......If.........» ........«•. k. Gradnja mostu čez Savo med Laborami in Čireami je pomemben del 10-letnega programa izgradnje cestnega omrežja v kranjski občini. Stebri novega mostu so že na red, z obeh bregov Save pa se na nosilec počasi pomika jeklena nosilna konstrukcija. Delo je zahtevno in bi bilo brez znanja graditeljev in sodobnih strojev nemogoče. Na fotografiji je del mostne jeklene konstrukcije nad vhodom v tovarno Planika v Kranju, (jk) — Foto: F. Perdan >to XXXIII. Številka 63 ^^aaoiiUlji: občinska konferenca SZDL e, Kranj, Radovljica, Skofja Loka TriiC — Izdaja Časopisno podjetje Kranj — Glavni urednik Igor Slavec Odgovorni urednik Andrej Žalar Kranj, torek, 19. 8. 1980 Cena: 5 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot pollednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. LASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Jubilejni Gorenjski sejem odprt »ejmi bodo pridobili na veljavi ^Ubile/ni 30. mednarodni poletni Gorenjski se-v petek odprl sekretar komiteja občinske f^iiference ZKS Kranj Jože Kavčič - Že prve iTU velik obisk — Sodeluje 110 razstavljalcev iz -$etih držav — Gorenjsko združeno delo še vedno premalo zastopano — Tako kot večino let 90 tudi letos golobi posmonoši poletom nad sejmiščem v Savskem naznanili, da je Kranj spet j^viako mesto. Sekretar komiteja J^jjinske konference ZKS Kranj §1 "^^e Kavčič je v petek ob prisotnosti V^vflnih gostov iz domovine in tuji-*Q jubilejni, 30. poletni med-*wVwtal Gorenjski sejem, na kate-.* tokrat predstavlja 110 raz-*fc^*U»vcev iz Jugoslavije in devetih ^^?*£Jh držav, ki so na kranjsko ^SJ*?**. Pripeljali nad 10.000 naj- VWj^ličneJBih proizvodov. Zaradi grad-nov* večnamenske dvorane je osrednji poletni sejem pro-Vy***o nekoliko okrnjen, vendar S^Iitetno ni slabši. Ohranja te-*^^lj»a izhodišča, značilna za po-^tf kranjske sejemske prireditve. ^vHo je sekretar komiteja občinske terence ZKS Kranj Jože Kavčič 1 tokratni jubilejni sejem, ki je nadaljevalec tradicije prvega povojnega sejma v Kranju, je Se posebej poudaril, da je letošnji osrednji jubilejni sejem uspeh in praznik majhnega kolektiva Gorenjskega sejma, obenem pa tudi jubilej vseh, ki so prispevali k rasti gorenjske sejemske organizacije kot mesta srečanja ponudbe in povpraševanja. »Tudi na tem sejmu so bo domača ponudba srečala s tujo in ae primerjala tako po kvaliteti kot po uporabnosti in cenah. To je eden od pomembnih smislov sejemske aktivnosti, zato je prav, da poskrbimo, aa do tucn sejem dobil primernejše prostore. S pomočjo kranjskega združenega dela, delovnih ljudi in občanov gradimo večnamensko dvorano, ki bo razen drugih vidikov uporabnosti tudi sejmu omogočila kvalitetnejše poslovne storitve. Gorenjski sejem bo tako še bolj mesto poslovnega dogovarjanja, prav tako pa ima kranjsko sejmišče ugodno lego. Tudi pripravljenost združenega dela, da pomaga pri gradnji, kaže, da je zainteresirano za razvoj sejma in krepitev njegovega poslanstva,« je med drugim poudaril Jože Kavčič. »Prav bi bilo, če bi se na sejmih pojavljalo še več proizvodnih organizacij združenega dela. Pokazati bi morale, kaj so sposobni narediti delovni ljudje.« »V zaostrenih pogojih gospodarjenja bo vloga sejma še pomembnejša,« je dejal Jože Kavčič. »Ne gre le za ponudbo in povpraševanje, ampak gre tudi za poslovne dogovore med proizvajalci in poslovnimi ljudmi. Sejemska politika mora to upoštevati, prav tako pa je sejem priložnost, da v naših težnjah za čim večjim izvozom pokažemo, kaj imamo in kaj smo sposobni narediti!« Sejem je že prve dni obiskalo veliko ljudi, prav tako pa tudi zvečer, ko poteka zabavni del sejma, ne manjka obiskovalcev. Bojazen, da sedanji sejem ne bi dosegel obiska v preteklih letih, je odveč! J. Košnjek PODELITEV SEJEMSKIH PRIZNANJ - Strokama komisija za ocenjevanje razstavljenega blaga je odločila, da petim razstavljalcem podeli sejemska priznanja. Prejeli so jih Agrostroj iz Ljubljane. Gorenjska oblačila iz Kranja, Gorenje iz Velenja, Marles in Lipa iz Ajdovščine. Na fotografiji podelitev priznanja predstavniku Gorenj skih oblačil, (jk) - Foto: F. Perdan Železarji bodo ustavili plavž Petkova otvoritev W. jubilejnega Gorenjskega sejma v Kranju. Odprl ga je sekretar komiteja občin ske konference ZKS Kranj Jože Kavčič. Kot so včeraj povedali predstavniki sejma, je bi/ prve dni dosežen nadpovprečen obisk. Nad 60.(XX) ljudi je ie obiskali* sejem. Dobro obiskan je tudi večerni program. Obiskovalci pogrešajo servis Ljubljanske banke in tudi razstave nekaterih drugih orga nizacij združenega dela. ki jih na sejmu ni srečati. - Foto: F. Perdan Zaradi hudega pomanjkanja koksa bodo jeseniški železarji morali ustaviti plavž, delavce pa premestiti na druga delovna mesta. Če pa bo koksa se naprej primanjkovalo, bodo morali ustaviti se drugo visoko peč. S tem pa bo porušena normalna proizvodnja v jeseniški železarni. Stanje v jeseniški železarni je kritično; železarna je zdaj odvisna le od lastnega surovega jekla za nadaljnjo predelavo, saj so v sedmih mesecih letošnjega leta uspeli dobiti le tretjino za letos predvidenih pol proizvod o v iz tujih virov. Ostalo jim je le še 14.000 ton koksa, kar zadošča le za enomesečno obratovanje. Proizvodnja v obeh plavžih zahteva stalno dobavo surovin, zalog pa nimajo veliko. Tako železarni grozi nevarnost, da bodo ustavili še drug plavž in aglomeracijo, s tem pa ustavili jeklarno in delno elektrojeklarno. Njihov slab poslovni rezultat v prvem polletju, ki je bil zaradi vzrokov, na katere ne morejo vplivati, znatno slabši od lanskega v enakem obdobju, poslabšuje še stalna rast cen surovin in energetskih virov. Slab poslovni in proizvodni rezultat pa vpliva na izredno slabe osebne dohodke vseh 6.500 zaposlenih delavcev jeseniške železarne. Železarji si prizadevajo, da bi kar najbolje izkoristili surovine, ki jih imajo, da bi delali racionalno in varčno ter kar najbolj izkoristili delovne naprave, med seboj so si solidarni in tovariški. Vendar pa prav vseh težav, posebno dobavo potrebnih surovin za normalno obratovanje, ne morejo rešiti sami. Prav gotovo bo treba poskrbeti, da bo delo v prihodnje normalno potekalo in da ne bo prihajalo do takšnih zastojev, ki jih potem boleče občutijo ne le železarji, temveč tudi vsi predelovalci in domači kupci. Sedel gorenje na Gorenjskem sejmu 30. gorenjski sejem ugodni nakupi blaga široke potrošnje nižje cene kmetijska mehanizacija večerni zabavni program ZIS o preskrbljenosti tržišča V soboto Je Z rez ni i ZV/Uni Svet razpravljal o aktualnih vprašanjih preskrbe tržišča s kmetijskimi in živilskimi iz delki in drugimi artikli široke potrošnje. V tej zrezi je sklenil izdelati analizo o stanju na tržišču in predlagati ukrepe, ki jih bodo r prihodnje izvajali na tem področju. Letošnji polletni vpogled r energetsko bilanco kljub pomanjkanju kaže kar dobro oskrbljenost z energetskimi viri. so tudi ugotovili na sobotni seji ZIS. Ob racionalnem gospodarjenju z energijo napovedujejo, da je bo tudi v prihodnjem polletju dovolj. Glede sprememb in dopol nitev dogovora o izvajanju ' letošnje politike ven je ZIS ugotovil, da je s podpisom dogovora prenehal veljati sklep o najvišji ravni cen. V tej zvezi je ZIS sklenil, da zahteve za podražitve blaga lahko ustrezni organi spre j mejo le, če so le-te r skladu z dogovori, in v duhu ekonom ske stabilizacije. Posojilo Mednarodne banke Mednarodna banka za obnovo in razvoj je nameni/a že tretje posojilo jugoslovanski agroindustriji. H6 milijonov dolarjev, kolikor posojilo znaša, je namenjeno financiranju celotnega Jugoslovanskega projekta, uporabili pa ga bomo za razvoj kmetijstva v manj razvitih področjih. Največji deleži bodo pripadali Bosni in Hercegovini, kar 13.H mili /ona, Kosovu 15,5 ter Srbiji 14,5 milijonov dolarjev. Manj novogradenj V letošnjem letu bomo namesto 117 kilometrov novih cest zgradili le 79 kilometrov, vendar gradijo hitre ceste. Gradnja ljubljanske zahodne obvoznice dobro poteka in do prihodnjega poletja je načrtovana njena poslednja fa za. Do konca leta naj bi bila zaključena tudi prva etapa gradnje mejnega prehoda na Sen ti/ju. takoj v začetku pri hodnjega leta pa bodo zače li graditi avtocesto Šentilj— Pesnica Tudi skozi Maribor gradijo »hitro cesto«, dela naj bi bila končana že letos njo jesen. Karavanški predor, ki ga bodo gradili pred vidoma do leta 19M5. bodo dopolnili s še nekaj novozgrajenimi cestami skozi -Jesenice, Hrušico in Dovje, jeseni pa naj bi bil končan nov most čez Savo pred vhodom v predor. Nov mejni prehod se obeta tudi Fernetičem, zato predvidevajo obnovljeno cestno omrežje tudi na Primor skem. Vzorno sodelovanje neuvrščenih Odnosov, kakršnih imamo z Irakom, nimamo bržkone z nobeno od neuvrščenih držav. Ugodno jih p- ocenil tudi podsekretar v iraškem z u na njem ministrstvu Ki ta ni. ki je r zrezi s tem omenil tudi httžajoči sr ministrski šesta n&k neuvrščenih, hi bo r za fltfJM prihodnjega leta t Delhifu. Tudi Irak se z za h tet t? ostjo priprai lj a , bližajoči sestanek, ki bo imenil pomemben prehod ' Harano in sedmo kon ,ivo nato-rsčenih v Han a.' *gu leta 1HH2 ROMUNSKI VODITFU V ISKRI - V ftetek je obiskal Isknno tovarno na Lahora h podpredsednik vlade Socialistične republike Romunije, član ptilithiroja romunske partije in minister za finance Paul Nicolescu-Mizil s sodelavci, med katerimi je bil tudi veleposlanik Romunije v JugoslavijiNicolae Mihai. Visokega romunskega gosta so spremljali član zveznega izvršnega sveta in zvezni sekretar za finance Petar Kostič. član republiškega izvršnega sveta in republiški sekretar za finance Anton Slapernik ter predstavniki Iskre Ljuba n A rtič. Ivan Cvar in Ivan Fink. Na pogttvoru. ki je sledil ogledu titvarne. so razpravljali o gospodarskem in finančnem sodefotvnju med državama ter možnostih za uveljavitev proizvodov Iskre na romunskem trgu. (jk) — Foto: F. Perdan JESENICE V sredo, 20. avgusta, bo ob 15. uri redna seja delavskega svela jeseniške železarne. Na seji bodo razpravljali o rezultatih poslovanja delovne organizacije Železarne Jesenice v prvem polletju letošnjega leta ter o ukrepih za izboljšanje poslovnih rezultatov do konca leta 1980. Obenem bodo spregovorili tudi o investicijskem programu jeklarne ter seji dali tudi slavnostno obeležje. 20. avgusta pred tridesetimi leti sodelavci sprejeli železarno v upravljanje. D. S. RADOVLJICA V sredo. 20. avgusta, bo v sejni sobi družbenopolitičnih organizacij redna seja sveta za pridobivanje in razporejanje dohodka in delitev pri delu pri občinskem sindikalnem svetu Radovljica. Na seji bodo razpravljali o predlogu za poenotenje pravilnika o razvidu del in nalog v občini Radovljica ter o dogovoru o načinu obravnave osnutka družbenega dogovora o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. V sredo, 20. avgusta, bo redna seja komisije za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu. Na seji bodo člani spregovorili o pripravi programa za občinsko sindikalno prvenstvo v avto-rally-u. —>——i . ■ it,H , « t h ' • Po poteh Karavanških graničarjev Jeaenice — Po vseh karavlah jeseniške in radovljiške občine so letožnji praznik graničarjev, 15 avgust, proslavili nadvse slovesno. Graničarje po vseh karavlah so obiskali mladi, predstavniki družbenopolitičnih organizacij in delovnih kolektivov ter se z graničarji pogovorili o njihovem delu, predvsem pa jim čestitali ob prazniku. Občinska konferenca ZSMS Jesenice pa je minulo soboto pripravila že tretji tradicionalni pohod Po poteh karavanških graničarjev v počastitev dneva graničarjev. Mladi so krenili po treh smereh v Karavanke in se nato zbrali v dolini Završnice pri spomeniku padlega komunista in Skojevca Dragoljuba Milovanoviča, kjer je bila kulturna prireditev. Sledilo je družabno in športno srečanje v partizanskem mnogoboju. Vsi po-hodniki so prejeli tudi spominsko značko. D. S. 30 let samoupravljanja v železarni Jesenice — V sredo, 20. avgusta, bo slavnostna seja delavskega sveta jeseniške železarne, kajti v sredo mineva natanko trideset let, odkar so delavci jeseniške železarne prevzeli ključe tovarne v svoje roke. Takratni minister Franc Lesk osek -Luka je izročil ključe železarne delavcem in prvemu delavskemu svetu in tako se je na Jesenicah uresničilo Titovo geslo Tovarne delavcem. Za Jesenice in okolico je bil ta dan nadvse slovesen. V železarni so izvolili enajst članski upravni odbor delavskega sveta, v katerem so bili najboljši delavci, udarniki, delavci, ki so jim železarji najbolj zaupali. Ob tej priložnosati so spregovorili tudi o svojih nadaljnjih nalogah in naložbah ter obljubili, da bodo vestno in zavzeto skrbeli za razvoj svoje tovarne. V teh zadnjih tridesetih letih je jeseniška železarna tudi resnično dobro delala in se povzpela med največje slovenske in jugoslovanske železarne. D. S. 8. srečanje borcev slovenskih železarn RIRNO - V Ribnem pri Bledu bo 23. avgusta že tradicionalno, 8. srečanje borcev NOV — delavcev slovenskih železarn. Srečanje se bo začelo ob 9. uri dopoldne, pripravlja pa ga koordinacijski odbor ZZB NOV slovenske železarne. Za 8. srečanje pripravljajo bogat in pester kulturni program, ki mu bo sledilo tovariško srečanje. Sindikat DS ocenjuje Tržič — Tudi sindikat skupaj z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami v združenem delu ocenjuje polletne rezultate. Predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov Tržič pa poleg te odgovorne akcije vodi tudi priprave na drugo sejo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. Le-ta bo obravnavala urejenost in dograjenost dohodkovnih odnosov in delitev dohodka v združenem delu, podatke pa bodo posredovale vse osnovne organizacije sindikata, ki v teh dneh izpolnjujejo obsežen vprašalnik. Ta anketa pa ne bo služila zgolj drugi seji slovenskih sindikatov, temveč bodo sindikati v vseh sredinah ob izpolnjevanju vprašalnika ocenili dosežene rezultate ter na njihovi podlagi nakazali vnaprejšnje akcijske smeri. -mv Brigadirji dogradili Konec tega in prihodnjega tedna se zaključujejo mladin delovne akcije v Sloveniji. Pred tremi meseci so a samounrs nim sporazumom o medsebojnih obveznostih ter načinu irindr vanja dela in sredstev za pripravo in izvedbo mladinskih d>l»-nih akcij v naši republiki za leto 1980 združili 41 novih miliies« dinarjev, ki so omogočili manj razvitim krajem v Sloveli izgradnjo novih kilometrov cest, vodovodov in PTT o m rti« Naložbe za objekte vsake od akcij so zagotovile zainteresin* občine, organizacijo brigad pa je kot vsa leta dosloi ^5 republiška konferenca ZSMS. J voe" Umrl Jože Miklavčič CELOVEC - V petek popoldne so na pokopališču v Šentjakobu v Roiu pokopali Jožeta Miklavčiča, starosto slovenskih planincev na Koroškem. Miklavčič je umrl v začetku prejšnjega tedna po daljši bolezni v 82. letu starosti; pokojni je bil gospodar prve slovenske zamejske planinske postojanke »Koče nad Arihovo pečjo« in podpredsednik slovenskega planinskega društva Celovec. OD NAČRTOV K REZULTATOM Mladinsko prostovoljno delo razvijamo tudi kot izraz solidarnosti družbene skupnosti z ljudmi na tistih področjih, ki so v dosedanjem razvoju zaostali za drugimi ali pa jih je prizadela katera od naravnih katastrof. Tako so tudi letošnje delovne akcije potekale pretežno na teh področjih, organiziranih je hilo kar osem republiških: Kras, Istra. Brkini, Bela krajina, Goričko, Ko-bansko. Slovenske gorice in Bohinj; ter tri zvezne na Kozjanskem, v Posočju in v Suhi krajini. Na akcijah je do zdaj sodelovalo 3577 brigadirjev, ki so opravili 391 tisoč ur in tako za poprečno 49 odstotkov presegli normo. Realizacijo dogovorjenih načrtov pa so skoraj ves julij ovirale slabe vremenske razmere, zato je bila potrebna še toliko večja delovna vnema, visoka delovna morala in samoupravijalska zavest, da so bri-gadirji uspeli doseči tisto, kar so si zadali. Blizu dva tisoč brigadirjev, kar jih še dela v zadnji izmeni, bo do konca akcij opravilo vsaj še 180 tisoč ur, in tako bo letošnji načrt, ki je predvidel 500 tisoč opravljenih ur, kljub začetnim neprilikam presežen. Vrednost del je ocenjena na 50 milijonov, pri čemer brigadirsko udarništvo niti ni upoštevano, tako da se je velikanska investicija več kot obrestovala. USPEH TUDI V INTERESNIH DEJAVNOSTIH Na mladinskih delovnih akcijah je fizično delo na trasi enakovredno angažiranju in ustvarjalnosti na področju idejnopolitičnega dela, tehnične kulture, sporta, kulture, informiranja in drugih področjih interesnega delovanja mladine. Sklop interesnih dejavnosti je pomemben pri oblikovanju vrednot človekove osebnosti, služi razširjanju znanja na različnih področjih in vzpostavljanju prijateljskih in tovariških odnosov med brigadirji, vaščani, mladinci in delavci na področjih, kjer potekajo akcije. Letos so na področju interesnih dejavnosti zabeležili lepe uspehe. Naj omenimo le nekatere: politične šole »Edvard Kardelj« se je udeležilo 1500 higadirjev, seznanili pa so se z aktualno politično in gospodarsko situacijo v svetu, spoznali aktualne naloge ZSMS, se podrobneje poučili o delovanju našega samoupravnega delegatskega sistema in drugih temah, ki so jih predlagali brigadirji po lastnem interesu. Kulturne skupnosti so brigadirjem zagotovile gledališke, filmske in koncertne užitke, zveze organizacij za tehnično kulturo pa so poskrbele za izpopolnjevanje na tečajih prve pomoči, radioamaterstva, cestno-prometnih predpisov . .. Seznam Mladi Tržičani gradijo Trtic - Občinska konferenca ZSMS Tržič trenutno največ pozornosti posveča mladinskemu prostovoljnemu delu^ Mladinska delovna brigada »Kokrški odred« v letošnjem avgustu sodeluje na M DA Slovenske gorice, v brigadi pa poleg tržiških mladincev in mladink sodeluje tudi 22 brigadirjev iz pobratene občine Zaječar. Tržiško brigado je 14. avgusta obiskala uradna delegacija iz Tržiča, v kateri so poleg pokrovitelja - občinskega sveta Zveze sindikatov Tržič - bili Se predstavniki skupščine občine, sekretar občinskega komiteja ZKS Janez Piškur, predstavniki OK ZSMS ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine Zaječar. Poleg mladinske delovne brigade »Kokrški odred« obstaja v okviru občinske konference ZSMS tUdI mladinska pohodna brigada I istim imenom. Pa ne le obstaja, saj je v zadnjem času organizirala in izvedla eno od teh vsakoletnih pohodnih smeri v okviru tretjega pohoda »Po poteh karavanških graničarjev«, na katerem so sodelovali tudi graničarji obeh tržiških karavl Tržiški pohod niki so izpred karavle na Ljubelju krenili na Zelenico, mimo Lovskih koč na Završnico. -mv različnih oblik organizirano* : poldanske aktivnosta brigadire dolg, pa vendar še niso izčrpa* oblike dejavnosti, s pomočjo b> bi brigadirji zadovoljevali in *r jali svoje vseobsežne interes ^ membno vlogo so tudi na let* akcijah igrale spontane priie*1 !* aktivnosti brigadirjev, ki jia ' J< prihodnje leto posvetili večjo p* nost, saj se organizatorji »^jv pomena, ki ga ima lastna pob* uspehe in dosežke na teh podi*' D &» r--- BORIS BAVDEK. Velik razmak mladinske( prostovoljne* dela J Na nedavni tiskovni konfc* ^ ob zaključku mladinskih * nih akcij v Sloveniji j« pTCč* ^ predsedstva republiške koor ce ZSMS Boris Bavdek » ocenil letošnje rezultate r* skega prostovoljnega dela: »Letos smo lahko z mladinskih delovnih akcii * bolj zadovoljni kot lani * popolnejše v kvalitativni kvantitativnem smislu. Nt* njih je sodelovalo večje * brigadirjev, brigade so" bfc polnejše, izboljšali pa so * pogoji dela, ni bilo težav i» jalci del, saj so bila de* dobro pripravljena. Na republiških in zvezmh akcijah v Sloveniji, v tn* naseljih in na več deseti _.:xx:u *~U---- viščih teh pogojev ni bito" £^ lahko zadovoljiti, jih ^ povezati in zagotoviti * Glede ekonomske opravi mladinskih delovnih akcij ^l. rečemo, da so za razvoj * \ \ lejših področij velikega p*V**> saj pomenijo izboljševanj Ijenjskih pogojev v teh kjer se v obdobju delovrtf 5*N odvija tudi živahno kults"^ rekreacijsko življenje. Bnf\^ opravljao pretežno dela. k|w*S gradbena operativa nt W, opraviti s stroji, ^ neVA?^ razmišljati da ti opustil ceno brigadirsko pomoč Tudi pripravljenost i bila letos izredno dobra mnoge opravile vrsto i delovnih akcij pned na republiško akcijo, hrup* v celoti oblikovala,' zato nizacijo ni bilo večjih Lanska številka-32 tisoči dirjev je letos veliko kar priča o izrednem i mladinskega prostovoljni ki je posledica večletnega tem področju. BHlu dw mladih smo poslali tudi n* v druge republike, letos j* ' različnih brigadah sode J d i nekaj pobratimo v u držav: deset mladih ix Rn> skupina otrok naših zde*' Stuttgarta ter brigada iz županije in Madžarske. S j strukturo udeležencev nis^ bolj zdovoljni, saj ^ & vedno v premajhnem ^ udeležujejo študentje, K pripisati premajhni anžah" mladine na univerzi 1'^ mladih delavcev »mo <# ? zmanjšali s 40 na le 20 oa*J neprimerno večje pa je ? dijakov in pionirjev. Brigade zaključujejo i • načrti bodo doseženi, kiju* zaradi katerega smo le v tt izgubili preko 10 tisoč del in je bila potrebna pomot* in krajanov, da so bili plf ženi. Zahtevna dela pa j spričo prizadevnosti mlad* stovoljcev na vseh akc^ kot zadovoljivo opra vije** me presežene v razumnih ' doseženi uspehi v in ___ILllo.J:_ l in-----— dejavnostih torej šole, v katerih se dela« Mladinske resnično kalijo JOREK, 19. AVGUSTA 1980 3 STRAN G LAS Pom ani kanj e« zdravi 1 iestrikcijski ukrepi so zmanjšali proizvodnjo ■dravil, toda zdravstveno varstvo prebivalstva ob nikakor ni ogroženo — so poudarili na ne-avni tiskovni konferenci - Ob kratkoročnih lkrepih ZIS se pričakuje tudi prizadevanje za dolgoročnejše reševanje težav z zdravih j* Slovenska farmacevtska industri- ji je v prvih sedmih mesecih letos *la na trg za 20 odstotkov več j^^avil kot lani v enakem obdobju, tv*arne pa so imele v polletju za 10 ^^fctotkov višjo realizacijo kot lani fc*s vem*ar Rovorimo. da zdravil tj^^njkuje. V lekarnah resnično ni w^>iti vseh zdravil, vendar pa zalili tega zdravstveno varstvo pre-> j^vaUtva nikakor ni ogroženo: kot *w na nedavni tiskovni konferenci tv^ubliškega komiteja za infor-^ '»"anje poudarila mgr. Fernanda tV^rdvch. predsednica 10 združenja §w*%rn Slovenije in direktorica Go-;**jskih lekarn, pa danes praktično zdravila, ki ga ne hi mogli prav (o uspešno zamenjati z zdravilom z enakim učinkom. Večja prodaja v lekarnah pa je opozorilo, da so si predvsem kronični bolniki preskrbeli zalogo. Težave z zdravili niso od včeraj, vendar pa so v Sloveniji pravzaprav se najmanj občutne. Seveda nikakor ne zato. ker v Sloveniji v resnici porabimo vse manj zdravil: od 17 odstotkov sredstev za zdravila v prejšnjem srednjeročnem obdobju, je odstotek zdrsnil na sedanjih 12. Brez dvoma je pri tem učinke pokazala participacija na zdravila in tudi kontrola receptov. Poraba zdravil pa je primerljiva tudi za tako dolga obdobja, ker se cene zdravil ne spreminjajo ravno vsak dan: nekatera imajo nespremenjeno acrti gorenjskega gostinstva in turizma gostinstvo prednjači ^crf milijardo 600 milijonov dinarjev namerava prihodnjih petih letih vložiti v napredek in mo-^mizacijo gorenjska gostinskoturistična pano-- Osnovne gostinske zmogljivosti prednjačijo planih, sledi pa turistična infrastruktura z žič-*vami — O nekaterih namerah bo treba še razpravljati h BANJ — Medobčinska gosposka zbornica za Gorenjsko je pri-*vila pregled plana novih naložb i^J^njskega gostinstva in turizma v ^ hodnjem srednjeročnem obdobju leta 1985. O nekaterih naložbenih *herah bo treba še razpravljati in usklajevati. Predvsem velja to za njo gostinskih in turističnih ogljivosti ob novi avtomobilski i* gradnje pod Krvavcem, za ftere nove predvidene garni ho-'ti za vlaganja v višjih predelih, ne kaže tako poudarjati visokih piskih kategorij, ampak se bo tre-bolj prilagajati razmeram in po-i^iam, ki vladajo v gorskem turiz- -poštevati pa bo treba še vpliv ^čkega turizma in turizma na sploh, ki bosta vedno bolj neloČ-^ del naše celovite turistične in Mnske ponudbe, imata pa še dru-*neturistične« vrline, pomembne gospodarsko in socialno stabil-* območij, kjer naj bi se razvijal, "vsem pa so načrti odvisni od do-jjfj ea bodo ustvarjale organi-*** združenega ae,:Z ^-in«'va in *^rna. od posojilnih sposobnosti in združevanja sredstev, ki je v I *n vsakdanjem gospodarskem Lr-»vaniu in načrtovanju še pre- ^? . . nunske in turistične organizati- ^njske občine nameravajo v pri- ^jih petih letih na novo investi- rati 490.776.000 dinarjev. Radovlji-čani načrtujejo za naložbe 464 milijonov 580.000 dinarjev. Jeseničani pa 428.365.000 dinarjev.' V občini Skofja Loka načrtujejo za 254 milijonov 600.000 dinarjev vlaganj, Trži-čani pa za 52.500.000 vlaganj. Skupno znese milijardo 690.821.000 dinarjev. Gradbena dela so najvišja postavka, prav tako pa pregled kaže, da investitorji računajo na precejšnja posojila, ki naj bi dosegla 591 milijonov 352.000 dinarjev. Gorenjske investicijske namere dosegajo četrtino načrtovanih vlaganj slovenskega gostinstva in turizma." V primerjavi s preteklim obdobjem prav tako ugotavljajo, da se vlaganja v osnovne gostinske zmogljivosti bistveno ne povečujejo, čeprav med načrtovanimi gorenjskimi naložbami gostinstvo prednjači, še enkrat več sredstev pa nameravamo Gorenjci nameniti infrastrukturi in žičnicam. 800 novih ležišč v družbenem sektorju naj bi na Gorenjskem zgradili v prihodnjih petih letih, kar je desetina slovenskega plana. Se na nekaj je treba opozoriti. ?:5~-r?nfJ na'°^De kažejo, da jih največ usmerjamo k oopr«n;rv"^,l-J se" danjih turističnih središč in zmogljivosti, kar je tudi ena od usmeritev slovenskega turizma, izven teh središč pa posegamo tam. k jer je turistično pokrivanje slabo ali pa ga sploh ni J. Košnjek ceno že od leta 1972, 33 odstotkov od 1360 pri nas registriranih zdravil pa ima ceno pod 10 din, 17 odstotkov celo pod 5 din. Farmacevtska industrija si sicer iz takih zagat zna pomagati s ponudbo drugega enako učinkovitega zdravila pod drugim imenom in seveda dražjega. To so že stare in znane stvari, ki pa so se letos v ostrih pogojih gospodarjenja, kamor so vključene tudi farmacevtske tovarne, pokazale še v drugačni luči. Za večino zdravil, to je okoli 95 odstotkov vseh, namreč surovine za izdelavo uvozimo, naša farmacevtska industrija je torej domala v celoti predelovalna. Zaradi težav z devizami, s katerimi mora farmacevtska industrija kupovati v tujini, da lahko proizvaja doma, pa se je z zdravili zgodilo podobno kot z drugim blagom na našem trgu; zdravila smo namreč vrgli v skupno vrečo z ostalimi potrošnimi dobrinami, zaradi katerih si lahko nekoliko za-tisnemo pas, brez zdravil pa vsekakor Yie moremo biti. Farmacevtska industrija je namreč nekatera zdravila zaradi previsokih proizvodnih stroškov in prenizkih cen začela izdelovati v skromnejših količinah, nekatere je tudi opustila in tako seveda povzročila pomanjkanje zdravil. Čeprav so gospodarski položaj farmacevtske industrije dobro razume, pa ji uporabniki zdravil očitajo tako meni Drago Bencina, predsednik IO skupščine zdravstvene skupnosti SR Slovenije, da je pomanjkanje na trgu z zdravili moralo pokazati na težave izdelovalcev zdravil, le-ti bi končno tudi lahko že prej določneje napovedali česa ne bodo izdelovali. Trenutne probleme z zdravili na jugoslovanskem trgu je, kot vemo, pogasil zvezni izvršni svet: v kratkem bodo v uradnem listu višje ekonomske cene nekaterih domačih zdravil, zagotovljene so devize za uvoz surovin za izdelavo zdravil, sprejet je seznam 300 življenjsko pomembnih zdravil, ki ne smejo nikoli zmanjkati na lekarniških policah, dal je tudi pobudo za manjši izvoz naših zdravil, obenem pa je sprostil uvoz sanitetnega materiala in medicinske opreme. Ti ukrepi se seveda v proizvodnji zdravil in na policah lekarn še ne poznajo, učinkovali bodo šele, ko bodo uspešno preskočili vse ovire od sprejetja ukrepa preko vseh potrebnih in nepotrebnih obrazcev do cilja. V bodoče morda ne bi kazalo čakati na rešitve takih in podobnih zadreg z administrativnimi ukrepi na najvišji ravni; v Sloveniji je bila pobuda za poslovno skupnost, ki bi združevala uporabnike, distributerje in proizvajalce zdravil, dana že januarja, kaj več pa ni bilo storjenega poslej. Zadnje bosede glede delitve dela, združevanja sredstev verjetno proizvajalci zdravil tudi Še niso rekli. Vse tegobe zaradi devalvacije in zmanjšanega uvoza, ki so prizadele tudi farmacevtsko industrijo, pa bi bile manjše ali jih sploh ne bi bilo, če bi zdravilo že v proizvodnji imelo ^nuračen status, ne šele kasneje, ko sole potro^C hla*0- Zadre8?;u* zdravili so bile zadnje čase IV:.'*0 boleče, da zanje potrebnih deviz ne bomo več tehtali z enakimi merili kot za kavo in drugo blago iz uvoza. L.M. SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ 4 Usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb (6) PROGRAM LETOŠNJIH NALOG (c) Na osnovi zahtev Zakona o usposabljanju m za-, lovanju invalidnih oseb kot tudi na osnovi odraza NNanizanje družbenega odnosa do mvalidne osebe i Vi* v »*v>j«ni*' usposabljanja in zaposlovanja ^VJučila tako psihoHo« ialno pripravo za predpoklicno 'iot ^*«jufua tako pmnosociaino priprave; tu pi^p»i»»vi *«?MoMh|janje, delovno pripravo za usposabljanje k <3j kovalno m strokovno pomoč pri urejan Vrvnih meni glede na preostalo delazmožnost p •---a pomoč pri posredo ju po- '^Sezne invalidne osebe ozirom h ju ustrezne zaposlit ve. S - Spremljanje uspešnosli usp<-------„- speftnoHti usposabljanja v bistvu W ^Spremljanje koriščenja materialne pomoč, V na planirana. Sredstva so za izvajanje programa planirana po posameznih občinah. - Sintetiziranje uspeha rehabilitacije pri posameznih rehabilitantih vključenih v proces usposabljanja in zaposlovanja zahteva tako rehabilitant sam kot tudi OZD oziroma zavod za usposabljanje, kjer je bila rehabilitacija izvajana. Le ta dejavnost dejansko podkrepi v izhodišču zastavljene cilje zakona: invalidni osebi omogočiti vključitev v normalno življenjsko in delovno okolje oziroma v njej utrditi vero vase, v življenje, v delo. — Spremljanje zaposljivosti je dejavnost, ki skrbi predvsem za iskanje skladnosti med delovno oseb-, nostjo rehabilitanta in splošnimi zahtevami delovnega okolja oziroma predstavlja predvsem iskanje novih možnosti sodelovanja 1 predstavniki gospodarstva, utrjuje delovno pripravljenost glede načrtovanja poklicnega usposabljanja invalidnih oseb ob gospodarskih in družbenih potrebah. S programskimi zasnovami, na podlagi katerih letos izvajamo invalidsko dejavnost pri skupnostih za zaposlovanje, smo se vsaj delno približali opredelitvi pojma »delovno usposabljanje in zaposlovanje invalidov« — pojmu, ki po priporočilu mednarodne organizacije dela (priporočilo št. 99) poklicno rehabilitacijo opredeljuje kot »del neprekinjenega in usklajenega procesa rehabilitacije z vključevanjem službe poklicnega usmerjanja, poklicnega usposabljanja in ustreznega zaposlovanja, kar vse omogoča prizadetemu človeku, da najde in zadrži ustrezno zaposlitev«. Prav na podlagi citirane opredelitve v okviru skupnosti za zaposlovanje delovno usposabljanje in zaposlovanje oseb z zmanjšano delovno sposobnostjo opredeljujemo kot del rehabilitacijskega procesa, ki I številnimi ukrepi omogoča popolno ali izjemoma le delno poklicno, socialno in gmotno osamosvojitev tako prizadetih oseb. Rehabilitacijska svetovalka Breda Konjar, dipl. org. izobr. Sporna blejska streha Občan je podvomil v statiko strehe nad blejskim drsališčem, čeprav sta projektant in projektantska organizacija zatrjevala, da bo streha v vsakem primeru »vzdržala« -Gradnja seje spet zavlekla Na Bledu je vroče: dokaj visoka poletna temperatura žene turiste v hladno senco, domačinom pa niti hladna senca ne more shladiti razgretih glav, če le pomislijo na peripetije, zgode in nezgode, ki so se spetle in se — na žalost — še vedno pletejo okoli strehe nad blejskim drsališčem. Zdaj turistični delavci, hotelska podjetja in sami občani že glasno in odločno zahtevajo pojasnilo, zakaj vendarle blejska hala, ki je popolnoma na red, še vedno sameva, ko bi že nekaj mesecev lahko prinašala izdaten dohodek. Prav nobena šala ni, da je dvorana, nadvse odlična in imenitna, primerna za domala vsakršne prireditve, danes še zaklenjena in očitno nekaj mesecev tudi bo. Začelo se je lani novembra, ko je blejska hala dobila streho. Občan, resda strokovnjak, je podvomil v nosilno konstrukcijo, v statično izvedbo, nakar so sledili pogovori in razgovori, prepričevanje in dokazovanje, kajti projektant in projektantska organizacija se nista dala. Vztrajno sta zatrjevala, da je strešna konstrukcija dovolj trdna in da ni potrebna dodatna okrepitev strehe, vztrajno sta trdila, da bo streha vzdržala še tako nenadno in večjo obremenitev. Nato so sestavili posebno komisijo strokovnjakov — vključno z radovljiškim občanom, ki je tako resno podvomil — in ta komisija se je lotila dela: da bi dokazala, da streha ni primerna, da so se pri statiki zmotili in da je konec koncev streha nevarna. Po nekaj mesecih so poročilo oddali, tudi projektantski organizaciji in tako je Biro za lesno industrijo Ljubljana izdelal dodatni projekt za okrepitev strehe. V tem projektu so predstavili potrebne ojačitve strehe in med drugim zapisali: »... smatramo, da je z vgraditvijo distanč-nih cevi, ki predstavlja glavno vrednost ojačitev (31 jekla) dosežena večja varnost napram izbočenja. Teoretično pa ta ojačitev ni potrebna ...« Tako je projektantska organizacija, Biro za lesno industrijo Ljubljana ponovno zatrdila, da se okrepitev strehe seveda lahko opravi, ni pa ne nujna in ne potrebna. Mimogrede: ta ojačitev velja nadaljnjih 170 starih milijonov dinarjev. Zdaj pa se upravičeno postavlja vprašanje ali več vprašanj: komu zaupati, komu verjeti, če ne projektantu in izvajalcu? Vse pohvale sicer vredno, da se radovljiški občani tako zelo trudijo za varnost in ukrepajo samozaščitno in preventivno, a do katere meje jim je sploh dovoljeno iti, če na nasprotni strani strokovne službe zatrjujejo, da so njihovi izračuni popolnoma pravilni in da prevzamejo vso odgovornost? Le kdo bi zaradi tega. zastoja lahko ocenil vso materialno in moralno škodo blejskega turizma, ki je v svoji turistični ponudbi turistom predstavljal novo halo že za lansko zimsko sezono? In ne nazadnje: če so že bili dvomi, zakaj jih ni razblinila neka povsem nevtralna strokovna komisija od drugod? Več kot leto dni razprav je torej zavrlo odprtje hale na Bledu. Če se bodo zdaj za okrepitev strehe vseeno odločili, bo moral investitor poleg dosedanjih več kot 6 milijard starih dinarjev zbrati še okoli 170 starih milijonov dinarjev in otvoritev oč "pet za vlekla. Do kdaj? Na Bledu živijo G« Slili.*™«, zato jim zaradi teh peripetij upravičeno vre - da seveda o Skoul, ,n ni, n ne razmišljamo ... Dokumentarec o slovenski narodnostni skupnosti Avstrijska televizija in RTV Ljubljana pripravljata skupno enourno oddajo o položaju slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Dokumentarec bosta obe televizijski hiši predvajali hkrati in sicer 14. oktobra letos ob 20.15. Zamisel za skupno produkcijo, ki je prva med Avstrijo in Jugoslavijo, se je porodila domala istočasno v Ljubljani in na Dunaju. Snemalna dela, ki se bodo začela verjetno 26. avgusta, bo opravila avstrijska stran, montažo in študijske stroške pa je prevzela RTV Ljubljana. Televiziji si bosta delili tudi predvidene stroške te dokumentarne oddaje v višini 800.000 šilingov. Oddaja o slovenski narodnostni skupnosti naj bi prikazala rešitve iz trenutnega položaja, možnosti in poti razumevanja manjšinjske problematike. V oddaji bodo prišli do besede neposredno prizadeti od Žile do Pliberka, ob dejanskem stanju slovenjske manjšine pa se ne bi izognili tudi gospodarskemu področju med Koroško in Slovenijo, skratka oddaja je posvečena sedanjemu trenutku in tudi prihodnjemu dogajanju na Koroškem. Dokumentarec o slovenski narodnostni skupnosti na Koroškem pa je le prvi od vrste načrtovanih projektov, ki jih bosta obe televizijski hiši uresničili v prihodnje. Sledila bo televizijska igra o Juliusu Kugvju »očetu Julijcev«, snujejo pa tudi drugo in tretje nadaljevanje TV igre »Vasob meji«. Dan graničarjev v Tržiču Tržič — S kopico prisrčnih sre-. čanj in tovariških razgovorov so v, tržiški občini slovesno počastili 15. avgust, dan graničarjev. Poleg tradicionalnih srečanj z graničarji na obeh karavlah — »Srečka Perhavca« v Medvodjah in »Ko-, krškega odreda« na Ljubelju - so se odvijala tudi športna srečanja med rezervnimi vojaškimi starešinami in graničarji v malem nogometu, streljanju in drugih veščinah. Graničarji obeh karavl pa so obiskali delovni kolektiv Oblačila Novost, kjer so' jim samoupravni organi in družbenopolitične organizacije pripravile prisrčno srečanje. Dan graničarjev pa je bil tudi prilika za vrsto neformalnih srečanj graničarjev z delovnimi ljudmi in občani, ki so jim na vsakem koraku izrazili najboljše želje ob prazniku in zahvalo za njihovo budnost pri vsakodnevnem Čuvanju naših meja. G L, A S 4 STRAN TOREK. 197gwE Dr. Cene Avguštin: Amaterska likovnost — vzvod za premagovanje težav tehniziranega sveta »Dr. Cene Avguštin, rojen 1923, je vsestransko aktiven, angažiran, marljiv in ploden kulturni delavec, umetnostni zgodovinar, predsednik združenja likovnih skupin Slovenije in se aktivno udejstvuje v številnih družbenih in strokovnih organih na področju kulturne dejavnosti v občini Kranj, gorenjski regiji in republiki.« Tako je rečeno v obrazložitvi za podelitev lanskega zlatega odličja svobode, ki ga je dr. Cene Avguštin dobil za prizadevno in plodno delo na področju amaterske likovnosti. • Z • umetnostjo se ukvarjate poklicno, ljubiteljsko, strokovno, zasebno... Kaj je za vas umetnost? »Zame je to nekaj večdimenzionalnega, kar vsebuje vrsto oblikovnih kot tudi vsebinskih vrednost, kar skušam sprejemati z obeh strani. Umetnost, to je podoživijanje umetniškega izraza in moči, ki naj bi ju poskušal čim bolj razumeti in posredovati drugim. Slednje je, mislim, cilj slehernega, ki ima z umetnostjo tesnejši stik.« • Klubu likovnikov v »Iskri« ste strokovni svetovalec, mentor. Kako združujete svojo široko poklicno plat umetnosti z a ma te H trnom? »Ti svoji vlogi opravljam kot eno, saj je amaterska dejavnost, strokovno svetovanje mladim likovnikom, del mojega poklicnega prizadevanja. Nekateri amaterji so namreč poiskali tudi pot v galerijo, z njimi strokovni svetovalec dela in jih preko strokovnih žirij, svetovanj in drugih vpogledov v njihovo likovnost, pripravlja na likovno zrelost, utira pot na razstavišča. Sicer pa vzemimo profesionalno umetnost, likovno bolj dognano, zglajeno na eni strani, na drugi pa amatersko, ki navadno nastaja iz veselja in le ob strokovnem vodenju mentorja, ob tečajih, kjer likovni pedagogi nudijo tehnično vzgojo, menim, da se slednja lahko mnogokrat postavi ob bok profesionalni. Amaterski likovniki so sposobni doseči neko mojstrstvo s svojo emocionalno globino, neposrednostjo, ki daje delu globok vsebinski zamah, čeprav njihova oblikovna plat še ni povsem i zbrušena. Likovniki »Iskre« so uspešni zaradi dobre organizacije, sodelovanja v skupini, predvsem pa zaradi umetniške ambicije, ki jo nosijo v sebi. Nekaterim najperspektivnejšim se obeta razstava v Gorenjskem muzeju, med njimi sta že priznana amaterja zakonca Volarič, jeseni se bo predstavil tudi Martin Goričanec, samostojno bo razstavljal Izidor Jalovec. Amaterji si sami izbirajo likovno tehniko, izraz in vsebino, strokovni svetovalec naj bi jim delo le ocenil, v njem poiskal elemente, ki obetajo likovno prihodnost, ne sme pa vsiljevati smeri, ki ne izhajajo iz umetnika samega. Iz de\° Lnnj skutom p-t^.*.; 'Kar je dobro, kar Obljublja, umetnik pa naj bi na teh prvinah gradil, razvijal svoj umetniški jaz.« • Kot umetnostni zgodovinar poklicno in kot strokovni svetovalec amatersko ste tudi kritik. Kakšna je današnja likovna kritika? »Dandanes si kritika v starem smislu, ki je bila strah in trepet razstavljalcev, ki je dlakocepsko iskala nagativne prvine, skorajda ne moremo več misliti. Današnja je dobila nove razsežnosti. Kritika, ki se odvija v okrilju neke ustvarjalne skupine, ali pa v odnosu med kritikom in ustvarjalcem, mora biti dosledna, ustvarjalca naj bi opozarjala na napake, ki jih dela, obenem pa izpostavila tisto dobro, kar obeta posameznikovo likovno bodočnost. Danes kritiko predhodno zavzemajo že galerije pri sprejemanju del na razstavo. Pred dokončnim izborom galerija naveže stik z ustvarjalcem in dela z njim v smislu ustvarjalne kritike, o kateri je bilo pravkar govora. Prav to obdobje sodelovanja likovnika in galerije največkrat rodi najuspešnejša dela. To je namreč obdobje umetnikovega dozorevanja, ko opazuje svoje delo z drugačnimi očmi, ki mu skuša zaradi tega novega zornega kota vliti resnično popolnost, preden ga oceni strokovna žirija, filter pri razstavljanju. Ko sam sliko ali katerokoli likovno delo ocenjujem, je navadno odločilna prva impresija. Odpreš vrata in pogled ti pritegne prav ta slika, ki ima nekaj v sebi, ki vsebuje nek magnetizem ... Pri kasnejšem poglabljanju v delo n« viVOde, -« »o me priklenili prav na to delo. analiziram ga in iščem neke globlje vsebinske vrednote, ki jih na prvi pogled ni videti, a jih občutim. Govoril sem le o kritiki z likovnega stališča, čeprav je mogoča vsestranska osvetlitev ustvarjalčevega dela. Ocenili bi ga lahko psihologi, sociologi, politiki, pedagogi... Ko je delo razstavljeno v galeriji, je namreč dostopno vsem pogledom kritike, izreklo bi jo lahko tudi občinstvo, morala bi se razplamteti mnenja najširših možnih področij. Pri likovnem delu ne gre le za likovno tehniko, izpostavljeno ostrim očem strokovnjaka in oddelje-no od vsebine, gre za nekaj več, kar je namenjeno vsem na ogled in oceno. Vsakdo bi lahko ocenjeval, se poglabljal v likovno zrelost razstav-ljalca, vsebinsko globino dela, tudi v vprašanje same primernosti za občinstvo . . . Vendar prav tovrstne kritike pri nas manjka.« • Kaj lahko rečete o likovni zavesti, zrelosti našega občinstva? »Ob neprestanem soočanju s sodobno umetnostjo je občinstvo pripravljeno več umetnosti tudi sprejeti. Včasih je prihajalo do ostrih konfrontacij med razstavljal-cem in občinstvom, posebno, kadar je Slo za manj razumljivo avantgardno umetnost. Teh ostrin dandanes ni opaziti toliko, saj se oh otvoritvah, ko podrobneje, prikažemo smisel in silnice ustvarjalčevega prizadevanja, obrusijo. Obiskovalci imajo možnost zastavljati vprašanja, ki jim do najnadrobnejših tančin razkrijejo vsebino razstavljenega dela. Prav zato smo tu kritiki. Spominjam se, ko smo nekoč razstavljali dela abstraktne umetnosti, da je pristopil možakar in me vprašal, kaj razstavljene podobe sploh pomenijo. Delo sem mu skušal z enostavno razlago kar najbolj približati in obiskovalec je na koncu dejal: Vidite, ko bi te stvari videl pred dvaindvajsetimi leti, pa ne bi vsa leta doslej tako udrihal po ekspresionizmu. Največkrat naletimo na nezaupanje in slabo razumevanje obiskovalcev, kadar razstavljamo dela iz drugih okolij, prav zdaj na primer štirje poljski slikarji. Osvetlitev drugačnih življenjskih razmer, drugačne mentalitete, bi prispevala tudi k drugačnemu sprejemanju te umetnosti, nenavadnih motivov in pristopov. Sele z razumevanjem pretakanja različnih tokov, ki vodijo umetnikovo roko, moremo prodreti tudi v njegovo vsebino. Sicer pa je namen galerije doseči čim večjo raznolikost razstavljenih del, zaobseči čim večji krog umetnikov, pri podajanju umetnosti nas deloma vodi tradicija, tudi amaterjem vrata galerije niso zaprta... Naš cilj je likovno vzgajati silno raznoliko občinstvo.« • Kaj vam pomeni lanska nagrada odličja svobode za delo na področju amaterske likovnosti? »Pomeni, da nisem bil na napačni poti pri presojanju amaterske dejavnosti. Vesel sem, da je amaterska dejavnost postala zanimiva v okviru celotne likovne ustvarjalnosti, da so se razčistili pojmi, kaj lahko amater- ' ska likovnost človeku da, kakšne posebne zakonitosti jo vsrMi« *j J^ks-r.in psiholoških zasnov se ta likovnost rojeva. Amaterska ustvarjalnost mnogokrat pomaga ljudem v premagovanju vsakdanjih težav in stisk, lahko pomeni veliko kompenzacijo v frustracijah današnjega tehniziranega sveta.« D. Zlebir kini eek< Kultura in osemurni delavni TRŽIČ - V tržiški občini je že precej časa nrre, _ . kadrovska nezasedenost v občinski kulturni "kapno^j t posna le na nesklepčnih sklicih skupščine, psi« jT. JL občinski kulturni skupnosti nezasedeno tudi m^ozJ?* . skupnosti. Delavec manj - več denarja za kulturo, menijo Tako enostavno pa te enačbe vendarle ne mor tržiški občinski skupnosti je tajnik edini profeeio ki naj ureja posle skupnosti in Zveze kulturnih Vendar se v Tržiču profesionalni del kulture nniLl nujnejši obseg v okviru muzeja in knjižnice preko **JHi kulturo in izobraževanje. Neprestano poudarjanje, da tržiška kultur« _t. tajnika in animatorje kulture obenem, bo brtkoia«* utopična želja. Po zgledu ostalih strokovnih delnvej* °"» upravnih interesnih skupnostih bo seveda tudi t mi nji? JJ£ skupnosti ob izteku osemurnega delavnika želel samo. Vendar take rešitve Tržič ne potrebuje, bali hiilL ogreti za možnost, da si večino tehnično adminj,^ ' * razporedijo delavci med seboj, profesionalni dela^^^T postal animator kulture v večjem delu svojega ^'okr^* * Tržič ima kar občudovanja vredno število: 1 fifc kulturnih društev. Toda kako brez pomoći •trokovmT^tT premagati vse ovire, ki se postavljajo na pot u***^»£L« tovrstnih interesov občanov! Ko so se Trtica ni ]n«S3v^ pogovarjali s predstavniki pobratene občine Zajokat * vili, da razlik v interesih na teh področjih ni, aato *° * kujeta organizacijska pristopa k zagotavljanju mo*!**** *^ bremenitev delovnih ljudi in občanov a kulturnim ujk»<1T*J,> Kisli nasmeh sekretarja zaječarake kulturne »kn^Z^-T*^?41 govor na vprašanje o osemurnem delavniku v nje«** povedal vse. P***1" Sedem let pod Jožetovo tak tir Dvajset let obstoja in deset let aktivnega prepevanja odlikuje moški pevski zbor KUD Davorin Jenko iz Cerkelj, sedem let pa je že, kar je profesor Milko Skoberne izročil zborovsko taktirko sedanjemu dirigentu Jožefu Močniku. »Pred leti, ko sem iz rok profesorja Skoberneta sprejel umetniško vodstvo zbora, je le-ta štel dvajset pevcev. V sedmih letih se jih je že precej izmenjalo, pa vendar zbor ni utrpel prevelike škode, ob tem pomlajevanju in svežini glasov je še umetniško rasel. Morda je to pripisati tudi načelu, po katerem smo vseskozi delali: od pevca zahtevati, kolikor zmore, od zbora pa več kot zmore. Cerkljanski pevci smo se kar dobro ujeli, zbor se je leto za letom dopolnjeval, starejšim polnejšim glasovom so se pridružili mladi, plitkejii, ki smo jih potem družno brusili do popolnosti. Nov pevec namreč v začetku ne nudi mnogo, bolj statist je še, kasneje pa ko dozori k samostojnosti, ga moremo že bolj obremeniti.« Da mora bitj ~;y- -boiovska vrsta •epa. ciiuga pa dobra, pri cerkljanskih pevcih očitno ne drži, saj je na koncertih zaznati pravo enovitost in tonsko zlitje, čeprav vsi pevci niso nadarjeni solisti. »Zbor tridesetih solistov je slab zbor,« meni Jože, »veliko je glasovnega izstopanja. Zato je potrebno doseganje pravega zborovskega ravnovesja, nekaj soli- stov in nekaj j., sov, ki dajejo -žlahtnost.« Jožef Močnik glasbeni šoli je > osem l^t petje, svojim pevcem tudi tehnično glaažCk slehernem pevskem razpona zbora, s^i^^f, pogojev za ugluj^J ^ -. pa luui Jta nejših skladb ** petje, pa tudi za htevn »O« bene pesmi,« pravi'JSk f 1 ljudak' »Smo godci in pevci s Primskovega doma« Ansambel Ottavia Hrajka U Izole je stalen gost gorenjskih prireditev. Član, radi zaidejo na Gorenjsko, saj trn med poslušale, lepo sprejeti. L#m '■ ta tradicionalni ,ult/ski kmečki nhceti v Bohinju. zon ... prinašamo pesmi, ki vro nam iz srca...« S to pesmijo, ki je že skorajda ponarodela, ansambel Otta-vija Brajka iz Izole vselej naznani svoj nastop. Ti verzi tudi najverneje označujejo ansambel, ki je glavni glasnik narodno-zabavne glasbe na obalno kraškem območju. Idejni m duhovni vodja Ottavio Brajko je o začetkih skupnega po-pevanja dejal: »Ze iz mladostnih dni izhaja želja, da bi postal harmonikar. Pred 26 leti sem prvikrat zaigral na doma izdelano piščal, ki sem jo kasneje zamenjal s klarinetom, nazadnje pa s harmoniko. Od slednje se ne bom ločil vse dotlej, dokler bom iz nje mogel izvabiti kakršnokoli melodijo Ansambel smo ustanovili pred desetimi leti, od tedai se je nekaj članov že izmenjalo. Od vsega začetka |e stalni povezovalec pro grama humorist Ivan Bizjak-G in vanin, /vesta od vsega začetka |>a sv« še pevka Nada Bizjak in jaz. Po letu dni se nam je pridružil še pevec Zvonko PavAič, kasneje pa it ostala člana, kitarista Flori»an- Miculinič in Silvo Boštjančič* Glasbo piše Ottavio Brajko, besedila pa Ivan Milovanovič. Pisana »o na značilne teme o lepoti primorskih krajev, navad in ljudi, o morju in ljubezni, širijo ljudsko izročilo okolice, prirejena pa jim je značilna metodika Pevci so oblečeni v značilna ljudska oblačila, kakršna so nosili v okolici Trsta. Skladba »Od refoška do merlota«, I katero so sodelovali v radijski oddaji »Novi kraji, nove melodije«, jim je prinesla prvo mesto in hkrati pomenila vzpodbudo za sodelovanje na'Ptujskem festivalu, kjer s«, si 1971 z melodijo »Bodimo veseli, deliti prvo mesto z ansamblom Franca Flereta. V desetih letih so imeli preko tisoč koncertov, sodelo vali so v več radijskih oddajah, go štovali po vse) Sloveniji, igrali so tudi našim rojakom v ZDA in Kanadi, do zdai so posneli Sest I J' ptoM rt slednja pa izid' I oktobru Nastopiti so rudi na Gorenjskem, in »ker v Cerkljah. Radomljah. Kranju, na kmečki ohceti v Bohinju, n« Gorenjskem sejmu D Papler nanese na zvrstr,o«t ^ jo večinoma peU niki. smo preftli zvrsti. Silno i^** stremimo navm vzpon pa lahko sodobnim glasbeno vzgoje« teva korak 9 glasba ni le Pe^^J nov, danes so to •u«i, žvižgi, tonažo* narave. Taksna mrlL-J? skladbe. toda"mtJJ2? * prepeva. Sicer po £j°f ? zbori na Gor^^jlJ"* čislana in PJ^v^^ le redki so sesfii srtooJiT nico glasbene zbor se je lotil m*Z*L starejiih obdobij £52* nije, od starih ^Z£Z in Palestrine, vZ^, Beethovna in Brah«..! j nih domaČih ^T?*** Srebotnjaka, Janeza ka ...« Cerkljanski pevci še is* majo iz »wpte ^kl;d Učnega zborovske ga dobja. ko so uatvaSi Foerster m Davorin Jen* itvirno ljudsko „ dobne pnredhe, hi ^ y hovemu stalnemu občtn* ^soseiudi.potepa^.p,-zborovsko obdelah rusko nem. črnsko duhovno, ' medjimursko, «talijanakc> Ob letošnji 145. oblet-Davorina Jenka, Čigar ^r pripravljajo koncert ki k sko predstavil ftj^ ^ opus njihovega »lavne*. Dolgoročno naČrtujeio • ■ na republiškem tekmec skih zborov 1982 v Manbc" si pred dvema letoma pn-< nasto odličje — letos m * na Koroškem, ki bo oN^ zunaj meja domovin* koncert spomladi bodo ^ novno navdušili z no^m ar jem Sicer pa zbor kl)U0 svo umetniški višini nim« p«jsV mh možnosti za delo. N niški trud je le skromno tacijami Zveze ku|tur cij zato so omejeni na fm'gtvo in tista redka ga*'' jih dolgujejo pnjateliskut Črtomir Zoreč NEKAJ BESED O KAMNIKU OB NJEGOVI 750-LETNICI ^ TjjftfK. 19 AVGUSTA 1980 opek gladiol za Milko ^^Ika, ženska srednjih let, je z Gorickega. Njena nova do-*v*>a je postala Kanada. Vzletela ^*kako pred petindvajsetimi leti ^ lomnega očetnega gnezda iskat V3Ljn blaginjo v daljno obljublje- I \Yljenje v novi domovini je lepo, ■* _^^V*ndar žalost in hrepenjenje po ^**lS .^k^ tw domovini, izogiba se tudi ro-*^krl*Nk ' so neredko zapeti in i*V%H»^$no razpoloženi do očetnjave. ^ » ne more kaj, da ne bi sle-razgovor zaključila s hrepe->^i besedami: sv^vJ mi hudega, a pogrešarn do-'«l^y»> pogrešam lepoto svoje slo-. ^^P* zemlje, zato hitim piti in .^^t^ ^k njen utrip v času, ko mi je i biti tu. Hočem biti le rezervo-* katerega bom črpala nasled- njih nekaj let, dokler se spet ne vrnem po nova žitja ...« Letalo za Toronto bo danes odneslo te ptice selivke, ki se sleherni trenutek vračajo v rodna gnezda, šopek gladiol naj bi pospremil Milko na njeni dolgi poti in se v daljšem spominu na domovino. Toda ni jih smela ponesti s seboj, sklonila se je k šopku in ga poljubila, rekoč: »Blagor ti, cvetje, ki si zraslo na slovenski zemlji!« In že je izginila ter se s solzami v očeh povzpela na letalo, od koder je v slovo pomahala in s pogledom še zadnjič ošinila šopek, ki so ga ob odhodu blagoslovile njene besede. S poljubom je izpovedala veliko ljubezen do svoje domovine! Ko bi le ta šopek ostal večno svež kot je vsak dan bolj sveža Milkina misel na domačo zemljo in na cvetje, ki ga rodi! A. Meško Toma Slavkovič: (Od)zvonilo je Prav ste slutili, da gre za novo šolsko leto. uganili pa niste, da se »odzvonilo je« nanaša tudi na nekaj šolskih predmetov glasbeno, literarno, telesno in gospodinjsko vzgojo. Od letošnjega šolskega leta naprej bodo ocene iz teh predmetov izgledale takole: P (popolnoma zadovoljivo), Z (zadovoljivo) in N (nezadovoljivo). Te ocene bodo zgolj formalnost, kajti zadovoljivo ali nezadovoljivo, učencu zaradi teh predmetov ne bo treba ponavljati razreda. Tako je opisne ocene označil zakon, k temu pa bi imel dodati nekaj še jaz. Mogoče, da ima zakon prav, mogoče, da je zakon i>erificiral to, kar so učitelji teh predmetov že delali: vsepovprek so dajali pozitivne ocene. Kadarkoli je učencu »zmanjkala« petica za odličen uspeh ali štirica za prav dobrega, so se razredniki obrnili prav na učitelje teh predmotov. Niti sam Rikli ne bi verjel, da ima na šoli s 500 učenci petsto učencev v glasbeni vzgoji odlično, ali pa da v razredu s tridesetimi učenci napiše učitelj tehnične vzgoje enaintrideset petič. Zdaj imajo učenci torej 4 predmete manj, učitelji pa precej manj težav: Prizadevali smo si (KDO?), da predmete razdelimo na bolj ali manj pomembne in pri tem smo uspeli. Že do zdaj je imela po naših šolah Lepa Lukič prednost pred Bachom, od zdaj naprej pa Bachu ne preostane drugega, kot da se dokončno in za vedno potegne v pristojnost glasbene akademije in križank. Z likovno vzgojo se lahko slikamo, gospodinjstvo nam ni potrebno, saj nas ves svet pozna po tem, kakšni gostitelji smo. Tudi telesne vzgoje ne potrebujemo, kaj pa naj bo '■zdravemu telesu še zdrav duh. Otroci nam lahko popokajo od tolikšnega zdravja. Kar pa se tehnične vzgoje tiče — ta sploh ni važna: dijaki se tako ali tako izmikajo tehničnim poklicem. Skratka: vse je prekrasno. Dijaki so odvezani dolžnosti da se uče, učiteljem pa jih ni treba naučiti. Če so dolžnosti učencev do teh področij okrnjene na njihovo golo radovednost in dobro voljo, kako je potem mogoče razumeti stavek iz komentarja Zakona o osnovnem izobraževanju in vzgoji: Z negativno oceno se ugotavlja učenčev (ali učiteljev) neuspeh? Bo učitelj tvegal, da bo slab? Ali pa je ta stavek »raj« za slabe učitelje. Prav zaradi vsega tega ni težko razumeti učitelja, ki pravi: »Odvzeli so mi vso odgovornost. Moje ure bodo zdaj ure zabave in rekreacije...« Kot smo že začeli, naj tudi končamo to razmišljanje z lirsko pesmico iz prosvetnega ciklusa z naslovom »Začetek šolskega leta«. »Po hodnikih šole je že spet prepih, šolski zvonec sklical je dijake — na zasluženi oddih.« (Po Politiki) Prevod: M.Crtalič je to? — Pred veliko uganko se je gotovo znašel tale mucek, ko je ^/ po gozdu dišečega m s štrlečimi bodicami oboroženega ježa. - Živahno tržiško kopališče Hladna fronta v sredini avgusta je žal nekoliko utišala vsakodnevni živžav na tržiškem kopališču. Po slabem vremenu v juliju, ko so delavci tržiškega Partizana neprostovoljno samevali, je v začetku avgusta kopališče oživelo. Ob koncih tedna se je kopalcev dobesedno trlo, kar je bilo očitno tako v vseh štirih bazenih kot tudi za odločno premajhno točilno mizo v kopališkem bifeju. Več kot 12 tisoč kopalcev se je že letos ohladilo v tržiškem kopališču, kljub temu pa bo revna kopalna sezona najbolj odzvanjala v blagajni kopališke uprave, obenem pa ho letošnja sezona tudi nov opomin tistim, ki dvomijo v potrebnost ogrevanja vode v bazenih tržiškega kopališča. Le-to je sicer dobro urejeno, voda neprestano čista, pa tudi vzdrževanje primerno, zato je škoda, ker precej kopanja željnih Tržičanov odnaša dinar na kopališča zunaj občine ali pa na soncu počasi segrevajočo se vodo gledajo le s suhega. Ogrevana voda z odvečno tehnološko paro iz ZLIT-a bi bistveno podaljšala kopalno sezono v Tržiču ter bistveno prispevala k priljubljenosti in množičnemu obisku na tržiškem kopališču -mv Spomenik na Komendski Dobravi (53. zapis) Iz komendske stare zgodovine že kar moram še stopiti v novejši čas, vsaj v trpko polpreteklost, v čas okupatorjevega divjanja in v leta narodnoosvobodilnega boja. K SMRT V OGNJU omendska Dobrava — bolj pojem za nezaslišan zločin, ki ga je okupator zagrešil nad ranjenci, bolničarkami in zdravnikom — kot za drobceno vasico (le nekaj čez 50 prebivalcev, šibkih kmetov in mladine, ki vsako jutro hiti na delo v Komendo, v Kamnik ali v Duplico). Naj mi zato Dobravci ne zamerijo, če bom besedo osredotočil le okrog tragedije, ki se je zgodila v grapi sredi poti med Goro pri Komendi in Komendsko Dobravo. Ob koncu marca 1944 so kamniški in komendski aktivisti začeli graditi v gozdu pri Komendi zasilno partizansko bolnišnico, v kateri naj bi bilo prostora vsaj za 14 ranjencev, za bolniško osebje in za zdravnika. Z delom je bolnišnica pričela v začetku maja, ko je v njej začel zdraviti mladi mengeški zdravnik dr. Tine Zajc-Miha. Največ so se v tej bolnišnici zdravili bolniki in ranjenci partizanskih enot s kamniškega območja. — Zaradi izdaje pa so Nemci že 11. junija 1944 odkrili in zverinsko pobili skoro vse ranjence in bolniško osebje, zdravnika dr. Tineta Zajca-Miho pa so še napol živega zažgali. Le stražar in dva kurirja so se utegnili rešiti v gozd. Bolnišnica v Komendski Dobravi je bila pravzaprav zemljanka. Imela je žal le kratko življenjsko dobo — komaj 41 dni... Vendar je dogodek v zvezi s to partizansko bolnišnico tako pretresljiv, da si je Komenda (s svojimi okoliškimi vasmi) izbrala obletnico dneva tragedije za svoj krajevni praznik. Danes je bolnišnica obnovljena, vsaj največja zemljanka, v kateri so ležali ranjenci. Obnovili so jo z betonsko ploščo na strehi in ob stenah, vse pa prekrili z lesom, da je vtis pristnejši. Za silo je ohranjenih še ostalih šest zemljank, ki so služile kot pomožni prostori (kuhinja, skladišča, zdravnikova »soba« ipd.). - Obnova je bila izpeljana v letošnji pomladi s prostovoljnim delom nekdanjih borcev in aktivistov. Že v letu 1958 je bil v gozdu, sredi zemljank postavljen spomenik (naravna skala z vzidano marmorno ploščo), ki nosi napis: Dr. Miha — part. bolnica Na tem kraju je bila dne 11.6.44 uničena part. bolnica Padle žrtve dr. Tine Zajec iz Mengša Bine, pol. kom. Gor. odreda Jenaz Brelih iz Gore Matevž Butalič iz Tunjic Jože Hribar iz Tuhinja Peter, borec Gor. odreda Minka Mam in Šentvida nad Lj. Johanca Slanovec iz Zaloga Pavel Ulčar iz Šmarce Menim, da bi morali napis (ki je bil sestavljen z neveščo roko, preveč okrajšavami in napakami) zdaj pri obnovi bolnišnice tudi obnoviti. ŠE O GLAVARJEVIH USTANOVAH Vhitrici, ki zagotovo ni v prid tem vsakotedenskim zapisom (a se ji nikakor ne morem izviti), sta mi v besedilo o stari knjižnici in o nekdanji bolnišnici zašli netočni trditvi, ki ju zdajle brž popravljam: Narobe je, da je Peter Pavel Glavar utemeljil še zdaj ohranjeno »farno knjižnico«. To je bila Glavarjeva lastna knjižnica, namenjena pa tudi njegovim naslednikom, komendskim beneflcialom. No, a »knjižnica Petra Pavla Glavarja v Komendi« je res ohranjena in velja kot ena redkih kulturnih vrednot 18. stoletja. V njej je čez 2000 zvezkov, med katerimi so tudi stari tiski iz 17. in 18. stoletja ter Glavarjevi rokopisi in korespondenca. — Knjižnica je urejena v nadstropju Glavarjeve beneficiature, ki jo je dal zgraditi leta 1752. K omendska bolnišnica je bila zgrajena leta 1804. Torej šele 20 let po smrti Petra Pavla Glavarja. Sredstva za postavitev in za vzdrževanje je ustanova dobila na osnovi Glavarjeve oporoke. Toda šele po smrti obeh. dedičev dr. Martina Jebačina, novomeškega prosta in magistra ter beneficiata Jožeta Tomlja v Komendi je beneficiat Janežič izvršil oporoko z zgraditvijo »Bolnišnice Petra Pavla Glavarja« v letu 1804. Spomenik padlim planincem v NOB v Kamniški Bistrici (k zapisu št. 39). Molža je lahko čisto in prijetno delo Pri Tončevih na Letencah že od nekdaj kmetujejo. Pred nekaj leti so se odločili za posodobitev kmetije, saj obstoječi stroji in objekti niso bili več primerni za vse večjo prirejo mleka in mesa. Nabavili so nekaj novih strojev in se od ločili za gradnjo novega hleva in to urejenega za prosto rejo. Konec lanskega leta so hlev dokončali. V njem je prostora za 20 molznic. Pomembni deli novega hleva so molzišče. mlekarna in molzni stroj. Ko so razmišljali, s katerim molznim strojem bi opremili molzišče, so se obenem tudi pozanimali o novostih pri proizvajalcih takih naprav. Odločili so se za moderni molzni stroj MIELE. Zaupali so mednarodnemu slovesu te firme in niso razočarani. Z molznim strojem so zelo zadovoljni, saj je rokovanje z njim zelo enostavno, molža je lažja, preprečena je tako imenovana »slepa« molža, molzni stroj pa se po molži avtomatsko opefe. Za Tončeve je sedaj molža kar prijetno opravilo. Počasi že posab-ljajo na molžo v starem hlevu, kjer so se s kanglo drenjali med kravami, precej dela je bilo s čistočo, odvečno delo pa je bilo pranje molznega stroja. Kogar zanimajo molzni stroii in hladilniki MIELE. si jih lahko ogleda do 25. avgusta na Gorenjskem sejmu v Kranju. V sodelovanju s proizvajalcem jih" bo tam razstavil generalni zastopnik EMONA COMMERCE TOZD GLOBUS iz Ljubljane. Šmartinska 130. njihovi strokovnjaki pa bodo nudili vse informacije. A vtomatsko pranje molznega stroja Miele jim prihrani veliko dela in časa Prav zanimivo si je ogledati molžo v modernem molzišču — Z modernim molznim strojem je delo močno olajšano, zagotovljena je čistoča mleka, pa tudi nevarnost za bolezen vimen je zelo zmanjšana (063) 850-720 je številka, ki si jo velja zapomniti V Gorenju so letos začeli z novim načinom pro daje njihove opreme za kuhinje Ivan Pokornik je strokovnjak Gore nja, ki VOH ho obiska/ in vam pomagal opremiti vato kuhinjo. Povedal je, da je opremil že precej kuhinj na Gorenjskem. Pokličete ga lahko tudi. če je vaš kuhinjski prostor še popolnoma »t surovem stanju*, da vam bo naredil načrt za njegovo opremo in instalacije, rok dobave pa boste prilagodili vaši potrebi. Ob ogledu sejma, ki je te dni v Kranju, smo obiskali tudi razstavni prostor Gorenja iz Velenja. Presenetila nas je njihova bogata izbira opreme za kuhinje, pa smo povprašali, kako je kaj z pogoji za nakup in roki dobave. Svetovalec Gorenja za opremo kuhinj nas je prijazno seznanil z željenimi podatki, opozoril pa nas je na novi način prodaje kuhinjske opreme Gorenje. Zaradi preureditve vase stare kuhinje ali opreme nove vam ni več treba hoditi izbirati po salonih po-1 hištva in okrog vaših znancev po nasvete. Zavrtite telefonsko številko (063) 850-720 z strokovajakom Gorenja se boste domenili za obisk. Če nameravate kupiti kuhinjsko opremo na kredit, mu tudi to omenite, da vam bo poslal obrazce za potrošniško posojilo. Ob obisku boste stro- kovanjaku naprej zaupali, kakšno kuhinjo si želite. Z njegovo pomočjo se boste kaj lahko odločili za eno od kuhinj Gorenja. Po izmeri prostora vam bo strokovnjak naredil načrt vključno z vsemi instalacijami. Po podpisu zaključnice in plačilu, bo poskrbel za točno dobavo in strokovno montažo. Pri njem boste lahko naročili tudi keramične ploščice, stensko uro, pohištvo za jedilnico, vse barvno vsklajeno z kuhinjskimi elementi. Omenjeni način nakupa opreme za kuhinjo vam bo prihranil veliko časa in poti. Do 25. avgusta imate še čas za obisk razstavnega prostora Gorenja na sejmu v Kranju, kjer si lahko ogledate njihovo kuhinjsko opremo in se seznanite z njihovim strokovnjakom. Njegova telefonska številka na sejmu je 28-285 interna 003. 7. STRAN G Tudi na tem sejmu Gorenjska kmetijska zadruga TZE Sloga Kranj razstavlja in prodaja kmetijsko mehanizacijo in priključke. Opozorili so nas. da imajo na zalogi tudi kombajne za izkop krompirja SEJMIŠČU JEjTE DNI ZELO ŽIVAHNO Razstavljala ponujajo bogato izbiro raznovrstnega blaga — Številne obiskovalce so privabile tudi nižje cene, pa tudi večerne prireditve so zaradi pestrega programa dobro obiskane Razen bele tehnike, pohištva, akustike smo v paviljonu Murke opazili vseh vrst peči za dogrevanje in ogremnje bivalnih prostorov, tik ob glavnem vhodu v halo pa spet lahko kupite sire in druge delikatese. Gostišče Kuhar iz Adergasa pripravlja vsak dan v gostinskem prostoru v hali A enolončnice, hladne narezke, na zabaviščnem prostoru v paviljonu »Murka« pa lahko poskusite njihove domače dobrote- ričet repnato kašo. žgance, zelje, domače klobase, sirove palačinke in spe' cialitete z žara. Založeni so tudi z domačim vinom in drugimi piia čami. " Zar/ti z desenu se predstavijo : bogato izturo pithištva. gos/>otliiifskili aparatov stike, glasbil, kamp opreme, koles, konfekcije in obutve fei gradbenega materiala bele tehnike, aku- Priznani izdelovalec hlevske opreme Štefan Kohal iz Vižmarij poleg boksov za prosto rejo. nizkih stičišč, klasičnih stojišč z napajalnikom in boksov za prašičenjo predstavlja tudi novost: Iran spi »rte rje :o gnoj. MASLARIC LAZAR. LJUBLJANA. Miklošičeva cesta 30. razstavlja in prodaja vse vrste klobukov tudi lovske in planinske, športne Če pice. razne reklamne kape. ki jih podjetja lahko naroče r željenih količinah. Po naročilu izdeluje pokrivala za narodne noše. za neveste itd. Vabi vas na obisk na sejmu do 25. avgusta nato pa v Ljubljano,kjer sprejema v popravilo vse vrste ninskih in ženskih klobukov. TOMO KRIŽNAR: C »BOS PO ČRNI CELINI Padati / motorjem sem se navadil že v Kamerunu, zato sem odnesel celo kožo. Motor je Se malo ropotal, nato je vse skupaj crknilo. Pripravljen sem bil na vse. Začuda pa so se pritkilavci premislili. Postajali so okoli. Živahno mahali z rokami in žlobudrali. Pobral sem motor in ga vžgal. Komaj pa so zaslišali ropotanje. so spet dvignili palice. Verjetno prebivalci te vasice približno 180 km pred Oessoem še niso videli motorja. Takoj ko sem stroj spet ugasnil, so se palice povesile. Sele zdaj sem opazil, da imajo nekateri tudi ostra kopja. Se vedno se je bliskalo, vendar se je naliv umikal proti jugu Pustil sem motor na tleh in se z v spalno vrečo skrito mačeto umaknil pod streho. Bil sem na smrt zbit. Jesti in mrkniti nekam na suho mi je bil edini smisel. Drobno na tleh sedečo starko z prsmi do kolen sem pozdravil z dvignjeno roko in pogledal v lonec. Nekakšni lešniki. Lesene posode ni odmaknila, zato sem si jih natlačil polna usta. Pred meter visokim vhodom so se pričela nabirati zijala. Spalna vreča je zraven mene. Ko prosim za vodo, se vsi prestrašenih obrazov umaknejo in počepnejo po dežju, nekaj metrov proč od koče. Zavest, da se me boje, mi vrne samozavest; nekajkrat rignem, potem se udobno zložim na svoj žakelj in si prižgem smotko. Tudi starki ponudim. Dlani stisne skupaj, kot bi ji natresel bombonov. Cigareto previdno potiplje, povoha, nato zavije v zelen list in zatakne pod upognjeno palico, ki služi kot opornik strehi. Odmika pogled. S prsti v tri dni brklja po žerjavici. »Kaj. je stara?« je udarim po drobni rami in se skušam čimbolj prijazno nasmehniti. Vaščani zopet prihajajo bližje. Ni prav. vendar most med narodi navadno narede prav cigarete. Umazane ročice močnih nohtov se oprimejo bele ci-, garete. Eden. pa drugi, pa tretji. . . . Potem se gledamo. Ko sem bil še v srednji šoli. bi rad postal etnolog. Moški so zelo šibkih udov. izrazito širokega nosu in z nizko na čelo raščenimi kodrastimi lasmi. Nihče ni plešast. Polt je rdečkasta. Za razliko od ostalih prebivalcev teh krajev so mnogo bolj svetlih polti, kar si lahko tolmačim / • njihovo prilagodljivostjo za življenje v pragozdu, saj je tu več sence in človek ne potrebuje toliko pigmenta. Nekatere ženske imajo v zgornji ustnici luknjo Menda ja ne pljuvajo skoznjo! Prednja dva zoba zgoraj imajo navadno izbita. ostale pa priostrene v konico — mogoče zaradi lepote ali pa tudi zaradi pogoste mesne hrane. Naši pojmi o lepoti in okus sam so si pač precej različni. Fizionomija ne daje občutka, da je že do konca razvita. Čigava pa je? Okoli pasu imajo nekakšen predpasnik, ki jim pokriva obe plati, stegna pa so gola. Druge obleke v tej vasi nisem videl. Više na severu sem opazil tudi dele evropskih oblek, nekatere pigmejke so si celo pokrivale prsi, kar so prevzele od zamork. Ti zadnji so že prišli v stik s civilizacijo, pa tudi večji so, kar je posledica večjega kontakta s črnci. V našem rovu je vonjalo nekam rezko, ostro. Resnici na ljubo sem podobne vonje opazil že pri vseh črncih v ostalih predelih Afrike. Mislim, da ni kriva samo čistoča, ampak tudi način in vrsta prehrane. Trebuhe imajo kot balone — posledica hrane ali rahitisa. Popki so ogromni. Živijo na zelo preprosti stopnji človeškega razvoja. Nabiralci so in lovci. Kasneje opazim več lokostrelov. Spominjajo na tiste iz hollvwoodskih zgodovinskih filmov. Napenjanje tetive je precej težko opravilo, zato imajo v gozdu posebno ogrodje, s katerim na tetivo lahko polože strupeno puščico Ko žival ustrelo. jo dolgo slede po pragozdu, dokler dokončno ne omaga. Zjutraj me postrežejo s kosom goriljega mesa. Okajeno je in skuhano, ko ga prelomim, je se vedno polno kuhanih črvov Videl sem Pigmejca, ki je v reki našel trohnečo ribo in jo požrl brez. posledic. Kljub prvemu gnusu se je tudi moj evropski želodec kmalu navadil na tako hrano. Ženske se poberejo na svoja večna potepanja po gozdu. Za vsako drevo nekaj kilometrov naokoli vedo. Obirajo rdeče mastne plodove oljne palme in se popoldne vračajo s polnimi košarami. I/, ovija I k pletene košare jim vise na hrbtu, naramnica pa se jim ujame na njihovo čelo. Tudi možje izginejo v gozd. Nekaterim se še vedno vidi. da jim nisem dobrodošel. Njihova mimika ne pozna prikrivanja. Vse kar misli, mu lahko prebereš na obrazu. S tistimi bolj dostopnimi grem skupaj iskat maniok. Vsepovsod ga je polno, zato jim ga ni treba saditi. Više razviti črnci imajo svoje njive. Tudi luknje kopljejo jih pokrijejo z d račjem in tako narede past za slone. Zamorci gledajo na Pigmejce zelo z viška in gospodovalno. Izkoriščajo jih in so težki rasisti: njihovi otroci se ne smejo igrati s pigmejskimi. zato se jih moji prijatelji izogibajo. Popoldne se igram z otroki. V ilovici jim rišem avtomobile, hiše . . . Zanimivo je. da imajo izredno dober spomin, imajo pa problem z vlečenjem ravnih linij. Vsaka črta je takoj okrogla. Einstein je trdil, da je premica le del krožnice z neskončnim premerom. Po obilni večerji — jedo zelo veliko — smo kar dobro zapeli: »Tomo. kranjski Tomo, kam odhajaš danes . . .« Ko sem se naslednji dan poslovil, so mi jo zapeli v slovo. Imel sem solzne oči. Obljubil sem, da se vrnem . . . Barka se zarine v obrežno blato. Na bregu je nekaj koč iz bambusa pokritih z slamo, zadaj se vidijo vrtovi manioke. Črni ljudje pomagajo postaviti motor na kolesa, potem me otipavajo, ponujajo palmovo vino in vabijo na nočitev . . . Ne. tokrat ne. Nocoj bom spal pri ljudeh iz moje domovine. Plantaža kave ljubljanske Emone je le tri kilometre od reke Sanghe. Z motorjem sem potreboval dve uri. Zemlja na plantažah kave je mastna, tako spolzka, da si moraš tudi pri peš hoji pomagati z rokami. Deževalo je. bila je noč. Neverjetno, kakšno sranje! Inženir iz Ljubljane me je gledal, kot da sem padel z neba. Sele v hiši sva začela govoriti slovensko. Se enkrat sem šel ven na dež, se umil. potem sem sedel za mizo. Kakšni občutki .. . Ja, že za to se splača potovati. Občutiš.kar ti doma ni dano. Na plantažo Slovenijalesa, kakih trideset kilometrov navzgor čez džunglo, vodi dobra cesta, zgrajena s slovenskim denarjem. Nekaj podrtih dreves me ni zmotilo, da ne bi naslednji dan še pred zajtrkom zavpil Janezu iz Radovljice v njegovo vsesplošno presenečenje: »Zivjo. kako si kaj!« Ves dan sem govoril, da meje vse okrog ust bolelo, utrujen in čudno otožen sem postal šele na noč. ko so fantje zavrteli Avsenikovo ploščo. Stisnil sem zobe. stopil na stranišče. Ena topla, drobno nasoljena solza mi je pridrsela v usta. Tedaj sem rekel: »Dovolj je tega. domov, domov in samo domov še .. .« SEJEMSKA UGANKA ZA NAROČNIKE GLASA V petek 15. avgusta 1980 smo objavili prvi del posnetka neke« razstavnega prostora, TU JE ŠE DRUGI DEL Izrežite ga, zlepite s prvim delom na poseben list papirja in te ime razstavljalca tega paviljona ter pošljite na naše ui Nikakor ne pozabite napisati tudi svojega naslova. Vse pravilne rešitve, ki bodo prispele do 22. avgusta bomo 23. avgusta na večerni prireditvi na sejmu upoštevali Prj nju in jih enajst nagradili. 11 nagrad: 1. ELEKTRIČNI NOŽ - razstavljalec. pri katerem smo napravili posnetek za uganko 2. 15kg pralnega praška — razstavljalec 3. CELOLETNA NAROČNINA - GLAS 4. CELOLETNA VSTOPNICA ZA OBISK SEJMOV sejem 5. POLLETNA NAROČNINA - GLAS 6. POLLETNA NAROČNINA - GLAS 7. VSTOPNICA ZA SEJEM OPREME (17.-24. 10.) in kj^^-NI SEJEM (12.-20. 12) - GS ™OVOLF 8. VSTOPNICA ZA SEJEM OPREME 9. MAJICA - razstavljalec 10. MAJICA - razstavljalec 11. MAJICA - razstavljalec Pogoj pa je, da ste naš naročnik. Če še niste, lahko to takoj: pošljite nam dopisnico z vašim naslovom na ČP GLAS Kranj, Moše Pijade 1, tel. 23-341. MATJAŽ CHVATAL Stopamo po lepljivi ilovici, s katero so obloženi podorni bloki. Nisem se zavedel časa. ki je potekel od vstopa v rov pa do trenutka, ko smo se ustavili na robu nad naslednjim breznom. Sledilo je mučno vrtanje luknje za klin svedrovec, na katerega smo potem pritrdili vrv. Užitek, ponovno sem se spustil prvi Hrapava, od vode razjedena stena, drvi mimo mene. Z nogami zadenem ob skalo, počasi zavrem in pristanem na gruščnatem dnu. V vsako razpokico, v vsako luknjo vtaknemo svoje nosove. Bašemo se v vse mogoče in nemogoče Špranje Čakam, kdaj bodo koga izmed nas stisnile velike skale, ki so grozotno labilno vgnezdene med stenami rova. Rinem se v neko ozko navpično razpoko, ki se odpira v steni rova in vodi naprej v neznano globino S sebe sem moral sneti plezalni sedež in vso ostalo ropotijo, ki jo kljub veliki količini nikoli ni dovolj. Celo čeladi in acetilensko svetilko sem primoran pustiti v dvorani Edini vir svetlobe mi je majhna baterijska svetilka, ki jo držim v roki. Navzdol še nekako gre Počasi, v skoraj popolni temi drsim med dvema stenama navzdol Ustavim se na dnu, v katerem zeva komaj nekaj centimetrov velika črna odprtinica. Vanjo vržem kamen Pada. odbija se. vedno globlje in globlje »Ceha, kaj je spodaj? Ali gre naprej?« zavpije Griža. »Gre, samo luknja je premajhna, niti roke ne morem vtakniti vanjo.« »Ven, ven v širok rov, kjer bom ponovno lahko zaiel polna pljuča zraka! «si zaželim med tema ozkima stenama. Samo tri metre imam do vrha. do širokega, prostornega rova, kjer se bom ponovno lahko nadihal kot človek, sedaj tukaj pa sem kot krt. Vdihnem polna pljuča zraka, steni me stisneta, potem izdihnem in se v istem trenutku poženem navzgor. Vrhu se približam za nekaj centimetrov. Ponovno izdihnem in se poženem navzgor.-Centimeter za centimetrom, z velikim trudom se približujem dvoranici, v kateri me čakata prijatelja. Za tri metre višine potrebujem približno eno uro časa. To je ura trpljenja, preklinjanja, mučenja in mazohizma, ura, v kateri sem tisočkrat preklel vse te jame. brezna, razpokice in svojo neumno glavo, ki me po vsaki odločitvi, da ne bom več stopil v nobeno jamo, ponovno zabije na kriva pota norega jamarja. Končno mi je uspelo prilesti iz podzemelj ske pasti. Bil sem upehan, premočen t* Ko je poteklo nekaj minut, je ni*2i»»* višin nad nama z glasnim vriskom "^^V »Se ena dvorana, še večja od prv^f)* V hipu sva preplezala prodnato *»* naju je ločila od njega, ne oziraje se * ' padec v brezno, pri katerem sva -n*' trenutki čepela. Pred nami se je črn prostor Naša srca so vzdrgetaki^ /gora), desno. levo. naprej, povsod sv ' naleteli samo na črno .nepredirno' V vlada tristo metrov pod površjem y Griia je kot blisk švignil p© navzdol in med plazom kamenja, k]g»' žil med dričanjem. pristal devet rortr? Pred nami se odpira črnina. Hod*1 velikimi nodornimi bloki, po kupih a*' Pred nami se odpre brezno. Toi ^» še vanj, najprej gremo do komi* I vici. pred nami ponovno prikaže grozeča črt* Bogata Jožetova življenjska pot Časnikarsko beležnico cesto polnijo zanimiva srečanja. Pred dnevi 1* naneslo, da smo v Kamniku srebali Jožefa Čudna iz Ljubljane. Hitel je pripovedovati, da je prav tatovo najstarejši, ki je premagal *trmo pobočje Starega gradu, hriba, *i se dviga tik nad kamniškim *nestom in bi ga po vzponu lahko dostavili ob bok kranjski Šmarjetni fcwi Pol ure hoje za mlade noge, 93-**tni Jožef je porabil navkreber betdeaet minut, navzdol deset minut Ko je s spremljevalko prispel na *rh, ga je veselo pozdravil gostilničar: »Vi ste pa gotovo najsta-*>jft. ki je premagal tole kamniško *trmino!« Torej sem tudi jaz rekorder, je šaljivo pripovedoval Jožef. Nekaj podobnega se mu je pri-Jherilo pred dvemi leti. ko se je z 'Jubljanskimi upokojenci odpravil izlet v Škocjanske jame. Kdor je *e bil tam. ve. da podzemska pot z Ozkimi brvmi ni kar tako. Vodič, ki J* upokojencem razkazoval lepote J*me. je zaneseno dejal, da pot zmo-**jo tudi najstarejši, saj so pred leti ***ieli na obisku oseminosemdeset-**tna\a. »Rekord je porušen.« se je **gtasil Jožef. Vodič je komaj verjel. Hj Jožef res ne kaže svojih let. Nikakršen izraz vkljudnosti ali oguljena fraza ni to. Vzravnano je ubiral z mano stopnice, ko sva zapuščala tretje nadstropje občinske hiše in prav nič mi ni bilo treba ustavljati koraka. Ohranil je izjemno vitalnost, zadnja leta mu je malce opešal le Sluh, medtem ko bere skoraj vse še vedno brez očal. Se šaljivo pripoveduje o svojih »rekordih« — izlet na Šmarno goro je zanj povsem običajen — pa so njegove besede tehtne, ko se ozre na svojo življenjsko pot. Jeseničan je. ki že dolgo živi v Ljubljani. Na Javorniku je bil med ustanovitelji tedanje tako imenovane komunistične podružnice, prve na Gorenjskem. Kot njen predsednik je bil delegat na aprilski konferenci leta 1920 v Ljubljani. Tudi sklepe kasnejše vukovarske konference so javorniški komunisti prvi potrdili. V letih pred prvo vojno je bilo delo težko dobiti. Za kruhom je šel v Nemčijo, kjer je leta 1913 postal član Zveze nemških kovinarjev. Toda tujec, je bil kmalu brez dela. Vrnil se je domov in orožne vaje so mu kar prav prišle. Seveda tedaj še ni slutil, da bo sedem let Franc-Jožefov soldat, od teh štiri v vojni. Kot vojnega ujetnika ga je pot zanesla v Rusijo, kjer je doživel oktobrsko revolucijo. Prišel je v stik z Leninovimi učenci, ki jih je živo zanimalo, kako žive nemški in avstrijski delavci. Borec z dvojnim štetjem je. V partizane ni šel, saj je bil prestar. V Ljubljani pred mestno hišo je brusil škarje in »imel odprte oči in ušesa«. Obveščal je Toneta Čufarja, prijatelja, Jeseničana. Med naše partizane sta utrla pot ruskim fantom, ki so morali obleči nemško uniformo. Bogata je Jožefova življenjska pot. Znal jo je osmisliti. Danes vsako leto za 1. maj hodi na Rožnik. Ponosno. Ne zaman. M. VolČjak Darinka Sedej: Štirinajst dni prijateljskega Oldhama (7) Vljudnost na vsakem koraku Sprva tijeprislovična angleška vljudnost silno draga in ljuba, ko se navadiš, je običajna - Ze na letalu J A Ta se zaveš, da zapuščaš Anglijo in njeno vljudnost Tudi na angleški ulici, če se boste po bo opravičil češ, bila je moja nerodnost Angleška vljudnost je dobro in svetovno znana, že prislovična je. Sprva, ko si z Anglijo in njenimi ljudmi šele v prvem dotiku, ti silno dobro de: kar bolj in prijetneje se počutiš, celo navdušen si. Le kdo se ne bi razveselil, če ti ob vstopu v Anglijo, na letališču, sam uslužbenec dobrohotno nameni kar nekaj minut prijetnega kramljanja, vedoč, da si namenjen v njegov rojstni kraj, ki goji prijateljske stike z jugoslovanskim Kranjem. Lahko tudi, da ima prijetno kramljanje povsem druge povode in izvore, a če nimaš res nič za bregom, potem je vse skupaj kar razveseljivo. In vse naslednje dni in vsepovsod: »love« in »dear« .sta dodatek vsakemu drugemu stavku. Ko si tako »love« ali »dear« kadarkoli že vprašaš za pravo pot, kjerkoli in kadarkoli se že v trgovini pozanimaš za ceno ali kadarkoli si želiš k juhi še malo soli, potem se tega čisto počasi privadiš, beseda zvodeni tako, kot je bila v prvem stiku presenetljivo živa, resnična. Običajna postane in ko je tako vsem in vsakomur skupna, ni nerodnosti zaleteli v meščana, se vam več pristna, ne živa, čeprav seveda še naprej dokaj vljudna. Tako je tudi z besedo »niče«, lepo, ki smo jo slišali domala na vsakem koraku in tudi sami največkrat uporabili. Postala je obrabljena fraza in fraza resnično nič ne pomeni. Sicer pa je tudi sami angleži lepo govorečim prav nič ne priporočajo; saj jo tudi vsi učbeniki odklanjajo. Razumljivo je, da se tudi Angleži vsej vljudnosti prepirajo glasno in hrupno, a tega nam ni bilo doživeti. V javnosti le pomenljivo privzdignejo glas ali posebej naglasijo besedo — razume se. Ni vljudno in ne kulturno, da bi bili v javnosti glasni tudi v pogovorih. Roko na srce: včasih smo vzbujali kar precej pozornosti zaradi smeha in preglasnega govorjenja in pošteno smo se morali brzdati, da nismo prav zaradi tega v okolju, kjer smo bili, veljali za nekulturne ali celo necivilizirane. Vljudnost ima seveda več obrazov. Tudi nam je znana in včasih dana vljudnost, da nam mladenič v mestnem avtobusu odstopi sedež — meni ga je v blacpoolskem vlakcu dolgolasi mladenič nemudoma ponudil; manj običajno pa nam bi bilo. da bi otroci, ki jim je ušla žoga na naš vrt. vztrajno in potrpežljivo trkali na vrtna vrata, če lahko živo mejo kar preskočijo in si žogo skrivoma tudi vzamejo. »VVell-behave«. dobro vzgojeni angleški žogobrci bodo stali kot ukopani pred vrati, če bodo hoteli do žoge. Vsa ta vljudnost in prijaznost te ves dan drži budnega, nasmejanega, pozornega — ne daj, da bi se potopil v lastna razmišljanja in mrkogledo pogledoval v svet okoli. Kar brž boš deležen vprašanj, kaj je narobe, kaj in kako ti lahko pomagajo; bilo pa je včasih resnično težko kar naprej veselo gledati v svet okoli sebe. čeprav nam ni bilo ničesar hudega. Posebno tistim, že po naravi mrkim, je bilo štirinajst dni Oldhama presenetljiva sprememba: še nikdar niso bili štirinajst dni skupaj tako sijočih in smejočih lic. In če smo že in še zmeraj pri vljudnosti: pri odhodu z londonskega letališča nam nikakor ni uspelo, da bi vsa skupina odpotovala z istim letalom na brniško letališče. Po vztrajnem in obupnem prizadevanju našega vodje in prevajalke smo nekako le dobili sedem sedežev v Ja-tovem letalu za Brnik, ostali so morali počakati na naslednje letalo za Zagreb. Nam sedmim srečnežem, je preostalo do odhoda letala nekaj minut premalo, da bi ujeli letalo, ki je že pognalo svoje motorje. Nekako so se domenili, na nas JAT počaka. Sedem Kranjčanov se je potem pognalo v dir — če poznate londonsko letališče, potem vam je jasno, kako dolga dirka je bila. Nekoliko smo se zadržali le pri carinski kontroli, pri rentgenskem pregledu ročne prtljage, pri vseh ostalih kontrolah niso delali nikakršnih težav — le na hitro so nas prešteli. Pregled potnega lista je bil ob prošnji, da se nam silno mudi, bliskovit in brez zadržkov. Skozi zadnjo kontrolo smo kar padli, uslužbenec je le smejoče zamahnil in nas pozdravil s »srečno pot«. Ko smo prisopihali na naše letalo, smo dobili v brk smejoč, a vendar le pomenljiv očitek, da nas čakajo že deset minut. Ko je našemu dekletu ponudil strežnik prostor v letalu, je avtomatično dahnila »ves and thank you,« nakar se je naš vrli strežnik malce izprsil in ji očitajoče navrgel, češ, punca, le kaj se delaš važno! Le debelo je pogledala, spoznala, da ji je angleška beseda ušla in se zavedla, da je zdaj resnično na poti domov . . . (Se nadaljuje) Skoraj bi me pomotoma ubili a 2 nekdanjim borcem in aktivistom ^Vpistom Eberlom sva se v Ljub-w*a> pogovarjala o prvih talcih, do-|Sčinih, ki so jih Nemci 24. avgusta *£*1 leta ustrelili pri gasilskem v Ljubnem. Pa o tem, kako so ^»ci 18. julija 1942. leta obkolili "-M1 UMIC1UI f P*™*""------ v Ljubnem. Pa o tem, kako so V^inci 18. julija 1942. leta obkolili w*s, skakali po hišah in opravljali m*tkfcave. Tistega dne so izgnali 11 w***in v taborišča, moške pa v Be »je- Od tega so jih sedem ustrelili Bistrici deset dni po aretaciji w P« sena dejal Eberlu, da bi rad F**«il s kakšnim vaščanom, ki je bil ^laj aretiran in zaprt. L »Bova že koga dobila,« mi je dejal vJJdšla sva proti zgornjemu delu ^J*T 80 makete šole in še V^ten objekti, ker bodo tod ^^!B1*li nekatere prizore za film t^**Mo*ka bitka in bo Ljubno v tem l^au ponazarjalo Poljane v Po-^v^nski dolini, ker tam ni več tiste ^^k*e. ki je bila med vojno in ki je ^a tako značilna za Poljane. *wKomaj sva si ogledala nekatere ^^kete. že je proti nama pripeljal Viktor, ki ga je vozil Franc A m ^*Tega »o takrat aretirali in je bil v V^gUBJah,« mi reče Eberle in že V^Vniku pomahava, naj ustavi. Po vitkem klepetu na cesti se je trak-\^vt umaknil na bližnje dvorišče in kF začel razpredati zanimiv do-^fek iz vojnih dni. %Za las je manjkalo, da me niso ustrelili na Hrušioi Ko so jih 27. julija 1942. leta klicali ven na hodnik in jim tam zvezali roke na hrbtu, je v našo sobo vstopil ge-stapovec a seznamom in prebral moje ime. Šel sem ven, zvezali so mi roke. Oziram se naokrog in opazim, da sem v tej skupini od Ljubencev samo jaz. Ker sem znal malo nemško, sem razumel, da se hočejo znesti nad Hrušicami. Kar hitro sem spoznal, da nas bodo vse postrelili. Preveč je bilo vse napeto, razparje-no. Rečem nemškemu oficirju ali kaj je že bil, da jaz nisem s Hrušice, da sem iz vasi Xaufen', kot so Ljubno imenovali Nemci. Zmignil je z rameni, jaz pa sem vsakemu, ki je šel mimo mene po nemško rekel, da nisem Hrušičan. Predno pa so nas začeli poimensko klicati na tovornjak, ki je nesrečnike odpeljal v smrt na Belo polje, so na moje ugovarjanje le ugotovili, da se moji rojstni in drugi podatki, razen imena in priimka ne ujemajo s tistim na seznamu. Odvezali so me in odpeljali nazaj v sobo, iz te iste sobe pa poklicali Franca Ambrožiča s Hrušice, enega od štirih bratov Ambro-žič, ki so bili skupaj ustreljeni na Hruški. Oba sva bila v isti sobi, zato bi me skoraj pomotoma ubili. Tudi naslednji dan se je zame srečno iztekel, ko so v Bistrici ustrelili sedem mojih vaščanov.« Jože Vidic Angleška in jugoslovanska šola nogometa Že nekaj dni pred uradno nogo metnim srečanjem med član mladinske skupine iz Kranja in izbranci Oldhama je goste iz Ju goslavije zajela tekmovalna mrzlica. Pripravljali so taktiko se dogovarjali in kovali pot uspehu. Toda prvi stiki z žogo v telovadnici so pokazali, da selek tor, ki je bil tudi edini poznavalec skrivnosti nogometne igre v vrsti Kranjčanov, z ostalimi igralci ne more resneje računati, saj jim je že pri ogrevanju pohajala sapa (beri: kondicija!). Sodnikov žvižg in pričetek srečanja. Udarili sta se jugoslovanska in angleška šola nogometa. Prvi napad in 1:0 za Kranj. Sok za Angleže že takoj na začetku. Kranjčani pričnejo upati na najboljše. Oglasijo se navijači, naš šest mož na igrišču. Izkaže se vratar Duško, ki v paradnem slogu ubrani silovit strel z bele točke. Toda naenkrt preobrat v igri (in v rezultatu). Oldhamci odkrijejo Ahilovo peto našega moštva in zabijajo gol za golom. Polčas 4:2 za gostitelje. Med odmorom bojni posvet izbrane vrste iz Kranja. Psihična pripravljenost je dobra, saj vsi verjamejo v to, da se bitke odločajo na koncu. No, iz tega se ni izcimilo nič in nasledniki Keegana so slavili s 7:3, lahko pa rečemo, da je mlade iz Kranja sodnikova piščalka rešila še hujšega poraza. C.Zaplotnik Angleški motit VINTGAR - Soteska v Vintgarju je dva dni gostila najbolj*** lokoetrelce Avstrije, Italije, ČS8R. Avstralij« in ZRN ter Jugoslavije, ki so se borili za najboljša mesta na prvem alpskem lokostrelskem pokalu. Disciplini fleld in kunter sta pokazali, da se nasi najboljši lokostrelci lahko enakovredno kosajo z ostalimi najboljšimi v Evropi in svetu. Najboljii med čalni od nalik je bil najmlajši Marjan Podriaj, enaindvajsetletni student Tekstilne fakultete v Ljubljani, je sicer doma v Novi vasi pri Radovljici, strelja pa za lokostrelski klub Ezoterm iz Kranja. P od rta j se je oba dni enakovredno kosal z odličnimi Italijani, Avstrijci in Zahodnimi Nemci. Kako ste zajadrali med te športnike, ki jih je bolj malo videti? »Bilo je leta 1978. Po naključju sem prišel v goste k Frsnciju Oblaku v Radovljico. Aci Oblak je takrat ravno treniral in videl sem ga kako nasploh to gre. Všeč mi je bilo in se sam sem poskusil. Predem sem začel resno nastopati v lokostrelskem športu, sem sest let treniral in streljal z zračno puško. Ko dobim lok, sem si dejal, bom začel trenirati. Vključil sem se v vrste lokostrelcev Ezoterma in začelo se je. 2e isto leto sem prvič nastopil v mladinski konkurenci na mednarodnem turnirju Alpe-Adria v liti. To leto sem v Ljubljani na tem turnirju tudi zmagal. Zmago v mladinski konkurenci sem si pristreljal tudi na fleld in hunter v Vintgarju.« Kar uspešen začetek. Kako naprej? Naši športniki Marjan Podržaj: Potrditi dobro formo »Veliko smo trenirali, a brez pravega trenerja. Lokostrelska zveza Slovenije je letos v ZDA poslala Francija Ven-gusta, da se izpopolni za trenerja lokostrelstva. Venguat je v Ameriki uspešno opravil vse in se veliko naučil. To njegovo znanje sedaj s pridom izkoriščamo. Dobili smo končno trenerja, ki se na ta posel spozna.« Kakšna je bila dosedanja lokostrelska sezona? »Začel sem dobro in v Varaždinu na izbirni tekmi za olimpijsko normo tudi to nastreljal. Bil sem za Zoranom Matkovičem. Kot veste, je le Matkovič nato odšel na olimpijske igre v Moskvo.« Zakaj ne oba? »To je zaradi neurjenih razmer v jugoslovanski lokostrelski zvezi. V Ljubljani sem letos dosegel v fieldu odličen izid. Nastreljal sem 975 krogov od 1020 motnih. To je rezultat evropske vrednosti.« Pred vami je evropsko prvenstvo v fiti in fieldu. Streljali boste v obeh disciplinah. Kaj si obetate od tega prvenstva v Franciji? »Prepričan sem. da bom dobro streljal. Če bom ponovil letošnje izide v obeh disciplinah potem ne bom razočaran. Upam, da bom zadovoljil tudi druge, ne samo sebe. Za najboljša mesta v fieldu se bodo udarili Finci, saj so v tej disciplini skoraj nepremagljivi. Enakovredno se bodo Finci kosali z Italijani, reprezentanti SZ in ZRN tudi v fiti.« D. H u mer Državno člansko prvenstvo v plavanju Kranjski Triglav ponovil lansf uspeh BEOGRAD - Plavalci kranjskega Triglava so ponovili lanski uspeh. Tudi letos so v bazenu na Tatamajdnnu prepričljivo osvojili mostveni državni naalov. Lani so bili Triglava ni prvi. vendar so vse tri dni prvenstva imeli dostojne tekmece v beograjskem Partizanu. Crveni zvezdi in Mladosti iz Zagreba. Ne pravkar končanem prvenstvu so Kranjčani te prvi dan imeti tako veliko točkovno prednost, da jim nihče več ni mogel vzeti ponovnega zmagoslavja. Plavalke in plavalci Triglava so bili v tem mostvenem delu tako v premoči, da so na koncu zbrali nad Miri tisoč več točk kot di uguuvrsceni beograjski Partizan, tretja Mladost iz Zagreba sku-paj- Nič manj uspešni niso bih* Triglava ni pri osvajanju pnsasarmih državnik naslovov. Nasad ah so slovenske tekmovalke in tekmovalci v kastna »Ta*« pnstili za ostale nastopajoče, prvenstva ae je udeležilo nad sto plavalk in plavalcev iz sedemnajstih jugoslovanskih plavalnih kolektivov, kaj malo prvih mest v ženski in moški konkurenci v pnanmnnih disciplinah. Se enkrat se je pokazalo, da je Sloveniju v plavanju vodilna rtpmhHka v državi. Najuspešnejši tekmovalec trodnevnih borb pri moških je Borut Petrič iz Triglava. Petrič je zmagal petkrat in le v najkrajši moški disciplini 10© m krnel je maral priznati premoč Beo-Beograjeanu Dopssjn. To je bila hkrati najbolj razburljiva moifca disciplina, v kateri je Dopsaj postavil nov absolutni državni rekord. Borut Petrič pa slovenskega. D usti za Borutom pri osvajanju državnih naslovov ni raootal njegov brat Darjaa Petrič. šestnajstletni Kranjčan je osvojil dva d rta v na naslova, bil trikrat drugi in enkrat tretji. Vesns Prsprotnik. klubsks kolegice Boruta in Darjsna, se bo iz Beograda vrnila s štirimi naslovi. V skoraj vseh teh disciplinah, ki je zmsgala je bila tako hitra, da je postavila nove pionirske in mladinske državne rekorde in absolutne slovenske. Trigiavani so ponovili lanski uspeh. Letoinji je toliko večji, ssj so nastopili skoraj s celotnim pionirskim in mladinskim moštvom. Le Borut Petrič, Ciril Glo-bočnik in Tatjana Bradaska so tisti plavalci, ki plavajo samo v članski konkurenci. Ostali pa plavajo ie v konkurenci pionirjev in mladincev. Mostveni vratni red - 1.Triglav (Kranj) 45.04«, 2. Partizan (Beograd) 22.476. 3. Mladost (Zagreb) 14.027. 4. Rudar (Trbovlje) 13.244. S. Crvena zveada (Beograd) 12.00«, 0. Ljubljana 11.370, 7. Fužinar (Ravne) 11.140. 8. Mornar (Split) 0.802. O.Jadran (Split) 8.000, 10. Ilirija (Ljubljana) 8.504. Triglav - molki 200 m kravi 1. D. Petrič (Triglav) 1:57.42, 2. Dopsaj (Partizan) 1:58.01, 3. Novak (Rudar) 1:50.83. 8. Celar (Triglav) 2:07.90, 200 m hrbtno: l.N. Miloš (Crvena zveada) 2:11.36, 2. B. Ševo (Mladost) 2:11.84, 3. Kos (Futinar) 2:13,75, 100m delfin: l.B. Petrič (Triglav) 58,74, 2. Hanžekovič (Rudar) 50,53. 3. Vočko (Futinar) 1:00,32, 200 m mešano: l.B Petrič (Triglav) 2:15,49, 2.Novak (Rudar) 2:18,24, 3. D. Petrič (Triglav) 2:18.50, 4 X 100 m kravi: 1. Partizan 3:42,06 (absolutni >lub-ski rekord SFRJ), 2.Triglav 3:40,81 (absolutni klubski rekord SRS), 3. Mladost 3:53.51, 100 m kravi: 1. Dopsaj (Partizan) 53,72 (absolutni rekord SFRJ), 2. D. Petrič (Triglav) 53,84 (absolutni rekord SRS). :« Popovic (Patizan) 50,52, 1 1. D. Petrič 18:39.61, 2. Celar (<_ 16:44.24, 3. Novak (Rudar) 17«l* m , doič 17:20,82. 7. Veličkovič 17-3i*m!aj (vsi Triglav) 17:30.78. 20« m "na-s vliha (Branik) 2:32.47. 2. Ferenc7 2:34.12, 3.Mitrovič (Crven-2:38,57, 4.Globočnik 2:30,67. ? j»rtfaaT Triglav) 2:44,48. 200 m delfinu i itMa* 2:10.25, 2. D. Petri« (oba Trtaj4m7-i*VtUl 3. Rezman (Spartak-Subotteml fctT 4 x 100 m mešano: l.Partimaai i 2. mladost 4:15,46, 3. Triglav 47»« a. J2> lutni klubski rekord SRS) n -4:42.06; ženske 200 m mešano: \ (Triglav) 2:28,88 (rekord SFltj"'"^" nirke, absolutni rekord 9R«a\ « ras (Futinar) 2:32,08. 3. Portun (in* 2:32,08, 4. Rebolj 2:36,36, 5. cd* 7.Dvor*ak 2:44,22, 8. Kosirniki glav) 2:47,20, 200 m kravi- |* (Bellvie) 2:12,80, 2.0. Avbeij Medrepubliška vaterpolska liga — zahod Vaterpolisti Triglava že prvaki 5. Kosirnik 2:40.22 7. Jugovic t^lrJji 2:42.60 100m delfin: , »3 (Triglav) 1:08,88. * Poanta fl*-1:00,00, 3. Djurdjulov (Prtmo**!* ,.,«! Berlotnik (Triglav) 1.10.35. ♦VTiae-r' vi: 1. Jadran (Split) 4:17,33 (nl*«JTJka> rekord SFRJ). 2.Partizan t-ti » i vena zvezda 2:28,46. l.TrisU. |;i 7. Triglav II 4:35,83. 100>m klLJi.VL 1:01.92, 2.Pentič (obe JadmB» i st * kord SFRJ za st. pionirke) .« w (Ljubljana) 1:01.93 (absolutni"r*>k«m* 800 m krsvl: 1. Krasovec (Il.wi.rlv 2. Rebolj 0:28,03, S. Prapr^ST »V 7.Jugovic (vse Triglav) lOJeiaVss m prsno: 1. Rodi« (Futinar) S:47.ag^s«* Prvi alpski lokostrelski pokal Vintgar '80 Zmaga za Avstrijca, Marjan Podržaj izreden KAMNIK - Vaterpolisti kranjskega Triglava na te prvaki medrepubliške lige -zahod. V tem kotu so gostovali v Kamniku ia zmagali. S to zmago so osvojili ie nadaljnji dve točki za vrh. Najnevarnejši tekmec Triglava Biograd je gostoval v Betini ia ta je maral domačemu Brodograditelju priznati premoč. Do presenečenja je prišlo tasti v Rovinju, jer je Koper dobil tekmo z Delfinom, Jedinstvo pa je bilo nepčano v Banja I nt i Torej na vrha je vse odločeno. Do zadnjih dveh kol ima Triglav te »tiri točke prednosti pred najnevarnejšimi zasledovalci. Le za KamaJčane je škoda, ki so izgubili nekaj točk na gostovanjih in dve duma če bi na gostovanju osvojili vsaj tari točke, bi bili lahko sami na tretjem mestu. Triglav Biograd Jedinstvo Delfin 12 10 0 2 122: 97 20 12 8 0 4 133:103 10 12 7 2 3 110:115 10 12 • 2 4 1*7:103 14 12 5 1 6 98:100 11 12 4 1 7 117:127 9 12 3 0 9 99:124 6 12 1 2 9 110:133 4 Koper Incel TRIGLAV BOLJŠI OD KAMNIKA KAMNIK - MKVL Kamnik : Triglav 0:10 (2:3. 2:0. 1:2. 4:5). letni bazen, gledalcev 400. sodnika Rutic (Reka). Matosič (Zagreb) KAMNIK — Šimenc, Reianer 1. Ausec 3. ZaiaartaČ, Podobnih. Slapar 2. H omar 1. Pibernik 1.Golob.Wagner l.šnabl. TRIGLAV — Plave. Kuhar 1. Brinovec. Calič 1. Švarc 1. Starih« 1. Svegelj 2, Krasovec Jerman. Mala vasic 1. Balder- V domačem obračunu so več sreče pri osvajanju točk imeli gostje iz Kranja. Trigiavani so začeli silovito, saj so le po nekaj .Va zaključku pnega alpskega lokostrelskega pokala je bila v Vintgarju dva dni odlična mednarodna udeležba. Za najboljšega se je potegovalo petino-semdeset lokostrelcev in lokostrelk iz šestih držav. — Foto: F. Perdan VINTGAR - Soteska Vitgar je te nekaj let nazaj v drugi polovici avgusta prizorišče velikih mednarodnih lokostrelskih obračunov. Lokostrelski klub Ezoterm Krsnj namreč vsako leto prireja kakovostne lokostrelske turnirje v disciplini field in hunter. Se bolj slovesno je bilo na tej edinstveni lokostrelski progi, ki je ens izmed najtežjih v Evropi in svetu, v soboto in nedeljo. Kar Sestinosemdeset lokostrelk in lokostrelcev iz Avstrije, Italije, ĆSSR, ZRN, Avstralije in Jugoslavije se je potegovalo za Čimbolj se dosežke na trejem turnirju prvega alpskega lokostrelskega pokala. Zaključek je bil kaj slovesen, saj smo Jugoslovani s tretjim mestom dobili eno od bolj tih uvrstitev ns teh in podobnih strelskih turnirjih. Marjan Podržaj iz Ezoterma je dosegel 925 krogov in zasedel tretje mesto za Avstrijcem Mittererem in Ortmarjem iz ZRN. Podržajev izid je namreč evropske vrednosti in s tem je mladi lokostrelec dokazal, da je dobro pripravljen za evropsko prvenstvo, ki bo konec meseca v Franciji v disciplinah M ta in fleld. Nasploh so bili naii lokostrelci odlični, čeprav »ta Frsnci Oblak in Miha Fock streljala nekoliko slabše. Njihovo število krogov pa je zadovoljivo. 2e prvi dan se je Kkazalo, da bodo v prostem slogu največ sede imeli tekmovalci iz Avstrije, ZRN, Italije in tudi rezultati naših so bili dobri. Povedel je sicer Avstrijec Mitterer. ki pa ni imel velike prednosti pred ostalimi. Marjan Podriaj je bil peti. Miha Fock sesti in Franci Obisk sedmi. Zs drugi dan se je torej obetala izenačena borba za najboljša mesu. Avstrijec Mitterer je bil tudi drugi dsn tekmovsnjs neprekosljiv, bolj izenačen, je bil. borb. z. drugo in tretje mesto. Marjan Podrž.j in reperezntant ZRN Ort-m.r sta bil. tako blizu skup-j. da je vsak. Jene. odločal, o drugem mestu. I.e-teg. je Podrž.j izgubil v sredini skoraj devet urne tekme, saj en. »d njegovih pu.«.c n. zadel. čeprav je bil. ml.din-k. konkurenca sl.b*. je Ml v ospredju ml.di tekmovalec Ezoterma Marko Podrž.j. Podržaj. Ml.jti Podržaj nastreljsl toliko krogov, br.t M.rj.n. je že prvi d.n da hi g. izid Tudi „vrsč.l na drugo mesto med «lani drugi d-n ie bil Marko dober. d. ,e zmagal pri mladincih, med člani bi bil nn petem mestu. Z drugim mestom se je izkazal tudi Iztok Kramar. Čeprav te pionir je moral streljati v mladinski konkurenci. Bil je drugi in med drugimi je premagal tudi solidnega Italijana Scaramuzza. V ženaki konkurenci je bila tokrat najboljša l.ehsama nova, ki je bila spretnejta od Valente iz Avstrije in reprezentančne kolegice Krame rjeve. V disciplini instiktivneg. streljanja so glavno besedo imeli lokostrelci iz Italije. Biagiu je tokrat uspelo, da je bil boljši od svetovnega rekorderja v tej disciplini Dio-le, medtem ko je Ml tretji spet Italijan. Od naših je Ml sedmi Bleiweis, deveti pa Bre-sčak. Rezultati — proti slog — motki: 1. Mitterer (Avstrija) 040. 2. O rt mar (ZRN) 027. 3. Marjan Podržaj 925. 7. Oblak 803. 13. M. Fock (vsi Jugoslavija) 846; mladinci: 1. M.rko Podržaj 803. 2. Kramar (oba Jugoslavija) 437. 3. Scaramuzza (Italija) 100. ženske: 1. Lehmman (ZRN) 802, 2. V a len ta (Avstrija) 842, 3. Kramer (ZRN) 831: instiktivno — motki: 1. Biagio 823. 2. Diola 813. 3. Wilanoviacb (vsi Italija) 784. 7. Bleweis 057, 0. Bretčak (oba Jugoslavija) 048, ženske: 1. Stoppa (Italija) 013. 2. F.Irene 408. 3. A. Irene (obe ZRN) 300. 5. Drobni« (Jugoslavija) 352; compoaad -motki: 1. S mol ej 608. 2. E. Kukice 592, 3. M. Kuklec(vsi Jugoslavija)523 M o* t ve no — alpski pokal (nam oni v Avstriji, Italiji in Jugoslaviji) - 1. Italija 22.304, 2. ZRN 21.180. 3. Jugoslavija 10.309. 4. Avstrija 13.711. I). Humer Kroparji za plavalno trim značko KROPA - športno društvo Plamen iz Krope je priredila v soboto. 9. in v nedeljo. 10. avgusta n. kopališču v Kropi plavanj« z« trim značko. Plavalci so bili razdeljeni v dve skupini in so morali preplavati 50 oziroma 100 metrov. Akcija je napel.. 107 udeležencev trimakegs plavanja priča, da je za tovrstno Športno rekreacijo v Kropi in okolici veliko zanimanja. Prireditve, obvestila SMLEDNIK - Društvo za športno rekreacijo in telesno vzgojo Partizan iz Smlednik, obvešča ljubitelje teka, da prireja v počastitev krajevnega praznika v petek. 22. avgusta ob 18. ari pred osnovno solo tradicionalni tek dvojic po poteh partizanov. Nastopile bodo dvojice žensk, katerih skupna starost ne presega 00 let in dvojice žensk, katerih skupna starost presega 00 let in motke dvojice v dveh skupinah v prvi skupnn starost ae sme presegati 80 let. v dragi pa je skupna starost tekačev lahko vitja. Ena dvojica sestavlja ekipo. Prve tri dvojice v vsaki kategoriji prejmejo kolajne. Proga potek, prek polj ia gozdov. Dolga je devet kilometrov, visinska razlika pa znata 20)0 metrov. Rekorderji proge so Zupan-Koeee (Stahovica) med ženskami, Cveto in Dutan Podlogar (Gorje) med dvojicami do 80 let, Valenčič in Lesjak (Partizan Vič) med moškimi dvojicami aad 80 let in Partizan Smlednik v ekipni konkurenci. BEGUNJE - šahovska sekcija tovarne Elan iz Begunj prirej. I. rekreacijski šahovski mostveni turnir v počastitev praznika graničarjev. Na turnir so vabljeni mladi, šahisti iz organizacij združenega dela ia krajevnih skupnosti, pripadniki JLA in delavci milice z Gorenjske. Turnir se bo pričel 24. avgusta ob devetih dopoldne v rekreacijskem centru Krpin. v primeru slabega vremena pa bo turnir v dvorani pri Starčku. Pravico nastopanja imajo 4-članaka moAtva. Turnir bo potekal po mostvenem pravilniku, igralni «aa pa je pet minut za vsakega igralca, če se partija ae konča prtj, je za izid odločilen padec zastavice ns uri. rszen v izjemah po pravilniku šahovske zveze Slovenije Najboljša moštva prejmejo pokale pokrovitelja tovarne Klan. naj boljši posamezniki pa darila in diplo-■»*- Vsako moštvo mora prinesti na turnir dve brezkibni šahovski uri. pristojbina pa je 100 dinarjev in s* plača sodnika ob prijavi. Informacije daje Aaton Benedičič na telefonu 73-010 interna 360 in 394? SORJt'A - Športno in rekreacijsko društvo Sori.a sporoča, da bo finale rekrearijnkrga badmington turnirja oziroma tekmovanja v soboto. 23. avgusta vRsrtsi. Prijave sprejema športno ■n rekreartjako društvo Sonca. 64229 Sonc.. minutah igre vodili z 3:0. Kamni«ani so svoj prvi gol dali sele po izteku pete minute igre. Do konca so se gostom približali za en gol. Vse do zadnje četrtine je bila igra enakovredna, prednost je bila na strani gostitelja. V odločilnih minutah zadnje četrtine so vaterpolisti Triglava le zbrali toliko prisebnosti, da so srečanje zaključili v svojo korist. Dre vi in jutri sta na sporedu zadnji dve koli. Kamničani ob 17. uri v svojem bazenu gostijo Incel iz Banjn Luke, v sredo pa ob isti uri Jedinstvo iz Zadra. Kranjčani drevi ob 20. uri igrajo z Jedinstvom iz Zadra, v sredo ob 20. uri pa v letnem bazenu gostuje Incel. D. Humer Rokomet Tržiški rokometa ši v Poreču TRŽIČ - Rok orne ta Ai tržiškega Peka so se 1. avgusta zbrali na sestanku, kjer so se pogovorili o pripravah na prvenstvo v slovenski rokometni ligi, ki se letos prične že 30. avgusta. Tako so se najprej 14 dni pripravljali doma in to vadbo usmerili predvsem v nabiranje kondicije, v petek, 16. avgusta pa so odili na enotedenske skupne priprave v Materado pri Poreču, kjer bodo trenirali večkrat dnevno in poskušali ekipo, ki v letošnjem letu šteje 15 igralcev, kar najbolje uigrati in pripraviti. Trener Janez Gosar, ki bo tudi v leto An jem letu vodil trtitko ekipo, meni, ds bo letošnje prvenstvo Ae posebej izenačeno, zato se bo za dobro uvrstitev treba dobro pripraviti. Med pripravami v Poreču bodo rokometaii Peka odigrali tudi ve« trening tekem s klubi s Hrvatske, pomerili ps se bodo tudi s Piranom in drugoligasem Jadranom iz Kozine. Po vrnitvi s skupnih priprav bodo do prvenstva trenirali doma, čaka pa jih tudi se ena težja tekma, na kateri bodo preizkusili svoje moči pred tekmo prvega kola SRL med Pekom in Partizanom TIS iz Slovenj Gradca, ki bo v Križah 30. avgust, ob 19. uri. Peko zmagal TRŽIČ - Skupščin, občine je bil. pokrovitelj, rokometni klub Peko pa organizator rokometnega turnirja v počastitev praznik, občine Trži«. Turnir je bil na rokometnem igrišču v Križsh, zm.g.l« p. je ekipa Peka, ki je najprej premagala Veterane iz Tržič, z 38 : 24 (16:11). zatem pa ie ekipo Krvavca iz Cerkelj z 42 : 22 (24:0). V borbi z. drugo mesto p. je ekipa Krvavca uspel, premagati Veterane z 30:20 (15:14). Zmagovalna ekipa Peka je prejela pokal, ki ga je kapetanu izro«il predstavnik skupščine občine Tržič. .1 K Triglav) 2:27,73, 3. Košuta - *" 1:57.29, 4.Triglav II 5:00,91. * D.Hsr Kolesarstvo Ropret v rekordnem t NOVO MESTO - Novo, klub Novoteks je bil 01 spominskega kolesars__ »Memorial Milana Novaka* tekmovanja se je udeleži I0 najboljših kolesarjev SloveaiiT** V najzanimivejši dirki čUn-L prepričljivo slavil Savcan Bota. mL časom 3; 08:15 je Ropret bV^T? gel tudi najbolji rezultat in^LJ72P Obenem je Ropret dobil Tnalt 1 nagradi Pri starejših njLajTjjT , obračun za najboljše meoto-^Jf-i in Povirkom iz Astre in SawTL^» nom. Vendar sta tokrst ve« TJ Ljubljančana. V kategoriji cev je bil najhitrejši SavcanM???? Vrsni red - «lani 130 km» , 1» (Sava) 3:08,15, 2. Pir* 3.,. ~ £ 1 (oba Rog) 3:13.60, 4. Pt^fcVV' Raku« 3:15,37. 6. Frelih 3:Jjs7T,, . i, (vsi Sava); Člani C - i. V^M Luka), 4. Hafner (Kokri ca... jf -a 90 km - 1. Čerln 2:14,3. • Astra), 3. Mara (Sava) ob« C T*T* valca, 8. Lampi« (Savn); _5*TZ 10 km - 1. KavaA(Sava) 1: ©3.™" Zmaga za Kurenta in Turnima CELOVEC - Kolesarji a|0v».aB« bov Roga, Astre, Dola in Snv«.T.Tst se udeležili mednarodnega Celovcu. Poleg n.lih najbo|j«|b ta»* so nastopili v članski in ■»im| j * renči tudi domači tekmovaJcj V ' »Mednarodni noćni kriterij« L dvajset nastopajočimi pri crJLk p uspeha imel Savcan Kurent. Zmkf pri mladincih je bil Tuntič iz k** Save. Vrstni red - dani - 04 kan - iP (Sava) 40, 2. Linchart (UnioaaLid 3. Ropret (Sava) 24, 4. Walt»nharsaT! on^Schsltner) 10. S.Pečnik §~V (oba Ssvs), 9. Govekar (Rog); " mladinci - 24 km - 1. Tumi* 6* 2 Oerin (Astra) 17, 3.Mam As* l.VVissiek (Union), 16, 7. P*ivk 10 v komisijah. »Glsvai. v ta. Nlko Belopsvlovi«. rran, , Vlado Gorisek. Voj« Secbee. K'Komite P'•»ic•JiKiroB?V*," ffl.ni^» -eCni » ff°ur° ] Fin.*r svetovnega Ah;.Cl. iel" eden dni po>l ,",^l.iti eden domači dirkač, saj ae je Niki Lauda lani umaknil z dirkalnih >t€z. mladi up avstrijskega avtomobilizma. Markus Hottinger, pa se je hrkeprotar serije z avtomobili RMW M I so vedno zelo razburljh Francoz Jacques Laffite (Ueger) med pripravami pred dirko trejši), to pa se je pozneje pokazalo kot^ velika napaka, ki je Arnouxa valjala zmago. Jabouille in Jones sta izbrala trše gume in prav pravilna izbira gum je odločila letošnjega zmagovalca. Na Startu je najbolj potegnil Jones, vendar sta ga že v drugem krogu prehitela Arnoux in Jabouille. Veljki poraženec letošnje dirke na Osterreichringu Rene Arnoux je vodil vse do polovice dirke, nato pa je moral trikrat zapovrstjo v boks po nove gume. Kljub temu je vztrajal do konca, postavil nov uradni rekord proge in na koncu zasedel deveto mesto. Po smoli Arnouxa je vodstvo prevzel njegov klubski tovariš Jean-Pierre Jabouille, ki je kljub poškodovani sprednji levi gumi — v renaultovem boksu so bili vsi pripravljeni na hitro zamenjavo poškodovane gume — uspel zmagati z minimalno prednostjo pred lanskoletnim zmagovalcem Alanom Jonsom. Na tretje mesto se je uvrstil Reutemann, s šestim mestom pa je prijetno presenetil mladi Italijan Elio da Angelis. Alan Jones ima tako tri dirke pred koncem prvenstva realne možnosti, da letos osvoji naslov svetovnega prvaka. Pred najbližjim zasledovalcem Piquetom ima 11 točk prednosti, ostali tekmeci pa so že preveč zaostali. Rezultati: 1. Jabouille (Francija, renault), 2. Jones (Avstralija, willi-ams), 3. Reutemann (Argentina, vvilliams), 4. Laffite (Francija, lie-ger), 5. Piquet (Brazilija, Brabham), 6. de Angelis (Italija, lotus); vrstni red za SP: 1. Jones 47, 2. Piquet 36, 3 Reutemann 30. 4. Laffite 28. Tekst in foto: Franci Perdan 'ornim zmagovale, dirke na Osterreichringu, Rene Arnou.x. med važrija Otroci v prometu Varna pot do šole Do začetka novega šolskega leta je še približno dva tedna. Starši otrok, ki bodo letos prvikrat zakoračili čez šolski prag, imajo verjetno poleg drugih skrbi v zvezi s šolo še eno skrb, ki je za nekatere pač najpomembnejša. Niso namreč vsi otroci take sreče, da imajo do šole deset korakov, ali da jih avtobus zloži v bližini šolskega poslopja ali kar je še udobneje in vse bolj razširjeno — da namreč otroke v šolo pripelje z avtomobilom eden od staršev. Varna pot do šole vsekakor ni tista, ki prečka magistralno ali regionalno cesto, mestno vpadnico ali sicer močno prometno mestno ulico. Gostota prometa je sicer manjša na stranskih cestah, toda še vedno ne taka, da bi lahko popolnoma brez skrbi šolarja napotili samega v šolo — vsaj na začetku ne. Že pred leti so nekatere osnovne šole v Kranju — na primer šola Simona Jenka — predpisale »šolsko pot« za učence iz raznih predelov svojega šolskega okoliša. Nevarnejše izhode na prometnejšo Gregorčičevo ulico so zaprli in tako šolarje preusmerili na stranske vhode z docela mirnih ulic. Vse šole, odvisno pač od njihove lege, ne morejo za večino šolerjev določiti šolskih poti, pač pa skrbe za varnost v glavnem pred prehodom za pešce tik pred šolo. Seveda bo prvošolec že prvi dan pouka poslušal, kako mora varno hoditi po cesti in kako jo prečkati, kar bo sicer za dobro tretjino otrok le ponavljanje in utrjevanje znanja, ki so ga pridobili pri prometni vzgoji v vrtcih. Tudi od doma bodo verjetno prvošolci prinesli polna ušesa navodil skrbnih staršev. Toda na cesti so vendarle potem sami — sami se morajo odločati, kdaj prečkati prometno cesto, če prečkanja ne ureja semafor, sami hodijo po robu ceste, kjer ni pločnika. Starši bi prvošolcu veliko pomagali, če bi v tednih pred začetkom pouka morda dvakrat, trikrat skupno z otrokom prehodili pot do šole, se pri tem vzorno držali prometnih predpisov, kar bo najboljši vzgled malemu učencu. Tudi opozarjanje na nekatere prometne situacije, ki so najbolj pogoste in kako ravnati v nekaterih bo vsekakor dobrodošla učenost. Mali šolar bo seveda imel okoli vratu rumeno rutico — znak za vse udeležence v prometu, da so še posebej strpni, obzirni do novincev; toda rutica sama še ne varuje. Tudi neprestano dopolnjevanje vseh vrst vzgoje v prometu, ki jih je bil otrok do vstopa v šolo deležen, tako doma kot v vrtcu, še ne zagotavlja varne poti v šolo in nazaj, in lahko prenagel, neobziren in nepo-zoren voznik še tako prometno vzgojenemu otroku bolj al manj boleče prekine njegovo pot v šolo. i . y\ NESREČE OBSTAL SREDI CESTE Naklo — V četrtek, 14. avgusta, nekaj pred 13. uro se je na magistralni cesti v Naklem pripetila prometna nezgoda vozniku osebnega avtomobila nemške registracije Ivanu Krajinoviču (roj. 1937) iz Duvna. Voznik je v Naklem zapeljal v desno iz kolone, počakal, da so avtomobili odpeljali, nato pa zavil v levo, ker je nameraval k mehaniku. Vendar pa mu je na sredi ceste ugasnil motor; prav tedaj je pripeljal voznik tovornega avtomobila, vozil ga je Kosta Andželkovič (roj. 1957), ki je sicer pravočasno opazil avtomobil sredi ceste, vendar pa kljub zaviranju ni mogel ustaviti. V trčenju je bil huje ranjen sopotnik Ivan Milic, lažje pa Matija Milic. Škode na avtomobilih je za 40.000 din. TRČILA V OVINKU Kranjska gora - Na magistralni cesti se je v četrtek, 14. avgusta, ob 22. uri pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznik osebnega avtomobila Štefan Kustec (roj. 1943) iz Kranjske gore je v blagem desnem ovinku trčil v osebni avtomobil Rudolfa Bauerja. V nesreči ni bil nihče ranjen, na avtomobilih in na zaščitni ograji pa je za 61.000 din škode. PADEL Z MOTORJEM Kranj - V petek, 15. avgusta, nekaj po 15. uri se je na regionalni cesti Kranj—Jezersko že izven naselja Kokre pripetila prometna nazgo-da vozniku motornega kolesa Francu Zadnikarju (roj. 1934) z Zg. Jezerskega. Zadnikar se je peljal od Preddvora proti Jezerskemu in v levem ovinku zaradi neprimerne hitrosti zapeljal v jarek, padel in huje ranjen obležal. Prepeljali so ga v Klinični center. AVTOMOBIL ZANESLO Kranj - Na regionalni cesti Kranj-Brnik se je v petek, 15. avgusta, nekaj po 14. uri pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Andrej Balantič (roj. 1955) iz Vogelj je vozil proti Kranju. Približno 800 metrov od odcepa za Šenčur je iz neznanega vzroka zapeljal na desni rob vozišča, ko pa je zavijal nazaj na vozišče, ga je zaneslo, tako da je trčil v osebni avtomobil, ki ga je iz nasprotne smeri pripeljal Martin Porovne (roj. 1949) iz Šenčurja. V trčenju je bil voznik Balantič huje ranjen, voznik Porovne pa lažje. Škode na avtomobilih je za 60.000 din. S CESTE V DROG Kranj — V soboto, 16. avgusta, ob 1. uri zjutraj se je v križišču Ceste JLA in Golniške ceste pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Lado Bitenc (roj. 1953) iz Kranja je v križišču z Golniško cesto zavijal levo; zaradi neprimerne hitrosti in premajhnih vozniških izkušenj, saj nima izpita, ga je zaneslo v desno v drog mestne razsvetljave. V nereči je bil voznik lažje ranjen, škode na avtomobilu pa je za 1.1000 din. TRČIL V DREVO Bled - Na lokalni cesti na Rečici se je v soboto, 16. avgusta, ob 18 uri pripetila prometna nazgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznik osebnega avtomobila Jože Starič (roj. I ■ ») z Bleda je peljal brez vozniškega izpita od železniške postaje pi ti Rečici, pri hiši št. 21 pa ga je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo s ceste v drevo. Z lažjim pretresom možganov so ga prepeljali v jeseniško bolnišnico. NESREČA V PREDORU Ljubno — Na magistralni cesti v predoru Ljubno se je v nedeljo. 17. avgusta, ob 23.45 pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Džemal Demirovič (roj. 1957) iz Kamnika je peljal proti Podtaboru z neprimerno hitrostjo in pod vplivom alkohola; zaradi tega ga je v predoru na valovitem vo/.išču začelo zanašati, zapeljal je v desno čez dvignjen rob hodnika za pešce, od tu pa ga je odbilo na drugo stran v steno predora. V nesreči je bil voznik huje ranjen in so ga prepeljali v Klinični center. Škode avtomobilu je za 30.000 din. na L. M. Nesreča v Triglavski steni V soboto, 16. avgusta, dopoldne se je v dolgi nemški smeri severne triglavske stene odkrušila skala in padla na hrbet Milanu Šenku (roj. 1956), ki je skupaj s soplezalcem Luko Krničarjem zjutraj vstopil v steno. Ponesrečenega alpinista so s petimi zlomljenimi vretenci in hudimi odrgninami po hrbtu prenesli v dolino do Aljaževega doma v Vratih, v nedeljo dopoldne, od koder so ga prepeljali v jeseniško bolnišnico. Dvajset gorskih reševalcev iz Mojstrane, Tržiča, Kranja, Ljubljane in Bohinja se je trudilo vso noč, da so hudo ranjenega alpinista spravili v dolino. Potem ko so prvi reševalci dosegli ponesrečenca že v soboto popoldne, pa se je že tako težavnemu reševanju po slovenski smeri pridružilo slabo vreme z meglo in dežjem. Reševalcem je pomagal tudi helikopter, ki je do Pekla pripeljal reševalno opremo in deset reševalcev. Avto zgorel Dovje — V nedeljo, 17. avgusta, ob 8. uri se je na magistralni cesti Jesenice —Kranjska gora vžgal osebni avtomobil znamke ford torino nemške registracije, ki ga je vozil Ismail Erkan (roj. 1930). Na avtomobilu se je med vožnjo odlomila zadnja leva os in kolo je zaradi tega odletelo. Avtomobil je nekaj časa drsal po cesti z zavornim bobnom: zaradi iskrenja pod rezervoarjem za bencin se je avtomobil vžgal. Voznik, žena in štirje otroci so imeli še toliko časa, da so se rešili, avtomobil z vso prtljago razen dokumentov pa je zgorel. Škode je za okoli 130.000 din. Ogenj so gasili jeseniški poklicni gasilci. 30. gorenjski seje š\kranj 15.-25.8.'80 Tel, centrala na sejmu: 064/28-281: 28-282 , 28-283 • nižje cene • ugodni nakupi • široka potrošnja • kmetijska mehanizacija • degustacije in demonstracije • dobra in bogata gostinska ponudba • zabavni park Bogat večerni zabavni program: Telex: 34657 YU GS-KR 15 8 19 16. 8. 19 24. ure 01. ure 17. 8 19 -24. ure 18 8 19 19.8. 19. 20 8. 19 -24. ure - 24. ure -24. ur« 20 KRANJ VAM NUDI BOGAT IZBOR POHIŠTVA IN SE PRIPOROČA ZA OBISK: — NA SEJMU V HALI »A« — V SALONU POHIŠTVA NA PRIMSKOVEM — V SALONU KUHINJSKE OPREME NA TITOVEM TRGU 5, KRANJ — IN V SALONU POHIŠTVA SKLADIŠČNA ULICA 5 NA JESENICAH — Strokovna postrežba — Ugodni kreditni pogoji — Brezplačna dostava do 30 km — Direktni tel. na sejmu: 064/22-240 21 8. 19 -24. ure 22.8. 19. 23.8. 19. 24.8. 19. 25.8. 19. -24. ure -01. ure ■24. ure 24 ure KRANJSKI KVINTET ANSAMBEL PRELOM. DITKA HABERL, EDVIN FLISER ANSAMBEL PRIZMA in TOMAŽ DOMICEU ANSAMBEL TRGOVCI -DOBRI ZNANCI in BRACO KOREN ANSAMBEL »12 NADSTROPJE« in BRANKA KRANER ANSAMBEL »JOŽETA RUSA« in IVO MOJZER MONI KOVAČIČ in ANSAMBEL PLAN ŠA RJI JANEZA JERŠINOVCA s pevko ANDREJO ZUPANČIČ in pevcem JANEZOM JERŠINOVCEM ANSAMBEL »GO« in MOJCA VIŽINTIN ANSAMBEL »VENERA« in OTO PESTNER napredek domžale TOZDOPRB domžale, ti tov trg 1 razstavlja m prodaja v hali A tel 064-28-391 razne vrste pohištva bele tehnike TV in ostale akustik aparate priznanih izdelovalcev po ugodnih sejem; cenah — izkoristite ugodnost — strokovni nasveti — montaža — brezplačna dostava do 30 km ter — nakup na potrošniški kredit stalno razstavo in prodajo vam tudi nudimo Domžalah v PE Veleblagovnice tal. 721-531 prodajalna pohištva Mablo, Kovinar in Kurivo r VAM NA JUBILEJNEM GORENJSKEM SEJMU NUDI: a BELO TEHNIKO IN HLADILNE NAPRAVE • STROJE IN OPREMO ZA GOSPODINJSTVO • MOTORNA VOZILA, KOLESA IN ŠIVALNE STROJE • TELEVIZIJSKE IN RADIJSKE SPREJEMNIKE • ROČNO IN STROJNO ORODJE • OPREMO ZA CENTRALNO KURJAVO • OPREMO ZA KOPALNICE IN a BLAGO ZA ŠIROKO POTROŠNJO z DEMONSTRACIJO • »ELMA« — ČRNUČE GOSPODARSKIH APARATOV • »UNIOR« — ZREČE ROČNEGA ORODJA • »RADIATOR« - ZRENJANIN PEČI ZA CENTRALNO KURJAVO • »TKP« - TREBNJE KERAMIČNIH PLOŠČIC SEJEMSKE CENE - POTROŠNIŠKI KREDIT -DOSTAVA NA DOM LESNINA 22-240 MERKUR 28 690 kovirtotehna na 30. gorenjskem sajmu v Kranju od 15. do 25. avgusta 1980 v paviljonu Murka — pohištvo — gradbeni material — gospodinjski stroji — zavese, preproge pričakujemo vaa in s* priporočamo za nakup m ur V. tžrv&&i ImM L*v*^ Mercator Na letošnjem letnem Gorenjskem sejmu razstavlja in prodaja MERCATOR TOZD PRESKRBA iz Trtica prvič v hali A. Na notranjem razstavnem prostoru si lahko ogledate in nabavite. Vse vrste pohištva za opremo vaših kuhinj, spalnic in dnevnih sob. kakor tudi posameznega kosovnega pohištva kot so garderobne omare, kavči in sedežne garniture nadalje preproge, zavese katere na vašo željo tudi takoi zarobimo, posteljno perilo, vse vrste tekstila, pralne stroje, zmrzovalne omare, hladilnike, štedilnike, peči, TV aprate v črni in color tehniki, radijske sprejemnike, gramofone, gospodinjske strojčke ter drugo. Na zunanjem razstavnem prostoru pred halo A pa si lahko ogledate in nabavite: betonske mešalce, samokolnice, peči za centralno kurjavo, kosilnice, UM mline, male kmetijske stroje Muta Gorenje, motorje in vse vrste ženskih, moških in otroških koles. Ugodnosti nakupa na sejmu pa so: Nakup na potrošniško posojilo do 50 000,00 din brez porokov in brezplačno dostavo na dom do 30 km, Sejmske cene s popustom. Strokovni nasvet pri nakupu. Potrošniki, obtičite Gorenjski sejem Kranj, prepričajte se o izbiri in kvaliteti katero vem v paviljonu MERCATORJA v hali A nudi Mercator Ljubljana DO Rožnik TOZD PRESKRBA Tržič. NASVIDENJE PRI MERCATORJU TUDI NA LETOŠNJEM GORENJSKEM SEJMU VELEBLAGOVNICA jn| nama ŠKOF JA LOKA nudi 2% POPUST \ % 1 LbflB 1 =■ 1 DO GOLICA 1 JESENICE TO ZARJA I 1 Radni gost na kranjskih sejmih ja Jesenice, ki ja tudi tokrat dobro založena: • pohištvo • bela tehnika • gospodinjski aparati e glasbila e akustični aprati e tekstil • konfekcija e modna obutev e gradbeni materia e stavbno pohištvo PRIČAKUJE VAS ZARJA JESENIC* r DROGA prehrambena industrija n ol O. TOZU BLAGOVNI PROMET n sol o . Portorož 6 DJURIĆIĆ DEJAN. Kranj, šmarjetna gora KUHAR KRISTINA 64207 Cerklje na Gorenjskem Adergas 37 LABU DO VIČ STEVO. 43400 Virovitica Bu-danica 45 J V. r PETROVIČ DJORDJE Bife Sport, 16000 Le-skovac Badince ZUPAN DARKO 64208 Šenčur. jeva 2 ■ TOREK. 19. AVGUSTA 1980 13 STRAN GLA Na :abaviščnem prostoru je res dan živahno. Tam je vrtiljak, avtodrom. rtijr-novrstni igralni aparati in drugo, nad čemerne navdušujejo mladi m tudi starejši. MERKUR kranj VAS NA JUBILEJNEM GORENJSKEM SEJMU VABI NA DEMONSTRACIJO •»ELMA« — ČRNUČE GOSPODINJSKIH APARATOV s pokušnjo pripravljene hrane • »UNIOR« - ZREČE ROČNEGA ORODJA in s predstavitvijo novega proizvodnega programa • »RADIATOR« - ZRENJANIN PEČI ZA CENTRALNO KURJAVO z informacijami o delovanju. • *TKP« - TREBNJE KERAMIČNE PLOŠČICE prikaz rezanja, lepljenja in polaganja vsak dan od 16. — 18. ure VSAK DAN NEKAJ NOVEGA NA RAZSTAVNEM PROSTORU! Gostinsko ponudbo na sejmu dopolnjuje tudi Zupan Darko. Gostišče na Jami iz Šenčurja. Bahnhofstrasse 55 A - 9020 Klagenfurt tel. (04222)31430 RAZSTAVNI PROSTOR NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU OD 15—25. 8. '80 OGLEJTE SI NAŠO POSEBNO PONUDBO! * 300. — Asch 2 300. — Asch 2 300. - Asch 1 + SPEEDLITE Asch (namesto CANON AV-1 NIKON EM M'.JSuLTA XG-1 CANON AE -177A 5000,-5 800, - Asch) BRAUN - NIZO 1048 4 100, Asch {namesto 7 600, — Asch) KONICA AVT0REFLEX TC SET KAMERA + HEXANON 1,8/40 + HEXAN0N 3,5/28 4 600. — Asch (namesto 6 500, — Asch) + HEXAN0N 3.5/135 EUMIG 824 SONOMATIC 6 000 (namesto 7 700. — Asch) 0LYMPUS OM-10 + MANUAL ADAPTER 4- OBJ 1.4/50 4.490. Asch CANON AE-1 4 200 - Asch CANON A-1 6 400 - Asch CANON F-1 II 8 100 - Asch OLYMPUS 0M-2 2 N 6.055; - - Asch PENTAX MESUPP rt 3.800. - Asch PENTAX M£ 3800. - Asch cc;-vax 139 QUARTZ 6 100 - Asch NIKON FM 3 800,- Asch NIKON FR 5 400, - A- . NIKON F 3 Gehause 7 700 - A^cr KONICA FS-1 4.600,- Asch YASHICA FR ii 4- VVINDER 2 700,- Asch RICOH KR-5 1 500,- Asch EUMIG NAUTICA 3 800 - Ar,ch EUMIG MINI 3 2 500,- Asch EUMIG 125XL 3 700.- Asch EUMIG 128XL 5 600, - Asch PR0JEKTORIEN: EUMIG RS 3000 6 900 - Asch EUMIG 926GLSTERE0 6 800 - Asch EUMIG 905 GL 4 400, - Asch EUMIG 910GL 5 600 - Asch EUMIG 909 automix 4 200 - Asch EUMIG 602 d stunem i 1 900 ~ Asch Pribor za družinski tenis, ki ga i 'de luje Aljančič Nada iz Naklo lahko kupite r sejemski hali. C CENE SO GARANTIRANE! Poslužujte se naših vrečk za razpošiljanje vaših negativnih barvnih filmov ENOSTAVNO - HITRO - BREZ PROBLEMOV Gorenjska oblačila Kranj OBIŠČITE NAS NA 30. gorenjskem sejmu v Kranju od 15. do 25. 8.1980., kjer bomo prodajali najnovejše izdelke ženske konfekcije po zelo ugodnih cenah. Gasilsko društvo BITNJE pri Kranju priredi v Njivici v Zg. Bitnju v nedeljo, 24. 8.1980 ob 14. uri »VELIKO GASILSKO TOMBOLO« Glavni dobitki: 1. osebni avto ZASTAVA 101 M 2. osebni avto ZASTAVA 750 LC 3. osebni avto ZASTAVA 750 LC 4. osebni avto Zastava 126 P 5 moped 50 ccm 6. moped 50 ccm 7. televizor črno bel 8. hladilna skrinja 9. štedilnik kombiniran 10 športno kolo in več sto drugih dobitkov v skupni vrednosti 321.000 din. Dobiček je namenjen za vzdrževanje gasilskega doma in za nabavo opreme. Ob slabem vremenu bo tombola naslednjo nedeljo. VABIJO GASILCI IZ BITNJA! Kadrovski sektor delovne organizacije r IŠČE SaocL Uraro industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov 1 za vodenje ODDELKA RAZVOJNE KONSTRUKCIJE IN TEHNOLOGIJE in TAKOJ ZAPOSLI strokovno in organizacijsko sposobnega ter ambicioznega DIPLOMIRANEGA INŽENIRJA STROJNIŠTVA. NUDI: — TAKOJŠNJO REŠITEV STANOVANJSKEGA VPRAŠANJA, — STIMULATIVNE OSEBNE DOHODKE, — STROKOVNO IN ORGANIZACIJSKO IZPOPOLNJEVANJE ter — MOŽNOST' NAPREDOVANJA. OBIŠČITE NAS in seznanili V*s bomo z našimi razvojnimi načrti in možnostjo vašega razvoja v" .n?ši delovni organizaciji. PRIČAKUJEMO VAS od 30. 8. 1980. VABI k sodelovanju 2. VEČ STROJNIH IN ELEKTRO INŽENIRJA prve in druge stopnje (smeri: konstrukcijska, pnevmatika in hidravlika ter jaki tok) za konstruktersko projektivne naloge. Zaposlitev takoj ali po dogovoru. MOŽNOST REŠITVE STANOVANJSKEGA VPRAŠANJA. Do 30. 8. 1980 se javite osebno ali pismeno v kadrovski sektor, oddelek za kadrovanje, Kranj, Škofjeloška 6 oz. po telefonu na številko 064 25-461 interno 372 ali 377. CENTRAL KRANJ Hotel Kazina Jezersko prireja veliki HOLCARSKI PLES, ki bo v nedeljo, 24. 8. 1980 ob 13. uri ob Planšarskem jezeru s holcarskim tekmovanjem in nagradami. Igral bo Kranjski kvintet. Vljudno vabljeni! V primeru deževnega vremena bo prireditev naslednjo nedeljo. ALPETOUR DSSS CREINA Kranj razpisuje za študijsko leto 1980/81 kadrovsko štipendijo na Ekonomski fakulteti I. stopnje. Prošnji za štipendijo na obrazcu 1,65 je treba priložiti tudi overjeni prepis zadnjega šolskega spričevala. Pismene vloge sprejema SOZD ALPETOUR. kadrovski oddelek v Škof j i Loki alt v Kranju 15 dni po objavi razpisa. SAMOPOSTREŽNA RESTAVRACIJA Kranj Stritarjeva 5 na podlagi 100. člena Statuta razpisuje prosta dela in naloge računovodje Pogoji: SS izobrazba in 3 leta delovnih izkušenj v knjigovodstvu. Pismene vloge z dokazili o izobrazbi sprejemamo do 30. 8. 1980. Veletrgovina špeceri35 TOZD MALOPRODAJA n.sol.o. Bled, Kajuhova 3 Na osnovi sklepa Delavskega sveta TOZD MALOPRODAJA dajemo v najem poslovne prostore GOSTIŠČA PGSAVEC Posavec 10 64244 Podnart Interesenti informacije o pogojih za najetje omenjenih prostorov dobijo na upravi Veletrgovine Špecerija Bled. TOZD Maloprodaja, Kajuhova 3, telefon 77-918. Pismene ponudbe pošljite na gornji naslov do vključno 30. 8. 1980. špeceriaa ©©©© MARKET ŠPECERIJA BLED »DELIKATESA* -SPOMINKU v PARK HOTELU na Bledu posluje julija m avgusta vsak dan od 8 do 21 ure ob no deljah pa od 8 do 1 1 r.rp ..- '*> «• ,»'!- ; ', • -v ■ **••• v.* •-.) .j. ■ '' jn i'. 1 y . v' ■ ~" *, Cenjenim strankam priporočamo da se poslužijo nakupa . v večernih urah, ko so druge j trgovine že zaprte MARKET , |e dobro /alolen s spenal mmi delikatesnimi izdelki in s'" celotnim i-'borom.piiač Priporočamo st»i RAKAR MARTIN KRIŽE 24 razstavlja in prodaja na sejmu VSE VRSTE PASOV ženski, moški, otroški, elastični... OBVESTILO Potrošnike obveščamo, da smo prevzeli v prodajo izvode otroške konfekcije po zelo ugodnih cenah Ž ANO DO 60 %. Obiščite nas v paviljonu na zelenici pred glavnim vhodom v razstavne prostore Gorenjskega sejma na desni strani NE ZAMUDITE EDINSTVENE PRILOŽNOSTI! Vaši otroci bodo poceni in moderno oblečeni. Se priporočamo! GORENJSKA PREDILNICA DO GORENJSKA PREDILNICA Škofja Loka Kidričeva c. 75 n. sol. o. razpisuje prosta dela in naloge vodje finančno-računovodske služb* Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati ie nasted* I pogoje: visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske smeri, 4 oziroma 5 let delovnih izkušenj, družbenopolitična aktivnost in moralna neoporečnost. Kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošiij* ' 15 dneh po objavi na naslov Gorenjska predilnica Škofja ILol* Kidričeva cesta 75, kadrovska služba. Prijavljene kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh p0 roka za sprejemanje prijav. t ~ i®' 56 LOVSKI PAR V MATNEM NAPADU Lovec deluje tudi na večje razdalje. Je torej daljnometna figura. Vendar pa oheh lovcev ne moremo usmeriti na eno in isto polje. Torej je moč lovskega para v tem, da obvladuje Širok prostor in je zelo gibljiv To se izkaže v srednjem delu ;gre in Se holj v končnicah. PflgOJ za uveljavitev moči Jovskeg« para pi je zadostna odprtost pozicije. V položaju na diagramu 10« (NAJDORF - RESHEV-SKY: Mexico, 1952) vidimo, da je beli najprei žrtvoval skakača in dobil zanj tri kmeti Položaj je materialno torej približno izenačen Vendar p« ima beli pozicijsko prednost zaradi aktivneje postavljenih figur, ki delujejo prek središča proti nasprotnikovemu kralju. Beli odpira poloj^j sv. figuram. Namen zadnj« pot* je deblokirati kmeta «5* aktivirati lovca na Polju Obenem beli odpira lini-0 delovanje svojih trdnjav 2. ... ef5: Tf5: kvalitete H* napada, p^c* 3. Sf5: Z žrtvijo otopiti ost je tudi 4. efi. 4. Tf5: 5. Tffi! f). Tefl 7. Tf7 i j J ■" i* l I* A i. k H. J t A S r t Se6 Kh8 Sf8 Ld5 Crni želi pokriti slabe cocl-pnpra vi ja Tb7. Vendar p« i* beli že vse nared z* dJtf matnega napada, ki temelji * |X)dpori lovskega para. 8. Tg7: Sg?: 9. e6!! Seb: 10. Dgti Orni nima več reSirve 10. ... Lg2: + 11. Dg2: Tb8 12. DgG Crni se je vdal- Zanimivo * lovca v tem primeru n<^ dejavno nastopila in venč* sta s svojo prisotnostjo ocfr čilno vplivala na izhod jk« da Diagram 10^ 1 Ld3! Umik lovca i Unij* & ,n H*J ■th«% polja g« da"'' ■ nkrat' nim napadom na nasporin kovo trdnjavo 1. . . ™ 2. fS MOČNEJŠI LOVEC PROTI SKAKAČU Mnogokrat kombinatori igra ne odloči parije, pač ft omogoči razplet, pri katen* nasprotniku oslabimo pok* jr) d*)sežfm< policijsko piW položaj n* (CSQM ravnoves* toda čmi ima pozicijsko prt* nost. zaradi razporeditve M* kmetov na poljih Črnega km* m)st. Vzemimo diagramu 107 HOBNEH Biel. zimo materialno T—K. 19 AV6USTA 1980 15.STRAN G LAS Marles vam predstavlja svoj program sodobnih montažnih stanovanjskih hiš in drugih objektov Obiščite nas na 30. gorenjskem sejmu v Kranju od 15. do 25. avgusta 1980 Direktni telefon na sejmu: 28-692 MEDNARODNO PRIZNANA KAKOVOST I telefon 1 23-341 PRODAM POHIŠTVO za v spalnico in raz-. *gijiv KAVO. vse dobro ohranjeno *n nerabljeno: PEC na olje EMO H. i^Rodno prodam. Kajfež Marjan, zjranj, V\. Moša Pijade 6. telefon ^64-21-672. Ogled od 16. ure dalje 6321 Prodam eno leto stare KOKOŠI *snice in KOKOŠI za zakol. Cegel-**ical. Naklo 6497 j. Prodam 8 kub. m suhih bukovih ^RV. Naslov v oglasnem oddelku. 6663 Poceni prodam 5 rabljenih ^KEN. 80x 100 cm z dvojno za-IJoro, v sredini kovinski križ; KAK-MJS, visok 150 cm, s približno 100 ^Vetovi. JoSt, Naklo 51 6664 Prodam PSlCKO - NEMŠKI ^VCAR. Telefon 22-706 - Kranj 6665 > ZBIRALCI ZNAČK! Prodam 200 ifra: Nujno - soba g7QQ 1posesti Kupim zazidljivo PARCELO za vikend. Plačam v devizah. Informacije dopoldan po tel. 22-221 — in t 26-19 6701 V Kranju ali najbližji okolici kupim ZAZIDLJIVO PARCELO ali NOVOGRADNJO. Naslov v oglasnem oddelku. 6702 Obiščite nas na 30. Gorenjskem sejmu od 15. do 25. avgusta 1980 Markič Katarina Bečanova 1 64290 TRŽIČ tel.: (064) 50366 na Gorenjskem sejmu v Kranju Veletrgovina 2IVIL.A Kranj — ŽITO — Ljubljana — FRUCTAL —Ajdovščina — PODRAVKA —Koprivnica — KOESTLIN —Bjelovar — DANA — Mirna — MIRNA — Rovinj Razstavljamo izdelke priznanih proizvajalcev špecerijskega blaga in pijač IZDELOVANJE COPAT — moške, ženske in otroške copate — bogata izbira ORČlS&TE NAS V HALI A Veletrgovina TOZD Veleprodaja /SS\ -5p|\/|| jk TOZD Maloprodaja W VIL-^* TOZD Gostinstvo Kranj TOZD Trgovina Bled Poslužujte se tudi storitev, ki vam jih nudimo v številnih prodajalnah in gostinskih obratih na Gorenjskem 'n v centralnem skladišču Naklo. obvestila; k Prodam 15-colske GUME m »dro- Prodam karambolirano STOEN- Sh^-V.""1' V\y'\ aU ^1» t" K0> ce,° a,i P° delih. Behek Šte- ^RAVO dobro mlekarno Hakovec fan Preska ,9 Medvode, tele. van, Dolenja vas 30, Selca f\ Prodam dnevno sobo, I' CfcLEKO, St 36 in FIAT 1100-R POROČNO vr M rifttanc, Britof 1H7, tel 23-816 fon 061-612-341 6707 6679 Prodam FIAT 125, registriran do julija 1981 (parna štev.). Verko Golnik tel. 50-150do 14 ure. '»Jaja nj«.ki ti »k Kranj, U»k: /.f l.judHki. Savica, f.jubljana Naalov ur«dniAtvM 'h uprav* li.ta: Kranj. Mo*.- »'»jadrja I > Tekati ritun pri SDK v Kranju At« Sfk« llIfiMM-3lt»t - Trleftmi: n. «•. *4»41. Klavni urednik . ,^H»vnrm urid-in uprava 24-H.T1. rvdmkt ija 21-8»«, ^fjfferciala - prop«Kanda, n»rirfninH, \*H offlani in rar-unovi«d«tvo I Oprt.nc-.no pronfutnt-K" davka po i»t*»jnrm mncoju 42\-MTi ZAPOSLITVE lAčem honorarno zaposlitev, kot delavec Oglasite se po tel. 24-159 67a3 STANOVANJA Obrtnik išče STANOVANJE za dobo enega do dveh let v Kranju, po možnosti na Planini ali bližini pošte. Šifra: Zidar 6623 ZAMENJAM in POPRAVIM vam ZAVORE. Kurirska pot 6. Kranj 6438 Cenjene goste obveščamo, da bo GOSTILNA »ZARJA« v Troojah od 22. avgusta dalje zopet redno odprta vsak dan razen torkov. ZA OBISK SE PRIPOROČAMO! 6645 Na področju Škofje Loke in Kranja MONTIRAM centralne kurjave. Telefon 24-728 6704 , OSTALO= Opozarjam vsakogar, ki bi še širil neresnične govorice o Štefanu in Štefki Bergant iz Poženika 37, Cerklje, da ga bova sodno preganjala 6705 p== prireditve m ŠPORTNO DRUŠTVO ZABNI CA. prireja v nedelur 24.8. 1980 VELIKO VRTNO VriSELICO na športnem igrišču v Zabnici. Igra ansambel MODRINA 6706 Sporočamo žalostno vest, da je po težki in hudi bolezni umrl METOD JANC iz Senićnega št. 21 Pogreb pokojnika bo v torek, 19. avgusta 1980. ob 16. uri izpred hiše žalosti na pokopališče v Križah. Žalujoči vsi njegovi! Senično, 17. avgusta 1980 Sončni avgust in več gostov Bled — V teh dneh je v gorenjskih turističnih krajih izredno živahno, saj je lepo vreme privabilo na Gorenjsko številne turiste, največ tuje. Čeprav so domala vsi hoteli zasedeni, pa največ obiska beležijo prav kampi: kamp Šobec je domala popolnoma zaseden in pred rekordnim obiskom nasploh, prav tako je veliko gostov v kampu Radovljica poleg kopališka, ugotavljajo pa tudi. da je letos v kampu Zaka se več gostov kot prejšnja leta. Izvenpen-zionska potrošnja je ob devalvaciji dinarja torej zelo privlačna, zato se tudi gostje vedno bolj odločajo za zasebne sobe in kampe. V naših hotelih pa nudijo penzione v dolarskih cenah, zato je tudi obisk približno enak kot prejšnja leta. * Avgusta je bilo dnevno največ gostov v hotelih Toplice. Golf, Park. Jelovica, Krim. Lovec in Kompas, nato v kampu Zaka. kjer imajo več kot 600 mest in okoli 1300 ležišč, v zasebnih turističnih sobah in v počitniških domovih Dnevno se na Bledu mudi okoli 3500 gostov, od tega največ tujih, ki prihajajo iz Zvezne republike Nemčije. Italije, Holandije in Anglije. Na Bledu ugotavljajo, da v ta turistični kraj prihajajo gostje srednjih let, tisti, ki iščejo kraj za miren počitek in sprehode v naravo ter sebi primerno kvalitetno zabavo. Vedno več prodajo kart sprehodov po sprehajalnih poteh Bleda, ki jih je za 30 kilometrov, v prihodnje pa naj bi jih uredili še več in bolje opremili. Vprašanje pa je, kako so zadovoljni z zabavnim programom v osrednjem zabaviščnem prostoru v Kazini in kakšen program naj bi v prihodnjih letih v Kazini predvsem uveljavili, ko je na drugi strani jasno, da imajo mladi kar dovolj zabave v disco klubih in diskotekah. Res je. da je Glasova anketa Gostje o letošnjem sejmi Dober turistični obisk - Tudi v radovljiški občini beležijo izredno dober turistični obisk, zlasti julija in avgusta. Julija je bilo v kampu 1300 gostov, kar je za enkrat več kot lani. V samem kopališču pa so avgusta našteli več kot 10.000 kopalcev, dnevno jih je bilo tudi 1300. Kopališče in kamp upravlja krajevna skupnost Radovljica, ki je poskrbela za primerne ogrevalne naprave kopališča, v prihodnje pa nameravajo zaposliti še delavca na kopališču, ki bi ga že letos potrebovali. (JR) - Foto: F Perdan na Bledu kar osem zabavišč z glasbo ob večerih, vendar pa naj bi v Kazini poskrbeli v prihodnje predvsem za zares kvalitetno zabavo in zabavne večere ter se tako približali okusu srednje generacije, ki večinoma preživlja počitnice na Bledu. Blejce pa čaka v prihodnjih letih še več nalog, predvsem na področju enotne turistične ponudbe in večjega sodelovanja med temeljnimi in delovnimi organizacijami. Veliko je problemov, ki še dušijo blejski turizem: od komunalne neurejenosti. sanacije blejskega jezera do ureditve prometa in infrastrukture nasploh. Več kot 3.000 posteljnih zmogljivosti in ugled, ki ga ima v svetu Bled z okolico, terjata stalno skrb za še večjo urejenostjo kraja in za še kvalitetnejšo turistično ponudbo. Današnji gost ni zadovoljen le s posteljo in hrano v hotelu, iz leta v leto terja več, zato mora turistična ponudba stopiti v korak s povpraševanjem. Zaostajanje se lahko hudo maščuje, turistično gospodarstvo ga lahko še kako občuti leta in leta . . . D.Sedej Srdite bitke čolničkov Švignila je ladjica na daljinsko upravljanje po gladini Šobčevega bajerja. pogumno in smelo, vse do prvega resnega zavoja: tam se je za hipec zaustavila, se divje pognala nazaj, po zalet in obkrožila prvo točko na svoji poti. Potem je silila kar nekam ven, na odprto gladino »morja«, očitno ji ni bil prav nič všeč drugi tekmovalni zavoj; nazadnje je le morala tudi v drugi krog, da bi skozi tretjega švignila kot puščica in se v četrtem spet trmasto spuntala. Povsem obupani in nesrečni lastnik, ki jo je vodil po tekmovalni stezi, jo je nazadnje le pripeljal v pristan in pred sodnike, ki so ji izmerili čas. Colniček drugega, inozemskega .tekmovalca, favorita iz Anglije, se je obnašal zvezdniško že na startu. S pravšnjimi obrati se je pognal v neizprosno dirko s časom že na začetku, da bi mu bili zavojčki na tekmovalni progi kot za šalo. Ovijal je s tako eleganco in zanesljivostjo, da se je takoj vedelo, kdo je kdo. Tretji čoln ni in ni maral Šobčevega bajerja. Res je, da je bila voda malce kalna, a vsaj zoprnega vetra in valov ni bilo, zato je bilo lastniku popolnoma nerazumljivo, zakaj noče in noče vžgati. Lastnik ga je vžigal in vžigal. sodniki čakali in čakali, potekel je čas - tekmovalec se je moral umakniti. Tako je bilo na Šobčevem bajerju zadnje tri dni republiškega odprtega prvenstva radijsko vodenih brodarskih modelov. Tako razburljivo ali pa še hujše, če le pomislite, da je kar 35 tekmovalcev —tudi s po več ladjami — naskakovalo najboljši čas in se borilo za najboljšo uvrstitev v več kategorijah. Tekmovaci — predvsem naši — so vrtali, privijali ali kako drugače pripravljali svoje ljubljene modelčke za kar najboljšo vožnjo, ladjice pa kot ladjice: če ni bilo vse brezhibno, so se takoj potuhnile. Manj modelarjenja pred startom je bilo pri Nemcih in Angležih, ki so prišli z brezhibnimi modelčki — da bi jih človek kar gledal in gledal, kupiti jih itak ni mogoče, ker je bil marsikateri vreden krepke milijone. Ze ladjice naših tekmovalcev, sestavljene ljubiteljsko, so vredne nekaj milijonov. Potem si pa zamislite skupni start tega ladjevja in razumeli boste, zakaj so okoli tekmovalnega prostora napeli mreže. Tedaj vse grmi in hrumi, se napenja in poskakuje — naj žene elektromotorček ali navaden bencinar. Brodolomi so neizogibni, kajti bitka je srdita: lani je od osmih čolnov ostal en sam nepoškodovan, zgodilo pa se je že tudi, da je predivja ladja skočila bližnjemu gledalcu naravnost v roko, da je bil ves prerezan in prevezan. Da o škodi, ki gre v milijone, niti ne govorimo ... Ko potem ladja tone, gre našim lastnikom skoraj na jok — le kje bodo ti mladi fantje dobili dodaten milijon za popravilo? Časa jim ni mar, saj so modelarji, material je pa strašansko drag. Lastnike tujih čolnov brodolom ne gane kaj posebno. Baje so na svetovnih prvenstvih — zadnje je bilo na Nizozemskem — pravi profesionalci, tovarniški dirka- či, med katerimi so najbolj divji in najboljši predvsem italijanski in švedski kapitani. Kakorkoli že je — tudi brodarski modeli so pomemben del tehnične kulture, konjiček, ki je vreden vse družbene skrbi in podpore. In konec koncev je vprašanje, kaj je več vredno: ali doma narejena ladjica Zornikovega Miklavža iz Lesc, navdušenega in popolnega amaterja ali elektromotorsko ladjevje angleškega inženirja, ladjevje, ki se je privalilo s tekočega traku ugledne tovarne? D. Sedej • IVO MIKLAVČIČ, prvi direktor Zavoda Gorenjski sejem Kranj: »Leta 1953 smo ustanovili Zavod, da smo se lahko vkjučili v sekcijo za sejme pri Trgovinski zbornici Jugoslavije. Pred tem je bila vsakoletna razstava, ki jo je pripravljala Obrtna zbornica okraja Kranj, kjer je za sejme deloval poseben odbor Ze takrat, ko smo sejme pripravljali v stari šoli. je sodelovalo tudi 350 raz-stavljalcev. V glavnem je bilo zastopano celotno gospodarstvo Gorenjske, kar za sedanje sejme ne velja v tolikšni meri. Se poseben poudarek je bil dan razstavi obrtnih izdelkov. Izdelke smo utrip življenja njenih cev, prav tako pa med obisk on • sejmu spoznavam razvoj KV in Gorenjske. Vemo. da j> *« področje med najbolj razvita« državi. Obseg poslov med Jar slavijo in Avstrijo ter med K>i ško in Slovenijo se povečuje Še vedno določene ovir« kot *%j primer omejevanje našega u.t*% k vam zaradi varčevanja z izmenjave med deželama sploh. Vemo, da poleti hodi naših ljudi k vam. k vsako leto posebej ocenjevali in najboljšim dali priznanja. Posebno mi ostaja v spominu sejem iz leta 1954. ko nas je obiskal predsednik Tito. Na sejmu je dobil pregled nad celotnim gorenjskim gospodarstvom, še posebej pa se je zanimal za izdelke obrti. V razgovoru v gostinskem delu sejma smo predsednika še posebej seznanili s stanjem in problemi obrti na Gorenjskem. Živo se je zanimal za problematiko. Leta 1957 je začel sejem preraščati tudi v potrošniško smer. Prav je, da bo sejem dobil nove in primernejše prostore. Prav tako pa je treba težiti, da se bo na sejmu še bolj predstavljalo gorenjsko, slovensko in jugoslovansko ter seveda tuje gospodarstvo.« • Dr.WINFRIED DAREB, generalni direktor Koroške deželne gospodarske zborni-ce: »Ze več let redno prihajam v Kranj zaradi več razlogov. Spremljati želim razvoj Gorenjske in posebno pozimi radi vaši ljudje.Imamo odprto obeh strani, čeprav .naša do uvoza kapitala niso Razvija se tudi sodelovanje Gorenjskim sejmom in i Celovškim sejmom. Ni sicer is* i m-ia lizi rano, vendar uspešno teka. Medsebojno se redno skujemo.« Leščanska ekipa modelarjev, ki se je udeležila nedavnega republiškega prvenstva radijsko vodenih brodarskih modelov pri Sobcu . . . al« • LEOPOLD GER, iupan Celoi »Rad prihajam v Kranj vaše mesto praktično n sosed Celovcu. Čutimo se k<* sosedje. K vam in na vrni*} prihajam tudi zaradi te*» i naši prijatelji iz KraajT redno prihajajo na Celovec. Povedati moram, vaš sejem izredno vpoaV^v " razvija. Zanimivo je videt "T* pri vas ponudite na sejma r\ f-zaradi ponudbe naša rb** >> vsako leto pripravi na <** sejmu turistično razstavo. me in zanimiva je gradnjt V ^ dvorane. Prav takšna bo « v *u membnosti kot naša v Cd^^ Prav tako moram izraziti da vidim na vašem sejma ^ f celovške firme in naše v** Vezi med vašimi in ~aflnai so žive. Veliko ljudi nas naših ljudi .k vam. Go*4E k* sejem lahko naše sodelovat1^ i utrdi.« J. KonV^ * kovinotehna PRALNI STROJI POMIVALNI STROJI HLADILNIKI ZAMRZOVALNE SKRINJE TELEVIZORJI TOZD TEHNIČNA TRGOVINA blagovnica FUŽINAR — Jesenice KOTLI ZA CENTRALNO OGREVANJE RADIATORJI TERMOAKUMULACIJSKE PEČI MOTORNE ŽAGE IN KOSILNICE BETONSKI MEŠALCI na GORENJSKEM SEJMU V KRANJU 158. do 25. 8. 1980 hala A NIŽJE CENE - DOSTAVA DO DOMA - POTROŠNIŠKO POSOJILO