija, na Bregu pri Kočevju.
Nina Modrinjak vodi
ČRNOMELJ - Po četrtem krogu DP v kegljanju za dečke in deklice v Kranju je Črnoma(jka Nina Modrinjak med najmlajšimi v drugi kategoriji povečala svoje vodstvo v skupni razvrstitvi.
Pohod na Marmolado (3.342 m)
NOVO MESTO - Branko Dolinar in Jože Hartman organizirata za izkušene planince tridnevni izlet (3., 4. in 5. avgusta 2001) s pohodom na 3.342 metrov visoko Marmolado v Italiji. Dodatna pojasnila dajeta in prijave do zasedenosti avtobusa oziroma do konca junija sprejemata na tel. številkah 031 805 055 (Dolinar) in 041 760 144 (Hartman).
Simon Hočevar
okrilje vzel 15-letnega raftarja Marka Miheliča, ki je po dobrem letu treninga v kanuju na kvalifikacijskih tekmah za državno reprezentanco že opozoril nase in velja za enega najbolj obetavnih mladih kanuistov pri nas.
Prav na pobudo Simona Hočevarja so se v Gimpexu odločili, da se bodo v bodoče posvetili kajaku in kanuju na divjih vodah.
I. V.
Občni zbor OK Žužemberk
ŽUŽEMBERK - V Odbojkarskem klubu Žužemberk bodo uspešno sezono sklenili z občnim zborom, ki bo v soboto 16. junija, ob 17. uri na loki ob Krki, v primeru dežja bo zbor ob isti uri v Gasilskem domu v Žužemberku. Na občni zbor vabijo vse člane, igralce, starše otrok, ki vadijo v klubu, navijače in prijatelje. Uradnemu delu bo sledilo družabno srečanje s piknikom.
Minister But predsednik ribniških plavalcev
RIBNICA - Minister za kmetijstvo mag. Franci But je novi predsednik plavalnega kluba Ribnica. V plavalnem klubu se zavzemajo, da bi v srednjeročnem obdobju v mestu zgradili odprt plavalni bazen ter da bi bazenski kompleks ogrevali s toploto iz podjetja Inles Riko. Ribnica bi s tem lažje postala plavalno središče zahodne Dolenjske, za kar se zavzemajo tudi pristojni v Plavalni zvezi Slovenije.
Črepinšek 3. v Beogradu
SEVNICA - Na močnem mednarodnem karate turnirju odprtega prvenstva Beograda je član karate kluba Hypo iz Sevnice Rok Črepinšek v kategoriji kata pri mladincih osvojil 3. mesto. V športnih borbah ekipno pa je Rok Črepinšek okrepil KK Slovan iz Ljubljane s katerimi so osvojili 2. mesto.
Peta zmaga Suriye
ŠENTJERNEJ - Na kasaških dirkah v Komendi je v osrednji točki, predteku za pokal Mobitela za 6- do 14-letne kasače, zmagala Suriya na vajetih Voja Maletiča iz KK Šentjernej. To je bila Suriyina že peta zmaga letos. Čeprav je na začetku zaradi kratkega galopa malo zaostala, je v nadaljevanju 2200 metrov dolgega teka dokazala izvrstno pripravljenost. Vidnejšo uvrstitev je dosegel še en šentjernejski kasač, in sicer Rodnev na vajetih Goveka, ki je bil drugi.
Največkrat so igrali neodločeno
Dolenjsko-gorenjska hokejska kombinacija ohranila prvoligaški status - Prenovljeno hokejsko igrišče v Dolenjskih Toplicah tudi za nogometaše in odbojkarje
DOLENJSKE TOPLICE - Na prenovljenem večnamenskem hokejskem igrišču pri OŠ v Dolenjskih Toplicah sta zadnja dva vikenda potekala turnirja državnega prvenstva v In-line hokeju. Hokejisti Dolenjskih Toplic so si zadnjo nedeljo z dvema remijema proti Šparu iz Vrhnike s 3:3 in Žirovnici s 4:4 zagotovili igranje med najboljšimi moštvi tudi v prihodnji sezoni, saj so v letošnjem tekmovanju kar petkrat igrali neodločeno, trikrat pa so izgubili.
V 1. članski ligi Topličani letos nastopajo okrepljeni s štirimi poklicnimi hokejisti iz zibelke slovenskega hokeja - Jesenic ter mladima igralcema iz Zaloga. Najbolj zveneči imeni
Rekreativna nogometna liga
Okrepčevalnica Renata letošnja premočna zmagovalka lige in zaključnega pokala Novega mesta
NOVO MESTO - S tradicionalnim že šestim Pokalom Novega mesta in podelitvijo priznanj najboljšim moštvom in strelcem ligaškega tekmovanja so minulo nedeljo zaključili sezono 2000/ 2001 v občinski rekreativni nogometni ligi na travi. Najbolj množično tekmovanje daleč naokoli s skoraj 700 udeleženci je vodila Agencija za šport iz Novega mesta. Razred zase je bilo letos moštvo Okrepčevalnice Renate iz Straže. Stražani so postali prvaki občinske rekreativne lige in so zmagali tudi v pokalnem tekmovanju.
Iz 1 .lige sta izpadla Plastoform Šmarjeta in Kaval Brusnice. V prvo ligo sta napredovala Klub Vida in Eldorado. Iz druge lige so izpadli Pajper, Dual ekspres Bela Cerkev in Fužina Dvor. V drugo ligo pa so se uvrstili zmagovalci skupin v tretji ligi, in sicer Log 2000, Timi in Vinica Granit.
Končne lestvice; 1. liga: 1. Okrepčevalnica Renata 40. 2. Parketarst-vo Cesar -3?. 3. Pagras - Rus 31, 4. Bajer Benini 28, 5. FS, d.o.o., Žužemberk 25, 6. Elfis elektroin-stalacije 23, 7. Podljuben Strasber-gar 22, 8. Regerča vas 19, 9. Plastoform Šmarjeta 18, 10. Kaval Brusnice 13. Najboljši strelci: Jur-šič,(Okrepčevalnica Renata) 22 zadetkov, Veličanin (Bajer Benini) 17, Bevc (Plastofom) 16.
2.	liga: 1. Klub Vida 34,2. Eldorado 34, 3. Motoroil 33, 4. Bar Jaka - Sabina 27, 5. Total Totalček
26,	6. Veselček Birčna vas 24, 7. Krka 24, 8. Fužina Dvor 23, 9. Dual ekspres Bela cerkev 19, 10. Pajper 5. Najboljši strelci: Kalabič (Klub Vida) 23, Puš (Bar Jaka -Sabina) 21, Krivec (Total Totalček) 21.
3.	A liga: 1. Log 2000 35, 2. Muhaber - Ključavničarstvo Krnc 2% 3. Košenice 24, 4. Mladost 22, 5. Breza - Pizzerija Ravbar 18, 6. Avtoelektrika Parkelj 14, 7. Bar Laguna 11,8. Grča - Regerča vas 7. Najboljši strelci: Volf (Muhaber - Ključavničarstvo Krnc) 26, Fink (Log 2000) 16, Daneu (Bar Laguna) 15.
3. B liga: 1. Timi 31,2. Roletar-stvo Bayer 29, 3. Gotna vas 29, 4. Zajčji Vrh 25, 5. Okrepčevalnica Golf 15, 6. Mladi forum ZLSD NM 14, 7. Dolž 12, 8. K.N.E. 0. Najboljši strelci: Brulc (Gotna vas)
27,	Turk (Zajčji vrh) 20, Prus (Timi) 13.
3. C liga: L Vinica Granit 35, 2. Papež, d.o.o., 30, 3. Gabrje Taba-kum 27, 4. Znass Ratež 20, 5. RS Trimex klub 16, 6. Zbure 13, 7. Žihovo selo 9, 8. Družinska vas 8. Najboljši strelci: Žibert in Udovč (oba Vinica Granit) 14, Ivanež (Gabrje Tabakum) 13.
ŠAHOVSKE VESTI - Na 26. športnih igrah upokojencev Dolenjske in Bele krajine je ekipni zmagovalec postalo Društvo upokojencev Novo mesto. Med zaslužnimi za skupno zmago so bili tudi šahisti (na sliki), ki so bili uspešni še na enem tekmovanju. Na odprtem prvenstvu Mirne v počastitev praznika KS so moštveno zmagali pred Sevnico in Mirno. Med posamezniki je zmagal Novomeščan Tone Škerlj (15 točk), s pol točke manjšim izkupičkom pa sta za njim zaostala Marko Picek (DU Novo mesto) in Franc Derstvenšek (DU Sevnica). Na 5. tradicionalnem odprtem šahovskem vikend turnirju veteranov Slovenije v Gaberniku je med 115 nastopajočimi pri moških zmagal mednarodni mojster Zvonimir Meštrovič iz ŠK Triglav Krško. Franc Derstvenšek pa je dobil tudi junijski šahovski turnir veteranov Sevnice in premočno vodi v skupni razvrstitvi.
sta jeseniška reprezentanta Gaber Glavič in Grega Por, ki sta prispevala pomemben delež pri uvrstitvi slovenske reprezentance v najmočnejšo skupino svetovnega hokeja. Topličani bi letos lahko iztržili še kakšno točko več, a so se pred sezono dogovorili, da bodo večino tekme v peterki igrali dva poklicna hokejista in trije domači igralci, s čimer naj bi prispevali k napredku domačih hokejistov.
Mladi obetavni rod topliških hokejistov na rolerjih pa igra v enotni kadetski ligi igralcev, starih do 16 let, kjer jim je cilj osvojiti sedmo mesto. Zadnjo nedeljo so v izredno razburljivi tekmi s 5:4 izgubili z vrstniki iz Renč pri Novi Gorici. Za Dolenjske Toplice sta po dva gola dosegla Simon Fink in Samo Strniša. Delu z mladimi namenjajo veliko pozornost, saj že šest let v osnovni šoli deluje hokejski krožek, med poletnimi počitnicami pa načrtujejo pripravo hokejskega kampa, ki naj bi ga vodila izkušena poklicna hokejista Gregor Por in Gaber Glavič. Poleg okoliških navdušencev se bodo kampa udeležili mladi iz Kočevja, v Dolenjskih Toplicah pa bi po besedah člana UO kluba Roka Barbiča želeli videti tudi mlade iz Novega mesta.
Pomembna pridobitev je prenovljeno večnamensko hokejsko igrišče. Prejšnje ni ustrezalo standardom za organiziranje tekem državnega prvenstva. Prenova je veljala dobrih 9 milijonov tolarjev, od tega je 2 milijona tolarjev prispevala Slovenska fundacija za šport, prav toliko je primaknil klub, razliko pa bosta pokrila občina Dolenjske Toplice in
Ministrstvo za šolstvo in šport. Člani kluba so poleg tega v prenovo igrišča vložili več kot 500 ur prostovoljnega dela za postavitev hokejske ograde, razširitev tribun in pridobivanje donatorjev za dodatno osvetlitev.
Prenovljeno igrišče ima za zdaj še asfaltno prevleko, po ražmastitvi pa ga bodo prevlekli s plastično maso. Igrišče bo potem namenjeno tudi odbojki in malemu nogometu, pozimi pa ga bodo skušali zaledeniti. Novi večnamenski športni objekt je pomembna pridobitev za Dolenjske Toplice, in če bo zagnanim hokejskim navdušencem uspelo, bodo še letos na igrišču pripravili mednarodno tekmo v In-line hokeju med kadetskima reprezentancama Belgije in Slovenije.
J. Ž.
V zadnjem krogu z mladinci
NOVO MESTO - Nogometaši Elana Granit Commercea so v zadnjem krogu 2. lige igrali z mladinci in kadeti in v Kozini po pričakovanjih izgubili z Jadranom Sepičem s 4:0. Sezono so novomeški nogometaši končali na 5. mestu. Upravni odbor kluba je na ponedeljkovi večurni seji sklenil, da se disciplinska komisija z vsemi stavkajočimi nogometaši, ki so tudi zaprosili za izpisnico iz kluba, pogovori do začetka prestopnega roka. Člani UO so še sklenili, da bodo kazen, ki jo bo moral klub zaradi neodigrane tekme plačati Nogometni zvezi, poravna iz naslova dolgov do stavkajočih igralcev. V klubu pa bodo v prihodnjih mesecih zastavili delo za štiriletno obdobje s poudarkom na razvoju mladih nogometašev, ki jih je v klubu več kot dovolj. V vodstvu kluba si želijo, da bi prvo moštvo tudi v prihodnje vodil trener Filip Mendaš.
Novo vodstvo ribniških rokometašev
Brane Ambrožič je realen in optimističen glede ribniškega rokometa - V Škocjanu in v Novem mestu bodo dali prednost okrepitvam iz sosednjih okolij
TRETJI NA MEDNARODNEM TURNIRJU - Minulo soboto so najbolj zagnani člani Nogometne šole Portoval na igriščih pod Portovalom pripravili mednarodni nogometni turnir za dečke, na katerem je nastopilo 18 moštev iz 3 držav. V kategoriji dečkov, starih do 12 let, so zmagali Zagrebčani, drugi so bili Rečani, tretje mesto pa so osvojili mladi nogometaši Portovala (na sliki s trenerjem Andrejem Kastrevcem). V skupini nogometašev, starih do 10 let, so zmagali nogometaši Triglava iz Kranja, novomeški moštvi Portovala pa sta osvojili Z in 8. mesto. Pokal za fair play pa je pripadel domačim ekipam.
RIBNICA - Na skupščini rokometnega kluba Inles Riko so v samo pol ure za novega predsednika izvolili nekdanjega rokometaša Braneta Ambrožiča, ki je razen v krajšem obdobju vseskozi deloval v klubu. Ambrožič je po izvolitvi dejal, da se bo takoj lotil urejevanja razmer v klubu.
Prvo moštvo bo v prihodnji sezoni vodil nekdo izmed znanih ribniških trenerjev. Ker okvirne pogodbe z igralci obstajajo, se bo novi predsednik izognil dolgotrajnim posamičnim pogovorom z igralci. “Klub bo v prihodnje deloval na amaterskih osnovah, to je glede na igralsko in ekonomsko moč okolja edino logično. Pod nobenim pogojem si ne smemo privoščiti nespametnega gospodarjenja, opreti se bomo morali predvsem na lastne sile, zato so za vse, ki so pripravljeni delati pod takimi pogoji, vrata na široko odprta,” je še dodal Brane Ambrožič.
V rokometnem klubu Škocjan po zmagoslavju v drugi ligi nadaljujejo z načrtovanim delom. Treningi potekajo z manjšo intenzivnostjo, je pa zato toliko bolj dejavna uprava, ki želi še pred počitnicami poskrbeti za vse podrobnosti pred pripravami na prvoligaško nastopanje. Čilj ekipe je obstanek v prvoligaški druščini. Igralski kader želijo okrepiti s tremi igralkami iz sosednjih klubov, saj denarja za odmevne nakupe dragih igralk, ki bi lahko podrle harmonijo v igralskem kolektivu, nimajo. Ponudbo za sodelovanje so dali kluboma v Novem mestu in Šentjerneju, vendar v teh niso pokazali prave pripravljenosti. Reprezentantka Mojca Derčar, ki si rokometni kruh služi v Žalcu, je za škocjanski rokomet predraga. "Ko pa bo sklenila končati poklicno rokometno kariero, jo bomo v Škocjanu z veseljem sprejeli, tako kot smo tudi Natašo Veselič,” pravi trener Jože Mitag. Sicer pa bodo prihodnji konec tedna v okviru
Nočni nogometni turnir
BELA CERKEV - V soboto 23. junija bodo na tukajšnjem igrišču pripravili nočni nogometni turnir. Informacije dobite na tel. številki 041 827 056. Prijave in žrebanje bo v četrtek, 21.6., v gostilni pri Ameri-kancu v Družinski vasi.
praznika občine Škocjan pripravili rokometni turnir z udeležbo prvoligaških ekip.
V moškem rokometnem klubu Novo mesto so po uvrstitvi v 1. B-ligo ostali trdno na tleh. Kot je povedal trener Evgen Pungaršič, je cilj ' moštva ostanek v ligi, saj za hitro napredovanje v 1. A ligo nimajo denarja, pa tudi cilj oživitve novomeškega moškega rokometa ni bil takojšnje igranje med najboljšimi v državi. Računajo, da bo večina igralcev, ki ima tudi prvoligaške izkušnje, ostala v moštvu, v klub pa naj bi prišlo nekaj dobrih igralcev iz sosednjih rokometnih kolektivov, za katere ne bo motiv igranje za denar, temveč dokazovanje na višjem nivoju tekmovanja. V klubu bodo še večji poudarek dali delu z mladimi, saj si želijo ustvariti široko bazo mladih igralcev, ki naj bi v prihodnjih letih tvorili jedro moštva, katerega cilj bo igranje v prvi ligi.
M.G., J.Ž.
Na Dobrač
NOVO MESTO - Planinska skupina Krka bo v nedeljo 1. julija, pripravila pohod na Dobrač (2.166 m) nad Ziljsko dolino v Avstriji. Prijave zbirajo na tel. številki 33 12 537.
Kostelski planinski pohod uspel
KOSTEL - Osmega kostelskega planinskega pohoda se je udeležilo preko 200 prijavljenih planincev in še kakih 100 neprijavljenih, se pravi, da niso plačali startnine. Največ pohodnikov je bilo iz Ljubljane, Dolenjske in Primorske pa tudi iz bližjih krajev (Kočevje, Ribnica) itd. Pohod je potekal v lepem vremenu in po dobro urejeni planinski poti, na kateri so obnovljene markacije, na območju Laz in Ograje pa so domačini nekaj kilometrov pohodne steze tudi pokosili. Start in cilj je bil na kampu v Fari, pohod pa je potekal preko Potoka, Štružnice do Kuželj-ske stene (874 m) in nato preko Rak, Kužlja in Potoka do Fare. Pohodniki so prehodili pot v 6 do 7 urah.
PRILOŽNOST PRED GOLOM - Gregor Por (številka 96) je dvakrat ukanil vrhniškega vratarja. Na razplet pred golom čaka Gaber Glavič, ki je v hokeju na rolerjih eden boljših topliških strelcev, na ledu pa najbolj zanesljivi slovenski reprezentančni vratar. (FotoJ.Žura)
MARTIN STREL PRED NOVIMI PODVIGI - Maratonski plavalec Martin Strel si s plavanjem po Krki že nabira novih moči za podvige, ki jih načrtuje za letos. Pri Podbočju se je po hladnih kopeli ogrel pri Jarkovičevih na Brodu in gospodarju, znanemu vinogradniku Tonetu Jarkoviču, čestital za 86. rojstni dan. Pri tej starosti Tone še vedno postori v vinogradu veliko det, ponosen je na pridelek cvička in na kar dva kralja cvička. Pred nekaj leti je dobil to priznanje sin Stanko, poznani trsničar, predzadnji naslov kralja cvička pa je pripadel vnuku Toniju. Z Jarkovičevim cvičkom se je krepil tudi Strel, ko je plaval po Donavi. (Foto: M. Vesel)
ZA POKAL MALKOVCA 2001 - Predsednik in tajnik Društva starodobnih motociklov Mirnske doline Hrast Tržišče, Janez Valant in Milan Baša, se letos zelo uspešno kosata na preizkušnjah starodobnih motociklov v kategoriji F 2 - prikoličarjev, visokih nad 15 palcev. To so motocikli z bočno prikolico, izdelani do vključno 1968 leta. Milan in Janez (kot sovoznik) sta se z 2. mestom izkazala s 650 ccm Dneprom sovjetske izdelave že na 1. tekmi za poka! Ludvika Stariča - Letečega Kranjca, Loka 2001,kjer ju je takole, poreklu motocikla primerno opravljena, ovekovečil Jože Erman, eden organizatorjev krmeljskega srečanja starodobnikov. Kako se bosta z vzdržljivim, a manj zmogljivim motociklom odrezala Baša in Valant na zahtevnem domačem gorskem preizkusu za pokal Malkovca 28. julija? (P. P.)
HERV1S V KRŠKEM - Hervis, specializirana trgovina s športno opremo in tekstilom za prosti čas, je prejšnji teden v TA-BU centru odprl že svojo sedmo prodajalno. Hervis je na slovenskem tržišču prisoten od leta 1997, ima skupaj 8.000 kvadratnih metrov prodajnih površin in 150 zaposlenih, z otvoritvijo nove trgovine v Krškem pa je dobilo zaposlitev 15 ljudi. Hervisove prodajalne so razdeljene na več oddelkov, ki pokrivajo določena športna področja in v katerih so zastopane vse priznane blagovne znamke športnih oblačil in opreme. Ob otvoritvi prodajalne v Krškem je Hervis za vse obiskovalce pripravil športno-zabavni program in Mladinskemu centru v Krškem podari! 500.000 tolarjev za izgradnjo novega skate parka. (Majda Luzar, EPS)
I^KRKkZDRAVILIŠČL
HOTELI OTOČEC
TENIŠKI CENTER OTOČEC
dežurniH poročajo |
OB KOTEL ZA ŽGANJE - S. M. iz Tomažje vasi je imel pod kozolcem shranjen 120-litrski bakren kotel za kuhanje žganja. V noči na 8. junij je izginil.
ŽLEBOVI - Med 5. in 7. junijem je v Šentjerneju nekdo s strehe hiše v gradnji, last S. K., odtrgal deset metrov aluminijastih žlebov.
PRIŠEL PO KOKOŠI - 10. junija nekaj po polnoči je neznanec v Podrebri iz kurnika A. J. ukradel 17 kokoši in dva petelina.
IZMAKNIL DENARNICO -Neznanci so 7. junija vstopili v pisarno upravne stavbe brežiške bolnišnice, izkoristili odsotnost zaposlenih in iz omare v pisarni ukradli denarnico z dokumenti in plačilnimi karticami. Lastnik je tatvino opazil naslednji dan.
V TRGOVINO PO PIJAČO - V noči na 9. junij so neznanci vlomili v zasebno prodajalno na Dovškem, razbili steklo in ukradli hrano, alkoholne pijače, obutev, obleko. Storilce policija še išče.
UKRADEL KABEL - 535 tisoč tolarjev znaša škoda, ki so je neznanec povzročil metliškemu Elektru, ko je vlomil v stavbo in ukradel 1300 kg žive in 522 metrov električnega kabla.
TUDI ZLATNINO - Vlomilci v hišo v Crnovcu pri Brežicah so 5. junija dopoldne lastniku odnesli verižico in uhane, dva potna lista, ribiško palico, mobi in okrog 15 tisoč tolarjev.
KRADEL KAR V TRGOVINI -Med 7. majem in 7. junijem je neznanec iz trebanjske Novotehne ukradel vbodno žago, tri avtoradie, dva brivnika, videokamero, walkman in več drugih tehničnih stvari v vrednosti preko 440 tisoč tolarjev.
VLOMIL V VIKEND - V vinorodnem okolišu Bukoče v KS Dolž je neznanec vlomil v vikend in odnesel hrano, v dva vikenda pa mu ni uspelo.
Kdo svojce obvesti o nesreči?
Dolžnost policije
NOVO MESTO - Bralec našega časopisa iz Suhe krajine je opozoril na problem, kdo mora v primeru prometne nesreče obvestiti svojce ponesrečenega o nezgodi. Domačim njegovega znanca, ki se je pred kratkim hudo poškodoval v nesreči in bil celo v nezavesti, menda še zdaj, ko že nekaj tednov leži v bolnišnici, tega ni nihče uradno povedal.
Kako je s tem, smo se pozanimali na Policijski upravi Novo mesto pri načelniku Urada direktorja Stanetu Smoliču. Povedal je, da je policija dolžna poskrbeti za obveščanje svojcev ponesrečenega v primeru prometnih nesreč, ko je ta tako hudo poškodovan, da tega ne more storiti sam. Seveda to velja tudi za smrtne primere, “kjer je potrebno biti še posebej takten in previden. Nihče od policistov tega ne počne rad," je povedal Smolič. Operativ-no-komunikacijski center, ki je takoj obveščen o vseh prometnih nesrečah, nato pošlje patruljo. Če se le da, pridejo policisti take žalostne vesti sporočit osebno na dom, sicer pa po telefonu.
L. M.
Vsak mora sam najti svojo pot
Trije bivši odvisniki ustanovili Društvo Srečanje - Preko osebne izkušnje in znanja želijo pomagati drugim - Tudi na Dolenjskem - Delo z družinami, odvisniki in preventiva
RAZBOR NAD LISCO - “Izplača se, čeprav je pot težka,“ pravita Zlatko Blažič in Toni Kočevar, bivša odvisnika od droge, ki sta pred nekaj meseci skupaj z Matejem Lednikom ustanovila Društvo Srečanje, da bi tudi drugim zasvojencem pomagala nazaj v življenje. Iz sveta omame namreč ni enostavno priti. Njim je to uspelo preko skupnosti Srečanje, katere ustanovitelj je Don Pierino.
“Droge šo le manifestacija številnih problemov današnje družbe. Gotovo je to zelo pereč problem, česar mnogi nočejo opaziti. Ko gre človek po cesti, se mu zdijo vsi normalni, pa ni tako. Preko našega društva želimo na podlagi osebne izkušnje prepričati druge, da se splača živeti drugače, bolje, da pa mora vsak sam najti svojo pot,“ meni Zlatko in doda, da niso ne zdravniki, ne psihologi, ne psihiatri in da ne ponujajo sami sebe za odgovor. Ena od dejavnosti Društva Srečanje je delo z družinami zasvojencev. S starši se enkrat te-
densko dobivajo na različnih krajih, pogovarjajo se, jih opozarjajo na znamenja, ki bi morda pomenila, da se njihov otrok drogira. Za zdaj delujeta dve skupini: na Raz-borju in v Žalcu. “Radi pa bi takšno skupino imeli tudi v vašem koncu. Predavali smo že v Semiču, sicer pa se o nadaljnjem sodelovanju še dogovarjamo," sta dejala sogovornika. Njihova predavanja niso ravno klasična in so razočarani tisti, ki mislijo, da bodo poslušali o drogi, o komuni, osebne zgodbe, “ki so za vse najbolj atraktivne. Ne, mi se pogovarjamo o nas, o kvali-
20. ŠPORTNE IGRE POKLICNIH GASILCEV - Gasilsko- reševalni center Novo mesto je bil v soboto, 9. junija, gostitelj 20. športnih iger poklicnih gasilcev RS, ki so potekale v Športnem parku Otočec. Na igrah, kijih je otvoril novomeški župan Anton Starc, pozdravne besede pa je imel tudi predsednik organizacijskega odbora Ciril Klemenčič, je sodelovalo 19 ekip iz teritorialnih poklicnih gasilskih enot in delovnih organizacij s tristo tekmovalci. Najprej so se pomerili v gasilski disciplini - reševanju utapljajočega na reki Krki (na sliki), kar je privabilo številne gledalce. Sledilo je igranje namiznega tenisa, malega nogometa, odbojke na mivki in streljanje z zračno puško. Zvečer so v restavraciji Tango razglasili rezultate in podelili nagrade. (Foto: L. Murn)
Namesto vode gnojnica
SEVNICA - Stanovalci Florjanske ulice so v petek obvestili policijo, da iz vodnega zajetja v naselju Pečje, ki se uporablja predvsem kot nadomestni vodni vir v času suše, teče umazana voda oz. gnojnica. Na ogledu so ugotovili, da je voda motna in ima vonj po gnojnici. Našli so mesto onesnaženja, od dogodku pa sta bila obveščena regijski center za obveščanje in dežurna inšpektorica za zdravstvo.
Skeniran desettisočak
LESKOVEC PRI KRŠKEM - 11. junija se je ob plačilu položnic na pošti izkazalo, da je bankovec za deset tisoč tolarjev, s katerim jih je 54-letna D. U. želela plačati, sicer po videzu kot nov, malce mehkejši na otip, brez varnostne nitke in drugih zaščitnih sestavin, skeniran na računalniku oz. v celoti ponarejen. D. U. je bankovec prejela od dveh mlajših moških kot plačilo za blago, ki jima ga je prodala. Ponarejeni bankovec so zasegli, na okrožno državno tožilstvo pa bo dana kazenska ovadba zaradi ponarejenega denarja. Policija oba osumljenca še išče.
Pijan trčil v drevo
GABRJE - Policisti so 8. junija pridržali vinjenega nemškega državljana W. M., ki je zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo na cesti od Krvavega kamna proti Gabrju z avtom zapeljal izven vozišča in trčil v drevo. V nesreči so se voznik in sopotnika ranili. Voznik je napihal 1,06 promila alkohola.
Ukraden avto našli
ZDOLE PRI KRŠKEM - Pretekli teden j nekdo izpred hiše lastnika meni nič tebi nič odpeljal osebni avto znamke Suzuki. Avto je bil odklenjen, v njem pa so bili ključi. Kasneje so ga našli v bližini naselja Reštanj in ga vrnili lastniku, tatu pa še iščejo.
Kar 30 naenkrat
Voznika prebežnikov
še iščejo
BELA KRAJINA - Policisti so 7. junija na področju Bele krajine prijeli kar tri skupine tujih prebežnikov, ki so ilegalno prestopili državno mejo.
Okrog 7. ure je policijska patrulja pri naselju Ručetna vas ustavljala kombinirano vozilo. Voznik je ustavil in nato pobegnil v smeri naselja Ručetna vas. Policisti so v vozilu odkrili kar 30 državljanov Kitajske, ki so ilegalno prišli v Slovenijo iz Hrvaške preko reke Kolpe. Predlagali so jih v postopek k sodniku za prekrške in kasneje predali hrvaškim varnostnim organom. Voznika kombiniranega vozila policija še vedno išče.
Istega dne ob 17.14 je vlakovodja vlaka, ki je peljal na relaciji Metlika - Črnomelj, obvestil policijo, da so ob progi opazili dva neznanca, ki sta ležala v travi. Pri pregledu območja so policisti prijeli dva Romuna, ki sta bila prebežnika. Tudi njiju so predali hrvaškim varnostnim organom.
Ob 20.47 je vodnik službenega psa pri naselju Vrhovci prijel štiri Romune, ki so pred tem ilegalno prestopili državno mejo. Do uradnih ur sodnika za prekrške so jih pridržali na Policijski postaji Črnomelj.
Zaletel se je v ograjo
BISTRICA - 32-letni R. Ž. iz Nove Gorice se je 9. junija zvečer peljal z motornim kolesom s Puščave proti Mirni in v naselju Bistrica zaletel v kamnito ograjo mostu. Padel je preko mostu štiri metre globoko in ranjen obležal v travi. Zdravi se v novomeški bolnišnici.
Ponujala marihuano Vse več ilegalcev
ČRNOMELJ - Mladoletna I. F. iz okolice Črnomlja je utemeljeno osumljena kaznivega dejanja omogočanja uživanja mamil, ker je 9. junija v Gradcu dvema dekletoma ponudila v uživanje cigareto, napolnjeno z marihuano.
POSAVJE - Na območju PU Krško so policisti 6. junija pri ilegalnem prehodu državne meje zalotili šest Makedoncev, tri Moldavijce in Rev muna, 7. junija tri tujce, med 8. in II. junijem pa dva Romuna in dva Makedonca.
teti življenja, njegovem smislu, o medsebojnih odnosih ipd.“
Tudi namen individualnih srečanj z odvisniki je svetovanje in informiranje, “kajti nekdo se išče, se še odloča in naše informacije so gotovo posebej dragocene, ker izhajajo iz osebne izkušnje, ki je podobna njihovi. Mi jim razjasnjujemo situacijo, postavljamo jih pred dejstva, toda odločiti se morajo sami. Tudi mi smo marsikaj izkusili, med drugim metadonsko zdravljenje, ki pa nikakor ni prava pot. To traja kar nekaj let,“ je pripovedoval Zlatko in dodal, da tu nikakor ne gre za zdravljenje odvisnikov, kakor večina govori. “Gre za to, da počasi pridobiš nazaj samozavest, odločnost, pogum, ljubezen, skratka stvari, za katere se splača živeti. In temu ne morem reči ozdravljenje," čeprav mnogi mislijo drugače.
V Društvu Srečanje namenjajo veliko pozornosti tudi preventivni dejavnosti. Trojica fantov obiskuje šole in predava tudi po drugih krajih, predvsem tistim, ki delajo z ljudmi. “Marsikoga se naša predavanja zelo dotaknejo, prav to pa je naš namen," meni Zlatko in doda, da dandanes pri nas do droge ni težko priti. "Vemo, kako je na rejv zabavah, kjer se uporablja predvsem ekstazi, pa tudi drugod. Mladi so res na preizkušnji, za kakšen način življenja se odločiti."
L. MURN
Skrbno shranite dokumente!
V času dopustov vse več kraj osebnih dokumentov Otroci potrebujejo svoje - Preverite veljavnost
Bliža se čas dopustov, počitnic in potovanj, zato z Ministrstva za notranje zadeve opozarjajo in ponujajo nasvete z zvezi s potovalnimi dokumenti. Posebno pozornost velja nameniti ravnanju z osebnimi dokumenti, saj jih velikokrat hranimo na neustreznih mestih, včasih kar v avtomobilih, zastavljamo jih v hotelih ali jih puščamo nezavarovane v kampih ipd. Tako se prav v tem času povečuje število ukradenih in izgubljenih dokumentov, predvsem potnih listov, kar pušča dopustu grenak priokus, povzroča nepotrebne sitnosti in tudi stroške.
Potni list in osebna izkaznica sta večnamenska dokumenta, s katerima je mogoče dokazovati istovetnost, državljanstvo, nastopati v pravnem prometu in potovati v tujino: z osebno izkaznico v vse sosednje države, s potnim listom pa brez vizuma v 80 držav, med njimi tudi v ZDA in Kanado. Prav zato so ti dokumenti zanimivi za kriminalce. Lahko se vam zgodi, da boste imeli težave pri prehajanju državne meje (predvsem zaradi vpisa v Schengenski informacijski sistem), pri pridobitvi novega dokumenta (preklic odtujenega dokumenta v Uradnem listu RS, dolgotrajnejši postopek pri izdaji novega dokumenta.
višja cena upravne takse za izdajo novega dokumenta), prav tako pa si nihče ne želi nevšečnosti v tujini in nepotrebnih stroškov.
Osebne dokumente je treba zato skrbno shraniti, jih ne za-' staviti, vsako izgubo, krajo ali pogrešitev pa takoj sporočiti vaši upravni enoti. Če se vam to zgodi v tujini, se obrnite na diplomatsko konzularno predstavništvo naše države v tujini, če pa to ni mogoče, pa na upravno enoto najkasneje v osmih dneh po prihodu v Slovenijo.
V začetku junija je bilo v Sloveniji veljavnih še 1.515.747 starih (modrih) potnih listov, od tega pa septembra veljavnost poteče že 63.415. Trenutno je treba za izdelavo novega potnega lista čakati manj kot dva tedna. Zaradi bližajočih dopustov pričakujejo povečano število vlog, zato vsaj dva tedna pred načrtovanim dopustom preverite datum veljavnosti potovalnih dokumentov in sijih po potrebi pravočasno zamenjajte. Naj ne bo še enkrat odveč opozorilo, da vpis otroka v potni list ni več mogoč, kakor tudi ni mogoče prestopiti meje z izpiskom iz rojstne matične knjige, tako da tudi otroci potrebujejo svoje potovalne dokumente.
L. M.
Največ nesreč se zgodi v lepem vremenu
V turistični sezoni se prometna varnost običajno poslabša - Cesta Ljubljana - Obrežje med bolj obremenjenimi - Prometni koledar 2001 - Lani poleti mesečno povprečno 36 mrtvih
Jutri se bo pričela glavna turistična sezona in do njenega konca, do septembra, bodo naše ceste še bolj obremenjene kot običajno. Prometna varnost v letošnjih prvih štirih mesecih je v primerjavi z enakim obdobjem lani boljša in nasploh se je v zadnjih petih letih popravila (leta 1994 je na cestah umrlo 505 ljudi, lani 315), toda v poletnih mesecih med junijem in avgustom so prometnovarnostne razmere bistveno slabše, zato velja opozoriti, kaj lahko sami storimo, da ne bo prišlo do najhujšega.
Glede na leto 1999 seje promet na slovenskih cestah lani močno povečal, najbolj - kar za 9 odstotkov - na cesti Ljubljana - mejni prehod Obrežje. Povečalo se je število vseh registriranih motornih vozil in stopnja motorizacije je v Sloveniji dosegla že eno vozilo na 2,3 prebivalce.
Kot pripomoček za načrtovanje potovanj v poletnih mesecih je tudi letos izšla dvojezična slovensko-angleška zgibanka Prometni koledar 2001, ki vsebuje informacije o napovedanih prometnih zastojih, obvestila za tujce o prometnih predpisih v Sloveniji, seznam cestninskih postaj, tehničnih baz AMZS itd. Tako se bo vsaj deloma mogoče izogniti prometni gneči ob konicah (petek popoldne, sobota zjutraj in nedelja zvečer). Lani je na primer kar 52 odstotkov udeležencev v prometu umrlo ob koncu tedna. Poleg obveščanja preko medijev o stanju cest in prometa sta letos dve novosti: informacije je mogoče dobiti na internetnem naslovu http://karta.amzs.si/traf-fic/index.htm ter na strani http:// dars.si. Poleg načrtovanja potovanja s pomočjo prometnega koledarja lahko uporabniki avtocest za
* Lani so se med junijem in avgustom prometno-varnostne razmere bistveno poslabšale. Medtem ko je v prvih petih mesecih lani umrlo 117 ljudi, jih je v naslednjih treh 108. Lani poleti je v povprečju mesečno umrlo 36 oseb, medtem ko je v prvih petih mesecih lani v povprečju umrlo 23 oseb. Zato naj opozorila ne bodo odveč.
vožnjo z manjšimi zastoji in gnečo prispevajo tudi z uporabo sistema za avtomatsko brezgotovinsko cestninjenje (ABC sistem), na cestninskih postajah imejte pripravljen drobiž in ne vozite prehitro, saj je prevelika hitrost najpogostejši vzok za prometne nesreče in še večje zastoje.
Glede na podatke Turistične zveze Slovenije in Gospodarske zbornice Slovenije v letošnji sezoni ne pričakujejo znatnega povečanja števila turistov v naši državi, na Hrvaškem pa (glede na že rezervi-
rane turistične zmogljivosti) pričakujejo 10- do 15-odstoten porast gostov v primerjavi z lanskim letom. Policija zato predvideva pogostejše občasne zastoje na glavnih cestnih križih. Najbolj obremenjeni cesti naj bi bili med Ljubljano in Obrežjem ter Postojno in Jelšana-mi. Kot ponavadi bo med kršitvami prometa verjetno največ nepravilnega prehitevanja, prekratkih varnostnih razdalj ter drugih oblik agresivne vožnje, ko se bodo vozniki skušali prebiti iz “neprostovoljnega ujetništva”.
Analize kažejo, da so najhujše posledice - prometne nesreče 3. in
Kar 2,98 promila
KRŠKO - Med poostrenim nadzorom psihofizičnega stanja voznikov so policisti 8. junija ustavili 146 voznikov motornih vozil. Od 55, ki sojih preizkusili z alkotestom, jih je 10 vozilo pod vplivom alkohola. Največ je napihal voznik z Bizeljskega, in sicer kar 2,98 promila. Med vinjenimi vozniki je bil tudi Sevničan, ki je ravno tega dne opravil vozniški izpit. Na območju Posavja je alkohol pogosto prisoten pri povzročiteljih prometnih nesreč. V prvih petih mesecih leta je bilo kar 10,16 odstotkov povzročiteljev pod vplivom alkohola. S poostrenimi aktivnostmi bodo policisti nadaljevali tudi v poletnih mesecih.
Požar zaradi slabe napeljave
KOGLO PRI ŠMARJETI - 9. junija je okrog 19. ure prišlo do požara v stanovanjski hiši, ki je last T. R. Prve ugotovitve kažejo, da je bila vzrok dotrajana električna napeljava. Požar, ki so ga pogasili gasilci GRC Novo mesto in prostovoljni gasilci iz okoliških vasi, je uničil kuhinjo z opremo, shrambo, otroško sobo in ostrešje. Škoda po nestrokovni oceni znaša okrog 5 milijonov tolarjev.
4. kategorije - največkrat v normalnem in redkem prometu, kar je gotovo posledica večjih hitrosti. Ob gostem prometu so posledice nesreč blažje. Zanimivo je tudi, da se je v lanski turistični sezoni največ, kar 76 odstotkov, vseh prometnih nesreč zgodilo v jasnem vremenu in na suhi vozni površini, le 14 odstotkov v oblačnem vremenu in 9 v deževnem vremenu in na mokrem vozišču. Tudi v gostem prometu seje zgodilo le 13 odstotkov nesreč.
Težave v prometu bodo poleti gotovo povzročali tudi vozniki tovornih vozil, še posebej s priklopniki, ki so se ob počasni vožnji vse manj pripravljeni korektno in v skladu z zakoni umakniti z vozišča. To pospešuje nestrpnost nekaterih voznikov. Policija pa opozarja tudi na motoriste, ki vse prepogosto uporabljajo ceste za preizkus svojih zmogljivosti.
L. MURN
Pešec v bolnici umrl
NOVO MESTO - IL junija zvečer je v novomeškimi bolnišnici za posledicami hudih telesnih poškodb umrl 54-letni J. K. z Brezove Rebri pri Dvoru. 18. maja je bil kot pešec udeležen v prometni nesreči na Kandijski cesti v Novem mestu. Med prečkanjem vozišča na prehodu za pešce gaje zbil 24-lctni voznik osebnega avta M. B. iz okolice Novega mesta.
Dokumenta ponarejena
DOBOVA - 8. junija sta se ponoči na Mejni mednarodni prehod z vlakom pripeljala dva Romuna, ki sta se pri mejni kontroli izkazala z nacionalnima potnima listoma in vlogo za pridobitev bivalnega vizuma Francije. Francoska dokumenta sta bila ponarejena, zato so policisti osumljenca vrnili na Hrvaško, sledi pa tudi kazenska ovadba.
Ropar jo je zbil na tla
NOVO MESTO - Neznanec je 7. junija okrog 18.40 vstopil v trgovino Žepek na Ragovski ulici in z roko večkrat udaril trgovko po obrazu ter jo zbil na tla, Nato je na silo odprl blagajno in vzel 32 tisoč tolarjev. Zbežal je v neznano smer.
Popravki in odgovori
Sporočilo bralcem
V zakonu o medijih, ki je bil, sprejet 25. aprila 2001, so v členih od 26 do 44 natančno določena pravila za (ne)objavo popravka objavljenega obvestila oz. odgovora na objavljeno informacijo. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Popravki in odgovori”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu popravek oz. odgovor ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo popravka oz. odgovora, ki se ne nanaša na objavljeno obvestilo oz. informacijo; ne navaja dejstev in okoliščin v zvezi z objavljenim obvestilom oz. informacijo; navaja neresnične ali nedokazljive podatke in trditve; je napisan žaljivo; je nesorazmerno daljši od obvestila oz. informacije, na katero se nanaša.
Le projekti bodo povezali občine!
Zdaj oblikujejo strateški del razvojnega programa JV regije, v začetku jeseni bodo na vrsti konkretni programi in projekti - Vključujejo se občine in gospodarstvo
ŠMARJEŠKE TOPLICE - Priprava regionalnega razvojnega programa je na Dolenjskem, v Beli krajini na ribniško-kočevskem območju že vzbudila precej pozornosti, posebej v občinskih upravah, pa tudi v nekaterih pomembnejših podjetjih. To so dokazale tudi delavnice sredi preteklega tedna, ki so k delu pritegnile kar 70 udeležencev. Ti so se po krajši predstavitvi delovnega osnutka razvojnega programa statistične regije Jugovzhodna Slovenija razdelili v tri delovne skupine in obravnavali posebej gospodarsko problematiko, okolje in prostor ter razvoj človeških virov in družbene blaginje.
Suhokranjski drobiž
DL št. 21, 24. maja
Glede na vest v 21. št. Dolenjskega lista v Suhokranjskem drobižu s podnaslovom “Skrb" izjavljam naslednje: Odbor za obnovo žužemberške-ga gradu ni nikoli razpravljal o železarski zbirki Marjana Marinca niti ni s kakršnimkoli svojim dejanjem dal povod za skrb KD Dvor, da bi se kdaj “predmeti železarske zbirke znašli v grajskih sobanah.” Vsaka stvar spada tja, kjer je nastala, in nam še na misel ne pride, da bi se kitili s tujim perjem.
Odbor ima svojih skrbi z obnovo gradu dovolj in si ne želi še drugih. KD Dvor pa želimo veliko sreče in zagnanosti, da bi končno umestili omenjeno zbirko tja, kamor želijo in kamor tudi sodi.
SLAVKO GLIHA,
predsednik OOŽG
Namesto na ulicah taborjenje v Kočevskem Rogu
LJUBLJANA - Društvo za moto-pedagogiko in psihomotoriko iz Ljubljane pripravlja med počitnicami za otroke, ki so sicer prepuščeni ulici, taborjenje v Podstenah v Kočevskem Rogu. Otrokom nudijo strokovno vodeno in polno doživetveno preživljanje prostega časa (številne delavnice). Strokovni program z vsebinami deluje preventivno in je kot »k del strokovne ponudbe za zmanjšanje socialne neprilagojenosti otrok, ki zaradi negativnih družbenih vplivov lahko zaidejo na stranpota oz. že sodijo v rizično populacijo otrok s težavami v vedenju in socialni integraciji. V program so vključeni otroci in mladostniki od 7 do 15 leta starosti, ki jih šolske svetovalne službe prepoznajo kot učence s posebnimi potrebami: vedenjskimi, čustvenimi, učnimi, in s socialnimi težavami. Vodja programa je Matevž Petelin, prof. def. Za otroke s težavami v vedenju in socialni integraciji, ki izhajajo iz socialno-ekonomsko šibkih oz. neurejenih družin, je udeležba na taborjenju brezplačna.
Letna konferenca Nove Slovenije
NOVO MESTO - Novomeški mestni odbor Nove Slovenije, krščansko ljudske stranke, bo v petek, 15 junija, ob 19. uri v Kulturnem cent ru Janeza Trdine pripravil redno let no konferenco. Gosta bosta predsednik stranke in poslanec dr. Andrej Bajuk in poslanec Lojze Peterle.
Aktivnost udeležencev iz cele regije je morda večja tudi zaradi prvih rezultatov skupnega dela, ki sojih že deležni na tem območju. Gre za prve regionalne projekte, ki jih je država že podprla z denarjem, kot so: smučišče Rog Črmoš-njice, obrtni coni v Mirni Peči in Metliki, regijski park Osilnica, semiški vodovod ali tudi posodobitve nekaterih povezovalnih cest. Ker je pogoj za podporo sodelovanje najmanj dveh občin, so se te pri projektih le začele povezovati.
Delavnice so vodili dr. Marko Koščak, mag. Jelka Hudoklin in mag. Ana Murn, med udeleženci pa sta bila tudi dr. Peter Novak in dr. Dušan Plut. Še vedno se v razpravah kaže, daje najtežje preseči
Florjančič član predsedstva ZLSD
NOVO MESTO - Četrtega kongresa Združene liste socialnih demokratov, ki je v Kopru potekal minuli konec tedna, seje udeležilo tudi 13 delegatov Območne konference ZLSD Novo mesto, ki so podprli izvolitev predsednika Boruta Pahorja. Njihov član Jože Florjančič pa je bil izvoljen za člana predsedstva stranke.
lokalne meje, saj želi vsak v program svoje pogosto čisto lokalne želje, čeprav jih bo nujno uresničiti preko skupnih projektov. Ob zaključku delavnic so pripravili regijske cilje na vsakem od treh obravnavanih področij razvoja.
Regionalna razvojna agencija bo zdaj pripravila podatke in analize, s katerimi bo podkrepila zastavljene cilje, strateški del razvojnega dokumenta regije pa naj bi bil kon-
Srečanje pritrkovalcev
V nedeljo, 3. junija, se je na Trški gori srečalo 16 skupin Pritrko-valskega društva Dolenjske in Bele krajine (na sliki so mirnopeški pritrkovalci), kljub slabšemu vremenu pa se je zbralo tudi kar precej obiskovalcev. Srečanje, katerega glavni organizatorji so bili šent-petrski pritrkovalci z domačim župnikom Blažem Gregorcem, je povezoval predsednik pritrkovalskega krožka slovenskih bogoslovcev Luka Tul. Vsaka skupina - štela je po tri člane - se je predstavila z dvema skladbama, nato pa so si med druženjem izmenjali izkušnje in se pogovorili o nadaljnjem delu društva, kajti želja vseh je, da bi se lepa melodija zvonov ohranila.
H. M.
KAKO KAŽE NA BORZI?
Po rasti tečajev obdobje nihanj?
Vzdušje na borznem trgu je bilo prejšnji teden optimistično in vsaj prve tri dni v znamenju naraščanja tečajev. Čeprav se je rast v četrtek in petek ustavila in so tečaji rahlo zanihali navzdol, so delnice v povprečju pridobite 0,6% v primerjavi s preteklim tednom.
V obdobju rasti, ki je trajala več kot osem dni, so največ pridobile delnice farmacevtskih podjetij (skoraj 11%). Najvišji tečaj delnice Krke je tako v sredo znašal 27.800, tečaj delnice Leka pa 46.000 tolarjev. Ob koncu trgovanja v petek pa se je z delnicami Krke trgovalo že pod
27.000	in z delnicami Leka pod
45.000	tolarji.
Med prometnejšimi delnicami je občutno porasla cena delnici Pivovarne Union, ki jo pred mesecem dni niste mogli prodati za 40.000 tolarjev, konec preteklega ledna pa se je njen tečaj povzpel preko 43.000 tolarjev.
Obdobjem rasti, kakršnemu smo biti priča v preteklih dneh, običajno sledi obdobje večjih nihanj tečajev. Tisti, ki prodajajo, želijo prodati čimprej, ker se bojijo dodatnih znižanj tečajev, tisti, ki pa kupujejo, čakajo, če se bodo cene delnic še spustite. Upamo, da nas tokrat tovrstna psihologija ne bo ponovno privedla v obdobje padanja tečajev. Razumnih razlogov za to res ni. Obdržite delnice, če ste jih imeli celo leto, saj boste te tako upravičeni do dividende! Morda pa se boste prav zaradi dividend še odločili za na-
kup, saj boste do dividende upravičeni tudi, če delnice kupite le nekaj dni pred skupščino. Pomembno je le, da ste kot lastnik delnic vpisani v register vrednostnih papirjev pri Klirinško-depotni družbi na datum, ki ga podjetje določi in objavi ob sklicu skupščine (velikokrat je to prav datum skupščine).
Manj zadovoljni so lahko z dogajanjem v preteklem tednu lastniki delnic PID-ov. Za 7,2% je upadel tečaj delnic PID-a Nacionalne finančne družbe 2, za 5,1% delnicam PID-a Pomurske investicijske družbe 2 in za 4,5% delnicam PID-a Infond Zlat.
Na skupščini delničarjev PID-a Atena I (ki je lani nastal iz Atene I, Atene 2 in Atene 3) so delničarji odločali o razdelitvi PID-a na Ateno PID, pooblaščeno investicijsko družbo in Aktivo FIN, finančno družbo. Kako bo to vplivalo na ceno delnice, je težko reči, zagotovo pa drži, da se tečaj delnic Atene giblje v neverjetno nizkem območju (okoli 36 tolarjev).
Edina stalnica na borzi so spremembe. Upamo, da bodo tiste, kise bodo zgodite do objave tega članka, za vas ugodne in vas bodo vzpodbudile, da nas pokličete z upanjem v glasu, in ne v strahu, da boste slišali za nekaj odstotkov nižji tečaj.
HERMINA KASTELEC Dolenjska borznoposredniška družba, d.o.o.
Novo mesto Teh 07/371 82 21, 371 82 27
V Prilozju rešujejo “potresnike”
PRILOZJE - Včeraj se je na belokranjskem športnem letališču v Prilozju pričela tridnevna skupna vaja vseh treh slovenskih nastanitvenih enot iz Ljubljane, Maribora in Nove Gorice, ki velja za enega najpomembnejših dogodkov Rdečega križa Slovenije v tem letu. Namen vaje, imenovane "Sprejem 01", je prikazati in preveriti usposobljenost in opremljenost nastanitvenih enot, katerih najpomembnejša naloga je nudenje pomoči in oskrba socialno ogroženih ljudi v primeru naravnih ali drugih nesreč. Na vaji v Prilozju bodo pokazali, kako bi pomagali ljudem ob potresu, ogledali pa si jo bodo tudi vidnejši predstavniki države, nekaterih ministrstev. Uprave za zaščito in reševanje, Štaba za civilno zaščito, območnih združenj RK in nekaterih drugih organizacij.
čan do konca junija. Poleti bodo pripravljali izhodišča za izvedbeni del dokumenta in zanj pripravili v septembru ponovne delavnice. Takrat bodo cilje konkretizirali s programi na posameznih področjih in s projekti, v katerih bo že opredeljeno, kdo v njih sodeluje, koliko bodo stali, kdaj bodo uresničeni in kdo jih bo plačal.
B. DUŠIC GORNIK
Eurobus v naših krajih
Obveščanje o Evropi
DOLENJSKA, POSAVJE - Med svojo vožnjo po Sloveniji bo danes med 14. in 19. uro v Kostanjevici na Krki deloval Eurobus. Pred tem bo ob 9. uri obiskal Šentjernej, jutri ob 9. uri se bo ustavil v Dobovi, ob 14. uri je napovedan na Čatežu ob Savi. V soboto bo 9. uri se bo ustavil v Artičah. Eurobus je na poti po Dolenjski od ponedeljka do danes obiskal Krmelj, Mokronog, Mirno Peč, Mirno, Stražo in Dolenjske Toplice.
Razvojni center Brežice skupaj z uradom za informiranje v okviru obiska Eurobusa na Čatežu ob Savi organizira jutri ob 14. uri v dvorani KS Čatež brezplačno delavnico na temo Vpliv vzpostavljanja schengen-ske meje na lokalno okolje. Gost delavnice bo mag. Slavko Debelak, vodja koordinacijske komisije za vzpostavitev varnostnega, carinskega in inšpekcijskega nadzora na zunanji meji EU.
Eurobus je projekt Urada vlade za informiranje slovenske javnosti o vključevanju v Evropsko unijo. Gre za potujoče informacijsko središče.
Le Drzne in lepi
LJUBLJANA - Na jubilejno 40. srečanje gledaliških skupin Slovenije, kije potekalo od 1. do 3. junija v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in s sodelovanjem Šentjakobskega gledališča, seje na zaključni del uvrstilo le pet od 43 gledaliških skupin. Z območja širše Dolenjske je to uspelo le gledališki skupini Drzne in lepi iz Stične z Brechtovo enodejanko Malomeščanska svatba.
Poslovni imenik vez med kupci in prodajalci
PIRŠU iz Slovenske knjige mednarodna nagrada
V času, ko je vprašanje “Kako narediti?", manj pomembno od vprašanja “Kako prodati?", je veliko narejenega, če vemo, komu bi lahko prodali, in če znamo narediti svoje podjetje dovolj vidno, da ga opazijo potencialni kupci. Dober poslovni imenik ali krajše PIRŠ mora združiti obe funkciji.
Rezultati neodvisnih raziskav kažejo, da slovenski poslovneži izmed vseh baz podatkov najbolje poznajo in uporabljajo prav poslovni imenik. Uporaben je tudi v gospodinjstvih pri iskanju obrtnikov, serviserjev, trgovin, celo počitniških sob in apartmajev ter množice drugih podatkov.
PIRŠ iz Slovenske knjige je po vsebini najbogatejši poslovni informator pri nas. Večina vpisanih podatkov je bila preverjena neposredno na terenu. V PIRŠ-u ne najdemo samo informacij o gospodarskih družbah, njihovih poslovnih enotah, javnih podjetjih, samostojnih podjetnikih, ampak tudi o institucijah in društvih. Še posebej nepogrešljiv je PIRŠ na cederomu in internetu, kjer učinkovito in enostavno iščemo po načelu “od izdelka do proizvajalca".
Po raziskavi revije Profesionalna prodaja vodje komercial direktorji marketinga in drugi uporabniki največkrat iščejo in preverjajo prav osnovne informacije o podjetju, več kot tretjina pa bazo podatkov uporablja tudi za analizo trga. V PIRŠU so dobro zastopani tudi elektronski in internetni naslovi ter izdelki in storitve podjetij.
PIRŠU iz Slovenske knjige je Evropsko združenje izdajateljev imenikov in podatkovnih baz EADP v konkurenci 89 evropskih imenikov dodelilo mednarodno nagrado za kakovost in odličnost.
PET LET ROTARY KLUBA NOVO MESTO - V ponedeljek, 1L junija, zvečer so na slovesnosti v otoškem gradu proslavili 5-letnico uspešnega delovanja Rotary kluba Novo mesto. Klub, ki šteje 31 članov, je s svojimi humanitarnimi akcijami postal pomemben dejavnik na socialnem področju na Dolenjskem in je med najdejavnejšimi rotarijskimi klubi v Sloveniji. To je posebej poudaril prof. dr. Stanko Ojnik, asistent guvernerja rotarijskega distrikta 1910, kamor sodijo tudi slovenski klubi. Na fotografiji: prof. Ojnik (levi) izroča priznanje Vladu Petroviču, predsedniku ih enemu od treh ustanovnih članov Rotary kluba Novo mesto. (Foto: A. B.)
VRTEC NA OBISKU - Polži in ježi iz vrtca Labod smo obiskali turistično kmetijo v Gradišču. Gospodar Žan in gospodinja Marta sta nam razkazala kmetijo, na koncu pa še vse obilno pogostila. Od tam smo pot nadaljevali do Jereletovega mlina in Pleterij. (Foto: L. G.)
Ljubljansko pismo
10 let dela “na črno”
Delavci še kar čakajo na svoj zakon
LJUBLJANA - Odkar se je začela povojna družbena lastnina pretakati v žepe iznajdljivih posameznikov, so delavci vse bolj izpostavljeni pritiskom interesov kapitala, to pa, jasno, povzroča povečevanje socialnih razlik in zmanjševanje socialne povezanosti me^ ljudmi. Strah pred izgubo službe in pred izzivi prihodnosti pa ne moreta biti dober obet za državo, kije v svojo ustavo zapisala, daje socialna in pravna, skratka - evropska. Ali je res? Poglejmo en sam primer - njen odnos do delavcev.
Novi zakon o delovnih razmerjih - nekateri mu pravijo tudi mala ustava - v ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pripravljajo že 10 let. V zadnjih treh letih so vladni predstavniki že nekajkrat napovedali, da bo zakon, ki je sicer že prestal prvo parlamentarno branje, vendarle sprejet “do konca leta”, vendar se te napovedi še niso uresničile. V zadnjem času so vsi trije socialni partnerji (vlada, delodajalci in sindikati) srečujejo dvakrat na teden ter si prizadevajo uskladiti zakonsko besedilo. Čeprav so si delodajalci in sindikati še vedno močno “v laseh”, pa Vlado Di-movski, minister za delo, optimistično izjavlja, da so si partnerji “vse bližje", in tudi napoveduje, da bo do leta 2002 zakon vendarle sprejet. “Sprememba delovnopravne zakonodaje sodi med zadnje reforme, s katero bo Slovenija uvrščena med sodobne evropske države”, meni Tone Rop, bivši minister za delo in sedanji minister za finance, ki zelo dobro pozna zaplete pri pripravi zakona. Prepričan je. da je v delovnem razmerju delavec šibkejša stran in da ga je zato treba v zakonu posebej zaščititi. S tem pa se spet ne strinjajo delodajalci.
V Sloveniji naj bi bili zaščiteni predvsem starejši delavci, mlajši pa bolj ali manj brez zaščite; v večini jih zaposlujejo za določen čas. Rop ob tem opozarja, da socialni partnerji pri usklajevanju zakonskega predloga preveč časa zapravljajo za vsebinsko nepomembne zadeve (ali bo malica vključena v delovni čas ipd.), premalo pa porabijo za politično in socialno občutljiva vprašanja, ki naj bi radikalno posegla v delovna razmerja.
Dr. Vlado Dimovski dodaja, da si socialni partnerji še vedno premalo zaupajo. Kljub temu pa je bil v zadnjih štirih mesecih vendarle dosežen uspeh, kajti od 240 članov predlaganega zakona jih je 170 že usklajenih. Po njegovih besedah si vsak delodajalec želi dobre delavce, slednji pa skrbne in uspešne delodajalce. In k temu naj bi prispeval tudi novi zakon.
In katera določila naj bi novi zakon o delovnih razmerjih vseboval, da bi se delavci ne bali za zaposlitev oziroma da bi prejemali pošteno plačilo za dobro delo? Miloš Pavlica, predsednik Delavske zveze Združene liste socialnih demokratov, sodi, da bi moral zakon temeljiti na tehle spoznanjih in izhodiščih: da je delavec v razmerju do delodajalca šibkejša stran, ki potrebuje zaščito; da naj zato zakon upošteva najvišje evropske standarde zaščite zaposlenih; daje potrebno posebej urediti zaščito pri odpuščanju iz poslovnih in krivdnih razlogov z jasnimi postopki, ki bodo preprečili zlorabe; da ni dopustno odpuščanje iz osebnih razlogov; da so starejši delavci in invalidi potrebni posebne zaščite; da naj se v zakon postopno vnesejo vse že dosežene pravice iz kolektivnih pogodb; da naj se kolikor možno omeji delo za določen čas, ki ni v interesu zaposlenih, in da naj hi ob bolniški odsotnosti zaposlenih zagotovili takšno materialno odgovornost delodajalcev, ki ne bo zniževala njihovih pravic iz zdravstvenega zavarovanja.
Vendar samo z novim zakonom delavci ne bodo nič na boljšem, če sodišča ne bodo hitreje reševala delovnih sporov. Takšno stanje pa socialno ogroža vse večje število posameznikov in njihovih družin. Povečati pa je potrebno tudi pooblastila inšpekcijam.
VINKO BLATNIK
PRAZNOVALA JE JELKA KOBE - Ob visokem življenjskem jubileju so Jelko Kobe v domu starejših občanov obiskali predstavniki Krajevne organizacije Rdečega križa krajevne skupnosti Žabja vas. Kobetova tudi pri 95-letih še vedno zna na pamet veliko pesmi slovenskih pesnikov, posebej Simona Gregorčiča. (Foto: A. U.)
ZDRAVA /N ČILA V DEVETDESETEM LETU - Osmega junija je 90 let praznovala Kristina Štih s Hriba pri Hinjah. Ob jubileju so jo obiskali predstavniki tamkajšnje krajevne organizacije Rdečega križa s predsednico Marijo Pečjak in predstavnika žužemberške občine župan Franc Škufca in Darko Pucelj. Njena življenjska pot je bila težka. Druga svetovna vojna ji je vzela dobrega moža, štirim otrokom pa skrbnega očeta. Z majhnimi otroki, Tonetom, Jožetom, Kristino in Stanetom, se je dolga leta težko prebijala na skopi suhokranjski zemlji. Kristina je bila temelj bogatih in trdnih družinskih vezi, še posebej je ponosna na svojih deset vnukov in 12 pravnukov, s katerimi se je srečala ob svojem osebnem prazniku. Kljub letom je bila le enkrat pri zdravniku. Še vedno kaj postori v hiši, le dela na polju je prepustila drugim. (Foto,- S. Mirtič)
KARITAS PRIPR.4VILA SREČANJE - Tako kot vsako leto je bila tudi letošnja prva junijska nedelja v župniji Šentpeter-Otočec namenjena ostarelim, bolnim, osamljenim in invalidom. Srečanja, ki ga je pripravila tukajšnja Karitas in se je začelo z mašo, se je udeležilo okoli 60 povabljenih, med njimi tudi najstarejši farani: skoraj 95-letna Ana Tekstor, 93-letna Marija Vidrih in 90-letni Ivan Vidrih. Po maši je sledil družabni del na župnijskem vrtu. Zadovoljni in nasmejani obrazi so zgovorno pričali, da so ljudje tovrstnih srečanj zelo veseli. (Foto: H. Murgelj)
SREČANJE STAREJŠIH KRAJANOV - Od tristotih starejših krajanov v KS Straža se je vabilu na nedavno prijetno srečanje v jedilnici osnovne šole Vavta vas v začetku meseca odzvalo nad 140. Med njimi so bili tudi nekateri domačini, ki sicer bivajo v Domu starejših občanov v Novem mestu, med drugim tudi najstarejša krajanka Angela Bande!, ki lepo skriva svojih 94 let. V kratkem kulturnem programu, ki so ga pripravili učenci šole, je sodeloval tudi mešani pevski zbor upokojencev, nato pa je sledila pogostitev. Za veselo razpoloženje je poskrbel harmonikar Tone Špringer. (Foto: D. Vuica)
NA OBLETNICI MATURE - Meseca rožnika, ko se mnogi dijaki potijo v šolskih klopeh in se trudijo biti čim boljši na maturi, saj je od tega odvisno njihovo nadaljnje šolanje in življenje. Nekatere starejše generacije maturantov se rade spominjajo teh lepih mladostnih časov. Tako tudi tale na fotografiji, ki je v soboto, 9. junija, praznovala 40. obletnico mature. Sošolci so se z nekaterimi svojimi profesorji zbrali pred novomeško gimnazijo. Njihovo druženje je bilo veselo, saj so si imeli povedati marsikaj zanimivega.
Zmagala je vaška solidarnost
Zakonca Macele iz Gribelj sta na pragu zime ostala brez strehe nad glavo - Vaščani so jima z udarniškim delom postavili nov dom, skupaj z občino pa primaknili še denar
GRIBLJE - Ko seje Ljuba Macele iz Gribelj lanskega 15. decembra vračala iz trgovine, je zaslišala sirene na gasilskih avtomobilih, ki so drveli prav tja, kjer je stala lesena hiša, v kateri sta živela z možem Alojzom. In ko je prišla do doma, je spoznala, da so se uresničile zle slutnje, ki jih je vso pot odganjala iz svojih misli: gasilci so se borili z ognjenimi zublji, ki so požirali njun dom.
Kljub požrtvovalnosti pa gasilci Maceletove lesene hiše niso mogli več rešiti. Ogenj, kije bruhnil iz dimnika, jo je poškodoval v tolikšni meri, daje ni bilo več mogoče popraviti. Ker zakonca nimata otrok, so v krajevni skupnosti Griblje takoj staknili glave ter začeli tuhtati, kako bi jima pomagali. Občina Črnomelj jima je sicer ponudila mesto v Domu starejših občanov, a sta odklonila. Pravita, da se ne bi mogla navaditi na novo okolje, saj Alojz živi v Gribljah od rojstva, torej dobrih 70 let. Ljuba, ki se je v vas primožila, pa tudi že skoraj štiri desetletja.
Krajani so vedeli, da si Maceleto-va sama ne bosta mogla postaviti nove strehe nad glavo, saj, kot sta povedala, prejmeta skupaj na mesec le okrog 30 tisočakov, kar je komaj dovolj za najnujnejše stroške. Zato so se Gribeljci odločili, da jima pomagajo do novega doma. Pod streho ju je vzel Alojzov nečak Danijel Macele, vaščani pa so že 26. decembra pričeli pospravljati pogorišče, med-
PRED NOVIM DOMOM - V Gribljah tako rekoč ni hiše, pri kateri ne bi Ljuba pomagala na polju, zato so vaščani hitro priskočili na pomoč, ko sta z Alojzom postala pogorelca. Vesela sta se postavila pred novi dom, v katerem so soba s kuhinjo, sanitarije in hodnik. Najbolj pa sta srečna, da sta ostala v vasi, saj Ljuba še vedno obdeluje vrtiček in redi kokoši. (Foto: M. B.-J.)
tem ko so sredi januarja stekla gradbena dela.
V Gribljah imajo srečo, da imajo obrtnike prav za vsa gradbena in obrtniška dela, ki so jih potrebovali. Tako so opravili 55 strojnih in 600 udarniških ur, seveda pa vse prostovoljno. Hkrati je stekla zbiralna akcija, v kateri so zbrali okrog 550 tisoč tolarjev, občina pa je primaknila 500 tisočakov, ki so jih porabili za gradbeni material. Krajevna skupnost je sorodnikom, ki so Maceletova vzeli pod streho, plačala elektriko in komunalne storitve.
• i •	v i , •
Slovenec za tretje tisočletje
Glavni govornik na Trubarjevi domačiji Andrej Osterman: Primož Trubar je največji Slovenec, takoj za Prešernom
RAŠICA - Slovensko protestantsko društvo “Primož Trubar” iz Ljubljane in njegova podružnica na Rašici sta v nedeljo na Trubarjevi domačiji na Rašici organizirali svečanost ob Trubarjevem rojstnem dnevu, kije bila tudi zaključna prireditev ob prazniku občine Velike Lašče. Glavni govornik na svečanosti je bil Andrej Osterman, ki je bil tajnik gradbenega odbora za ureditev Trubarjeve domačije. Spomnil se je predvsem tistih dni, ko so urejali Trubarjevo domačijo, zaslužnih domačinov, ki so dosegli, da je tudi država pomagala urediti domačijo in raznih zapletov, končno pa tudi otvoritve domačije-muzeja in dejal, da je bil dan otvoritve Trubarjeve domačije pred skoraj petnajstimi leti velik dogodek. Duh slovenstva je s Trubarjevim muzejem nedvomno dobil še eno simbolno oporišče svoje samozavesti, s katero je čez dobrih
Z roko v roki podjetje in šola
Mednarodna konferenca v okviru programa Leonardo da Vinci
OTOČEC - Višja strokovna šola Novo mesto je nedavno na Otočcu pripravila mednarodno konferenco z naslovom “Izboljšanje kakovosti praktičnega izobraževanja za študente in sodelovanja med višjo strokovno in podjetji". To je tudi naslov pilotskega projekta omenjene šole, ki ga je leta 1999 v okviru programa Leonardo da Vinci izbrala Evropska komisija in ga tudi denarno podrla. Na konferenci, ki predstavlja sklepni del projekta, so sodelovali med drugim tudi predstavniki vseh štirih partnerskih šol iz Francije, Nemčije in Grčije ter dveh novomeških podjetij, TPV-ja in Revoza, ki so sodelovali pri njegovi uresničitvi.
Namen omenjenega projekta pa tudi siceršnjega nekajletnega dela vodstva višje strokovne šole je nenehni razvoj izobraževalnega programa, povezava teoretičnega in praktičnega izobraževanja ter kakovostna priprava njihovih študentov za neposredno delo v podjetjih. V minulih letih so se pri omogočanju kakovostnega praktičnega izobraževanja za študente višje strokovne šole povezali s številnimi podjetji po širši Dolenjski in v krajih, kjer ima šola svoje dislocirane enote - Škofji Loki, Idriji, Kopru in Ložu. Na našem koncu dežele tako uspešno sodelujejo z Revozom, TPV-jem, Krko, Trimom in Danfossom pa tudi z nekaterimi manjšimi podjetji.
M. Ž.
Vodja akcije Andrej Jerčinovič je vesel, da je v vasi še vedno živa solidarnost, in hvaležen vsem, ki so priskočili na pomoč. Zadovoljstva ne moreta skriti niti Ljuba in Alojz, ki z veseljem razkažeta svoj približno 30 kv. metrov velik dom, v katerega sta se vselila konec maja. Ne pozabita omeniti, da jima sovaščani niso hiše le zgradili, ampak jo tudi opremili. Ker pa je vseh, ki so pomagali, veliko, pravita, da vse dobro želita vsem, ki si ob njunih težavah niso zatiskali oči.
M. BEZEK-JAKŠE
Uspeh Novakove,
v
Zabkarjeve in Goršinove
Novomeške gimnazijke med najboljšimi na tekmovanju v tujih jezikih
LJUBLJANA - V Štihovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani je Društvo za tuje jezike in književnosti v soboto, 26. maja, podelilo nagrade in priznanja tekmovalcem, dijakom srednjih šol, v znanju tujih jezikov.
Letos je v znanju francoskega, angleškega, nemškega, italijanskega, latinskega, španskega in ruskega jezika tekmovalo 850 dijakov slovenskih srednjih šol. Najuspešnejšim so podelili zlata, srebrna in bronasta priznanja, knjižne in potovalne nagrade - študijsko bivanje v tujini.
Tudi dijaki novomeške gimnazije so bili zelo uspešni. Dijakinja tretjega letnika Katarina Novak je v znanju francoskega jezika osvojila tretje mesto, zlato priznanje in enotedensko bivanje v Franciji. Iz angleščine kot drugega tujega jezika sta tekmovali Petra Žabkar, ki je osvojila četro mesto ter prejela zlato priznanje in knjižno nagrado, in Katarina Goršin, ki je osvojila bronasto priznanje.
šest let skrojil svojo nacionalno državo.
Andrej Kurent je predstavil besedila več avtorjev, ki so pisali o Trubarju. O Trubarju in njegovem delu so spregovorili še dr. Oto Norčič, predsednik Protestantskega društva Primož Trubar iz Ljubljane, župan občine Velike Lašče Anton Zakrajšek in inšpektor protestantske cerkve Aleksander Krčman. V kulturnem programu so sodelovali instrumentalni kvintet slovenske policije, vokalna skupina iz Velikih Lašč, ženski pevski zbor iz Prekmurja in mešani pevski zbor. Svečanosti so se poleg domačinov udeležili še protestantje iz Ljubljane in Prekmurja. S svečanosti je odnesla šopek k spomeniku Primožu Trubarju na Rašici delegacija, v kateri so bili najvišji predstavniki Protestantskega društva Ljubljana in občine Velike Lašče.
Protestantje in protestantizem na Slovenskem so bili so bili skupaj s Primožem Trubarjem in spominom nanj preganjani kar štiri stoletja, šele danes pa se zavedamo, da je bil Trubar Slovenec tretjega tisočletja, je bilo poudarjeno na svečanosti v njegov spomin na njegovi domačiji-muzeju na Rašici.
J. PRIMC
Laški sel
V SOBOTO V KRVAVO PEČ -Dan kulture na vasi bo 16. junija v Krvavi Peči. Začel se bo ob 10. uri s pohodom iz Roba na Malinjek in v Krvavo Peč. Ob 11. uri bo na prostem igra Krvavska legenda za šolarje in učitelje, ob 14. uri pa za ostale. Nato bo še kulturni program in prijateljsko srečanje. Organizatorji so KUD Rob, Turistično društvo Kure-šček ter občini Velike Lašče in Ig.
SAMO ŠE JUTRI, 15. junija, je čas za oddajo pobud za spremembo dolgoročnega prostorskega plana občine.
PREGLED GASILNIH APARATOV organizira Gasilsko društvo Velike Lašče v soboto, 16. junija, od 8. do 11. ure. Pregled aparata velja 800 tolarjev.
ODŠKODNINA, MATERINSTVO, POKOJNINA - 15. junija ob 20. uri bo poslanec magister Janez Drobnič v Levstikovem domu odgovarjal na vprašanja o uveljavljanju odškodnine za vojno nasilje, o ugodnostih za materinstvo, o državni pokojnini in še na druga vprašanja, predvsem o uveljavljanju pravic.
VRSTA ŠPORTNIH PRIREDITEV - Za praznik je bilo tudi veliko športnih prireditev, za dosežke športnikov pa so podeljevali priznanja, nagrade in kolajne v Rašici na Trubarjevi domačiji. Med dobitniki je bil tudi župan Anton Zakrajšek, ki je v namiznem tenisu osvojil 2. mesto.
Srečanje društev
BREGANA - V Eko selu blizu Bregane na slovensko-hrvaški meji bo jutri Slovensko društvo za odnose z javnostmi pripravilo prvo strokovno srečanje s hrvaškimi kolegi, ki so ga naslovili Carpe diem. (Uživaj dan!). S tem Slovensko društvo za odnose z javnostmi začenja projekt dvostranskega sodelovanja s posameznimi PR društvi iz različnih držav. Zvrstilo se bo 6 kratkih predavanj, na vsakem bosta po en predavatelj iz Slovenije in eden iz Hrvaške govorila o isti temi. Obravnavali bodo interno komuniciranje, odnose z mediji in zelene komunikacije - okoljevarstveno komuniciranje. Takšna srečanja bodo organizirali enkrat letno; prihodnje leto bo srečanje v Sloveniji, na Otočcu.
Unicefova mavrična delavnica
Za podhranjene otoke Nepala - Skupna akcija “Z naravo, znanjem in sokom za pomoč otrokom “
ŠMARJETA - Z nedavno Unicefovo mavrično delavnico v osnovni šoli Šmarjeta je ta humanitarna organizacija sklenila posebna izobraževanja otrok po širši Dolenjski v okviru akcije “Z naravo, znanjem in sokom za pomoč otrokom". Ta skupna akcija boja proti podhranjenosti otrok Slovenskega odbora za Unicef ter podjetij Fructal in Tetra Pak, s katero želijo otrokom in odraslim približati zdravo prehrano in pijačo, poteka od L novembra lani do 31. oktobra letos, delavnice pa se po slovenskih šolah vrstijo že od lanskega decembra, zaključile pa so se z vseslovensko zaključno prireditvijo v Ajdovščini.
Mavrične delavnice, ki jih vodijo Unicefovi prostovoljci, so namenjene učencem od 3. do 6. razreda. V dveh urah razred z igro, delom v manjših skupinah, pogovorom in izmenjavo mnenj seznanijo s pomenom zdrave in uravnotežene prehrane ter problematiko podhranjenosti. Kot je povedala Katja Bizjak iz Slovenskega odbora za Unicef, skušajo otroke ob tem spodbuditi tudi k solidarnosti z vrstniki v Nepalu, kjer letno zaradi podhranjenosti umre sto tisoč otrok do petega leta starosti. Tako lahko za simboličen prispevek po 300 tolarjev dobijo zapestnico z imenom Nepalska mavrica, ki so jo pripravili v sodelovanju z var-stveno-delovnimi centri Sožitje, Polž, Sonček in Želva in tako prispevali k boljšemu življenju podhranjenih nepalskih otrok.
Sodelovanje med Unicefom ter podjetji Fructal in Tetra Pak, ki sta si z donacijo, namenjeno pomoči podhranjenim otrokom, pridobili pravico do uporabe Unicefovega logotipa na Fructalovih izdelkih, polnjenih v Tetra Pak embalažo, je prvo
MAVRIČNA DELAVNICA - Kje je Nepal, so se spraševali šmarješki osnovnošolci.
tovrstno v Sloveniji. S tem Slovenski odbor za Unicef uvaja nove, kakovostnejše poslovne oblike sodelovanja s podjetji, ki presegajo klasične sponzorske odnose.	M. Ž.
Leto za letom smo v Dolenjskem listu objavljali vsaj kratko notico o Ivanu Šebalju iz Drage v občini Loški Potok kot najstarejšem občanu, ki je vedno znal povedati kakšno okroglo o svojem sicer težkem, a bogatem življenju. Že kot dečka so ga udinjali za pastirja, zato je šolo le redko videl odznotraj. Potem se je izučil za čevljarja, malo partizanih prezebal na Rabu pa spet kmetoval, gozdaril in z največjim užitkom barantal s konji.
Zadnje leto je preživel pri sinu v Ljubljani. Pa ne rad. Rad je imel Drago, Dragance in znance. Tudi mi smo se radi oglasili pri njem, če ne za drugo, da smo mu zaželeli zdravja in povedali kakšno šaljivo. Težka leta kot da na njemu niso pustila sledi. Na mizi je imel vedno časopis, da je bil seznanjen s politiko in dogajanjem po svetu. Tako so mu tekla leta. Morda jih je občutil on, okolica jih skoraj ni zaznala, saj o svojih težavah, ki jih 99 let star človek ima, ni nikoli potožil. Pač, pred dvema letoma si je prvič v življenju želel v toplice in to tudi doživel.
V sredo, 6. junija, so ga položili k večnemu počitku na draganskem pokopališču, streljaj od njegove hiše, 18 dni pred vstopom v stoto leto. Manjkal nam bo dober prijatelj in prijeten sogovornik.
ANTON KOŠMERL
TELEVIZIJSKI SPORED
Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 14.6.
SLOVENIJA 1
7.55	Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Mostovi; Male sive celice; Zgodbe iz školjke; National geographic, nad.; Podolgem in počez; Umetnost bivanja; Svetovni izzivi -13.00 Poročila -13.35 Intervju -14.25 Zoom -16.00 Slovenski utrinki -16.30 Poročila -16.45 Risanka -17.05 Enajsta šola -17.45 Kalaripayat, dok. oddaja -18.45 Risanka - 19.00 Kronika - 19.30 Dnevnik -
20.05	Tednik - 21.00 Prvi in drugi - 21.20 Osmi dan - 22.00 Odmevi - 22.50 Podoba podobe -
23.20	David Hockney, dok. oddaja - 0.15 V Afriko, dok. nan.
SLOVENIJA 2
9.15	Tedenski izbor: Videospotnice; Rad imam Lucy, nan.; Obljubljena dežela; Čarobne v velemestu; Murphy Brown, nan.; Zlata vrtnica Portoroža; Svet poroča -14.50 Proti večeru, film -
16.30	Rad imam Lucy, nan. -17.00 Obljubljena dežela, nan. - 18.00 Kaj je slišal gluhi mož, ameriški film - 19.35 Videospotnice - 20.05 Osamljeni planet - 21.00 Naše malo mesto, hrvaška nan. - 21.50 Poseben pogled, film - 23.45 Sestra in brat, nemški film
KANAL A
9.30	Mladenič v modrem, nan. -10.25 Družinski zgled. nan. -11.50 Ricki Lake -12.45 Adrenalina -13.45 Mladoporočenci -14.45 Princ z Bel Aira, nan. - 15.15 Ricki Lace - 16.15 Očetove težave, nan. -17.10 Paralelni svet, nan. -18.00 Ljubezen in spletke, nan. -18.30 Podivjani Stark, nan. -19.00 Angel, nan. - 20.00 Ishtar, film -
22.00	Tretji kamen od sonca, nan. - 22.40 Seinfeld, nan. - 23.00 Popoln spomin, nan.
POP TV
10.00	Vse za poljub, nad. - 11.00 Črni biser -
11.50	Obala ljubezni, nad. -13.10 Lepo je biti milijonar - 14.05 Umor, nan. - 15.30 Oprah show -16.25 Obala ljubezni, nan. -17.20 Črni biser, nad,-18.15 Vse za poljub, nad. -19.15 24 ur - 20.00 Recept za maščevanje, film - 21.40 Urgenca, nan. - 22.30 Blažen med ženami, nan.
-	23.00 Teksaški mož postave, nan. - 23.50 M.A.S.H., nan.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani -17.45 ATV predstavlja -18.10 Kako uspešno do izjave o varnosti -18.45 Nas poznate? -
19.00	Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Pokličite župana! - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice -
21.20	Tedenski kulturni pregled - 21.30 Iz ZLTV
-	22.00 Pokojnina, kontaktna oddaja - 22.45 Nas poznate? - 23.00 Novice
HTV 1
9.30	Poročila - 9.40 Izobraževalni program -
11.00	Za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.35 Naša zemlja, nad. -13.25 Dok. oddaja -
14.20	Poročila -14.25 Izobraževalni program -
15.05	Program za otroke in mladino -16.00 Etno
-	16.30 Hrvaška danes - 17.05 Hugo - 17.30 Risanka -17.55 Živeti z..., izobr. oddaja -18.30 Kolo sreče - 19.13 Risanka - 19.30 Dnevnik •
20.15	Hrvaške planine - 20.50 Pol ure kulture -
21.25	Željka Ogresta z gosti - 22.25 Vizum -
23.10	Odmevi - 23.30 V iskanju minulih časov
-	0.00 Nočni program
HTV 2
10.50	Poročila -10.55 Ponovitve oddaj -12.35 Poslovni klub -13.10 Vesoljski otok, nad. -13.55 M-magazin - 14.55 SOS - oni nas potrebujejo
-	15.55 Poročila - 16.05 Naša zemlja, nad. -
16.55	Poročila za gluhe in naglušne - 17.00 Vsakdanjost -18.25 Panorama -18.55 Poročila- 19.00 Nazdravje, nan.-19.30 Policija, nan
-	20.10 Urgenca, nan. - 21.00 Polni krog - 22.15 Nevidni človek, nan. - 23.05 Dobri fantje, film -1.25 Svetovni muzeji
PETEK, 15.6.
SLOVENIJA 1
7.55	Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Prisluhnimo tišini; Oddaja za otroke; Risanka; Enajsta šola; Kalaripayat, dok. oddaja; Alpe-Donava-. Jadran; Potovanje v preteklost, drama - 13.00 Poročila -13.25 Prvi in drugi -13.45 Narava gre svojo pot - 14.35 Osmi dan -15.05 Vsakdanjik in praznik - 16.00 Mostovi - 16.30 Poročila -
16.45	Rdeči grafit - I7.10 100 minut počitnic, nad. -17.45 Resnična resničnost -18.20 Dosežki -18.45 Risanka -19.00 Kronika -19.30 Dnevnik
-	20.05 V dobrem in slabem, nan. - 21.00 Deteljica - 21.10 TV Poper - 22.00 Odmevi - 22.50 Gledališče Rok - 22.55 Polnični klub - 0.05 Gospodična Smila in njen občutek za sneg. film
SLOVENIJA 2
9.00	Tedenski izbor: Videospotnice; Rad imam Lucy, nan.; Obljubljena dežela; Osamljeni planet- 13.10 Zvečer vse mirno, film -14.50 Vrata noči, film -16.30 Rad imam Lucy, nan. -17.00 Obljubljena dežela, nan. -18.00 Debureau'. film -19.35 Videospotnice - 20.05 Sloves, dok. nad.
-	21.05 Semenj ničevosti, nad. - 21.55 Dežela gluhih, ruski film - 23.50 McCallum, nan. - 0.40 Jazz festival - 1.40 Moška liga, nad.
KANAL A
9.30	Mladenič v modrem, nan. - 10.25 Popoln spomin, nan. - 11.50 Ricki Lake - 12.45 Pop'n'roll-14.00 Bravo, Maestro-14.45 Princ z Bel Aira, nan. -15.15 Ricki Lake -16.15 Očetove težave, nan. - 17.10 Paralelni svet, nan. -
18.00	Družina za umret, nan. -18.30 Podivjani Stark, nan. -19.00 Angel. nan. - 20.00 Morska
deklica v mestu, film - 21.40 Felicity, nan. -22.40 Rock v Riu, koncert - 0.40 Dannyjeve zvezde
POP TV
10.00	Vse za poljub, nad,-11.00 Črni biser-11.50 Obala ljubezni, nad. -13.10 Urgenca, nan. -14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. -15.30 Oprah show -
16.25	Obala ljubezni, nad. -17.20 Črni biser, nad.
-	18.15 Vse za poljub, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Sinovi groma, nan. - 21.00 Sanjsko moštvo, film -
22.45	Zlata krila, nan. - 23.40 Blažen med ženami, nan. - 0.10 Nevarne dirke, nan.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani - 17.00 Avtomobilistično zrcalo - 17.30 Turistična oddaja -18.00 Kmetijski razgledi -18.30 Tedenski kulturni pregled -18.45 Nas poznate? -19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Pokojnina, kontaktna oddaja - 21.00 Novice - 21.20 Brez panike - 21.40 Motosport mundial - 22.10 Kako biti zdrav? - 22.50 Nas poznate? - 23.00 Novice
HTV 1
9.30	Poročila - 9.35 Izobraževalni program -
11.05	Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.35 Naša zemlja, nad. -14.15 Izobraževalni program - 15.10 Program za otroke in mladino - 16.00 Svet podjetništva - 16.30 Hrvaška danes - 17.05 Hugo - 17.30 Televizija o televiziji -17.55 Alpe-Donava-Jadran - 18.30 Kolo sreče - 19.13 Risanka - 19.30 Dnevnik -
20.15	Glasbena oddaja - 21.10 Terry Fox Story, ameriški film - 22.50 Odmevi - 23.10 Pozabljeni zaporniki, film - 0.40 Nočni program
HTV 2
9.45	Poročila - 9.50 Ponovitve oddaj - 13.25 Urgenca, nan. -14.10 Željka Ogresta in gostje -
15.10	Nevidni človek, nan. - 15.55 Poročila -
16.05	Naša zemlja, nad. -16.55 Poročila za neme in gluhoneme osebe-17.00 Vsakdanjost-18.25 Panorama - 18.55 Poročila - 19.00 Zakonske vode, nan. -19.30 Policija, nan. - 20.10 Zakon in red, nan. - 21.00 Polni krog - 21.25 Latinica
-	23.05 Pravi čas - 0.35 Svetovni muzeji
SOBOTA, 16.6.
SLOVENIJA 1
7.55	Tedenski izbor: Kultura, Odmevi; Zgodbe iz školjke; Radovedni Taček; Male sive celice; Gumijasti Tarzan, film; Lingo; Tednik - 13.00 Poročila - 13.10 Mostovi -14.10 4x4-14.40 Examination for Lieutenant, film -16.30 Poročila -16.45 Pika Nogavička, ris. nan. - 17.10 Carski sel, ris. nan. -17.50 Na vrtu -18.15 Ozare -18.28 Svet čudes, dok. nan. - 18.50 Risanka -
19.00	Danes - 19.05 Utrip - 19.30 Dnevnik -
20.05	Pika na i - 21.35 Murphy Brown, nan. -
22.10	Poročila - 22.40 Sopranovi, nad. - 23.30 Gipsy Eyes, ameriški film
SLOVENIJA 2
9.05	Tedenski izbor: Videospotnice; Vprašanje zakonitosti, nan.; Štafeta mladosti; Boš videl, kaj dela Dolen’c - 17.45 Šport - 18.45 Veslanje -19.3 Videospotnice - 20.05 Jefferson v Parizu, film - 22.15 Praksa, nan. - 23.00 Sobotna noč
KANAL A
9.00	Ko se vrne žena, ameriški film -11.00 Najljubši sin, nan. -12.00 Beverly Hills 90210, nan. -13.00 Mladoporočenci -13.30 Stilski izziv -
14.00	Ste videli mojega sina?, film -15.40 Skrita kamera -16.10 Paparaci. dok. oddaja -17.00 PopVroll -18.15 Prijatelji, nan. - 18.45 Bever-ly Hills 90210, nan. -19.40 Prijatelji, nan. - 20.10 Razburkane strasti, film - 21.45 Naglica, film -
23.50	Najbolj neumni roparji, nan.
POP TV
8.30	Risanke -13.50 Zakon v Los Angelesu, nan. -14.50 Umor iz usmiljenja, film -16.30 Otroški zdravnik, nan. - 17.30 On ni tvoj sin, film -
19.15	24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.30 Dežurni krivec, film - 23.10 Nič ne vidim, nič ne slišim, film VAŠ KANAL
13.00	Če boste danes z nami - 13.05 Ste sinoči spregledali? -13.25 Video strani - 17.00 Kako biti zdrav? - 17.30 Motosport Mundial -18.00 Iz ZLTV: Studio As -18.30 Dolenjski obzornik -19.00 Novice - 19.15 24 ur-20.00 Lepo je biti milijonar - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Zaigrajmo in zapojmo - 22.10 Pokličite župana! - 23.00 Novice - 23.15 Od sobote do sobote
HTV 1
10.00	Poročila - 10.10 Program za otroke in mladino-12.00 Poročila-12.30 Bojni ples. dok. oddaja,-13.00 Prizma -13.55 Poročila -14.10 Oprah show -15.05 Hruške in jabolka -15.35 Safari 21. stoletja, film -16. lOZIata dekleta, nan. -17.05 Rajske ptice in zmaji - I7.50 Risanka -18.40 Povabilo - 19.30 Dnevnik - 20.I5 Tedenski pregled - 2I.05 Fotografija Hrvaške - 21.20 Stake Out, film - 23.20 Moške svinje, nan,
HTV 2
11.20	Ponovitve oddaj -14.35 Hišni ljubljenci -
15.20	Sv. Ante, moli za nas, dok. oddaja -15.55 Briljanten -16.40 Risanka -17.05 Črno-belo v barvi -17.55 Človek brez zvezde, ameriški film -19.30 Policija, nan. - 20.10 Bonano, najmlajši boter, nad. - 21.00 Poročila - 21.10 Glamour Cafe - 22.10 Svet zabave - 22.40 Glasbena oddaja - 0.30 Svetovni muzeji
NEDELJA, 17.6.
SLOVENIJA 1
8.00	Živžav: Telcbajski; Tabaluga; Pika nogavička: Miki Makin črkopis; Z delavsko godbo okoli sveta; Med valovi; Švet divjih Živah; Obzorje
duha; Ljudje in zemlja -13.00 Poročila -13.15 Tabor slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični -14.45 V dobrem in slabem, nan. -15.30 lzvirfnji, oddaja o kulturi -16.00 Umetnost bivanja - 16.30 Poročila - 16.50 Vsakdanjik in praznik - 17.45 Slovenski magazin - 18.15 Družinski izlet - 18.45 Risanka - 18.50 Žrebanje lota - 19.00 Danes - 19.05 Zrcalo tedna -
19.30	Dnevnik - 20.05 Zoom - 21,40 Poročila -
22.25	Adijo, knapi, dok. oddaja - 23.25 Brez reza
SLOVENIJA 2
8.30	Tedenski izbor: Videospotnice; V Afriko, dok. odd.; Naše malo mesto, nan.; Pripravljeni; Naša pesem -12.25 Motociklizem -13.20 Košarka - 16.00 Športni film - 19.30 Videospotnice - 20.05 Naše 20. stoletje, dok. nan. - 21.00 Trend - 21.35 Turistična oddaja - 22.05 Končnica - 22.35 Urga, rusko-franc. film - 0.25 Tri dobe, nemi film
KANAL A
9.00	Ne moti, ameriški film -11.00 Najljubši sin, nad. - 12.00 Merlose Plače, nan. - 13.00 Komedija zmešnjav - 13.30 PopVroll - 14.45 Nedolžna priča, film -16.30 Paparaci, dok. odd. -17.25 Adijo, pamet, nad. -18.15 Prijatelji, nan. - 18.45 Merlose Plače, nad. - 19.40 Prijatelji, nan. - 20.10 Selena, film - 22.30 Kralj ljubezni, ameriški film - 0.10 Adrenalina
POP TV
8.30	Risanke - 12.30 Brata, nan. - 13.00 Otro druge žene, film -14.45 Kdo je storilec?, film -
16.30	Gorski zdravnik, nan. -17.25 Referendum -17.30 Morilsko poletje, nemški film -19.15 24 ur - 20.00 Vojna zakoncev Rose, film - 22.00 Tat za vedno, nan. - 22.50 Allan Quartermain in izgubljeno mestom, ameriški film
VAŠ KANAL
13.00	Če boste danes z nami -13.05 Ste sinoči spregledali?-13.30 Video strani-16.30 Zaigrajmo in zapojmo! - 17.15 Posnetek dogodka -
18.10	Smo dobri gospodarji? - 19.00 Novice -
19.15	24 ur - 20.00 Posavski obzornik - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Kmetijski razgledi - 22.00 Rezerviran čas -
23.00	Novice - 23.15 Od sobote do sobote
PONEDELJEK, 18.6.
SLOVENIJA 1
8.00	Tedenski izbor: Utrip; Zrcalo tedna; 4x4; Rdeči frafit; 100 minut počitnic, nad.; Oddaja za otroke; Resnična resničnost; Dosežki; Na vrtu; Svet čudes; lzvirfnji - 13.00 Poročila -
13.30	Ljudje in zemlja - 14.20 Polnočni klub -
15.30	Podoba podobe - 16.00 Dober dan, Koroška -16.30 Poročila -16.45 Mikin Makin črkopis - 16.50 Telebajski -17.15 Radovedni Taček -17.45 Recept za zdravo življenje -18.35 Žrebanje 3x3 plus 6 -18.45 Risanka -19.00 Kronika -19.30 Dnevnik - 20.05 Julija, nan. - 21.00 Aktualne teme - 22.00 Odmevi - 22.55 Terminal
SLOVENIJA 2
9.00	Tedenski izbor: Videospotnice; Rad imam Lucy, nan.; Obljubljena dežela, nan.; Semenj ničevosti, nad.; Sloves; nad. Trend; Sobotna noč; Pripravljeni-16.30 Rad imam Lucy, nan,-17.00 Obljubljena dežela, nan. -18.00 Tele M -18.30 Jasno in glasno -19.30 Videospotnice - 20.05 Mogočne konstrukcije, nad. - 21.00 Studio City - 22.00 Med sosedi, nan. - 22.30 Metropolis -
23.00	Brane Rončel izza odra - 0.25 Otroci galerije, francoski film (čb)
KANAL A
9.30	Mladenič v modrem, nan. -10.25 Adijo, pamet, nan. -11.50 Ricki Lake -12.45 Danny-jeve zvezde -13.45 Zmenkarije - 14.45 Princ z Bel Aira, nan. -15.15 Ricki Lake -16.15 Očetove težave, nan. -17.10 Paralelni svet, nan. -
18.00	Družina za umret, nan. -18.30 Podivjani Stark, nan. -19.00 Angel, nan. - 20.00 Tuja vrsta, ameriški film - 21.50 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.20 Seinfeld, nan. - 22.50 Dosjeji X, nan. - 23.50 Dannyjeve zvezde
Nagrade v Dolenjske Toplice, Ljubljano in na Otočec
Do roka smo tokrat prejeli 144 rešitev in žreb je izmed reševalcev 22. nagradne križanke izbral Uroša Fifolta iz Dolenjskih Toplic, Natašo Strasbergcr iz Ljubljane in Heleno Strmole z Otočca. Fifoltu je pripadla denarna nagrada, Štrasbergerje-va in Strmoletova pa bosta za nagrado prejeli knjigo. Nagrajencem čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 22. junija na naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 24”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
Rešitev 22. križanke
Pravilna rešitev 22. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: BUKVICA. ODOAKER, LANTANA, DIVJI, IR, PID, AREKA, APEL, TRAP, NATAŠA, NACI, OLE, KRAJNIK, ROLER, LEONE, AMILOZA, DED. KANIBAL, AKA.
POP TV
10.00	Vse za poljub, nad. - 11.00 Črni biser -
11.50	Obala ljubezni, nad. -13.10 Tat za vedno, nan. -14.05 ŽakonvLos Angelesu, nan. -15.30 Oprah show -16.25 Obala ljubezni, nad. -17.20 Črni biser. nad. - 18.15 Vse za poljub, nad. -
19.15	24 ur - 20.00 Kokon, film - 22.00 Možje v belem, nan. - 22.50 Blažen med ženami, nan.
-	23.20 Teksaški mož postave, nan. - 0.10 M.A.S.H., nan.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? - 13.40 Video strani- 17.00 Posnetek dogodka-18.10 Športni pregled -18.35 Sončenje po sončenju -18.45 Nas poznate? -19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Pokličite župana Franca Hudoklina! - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Rezerviran čas
-	21.20 Klepet z... Metko Kovačič - 21.50 Športni pregled - 22.20 Veriga uspeha - 23.00 Novice
TOREK, 19.6.
SLOVENIJA 1
7.55	Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Mostovi; Čarobni šolski avtobus; Radovedni Taček; Otroška oddaja; Recept za zdravo življenje; Naokoli po Nemčiji; Julija, nan. -13.00 Poročila -13.40 Aktualne teme -14.30 Pika na i -16.00 Oddaja TV Maribor -16.30 Poročila -16.45 Oddaja za otroke - 17.10 Skrivni dnevnik Jadrana Krta, nad. -17.45 Namišljeno življenje, koprodukcijski film - 18.45 Risanka - 19.00 Kronika - 19.30 Dnevnik - 20.05 10 let slovenske države - 21.10 Aktualno - 22.10 Odmevi - 23.05 Potovanje v preteklost, drama
SLOVENIJA 2
9.00	Tedenski izbor: Videospotnice; Rad imam Lucy, nan.; Obljubljena dežela, nan.: Mogočne konstrukcije, nan.; Naše 20. stoletje, dok. odd.; Izpit za poročnika, angleški film; Studio City; Metropolis -16.30 Rad imam Lucy, nan. -17.00 Obljubljena dežela, nan. -18.00 Boulevard, francoski film -19.30 Videospotnice - 20.05 Polje, kdo bo tebe ljubil - 20.55 Rdeče klasje, slovenski film - 22.20 Aliča, dok. film - 22.45 Svet poroča - 23.15 Vohuna, slovenski film - 23.25 Ljubezen, slovenski, film - 23.35 Tišina, iranski film
KANAL A
9.30	Mladenič v modrem, nan. -10.25 Dosjeji X, nan. -11.50 Ricki Lake -12.45 PopVroll -
14.00	Bravo, Maestro -14.45 Princ z Bel Aira -
15.15	Ricki Lace -16.15 Očetove težave, nan. -
17.10	Zvezdne steze, nan. - 18.00 Družina za umret, nan. -18.30 Podivjani Stark, nan. -19.00 Angel, nan. - 20.00 Kdo bo koga, film - 21.50 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.20 Seinfeld, nan. - 22.50 Udarci pravice, nan.
POP TV
10.00	Vse za poljub, nad. - 11.00 Črni biser, nad. - 11.50 Obala ljubezni, nad. - 13.10 Možje v belem, nan. - 14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.30 Oprah shovv - 16.25 Obala ljubezni, nad. -17.20 Črni biser, nad. - 18.15 Vse za poljub, nad. - 19.15 24 ur -
20.00	Ameriško dekle, ameriški film - 21.40 Naša sodnica, nan. - 22.30 Blažen med ženami, nan. - 23.00 Teksaški mož postave, nan. - 23.50 M.A.S.H., nan.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani - 17.20 Agencija za kmetijstvo, trg in razvoj podeželja - 18.20 Športni pregled -18.50 Nas poznate? -19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Ameriško dekle, ameriški film - 21.35 Novice -
22.00	Športni pregled - 22.25 Slovenica - 23.00 Novice
SREDA, 20.6.
SLOVENIJA 1
7.5	5 Tedenski izbor: Odmevi; Dober dan, Koroška; Risanke; Oddaja za otroke; Skrivni dnevnik Jadrana Krta, nad.; Lingo: Namišljeno življenje; 10 let slovenske države -13.00 Poročila -13.15 Obzorje duha -13.45 Gumijasti Tarzan, danski film -15.10 Aktualno - 16.00 Mostovi -16.30 Poročila -16.45 Pod klobukom -17.45 National geographic, dok. nan. -18.45 Risanka -19.00 Kronika -19.30 Dnevnik - 20.05 Sedmi pečat, film - 22.00 Odmevi - 22.50 Gospodarski izzivi - 23.20 Evropski koncert filharmonikov
SLOVENIJA 2
9.00	Tedenski izbor: Videospotnice; Rad imam Lucy, nan.; Obljubljena dežela, nan.; Tartarin iz Tarascona, film; Turistična oddaja; Aliča, dok. film; Jasno in glasno; Komorni orkester -16.30 Rad imam Lucy, nan. -17.00 Obljubljena dežela, nan. -18.00 Aligatorska Daisy, angleški film -
19.30	Videospotnice - 20.05 Zlata vrtnica Vrbskega jezera - 21.50 Clive James se sreča z vrhunskimi manekenkami, dok. oddaja - 22.25 Umori, nan. - 23.25 Sanjati z ribami, film
KANAL A
9.30	Mladenič v modrem, nan. -10.25 Udarci pravice, nan. -11.50 Ricki Lake -12.45 Danny-
jeve zvezde -13.45 Komedija zmešnjav - 14.45 Princ z Bel Aira -15.15 Ricki Lace -16.15 Očetove težave, nan. -17.10 Zvezdne steze, nan. -
18.00	Družina za umret, nan. -18.30 Podivjani Stark, nan. - 19.00 Angel - 20.00 Komedija zmešnjav - 20.30 Mladoporočenci - 21.00 Spet zaljubljena, nan. - 22.00 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.30 Seinfeld, nan. - 23.00 Družinski zgled, nan. - 23.50 Dannyjeve zvezde
POP TV
10.00	Vse za poljub, nad. -11.00 Črni biser, nad. -11.50 Obala ljubezni, nad. -13.10 Naša sodnica, nan. - 14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. -
15.30	Oprah show -16.25 Obala ljubezni, nad.
-	17.20 Črni biser, nad. - 18.15 Vse za poljub, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Izginotje, ameriški film
-	21.40 Newyorška policija, nan. - 22.30 Blažen med ženami, nan. - 23.00 Teksaški mož postave, nan. - 23.50 M.A.S.H., nan.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani -17.30 Kako uspešno do izjave o varnosti -
18.15	Klepet z... Metko Kovačič - 18.45 Nas poznate? -19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Pokličite župana Zvoneta Laha - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.20 Brez panike -
21.45	Turistična oddaja - 22.10 Smo dobri gospodarji? - 22.40 Sončenje po sončenju - 23.00 Novice
NE ZAMUDITE NA VASEM KANALU
•	Nocoj vas vabimo pred male zaslone ob osmih zvečer, ko v studiu gostimo šentjemejskega župana Franca Hudoklina. Zanimiva oddaja bo tudi ob pol desetih. Predstavnik zavarovalnice Slovenica mag. Janez Balkovec bo namreč govoril o pokojninskem temelju, o značilnostih in prednostih pokojninskega zavarovanja, o višinah premij, kako je z davčnimi olajšavami, in še o mnogočem. Če vas karkoli zanima o načrtih šentjernejske občine, ali pa o pokojninskem zavarovanju, pokličite po telefonu na številko 07/ 39 30 868 in gosta vam bosta rade volje odgovorila.
•	Dolenjski obzornik bomo zavrteli v soboto ob 18.30, v njem pa si lahko med drugim ogledate podelitev diplom študentom novomeške Visoke šole za upravljanje in poslovanje, o paraplegikih, ki so ' pripravili okroglo mizo, kjer so se med drugim pogovarjali o primernih dostopih invalidov v razne lokale ter ustanove in še mnogo drugega.
o^JSfu i]s. DESET
DOMAČIH
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista nagrado dodelil Liljani Klobučar iz Dobindola 24 a. Nagrajenki čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsako nedeljo ob 17. uri (ponovitev pa je ob torkih zvečer ob 22. uri), je ta teden takšna:
1.	(2) Prepelica - ansambel Vasovalci
2.	(3) Moje trte - ansambel Spomin
3.	(4) Ob cvičku - ansambel Slapovi
4.	(1) Martin Krpan - ansambel Vrisk
5.	(5) Ohcet bo - ansambel Petra Finka
6.	(9) Teci, teci Kolpa moja - ansambel Tonija Verderberja
7.	(7) Ni vse bogastvo - ansambel Štirje kovači
8.	(6) Brez otroških oči - ansambel Mladi Dolenjci
9.	(-) Dolenjski dimnikar - ansambel Gregorja Oblaka
10.	(8) Pod Rogom tu živimo - ansambel Rog
Predlog: Zaplula je barčica moja - Tine Lesjak in Pevci s Pohorja
93----------------------------------------------------------------H
Kupon št. 24
Glasujem za: ________________________________________________________
Moj naslov:	_______________________________________________________
^Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto^
NAGRADNA KRIŽANKA 24
M			V,	DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST	VRSTA HROŠČA, GOVNAČ	ŽENSKO IME-	IME FLAVTISTKE GRAFE- NAUERJEVE	PODZE- MELJSKE GROBNICE	GORSKI REŠEVALNI ČOLN	IME NORV. ALPSKEGA SMUČARJA KJUSA	ŽRTVENIK
				ELEKTRIČNO PREKINJALO							
Č 5 - [''-'■•■J - j				PUŠČAVSKI RIS							
				VIJOLIČAST KREMEN ZASUTJE NEČESA V JAMO							
				>					OKRAJŠAVA ZA SINE ANNO SNOV		
AVTOR: JOŽE UDIR	SEDI- MENTNA KAMNINA	ANGL. IGRALEC (PETER, •LAVVRENCE ARABSKI’)	ZNAČAJ DVODELNA OLTARNA PODOBA								
LIK							OBLAK VATROSLAV PODTAK- NJENEC			IME ZA GEOMET-RIČNO TELO ZEMLJE	VRSTA ŽIRAFE
IME HRV. PRED- SEDNIKA MESIČA						NAS POSLANEC JELINČIČ OČE (NAREČNO)					
AVTO- MATSKA OBDELAVA PODATKOV				NEKDANJI NOTRANJI MINISTER (PETER) OS. ZAIMEK							
GESLO					TRANS- EUROPE- EXPRESS OKR. ZA DOKTOR				OCVIRK ANTON KARI NA AN NA		
MAKEDONSKI LJUDSKI PRAZNIK (ELIJEV DAN)								STATUA			
KRAJ PRI CELJU (TABORIŠČE)								IME PEVCA SMOLARJA			
V SPOMIN
$		RENAULT CUo
		
Dobrodošel med nami.
Nekatere čustva povsem odpeljejo. Druge obsedejo. Karkoli že doživite v novem Cliu, vas zaznamuje za vedno.
•	Neizmerna moč: 16V motorji od 1.2 do 2.0 I, do 172 KM.
•	Vrhunska tehnologija: 1.5 dCi turbodiesel s tehnologijo skupnega voda od 65 do 80 KM.
•	Poslušna odzivnost: vsako vozilo ima vgrajen sistem ABS in sistem za pomoč pri zaviranju v sili.
•	Varčnost: do 4,2 I /100 km.
Obiščite salone Renault in spoznajte novega Ciia.
In ne pozabite ... vstopiti ni težko, težje bo izstopiti!
www.renault.si
"SgStmm	wa p. renault .si

TPV AVTO d.o.o
Novo mesto	tel. 07/39 18 114
Brežice	tel. 07/49 91 900
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE POLICIJA
Štefanova ulica 2, 1501 LJUBLJANA
objavlja večje število prostih delovnih mest v POLICIJSKI UPRAVI NOVO MESTO in POLICIJSKI UPRAVI KRŠKO
KANDIDATI ZA POLICISTE/POLICISTKE
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
•	V. stopnja izobrazbe (fotokopija zaključnega ali maturitetnega spričevala),
•	državljanstvo Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Sloveniji (fotokopija potrdila),
•	starost od 18 do 30 let (fotokopija izpiska iz rojstne matične knjige),
•	odslužen vojaški rok - za moške (fotokopija potrdila),
•	vozniško dovoljenje kategorije B (fotokopija dovoljenja),
•	telesna višina najmanj 170 cm moški in najmanj 165 cm ženske
•	ustrezne psihofizične sposobnosti,
•	ne sme biti pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot tri mesece (potrdilo Ministrstva za pravosodje),
•	ne sme biti v kazenskem postopku zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti (potrdilo pristojnega okrožnega ali okrajnega sodišča).
Kandidati in kandidatke iz dolenjske, belokranjske in zasavske regije naj pisno ponudbo za zaposlitev, kratek življenjepis in dokazila pošljejo najkasneje do 1.7.2001 na naslov policijske uprave glede na kraj stalnega prebivališča:
Policijska uprava Novo mesto, Urad direktorja, Ljubljanska cesta 30, tel. 07/318-13-00 (int. 12-06);
Policijska uprava Krško, Urad direktorja, Cesta krških žrtev 53, tel. 07/492-20-80 (int. 12-85).
Za podrobnejše informacije v zvezi s prijavami za zaposlitev in dokazili lahko kandidati pokličejo na eno od zgornjih telefonskih številk ali Kadrovsko službo policije, tel. 01/251-78-28.
Dodatne informacije lahko poiščete na spletnih straneh Policije
(http:www.policija.si).
Telekomovih 158 milijonov tolarjev naložb
SEVNICA - Služba za investicije družbe Telekom iz Novega mesta je tukajšnji občini posredovala plan investicij za krajevno kabelsko omrežje na področju občine Sevnica za letošnje leto. V letu 2001 načrtujejo zgraditi več krajevnih kabelskih omrežij, predvsem na področjih, kjer bodo v prihodnosti lahko izkoristili vzporedno polaganje dvojčkove cevi za vpihovanje optičnega kabla na relaciji Sevnica preko lokalne centrale Blanca do Senovega in Krškega. Ureditev krajevnega kabelskega omrežja Studenec je ocenjena na 80 milijonov tolarjev, kabelska kanalizacija Ribniki na 8 milijonov in krajevno kabelsko omrežje Lončarjev Dol na 70 milijonov tolarjev.
NA KLEKU - Metliški planinci se vsako pomlad povzpnemo na hrvaški Klek, vabilu planincev pa se je letos odzvala tudi skupina pohodnikov Društva upokojencev Metlika, ki jo vodi Ljubica Režek. Zanimivo je, da je bila razlika v letih med najmlajšo in najstarejšo udeleženko: najmlajša Valentina Šavor šteje le dve leti, najstarejša pohodnica Alojzija Kerč pa 76 (na sliki). (A. T.)
Še vedno mladi člani
MIKLAVŽ - Še pred desetletjem smo 25. maj praznovali kot dan mladosti. Tega so se spomnili tudi likovniki Društva interesnih dejavnosti upokojencev Novo mesto in povabili vse člane ostalih dejavnosti društva na srečanje pri Miklavžu in potep po Gorjancih. Nekateri so se pripeljali z avtom, drugi so pešačili, vendar utrujenosti ni bilo, še posebno ne ob zvokih tria Gorjanski škratje, s katerimi so veselo zapeli in zaplesali. (J. M.)
Je čas, ki da, in čas, ki vzame.
Je čas, ki celi rane,
in je čas, ki nikoli ne mine,
ko zasanjaš se v spomine. Le srce ve in duša ve, kako boli, ko naše Štefke več ni.
15.6.2001 bo minilo eno leto, odkar smo se poslovili od naše drage
ŠTEFKE ŠOBAR
z Uršnih sel
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki se je spominjate, obiskujete njen grob in ji prižigate sveče.
Vsi njeni
Za brezplačni študij in študentske servise
LJUBLJANA - Mladi forum ZLSD nasprotuje pobudam o uvedbi šolnin za visokošolski študij in ukinitvi študentskih servisov, zato podpira napovedane študentske proteste. Uvedba šolnin bi namreč pomenila neenakopraven dostop do izobrazbe, študij bi postal privilegij bogatejših in neodvisen od znanja, ambicij in sposobnosti mladih. Nasprotujejo tudi ukinitvi študentskih servisov, saj je to delo edini relevantni vir zaslužka, ki je že obdavčen. Prepričani so, da problematika študentskega dela ni del pristopnih pogajanj z Evropsko unijo, in menijo, da bi se pravice študentov in študentk morale celo povečati.
ZAHVALA
Med nami ni več
MARTINA
PUNGERČARJA
Ulica Marjana Kozine 44, Novo mesto
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so se prišli poslovit od njega. Posebej hvala govorniku za besede slovesa. Vsem in vsakomur posebej iskrena hvala!
Žalujoči
Smo mednarodno podjetje na področju prehrambenih storitev.
OBJAVLJAMO
prosto delovno mesto
VODJE PODRUŽNICE
(za Podružnico v Novem mestu, Belokranjska 4)
Od kandidatov pričakujemo: *
•	strokovno izobrazbo ekonomske, naravoslovne-živilske ali druge ustrezne smeri
•	znanje in razgledanost s področja dejavnosti gostinstva in prehrane
•	organizacijske sposobnosti, sposobnost vodenja tima
•	najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj
•	znanje enega tujega jezika
•	znanje uporabe računalnika.
Kandidatom nudimo:
•	zaposlitev za določen čas 6 mesecev, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas
•	strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje
•	delo v privlačnem in tehnološko sodobnem delovnem okolju.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 8 dni od objave na naslov:
EUREST, d.o.o., Dunajska 22, 1000 Ljubljana.
Dodatne informacije na telefon 01/300-42-43.
TILIA d.o.o., Ljubljanska cesta 89, 8000 Novo mesto objavlja
POZIV ZA ZBIRANJE PONUDB za prodajo stavbnega zemljišča in oddajo v najem poslovnih prostorov na Ljubljanski cesti 89 v Novem mestu
1.	Stavbno zemljišče ob obstoječem objektu za gradnjo poslovnega objekta na urejenem območju v izmeri 2.365m2z možnostjo dokupa še okoli 1.200 m2.
2.	Oddaja poslovnih prostorov v najem za trgovsko dejavnost, pisarne, ipd. v izmeri 277 m2. Prostori so delno klimatizirani, varovani z alarmom v 1. nadstropju novega objekta nad maloprodajo tehničnega blaga.
Ponudbe lahko pošljejo pravne iri fizične osebe. Pravne osebe morajo ponudbi priložiti izpis iz sodnega registra, fizične osebe pa potrdilo o državljanstvu. Ponudbe morajo vsebovati naziv predmeta nakupa, ponujeno ceno, način in dinamiko plačila ter skrajni rok prevzema predmeta nakupa ali oddaje. Ponudniki naj svoje ponudbe pošljejo v zaprti ovojnici z oznako “Ponudba” na naslov: TILIA d.o.o., Novo mesto, Ljubljanska cesta 89, 8000 Novo mesto, in sicer v 15 dneh po objavi.
Prodajalec ni dolžan z nobenim od ponudnikov skleniti prodajne ali najemne pogodbe.
Morebitne dodatne informacije in ogled je mogoč po predhodnem dogovoru na sedežu družbe. Kontaktna oseba Grah Zdravko: tel: 07/ 33 24 442
Kdo bo napravil prvi korak?
Ob odprtju novih dializnih prostorov pri Splošni bolnišnici Novo mesto je minister dr. Keber med drugim povedal tudi to, da se najraje udeležuje slovesnosti, ki so posledica dejanj, pri katerih ni država “zapravila" niti tolarja. S tem je dal priznanje vsem dolenjskim, belokranjskim in posavskim donatorjem, ki so prispevali denar za razrešitev prostorskih problemov dialize, ki se je stiskala v kleti Pljučnega oddelka in ki je dela la v treh turnusih, tudi nočnem.
Bolniki s končno odpovedjo delovanja ledvic se zdravijo od 9. maja v svetlih, modernih in človekovega dostojanstva vrednih prostorih. Ob tem uspehu pa predstojnica Internega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, gospa dr. Sonja Cimerman-Sleklasa, v uvodniku v internem glasilu bolnišnice Vizita med drugim piše: “Menim, da je zdaj nastopil čas za nov projekt, ki
mu bo potrebno dati udarno ime, npr.: Interni oddelek 2002. ” Jasno in nedvoumno nadaljuje, da so bivalne in delovne razmere na imenovanem oddelku neustrezne in kar vpijejo po spremembi, po rešitvi. Dr. Steklaso-va upa, da bo minister za zdravje še večkrat prišel v Novo mesto in da bo slavnostni govornik ob novih pridobitvah za Interni oddelek. Takrat bi bilo prijetno slišati, koliko denarja je prispevalo ministrstvo za zdravje za preselitev iz domala sto let stare stavbe. Do takrat bo preteklo verjetno še veliko Krke, a tudi najdaljša pot se prične s prvim korakom. Kdo ima toliko volje in energije, da ga bo napravil? Akcija Dializa 2000je dokazala, da ljudje razumejo bolnišnične stiske velko bolj, kot je morda videti na prvi pogled. To je dobro izhodišče, na katerem velja graditi.
TONI GAŠPERIČ
		
P*		
I	, 1		
r r	L	
L:;‘v-'\ j		
DRUŽENJE S STARŠI - Učenci 2. razreda Osnovne šote Otočec so se nedavno družili s starši tudi pri’pouku. Pri slovenskem jeziku so drugošolci pisali narek z dopolnjevanjem, pri matematiki pa so vadili prehod preko desetice na dolg način in reševali besedilne naloge. Po dveh urah pouka so odšli v telovadnico, kjer so otroci in starši sodelovali v igrah z baloni, ob koncu pa so imeli še pogostitev, ki so jih pripravile skrbne mamice. (Foto: H. Murgelj)
Suzuki
Zivlienie v, novi
dobi
LIANA
Novo
pri
Avtomarke
TRGOVINA
LEASING
AvtomarkeT d.o.o., Dunajska c. 421, Ljubljana Črnuče
Avtomarket, Ljubljana • tel.: 01 561-35-25 in 01 562-33-00
Šest skupin na regijsko tekmovanje
PODPRESKA - Pod okriljem Občinske gasilske zveze Loški Potok, so se v nedeljo, 27. maja, v Podpreski na občinskem tekmovanju v gasilskih veščinah pomerile otroške, mladinske in članske gasilske vrste. Prva mesta in pot na regijsko tekmovanje so si priborile pionirke, pionirji, mladinke in člani B skupine, PGD Travnik ter mladinci in člani A skupine iz PGD Retje. Po tekmovanju je zbrane nagovoril regijski poveljnik Jože Burja, ki je pohvalil tekmovalce in organizatorje ter dal nekaj navodil za nastop na regijskem tekmovanju, ki bo v Grosupljem. Med drugim je dejal: "Z današnjimi uspehi sem zadovoljen. Sposobni so za nadaljnja tekmovanja, še bolj pomembno pa je, da s tem znanjem v celoti obvladujejo domače potrebe. Oprema, ki jo imajo, pa tudi ustreza tukajšnjim potrebam, kjer nevarne industrije ni.” Poveljnik občinske gasilske zveze Janez Ravnikar pa je ob tem povedal, da ure, ki so jih porabili za vaje tudi tisti, ki danes niso zmagali, veliko prispevajo k izobraževanju. _

iz i\ovoiviE§ke poRod nIšnIce
V času od 28. maja do 10. junija so v novomeški porodnišnici rodile: Zdenka Plut iz Prapreč - Jurija, Karmen Jakše iz Dol. Toplic - Mateja, Tanja Matoh iz Mirne Peči -Davida in Domna, Mojca Škof iz Cerovega Loga - Žiga, Mateja Zver z Drnovega - Niko, Jožica Ajdišek iz Lukovka - Petra, Maja Štricelj iz Stranske vasi - Roka, Tanja Perc iz Križa - Gašperja, Katja Djuričič iz Kočevja - Saro, Marija Švajger iz Črnomlja - Alenko, Barbka Kuk-man iz Šentjerneja - Vida, Darija Novak, Ob potoku - Špelo, Silva Vovko iz Gor. Brezovice - Davorja, Mira Nahtigal z Malega Slatnika -
Patricijo, Helena Škufca iz Petan -Nastjo in Dušica Pestotnik iz Mačkovca - Laro, Tatjana Šterk Junko iz Črnomlja - Tadeja, Jelka Berce Žgajnar iz Slepška - Matijo, Silva Jevni-kar iz Šentjerneja - Jožka, Andreja Bele iz Pristave - Lejo, Tina Kos z Broda - Jana, Romana Jelenko iz Dovškega - Ano, Andreja Longar iz Žužemberka - Tino, Vesna Mrkalj iz Metlike - Nives, Damjana Strašek iz Dobrave - Kristino, Janja Seničar Tratar iz Zg. Mladetič - Jureta, Emanuela Šiljič iz Smolenje vasi -dečka.
Iz Novega mesta: Irena Aš Gradecki, Ulica Slavka Gruma 84 -Gajo, Julija Oberč, Cesta brigad 6 -Najo, Terezija Meglaj, Seidlova 20 -Emo, Liljana Pavlič, Seidlova 26 -Gala.	Čestitamo!
ZAHVALA
Tiho in skromno, kakor je živela, nas je v 92. letu starosti zapustila naša dobra mama, tašča, stara mama, prababica in teta
JOŽEFA KAMBIČ
s Krasinca 50
Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje, sveče, svete maše in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Posebna hvala sestri Veri iz ZD Metlika, pogrebni službi Piškurič, domačim pevkam in gospodu župniku za lepo opravljen obred.
ZAHVALA
V 87. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, sestra in teta
MARIJA STANIŠA
roj. Bele
z Dolnje Težke Vode 27
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče, darovane svete maše in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna hvala g. župniku za darovano sveto mašo in opravljen obred, pevcem iz Šmihela, izvajalcu Tišine in pogrebni službi Oklešen. Vsem še enkrat iskrena hvala!
ZAHVALA
V 64. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat in zet
ILIJA GOLEŠ
mizar
iz Metlike
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Obenem se zahvaljujemo g. Ivanu Škofu za poslovilne besede, ZD Metlika, župniku za opravljen obred in pogrebni službi Piškurič.
Žalujoči: vsi njeni
Vsi njeni
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V poletnem jutru je za vedno zaspala naša dobra mama, stara mama, sestra, teta, sestrična
MARIJA ŠUTEJ
roj. Majzelj
(22.3.1923 - 2.6.2001) upokojena učiteljica z Dolenje Podgore
ZAHVALA
V 83. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek
FRANC
KOCJAN
z Butoraja 2
Vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, vsem, ki ste pripomogli, daje bilo poslednje slovo od naše mame toplo, ganljivo in svečano, vsem, ki ste jo zasuli s cvetjem in svečami ter jo spremili na zadnji poti, iskrena hvala.
Vsi njeni
Begunje, Črnomelj, Ljubljana, Metlika, Veliki Gaber
V najtežjih trenutkih smo iskreno hvaležni sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, pomoč in sveče ter spremstvo pokojnega na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo g. kaplanu za opravljen obred, pevcem za zapete pesmi in govorniku za besede slovesa. Zahvala tudi pogrebni službi Malerič in PGD Butoraj.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 82. letu starosti se je od nas poslovil naš dobri oče
ANTON
AVSEC
Mala Cikava 7, Novo mesto
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Enaka zahvala velja medicinskemu osebju Pljučnega oddelka novomeške bolnišnice, pevcem iz Šmihela za zapete žalostinke, gospodu župniku za lepo opravljen obred, govorniku ter vsem ostalim, ki ste pokojnega pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: žena Marija, otroci z družinami in vsi njegovi
OSMRTNICA		Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš upokojeni sodelavec
Po težki in nepremagljivi bolezni je v 53. letu starosti umrl naš upokojeni sodelavec iz Sektorja za proizvodnjo zdravil		FRANC JANEŽIČ
DŽEMAL TIRIČ		Cestar v področju Vzdrževanja cest, Sektor Krško
iz Seidlove ul. 68, Novo mesto		
Od njega smo se poslovili 11. junija 2001 na pokopališču v Prečni. Ostal nam bo v lepem spominu.		Od njega smo se poslovili v soboto, 9,junija. Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
Delavci in upokojenci Krke, tovarne zdravil, d.d., Novo mesto		CESTNO PODJETJE NOVO MESTO, d.d.
ZAHVALA
Sedaj ne čutiš več bolečine, zakaj kar je bilo, je minilo.
Po kratki, a težki bolezni nas je v 79. letu starosti zapustila sestra in teta
FRANČIŠKA DEŽELAN
iz Vel. Brusnic 43
Iskreno se zahvaljujemo vaščanom#sosedom, prijateljem in sorodnikom, ki ste se od blizu in daleč prišli poslovit in s tem izrazili spoštovanje do pokojnice ter dokazali, da ste jo imeli radi. Zahvala vsem, ki ste darovali vence, cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala njenim nekdanjim sodelavcem Osnovne šole Grm, nosilcu prapora Tonetu Banu, govorniku Jožetu Banu za besede slovesa, patronažni službi ter zdravnici dr. Tereziji Krese za lajšanje bolečin na domu, župniku za opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke in pogrebni službi Oklešen. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi
Življenje s seboj le žene, z njim se boriš in veš, da mu ne ubežiš, da ni rešitve nobene, da te bo gnalo s seboj,
ZAHVALA
dokler se mu zdi, in da te odloži morda že nocoj. {M. Bor)
V 28. letu nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi sin in brat, vnuk, nečak, bratranec
ALEŠ PANGERC
Velika Loka 65, Velika Loka
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo fantom in dekletom, ki ste ga tako vztrajno obiskovali, in vaščanom, ker ste ga toplo sprejemali. Posebna zahvala Zdravstvenemu domu Trebnje in Internemu oddelku novomeške bolnišnice. Zahvaljujemo se vsem za pomoč, izraze sožalja in sočutja v težkih trenutkih slovesa ter vsem, ki ste zanj darovali cvetje, sveče in ga tako številno pospremili k večnemu počitku. Posebna zahvala sorodnikom, njegovim prijateljem in znancem, gospodu župniku za lepo opravljen obred, Radu Sotlarju za zaigrano Tišino, Mladinskemu cerkvenemu pevskemu zboru Šentlovrenc, VDC Trebnje in Novo mesto, Društvu invalidov. Podjetju Tag trans, d.o.o., kolektivu JPVAC, Območni obrtni zbornici Trebnje, Sekciji frizerjev in vsem ostalim, ki ste se spomnili nanj.
Žalujoči: vsi njegovi
n/J\	\V7[A(R	TEDENSKI K0LEDAR • KIN° * BELA TEHNIKA • ČESTITKE • ELEKTRONIKA • KMETIJSKI STROJI • KUPIM • MOTORNA VOZILA • POHIŠTVO
UL-a U UUULNJ V/L-iAC/ ZjLiALKJuLMJLU POSEST • PREKLICI • PRODAM • RAZNO • SLUŽBO DOBI • SLUŽBO IŠČE • STANOVANJA • ZAHVALE • ŽENITNE PONUDBE • ŽIVALI
tedenski koledar
Četrtek, 14. junija - Vasilij Petek, 15. junija - Vid Sobota, 16. junija - Beno Nedelja. 17. junija - Dolfe Ponedeljk, 18. junija - Marko Torek, 19. junija - Julijana Sreda, 20. junija - Silverij
Lunine mene
20. junija ob 21.46 - mlaj
kino
BREŽICE: od 14. do 19.6. (ob 19. uri in 21.15) Mumija se vrača. 20.6. (ob 21. uri) Smrtonosni udarec.
ČRNOMELJ: 15.6. (ob 20.30) in 16.6. (ob 21. uri) Forresterjevo razkritje. 17.6. (ob 20.30) Zadnja večerja.
GROSUPLJE: 15.6. (ob 20. uri) Dokaz življenja. 17.6. (ob 20. uri) Sovražnik pred vrati.
IVANČNA GORICA: 14.6 (ob 20. uri) Dokaz življenja.
KOČEVJE: 16.6. (ob 20. uri) Sovražnik pred vrati. 17.6. (ob 20. uri) Dokaz življenja.
KRŠKO: 14.6. (ob 19. uri) ter 16. in 17.6, (ob 18. uri) 102 dalmatinca. 16. in 17.6. (ob 20. uri) Zadnja večerja. 19. in 20.6. (ob 19. uri) Rdeči planet.
METLIKA: 15.6.(ob20.30)Zadnja večerja. 17.6. (ob 20.30) Forresterjevo razkritje.
NOVO MESTO - Dom kulture: Od
14. do 20.6. (ob 19. in 21. uri) Smrtni udarec.
NOVO MESTO - KC Janeza Trdine: 14.6. ter od 17. do 20.6. (ob 20.30) Lov na Rdeči oktober.
RIBNICA: 16.6. (ob 22. uri) Dokaz življenja.
TREBNJE: 15.6. (ob 20. uri) in 17.6. (ob 17. uri) Barabe.
VELIKE LAŠČE: 16.6. (ob 20. uri) Dokaz življenja.
MALE OGLASE
sprejemamo osebno, po pošti in na telefonsko številko
07/39 30 512
Izven delovnega časa lahko mali oglas oddate na avtomatski telefonski odzivnik.
OSMRTNICE in ZAHVALE
sprejemamo osebno, po pošti in na faks številko
07/39 30 540
Male oglase, osmrtnice in zahvale sprejemamo tudi po elektronski pošti na naslov:
info@dol-list.si
Male oglase brezplačno ponovimo na internetni strani Dolenjskega lista na naslovu:
http://www.dol-list.si
KMETIJSKI STROJI
ŽETVENI KOMBAJN M 66 in več brejih telic prodam. B (07)3078456 ali (041)348-743.	1361
KUPIM
SUHE smrekove plohe, (5 cm) kupimo, prodamo pa rdeče vino. © (031)733-183.
MOTORNA VOZILA
JUGO 45. letnik 1990. registriran do marca, in jawo 350 (25 KS), v odličnem stanju prodam. B (07)3348114 ali (031)312462.
OBVESTILA
GRADITELJI! Po konkurenčnih cenah in kvalitetno izdelujemo strojne tlake, strojne omete in termofasade. 0(031 )623-000. 947
POSEST
NAD KOPROM, s pogledom na zaliv, prodamo prenovljeno istrsko hišo. Možnost stanovanja ali kot vikend. © (041 )808-034.	1234
NOV VINOGRAD z zidanico pri Vrhpolju v Vajndolu prodam. (07)4913100.	1340
MANJŠO POSEST v okolici Krškega ali 55 a (sam. pare., nezazidljivo), prodam. © (041)227-737.	1366
$ SUZUKI
Avtomehanika Jurij Murn, s.p.
Resslova 4, Novo mesto
S 07/30 24 791
Promocijska ponudba:
LIANA FAMILY s klimo za 2,900.800 tolarjev in darilo: brezplačne počitnice
Št. 24 (2703). leto Lil • Novo mesto, četrtek, 14. junija 2001 • Naklada 16.407 izvodov
Izdajatelj: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o.
Naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, 8000 Novo mesto, p. p. 212 Direktor: Drago Rastja
Uredništvo: Jožica Dornii (odgovorna urednica), Andrej Bartelj, Mirjam Bczek-Jakše, Breda Dušic Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc, Igor Vidmar in Mojca Žnidaršič
Izhaja ob četrtkih. Cena izvoda v kolportaii 240 tolarjev; naročnina za 26 izvodov v I. polletju 5.980 tolarjev, za upokojence 5.382 tolarjev, za pravne osebe 11.960 tolarjev. za tujino lemo 70 evrov oz. druga valuta v tej vrednosti. V ceni kolportažnega izvoda oz. naročnini je upoštevan 8-odst. DDV.
Naročila in pisne odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu. Oglasi: Cena I cm v stolpcu za oglas (in mali oglas pravnih oseb) 3.100 tolarjev (v barvi 3.300 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 6.200 tolarjev (v barvi 6.600 tolarjev); za razpis 3.700 tolarjev. V ceni oglasa oz. razpisa ni upoštevan 19-odst. DDV.
Mali oglas do deset besed 2.000 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 200 tolarjev. V ceni malega oglasa je upoštevan 19-odst. DDV.
Poslovni račun pri Dolenjski banki, d.d.. Novo mesto:
1 1970-001 1425175 (tolarski); 970-7100-4405/9 (devizni)
Telefoni: tajnica 07/39 30 500, direktor 39 30 502. odgovorna urednica 39 30 528, propagandna služba 39 30 514, naročniška služba 39 30 508 in 39 30 510, muli oglasi in osmrtnice 39 30 512. računovodstvo 39 30 504 m 39 30 506 Telefaks: 07/39 30 540
Elektronska pošta: info@dol-list.sl Internet: http://www.dol-list.si Računalniški prelom in filmi; Dolenjski list Novo mesto, d.o.o.
Tisk: DELO-TCR, d.d., Ljubljana, Dunajska 5 Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo.
STAN DOM
N E P R [ M I ( N I N f
Novo mesto, Novi trg I tel.: 07/33-80-455, 041/643-999 faks: 07/33-80-456
PRODAMO
HIŠE: v Novem mestu (Cankarjeva. Lebano-va, Nad mlini - vrstna. Bršljin), na Otočcu, v Dragi. Šmarjeških Toplicah. Dolenjskih Toplicah. Dvoru. Mirni Peči, Stopičah, Birčni vasi STANOVANJA: Novo mesto, Nad mlini. I-sobno. 32 m2,5.5 mio SIT: Ragovska. 1,5-sob-no, 46 m:, 8.3 mio SIT: Seidlova. 2-sobno. 59 m:, 10,3 mio SIT; Šegova, 2-sobno, 53 m;, 9.9 mio SIT: Slavka Gruma. 2-sobno. 53 m:, 10.2 mio SIT; Mestne njive. 3-sobno. 69 m:, 12,0 mio SIT; Sokolska, 4-sobno. 83 m:, 12,0 mio SIT: Trebnje. Cankarjeva, garsonjera. 33 m:. 6.9 mio SIT; Stari trg, 2-sobno 50 m:, garaža. 5,5 mio SIT
POSLOVNA HALA: Novo mesto (na Livadi) 310 m:, parcela 1.100 m:
GOSTINSKI LOKAL: Novo mesto. 64 m:
KUPIMO
HIŠE: v Novem mestu in Trebnjem
V	K.O. ŠTEFAN pri Trebnjem poceni prodam 32 a gozda. O (07)3023231. po 18. uri. 1342
V	NOVEM MESTU. Stopiče, prodamo
domačijo, opremljena hiša z gospodarskim poslopjem in vrtom, okoli 40 a, primerno za razne obrtne dejavnosti. Miren okoliš. © (041)627-897.	1352
NA LEPI lokaciji prodam parcelo, 2500 m\ od tega 1000 m: vinograda s staro zidanico. Na parceli je voda, elektrika, telefon in asfalt. Možna zidava novega vikenda. © (07) 3066665.	1370
TRAVNIK, 2600 m\ v Šentrupertu prodam. © (031)348-610.	1362
PRODAM
SMREKOVO OBLOGO, ladijski pod (širine 5, 7, 9 in 11 cm, debeline 13, 16 in 20 mm) ter bruna in okrasne zaključne letve prodajam po ugodni ceni. Možna dostava. Mizarstvo Blažič, Družinska vas. B (07)30 73 587.
RAČUNALNIK PENTIUM z monitorjem in opremo prodam. B (041)556-005.	1238
OZVOČENJE nujno ugodno prodam, celo ali po delih, B (041)7444)66.	1327
VINO ugodno prodam. B (07)3065871. 1331 SUHA metrska bukova drva in klasičen češnjev in akacijev parket prodam. B (041)651-291.	1332
OKNA, balkonska vrata, lesena, rabljena, z žaluzijami, ter vhodna vrata zelo ugodno prodam. B (07)3024905.	1334
STREŠNO KRITINO Bramac, staro 6 let. črno, cca 2500 kom., prodam. B (041)738-365.	1335
OPAŽ in ladijski pod prve in druge klase, smrekov, z dostavo, prodam. B (03) 5451 082.	1343
ZAKLJUČNI SLOJ za fasado, svetlozelene barve, prodam. B (031 >550-188.	1345
VINO CVIČEK in belo iz vinorodnega okoliša Vinji Vrh prodam. B (041 )527-227.	1350
VILIČAR diesel, 3.5 t, prodam. B (07) 3083069 ali (07)3083147.	1351
2 T ječmena prodam, kupim pa seno. B (07)3076447 ali (050)612-938.	1356
KLIMO Carrier, 3.3 Kw, klima ima hlajenje in gretje, rabljeno pol leta. staro 3 leta, prodam. B (041)372-840.	1358
BUKOVA DRVA, kalana, lahko tudi razžagana, z dostavo na dom prodam. B (041 )693-219.	1363
RAZNO
DRAGE pri Biogradu in Ždrelac, otok Paš-man, oddajamo 4-posteljne apartmaje. Cena 6.600 do 8.800 SIT. B (00385)98511856. ZAVAROVANCI avstrijske zavarovalnice Wiener Stadtische-WVP! Če ste vplačali enega ali več obrokov življenjskega zavarovanja, vam povrnemo del vplačanega zneska, tudi če ste izgubili polico. B (02)6232-227, od 12. do 14. ure.	1329
ROLETARSTVO
BAYER
Bayer Aleksander, s.p., Stopiče 37 a 07/ 30 80 210 040/202 868
Ugodno nudimo LESNE BRIKETE, bukove, ekološko čiste za kurjavo. Pakirani so v PVC vreče.
Pri večjih količinah je možna tudi dostava.
Informacije in naročila: tel. 07/30-61-330 ali GSM 031/334-592
PREPIS VOZIL'
041/546-159
UMAG-ZAMBRATIJA
Oddajamo apartmaje, garsonjere in bungalov, 200 m od morja, primerno za otroke in starejše. Tel.
041/977-111
A A A A
KVARNER
OBALA, OTOKI, GORE
Tunstičfca raiedmca Županije primonsko-goranske Nikole Tesle 2. HR 51410 Opatija Tel. 00385-51Z72988, -272665 Fax 00385 51272 909	•
e-mail: tz2pg-opagija@r1.tel.hr UKV A-TSK&-
DEŽURNE
TRGOVINE
Mercator Dolenjska, d.d.
ob sobotah: od 1. do 13.ure: vse živilske prodajalne
•	od 8. do 20. ure: Hipermarket Cikava ob nedeljah: od 8. do 12. ure: Hipermarket Cikava
•	od 8. do 11. ure: PC Ločna, Market Drska, Market Smrečnikova
V.____________________________________/
CENTER ZA POMOČ ŽRTVAM KAZNIVIH DEJANJ
VAM JE NA VOLJO VSAK DAN V TEDNU 24 UR NA DAN.
Če ste bili žrtev kateregakoli kaznivega dejanja (rop, tatvina, spolni napad, ogrožanje varnosti), če se nad vami izvaja nasilje (fizično, psihično, spolno), če ne vidite poti iz situacije, v kateri se počutite kot žrtev, ne glede na to, ali je storilec znana, neznana oseba ali institucija:
POIŠČITE POMOČ!
Prijazne svetovalke so vam na voljo po telefonu ali osebno. Vse kar morate storiti, je da pokličete telefonsko številko ali se oglasite osebno na centru.
“S 07/33-74-030, Florjanov trg 2, Novo mesto ■ZT 07/49-93-576, Černelčeva 3a, Brežice ZVEDELI BOSTE VSE. KAR VAS ZANIMA.
POMOČ JE ZAUPNA IN BREZPLAČNA!
O.
POČITNIŠKA PRIKOLICA, opremljena, za 4 osebe, v idiličnem delu Istre, s pogledom na Brione, 4 km od morja (Fažana), oddajamo za 5.000 SIT na dan. B (00385)52 512 535.
USPEŠNO INŠTRUIRAM matematiko, liziko in statistiko na vašem domu na Dolenjskem. B (07)3059527 ali (041)544-510, Jože Cajnar, Ul. 1. maja 6, Metlika.	1348
MLAJŠO UPOKOJENKO za družbo in pomoč starejši ženski iščemo. B (07)3380575, zvečer ali (041)348-640.	1354
PARKETARSTVO KUMAN, brusimo, lakiramo parket, ladijski pod, polagamno laminat, pluto, topli pod. B (041J746-851.	1357
V CENTRU Novega mesta prodam kiosk za sadje, zelenjavo in ostalih artiklov. B (07)3066665.	1371
PEKA domačega peciva po ugodnih cenah (piškoti, rezano pecivo, potice, torte). Dostava brezplačna. B (07)3073083 ali (041)746-330, Rogljiček, Gor. Kronovo 8, Otočec. 1378
BLED PLOŠČE in punte za opaž ter fasadni oder posodim. B (07)3346106.	1369
SLUŽBO DOBI
OKREPČEVALNICA PALČEK, Ragovo 13, Novo mesto, Vida Sanjkovič, s.p., zaposlimo gostinsko, s prakso. © (07)3379770.	1328
PRIKUPNO DEKLE ali FANTA iščemo za delo v šanku v novomeški okrepčevalnici Caffe de Pariš. Omogočimo opravljanje pripravništva. © 07/33 22 765 ali 041/628 385.
VOZNIKA tovornega vozila zaposlimo za delo v mednarodnem transportu. © (041) 632-975, Avtoprevozništvo Danijel Kum. s.p., Prapreče lb. Straža.	1376
CELI SVET, d.o.o., Brnčičeva 5, 1231 Lj.-Črnuče zaradi razširitve dejavnosti zaposli 2 trgovca-ki v trgovini v Novem mestu. Pogoj: končana trgovska šola.-Kandidati naj oddajo svoje prijave na zgoraj navedeni naslov v roku 8 dni.
PARKETARJA za nedoločen čas iščemo. Nubis, d.o.o., Hacquetova 8. Ljubljana. © (01)437-91-40.	1341
TRGOVCA v trgovini Motoroil, PE Šentjernej. zaposlimo. ©(041)638-870.	1339
DEKLE za delo v dnevnem baru iščemo. Možnost redne zaposlitve ali opravljanja pripravništva. Nedelje in prazniki zaprto. © (031)245-461 ali (07)3346053. Danica Fer-kolj, s.p.. Belokranjska 46. Novo mesto. 1344 MIZARJA ali fanta z veseljem do dela z lesom zaposlimo. Mizarstvo Miklič. Šranga 43. Miran Peč. © (07)3078066.	1368
STANOVANJA
V NOVIH JARŠAH prodam enosobno stanovanje. cca 34 m2, z vsemi priključki, vseljivo takoj. B (01)541-2248 ali (041)456-217. 1333 STANOVANJE ali starejšo hišo najamem za • daljši čas v okolici Trebnjega ali Mirne. B (031)366-451.	133(1
ŠTUDENTKI, študentu ali paru oddam sobo v Ljubljani s souporabo kuhinje in kopalnice. B (07)3370412 ali (031 )633-923.	1355
DVOSOBNO STANOVANJE, 63 m:, v Novem mestu prodam. B (031)611-172. 1360 DVOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu, 57 m:, četrto nadstropje, prodam. B (07)3326369 ali (041 >705-194.	1364
ŽENITNE PONUDBE
SPOZNAJTE pravega partnerja z agencijo Laura! Pokličete lahko vsak dan na © (031)733-122, Storitve Mitra. s.p.. Slovenjska Bistrica, p.e. Ruše.	1346
ŽENITNA POSREDOVALNICA JUPITER, moški kličejo na B (090)52-12, 185 sit/min. ženske kličejo na B (01)28 110 37, Jupiter, s.p., Ljubljana.	1375
ŽIVALI
BELE PIŠČANCE od 1 kg dalje in rjave kokoši nesnice prodajamo. Humek. Gor. Laze, B(07)3067108.	1338
NESNICE, mlade. hisex, rjave in grahastem, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodnih cenah. Naročite jih lahko pri Jožetu Zupančiču. Otovec, Črnomelj, B (07)3052806, v Gostilni Krulc, Mostec, Dobova, B (07)4967587, in pri Dušanu Sajovcu, Vavta vas, B (07)3084111. PERUTNINARSTVO GUNJILAC s Senovega obvešča cenjene stranke, da lahko dobijo bele piščance, rjave nesnice. grahaste peteline ter bele težke kokoši za zakol. B (07)4973190. MLADIČA nemškega ovčarja z rodovnikom, starega 3 mesece, prodam. B (07)3067058. ČREDO OVAC (40), z jagnjeti ali brez njih prodam ali menjam za konje ali krave, siloko-mbajn Vihar 40 in škodo Forman plus pick up prodam. B (07)3089622 ali (031)721-015. ČRNO-BELA teleta prodam. B (040)565-603.	1347
BERNSKE planšarske pse mladiče, čistokrvne, prodam. B (07)8184027 ali (041) 408-308.	1349
ČRNO-BELE bikce, stare 7 dni, prodam. B (07)3084341.	1353
PSIČKE škotske ovčarje, stare 6 tednov, prodam. B (041)328-107.	1365
KRAVO SIVKO, brejo 8 mesecev, in odojke, težke 25 kg. prodam. B (07)3073105.	1367
6 IN 2 TEDNA stare gosi prodam. B (07) 3052711. ,	1372
PRAŠIČE, 25 do 100 kg, prodam. B (031) 712-995.	1373
BELE PIŠČANCE za zakol, krmljene z domačo hrano, prodajamo po 330 SIT/kgter bele težke 1 kg po 3$) SIT/kg. Vrtačič, Pristavica 1, Šentjernej, B (07)3071287 ali (031)712-995.	1374
Trgovsko podjetje Zrno, d.o.o., Raka, zaposli:
•	VEČ SKLADIŠČNIKOV-TRGOVCEV
(obvladanje logistike z viličarjem ter poznavanje osnovnega kmetijskega in gradbenega materiala)
•	ŠOFERJA za vožnjo s kamionom HIAB za potrebe trgovine.
Informacije na tel. št. 07/47-57-080.
MESARSTVO KRUSIC
Bezenškova 11, 1000 Ljubljana tel.: 01/540-37-42
PO NAJVISJIH CENAH ODKUPUJEMO ŽREBETA IN KONJE.
ROK PLAČILA 15 DNI!
tel.: 041/653-525, 041/644-711, 041-755-848
Če želite vsak četrtek v letu prejeti vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki ga bere blizu sto tisoč ljudi, izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov:
Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 212.
Za vse drugo bomo poskrbeli mi, vi pa pazile, da si ne bo ob četrtkih sosed iz vašega poštnega nabiralnika pred vami “izposodil” vašega Dolenjskega lista.

Naročilnica za
DOLENJSKI UST
S to naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za:
Ime in priimek:_______________________________________________________________Upokojenec:	da	ne
Naslov (kraj, ulica, hišna številka):___________________________________________________
______________________'______________________ Pošta:____________________________________________________
Naročnik izjavlja, da naročilo res velja zanj, dokler naročnine ne l>o pisno odpovedal, sicer pa ho naročnino plačeval osebno ali s posebno položnico, ki mu jo ho poslal Dolenjski list.
Naročnik bo časopis začel prejemati od prve številke dalje v mesecu:	2001
Kraj:	Datum:	Podpis:
-----------— “ ~ ~
TERMOTEHNIKA
v Mačkovcu pri Novem mestu
t
Mazda Demio 1.4i 16V
(2.125.319 SIT ali 18.999 DEM*)
Prostornost je odlika Mazde Demio 1.4i 16V Comfort. Kot tudi serijska oprema: varnostni blazini za voznika in sopotnika, centralno zaklepanje, električno nastavljivi zunanji ogledali, električni pomik stekel spredaj, po višini nastavljiv volanski obroč in vzdolžni nosilci prtljažnika. Z doplačilom 167.797 tolarjev pa v različici Mazda Demio 1.4i 16V Exclusive dobite še klimatsko napravo in meglenke. Vse to vas čaka v Mazdinih salonih.
*Cena v DEM je informativna, doplačilo za kovinski lak je 74.094 tolarjev.
Pooblaščeni prodajalec: MAKOMA, Novo mesto, 07/393 42 12
www. mazda.mms.si
mazoa
Za spremembo smo garažo postavili v avto.
I PIAVA LAGUNA I
NAJBOLJ PRILJUBLJEN KRAJ ZA ODDIH IN POČITNICE SLOVENCEV
Posebej pa vas želimo seznaniti s posebnostmi letošnje ponudbe za čas do 29. junija.
Vse apartmaje Astra, Citadela in Laguna Park smo opremili s TV sprejemniki, direktnimi telefoni in sušilci za lase!
Dnevna najemnina apartmaja že od 58 DEM! Dobrodošli v avtokampih Zelena laguna, Bijela uvala in Naturist centru Ulika.
V	vseh so bazeni, obnovljene in nove sanitarije, urejene plaže, pristanišča za čolne, športna središča, marketi in še marsikaj.
Pričakujejo vas popolnoma obnovljeni hoteli***:
Laguna Park, Laguna Materada, Laguna Galijot, Plavi, Zorna, Laguna Istra in Laguna Gran Vista s TV sprejemniki, direktnimi telefoni, sušilci za lase in klimatskimi napravami.
Cena polpenziona po osebi na dan že od 54 DEM!
V hotelih kategorije**: paviljoni Bellevue, Galeb, Albatros in Delfin je cena polpenziona po osebi dnevno že od 37 DEM!
V	vseh hotelih so vam za zajtrk in večerjo na voljo klimatizirane
samopostrežne bife restavracije!
POLEG VSEGA NUDIMO ZNATNE POPUSTE ZA OTROKE! Turistična taksa znaša 1,90 DEM po osebi na dan!
Otroci do 12. leta je ne plačajo, od 12. do 18. leta pa samo 50%!
Informacije pri agenciji vašega zaupanja ali pa pri
PLAVA LAGUNA, POREČ tel.: 00 385 52 410 136, 410 101 faks: 00 385 52 451 044 Internet: www.plavalaguna.hr E-mail: mail@plavalaguna.hr Wap: wap.plavalaguna.hr
republika M Ministrstvo za kjvietiistvo. Sloveniia gozdarstvo in prehrano

AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KMETIJSKE TRGE IN RAZVOJ PODEŽELJA
Upravičenci do subvencij 2001 - pozor!
Ali ste že oddali vlogo za pridobitev sredstev iz naslova Subvencije 2001? Rok za oddajo je od 1.6 do 30.6. 2001. Oddajte jo čimprej! Več informacij: 01/478 9210, 01/478 9283, 01/478 9355 ali www.aov.si/mkQD. Vloga je denar.
LERAN
Novo mesto, Lebanova 24
http://www.leran.si e-mail: leran@siol.net
telefon:	07/33 79 940
07/33 79 941 faks:	07/33 22 282
mobitel:	050/633 553
041/633 553
Prodamo:
•	HIŠE: v Dol. Toplicah, Bojanji vasi, na Bučki, v Črnomlju, Dol. Ponikvah (pri Trebnjem), Jagodniku, Krškem, Metliki, Mokronogu, Novem mestu (in okolici), na Otočcu, v Grobljah, Straži, Šentjerneju, Škocjanu, Žužemberku, Dvoru, Čateških Toplicah, Gabrijelah
•	STANOVANJA: v Krškem, Novem mestu, Straži, Škocjanu, Šentjerneju
•	APARTMAJE: več enot v Šmarjeških Toplicah
V________________________
•	VIKENDE: v Brestanici (okolica), Dol. Kotu pri Dvoru, Gor. Suhadolu, Podbočju (Šutenski Vrh), Semiču, Straži, Gorenji vasi pri Šmarjeških Toplicah
•	GRADBENE PARCELE: nad Tuševim Dolom, Stopičah, Šentrupertu (okolica), Šentjerneju (okolica)
•	POSLOVNE OBJEKTE IN PROSTORE: v
Črnomlju (picerija, diskoteka), Novem mestu (Glavni trg, Novi trg, Germova, Dilančeva, Brš-Ijin-Rialto), Straži
•	POSLOVNO-STANOVANJSKE OBJEKTE V OBRATOVANJU: v Šentjerneju, Dol. Vrhpolju (gostilna in stanovanje), Vavti vasi (pizzerija)
•	KMETIJE: v Praprečah pri Šentjerneju, Šentrupertu (okolica), na Trebelnem (okolica)
Oddamo:
•	poslovne prostore in stanovanja v Novem mestu
Oglasite se na sedežu podjetja ali nas pokličite.
Prodajni center podov
PCP PUREBER3
PARKETARSTVO
Foersterjeva 10, Novo mesto
	
Simona Šimec, s.p.
Novo mesto Marjana Kozine 3 Telefon: 07/33-73-461 Gsm:	041/609-144
Delovni čas:
pon.-pet.: od 8. do 19. ure
sobota:	od 8. do 12. ure
v_________ ___________J
PORTRET TECjA TECllMA
Leopold Papež
4	
	
i	
i	V	
\	
	! \m •*
SrNim	
m	mtr1 KIL ** l
Pred stodvajsetimi leti so v Črnomlju ustanovili Prostovoljno gasilsko društvo, ki velja za eno starejših na Slovenskem. Vanj so v glavnem vstopali te domačini, ki so s tem dokazovali pripadnost svojemu mestu. Ne nazadnje je bil v zgodnjih letih društva prav od gasilcev odvisen obstoj mesta, kajti če ne bi omejili požara, bi kaj lahko ostali vsi meščani brez streh nad glavo. Ne čudi torej, da je pri marsikateri hiši gasilska tradicija prehajala iz roda v rod. Tudi oče in strici Leopolda Papeža, enega po stažu najstarejših črnomaljskih gasilcev, so bili gasilci.
Tako je tudi Leopold, ko mu je bilo osemnajst let, teta 1950postal član Industrijskega gasilskega društva v Tovarni igrač v Novem mestu. "Nekatere je zanimal šport, druge kultura, mene pa gasilstvo, ” pojasni kot v nekakšno opravičilo za takšno odločitev. Naslednje leto je šel na lastno željo v prvo častniško šolo v Medvode. Po končani šoli in vajenski dobi se je teta 1951 vrnil v Črnomelj, se zaposlil v Tovarni učil in se takoj vključil v črnomaljsko Prostovoljno gasilsko društvo.
Papež se še dobro spominja svojih gasilskih začetkov. Gasilskega doma v Črnomlju niso imeli, ampak le orodjarno za orodje, a tudi tega je bito bolj malo. “Po drugi svetovni vojni je ostalo te nekaj oblek in pasov ter stara motorna brizgalna, sestavljena iz delov, zbranih z vseh vetrov. Zato nismo nikoli vedeli, ali jo bttmo vžgali, in tako je bila še najbolj zanesljiva kar ročna brizgalna, ” pripoveduje Leopold. Največ požarov so takrat povzročile strete ati pa je zagorelo v dimnikih. Največji požar pa je bil v Pribincih, ko je zgorela cela vas. “Izpolnjeni so
bili prav vsi pogoji za uspešen požar: hiše so bile lesene, s slamnatimi strehami, mi pa smo bili s konjsko vprego počasni. S skromno opremo smo lahko obvarovali pred zublji te sosednje poslopje, kar pa je zagorelo, je pogorelo do tal, ” se spominja. A čeprav je bilo v tistih časih mogoče še vse požare pogasiti z vodo, je te velikokrat primanjkovalo. Vodnjaki so bili majhni, in če je bita suša - a prav takrat so biti požari najpogostejši - so presušili tudi vaški kali. Da bi bila nesreča še večja, je bita po drugi vojni v Beli krajini velika revščina, ogenj pa je ljudem pogoltnil še tisto malo, kar so imeli.
Ko so v domove in tovarne prihajali elektrika, plin, različne umetne snovi, so morali v korak z napredkom tudi gasilci. Ta je bil velikokrat odvisen od tega, koliko so bili pripravljeni prispevati meščani, ki so se zavedali, da gasilstva'ne bi bilo brez solidarnosti. Gasilci so kupovali sodobnejšo opremo in se izobraževali iz knjig, na vajah, predavanjih. Papež je izobrazil številne gasilce. Še pred desetletjem se je spoprijemal z novim znanjem, danes pa v društvu pomaga na drugačne načine: bodisi pri pripravi proslav ali veselic. Pred slovesnostjo ob jubileju pa je kot upokojeni soboslikar pleskal gasilski dom. “Ko človeka gasilstvo zagrabi, ne popusti tako hitro, “ se je nasmehnil s čopičem v roki Leopold, ki je bil več mandatov tudi predsednik društva pa poveljnik, sedaj pa je v nadzornem odboru.
Papež ne taji, da je ponosen na društvo, zlasti pa na člane, ki se poleg službe prostovoljno, brezplačno žrtvujejo. “Danes je biti gasilec veliko težje, zahtevnejše in odgovornejše kot nekdaj, ko so bile pri gasilcih pomembne mišice, danes pa sta potrebna predvsem pamet, znanje, “ primerja Papež, ki je za delo v gasilstvu dobil priznanja že v nekdanji Jugoslaviji. Lani je preje! kipec Gasilske zveze Črnomelj za delo v zvezi, na nedeljski slovesnosti ob jubileju PGD Črnomelj pa bo dobil priznanje društva za posebne zasluge. Pravi, da priznanje zanj pomeni nekakšno plačilo, vesel pa je, ko vidi, da so tudi drugi opazili njegovo delo, ki, to je očitno, ni bilo zaman.
MIRJAM BEZEK-JAKŠE
Izlet naročnikov Dolenjskega lista
Tokrat v Gardaland
V soboto, 30. junija, smo zaradi velikega zanimanja za ogled italijanskega zabaviščnega parka Gardaland pripravili enodnevni izlet. Starši, in stari starši, popeljite svoje otroke in vnuke v Gardaland in preživite skupaj nepozaben dan ob koncu šolskega leta!
Odhod avtobusa izpred novomeške avtobusne postaje bo ob štirih zjutraj. V zabaviščni park bomo prispeli približno ob 10.30 in se do 17.30 prepustili brezmejni zabavi. V Novo mesto se bomo vrnili malo pred polnočjo.
Odrasli morajo imeti veljavni potni list ali osebno izkaznico, otroci morajo imeti svoj potni list, le v primeru če potujejo s starši, so lahko vpisani v njihov potni list.
Cena za naročnike Dolenjskega lista je 8.300 tolarjev in za ostale 8.800 tolarjev. V ceno so vkjučeni: avtobusni prevoz, vstopnina v Gardaland ter vodenje in organizacija izleta.
Prijavite se lahko do petka, 22.junija, na tel. številkah:
07/33-21-115, 33-25-477.
DOLENJSKI UST
in
manJp
tuZLitičnUL ozjentijcL
Kotarjeva slika za nadškofa Šuštarja
LJUBLJANA - Večer poezije in glasbe, ki so ga ob 10. obletnici slovenske osamosvojitve v ponedeljek, 1L junija, pripravili v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano, je izzvenel tudi kot zahvala nadškofu dr. Alojziju Šuštarju za njegov velik prispevek k temu, da danes živimo v svobodni domovini. V kulturnem programu je nastopil tudi Mešani pevski zbor Krka. V imenu Društva slovensko-poljskega prijateljstva je prof. dr. Niko Jež nadškofu Šuštarju izročil sliko njegove rojstne hiše na Grmadi pri Trebnjem, delo novomeškega slikarja Jožeta Kotarja. Sliko novomeškega umetnika so izročili tudi dr. Antonu Jamniku, direktorju Zavoda sv. Stanislava.
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Krčan načrtuje nova ljubljanska parkirišča - Plače v Danfosu - Begunci in ribez -O kantini in oploditvi
Prejšnji četrtek je bil dan po polni luni, takrat pa so menda ljudje tudi bolj razdražljivi. To se je morda poznalo tudi pri nekaterih klicih dežurnemu novinarju.
Franci Knafelj iz Krškega ima dovolj ljubljanskih nesposobnežev z županjo na čelu. “V Ljubljani nimaš kje parkirati, vsa parkirišča so nabito polna. Pod gradom pa polno grmovja. Zakaj ne bi tega zanikrnega grmovja posekali in tam uredili parkirne hiše, lahko v več nadstropij? Za to so še druge primerne lokacije, na primer nekdanja vojašnica maršala Tita, kjer sem jaz služil vojsko. Vojašnico je treba sesipati in na njenem mestu urediti parkirišča. Nezaposleni
<	v
Halo, tukaj
DOLENJSKI UST
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisali, zalo pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozoriti na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki 07/ J9 30 522 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil.
\________________________Z
ljudje so na borzi, tukaj bi jih veliko dobilo delo in vsi bi bili zadovoljni.” Krčan zastonj ponuja ideje.
Damjana iz okolice Dragatuša pa zanima, zakaj poštarji ob sobotah ne nosijo pošte v vse vasi v tem okolišu.
Bralec iz Črnomlja, zaposlen v Danfosu, pravi, da ne drži povsem, da imajo v tej firmi tako dobre plače, kot se pogosto sliši. “Res delavec dobi tudi 90 tisočakov, a je treba vedeti, da delamo v treh izmenah, podnevi in ponoči, tudi ob sobotah in nedeljah, da so tu tudi nadure. Res je plača redna, a je treba zanjo trdo delati. Lastnik je pač Nemec."
Polde Korevcc iz Črnomlja, naš
redni “halo poročevalec”, vedno nastopa s celim imenom. Prav mu ni kvečjemu to, da dežurni novinar včasih njegove navedbe omili in ne zapiše tako ostro, kot jih vrli Polde postavi. Ta četrtek je bil še posebej razburjen in razkurjen. “V Črnomlju imamo begunce že več kot 10 let; tisti, ki so pri nas že dalj časa, so se vklopili v naše življenje in mi smo jih nekako sprejeli. Z njimi v glavnem ni težav," pripoveduje Polde, najbližji sosed črnomaljskega begunskega centra. "Težave se pojavijo, ko drugje po Sloveniji zapirajo begunske centre, begunce pa porazdelijo po drugih, očitno zelo radi v Črnomelj. Vsi, od predsednika države, vlade in ministrov do varuha človekovih pravic, nam polagajo na srce, naj bomo strpni do beguncev. Prav rad bi videl, kako bi bili strpni oni, če bi živeli tu. ne pa v Murglah. Meni so ti begunci, ki
so jih nazadnje pripeljali v Črnomelj, na vrtu pobrali ves ribez, jutri bo na vrsti paradižnik pa čebula, gledajo že jabolka. Moja strpnost se tu konča! Vsi govorijo o pravicah. Kaj jaz na svoji zemlji nimam nobene pravice? Toliko je pa še imam, da sem ribez sedaj poškropil, zapičil v tla napis ‘Otrovno pr-skano!” in narisal mrtvaško glavo. Bomo videli, če bo kaj zaleglo."
Mirko iz Krškega pa se pritožuje nad cenami v trgovini v nekdanji tovarni Celuloza v Krškem, sedanjem Vipapu. “Ker naj bi bila to delavska kantina, bi morale biti cene diskontne, so pa v resnici tudi do 50 odst. višje kot v drugih trgovinah. Radenska je v kantini 150 tolarjev, v običajni trgovini pa sem dal za 6 plastenk 500 tolarjev. V trgovini je liter olja 190 tolarjev, v kantini pa 319,60. Podobno je tudi pri drugih artiklih. Tako si na račun že tako slabo plačanih delavcev polnijo žepe.”
Vprašanje oploditve plodnih žensk, ki zadnje čase tako razburja našo javnost, pa bi vrli Mirko rešil na "transportni" način: “Tiste iz Ljubljane, ki bi se rade oplodile, naj bi prišle v Krško, če tega nočejo delati doma, Novomeščanke naj bi se zapeljale v Ljubljano, Krčan-ke pa v Novo mesto.” Tako po njegovem ne bi nihče nič videl in nič vedel in vsi bi bili zadovolj(e)ni...
Zadovoljna pa ni bralka iz okolice Šmarjete, ker že toliko časa obnavljajo cesto v Šmarjeških Toplicah. Zanimajo, kdaj bo delo končno opravljeno?
A. B.
TISOČ NETOPIRJEV V JAMI - Člani Jamarskega društva iz Novega mesta so pri raziskovanju jam v Suhi krajini naleteli na precej zanimivosti in posebnosti. V zadnje času so veliko raziskovali tudi čudovit podzemski svet v jami pri Cegelnici pri Stavči vasi, vendar so morali zaradi zoženega prehoda in kasneje zaradi izbruha pritoka Šica z raziskovanjem končati. Pred dnevi so v eni izmed jam našli pri skupnem počitku večjo skupino netopirjev (na stiki), ki v teh dneh pričakujejo mladiče. Po besedah poznavalcev je v gnezdu vsaj tisoč netopirjev, in to same samice. Netopirji veljajo med sesalci za najbolj družabne živali, so pa tudi nepogrešljiv ekološki člen v naravi, saj ob mraku vzletajo s počivališč in lovijo žuželke. Žal netopirji izumirajo in je takšno gnezdišče že prava redkost, zato tudi ne navajamo imena jame, da bi jim ohranili mir, ki ga potrebujejo. (Foto: S. Mirtič)
Odsev časa nad mestom
Multivizijska freska o petstoletni zgodovini Kolegiatnega kapitlja v Novem mestu - 623 diapozitivov
NOVO MESTO - Skoraj osem let je zorela zamisel, da bi petsto-letno zgodovino novomeškega Kolegiatnega kapitlja ter z njim kulturno in duhovno povezanega mesta predstavili na privlačen, sodoben multivizijski način, kot sta denimo predstavljena samostan Pleterje in Stična, prav tako pomembni verski ustanovi z močnimi kulturnimi in drugimi vplivi na svoje ožje in širše okolje. Prve pobude so bile že ob praznovanju petstoletnice Kolegiatnega kapitlja leta 1993, ponovno pa so močneje oživele lani, ko se je zamisel začela končno udejanjati. Zdaj sije v proštijski dvorani na Kapitlju že mogoče ogledati polurno multivi-zijsko fresko Odsev časa nad mestom. Zasluga za to gre prizadevnemu proštu Jožefu Lapu, Studiu Visio iz Ljubljane, številnim sodelavcem in pa seveda podpornikom, predvsem tovarni Krka.
V polurni multivizijski predstavi je jedrnato opisana zgodovina kapitlja, vpetega v življenje mesta in dežele. Na privlačen in domiseln način se na platnu pred gledalcem prelivajo v poučno pripoved barvni posnetki različnih zgodovinskih dokumentov, portreti pomembnih mož in novomeških proštov, panoramski posnetki pokrajine, dolenjskih krajev in Novega mesta, arhitekture in umetnostnih zakladov kapiteljske in drugih cerkva ter ostalo slikovno gradivo. Vizualno čarovnijo, za katero skrbi devet računalniško vodenih projektorjev, spremlja jedrnata pripoved, vse skupaj pa je podloženo z izbrano glasbo. Besedilo je napisal France Baraga, fotografija in režija sta bila v rokah Zvoneta Pelka, za zvočno opremo je poskrbel Martin Žvelc, za grafično obdelavo Mitja Pelko, za računalniško obdelavo pa Imre Bartha. Za Novo mesto je multivizijska predstavitev lepa kulturna in promocijska pridobitev, zato bi bilo prav. ko bi se našel manjkajoči denar za pripravo te predstavitve še v svetovnih jezikih. Da v Novem mestu sploh nimamo stalne razstave o zgodovini kraja, kot je na predstavitvi multivizijske freske v ponedeljek, 11. junija, opozoril dr. Stane Granda, je pa že drugo vprašanje.
M. MARKELJ
Zvone Pelko iz Studia Visio in novomeški prošt Jožef Lap, oba zaslužna za novo multivizijsko pridobitev.
Praznik češenj v Brusnicah
VELIKE BRUSNICE -Krajevna skupnost Brusnice in domače prostovoljno gasilsko društvo vabita v nedeljo, 17. junija, na tradicionalni praznik češenj. Prireditev se bo začela ob 9.uri s prodajo češenj in češnjevih dobrot ter razstavo češenj in domačih kmečkih dobrot v tamkajšnjem gasilskem domu. Dopoldanski kulturni program bo pripravilo Turistično društvo Azalea, povorka kmečkih voz bo ob 15. uri, nato pa bo družabno srečanje pri gasilskem domu z ansamblom Petra Finka. V večernih urah bodo izbirali kraljico češenj.
® 'FtJSllVfL IvTrvJlTT
DRŽAVA PARTNERICA: NIZOZEMSKA
OSREDNJI KONCERTI
Sobota, 14.7. ob 20:30, Brežice, Melante Amsterdam, Klaus Mertens Nedelja, 15.7. ob 20:30, Brežice, Amsterdam Loeki Stardust Quartet Ponedeljek, 16.7. ob 20:30, Kostanjevica na Krki, Bernarda Fink,
Marko Fink, Domen Marinčič, Ars Antiqua Austria Torek, 17.7. ob 20:30, Brežice, Compagnia Vocale Sreda, 18.7. ob 20:30, Kostanjevica na Krki, Camerata Trajectina Četrtek, 19.7. ob 20:30, Brežice, London Baroque, Emma Kirkby Petek, 20.7. ob 20:30, Grad Mokrice, Ensentble Unicom Sobota, 21.7. ob 20:30, Brežice, Musiča Florea Nedelja, 22.7. ob 20:30, Brežice, I Solisti di Cremona Ponedeljek, 23-7. ob 20:30, Brežice, La Bergamasca Torek, 24.7. ob 20:30, Kostanjevica na Krki, Cappella Pratensis Sreda, 257. ob 20:30, Brežice, Anner Bylsma Četrtek, 26.7. ob 20:30, Brežice, Tito Eroica Petek, 27.7. ob 20:30, Brežice, La Stagione Frankfurt Sobota, 28.7. ob 20:30, Brežice, II Gardelino
ŠTUDENTSKI FESTIVAL
Torek, 317. ob 20:30, Grad Bogenšperk
Sreda, 1.8. ob 20:00, Grad Rajhenburg
Četrtek, 2.8. ob 21:00, Kapiteljska cerkev Novo mesto
Petek, 3.8. ob 20:00, Grad Pišete
Sobota, 4.8. ob 20:00, Grad Sevnica
Nedelja, 5.8. ob 20:00, Cerkev sv. Martina Trbovlje
Torek, 7.8. ob 20:30, Grad Bogenšperk
Sreda, 8.8. ob 20:00, Grad Rajhenburg
Četrtek, 9.8. ob 21:00, Kapiteljska cerkev Novo mesto
Petek, 10.8. ob 20:00, Grad Pišece
Sobota, 11.8. ob 20:00, Grad Sevnica
Torek, 14.8. ob 20:30,Grad Bogenšperk
Sreda, 15.8. ob 20:00,Grad Rajhenburg
Četrtek, 16.8. ob 21:00, Kapiteljska cerkev Novo mesto
Petek, 17.8. ob 20:00, Grad Pišece
Sobota, 18.8. ob 20:00, Grad Sevnica
MEDNARODNI MOJSTRSKI TEČAJI
Sobota, 21.7. ob 16:00, Brežice, Koncert študentov iz razredov:
Barbara Schlick (baročno petje), Hans-Maria Kneihs (kljunasta flavta), Andreas Kroper (prečna flavta), Shalev Ad-EI (basso continuo)
Jurjevanje za mlade
ČRNOMELJ - V soboto, 16. junija, ob 22. uri dijaška sekcija Kluba belokranjskih študentov vabi pred MKK Črnomelj na jurjevanje za mlade. Najprej bo pred klubom krajša ulična predstava Taksist, nato pa bo v klubu nastopila še blues-rock skupina Mojo hand.
DRUGI DOGODKI
Sreda, 20.6., 10:00-18:00, Grad Fužine, Simpozij o sponzorstvu Četrtek, 21.6., Brežice, Dan Osnovne šole Brežice Ponedeljek, 16.7. ob 15:00, Terme Čatež, Okrogla miza o stari glasbi Sreda, 18.7. ob 15:00, Terme Čatež, Predstavitev zbirke Repertorium Torek, 24.7. ob 16:00, Terme Čatež, Anner Bylsma - predstavitev knjige
PRODANA MESTA VSTOPNIC
Brežice: Lamex, Cesta prvih borcev 7, tel. 07 496 50 56.
Krško: Kavarna Rondo, Cesta 4. julija 44, tel. 07 490 1111 Novo mesto: Infotočka DNŠ, Prešernov trg 6, tel. 07 337 43 74
Zavod Ars Ramovš, Slovenska 1,1000 Ljubljana Telefon: 01 426 06 73, e-pošta: info@k-ramovs.si o
Neodplačna objava
2 Vrhnil