Jaka k
27. JAM
i 1968
m mm leto vii
ŠT. 3
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA - INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMONIKACIJEi ELEKTRONIKO« AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ
Poročilo s seje 170 ZP
Na prepihu so organizacijske spremembe v ZP
Minula seja upravnega odbora ZP, štirinajsta v zaporedju, je imela na dnevnem redu edino točko: pretres predloga organizacijskih sprememb v zdru-. Direktorja PTT Kranj, tov. Franc Škerjanec (na levi) in Iskra — PSO tov. Metod Rotar ženem podjetju. Predlog za prehod poslovanja v ta- podpisujeta triletno pogodbo za razširitev In modernizacijo telefonskega omrežja na Go-ko imenovani sistem organizacij panog je uprava renjskem podjetja že dalj časa pripravljala. Na podlagi šte-vilnih Študij in primerjav je dobila ideja sedaj konkretno obliko in pri poznavalcih urejenega ekonomskega poslovanja veliko pristašev, saj obeta nova organizacija po eni plati učinkovitejše in stimula-tivnejše poslovanje v prihodnje, po drugi plati pa oživlja novi sistem problem osebne odgovornosti posameznih vodilnih delavcev za poslovne odločitve.
Naš delež za razširitev in modernizacijo telefonskega omrežja na Gorenjskem
V séjni dvorani PTT Kranj sta minuli petek sklenili goslovansko telegrafsko mre-ofcvimo pogodbo kranjska PTT in naša PSO. Po- žo. Poleg tega pa ima še 23 godba, ki sta jo podpisala direktorja Franc-šker- organizacij Svoj avtomatski janec za podjetje PTT Kranj in Metod Rotar za telegrafski priključek.
ISKRO — PSO predvideva, da bo naše podjetje Modernizacija pa ni zajela v treh letih izdelalo, montiralo oz, moderniziralo samo telefonskih in telegraf-avtomatske telefonske centrale v skupni kapaciteti - skih- - ■ naprav V sedemletnem 4.760 priključkov ih s tem prispevalo poglavitni delež obdobju je kranjska PTT zapri realizaciji druge faze izgradnje telefonskega menjala tudi dobršen del omrežja gorenjske skupine.	medkrajevnih vezi. Spočetka
■■..........I I I | ....	. Ob osamosvojitvi podjetja cej šibke,, predvsem 'pa za- ^ne^L^zlraîidmrvodf^r
'nemogoč pol-ožaj združenega splošni razvoj- v;swetu nare- PTT Kranj leta 1961 so bile starale V dveh omrežnih sku-	e f	VOQ*> af*
podjetja in kreiranje- enotne kuje, hkrati pa poglablja in- zmogljivosti telafoiiškega -pinah na Bledu in v Kranju aes. Pp'l^ajo te zveze po y'e-poslovne politike,	(Dalje na 5. strani) omrežja na Gorenjskem pré- je bilo vključmih 11 ATC s'CK1? p , .	^ SBfill z.
' komaj 1815 telefonskimi- sjfc -'»treainmu W napravam!, kt
1 l rl rvT*Al . OTMlu-lih ur nitln l /vrvimrrr
Nobena skrivnost, ni, da so "Na podlagi študij tujih sve-. bili neurejeni odnosi v pre- tovalcev je uprava podjetja teklosti ISKRE vsebina ob- formirala lani poseben sfiro-šimih razprav ,in tudi razpr- kovni team,- ki je izdelal prvi tij, med posameznimi .organi- predlog za reorganizacijo (kovačijami, ki so v končni kom- mercialnega poslovanja, upo-. promisni' obliki privedli prej ' števajoč pri tem tudi funkci-enotno podjetje v združeno, je samoupravljanja v podjet-Vendar tudi združeno podjet- ju. Predlog' oz.- bolje rečeno je v sedanji' obliki- ni pre- — štiMija -je vzbudila* velik mostilo bistvenih organizacij- interes pri mnogih, saj vnaša .skih težav iž preteklosti, na- -novi sistem organizacije po sprotno, le-tem so je pridru- panogah .'večjo ' prilagodljivost .Žilo, še - nekaj norih: kot- npr. tržnim mehanizmom, • ki ga
rati, vse manjše centrale pa
-jih prej sploh ni bilo (omrež-•so bile še ročne k'sofoiSč ?a skdpina ima na voljo 200 le 99 priključkov. Nič bolje kana ov, k znatno povečuj e-H bil organiziran telegrafski listek kablov), promet, saj so imeli na voljo Čeprav je sedaj kranjska le pet telegrafskih vozlišč. . omrežna skupina v. državi Danes — po sedmih letih najbolje urejemain tudi nima samostojnega upravIjarijS vehko «e^Pokjernh prošenj podjetja še je slika precej za nwe priključke telefonov spremenila. Podjetje je vib- iie kaklk, ||f| Pre^vsetn iz žilo za modemizacjio PTT Tržiča, nekaj malega iz Kra"
omrežja nad 2,5 milijarde S
nja, Radovljice in Bleda), je vendar treba misliti na raz-
* dkarjev sredstev, pri čemer .	... .
so upoštevane vsk nove inve- TOJ v naslednjih letih m na sticije k vzdrževanje že ob- zaP™° BokaJ že do^ja-stojeoih naprav. Dveh omrež- ES ATC. Toletoa pogodba nk sikupk ni več, temveč je	tako realizacijo dru-
I ena sama v - Kranju.. §e	vgradnje PTT pra-
li notna omrežna skupina ima metav na Gorenjskem, sedaj vključenih 17 ATC s- Naše podjetje bo v nasled-kapaciteto 4.950 možnih k njih letih dobavilo in monti-3;803 dejansko priključenih ralo oz. moderniziralo: kavo tkefonškjh. aparatov in je od- telefonsko centralo v Škofji 1. junija. lani kot-,edina v loki za kapaciteto 1.000 pri* državi 'jropbkbma' avtomati; ključkov,. glavno centralo .	''žiratia. 'Od Jepefee naprej Kranj za novih 1.000 priključ-
Horjuiska tovarna elektronskih-. instrumentov je 28. decembra lani praznovala, desetlet- ppo.fj Gorenjski so vsi teie- kov,- novo centralo Podnart nico svojega obstoja. V ta namen so v Prosvetnem domu v‘Horjulu priredili proslavo,- “ionskiJ -jpriključki povezani za 200' priključkov, Bohinj na kateri so razen mladink Iz tovarne nastopili tudi učenci horjulske osemletke, nad avtomatično med. seboj in prav tako nori? za 200 pri-katero ima delovni kolektiv »Elektronike« patronat.	-	hkrati tudi z drugimi'omfež- ključkov, novo ATC Tržič za
Proslave so še udeležili tudi udeleženci razširjenega kolegija, ki je dopoldne zasedal v	nimi skupinami	prek ljub-	500 priključkov, novo	ATC
horjulski tovarni. Goste — in člane delovnega kolektiva, ki so se polnoštevilno proslave ' ijanS]je tranzitne	centrale.	'	Bled	ža 600 lokalnih	prii-
udeježili, je najprej pozdravil predsednik začasne uprave tovariš Pavlin, nato pa je	’ ključkov, novo ATC Jesenica
ing. Wrabl na kratko orisal desetletno delo tovarne, od njenih skromnih zametkov do Podobno se je modernizira- ^, -jqoq ’pj-ijjijuobov in raz-danes. Sledil je pester kulturni program.	. . . lo tudi telegrafsko omrežje. gfrltg^ končnih central v Gp-
Delavke in delavci, ki so v tovarni že pd njenega prvega začetka, so ob tej priložnosti	Sedaj ima PTT Kranj 10	te-	ren:j	vasj Žirovnici, Pred-
prejeij praktična darila, skupno S tovariši, ki so sl pred desetimi leti najbolj prizade-	lografskih vozlišč	in? novo	te-	||ggg|	jp Cerkljah,
vali, da je prišlo do današnje tovarne elektronskih instrumentov. Po proslavi je sledila legrafsko centralo s 40 možni-	.
skromna zakuska v tovarniški menzi.	mi niikliurki -nnveza/nb z i.u-	(Dalje na 6. strani)
Preprečiti ustavljanje proizvodnje
Predstavniki slovenskega gospodarstva so bili pri Kini Gligorovu
LJUBLJANA, 18. jan. — Predstavniki 80 gospodarskih organizacij so na razgovoru v gospodarski zbornici SRS 9. januarja sklenili, da v zvezi s položajem, ki je nastal ob uveljavitvi novih predpisov ZIS o deviznem režimu obišče delegacija gospodarske zbornice SRS zvezni izvršni svet in seznani pristojne z nastalim položajem, V razgovoru naj doseže, da ZIS takoj ukrene vse potrebno, da prepreči nepotrebno ustavljanje ali zmanjševanje proizvodnje.
Delegacijo slovenskega gospodarstva, ki j o je vodil podpredsednik gospodarske zbornice Janez Nedog, je 16. januarja sprejel podpredsednik ZIS Kiro Gligorov.
člani delegacije so podpredsednika ZIS opozorili:
1.	na posledice, ki so nastale v gospodarstvu zaradi tega, ker se' ZIS ni držal z zakonom določenih terminov za izdajo zakonskih predpisov glede deviznega in blagovnega režima za 1968 leto;
2.	na nemogočo prakso, ko v nastalem položaju posamezni referenti izdajajo za uvoz potrebne dokumente posameznim gospodarskim organizacijam. To ustvarja v gospodarstvu popolnoma nemogoč položaj, povečuje diskrecijske pravice upravnih organov, kar je tudi sicer precejšnja slabost zakona o deviznem poslovanju;
3.	na posledice, ki jih bodo povzročile spremembe v blagovnem režimu, ker vnašajo ekonomsko neenakopravnost med posamezne panoge in stroke, kar še posebej zadeva kovinsbo-predelovalno industrijo, efektno in kemično industrijo, pa tudi lesno indu-
strijo in živinorejo. Ta del proizvodnje skupaj ustvarja 55 odst. izvoza SRS na konvertibilna področja in se zastavlja vprašanje, ali bo v poslabšanih notranjih pogojih in ob zaostrenih carinskih in drugih ukrepih zahodnoevrop. skih ekonomskih grupacij še v stanju vzdržati že dosežene rezultate v izvozu.
Podpredsednik Kiro Gligorov je na podlagi utemeljenih zahtev zagotovil naslednje:.
1.	da se bodo vsi posli;- ki so jih sklenila naša podjetja s tujimi partnerji v preteklem letu, ne glede na spremembe v zakonskih predpisih nemoteno nadaljevali;
2.	da bodo takoj prenehali s prakso, da posamezni referenti izdajajo posamezna dovoljenja za uvoz določenih vrst reprodukcijskega materiala; namesto tega bodo v nekaj naslednjih dneh izdelali ustrezne prehodne predpise, na podlagi katerih bo lahko gospodarstvo na ravni lanskoletnih uvoznih realizacij reprodukcijskega materiala dobilo pravico na avans za letošnje prvo tromesečje.
Ddegačija je podpredsednika; ZIS v zvezi s tem sklepom opozorila, da mora biti avan-siranje uveljavljeno že v nekaj dneh, ker sicer kritičnega položaja ne bo več mogoče rešiti.
Guverner Narodne banke je dobil ustno naročilo, da v bodoče ne sme izdajati okrožnic z veljavnostjo za nazaj.
V Ljubljano sta prispela dva strokovnjaka zveznega sekretariata za gospodarstvo-in za finance z nalogo; da omogočita carinjenje vsega tistega blaga, ki sedaj leži v skladišču ljubljanske carinarnice in se ne more cariniti zaradi tako nenadoma spremenjenih predpisov blagovnega režima.
(Po DELU)
- kaj je to ?
V zadnjem času se v »Iskri« dokaj govori in tudi piše o »marketingu«. V zadnji številki glasila pa je moč brati v izvlečkih iz sklepov samoupravnih organov, da je DS združenega podjetja pooblastil generalnega direktorja, da v latu 1968 organizira v okviru strokovnih služb ZP ustrezne organizacijske dopolnitve za »marketing«, razvojno no dejavnost in da takoj začne s pripravami za organizacijsko dopolnitev -v okviru strokovnih služb za»marketibng«,- pri čemer naj sodeluje tudi PSO.
Ker je beseda marketing« za marsikoga nov pojem v našem poslovanju, želijo bralci o tem kaj več vedeti. Jezikoslovcem očitno. ne moramo zameriti, ker dosedaj še niso precizno pojasnili, kaj pomeni beseda »marketing«, saj še med poslovnimi ljudmi in ekonomisti niso povsem razšči-ščene predstave o tej pomembni dejavnosti sodobnega gospodarstva. Objavljamo članek »Kakšen je pravi pomen »marketinga?« iz ene od številk britanskega dnevnika »The Times«.
Nedavno obvestilo, da se bo ustanovila katedra »marketing« na londonski ekonomski šoli, je samih po sebi zelo pomembna novica. Zaradi tega ne bo odveč, če skušamo določiti, kaj lahko razumemo pod pojmom »marketing«. Mnogi poslovni ljudje bodo porekli, da je to visoko doneča »profesionalna« beseda za prodajo. Določano število poslovnih in neposlovnih ljudi pa zatrjuje, da pomeni ta beseda isto kot raziskovanje tržišča. Nemajhna skupina ljudi pa je prepričana, da je marketing sinonim za oglaševanje, oziroma eden od atributov v aktivnostih, ki spremljajo efcon&msko publiciteto. O tem vprašanju je napisano precej', knjig, zlasti v ZDA.
Ekonomist Alfred Marshal je dal veliko bolj koristna pojasnila o pravem pomenu marketinga, ko je v svoji knjigi »Industrija in trgovi-
ma« napravil razliko med celotno konstruktivno dejavnostjo »sposobnosti marketinga« in med »veščino ugibanja«, ki sestoji po njegovem tolmačenju iz »prozorne premetenosti, ki stremi za tem, da plačamo za neiM artikel mnogo manj kot je vreden in da ga prodamo za precej več, kot znaša njegova dejanska vrednost. — To ni sposobnost marketinga! — Kot poudarja Marshal, je Strokovnjak za marketing človek, ki stremi visoko in ki vidi daleč v prihodnost. To je človek, M predvideva bodoči razvoj povpraševanja in skuša ponuditi tisto, kar ustvarja proizvodnja v velikih količinah, t. j. po čim nižji ceni, kot predmet za široko rabo.
Za dosego tega cilja, sodi Marshal, so potrebne tudi osebne kvalitete: elastičnost in zadovoljstvo v napornem delu. Vse te lastnosti ne najdemo dostikrat med tistimi, ki so podedovali bogastvo, temveč med podjetnimi ljudmi, M so se povzpela iz vrst delavcev.
Marketing je z drugimi besedami tisto, kar razume največje število ekonomistov pod pojmom »podjetniška sposobnost«, če gre za določano poslovno podjetnost, obstajata, kot je znano, vedno
dve plati tega procesa: povpraševanje in ponudba tržišča in tovarn, diagram povpraševanja ter diagram stroškov. človek, ki se ukvarja z marketingom, se zanima v prvi vrsti za prvo plat, t. j. za preučevanje in dobro poznavanje stanja in oblik diagrama povpraševanja.
Vse to je seveda abstrakten način opisovanja marketinga in obsega dela, M je predmet preučevanja. Razumljiva definicija bi bila tista, če bi dajali, da sestavljajo »marketing-mešanioo« (marketing-mix): prodajna moč,, raziskava tržišča, oglaševanje,-. trgovina;, prezentiranje proizvodov in pakiranje. Naloga marketinga je torej v tem, da najdemo pravilni »mix« za svoje podjetje, tisto »zmes«, ki naj da v določenem časovnem razdobju maj-večje koristi. Posledica je umljiva, marketing sodi med redne funkcije uprave določenega podjetja, nikakor pa ne v območje izključne odgovornosti, »zadolžitev« srednjih in nižjih kadrov uprave. Pravi pomen nove katedre, ki smo jo omenili na začetku, je v tem, da pomaga razvijati v poslovnem -sveto nov in sodobnejši način mišljenja. Nove ideje sp lahko zvezane z novimi tehničnimi dosežki: z rabo računalnikov za kontrolo blagovnih zalog, ali z uporabljanjem raziskovalnih metod za ugotavljanje stroškov za ekonomsko publiciteto. Vsi ti prijemi so lahko tudi enostavni, pa navzlic temu učinkoviti. Kajti dobri, primeri kažejo, da pogojujejo v velikem številu poslovnih operacij majhno število faktorjev (največ 20 %) tudi do 90 odstotkov poslovnega uspeha.
Ti faktorji pa so lahko nepraktični ali napačno izbrani. Za pospeševanje poslovne dejavnosti so velikega pomena spremembe in inovacije, pa tudi realistično stališče do novih idej, ki jih zajema podjetniška sposobnost, znana pod imeniom — marketing«.

Osemindvajsetega decembra popoldne so so v žare§ prijetno okrašenem salonu restavracije »Urška« na Privozu v Ljubljani zbrati |S lope!ho, že -tradicionalno vsakoletno srečanje upokojenci tovarne električnih aparatov;
Povabilu sindikalne podružnice na to sreča oje se je odzvalo 22 upokojencev, katere je najprej pozdravil predsednik Sindikalne Organizacije. Ža predsednikojn sindikata jiih je spregovoril tudi direktor tovarne tov. Ivo KteŠnik in v kratkih obrisih upokojencem povedal o poslovnem rezultatu tovarne v minulem letu.
Po svojem nagovoru je direktor tovarne nati vsakemu izmed prisotnih upokojencev izročil kuverto s po 30.000 starih dinarjev, za prijetnejše praznovanje novega leta.
Ob zakuski in kapljici se Je razvilo prijetno popoldne, pri čemer so bili v sredini pozornosti spomini bivših delaveev na čase njihovega službovanja, prav tako pa tudi vesele in tegobne iz »upokojenskega sveta«. -
Glede na ugodne poslovne rezultate, o katerih bomo v ISKRI še obširneje pisali, so se v tovarni električnih aparatov spet zasluženo spomnili svojih upokojencev, za kar so leti hvaležni celotnemu delovnemu kolektivu.	*■
OBJAVA
ZP »ISKRA« KRANJ
TOVARNA KONDENZATORJEV
SEMIČ
objavlja
dve prosti delovni mesti v tehnološki pripravi dela
POGOJI: dipl. inženir elektro stroj^g šibkega ali jakega toka z odsluženim vojaškim rokom.
Pismene ponudbe z dokumenti o šolski izo^rgzbi sprejema kadrovska služba tovarne kondenzatorjev Semič v 15 dneh od dneva objave v časopisu »Delo«, to je od 20. januarja 1968.

Maloprodaja med željami in možnostmi
-	'investicijske izgradnje, tem-
Iz pogovorov z JOŽETOM več tudi s pomočjo dolgoroč-ZUPANČIČEM, asistentom nega kreditiranja
direktorja maloprodaje.
Pravni instrumentarij v pogledu pozitivne zako-obratnih	nodajo in posebnih uzanc ter
sredstev.	splošnih prodajnih pogojev
Osvoboditi trgovino admi-	je treba še naprej izgrajevati,
Sodeč po odstotku, ki ga za- narativnih spon	pri čemer se je treba‘ozirati
jema naša detajlistična mre- posebno pa še definirati na naloge blagbvnega prome-ža v skupnem prometu naše Pogoje, pod katerimi dela tr- ta in fiksiranje pogojev dela prodajne organizacije, bi lah- sovina v okvirih posameznih v blagovnem prometu, ko prišli do neutemeljenega komun. Samo na ta način je Tržna analiza zaključka, da je naša malo- m°goče ustvariti dejanske ? je potrebna v maloprodaji prodaja 'nekakšen privesek možnosti za realizacijo delit- prav tako kot v veleprodaji, veleprodaje in morda samo ve dohodka v blagovnem pro- Doseči je treba stalen sistem zato da imamo kam posta- metu.	zbiranja, obdelovanja in izviti 'našo	vrtljivo	zvezdo.	Do	Modernizacija trgovine	koriščanja podatkov, v teo-
nje smo	imeli	vse	do	novej-	nai bo usmerjena v dve	retične in praktične namene,
ših dni nekam mačehovski prizadevanji: modernizacija Modernizacija blagovnega odnos. Res je, da je večji prodajne mreže in modemi- prometa zahteva tudi spredel naše proizvodnje takšne zacija organizacije poslovan- membe v strukturi kadrov,: narave (repromaterial, inve- ia- Analiza tržišča, analiza ki naj bodo nosilci modemi-sticijsko blago), da gre v notranjega poslovanja, upo- zacije v notranji organizaciji promet zvečine' po velepro- raba sodobnih kvantitativnih trgovskih podjetij, v uvaja-dajni poti na ravni veletr- metod analize — to so te- nju novih metod v delu pod-' govsfkih aranžmajev. Navzlic mejji modernizacije notranje jetja in izboljšave sistema
organizacije poslovanja.
blagovne raznpienjave.'
seje UO tovarne Avtomatika Pržan
Zmanjšati režijske stroške -
velika nujnost
temu pa ne bi kazalo izgubiti izpred oči dveh pomembnih vlog, ki ju opravlja naša detajlistična mreža: kot še vedno nezadostno izkoriščenega medija za ekonomsko propagando in kot zbiralca (domačih in deviznih) gotovinskih sredstev, ki jih danes tako primanjkuje.
čeprav »industrijskega tipa« — naša detajlistična mreža ni niti najmanj osvobo- Na zadnji seji je upravni potrditve novega pravilnika jena težav, s katerimi se uba- odbor pregledal in potrdil pa se osebni dohodki obraču-dajo druge maloprodajne tr- operativni plan za mesec, ja- navajo po pravilniku iz leta govske organizacije. Nasiprot- nuar. Izpad po dinamičnem 1967.
no: obziri do veletrgovskih planu predstavljajo v največ-	ABG
partnerjev spravljajo našo ji meri enote TV, katerih je maloprodajo v nekakšen pod- zaradi nesigurne dobave ma-réjen položaj; tako se dogaja, teriala s strani R. Čajavca da je naš lasten proizvod v planiranih., le..,66,2.°/tr. .Po iz-haši lastni trgovini dražji, javi direktorja je plan po-kpt pri konkurenci v istem stavljen., v mejah možnosti. prodajnem okolišu. Rešitev Kako bo v letošnjem letu poteh problemov je treba iskati tekala proizvodnja enot TV je v izboljšanju splošnega polo- še‘vedno nejasno, ker odnosi žaja trgovine, toliko prej, s kooperantom kljub vse-ker se obeta po reorganiza- stranskemu prizadevanju do-ciji PSO status zaključene končno še niso razčiščeni.
S *&; S	SiSiS&i 5 ŠiSivi: S	5SS 8»
Tomaž Jamnik je imel na Joštu smolo. Sicer je vozil lepa in hitro, vendar je bil zaradi smole' pri vratcih diskvalificiran
Smučarjem združenega podjetja
LJUBLJANA, 23. januarja 1968 — Sindikalni odbor združenega podjetja je na današnji seji razpravljal med drugim tudi o organizaciji letošnjih VL ' zimsko-športnih iger ISKRE in sklenil naslednje:
VI. zimsko-športne igre ISKRE bodo 2. marca v Kranjski gori. Tekmovanje bo v veleslalomu, po propozicijah, enakih kot je potekalo na prejšnjih igrah.
Organizator letošnjih iger je tovarna elementov za elektroniko.
Smučarji ISKRE torej izza zapečka!
Obeta se solidna udeležba in močna konkurenca!
O vsem ostalem v zvezi s VI. zimsko-športnimi igrami ISKRE bomo pisali sproti v naslednjih številkah.
Za bolj nemoten sprejem RA in TV aparatov
V ZZA so se resno zavzeli za ureditev celotne problematike glede odprave radiofrekvenčnih motenj
Mednarodna elektrotehni- več motenj ali celo nemogoč ne 6« odbora inž. Jože Gajška komisija CEI (Comité sprejem radijskega in tele- šek prvi sestanek delovne ekonomske enote ki nai živi Ï , -	électrique international) je vizijskega programa. Po za- skupine, na katerega so po-
ob»svSem 2«	È Kot. vsf fcaze’ je el«ktacnl pred 15 leti ustanovila po- komi morajo biti vsi eiek- vabili tudi predstavnike ne-
Kateri so ti Problemi ki briviufc dosegel prvo mesto v seben odbor za radiofrek- trični aparati zaščiteni (blo- katerih velikih industrijskih jih je treba rešiti &mprep Proizv'odnji- Tudi feiave P®0 venčne motnje — CISPR kirani) proti radiofrekvenč- podjetij, RTV, Sekretariata J	F so za prodajo brivnikov ugod-• (Comité international spécial nim motnjam in opremlje- za zveze in Zavoda za stan-
Problem cene	ne, pač pa je planirana mi- des perturbations radioéléc- ni z oznako RSO — radijska dardtzacijo v Beogradu. De-
marže in družbene konitro- nimalna količina gramofonov triques) z namenom, da po- sevanja odpravljena. Zakon lovna skupina je obravnavale: svobodno formiranje cen za prodajo dokaj problematič- stavi za vse včlanjene države pa kaj slabo izvajajo, saj vala predloge za spremembo je ekonomska nuja,, brez ka- na.	enotna mednarodna priporo- vsaj do nedavnega - tudi m standardov prt nekoetrnuira-.
tere ni mogoče rešiti v rob-	čila glede načina merjenja in bilo ustreznega inštrumenta- nih radiorrekvencnin mat*!
nem prometu cele vrste pro- Ugotovitev, da ima tovarna odprave motenj.	rija za merjenja motenj, še njah in predlog novega stan-
blemov, posebej še v sferi Prevelike režijske stroške Naša država sodeluje v tern manj pa nadzorstva nad pro- darda za trenutne _ nekon-ustvarjánja in delitve dohod- vsekakor drži in jih bo treba posebnem odboru že dobri metom z električnimi apa- tintiirane motnje pri aparaba in samoupravljanja Druž- znižati. Mnenje, da se odpre dve leti. V tem času se je r ati ter končno tudi učinko- tih s termoregulacrjo.kat n. bena kontrola naj bi samo novo delovno mesto »analiti- jugoslovanska sekcija odbora vitega kaznovanja kršilcev pr.: električni likataik z re-ocenjevala, če gre za mono- ka,« ki bo zasledoval stroške dodobra spoznala z delom in določil Zakona o radijskem - gulatorji, eleto&u gre1"*1 polistične tendence v blagov- nroizvodnie in na podlagi de- sa razdelila na več še bolj prometu.	_	. za vodo pri strojih s pro-
nem prometu. Intervenirala	stroškov ' ocenieval specializiranih podr<>či-i- ki Zavod za avtomatizacijo je gramatorji (artomatičm pral-
nai bi z eknm/vmgki.mi in De	A ™ ocenjevat ^ podrobneje obravnavajo lam organizirat poseben cen- m stroji), pri avtomatskih te-
z admin-isifcrativnimi ukrepi rentabilnost proizvodnje, je ^ m-ejaj0 posamezne delov- ter za merjenja motenj, in lefonsbih centralah itd.
■ vsekakor utemeljeno.	ne stkupine. Tako deluje v ga opremil z najmodemej- Spričo izredne aktivnosti za-
Kreditiranje trgovine	Upravni odbor ie glede na Ljubljani v Zavodu za avto- - Šimi aparaturami, upošteva- vodovega centra za urejanje
in blagovnega prometa na- proizvodni plan za letošnje matizad j o delavna skupina 6, joč pri tem tudi mednarod- celotne problematike _ radio-sp“h if?X ruvati fr	ü se ukvarja z radiofrek- ; na določila glede takšnih Ia- frekvenčnih motenj, m ker bo
dveh temeljnih aspektov- pr- ’	! J	’ venčnimi moitnjami električ- boratorijskih centrov, kot so: kot vse kaže sedaj poostren
vič s selektivno politiko kre" sfznattjen' z mhteTO fmancne nih motorjev, aparatov za "ustrezen kraj izven industrij- nadzor in uvedene stroge kaz-ditiVLia pod^„t' £lužbe’ da potrebno vsHa- gospodinjstvo in naprav za skega območja, posebne klet- ni za kršilce Zakona o blo-- J -	coiiuiii po ditl vrednost sruib v pravil- razsvetljavo. Delo skupine ke za preprečevanje Zunanjih kiranju aparatov, se nam
goji, po sistemu, ki naj zagotovi stalni priliv denarja
idiip .vrednosti -grup IvI praVarf^.._____________m m
nifku o delitvi osebnih dohod- vodi inž Jože Gajšek iz ZZA. vplivov itd. Tako je danes obeta, da bo radijskih in te-
...	.	•---	* ■	- "	• » -	•	1—$ časom
v sfero blairramftira nmmnh jBBH — s sredstvi, ki jih ta V naši državi je problem ta center najsodobneje ■ ure- levizijskih motenj Pogoje kreditiranja je treba plan predvideva. V zvezi s radiofrekvenčnih motenj ze- jen v državi in ima tudi vse manj in s tem sprejem
J	■	- -	•	— j« Irv nftrfič. s».i	Vkilro	oruiuiniu.nu j.*«*^*	-------- ------------
-K. M.-
Prilagoditi posameznim bran- tern je bil sprejet sklep, da 1» P<«eč, saj izredno hitro ustrezen strokovni kader za RA in TV programov_boljši,
žam, da bi se s tern ognili	bo novi	predlog o delitvi	priključenih	vse	meritve, ki jih terjajo
dejanski neenakosti pri po-	osebnih	dohodkov za leto	gospodinjskih	aparatov m	mednarodna priporočila od-
sameznih nosilcih blagovne-	1968 ki	nai ga izdela sploš-	‘AA • ¡c*.to>J.eT’	naFJa^1 z	CISPR Preden center ne	-p»	rvrjrn t	t	Trpr-r
ga prometa	• ’ , ,	J ga izaeia spios	električnim iskriščem. Na do-	izda	atestov o odpravljenem	|>(I	1	J.l	I	Pl
‘	-	111 sektor na osnovi izračuna	ločila. Zakona o radijskem	sevanju na posameznih elek-
Drugič, realizirati je treba	gospodarskega plana, UO po-	prometu, ki je bil izdan 1.	tričnih aparatih,
kreditiranje razširjene repro-	drobneje obravnaval na eni	1965 pa se kaj malokdo ozira	Minuli teden je	sklical
dukcije, ne samo s pomočjo	prihodnjih sej. Do izdelave in	in posledica tega je: vse pre-	predsednik delovne	»skupi-
V I S K RO
Iz »Elektromehanike« Kranj
S konference ZB
Prejšnji teden so člani ZB v kranjski tovarni povsem napolnili dvorano delavskega samoupravljanja. Konference so se udeležili predsednik občinskega odbora ZB Kranj — Vinko Kepic ter predstavniki samoupravnih organov, uprave in družbeno-političnih organizacij kranjske tovarne.
Predsednik komisije ZB pri sindikalni podružnica »Elek-tromehanika« tov. Gvido Dor-nig je v svojem referatu orisal politično stanje na svetu v zadnjih letih in obsodil agresivnost. Ko - je govoril o predsedniku Titu je dejal:
»V letu 1967 nismo praznovali samo petdeset - leinico oktoberske revolucije, temveč smo praznovali tudi 30-letnico Titovega vodstva maše partije, kot avandgarde, ki je prav kmalu po oktoberski revoluciji v SZ, tudi, pri nas izvojevala zmago' zatiranih. Ko govorim o tem, ne bi bilo prav, če ne bi poudaril vlogo Tita v minulih treh desetletjih, kot simbol borca v vojni in miru. Ne samo, da smo pod njegovim vodstvom izvojevala zmago in izvedli revolucijo, temveč je Titovo ime že zdavnaj prestopilo mejo naše države in postalo izraz humanistične vizije novega sveta, rešenega strahu pred uničenjem ' človeka po človeku in naroda po narodu. Hvaležni smo inu, za vse kar je napravil, za vse akcije od njegovih prvih zgodovinskih korakov, ker so bili gibalna sila mnogih naših najvažnejših odločitev na usodnih družbenih prelomnicah. Zato je Titovo delo eden izmed tistih zgodovinskih pojavov, ki bodo trajno navdihovali vsako napredno misel in akcijo naše družbe.«
Ob primerjavi z gospodarskimi -dosežki v Jugoslaviji
. je govornik nakazal številke poslovanja v Iskri«, ki so v zadnjem letu dokaj ugodne v primerjavi 'z drugimi tovrstnimi podjetji. Na osnovi
-	evidence. je v »Blektromeha-miki« 4.318 zaposlenih, od teh
-	je 451 članov ZB.
Posamezne komisije ZB so tekoče reševale številne probleme, ki so se dotikali soci-
-	alnih in stanovanjskih vprašanj, delovnih odnosov in proslav. (O posameznih vprašanjih smo že med letom do, kaj podrobno poročali v našem glasilu). »Prav je,« je nadaljeval tov. Domig —»da komisija ZB še tesneje sodeluje z vodstvom ZK in sindikatom in da skupaj posvetijo vso pozornost tistim članom, ki se teže prilagajajo današnjemu družbenemu razvoju.«
Ko je govoril o vlogi borcev, je dejal:
»CK ZKJ je s svojim idejno političnim stališčem odklonil vse poskuse degradiranja vloge, družbenega ugleda in položaja borcev, še posebno je naglasil, da je kvarna delitev na stare in mlade, ko gre za družbeno politično dejavnost, kajti bistvo ni v taki delitvi, marveč v tem, koliko je kdo progresiven pri svojem družbeno političnem de-
lu. Zato menim, da je dolžnost slehernega člana, da po svojih sposobnostih in možnostih aktivno sodeluje, tako na političnem in gospodarskem področju. Biti mora vzgled - ostalim in si mora znati pridobiti simpatije in ugled med delavstvom v tovarni, ne . pa obratno, kot sem že navedel nekaj primerov, ko so nekateri z neprimernim obnašanjem kvarno vplivali na okolico, in jemali ugled naši organizaciji.«
V	razpravi so posamezniki posegali v gospodarske in socialne probleme, govorili o prehrani v Iskrini restavraciji in o odnosih v tovarni. Nakazane probleme bo komisija ZB obravnavala na prvi seji in prinesla zadevne zaključke.
Predsednik komisije ZB pri sindikalni podružnici združenega podjetja — Miro Mihovec, je med drugim dejal, da ugodno poslovanje kaže, da so imeli člani ZB v »Elektro-mehaniki« prav, ko so svbj-čas zagovarjali spremembo v vodstvu tovarne. Vsekakor pa obstajajo še danes poe-dinci, ki do članov ZB nimajo pravih odnosov, na drugi strani pa ni prav, da borčevski dodatek vpliva na nekatere borce v tem, da lagodneje opravljajo svoje de-
lo.	Takih članov ne bo moč zagovarjati. Ostro je tudi obsodil tisti dol televizijske oddaje na Silvestrovo, ko so partizansko pesem uporabljali za neslano šalo. Z ugotovit-, vi jo so se strinjali vsi navzoči in bo poslan vodstvu RTV Ljubljana oster protest.
V	debatao je posegel tudi direktor tovarne — Boris Kryštufek, ki je navzoče seznanil z novimi ukrepi v gospodarstvu. Le-ti zaradi ostrine in kratkih rokov močno posegajo v dobro poslovanje in porajajo zastoje v proizvodnji. Prav zato je DS podjetja »Iskra« vložil oster protest pri merodajnih forumih. Zaostreni pogoji terjajo še večjo angažiranost vseh služb. V tej situaciji možnosti za novo zaposlovanje v »Elektromehanski« skoraj ni. Kadrovska politika se bo reševala z naravno flufctuarijo. Prilagajanje proizvodnje kupcem — naj bo »pravilo« letal
Kar se tiče članov ZB — uprava čuti dolžnost, da z zavzetostjo prisluhne predlogom komisije ZB. Veliko problemov je bilo z dobrim sodelovanjem že rešenih, nekateri pa še pridejo na vrsto. Kar zadeva razpravo o prehrani v naši restavraciji, ni bila ne z ene ne z druge plati dovolj konstruktivna, zato bo prav, da se o tem kje drugje pomenimo.
Delovni predsednik Franc Križnar in Stahi Dermota sta
nakazala problem, ki kaže, da nekateri člani ZB pozabljajo na skrb in pomoč, ki jim je bila nudena s Strani komisije ali uprave. Tako npr, nekateri; ki so si ustvarili z imenovano pomočjo urejeno življenje nimajo več interes za sodelovanje, ne prihajajo na letno konferenco oz. se kar izolirajo in pozabljajo, da je bilo tovarištvo, največja odlika, vsakega borca. Ta vez bi morala biti še danes in v bodoče ohranjena.
Predsednik UO in. sindikata sta pohvalila iskreno in plodno sodelovanje komisije ZB, ki naj tudi v bodoče ustvarja ugodno in delovno' atmosfero v kolektivu.
Predsednik občinske komisije ZB — Vinko Kepic, je pozdravil konferenco in dejal, da nekateri mislijo, da morajo takšni sestanki potekati uradno — mimo! Burja, je potrebna, zato je prav, da so f take konference bolj glasne kot po navadi. Istih misli je bila tudi zastopnica ZB »Tekstilindus« — »ker,« kakor je dejala — »je prav zaradi burje prišla.« Dodala je, da bi bilo prav, če bi si borci, zaposleni v obeh tovarnah, srečali na kakšnem mitingu oz. pikniku.
(Dalje na 6. strani)
Pevski zbor horjulske osemletke je z nekaj pesmimi popestril proslavo desetletnice obstoja tovarne elektronskih merilnih instrumentov
Kot vsako leto, tako so bili tudi ob letošnjem novem letu povabljeni vsi upokojenci tovarne »Elektromehanika« Kranj na razgovor in pogostitev; prejeli so tudi Iskrine barvne koledarje. Tako restavracija kot dvorana nad njo sta bili skoraj premajhni za tako število gostov, saj ima »Elektromekanika« že čez 500 upokojencev. Navzočim je o gospodarjenju govoril predsednik UO tov. Vili Planinšek. Upokojenci so se živo zanimali za poslovanje tovarne kot tudi združenega podjetja, njihovi pogovori pa so segali tudi v prvo obdobje kranjske »Iskre«. Dokajšna vez med tovarno in upokojenci je glasilo »Iskra«, ki ga zelo radi prebirajo, žal pa ga nekateri ne dobivajo, kajti nekatere delovne enote ne pošiljajo uredništvu naslovov upokojencev. Uredništvo želi, da tisti upokojenci, ki časopisa »Iskra« iz kakršnihkoli razlogov ne dobivajo — pošljejo uredništvu Iskra — Kranj, Savska loka 4, svoje naslove s pripombo, kje so bili pred upokojitvijo zaposleni, nakar bodo začeli časopis takoj dobivati.
Na prepihu so organizacijske spremembe v ZP
(Nadaljevanje s 1. strani) tegracijskd sistem in ga učinkoviteje stimulira.
V čem je bistvo reorganizacij sikih sprememb?
vili; V prihodnje naj bi bil edini samuopravni organ ta-~ko na nivoju panog, kot združenega podjetja delavski svet. V poslovnem odboru bi imeli
Jedro, ne samo proizvod- direktorji panog vpogled
nje ampak celotnega poslovanja, naj bi bila v prihod-.
poslovanje drugih panog (važno zaradi subsidiarne odgo-nje panoga (nekateri raje vormosti. pri poslovanju dru-uporabljajo tuj izraz branža). 8ih panog v primeru izgube), Panogi bi priključili nepo- hkrati pa bi v polni meri od-sreden del razvoja, hkrati pa govarjali za vse poslovne od-domačo prodajo, seveda iste ločitve, kar do sedaj ni bilo, panoge. Potemtakem bi bili ker je bila odgovornost ko-tako razvijalci kot prodajal- lekitiva.
ci iste panoge bolj zaintere- Panoge naj bi bile v prisilami za uspeh prodaje, saj hodnje pravirie osebe z laslt-bi bili prav tako stimulirani nhn žiro računom in razdel-kot so danes proizvajal- J60® na. posameane delovaje ci. Seveda pomeni -nov -sl- eb®te. .Le-te bi .. ugotavljale stem dejansko .razformiranje ^h^dek in ga registrirale.
’ PSO in Zavod a v sedanji Ostanek -dohodka bi delovne obliki, s čemer pa se neka- enote delile po lastnem pra-teri nočejo sprijazniti. -Kaj vilniku in ga odvajale na nivo pomeni združitev, razvijalcev, panoge, za kar bi ji pripa-proizvajalcev in prodajalcev dale določene obresti, ene panoge v-eno organiza- Drug- nivO bi- se formiral cijsko celoto, si lahko vsak- pri vodstvu združenega pod-do že sam predstavlja: Pred- jctja, kjer smo omenili po-vsem: učinkovitejše posiova- slovni odbor sestavljen iz ge-: nje, kreiranje enotne politike nerainega direktorja, direk-panoge in -kot novost — uved- torjev -panog in pomočnika bo osebne odgovornosti. gen. direktorja za komerci-Direktorji vseh panog bi v ahia vprašanja. Neposredno prihodnje sestavljali poslovni generalnemu direktorju naj odbor, nekak kolegij gene- hi bili odgovorni direktorji -ralnaga . direktorja. Poslovni ?erv*snih' dejavnosti, ki. -bi odbor naj bi nadomestil se imeie položaj delovnih enot. dan ji samoupravni upravni Pnlo/aj delavcev v servisinih odbor ZP, ki naj bi ga odpra- enp^ah bi bil izenačen s položajem delavcev v panogah. Tudi servisne enote bi podobno kot panoge, ugotavljale dohodek, ga delile po last-
Tov. Franc Colja, kontrolor v produkciji tovarne »Elektromehanlka« Kranj, se je poslovil od sodelavcev in odšel v zasluženi pokoj. Pri slovesu so mu zaželeli čimveč zdravja in zadovoljstva ter izročili praktično darilo. Prek uredništva se tov. Colja iskreno zahvaljuje za izredno pozornost in želi vsem delavcem še mnogo delovnih uspehov.
Pisma bralcev
0 nagrajevanju v »Elektromehaniki«
FRANCKA NAGLIC
m - na-mo-
Sodelavce v kontroli produkcije »Elektromeha-nika« Kranj, je globoko presunila žalostna vest, da te je v 39. letu starosti zahrbtna bolezen iztrgala iz rialih vrst, ki je bila močnejša od tvoje volje do življenja. Tvoja smrt je bolestno odjeknila v naših srcih. Bila si med tistimi, ki so pred kratkim-slavili 20-letnico dela v »Iskri«.
Ljubila si gore in cvetje; krasote narave ši pila s čistim srcem, zato je bila tvoja vedrina tako pristna m 'topla. Pogrešali te bo-trfo;bila si. vestna in dobra sodelavka; rada si vsakomur. pomagala, zato boš v naših srcih nepozabljena.
Sodelavci
npr.'v prihodnje :izvoz, BAŽ,
NO itd.
■ Izmed funkcij samoupravljanja. bi ostalo neokrnjeno________I
vodenje podjetja in odločitve -je?ju7'SrifmTulitiki ... delavskega sveta, tako cen- grajevanju pb času, si ne tratnega - na nivoju zdruze- gj predstavljati teh razlik, nega podjetja: kot na nivoju ki jih uvajajo v našem pod-panog, Upraivju odbor pa bi *jetju. Veliko ljudi je v to-povsem ukinili, kot so .to v varni, ki-se-sprašujejo, zakaj nekaterih podjetjih v Slove- ■ ¿«. .nekatera podjetja, združe-niji že- storili.	| na v Iskri, lahko nagraje-
To je v grobem nova in vala svoje delavce, ki so za-spremenjena organizacijska pošlem 10 let v našem podobna poslovanja našega pod- jetju z ..ročnimi, urami in tudi, je tj a, ki naj bi začela veljati z denarnimi nagradami, v na-š prihodnjim letom, verjetno y tovarni pa, kot nam je zna-s prvim januarjem... Seve- no, so ta pravilnik napravili da pa je ob predlogu še ne- tako, da moraš biti član ko-kaj spornih vprašanj, zlasti lektiva 20 let in če si že do-s strani Zavoda.	bil urico, bi bilo pošteno in
Organizacijsko kadrovska pravično, da bi jubilante na-komisija je predlagani. osnu- gradili vsaj s 50 tisočaki. Ce tek reorganizacije sprejela, je že PSO debi primerne naprav tako ga .je odobril tudi grade, zakaj jih pri nas ne upravni odbor ZP z določe- bi, ki smo skozi vse leto izv-r-nimi popravki!. Predlagani ševali mesečne -plane. Zanima osnutek bo zato v prihod- me, zakaj si r i ne moremo njem mesecu predložen v tega privoščiti, saj po obja-javno razpravo. .	- -	vab v glasilu- »Iskra« dosega-
Mar ni skrajni čas, da tu- Ne želim, podcenjevati na-di v naši- Iskri' pričnemo na- šega delavskega samouprav-grajevatd prizadevne ljudi ž ljanja, pač pa. se mi: zdi kri-boljšimi osebnimi dohodki, ne vičho, da nekateri vodilni pa, da vsakomur povečuje- ljudje (z lepimi OD) ne uvi-mo OD, čeprav nimajo vsi dijo, da morajo več pozorno-enake zavesti do opravljanja sti polagati tudi .na nagraje-svojega dela, niti 'enakih ' vanje,.če hočemo, da morala času),'o'oašem^^odabstvu l|lSS| Brali smo tudi pred- - prizadevnih 'delavcev (plača-v podjetju itd. Zal si teh raz- log Predsednika sindikata na- nih po času) še bolj .ne upa-■ še tovarne o nagrajevanju po- de.
Prosim za odgovor!
C. V.
Tov. urednik! "
Večkrat se mi porajajo misli o našem nagrajevanju (po
■i	j . 1 i i j rm	vvgoiu ne morem	—	»	.
“a. ®| odvajale v	predstavi j ati^tako, da bi jih sameznikov, vendar vse kaj
oervisne ©note ¡nai bi, bde. razumel do podrobnosti, zato že, da bodo njegove, kot od
se obračam na vas z željo, marsikaterega drugega člana „ . ,	Ul „ I .
da mi priskočite na pomoč.: želje ostale le s papirju o • «rednistva: Urediu-
DeTavec, ki sledi gospo-. Kot vidimo snet zaffetoS a° B BPPMEMff* danskemu dogajanju v pod-	’ P zanemarJa- zadevnim službam. Ko- dobi-
mo oz. podcenjujemo predlo- mo odgovore, ge Sindikata.	koj objavili.
jih bomo ta-
Marjan Kralj
DOPISUJTE V »ISKRO«!
Naslov uredništva:
Kranj, Savska loka 4 Tei. 22-221, int. 333.
mo boljše: rezultate kot nekatere druge organizacije.
Grenčica je tudi v nasled-. njem::
Zamislite si, kako ' se naj prizadeven in marljiv človek še. bolj .trudi, ko pa vidi, kakšne razlike se dogajajo. Naj omenim še to, da pri nas nimaš nič več (ako si plačan po času), če prizadevno opravljaš svoje delo, ali pa lenariš.
ZP »ISKRA« KRANJ Organizacija:
TOVARNA ZA ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO LJUBLJANA — PRŽAN sprejme
v delovno razmerje sodelavce za naslednja delovna mesta:
VODJO RAZVOJA
pogoj : diplomiran strojili inženir s 5-Ietno ustrezno prakso v industriji elektrotehnike ali finomeha-nike
VODJO SKUPINE ZA EL. KONDENZATORJE pogoj: diplomiran inženir kemije ali fizike s 3-letno prakso^
RAZVIJALCA
pogoj: diplomiran inženir kemije s 3-letno prakso TEHNOLOGA
pogoj : diplomiran strojni inženir s 3letno prakso v tehnologiji finomehanike KEMIJSKEGA LABORANTA pogoj : kemijski tehnik s krajšo prakso KNJIGOVODJO OSEBNIH DOHODKOV pogoj: ekonomski tehnik, lahko tudi začetnik VZDRŽEVALCA STROJEV IN OPREME pogoj - strojni ključavničar s prakso na vzdrževanju strojev
Pismene ponudbe z obširnimi podatki .pošljite gornjemu naslovu.
Kratko, a zanimivo
Elektronika naj premaga obilico dela na pošti
Ameriška pošta ima prav zares prepolne roke dela, saj bo letos posredovala že okrog 80 milijard poštnih pošiljk, računajo pa, da se bo do leta 1970 njihovo število dvignilo že celo na 100 milijard. Sekretariat za pošto ameriške vlade je že uvedel v promet nekatere elektronske naprave, ki pomagajo urejevati poštni promet in ga avtomatizirati v tolikšni meri, da bo moč sproti in solidno opraviti ce-
S konference zveze borcev
lotno delo okrog tolikšnega števila poštnih pošiljk.
Ne ho dveč, če povemo, da so za to, da bi iznašli kar najbolj učinkovite in zanesljive elektronske naprave za te namene, odšteli samo Za razvojno-raziskovalno dejavnost na tem področju 15 milijonov dolarjev!
Doslej so v tem pogledu delo poštarjev že občutno omilili z uvedbo na primer 300 elektronskih naprav, ki same odbirajo in sortirajo letalsko od navadne pošte. Uvajajo ' nadalje posebne stroje, ki bodo na 116 večjih poštah vsa pisma obračala tako, da bodo v kupih ležala enako obrnjena, torej z znamkami na desnem zgornjem robu kuvert.
Zadnje dni preteklega leta se je v tovarni električnih, aparatov poslovila od svojih sodelavcev tov. Nežka Štiglic. V podjetju je bila zaposlena od 1.1961 kot snažilka. Vestna in marljiva, si je med sodelavci pridobila veliko priljubljenost. Ko je odšla v zasluženi pokoj,, so se sodelavci »odrezali« z lepim darilom, v spomin so ji kupili ročno uro in volneno jopico, sindikalna podružnica pa ji je podarila komplet prtov. Ob slovesu so ji želeli, da bi bila zdrava in v zadovoljstvu uživala svoj pokoj. Na sliki: še posnetek med sodelavci iz orodjarne.
(Nadaljevanje s 4. strani) Strokovnjaki tuhtajo kon-Kot je povedal delovni strukcijo stroja, ki bi pi-predsednik
konference tov. Križnar, je bila komisija iz’-redno zadovoljna s sodelovanjem sindikata, s samoupravnimi organi in upravo in izrazil željo, da bi bilo tako plodno sodelovanje tadi vnaprej. NačeJ je tudi no vprašanje o novi obliki organizacije združenega podjetja in predvideni integraciji, vendar o tem še ni bilo danih dokončnih formulacij. V novo komisijo so bili izvoljeni tovariši: Franc Kovač, Karel Rihtaršič, Miha. Kramar, Pavel Košir, Alojz Stefe, Franc Križnar, Franc Orel, Ivan Burkeljca, Ivanka Stanj-ko, Tone Rozman in Rudi Hvala. Ob koncu sp sprejeli vsi člani komisije ZB (11) knjižno darilo kot spomin na aktivno delo v letu 1967.
semske pošiljke odbiral in usmerjal po naslovih. V ta namen že preiskušajo nekatere tipe optičnh čitalnikov.
Zakaj kar trije koledarji?
Tovariš urednik!
Videi sem tri letošnje ko-
le iz našega proizvodnega programa in procesa. Od tc-
r.__	o ..	ga ie ena že precej, zastarela
Firma FMC Corporation iz ledarje, ki sb jih ¡¡¡¡j vsa- HHK Zbiralniki). »Elektro-Califormje je izdelala izred- ka po svojem okusu, tri or- mehanika« svoje koledarje v
ganizacije Iskre: Prodajno prvi vrsti podeljuje; vsem svo-servisna organizacija, »Elek-.jim članom in seveda tudi tromehanika« in Šolski Cen- poslovnim- partnerjem. Ta to-
iuuu, ua mu pusLiu usiui- iskra Ni mi poznano če vama je smatrala, da koledar bencr komaj uspevajo sproti tordskra Ni mi poznano če
streči. Skratka — že seda- je se katera druga orgamza-
njih 80 milijard poštnih po- eija Iskra tudi izdala svoj
šil j k na leto terja že prav
nesluten razvoj elektronskih treh koledarjev je bil dru-naprav in aparatur, ki naj gačeai? Torej Iskra ni imela
no hiter elektronski stroj, ki v eni sami uri sortira 100.000 aktual- pisem. Stroj deluje tako hitro, da mu poštni usluž-
PSO Me ustreza namenu, zato je v 14 dneh dobila iz last-
rrtni	Vsak od teh nihslikovnih materialov svoj
*	.koledar..
Sprašujem se, zakaj je bilo
dovolj številni armadi enotnega koledarja, čeprav to potrebno?. Ali se Propagandna služba z organizacijami sploh ni posvetovala kakšen koledar želijo; in kaj je d-e lala komisija, oz. kaj je mislila, ko je potrdila idejni osnutek koledarja PSJ? Morda pa imam popolno-
poštnih uslužbencev, olajša tolikokrat ponavljamo bese-in omogoči solidno poslova- do enotnost in racionalnost, nje. Na račun izredno nagle- Razlog zakaj je šla »Elefctro-ga ■ napredka na področju mehanika« v tiskanje samo-elektronike računajo, da stojnega koledarja mi je po-bodo v raziskave in ustvarja- znan: koledar, ki ga je izdala nje novih ustreznih aparatur PSO (oz. »Propagandna služ-vložana finančna sredstva re- ha«) nikakor ni namenjen šila problem nemotenega po- članom kolektiva Iskra, ker 'slovanja pošte tudi ob na- je »modernističen«, saj mje-daljnjem porastu števila gove fotografije predstavljajo
poštnih pošiljk.
poznane in nepoznane detaj-

Hvale
vredno
ma zgrešene pojme kakšen izgled naj ima koledar ZP Iskra? Gregor N. Kranj
Naš delež za razširitev in modernizacijo
telefonskega omrežja na Gorenjskem
(Nadaljevanje s 1. strani) Ob koncu 1971. leta bo imela kranjska omrežna skupina skupaj 18 AT.C, vse sistema ISKRA — Crossbar z 8.000 javnimi telefonskimi priključki, poleg tega pa bodo imele še zasebne centrale
8.000	notranjih telefonskih aparatov. Povprečje telefon-1 skih aparatov na 100 prebivalcev bo tako naraslo na 10 in bo najboljše izmed vseh povprečij	'jugoslovanskih |
KRANJ, TRG REVOLUCIJE 1
Naročnina po stari ceni
12 N DIN ZA POL LETA, TUJINA 20 N DIN 24 N DIN ZA CELO LETO, TUJINA 40 N DIN
Dve veliki žrebanji
ZA VSE NAROČNIKE V MAJU IN SEPTEMBRU, LE DA STE PORAVNALI POLLETNO NAROČNINO. ČAKA VAS PRESENEČENJE!
GLASILO SZDL ZA GORENJSKO
Leto za letom se spominja kolektiv tovarne »Aparati«
Ljubljana, upokojencev, biv- HH , šib sodelavcev, ki so pred omrramh skupin,	,
leti še aktivno delali v pod- Naš delež pri razširitvi in , ,,	modernizaciji telefonskega
J J	_ _	.	omrežja bo veljal kranjsko
Tako smo bili tudi letos PTT približno 9 milijonov N povabljeni na sestanek, ki je dinarjev. Poleg te velike inve-bil v restavraciji »URŠKA« sticije bo PtT zamenjala na v Ljubljani. Navzoči so bili Gorenjskem še vse.. preostala tudi predstavniki samouprav- zračne vode z modernejšimi nih organov, uprave in studi- kabelskimi, ki Se bolj vzdrž-kata. Lepo so nas pogostili jjivj jh zavarovani pred-vre-in tudi denarno obdarili. Ob memskimi neprilikami. tej priliki so nas tudi sezna- že sedaj ne dosega kvalite mili z uspehi in problemi _v te storitev kranjske omrežne letu 1967. Vsekakor so iz- skupine nobena druga omrež-i redni uspehi tovarne v umu- na skupina izmed 67 v državi, lem letu vzpodbudni tudi za z realizacijo druge faze raz-letošnje leto, za kar gre za- voja, kjer bo poglavitni de-|
hvala celotnemu kolektivu, ki mu. želimo čimveč nadaljnjih uspehov.
Ivan Mihovec Podgora 59, c. Šentvid Ljubljana
lež doprineslo prav 'naše podjetje pa bo kvaliteta PTT storitev v kranjski skupi® prav gotovo dosegla evropsko raven.
Marjan Kralj I
Uspel veleslalom in solidna organizacija na Joštu
naloga — zbrati In »pošlihtatl« toliko živahnih smuBarjeV, da vsaj ža drobec
Smučarji kranjske tovarne imajo navadno srečo' z vremenom, kadar prirejajo svoje vsakoletno smučarsko prvenstvo. No, tudi letos, ko so v soboto 20. januarja dopoldne na Joštu izvedli letošnje prvenstvo v veleslalomu, jih vreme ni razočara-
lo.	Iz rahle jutranje megle se je izluščil ’ soočen skoraj pomladansko topel dan, zaradi katerega je na Jošt razen dokaj številnih tekmovalcev iz vseh obratov »Elek-tromehanike« prihitelo tudi kar lepo število drugih članov kolektiva, ki neradi zamudijo prosto uro za svojo rekreacijo. Povsem razumljivo torej, da je bil zavoljo tega že v petek, še bolj pa v . soboto na Joštu vesel iskrški živžav.
Čeprav je južni del vrha na Joštu že skoraj brez snega, ga je bilo na severnem pobočju in v grapi za Joštom še dovolj, da so po dokaj zahtevnem teranu vrli traser-ji in taptači že v petek speljali krog 500 metrov dolgo tekmovalno progo, ki je imela nekako 100 metrov višinske razlike, nanjo pa so postavili 20 vratič. Proga ni bila ravno lahka, • za večino tekmovalcev pa tudi ne pretežka — pač takšna, kakršna je navadno proga za »sindikalno oličnpiadd«. Kot rečeno pa gre teptačem vsa zahvala^, saj. so jo uredili tako, da tudi tekmovalcem z višjimi startnimi številkami ni delala prehudih preglavic.
Kot vsako leto, tako so se smučarji kranjske tovarne tudi letos na svojo tradicionalno »dirko« kaj vestno pripravljali. Večni rivali so več ali manj skrivaj izkoristili prost čas, da bi si na snegu pridobili kondicijo in obnovili svoje, znanje na dilcah, kajti — kdo ŠL ne želi višjega mesta v končni razvrstitvi. Zatorej je tekmovanje minilo v znamenju najresnejših prizadevanj in tekmovalne vznemirjenosti.
Za letošnji veleslalom na
Joštu se je prijavilo 80 tekmovalcev, vendar se jih je na sobotnem startu prijavilo 68 in ena sama predstavnica smučark — veteranka iskr-ških smučarskih tekmovanj, Anica Finžgar iz Lipnice, škoda, da niso nastopili vsi prijavljeni in, da ni bilo tudi več žensk, saj jih je v kranjski tovarni kar precej, s katerimi je »na dilcah« treba računati. Želeti bi bilo, da ne bi bila tako žalostna ude-' ležba naših smučark tudi na letošnjih VI. zimskošportnih igrah združenega podjetja!
Tekmovali so člani v treh razredih in sicer v tekmovalnem in v razredu do in nad 35 let sitarostd. Razveseljivo pri tem je, da je razred tekmovalcev orad 35 lat starosti vselej (lata teko!...) dobro zastopan in so v marsikate-
Vinko Šarabon in Franci Bajželj — sicer dobra dolgoletna prijatelja, sta pa na tekmovalni stezi zagrizena rivala že na vrsti tovarniških prvenstev. To pot je bil nekoliko hitrejši Franci Bajželj in si je zasluženo priboril zmago v razredu članov nad 35 let starosti
rem pogledu prav v tem razredu tekmovalci tudi najbolj zagrizeni tekmeci.
Organizator — sindikalna podružnica tovarne »Elek-tromehanika« je za tekmovalce, oz. najboljše v vsakem izmed tekmovalnih razredov pripravila skromne praktične nagrade in diplome, razen tega pa tudi nekaj »tolažilnih nagrad« za tiste, ki so se »zamazali«. Tako sta dobila diplomi in nagradi prvoplasi-rana tekmovalca v tekmovalnem razredu, prvih pet tekmovalcev v razredu do 35 let starosti ter prvi štirje v razredu nad 35 let starosti. Diplomo in nagrado pa si je prav tako priborila Anica Finžgar.
Skratka — veleslalom smučarjev kranjske tovarne je lepo uspel, pohvaliti pa je treba tudi dobro organizacijo, prav tako pa tudi tovariše, ki so poskrbeli za to, da je v petek in soboto z Jošta odmevala prijetna domača viža. Na samem tekmovanju pa sta se dobro odrezala tudi oba naša UKP 5, s katerima je bila vzpostavljena solidna - zveza med startom in ciljem.
Tehnični rezultati letošnjega veleslaloma na Joštu za prvenstvo tovarne »Elektno-anehanika« pa so bili naslednji:
TEKMOVALNI RAZRED prijavljenih	4
nastopilo	4
Odstopilo oz. diskv.
ŽENSKE prijavljenih nastopila
MOŠKI STAREJŠI OD
35 LET
prijavljenih '	15
nastopilo	12
odstopilo oz. diskv.	3
Ljubo Rakovič je tudi na letošnjem veleslalomu za prvenstvo kranjske tovarne na Joštu dosegel najboljši rezultat in tako zmagal v tekmovalnem razredu
Iz sklepov
samoupravnih organov
v novembru kot primerjane s stanjem 1. 1. 1967, nekoliko znižale.
MOŠKI DO 35 LET prijavljenih	58
nastopilo	46
odstopilo oz.	diskv.	7
(Daije na 8. strani)
kunde ostanejo mirni
SKLEPI 24. SEJE UO
TOVARNE (13. 1. 1968)
@ Upravni odbor je sprejel na znanje poročilo o doseženi proizvodnji v decembru 1967. V decembru je bil plan proizvodnje tovarne izpolnjen z 98,4% v vrednosti 19,226.800 N din.
© Upravni odbor je sprejel na znanje poročilo o realizaciji izvoza v decembru
1967,	iz katerega je razvidno, da je bil plan tovarne izpolnjen s 167,43%; plan PSO za tovarno pa s 179,54 %.
© Upravni odbor je potrdil naslednje plane:
—	plan izvoza za leto 1968 v skupni vrednosti 2 milijona 612 tisoč 512 dolarjev;
—	plan proizvodnje za leto
1968,	kjer se spremeni vrednost eksterne proizvodnje na
244,581.000	N din;
—	plan proizvodnje za I. tromesečje 1968, kjer se spremeni vrednost eksterne proizvodnje na 58,369.000 N din;
—	plan proizvodnje za II. tromesečje 1968 v vrednosti eksterne proizvodnje 63 milijonov 439 tisoč novih dinarjev.
© Upravni odbor je sprejel na znanje poročilo o stanju in prometu skladišč R 3 in R 5 v novembru 1967, iz katerega je razvidno, da so se zaloge obeh razredov, tako
@ Upravni odbor je po predlogu komisije za izobraževanje sprejel naslednje sklepe:
a)	Upravni odbor predlaga delavskemu svetu, da sprejme dopolnitev 107. člena pravilnika o delovnih razmerjih, tako, da se točki b) doda: »Za vsak prvi izpit na fakultetah III. stopnje pripada slušatelju 5 dni plačanega dopusta.«
V točki b) tega člena se povišajo dnevi odsotnosti z dela za opravljanje magistrske in doktorske disertacije od dosedanjih 40 na 60 dni (plačanih).
b)	Upravni odbor predlaga delavskemu svetu, da potrdi spremembo 31. člena tretjega odstavka pravilnika o izobraževanju, ki naj se glasi:
»Za odobravanje študija na
III.	stopnji se upoštevajo naslednji kriteriji:
—	strokovna ocena opravljenega dela
—	reaultati opravljenega psiho testa
—	mnenje fakultete, na kateri je diplomiral
—	mnenje oziroma priporočilo delovne enote, v kateri je zaposlen
—	pogoj, da študira kandidat tisto smer oziroma področje; za katerega je tovarna zainteresirana.
Uspel veleslalom.«.
(Nadaljevanje s 7. strani) TEKMOVALNI RAZRED:
1. Ljubo Rakovič	0,58
2. Jože Rozmani	0,61
3, Polde Švab	0,69
Diskvalificiran je	bil To-
maž Jamnik	0,57
ŽENSKE:	
1. Anica Finžgar	1,13
MOŠKI STAREJŠI	OD
35 LET:	
1. Franc Bajželj	0,74
2. Vinko Šarabon	0,78
3. Jože Pintar	0;81
4. Štefko Vidic	0,85
5. Franc Šilar	0,88
6. Ciril Omahen	0,89
7. Zvone Mastnak	1,07
8. Franc Druškovič	1,15
9. Milan Grohar	1,39
Diskvalificirani m odstopili so naslednji tekmovalci: Ivo Bevc 0,78, Marjam Drmola, Janez Češenj MOŠKI DO 35 LET:
1.	Milam Nadišar
2.	Janez Tušek
3.,	4., 5. Odam Rančigaj
3.,	4., 5. Branko Jaklič
3.,	4., 5. Marko Hafner
6.,	7. Ivam Miklavc <$., 7. Rajko Križnar
8.,	9. Jože Trevem §., 9. Pater Rezar 10. Rudi Benedik
0,64
0,68
0,70
0,70
0,70
0,71
0,71
0,72
0,72
0,73
11.	Franc Selan
12.,	13., 14. Stane Pogačnik
12.,	13., 14. Lado Ahačič
12.,	13., 14. Silvo Stružnik 15. ing. Emil Sakne
16.,	17. Franc Ekar
16.,	17. Lovro Dagarim
18.	Jure Zupan 1
19.	Anton Ravnikar
20.	Janez štilec
21.	,22., 23.Marjan Kramar
21.,	22., 23. Alojz Grm
21.,	22., 23. Marjam Lebar 24. Peter Omam
25.,	26., 27. Framc Košnil?
25.,	26., 27. Vlado Urbanč 25^ 26.; 27. Jože Šparovec
28.	Vinko Perne
29.	Time Jame
30.	Ervin Rupnik
31.,	32. Framc Zaletel
31.,	32, Vladimir Marn
33.	Rado Benedik
34.	ing. Josip Štirn
35.	Ivam Peternelj
36.	Tine Boljka
37.	Janez Žumer
38.	Ivam Grašič
39.	Ciril Hogler
0,74 0,75 0,75 0,75 0,76 0,78 0,78 0,79-0,81. 0,84 0,85 0,85 0,85 0,87 0,88 0,88 0,88 0,91 0,95 1,07 1,12 1,12 1,24 1,33 . 1,35 1,48 1,90 2,58 3,12
To je »generalštab« Janka Košnika, ki je pokazal mnogo dobre volje in prizadevnosti, j Vsi na sliki nosijo krivdo za to, da je letošnje prvenstvo vsestransko lepo uspelo j
V tej disciplini so bili diskvalificirani oziroma so odstopili naslednji tekmovalci: Peter Kalam (0,86), Framc Košir (0,90), Janez Hafner, Milam Horvat, Rafko Gagarin, Framc Brezar, Jože štibajj.
Pozdravi od vojakov
Tovariš urednik!
Pošiljam vam rešitev nagradne križanke, s katero sem imel kot vojak precej veselja. Sem zvesti bralec tednika »Iskra«, ki ga redno dobivam; Moram priznati, da ga sedaj (kot vojak) bolj skrbno prebiram, kot sem ga prej, kot član kolektiva. Najbolj me seveda zanimajo delovni uspehi Iskrinega kolektiva im želo sam zadovoljen, ker o tem dokaj- izčrpno pišete. Ne morem se pritoževati tudi nad Ostalo vsebino.
je bil del vašega življenja, ki ga sedaj pogrešate, zato je vsaka novica za vas zanimiva; s tem ohranjate vez s.kolektivom in sodelavci. — Kuverta s križanko je dobila št. 102, vendar sreča pri žrebanju tej številki ni bila naklonjena. Morda bo pri prvomajski križanki kaj več uspeha. Hvala za pozdrave in novoletne želje; Tudi mi vam želimo v letošnjem letu čimveč uspehov in zadovoljstva.
Uredništvo
ZAHVALA
Ob Izgubi moje ljubljena mame
IVANE ČAMPA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem . v obratu ATN tovarne »Elektromehanika« Kranj, za izraze sožalja im poklonjeni venec.
Marija Tepina-Iindič.
»Dobrodošli smučarji Iskre« je pisalo na planinskem domu na Joštu in kot kaže — ker ni pisalo tudi smučarke; so Smučarske iz »Elektromehanike« to vzele za resno. Zastopala Jih je edina in vsako leto prisotna Anica Finžgar iz obrata v Lipnici! Organizatorji se vprašujejo zakaj?
To priložnost izkoriščam, da vam čestitam k novemu letu in vam želim čimveč delovnih uspehov. Moje. čestitke so nekoliko; pozne, vendar iskrene. Lep pozdrav!
Vojak Tone Mohar, dipl. inž. V. P. 3965/10 Sonsbor
Tovariš urednik!
Prav lepo se zahvaljujem za redno pošiljanje časopisa, čeprav sem tako daleč. Glasilo mi je. edini stik s tovarno; zanima me vse, zato ga preberem' od prve do zadnje strani.
ZAHVALA
Ob težki izgubi najine dra- j ge rtiame
MARIJE CELEŠNIK se - iskreno • zahvaljujeva so-1 delavcem | v odd. »Stiskalni-1 ca« in enoti »števci« za izra-j ze sožalja in poklonjena ven-1 ca.
Kati in Francka f čelesnik
Veseli nas, da glasilo redno . prejemate in da ste ž njim zadovoljna'. To, da. ga sedaj kot vojak bolj pazljivo State, je razumljivo, kajti prejšnje delo v kolektivu
• V letu 1968 želim kolektivu 'čimveč . delovnih, uspehov, posebno pa kolektivu otoške tovarne, kjer sem bil- zaposlen.
Janez Bertoncelj V. P. 8374 13 b Skopje — Makedonija
ZAHVALA
Ob prerani smrti mojega | dragega Očeta -
ANTONA BEBRA ;T se iskreno zahvaljujem vsemi sodelavcem iz delovne enote! »Umetne mase« -• tovarne | »Elektromehanika« Kranj zal izraze sožalja in podarjeni | venec.
Tončka Jurajevčič 1
OBVESTILO
Kompas Kranj prireja v času drsalne revije od 8. do 18. februarja vsak dan izlete v Celovec. Cena za kolektive je po 70,00 N din na osebo, za šolsko in vajensko mladino pa je posebna cena in to prek Ljubelja 42,00 N din, prek Trbiža pa po 48,00 N din. Za mladino organiziramo oglede 9. in 13. februarja.
Dopisujte v »Iskro!«
Da bi lahko vse udeležence letošnjega veleslaloma na Joštu spravil na filmski trak, je moral reporter posebej »udariti» tole skupino smučarjev iz orodjarne in obrata »Stikala«
če kdo nima svojega potnega lista, naj predloži za kolektivni potni list 1 fotografijo, kolkovano in izpolnjeno vprašalno polo, moški pa še potrdilo vojnega odseka.
Nadaljne informacije dobijo interesenti v poslovalnici Kompas-Kranj ali pa prek telefona št. 21-431.
KOMPAS KRANJ
ISKRA — glasilo delovne -ga kolektiva Iskra industriji j za elektromehaniko teleko j munikacije elektroniko rij avtomatiko — Urejuje uredili'I ški odbor — Glavni urednik: | Pavel Gantar — odgovorni | urednik: Igor Slavec — izba-F ja tedensko — Rokopisov n«|
vračamo — Tisk in klišeji'!
' ..fin	, TTfaTlIfc