57
Novice izhajajo v Ljubljani|| {vsak teden dvakrat, nam-
řeč v sredo in saboto.

roMih
Odgovorni vrednik Dr* «fanez Bleiweis
v r
reci
ji Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., scer 3 (1., za pol leta
l|2fl. po pošti, scer 1 řl.30kr.|
ť=---------'
Tečaj XI.
saboto
22. januaria 1853.
List
Mlada Bréda

Breda

(Dalje.)
Ko je mati balo nakladala, Nakladala, v škrinjo jo spravljala
>
So žé turski
svatje p rij aha li, ïn raz konja na tla poskakáli. Mat* jih je za mizo posadila. Jih gostila, dobro napojila. Svatje so si jeli napiváti, ■Jéli so po Brédi vpraševati.
(Fortsetzung.)
Riistet Miitterlein die Brautaussteuer, Rustet sie, senkt sie zur Truhe theuer, Da heran die Turkenreiter dringen, Von den Pferden auf den Boden springen. Miitterlein hat an den Tisch gesetzt sie, Gut bewirthet, gut mit Wein geletzt sie; Wollť ein Trinkspruch ihnen jetzt behagen, Hoben an uni Breda jetzt zu fragen.
Urno mati po njo je poslala
jo je nripeljala
5
Hud'mu Turku Gôr za mizo so jo posadili Ž njo

za mizo drago vince pili
Mladiga še pripelj
ko
erh
konjí l pos
?
Ki je urn, Na -nj mi mlado Brédo posadíjo , In po ravnim polji proč zderčíjo
?
?
De
Oj
?
déla gosta mi meglica, eglica, turskih konj sapíca
V díru se mi Brédin konj spotakne Se spotakne, se mu sedlo zmakne.
?
V sêdlu
bod
Brédi se je v
kr ito zasadilo
bilo
?
Mladi žénin berz ga kônja vstavi Kônja vstavi, svojim svatam pravi: »To m' je huda mati naredila ! Osem žén mi je že pomoríla! Se devéto mi vmoriti hoče, Brez katére ni živéť mogoče!«
Mladi žénin dalje beseduje , Svôj'mu mafmu hlapcu ukazuje: »Kaj ti pravim, urni hlapec mali


?
Sêdlice popravi Brédi zali«.
Hlapec začne se ízgovarjati Zéninu se začne ustavljati: »Kdor imel bo Brédo drev in dávi Naj ji tudi sêdlice popravi«.
Eilte Miitterlein um sie zu senden , Sie dem bosen Tûrken zu verpfànden. Liessen drauf am Tisch sie sitzen oben Und mit ihnen theure Weine proben.
Fiihrten ihr ein Rosslein vor, ein junges, Wic der Bergesadler flinken Schwunges, D'rauf sie jetzt die junge Breda setzen; Sprengen durch das Thalgefild in Sâtzen, Dass empor die dichten Nebel rauchen 5 Nebel von der Turkenrosse Hauchen ! Breda's Rosslein strauchelt jetzt im Reiten, Da begann ihr Sattel abzugleiten ; In dem Sattel lag ein D o l ch verschlungen, 1st empor in Breda's Herz gesprungen.
Halt der Freier an mit seinem Rosse, Halt nun an und spricht zum Hochzeittrosse : »Bose Mutter hat mir dies entboten ! Sandte mir acht Bràute zu den Todten, Will den Tod auch noch der neunten geben, Ohne die ich nicht vermag zu leben!«
Spricht der junge Brautigarn dann weiter, Winkt dem kleinen Knecht, der sein Begleiter »Kleiner, flinker Knecht, was ich dir sage Breda's Sattel richť in rechte Lase«.
?
Manchen Vorwand will der Knecht erheben, Will dem Brautigarn schier widerstreben : »Wer sie hat am Abend und am Morgen Mag auch jetzt fur ihren Sattel sorgen«.
Mlada Bréda kliče žéiťna k sébi
Kaj
pravim, mili žénin, tébi
Hiti škrinjo pisano odpréti, Hiti péčo šlarasto "z njé vzéti!
Z njo si bodem
zavezála.«
Beseduje še mi Bréda zála : »Povi
Je li
meni, ženin serca

ga
déleč še do grada tvôj'ga
»Molči, molči môja draga Bréda! Sej žé nama grad na proti gléda, Sej se vidi strešíca žé zlata, Sej se vid jo žé sreberne vrata«. Se čez ravno polje v dir derčíjo,
Kakor v zraku ticice lctíjo, De se déla gosta mi meglica, , meglica, turěkih kónj sapíca.
Ko so v béli grad mi prijaháli, In raz kônja na tla poskakáli,

Schone Breda ruft zu sich den Freier : »Lass dir sagen , du mein lieber Freier
Oeffne schnell mír die bemalte Truhe,
/
Nimm das Schleiertuch aus seiner Ruhe, Mir die Herzenswunden zu verbinden!« Dieses Wort noch kann Jung1 Breda íinden : »Sage mir du lieber Herzgenosse, 1st es weit noch bis zu deinem Schlosse?«
»Stille, theure Breda, wolle schweigen, Sieh das Schloss uns dort entgegen steigen, Man erblickt sein gold'nes Dach schon dorten Man erblickt schon seine Silberpforten«. Flinken Rittes durch das Thaï si fliegen, Wie in Liiften sich die Vôglein wiegen, Dass empor die dichten Nebel rauchen, Nebel von der Turkenrosse Hauchen !
?
Al
zum weissen Schl
die Reiter drangen
?
Von den Pferden auf den Boden sprangen
Jih je taša v dvoru pricakvala,
Mlado Brćdo je ogovarjala: »Kar po zémlji leze ino gréde , Od lepôte tvoje praviť véde;
Vonder nisi tak cvetec'ga lica, Kakor gré od tebe govorica«.
(Konec sledí.)
Harrt die Sehwieger schon im Hofraum drinnen. Zu Jung1 Breda that sie so beginnen: »Was da steht und geht in Erdenhagen Weiss von deiner Schônheit was zu sagen; Bliihst doch nicht so hold von Angesichte. Wie von dir erzàhlen die Berichte«.
(Schluss folgt.)
(Gospodarske řečí.
(Lahka in gotova pomoč zoper trút telećnika). Kadar krava verže, se večkrat primeri, da teleč-nik ali materoica viin pade, kar Slovenci trutime-nujemo (GebarmuttervorfallJ. Vkljub vsiga umivanja z mlačno vodo in druzih pomočkov je dostikrat sila težavno, telečnik nazaj spraviti, če oteče po ker-vinim navalu in se vname; — če smo ga tudi nazaj spravili, pade rad vnovic viin. Mnoge skušnje pa so poterdile tale pomocek : Od predpadeniga telečnika se narpoprej čisto loči iztreba (Nachgeburt), če se že ni sama ločila; potem se očisti v mlačnivodi, in za tem se položí v škaf z mlačno vodo, v kteri se je bilo pol libre (V2 funta) drobno zmletiga si-roviga galu na (rohen Alaun) stopilo; v ti ga-lunovi vodi se koplje telečnik, kteri se s svojimi gobami vred po ti kopvi že večidel v čete rt ure in še poprej tako skerči, da skor sam smukne noter, in tudi več viin ne pade; o dveh dneli je krava večidel popolnoina zdrava. — Na to vižo ozdravljane krave so se kmalo spet vbrejile in so srečno storile.	s
Naj bi se ta pomocek povsod poskusil namést vsih druzih, ki toliko ne pomagajo, kakor galunova voda!
(Će je skorja na sadnim drevju tako %to po-skođovana) y da žuga drevo pod zlo iti, svetje ,,Mo-skvaški vertnarski časnik", naj se namaže s sálám (prešičjo mastjo) ; s salam namazanimu drevesu zrase spet kmalo nova skorja.
Murbino drevje po natičih (mladikah) množiti.
(Nove skušnje H. Kohler-a, vertnarja Ogersko-x\ltenburške
kmetijske učilnice.
(Konec.")
Poskusil sim — pravi g. Kóhler dalje — tudi murbine veje s perjem obrašene saditi, na prav pre-prosto vižo? takole :
Poleti sim po 4 do 5 pavcov dolge veje na njih začetku odřezal in v merzle gnojne grede (Mist-beete) vtaknul. Nar bolji čas zato je kmalo po sv. Petru in Paulu (konec junia ali v začetku julia); perje se pusti natičem, in le konec vejice, če je preslab, premehák, se enmalo okrajša. Tako pripravljeni natiči se vtaknejo 1 pavec globoko in navpik v gnojne grede, ki so v senci in ki so poverh za pol pavca z drobnim vodnim peskam posute ; večkrat se morajo te grede z vodo škropiti, da natiči dobijo potrebne vlažnosti.
Al bi se dalo na to vižo tudi sad no drevje množiti, morajo prihodnje skušnje dokazati. Naj bi pridni sadjorejci začeli to reč skerbno poskuševati in naznanovati, kar jih bojo skušnje učile.
Zdaj pa še nekaj.
Češ pije, sli ve in višnje se dajo lahko in gotovo po koreninnih raîz ce pih (Wurzel-stiicke) izrediti ali množiti. To množenje zasluži, da se ga sadjorejci toliko bolj poprimejo, ker iz sémena nam to drevje zlo nerado izrase in ker ravno te sadúnosnice zaslužijo, da si jih obilniši zasadimo.
Delà se pa to takole:
Za dober perst debele korenine se razcepijo v 3 do 4 pavce dolge kose, in po strani vtaknejo na senčnate grede v rahlo zemljo poversti tako, da je zgornja odreza (obere Schnittfláche) še za pol pavca z zemljo pokrita. Gredam se mora pridno prilivati, in da so vedno srednjo mero vlažne, naj se pokrijejo z maham ali slamo, ki jih varje. da se prehitro ne osušé.
Deblica, ki si jih na to vižo izredimo, sece-pijo, kakor drugi cepljenci, — pa tudi brez cep-ljenja žlahno sadje rodijo, če izvirajo iz tacih plemen, ki žlahnost ohranijo v koreninah (wur-
želecht).	;
Znamnja dobriga in slabiga gradiva.
(Dalje.)
11. Kamnje.
lzmed kamnja so za stavitev naj važniši sledeče plemena :
1.	Jederčnik ali granit je najterdniši kamen, za močno in temeljno zidovje posebno přikladen. Obdelovati se pa teško dá.
2.	Odlomljeno ali neotesano kamnje (BruchsteineJ. Ce je blizo zadobiti, torej prevož-nina ne draga, je dober kup stavivo. Z njim se da močno in terpežno zidovje napraviti. Posebno je vgodno za podlago in kleti.
Stene iz taciga kamnja so pa navadno merzle, ker gorkoto hitťo skozi pusté ; tudi so rade mokre, ker mokřině spod zraka pijd. Torej se ravno od-lomljeno kamnje ne smé koj porabiti, ampak naj leži eno zimo vetriju izpostavljeno.
S k r i 1 e ali tako imenovani štirivoglati kamni se pa rabijo deloma za redne zidove, deloma ce so predolgasti, u zavezo hišnih voglov, za stebre in. obrobe. Tudi so prikladni za razne oboke, posebno pri mostovih, kjer imajo mnogoterniga stresa pre-terpeti.
3.	Apnjenik, posebno če je jederčast. ne razpade tako lahko, pije malo vode , torej je prav dober za stavbě pri vodah. Najterdniši apnjenik je rudečkasto-rumene barve ; za njini pride svinkljati ali sivi.
V
4.	Peskovnjak ali pešén kamen. Ce je je-
derčast, je dober za vsako rabo pri zidanju. Ker se da lahko obdelovati, je za verije in ograde přikladen. Pešéniga kamna je mnogo verst. Rudeči kremenitni peskovnjak se u skrile obdeluje, pa pod milim nebam ne terpí dolgo, ker mokřino pije. — Ilovnat peskovnjak zoperstane krepko ognju, naredi pa mokro zidovje, ker tudi veliko mokrine na se vleče. — Apnôviti peskovnjak ne razpade tako lahko, ter se zmirej bolj osuší in otverdí. Torej ga zidarji visoko čislajo; samo vročine ognja ne more prenesti, tedaj se ne smé za ognjiša, peči,
ognjopaži itd. vzeti.
Sploh se mora pešéno kamnje nekoliko časa
ležati pustiti, preden se vzida, da se skusi po mrazu in vročini. Tudi je treba za take kraje zi-dovja, ki posebne terdnosti potrebujejo, naj terd-niši peskovnjake izbrati, in jih, kolikor gre, ob-
zorno (horizontal) položiti, kakor peskovnjak jaznost okolnosti narodni knjigarnici pomoćno desnico
d
tud
u
Glinast
mlji 1
(Thonschiefer) je
podá
«
i
podpirati pisatelje znanstvenih in ljudskih knjig
nar
zastran prejemanja, tiskanja in razprodaje njihovih del
slabiši gradivo, ker lahko razpade, tudi od velike pod pristojnimi pogodbami, kar mu bo toliko lože
teže se razdrobi pokrivanje
(Dalj
Pi
sledi.)
je pa dobra za ima veliko in dobro vredjeno tiskarnico.
5
ker
vsako stran hvale vredno
?
Visoki namen poljođelstva

(Dalje.)
Kdor je o pervim ćasu iz svoje domovine sel, da
Početje je na
saj je živa potreba, da se jugoslavenski književnosti milejši pod pazdiho seže. Mi govorimo tu tudi iz slovenskega ozira. S sloven-skimi knjigami se še nihče ni obogatil, ker število slovenskih bravcov ni tolikšno, da bi se na svitlo danih
k n j i ■MtoBM^HHHH
or
po tisuč in tisuc iztisov prodalo, kar edíno splača
se vselil v kakosnim posebnim kraju zemlje, kiseje, stroske, ako je pri enem iztisu tudi celô malo dobička. Ako kakor se po pravici verjeti smé, pri vednim vmikovanju pa ubogi slovenski pisatelj svojih knjig še po 20 odstot
%	«	• . # ^	V .	1	1	• «	J	V	• V j	a	ft	V . m
morja o ravno tištim času, ko so se ljudjé in živali mno- kov knjigoterzcu v povernistvo (komision) spečati ne žili, tudi na vsih stranéh množila, širila in sušila. — kdor more (experientia docet), kako ce priti „na travo ze-
1
kolikor moć podpiratelca narodnega slovstva tudi iz
si je na vedno veći zemlji, kjerkoli si bodi, lastno pre- leno!" Nadjamo se, da bo nova narodna knjigarnica bivališće sozidati in vse svoje potrebe okrog sebe imeti
hotel: je brez dvoma njih snovo, semena, od kterih so materialnega obzira, njegovi starši in dedje živež dobivali, korenine, sadje,

drevje, živali, orodje, znajdbe in sege svoje
V Lvovu izhaja časopis „Przyjaciel do-domovine mowy" (prijatel domovine), kterega obsežek so razun
eeboj vzel, in po novi do takrat še neobdelani okrajni druzih podučnih in kratkoćasnih reći posebno gospo-zemlje razširil.	darske ali kmetijske za ljudstvo spisane; vrednik mu
Kmalo so zapazili, da vreme ni povsod enakovgodno, je gosp. Hipolit Stupnicki; izhaja po poli v tednu ne enako stanovitno. Kmalo so prišli v take kraje, kjer cena mu je po pošti 5
*
raatljine le enkrat v letu c veto, kjer mnoge zelišća vsako	Ravno je prišla ce ska knjiga na svitlo pod na
leto umerjejo, kjer mnoge komaj nekoliko let prežive, slovom: rZaklady zeměznalstvi ćili geognozie" (Zakladi
Kmalo so vidili velik razloček med poletjem in zimo; zemljoznanstva ali geognozie). Izdana je po naredbi pomanjkanje pozimi je ljudi sililo, si zaklade nabirati; ministerstva kmetijstva in gorništva , da bi se ra-pazili so na mesce, o kterih narava svoje doneske sama bila v šolah gorniških. Přestavil jo je iz nemškega g.
ponuja ; ptići, skrički, bčele so jim zgled bile, in učili Krejčí.
so se od njih, pametni, hranilni, previdni biti; priza-	* 6. dan t. m. je bil zbor društva za povestnico
devali so si tedaj, take poljske pridelke, ki se v majh- jugoslavensko in starine, v kterem se je najpo
nim prostoru, brez veliciga truda, već let bolj dobro in pred prebral dopis visoke banske vlade, v kterem se
stanovitno ohraniti dajo ko drugi, jako množiti. Ko je
društvu
izroči
nabrani znesek za spominek na grobni
breber pred njih očmi hišico umetno napravljal ; ko so škem polju. Nabranih je do zdaj 314 for. 42 kr. merčesi svoje tkanje pred-nje vésili , ko so školjke z tem se je govorilo o statistisko-topografiâkih tablah, ktere
razpetimi jadri pred njimi plavale; ko so bčele in mrav- je visoka banska vlada izročila društvu, da naj jih izda. iinci poleg njih v občnosti živeli, in se samoblastno via- Gospod predsednik naznani, da je gosp. Kočiančic
...	-----	»-	«	-	----» v *	»	•»	V	.	,	».	.	>
dah
Brodništvo, kupčija, umetnost, obdelovanje izvira iz človeške narave.
bi bil mar člověk sam večno dremati mogel? obsirno odgovoril na vprasanja društvena v slovenskem
pridobivanje jeziku. Ti odgovor je bil sprejet z veliko radostjo in
odločeno je bilo, da se v 3. knjigi „arkiva" natisne.
Ravno tako je bila obleka člověku potrebna. Oio-	Gospod Sabljar je nazuanil znaminive izvestja v svo
vek potřebuje tudi v nartoplejših krajih odeje saj po-	jem potovanju na Primorskem, po otocihjadranskega
noći. V tacih krajih eo noći toliko merzlejši, kolikor	morja in Dalmacii.
______- A	MM.	-	_	A
so dnevi toplejši. Človeške detica se ne rodé z obleko	^ V Terstu je přisel na svitlo ilirski „Pismovnik"
kakor koze in zajci. Modrost in dobrota Stvarnika, ki ali napeljevanje k pismenosti od Iliaševića, profesora
je člověka namenila, da naj v društvu živi, je hotla po
bogoslovstva v Zagrebu.
revnih, pomoci potrebnih okoljsinah, v kterih vsak otrok na svet pride, zveze društva, Ijubezni, vzajemne pripomoći napraviti, in mladimu člověku v društvu z nje
V Zagrebu se tiska delo „Hekuba" od Vetra nica-Cavčića.
\r

4. zvezek časopisa českeho muzeum za leto
govimi starši dati izobraženost in omiko
narveči ded- 1852 se je zacel te dni izdajatí.
ěino, ki jo člověk zadobiti more. Veći del mladih žival in	* Detovodni češki časopis „Škola" bo letos izha-
ptičev v gojzdu zbeži kmalo svojim staršem. Kakor hi- jal v petpôlnih dvomesečnih zvezkih. Velja e pošto vred
tro se sami rediti zamorejo, jim postrežbe in pitanja več
treba ni.
li
Umetnosti, urnosti in pripravnosti so
na celo leto 3
jim pri

V Pragi se bodo izdale vse igre Shakespe
rojene kakor starim. Poduka jim ni treba, starši ga ne arové v českej prestavi. Dvanajst njih je ze přestav
morejo dati, in mlajsi ne přejeti. Le slab clovek potre
ljenih , najvec od g. Douchy
y
Kolára in Malita.
buje kakor slak in
beršlen, krepke
palice
i
da se ž njo

Prof. Hanuš je že izročil matici ceski dodatek
povzdigne in na-njo opira. (Konecsledí).
k

Mudrosloví" naroda slovanskega v prislovih.
Slovanski popotnik
»
* V Zagrebu je dr.Ludevi k Gaj osnoval novo

Novičar iz slovanskih krajev
Praqe 16
9
]an
Zit
kam
(Zeilithoid
5
bukvarnico pod naslovom „narodna knjigarnica". Bierstein) se imenuje novo iznajdena stvar, iz ktere Ceravno se bojo o ti knjigarnici dobivale knjige in vsi

kakor eo „Novice" že omenile, se delà ól (pivo)
Ne
v knjigoteržtvo spadajoči predmeti vsih jezikov in po čem tukaj govoriti o novi znajdbi iz ozíra narodnega stalni ceni, kakor se dobivajo na městu svojega izvira, gospodarstva, ker příhodnost naj jasneje dokaže bo po oglasu gosp. vlastníka vendar imela narodna ju- nost njeno; le samo kratko omeniti mislim
kd
red je iz
goslavenska književnost pervo in osobito mesto. Tudi najdel žitni kamen, in iz česa se naredi. Kakor je
, razprostiri da klije
obljubi gosp. vlastnik „ako dobrotnost občinstva
i pri
znano o kuhi piva, se žito namoci
*
b tem se naredi kvasec (diastase), kteri močič u slad- ništvo, kakor v druzih deželah , ktero je pa v
kor (cuker) promění
Dalje
y
se suši
y
I I I mP H I I wftÊKM I	od
razmelje, in s delkov razdeljeno; predstojnik vsacega oddelka se ime
Oest. Cor.a
»
toplo vodo 35 do 40° C. mesa (einmaischen), s tem se nuje dezelniga poglavarja namestnik. naredi mladinka (Bierwurze), která se kuba in hmelj se naznani, da vès denár v p a p i r j u našega cesarstva znese zdej pridava. In iz te tekočine se imenovani kamen po sedaj 350 milionov goidinarjev , in scer ga je za 155
kapljah naređuje. Torej se mora žitni kamen u vodi mil. cesarskega, za 195 milionov pa banknega; razteći in drožje se pridjati, da redno kvasí, ker tudi v začetku lanskega leta
ga je se bilo
za 382 mil., te-
kuhana mladinka se ohladiti in kvasiti mora. Žitnega kamna daj se ga je pomanjšalo doeihmal že za 32 mil., ki so
ee delà več
baž, to je
5
močnejši (porter) in slabši, za bili poplaćani iz najetega posojila in potem
sozgani ;
v
razlicno kvašenje zgornje in doínje in tudi s kvasnicami združeno. Ako se na en del kamna prida kakih 8 delov
bo tudi naprej pomanjseval papirnati denar. Železnice cesarske so zadnji mesec doneslo
ti meri se
v
9
V
se dobi navadni ól. Gosp. prof. Balling v Pragi 830.639 fl. od 160.168 prepeljanih ljudi in od 1,920.841
je že davno učil, kar je zdaj na Moravi, gosp
Rič,
centov prepeljanega blaga.
Po
y>
Praž. nov." se bojo
oskerbnik grajsine, na novo znajdel, fabriko naredil in	somnji po celem cesarstvu na novo osnovali; pri ti
privilegij dobil. Akoravno zdej žitni kamen ne bo se	prenaredbi ne misli nek vlada mestom, tergom in vasera
premagal, bo vender toplejšim krajem, kjer se navadni	sedaj uavadnih somnjev vzeti, vendar pa posebno tištim
01 delj časa ohraniti ne da, dosti pomagano.
Iz Tersta se vedno ne
zvémo vesele novice, ktere
krajem somnje dovoliti, ki leže blizo železnice tedaj za nje nar bolj pripravni.
, ki so
Sliši se, da postava
tako željno in iskreno pričakujemo, da bi se bil nas za kmetijstvo sila važna
y
ki
zadeva servitute ali
Koseski že ozdravil. Po pismu od 14. t. m. še celo službine pravice, ima priti kmalo na dan, ker so
nasveti, ki jih je c. k. ministerstvo od deželnlh komisij,
nic ne more iz postelje ; vendar pravijo zdravniki, da se
je zdravje na bolje obernilo. polnoma bilo«
Bog
dajî da bi kmalo po- ki so postavljene za oprostenje zemljiš, zvediti hotlo, že
vsi ministerstvu predpolozeni.
Razglas
zastran sta
lz Zgoničke srenje na Krasu. Od več straní no vitne raz sta ve mnogo verstnega austrianskega blaga
80 nam „Novice" že kakošno posebno novico od letošnje
v Terstu se smé vsak dan pričakovati.
Zavolj vedno
gorke zime naznanile in povedale od več krajev po Slo- silniših roparstev v vojvodini serbski in temeškem bala
venskim, da cvetó spomladanske (vigredske) rožice in natu so tudi tukaj ojstre kazni iznovega oklicane.
ee najdejo celo zrele
jagode
(smukovce). AI v naši Cernogore se ni te dní
• V
nic
flrenji v
Zgonički
vasi se je pred malo časam na nekim dnevniku" se scer iz Beligrada
novega zvedHo
y r>
pise

da so Cernogorci
sadnim vertu ne samo lepo cveteče hruševo dřevo (zim- Osmana Pašata nabili in Skadar vzeli, al od nobene nica) zapazilo, temuč — čujte čudovito novico ! —mesca eredozimnika kinča
m
druge straní se dosihmal to še ni poterdilo; v „Terž. čas.44
zgorej
—	^	//	y
imenovano drevó lep žlah- se iz Kotra piše, da se je v Velemu, 6 ur od Cerno
ten sad, debelosti debeliga koštanja. Kaj taciga še nismo iz slovenskih krajev brali.
gorske
meje
, 8 tabrov (batalionov) turških vojakov iz Bosne snidilo, ki so ondi šotore napravili, h kterim vsak IzLogatca. Železnica od Logatca do Ivanjega dan še veči armada pritiska. Na povelje Omer Pašata Sela z 8 ćuvajnicami vred , ki bojo na ti pot!, 8e bo morajo razun Turkov tudi vsi ondašnji kristiani v vojsko
začela berž o spomladi delati ; stroski podzidanja so pre vdarjeni blizo na 560.000
iti bil
y
ki pa
ne grejo
radi. Tud Turki pravijo: „Čmu se boin
, ce moram kakor nevernik danak (davke) plačevati; Iz Ljubljane. Predivnica gosp. W. in D. Molina naj se nam odpustí danak in šli borno v vojsko kakor naši v Ljubljani, ki je pred nekimi tedni delati nehala, delà očetje za boga in vero Muhamedovo". Turk namreč mi-
epet; blizo 400 oséb živí od imenovane fabrike
y
ki so sli, da njegova vera je prava, zato v svoji aboti ime
svoj kruh zgubili, ko ee je unidan ustavila epet imajo.	__________
y
sedaj ga
nuje vsacega druzega
ne v ernika, psa!
Po
a
n
ost
je kupil Omer Pasa v Skadru 120 s srebrom oko
Novičar iz mnogih krajev
gla

Po nar visjem eklepu od 17. t. m. ima c. k. ministerstvo kmetijstva in rudarstva jenjati in opravila njegova deloma (kmetijske in gojzdnarske reci) c. k.ministerstvonotranjih oprav, deloma(rudnarstvo)
^HMBHlHflHHHiH IHH
gosp
Cor.
vanih pištol, ki jih hoče darovati tištim kristianskim varjem , ki se ne bojo zoper njega vzdignili. — Te dní so zasačili v Parizu 2 člověka, od kterih se sumi, da sta
hotla Napoleona vstreliti. ples v hiši Napoleona,
12. t. m. je bil tako krásen
pom-
da že dolgo kaj tacega ne
ni jo
2500 oseb je bilo povabijenih; Napoleon je plesal
c. k. ministerstvo denarstva prevzeti. Bivšemu v kratkih hlačah in svilnih nogovícah, in ker ministru žl. Thinnfeldu je svetli césar pri od- nogovičarji mislijo, da namést dolzih hlač ee bojo pri
etopu očitno zahvalo za marljivost v službi njegovi izre- hodnjic kratke z iiogovicami nosile in oni vec zasluzka
kel in mu c. k. red železne krone perve verste podeliti
Velike zasluge za Austrio poslaviti, je svetli
imeli
y
so mu poklonili zahvalno pismo za to.
blagovolil.
césar ukazal, naj se rajnemu slavnému vojskovođu nad
Ponovljena prošnja
t
vojvodu Karl-nu (nadstricu cesarja) postavi na Dunaji
Lani je vodstvo živinozdravnišnice Ljubljanske prosilo naj bi se ji pošiljale vsaktere živinske bolestne reći in spake.
dej o
y
veličansk epominek iz brona; podnožje naj bo 24 čev- ktere se pri zakljani ali cerknjeni živini po deželi večkrat naj
Ijev visoko, podoba (kip) rajnega nadvojvoda pa na konju 19 do 20 če vije v. Delo je izročeno kipotvórcu Fer n-kern-u, in ima zgotovljeno biti do leta 1858. — Tru-plo 13. t. m. v Botzen-u umerlega g. nadvojvoda Rai-
scer nobenega prida za šolo pa veliko vrednost imajo. Letos ponovimo še enkrat to prošnjo, in ob enem nazna-liimo , da nam je pridni Janez Ložar iz Tersina, ki je bil
před 2 letama eden nar boljših učencov v živinozdravniški soli, čudovito kepo meze poslal, ki jo je po srečni operacii poldrugo
ner-a bojo pripeljali na Dunaj v pokopališče cesarske ]eto stari kobilici Antona Šendarja v Stobi izrezal, in tako ži-
rodovine h kapucinarjem. Rajni je zapustil udovo in 5 vino otél. Ložarju se zahvalimo lepo za poslano reč in prosimo
otrok, 4 sine nadvojvode in eno hčer, ki je omozena z kraljem Sardinskim; žalna obleka je vsi cesarski rodo-víni za 6 tednov predpisana. — Svetli césar je določil osnovo politično -eodniških vradnij na Oger-
skem; na čelu vsih vradnij stojí ccsarsko namest-
se drugikrat kaj poslati.
Vodstvo živinozdravšnice.
J. L. v T
Pogovori vredništva

Svesti si zamorete biti, da „Novíceťí na
znanijo vsako postavo, ki pride na dan, kakoršnega koli
zapopadka , če je važna za občinstvo.