SLOVENEC Političen list za slovenski narod. 'o na di- Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 ffld., za pol letaj 8 ffld., za četrt leta 4 ffld., «a jeden meiec 1 ffld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za eelo leto 12 ffld., za pol leta 6 ffld., za četrt leta 3 ffld., za jeden mesec 1 ffld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 ffld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravnlfltvo jin ekspedlelja^jv ,,Katol. TIskarni", Vodnikove uliee »t. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vrednistvo je ▼ SemenlSklh ulicah It. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemii nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. Štev. 39. V Ljubljani, v soboto 16. februvarija 1895. Letnilc XXIII. Načelo absolutne narodnosti- Včeraj je stopila tudi nemška državna zbornica t vrsto tistih zadnji čas zborujočih postavodsjnih zastopov, ki so pokazali vso svojo strupeno zagrizenost do Slovanov. Poljski poslanci so namreč nedavno zahtevali od vlade, naj vlada kaj stori proti društvu za pospeševanje nemštva v vshodnih markah. Znano je namreč, kako surovo pod varstvom vlade zatira to društvo Poljake in kako brezobzirno ponemčuje slovanske kraje. Brzojav nam poroča, kako je odgovoril dnd 15. t. m. pri posvetovanju o ministerstvu notranjih stvarij minister pl. Koller: Minister najodločneje zavrača to zahtevo in izjavlja, da država nikogar ne napada, pač pa hujskajo poljski časopisi proti nemštvn. Ce zahtevajo Poljaki, naj se kaj Btori proti udom imenovanega društva, češ da so strankarski, se mora ta napad na nemštvo najodločnejše odbiti. Narodni ponos zahteva, da vsak Nemecpovspe-šuje nemštvo v vshodnih markah. (Živahno odobravanje.) Poljaki naj se združijo z Nemci v složno delovanje. Dotle brzojavka. Zdi se nam potrebno, da posebej opozorimo na to odkrito izjavo krivičnega in nekrščanskega državnega in narodnostnega načela. Tisti duh, ki je uprizoril škandale v isterskem dež. zboru, ki se je pokazal v Trstu, ki preganja pravično stvar v Celovcu, ki je izgnal slovenske poslance iz Gradca, se kaže tudi tukaj. Sovraštvo do slovanstva, ki se opravičuje z »narodnim ponosom" — je značaj tega duha. Do »absolutne narodnosti" se že še povspno liberalci, a — do pravičnosti ni-kedar. Ta je brez krščanskih načel nemožna. Mi LISTEK Dva junaka. (Priobčil Ž.) Kakor ste razvideli, gospod vrednik, iz moje študije, priobčene v »Slovenci" od 11. t. m. — per parenthesin bodi rečeno, da je povzročila, kar nikakor ni bil njen namen, popolno revolucijo v možganih g. y: poroča se mi namreč od prijateljske strani, da je omenjeni gospod prav resno začel študirati zgodovino francoske republike in na podlagi teh svojih proučevanj prišel do sklepa, da ima vse potrebne lastnosti za predsednika ... Le nekaj ga moti. Kaj, ko bi ga zabodli, kakor Carnota, in on bi vendar tako rad še dolgo časa užival dobrote te zemlje. Ko bi le vedel, da na onem svetu tudi jed6 kapune, piščeta, i. dr. — Kakor ste toraj razvideli iz tega spiska, pečam se posebno rad z visokostoje-čimi osebami, n. pr. s predsedniki ali bodočimi župani, itd. Tudi danes sem komaj premagal skušnjavo — ali nekaj drugega mi že nekaj dnij sem teži srce. Imel sem namreč čudne, prečudne sanje... Gospod vrednik, Vas skoro gotovo smem prištevati oni vrsti ljudij, ki za sanje in njihova razlaganja nimajo drugega, kot zaničljir posmeh. Ne tako sebe... Vi majete z glavo ? Oprostite, ali — Slovenci smo vzlasti izgubljeni, če se ne oklenemo z vso silo krščanskih načel. Učimo se! Notarijat". Na neresnično pisarenje »Narodovo", da »Slovenec" v zadevi glede notarijata — beži, ker ne ve imenovati imen notarjev, ki sta proti sklepu notarske zbornice računala pristojbino za legalizacijo po 30 kr. reci trideset krajcarjev kakor »Narod" piše, izjavili smo v »Slovencu", da smo naznauili imena g. odposlancu ^notarske kamore ter da jih, varujoč čast notarskega stanu, nismo objavili v listu. »Narod" o tem seveda molči in le pravi, da smo notarsko zbornico zopet napadli hribovsko in surovo. Potem »Narod" sklepa: ;»Da s takimi ljudmi ni mogoče stvarno razgovarjati se o resnih stvareh, kakor je notarijat — se je tu zopet pokazalo". No, da se mi glede notarijata ne bomo razgo-varjali z notarji, to je popolno umevno, kajti kedor je osebno angažiran, or o tem le pretežko sodi nepristranski. Sploh pa moramo konstatovati, da namen naš glede vprašanja o notarijatu ni ničesar druzega, kakor delati zato, da se notarijat podržavi v smislu Peitlerjevega predloga. Mi nimamo nič zoper notarski stan, mi nismo, dokler se ni od nas uradno odločno zahtevalo, navedli nobenega slučaja o posameznih notarjih, in še tedaj smo varovali njih čast da vkljub izzivanju nismo imenovali v listu nobenega imena. Kako sovraštvo proti notarjem nam očitati, to se pravi vso stvar zavijati in iz stvarnih razgovorov tirati jo v osebni kolovoz. Trdimo pa še vedno, da je bilo pismo notarske kamore nedostojno, ker se nam v uradnem pismu očita, da grdimo notarski stan. »Narod" pravi, da sta omenjena notarja računala za legalizacijo 100 gld. pristojbino 30 kr. »reci: trideset krajcarjev" in dostavlja »sicer po zakonn popolno opravičeno". Popolno pa zamolči, da sta s tem prelomila sklep notarske zbornice. Ker pa so »Narodu" sklepi bagatelna stvar in ker poklada važnost le na denar in ker mu krajcarji ne imponujejo, zato mu danes postrežemo z goldinarji. Neki notar na Kranjskem je računil stranki ob neki priliki 1796 gld. 50 kr. Vsled pritožbe pa mu je bilo vsled uradnega odloka od stranke plačanih le 619 gl. 61 kr. Torej je zahteval neopravičeno —1176 gld. 89 kr., reci: tisoč sto in šest in sedemdeset goldinarjev 89 kr. več kakor mu je šlo. — Ta jedin slučaj zadostuje za tisoč drugih. In tako ravnanje zagovarjati, to je naravnost vnebopijoče krivica, ki| se godi narodu. Zato pa nas od njegove obrambe ne pripravi nobena interpelacija, noben napad, najmanj pa »Narodove" psovke! Polna glava — prazno srce! (Govoril v deželnem zboru posl. V. Pfeifer.) 11 § 8. letnega poročila razvidimo, da se leto za letom gradijo nove šole, obstoječe pa razširjajo, s tem pa troški vedno in vedno naraščajo. Da se širi ljudski pouk in omika v najširše kroge, je gotovo plemenita, opravičena želja in težnja, vendar pa se mora širiti ta omika po potrebi in po g m o t n i h s r e d s t v i h našega ljudstva, zlasti sedaj, ko vedno bolj gineva blagostanje v naši deželi. Treba torej, kakor se je poudarjalo pri zadnji razpravi normalnošolskega zaklada, previdnim biti pri snovanju in razširjanju šol. Toda, pustiva mogočo kontrovezo, ki bi se o tej stvari razvila mej nama, Vi pa, gospod vrednik, pazno poslušajte moje sanje in potem objektivno sodite . .. .... Bilo je v letu — zdi se mi — 3000 po Kr. rojst., ko sem jasnega zimskega dneva sklenil ogledati si zbirke našega muzeja. Kaj mislite, kdo mi je dal na razpolago svoje spremstvo ? Nihče manjši, kakor ekscelenea baron Schwegel. .. Zelo sem se začudil, ko mi je drage volje ponudil svojo pomoč, in nisem si mogel kai, da ne bi tudi z besedami dal duška svojemu začudenju..." »Gosp. Ž." — dejala je ekscelenea sicer uljudno, vendar nekoliko pikirano — »svetovno znano je, da na povelje svetovnega zidarja smrt še tisoč in tisoč let nima oblasti nad menoj — v priznanje zaslug, katere sem si pridobil za razvoj Radolfmnma... Čast mi jel" S temi besedami se je poslovil od mene, jaz sem pa ostal sam v velikanskih nepreglednih dvoranah, sam, brez vodnika, brez pomoči... Slednjič sem zašel v arhiv. Skozi visoka okna padali so na stare listine, ki so ležale na mizi, čisti osoji solnčni in zlatili bliščeče se pisalno orodje. Pred kratkim je moral tukaj nekdo še delati. Spoznal sem to po skoraj še mokrem črnilu na spisu, katerega sem še mokrega vzel r roke. Pogledal sem naslov: .Ivan Silni in Ivan Močni, prinos k zgodovini slovenske republike .. Zalibog, jezika nisem mnogo razumel. Marsikaj bi bil rad zvedel, n. pr. ali je bil prvi predsednik znanec moj — gosp. y — in ali je umrl naravne smrti. Toda slovenščina se je strašno izpremenila, le naslednjo dogodbo sem z velikim trudom in naporom izvedel iz omenjenega rokopisa... Bog ve, ali sem prav razumel? Cujte, gospod vrednik: Zavladale so nekdaj velikanske stiske po deželah slovenskih. Politiki — katerih tudi v onih časih ni nedostajalo , — ubijali so si modre glave in se na vse mogoče načine trudili, da bi odvrnili vnanje nevarnosti, katere so od vseh stranij pretile dotlej mogočni državi. Tudi v notranji upravi bilo je marsikaj gnjilega, ljudstvo je bilo nezadovoljno In povsodi je vrelo. Tako so n. pr. tudi advokatje začeli zahtevati eksistenčni minimum etc. Toda rešitve ni bilo od nobene strani temni hudourni oblaki, kopičili so se vedno bolj na jasnem nebu, ki je dotlej zrlo na prijazne poljane, na mogočne gore naše, in vsak čas je bilo pričakovati nevihte, ki bo popolnoma uničila spomin slovenskega imena.. . »Kje so časi, kje so dnevi, ko so Še slavni Ivani gospodarili v Ljubljani!" zdihovali so nesrečni potomci naši. Dvornih svetnikov tudi ni bilo več — le ekscelenca Scowegel bi bil znal pomagati. Ali revež ni smel več politikovati, ker je baje že svoj čas s tem napravil dosti nesreče na Slovenskem, in bi smrt , da se mi ne bo očitalo, da jaz nisem ., šole, ljudske šole, ako se ne morem po-J5no navduševati za vspehe novodobne šole in za * bremena, katera so šolske postave in naredbe naložile in še dandanes vedno naprej nalagajo davkoplačevalcem in če si prizadevam, za to skrbeti, da bi se olajšala sedanja težka bremena. Ce bi se predelal učni uačrt in vpeljal pol-dnevni pouk na deželi, kakor sem to v svojem govoru dne 25. aprila leta 1893 v tej visoki zbornici razpravljal, olajšala bi se bremena in pouk ne bi trpel, namreč pouk, kolikor ga po mojih mislih spada v ljudsko šolo. Vsaj mi stareji vemo iz lastne skušnje, da smo t otročjih letih v štirih urah dnevnega pouka se naučili gotovo ne manje, nego se nauče sedaj v šestih urah na dan. Sicer nismo imeli toliko predmetov na dan, nismo bili tako univerzalno učeni, kakor so sedanji šolarčki. Prepričal sem se sam, da n. pr. učenci v sedanji ljudski in meščanski šoli dobro odgovarjajo iz domače zgodovine ali celo iz astronomije, da jim računi L+J gladko teko, da pa večkrat prostega a -f- o življenju potrebnega računa ne zmorejo. Torej gospoda, kaj pomaga ta * -f x in vsa astronomija, če pravega temelja ni, ali ni vse to zidano v zraku? Ali ni tudi ta omika nekako zračna, če otrok večkrat tega ne ve, kar vsak dan potrebuje? Jaz se ne čudim starišem, čd so pri svojem zdravem praktičnem smislu večkrat jako nezadovoljni s to šolo in se čujejo glasi, da vspehi te šole nikakor niso razmerni z velikimi troški. Pri vsem tem, da se pri nas veliko uči (kakor bi stari Rimljani rekli: »multa" namesto »multum"), polni se preobloženi mladini glava, razvija se um, ali — srce ostaje prazno. Vemo pa, kako željno vzdihujejo mnogi naj-bolji možje raznih narodov ravno po omiki srca in poudarjajo, da smo pali v žalostni ekstrem, da delamo za glavo vse, ubogo malo pa za srce. Tu ima šola pred seboj veliko nalogo, katero izpolni, če stariši, cerkev in šola delujejo v medsebojni slogi. Menim, da trezno misleč rodoljub mora priznati potrebo take sloge, da dom in šola skupaj delujeta, da šola ne podira, kar zida dom, in nasprotno ! Jaz rad priznavam, da ima šola, da imajo učitelji najboljšo voljo in najbolje namene, ali ne morem si prikrivati, da se dosezajo ti nameni dandanes težje, kakor je to bilo prej. Ako namreč pogledamo učni načrt prejšnjih časov, nahajamo v njem le malo premetov: vero-nauk, brati, pisati, računati. V sedanjem načrtu pa imamo poleg imenovanih predmetov še zemljepisje, zgodovino, naravoslovje itd. Ljudska šola gotovo nima namena, da bi od- takoj iztegnila koščeno svojo roko za njim, ko bi zopet posegel v javno življenje. Ali Slovenci so bili takrat srečnejši, kot mi dandanes. V kritičnem trenutku vstal je dotljej malo razumljeni politik Ivan Mogočni in pokazal rešilno pot. »Gospoda slavna!" — donela je mogočna njegova beseda v državnem svetu — »gospoda slavna, poslušajte me. .. Naša oblastva naj spisujejo svoje akte z višnjevo tinto, in ne z rudečo, kakor se je to godilo dosedaj. Ali ne veste, gospoda slavna, da rabijo rudečo tinto samo naši nasprotniki ?" Odveč bi bilo, gospod vrednik, da bi opisaval triumfe, katere je sedaj slavil Ivan Mogočni. Banketi, častne diplome itd., vse še kakor danes. Le toliko naj opomnim, da je sedaj, ko so slovenska oblastva zopet začela pisati z višnjevo tinto, zopet posijalo solnce sreče, neskaljene sreče na zemlje slovenske -- Ali nekaj ne morem zamolčati. Ivan Silni — tudi veljavna oseba — ki je dosedaj veljal za boljšega politika, kakor Ivan Mogočni, ni mogel prenašati, da se rešilna misel ni rodila v njegovi glavi. Postajal je od dne do dne bolj melanholičen in čez nekaj tednov solzila se je vsa Slovenija, ko so blizu Visokega v poljanski dolini pokopali Ivana Silnega — samotarja! Ivan Mogočni pa je bil vsled tega udarca tako prestrašen, da se je tudi on zbal za svoje življenje; zato je šel med zavarovalce življenja. Na tem polju gojevala učenjake, dovolj je, če se kakor v prejšnjih letih otroci naučč pravilno brati, pisati iu računati, za višjo odgojo pa naj skrbd strokovnjaške kmetijske, obrtne, kupčijske in srednje šole. Če bi se omejilo število predmetov v smislu prejšnjega načrta za ljudske šole, bi zadostoval poldnevni pouk. Tem pa bi se v okom prišlo potrebi, da se vedno zidajo nove šole in razširjajo obstoječe. Torej bi bil poldnevni pouk tudi v gmotnem oziru davkoplačevalcem na korist. Na Štajerskem, če sem prav poučen, nameravajo iz teh ozirov vpeljati poldnevni pouk. Jaz ne umejem, zakaj bi se to tudi pri nas ne uvedlo vsaj za poskus. Ko bi se pokazalo, da tem potom dobra reč trpi, vsaj se potem zopet prenaredi. Zalibog, kakor je že razvpita naša država kot država neverjetnosti, namreč država, v kateri se tudi očividne pomote, napačne postave itd. ne odpravijo, samo zaradi tega ne, da bi se ne reklo, da tisti, kateri so kake postave in naredbe sklenili, niso bili modrijani prve vrste; ravno to velja tudi gledd šolstva. Na vse mogočne načine poje se slava novim šolskim naredbam, akoravno so mnogi tehslavopev-cev prepričani, da marsikatera šolska naredba je reforme potrebna. Ali moderno je danes, da se hvali tako imenovana nova šola in gorje tistemu, kateri te novejše pridobitve liberalne »ere" ne hvali. Morebiti bi se mi ugovarjalo, da sem Horacijev »laudator temporis acti", ali temu ugovoru nasproti poudarjam, da je stara šola odgojila može, ki se svetijo kot zvezde na nebu učenosti, imen, mislim, mi ni treba navajati, znana so vsem Slovencem; ta šola dajala je temeljitega znanja in blaženja srca. Ali pa ima novodobna šola boljših vspehov do sedaj, ko se otroci že v prvej mladosti učijo zgodovine, zemljepisja, naravoslovja itd., meni ni znano. Te moje besede izvirajo iz iskrenega prepričanja, nikakor pa nisem mislil, da bi žalil kak stan ali posameznika. Spoštujem tudi nasprotno prepričanje in vem, da se resnica in napredek pospešujeta le, če vsestransko presojamo stvari, slišimo glasove „pro" in »contra" in potem ukrenemo to, kar se nam po najboljšem prepričanju zdi najbolje. Sprožil sem te opazke, ker mi je blagostanje in praktična omika ljudstva jako pri srcu in se veselim, če bi v težkih teh časih prihraniti mogli davkoplačevalcu kak krajcar in bi to ne bilo na škodo omike in otrok, najlepše nade našega naroda. Kranjski deželni zbor. (XIII. seja dne 13. febr. 1895.) (Konec.) Predno se je o lovskem zakonu pričela nadrobna razprava, oglasi se deželni predsednik pri-poročujoč, naj se prvotni vladni načrt vzame kot podlaga, kajti sicer si pridržuje varovati vladno stališče nasproti novemu načrtu. si je stekel nevenljivih zaslug za domovino; dobrot njegovih zvezda obsevala je vso Slovenijo, vzlasti je cvetela nekdaj tužna Istra, katero je z zavarovanjem rešil njenih tujih nasilnikov. — — V življenji. Spisal T. »— — Ako je res, da stopi človeštvo slednji dan korak proti popolnosti, tedaj se vresničijo tudi naše ideje, in treba je samo skrbeti, da se to zgodi čim prej ... Kje je popolnost, če ne v jednakosti stanov, kje je sreča, če ne v svobodi? Ali moreš mirno živeti, ko tako bridko čutiš gospodarjevo na-silstvo? Ali ti ne zagreni vsako veselje besede duhovnikove, ki te lahko obsodi za zdaj in za zmirom, če se mu ljubi? Gospodar imi tvoje telo, duhovnik imil tvojo dušo! Kaj pa ostane tebi? . . . Človek si, kakor 6ni, in ko bi tudi ne imel nikakih prednostij pred njimi, nikdo nima pravice, da ti krati svobodo ... V prah z nasilstvom!" Bral sem ta novodobno navdušeni članek v nekem političnem listu, in pisal gaje Tone M&linar . .. * Sedeli smo v gostilni »pri raku". Nam nasproti 80 pri mizi pili in razgrajali delavci. Deliš jih lahko v tri kategorije: prvi, z navadnim, resnim izrazom na obrazih, so se prišli pokrepčat po delu; drugi, Poročevalec dr. Tavčar obširneje odgovarja dr. Žitniku, da je sploh nemogoče skleniti tak zakon, ki bi ugajal lovskemu zakupniku in kmetovalcu. Odsek se je, kolikor mogoče, oziral na prošnje kmetovalcev, a vsaki malenkostni želji ni mogoče ustreči sicer pa je odsek povsod varoval avtonomno stališče dež. odbora in deloma občinskih zastopov. Nato se je pričela nadrobna razprava. Pri paragrafu 42, ki se glasi: »Deželna vlada dogovorno z deželnim odborom določi po ukaznem poti prepovedane lovske čase za tiste lovne živali, za katere je določitev takšnih časov potrebna zategadelj, da se ohrani lovskim razmeram dežele primerna množina divjačiue, oglasi se poslanec P o v š e ter predlaga da se namesto tega paragrafa vsprejme § 48 iz načrta dež. odbora, ki določa, da deželni zbor 8 posebnim zakonom določa prepovedane lovske čase ne pa dež. vlada dogovorno z dež. odborom. Poročevalec odgovarja, da je tudi po tem načrtu dovolj varovano avtonomno stališče. Predlog posl. Povšeta je bil z večino odklonjen. Pri § 45, ki določa, da deželna vlada sme s poprejšnjo pritrditvijo dež. odbora lov na določene vrste divjačine na čas največ dveh let ustaviti, zahteva deželni predsednik, da naj vlada sama brez pritrditve dež odbora prepoveduje lov na posamezne živali. Baron S c h w e g e 1 podpira to zahtevo dež. vlade, toda pri glasovanji je bilo z večino sprejeto besedilo upravnega odseka. Pri § 50, ki določa, da se od časa, ko začne žito zoreti, do končane žetve ali trgatve brez posebnega dovoljenja zemljiškega posestnika na do-tičnem polji in vinogradih ne sme loviti ali goniti, oglasi se poslanec Pfeifer, rekoč : Kot posestnik sem neprijatelj požrešnemu zajcu in bojim se, da bode lov jako škodljiv novim t r t -n i m nasadom, če bodo lovci smeli gospodariti po vinogradih. Vsak vinorejec ve, kako lahko se odtrga cepljena mladika, če se je le količkaj nerodno dotakne. Nasaditev novih vinogradov stane veliko truda in denarja, dokler more prvikrat brati v novem nasadu. Ko pa bi še lovci s psi smeli loviti po novih vinogradih, bil bi vinorejec izročen na milost in nemilost veselim lovcem. Vsak gospodar gotovo nerad vidi, če mu tuji ljudje hodijo po njivah, koliko bolj ga mora boleti, če vidi, da v svojo zabavo lovci uničujejo mnogoletni in dragi trud. Zato na-svetuje k § 50 dostavek: »Po trtnicah in novih nasadih s požlahnjenimi še ne rodečimi trtami se sploh ne sme loviti." Poslanec Lavrenčič toplo priporoča gorenji dostavek, toda pri glasovanju ni bil sprejet. Paragraf 62. določa, da se ob nedeljah in praznikih v bližini cerkvi in drugih za duhovna opravila namenjenih krajih ob času, ko je cerkveno opravilo, ne smejo napravljati lovi. Posl. P o v š e k temu paragrafu nasvetuje dostavek : »Ob nedeljah in praznikih pa je lov z gonjači sploh prepovedan." ki jih lahko spoznaš na motnih očeh in sesušenih licih, so tisti, ki zapijo takoj zasluženi denar; tretji, zabuhlih obrazov in rdečih oči j, delajo samo časih, pijo pa zmirom ... In ti so najhujši socijalni demokrati. Naravno! Kajti kakšna imenitna prekucija donese časih dobička takim ljudem, ki drugače ne znajo pridobiti denarja, ali pa so prezanikerni. »Tristo vragov !" zavpije pijan človek nenavadno premetenega pogleda, »če nam ne dado pravic zlepa, vzamemo si jih zgrda! Kaj niso storili tako tudi drugod? Vi pa ste šleve, ki ne znate druzega, kakor piti in kleti ... Če ti tišči gospodar koleno na prsi, pa kolneš; in ko te spusti, greš v krčmo, da se mu pijan spet zvrneš pod nogo .... Prav vam je!" Ko izgovori, začuti na rami mehko roko. Ozre se, in njegova žena stoji poleg njega. »Prosim te, pojdi domu; otroci jokajo, ker so lačni; daj, da jim kupim kruha . . ." Od sramote in jeze zarudi delavcu zabuhli obraz. »Poberi se! Hitro!" »Ti veš, da zmrzujemo in stradamo, in danes si zaslužil . . . Lepo te prosim, pojdi z mano!" „Ven, če ne . . In že vzdiguje roko. »Ali se ti ne smilijo otroci, če poginejo?" »Pa naj !"-- »Kdo je to?" vprašam svojega prijatelja. »Tone Miilinar." . . . Poročevalec dr. Tavčar ugovarja temu do-etavku, češ, da bi bil vsled te določbe lov ob nedeljah sploh nemogoč. Sicer pa gredo lovci po poročevalčevi trditvi zjutraj k sv. maši iu potem še le na lov, ki je ravno ob nedeljah nekaj posebuo vzvišenega. Ob jednem pa se dr. Tavčar prav po nepo-trebi izpodtika nad verskim prepričanjem posl. Pov-šeta, kajti taka hudomušna opazka je pri resni obravnavi popolnem neumestua in za dotičnika žaljiva. Pri glasovanju je bil dostavek posl. Povšeta s 14 glasovi proti 13 odklonjen. Za predlog Pov-šetov so glasovali vsi konservativno narodni poslanci, in i njimi še dr. vitez Bleiweis, Hribar, Klein in Murni k. V večini so za jeden glas ostali .narodni" poslanci z Nemci. § 68 načrt se glasi: .Škode po divjačini storjene na sadnih, sočivnih in cvetličuih vrtovih, po drevesnicah in na posamezno stoječih mladih drevesih samo tedaj ni povrniti, kadar se dokaže, da ja posestnik za varstvo poškodovanih objektov opustil takšne naprave, katere so vsled svojega svojstva dejan s k o primerne pod navadnimi okolnostmi za-braniti škodo po divjačini. Poslanec dr. Žitnik naglaša, da je ta najnevarnejši paragraf za kmetovalca. Kako in s čim naj zavaruje drevesca, ko ne pomaga nobeno dosedaj rabljeno sredstvo. Ali naj obzida vsako drevesce po-sebe? Iu kdo in kako bo razsojal, ali so bile varstvene naprave dejanjsko primerne? Zato nasvetuje, naj se paragraf tako-le glasi: .Oškodbe po sadnih, sočivnih in cvetličnih vrtovih, po drevesnicah in na posamezno stoječih mladih drevesih mora lovski upravičenec povrniti, naj so bile poškodovane reči zavarovane ali ne." Deželni predsednik naglaša, da bi bila ta na-svetovana določba vendar prestroga za lovca. Dr. Papež nasvetuje, naj bi se zadnji odstavek tega paragrafa glasil, če ne obvelja dr. Žitnika predlog, tako-le: .... ako posestnik opusti vse v kraju navadne naprave, s katerimi dober gospodar zavaruje take objekte." Po poslancu Žitniku nasvetovani paragraf je ostal v manjšini, z večino pa je bil sprejet dostavek dr. Papeža. Pri § 71. nasvetuje poslanec Arko dostavek: .Kadar se ceni škodo, katero je napravila divjačina na sadnem drevju in gozdnih nasadih, naj se vpo-števa starost nasada, kakovost dreves in dobo rašče do časa užitka." Predlog tudi ni obveljal. Ostali paragrafi so bili vsprejeti brez ugovora. Konstatujemo, da je večina takozvane .narodne" stranke dosledno glasovala z Nemci proti konserva-tivno-narodui stranki. Konečno je poslanec G r a s s e 11 i v imenu odseka za letno poročilo poročal o odstavku letnega poročila: .Osebne stvari in različne stvari." Pri tej točki poslanec Hribar obžaluje, da se je pri c. kr. poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Trstu napravil samo nemški in italijanski napis, in da se trgovinsko ministerstvo ni oziralo na veljavo tudi slovenskega jezika. Konec seje je bil ob 7. uri zvečer. (XIV. seja, dne 14. februvarija 1895.) Pričetkom seje obžaluje deželni predsednik, da do začetka seje niti predložen ni dnevni red, dasi § 16 opravilnega reda zahteva, da se predsedniku c. kr. vlade naznani dan in ura seje ter ob jednem dopošlje izvod dnevnega reda. Deželni glavar odgovarja, da je on v pravem času uazuanil dnevni red ter izročil spisan dnevni red dotičnemu g. uradniku, sam pa ni dolžan nositi dnevni red v tiskarno ter hoditi ponj. Poslanec S t e g n a r poroča o deželnem muzeju ter v imenu odseka za letno poročilo izraža željo, naj bi se prej ko mogoče vredile zbirke v muzeja ter izvršila reorganizacija dež. muzeja. Poslanec dr. Tavčar ostro kritikuje sedanje razmere v muzeju. Posebno mu ni po volji, da se v poročilu govori o predzgodoviuski labrikaciji železa na Kranjskem in o čolnu ki se je našel na barji na posestvu dr. Koslerja. Tudi se mu zdi neumestno, da poročilo govori edino o listu .Argo", iz katerega je razvideti znanstveno delovanje v muzeju. Poslauec dr. P a p e ž kot poročevalec deželnega odbora odgovarja predgovorniku da je poročilo so-stavil gospod kustos dež. muzeja. Baron S c h w e g e 1 istotako naglaša nujno potrebo reorganizacije deželnega muzeja. O šolstvu dalje poroča poslaoec S t e g n a r. Poslanec Pfeifer govori pri tej točki. Besede njegove objavljamo na drugem mestu. Poslanec Hribar najprvo odgovarja predgovorniku, češ, da so njegove trditve pretirane. Na to zahteva, naj se ne ustanovi posebna šola na Berniku, temveč razširi sedanja štirirazrednica v Cerkljah. Dalje očita dež. odboru, da je enostransko postopal pri imenovanji članov c. kr. okr. šolskih svetov. Deželni glavar mu odgovarja, da se kaj tacega ne more očitati dež. odboru, kajti oziral se je v prvi vrsti na šolnike. Da imenovanje ni bilo enostransko, dokazuje to, ker je dež. odbor zopet imenoval več članov, ki se ne prištevajo h konser-vativno-narodni stranki. Dalje poslanec Hribar stavi naslednje predloge: I. Na nemški deški in dekliški ljudski šoli v Ljubljani upeljati je s šolskim letom 1895/6 od tretjega razreda nadalje slovenski jezik za obvezni učni predmet za vse učence, oduosuo učenke brez izjeme. Deželnemu odboru se naroča, naj pri c. kr. deželnem šolskem svetu takoj stori potrebne korake za izvedbo tega sklepa. II. Deželnemu odboru se naroča, naj se takoj obrne do c. kr. deželnega šolskega sveta z zahtevo, da se s šolskim letom 1895/6 ali najkasneje s šol. letom 1896/7 vpelje na nižjih Štirih razredih c. kr. državne višje realke v Ljubljani in na vseh razredih c. kr. gimnazij na Kranjskem slovenščina kot obli-gatni učni predmet za vse dijake brez razločka. III. Deželnemu odboru se naroča : 1. naj pri c. kr. deželnem šolskem svetu ne-utegoma in z vso energijo stori potrebne korake, da 8a po mogočnosti že z bodočim šolskim letom, najkasneje pa s šolskim letom 1896/7 na c. kr. gimnazijah v Ljubljani in v Novem Mestu vpelje v petem razredu slovenski učni jezik za verouk, latinščino, matematiko in naravoslovje ; 2. naj takoj stopi v dogovor z gospodi profesorji, ki so usposobljeni za spisanje učnih knjig za gorenje štiri predmete, potrebnih za pouk v petem in šestem gimnazijskem razredu, ter jih naprosi, naj se spisavanja teh knjig lotijo neutegoma za nagrado, ki se ima dogovoriti; 3 naj se pisateljske nagrade za izdavanje teh knjig porabi v ta namen dovoljeni kredit; ko bi pa ne zadostoval, naj v prihodnjem zasedanji stavi za povišanje istega primerne predloge. IV. C. kr. deželna vlada se naprosi, delovati pri c. kr. učnej upravi na to, da se za malo gimnazijo ljubljansko, umeščeno v prostorih, ki so v pe«}agogičnem in zdravstvenem oziru popolnoma nedostatni, sezida novo, potrebam in zahtevam sedanjega časa odgovarjajoče poslopje. Poslanec dr. Schaffer se načeloma ne pro-tivi prvemu ni drugemu predlogu ter nasvetuje dodatno : .Oba v današnji seji stavljena predloga glede poduka v drugem deželnem jeziku se izročata dež. edboru z naročilom, da ju temeljito pretresa in v prihodnjem zasedanji stavi primerne predloga". Poslanec dr. vit. B 1 e i w e i s naglaša, da dež. zbor lahko sklene, kar hoče, toda dež. šol. svet obrača po svoje. Zato, Lasciate ogni speranza! Pri poročilu o vinarski šoli na Grmu predlaga poslanec Hribar: Dež. vlada se naprosi naj na merodajnem mestu opozarja na škodo, katero je vinska klavzula našemu vinorejcu že provzročila, in na nevarnost, katera istemu preti v bodoče, vzlasti vsled nepoštenih manipulacij vinskih uvoznikov, in naj zlasti naglaša, da bi razveljavljenje v § 5 III. B. konečnega protokola k trgovski pogodbi z Italijo iz 1. 1891. bilo v interesu vinorejstva kranjskega in avstrijskega sploh. O dovolitvi najetja posojila za mesto Ljubljano v svrho električne razsvetljave v imenu fin. odseka poroča poslanec Hribar. Ta naprava se je ob-širno opisavala v domačih listih, zato objavimo samo sklep, ki se glasi: Deželnemu stolnemu mestu Ljubljani se dovoljuje za zgradbo električne naprave za razsvetljavo in prenašanje sil najetje posojila do najvišjega zneska 400.000 gld. To posojilo je amortizovati v 42 letih in anuitete za obrestovanje in amortizo-vanje ne smejo presegati 5 25na leto. Za varnost posojila sme mestna občina Ljubljana zastaviti električno napravo samo in ako treba tndi jamčiti s tem, da sklene v pokritje primerno doklado na direktne davke. S tem je bila seja končana, ker so imeli potem dolge seje razni odseki. Politični pregled. V Ljubljani, 16. februvarja. Poročilo iz (lalm. dež. zboru. Dne 28ega januvarja je interpeloval vlado Biankini, zakaj so tako pogosto zaplenjeni neodvisni hrvatski listi, kadar kritiku jejo delovanje deželnega zbora. Vukotič je predlagal resolucijo, da se prosi na Najvišjem mesti za pomiloščenje ubeglih kotorskih ustajnikov z 1. 1881. Potem je prišel na vrsto predlog Biankini-jev, da se uvede hrvaški jezik v navtiških šolah. Posl. Salvi in Beljak sta zagovarjala laščino kot najboljši pripomoček zoper naraščajoči upliv nemščine. Sprejet je bil predlog, da se izroči ta zadeva odseku petih mož, ki naj poročajo tekom prih. tedna. Nasajevanje tobaka se bode dovolilo v severnem delu Dalmacije in na bližnjih otokih. — 30. jan. se je sprejel Perič-ev nasvet o ravnavi potokov na imo-škem polju. Vladni zastopnik obljubi ostrejšo postavo radi ohranitve starin. Liubič-evemu predlogu, da se prepove izvažanje starin iz trojedinega kraljestva, so tudi pritrdili. — 31. jan. se je nadaljevala razprava o šolskih zadevah. Vladni referent Vukovic je povdarjal pred vsem napredek v ljudskih šolah. Teh je sedaj 351 in obiskuje je skoraj polovica dečkov. V kratkem hočejo uvesti mešane šole, da bodo deležne šolskega poduka tudi deklice. Ker nimajo višjih dekliških šol, nameravajo razširiti pripravnico, kjer se bodo učile učenke gospodinjstva. V povzdigo poljedelstva bodo pomnožili število tečajev za prosti poduk v kmetijstvu. Posl. Vidovic pogreša v poročilu zastopnikovem pojasnila, zakaj se opušča poduk v laščini in Bjelanovič očita, da se goji v dalmatinskih šolah politično strankarstvo. — Dne 1. februvarja. Vladni zastopnik odgovarja Bjelanovič u, da vlada ne trpi političnih izgredov. Glavni kritik vladnega poročila je bil Biankini. Kljub visokim šolskim nakladam je še nad 50 odstotkov otrok brez rednega poduka. Učiteljske konference hoče dobiti vlada pod svoje nadzorstvo in bi rada videla samo vsako tretje leto te učiteljske shode. S tem hoče prikrajšati učiteljem prostost, mesto da bi iim zboljšala plačo. Dekliška šola v Spljetu mu ne ugaja. Take meščanske šole so naravne po nemškem kraju. Ljubša bi mu bila strokovna šola, podobna oni v Zagrebu. Za ljudske šole predlaga dvoje vrste berila: s cirilskimi in latinskimi črkami, da bode konec zmešnjavam. Vladni zastopnik je zavračal napade in očitanja Biankini jeva kot neosnovana. Pomagala sta mu Srba Bjelanovič in Zore. — Dne 4. febr. je napadal v svojem govoru Biankinija posl. Borčič, poročevalec finančnega odseka. Ni mu ugajal noben nasvet Bian-kini-jev. Splošno je skrbel, da se je prikupil Italijanom in Srbom. Zahteval je, naj se podučuje laški jezik kot obvezni predmet na učiteljskih pripravnicah: .jer da to služi našim učiteljim i za višu kol-turu". Glede učiteljev je pripomnil, da so največkrat kaznovani radi tožb domačih župnikov. Posl. Biankini je na to odločno zavrnil Borčič-evo sumničenje duhovščine. Ker se mu je pritrjevalo na galeriji, moral je poslušalce podpredsednik pozvati k reda. Pri glasovanji so se sprejeli vsi predlogi radi šolskega zaklada. Sklenilo se je: 1. prositi naučno ministerstvo dovoljenja, da bodo samo vsako tretje leto učiteljske konference; 2. država naj poviša svoj šolski prispevek iz 41,654 gld. na 100.000 gld ; 3. naj skrbi deželni šolski svet, da se bode z i. 1895/96 odprla dekliška meščanska šola v Spljetu. Poslanee Zore predlaga, naj se spremeni v Dubrovniku deška meščanska šola v dekliško, ker ne zadošča zahtevam. Biankini-ju bi bil ljubši ženski licej in stavi o tem svoj predlog, katerega so vsi sprejeli. — Dne 6ega februvarja sporoči vladni zastopnik posl. Borčic-u, da so že natisnjene menjice s hrvaško-srbskim tekstom. Glede učiteljskih plač so vpeljali tri razrede, s 500, 450 in 400 gld. (v mestih 700 gld.) 8 priklado za stanarino učiteljem, voditeljem (v Zadru in Spljetn 40 odstotkov, drugodi 20 odstotkov in 15 odstotkov od plače). Posl. Peric se je jako potegoval za učiteljski stan in zahteval, da se še bolj povišajo plače. Sprejet ni bil njegov predlog, ker bi imela dežela potem nad 20.000 gld. več stroškov. Za splošno volivno prairtco bo sedaj po celi Avstriji pred otvoritvijo državnega zbora še veliko socijalno-demokr. shodov. Večinoma se bodo vršili jutri dne 17. t. m. V ponedeljek bodo štajerski socijalisti priredili take sbode v Gradcu, Voits-bergu, Kircbschlagn, Mariboru, Celju, Brucko, Le-obnu in Knitelfeldu. Socialistični shodi. Zadnjo nedeljo je bilo na Dunaju 10 socialističnih shodov, ki so vsi obsojali koalicijo in zahtevali splošno volilno pravico. To smo že mej brzojavi poročali. A zdi se nam potrebno, da še posebe razmotravamo te politične pojave. Saj so socijalisti sredi nas; torej nas mora zanimati njihovo delovanje. Dr. A d 1 e r je poročal pri jednem teh shodov. Z največjo odločnostjo je odklanjal delavske zbornice in dejal, da je mej dosedanjimi predlogi najmanj neumen in najmanj nemogoč tisti, ki predlaga novo kurijo s splošno volilno pravico. »Ni gorje predrznosti kakor ta predlog, toda vender pravim : kurija, v kateri pridemo v boj s temi gospodi in če tudi ne izvojujemo nobenega poslanskega mesta, mi je ljubši nego kurija, v kateri so delavci sami in imajo dvajset mest gotovih." V nekaterih nadaljnih opazkah je bilo videti, kakor bi se imela oprizoriti splošna stavka. »Delavci ne mislijo še jedenkrat gledati splošnih volitev postari uredbi in pri tem stati". — »Liberalna" laž je nehala gospodariti, ravno tako »krščanska" in »narodna laž". — Res je za govornikom delavec Hempel mej gromovitim odobravanjem predlagal, naj se uprizori splošna stavka, da se prisili zbornica in vlada k splošni volilni pravici. Ogerska ljudska stranka se prav marljivo organizuje. Načelnik zvrševalnemu odboru je komornski opat Molnar. V Požunu se je osnoval poseben pododsek, ki je vsprejel načela ljudske stranke in bo skrbel, da se po vseh okrajih osnujejo pododseki. — Vesprimski škof Hornig je izdal pastirsko pismo, v katerem naroča katoličanom, naj so zavedajo svojih političnih pravic ter naj jih tudi vsikdar vestno izvršujejo. Ustanovil je tudi posebno tiskarno, kjer se izdaja vzgledno vrejevan katoliški tednik. Politično preganjanje. Dne 12. t. m. je bil v Florenci pred porotniki glavni urednik katoliškega lista »Unita", češ da je razžalil zakone na-zivajoč delo laške vojne dne 20. sept. 1870 — krivično. Večina porotnikov ga je priznala krivim in obsodili so ga na 25 dnij zapora in 85 lir kazni. Tedenski koledar. Nedelja 17. febr.: 2. predpepelnična; evang.: O sejalcu in semenu Luk. 8. Kancijan m. Ponedeljek 18. febr.: Simon šk. Torek 19. febr.: Julijan d. B. Alb., Trpi. G. N. Sreda 20. febr.: Evherij šk. Četrtek 21. febr.: Maksimilijan šk. Petek 22. febr.: Sv. Petra stol v Antij. Sobota 23. febr.: Peter Dam. — Solnce izide 20. ob 6. uri 59 m.; zaide ob 5. uri 28 m. Dnevne novice. V Ljubljani, 16. februvarja. (Deželni zbor kranjski) je imel danes XVI. in zadnjo sejo. Kot prva točka na dnevnem redu je bil proračun dež. zaklada, pri kateri se je razvila zopet dolga debata ki je trajala od 10. do četrt na 3. uro. Prvi je govoril poslanec Hribar v prvi vrsti grajajoč pol. upravo. Posebno obš'rno pa se je pečal z dež. odborom glede dvojezičnih napisov v Ljubljani in s konservativno-narodno stranko, češ, da se je izneverila staremu slovenskemu programu. Odgovarjali so mu deželni glavar Detela, posl. dr. Žitnik in dr. Papež. Dalje so še govorili dr. Schaffer, dvorni svetnik S u ki je in ope-tovano dež. predsednik vsak s svojega stališča. Ob četrt na 3. uro je bila seja pretrgana do 4. ure, ko v splošni debati še govori poročevalec K 1 u n. Vsa debata je bila večinoma stvarna in načelna, ako izvzamemo dvornega svetnika Sukljeja neumestno in deloma neslano zbadanje nekega poslanca zaradi njegovega verskega prepričanja. Mi le vprašamo: Kdo je značajnejši: ali oni, ki se ne sramuje svoje vere, ali oni, ki dolga leta v dež. zboru sedi med klerikalci, med katere ne spada. (Pritožbe proti okr. glavarju.) Glede predloga dr. Žitnika o postopanju kranjskega okr. glavarja o tržiških pašniških razmerah sklenil je dež. zbor, vsa dotična pisma izročiti dež. predsedniku v pregled z naročilom, da naj obravnave s strankami vodijo le taki uradniki ki so popolno vešči slovenskega jezika. (Iz deželnega zbora kranjskega.) V večerni seji dne 15. februvarija je deželui zbor sklenil v tajni seji: Deželnemu priraariju dr. Š1 a j mer ju se poviša osebna doklada od 200 gld. na 1000 gld. — Prošnji primarija v prisilni delavnici dr. Vošnjaka za vpokojenje se vstreže ter se mu določi pokojnina za 800 gld. »z ozirom na njegovo mnogoletno vspešno delovanje". — G. Jos. Pfeiferju se prizna naslov in značaj deželnega tajnika I. reda ter naj mu po tem redu določi deželni odbor pokojnino. — Deželnega urada slugam se bodo petldtniee štele k pokojnini, ako bodo vestno službovali do vpoko-jitve. — Tvrdki Tounies se izplača za dela pri zgradbi gledališča zadržana svota 10.800 gld., ako umakne pri svojem računu svoto 6573 gld., g!ed4 katere sta si deželni odbor in Tonnies navskriž. (Pri sestavi obč. načelništva v Kranju) je bil za župana zopet izvoljen dosedanji mnogoletni in zaslužni župan g. Karol Š a v n i k; svetovalci so gg.: trgovec Fr. D o 1 e n z, notar Viktor G I o b o č-n i k, trgovec Fr. O m e r s a in posestnik Tom. Pa v š 1 e r starejši. (Slovensko gledališče.) Sinoči predstavljala se je na slovenskem odru prvikrat izvirna slovenska opera »Urh, grof celjski" (»Teharski plemiči"). Opera v treh dejanjih. Spisal Antou Funtek. Uglas-bil Viktor Parma. — Z veseliem konstatujemo lep vspeh, katerega je s tem najnovejšim delom dosegla izvirna slovenska opera. Oceno dela pridržujemo si za jedno prihodnjih številk. Za danes omenjamo le, da je g. Viktor Parma pokazal se nadarjenega in spretnega skladatelja, katerega je navdušeno občinstvo z izvanrednim večkratnim vsklikom v znak priznanja na oder pozvalo. Glavno ulogo Urha, grofa celjskega izvršil je prav dobrim uspehom v petju in igri g. Nolli. Odlikovali so se izmed solistov posebno gospica Leščinska in gospod Vašiček. Pohvalno omenjamo pa tudi druge soliste kot gospoda Beneša in Pavšeka in gospico Tovarnicko. Predstav bila je skrbno pripravljena v solističnih ulogah, zboru, orkestru in ensemblu. Pohvala zato gre g. kapelniku Gerbiču, kateri je pa vsled bolezni v svoji rodbini izročil vodstvo te predstave gospodu kapelniku Be-nišeku, ki je spretno svojo nalogo izvršil. Gledališče je bilo razprodano. Tudi občinstvo iz dežele je prišlo poslušat najnovejšo slovensko opero. B. (Novice s Štajerskega.) Volilci Šaleške doline so 13. t. m. izrekli svoje soglasje, da so slov. poslanci stopili iz dež. zbora z zatrdilom: Narod je z Vami ! — V Vuzenici so Slovenci 7. t. m. zmagali pri obč. volitvah v 3. razredu, gotovo bodo tudi v 1. iu 2. razredu. — V Velenju so Slovenci zmagali prvikrat v vseh treh razredih dne 8. t. m. — Katol. delavsko društvo se bode v Mariboru kmalu ustanovilo in sicer s slovenskim in nemškim oddelkom. Društvena pravila so že izročena vladi v potrdilo. — V Konjicah bo v ondotnem »katol. polit, društvu" 17. t. m. poročal deželni poslanec dr. S e r n e c o zadnjih dogodkih v graškem deželnem zboru. (Slov.-uemška celjska gimnazija v štajerskem dež. zboru.) »N. Fr. Presse" poroča, da je odsek za predlog dr. Kienzla glede ustanovitve slovensko-nemške gimnazije v Celju sklenil vladi izročiti to-le resolucijo: Pri reševanju celjskega vprašanja in sploh pri jednakih vprašanjih naj se ničesar ne sklepa brez ozira na deželno v razmerah posebno zvedeno šolsko oblastvo ter nuj se zadovoljujoč priznane potrebe Slovencev ne moti narodni mir. Glede predloga poslanca Karlona, kako naj se vredi pouk v jezikih na spodnještajerskih gimnazijah, pa naj po sklepu odsekovem deželni odbor to stvar »premišljuje" in o teh svojih meditacijah poroča deželnemu zboru v prihodnjem zasedanju. — Iz tega se vidi, da se vsaj gledč oblike liberalni Nemci že nekoliko umikajo in da minister grof \Vurmbrandovi hladni obkladki na nacijonalno razburjena nemška srca liberalnih poslancev niso bili brez vspeha. Toda glede stvari same so pa še vedno na istem stališču, kajti kako Nemci zadovoljujejo priznane potrebe Slovencev na Štajerskem, to so v tej preporni zadevi žal prejasno pokazali. Sploh pa ne vemo, koliko je resnice na tem poročilu dunajske Židinje, ker konservativni »Grazer Volksblatt" o tem še nič ni poročal. (Opazka za Mohorjevo družbo.) Družba enaj-sterih duhovnikov se je menila o svetopisemskih zgodbah, ki jih je začela na svitlo dajati družba sv. Mohorja. Sklenilo se je jedno opomniti, kako malo je upati, da bi imeli po mnogih hišah kedaj skupno sv. pismo, če bo izhajalo v tako malih od- lomkih. Potrebno bi bilo vsaj za polovico več tva-rine izdati v enem letu, ko bi se pri tem imela zdalno skrčiti tudi kaka druga knjiga, zlasti na pr. „Naše škodliive rastline". (Ib celovške škofije.) Kot začasni duhovni pomočnik poslan je v Železno Kapljo kapucin o. Oa> lestin Loj k. — Razpisan je kanonikat pri stolnem kapiteljnu v Celovcu. (Nesreča.) Poroča se nam : V krškem okraju, v župniji Raka zgodile ste se tekoma jednega tedna dve nesreči. Dva možaka peljala sta »e skozi raško župnijo, vsled slivovke nekaj vrtoglava. Jeden izmed njih, iz Bučke, pade med potjo z voza, ne da bi bil drugi opazil, ker je bilo temno, iu vozi dalje. Drugi dan našli so ga ležečega ob potu z ročico še v roki zmerznenega. Sedaj leži 7 dni v mrtvašnici. — Na ženitovanju je nekdo vsled neprevidnosti pri streljanju zadel svojega sorodnika. Krogla mu je obtičala v prsih, rana je smrtna. — Obožani ljudje v tej nenavadno hudi zimi veliko trpe vsled pomanjkanja potrebne kurjave in živeža. (Radikalno zdravilo.) Iz Rima poročajo časniki, da je neki Angelo Motena svoji mladi ženi zaradi njenega slabega življenja odgriznil nos. Z lepoto se sedaj seveda ne bode več skazovala mej svetom, (Lahek pripomoček proti žeji.) A: Pot skozi Afriko ni kar si bodi; včasih po cele tedne nismo prišli do nobenega studenca. — B: Kako pa ste vendar toliko časa mogli strpati brez vode? — A: Le tako, ker smo si znali pomagati. Vsak je namreč mislil na tisto jed, katero najrajše vživa, na pečenko, klobase, žgance itd. in precej je bilo dovolj slin v ustih. Tako smo premagali žejo. (Semnji po Slovenskem od 18. do 23. febr.) Na Kranjskem: 18. v Kostredežu, v Lašičah, v Višnji Gori; 20. v Zgornjem Tuhinju. — Na 8 I o v. Štajarskem: 18. v Braslovčah ; 21. v Šoštanju (za živino); 22. pri sv. Filipu v Selah ulimske fare na Ti-harjih. Telegrami. Deželni zbori. Praga, 15. februvarija. Grof Vojteh Schonborn predlaga, naj se naroči deželnemu odboru, da v zvezi z vlado potrebno ukrene in uvede prisilni pouk v obeh deželnih je-zihih na srednjih šolah. Govornik pravi, da ga je veliko posestvo, zvesto od leta 1884 CIam-Martinicevemu predlogu, skoraj jednoglasno pooblastilo, naj to zopet predlaga; vzlasti zato, ker so nekateri nemški poslanci v Pragi in Brnu pokazali se temu prijazni. Predlog je pot k miru. Engel pravi v imenu Mladočehov, da ne mara govoriti o stvari sami, ker je v zvezi z vprašanjem o spravi. Schlesinger pravi, da Nemci niso nasprotni temu vprašanju, a čas se jim ne zdi primeren. Schonbornov predlog se izroči proračunskemu odseku. Dunaj, 15. februvarija. (Dež. zbor.) Glede šol je posl. Suess hvalil blaženo delovanje državnega šolskega zakona. Solnograd, 15. lebruvarja. Dež. zbor je sklenil podpirati več železniških načrtov, mej njimi Lend-Gastein. Aroo, 15. februvarja. Ob 9. uri zjutraj izdani builetin se glasi: Vročina je proti polnoči odnehala, spanja po noči malo radi pogostnega kašljanja, temperatura 37'2, dihanje še vedno hitro, žila krepka 84, moči po-voljne. Aroo, 15. februvarija. Semkaj je prišla nadvojvodinja Elizabeta. Aroo, 15. februvarja. Danes se je pričela v samostanski cerki tridnevnica za zdravje nadvojvoda Albrehta. Nadvojvodi je vedno boljše. Dunaj, 16. februvarja. Naučni minister imenoval je za konservatorja osrednje komisije za ohranjevanje umetnostnih in zgodovinskih spomenikov stolnega kanonika in župnika v Ljubljani Jan, Flis-a in Ivana Vrhovca, gimnazijskega profesorja v Novem Mestu. Dunaj, 15. februvarja. (Jo-sziv srečke.) Glavni dobitek 10.000 gld. dobi vrsta (>217 št. 94. Dunaj, 15. februvarja. (Bodstotne zemlj. kreditne srečke 1881.) Glavni dobiček 45.000 gl. dobi vrsta 1726 št. 17 ; 2000 gl. vrsta 21)7 št. 33; 1000 gl. vrsta 708 st. 01 in vrsta 2189, št. 83. Reka, 15. februvarija. O parniku „Sze-cheuyi" jadranske družbe, ki je na potu iz Eouena na Roko, se 14 dnij ni nič izvedelo. Bojo se, da se ne bi bila parniku zgodila kaka nesreča. Ladija bi bila morala biti že zdavnej tukaj. Budimpešta, 15. februvarja. Fin. minister Lukao pravi, da se monopol na špirit ne prične pred 1. sept. 1896. V Avstriji se ga bo potem manj porabilo, na Ogerskem pa ne. Ker je srebro vedno cenejše, je vlada napravila tvornice na tistih krajih, ki 'so vsled tega v nevarnosti, da pomaga prebivalcem. Ogerska pridela toliko zlata, da v tem oziru ni mogoče kaj pritožb. Napadi na avstro-ogersko banko so neopravičeni. Pred- loga o borznem davku se kmalu predloži. Prtrti igram na borzi je vlada potivbno ukrenila. Konečno pravi minister glede ob-dačenja avstrijskih časopisov, da ni temu ničesar na potu, če je zahteva zbornica. Hrudim, 15. februvarja. Pri Klinskem je ob 4. butil mešanec s tovornim vlakom. Sedem oseb je ranjenih. Promet ni ustavljen. Belgrad. 15. februvarija. Trditev „ Pester Lloyda", da je ministerski svet sklenil 5 polkov mobilizovati, je kakor se od avtentične strani zagotavlja, popolnoma izmišljena. Berolin, 15. februvarja. Grot Mistbach utemeljuje svoj predlog glede valutnega vprašanja. Čas je prišel, da vlada prične v tem oziru delo. Govornik se drži vladnega mnenja, izraženega leta 1884 pri pariški konferenci, naj se razmerje mej zlatom in srebrom reši po mejnarodnem sporazumljenju. Govorili so še Hartto, Sehondank in Lieber. Zadnji govori kancler, da je pripravljen uvaževati, ali naj se prične razgovor z drugimi državami o tej stvari. Tokio, 15. februarja. Semkaj došlo uradno poročilo potrjuje, da se je Wai-hai-wai udal. Admiral Ting je izročil trdnjavo, ladije iu orožje. VreaieuHbo »poročilo. Cm Stanje nnamvanu »r»kom.r» K>piom«r» Opazovanja T mm p0 c^jj. 16 7 " u. Iju< 2 a. pop 9 j zve>- 735-2 73b 1 735 6 -13-2 -70 -12 6 Veter Vreme si. zap si jzapad si. szap. oblačno jasno I S I- S * a i 0 00 Srednja temperatura —10-9 za 10'5° pod normalom PRIPOROČILNA NAZNANILA I domačih obrtnikov in trgovoev, katera naj oenj. naši naročniki čitatelji .,Slovenca" blagovolijo uvaževati. i Filip Fajdiga mizar in založnik pohištva v Ljubljani Slonove ulice št. 50 opozarja preč. duhovščino in si. občinstvo na izborilo zalogo najraznovrstnejšega pohištva izdelanega natančno iz dobro osušenega, trpežnega, mehkega ali trdega lesa. Izvršuje tudi naročila na vsakovrstno hišno opravo po nizki ceni. llustrovuni ceniki so ua razpolago. f GABRIJEL OZELJ & ^ tapetar y LJubljani, Tržaška cesta št. 19 $ se priporoča preč. duhovščini in si. ob- $ M činstvu v izdelovanje vsehvnjegovo stroko ■t »padajočih predmetov, kakor: garnitur, ^ X divanov, žimnatih in modrocevna peresih J JK itd. ter jamči za trpežno, dobro delo po M najnižji ceni — Ponudi se tudi v tapeci-a. ranje in dekoriuanje dvoran in sob, ka- ^ M tere tudi špalira. Osobito se priporoča za >u delo na deželi. $ V Ljubljani le na Starem trgu 21 v Rudeževi hiši pri Jakobu Zalazniku H£JJ dobiva se vedno svež in ukusen kruh, fino namizno in sladščičarsko pecivo iz različne moke po nizki ceni. — Dobijo se vsak dan raznovrstni štruklji, domača potvica tudi v kosih in kruh na vago. — Priporoča se za naročila ob pri-micljah, svatovščinah, imendneh in raznih slovesnostih.___________________ f Josip Rebek preje Ahčin + A ključavničar A v Ljubljani, Francovo nabrežje št. 13 T priporoča sNI K AR Izdelovatelj cerkvene posode v Ljubljani Št. Petra cesta št. 17. ! priporoča preč, duhovščini vzgledno svojo zalogo eerkvene poaode, ave6oikov, lestenoev. svetilnio, kadilnlo itd. v raznem zloga izvršenih | Vsprejema tudi naročila na nove prodmete ter pre- p^ ' navija stare, obrabljene. Delo pošteno iz zanesljive ; kovine po nizki ceni. FRANC VELKAVERH fl sedlar in jermenar v Ljubljani iti Sr. Petra cesta št. .'14 LJ priporoča si. občinstvu, prečast. duhovščini in osobito [TI kmetijskim gospodarjem svoje vzgledno izvršene I sedlarske in Jermenarske proizvode in sicer: vsakovrstna sedla, konjsko opravo, biče itd. itd. Vsprejema tudi vsa naročila in poprave ter jo izvrši po prav nizki ceni. t Franjo Toman t $ podobar in pozlatar,Sv. Petra cestah, Ljubljana jj 2 se priporoča proč. duhovščini za izdelo- j* Jj vanje cerkvenih in sobnih del po nizki *•««*. IMutlfovičlI brivec in vljasuljar m i v Ljubljani, Stolni trg: Stcv. 11 rt se priporoča v najtančnejše izvrševanje [4 ll vseh v brivsko in vljasuljarsko obrt' fj spadajočih del. Postrežba je uljudna in J| vsestranski pozorna. ----- ♦ 9 i :! ^ Karol Hinterleehner ♦ čevljarski mojster v Ljubljani T Francovo nabrežje št. 23 * priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu a I 1 za kritje zvonikov in raznih streh; za izde- • ^ svojo mnogo let na istem mestu poslujočo V g lovanje železnih vzidanih štedilnih ognjišč. ^ * čevljarsko obrtnijo zagotavljajoč T j 2 Cerkvene svetilnice s« na izbero v raz- J ♦ pošteno, trajno delo in delu primerno ceno. y \ Q Anton Belec-a delalnica kleparskih, kliučarskih in kovino-Specijalist tiskarskih del Specijalist v Št Vidu nad LJablJa.no ličnih velikostih in oblikah. ioooooo*ooooooa i Lorene Blaznik 0 I v Ljubljani, Stari trg st. 12 ^ 4 priporoča si. občinstvu in prečastiti du- a I hovščiui svojo izborno j — zalaga galanterijskega blaga — a 1 po najnižji ceni od 6 kr. in viUe. v Zalog* in produja smodek in raznena tobaka. Q ■oooooo»oooooob v, i J™ cTiatolišfia etisfiarna v JSju6ljani, *ffodnifiove ulice ptipotoca v voaftovtstua tofiau-fta na.točita, 4tckx \z>vzšuj& toJtio, natančno po umetni ceni. IVAN ŠTRUKELJ slikar y Ljubljani - na Dunajski cesti Rtev. 7 - se priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu v vsa slikarska dela. Bodisi dekorativna, cerkvena ali fina sobna slikarska naročila izvršuje naj-nalančneje. Na razpolago so krasni kolo-rirani vzorci od najpriprostejšega do najfinejšega. Osobito razna cerkvena dela izvršil je vže večkrat v popolno zadovolj-nost naročnikov. Cene dokaj nizke. Janez Dogan mizarski obrt In zaloga pohištva v LJubljani | Dunajska cesta v Medjatovi hiši priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu I svojo izvrstno urejeno zalogo divanov, žimnic, omar, stolov, postelj itd. Cenilniki s podobami so franko na razpolago. Najnižje cene, izborno blago. Želodčne kapljice koje p n. občinstvo navadno zahteva pod imenom Marijinceljske kapljice. Te kaplj ice so zel6 pro-spešne (provzročujejo slast do jela, razstvarjajo sliz, so pomirljive in olajšujoče, ustavljajo kri in krepčajo želodec); rabijo pri napenjanji in zapečenostl 2 ' preobloženem želodoi z f | V IH Iv Jedili ln pijačami itd. £ fUa jI fi & Steklenloa z rabllnlm f i,/-;« 1 Jji navbdom velja 20 kr., g 'm^^jf? • IkCj tucat 2 gld., 3 taoate J fflJJjMr^ >amo 4 gld. 80 kr. C !B|ai -— M t| 11 ffl 11 Priporoča jih f 479 23 zraven rotovža v Ljubljani, f Pošiljajo se vsak dan po pošti proti povzetju \A i// vam f . PATENTE. (VIuster-und Markenschutz e rw i rkl A.v.STERR.ING. W I EN,VI. IVIariahilferstrasse 9. EQUITABLE Zjedinjenih držav zavarovalno društvo za življenje v Novem Yorku. Ustanovljeno leta 1859. Koncesijonovano v Avstriji dne 11. oktobra 1882. Na Dunaju, Stock-im-Elsenplatz, t svoji palači. „Eqnitable" je na vsem svetu prvi in največji zavod za zavarovanje na življenje, BačuiiHkl sklop leta 1893: I. Dohodki. gld. 105,056.513 87 „ 63 388.747 01 Izdatki Prebitek II. Premoženje . Obveze gld. 41,667.766 86 gld. 422 640.992 23 „ 341,724.116- 42 80,916.875 81 513,200.567 — .Starost Vsota plačanih Vrednost police premij v gotovini 30 gld. 454— gld. 516 — 35 „ 52760 * 624- - 40 „ 1)26— „ 763 — 45 „ 759-40 „ 951— 50 „ 943 60 „ 12^7— Zaklad dobičkov .... gld. Novih zavarovanj sklenjenih leta 1893....... Zavarovanega kapitala koncem leta 1893 ..... 2 331,331.442 — Avstrijskim zavarovanoem posebna garancija je velika droitvena palača „Stook-lm-Elsen" na Danaju, katera je vredna gld. 2,300.000'-. Vspehi dvajsetletnih 1. 1894. plačilnih tontin*) (polic z dvajsetletnim nabiranjem dobička) društva „Equitable", A. Navadno zavarovanje za slačaj smrti. Tabela X. Polica oproščena premij in plačilna za slučaj smrti gld. 1100— „ 1180— „ 1290— „ 1450— „ 1701 — B. Zavarovanje za slučaj smrti z dvajsetletnimi premijami. Tabela n. 30 gld. 607 20 gld. 832— gld. 1780,— 35 „ 681-60 „ 950-— „ 1800 — 40 „ 77660 „ 1097-— „ 1860— 45 „ 900-60 „ 1290— „ 1970— 50 „ 1087 60 „ 1567— „ 2180— C. Zloženo dvajsetletno zavarovanje za slačaj smrti ln za nčakanje. Tabella Z. 30 gld. 970-60 gld 1583— gld. 3390— 35 „ 995-80 „ 1615— „ 3060— 40 „ 1035-60 „ 1671— „ 2830— 45 „ 1100-80 „ 1769— „ 2700— 50 „ 1209-— „ 1954— „ 2720— Kakor kažejo zgoraj navedene številke, povrnejo se po tako zvanem tontinskem sistemu zavarovancu poleg tega, da je bil skozi 20 let brezpladbo zavarovan, po tabeli 1. vse vplačane premije z nekoliko obrestij, po tabeli II. s povprečno 4%, in po tabeli X. s povprečno 6°/0 jednostavnimi obrestmi. Police premij oproščene pa reprezentujejo dvojno do trojno vsoto vplačanih premij. Pojasnila daje generalni zastop za Štajersko, Koroško in Kranjsko v Gradcu, in 466 3 glavni zastopnik za Kranjsko: ALFRED LEDENIK v I.ijubljani, Mestni trg 25. *) Tontina imenuje se nabiranje in razdelitev dividend »li dobička po nekem posebnem sistemu, ki ga je izumil in prvi uvedel v Franciji Italijan Lorenzo Tonti 1. 1653. Vod štev. v Lj n t) 1 j ll ii i Trando I ttfklTT Gledal, ui >ev. 1 ^UHLIli ttev. 6 ulice priporoča osobito prečasl. duhovščini in s), občinstvu v mestih in na deželi l/borno svojo zalogo i po raznovrstnih kakovosti blaga primerno nizkih cenah ^ | Mnogoletno, preizkušeno tešllnb domače sredstvo.| 137 Kwi/,dov fluid proti protinu 20-19 Okrepčujoč za vribanje po dolgotrajnem tekanju. | Kwizdov fluid M proti proti ii u | | Cena 1 steklenici 1 gl. Cena 1 steklenici 1 gl. | | Kwizdov fluid proti protinu | 1 G. se dobi v 2 vseh lekarnah j |i27 Kwizdov fluid proti protinu. 8—s| Herbabny-jev podfosfornasto-kisli apneno-železni sirup Ta že 25 let z največjim uspehom rabljeni, od mnogih zdravnikov najbolje priznani in priporočani prani strop raztaplja ■lez, upokojuje kašelj, pomanjioje p6t, daje slast do Jedi, pospeinje prebavljanje in redllnost, telo JaČl in krepi. Železo, j« v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raztopljive fos-forno-apnene soli, ki so v njem. pa posebno pri slabotnih otroolh pospešujejo narejenje kostij Cena steklenici Her-babnyievega apneno-železnega sirupa je 1 gld. 25 kr., po pošti 20 kr več za zavijanje. (Polovičnih steklenic ni.) 196 20—4, Wvrfii*SlAf Svarimo pred po-lO »lil 1IU • naredbami, ki se pojavljajo pod jednakimi ali podobnimi ime ii, a so vendar po avojl sestavi in svojem učinka popolnoma različne od našega originalnega 22 let obstoječega pod-fotfornasto kislega apneno-železnega sirupa. Zahteva naj te sorej vselej lzrečno Herbabny-Jev apneno- železni sirnp. Pazi naj se tndl na to, da Je zraven stoječa oblastveno protokollrana varstvena znamka na vsaki steklenloi in pror-ino, ne dajte se zapeljati niti z nižjo oeno, niti z drnzimi pretvezami, da bi knpill kake ponaredbel 6"!7 20—10 Osrednja ruzpošiijalnica za provineiie: na Dunaja, lekarna „znr Barmherzigkelt" Nenbau, Kalserstrassa 75. Prodajajo ga gg.: lekarn ie+rjl: V Ljubljani J, Svoboda, G. Piei-oli, Ubald pl lYnkoczy, W. Ma.vr: dulje ga prodai..jo v Celju; J. Kupfenohuied, Bauuibacbovi dediči, na lieki: J tfineiner^ G. Prodam, A. Schindler. A. Mizzam. lekarničar. P. Prodam, M. Mi/.zam. drog.; v Brezah: A. liuppert; na Sovodjem (Grniind): E. Miiller; v Celovcu: P. Hauser, P. Birnbacher. .1. Ko-metter, A Egger v Noveinmesfu: A. pl. Sladovioz; v Št. Vidu: A. Beiohel: na Trbižu; A. Siegl; v Trstu: E Zanetti. A. 8ut-tina. B. Biasoletto, J. Seravallo, E v. Leutenburg. P. 1'reudini. M. Ravasini: v Beljaku. F. Seholz, dr. E. Kumpf; v črnomlji: J. Blažek ; v Velikovcu: J. Jobst; v Wolfsbergu: J. Huth. Stanarinske knjižice za stran ke z uradno potrjenimi določbami Hiinega reda v slovenskem in nemškem jeziku , z razpredelbo za vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne doklade, dobe se komad po 15 kr., 10 komadov vkup I gld. v Katol. Tiskarni v Ljubljani. Zavarovalna in štedilna banka v Stuttgartu. (Lebensversicherungs- und Ersparnis - Bank in Stuttgart.) Ustanovljena 1854. — Pod državnim nadzorstvom. Ves prebitek pripada zararovaneem. Prebitek leta 1893: mark 3887417. Zavarovani kapital Bančni fondi Ekstra rezerve .............mark 410,000.000— •............ „ 115.000.000— ............. n 18,000.000— Najnižje premije. Visoke dividende. Po planu A. II. 40% od dosmrtne in posebe še 20% od alternativne dopol. premije. Po planu B. 3% rastoča dividenda od cele premije. gSJT Najugodnejši /.»varovalni pogoji. — Gospodom duhovnikom ln zdravnikom se dajejo bonifikacije. >JS Vsa pojasnila o zavarovalnih zadevah daje radovoljno R. R/oIiromaiiii, višji nadzornik za Kranjsko, Koroško, Štajersko in Primorsko, _v Ljubljani, Florijanske ulice št. 19. Zastopniki na Kranjskem: J. Lininger, trgovec v Ljubljani; Iv. Gruden, umirovljeni c. kr. davkar na Vrhniki; A. Vremšak, občinski tajnik v Kamniku; Fr. Kramer, učitelj v Š k o f j i Loki; Iv. Mali, posojil, tajnik v Kranju; Iv. Pollak, gostilničar v Tržiču; Fr. Jurca, blagajnik v P o b t o j i n i; J. Kos, gostilničar v Idriji; K. Rosmann, gostilničar v Novem Mestu; Fr. Pleničar. c. kr. kancelist v Trebnjem; Iv. Jerše, not. uradnik v Žužemberku; Iv. Tausik, not. uradnik v Metliki; Ford. Štovie, not. uradnik v Črnomlju; E. Faber jun., trgovec v Kočevju. Zastopniki na Štajerskem: 1. Cardinal, mestni uradnik v Celju; J. Gspaltl, urar v Ptuju; J. Bel«, pot. učitelj v Mariboru; I. Simonitsch, trgovec v Radgoni; los. A. Čemy, trgovec v Gradcu. Zastopnik v Trstu: Avg. Haas & Co., via St. Nicolo 8. Zastopnik v Gorici: Fratelli Cossovel. Zastopnik v 1'ulju: Evgen Scharff, knjigotržeu, via arsenale. Zastopnik v Celovcu : Ed. Bartel, agent, Siidbahnstrasse 7. bo 3-1 China Serravallo z železom neobhodno potreben oslabelim in prebolelim Vzbuja slast do jedi, krepi živce, čisti kri. Srebrna svetinja: XI. zdravniški kongres v Rimu 1894, Zlata svetinja: Zlata svetinja: Zlata svetinja: Mejnarodna razstava v Benetkah 1894 Mejnarodna razstava y Kielu 1894, Mejnarodna razstava v Amsterdamu. Jako ga priporočajo zdravniško avtoritete, kakor dvorni svetnik profesor dr. baron Krafft-Ebing profesor dr. vitez Mosetig-Moorhof, profesor dr. S c h a u t a prof. dr M o n t i, profesor dr. N e u s s e r, pri-mari j dr. vitez N i c o I i c h itd. To odlično zdravilno, okrepčevalno sredstvo zaradi dobrega okusa jako radi uživajo otroci in ženske. Prodaja se v steklenicah po pol litra in po litru v lekarnah. Lekarna Serravallo v Trstu. liazpošiljalnica zdravil na debelo. Ustanovljena 1848. Glavno zalogo v Ljubljani ima: Lekarna Ploooli na Dunajski cesti, nadalje Gre čel j, Mardetschlaeger, Mayr in Trnk6ozy. ^ y y y y y y y ^ < 678 30-23 lil imiuiuiiiiiiiriiiiiiriliiimiiiiiuiuuiii^ F Spominjajte se .katoliškega sklada' ob raznih prilikah! | Vpis tvrdke. Pri o. kr. deželnem kot trgovskem sodišču v Ljubljani se e izvršil v zadružnem registru vpis tvrdke: „Prva zadruga za žrebljarsko obrt in druge izdelke iz železa v Kropi, registro-vana zadruga z omejenim jamstvom". Zadruga se opira na pismena pravila z dne 18. januvarija 1895, ima svoj sedež v Kropi na Gorenjskem in namen, pospeševati skupen obrt z železnino doma in povzdigovati skupno kupčijo z železnimi izdelki na zunaj s stem, da skupno kupuje kovno železo ter prodaja izdelke. V to svrho zadruga: 1. pridobiva potom najema ali nakupa itd. potrebno število kovačnic in drugih delavnic, 2. preskrbljuje potrebno orodje in stroje ; 3. nakupuje surovo železo in drugi materija) ; 4. najema delavce ter jim odkazuje delo; 5. prodaja izgotovljene izdelke; 6. stori vse, kar zahteva izvrševanje le-tega obrta ter 7. si dobiva, čc tieba, denarna sredstva s svojim zadružnim kreditom. Načelstvo sestoja iz petero članov, katere izvoli občni zbor za dobo treh let. Člani prvega načelstva so: Valentin Klinar, posestnik v Kropi št. 83, načelnik; Luka Hafner, župan in posestnik v Kropi št. 65, namestnik; Valentin Megušar, posestnikov sin v Kropi št. 94, odbornik; Tomaž Pesjak, kovač v Kropi št. 17, odbornik; Fran Šolar, posestnikov sin v Kropi št. 72, odbornik. Načelstvo podpisuje v imenu zadruge na ta način, da se podpišeta dva člana pod firmo, katera naj bo pisana ali s pečatom natisnjena. JVa prodaj je prav po ceni dobro ohranjeni biljard. Na ogled je izpostavljen in cena se poizve pri Fr. Urbas-u v Gornjem Logatcu. 93 (3-3) Dva gospoda vsprejmeta se takoj na stanovanje. Kje, pove iz prijaznosti upravništvo ., Slovenca". 102 1—1 Fristroi za vonje 1 leil sedali (Kissen - Rover, Fahrrad) skoro nov, popolnem opravljen. Je na prodaj za 90 gld. looo Dunaj Prodajalec Hubert Friedl na Dunaju, V., Matzleinsdorferatrasse 7, jamči za rab-nost. natančno in zanesljivo vožnjo pristroja, katerega vsled posebne in natančne konstrukcije ni treba popravljati. (Prodajalec je administraciji našega lista znana oseba.) (4-1) F 7hitoV nvvNovi Štifti L. Z/UltviV"U i pri Olomucu zavodza izdelovanje stekleno-mozaičnih božjih grobov, lur-skih duplin in altarjevza procesije ob sv. Rošnjem Telesu. Odlikovan od Nj. svetosti pape/.a Leona XIII.; priznanja katol. teolog, akademije v Peterburgu, nemškega misijona v Carigradu itd. Ilustr. ceniki zastonj. Vse pošiljatve zajamčene. (6-5) (631) Cvetlice v vencih, šopkih, skupinah, naravnim prpol-uoma podobne, izdeluje za altarje, nove maše in druge potrebe po najuižji ceni 88 3-3 Marija ltedaii^e v Ljubjani, Florijanske ulice št. II. Priporočen od pollkllnižke direkolje. Uporablja se proti duiljlvemu kaalju. boleznim v grlu, v prsih in proti otročjim boleznim. Konjaka sladni izvleček: Neutrpen za prebolele. Dobiva se v vseh boljših lekarnah in dro-guerijah. 590 52-25 Tovarna konjak-sladnega izvlečka v Leipniku. Vsak dan sveži pustni krofi se dobe pri 30 15—13 Jakobu Zalazniku, Stari trg štev. 21. Priporočen od mediciničnih (621) velmož (30-11) olajšuje kašelj, razkraja sliz, ojačuje; nepogrešljiv za prebolele. Dobiva se v vseh boljših (623) lekarnah. (1511) Glavna zaloga pri lekarnarju Jos. Mayerju v Ljubljani. Kašelj odpravite z uporabo slovečih Kaiser-jevih 59423-10 prsnih bonbonov kateri najbolje učinkujejo proti kašlju, hrlpavostl, prehlajenju in zaillzenju in so najcenejši. V zavitkih po 20 kr. dobivajo se v lekarni VilJ. Mayerja „pri zlatem jelenu' v Ljubljani, Marijin trg. Najboljša, izredno okusna je župnika Knsipp-a slak kava v rudečih štirioglatih zavitkih s slike župnika Kneippa. • 4", kilograma za gld 2 10. 9 zlatih, 13 srebrnih kolajn v rudečih okroglatih zavitkih. 24=3 Vsaka posebej porabljena ali pomešani nameščata popolnem navadno zrnato kavo. Dobivala se v vsaki ' boljši prodajalnici. Kjer ni zaloge, pošljo je izdelovatelj (Oelz v Bregencu) po pošti v zavojih po 639 24—10 9 častnih ln prlznal-nih diplom 136 20-19 Kwizdov IX 126 (8-8) korneuburški živinoredilni prašek zsl konje, govedo ln oviad. Škatlja 70 kr., pol škatlje 35 kr. Z najusodnejšim uspohom rabi se že 40 let r Tseh večjih hlevih proti pomanjkanju slasti, slabemu prebavljenju, v zboljšanje okusnega ln Izdatnejšega mleka. Pazi naj se na varstveno znamko in zahteva le K w 1 zd o v Kurneubarški živinored. prašek. Glavna zaloga: Frano Iv. Kwizda c. in kr. nvstre-ogerski in kralj, rumunski dvorni založnik Okrožna lekarna v Korneuburgu pri Dunaji. Pristen dobiva se v vseh lekarnah in droguerijah avstro-ogerske dežele. O -O Popolnoma neškodljivo sredstvo, ki zabranjuje, da polt ne postane raskava in se ne sveti Polt postane snežno-bela, nima gub in ostane sveža. „Creme Venus' nima maščobnib tvarin, ne postane žaltav in se more uporabljati o vsakem poljubnem dnevnem in letnem času. V interesu občinstva Je, da natanke pazi na varstveno znamko, ('ena 2 gld. Tekoči puder „Eiigenie" šavo obrazne barve, katero ohrani cvetočo in mladostno. Da obrazu in tilniku, ramenom in rokam mehkost in mramorju slično čistost, odstranjuje vsako raskavost kož« in pege. Cena 2 gld. Rdeče tekoče ličilo „Kugeiiie"Ppo°.: noina neškodljivo. Daje licem, ustnom in ušesom lepo naravno tudi pri električni razsvetljavi rožasto bojo in se drži tri dni polti. Cena 1 gld 50 kr. „1 Uliei fillgeme Jemlje se kože ne da bi se kaj opazilo ln daje polti naravno mehkost iu mladostno svežost. Cena 1-20, s čopom 1*50. TVS vmroiitt Zborno sredstvo za rast lasij, jači la; * ■ lAOj^cIl tjšče in ubranjuje, da se ne napravi prhaj, Cena 1 gld. 60 kr. ,Ni£ritine Vegetale' barva za lase črna in rujava. Lasje obdrže bojo 6 tednov in je nemogoče razločevati to umetno bojo od naravne. Cena % gld. 50 kr. Tekoče katkaško mazilo za brke pospešuje njih rast in je konservira. Žigalo pri tem nepotrebno. Daje brkom poljubno obliko. Cena 75 kr. Edino zalogo za Kranjsko ima 622 26—5 FRAN STAMPFEL v Ljubljani, Kongresni trg .Tonhalle' Kongresni trg. Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih menic in vrednostij Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schatteras Wien, I. Bezirk, tefansplatz Nr. 11,1'artorre. 11061019 ▼ ▼ ^r 'r ▼ A A. A A A. A Sarg- ov zdravstveno oblastveno preizkušeni (Spričevalo: Dunaj, 3. julij* 188V.) mnogo milljonkrat preizkušen in potrjen, zobnozdravilstveno priporočan, je ob jednem najcenejše zobe čiščeee in ohranjujoče sredstvo. mm- Dobiva se povsodi. 620 40—11 T ^ T A. M. A, I Z I X X I X X X X X X Tovarna cerkvene oprave. Premovana 1873, 1881. Jožef Deiller, tovarna cerkvene oprave in izdeloval-niea pmramentov, Dunaj , VII., Zieglergasse 27. Zastopnik: Frane Brttckner. Na dogovorjena naročila se izdelujejo vsi cerkveiu paramenti, kakor: pluviali, dalmatike, velumi, itole, baldahini, bandera itd. itd., pa tudi cela mašna obleka v najpravilnejši ohliki. 12 24—2 d B ®, 9 B 0 4 9 N ® B Cerkveni paramenti. flHll VfkVflTia Z8r8<^' njenih zdravilnih lastnostij in mnogovrstnih UU.1IK.UVdilla slučajev, v katerih izvrstno vpliva, s častno diplomo iu zlato svetinjo na zdravilstvenih razstavah v Londonu, Parizu in Genfu. lekarnarja Piccolija v Ljubljani je izborno sredstvo, katero krepča in zdravi želodec ter pospešuje prebavljanje in deluje, da se telo odpre. To tinkturo za ielodeo razpošilja izdelovatelj lekarnar Floooll v Ljubljani proti povzetju. Zaboj po 12 steklenio velja gld. 1-36, po 55 stekleni« gld. 5'26 (zaboj tehta 5 kgr.). Poštnino plača vselej naročnik. — Steklenica velja 10 kr. 617 50-12 Najboljši in najcenejši vir nakupovanja kmetijskih strojev in orodja Strojev za vinarstvo vsakovrstnih h e h a 1 k pralnih strojev ovijalnlkov, zravnalnlkov perila S patentovanih mlinov za domačo uporabo, vitla, vodno ali parno gonilo itd. je pri (52-44) Avgustu Kolb, tovarna strojev Dunaj, II., PaMettistranse 29—31. Prijazna poštena postrežba. — Ugodni plačilni pogoji. — Jamčenje. Iiustrovani ceniki zastonj in franko. Kčem prekupovalce in podtonc zastopnike. 239 Bt. 4002. 101 1-1 Podpisani magistrat naznanja mladeničem v nabornih letih se nahajajočim : 1 Glavni nabor za deželno stolno mesto LJubljano vršil se bode letos IS. dnč sušca v mestni dvorani, ter se bo pričel ob 8. uri dopoludne. 2. Stavljenci in njihovi moški svojci, ki bodo pozvani k naboru imajo priti ob pravem času in snažni na nabirališče ter morajo pravočasno donesti potrebue dokaze, če se odlašajo za kako ugodnost, in sicer: a) kot kandidatje duhovskega stanu, kot posvečeni duhovniki in kot nameščeni dušni pastirji (§ 31. voj. zak.); b) kot učitelji, podučitelji iu učiteljski kandidatje (§ 32. voj. zak.); c) kot lastniki podedovanih kmetij (§ 33. voj. zak.); d) iz rodbinskih razmer (§ 34. voj. zak.); e) zaradi enoletne prezentne službe (§§ 25. do 29 voj. zak.) 3. Stavljenci, kateri si žele ugodnosti po §§ 31.—34. voj. zak., imajo pa tudi pravico do ugodnosti enoletne prezentne službe, morejo, ako bi se jim odbila prošuja za kako prej omenjenih ugodnosti, oglasiti se za ugodnost enoletne prezentne službe še pri glavnem naboru. 4. Kdor zanemari stavno dolžnost ali sploh kako iz vojnega zakona izvi-rajočo mu dolžnost, se ne more izgovarjati, da mu ni bil znan ta-le razglas ali vojui zakon. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, 9 d»n f-hruvarija 1895. >1' % % % [t* %^ % %%%% \r> C. kr. priv. zavarovalna družba RIUNIONE A D RI ATI C fl 01SICURTA v Trstu (ustanovljena leta 1838) vsprejema z najkulantnejšimi pogoji zavarovanja proti škodam, ki jih napravijo ogenj, strela in razpok, dalje proti škodam na odpadkih najemnine vsled požara in razpoka, potem zavarovanje proti nevarnostim pri prevažanja po vodi in po suhem, in zavarovanje za življenje v najrazličnejših kombi nacijah, kakor: kapitalov in rent, plačilnih še pri življenju ali po smrti zavarovanca, otroških dot itd. Zastopstva c. kr. priv. Riunione Adriatica di Sicurta sprejemajo tudi zavarovanja proti toči na račun družbe za zavarovanje proti toči in za pozavarovanje ,MERI0I0NALE' v Trstu. c. kr. priv. „RIUNI0NE ADRIATICA DI SICURTA" na Dunaju v lastni hiši družbe, L, Welhburggasae. 360 12—9 Zastopstva v vseh glavnih mestih ln večjih krajih Avstro-Ogerske. Vele častiti duhov- v -v scim usojam si udano podpisana priporočati svojo priznano zanesljivo, vže 24 let poslujočo bogato zaloga cerkvenih paramentov, blaga za vsakovrstno cerkveno opravo, čipek itd. Izdelujem sama paramente v psljubnsj obliki, istotako bandera in prapore v različni velikosti, tudi krasno s pristnim zlatom ročno pozlačena ali vezena. Na željo vpošljem paramente in blago na izbero, ali pa grem osebno k preč. in cenj. gospodom, da se dogovorimo ustmeno radi naročil. Ker jamčim za najboljše blago, prosim častite _ ger. naročnike, da blagovoli vpoštevati mojo mnogoletno, pošteno trgovino in zalogo ter jej dajo prednost pred tujimi tvrdkami, katerih izdelki se ne dajo natančno kemično preiskati. Jaz dobivam blago iz nsjboljših, povsem zanesljivih tovarn; iz prve dunajske, ki je bila ustanovljena 1. 1789. in obilokrat premovana, istotako iz najslovitejše lijonske. Ker izdelujem predmete sama, torej morem postreči z poštenimi, dela vrednimi cenami. Velespoštovanjem cfina <2CofGauer vdova dei. tajnika, v Ljubljani, Gledališke ulice. Ustanovljeno i. 1870 m ran M«ii UU m D u n a j s k a l> o i* z a. Dn6 16. februvarija. Skupni državni dolg t notah.....10Ž gld. 10 kr Skupni državni dolg v srebra.....102 , 20 „ Avstrijska zlata renta 4%......125 „ 70 „ Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . 101 „ 20 „ Ogerska zlata renta 4%..............124 . 60 „ Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . 99 . 45 „ Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .1108 „ — „ Kreditne delnice, 160 gld. . ... 414 „ 50 „ London viata...........124 „ 25 „ NemSki drl. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 60 „ 65 « 20 mark............12 „ 13 „ 20 frankov (napoleondor)............9 „ 83'/.,, Italijanski bankovci........46 „ 95 , C. kr. cekini......................6 „ 84 , On6 15. februvarija. 4% državne srečke 1. 1864, 250 gld. . . 5% državne srečke !. 1860, 100 gld. . . Državne srečke L 1864, 100 gld..... 4 % zadollnice Rudolfove felez. p« 200 kr** Tišine srečke 4*, 100 gld....... Duuavske mveavie sredke ... . Dunavsko vraaarae posejile L 1878 . . Posojilo gončkega mesta....... 4% kranjske d«£eino pesojii«..... Zastavna piama ar. ear zea.-kred.banke4% Prijoritetne »bveznise državae želeoiice . . „ „ jafee želesaice 3% . „ „ južne želoakce 5% . „ „ dolenjski želesaic 4 % 162 gld. — kr. 1H6 „ 76 201 „ — »* 90 , 25 154 „ 50 185 „ — 108 „ 25 111 n 26 67 . — B 99 „ 50 230 n 25 174 „ 20 130 „ — 98 „ 50 n Kreditne srečke, 100 gld........202 gld. — 4% srečke dunav. parohr. družbe, 100 gld. 160 „ — Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 18 „ — Rudolfove srečke, 10 gld.......23 . 76 Salaove srečke, 40 gld. . ......71 „ — St. Ge«6is srečke, 40 gld.......78 . — Waldsteinove srečke, 20 gld......51 . 50 Ljubljanske srečke.........25 „ — Akcij« auglo-avstrijike banke. 200 gld. . 183 „ — Akcije Ferdinandove sev.želesn., 1000 gl.st.v. 8470 . — Akeije tržaškega Lloyda, 500 gld. ... 558 , - Akcije južne želecaice. 200 gld. sr. . . . 10A . 50 Dunajskih lokal, lelezaic delniška dražba . 83 . — Moatanska družba avstr. plan.....91 „ 30 Trboveljska premogarska druflja, 70 gld. . 174 , — Papirnih rubljer 100 ........ 133 n 25 Nakup in prodaja vsakovrstnih driavnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri irebanjlh, pri izirebanja najmanjšega dobitka. K b U n t n a izvršitev naročil na boni. Menjarnična delniška družba „31 E R C U B« •H it II Dunaj, liMmtnm 741. Pojasnila-®* v vseh geepedsreklh in «nan4nlh stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh hekvtaeiisfcHi vrednostnih papirjev in vestni svMi r* dosego kolikor je mogoče visečega obrestovanja pri popolni varnosti j/C naloženih jj 1 avn i o. Udajeieti : Dr. hraa taeeitt. Odgovorni mMk: Andrej Katan. Tisk .K»toUfeke Tiskarn«" ▼ Ljubljeni.