J. E. Bogomil
Ob velikem delu 
Veste, kdaj je to? To je čas košnje, strnene žetve, mlačve in ajdove setve. Komaj bi bilo, da bi kmečki ljudje takrat delali noč in ______  dan.  Dan je sicer dolg, pa je včasih še prekratek,  vsaj  tako
m  tožijo ljudje.                                                        jflj
---------         Domovi so zaprti, vse je zunaj na delu. Le tam, kjer čivka
po hiši tropica takih, ki še ne vedo, katera je levica in katera desnica, le tam mora ostati kdo doma, da to negodnošt rzdigne, obleče in nasiti. A tudi to ni majhno delo. Veliko delo!
Le vprašajte Koparjevo Malko, kako se ji godi. Komaj obleče Tončka, že vpije Francek: »Malka, pome pojdi!« In če Malka ne gre brž, je že mlečnega korenjaka strah v temni čumnati. Vsaj njegov skisani obraz in preplašene oči tako govore.
Za Franckom pride na vrsto Micka, za njo pa Francka, in nazadnje še mali kričač, ki mu pravijo Milček.                                                    vH
Ko je ves ta drobiž za silo oblečen — ali mislite, da je potem mir po hiši? Bežite! Vsak zahteva še naprej svojo postrežbo. Eden kriči: »Žgančke!«, drugi vpije: »Mlekca!«, tretji bi rad kruhka, četrti bi že rad šel gledat, če leži pod rjavko kakšna hruška. Le tistale najmanjša kepa, Milček, še ne zna govoriti; zato pa tem ostreje pazi, če dobi kdo kakšen poboljšek preveč od njegovega deleža.
^1 No, zdaj so oiblečeni in siti. Bo vendar mir? To se motite! Kdo bi pa take dni miroval v hiši, ko vabi ljubo božje solnce s tako silo in tako gorko ven iz hiše! Malka zapreže svoj ročni voziček, malo dvoje naloži vanj, starejše troje pa caplja zraven nje, zdaj spredaj, zdaj zadaj, in vsa čredica gre na jutranji sprehod. Seveda ne daleč. Najrajši kar v bližnji gozdiček. Zakaj poletno solnce sicer radp izvabi oloveka na prosto, pa mu tudi brž pokaže svojo ognjeno moč. In komaj se mu daš zapeljati, že bežiš pred njim v senco.
Ko se pa vrne drobnjav s sprehoda, pa že spefgleda, kje bi bilo kaj za v usta. Le Milček se drži že kislo in krmežljavo kot aprilovo vreme. Rad bi že spal. Pa mora Malka spet njemti postreči. Malka je res revica! Ves ljubi fi&n je dovolj dela z bratČi1 in sestricami. Vmes pa še to in ono, kar so ji mama naročili, preden so odšli na polje. Res je težko toliko dela za ubogo dekletce! Ali kaj pa mama, ki morajo biti dan za dnem in še marsikatero noč, pa leto za Ietom tako vpreženi? Kaj pa mama! In bi jim-%p odvzela dela za en dan? Res,  nehvaležna bi- bila.
Poboljšek.