•
242
Mlekarske zadruge.
Težaven je položaj kmetovalcev, ker ogromni so stroški pri pridelovanji, le pičli pa dohodki za prodane pridelke. Da nam pridelovanje žita kaj revno povrača trud, je preznano, da bi o tem kaj več omenjati moral. Nekaj let bila je živinoreja, ki je bila še najboljša zaslomba kmetijskega gospodarstva, ker imela je lepa živina precejšno ceno. Pa tudi ta je začela padati in voli, ki so pred tremi leti veljali 400 gold., ne najdejo sedaj kupca, ki bi več od 300 gold. plačal za nje. Za koliko je cena pri kravah padla, je uže neverjetno , poprej 100 in več goldinarjev, sedaj komaj 60 gold. za enako kravo. Slaba letina za krmo pripomogla je še, da ne kupci še norčujejo in res slepe cene obetajo posebno za mlado živino.
Leta staro živinče se komaj s 30 gold. plači. S teleti se kar norčujejo, ker po 9, celo po 6 for. se komaj skupi za 3—4 tedne stara teleta. Res vpliva na to ceno po nanjkanje krme, ker slehern sili iz hleva živino. Tako se je navadno v mesecu juniju drugih let po 500—600 telet v Ljubljani poklalo, a letos nad 900! Ni mi namen o tem danes pisati, čeravno bi bilo kaj umestno, naše živinorejce opominjati na slabo stran takega ravnanja, posebno z ozirom na bodočnost.
Kmetovalci se le premalo ravaamo po izgleda kupcev, fabrikantov in dr., ki zapisujejo vse račune v knjige, iz katerih vedno, posebno pa koncem leta za-morejo določno poznati vspeh njih delovanja ali pod-vzetja. Ko vidi fabrikant, da z izdelovanjem takega blaga ne more shajati, prevdarja, s čim bi zboljšal svoje podvzetje in ko pozve za cene, poprime se izdelovanja drugega blaga. Prav tako moramo tudi mi kmetovalci ravnati. Ozrimo se torej, kaieri pridelki iz naših kmetij so še sposobni, da nam povračajo trud in stroške. S žitom ne gre, ker cena je prepičla in gotovo tudi letos, ko se je tako malo strnenega žita po naših pokrajinah naželo, ne bo višja cena nadomestila pičlega prihodka iz poljedelstva.
Izrejevanje živine se posebno velikemu posestniku, ki mora tako rekoč slehern stopaj in izdihljaj delavcev plačati, pri današnji ceni tudi bolj revno splačuje. Istina je, da še najbolje shaja tisti gospodar, ki za-more spečavati mleko. Saj vidimo, koliko si pomagajo kmetovalci v okolici velikih mest, na pr. Ljubljane, Trsta i. dr. prav s prodajo mleka; kako veliko za-slombo imajo v tem, da slehern mesec po 40, 50 in več goldinarjev prejmejo za mleko in to mali posestniki, ko kmetovalec dalječ notraj v deželi skoro nikdar ne vidi groša za mleko. Pa slišim uže ugovor, saj še bližnji pri Ljubljani ne morejo najti kupcev za mleko. Pes je, zato pa moramo prav po zgledu fabrikantov in obrtnikov ozreti se drugam, kder se nam ponuja prilika prodati mleko po lepi ceni. Takih mest, konsumentov mleka pa najdemo prav mi kranjski kmetovalci v nam ne oddaljenih primorskih-trgovskih mestih v Trstu in v Pulju. Tam se pristno mleko prodaja liter po 14—16 kr., doma ga komaj za 7 kr. oddajamo. In prav to me je napotilo, da sem v glavnem odboru naše kmetijske družbe stavil predlog, da naj družba osnuje mlekarsko zadrugo v Ljubljani, ki bo izvaževala dobro mleko v imenovana mesta, Posamezen kmetovalec, tudi veliki posestnik ne more skoro shajati tudi pri taki ceni, ker za posameznega so stroški preveliki. Ako hočemo, da si utrdimo prodajo mleka, treba, da pošiljamo vedno enako dobro, zdravo in nepokvarjeno mleko, za to pa treba hladilnih strojev, ledenic, velike previdnosti pri odpošiljanji posebno v poletnem toplem času, rednega nadzorovanja tukaj in v mestu, kjer se bo prodajalo itd.
To vse zmorejo združeni kmetovalci, ki se združijo v skupno delovanje in razprodajo mleka in mlekarskih izdelkov. Glavni odbor kmetijske družbe je takoj pritrdil temu nasvetu in izročil moj predlog v posvetovanje in konečno rešitev posebnemu odseku. Dolžnost mi je toraj, da poučim kmetovalce toliko o potrebi, kolikor o koristi take mlekarske zadruge, ter da se prepričani pridružijo v kolo uže nekaterih velikih posestnikov, ki so uže sklenili vstopiti v to zadrugo.
Da je ta zadruga potrebna, razvidi se nekoliko uže iz uvodnih besed in posebno pa iz tega, da posamezen ne zmore podvzetja z vspehom. „V združbi je moč" in ta stari narodni pregovor velja tudi morda v prvi vrsti za kmetovalca. Neradi se združujejo naši ljudje, a novejše čase prodira tudi med našim narodom prepričaaje o potrebi združenja taliko v namen duševnega, kolikor materijaluega. V bralnih društvih, v družbah; na pr. sv Mohora zbirajo se tudi naši kmetovalci, kjer najdejo duševne hrane in omike Pa tudi v gospodarskih ozirih se družijo in prav naša lepa bohinjska pokrajina mi služi v zdaten dokaz, koliko zda združenje posamesnih moči v eno celoto. Poprej so bohinjski gospodarji posamesn) izdelovali svoje mlekarske pridelke. Neutrudljivi blagi ter skrbni njih g. dušni pastir pa je v^del združiti jih v mlekarske zadruge, v katerih skupno izdelujejo mlekarske pridelke gotovo s podvojenim dobičkom. Prav tako je tudi v drugih deželah; odkar so se živinorejci združili v skupno izdelovanje mlekarskih pridelkov, pomnožili so s v oje dohodke in tako zboljšali svoje blagostanje. Poprej je moral posamezen imeti svojega si-rarja, svoje ognjišče, svoje orodj-j itd., in med takimi malimi sirarji bil je le redek veščak, kije razumil resnično svojo stroko. Skupno združeni pa najamejo veščega mlekarja, ki izdeluje take pridelke, kakoršni se lahko in po dobri ceni spečavajo.
Potrebo takega združenja kmetovalcev v namen razprodaje mleka dokazujem tudi s tem, da posamesen, tudi če ve, da se zamore prodajati mleko tako dobro v imenovanih mestih, ne more si pomagati, ker nima znanja v onih mestih — vsakemu zaupati je pa silno nevarno, saj to prav naši kranjski kmetski trgovci dobro vedo; tudi nima znanja potrebnega, kako se mleko za tako daljno pot ali vožnjo pripravlja, posebno o poletnem toplem času. Združenim gospodarjem pa bo vse to mogoče. Da potrebo še nadalje dokažem, navam le, da oni gospodar, ki zamore mleko liter po 8 kraje, spečati, sme se srečnega šteti, ker nobena stroka njegovega kmetijskega gospodarstva mu ne more s primeroma malimi stroški toliko čistega dohodka donašati, kakor mlekarstvo. Istina je, da le one velike kmetije, ki zamorejo prodajati mleko, ali da imajo vredjene mlekarije, še shajajo, vse druge pa, ki se vbijajo s pridelovanjem žita, propadajo. Mleko in iz tega izdelani pridelki, posebno fino maslo in dober sir najde še vedno primernih kupcev, ko se žito komaj zamore res po prav slepi ceni prodajati.
Koliko je kmetijskih gospodarjev in velikih posestnikov po deželi, ki bi se srečne šteli, da bi za-mogli prodajati mleko star bokal le po 10 kr.! Prav za to nasvetujem to zadrugo, da se vsaj nekaterim gospodarjem ponudi prilika pomagati si.
Ostaja mi še o koristi take zadruge govoriti. Tudi to dokazujejo uže marsikateri stavki tega spisa. Da bo vspeh gotov, smemo za trdno upati, ako bo zadruga previdno in vestno ravnala, ker, če tudi bi mleko prodajalo v Trstu in Pulju (Pola) liter le po 12—14 soldov, očividen je dobiček in vspeh, ker pri litru preostajalo   bi 4—6 soldov za  stroške prevožnje
in razprodaje, tako da bi se liter zadrugi splačeval najmanje čisto po 8 soldov, torej star bokal po 12 kr., in to je neovrgljivo lepa cena ter gospodar, kojemu je mogoče spečati bokal mleka po 12 kr. sme biti jako zadovoljen.
S sledečim računom hočem še na dalje dokazovati korist take zadruge, sploh razprodaje mleka. Vzemimo srednjega kmetskega gospodarja, kakoršni se po naši domovini večinoma rahajajo, ki redi po 10 glav živine. Če ima njegovo gospodarstvo le namen, izrejevati ali spodrejati mlado živino, mora kaj dobro paziti, da iz takega hleva vsako leto skupi 200 gold. za prodano spodrejeno živino.
Ko bi pa ta gospodar, ki ima krme za 10 glav, namesto za spodrejevanje juncev — voličev porabil večinoma seno za molzne krave, redil bi jih vsaj 5, in ko bi jih res umno oskrboval, dobil bi od njih gotovo nad 500 gold., če bi se mu tudi liter mleka splačeval le po 7 kr., toraj bokal krog 10 kr. Kačunimo, da bi krava primerno oskrbovana, dala na leto le 1000 bokalov mleka, bi to uže znašalo 100 gold, zraven pa bi se za tele skupil 15—20 gold. Poleg petih krav imel bi lahko še par volov in troje telic ali junčkov za spodrejo.
Zato sem trdnega prepričanja o veliki koristi združenja živinorejcev v namen skupnega podelovanja mleka in razprodaje mlekarskih izdelkov tudi po vseh večjih vaseh, kjer se nahajajo posestniki, ki redijo veliko živine. Saj tudi po Bohinjskem skupno delujejo mlekarske zadruge ne le za časa planinske paše, ampak tudi po zimi, in kar se tako dobro sponaša našim Bohinjcem, zakaj bi se ne drugim. In tako je tudi drugod, na pr. na Tirolskem, po Švicarskem itd.
(Konec prihodnjič.)
243
List 32.
Gospodarske stvari.
Mlekarske zadruge.
(Konec.)
Ni treba bati se, da bi mlekarski pridelki ne našli kupctv, če so le pravilno izdelani. Tako na pr. se kaj lahko proda fino presno maslo (puter) v Trstu, Pulju in v daljne kraje. Ali ni žalostno za naše kranjske kmetovalce, da morajo trgovci ljubljanski iskati na To-minskem finega presnega masla (puter), in potem naj mi kedo ugovarja, da ni najti kupcev. O tem sem se sam prepričal in res jako nejevoljen obžaloval malo-skrbnost naših kmetovalcev, toliko bolje, ker fino, presno maslo prodaje se prav lahko — Bog daj, da bi ga le dovolj bilo, po 1 gld. 15 kr. do 1 gld. 25 kr. kilogr ! Pa tudi posebno za pusti sir je dovolj kupcev, če je le blago res dobro.
Za sedaj naj so le kratke vrstice namenjene živinorejcem po vaseh, ki so preoddaljeni od Ljubljane, toraj se ne bodo zamogli vdeleževati namenjene glavne mlekarske zadruge v Ljubljani; naj jih premišljujejo, morda se prepričajo o dobri strani tega nasveta ter sebi v korist prečno s takimi zadrugami, o katerih bom skušal z dokazi računov še pisati, ako bo si. uredništvu ljubo.   (Prosimo.   Vred.)
Kedor toraj dobro računa, kmalu se bo prepričal, da je mlekarstvo ena najvspešnejših strok kmetijskega gospodarstva.
Sedaj mi preostaja se govoriti o mogočosti izva-ževanja mleka. Uže cene kažejo, da je po onih mestih pomanjkanje mleka; resnično dobro mleko našlo bo kupcev, saj se v Pulju - kakor iz pisma velece-njenega gospoda ondi živečega pozvedam — prodaja liter mleka, kateremu je primešanega tudi ovčjega mleka in tudi vode, po 14 do 16 kr.! Preverjen sem, da bodo posebno uradniški krogi še hvaležni, če jim bo mogoče po enaki ali celo zmerniši ceni kupovati resnično dobro kravje mleko. V Opatijo in v Reko bo tudi mogoče pošiljati mleko, posebno pa po jako visoki ceni fino surovo maslo.
V Trstu naselili so se celo iz Italije nekateri mlekarji in tudi iz Italije naravnost prihaja veliko mleka na trg.
Ugovoru, da je vendar-le neverjetno, da bi bilo mogoče tako  daleč   pošiljati  mleko,  kakoršnega  sem
pogostcma moral čuti, protijavljam le to, da deluje v Gradcu mlekarska zadruga, ki pošilja mleko noter na Dunaj! Imamo toraj mi vendar-le veliko krajšo pot do Trsta, Reke in Pulja.
Graška mlekarska zadruga razposlala in razpe-čala je v minulem letu 1,571.488 litrov mleka!
Tisoče litrov mleka prihaja na Dunaj iz daljnih okrajev celo iz Ogerskega. Preskrbljene so železnice celo z vozovi (vagoni), v katerih prevažajo zaklane vole, teleta i. dr. s Češkega in z Nemčije v Pariz! S pripomočjo leda zamore se mleko tako ohladiti, da je sposobno za daljno vožnjo. Celo v poletnem vročem času pride mleko lahko popolnoma zdravo v daljni kraj, če je le bilo takoj po molžvi do dobrega z ledom ohlajeno. Za to služijo posebni hladilni aparati, s katerimi se mleko na 7° ohladiti zamore. Mleko se namreč po zvitih ceveh preteka, cevi pa so obdane z vodo, katera se še z ledom ohlajuje. Ako bo dokaj družni-kov zbralo se, brez težave bodo priskrbeli, da bodo mlečne vrče za časa najhujše vročine obložili z ledom, tako, da ne bo nikdar mleko pokvarjeno, skisano dospelo na kraj določeni. Vsa ta previdnost bo mogoča skupnim, združenim močrm, posamesnik bi tega ne zmogel.
Glede stroškov za transport morem le toliko omenjati, da je cenik ali tarif za mleko uže jako nizko odmerjen celo na južni železnici, ki ima sicer precej visoke tarife. Ko bi pa se zadruga — kar upam — močno razširila, mogoče ji bo še posebej pogajati se z vodstvom južne železnice in z ravnateljstvom ces. državne železnice dajo polajšave onim. ki veliko blaga pošiljajo, posebno pa redno skoz vse leto. Zato tekmujejo če tudi zelo oddaljeni veliki trgovci, na pr. lesni trgovci, katere skoro polovico manj stane pre-vožnja lesa, kakor malega posestnika, ki le par vagonov blaga odposlati zamore. Toraj tudi ta slučaj nam jasno spričuje pomen združenja posamesnih sil v eno celoto.
Za nas bi bil „mešani" vlak, ki odhaja zvečer ob 10. uri iz Ljubljane, kakor nalašč odredjen za pre-vožnjo mleka, ker do zvečera bi lahko pripeljali zadružniki mleko v Ljubljano, kjer bi se nadalje oskrbelo do 10. ure za odpošiljatev. Ob železnici stanujoči posestniki, na pr. oni ob Savi bi lahko mleko sjM-danskim poštnim vlakom, oni na pr. iz litijske^^p^ (na pr. grajščine Grmače, Črni potok, Ponore;>APo|/ ganik itd.) bi se celo lahko posluževali večejAl^aSfb
zovlaka. Omenjati moram, da vodstvo železnic vstreza željam občinstva ter dovoljuje, da se more mleko tudi z brzovlakom odpošiljati, ne da bi biia tarifa izjemno
velika.
Morda se nam posreči, dobiti posebne olajšave od vodstva južne železnice, ki ima v Opatiji (Abaciji pri Reki) velikanske restavracije in hotele, katere bi naša zadruga zamogla zakladati z mlekom in finim putrom.
Celo z gorenjske strani bi zamoglo mleko še ob pravem času priti, da bi z »mešanim^ vlakom nadalje šlo. Se ve da bi morala biti na pr. v Kranju posebna poddružnica ljubljanske zadruge, ki bi mleko pravilno ohladila in za odpošiljatev do dobrega pripravila.
Tako bi se zamogle napraviti poddružnice tudi po Notranjskem, na pr. na Vrhniki, ako bi tem ne bilo umetniše pošiljati mleko za konečno obravnavo s popoldanskim vlakom v Ljubljano, in ena v Postojni.
Konečno bi še rad pomirljive besede spregovoril nasproti mestjanom, ki bi morda mislili, da bo potem za Ljubljančane trda, ker bo mleko v ceni poskočilo. Tega ni se bati! Sedaj velja bokal mleka na trgu 10 kr., časih tudi 8 kr.; boljše mleko na dom pošiljano pa plačuje se po 12 kr. bokal. Res je, da se bo dokaj mleka izvozilo, toda ne pozabimo, da je še y4 gospodarjev v okolici ljubljanski, ki bi iz srca radi pošiljali mleko v mesto, da bi le dobili naročnikov.
Mlekarska zadruga pa bi še celo pomagala mestjanom do dobrega mleka, ker, ko bi mali mlekarji hoteli brezvestno izkoristiti položaj ter prinašali mestjanom slabo vodeno mleko, lahko bi mestjani obrnili se do zadruge, katera jim bo prav rada izvrstno zdravo, pošteno mleko po 12 kr. bokal donašala na dom. V interesu toraj malih mlekarjev, ali recimo, naših mle-karic bo, da bodo nosile svojim naročnikom le prav dobro mleko.
Zadruga bo toraj koristila večjim posestnikom pa tudi malim kmetskim gospodarjem, ki bodo domači trg oskrbovali z mlekom. Zadruga večjih posestnikov bo iskala kupcev za mleko v daljavi, s tem torej tudi manjšim posestnikom koristila, ker jim bo pripustila domači trg, ako bodo ti le modro in pošteno postopali.
Da bo zadrugi moralo biti novo  geslo:   „poštenje' in skrbnost",  je razumljivo,   ker  le  poštena zadruga bo našla dobrih in stalnih kupcev.
Mestjanom pa bi zadruga še v tem lahko veliko uslugo storila, da bi prodajala posebno mleko za dojenčke". Koliko nedolžnih dojenčkov prav po mestih ne pomre, ker jih matere pitajo z mlekom, neznanega izvira. Ni dovolj, da je mleko naravno dobro, ampak dojenčki potrebujejo mleka, katero je od krav, katere so 1. zdrave, 2. ne s starim mlekom, 3. ne v previsoki brejosti, 4. krmene s suho zdravo klajo.
Ne smemo zamolčati, da od starih krav je vsaj tretjina bolnih na pljučnih tuberkulih! Staro mleko je težko prebavljivo, prav tako provzročuje mleko od visoko brejih krav pogosto bluvanje dojenčkov, ki dobijo tudi pogostoma drisko po mleku, ker so krave dobivale slabo pičo, morda kak plevel, ali zeleno slabo travo ali deteljo. O tem sem do dobrega prepričan iz lastnih skušenj, ker po želji zdravnikov odredil sem na šolski kmetiji, katero sem oskrboval, da so za dojenčke odmenjene krave dobivale vedno suho zdravo klajo in prav hvaležni so bili stariši, kakor tudi zdravniki, ki so se zatekli do zavoda po tako mleko, ko so jim dojenčki hudo oboleli na bluvanji in driski in veliko jih je potem ozdravilo  in se krepko opomogle.
Tako skrbijo tudi nekatera mesta iz zdravstvenih "ozirov za dojenčke s tem, da pospešujejo posebne mle-karije, katere oskrbujejo krave po priporočenih nasvetih in katere se podvržejo dolžnosti, da nadzoruje živino-
zdravnik hlev od časa do časa, da se prepriča o zdravju krav in o načinu krmenja.
To nalogo bo gotovo nameravana zadruga drage volje sprejela v svoj delokrog ter s tem jako dobro služila zdravstvenim nameram mestjanov (otročičev).
Taka zadruga bila bi lahko tudi temelj podvzetja, da se sploh kranjskim mlekarskim izdelkom (fini puter, maslo, sir itd.) pridobi v svetovni trgovini kupcev. Prepričan sem, da bodo nastale manjše mlekarske zadruge po deželi, katere bodo po izgledu Bohinjcev, Tirolcev, Švicarjev i. dr. skupno podelovale mleko in tem naj pripravlja glavna zadruga pot za izvožnjo njih pridelkov. Bodimo edini in vstrajni ter sami skrbimo za-se,  nikar se ne zanašajmo na pomoč družili!
Preostaje mi še seznaniti kmetovalce vsaj z bistvenimi in glavnišimi paragrafi pravil in opravilnega reda za mlekarsko zadrugo, da se do dobrega seznanijo z notranjo vredbo zadruge ter da bolo zamori presoditi vsebino in vrednost zadruge, ko bodo prejeli od kmetijske družbe vabilo k pristopu v zadrugo, katera naj bi se še v tej jeseni ustanovila in pričela, če ne prej, saj z novim letom svoje delovanje.
Popolna pravila so uže pripravljena, katera bo odbor kmetijske družbe pregledal in potem zadružnikom nasvetoval. Iz teh pravil hočem se ve da skrajšano le nekatere važniše odstavke podati, da se iz teh važnih in glavnih toček spoznati in presoditi morejo vsa pravila.
Tako bi §. 1. izražal namen društva, ki je: s skupno prodajo mleka in mlekarskih pridelkov zagotoviti živinorejcem zanesljivo prodajo, kupcem pa zanesljivo zdravo in nepokvarjeno blago;
§. 2. določuje sedež zadrugi;
§. 3. razpravlja pogoje sprejema v zadrugo, ki so: slehern samostalen kmetovalec more stopiti v zadrugo, ki se zaveže, v zadrugo vedno pošiljati mleko od vsaj 5 krav;
§. 4. določuje o zložitvi ustanovnega kapitala, ki se spravi skupaj u vplačil družnikov, ki vplačajo deleže, in sicer na pr. o l vsake krave po 30 gold., torej, kdor jih ima 5, 150 gold.
Ker ima zadruga potrebo ustanovnega denarja, s katerim uredi glavno ali središno mlekarno z vsemi potrebnimi aparati in pohištvom, razumno je, da morajo družniki zložiti po deležih ustanovno svoto, katera nekako tudi jih veže, da vstrajajo v zadrugi, sicer bi naj manjša nepovoljnost jih odločila, da bi popustili zadrugo. Ti deleži se ali takoj vplačajo ali pa v obrokih, in prodati se smejo deleži le drugim kmetovalcem, ki so uže družniki ali imajo sposobnost do sprejema.
V 5. §. navedene so dolžnosti družnikov: na pr. 1. družnik mora toliko deležev, kolikor ima krav ogla-šenih, prevzeti in vplačati, 2. mleko od oglašenih krav le zadrugi pošiljati, 3. izpolnovati vse določbe društvenih pravil, 4. sprejemati po izvolitvi mu naloženih opravil itd.
Občni zbor ima pravico:
1.   voliti ravnateljstvo,
2.   določevati nakupovanje uprave ali izpeljavo stavb, kar nad 500 gold. stane,
3.   pregledati in odobriti račune,                          
4.   določevati način razdelitve skupila za mleko,
5.   sprejemanje in izključenje družnikov itd.
Eavnateljstvo sestavljeno je iz načelnika in 4 odbornikov, ki se volijo za dobo enega leta, smejo biti zopet izvoljeni, pa tudi morejo vbraniti se izvolitvi za naslednji dve leti. Eavnateljstvo vodi vso kupčijo z mlekom in se udje menjavajo v nadzorstvu uprave. Ravnateljstvo sprejema v službo potrebne delavne moči, 
250
določuje ceno mleku in izdelkom in oskrbuje vsa kup-čijska opravila.
§  10. določuje o p ošiljanju mleka.
Družniki so zavezani vse mleko od oglašenih krav redno in pošteno pošiljati zadrugi in ne sme noben družnik poleg še prodajati mleko od drugih krav v mestu. Ta določba ima namen zabraniti, da se ne snujejo iz lastnih družnikov tekmovajoča pod-vzetja.   Eed mora biti povsod.
§. 12. določuje način račun enja.
Koncem leta sklenejo se računi z družniki. Glavni računi z vsemi prilogami imajo se vsakateremu druž-niku poslati na dom z vabilom k občnemu zboru, ki razpravlja o računu in ga odobri, ter odobreni račun ima še potem 14 dni biti na razpolago družnikom, ki smejo ugovarjati in te ugovore pismeno izražati ravnateljstvu, katero mora izreden občni zbor zopet sklicati, ako je le pet družnikov vložilo ugovor proti temu letnemu računu. (Eazvidi se toraj, da imajo družniki največjo pravico do računov, toraj se ni bati pre-kanjenja.)
Diužniki dobijo potem izplačane svoje deleže; sicer pa more družnik takoj po preteku prvih 8 dni, ko je pričel pošiljati mleko, dobivati predplačila  na račun primerno množini vposlanega mleka.
Važen je način določitve vrednosti mleka, katero se ceni po vsebini tolšče. V ta namen sklepa slehern mesec ravnateljstvo račune na podlagi kupčijskega vspeha, koliko pripada na en liter mleka. Zato se štirikrat v mesecu mleko krav od slehernega druž-nika preiskuje na vsebino tolšče in sicer se preiskuje specifična teža mleka z gostomerom, smetana z Che-valierovim kremometrom, Kot pravilo velja, da ima mleko pri 15° C. topline imeti specifične teže od 1.029 do 1.033. Posneto smatra se ono mleko, katero še 3% tolšče nima.
Preobširen bi postal, ko bi hotel navesti cel način preračunenja vrednosti mleka, le toliko naj še poudarjam, da ne vsako mleko se enako plačuje, ampai< kedor pošilja jako dobro tolsto mleko, bo za liter več prejel od onega, ki pošilja v zadrugo sicer pošteno, pa bolj pusto mleko, kakoršno je na pr. od mladovnih molznih krav ali od holandskih krav, ki sicer veliko pa malo tolstega mleka dajo. Ta način se mi dozdeva pravičen, ker sicer bi oni, ki bi imel holandske krave, kaj dobro opravil, zadruga pa trpela, ker le tolsto mleko bo obrajtano od kupcev, pa tudi iz takega bo kaj masla.
Slehern mesec mora ravnateljstvo te obračune vrednosti v mesecu doposlanega mleka naznaniti družniku.
§. 13. razpravlja o rezervnem zakladu, I       §. 15   o prepirih, ki se izkljnčljivo po cenivcev razsodbi poravnavajo in voli družnik svojega, zadruga svojega in glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske svojega načelnika tej razsodni skupini.
§. 16. določuje pogoje, pod katerimi je mogoče izstopiti iz zadruge. Vsakater more koncem leta izstopiti iz zadruge, vendar mora to naznaniti 2 meseca pred sklepom leta.
§. 17, določuje pogoje za razpust zadruge.
Poseben opravilni red, katerega občni zbor odobriti ima, določuje opravilnik, ki se slehernemu družniku pri vstopu izroči in po katerem se ima družnik strogo ravnati pri 1. krmenji krav, 2. pri molži, 3. pri hlajenju in shranitvi ter prevožnji mleka.
Ta opravilnik podučuje, kaka krma se ne sme pokladati, kako se mora paziti na snažnost ne le posode, ampak tudi pri molži, katero mleko se ne sme pošiljati, in sicer mleko od krav, ki so bolne na vimenu ali sploh bolne,
251
od krav, ki so v visoki dobri brejosti ali pa prve dni po teletenji,
od krav, ki so se vse vtrujene iz daljnih trgov še le prignale.
Te naredbe so potrebne, ako hoče zadruga obvarovati se škode in zgube ne le denarne, ampak tudi moralne, ker s pokvarjenim mlekom bi kmalu zgubila dobro ime in s tem kupce.
Nadejam se, da iz te razprave bodo zamogli kmetovalci do dobrega spoznati namen mlekarske zadruge, katero nasvetujem in želim le, da bi moj nasvet našel odmev vsaj za začetek pri večjih kmetovalcih, ki naj bi se v velikem številu zbrali, ko bodo od si. kmetijske družbe vabljeni k posvetovalnemu shodu, v katerem se bo zamoglo marsikaj še določiti ali prenare-diti, kakor bodo gospodje za dobro spoznali. Jaz sem le za temelj podal svoje nasvete in radosten bom, ako bodo naši gospodarji združili se v mlekarsko zadrugo, ki bo sigurno v korist kmetovalcem.
Kar mi bo le moč, podpiral bom rad zadrugo, ki ima po mojem prepričanji prelepo in važno nalogo za našo domovino, ki gotovo potrebuje vsestranskega napredka, posebno pa v kmetijstvu, stebru naše domovine. Ne strašimo se ne nekoliko težkoč, z dobro voljo bo vse doseglo se, ako le bodo res skrbni možje vzeli stvar v roke. — Naši kmetovalci potrebujejo zadrug, katere bodo pripomogle, da bodo zamogli naši gospodarji po poštenih cenah spečavati svoje pridelke. Le zadruge bodo zamogle našim pridelkom pridobiti kupcev tudi v veliki svetovni kupčiji. Časi so drugi in po teh morajo se ravnati kmetovalci, ako nočejo zao-stati in propasti.                                        Fr. Povše.