34. štev. V Kranju. 24. avgusta 1901. II. leto. Političen in gospodarski list. Vabilo na naročbo. za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu. Vera In politika. Nič ni bolj naravnega in samo ob sebi umevnega kakor to, da vsakdo, kogar je postavil poklic ali višja oblast na javno mesto, zastavi vse svoje moči, da zadosti v polni meri svoji dolžnosti. To velja za vsak poklic: za vojaški, uradniški in nič manj za duhovniški. Meje raznih poklicev so po naši družabni organizaciji natanko ločene in zato je dolžnost vseh javnih dostojanstvenikov, paziti na to, da se drže sebi določenih mej, da ne pro-vzročajo nepotrebnih medsebojnih konfliktov, ki niso v korist nobeni panogi društvene organizacije in imajo edino le to posledico, da se brezplodno izrabljajo v medsebojnem boju moči, ki bi sicer saj deloma prišle v korist občnemu blagru. Mi iskreno spoštujemo duhovnika — kateri se žrtvuje v dušnem pastirstvu ker dobro vemo, da je neskaljeni verski čut za n;iše ubogo ljudstvo v hudih trenotkih edina tolažba. Ne spoštujemo pa duhovnikov, ki na smrtni postelji love hranilnične knjižice — in ljudje se pritožujejo, da se to večkrat zgodi — ne spoštujemo duhovnikov, ki namesto, da bi brali brevir, stoje za pudeljnom in merijo mladim dekletom modrce in zidane rute. Tudi se nam ne zdi prav, če duhovniki pravijo nerazsodnemu kmetu, ko so razpisane kake volitve, da se gre za vero, med tem, ko se gre le za politiko. Seveda se je v novejšem času vrgla med mlado duhovščino teorija, ki mora tem mladim duhovnikom zelo vgajati, ker po tej teoriji so duhovniki neomejeni vladarji, ne le v cerkvenih, ampak tudi v vseh posvetnih zadevah in jim vest nikdar ne more očitati, da so prekoračili njim določeni delokrog. Ta teorija je zelo enostavna. Vsak mladi kaplan je Kristov namestnik na zemlji, takorekoč kos Boga samega in več kot Mati Božja. Ce torej tak mladenič kaj stori, kar po mnenju posvetnjakov in tudi po mnenju zmernejših duhovnikov ni pravilno, in se mu kdo po robu postavi, pravi ta Kristov namestnik: Bogu se je po robu postavil. In četudi je vprašanje, kje kak kmetic shranjuje svoje hranilnične knjižice, kako se hrani, kako se oblači, kje kupuje blago za hlače in suknje, kavo in riž, popol- noma posvetna stvar, v nekako daljno zvezo z njegovim duševnim življenjem se tudi to da spraviti in če mladi duhovniki — ne da bi bili prošeni— v tem oziru dajejo svete, ki so za ubogega težaka največkrat ukazi, imajo za tako početje izgovor in pravijo: krščanstvo naj prešine in obvladuje vse tvoje nehanje in dejanje. Popolnoma naravno torej, da so vsi pokoncu, če so razpisane kake volitve. Tu se zopet čuje bojni glas: volite le katoliške može — kot da bi od nasprotne strani bil kandidiran kak luteran ali celo pagan. In tako je prišlo, da je pri zadnjih državnozborskih volitvah selški kurat gnal svoje ovčice v procesiji na volišče gologlave s cerkvenim banderom na čelu in z rožnim vencem v roki. Nam pa se zdi tako prekoračenje duhovniku določenih mej zloraba verskega čuta in proianiranje cerkvenih obredov, ki mora sčasom imeti slabe nasledke in posebno slabe nasledke za versko življenje našega ljudstva. Ker gotovo pride čas, ko se bodo tudi ti hribovski an-alfabeti prepričali, da je bilo njih versko prepričanje zlorabljeno v politične namene in v srcih teh ubogih revežev bo nastala strašna praznota, katere ne bo mogoče nič več izpolniti. In ti Jjudje, katerim je bila do-sedaj vera v stiskah tolažba, bodo izročeni obupu in nihilizmu. Posebno žalostno pa je to, da se tako ravnanje na višjih mestih ne le odobrava, ampak celo podpira in neguje. * Glavna in prva naloga vsakega politika je, da ve v soglasje spraviti dejanstvene razmere z močmi, s katerimi razpolaga. Celo ranjki grof Andrassv, katerega mi nimamo za Bog ve kakega politika, je rekel, da ne kaže na vrabce streljati s kanoni. In v tem pogledu mi naravnost zavidamo katoliškega škofa na Kranjskem — katera dežela se v katoličanstvu lahko meri s Tirolsko — če meni, da je primerno, da se apelira na najintenzivnejši čut našega ljudstva, da se izrabi zadnje in najhujše orožje, če se vrše*kake občinske ali deželnozborske volitve. Mi bi v polni ponižnosti vprašali ljubljanskega škofa ali res misli, da ni mogoče, da nastanejo mnogo resnejši in mnogo opasnejši položaji, ko bi bilo morebiti res potreba postaviti zadnjega moža na krov, napeti vse žile, izrabiti ves ogromni kapital, s katerim razpolaga kot višji dušni pastir nad našim vernim ljudstvom in 304 ali je res primerno in verskemu čutu koristno, če pravi pri vsaki volitvi: «vera je v nevarnosti*. Ce bi kedaj v naši deželi — česar nas Bog obvaruj — res prišlo do skrajnega, se zelo bojimo, da bi se našemu škofu, kateremu dobre volje nismo nikdar odrekali, ne godilo tako, kakor tistemu pastirju, ki je parkrat brez vzroka vpil: volk! volk! ter zvabil kosce s travnika, s tem pa pro-vzročil, da se takrat, ko je volk res prišel, nihče ni zmenil za njegove klice na pomoč in ga je volk pohrustal. Zaradi tega živo obžalujemo, da se je, kakor pri zadnjih d i žavnozborskih volitvah, sedaj zopet izdala iz merodaj-nega mesta verska parola. Da tega ni bilo treba, sklepamo iz delovanja zadnjega deželnega zbora. V tem zboru so bili takozvani »katoliški* poslanci brez vsakega vpliva. Večino so imeli slovenski liberalci in Nemci. To ni idealen položaj — to radi priznamo, a nam je ljubši, kakor bi nam bila «katoliška« večina z dr. Šušteršičem na čelu. Tudi to odkrito priznamo. Delovanje tega deželnega zbora ni bilo slabo, iz ust deželnega predsednika in »katoliškega* deželnega glavarja izreklo se mu je celo nenavadno gorko priznanje. Sedanji škof ljubljanski ima brez ugovora izvanredno živ verski čut in je brez dvombe zelo pazljivo sledil obravnavam deželnega zbora. In čeravno je smatral za primerno razposlati pred novimi volitvami med svoje ovčice pastirski list, kateri se je bral kranjskim uradnikom celo pri cesarski maši in v katerem zahteva izvolitev samo »katoliških* poslancev, ni na vel ne enega zakona, ne enega sklepa bivšega deželnega z b o r a, k i bi n e s o g I a i a 1 z v e r s k i m č u t o in katoliškega ljudstva na Kranjskem. Iz tega vsaj mi sklepamo, da verski moment ne more biti povod, če se izrablja verski čut ljudstva, da se tu izvrši prememba. In mi tudi odločno trdimo, PODLISTEK Pismo iz Monakovega. n. Kar je Dunajčanom prater, to je Monakovčanom kraljeva dvorna pivarna — Hofbrauhaus*). Že doma so rni priporočali prijatelji, naj te monakovske znamenitosti nikar ne zamudi ni. In res, eden prvih potov je bil v dvorno pivarno. Ko vprašam nekega domačina za dvorno pivarno, odgovori mi: «Am Platzl!* «1, kje je pa ,placl'», ga vprašam. Debelo me pogleda ter prav v monakov-skem jargonu reče: «Tega ne veste?! Pri nas ve vsak otrok!* Tudi ja/. sem zvedel, še predobro, tako da mi ostane vedno v spominu. Dvorna pivarna stoji na prostoru, kjer je stala do 1. 1873 pivarna za svetlo pivo. Tu varijo dvojno pivo, svetlo in temno ali rjavo. Pivo so pričeli točiti na »pladnu* 1. 1830. V teku let nastal je tako velikansk obisk, da so morali povečati «gostilniške prostore, pa še niso zadostovali. L. 1896 so prestavili pivarno v predmestje na Dunajsko cesto v Haidhausen ter priredili vse prostore samo za gostilno. Ti so res ogromni. V pritličju je velikanska obokana, sedem inpol metra visoka dvorana. Mogočni stebri so okrašeni z grbi bavarskih provinc. V tej dvorani se v potrebi lahko toči na dvajsetih krajih. V direktni zvezi s to dvorano je veliko dvorišče s pokonci stoječimi sodovi in vodnjakom, okoli dvorišča pa obširen mostovž z mizami in klopmi. Tu je prostora za več kot 1000 ljudi. Natakakaric je primeroma le malo *) Razglednice dvorne pivame so v tiskarni n.i vpogled. da verskega vzrokani, pomagati Šušteršiču in Vencajzu do ključev deželnih k a s. Če so se torej napele vse moči, če se je provzro-čilo, da ima agitacija za deželnozborske volitve popolnoma amerikanski značaj, temu ni povod vera, ampak politika in samo politika. Zopet so se enkrat prekoračile meje, ki so po božjih in Človeških zakonih določene našemu sveče-ništvu. Brez vzrokov razvila se je zelena zastava. In če bodo šli prihodnje dni mladi duhovniki od hiše do hiše, od vasi do vasi, ter zabičevali nerazsodnemu kmetu, da se gre za vero, da zahteva njih dušni blagor, da pobijejo vse liberalce in volijo pristno »katoliške može, izrabljal se bo vnovič tisti nenadomestljivi kapital, ki je še shranjen v srcih našega dobrega ljud'' a, ki pa se sčasom mora izrabiti, ne da bi se to ljudstvo zavedalo zakaj. To postopanje nima namena koristiti ljudstvu ne v verskem, ne v gospodarskem oziru, če pa bi imelo uspeh, tiralo bi ga — to je naše neomajano prepričanje — v gospodarsko katastrofo. Kaj bo, kaj bo! (Gospodarska in politična vprašanja z ozirom na kmetski stan.) Konec. Iz tega, kar smo dosedaj pisali pod zgornjim naslovom, naši častiti bralci razvidijo, kako važen in potreben je kmetski stan za vesoljno človeštvo ter tako tudi za nas Slovence in kake neprecenljive vrednosti je zemlja, katero obdeluje kmet. V tem članku smo se tudi obširnejše bavili s klerikalizmom ter skušali dokazati našim kmetom, kako hud zatiralec njihovega stanu je ravno on, ker se jim ljudje klerikalne stranke hinavsko to je le na videz dobrikajo, jim na sleparski način vsiljujejo svoje samopašno jerobstvo in jim zapirajo pot do neobhodno potrebne izobrazbe. Pri tem našem požrtvovalnem delu pa ni vodilo peresa osebno ali stanovsko nasprotstvo do duhovnikov, ki vodijo bratomorni boj nastavljenih in vendar zadostujejo, kajti gostje si večinoma kar sami strežejo, bodisi s pijačo ali jedjo. Vrčki so lončeni (Steingut) s pokrovom, drže po 1 liter. Ena taka merica izbornega piva stane samo 24 pfenigov, t. j. 29 vinarjev našega denarja. Kadar sedim pred merico mo-nakovskega piva — tu je 29 pivarn in po sodbi Monako včanov, ki je za nas gotovo merodajna, je avguštinec (Augustinerbrau) gotovo najbolji — se vselej z žalostjo spominjam domačega slabega in primerno jako dragega piva. Se li temu ne da odpomoči? — V pritličju je tudi velikanska kuhinja, večja kot prostori kranjske čitalnice. Ogromno ognjišče sredi kuhinje in velikanski kotel za klobase imata vedno polno ženskih občudovalcev. Pa tudi moški dobe svoj delež. V kuhinji kraljuje namreč lepa krčmarjeva hčerka Frici, ki napravlja na moška srca s svojo milino in ljubeznivostjo najglobokejši vtis. V Mo-nakovem so sploh jako lepa dekleta. To je pripoznal celo prijatelj profesor, ki je precej izbirčen in s katerim sva se slučajno sešla v stari pinakoteki. On in njegov prijatelj, tudi profesor, prišla sta s kolesom po.Pakiževi bližnjici čez Tirolsko skozi Švico v Monakovo. — V prvem nadstropju dvorne pivarne je velikanska 42 metrov dolga in 171/, metra široka dvorana. Stene te dvorane krase slike iz bavarske zgodovine in slike vseh bavarskih vladarjev, pričenši pri Ludoviku Strogem do najnovejšega časa. Poleg te je še ena manjša dvorana. V zgornjih prostorih se shaja bolj izbrana družba. Kdor hoče Mo-nakovčana bolj natanko spoznati, ta naj ostane le v pritličnih prostorih. Kako živahno in veselo je tu. Tu sedi preprost delavec s klobaso ali nasoljeno redkvico v med Slovenci, temveč edino le ljubezen do našega naroda in skrb za njegovo bodočnost. Ce bi vsi Slovenci tako resnično in zvesto ljubili svoj narod ter tako nesebično delali zanj na političnem polju, kakor pisec teh vrstic, ne bili bi se Slovenci nikdar dali po vladi umetno razkosati, lahko bi še zdaj naši duhovni in posvetnjaki skupno delovali za slovensko narodno in gospodarsko stvar in nikdar bi se ne dopustilo, da bi se med našim narodom dvigali ter proglašali za narodne boritelje in dobrotnike največji narodni izkoriščevalci in škodljivci, ki imajo na vesti očitna narodna izdajalstva in rogovilijo med narodom le zaradi tega, da jih nevedno ljudstvo malikovalno časti ter jim z denarjem polni njih silno globoke žepe! Prokleto naj bode tako sleparjenje in iz-sesavanje našega dobrega naroda! Pravični Bog je že osramotil in ponižal pred celo Avstrijo enega takega krivega političnega proroka, ki hodi med naše kmete «v ovčji obleki, znotraj pa je zgrabljiv volk* ; Bog pa naj bi svojo pravičnost izkazal tudi nad drugimi njegovimi vrstniki, da bi se potem več ne upali naši predrzni •katoliki* skruniti in mazati s političnim blatom najsvetejših cerkvenih naprav! Pa tudi našim mnogim državnikom bi bilo treba nekoliko več razsvetljenja', pravega spoznanja in drugačne krščanske ljubezni, da bi enako skrbeli za vse avstrijske narode in vse enako ljubili in več ne preganjali in uničevali svojih slovanskih podložnikov, kakor so to delali do današnjih časov! Slovenci se imamo menda največ zahvaliti naši slavni nemški vladi, da se sedaj koljemo med seboj, kar je na korist le nam sovražnim tujcem ! Še pred nedavnim časom bili smo složni v politiki in poznali smo kot svoje narodne sovražnike le Nemce in Lahe. A naša vlada ni mogla mirno gledati te sloge in edinosti med nami. Zato je poslala k nam nemškega škofa Missia, ki je zanetil razpor med slovenskimi duhovniki in posvetnjaki na Kranjskem. Zdaj nadaljuje Missijevo politično delo pri nas s pomočjo raznih slovenskih narodnih izdajic, časti in denarja lakomnih neznačajnežev in propalic — slovenski škof Jeglič, kateri skupini se je posrečilo razširiti bratomorni politični boj tudi v izvenkranjske slovenske kraje. Missia je dobil za svoje delovanje na Kranjskem vsled vladnega priporo- roki in merico piva pred sabo poleg gospoda, tam v kotu obira dama zadnje ostanke pečene piske i. t. d. nad vsemi pa kraljuje najlepša harmonija. Vmes pa se drenja z glasnim hruščem množica ljudi, največ tujcev, iskajoča ugodnih prostorov, ali pa le pasoča radovednost. Takoj prvi večer sem naletel v dvorni pivarni na tri Dunajčane. Ni trajalo dolgo in že smo jahali visoko politiko. Pa, glej ga spaka! Prav avstrijske razmere. Kolikor glav, toliko strank, od pristnega Luegerjanca do strastnega nemškega nacijonalca. Že smo postali precej glasni in ostri in vse je kazalo, da bo lepe harmonije kmalu konec. Le z velikim trudom se je posrečilo poleg nas sedečemu Monakovčanu skleniti kompromis, da pustimo za tisti večer avstrijsko politiko. Prerešetavali smo mona- j kovske razmere, povrhu pa praznili svoje merice v čast in slavo monakovskim krasoticam v prvi vrsti lepi Frici. Pozno v noči smo se ločili. Prišel sem domov prav rožnate volje. Še v spanju so me dražile razne prikazni, ki so bile več ali manj v zvezi z dogodki pretečenega dne. Že sem vjel eno za roko, kar se začuje votlo grmenje in bobnenje. Sklicem: * Potres!* skočim kvišku, prevrnem z glasnim ropotom poleg postelje stoječi svečnik ter pričakujem strmeč nadaljnega. I, kivj pa je bilo? Nekdo je drvil s težkim vozom po slabo tlakovani cesti mimo hotela, a jaz, nevajen takemu ropotu, imel sem v sanjah to za potres. Šele proti jutru sem zopet zatisnil oči. Zdaj sem imel mir pred prikaznimi, pa tudi pred — potresom. Da ste mi zdravi! 30b čila od papeža kaidinalski klobuk; kako posebno odlikovanje pa bode doletelo našega neutrudljivega gorenjskega Jegliča, tega ne vemo ; vendar pa nam je znano, da je vlada že dozdaj storila mnogo uslug njemu in njegovim pomočnikom! Veliki in slavni hrvaški škof Strossmayer, ki je zvesti sin svojega naroda, resnični in iskreni rodoljub hrvaški, je že neizrečeno veliko storil za gmotno in dušno blagostanje svojih rojakov in je tudi kot duhovnik najsvetlejši in najčistejši biser med svojimi vrstnikir, pa še danes kot 86 letni starček v 51. letu svojega uzo nega školovanja ni kardinal! Ako bi on delal za Nemce in Mažarje, tako kakor dela za Hrovate ali pa, ako bi delal take razprtije' in zdražbo med svojim narodom, kakor jih delata med Slovenci Missia in Jeglič, bil bi najbrž že dolgo vrsto let morda prvi papežev svetovalec — «v večnem Rimu*! Vidiš: dragi slovenski kmet, taka je ta kranjska farovška in laka naša slavna avstrijska politika! Ali se ti ne odpirajo oči, ako resno premišljuješ že samo to, kar smo ti v tem članku napisali z glavnimi potezami? O beri, beri, malo več beri in rad beri, a ne le ono, kar se ti bode vsiljevalo v farovških sleparskih in lažnivih listih, ampak tudi druge časopise in knjige! Ako boš bral samo take stvari, katere ti bodo priporočali in ponujali farovški gospodje, bodeš še bolj neumen, kakor bi ne bral ničesar, ker bodeš potem mislil, da je res vse tako, kakor bereš v farovških listih in boš svoje zatiralce še sam branil, jih zagovarjal, podpiral in redil kot svoje najboljše prijatelje in dobrotnike. Ako pa bodeš bral tudi naše liste, boš spoznal resnico od ]sk«n> hiša št. 12 na Mešačem z gospodarskim poslopjem, v dobrem stanju, 2 sadna vrla z 1 V3 oral«; travnikov in njiv 6 oralov. Gena po dogovoru. Natančneje se izve pri lastniku Martinu Bohinjcu na Mešačem št. 12, pošta Kamnagoriea. 151—2 plovnim šolskim vodstvom na (gorenjskem! Pri naročevanju šolskih tiskovin naj tiskarno v Kranju, "^tl se blagovolijo slavna šolska vodstva obračati na Se udano priporoča z odličnim spoštovanjem JV. j^r. Sampret, tiskar v JCranju. Več dijakov se sprejme stanovanje in hrano.— Naslov pove upravništvo »Gorenjca*. Prva in največja tvrdka za prodajo in izposojevanje glaso-virjev. LJubljana sv. Petra cesta št. 20. Velika zaloga kratkih klavirjev in pianinov največje popolnosti tako glede na glas, konstrukcijo kakor na v trajnost v jako okusni opremi vseh slogov. 115—9 Špecijaliteta: pianini z moderator jem. Vedna zaloga preigranih klavirjev po najnižjih cenah. — Zavod za uglaševanje in popravljanje klavirjev vseh vrst. - - Najnižje cene aa izposojevanje. Na deželo se tudi izposojuje.__ Mestna hranilnica v Kranju obrestuje hranilne vloge 4 odstotke brez odbitka rentnega davka katerega plačuje iz lastnega. Stanje vlos: 2,589.371 kron 78 vinarjev. — Stanje hipotečnih posojil 1,695.776 kron 13 vinarjev. 4—18 Otroški vozički in košarice se dobe po najnižji ceni pri Albinu Kantu v Kranju. 42—13 G. Tdnnies Ljubljana 66_2o tovarna za stroje, železo in kovinolivnica priporoča kot posebnost vse vrste žage in vse stroje za obdelovanje lesa, ame-rikanske turbine, bencin-motore in parostroje. Najeeneji in najboljši poljedelski stroji dobe se pri Karol Kavšeka nas!. v SCHNEIDER & VEROVSEK Ljubljana, Dunajska cesta 16. Vedno velika zaloga gepeljnov, slamo-reznic, mlatilnic, čistilnic, jeklenih plugov in sploh vse potrebščine za poljedelstvo. 69—20 Tudi vsakovrstna železnina kakor železo, traverze, železniške šine, kuhinjska oprava, razno orodje za rokodelce i. t. d. mmmm Kdor kupuje sukneno blago ogleda naj si novo urejeno sukneno skladišče tvrdke K. MIKLAUC LJUBLJANA, Špitalske ulice štev. 5 kjer se lahko prepriča o cenah brez primere. Glavno skladišče Loškega ševijota (sukna) katero blago je znano dobro in se prodaja po tovarniških 64—19 cenah. Sukneni ostanki različnih vrst za polovico cene. — Gospodje krojači dobijo na zahtevanje vzorčne knjige. 311 Kdor hoče kupiti ceno in dobro barvo iz pravega domačega izdelka, brez vsake zmesi (Schwer-spatt) kakor se nahaja v nekaterih tovarniških barvah, naj se blagovoli obrniti na domačo zalogo I. WOHLGEMUTH v Kranju, glavni trg et. 118. 112—10 Šivalni stroji in kolesa Tovarniška zaloga 109—11 Ivan Jax-a v Ljubljani Dinajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane šivalne stroje in kolesa Ceniki se dopošljejo na zahtevanje zastonj. "t Kdor hoče imeti dobro blago strugarskega izd»lxa, 97-15 kakor kegle in krogle, krogle za balin in sploh vsa to stroko spadajoča dela po nizki ceni, naj se obrne na \o&r)0 L)ieliT)ar-ja Strtigarjei O bjubljai}!, dtir)«jsk* ec$ta 11. Optični zavod Jos. Ph. Goldstein Ljubljana, pod trar.čc št I priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih očal, lovskih in potnih dalnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov. Zaloga fotografičnih aparatov. Vse v to stroko spadajoča popravila točno in ceno. 67—22 Stavbinska kleparska dela vsakovrstna, iz poljubnega gradiva. — Najcenejša izvršitev lesno-cementnih streh in pokrivanja s strešno lepenko ter v to spadajoče poprave z jamstvom najsolidnejega dela. — Zaloga strešnega laka, lesnega cementa in strešne lepenke v najboljših kakovostih. — Strelovodne naprave po izkušeni sestavi. Ustanovljeno 1861. L. M. ECKER Ustanovljeno 1811. LJUBLJANA, dunajska cesta št. 7 in 16. Vodne instalacijske naprave vsake vrste, napeljava v hiše, zveza s obstoječimi vodovodi, premembe in vsakršne poprave. Zgradba stranišč in kopelnih naprav od preproste do najfinejše izvršbe proti jamstvu primernega, trpežnega dela. — Proračuni na zahtevanje brezplačno. 114—11 Qtvna$K& peci, 9- >o •v 5» j&a 4io^>cii, 4ia&ot- tudi Itipe, vaz»t it* v v$cfi (yazvafi, trpe&ne in czt%+ 'priporoča prva in naj,vzcya. peci j in a^ina^tvrv i^3e/Cfvcw 73—19 x> £yu 6 fja n-i. JOSIP WEHL J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, Slomškove ulice št. 4 Stavöeno-umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo. Žično omrežje na stroi, obhajilne mize, ograje na mirodvom, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike itd 86—is Špecijaliteta: valjicni zastori (Rollbalken). C. kr. priv. tovarna strojev, brizgalnic, kmetijskih strojev, I. moravska mehanična tkalnica cevi in pasov R. A. SMEKAL v Ceciiu pri Prostjevu io Smichovv-Praga. Podružnica v Zagrebu, Frankop ulica 9 priporoča 83—18 slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom brizgalnice vsake vrste, s patentom proti zmrzlini in s priredbo, da tiste na obe strani ▼odo vlečejo in mečejo, parne brizgalnioa, s kojima zamoreta samo dva človeka opravljati delo — naučba v teku treh dni — ter ne po-trehujejo izprašanega strojevodjo; dalje vse drugo gasilno orodje, čelade, pase, sekirice, lestve) i. t. d., kmetijsko orodje in Peronospora-brizgalnice. — Boba solidna elegantna in ceno. Plačila po dogovoru. Podružnica R. A. Smekal v Zagrebu. 312 Trgovskega učenca sprejme trgovina z železnino W. Killer v Kranju. 146-8 Šivalni stroj še v dobrem stanju, prpraven za krojača aH čevljarja, se jal{o po ceni proda pri 147—3 JCovrencu Rebolju krojaški mojster v pranju. Lekarna „pri zlatem orlu" Ljubljana, Jurčičev trg 2 M. ph. Mardetschlager, loka r in kemik, J. SVOBODE nasl. 80--19 čevljarski most. Kupite ali naročite po pošti iz te itikarne sledeča pripoznana domača sredstva: Dunajske želodčne srčne kapljice, krč tolažljive, 1 steklenica 20 h, . u m. m m^m m.m m mm^rn mm rj K tovarna 68—88 » Adolf Hauptmann 1 • V LtJUbJjSUU. Ilustrovani cenik brezplačno in poštnine prosto. Najboljše najcenejše in najhitrejše kosilo in večerio «8 m ,.8 m M napravi vsaka gospodinja iz »Ilirskih testenin-' kakor so: nudelni, rezanci, makaroni i. t. d., katere so pa le zanesljivo prave v škatljah po '/2 kg z napisom: Prva kranjska tovarna testenin Žnideršič & Valenčič, Ilirska Bistrica*. Zahtevajte jih v vseh prodajalnicah jestvin. Ne pustite se varati, da so morda druge enako dobre kot naše. 133—5 Cenike trgovcem zastonj in franko. t) W lili BLED (Gorenjsko). 79-19 Trgovina s špecerijskim in galanterijskim blagom, z vinom in likerji, delikatesarni in prekajenim mesom. — Najboljša praška in kranjska domača plečeta, gorenjsko sirovo maslo. — Zaloga najboljše emajlirane kuhinjske posode, porcelana in stekla. — Norirnberška in lesena roba, srajce, ženske in moške nogavice, ovratnike, manšete, čevlje za gospode, dame in otroke. — Kneippove sandale, kopalne čepice in vse potrebščine za hribolazce. A. Tschinkel"a zet L>jubljar>a. Prva in edina domača tovarna figove kauic, kar? d i ranega sadja ¡0 l*or>$cri> priporoča priznano dobre in cene svoje izdelke. 68—21 Izhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, za četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na dom. stane za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvo se nahaja v hiši šter. 105 nasproti župne cerkve. —Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo, Izdaja in zalaga konsorcij «Gorenjca*. Odgovorni urednik Gašper Eržen. Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.