BEOGRAD IN VATIKAN
"Sprejema (predsednika republike Tita po povratku z jesenskega
zasedanja glavne skupščine Združenih narodov) so se udeležili..
nadškof dr .Josip Ujčič, ...." Tako se je glasil izvleček iz T.ANJUG ovega Poročila 12.oktobra lani. Težko si je bilo kaj takega zamiš = Ijati leto dni poprej.
To vladno Povabilo lead.erju jugoslovanske katoliške hierarhije je bila logična posledica izboljšanja odnosov, ki ga je bilo tekom leta I960, moč čutiti tako v visokem vladnem odlikovanju nadškofa de. Ujčiča, v potovanjih številnih škofov v Rim, v predložitvi spomeni= ce, ki ao jo lani septembra meseca soglasno sprejeli jugoslovanski škofje in jo potem Poslali zveznem izvržaamu avetu ter konXno v av dijenci nadškofa Ujčiča pri Dobrivoju Radosavljeviču 8.oktobra,o oe mer smo že pred časom poročali (KT 257,258). Sam nadškof je to potr dil v izjavi rimskemu IL TEMPU 19.decembra: "Tako na strani kato = liške Cerkve kot na strani režima v Jugoslaviji obstoja mnogo dobre volje, mnogo medsebojnega razumevanja. Osebno poudarjam zadovoljstvi s katerim katoličani spremljajo zbližanje med jugoslovansko državo in Sv.Stolico."
Povsem jasno je, da je to zboljšanje odnosov sledilo smrti kar dinnla Stepinca. Dokler je bil on živ, so bile iz enih ali drugih razlogov roke vezane tako episkopatu kot režimu. To je potrdil nad= škof Ujčič v že omenjeni izjavi: "...po smrti kardinala Stepinca je bilo mnogo znakov o izboljšanju odnosov med jugoslovansko državo in katoliško Cerkvijo. Tudi izjave komunističnih voditeljev na Hrvat = skem in v Sloveniji vedno bolj krepijo vtis, da se je vlada odrekla Politiki preganjanja katoličanov."
Da si režim ne želi tega izboljšanja iz kakšnih sentimentalnih razlogov, je jasno. Normalizacija odnošajev mu bo koristila tako v zunanji kot v notranji politiki. Ker je vera stvar prepričanja in 33 ni mogoče izkoreniniti z nobenim vladnim odlokom ali preganjanjem , se je moral režim več ali manj sprijazniti z dejstvom, da je Cerkev Pomemben čini tel j v družbenem življenju. Ta činitelj moro biti tem bolj pomemben, v kolikor bolj Potrebuje režim pri utrjevanju gospo= darskih osnov države moralno zaslombo v prebivalstvu. Po drugi stra ni pa lahko dviga ugled države na zunaj in krepi njeno politično stabilnost, kar j c spet Pogoj prvemu.
Moremo si predstavlj ati,kaj je vplivalo na episkopat,da se je odločil za te nove korake. Predvsem je režim po kardinalovi smrti Pokazal z nekaterimi koncesijami, da mu je do zbližanja. Škofje so Po drugi strani brez dvoma s skrbjo gledali na težave, s katerimi se Cerkev bori v komunistični državi, tem bolj, ker mora občuten pa dec narodovo morale Povzročati skrbi že tudi režimu,kaj Pa šele Cer kvi. Mednarodni politični razvoj vse bolj govori v prilog mnenju , da jugoslovanskemu režimu dnevi še niso šteti in da bo država zara= di podpore, ki jo načeloma uživa pri velesilah, slojkoprej obstala. Tako bi bil zaželjen vsaj nekak modus vivendi če že ne polna norma= lizacija odnosov med Beogradom in Vatikanom.
Daši nadškof Ujčič nikdar ni Lil saatran kot eksponent kakšne skrajne smeri, (to je sam potrdil IL TEMPU:"Odkar je Lil msgr.Oddi prisiljen zapustiti mesto nuncija v Beogradu, sem neprestano izra= žal željo za ponovno vzpostavitvijo odnosov,") ni noLenega dvoma , da je jugoslovanski episkopat postopal vsaj z moralno podporo Sv. Stolice če že ne Po njenih navodilih. Jasno je, da so škofje pri svojih "ad limina" obiskih razgovorj ali o razmerah v Jugoslaviji in o težavah,ki zadevajo Cerkev.
Po drugi strani je tudi sam Vatikan storil nekaj korakov,ki kažejo, da ne gre zgolj za trenutno taktiko. V tem smislu, je treba gledati na avdijenco kralja Petra pri papežu Janezu lani 20.febru= arja. Ta avdijenca je Lila v načrtu že zdavnaj prej in torej ni i= mela nobene neposredne zveze s smrtjo kardinala StePinca desetega februarja, dasi bi lahko kdo sklepal, da je šlo za politično pote= 'zo proti Titu, ko je papež nenadoma odredil, na samo kraljevo pre= senečenje, da ga sprejme s ceremonialom kot gre suverenu. Kralj je prišel, da bi osebno Podprl neko spomenico, ki je apelirala na Sv. Stolico, da pomirljivo vpliva na. narodnostne in verske spore v Ju= goslaviji in da - v končnem učinku - onemogoči nekaterim cerkvenim dostojanstvenikom, da bi nadaljevali z razbijanjem Jugoslavije. Po naših informacijah ta avdijenca dejansko ni bila nič drugega kot zagotovilo Sv.Stolice, da se ta ne misli vmešavati v notranje sPo= re v Jugoslaviji, da državo sprejema kot dejstvo in da misli nada= Ij svati s prizadevan ji za zbližanj e mod katoličani in pravoslavnih mi. Več kot jasno je, da bi podpiranje kakršnihkoli separatizmov škodilo tej vatikanski strategiji in odbijalo pravoslavni Vzhod.
Iz hrvatskega Zavoda sv.Hieronima je bil končno odstranjen eksponent ustaške politike msgr.dr.Krunoslav Draganovič; obenem so bile prekinjene njegove zveze z "Assistenza Pontificia", preko ka= tere je monsignor dobival denar za katoliško Cerkev v Jugoslaviji, denar, ki se je na samem terenu potem večkrat uporabljal v necerk= vene in nekrščanske namene.
Ureditev odnosov med državno oblastjo in Cerkvijo gotovo ni lahka, tem bolj, ker sta tako ustava kot zakon o verskih skupnosti! - na kar se je skliceval v svoji spomenici episkopat - raztegljiva kot harmonika in.nalašč tako prirejena v zadevnih členih, da ju je mogoče razlagati različno. (Ne smemo Pozabiti, da je bilo besedilo Zakona sprejeto, ko je stal režim na višku svojega protiverskega boja.) Prav je imel nadškof Ujčič,ko je dejal: "Sklepi so odvisni od dobre ali slabe volje politikov, ki so poklicani,.da odločajo o gotovem predmetu." To je bilo mogoče večkrat opaziti v preteklosti in so zlasti slovenski komunisti prednjačili v svojem sovraštvu do vsega, kar je imelo zvezo z'vero odnosno s C-rkvijo. Bog daj, dabi jih okoliščine in zdrava pamet končno privedla do spoznanja,da so vsaj kolikor toliko zadovoljni državljani, tudi v pogledu vere,Po= go j stabilnosti oblasti in države.
Pot do tega je sicer še zelo dolga, a vendar...
TRŽAŠKI SLOVENCI
Ko je'sredi julija za vedno zatisnil oči dr.JoSip^Agneletto , Politični vodnik tržaških Slovencev, je postalo političnim opazo = valccm jasno, da stoje tržaški demokratični Slovenci prod težavno odločitvijo, koga naj izbere za novega predsednika, zlasti še, ker je prevladovalo prepričanje, da je bil pokojnik nenadomestljiv. Ze iz tega razpoloženja, zlasti v vodilnih krogih, je bil tnogoče.skle pati, da je izguba zares tako huda, da je nikoli ne bodo mogli na= doknaditi.
Izhodov iz takega čustvenega in miselnega nerazpoloženj a je_bi lo več, če gledamo na precodente drugod. Predvsem bi lahko pokojne mu dr.Agnelettu izbrali naslednika, ki bi sam ne dajal mnogo Pobu=
de in bi se bolj naslanjal na zvezin odbor kot celoto. Toda kolektiv no vodstvo ni vedno najboljša rešitev, nikdar na dolgo dobo, pri so= razmerno majhni in zraven tega še razcepljeni manjšini verjetno tudi zelo tvegano. Končno so se Tržačani neposredno pred božičem odločili za najradikalnejšo, za kennedyjsko možnost in so za predsednika iz = brali Slovenski demokratski zvezi sorazmerno mladega človeka, ki ima prirojen smisel za politiko, kljub temu da so se pojavljali pomisle= ki, da še ni dovolj izkušen, la. je bil novoizvoljeni predsednik sin pokojnega dr«Josipa igneletta, se nam zdi prej slučaj kot pa merilo, ki naj bi odločalo.
Ki izključeno, da prihaja - sodeč po novoletnem članku, ki ga je dr .Branko .Agneletto objavil v DEMOKRACIJI in o katerem poročamo na drugem mestu - tržaško slovenstvo v novo dobo svojega razvoja.Ce gre pri tem za polno izmenjavo generacij, je težko reči, ker je to odvisno od mnogih činiteljev, ki niso v domeni posameznih oseb. Tudi ni gotovo, na kakšne odmeve bo naletel poziv novega predsednika Slov demokratske zveze, poziv, ki bi ga brez dvoma njegov pokojni oče rad videl uresničenega, a je to preprečevala specifičnost njegove dobe. Možno je, nekateri pravijo: verjetno, da bo Poziv naletel na gluha ušesa, kot je bil primer leta prej. A vendar pada ta novi apel v do= kaj ugodnejši čas, ko strankarsko-idejne strasti nisn več tako hude, kot so bile leta nazaj; ko so v zadnjem Času bili zabeleženi nekate= ri skupni nastopi; ko je režim v matični državi pod silo višjih pri lik primoran odgovornejše upravljati narodovo imetje in zato ne more več polniti z denarjem filorežimskih sodov brez dna (zato ukinitev dveh časopisov na Primorskem); tudi je skupni volilni nastop v Kabre žini lanskega novembra dokazal, da lahko sama skupna borba ohrani ob čino v slovenskih rokah.
Ko Pozdravljamo novoletni klic predsednika Slovenske demokrat = ske zveze na Tržaškem, iz srca želimo, da bi tamkajšnji Slovenci spo znali,- da je slovensko bratstvo edini način, da ohranimo svojo zemljo in svojo kri.
ODŠKODNINA BEGUNCEM
Visoki komisar za begunec pri Združenih narodov je končno sklc= nil sporazum z vlado Memške zvezne republike. Po katerem so upraviče ni do odškodnine tudi tisti begunci, ki so bili v času druge svetov^ ne vojne preganjani zaradi svoje narod.nos ti. od nacistov. Kakor jezna no, se je bonnska vlada dolgo upirala temu in je priznala pravico do odškodnine le svojim in tujim državljanom, ne pa beguncem.
Vendar pa prve vesti še niso povsem jasne. Ako nemške oblasti tolmačijo "preganjanje zaradi narodnosti" dobesedno. Potem je^čisto možno, da ne prihajajo v poštev tis ti,ki so delovali proti neškim o= kupacijskim silam in so bili kot takšni pozneje odkriti in preganja= ni. V tem primeru bi torej prišli v poštev le'tisti, ki se niso zo= perstavljali okupaciji; sem sodijo vsekakor izgnanci v Srbijo in na Hrvatsko.
Ker je čas za prijave zelo dolg, se bomo na predmet še vrnili in medtem ugotovili, kaj je dejansko na tolmačenju sporazuma.
UREDNIŠTVO
KLIC •ffilGLAVA izhaja okoli 20. v mesecu. Izdaja ga "Slovenska Prav = da". Njeno mnenje predstavljajo le tisti prispevki, ki šo podpisani od izvršnega odbora. - Letna naročnina: Anglija 24/-; Sev.Amerika : ^ 3.50; Italija: Lt 2000.-; Francija: NE 12; Nemčija: DM 13.-; Av= strija: Sch 40.-; Avstralija: 30/-. Poverjeniki: Mr.V.Kremžar za Sev Ameriko: 11010 - 109A Avenue, EDMONTON, Al ta, Canad a; Mrs .P .Miladinovič za Avstralijo:	12 Oxford Road, INGLEBURN, N.S.W.
Naš naslov:	BM/TRIGLAV, London, V.0.1.
NAŠ NAROD IN KULTURA
(Od našega, tržaškega sodelavca)
Slovenska kulturna akcija, ki ima. svoj sedež v Buenos .Airesu«, je v zadnjih, letih že nekajkrat objavila v svojem GLASU vesti o za Postavljanju slovenskega jezika v Jugoslaviji« Nekateri podatki so bili sicer povzeti po dnevnem, ali Periodičnem časopisju iz domovi= ne; gotove izvirne vesti pa so dajale slutiti, da mora biti poroče v,alec ali zelo dobro informiran o zakulisnih več ali manj vladnih prizadevanjih proti slovenskemu jeziku ali pa da na vso to zadevo gleda prečrno. To zadnje mnenje je bilo izraženo tudi v pismu neke ■ga prijatelja Kulturne akcije iz domovine,kar je GLAS tudi objavil.
Ti Podatki mi že dolgo niso dali miru in sem hotel stvari pri ti do dna. Na žalost sem uspel le delno, čeprav puške še nisem vr= gel v koruzo. 0 celotnem vprašanju sem razgovarjal z več ljudmi,ki bi po mojem mnenju morali imeti vsaj nekaj Pojma o tem. A preden se lotim opisa njihove reakcije na moja vprašanja, mislim, da bi kazalo najprej na kratko povzeti poglavitne podatke iz GLASU S.K.A.
'Slovenski književniki so se morali na kongresu v Beogradu 0= tresati očitkov gotovih srbskih in hrvatskih tovarišev,češ da slo= venščina ni samostojen jezik in da je treba pospešiti stapljanje. -Ko je koncem 1957. Zveza jugoslovanskih književnikov na svojem plenumu razpravljala o tem,da naj slovenski književniki in znanst= veniki opus te svoj jezik,je v Ljubljani hudo završalo. - Ko je bi= la po vojni uvedena enotna BORBA z različnimi izdajami a pod skup= nim uredništvom v Beogradu,so v Ljubljani pričeli govoriti,da bo uveden enotni jugoslovanski jezikav listih in revijah, četudi“je LJUDSKA PRAVICA kot slovenska izdaja BORBE pisala slovenski.K0 je proti temu dvignil svoj glas Božo Vodušek,je romal ža nekaj tednov v Glavnjačo. - ¥ zagrebški REPUBLIKI je neki Slamnig razmišljal o jugoslovanskem pravopisu in se jezil no.d Slovenci, Čijih jezik da ja umetno ustvarjen in da naj bi zato privzeli srbohrvaščino kot knji ževni jezik. - V Št.Vidu nad Ljubljano so začeli zidati prvo skle= njeno srbsko naselbino v Sloveniji.To je na Hrvatskem že stara pe= sem, saj so v Zagrebu vse glavne kulturne us'tanove v srbskih rokah. - Na ljubljanski tehniki so srbski slušatelji Zahtevali od profe = sorjev,da jim predavajo v srbohrvaščini«Hud protest slovenskih štu dcntov. - Hrvatski pesnik-pisatolj Krklec svetuje v vodilni hrv.re viji,naj se Slovenci odpovedo jeziku in kulturi. - Kardelj se jezi nad Marinkom,češ da ta zganja šovinizem,kadar mu pošlje svoje refe rate v slovenščini.'
£aJ 1® na .sjfcvari?
Moji informatorji so bili vsi po vrsti mnenja,da se nekate = rim vestem čisto po nepotrebnem pripisuje prevelik'pomen,češ, kaj naj vendar imata neki Slamnig ali Krklec opraviti z narodnostno Po litiko v Jugoslaviji. Ne smemo pozabiti,da so se razmere recimo v desetih letih precej spremenile in da ljudje danes lahko marsikaj prosto zapišejo, kar nekoč ni bilo mogoče, samo da ne napadajo re= žima. Tako nihče ne bo klical Slarnniga na odgovor, a mu verjetno tu di nihče n,pr, v Sloveniji ne bo posvečal kakšno pozornost.
Rojaki so bili mnenja,da še nikdar ni izhajalo.toliko knjig.v slovenščini,kot se to dogaja zdaj«Ker je velika večina prevodov iz svetovno književnosti, so proizvodne ceno zaradi sorazmerno majhne naklade visoko in so zato potrebne državne subvencij e,da je knjiga dostopna ljudem po nižji ceni.Te subvencije so sicer zadnje čase nekoliko nižje, a so še vedno občutne.
Drži pa, da je čutiti določeno favoriziranje srbohrvaščine kot uradnega jezika centralnih zveznih organov, toda kljub temu je slovenščina še vedno povsem enakopravna kot uradni jezik. Ysak dr= žavlj an lahko vloži svojo vlogo na katerikoli urad v enem od urad=
nih jezikov in urad mora vlogo reševati. To je vzrok, da n.pr.v Slo= veniji povzroča makedonšoina nemalo težav, ker tako malo ljudi razu= me ta. novovpeljani .jezik (pravijo, da se to zelo čuti na sodiščih.)
Slovenščina je zapostavljena v vojski, kjer je enotna srbskohr= vatska komanda,kot je to že Mio pred vojno. Deloma je to tudi na že leznici. V Sloveniji imate še vedno Postajne napise v dveh pisavah t n.pr. RAKEK - PAKEK. Tega na Hrvatskem ni, kjer je vse v latinici( a eden od obiskovalcev je to zanikal), dočim je v Srbiji v glavnem vse le v cirilici.
Nekaj srbkohrvatskih šol in gimnazij obstoja tudi v'Sloveni ji; namenjene so otrokom vojakov,ki so prišli 2 juga. Po drugi strani pa izven Slovehije ni' slovenskih šol za. otroke slovenskih vojakov.
Presenečen sem bil nad dejstvom, da se srbskohrvatski jezik pou= čuje na slovenskih šolah samo v dveh razredih in sicer v sedmem in osmem razredu osemletke (t.j.v tretjem in četrtem razredu nekdanjih gimnazij). Domači so me opozorili, da prav to dejstvo najbolj zgovor no kaže,da ni neke uradne politike za odpravo slovenščine.
Denar gre na. jug
Toda ljudem gre dejansko na živce,da na primer v Ljubljani sli= šijo Po cestah toliko srbskega govorj enj a■in da so se prenekateri južni bratje dobro vsedli na boljše položaj e,zlas ti če so ti zvezne= ga in ne republiškega značaja. Črnogorci so ljudem v želodcu...
Pritožujejo se Slovenci tudi nad tem, da roma slovenski denar na jug. Dopuščajo sicer nujnost,da naprednejši predeli podpirajo zaosta le, in kdor je kdaj hodil Po Bosni, Örni gori ali Macedoniji, je lah= ko na lastne oči videl tamkajšnjo revščino. Toda vsaka stvar ima svo je meje in pri tem gre finančna politika predaleč. Kajti končno ima= mo tudi Slovenci svoje zaostale predele,kot smo jih imeli pred vojno. Med njimi kričijo do neba n.pr. Haloze s svojo tuberkulozo,rahitisom in sifilisom,kar vse izvira iz revščine in zaostalosti. Oblast bi mo rala dobiti sredstva, da se taki črni otoki odstranijo za vedno.
Daši sev vojski ne da mnogo storiti v korist slovenščine - pro računi za vojsko se še vedno sprejemajo z aklamacijo! - pada sicer v mnogih pogledih kar precej krivde nä nas same, je bila sodba goto= vih domačinov. Slovenci smo bili vedno pohlevni in bolj papeški kot papež. Kot so n.pr. pred vojno sami Slovenci zganjali v Sloveniji protislovensko politiko,tudi v kulturi, tako tudi zdaj sami Sloven= ci sicer zabavljajo pri poliču vina čez Srbe, v obraz se jim pa ne upajo Povedati. Kaj je n.pr. treba postajnih napisov v cirilici? Za= kaj zaposluje ljubljansko DELO toliko srbskih fotoreporter jev,ko je slovenskih na pretek? Zakaj slovenski uradniki in časnikarji uporab Ijajo srbske okrajšave za gotove urade kot n.pr.DOZ (Državni osigu= ravajuci zavod) ali DSIP (Državni sekretariat za inostrane poslove)? To morda sicer niso velike stvari, toda kažejo na našo pohlevno na= ravo, ki potem rada odpove,kadar gre za večje stvari. Na dnevni red prihajajo že gospodarska vprašanja: pri gradnji velike Ljubljane bo do sodelovala tudi večja hrvaška, srbska in bosanska Podjetja in si cer z zidanjem lastnih poslovnih lokalov in drugih objektov. Iz tr= govsko-gospodarskih vidikov je to gotovo treba pozdraviti, vprašanje pa je, če ne bo slejkoprej iz tega nastal narodno~PolitiČni problem neke vrste.
Pri vsem tem gotovo no gre za nacionalni šovinizem. A ni mogo= če mimo dejstva, da je Slovenija majhna In da nas jev njej komaj Poldrugi milijon. Gotovo je treba razmišljati o tem, kako zaščititi integriteto slovenske republike. 0 tem moramo voditi računa mi sami, ker ga drugi ne bodo. Seveda se ni bati,da nam bodo s kakim odlokom ukinili slovensko kulturo. Toda popuščanj e tu, popuščanje tam, sla= bi našo odporno moč in to gotovo ni dobro. Prav zaskrbijivo je n.pr. kako so Slovenci na splošno v domovini postali apatični do naših na rodnih'manjšin. Öe bi oni na en ali drug način dvignili svoj glas, bi Beograd moral drugače braniti naše koristi na Dunaju in v Rimu!
SLOVENSKA FRATBLANCA
Novoletna beseda novega predsednika tržaške S.D.-Z.
Dolžnost narodne nanj šine'3 e, je začel svoj članek v novoletni DEMOKRACIJ 1 dr .Branko Agneletto, da ob koncu leta, ob prel.ofliu, pogle= da predse in poskuša postaviti temelje dela za bodoče.In to objektivio.
V povojnih letih vse doslej smo tržaški Slovenci iskali politič= no Pot za reševanje svojih vprašanj 5 take je vsaka stranka doPovedova= la lastno^edinozveličavnost. Toda ker s0 časi "Edinosti" za'nami, je takšno reševanje nasprotno vodilo v hujšo razdvojenost. Tako danes vsi dobro vemo, kaj nas loči,pozabili pa smo na slovenstvo, ki nas e= dino lahko druži.
Ce torej hočemo ostati kot narod na teh slovenskih tleh v Itali= ji,potem moramo izbarti novo Pot. Ker edinjaštvo ni možno, saj se nih= če ne.bo odpovedal svojim političnim načelom,ki so za nekatere demo = kracija za druge pa socializem, moramo postaviti kot svoj ciljdelova nje za slovenski narod,ne pa navijanje za eno ali drugo stranko.
Življenjski temelji manjšine so njena ekonomska moč. Ker je ta moč povsem izpuhtela,zato je položaj manjšine težak. Jugoslavija je sicer v Trst zabila milijarde lir,toda brez načrta in samo zaradi po= liti-Snih ciljev. "Postaviti maramo gospodarski moment na mesto,ki mu pripada", ker samo tako lahko rešimo manjšino. Verjetno hirajo naše šole, ker absolventi ne najdejo slovenskih ustanov,ki bi jih zaposli= le. "Mi,ki hočemo našemu narodu nakazovati pot,ne moremo od Posamez= nikov zahtevati žrtev,ki jih mora doprinašati le naša širša-skupnost'.'
Številčna moč naše manjšine se v demokraciji izraža v glasovih na volitvah. To "narekuje,da Slovenci ne moremo reševati problemov,ki niso naši, ampak države, v kateri živimo.Tak je prvenstveno socialni problem.Nekaj tisoč slovenskih glasov,ki gredo Italijanski komunisti« ni partiji,gotovo ne odloča pri reševanju problemov italijanskega de= lavskega razreda! Odsotnost teh glasov pa resno slabi našo manjšino v odnosu do italijanske večine..."
"Od Italije moramo zahtevati to,kar nam gre kot narodu in ne kot Posameznim strankam! Üe prepuščamo obrambo naših slovenskih pravic v roke stranki,ki je v politični opoziciji do vlade,dopuščamo,da se na= še zahteve postavljajo na isto raven kot ostale zahteve opozicije.Kot take pa so že v naprej obsojene na načelno nerazumevanje in neupošte= vanje", je pribil dr.Branko Agncletto.
Ako Italija n.e bo kmalu rešila manjšinskih vprašanj, bo ona sama kriva, če bo tok dogod ov potisnil strpnejše ob stran in spravil na po vršje radikalnejše sile. Imamo nauk Južne Tirolske.
Ker hočemo biti lojalni italijanski državljani, terja naša lojal nost tudi lojalnost Italije do nas. Ta dva pojma sta nerazdružljiva.
Toda dokler nam Italija ne prizna vseh naših pravic,vse do takrat si moramo"Slovenci iskati pot, ki vodi k solidarnosti nas vseh.Vsak izmed nas naj ohranja svoje Politično prepričanje, vsi pa moramo hote ti eno in isto, kor smo vsi Slovenci. In kor ne zadostuje nekaj hote= ti,ampak je treba tudi vse potrebno storiti,da se to hotenje izobli= kuje v živo dejstvo, si moramo Slovenci izbrati novo Pot. Pot sloven= ske obrambe lastnih koristi."
v
Sele,ko bo Italija priznala naše pravice, si bomo tržaški Sloven ci^lahko dovolili politično razdvojenost. Toda tedaj Pa že ne bomo več razdvijeni,ker bomo spoznali,kaj pomeni biti bratje. "Bratje med Slovenci. To je edina frateinuca,ki jo Potrebujemo in v katero veru = jemo", jc zaključil svoj novoletni poziv dr.Branko Agneletto.
( Ps)
.... .0000O0000.....
MILAN KRAVANJA:
AMERIŠKE VOLITVE
II. VOLILNA KAMPANJA
Kot vsaka štiri leta je tudi leta I960, trajala ameriška volilna kam panja v javnosti več mesecev, na tihem med politiki pa menda kar štiri leta. Kot vsepovsod je tudi v Združenih državah namen volilne borbe dvojen: pasiven in aktiven. Pod prvim začne volilni kandidat bolje ra= zunevati potrebe volivcev in njihove želje ter prilagaja svoj program temu primerno;Pod drugim pa poskuša sam vplivati na volivce, da bi spre jeli poglede, ki so - Po njegovem mnenju -- bistvene važnosti za uspe = šen razvoj države.
V Ameriki to ni majhen problem. Kako razumeti narod, ki;ga loči pet tisoč km od New Torka do San Francisca in ki ima preko sto milijonov^ volivcev? Zares, človek, ki bi Ameriko zares rad poznal, mora pomisliti. na ‘njeno ogromno razprostran j enos t, na njeno topografsko, in klima ti L no različnost. Vedeti mora, kako se splošni, narodni interesi preplete jo in križajo - V soglasju ali v nasprotju - z milijonKlokalnih inte= resov. Ameriške volilne množice, so zato kot goba, ki počasi srka vase vodo novih idej? kot peščena ura,, kjer se pesek Političnih sprememb in novih odločitev pretoka iz enega v drugi del sicer gotovo, toda počasi. V deželi s takimi znaličnostmi so hitre, bliskovite politične kampanje kot jih poznamo Po evropskih demokratičnih državah, nemogoče.
To ima svoje dobre in slabe lastnosti. Med dobrimi je predvsem že go ri omenjeni dvojni učinek: kandidata, sta v neposrednem, intimnem in za vestnem stiku z volivci in političnimi voditelji cele države. Tako mo= reta zvedeti, kaj tlači navadnega človeka, kakšna je morala prebival = stva, kakšne želje in vidike ima za bodočnost in v čem je državljan nezadovoljen z dosedanjo vlado. Volilne množice pa imajo prijetno in včasih razburljivo možnost, slišati in videti oba. kandidata in'si tako ustvariti, z večjim ali manjšim razumevanjem, podobo o tem, kdo naj bi bil bodoči voditelj.
Med slabimi lastnostmi sta ogromna izguba energij, ki bi jih s kraj= šq kampanjo lahko prihranili, in pa popolen zastoj vseh važnih odloči= tev v zunanji in dostikrat tudi v notranji politiki, ko stranka na oblasti čoka potrdila ali zavrnitve svojega delovanja v preteklosti in začrtanega programa za bodočnost.
Tako se je na primer Kennedy začel pripravljati, na lanskoletne volit ve že leta 1956., takoj Po tokratni čikaški konvenciji Demokratske stranke, ko se je v glasovanju za podpredsedniško mesto prvič izobliko vala njegova vsenarodna, popularnost. V glavnem so njegovi napori šli za tem, da bi si pridobil zadostno število demokratskih glasov za zma= go na konvenciji leta I960. Kdor je sledil Potoku tega zborovanja na televiziji ali Po Časopisju, ve, kako precizni in zadostni so bili re= zultati, Nixon, ki je bil na oblasti, j e-tradicionalno imel mnogo manj težav s politiki v lastni stranki, ( Razen governerja Rockefellerja ni pravzaprav imel nobeno pametne opozicije. Rockefeller pa je že po= mladi leta I960, moral priznati svoj Poraz in so umakniti kot volilni kandidat. Njegovo delovanje do takrat naprej jo bilo obrnjeno bolj k volitvam za loto 1964. kot pa za I960.) Nixon pa si je poskušal zagoto viti ugodno javno mnenje z raznimi gestami. Njegova potovanja v Južno Ameriko, v Sovjetsko zvezo, kjer jo imel slavno "kuhinjsko debato" s Hrušč evom in uspešen Poseg v stavko jeklarjev so najbolj vidni primeri.
Vpliv na zunanjo politiko je razviden v dejstvu, da so Združeni noro di leta 1952. in 1956. prestavili svoje lastno vsakoletno septembersko zasedanje na november no. zahtevo ameriške vlade. Lota I960, te zahteve ni bilo, ker so se Republikanci nadejali gotovih političnih prednosti od predvolilnega zasedanja Zdtuženih narodov; ti upi se pa niso uresni čili. Isto jo bilo razvidno v sovjetski* trditvi, da nima nobenega suMa
se sestajati "na vrhu" z državnikom, kateremu so politične ure šte = te. (Eisenhower si namreč ni mogel naslediti. Po dodatku št.22 ame = riške ustave smo ameriški predsednik vladati samo 2 termina ali osem let. Ta dodatek so uveljavili v Kongresu republikanci leta 1953.? da bi preprečili tako dolga demokratska vladanja kot je bilo Roosevelte vo (1933“1945). Demokratska stranka v Združenih državah je namreč po številu močnejša od Republikanske (okoli 60^ : 40^) in s prestižem, ki ga dobi izvoljeni kandidat kot vladajoči predsednik, bi bilo torej silno težko premagati demokratskega predsednika. Politična ironija je hotela, da bi dali danes isti Republikanci vse, da bi ne bilo te ustavne omejitve in da bi lahko Eisenhower v tretjič kandidiral kot republikanski kandidat in tako s svojim osebnim ugledom pomagal, da bi se Republikanska stranka obdržala na krmilu, kakor se je to zgodi lo leta 1952. in 1956. )
Volilna kampanja je zanesla senatorja Kennedyja v 237 ameriških mest in podpredsednika Nixona v 168. Slednji je začel kasneje,ker je bil že prvi te^en kampanje v bolnišnici s bolečim kolenom,ki ga je ' dobil, ko mu je prevneti volivec zaloputnil vrata avtomobila. Homo proponet, Deus disponet. Nixon ni mogel nadoknaditi te izgube zlah ka in poznavalci razmer pravijo, da je tudi Eisenhower začel svojo kampanjo prepozno - teden dni pred koncem. Nixon je obiskal vseh 50 ameriških držav, dočim se j e Kennedy držal bolj v državah, ki so bi= le odločilne in ki so imele več prebivalstva.
Nhčr t jjj3 spo di e t e1
Nixon je s svojim izredno sposobnim volilnim štabom že davno pred začetkom kampanje napravil svoje načrte. Gotov je bil, da bo s e nator Kennedy dobil demokratsko kandidaturo in je pripravil svoj'kon traplon. Predvideval je izgubo nekaterih severnih držav, kjer so ka toličani v večini. Zato je svoje načrte zasnoval na osnovi zmage v južnih državah, ki so večinoma protestantske in zelo protikatoliške in ki so lota 1928. strnjeno volile proti katoliku il Smithu ter le nekaj let prej dokazale, da so kljub stoletni demokratski tradiciji zmožno voliti za republikanca Eisenhowerj a. Pri tem so si bili Nixon in njegovi pribočniki gotovi, da Johnson ne bo"nikdar sprejel druge= ga mesta od mlajšega Kennedyja, tudi če bi mu ga ta ponudil,kar spet ni bilo dosti verjetno, ker sta si bila nasprotnika v borbi za demo= kretsko kandidaturo. Toda senator Kennedy je napravil prav to Poli = tično genialno Potezo in takoj po svojem imenovanju povabil J0hnsona - ki je sprejel Ponudbo. To Pa je kajpak Nixonu zmešale račune in je tako postala njegova osnovna volilna strategija ne samo nerodna am = Pak tudi izpostavljena napadom Kennedyjevih liberalcev na severu,do= čim je Johrrson na jugu spretno otopil njeno ost. Öe dodamo k temu še vlogo, ki se je je Nixon držal, to je, ne kritizirati Eisenhower j e ve vlade, obenem pa poskušati dokazati imerikancem,da bo on vodil stva= ri vse drugače, Potem lahko razumemo, da je bil Nixon v silno težkem osnovnem položaju. Da jo kljub temu dosegel toliko uspeha, je pripi= sati njegovi osebni politični sposobnosti in žilavos ti in .pa nevšeč= nos tim,ki jih je imel Kennedy kot katoličan. Očitke, da je premlad in pa neizkušen, kar so v začetku borbe uporabljali Republikanci,je ta popolnoma uničil na televizijskih debatah. Splošno mnenje komenta torjev in moje je, da je bil sprejem teh debat Nixonova huda napoka.
Razni "polis" niso do zadnjega nič jasnega kazali in sta zato oba kandidata vztrajala v kampanji do zadnjega dne. Pred očmi jima j e ML drastični primer iz leta 1948.,ko je Truman kljub vsem napovedovanjem Porazil newyorškega governerja Deweya,ki je bil gotov zmage.Kljub an kotam Gallupa,RoPerj a in ostalih nihče ne more reči,kako so s e gibale simpatije volivcev do obeh kandidatov. V glavnem so imeli opazoval ci vtis,da je Kennedy začel kot močan kandidat,da je svojo moč pove= čal z debatami,da ga je nato Nixon začel dohitevati,posebej ko je še Eisenhower posegel v borbo,da pa ga ni več mogel dohiteti,čeprav mu je prišel tako rekoč za pete.	gn -	\
RAZGOVOR O LJUDOVLADI
Vekoslav Farkaš, LIK DEMOKRATI JE, Savremenikove sveske, Parts I960»
Pred letom dni nas je Vekoslav Farkaš iznenadil s svojimi političnimi razgovori. Sedaj nas je spet presenetil s svojo knjižico o demokraciji. Brošura brez dvoma lepo popisuje glavne črte tiste oblike vladavine, za katero se danes vsi po vrsti vsaj na zunaj potegujemo.Mi mi jasno, zakaj Farkaš v uvodu pripominja, da gre za-opis, -'kaj pod demokracijo razumejo demokrati ha Zaho.du1’. Demokracijo je mogoče razumeti samo tako ali pa ni več demokracija temveč ''lažidemokracij aif, zloraba te besede.
Pri branju je človeku žal^ da se je Farkaš pri pisanju posluževal ‘'samo anglosaksonskih'' virov. Ce se Jugoslovan ukvarja s temi vprašanji, nikakor ne bi smel mimo domačih virov posebno Slobodana Jovanoviča, Leonida Pitamica, pa tudi Evgenija Spektorskega, Rusa, ki je svoje politične študije objavljal v srbohrvaščini in slovenščini. Vendar, tudi če bi uporabil te vire, rezultat njegove analize ne bi mogel biti veliko drugačen, ker je končno moderna demokracija rojena na Angleškem, nato pa se je razširila najprej na Združene Države in Francijo. Za nas Jugoslovane bi bilo seveda zanimivo proučiti tudi švicarsko obliko demokracije, ki je dosledno federalistična. Od tujih avtorjev pogrešam predvsem Harolda Laskija z njegovim pluralizmom in trockističnega spreobrnjenca Jamesa. Burnhama z njegovo knjigo ‘'The Machiavelli ans A
Vsebina ne kaže nobene tendencioznosti, čeprav bi pazljiv čitatelj morda opazil, da pisec med pridevniki, ki po njegovem povzročajo zmešnjavo v zvezi z besedo demokracija, kot na pr.krščanska demokracija, liberalna demokracija in podobno, ne navaja pridevnika ''socialna ali socialistična demokracij a1', ker se mu očitno zdi, da ta pridevnik spada k našemu terminu. Toda, kolikor vem, krščanska demokracija in kmečka demokracij a nimata niti najmanjšega namena: oblikovati neki novi tip demokracije, temveč so to samo imena za politične stranke /na pr. Democrazia Christiana v Italiji/, ki sprejemajo demokratsko metodo izvolitve vlade in vladanja, pri tem pa nameravajo uveljavljati krščanska ali kmetijska politična načela, ako pridejo na oblast in se na oblasti obdrže.
Edini, ki v resnici nameravajo spremeniti vsebino demokracije in spremeniti tudi demokratske-metode, so tisti, ki hočejo prisiliti ostale, da demokracijo omeje s sprejetjem socialističnih načel, predvsem socializacije in planiranja, in jo s tem spremene v socialno ali bolje ‘'socialistično demokracijo1'. Vsi se spominjamo, da je bilo govora o tem, celo med emigranti, naj bi se v Jugoslaviji ali Madžarski obnovila demokracija toda pod pogojem, da morajo vsi sprejeti socializem, medtem ko bi večina dalje odločala v tem okviru. To več ne bi bila demokracija, ker, kakor Farkaš lepo naglaša, je demokracija proces, ki ''odreja kako doseči sklepe, resnico, nikdar pa kakšna resnica naj bo odkrita.^
Drugače jje- seveda, če pod ‘'socialno demokracijo1' razumemo bodisi stranko, ki želi z demokratskimi metodami uvesti socializem, ali pa današnjo tendenco sklepov, do katerih prihajamo z demokratskimi metodami. Nobenega dvoma namreč ne more biti, da danes celo näjzakrk:	-
nejši reakcionarji priznavajo potrebe socialne politike, t.j. pomoči tistim državljanom, ki so v najslabšem položaju. To pa še ne pomeni,da se je spremenilo bistvo demokracije, temveč da se je spremenila narava sklepov, ki nastajajo na demokratski način, da se je spremenilo javno mnenj e.
Edini pridevnik, ki do neke mere spada k besedi demokracija in jo izpopolnjuje, je beseda ''liberalna demokracija1'. Z zgodovinskega stališča samo ta celotni izraz pomeni tisto, kar Farkaš nsjkratho imenuje ‘'demokracijo1'. Beseda demokracija spočetka pomeni samo vlado večine. Rousseau volji večine pripisuje celo nekakšno magično lastnost resničnosti in jo spreminja v edino pravilno ‘'splošno voljo1'. Rousseauje-va ‘'splošna volja" je privedla do vlade terorja pod jakobinci, kasneje
pa je z nekimi '‘popravki11 pripeljala preko Hegla naravnost k Hitlerju in Leninu»
Že Aristotel je ločil med dvema oblikama ljudsk- vlades,med "demokracijo" in "politejo" =■ Pri njem označuje "demokracija" slabo vlado ljudstva, tisto, kar je Goethe za časa francoske revolucije opisal z "bilo je ljudstvo ljudstvu tiran".. Ker vlada večine lahko postane vlada drhali, poskušajo misleci od samega začetka to preprečiti .z uvedbo "naravnih pravic" in "delitve oblasti"»
Filozofija naravnih pravic pravzaprav izhaja iz verskega izročila o vrednosti človeške osebe in moralnega načela, da ne delaj drugim,^kar nočeš, da bi drugi storili tebi» Racionalisti so si v 18» stoletju domišljali, da so ti dve načeli odkrili s svojim Razumom, medtem ko je mogoče ti dve načeli najti v verskem izkustvu človeštva od pamtiveka in jih čisto logično pravzaprav ni mogoče dokazati» Najsi bo temu kakor koli, v demokraciji je volja večine omejena dandanes s pravicami in svoboščinami /od tega liberalizem/ posameznikov, ki jih imamo za "naravne in neodtujljive" in ki svebujejo tudi pravico manjšine, pravzaprav posameznikov, ki tvorijo manjšino, da se borijo za to, da bi postati večina» Matačno isto pravi tudi Vekoslav Farkaš, ko govori o treh pogojih za demokracijo, namreč o politični svobodi, splošni soglas' nosti in večstranski vladavini»
Nasprotno pa Vekoslav Farkaš' nikjer ne omenja drugi obrambni pas svobode proti morebitni diktaturi večine - "delitev oblasti"»
Že,. Rimljani so spoznali ustanovo dveh konzulov, ki naj bi drug drugemu preprečevala zlorabofotolasti» Posebno sta delitev oblasti naglašala Locke in Montesquieu, naj doslednej še pa je izvedena v ameriški ustavi, v kateri je predpisana naj večja mogoča neodvisnost zakonodajne, sodne in izvršne oblasti» Seveda je delitev oblasti mogoča samo v posredni, predstavniški demokraciji, ne pa v neposredni demokraciji, ki je bila Rousseaujev ideal»
Me glede na vse to j e demokracija dobila svojo današnjo obliko šele, ko so se umerjeni liberati za njo'proti jakobincem in reakcionarjem skoro eno stoletje, in je zato^vsg do neke mere opravičljivo, ako jo imenujemo liberalno demokracijo, čeprav je ime postranskega pomena in ostane demokracija enako dobra brez ozira, kako jo imenujemo, če te pod tem imenom razumemo "vlado večine, pri čemer pa ima manjšina pravico, da postane večina - če more"»
Beseda liberalen pogosto vodi do nesporazumov, ker se beseda uporablja v smislih drugačnih od gornjega» Pred-vsem moramo_ ločiti politični liberalizem, t»j» zavzemanje za_svobodo ali svoboscrne posameznikov, od gospodarskega liberalizma, ki v svojem prvotnem pomenu ustreza laisser-fairu, t»j» mnenju, da gospodarstvo najboljše uspeva, ako se država vanj ne meša»
Ne bi se popolnoma skladal z mnenj da je "pojem ideologije popolnoma nasproten načelom demokracij e"»_Predvsem se mi zdi, da je demokracija sama ideologija, ki temelji na mišljenju, ki je skupno demokratski ideologiji in znanstveni metodologiji, da namreč ni dokončne resnice, resnice poslednje instance, kakor pravi hngels v Anti-Duhringu* ter da je zato treba vsako mnenje od časa do časa znova proučiti» S tega stališča je seveda vsaka' diktatura v imenu kake večne resnice, kake dogme, ne samo protidemokratska temveč tudi protiznanstvena in nemoralna»
Vendar pa j e v okviru demokracije dovolj prostora za razne ideologije, kolikor niso nasprotne načelom demokracije in kolikor ne poskušajo odvzeti človeške pravice delu posameznikov» Sicer ima v okviru demokracije vsakdo pravico trditi, kar hoče, da je planiranje boljše od svobodnega tržišča ati obratno, ali da bodo nacionalizirana podjetja delovala boljše od privatnih» Toda svojo ideologijo bo realiziral lahko samo, če se zanjo najde večina, in bo z realiziranjem spet moral prenehati, če ta večina čez nekaj let spet izgine» Različne stranke v okviru demokracije se razlikujejo ravno po tem, da imajo različne programe na temelju različnih ideologij»
čeprav je demokratska metoda podobna znanstveni, vendar ne bo nikomur^prišlo na um, da bi demokratsko metodo uporabljal tam, kjer
je do zaključkov mogoče priti z logiko In znanjem» Vsakdo bi se smejal., ako bi kdo hotel uporabiti glasovanje,za reševanje matematičnih, fizikalnih ali celo tehničnih problemov» Medeclna je mnogo manj ekzaktna kot tehnika, vendar nihče ne zahteva, naj bi z glasovanjem. odločali o tem, kako zdraviti kako bolezen» Glasovanje je koristno le, kadar Imamo opravka z moralnimi ali političnimi problemi, z vrednotami In cilji, ki jih je nemogoče določiti z znanstvenimi metodami» 0 tem, alt je važnejši hiter.porast narodnega dohodka ali njegova čim bolj enaka razdelitev, lahko določi samo glasovanje» Z znanstvenega stališča lahko vsakdo o ten misli, kar.hoče» Toda tudi v ekonomiji so področja, ki so povsem dostopna za znanstvene metode In kjer torej ni mesta za glasovanje, če nočemo biti smešni» Na splošno je mogoče reči, da ni ravno docela gotovo, da je uporaba načel politično demokracije na nepolitična področja vedno korak naprej» Kolikor je mogoče ta.vprašanja reševati znanstveno, je uporaba glasovanja za njih rešitev korak nazaj» Pogosto slišimo.glasove, da.parlamenti glasujejo o tehničnih problemih, o katerih ne morejo Imeti pojma» Vekoslav Farkaš zelo lepo pripominja, da, za demokracij o niso nujne samo forme temveč tudi demokratska mentaliteta pri državljanih» Kljub temu pa' ni navedel nekaterih Izmed znakov, demokratske mentalitete» Že Plato In Aristotel sta vedela, da pretiravanje demokratskih načel.vodi naravnost v anarhijo» Kot .pravi Aristotel, je potrebna, zmernost, da bi demokracija lahko funkcionirala, Churchill pa navaja kot pogoj za ..demokracijo, ;,common sense'1». Demokrati v opoziciji, posebno v ^'organizacijah,ki niso stranke" in ki jih torej ne more doleteti nesreča, da bi prišle na oblast, se morajo varovati kritiziranja zaradi kritiziranja ne 'glede na to, pil dejansko stanje opravičuj e. nj Ihovo kritiko ali ne» Ako politiki v opoziciji, posebno pa.novlnarjl In opazovalci, ki niso pripravljeni prevzeti odgovornost za vlado, kritizirajo b-rez odgovornosti, lahko do kraja Izpodkopljejo temelje demokracije» Moramo sl biti na jasnem, da ni sistema In ne stranke, pa tudi ne človeka brez napak» Brez napak so samo Ideali,	v ki,so neuresničljivi» Ne smemo vzporej ati
dejanskih sistemov z Ideali, temveč dejanske sisteme In ljudi z dejan-skiml sistemi In ljudmi, ki j Ih lahko nadomestijo» Perfekclonlzem je eno naj večIh zel, ki je privedlo že do paoglh nesreč» Stari Bismarck je vedel, da je politika umetnost mogočega»	...
Poleg zmernosti In občutka za odgovornost je v demokraciji "potrebna 'tolerantnost, kakor Vekoslav■ Farkaš odlično poudarja» Tolerantnost pa pomeni pripravljenost na kompromis z demokratskimi nasprotniki» Vse te lastnosti so posebno pobrebne demokratom v emigraciji, v prvi vrsti za časa skupne borbe proti sovražnikom demokracije» V emigraciji ni 'nobene kontrole, ker so volitve nemogoče, zato so občutek odgovornosti, tolerantnosti In pripravljenost na kompromis In sodelovanje še. bolj po-
trebni»	, ,	,
Vekoslav Farkaš se samo mimogrede ozre na probleme demokracije v jugoslovanski sredini» Kljub temu na nekem mestu naglasa, da rešitev ne bi bila pravična, če bi se en narod v federativni večnarodnl . državi moral pokoriti volji drugih, t.j» večini skupnega prebivalstva države» Nujno je, da vsaj na rešitev najvažnejših vprašanj pristanejo večine vseh.narodov, ker, dokler takih rešitev ne najdemo, nihče ne bo mogel zvleči.v vsedržavno stranko večje število članov Iz vseh narodov» Vsedržavne stranke so prej posledica rešitve kot pa sredstvo.za reševa nie narodnostnih vprašanj» V Jugoslaviji je nekdaj.bila Jugoslovanska demokratska stranka, ki pa je razpadla ravno zaradi nerešenih narodnostnih vprašanj»	w ,	,	' ■ k .	,
Nobenega dvoma pa ni, da je Vekoslav Farkas napisal■svojo
brošuro zelo dobro In da prihaja v času, ko ljudje, toliko govore o demokraciji, le redki pa vedo, za kaj pravzapiav gre»
T TTTOri CTPO
;------------------	""	"	Oi'	■ n iA
I"LIK DEMOKRATIJE" laMco naročite pri:
!- BM/Pravda,London ¥.0.1. - cena 3/-	'	^	~ n ^
- Sava Service Agency, 198 Ealsafii Ave SHamilton,Ont,Canada:50 c - P.Miladinovič, 12 Oxford Rd., Inglebufn,N.S: .¥.:	3/6
- S avremenik, 47 rtte Adam-Ledoux, Oourbevoie( S eine) 2.5o
Buhkcmclo Traboho in še kaj
DNEVI SMRTNIKOVj Emigrantsko pripovedništvo (1945-1960) v izboru, uredil Alojzij Gerzinič, izšlo kot 37„tzdanje Slovenske kulturne akcije,
Buenos Aires, Argentina,
„o. zapustil sem ljubljeni Jeruzalem, na vrbo žalujko sem obesil citre, človek pa sem še zmerom,- (V.Beličič, V senci leskovega grma,stran 104)
Tako nekako nam govore slovenski emigrantski literati in smrtniki preko svojih črtic, zbranih pod gornjim naslovom in kolikor bolj so ljubili Jeruzalem, kolikor žalostnejše so njihove citre na vrbi žalujki, toliko bolj so človeški, naši.
Morda, j e zbirka, ki obsega štiriindvajset del sedemnajstih pisateljev, preobremenjena z mrakom naše dobe in doživljanja; zaglavji Noč in Mrak vsebujeta več kot polovico del, med njimi vsa najmočnejša in najgloblja. V resnici se popolnoma oddaljijo od našega vrhunskega doživetja le Janez Ogrin v crtici ‘'Dež11, Vladimir Kos s svojo sliko iz japonskega življenja ‘'Umor v zelenem mesecu‘' in pa Karel Mauser, ki je iz gorenjskih vasi preskočil v sredo clevelandske črnske revščine, ter z odlomkom "Slum" (propadajoč mestni okoliš) dokazal, da mu tak preskok ni ravno pretežak»
Vsebinsko in jezikovno je naj svetlejši Kociprov lfBogec na Plavščaku*', ob katerem se človek nehote vprašuje, kako je mogoče, da vsega tega življenja, vseh teh ljudi, nismo nikdar opazili, ko smo hodili sredi med njimi. Simčičevo ‘'Prvo prepozno srečanje'' v zaglavju Sij, se sicer poslužuje precej obrabljenega motiva, privlačuje pa s svojim slučajnim (ali zavestnim?) posezanjem v življenjsko zgodbo enega prominentnih Slovencev»
Osrednje, vprašanje slovenskega človeka v emigraciji pa j e dom. Kar je bilo, kaj je. Tu se vzvrstijo dogodki, kot po nekakšnem kronološkem redu. Belgijska kasarna,,» (Kramolc; Smeti); talci»». (Mauser; Gramozna jama); domobranstvo, Vetrinj... (Novak, Korošec: Zgodbe neznanih junakov); begunstvo»»» (Javornik; Potni list); taborišča... (Potokar: Cigani); pet, deset, petnajst let emigracij e.»» (Marolt; Buh-kando trabaho; Simčič: Prežalostne šriftice; Debeljak; Stopinje v snegu). Čeprav se Javornikov "Potni list" skoraj preveč približuje politični propagandi ter Bukvičev "Begunec Farič" v glavnem služi za tudi nekakšno zemljepisno zaokroženje zbirke, je v tem zaglavju prav za prav povedano vse, kar je v nas vseh» Tudi tisto vprašanje, ki človeku vča-sih^gloje v srcu: čemu vztrajati, v kaj upati?, najde svoj odgovor v Simčičevih "Odhojenih stopinjah".»» ne vem, zakaj hodim po teh cestah; še manj bi vedel, zakaj bi naj hodil po cestah pri vas doma».» Ali imam tam še toliko prijateljev nad zemljo, da bi srečal dva isti dan? Tukaj so ceste prazne in hladne in črne, toda, tukaj se vsaj ne bojim, da bi stopil komu na prsi» (str.183)
Dolgo bo še, predno bo groza in strahota naših preteklih dni potihnila v naših besedah, dolgo bo še, predno bomo mogli tudi na tiste dni gledati s nekim zdravim in neprisiljenim humorjem, kot to deta Marjan Mardt v svojih dogodivčinah "Buhkando trabaho"; kajti kljub vsemu si bomo nekoč vendarle priznali, da so bili tisti dnevi najtepši našega življenja.
Naj mi Neva Rudolfova oprosti, če jo omenjam prav na kraju, dasi je edina ženska zastopana v tej zbirki. Lepo se bere, a dvomim pa, da ji je tuja dežela vzela sentimentalno srce.
Zbirka zasluži mesto v vaši knjižnici1.
pb
¥ Založbi Slovenske Pravde'-----—-------------------------------■
dobite novi publikaciji:
P.Erjavec:	"SLOVENCI NA MIROVNI KONFERENCI 1919-20"
¥. Farkaš:	"LIK DEMOKRATIJE".
Cena vsakemu zvezku 3/- odn. 50 c.
BM/PRAVDA,L0ND0N ¥.C.1.
VEK0SLAY KARKA Š:
RAZGLEDI
REVIEW št.l», ki jo izdaja v Londonu "The Study Centre for Jugo^ slav Aff airsSS prioloeila dol^o študijo g.Božidarja Vlajica, pravni= ka, publicista in poli tikaj Pod naslovom "A time for stock-taking and r e-tkinking" j, k j er pravi avtor med ostalim:
"Dolžnost beguncev je,da se Posvetijo političnemu delu v teh pre hodni, pripravljalni dobi, ki .vodi domovino iz komunističnega režima do režima, v katerem bodo narodi sami mogli na demokratičen način iž= graditi svojo nacionalno, politično in socialno bodočnost. Med naloge emigracije posebno spadajo.:	; -
1)	Borba proti komunizmu z odgovarjajočimi metodami, imajoč pri tem v vidu,da je prvi Pogoj uspešne opozicije obstoj načrta demokra= tične alternative za Jugoslavijo kot celoto.
2)	Napori, da se odkrijejo, Pod površnimi vsakodnevnimi dogodki, tisti temeljni pravci globokih zgodovinskih sil, ki bodo izoblikovali osnovo, na kateri se bo razvijala naša bodočnost.
^Nadaljevanje predložene preiskave v skladu, z ogrodjem, tako, da bodo rezultati mogli koristiti narodu,ko bo prišel Čas izbire.
4)	Da v mejah možnosti in ko se za'to Pokaže; prilika, obveščajo narod v domovini o mednarodnem položaju glede na njegov vpliv na našo usodo.
5)	Da branijo koristi naše domovine pred javnim mnenjem v zapad= nih demokracijah in pred uradnimi predstavniki Zapade: a)z dostavija= njem točnih in zanesljivih poročil o stanju v Jugoslaviji in resničnih čustev njenih narodov; b)širjenjem ideje,da je resnični in dolgoročni interes Zapada, da vodi do Jugoslavije Politiko, ki bo Pomagala reor= ganizirati državo na, demokratičnih osnovah brez nasilne komunistične vladavine."
"Pravica do samoodločbe je moderno in dinamično pravo, ki pripa= da živim narodom a ne teritorijem*.. Pravica do samodločbe velja samo v toliko, v kolikor ni v nasprotju z istotako legitimno pravico dru = gega naroda do samodločbe... Razbitje Jugoslavije si je težko žarni = šiiti brez katastrofalnih spopadov na vseh straneh, posebno med Srbi in Hrvati, spopadov, ki bi privedli do dolgotrajnega, nereda in kaosa, ki bi privabil sosedne države, da se vmešajo in ugrabijo dele narodne lastnine vseh narodov.Jugoslavije... Načrti, ki ne predvidevajo raz = bitja Jugoslavije, temveč poskušajo ustvariti nekako ohlapno konfe = beračijo mod njenimi narodi, bi se znašli pred istimi nepremostljivi mi težkočami, pred katerimi se nahajajo tudi vsi oni načrti, ki so za Popolno razbitje Jugoslavije... ’Prva Jugoslavija* - od/1918:. do 194>-je dokončno odšla v zgodovino in z njo so odšli tudi vsi poskusi, da se organizira skupna država Srbov, Hrvatov in Slovencev ha načelih n= nitaristične države..."
"(je Srbi, Hrvati in Slovenci nadaljujejo s proslavljanjem tiste vrste, nacionalizma, ki je še vedno živ v mnogih krogih teh'treh na= rodov, tisti zmotni, prastari, romantični nacionalizem, ki gleda le nazaj in ne tudi naprej, - imajo vsi naši razgovori o mirnem'in so = glasnem organiziranju jutrišnje svobodne Jugoslavije malo izgledov nn uspeh.
"Nacionali em je Pojem, ki je vzniknil v gotovih določenih dobah tekom zgodovine, pojem, ki se stalno izgrajuje z novimi zgodovinskimi razvoji. Zato imajo naše'prihajajoče generacije tudi pravico in dolž= nost,da dajo svojim nacionalizmom - srbskemu, hrvaškemu in slovenske= mu - tolmačenje, ki je v skladu z duhom časa in s spoznanjem,da med= sebojna odvisnost med narodi stalno, raste. Öe pretolmačimo nacionali= zem na prosvetljen način in gledamo na narod prvenstveno kot duhov= no in kulturno skupnost, potem tak nacionalizem ne vztraja več na zahtevi,da narod lahko najde svoje zadovoljivo izživljanje edino v mejah svoje lastne narodne suverene države.Tale prosvetljen nacionali= zem omogoča združenje več narodov v večnarodno federativno državo..."
Pripomba: Kmalu izide iz tiska 7.zvezek knjižnice "Naše delo": Božidar Vlajid:"Svodjenje računa i preispitivanj e".
BONGO, BONGO, BONGO,
KAJ SE TITO MBŠA V KONGO*?
Mala panika, katero je: pted .tednom Pov^r o eil TiNJUGov dopisnik v LeoPoldvillu s poročilom o osvoloditru Lumunibe, Bi bila še manjša, če bi vsi npoštevali, da so titovci Lumnmbi strašno naklonjeni. Samo pi= sanje titovskih časopisov je; končno v skladu s proti-kolonialistično Politiko Jugoslavije, kadar gre za zapadne kolonije. Toda'v Kongu je zadeva mnogo hujša, pa se proti-kolonialna histerija pol"šČa tudi u = radnih in naj višjih krogov. Bačetkom decembra so se vrstile uradne iz jave o tej zadevi. Popovič se je na lepem odpravil v Nev York, da je govoril pred Varnostnim svetom. Na'hitro so poslali v Združene narode Mišo Pavičeviča, ki je dan po imenovanju že govoril v Nev Torku. Tito se je obrekoval ob Kongo v vs^h svojih govorih in poslanicah. Kaj se vendar praska, kjer ga ne srbi, se vprašujem.
Po eni strani pač navezuje stike z .Afričani, ki so se nedavno 0= prijeli poklicnega anti-kolonializma. Gostil je Sekou Toureja iz Gvi= noje. Druži s.e z Naserjem. Vse to je že stara reč in *nič novega, od kongresa Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije dalje. Pa vendar je Jugoslovane prijela nekaka histerija o K0ngu, ki jo samo s tem ni mogoče razložiti. Pač pa se mi vsiljuje misel, da ima Kongo ne kakšno dolgo zvezo z Moskvo in socialističnim svetom.
Kajti nenadno so ubrali ostro linijo v Kongu baš po objavi Mostov ske izjave, kjer so’v enem celem poglavju udrihali po jugoslovanskem revizionizmu. To poglavje je vsekakor bilo vnešeno na zahetvo Kitaj = cev in njihovih vdanih malih bratcev Albancev. Precej je bilo ugiba = nja, ali je ta izjava pomenila slabše odnošaje med Moskvo in Beogra = dom ali he. Čudno, navsezadnje, ai
Lajoš Lederer je v londonskem OBSERVERju pisal, ^da se odnošaji v resnici izboljšujejo, ker da so Madžari posvečali več pozornosti jugo slovanskemu državnemu prazniku kot kdajkoli preje. Lederer še nikdar ni dosti vedel o Jugoslaviji in ga smatram za enega najmanj zanesiji= vih komentatorjev komunističnega Vzhoda, kljub temu, da se Pogovarja .3 titovskimi, poli tiki, Njegova plemenita madžarska vzgoja mu prepfeču ..je. stik z grobo balkansko stvarnostjo, bi rekel. A v tem primeru ga je'nekako Pobilo, da so dan po njegovem članku objavili tisto mosk0v= ško izjavo z napadom na Jugoslavijo.
Končno bi tudi to bilo mogoče. Toda najvažnejše je pač to, da v Jugoslaviji o takih madžarskih pobudah ali prijateljstvu niso Poroča= li. Prav gotovo se pri tem podere precej te teorije: vsaj Jugoslova= ni Madžarom niso zaupali,če nič drugega ne; če bi jim zaupali,bi jih Pač javno hvalili, kot je navada.
Sulzbergor je v NEW YORK TIKESu trdil, da je moskovska izjava ba= sen,v kateri je treba brati vse napade na Tita kot napade Kitajcev na Hruščeva, a napade na dogmatizem kot napade na Kitajce. Torej bi bili Po njegovem odnošaji med Titom in Moskvo nekako v štadiju potrpežlji= vega prijateljstva, ki prenaša tudi bunke, dokler se vremena ne zja = sne in Hruščev ne zmaga Popolnoma nad Kitajci.
V tem bi bilo morda nekaj res.Toda Tito se je oglasil na Štefano vo v ljudski skupščini.Pred tem smo že imeli članek v BORBI.Toda zdaj so sami oni tovariš predsednik ponovili BORBENE trditve z mnogo manj obzira in več odkritosrčnosti.Rekli s ,da je moskovska izjava umazan kompromis na račun, male socialistične države, da bi pomirili" veliko. Ker je bilo med BORBO in Titovim govorom celih 14 dni,je mogoče,da je nekaj Po sredirMoskva Titu ni dala zadoščenja,kot je morda vrtal,da bi ga na tihem dobil.Ti to se je grdo obregnil.A Po svoje morda hoče Pomagati Hruščeru in zmernejšim v Moskvi:se kaže protikolonialistič= nega junaka v Kongu: In tako pridemo do tega,zakaj se toliko meša v Kongo in zakaj taka histerija baš od začetka decembra dalje. /'^•no'i
DO MESECA
Zvezna skupščina je usvojila 5-letni načrt gpsp.adar.sk-ega--razvD’ja''Jugoslavije} ka kor tudi plan in. .prora&un--za-letošnje"leto. ^-letni naćrt^ 1961-65; predvideva, da se bo industrijska proizvodnja povečala letno za povpredno 13$, a poljedeljska za 7.2$. Socialistični sektor v poljedeljstvu bo 1.1965 obsegal 1,620.000 hektarjev v primerjavi z 1,100.000 hektarji sedaj. Po uradnih podatkih razpolaga sedaj ta sektor z 32.000 traktorji, 2.000 kombajni in mnogimi drugimi stroji. Povprečna proizvodnja pšenice na hektar je narasla od 10 metrskih stotov 1.1957 na 20 stotov 1.1959,a pov= prečna proizvodnja koruze od 13 na 25 stotov. Okrog 700.000 individualnih kmeikih po sestev sodeluje z zadrugami pri proizvodnji, medtem ko okrog dva milijona kmečkih po sestev sodeluje z zadrugami na razne druge našine. Kot je poznano, je privatna last= nina omejena na 10 hektarjev po družini. Do 1,1965 se bo poljedeljsko prebivalstvo še bolj znižalo in doseglo ii2$ skupnega prebivalstva.
Industrija sedaj prispeva 50$ narodnega dohodka in 32$ vseh zaposlenih delavcev je bodisi kvalificiranih bodisi visoko kvalificiranih.. ¥ skladu s 5-letnim naŠrtom se bo letno zaposlilo okrog.200.000 novih delavcev. Kljub vsem načrtom pa ne bo do= volj denarja za zgraditev aluminijskega kombinata, kateremu so se morali odreši, ko sta Sovjetska zveza in Vzhodna NemŠija odpovedali svoje pogodbe. Pac pa bodo Študira li naörte za gradnjo po 1.1965. Tak kombinat bo preje ali sleje potreben zaradi stal no naraščajoče uporabe jekla, -kat-erega morajo kljub povečani proizvodnji še vedno u= važati v velikih količinah. Aluminij bi lahko nadomestil jeklo, toda to so trenutno samo sanje..	;U..-■	...J. . ■. i-' CD
Narodni dohodek se je v zadnjih štirih letih večal za povprečno 13$ na leto,med= tem ko se je potrošnja prebivalstva izza 1956.leta dvignila za 1|6$. 27$ vse jugoslo= vanske zunanjo trgovine, v 1.1960 je odpadlo na dežele socialističnega tabora, a eno= letni in dolgoročni gospodarski sporazumi so bili sklenjeni z večino izmed. njih. Naj slabši so bili odnosi z Albanijo in Kitajsko,,ki sta se stalno obregali ob Jugoslovan ske komuniste.,,Izvoz v afro-azijske dežele Je predstavljal'15$ vsega jugosl. izvoza, medtem ko je uvoz iz; teh. dežel iznašal 12.2$ vsega jugosl. uvoza.
Medtem ko je predvojna Jugoslavija imela 26 fakultet in visokih šol s 17.000 Štu denti, obstoja danes 1A3 takih šol s 105.000 študenti. V Jugoslaviji je tudi okrog 300 tujih študentov na študiju ih specializaciji, ki imajo jugoslovanske štipendije. Poleg tegä jih je še kakih 300 drugih, ki se bodisi podpirajo sami, bodisi imajo šti pendije iz svojih dežel. V zadnjih•sedmih letih je bilo 500 jugoslovanskih Študentov na praksi v Evropi in Ameriki. Številni jugoslovanski strokovnjaki delajo v tujih de želah bodisi kot pomoč Jugoslavije nerazvitim, deželam bodisi kot predstavniki svojih podjetij. Te dežele vključujejo ••■Združeno arabsko republiko, „Irak, Lebanon, Sirijo, Abesinijo, Pakistan, Indijo, Sudan, in Indonezijo. ; :iA' :	. ’ ■ :
Kot je bilo pričakovati, je na zasedanju skupščine govoril tudi predsednik Tito, ki je komentiral izjavo,.ki so jo podali v Moskvi predstavniki 81 komunističnih.in delavskih partij ob priliki obletnice oktobrske revolucije. V tej izjavi so ponovili znane obtožbe, da so.jugosl. komunisti revizionisti, da so se s svojim novim program mom zoprstavili moskovski deklaraciji, ki jo niso hoteli podpisati 1.1957, da so svo jo zvezo .^jugosl. komunistov zoprstavili celemu mednarodnemu delavskemu pokretu, in da so ločili Jugoslavijo:od socialističnega tabora in jo podvrgli ameriški pomoči. Tito je v svojem govoru dejal, da so iniciativo za to izjavo dali v prvi vrsti kitaj ski komunisti - "predstavniki one partije, ki vse. mogoče proglaša za marksizem-leni= nizem" in namignil, da so v Moskvi napravili "umazan" kompromis med kitajskimi in vzhodno-evropskimi pogledi o imperializmu, neizogibnosti vojne, itd. na račun Jugo= slavije in njenih komunistov. Kar se tiče programa zveze komunistov, je Tito dejal, da je program zasnovan na praktičnih izkušnjah, a da ne zanika idej Marksa, Engelsa in Lenina. A kar se tiče ameriške pomoči, je Tito izjavil, da niso bili jugosl. komu nisti tisti, ki so odpovedali gospodarske sporazume s Sovjetsko-, zvezo in ostalimi vzhodno-evrbpškimi komunističnimi deželami. Jugoslovanski komunisti so bili prisilje ni, da se obrnejo po pomoč tja, kjer so jo mogli dobiti brez pogojev - t.j. na Zahod. V svojem govoru se je tudi zavzel za Lumumbo, Alžirce, nevmešavanje v Laosu, razoro= žitvene razgovore in mir v svetu.
Na Silvestrovo je Tito govoril univerzitetnim študentom v Sarajevu in med drugim dejal, da sta se tako Zahod kot Vzhod prevarala, ko sta mislila, da se bo Jugoslavi= ja podvrgla bilo enemu bilo drugemu. Toda, je dodal Tito, medtem ko so se oni na Za= hodu že vdali dejstvu, da bo Jugoslavija nadaljevala s svojo socialistično politiko, se oni na Vzhodu še niso in nadaljujejo s svojimi napadi.
/ Tito in Jovanka sta topot pričakala Novo leto v Sarajevu. Statistični podatki ka žejo, da so tega Silvestra Jugoslovani popili več pijače kot kdajkoli doslej.

Predsednik Gvineje Sekou Toure in paki= stanski predsednik Ayub Khan sta uradno, obiskala Jugoslavijo in razgovarjala s Ti= tem.
Beograjski nadškof dr. Josip Ujšic, za= grebski nadškof dr.Franjo Šeper, ljubljan= ski Škof Anton Vovk in splitski^Škof dr. Franjo Franiš so bili na enomesečnem obi= sku v Vatikanu od srede novembra do srede decembra. Sestali so se s papezom in zuna= njim tajnikom kardinalom Tardinijem.
MiŠa Pavicević je nadomestil Dobrivoja Vidica kot stalni jugoslovanski predstav= nik pri Združenih Narodih. Pavidević je bivši velespolanik v Turč'iji in Gr&iji in bivši tajnik glavnega odbora zveze sindika tov.
V Avstriji so napovedali nov popis pre= bivalstva za 21.marc. Predstavniki narodnih manjšin so ob tem izjavili, da noben nov popis ne more odrešiti Avstrije, da izvede odredbe državne pogodbe, ki se tičejo na= rodnjh manjšin,
, Naše hrvatske prijatelje bo morda zani= malo, da je dr,Vladimir Bakarid, hrvatski komunist št.l. in eden izmed inteligentnej sih jugoslovanskih komunistov,.izjavil na kongresu hrvatske socialistične zveze, da je hrvatska republika z ozirom na zmanjša= nje poljedeljskega prebivalstva "prenehala obstojati kot kmeŠka republika", da "stari tip vgsi ne more veŠ obstojati" in da so njegovi ostanki "relativne nevažni v druŽ= benem razvoj u."	, ;	,
Velika nesreša se je dogodila jugosl. tankerju PETRU ZORANIGU v Bosporju, ko ga je zadela neka grška ladja sredi decembra. Prišlo je do velike eksplozije in požara, ki je ogrožal celo turske naselbine na oba lij Tanker je gorel cel teden in bil doce= la unićen. V nesreŠi je izgubilo življenje 21 od 52 Šlanov posadke.
Na 5.kongresu,sindikata zdravstvenih de lavcev Jugoslavije so 'ugotovili, da je umr Ijivost v Jugoslaviji sedaj na približno isti stopnji kot v razvitih državah in da se je povprečna živijenska doba državljanov podaljšala od 12 do 15 let v primerjavi s, stanjem 1,1956.. Večina bolezni, ki so zna Čilne zarnerazvite dežele, so bile odprav= Ijene. Edino slučaji jetike in poškodb pri delu so Še vedno na istem nivoju.
Letos bo obratovalo med Jugoslavijo in Italijo pet rednih in pet turističnih auto busnih linij.
Jugoslovanski študenti bodo izmenjali
letos številne obiske s tujimi Študenti*. Tako bo L50 jugosl.študentov Šlo na Polj sko, 100 na Češko, 20 v Bolgarijo, 20 v Madžarsko, 20 v Vzhodno Nemčijo, okrog 600. v Francijo, 80 v Holandijo, itd.,
GOSPODARSTVO: Mednarodni Monetarni Fond je odobril Jugoslaviji posojilo v viŠhi 75 milijonov dolarjev v raznih tujih. va= lutah, da bi Jugoslavija lahko sprovedla spremembe v svojem valutnem in zunanjeti,rgovinskem režimu. To bo, kot je objavil Fond, "pomagalo liberalizirati jugoslov. zunanjo trgovino in olajšati trgovinske in plačilne odnose med Jugoslavijo in o= stalim svetom." -V isto svrho je Jugo= slavija dobila tudi 100 milijonov dolar jev posojila od ameriške vlade in nekaj Čez 100 milijonov dolarjev posojila od Članic Med. Monetarnega Fonda - Avstrije, Francije, Italije,- Holandije, Anglije, Švice in Zahodne NemŠije.
Prva posledica valutne reforme: Zveza proizvajalcev motorjev in motornih vozil je predlagala, da se zaščiti domača in= dustrija in uvede sledeča visoka carina na uvožena vozila: 10% na osebne, automo bile, 65$ na motorna kolesa in motorje, 60$.na kamione in 5o$ na autobuse. -Zveza je dobila sledeč uraden odgovor z .merodajnega mesta; Vaš predlog ni v skla du z valutno reformo in napori za nižje proizvodne stroške in večjo produktivnoä dela.
Ljubljanski PAVLIHA pa je takole ko= mentiral: "Pravijo sicer, da denarja ne bodo menjali, ampak gviŠna je le gvisna: najbolje je, da ga zapravimo."
Plače državnih uslužbencev so se po= višale s 1.januarjem za 10$.
Povprečni.letni dohodek na prebival= ca znaša sedaj v Jugoslaviji 360 dolar= jev. Prebojno je znašal 100 dolarjve.
5-letni načrt razvoja Slovenije od 1961 do 1965.leta predvideva, da bo ena tretjina vseh investicij uporabljena za izboljšanje "družbenega standarda" -t.j. ne-ekonomska področja kot je zdravstvena služba in druge komunalne usluge. Polo= vica vseh gospodarskih investicij bo pa uporabljena za dvig industije. Industrij ska proizvodnja se je lani-povečala v Sloveniji.za lh% v odnosu na 1959.leto.
V Velenju bodo-zgradili veliko kemic no in plinsko podjetje, ki bo izkorišča= lo lignit v okolici Velenja (zalog imajo okrog 700 milijonov ton). Letno bodo po tem proizvedli 6Š0 milijonov kubičnih metrov plina, ki ga bodo dobavljali Lju bljani, Mariboru, Celju, Kranju in^Jese= nieam.	IVAN STANIČ