Stev. 18.
V Mariboru 6. maja 1897.
Teéaj XXXI.
Slovenski Gospodar.
List ljudstva v poduk in zabavo.
libaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem n»	Posameini listi dobe se v tiskarni in pri g. Novak a na velikem trgu po 5 kr
dom la celo leto ¡1 glil. 50 kr., la pol leta 1 gld. 30 kr., ta četrt leta	Rokopisi se oe vračajo, neplačani listi ee ne «prejemajo.
»5 kr. — Naročnina se pošilja npraTiilštvn v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice	Za oznanila se plačuje od navadne vrstic«, če se natuae enkrat, po S kr.,
hštv. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine.	dvakrat l'J kr., trikrat 16 kr.
Iz državnega zbora.
V seji dne 28. aprila so se prebrali naprej dopisi sedmero sodnij, katere prosijo dovoljenja, da bi smele pričeli preiskave zoper nekatere državne poslance; med drugimi sta zatožena tudi poslanca Wolf in Szajer. Vlada prosi odobrenja za državne podpore v nujnih silah. Vlada predlaga, naj se odobri, da se vporabi eden milijon gld. za avstrijsko mornarico in 1,200.000 gld. za nakup posebnih poslopij za avstrijska poslanca v Petrogradu in WaSingtonu. Prebereta se dva predloga liberalnih poslancev v zadevi ministerske naredbe za Moravsko dne 22. aprila 1897, kjer se je vpeljala jed-nakopravnost češkega jezika z nemškim; ta predloga zahtevata, naj se ta jezikovna odredba zopet odpravi.
Poslanec Eben hoch nasvetuje izvolitev odseka s 36 udi, ki bo pretresoval vse predloge zastran spremembe obrtnijske postave. Prebralo se je mnogo drugih predlogov in vprašanj na ministerstvo. Za nas Slovence je posebno važno vprašanje poslanca Coronini-ja in tovarišev, ki vprašajo ministerskega predsednika Ba-denija, ali je voljen cerkveno politiko na Primorskem spremeniti tako, da se bo cerkev Kristusova mogla veseliti svoje prostosti, torej ali hoče korenito spremeniti zdanji neznosni politični sistem na Primorskem, ki pospešuje samo težnje, ki so državi sovražne. To interpelacijo je podpisalo 21 poslancev.
Predsednik dr. Kathrein predlaga, naj se preberejo trije vladni predlogi in potem se naj še le razpravlja o nekaterih tako imenovanih nujnih predlogih. Po opravilnem redu državnega zbora bi se namreč moralo poprej kakor o vsaki drugi zadevi razpravljati o nujnih predlogih, katere stavijo poslanci. Poslanec dr. Götz pa je ugovarjal, češ, da se mora razgovarjati poprej o nujnih predlogih, potem še le o dnevnem redu. Dr. Funke zahteva, da se mora o tem, katera stvar se bo poprej razpravljala, glasovati po imenih. Glasovanje po imenih je, da se vsak poslanec po imenu pokliče, naj glasno pove, kako on hoče. Traja pa blizu eno uro vsako tako g' -sovanje po imenih. Poslanci so sklenili s 162 glasovi proti 148 glasom, da ostane pri obravnavi, kakor jo je predložil predsednik.
K p r v i točki: postava zastran tako imenovanega checka (ček) nasvetuje poslanec Evgen Abrahamovič, naj se ta vladni predlog ' oči v posvetovanje odseku, obstoječemu iz 24 udov. Poslanec Schüeker zahteva, naj se ta vladna predloga izroči odseku iz 32 udov in terja, da se ima o tem glasovati po imenih. Toda poslanec Funke s tem ni zadovoljen ter zahteva, da se mora oni predlog izročiti odseku iz 36 udov in se ima o tem glasovati po imenih. Ker sta ta dva predloga, Funkijev in Schückerjev bila zadostno podpirana, se je zbornica morala udati in glasovalo se je zopet dvakrat
po imenih. Predlog Funkijev je padel s 168 proti 115 glasom, Schückerjev pa s 158 proti 91 glasom. Tu smo potratili že blizu 3 ure. To pa liberalcem še ni bilo zadosti. Dr. Gross zahteva, da se ima tudi o predlogu Abrahamovieevem zastran 24 udov glasovati po imenih. Moralo se je ugoditi tem nagajivcem in predlog Abraha-moviča je bil sprejet s 160 glasovi proti 70 glasom.
Na vrsto pride potem vladni predlog zastran nove pogodbe z Bolgarijo, ker stara poteče dne 13. maja 1897. Poslanec grof Svlva-Tarouca predlaga, naj se ta vladni predlog izroči odseku, obstoječemu iz 36 udov. O tej zadevi pa je kvasil liberalec dr. Lecher blizu dve uri. Govoril je o vseh rečeh, le o pogodbi z Bolgarijo ne. Zato ga je predsednik zaporedoma opominjal, naj se drži predmeta. Na to se je sklenilo, da bo odsek iz 36 udov pretresal predlogo zastran pogodbe z Bolgarijo.
Tretja točka dnevnega reda je bila vladna predloga, da se imajo nove stavbe v Celovcu oprostiti hišnega najemninskega davka. Poslanec Dobernik predlaga, da se ima ta zadeva kot nujna obravnavati. Toda večina zbornice je to odklonila. Vsled tega je nastal, kakor ta dan že večkrat, grozen .hrup po zbornici. Pred sklepom seje pa je zahteval prusaški poslanec Iro, da se ima kot prva točka prihodnjega dnevnega reda obravnavati vladna jezikovna naredba za Češko. Ob enem terja, da se ima o tem zopet glasovati po imenih. To se je tudi moralo zgoditi, ker so predlog podpirali vsi liberalci. Glasovalo se je torej petokrat v tej seji po imenih. Predlog Prusakov, za katerega je glasoval tudi dr. Scheicher, se je odklonil.
V početku seje dne 30. aprila so vprizorili Schönerer, Dobernik in Wrabetz mnogo hrupa s svojimi neslanostmi.
Na dnevnem redu je bil pcedlog žida in socijal-nega demokrata dr. Verkaufa zastran železničarjev. Ti so imeli med seboj velikansko zvezo ter so grozili, da bodo ustavili promet na železnicah, kar bi bilo v veliko škodo države. Vlada si ni mogla drugače pomagati, kakor da je to zvezo železničarjev razpustila. Tej vladni naredbi se je torej upiral dr. Verkauf in njegovi socijalni demokratični tovariši ter so zahtevali poseben odsek, ki ima to stvar preiskati. Kvasil je celo uro; odgovarjal mu je ministerski predsednik. Pobijali so nato dr. Verkaufa poslanci Tuse 1, ki je sam železniški delavec, namreč sprevodnik v Solnogradu in pripada h katoliški ljudski stranki, potem A x m a n, dunajski krščanski socijalist, nadalje Slovenec dr. K r e k, ki je dokazoval, kako nevarna je bila zveza železničarjev za železniške delavce, za državo in za našo vero. Temu poslancu so med govorom, kakor po besedi ča-stitali mnogi poslanci. Ugovarjal pa je vsem krščanskim zagovornikom socijalni demokrat S c h r a m m e 1; proti/
temu rogoviležu pa je zopet govoril dr. Scheicher. Grof S t u r g h se je tudi oglasil k besedi, pa ni kaj stvarnega povedal. Glasovalo .se je potem po imenih; toda predlog dr. Verkaufa se je odklonil.
Silni smeh so ob koncu seje napravili trije predlogi Schonererjancev, nemških levičarjev in nemških nacijonaleev, da se ima vlada djati na zatožno klop, ker je kršila ustavo s tem, da je izdala jezikovni odlok za Češko in Moravsko. O tej stvari se bo v zbornici v 8 dneh začela obravnava. Hode pa zopet hrup in vik ; mnogo plev, pa malo zrnja.
Izvolila sta se vendar enkrat 2 odseka : gospodarski in adresni odsek. V gospodarskem odseku sta dva Slovenca: Povše in Berks, v adresnem tudi dva: dr. Ferjančič in dr. Šusteršič. Ta dva odseka štejeta po 48 članov, 28 jih je v vsakem izmed večine, po 20 pa izmed manjšine. Napravil se je vendar enkrat takozvani »ključ« za volitev v razne odseke. Začetkoma je večina zbornice sklenila, da hoče imeti v vsakem odseku dve tretjini svojih poslancev, eno tretjino pa naj si izbere manjšina. Proti temu pa so grozno rogovilili nemški liberalci in res: večina se je udala in sklenila takole: V odsekih, ki bodo šteli po 24 udov, bodo imeli desničarji 14 svojih, levičarji 10 članov ; v odsekih po 36 udov dobi desnica 22, levica 14 članov in v odsekih po 48 udov desnica 28, levica 20 članov. Nadalje se je dogovorilo, da v odseke po 24 udov prideta 2 člana iz slovanske krščanske zveze, v odseke po 36 udov po 3 in v odseke po 48 udov 4 člani izmed krščanske slovanske zveze. V vsakem odseku bo imela desnica sicer večino, pa ne popolno velike. Zato se je povdarjalo, da morajo naši poslanci vedno biti na Dunaju, sicer bi se zgodilo kaj lahko, da pri kakšnem važnem vprašanju propademo. Adresni odsek mora izvršiti odgovor na pre-stolni cesarjev govor, gospodarski odsek se bo pa pečal
z gospodarskimi zadevami.
--«►-
Kakšen namen ima socijalna demokracija?
(Konec.)
Pa zakaj tako delajo z ubogimi delavci ? Brez uzroka ne bo. Za šalo ne bodo izdajali denar, da plačujejo agente. Sicer res, delavci sami jim povračujejo ta denar s tem, da kupujejo liste, katere v ta namen vzdržujejo in razširjajo židje, kakor »Delavca«, »Luč« in slične stvari. Zato, slovenski gospodarji, v stran s temi listi, ako si hočete dobro ! Odgovoriti pa vam moram, zakaj tako delajo z delavci, da jih tako norijo. To delajo zato, da svojo kožo varujejo. Kako to ? Agentje jim vendar tega ne povejo, da so najeti od židovskih kapitalistov in prav redki bodo najbrž med delavci, ki bi vedeli, zakaj da se gre.
Delavci mislijo, da je voditeljem res mar jih osrečiti s socijalistično državo. Ker nimajo več vere, se radi oklepajo teh izmišljotin in verujejo vse, kar jim voditelji pravijo. In ti jim tudi to pravijo : Naš nauk o socialistični državi se ne bo dal prej izvesti, ko si pridobimo ves svet za-se. Potem bo prišla ona srečna dôba, katero vam tako vabljivo slikamo.
A da se to doseže, temu nasprotujejo sedanje države in katoliška cerkev. Zakaj država nasprotuje, je umevno. Ne bi se rada umaknila. A sedanjo državo najbolj podpira katoliška cerkev. Ta je njena najboljša za-ščitnica. Ta nas naravnost proglaša za lažnivce, in pravi, kar mi učimo, je laž, je zmota, prevara. Ako" hočemo izpodnesti sedanjo državo, moramo najprvo izpodnesti katoliško cerkev. Toraj po njej, po njenih duhovnikih!«
Zdaj bodete umevali, zakaj socijalisti tako blatijo
duhovnike. Ti dostikrat niti osebno več niso varni pred njimi. Na te bruhajo ob vsaki priložnosti najgrše psovke. A tem potom odvračajo vso pozornost delavcev od sebe na katoliško cerkev, katera si ravno danes na vse kriplje prizadeva, zboljšati žalostno stanje delavskega stanu. Pa cerkvi nočejo verjeti, verjamejo rajši židovskim agentom. Vse socijalistično gibanje se vali proti katoliški cerkvi in na tak način povzročuje, da so popolnoma varni židovski kapitalisti s svojim denarjem. Socialistični tabor je straža židovskega kapitala. Kdor koli se da pridobiti za socijalistični tabor, pomnožuje to stražo.
Torej Slovenci, bodite pametni in ne dajte se za nos voditi. Le pomislite dobro, kar sem vam povedal in naženite vsakega, ki vas pride lovit v zanjke. Kdor hoče tako delali z vami, je hudobnež ali nevednež. Ne ve, zakaj se gre. Od takega se pa vi, pametni možje, ne boste vendar dali voditi. Je pa tudi lahko mogoče, da je hudobnež. Sam je plačan od Židov, in gleda samo na to, da kar največ razproda svojega »Delavca«, »Luči«, ne brigajoč se, da s tem vas nesrečne stori. Zato pa poženite vsakega, ki pride trosit takih stvarij.
Slovenci so prepametni, da bi bili židovski sluge. To bi bilo tudi nespametno za nas. Socijalna demokracija dejanski nima drugega pomena, kakor da čuva zidove in kapitaliste. Za celim sdcijalističnim gibanjem sedijo bogataši, in se krohočejo, kako gredo ubogi delavci na limanice. Torej, Slovenci, da se nam ne bodo drugi krohotali, bodimo pametni!
Zdaj še eno vprašanje? Zakaj si pa prizadevajo ravno tukaj pri nas tako razširiti socijalno demokracijo? Vse moči napenjajo, da bi si pridobili pristašev. Ceste in poti, koder hodijo verni Slovenci, hočejo kar posipati z »Delavcem«. Veste zakaj? Zato, ker menijo, da smo Slovenci še tako nezavedni, da ne znamo, zakaj se gre. Menijo, da je pri nas razlita kalna voda nevednosti. Le v taki vodi seveda se da prav mnogo rib zlahka vjeti z otrovilom. Tako nas sodijo in zato se nam tako vsiljujejo s svojim ničvrednim blagom. Drugam, kjer mislijo, da rabijo ljudje pamet, se ne upajo več. Tamkaj so jih že splačali.
Naredimo tudi mi tako! Pokažimo jim, da se ne damo od hudobnežev in nevednežev za nos vodili ! Nikdar tem ne bomo verjeli, pač pa njej, ki je nepremakljiv steber resnice, njej, ki je zidana na močno skalo, ob katero so brezuspešno udarjali najsilnejši viharji, njej, ki ni človeško, temuč božje delo, — sveti cerkvi. Ta edina nam bo prav rešila socijalno vprašanje. Njo ledaj hočemo poslušati, a ne socijalistov.
ITI. Občni zbor „sloven. v katol. delavskega društva" v Žalcu.
V nedeljo je imelo sloven. kat. delavsko društvo svoj III. občni zbor. Po otvoritvi zbora po predsedniku Jerneju Meh-u poroča tajnik, č. g. Matej Osenjak o društvenem delovanju:
Zadnji občni zbor je bil dne 9. februvarja 1896. Udov ima društvo rednih 48, podpornih 80. Društvo je napravilo v zadnjem letu dva javna shoda: prvega^ dne 21. junija v občinski pisarni v Petrovčah, drugega dne 14. februvarija letos ravno ondi. Oba shoda sta bila mnogoštevilno obiskana in sta obrodila mnogo sadu, kar so pokazale volitve za 5. kurijo. Odbor je imel v teku leta 6 sej, pri katerih se je sklepalo o društvenih zadevah. Društvo je priredilo na novega leta dan veselico v gostilnici gospe Hausenbichler-jeve, katera se je prav dobro obnesla.
Društvo je imelo v pretečenem letu hude boje: zlasti socijalnim demokratom je društvo trn v peti; pri vsaki priliki so hujskali zoper društvo in njene ude z obrekovanjem in opravljanjem, žalibog, da so jim pri tem nečastnem delu pomagali tudi taki, od katerih smo pričakovali podpore ali vsaj nepristranosti. A vse nakane združenih nasprotnikov so se ponesrečile. Pokazalo se je, da stoji društvo na trdni podlagi večne resnice sv. katoliške vere in da se mu zaradi tega ni bati" nobenih nasprotnikov.
Nato poroča denarničar, g. Antloga; iz njegovega poročila posnamemo, da je imelo društvo v pretečenem letu 100 gl. 61 kr. dohodkov in 100 gl. 38 kr. stroškov. Pregledovalcem računov se izvolita Franc Voh in Ant. Koren. Nato je bila volitev novega odbora. Izvoljen je večinoma stari odbor, kateri si je zbral za predsednika gospoda Jerneja Meh-a, za podpredsednika č. g. Mart. Ulčnik-a, tajnikom č. g. Mateja Osenjak-a, denarničar-jem Martina Antloga.
Da skaže društvo hvaležnost svojemu ustanovitelju, č. g. Dekorli-ju, in č. g. Frančišku Korošcu, pre-fektu v Mariboru, kateri je že večkrat govoril na društvenih shodih, imenoval je občni zbor enoglasno oba gospoda častnim članom. Nato se izreče »Slov. Gosp.«, kot edinem listu na slov. Štajarju, ki razkriva zmote socijalnih demokratov, priznanje in zahvala, ter se v naročbo priporoča.
Gospod jurist Antloga spodbuja k odločnemu delovanju zoper socialdemokrate, priporoča, da bi delavska društva na Spodnjem Štajarju skupno delovala, razlaga, kaj je socijalizem, razkriva zmote in neizpeljive nazore socijalnih demokratov. Omenja tudi internacijonalizem socijalnih demokratov ter navdušuje navzoče, naj se povsod vedejo kot zavedni Slovenci.
K sklepu se je sprejela sledeča resolucija: »Vo-lilci, zbrani na občnem zboru »slov. katol. delavskega društva« v Žalcu, z veseljem pozdravljajo osnovanje krščanske slovanske zveze v državnem zboru, ter prosijo slovenske poslance, naj se krepko potegujejo za pravice kmečkega, delavskega in obrtnega stanu, posebno naj skrbijo, da se pravično razdelijo bremena med našo in ogersko državno polovico in se potrudijo, da se vpelje jezikovna naredba, kakoršna je na Češkem in Moravskem, tudi med Slovenci«. S trikratnim »živio« na sv. očeta in svetlega cesarja je sklenil gospod predsednik III. občni zbor.
Cerkvene zadeve.
t Ptujski prošt Jožef Heržič.
Žalosten izlet smo imeli Ptujčani in okoličani letos prvega maja. Našega gospoda prošta smo zagrnili v hladno zemljo. Točno ob 10. uri so preč. g. inf. stolni dekan L. H^rg zapeli »Libera« — Reši jih Gospod! — Potem se truplo pokojnega g. prošta med čudovitimi miserere-glasovi prenese v cerkev, kjer so se opravile zadušnice. Zdaj stopijo učeni gospod kanonik dr. Jožef Pajek na pridižnico, ter v kratkem, pa prisrčnem nagovoru obilnemu poslušalstvu, iz meščanov, okoličanov, vrhuncev uradnikov in vojščakov obstoječemu, razložijo življenja tek pokojnega g. prošta po navodu Pavlovih besed: »Določeno je vsem enkrat umreti, in potlej je sodba«, govoreči:
G. Jožef Heržič so bili rojeni leta 1843. pri Veliki Nedelji od priprostih, bolj ubožnih, pa prav pobožnih roditeljev. Duhovniki, spoznavši bistrega dečka, ga dajo v šolo na Ptuj in pozneje v Gradec, kjer so vse šole odličen prvak opravili, pozneje pa se v Maribor prese-
lili, kjer sva postala tovariša in prijatelja. Akoravno vse povsod odličen prvak, so vendar bili ponižni in ljubeznivi do vsakega. Lahko bi se bili za višje šole pripravili, pa so rajši šli v pastirstvo na svojo prvo službo v Svetinje, kjer so imeli veliko trpeti, potem k Sv. Petru pri Radgoni, in na Ptuj, v Maribor; povsod so bili marljivi in so delali z vidnim uspehom v šolah in društvih. Od ondod grejo na faro spodnjepolskavsko in pred dvema letoma na Ptuj, kjer sem jim nastopno besedo govoril po besedah mil. knezoškofa ob posvečenju: »Bog blagoslovi vhod in izhod tvoj«. Kar pa vi brž niste opazili, da sem trčil in mislil na današnji izhod pokojnega gospoda; oni pa so me razumeli, kar so mi pozneje pravili, in jaz jim omenim: Prijatelj, k večjemu dve ali tri leta še imaš živeti! Dobro, bom pa tota svesto porabil. In tako so se pripravljali na svoj izhod, vsak večer mislili na smrt, molili Lavretanske litanije: zato je gotovo blažen njihov izhod, in ljuba Mati božja jim je sprosila milostno sodbo božjo, ker so jo tolikokrat in tako pobožno nazivali: Sv. Marija, prosi za nas!
Po tem solznorosnem govoru so služili preč. stolni dekan slovesno sveto mašo, med katero je dobro izurjeni pevski zbor zapel »Requiem« s čudežnomilim »Sanctus«. Ves zbor 77 duhovnikov zapoje po sv. maši zopet libera »Reši jih«; ter vzdigne se nepričakovano slovesni sprevod: spredi gre vsa šolska mladež, nekaj gospodov, gasilci, duhovniki, pokojnika so 4 črnci v prekrasni, z infulo in kelihom okinčani krsti peljali, sorodniki, uradniki, vojščaki, gospe, ženske, pod jasno-solčnim nebom, mimo zaprtih prodajalnic, med gorečimi svelilnicami skozi zelene rajde na »Novi Ptuj«: miro-rovišče prekrasno. Bilo je ravno dvanajst, ko so pokojnika v grob položili. R. I. P.	S. G.
Cerkvena glasba.
Naš znani skladatelj Ign. Hladnik, katerega skladbe so se tako vrlo obnesle in udomačile na naših korih, vsled njih melodijoznosti in rabljivosti, ker se i on ozira na praktično stran naših razmer glede cerkvenega petja, in s katerimi je za povzdigo cerkvenega petja mnogo pripomogel, podaje sedaj zopet tri nove skladbe, katere vsem organistom in pevovodjem glede njihove rabljivosti prav zelo priporočamo in to so:
1.	Latinska maša v čast sveti Družini, za Sopran, Alt in Bariton spremljavo orgelj op. 22. Lahka je ta maša, da jo zamore vsak organist z dvema pevkama z najboljšim uspehom prednašati in tako na najlažji način zadostiti pravilom in zahtevam cerkve. Cena z glasovi 1 fl., posamezni glasovi 20 kr.
2.	»Venite exiiltemus« 12 Tantum ergo za mešani zbor, op. 26.; cena 50 kr.
3.	Asperges me, Vidi aquam in 3 Ecce sacerdos magnus (za birmo) za mešani zbor, cena 40 kr. Vse tri dele ob enem 1 fl. 50 kr. Skladbe so lahke in v slogu Marijinih pesmij op. 14. Dobe se pri skladatelju v Novem mestu, Dolenjsko.
Gospodarske stvari.
Rudečica ali svinjska kuga.
Večkrat žalibog obišče naše kraje kaka kužna bolezen pri živini, toda se navadno ne mudi dolgo pri nas. Le jedna nam je ostala zvesta, kakor nesrečna to-varišica, in ta je rudečica, k u ž n i č r m, v r a-nični prisad ali še drugače imenovana, sploh ji najbolj pristoji ime s v i n j s k a k u g a. Že več deset-
letij prazni ona naše svinjake, žalibog pa še vedno ne znamo se ji uspešno ustavljati.
Bolezen se najrajši pokaže po hudej vročini meseca avgusta in septembra, kadar nastopi deževno vreme. To kaže, da na njo jako upliva prememba toplote ali zraka. Druzega pravega uzroka te bolezni, kakor ob enem tudi zdravila pa še žalibog zdravniki danes ne vedo.
Znamenja bolezni so naslednja: Svinja postane klaverna, poveša ušesa in rep, oči so rjave in kalne, život kaže veliko vročino, sapa je nagla in težka. Vrhu tega žival mrazi, zato se zarija v steljo ali gnoj, kolikor more. Koža je od začetka rjava, kakor pri drugem vnetju, pozneje pa postane višnjeva in dobi nekake mehurje ali »bleke«. Žival noče ali ne more žreti, nekako pijana se vlači najdalje par dnij, dokler navadno ne pogine.
Žalibog da pogosto v jednem hlevu ni dosti jedna nesreča, kar kaže nalezljivost te bolezni. Najrajši napade mlade in rejene prasce, s katerimi tudi najbolj naglo deluje. Kadar se loti z vso močjo, navadno izprazni hlev- do najbolj mršavega praseta, katero nima močne krvi. To kaže, da je ta bolezen krvna bolezen, sicer jako podobna vnetju pljuč, le ta posebnost jo znači, da žival postane h koncu vselej rudeče višnjeva.
Uzrokov te bolezni je več in to pri hlevu, hrani in pijači. Zaduhel in moker hlev je stanovanje kužnih soparov, kjer se bolezen utabori in vsako leto davi živino. Treba je torej skrbeti za prezračenje hlevov, kar se najlažje doseže, ako se napravijo na vratih hleva male linice, katere se po letu odprte. Tudi se mora gnoj pogosto odstranjevati in skrbeti za suho steljo, kakor tudi čedno korito. Posebno ostanki v koritu, ko začenjajo, gniti, razširjajo škodljive sopare, v katerih se cimi strup raznih boleznij.
Veliko uzrokov je tudi pri hrani. Ako je ta kuhana, naj bode dobro prekuhana, da n"e zastaja v želodcu ali črevah živine. Ce je pa surova, na primer trava, detelja, zelje itd. mora biti sveža ali frišna, zato naj se dobiva v jutru, kadar se je rosa nekoliko posušila. Nikoli ne velja travo dolgo naprej nakositi in velo, na pol suho ali plesnjivo krmiti! Najbolj škodljiv pa je razni plevel, v katerem so zmešane razne rastline z koreninami in prstjo vred. Ako je ta navrh še sparjen od solnca ali že star, ni je bolj svinjam škodljive hrane od njega.
Velikokrat je bolezni kriva tudi slaba pijača. Pomni naj se, da tudi svinja potrebuje vsaj v poletnej vročini mrzle in snažne vode, da si z njo tolaži žejo in shladi želodec in čreva. Škodljiva je tudi svinji nesnažna in smrdljiva luža, v katerej se vlači mnogo raznega mrčesa. Zraven se mora skrbeti, da dobivajo svinje dosti vode in o pravem času, da ne trpč žeje. Dobro je, jim zraven pijače dajati pogosto grenke ali glavberjeve soli, da se jim čreva izčistijo. V ta namen se priporoča tudi nezrelo sadje, ki pada z drevja, ker ima v sebi kislino, katera prebavljanje podpira. Koristno je torej pijači dodajati kisa, kvasa ali kislega mleka. Sploh se mora pri svinjah vedno paziti, da gre blato rahlo od njih, kajti trdo blato izvira od prevelike vročine v črevah.
(Konec prih).
Dirkalsko društvo ljutomersko priredi letos dve dirki, katerih prva bode dne 23. maja.
Darila pri tej dirki znašajo 700 kron in smejo tekmovali konji iz cele Šlajarske, vendar-le taki, ki so v lasti kmečkih posestnikov, zatorej se na to opozarjajo posestniki, zlasti iz okrajev Ljutomer, Radgona, Ormož, Ptuj, in tudi vrli Savinjčani tam doli bodo nam dobro došli!
Konjerejci, koji se teh dirk s svojimi konji udeležiti žele, naj konje začasa vadijo in jim ne pokladajo zelene krme, ker tak konj dobi velik trebuh, polna čreva pritiskajo na pljuča in ovirajo prosto dihanje, konj se hitro poti in utrudi.
Skrbite torej, da bodo naši konji v hitrosti napredovali. Konji, ki se bodo z dobrim uspehom udeležili ljutomerske dirke, imajo upanje tudi na odlikovanje pri mariborski dirki, ki bode dne 13. junija. Propozicije za obe dirki, se bodo o pravem času razglasile.
Sejniovi. Dne 8. maja v Poličanah (za svinje) in v Polju. Dne 10. maja v Šmarijah, Arnovžu in Brežicah. Dne 12. maja na Planini, v Slov. Gradcu in Imenern (za svinje). Dne 13. maja na Bregu pri Ptuju (za svinje).
Dopisi.
Iz Maribora. (Vabilo) na veliki koncert, katerega priredi mariborska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda s prijaznim sodelovanjem slovanske čitalnice mariborske dne 9. majnika 1897 v vrtni dvorani hotela »Stadt Wien«. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina: 50 kr. za osebo, 1 gld. 20 kr. za obitelj. Vspored: 1. Orkester. — 2. »Ave Maria« iz opere »Gorenjski slavček«, mešan zbor s spremljevanjem orkestra; A. Foerster. — 3. »Zvezde«, moški zbor z bariton-solo ; L. Hudovernik. — 4. Orkester. — 5. Vspomladna pesem, mešan zbor; St. Pirnat. — 6. Sirota, moški zbor z alt-solo ; A. Hajdrich. — 7. Orkester. — 8. Kakor nekdaj, moški zbor; P. H. Sattner. — 9. Križaci na morju, velik mešan zbor; K. Bendl. — Ze lansko leto je nameravala naša podružnica prirediti velik koncert v korist družbe sv. Cirila in Metoda. Ker lani to ni bilo mogoče, zato letos pričakujemo toliko večje udeležbe mariborskih, pa tudi vnanjih Slovencev. Saj na tem koncertu zopet hočemo pokazati, kaj da premoremo v pesmi in godbi, Slovenci mariborski in iz drugih krajev pa zopet hočejo pokazati, da jim je čez vse draga slovenska pesem, pa tudi prekoristna družba sv. Cirila in Metoda. Na veselo svidenje !
Iz Slov. goric. (O b č n i z b o r.) V torek po veliki noči je bil občni zbor posojilnega društva pri Sv. Trojici v Slov. gor. Bili smo radovedni na ta shod iz tehtnih uzrokov : Kako-le stoji s to posojilnico, zlasti pa smo želili slišati, ali bode to novorojeno dete zdravo in dovolj čvrsto, da je upanje prihodnjega krepkega življenja. K zborovanju se je sošla tolika množica ljudij, kakor nismo nikakor pričakovali. Načelnik posojilnice, g. F. Golob, pozdravi navzoče, ter razvije kratko zgodovino mladega društva po 8-mesečnem obstanku. Društveni nadzornik č. g. F. Z. za načelnikom razjasni denarno stanje, iz katerega je razvidno, da posojilnica ni samo na krepkih nogah, temuč da je bila potrebna, in je za našega kmeta velik pripomoček. Zapisnik »posojilnih društev« po načelih Raifi'eisen'ovih nam kaže, da je število takih posojilnic na Štajarskem do sedaj 80. Deset novih se sedaj ustanavlja, med slednjimi ena na Slov. Štajarju : pri Sv. Miklavžu pri Ormožu. Večinoma so vse imenovane posojilnice na nemškem Štajarju. Na južnem Štajarskem je do leta 1894. na Bizeljskem, v Radvanju pri Mariboru 1895; Hoče, Sv. Duh nad Mariborom, in Sv. Trojica v Slov. gor. Glede števila prebivalcev zavzema slednja tretje mesto; deležnikov 150; po polletnem poslovanju je bil vesoljni promet 27.884 11. 04 kr.; koncem sušca t. j. po 8mesečncm delovanju je dosegel promet 45.475 II. 96 kr. Te številke pričajo,
da mlado društvo naglo raste, ter da uživa splošno zaupanje. Mnogi in mnogi so našli pomoč, in da se denar vlaga tudi od ljudij, živečih zunaj mej posojilnega društva, je dokaz občnega zaupanja. Le eno nas je bridko zadelo od strani deželnega zastopa v Gradcu. Tirja namreč, da posojilni pečat tako spremenimo, da se bode glasil »Posojilno društvo pri Sv. Trojici na Štajarskein«. Tedaj Slov. gorice naj zginejo? Nam je ta nečastna borba zoper Slov. gor. že znana iz »Slov. Gospodarja«. Uradi pri Sv. Lenartu so vsi na Štajarskem; Slov. gor. so tam zbrisane in mnogim pomotam duri odprte. Naše posojilno društvo se je ustanovilo s firmo »Sv. Trojica v Slov. goricah«, in tega se držimo. Deželni odbor se nam grozi, da nas ne bode podpiral, kakor je to po svojem odposlancu obljubil; ali mi mu naravnost povemo: ohranite svoj denar, nepotrebujemn ga, mi pa ohranimo prostost in priimek, da smo v Slovenskih goricah!
Iz Braslovč. (V obrambo.) Močno je užalil vse resnicoljubne farane neprijazni dopis, s kojim je v »Domovini« št. 17. neki nehvaležnež napadel našega obče-spoštovanega č. gosp. J. K. Tihi in miroljubni gospod že toliko let kakor marljiva bučelica delajo za nas braslovške farane, ako ravno jih dolžnost ne veže. Molijo, spovedujejo, mašujejo ob kateri uri je potreba; ako je sila, tudi pridigujejo. In vendar jih je strupni gad piknil. Ošabni dopisun, kojega vsi poznamo, jih je sila surovo napadel. Vidi se, da mož ni vajen, fino pero voditi, če ravno glavo visoko nosi. Napadenemu č. gospodu naj le to v tolažbo služi, da se lahko na prste preštejejo taki nehvaležneži, ki bi se z dopisunom strinjali. Vsi drugi pa jih globoko spoštujemo in želimo, da bi nam jih Bog še mnogo let ohranil!	Faran.
Iz Vranskega okraja. (K a t. polit, društvo.) Vdliko veselje je zavladalo med tukajšnimi kmeti, ker se bo v Šentjuriju ob Taboru ustanovilo »katol.-polit, •društvo«. In njihovo veselje je popolnoma opravičeno, iker to društvo bo celemu okraju v veliko korist. V tem ■društvu se bodo razkrivale laži in odločno odbijali na-lpadi verskih in narodnih nasprotnikov, naj pridejo od Ikatere-koli strani. Sklepale se bodo resolucije in peticije ter se pošiljale državnim poslancem na Dunaj ali drugim merodajnim krogom. Ako bo toča ali kaka druga vremenska nezgoda v hudej meri zadela okraj, bo zopet maše društvo prvo, ki bo iskalo pomoči in podpore pri državni oblasti. Vrli možje vseh stanov iz Vranskega •okraja, pridite torej v obilnem številu na osnovalni shod našega društva v nedeljo, .dne 9. maja popoludne! Ta shod naj pokaže, da smo mi Savjnjčani vsekako prebujeno in politično zrelo ljudstvo; ta shod naj bo pa ob jednem tudi velikanska manifestacija, da se morajo sedanje gospodarstvene razmere izpremeniti nakrščansko-socijalnej podlagi. Na svidenje v Šentjuriju dne 9. maja!
Iz Vitanja. (Naša posojilnica) je vsled sklepa občnega zbora z dne 23. marcija razdelila v dobrodelne namene sledeče svote: Cerkveni družbi v Vitanju 50 gld.; dijaški kuhinji v Celju 25 gld.; za cerkev Matere milosti v Mariboru 5 gld.; katoliškemu podpornemu društvu v Celju 25 gld.; družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani 20 gld.; odboru, ki skrbi za hrano, obleko in za knjige ubogim šolskim otrokom v Vitanju 400 gld.; cerkvi Matere božje na hribrcu v Vitanju 20 gld.; katoliškemu delavskemu podpornemu društvu v Vitanju 30 gld.; po toči poškodovanim v vitanjski župniji 20 gld.; za novo šolo v Velikovcu 10 gld.; za trirazredno ljudsko šolo v Vitanju 10 gld.; za šolo v Rakovcu 5 gld.; za šolo v Skomrah 5 gld.; za šolo v Št. Florijanu v' Doliču 5 gld.: podpornemu društvu vi-sokošolcev na Dunaju 10 gold. Skupaj 040 gold.
Od dne 1. maja 1897 začenši obrestujejo se vloge po 5%, posojila pa .se dajejo po 6%. Ravnateljstvo.
Politični ogled.
Avstrijske dežele.
D unaj. Nj. Veličanstvo svetli cesar so se v soboto vrnili iz Petrograda; v torek pa sta bila pri njih celo uro ministerska predsednika Badeni in BanfTy zaradi avstro-ogerske pogodbe. — V državnem zboru je dr. Ebenhoch predložil načrt o premembi ljudskošolske postave. — Prvi majnik so socijaldemokralje slavili s tem, da so priredili 91 shodov, popoldne pa mirno šli v Prater.
Češko. Mladočeški državni poslanci v kratkem skličejo shod zaupnih mož. — Zoper jezikovno naredbo so Nemci v nedeljo ropotali v Toplicah in Libercah. V Hebu pa so priredili veliko demonstracijo. Ker so jih orožniki razgnali, šli so čez mejo in ondi uprizorili proti-avstrijske demonstracije.
Štajarsko. Dr. Franc Graf, novi graški župan, je bil v ponedeljek zaprisežen. — Dne 1. maja so graški nemški nacijonalci in liberalci zopet pokazali, da so prijatelji socijalnih demokratov. S temi jih najbolj veže sovraštvo do sv. vere.
Koroško. V Celovcu so pri dopolnilnih občinskih volitvah zmagali sami nemški nacijonalci. Tudi v II. in I. razredu jim je strah pred klerikalci moral pomagati. — Za nemškutarski »Kmetski list« med Slovenci agilujejo najbolj učitelji. — V Zagorici v Belanski dolini so ustanovili kmečko zadrugo.
Kranjsko. V Litiji, kjer se največ stori za družbo sv. Cirila in Metoda, so ustanovili slovensko bralno društvo. — V Mengšu pri Kamniku so v nedeljo otvorili slov. hranilnico in posojilnico. — V Ljubljani se te dni uvede nov oglaševalni red, ki zahteva veliko natančnost.
Primorsko. Nedavno je bil v Št. Petru pri Gorici velikansk shod, kjer se je ljudstvo posebno navdušilo za geslo »Svoji k svojim«, da se zdaj lahonskim trgovcem že hlače tresejo. — Tržaški občinski svet poziva vlado, naj naredi red v okolici. Ali niso prav za prav Lahoni tamkajšnih neredov krivi? — V Kopru še vedno preganjajo slovenske učiteljiščnike. Ali je Koper na Turškem ?
Dalmatinsko. Tukaj je notranji uradni jezik nemščina ali laščina. Zato dalmatinski poslanci z vso silo zahtevajo, naj se za Dalmacijo izda enaka jezikovna naredba, kakoršna se je izdala za Češko in Moravsko.
Hrvaško. V Zagrebu postavijo nadškof Posilo-vič novo katoliško gimnazijo in dijaško semenišče. — Saborske volitve se začnejo dne 17. maja. Bog daj pravim rodoljubom mnogo sreče! — Na nekih železniških postajah imajo za hrvaško deco madjarske šole, črez katere imajo vso oblast dotični načelniki, seveda Madjari.
Vnanje di'žave.
R i m. Dne 24. aprila je bil pri sv. očetu kardinal Richard, nadškof pariški. — Letos so po dolgem času zopet smeli v Rimu o velikonočnem času slovesno nositi presv. Rešnje Telo k bolnikom.
Italijansko. Ker so se zdaj zadnji Menelikovi jetniki vrnili domov, bode se zopet začela preiskava, kdo da je prav za prav zakrivil poraz laške vojske pri Adui. — V Rimu bodo zdatno pomnožili redarstvo, da bode kralj bolj varen.
Francosko. V tej državi se katoliški cerkvi še vedno godi, kakor kaki pasterki. Vlada je zaprla tri samostanske cerkve, ker samostani niso mogli plačati visokega samostanskega davka, dvema duhovnikoma pa ustavila plačo brez uzroka.
Rusko. Od našega in pa od ruskega vladarja so dobile vlade v Relem gradu, Sredcu, Bukareštu in Ce-tinju priznanje, da so zadnje dni pravilno postopale in se niso mešale v grško-turške homatije.
Turško. Turški vojaki so v Tesaliji zavzeli mesto Volo. Samo trdnjava še je ostala v rokah Grkov, (irška vojska pa zapušča Farzal in se umika proti Otriškemu gorovju, kjer se zanaša na ugodnost kraja; kajti na svoje generale Grki ne morejo biti ponosni.
Grško. Polkovnik Vassos je poklican s Krete; bržčas pa pridejo ž njim tudi grški vojaki. — Kralj Jurij si ne upa več iz palače. V nedeljo je namreč napadla druhal palačo prestolonaslednika, polastila se orožja kraljeve straže in prestolonasledniku pobila vso hišno opravo.
Špansko. General Weyler poroča s Kube, da je zapadni del otoka popolnoma pomirjen. Zato bode vlada dala od kraljice podpisati načrt preosnove za Kubo, ki dobi nekaj svobodščin, ali v gospodarskem oziru pa nobene pomoči. — Oni dan so v Barceloni ustrelili onih pet anarhistov, ki so lani na Telovo z bombami napadli procesijo.
Za poduk in kratek čas.
Črtice s potovanja v Riin.
(Piše Fr. K.)
Na veliko sredo zjutraj ob 8. uri sva se s prijateljem odpeljala po železnici iz Neapolja v Pompeje, da bi si tamkajšne razvaline ogledala. Vozila sva se z železnico ob morju, mimo krasnih mest Portici, Rezina, Torre del Greko in Torre deli' Annunziata. Bilo je najlepše jutro. Še eno postajo in v starodavnih Pompejih smo! —
Leta 63. po Kr. r. je močen potres porušil v Pompejih nekatera javna in zasebna poslopja, kar se je potem nagloma popravilo. Za cesarja Tita je imelo mesto okoli 20 tisoč prebivalcev. Poleti pa so semkaj zahajali tudi bogati lahkoživci iz Rima. Napočil je dan 23. avgusta leta 79. po Kr. r. Že prejšno noč so čutili močen potres, ki je precej škode napravil; ali kdo bi se kaj zanj zmenil, saj so ga bili že vajeni.
Omenjenega dne so bile igre v pompejskem amfi-teatru, kjer je imelo prostora do 20 tisoč Ijudij. Toda ljudstvo ni veselo gledalo, kako so se gladijatorji med seboj borili ter se borili z razkačenimi levi. Vse je bilo nekako klaverno, pobito, kakor da bi vsak čutil: strašna nesreča se mora v kratkem pripetiti. Saj pa že tudi nebo ni bilo prijazno, pokrivali so ga gosti oblaki.
Kar se zaziblje zemlja, potres! Vse se plaho ozre proti dve uri na severno stran oddaljeni gori Vezuv, ki poprej, kar pomnijo ljudje, še nikdar ni bljuvala ognja. Kaj pa to? O groza! Gora se je na robu odprla, in napravilo se je strahovito žrelo. Iz tega so se valih črni gosti oblaki in šviganje ognja.
Reži, kdor le more bežati! Proč s tega pogubnega kraja! Iz oblakov se je vsul gost pepel. Kmalu pa je nastala taka tema, kakoršna je po noči v sobi, če v njej luč ugasneš. Slišati ni bilo druzega, nego kričanje otrok, jokanje žen in klicanje mož. Le po glasu so se mogli spoznati. Tu se je zopet zabliskalo na Vezuvu, in zopet se je gost pepel vsul na Pompeje in sosednje kraje.
Nekaj ur, in mesta Pompeji in Stabije sta bili od tega ognjiškega pepela zasuti, mesto Herkulan pa pokrito večinoma od lave, od ognjene zmesi, katero je Vezuv nabruhal iz sebe. In na ta način so ta poprej cvetoča mesta zginila s površja. Le oni, ki je takoj v pobegu iskal rešitve, se je rešil, druge je zasulo. V Pompejih jih je na ta način življenje zgubilo več sto ljudij; večina se je gotovo rešila vsaj golo življenje, hiše in dragocenosti pa je zasul na pet do sedem sežnjev globoko Vezuvov pepel.
Grez šestnajst stoletij je Pompeje, Herkulan in Stabije pokrivala ognjenska zmes. Še le v začetku preteklega stoletja (1720) so pri kopanju vodnjaka zadeli na mesto Herkulan. Pepel, podoben zdrobljeni žlindri, in druga zmes sta se strdila v skorjo, na kateri stoji zdaj mesto Rezina. Herkulan so izkopali, kakor kak rudnik. Od mesta Pompeji pa je od začetka tega stoletja razkrita zdaj dobra tretjina. Mrličev so tukaj našli okoli 130, vsled tega sklepajo, da se je večina prebivalcev ob oni grozni nesreči rešila.
Torej v to nesrečno mesto Pompeji sem došel letos na veliko sredo. Sila znamenito je zaradi tega, ker se tukaj najbolj vidi, kako se stari Rimljani zidali svoje hiše, kako hišno opravo so imeli, kako so živeli. Ogledal sem si muzej pri morskih vratih, večina dragocenostij je v narodnem muzeju v Neapolju, potem veliki Irg ali forum, glavne in stranke ulice, ostanke tempeljnov. kopeli, gledališča, zasebne hiše, bivše prodajalnice, krčme, pekarnice in druge obrtne naprave. Najboljše je ohranjena takozvana časa nuova. — Kaki dve uri sem se mudil v Pompejih in v tem času se več naučil o rimskih starožitnostih, kakor nekdaj osem let v latinskih šolah.
Smešnica. Kmet pride prvič v mesto in se čudi lepim prodajalnicam. Zdaj pa gre v eno teh, ki je bila menjalnica. Ko vstopi, gleda, kaj bi se tu prodajalo, pa ničesar ne vidi. Vpraša torej tam sedečega gospoda: »Kaj prodajate?« — Ta odvrne: »Oslovske glave«. — Temu se čudi kmet: »Tu pa jih silno veliko prodate, da ne vidim več, kakor eno edino vašo!«
Razne stvari.
Domače. (Romanje.) Milostivi knezoškof pojdejo te dni v Rim in ostanejo ondi do konca tega meseca. Verniki naše škofije se bodo gotovo ta čas v gorečih molitvah spominjali mil. nadpastirja, naj se zdravi zopet vrnejo iz večnega mesta.
(Letošnji novomašniki) v našem bogoslovju so iz IV. leta čč. gg. Eferl Matija, Erker Jožef, Gartner Franc, Horvat Franc, Krohne Jožef, Musi Jožef, Panič Jožef, Somrek Jožef, Šorn Anton, Topolnik Janez, Zem-Ijič Matija, Zorko Melhijor, Žekar Jožef; iz III. leta so čč. gg. Ciuha Ferdinand, Jerovšek Anton, Kolarič Ant^ Krošelj Franc, Trop Franc in Volčič Friderik.
(S Polzele.) Okreval je zopet č. g. župnik Urek toliko, da zamore maševati. — Zrele jagode se že najdejo v Grižah. — Tovarno na Polzeli je kupil Dunaj-čan V. Primm.
(Naš rojak) iz Ponikve, č. g. Jak. Marzidovšek, je nastanjen kot vojaški duhovnik v Mostaru; veselimo se z vrlim gospodom, da mu kraj zelo ugaja.
(Od gornje Savinje). V kratkih urah je v nedeljo voda v Savinjski dolini vsled silnega deža in snega visoko narasla; odnesla je precej lesa in pri Grižah celo težek nov voz.
(V dekaniji Sv. Lenart v Slov. gor.) bode sv. birma letos naslednje dni: Dne 20. junija pri Sv. Lenartu v Slov. gor., dne 21. pri Sv. Juriju v Slov. gor., dne 22. pri Mariji-Snežni, dne 23. pri Sv. Ani na Krem-bergu, dne 24. pri Sv. Benediktu, dne 25. v Negovi, dne 26. pri Sv. Trojici, dne 27. pri Sv. Bolfanku v Slov. gor. in dne 29. junija pri Sv. Rupertu v Slov. gor.
(V dekaniji Šmartin pri Slov. (i rade u) bode sv. birma: Dne 3. julija pri Sv. Janu pri Spod. Dravogradu, dne 4. v Slov. (¡radcu, dne 5. v Št. Petru, dne 6. v Pamečah, dne 7. v Starem trgu, dne 8. v Selah, dne 9. v Podgorju, dne 10. v Bazborju, dne 11. v Šmartinu pri Slov. Gradcu, dne 12. pri Sv. Miklavžu, dne 13. v Št. llju pod Turjakom, dne 14. v Št. Vidu in dne 15. julija v Doliču.
(V dekaniji Gornji grad) bode sv. birma: Dne 1. avgusta v Mozirju, dne 2. v Št. Mihelu nad Mozirjem, dne 3. na Rečici, dne 4. v Ljubnem, dne 5. v LUčah, dne 6. v Solčavi, dne 7. pri Sv. Frančišku, dne 8. v Gornjem gradu, dne 9. pri Novištifti, dne 10. v Št. Martinu za Dreto in dne 11. avgusta v Nazarji, kjer bodo mil. knezoškof tudi oltar posvetili.
(V dekaniji Ptuj) bode sv. birma: Dne 22. avgusta na Ptuju v veliki cerkvi, dne 23. v minoriški cerkvi, dne 24. na Vurbergu, dne 25. pri Sv. Urbanu, dne 26. pri Sv. Andražu v Slov. gor., dne 27. na Po-lanšaku, dne 28. pri Sv. Lovrencu v Slov. gor., dne 29. pri Sv. Marjeti niže Ptuja, dne 30. pri Sv. Marku in dne 31. avgusta na Hajdinju.
(»Katoliški obzornik«) je začel izhajati v Ljubljani kot glasilo Leonove družbe. Na leto izidejo štiri številke. Stane 2 fl. 50 kr. Udje Leonove družbe, ki plačajo na leto 5 fl., ga dobe brez.posebne naročnine. Vsak slovenski duhovnik in razumnik si ga naj naroči!
(Šola pogorela.) V noči od sobote na nedeljo je zgorela šola pri Sv. Barbari v Halozah. Bila je tudi župnijska cerkev v nevarnosti, ker je v zvoniku že začelo tleti, kar so pa ljudje na srečo zapazili in pogasili.
(Kaj je niže Pulja?) Zadnja »Domovina« poroča po »Slovencu« ali pa po našem listu o velikonočnem streljanju pri Sv. Marku niže Ptuja, kateri kraj pa prestavlja niže Pulja in razločno govori o streljanju v Istri. Kaj je niže Pulja? Velika, velika mlaka, kateri pravimo Adrijansko morje.
(Novi osebni vlaki.) Od dne 1. maja vozijo v Maribor ali iz Maribora ti-le novi vlaki: Zjutraj ob 5. uri 10 minot se odpelje vlak v Celje, kamor pride ob 7. uri 40 minot, ob 7. uri 35 minot pa v Gradec, kamor dojde ob 9. uri 40 minot dopoldne. Iz Gradca se ob 1. uri 48 minot popoldne odpelje vlak, ki pride v Maribor ob 4. uri 5 minot, iz Celja pa popoldne ob 2. uri vlak. ki pride v Maribor ob V25. uri.
(Ogenj.) Z soboto, dne 1. maja opoldne je zgorela kašla in velikansko, leseno, hišno poslopje Homer-jevo, lastnina g. Jož. Mihelič-a, v občini Bottenberg pri Sv. Lovrencu nad Mariborom. Sreča, da je bil veter na nasprotno stran, sicer bi se bilo vnelo še gospodarsko poslopje.
(Bešitelj mariborskega nemštva) je postal g. zdravnik dr. Amand Bak, ki je dne 28. aprila v seji občinskega sveta predlagal nepotrebno ropotanje zoper češko jezikovno naredbo. (iosp. dr. Rak, rodom Ljubljančan, je pa sicer vesel, da zna slovenski in nemški, saj mara tudi za slovenske goldinarčke.
(Preselil se je s tem mesecem gospod zdravnik dr. A. Švab iz Št. Pavla v Savinjski dolini na Vransko.
(Nov sejemv Velenju.) V Velenju so dozdaj bili vsako leto trije sejmi in sicer dne 1. maja, v ponedeljek pred binkoštmi in dne 24. avgusta. Zana-prej še bode ondi sejem tudi dne 24. oktobra.
(Nov zagovornik). C. kr. višje deželno so -dišče v Gradcu je vpisalo g. dr. Radoslava Pipuša, odvetniškega kandidata v Celju, v imenik zagovornikov.
(Župnijski izpit) so te dni v kn. šk. pisarni napravili čč. gg. Jožef Atteneder, katehet in nemški pridigar v Celju, Jožef Majcen, kn. šk. dvorni kaplan v Mariboru, in čč. gg. kaplani: Jožef Ilešič iz Hoč, Janez Krančič iz Celja, Martin Medved iz Slov. Bistrice, Janez Botner od Sv. Lovrenca v Slov. gor., Leopold Skuhersky z Laškega, Alojz Šoba iz Konjic, Martin Ulčnik iz Griž, Bobert Vaclavik iz Vojnika in Franc Valenko od Sv. Tomaža pri Veliki Nedelji.
(Duhovniške spremembe.) Župnijo Črešnjevec je dobil č. g. Janez Sušnik, kaplan v Dobovi. — Preč. gosp. J. Meško, častni kanonik pri Sv. Lovrencu v Slov. gor., oskrbuje dekanijo ptujsko, provizor ptujske nad-župnije pa je postal č. g. mestni vikar Fr. Šalamon. — Č. g. provizor Jož. Mihalič na Hajdinju je zopet ondi kaplan.
Društvene. (Za dijaško kuhinjo) v Mariboru so darovali čast. g. Martin Jurkovič, župnik pri Sv. Petru pri Mariboru, 10 gld., č. g. Jožef Zagajšek, župnik na Muti, 5 gld., č. g. Jakob Gomilšak, profesor na c. kr. realki v Trstu, pa je poslal 10 gld. mesto venca na rakev pok. ptujskega prošta Jožefa Heržiča.
(Novo društvo.) Bralno društvo so v nedeljo, dne 2. maja ustanovili v Št. Andražu nad Polzelo; predsednik je č. g. župnik Jakob Krušič.
(Kmetijsko bralno društvo v Krčevini) pri Ptuju priredi dne 16. maja v gostilni gospoda Blaža Vindiš-a na Stukih ob 4. uri popoldne podučen shod z dvema govoroma, s petjem in deklamacijami. Shod se vrši ob vsakem vremenu. Odbor uljadno vabi k temu shodu vse društvenike in prijatelje bralnega društva, posebno pa posestnike, ker bode gosp. potovalni učitelj J. Bele prednašal o sadjereji.
(Za družbo duhovnikov) so vplačali mes. marcija in mes. aprila čč. gg.: Kukovič Fr. 20 gl., Štrakel Matej 15 gl. (ustanov, dopl.) Simonič Fr. (ustanov. dopl.) in Bratkovič Fr. po 11 gl. Krašovec Henr. 10 gl., Ravšl Ant. 5 gl. (letn. do 98), Šijanec Al. (ml.) in Roštahar Jož. po 3 gld. (letn. do 98), Kolarič Jož. 2 gld. v
(V Žičah) priredi bralno društvo v nedeljo, dne 9. maja popoldne ob treh v prostorih g. župana Ivana Gosaka svoje drugo letošnje glavno zborovanje s predavanjem gospoda Ivana Rele-ta o cepljenju in škropljenju trsa. Povabljeni so najprijazneje vsi Zičani, Špi-talčani in drugi sosedje, ki se zanimate za to.
(Bralnemu društvu v Jarenini) je blagovolil darovati č. g. Ivan Tomanič, župnik pri Sv. Urbanu pri Ptuju, 2 gld., za kar izreka najprisrčnejšo zahvalo	odbor.
(S Ponikve.) Kmetijskemu bralnemu društvu na Ponikvi je daroval domači rojak, č. g. Badoslav Marzi-dovšek, c. in kr. vojaški kaplan v Mostaru, 5 gld. Za ta velikodušni dar se mu srčno zahvaljuje odbor.
(Dramatično društvo v Ljubljani) priredi v Celju v nedeljo, dne 9. maja v veliki dvorani »Narodnega doma« akademijo. — Vspored: 1. B. Smetana. Ouvertura iz opere: »Prodana nevesta«, svira kapelnik g. Benišek. 2. A. Fantek. »Prolog« govori režiser gosp. Inemann. 3. B. Smetana. Velika arija iz opere »Poljub«, poje operna pevka gospa Inemannova. 4 »Igra pike«, vesela igra v enem dejanju. Prosto po francoskej, poslovenil in založil Miroslav Vilhar, režiser gosp. Rudolf Inemann. 5. J. Eckert: »Mene ljubi samo«, poje gospa Inemannova. 6. »Krojač Fips«, burka s petjem v enem dejanju. Poslovenil D. Ilostnik. Režiser g. R. Inemann. 8. Različni karakterji. Predstavlja g. Inemann. Pri aka-
tlemi ji sodeluje orkester slavnega c. in kr. pehotnega polka štev. 27. Hlagajnica se odpre ob 7. uri. Začetek točno ob pol 8. uri. zvečer.
Iz drugih krajev. (Darežljivost našega cesarja.) Cesar Franc Jožef so podarili za uboge v Petrogradu 3000 rubljev, avstro-ogerskemu pomožnemu društvu v Petrogradu 1500 rubljev, onemu v Odesi 500 rubljev, za katoliške cerkvene namene v roke pe-trograjskega nadškofa 1000 rubljev, služabnikom v zimski palači 2000 rubljev.
(Skof J. .1 ur a j Strossmaver) je bil nedavno nevarno bolan. Bil se je bojda zastrupil z jedili vsled nepaznosti v kuhinji poslujočih oseb. Dasi je dični vla-dika že 82 let star, je vendar prebil to veliko nevarnost in je zopet popolnoma okreval.
(150 ljudij zgorelo.) V Parizu imenitne gospe vsako leto v velikem lesenem poslopju prodajajo razne reči v korist ubožcem. Zadnji ponedeljek pa se je to poslopje vnelo, ko je ravno bilo natlačeno ljudij; vsled tega je zgorelo 150 oseb, med njimi tudi, vojvodinja Alencon, sestra naše cesarice.
(Grad kralja Matjaža) so začeli izkopavati na dunavskem otoku pri vasi Geple na Ogerskem. Našli so doslej več zidov in nekaj denarja iz časa Ferdinanda I.
(Laški junaki.) V bitki pri Mati-ju so bili Lahi prvi, ki so se umaknili, ali, kakor pravi neki grški list: »katere je popadla »blaznost« umikanja«. Kljubu vsemu
temu pa so pokazali laški junaki tudi o tej žalostni priliki, da »korakajo na čelu kulture«; kajti pobegnili so z bojišča na najmoderniši način, namreč z — brzovlakom!
(Iz Melbourna v Avstraliji) piše slovenski rojak Žalčan g. .1. D., da je tamkaj pri vseh rokodelcih osemurno delo na dan upeljano; iz omenjenega pisma bomo ob priliki £e kaj zanimivega povedali.
(Strašen kraj.) Najbolj mrzlo mesto na svetu je mesto Verhojansk v Sibiriji. Ako je zima stroga, pade toplomer celo do 70° Fahrenheit pod ničlo! Meseca januvarija je srednja temperatura 48° Fahrenheit pod ničlo. Nasprotno pa je po letu jako toplo, včasih doseže toplota celo 56° Fahrenheit, toda po noči zopet zmrzuje.
¡Jgt* Spominjajte se pri raznih veselicah, godo-vanjih iii drugih veselih družbah dijaške 3CE- kuhinje v Mariboru!
Loterij ne številke.
Gradec 1. maja 1897: 59, 70, 90, 10, 74 Dunaj » » »	28, 50, 90, 51, 53
Fulard-svila 60 kr.
do 3 gld. 35 kr. meter — japonska, kitajska itd. v najnovejših obrazcih in barvah, kakor tudi črna, bela in barvana Hennebergova svila meter po 35 kr. do 14 gld. 65 kr. — gladka, rižasta, kari-rana, pisana, damast itd. (blizo 240 razi. baž in 2000 razi. barv, obrazcev itd.) Poštnine in carine prosto na dom. Vzorci obratno. Pošta v Švico se plača po dvoje.
Tovarne za svilo G. Henneberg (c. in kr. dvor. lit.) Ziirioh.
« ja
Ol o v h
3 «
jí
a o
= 8
5-S
2. »3
£
Franc Dolenc v Mariboru, Tegethofove ulice 21
P. n.
Slavnemu občinstvu priporočani svojo
veliko zalop sitaega, platnenega in modna blaga
za možke in ženske obleke; črne gladke in pisane kašmirje od najcenejše do najboljše vrste in najnovejše zidane robce. — Narejene bele, pisane in Jagerjeve srajce, kolirje, manšete in najnovejše zavratnike, katere prejemam iz najboljših tovarn.
Zagotavljam vsakemu po nizkih cenah pošteno postrežbo. Z odličnim spoštovanjem
4—6	Franc Dolenc.
Franc Dolenc v Mariboru, Tegethofove ulice 21

3«
S» a
e. =
CD O ta
C» g =
P CO
R. Wieserja v Hoči pri Mariboru.
Največa žganjarska zaloga na Štajarskem po čuda nizkih cenah.
Zdravilski konjak za bolestnike in okrevalce,
kemično razložen in spoznan za čisto vinsko prekapnino.
17
liazne
uradne pečate
najceneje priskrbi
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
arib or, dno 31. deeembm 189...
\
v
n c mi za ob vin ike in podjetnike
izvršuje pri najuijudnejši postrežbi in najnižji ceni
————Plača se v Mariboru.
Dne
komad
januvar 14. marcij 12.
april
oktober
2000 Zalepke z nadpisom
4000 Memorande na dolgo-kariranem papirju
8. 3000
.. _
Račune 4° pol pole na dveh straneh tiskana
23.
500 Naslovnice, velike, v dveh barvah tiskane
Skupaj av. velj. gld.
Tiskarna sv. Cirila.c
<j • H
N
n
©
©
a v
s
t Ci
m
CM
— o. c
1-1 £ ~ C
<>¡5
"3 t;
rs H 'X
R 4>
* i
0	v
1	i > C tf)g
(l X
C s
L -
J{
.2 5 H g

* * * * * *
Naznanilo in priporočilo!
Podpisani najuljudneje naznanja in priporoča razno špecerijsko blago, potem železo, podplate, posebno pa različno žganje liter od 20—75 kr., dobro vino itd., vse po najnižjej ceni.	4-10
Z odličnim spoštovanjem Iteiii-ik Hlrmeneir, trgovec in gostilničar v Veržeji.
* * * * * * *
Y vsaki letni dobi je mogoče lečitš se doma z moravsko kislo vodo „Šaratica". Kogar muči zapor, debelošča, kolika itd., naj si kupi, steklenico Šaratice v najbližnji lekarni ali trgovini z mineralnimi vodami in naj prebere navod na steklenici.	1-4
V svrho varnosti občinstva pred ničvrednimi ponarejanji nosim od sedaj nadalje to le oblastveno registrovano varstveno znamko.
Jedino pravi
Balsam
(Tinctura balsamica)
iz lekarne pri „angelju varhu" in tovarne far-macevtičnih preparatov
A. Thierry-ja
v Pregradi
pri Rogatec-Slatini.
Preskusen in potrjen od zdravstvenih oblastev. Najstareje, najprist-neje, najreelneje in najceneje ljudsko domače zdravilo, ki uteši prsne in plučne bolesti, želodčni krč itd. ter je vporabno notranje in zunanje. V znak pristnosti je zaprta vsaka steklenica s srebrno kapico, v katero je vtisnjena moja tvrdka Adolf Thierry, lekarna pri „angelju varhu". Vsak balzam, ki ne nosi zgoraj stoječe zeleno tiskane varstvene znamke, naj se odkloni kot čim cenejo tem nič vrednejo ponaredbo. Pazi naj se toraj vedno natančno na zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj ! Po-narejalce in posnemovalce svojega jedino pravega balzama, kakor tudi pre-kupce nič vrednih ponarejenih, občinstvo varajočih drugih balzamov, zasledujem najstrožje sodnijskim potom na podlagi zakona o varstvenih znamkah. Kjer se ne nahaja zaloga mojega balzama, naj se naroči direktno in naslovi: Na angelja varha lekarno A. Thierry-ja v Pregradi pri Rogatec-Slatini. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic stane franko vsake avstro-ogerske poštne postaje 4 krone, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 krone 60 vinarjev. Manj kot 12 majhnih ali C dvojnih steklenic se ne razpošilja. Razpošilja se samo proti predplačilu ali poštnemu povzetju.
Pazi naj se vedno natančno na zgorajšno zeleno varstveno znamko, katero mora nositi v znak pristnosti vsaka steklenica.	15-20
Adolf Thierry, lekarnar
Bartosch-ev cement za zobe,
da si lahko sam plombuje zobe.
S tem sredstvom, ki je že nad 20 let v rabi, si lahko vsakdo brez truda po priloženem navodilu sam pripravi plombo za zobe; radi česar se sme imenovati posebno tam,, kjer ni zobozdravnikov, dobrodošel pripomoček za daljše oliraiijenje zob, in za varstvo proti zobobolu.
Cena 1 posodice 1 sld. "3C
Dobi se pri
Weis, (lekarna pri zamorcu)
DUNAJ, I., Tuchlauben 27., 9-15
kakor tudi v večini lelcai-n na Htajarskem.
5—22
(pVWWv
9
9
9
9
9
9
9
9
9
9 d)
9 9 9 9
Ivan Rebek
umetni in stavbeni ključar
v Oelji
Poljske ulice 14 (Feldgasse) v lastni hiši.
Priporoča se preč. duhovščini in slavn. občinstvu za vsa v njegovo stroko spadajoča dela pri stavbah hiš in drugih poslopij, osobito za cerkvena dela, katera se najlepše krasijo z lepim in umetnim ključavničarskim delom, kakor n. pr. kovane mreže za okna, različne okove za vrata, kovane predaltarske, nagrobne in vrtne ograje, različne svetilnike. Izdelujem železna vrata vseh slogov, različna štertilna ognjišča, katera imam tudi v zalogi.
Napeljujem vodovode in strelovode, hišne telegrafe in telefone. Prevzamem tudi vsa železna konstrukcijska dela, bodi si: strehe, stopnic*1, cvetličnjake itd. itd.
—= "7"se po najnižjili con.alL. =— Načrti in proračuni brezplačno. — Za dobro delo jamčim.
<
t
i
i 9 9 9 9
HD
Peronospora škropilnice,
najceneje, najbolj trpežne, posebno dobre in lahke za rabo. Izdeluje že 10 let. Z veliko zadovoljnostjo in pohvalo se jih več stotin že rabi. Napravljene iz čiste medi ali tudi iz pocinkanega kositra proti 41etni garanciji, komad za 8 — 10 gld.
Prevzame tudi vsa dela pod to stroko spadajoča pri strehah in cerkvenih stolpih, kapelah in križih prav po nizki ceni, dobro napravljeno.	8-12
Janez Lančič,
kleparski mojster v Gornji Radgoni.
,Slovanska knjižnica^
izhaja vsak mesec v 5 do 6 pol obsežnih snopičih. Cena za celo leto 1 gld. 80 kr., v razprodaji pa po 18 kr. snopič. — Poslej je izšlo že 56 snopičev.
„Knjižnica za mladino"
izhaja vsak mesec v trdo vezanih snopičih. Doslej je izšlo 23 snopičev. Cena za celo leto 2 gld. 40 kr., v razprodaji po 25 kr. snopič. — Naročila sprejema „Gorička tiskarna A. Gabršček" v Gorici. — V Mariboru se dobe v prodajalnici Marije Pri-sternik, Tegettlioffstrasse št. 13.	9-15
Vezi za cepljenje trt iz patentovanega gumija
po načinu profesorja Gothe, kakor tudi dr. Kroczer-ja prodaja jedino pristna in v neprekosljivi kakovosti
e. in kr. dvorna tovarna za gumi in celluloid
J. J¥. Mchmeidier.
falnvnn zaloga:
VII/2 Stiftgasse 19.
Dunaj.
Podružnici* s
I., Graben 10.
Naslov za telegrame: „fc'irMiMiMc/iiiifiVIffi'".
17
ZAHVALA.
Ptujska mestno-nadžupnijska duhovščina izreka s dokaze odkritega sočutja o bolezni in o smrti ter za izredno počitku prečastitega gospoda
tem najuljudnejšo zahvalo za mnoge mnogobrojno spremstvo k večnemu
Jožefa H<*ržic*-a,
inful. prosta, kn. šk. konzist. svetovalca, mestnega nadžupnika, dekana itd.,
pred vsem milostivemu in prečastitemu gospodu stolnemu dekanu Lovrencu Hergu za mrtvaško opravilo, prečastitemu gospodu kanoniku dr. Jožefu Pajeku za ganljivi nagrobni govor, prečastitim pravim in častnim kanonikom, velečastiti duhovščini lavantinske in sekovske škofije, slavnim c. kr. uradom, c. in kr. častnikom, slavnemu mestnemu občinskemu svetu, slavnim šolskim vodstvom, slavnim društvom in skupščinam, vsem plujskim meščanom in okoličanom, sploh vsem in vsakemu od blizu in daleč.
Na Ptuju, dne 3. maja 1897. Fr. Moravec,
mestni kaplan.
Fr. Šalamon,
vikar.
Al. Bratuša,
beneficijat.
itazf/la*.
C. kr. okrajna sodnija v Mariboru I.
b. D. daje na znanje, da se dovoli prostovoljna sodnijska dražba v zapuščino 8. oktobra 1895 umrlega Antona Thalerja spadajočega posestva vi. št. 77 davčne občine Št. llja v Slov. goricah ter se v to svrho odredi dan na 20. maja 1897. predpoldne ob 10. uri na lici mesta v Št. 11 ju. Posestvo se bode tistemu, ki ponudi najmanj 9000 gld., proti gotovi izplači oddalo.
Ta dražba se vrši na prošnjo tistih, katerim je bilo to posestvo po poroki dne 3. oktobra 1895 sporočeno, ter so tako ohranjene vse pravice onih, kateri bi morebiti imeli kakšen dolg vpisan na posestvu.
Daljni dražbinski pogoji, zemljiščna pola in izpisek iz zemljiščne knjige so pri podpisani sodniji na ogled.
C. kr. okrajna sodnija Maribor I. br. Dr.
C. kr. deželnosodni svetovalec : 1-2	Ur. Folin,
lli» iieeiiea
iz poštene hiše, zmožna slovenskega in nemškega jezika, sprejme Adolf Eichberger. trgovec z mešanim blagom v Ponikvi na juž. železnici.	1-3
Vinofjrafi
pod Sv. Urbanom, občina Kamnica pri Mariboru, ki meri 1 oral 1232 štir. sežnjev s pašnikom s 54(i štir. sežnj., skupaj 2 orala 178 štir. sežnjev, se iz proste roke proda za 300 gld. Več pove upravništvo lista. 1-2
Ucenec,
zmožen slovenskega in nemškega jezika se sprejme v trgovino z manufakturnim in mešanim blagom. Ponudbe od starišev na V. Sket v Žužemberku na Kranjskem. 1-3
Služba orgljarjain mežnarja
se takoj odda pri farni cerkvi Marije-Snežne na Velki. Prosilci naj se osebno oglase. 1-2	Cerkveno predstojništvo.
^i—--- Q
%do pij* ,

Vsak
kdor ljubi okusno kavo, hoče zdrav ostati in si kaj prihraniti.
I i
k i
5
(6
G >
X
m N
•O ^ 'S	>
><» — >o	£
? u 'V	A
¿ « o	.
C,-C	>
^ a <D
O) — >
ao
•g S H
lig I « £
"O D^J
o	o
¿s.*	co
C/> © r-1 C ÍH
s s	-o .g -a
a -S >
Vi to
a " >
01

. S ai ož e rs >S £ %% g -g O* ^
= S« ° > ®
s? s-s:: s-s* s -
•r4 ZT 5® w
/1) H cc
V zalogi tiskarne sv. Cirila v Mariboru se dobivajo :
ešne molitvice za šolarje
I komad I kr., 100 komadov 80 kr., po pošti 5 kr, več.
Svete pesmi za Šolarje
Peti natis. 8' 64 str.
1 komad 10 kr., 50 komadov 4 gld.
Posestvo
na Hrvaškem z letošnjimi pridelki je na prodajo pri farni cerkvi in železniški postaji, kjer se lahko z vožnjo zasluži veliko. Hiša ima 2 sobi in kuhinjo, hlev in vrt; 3'/s orala je njiv in čistih travnikov, potem skupna paša in šuma, kjer se vsako zimo drva dobd Cena vsemu 800 gld. Kdor želi kupiti, naj pismeno vpraša Franca Kovač, pošta Gradec kot Vrbovca. Hrvaško.	2-3
Deloljubne
osebe — povsod — katere trajni denarni zaslužek iščejo, naj pismeno povprašajo pod
„Zukunitvorsorge" Gradec, poste restante.	11
Zobozdravniško naznanilo. Dr. J. Riebl
ordinira vsak dan za zobolioine v lastni hiši: vrtna ulica (Garten-gasse) št. 9 v Celji.
Plombira in ustavlja umetne zobe in zobovje z zlatom itd., tudi brez potrebe izjemanja, ne ovira žvečenja, ne govorjenja, garantuje za najpopolnejšo izvršitev, enako najboljšim dunajskim delom. Izdira zobe brez bolečin v pli-novi veselni narkozi, pa odstrani zobne bolečine tudi brez izdiranja. 5-12
Pncoctun JecIn0 uro 1|0(la
ruSCSIVUj 0d Maribora, s hišo in hlevom, okolo 4 orali vinograda, 17 oralov travnikov, večinoma nasajenih z naj-plemenitnejšim in rodovitnejšim sadnim drevjem, 5 oralov njiv in 5 oralov gozda, vse dobro obdelano, se proda. Vpraša naj se pri gosp. M. Hirschhofer v Kamci pri Mariboru. 2-3
Uradne in trgovske
KUVERTE
s firmo priporoča tiskarna sv. Cirila v Mariboru.