PRINOS K NAGLASU

U NOVOJ S L O V E N Š TIN J.

NAPI8AO

M. VALJAVEC.

(Preštampano iz knjige XLV. Rada jugoslavenske akademije znanosti i
~ ' umjetnosti .).

U ZAGREBU 1878.

TISAK BIONlfiKE TISKAHE.


Naglas u substantiva mužkoga roda.

(i-deklinacija).

A. K-akav imaju ove rieči naglas u sing, nominativu.

1. Rieči kojim je n staroj slovenštini tvorka s (= d  i u)  izgu¬
bile su u slovenštini krajnje r n te su sada bez tvorke završujuči
se na samoglasno. — Jednoslovčane rieči domače i Strane pona-
mjestit ču tako, da dolaze sve pod vokalom, koji je u korienu ili
u osnovi, bila im tvorka samo li m ili pako 'h  sa još kojim samo-
glasnim s prieda n. p. i"i>, li>, trn i t. d.

a)  rieči kojim je u korienu ili u osnovi a,  nastalo to a  kojim
god načinom
jednoslovčane:

a.) " ima večina: a k liacken kr; ban der banus perg. 33/1: b;in
i ban, 81/1: baana; bar i ber (r,T>f)t) panicum germanicum, gon.
24: ber je proseni pouv; bas, bajs bassgeige, preš. 70: ne maram,
zavpije, za gdsli, za bas; dain. 199: btls; bran  defensio tsehup.
89. 247; ravn. 1 /328 ; škr. 390; preš.; b r a v sehafvieh, gon. 24:
brav se krmi; caf satelles; cajt  zeit, gol. 10; kvizm. 14: prišao
si pred cajtom mantrati n4s; čad fumus; čar zauber; dan i
de n (jtMin) dies; dar donum, perg. 3. 36/1: daar; 24/2: daari;
57/1: daarom, 24/2 daari, pl. acc.; drat  dralit kr. a drot gol. 35.
i kajk.; far sacerdos, dalnr. jer. 19; ev. mat. 21 itd.; jap. 304
i t. d.; ne = pfaff, pa tako i danas u poznatoj poskočnici: sem
rajtal študirat’, — sem rajtal bit’ far, — pa m’ je ljubica rekla: —-

4

M. VALJAVEC,

oj tega nikar! f r a j h airvvurf (der maurer); fras  fraiss, epilepsia,
gasp. 3/530. 548; gat abzugskanal, perg. 31/2: neki gaati, i fe-
minin; glad  fames; kiizni. 48; mol. 81. 202: glad; glas  vox.
kiizm. 3. 4. 5 itd : glas; perg. 9/2: glds, 13/2: glasa, 40/1: glaasa;
gnjat  schinken, običnije feminin; grad  arx preš. 47; gon. 31:
grad; perg. 8/2 32/2: graad; 9/1: grddi a. pl.; 4/2: gradi; hlad
kiihle, kast. cil. 341; preš. 119. 182; nagfl. 181: hMd; jad ve-
nenum; ira, reš 121: viher jesu blaznosti, obšanosti i proklinanja,
kotera se iz najvekšega jada, ljutenja i nazloba proti bogu od pekla
proti nebu treskaju; j a 1 invidia, reš 238: shaja srditost, jal, jad
i fantenje; valjda Jas perg. 86/2: mozi biti su se usi ti narodi
(uun odložiuši kralieue Jaase, Kuune, Rusniake i Bulgare) do toga
uremene uete slobode rsduuali; kal caenum; keim, škr. 258: žegen
božji hity pravičniga plačati inu v’ kratkim času njegov kav sad
pernese; ravn. 1/152: rahlaš jo (zemljo) z’ obilno vlago pa dajaš
rašo nje kalu; kan der kahm, kahn; kan fraus; kap stillici-
dium; njeka riba; kav s vvortstreit, prepirka vikom i krikom, ravn.
2/113: stari kavs se je zmirom huj v n č mal (med Judi in Samari¬
jani) ; ime obitelji; klas  arista; krak  langes bein, tako i skrak;
kram  y6p.o; kiizm. 459: njihovoga krtima nišče ne bode več kii-
piivao: krama zlata i srebra; krat  brevitas nagfl. 49: eti se za
volo k ra ta samo li vu govor vzetje nazhaja da; k v a r damnum
kiizm. 272; gon. 21. 29; nagfl. 68 itd.; perg. 37/2: kudr, 5/2.
13/2: kuaar; 9/2: kuarom; kvas  fermentum dalm lev. 6; kiizm.
'25 itd.; lan i len (iiMiT.) linum dalm. ex. 9; dain. 179: lčn; laz
die blanke im ivaldc; urbar gemachtes land, škr. 40: veliko sadil
je v’ očetovih lazih; mah i meh (mt.,vl) muscus, preš. 134: mi
na zgodnjim grobu mah porase; vibratio; mak i mak p.r;/.wv;
m a 1 ein mal, dalm. jesai. 41: bodo razumeli vsi k’ malu; jap 442:
od tih malov sz tootou  ; tschup. 403: od teh isteli malov; 636: od
uneh malov; ravn. 1/24: od tistih mal; predge: ouciga mao = od
siga mao; nagfl. 171 : tak paroven je vuk, da k’ ednomi mali po
dvej tri ovcč pojej; so viel milch ant' ein mal gemolken wird kr;
pictura rog. 625 : kar ajdje špugali so u nyh malih ; tschup. 229 :
al ni tu ta prave mal inu popisuvanje od tolkajn kristijanskeh
pokur ? 582 : v’ teh malu besedah nam pokaže en mal, en c§l piid
enega velikega hišnega gospodarja; ravn. 1/5: lepimu malu se
umetnost vidi malarja, naj ne vidimo tudi malarja; mar cura, di-
ligentia; mlad  neolunium kiizm. 364 : naj vas tak što ne soudi
vu jejstvini i pitvini ali vu tali svetka ali mlada ali v sobottaj ;

PEINOS K NAGLASU U (NOVOj) 8LOVENŠTINI. 5

m 1 a t malleus ; mrak  tenebrae, dammerung, traun. 241 : mrak ;
preš. 36. 69; mol. 175: mrak; plur. m raki, njeka djetinja bolest,
hrv. štj.; p al caenum schlamm, nagfl. 116 : voda pal niha za sebom
i rodne včini travnike; pan verbannnng, flucli, dalm. num. 21 na
okrajku; pas cingulum, dalm. lev. 8; ev. mat. 3; traun 282: pas;
preš. 77; reš 194; pav pavo, dam. 176; plat  latus, gol. 21:
kakršne so celce na enimo plato; 108: ta spodni plat; p lav ratis,
floss; plaz  bergsturz ; holzriese ; prali  pulvis : p r a m verbrii-
mung, = pleta, dalm. ev. mat. 23 : delajo velike prame na svoim
gvantu, p.sya>.uvou<7i tol  z.pa<7TsSa voiv IpacTtiov auTtov, a jap. 108: robe
svojih oblačil razširjajo; ime konju der braune, kr.; rast, ras
i zrast  statura; p r a z unbesclmittener schatbock ; r a v s ge-
zause mit larm, obično : ravs in kavs ; raz kreis gemacht in etwas
weiches; sad fructus arborei, perg. 25/2: saada; sat i set (ci»T'i.)
zvipiov; slad  malz; s la k convolvulus arvensis; slap  fluctus; was-
serfall; ravn. 1/19: kakor iz strašnih slapov hrumi spod neba voda
na ženilo; preš, 180: per slapi čakal jutri bo Savice vesele ali ža¬
lostne novice; 181: slap drtigo jiitro mu grmi v uščsa; 191: bliža
shtpu se Savice; nagfl. 183 : či je voter tak močen, kaj pokriv
hramouv trga i drevje vo podera, slap se zovč; petr. 3: slapih ; krajč.
135: mi se izda vozimo megj morskeini slapi, čez kotere ste vi srečnb
prešli; zagr. 5/1, 334: ohime! vu kakove slape žalosti sem opal in
quos fluctus tristitiae deveni; gasp. 3/438 : ogenj vsu požetu strn
požge i slapom vručine svoje vse žnače pretira; gasp. 3/465: kada
bi ladja na morju postavljena vu očivestu pogibel od slapov dospela..;
3/493 : ovi vsi vu ovi ladji plavaju po slapeh čalarnoga sveta ; reš
214: ne boječ se nikaj slapov morskeh; smrad  foetor, škr. 259:
semrad; špar  o.tuIc  kiizm. 216; nagfl. 147. 183. 200: špar;
s r a b scabies gasp. 1/589 : kakti z gnjilem i zapečenem srabom
po telu obraščen neizgovornu bol podnašati je moral; sram pu-
dor ; stal  stand perg. 92/2 : mozibiti kiem zakonom kmeti vnoge
fele st hi ima ju ; 19/2. 57/1. 86/2: staal; 86/2: staala; 4/2: sthlu,
dat.; 3/2: sthlom; stan  stand, wohnung dalm. lev. 13 ; 4. reg.
4; ravn. 1/113: do stilna; st ra d fames; strah  terror, timor;
stran  regio, dain. 111: ker je v’ strani našemi; kiizm. 404:
spoumente se pa z ti prvi dnčvov, vu šteri ste posvečeni vnogo
boj/a trplivost prenesli z ednoga strana gda ste i po ošpotdvanjaj i
nevolaj na oglejiivalo postavleni, z driigoga strana pa gda ste tal-
uicke včinjeni tej h, kim se ravno tak godi; nagfl. 59: eta morejo
tak na podstavo služiti pri posebni dugovanj z-veče stranov pre-

6

M VALJAVEC,

glčdenji; s v a r vituperatio, dalm. prip. 1 : obarnite se k mojimi
svaru ; ne čete naojga svara; prip. 3: ne zavrzi gospodniga svara;
pi-ip. 13: špotlivec ne sluša svara; prip. 15: nore svojga očeta
svar žmaga; prip. 17 : svar več vela per zastopnik, kakor stu žlakou
p er norci; Šavs  seknapp ; ime obitelji, (Predvor); š 1 j a r schleier ;
šlat  attrectatio nagfl. 114: štero (goloubje perje) je takšega šlata
kak svila; š p a j k speick, valeriana celtica, gr.; Špan  al i š p ii n
comes, perg. 10/2: špdn; 57: špaan; petr. 32: špžinu; špas  i
š p a j s der spass, tschup. 322 : tuistu zbrisana špotanje ni neč več
en nadolžne špas, temuč oppravlanje inn reznašanje ; š r a v b,
sravf, brv. š r a j f i šaraf die sekraube, gol. 31 ; Štravs  strauss
struthio camelus; dalm. jer. 50; dent. 14, i ime obitelji; tast,
test  (ti,ct"i>)  TTsvdspo? petr. 52 test; tat fur. perg. 93/2: taat;
50/2: taata; 93/1: taati; 85/1: tate; 6/1: taate; petr. 85 tat,
86: tati; trag  vestigium, brv. trah  radi us (? = trak) gon.
26: trdhi suna so nidni; trak  das band ravn. 2/213: preš.
109 : Mni je slepar še meril platno, trak na vatle ; radius mol.
139: pusti eden trak svoje svetlosti vu mojo dušo; nagfl. 119:
sunce strejla zlate trake; gon. 104: ognjeni trak se je potegno
po zrdki; gasp. 3/440 : zapazi iz neba dokajajučega vu beli opravi
s traki svetlemi obdanega ; reš. 208 : onak ognjene trake i liska-
vice od sebe kakti druge strele kital je, da bi njega varašci za

boga držali; tram  trabs kuzm. 11: vrzi vo prvo tržim z oka

tvojega ; nagfl. 44, gasp. 3/439 : tram obtesan ; trap  nješta kod
koki, kr.; vab illecebrae; val unda, fluctus, preš. 182; kuzm.
28 itd.; van,  der wahn, dalm. u predgovoru k rim.: vera nej en
človečki van ali sajna; die hut, das sicli hiiten ravn. 1/57: oteti
svojo čednost ali krepost se (Jožef) še le vsiga vana: časti, ve¬
selja in dobička. Pitč lep van je ta ! v d a b i vdel),  d e b

upupa, dalm. lev. 11; deut. 14; dain. 34: vdebe; v lak zug
ravn. 1/89: kobilic strašni vlaki zatemne sonce; 1/115: prepelic
neizmerne vlake je čez morje pergnal; 1/130 : bilo jih je kakor
kobilic strašen vldk brez števila veliko ; das sich reissen um etwas:
danes je bil v Kranju za pšenico velik vlak, gr.; rete, ap-ipi^orpov,
kiizm. 6: vido je dva brata metajoučiva vlak vu mourje, ar sta
ribiča bila; gon. 97 : med vejicami ednoga cvejta je pavuk vtegno
■\o svoj vlak, gde je za muhami šutao: nagfl. 176: ribičke je (ribe)
z-vlakmi lovijo; vlas,  las  capillus; vi at arisla, špica; vrag
diabolus, perg. 20/1 : vraag; vran  corvus dalm. cant. 5; škr.
143: njegovi lasje so črni kakor vran; vrat  collum; z lak

PBINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI. 7

welsche erb3e; zlat  dukaten, ravn. 1/232: seboj je vzel šest jd-
zarov zlatov; zrak  luft; zras  (mjesto izras ili vzrast) auswuchs
nagfl. 112: glavou i šinjek ji (puri) mozolna goula kouža pokriva,
na štere konci dugi zras cavonl doli; žar aestus, glut, glanz,
stralil tschup. 375 : žarje te gnade ; ravn. 1/256 : ki noč v’ jutrajni
žar inu dan v’ noč spremenuje ; dain. 121: blisk no gromski žar

— straši vsako stvar; 128: v’ žarih ognovih; reš 120: ono za
kaj se je tuliko stužaval, ne bil ogenj, kojega je trpel za prešestne
grebe, neg greli plamen i žar sadašnji, s koterim svetovrazni i ja-
doviti jezik njegov mahnito proti bogu je blaznil . . . takvoga
plamna žar i sumpor neprispodobliv bil je on, koteri nezmerno
više Epulona je mučil i trapil.

P) " imaju malo ne samo strane rieči, li samo njeke domače:
ajd,  bajd lieide paganus, dalm. jer 25. 31 itd. ravn. 1/213: ajd;
bak leithammel dain. 202: mam bartise duge kak mačak — dvoje
škarenj, liki vyha bak ; gon. 24: bak je voj ovčene črejde; nagfl.
100: bakov rogouvje so zaobrnjeni; bal d, baud falte, dalm. cant.
7 : fald: bat baculus sceptrum dain. 41 : znam pa da mož dosta
krat — proti ženi je kak bat; 149 : pripravil je že meč no bat,

— omamil je je z batom vse ; gašp. 1/342: koi vu cirkvi svčtoga
trojstva pred noge razpetoga Jezusa sebe, koranu, bat i kraljestvo
svoje postavljajuči je preporučil; brat  frater, perg. 20/2: brat;
čas tempus ; d ii c der tatz, dalm. ev. mat. 5 : čolnarji se od Rim-
lanov cole inu dače kupovali; drav  rana kad se koža odere ili
oguli te oteče; fant  bursche rog. 227; preš. 78; ultio kraje.
174: če nesi kotel prostiti onomu, ki tč je vu čem zbantuval, nego
si mu zla želel, fanta nad njim iskal; petr. 280; fart ili biirt
(fahrt) = krat, tschup 576: so v’ enemu lejtu le en sam fart k’ s. ob¬
hajilu šli; gad vipera ravn. 1/165: gadi; preš. 162: tam vidi gnjdz-
diti strupčne gdde ; gank  der gang — hodnik, dalm. 3. reg. 6; 4.
reg. 16 ; g m a h (gemach) quies, kast. cil. 86; ktlzm. 422 i gon.
32: gmaj ; grah  pisum sativum, ugr. graj i graj h nagfl. 34. 156;
g v a n t gewand, vestis dalm. sirah 19 ; ev. mat. 3 ; kiizm ; h r ii m
i h r d  m kammer, haus, aufbevrahrungsort; kamp.  pars, razdeli
to na tri kampe; dalm kampfheer; kant  die gant, bankerott,
tschup. 394. 601. 637; knaf  knauf dalm. 4. reg. 25; k na p
bergknappe; kraj  margo ; regio; kramp  der karst, de picke;
krap  carpio riba; krapfen, art kuchen; krat  ein mal, dalm.
jos. 6: k sedmimu kratu; preš. 185 : več krat sim v’ sanjah vldla
glavo čddno . . . koliko kratov sim od tod v samoti klečala ; mraz

8

M. VALJAVEC,

frigus gol. 191: mres ; preš. 78: mraz: p a h i p e h gen.

pha i pdha, pfcha riegel, ravn. 1/126: Jerihunskiga mesta zidovi,
nar huji dežčlniga p;iha na mčji, se sosujejo ; 1/314 : pahe lomil
bom železne ; stossel, dain. 94: sem od strehe — vzein’mo pehe;
piint  band, ansa tschup. 26: pant tega života; 335. 493. 599;
nagfl. tali dver so striigouvje, prag, petnik, blanja, čepi, panti i
zapor; piird  panther, dalm. sirah 28; part  anteil tschup. 271:
be on na imel nobenega parta nad njim imeti: prag  sehvvelle;
r ii k cancer preš. 93; s a k baru, art fischnetz, gol. 141 : ta isti je
enimo sako ali raušelno zlo glih ; dain. 208 : ino kakti ribič v’ sak
— lehko ribe zna dobiti — za vsagdanjo jed si tak — myhe
v’ mrežo znam loviti; s a s szcttscoti;  kuzm. 234 : dokeč so oni obed
pripravlali, spadno je na njega sas i-i-znz'/ stv’  au tov ex<7Txnii ; 218:
napunjeni so s strahom i sasom nad tem tfiujžouc x.ai

b/.czv-GZMi;  £7cl to)  'Tup/iep^zoTi aorto; možda S ii s ein Sachse perg.
86/2: su neki Vughri, neky su Szaszi i Nyemchy, neki su Chehi
(Cehi) i Szloueni; skliid  schichte, lage, fuge, gol. 22. 34 itd.;
beitrag in geld ravn. 1/201. 202; s p ii h i sp e h verrenkung eines
glicdes; spak  mj. izpiik missgeburt, missgestalteter mensch; sviit
hochzeitgast; š ii c schatz dalm. jer. 20 ; traun 95 : š č a v spiil-

wasser ; škaf  schaff; š k r a p daemon quidam ; š k r ii t berg-

mannschen; šriij  schrei dalm. ev. mat. 25 itd.; rog. 499 itd.;
š t ii n t der hestand, verpachtung eines grundstiickes; t ii h t docht
lychnum, dalm. jesaia 42; ev. mat. 9; tlak  strassenpflasten, hrv.;
trap  tropf, stultus škr. 42: trap vsaki besedi verjame; vamp
die wampe, schmerbauch dalm. deut: 18 ; dain. 46: naši lampi
prazni so; Vlah  obično Lah Italus; vmak  (hmak), jajce na
vmak kuhano, hrv.; v r a s k ruga ; v s a d erde die bei einem berg-

sturz liegen hleibt; ž 1 ii k schlag dalm. deut. 25; ev. mat. 4: jap.

29; traun. 96; kiizm. 228; reš 189; žar g, žaril  sarg. tschup.
397. 545; žmak geschmack  dalm. num. 14; jer. 48; tschup.
581: ta špiža po njeh žmahu ni; nagfl. 150: žmajh.

y) ' imaju : gaj nemus dalm. gen. 9; perg. 46/1 : gaj =gaji;
h d m helcium gon. 26 : hami so za konje ; nagfl. 97: konji se na-
prežejo vu Ločuje, koula, gda v’ hami ne vlečejo, nesti moro sedla;
hrast  quercus, u Gorenskoj hrast; m a j mensis majus; maibaum
dalm. lev. 23 ; gol. 104 : v’ mesencu maja ; par das paar, dalm'.
gen. 2; reg. 4; tschup. 484: pdr; nagfl. 41: par; ščap  baculus,
štab nagfl. 12 : med noge si vzemem eden ščdp i v’ rouke šibo i
tak drčem . . . šteri vas rad gejzdi na ščapi?

PKINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI.

9

Dvo-  i višeslovčcme  rieči:

«) " na zadnjoj slovci ima samo njekolicina: oblak  nubes jap.
78. 306; preš. 12 162; gon. 104: oblak; p oj as cingulum dain.
191: v’ pojasi; kuzm. 4: pojds; gasp. 1/656: pojasem na golom telu
prepasana; pom rak tenebrae; požar  incendium kast. cil. 362:
požar; gon. 36: pož;tr; p r e m a g, al i premag victoria ravn. 1/202:
premag; p r e u d a r iiberlegung; udar  ictus, preš. 112: vdar.

Ovdje bilo bi mjesto onim riečim koje se grade od osnova gla¬
gola s nastavkom a  tako, da se tvorka n dodaje a ziev ukida umet-
nutim j  pa se završuju na aj,  ali volio sam ih smjestiti pod za-
vršetak aj  niže pod 3. a).

p) " na zadnjoj slovci ima večina sastavljenih rieči; s predlogom
slovku činečim složene rieči imaju u kranjštini obično " na zadnjoj
slovci, a u ngr. slovenštini i kajkavštini stoji često naglas na pred¬
logu: bogoblag  ravn. 2/6: Janez pomeni bogomil, bogoblag,
bogom ir; bogotaj  gottesliiugner ravn. 2/141: kdor pa brala clo
pogubluje, ki ga lclamo, šamlo imenuje (le bogatajem se je to ime
dajalo takrat) on ognj zasluži; dodaj  additamentum; dokaz
argumentum; i z p ii h hautausscblag ; k o 1 o m a z \vagenschmier ;

1 i s t o p a d i llstopad, october; ljudorad  menschenfreund ravn.
2/212: če se prijatel ne more braniti prijatlovi stanovitni prošnji, kako
se bo bog, on toljki ljudorad, ki je njegovo zveličanje da dajal na¬
klad  befracbtung; napad  impetus; n a r a s palmites, ugr. naras
nagfl. 105; gon. 82; (nastaj),  ugr. nastaj  praeceptum nagli.
13: na koliko nastaji dopustjo; 35: vučitclj pouleg nastajov rovata
zdaj ali driigouč srp ; gon. nikša nesreča se je nej mejšala v’ na-
staje Samuve; (nazbaj), nazliaj  gon. 33. gnoj lagojo sago, ali
nasladen nazhaj ina; nagfl. 14: dvej etivi kratkivi pripovejsti sta
li za volo nazhaja danivi; itd.; n e čas unzeit ravn. 1/290: otroka,
k tiri j d ob nečasu — pač žalostno ga je viditi; ne g m ah unge-
mach, intpnes rog. 244: ta zabrede u nagmilh, napokaj inu na-
srečo; obad  oestrus, dain. 201. 202: obad; obraz  facies preš.
74: obraz bledga mladdnča perkaže se na ddn; ktlzm. 31. 32:
obraz; gasp. 1/691: na obrdzu; odpad  abfall; oglas  anktindi-
gung, kundmacbung; o g lav llberleder, dain. 64: kože mi prineste
sem — prirezavati ga čem — zdaj za šare, podmete — za oglave,
zapetke; nagfl. 50: čižme tali so: šara, ogldv, poplat, podmet; 123:
gležnouvje, oglavi, pete; ograd  einzaumung, ugr. ograd  hortus,
nagfl, 139: ougradje, 89: ougradaj: okraj  hutrand; o krak  pes
suillus; opad  lapsus; op as astrictio preš. 134: ko bodo sred

10

M. VALJAVEC,

železne djale preč opdse; opaž  bedacht; o p la z pflugkopf ravn.
abc. 39: oph\z; ošilit  contrectatio nagfl. 174: ošlat; o ta v refri-
geratio, nagfl. 200: sp;lr kumes vu zrilk ide; z-toga do (= erunt)
oblači, z-odldkov pa deždž na otav zemlč; podplat i p o plat
planta pedis, dalm. deut. 11; ravn. 1/185: podplatov;  preš.
166: podplat je koža čez in cdz postala; ktizm. 218: poplatje;
nagfl. 123; reš 9. itd.; pohla.t  befuhlung; popad  bundebiss;
p o p a h mulus, kr.; postavodaj  legiflator ravn 1/102- posta¬
vodaj ; p o v ii 1 prostratio; p o v r a z funis ; pozdrav  salutatio ;
p red p 8, h riegel; premah  auschlag der \vage; fehlgriff; pre¬
pad i prčpad  gen. prepada abvssus rog 482: prepod; jap. 352:
prepad; presadi  presad plantaria, planta; p r i d a v additamen-
tnm; prikaz  erscheiniuig kr.; donnm hrv. ali prikaz  mat.
519: nam ne obečuje diku nebesku kakti za j edini dar i prikaz;
gasp. 3/458: imanja od Gregu ra IX. ponujana na prikaz Klari;
priklad  zulage; collectio parochi; exemplum dain. 181: gde ne
gori priklada luč — tam navvk je le prazen guč; p r i v a b an-
lockung; p r i v a d angewohnung, ugr. prlvad  nagfl. 16: k torni
je pa zravnana že pout po privadi (44: po privabi bit če pogrješno
mj. po privadi); razglas  ediokt, tsclmp. 269: rezglas; r a z-
hlad  refrigeratio, hrv razhlad. reš 119: Epulo jedinomu samo
razhlad je želel, naimre jeziku ; r a z k 1 a d explanatio, ugr. r a z-
klad  nagfl. 59. 60. 61 itd.: prlstrana pitanja i ržizklad; to laž
solatio ravn. 1/198: tolaž trplencam; Triglav,  najviša gora u
Kranjskoj; vudaj  i vtidaj hrv. ženska za vudaj nubilis (upravo
vdaj); ukaz  jussum tschup. 81: ukaze; preš. 15: ukaz, a 150:
ukaz (ono je štamp. pogrješka); z a dav i zadav  drangabe,
pfand; gon. 23: zadav on d4va ki kaj kupuje; mol. 70: zadav
prišestne dike; zaklad  thesaurus ravn. 1/68: bog vam je skrivaj
dal v’ vreče zaklkd; 1/333: zvest prijatel je velika obramba —
kdor ga najde, najde velik zaklad; zakonodaj  legislator, ravn.
2/160: zakonodaj ali postdvar in sodnik ljudi bo; Zakraj  ultima
regio ravn. 1/215: Sabanska kraljica je od zakrajov takrat zna¬
nega sveta njegovo veličastvo gledat prišla; zamah  vibramen;
z a o p a s einfassung nagfl. 40: kamene table tali so tabla i zaopas;
z a p a d occasus i hrv. z a p a d, zapah  riegel preš. 66 : zapahi
odletijo; z as a d plantatio, planta, ugr. z as a d, reš 178: v tre¬
tjem dnevu podignule su se trave, zasadi, drevje; zaviti  berg-
trnmm; žerjav  grus gon. 37: žarjavje. — Na predlogu
naglas imaju i u kranjštini: nasad  gen. nasada i nasada die lage

PKINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI. 1 1

des getreides zum dreschen"; predal  abteilung, fach ; p r d g r a d,
mjcsto n. p. livada na više mjesta pregradjena kr.; prelaz  stie-
gel; prisad  entziindung einer wunde; pristav  villicus; pro¬
daj i prddaj  verkauf, tschup. 443: per prudu inu predaju;
somrak  crepusculum.

y) " na predzadnjoj slovci ima: kolovrat  spinnrad; nemar
xy.£l sia, to Ttapazoosiv jap. 84: v’ nemar pustiti: 108: ony so pak
to v’ nemar (čitaj: nemr) pustili ino so šli proč; ravn. 2/46: bog
ne puša ljudi v’ niemar; preš. 187: pustila v’ nemar sim želje nar
slaji; nagfl. 24: koudiš de, ki v-nejmar mildi; 141: Stevan si je
tečas dva krat mogao obležalo šivati dati, dokeč Janoš ednouk,
ar je Stevan v nejmar djao ž njim i preči ga je raztrgao; gasp.
3/550: vučemo se svet ov čalarni za nemar držati; reš 213: vera
Mahumetanska telo samo i to nazoči blaženo čini, dušu pak za
nemar drži.

O varno idu i njeke rieči koje se grade od glagola s nastavkom
a,  koje su čini mi se shodnije navedene niže pod završetkom aj  b).

S) ' na predzadnjoj slovci ima n 6 g r a d mjesto i uz vino¬
grad i vinograd  weinberg ravn. 2/263: sin! v moj nograd
delat idi dansi; ravn. 1/22: memo njiv je tudi nograd zasadil;
1/106: opravile, ktiri je Izraelce v’ Kananski deželi čakal, je bil
kmetija, nograd in živinska rčja; 1/235: je bilo zdaj čas dnarje in
oblačila jemati, de si boš oljnike, nograde, drobnico, govedi, hlapce
in dekle omišloval? škr. 149: zjdtraj vstaniva de v’ vinograde
greva: pogledajva, ali je vinograd cvčdel, ali bo cvetje sad per-
nčslu; noraz  skraceno od vinoraz rebenmesser. — Tako su na-
glašene i njeke strane rieči: držah  ursache, dalm. jud. 14:
ursah; jap. 87; ždgrad  sakristei rog. 465: žagrod: v’ mej tem
šal je Martinus d žagrod, tu je sacristia.

b. Rieči kojim je u korienu ili u osnovi i {—  u i -n).

Jednoslovcane:

«) " ima večina: b i c arundo pliragmites, binse; blisk  fulgor,
dalm. deut. 32; ev. mat. 24; traun 339; preš. 62. 143; gon. 104:
blisk za bliskom razsipava ogen po zraki; nagfl. 188; c i r zier,
zierde, kast. cil. 275: cier; rog. 449: močna modra srčna zvyr—
je ta lev za njegov cir (to je ili bi imao biti prievod Solinova
heksametra: forte leo prudens animal simul et generosum); c v i k
bastpfeife; c vil ululatus; čin tat; čir ulcus; čvink  = cvik;
dih halitus preš. 74. 137; dir trab; firšt  flirst, dalm. ev. mat.

12

M. VALJAVEC,

10; flis fleiss, dalm. gen. 43; deut 2, itd.; gib motus, nagfl.
183: gib zraka se veter zovč; gl ib caenum; griz  morsus, nagfl.
174: či se medena posouda nečisto drži ali kisila hrana v’ njej
stoji, zelčni griz (griinnspann) jo obsčde; reš 235: vidi se da ni
kača, da ni čemer i da griza ni se bojati; gasp. 1/543: prepove-
dajuč da mu se ni griza ne podd kruha; hip punctum temporis,
kast. cil. 125: spumni vsak čas, vsak hip,  vsako uro, vsak dan,
vsako minuto na tvoje štiri poslednie ričy; 33. vstavi ti en dan
de ne preide, eno uro, en hip, de bi naprej ne šel; 171: kadar se
bc š poflisal vsak hip premišlavati; 176: li en dan je naš inu tajsti
li po hipih; gon. 25: hip smrti je neznan; nagfl. 154: črešnje si-
rouve li knitki hip, jaboka pa dugo stojijo; često u kajkavskih
knjigah; hit jactus, hrv.; ki c, kukuruzni klas bez zrnja, hrv.;
kih schnupfen hrv.; kij kniittel; klic  ruf ravn. 1/152: klic;
krik  clamor tschup. 269: kriku; škr. 328: na vsaki krik se bo
njegovu srce vstrašilu; ravn. 1/85: krik; lik der iiussere schliff
des menschen; lim leim kast. cil. 66: tiča na limu; gol. 108;
list  folium; epistola, perg. 5/1: liist, 5/2: lyst; 1 i v infundihulum;
mig nutus; momentum; mik irritatio, impulsus ravn. 1/116: sla
in mik po posebnih grižlejih in kaplicah; mil mergelartige erde;
mlin  mola, kr. škr. 132: mhlina; a i m 41 e n gen. malna hrv.
m h lin,  gasp. 1/675: k melinu; n id neid dalm. prip. 14 itd.;
kast. cil. 350; rog. 232: nyd itd.; p ih flatus; pik ligo; bienen-
stich, schlangenhiss; p ir hochzeit; baumschimmel; pisk  sibilus
preš. 57 ; p s i k sibilus; r i f i ref ulna, hrv.; ril stammstiick
dain. 70: v’ rile zaglozde ja na to zabijam; ris riss = kreis, zau-
berkreis; abriss, tschup. 268: ris (za zidanje tega tempelna) je že
bil narejen; 410: tu je taista podoba inu ris od une evangelske
popolnemaste; lynx kr.; a hrv. tigris reš 182: ris koteromu male
su bile lože; 217 : Agapitus i risom i oroslanom sam se je ponudil;
riz riese gigas, dalm. gen. 14; rog. 481; traun 41. 75; sij
Strahi, glanz preš. 188: v’ lipa rajskim siju; sik sibilus serpen-
tium; sin filius; sip asthma; sit scirpus palustris, i femin.;
s mik ruck, motus nagfl. 123: z-etimi (žilicami) občutimo na šte-
rom godi tali tej la pritčž, vdarcc, smik, mraz, vročino; snid  con-
ventus ravn. 1/171: posledni Davidov snid z’ Savlam; s v i s k,
s vi st sibilus; svit  diluculum, fulgor, traun. 151. 316. 328;
preš. 157. 183. 190; ščip  kniff; plenilunium; al i ščep; ščir
mercurialis annua; šip tibia, magj. sip; škrlp  gezirpe; š m i r
wagensclnnier; tir vestigium ; schneebahn ; tisk  druck; vid

PRINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI.

13

visus; vir fons; vpij  clamor, schon. 137: inu nyh vpyj je pre¬
vzel; vrisk  einlatus, ravn. 2/278: ob veselju in vrisku v’ hiži;
preš. 57: in trum se šum in vriš in vrisk — se turški boben sliš’
in pisk ; zid murus ; z m i j vipera; z v i k mos ; zvin  luxatio;
z viz d sibilus; žir bucheicbel kr., a brv. glandes; žvižg  sibilus.

p) " imaju veeinom strane rieči i njeke domače: bik gen. bika
i bika, nom. i bik taurus; bit gen. bita schliigel; brin  juni-
perus ravn. 1/253: on in pa brin v’ neznani pušavi, a Murko:
brin; cil običnije cilj  das ziel; cin zinil; cmic  mus, hrv.;
dim fumus; fril  bambelein, njeka ribičica; frim  pfriem, dalm.
deut. 15; 3. reg. 18; g 1 i d glied, dalm. ex. 28; g 11 n = glina,
ravn. 1/297: drujiga ga ni tega Bela kakor znotraj gljin zvunaj
pa brbn; klin  keil; Kri m gora izpod Ljubljane ; p i 1 d bild,
dalm. g>n. 1; jer. 48; tsoliup. 282, u stj. pil i pilj ; pint  men-
sura quaedam vini, dain 101: vedra pint no še polič, masel se
k’ pyčeli pripravi no pod čep postavi; prid  utilitas dalm. lev. 7:
tolstino od mrhe storite si h pridu; kast. cil. 15: kateri tebi to
dobruto stury nikar za volo svojga posvitniga prida ali dobička,
ampak duliovskiga; ravn. 1/73: po vašim pridu me je pred vami
poslal bog; sip scliutt; sir caseus; spis  schriftlicher aufsatz;
s t i s mjesto stisk gedrange ravn. 2/164: skušali so predreti skozi
ljudi, pa ne da, prevčlik je bil stis; ščit  scutum dalm. rog: ščit;
škr. 141 i ravn. 1/160: škit; škric  rockzipfel; špic  spitze,
nagfl. 49: tali pera so špic, vrejz, razčes; špik  bergspitze; šprih
basenscbrott; šrimf  ritz in die haut, scbrimpf, schrumpf, runzel,
dalm. lev. 13: tu je en šrinff tiga spečenja; lev. 19: vy si nemate
obeniga šrinfa za eniga mrtvica volo na vašim životu praskati;
stil i štilj  stiel, dalm. cx. 32; št rt h stricli, rog. 299: po ce¬
lim životu strilii, tiare, šrumpbi inu lise so se vidile inu znale;
stri  k strick, dalm. jer. 48; deut 7: št rit streit, dalm. u pred¬
govoru k rim.: ta štrit ali vojskuvanje tiga duha z mesom; rog.
275: za voljo te nastaja en štrit u mej zemlo inu u mej nebam;
462: ta ner navarniši štrit je štrit te čistosti; tik weingartenptabl;
Vid St. Veit, Vitus, odatle Š r L m f 1 d selo tik Ljubljane.

y) ' imaju: glp s gyps; gvlht  ge\vielit an der wage; tschup.
626: kuder nam en križ naložy, tok nam z’ tem v’ red tudi gviht
svoje gnade perložy; hrib  anliohe dalm. jer. 30; traun 326; preš.
155; Ig selo blizu Ljubljane; 11, j 11 lehmerde, dalm. lev. 14;
jesai. 41 : pojde čez te mogoče kakor čez yl; škr. 340: vsi ludje
so ravno iz tiga jlla inu te parsty, iz katere je Adam stvarjen bil;

14

M. VALJAVEC,

dain. 80: jlla si nadelam — k’ peči ga pripelam; kip i kčjp
bild perg. 34/1. 53/2. 59/1; k lip maiskolben, hrv.; Rim Roma,
dalm. lev. 14 itd.; stric  patruus.

Dvo-  i viseslovcane  rieči imaju naglas na zadnjoj slovci, njekoli-
cina " a večina ".

x) " imaju: d o 1 i v zuguss, fiille ; i z i d exitus ravn. 1/160: nje¬
gov je vojskini izid; 1/334: izid imej na misli per vsim kar počneš;
izvir  origo, 1'ons dalm. sirah 21; ravn. 1/176: zvir, 2/15: izvir,
naliv i ndliv  inundatio ravn. 2/159. 160; oblik  forma;
obzir  hinsicht; opomin  monitio, ravn. 1/260: vsi njih lepi
opomini niso več per Izraelcih zdali; dain. 48: opomine dati;
o s v i t diluculum; pezdir  die age, ravn. 1/249: vaša moč bo
pezdlr, vrt bote brez moče; pizdogriz  ranunculus; p o čiv
ruheplatz; pogin  interitus ravn. 1/32: Sodomskiga mesta pogin;
p o kriv  tegmen, tectum ktlzm. 18 • predgajte na hižnom pokrlvi;
poliv  beguss; povir  arundo, aira; p ozir  riicksicht tsclnip.
60: z’ kaj ženem poziram inu ahtengo dajanjem; prepir  rixa,
ravn. 1/26: prepir preš. 24: ženice imajo prepir, 137. 139; pre-
riv  gewiihl i-avn. 2/127: velik preriv je bil; 2/235: Jezus je po
navadi ves dan v’ prerlvu končal med ljudmi; pritisk  druck;
razdir  discordia tschup. 549: lestna lubezen, mate tega kregu
inu rezdira: 552 : lukezn sama lestue dobičk, to mater vsega kregu
inu rezdira zadušy; spomin  andenken kast. cil. 36: spomyn;
rog. 682: spomyna (što čitaj spomina); ravn. 1/5: spomin; spre¬
mili  metamorphosis ravn. 2/250: le lep o svojimu spremlnu je
mogel biti Jezus! u čin begehung; z a k r i v dečke nagfl. 93: nje
(krave) zakriv, licojna, plod; zaliv i zaliv  sinus.

p) " imaju: bo gomil, bogom  ir  ravn 2/6, gledaj sprieda
bogoblag; dopis  zuschrift; izpis  absckrift; d o si p zuguss;
nacik  beigeschmack ravn. 1/175: vse zvunajnje službe božje lepi
nacik je zadnjič notrajnja svetost; nagib  antrieb ravn. 1/42: na
gibe; 1/191: nagiba; 2/82. 83: po nagibu sv. duha; ugr. nagib,
nagli. 12: dejte do 6—7 lejta svoje vrsti na zmejno mil naj včkši
nagib, 159; gon. 82; nagfl. 11: nagiba, nagibom, napis  inscriptio,
preš. 110. 148; nasip '/ojv.v.; natis  druck eines buches; na¬
tisk  škr. 360: kateri dobe izdoblene natiske; navdih  begei-
sterung; o č i s t stachys ; odpis  roskript; oklic  verklindigung;
opis  descriptio; o p lin gen. opllna kipfstock am wagen, dam.
67 : oplen; podpis  untersclirift; poklic  beruf tschup. 45. 409;
ravn. 1/25. 127. 236: poklic; popis  beschreibung; schriftliche

PETNO S K NAGLASIT U (lIOVOj) SLOVENŠTJNI.

15

aufnahme; p o tip befuhlung; pregib  bug, biege; preklic
widerruf; bannfluch; premik  motus ravn. 2/45: zvezdini premik;
prepis  abscbrift; etwas auf den namen eines andern iiberschrie-
benes; pripis  zuschrift, schriftlicher zusatz, ascriptum; razpis
ausschreibung einer stelle; raz sip excidium; rokopis  manu-
script; sam opri  d eigennutz ravn. 2/220: samoprid; 2/50. 138;
spotik  anstoss; srcovid  der ins lierz sieht, ravn. 2/99: Jezus
je srcovid (' nad i ovdje i drugdje kadšto znači samo, da se ima
i  izgovarati kao i  a ne kao i); uti s eindruck tscliup. 329. 378.
455; zapis  verschreibung im testament, legat; u obče et\vas auf-
geschriebenes, recept; zasip  agger dalm. reg. 25; a Z&sep gen.
Zaspa, selo u Gorenskoj; zatik  pessulus.

c) Rieči kojim je u korienu ili u osnovi 'u.

Jednoslovcane:

a) " ima večina: b r ii n trabs ravn. 1/231: gremo k’ Jordanu in
brbnov nasčkamo; običnije bruno mjesto brvno; brus  cos, gon.
23: brus; bud excitatio, gon. 24: bud predrdmla; nagfl. 154: za
volo biida; b u k brunst der sdrvveine; cfir stromm, dain. 9:
z’ cyrom ujemi kri leti; 121: z’ cyrom tečenje; čuk nachteule;
čut sensus: duh animus; odor; f u k gon. 43: kače z’ fukom
ležejo vo mldde; gnus  nausea, dalm. deut. 7; preš. 143. 162;
hriim  sonitus, ugr. rum nagli. 189: po grbmi gda vdari grozen
rum nasleduje; hrup  sonitus dalm. 3. reg. 1; rog. 480: hrup;
gol. 12. 29; traun. 17; preš. 154. 167; hrust  stark gevvachsener
mensch, ravn. 1/158: obogatil ga bo kralj zlo zlo, kdor tega hrusta
(Goliata) premaga; kljun  rostrum: k urn pathc hrv.; možda
Kun perg. 86: Kuune, al i Kuni; kup kauf; kiis gustus, gu-
status; ljud  populus ravn. 1/104: z’ enim glasam reče ves ljud:
vse bomo storili; 1 u b alburnum; lup abgeschaltes stilck obst,
škr. 146: kakbr lup pčr margaranah, taku so tvoje lica; lusk
schote; muf,  ime psu, hrv; muk gebriil des rindes; pij un
sputum ; p 1 j fi s k sonus; p r u d i prud tscliup. 443: drugi ote
svojo srečo še vikše gnati skuz golfijo per kopčyi, per prudu inu
predaju; Prus  ein Preusse; p fi b bube, bursche, knabe, dalm.
jud. 7: naj gre tvoj pub Jura s tabo; die unke; p fi h flatus ravn.
1/97: puli; p fi s t fasching; R fi s ein Russe; s 1 fi h auditus; slfit
ahnung; strug  drechslermesser; ugr. planulae, nagfl. 65: tiili
dvčr so dvb strliga, prag, petnik, . . . striig s pragom i petnikom
v kiikle ideta i kumes se vu štej no gori vleččta; strup  venenum,
traum 27. 351; preš. 27. 73. 156; a štj. trup = gusjenica nekoga

16

M. VALJAVEC,

nočnoga leptira; stud  nausca ravn. 1/113: stud, 2/116; sum
(od so-mtn) suspicio, dubium; rog. 451: vsi imeli so sum, en merk
na njega; ravn. 1/35: ni suma ali cvibla, de je obžaloval svojo
nespamet; šiim gerausch dalm. rut. 1; ev. mat. 9; rog. 480:
šiim; traun 103; preš. 57. 93; gon. 28; šiim; nngfl. 189: šiim;
petr. 3: pred burkanjem morskoga šuma i slapih: trii d labon
gon. 38: triidov; perg. 1: truud, 2: truud; trup  truncus, gon. 17:
trup; nagfl. 50. 170; tul pharetra dalm. gen. 27; jerkl. 3; traun.
22; tur urus: uk doctrina preš. 41. 97. 99. 101. 103; uk, j uk
ejulatus; iip (mjesto upv od u-pi>v) spes preš. 27. 157.

(3) " imaju njeke domače i večina stranskih rieči: b r u n c bronze
dain. 213: iz brynza; res 229: njegova ljubav bila je zlato, nje¬
gova pravičnost srebro, njegova mukotrpnost brunc, njegova du¬
hovna jakost železo; č u d admiratio ravn. 2/289: vsi so velik čud
zagnali; d ii n k gon. 53: razbojnici podkopali so podsek biže i ro¬
biti so šteli; pesič je nji diink na pamet vzeo i mrmrati je začao;
fliis  fluss (als krankheit) dalm. lev. 15; num. 5; funt  pfund,
dalm. lev. 19; petr. 63: funtov; g 1 ii m jccus; grunt  grund, dalm.
jer. 31; tschup. 286. 394; traun. 53. 219; nagfl. 79: griint; grušt
geriist des daches dalm. 3. reg. 7 ; gol. 180; nagfl. 32. 78; rušt; Jiid
Judaeus dalm. jer. 30; ravn. 1/331: Jiid; j lig auster; kruh  panis;
kiin  št  kunst dalm. jos. 9; običnije femin.; k ii p cumulus ravn.
1/61: kbp, nagfl. 191: prouti sevri se sedem zvejzd na kupi bidti
vidi; kur gallus; luft, ljiift  luft dalm. sap. 2; traun. 36, itd.;
lug i lug lauge; luk lauch ravn. 1/115: Ijug; dain. 48: lyk,
nagfl. 180; liišt  lust, dalm. gen. 18; lev. 26; n ii c nutzen dalm.
num. 18; nagfl. 59 i gon. 34: nlie; plug  pflug; p ii c abdecker,
wasenmeister, štj.; punt  seditio (od njem. bund), dalm. num. 16;
sirah 26; kast. cil. 54; ravn. 1/111. 300: punt; preš. 140: punt;
s m ii k husch; š p ii n t spundfuge gol. 33: tu pomajnšanje eniga
taciga pajnu se zgodi, kader to zadno končenco eno malo noter
porineš pa na sprejg za tu, kir je za te stranska dva špunta dele
koker je pajn šrok; šrfimf schrumpf rog. 299: šrumpbe; š t ii k
stiick dalm. deut. 31; ev. mat. 32; tschup. 481; nagfl. 67: štiik;
št limf  strumpf; trlic  trutz dalm. 4. reg. 18; t ii m f ttimpfel;
ud i ud artus, glied dalm. lev. 21; ev. mat. 5; kast. cil. 346:
vud; perg. 74/1: uud čitaj vud, 5/2: vude; iim i ii m vernunft,
dalm. reg. od uma; škr. 161: vum; preš. 27: iim; žiimft  saft,
liquor rog. 287: tu ojle je en sladki inu ušečni žumft.

PRINOS K NAGLASIT U (siOVOj) SLOVENŠTINI.

17

y) ' imaju f r 6 h t die frucht rog. 488: vzamjte tu ner bulši
od fruhta inu sadu te zemle, tschup. 306: lete prida inu fruhte
skup spravlati be nam ne imela nobena muja preveč biti; 347 : tu
na bo cel brez usega fruhta šlu; f' u r m form, rog. 480: postavil
sem njb za en mušter, za en furm inu exemplar usem; r d d
deichsel, nagfl. 191: rud; vnuk i vnuk  nepos dalm. gen. 21;
škr. 51. 387: ndki; 40: nuke; preš. 98: pdzen vndk poroma
k’ tvoj’mu grobi; nagfl. 131: starec i njega vniik; perg. 7/1. 18/2:
mnuki, (pa tako mnuk i mnok u kajkavštini); [ti d i u d pak
um i iim gledaj pod ,3]. Tako mislim da je i: Mdr der Mohr
dalm jesai. 43: jest sim Egypt Mure in Sebo na tvoim mejstu
k’ zmyrjenju dal.

Dvo-  i višeslovčane  rieči imaju na zadnjoj slovci " ili ".

*) " ima večina: dopust  urlaub, erlaubniss; i z k u p auslo-
sung; i z k u s obično skus experimentia; o b r u s mappa; o b u d
erweckung ravn. 1/198: obud k’ zavupanju v’ boga; obup  de-
speratio preš. 27. 61. 105: obdp; odkup  redemptio; o d p u s t
entlassung, urlaub; ohuji  pl. geburtsivehen dalm. jer. 22: kadar
bodo tebi beteži inu divji ohuji prišli kakor eni katera h porodu
gre; okus  gustatus, gustus; o 1 u p i o d u p (mj. odlup) putamen;
ostud  der wurm des maikafers, gr.; o s u p bestiirzung; poduk
unterricht; pogum  m ut, ravn. 1/71: Juda zdaj bližej stopi k’Jo¬
žefu in s pogumam in svčstjo mu reče: . ; 82: si vzame pogum;
p okus  experimentum; geschmack pok. 3/316: celd sim nad tim
kruhom vds dobčr pokus zgubil; posluh  audientia, kast. cil. 97:
posluh je en počutik, kateri v’ pamet perpela znanie te risnice inu
zastopnosti. hrv. posluh; predpust  vorfaschmg; p redu  h spi
raculum, ali več i preduh; pri duh odoratus nagfl. 171: njegov
(vukov) pri duh je oster; razum  verstand, vernunft, škr. 126:
razvuma, a ugr. i hrv. razum  gen. razuma klizm. 29: razuma;
nagfl. 44: razumi itd. — Tako i druge sastavljene rieči: brezup
hoffnungslosigkeit, verzweiflung preš. 36: brezup; pismouk
sehriftgelehrter ravn. 1/320: pismoukov; samouk  autodidactus.

■— Na predlogu naglas ima: nauk  gen. nauka i nauka doctrina,
ravn. 1/104: navuku; 1/24: navukov; preš. 41: malo penezov po¬
slala, dokaj bota mi naukov; ugr. samo navuka itd: kuzm. 32.
ndvuka; 29: navukc; nagfl. 22. navuki itd.

f>) " imaju : k 1 a p o u h ohrenhanger, taubohr, koji neče da čuje;
napuh i napuh i napuli  hoffart, aufgeblasenheit, rog. 421:
napuli, 232: napuha; škr. 31: napuh; pok. 1/63: napuh; 2/7. 11:

2

18

M. VALJAVEC.

napuli; 1/51: naptiham; ravn. 2/125: naphh itd.; n e lit št unlust
tschup. 298: nalušt; prekuc  umsturz ravn. 2/73: kakor prekhc
per narodovitnimu drevčsu, ki se mu že skjira pomčrja, božja
strašna sbdba ravno tako blizo je nič prida človeku. — Na pred-
zadnjoj slovci ' ima: dčlopust  feierabend, preš. 101: dčlapust.

d. Rieči kojim je u korienu ili u osnovi o  = strsl o u ott.(*okt..

Jednošlovcane:

x) " imaju: bog deus dalm. cruc. itd.: bub, ugr. boug; bol
dolor običnije fem.; bor fohre gon. 23: bour je mčki lejs: brod
vadum dalm. jud. 3: brud, perg. 49/2: bruod; col zoll, dalm. ev.
mat. 5. 9; dol vallis ravn. 1/152; nagfl. 171: globočino med
dvema gordma doul zovčmo; gon. 13: doul; dom domus, das
heim rog. 64: od duma; preš. 30. 63: d6m; nagfl. 125: douma;
drob  exta dalm. lev. 3. 7; ex. 12. 29; d r 6 z d i drozg  tur-
dellus; flos  ein floss; for allium, dalm. num. 11; fot mj. bot
notbus hrv.; glob  globus gon. 62: gloub zemlč, a nagfl. 189:
glob (vis na) cčrkvi; gnoj  fimus dalm. prip. 12: gnuj; god
jabrestag dalm. deut. 16: gud, preš. 154: god; gost  hospes;
grom  tonitru tscbup. 638: leti drže grum inu strele nazaj; škr.
368: grom, 379: groma; nagfl. 189: grum; grot  infundibulum
u melinu; kor cborus traun 370: s koram, preš. 88: kore; kos
menila, nagfl. 51: eto je eden žuti kous; kos biti komu jemand
ge\vachsen sein tschup. 225: njemu že ni nehče več kus; 269.
492. 545. 626; Štempihar ima velik nos — on je vsem fantam
kos gr. (sravni hrv. usprkos); k 6 v das hammern, schmieden, dain.
55: Trbalkajn sin Adamov— je že znal železni kov; loj sebum,
dalm. lev. 8; ex. 29: lu j; Ion lohn, dalm. ev. mat. 20 itd.; los
das loos, dalm. lev. 16; škr. 56; traun 20: los, govori se i loz
gen. loža; lot ein lot; m 6 zg mark medulla dalm. gen. 45;
muzg; rog. 253: li muzku; škr. 8: muzga; govori se i zmuzek
gen. zmuska; most  pons; n 6 h t i n 6 h e t unguis; nos nasus
dalm. 4. reg 19: nus; gol. 96: nus; traun 21: nos, nagfl. 85:
nous; 6 1, vol cerevisia, gol. 47: kir vol kuhajo; ost aculeus
tschup. 96: per katire zaroblenost, naperludnost inu naušečnost od
vseh platy koker šetine inu tvodeči ojsti po koncu stoje; 376: te
popuste v’ njegovemu srcu en gvišen ojst, enu želu za sabo; obič¬
nije femin; plod  fructus, a i plod, gon. 15: plod; plot  zaun
dalm. predgar 10: plut, ev. mat. 21: s plutom; ldizm. 349 i gon.
14. 68: plout; pob,  pojb knabe, kast. cil. 258: puob. ugr. po-
jeb ; sravni s prieda pub; pot sudor tschup. 497: da puta; pov

PRINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINT.

19

ban, feldbau, gon. 15: letos je tenki pouv, nagfl. 156: grajhčič
travine pouv je, u Murka: puv; rod genus perg. 5. 6/1. 13/2.
39/1: rood; 14/1. 36/2: ruod; 30/1: v ruodu; 15/1: roodom; rog
cornu, dalm. 3. rog. 1: rug; gon. 31: roug; rok frist, termin;
oraen i rok;  rop  raub dalm. ex. 15 : rup, a j er. 21 ; 51 : roup;
traun 18. 33 : rop ; r 6 r rohre, kast. cil. 298 : ror ; štj. i ugr. rauch-
fang, te se govori i 1 or i rol,  nagfl. 50. 67. 80: rour; slovi
slov  farna, rnmor rog. 478: od kod en tak slou te Judith te šti-
mdni vd6vi ? 479: pred usemi en tak slon inu ime je imela . . .;
slovi ner vekši tebi, če je ta tugent per tebi maxima farna tibi si
sis virtute decorus ; . .: zavol kateri ga tega sldva vredna je bila;
480 : iz brumnosti zadubil je en imenitin slou ta brumni David . .:
vekši je tvoja modrust kakor šum hrup in slou. katčriga sim jest
slišala od te damae ; 488 : slišala jč ta zamurska krajlica iz Sabe
slou te modrusti krajla Salamona, napotila se je inu šla 4 Jeru¬
zalem ta slou ogledat; 497 : v’ enim velikim slovu je tu veselu
drivu platanus ali javiir zavol njegove sence; 453 : ti slovu sve¬
tosti itd. ; s m 6 k obsonium ; sok sucus ; mehlmus = močnjak ili
podmet, preš. 31 : Jddnja pervošila komaj ti bo sok nesldn; 83:
nimam mu dati kot sok neslan ; sold,  soud malen pjenez, rog.
431 : za en sam soud u se hoče njemu dati; tschup. 493: k pomoči
teh mvogeh v’ sojeh darovitneh rokah še uselej kak prebilne sovd
najdejo; s to g gen. stbga heuschober, getreideharpfe; stroj  gar-
berbeize rog. 222: iz kožo vrženi so vi to paklensko pajso (beize)
inu stroj, kir pajsani inu garbani bodo od hudyča na vekumaj;
škol  kast cil. 271: krotdk mož v’ tega srda morjvi se povišuje
inu trdilu stojy kakor en škol ali ena pečina na srt morjd, kir te
visoke valuve restrga inu razveže ; štor  truncus, gon. 48 : štour,
dain. 197. 199: štor; tok psup.a dain. 121: megla gre v’ okrog
— liki cmrčni tok ; al i tok; trošt  trost traun 240. 308: trošt;
nagfl. 139: troušt; thor  iltis dain. 154; tvor  (tur) uleus dalm.
lev. 13: tvur, tschup. 292: turov; 500: ture; vos k, vojsk ivachs
cera, gon. 13 : vousk ; v 6 z currus; znoj i znoj  sudor, nagfl.
123: znoj; zor i zor lux, lumen preš. 190: z6r, 36. 39. 75.
104 ; a ravn. 2/162 : prišlo veliko jih bo od zora in mraka; zvon
glocke, a ugr. zvon gon. 19: zvon je z medine ; nagfl. 159: zvon;
ž 1 6 d rinne; ž 6 1 d žoud militia rog. 461 : en boy, žeud, ena
vojska je žjulejne tega človeka ; tschup. 45. 613: žovd.

ji) " imaju : bob faba, ravn. 1/190: boba; boh noch ungesehnit-
tener speck (bache) ravn. abc. 53 : boh ; b o j pugna ; b o k latus;

20

M. VALJAVEC,

bot baculus gon. 13: bot je leseni; boršt  gen. bbršta forst,
dalm. gen. 13; ex. 34; gol. 27: woršt: broj  numerns; bron  i
brfim  bronze, dalm. gen. 4; ev. mat. 10; tschup. 544: brom;
ravn. 1/297; brbn, 1/201: brbna; cmok  knodel. ravn. abc. 49:
cmbki; cof zopf; cmrok  fichten-, fohren-, tannenzapfen hrv.;
čog ime volu, hrv.; čbk truncus; čop schopf, der kamm der
vogel; perca fluviatilis; dvom  dubir.m; dvbr  aula, ravn. 1/309:
dvbra, a 1/214: dvor, 1/303 i 2/229: dvbra, (sravni srbski dvor
gen. dvora); 1/303: v’ dvbru; glog  crataegus; gon persecutio;
gozd, gojzd  silva; grob  sepulcrum, ravn. 1/192: grbba; grof
graf; grozd  grojzd uva; hod i hod gang; klop  zecke. ravn.
1/240: klbpam; knof  knopf, dalm. jer. 2; kol pfahl; kii p =
č 8 p; kot brut; krof  kropf dalm lev. 1; krop  gen. kropa
(jer mjesto ukrop?) aqua fervida, nagfl. 119: krop; 147: kropa;
krov  tectum; 18 j situla; lom fractura; 18 v i lov venatio
dalm. gen. 27; lev. 17; ravn 1/42. 43: lova; petr. 96: lov; mok
res licjuidae, zemlja na mok moorerde; m 8 rt mortel nagfl. 69;
mošt  mustura dalm. jer. 17, ev. mat. 9. gon. 28; p 1 8 h block,
cvaschblock, hackbrett, ravn. abc. 37: plbh; pl8sk  bahn fur den
laufkarren im bergbau ; p 8 d pavimentum; tenne; p 8 p sacerdos
ravn. 1/224: pbpi; preš. 136: pbp; kleister, pappe; post  faste
preš. 54. 104; r 8 b servus; r 8 j examen apum, preš. 57: rbj ;
r 8 k i rok frist; omen; r 8 m rahme; r 8 v steinbruch ; s h o d
conventus tschup. 335. 457; ravn. 1/143; nagfl. 142; sklop
commissura; sk8k  sprung ravn. 1/329: v’ skok dirjati, a ime obi-
telji na Beli: S k o k, taj če naglas biti prešao od sing. loc. pri
Skoku i sing. dat. k Skoku, koja dva padeža u govoru najčtešče do-
laze, i na sing. nom. pak i u ostale padeže; s k 8 t pecus; s 1 8 g
ackerbett; sl8n  elephas; sl8v i slov farna; smok  draco;
sn8p  garbe, dalm. gen. 3; traun. 320; petr. 30: vu snope; sbm
silurus glamis, traun 261. 369; ravn. 1/242: sbma; preš 77: sbm,
174: somov; spoj  begattung; spol i spol  genus, sexus dalm.
lev. 27; jer. 30: spul; rog. 407. 424: spiilu, loc.; ravn. 2/12.
261: spbla; gon. 14: spoul; nagfl. 100: šteri spoul ouvc md vekšo
vuno, jeli vogarske Ovce ali birke ? gasp. 1/19: spola; st8k  conflu-
xus; stol  stuhl dalm. jer. 52; ev. mat. 19; mensa gon. 62 i nagfl.
31: sto; strok  (možda stralc?) fisolen-, erbsen-htilse; strop
plafond dalm 3. reg. 6; preš. 164; stv8r  geschopf; šnof  eine
priese schnupftabak; š8p biischel, haufe ravn. 1/130: Gredeon
razdeli svojih tri sto m6ž v’tri šbpe; 2/189: odberfte plevdl in ga

PBINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI.

21

v’ šope povežite; spor  schloss nagfl. 49: tdli zapora so: oblejk,
špor, kliika, zastinjdč; špot i špot  traun. 169: spot; štorg
šuplje staro drevo; malena luknja u drevu gdje škvorci i druge
ptice mlade imaju; thor  mustela putorius nagfl. 87: tord; tok
theea; stromm, i tok; trop  trupp, schaar preš. 173: zor zasije
na mrličev trope; vod ductus; vojt,  voj  d dux vogt, bettel-
vogt, tsohup. 514: be se jest zgol sam brez vojda, brez človeka
katir be meni pot kazal, brez tovarša v’ enemu temnemu gojzdu
znešl; vol ochs; v vod anleitung preš. 171: vvod; zboj  aedi-
ctila rog. 412: je sturil leta zboj — ovčar ta volčni hoj kao prie-
vod heksametra: struxerat aediculam mandrita Lupambulus (= Wolf-
gang) istam; zbor  conventus, versammlung ravn. 1/213: zbbr,
1/200: zbora, a škr. 148: zbora; preš. 45: zbbr; zglob  nexus,
articulus; zgod  begebenkeit i zgod; z rok gen. zroka i zroka
causa, a gon. 46: zrouk, gasp. 1/679: zrbkom; ž 6 h wuelier nagfl.
140: mati so je (pejneze) na dobro mesto vo dali na žoj i s pri-
šparani krajcarov so na slejdnje rliajnški narasli; žoft, žonft
(i žemft) saft, gol. 98. 111. 174: žonfta; 18. 19: ženft. — Tako
valjda i meni nepoznata rieč p š tri)  s struthio camelus gasp. 1/212:
ptica „pstrbsz“ ali štruc zvana vu velikoči gamili spodobna.

' ima: foljk  das volk, dalm. jer. 25 itd.: folk.

I)vo-  i višeslovmne  rieči imaju naglas ili na zadnjoj ili na pred¬
zadnjo] slovei.

z) " na zadnjoj slovei ima samo ujekolicina: listognoj  no¬
vember ; gospod  dominus, dalm. cruc. itd. gospud, ugr. gospoud;
obod  umkreis, siebrahmen, muhlsteinumfassung dain. 109: obod,
65: obdde; oblok  gewolbe ravn. 1/3: ta lepi plavi obok ali velb
nad nami se perčne; dain. 120: nebni ves oblog — je zadnit
v’ okrog; povoj  faseia.

P) ” na zadnjoj slovei osobito u kranjštini ima množina rieči navlaš
onih koje su složene s predlogom slovku činečim a i drugčije sa-
stavljene. U ugrskoj slovenštini i u kajkavštini dolazi naglas obično
na predlogu: blagoslov  benedictio ravn. 1/74: zdaj mi še bla-
goslbv vkrade! 1/14: bog more svoj blagoslbv ali žegen perdati;
bratomor  brudermorder ravn. 1/134: pametni Gedeon in nje¬
govi bolši sinovi so enaki sončnatim in sadnim drevčsam. Prevzetni
bratomor Abilmelek trnu; dohod  adventus ; d r v o t o n statte
zum holz hacken; izbor  electio brv. izbor  reš. 77. 82. 174.
198; izgon  expulsio; izhod  exitus, ortus dalm; ev. mat. 24;
škr. 377: v’ izhddi; preš. 117: od zahdda do izhdda; petr, 21: vi'

22

M. VALJAVEC

deli jesmo zvčzdu njegovu na sunčenom izhode, 22: koteru su vi¬
deli bili na sunčenom izhode; a i shod  = vzhod petr. 27: od sun-
čenoga shoda do ziihoda; reš. 13. 95. 195. 199; iztok  ausfluss škr.
15: pij vodo iz tvoje kapnice inu iztoke tvoje Štirne, naj tvoji iztoki
kjč vunteko; škr. 308: jest sim kakor iztok iz tekoče vode, hrv.
i s t o k ortus' solis reš 39. 200; izrod  degener, hrv. i z r o d;
k o z o d o j eaprimulgus; k r v o 1 o k blutsauger, tv ra n n reš 215;
k r v o t o k blutfluss; 1 j u d o 1 6 v menschenfanger ravn. 2/129: za
mano hodite! imenitniši ribče, ljudolbve vas bom naredil! naboj i
naboj  binderschliigel; nagon  i niigon antrieb reš 182: vu vre¬
menu velike tuge i nevolje isti naturalski nagon (instinctus) včini stis-
nuti se živinu; naklon i naklon  neigung pok. 3/73: kakii bi žele
imenbval te iste naklone k’ dobrimu; nanos i nanos  eonferva;
n a p 1 6 v i n 4 p 1 o v eluvium; napoj  i n d p o j potus suum,
spiilwasser; naslon i ndslon  lehne, nagfl. 49. 61: naslon;
navod  i n a vod  anleitung; nagfl. 1: ndvod; navoj  baum der
vveber; navor  baumhebe; obhod i obhod  circuitus, gasp.

1 /645: iz vseh stran betežniki k’ obhodu ovomu sprave se; o b-
kop wall; oblog  besatz, umschlag; oboj  beschlag; obor i
obor  septum ; obrok  i b b r o k calumnia; portio cibi, cpiae quem
concernit, gon. 52: čakaj ti pesič, vo dobiš ti ednouk tvoj obrok;
o b r o p beraubung; ob rov i bbrov  cinctura asseritia; obtok
fimbria, lacinia; obzor ibbzor  horizont; odboj  reverbium;
odg o n repulsa; odhod  decessus ravn. 1/90: odhbd. 2/52: od¬
hodu ; odlog  induciae dalm. lev. 25; kast. cil. 244; rog. 633 ,
tschup. 509; ravn. 1/17: odloga; škr. 323: odlog; 212: brez od-
16ga; preš. 83: odlog; o dr o d abkunft, nachkommenschaft ravn.
2/54: je nebeškiga odroda; 2/81: Adam je grešniga odroda oče
bil; odskok  resultus; ogonibgon  ackerbett, dain 12: plyg
na ogon meknem v’ zemlo ga zateknem; 13: z’ roko zrnje grabim
— ino ne pozabim — da ga skozi sejanje — vržem na ogone vse;
nagfl. 162: v prt si semen siple, šteroga naprej z-lejvov rokouv
vkup drži, z-pravov pa ž’ njega semen jemle i po ogouni (postati)
pred sebom ta Kiča; oklop i oklop  lorica (reš 221: čez oklopi,
temin.?); okop i okop  vallum; okov  beschlag; o plod  be-
iruchtung; oprost  i op  r ost  befreiung; osnov i osnov
entvvurt’ nagfl. 45; otok i otok  tumor; insula dalm. gen. 10;
lev. 26; jer. 31; kast. cil. 225: s tem ottukom; rog. 262: ottuk;
ravn. 1/225: otoke; škr. 380: v’ -temu (morji) je gospod otoke
zasadil; 395: otokov; preš. 175: otok; otrok  infans; otvor i

PBINOS K NAGLASU U (NOVOj) 8LOVENŠTINI. 23

otvor offnung reš 68: kada se prime vudarec, onda se odpre
rana i čez isti otvor, kojega čini rana, shaja i toči se krv; poboj
conflietio kast. cil. 39; ravn. 1/329: v’ pobojih; pobot  rechen-
schaft ravn. 2/266: gospodov prihbd in z’ hlapomi pobot je sodni
dan; 2/268: v’ misli ti bodi posledni pobbt; podboj  postis dalm.
ex. 12; ravn. 1/91: podvoje; škr. 26: per podbojih mojih dur
čaka; p o d k o p cuniculus; p o d m o 1 uferbruch; podpor  ful-
erum; p o d S1 o n i p b d s 1 o n fulcrum, gon. 35; pogon  limes
deeumanus in agris; antrieb tschup. 22: s’ kaj zeneh pogojnov ali
pergajnivih uržohov; 27. 597. 601. 6l4; pogor i pbgor  incen-
diura, reš 30: bog občinske potope more vučiniti ze vsemi elemen-
tumi: iz zrakom kugu, z ognjem pogore, iz zemljum neplodnost i
potrese; gasp. 1/121: pogore; pohot i pohot  begierde; poklon
i poklon  verbeugung als gruss; poki o p i poklop  coopcrculum;
pokop i pbkop  sepultnra preš. 64: pokbp; p o 16 g kesselthal; po-
mbli  pl. balkon; pomor i pbmor  ^otp.o; ktizrn. 48: bode glad i
pomor; porub i pbrob  praeda nagfl. 90: mačka doli se potuli,
z repom vuja, čila, ednouk skoči i med škramblami ji je porob;
poskok  i p b s k o k saltus; potop i pbtop  diluvium dalm.
gen. 7. 10; ev. mat. 24; ravn. 1/18. 22: potbp, 1/22: o potbpu;
kiizm. 49; gon. 14; preboj i prbboj  intergerinus; predor
i prbdor  durchbruch; predvor  vorhof ravn. 2/106: predvbr,
2/107: v’ predvbru; pregon i prbgon  perseeutio; prekop
fossa; iibertragung eines begrabenen in ein anderes grab, preš. 72:
prekbp; prelom  bruch, tibertretung ravn. 1/112: preloma; pri-
doj  i pri  do  j tibergabe eines kindes an die amme; prilog i
prilog  beilage; prinos i prinos  oblatio; prisoj i prisoj
locus apricus; razboj i razboj  caedes-, pugna, dalm. ev. mat. 23;
ravn. 2/224: nepoboljšaniga človeka srce je kraljestvu enako, v’ kti-
rimu je razboj ; 2/251: imamo z’ nadlogami in skušnjavami razbbj;
r a z p o r i r d  z p o r rixa; r a z r o d volksstamm ravn. 1/262:
sedemdeset let bodo babilonskiga kralja sužni vsi ti razrodi; sa¬
mo t b k beermost; s p o d b o j bestreitung einer ehc; uboj  cae¬
des; uklon  verbeugung, eompliment preš. 80: vklon materni,
gospodične oko pomijata v’ zakon mu njeno rokb; u 1 b g i i v d-
logi  podagra reš 216: s. Julianus vu vulogeh postavljen; urok
incantatio, vuroki  i štj. dain. 155: babe zadi si gučijo: psa le
vyroki gybijo; bolje če biti vrok,  ravn. 1/243: preroki so ime¬
nitni sosebno po svojih velikih delih in čudnih vrbkih ali namerah:
uskok i dskok  geta iibcrlaufer, preš. 113: vskbk; utor i

24

M. VALJAVEC.

btor  kimme;  v r atolom  collifragus; zaboj i zaboj  dia-
phragma; zaklop i zdklop  conelusio reš 95. 139. 150. 173.
201; zakol i zakol  mactatio; z a k r o j i z d k r o j falz ; z a-
p o n i z a p o n schnalle; zaslon i zaslon  velum, stragula;
zatbk i z4tok  bai; zatop  i z d top  inundatio ravn. 1/238:
zatbp me obdaja; z at or i z a tor bedriickniss.

y) na predzadnjoj slovci ' imaju obično ove složene rieči: n d-
li o d gen. ndhoda i naboda schnupfen; n d ko v incus; n dl o g
strues; mandatum gon. 32: ndloge, i nalog;  n d p o r eonatus (na¬
por); narod  natio; nas tor odium tschup. 374: katire enu za-
nečuvanje ali ne zadosti čislanje v’ sovraštvo iuu nastor spremeny;
403: kolku krat se kaj-iz sovraštva inu nastora stury; navod
anleitung; ndzlob  odium gasp. 1/673: nazloba; res 121; pre-
1 o g abacker; p r d s t o 1 thronus ; p r d v o z furt, tiberfuhr; pri¬
god  ereigniss, zufall; prihod i prihod  adventus, dalm. ev.
mat. 24; ravn. 2/266: prihod; preš. 88. 186; prislon i prišlo  n
seitenlehne eines stuhles, nagfl. 62; rdzbor  ratio reš 35; r d z-
gon sulcus; rdzlog  ratio, causa; rdzor  furche preš. 188: ro-
zore; razplod  propages; zahod i zahod  occasus dalm. ev.
mat 24; preš. 17: zahoda; kiizm. 40 i petr. 27: zahoda; reš 34
labyrinthus (95. 150); zakon  lex; matrimonium, pazi ravn. 1/288:
zakon; 1/114: zakoni; preš. 15: zakon; 188: zakona, 189: zakoni;
kiizm. 54: zakona itd.; z d k r o v velamen; zalog  pfand petr.
209: zalog; a Zalog,  selo u kr.; zapor i zapor  clausura;
schleuse; obex nagfl. 10. 49: reš 186; einbrennen der fasser rnjesto
zapar; zarod  geschlecht škr. 384: zarod; 317 : zarddu; zastor
cortina, aulaeum gasp. 1/216: zdstori; reš 180. 184; zaton i
zaton  sinus; occasus solis; z d tvor i zatvor  clausura, repa-
gulum; zavor i zavor  repages, sperrkette. — Tako i bramor
gen. bramorja gryllus gryllotalpa; m 1 d m o 1 chaos, p r d k o 1 ab-
geniltzter stock; i trinog  tortor, tyrann tschup. 291. 367. 593.
596. 626: trynog; rog. 423: trinoge; ravn. 2/258: trinogam.

S) Obično na predlogu ' imaju ove s predloži o, po, pre, spre ,
pro, spro  sastavljene rieči: h b 1 o k gen. obloka fenestra; o b s o k
indago; b r o k (orok) '/.kvipovopia ktizm. 402; b t r o v venenum;
podk  o v hufeisen; pokoj  quies, pazi post. 1/105: pokoj; tako
n e po k oj inquies ; uhrpendel rog. 413: napokaj; ravn. 1/236: ne-
pokoj; preš. 83 : nepokoj ; a pok. 1/86. 90: n e p o k oj ; pokrov
deckel; porod  partus; potok  rivus, ravn. 1/188: potok, a 1/4:
potok; p b z o j draco; prerok  i p r b r o k propheta; p r b s t o r

PRINOS K  NAGLASU U (nOVOj) SLOVENŠTINI.

25

i prbstor spatium dalm. gen. 24. jer. 19: prostor; ravn. 1/16:
prostora; preš. 172: prostor; rog. 455: prestora; nagfl. 59. 179.
144: pre3tor; pazi dalm. sirah 25: prostbr što čitaj prbstr (?);
p r b z o r fenestra; s p r h h o d ambulatio, preš. 136: na sprehodih ;
sprevod  i s p r b v o d leichenbegangniss. — Tako i k b v o z uz
kolbvoz.

s) " na predzadnjo) slovci ima: govor  sermo, oratio sa svimi
sastavljenimi: izgovor  ausrede, excmatio jap. 496: nimajo iz¬
govora; škr. 191: izgbvora; pok. 3/45: izgovore; ravn. 1/144: iz¬
govora ; hrv. i Izgovor,  reš 91. 160; odgovor  antvvort schon.
8: odguvor; jap. 407: odgovor, 512: odgovora; preš. 118: odgo¬
vora ne zvem; (pazi rog. 243: odgovorov, što se ima ipak citati
odgovoi - ov); ogovor  anspraehe kr.; obtrfctatio hrv.; pogovor
colloquium jap. 400: pogovori; pok. 1/22: pogovorov; 1/62: po¬
govore; preš. 86: godec skrivnost pogovora zvč; 101: pogbvor;
predgovor  vorrede ; pregovor  sprichvvort dalm. jer. 20; jap.
464: pregbvor; 500: v’ pregovorih; 501: pregdvara; škr. 1: pre¬
govori itd.; ravn. 1/207: prigovori, prigovormi; prigovor  eiu-
rede, vorwurf; razgovor  colloquium reš 47: v razgovoru od
Magdalene; 117: vsi znate pripoved bogatoga Epulona i on njegov
razgovor z’ Abrahamom; i rdzgovor; zagovor i zagovor
votmn, krajč. 184; gasp. 1/244. 1/662. 674: zagovor.

e. Rieči kojim je u korienu ili u osnovi o  = strsl. m : zob = 3 *et>.

Jednoslovcane  imaju " ili ';

a) " imaju: bi 6 d, blud error; dob,  dub quercus nagfl. 15:
doub; drog  tignum ravn. 1/116: na drogu, nagfl. 27. i gon. 31:
droug, dain. 193: drog; jok planctus kast. cil. 144: jok; traun.
66; preš. 67. 75. 176; kos frustum; krog  circulus; log nemus
ravn. 1/178: po logih; nagfl. 88 i gon. 31: loug; perg. 14/1.44/2:
luug, 93/1 : luuga; lok arcus dalm. gen. 27 ; traun. 14. 22. 107:
lok a 87. 88: lok; preš. 86: lok; pok riedje pok fragor, ravn.
1/148: bog gromi nad nje z-strašnim pokam spod visbcih nebes;
prot  virga; rob saum, traun 339: rob; smod  senge ravn.
1/296: še po smodu ni dišalo; dain. 112: toča pikec arja smod —
se zavi v’ planinski kot; stok  gestohn, preš. 67: in jok in stok
je nad zemljo — in jok in stok je bil pod njo; t r 6 d feuerschwamm;
trot  drohne; v 6 d z vod (— vzvod) bauinhebe, hebew i nde;  vod
infumatio ; z 6 b dens.

fl) '  imaju: hlod  baumstamm dalm. lev. 35; 3, reg. 17; 4. reg.
6; gol. 41; ravn. 1/293: hlodi; gon. 13. 48: loud; k 6 t angulus

26

M. VALJAVEC,

preš. 159; nagfl. 25: konta; pot via, perg. 24/2: puutema: p r 6 d
syrtis; sod dolium, gon. 13: soud, 46: souda; al i sod.

y) " ima: strok  htilse gen. strbka, u Murka strdka.

Dvo-  i višeslovcane:

a) " na zadnjoj slovei imaju: golob  oolumba jap. 264: goldb;
ravn. 1/255 : golob; nagfl. 113: goloub ; o b j 6 k das beweinen ravn.
1/322: varite se tdke objoka vrčdne nespameti; otrobi  pl. furfur
pok. 3/28: otrobmy a 2/27 opako etimologujuč: oddrobmi; nagfl.
117: .otroube; 111: otroubmi.

!3) " na zadnjoj slovei ima večina rieči složenili s predlogom: n a-
p o k gen. napoka flssura; nastop i ndstop  eintritt, antritt
tsehup. 610; obrob  i b b r u b limbus; odlok  i odi  uk  be-
scheid; odstop i odst  up  recessus; okrog i okrog  iim-
kreis, sclion. 277: na okrogu; gasp. 1/650: vučini njemu ktsi na
okrug po sredini glave obriti; reš 153. 169; omot  i b m o t vcr-
tigo dain. 46: te igrali bomo vam — da se bode trosil hram —
da vse v’ omot teklo bode — tak kak mlin od velke vode; p o d-
prog  bauchgurt; p o s t o p pflastertreterei; p o v b z ligamen;
prestop i prest  up  ttbertretung sehon. 232: prestopa; ravn.
1/44. 184: prestop; razpok i razpuk  flssura, dalm. cant. 4:
raspok; škr. 141: razpok (citaj raspok); gasp. 1/645: raspuka,
1/646: rdspukom; u s t o p i viistup  recessus ravn. 1/334: za-
četje liapuha je vstbp od boga; zastop  i z a s t u p verstand,
dalm. u predgovoru k rim.: prež taciga zastopa letih besed ne
boš ti le tiga lystu s. Paula zastopil; sirah 17. 24; ascensus reš
160: nosilo načinil si je kralj Salomon z nasloniščem zlatem, za-
stupom baršunskem, sredinu z ljubavjum je zakril: ferculum fecit
šibi rex Salomon reelinatorium aureum, ascensum purpureum, media
charitate constravit. — Takav imaju naglas i motvoz, motoz
restis nagfl. 189: v’ tegivko motvouz potegnemo; v e lb lj od i
v e 1 j b 1 u d camelus ravn. 2/243 : velblod, 1/127: velbljudov.

y) Samo na predlogu naglas imaju : p a v o k, pavuk gen. pa-
voka aranea, nagfl. 85. pavuci; porok  gen. poroka va(d)s, dalm.
prip. 7 itd.; soprog,  suprug conjux; usod;  viisod fatum.

f. Rieči kojim je u korienu ili u osnovi o —  strsl. /ii, /ih, liit.
Jednoslovčane:

y.)  " imaju: čoln,  čun  cymba; dolg,  dug  debitum perg.
62/2; duug. 58/2: duuga; molk,  muk  silentium reš 190: kada
se v muk i pasku vsa obrede, pričneju se spitavati grehi; polk
p u k populus plebs; regiment ravn. 1/118: odpusti tedaj temu polku

PBINOS K NAGLASU U (nOVOj) SLOVENŠT1NI.

27

krivico; tschup. 104: katiri kristijanske dolžnuste dapolniti temu
od ujeli toku imenuvanemu puku ali gmajn folku čes spuste; 198.
413; volk, vok,  v uk  riegje volk  lupus; knopper dain. 75:
tydi z’ hrastov vuke vzete — lepo drobno'mam zemlete.

ji) " imaju: golt,  gut  (golt?) guttur rog. 222: vpije žena čez
nje požrešnega moža: ah de be tebi gout in svinsko kožo! tschup.
322: govt; dain. 32. 46. 63. 106. 110: gut; nagfl. 40: gut; holm
h o m,  h u m hiigel; kolk, kok, kiik  huftbein, ravn. abc. 33;
kovk; soln,  sun  nagfl. 120: tali ovoi so: ozmice, grabica, mi-
gniee, globke, bejlo, lčče, sun.

Y) /  imaju: polh, p 6 h, puli  myoxus glis, b i 1 c h maus;
stolp, stop,  st  up  columna.

S) Na predlogu naglas ima: dbpoln, dbpun  erganzung gon.
14: doupun; gon. 15: k doupuni se popolno vino jemlč.

g. Rieči kojim je u korienu ili u osnovi e =  stsl. e: led = ae;yi».
J ednoslovcane:

sc) ” imaju: gnjed  i g uje  c (skračeno od gnjčdec) ime volu,
hrv.; led glacies kast. cil. 329: lied; traun. 367. 369: led; preš.
95: lčd; med mel, traun. 209. 311: med; ravn. 1/8: med; šef
weinheber (od s c h o p f e n) nagfl. 53: š e j f (dakle upravo šdsf?);
špejs  spiess dalm. num. 25; i po adjektivu zel u sing. gen.
zlega a s naglasom zlega, kao tega od ta, učinjen substantiv: z 1 e g
malum, te dolazi od Trubara pa sve do danas dosta cesto u knji¬
gah kranjštinom pisanih n. p. schon. 443: zlegom, 434: zlegom;
rog. 249. 469: zlčh; 469. zldgu;, 260: zlegii; traun. 233: pred
zlegam itd. ravn. 1/13: zlega, 1/90: zldgi; 1/95: zlegov.

ji) ” ima večina: blek  gen. bička fleck gol. 175: pred čebell-
nakam en blek z rožami ali pa iz ajdo obsejajo; tschup. 263: ta
blek zemle; brez  gen. brčza betula, običnije femin. breza; cent
gen. centa zentner; cer gen. cera ilex, hrv.; c v ek gen. čveka
clavus dain. 194. 212; Čeh gen. ččha Bohemus preš. 95: čch;
perg. 86/2: Čehi; čep gen. ččpa zapfen; epistomium, bandleiste,
dalm. ex. 26. 36; gol. 50; gon. 16; nagfl. 49; čes gen. česa lig-
num scissum; č e v k gen. ččvka latratus; č r e n s gen. črčnsa
prunus padus; d le s k gen. dlčska loxia coccothraustes; e r b, verb
gen. drba, verba, Irba erbe, gol. 4. 193; ravn. 1/200: včrb; škr.
40: erbe; kleli  gen. kleha, veliki svinjski zub, što van stoji hau-
zahn, hrv.; k 1 e p gen. klčpa dengelzeug; kmet  gen. kmčta bauer,
landmann, dalm. jer 31; tschup. 545: kmetov; itd.; lev gen. leva
i ldva, a i 1 e v leo dalm. jer. 25. itd.; kast. cil. 102: lčva; škr.

28

M. VALJAVEC,

58. 60: lčva (čitaj lčva); ravn. 1/15. 159: lčvu, 2/165: lčvi; 1/214:
lčvov ; 1/301: lčvimi itd.; m er k gen. mčrka i mčrka aufmerk-
samkeit, rog. 451: mčrk; gol. 106; p le h gen. plčha blecli, dalm.
ex. 28: 3. reg. 6; a dalm. jesai. 41: pičh; gol. 120; p lent  gen.
pldnta fluch, fluchvvort; p le s k klatsch; prem  gen. prčrna i p e-
rem perčma das gebrame  fimbria; rejt  gen. rčjta, ime volu
brv.; sep gen. sčpa schlag in den weingiirten, dain. 145: po sepili
sem bodil — kre trsov postal — goricam sem škodil — da grozdje
sem kral; 176: na sepi žuti grozd visi; s k le n paragraphus nagfl.
145: ete sklen je na vučitela celou slobodno obhodjenje zanihani;
sklep  gen. sklepa i sklčpa membrum; entschluss dalm. gen. 32
itd. tschup. 419. 437: sklepe; 478: sklepov; 513: sklepeh; škr.
147: sklepi; ravn. 1/80: sklep; 1/339: sklepu; 1/203: sklepe itd.;
s k r e k gen. skrčka froschbein: žaba pravi: vek vek včk, primi
jo za zadnji skrek; ščep  holzspan; Šenk  geschenk, nagfl. 129:
deca etakšega hipa slobodščino, Šenke ali na sladčec i zmejno pej-
neze dobi; še n t gen. ščnta fluchwort: da te šeuta! ei der teufel!
š m e n t gen. šrnčnta — šent ali blaže; š n j e f gen. šnjčfa scbnepfe;
valjda z m e t draco; ž m e k kod preše ono, u čem se vreteno drži.

y) ' imaju ove strane rieči: ceh die zeche — innung, perg.
80/2: ciehu; pek brotbacker. a nagfl. 68. 133: pek (= pek).

D v o-  i višeslovcane  rieči:

z) ~ na zadnjoj slovci imaju: pepel  cinis jap. 47. 312; nagfl.
51. 119; gon. 41; kiizm. 20 itd.; pez der stupa, gledaj pezdir.

P) " na zadnjoj slovci ima vegiua: izmet  gen. izmeta ausivurf,
hrv. Izmet; izrek  gen. izreka ausspruch, spruch ravn 1/133: iz-
rekim, 1/250: izreki: kozoder  excoriator; kruhopek  pistor i
krvi ho p ek; najem  gen. najema die miethe a ugr. najem  gen.
ndjema meritum, kiizm. 9: najemom; naklep  anschlag ravn.
1/310. 2/44: naklep, 1/328: naklepi, a 1/73: naklepu; 2/45: na¬
klepe; 2/82: h’ naklepu; namet  auflage, aufschlag; vallum; i n a-
met nagfl. 146; n a te k homo molestus; odmet  rejectus; od-
1 e g = odlog ravn 2/258: le za odleg ga je hlapec prosil in ves
strašni dolg mu je nehal; oklep  lorica tschup. 392; škr. 166;
v’  oklepam; ravn. 1/319: oklepmi; preš. 166: oklepi; omet  an-
wurf; opek  la bete; oplet  geflecht; o t e k geschwulst; otep
strohbund; p ob er collectura; p odmet  fimbria; i p odmet
nagfl. 50: čižme tali so šara, oglav, poplat, podmet; i p i) J m e t,
dain. 64: prirezavati je (kože) čem zdaj za šare podmete — za
oglave zapetke; pogreb  sepultura ravn- 1/116: pogrebi; preš.

PEINOS K NAGOASIJ TT (NOVOj) SLOVENŠTINT.

29

73. 164; pohlep  begi er, habsucht; poleg  origo; potep  va-
gatio; premet  iiberschlag ravn. 2/150: zemliske skrbi, včstini
nepokoj, z’ skušnjavami vedni premet in potlej še druge nadloge
nam ne dajo miru; 1/215: punti in premeti mu cele dežele odkru-
šijo; pretep  schliigerei ravn. 1/335: pretep; razčes  spalte
(des federkiels) nagfl. 49: razčes; ukrep  anschlag: zaklep
conclusio; zamet  schneeverwehung.

Y) na predlogu naglas ima: naštel  stramentum; Zagreb
gen Zagreba, i Zagreba, gorenski Z 4 g r o b upravo Zagrnp ; a na
predpredzadnjo; slovci: s r a k o p e r i s 1 a k o p e r dorndrelier.

h. Rieči kojim je u korienu ili u osnovi e  = stsl. t.: bes = n-sci..

Jednoslovčane :

a) " imaju malo ne sve: beg fuga dalm. jer. 521, ev. mat. 24:
bejg, a gen. 14. jer. 46: beg; tsclnip. 386: wejg; traun 226; bejg;
ravn. 1/329: bega; petr. 230: bega; bes daemon; blesk  fulgor;
breg  acclivitas; ripa, dalm. jer. 4; nagfl. 87: brejg, a bohinski
64: brnh, tako ja nišam nikada čuo; brest  balzzeit; c ep pfropf-
reis ; drescbflegel; c m r e k der stengel des sauerampfers , hrv.,
cret  art bergstrauch; cvet  flos, traun. 197: cved; nagfl. 118:
evejt; čer bergwand, obič. femin.; člen  articulus; č r e p testa;
dre m schlafrigkeit: drem gaje  obuzel, prijel, vzel, na ? el, hrv.;
schlaftrunk : dala mu je drema, hrv.; a i d r č m; d r e s t laich-
zeit der fische; g 1 e n i d 1 e n schlamm, kad u ščavnjaku ščava
duže stoji pak se izleja, ostane obrubak na ščavnjaku a taj zovu
glen ili dlen, hrv.; Gre k Graecus tschup. 576: koku glasnu je
poč s. Ambroš svojini Majlendarjam na ušesa inu k’ srcu upyl, de
be se v’ leti šegi po teh 'zanikrneh Grekeh obračati na im§liV
kr e g rixa dalm deut. 1; sirah 27: krejg a gen. 3. sirah 25:
lcreg; kast. cil. 54: krčga; kiizm. 338: krejga; kres  mittsommer;
johannisfener; les silva; bauholz dalm. ex. 25; lev. 14; a hrv.
todtentruhe, petr. 113: pristupi te se lesa doteknu; reš 232: Kri¬
stus k lesu pristupeč dva puta se ga je doteknul (sina udovice iz
Nain); lesk  splendor, ravn 1/215: lčsek; 1/133: Ičska; let vo-
latus; lev die abgestreifte haut der schlange, des krebses; meh
follis, dalm. jud. 4: meh; traun 74. 195. 309: meh; ravn. 1/34:
mčh; m el abschiissige stelle, wo sand oder erde abrutscht; m le v
bachsand; mrest  begattungszeit der katzen, hrv.; nek das auf-
horen, škr. 78: ne bo brez neha tebi očital; plen  praeda, dalm.
jer. 38: plejn, itd.; petr. 42: plene njegove razdeli; rek spruch
ravn. 1/246: za nas so lep navuk ti prerokovi rčki; rez incisura,

30

M. VALJAVEC,

schon. 320: trtčniga rčza’čas je prišal; s e d sessio: s k 1 e n das glas;
sehescharfe; sled  vestigium traun 192: sled; preš. 74. 174: sled;
trpi. 62: slejd; perg. 53/2: sl jed; slez  altliaea officinalis; smeh
risus; sneg  nix traun 367. 369: snejg; nagfl. 124; snejg; s p e h
festinatio; strel  schuss, das schiessen rog. 11: pride na strel
kamin zum schuss; preš. 21: na barko kliče strčl; svet  mundus
nagfl. 143: svejt = svit diluculum, petr. 66: su- pred svčtom bile
pri grobe; tek cursus; sapor; gedeihen, dalm. jer. 43 na okrajku:
so lipu rasle inu tčk imele; rog. 230: tu nobčden aku si lih živil
čez uso navado inu tek te naturae, na zamore; tscliup. 374: bog
kliče, upye, veka za grešnekam ne le en krat, ampak poč stu krat;
dokler, aku be on na tu prvu ustavlanje inu trdouratnost tega
grešneka od svojega teka za njim jejnati otl, koku malu zgubleneh
ovc be on v’ svoj hlev nazaj perpravel; 373: koku se per temu
dolgemu teku upeha; 633: be tedej le grešneki živeli, tok be on
(buh) celemu derečemu potoku teh na kup zloženeh nadlug svrj
tek pustil; 390: kumej se kužna bolezn zamirka, tok že use s’ te-
kama v’ cirque inu k’ molitvi lety; traun 156: tek; pok. 1/63:
v’ sredi svojiga teka padejo; ravn. 1/256: krivično blago nima teka;
preš. 153: ur krajši tek; nagfl. 65: v’ teki (kako da ne tejki?
dakle tek, a ne tik?); reš 167: odvlačenje i traplenje onoga kaj
se ufa mentuva teka onoga kaj se lada; tresk  fulmen nagfl. 189:
trejsk; v d er tactus, schlag nagfl. 69: vari nam boug domovino
od nji (vode i ognja) vdera (dakle vder a ne vdlsr, jer nije vdejra?);
vek aetas, aevum ravn. 2/113: veliko vekov let je bil za kraj
med Judmi in Samarijani prepir; preš. 103: zlati vek zdaj Muzam
krajnskim pride; virtus, kraft, starke dalm. gen. 49: ti si moj vek;
dalm. jer. 31: jest hočem te trudne duše k’ veku perpraviti (= er-
quicken); dalm. dan. 10: me je k veku perpravil; dalm. jud. 15:
je k’ veku prišal; dalm. ev. mat. 11. hočem vas zupet k’ veku
perpraviti ava7rab<7to up.«; itd.; ves da.chgeriist; vlek  zug, nagfl.
44. 50. 56. 157: vlejk; valjda vrel  E'o'ao?  ktizm. 290: njim sve-
dočim kaj vrejl boži majo; 359: pouleg vrejla pobožnosti sem pre-
ganjao cerkev božo (ovu je rieč Kuzmič od nevolje skovao prema
latinskoj fervor); vres  erica; vrez  incisura, nagfl. 49. 72: vrejz;
zmes  gemengsel tschup. 51: be mi nigdar v’ stanu na bli pogleda
takega zmejsa prenesti; običnijc femin; žleb  canalis, rinne perg.
44/2: žliebu; 45/1; žljebu; petr. 13: žleb; a boh. 63; žlt.'<p; (tako
skračeno nišam ja nikada čuo, nego samo žlef).

PBINOS K NAGLASU U  (NOVOj) SLOVENŠTTNI.

31

(3) ' imaju d d 1 pars; petr. 60: deel, 49: deela, 1. 60: deele loc.;
greh  peccatum, perg. 3/2: grieh; 5/1: griieli; 6/1: gryha; 5/1:
griihe; 3/2: grieheh ; h 1 d v stali tschup. 374; hlev; Idk medicina,
preš. lik; d r d m i drem gledaj pod

y) " imaju: d e d gen. ddda avus; hleb  gen. hleba brotlaib,
petr. 44: hlebov; hren  gen. hrdna i hrfna meerrettig, krenu;
klen  acer campestris; svet  consilium, tschup. 478. 557: svjet;
škr. 36: sveti itd.

Dvo-  i viseslovcane  rieči:

a) n  imaju na zadnjoj slovci: oblek  vestis, nagfl. 49. 65: oblejk;
p o s e s possessio post. 2/74: duh titme toistu (srce) v’ poses uzdime;
posvet  i p b s v e t lucerna, lux reš 35: sama temnost razuma
da nam posvet; možda i posvet; precep  eippus, calamus aucu-
parius, dalm. sirah 12; prej  § z bar im festungsbau; pr en e h
das aufhoren pok. 3/144: moje mesti vednu z’ seboj ndsim iuu toistu
mene brez preneha nadleguje; zasmeh  das auslachen ravn. 2/173:
ne marajmo za beddkov opondšnjo i zasmeh.

P) " na zadnjoj slovci ima večina: b o g o s p r e m willkomm,
upravo gottsgeleit; b ra novi  e k wagendrittel; d o le v fiille;
d r v o s e k lignatio; k o 1 o s e k silva palifera; k u r o s 1 e k rhim-
anthus crista galli; mesojed  fleischesser; nadev  fartura;
namen i namen  absicht pok. 1/32: kraji tedaj zupet ni svoj
namejn dosegel; nasled  i n a s 1 e d daraufFolge preš: 112: mdra
po vdarjih glasnikov in naslddu soglasnikov; nagfl. 11: ndsled;
obed  prandium ravn. 1/180: po obedu: 1/312: k’ obedu; 2/101:
per občdih; kiizm. 43: obed; oblesk  asrpocTCuj petr. 128: oble°k,
što če biti bblesk; o b s e d obsessio; o d b e g transfuga; o d e v
tegmen ; odmev  wiederhall; osek  umziiunter ort ftir die heerde;
o s vet prima lux, sravni osvit; pobeg  fuga, dain. 168: pobdg,
143: pobeg; p o d b e 1 lappa rninor; p o d 1 e v coagulum; p o d-
m e 1 grotte; podse k i pbdsek  gen. podsbka i pbdseka grund-
stamm des schvveinstalles, dachstuhles dain. 71: zdaj podseke ko-
tamo — ta gde vsaki ležal bo . . . tote vrh podsekov mi — gle¬
damo razrezati — tak da se priložijo — na podseke nisoko; gon.
53; nagfl. 167; pomen  bcdeutung ravn. 2/130; besede nebdško
ali božje kraljestvo imajo vbč pomdnov: ravn. 1/340: pomen; 1/61:
pomena; 1/254: pomenu; posvet  beratluing; pri beg perfuga;
sam oj e d ranunculus; sen osek  foeniseca; ravn. 2/191: seno-
sek ; sladkosned  cuppes; s p r e 1 e p banse in der scheuer;
u b e g fuga tschup. 335: uwejg; ujed  morsus; um er schicksal;

32

M. VALJAVEC,

zale  z latebrae; zamer  offensio, ugr. zamer, gon. 22: zdmir;
zased  insidiae; zasek  eingebaokter spcck ; z a v e d besinnung
ravn. 1/258: vino pijanca premoti, vpijani, otrapi in mu vzame
zaved. — Riogje dolazi naglas na predlogu: sosed  gen. kr. so¬
seda ugr. sousida vicinus, dalm. ex. 10: sosčda; ravn. 1/106: so¬
seda; dain. 25: sosedi si jajca vkradnul; 155: sosedi je vračtvo
dajo; i brv. petr. 156: susedov; zabel  gen. zabela ebično zabla
scbmalz zum vermachen von speisen, nagfl. 105: zabel.

y) ' na predzadnjo) slovci imaju: čl b ve k gen. človeka bomo;
pok. 2/8: človek; plur. nora. 2/65: človeki, 3/134: človeke itd.;
mbdved  ursus gen. medvčda dalm. prip. 28: medvid; kast. cil.
102: medveda; rog. 413: medvčdam; škr. 311: mčdved; 184: med¬
vedov; 393: z’ medvedi; ravn. 1/231: medvčda; 1/159: medvedu;
me k le n gen. meklena = klen acer campestris; breli  gen.
oreha nux.

i. Rieči kojim je u korienu ili u osnovi e =  stsl. a  : ples = iiaact..

Jednoslovcane:

a) " imaju : g r e z moor, nanos od vode; hrv.; knez  fitrst ravn.
1/203: knčzi; 1/310: knezov; 1/304: kneze; ples  tanz dalm. jer.
31; tschup. 492: ples; preš. 69: ples; red,  kadkad i red ordo,
dalm. jer. 31; 4. reg. 25 itd.; škr. 53: red; perg. 53/2: red; 32/2:
reed; 24/2: reed; t e g tractus nagfl. 96: konj bouga na eden teg
rouke; frumentum krajč. 216: jeli si vino vodiim, ali dober teeg
hudem mešal? tre s terrae motus dalm. 3. reg. 19; i trub. mattb.
40 (21. a; gledaj Levec etc.) schon. 145: so vidili ta tres zemle;
vek planctus tschup. 223: niso njemu na nobeno vižo skuz vek
ali pertožuvanje nobene nadlege delali; ravn. 1/19: le mislite si,
otroci, grbzo in vek; 1/91: velik vek bo po vsim Egiptu; vez
ligamentum nagfl. 63: osmeren vez; reš 15: človek ima iziti od
telovnih vezov, od mesa odevkov; u kr. običnije femin.

ji) " imaju: b r e n k sonus (saitenklang); c ven k metallklang,
fig. = geld; g le d aspectus, visus rog. 454: katerim je ta gled
podelil; nagfl. 35: vučitel rovata ga (srp) z-decouv pouleg last-
novejstnoga glčda i vodjenja; jek sonus schall; rep gen. repa
i rčpa, a nom. i r č p cauda; zet gener; ž v e n k sonus rog. 253:
ta evangelium ne obstoij le u samem žvenku, glasu inu lubiu teli
besedy, pač pak u musku te resnice.

Dvo-  i višeslovčave  imaju večinom " na zadnjoj slovci; riedko
dolazi drugi naglas.

PRINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI.

33

a) " na zadnjoj slovci imaju sastavljene  rieči: iz g le d gen. iz¬
gleda aussielit, obično exemplum škr. 77: izgleda; ravn. 1/23: iz-
glčd; 1/142: izgledov, 2/10: izgleda; 1/326: izgledim; 1/111: iz-
gledih; krivogled  der iibers kreuz sebaut; nered  unordnung,
nagfi. 21: nered ; ne sp ret ein ungescbickter; obseg  umfang ;
odvez  solutio; ogled  beschau, ansicht rog. 452: Hiram šž.1 je
bil na ogled teb mest; preš. 160: oglčd; štj. pl. 6  g 1 c d i

brautscliau, dain. 148: za njo so Tyrki zvedili — vu snoboke
i vugledi — so hitro k njej prijahali; p o d m e t melilmus —
sok gr.; p o d p r e g cingulum ; podvez  fascia ; pogled  as-
peotus, blick škr. 286: pogleda; 61: pogledam; 131: po po¬
gledih; ravn. 1/144: poglčda; preš. 20. 121. 150. 190: poglčd;
128: pogleda; 43. 45: pogledi; 44. 105: poglede; nagfi. 88. 91,
115: pogled; potres  terrae motus, jap. 142. 144: potres; ravn.
1/103: v’ potrčsu; reš 31; pregled  iiberblick, iibersicht, durch-
sieht nagfi. 50. 106: preglčd; p r i g 1 e d accuratio sedula nagfi.
78: prigled; razgled  besehau ravn. 1/313: vsi ti pergodki Ba¬
bilonske sužnosti so pa le božjega veličastva pi - elep razgled; 1/197:
še nektire razglede iz Davidoviga djanjskiga navuka naj slišimo;
ugled  das ansichtig werden kr.; v u g 1 e d hrv. respectus ansehen
reš. 74: gospoda moja ima tri vuglede sramuvati se pred ljudmi;
z a g 1 e d das ansichtig werden, rog. 433: ta vdova h’ prvomu za-
gledu prave:..; z a le k armelaufschlag; zapreg  obex; zavez
vinculum reš 57 : dužen si veruvati pod zavezom vere da..; 108;
zvezdogled  sterngucker preš. 93: vsi pbjte rakam žvižgat, la-
žnjivi zvezdogledi. — Na predlogu naglas ima: pajek  obično
pa j k aranea, a u kajkavštini imaju i ostale rieči naglas na pred¬
logu : Izgled, obseg, pbgled, zdvez: petr. 106.
fl) na zadnjoj slovci ima: jereb  perdix.
y) " na predzadnjoj slovci ima: jastreb  accipiter.
j. Rieči kojim je u korienu ili u osnovi poluglasno e —  stsl. t
ili b (nenasporeno na a):  'sel = tui, pes — iii,cx.

Jednoslovčane  rieči imaju sve ": bez (čitaj kr. bu.z) gen. bza
sambucus, običnije: bezga  još običnije bezeg  gen. bezga, štj.
i hrv. bezga; kes gen. ksa liedje kesa die reue preš. 94: solze
so meni zrdsle, in kas in srd sta zrasla; 165: kfts; mezg  obič¬
nije mezeg  mulus gen. mezga, hrv. mezga; pes gen. psacanis;
sel gen. sla nuncius dalm. 4. reg. 5 itd.; rog. 416 itd.; sen gen.
sna somnus dalm. jer. 5l: bodo en večni sen spali; gen. 2; iz sna;
gen. 28; schon. 1: sna; v’ sni: dalm. lev. 15; schon. 13. 29. 42.

3

34

M. VALJAVEC,

297: v’ sny; rop;.  256: u sne inu spajnu; 260: u snč; ses gen.
ssk (jednoslovčano ali tako da se oba s  čuju, mamina); še v gen.
šva riegje ščva, die naht; schon. 141: suknja pak je brez šva bila.

Dvoslovcane  imaju ili na zadnjoj slovci " ili na predzadnjoj naglas.

*) ” na zadnjoj slovci: obšev  besatz; prišev  assumentum;
senjem  i po metathesi semenj  obično s m en j gen. senjma
obično smenja, kajk. sbnjem, sbjem  gen. sbnjma običnije
sbjrna nundiae — u ugrštini izvrgla se rieč na s b n j e te je postala
neutrum, gen. s e n j ii, nagfl. 129: orsdčko senje; tou so tjčdnov
senja; zasep  gen. zaspa i z as e p gen. zaspa agger, dalm. jer.
33: zaspe; Zasep  čitaj Zasp selo u Gorenskoj.

(ž) na predlogu naglas imaju: n a jem gen. najma meritum u
Kajkavaca; pbsel  gen. pbsla nuncius; danas samo li: dienstbote
u kr.; u brv. arbeit, verrichtung, geschaft; sum e n rnjesto s 6-
men, gen. sumna = oprez, die hut Skr. 338: drži se pred tvojimi
domačimi na sumnu. Odatle je po odpadu kraj njega n  nastala rieč
sum; vuzem  ostem, štj. hrv. u nom. i vuzen.

k. Rieči kojim je u korienu ili u osnovi povokaljeno  r =  stsl.

hpl, ipT., pi>.

Jednoslovcane:

«) " imaju: brk circinnus barbae; cmrk  vortex; er k vieh-
seuche; črt odium preš. 171; črv vermis; dr k cursus; grm
buscli; srd ira, dalm. jer. 21; num. 11 itd.; traun 45. 253 itd.;
preš. 94; itd; srp falx; štrk i štrk  storch dain. 151. 174.;
trg forum tschup. 498; perg, 32/2. 49/2. 93/2; t r h onus perg.
18/1. 27/1; reš 185; trk anprall; trs vitis; trst  arundo, dalm.
jesai. 42: ta štreni trst ne bo on zlomil; schon. 6: ste li hoteli
viditi en trst ? tschup. 450: be na mogl en preloinnene trst popol-
nema rezdrobiti; vrh apex, cačumen, dalm. gen. 8; preš. 45.
110. dain.

|i) " imaju; brst  spross dalm. cant. 2: figovu drivu je brst
naprej pognalu, schon. 3: brst, gen. brsta i brsta; dr m schuster-
draht; d r n caespes; h i 1  g situla barbata; zaimač od tikve hrv.;
hrt canis vertagus dalm. prip. 30; dain. 167; k r n prvi, zadnji
vorder-hinterteil des schiffes ravn. 2/46: v’ zadni krn je sedel;
krt (krt) talpa, dalm lev. 11; prt tischtuch; smfk  schleim
ravn. abc 33; Srb Serbus preš. 99; srk schluck; Trst  gen.
Trsta i Trsta grad Triest; vrt hortus dalm. jer. 9; zvrg
knorren.

y) ' ima: trn dorn, petr. 34: tčrni.

PEINOS K NAGLASU TJ (nOVOj) SLOVENŠČINI.

35

Dvo-  i višeslovčane  rieči:

«) " na zadnjoj slovci ima: očrt  umriss ravn. 1/201: po tem
da David Salamonu tempelna očrt; oprh  beschlag mit schimmel.

[i) na predlogu naglas ima: oder  geriist ravn. 1/217: voder;
2/106: vodra; 2/190: na vodru.

2. Rieči kojim je tvorka j —  strsl. j r i> riedko i> pa u obče koje
se završuju na č, ž, š, Ič, (d)j, lj, nj, večinom su jednoslovčane.
Neima ih baš mnogo, bit če dakle shodnije da se navedu abeced¬
nim redom, nego da se poredaju po samoglasnom u korienu ili u
osnovi.

Jednoslovčane :

a) A  imaju: beč obnlus, zagr. 5/2. 35: za deset bečev prisege
bivaju; buč sonus; cvič  gezwitscher; saurer wein; diš odor
nagfl. 160: viola nasladen diš razšurjdva okouli sebe; rouža na¬
sladen diš md; 192; gon. 28; drač  herba inutilis; froš  dauben-
ende am fasse, gon. 43: frouši so na lagvej ; džoldž,  vrst fina
platna, magj. gyolts; petr. 88: ki se je obldčil vu halje črvlenoga
bdržuna i finnoga gyolcsa; h 1 i š bachsand; hrušč  fremitus, boin-
bus gol. 69: če bodeš v’ ta odprti pajn na čebelle eno malo pihnov,
tok bodo en velik pa žalosten hruš počele; j uš jus, das recht
perg. 78: iuša; kinč  ornatus kr.; thesaurus ugr. i kajk.; kuzm.
10: ne sprdvlajte si kinče na zem i; krič  clamor perg. 86/2: lotra
i drugoga hudodelnika jošče i na krič se nikomu ne pristoi z ruuk
osloboditi; nar. poslovica je: mali ftič velik krič, hrv,; k r 6 ž eir-
culus nagfl. 53: etakša obrazka je okrougla (krouž); kiiš der kuss
škr. 134: naj me kušne z’ kušam svojih vust; laž homo mendax
hrv.; linj  ciprinus linea; lišč  glanz nagfl. 188: maren lišč (eitel
glanz) i zdejnje ludi vse ka eti okou vidi; loč juncus; lunj
milvus, dalm.lev.il: lujn; melj  sandbank; mleč  fungus lacteus
hrv.: stal je Palček pod jeden mleč mesto imbrele, u nar. prip.;
mož,  muž vir perg. 17/1: muuž; 29/2: muuža; 35/1: mfiža;
mulj  caenum; panj,  penj truncus; bienenkorb, dalm. sirah 26:

ona sede ker en pajn najde; piš flatus, procella, traun 23: ogln,

žvčplu inu piš bodo odlčfik njih trplenja; 276: on je zapovedal
inu piš je vstal; 369: ogln, toča, sneg, led, piš; škr. 161; ravn.
1/242: piša; preji  plur. majores, die vorfahren perg. 1/2: prjegji,
25/1: v koterom nie imel nyeden zmed ženske svrži priegieu go-
spoctua; rajž  reiss, oryza sativa; roš rost dalm. lev. 7: ofter
kateri je v’ peči ali na rošu ali v’ ponvi pečen; ravn. abc. 37:

roš = rovaš kerbholz ; ruj rlius cotinus ; seč gehacke; s i n j

36

M. VALJAVEC,

bergblau; slaj  geschmack; služ  servitim; srenj  gefrorne
schneedecke; s rež barfrost; stenj  lychnus, ravn. 2/186: nalom-
leniga trstu ne bo sterrl ne tlečega stčnja ali tleče taliti vgasnil.
suč kiirschner nagfl. 153: krzndrji (šuči); 56: ka vse zgotivla
šuč? s viž flugsand; šaš carex, magj. sds; šmelj  mjesto šu-
melj humel; til j sinc : put; tlač  supplosio pedum nagfl. 96: konj
je pokoren: bouga onoga, ki se ž njim dene, podd na eden glds,
eden tčg rouke ali kldč nouge; tolč,  tuč stossel; ulj bienen-
stock: z 1 6 č curs; abteilung, gon. 3: začetne knjige etenjd za ve-
snlčki šoul prvi zlouč; nagfl, 1: ndvod na fllsanja vu govorejnji i
razmejnji za vesnlčki šoul prvi i drugi zlouč; žej sitis nagfl- 83:
je li bi od žčja mrejti mogao čovek? žmulj  cyathus; žolč,  žuč
bilis, dalm. jer. 32; jerkl 3; rog. 4: zcuč; traun 169: so meni
dali žolč jesti; dain. 25: žuča; gorenski: žovc, schon. 139: so
njemu dali vino z myrro inu z žolcom zmejšanu.

P) " imaju: beš gen. bčša, njeka otrovna trava; kad Varaž-
dincu krava crkne veli: bržčas se je bčša najela; broč  rubia
tinctorum; brš heracleum sphondylium; cilj  i cil das ziel; čič
sessio u poslovici: čič ne da nič, dčlavec je kruhavec; čim ž =
sremsa gr.; = zins; čfč gezirpe; črič  weingrille; dež gen.
dežja, deža, a ugr. hrv. deždž (dčšč) pluvia; drenj gedriinge
tschup. 606: sovražneka v’ drejn perpraveti; drž federhalter nagfl.
58: za kaj je perni drž?  perni drž je na tou, da v’ njega ocelna
pera sranjujemo; d ž ii n d ž gemma, margarita, ktizm. 11: ne mečte
džiindže vaše pred svinje; gon. 16; petr. 183 magj. gyongy; glaž
trinkglas; golč  giič sermo; grilj  grille; groš  gen grčša ein
groscben, gon. 30; hmelj  humulus lupulus; hoč (heč) securis
nagfl. 41: sekerico nej boč, ar je tou zapravlena nemška; hoj
gang rog. 412 : volčni hoj = Lupambulus Wolfgang; j 6 č planctus;
klešč  schafzecke; k 1 o š č zecke, ravn. 1/240: klbščovna ima sčme
klbpam ali po dolensko kloščam podobno; koš gen. kbša corbis nagfl.
168; krč krampf, gereut; meč gladius; miš mus u kr. femin;
molj  tinea dalm ev. mat. 6; jap. 23; kiizm. 10: mol; n 8 ž
culter; plač  planctus dalm. num. 11; nagfl. 87: od plača; gasp.
3/537; a petr. 120: plač, A-privo: dain. 151: z jočom; ktizm 3: plač
joč cvil; roč ansa; ono čim se krava u h 1 ij e vu privezuje o vrat;
gužva kojom se lojtra skopča na kolnu ručicu; š 6 r š sors ktizm-
59: na mojo odetel so sorš vrgli; špilj  das spiel; štilj  stiel,
a nagfl. 72: štfl; 104: stile; trš baumstock; voj dux, kiižm. 29:

PRIN08 K  NAGLASU U (nOVOj) SLOVENŠTINI.

37

slejpi voji so ti slejpi; 407; vonj  foetor; vrč krug tschup. 97 itd.;
ž 1 1 j seil; ž o 1 j bremse.

y) ' ib ' imaju: B b č Wien, perg. 48/1: z Beča; b 1 j u š č, njeka
bilina; br4č  collector; grič  collis; gunj  cooperculum; hrošč
maikafer; j 6  ž erinaccus traun. 260: jezov; ključ  clavis; kralj
rex; Krč n j grad ili varošica u Gorenskoj njem. Krainburg;
križ  crux; mlaj  novilunium; 6 ž,  g 6ž  ili vož coluber; p 1 a š č
(plajš) man tel, perg. 94/1: plaašč; polž, pož,  p už,  sp  viž
schnecke; gon. 37. 38; nagfl. 111: spuž; prišč  pustula; st brž
i st brž fichten-, fohren-, tannenzapfen, gr.; 141 j teil; možda
t vi ž gon. 37 : ttvž se igra; v d  1 j urpix; vrač  medicus ravn. 2/125:
vrač (zdravivec) sam sebe zdrdvi; kiizm. 367: pozdravla vas Lii-
k;ič vrdč; petr. 174: vrdč; ž n j 4 č messor, petr. 30: rečem žna-
ačem; ž u 1 j schwiele.

Di o-  i višeslovcane:

a) " na zadnjoj slovci imaju: obleč  vestis; obroč  reif; na-
roč sinus; tolaž  solatium ravn. 1/198: svet in toldž trplčncam;
2/38: tolaže.

ji) " na zadnjoj slovci imaju: n a tič erbsenstock; odlaš  saum-
niss, mora, preš. 57: od kod tak dolg’ odldši? pogoj  conditio;
p r i p r S ž i priprež vorspann; sprevoj i sprbvoj  funus; v o-
d o t o č bachrinne.

Jčšprenj  je njem. essbrei a znači gerstengraupen škr. 86:
akti bčš nevumniga v’ stopah raztčlkel, kakbr se ješpren v’ stopi
dela, ne boš njemu njegovo nelhnnost odvzel.

na predzadnjoj slovci ima: bogmej  qui bog me dicere con-
suevit — Croata, preš. 159: lizmat’ se učimo od Bčgmejov na mčji
Otomanov (bog me-j);  zlodej  (zlode-j) iibelthater = diabolus,
gen zlodja mjesto zlodeja, a u nom. govori se zlodi jer nenagla-
šeno ej  biva i; dalm. gen. 39: zludi; ev. mat. 12: zludja, lev. 17:
zludiom; preš. 125: naj me vzame zlddi, bol’ mich der teufel.

3. Rieči kojim je završetak aj  (jaj pak i taj) imaju " ili na pred¬
zadnjoj ili na zadnjoj slovci.*

a) " na predzadnjoj slovci imaju malo ne sve rieči na Ijaj,  a na-
vlaš one koje se grade tvorkom i> od deminutivnih glagola na
lja-ti, ma njekoji takovi glagoli ne bili u običaju, i njeke druge
po ovih ponačinjene rieči. To se aj  izgovara u kranjštini i ugrskoj
slovenštini ej  a tako i u knjigah dolazi. Take rieči su: dotik-
lj  aj  beriihrung rog. 239: iz katčrim dotiklejam ni h’ škode temuč
h’ nucu; dr obl jaj bissen; grižljaj  iJaojuov  jap. 487: kadar

38

M. VALJAVEC,

je on ta grižlej omočil, ga je dal Judeža . .. inu po tem grižleji
je satan v’ njega šal; ravn. 1/28: grižlej kruha pernesem; škr. 18:
kurba je komaj toliku, kčlikhr en grižljej kruha vredna; križ-
1 j a j gelegtes backbolz; migljaj  \vink, augemvink ravn. 1/173:
kralj, čigar spreobrnčnje je le kak miglej že toljkrat trpelo, je
kmalo potlej hud bbj z’ Filiščani zgubil; 2/162: miglej; naključ¬
ij  a j zufall ravn. 1/161: kdo bi svojiga živlenja ne bil vesel per
še tako zoprnih nalbtkih, ker vidi, de so vsi svoji naklučleji v’ tako
dobrih rokah ! 1/272: naključlej ; n a p 6 11 j a j impedimentum ravn.
2/266: v’ toljko napčtlejov zadčva; občutij  a j gefiihl ravn. 1/7:
dober občutlej; 1/151: popisuje tiste nebčške občutleje . .; 2/33: ta
šega še po jezarih lčt v’ nas lepe misli in občhtleje obduje; o b i d-
lj a j anflug ravn. 2/216: ksdnja obidlej; o d dihi  j a j respiratus
ravn. 2/179: oddihlej; o krogi  jaj  umkreis ravn. 1/240: Ninive
bile so veliko, slovčče mesto, ki je imelo v’ okrogleju tri dni hodti;
1/246: nad zemle okroglejam on sedi; podžigljaj  incitamentum
ravn. 1/316: ljudje clo vero v’ sovražtva in razprtja podžiglej obra¬
čajo: 2/146; pbst hudimu nagnenju podžiglej odjbmlje; pomen-
1 j a j bedeutung, andeutung ravn. 1/225: z’tem lepim pomenlejam
je hotel na znanje dati de..; prežljaj,  vrst lana, koji se „preza“,
gr.; primerljaj  begebenbeit, ereigniss, zufall ravn. 1/161: bog
vse človeške permerleje obrača; pritikljaj  spitzname; spod-
bodljaj  incitamentum ravn. 2/224: k olj ki spodbbdlej za vsaciga!
spodtikljaj  anstoss ravn. 1/109: nikar ne stavite spotiklejov
slepcu; škr. 12. 46: spodtikleja; 278: spodtikleje; srkljaj  schluck,
schlurf ravn. 1/170: potrebnim ni srkleja vode pervošil; tolaž-
1 j a j consolatio ravn. 2/134: toldžleje in veselje povsot je sjal;
u grizljaj  bissen dalm. gen. 18: hočem vam en vgrižlej kruha
pbrnesti (pazi dalm. jud. 19: z’ vgrižlejom); u rezljaj  segmen
ravn. abc. 59; z d ihlj  a j seufzer, rog. 432: pomagat ima se temu
mrtvimu ne iz zdibleji, jokam, solzami, temuč iz prošnjb inu mo-
litoujo; 475: spomnil je g. bug na solze, jok, zdibleje tega Brictia;
ravn. 1/13: po grehu so solze in zdibleji prišli na svčt; preš. 140:
izdibljeji, solzč sojih  redile; z ve liči  j a j anflug, vorgeschmack
von seligkeit n vn. 2/44: že so jih zdaj o pogovorih z’ sveto di-
vico od nje božjiga dčteta zveličltji obhajali; 2/145: brez števila
ljudi bi nove pred ne z mine zveličleje vživdlo. — Nu ipak bod¬
ljaji  pleuritis rog. 435: per tem mankalu ni klajna, bodlajov,
|)utcgrania inu drugeh bolezni. — Od drugih rieči imaju taj na¬
glas: naročaj i naročaj  sinus, dalm. deut. 13; schbn 292;

PRINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTZNT.

39

nagfl. 45: naročaj, petr. 43. 88 89. 94. 217: naručaj; gasp. 3/538:
naručaj; založaj  mundbissen tscliup. 573: kosilu ali večirjo
usakdan inu tu iz želužejam k’ sebi uzamemo; i pridjevi obiteljski
večinom primiti iz magjarštine n. p. "Ar vaj (Varaždin), Bela  j
(Varaždin); Kol aj (Ludbreg); Lendvaj  (Varaždin); Mocnaj
(bio u Varaždinu); Požgaj  (Varaždin) itd.

,8) " na zadnjoj slovci imaju malo ne sve ostale rieči na aj,  koje
nisu pobrojene pod a), gradile se ili tvorkom « od glagola
s nastavkom  a,  gdje se to a  na r f> dodaje umetnutim j  zieva
radi ili pako izpada pred G), n. p. držaj od drza-ti, sprehaj od spre¬
haj a-ti, ili tvorkom ej  = 'liju,, jaj, taj.  Takove rieči su: beljaj
pomi albi genus; be zijaj  das biseln der kiihe (sravni zeitsclirift
ftir vergl. sprachforsohung erster b. png. 254: deutsches und sla-
visches aus der deutschen mundart Scblesiens v. Weinhold) i pri-
djev obiteljski; bežaj  cursus kiizm. 258: naj dokončam bežaj
moj z radostjov; 346: nišče vam naj ne zadejva vu beždji najema;
nagfl. 97: dober konj na bežaj i ali tiranji, vganjanji tak bistro
beži kak bistra strejla; predge: dober boj sem bojio, bižaj sam
skončo; ktizm. 387: beždj sem dokončao; bo ga taj bomo dives
tscliup. 191: kaj je tu zen človek vvogataj katir je za svojega wo-
gatstva napihnen inu preuzetn? 191. 603. 614; brcaj  das aus-
sehlagen mit ftissen, dain. 194: na skakaj no brcdj tebe nosim,
z’ kolmi trosim; čiraj  ulcus; čuvaj  custos škr. 139. 259: ču¬
vaju; preš. 96. 165: čuvdj; držaj  hechel; držaj  geliinder, ge¬
ste!; gol čaj,  gučaj sorbitio; h o daj ooo?, ktizm. 214: na eden
soboutni hodaj ffaj^aTOu š^ov oSov; klicaj  ausrufungszeichen;
k o 1 č a j , kučaj fasciculus lini; k o r a č a j passus reš 195: je pazil
na koračaje .., koračaji nestanu a sledi ostanu; gasp. 3/541. 559;
lij a j situla; lišaj  lichen; lučaj  wurfweite, jap. 386; kiizm.
157: on se je ftrgno od njih liki na ednoga kamna liičaj; obi¬
čaj  usus, ne o bi čaj insuetum; obličaj  facies, forma reš 22.
86. 202; gasp. 1/113: obličdj, 3/498; otročaj  bube ravn. abc.
63: otročaji; peščaj,  pest, der muskel unter dem daumen; p o-
laj der polei, rog. 11: douji polaj dictamnum; položaj  situs;
pomeljaj  držak od drva kojim se žrvanj tjera, hrv.; potezaj
zug, tscliup. 376: jeli moč’ k’ leti podobi enega mllostivega pa¬
stirja še kaj več drugega zravn perstaveti? Ja! ta nar lepše po¬
tezaj še doli gre, katir...;  površaj  superficies; prhaj i
prhljaj  art raude; prestopaj  -apa^Toiua kiizm. 364: i v;ls
je mrtve bod' uče v prestopdji i neobrizali tejla vašega ž njim vrčt .

40

M. VALJAVEC,

oživo; 349: vu prestopajaj ; rataj  arator; roraj  (ror = rohricht ?)
cypsellus ; s e ž a j orgyia; skakaj  sprung dain. 44: igrci nam
čmigajo — na skakaj vsi plešemo; 67: kmet prijezdi na skakdj;
103: konj mi hrzne na skakaj; spadaj  wtg5gi;  collapsus, kiizm.
12; vdarili so v’ hižo ono i spadnola je spadaj njč veliki; gon. 35:
carta na cdcavnost i td na spadaj pela deco; spuščaj  art haut-
aussclilag; stežaj  angehveite tsclmp. 25: k’ usi nasreči se dovčl
takeh krajov tega pervvejžalša najde, katiri nam od useh platy stežaj
odprti stoje; stopaj,  stupaj fivj.v.  ttoSo?,  kiizm. 225: i nej njemi
je dao oročine vu njej ni eden stopdj; mol. 33: ravnaj moje sto¬
pljena pout tvojih zaponvid; 58 66; nagfl. 184; streljaj  schuss-
weite dalm. gen 21; st rež S. j aufvvarter preš. 86: gre ga Iskat,
klicat strežiij ; s t r u ž a j : strug tiirpfeiler; s v e ž a j fasciculus ;
tečaj  laufwerk der mtihle, vviege; tiirangel škr. 25: on še ny
bil zemlo sturil ne reke, ne tečdje te zemle; 81: tečajih; tekaj
lehrcurs nagfl. 17. 44. 124; točaj  mundschenk i’avn. 1/58: reče
kralj v’ ječo pahniti včlkiga točaja in velkiga peka; 317: Nehe-
mija perzanskiga kralja točdj je to lč zvedel; v e z 4 j bindezeichen;
vršaj  getreidehaufen zum dreschen ; v r ž a j wurfweite ; z a-
mašaj  libramentum.

Takav naglas imaju i njeka obiteljska imena: Boštaj  (Bela
gr.) Jeraj  (Mokrice, gr.), Križaj  (Ljubljana). — Jer naj bit
če Irenaeus u značenju Bartholomaeus. — Tako i lokaj  pedi-
sequus lakai; tolovaj  latro ravn. 2/208: tolevdjov; preš. 73:
tolovdjam; hrv. tčlvaj, petr. 85; gasp. 3, 537.

4. Rieči kojim je tvorka ili završetak ej  imaju " ili A  na slovci
pred tvorkom; ( A  imaju rieči kojim je u slovci pred ej  samoglasno

0  te se grade od substantiva, kojim ima u sing. gen. predzadnja
slovka ' n. p. volej od vol gen. vbla) : at e j pater; Belej  (ime
obitelji (Gozd gr.); cizej  mamma ; Cocej  ime obitelji, štj.
d e d e j mannchen; družej  conjnx; maritus; fant.e  j bursche;
Kog e j ime obitelji, kr.; k r u h e j das liebe brot; Kunej,  ime
obitelji, štj.; ljubej  amasius; m alej  kleiner; knabe; možej
homuncio; mrke  j ungeziefer ravn. 1/88: ves mnogi mrkej na¬
polni zdaj kraljevo poslopje; Mulej  ime obitelji, kr.; nbžej
cultellns; Nužej  Bartholomaeus; pačej  eber; Ratej  ime obi¬
telji kr.; r 6 č e j sinus, rog. 281 : držala je na ročejti Jezusa, bit
če mjesto naročaj; sir o tej homo pauper, miser; Smčlej,  ime

1 bitelji, kr.; so rej ime volu; s t 6 1 e j sellula; strežej  famu-
lus; sravni strežaj; Šutej,  ime obitelji, kr.; vblej  bos.

PRILOG K NAGLASU U (nOVOj) SLOVENŠTINI.

41

Završetak ej  dolazi i u riečih primitih iz grštine ili latinštine
prema završetku ato; (— hu), eioc, soc; te imaju naglas jedne na
zadnjoj a druge na predzadnjoj slovci.

a) " na zadnjoj slovci imaju: Andrej  gen. Andrdja 'AvSpsocc,
jap. 410: Andrej; 470: Andreju; preš. 27: Andrdj; govori se u
Gorenskoj nom. Andri; pazi rog. 246: An dri:; s p on dej gen.
špondeja toovSeio?  i trohej  Tpo'/ai'o; preš. 111: ak kdd v heksa¬
metru namest sponddja — al daktila posluži se trohdja — ne vd
kam se cezure ddjo, — on vprdga Pdgaza v galdjo.

P) na predzadnjoj slovci naglas imaju; Jfernej  gen. Jerndja od
'IpsvaTo?, što sada znači Bartholomaeus, rog. 216: Jdrne, Jerndja;
jap 40: Jdrni (čitaj Jbrni, kako se i govori); 161: Jerneja; pazi:
d 1 i mjesto olej žXaiov oleum, gen. 6 lij a kiizm. 50: olija.

Na goj završuju se njekoja imena obiteljska: Cigoj, Č i č i-
goj, Črnigoj, Maligoj, Sviligoj, Šuligoj.

5. Rieči kojim je tvorka ili završetak er  i ter  = strsl. i>fn.
i' Tpi..

Dvoslovčane  imaju naglas na predzadnjoj slovci, i to:
a) ' imaju malo ne sve strane i njekoliko domačih rieči: a j f c r
eifer, kast. cil. 121; baker  cuprum; boter  gen. botra i bbtra
compater; b bil er wucher, dalm. lev. 25; sirali 19; čaker  um-
gang mit etwas, das behandeln von etvas rog. 541: iz nym kakor
ena mate iz otrokam je hodil u čaker; tschup. 494: s’ katirem nam
človdška družba v’ cakr hoditi vely; škr. 40: kdbr z’ modrimi
v’ cdkbr hodi, bo moder; 191; kadkr so v’ njegovih delih, s’ ka¬
terimi so v’ ctikbr hodili, njega jiskali, so nhšli, de lete rečy, ka¬
tere so vidili, so dobre; cdder i cbder  cedrus dalm sirali 24:
ravn. 1/32: cbdre; čimer  zimmer, a clmper  gebaude. oizodour,
kast. cil. 87; kiizm. 48: kazali so njemi cimper tecdrkvi; c6per
i c d m p e r zauber; c h k e r zucker kast. cil. 92; nagfl. 92; c li n-
d e r zunder fomes tschup. 540: cundr; c v 1 de r ein zuwiderer
mensch; {amer  taurus kr.; žige  r deuterium; d 4 b e r castor
fiber; flšter  pistor, dalm. gen. 40; rog. 456; fldšter  pilaster
zagr. 5/1. 160; frdter  franciskanermonch reš 153; gdrter  i
gdvter i gdter gitter, dalm. ex. 27; I b e r, ime obitelji; jager
jager; jdmer  jammer; joger  jiinger = schiiler jap. 36. 314.
317. 342; kober  kafer, dalm. jer. 11; nagfl. 85; kdlder  (čdu-
der) keller dalm. deut. 28; cant. 2; kast. cil. 53. 56. 227; keldir;

42

M VALJAVEC.

jap. 328: keldra; koder  haarlocke; pudel; kdfer  der koffer;
ko lt er bettdecke; kufer  kupfer dalm. lev. 26; ev. mat. 10:
kiimer ein magerer mensch; k vi š t e r crispus ; k v4 d e r queder;
1 d s  t e r siebengestirn hrv.; 1 4 d e r das leder, nagfl. 62; 1 6 t e r
lotter, dalm. susana; Lvinder,  ime obitelji; m 4 r t e r die marter,
dalm. sirah 26: ena pyana žena je en velik marter; običnije martra
i mantra; m 4 š t e r meister reš 153 itd. u sastavljenih riečih je
mešter bez naglasa: f a r m e š t e r pfarrmeister, pfarrer štj.; h 6 f-
m e š t e r hofmeister dalm. sirah 20: hoffmešter; 1 4 r m e š t e r
rohrmeister, rauchfangkehrer, štj. hrv.; p u r g a r m e š t e r biirger-
meister, perg. 82 2: purgarmeštre; i mojster  meister kr. dalm.
ev mat. 10; jap. 314: mčjstbr; a ravn. 2/188: mbjstra; nar. po-
slovica: noben kruh ni tak’ ojster — da b’ lakoti bil mojster; a
u sastavinah glasi se: m o š t e r bez naglasa: b 4 g m o š t e r \veg-
meister; c 4 h m o š t e r zechmeister; f a j m o š t e r pfarrer; a kast.
cil. 129 : cimpermojster ; morter,  mčuter mortel: m u š t e r
muster; 4fer  opfer jap. 36. 200: offer; Oger,  Voger Hungarus;
p 4 t e r ein pater bei den ordensgeistlichen, preš. 49: potlej nlju
je poročil gnljski pater; p a ver bauer mol. 194; nagfl. 102. 130:
paver; Plber  ime obitelji, kr.; biber; pl s ker topf dalm. 1.
sam. 2; nagfl. 80; p 6  1 š t e r polster; p ti 1 f e r das pulver; p ft-
ter die butter; s4ver  nordvvind, norden nagfl. 183. 191: sevri;
kiizm. 464: od sevra; s 1 v e r graue gewitterwolke, kr.; s v 4 d e r
terebra; s v e k e r socer: š4per  holzscheit; štinder  larm tschup.
23: mi njeh yšemo v’ šundru posvejtneh oppravil; 233. 425. 480:
škr. 153: šiinder; Tab er, ime obitelji (Visoko gr.), obično go¬
vori se tako i mjesto t4bor anhohe; tiger  tigris mas; vlmber
baumknorren, gr.; v 4 h t e r, sprava u kojoj sir suše, hrv.; viher
turbo dalm. ex. 14; reš 121; Z d m er, ime obitelji (Kranj).

fi) ' imaju: b b b e r castor fiber; brbber,  njeko drevo, hrv.;
c š d e r i c4der cedrus; kbber  wlirfel; kbper  anethum, dalm.
num. 10; kiizm. 46; poper  pfeffer; š v 4 d e r horno pedibus con-
tortis; š v b g e r schvvager; v b z g e r mucus.

y) " imaju filter  das futter, gol. 12; gaber,  graber weiss-
buche; klafter  die klafter kiizm. 273; običnije klaftra; k 1 6 š-
ter kloster; Peter  Petrus, gen. Petra jap. 381. 410: Petra; ali
samo: svetega Petra, svetemu Pbtru itd.; veter  ventus jap. 436:
vejter, 117: vetrov; traun. 36: vejtrov.

S) " na zadnjoj slovci u kranjštini imaju rieči, kojim je u slovet
pred tvorkom polu ;  lasno e:  čeber  gon. čebra i ččber, čebra zu-

PBINOS K  NAGLASU U (NOVOj) 8LOVENŠTINI.

43

ber, schon. 219: stu čebar ojla; steber  columna kast. cil. 191:
staber; rog. 241: stebčr.

Tro-  i viseslovcane  rieči malo ne sve su strane te imaju prema
torna i naglas: c i n <5 b e r zinober; čšpešter  erzpriester rog.
465: zapovčjdal je svojmu espeštru ali archidiaconu, de tega precer
ima ogvdntat; filister  ein pliilister; fincčmber  schlafrock,
hrv.; magister, minister, patanošter  rosenkranz; 1 e-
g 1 š t e r register; — ali kositer  nagfl. 89 : kositrom.

6. Rieči kojim je tvorka ili z a vrše tak ar  = stsl. api> i ipi, imaju:

a ) ' na tvorci:

a) koje se grade od koriena:  komar  (kom) culex, jap. 111;
kiizm. 47: precidjavate komara, kamilo pa poženite; petr. 230:
komara, gasp. 1/174: komari; ko tar (kot) districlus fschup. 66:
v’ zadnjemu kotarju Judovske dužele; gon. 26: katar se slovenski
kotar zove; perg. 5. 16/1: kotaar; 83 2: kotaara: 27/1. 82/2: ko-
taaria; 3/2.30/1: kotaari loc.; 83/2: kotaaru; 30/1: kotaare; 29/2:
kotaarieu; 27/2. 30/1: kotaareh; 29/2: kotdrmi; pctr. 17: kotdreh;
40: kotdrov; gasp. 1/675: kak zdignjeno be s. telo odičenoga apo¬
stola i okolo obndšano z-velikum pobožnostjum, reččna glada no¬
vo Ija čudnovitem ndčinom iz k o ta ra onoga vsega daleko je se pre-
hitila; lopdr  (lop) pala, gon. 21: lopdr; vi h dr (vih, vis) turbo
dalm. jer. 25; jap. 32: en velik vihdr je vstal na morji; preš. 12:
mogočni gospodar drvi jih (oblake) sem ter kje vihftr; 77: vihar
od dčleč prti; 95: v’ drdgi slovčnski vkrotčn ni domovini vihar;
173: ko svdjo m6č nar bblj vihar razklada.

[3) koje se grade od osnova  onih glagola, koji imaju u praes.

(') na slovci pred osobnimi nastavci: č u v ;t r: čuvam custos, petr.
271: čuvdru; gasp. 1/677: čuvara; gibdr:  gibljem die locomo-
tive nagfl. 147: po kurjenji de z-vode spdr (sopout) i te z krepkim
troušenjem ženč potdee gibdra i ete vlečč za sebom k njemi pri-
kapčena koula; gondr:  gonim treibhund, nagfl. 86: na lovino
niicani psi se jdgerski psi zovčjo; zmed etimi pa oni kare sami
zdvce lovijo, hrti, kare zdvce gori Iščejo, gonarje, kare ftiče slejdijo,
sledarje; melj  ar:  meljem, mlinaru su meljari oni, koji k njemu
u mlin noše, kr.; p i s d r: pišem scriba, dalm. ev. mat. 2 ; jap.
32: en pisdr je k’ njemu stopil; škr. 252: človeška sreča je v’ bož¬
jih rokah inu obda pisdrja z svojo častjo ; preš. 97 : ak so pisdr
postdti žčlje tvoje ; p 1 a č d r : plačam iuočovr,; kiizm. 405 : tistim
ki ga Iščejo je ndjema plačdr (uiuflscTioSoTr,?) ; t e k d r : tččem cur-
sor, škr. 77: per tej priči bo pomankanje kakor en tekdr čez tebe

44

M. VALJAVEC,

prišlu ; z i b 4 r: zibljem, koji djecu ziblje ; z i d 4 r: zidam, maurer,
kiizm. 405: šteroga zid4r i napraviteo je boug.

y) koje se grade od substantiva:

ax) jednoslovcanih  s": b r o d 4 r : brdd, nauta, res 139 : čol¬
nar:  čoln nauta, preš. 129: hrepeni ok6 čolnarja zaglčdat’ v4jni
zvčzdi, Dioskuri; d o m 4 r : dom. hausgenosse, gasp. 3/454 : ne-
priateli človeku jesu domari njegovi; g o m b 4 r : gomb nodifex
nagfl. 133: gomb4rje; k a d 4 r: kad fassbinder, gon. 21: kad4r,
22: kad4r kadi spravla: al i kadar nagfl. 56: k4dar: les4r:  les
holzhandler ; 1 i s t 4 r list, libellio ; m e d 4 r: med honigverkaufer;
peč4r:  peč furnarius; pojb4r;  pojb bursche kiizm. 257: pojb4ra;
nagfl. 12. 17. 73: pojb4rje; rez4r:  rez, koji svinje ulkopljuje =
reže (od reza-ti ?); šolar:  sol salzverkaufer; s t r o j 4 r: stroj
gerber; s t r u g 4 r strug, drechsler, nagfl. 56 : striig4r; z v o n 4 r:
zvon, glockengiesser, glockner, gasp. 1/644: zvon4ra. — Nu ipak
imaju njeke ovake rieči " na pi-edzadnjoj slovci: mlinar:  mlin
miiller dalm. jer. 25; gon. 21 i nagfl. 133: mlinar (mjesto mlintnar?
sr. njem. miillner); rorar:  ror rauchfangkehrer, nagfl. 80: rourar;
v r v 4 r: vrv seiler, ravn. abc. 87.

Q /j) jednoslovcanih  s ", koje imaju n sing. gen. ' na predzadnjoj
slovci: grob4r:  grob gen. grbba todtengraber; konj4r:  konj,
rosshirt; rosshandler; art schuhnagel kr.; k o s 4 r: koš rttcken-
korbmacher dain 75; n o ž 4 r: nbž messerschmied; sto!4r:  stol
tischler, a ugr. stoular  nagfl. 56, a stolar gon. 21, nagfl. 56;
špeh4r:  Špeh speckverkaufer, cin schmieriger mensch; vol4r:
vol ochsenhirt, ochsenhandler, gasp. 1/661: vol4r, vol4ra.

yy) dvo-  i višeslovcanih  s ' na predzadnjoj slovci: kotl4r:  kbtel
u; ravn. abc. 85: cinjar dela mnogo posodo iz cinja, kot!4r
iz mjeda ali kotlovine; kiizm. 387: Aleksander kotl4r  mi je
vnogo hiidoga prik4zao; k o z 4 r: kbza ziegenhirt, preš, 99: ko-
z4rjov; lonč4r:  lbnec hafner, dalm. jer. 19; jap. 136; škr. 198
i 361: lonč4r, ravn. abc, 85: lonč4r stavi lonččno pčč; ovč4r:
bvca sehafhirt ravn. 1/14: Abel je' bil ovč4r; rešet4r:  reščto
reutermacher, ravn. abc. 87: sitar perpravla sita, rešet4r rešeta;
dain. 66; smol4r:  smbla pechsammler, a nagfl. 186: smolar;
s e d 1 4 r: sedlo sattler, ravn. abc. 87 : sedlar nareja sčdla, komate
in vprežno jermenje: stekl4r:  stčklo glaser zagr. 5/1. 195. —
Nu ipak pššnar:  p 5 čno, kamen u mlinu, koji proso ljusti, to je
od prosa pravi pščno, kr.

PETNO S K NAGLASU U (iTOVOj) SLOVENŠTINI.

45

SS) od snbstantiva i adjektiva s naglasom na zadnjoj  slovci:
drvar:  drevo, drva holzschlager, dain. 70: drvar; gol obar:
golob taubemerkaufer, ravn. 2/106: toljko ljudi in živine — voli,
drobnica, golobdrji, dna rine mize, vse kmalo mu v’ oči šine; go¬
spodar:  gospod, dominus, bausherr, herscher jap. 42: gospodar
itd.; klobučar:  klobbk hutmacher, ravn. abe. 77: kupijo nov
klobflk per klobučarju; nagfl. 56. 138: klobučar; k o košar:
kokoš hiibnerhandler; hlibnergeier; krvav  ar:  krvav bluthund,
ravn. 1/189: Simej v’ Davida in v’ vse njegove služabnike je kd
menje lučal, klel in vpil: pojdi, pojdi, krvovar! ti budbba! me¬
sar:  meso fleischaucr, nagfl 133; s en dr: seno der beu macht,
ime obitelji (Križe gr.); suknar:  sukno tucbmaclier, ravn. abe.
79: prtar in suknar  jih iz vovne skata; Stegnar:  stegna,
ime obiteljsko (Križe gr.); zlatar:  zlato schmied, dalm. j er. 51;
život  dr:  život leibgardist, ravn. 1/187: perdružijo se mu (Da¬
vidu na begu) vsi zvesti njegovi služabniki in vojšaki, tudi nje¬
govih šest sto životdrjov. Vojakam se je tako reklo, ktiri so kra-
ljov život varovali; žrebljar:  žrebelj nagelschmied. Nu ipak
grebenar:  greben bliittersetzer; komatar:  komat turdus tor-
quatus; tobak  ar:  tobak tabackraucher.

Amo idu njeke onih rieči, koje se grade od dvoslovčanili femi-
nina na a  s na predzadnjoj slovci, koje su ujekoč imale " na
zadnjoj slovci n. p. g la v dr: glava (glava, gen. glave) oberhaupt;
hšiuptling gasp. 1/649. 651: glavdra, tako i poglavar  gasp.
1/649: poglavdra, ali nom. i poglavar gasp. 1/649: poglavar; s v i-
njar:  svinja (gen. svinje) sauhirt; žvegldr:  žvegla (gen. žvegle)
flotenspieler kiizm. 16.

es) njeke rieči od substantiva i adjektiva, kojim je u slovci pred
tvorkom r:  krčmar:  kfčma (i krčma) weinschenk dain. 103;
krmar:  krma (i krma?) gubernator, preš. 95: Lel bil naš je
krmar; krznar:  krzno (krzno) kiirschner ravn. abe. 79: kosmate
kape dela krzndr, dain. 85; p r t d r : prt zeugmacher, ravn. abe.
79: prtar; srebrnar:  srebrn silberarbeiter, kiizm. 255: Domiter
srebrnar je napravlao srebrne ^Cerkvi Diani; v r t n d r hortulanus
jap. 519: vrtnar.

£0 rieči primite iz tugjih jezika malo promienjene osobito prema
latinskim na drius i dre: denar:  denarius geld; m a r i n d r: ma-
rindrius rog. 392: z a po voj da la je tem čolndrjam, tem marindrjam
te barke prutije Britanji rounati; od o ve je rieči skračena mornar
nauta, kast. cil. 6: flisih mčrka (čitaj mierka) kadai td mornar ali go-

46

M. VALJAVEC,

spodar ga pokliče; preš. 21: morndr, 22: mornarji; milijdr
milliarde schon. 117: dvanajst millarjou angelcov; tschup. 605:
katireh (štrafeng) ena sama be zadoste bila cele millijarje na ve-
kumej nasrečne delati; 566 : millijar inu millijar grehov pruti božji
milosti je rajmno tolkajn ked neč; oltar:  alt4re, kiizm. 7; gon.
21; gasp. 1/644: olt4r; 1/673: vu olt4rn; s t 4 r skračeno od sex-
tarius, modius; šekretžr:  secretarius gasp. 3/483; talar:  ta-
lare preš. 181: talar in štdla povčsta mu, de služi Nazarčni.

Osim do šele navedenih rieči imaju i mnoge druge ' na zadnjoj
slovci a to osobito u ugrskoj slovenštini a i u kranjštini po ana¬
logiji drugih ovako naglašenih rieči, čemu se nečemo čuditi kad
pomislimo, da je nastavak ar prema latinskomu 4rius te imaju u
srbštini sve dugo u u tvorke: ar. Evo njekoliko ovakih rieči:
a p n a r: apno kalkbrenner dain. 80; kr. apnar; b o j t a r gon. 24:
bojtar je pojbar ovč4ra ; brodnar  fahrmann, dain 219; ciglar
ziegelbrenner. nagfl. 133, u kr. ceglar; čelar  bienenhalter dain.
76, a kr. čbelar; čižmar  sutor, dain. 75; nagfl. 56. 133; čre-
d a r gemeindehirt, gon. 107 ; u kr. črednik ; č r e v 1 j 4 r sutor,
dain. 63: črevlar, 75: črevlari; gl a žar glaser, nagfl. 133, a u
kr. samo glažar; gobar:  goba sch\vamsammler dain. 85, a u kr.
samo gobar; goved  dr  rinderhirt, kr. govedar; h ah ar (iaua-
vicr/; ktizm. 36 : dao ga je hoharom ; j a b o č a r apfelmostbereiter
dain. 92; u kr. jabolčar; ječar:  ječa gefangnisswahter ravn.
1/58; klicar  rufer, ravn. 1/294; klobasal-  vvtlrstler dain. 31:
klobasari; u kr. klobasar; kolar,  kola wagner dain. 66; tako i
u kr. sravni kolo; kolobar  kreis nagfl. 186: cejli (rožec = iris)
je taksi kak pon potača ali visni golobar; reš 34: kolobaru, 154:
kolobar nebeški; 182: komu (orlu) ves zrak vuzek je bil kolobar;
k o r b 4 r: korba korbmacher, dain. 76, kr. korbar; k o ž 4 r: koža
garber, dain 74; a kr. samo li kožar; lajh4r  jaza kuzm. 7: šteri
koli pa erče brati svojemi: lajhar; vrejden bode spr4višča; laketn4r
nagfl. 136: laketn4r z-laktam vaga; lovin4r  jagdhund nagfl. 170;
miz4r:  miza (miza?) tischler dain. 67; ograč4r:  ogradec liortu-
lanus kiizm. 210: ona je pa štimala, kaj je ograč4r; p e h 4 r becher,
ugr. i hrv. gasp. 1/122: p: h4rov; p 1 a v 4 r schwimmer nagfl. 86, kr.
plavar; pučel4r  fassbinder dain. 98: pyčel4r; remen4r:  rčmen
gen. remena riemenmacher nagfl. 56; a kr. jermenar; slep4r  ver-
blender, preš. 109 : slep4r; s t r a ž 4 r eustos gon. 107; s v e č 4 r
kerzenverkaufer dain. 73; a kr. svečar; š uš m ar pfuscher preš.
97; tič4r  vogelsteller dain. 83, a kr. tičar; v o ž 4 r seiler, nagfl.

PRINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI. 47

56; žal ar reapouto c kuzm. 350: že ste pa nej več tiihčnci i ž a-
larje  nego porgarje; železndr  eisenhandler nagfl. 136. — U
dam. od rieči na ar dolazi jedina rieč mlinar 50: mlinar z naglasom
ne na tvorci.

b) " na slovci pred tvorkom imaju:

a) rieči koje se grade od osnova glagola, koji imaju u praes.
na slovci pred 03obnimi nastavci: bičar:  brcam, der mit den
fiissen ausschliigt, ime obiteljsko, kr.; izlagar:  izlažem aus-
leger, škr. 70: izlagar teh sajn traumdeuter; krokar:  krokam
der krachzer = corvus, ravn. 1/20: krokarja, škr. 95: krokarji;
kuhar:  kuham coquus; oči tar:  očitam reprehensor, preš. 160:
očitar; romar:  romam wallfahrer preš. 153: romar, a rog. 263:
romar, što nišam nikada čuo; ropar:  ropam riiuber preš. 174:
roparjev; špegar:  špčgam spaher, dalm. gen. 42; š p i ž a r: špi-
žam der speiser: ta prvi (angeljc) je špižar, ta drugi je vižar itd.;
tentar tentam tentator zagr. 4/1. 189. 219; trd št ar: troštam
tvo-ter jap. 491: troštarja; vahtar:  vahtam wachter, dalm. jer.
51; vin tar:  vintam, der einen schraubt um geld zu bekommen;
vižar:  vižam der lenker, weiser; ali škr. 190: vižarje; zveli¬
čar:  zveličam heiland ravn. 1/175: zveličar.

j) koje se grade od snbstantiva , riedje adjektiva:
ax) jednoslovcanih s ':  hlevar:  hlev stallknecht; hribar:
htib kewohner einer anhohe; ključar:  kljhč schliisselbewahrer
dalm. gen. 40; gasp. 3/552, a štj. kliičdr; logar:  log uz  log
waldhiiter; sodar:  sod fassbinder, ravn. abc 85: sodar nabija
lesčno posodo; vinar:  od Wien (?) ein heller, tschup. 266: nekar
vinarja wugejme dajati; ravn. 2/261; vbožcu le vinarja ne da; nar.
pjes. Anton je godel zaston, je Micka plesala, ni vinarja dala. —
Nu ipak le kar:  lčk arzt.

i ji) dvo-  i višeslovčanih  s ' na predzadnjo) slovci: Brezar:  breza
ime obiteljsko (Bela gr.); bučar:  buča capito; ime obiteljsko
(Ljubljana); cestar:  cesta strassenaufseher; cestovinar:  ce-
stovina zollner ravn. 2/75. 142: cestovinarji; cunjar:  cunja ha-
dersammler; deveničar:  devenica wurstler, hrv.; d o 1 i n a r:
dolina thalbewohner; d r a g a r: draga thalbewohner, ime obiteljsko,
kr.; dr čar:  drča (drčati?) ime obiteljsko, kr.; gobar:  gčba
pilzsammler, gledaj sprieda iza a) ££); goslar:  gosli geiger, nagfl.
102. 168 (goslar); gorjačar:  gorjača, preš 100: gorjačarji;
Grčar:  grča, ime obitelji (Bela gr.); j e r h a r, i r h a r: jerha,
irha weissgiirber, ravn. abc. 79: jerhovno (!) za hlače in rokovice

48

M. VALJAVEC,

(!) stroji jčrhar iz kozin, srnin, jelenln; k 1 o b a s a r: klobasa
iviirstler; klobasičar:  klobasica iviirstler; klofut  ar:  klo¬
futa der ohrfeigt, ime obiteljsko, kr.; kopitar:  kopito leisten-
macker fig. scbuster, preš. 160: le ččvle s6di naj kopitar; kožar:
koža, a ugr. koždr kiizm. 233. 234. 235: kožilra; kravar i kra¬
var:  krava (i krava) kuhhirt; las ti n ar; lastlua eigentbiimcr
ravn. 259: lastlnarji; levičar:  levica ambidexter; luž ar: luža,
ime obiteljsko (Ljubljana); mestančar:  mestdnec mjesto meš-
čdnec stadtcr, kiizm. 261: mestdnčar; mlakar:  mlaka, ime obi¬
teljsko , kr.; mlekar:  mlčko milchverkaufer; mokar:  moka
mehlhandler; mu bar:  muha muscicapa; nogavičar:  nogavica
strumpfivirker, ravn. abc. 79: nogovlc včzenih in tkanih je dobiti
per nogovlčarju ; 6 1 j a r: olje olhandler, kr.; p 1 a n i n a r: planina
alpler; p 1 a t n a r: platno leimvandhandler ; pbdrekar:  reka;
ime obiteljske (Kranj); pogačar:  pogača kuchenbacker; p o-
kij uk ar, kljuka der anklopfer, ime obitelji, kr.; prepeličar;
prepelica ivachtelhund; ptičar:  ptica auceps; rejar:  rčja hand-
wtrker nagfl. 55. 57; roka vičar:  rokavica handschuhmacher;
r 6 v t a r: rov te, koji u rovtah (gereut) stanuje, preš. 98: per rov-
tarji; rudar:  ruda bergwerker: sitar;  sito siebmacher, ravn.
abc. 87: sitar perpravla sita; skalar:  skala felsbevvohner, ime
kučno (Predvor gr.); slivar:  sliva zvvetsehkenverkiiufer; ein land-
edelmann (verachtlich) hrv.; smrekar:  smrčka, ime klicno kr.
(i Zagreb); Stenar:  stena wandmacher = tischler, rieč skovana
od nevolje da se rieči Cimperman izbjegne, ravn. 2/66, i s t e n d r
(jer gen. stene) ravn. 2/68; strunar:  struna saitenverkaufer;
geiger; svečar:  sveča kerzenzieher; štflpar:  štupa pulver-
bandler, gewiirzhandler; temničar:  temnica, arrestant; nagfl.
119: temničar; vesničar:  vesnlca dorfbewohner, nagfl. 132 '■
vesnlčarje; vlačug  ar:  vlačuga landstreicher, ravn. 2/144: vla-
čugarju; žrebičar  (žbičar): žreblca (žbica) schuhnagelschmied,
kr.; ž ličar:  žlica lotfelmacher, nagfl. 136. — Nu ipak samo
vratar:  vrdta ptortner.

Arno idu rieči, koje se grade od substantiva s ' na predzadnjo]
slovci u sing. gen.  koje u tom padežu za slovku rastu:  j er m e nar:
jermen gen. jermena riemenverfertiger; kož uh ar: kbžuh gen.
kožuha pelzverkaufer; medvedar:  mčdved gen. medvčda, baren-
filhrer, nagfl. 129; potokar:  pbtok gen. potoka, ime kučno (Bela gr.)

YY) koje se grade od dvo- i višeslovčanih rieči s " na predzad¬
njoj  slovci: apotekar:  apoteka, apotheker; bajtar:  bajta bei-

PEIN0S K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI.

49

sass;  bobnar:  boben trommler; art tauben mit grossem kropf;
cestnar:  cestni zollner, ravn. 2/222. en krat je Jezus na dbmu
per Matevžu z’nekterimi cestnarji jedil; citrar:  citre (ili citram)
zitterspieler rog. 488: Saul hotel je Davida b’ sebi za eniga arpke-
nista, za eniga cytrarja imeti; čebelar:  čebela bienenvater, ;
čbeldr; č revij  ar:  črevelj sutor; dišavar:  dišava gewiirz-
krammer, škr 358 i 400: dišavar, 139: dišdvarja; gosti n čar:
gostinec wirth ravn. 2/255: je dva dnarja izlčkel in davši jih go-
stinčarju mu reče: strezi mu; kaj žar:  kajža beisass; kočar
huttenbewobner; kramar:  krama krammer, dalm. ev. mat. 21,
sirab 27; podobar:  podoba bildner; postava  r: postava ge-
setzgeber ravn. 2/160: zakonodaj ali postavar; poštar:  pošta
postmeister, gasp. 3/551; puškar:  puška btichsenmacber; r 6-
ž a r : roža rosen-, blumenverkaufer škr. 145: rožarjov; stražar,
straža custos, klizm. 238: stražarje; šolar;  šola schtiler, i šular
šuler; Štampar:  štampa buchdrucker, nagfl. 56; t i n t a r: tinta
tintarji so vintarji nar. poslovica; torbar:  torba torbenmacher;
urar:  ura uhrmacher; vogljar,  ogljar: vogelj, ogelj kohler,
zagr. 5/2. 10: vuglar; žagar:  žaga (ili žagam) der eine sage-
mtihle besitzt, brettscbneider; žajfar:  žajfa seifensieder; — So-
litar  je njem. saliter, škr. 79; odide limbar  lilium? škr. 136;
ravn. 2/151: ljimbar; — kora  r j e od chorherr.

Taj naglas ima više rieči, koje rabe ljudem (kučam, obitelji) kao
pridjevak, n. p. Demšar, Dragar (druga), Drčar (drča), Govekar,
Grčar (grča), Hočevar (Hočevje, Gottsckeer), Jančar (janec?),
Klavžar, Klinar (klin), Kregar (kregam), Kremžar (kremža, krem-
žim se), Lavtar, Likar (lik, likam), Logar, Ložar, Mrhar (mrha),
Plankar (piknita), Puhar (puham, puli V), Rekar (reka), Repar
(repa?), Rihar, Rutar (ruta), Skodlar (skodla), Stopar (stopa),
Štempihar, Štritar (štritam se, štrit), Šobar (šoba), Šumar (šuma),
Tavčar itd. itd.

c) ' ili ' na slovci pred tvorkom imaju malo ne samo strane
rieči primite iz njemštine promjenivši er na ar:  žtjfrar  eiferer,
dalm. num. 1, sap. 11; bbgnar  wagner; c a g a r zeiger der uhr.;
hrv. wirtbshauszeichen gasp. 3/551: kak znate gde se pri vas vino
prodaje? ah, onde gde se cagar na znanje daje; cčgnar  zehner,
zehnkreuzerstiick; cel tar zelter, kast. cil. 85: kaj je ta posvitna
čdst inu obldst? en dym, ena muja, enu vsakdanie voiskuvanie,
ena velika skrb, en celtar k’ smrti; c e p t a r zepter, tschup. 76.
543: ceptar; čolnar  i čolnar zollner jap. 343. 359; evlngar

4

50

M. VALJAVEC,

zwinger, dalm. jerkl. 2; d sivk  ar  steuereinnehmer; fdrar  pfar-
rer nagfl. 136; fimfar  funfer, funfguldennote; flčgar  pfleger,
kast. cil. 235: fleigar; ličnkar  henker reš 216; k d mr ar kiim-
merer, dalm. jerkl. 29; kdnclar  kanzler, dalm. jerkl. 36; k d v-
k lj a r gaukler kast. cil. 198: kaukler; trpi. 46: kautlar; zagr. 5/2.
20: nedvoim da su vncgi zmegj vas videli kaukljare po vužincu tan-
cati; k h  1 n a r kellner; k 1 4 f a r klaffer dalm. sirah 8: ne kregaj se
z’ klafarjom; 28: klaffarji; kuščar,  kdšar lacerta nagfl. 105; gon.
42; a dalm. lev. 11: kušer; lectar  lebzelter; lčgnar  wagenbaum
ravn. abc. 39: Ičgnarji; m 41 nar muller u onih mjestili gdje go
vore malin (m41'i>n) gen. mabna; mčžnar  messner, kirchendiener;
mdžar i mdžnar  rnorser dalm. num. 11; nagfl. 180: moužar;
p 4 d a r der bader, arzt; p d  n c a r panzer dalm. jer. 46; p b  k 1 j a r
i pčtlar  bettler dalm. sirah 10. 19: petlar; zagr. 5/1. 162: pet-
ljarov; p e 1 c a r ein junger gepfropfter oder erst zu pfropfender
baum, kast. cil. 264: en pelcar kadar je dostikrat prenesen vsabne
k’ zadnimu; pintar  fassbinder; p ti n t a r bomo seditiosus tscbup.
502: puntar; gasp. 3/508. 543 itd.; p dr ga r biirger dalm. jer.
19 ; jap. 345 itd.; p r a n g a r pranger; ranga  r reiher (ptica)
dalm. lev. 11: rajnger; rihtar  ortsriehter, tscbup. 468: rihtar;
gon. ritar; šafar i šafnar  schaffner, dalm. gen. 44; ev. mat. 20;
š i n t a r schinder, wasenmeister; š 1 b j a r schleier, dalm. susana:
šlojer; š 16 s ar; špdrar  schlosser nagfl. 56; š tam car stein-
metz; štiftar  stifter tscbup. 179; š ti kar sticker, zagr. 5/1-
325: kraljove reči na svojih opravah činil je od štikarov srebrom
naštikati; šuntar  hetzer, ravri. 1/302; tal j ar teller; tednar
onaj u fratara ili kapucina, koji ima ovaj tjedan nješto stanovita
obavljati, rog. 429: perkazala se je njemu bila ono sabbotho večer
ena duša tar tega prosila je milu, de bi drugu jutru mašuvat hotel
za vbdge ddše d teh vicah: na kateru je nje odgovoril, de bi rad
sturil: kir je pak tednar inu ga veliko mašo pejti zadene, taku
tega na sme inu na more sturyti; t olj ar thaler; valjar  walze;

v a n c a r weinzerl ap.— zk&vo;  STitrpoTto; ktizm 39: vancari; gon. 34;

vi n car nagfl. 136: vincar z akouvom mejri; zeksar  sechser,
sechs(zehn)kreuzerstiick; zb car der insasse;  zbtljar  sattler.

Arno idu i njeke rieči koje u gen. rastu i naglas prama kraju
rieči porniču: cesar  gen. cesarja kaiser; pehar  gen. pehara
brotkorb; žčhtar  gen. žehtara selchter, melkkiibel. Tako i njeke
rieči, koje rabe kao pridjev ljudem (obitelji): Grabnar, Travnar,
Vidmar, Vilhar, Žolgar itd.

PETNO S K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI.

51

d) Naglas dalje nego na predzadnjoj slovci imaju rieči, koje se
grade od dvo- i višeslovčanih rieči s naglasom na predpredzadnjoj
slovci u sing. gen. ili. na slovci koja je još dalje prama početkn
rieči i to isti naglas na istom samoglasnom na kojem u sing. gen.
(dotično nom.): antverhar:  antverh gen. antverha handvverker
tsclmp. 443: antverharjov; — avžlakar:  avžlak (aufschlag =
zoll) zollner, tschup. 90: avžlakarji inu sovdatji so šli k’ njemu
(Janezu krstniku); g 1 <i ž o v i n a r : glažovina der zerbrochenes
glas sammelt, nagfl. 56: gldžojnnr prema glažojna; Nbršinčar:
Nbršinci, Stanovnik toga sela, ugr.; 6  p i c a r: opica affenhalter
nagfl. 129: opicarje; 6 r g u 1 a r: brgule orgelbauer, orgelspieler
obično orglar: orgle preš. 88 ; p 1 e v n i c a r: plevnica strohsack-
macher; p r a t i k a r: pratika kalendermacber, preš. 93 ; u s i n j a r:
usinje alutarius: z a č i m b a r: začimba gewtirzhandler, nagfl. 136.

Tako i njeka imena vlastita, n. p. Jelnikar, Ravnikar, Višnjikar,
ZmPzlekar. Ona strana imena na ngar, nigar imaju naglas na slovci
pred ngar, n. p. Benigar (Bengar), Jieingar (Tržič), Mdncingar
(Bohinj), Menigar, Mengar (Kokra).

7. Rieči kojim je tvorka ili završetak er —  stsl. epT, i epi, (epji)
i upi.

a) ' na zadnjoj slovci ima: barbčr  barbier zagr. 5/1. 325;
gasp. 1/179: barber; reš 235; č a 1 6  r p.ayo? ktizm. 240: naj šla sta
nikšega čalejra krivoga proroka Židova; čemer,  sve što je veoma
grko mol. 202: tam bode gldd i žeja, joj i zobno škripanje; kače
i čemčr, smola, žveplo i strašna vonjba; mol. 203: postela ti bode,
oh grejšnik! vougjelje, jestvina čemer, ogjen, žvčplo; ktizm. 59:
dali so ujemi piti z čemerom zmejšani jesi š^tozav auTto meiv o^o;
o.sva yolvi;  aso.tyij.Evov ; ktizm. 338. 346: čemerje; nagfl. 89: če¬
mer itd.; č i g č r lora, hrv.; d u p 1 č r funalis cereus, taeda petr.
51: z duplieri; zagr. 4/1. 267: z goručemi duplbri; gasp. 1/676:
duplčrov; filčr  heller, petr. 98: filljčra; gasp. 3/458; mat. 558;
fiz er frontale, i f e z i r; g o I e r halskragen, koller nagfl. 50-
golejr; klištčr  klistier, hrv.; oficčr  offizier, gasp. 1/683: of-
ficeri; r o š t č r craticula zagr. 5/1. 252; gasp. 3/437 ; s t o ž č r
cardo, i stožlr i stožčr i stežer; š p a 1 e r spalier gasp. 1/216;
štondčr  wagebalken nagfl. 136: štondejrom (kr: štedor); talčr
teller, dain. 31: pun kolin je vsak tal er, lanjer  teller, nagfl. 131.
195. i gon. 107: tanjejr; zagr. 5/2. 325; gasp. 3/534; t r a h t e r
trichter, hrv.: vi h dr turbo dain. 121: silen je vihdr tak da tega,
ker kde na poli gre, blizo vnesti če; kiizm. 272: viher bi nej mali

52

M. VALJAVEC,

postanjiivao '/sip-tovo; ouz. oXtyou emzsipivou; nagfl. 189: vihčrom; gon.
104: viher; ž o 1 n e r soldner, soldat, dalm, jer. 52: žolnerje, schijn.
51: žolnčrje; rog. 288. 434: žolnčr; jap. 391. 395. 514. 516:
žolner; žumbčr  zingiber brv. — Kojirn ovim rieči m je tvorba
fe, čuju se i na fr, n. p. žolnfr,  tschup. 44: on je en žovnir,
en vojšak Jezusa Christusa; 248. 495. 600.

b) " na zadnjoj slovci ima: d e v e r levir, čuje se i dčver, gen.
dčvera i dčvra; paper  papier, kast. cil. 26: popčr, dain. 141:
papfri; večer  vesper schon. 51: od veččra itd.; čnje se v hčer
n. p. vtori vččer dinstag abends, nocoj vččer keut abends, jutri
vččer morgen abends; rog. 429: eno saboto vččer, a i večer  pok.
3/13: se večer moje starosti perbližuje; 3/32: zdaj se je začel večer
starosti bližati; osobito iza predloga: na večer schon. 147: na vččer
a 105: na veččr, tschup. 243: na večer; pod večer; do večera pok.
1/114: do večera ravn. 1/139; a ravn. 1/12. 20: z vččer abends,
bit če pravo z večeri gen. sing. femin a govori se i zvečeri abends.

c) ' ili ' na predzadnjoj slovci imaju: biser  gen. bisera mar-
garita; čimer  insigne hrv.; Gašper  Casparus gen. Gašperja;
gl 6 ž er thiirangel; kučme  r prosta drvena kolibica zagr. 5/1.
192: vu jednom kučmeru stanujuči; kuščer  eidechse petr. 79:
khščera, sr. kuščar; p 1 č t e r .crates, gol. 27: pletar: sčver  gen.
sčvera gasp. 194: od severa, ali ravn. 1/262: sčvrja nordwind,
norden, sravni 5. a) sprieda.

d) " na predzadnjoj slovci imaju večinom Strane rieči: bajer
gen. bajerja iveiber, jap. 459; ravn. 2/176: bajer; c vaj er 1 I 2
kreuzer; k r a j c e r kreuzer (miinze); jezer  mjesto jezero see,
ravn. 2/127: v’ globčki jčzer strhjajta, 128: Peter je v’ globoki
jčzer z’ bratam veslal; lorber  lorbeer. — Ali m a jer meier
rog. 280; pak. rog. 625 i adler, što se govori inače odljar ili
vbdljar  kao grb carski, ali nikada kao ptica.

8. Rieči kojim je tvorka ili završetak ir  imaju sve na tvorci
u njekih uz ir dolazi i čr: b r e b i r schoder; brevir  das brevier;
b o 1 h i r, buhir nacbthemd, brv.; drobir  res minutae; h u d i r
diabolus ravn. 1/327: ki je budirje z njo vganjal; kalampir,
oni stupi, okolo kojih se plete, zovu se kalampiri, brv.; k a n-
celir  preš. 80: peršbl je v grad mlad, lep kancelir, sto zlatili
je slbžil dva krat štir; kecir,  nož čim se drvo dube; ko sir
talx vinacea; Košir,  ime kučno; krompir  od njem. grund-
birn, erdapfel; k ur bi r fornicator schon. 83: kurbčr; krnir  fel-
leisen; k v a r t i r cpiartier, preš. 24; m e b i r vesica, dain. 48. 161;

PBIN0S K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI.

53

moivir palus;  mušketir  musquetier preš. 83; m o 1 z 1 r muzir
weinheber; osir  wespennest; oštir  gastwirth škr. 315; pastir
pastor., petr. 9: pastlri; r e z 1 r messer der siebmacher; Skočir,
ime kuči; skovir  noctuae genus; sleplr  anguis fragilis; v a-
g 1 r, nješto kod koM; v o d 1 r wetzsteinfutteral, dain. 52: voder. —
Takav ima naglas i rieč t o p 1 r, netopir, matopir  vuzts pž;

(od VJ/.TOTTVSpOV ?).

9. Rieči kojim je tvorka ili završetak or  imaju naglas na slovci
pred tvorkom i to ' ili bar kat or schifFspatron, tschup. 214.
514; brčbor,  ili brčborovo drevo, njeko drevo čije zrnje ili
sjeme da ima tu moč, ako ga ženska okusi, da zanosi i ne po-
znavši muža, hrv.; c 1 n t o r coementerium hrv.; c u k o r saccha-
rum gasp. 1/239: cukora; d d v o r, ime konju, hrv.; doktor  nagfl.
136; običnije dohtar preš. 43: dohtar; g r d h o r bergschotte, vicia
zagr. 4/1. 130: na mesto pšenice raste sam grahor, kukolj i ljulka;
granfor,  njeka ptica nagfl. 167: vu nji (veliki logej) stojijo ptice
kakti: slavlčki, strndbi, kosouvje, vrane, kavke, srake, divji go-
loubjc, kouvranje, žune, vuge, srakoparje, granforje, skvorci, zlato¬
vranke, sovč, detli itd.; h ;! m o r hammer nagfl. 67; j d v o r pla-
tanus dalm. sirah 24: javor, rog. 277: jdvar, 497: jdvar (čitaj
javtr), škr. 305: javor; Kdvor,  pridjev čovjeku (Varaždin);
K d kor u nar. pjesmi, hrv.; lapor  limus, mergel; m r d m o r
marmor ravn. 1/303; kiizin. 459; reš 175; Pdlior  ime čovjeku;
p vi h o r ivasserblasse; R d m o r, ime čovjeku, štj.; s d m p o r i
sflmpor sulphur, reš. 120; vapor exhalatio zagr. 5/1. 127: Aristo¬
teles vučl, da za stanovito od nikud drugod nimaju početka svo¬
jega ako ne iz zraka i od sumporov, koji se na spodobu megle iz
zemljč vide izhadjati, koji sumpori po luknjah i jamah visokeh gbr
poskrivaju se po zime...;  gasp. 1/210; šdtor  zelt petr. 165;
š tak or ratte, zagr. 5/1. 165. 237; tdbor  kr. lager ,

bellum, kiizm. 406: tiihčncov tdbore so razbejsili, trpi. 52; vu td-
bori; gasp. 1/682: k taboru, 1/692: tabora, 3/452; t d in bor tam-
bour; tumor  u planini mjesto ogragjeno i do njekle pokriveno,
kamo se ovce u kiši uteči mogu, kr. (gorenski); t d t o r sravpoiroc
vormund, kiizm. 344: pod tdturmi i skrbleniki; d g o r, vugor an-
guilla; v d 11 o r fallthor (kod hlača); ž 1 d m b o r baumhohle.

A ' imaju : b b d o r punctura; b r b b o r fiber; G r b g o r gen.
Gregbrja i Gregorja; Kbvor  gen. Kovbrja, selo u Gorenskoj;

M b h o r gen. Mohbrja Hermagoras; šotor  gen. šotbrja tugurium
ravn. 1/166: ne doseže te huda, rane ne bo do tvojga šotbrja;

54

M. VALJAVEC,

tovor gen. tovbra onus ravn. 1/108: pod tovbram, govori se i
tbvar.

Rieči strane drže strani naglas: prior  (= prior) der prior eines
klosters rog. 240; kontrolor, koridor, štedor  der balken
der wage; kaplbr  je izkvareno od korporal.

10. Rieči kojim je tvorka ili završetak ur  irnaju ' na tvorci:
a d ilr (ital.) tschup. 576: usak dan k’ s. obhajilu jidti je noter
do konca tega četrtega sturednega časa navada bla. Ta addr je po
tem močnu doli uzel; Anž dr, ime kučno (Bela gr.); ban ddr
fahnrich ravn. abc. 29; b o ž d r paeonia officinalis (Murko); Bren-
čdr  ime kučno (Bela gr.); čamdr  grimm trpi. 64. 70. 75; č i-
č d r i čičur alauda, hrv.; dihur  iltis preš.; Fatur,  ime kučno
(Kranj 1839) ital. fatur od fattore; kačdr  schlangenmannchen;
k o č d r hiitte tschup. 436: buh pusty ne le čez kočurje teh brumneh,
temuč tudi čez poslopja teh grešnekov svoj časne žegn doli rositi;
k o z d r kocher, trpi. 64: kozour; m a ž d r, Čovjek malen ali nabit,
hrv.; m e h dr vesica gol. 23: mihur; gon. 47. 48: mehouri, me-
hourom (nagfl. 105. 123: meh&-e); mežur  das bild das sich im
auge bildet, wenn man es zugedrtickt, nachdem man in die sonne
geschaut kr.; N e m č d r Germanus (posprdno); P a ž d r, kučno
ime (Varaždin); piškur  cobitis fossilis, gon. 56: piškoure; s 1 e-
p d r anguilla fragilis.

11. Rieči kojim je tvorka ili završetak el  to je l  = strsl. si, *u>
imaju naglas na slovci pred tvorkom, riegje na tvorci.

a) ' na slovci pred tvorkom imaju: andel  gen. dndla handel,
tschup. 174: njem v’  njeh skryvneh andleh perložnost delajo; 614;
č a v e 1 clavus petr. 71: čavlov; dčtel i dbtel  picus nagfl. 167 :
detli; ko bel ktibel ravn. abc. 37; kdzel,  mreža za rake, hrv.;
macel  malleus štj.; muntel,  one dvie kvake na kosištu, ugr.
miinteo; p a ž e 1, on pucek psu ali mačku na nogi, gde neima
parklja, nagfl. 95: jeli po dva pažla jesteta na vsakoj (nogi konj-
skoj) kak na kravjoj ; rusel  riissel der biene, gol. 23; šap el
art kopfbedeckung der weiber; dalm. jud 8; prip. 11: šapele;
vitel  haspel gasp. 3/436; viž el canis sagax; vrabel  passer,
nagfl. 84: vrablom; žnabel  die lippe kast. cil. 61; škr. 30:
žnablov; pok. 2/85: gospod! odpri moje žnable; preš. 178: spustiti
žnabel žnabla noče.

b) ' na slovci pred tvorkom imaju: k b t e 1 catillus ravn. 1/113:
kotlu; kozel  hircus; b r e 1 aquila; b s e 1 asinus; b z e 1, vbzel,
vuzel nodus, gašp. 3/459; s k b b e 1 habicht; žezel  schaufel.

PBINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI.

55

c) " imaju vedinom Strane rieči: c vib el zweifel kast. cil. 18;
gol. 16; tschup. 572: cvibl itd; špegel  spiegel kast. cil. 22:
špčgel; škr. 173: špegel; ravn. 2/138: špegel ali zrcalo; ta del
tadel daltn. ex. 12. 29; kast. cil 106. 182; rog. 269: tadeu, 478:
tadel; vatel  ulna ravn. abc. 77; preš. 109: Kni je še meril platno,
trak na vdtle; a dalm. lev. 19: z vatalom; vogel,  ogel angulus
ravn. 2/147: po vbglih (!).

d) " na zadnjoj slovci n kranjštini ima: pekel  gen. pekla holle,
jer je poluglasno u predzadnjoj slovci, ali ugr. i kajk. pčkeo, pčkel.
mol. 201: v’ pekli.

e) " na zadnjoj slovci ima u ugrštini: klik  el  gen. kiikla winkel,
nagfl. 52 itd.

f) substantivirani participi  imajn svoj naglas: Cvrl  gen. Cvrla,
ime kucno (Kranj); Požrl  gen. Požrla, ime kucno (Bašelj gr.);
Premrl  gen. Premrla, ime kucno kr.; zaihtel  gen. zaletčla
ein ungescliiekter der anrennt, ravn. 2/188: bo naj kakor golob
kdo nedolžen, zraven pa zaihtel, sebi in drugim bo škodoval.

12. Rieči kojim je završetak al  ima malo; iz stranib jezika uzete
imaju " na zadnjoj slovci: bokal  massflascbe, pockal dalm. lev.
19; škr. 73: bokdle; preS. 166: boktlla; 131: zveččr z prijdtli
prdznil bom bokale; general  general gasp. 1/690: generala;
M i li a 1 Michael; Miha Mi.hal je konje koval, je klešče 'zgubil,
je klad’vo prodal; oficijal  official; original; p r o v i n-
cijal; spital  hospital kast. cil. 237: špitdl, gasp. 3/537 itd.;
vihal  aufschlag ravn. abc. 37: vihali.

Ostale rieči imaju " na zadnjoj slovci: Budal i Biidal  gen.
Budala; Kobal; Trepal,  samo imena vlastita. Mislim da če
biti tako krivo, te je tako nastalo, kad je krajnje o  odpalo, pak
bi imalo biti: buddlo, k obal o, trepdlo itd. poput zijal  gen. zijsSla
gaffer, mjesto zijalo.

13. Rieči kojim je završetak olj  strane su, a imaju '  na zadnjoj
slovci: f r t d  1 j viertel, nagfl. 193: fertdl; ptr. 257 : pol frtdlja
dre; zagr. 4/1. 341: frtalj; od nevolje je skovana rieč š t r t a 1
nagfl. 193: či vrejmen pou vore na dvouje raztalamo, etiva tala
po ednom štrttal (frtal) vore zovemo, štirje strttali edno voro
včinijo (ili = strti tal?).

14. Rieči kojim je tvorka ili nastavak el =  e.ii. imaju malo ne
sve na tvorci ": bodel  gon. 24: bodčl smekne; plevel  unkraut
ravn. 2/118: plevčla; dain. 14: plevčl; rogel  cornu dain. 101.
109. 164: rogčl; 164: rogeli, dat.; 169: rogčli instr. 82- 168.213:

56

M. VALJAVEC,

rogčle; a r t e 1 pavimentum nagfl. 44 : srtčl; 48 : či bi te piske na
stolicaj ležale, z lejhka bi odnet na srtčl doli spadnole; vrtel
wirbelwind nagfl. 183: či zrak vu vrtači gib pride i z-sebom nesč
prdh, listje, smeti, drmožje i druga lejhka dugovanja, vrtčl se ime¬
nuje. — Ovako naglašena je i rieč: pepel  cinis. — Na pred-
zadnjoj ' ima: pričel  dolium dain. 98: pyčele smodim; 99: na¬
bijam pyčele; 99 : na vinskih pyčelih - ma obročov spokanih.

15 Rieči kojim je tvorka ili završetak elj =  strsl. At. , gen. Ija
eljna;  njem. elin (el, lein), večinom su strane.

Dvoslovčane  imaju večinom naglas na slovci pred tvorkom:

a) ' imaju: dhpelj  haftel, takodjer dftelj i naftelj; ang elj
angelus; An z elj,  Hanzelj Hiinschen; bi celj  (što znači, ne
znam više); Bidelj,  kučno ime (Tržič gr.); Bčncelj,  ime
kučno (Železniki, Tržič gr.); brddelj  das kinn, ravn. abc. 31:
bradel, bartlappchen der kiihner; brčncelj  bremse, oestrus;
Bricelj  kučno ime (Žiganja vas, Fritzel); bi-zelj  pieus hrv.;
biidelj  fiille des bratens; bil n cel j pl. bunceljni rocken, ravn.
abc. 49: buncelni; b ti t e 1 j tolpel; c a m e 1 j (zaboravih što znači);
C 6 b e 1 j ime kučno; cucelj,  ono što cecačoj djeci u usta meču;
ciigelj i cungelj  ziigel, nagfl. 96: crigel; c v i k e 1 j art
schuhnagel, kr.; čmrlj  (čitaj črnurtlj) humel; d atol  j dattel,
dalm. gen. 43: datelne; dragčncelj  artemisia dracunculus;
drobelj i dr omel  j ein sttikchen brot; d u k e 1 j što neima
pravilna oblika bio sud ili čovjek, štj.; d tir ge Ij drillbohrer;
f črk elj vortheil tschup. 399. 426. 437: forkelne; i fortelj
calumnia perg. 5: fortel; 61/2: fortielia; 69/1: fortelia, fortyelem;
56/1: fortieli instr. 71/1: fortyeli, instr. frak  elj  x / 2  seitel = Vs
mass; Francelj  Franciscus; Gžngelj  pridjev obitelji kr;
g d r k e 1 j gartchen; g i m p e 1 j gimpel; g r 6  d e 1 j pflugbalken,
škr. 164: gredelna; ravn. abc. 39: grčdel; hdšelj  drvena lopata;
h r a k e 1 j sputum; Hrastelj,  ime kučno; j 6  v ž e 1 j abtritt,
Hintner: beitrage zur tirolischen dialectforschung u. jahresbericht
liber das k. k. akad. Gymnasium in Wien 1876/7: hausl  Haus-
chen; Abtritt: čr stinkt vvie s’ hausl; k d m p e 1 j kamm, kampel;
kar želj  pomi genus, kr.; kašelj  tussis; kapselj  zirnd-
kapsel; kavelj  haken; ki melj  kiimmel, trub. ev. mat. 23
(Levec 32) dalm. ev. mat. 23: kumel; knedelj  knodel," knč-
gelj  knirps; kombelj i kčmbelj  das gervicht an der wage
oderuhr; k ran cel j kranzchen; krčmpelj  kralle, preš. 112:
nisi je v glavo dobil, si dobil le slovenšino v kremplje; kriplji

PBINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI.

57

pl. na vse kriplje aus allen kraften (kriiftel); krtiželj  astmes-
ser; k ti r g e 1 j, ono što drži oražicu, hrv.; k u z e 1 j canis; 1 d-
delj i nadel  j schublade; mandelj  mandel, ravn. 1/67: man-
delnov; mdr bel j marmor, marbel; mdvelj  maul ali samo u
goveda; m d c e 1 j seitel; mikelj  mittel tscliup. 173: buh je
imel od veknmej lesem s temi mikelnami eno dušo rešiti veliku
oppraveti; 432. 489. 522. 572. 625; m ti cel j katze; Mtirgelj
ime kutino ; m ti ž e 1 j nudel, kr.; n d g e 1 j nelken  d v e 1 j stroh-
baufen štj. u Murka: ndval  kegelformiger haufen heu; ntidelj
nudel; ptic el j geschalter maiskolben, hrv.; ptijkelj,  u mlinu
vrst kamena od njem. beuteln;  p ti r k e 1 j klaue zagr. 5/1.
246: parkljeh; p x k e 1 j bickel; p 1 r e 1 j perle tschup 385: pi-
relnu; piršelj  perca fluviatilis; p r ti m e 1 j, ime konju der
braune;  p r ti g e 1 j sperrnagel, što se utače u oje, kr.; P r ti z e 1 j,
pridjev tiovjeku; prtingelj  scheit holz; ptidelj  pudel; p ti n-
kelj  schnilrrbundel; ptišelj  biiscbel; rabelj  benker od raf-
fen  ravn. 1/324: rdbelna, preš. 165; rtijkelj, rdjtelj  bindstock
onaj komad drva kojim se na vozu uže ili veriga nateže te se bolje
poveže, isto i portijkelj, der reitel, packreitel; raj želj,  ona pa¬
lica, na koju se pod dimnjakom povješa meso, da se poudi, kr.;
Rti tke 1 j, pridjev tiovjeku; rtivšelj  art fischernetz, gol. 141;
rifelj i rihelj  riffel, kojim se glavice od lana otrguju; rigelj
riegel, dalm. jud. 15: z’ rigelni; gol. 31: rigel; smrkelj  mucus;
šdrkelj,  art brotkuchen; Štišelj  pridjev tiovjeku; šimelj
der schimmel (ross); š kramp  el  j kralle; škrdtelj  bergmann-
chen, schratel; škrtipelj  scrupel, tschup. 473: zapovd od posta
noter da škrupelnov tanku drže; š p tir gel j spargel; špic  el  j
pomi genus; angeber, spitzel; špringelj,  vrst šljive kr.; šta-
gelj  tenne, petr. 30: šttigelj; mat. 612: delati senike, štaglje, hiže;
šttingelj  langgestreckter mensch, stange; šttiselj  stossel, dalm.
prip. 27; šticelj  muff, stutz; štrcelj,  ono što bode kad se što
pokosi; štrigelj  striegel; Št rti bel j, pridjev tiovjeku; S trii
celj,  pridjev tiovjeku; štrtikelj  strudel, art mehlspeise; š tti¬
če Ij pomi genus; šttimelj  stiimmel; t ti celj  art transe; ttij-
s e 1 j art wagen; tigelj  tiegel, dalm. prip. 27: srebru v’ tigelni;
titelj  titulus, rog. 464: titulnih; tschup. 54. 545: titelne, titelni;
tr tik el j halszipfel bei ziegen, schafen: tirkelj  urteil, tschup. 564.
589: urkel, v rabelj  passer; zntibelj  ofFenloch; ztibelj  flamme;
ždjbelj  i žalbelj salbei; ždkelj  sack dalm. deut. 25; jer. 48:
žakle; ženikelj  sanicula europaea; žigelj  siegel, dalm. cant. 8 j

58

M. VALJAVEC,

ž m i k e 1 j primula auricula; ž m u k e 1 j, žmbkelj bausch, kepa
čega god što je mokro te se dade stisnuti, n. p. putra, hrv.; Z v Ri¬
gelj,  pridjev čovjeku, gr.; žvenkelj  gloekenschwengel.

A ' imaju : c b f e 1 j eisz apfen; cvbrgelj  zwerg ; d r b-
melj  knittel; Jbkelj  Jacobus; kbgelj  kegel; kbrgelj  kerl;
Kbrgelj, Kbrdelj i Kbrelj  Karl tschup. 484: od enega
s. Korelna Borromea; kr hmelj  sermo, tschup. 198: kumej je
bil med njimi en kremel od domačeh oppravkov slišat; k r e v e 1 j
ein krummer mensch mjesto krivelj, sravni krevlja; krogelj
halskragen;  pbcelj  obststiel; pbrelj  perle rog. 242: pbrlni;
p b p e 1 j malve; r b c e 1 j i r 6  c e 1 j obststiel, stengel ravn. 2/152:
brhki ljimbar po polju cvede, toljko ga je, de vkurijo z’ njegovimi
rbeelni; rbgelj  zacken, dalm. sam. 2: z’ rogli; ravn. 1/114:
z’ rbgli; šnbdelj  schnalle; šbcelj  schatz = geliebter; š t b-
k e 1 j zapfen am wellbaum ; š t b m p e 1 j stempel; š t r b m e 1 j
diirrer baumast stumpf; tbfelj  tafelapfel; Zbpelj  Josephus;
Z v b k e 1 j , pridjev čovjeku.

b) " imaju : b ii r f e 1 j wiirfel tschup. 534 : burfel; č r e v e 1 j
schuh, dalm. rut. 4; deut. 25; ev. mat. 3: čreul; jap. 311. 408:
čevlov; preš. 23: pet čdvlov mbrim; nagfl. 160: črejvlov; firkelj
massflasche (viertel) ; fr igel  j piscis quidam; fr vi g e lj drill-
bohrer; hakelj  hakel, haeken, gol. 31; kapelj  piscis quidam;
k n o d e 1 j flocke; m a s e 1 j 1 / i  mass = 2 frakeljna; o g e 1 j , Vo¬
gelj carbo; rekelj  1) rock el demin. od rock, rock one schosse;
2) od rothel, rothstift.

c) Na tvorci  naglas imaju rieči, kojim je r  ili poluglasno  u.slovci
pred tvorkom, malo je drugih, i to:

a) imaju: Gr z el j, pridjev čovjeku (valjda skvareno od ital.
Grizelli); k o ž e 1 j kunkel, ravn. 1/292: kožbl; k r p e 1 j ricinus,
tilzlaus; kršelj  črv u crievu živine, elmis; šumel j, šmelj
hummel; vrtelj  \virbel am kopfe.

(3) " imaju: krhelj  gen: krhlja sttick abgeschnittenes obst;
žreb bij,  žebelj nagel, gol. 31: žebli; škr. 133: žbbli; pazi ravn.
1/211: žčbli plur. Tuj neka stoji i Ljubelj  gen. Ljubelja gora
njem. Loibl, govori se Ljtbelj, Tdjbelj i Ibelj.

Tro-  i višeslovcane  rieči imaju takodjer naglas obično na slovel
pred tvorkom.

a) ' imaju: artikelj  artikel, tschup. 102. 408. 459. 506: ar¬
tikel; čofitelj  kauzchen (ptica) dalm. lev. 11: čofitbl, deut. 14:
čoffitel; Brtdncelj,  ime kučno (Železniki); k o n i c e 1 j rosslein;

PRIN0S K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI.

59

koru šelj hauflein ravn. 2/133: Peter in korilšel ljudi so na
koncu vender le našli Jezusa; mirdkelj  miraculum rog. 232:
mirakulnov; možicelj  homuncio; pordnkelj  kniittel; š kr¬
il i c e 1 j papierdtite; špektakelj  spectakel; tabernakelj
tabernakel, tschup. 61: v’tabernakelnu; ' ima koleselj  kalesche.

b) " imaju: apostelj  apostel, jap. 320: apostelni, 340: apo-
stelne itd.; facanetelj  schnupftuch ; ostegelj  halstuch, štj.;
ošpekelj i ošpetelj  art rnieder.

c) na predzadnjo) slovci naglas ima: rameželj  gen. ramežlja
ladstock (od raumen?)

d) " na zadnjoj slovci ima: krmeželj  gen. krmežlja eiter in
den augen.

16. Rieči kojim je završetak ilj  strane su te imaju ' na zadnjoj
slovci: fitilj i fušilj  elychnium tschup. 450: katir be na mogl
en fušil, katir še tely, ugasneti.

17. Rieči kojim je tvorka ili završetak ol.

a) " na tvorci imaju: fižol  i fr  žol  fisole; Grjol,  pridjev
čovjeku; Rebol,  pridjev kuci (Suha, gr.); Spanijol  Hispa-
nus gasp. 3/450; Ti roli  pl. v Trolih in Tirol; češče fem. Trole,
na Trolah in Tirol; v r h o 1 bergspitze.

b) " na tvorci imaju: Kafol  gen. Kafbla, pridjev čovjeku;
m o č e r o 1 stellio, dalm. lev. 11: močorol (običnije čomorad mjesto
močerad) ; sokol  i skol falco; S t r m 6 1, gospoštija nad Kranjem
u Gorenskoj.

c) ' na tvorci ima: sabol,  nagfl. 135: sabou; zagr. 4/1. 195:
sobol (iz magjar.).

d) ' na slovci pred tvorkom ima: pivol  btiffel, dalm. deut. 14;
nagfl. 116: roženo marše se z ovc krava, gjiinec, bik, vivol; ovdje
neka stoje i p r d  k o 1 fustis; r d  s o 1 coagulum; škrdmbol
hohler baum.

e) ' na slovci pred tvorkom imaju: cbkol  crepida; kbzol  i
kozol calathus; topol  populus (arbor) dalm. gen. 13: topblov.

18. Rieči kojim je tvorka ili završetak olj  ima malo meni po
znatih.

a) ' na tvorci ima: mozolj  ihu >?, klizm. 456: zvrgao se je
mozoj lagoji i hiidi na lildoj; — preklinjali so boga nebeskoga za
volo boleznost svoji i mozoulov svoji.

b) ' na slovci pred tvorkom ima: kokolj  gen. kokolja i ko-
kolja nigella; petr. 29. 30: kfikolj, kiikolja; Pdkolj,  pridjev
čovjeku.

60

M. VALJAVEC,

c) " na slovci pred tvorkom ima: S v a g o 1 j i Ž i r g o 1 j, ime
dvaju zemljiita na Beli u Gorenskoj.

19. Rieč kojoj je tvorka ul  glasi: ččbul  gen. čebula zwiebel
dalm. num. 11: čebul; ravn. 1/115: ččbul (možda pogrješno).

20. Rieči kojim je tvorka ili završetak ulj.

a) ' na slovci pred tvorkom ima: kbzulj  gen. kozulja korb-
chen aus baumrinde fiir edbeeren; krčgulj  gen. kregulja, i
k r d  g u 1 j nisus dalm. deut. 14: kragul; preš. 36: kregulja; zagr.
5/1. 181: kragulj.

b) " na tvorci ima: metulj  gen. metfilja (i metilj gen. metilja)
papilio, gol. 10: matull; ravn. 1/4: metulov; dain. 185: metyl.

21. Rieči kojim je tvorka ili završetak en  to je n —  strsl.

in., m..

Dvoslovčane  imaju naglas na prelzadnjoj ili zadnjoj slovci;

a) ' na predzadnjoj slovci imaju: blazen  frevel, običnije fem.;
brezen  martius mensis; c v i r e n zwirn; dežen  lieracleum
sphondilium; Čuden,  pridjev čovjeku, kr. upravo adj ; C dr e n,
pridjev čovjeku; dr ds en die zwei keimblattclien des heidenkorns:
ajda v drčsen gre; njeka bilina pulicaria vulgaris; gruden  de¬
cember, gasp. 3/502; kdrnen lapis ide ovamo per abusum uslied
naglasa gen. kamna mjesto kamena, pok. 2/100: kamni itd.; ugr.
ča kanila; koren  circulus, kreis; leben  das leben dalm. cruc.
često; 1 6 z e n, staro platno kad bude več riedko, hrv.: 6 s t e n
stimulus, dalm. num. 34: ostnu; jud. 3: z volovskim ostnom; kast.
cil. 108: osin: sturi de en hud jezik bode tvoji čednosti en „ossin“,
ali en kal (čitaj kol) inu ena vuizda, de od praviga poota ne zaideš;
plamen  flamma ide ovamo kao gore kamen per abusum, kiizrn.
227 : plamni; petr. 89 : planine; zagr. 307: plamnov itd.; r a ž e n
bratspiess; sečen  Januarius mensis gasp. 1/10: srp e n, mali
Julius, veliki Augustus mensis; s več e n februarius mensis gasp.
1/11: svččen; gasp. 1/652: svečna; s vib en cornus sanguinea;
majus mensis; sužen  mj. sožen servus tschup. 47: sužne; škr.
34: svižčn; traven  mali Aprilis, veliki Majus mensis; turen
turris ugr. toren i torem; ž e g e n segen traun 5. 6: zegen itd.
Ovdje neka stoji i teden  i tjeden hebdomas, dalm. deut. 16:
tjednov; jap. 144. 517 i traun. 52: tedna; gasp. 3/539: tjeden.

b) ' imaju: brčšen  wegzelirung ravn. 1/66: Jožef reče jim se
brčšen dati; običnije brčšno; brezen  abys3iis tschup. 508: brezn;
traun. 85: brezen; škr, 25: breznov; preš. 95: ni se navadil po-

PKINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI.

61

pred breznov se, skal ogibat; česen  allium, dalm nnm. 11; ravn.
1/115. 140: čbsen; lb c en laquens; bven  aries.

c) " na slovci pred tvorkom ima: boben  trommel, dalm. gen.
31; ex. 14.

d) " na zadnjoj slovci imaju u kranjštini, jer je n predzadnjoj
slovci polnglasno : beden  cadus i bežen  fuge. ritze, i s k e d e n
češee skedenj tenne, schon; 56: skedejn.

e) " na zadnjoj slovci ima: p e d e n gen. pedna i pednši palmus
nagli. 155: gda že krumpišova nat najmanje na eden p e d d n
dnga zraste, okopajo je; običnije pedenj; tako ugr. i boben  gen.
bobna nagli. 121 i trpi. 67: bobčn; po stoj  n adler, dalm. deut.
14; danas običnije postojna; s večen  gen. svečna i svečnii ja-
nUarius, mol. 4: Januarius nači sveččn raa 31 dnevov; nagfl. 194:
v prozimci, sveč noj i siišci je redovno jako mrzlo

Tro-  i višeslovcane  rieči:

a) ' na slovci pred tvorkom imaju: duhoven  der geistliche
(upravo adj.); m ec d s en larix rog. 497: v’ eni veliki častč je tu
drivu larix ali „mecessen“ za vol njegoviga trpeža; o gor e n,
ogrnuto mlieko; Okčren,  ime čovjeku (Kranj); v oj are n dux
kast cil. 156: ti si sam sebi en vojarn tvoje hudobe; rog. 4: h’ le-
temu priti ta mlade Tobias brez eniga vojarna ni mogel.

b) ' na predpredzadnjo) slovci ima: 1 d 1 a h e n dHovr, kiizm. 234:
vido je doli idoučo k sebi edno posoudo liki kdkši lelahen veliki
na štiri kiklej zvdzani; nagli. 162: orač v prt (lelajen, sejjanjek)
si semen siple; a hrv. vila  h en  linteum petr. 63: vdahni; gasp.
3/448: telo sv. device sama cesarica Serena z belemi vdahni obvito
vu raki sv. Alexandra je pokopati vučinila. — Tako i složena rieč
sa ežen od njem. eisen : čl vež e n, zieheisen — draht gr.; ostale
sa ežen složene imaju ": pegležen  biigeleisen: r i b e ž e n rcib-
eisen.

22. Rieči kojim je tvorka ili završetak an  imaju u kranjštini
naglas najčešce na tvoi - ci i to " ili ”.

a) " na tvorci imaju:

z) rieči koje se grade od adjektioa:  pesjan:  pbsji hundskopt;
velikan:  včlik gigas škr. 193. 273: velikani: 393: velikdna;
ravn. 1/47: velikan, a 156: velikan; 117: velilnlne; 158: velikd-
nam; preš. 95: velikan; 175: velikani; tako valjda: modrjan:
moder (a ne od modrija) sapiens pok. 1/15: modriani; ravn. 1/195:
ne ve jezik nobeniga modrijdna kaj lepšiga povddati.

62

M. VALJAVEC,

P) Strane rieči, osobito one prema — anus: b o 1 v a n al i bb Ivan
gotze kiizm. 260: naj se varjejo od bolvanom djdnoga; Bosti-
jan  Sebastianus; bršljan  hedera; Florijan  obično Frjan
Florianus; Furlan  Furlanus Friauler, gasp. 3/545: bi Furlane
na pokornost svetomu otcu papi nagovarjal; gaban  art mantel,
dain. 48: mesto hrama nočni stan, njemi streže le gaban; gro¬
bijan  ein grobian; kapitan  petr. 27: kapitan; 28: kapitanu;
gasp. 1/668 : kapitana; kaplan  capellanus; kristjan  christia-
nus preš. 50. 173; margaran  granatapfel ravn. 1/116. 123
(i margarana); m e z 1 j a n musselin; pelikan  pelecanus; pod¬
gani  pbdgan ratte nagib 117; pogan  i pbgan paganus kiizm.
39. 237; trpi. 37; publikan  publicanus tschup. 80.; puran
truthahn gon. 92; rman  scbafgarbe, kr.; strupijan  scorpio škr.
313, rieč skovana prema škar pijan  scorpio dalm. deut. 9, sirah
26; kast. cil. 329: škrpian; jap. 313: škorpiane; Talijan  Italus;
t a m j a n i temjan weihrauch, gasp. 3/555: temian; žafran
žafran safran, škr. 142: žhfran. — Tako i njeki pridjevi ljudem :
Behtan,  G u r g a n hrv.
b) " na tvorci imaju:

a) rieči koje se grade od glagolskih osnova: cm a kan der
schmatzt; t e 1 e b E n ein ungeschickter.

P) rieči koje se grade od jednoslovčanih  nomina: bakan:  bak
aries; bratan:  filius fratris mei patris; dolgan:  dolg lang-
gestreckter mensch ; nosan:  nos, našo; srpan  mali Julius rog.
1 itd., veliki Augustus rog. 109 itd.; trepan:  trep tolpel; ime
kučno (Preddvor); z o b a n : zob, koji ima velike zube.

y) rieči koje se grade od dvoslovianih substantiva  s ' ili na
predzadnjoj i s na zadnjoj slovci: gravan:  glava grOsskopf,
dickschadel; o kan:  oko grossauge; petan:  peta, koji ima ve¬
like pete; uhan:  uho ohrring, ravn. 1/39. 111: uhane; župan:
župa dorfrichter itd. dalm. ex. 5 treiber; preš. 80 : župan. —
Takav imaju naglas i: cigan  zigeuner; O t o m a n Otomane preš.
127: Otomani; Šaman  Schamane preš. 159: Šamanov; pa i re¬
zani  pl. nudeln, ravn. abc. 49: rezani, 75: rezilne.

Imena vlastita imaju kojekakav naglas: Krpan i Krpan
(Varaždin), Leban, "Oliban, Pegan, Pipan; Šarutan
hrv. itd. — Pazi 6 m a n alant; pehtran  bertram; š a r k a n
schakal trpi. 36: šarkane. — Kakav ima naglas rieč: v o r c a n
kiizm. 347, ne znam, valjda: vbrcan.

PKINOS K NAGLASU U (sTOVOj) SLOVENŠTINI.

63

23. Rieči kojim je tvorka ili završetak jan  = stsl. milim,. 11111111
mogu imati naglas na kojoj god slovci.

a) " na tvorci (koji bijam njekoč valjda " jer je " najobičnije i
u ostalih padežih mjesto koji se takodjer čuje) imaju:

a) rieči koje se grade od jednoslovčanili  rieči: Brežan:  Breg,
selo u gr.; Gr oj Žan:  Gojzd, selo u gr. Hrašan  mj. Hraščan:
hrast u Hraše, selo u gr.; K n e ž a n : knez u Knežak, kr.; Kri¬
žan:  Križ (gr.); L o m 1 j a n : Lom (gr.); Rimljan:  Rim, Ro-
manus ravn. 2/163 : Rimlan, preš. 95: Rimljan ; v a š a n: vas dorf-
bewohner. Amo idu i rieči, koje se grade od jednoslovčanih adjektiva,
što no rabe u kojem god spolu kao ime komu selu: Dolžan:
dolg u Dolge izgovarajuči se Dovje (gr.); Novljan:  nov u Nova
vas (gr.); Šenčurjan:  Jur u Šenčur od Šent Juri, selo u gr.;
S r j a n: srd u srdce u Srednja vas (gr.) Zaspi jan:  Z a s p
mjesto Zasep (kr.).

P) rieči koje se grade od rieči s ' ili na predzadnjoj  slovci,
koje u sing. gen. drže ' na predzadnjoj slovci: Bašljitn:  Bašelj
geu. Bašlja (gr.); Beljan:  Bčla; Brežan:  brčza u Brežje
(gr.) : H u j a n: Huje (gr. možda hud);  L e š a n:  Lese gr. (les ?);
Ločan:  Loka, grad u Gorenskoj Bischofslock; Močan:  Mdče
(gr.); Mengšan:  Mengeš gen. Mengša (gr.); meščan;  mesto
stiidter al i meščau tschup. 610: mejstčan; preš. 102: mčščan;
Rečan:  Reka Fiumaner; s e 1 j a n: sčlo dorfbeivobner mat. 527 :
seljane, seljanov; gasp. 3/513; Sušan:  Suha (gr.); S var jan:
Svarje plur. (gr.); tlačan:  tlaka der den frohndienst verrichtet;
V i š n j a n : Višnja gbra, preš. 110: Višnjani: Zadražan:  draga,
za Drago (gr.); Žabi jan:  Ždblje (gr.).

Y) koje se grade od rieči s naglasom na zadnjoj  slovci: Gol-
n i č a n:  Golnik (gr.); L e š č a n: Lesce (gr.); T r s t e n i č a n :
Trstenik (gr.); T r ž i č a n: Tržič (gr.); Z o r i č a n: Zoriče plur.
(gr.); tako de biti i Moskvičan:  Moskvit u Moskoviter preš.
— Ipak Tilrjačan:  Turjak preš. 45.

S) koje se grade od rieči s 'm sing. gen.:  dež e lj a n: dežčla
landsmann, ravn. 1/133: deželanov, a 2/115: deželane, 2/113: de-
želanov; Ko v or jan:  Kbvor gen: Kovbrja (gr.); Mohorjan:
Mbhor gen. Mohbrja eiu mitglied des St. IJermagorasvereines in
Klagenfurt.

b) Na slovci pred tvorkom  imaju " one rieči koje se grade od
tro-  i višeslovcanih  rieči s ' na predzadnjoj  slovci: Goričan:
Gorica Gorzer; Jeseničan:  Jesenice pl. (gr.); Potočan:

64

M. VALJAVEC,

Potoče pl. (gr.); V r bičan:  Vrbica; Z r Čiča  n:  Zrčica itd. Nu
amo tamo čuje se mjesto i Potččan.

c) Sve ostale rieči drže isti naglas na istoj slovci (po glasu) koji
i na kojoj slovci je u riečih od kojih dolaze: Besni čan:  Bes¬
nica (gr.); Bistričan:  Bistrica (gr.); Blekovčan:  Blekovec
(Volkermark in Karaten); Celjovčan:  Celjovec (Klagenfurt);
Cirčican:  Cirčiče plur. (gr.); Dunaj čan:  Dunajec od Ddnaj
Wiener; Hotčmožan  Hotčmože pl. (gr.); Idrijčan  obično
Idrčan : Idrijec, Idrc od Idrija obično Vidrga; Ju r š i Č a n i: Jur-
šiče, pl. (ntr.): Kamničan:  Kamnik, varošica u gr.; Kaseš-
č a n;  Kasezec ili Kaseski od Kasčze plur.; K 6 k r j a n: Kokra
(gr.); K 6 k r i č a n: Kokrica (gr.) ; Koprčan:  Koprc od Kbper
Capo d’ Istria; Koritničan:  Koritnice plur. (ntr.); Kra¬
lj &š čan:  kraljevski ili od kraljestvo der aus einem konigreiche
ist, ravn. 2/241: kraljčščan biti tega Jezu so viga kraljestva; K ro¬
pe lč a n (čitaj Kropučan mjesto Kropeljčan): Kroplec od Kropa
(gr.); Lomelčan  (čitaj Vomučan) : Lomlec od Lom mjesto
Lomeljčan (gr.); Lotmeržan:  Lotmerg (Luttenberg, štj.);
Ljubljančan:  Ljubljanec od Ljubljdna (upravo Ljubljan a
to od Lj&be, odkle je jedino moguče njem. Laibach = v Lju-
bab); M a p r ž a n : Marprg = Marburg (štj.) ; mestničan:
mestnik od mesto stadter, a ravn. mestničan; 1 /135. 227: mestni-
čanov, 2/114: mestničdnam, 2/252: mestničanu; Moraravčan:
Moravče, plur. (gr.); nebčščan:  nebeški coelicola ravn. 2/11:
pove se ji zdaj, de bo clo mati tega nebčščana, 2/100: si upajo
nebeščana vabiti; 2/137: nebčsčane; 2/208: nebesčanami, 2/215:
nebčsčana; Očddovljan:  Očddovlje plur. (gr.); okoličan:
okolica bevvohner der umgegend; Podbrčžan i Podbrežkn:
breza u Podbrezje (gr.); Postenjčan:  Postenjec od Postenje;
Postojnčan:  Postojnec od Postojna Adelsberg (kr.); p o ze¬
melj čan:  pozemljec incola terrae ravn. 2/137: čisto od vsiga
hudiga nagnenja je naše srce, če nebesčane in pozemličane, če
dobri ljudje in duhovi va-nj smejo pogledati in kri nam ne stopa
v’ lice; Predvorčan:  Pred^orec od Preddvor (gr.); P r €  1 o-
čan:  Prelok u Megjumurju; Pristavčan:  Pristavec od Pri¬
stava (gr.); R d d o v 1 i č a n •• Radovlica i R a d 6 1 č a n : Radolica
grad u Gorenskoj; Smledničan:  Smlednik (gr.); špitalčan:
špitidec der in einem hospital wohnende, gasp. 3/406: ves špital
ponovi a špitalčane tak na duši kak na telu pomore; Tenetišan:
Tenetiše plur. (gr.); T ti p a 1 i č a n : Tdpaliče plur. (gr.); varaš-

PBIN0R K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINT.

65

čan:  vtlrašec od varaš stiidtler, gasp. 3/543: Vetrjan:  veter u
Vetrno (gr.); Vidovoan:  Vidovec (hrv.); Vipavčan:  Vi¬
pavec od Vipava (kr.); Zagrebčan:  Zagrebec od Zagrel); Z a-
1 o ž a n : Zalog (kr.); Z a b n i č a n: Zabnica (kr.) itd.

24. Rieči kojim je tvorka ili završetak anj  imaju " na tvorci:
družbanj  brautfilhrer; k i s o v a n j gabrausbruch; ležanji
pl. fadennudeln; 1 o c a n j arcus; o r o s 1 a n j leo češče oroslan ;
p e d a n j palmus; v r g a n j boletus; vrtanj  spira.

25. Rieči kojim je tvorka ili završetak en  — stsl. o in,, cm, i trn,
pak i men  imaju naglas ili na tvorci ili na slovci pred tvorkom.

a) " na tvorci imaju: greben  peeten nagli. 107; gon. 31. 77 •
greben; k o c e n caulis; koren  radix, schon. 4: koren; kast. cil.
54: korčn; krajnska čbelica 5. bukve 1848 71: sej imam jest ne¬
znani koren, neznam koren, koren lečen; kiizm. 292: koren mol.
47; nagfl. 159 i gon. 42: korčn; u kr. i koren gen. korena jap.
70: vsaku zasajenje, kateru ny moj nebeški oča zasadil, bo z’ ko-
renam izruvano; Skr. 291: takti bo premoženje prevzetniga z’ ko-
renam izdrtu; locen  doline, dain. 193: mam ločena dva lesena;
196: v’ sebi mam blanje ino kopanje, v’ lici locčne, noge lesene
(miza); u Gorenskoj lbcen gen. lbcna a plur. biva i neutr. locna;
meten  art mantel, dain. 53: mož meten dobi ino hlače tri; pla¬
men  flamma, kast. cil. 49: plamčn, škr. 184:. plamen; traun. 64:
plamen, preš. 176: plamen, 18. 27. 104. 132. 148: plamčna, 189:
plameni; s e ž e n klafter ravn. abc. 29: sežčn, običnije sčženj;
stremen  seilfaden; — amo ide i možgani, možjani, mož-
d j a n i plur. cerebrum tschup. 30: mužgan, ter imena vlastita, koja
su substantivirana adjektiva: Meden, Rržen,  S tud  en,  Vr¬
be  n itd.

b) naglas na slovci pred tvorkom:

x) ' imaju: kamen  gen. kamena obično kamna pače i kamla
lapis jap. 26; kamene čitaj kanrune; 1 e p e n folium (i drevo pla-
tanus); ime čovjeku (Varaždin); Majcen  pridjev čevjeku (Zagreb
i po Zagorju); prdmen  filuin; prsten  anulus zagr. 5/1. 13:
prsten; ali i prstan  ravn. 2/253; sršen  gen. srščna oestrus škr.
186: sršene; ali i nom. sršen dain 164. 219; strčmen  gen. stre¬
mena steigbiigel; včglen, vviglen  carbo, gasp. 1/661: vuglen.

P) ' imaju: jččmen i jačmen  gen. ječmčna bordeum, ravn.
1/123: jččmen; 1/90: ječmčna; jelen i jalen  gen. jelena cervus
traun. 102: jčlen; 38: jelenov; škr. 137 : jelenu ; jčsen ijasen
gen. jesena fraxinus, rog. 497; k r č m e n gen. kremena kiesel-

5

66

M. VALJAVEC,

stein; mbten  gen. mčntena mantel, gasp. 3/514; rbmen  obič-
nije jhrmen  gen. remčna riemen rog. 230: jermenam, ravn.
1/244: jermene, 2/90: jermenov; preš. 160: jermenov, pa tako je
naglašena i rieč: Klemen  gen. Klemena Clemens rog. 498: Kle¬
mena; pazi i gorenski oblik: pl hm e mj. plamen, gen. plemena
flamma pa tako i ravn. 1/248: pljčme.

y) " ima: škreben  gen. škrebena locli im baume, worin sicb
wasser ansammelt, gr.

26. Rieči kojim je tvorka ili završetak enj =  na, hHh imaju ve-
einom na slovci pred tvorkom " ili ': glčženj  gen. gležnja talus
kiizm. 218; m dren  j fabula ravn. 2/249: ml nismo zvijaškili
m ar njo v poberali, kadar smo vam moč in prihod našiga gospoda
Jezusa Kristusa oznanovali; b  g e n j ignis; p č d e n j palmus mat.
540: zagledati je moči dva pednja neba; raženj  veru gasp.
3/557; s č ž e n j orgyia; škorenj  ocrea; suženj,  soženj ser-
vust kast. cil. 95: sužinj; gasp. 3/442; vi gen j eisenliammer.

ima bobenj  tjmpanum gasp. 3/461: bubenj.

” na zadnjoj slovci imaju u kranjštini rieči, kojim je poluglasno
u predzadnjo) slovci: bedenj  gen. bednja, al i bčdenj  cadus;
skedenj al i skbdenj  dreschtenne, dalm. num. 17: skednja;
schon. 56: skčdejn ; kiizm. 25: „skegyen“.

27. Rieči kojim je tvorka ili završetak in  imaju vecinom " na
tvorci; riegje na predzadnjoj ili drugoj kojoj slovci.

a) " na tvorci imaju: armelin  liarmelin rog. 469: čistiši so
kakor armelini; belin,  canis albus, hrv.; bogatin  homo dives
rog. 214: bogatjni; tschup. 521: wogatin; škr. 66. 262: bogatin;
29. 55: bogatina; ravn. 1/182: bogatinu; bolvanin  gotzen-
diener gasp. 3/505: dokonča vse poganine i bolvanine k prave
vere istini dopeljati; Bramin  ein Bramine preš. 154; bršlin
hedera helix; capin  ein zerlumpter mensch, kr.; c e b e d i n, vrst
biela vina, kr.; cekin  zechinne zagr. 5/1. 193. 269; cepin  art
haue, kr.; če srnin berberis vulgaris; Dalmatin  Dalmata;
d u h o v i n daemon ; fakin  fachino hrv.; fantalin  bube kr.;
fantin  bursche kr.; gospodin  dominus dain. 24. 127: go-
spodin ; govorčin  advocatus ; g r d i n schmutzian , schurke;
jerin  bassin; kalin  gimpel (vogel) preš. 89: kalin, 88: kalina;
k a rine  z in  karmesin ravn. 1/244: karmezin; k n min cuminum;
Latin  Latinus gasp. 3/450; merkucin  -vvaldteufel (od njem.
meerkatze, Murko: mirkucin); mravljin  formica; mrgolin
zwerg; poganin  paganus gasp. 1/671: poganinov; potepin

PRIN0S K  NAGLASU U (nOVOj) SLOVENŠTINI. 67

erro; p rež in laurer; rogin lucanus cervus; ime dngorogn Volu;
smr kolin  rotzbube; štrtin  100 vedara, štj.; varovčin
vielihtiter; veliki  n magnatum unus ravn. 2/108: stopijo duhovni
k’ njemu in drugi Judovski velkini; Tur čin Turca pi-eš. 48:
Turčlne; Varaždin  grad u Hrvatskoj ; z v a v č i n brautwerber.

Amo idu mnoga imena obiteljska, koja če mnoga biti prema itali-
janskomu završetku -ini, -ino, njekoja i prema njem. -lein, n. p.:
Ahčin  (Kranj); Baš lin (Varaždin); Budin; Buzin;  Cvet-
1 1  n; C u kolin  (Varaždin); Dobrin; Dragin; Feltrin;
F o r č e š i n; Gašperin; Gašprlin; Gestrin  (Ljubljana);
Gr u sovin; Hadalin; Hrovatin; Hudin; Jaklin
(Varaždin); Jerin; Kacin; Kalin; Kroflin  hrv.; Pav¬
lin; Rošlin  (takodjer = Varaždin); Stučin; Svetlin;
Sulin; Sviglin  (Zagreb); Trpin; Vižin; Zorin.

b) ' na slovci pred tvorkom imaju: k 6 mi n focus, hrv.; malin
himbeere; žčnin  brautigam, dalm. j er. 33; jap. 36; ženina, 120:
ženinu; preš. 180: žčninu.

c) ' na slovci pred tvorkom imaju: pelin  gen. pelina  arte-
misia absynthium i nom. pelin;  dain. 209; gasp. 3/524; p e r-
š i n petroselinum; p e t b  1 i n gen. petelina gallus gallinaceus ravn.
1/274: petelini; škr. 96: petčlin. —- — Kakav ima naglas rieč
tur in — zajčič dalm. deut. 11, ne znam, a pbbratin  gasp.
3/407 i perg. je iz srbštine primita rieč.

Ovamo idu još i rieči na lin  prema njemačkomu -lein (lin) te
se govore po Stajerskoj i susjednoj Hrvatskoj, riegje u Kranj-
skoj. gdje se je lin okrenulo na elj gen. eljna: rabim, za tim
rabh.n a na pokon rabel po odpadu kraj njega n,  koji se u gen. opet
pojavlja. — Take su rieči: c čel in i cbclin,  rubac kad se u
njem što zavezana nese; cvčrglin  zwerg; gr In glin  grund-
ling; g r u n d 1 i n gobio fluviatilis; kdslin i kdsln  sehublad-
kasten; m 1 š 1 i n muschel; n e š p 1 i n mispel; n u d 1 i n nudel;
pemzlin  pinsel zagr. 5/1. 34: ono moramo mi z-pemzlinom je¬
zika našega farbati; p u d 1 i n pudel; p ti m r 1 i n ime psu hrv.;
r a b 1 i n hencker (od rafFen) kast. cil. 328: on bo sam svoj rablin ;
r e g č 11 i n rakette ; š k r p b 11 i n pedule ; š 6 1 i n schuh(lein);
š p d r g 1 i n spargel; vencrlin  castos vineae. — Možda idu
ovamo i: n a g r 1 i n (na grlo?) monile, i obrlin  collumbar zagr.
5/1. 269: budeš moral pri obrlinu jezik vu precepu držati.

28. Rieči kojirn je tvorka ili završetak inj  bit če strane kao i

tvorka koja po mojem znanju dolazi samo u imenih dva tri sela

*

68

M. VALJAVEC,

u Gorenskoj (prema ital. ino, skračeno in?): Bbhinj  gen. Bo¬
hinja, dolina u Gorenskoj, njem. Wohein (valle bochino?) preš.
171: Bohinj; Strahinj  gen. Strahinja; Tuhinj  gen. Tuhinja.
— Spomin  j preš. 17. 22. je krivo mjesto spomin.

29. Rieči kojim je tvorka ili završetak on  imaju sve " na tvorci:

balon  ballon ; b a r d 6 n = ostve; baron  freiherr preš. 86:
barčn, 45 : baronov; beračon  bettler; d r a k 6 n draclie dalm.
jer. 49. sirah 25; ravn. 1/299; hlač  6 n latas braccas habens;
h 1 a p č o n knecht; h 1 a p 6 n dampfmaschine; k o t i 1 j 6 n cotillon
preš. 86: kotiljčn; kuj 6 n coujon; kupon  coupon; legij  6 n
legion zagr. 5/2. 23: trapljena bila onda je od celoga legiona; m a-
dron  blahsucht; marjon  inajoran; milijon  million petr. 231
i gasp. 1/231: milibn putov millionenmal; p a r d 6 n pardon; p i-
kon art haue; škorpijon  scorpio ravn. 2/210: škorpjona;
š p i j 6 n spion gasp. 3/489 ; š k a d r 6 n schivadron; š v e d r 6 n
bomo curvis pedibus. — popldn i pbplon  je novogrč. 7ra7rMop.a
od gasp. 3/4. 87.

Taj se završetak daje često krstnim imenom: Anž on Hans;
Gašperon  Caspar; M a t i j 6 n Matthias; M i h 6 n Michael. —
Dolazi i u imenih obiteljskih, koja če mnoga biti prema ital. -oni,
n. p. Bovcon, C i g 6 n, F a n t 6 n, Koron, Madon, M a ž-
g 6 n, Pagon, Pelizon, Radikon, Tršo n, Tribušon,
V e r č <3 n,  Ž i g 6 n.

30. Rieči kojim je tvorka ili završetak un  imaju " na tvorci:
bar žu n i biiršon porphyra tschup. 560: baržun, nagfl. 180: bar-
šonam; petr. 88: bdržuna; galun  alaun; go lun weihe; h r o-
p u n kleiner morser zum schiessen; k a š t r u n kastraun rog. 489:
koštrunov; komun  vertiefung im vasser (Štanga kr.); kopun
kapaun rog. 26: kopuna i kapuna, dain. 177: pet kapjnov je se-
dčlo vu kobiiči; gasp. 1/184: kopuna; merčun  mensor, umleger
dalm. jer. 48: hočem jest nym poslati merčune de je imajo preto¬
čiti; m e tun balger; račun  rechnung tschup. 482: raču nali raj-
tengo delati; mol. 46: računa; perg. 10/2: račuun; petr. 422: ra¬
čun ; 33: račuda itd.; r o k u n kandhacke; š t a c u n kaufmanns-
laden nagfl. 66: štacuni; t e p u n scklager: z o b un, njeka žen¬
ska oprava, interula, subucula, hrv. — Ovako i njeka obiteljska
imena: Gabru  n (Štanga); M a c u n stj. Mar kun (Mače gr.) j
Mihun  (Varaždin). S e ž u n kr. (sravni on).

PRINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI.

69

31. Rieči kojim je tvorka ili završetak t =  stsl. tt.,  Th vecinom
su jednoslovčane i več s prieda navedene. Višeslovčane imaju na¬
glas ili na zadnjoj ili na predzadnjoj slovci.

a) "na zadnjoj slovci imaju: gospod  (mjesto gospot?) do-
minus; previt  wiede aus zvveigen.

b) '' na zadnjoj slovci imaju: o b e t gen. obeta promissio tschup.
231. 307. 347. 375. 391. 505: obete; 452: obetov; 609: obeteh:
ravn. 1/332: obeti; 2/6: veliki obeti; 139: lepi občti; preš. 13.
190: obdti itd.; posvet  beratkung.

c) ' na predzadnjoj slovci ima: 6cet,  acetum petr. 61 : oetom;
p 4 n k r t bankert, dalm. deut. 23; spamrt  primns somnus.

32. Rieči kojim je tvorka ili završetak at  imaju na tvorci " ili ",
a njeke imaju naglas na predzadnjoj slovci.

a) " na tvorci imaju: komat  kummet; legat  merops apiaster;
pečat i pččat  gen. pečata sigillum škr. 227: pččat, 374: pe-
čatam; ravn. 2/220: pečat a 2/130: pečat; osat,  o s e t genus
spinae, dalm. ev. mat. 7; jap. 27; ravn. 2/67 : osat; soldat  miles;
škr lat scliarlaeli ravn. 1/310: v’ kraljev skrlat naj ga oblččejo;
2/60; škr. 99; pok. 3/84: škrlat; Trsat  Tcrsatto kod Rieke.

b) " na tvorci imaju: Hrovat  Croata; Kosmat,  ime obi-
telji (Bela gr.); pegat  perlhuhn; skr ž lit cicada.

c) naglas na predzadnjoj slovci ima; drcat  arzt dalm. sirah 10;
ev. mat. 9; a r ž a t bosen-, rocktasch ; fldncat, hvdncat
scbneeball, eine mehlspeise, kr.; mohatimohant  streichkiise
ravn. abc. 47: mohat.

33. Rieči kojim je tvorka ili završetak avt  (out) = njem. olt
imaju na slovci pred tvorkom ": brehavt  homo tussiculosus;
c e m a v t homo avarus ; c i k a v t turdus iliacus; čuljkavt  picus
(po glasu: čulj); d r e g a v t homo petulcus; m a r a v t (marolt)
homo inoboediens; migavt  homo inquietus; m r d a v t homo in-
quietus; pešavt  homo fatigatus; p e z a v t folterer; p 1 e z a v t
picus čidjkavt i brglez; posnemavt  der den rahm von der
milch gerne ableckt; s k a k a v t springer; stikavt,  i z t i k a v t
stoberer; šparavt  sparer der kein sparer ist; štrlincavt
erro; zmikavt, izmikavt fur; — ohravt, vohravt
grliner kopfkohl ravn. abc. 61: vihrovt (mjesto vrihovt?), druga
je polovina rieči njem. kraut.

34. Rieči kojim je tvorka ili završetak et =  stsl f,TT> imaju u
kranjštini vecinom " na zadnjoj slovci, drugdje obično ili na
predzadnjoj: beket i bčket  gen. beketa i bekčta balatus; blebet

70

M. VALJAVEC,

i b 1 č b e t blateratus; blisket i blfsket  fulgur; c e k e t i c e-
ket clangor; če čet i čččet  meerzeischen; čeket i ččket  ge-
zwitsher der spatzen, dain. 44: skoro začnejo čekčt — pa letijo
v prosno jed (vrabli); klepet i klčpet  crepitus; kreket  i
k r h  k e t crocitus; r e g e t i rčget  gequaeke der frosche; rezget
i rčzget  hinnitus; ščeget i šččget  das kitzeln; trepet i trč-
pet  tremor tschup. 433: iz vsem straham in trepetam; 607:
v’ strabu in trepetu; pok. 1/123: trepetam; ravn. 1/49: trepet;
1/72: v’ trepčtu; 1/183: z’ trepčtam itd

Strane rieči imaju ponajviše " ili A  na zadnjoj slovei: balet
gen. baleta ballet; bankčt  bankett; bajončt  bayonnet, obično:
pangančt; klarinšt  die ldarinette, dain. 109: klarinete; komčt
cometa; servijet  serviette, obično : solvet; s o n č t das sonett
preš. 101: sonete slišim pčti pevce mldde; šekret  i skret abort;
štilet  pugio. — Tako dolazi u ugrskoj slovenštini: nojet  gen.
nojeta unguis mjesto: nobt ili nohet, nagfl. 122: nojetje; 25: z-no
jčti, do nojčta; 14: nojete.

Naglas na predzadnjoj slovei imaju strane rieči: cimet  gen.
cimeta zimmt, dalm. sirah. 24; ričet  gerstenbrei mit fisolen, kr.;
špdmpet i štampet  bettgestell; žamet  sammt, poslovicaje:
pamet je bolji ko žamet.

35. Rieči kojira je tvorka ili završetak et —  stsl. at  uporavljen
od imena srednjega roda na imena mužkoga roda, imaju naglas ili
na tvorci ili na slovei pred njome.

a) “ na tvorci imaj u: hlapce  gen. hlapčeta (i hlapče gen.
hlapčeta) veracktlicher knecht; hvale  prahlhans; lobhudler, ravn.
2/18: ničemrneži, hvaletje blebetavci imajo lažnjivo bogaboječnost;
lene  homo piger, ravn. 1/209: lene! k’ mrovli idi v’ šolo; 1/210:
lenčtu je zatrnjana pot; 2/75: kaj bi bil Janez lenetam rekel?
mole  betbruder ; nebore i nebo  r e miserculus; n e g o d e
lastiger mensch; nemarne  homo negligens; potepe  homo
planus; prismode  ein hirnverbrannter mensch; s i r o m a š e
armer kerl; straže  custos ; u s c a n e brunzkerl; u s r a n e
seheisskerl; zaspane  schlafhans; župane  filius župani.

Tako osobito mnoga imena krstna i obiteljska: Ažbe; Anže
Hans; Arce, Barle, Bedene, Bele, Blagne, Blaže Blasius; Bole,
Bolte Balthasar; Boste Sebastianus; Brce, BrencS, Čeme (Tržič
gr.), Cigale, Čare, Črne, Flore Florianus; France Franciscus preš.
u naslovu: poezije doktorja Franceta Preščrna; Frece, Funde
(Bela gr.); Gaje, Gale, Grše, Habe, Jerše (Bela gr.); Keše, Kete,

PRIN0S K NAGLASU U (nOVOj) SLOVENŠTINI. 71

Kodre, Kokole, Krese (Žužemberk), Krpe, Kumše, Kunce, Lahne,
Lekše Alexius; Lenče; Mede (Bela gr.), Mehle, Moge, Moše (Ljub¬
ljana), Mravlje, Mrgole, Nagode, Namre, Omahne, Pance, Perme,
Perne (Kranj), Polhe, Polše, Rape, Rode, Rome, Rose, Roze, Saje,
Skale, Slabe, Siovše, Smole, Stare, Stele, Strle, Strmole, Skabrne
(Novo mesto); Štefe (Stephanus); Šuklje, Tome (Medvode, gr.),
Tramte, Vajde, Vene, Verne, Vode, Vrbe, Žele.

b) " na slovci pred tvorkom imaju : d r u ž e gemahl tschup. 551:
družetov; mlajše  nachkomme; pube  bube, bursche, ravn. 1/141:
pubeta; streže  bediener ravn. 2/123: podal jih je strežetu ;  2/102:
so strčžeti ostrmčli nad tem čudežam, 2/101: mati je precej stre-
žetam rekla:..; 1/201: streže, 1/289: strežetu, 1/312: strčžeti,
1/304: strežeta, dual; ta že troster ravn. 2/192: on, ljubeznivi taže
te matere, tudi tebi, če po komu jokaš, veleva: nikar ne jokaj!
2/176: je nad njim ediniga prijatla in tdžeta skusil.

Tako i imena vlastita krstna i pridjevi ljudem: Cene  gen. Ce¬
neta Vinncetius; Jožu  e tschup. 386: ukaže Jozuetu te nar srčnejše
korenake si zbrati; J 6 ž e gen. Jožeta Josephus; Lipe  Philippus;
Nace  Ignatius; Noe pok. 3/117: ti si Noetu trdnu oblubil de
ndčeš viis svejt pogubiti... ti si z’ Noetam spravo sturil; Pavle
Paulus; Poldo  Leopold; T i n e Valentinu«; Tone  Antonius ;
Lapajne,  U r b aj  n e, V e 1 i k a j n e.

U Nutranjskoj bliže Istri imaju sve ovake rieči na slovci pred
tvorkom, kako tvrdi kolega miBenigar: Blaže, Frane, Pavle gen.
Blažeta, Franeta, Pavleta (možda Blaže, Frane; Pavle).

c) ' ima: b č e gen. oččta pater.

36. Rieči, kojim je tvorka ili zavšetak et —  stsl. t,tr, i>ti>, itk,

imaju u kranjštini " na tvorci: cepet  gen. cepta supplosio pe-
dum: h e b e t attich; hrbet  dorsum ; k r h e t frustum; laket
i 1 a k 6 1 gen, lakta i Idkta cubitus a dain. 205: ja sem

mrzla kaliti led, rasem dugša na laket; nagfl. 25: lejva rouka naj
skoro do lakta na stouli leži; a 77: z laktom; u kr. je plur. temin,
lakti gen. lakti (upravo h>hti); peket  sonitus equorum curren-
tium ; šepet  susurus; z v r g e t gezivitscher.

Na slovci pred tvorkom imaju naglas: ihet  gemitus, kast. cil.
156: si poln jeze, srda, yhta, čemerike inu strupa; lčhet  acker liber
eine mauer; v č h e t pugillus foeni.

37. Rieči kojim je tvorka ili završetak ot —  stsl. on imaju u
kranjštini ” na tvorci: brbot  gen. brbbta to  balbutire; cokot
crepitus dentium; d r e g o t tremor; g r o h o t cachinus; h o h o t

72

M. VALJAVEC,

cachinus; h r i p b t raucitas ; h r o p o t strepitus ; spiritus inter-
clusus; klokot  crocitus; klopot  crepitus; k r o k o t crocitus;
ropot  strepitus ; r o z g o t cachinus zagr. 5/1. 199; s o p 6 t an-
kelitus ugr. sopout dampf nagfl. 147: jeli ste že vidili lagve za-
pariivati ? etakšega hipa se eden tdl kropa na špar (sopout) obrne..;
na železni potdj po 20—30 koul vkup prikapčijo za en drugim,
štera eden sopoutnik vleče pomouči sopouta; š t r o p o t strepitus
gasp. 3/477. 543; šumot  sonitus; topot  supplosio pedum;
vofot  pennarum ictus; život  der leib, dalm. num. 19 itd.; rog.
217: životu; škr. 371: naživoti; ravn. 1/54; iz živbta itd.; a ugr.
hrv. život gen. života vita, nagfl 120: život itd. — Ove su rieči
u kajkavštini naglašene na slovci pred tvorkom i to imaju ': grokot,
štrbpot.

na tvorci ima: kokot  gallus dain: 146. 213: kokot; ktizm.
57: kokout; nagfl. 108: kokouta. — Tako i strane rieči: ban¬
krot,  der bankerott; fagot  dain. 109; falot  ein lump; ga¬
ljot  remex; obično figur; zagr. 5/1. 121: pod oblastju pekleneb
galiotov nju ostavi, 122: kak brže ti se prepustiš premamiti od
galliotov peklenskeh; m e d r i t 6 t ili terjak, Mulili protimba su-
prot kuge.

Naglas na slovci pred tvorkom ima : 1 b k o t anhiingeschloss
zagr. 5/1. 20; špičmot  spitzmaus štj.; valpot  dalm. ex. 1;
valpote gen. 14; valputi ex. 5; čitaj: Levec die sprache in Trubers
Mattbaeus42: valput  m., germ. Amtmann: gospud pravi k sujmu
valputu 20. a; in Krain biess der Aufseber iiber die herrscbaft-
lichen Arbeiter bis zum Jahre 1848: valpet,  bes vavput, gen.
vavputa; davon Valpotič, ein baufiger familiennahme in Krain; aus
dem deutscben: ahd. w a 11 b o t o, mhd. w a 11 b o t e der Gre-
ivaltsbote, der bevollmacbtigte Gesandte;  v i n-
k o t vinum coctum.

38. Rieči kojim je tvorka ili završetak ut  (ot, at), imaju na
tvorci: minut  die minute, zagr. 4/1. 341: od tulikeh frtaljev,
minutov, hipov; plavut  flossfeder rog. 4: primi srčnu za plavut
te ribe, obično femin.; prešut  art schweinfleisch ; te kut te-
derlaus; zijut  abyssus; Žvanut,  ime obiteljsko, kr.

39. Rieči kojim je završetak ant  imaju naglas ili na tvorci ib
na slovci pred tvorkom.

a) " ili ' na tvorci ima: Bregant,  ime obiteljsko; g-rabant
ib grabant satelles zagr. 5/1. 172. 292; gasp. 1/158. 3/641; p r e-
dikant  gasp. 1/127 bez oznake naglašene slovke.

PEINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI.

73

b) " na slovci pred tvorkom ima: Balant  Valentin; d e m a n t
diamant, kast. cil. 330 i rog. 3: diemant; m 6 h a n t streichkiise;
pigmant  njeka bilina; t e li a n t decanus, der dechant.

c) ' ima b d  r h a n t barchent.

40. Rieči, kojim je završetak ent,  strane su te imaju na zadnjoj
slovci naglas ili ': agent  zagr. 5/1. 153: tak se more reči od
oneli prokoratorov i poslov ali agentov ..; cement  gen. cemčnta ;
docfent; element; firma  m ent  škr. 2 ; fundament
tschup. 571; regent  dalm. sirali 10; regiment  gen. regi¬
menta ; repetent,  koji istu školu opetuje; s u p 1 h  n t; štu¬
dent  gen. študdnta ein študent; talent  tschup. 594: talentov;
pok. 2/81: taldntov; testament.

41. Rieči kojim je tvorka tel j —  stsl. Teuh izumrle su u kranjštini
do j edine prijatel  amicus, koja ne glasi više prijatelj več prijatel a
gen. prijatla, u cruc. tja prijatelna. U ugrskoj slovenštini i kajkav-
štini bujno žive a imaju veeinom potisnuti naglas na slovci pred
tvorkom,- koji bilježim " a imao bili ga možda ovdje bilježiti zna¬
kom ". Cuje se dakako i na srbsku naglašena i prednja koja slovka.
Primječujem jošte, da t elj  nišam nikada čuo, nego samo li tel,
kako i obično u kajkavskih knjigah dolazi. Ovdje cu navesti rieči
samo iz knjiga.

bantitelj  qui molestiam infert, reš, 127: nema drugo obra-
duvanje neg fantenje nad bantitelom vučinjeno; batritelj  hor-
tator, consolator kraje. 303: ti si gosponne, naš včselitel vu ža¬
losti, batritel vu nčvolje, lehkotnik vu težkoče i boleznosti; bra¬
nitelj  defensor, mol. 99: šteroga je mejla na zemli rašeritela
branitela ma v nebesaj; perg. 59/1; buude moral tutor branitel
biti; kraje. 341: ti nam budi moč i jakost, branitel i hranitel vu
mladosti i starosti; zagr. 5/2. 15: ja tebe samoga spoznavam za
gospona stvoritela. hranitela i branitela mojega; č i n i t e 1: čudo-
činitel vvundertbater gasp. 1/678: pomaže vse i slednje veliki ov
čudoeinitel sebi pobožne službenikc; gasp. 3/403: sada (bog Kaje¬
tana) velikoga čudočinitela vsem proti njemu pobožnem izkazuje;
dobročinitelj  benefaetor, mol. 105: da našim dobročinitelom
vekivečna daruješ; da duše naših bratov, priatelov i dobročinitelov
od vekivečnoga skvarjenja obarješ; gasp. 3/413: vseh dobročini¬
telov imena vučinil je popisati; zlo či nit elj iibelthater, krajč.
124: ja vsem mojem jirotivnikom i zločinitelom za ljubav tvoju
rad oprostim; darovnitelj  (!) donator, largitor mat. 591: on
gospon je vsega i darovnitel vsakoteroga dobra; dokončitelj

74

M. VALJAVEC,

tsXsio)tyk  kiizm. 407: kumes gledčči na voja liki na začitela i do-
končitela; fantitelj  ultor, mat. 603: vi adda srditci, netrplivni,
fantiteli razmete, ako..:;  gl  a sit  el  nuncius trpi. 52; govoritelj
orator, mat. 594: rekel je mudri Seneka jednomu skazljivcu govori-
telu (vanus orator)..; hranitelj  nutritor, krajč. 341, zagr. 5/2. 15.
(gledaj gore pod branitelj); hvalitelj  laudator, mat 569: sam svoj
hvalitel; krstitelj  baptizator ktizm. 27 : tč je Ivan kristitel; lj uhi¬
tel  j amator, mol. 54: Jezus liibiteo mčra smiluj se nam; krajč. 366:
Ježus ljubitel čistočb, ljubitel mira, smiluj se nam; gasp. 1/655:
najde dragoga ljubitela svoga mrtvoga; a 1/934: ljubitelu: spoznala
je to i druga divojka, kotera da bi k ljubitelu svojemu na dogo¬
vorjeno mesto oditi hotela, dojde k-vratam . .; nadaritelj  do¬
nator reš 140: bog kakti naj pravičneši nadaritel mora naplatiti
jednu...; nadladitelj  victor, mat. 564: ostanete nadladitelji;
napravitelj  6y)p.ioopy6? ktizm. 405: šteroga zidar i napraviteo
je boug; nastavitelj  informator, nagfl. 30: sveta nastavitel i
mouder ravnitel, vsa od tčbe vdablam; nav učitelj  magister
zagr. 5/1. 113: navučiteli; reš 118. 210 itd.; mat. 405 itd. itd.;
nazvestitelj  nuncius, annunciator, gasp. 1/210: nazvestiteli;
gasp. 3/556: po vsem svetu poslal je s. evangeliuma nazvestitele;
neprijatelj  inimicus, hostis ktizm. 19: nepridtelje človeka
bodo ti domdnji njegovi; 25: prišao je njegov nepridtel itd.; a kraje.
349: nčprijateli; gasp. 1/198: nepriatel; obeselitelj  laetifi-
cator, mol. 52: oh Jezus v tebi viipajoučih obeseliteo! 54: Jezus
obeseliteo nevolnih; 65: za obeselitela diijh sveti je zvani; o b r a-
nitelj  defensor gasp. 1/199: obranitel; a trpi. 6: obranitela; od¬
bran  it  el  j erzieher zagr. 5/1. 136: kojega glas začufši i poznavši
pozoj dotekel ie k njemu i nepriatele niegove vse do jednoga po-
razavši odhranitela i dobročinitela svoga od smrtne pogibeli je
oslobodil; o d k u p i t e 1 j redemptor mol. 24. 100: sin boug odkii-
piteo svejta, smiluj se nam; 109: stvoriteo i odkiipiteo boug tvojih
vornih...; 133: oh odkupit  e o moj liibleni! povčkšaj vu meni
pravo voro; mat. 569: koje (pozivanje) nam odkupitel čini; gasp.
1/71: izidi gledat prihadjanje ovo odkupltela  tvojega; 3/414;
itd. itd.; odpustitelj  nachlasser, krajč. 379: duh odpustitel
grehov, pomiluj nas; ogovor itelj  obtrectator mat. 549: vu-
činil od jadoviteh i čemerneh kač skončati jezero ogovoritelov i
mrmravcev; a gasp. 1/224: ogovoriteli; oskrunitelj  schander
gasp. 1/188; 169 228; osloboditelj  liberator ldizm. 227:
toga je boug poglavihka i osloboditelja poslao; ktizm. 292: pride

peinos k naglasu u (novoj) slovenštini. 75

Siona  osloboditel i odvrne nepobožnost od Jdkoba; trpi. 55:
osloboditel; mol. 106: pomočnik i osloboditeo moj siti; kraje. 349:
poznaiu i vidč, da si ti naš dobri branitel i osloboditel, ki mesto nas
vojuješ; p o m i r i t e 1 j pacificator gasp. 3/483: vučinjen jest naš z bo¬
gom pomeritel, 1/32; porušitelj  eversor reš 195: ne li ga, ki bi
na visela obesil ove tatc vremena, ove razbojnike prilike., ove poruši-
tele občine? poslušitelj  auditor reš. 5: od mojeli poslušitelov
jedino je kaj prosim..; 190: zelem vendar da končemar budem
mogel dvol nepokoj poslušitelom mojem kak mi se vid, naj bolje
potreben v pamet zabiti, gasp. 3/537 itd.; posvetitelj  sacrator,
mol. 59 : diijh občinske sv. materč ečrkvi posvetiteo, smiluj se nam ;
po tvorit  elj  calumniator mat. 579: iz groba bil bi izčšel za
lažljive potvoritele obšaniti; predobitelj  vietor mat. 541: pre-
dobitel vseli skušavanjib postajem; pregonitelj  persecutor reš
218: pregoniteli krščenikov bili su ljudi nerazumni, itd.; gasp.
3/545: naj vekšega svojega pregonitela Peregrina po svoji ruki je
obrnul; prekršit  elj  transgressor reš 195: v pravdi orsački ne
odlučena kaštiga proti ovem prekršitelom ; preobladitelj  vietor
reš 218: mučeniki veksem taljem bili su preobladiteli tela; p r c-
s v e t i t e 1 j illuminator, mol. 55: Jezuš presvetiteo prorokov; 113:
hvalen bojdi naš presvetiteo sv. diijh boug; petr. 189: presvčtitel;
prijatelj  amicus nagfl. 14: Arpad i Bela sta si prijatela bila;
19: šoulsko dejte se pokloni svojim pajdašom znanim malim prijd-
telom; petr. 262: prljateleh itd.; r a n i t e 1 j vulnerator gasp. 1/655 :
po smrti rečenoj ljubitela, ali duše 3voje ranitela, vu Lavian do-
movinu svoju povrne se; raširitelj  dilatator, mol. 99: šteroga
(Stevana) je mej la na ženili raščritela (S  samo znači, kako se ima
ono glasiti a ne naglas); ravnitelj  reetor nagfl. 30 (glodaj
s prieda pod nastavitelj); reš 194: ravnitel občine, koji za ništar
drži hipe, ne včini napredek: gasp. 3/541: onde novakom ako prem
lajkuš za ravnitela i direktora bude; razdelitelj  dispertitor
gasp. 3/413: o da bi mi končema mislili nas samo razdelitele i šaf-
fare blaga gosponovoga; razveselite!j  erfreuer gasp. 1/658:
ali pravični razveselitel vseh žalostneh Jezuš njoj glasno reče: kči
ljublena Margarita ne plači; rešitelj  liberator, mol 73: hvali
Sion rejšitela, hvali voja i pastčra; roditelj  parens, mol. 27:
boug roditeo, boug rodjeni, posltijhni nas; 128: spoumeni se, go-
spodne z mojih roditelov, bratov, sestifc itd. itd.; kiizm. 406: od
roditelov svoji, itd.; s k u s i t e 1 j tentator petr. 38: pristupivši sku-
sitel reče njemu; mat. 566: odgovorite srdčeno nevernomu skuši-

76

M. VALJAVEC,

telu  ono  kaj  spačitelj  oorruptor reš u predgovoru: primete
ada i vi kamence ove, koje vam ja vu ruke vaše postavljam vu
knižice ove na mesto vnogeh drugeh knig, koje vam vremena ova
iz stranskeh orsagov donešene spačiteli ponujaju; gasp. 1/246;
spraviteIj  compositor, auctor nagfl. 63: nji (knjig) rejarov je
več, kakti spravitel, ki je piše, Štampar ki piske nabčra; s t v o-
ritelj  creator mol. 25: oča boug stvoriteo, smiluj se nam; 109.
127: nčbe i zemlč milostivni stvoriteo! 94: mati stvoritela,
moli bogd za mis; zagr. 5/2. 15 (gledaj s prieda branitelj); s v e-
titelj  sanctificator, krajč. 379: duh cirkue katholičdnskč s ve¬
ti t e 1 i ladavec; u č i t e 1 j lehrer ktizm. 387 : pouleg lastivni žel si
bodo v uči te le spnivlali; 376: ki šččjo bidti prtivde vučitelje; 351:
on je dao nike pastčre i vučitele, itd.; ukanitelj  fraudator reš
204: koteri jesu oni lažlivi vkaniteli, koteri pod kožum jančeca
ljutost vučju skrivaju; mat. 541: pošpotavam se iz nevernoga vka-
nitela itd.; ukrotitelj  domitor gasp. 1/232: vkrotitel; v e s e-
litelj  laetificator mol. 157: bojdi meni veseliteo vil žalosti; petr.
75; krajč. 303: tisi, gosponne, naš včselitel vu žalosti; viditelj
qui videt, nagfl. 33: vuka mi je boug za to dao, da bi ž njimi
čiio i sliišao mojga vučitela na vse dobro viditela (valjda pogrješno
mjesto voditela); v o d i t e lj dux kiizm. 343: za to nam je pravda
voditel bila Kristusi;., da je pa že vera prišla, nejsmo več pod
voditelom; nagfl. 76: liibi, poštiij vučitela kak vernoga voditela;
vračitelj  medicus gasp. 1/194: vračlteli; 3/410: da bi vračiteli
došli nogu rezat, zdravu najdu; 3/532 itd.; reš 236: od ruk vra-
čitela; začitelj i začitelj  ap^cov, gledaj dokončitelj; z a d o-
mestitelj  šz^izoc ktizm. 371: naj što ne preskoči i ne vkani
brata svojega v’ kakšem deli, dr je zadomestiteo gospoud vsega
toga; 294: ar je boži sluga zadomestitel vu srditosti torni hiido-
činččemi; trpi. 77; zagovorite  lj  defensor, advocatus gasp. 1/238:
zagovorltela; mat. 595: Mariu i moje zagovoritele svetce molim i
prosim; zamenitelj  penezni campsor, reš 195: koteri (Zakeuš)
je bil bogat penezni zamenitel; zdržite  lj  conservator, nagfl-
199 : boug je zdržitel svejta; z m i s 1 i t e 1 j excogitator (?) reš 122:
ne listor školni zmisiteli (pogrješno?) neg i proroki strašne vihre
izpisavajuč vele, da ljutenje i sila nesmerna vetrov sada podigava
vode do neba, sada ponižava do pekla; ’z v e 1 i č i t e 1 j salvator
ktizm. 223: toga je boug na poglavnika i zveličitela zviso z dejsnov
svojov; mol. 94: mati zveličitela, moli boga za nas; zagr. 4/1. 25:
podignjenem vu nebo srcem k-Christušu zveličitelu  svojemu

PRILOG K NAGLASU TJ (nOVOj) SLOVENŠTINI.

77

počel je zdihavati, a 78 i 148: zvellčitel, a 140 i zvčli-
č i t e 1: gosponne božč stvoritel i zvellčitel moj, prosim te; o zve-
Hčitel zmdžni; hvala i dika budi tebe zvčličitel, dobri gosponne
(bit če tomu povod vokativ, opako zatezanje kod molitve); res
u predgovoru: za to zveličitel naš pri s. Lukaču nas opomina: quae-
rite... gasp. 1/212. 212: zveličitela.

42. Rieči strane na ast , ist, est , ešt. uši,  imaju naglas prema na¬
glasu jezika, od koga su primite: arčst  gen. aresta arrest, hrv.
rčšt; arfanist  harfenist rog. 488: Saul hotel je Davida h’ sebi
za eniga arphanista za eniga cytrarja imčti; evangelist; p a-
1 a s t i palost  pallast rog. 445: pelana h eno veliko hišo ali
palost; protčst itd; arčšt  arrest gasp. 1/119: arešt, obično
rčšt; prčpušt  (praepositus) antistes ecclesiae cathedralis, i pre¬
pust, gasp. 1/127: prepust.

43. Rieči kojim je tvorka d  riedke su. Tvorka ad  dolazi u rie-
čih: strnad  emberiza eitrinela dain. 84: mam ja v kletkah
vlovlene .. podgorelce vrablc zebe — še strnade ino vdebe; go-
renski glasi se strnab upravo strnacp pa tako i ngr. nagfl. 1G7: vu
nji (logej) stojijo flice kakti slavički, strnabi, kosouvje, vrane, kavke,
srake, divji goloubje, kouvranje, žune, vuge, srnkoparje, granforje,
škvorci, zlatovranke, sovč, detli itd., i još močerad i čomoršid
salamandra. — Tvorka ud  dolazi u rieči: mrtvud,  mrtud apo-
plexia; takav ima naglas i labod, labhd  olor, dalm. lev. 11:
lobud. -- Tuj neka stoji i rieč: hčbed  gen. hebda i hebed gen.
hebda sambucus ebulus; jdgnjed  populus (arbor).

44. Rieči kojim je tvorka p, up  glase se: galup  atramentum;
š k r a 1 j u p, Škrlj  up,  s k r 1 j u p (upravo valjda skorjup) koža
na mlieku, superficies densior lactis.

45. Rieči kojim je tvorka v  takodjer su riedke.

Tvorka av  dolazi u rieči: rokav  armel, rog. 465: rokilvi (u
plur. je kadšto neutr rokava).

Tvorka ev (=  stsl. irl)  dolazi u riečih: 14gev  gen. lagva do-
lium, nagfl. 117: lagve petr. 102: sto hlgvih <51ja; rise  v lynx i
žčnsev i žčnsev  homo ejusdem nominis.

Tvorka iv  dolazi u rieči: fotiv i fbtiv  mjesto hotiv nothus
kiizm. 407: či ste pa brezi kaštiganja, šteroga so vsi talnicke, tak
ste fotivje i nej sinovje. — Strana je rieč: štritiv  ein holzchen
zum garn abwinden, govori se više: Štritof  gen. Štritofa.

Tvorka ov  dolazi u stranih večinom iz magjarštine uzetili riečih.
Naglas im je razlik.

78

M. VALJAVEC.

a) " na zadnjoj slovci imaju: akov  amphora, hydria nagfl. 136:
vincar z’ akouvom mejri; h i n t 6 v carpentum, essedum (magj.
liintd) zagr. 5/1. 13: Gallenus spomina se da ie vidil jeden prsten
z-jednem takovem di - agem kamenom, vu koiem je bil izrezan Faeton
bog sunca svoiem goničem bintovom; h or do v dolium, magj.
hordč; olov  plumbum nagfl. 173: železo, zlato, srebro, med,
olouv, sou, vapno, kamčnje; pazi kiizm. 14: na skakouv.

b) ' na predzadnjoj slovci imaju: it 1 d o v opfer, kiizm. 21 itd.;
magj aldozat; biro  v villicus dorfrichter hrv. „štimala sem kaj
ste vi — pak je ni — neg je mali birov bil 8 ; magj. biro; čipov
i čipov  libo, gasp. 3/412: kamo dojduči klučar beleše od snega
hlebce cipova najde; magj. tzip6; h 4j d o v paganus heide u zna-
čenju gigas hrv.; hal o v, konjske jasli hrv, i kaldov  schlacht-
opfer, rieč koju pater Marcus skova prema rieči aldov, kao da ima
kal značiti kla-ti tschup. 359: v’ tem kaldovu kaldujem jest sam
sehe tebi na čast; 369. 596; žar n o vi pl. nagelmale.

c) " na predzadnjoj slovci imaju: k6pov i kopov  canis vesti-
gator gasp. 3/488; magj. kop6; lopov i lopov  lump, dieb,
magj. lop6; Židov  Judaeus magj. Zsido.

d) naglas na predpredzadnjoj slovci imaju: čaptolov,  čižmarski
klin; f h g 1 o 1 o v čižmarski trouglasti čavao.

Ovdje neka stoje strane rieči na f  i to na of  = njem. hof:
britof  friedhof (umfriedeter hof) Truber Matth. 27; ugr. britiv;
fflrof pfarrhof; m a r o f meierhof, landgut, kiizm. 274: okouli
onoga mesta so pa bili marolje toga prednjejšega etoga zatona;
nadalje: fortof  je vortuch hrv.; a kr. bčrtoh; 'ikof  je lei-
kauf;  — na zadnjoj slovci naglas ima: goljuf  gen. goljufa
betriiger rog. 467: goluffa; škr. 37. 51. 259; goliif; ravn. 2/260:
golufi.

46. Rieči kojim je tvorka etn  to je m =  stsl. ut imaju ' ili ' na
slovci pred tvorkom: jarem  gen. jarma jugum dalm. num. 19:
jarm itd.; petr. 2: jarem; Koržem,  ime obitelji (Gojzd gr);
k b s e m bund flacks ; O r a ž e m, ime obitelji, kr.; p i  ž e m bisam.
Tako valjda sedem  schlagbarer buchenwald, Megiser (ščedem?)

47. Rieči kojim je završetak arn  samo su imena vlastita: "Abram
Abraham; J š  r a m ime obitelji kr.; Pegam:  junak koga je Lam-
bergar svladao po narodnoj pjesmi; Odam  Adam, riegje "Adam;
— strana je balzam  balsam dalm. gen. 37. 43; sada obično
glasi se : p b 1 ž a m.

PRIN0S K  NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI.

79

48. Rieči kojim je tvorka ili završetak im  imaju ' na slovci pred
tvorkom : 6 č i m vitricus, ravn. 2/66 : očum : Jožef je bil le krušni
oče, vi bi rekli Jezusov očum; gen. očima običnije očma, ravn.
2/67: ktiri z  očmam ali mačaho grdo dčlajo; žčnim  sponsus,
običnije ženin. — p o b r a t i m je iz srbštine primita rieč.

49. Ima rieči uzetib ili ponačinjenih iz latinštine ili prema no¬
minativu ili i prema akusativu na um  te se završuju čas na um
čas na om  a naglas im je večinom prema naglasu jezika od koga
su uzaimljene. Takih rieči ima najviše ugrska slovenština i kaj-
kavština s poznatili uzroka. Evo ih njekoliko: dekretom  de-
cretum perg. 1; Egiptom  Aegyptus kiizm. 227: vidouč sem
vido nevolo liidstva mojega vu Egiptomi. .; pošlem te vu Egiptom;
mol. 82: Jezus vu Egiptom odneseni, smiluj se nam; zagr. 4/1.
105: iz Egiptuma; elemčntum  elementum zagr. 4/1. 137: ni li
bil Adam od g. boga stvorien iz zemle na kip božanski i vu pa-
radizuš zemeljski vsega dobra pun postavljen, kade ze vsemi stvarmi
i elementarni ie zapovedal, koiemu dal ie tak lepu žennu, da ju
Apelleš ne bi bil mogel lepšu izmalati; evangeliom  evange-
lium tscliup. 521: v’ s. evangelijumu; kiizm. 1: evangeliom pouleg
pisma svdtoga Mataja, a cesto evangelioma; kiizm. mik. u naslovu:
sveti evangyeliomi pouleg reda rimskega: 3: nedelni evangyeliomi;
perg. 17/1: euangelioma; fundamčntom  fundamentum, mol.
206: ah kak je lejpi Jerušdlem nebeški, šteroga fundamentom je
z’ dragoga kamenja; kiizm. 405: fundamentome; 385: fundamen¬
tum; perg. 48/2: fundamentomek; gumbčlium  convallaria ma-
jalis hrv.; kap to lom kapitel perg. 42/1: kaptolomc, loc. sing.;
47/1: kaptolomu; 21/1: kaptolomom; kol egi om collegium perg.
49/1: collegiomi; legištrom  register perg. 38/2; 111 i o m lilium
nagfl. 157: meni liliom trbej; gasp. 3/518: bude trgal liliume;
ofrtorium  offertorium mol 119; paradlžom  T:apxSsi<jo; a
njem. paradles, mol. 87: dnes bodeš z menom vparadižomi; 145:
si paradižom obečao na križi visččemi razbojniki; gasp. 1/16: pa¬
radi žom ; zagr. 5/1. 207 : paradižema; p r i v i 1 6  g i o m privilegium
perg. 8/1: privilegiomi; 26/2: privilegiome; 49/1: privilegiomu;
13/1: privilegiomeh; registrom  = legištrom perg. 38/2; š a-
kramintum  sacramentum zagr. 4/1. 140: sakramentumov; ted-
trum  llsaTpov zagr. 5/1. 294: zapovedal ie, da se na sredi piaca
napravi i podigne jeden teatrum ; talčntom  petr. 137 : talentom;
122. 135: talentomov; testamentom  testamentom, mol. 112:
gledam starega testamentoma lado; kiizm. u naslovu: nouvi zakon

80

M. VALJAVEC,

ali testamentom; perg. 23/2: testamentoma; 19/2: teštaraentome;
zagr. 5/2. 19: teštamentumu.

50. Rieči kojim je tvorka ili završetak man  imaju naglas na
slovci kojoj pred tvorkom.

a) " na slovci pred tvorkom imaju sve dvoslovcane  rieči: far¬
ni a n pfarrkind; f u c m a n , gubica u goveda, hrv.; f u r m a n
fuhrmann; li 1 a č m a n latas braccas liabens: hudim  a n i hudi-
man diabolus ; klčščman  lncanus cervus ; 1 i c m a n bucco;
pur man gallus indicus: racman  anas mas., nar. pjes.: po je¬
zeru plavajo rdčice tri — oj dolgi čas! pravijo, — k’ racmanov
ni; t u r m a n meerrettig.

Amo idu mnoga imena vlastita kao pridjevi ljudem: Ažman,
Cirman, Čarman, Čižman, Dežman, Grkman, Jecman, Jurman,
Koman, Kračman, Lukman, Lutman, Ničman, "Oman, Resman,
Rožman, Rudman, Starman, Toman, Vilman, Zorman.

b) ' ima: avtman i gavtman  hauptmann; Jerman,  pri-
djev obitelji (Bela gr.) od Herrmann.

c) naglas dalje prama početku nego na predzadnjo; slovci dolazi
u tro- i višeslovčanili riečih : c 1 m p r m a n Zimmermann, dalm. jer.
24: Cimerman; Cudrman,  ime obiteljsko (Bela gr.); Ko-
d r m a n, ime obiteljsko, kr.; t r a t r m a n der brunnenrohre obere
in ein menschenkopf auslaufende teil.

PKINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI.

81

H A'■/ ^ k 7 P ?~<f J

51. Kleči kojim je tvorka ok  imaju raznolik naglas,
a) ' na tvorci imaju sve rieči koje se grade od šta god osim
od adj. poss. te znače govno i lokalnih adj. na nji. Takova sub-
stantiva jesu: babjak  bomo timidus zagr. 5/1. 274: ti se zoveš
imenom mojim koi sem tak srčen junak, z delom se pako kažeš,
da si jeden babjak  prež srca i batrivosti; bedifk  homo stultus
ravn. 2/173: dobro na tihama storimo in ne marajmo za bedakov
oponašnjo in zasmeh; gon. 24: bedak je norlav človek; nagfl. 168:
oh jas bedak! b e 1 a k albus porcus; ehveiss dalm. job. 6 : gdu
more pokusiti bellak okuli črmlaka? dain. 203: črni živ, ardeči
sem mrtvak — gda me jejš, sem znotrah kak belak; boj a k bel-
lator dain. 202: sykno nosim trdo ravno tak — liki puž no nekda
vsak bojak; bo sak barfussler; božjak,  neki novac od malene
vrednote ravn. 2/223: vboga vdova pride in dva božjaka je vrgla,
vkup eno nežico sta znesla; cel a k equus admissarius (upravo
unbeschnitten, ganz); čila  k,  ime konju; čubak  labeo, homo
magnis labiis; d e s e t a k decurio, schon. 147 : desetak, tu je glavar
čez deset kojnikov; a hrv. denarius petr. 32: pogodivši se pak
z delavci za jeden desetak na den poslal je je vu vinograd svoj ;
33: nesi li se za jeden desetak z niennm pogodil.  . vzele vsaki

6

82

M. VALJAVEC,

po jednom desetake... vzeše i oni vsaki po jednom desetake;
44: za dve sto desetakov kruha ne dosta njim; divjak  liomo
ferus; gluha  k surdator zagr. 5/1. 142: po današnjem evange-
liumskem gluhaku i neinaku..; golo bi lijak  columbarium, hrv,
golabinjak; gosak  giinserich nagfl. 109: ne ležčča gos se gosak:
zove ; h m a n j a k , vmanjak i manj a k bomo piger (od njem.
gemein) nagfl. 24: ki' rad ne dela, te jemanjak; h r o m a k homo
claudus; junak  juvenis, lieros rog. 627: junak; preš. 23. 45. 46.
47. 69. 171; petr. 27: junake; 57: junaki; gasp. 1/677: junak;
kiaelak  caseus nagfl. 81: črez leta drži se vu piovnicaj mlejko,
smetana, kisihfk, gda te i mescu; kozji!  k ziegenstall: kri ž a k
art fisehnetz ; 1 e v a k laevus; 1 e ž a k bomo desidiosus; lijak
cloaca traun. 103: brezen vleče brčzen za sabo v' šumenji tvojih
lyakov; lisa  k sus maculata; m a da k katter, dain. 180. 202;
mačitk; 180: maeiika; maj tik art fi-olen, mnifisolen hrv.; mejak
grenzm.ehbar, preš. u kranjska čbeliea 5. bukve 1848, str. 27: ne
vrag, le sosed bo mejak; možak  vir ravn. 1/320; prq.š. 68: mo¬
žake; dain. 203; kiizm. 234; možacke te iščejo, 235: možakom;
mravlji  nj  a k ameisenbaufen , a hrv. mravljinjak; mrtvak
mortuus dain. 203 (gledaj gore belak); nalevak  trichter; n e-
mak mutus zagr. 5/1. 144. kod je Christus pomogel onomu glu¬
haku i neinilku ; n e v o 1 j a k homo miser, trpi. 8 : spadne po sil
njegovoj vsaki nevolak; 9: ti pravico spoznaš siroutam i nevolakom,
19. 27. 55. 81; n o sak našo; n o v a k novicius gasp. 3.541 itd.;
obuvale  stiefelanzieher; očak  erzvater dalm. jos. 14; ravn-
1/25; kiizm. 47. 218: očakov; 219: očakom; trpi. 17: očaci itd.;
o s m a k oetavaner; peš d k pedes nagfl. 138: pešači; petak
quintaner; funfguldennote; pleša  k homo cilvus; ime prascu;
Poljdk  Polonus preš. 113: Cčh, Poljak in Ilir; p o ž i r a k gur-
gulio zagr. 5/1. 325: mu z britvum požirale prereže; prvak
primatum quidam ravn. 1/310.294. 2/226: vse svoje dvornike, voj-
šalee in prvake iz Galilejsleiga je povabil; pustinja  k eremita
običnije u kr. puščavnile a u hrv. puščenik; r a c tl k enterich;
r e p a k avis quaedam ; r e z tl k schneidebank ; sedma  k septi-
maner; s i r o m tl k pauper kast. cil. 79 : sromale, kiizm. siromakom ,
trpi. 68: siromaki; mol. 34: siromake; nagfl 41: sirmak; si v a k
ime šivu prascu, hrv.; slepak  homo caecus zagr. 5/1. 197: nisu
li adda vsi ovi slepaki od dimma prekoredne ljubavi k penezom
zaslepljeni? 5/1. 276: ova dva slepaka; Slovak  ein Slovake
preš. 113: Slovak; svinjak  suile; šestak  sextaner; Šumak

PKINOS K NAGLASU U (nOVOj) SLOVENŠTINI.

83

homo stolidus; trd 4 k geizhals; tre tj tik tertianer; troj  d  ki
plur. festa pentecostes gasp. 1/688: trojaki; zagr. 5/1. 13: druga
nedelja po trojakeh itd.; Turjak  ime gospoštije u kr. njemački
Auersberg; veljak  magnaftim quidam dalm. jud. 5: velaki itd.;
v i h r a k wetterlaunischer mensch; v o da k der im wasser lebt
dain. 202 o raku; vojak  miles ravn. 1/187; zemljdk  lands-
mann gasp. 1/671: zemljtiki; 1/672: zemljakom; zija  k gaffer
fuč. 132: ne bi se pod mašu na piacu ziaki prodavali; zobak  die
bičke; žoltak,  žutak dukaten itd. — Mnogim ovim riečiin skra-
tila se u gorenštini zadnja slovka te ima " n. p. hromak, junak
(čitaj inak), možak, siromak, pa se tako i u knjiži čita, preš. 118.
131: siromak.

b) " na predzadnjoj slovci imaju substantiva gragjena od dvo-
slovčanili lokalnih adjektiva na nji  s " na predzadnjoj slovci: g 6 r-
njak:  gornji pars superior alicujus rei: podnjak i spodnjak:
podnji, spodnji intima pars nagfl. 29: ka je eto na obloki? njega
strugi, spoudnjek, vrnjek, križke; der untere miihlstein; spred-
njak:  sprednji vorderteil; srednja  k:  srednji, pars media;
vfhnjak:  vrhnji das obere von ziveien oder mehreren nagfl. 29:
vrnjek; zadnjak:  zadnji das hintere von etivas, hinterseite.

c) Rieči koje se grade od adjektiva posjedovnih na ji  izvedenih
od imena živih stvorova za oznaku njihova govna imaju naglas
isti koji je u dotičnoga adjektiva, a završetak jak  jer nenaglašen
izgovara se u kr. i ugr. jek:  č 1 o v e č j a k: človežji menschenkoth;
golobjak:  golobji taubenkoth ; gosjak:  gosji gansedreck ; govd-
jak:  goveji rindkoth ; koz jak:  kozji ziegenkoth (i vrst grozdja);
kravjak:  kravji kuhdreck; k u r jak:  kurji hlihnerkoth; 1 a-
s t o v j a k: lastovji sclnvalbenkoth ravn. 1 /226: lastovjek; 1 e s i č j a k:
lesičji fuchskoth; mišjak:  mišji nniusedreck; 6 vojak:  ovčji
schafskoth; p tišja  k:  pasji hundsdreck ; ptičja  k ptičji vogel-
dreck; teldčjak:  telečji koth von kalbern; zajčja  k upravo
zaječjak:'zajčji, zaječji hasenkoth.

51. Rieči kojim je tvorka jak  mogu imati ntglas na kojoj god
slovci.

a) ' na tvorci imaju:

oc) malo ne sve rieči koje znače čovjeka ili životinju: borov-
njak  krametsvogel, dain. 54; Bošnjdk  Bosnier preš. 47: Bos-
nijtiki: bublenjak  ime konju; b u č ti k ime prascu : coprnjak
zauberer; črnjtik  crn prasac; diabolus; debeljak  ein dicker
mensch, dalm. psalm. 22: debelak; dečak  puer gasp. 1/675. 677:

84

M. VALJAVKC,

dečak, 1/675: dečaka; 1/659: dečaku, 3/423 itd.; dijak  študent,
lateinschiiler perg. 94/2: diaci; gasp. 3/477 itd.; drobnjak  ma-
geres thier čb. 1/67; galženjak  galgenvogel reš 137; glad-
njak  esuritor; godovnjak,  komu je danas godovno gasp.
3/420 i cesto; go rja k homo montis instar = gigas tschup. 392
gorjak Goliath; 624: ni k’ temu moč enega gorjaka potrebna;
gor njak  der den berg- oder wein(berg)zehent zu entrichten bat;
g osja  k giinserich ravn. abc. 41: gosja k; hrčak  ime psu; h u-
dobnjak  homo malignus trpi. 10: okouli vrat je vse puno hii-
dobnjakov; 20: odiirjavam spravišče httdobnjakov; 46: hildobnjacke
so preobrnjeni; 81: hlidobnjaka ne bom trpo; pazi 68: osloubodte
ga z rok hudobnjakov; kolčen  jak  (kolec) drven čovjek ko j i
stoji kao kolač, i = galženjak, hrv.; korenjak  kraftvoller
mensch tschup. 641: korenak; ravn. 1/60: k o renti k; preš. 69: ko¬
renjaka ; kos t j a k mageres thier an dem nur knochen sind, čb.
1/67; kumrnjak  kr. magerer, a hrv. schmutziger mensch;

1 e n j a k homo piger mat. 604: bogi ne posluhnu molitve ljenjakov;

1 i s j a k vulpes mas; ein unkraut; m a 1 o v r e d n j a k taugeniehts
mat. 599: tuliki malovrednjaki nahajajo se vu ovom i drugeli
mestali; mračnjak  finsterling; n a g o r n j a k berghold dain.
101: te po kleti vsaki — grem pri nagornjaki; nemčak  ein
Slovene der schlecht deutsch spricht; n ep o stenj  a k homo im-
probus; n e s r e č n j a k homo infelix zagr. 5 1. 183. 335; gasp
1/683: nesrečnjak; n e v e r n j a k ein ungltiubiger; n e v o 1 j n j a k
homo miser zagr. 5/1. 158. 171; obese  n jak  — galženjak;
poštenjak  ehrenmann; prevzetnj&k  homo petulans; prež-
n j a k <nj‘čoyo; kiizm. 360: takaj prosim i tebe, moj veren prežnjak,
na pomouč boj onim ženam; prosjak  mendieus; r o j a k kr.
landsmann, hrv. anvenvandter, kast. cil. 213: rojakom; prc".
čbel. 5/27: ki rojak prost bo vstik, ne vnig, le sosed bo me¬
jak ; petr. 23 : rogjaki; 54: rogjak ; r u d ž a k (rugjak) ime
prascu; ru lijak  ime prascu; Rusi  n jak  ein Ruthene perg.
86/2: Rusniaaki; preš. 113: Rusnjak; seljak  landmann; slo-
bodnjak  libertus perg. 2/1. 842;  kužih. 365: slobodnjaka;
s m u d n j a k ime volu, hrv.; s p o 1 n j a k complementarius; š u-
peljak  hohlkopf; šušljak  a i šušlek pater langsam; tem-
njak  lucifugus; težak  tagiverker. dain. 11. mol. 207: težacke;
perg. 57/1: težaak; petr. 33: težake, 290: težakom; gasp. 1/682:
težaki itd.; tolst  jak  ein fettes thier čb. 1/67; veseljak  ein
lustiger kumpan čbel. 1/11; v e tre njak  ein wetterwendischer

PRIN0S K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI.

85

mensch; vojščak  railes dalm. num. 31; rog. 265: vojšdk a 461:
vojškk; polil. opr. 258: voj-'aka; pok. 3/150: vojšak; ravn. 1/96:
vojšak; preš. 54: voj sako v; 122: vojšak; 171: vojšake; žalost-
njak  ein bedauernswerlher mcnscb, perg. 19/2: žalosniakou; žen-
š č a k weibernarr.

j)  koje znače vrst kruha  ili jela:  ječmenjak  gerstenbrot
polil opr. 272: en košček črnega na pol plesnivega ječmenaka ali
ovsenaka je: medenjak  lionigbrot; o v sen jak baberbrot pohl.
opr. 272: ovsenaka; paprenjak  ptefferbrot; poprtnjak  li-
bum; p o s t r n ž n j a k , krušac što no se pravi od onoga tiesta,
što se po načvah nastruže, hrv.; prosen  jak  hirsenbrot gasp.
1/24: za hrana imali su bukovo listje knbano ali kaj prosenjaka;
p š e n i č n j a k vveizenbrot; r e m e n j a k sir ko ji je kao remenje
te se razteže hrv.; ržen jak,  hrženjak roggenbrot.

•/) rieči koje znače nijesto gdje koja životinja biva, riegje gdje
se što čuva ili drži, imajo u kranjštini obično na tvorci ali u
ugrskoj slovenštini i kajkavštini dolazi drugi naglas: bolšnjak
der schlitz vorne am henid, als unter vvelchem liervor man die
meisten flohe hervorhohlt kr.; čebelnjak  apiarium ; 1 e v n j a k
lowengrube ravn. 1/299, 300: levmt.k: ovčak  schafstall ravn.
1/258: odgnana bodi drobnica iz ovčaka; s e nj 4 k heuboden ; u 1 i-
njak  apiarium; vodnjak  cisterne ravn. 1/46. 53. 108: vodnak;
zveri  n j a k thiergarten.

S) Ima još njekoliko drugih rieči s ' na tvorci. Meni su poznate
ove: beljak  nz belak ehveiss; grad u Koruškoj njem. Villach;
borovnjak  vas de ligno juniperi; c v i p r n j a k rosmarin hrv.;
češnja  k allium gasp. 3/533: ne »tiraš me iz ove hiže moje, ti
češnjaka i črlenca požeruh; črmljak  luteum Ovi dalm. job. 6
(glednj 50 a): belak); Miklošič lex. suh upu.Mi.Hi,: adde črmljak
luteum rib. (Ribnica), črmlak meg. (Megiser); drvenj  a k liolz-
lege; grebenja  k ravn. 1/156: bronččn grebenak je imel na
glavi (Goljot) ; h r a s t o v š č a k eicbenvvald, hrv.; j a 1 š e n j a k
erlenwald, hrv.; koščak  vrst oraha steinnuss; krščak  hut
nagfl. 19 : gda se pokloni, krščak doli vzeme; 1 u š č a k vrst oraha;
pil jak raspel, ono čim čižmar čavle pili, hrv.; r in e nj a k
eidotter; dukaten preš. 131 : cel dan iz pravd koval bom rumenjake:
smo ln jak mit pech ausgetiilltes osterei kr.; Srebrnjak  sil-
berling zagr. 5/1. 17; š kri jak hut gasp. 3/427: ne bi li spodob-
neše bilo Mojzešu skrljak ali kapu iz glave potcgnuti nego čepe-
hše iz noge sozuti? vklenjak,  ako je njiva na jednom kraju

86

M. VALJAVEC,

šira nego na drugom, zove se onaj slog, koji se utice u drugi
„vuklenjak“, hrv.; ž u č d k luteum ovi, hrv.

b) Ostale rieči ove tvorke imaju

dvoslovčane :

x) " na predzadnjoj slovci malo ne sve: bičnjak  peitschenstiel
nagfl. 35: bičnjek : biidnjak,  kolač na kome je na kraju pribi-
vena tvrda koža obično od stare čižme peta a rabi ribnrem da
njim vodu mute i ribe ispod korenja tjeraju; zove se i budrijilo,
hrv.; c v e t n j a k blumengarten zagr. 5/1. 157: pčele vu protu-
letju vsako jutro izhngiaiu iz svoieh ulišč ter se po cvetnjakeh i
trnaceh razletavaju, Kranjac bi naglasio cvetnjak ; d i m n j a k
rauchfang; divnj  a k preš. 51: pustite, ljubi oča, me — de v div-
njek grem sprehajat se; hlačnjak  hosenriemen ; k r u š n j a k
brotkammer, mjesto gdje se kruh čuva, hrv.; kurnjak  hiihner-
stall; mešnjak  mensis augustus mol. 13: augustuš nači mčšnjek
ma XXXI dnčvov, nagfl. 194: v ivanščeki jakobeščeki i mčšnjeki
je velika vročina; pip n jak,  ono čim se luknja na pipi zatakne,
hrv.; p le v n jak,  ono mjesto gdje se pljeve čuvaju, hrv.;
p ? s n j a k weste nagfl. 59: z koj se zgotavla jopa, prsnjek, obiitel?
r i b n j a k fischteich dalm.; sklednjak  schusselgestell; s 1 a m-
njak  strohhut; spašnjak  weideplatz ; stričnjak  carduus;
svečnjak  leuchter, dalm. jer. 52: svejčnekou; gasp. 1/4. 33:
goniča sveča zvrhu svečnjaka postavljena; s v i t n j a k je = srb-
skohrv. svitnjak, hrv.; s v 6 r n j a k dio koki koji leži na osi te
pomaže kod obračanja; ščavnjak  sptilwasserschaff; šinjak
nacken kiizm. 82 : šinjaka ; nagfl. 48: šinjek ; š o p n j a k ein
mythol. wesen čb. 4/27; tlačnjak,  ono što tkalac i tokar gazi,
hrv.; vinjak  rebenmesser; vr it n jak ein fusstrit in den hintern
versetzt, hrv.; z d č 1 n j a k = skledn jak, hrv.; z d e n č n j a k,
škaf u kome stoji pitna voda, hrv.; žehtnjak,  škaf u kojem
se rubje želita, kr.; ž i 1 n j a k, njeka bilina, hrv.; žličnjak
lofFelkorb. — Tako i imena obiteljska n. p Dvorščak, Gajščak itd.

'na predzadnjoj slovci imaju: kočnjak  eckzahn; 1 e s-
njak  haselnuss; mlin  č a k nudelvvalker, valjak kojim se tiesto
tanji i rubje gladi, hrv.; močnjak  mehlmus inače sok; svinj-
š č a k schvveinstall.

Tv o-  i višeslorčane  rieči drže naglas adjektiva od kojih se grade
andrejščak:  andrejski november mol. 16: november nači an-
drejšček ma XXX dnevov; nagfl. 194; belitnjak:  belitni, onaj
čabar u kom se rubje bieli, inače — paretnica; Bezenščak:

PRILOG K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI.

87

bezenski, ime obitelji, štj.; božičnjak:  božični, mali božičnjak
i malobožičnjak januarius gasp. 1/10: januarius malobožičnjak drugač
prosinec ali sečen; veliki božičnjak december; bradišnjak:
*bradišni = svitnjak, hrv.; brisačnjak:  brisačni, nijesto gdje
brisača visi, hrv.; cedilnj  a k:  cedilni seilier; Crnovščak:
crnovski ime obiteljsko, štj.; čelešnjak:  *čelesni, glavni stup
drvene ograde oko peči u kuči kr. sravni s trsi. YC,u:aun.; črneli-
njak:  *čmelin r Ln apiarium, hrv.; dežčvnjak:  deževen njeka
ptica, seemove? gon. 47: či deždžčvnjek dosta sem tam lejče i
kriči, mokro vrejmen znamenlije; sravni dalm. lev. 11: diževnik;
D r n 5 v š č a k : drnovski, ime obitelji; filipovščak:  filipovski
i filipovščak: filipovski mensis majus; Gabrščak:  gabrski ime
obiteljsko; Golevščak:  golevski ime obiteljsko; golubinjak:
*golubin r nn (?) taubenschlag hrv.; golobnjak:  golobni tauben-
schlag nagfl. 113: hlžne goloube držijo liidje v’ goloubnjeki i na
hrambaj; Gomilščak:  gomilski, ime obiteljsko; gregorščak:
grčgorski martius mensis gasp. 1/12: Martius gregurščak drugač
sušac; ivanščak:  ivanski junius mensis mol 11: juniuš nači
iva.nšček m a XXX dnčvov; jako biča  k:  jakobski, mol. 12:
julius nači jakopešček, nagfl. 194: vu ivanščeki jakobesčeki i
mešnjeki je velika vročina, a hrv. j a k o p o v š č a k: jakopovski
gasp. 3/14: julius jakopovščak druguč srpen dnevov ima 31; Je¬
lo v š č a k : jelovski ime obiteljsko; jurjevščak:  jurjevski april,
gjurgjevščak hrv.: kibelnjak  kao ormar gdje voda stoji, hrv.;
kuku  vač n jak:  kukuvačni eine orchisart hrv.; listin jak:
''listinen mjesto gdje li.šče stoji, hrv.; lesničnjak:  lesnični ivald-
aptel; levičnjak:  levični linkhand, preš. 111: lesničnjek, le-
vičnjek imena obiteljska; lukovščak:  bikovski october, hrv.;

1 u š č i n j a k: luščinen, vrst oraha, hrv.; m a 1 o m e š n j a k: ftia-
lomešni september gasp. 3/16: september malomešnjak ali miliolj-
ščak drugač rujan dnevov ima 30; M e d v e š č a k uz -š č a k: me-
dvedski ime potoku koji ispod Medvcdgrada teče kroz Zagreb, m e j-
mešnjak:  mejmešni augustus mensis = velikomešnjak hrv., mi-
h a 1 š č a k, iniholsčak: mihalski, miholski september, mol. 14. sep¬
tember nači mihaošček ma XXX dnevov; nagfl. 194: v mihalščeki
vsesveščeki i andrejščeki se vrejmen pa na hladno obrnč, mrav-
1 j i n j a k : *mravljinen (sravni mravljinec) ameisenhaute , hrv.;
ob roč n jak:  obročni reifmesser ; o vrti  jak  i ovrtljak: vrtel
hortulus štj.; Pantovščak uz -ščak:  pantovski, p e k I e n-
ščak:  peklenski diabolus; perečnjak: (?) ono na čem su ige

88

M. VALJAVEC,

obešene (mjesto prečnjak: prečni?); podkožnjak:  podkožni
furunculus; podškafnjak:  podškafni, malen škaf; pokrovnjak:
pokrovni ofenlochdeckel; priušnjak:  pnustni ofenloehdeckel;
p o s v e č n j a k: posvečni leucliter kiizm. 7 : posvečnjek; petr. 181:
posvečnjak; rusalščak:  rusalski pfingstmonat mol. 10: majuš
nači risdlšček ma XXXI dnčvov; nagfl. 194: toplonča se v velkom
trčvni i risčlščeki povekšava; slaninjak:  slaninen mjesto gdje sla¬
nina stoji hrv.; striimenjak:  *strumenen (ili od strumen) steig-
biigel; šibičnjak:  šibičen == grašak hrv.; t e 1 e ž n j a k: teležni,
klin kod jarma koji se u oje utice, štj.; t r o p I n j a k : tropinen. mje3to
gdje tropine stoje, hrv.; ulinjak:  *ulinen apiarium hrv.; Veliko¬
nj ešnjak:  velikomešni augnstus mensis, gasp. 3/15: augustuš
velikomešnjak ali mejmešnjak drugač vršan, ali kolovoz dnevov
ima 31; vsesveščak:  vsesvčtski oktober mol. 15: oktober nači
vsesvčšček ma XXXI dnčvov; nagfl. 194: vsesvetšek; i s e s v č-
č a k (vsesvetjak); zabrnjak  (osnova u za(o)brn-oti) onaj komad
što ostane tkalcu kad ne može dotkati; želčznjak:  želčzen,
vrst jabuke; zverinjak:  zverinen tiergarten hrv.; ž i b e 1 j-
njak  upravo žrebeljnjak:  žrebeljni art bohrer, nagelbohrer.

53. Rieči kojim je tvorka ili završetak ek —  -kut, imaju ' na
tvoi - ci: felčk  perg. 46/2: po ke dobe ie vre božim dopuščcniem
od poglauitih dugouani za usiema gouorieno po imene od darouania
vesnic i od nih (felieka) oddeleniaa i mein, od oddaniaa i od zalo-
ženia . . . iur mi ie potryebno od tečenja perny i praud govoriti;
listek  folium nagfl. 165: eden listek za drugim pride; 150:
cvejtje pet listekov (kehli) ma; 151: i stebliči i listekom je podejlo
nikeliko ; p i s e k feder, schreibfeder dain. 219 : pisčk, pisdtno pero;
vale  k cilinder, walze nagfl. 53: či je valek znouti - a prazen, cejv
se zovč; 67; 136; valčki 159; valčkom 134. — Kad što tako i
človek  homo pok. 2/8: človek, sravni s prieda pag. 79 y).

54. Rieči kojim je tvorka ili završetak ek -  stsl. i.iif., Mii. mogu
naglas imati na svakoj slovci, ali na zadnjoj samo u kranjštini i to
samo ",

a) " na zadnjoj slovci mogu imati

a) deminutiva koja se grade od jednoslovčanih substantiva s vo¬
kalom o ili e  te s u sing. nom. koji se u gen. mienja na ' (riedko
na ') u predzadnjoj slovci: bobek  gen. bobka: bob gen. boba
fabula; bor št ek: boršt gen. bbršta i boršta kleiner forst;

cmoček:  cmok knodelchen; cofek:  cof zopfchen; cvekek:
cvek clavulus; čopek:  čop kamm der vogel; dre k ek: drek

PRINOS K NAGLASU U (nOVOj) SLOVENŠTINI.

89

dreck;  gozdek:  gozd vviildchen; grobek:  grob grabchen:
gr o tek:  grof griiflein; gr osek:  groš gen. groša groschlein;
grozdek:  grozd kleine traube ; k n o f e k : knof knopfchen;
kolek:  kol kleiner pfahl; konj  ek:  konj rosslein; košek:
koš korbchen; krofe  k:  krof kleiner kropf; nož ek: nož mes-
serchen; plehek:  pleh kleines stiickblech; repek:  rep schwiinz-
lein ; roček:  roč lienkelcben ; s n o p e k: snop kleine garbe dalm.
ev. mat. 13; schon. 56: lulko zvežite v’ snopikč; jap. 60: snopike;
Skr. 136: snopek; stroček:  strok kleine schotte; škofek;
škof gen. škofa bischof aus papier als Nicolo; šopek:  šop bii-
schelchen, hauflein; volek:  vol ochslein schon. 390: volčk. —
Ali u svili navedenih riečih čuje se i ' na predzadnjoj slovci ne
samo u ngr. i kajk. nego i u kranjštini: bobek, grbzdek itd. n. p.
ravn. 1/254: šopek; pazi nagfl. 53: gronzdek = grozdek. — Takav
ima naglas i ne deminutivna rieč c b v e k izgovaraj couk gen.
cbuka klotz, gr.

p) deminutiva od baš navedenih deminutiva na ek: bob ček
gen. bobka: bobek; cofček:  cofek; groš  če  k:  grošek; snop-
č e k : snopek itd.

y) deminutiva od dvoslovčanih rieči s pregibnim .e  u zadnjoj
slovci i s ' na predzadnjoj: kolček:  kolec; konček:  konec;
kovček:  korec; k o z 1 e k: kozel; lonček:  lbnec; norček:
norec; oslek:  osel; stolček:  stblec; tepček:  tepec; zvon¬
ček:  zvonec preš. 61: zvončik zapoje: etn, cin, etn. TIz to dakako
i kblček, nbrček, stolček, zvbnček preš. 120: zvbnčike, marjetce
druge tudi čislamo cvetlice.

b) deminutiva od jednoslovčanih rieči s poluglasnim ili povoka-
ljenim r: dežek:  dež kleiner regen al i diželc a ugr. hrv.
deždzek giin. 25; pesek:  pes ngr. hrv. pesek gašp. 1/250: pesek;
prama Istri u Kranjskoj pbsek;  grmele i gfmek; grm; krtek  i
krtek: krt; prtek  i prtek: prt; sr pek i srpek: srp; stržek i
s trže  k regulus zaunkonig; vrtek  i vrtek.

i) Njekoliko deminutiva od krstnih imena, koja dolaze inače
s tvorkom et : A n ž e k Hiinschen; Blažek  Blasius; B o 11 e k
Balthasar; Boštek  Sebastian; Štefek  Stephan itd ; al i Blažek,
Boltek, Štefek.

b) Na slovci pred tvorkom naglas i to

*) ' imaju

ase) deminutiva od jednoslovčanih nomina s : dčlek:  del; grč-
hek:  grčh; griček:  grič preš 175; hlddek:  hlod; jčžek:  jčž,

90

M. VALJAVEC,

kij liček: ključ; k 6 te k: kot; križ ek: križ; plašček: plašč;
polžek; polž; žulj  ek:  žulj.

deminutiva od dvoslovčanih rieči s pregibnim e  u zadnjoj
slovci i  s ' na predzadnjoj : b 6 t r e k: boter patlie; c u k r e k : ciiker
zucker; delček:  deleč ldeiner \valdantheil ; flaštrek:  fhišter
pflasterclien; f r a t r e k: frater franciskaner zagr. 5/1 253: fratrek;
h 1 č v č e k : hlevec kleiner stali; hribček:  liribec ; li 1 6 d č e k :
blodeč; j e ž č e c: ježek; j u n č e k : junec; k e b r e k: keber ka-
ferchen; k 1 a n č e k : klanec; košček:  kosec frustum ravn. 1/100:
hvaležno ti ga hočemo vziti slelirn košiček kruha; 2/233: kosčike
so objedali; k 6 t č e k : koteč; K r a n j č e k : Kranjec; k r i ž č e k:
križec; k uš tre k: kilšter menseh mit zerzaustem haar; ljub¬
ček:  ljubek amasius liebling tschup. 248: ljubičkov; ravn. 2/60:
k’ svemu dobremu ga ljubčika navajata; preš. 98 : ljubčik; mlin¬
ček:  mlinec; p e v č e k: pčvec; p i s k r e k: pisker toplčhen;
p i v č e k : pivec; p r a s č e k : pnlsec; robček:  robec; s a m-
č e k : samec; slavček:  slavek preš. 89; sodček:  sodec; ravn.
1/169: dva sodčka vina; vrabček:  vrabec; zidček:  zidec;
z 6 b č e k : zobec; ž r e b č c k : žrebec. — Tako i mozoljček:
mozoljec ivimmerl.

yY) Rieči koje se grade od jednoslovčanih numeralija i participa
praet. pass. na t\  petek:  pet Freitag; s n u t e k: snut das zettel
des \vebers; svitek:  svit cesticellus ravn. 1,169: sto svitkov su-
higa grozdja; žitek:  žit vita; frumentum perg. 30/1: žytek;
petr. 72: žitek.

Tako su naglašene još njeke rieči : curek  vvasserstrahl;
davek  abgabe, ravn. 1/304: svojim deželam je vsim davik eniga
leta odnehal; ljubek  amasius; liebling ravn. 1/29: dobri ljudje
so božji ljubki; 1/53: Jože ljubek svojiga očeta je bil tudi božji
ljubek; 1/260: pojem pesem svojemu ljubkn; pesek  sand jap.
29: pejsek; sirek  meerhirse; svetek  i svčtek dies festus;
festum kiizm. 253 ; petr. 44: svetek itd,; ščurek  kiichenschvvabe >
Turek:  Tiirke: žarek  šonnenstrahl, skr. 377: žarki.

(3) imaju malo ne sve ostale rieči, na pose

xsc) deminutiva od jednoslovčanih substantiva s " pa i s osim
onih u kojih ima o ili e (= stsl. o ili e) i r i poluglasno; biček:
bik junger stier; bogek:  bog der liebe lierr gott; brežek-
breg; brodek:  brod ; b r u s e k : brus: cepek:  cep; cvetek:
cvet nagfl. 40. 157: evejtek; čas e k: čas ravn. 2/121: prav tisti
časik je bil; 2/216: tako je vsaki časik prav včdel obrniti; nagfl-

PKINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVKNŠTINI.

91

193: časek; členek:  člen perg. 7/1 vu privilegiom ne zapyšu
uetoga členka ; č 6 1 n e k čiinek: čoln čiin; č r v e k: črv; d a-
n e k, denek: dan den, gasp. 1/36: beli denek; dar ek: dar:
dedek: ded, gon. 87: dejdek; dimek:  dim; d lan e k: dlan;
d r a t e k: drat; d r e n e k: dren; d r 6 b e k: drob; d r 6 g e k :
drog; glasek:  glas ravn. 1/262: gldsik; glažek:  glaž nagfl.
58. 136: glažke; glidek:  glid; g rad ek: grad; grašek:  grah;
g r 6 t e k: grot; gruntek:  griint; li i s e k: his kleines hauschen
im vveinberg; hlad  ek:  hlad; hrame  k: hram; h ris tek:  hrast;
hren  ek:  hren; klasek:  klas; kljun  ek:  kljun; krese  k:
kres; kruhek:  krtih tschup. 361: kruheka; pohl- opr. 205:
kruhk; ravn. 1/221: kruhek; klime  k:  klim; kiipek:  kup;
k v a s e k: kvas ; lesek:  les; listek:  list, dalm. nuni. 5: lystik,
ravn. 1/89: nikar zeleniga listika ne ostane na drevju; zagr. 4/1
200 ; m e š e k : meh; mišek:  miš gasp. 3/498: zapoveda pet
zlateh mišekov napraviti; m lin ek: mlin handmiihle; moštek:
mošt; mo že k, miižek: mož miiž bauer gasp. 3/439: drugemu
takaj mužeku na ov dan žitek domom peljajučemn tresk iz neba
opadajuči vsa kola s pšenicum za kupa požge; 3/512: kak se vidi
vu molitvi priprosteh mužekov; nosek:  nos gasp. 3/451: nju bi
hotel ozvati tja vu svojem noseku spametnu devieu; pasek:  pas;
prašek:  prsih; pražek:  prag; p r 6 t e k: prot virgula; p ?-
stek:  prst; p f t e k: prt; psiček:  psič htindehen rog. 207 : psi-
čik; ptiček  ftiček: ptič ftič; raček i rakek:  rak: redek,
red; r 6 ž e k: rog; s a č e k : sak ; s a t e k setek : šiit set; s n e-
ž e k : sneg; sr pek:  srp; ščitek:  ščit dalm. ex. 25. 28; su¬
ni e k : šum ; štumfek:  štiimf; tumfek:  tumf; v 1 a s e k : vlas,
v f h e k: vrh to a/.pov, to aviofliv kužni. 406: nagno se je na
vrhek palice svoje; 208; bila je pa suknja njegova nesivana, od
vrhka setkana celou: zidek:  zid ravn 2/164: zidik; z loče  k.
zloč kleiner abschnitt im buche nagfl. 16. 63. 74: zlouček; zobek-
zob; ž 1 e b e k: žleb.

€S) deminutiva od dvoslovčanih rieči s pregibnim e  u zadnjoj slovci
n <a s i predzadnjoj slovci: belček:  belec weisses thier; brež-
č e k:  brežec; b r u s č 'e k: briisec; č 1 e n č e k : členek; č f n č e k.
črnec art hummel; deček;  detec; dedček;  dedec avus tschup.
220. 537: dedček; pok. 3/45: dedičik; ravn. 2/157: kaj grč Stariham
od njega, kaj dČ 3 Čiku in babici; 1/277. 304; drenček: drenek;
dvojčki:  dvojci gemini; g 1 a ž č e k: glažek ;  gobček:  gobec,
griljček:  griljec; groček:  grotee; grunček:  griintec;

92

M. valjavec,

hlebček: hlebec;  hramček: hramec ; h r a š č e k: hrastec;
Jan če k: Janek Hanschen nagfl. 168; j ar ček:  jarek gon. 97;
k 1 a š č e k : klasec; klinček:  klinec; kljunček:  kljunek;
k raj če k: krajec ravni 2/39: nrm žc kak krajčik ure v boga
misliti presčda; k res če k: kresek ; k ruš če k: kruhek; kiim-
č e k:  kumek ; kupček:  kupec; Lenček:  lenec ime obiteljsko ;
1 i s č e k: lisec; m 1 a j č e k: mlajec filius, frater natu minimui ravn.
1/131: mlajček Joatam po imenu sam je všel; mlinček:  mlinec;
m o š č e k : mostec; m u 1 č e k : mulec; nuirček:  murec feld-
grille; palček:  palec diiumling; popček:  popek; prašček:
prašek; p f š č e k: prtec; revček:  revec ravn. 2/205: de ga po¬
svetne slasti srečniga delajo, meni, pa revčika ga store; preš. 30:
ve si pa želte (mjesto želtč) možičke ki ne stop/jo ’z vdjence —
zmčram vprežene osličke, dolgočasne revčike; ril če k: rilec riis-
selchen; sinček:  sinek; sivček:  sivec art hummel; senex
canis capillis; ravn: 1/87. 321: sivčik; starček:  starec rog. 261:
starčig; trojčki:  trojci drillinge, V a n č e k: Vanek Hanschen;
štj.; v las če k: vlasec hiirchen; zajček  mjesto zaje  če  k:
zajec haschen; rictus vrst cvieta; ime prašen; žleb ček:  žlebeč.

YY) deminntiva imena krstnih koja se od mila govore: Blažek
Blasius; Boltek  Balthasar; Drašek  Andreas; Fčrlek  Fer¬
dinand; Filpek  Fhilipp; G us te k Gustav; "Ivek  Joannes;
Jožek  Josephus; J u r e k Georgius; L e k s e k Alexius; L i p e k
Philipp; Matek  /Matthias; Niicek  Tgnatius ; Pepek  Josephus;
P e t r e k Petrus; Poldek  Leopold; S t e f e k Stcphanus ; T 6-
mek Thomas; Tone  k Antonius; Vanek  Johann der tiiufer:
Vince  k Vincentius itd. — Pa tako i so ln če k die liebe sonne
ravn. 1/275: po hudim vremenu nam on spet z milim sončikam
persija; 2/52: po oblačniinu in deževnimi! vremenu spet jasni sončik
na nebu sija; i srček  herzeben, herzliebster ravn. 1/260: naj
pojem pesem svojimu ljubku, pesem prijetno svojimu srčku od
njegoviga nograda; 2/96: Filip je vedel, kako bo srčika Natanaela
veseljilo, če mu kaj od njega pove; 2/171: mati je per srčika vsa¬
kimi! pojemleju neizrečeno britkost začutila.

dd) maskulina prema femininom ili maskulinom na a: ate k:
ata vaterchen štj.; čad e k bos fuligineus: čada vacca fuliginea;
dimek  bos niger: dima vacca nigra; d u š e k amasius, theuerster:
duša; gr in tek:  griiita ein mit grind behafteter; icek  junger
ganz kleiner stier: ica junge ganz kleine kuh, i u obče = vol u
djetinjem jeziku štj.; j a p e k vaterchen: japa zagr.; 1 i b e k gšins-

PKINOS K NAGLASU U (ifOVOj) SLOVENŠTINI.

93

chen: liba; 11 s e k bos albis maeulis: lisa abba macula et vacca
albis macnlis ; picek  gallus: pica; p u r e k truthuhn: pura. Tako
završuju se amo tamo po Zagorju imena vlastita krstna, koja se
inače završuju na a:  J a n e k inače Jana; Kat ek inače Kata;
M ii rek inače Mara itd. pa prema tomu i d 6 k 1 e k puella. Možda
je i sre de k prema srčda, medium mittel rog. 244: vbožtvu je
taisti sredik ali mittel, skuzi kateri ga pride se h’ te sreči.

ii) rieči koje se grade od glagolskih osnova: d i r e k derek
ci.rsus mat. 528: koji drčeč ona samo vidi, koja v derku na proti
nazoči ima ; h r a č e k screatus; k f m e k mastschwein gasp. 3/5(12:
lepek  viscus; p is e k littera; pljunek  sputum; ru če k pran-
dium ; sle le se k (sklestek) ravn. 1/221: ravno skleskov naberam;
smrček  grjllus; spisek  mat. 577: peldih pune jesu knjige i
spiski pripečenj; s tanek  kiizm. 272: neprtlični pak brod bodouči
na zimski st lin ek -rpd: Trapa^tp.a-jiav; trpi. 15 39. 60. 84. 109:
stilnek; 42: stanka; 63: Stankov; 64: vu Stanki ; 55: stankaj;
nagfl. 191: gdare sunce na shodi gori pride sčasoma se vse više
pozdigava na višini nebe, dokeč je na naj vOiši stanek n e j prišlo;
strošek  sumptus; s vale  k \vutzel ravn. 1/300: Daniel vzame
smole sala in las, napravi svalkov in mu (drakonu) jili meče:
zweeke ravn. abc. 49; š č i p e k rosa canina nagfl. 157: ščipek;
t r e s e k tremor: vošček  desiderium wunsch rog. 417: velikust
čas tv nebeške prestope use naše žele inu voške; vrtek  sehraube;
vfžek  iactus; zgod  ek  ereigniss pok. 3/5: zgodek; ravn. 1/128:
ta zgodil? pokaže de bog štrafuje greli delajoče ljudi; zli ve k
gussmodell; z me tki plur. ruhrmileh; z mož ek fahigkeit; ver-
mogen ravn. 2/66: končano bi bilo tedaj žalostno, ako bi otrok te
zmožke v’ hudo obračal in ne v’ dobro; z vfžek  missgeburt gol.
13: trodi so en zvršeg te nature (upravo izvržek).

Pod jedmi dovde navedenih vrsti dadu se ponamjestiti i ove
rieči, osim što njeke dolaze i od jednoslovčanih adjektiva i advei-
bija: badžek,  malen čovjek hrv.; barnek  ime volu hrv.,
b e č e k. bierfass; biček  neuškopljen prasne hrv.; biček  arundo
phragmites; bi n ec k komad drveta na oba kraja zaostren koji
rabi djeci kad se igraju igre „binceka“, hrv.; bindek,  njeknka\
nožič hrv.; bobek  (i bbbek) dng kolač na kom je pribivena peta
stare čižme čim se ribe iz dubine i ispod korenja tjeiaju hi v.;
bombek,  maleno zvono kravam o vratu; svaka malena kugljica
n. p. ona od krumpira kad oevate; canjck  tetzen hrv.; eecck
= sisa gon. 34; nagfl. 91. 93; cucek  canis gon. 34: cucek;

94

M. VALJAVEC.

0 u j z e k, maleno mlado ždriebe: c u n d r e k, poderan čovjek
hrv.; čepek,  vrst pasulja hrv.; č i č e k, vrst pasulja hrv.; gasp.
1/131: kožica Kristusa odrezana na obrezanju na spodobil črlenoga
čička zavita čuva se; č 6 11 e k stultus hrv.; Čuček,  maleno mlado
pile, hrv.; d f m e k, nješto kod preše, hrv.; eršek,  j e r š e k
archiepiscopus perg. 4/1. 3/2; fanjki  pl. art mehlkuchen (faum)
hrv.; cifre  k, ime psu, hrv.; fin te k njeka posprda, hrv.;
fr n tek liomo unčo našo, čovjek komu je nos u vis ili na stranu
zavinut hrv.; furek  = trček; = skložnja to je prostor izmegju
dva stupa na drvenom stanju; = malen čovjek hrv.; g raj e k =
ograda štj.; gucek, gtidek i gfijcek  malen mlad prasac,
hrv.; hasek  utilitas, mol. 120. 183; gon. 107; nagli. 20. 68. i
često u kajkavskih knjigah-(hasek); h e km e k stisnut čovjek kao
nakaza hrv.; h en d ek, nosi škrljak na eden liendek; hrček
nagfl. 105: svinjč glava je velka, hrček dugi kusti; ime psu hrv. ;
j a m b r e k , jalšov cviet, hrv.; jarek  graben, kanal nagfl. 172:
vretine si grabc kopajo i jarci do; gde pa več jarkov v edno
grabo vkiip priteče, potoči nastanejo, 200: z žalouca zemle vretine
cunjo, z vretin do jarci, potoči i velke tekouče vode; gon. 101:
vejm de z vretine jarek, z jarka pa potok; kini  ek,  njeki nožič
hrv.; knj liček  trčak koji se ne da razkoliti, mjesto tnaček, štj.;
kurtek,  prasac komu je rep ili uho odsiečeno; vrst pasulja hrv.;
kužek  hlindchen ravn. 1/271; 2/47: kužikom; k v č š t e k bettel-
monch (quaestor ?) hrv.; 1 6 č e k juncus; 1 6 v r e k = kustura hrv.;

1 linj ek paxillus; m a c 1 e k =: kladivce štj.; male  k diabolus:
maže  k, mesar koji svinje kolje hrv.; mige  k art messer hrv.;
m i s 1 e k, ime volu, hrv.; mulče  k nothus; m u n j e k, m u n j-
ček (mjvlhiih)  ime volu, hrv.; m u 11 e k, koji više šuti nego li
govori a kao da ne zna govoriti hrv.; ošček  sclieit liolz hrv.;
p a j c e k sus hrv.; pavček  ravn. 1/67 : nesite v’dar možu hladila,
medu, dišav, mjire, pavčkov inmandelnov; pibek,  ime psu, hrv.:
p i 1 e k spund, hrv.; p i s e k pisk orgelpfeife hrv.; a klizm- < '■
pisk =: itova = buchstabe; piš e k arschloch hrv.; pij učki  pl-
sputum hrv.; p f č e k p f n j e k fetzen hrv.; p r 61 e k, mlado
prase hrv.; p ii n t e k, ono što udata nosi straga na glavi na čem
peča stcji (bund?) hry.; p u r d ž e k debeo a malen čovjek hrv.,
p usek i pujsek  sus kr.; piižek  rt od svrdla (polžek) štj.;
rade  k, ime volu hrv.; rase  k, na što se vije pregja kad se
sprede; rezek,  luknja kroz vrata da se krož nju gleda hrv.;
riček  milchzahn; ridžek  ime rigju volu, hrv.; r o vlek =

PRINOS K NAGLASU U (nOVOj) SLOVENŠTINI.

95

vrele hrv.; rudek,  ime prašen, hrv.; rum e k, ime volu hrv.
rvinjek,  ime prascu lirv; sfsek  = sisa gasp. 1/177; sitek
binse; s kij tiček  — kustura štj.; s ko ček aranea truncorum
kr.; s m ul e k, ako se mnogo siena ili lakna skupa sfrče, to je
sinulek, hrv.; smrček  cicada gon. 119: kebri najbole čeres nouči
naprej šamrjjo kakti i smrčki s svojim protivnim struganjem;
spi rek waschfetzen zum abivischen der schiisseln; spisek  ab-
schrift, seriptum ravn. 1/366: kraljici pošle spisik kraljeviga po¬
velja; srček  ~ smrček nagfl. 85: po hiži i okouli hiže se zdr-
žavajo miši, podgani, muhe, pavv.ci, bube, kebri, srčki; srde  k
holzkern; s t e p k i pl. buttermileb; struček,  klas kukuruzni
bez zrnja hrv.; s ur e k, ime volu brv.; susmek  nepočešljan
čovjek hrv.; šantek  ein hinkctider; šipek,  š čip  e k rosa ca-
nina, kiizm. 89. 152. 227 [iaro?; š n 6 t’1 e k schnuffler; špiček
langgestreekter gdeichsam spitziger menseb brv.; štublek  lonac
gdje se mlieko kisa i siri štj.; t č č m e k koji na piru vino toči i
na stol nosi; trček  komad drva šlo no ostane u zemlji gdje se
drvo posieklo gasp. 3/459; tri n e k augenblick ravn. 1/93: v’ trinku
reče vozove napreči; trnek  fi.schangel jap. 81; škr. 34; 126; čim
se gorice grobaju brv.; i trn j ek željezna čvrsta šiba na kojoj
gornji kamen u žrvnja stoji brv.; tule  k,  ona ciev u preši po
kojoj se mošt odtače hrv; tu n j ek butterstopsel; tušek  madlo
zrnje koje kod vejanja pada pred kup hrv.; tu tl ek tolpel hrv.;
v e n e k kranzehen ; vesel?  debela kvrgasta batina hrv.; v i n e k
ein bug; fivelc  vanellus cristatus; vrne se k das dazovischenthun
tsehup. 163: Odam je brez umejska od božje roke furman; 359:
kader bogu en vofr donesem, kaj imam per temu brez vsega urngj-
ska z en cil in konc? 564: tu oznanilu be brez umejska od boga
samega prišlu; z d e v e k spitzname hrv.; zmazek  klcks; salbe;
znesek  betrag ; ž a j f e k njeka bilina brv.; ž i b e k giinschen,
gon. 37: žibek pivče; žižek  curculio; žužek  mid.as, cureulio
zagr. 5/1 237: kak ovu zapoved obdržavaju oni bogatci kojem
žužki i štakori žitek kvare. — U njelcih ovih rieči čulo bi uho fi-
uije od moga u kojib mjestih valjda mjesto na srbsku.

Tro-  i višeslovčane  rieči:

a) " na zadnjoj slovci dolazi riedko: četrtek i četrtek
donnerstag; zaprtek  i z a p f t e k verdorbenes ei.

b) ' na slovci pred tvorkom imaju

*) deminutiva od substantiva s 'na zadnjoj slovci: bahač  ek.
bahžič junger prahlhans; bedaček:  beddk kleiner dummkopf;

96

M. VALJAVEC,

b e r a č e k: berač junger kleiner bettler; hudiček:  hudič teu-
felclien; junaček:  junak kleiner junger held ravn. 1 / 151 : po¬
znali bi radi tega dobriga junačka; klobuček:  klobuk kleiner
hut; kolaček:  kolač kleines radformige3 osterbrot; kova ček:
kovač avis quaedam hrv.; k o t a č e k: kotač riidchen; 1 o p a r e k:
lopar kleine schaufel; vališ  ek:  vališ kleines felleisen.

Ji) deminutiva od substantiva s ' na predzadnjoj i s pregibnim e
u zadnjoj slovci: dihur ček:  dihurec kleiner iltis; dojčnček:
dojenec saugling: j e 1 e n č e k : jelenec, ime voličku; komarček:
komarec kleine gelse; ko sirček:  kosirec parva fak vinacea;
k r u m p i r č e k: krumpirec grundbirnchen, erdapfelchen; lopar¬
ček:  loparec kleine ofenschaufel; mehčrček, mehurček:
meherec mehurec kleines blasschen; mladenček:  mladenec jiing-
ling ravn. 1/324: mladenčik se ne da pregovoriti; 2/54: že mla-
dčnčik je poln duha bil; pastirček:  pastirec junger hirt, tschup
392; pastirčeka: ravn. 1/150: pastirčika; potepčnček:  pote-
penec junger landstreicher; pr venček:  prvenec erstling; r e-
jenček:  rejenec nahrkind; rmenček:  rmenec kleine gelbe
hummel; r o k a v č e-k : rokavec armelchen; slepar ček:  sle-
parec betrliger preš: 30: smo poštčne mč Krajnice, vsak sleparčik
ni za nas; t o p i r č e k: topirec kleine fledermaus; učenček:
učenec sehitlerchen.

y) deminutiva na anjek  riedkom iznimkom: belanjek  albu-
men hrv.; b r e ž a n j e k colliculus; b u b a n j e k spitze,^>'ipfel einer
anhohe fuč. 63: do zemlje bili su vnogi oštri pečine bubanjki
iliti vrhunci; 64: po oneli bubanjkeh dole leteč vse kosti i kotrige
je si potrl; c u p r d a n j e k fetzen hrv.; g r č a n j e k gula; kur-
t anjek,  životinja kojoj je rep ili uho osakačeno hrv.; lista¬
nj  ek  sura: kod pluga ona daska koja zemlju odriva da se slog
načini hrv.; polovanjek  (ne znam više što znači); t r d a n j e k;
nucleus ulceris; v i r a n j e k vorago; vrta  n jek  mjesto uz njivu
gdje se plugom krene, hrv.; z vir anjek  mjesto izviranjek quelle
zagr. 4/1 100: mir je vsega dobra zviranjek; 5/1 333: kak mu na
pamet dohagjaju frižke vodice oneli zdencev i zviranjkov, za koje
prvo ni maral; mat. 566 : od kuda i iz kakvoga zveranka došel
je tulikeh zlili potop; ž ukanj  e k mjesto žutanjek eidotter, i
žukanjek.

h) rieči koje se grade od part. praet. na t  pred kojim se osnova
završuje na n a č e t e k: načet initium; p o č e t e k initium

exord:um, petr. 25: početek; 11: na početke bele reč; po dne'

PBINOS K NAGLASU U (NOVOj) SBOVENŠTINI.

97

tek:  podnet fomentum; posnetek:  posnet imitatio, abdruck,
abzug, tscliup. 178: naglo jemle tudi pohujšanje gori skuz posnetk;
škr. 198: on mrtve podobe posn§tik Mbi; prej  čt  e k:  prejet
empfang ; p r i č 4  t e k: pričet initium, exordium pok. 1/55: sim
povedal perčetik mojiga greha, 3/38. 52; gasp. 1/668; vu pričetku,
1/678: iz priččtka; 3/523; reš 166; spočetek:  spočet tschup.
539: katiri iz nami en enake začetk inu spočetk imajo; unete  k:
unet entflammung, poslovica je: začetek unčtek; v z e t e k: vzet
brez vonuzetka ohne ausnahme tschup. 379; polil. opr. 44; za¬
četek:  začet initium preš. 148; kiizm. 26: od začčtka svejta;
37.48 itd.; mol. 191: nesrečna smrt je začčtek nesrečne mantre;
113: pod začetkom s. meše; 153: od začetka; 106.135: vu začetki;
zavjetek  summa, synopsis, summarium i zdvjetek gasp. 3/530:
čuda tulikaj nekoja samb na kratkom k ostale vu zavjetku videti
hočemo; 3/534: ostala čuda Manicus ovako vu zavjetku na prvo
postavlja. — Po analogiji ovili naglašuju se i njeke druge rieči na
etek:  imčtek  habe, al i imetek; zdržčtek  inhalt nagfl. 22:
zdržetek do eti mao tekouči zgovarjanj je, tok štiinam, zadosta na
tou da se od domanjega Žitka do časa odtrgnjeno dejte pvivabi
k svojemi nouvomi mdlomi svejti. — Prema tomu i: došestek
adventus mat. 603: hip došestka i prihajanja nečistoče, češee do-
š č s t e k (i došestek). — Tako još i: dobiček  lucrum, profit
mol. 208: dobiček, kuzm. 248. 255: dobička; petr. 137: z dobič¬
kom; krajč. 70. 168: dobiček itd ; i z gubi  če  k verlust tschup.
343; krajč.' 333: da mu njegova čast i koruna zemeljska ne hude
zgubiček nebeške korune.

Ilolazi naglas i na predlogu: gasp. 1/40: početek, 1/13: pričetek
1/141: pričetek; 1/225: zhvjetek.

c) na slovci pred tvorkom imaju

*) deminutiva i druge rieči koje se grade od nomina s ili na
zadnjoj slovci: bal 6 ne k: balon kleiner papierdrache (Varaždin),
b r b u n e k: brbun \vasserblase ; Bernardck:  Bernai d gasp'
3/533 : ni mene stiral Siriančec, menje mene stira Bernardek; B o š-
tijanek:  Boštijan Sebastianus ; čeki  n e k:  cekin; fižolek.
fižol kleine fisole; Frjanek:  Frjan Florianus; go lobe  k:  go¬
lob columba nagfl. 40: goloubek; ko ko te k: kokot hahnchen ,
k o p ii n e k: kopun; Martinek:  Martin Martinus ; M a tj a ž e k:
Matjaž Matthiesel; Miha  1 ek:  Mihal; Miklavže  k.  iliklavž
Nicolaus; oblaček:  oblak wolkeken; obrazek:  obriiz bildchen
tschup. 311; o b r 6  č e k : obroč reiflein gol Hi O dame k.

98

M. VALJAVEC,

Odam Adam; p u r a n e k : puran; s a b 6 1 e k : sabol schneiderlein;
s o 1 d a t e k : soldat: soldat aus holz, pappendeckel; štacunek:
štaciin kleiner verkaufsladen; v r t u 1 e k: vrtul wasserwirbel. —
Tako osobito deminutiva od substantiva na ič i ic: b o b i č e k : bobič;
borštiček:  borštič kleiner forst; čebriček:  čebrič zagr.
5/1. 38: najduči jednu mladu snehu pri njem pod jednem čebrlčkom
skrivenu na koi čebrič opat je sel..;  čolniček:  čolnič kalin-
chen ravn. 2/127: dva čolnička sta bila per kraju; 2/196: Jeziš
stopi v’ čolničik; mat. 605: vnogi skočili su bili vu čunlček; čr
vi ček:  črvič wilrmchen ravn. 2/65: šč črvičku bi ne bil mogel
žaliga storiti; č u v i č e k : čuvič grvllus domesticus ; g r a d i č e k •’
gradič schlosschen; grošiček:  grošič groschlein; h 1 a p č i č e k:
hlapčič xaac5apiov dalm. job. 3: en hlapčiček je počet; sclibn. 89: en
hlapčiček je tukaj; liramiček:  bramič: količek:  količ stab-
chen; konjiček:  konjič rosslein; kotiček:  kotič; kozli¬
ček:  kozlič bocklein rog. 218: ukazala je dva kozlička od te čede
pernesti; ravn. 1/155: vzel je kruha meh vina in pa kozlička;
kraljiček:  kraljič zaunkonig; Matiček:  Matic Matthiesel;
m e č i č e k : mečič binse; mešiček:  mešič schlauchlein; m 1 a-
diček:  mladič pullus, nagli, 106.130: mladički; mostiček;
mostič briicklein; možiček:  možič (možic?) mannchen preš. 30:
možlčke; mr liček:  mrlič kleiner todte ravn. 2/171: Jezus je
k’ mrllčiku stopil; 2/174: nad lepim nedolžnim mrllčkam nas z ču-
dežam podvučl..; n o Žiče  k: nožič messerchen dalm. jer. 36: je
on nje (platelne) z’ eniin pisarskim nožičkom razrezal; osliček:
oslič eselein preš. 30: ve si pa žel’te možlčke zmeram vprežene
osličke; p e s i č e k: pesič hundchen gon. 83 : peslček ; r e p i č e k:
repič schwiinzlein; slaviček:  slavič luscinia nagfl. 167 : slavlčki;
suopiček:  snopič; štrfiček:  štrfič, vrst šljive hrv.; teli¬
ček:  telic kalbchen; v o 1 i č e k: volič ochslein; voziček:  vozič
wagelchen: vršiček:  vršič wipfel, palmes; žrebiček:  žrebič
fohlen.

deminutiva od substantiva s naglasom na predzadnjoj šlovci
koja u sing. gen. rastu i tuj na predzadnjoj slovci' dobivaju :■ bar-
t 6 1 e k:  Bartol Bartola, art messer, sravni lovrek hrv.: člove¬
ček:  človek gen. človčka homunculus; jeziček:  jezik gen. je¬
zika ziinglein polil. opr. 64; škr. 175: jezlčik per vagi; nar. pjes. :
Matiček jeziček pod bknom trklja: dekletca, odprite, sem daleč
doma; j e 1 e n e k: j člen gen. jelena hirsclilein ; klopčiček:
klbpčič gen. klopčlča knauelchen; kožulek:  kbžul gen. kožula

PRINOS K NAGLASU V  (NOVOj) SLOVENŠTINI.

99

i kožušek: kbžuh gen. kožtiha pelzchen; obl oče k: bblok
gen. obloka fenstercben; orešek;  breh gen. oreha muskatnuss;
pelin  ek:  pelin gen. pelina wermutwein; petelin  ek:  petčlin
gen. petelina junger balin; pokrove  k:  pokrov gen. pokrčiva
deckel; p o liček:  pblič gen. poliča kr. die lialbe a hr. massfla-
aclie; potoček:  pbtok gen. potdka bachlein; prešiček:  prč-
šič gen. prešlča sclnveinchen; r e m e n ek: rhmen gen. remčna
kleiner riemen ; rožiček:  rožič gen. rožiča hornchen; trebu-
š e k:  trčbuh gen. trebuha banchlein; ž e 1 6 d e k: žblod gen. želdda
eichel; magen.

y) deminutiva od rieči s pregibnim e  u zadnjoj i naglasom na
predzadnjoj slovci: Andrejček:  Andrejec kleiner Andreas; b e-
loglavček:  beloglavec vveisskopf = greis ravn. 1/193 2/35:
Barzilej osemdeset lčt stari belogldvčik; 1/327 : beloglkvčika; Bošt¬
jan  č e k Boštjanek Bastel; brbunček:  brbunek vvasserblaschen;
Caliarijček:  Caharijec ravn. 2/18: Caharlčika ga hočejo imeno¬
vati; crkljivček:  crkljivec ein verzartelter mensch polil. opr.
44: koku bo tedej s’ tabo ti cerklivčkek; falaček:  falatec stiick-
clien nagfl. 67: eto je eden faktček glažojne; golobček:  go-
lobek, golobec taubchen; jelenček:  jelenek hirschlein škr. 15:
naj bo ona tebi kakbr ena nar liibiši košuta inu kakor nar priet •
niši jelenčik ; J e r n e j č e k : Jernejee a štj. Arneček: Arnec skra-
čeno od Arnejec Bartliolomaeus; kož ul ček:  kožiilec i kožuš¬
ček:  kožušek pelzchen; L j u-b 1 j a n č e k: Ljubljanec rodom iz
Ljubljane čb. 1/18; M a 11 j č e k obično Matiček: Matijec obično
stegnuto Matic Matthicsel; obrešček:  obrezek stiick zerschnit-
tenrs, oder abgenagtes obst; o c v i r č e k: ocvirek grammelchen ;
o d oj č e k, odojek spannferkelchen; opravček:  opravek kleine
verrichtung ;  orešček:  orešec orešek muskatnuss ; pozi r ček.
požirek schluckchen; predelček:  predelek, fachelchen, p u š-
čavček:  puščavec eremita preš. 89; toži ga bogu pusilvčik;
rjdvček:  rjavec ravn. 1/151: rjavčik je bil David; srak
Ijivček:  srabljivec art irdener krug; t r e b u š č e k: trebušec
bauchlein.

S) rieči sastavljene s predlogom slovku činečim gragjene od sub-
stantiva i adverbija: nadnevek:  dan tagevverk; nadstrešek,
strdka grunda; napredek:  pred, napred fortschritt; o d v č t e k.
vet heres, nachkomme tscbup. 588: odvjtke; trpi. 82. 102- od-
ve jtek; 39. GG: odvejtka; 39: odvčjtki; 10. 40. 62: odvejtkom;
Perg. 2/1 :  oduitak; 8/1 : oduitka; gasp. 3/445: odvetek itd.;

100

M. VALJAVEC

o p 1 e č e k : plčče mieder; osredek:  srčda medium; mittel ravn.
1/24; z’ takim lohkim osredkam ali mitelnam je svojo misel bog
dosegel; preš. 175: ki te vodila ni le stara vera tje na osredik
Bleškiga jezčra; ostriček:  stric lierba quaedam, zove se i pesji
stric hrv.; ovratek:  vrat collare; podbradek:  brada mentum;
podzimek:  zima auctumnus; p o g 1 a v e k: gldva caput libri;
ponedeljek:  neddlja mor.tag preš 82 : ponddljik; p o p e č e k:
peč rutabulum; posinek:  sin filius adoptivus; po sr e dele:
sreda vermittlung tschup. 359: vofr brez posredka samega boga za
svoj naprejpostavk ima; p o vrš e k: vrh povrh drangabe, zugabe;
priimek, primek:  ime zuname škr. 395: kateriga p e rji m e k
je bog Izrael, ravn 2/120: še taki primek nas ne obvarje od trple-
nja; pristrošek:  strbha porticus, vestibulum petr. 52; z a-
k 6 t e k: kot winkel im hause; z a t i 1 e k : *til (th«)  occiput: z a-
vratek:  vrat cervix. — U ugr. i kajk. do lazi cesto naglas na
predlogu: posinek:  sin mat 555; p r i č e 1 e k: čblo, ona strana na-
hiža koja je k putu okrenuta i obično daskami obita; p r i d e s e k;
deska, plužna daska; pripeček:  peč ofenvvinkel; pristrošek;
zaj  tr  ek:  jutro fruhstiick gon. 69: zatitrik.

s) rieči sastavljene s predlogom slovku činečim gragjene od gla¬
golskih osnova. Ovakovih ima sijaset: brezpremislek  unbe-
dachtsamkeit ravn. 1/208: trapost, nespamet in brezpremislik je
trdo fantu v srce zarašena ; dogodek  eventum ; d o h i t ek [lpa.(isi'ov
schon. 59: ne vejste li vy de ty kir u’ ograji tekaju, de vsi rejs
teko, ali le en sam dohitek prejme? dohodek  adventus, plur.
dohodki einkiinfte perg. 3/2 28/2 gasp. 3/522; reš 145. 180 itd.
d o 1 i v e k quod affimditpr; d o m 1 a t k i plur. mahi nach been-
deter drescharbeit; d o v r š e k beendigung; d o v f ž e k additamen-
tum; dozdevek  einbildung, tschup. 112: po svojeh lestneh daz-
devkeh rodi; 162. 166. 271. 432. 543. 563; pohl. opr. 210:
dazdevke; ravn. 2/5: ni bila angelova perkazen noben prazen
dozdevik; škr. 367: on je prestrašen zavolo dozdevkov svojiga
srca; d o z 6 r e k reife ravn. 2/40: vesela in srečna smrt je še zdaj
lepiga živlenja dozbrek; dozvedek  erfahrung; izbirek  aus-
klaubsel; izdelek  produkt škr. 219: lety, katerim se ona (mo¬
drost) perkaže, njo lubio kakor hitra jo vgledajo inu nje čudne
izdelke spoznajo; 275: on je za vselej njih izdelkam lepoto perdal;
izmeček  auswurf; tschup. 242: za en zmetschek tega svejta
držani biti; pohl. opr. 300: zmetški; i z m e t e k auskehricht; i z-
p 1 j u v e k sputum; izpregledek  einsicht pohl. opr. 230:

PKIlfOS K  NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI.

101

spregledk; izrastek  (zrastek, vzrastek) au9wuchs škr. 144 :
njegovi lasje so kakor palmoviga drčvesa izrdski, črni kakbr vran;
izrodek  bastardart; i z v i n e k nichtiges behelf; izvirek  fons
kast. cil. 298: je en zvčrik iz kateriga teče ena neposahnena rčka;
rog. 238: ta navošlivost je en zvirik tega ubij 4j na; tschup. 388:
izvirke tega zlega izslediti; škr 80: kadar praviččn pričo hudob¬
nega pade je kakbr z’ nogo skalčn studenčc inu kakbr skažčn
izvirbk; 196: častenje gnusenja vrednih malikov je vsiga hudiga
izvirk začcjtik inu konbc; i z v ? ž e k auswurf; degeneratio; abor¬
tus ; traun. 47 : jest palc sim en črv inu ne en človek: zasramu-
vdnje tih ludy inu en izvržik tiga ludstva; pok. 1/114: sim zdaj
kakbr izvržek med posledne postavlen; reš 218: Nero iste nature
izvržek; nabadek,  nabodek punctum; nad a ve k additamentum;
nadoložek  zulage; n a d r 6 b e k intrita; n a g i b e k neigung
pok. 2/58 : jest sim bil kakhr en mrtvi v’ grobi brez vsih dobrih
nagibkov; 3/73 : nagibke; n a k 1 a d e k appendix; n a 1 6 1 e k das
anrennen, zustoss ravn. 1/161: vesel per še tako zoprnih nalfctkih;
n a 1 6 ž e k quod imponitur; nameček  quod adj citur; n a p i s e k
sziyp«ipvj tschup. 269 : napisk; kiizm. 44 : koga kejp je ete i na-
pisek? nagli. 63: nji (knjig) razločni napiski se na nji prvom listi
(napiski) čteti dajo; reš 53: o reči vredne da se zrežu na mra-
mornom stupu onoga groba za vekivečni hvalni napisek (epitaphium)
nevmrtelnosti one žalosti; 175: priprosti človek najde svoje kosti
na jednem pokopju prež kamena i napiskov; napi  e tek  absis;
narejek  anordnurig, verfiigung ravn. 1/41: božji narejik je, de
more človek delati; nasledek  folge ravn. 1/185: greh ni nikolj
brez hudih naslčdkov; 219: žalostni so bili naslčdki te razdrtve;
229: imajo strašne pregrehe tudi strašne naslčdke; n as top ek
folge pok. 1/108: oznanujem mojo nadldgo za tč de bi cel sv§jt
strašne nastopke mojiga puntanja čez tebe, o gospbd, vidil; 2/34.
nastopkov; 1/49: nastopike; 1/120: nastopike itd.; ravn. 2/166:
strašno so ga tarli nastopki iz greha; čb. 4/59; navfžek  addi¬
tamentum ; n a z u v e k soccus lineus; nepremislek  unbedacht-
samkeit ravn. 1/209: nepremislik nič prida ne stori, 1/227. 322;
o b a 1 e k flussinsel kr.; o b č i n e k rejectamentum; občutek
sensus ; ob el e k putamen ; oblizek  lambitus, ob lom ek trag-
mentum ; o b r a č e k reš. 77 : ova ludovernost (superstitio) lazde-
lila se je na dve nasledbe (seeta): na jednu koja zapustivši poštu-
vanje meseca molila je listor sunee; na drugu koja zapusteč sunee
klanjala se je samo mesecu. Kakov zrok k onomu razdelenju jesu

102

M. VALJAVEC,

imeli? poveda ga isti svetec i bil je takaj vrli obraček (pseudopo-
litica); obrezek  praesegmen gasp. 1/125: obrezke; obstanek
bestand škr. 33: kar hudobčn stury nima obstanka; gasp. 3/423:
odliajaj, duh nečisti, i nemaj obstanka pri človeku; o b uj e k fuss-
fetzen; ob zidek  mauereinfassung ravn 2/164: ob kraju je bil
obzidik do prs človeku; ocvirek  speckkrumme ravn. abc. 53:
ocvirki so premastni, kdor se po njih napije zbolji; o čin ki plur.
appluda; o de ve k integumentum reš 15: ima iziti od telovneh
vezov, od mesa odevkov; odganjek  spross, trieb ravn. 1/333:
boga se bati je korenina modrosti, njeni odganjki zelene vekomaj;
odbitek  rejectamentum; odhodek  abitus zagr. 5/1. 152: na
odhodku; odkladek  aufschub, nar. poslovica je: odkladki od¬
padki; o d krhek  ein losgebrockeltes stlick z. b. eines zahnes;
o d 1 a š e k aufschub, verzogerung; o dl 6 ček odluček beschluss,
entscheid, loos traun. 23: ogin žveplu inu piš bodo odloeik njih
trplenja; škr. 155: to je naš dejlež inu odloččk; 159: bo nar bolši
odldčik v’ božjim templi imel; perg. 71/1: v onom lystu v’ kom
se odlučiek daa; odlomek  fragmentum ; o d 1 u p e k i olupek
putamen; odojek  nefrens; odorek  i o d 6 r e k scholle, das
abgeackerte ravn. 1/152: ponižuješ odbrke; o dpi s ek rescriptum
dalm. ezdr. 4; estr. 4: je njemu dal odpisek te zapuvidi; jer. 32:
inu sem vzel k’ sebi ta zapečateni kupilni lyst po praudi in navadi
inu en odprt odpisek; odpustek  ablass rog. 54; tschup. 427;
odrastek  nachwuehs tschup. 588: skuz njeh otshe buh njeh od-
vytke inu odraske k’ svojem otrokam narediti; odrezek  prae¬
segmen; odseček  resegmen; odtfžek  titivilicium; odvlaček
dilatio rei 194: takvi su gorši . . zarad odvlačkov, zaradi ni konca
ni kraja pravdam; 195: o nemarnosti, o odvlački tati vremena!
ogorek i ogorek  torris, titio pok. 3/12: moje kosty so se
kakhr ogorek usiišile; zagr. 4/1. 313: o pravica božia! kade su
tvoie goruče strele, da se ž njimi ne fantiš nad ovem prokletem
ogorkom peklenskem ? ogrizek  praerosum; o k 1 e š č e k scheit
holz abgehauen vom baume; o kraj  e k margo; o pade  k abtall
obično plur. opadki testivilicium; opanek  calceus fenestratus;
o p a š k i plur. kleien vermengt mit spiilwasser als viehfutter;
o p er e k dio dasaka od kojih je dno pri lagvih štj.; o p i r e k,
čim se što n. p. usta opiru ili ispiru petr. 254: za to se ono vino
opirek imenuje; opomenek  admonitio i opominjek  monitio
ravn. 1/184: opominjek; opor  ek,  salo okolo sklezena kod svinje;
kožica od svinjčeta, što no se meče u sir, koji se onda zove re-

P.RINOS K NAGLASU U  (NOVOj) SLOVENŠTINI.

103

menjak: opravek  negotium škr. 192: on prosi za dobčr opravčk;
266: moj syti! ne zapledi se v’ mnoge opravike; pok. 2/6: oprdv-
kbv; o s 1 i n e k bartneige; ostanek  iiberbleibsel; das bleiben
dalm. jer. 23. 29; rog. 51: ostanik; preš. 100: ostanka; gasp.
3/558 itd.; reš. 172 itd.; ostrižek  tomentum; ostružek  ra-
mentum; osvalek  wutzel; otesek  onaj komad dreva što se
ne može više tesati; o t in ek gliihende kolile; verkiimmertes obst
kr.; o t r e b k i plur. abschnitzel, abfalle ravn. 2/252: otrčbki radi,
ko so jih svinji jedle, bi bili va nj leteli, pa nihčer mu jih ne da;
o t r i n e k der von einer kerze oder von irgend etwas brennendem
verbrannte abgeputzte oder abzuputzende theil, tschup. 312: ottrink
te pregrehe pogasiti; pohl. opr. 47: otrink; ovinek  kriimme;
umschvveif p.stMdssa schon 255: oblejcite se z’ božjim orožjem de
bote mogli obstati pruti vsem zavitim ovinkom tiga hudiča; tschup.
445: svojo srečo skuz ovinke inu krive steze dasežejo; 477. 555;
pohl. opr. 179; pok. 1/48: brez ovinka; ravn. 2/80: brez ovinkov
nedolžen; 290: brez ovinka jim pravi; 2/139: nedolžen brez ovinkov
in zvijdč; al’ i o vi n k gen. ovinka i ovinek; ozir  ek  respectus
tschup. 557: brez ozirka na svoj lcstne dobičk; 633: v’ ozirku na
njeh ; ožiilek  sch\viele; p obe rek spicilegium; poboljšek
zubesserung tschup. 16: kar be njemu za pobulšk blu; p o če p ek
ei ohne schale; p o čin e k recjuies kiizm. 20; mol. 170; nagfl. 18;
perg. 25/2; gasp. 3/428; 489; reš u predgovoru itd.; počil tek
gefiihl, empfindung, sinn, kast. cil. 95: skuzi ukna teh počutkov
smrt pride notar v’ to dušico: podaljšek  verlangerung ravn.
1/24: podaljšek vaših dni; podleže  k der am christtage in fremde
hauser geht; podložek  unterlegtes ei; p o d m e t k i plur. but-
termilclisuppe ravn. abc. 49: mati zdaj črni sok kuhajo, zdaj ječ-
mčnko, zdaj grahovko, zdaj prežganjko, kaki mlččen s6k ali pod-
mčtke, dansi kaj, jutri kaj; p o dobe  k vorbild pok. 3/70. ta mo¬
lku more grešniku za podobik inu posnemik biti, po katerim ima
on k’ bogu zdihiivati; p o d p i s e k unterschrift reš 197 : je dal
takvu privolju s podpiskom; podstiljek  stragulum, podi  n-
lek  palanges; podvfžek  wechselbalg; poganjek  trieb ravn.
1/13: vse nadloge in britkosti vsiga svčta so le njegčvi (gieha)
poganjki; poglodek  oktavschmaus; pogrej  ek  ivarmtuch;
aufgewarmte speise; poliran  ek  nutrimentum; fomes mat. 626.
nikakvo ne najdu na sudu božjem veselje, koji bližnjemu gieha
pohranek dali su qui fratribus peccati fomitem ministraiunt; po
liže  k, ono hrane što no se žlicom pograbiti ne može, nego se

104

M. VALJAVEC,

samo polizati dade; pogrda onomu koji pojedši poliže zdjeiu ; p o-
ložek  = podložek ; p o 1 ti 1 e k flusswelle; pomenek  vorbe-
deutung, bedeutung; colloquium, rog. 27: o Job! ena prava figura
inu pomejnik s. Jerjčna (čitaj Jerneja); 491: tu kar smo sedaj
slišali ena lepa figura ali poročnik je tega, kar današni dan pra¬
znujemo ; ravn. 1/91: pomčnjik; pomislek  bedacht tschup. 482.
508: pomisleka; ravn. 1/94: brez pomislika; 2/101: itd.; p o m i-
v e k sptilgelte; p o m 6 č e k biilfe ravn. 1 /230: pomočkov; p o-
m ti d e k verzogerung; p o n d i r e k, p o n d ti r e k mergnlus dalm.
deut. 14; p on ude k anbot; popravek  reparatio reš 127: po¬
štenje vraženo nema 'drugoga popravka neg fantenje nad ban-
titelom vučinjeno ; p o p r i m e k rebenranke ; p o r 6 č e k , po¬
ru če k mandatum reš 129: po jednem zapusčenju pogubi se
poruček, po poručku pogubi se prilika, po priliki posel; po¬
ru š e k ruine reš 100: vučinil je g. bog ognja z nebes zvrhu
pet. varašev Pentapoliša padati tak, da nikaj ne od varašev i va-
rašcev drugo ostalo neg poruški i pepel; posevek  aussaat a plur.
po s e v k i aftermehl; p o s 1 e d e k dalm. deut. 28 : ta ne bo svojmu
možu na svoib rokah inu svojmu synuvi inu svoji hčeri voščila
diteče postelice, dodato in margine: posledka, alij infantes recens
natos; posnemek  imitatio pok. 3/70, gledaj podobek; posta¬
nek.  pause; entstehung petr. 31: od postanka sveta; potrošek
sumptus perg. 14/2 28/2 37/1 68/2 itd.; povedek  spruch ravn.
1/63: nam je lep izgled ta povedik; 1/141. 150; povirek  kniit-
tel; po vrač  e k redditus reš 196: ako za povraček dosta je jč-
dina stran, druge tri strane po kaj se trose ? p o z 6 r k i plur. nach-
reifendes obst; požirek  haustus ravn. 2/17: le vse je vendar od
boga vsaki grižlej’ kruha, vsaki požirik vode; 1/101; precej  ki
plur. abguss; pr e d stavek  objekt reš 104: bog ne more trpeti
kakti podložen kaštigi ali more trpeti to jest more bantuvan biti
kakti predstavek krivic; p r e g r e š e k versiindigung ravn. 1/122:
prcgrešik; premislek  uberlegung; meinungsanderung ravn. 1/11
brez premislika, 1/218: škr. 68. z’premislikam; prepisek  ab-
schrift; presta  n ek  aufhoren dalm. sirah 5: njega srd čez neverne
prestanka nema; prestopek  tibertretung rog. 629: prestopek •
škr. 52: prestopike; 227: prestopke; pok. 1/87: prestbpke, 1/108:
prestopikov; 3/90: prestbpike; prevar  ki  plur. serum lactis

coagelatum; preudarek  uberlegung škr. 74: z’ prevdarkam;
preš. 131: kadil ne bom več vdju brez prevdarka; priblešček
das herandamern ravn. 1/343: zarije prvi perblešik; priboljšek

PRINOS K NAGLASU U (nOVO,t) SLOVENŠTJNI

105

zubesserung; p ri d a v e k additamentum rog. 478: drugim špotlyve
perdauke, perstauke, klamfe grda in u nespodobna imena daiati:
reš 99: ie kakti jeden osmi sacramentum ali stanovito kakti jeden
novi priložek i pridavek četrtoga; pridelek  fechsung, das er-
fechste tschup. 360: perdelkov; 173: perdevk; škr. 98: od per-
delka svojih rok je en vinograd zasadila; ravn. 2/272: nograd bo
drugim nogradnikom izpustil, ktiri mu bodo perdelik o pravimu
času opravlali; ravn. 1/107; pridevek  agnomen dalm. ev. mat.
10: Lebbeus z’ prideukom Taddaeus; schon. 294: Barsabas s pri¬
devkom pravičen; rog. 10: hvdlyli so to iz mnokaterimi lepimi pri-
deuki inu titulni; perg. 76/2: duye sta vesnyce u iednoi grackoi
megy obeduie Nandor imenuuane, ništar menie se za to iedna od
druge prideuka pripoloženiem razlučiaua, ier se iedna gorni ili ue-
liki Nandor imenuie a druga dolni ili menši Nandor, 76/2: prideu¬
kom megj sobu razlučene, a 53/2 prydeuek, a kaj k. p r i d 6 v e k
i pridovek  perg. 57/2: suedokou su se imena i pridouki, koteri
ie zmed nih plemenit sused j kotami ie megyaaš ili z onoga laada-
nia plemenit člouek w  relatoriu captoloma ili conuenta kotera ie od
občinskoga zuyedania popysana, nauadila za dua zroks popysati;
zagr. 4/1 120: sinko moj, ovo imaš na paperu popisana imena
pridovka nature i življenje vseh divojeic; gasp. 1/677: neki Francuz
Drusil pridbvkom; reš. 6: sini od otca primlju natura plemenščinu
pridovek ; pridržek  vorbehalt; p r i g a n j e k antrieb ravn.
2/244: koljki perganjik kadar nam dobrim biti težko perhaja;
1/174: ti lepi občutleji so mu k’ vsim dobrimu perganjki; 1/275:
nov perganjik; pr igo d ek ereigniss ravn. 1/16: pomnite ta per-
godik; prigrizek  zukost; prihodek  adventus dalm. job. 18 :
prihodak; p r i 1 e p e k quod agglutinatur; priložek  additamen-
tum i-eš 99; prim  e ček  additamentum ravn. 2/153: nar prej
jišlte božje kraljevstvo in njega pravico in vse drugo bo permččik;
primete  k = primeček i primetek  perg, 40/1: z veteh se
gore pouiedanih dugouanl simo dole duie dugouani nazuestita kako
dua prymetka k tem drugim; primerek  zufall, ereigniss; p ri¬
ne s e k beitrag; p r i p e t e k zufall ereigniss; pripravek  appa-
ratio, dispositio reš 76: prpravek; pri se vek nebensaat, pri¬
stavek  zusatz rog. 65: iz tem perstdukom; 478 itd.; tschup.
388: perstavk; ravn. 2/109: že goli perstavik ki ga je perstavil.
v’ treh dneh, razjasni vse; 2/150: tukaj le dvojni perstavik; 2/200.
h’ ti lepi priliki le nektire tri kratke perstavke; razdelek  ein-
theilung; razgledek  ansicht, durchschau, ravn. 1/126: smrt mu

106

M. VALJAVEC,

(Mozesu) je bog posladkal z’ tem razgledkam (obljubljene dežele);
razloček  unterschied dalm. 1 hron. 14: rezločik; gol. 23. iz
enim rezločkam, tschup. 628: rezločk; ravn. 1/259: razločik bote
vidili med pravičnim in hudobnim; razporek  schlitz, erdriss
ravn. 1/127: Izraelci se po gorah v’ jame in razporke otmejo:
257 : prebivaš po razporkih ; razrastek  beihalm; razstanek
dissociatio; spodbadek  incitamentum rog. 302: bere se od La-
cedaemonjčrjou de ty k’ enimu spodbadku po tugenteh imeli so il
navadi veden nyh syn<5ve u to ratno hišo vodyti; 633; ravn. 2/158:
spodbadik ; sporne n ek colloquium, češče spomenek trpi. 7. spou-
menek; spominek  erinnerung ravn. 1/24: spominek; kraje. 36.
38: spominku ; spremen  ek  metamorphosis rog. 64: vmej drugimi
čudnimi spremenki govory (Ovidius) tudi kaku Lycaon bil je spre-
minjen il eniga volkit; spremišlek  consideratio rog. 471: ta
nar bulši spremišlik je spomnit se na pregrejhe, kadar se ta štraf-
fenga čuti; učinek  wirkung reš 195: druge tele grehi jesu koi
poklam kam se zvrše, neprestance vu svojeh vučinkeh trpe; ugri-
z ek  morsus rog.114: šla je obvskat mater inu tu dejte Joanneza;
de bi tu od tega ugrizka te paklenske kače skuzi njč lubiga Je¬
zusa scilyla inu ozdravila ; ulomek  fragmentom ; u p a d e k
fehler perg. 50/2 vpadek, 51/1 76/2: uupadek, na zadnjoj strani
pod leetori: mozibiti smo i na to veliku pasku nosili, da bi v rečeh
po štampe kakoua vpadka ne bilo, da ne mogosmo tako skoznouati
kako se nie neka litera na mesto druge podrinula. Za to te takoue
vpadke lahko na pamet vzeme vsaki koi bude hotel te knyge zra-
zmiti i da ie tako popraui kako mu je drago; u t r 6 š e k auslage
ravn. 2/256: ne boji se nč truda ne vtroškov, de mu v’  nesreči
pomaga ; v e 1 e v e k jussum ; v 1 e z e k introitus, ingredientia reš.
121: kelih prokleteh je zložen aliti zmešan iz treh vuleskov: ognja
žvepla i vihra; z a da v ek arrha reš 131 : takov strah je jedno
veliko znamenje preodlučenja i jeden zadavek kruto segurcn veki-
večnoga blaženktva; z a d e v e k betreff, angelegenheit; zadolžek
verschulden ravn. 2/166: komur je bog zadolžik prevzdigniti oblast
dal, saj dal tudi oblast greh odpusati mu je, če je zadolžik odvzet
to je tudi greh more pred odpuščn biti ; 2/167: mu je bog grehe
odpušati in greha zadolžke oblast dal popraviti; zadržek  impe-
dimentum tschup. 409; škr. 213: v’ rudečim morji je bila p6t brez
zadržika; zaidek  verirrung vom wege ravn. 2/201: tudi hudo je
od konca le majhin zajldik viditi in sčasama se v’ veliko pregreho
konča; zametki  plur. wirrgarn; z a m u d e k versaumniss: z a-

PRIN0S K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINf.

107

pisek  verschreibung, verzeichniss perg. 69/1: gusto krat se pri-
pečaua da krali neko imjenie, v koterom ima prauicu, daruie ne¬
komu za službu a to ie takouo imyenie bylo založeno za neku
šummu ili za službu do uremene pod zapiskom dano, v’ kotero
imyenie on, komu ie iur na ueke darouano, ne more dotle ulesti,
dokle niemu ne platy one šumme, komu je založeno ili pod zapys-
kom bilo dano ; zapletki  plur. tricae; z a p 1 j i v e k, zapij  ii-
v e k tinea; zapopadek  begriff gol. 31: po le temu zapopadku ..;
ravn. 2/38: hudobni niso te blagosti okusili; njih sovražtvo do
njega, do zapopadka (inbegriff) vse ljubeznivosti, se tudi drugač
sniti ni moglo; 2/156: zapopddik postave in prerokov je to; preš.
149: bilk sva srečna tam brez zapopadka; z arine  k riegel škr.
144: zarinjčk mojih dur sim mojimu lubimu odpahnila; zaročki
plur. sponsalia; zaslužek  meritum škr. 369: živlenje eniga de¬
lavca kateri z’ svojim zaslužkam za dobru vzdme, je sladku; ravn.
l/l 10: zadužik; zas tanek  occursus; zastavek  versatz; za¬
ve z e k contractus perg. 5; 23/2: teda ima kralieu consensus muoč
donacie, v’ koterom ie dopuščeny zauezek med duema za nyu žy-
vota včinienom zapysan; 24/1: koteri je bil drugomu zauezek
včinil; 70/1: pod nekim istinnim zaueskom ili contractušem, češee
z d v e z e k trpi. 19.36.40.47.74: zavezek; zavrnki  plur. lein-
'vandenden; zavržek  trpi. jest sem pa črv i nej človek: špot
človeka ino završek ludi; zaznamek  bezeichnung ravn. 2/5:
Angel zgjine in Zaharija je mutast. Tako le mu je povrneno ne¬
spametno govorjenje — in zaznamik ima zraven, de ni bila ange¬
lova perkazen noben prazen dozdevik — U ugrskoj slovenštini i
kajkavštini čuje se često naglas na predlogu pa tako se i čita.
dbhodek  kraje. 210: imaš prčvišne dohodke; n a pisek  petr.
50; 6  g o r e k gasp. 1/17; b p i r e k ablutio kraje. 265: opirkom;
oporne n ek nagfl. 46. 88: opoumenek; bruždžek  i o r u ž-
d ž e k abgeschalter maiskolben hrv.; b t e s e k i otesek, po¬
datek  (mjesto počakek) kraje. 210: jesi li ožurum živel, penezč
ali budi žitek na posudu davajuči ter za sam pbčatek jemljuči do-
oiček? počinka  krajč. 248; p r 1 d a v e k nagfl. 16, gon. 78,
petr. 187; krajč. 164; pri s Ione  k ofenloehdeckel štj.; raz¬
loček  kilzm. 245; nagfl. 38. 70- 92; spoumenek  klizm. 46;
'ool 69. 72'j nagfl. 13; spomenek krajč. 79; vuperek  vuperek,
lalačac drete štj.; vuporek  ručica kod kola ne na m  tilu nego
na osi usagjena; na vuporke prikapču se lojtre ne dreke, Inv.;
z d d a v e k gasp. 1/121; z d tanek  oceiput nagfl. 120: prejdnji

108

M. VALJAVEC,

tal glave obraz zovemo. Njega zadnji tal se zatanek zove; 122 :
tali šinjeka so zatanek: dvej strani i jaboko ; z ;t m u d e k petr.
184: zamudka, kraj S. 220: zamud ki, 177: zdmudkov, 69: zamud-
kom, 192: zamudek; z a ve s ek ofenlocbdeckel itd.

‘O rieči koje se grade od part. praet. pass. na t,  pred kojim nije
e —  ,» i s " na zadnjoj slovci: dobitek:  dobit lucrum perg.
15/2: dobytek, 31/1: dobytkom; al i dobitek prema dobiček; d o-
š € s t e k, došestek  adventus, al i doščstek; imčtek  habe
gasp. 3/426; res 23. 217 itd.; al i imetek; napitek i napi¬
tek  haustus rog. 431: dajte en kosic kruha, en napitik, če nimaš
vina, vodč tem potrebnim; mol. 203; gasp. 1/671: napitek; ne-
prišestek  das nicht erscheinen perg. 65/2: po neprišyestke;
odšestek  -abitus perg. 72/1: po tom toga mu kraly ni saluus-
conductuša to ie to slobodnoga pryšyestka i odšyestka lysta m
nouoga pytania ne daa; 77/1 : more zapouedati svoiemu človeku da
po niegouom odšiestke ili ouo ili ono bude; osnutek  licia daltn.
lev. 13: ta gvant pak ali osnutek ali otek se ima druguč oprati.,
ako pak se bo vidil (madež) na gvanti na osnutki na otki, taku je
tu en madež . . . letu je ta postava od gobovih madežou na g anti,
na osnutki (am aufzug) inu na otki (am einschlag); der plan ravn.
1/340: povsot kaže voja izraelskiga polka, da je božji osnvitik
bila; 1/343: božji osnutki; 2/6: človeškiga zveličanja toljki božji
osnutik je po vrednim tudi napovedan; ali snutek; o s ii t e k das
herabgestreute; eine hautkranklieit; počitek  requies ravn. 1/17:
ni za nj več nč počitka ne pokoja; podvitek  = svitek cisti-
cellus; pošestek, poščstek  abitus perg. 66/1: po svoiem
od doma pošyestke; prebitek  abundantia, habitatio i pre¬
bitek  perg, 38/1 : ti takoui tutori moraiu pryebitek imati v onoi
grackoi .negi, v koteroi sirote prebyuaiu; trpi. 30: čini dobro, tak
boš prebitek meo na veke; 20: gospodne, lubim prebivališče biže
tvoje i mesto prebitka tvoje cesti; preimeček  vorzug ravn.
2/242: po otrokovo, ki sam še ne vč de je lep bogat ali imeniten,
bi tudi mi svojih preimečkov ali razločkov ne smeli vediti; pri¬
šestek,  prHčstek adventus petr. 128: tak bude i prišestek sina
človečjega; prišit  ek  assumentum; užitek  genuss dalm. sirah
7 : vžitik ; ali žitek; zapitek,  z a p i-1 e k i z a p r t e k ovum
ventosum; z a dobitek  z.T.vipo; sclion: 293: zadobitkk; ž i v i t e k
vita sohon. 193: jest sim prišal de bi one živitik imele; rog. 5:
srce te ribe koker ta ner žlahtniši tali, iz kateriga izhaja ta živitik,
pomeni to precartano mater božio. —- Tako i od part. praet. act.

FRINOS K NAGLASU U (.VOVOj) SLO VF..VŠTINT.

109

s " na predzadnjoj slovci: o d r a s 1 e k: odrasel spross rog. 28:
rešyrala je do morja te mladyke inu odraslike do potoka; 441: je
en tal tega drvesa en odraselk ali veja; škr. 368: hudobnili zarod
ne bo velika odraslikov imel; pok. 3/147 : požene odraslike

d) Naglas dalje prama početku nego na predzadnjoj slovei imaju
rieči gragjene cd dvo- i višeslovčanih substantiva, kojim naglas ne
prelazi na predzadnju slovku u sing. gen. ;  gdje su narasla za
slovku : ti n g e 1 e k : slngel gen. angela engelcben, ovako zove se
u Nedeljancih kod Varaždina onaj žetelac ko ji prvi počne žeti na
rali; cim er ek ime prašen brv.; črevljarček:  *črevl jarec
sebusterlein preš. IGO: pred njo s kopiti čevljarčik se vstavi; d e-
telek,  ime prascu brv.; džimbnrek  ime prašen hrv.; fa¬
lačiček:  folačič kleines stucklein mol. 194: mira Časar i piiver,
bogateč i siromak ne ga med tej mi razločka vu smrti: vsejm dbjde
en falačiček zemle; kiizm. 197: vzčvši on za to te falačiček (j/w-
piov) preči je v o šou ; j a g o d e k prema jagoda kao gore detelek
prema detelja (?), ime prascu hrv.; j a v o r č e k: *jdvorec, jiivorek
ime prascu hrv.; jčrbašček:  jerbasec korbehen ravn. 1/82:
jerbasček; J e z u š e k : Jezuš gasp. 3/521: Jczušek kakti stoprav
narodjeni njemu se izkaže; jedžupek  posprdno ime Zagorcem
od Jerovca dalje j er noše velike ,.golere“; njeka bielabilina; k d-
m e n č e k; kamenee steinchen ravn. 2/95: kakor mi na dnu čistiga
potoka vsaki kamničik, mu je v’ duši vse misli in želje vidi 1; Mo-
zesček: *Mozesec ravn. 2/52: ravno tista božja previdnost, kije
nad Mozesčikam v’ bičnatimu jerbasu, je tudi nad lezuskam v jaslih
cula; orglar ček:  *orglarec orgelspieler preš. 88: orglarčik;
stope rnki  plur. art rosen.

59. Rieči kojim je tvorka ili završetak ik  imaju raznolik naglas,
a) ' na tvorci imaju

K ) deminutiva koja se grade od substantiva i adjektiva: c u z i k.
*cuz u cuzek brtisteben = sisa; črvolik:  *čr\ol u črvoliti
(sravni srbski ervuljak) u zagonctci: črvoliki črvoliju, vsu goru
prevaliju (prašiča s prašiči) hrv.; grozd  ik:  grozd traubehen,
malik:  mal gotze škr. 194: malik, 329: maliku; ravn. 1/25: ma¬
liki, 1/320: malike, malikam, 1/293: malikov, čb. 4/36: malik, preš.
173 187: malike, 182: malikov itd.; eclio: malik leti echo sc.ballt,
čuje se i malik  gen. malika; rieč dolazi i u kajkavštini a tuj
kadšto s naglasom na slovci pred ik: malik žagi. 5/1 17G. mali
kom je se klanjal; gasp. 3/555: pohodi rečenu malika cirkvu . . .
drugoga opitaju malika, itd .;  m a č i k art kuchen nagfl. 53. te

110

M VALJAVEC,

(olounik) je okrougli, na duzi se vlečč kak valčkobi - azno teston
(mačlk); sravni turošmaček hrv.; v rdi k cynanchum vincetoxicum :
a j e d r'i k cichorium int.ibus.

rieči koje se. grade od part. praet. pass. s naglasom na zad-
njoj slovci u sing. nom. mase,, ili s ' u sing. nom. fem. na pred-
zadnjoj slovci: Pečeni  k:  pečen, peččna, ime obiteljsko (Varaž¬
din); pozvanlk:  pozvan perg. 55/1: pozuanjk; rojenlk,
rogjenlk:  rbjen fem. rojčna parens perg. 7/1: r o g e n y k i;
18/2 rogienyke, rogienijkom; krajč. 114: darujem ti i preporučam,
gosponne, takajše usa dobra želenja ljudili pobožneh i lise potre-
boče telovne i duhovnč mojeh rogjenlkov i rogjdkov; 333: budi
milostiv dušam mojeh rogjenlkov, rogjakov, dobročinitelov; 298:
žena detca rogjenlki; 195: spomeni se oude ako si gda tuoje
„rogzenlkč“ (mjesto rogyenlke) otca mater babu deda činom ali
hudum rečium zbantuval; svečenik:  svečen, sveččna sacerdos;
tr pij eni k: trpljen martyr; učenik:  učen kr. magister kast.
cil. 18: vučenyk; jap. 360: vučenlk; ravn. 1/145: vučenlkov itd.;
ugr. i hrv. discipulus kuzm. 17: vučenlkov itd.; krajč. 336: vuče-
nlku itd. — Po analogiji ovih rieči imaju taj naglas i njoke rieči
gragjene od part. drugojačije naglašenih: k r š č e n 1 k: krščen
christianus ; mučenik:  mučen martyr gasp. 1/673 : mučenik itd.;
odrešenik:  odrešen redemptor škr. 325: svojiga odrešenika
zapusty; pok. 1/44: odrešenika; al i odrčšenik dalm. job. 19; jer
50; v r a ž e n 1 k : vražen meuehelmbrder kiizm. 261: vo si pelao vu
puščavo štiri jezero vraženlkov touc vsTp5c/.wyOiou; avSpz: t<3v iraapžcov.
y) rieči koje se grade od adjektiva na en  (— lih, 7.hi).
az) gragjenih od jednoslovčanili substantiva adjektiva participa:
boj ni k: bojni od boj miles dalm. jer 48; bolnik:  bol aegro-
tus dalm. jer. 49; kast. cil. 172: bolnyk; ravn. 1/22: bolnike,
2/165: bolniku; preš. 156: bolnika, al i bolnik  jap. 65: bolnike,
434: bolniki; branik  mjesto brantnik: bran defensor tschup.
419: njegov branik inu pomočnik, 556; brodnik:  brod nauta
ravn, 1/236: brodniki; preš. 146: brodnika; častnik:  čast wiir-
dentrager gon. 16: čestnlk; perg. 60/2: čestnyki; krajč 179: čast¬
nik, 334: častniki, 335: častnikom; gasp. 1/683: častniki, 3/423.
425 itd.; nu prema srbskomu i častnik upravo častnik. Okolo Vu-
kovaca u hrv. zove se glava svatova Česnik a svatovi su ovako
poredani: prvi zove se Česnik ; drugi: prvi svat, treči: dever, če-
tvrta je žena, ona se zove vunješca ili vunjevca, peti se zove
deverovo dete a šesti: zadnji svat; dolžnik,  dužnlk: dolg, dug

PBJNOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI.

111

debitor kiizm. 36: dužnlk; gon. 37: dužnlk; perg. 91/2: dužnvk;
kraje. 326: dužnlkom; petr. 102: dužnlke; gasp. 1/121. 3/422 itd.;
del ni k: del particeps gasp, 1/134: delnlka vekivečnosti; ali i
d e 1 n i k; d u š n 1 k : duh luftloeh kr.; dvojnik:  dvoj SiSupo;
petr. 71. 140: Tomas ki se veli dvojnik; dvornlk:  dvor aulicus;
bedienter, ali kao aulicus običnije d v 6 r n i k rog. 19: skuzi eniga
dvornika; ravn. 1/56: kralj d v dvornik, 1/93: kralj in njegovi dvor-
niki, 2-226: vse svoje dvornike je povabil: 1/155: dvdrnikov; (pazi
tschup, 419: dvornik, ne dvornek ili dvornk, kako bi Pohlin valj da
pisao, da se ima dvornik izgovarati): Golnik:  gol (?) Gal (?),
ime gospoštiji u Gorenskoj; glasnik  glas nuncius a preš. glas¬
nikov = der vokale; gradnik:  grad hortulanus jap. 494: moj
oče je vinski gradnik; hodnik:  hod ganger, kraje: 158: megj-
hodnlk; hotni  k:  hot homo libidinosus; hudnlk:  hud der bose
= diaholus; jetnik:  jet arrestant rog. 20: jetnykom; ravn.
1/57: jetnike; kapnik:  kap die stelle unter der dachtraufe;
krstni  k:  krst baptizator jap. 46: karstnik; laž ni k (čitaj:
vvžnlk): laž mendax jap. 46: lažnlk; škr. 343: lažnlk; o sni k:
os paxillus; p o 1 n 1 k: pol viertelmetzen; ročnik:  roč handhabe
des dre3chflegels; r o d n 1 k: rod parens škr. 295: razviimna hčy
bo svojiga moža dejlež, ta pa katera osramoty, bo svojimu rodnlku
k nečasti; a prema tomu tako i p o r o d n 1 k škr. 226: svojim
porodnlkam kakor gospodam služi; skrbnik:  skrb vormund;
vervvalter rog. 262: skrbnig; običnije oskrbnik  škr. 167: do¬
kler ste oskrbniki njegoviga krajlestva bily, niste prav sodili;
slednik:  sled canis sagax; snežnlk:  sneg eisberg čb. 4/36:
snežnlk; preš. 138: vrb snežnlkov, itd.; sodnik:  sod judex pok.
1/13: sodnik; ravn. 1/29. 186. 204: sodnik; s tožni  k:  stog pfahl
bei der harpfe, i stožnik-kr.; svetnik:  svet sanctus preš. 74;
vlast  ni  k:  vlast eigenthumer tsclnip. 303: lastniki pa prema tomu i
oblastnik  gevvalthaber dalm. jos. 23; kast. cil. 73: oblastnyk;
rog. 34: oblastnyk; ravn. 2/161: oblastnikov, a 2/192 i oblastnik čitaj
oblastnik; vodnik:  vod dux tschup. 481: vodnika; pok. 2/76:

6 si bil moj svetbvavec, moj vodnik; možda i vodnik; vojnlk.  voj
ffliles nagfl. 137; gasp. 1/692: vojnlki; voznik:  voz auriga dalm.
jer. 51; Čb. 4/84: voznik; zdravnik:  zdrav medicus preš. 86:
zdravnik je čas; 156; zdravnika, pa prema tomu i oz d ravnik
škr. 201: je zdrav postal skuzi tebe vsih ozdravmka; pok. 1/14.
ozdravnlka. — Čini se da ovamo idu i ovakove proste i sastav-
ljene rieči, kojim njekim dotično samo 3 tavno nije u porabi, o dr e š-

112

M. VALJAVEC.

ni k redemptor ravn. 1/161: Izraelski odrešnik naj bo tudi kralj
Izraelsek: odskočnik  abtriinniger tschup. 354 : mi smo odskoč-
niki od vire; odžalnik  troster tschup. 519: odžalniku, možda
odždlnik; o h r a n i k (mjesto ohrantnik) erbalter tschup. 597 :
ohhranika; škr. 74: to bo spoznal srca spregleduvdvec inu ohranika
tvoje duše nič ne goliifa; orožnik  armatus dalm. jer. 52; rog-
214: orožnjk; škr. 17: orožnik; pomočnik  auxiliator ravn.
1/292 : pomočnika itd.; p o p r t n i k libum, weihnachtsbrot; p o-
ročnik  nuncius ravn. 1/181: poročnik, 1/49: poročnike; posla¬
nik  (mjesto poslanmnik) legatus tschup. 174: poslanika; raz-
loč  ni  k der unterscheider kast. cil. 115: razločnyk; rednik
nahrvater ravn. 1/74: rednik; strežnik  bedienter; al i s t r e ž-
n i k rog. 407: strežnik; tožnik  accusator tschup. 468; pok.
3/110: tožnikov; uročnik  haeres kiizm. 43: oročnik itd; gon.
18 : oročnik; zapovednik  befehlshaber tschup. 510: zapovdnik ;
pa tako i izpovednik  beichtvater; zaročnik  sponsus, i
zaročnik mol. 97. 155: nu hrv: i z ar učni  k gasp. 1/642: za-
ručniku.

Isto valja za ovake rieči kad postanu troslovčane slovkom ov
pred nik; č i n o v n i k : čin beamter; d a r o v n i k: dar donator
mat. 587; njega poštuje kakti početnika i darovnika vsega dobra;
dolgovnik:  *dolg =: res u dolgovanje cfficialis perg. 5: dugovnjk ;
p o 1 o v n i k: pol: = polnik schon. 59; redovnik:  red ordens-
priester mol. 102: redovnicke; nagfl. 137: redovnika ordnungs-
macher; gasp. 1/683: redovnik, 1/650: redovniki itd; spolov-
n i k:  pol koji moju zemlju obragjuje a polak svega što uradi na
n j oj meni daje, taj mi je spolovnik, hrv; Stanovnik:  stan in-
cola, al i Stanovnik  mol. 154: daj dostojno prebivalište tak
velikomi Stanovniki; gasp. 3/435.

Ali ima i iznimaka  dovoljno Arno idu rieči gragjene od adjek-
tiva dolazečih od jednoslovčanih substantiva s delni  k:  del
vertheiler; grešnik:  greh peccator; Kotnik:  kot, ime obitelj-
sko kr.; lučnik:  luč verbascum thapsus; potnik:  pot viator;
t a 1 n i k: tal particeps; a i njeke druge; dimnik:  dim rauch-
fang; jalnik:  jal simulator, deceptor perg. 53/2: jalnika; k 1 e t-
n i k: klet maledicens zagr. 5/256; prekleti hoču kletnike male-
dicam maledicentibus; k 6 n j i k mjesto konjnnik eques; k raj n j ik:
kraj ecksttick eines der liinge nach durchsagten baumstammes;
praznik:  *prazd fornicator; dies festus; rajnik;  raj der selige;
(gledaj rajnica u I. članku naglas u ženskih riečih na a  58. 4. b);

PRIN0S K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI.

118-

ratnik njem. rat = ratsherr rog. 36: pustil je mladeniče pred
se inu njegove ratnike priti; ropnik:  rop rauber ravn.; s I a d-
n i k: slad ein genaschiger menscli polil. opr. 296: kaj pravčte vi
k’temu, vi sladneki! stolni  k:  stol perg. 33/1: stolnikou; stot¬
nik:  sto centurio, ravn. 1/318. 2/161: stotnik; 2/162: stotniku;
svetnik:  svet rathgebcr dalm. gen. 41; 1 bron. 28: svejtnikj
ravn. 1/218: Roboam ni poslušal starih skušenih svčtnikov svojiga
rajnciga očeta; tilnik:  *til nacken; upnik:  up creditor; v a I-
nik:  (njemački wall ?) malena šuma što služi mjesto gragje ili
megje štj.

PjJ) gradjenih od masculina s ' na predzadnjoj i pregibnim e  u
zadnjoj slovci pak od feminina na a  s na predzadnjoj ili s " na
zadnjoj slovci i takovih feminina koja u sing. gen. mogli imati
naglas na zadnjoj slovci (pa i u nom.): glavnik:  glava (i glava
gen. glave) pecten, pa tako i poglavnik  oberhaupt ravn. 2/19:
poglavnika, 1/240: poglavniki; kttzm. 16: poglavnik; 18. 39. 40.
53. 218. 223. 227. 348 itd.; perg. 2/1. 3/2. 4/1. 47/2: poglaunjk;
petr. 125: poglavnik; 13.52: poglavnikom; krajč. 332: poglavnik,
258: poglavnika, 334: poglavniki; nu ipak z g 1 a v n i k vpor/.ztpz-
7'Ziov ktizm. 70: on je bio v zadnjem strani na zgMvniki ležeči;
mejnik:  mčja grenzstein dalm. deut. 19; škr. 69: mejnik; (pazi
dalm. job. 34; mejnike); p e t n i k: peta nagfl. 49 : tali d ver so
strugovje, prag, petnik, blanja, čepi, panti i zapor; 65: prag i
petnik sta tildi pdrovnoga teka ednako dugiva ali kračišiva kak
strugouv i oba ležečiva; poslenik:  pbsel zmetalo;  ktizm. 359:
vašega p o s e 1 n i k a i sliižbenika poslati; ročnik,  r u č n i k:
rbka handtuch; službenih:  služba diener kiizrn. 359: sliižbe-
nika; nagfl. 130: je z-šoule vo stano pa slitžbenik poustao; gasp.
3/485; vrstnik:  vrstil coaetaneus ravn. 1/218: po svetili mla-
denčov svodih vrstnikov je ravnal.

YY) geagjenih od substantiva s naglasom na zadnjoj slovci: be¬
težnih:  beteg uz beteg aegrotus mol. 95: betežnikov; nagfl. 128.
betežnike; krajč. 297: betežnika itd.; (a 315: bčtežnik); imenik
mjesto imentnik: ime namensverzeichniss gasp. 1/8: imenik, j e-
8  eni k mjesto jesenfcnik: jesen lierbstmonat — septembei, ko
lesnik:  kolo gen. kolesa njeka bilina, kr.; pod pepelnik.
Pepel vrst kruha ravn. 1/28: urno pčci podpepelnike iz nar bolši
moke; senik  mjesto sennnik: seno lieuschober mat. 612. \ideli
su vas  delati senike, štaglje, hiže; srebrnik:  srebio silbeiling'
iavn. 1/53: za dvajset srebrnikov prodajo Jožefa; 1/76. 191.

114

M. VALJAVEC.

Ima i drugih ovako naglašenih rieči, čemu se nečemo čuditi kad
pomislimo da je u srbskom jeziku tvorka ik  u svili riečih duga te
ima ik; tako u. p. p o s o d n 1 k geldleiher, trpi. 92: posodnik;
petr. 162: neki posudnlk imel je dva dužnlka itd. itd.

b) ' ili ' na slovci pred tvorkom ima prema množini rieči na
mik  razmjerno malo. .Ja poznajem ove:

a) dvnslovcane:  č r č d n i k gemeindehirt; g r č š n i k peccator;
kočnik  backenzahn škr. 94: z'  svojimi kčtečniki; hrusta; k 6-
n j i k mjesto konjtnik eques ravn. 1/94: kdnjiki, 1/185: konjikov ;
preš. 67: konjika; lčšnik  nux avellana; ljub  ni  k amasius;
liebling poki. opr. 259: lubnek; močnik  mehlmus; praznik
dies festus; stvarnik  creator ravn. 1/4: stvarnik; travnik
pratum preš. 63; v črni  k glaubiger tschup. 101: virnek; z č 1-
nik krautacker. — Osamljena ne na nik  je rieč: jezik  gen.
jezika lingna preš. 60: jčzik, 98: jezika, 102: jeziku: 120: jezike,
159: z jeziki.

p) njeke tro-  i višeslovcane  koje se grade od adjektiva s ' ili
na predzadnjo; slovci: dežčvnik:  deževen vvassermove dalm.
deut. 14: diževnik; duhovnik:  duhoven geistlicher herr; h u-
dob ni k: hudbben bosevvicht tschup. 502: hudobnek; škr. 76;
krivičnik:  krivičen der unrecht thut rog. 631: kryvyčnik;
ravn. 1/249: gorje jim ktiri za dar krivičnika odvezujejo; ne-
sram nik:  nesramen ein schamloser rog. 228: nesramnih; ne-
z m a s n i k: nezmaseu ein unmassiger; oblastnik:  oblasten
gewalthaber ravn. 1/337; običnije oblastnik; opresnik:  opresen
ungesauertes brot dalm. deut. 16; ravn. 1/128: opresnike; 1/31:
opresnikov; o s e b e n i k, o s o b e i n i k, o s e b u j n i k der insass
dalm. num. 35: letu so ta šest slabodna mesta Izraelskim otrokam
inu ptuim inu osobčniku mej vami; p o č e t n i k : početen auctor
gasp. 3/410; reš 204; podložnik:  podložen unterthgn i p o d-
ložnlk  krajč. 213: podložniku; pohlevnik:  pohleven hu
miliš; pokojnik:  pokojen ein verstorbener; p o komi  k:  po¬
koren i pok ornik  biisser rog. 420: pokurnik ; petr. 295: po-
kornikov; krajč. 172: pokdniik; 281: pokorniku; 323: pokbr-
nikom ; ga=p. 1 664: pokornikom, al i p o k o r n 1 k krajč. 280;
tako i spokornik  pok: 1/4. 20: spokornika: 2/20: spokorniku,
i nespokornik  ein unbussfertiger pok. 1/39. 73; požrčšnik:
požrčšen ein gefrassigcr mensch; prevzčtnik:  prevzeten su-
perbus pok. 2/14: preuzetnik; ravn. 1/327: prevzčtnik; čb. 4/49;
priččtnik  = početnik gasp. 3/538: da bi jen krat sedmere

PRINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI.

115

otce i pričetnike reda slug b. d. Marie videl; prikončnik:
prikbnčen eiu gegen ende des tages gedungener arbeiter ravn.
2/269: ti perkončniki so eno uro Id delali; tovbrnik:  tovbren
clitellarius i tovbrnik;  t r d o v r a t n i k:  trdovraten ein hals-
starriger mensch; začbtnik:  začeten urheber tseliup. 352: za-
četnek; Zavratnik:  zavraten ein heimtiickischer mensch; z g o-
v b r n i k: zgovoren orator rog. 37: zgovornik.

Nu' ima rieči ovakovili koje neimaju ' več ", naročito one koje
se grade od adjektiva na dven, iven, (cen, iten:  brezbožni  k:
brezbožen ein gottloser; častitnik:  častiten verehrer tscbup.
253. 403. 451: dobrodelnik:  dobrodblen vvohlthater kraje.
335: dobrodelnikom; h u d o d e 1 n i k: hudodelen iibelthiiter jap.
509: hudodelnik; škr. 316; traun. 57; pok. 1/118: hudodelnik;
petr. 55: hudodelnik; kraje. 221: hudodelnik, 215: hudodelnikov;
309. 312; gasp. 1/672: lnidodelnika itd.; imenitnik:  imeniten
nobilis, clarus ravn. 1/304: nar veči imenitnik kraljevega dvora je
bil Aman; j e z i č n i k: jezičen ein zungenfertiger; krivičnik:
krivičen injustus rog. 631: kryvyčnik; ravn. 1/249: krivičnika;
krivoverni  k:  krivoveren ein irrglaubiger reš 205; k r v o-
1 6 č n i k: krvoločen blutsauger, tyrann ; 1 e h k b t n i k: lehkbten
erleichterer krajč. 304: ti si, gosponne, naš lehkotnik vu težkoče
i boleznosti; lesničnik, levičnik  glodaj s prieda lesničnjak,
levičnjak; mehkužni  k:  mehkužen ein verweichlichter mensch.
m o 1 i t n i k: *moliten anbeter tseliup. 253. 451: inolitnek; m r t-
v i č n i k : mrtvičen ein lahmer tseliup. 278. 568; nazlobnik:
nazlobcn osor, persecutor perg. 5/2; krajč. 127, i nazlobnik;
nečistnik:  nečisten ein unreiner sebon. 83; rog. 471: načistnik,
ravn. 1/311: nečistnik; 1/95: nečistnikih; negodni  k:  negbden
barenhauter; niekt fliigger vogel čb. 4/81; n e h v a 1 e ž n i k: ne¬
hvaležen homo ingratus preš. 131; nem ar ni k: nemaren, ineu-
riosus pohl. opr. 302: po zemli lazejoče duše, strahopezdlivi ba¬
ha vci inu nemarneki! le vi be si utegnili drgači misliti; ravn. 1/13:
nadloga spametova nemarnike; nesrečnik:  nesrečen infelix;
neumnik:  neumen status pob. opr. 45: naumn k; never¬
nik:  neveren i nejovernik:  nejovčren ein unglaubiger tseliup.
47. 336. 455: najovirnek; preš. 192: nejevernikov; perg. 13/2.
neulernika; petr. 171: nevčrnik; krajč. 3; reš 10; a trpi. 9: ne-
v  e r n i k a, 102: nevernici; obraz nik:  obrazen pictoi

ravn. 160: obraznikov; preš. 160: obrdznik: obrezivnik.

obreziven beschneidehobel; o gla vni k: oglaven capistruin dalin.

*

116

M. VALJAVEC

jud.  8;  Ošabnik:  ošaben superbus ravn. 1/334: ošabnikam;
p o d v 6 r n i k: podvbren bediener; poglavitni  k:  poglaviten
oberhaupt schon. 50: stujni poglavitnih; polovičnik:  polovičen
der oberflachlich arbeitet; poslušnih:  poslušen obediens; audi-
tor, al i poslušnik  kraje. 92: včini, gosponne, da budem ne
leprav poslušnik nego i naslednik tvoje svete rčči; poslužnik:
poslužen diener, bedienter; postrežnik:  postrežen bedienter;
potratnik:  potraten prodigus dalm. sirah 19; pravovernik:
pravoveren ein orthodoxer res 205; slobddnik:  slobbden li-
bertus; sovražnik:  sovražen iniraicus; hostis pok. 1/84: so¬
vražniki, sovražnikov; 3/145: sovražnike, itd.; tanačnik:  ta-
načen rathgeber trpi. 99: tan tič niči; t o g 6 t n i k: togoten iracundus
ravn. 2/75; tolažnik:  tolažen troster ravn. 1/258: tolažnik;
trebušnik:  trebušen dicksvanst dalm. job. 15 in margine: tre-
bušnik; vkladavnik:  vkladaven ruthe svelclie iii die fuge des
gavbenbandes passt; zahod  ni  k:  zahodni westwind čb. 4/46;
z 1 o v o 1 j n i k : zlovoljen i zlovbljen der libles anwiinsoht krajč.
343: ljubimo naše nepriatelč i zlovoljnikč. — Moguce je te se ove
rieči grade od adjektiva u obliko složene deklinacije gdje je obično
" a ne brezbožnik od brezbožni 6 ahso; a ne od brezbožen

ad-so: rte itd. ?

c) " na slovci pred tvorkom imaju

*) dvoslovcane  rieči koje se grade od adjektiva gragjenih od dvo-
slovčanih substantiva (ili adjektiva) s naglasom na predzadnjoj
slovci: bilbnik:  babni: b4ba sveibernarr; Blatnik:  blato, ime
potočiču (Bela gr.); blazni  k:  blazen blasphemiator gasp. 1/646:
blaznik; zagr. 5/1 154; reš 126 itd.; Breznik:  breza, ime obi-
teljsko, štj.: fant  ni  k:  fanta ultor krajč. 278: greh mora kaštigan
biti ali od človeka pokornika ali od boga fantnika ; far ni k: fara
pfarrgenoss gon. 43 ; mat. 630 ; g 1 i s t n i k: glista bergtrospe; hiš¬
nik,  h i ž n i k:  hiša hiža š~iTpo7:oc Tfi; oiziac jap. 92; tschup.
584; ravn. 1/70: hišnik; a hrv. ehegenoss perg. 37/1: vekuečno
valouanie megi kjžnici . . . vsegdar more dostoino biti; krajč. 20i •'
hižniki zakonni takajše da se mnrlivo občinjaju, ako bi gda kaj
megj sobum činili proti nature ali naredbe svetoga hižtua; j a r m-
n i k: jdrem klin u jarmu, ugr. jaremlik; k u ž ni k: kuga ein ver-
pesteter; m a š n i k, mešnik:  maša, meša sacerdos preš. 188 :
miišnika; mol. 117: mešnik; nagfl. 194: mešnjeki; mernik:
mera metzen; geometer ravn. 2/205; preš. 30: mernike; mestnik :
mesto woX£tt )5  schon. 280: vi neste več osebeniki inu ptuji; temuč

PRILOG K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI.

117

eni mestniki svetnikou ; mornik:  morje seervind; oljnik:  dlje
olberg ravn. 1/107: oljnik; 1/238: oljnike; pašnik:  paša weide-
platz nagli. 148: pašnici i s paš ni k ravn. 1/26: spžišnike, 1/151:
spdšnikih; p tič ni k: ptica vogelstellerliiitte škr. 259: je jerebica
v’ ptičnik napelana; revnik:  reva i rčva bomo miser, pauper
tschup. 589: revnike; polil. opr. 49: revnek; ribnik:  riba fisch-
teich dalm. nehem. 21; ribnek; rudnik:  ruda bergwerk; s 11-
nik:  sila tyrann dalm. job. 15; s kal ni k: skala 6 zsTpxib; ravn.
2/95: Jonov Simon si, pa po sili mal se ti Peter poreče to je skal-
nik; sprednji  k:  sprednji majorum unus schon. 103: sprčdniki;
104: sprednikom; 150: sprčjdniki; ravn. 1/327: sprednikov; čb.
4/46; s redni  k:  sreda mittler schon. 91: srednik; pok. 3/7 91:
srednik; svečnik:  svčča leuchter tschup. 399: svečnek; ravn.
1/211: svččnikov; s v or ni k: svora, gvozden klin koji drži svoru
s prednjom osju kod kola; školnik;  škola schulmeister gon.
101; nagfl. 136: škoulnike; gasp. 1/655: školnika; res. 227 ; trat¬
ni  k:  trata, koji na trati stanuje, kr.; vab ni k: vaba lockvogel;
v 1 a d n i k : vlilda regierer kiizm. 5: vlddnike, 32: vladnikov, 220:
vlddnicke; mol. 148 : vhtdnik: voznik:  voza ar/u.aJcoTo; kiizm.
109. 367 ; trpi. 82 : vouznik; z g 1 a v n i k: glava (vzglavje) cer-
vical; žlahtnik:  žlahta cognatns; nobilis; dalm. jer. 22; rog.
49: žlahtnik.

|3) tro-  i višeslovcane  rieči od tro- i višeslovčanih adjektiva s na
zadnjoj slovci: besednik:  besedni defensor pok. 3/91: on je
večni srednik inu besednik pred sedežam tvojiga usmilenja; bo¬
žič n i k: božični libum; brezdušnik:  brezdušen ein herzloser
mensch ; b r e z h 1 a č n i k: brezhlačen barlender; c e r k 6 v n i k:
cerkovni messner, kirchendiener; č e t v e r n i k: četveren vsTpahiov
schon. 317 : četvernikom : dobrotnik:  dobroten benefactor ravn.
1/133: dobrotnik; d oh o d ni k: dohoden advena gasp. 1/644 j
Globočnik:  globočin, pridjev obitelji kr.; go notni  k:  go-
gonotni augur; h e r e t n i k: *heretni hereticus perg. 5/2: jeretniki;
krajč. 281: erčtnikov; 1: jeretnikov; gasp. 3/418. heretnik; iz¬
daj ni k:  izdajni proditor gasp. 1/668, i fzdajnik; hudournik,
hudourni torrens; kadil  n ik:  kadilni rauchfass dalm. jer. 22;
kolednik:  koledni weihnachtssanger; komornik:  komorni
kammerer kiizm. 230: kamurnik; krivo ustnik:  krivousten a
i krivousten schiefmaul; m u h a 1 n i k: muhalni flabellum , načel¬
nik:  načelni frontale dalm. job. 42; stirnblech dalm. lev. 8, škr.
386: zlat naččlnik 'je bil njegov(i) kapi; nagornik i n d gor-

118

M. VALJAVEC.

ni k: nagSrni i nagorni berghold; najemnik:  najemni [aic&coto;
dalm. ev. jan. 10; jap. 465: najemnik; škr. 244: najemnik; ravn.
1/110: najemnika; 1/260: najemniku; a ugr. i hrv. najemnik
kuzm. 189; petr. 73; namestnik:  namestni stellvertreter tschup.
440. 589: namestnek; pok. 3/73: namestnik; 1/56: namestnikov,
a ugr. namestnik i namestnik,  kiizm. 241 : namestnik;
mol. 123: namestnika; naplečnik:  naplečni lnimerale; rog. 59;
naplečnig scapulier; n apr s ni k: naprsni pectorale brustschild
dalm. lev. 8: inu je v njčga djal naprsnik inn v naprsnik luč inu
pravdo; naprstnik:  naprstni fingerhnt; naslednik:  nasledili
nachfolger ravn. 1/200: naslednik; nasprotnik:  nasproten ad-
versarius polil. opr. 105. 232: nasprutnek; nastopnik:  na¬
stopni suocessor ravn. 1/229: nastopnik: 389: Jezus Nave, nastop¬
nik Mojzesov v prerokovanj u; neurnik:  neiirni torrens preš.
173: nedrnik; nezdušnik  = brezdušnik t*schup. 190: naz-
dušnek; ravn. 1/307. 328; 2/45. 134. 228: nezdušnik; n o g a 1 n i k:
nogalni, ono drvo kod kolovrata, kojim se kolovrat tjera kr.; o b-
vratnik:  obvratni halsband škr. 2: oburatnik; odpadnik:
odpadni ein abtriinniger; odvetnik:  odvetni defensor; o ga¬
sil ni k: ogasilni lichtloscher dalm. num. 4: ogasilniki; ogled¬
nik:  ogledni spaher dalm. ester 2: kraji postavi oglednike po vseh
deželah, de ony vse žlaht mlade lepe deklice vkup zbero; o til¬
nik:  *otilni genick ravn. 1/146: otilnik; pečatnik:  pečatni
petschaft tschup. 355: pečatnek; ravn. 1/313: pečatnik; pehar-
nik:  peharni mundschenk perg. 33/1; gasp. 3/419: peharnik i pek
kraljevski; 3/552; perilnik:  perilni, kamen ili ploh na vodi na
na kojem rublje peru, kr.; pihalnik:  pihalni blasrohr; poda¬
jalnik:  podajfdni reichgabel, i podajalnik: podajalni; p o d g 6 r-
n i k : podgorni submontanus; po d kožni  k:  podkožen crv govedu
pod kožom kr.; podružnik:  podružni diaconus; koji spada u
podružnicu, kr.; popotnik:  popotni viator pok. 1/40. 2/128.
133: popotnik; ravn. 1/182: popotniku, 1/202: popotniki; popotnik;
posestnik:  posestni possessor; po stavni  k: postavni (posta¬
ven): legislator tschup. 13. 27: postavnek; potočnik:  potočni
accola rivi; ime obiteljsko; povod  ni  k;  povodni equus manualis;
poveselnik:  *poveselni erfreuer pok. 3/15; povračnik:  po-
vračni vergelter ravn. 1/333: bog je počasen pa gotov povračnik;
predhodnik:  predhodni praecursor, a nagfi. 137: oni možje
se predhodnici zovejo; predsednik:  predsedni der vorsitzende,
praesident škr. 372: predsednikom; premažnik:  premazni victor

PRIN0S K NAGLASU U (NOVOj) SLO VENŠTINI.

119

ravn. 1/129: premažnik; pri hodnik:  prihodni advena gasp.
3/506: Greiza človek krščenikom i drugem prihodnikom vu orsag
svoj milosrden ; p r i s e ž n i k: prisežni schoppe a perg. 85/2: pri-
sežnyki a 82/2: prysežnike; protivnik:  proti ven adversarius
perg. 60/2; petr. 98: protivnikom; kraje. 232: protivnikom; 221.
protivnika; a gon. 51: protivnik, nagfl. 118: protivnikom; mol-
77: protivnikov; razbojnik:  razbojni latro jap. 464: razbojnik
(77. 315. 316); skr. 72: razbojnik; pok. 2/99: razbojnika, 3/100:
razbojniku; a krajč. 201: razbojnik, pa tako valjda i perg. 5/1
50/2; raz del ni k: razdelni vertheiler polil. opr. 172: rezJejlnik
usega dobrega; razsipnik:  razsipni (razsipen) dissipator i ra¬
si p n i k, reš. 79; služabnik:  služabni dieuer dalm. num. 11;
pok. 1/34: služabnikov; preš. 187: služabnikov; i služebnik;
sopotnik:  sopotni dampfvvagen nagfl. 146: na železni potaj
velika koula niicajo i sopoutnike je zovejo; soprotivnik=:  pro¬
tivnik krajč. 21: suprotivnikeh; s u kalni  k:  sukalni gyrgillus i
s u k a 1 n i k : stikalni; t o č a 1 n i k : *točalni = pretočnica kod
pluga; t o 1 m a č n i k: tolmaeni interpres zagr. 5/1. 113: tumaenik ;
tolnačnik:  tolnačni consiliarius perg. 82/2; kraje. 333: tolnač-
nike; gasp. 1/692: tolnačnike; res. 3; uboj  ni  k:  ubojni (ubbjen)
morder dalm. ev. mat.; schon. 200: vbojnik; umivalnik:  umi-
valni lavatorium; u s e k a 1 n i k: usekalni emunetorium dalm. num.
4: chron. 4: vsekalnik; zakonik  češče zakoniki:  *zakonen,

zakonen eheleute; zakotnik:  zakotni der in einem winkel sein
haus hat; ime obitelji kr.; z a pleč  ni  k:  zaplečni schmarotzer bei
liochzeiten kr.; z a t i 1 n i k: *zatilni occiput dalm. deut. 33; za¬
vetnik:  zavetni tutor, a g as P- 677: kada mi vekši apostol ni pod
ruke došel, neču ni ovoga za mojega zavetnika  spoznati, z 1 o-
cestnik:  zloeesten nebulo. — I tuj, kako je amo tamo več i
napomenuto, dolazi u kaj k. i ugr. naglas na predlogu n. p. pri¬
bo  dni  k petr. 66; razbojnik petr. 57. 108; razpet  n ik  kieu-
ziger gasp. 1/112: ne morem kriviti Židove raspetnike tvoje.

d) Naglas dalje prama početku nego na predzadnjoj slovci imaju
rieči koje se grade od tro- i višeslovčanlh adjektiva s naglasom
dalje prama početku nego na predzadnjoj slovci, i to isti naglas
na istom samoglasnom, k oj i i na kojem ga imaadjektiv; isto \alja
za rieči koje se grade od dvoslovčanih adjektiva, koji budu u sing.
nom. fem. troslovčani te imaju naglas na pr voj slovci: abotnik.
aboten dummkopf pohl. opr. 50: vi srečni abotneki; 134: se ti en
abotnek te prve šare; a ld o v ni k; aldoven sacrificulus petr. 209;

120

M. VALJAVEC.

gasp. 3/502. 555; reš. 118: imeli so cirkve aldovnike aldove; ci¬
zo v n i k: cizoven zvveiradriger karren; coprnik:  coprni zau-
berer dalm. jer. 27: cuprnik; perg. 18: coprnik; ngr. comprnik;
ddlavnik:  dčlaven werktag ravn. 2/179: delovnik; zagr. 5/1
278.' delavnik, a ki-ajč. 98: delavnike; k 14 vrni  k: klavrn kopf-
hangerisch, niedergeschlagen polil. opr. 210: no tedej, koker čez
vse velik je leta gospud v’ svojeh velikustah, lih toku inu neč
mejn perjazn je on tudi pruti nam svojem klapcam brez usega
konca perjaznejše inu lubeznivše, koker si njega ti tčmnogledni
klavorneki inu mile Ire večdejl damišlajo; lakomnik:  lakomen
avarus schon 83; lakotnik:  lakoten esuriens ravn. 1/9 die
weiehe: v’ spanju Adam vidi, de mn bog iz lakotnika iz eniga nje¬
govih reber Evo vstvari; 1 i k a v n i k : likaven instrumentom lae-
vigandi; 16 trni  k: lotrn ein lotter ravn. 2/75: kaj bi bil Janez
len e tam rekel, kaj pijancam kaj lotrnikam, kaj togbtnikam? mar-
trnik:  martrni martyr, ngr. mantrnik  mol. 120: mantrnicke
me sečnik:  mesečen ein mondstichtiger; muhavnik:  muhaven
ravn. 2/434: so se jim posmehovali, so šdme — ali govoriti po
dana-no — muhovnike iz njih delali, ki jim pameti manjka ; n 6-
gradnik:  nogradni vveingartner ravn. 2/263: rekel tedaj je no-
gradniku: glej . .; 6 f r t n i k: ofrten ein hoffartiger dalm. sirah
27 : offrtniki; 6 s e 1 n i k : oselni vvetzsteinfuterall; pravdenik:
pravden vopizoc krizni. 45: i eden ž njih pravdenik opita ga; pre¬
bil' a v n i k: prebira ven bansen; predalnik:  predalni fach-
kasten ravn. abc. 37; prešestnik:  prešesten i p r e š e s t n i k :
prešesten i prešestnik:  prešesten adulter, dalm. jer. 23 i kast.
cil. 109: prešušnik; ravn. 1/179: družiš z’ prešestniki se, 2/260:.
prešestniki; prežvekavnik:  prežveka vni bansen; r a s o v n i k ;
rasoven harenes kleid, ravn. 1/55: obleče se v’ rasovnik; 1/240;
r 6 b e ž n i k : robežni depraedator; sopraznik:  soprazen (dan)
kleiner, nicht gebotener feiertag; s p 6 d r n i k: spodrni bauchrie-
men; te kavni  k:  tekaven, njeka bilina od koje da se krave
B tekajo“ — briinstig \verden kr.; tožbenik:  tbžben accusator
perg. 60/2 tužbenik ; vogelnik:  vogelni eckstein ; v 6 h r n i k :
vohrn ein knauser škr. 3: ohrnik: (vnicher); z g 1 e d a 1 n i k:
žgledalen speculum schon. 70: špegel ali zgledalnik; zoprnik:
zoprn adversarius dalm. zoprnik; pok. 1/109: zuprnikam; ravn.
1/511: zoprnik. — Arno idu navlaš one rieči koje se grade od
part. praet. pass. na en s naglasom u sing. nom. fem. ne  na pred-
zadnjoj slovci: bantovanik:  bantovan i bantuvanik:  ban-

PRINOS K NAGLASU U (tfOVOj) 8LOVEVŠTINI.

121

tliva n impetitor perg. V. 27/1: bantouanik; branj  eni  k:  hranjen
altor; krščeni  k:  krščen christianus tschup. 599: krstenku; al’
i krščeni k; kupljenih:  kupljen emptor perg. 83/2: ie pu-
triebno da takouoga imyenia kuplienik v gospoctuo i vlaadanie
onoga imyenia poide pred duema prisežnikoma; ljubljenih:
ljiibljen liebling; naj d en ik: najden iindling; napolnjava
ni  k:  napolnjavan perg. 41/1: duorski i dohodkou prislušauanik
i drugih takouih česti napuniauaniki; n a s 1 e d u v a n i k : nasle-
duvan successor perg. 38/2: ier ie iruyenia nasledouanie zrok obrambe
i mat ye dužna syni i kčeri v takouom imyenj za sobum ostauii
kako nasleduuanike i oduetke; 63/2: kruny nasleduuanik; moglo
bi biti i nasledovanik i nasledovanik, ali znam da kajkavci govore
nasleduvati, nasleduvan; odrešenik:  odrešen redemptor dalm.
jer. 50; job. 19 odrešenik, nu danas običnije odrešenik; o h ra¬
njen  i k:  ohrdnjen erhalter dalm. jud. 3: gospud je njim obudil
eniga oliranenika; 1 hron. 17: ohranjenih; nehem. 9: ohrajnenik;
postavljenih:  postavljen positus naprej — praepositus tschup.
398: naprejpostavlenk; prislušavanik:  prislu'avan perg. 41/1
(gledaj napunjavanik); ranjenik:  ranjen vulneratus; zavje-
manik:  zavjeman i zavjemanlk  confiscator perg. 86/1: dru-
goč buude imyenia suoiega zdržanie i obramba vu koteroi se vsa-
komu čloueku do leta od kakoua gode silnika vsakim zakonom
prepusty sebe obraniti i niega s svoiega imyenia vun zureči. I v tom
takouom dugouani toga takoua sylnika i zauiemanyka niegoua
obramba, kakoua gode, nespryča.

55. Rieči, kojim je tvorka ili završetak na ok  imaju ili na
slovci pred tvorkom: bblok  gen. obloka fenestra; snubok i
snbbok  gen. snubbka, snobbka i snuboka, snbboka brautwerber;
gasp. 3/453: snobok; svbdok  gen. svedoka testis.

56. Rieči kojim je tvorka ili završetak uk  imaju na tvoici.
lačuk i fačuk  nothus hrv.; k 1 o b ii k pileus: m e r t u k i
m Črtu  k = mjera petr. 94; gasp. 3/439; — ali samo pamuk
gen. pamuka baumwolle nagfl. 122: vliha se prouti škodllvomi
vetri, velkomi glasi i mrazi z čistim pamukom zateknjena dižati
morejo, (kr. je pavola).

57. Rieči kojim jo završetak eg t  ig  večinom su stiane a na
glas imaju ili na zadnjoj ili na predzadnjoj slovci.

a) ' na zadnjoj slovci imaju: b i r š 4 g mulcta perg. 57/2. bir-
šaaga; zagr. 5/1. 292: z biršagi; iz magj. birsdg; ca p ra g, konj¬
ski nakit; k o tri g = ud, član perg. 53/1: kotrigou itd.; fa-

122

M. VALJAVEC,

calčg  kiizm. 149: gospodne, ovo mina tvoja, štero sem meo vu
facalejgi djano r,v styov iizo-/.s wiw;v iv c o o Napito;  254: so na te
nemočne n- s li od tejla njegovoga facalejge i brsače ooo^api* •/) m-
v.uuviha; k o 1 e g collega; orsag  regnum das reich perg. 7/2:
orsag, 2/2. 4/2. 93/2: (rsagu ; petr. 1(3: orsag; 39: orsage; gasp.
1/642: ors4ge itd.; strateg  ein stratege.

b) na predzadnjoj slovci naglas imaju : b h  r c g običnije b h  r e k
palus, nagfl. 172: bereci; beteg i beteg  morbus p?rg. 51/2:
beteg; kiizm. 13: betege; gasp. 1/82: betbga itd ; bobreg  obično:
b u m b r e k i b u b r e g fiehten-, tannenzapfen ; niero gasp. 3/559;
g 6 m b 1 e g i g o m b 1 e k flos betulae nagfl. 168: breza je lejpo,
bejle škornje ščapinato drejvo, njč vejke so šibnate, cvejtje gom-
bleci (gomb , gumb = nodus); li b r c e g berzog zagr. 5/1. 304
megj liercegmi; m a s 1 a g i maslak atropa belladona (?), hyosci-
amns (?) nagfl 169; vu nnteri logej vu nisi ki grmiči rastč k’ čreš-
njam priglihno svetlo grozdjiče, štero se vuče črešnje ali poprejk
maslag zove; 169: pod visikim drevjom i na prazni mejstaj logouv
rastejo jagode, razločno cvejtje, maslag, gr banji i drage vnouge
doubi dobre i čemčrne gobe ; u Murka ima : m a s 1 d  k wuth,
raserei; a u hrv. adj. madak rabidus gasp. 1/662: Dinus človek
maslak, srdit i cd risa ljutčši; šbreg  i š e reg  gen. šerega i še-
rega schanr, kiizm. 14: veliki šereg svinj; 234: stotnik onoga še¬
rega; trpi. 804: hvalte gospodna vsi šerezje njegovi; gasp. 1/941:
ovo vigjenje tak prestraši nepriatelske šerege, da podsedanje do-
končavši od varaša odišli jesu.

58. Rieči kojim je tvorka ili završetak Of/  imaju " na tvorci:
brlog  gen. brlbga i brlbga luštnim ferae preš. 162: brlbg;
ostrog  mit pallisaden umgebener ort.

59. Rieči kojim je tvorka ug  imaju ' na tvorci: b r a n j il g
turdus; vlačug  erro.

60 Rieči kojim je tvorka h  imaju " na zadnjoj slovci: o smeh.
irrisus; nasmeh  das anlacheln kast. cil. 49: ne zavupal enimu
skrivnimi! nasmehu ; posmeh  = nasmeh, češce irrisus; p o s p e h
festinatio; požreh  lucro. — " ima sir o mah pauper, gasp.
1/237: siromahu itd.

61. Rieči kojim je tvorka ili završetak ih  imaju naglas na slovci
pred tvorkom i to najčešče ': cvilili  zvvillich: jerih  (od hirc-us)
aluta; jesih  essig dalm. nam. 6: esiha; mol. jesiom; kelih
kelch mol. 124; petr. 254: keljih ; mačih  typhus; munih  can-
terium; 6  1 i h , njeka oti\ vna gljiva; ometih  bartvvisch; 6 p i h

PRINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI.

123

apium ; pirih  osterei; šopih  i s b p i h homo inflatus; š t e b i h
š t ti p i h i š t b p i h. cisterna polil. opr. 23: zajema iz plitveh
stephov blatno vodo; ttibih,  t tipi  h teppich dalm. ex. 26; 1
hron. 18: pod tebihi; Ti lih Aegidius od njem. Sankt lige  n
rog. 243: pridiga na dan svetega Tiliha ali Aegidia; sada kad je
o svetcu govor veli se: Sent Ilen, gen. Sentllna, a kad je govor
o čovjeku, komu je to krstno ime, veli se T ilen  gen. Tilna ili
pako Tili  gen. Tilija (Bela, gr.); to lih dolch; v tirih weih-
rauch, dalm. lev. 2: verihom i nomin. veroh; schon. 391: viereh;
Levec: die sprache in Trubers Matthaeus 42 veli: „veroh m. germ.
vveihrauch 2. b. in Tnnerkrain noeh: vdrtih gen. ' tirha“; žtinih
sponsus.

ima: varili  i varuh custos dalm. jer. 31: varihi; 1 hron. 24:
varihov; vetrih  beischltissel.

na tvorci ima: menih  i runih mbnch preš. 54: opkt in me¬
nihi, modri možjti got6vo ti bodo ozdravli srce.

Naglas na predpredzadnjo) slovci ima: j ti š tri ih estrich škr.
289: zapeliviga jezika padčc je kakbr tega, kateri na jestrlihu ptide.

62. Tvieči kojim je tvorka ili zavr.šetak uh  imaju večinom na
tvorci:

a) ' na tvorci imaju: b e n j ti h nagfi. 93: krava na trupi m;t

hrbet, dvouja rebra, črvou (benjuh, trobiih), i vuinen (cecke); b o-
gattih dives ravn. 2/280: jomenej, kako strasno je mučen in
martran trdosrčni, prevzetni> mehktižni bogattih! čr litih bomo
niger; grdtih homo sordidus; h manj  tih upravo ge m ei n er
mensch ; k a n j ti h milvus; 1 e n ti h homo piger ravn. 1/181 . oziial
sem ter tje se je lentiham enak; 1/240: kakbr hiteč pesic zajme
vbožtvo lentiha; o b 1 e d ti h blasser mensch, ravn. 1 169: oble-
dtiha; o d er ti h menschenschinder; ogledtih  spion; pa s tuli
hengst; p ep el j tih cinerarius incubator; Pečtih grad u Ugrskoj
njem. Filnfkirchen; p i 1 j ti h vultur; poležtih  homo piger; p o-
smettih  diabolus hrv.; poteptih  erro ravn. 1131: nasntibi
poteptihov in spridencov; 1/163: nevboglivi poteptih; 1/187: prav
grd poteptih je bil ta i\.hsolcn; reš 217: smet i potepuhi, po-
ž e rti h fresser gasp. 3/533; prevzettih  homo petulans, s 1 e-
dtih canis sagax; smrdtih  mustela putorius; z a valj  tih homo
piger der sich gern hinstreekt zum liegen und faidenzen. na

tvorci ima: Mat uh gen. Mattiha, ime obitelji, gr.

b) ' na predzadnjoj slovci ima: trtibuh  gen. trebtiha ali i
trtibuha venter, dalm. job. 15: trtibuh; nuni. 25: trtibuhe, dalm.

124

M. VALJAVEC.

2 bron. 4: so pokrivali obadva trebuha teh knoffou; jap. 54:
v’ trčbuhi (= trebuhi) rog. 407: trebuha; škr. 353: trebuha;
129: trebuhu; ravn. 1/12: trebuhu; ali i u liom. trebuh  rog.
409: trebuh; nagfl. 93: trobuh; kiizm. 360: trbiijh.

c) ' na predzadnjo) slovci ima : k b č u h gen. kočuha i kočuha
kutsche kiizm. 459: krama zlata . . . i marhe i ovdc i konjouv i
kožuhov v.vl  tirirav v.v.’.  psStov; k b ž u h gen. kožuha pelz ; b č u h
vitricus.

63. Rieči kojim je tvorka ili zavr-etak ac  imaju " na tvorci:
m a trač  matratze; mrtvac  mortalis polil. opr. 514: al be na
bil tudi on lih s’ tako pravico znal postavo narediti, de be se mi
mrtvaci nekol podstopiti na smeli per njemu naše prošne noter
položiti samuč le tedej kadar. . . ? 306: se službe enega mrtvaca
nautrudnu ahtamo; pajac  bajazzo; pijač  piazza platz hrv. a
kr. plač; tar a c strassenpflaster gasp. 3/419. 527; trnac  poma-
rium kiizm. 56: bi pa vo šo (Peter) na trnac, vidila ga je driiga:
218: vkup je pribejžalo k njim vse liidstvo na trndci ki se zovč
Salamonov hn tt)gtox  tyJ y.xko opivvj Solop.SvTO?; 171: je pa vu
Jerušalemi pri ovci vrataj jezera, i pet trnacov m d tsvts otok:
t/ouca.]  trpi. 110: ki stojite vu hiži gospodna, vu trnacaj hiže
boga našega (traun. 399: v’ lopah, a dalm. psalm. 135: na dvo-
risčah): gon. 69: Vilmoš trnac v red zeme, živazen krmi i drugi
drobiš na svoje mesto zdejva; nagfl. 81: jeli jeste pred vašov hižov
trnac? tč je za to, da deždž notri ne bije na dveri vu kiinjo i hižo,
gda po vetri ide; zagr. 5/1 157 : pčele se po cvetniakeh i trnaceh
razletavaiu; vršac  bergspitze.

64. Eieči kojim je tvorka ec  — stsl. ai|i, imaju " na slovci pred
tvorkom : mesec i mesene  mensis luna, gol. 104: v mesencu
maja; zajec  lepus.

65. Rieči kojim je tvorka ec —  stsl. i>i|b mogu na svakoj slovci
naglas imati.

Dvoslovčcme

a) " na tvorci imaju

oc) deminutiva od rieči dvoslovčanih s pregibnim e  u zadnjoj
slovci i " na njem : b e d n e c beden; b e z n e c: bežen; c e p t e c:
cepet orchis; čebre  c: čeber; hrbtec:  herbet; krhlje  c: kr¬
helj ; stebrec:  steber pflugsaule ravn. abc: stebrič; škednjec-
skedenj ; ž r e b 1 j e c: zrebelj.

[i) deminutiva od rieči dvoslovčanih s pregibnim e  u zadnjoj
slovci i ' , na predzadnjoj : k o 1 č e c: kolec; korčec:  kbrec

PRINOS K NAGLASIT TJ (NOVOj) SLOVENŠTINI

125

cyclamen europaeum; lonce  c: lbnec; n ovce  c: novec gasp.
1/179: noveecov; stolčec:  stblec; zvonce  c: zvonec. Nu sve
te imaju i ' na slove: pred tvorkom i u gorenštini: kočec, lbnčec,
stblček itd.; zagr. 5/1 253: zvončecem zvoneči.

y) Tako se rado naglašuju rieči kojim je n prvoj slovci polu-
glasno  bud pravo bud specifično slovensko ili povokaljeno r : le¬
žeč mendax (čitaj vžtc), nu i lazeči  1 6  ž e c: petr. 47: ležeč;
meneč  hirsenaustreter (čitaj mi>ni>c, mni>c; p rde c geriiuschvol-
Icr furz ; p e z d e c leiser furz ; s e n e c schlafe dalm. jud. 5: senec,
a 4: sinbc; se se c := sisa (čitaj slslc) dalm. jerkl. 4; škr. 96:
kateri pak sesce močnu stiska de bi mleku izmolzel, iztisne tudi
maslu vun : gasp. 3/484; ž e n j e c messor (čitaj žnjbc) ravn: 1/137:
žencimi, 1/138: žencami; 2/117: žanjic. Pa tako i: igrec  spieler
(čitaj jbgri.c, igre); kupec  kaufer (čitaj kr.p''r>c, kp"i>c gen. ki><pca)
čb. 1/77: slovi do Londona mineralogec — do Kube, Kantona
z jeklino kupec; preš, 53. 54: kupbc, skr. 98: kupe:!. —

Pazi još: A h e c Acbatius ime obitelji (Bela); čb. 1/71; borec
pugnator čb 1/71; rebrec  demin. od reber; ikrpec  fla-
schenzug;

b) ' na slovci pred tvorkom imaju

i)  deminutiva od jednoslovčanih substantiva s ' i druge rieči od
participa na an : d d 1 e c : ddl particula petr. 253.: Christuševo telo
se ne deli, nego vu vsakom delce razdeljene bostje celo ostaje;
gaj ec: gaj kleiner liain ; g r i č e c .’ grič ; b a m e c: bdm; h 1 e-
vec:  hlev; hrib  e c: hrib rog. 491; ježe  c: jež; J ur ec: Jur
mjesto Jurij Georgius; kipec:  kip; klanec:  klan acclivitas
dalm. 2 bron. 20: klancu; tscbnp. 405: klanci; kij ti če c: ključ,
Kranjec:  Kranj Carniolus; križec:  križ; p d  r e c: p4r piir-
cben; Rime  c: Rim Romanu s ; ščapec:  ščtip stabeben; videc;
ud; vniičec:  vnuk gasp. 1/662: kaj siromašna babica bi činila
za dragoga vnučeca? žganec:  žgan obično plur. sterz, ait mebl
speise; žviljec:  žulj.

fi) deminutiva od od onih jednoslovčanih substantiva u kojili ima
samoglasno o  — a: drdžec:  drog; broščec:  hrošč; kosec;
kos frustum kast. cil. 198: kosce; ravn. 1/236: na kosce, koteč,
kot; ločeč:  lok fiedelbogen; prbdec:  prod; protec:  prot.

>’d b e c: rob schnupftuck; kast. cil. 342; nagfl. 39. .)1. loubcc-
petr. 169: v nibce; s 6 de c: sod dolium čb. 1/47: s6dec; zo¬
bec:  zob.

126

M. VALJAVEC,

y) substantiva koja se grade od jednosloslovčanih adjektiva s " :
blddec:  bled ein blasser mensch; cdlec:  cel ein ganzes an
keinem ende eingedriicktes osterci; drdgec:  drag liebling; g 1 ti¬
še c: gluh surdus dalm. ev. mat. 11; pok. 109; ravn. 1/109;
g n j 11 e c: gnjil ein stinkfauler mensch; h u d e c: hud ein schlim
mer mensch; der bose; junec:  taurus nagfl. 85: gjiinec; kri¬
vec:  kriv reus perg. 58 : kryvcc; nordivind; 1 e n e c: len faulpelz;
n ti g ec: nag der obne kleider ist ravn. 1/269; nagce; n drnec:
nem ein stummer; ein Deutsche; skope c, škripec:  skop ava-
rus zagr. 5/1 196; reš 119: skupec; slepec:  slep caecus; blind-
schleiche; dalm. ev. mat. 15: sldpci; jerkl. 4: slejpec; preš. 93;
slepic; kiizm. 16. 40: dva slepca; pctr. 94: jeli more slepec sldpca
voditi? 37: slepec; reš. 83; sušeč:  suh martlus mensis dalm.
ester 3 in margine: sušic ali brezen; ugr. i februarius mol. 7:
siišec; nagfl. 194: v prozimcu, svečnej i sivci je redovno jako
mrzlo; gasp. 1/686: sušca; svetec i svdtec:  svet sanctus ravn.
1/248: svetec; tujec:  tuj fremdling; vrtinec:  vran rappe preš.
62: vranec.

S) deminutiva od dvoslovčanih substantiva s pregibnim e  u zad-
njoj slovci a s ' na predzadnjoj : cepčec:  cepec; d e 1 č e c: delec;
d r 6 b č e c: drobec; d r 6 m 1 j e c : dromelj; d r 6 ž č e c: drožec :
li 1 e v č e c: hlevec; h 1 6 d č e k: blodeč; h r i' b č e c: bribec ; j ti n-
č e c: junec; k 6- š č e c: kosec; Krdnjčec:  Krdnjec; k r i ž č e c:
križec; krožčec:  krožeč; m lin če c: mlinec; Nemčec:  Ne¬
mec ; p a r č e c:  pdree ;  p e š č e c: pesek; p d v č e c: pdvec; p i v-
čec:  pivec; pramljec:  pramelj: p r a š č e c: prašeč; robče  c
robec gasp. 1/113: rubčecom; s a m č e c: samec; sev če c: sevec
alauda; slepčec:  slepec kleine blindsclileiclie; sodček:  sodec; -
s v i n č e c: svinec; v r d b č e c: vrabec; z 6 b č e c: zobec; ž r d b-
č e c : žrdbec.

e) rieči koje se grade od osnova i i e — %  glagola bez nastavka
kad im se ziev zatvara nmetnutim v,  a n e j:  brivec:  bri-ti bar-
bier; grdvec:  gre-ti der ervvarmer; pdvec:  pe ti sanger; bahn
dalm. 1 bron. 16: peuee; ravn. 1/194: pevcov; preš. 72: pevic;
petr. 54: pevec; tako i spevec  tipi. 37: spejvee, 71: spejvci;
pivec:  pi-ti potator ktizm. 388: pivci; ali Vodopivec; sdvec:
'^se-ti sator; alauda, ravn. 2,197 : sdvic je šel sjat; ali b i j e c, b r i-
j e c, pejec u popejec  tuo  iv;vr'; kiizm. 251 : niki z vaši popejcov
so povedali, kaj smo i njegovo plemen.

PRIN0S K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI.

127

‘0 rieči koje se grade od numeralija s ' na predzndnjoj slovci:
drugec:  drugi der zweite bienenschwarm; u obče secundus n p.
koji kod koje igre drugi što počima, pa tako u toni smislu: p (it e c:
pčti; 6 s m e c: osmi; s e d m e c: sidrni; š č s t e c: ščsti; tre
t j ec: tretji. .(U Kranju izgovara se: tretec, treti, a, o; tretič;
sravni Miklošič altslovenische Lautlehre 3 Bearbeitung 1878. 219:
pinta uz pljuča; nu sravni i metla uz mečla, retlec od rothel).

Ima još njekoliko tako naglašenili rieči: drobec  abgebrockeltes
stiickcken; godec  geiger preš. 79; kupec-uz kupec  kiiufer
perg. 22 2: kunpec, 22/2 27/2: kuupcu; 22/1: kupcj; 26/1: kuup-
cev; mlinec  art kuchen; prašeč  sus; s d m e c: sam hagestolz;
das miinnclien der thiere, dalm. gen. 6. 7; slavec  luscinia preš.
88: slavcov; sninec  scblittweg čb. 1/21: sninec; sodec,  su-
dec  judex kuzm. 387: sodec; perg. 6/2: suudac; 4,2: suudca;
54/2: siidcu; 8/2: sudci loc.; 21/1: sudci plur.; 5/2: suudce; 30/2:
suudceu; svinec  plumbum dalm. job. 19; vrabec  passer;
ždi e c, aculeus gasp. 1/174: Žalec (srpski žalac); žrebec  fohlen
škr. 339: žebec; perg. 45/2: žrjebcem; 35/1: žrjebci; petr. 1:
žrebca, 2: žrebce.

c) ' na slovci pred tvorkom imaju:

«) deminntiva jednoslovčanih substantiva u kojih ima o  ili e  te
imaju " koji se u sing gen.* mienja na ' u prelzadnjoj slovci:
bič če c: blek gen. bička; cmbčec:  cmok kiiodelehen; cvč-
k ec:  cvek ; cepec:  čep; dvorec:  dvor; g n j č d e c: gujed,
ime volu hrv.; gbzdec:  gozd; gr ob ec: grob ravn. 2/53. ro¬
žica nad njih prevzčtne grobce naj bo; grozdec:  grozd; k 1 č-
pec.: klep; klčščec i klbščec:  klešč klošč zecke; kblec:
kol weinbcrgpfahl; knofec:  knbt; k b š e c: koš; m b 1 j e c.
ni olj ; oteč:  *ot pater perg. 6/2. 7/1; riedko-oteo; pičli  ec:  ploh,
i' b č e c: roč; roječ:  roj; s k 1 č p e c: sklep; s t b 1 e c: stol;
stročee:  strok; šččpec;  ščep kleines rundes stiick holz Inv.,
z bor ec: zbor; zčtec:  zet žena koja je djetetu kunia zove to
diete: moj zetec, hrv. — K jeke ovili reči imaju kadšto " na tvorci:
dvorčc, grobec itd.; njeke imaju uz ' i A : nbžec inožec:
nož dalm. 2 bron 4 : nMŽici; stblec i stolec i stolec
kiizm. 52: na stouc:; 102: stoulcov; trpi. 73: stoulca; 78: stoulcom.
■ imaju i dvie rieči koje se tvore od rieči s . rbžec.  io
bornehen; iris nagfl. 187: rožec; i zvbnec:  zvon glocklein (al
i zvon), zagr 5/1. 253.

128

M. VALJAVEC,

ji") substantiva od jednoslovčanih adjektiva s " u sing. nom. mase.
a s ' u sing. nom. fem.: hrbmec:  hrom fem. hrbma ■jjtolo; dalm.
ev. mat. 21; n breč:  nor stultus; nbvec:  nbv geldstiick zagr.
5/1. 116: njega bi lahko za dva ali tri novce prodali; 196: imam
ja dosta gotovoga novca. — Slično je: mbjec:  m6j fem. mbja
meorum unus; svojec:  svbj fem. svbja suorum unus ravn.

1/222: z lakoto krotfčil celo ljudstvo je, pa ravno tisti krat svbjce
čudno preživi; 1/280: svbjcam; 2/61: svbjcov; tvbjec:  tvoj fem.
tvbja tuorum unus ravn. 1/300: v roke Daniela nam daj, ali pa
pomorimo tebe in tvbjce.

y) rieči koje se grade od onih jednoslovčanih koriena ili osnova
u kojih ima samoglasno (otvoreno) o  ili e  (koje nije  niti = a
niti = a  ili *): bbdec:  hod pleuritis, govori se: bodeč ga je
zaklal hrv.; njekakvo drveno bodalo; borec i borec  pugnator
trpi. 43; čb. 1/41; hodec:  hod ganger; hrbpec:  hrop asthma-
ticus; j b b e c: jeb fornicator; k 1 b p e c: klep dengelhammer; k b-
nec:  kon finis; kbrec:  kor schopfgelte tschup. 245; ravn. 1/220
v’ kbrcu, 2/59: kbrcov; kosec:  kos faeniseca perg. 44/2; kb-
te c: kot suile hrv ; krovec:  krov dachdecker; lonec:  Ion
topf ravn. 1/334: kaj ima neki lbnec per kotlu opraviti? 98: per
lbncih mesa, smo sedeli; lovec:  lov Venator; moleč:  mol der
beter ravn. 1/113: pride ta čas in zdaj je že, ki bodo pravi mblci
v duhu očeta molili; moreč:  mor interfeetor ravn. 2/50: Jezušik
je bil otet, kar morici, ki jim je Herodež rekel, ropijo v Betlehem;
nbrec:  nor verbindungsglied der kettenringe; nbsec:  nos ba-
julus ravn. 2/190: kriče in jokaje je šla rčva zapušbna za nosciini;
p 1 b v e c: plbv nauta; prbsec:  pros der bitter; s k b b e c: skob
nisus ravn. abc. 29; skop  ec:  skop falle trpi. 114: skopce nale-
kujejo meni; 115: vari me od zank, štere so mi nalekli i od skopca
hudodejlnikov; s lb ve c: slov luscinia ravn. 1/252: čapla spod
neba ve kdaj je čas priti; grlica, lastavka, slbvec drže svoj odhod;
ščbnec:  ščen zuvaptov kiizm. 30: nej je dobro vzčti krtih dece
i ščencom vržti.. . i ščenci jejo z drobtinja . . .; š č b p e c: ščep
obično plur. ščbpci fingerspitze aller finger einer hand zusammen-
gehalten gasp. 1/146 : ščepcov; š kop e c: škopsehops; š kbrec,
škvbrec: škor sturnus nagfl. 167; tblec:  tel vitulus trpi. 53:
telci, instr. perg. 45/2: duie kraue prež telec; petr. 119: telci;
zagr. 5/1 174: su si jednoga telca iz čistoga zlata napravili bib,
okolu kojega telca jesu tancali; tbpec:  tep herumstreicher; dinn-
mer kerl zagr. 5/2 10: vuglar držeči ga za kakvoga lovasa ali

PKIN0S K NAGLASU U (nOVOj) SLOVENŠTINI.

129

tepca zaprl mu ie pred nosom vrata; 4/1 108: kakov je on tepec;
4/1 118: ne pšanete nyh z imeni nedostoinemi kod naimre ti tepec,
tolvaj, krvolok, nore, pianec, vražja para ali sin; vdbvec:  vdov
wittwer; v bdeč:  vod dux kiizm. 214: Judaš je bio vodeč onih
ki so zgrabili Jezusa; vbščec:  equisetum; vbzec:  voz auriga ;
žblec:  žel u želeti, trpi. 114: krvi želci. — A tako: smblec
prema smbla klette; schuster preš. IGO: smoleč.

S) deminutiva riegje druga nomina koja se grade od dvoslovčanili
rieči s ' na predzadnjoj a s pregibnim e  u zadnjoj slovci: brez-
n e c : brbzen kleiner abgrund ; c b f 1 j e c: cbfelj eisziipfchen:
cvergljec:  cvbrgelj; čbsnec:  čbsen allium; kbgljec:  kb-
gelj ; kbrgljec:  kbrgelj ; k b b r e c: kober; k b r č e c: kbrec;
K b r 1 j e c, K b r g 1 j e c: Kbrelj, Kbrgelj Karlchen; k b 11 e c:
kotel; kozlec:  kbzel liarpfe ravn. abc. G9: kozelcov (a na Beli
govori se k o z u c gen: koztica); k r b v 1 j e c: krbvelj; 1 b n č e c:
lbnec; nbvčec:  novec zagr. 5/1. 104: nisu več neg samo jeden
novčec imeli, z-koiem novcem pošel je bil on siromak človek na
piac; b s 1 e c: bsel schon. 390; p b p r e c; pbper ein pfefferkorn;
rbgljec:  rogelj; šn odi j ec: šnbdelj; š te kij ec: štbkelj;
strbmljec:  štremelj ; v b z 1 e c: vbzel; z v b n č e c: zvbnec.

d) " na slovci pred tvorkom imaju:

«) deminutiva od jednoslovčanih substantiva s ili osim onih
u kojih ima (široko) o  ili e:  a č e c: ak hackchen; b a č e c: bak;
bat e c: bat u zagonetci: okolik liiže hodi pak v riti batec nosi
(kokoš); bič e c: bik; bogec:  bog der liebe herr gott; a i =
gbtze trpi. 96: nji bougeci so pa srebro i zlato — delo rouk člo-
veči; 65: draždžili so ga z svojimi bougecmi; 89: štere so aldil-
vali bougec.om; borec:  bor; bratec:  brat preš. 27: bratec,
perg. 32/2: braacem; petr: 1G4: bratca; b rež ec: breg; bru¬
seč:  brus; cepec:  cep kleiner pfropfreis, ali cepec dreschflegel;
e a s e c: Čas ravn. 1/75: na zemlji ljudčrn dajaš že take čdsice
nebeške; 2/288: tudi mi še toljkšfniga čdsica ne zamudimo; čle¬
ne  c:  člen; č m e 1 j e c: čmelj hummel; čolnec, čiincc:  čoln,
Mn; dedec:  ded dalm. u predgovoru k Siraliu: dejdec; škr.
216: dejdbe; det ec: ;|: det petr. 44: jč ovde jeden dčtec ki pe^
hlčbov jačmenrreh ima; gasp. 3/559: drugi dan na istom mestu
detec nekoj dugo vremena od krča po vseh kotrigeh zavijanj mu-
čen zvršeno je zdravje zadobil; dr at e c: drat: dulec:  dul u
kupe dio nad gutom, štj.; fantec:  fant; funt  e c. funt, gan
če c: gank; glaseč:  glas; gl id e c: gh'd; go lt ec, giitec.

9

130

M. VALJAVEC,

golt, giit; gradeč:  grad, ali Gnilec Gratz; gr§,šec:  grah;
g r i 1 j ec: grilj; g r 6 t e c: grot; gruntec:  grunt; gruštec:
griišt; g v ant e c: gv&nt rog. 465: slišal je za en guantec pro-
sččiga vbožca; hipec:  hip kast. cil. 340: nigdar ne mine en
hipec prež grozovite martre; tschup. 75: leti zginejoči hipci na¬
šega žalovanja bodo koker en blisk hitru memu prejšli; polil. opr.
265: hipe; 43: v’ enem hipcu; hiteč:  hit schuss; hlapec:
*hlap knecht; hlebec:  hleb brotlaib zagr. 4/1. 233: nie ie zpe-
temi hlebci kruha nahranil; k lin e c: klin; kljun  ec:  kljun;
kosec:  kos merula; krajec:  kraj eckstiick vom brotlaib;

k r a p e c: krap; k r e s e c : kres; k f t e c: krt; krušeč:  krtih ;
k lip e c: kiip hauflein; kureč:  kur junger hahn ; pennis; k ri¬
še c: njem. kuss gasp. 1/667: po kušcu izdal je Jezuša; kvaseč:
kvas ; 1 e s e c : leš ; m a h e c : mali; m a k e c: mak; m e š e c:
meh; m leče  c: mleč; mlinec:  mlin kleine muhle; m os te c:
most; n 6 h t e c: noht; noseč:  nos; n u n e c: nun pathe; p a-
n j e c: piinj; p a n t e c: pant; p a s e c: piis kleiner gurt; ali p a-
s e c art hummel mit gelben gurtartigen streifen um den leib, obie-
čnije pasanec; p 16 te c: plot; pramec:  pram; prašeč:  prah;
pražeč:  prag; p f s t e c : prst; r a č e c: rak; rilec:  ril riissel
der schweine škr. 34: rivec (valjda ri-ec); risec:  ris circulus:
roge  c:  rog; sačec:  sak; s at e c, se te c: sat, set honig-
fladchen ; sit ec: sit scirpus ; sklade  c: sklad; snežec:  sneg;
s 6 č e c • sok; s f p e c: srp ; s t a n e c: stan incola nagfl. 170: vuk
je najpogiibelnejši stanec logouv; stružeč:  strug; škafe  c:
škaf; š krap  e c: škrap diabolus; škrat  ec:  škrat bergmann-
clien: šravbec:  šravb; štore  c: štor; štričee:  štrik; štum
fec:  šttimf; trače c i trakec:  trak bandehen; tram  ec:
tram; trapeč:  trap; trudeč:  trud ravn. 2/105: brez trddica
so ji sturjbne vse še toljke reči; 2.139: velika dobrota vam bo za
mali trudic ; t r li p e c : trup; tulec:  ttil, pečnjak koji je kao
lonac; tvorec:  tvor parvum ulcus; ujec,  v u j e c: *uj, vuj
avunculus zagr. 4/1. 115: roditeli pomorieni od nye „Wicza“
(— ujca) Ariiairuša; vale  č: val; vam p ec: viimp; v las e c:
vlas ravn. 1/296: osmojeniga ni bilo nč ltisca na njih; vozeč:
voz; vratec:  vrat; v r h ž e c : vrag; vršeč:  vrh; vrtec:  vrt;
Zorec:  zor, pridjev obitelji; žlačec:  žlak, ono što na biču
puca; žlebeč:  žleb; ž m ulj ec: žmulj. — Ali rbžec:  rog;
z v b n e c: zvon.

peinos k naglasu u (novoj) slovenštini.

131

P) substantiva od jednoslovčanih adjektiva i participa s '  ili ":
belec:  bel qui albo colore est; čisteč:  čist, na čisteč dojti
ins reine kommen; črnec:  črn niger; gumpec:  *gump u gum-
past ein ungehobelter men-cli tscbup. 97: en naperludne guinpc;
mutec:  *mut u mutast surdus dalm. ev. mat. 9. 12; jap. 38.
319; pok. 1/09; plaveč:  plitv, ime volu; sinjec:  sinj berg-
blau; blauer kalkstein; sivec:  siv canus, dalm. sap. 2; ime volu;
starec:  st&r senex; vrelec:  vrel scaturigo; znalec:  znal u
pismoznalec scbriftkenner tschup. 39G: evangelsko svetust Kristus
dans deleč čez brumnost teh pismoznalcov postave; 487: praša ta
pismoznalc; znanec:  znan bekannter petr. 23: megj znanci, i
složena rieč pravdoznanec  vo;«/.6? ktizm. 490: prdvdozn4nca.

y) deminutiva riegje druge rieči od dvoslovčanili šubstantiva s pre¬
gibnim e  u zadnjoj slovci osim onih u kojili ima ' na predzadnjoj
slovci: agnec, jagnjec,  lammlein i j a n e c petr. 55: jdnca;
ahpljec:  ahpelj haftelchen; božčec:  božec rog. 206: je vidil eniga
reuniga bozčica; b 6 t r e c: boter compater; brežčec:  brežec;
brusčec:  bruseč; cegljec:  cogelj od zettel; rog. 433: dal je
tajsti en cettelc; clmrec:  čimer; c vi kij ec: cvik el j; cvirnec 1
cviren ; č a v 1 e c: čavel; č 1 e n č e c: čleiiec; č m f 1 j e c: čmi-lj;
črevlj  ec:  črevelj; d e č e c: detec; d r 6 b 1 j e c: drobelj ; f 1 a š-
trec:  flašter; firkljec i firtljcc:  firkelj firtelj viertel (uhr)
kast. cil. 330: fertelc; gobček:  gobec; griljčec:  griljec;
gr un če c: gruntec; gvančec:  gvantec; hlebčec:  hlebec:
j č v ž 1 j e c: jčvželj ; k e b r e c: kčber; k e 1 d r e c: kčlder; k 1 i n-
čec:  klinec nelke; k lip če c: ldipec ; kij unče  c:  kljunec;
koltrec:  kolter; kombljec:  kombelj; kraj  če  c: krajec;
krem  pij  e c: krempelj boletus quidam; kresčec:  kresec;

kraščec:  krušeč; kupčec:  kupec; k u š č e c: kiišee osculum ;
kužčec:  kužec hiindchen; ladij  ec: ladelj; man dlje c i man-
gljec:  mandelj mannchen der vogel; m asi j ec: maselj, dalm.
1 hron 17: mašile; meščec:  mesec; m lin če c: mlinec; m 6 š-
čec:  mdstec; nagljec:  ndgelj nelke; ništrec:  ništer nihil
rog, 418: unu ni drugega kakor en pisan ništerc; noščec:  noh-
tec i noseč niigelchen, naschen ; n u d 1 j e c: midelj ; p a 1 č e c: pa¬
lec; panjčec:  panjec; parkljec:  parkelj; pemzljec:  pem-
zelj pohl. opr. 16: pemzčlc; p i r k 1 j e c: *pirkelj bunter hemd-
armelaufsatz; piskrec:  pisker topfchen; pisljec:  plselj ein
bissehen kast. cil. 43: tvoi život kateriga z’dobrimi pisselci cartlaš,
bo pršel h’ špiži tem smrdečim črvom: platljec:  platelj blatt-

132

M. VALJAVEC,

chen (in buche), tschup. 442: platelc; p 6 1 š t r e c: pčlšter; pram-
čec:  pramee; p ra š če c: prašeč; pfščec:  pr steč; punkljec ;
pknkelj; pušljec:  ptišelj blummenstrauss; ražnjec:  raženj:
rekljec:  rekelj ; rigljec:  rlgelj riegelchen; bellis perennis;
s a če e, s e če c: satec setec; sladčec:  sladec; sfpčec:  sfpec;
staržec:  starec; stružčec:  stružeč; s v e d r e c: svčder klei-
ner bohrer; njeka bilina ; š k a f č e c: škafec; s k r a p č c c: škra-
pec teufelchen zagr: 5/1 195: ali on škrapčec došel je čez dimnjak;
škrati)  ec:  škrdtelj ; š tiki)  e c: štlkelj rog. 50: sturil je en
tak štikilc, de raalu je njemu n tajstem enakih; štirtljec:
*štirtelj viertel ^stunde) rieč koju je pater Markuš = Pohlin skovao
prema firteljc, pohl. op. 135: človek na more skuz natirleh močy
nekar enkrat en štirtelc ure dolgu v’ peklu gvirati inu živeti;
štrukljec:  štrukelj; tramčec:  tramec; trapčec:  trapeč;
t urn ec: turen gol. 20: turenc; tvor  če  c:  tvorec; um breč:
umber; v a 1 č e c : valeč ; v 6 z g r e c: vozger ; v f č e c: vrtec;
žakljec:  Žakelj petr. 149: žakljeca; zagr. 5/1 44: žaklec pun
penez; žlebčec:  žlebeč.

S) substantiva od dvoslovčanih adjektiva ili adverbija s pregib¬
nim e u zadnjoj slovci: do breč:  dober 6 ayx8-6c; apfelbaum der
gute friichte tragt; d r 6 b n e c : droben baum der kleine friichte
triigt; hitrec:  hiter koji brzo radi; modrec:  moder sapiens
ravn. 2/42: reče Herodeš mbdricam na skrivnem k’sebi; oj st¬
re c: ojster die schneide des messera kiizm. 396: ostre dr je boža
rejč živa i močna i ostrejša od vsakoga z obej strdni ostre majou-
čega meča; p res n e c: prčsen ungesauertes brod, i pokvareno
presmec, bresmec osterbrot, palmbusch ; spodrec:  spoder bauch-
riemen; zmfzlee:  zmfzel den es leicht friert. — Nu ipak:
p 6 z n e c; pozen lein der spat reift oder spat angebaut wird; i
z g 6 d n e c:, zgoden lein der frlih reift.

Ovako i substantiva od dvoslovčanih komparativa i adverbija:
boljec:  bol ji optimatum quidam ravn: 1/116: reče David vsim
knezam In boljcam dežele; višec:  viši der hoher ist ravn. 1/1 <8:
opravi narvišcu (dem allerhochsten) svoje obljube; z d 61 ec: zdoli
■vvind der von unten — vom thal her weht; z g 6 r e c: zgori wind
der von oben — von den bergen — her weht.

s) rieči koje se grade od jedno ili dvoslovčanih osnova glagola,
osim osnova na i  i e  — ® glagola bez nastavka kad bi se ziev
ukidao umetnutim v i osim osnova sa (širokim) o  ili e; dvoslov-
čanim osnovam s nastavkom no, e =  t. i, a, ua  pred tvorkom ec

PRINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI.

133

izpadaju o e i a:  bij ec i skračeno bic kiizm. 378: po-

trejbno je piišpeki bidti nej pianci, nej biči..; i bitjec  Im r,;  u
sastavi kiizm. 376: pravda je položena: očobujcom i materbujeom,
llidomorcom . .; čakec:  čaka-ti qui expectat u zagonetci: viseč
visi čakec čaka, viseč opadne, čakec ga popadne (svinja pod
hrastom); delec:  dela-ti u složenih: čudodelec:  \vunder-
thiiter ravn. 1/341: imenujejo ga čudodčlca; hudodelec:  libel-
thater ravn. 1/32: kako je lepo ostati v’ sredi med hudodelci dober
in pravičen; 1/136: bog tepe hudodelce po liudodčlcih, 1/197: srd
božji v’ hudodelce je vprt, 1/311: hudodelic; d er e c: dreti, de
rem u složenih: konjederec  schinder, wasenmeister; g i z d e c:
gizda-ti se, koji se gizda; glede  c: gleda-ti u složenih: g r d o-
gledec,  koji grdo gleda, hudogledec  koji hudo gleda;
krivogledec,  koji krivo gleda; pregledec:  pregleda-ti der
durchschauer ravn. 2/289: prepir se je vzdignil in spet se v’ pre-
gledca obrnejo; hvaleč:  hvali-ti i'( a‘(wv ktizm. 385: Itidje bodo
sami sebi radi, skoupi, hvalci; trpi. 60: erkao sem hvaleom: ne
hvalte se tak; u složenih: samohvalec  dalm. palm. 5: samo-
hvalici ne obstoje pred tvojma očima, in margine: samohvalni so
ty, kir se na svoja lastna della, blagu, muč, kunšt inu oblast za¬
našajo inu se le s tem istim hvalio; trpi. 58: sem vrčo prouti
samo-hvalcom; jedec  esser, dalm. lev. 19: aku bo gdu od tiga
na trčtji dan jedil... taisti jedčc bo svoje pregrišenje nosil; škr.
114: kjer je veliku blaga, tamkaj je tudi dosti jedeov; u složenih:
k r u h o j e d e c brotesser; mesojedec  fleischesser gasp. 1/683 :
leto 1575 kada bi velikoga tjedna vojniki gospodna Lauša od
Nassau ne marajuči zapoved cirkvenu meso jeli i veselili se, nut
kaštigu božju zvrhu sebe očivestu spoznali jesu: ar kada bi drugi
vitezi koji postili jesu, veselo vuzetu obslužavali cel tjeden, oni
mesojedci na samu vuzmenu sredu ze vsem šeregom svojem i
z-officeri iliti častniki i z-generalom Laušom nesrečno od nepria-
telskoga tabora posečeni i vumorjeni jesu; jezdec:  jčzdi-ti ccpies
dalm. gen. 49; ex. 14. 15 itd.; kanec:  kano-ti gutta; kap ec;
kapa-ti gutta kast. cil. 35: prosi en kapic vodč; kazeč:  kaza-ti
vveiser, zeiger gasp. 1/40: kazeč puta wegweiser i k a ž e c ktizm.
46: pouti kažci; kradec:  krad-em stehler u složenoj: ljudo-
kradec  avSpzTroSiuT'/,? ktizm. 376: ltidokrddcom; laž ec: laga-ti
niendaK* kiizm. 388: Kretdnci so vsigddr hižci; gon. 36: lažec;
perg. 13/1; reš 38. 212. 215; ljubeč:  ljubi-ti amator u slo¬
ženoj: neljubeč,  ktizm. 395: neltibci dobroga a(piX*yadol;

134

M. VALJAVEC,

mlateč:  mlati-ti drescher; padec:  padem fall dalm 2 hron.
28; ev. mat 7; kast. cil. 86; jap. 258; škr. 289: pddec; pok.
2/5: padčc; 2/4: padčcu, padecam; 1/38: padce; pešec:  peha-ti (?)
(kam pehaš? wohin gehst du ?) pedes ravn. 1/210: pešic; 1/215:
pčšcov (nu valjda od peš = ped-š, pad); pisec:  pisa-ti scriba
perg. 54/1: pysec; reš 116. 209 itd.; piščec:  piska-ti ooV/itt,?
dalm. ev. mat. 9: je vidil pisce inu šum teh ludy; schon. 263: je
zagledal pišce inu ta nepokoj ludy; plesec:  plčsa-ti tiinzer gon.
48; pljunec:  pljuno-ti sputum; psuvec:  psova-ti = psu-a-ti,
koji psuje trpi. 36: za volo guča ošpotavcov i psuvcov; rez ec:
reza-ti koji reže u složenoj: pildorezec  bildhauer rog. 226:
govorit zdeel je bil od malarjou, pildarescou kakor pravimo pild-
havbrjou ; slamo r e z e c, škoporezec  strohschneider; s n e-
dec:  sned-em fresser, ime obitelji (Bela gr.), u složenoj; sladko-
snedec  leckermaul; sfkec:  sfka-ti sclilurf; strelec:  streli-ti
sagittarius dalm. gen. 21; jer. 46; strčlci; tschup. 446: strele;
ravn. 1/34. 165: strčlic; s tre ž ec: strčž-em minister; strižec:
strižem tonsor ravn. 1/168: strižcam; šal ec: š41i-ti se spass-
macher gasp. 3/449: pazi, ti nesramni šalec, koji si onu dušu pre¬
kanil (pazi 1/661: šalce aus spass); šikec:  šika-ti stossen, stoss
gasp. 3/438: čuti stanovito vse šikce i vudarce; 1/139: po vudarceh,
šikceh i sramoti; števec, števec, čtavec:  štč-ti, čte-ti, čta-ti
kr. zahler; hrv. leser gasp. 1/163: čtavec; tožeč:  tožiti klager
kiizm. 183: tožci; trpeč:  trpeti dulder ravn. 2/179: vdove in
sirote in druge trpce v’ nadlogah obiskovati; tržeč:  trži-ti han-
dler kiizm. 26; mol. 149; nagfl. 129; petr. 137; gasp. 1/242;
vabeč:  vabi-ti allector; v e d e c: včde-ti wisser; videc:  vide-ti
seher ravn. 1/85: kdo vstvaril glušca in mutica, kdo slepca in
vidca; viseč:  vise-ti qui pendet, gledaj gore „čakec“; vjemec:
vje-ti (vjemti, vjenti) captus ravn. 1/273: od kod prideta? Od
vjemcov v’ Ninivah; v la d e c: vlada-ti regierer ravn. 1/342: iz
tebe izhdja vladic, ki bo moje ludstvo vladal; vrtec:  vrtč-ti
kiizm. 70: stane veliki vrtec votra; zevec:  zčva-ti u slo¬
ženoj rieči: gostozevci  das siebengestirn; ja sam samo taj
oblik čuo, a ne gostosevci, kako ima Metelko; tako piše i ravn.
1/256: on je ktiri je gostoževce in palice na nebu vstvaril; a čb.
4/80 (Vodnik): čmu nek so gostosevci, čmu meni velki burovž ?
drugi je oblik: gostožerci,  sravni dalm. job. gostožerčiči
živec:  žive-ti u složenih: lehkoživec  ein leichtlebiger mensch
ravn. 2/71: Saduceji so bili nejeverci in ker se nejevera in lohko-

PRIN0S K NAGLASU U (tlOVOj) SLOVENŠTINT.

135

živstvo rada strinata zraven lohkoživci; 2/281: kdo na svetu bi ne
bil vbogi Lazar raji, kakor bogati lohkoživic! sladkoživec
der sich gut thut ravn. 2/280: na timu svetu je bil sladkoživic,
na unimu ga je reva in reva.

Od jednoslovčanih osnova ili rieči dolaze i: ga ve c vanellus
cristatus (sravni Trstenjak: slovančina v romaneini 49); gobec
raaul kiizm. 381: goubea; lan ec catena kiizm. 355: vu lanei;
zagr. 5/1. 250: ovemi vsemi načini napravlja se lanc, s kojem se
volja naša veže...  mislenje, naslajenje, privoljenje, navada jesu
kakti jedne veruge, iz kojeh se lanc plete, kojem lancem volja
naša se veže; gasp. 1/676: z Idnci, itd.; palec  pollex preš. 23:
pet ččvljov mčrim, pdlcov pdt; p le še c: pleš u plčšast glatzkopf
ravn. 1/231: plešic; vultur leucoceplialus; pr tis ec equus gra-
darius ; Ime obitelji (Varaždin); Škrbec  schnappmesser; škrlec
alauda sravni škrleti zirpen; vol h v ec, v ukv e c: volliv tovr.virr.
python gon. 34: vujvec; nagfl. 62: jeso stolči z-dvema nogačoma
i s tremi nogačami i z ednov nogačov (vujvcov 1 comprnic stoulci);
v f 1 e c gryllus gryllotalpa, hrv.

‘0 Njeka masculina koja su očevidno gragjena prema dvoslov-
čanim femininam na a s naglasom na predzadnjoj slovci: bab e c:
baba homo mulierosus; bebec:  boba stultus ravri. 1/300: ravno
taki bčbci bi tudi mi' bili more biti, naj bi se nam ne bil bog raz¬
odel ; brezec:  brdza, brezast vol; č m e 1 e c: črnela examen apum;
dimeč:  dima bos fuligineus; dušeč:  dtiša herzliebster; gfbec:
grba homo gibbosus ; Griv  e c: griva, ime obitelji; kač e c: kača
schlangenmannchen zagr. 4/1. 74: brže li kača zanosi, samec, to
je kačec ili oteč vucrkne; 1 i p e c: lipa linde die kcine bliithen tragt,
„kokot se je sel na lipu a golub na lipec“ u nar. prip. hrv.; li¬
sec:  lisa der an der stirne einein weissen fleck — lisa — hat;
p iz d e c: pizda geilcr mensch; s? n e c: srna, ime volu; ime obi¬
telji; volgec, vugec:  volga, vuga picus viridis mas; Vrb ec:
vrba, ime obitelji; žabec:  žaba froschmiinnchen. — Tako — da-
kako i inako — mogu se tumačiti i v e r e c prema včra u složenih:
babjeverec  ein aberglaubischer mensch; krivoverec  ein
irrglaubiger ravn. 2/256: bližniga ljubezen dela clo krivoverca lju¬
beznivima ; maloverec  kleinglaubiger ravn. 2/186: vse je ozdra¬
vil, de si ravno se je malovercov vinčs in grčšnih ljudi jdvalne
manjkalo j ne v er e c unglaubiger ravn. 1/258: nevčrec nima ravne
duše; pravoveren:  rechtglaubiger ravn. 2/125: nas pravovčrce
bo zdd za ajde de val V 2/290: pahniti ga zmed števila Izraelskih

136

M. VALJAVEC,

pravovčrcov; p r a z n o v e r e c = babjeverec; sta rover  ec  alt-
gliiubiger, — i v 6 1 j e c prema volja u složenih : d o b r o v o 1 j e c
ein freiwilliger; nejevbljec  ein unwilliger ravn. 2/152: v’ ti
lepi in bogati deželi je mogel Jezus vse polno nejevoljcov viditi;
pa tako i š 6 1 e c prema šola u složenih: prvošolec, drugo-
š 6 1 e c, osmošolec, visokošolec  ein schtiler der ersten,
zweiten, achten klasse, der hochschule tschup. 409: visokošoicov.

Tro-  i višeslovcane  rieči

a) ' na slovci pred tvorkom imaju

x) deminutiva koja se grade od substantiva s ' na zadnjoj slovci:
b o 1 h 1 r e c: holhir nachthemdchen; d e č d  r e c: *dečar knablein
mat. 555: dečarec; denarci  plur.: denar geld preš. 30: dniir-
cov; dih ur e c: dihdr kleiner iltis; ko mar e c: komdr gelsei
krumpirec:  krumpir; 1 o p d  r e c: lopar; Nemžfirec:  Nem-
čhr Germanulus ; pan durec:  pandur; pastirec:  pastir; p la¬
zi r e c: *plazir certhia familiaris; r o k d  v e c: rokdv ali brez-
rokavec  art westie; tanjčrec:  tanjčr tellerchen; — pa tako
u obče substantiva od rieči s ' na zadnjoj slovci: edinec:  edin
der einzige unigenitus ravn. 2/103: v’ pričo je očetov edinec; 2/104:
je božji edinee-za mizo per njih; njegove  c: njegov der seinigen
einer ravn. 2/100: so ji Jezus in njegovci toljko bili per srci)
1/280: stori Tobijata in njegovce dobre in srečne.— Tako slina-
glašene i možda amo idu još i: goltanec  guttur, faux. sr.
rpiTJiih, a dalm. prip. 23: galtanec, što bi bilo goltanec; hrb¬
ten  e c riickgrath; hrustanec  knorpel, a Murko: hrustamo;
piščanec  junges huhn ravn. abc. 89: piščanši (*niiiiiT£iiiM|u);
škrjanec  mjesto skovranec alanda ravn. 2/154: le škrjanc naj
na kviško zleti. — Tako valjda i: m r j a s e c, neriisee aper, ver-
res (stsl. iiepecTi,); čuje se i nerbsec; pa kanarec  kanarien-
vogel, i možda kozarec  češče kozarec  trinkbecher.

P) deminutiva koja se grade od substantiva s ' na predzadnjoj
a s pregibnim e  u zadnjoj slovci: dečarčefc:  dečarec; dihur-
čec:  dihurec; komarčec:  komarec; krumpirčec:  kruin-
pirec; loparčec:  loparec; mehčrčec, mehčirčec:  mehe-
rec, mehtirec; pasti rčec:  pastirec ; r o k a v č e c: rokavec,
škrjžnčec:  škrjanec.

y) substantiva koja se grade od substantiva s tvorkom en, J fm i
an —  stsl. ■Einiini, miuin.: d o lan e c: *dolan thalbeivohner; Do¬
lenec  Unterkrainer; goričanec:  gorica arbeiter im weingarten
kiizm. 87: od liidomorski goričancov; gorjanec:  monticola,

PRINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI.

137

G o r d n e c Oberkrainer; poljanec  feldbewohner; Slovenec
ein Slowene. Tu neka stoji i: Armenec  Armenier reš. 216:
Gregur Armenec; ogle  n ec  vugldnec carbo zagr. 5/2 22: vu-
glencev.

S) rieči koje se grade od adjektiva s tvorkom en  = tn koja
je ista s onom u substantiva laniiiT,, pak od adjektiva i participa
s tvorkom en i fem. dna i od part. praet. pass. na cin : č r 1 d n e c:
črlen fem. črldna caepa rubra, gasp. 3/533: ne s tiraš me iz ove
hiže moje, ti češnjaka i črlenea požeruh; dojdnec:  dojen siir.g-
ling ravn. 1/153: preskrbuješ iz ust otrok in dojdncov si hvalo!
drobljanec:  drobljan brocken ravn. 2/235: pobrati droblance
je rekel; edinorojenec:  rbjen fem. rojema unigenitus ravn.
2/34: noša edinorojdnca v’ tempel je bila reč velika; izčakova-
nec:  izčakovan der ervvartete, a ravn. 2/90: izčakvanec; izgub¬
ljenec:  izgubljen ein verloren gegangener ravn. 2/254: gostiti in
veseljiti pa se je treba, de tvoj brat še živi, ko smo menili de je
mrtev in de se je zgublenic spet najdel! izpeljdnec:  izpeljan
fliigge gevvordener vogel; iz valj  en  e c: izvaljen eben ausgebrii-
teter vogel, čb. 4/51: zvalence ne leteče mi starci pitat hod’jo;
mladinec  i m 1 a d e n e c juvensis. kiizm. 37. 38. 65. 257. 389
i nagfl. 130: mladenec, a kiizm. 216: mladenci; neposajdnec:
neposajen inquietus; n e valja  n ec:  nevaljan taugenichts; objo¬
kovan  e c: objokovan der beweinte ravn. 2/192: on bo tudi en
krat tvoje objokvance žive povrnil; o graj  dne  c: ograjen circum-
septus zdenec ograjenec hrv.; pekldnec:  pekldn der hdllische
diabolus; p o s c ti n e c: poscan brunzkerl; poslanec:  posltin
legatus; p o s r a n e c: posran scbeisskerl; potepenec:  potepen
vagabund; pritepenec:  pritepen ein hergelaufener; prvenec:
*prvdn primitiae; primogenitus; ravn. 1/91: od polnoči bo vmrlo
vse prvorojeno po Egiptu od kraljoviga prvenca, ki ga kraljev stol
čaka, do prvdnca sužne vboge mdljin gonijdče; prvorojenec:
prvorbjen fem. — rojdna primogenitus; razsvitljdnec:  razsvit-
ljen der erleuchtete ravn. 2/37: vse kar se bo Jezusu godilo, mu
je od boga razsvetldncu pred očmi; rejdnec:  rejen filius nutri-
cius ravn. 1/82: kraljeva hči ga za rejdnca vzame; rmdnec:
rmen gelbe hummel; r o Žane  c: roždn (posK*ii'i>) das obere her-
vorragende bettfussende (rog); spokorjdnec:  spokorjen ein
bussfertiger ravn. 2/129: spokorjdnca kakd prijazno ga taži in
miri; studdnec:  studen quelle, češce studenec  i skračeno
zdenec, zddnec; Štirna ne c, štiman superbus tschup. 545 pohl.

138

M. VALJAVEC

opr. 296;  tuhčnec:  tuhen fremdling kiizm. 226. 405: tiihčnec a
nagfl. 85. tiilnnec; učenec,  učen lehrling, sehiiler, študent ravn.
1/235: vuččncu, 1/220: vuččnci; preš. 41: uččnic; umorjenec:
umorjen occisus ravn. 2/53: vi mlada drhalca vmorjčncov; zaspa¬
nec:  zaspdn der schlafrige; der schlaf; lycopodium complanatum,
škr. 73: zaspančc se bo s’ cunjami obldčil; ravn. 1/281: zatre-
nec:  zatren unterdriickter ravn. 1/244: zatrčncam; zelenec:
zelen der bleich von farbe ist; griine eidechse. — Tako i. m u-
č 4 n e c premda mučen martyr ra*n. 2/53: pozdravleni, prviga
cveta mučenci, i vij e ne c premda vijen corona škr. 155: na¬
pravimo si vijenice iz rdž; običnije včnec  ravn. 1/169: dvesto
vencov fig.; preš. 99: včnce; kiizm. 244: vejnec; gasp. 1/43; včnčc.

s) Njeke s predlogom sastavljene rieči, koje se grade od dvo-
slovčanih substantiva na a  s ili v  na predzadnjoj slovci: obdra
v e c: Drdva accola Dravi; podgorec:  gbra submontanus; p o-
dravec:  Drava accola Dravi; posavec:  Sava accola Savi fluvii.

b) ' na slovci pred tvorkom ima malo rieči: borbvec  uz bo¬
rovec: borov fohre; Gregbrec  dem. od Grčgor; hribbvec  mon-
ticola; IzraMec:  Izrkel Israelit preš. 72: Izračlcam ; J e r u z a-
1 črnec Hierosolytanus; klopbtec:  crepitaculum; Kovbrec,
rodom iz župe „Kovor-ja“; studenec  uz studenec i studenec
quelle preš. 72: studčncov itd.: tobblec  kocher des mahders;
trpotec i trpotec  plantago.

c) " na slovci pred tvorkom imaju

a) rieči koje se grade od dvo- i višeslovčanih substantiva s " na
zadnjoj slovci i od onih s " na zadnjoj slovci koja imaju u sing.
gen. ne ' na predzadnjoj slovci: Algerinec:  Algerin reš. 222:
ovo bi se bolje pristojalo Algerincom i Tunetancom nazoči posta¬
viti nego krščenikom; Andrej  ec:  Andrej gen. Andrčja, pridjev
obitelji, gr.; Arabija  n ec;  Arabijan Arabs kiizm. 215: Cre-
tanci i Arabianci: Atenijanec:  Ahr.vzioc reš. 210: Solon na-
sladnosti telovne vsem svojem Atenianeem ni branil; baršunec;
baršun vrpca od baršuna, što no ženske oko vrata noše, brv.; b o-
gatinec:  bogatin bomo dives ravn. 2/155: kar bogatine z’ trdi¬
mi dnarji kupuje; 1/182; škr. 330: bogatine, 321: bogatlnci; Boš-
tijanec:  Boštijan Bastel, Sebastianus; Ciprijanec:  Ciprijan
Kb Trpto? kiizm.: Ioses Ciprianec meo je edno njivo; Dalmati¬
nec:  Dalmatin Dalmata (u kr. običnije Drmatinec); falatec: falat
frustulum petr. 45: poberete falatce kii su ostali; naješe se i na-
braše sedem košarih s falatcev, kii bebu ostali; fižol e c: fižol

PRINOS K NAGLASU U (nOVOj) SLOVENŠTINI.

139

phaseolus; Galilej anec:  Galilejan Galilaeer ktizm. 215: nejso
vsi eti Galileanci; g oljili'e c: goljuf betrieger kast. cil. 185: po¬
gledi ne (= na) polne plače inu semnie ludy, boš spoznal de tuli-
kain je golufceu, kolikur je ludy; golobec:  golob taubchen rog.
42. golobic, jap. 257: golčbca; al i golobec  njeka igra dječač-
ka; greben  ec:  greben pecten; Hibljanec:  Hibljan gasp.
1/644: da bi Ilibldnci vu svoji cirkvi i Netinci tulikaj vu svoji
sveto telo hoteli imati pokopano, pravdu z’ ovakovem dopita-
njem dokončaj u; Indijanec:  Indijan Indianer reš. 213: Per-
sianei Indianci Japonci; Japonec:  Japon Japonier reš. 213;
Kle meneč:  Klemen Clemens, kužno ime (Zalog): k o m a t e c:
komat kummet; komolec:  *komol ellenbogen dalm. ev. mat. 6:
komwlc; jer. 52: konmlcov; rog. 465: do kamilica; škr. 249:
komovčc; pok. 3/8: komolce; ravn. 1/156: komčlcov; ravn. abc.
33: komolc; kopun  ec:  kopun kleiner kapaun; k oren  e c:
koren iviirzelchen; K ret anec:  Kretan Kpvfc kiizm. 215; L a-
tinec:  Latin Latinus; Lj ubij anec:  *Ljubljan, Laibacher
čbel. 1/64: Iblanci; Mahumetanec:  Mahumetan reš. 206:
Mahumetanci, Židovi, balvanomolci; Martinec:  Martin Mar-
tinus, pridjev obitelji (Bela gr);  art eidechse; o blažeč:  oblak
wolkcben gasp. 3/487; osat e c, osetec:  osat, oset kleine
distel; otožec:  otok kleine insel; kleine gesclrvvulst; Perzija-
nec:  Perzijan Persa reš. 213; poplatec:  poplat sohlchen; po¬
grebec:  pogreb der einem leichenzuge beiivohnt preš. 74: po¬
grebci, 64: pogrebcov; Rimljanec:  Rimljan Romanus kiizm.
263 itd.; sestranec:  *sestran avsj/io; kiizm, 367: pozdravla vas
Marko sestranec Barabašov; Strahinj  ec:  Strahinj, Stanovnik
toga sela gr.; Španijolec:  Španijol Spanier; latinec:
*Tatin, selo gr.; Tirolec:  Tirol Tiroler; trpinee:  trpin dul-
der ravn. 1/109. 2/53. 129: trpfncam, 2/281: trpence; T u h i n j e c:
Tuhinj, Stanovnik toga sela, gr., -  Varaždinec:  Varaždin, rodom
iz varoši Varaždina hrv.; zločinec:  zločin iibelthater zagr. 5/1.
259: nikakov velik zločinec; — tako če biti vrhunec  prema
*vrhun giebel, gipfel, ivipfel petr. 38: postavi ga na cirkveni
vrhunec.

(i) rieči koje se grade od dvo- i višeslovčanih adjektiva i paiti-
cipa s " ili " na zadnjoj slovci, ili od adjektiva koja u sing. nom.
lem. naglas na prvo porniču: bogateč:  bbgat tem. bogata dives
kast. cil. 182: ta bližni bogateč draži tu poželenje; trpi. 39: bo-
gatui; mol. 194: paver, bogateč i siromak; nagfl. 61. 139: bo-

140

M. VALJAVEC,

gatec; petr. 88: bogateč, bogatca; zagr. 5/1. 163 itd.; brada¬
te  c:  bradat grossbart; brboti j ivec:  brboti jiv balbus; brlja¬
ve  c: brljav der ni elit gut sieht, blodauge; br bij Ivec:  brbljiv
balbus; ca rti j ivec  običnije cr ki j Ivec:  eartljiv, crkljiv ein
verziirtelter i der etwas zartelt rog. 483: o cartljiuci vašiga trupla;
5 r n j I v e c: črnjiv baumraude; debeloglavec:  debeloglav:
dickkopf preš. 89: kalin debeloglavec; dremljavec:  dremljav
dorinituriens; enorogec:  enorog monoceros trpi. 76: ednorougec;
gizdavec:  gizdav fem. gizdiiva trpi 29: naj me ne zakldči
nouga gizdavca; 71: gizdavci so stanoli prouti meni; 100: gi¬
zdavci so me osmejavali; 101: gizdavci laži kovčjo na mene; 107:
voda gizdavcov bi tekla prejk po duši našoj; goljufivec:  go¬
ljufiv betriiger; govori j ivec:  govorljiv ein redseliger menscb
gasp. 3/498: govorlivec; grozovitec:  grozovit ein grausamer
menscb; hinavec:  *hinav hypocrita škr. 32: hinavčc svojiga
priatla z’ viistmi golbfa, itd.; hripotljivec:  hripotljiv anhe-
lator; košateč:  košat untersetzter mensch; kradljivec:
kradljiv stehler rog 481: sedaj so ty vbogi potepuhi, vlačuga rji.
kradljuci, tožljuci imenuvani; krilatec:  krilat alatus = angelus;
krmežljivec:  krmežljiv lippus; 1 e ž n j i v e c: ležnjiv mendax
tschup. 354: lažnivci; pok. 2/17: lažnivcu; ravn. 1/104: lažnivic
je človek zaničliv; ljubeznjivec:  ljubeznjiv ein liebenswur-
diger mensch ravn. 2/38: potlej se ga bodo tudi naše srca prijele,
njega ljubeznrvca; mrtljivec:  mrtljiv mortalis pohl. opr. 44:
nili lih tu tudi iz vami, vi brez vonuzetka k’ smrti obsodem
mrtlivei! 95: se k’ temu posmehuje, kader se ti ponižani mrtlivci
jokajo; nagajivec:  nagajiv molestus ravn. 1/35: ošaben naga-
jlvic je bil; nevoščljivec:  nevoščljiv invidioius, invidus tschup-
384: navošlivcov; ravn. 1/56: kam vse nevošlivec zabrede; 1/311:
nevošljivic želji drugih srečo spodnesti; neznanec:  neznan ein
unbekannter; oblasti j ivec:  oblastljiv ein herschsiichtiger ravn.
2/42: kralj je bil ošabnež in oblastlivic, bal se je krone zgubiti,
ogovor ljivec:  ogovorljiv calumniator gasp. 1/643: na zna¬
menje istinskeh rečih svojeh vsem ogovorljivcem luske i kosti ribje
na tanjeru pokaže; opravljivec:  opravljiv calumniator traun
108: opravlivca; škr. 74: opravlivčc je pred ludmy gnusoba; o t e-
t e c: otet liberatus; pezdljivec:  pezdljiv farzer; pijanec:
pijan saitfer ravn. 2/60: pijane; kiizm. 50: pianci itd.; p i šiv ec:
pišiv -vvurmstichig, pogrda čovjeku; pišljivec:  pišljiv, glatzkopt
nagfl. 131: poj gori pišlivec, poj gori! pobučljivec:  pobučljiv

PKINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI.

141

seditiosus mat. 549: ni li bog vučinil vu zemlju tuliku požrtu
vnožinu pobučljivcev ? p o h u j š 1 j i v e c: pobujšljiv scandalizator
ravn. 2/200: človeka sin bo svoje angele razposlal in vse poliuj-
šlivce in hudodčlee bodo iz kraljestva odbrali in pometali jih
v’ pliivš; po. špotljivec:  pošpotljiv verspotter gasp. 6/43: Kon¬
rada stanoviti grešnoga Žitka ljudi pošpotljivci jen krat na obed
pozovu; pozabljivec:  pozabljiv ein vergesslicher mensch ravn.
1/265: pozablfvec; 1/179: pozabilvci; pravdoznanec:  -znan
jurist, rechtsgelelirter, gesetzkenner; prepirljivec:  prepirljiv
ein streitsiichtiger; prekletec:  preklet ein verfluchter zagr. 5/1.
118: oh prekletec! kade i od koga si se navučil ti takovoga tržtva?
reš 89: za kaj bi se sramu val jeden prokletec gde vsi su prokletci?
puhlo  g*l a v e c: puhloglav liohlkopf; rdečeč:  rdeč rother ochs;
rjavec:  rjav braunkopf; r o ga t e c: rogat cornutus = diabolus;
nijesto u Stajerskoj ponjemčeno Rohitsch; samorogec:  samorog
einboru trpi. 22: samorougec; skazljivec:  skazljiv (jTzov.phr,;
=  hinavec kiizm. 9: gda moliš, ne bojdi liki skazllvci; 10. 11.
29 itd.; mat. 594; reš 212 itd.; s la d n ji ve c: sladnjiv libidi-
nosus polil. opr. 117: tega pijanca, tega jegravca, tega krivičnega,
tega olirneka, tega sladnivca koku gotovu res štrafa on; s rab¬
lji  v e c: srabljiv ein kratziger; art irdener krug hrv.; s ram e ž
1 j i v e c : sramežljiv ein verschamter mensch ; smrdljivec:
smrdljiv der stinkt; srdit  ec:  srdit iratus zagr. 5/1. 250: niti
mogu one srditce nenavidne, gizdave pregovoriti na ljubav; gasp.

1 /189 ; mat. 602; s t r a h o p e z d 1 j i v e c; strahopezdljiv timidus ;
strahl j ivec:  strahljiv timidus preš. 172: strahljlvca v’ celim
ni imel števili, i strašljivec:  strašljiv; špotljivec:  špotljiv
spotter tschup. 586: na domu enega špotlivca katholške vire inu
circjue; toži  ji  ve  c: tožljiv ein trager mensch rog. 481 : tožljuci;
trohi  j i v e c: trohljiv baumschimmel; u b 6 g e c: ubog pauper
zagr. 5/1. 192: na potvrgienie ove istine spomina se s. Bernar-
dinus Senensis od jednoga bogatca i jediioga vbogca, bogateč vu
gospockom dvoru prebivaiuči, vbogec pako tik onoga dvora vu
jcdnom kučmeru stanuiuči..; obično hogec mendicus; a kr. ubo¬
žec  dalm. deut. 15; ex 23; sirah 10: vbužec; škr. 35: vbožic;
običnije božec; udarec:  udar ictus nagfl. 51. 99. 171: \daiec;
reš. 68 : vudarec; u m e 1 e c: umel i umel ein verstandigei rav n.
2/63: kdor tega ne vč ali vediti n6če, še taki rokodel, še tako
prebrisani vmelic, še tako učen naj bo, trapa je, umflec.  umil
mortuus kiizm.; ušiv  e c: ušiv lauskerl; vrtel  ec:  vrtel ay

142

M. VALJAVEC,

kuzm. 121: doli je prišao vrtčlec votra na jezero: vrtinec:
vrtin wasserwirbel preš. 71: vrtinec so vid’li čolnarji derbč; z a-
peljivec:  zapeljiv verfuhrer i'avn. 1/11: zapelivic; 2/145; škr.
181: zapelivci; zapovedljivec:  zapovedljiv befehlerischer
mensch; zapravljivec:  zapravljiv verschwender ravn. 1/43:
zapravlivic; 2/60: ni pij dne, zapravlivic, togotnež bil; z a vrel  ec:
zavrel aehillea milleformis hrv. štj.; zgrabljivec:  zgrabljiv
raptor gasp. 3/564: zgrablivec je i ludomorec.

y) rieči koje se grade od substantiva s naglasom na predzadnjoj
slovci koja u gen. rastu i tuj ' na predzadnjoj slovci dobivaju,
pak i od adjektiva i participa, koja imaju u sing. nom. fem. na
predzadnjoj ': Bohinjec:  Bbhinj gen. Bohinja, Stanovnik ote
doline kr.; c e s d r e c: cčsar gen. cesarja kaiserlein; ime obitelji
(Varaždin); č loveče  c: člbvek gen. človčka liomunculus zagr.
5/1 195: došel je vu štacun k židovu jeden mal ali črn i čuden
človečec; j e črn e n e c: jbčmen gen. jbčmen a gerstenkornchen; ein
abscess am augenlied; j el en e c: jblen gen. jelena junger hirsch;
Je meječ:  Jhrnej gen. Jerneja Barthel; ime obitelji; jeziček:
jčzik gen. jezika ziinglein; aehillea milleformis; ko žuleč:  kbžul
gen. kožiila i k o ž u š e c: kbžuh gen. kožuha pelzlein; m e d v e-
dec:  mbdved gen. medvčda junger bar; pridjev obitelji, hrv.;
o bločec, obl ličec:  bblok bbluk gen. obloka obluka fenster-
clien mat. 540: odprl je jbden mali obločec; gasp. 1/544: pretegne
s. Blaž ruku čez obločec vuze; ogor  el  ec:  ogbrel fem. ogorela
ein von der sonne gebraunter; orešec:  breh gen. orčha muskat-
nuss; o g r a d e c: ograd i ograd gen. ograda hortulus gon. 55:
ogrddec; nagfl. 184: ogrddee; pehar  ec:  pbhar gen. pehara brot-
korbehen: trinkglas ravn. 1/182: je pila iz njegoviga pekdrca;
2/181: peharcov; petelin  ec:  petblin gen. petelina junger hahn;
hahn am gewehr; pogorelec:  pogbrel fem. pogorela abbrand-
Jer; ime obitelji kr.; poki opeč:  pbklop gen. poklopa ofenloch-
deckel; pokrovec:  pokrov gen. pokrova hafendeckcl kast. cih
103: pokrovic; nagfl. 120: pokrouvci, 104: pokrouvce; potočec:
pbtok gen. potoka rivulus zagr. 5/1 304: na potošcu; remenec:
remen gen. remena kleiner riemen; kr. jermenec: jermen; trebu-
š e c:  trebuh gen. trebuha bauchlein; želodec, želodec:  žb-
lod gen. želoda magen ravn. 1/336: želodca, kiizm. 23: v žalouci,
381: žaloucu; nagfl. 94: žaloudea, 169: žalouca; 105 i gon. 38:
žaloudec; gasp. 1/684: želudeu. — Možda ide amo: kozarec
trinkbecher škr. 147: kozarc, riegje k o z d r e c.

PBINOS K NAGLASU U (nOVOj) SLOVENŠTINI.

143

S) riecSi koje se grade od substantiva ili adjektiva s " na pred-
zadnjoj slovei, ko j i u sing. nom. fem. ne rastu: baršunčec:
baršunec; Dobravec:  dobrava, Stanovnik toga sela, kr.; d r o b-
t in če c: *drobtinec broslein nagfl. 118: či se li ednoga drobtin-
čeca kruha teknem, v pogubeli se vrtim; f a 1 a č e c: falatec ein
klein stiicken, kiizm. 197: on je komi jas te namočeni falačec dam.
I namočivii falačec dao ga je Judaš Iškarioteši i po falačeci teda
je notri šou v njega satan; zagr. 5/1 162: človeka nimam, koi bi
se nad menum smiloval, fallačec krušca, kaplicu vodice, žličicu ju-
šice podal; mat. 586: od vas bi prosil falačec kruha; Moravec:
Morava u Moravsko ein Mahrer; ogradčec:  ogradec hortulus
nagfl. 148: ogradčec; primorec:  primorje kustenlander; puš¬
ča  v e c: puščava emerita preš. 89: pušavca ; S i r i j a n 5 e c: Siri-
janec Syrus gasp. 3/333: Syriančec; slcušnjavec:  skušnjava
versucher dalm ev. mat. 4; jap. 11; ravn. 1/193: skušnjavic; š i b-
kolinčec:  šibkolTnec pohl. opr. 259: pogledaj njeli dobru lete
po tlali se plazejoče lubnike, lete pojemajoče šibkolinččce, katirč
skorej use trdu utisne inu zaboly...; Tu rop <31 j ec: Turopolje
hrv.; zamorec:  zamorje (?) neger, mohr rog. 493: zamurci;
ravn. 1/252: zamorec; zmešnjavec:  zmešnjava venvirrer ravn.
1/223: zmešnjavic ; z m o t n j a v e c : zmotnjava verftihrer rog.
442: prežene cd njih te peklenske duhove inu zmotniauce; pok.
2/17 : zmotnjavče; zvunjanjec:  zvunanji auslander ravn. 1/337 :
zvunajnic.

s) večina rieči koje se završuju na inec:  J u r i n e c ime obitelji
(Varaždin); k u š č e r i n e c lacertula; listin  ec,  mjesto gdje se
lišče čuva; martinec  graue eidechse; m a z i n e c digitus auri-
cularis; mravljinec  formica kast. cil. 63: se srdyš čez konja
vola psa mačko, čez miši krta, ja čez mravlinca muho komarja;
rog. 469: so podvizniši kakor ti j mraulinci; p a p i n e c pabstler
ugr.; spašinec  pascuum mat. 6: vse spašince vrte i trnace na
nikaj postavljene; Uzorinec,  ime obitelji (Zagreb); u ž i n e c:
funis reš. 70: kulikem najvrleši dari nature obrnuli su se na kaš-
tigu, koji kakti lasi Absolona jesu im poslužili za pozlačene vu-
žince; gasp. 1/140; žaklinec  sackchen zagr. 5/1 165: penezi
mrtvi vu mošnjah i žaklinceh leže. — Osobito mnogo ima rnjest-
nih imena na inec (inči) u kajkavaca, kako se vidi iz šematizma
klera zagrebačke biskupije.

0 masculina od višeslovčanih feminina na a  s ' na predzadnjoj
s lovci: d o 1 i n e c : dolfna thalbewohner ; planinec:  planina

144

M. VALJAVEC.

alpler; — skoro ovako: o z im e c: o-zirna hiemalis: ječmen ozi-
mec; prozimec:  pro-zima mensis december nagfl. 194: imena
mejsecov so: sveččn, sušeč, mdli traven, veliki trdven, risalšček,
ivanšček, jakobešcek, mešnjek, mihalšček, vsesvdtšek; andrejšček,
prozimec; inače prosinec:  mol. 17: december nači prosinec ma
XXXI dndvov.

Od pronomina sebe  ima ravn. rieč predsebec  1/185: tudi
kočij in konjkov si je omislil in pedeset predsčbcov ali tekarjov
pred seboj.

vi) sve rieči koje se grade od osnova glagola s nastavkom i:
b e 1 i v e c: beli-ti qui dealbat ravn. 2/247 : nobdden belivic na
zemlji bi ga ne bil mogel taciga napraviti; borivec:  boriti luc-
tator; branivec:  braniti defensor; b u d i v e c : buditi excitator ;
častivec  aestimator i-avn. 1/199: božjiga častivca izglčd; Čr¬
nivec  anschwarzer; č r t i v e c: osor ravn. 1/153: de obmutiš
svoraznika svojiga črtivca; d a r i v e c: donator; d a v i v e c jugu-
lator; delivec  divisor ravn. 2/220: kdo me je sodnika ali de-
ljivca med vama postavil ? dolži  v ec  accusator; dramivec  ex-
citator; draži  v ec  irritator; ga sive  c exstinctor ravn. 1/249:
vaša moč bo pezdir in vaše delo jiskra in vkup bota zgorela —
ne bo ga gasivca; go ni v ec persecutor; gonobivec  pessum
dator; gostivec  bewirtlier; grabivec  i - aptor; g r d i v e c an-
scliwarzer; g r o z i v e c bedroher; g u 1 i v e c schinder; hvali-
v e c laudator: i z s k r u n i v e c schander tschup. 450: izkrunivce ;
k a d i v e c weihrauchstreuer; k a z i v e c verderber; krotivec
domator; krulivec  bauehredner, grunzer; molivec  precator
dalm. jud. 15; morivec  morder i pomorivec ravn. 2/225: Hero-
dež pomorivce Betlehemskih otrok; motiv  ec  turbator; mu di¬
ve c demorator; n e t i v e c fotor; p o d i v e c fugator; poko-
rivec  domator; pohl. opr. 78. 79: pokorivc pokorivcov biisser;
p r o s i v e c petitor bitter ; razdelivec  dispertitor schon. 9:
rezdelivce: razsvetlivec  erleuchter škr. 91: razsvčtlivec; re-
d i v e c nutritor; s a d i v e c plantator; s k v r n i v c c contamina-
tor; slepivec  bethorer; tajivec  laugner tschup. 111; tajivci
te vire ; 11 a č i v e c bedriicker; t o č i v e c \veinschanker ; t o la¬
ži v e c placator : t r e b i v e c purgator; trativec  destructor;
v a b i v e c allector ; volivec  wahler ; zdravivec  medicus
ravn. 2/125: zdravivic; 2/168: zdravivcam ; 2/222: zdravivca;
zdravljivec  ravn. 1/336: zdravlivcu; zloživec  compositor

PRILOG K NAGLASU U (NOVOj) SLO VENŠTINI.

145

ravn. 1/33 i . lepši ne moremo skleniti kakbr z’ teh izrekov zlo-
živca besedami.

D 1 ) one rieči koje se grade od osnova glagola s nastavkom a t
kojim jeste ili može biti naglašen taj nastavak a  več u infinitivu;
a cesto i od drugčije naglašenih infinitiva: blebetavec:  blebe¬
tati blatero ravn. 2/18: ničemrneži, hvaletje, blebetavci imajo lež-
njivo bogaboječnost; če sr S ve c: česrati tvalker schbn. 290: čes-
ravca selišče; daj a v ec: dajdti dator škr. 323: dokler prejemlajo,
roke dajavcu kušiijejo, tako: postavodajavec gesetzgeber škr. 24:
postavodajavci; g o d r n j a v e c: godrnjati murrkopf škr. 153:
šunder godrnavcov ne bo zakrit ostal; igr a ve c: igrati lusor;
izdajavec:  izdajati proditor jap. 132; pok. 2/71: izdajavca;
jecljavec:  jecljati balbus; jezljavec:  jezljati qui garrit;
k a z a v e c: kazati i kazati qui monstrat; zeigefmger, kast. cil.
11; kesavec:  kesati se der reue empfindet; k 1 i c a v e c: kli¬
cati clamator ravn. 2/70: klicavca; končavec:  končati been-
diger dalm. job. 15; škr. 212: tem rečem se je pak vgiinil kon-
čavbc; maščavec:  *maščati se ultor kast. cil. 349: maščavic;
mečkavec:  mečkati bequemling; hudler; m e n j a v e c: me¬
njati wechsler TpocTTsjjTvi; ktizm. 41: minjavee; 51': minjavcom;
mrmravec:  mrmrati murrer; n a g a j a v e c: nagajati i nagajati
der necker; n ar e j a ve c: narejati i narejati verfertiger; na-
zveščavec:  nazvčščati renunciator ktizm. 251: nazviščavcc;
nosljavec:  nosljati der naselnd spridit; objeda  v ec:  obje¬
dati i objedati verlaumder ravn. 2/186: zavezal je jezik opravlivim
objedavcam; odurjavec:  odurjati verabscheuer trpi. 7: gledaj
nevol'o mojo med odlirjdvci, 14: vo strebim odiirjavce moje; 16:
dej sna tvoja najde odiirjavce tvoje; 26: odiirjavcom toga pravič-
noga ostane bin njihov; 34: vkiip šepečejo prouti meni vsi odtir-
javci moji; 35: odiirjavce naše si ošpotao; 67: odtirjavci gospodna
bi se njemi olizavali; 88: je njč osloubodo z rouk odiirjkvea;
ogrizavec:  ogrizati Siajioko; ktizm. 385: liidjč bodo neliibeznivi
nepogajavci, ogrizavci; opravlj avec:  opravljati i opravljati
calumniator kast. cil. 185: skuzi opravlavce prideo sovražtva;
opuščavec:  opuščati devastator dalm. jer. 48. ol; o s m e-
javec:  osmejdti irrisor trpi. 82: osmejavci; osojavci:  oso jati
zpiTizo? ktizm. 396: božja reje osodjavec je misel i naminjavanjov (!)
srca; ošpotavec:  ošpotati u(3pičrnk ktizm. 377: sem prvle bio
preklinjdvec i preganjdvec i ošpotavec; trpi. 36.' ošpotavcov; p i s 4-
vec:  pisati seriptor; plesavec:  plesati saltator preš., 71: plesavec;

146

M. VALJAVEC.

69: plesavca si zbčra; počivavec:  počivati der ruhe halt; po¬
mil lj a v e c: pomišljati der sich besinnt trpi. 103: pomišldvce;
p onarej avec:  ponarejati nachbildner, falscbmiinzer; ponav¬
ljavec:  ponavljati renovator, repetitor; ponujavec:  pomijah
anbieter; popijavec;  popijati der herum sauft ravn. 1/249: po-
pijavcam; po slavec:  posldti sender ravn. 2/189: kdor mene
sprejme sprejme mojiga posldvca; poslušavec:  poslušati i
poslušati auditor dalm. mim. 21 ; jud. 10; kiizm. 385: poslu-
šavcov; potežavec:  potežati bescbwerer trpi. 103: ne daj
me prejk potežavcom mojim; povračavee:  povračati riick-
erstater, vergelter dalm. jer. 51; požiravec:  požirati cpxyo;
ktizm. 20: ovo človek požiravec i vinopivec; p r e b i r a v e c: pre¬
birati ausklauber kiizm. 235: je boug nej osoub prebiravec (a
Kranjac bi kazao : požiravec, prebiravec); prebivavec:  prebi¬
vati incola ravn. 1/95: prebivavic; 1/61: 175: prebivavci; 1/61.
175: prebivavci; 1/97. 98: prebivavce; preš. 88: prebivdvcov; pre-
ganjavec:  preganjati Siw/.t-/)c  kiizm. 377; traun. 108 i pok. 2/97:
preganjavca; preš. 192: preganjavic; preklinjavec:  prekli¬
njati verflucber dalm. lev. 24; kiizm. 377. 385: preklinjavei: pre-
magavec:  premagati victor škr. 160: premagživčc; preš. 112. 121.
179: premagavec; prestopavec:  prestopati iibertreter trpi. 81:
prestoplavca; prilizavec:  prilizati se adulator kast. cil. 185:
grenke so tek opravlavcev besbde, folš teh perlizavcev, skuzi oprav-
lavce prideo sovražtva, skuzi perlizavce lažnivi trošti; razši¬
ritve  c: razširjati er\veiterer dalm. deut: 33; sanjavec:  sanjati
traumer, traumdeuter dalm. gen. 37; jer 27; polil. opr. 100: saj-
navec; sej avec:  sejati sator jap. 56: sčjavče; ravn. 2/117: si-
javic; skakavec:  skakati springer; locusta; skrivavec:  skri¬
vati verstccker, heliler i koji se skriva; sladkavec:  sladkati
se adulator; stisk avec:  stiskati bedriicker traun 137 : stiskavci •
šepetavec:  šepetati lispler pobi. opr. 236; trepetavec:
trepetati, koji drhče pobi. opr: 75; trgavec:  trgati vindemiator
škr. kateri za trgavci jagode pobera; ubij  d ve  c:  ubijati todt-
schlager jap. 103: vbyavec; ravn. 2/274: vbijavce; umivavec:
umivati wascher; uganjavec:  uganjati dalm. jer. 27. 58: up r a-
š a v e c: uprdšati frager ravn. 2/47 : vprašavci; valjavec:  va¬
ljati walzer; ime obitelji (Bela gr.); vel j avec:  veljati der gel-
tung hat; zabavi j avec:  zabavljati qui molestiam infert; z a-
domeščavec:  zadomeščati racher trpi. 7: bi potro protivnika
i zadomeščavca; zametavee:  zametati xaT<*pp<wnnfe kiizm. 242:

PKINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI. 147

vidite, zametavci i čudite se; trpi. 19: na spot morejo prfdti ti
zaman zametavci; zapeljavec:  zapeljati verfiihrer kast. cil. 47:
zapelavci; 221: zapelavce; rog. 26. 406. 467; kiizm. 60: zape-
lavec; 379: zapelavce; 388: zapela vcov; zbrojavee:  zbrojati
untersucher mol. 59: zbrojavee src i obist boug; zmerja  v ec:
zmerjdti schelter; z v i š a v e e: zvišati erhoher trpi. 5: zvišavci
ne obstojijo pred očmi tvojimi, itd. — Noviji pisci slovenski po¬
čeli su ove rieči izvoditi od part. praet. act. čim se doista pribli-
žuju brvaštini a opako nije, nu ja velim da je izvagjanje od infi-
nitivne osnove bolje, jer tako dolazi i u ugrskoj slovenštini i u
kajkavskih pisaca, koji bi gotovo pisali alec, da se alec izgovara;
ali u njih je to zadnje veoma riedko n. p. petr. 126: pisalec.

0 velika večina rieči koje se grade od osnova glagola s nastav¬
kom ova,  jer u kranjštini mogu  malo ne svi ti glagoli imati več u
infinitivu naglas na a  u ova: bojevavec:  bojevati pugnator
Skr. 393: bojvavca; darovavee:  darovdti donator; gospodo¬
va  v ec: gospodovati beherrseber škr. 188: gospodbvdvčc; pok.
3/134: gospodbvavce; gostovavec:  gostovati festgeber; insass
traun 103: gosthvavca; izmišljevavec:  izmišljevati erdickter
ravn. 1/324: izmišlovavic; izpraševavec:  izpraševati inqui-
sitor rog. 478: sprašuvaueu; kmetovavec:  kmetovati land-
wirtb; kraljeva  v e c: kraljevati rex pohl. opr. 194: krajlu-
vavca; kupčevavec:  kupčevati negotiator: kupovavec:
kupovdti kaufer škr. 61: kupiivdvec; malikovavec:  maliko¬
vati gotzendiener; maščevavec:  maščevati se ultor; m e n je¬
va v e c: menjevati vvecbsler ravn. 2/106: menovavci; napelje-
vavec:  napeljevati anleiter tschup -  451: napeluvavce; n a sledo¬
va  ve  c:  nasledovati i nasledovati imitator, successor tschup. 407.
472. 623: nasleduvavcov, a 20: nasleduvavc; škr. 269: nasledii-
vavče; nemškovavec:  nemškovilti deutsehthumler preš. 98:
nemškvavcov; oblagro vavec:  oblagrovdti segner ravn. 1/342:
oblagrovavca; obrekovavec:  obrekovati calumniator škr. 287:
obrekuvavca; obrezovavec:  obrezovati circumcisor rog. 34:
obrezuvdvic; 35: obrezuvduca; obujevavec:  obuj e vati excitator
ravn. 2/174: obudovavic; ofrovavec:  ofrovati opferer rog. 494:
offruvducu; škr. 331 : offriivavcam; ogledovavec:  ogledo¬
vati besicbtiger; omagovavec:  omagovdti den die knifte zu
vcrlassen anfangen ravn. 1/248: on daja pčšavcam moč, on oma-
govavcam veliko krepkost; osrečevavec:  osrečevati, begliicker;
oznanovavec:  oznanovati verktindiger jap. 309: oznanuvavec;

148

M. VALJAVEC.

plačevaveC: plačevati zahler, belohner pohl. opr. 150: plaču-
vavca; podpihovavec:  podpihovati excitator škr. 82. 236.
294. 312: podpihiivavhc; popraševavec:  popraševati nach-
frager; poročevavec:  poročevdti beriehterstatter; p o s o j e-
vavec:  posojevdti der ausleicher tschup. 443: posvojuvavcov;
ravn. 2/214: posojvdvic; posvečevavec:  posvečevati conse-
crator pok. 3/138: posvečhvavbc; potratovavec:  potratovati
vergeuder pohl opr. 194: potratuvavca; p o v e 1 j e v a v e c : po¬
veljevati befehler ravn. 2/283: Jezus, povelvdvic! vsmili se nas;
praznovavec:  praznovati der ein fest begeht; preganje-
vavec:  preganjevati persecutor tschup. 62. 335. 367: pregajnu-
vavcam ; preiskovavec:  preiskovati investigator ; p r e k li¬
nj e v a v e c: preklinjevati verflucher škr. 153: preklinvavca; ravn.
1/207: prekljinvavcu; premagovavec:  premagovati tibenvin-
der tschup. 393: premaguvavcu; pričevavec:  pričevati testis
pok. 3/53: pričbvavci; priduševavec:  priduševati se der oft
„pri moji duši“ sagt; prilizovaveč:  prilizovati se adulator;
pripovedovavec:  pripovedovati erzahler; p s o v a v e c: pso¬
vati schelter; senjemovavec:  sen jemo vati qui nundias agit
ravn. 2/106: semvdvcam, semcvavci; običnije smenjevavec; s p o-
štovavec:  spoštovati verehrer ravn. 2/198: spoštvavca; s p o-
znovavec:  spoznovdti bekenner; spregledovavec:  spre¬
gledovati durchforscher škr. 74: srca spregleduvavec; s prem¬
ij evavec:  spremljevdti bcgleiter; stanovavec:  stanovati

incola rog. 442: stanuvauci; svetovavec:  svetovati rathgeber
škr. 354: svetbvdvbc; 46: svetiivavcov; 237: svetovavca; pok.
2/76: svetbvavbc; 3/81: svetuvavec i svetovavec  schon. 193:
svejtovavec; traun. 132: svetuvavc; uganj evavec:  uganjevati
mjesto ugibati errather škr. 70: on sodi od neznanih rečy ravnu
kakbr en vganuvavbc inu izlagar tib sajn; upovavec;  upovati
creditor geldleiber škr. 91: vbog in vupuvavec sta se srečala, oba-
dveh razsvbtlivbc je gospod; vasovavec:  vasovati der zu dorte
geht ,  der fensterlt; vojsko v sivec:  vojskovati se bellator;
vračevavec:  vračevati vergelter škr. 348: vračuvavec; zala-
zovavec:  zalazovati nachsteller, nachschleicher ravn. 2/53: za-
lazovavic; zamerkovavec:  zamerkovati notizler rog. 1: Plu-
tarchus zamerkuvauc teh nekadaišnih rečy pišezaničevavec:
zaničevati contemptor rog. 26. 49. 473: zaničuvauca, zaničuvaucu,
zaničuvauci itd.; škr. 75: zaničuvavcam; zapovedovavec:
zapovedovati imperator ravn. 1/246: zapovdvavce ; z a s m e h o-

PRINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI.

149

vavec:  zasmehovati irrisor škr. 10: zasmehhvdvčc; 27: zasme-
hhvavca; ravn. 1/199. 2/173 : zasmebvavcov; zasramovavec:
zasramovati verspotter traun. 108: zasramuvdvca; ravn. 1/139.
2/172. zasramvavcam ; žalovavec:  žalovati der trauert ravn.
1/259: žalovavcov.

*) Rieči koje se grade od osnova na a  glagola bez nastavka i
osnova glagola s nastavkom e  = t. koje se mienja na a:  i z d ži¬
vec:  izdati proditor gasp. 3/489; mat. 565. 570; res. 38; o d ži¬
vec:  odati venditor kiizm. 41: vd je vrgao vse odavce i ktipce
vu cerkvi; je sprcmetao i stolce goloub odžtvcov; 358: oddvci:
prebežavec:  prebeždti TrpoSpepio? kiizm. 398: kamo je prebi-
žživec za nas noutri šou Jezus; spoznavec:  spozndti confessor
rog. 2: spoznavic; pok. 2/45: spoznživec; zdržavec:  zdržiiti
syxpaT7i; kiizm. 388: ki je trejzen, pravičen ;  svčti, zdržavec.

d) Naglas dalje prama početku rieči nego na predzadnjo) slovci
imaju rieči, koje se grade od takih rieči s naglasom na predznd-
njoj slovci koje, jesu li substantiva, u sing. gen. a jesu li adjek-
tiva (partic. itd.) u sing. nom. fem.  rastu; ili od takih koje iinajn
naglas dalje nego na predzadnjoj slovci, i to isti naglas koji no
ima rieč od koje se koja gradi.

a) rieči koje se grade od onakik substantiva : bajer  e c:  bajer
gen. bajerja kleiner iveiher, fiscbteich; bertošec:  bertoh vor-
tuch, schtirzlein; brdtenec:  *brdten perg. 15/1 59/1 i b r ži t r a-
nec:  *bratran stričev sin; britofec:  britov kleiner friedhof;
cimprušec:  cimpruš ein verachtlicher dorfmusikant hrv.; ci¬
po ve c: čipov libo gasp. 3/458: da bi samo jeden cipovec vu
kloštru kruha imale; delavčec:  delavec junger arbeiter; D li¬
na j ec: Dunaj ein Wiener; f u t a č e c: futač npupa; g 16 b u š e c:
globus globulus; jdgnušec:  jagnuš skapulierchen; j dvorec:
javor kleiner ahorn; jerbasec:  jerbas korbehen ; kam e n ec:
kiimen steinchen; blasenstein, a ugr. i hrv. k amen ec kao daje
kžtnacn gen. kamena., sravni srbski kamen, nagff. 111: reče pojejjo
vse ka požrejti morejo: trdvo, korenje.. . kamčnce itd.; gasp.
3/459 ; k i m a č e c: kimač art messcrchen; klarušec;  klaruš
perlenschnurchen; 1 o r b e r e c : lorber lorbeerkornchen ; m d 1 i-
nec:  malin bimbeere ravn. abc. 63: mdlenci; Maruškovec:
maruškov (?) thuja, selo u hrv.; objordanec:  Jordan accola
Jordanis ravn. 2/71: objordanci; pikačec:  pikač punktertes
schvvein; plezavček:  plezavec baumspecht; sčstranec;  *s h-
stran, tetin sin; skunkačec:  skunkač rana calamita; š 6 1 i n e e;

150

M. VALJAVEC

solin ldeiner schuh kuzm. 4. 62. 73: šoulince, šoulincov; Štaje¬
rec:  Štajer Steierer; vanjkušec:  vdnjkuš kopfpolsterchen;
varaš  ec:  varaš urbmus; Z 4 g r e b e c Agranier, al i Zagre¬
be  c jer i Zagreb gen. i Zagreba.

,3) rieči koje se grade od onakili adjektiva  (part. itd.): Andre¬
je  v e c: andrdjev, ime obitelj i, gr.; Anždtovec;  anžetov, ime
obitelji gr. ; boldhavec;  bolehav kranklicher mensch ravn.
2/185: se vam ludje v nesrdči, boldhovci, pokrdvlenci smilijo; 13 o-
štetovec:  boštetov ime obitelji (Bela gr.); Bosti  j a n o v ec:
boštijanov, ime obitelji (Bela gr.); brdzovec:  brdzov birken-
stoek ; bri novec:  brinov wachholderbrantwein; b ti n j a ve c:
bunjav bansback; c a g a v e c: cagav ein zaghafter mensch ; c i k-
njenec:  ciknjen, vino koje cikne = zaudara; cli s r a v e c:
ciisrav ein in zerrissenen kleidern einhergehender mensch; č e 's-
m i n o v e c: česminov berberissaft; Črešnjevec;  črešnjev kir-
schenahnliche art fisolen ; črnkavec:  čfnkav VilKoA ktizm. 230:
eden mouž črnkavec vkopleni i Ivandaceše črnkavcev kralice ka-
murnik prišao je; dre novec:  drenov kornelkirschivein; g a iz¬
jave  c: garjav ein mit grind behafteter; gobavec:  gobav le-
prosus, petr. 26: gubavec; grbavec:  grbav gibbosus; g r i n t a-
vec:  grintav mit grind behafterer; guglavec:  guglav dalm.
lev. 11 in margine: rordamel deželnik, shareker guglavec; h ruš¬
ko  v e c: hruškov: birmvein; izvoljenec:  izvoljen electus ravn.
2/212: kako tedaj bog ne bo svojih izvoljencov rešil? 1/286. 341;
jdhanec:  jahan reitpferd nagfl. 98: dober jahanec prouti ide
grabi, plouti i prejle skoči na želejnje jahaša; Jernej evec:
jernejev, ime obitelji, gr.; Jurjevec:  j ur jev mjesto jlirijev,
ime obitelji, gr.; k i 1 a v e c: kilav herniosus; k b  š a v e c: kbšav
gon. 44: zaman kefaš košavca; krumpirjevec:  krompirjev
erdapfelstangel; kruh  a ve  c: kruhav čovjek ko ji ima kruha, po-
slovica je: čič ne dd nič, delavec jekruhavec; kruhovec:  krti-
hov, vrst jela od kruha; lakom  ec:  ldkom gulo, res. 119: Epulo
trpel bu kakti lakomec više na vustnom nebu; lesnikove«:
lesnikov holzbirnmost; mačkovec:  mačkov salix montana; ma¬
lik o v e c: malikov gotzendiener schon: 220: malikovci; Marko¬
vec:  markov ime obitelji (Bela gr.); maziljenec:  maziljen der
gesalbte ravn. 1/342.2/34: mazilenca, 2/124: mazilenc, 1/314: ma-
zilencu; Mihovec:  mihov, ime obitelji (Kokrica gr.); n e u-
tr iij ene c: neutrujen ein unermudlicher ravn. 2/127: nevtrudene;
a i k a v e c: *nikav fringilla montifringilla; obljubljen ec: ob-

pbinos k naglasu  u (novoj) slovenštini. 151

ljubljen der verheissene ravn. 1/341: obljubljenic: oboroženec:
oborožen armatns ravn. 1/250: oborožene, a 1/165: oboroženoov:
obsedenec:  obseden ein besossener ravn. 2/134: obsedence;
obsojenec:  obsojen damnatus ravn. 2/141: obsojence kame¬
njati velčva; Odamovec:  odamov, ime obitelji (Bela gr); o d-
raščenec:  odraščen adultus ravn. 2/202: odrašencov, 2/236: od-
rašeneam ; o z d r a v 1 j e n e c: ozdravljen sanatus ravn. 2/176:
ozdravlenc; p a da ve c: padav epilepticus ; ime pridovno hrv.;
paglavec:  *p4glav knirps ravn. 1/159: paglavic si še; a 1/160:
po paglovcu premagan; 2/68: tudi v’ paglovce ropi že ta kuga,
1/132: paglovcov; peli novec:  pelinov wermuthwein; Petro¬
vče:  petrov ime obitelji, kr.; pitanec:  pitan ein stiick raast-
vieli ravn. 1/243: naveličal sem se vaših pitancov tolše; p o b e-
gnjenee:  pobegnjen ein entflohener pohl. opr. 296: kam otshete
vi jidti vi nazvesti powejgnenci! sprčd obličja tiga gospuda? po¬
mazanem:  pomazan der gesalbte ravn. 1/149. 172: gospodov
pomazanec; predenee:  preden cassutha, podagra lini; p r e k 1 ?-
canec:  preklican ein verfluchter ravn. 1/165: ločen preklicancu
enako je od vse človeške drušine; priliznjenec:  priliznjen
adulator ravn. 2/225: perliznenci; pripreženec:  priprežen
beipferd; pritlikavec:  pritlikav zwerg: Rakovec:  rakov,
ime obitelji (Varaždin) ; r anj en e c: ranjen vulneratus ravn. 2/124:
ranencu; rezanec:  rezan eunuch; plur. rezanci art nudeln:
rušavec:  riišav tetrao rufus ; s a j a v e c: shjav haselnuss dessen
fast reifer kern mit einem russartigen tiberzug versehen ist, gr.;
ime obitelji, gr.; sprijenec:  sprijen ein verdorbener mensch
ravn. 1/131 : s temi dnarmi nasntibi potepuhov in spridencov;
2/195: šdntovcam; ščpavec:  ščpav ein khmer, hinkender; Šin¬
ka v e c, ščinkavec:  *šinkav (?) fink preš. 120: Šinkovce ;
t 6  p k o v e c : tepkov mostbirnmost; Tonjevec:  tčnjev, ime obi¬
telji (Bela gr. Antonius); toženec:  tožen accusatus ; u t r u j e-
11  e c: utrujen defatigatus, ravn. 2/174: utnidenc; V i d o v e c:
vidov, selo u hrv.; zamasikanec:  zamasikan i zamazanec:
zamazan ein beschmutzter; zarobi  j ene  c: zarobljen ein unge-
schliffener mensch ravn. 1/83. 2/170: zaroblenci; zatiran  ec:
zatiran ein unterdriickter ravn. 1/244: zatirancam pomagajte, 2/123:
zaterance; zmotanec:  zmčtan turbatus hrv.; Žilavec:  žilav
herba quacdam ; ž u k a v e c : žukav upravo ž 6 lt a v e c: žoltav
K5(T«ptov, f)’/]vzpiov ktizm. 18: nejli dva vršbca za eden žukavee odd-
vajo? 36: njemi je dužen bio stou žukavcov.

152

M. VALJAVEC

y) rieči koje se grade od osnova glagola s nastavkom a,  ko ji u
infinitivu neimaju naglasa na nastavku a,  nego obično na slovci pred
tim a,  i to isti naglas kojino je u infinitivu: bahav  e c:  bahati
se prahlhans tschup. 276: bahave, dakako da može biti i bahavec
jer i bahdti; bdjavec:  bdjati incantator trpi. 46: bajavca; b d-
gavec:  begati turbator; c dr a v ec: cerati verzehrer; c 6 p r a-
vec:  coprati zauberer škr. 261: edpravče; ddlavec:  delati ar-
beiter škr. 174: delavec; pok. 3/131: delavce; petr. 150: ddlavec;
gledavec:  gledati zuschauer tschup. 180: gledovc; pok. 1/24:
gledavcov; ravn. 1/320: glddavcam; i z b i r a v e c: izbirati aus-
klauber; der vvahlerisch ist; i zlaga  v ec:  izlagati ausleger rog.
246 : izlhgouci; pok. 1/83 : izlagavci; izvddavec:  izvddati ex-
plorator; j a v k a v e c: javkati der achtzt; j 6  k a v e c: jokati der
weint; kimavec:  kimati nutor; september, obično kimovec rog.
253. 263 itd. kimovica; k o ž u h a v e c: kožuhati der mais ent-
liulset; k rižavec:  križati kreuziger polil. opr. 109; lajavec:
lajati latrator: likavec:  likati der glatter; m a z a v e c: mazati
schmierer; m d rjavec:  merjati geometer; m i g a v e c: migati
nutator; mi kav ec: mikati qui linum carpit, pectinat; m 6 r a-
v e c: morati nothiger; nakladavec:  nakladati aufleger; n a-
t a k a v e c: natakati der schenke rog. 456 : natakauca; o b d t a-
vec:  obdtati promissor rog. 410: k’ obetavcam: obrekavec:
obrekati calumniator; očitavec:  očitati qui exprobrat pohl. opr.
236: očitavc; odlašavec:  odlašati dilatator; ogrebavec:
ogrdbati fossor; osiravec:  osirati calumniator; p a d a v e c : pa¬
dati epilepticus; panavec:  panati beschworer traun. 140: panavca;
pešavec:  pešati den im gehen die krafte verlassen ravn. 1/248:
on da pešavcam moč; pobiravec:  pobirati klauber, sammler;
p o dira  ve  c:  podirati niederreisser; p o hajka  v e c:  pohajkati
mussigganger; polegavec:  poldgati faulpelz, der gern liegt;
posnemavec:  posnemati imitator; p o v r ač a v e c: povi-ačati
vergelter dalm. sir. 4; predavavec:  predavati, verkaufer dalm.
nehem. 13: pregani javec:  preganjati verfolger rog. 243: pre-
ganjaucou, 476: pregajnavce: pre^. 165: pregtiujovcov; prema-
gavec:  premagati vietor rog. 463: premagouca; pok. 2/78: pre-
magavca; al’ i premagavec; prepir  a ve  c: prepirati se rixator;
prestopavec:  prestopati iibertreter ravn. 1/184: prestopavce;
prezavec:  prežati flohtodter, art lein dessen samenkapseln an
der sonne laut berstend aufspringen; p r e ž v e k a v e c: prežvekati
ruminator; pričkavec:  pričkati se rixator; prodajavec:

VKIN0S K NAGLASU U (NOVOj) SLOVKNŠTJNI.

153

prodajati verkaufer skr. 374: prodajavci; rog. 222: predajauci;
r a j a v e c : rajati tanzer, reigenfiihrer; razgledavec:  razgle¬
dati revisor gasp. 1/645: knjig pred štampanjem razgledavec; r 6-
pavec:  ropati rauber pok. 3/133: on se boji ropavcov, de bi ga
ne obropali; sanjkavec:  sanjkati se der schlitten fahrt; spa¬
ka  v e c: spahati bestosshobel; sprevajavec:  sprevajati be-
gleiter; stradavec:  stradati kungerleider ravn. 2/14: stradav-
cam; ščntavec:  ščntati der flncker dalm. sirak 8: šentauca;
špftra.vec:  šparati sparer, poslovica je: šparavec ceravca najde;
šr {tj a ve c: š raj ati sckreier dalm. sirak 10; šiintavec:  šuntati
ketzer, aufwiegler ravn. 1/186: poprej že šuntavce poslal skrivaj
po vsim Izraelskim; t a d 1 a v e c; tadlati tadler rog. 473: tadlauci;
t a 1 j a v e c: taljati tkeiler rog. 440: tallauc teh gnad; t i r j a v e c:
tirjati forderer ravn. 1/229: tirjavec je prišel in si moja sinova
v sužnost svoji; v d kav e c: vekati der weiner: vganjavec:
vganjati dalm. 2 hron. 33; zadevavec:  zadevati verthuer, verr
schwender kast. cil. 107: skopilst tek besed je bulša kakbr teh
denarjeu: kateri denarje zadeva, sebi škodi, euimu drugimu nuca:
tik besčd pak zadčvavic  sebi škodi inu drugim; zajedavec:
zajčdati ein bissiger mensch; zalšavec:  zalšati verschonerer;
zatiravec:  zatirati unterdriicker ravn. 1/90: zatiravce; že¬
ja v e c: žejati sitiens ravn. 2/111: žejavic hrepeni po mrzli vodi.

Isto valja za rieči koje se grade od osnova glagola s nastavci
ua  odakle ova }  koji imaju u infmitivu naglas samo li na slovci
kpjo.j pred tim nastavkom: koledovavec:  koledovati weik-
nachtssanger; moledovavec:  moledovati cpii flagitat, veke-
menter orat; svetovavec:  svetovati ratkgeber traun. 132: sve-
tuvavc; zalazovavec:  zalazovati nacksteller škr. 247: ne stavi
se zuper zasramvavcu v’ obraz, de ne bo kakbr zalazvavec pred
tvojimi vustmi sedbl; možda tako napovedovavec:  napove¬
dovati ansager pok. 2/20: prbrok inu napovediivavbe pčrhodniga
odrbšenika; ja poznajem samo napovedovavec: napovedovati.

na ec  ima: pereč  gen. pereča bretzen, spira, hrv. u kr.
presta.

na ec  ima troslovčanica: žago  me  c u frazi: on mu je za-
.gomec er ist ihm gevvachsen, kr.

66. Rieči kojim je tvorka ic  obične su kajkavštini; u kranjštini
su riedke, meni poznate su samo dvie: konjič  rosslein i možic
mannlein čb. 1/51: možic je bil — je vince pil — imel lepo na¬
vado; •— nalil si je — popil je vse — je vzdignil kviško brado.

154

M. VAL.JAVEC 7

Kajkavske imaju naglas prema riečim od kojih se grade ;  to je: " na
slovci pred tvorkom koje se grade od jednoslovčanib s " ili " i koje
sc grade od višeslovčanih s A  ili ” na zadnjoj slovci; a ' imaju rieči,
koje se tvore od rieči s ' na zadnjoj slovci: batič:  bat parva
clava; d e čari  c:  *dečar knablein gasp. 1/27: ruke zvrhu ruk
dečarica je pretegnul; 1/147: vučil je sv. Edmunda jošče maloga
dečarica; galic:  gal atramentum sutorium; vitriolum album la
Langue med. rur. 297: galic beli; ki pic:  kip bildchen zagr. 4/1
200: gdo zapovida nym pošiljati ali prijemati one kitice listike i
kipice večkrat z-goručum krvium podpisane? gasp. 3/539: kipice
vu rukah držati; kolobaric:  kolobdr orbiculus zagr. 5'1 241:
na vratu kojega zagledali su jeden zlat kolobaric; k rdi j ic: kralj
regulus petr. 120: bčše neki kraljic, koga sin betežen beše; 121:
reče njemu kraljic; zagr. 5/1 272: beše nekoj kralic, kojega sin
bil je betežen, koji kralic tekel je . .; 5/1 248: kaj razumevši kralic
veroval je; križi  c: križ kreuzchen zagr. 4/1 330: zlamenjem
iednoga križica imel ie navadu zlamenuvati; k utic:  kut winkel-
clien zagr. 4/1 294: sprosil sie za prebivališče ieden kutic pod
štengami; gasp. 3/419: komore imaju vnoge kutice; 1/676: vu kiltic
stisne se; 1/650: venec ov je okrdgel prež kuticov; res. 182: ko-
terem zvrbu vse zemlje oblast premala se je videla, budu onde
v’ jednem kuticu stali; ostric:  oster schneide trpi. 74: obtoupo
si ostric meča njegovoga; 120: meč z obej strani ostric majouči;
nagfl. 50: kling tali so ostric špic vuha; 150: list ma steblice žilice
ostric, špic ..: tegivka ma dvej strani, dva ostrica,  dva konca
(valj da ostric ili ostric, jer inače bilo bi oustric); paperic:  paper
papierchen zagr. 4/1 120: koja mu je izpisana bila na onom pape-
ricu za nai spametnešu; gasp. 1/677: napiše imena dvanaesteb apo¬
stolov na paperice vsakoga po sebi; a gasp. 1/146: paperic; pa¬
stiric:  pastir hirtenknabe zagr. 4/1 196. 270: mladi pastiric
David; gasp. 1/133: poznali su njega pastirici, 1/199: jeden siro-
maški zavrženi pastiric; p e d n j i c: pedenj lichas, mali pedenj;
taleric:  taler thaler petr. 232: vidiš toliko vnogo krat skočiti
moraš za vrednost jednoga talčrica; t a n Jeric:  tanjer tellerehen
gusp. 3/532: vžeme sveto telo Kristuševo na tanjericu mešnom.

Završetak ic  dolazi u kranjštini kano steza od ijec : ki c od
kij ec scblagel; Matic  od Matijec Matthias; stric  od strijec
avunculus.

67. Rieči koje se završuju na az ez  imaju " na predzadnojoj slovci;
brljez i bjfgljez  picus; convicium in bominem caecum; gabez

PBINOS K NAKLASU U (NOVOj) SUOVEVŠTINI.

155

symphyt u m tuberosum i ga vez consolida; gjiingjaz, d-žundžaz
zagr. 5/2 G: na drugom foliušu ja čtem široko i gluboko more ze
vsemi ribami, giungiazom i  dragem giungiem, koja vu njem rastii;
lemez,  na sljeme pribivena drva zovu se lemezi, po njih poprieko
pribivene su letve ili late; nagfl. 180: lejmezje, lejmezov; gon. 68 •
neb e z gen. nebeza riegje nebeza himmelsgewdlbe ravn. 2/45: njim
se je bog na nebezu po ljuči, po zvezdi razodel; penez  gen. peneza
i pendza pecunia preš. 41: bo mati malo penezov poslala; kiizin. 44.
48; nagfl. 138: pejnez; petr. 168: peneze; gasp. 1/667 plur. gen.
penez itd.; s a m e z : po samezu einzelnvveise ravn. 2/186 : po s 4-
mezu jim k’ sebi veldva: 1/346: še pač plača, de obljube, ki ste
jih dozdaj le po samezu slišali, tukej poprlmemo ; s 1 o v e z pomp,
rnf, ruhm ravn. 1/302: hudobija že slovez žene; 1/164: z veseljam
in slovezam; 1/343: kdljki in keljciga Zuvupanja vreden nam more
tist biti, ki ga je bog od začetka sveta toljkrat in z’ toljkim slo¬
vezam vsimu svetu oblagrovdvca obetal; 2/89: sklenili so zadnič
z’ slovezam do Janeza poslati; 2/105; velikonočni praznik z’ veli¬
kim slovezam se je obhajal; 2/251: kako se je slovez od njega
razširal; 2/277: vse dobre ljudi z’ slovezam vanj  popekt; 1/164.
302: slovez; 1/343: slovezam; vedez  das wissen polil. opr. 33:
bez katirega vedeza (e  znači samo da se široko izgovara i da nije
poluglasno) inu vole sd na more nekftr ta nar majnše reč zgoditi;
105: brez svojega veddza; 115: brez njeh vedeza; pok. 1/102:
zamore brez mojiga vedeza v’ mojih želah kaj tebi zuprniga tičati;
1/123: moji sovražniki meni brez svojiga vedeza k’ dobrimu veliku
perpomorejo; 2/82: kateri vže more biti v’ mojim srci brez mojiga
vedeza skriti tiče; videz  species, ansehen, scliein tschup. 413: on
.je bil en človek od gmajn puka, od gmajn stanu, brez videza, brez
zgovornoste; 609: neč od fovšye, katira ludy iz videzam te triz-
nosti tolku krat klame; 66: po vunajnemu videzu (eitaj videzu)!
pohl. opr. 29: po videzu; 239: k’ vidčzu; pok. 3/76. 134: k’ vi¬
dezu; ravn. 1/133: ktiri li videz dobriga in prazno čast ljubi;
1/149: ne sodim po videzu; vitez i vitdz  gen. viteza i viteza,
niiles; eques dalm. j er. 48: vitezi; tschup. l87:wytez; kiizm. 384:
vitdz; 243: viteza; 208: vitezi dat; 58. 96. 10 1.  205. 207. 208.
209. 265: vitdzje; 13. 117. 261. 275: vitdze; 204. 209. 219. 223.
238. 249: vitezov; 61. 273. 275: vitdzom; 239. 265: vitezmi;
238: vitezoma. — Pazi p o se z besitz pohl. opr. 60: v’ posezu;
158: k’ posezu.

156

M. VALJAVEC,

Na oz uz  završuje se: F r a n c 6 z, F r a n c fi z ein Franzose
preš. 95; plur. francozi lustseuche dalm. sirah 19: kateri se na
kurbe obesijo, ty zadobe mojle inu črve k Ionu inu vsahno..
k tomu in margine tumač: črve tu je frančože vušy inu druge pet-
lerske bolezni.

68. Rieči kojim je tvorka s ima malo: gorostas  gigas; bves
avena.

69. Rieči kojim je tvorka ili završetak as  imaju naglas jedne na
tvorci a druge na slovci pred tvorkom.

a) " na tvorci imaju: Jeras:  ime obitelji, gr.; modras  aspis
dalm. gen. 41: madras; raz d ras vestes laceratas gcrens.

b) ' na tvorci imaju njeke magjarske rieči: k a n d s sauhirt gon.
23: kands tuli pri črejdi; lov ds agazo zagr. 5/1. 286: naj tiho
bude Evagoras kralj- Cypra videči se vu dvoru kralja Artaxerže?a
(x čitaj kš) nepriatela svoiega od nai gor? eh lovasov menie pre-
štimanoga biti; 5/2. 10: vuglar izpričal se je da ga ne more prieti
držeči ga za kakvoga lovasa ali tepca; reš 180: onde stoi liintov
s konji inaši lovasi katani (magj. lovdsz).

c) naglas na slovci pred tvorkom imaju: b e b a s, ime volu hrv.;
b e 1 a s bos albi coloris, hrv. ; j d r b a s art korb schon. 90 : jer-
besov; jap. 73: jerbasov; tschup. 218: irbasov; ravn. 1/59. 2/234:
jdrbas (od gertfass?); ldmas,  ime psu, hrv.; luga  s,  ime volu,
hrv.; urbas  der stiefeltheil von den zehen bis zum rohr; plajbas
bleistift je bleiweiss.

70. Rieči kojim je završetak es  imaju naglas na zadnjoj ili pred¬
zadnjo] slovci.

a) " na zadnjoj slovci ima: cipres  cupressus škr. 136: naše
stopnice so iz cyprdsa (to je ciprČ3a); mrčes  ungeziefer pohl.
opr, 147 : bebastu se je veselil s’ toisto roko, katira be imela ceptar
nositi, kje enu od tega mrčesa spasti inu prevvosti; ravn. 2/141:
mu mrččs pravi; plur. biva neutr. mrčesa; ravn. 1/239: kdor se
na prazne merčesa zanaša se vdna svoje božje pomoči.

b) " ili A  na predzadnjoj slovci imaju: čudes  miraculum rog.
232: k’ temu prvemu pčrstdvim to čast teh čudesov inu miraculnou
(može biti i od čudo gen. čudesa krivo stvoren gen. plur. mjesto:
čudes); g j u k e s numus quidam zagr, 5/1. 118 : kada ie vreme pre¬
ceniat jeden fallat zemlje, jedmi nemu stvar precieniaiu po sto po
dve sto i po tri sto rajniškov; kada ie pako vreme prodati dušn
vragu peklenomu, nju prodavaiu za trideset giukesov; 4/1. 254:
več krat za menie neg je giukes vreden zlo govoriš; gasp. 1/242:

PEINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI.

157

bolje pohvalil je Kristus vdovicu onu koja vu Salamonsku cirkvu
prikazala je dva „gyukesza“, neg velika almuštva od piscev aldu-
vana. Jambrešič sub nummus piše: novec vugrski ali „gyukez“,
pet njih ide za groš; in že s: insass; mesij  e s messias preš.
186: per mesljesa porodi; ni če s nibil trpi. 32: bivost moja je
kak ničes pred tebom; 58: o kak hitro z niče3om postanejo, ve-
snejo i grozen konec vzemejo; (rieč je skovana prema gen. ničesa);
P e r 1 e s, ime obitelji (Ljubljana).

Pazi: interes i interbs  das interesse pohl. opr. 269: ah
nimaš ki mordej za taiste tebi oblublene kapital inu interes boga,
lcatir na more faliti, za poroka?

71. Rieči kojim je završetak os  ima malo: mar to los praedo,
mango je ap.«pvcokoc, kast. cil. 184: bodeš vidil gozde polnih mar-
taloseu; m o d r o s uz modras; j e r b o s uz jčrbas.

72. Rieči kojim je završetak us  ima malo: kapus  brassica,
stvsn. chapus ital. capuzzio, srdlat. caputium, tirol. kobis; Klobus
ime obitelji, kr.; k or mu s Kalmus; — Petrus  gen. Petrusa,
ime obitelji (Bela gr.).

73. Rieči pogrdne, kojim je tvorka ih završetak avs  imaju na
tvorci: b r n j a v s bettler; g 1 o d a v s rosor; g r b a v s gibbosus;
k m e t a v s bauer; š m r k a v s rumex = ščavje, ntr.

(Dalje u XLVII. knjigi „Rada“.)

159

PBIN08 K NAGLASU U (nOVOj) SLOVENŠTINI.

/-/  ^ ^ ' čf J

74. Rieči kojim je tvorka ili završetak ac  imaju osim njekolicine
na tvorci: bah4č  (bahač) prahlhans škr. 35. 78. 251: bah4č,
246: z bah4čam; traun 24: bah4čov; ravn. 1/208: bahač; preš.
113: bah4či; barantač  barattierer rog. 646: Jezus sam je gčnil
inu tčpel iz gajžlo te pred4jauce, kupcč, barantače iz templa; ba¬
ru s 4 č grossbart; b a v k 4 č der wauwau; b e d n 4 č dickes scheit
holz; ber4č  mendicus jap. 459; preš. 106: berdča; čb. 4/3: bil
ber4č je pev’c Pelida — v Pontu zeblo je Ovlda; vindemiator dain.
99: zdaj se naj več ne priklanja k’ trsi moj ber4č pozvan; dolazi
i br4č ; b i k a č verstockter mensch ; b o b o 14 č blatero jap. prid.
1/367; b o 1 h 4 č der viel flohe hat; borj4č i bornj4č  hin-
terer hofraum ; b o s 4 č barfiissler; b r a d 4 č grossbart; b r e n-
k 4 č koji debele grude ili kepe iza oranja motikom razbija kr.
(Bela); brij4č  6 x.eipcov kilzm. 230: liki 4gnec pred brijdčom
svojim neglasni tak je nej oudpro vust svoji; c e v k 4 č otc-
P[AoXoyo; ktizm. 251: ka šče ete cevk4č praviti ? č r n j 4 č homo
n iger; drešt4č  = greštalka (Rad XLIII. 84. 3); d r i p 4 č,
seoski muzikaš hrv.; g 1 a v 4 č capito; g 1 u m 4 č histrio; g n j e z-
d 4 č nestling čb. 4/82: mogoče ni mi tol’ko odpl4šiti gnjez-
dačov (Vodnik); gnoj4č  koji gnoj kida ili što gnoji, dain. 203.
delam kak gnoj4č; g o s 14 č inquilinus pohl. opr. 125: kaj ima

160

M. VALJAVEC,

poč leta kraj zenu mestu? kaj žene lestnuste? kaj žene gostače?
130: kar pa ta kraj še strašnejše stury so njegovi gostači inu večni
prebivavci; skr. 327: pojdi kje gostač inu napravi mizo; govnjač
scarabaeus stercorarius; grabi  j dč,  koji lisce grabi, dain. 18:
te za nas grablače so pripravlene pogdče; g r b d č liomo rugosus;
li o p s a č, koji bodeči poskakuje, brv.; j a h d č eques; konj jahač
reitpferd; j e b d č futator; k a z d č zeiger; zeigefinger nagfl. 23 :
eto je pdlec, eto kazdč; 26: kazača; klepač  dengler; dengel-
hammer (?) dain. 51: v’ prag klepdč postdvim — koso si pripra¬
vim ; klepetdč  blatero ; kljunač  ficedula ; k m e t d č bauer;
koldč  osterbrod in radform čb. 1/21: novdetne potice, za pirhe
kolač gre hvalit Krajnlce med Lahe, za Plač; u obče kuchen dain.
191. 203: koldč; 82: kolače; gasp. 1/644: pred kojega sluga božji
četiri koldče iliti gibaničice postavi; kopač  hauer ravn. abc. 29;
preš. 74: kopači; dain. 202: kopač; petr. 292: kmeti, teždki, de¬
lavci, kolduši, kopači, krajači i ostali meštri; misthacke ravn. abc.
39; korbdč  flagrum dain. 53: korbdčov; zagr. 5/1. 292: ono
žrebe z-korbači dobro preteplju; korumdč  ferula birkwurz; k o-
smač  lederapfel; bestosshobel; kotdč  rota gasp. 3/540; ko¬
vač faber ferrarius škr. 360; nagfl. 56; k o ž u h d č maisschaler;
krajdč  sartor, sutor ravn. abc. 79: krajdč naredi novo oblačilo;
perg. 2/2 80/2: kraiači; petr. 292: krajači; gasp. 3/551: kade su
podkove, najdeš tam kovača —- gde pak vise škare, znaš tam za
krajača; križovdč  art fischernetz; krpdč  flickschneider; kr-
vač (krivač?) orudje kojim se klaštri šibraka; kurtdč,  životinja
kojoj je rep osakačen, hrv.; 1 o trač  ein lotter rog. 562: se ima
zdajci pelati Lucia u eno nasramno hišo inu tamkaj h. roke dati
tem lotračam; Lukač  Lucas ktizm. 100: Lukdča; mol. 101: petr.
2 i gasp. 1/666: Lukdča; m e h k d č weichschaliger krebs; m e-
jač grenznachbar ravn. 1/338: mejač; menjač  wechsler ravn.
2/106: mendčam; m e t a č butterstossel; mrkač  stosswidder; mr-
t v d č homo piger; n a b i j d č binderschlagel; n a d e v d č fartor;
nagledovdč  zocTaraoTO? kiizm. 406: po veri je Rdab prdznica
nej poginola z nevernimi vret, ka je naglejtivače z merom notri
vzčla; natakaš  kellner; nat e. gdč reifspanner; navijač  uhr-
schliissel; nosač  našo; o b r i s d č abwischtuch petr. 49: brisati
obrisdčem ; o d j e m d č kiinstlicher bienenschwarm gol. 30: če raj -
taš odjemače (tu je kunštne roje) narejati, tok nekateri pajnovi
niso za tu ; odpirač  clavis generalis ; o d r i v d č eckstein an
der strasse; odvrnjač  ableiter nagfl. 189: naj govšnejša obranba

PRINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI.

161

hramouv prouti njemi (grami) je odvrnjač bliska; o k r e s d č  licht-
putzer; orač  arator jap. prid. 1/159: orač; kiizm. 384: ordč more
prvle delati i tak sad vzeti; trpi. 108: ordčke; nagli. 132. 133: o račke;
dam. 12. 152. 202 ; o t e p a č holzerner siibel zum abstreifen der
schauben dass keine ahren und korner zuriick bleiben ravn. abc.
75; oterdč  handtucb; paldč  palatium dalm. nekem. 2: da lejs
h’tramom tega palača; p a n j a č = zaglavnjak; p i h d č blaser;
pisdč  scriba kiizm. 3. 5. 7. 12. 13. 23. 26. 32..59. 225. 256 itd.;
pitač  frager perg. 78/2: pytdč, 76/2: pitaač; 81/1: pitdčeh; p 1 e-
v a č sarritor; pobi  r d č collector; p o d a j a č handlanger ravn.
1/319: podajdči so v’ eni roki imeli meč, z’ eno so podajšino no¬
sili, i podavdč  dain. 58: podavdča morem meti; 69: podavdči
se velčva, naj mi kamne blizo deva; p o d p i r d č fultor u zago-
netci: štirje podpirdči, štirje natezači,  dva voza, jeden bič
(krava); podremdč  schlaftrunk ; p o k r i v d č decker dain. 57 :
pokrjvdč, nagli. 135: pokrivdč ga pokrije; p o 1 e g d č barenhauter;
p o 1 i v d č haustrum; p o m a g d č helfer; p o n u j d č bieter; p o-
s t o p d č pflastertreter ravn. 2/67 : postopdča; p o t d č rota dain.
10: bič poči, konj skoči, potdč podletl 119: zibelni potdč; nagfl.
82: koula z obrdčanjem potdčov ido, gda je mdrhše vleče; 186.
pou kotdča; 191: štirje potdčke koul; potepdč  erro; prebi-
rač  ein wahlerischer mensch, po slo vica je: prebirač najde otirdč;
prevozdč  fahrmann ; p r i g a n j d č antreiber ravn. 1/209: mrovla
nima ne vajvoda ne perganjdča; primdč  nagfl. 66: perotnlc tdli
so rame, primdč, glažojna; prošnjdč  bitter ravn. 2/20: ne da ti
bog, ljubi prošnjdč, dansi, de ti bo zajtro več dal; 264: Kristus
je prošnjdč za nas per očetu; r a v n d č lenker kiizm. 292: stotnik
je pa več vervao ladje ravndči liki torni; repdč  magnam caudam
babens; komu košulja straga iz hlača visi; rivdč  hauzalin der
schweine; rogdč  hirschkafer; rogljdč  cornua gestans dain.
191: ja sem vseli brez nogdč — prvič kak srpast rogldč
drugič zibelni potdč — zadnič lišasti koldč (mesec); 193: brez
nogdč sem roglač, celi liram nesem sam (puž); rokavnj  dč  bett-
ler von profession; samorogdč  [i.ovo/Jpco; dalm. num. 23. 24.,
job. 39; sanjač  somniator ravn. 1/53: vite vite, sanjdč pride!
s e j d č sator kiizm. 24: vo je šao eden sejdč sejjat semen, 68;
petr. 34: izide vun sejdč sejat semena svojega; sejmdč  markt-
besucher ravn. 2108: je Jezus semdče in trgovce iz tempelna iz-
pokal; sekač  lignator; skitdč  erro; sklepdč  schnappmesser
kostura, štj.; s k r i v d č versteckspiel; s n u b d c braut\verber, dalm ••

162

M. VALJAVEC.

jer. 22. 30; preš. 45: snubdče; sokdč  coquus; gon. 21: sakdč;
spremljdč  begleiter; stiskač  bedrticker ravm 1/83: raji hoče
z’ vbogim in zatiranim ljudstvam božjim revež biti, kakor z’ njega
stiskači greha kratko veselje vživati; 2/211: stori mi pravico nad
mojim stiskdčam; s n š d č , koji voče suši dain. 87: syšdč; š k r i-
pač bierfiedler; t a n d č consilium kiizm. 21. 44. 221. 223. itd.;
trpi. 3; mol. 59; gon. 22. 105; tesdč  Zimmermann dain. 71;
kiizm. 27: nej je ete sin toga tesača? 72: nej je tou te tesdč?
nagfl. 57. 133; tolkaČ  pistillus; tolmač  dolmetsch ravn. 1/73:
ne govorim ■ z vami po tolmdču, ampak iz ust do dst; t o 1 n d č
consilium zagr. 5/2 28: boži tolnač i pomoč jesu ostavili; gasp.
1/153: od njega dober tolndč prijeti hočeš; 1/648: z vami ostdje
Simon vaš bratec koteri znam daje človek tolndča dobroga, 1/649:
on je človek velikoga tolndča; tragldč,  pogrda čovjeku suhu,
u koga su duge noge, štj.; trgač  vindemiator dalm. jer. 49;
vandrdč  wanderer; varovač  custos ktizm. 223; temnico smo
naj šli zaprto vu vsoj pokojnosti i varivdče vonej stoječe pred dve-
rami; trpi. 106: varivdč; perg. 64/1: varuuače; vezdč  binder
trpi. 108: z šterov ne more žnjec napuniti prgišče svoje, ni ndroč-
svoji vezač snopja; vikdč  schreier; vojdč  brautftihrer; v o j e-
v d č kiizm. 359: za potrejbno sem pa štimao Epafro-

dituša brata i pomočnika i vojuvdča z menom vret mojega poslati
k vam; vozdč  auriga dain. 102: vinski vozdč; vrhdč  baum-
wipfel; z a d r g a č schnur u zagonetci: kaj se brez zadrgača za¬
drgne? (rit); zaglajač,  ono u šoštara čim čižme gladi, hrv.;
zaimač  situla aqualis gasp. 1/194: iz zaimača pijuči; zaprav-
ljdč  verschwender nagfl. 141: z eti dvej bratov šteri je bio špa-
raven, šteri zapravlač? zasunjač  schubriegel nagfl. 49: tali za¬
pora so oblejk špor kliika zasiinjač; 65; zatirdč  bedriicker ravn.
1/182: rečena basenj ali pravlica pomeni tbžbo kaciga bogatiga
zatirača, ki vboge tlači; zijač  gaffer; zobač  dentitus; žvekdč
klaffer Škr. 62: nikar se k’ temu ne perdruži, kateri skrivne rečy
razodeva inu golufnu ravna inu je en žvekdč. — Tako i u rezi-
janštini  n. p. kij&č, kolač, korač §. 112.

Na slovci pred tvorkom naglas imaju: biibač  knopper; c m i-
f.ugač  njeka psovka, hrv.; diedač  der mann im monde hrv.;
f u t a č upupa; g e g a č lanius colurio ; g u b a č knopper nagfl.
167 : rdst da žalod, gubače, listje; k i m a č , klimač, klim-
pač  art messer hrv.; k mu kač rana calamita; kram pač,  njeka
ptica; čovjek koji rado kopa hrv.; k r u m p a č corvus hrv.; k u-

PKINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINT.

163

fač i kuf4č čovjek dugonos; pikač ipikžtč, prasac koji
ima šarene piknje, hrv.; rujhtač  griiner teichfrosch, Murko:
rujhtač ; a dain. rujhtač  202: mali kak rujhtač, črni kak kovdč
v’ zemli sein kopač ali pa orač; delam kak gnojač ino vsak k y-
p d č dosta sto bregač telkih kak kolač (krt.); s k u n k a č unke.

75. Rieči kojim je tvorka ili završetak ic =  stsl. HYb imaju na¬
glas na tvorci ili na slovci pred tvorkom.

a) " na tvorci imaju: belič  (beli-č) nož kojim se kolje za vi¬
nograde bieli brv.; bodič  carlina acaulis; cedič,  posngje kojim
se vino podciegja, hr.v.; gonič  treiber bei der jagd; jegliči
puls; k o p i č merges; m 1 a t i č drescher; s n u b i č brautwerber,
rezijanski: s n u b i č gen. snubiča §. 55; s 1 a v i č luscinia čb. 1/13:
grmiči rasto, slaviči pojo; dain. 84: slavič; — tako i berič,
brič gericbtsdiener rog. 423: briče itd., jap. 333: beriču preš. 73:
beričam. •— Sve ove i ovake rieči imaju u ugrskoj slovenštini i
kajkavštini ' n. p. širič  grille dain. 208: vgoni, kaj sem ja za
vtič — črni, menši kak širič, hujdi, vekši kak kom,■ir, grizem vas
no vsako stvar (muha); u kranjštini po mojem znanju naglasa se
tako jedina rieč grič  declivitas; ali se i ta govori: grič.

b) ' na slovci pred tvorkom imaju: pokbpič  gen. pokopiča
sepultor Mulih: posel apostolski 1087: se ljudi pred svatbum ali
karminum vnogo skrbe, da mogu svoje svate ali pokopiče vredno
i pošteno vu svoju hižu prijeti; p o zb vi č hochzeitbiter; pre-
z b v i č praeco, publicator.

c) * na slovci pred tvorkom imaju: p o v a b i č qui invitat; p r i-
lažič  helfer im liigen, dazuliigner; ribič  piscator tsebup. 414.
418; preš. 27: ribič; kuzm. 6: ribiča; petr. 134: ribiči; njeka
ptica, dalm. lev. 11, deut. 14.

76. Ovdje neka stoje i rieči kojim je tvorka ic  to je itj = stsl.
miiTt srbski ili hrvatski ič.
a) " na tvorci u kranjštini imaju:

*) večina gragjenih od jednoslovčanih  rieči: belič:  bel (?)
denarius jap. 43: ali se ne kupita dva grabca za en belič V jap.
326: ali se ne predet p§t grabeov za dva beliča ? b o b i č. bob, i
rezijanski: bubič §. 42; bratič:  brat nepos efratre gasp. 3/490:
bratiča; b r e ž i č: breg collis; cepič:  cep druschel; čolnič,
čunič:  čoln, čun navicula dalm. job. 1; preš. 21: čolnič po mčne
plava; 95: stešemo svoj si čolnič nov, z bogam zročmo ga \al6-
vam; 179: stopiti k’ sebi ga v’ čolnič povabi; 180: čolnič leti ko
v’ zrdku urna tiča; črvič:  črv wiirmchen ravn. 1/20: dobrotliv

164

M. VALJAVEC,

je bog tudi do nar manj siga črviča; gon. 77: črviča; d e tič:  *det
infans; gesell petr. 143: detič ki odpre materinu vutrobu; d o 1 i č:
dol vallis gon. 39: dobiti maš od me brege, doliče; fantič:  fant
knabe tschup. 642; kor. 2. 118: fantiči; golič:  golnestiing; gosič :
gos anserulus ; gradič:  grad arcula; grmič:  grm busch čb. 1/13:
grmiči ras to; gon. 80: grmiča; nagfl. 169: grmiči, grmičov; ka¬
pi č: kap, krov nad vrati; kmetič:  kmet bauerlein, a i kme¬
tič  petr. 231: kmčtiča; količ:  kol pflockchen; konjič:  konj
rosslein, čb. 4/83: konjiči so slabi, voz jčma mi stat; kosič:  k6s
frnstum, rezijanski: kusie §. 42; kraljic:  kralj regulus, regis
filius gon. 56: kraličke; 1 e v i č: lev junger lowe dalm. job. 39:
leviče; ložič:  log hain gon. 36: ložič je mdli loug; malič:
mal idolum; m e š i č: meli folliculus; mladič:  mlad pullus dalm.
deut. 22; traun 213: garlica si najde gnezdu, kjer svoje mladiče
izvaly; ravn. 1/4: Abel mu prvega mladiča svoje čede daruje;
1/24: tako oko zasluži, de ga krokarji izklujejo spod čela in or¬
lovi mladiči požro; 1/108: mladiče; 253: mladiči; hrv. juvenis;
mostič:  most ponticulus i rezijanski: mustič §. 42; mrlič:
mrl cadaver jap. 32. 310: mrliče; škr. 346. i ravn. 1/92: mrliča,
1/217: mrliču; preš. 74: mrlič; 64: mrliča; 62. 63: mrliči; 173:
mrličov; 73: mrličam, med mrliči; nožič:  nož cultellus dalm.
j er. 52; i rezijanski: nužič §. 42; plati  č: plat dimidium ar-
boris sciasae; pobič:  pob btirschlein ktizm. 34. 176: pojbič;
81. 187: pojbiča; nagfl. 87: pojbič; 168: pojbičke, pojbičov; p o-
p 1 č: *pop u popek auge am zweige; prtič:  prt tischtuch rog.
24: prtyčou; repič:  rep schwanzlein nagfl. 175: žabe repiče
zgubijo; psič, pesič:  pes catulus jap. 77: psičam; nagfl. 87.
100 i gon. 52: pesič; nagfl. 39: pesiča, gon. 52: psiča; petr. 40:
psiči; rtič:  rt gipfel, wipfel tschup. 160: on je stal na artiču te
nar vikši sreče; si nič:  sin, i rezijanski: sinic §. 42; slabič:
slab schwachling; slepič:  slep amphisbaena, dalm. lev. 11: sli-
pič, i rezijanski: slepic §. 42; snopič:  snop kleine garbe čb.
1/45; s r p i č: srp kleine sichel čb. 1/45: sukajmo srpiče, dekleta
mlade — vrstimo snopiče, se smeja srce; stolpič:  stolp saul-
chen nagfl. 79: eto su tramouvje, vu tč so notri zdubleni stupičke;
80: pokriva znotrejšni tul stoji z tramouv (slejmen), stupičov, ram
(skdrič) roženic (lejmezov) i Idt; tatič:  tat kleiner dieb; t r a-
mič:  tram balkchen nagfl. 62: tramiči; tropi  č: trop hiiuflein
menschen; Tržič:  trg ime trgovištu u Gorenskoj njem. Neu-
marktl; v o 11 č: vol bubulus čb. 4/83: konjiče, voliče napasene

PBINOS K NAGLASU- U (uOVOj) SLOVENŠTINI.

165

j mam;  vratič: vrat halschen; tanacetum; vražič:  vrag teufel-
chen; teufelskerl von einem buben; vrčič:  vrč kriiglein, rezj.:
vverččč §. 74; vršič:  vrh wipfel ravn. abc. 65: vršiče; z e tič:
zet taufling. — Tako bit de i: k r ž i č cyclamen europaeum. —
Sve ove rieči mogu i u kranjštini imati naglas na slovci pred tvor-
kom i to imaju " koje se grade od rieči s " i ", a ' koje dolaze
od rieči s ': čolnič:  čoln jap. 32. 34: čolnič; dedič:  ded he-
res; d e tič:  *det; kosič:  kos menila i rezijanski: ktisič §. 42;
kralj  ič:  kralj; kmetič:  kmet dalm. jer. 51; jud. 5; jap. prid.
2/234: kmetiča; mladič:  mlad skr. 52: bolši je medvedko, kateri
so mladiči odvzeti srečati kakor norca; n ii č ič: mik pohl. opr. 305:
iz svojemi nučččitmi (oitaj : nflčkčbmfc); pubič:  pub ravn. 2/241:
Jezus je pubiča zaklical; preš. 64: pubčev der unken; stričič:
stric patraelis zagr. 5/1. 192: pape Piuša stričič; zečič:  zec rezi¬
janski: §. 42: zečič itd. — :  Mjesto ič govori se po Stajeru i Ugar-
skoj, pa amo tamo i kod kajkavaca ič : detič; poj bič itd. a u kranj¬
štini j edina rieč: hudič:  hud diabolus. traim 281: hudič; dolazi i
u kajk. gasp. 3/475; i rezijanski: hudič  §. 25.

(i) rieči gragjene od dvoslovčanih femina na «: de¬
klič:  dčkla puella dain. 34: deklič, pa tako i u kajkavaca zagr.
5/2. 24: je dekliča zdravoga rodbine izručil; mat. 585: dekliči
oholne, koje z-lččkami, z’ prugli držanja i lica vašega v cirkvu
dohajate, kak hočete da bog vdobrovoli se vu molitvah vaseh?
glavič:  glava /.scpaloi o neživih stvarih, dalm. ex. 26: nyh gla¬
viči imajo biti zlaty; ex. 27: kufraste glaviče; kuzm. 220. i trpi.
98: glavič vogla; kapic:  kapa, na koncu nosa šta god prisahlo,
schmutzfleck an der nasenspitze; ptič vtič:  *p"i>ta u ptica avis.
— I ove rieči mogu imati naglas na slovci pred tvorkom: j a m i č.
jama u stopnu kladu, loch im pflock der stampfmiihle; muhič:
muha, njeka bilina.

y) deminutiva gragjena od rieči s " ili na zadnjoj slovci: če¬
bri č: čeber; golobič:  golob; gospodič:  gospod; k o r n i č:
koren wurzelehen nagfl. 151: kornič, korničke; otročič:  otrok
dalm. gen. 43; jud. 18; ravn. 1/76: so na vozč djali svoje žene in otro¬
čiče; 1/117: otročiča. I ove rieči mogu imati naglas na slovci pied
tvorkom: č e b r i č zagr. 5/1 38: na koj čebrič opat je sel; g o 16 b i č
kor. 1. 15: golčbič; nagfl. 114: goloubičke; gospo  nič  herulus.

b) deminutiva gragjena od dvoslovčanih masculina s na pred-
zadnjoj a pregibnim e  u zadnjoj slovci: kozlič:  kozel bocklein
rog. 219: kozličou; ravn. 1/43: dva kozliča 1/128: kozliča; kiizm.

166

M. VALJAVEC,

142: kozliča; rezijanski: kuzllč §. 42; lončič:  lbnec i rezi¬
janski: lunčlč §. 42; oslič:  osel eselein; ozlič:  bzel knott-
clien; t e 1 č i č: tblec kalbchen trpi. 55: telčič; 40: telčiča; 42:
telčiče; z v o n č i č: zvbnec i rezijanski: z v u n č i č §. 42; žmok-
1 j 'i č:  žmbkelj bausch.

b) ' na slovci pred tvorkom imaju koje se grade od rieči s' na
zadnjoj slovci i onib s ' na predzadnjoj, koje imaju u zadnjoj slovci
pregibno e:  beračic:  berač armer bettler rog. 464: beračiču;
dojčnčič:  dojčnec; ldgvič:  lagev fasschen; <5 b 1 i č: obel
kleiner bobel; p r 4 š č i č: prašeč, ali praščic trpi. 66: razkopali
ga divji praščičke; prvčnčič:  prvčnec; prvorojtinčič:  prvo-
rojčnec primogenitus dalm. ex. 13; nehem. 10; tscbup. 441: prvo-
rojenčeči; rejčnčič:  rejenec; t tirni č: ttiren gol. 20: turenč;
uččnčič:  učenec; Vtigrič:  Voger Hungarellus. — Tako i:
b r k 1 i č = lagvič; e r b i č: jerbič, verbič = erbe dalm. ev. mat.
21; ravn. 2/51 272: verbič; tscbup. 49: irbeč; jtignjič  lamm
dalm. ex. 21; mladčnič  juvenis jap. 259: mladenč; traun u
predgovoru: mladenči; a nagfl. 187: mladanič. — Tako su nagla-
šene i: b r ti š k i č, ime jarcu; k a m š č i č: (kamski mjesto kd-
menski) rubus saxatilis; kočič  aniscus letopis mat. slov. 1875.

c) ' na slovci pred tvorkom imaju: b b ž i č gen. božiča dies
natalis Cbristi ravn. 2/30: božič, itd.; k 1 b b č i č knauel ravn. abc.
59: klobčiči; a rezijanski: kloučič §. 54; nbžič  messerchen
uz nožič i nožič: p b 1 i č die balbe kr., a eine mass hrv.; p r č-
š i č porcellus; rožič  hornchen; bockshorn; wurstlerborn; a rezi¬
janski: ružlč  §. 42; scbropfhorn; vblčič  eine viehkrankheit.
Tako i imena obiteljska: B o h b r i č gen. Bohoriča; M o h b r i č kr.

d) " na slovci pred tvorkom imaju

a) deminutiva od rieči s " ili ” na zadnjoj slovci: b r 1 o ž i č ■
brlog; gospodičič:  gospodič; dalm. prip. 21; rog. 464; tschup.
174: gosdodičečov; pohl. opr. 272: gospodiččča; menišič:  menih
monchlein preš. 112: preblečen sbm minišič bil — in rad sem
pčl, še rajši pil; o b r 6 č i č: obroč; p o 16 č i č: potok i potok gen-
potoka rivulus dalm. cant. 5; v r š i č i č: vršič. Sve ove osim onih
koje se grade od rieči na ič mogu i " na tvorci imati: brložič,
obročič, potočlč, sravni gore a) v).

P) rieči koje se grade s A  na predzadnjoj i pregibnim e  u zadnjoj
slovci: Boštjančič:  Boštjanee ime obitelji kr.; Florijan-
č i č: Florijanee, ime obitelji; gostožerčiči:  gostožerci das
sieben gestirn dalm. job. 9: gostožerčiče; hlapčič:  hlapec ju-

PKIN0S K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI.

167

veniš dalm. lev. 12. 31; num. 22; 2 bron. 34; jap. 434; i hlap¬
ci  č, dain. 18: hlapčič; hlčbčič:  hlebec; Kocijančič:  Koci-
janec, ime obitelji; odstavčič:  *odstavec infans ablactatus;

0 t a v č i č: otavec foenum tertium; p r i m š č i č: *primski (? primtsk)
maniceps; proščič:  prostec, stupič u plotu, da se okolo njega
plete hrv.; rufijančič:  rufijanec lenulus; sinčič:  sinek fili-
olus; skrivaj čič:  *skrivajec abscondulus; ujčič:  ujec conso-
brinus; Urbančič, Vrbančič:  Urbanec, Verbanec, ime obi¬
telji (Predvor) ; z a k 6 n č i č: *zakonec filius legitimus; ž 1 a h t n i č:
žlahten nobilis preš. 148: žlahtnič. Tako valjda i p i p 1 i č junge3
huhn petr. 14: pipliče.

e) Naglas dalje prama početku nego na predzadnjoj slovci imaju
rieči koje se grade ili od rieči koje u sing. gen. ili u sing. nom.
fem.  rastu a naglas imaju u nom. na predzadnjoj slovci, ili od rieči
s naglasom dalje nego na predzadnjoj slovci. Taka su deminutiva
riedka, jer jezik danas voli praviti deminutiva tvorkom ec  i ek.
Mogu se čuti med narodom rieči kao: bUjerič:  bajer kleiner
fisehvveiher; bčrtošič:  bčrtoh schtirze; b r a t r a n č i č : bra¬
tranec; kdmenič:  kiimen; š Sli nič:  šolin kleiner schuh; v4nj-
kušič:  vanjkuš itd. Običnija su imena obiteljska  načinjena od
nazova službe ili zanata, kojim se koji prednik bavio, n. p. M a-

1 a r i č: malar; Mlinarič:  mlinar; Rihtarič:  rihtar; ^ Sa¬
fari  č: šafar; Šoštarič:  šSštar; Vdlpotič:  vžlpot, Žni¬
darič:  Žnidar itd.; pa tako i druga nomina propria, koja se grade
ili od samih imena krstnih i drugih n. p. Pongračič:  Pongrac
(Pancratius); Primožič:  Primož itd.; ili od adjektiva načinjenih
od tih imena n. p. Jhrkovič:  jurkov; Markovič:  markov,
P etrovič:  petrov; Vidovič:  vidov; Kovačevič:  kovačev ,
Tetičkovič:  tetičkov itd. itd.

77. Rieči na oc  i uc  meni poznate sama su imena vlastita te če
biti prema ital. uccio: Brbdč, Fakhč, Krkoč, Mat ti č,
Sardoč. — Pčruč  gen. Perhča; S m b k u č, selo kr.

78. Rieči kojim je tvorka ež,  u njekih mjestih naročito u ugr-
skoj slovenštini i kajkavštini eš,  imaju večinom naglas na slovci
pred tvorkom, ali i na drugoj kojoj slovci.

Dvoslovčane  imaju malo ne sve ’ na slovci pred tvorkom: b a-
bež homo mulierosus; barkljež  ungeschickter; bekeš,  vrst
kaputa hrv.; bereš,  nagfl. 175: pri doumi jeste i sliižečka držina
kakti dojka, hldpci (kočis, bčreš, govedar) hlaplce itv; b e t e ž i
bčtež gen. beteža i betčža pa^azta dalm. jer. 22: koku boš lepa

168

M. VALJAVEC,

kadar bodo tebi beteži inu divji ohuji prišli? 2 hron. 6; jesai- 26:
v svoim betčži; kast. cil. 36 : spomin vččnusti bolezn trplenie, beteže..
prežene; jap. 39 : Jezus je ozdravlal vsako bolezen inu vsaki beteš nad
ludmy; tschup. 490: nas vseskuzni beteži ali na kup lezejoča starost sili
svojbga telesa se sonati; ravn. 2/1 > 4: bolezni med ljudmi in beteže je
revežam ozdravlal; b 6 d e ž pop/pažse, stacliel des igels; petr. 18: bodeš ;
braždež  befleckung, fleck; brikež,  ime kozlu let. mat. 1875.
223: brikež; b u k v e š homo ineptus; burež  urina; b u r k 1 e ž
ungeschickter mensch; Čadež,  ime obitelji kr.; Čatež,  C re¬
te  ž, imena mjestna kr.; čimpež  zweiradriger karren; čudež
miraculum traun. 16. 98. 113. 178: čudeže; 202: čiidežov; preš.
70: čudeža 152: čudeži 184: čudeže; u plur. često neutrum: ču¬
deža, jap. 116: bodo delali velike znaminja in čudeža; preš. 67:
o čudeža neznane; č u j e ž, ime psu; delež  gen. deleža i delčža
antheil ravn. 1/79. 227: delež; škr. 62 i 384: deleža a 213. 232;
dejlčž, 268: dejlčžov, 381: dejleži; pok. 224: dejležam, 3/65: dej-
ležu; derež,  dereš tortor; mlado zelje n. p. od kolorabe sasje-
čeno, hrv.; dolgež  langestreckter mensch; Ffleš,  ime obitelji,
kr.; furež  wurstbrtihe; — koline, pozvati koga na furež hrv.;
garež,  ime kozlu, let. mat. 1875. 223: gdrež; gjengješ
(džendžeš) više u kupu lešnjaka, hrv.; g 1 a d e ž glatterwerkzeug
fiir die wasche; eryngium amethystinum; gledež u grdogle-
d e ž homo invidus, i krivogledež  homo limis oculis spectans;
glflmpež,  glup čovjek; g r a b e ž homo rapax; g r d e ž homo
foedus ravn. 2/126: Jezusa so ti grdeži moriti hotli; gulež  schin-
derj; higješ,  hidješ ime volu, hrv.; h u 1 e ž ime kozlu, let. mat.
1875. 223: hulež; iskrež,  ime kozlu; Judež  Judas; Kajfež
Caiphas; klatež  klateš erro reš. 215: jeli moguče da bi ova za-
dobiti mogel jeden klateš, jeden lažec, jeden tepec? k č d v e š;
ime konju hrv.; Knj 6 b e ž, ime obitelji (Gojzd gr.); k 6 dež men-
dicus; k 6 dr e ž homo crispus; Kor dež,  ime obitelji, kr.; kra¬
deš  furtum; kramež,  ime kozlu, let. mat. 1875. 223: kramež i
kujež  schmied čb. 4/94: de turški kuješ si, poznam; kureš,
on klin kod pluga, koji se čas u jednu čas .u drugu luknju pre-
miešta, da se dublje reže; zove se i kv..orteš;  lavkež  nach-
leser; le vež,  kratko polence kojim se u levi za posviet loži, gr.;
lidež, lipež, lunež  imena kozala let. mat. 1875. 223 i 224;
madež  macula dalm. lev. 13 traun. 37: madeža; M a 1 e š, ime
obitelji- kr.; ■ m e r e ž, koji mjeri; m e s tnež u malomestne  ž
kleinstadter; m ir g e š, ime volu, hrv.; mi sl e ž u lehkomis-

PRIN0S K NAGLASU U (NOYOj) SLOVENŠTINI.

169

1 e ž ein leichtsinniger mensch ravn. 2/16: lohkomislež ljubi le šum,
razbdto in smeh; mokež,  ime kozlu, let. mat. 1875. 224; os¬
tre ž perca fluviatilis; p a d e ž casus; p a 1 e ž senge; papež
pabst; pijež  potator. (Ova je rieč nastala za pokojnoga pape
Pija prema rieči papež pa se šaljivo govorilo papež pijež te se
nuzgredno mislilo na esser und trinker jer papati znači u djetinjem
govoru jesti a pdpa jelo.) p ir k e ž, p lavež  imena jaraca let.
mat. 1875. 224; pf dež furz; farzer; ime vrutku, kr.; pr e tež
qui minatur i minae, dalm. prip. 27 in margine: ne pusti se skuzi
nobeno izkušnavo ali priteš iz tvojga stanu ali opravila izegnati;
pugeš,  ime jarcu, let. mat. 1875. 224; rčmež  lupinum; re-
teš placenta tortilis vrst kolača magjar. retes; revež  homo
miser gen. reveža riegje reveža pohl. opr. 142: reveži; traun.
177. 210: reveži; ravn. 1/83: revež: 1/198: rčveža, 1/309:
reveže, a 2/184: revdžu i škr. 239: reveža; ritež  grossarsch;
rivež,  ime jarcu, let. mat. 1875. 224; Ku dež,  ime obi-
telji, kr.; sadež  consitio, plantae ravn. 1/261 i abc 61: sadež;
sajež,  ime jarcu, let. mat. 1875. 224; sedež  gen. sedeža,
riegje sedčža sitz, traun. 17. 22. 227: sedež, 225: sedeža; 1. 115:
sedeži; a ravn. 1/98; sedčž; u plur. često neutr. sedeža, jap. 108:
ony radi imajo te prejdne sedeža per večerjah; sitnež  bomo
molestus; skrunež  beflecker schander ravn. 2/109: ojstro jih je
skruneže tempelna; skubež  crinium evulsio; snedež u sladko¬
sned  e ž leckermaul; s m r d e ž foetor; s m r k e ž cobilis bar-
batus; stradež  hungersnoth; štorkljež  ein ungeschicktei
mit hohen beinen wie sie der storch hat; tepež  flagellatio; eno.
rog. 423: prestali tepeže gajžle, peze, grmade, meče; trapez
homo stultus; trebež  gereut; nachgeburt; tfgež  raufbold; ime
psu; tfpež  gen. trpeža i trpčža dauer rog. 214: trpčž, 479.
trpeža; tschup. 437 : si nehče skuz tu svoje sreče na dalne trpež
na skuje; pohl. opr. 65: brez trpeža; tumež  dummkopt, štj.;
v e d e ž vates tschup. 317: vedežu (čitaj vedežu); v i d e ž = videz
kast. cil. 162. 248: k’videžu; vugleš,  ime volu hrv.; zaješ,
ime jarcu, let. mat. 1875.: 224; živež  frumentum lebensmittel
Pohl. opr. 203: živčž (čitaj živež); ravn. 1/18: tudi jedi vzami
vsakih seboj, de hote ti in one živež imeli; žlehtnež  homo
malus schlechter kerL

imaju: Gompež,  ime obitelji, (Križ gr.); jdnež  prema
anies japi. 111; E č b e Ž, njeki strmac u založkoj gori u Goren-

170

M. VALJAVEC,

skoj; ' ima: Umež  vomer. — U Metelka 52 čitam: delbž, tepbž
to če glasiti: delež, tepež; ja tako nišam čuo.

Tro-  i višeslovčane

a) " ili * na slovci pred tvorkom imaju one rieči koje se grade
od adjektiva s naglasom na predzadnjoj slovci i pregibnim e  u
zadnjoj: grozovitnež:  grozovlten homo immanis; hudbbnež:
budbben bomo malus ravn. 1/253. 335: budbbnež; nemhrnež:
nemaren homo piger, incuriosns; nemirnež:  nemiren homo in-
quietus; neokretnež:  neokreten homo ineptus; nerbdnež:
nerbden homo ineptus; neumnež:  nehmen dummkopf ravn.
1/332: de ga nevumneža! nevščečnež:  nevščččen nulla re
contentus; nezdušnež:  nezdušen ein herzloser mensch ravn.
1/308: veselje nezdušnežov kmalo mine; 1/334: nezdušnež; ne-
zmernež:  nezmeren unmiissiger mensch ravn. 1/311: ošabnež:
ošaben homo arrogans ravn. 1/133: ošžtbnež, 2/33: ošdbneža, 2/41:
kralj je bil ošabnež in oblastllvic; posebnež:  poseben sonder-
ling; posvetnež:  posveten weltlich gesinnter mensch ravn. 2/16:
posvčtnež; prevzetnež:  prevzeten homo superbus; s a m o-
pašnež:  samopašen egoist; srboritnež:  srborlten homo in-
quietus; togotnež:  togbten ein zornmuthiger. — Tako su nagla-
šene i rieči gragjene od rieči s naglasom na zadnjoj slovci, ili gra-
gjene od jednoslovčanih osnova složenih s predlogom: naplihnež:
puhn u napuhnoti ein aufgeblasener mensch ravn. 1/311: napuhnež
jiše čast, pa on najde zaničovanje; 2/89: napiihnežam to ni bilo
prav; p oj e dež:  jed u pojesti fresser škr. 87: kateri pojedeže
pase; sramoty svojiga očeta; priprostež:  priprost homo simplex
ravn. 2/202: še takim priprostežam to resnico da zapopasti. —
Tako i M a r t i n e ž: Martin gen. Martina ime obitelji (Grojzd gr.).

b) Naglas dalje prama početku nego na predzadnjoj slovci imaju
rieči gragjene od rieči s naglasom dalje prama početku nego na
predzadnjoj slovci, i to isti naglas: ldkomnež:  Mkomen homo
avarus; mčderež:  *meder ime jarcu, let. mat. 1875. 224; n i-
čemurnež:  ničemuren nequam ravn. 2/18: niččmrneži, h vale tj e,
blebetavci imajo lažnjlvo bogaboječnost.

79. Rieči kojim je završetak iž  imaju ' na zadnjoj slovci: dro¬
biž  res minutae; scheidemilnze ravn. 1/318: bodo kamene ki jih
je drobiž kolj scelili more bit? 2/106: tudi v’ dnarjih marsikaj dro¬
biža je šlo opravlati; 1/318; Kaj dl ž ime obitelji kr.; ostrlž
njeka bilina, hrv.; Pakiž  ime obitelji, kr; paradiž  paradies.

PRINOS K NAGLASU G (tfOVOj) SLOVENŠTINI.

171

80. Rieči kojim je završetak oz  ima malo: 4rnož  lorica; brust-
latz dalm. jer. 46 1  ony semkaj drčd de arnož žvenkeče; tschup.
45: nosite na svoji glavi use svoje žive dny čelado (galeam), na
svojemu životu ta arnoš ali železne oklep (loricam); 393: arnoža
inu čelade on scer ni imel; p i n 6  ž fringilla montifringilla, običnije
fem. pindža.

81. Rieči kojim je završetak už  imaju 'na zadnjoj slovci: m e li¬
ku ž vveichling; krebs mit vveicher sekale gleich nach der hautung.

82. Na avz, evž  završuje se: Matevž  Matthaeus jap. 1.: evan-
geli Jezusa Christusa popisan od svetiga Matthevža; Miklavž
Nicolaus.

83. Na ovž  završuju se njeke strane rieči, ovž. je njem. haus:
f i  r o v ž pfarrhaus; f 6 g 1 o v ž vogelhaus, jap. prid. 2/128; govori
se i g o b 6 v ž gr.; 1 6 n t o v ž landhaus. — Pamti i b d r o v ž
ursa major čb. 4/80: č’mu nek so gostoževci — č’mu meni velki
burovž (Vodnik) i m os to v ž saulengang tschup. 15: seje zarotil
de nobedn z’ njeh na bo nigdar nekol več na mušovš njegoviga gosto¬
vanja prisl; 261: kateri so na mušovžu iz Kristusam govorili; ravn.
11180: proti večeru se hddi (David) po mostovži sprehajat.

84. Rieči kojim je tvorka uš  imaju naglas ili na tvorci ili na
slovci pred tvorkom.

a) ' na tvorci ima velika večina: a 1 d o m d  š mercipotus, bono-
rarium quod datur operariis finito labore perg. 93/2: da taat ne
bude mogel onoga na preg dati od koga je bil takovo živynče
kuupil, ili nekoga drugoga koteri je poleg običaia takou aldomaas-
prežegnal, ne bude mogel napreg pripekati, bude obyešenia vryeden;
bande  raš  fahnentrager hrv; b 1 e k d  š, kozel ki rad blekeče
let. mat. 1875. 223; brekiiš,  ime hozlu, let. mat. 1875. 223;
cimbulaš,  seoski muzikaš hrv.; c i t r d š zitterspielei žagi.
5/1 69: za tem citraš premenil ie i igre svoju notu i popevku,
čohaš  čohaschneider hrv.; d i p 1 d  š lyripipiarius; d u d d  š h ri-
pipiarius; fektaš  fechter; fojtaš,  ono u što se prah zamota
kad se u pušku nabija hrv.; foljaš  cursus magj. foly4s perg. 6/2.
on koy-e imanie sprosil, vazdar se more preti z neuernim i prauadni
folyaš zdržauši more takouo imanie zauieti; 9/2: po piešesh onoga
fblyaša ali pernie . . .; 41/2: praudennim folia r em mogu saami sebe
braniti; 43/1: ako se pernia zauoliu imyenia duge perni? foliašem
(tečeniem) počne, pernia vse do odgouarania more teči; 1 9/1. ako
bi se ona dua poglauiteša gorni i dolni peruša sama od sebe ili po
dobreh priateleh opomenena zmyrila i ziednala i one bi petni zc

172

M. VALJAVEC,

usiema konec učinila i nie bi folyaaš dolie položila; foring4š
auriga kuzm. 97: foringaš; g o 1 i b d š incola tugurii seu loči de¬
serti ; grabancijaš  necromantes; gniješ  art fleischspeise
nagfl/ 102: ovca da Vsejm mesou za tečni guldš; igraš  lusor
zagr. 5/1 154: ako ottec je pianec igraš tat, kak more on sina
svoga vučiti mertučlivo vino pitti ? 5/2 54: od jednoga igraša; gasp.
1/646: igrdšom, Mulih posel apošt. 1266: da ne bude pijanec kMteš
igrdš niti maslakast; j a h d  š eques, nagfl. 96. 97 ; gon. 30: jahaš:
kartaš  kartenspieler; kockdš  aleator gasp. 3/544. 545; ko-
č i j d  š kutscber, običnije: kočijaž; komedijdš  histrio; m a g d  š
nanus, pygmaeus ; mejdš  confinis perg. 57/2: megyaaš, 22/1 me-
gjaši; m u z i k d  š musiker; o r g n 1 a š orgelspieler; o r i j d  š gi-
gas; oštarij  aš  caupo nagfl. 133: oštarMške; pajdaš  socius
gon. 33; nagfl. 12. 32 itd.; plemenitaš  nobilis zagr. 5/1 305;
gasp. 3/563; požiraš  belino; pravddš  litigator; škofijžš
phrygio; š p a r d š sparer gon. 30: šparaš; t a n c a š tanzer, Mulih
posel. ap. 1266; tentaš,  njeka riba u Savi; trumbetaš  tibi-
cen; užurdš  foenator perg. 21/2: ožuraaš; zagr. 5/1 194: za-
slepljuie vse vžuraše; gasp. 3/532 itd.; v e 1 i k a š magnatum qui-
dam zagr. 5/1 191: vsi velikaši; gasp. 1/693: velikaše; 3/406. 477.
563; vožaš  seiltanzer nagfl. 129: voždške plešejo po voužaj.
Tako i: Andr4š  Andreas kiizm. 17; mol. 101; gon. 61; T o-
m a š Thomas ktizm, 17; mol. 101 itd.; to ds  biva u kranjštini
až : kočijaž,  M a t i j a ž Matthias; Tomaž.

b) " na predzadnjoj slovciimaju: bundaš,  ovčarski pas, nagfl.
86: na čuvanje ouvc držani psi se ovčdrski psi (bundaške) zovejo;
č fi g a š, ime volu hrv.; d 6 r a š lignator nagfl. 41: ednomi nevol-
nomi deraši je v-vodou vnišla sekera; 133; farkaš,  ime psu,
hrv.; inaš  u7nr)pST7); nagfl. 130; petr. 53: sluge i inaši; zagr. 4/1.
10; 5/1. 251; gasp. 3/402; reš 180; k ti las,  ime konju, hrv.;
lam paš lampe mol. 179; petr. 184: z lampaši; zagr. 5/1. 233.
274; p a 1 aš gladius gasp. 3/514; reš 235; s ar vaš,  ime volu,
hrv.; upkaš h tipkaš  epops gon. 18; ziraš, zobaš,  imena
jaraca, let. mat. 1875. str. 224. — Tako i m e s i j a š Messias reš.
221. — '  ima viiraš  urbs trpi. 57. varašje; nagfl. 184. itd.

Rieči na eš  gledaj pod ež, gdje dodaj: aloeš  aloe kiizm. 209:
prinesao je zmejšanje myrrhe i aloeša; petr. 63: noseči myrrhu
z ^aloessem^ zmešanu.

85. Rieči kojim je tvorka is  imaju ili ' na tvorci ili " na slovci
pred tvorkom.

PRINOS K NAKLASU II (NOVOj) SLOVENŠTINI.

173

a)’' na slovci imaju: beliš i beliš,  komad kože kano ti za
podstavit kod šoštara, hrv.; drobiš  res minutae gon. 29: drobiš
vu delu je ešče nej delo; nagfl 109: gouska jej tnivo zrnje i dro¬
biš klinj, 145: etakšega drobiša se več more imenovati; sravni
sprieda drobiž ; c i p e 1 i š calceus hrv.; grdiš  homo foedus; k a-
liš caennm trpi. 53: kališ; 32: kališa; nagfl. 175: žabe mala
droubna jdjca vu kališ dejvajo doli i toplouča sunca je ležč vo;
111: reca vu kakši močvar se zadube, cejli dčn rova v-kališi za
jejstvinov; kurviš  hurer, kiizm. 306: kurvejške; lopiš  lebes
terreus; lotriš  fornicator zagr. 4/1. 264: on nečisti lotriš i praz¬
nik; 5/1. 294: one lotriše vsakoiački betegi trape; m o dri š cja-
nus nagfl. 51: neba je moudra, modriš mouder, vddrec mouder;
periš,  canjak kojim se posudje briše ili pere; prpriš  serpil-
lum; stekliš  ein vviithender, ein ultra; s trgi  š. ime psu, hrv.;
š p o r i š verbena; vališ  i vališ felleisen.

b) " na slovci pred tvorkom imaju: čgriš  stachelbeere nagfl.
153: je-li ste gda brali egriš? je-li v-egriši samo edno semen?
kama sadijo egris i ribizko vu ogradaj? g o lom bi š i gbiombiš

kugel nagfl. 84: vo streljen golombiš se po mouči piikšenoga

praha gene; 193: gviišno je tak, kaj je višina nebe nej polojna

globi, liki se nam bidti vidi, nego takša kak eden znoutra voutli

golombiš; j e 1 i š cibus zagr. 5/1. 192: od prekorednoga jeliša ni
imel sna ni pocinka; gasp. 1/680: kada betežnik zbog kakovoga
obetčža nemertučljivoga goščenja ali jeliša, ako ozdraveti hoče, od
njega se mora čuvati; juriš  impetus reš 221: podseli su stanovit
varaš, koteroga po jurišu hotejuči oteti soldati varaščani pune voze
kipučega olja zvrhu glav njihoveh zleali jesu; k a 1 a m a r i š tin-
tenfass, nagfl. 44 : kalamariš, 56: kalamariše; k 1 k r i š corallium,
sravni niže kraljuš, hrv.; kodiš  mendicus nagfl. 87. eden temni
koudiš nej meo ki bi ga vodo; magj. koldiis; sravni gore kodiž;
krumpiš  erdapfel nagfl. 81. itd.; kučiš  kutscher nagfl. 96.
kočiš; gasp. 3/560: kučiš pošikne konje; piliš  potus mat. 614.
nagovarja z napitnicami priatele, znance na piliš; zagr. 5/2. 76.
gospodična zagovori se na Bistricu k b. d. Marie bosa piez piliša
i jeliša iz Zagreba čez goru pojti; plaviš i plaviš  najzadnja
zločesta žganica hrv. (možda valja ovako pisati rieč plaviš  rnjesto
plavš  schmelzofen ravn. 1/122: plavš?); raj niš (rheinisch)
gulden polil. opr. 169: rajnš, 268: ranjšov; špčriš,  herba quae-
dam; ti variš,  tovariš socius kiizm. 20. 36: tivarisom , mol. -01 .
tivariše; 198: tivariške; vankiš  kissen nagfl. 97: z-kosmmja pa

174

M. VALJAVEC.

vankiške i sita zgotdvlajo; živi  š = živež trpi. 91: živiš; 47: ži¬
vilom. — Tako i "A n d r i š Andreas gon. 54.

' ima: stališ  stand trpi. 84: stdliš; mol. 148. 153; nagfl. 64;
petr. 269: vu tom takovom stalile; gasp. 1/674: k ovomu zdencu
vsakojačkoga stdliša i spola betežne ljudi dohajajuče prvo zadobl-
vati zdržtvje zagleda.

U ugarskoj slovenštini i kajkavštini ima i rieči na iš primitih iz
latinštine prema is: b r e v i š perg. 41/2: tutorske nepče obagienia
jošče i zvuna ostave i breviša slobodno mogu biti; 76/1: po do¬
končani octaue ili breviša; dioceziš  perg. 86/2; judiciališ
perg. 66/1: iudiciališa, iudiciališeu; pestiš  pestis trpi. 75: te on
oslobodl od mreže lovca, od pogiiblenoga pestila; 76: ne boš se
bojao pred pestišom šteri v krnici lazi, pred kiigov, štera pouldnč
vdčrja.

86. Rieči kojim je završetak oš  strane su veeinom a naglas imaju
na slovci pred oš: b 1 r o š boarius magj. birus, bdros; d o h d n o š
tabakraucher nagfl. 102: ovca da dohdnošom lejpe začke; J a n o š
Joannes kiizm. 7: Jdnoš; sladki janoš foeniculum vulgare; kam-
poš  engerling; logoš,  kad su tri konja upregnuta onaj konj
koji je na prvo sam zove se logoš hrv.; pirgoš,  ime jarcu let.
mat. 1875; pr ek o š, ime prascu hrv.; zastoš  gon. 54: doli
je djao svoj gaban pod zastoš. (što zastoš znači, ne znam, ni kakav
mu je naglas, bit če ugr. zastoš  ili na kranjsku zastoš).

87. Rieči kojim je tvorka ili završetak uš  takodjer su večinom
strane, jli su na prosto latinske, ili se domačim dodaje latinski za¬
vršetak us promienjen na uš; obične su najviše ugrskoj slovenštini
i kajkavštini, gdje je latinština duže vladala; naglas imaju obično
na slovci na kojoj je u strane rieči.

a) " na slovci pred tvorkom imaju n. p. agnatuš  perg. 39/2:
agnatuši; a r k u š bogen papier nagfl. 63: arkušov; ime obitelji
(Varažd.); "Arnuš,  ime obitelji, štj.; baguš  duhan što ne iz¬
gori u luli več radi mokroee preostane te ga muži-seljaci žvaču,
hrv.; batuš  ktizm. 142: koliko si dužen gospoudi mojemi? stou
batušov olija sx«tov ') i t  o u : ; b o g a t u š: bogat dives petr.

232: bogatušu; zagr. 5/1. 182: veselia bogatušev ovoga sveta jesu
zlamenia zle vekuvečnosti; gasp. 1/683: bogatuš evangeliumski;
3/563; mat. 7. itd.; c e dr uš čedruš trpi. 22: cedruše; cimpruš,
landfiedler hrv.; c i n k u š tintinnabulum; blatero; c 6 k u š, vrst
napoja hrv.; d 6 b u š eflvap^7i; kiizm. 336: vu Damaškušf doubuš
Aretaš krala je strdžo Damaškušancov mesto; d o lg uš duguš

PRINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI.

175

official perg. 90/1: duuguš; flukšuš  fluxus zagr. 5/1 77: od
kuda su one strašne bolli glaunč, očnb, grlne, zubnč, nosnč? rečeš
more biti da od katara, od flukšuša, od vrbanca? more biti da ie
istina, ali gdo on katar, on flukšuš (pisano fluxus, ali zagr. piše
i vexi — vekši) on vrbanec pošilja? f u n t u š pfundleder; g 1 6 b u š
globus kugel zagr. 4/1. 141: pripetilo se ie neko letto, da ie vu
zimskom vremenu iedna ptičica na vrhuncu one gore doletela bila
i na svrž dreva iednoga sela i z nogum svoium iednu droptinicu
snega na drugu svrž ie obalila, iz druge svrži opala ie malo vexa
droptinica na tretiu svrž i tako opadaiuč do zemlje use vexi globus
snega ie postaial, ar se ie sneg snega prijmal, valjaiuči se pako
od vrhunca gorb ne samo sneg nego i zemlju i kamenie ie on
globus pobiral, tak velik i strašen na spodobu iedne pečine postal;
grade ako prem iake, zvrhu koiek ie on globuš snega doletel, use
ie podrl i ljudi i neme stvari vu nyh živuče ie potukel; gasp. 3/561:
zvrhu nje ognjeni globusi obletavajuči na nju opasti nesu mogli;
hegeduš  = guslar, zagr. 5/1. 47: je našel gudce ili hegeduše;
i hegeduš, magj. hegeduš; j a g n u š i j a g n u š skapulier; J e ž u š
i Jezus jap. Ir evangeli Jezusa 4. 10. 11: Jezus itd.; mol. 119:
Ježuš itd.; k al d e u š chaldaeus gasp. 1/208: kaldeuše; kazuš
i kažuš  casus perg. 5/1.: cažušeu; ketuš  xotvwvo;, o.sto/.o; petr.
97: kii behu Šimunovi ketuši; 96: namegnuše ketušem, ki behu
vu druge ladje; k 1 a r u š i k r a 1 j u š perlenschnur mat. 619: kade
spoznali ste, da lečke ljubavi postavljaju se, bi morali kčere onu
opravu, on klaruš, on šmuk vzeti, po kojem tak oholna biva; k o-
gnatuš  cognatus perg. 39/2; kolduš  mendicus petr. 88. kol-
duš; zagr. 5/1. 107: ako koi tvoy dobročinitel nahagia se vu ta-
kove potreboče, ti si dužen niega prvo pomoči neg niednoga di u-
goga naivexega kolduša; zagr. 5/1. 163: hodmo k- s-Lukaču, koi
se vu svoiem evangeliu spomina od onoga nevoljnoga kolduša, koi
ie bil ulceribus plenus, gledaj sprieda kodiš magj. koldus; k on-
dii k t u s perg. 72/1: saluušconductuša; konšcnžuš:  consen-

sus perg. 23/2; kontraktuš  perg. 18/1. 23/2. 40/1.; k 6 r u s
chorus mol. 44; zagr. 5/1. 66; Kristus  Christus; labirintuš
zagr. 5/1. 332: na sredi iednoga vrta labirintuša; lajkuš  laicus
gasp. 3/541; limbuš  gasp. 1/885; magistra  tuš  zagr. 5/1.
238. 292; mag uš p.dcy o; petr. 16: magušov, 20: maguši; Ma-
kabčuš  gasp. 1/210: pri Makabeušeh; mindjuš,  mindžuš
ohrgehange; modus  modus kiizm. 43: iskali so moudus, kak bi
ga prijeti mogli; perg. 44/1: modus, 28/2. 58/1: modusa, 58/2:

176

M. VALJAVEC,

modušem, 1/1: modušeu, 20/1: modusi zagr. 5/1. kakov ie to mo¬
dus pulzuš tipati vu suknu zavitum rukum? zagr. 5/1. 154: to
moraš lepem modušem i ljubljenemi rečmi činiti; nar duš nar-
dus kuzm 193: narduša; okoluš  umweg; oskoruš  julus ter-
restris schnurassel, izgovaraj oskdrš let. mat. 1875. 223; osko¬
ruš i oskbruš  sorbus domestica; paradiž uš i paradiž  uš
zagr. 5/1. 285; patronuš  zagr. 5/1. 126; p er uš gornji — ac-
tor, dolnji — in causam attractus perg. 5; ime obitelji, štj.; Pi¬
la t u š Pilatus mol. 118; prelat  uš  pralat, perg. 4/1. 46/2. 61/2.
63/1; pretekštuš  vorwand zagr. 5/1. 150: hoteči onu grešnieu
pokarati odpravil ie vse (apostole od sebe) z-ovem pretextušem da ..;
proces  uš  perg. 76/1; prozelituš  7Kocf,>.uTOc ktizm. 242:
naslediivali so vnougi s’ pobožni prozelltušov Pavla; publika-
nuš  publicanus ktizm. 9. 42: publikdnuške; mol. 139: publikanuša;
petr. 92: publikauuši; pulzuš  der puls zagr. 5/1. 79: potipati
žillu kak bie i pulzuš tuče . . . ovomu načinu tipania pulzuša vi
sami jeste z rok, ar ja se od vas vučim tipati pulzuš i spoznavam
da platnenomu pulzušu potrebni su prsti od sukna; Rakuš,  ime
obitelji štj. i hrv.; šipuš  tibicen, mat. 10: šteje se vu pripečenjih
Francuskeh, da kardinal Pelvo čujuči šipuše i trumbete kralja Hen¬
rika ovoga imena četrtoga vlezujučega vu varaš Pariš tak drhtal,
tak strašil bi bil se, da njemu lasi iz glave bi se podigavali bili,
magj. sipoš; tancuš  i tancuš tanzer; terminuš  perg. 43/2.
58/2; timuš  trava thymus; tovaruš  socius; conjux perg. 16/2.
86/1.; zagr. 5/2. 14; Trampuš,  ime obitelji; tronuš  thronus
kiizm. 46: trounuš, 8: throunuš, 400: throunuša. 363: throunušje;
zagr. 5/1. 94; vanjkuš i vdnjkuš  kissen zagr. 4/1. 151:
vankuš; gasp. 1/661: z vanjkuši, 1/642. 3/459. 487. itd. — Tako
i M i k 1 6 v u š Nicolaus gasp. 3/484.

b) Naglas dalje prama početku imaju rieči sve prema naglasu
latinskih rieči: a r t i k u 1 u š perg. 35. 48/2 ; astrolog  uš  zagr.
5/1. 173: astrologuše; nu i astrologu š; bar bar uš perg. 1: bar-
barušeu; f i 1 6 z o f u š zagr. 5/1. 127: dišputacia megj mudremi
filozofuši; foliuš  folium, blatt papier zagr. 5/1. 324: se ie kralju
čudno videlo videči filozofuša vu štacunu praznom sedeti i nikai
drugo ne imeti nego pred sobum j eden foliuš papera pero i tintu;
5/2. 6: ova kniga ne zadržava vu sebe več nego sameh pet fo-
liušev; na prvom foliušu stoi zapisana zemlja . .; na drugom fo-
liušu ja čtem široko i gluboko morie . . ; na tretem foliušu ja vi¬
dim izpisan zrak..; na četrtom foliušu stojč popisane jakosti ognia..;

PRINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI.

177

na petom i naizadniem foliušu ja nahagiam izpisanu lepotu i svet¬
lost nebesku; h a b i t u š gasp. 3/543: nutrnju lanenu spod ha-
bituša izleče halicu Filip; kaneelariuš  perg. 41/1: cancella-
riuši; notdriuš  perg. 54/1.94/1; protonotdriuš  perg. IG/1.
75/1; tituluš  mol. 49; Ježuš Nazarenski krao Židovski; ete
zmožen tituluš naj me brani od vsega hiidoga; perg. 3/2: tituluši:
10/2. 13/1: titulušem; zagr. 5/1. 66; gasp. 1/209; vikdriuš
perg. 86/2: vicariuša. — Pazi; h e 1 e b u š, gen. belebdša ime jarcu,
let. mat. 1875. 223.

c) ‘  na tvorci imaju: f e r t n š vortuch, scLilrze hrv.; g 1 a d u š
esurio; požerdš  fresser; tancuš  uz tancuš tanzer; — tako i
njeka imena obiteljska: Kart tis; Perntiš  (Bela pr.).

Ima n kranjštini njekoliko imena obiteljskih koja se završuju na
s  sa soglasnim pred njim, izmedju koja dva suglasna je samo-
glasno --- valjda u — uslied nenaglašene slovke izpalo n. p. Kapš,
Krapš, M i k š, Pikš  itd., valjda mjesto Kapus, Krapuš,
Mikuš, Pikuš  itd. Čuje se i Piktš.

88. Mjesto ek (—Tbkrb, Lk'!)) dolazi u njekoliko rieči drugotna
tvorka ko.  Iz k a j k a v š t i n e znane su mi ove rieči: c h  1 e p k o,
ime konju; črnko,  čovjek črne masti; dečko  puer; f i c k o,
ime konju; mačko,  ime konju; rigjlco,  ime volu; sinko,
fikus ; s u r k o,  ime konju; š p i č k o, der spitz aussieht, z. b.
igel; v u š k o lauskerl; zelenko,  ime konju.

Kranj ština  ima malo takih rieči. Meni poznate su samo
nomina propria kao pridjevci ljudem: 'Arko, B e n k o, Bračko,
Cčško, čučko, Jčnko, Meško, P č n k o, Pčrko, R č n k o,
Slbbko, Stčnko, Špelko i Špel k o, Zorko, Žitko;
Jesčnko i Jesenko, Metelko  itd. U Gorenštini krajnje
o večinom glasi a: Jenka, Metelka itd. U gen. itd. primaju ta  itd.:
Jčnkota, Metelkota ili Jčnkata itd.

^ *

Rieči do šele pregledane kažu, da substantiva mužkoga roda od
jedne slovke  imaju i potisnuti i otegnuti naglas, dakle , , ,
Ali rieči s ' ima toli neznatno malo, da se uprav gube u množini
potisnuto naglašenih. Meni je poznato preko 60 ovakih rieči. Kvo
ih: Bčč, bik, bljtišč, brač, brest, ceh, del, drčm, foljk, fruht, fuim,
grčh, grič, gunj, litim, hlev, hlod, holm, hrast, hrib, hrošč,
J g il, kip, klip, ključ, k6t, kralj, Krtiuj, križ, lek, lev, maj, mir,
mlaj, ož, pdr, pčk, plašč, polh, polž, pot, prišč, prod, pstir, ril, Rim,
sčd, sttil, star, sterž ili storž, stolp, stric, ščap, ttilj, tkač, trn, tuž (?),

178

M. VALJAVEC,

um, v;ilj, vnuk, vrač, žnjač, žulj. Od ovih su meni bez sumnje
Strane rieči ove: ceh, foljk, fruht, furm, gunj, ham, kip, kralj,
Kranj, križ, lek, maj, par, pek, p s ar custos canum, Rim, star,
talj; nu biti če još njeke tugje, a njeke bile su dvoslovčane:
berdč češče nego brač; tkač je upravo tekač; psar upravo pnsar ■
žnjač: ži.njač; star je nastalo preko sekstar, sestar, smstar, sstar,
star od sextdrius kao car preko cesar, c&sar, csar; stric je mjesto
strijec; vrač možda mjesto vrdač (sravni Geitler o paraš, guturalih
iza dentala rad XLIV. str. 129. §. 25); sterž je odvile lokalna rieč
a uz nju rabi i strž; u drugih dolazi uz ' i : hrast uz hrast, bik
uz bik, lev uz lev itd. Odbije li se od navedenih 65 rieči nabrojenih
17 stranih, to ne ostane ni punih 50 jednoslovčanica otegnuto na-
glašenih. Prema tomu može se dakle reči, da su take rieči iznimke
te se dade postaviti kao pravilo : U s 1 o v e n š t i n i i m a j u j e d n o-
slovčana substantiva mužkoga roda samo potisnuti
naglas.

Ovo pravilo u srbštini valja bez iznimke za sve rieči od jedne
slovke te se recimo dan d i e s i dan datus posve jednako izgo-
vara, dočim se u slovenštini razlikuje dan d i e s i dan d a t u s,
Nu ipak ima srbski jezik posebnu vrst substantiva s ", koji se u
ostalih padežih mienja na 7 Takovih Daničič u Glasniku družtva
srbske slovesnosti sv. VIII. str. 11 navodi do 90, od kojih su 17
imena vlastita a jedno 10 stranih. Nece biti s gorega, ako ih
ovamo prepišem: al gen. dla, am, bač, ban, Beč, bik, Brač, brest,
bun, cegj, čam, čkalj, čak, Drač, drem, dren, dvor, gaj, gjak, Gjur,
greh, grm, Gruž, gunj, ham, hram, hrast, hum, kec, kip, klip,
ključ, kralj, križ, Krm, kut, lek, Ljig, luč, mal, malj, mir, mit,
Nin, Niš, nož, panj, Pek, plast, prišt, prud, put, Rat, rif, Rim,
rušt, sap, skut, smilj, smugj, sregj, Srem, Stig, stric, stub, stup,
sud, svak, svinj, lam, šaš, šib, škip, špag, štap, štit, šuljevi, trud,
Ub, uljevi, um, valj, vranj, zlič, zor. Njeke ove rieči koje imaju
u srbštini dug vokal skratiše ga u slovenštini, barem u gorenštini
n. p. bik, dren, dvor, hram i hram, hrast i hrast, nož, svak, trud,
tim; a njeke drže svuda panj gen. panja; u ugrskoj slovenštini
bit če više rieči s '.

Dosljedno imalo bi to pravilo valjati i za višeslovčane rieči s na¬
glasom na dugoj zadnjoj slovci kako u srbskom jeziku zbilja ne-
ima nijedne rieči s ' na zadnjoj slovci. Nu u slovenštini ima pri-
lično substantiva s ' na zadnjoj slovci premda puno manj e nego
onih sa " ili s

PKINOS K NAGLASU V  (NOVOj) SLOVENŠTINI.

179

Ovo je pravilo u drugom pogledu njekako nalik na pravilo stare
njemštine: geschlossene s y 1 b e ist kurz.  Od toga ima
pravila u sadasnjoj njemstini iznimaka te dolazi i u zatvorenoj
slovci dugo samoglasno. Ove su iznimke nastale vremenom odatle
što Niemci kao i mi govoreči diele rieči po eufoniji a ne po eti¬
mologiji n. p.: tha-les a ne thal-es. Ovakovim se dieljenjem cesto
otvaraju zatvorene slovke a otvorene su slovke Niemcu duge pa
s toga što u deklinaciji otvorene, dakle duge, slovke češče rabe,
dakle češče na uho udaraju nego li zatvorene. n. p. tha-les, tha-le,
tha-ler, tha-lern češče u govoru dolazi nego thal, to je ta češče
čujena dužina prešla i na zatvoreni glavni oblik thal.

Možda je nješto slična djelovalo i u slovenštini kod jednoslov-
čanica i onih višeslovčanih substantiva, u kojih je zadnja slovka
naglašena. Meni barem čini se tomu veoma slično to, što se kod
velike večine Slovenaca naglašeno kratko samoglasno jednoslovča-
nica i na zadnjoj slovci naglašenih višeslovčanih rieči produži, čim
rieč deklinacijom naraste a naglas ostane na istom samoglasnom,
n. p. brat a gen. brata dat. bratu itd.; pogreb a gen. pogrčba itd.

*

* *

Kako se je več kod ženskih substantiva na a  opazilo, opaža se
i kod mužkih na suglasno, da kranjština baš ne ljubi
naglasa na predlogu.  Više vole ga ugrska slovenština i
kajkavština. Ima doduše i u kranjštini rieči s naglasom na pred¬
logu: nasad, pajek, pbsel, prelaz, prisad, nauk, razum, sosed, a
najviše takih u kojih ima (široko) o : nahod, narod, pbkrov, pbtok,
prelog, prbstor, prevoz, prihod, rdzor, sprbvod, zakon itd., ali na¬
glas ostaje obično samo u njekoliko rieči i u ostalih padežih na
predlogu kao: pajek, pbsel, zabel gen. pajeka, pbsla, zabla mjesto
zabela; večinom skoči opet s predloga na slovku napried: nasad,
nahod, narod, pbtok gen. nasada, nahčda, naroda, potoka itd.
Ugarska slovenština i kajkavština, kako več rečeno, bolje čuvaju
naglas na predlogu, ali i u ovoj potonjoj ima prilično takovih sub¬
stantiva, koja u gen. i ostalih padežih naglas s predloga gube:
bblok, bbraz, pbzoj itd. gen. obloka, obraza, pozbja itd.

*

* *

Hoče mi se ovdje nješto u kratko napomenuti, o čem sam mislio
govoriti na pose svršivši naglas u adjektiva i verba.

Podgorski (= Luka Svetec) u članku: „o slovenskom naglasku
ali akcentu' 1  Novice 1863 str. 98 veli: Razun naglaska je pa pii

180

M. VALJAVEC.

našem slovenskem narodu v besedah mehko — ali ostro-kratko na-
glašenih v navadi še neko drugo poudarjanje, ktero upotrebljuje,
da besede v nekem glasovnem primerju izgovarja: Ker je podobno
pesniškemu ritmu, bom ga jaz imenoval ritmiški priglasek  ali kratko
ritem. Mi Slovenci delimo se zastran ritma na dvoje: eni se držimo
bolj jambovskega, drugi bolj trohejskega ritma. Ta ritmiški pri¬
glasek je slabeji od naglaska  ter tega po navadi ne more premak¬
niti, pokazuje pa svojo veljavo s tem, da pri trobejcih udarja z neko
silo pred  naglasek, pri jambovcih pa za  naglasek in da tako na-
glasek pritrdi ali oslabi. Imenoval bi to udarjajočo silo v prvem
slučaji ritmiško predglasje,  v drugim pa ritmiško zaglasje.  Primeri
naj to bolje razjasnijo. V enoslošnih  besedah se ritem le malo po¬
znava; vendar trohejci mehke glasove malo trje izgovarjajo, da se
človeku zdi, kakor da bi pri njih ritmiško predglasje zadevalo prvo
polovico glasti, kakor da je n. pr. pbot *) namesti poot, rčžp namesti
rečp: Jambovcem je prva polovica glasu brezglasna. More biti da
je ravno ritem kriv, da so se v’ nekih krajih mehki dolgi glasovi
sčasoma poostrili: rep, vroč namesti rčp, vrdč. Se manj razločka
je v ostrih enosložnicah. Pa vendar se človeku dozdeva, kakor da
bi tndi v teh trohejci bolj na prvo, jambovci bolj na drugo polo¬
vico glasil udarjali: More biti da je ravno od tod prišlo, da se ostri
kratki glasovi nekod nemo izgovarjajo na pr. krnh, mmš namesti
kruh miš, kakor da je krii-eh, mi-eš (mrtš), dokler se drugod ti
glasovi čisto razločno govore: kruh, miš. 2) V dvosložnih  besedah
bije ritem pri trobejcih na prvi, pri jambovcih na drugi slog n. p.
po trohejski: gl;'i-ava, li-ipa, pri jambovcih pa glava, lipa. Opomba:
v družilniku devajo tudi jambovci ritmiški priglasek na prvi slog:
z ženo, pod lipo, ter se ta njihov padež ujema s trojeskim imeno¬
valnikom. 3) V trosložnicah,  ako je naglasen prvi slog, pada ritem
pri trohejcih na ta slog ter naglasek pritrjuje, pri jambovcih pa na
drugi slog ter naglasek prvega sloga oslabljuje. Za primer vzemimo:
butara, čutara. Izgovarja se tedaj po trohejski: bh-iitara, čii utara,
po jambovski pa butara, čutara. Ako je pa naglašen drugi slog,
pri trohejcih ritem ali ostaja na istem slogu ali odskakuje za en
slog nazaj, pri jambovcih pada na konec. Tako se govori petica
po trohejski: peti-ica ali petica, po jambovski pa: peticit. Tudi
tukaj se jambovski družilnik: z butaro, s čutaro, s petico ujema
s trohejskim imenovalnikom. — Kar se tiče krajev, to mi se vidi,

*) Podgorskomu rabe Mažuraničevi znakovi: ~ mu je Vukov ' itd.

PRINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI.

181

da se kranjski Gorenci držč najčisteje jambovskega ritma; trohej¬
skima pa Notranje), Goričani, Primorci, Štajerci in hrvaški Slovenci.

Sto Podgorski zove ritmickim priglaskom  to je glede tro- i više-
slovčanih rieči L. Masingu : die Hauptformen des serbisch-chorwati-
schen Accentes pag. 58. sq.: Zweisylbenaccent: „ewei unmittelbar auf
einander folgende Sglben eines und desselben Wortes iverden zum
Hochton emporgehoben,  wahrend den iibrigen vorhergehenden Syl-
ben eine niedrigere Tonlage, der Tiefton gegeben wird. Das Inter¬
vali zwischen Hohe nnd Tiefe ist kein sehr bedeutendes, nur etwa
eine Terze: bei nachdrucklicber, lauterer Aussprache vergrossert
sich das Intervali, so dass vvahrend die tieftonigen Sylben ihre Ton¬
lage behalten, oder nur unvvesentlich verandern, die hochbetonten
hoher klingen als sonst. Was die Starke  der Stimme betrifft, so
ist entsprechender Weise auch sie in den mehr betonten Wort-
theilen nicht sehr tlberwiegend. Nur steigert sie sich bei lauterem
nachdrucklicherem Sprechen zu einem hohern Grade, und also zu
einem starkern Uebergewicht liber die weniger betonten Worttheile.

■— So werden in kraljica die beiden ersten der drei kurzen Sylben
stdrker  und hoher  als die letzte und zwar beide gleich hoch  und
wie es scheint auch gleich stark gesprochen. Die erste der beiden
hochbetonten Sylben wird, da sie kurz ist, oline den geringsten
Anhalt der Stimme und Auffallend schnell gesprochen, dagegen
scheint die Stimme, ehe sie zum tieftonigen — ca — hinabsteigt,
einen Augenblick auf der vorhergehenden Sylbe (— lji —) sich
aufzuhalten, aber nicht auf dem Vocal (!) — dieser bleibt vbllig
kurz —: es ist als oh sie an dem zwischenstehenden Consonanten  (c)
einen Moment lningen bliebe. Man kann den Accent dieses Wortes

furs Auge so darstellen: Sravni Masingovu kraljica sa

"C žl.

Podgorskoga gore navedenom riečju petica. — Kraljica do duše go¬
vore štokavci, ali Kranjca niti pravoga Kajkavca ja do šele tako
naglašivati nišam čuo; po mojem  sluhu govori i Kranjac i Kajkavac
no m. kraljica a instr. s kraljico, kraljleum. Istina da se amo tamo
n^gju Kajkavci čuje pbtica, ali je to štokavski upliv. Podgorski na-
glašuje: butara čutara (Vuk: čtitura). Tako naglašuju doduše Kranjci
prama Istri po susjednom uplivO, ali meni, — možda j er Gorencu
je u  dugo i u butara i u čutara, kao a  u glava i kao svaka nezadnja
naglašena slovka, govorila se otegnuto, dižudim se tonom ( ), ili potis-
nuto dignutim tonom ("). — Nu u gorenštini zbilja opazujem njeki
),priglasak“, ali samo u slovkah iza otegnuto naglašene slovke  pa mi

182

M. TAIJAVIC.

glasi ,,butara" malo ne kao štokavcu „narodi“. kako to Masing
opisuje: „Ist der erste der beiden hochtonigen Vocale lang, so wird
er nicht mit gehobenen, sondern mit sieb hebendem Tone gespro-
cben; dabei ist eine etwas gesteigerte Anspannung der Stimmkraft,
die wohl noch im Verlaufe der Hervorbringung der betonten lang-
vocaligen Sylbe ein wenig vvachst, vvahrnehmbar. So wird das a
in narodi mit einer ziemlich stark tonenden Steigung der Stimme
von einer tiefern zu einer hohern Tonlage gesprochen. Die Span-
nung der Stimmkraft ist dabei stark genug, nm ohne erneuerten
Anlauf auf die folgende Sylbe (—ro — ) tiberzugehen und diese
p gleichfalls hoch und nocb mit einem gevvissen Grade von Starke
erklingen zu lassen; erst die letzte Sylbe (—di) wird in der tiefern
Lage gehort. Der Accent dieses Wortes lasst sich einigermassea
so veranscbaulichen:

Allegro assai mf mf p

na ro di

Auf der Sylbe — ro — liegt noch ein leiohter Ictus. Da sie kurz
ist, so folgt ihr die letzte Sylbe — di mit grosser Scbnelligkeit".

Ovako naglašene rieči bilježi Masing tako da nad vokal duge
slovke stavi znak dužine nad kojim stoji značič ’ tako da se sprieda
drži znaka dužine, a drugu kratku a naglašenu slovku bilježi zna¬
kom kratkoce s piknjicom u njem. Tih znakova tiskara ne ima te
ču ja bilježiti naglas znakom r  i ' a priglas znakom Tako nagla-
šuje Gorenac na pr. ove rieči a) iz a deklinacije: butara, čutara, ku¬
mara; bavtora, ctmbora, čddora, ldbora, mdškore, stvora; vtžale, pa-
vola, škramola, detelja; djdovščina, kožuhovina, gldžovna, svatovščina,
lakota, jdgoda; delavka, rdjavka; brezovim. jalovka, leskovka, ščin-
kovka; vavroka žatloka, navlaka (ili možda pravije naloka), Radoli-
čanka, Tupaličanka; dhtinga, cajfinge, eeringa, falinga, fčsfinga, iringa,
lčbinga, mdninga, rdjtinga, šenkmga, vezinga; Tdfga rnjesto Idrija,
sodrga; mačoha, rantaha; butarica, čutarica, ddvkarica, mdžnarica, pur -
gžirica, rthtdrica, štrigolica, veverica, ajdo vica, ilovica; lakotnica, po¬
kalica, sklddalnica, kukavica, kfščenica, majerica; cerkvica (izgo-
varaj cerldica), latvica, merkiica; prčslica (izgovara j prdstlca),
kapljica, konbpljica, veslica itd. — Izpade li iz ovakovih rieči u
govoru i,  koje bi imalo imati „priglasak“, to može priglasak pasti
na slovku dalje, na zadnju n. p. bab’ca, cunj’ca, mer’ca, pen’ca,

PRINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI.

183

pral’ca, rok’c;i, turška (upravo turščica) ul’ce ; babnii, južna, ket’ne,
pbljšč’na , r4všcna; af nja, judnja, grbfnja, Ldiinja; ljubka,
bij’k a, ot’ka itd. U padežih, u kojih se ' mienja na " (' na ~), toga
priglaška nestane, dakle u sing. instr. z butaro, s kožuhovino, s Tu-
paličanko itd. — b) iz t-deklinacije: bratranec, dčlavnik, krompir¬
je vec, Boštčtovec, Markovec; delavec, cčravec, kimavec, rdjavec,
strddavec, špariivec, šilntavec, bolehavec; brinovec, hniščevec, kr;i-
ševec, kruhavec, zarobljenec; cimpfman; lotfnik, nogradnik, osel-
nik, sbpraznik, tčkavnik, ndjdenik itd. Ako iz ovakib rieči izpane
poluglasno e, ili i,  koje bi imalo imati priglasak, to pada priglasak
na zadnju slovku: br;itran’c, delav’c, najdeibk itd. i u riečih ostalih
deklinacija i konjugacije. U padežih u kojih se ' mienja na " toga
priglaška nestaje n. p. pri bratrancih, z bratranci; pri zarobljencih
itd. Nu cesto se priglas toli slabo osieča kao da ga ni neima oso-
bito kad se rieč ne sama nego u izreci govori. Ali kadkada tako
udara na uho, da ga pjesniei. dakako od nevolje, uzimlju za glavni
naglas, n. p. preš. 72: kaj čutar’co čez plčča iz mčsta viin hitiš?
a malo niže: ko najdejo ga, prazna čutdrčica  leži; 63: že
pbstljica postldna-je svdtovšina  zbrdna, a 79 (82. 84): bil<5 ni
godu, s v a t 6 v š n j e, semnja de tjb ne bili bi vabili ga; 51: al
ljiibiš me Judovska  hči? ( u  — v  a 50: Judovsko  dekle
— v—);  89: Pčl je v sdžnosti železni Jeremij ž alb st globoko;
113: Sldvšine ti j ti ž n i h so janičdrji dežčl, 150: dva jčzna kb-
ruba z mečam  ognjbnim (“—);  50: ker tčmpelj njih deleč
(“  —)  stoji. — Ovoliko o tom ovdje dosta, da se konštatuje, da je
prije g. Masinga istu stvar g. Podgorski god. 1863. njekako slično
kao zweisylbenaccent tumačio.

B. Kako se naglas u deklinaeiji mienja.

I. U jednoslovčanih substantiva.

Jednoslovčane rieči imaju

a) A : sin, b) ": pod, c) k grč h.
a) Rieči s * u sing. nominativu.

Sve ove rieči rnogu  imati naglas u svih padežih na onom vokalu
na kojem je u sing. nomin. U tom slučaju imaju

*) one rieči koje znače što živa,  za tim one u kojih ima vokal
u  pak obično i Strane  u svih padežih u sva tri broja . Pvo pri-
mjere:

184 M. VALJAVEC,

gen. i loc. kao u pluralu.

P) Ostale rieči u sing. loc. i u dat. kad dolazi s predlogom mie-

njaju " na ', a u kojih ima vokal o  na \ Nu to biva ponajviše u

riečih s vokalom e  — -e;  ostale imaju i u ta dva padeža češce

nego '. Evo primjere:

singular: plural:

dual:

nom. voc. acc. brega roga

dat. instr. bregoma rogoma.

Rieči s vokalom a  imaju ': na glasu, pri slapu, v strahu, v stanu;

ali češče: po glasu, v gradu, v hladu, v prahu; s vokalom e = «

na begu, k bregu, v cvetu, na jezu, v krega, na Ičdu, v lesu,

v mehu, po sledu, pri svetu tak, v tem veku, po žlebu; s vokalom

i:  na zidu, ostale vole r ; s vokalom o  imaju na brbdu, v dolu,
na dolgu, na domu. ravn. 1/194: proti domu, ravn. 1/56. 221: na
domu, sravni met. 181; v drobu, na gnoji, po- godu, ravn. 1/92:
velika noč se je reklo temu godu; sravni met. 181; o gromu, pri
hodu, na mostu, sravni met. 181; po nbsu, na rogu; v rodu ravn.
1/131: jest sim vam v’ rodu, 1/265: s ktirimi si je v’ rbdu itd.
sravni met. 181; v soku, na štoru, na vozu, ravn. 1/228: navozu
ga domu pelajo.

PEINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI.

185

U rezijanštini ima, kako je vidjeti iz Boduena, njekoliko rieči
s " u sing. nom. koje u ostalih padežih svoj dugi vokal skraduju,
a to su njeke rieči s vokalom o  riegje e.  U pomenuta učenjaka
čitam boga §. 79. gen. od bhh (=b6g); doma §. 32. 169. gen. od
dttm (=dom); hnoja §. 28. gen. od h nuj (=gnoj); s mbston §.
116. od must (—most); roga §. 79. gen. od ruk (=rog); woza
§. 169. gen. od wks (—voz); zi zvvonon §. 116. gen od zwtin
(—zvon); loeda §. 169. gen. od lid (=led); leesa §. 169. gen. od
lis (=les); snoega §. 79. gen. od siilk (—sneg). Nu ipak kdsa §.
116. gen. od kds (=:kos merula) z btihon §. 84. = z bogom. Ovo
se sudara sa srbštinom. Daničič n Glasniku društva srbske sloves¬
nosti sv. VIII. str. 12. i 13 nabraja do 50 rieči u kojili ima sing.
nom. a u ostalih padežih dolazi " (ili '), od kojih ima 36 vokal
o, 8 vokal a,  2 vokal e —  n, a nijedna s vokalom u, i.  Njeke na¬
vedenih rieči imaju u slovenštini več u sing. nom. kratak vokal
n. p. boj, bok, broj, dež, kot, kov, kraj, krov, lov, roj, rov, skok,
smok, stvor, zbor.

Nu obično sve rieči s " naglas u njekih padežih pre-
mještuju na padežni završetak i to 1) kao " a) u sing.
gen.  oc) bez iznimke u riečih s osnovom na t>=u, gdje je to
, e=u  stupnjevano na u  prema stavoindskomu nastavku os, što biva
često u kranjštini, riegje u ugrskoj slovenštini, nikada u kajkav-
štini: sinu = staroind. sunos, koji je nastavak prešao i u premnoge
t,  = a-osnove; ji) kad se završuje na a, što često biva u kranj¬
štini, češče u ugrskoj slovenštini a u kajkavštini, koliko do šele
znam, nikada: meda, sina; b) u sing. in str.  ali dandanas riedko:
z lesom, z možem, ali se izgovara z lsam, z možam; c) u pl ur.
nom.  kad se završuje na je.  ugr. i ke  po l  = l-deklinaciji, što je
skračeno od ije (ije?) te je prema staroind. ajas u gatajas : gostje
(od gost?je?): ljudje, možje i to u kranjštini i ugrskoj slovenštini,
ne  u kajkavštini; pa kad se završuje na i,  ali veoma riedko: sini;

d) u p 1 u r. a c c. i kad se završuje na e  i kad mu je završetak
G sine, može; sini, dari i to u kranjštini i ugrskoj slovenštini, u
kajkavštini je naglašeno e  dosta riedko. a završetak i  ni ne dolazi;

e) u dual. nom.  v o c. i a c c. kad se završuje na a  i kad mu
je završetak u:  dva sina, dva sinu. Ovo potonje rabi kranjštini, a
ono prvo kranjštini i ugrskoj slovenštini. — 2) kao a) u p 1 u r.
gen.  uviek kad je genitivni oblik jednak sing. nom.: m6ž, vlas,
z 6b; pa kad se završuje na i  obično samo: ljudi i dni, i kad mu
je završetak u\  sinu; b) u plur. dat.  uviek kad se završuje na

186

M. VALJAVEC

em:  možčm, ljudem, tatem; kad što u kajkavštini na om : domom’
pak valjada u rezijanštini na in:  mužln §. 31. 159; c) u p 1 u r.
1 o c. kad se završuje na eh  bez iznimke u kranjštini: ljudčh, mo-
žčh, vlasčh, zobdh; u ugrskoj slovenštini, gdje mjesto eh dolazi
ej:  bregej, drogčj, i u kaikavštinih na eh i ej : dareh; tako če biti
valjda u rezijanštini ih:  ta par judih §. 184; d) u p 1 u r. instr.
kad se završuje na mi:  ljudmi, sinmi, darmi u kranjštini, ugrskoj
slovenštini i kajkavštini, pa valjda i u rezijanštini: za judmi §.
184; e) u d u a 1. dat. i instr.  kad se završuje na ema:  mo¬
žema, — 3) kao " u gorenštini u s i n g. 1 o c.: pri slapu, na lanu,
na plazil, pa tako i u sing. dat. kad rabi s predlogom: h slapi!
(čitaj h svap"'i). Tako i u rezijanštini: tah mostb §. 175; ta na
mustu §. 207.

Sve rieči s — pa kadšto i Strane — mogu primiti slovku ov,
ev  što je stupnjevano krajnje m = u, te je prešla i u a-osnove,
koja je u kranjštini, na koliko je meni poznato, svuda naglašena
kao u sanskrštini sing. dat.: slinave, plur. nom. sundvas, i to ima
u svih Mezadnjih slovkah, a ' (kadšto ali riedko i ") u zadnjoj
slovci. U ugrskoj slovenštini slovka ov dolazi obično samo u plur.
nom. acc. gen. i to često bez naglasa. U kajkavštini slovka ov
gotovo ni ne rabi, ali se plur. gen. završuje na ov (izgovaraj of)
i tuj je veoma često ' a i " na o  u ov ne samo u jednoslovčanih
s nego i u višeslovčaoih: darov, kloštrov, pozojov itd. U rezi¬
janštini dolazi ov ali bez naglasa: dobove, sinavi.

Evo primjere

singular:

nom. voc. acc. slap
most

gen. slapa, slapa, slapu; slapova

mosta, mosta, mostu; mostova
dat. loc. slapu, k slapu, k slapu; slapovi (ugr. moževi)
mostu, k mbstu, k mostu; mostovi
instr. slapom, slapom ; slapovom.

plural:

nom. voc. slapi, slapje, slapi; slapovi ugr. slapove i slapouvje
mosti, mostje, mosti; mostovi
acc. slape, slape, slapi; slapove

moste, moste, mosti; mostove

PRINOS K NAGLASU IT (NOVOj) SLOVENŠTINI.

187

plural:

nom. voc. dani, dni; dnovi, dnevi
acc. dane, dni; dnove, dneve,
gen. danov, dnevov, dnov, dni
dat. danom, dndm, dnovom, dnevom
loc. danih, dndh; dnovih, dnevih
instr. dani; dnovi, dnevi (dnevmi)

dual:

nom. voc. acc. dana, dni; dnova, dneva

dat. instr. danoma, dnema; dnovoma, dnevoma

gen. loc. kao u pluralu.

Evo nješto primjera za potvrdu da naglas zbilja pada na padežne
završetke

s i n g. genetiv na u

188

M. VALJAVEC;

a) u krcmjstini

Kazao sam da ima sing. gen. kad se po u-deklinaciji završuje
na u na tom u Premda u Dalmatina i drugih pisaca cesto neima
nikakve bilježke na tom u, ipak ču primjere iz njih navoditi, je¬
ne sumnjam ni najmanje da se ima tako čitati, gdje god gen. na
u dolazi.

a r (rieč koju je pater Markuš sam skovao prema njem. ur)
tschup. 35: kolkajn očitneh naperjaznost na svejtu ustane, katire
drugega aru ali začetka nimajo, koker navednost?

dar,  dalm. sirah 4: ne odlašaj dati daru  timu potrebnimu;
kast. cil. 217 : kateri nič ne počuti tega daru,  se skoraj ne za¬
hvali; 218: te dobrute ali daru  nčmaš zdajci povrniti; rog 18:
muja ni brez daru;  463: je nad tem vidit bila ena podoba inu
začčtik tega d a r h te svejtlobe .; škr. 230: ne odtegni potrebnimu
d ar h; 268: nobeni dejl dobriga daru  ne pusti v nemar; ravn.
1/14: Kajna bog in njegoviga daru  kar ne pogleda; 1/51: vzami
to bitev daru  od mojih rok; 1/170: vzhrni tedaj to bitvo daru
od svoje dekle; 1/234: prejmi od mene to bitvo daru;  1/335: od
veliciga daru  boljši je lepa beseda; 2/77: bodo tega daru  de¬
ležni, itd.

cvet  čb. 4/32: zlate jablane šibijo —• se od žlahtniga sadu, —
tamkej rože ne zgubijo — mraza zimskiga cvetu.

d 6 m,  dalm, gen. 24: kateri je mene iz mojga očeta hiše vzel
inu iz mojga domu.

glad,  gol. 172: taiste (roje) čez zimo od gladu  pustijo konc
vzeti.

glas,  dalm. j er. 42: ne bomo trobentniga glasu  slišali; schon.
167: one bodo mojga glasu  poslušale; kast. cil. 97: zamaši tvoja
vsesa, de tebi ne perpelajo mejstu dobrega glasil  en hud glas;
tschup. 213: on je usta imel, ali glasu  nisu od sebe dale; pohl.
opr. 126: katir od grumečega gl a s h božjega von zlety; 266: glasil
tega vas kličejočega boga na slišete; gol. 51: čebelle scer nimajo
nobeniga druziga glasu  koker taistiga z svojini faflami; 73: zla-
kane čebelle tud pred žrelam sedijo pa brez vsega glasu;  trauu.
291: iz njih garla ny glasu  slišati; ravn. 1/100: kdo ne bo vesel
g 1 a s ti. zagnal? 224: ni ga ne odgovora ne glasil;  105: božjiga
glasu  ljudje sami v sebi niso slišati več hotli; 2/92 170. 175.
195. 283; prema tomu ima takov naglas i sastavljena rieč raz¬
glasu  tschup. 22: žele te hvale, tega razglasu.

pbinos k nagijAsu u (novoj) slovenštini.

189

god preš. 79. 82. 84: bilo ni godu  svatovsnje semnja, de tje
ne bili bi vabili ga.

gost,  dalm, ev. mat. 25: kadaj smo tebe eniga gostu  vidili?
ravn. 2/212: hišni gospodar je gostu  objel.

grSd,  rog. 65: fabula od lete kaže rbjsnyco iz to današno
Mario od nje slovččiga ne daleč od Jeruzalema ležččega gradu
Magdalo Magdalena imenvano; čb. 4/36: v’ti tesnobi razvaline so
gradu nekdanj’ga še, ko ga naše domovine vitez Lamberg zidal je;
preš. 178: ne meč, ne moč gradu  trdnjave bogov ne more rčšit’
slavnih staršov.

kr e g, tschup. 426: polni sitnoste navole kr egu,  nalubnoste.
kvas:  dalm. lev. 2: vy nernate obeniga q u a s u ni medu vmejs
vužgati gospudu; kast. cil. 24: enu malu q u a s u dosti moke
okisa; tschup. 177: enu malu quasu  je že zadosti čelu testu ski¬
sati ; ravn. 2/202: nekoljko kvasu  veliko moke prešine.

lan,  schon. 3321 ona je yskala vollno inu lanu  inu dela z’
svčjtom svoih rok.

led,  preš. 152: po zimi se snega, 1 e d h kristali, demanti rose
bliskajo po leti.

les,  gol. 94: en kos lesu  noter utekni.

list,  dalm. jer. 29:-letu so besede tiga lystu;  dalm. u pred¬
govoru k rim.: s. Paul v drugim capituli le tiga lystu  izviža, de
so vsi Judje grešniki; . ..prež taciga zastopa le tih besed ne boš
ti le tiga lystu  s. Paula zastopil; dalm. ezdr. 4. 5. 7: le tu je
odpisek tiga lystu;  ezdr. 4: tu pismu pak tigu lystu  je bilu
po Syrerskim pisanu; ester. 9: po vseh besedah tiga 1 y s t u.
m a 1, gol. 80: matica od taistiga malu  začne jajce polagati,
med,  dalm. gen. 43: pernesite balzama inu medu;  lev. 2; 3.
reg. 14: eno Kruglo medu;  2 hron. 31: so dali veliku prvin od
žita mošta ojla medu  inu vseh žlaht lejtine na puli; jer. 41:
imamo skrivenu blagu od pšenice ječmena olja inu medu;  log.
210: bil je on imenovan mellifluus poln medil;  tschup. 430:
okuse enu malu od enega gojzdnega medu;  gol. 4: tebi bode
vsakateri močen pajn v’ dobrih lejtah eno trugo medu  inu vojska
pernesuv; 98: moreš tud čebellam en pouhen sat medu  za špižo
noter dati, 120. 163. 166. 193; jap. so njemu en kos pečene ribe
ponudili inu en sat m e d h; škr. 80: temu kateri preveč medu
je ny dobru; ravn. 1/67: seboj vzamite hladila medu  dišav; 1,1.30.
pernesd kralju bbba, leče, phanja, med h, putra; 1,209. pic\eč
medu  jesti ni zdravo; ravn. ahc. 91: ne bom toljko mater kruha

190

M. VALJAVEC,

in putra ali na nj inedu  prosil; čb. 1/14: vesela buči buččla, hiti
po rožicah frkati: medh  se nasrkati nevtrudna želi; 1/17: čebčla
donosi vam, Janši! medu;  na ajdov kruh prosi pogačar satu.

meh,  gol. 130: če nimaš taciga mehu,  tak pa eno cunjo
peržgi.

mrak,  dalm. zefan. 1: en dan te temme inu mraku.

61, nar, pjes.: ne bom pila medu — ne bom pila olu — bom
le pila teran — k’ je moj šbcelj Zaspljan.

panj,  gol. 13: taisti so eno švoh znaminje enga pajnu;  27:
od materje inu štauti enga pajnu; 28. 29. 31. 33. 97.

ples,  pohl. opr. 44: katiremu be se otlu dans tolkajn od wo-
gatstva, od plesu,  od lepeh gvantov praviti; tschup. 175: vse
skuzi le od jegre, od plesu  govoriti slišejo.

plot,  rog. 254: govoril ni od eniga trnjaviga plotu  inu meje;
gol. 37: zatorej je dobro če od zad al od eniga zidu al planke
al plotu,  al saj od drevja okovarnost dobi; škr: 353: kjer plotu
ny, tam bo blagu razpopadenu.

pot,  čb. 4/59: kdo pita trebuh brez potu  močila, naj bode 'z
zlate sklede, naj ’z torlla ? jap. prid. 1/313: koliku potu,  koliku
nepokoja košta le to! nar. poslovica je: brez potu ni m e d u.

prah,  dalm. 2 hron. 1: ti si mene h’ krajlu postavil čez en
folk kateriga je tulikajn kakor prahu  na zemli; nehem. 4: tiga
prahu  je veliku; cantic. 3: kdu je ta katera sim gori gre iz pu¬
ščave kakor en raun dim, kakor en duh od myre kadila inu vsiga
žlaht p r a Inu eniga apotekarja? rog. 26: kir se najde kaj prahu;
tschup. 211: v’ unemu kjer sonce skuz oknu noter-seje bomo mi
napreštivenu veliku sončnega prahu  zamirkali; škr. XIII: so bily
od dežja prahu  inu sončniga perpekanja od zviinaj črni; 113:
gori gre iz pušave kakor steber dima iz dišave od myrre kadila
inu vsega sploh prahu  eniga dišavarja; škrb. 51: ena pest prahu;
ravn. 2/13: sama se vgleda tako rekoč spod prahu  potegneno;
2/14: izlekije jih spod prahu,
rast,  jap. prid. 1/362: je lejpe štalti inu r a s t u.
red,  dalm. 4. reg. 25: ta dvornik je vzel farja Seraja tiga pr¬
vega redu  inu farja Zephania druziga red u.

rob,  ravn. 2/168: robu  le njegoviga oblačila se bom dotak¬
nila, ozdravila bom.

rod,  dalm. num. 34: taku so ta dva roda inu ta polovica rodu
svoj dejl prejeli; rog. 23: nisim le jest en syn tiga Jemini, od
žlahte tega nčr porednišiga r o d ti Benjamin? 47: bily so njemu

PRINO8 K  NAGLASU U (nOVOj) SLOVENŠTINI.

191

eno silnu bogdto lepo, visokiga stan  ti, žlahtniga rodil  damo za
nevejsto dali; tschup. 275: od nobenega žlahtnega rodu;  škr.
170: jest sim od rod ti prviga iz parsty stvarjeniga človeka; 246:
ne bo hudu od tvojiga rodu  govoril: 389: Jese od rodu  Juda;
396: od njegoviga rodil;  traun. 75: gospodov sklep pak ostdne
na vekoma inu misli njegoviga srca od rodu do rodu;  165:
kateri ste Izraeloviga rodu;  ravn. 1/249: moja pravica je pa ve¬
komaj in moja blagost od rodu do rodu;  287: Izraelci so
bili Judoviga rodil;  preš. 50: rodil  Abrahamovga hči; 52: ni
nje vere nje rodil;  95: komej zastavil, rojiik, si pero pred praz-
nuvajoče v zgilbo veliko rodu,  kriviga dokaj zamud.

sad,  dalm. gen. 3: my od sadu  teh driues v’ tčm vrti jemo,
ali od sadu  tiga drivesa je bug rekel: ne jčte; jer 35. 40; jerld.
4; miha 7; amos 8; ev. mat. 3. 7. 13. 21. itd.; schon. 216: ne
more enu dobru drivu hudiga sadu  pernesti inu luidu drivu ne
more dobriga sadu  pernesti. Vsaku drivu, katiru dobriga sadu
ne pernese, tu bo posekana; 332: je en vinograd zasadil od sadil
svoih rok; 333: dajte nij od sadu  svoih rok; 337: bo pčrvčrgel
temu gori jemajnu sadu  vaše pravice; kast', cil. 316: aku tu pše-
ničnu zrnu v zemlo padajoč pomrje, dosti sadu  pernese; rog. 13:
boš jejdel od tega sadu;  27: to pride mladikam od sadu;  28.
58. 235. 427. 488. itd.; jap. 9: drevil katera dobriga sadu  ne
stury, bo vun izsekanu; 164: ny sadil  dala; 210: iz tebe nima
na vekomaj obeden več sadu  jesti; 213: de bi od kmetov pre¬
jeli od sadu  tiga vinograda; 227: ne bom več pyl od sadil  te
trte; 334: vže tri lejta hodim yskat sadu  na le tim figovim drč-
ve3i; 371: de bi njemu od sadu  tiga vinograda dali: 383: jest
ne bom pyl od sadu  te trte; 480: pčrnese velika sadu;  499:
vsako mladico v’ meni, katera s a d il ne pernese, bo on proč vzel
— inu sledno katera sad pernese, bo on otrejbil, de več sadil
pčrnese — mladica ne more sama od sebe sadu  pernesti, ako ne
bo na trti ostala, — leta veliku sadu  pernese; jap. prid. 1/135:
iz njih (leteh besedy) obeniga sadu  ne dosežete; 1/136. 142. 285.
306. 2/34. 70. 107. škr. 8 : daj njemu od prvin vsiga tvojiga s a d u;
36: iz sad.li svojih vust bo slehrni z dobrim napolnjen; 38. 40.
159. 239. 306. 388; traun. 260: zeml i bo polna sadil  tvojih dejl;
škrb. 50: ne pernese sadu;  ravn. 1/12: žena mi je dala sadu;
1/23: če slana cvet posmodi, več nima drevo nobeniga sadu;  107 :
deseti dčl vsiga sadu  pernčsi pred gospod boga; 2/159. itd.; čb.
1/81: vari brez sadu  se cveta; 4/32: zlate jablane šibijo se od

13

192

M. VALJAVEC,

žlahtniga sadu;  preš. 96: seme ki ti zasejal si ga, že gre v klasje
veselo, nam in za nami dokdj vnukam občta sadu.

sat,  gol. 98: če pa na robo taisti ga satu  na bode nič črvičou
ampak le per sredi, tok moreš per krajo tulkajn od taistiga satu
odrezat de .; 155: de bi čeb§lle taistiga satu  hmalo ne obsedle.;
ob. 1/17: na ajdov kruh prosi pogačar satu.

sin,  dalm. miha 6: imam li mojga prviga synu  za mojo pre¬
greho dati? ev. mat. 1: letu so buque od Jezusoviga Cristusoviga
rojstva, Davidoviga synu,  Abrahamoviga s y n u ..; bo eniga
synu  rodila itd.; schon. 194: krstite jih u imeni očeta inu sinu
inu svetiga duha itd.; rog. 4: zamerkal je bil Tobia njegoviga
s y n u biti uže per dobre - pamete; 12: Maria ima eniga s y n u
spočeti, itd.; jap. 1: bukve rojstva Jezusa Christusa synu  Davi¬
doviga, synu  Abrahamoviga; 4: ona pak bo rodila eniga syntx;
53: kateri koli bo eno besedo rekal zuper s y n u tiga človeka, bo
njemu odpušeno, 118: kakbr je bilu v’ dnevih Noeta, taku bo tudi
prihod s y n u tiga človeka-; 361: dopolnjena kar je od sinu  tiga
človeka pisa.nu; 411: smo my nesli Jezusa s y n d Jožefa; 430:
oče lubi s y n u .. sodbo je synu dal, de vsi s y n u časte kakbr
čas te očtjta: kateri syn ti ne časty, ta ne časty očeta . .; bodo ti
mrtvi slišali glas s y n u božjiga itd.; jap. prid. 1/1: tedaj bodo
vidili synu  tiga človeka priti na enim oblaki; 1/87. 194. 197.
353; škr. 396: je od svojiga roda zapustil eniga syna tiga nespa-
metmga Roboama, kateri je skuzi svoj svbt ludstvu od sebe od¬
vrnil inu Jeroboama synu  Nabasa; pok. 1/12: gospod tepe usa
kiga sinu,  kateriga gori uzame; 1/13 itd.; ravn. 1/28: takrat bo
sinu  Sara povila; 37: mojiga sinu  ne boš ženil per Kanankah
. . . Abrahamu je svojiga sinu  obvarvati od hudobnih ljudi trdna
resnica; .1/46. 78. 92. 268; 2/19. 31. itd.; čb. 1/76: mat’ Krajna
imela s’nu  ljubšiga ni.

sled,  ravn. 241: ni sledu  v’ njemu ne zapovdllvosti ne ošab¬
nosti; preš. 174: sledu  ni več vunanjiga viharja; čb. 4/69: sledil
ne zapuste za sabo.

smeli,  pohl. opr. 148: niso li naše oppravila časi rajamo ta¬
kega smehu  uredne ?

smrad,  dalm. jezai. 28 : vse mize so polne bluvanja inu
smradu;  gol. 107 : one (čebelle) v’ taistimu (satovju) zavol
smradu  nočjo več rade delati; 109. 117; ravn. 1/331: nihčer ni
mogel per njemu biti za volo smradu; . . od smradu  ga mine
že sam sebi pretežkiga ošabni napuh.

PRINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI. 193

sram, dalm. job. 40: žile njegoviga sramu  strče kakor
ena veja.

srd,  tscliup. 73: on pusty, de od svoje sreče prov pitani, prov
debeli ratajo, dokler bo on ujeli na dan svojega srdu  k’ zakla¬
nemu vofru odločil; 235: katirega je sapa srdu  božjega unela;
polil. opr. 104: cela dužela se more od mojega srdu  stresti; 123.

stan,  dalm. u predgovoru: bodi si visokiga ali nizkiga stanu;
jer. 49: nema oben človik notri stanu  imeti; jer. 50: nihče ne
bo v’ njej stanu  imel. . . oben človik ondi stanu  nema; prip.
27. in margine; sirah. 15: blizi nje hiše stanu  ysče; kast. cil.
207: spozna de obeniga vekšiga plačila nej inu viiokčšiga stanu,
kakor pravičnimi: biti; 288: od stan  ti teh popolnoma; rog. 22:
Urih bil je roj en’a visokiga stanu  starišou ; 47 : visokiga stanu;
93: iz tega stanu  ima u ’eniga druziga stopit’ itd.; tschup. 289:
nobenega drugega takega stanu  ni; jap. prid. 1/54: moj oče je
bil takiga s t a n h; 1/95. 173. 305. 308. 318. 359; 2/29. 3G. 134.
145. 192; pohl. opr. 1/3: iz svojiga grešniga s t a n 6  ustane; 1/44:
njemu daš spoznanje pregrešniga stanu;  škr. 69: kateri so Diz-
kiga stanu:  257: ga iz njegoviga nizkiga stanu  povzdigne;
traun. 118: vsi nizkiga inu visokiga stanu;  skrb. 33: keb bli
gledali na ponižnost negoviga stanu;  ravn. 2/97: kogar ne po¬
znate, ne sodite ga nikolj. Ne hvaliti ga, ne grajati le za to, de
je tega ali uniga stanu;  2/115: ljudje manji stanu  pa bolj-
šiga srca so iz srca vanj vervali; 2/128: Posnemajmo Petra v' pridu
per opravilih svojiga stanu;  256: je bil častitliviga od samiga
boga postavleniga stanu;  preš. 36: stanu  se svojiga spomni,
trpi brez miru.

strah,  dalm. gen. 20: jest sem mejnil klikaj nej božjiga
strahu  v’ letih krayh; prip. 1: neso hoteli gospodniga strahu
imeti; prip. 10: teh norcou usta so blizi strahu;  nehem 5; job.
18; kast. cil. 36: ta večnust nigdar nigdar bi se ne jmela jmeno-
vati prež grozovitiga st ralih;  149: XVII. Cap. od str ah h;
185: nej per nyh božiga strahu;  272: za volo strahu,  483.
343: prež vsiga strahu;  334: polniga čednosti inu strahu
božyga; rog. 7: David praestat jč mogel veliku bridkust, težau,
strahu  inu druge napaste; 78: živite prež usega strahu  bo¬
žjiga itd.; jap. 444: obeden ny očitnu od njega govoril za volo

strahu  tih Judov; 516 520; jap. prid. 1/67. 74. 105. 373;

tschup. 37: brez usega strahu  itd.; pohl. opr. 133. 226; škr.

86: pravičen bo brez str a liti; 140. 235. 255. 274 290. 302.

*

194

M. VALJAVEC,

306. 313; traun. 10: moje ki>sty se tresejo od strahu;  27. 153;
skrb. 45: brez strahu;  67. 70. 72. 75; pok. 1/13: moje kosty
se tresejo od strahu;  1/15. 104. 119. itd.; ravn. 1/55: se več
od strahu  ne zave; 1/85: Mozes poln svetiga st rahli  skrije
obraz; 110. 146. 170. 181. 250. 262. 2/49. 183.

tast,  dalm. exod. 3: Mozes pak je Jetrove svojga tastu  ouce
pasel; exod. 18: Mozes je slušal svojga tastu  besčde ..; po tem
je Mozes svojga tastu  pustil v njegovo deželo pojti; 571: znešil
se je Mojzes iz to oučjo čedo Jetro njegoviga tastu  u te no-
trajne samotni Medianiterski puščavi.

tat,  dalm. zahar. 5: ima tu priti čez hišo tiga tatu;  polil,
opr. 105: ima navado božja modrust grešneke v’ delali svojeb rok
koker tatu  v’ pričo zapopasti; škr. 236: čez tatu  pride zasra¬
movanje; jap. prid. 2137: svetu pismu ga ne držy ne za eniga
preklinovavca, ne za eniga tatu;  traun 122: aku si t a t h vidil,
si ž njim potegnil; ravn. 1/179: če vidiš tath,  ž njim jo poteg¬
neš; čb. 1/69: tri trge devali na lajto tatu,  duhove pregnali
kradliv’ga rodu.

trst,  ravn. 1/186: nalomleniga trstu  ne bo sterel.
val vallum, dalm. 4. reg. 19: nema obeniga val lu okuli njega
obsipati.

vek planctus tschup. 614: nigdar be na blu slišati nekar veku
te doli potlačene nedolžnosti.

v 1 a s, rog. 98: ni ne eniga 1 a s ti zmršila na glave ; ravn. 2/153:
lasu  na glavi v’ belo ali črno predelati ne morete; preš. 67: ni
ga lasu  na glavi včč.

vran,  dalm. genes. 8: je pustil vunkaj leteti eniga vranu,
vrat,  dalm. nehem. 3: nvh mogoči neso svojga vratu  pčr-
nesli h’ službi svoih gospudou; miha 2: iz kateriga ne bote vratu
potegnili; jap. 199: temu je bolši, de bi.se njemu en malinski ka¬
men krog njega vratu  obesil; 346: je padel okuli njega vratu;
jap. prid. 1/42: je padčl okuli njega vratu;  1/329: on sam mu
pade okuli vratu;  škr. 2: bo djana na tvojo glavo ena krona
inu okoli tvojiga vratu,  drag oburatnik; 7: obveži jih okoli tvo-
jiga vratu;  142: ti si moje srce ranila z’enim la^am tvojiga
vratu;  ravn. 1/62: obeže mu zlato vrvico okolj vratu;  63:
kralj ga osnaži z’vrvico zlato okolj vratu.

zid,  dalm. lev. 25: okuli katere nej obeniga zydu;  num. 3o;
nehem. 3: ony so v’ Jeruzalemi dozydali do širokiga z y d u . • •
so sezjdali taužent komulceu zjdii:  nehem. 4: ne morem tiga

PRINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI. '

195

zydu  zydati; nehem. 5: jest sim tudi delal tiga z y d u dellu;
nekem. 13: zakaj vy čez nuč okuli zydu  ostajete itd.; gol. 37,
gledaj sprieda plot.

žleb,  gol. 80. posodba za leto je nar bol en kos eniga zdrob-
leniga drevesa al pa žlebu.

U Metelka  dolaze pag. 180 ove rieči na u\  daru, dolgu, godil
gradu, klasu, kvasu, lanu, melnl, mostu, nohtu, smradil, traku, valil,
zidu; a pag. 19. još rodu, sadu.

b) u ugrskoj slovenštini.

Znam dobro da se u ugrskoj slovenštini govori ii,  ali čini mi
se, kao da sam ga čuo nješto krače izgovarati nego se u kranj-
stini govori. U knjigah koje su mi na ruci našao sam ga samo
na jednom mestu i to u kuzm. 164: oni so pa poudali njemi edeii
tao pečene ribe i mestovnoga m e d ii Našao sam ga za tim i u
novinali: „Prijatel, znanost razšerjtivajouče mejsečne novine", koje
od 1875. u Budapešti izdaje Agustič Imre. Evo njekoliko primjera:

med,  1876. br. 11. str. 8: vu takšem stališči samo tolko medii
pojejo, ka njim za obdrždnje Žitka potrejbno.

prah  1876. 1. 8: k-ednomi strlaji 300 funtov p r a h ii po¬
trejbno..; 170 funtov prahii  so niicali;

sad,  1875. 1. 6: pri goricaj se za pouv vzeme grozja ali mošta
i tropin ali s a d ti vrejdnost; 1. 8: s a d ii pouvati je jako vrejdno;
1876. 2. 8: z-sadii  si vsaki včrt zmt pejneze pripraviti; 9. 7:
ki ete breskvi pošila, je na svejti te prvi pouvar toga s a d ii. Lani
je z-toga s a d ii za 125 jezer krbiil odo.

sin 1876. 11. 3: vo je dačo plačo v-pejnezi i v-krvi, ar svojga
tela tao: sinii  tam md med oni(mi), ki so dnes ešče živi i viitro
jih kosa bojne smrti zna pod zemlo spraviti; 11. 7: vu Belom
gradi 22. toga je okrsto metropolita Milana s i n ii.

Pak u T r s t e n j a k o v o j knjiži: „Slovanščina v romanščini“
čitam pag. 29: povoden je toliko p a 1 ii prinesla na travnik, da
bom imel dosti dela, dokler ga proč ne spravim.

8  i n g. g e n e t. na a.

a) u kranjštini:

bog,  dalm. deut. 6: vy nčinate gospuda vasiga bogit  isku-
šati; sirah. 7: buj se bogd,  i tako još češče, ali po najčešče bez
nad a  samo boga, što valja čitati boga, jer kad je prva slovka
naglašena, pisana dolazi sa u:  buga; schon. 25: se bogd  boy
kd.; kast. cil. 7: za volo boga  itd.; jap. 40o: poslan od boga

196

M. VALJAVEC,

406: iz b o g a rojeni itd.; polil. opr. 6 : b o g & inu sam sebe spo¬
znati, tu je ta prva dolžnust tega človeka; skr. 120: kateri se
boga  bojy itd.; traun. 15: od boga  taku povikšani človek itd.;
preš. 58: bog4  sin mati hvalita; 186: ali ni Ort jčzni njih bog,
ki kličeš ga boga  ljubčzni? itd. itd. — Ova rieč neima nikada
oblik bogu, samo li boga ili boga.

čoln  rog. 94: kir ni bilu mosta ne čolna;  jap. 436: ni bilii
obeniga drugiga čolna  tam; 522: vrzite mrežo na desno stran
čolna;  škr. 73: tedaj boš kakor eden, kateri v’ sredi morja spy
inu kakor č o 1 n d  vižar.

črv,  dalm. lev. 5: kadar se ena duša kaj nečistiga dotakne
bodi si ene mrhe ene nečiste zvirine ali živine ali črva,  ta je
nečist; lev. 22: kateri se kaj eniga črva  dotakne; jonas 4: bug
je perpravil eniga črva,  de je to bučo podjedel; jap. 199: njih
črva  ne bo konec; jap. prid. 1/92: tih ferdamanih nar vekši
martra je, de boga ne vidio; kateri ni drugači v’ pekli, kakor de
tam večnost tih plamenov ohrani inu tiga črva,  kateri te zavr¬
žene večnu gloje inu grize; 2/23: je bog eniga črva  poslal, ka¬
teri je le to bučo podjedel; 2/162: ima skrb tudi za eniga črv a,
za eno muho.

dolg,  schon. 159: neso obeniga dolga  te smrti na njemu
našli; 133: jest ne najdem nobeniga izroka ali d o 1 g d te smrti
na njemu; rog. 68: prišal je xi  hišo h’te ženi gosplid tega d o n ga;
655: znajdenu je bilu čez 200 taužent cron dougd;  škr. 299:
ti ne boš za volo njih brez dolga;  pohl. opr. 2/81: reši me od
dolga  krivy; 2/83: reši mene, o bog, od usiga tiga dolga;
traun. 125: reši me od dolga  te krvy; ravn. 2/237: v’ječo ga
vrže, dokler dolga  ne bo • splačal .. . ni imel z’ čem dolgd
plačati.

dom,  dalm. ev. mat. 8: moj služabnik ležy doma  od božjiga
žlaka vdarjen, itd.; schon. 50: moj služabnik ležy doma  od bo¬
žjiga žlaka vdarjen; kast. cil. 101: ah, koliku yhje, kateri z’jutra
več časa nucajo per oblačilu, vmivaniu in česaniu h’ posvitnimu
dopadeniu, kakor v’ cerqui ali doma  per molitvi; rog. 23. 25 itd.:
dama;  jap. 30: moj hlapec ležy doma;  471: Maria pak je
doma  sedela; škr. 21: žena nepokojna tudi ne more doma
zmiraj biti . . . pridi, zakaj mož ny doma;  jap. prid. 1/206: hranio
kar doma  od hiše odtrgajo; traun. 163: žene katere so domd
ostale bodo rop vhn dejlile; preš. 8: ne morem spat’ doma; 24:
doma  povsod doma  nikir obhopi dosti sveta; nar. pjes.: le pridi

PRINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVBNŠTINI.

197

le pridi, sem sama doma  — moj bča no mati v Toplice sta šla.

— Nu tako naglašeno znači doma samo li — domi oaot, nikada

— obcoo.

drob,  dalm. lev. 3: ima offrati gospodu vso tolstimi katera je
okuli droba;  lev. 4: ima on povzdigniti to tolstino okuli droba;
lev. 8.

d vib,  dalm. u predgovoru 24: počutio v’ sebi vojskovanje tiga
duha inu mesa..;  mesu želv zupar d uh d; ev. mat. 1: kar je
v’ njej rojenu je od svetega duha;  ev. mat. 3: Joannez je vidil
božjiga duh d, itd.; schon. 31: je bog poslal tiga duha,  itd.:
rog. 12: rezsvejčena od s. duha,  itd.; jap. 3: se je znešla noseča
od svetiga d uh it; 10: on je vidil duha  božjiga, itd.; pohl. opr. 245 ;
v’srečni prostnuste tega duhk;  škr. 49: pred padcam je d u h d

povikšiivanje, 55. 80. 91 itd.; travm 125: ne vzdmi od mene tvojga
svetiga duha;  pok. 1/75: nadleguvaj njih preuzetniga d uh d z’
telesno slabostio; 3/123 itd.; čb. 1/G9: budenimu vdihne prijet’ ne
duha;  preš. 36: kdo zna noč tčmno razjdsnit’, ki tare duh d?
95: ti si zaklade d u h d Krčzove bil sj nabrdl; 112: pesem bo-
žjiga prdzna d uh d; 166: duha  so vkrotili nadlog oklepi,
gnoj,  nar. poslovica je: brez gnoja  ni prosa,
hod,  dalm. exod. 3, num. 10: try dny hodd;  4. mos. 11.;
jona 3: Ninive je bilu enu veliku mestu božje try dny hodd  ve-
likvi; schon. 44 i jap. 259: so prišli en dan hodd;  rog. 12: try
dny hodd;  škrb. 83: sta že on dan hodd  od Jeruzalema bla
odločena; ravn. 2/120: en dan hodd  je bila Kana od Kafarnavrna;
1/33: mrtvo morje dolgo je okolj trideset dr hodd;  1 115: vsa
pušava en dan hodd  okrog in krog stana je natresena z njimi.

les,  dalm. gen. 6: iz smrekovign lesd;  lev. 14: vzame cedro-
'’iga lesd;  3. reg. 10: iz ebenoviga lisa  (čitaj 1'i.sa), 2 hron. 2 :
pošli cedroviga, jeloviga inu habenoviga lesd;  rog. 56: iž hiš,
gas, placou, apna, lesd  ali kamena sturjenu me3tu; 649: iz ka¬
jenja apna, pbjska, lesa  složčne so; škr. 140: »Salomon si je iz
lesa  od Libana en nosni stol napravil; 19J : kar tak lesa  čez
ostane, zvestvv izrezuje; 357: ni li grdnka voda od eniga lesd
sladka postala? ravn. 1/231: Elizej je lesa  odsekal.

lov,  dalm. gen. 25: je ral jčdčl od njegoviga lova;  gen. 27.
.jej od mojga 1 o v a.

most,  rog. 94: kir ni bilu mos til ne čolna,
m 6 ž, dalm. lev. 16: ima ga skazi eniga moža  v’ puščavo pu

šiiti teči; num. 5: kadar bi se koj eniga m o ž d

žena z

neverila;

198

M. VALJAVEC.

deut. 2: ima zakonskiga m oži itd.; schon. 22: od vole mož d;
88: ima moža;  kast; cil. 19: enyli je sram: inu leta je en hud
dosti škodliv tadl ženski inu otročki inu nikar eniga srčniga moža;
12. 50. itd.; jap. 87 : je stvaril m o ž d inu ženo; 422: pokliči
tvojga m o ž d ... jest nimam tnoža...  prav si rekla, de nimam
moža...  itd.; jap. prid. 1/100: neče prenesti žena falerjov svojga
moža,  1/127; poki. opr. 128: kar je Christus v’ liistoriji od tega
vvogatega moža  reki; škr. 18: žena drago dušo eniga moža
vjame; 35. 60. 61. 69. 76. 98. 295; 302: taku pojde slehrni ženi,
katera svojiga moža  popusty inu iz ptujiga zakona zapusti erba,
zakaj prvič je bila postavi nar višiga neverjetna, drugič je zuper
svojega moža  grešila; tretjič je prešuštvu doprnesla inu si je iz
eniga drugiga moža  otroke dobila; 312. 355. 375. 386; traun.
40: ti si me od krivičniga možd  odtel; 206. 264; pok. 1/31: je
njeniga mož d Uria umoril; kor. 1/24: je lepa je mlada — pa
nima možd  — je grda je stara — pa ima po dva; 1/36; ko b’
druz’ga nejmela, ko lep’ga moža  — za mizo b’ sedela pa gledala
ga; preš. 30: iz domdčih starcev si možd  zvolila bom; 47. 85.

nos,  dalm. 2. sam. 22: dim je šal od njegoviga nosa;  job.
41: iz njegoviga nosd  gre vunkaj dim; škr. 200: kateri nimajo
očy, de bi gledali, ne nosd,  de bi dihali.

rod,  dalm. gen. 5: le tu su buqve Adamoviga roda;  exod.
20: obyskavam teh očetov krivu djanje na otrucih do trejjiga inu
četrtiga roda;  num. 31: so vzeli taužent od eniga rodi;  exod.
32: je konec bil letiga roda;  exod. 34: Jephunov syn od Ju-
dovskiga roda,  Samuel od Simeonoviga roda,  Eliad od Benja-
minoviga rodd,  itd.; schon. 32: je tudi bila ena prerokina Anna
Fanuelova kčy od roda  Aser; 15: je on od hiše inu roda  Da¬
vida bil.

rog,  dalm. dan. 7: od tiga roga;  rog. 11: na glas tega ja-
gerskiga roga  zapuste use tajstu.

sneg,  dalm. prip. 31: ona se ne boji svoji hiši snega;  preš.
104: kdo znal popisat nedolžnih prs snega  bi zapeljivost? 152:
po zimi se snega,  ledu kristali bliskajo; 163: spet znebi se gojzd
s n e g d odeje.

sok,  traun. 260: cedri so polni soka;  nar. pošlo vica je: od
soka  trebuh klempa.

stan,  skrb. 4: kolko mladenčov toje stdrosti, toiga stana  so
slepoto sveita spoznali.

RRINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI.

199

str iip, kast. cil. 152: Sokrates z veseljem pehar strup4  po-
pye; 156: sam si poln jeze, srda, yhta, čemerike inu strupa;
162: dosti yh (bukev) je škodlivih inu strupa  polnih.

svet,  dalm. u predgovoru 26: nosi vsiga svita  grehe; ev.
mat. 5: vy ste luč tiga svita;  ev. mark. 4; ev. mat. 28 itd.;
schon 79: je njemu pokazal vsa kraljestva s ve j ta itd.; kast.
cil. 90: hvalen biti od ludy inu od tega svita;  99. 179. 223.
254. 271. 287. 290. 301. 350. 352. itd.; rog. 20: imel se je ločit
iz tčga svejtit;  75. itd.; jap. 12: pokaže njemu vse krajlevstva
tiga s ve j ta; 224: od začetka tiga svejt4;  493: ta vikši le
tiga s v h  j t a pride; polil. opr. 33: nobčna sreča tega s v e j t a
na more mene preuzeti; škr. 392: se je iz s v e j 14 ločila; traun.
41: do kraja s vej ta; 50: vse pokrajne tiga s ve j ta; 156: na
konci s vej ta prebivajo; 113: on konča vojske noter do kraja
svčjt4;  117. 143; čb. 1/11: utihnite, igrače s vet 4 sleparski
hrup; preš. 60: slovo sveta  bridkosti daj; 95: Rimljan sveta
gospod; 172: nar več sveta  otrdkam sliši Slave; 179: ločiti pred
se iz sveta  ne more.

uk, dalm. u gm. predg. 2: te buque so mera pravga v uk 4
imenovane; •— za tiga nyh vuk4  inu vere volu; u predgovoru
k rim.: se imamo varvati pred čovečkimi vuky, kateri raven evan-
gelskiga v u k a vmej padeo.

volk,  rog. 64: Lycaon kraji te Arcadiae bil je spreminjčn u
eniga volka;  412: včjdel je za sylo tega peklenskiga v o 1 k 4;
414: posh\l je eniga volka;  jap. 465: najemnik vidi volka
priti inu pusty ovce; čb. 1/68: sem bogat, premožen, pervabim
volka  — sim reven, ubožen, davit’ ne neha; nar. poslovica je.
mi od volka  on primaha lupus in fabula.

voz,  jap. prid. 1/76: hlapci zraven voz 4 gredo,
vrh,  jap. 412: so jih do v r h 4 napolnili.

zob,  dalm. exod. 21: gdu svojmu hlapcu ali svoji dekli en zob
izbye, taku je ima proste pustiti za volu tiga zob4;  ravn. 1/214:
njegov kraljev sedež je bil ves iz slonoviga z o b 4.

b) u ugrskoj slovenštini.

bog (boug), kiizm. 3: opoumenjeni od bog4  vu sne, 425^
lubmo eden driigoga, ar je liibčzen z bog4  i vsaki ki Hibi z bog4
je porodjeni i pozna b o g 4; ki pa ne llibi ne pozna boga. . . mi
smo z boga.  Ki pozn4 bog4,  posluša nas, kije nej z boga
ne posluša nas; 441: ki obMda, včinim ga steber vu cerkvi boga'

200

M. VALJAVEC.

mojega i napišem na njega imd boga  mojega i ime mesta boga
mojega toga nouvoga Jerušalema ki doli ide od bog a mojega, itd.;
nagfl. 199: sunce mejsec zvejzde. eto zemlou i poprejk vse ka se
na eti zvon boga  naide, svejt zovčmo; pazi kilzm. 101: od bougd.

breg  (brejg) ktizm. 110: pelali so ga na vrib b r e g d; 125: doli
idouči oni z bregd  spravilo se je k njemi liidstva vnogo; 150:
gda bi se pa on približavao k strmci toga brega  oliveckoga ...

dom,  ktizm. 319: doma  lastivne može naj pitajo; mol. 149;
kak si se oponašao u cčrkvi, d o m d i vu tivdrištvi; nagfl. 12: ka
se naj raj zmejnjaš doma?  gon. 41: d o m d je nihala sina.

d u g, prij. 1876. 1. 2: nouve dače i nouvoga dugd  povoljejnje
se je slavanjom po imeni zgodilo.

duh,  ktizm. 2: najdena je noseča z d tih d svdtoga ... ka se je
v njej poprijalo, z svetoga d ti h d je ; 80: pripelao sam sina mojega
k tebi, ki nejmoga d ti h d noa; 425: z etoga poznamo d ti h d pra¬
vice i d ti h a zapelavanja, itd.; mol 133: pogasi vu meni d tih d
gizdosti.

(glas,  ktizm. 318: je nej brezi razumnoga glasa.)
gnoj,  gon. kokout postdne na vrihi gnoj d.
gost  (goust), nagfl. 11: kak da md prij č ti nouvoga gostd
svojega

grm,  nagfl. 113: je li ste gda brali egriš ž njega grma?  gon.
83: vidivši tou z ednoga grma  oča pojbdra etak je skričao na
njega.

kvas,  ktizm. 31: varte se od kvasa  farizeuškoga; 53: brezi
kvasa  kruha; 78. 133: varte se od kvasa  farizeušov i kvasa
ITerodešovoga; po dugom dnevi brezi kvasa  krtihov; 305 i 345:
malo kvasa  cejlo tiston skvasi;

les (lejs), ktizm. 242: doli so ga vzeli z lesa  i položili so ga
v grob; 459: posouda z naj dragšega lisa;  nagfl. 55: tabla eta
je z les d zgotovleua; 60: jeli samo z lesa  redijo stole? 172:
nticajo nerodne bregd na pouvanje lesa.

1 6 g (loug), prij. 1875. 2. 8: ftiči z loga  bližt hiž jestvino iščejo;
1876. 11. 6: gde se je že ptingrad loga  dotikao.

loj, nagfl. 94: z loja  svejče i žajfa zgotavlaio se; 104: z lojd
lejpe svejče zlejvajo; 104;

mož (mouž) ktizm. 37: moža  i ženo je stvouro njidva; 268:
zapovejdao sem naprej pripelati toga moža;  285: pod moža
oblastjov bodouea žena k živoučemi mouži je privezana; 430: srd
moža  pravico božo ne dela; 83. 102. 165. 172- 216 222. 231.

PRINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI.

201

232. 23 i. 241. 266. 268 itd.; nagfl. 125: mati brezi moža  je
vdovica.

prah  (praj), nagfl. 84: vo streljen golombii se po mouči piik-
šenoga praha  gene; 96: konj v bojni se ne strdši praske rožja,
dudnanja š trikov, dina, prah  d i bliska pukš ino mečov.

sin,  kiizm. 18: da pa brat brata na smrt i oča sina:  19:
sem prišao odločavat človeka, tou je sina  proti oči; 20: nišče ne
poznd sina  nego li oča; 42: pošle k njim sina  svojega govo¬
reči : zastonpijo se sinit  mojega, itd.; trpi. 3: kiišujte sind  da
se ne rasrdi; mol. 141: sam nej vreden za tvojega s i n d se zvati;
188: naj ne bode nad menom zgiiblena moka krv i britka smrt
tvojega hibleuoga sina;  gon. 41: mati je vo šla na delo i doma
je nihala s i n d Palka.

sneg  (snejg) nagfl. 175: med raztaplanjem snega;  186: hasek
snegd  je te kare deždža; prij. 1875. 2.8: vnogo snegd  kaže,
či je jesčn megldsti (!); 1876. 1. 8: sveti den že ne najšo snegd.

srd,  mol. 103: od srda  odiirjavanja i hude voule oslou-
bodi nas.

srp,  nagfl. 197: mejsec na tre j ti dčn se že vu obrazki srpa
skaže.

strah  (straj) kiizm. 103. 436: brezi straha;  209: za volo
straha  židovskoga; 280: ne ga božega straha  pred njihovimi
očmi; 357: smejjo brezi straha  rejč gučati; 394: osloubodo bi
te, ki so za volo straha  smrti vu vsem Žitki pod sliižbov bili;
397: od str ah d je oslobodjeni; 414: njegovega straha  se pa
ne bojte; 459: za volo s t r a h a moke njegove; trpi. 26: osloubodo
me je od vsega straha  mojega; gon. 56: kralič se za volo straha
od nji skrivaovkati more.

svet  (svejt) mol. 124: zdravo bojdi etiga svejtd  zveličanje!

tli or, (tour) nagfl. 87: pes živoga zgrdbi zavca, v u k d, lesico,
tora,  iirgeca itv.

tram,  kiizm: 116: brat nihaj naj vo vržem trouho, štera je vu
ouki tvojem, sam pa vu ouki tvojem trama  ne vidiš.

v uk,'kiizm. 189: najemnik vidi v uka idoučega i nihd td oveč
i beži; nagfl. 87 (gledaj malko više thor).

vrag,  kiizm. 16: gda bi vo vrgao vraga,  gučao je te Dejmi. .
pravijo: vraga  ma, i 20; 77: prosila ga je, kaj bi toga vraga
vo vrgao ž nje’ čeri; 181: vraga  maš; 185: vi ste z oče vraga ..
vragi  mdš, jas v raga  nemam; 189: vraga  md i blazni; 394:
ma mouč smrti, tou je vraga;  424: ki grejh čini z \ i aga je,

• 202

M. VALJAVEC,

predge : ki zna k sakoj rejci vraga  na pomouč zezavati; vraga
i grejha krdlestvo.

c) u kajkavštini

na koliko je meni znano u sing. gen. naglas na zadnjoj slovci
riedko se govori. U knjiži opazio sam do šele samo: boga,  gasp.
1/88: valuval je pred vsemi apostoli Kristusa sina boga  živoga;
mnža,  perg. 92/1: gda za muža  poide; pazi: sveta,  gasp.
1/152: vse svetli  nasladnosti i opravu lepšu je odhitila.

sing. dat.  i 1 o c.

1) ' na padežnom završetku dolazi samo u rieči dom: domu
a znači domum nach liause n. p. schon. 43: so ony zupet d a m u
šli; rog. 32: čas je de gremo da mu; 52: šal je Euphemianus
d a m u itd.; preš. 28 : z srcam obupnim si pčršel domu;  48 : na
svoj grad domu  jo vzame; 52: šla je žalostna d o mil; 57: iz
boja vbjska cela domu  hiti vesčla 62. 82. itd. Uz domu dolazi
domov  riegje domov,  a u gorenštini govori se uz damu skra-
čeno dam,  a u kajkavaca govori se dlmo, domov i domom.

2) " na padežnom završetku dolazi u rieči bog,  riegje u dru¬
gih : b o g u, kast. cil. 6: te posvitne ričy tebi služio za tu, de bi
bogu  služil; 26: se pran k bogu  obrne, 27. 51. 57. 82. 91. 93.
164. 168; 29: v zameri per bogu;  rog. 7: ah, smili se g. b o g ii!
itd. itd.; jap. 24: vy ne morete b o g il služiti inu mammonu; 350-
355. 429. 497. itd.; traun. 115: pojte hvdlo našimu bogii,  122.
itd-; škrb. 4.: iz ajfram začeti bo go služiti itd.; preš. 28: vidil
povsod si, kak se le vklanjajo zlatmu bogu;  52; itd. itd. — U
knjigah našao sam jošte

daru,  kast cil. 197: dobre besede dobrimu daru  perloži;

lovu,  rog. 111: lety se veden pčr lovu inu na lovil  znaj¬
dejo, a 112: h temo lovo.

možu  kast. cil. 138: enimu dobrimu možu  se nič hudiga ne
zgody; 257 : enimu dobrimu možu  se nyč ne vzame; 290: enimu
takšnimu možu  obena syla se ne pergody; rog. 59: perkazalla
bila se je Maria temu s. m o ž u.

svetu,  kast. cil. 254: na tem s v e j t ti; 345: držite se temu
svitu  enaki.

Mjesto " čuje se često " osobito u Gorenskoj.

U ugrskoj  slovenštini čitam kiizm. 107: za vlšešnji popouv
Annaša i Kajafaša vrejmena je bila rejč boža k Ivani sinej  Za-
kariašovomi vu puščavi. Ja sinej čitam sinej; predge: etomi vel-

PRINOS K NAGLASU U (nOVOj) 8LOVENŠTINI.

203

komi g o s t e j naj obit spravi, i predge: skazlivci so spodobni prh-
komi zbobotjenomi listej  ino prblaznosti
s i n g. i n s t r. na 6 m (e m).

U Dalmatina držim da imaju one rieči na zadnjoj slovci koje
dolaze na um,  n. p b o g u m exod. 9. 22. 32. 34; 2 bron. 26;
ezdr. 10. itd.; daru  m gen. 32; duhu  m exod. 31; malah. 2.
ev. mark. 1; glas  um  job. 37. 40; k vas um ev. mat. 16; 1 e-
sum 3. reg. 5; a gotovo 3. reg. 5: bsum; med um cant. 5;
možum  3. reg. 13. itd.; a možem  genes. 24: hočeš li pojti
s tem možem?  n o s u m lev. 21; p a s u m job. 12; r o d u m 3.
reg. 8; psalm. 12; rogu  m lev. 23; s a d u ra cant. 4; synum
gen. 20. itd.; s vit um u predgovoru 10. 33; tastum  exod. 18;
v u k u  m u predgovoru 18. itd. — schon. 33: Ana je živela po
svoim dečelstvi z’ svoim m o ž 6 m sedem lejt. — Gorenac izgo-
vara a m n. p. kupčuje z lesam.

p 1 u r. n o m i n na j e večinom rieči njekadašnje /'-deklinacije.
a) u hran j strni

črv,  japi. prid. 1169: greli se zleže inu redy v’naročji te le¬
nobe, kakbr se črvje  v’ enim mrtvim inu gnylim mesi zarede;
2/7: my druziga nismo kakbr prah inu pepel, kakbr črvje  te
zemle.

ljudje,  dalin. prip. 28: hudi ludje  ne merkajo na praudo;
schon. 146 : vsi 1 u d j e so na svoje prsi povdarjali; 55: so 1 u d j 6
spali; 53: ty ludje  pak so se začudili itd.; kast. cil. 21: 1 u d 6
od tebe liudu govore; 26: ty pregrbšni 1 u d b sovražio ta greh inu
ga lubio; 46. 92. 154; jap. 27: karkoli hočete de vam ludje
sture, tudi vy njim sturite, 417. itd.; škr. 55: mehki lud je bodo
stradali, 87. 89. itd.; traun. 50: od nebes poslani ludje  bodo
njegovo pravico oznanovali; 95: vsi ludje  so zgol nečimrnost;
154. 180. 210. 325; jap. prid. 2/101. 114. 140; ravn. 1/28: Abra¬
ham zdaj vidi, de možjč niso goli 1 j u d j č itd.; preš. 73: k po¬
grebu vkup derejo ljudje  od vsih strani; 79: posldšajo ladi ga
vsi ljudje';  186: smo ljudjč  vsi bratje; poslovica je: po me¬
stih ljudje  besede cukre; itd- vrlo često krat.

mož,  schon. 185: so bily pak Judje boga boječi možje,  123.
ty možjč  so ga zasramovali; rog. 36: možje!  kakii tu vinu
ner močneši je, vidite kir tu oslaby inu zmeša to pamet; itd., jap.
54: možje  Ninivitarski bodo v sodbi gori vstali; 322; škr. 132.
bodo nar močnejši možje  omahovali; 270: lažnivi možje ne

204

M. VALJAVEC,

bodo na njo mislili inu resnični mož j e se bodo per njej znajdli;
381: so bily sloveči možje;  traun. 188: vsi ti bogati možje
niso nič v’ svojih rokah neili; 350: odstopite od mene, vy krvv
želni možje;  pok. 3/132: ti možje  imajo gnusobe v’ svojih
srcih; ravn. 1/164: perbližajo štirji možje  se hiši; 281; itd.;
preš. 54: opiit in menihi, modri možjč,  gotovo ti bodo ozdravli
sreč; 158: pravdajo se ti možje;  poslovica je: tudi modri možje
včasi grešč.

tat,  schon. 73: ker tatje  k njemu koppajo; jap. 23: ker
tat j e ne prekoplejo; 464: vsi so tatje  inu razbojniki; jap. prid.
1/68: so tatje  nar to majn svojh starišou; 294: ti vbogi so po¬
stopači, leni ludje inu tatje;  2/110. 136. 157. 279; ravn. 2/152:
tatje  do njih zlomijo.

v las,  jap. 326: lasje  vaše glave so vsi razšteti; 48: vaši
lasje  na glavi pak so vsi razšteti; jap. prid. 2/57. 88; škr. 140.
i 146: tvoji lasje  so kakor kozje čede; 143: moji lasje  (so
polni) nočnih kapel; 144: njegovi lasje  so kakor palmoviga drč-
vesa izraski; 148: lasje  na tvoji glavi so kakor krajlevi škarlat;
317: govorjenje tega kateri veliku persega stury de enimu la s j e
po koncu stoje; pok. 1/26: za volo strahu inu preveliko skrby se
meni lasje  na glavi belio; ravn. 2/188: lasje  vaše glave vsi
so prešteti; čb. 1/50: naj se beljo lasje;  preš. 70: pričjočim po
koncu so vstali lasje.

volk,  schon. 216: katčri v’ovčjim oblačili k vam prideo, zno¬
traj pak so rezdiravi voleje;  rog. 468: požrešen ni kakor vol¬
čič;  499: ty Aegyptierji tulyli bodo kakor voleje  ('nad o  nije
znak naglasu nego glasu); kor. 1/132: ti štibalarski tatje  hujši
so kakor voleje.

zob,  kast. cil. 61: zobe  škripleo; škr. 140: tvoji zobje  so
kakor čeda ostriženih ovac; 202: tvojim otrokam niso mogli stru¬
peni kačji zobje  škoduvati; 291: njih zobje  so kakor levovi
zobje;  328: tvoji zobje  skomino ne dobe; 366: zobje  divje
zverine inu strapiani, kače inu meč so k’ moštuvanju, de hudobne
končajo; traun. 138: človeških otrok zobje  so kakor stilce; po¬
slovica je: če bi bil hleb, zobje  se dobe.

U Dalmatina dolazi više puti nom. na je  ali bez oznake. Držim
da ga treba naglašeno izgovarati n. p. čr v j e gen. 7; lasj  e ev.
mat. 10; ludje  deut. 21. itd.; možje  jer. 30. 38. itd.; tatje
zahar. 5. itd.; zobje  gen. 49; jer 31. itd.

PRIN-OS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI.

205

b) u ugrskoj slovenštini

črv, mol. 194: odetev tvoja č r v j 6  bodo; prij. 1876. 1. 8:
č r v j č sejtvi korčn odgrizdvajo; 1876. 2. 8; v ništerom mesti so
miši i črvjč  sejtvi korenjč odgrizli.

gost  (goust), nagfl. 161: vsa ta so nepozvani gostje;  dain.
46: znate, dragi vi gostje,  zdaj nas malo sipajte; prij. 1876.
1. 7: gostje  so z odprejtimi viistami sedeli.

ljudje  (liidje), dain. 109: kodi koli idemo, tam 1 v d j č sve-
dočijo, da igrati znamo mi; kiizm. 14: liidje  so se pa čudivali;
23: od vsakše marne rejci, štero koli liidje  bodo gučali, račun
dajo od nje na soudnji den ; trpi. -8: naj spoznajo poganje kaj so
1 ti d j e.

mož (mouž) kiizm. 23: možje  Ninivinski se gori obudijo na
soudbo; 28: ki so pa jeli možjč  bilou jih je okouli pet jezero;
29: gda bi pa poznali tistoga mesta možje,  poslali so..;  214.
215. 232. 252. itd.

tat,  kiizm. 10: gde je tatje  ne podkopajo; 188: ki so pred
menom prišli, tatje  so; gon. 46: pouleg pravde i souda so
tatje  na več lejt vu robstvo prišli; 53: tatje  so že preluk¬
njali stejno.

v las,  kiizm. 18: vaši pa i v laske  na glavi so vsi zračunani;
133: vaše glave pa i vsi v 1 a s k e so zračunani; 438: njegova
glava pa i v 1 a s j e so bejli bili; nagfl. 122: brezi občiitejnja so
nojčtje i v 1 a s k e ; 131: ti stari (senum) vlaskč  so na vekše
sejri; dain. 220: seri 1 a s j e.

vrag  kiizm. 14: ti v ra z j e so ga pa prosili; 70: prosili so
ga vsi vražje;  71: vu šterom so ti vražje  bili; 111: vo so
šli vrazjč;  128: nad etim se ne radujte ka se vražje  vam
podavajo: 432: ti verjel kaj je boug eden? dobro činiš, i vražje
verjejo i trepečejo.

v uk, kiizm. 12: prihajajo k vam vu ovčeni odejvkaj, znoutra
so pa zgrablivi v u c k e; 258: prido po mojem od vas odhajanji
žmetni vucke  med vas; nagfl. 167: vu veliki logej se drži škod-
liva divjačina kakti v u c k 6 , lesice ..; 171: vuckč  so veliki
vdarec za držčle.

z o b (zoub), kuzm. 448: z o b j č njihovi so bili oroslan jov
z °bje;  trpi. 45: nji zobje  so špica i strejle; nagfl. 85: kaksi
so zobje? 90: zobje  (mačke so) neredovni; 121: z o b j č so
0; >tri; dain. 212: kda zavca bolijo zobje?

206

M. VALJAVEC,

Kajkavstina  toga neima.
plur. nomin.  na  i dolazi veoma riedko:
ljudje,  schon. 97: ty 1 u d y pak so vpili; 4: hvalite gospuda
vsi ajdje inu častite ga vsi ludy;  zagr. 4/1 95: nisu li bili me-
šterski ljudi  tuliki svetci božji?

vlas,  dalm. prip. 16: sivi lasy  so ena krona te časty.
plur. accus na e

a) u kranjštini

bog,  dalm. josve 24: dajte proč te bo ge; rog. 40: Marjeta,
udaj se, časti naše bog e.

črv,  dalm. gen. 1: prinesi zemla naprej živino, črvč  inu zvi-
rine . . . taku je bug sturil vsakatere č r v e na zemli . .; gospo¬
duje čez vse črve;  kast. cil. 329: ti nesrečni na vččne čase vži-
vajo oginj, lied, žveplu, smrad, črvč,  škrpiane, kače.

dolg,  dalm. u gen. predgovoru 22: odpusti nam naše dolge:
kast. cil. 349: povrnite tadaj vsim dolgč;  rog. 68: bila je ena
reuna vdova taku u d o u g e zabredla de . .; 69: ni imela ničeser
(„nizčsser“), iz katerim bi bila zamogla te d o u g č plačat. .; je
una vdova iz tčm ojlam use dougč  zbrisala; jap. 22: odpusti
nam naše dolge;  tsclnip. 71: on more svoje dolge  poplačati:
108: nas na more ta vira pergnati de be svoje nažnorane dolge
pobotali; 266: poplačaj poprej svoje dolge;  68 sveteh pesm,
v Krajnu 1795. pag. 13: stur’ milost tem, kater’ žele — v solzah
oprati njih dolge;  ravn. 1/230: poplačaj dolge..;  je dolžnost
dolge  plačati.

duh,  schon. 255: kateri v’ temni gospodujejo zuper te hude
d u h č pod nebom.

kos frustum, dalm. lev. 1; ta žgani ofter se ima odreti inu na
kose resekati inu Aarona farja synuvi imajo te k o s č na drva
položiti.

meh,  dalm. josve 9: so vzeli stare rezdrte ošivane vinske mili e.
mož,  dalm. exod. 36: je poklical vse modre možč;  deut. 1:
jest sim naših rodov više vzel, modre inu vmetalne može;  josve
8. 10. 18; jud. 9; nehem. 13; 1. hrom 20. 27. 29. itd.; rog. 5:
kateri (hudyči) so morili nje m o ž h  e; 393. itd.; jap. prid. 1/206:
po svete može  pošila; škr. 251: vabi pravične možč  v gostje;
,J 81 ■ hvalimo častitlive može;  384: on je njemu tudi vsmilene
može  perhranil; ravn. 1/27: zagleda tri možč;  1/219: pobolšat
ljudstvo in kralje je bog od časa do časa boga boječe može po-

l’K INOS K NAGLASU U (ifOVOj) SLOVENŠTINI.

207

silal; 326: Antioh je može  poslal do njega; 2/46: prijazna ne¬
beška zvezda pela zdaj bogaboječe može  na njegoviga rojstva
kraj; čb. 1/72: katera dežela ma veči može?  čb. 4/64: ne brodi
drugim po zobeh — možem  meri po bradčh.

rob,  jap. 108: pisarji inu pharisaerji robe  svojih oblačil raz¬
širjajo.

rog,  dalm. exod. 27: roge  imaš na njega štirih vogleh stu-
riti; exod. 29: njegove krij imaš vzeti inu jo s tvoim prstom na
tiga altarja roge  djati; exod. 30: imaš altar sturiti dva komulca
visok inu de bo iz sebe rog 6 imel; exod 37: inu ga je okoval
inu njegove roge;  exod. 38: je sturil štiri roge;  čb. 4/79: roge
natura volu, kopita dala konju (Vodnik);

srp,  dalm. jesaia 2: bodo ony iz svoih mečou inu iz svoih
špejsov srpe  delali.

v las,  dalm. deut. 21: pusti nje lasč  obryti inu nje nohty
obrezati; rog. 68: razpledla je svoje lepe rumene inu dolge lasč;
69: te lase  respleta; rog. 269: ostrigla je te skraužane lasč;
škr. 165: spoštujmo stariga sive lase;  ravn. 1/185: Absolon je
imel dolge in lepe lase;  preš. 58: lase  si črne ruje.

tat,  jap. prid. 2/110: zaničujejo ludy katere za potepuhe, go-
lufe inu tat e drže; 2/150: sveti Basilius inu Bernard imenujejo
teiste očitne ta te, kateri take almožne nazaj drže.

volk,  dalm. ev. mat. 10: pošlem vas kakor ouce v’ sredo mej
v olkč;  pazi jap. 311: jest vas pošlem kakor jagneta med volke
C na 0  znači glas, ne naglas).

voz,  traun. 44: eni se zanašajo na voze,  eni na konje; ravn.
1/76: so na voze  djali svoje žene in svoje otročiče.

vrč,  jap. 412: napolnite vrče  z vodo.

vrh,  čb. 4/55: komej zarja zlata jutro prebudi, skoz nebeške
vrata gor v r h 6  zlati (solnce).

zob,  dalm. deut. 32: jest hočem teh zvirin zobe  mej nje po¬
slati; dalm. jesai. 41: jest sim tebe sturil k’ ostrim novim mla-
tilnim kullam kir imajo zobč,  de imaš gorre rezmlatiti; rog. 76:
Appolonia patrona je za z o b č; 103: jest sim tri zobe  tem krv-
vičnim; tschup. 90: pokažite svoje zobe;  traun. 6: ti si zobe
tih hudobnih razdrobil; 104: bog, zby njih zobe;  čb. 4 40: slisim
de trdne z o b 6  tud imate.

14

208

M. VALJAVEC,

b ) u ugrskoj slovenštini

bog (boug), ktizm. 190: je one pravo bo ge, kim je reje boža
včinjena; 277 : napravi nam b o g d; mol. 30 : tri b o g d i gospoude
vadliivati krščanska vora nam prepovidava.

breg  (brejg), ktizm. 316: či mam vso vero tak da brege
prendšam, liibeznosti pa nemam, nikaj sem nej; predge: či boudem
meo vso voro, ka brige  boudem prinašo, liibeznosti pa ne bom
meo, nika sam nej; nagfl. 172: nticajo nerodne brege  na pori¬
vanje lesd; gon. 93: čiga biga čiga biga! potisni vo rožiče, dobiti
maš dobiti maš od me brege  doliče; 97 : etoga brege  je nidno
cvejtje pokrivalo; prij. kazajouči list 3: Torci vsaki den dale na¬
prej ido i protivnike v brege  raztirajo.

črv,  nagfl. 105: svinja pojej čonte črve  ktiščare . . ; 107: ko-
kouš črve  jej; 170: slaviček je hasnoviti ftiček, ar prepravla po-
giibelne črve;  179: imenujte takse stvarc štere črv d jejjo; gon.
48: žiiževke, črve  preprdvlam.

drog  (droug) nagfl. 27: ka je eto v’ drogd  lestvice puščeno?
klini.

d u g, ktizm. 9 : odpiisti nam d u g e naše; mol. 37 : odpusti nam
vse d u g e grejhov i kaštig ; prij. kaz. 1: nede več potrejbno nouve
duge  rediti; prij. 1876. 11. 7: ednomi stiidenčari za njagove
(luge  se njagovo bižno blago po pravdi gor zapisalo.

d il b (diijh) kiizm. 13: vo je vrgao te diihe  li z rečjom; 229:
vnougi majouči nečiste d u b e so vo šli; 254: ki so htide d ii h e
meli; 379: poslušali bodo diihe  zapelavce; 393: ki čini angele
svoje d ii h e; 425: ne verte vsakšemi duhi, nego vardejvajte diihe;
456: vido sem tri nečiste diihe;  trpi. 84: ki činiš angele svoje
d ii h d kak ognjeni plamen.

g o s t (goust) nagfl. 89: li či edna vrla mačka vderd med te
nepozvane go st d, teda s šeregmi vandrajo na druga mejsta; prij.
1875. 2. 7: hitro sam vrgao malo pogled na goste  okouli stola
seddče.

grad,  prij. 1876. 10. 7: bi si ešče lehko želela glažovne
grade.

k v ar,  nagfl. 175: velke vode strašno velike k v ar d včinljo.

prij. pok. 3. tak je Torsko ladanje pozabilo ete 1 i d d
počlovečiti; prij. 1876. 3. 6: so čakali hižnje 1 i d e.

16 g (loug) nagfl. 146: vouske poti po šteri liidjd na njive,
travnike, pašnike i logd  hodijo, konlke (kounike) zovdjo; 166:

PHTNOS K NAGLASU U (nOVO«t) SLOVENŠTINT.

209

jeli ste že vidili logč?  gon. 56: vrlo deco vo pelajo vučitel vsaki
tj eden na poule i v loge.

most  (moust) ;  nagli. 146: z koj redijo etakše m os tč?...;
188: potočke td vnesejo močne mo s te i hiže.

mož (mouž) kiizm. 225: teda so podvrgli može  govoreče:
čttli smo ga; 231: možč  i žene zvezane bi pelao u Jerušalem;
234 i 23 i : pošli vu Joppo m o ž č; 250: k sebi vzčvši na plači
nike lagoje može  zburkali so mesto; 260: mamo štiri m o ž č ki
majo obltibo na sebi; 319: lastivne može  naj pitajo, itd.

plot  (plout) nagfl. 91: bistro znd mačka na drevje liiže i
p 1 o t č pleziti.

prt,  kiizm. 209: vido je ležčče prtč...  zavili so je v’ prte;
210: vido je prte  ležeče; nagfl. 164: ž nji lepšega platna šivajo
platene lače, prte,  blazine.

rog (roug) nagfl. 116: štere hižne stvarč majo roge?  gon.
82: pojbdr je zgrlintavao nji (volouv) lepou nazaj vugnjene roge.

štrk,  gon. 56: vidili smo tam piajce, piškoure, vodene kiiščare,
štrke,  divje gosi, čaple.

tat,  gon. 53: gospoud je pukšo popadno i tak ta tč pregnao.

tram,  nagfl. 146: po njej lesene tramč  zdejvajo; 167: rast
niica se za tra m e.

vlak.  kiizm. 6: sta preči ta nihala vlakč..;  vido je dva
brata... popravlajouče vlakč  svoje; 63: sta v 1 a k č vu mourje
metala, nilnlvši vlake  svoje nasledtivala sta ga; 111: ribičke so
pa vo odlšli vlake  prat.

vi a s, kiizm. 448: mele so v la s e liki ženske vlasč;  mol.
39: ki si zračiinao vse vlasč  naše glave; predge: Absoloni si je
v cejlom leti samo ednoug dao svoje vlase  podrezati ino za to
duge imajo uči je na rastovoj vejki za vlasč  obisno; prij. 1876.
9. 6: deca pred liickimi se tak šegajo ka človeče vlase  prebod-
nejo i v ton te drugo (!) v las potegnejo; prij. 1876. 2. 6: štero je
torni lagojemi človeki na vlase  spadnolo.

vrag,  kiizm. 16: vu vrajžem poglavniki meče vo vrage; 17:
vragč  zganjajte; 22: ne meče vo vrag.č  nego po Belzebuli,
64: vrage  je zganjao; vu poglavniki vragouv zganja vrage,
73: vnouge vrage  so vo zegnali; 82: vidili smo ednoga vu imeni
tvojem zgdnjajoučega vragč;  99: vu imeni mojem bodo vrage
zganjali; 126: zndmo nikoga vu tvojem imeni zmetdvajoučega

vragč;  245: vrage  zganjajouči; pazi 12: vrage;  mol. 201:

210

M. VALJAVEC.

gori toti ogjen peklenski i žge ali ne svejti nego li samo na te-
liko, da vidijo skvarjeni vrage  i svoje tivariše.

v uk, kiizm. 18: ja vas pošilam liki ovce na srejdo med vulce;
nagfl. 88: nad vu k e sta vdarila.

zob (zoub) trpi. 4: z o b e ti neverni spotereš; 46: o boug raz-
mlati njim zobe  vu nji vtistaj, razdroubi koutne zobe  tim mla¬
dim oroslanom ; nagfl. 34: vu viistaj mamo jezik, zobe; 40: po
tom je v zobe  jemala iglou; 93: krava ma v goubci jezik i zobe;
97: je konj deteti okou i zobe  vo brsno; 121: niicamo z o b d na
grizenje, jezik zobe  i viista na vkup na gučanje; gon. 70: kak
ošpičene zobe  mačka ma; dain. 153: totem psovi tii kre md bom
pokazal ja zobe;  154: naglo razpresterel je svoje lakotne zobd;
prij. 1876. 1. 7: na šteroga (sad) so vnougi že brusili skrivoma
zobe;  prij. 1876. 9. 6: Stevan od čemerov zobd  vkup stisno.

c) u kajkavštini

U narodu amo tamo dolazi taj naglas, traga mu ima i u knjiži,
k inč,  zagr. 4/1 10: vnoge k inče  od nyh dobivala,
v uk, gasp. 1/201: videči poganine kakti vukd  zgrabljive su-
proti krščenikom stoječe,
plur. accus. na i

a) u kranjštini

dar,  dalm. exod. 25: farji so takove dary  kvišku povzdigo¬
vali: schon. 45: my imamo dary;  rog. 105: try dary  inu gnade
uzel je na enkrat iz tega šaca; 260. 264. 440. 488 itd.; jap. 375:
so svoje dary  v cerkovno pušico metali; 376: lety so med božje
dary  notčr vrgli od tega, kar so obilnu imeli; tschup. 46: skuz
zapelive dary  vse tu svoje stury 172. 307. 308; jap. prid. 1/268:
je res de nam bog te dary  svoje gnade perkrati; 1/346; 2/85.
98; pok. 1/69: ti sam svoje dary  varuj; 1/75: odtrgaj njim te¬
lesne d ar y; skr. 242: kadhr bogd offrujem, bo moje dary  gori
vzel: 267: ofruj bogu spodobne dary;  traun. 171: krajli bodo
dary parnesli; preš. 176: dari opravit’ bdgnji po navadi perndse
Crtomira lahka ladja; čb. 1 j 17: kdo more prešteti jesenske dari?
čb. 4/46: pa prejmi vesel tud ti moje'd ari.

glas,  schon. 158: ty kir v Jerusalemi so prebivali inu njih
vihši neso Jezusa spoznali ni teh prerokou g 1 a s y so ony z svoim
obsojejnem dopolnili.

gost,  dalm. zefan. 1: gospud je svoje gosty  k njemu po¬
vabil; schon. 252: kraji pak je notbr šal, de bi te gosty  ogledal.

PRIN0S K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI.

211

gra,d, rog. 251: kloštru dal je bil Clodovaeus me boršte nyve
vasy g r a d y ludy inu vse druga pbrhodyša; jap. prid. 2/58: so
cele vasy, g r a d y inu mesta požgali.

list,  dalm. 4. reg. 10: Jeku je pisal 1 y s t y; 2 bron. 30; Iliskia
je lysty  pisal naEphraima; 2 bron. ^2: on je tudi lysty  pisal;
ezdr. 8: on je te ly sty poslal skuzi jezdeče lystarje, ony so dali
tiga krajla ly sty krajlevim služabnikom; nehem. 2: mi daj lysty
na deželske flegarje inu 1 v s t y na Asapbe . .. sim jest nym dal
tiga krajla 1 y s t y; neliem. 6: so Tobiu 1 y s t y pošilali... je To-
bia lysty  pošilal; ester. 9: Mardobaj je lysty  poslal k’ vsem
Judom; jerem. 32: vzame lete lysty  itd., a 3. reg. 21: lysti.

ljudje,  dalm. job. 11: on zna zanikrne ludy;  ev. mat 5:
tako vuči ludy;  jerem. 26. 5 2.  itd.; kast. cil. 23: od letega se¬
mena zraste vse tii kar te ludy  grize; 64 itd.; jap. 444: on ludy
zapeluje; jap. prid. 1/2 86: sim na te malopridne ludy  bud; škr.
94: de bi ubožne ludy  požbrel; traun. 141: pomagaj meni zuper
krvy želne 1 u d y; 164: si darove za 1 u d y k sebi vzel itd.; ruvn.
1/84: vidimo iz tega spet za dobre ljudi  božjo očetovo skrb;
preš. 50: le malokdej gre med ljudi;  183: učil ljudi  je mčž
bogaboječi; itd. itd.

most,  nar. pjes.: Je Drava in Sava pobrala m osti:  ni čuda
ni čuda, da ženina ni.

mož,  dalm. jud. 9: je najel zanikrne raožy;  3. reg. 20: zyd
je padel na te druge sedem inu dvajseti taužent možy  (gen. plur.?);
4. reg. 11: so vzeli k sebi svoje m o ž y.

panj,  gol. 28: kadar bode p a j n y delov; 42: je dobro de

pajny  pol solna sak h sebi postaviš.

plat,  jap. prid. 1/219: vsako reč zna on na oba platy
obrniti.

plot,  dalm. ev. luk. 14: pojdi vunkaj na cčste inu za p 1 oty;
schon. 202: pojdi vunkaj na cčste inu za p 1 o t y; jap. 341: pojdi
vun na ceste inu za p 1 o t y.

sin,  dalm. ev. mat. mat, 20: mati prosi Cbristusa za svoja dva
syny  (plur. rnjesto duala).

stan,  kast. cil. 125: natura sili inu veže td  ples teh zvezd na

nebu, to mnogost teh tic v lufti, to čedo volu na travnikih, te

s t a n y ovac na hribeh, velika kardela zviryn v teh hostah; jap.
prid. 1/169: kateri si vse stany  gori postavil.

tat,  rog. 207: lajal je rad na taty;  jap. prid. 1/292: poman*
kanje tiga poštenja stury t a t y, šelme inu golufe.

212

M. VALJAVEC.

vlas, dalm. u predgovoru 38: Absoloni je za svoje lasy  na
enim hrasti obvisel; gen. 22. 44: taku bi vy moje syve lasy
v’grob pčrpravili; lev. 14: svoje lasy  obriti; num. 16: ima na
svoji glavi lasy  slabodno pustiti rasti; 3. reg. 2: sturi po tvoji
modrosti, de ti njegove sive 1 a s y z nyrom tja doli v pakčl ne
perpraviš; miha 1: pusti si lasy  obriti; jan. razod. 9: so imele
kakor ženske lasy;  ezdr. 9: sim lasy  iz moje glave rezal.

vrat,  dalm: 4. reg. 17: so svoje vraty  vtrdili.

zid,  dalm. nehem. 2: naj Jeruzalemske zydy  zydamo.

b) u ugrskoj slovenstini

gost  (goust) kuz. 168: vsaki človek oprvič dobro vino položi
pred gosti.

list,  kiizm. 231: proso je od njega listi  vu Damaškus k spra-
višeam; 262; od šteri sem i listi  vzeo k bratom; nagfl. 63: vse
nji (knig) tale z papirov, ali pa table i listi  s papirov zgotdvlajo;
71: obej mata table, hrbet i listi.

ljudje,  kiizm. 249: zbili so ndj očivemo neosodjene ltidi
Rimske; prij. kaz. 7 : Jožef je edno piikšo kiipo, naj jo za lagoje
1 ti d i k redi ma.

red,  nagfl. 127: redi  hiž z-cestami navkiipe vesnice zovejo.

sin,  kiizm. 107: velim vam kaj je zmožen boug z etoga kame¬
nja zbuditi sini  Abrahami; 226: bi pogledno sini  Izraelske;
330: ja bom vam za očo i vi bodete meni za sini;  trpi. 9: njega
ozmice vardejvajo sini  človeče; 10: gospoud gleda z nebe na
sini  človeče; 25: z nebčs gleda gospoud i vidi sini  človeče;
41: sini  matere tvoje ogrizavaš;, 89: ešče so i sini  i čeri svoje
dlduvali vragom; 96: blagoslovi gospoud vtis i sini  vaše; 108:
vido bodeš sini  sinouv tvoji.

Dočim u kranjštini plur. acc. na i, na koliko ja znam, ne do-
lazi nikada bez naglasa (do jedino voli), to u ugrskoj slovenstini
cesto neima naglasa: d a r i itd.

c) u kajkavštink

Riedak je tuj nastavak i  pak obično bez naglasa: sini, listi. Obi-
ean je taj završetak u ljudi.  Naglašeno i  čitam:

grad,  perg. 5/2: koy ghrady  svoyh lastyunih ghospodinou
izdade.

list,  perg. 14/2: 1 y s t i; (3 1/1: lysti).

U ud je,  perg. 77/1: poslauši i odlučiuši vetakoue i vetakove
suoie liudy  na vetakouu vesnieu moiu ..; krajč. 98: zniegj

PRINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI.

213

unogeh dobrih modušev, kemi su se Christuševi včrni navadili
pobožnb meše poslušati, nč ni ov naj gorši, ki se oude polaže;
po imene za priproste ljudi,  kii pisma ne znaju; gasp. 1/128:
za duhovna dugovanja i ljudi  pobožne malo marajuča..
p 1 ur. gen. na i

dolazi u kranjštini  obično od rieči dan i ljudje: dni, ljudi,
što se i u knjigah cesto čita; u drugih rieči riedko se Suje ili čita.

dar,  rog. 440: tallauc teh gnad inu svetih dary  perlaga veden
nove dary gnade;

ljudje,  dalm. sirah 5: neraznašaj ludy  itd.; schon. 49: je
veliku ludy  za nym šlu itd.; jap. prid 2/11: kakii nehvaležnu
se tolkajn ludy  pruti našemu vsmilenimu gospodu skaže?; škr.
61 : veliku lu dy je, kateri bodo vsmileni imenbvani; 62 itd.; ravn.
1/17: konec se bliža vsih ljudi;  itd

U ugrskoj  slovenštini običniji je naglas na predzadnjoj slovci
n. p. nagfl. 27: zon bi; pa tako i liidi.

plur. dat.  na  d m (riegje em) u riečih i-deklinacije
a) u kranjštini

gost,  rog: 64: Lycaon človeški! mesu bil je svojim gostem
h jedi naprej postavil; čb. 1/64: oglasi moj znanec se letu g o s-
t 6  m, kaj počne Iblanec, to mislim de vem.

ljudje,  schon. 154: ih je nam zapovčdal pridigovati vsem
ludem;  126. 150 itd.; kast. cil. 45: lotrnia stury človeka gnu-
sečiga bogu inu ludčm,  65. 66. 79. 82. 151, 167; rog. 20: tu
de bi on bil teni synovam kakor enim frišnim inu mladim ludem
bul u spomyn inu u srce utisnil, pustil je bil pomesti naprej eno
tablo... itd.; pohl. opr. 156: drugem ludem  pred dure položen
otrok, 294 itd.; jap. 21: na voglih teh gas stoječi molio, de se
ludem  kažejo; 22. 324. 423 itd.; jap. prid. 1/220: Barabbas je
lu de m živlenje jemal; 237 itd.; škr. 171: ona je ludem  ne¬
skončni! bogatstvu, 174. 180. 185 itd.; pok. 1 /84•: on ne toži svoje
bolečine ludem;  3/119 itd.; ravn. 1/7: prijazen inu dober je 1 j u-
dčm bog; itd.; preš. 118: zakriti jčze niti  mčč  ljudem;  186:
po celi zemlji vsim lj udem  mir bodi; itd. itd.

mož,  tschup. 339: Judji al be na bli znali tem možem  na¬
prej metati: niste li vi tisti katiri ■ . ? jap. prid 1/99: vy žene spo¬
štujte vaše može inu bodite njim podložne kakor je cerku Christusu
podložna. Leta podložnost v’ tem stoji, de ste m o ž § m v pravičnih

214

M. VALJAVEC,

inu pametnih rečeh pokorne; 1/360: on ny samu možem  moč
dal; ravn. 1/69: napolni moždm  vreče z žitam; 1/274: kakšina
se je sedmerim možem  zgodila; 295: kralj reče m o z e m vse
tri mladenče povezati: 2/165: Jezus ni zameril te silnosti nč bol¬
niku ne m o ž d m.

tat,  ravn. 1/293: ne morejo se braniti nč tat d m ne tolevajam.

zob,  škr. 30: kar je zobem  jesih inu očem dim, to je len
tem, kateri njega pošlejo.

U Dalmatina ne sumnjam da je isti naglas, gdje u tih riečih
dolaži završetak em n. p. 1 u d e m lev. 25 itd.; možem  jerem.
35. 40 itd.; premda nije ni čim obilježen.

b ) u ugrskoj slovenštini

ljudje,  klizm. 10: či odpustite liiddm  prestoplenjd; 15: di-
čili so boga, ki je tdkšo oblast dao 1 ii d e m; 34: sin človeči se dd
vu rokd liiddm;  366: ki se liiddm  ščejo dopadnoti; 448: oblast
njihova je škouditi liiddm  pet mejseeov; itd. a 45: žmetna i ne-
prenošena bremena vkup vežejo i liddm je na pleča nakladajo;
trpi. 35: pelaj pravdo mojo prouti ludem;  mol. 114: mdr na
zemli 1 ii d d m dobre voule; nagfl. 19 : je li se pokldnja 1 ii d d m
ali nej ; dain. 47 : krepost čiste lybavi zakonskim 1 y d d m sporočil.

c) u kajkavštini

ljudje,  perg. 5/2: koi ljudem  kakoue godi vude včine od¬
sedi; 9/1 plemenitim ljudem;  petr. 10: na zemljd mir budi 1 j u-
ddm dobrd volje; 144: so videle oči moje zveličitela tvojega, koga
si naprdvil vsem ljudem  pred lice; 174: ne potreben vrač zdravem
ljudem,  180: spodobni k 1 j ud d m čakajučem; 203: daj ljuddm
nevernem vere dar krščanske; 238: molitve vsake tele ljuddm
kruto hasnorite; 290. 292. 297; gasp. 1/503: izkazanje vučinjeni
jesmo svdtu i angeldm i ljuddm.

p lur. dat. na 6 m riegje  d m

a) u kranjštini

U gorenštini čuje se a m to je d m ali ne baš gusto krat. U
Dalmatina držim, da je tako naglasen dativ, kad se dočima na um
n. p. 2 bron. 7: bote drugim bog um služili; 2 liron. 28: je
offruval bogum v Damaški; synum  2 bron. 13; spoli  um  2
bron. 31 itd.

b) u kajkavštini

bog,  gasp. 1/545: hoče li z-temianom aldov bogom  daruvatiV
bogom  našem molete se; 725: ali se anda bogom  poklonite

PBINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLO VENŠTINI

215

njegovem; 489: videl je iste Židove krivem bogom  aldove poda-
vajiiče, 1/563. 573. 607. 619.

dom,  petr. 92: prišedši domom  zezove priatele (domom možda
je Petretiču adverb); gasp. 1/741: almuštvo izprošeno domom
nosdči Ivan najde bogca; 1/783: domom  k sestricam na večer
dokonča povrnuti se; 1/873: kada domom  bi bil hotel naloženi
vdz peljati, voli obodva vu jarmu na mestu lusnu. Ali tako rabi
kada znači domum nach hause.

list,  perg. 58/2.

lug,  perg. 31/2.

sin,  perg. 6/2: jer je to kraljeva gracia, da ni nim ni drugim
koi bi ž nym dilna bratbia byli ne hasni, nego ne več onem s i-
noom,  koi se po nom onoga narode kada..; 7/2: zospet se
z onoga imyena jednaki dyel daye i sinoom  i kčeram; 20/2.
22/1 39/2; petr. 79: znate dobra danja davati vašem sinom;
gašp. 1/501: Peter vsem duhovnem sinom  lepu poda pdldu;
1/708: na friškom dvem drugem s in 6 m obznani odhajanje To-
mdša iz Latinske zemlje; 1/897: kolika je materinska proti si¬
nom ljubav.

vrag,  gasp. 1/167: sveti pak otei taki vragom  zapovedali su
mučati.

plur. dat. na am po a-deldinaciji čitam ktizm. 89: gda od
mrtvi gori stanejo, ne bodo se ženili niti k’ m o ž a m davale; 366:
žene, podložne bojdte lastivnim m o ž a m.

plur.  1 o c.  na d h

a) u kranjStmi

dar,  dalm. jesaia 1: radi mita jemlo inu mislio po d ar e h;
jap. prid. 1/371: sturi nas bogate na tvojih d ar e h.

dolg,  rog. 656: je mogel per takih d o u g e h spati; tschup.
266: je skorej do grla v’ d o 1 g e h zakopan; škr. 69: ne pečaj se
s’ temi, kateri se per d o 1 g e h za poroke ponujajo.

god,  ravn. 1/176: storimo tudi mi radi vbogim dobro zlasti
pa o velkih g o d d h

grad,  kast. cil. 272: enimu firltu nej potrdba v močnih inu
trdnih g r a d e i h se ohraniti.

jez,  dalm. jesaia 19: bodo jezera per jezdil  plitva inu suha.

list,  dalm. u predgovoru 1: neso u vseh svoih bucjuah inu
1 y s t e h ništdr druziga pisali.

216

M. VALJAVEC,

ljudje, dalm. prip. 16 in margine: pri lu dčh;  sehon. 45 : Jezus
je gori j< mal na modrusti starosti inu milosti per bugi inu pčr lu¬
deh;  kast. cil. 30: v zameri per bogii inu pčr 1 u d d h; 37: šty
vse dlake na 1 u d e h; rog. 89: sedaj pčr 1 u d č h ni lubezni, itd.;
jap. 90 i 204: per ludeh  je leto nemogoče; 361: kar je per 1 u-
deh nemogoče; japi prid. 2/47. 61. 62. 130. 161; tschup. 242:
katira (čednost) nas per ludeh  perjetne dela; škr. 160: per bogu
inu per ludeli  hvalo ima; 374: boš prieten pčr vsili ludeli;  62.
130. 161; 375. 402; pok. 3/90: per ludeh  bi morebiti tudi za
majhne prestopike odpušanje ne dobil; 3/119: sim hvalo per lu¬
deh jiskal; preš. 75: pčr bogu ni tolažbe iskalne pčr ljudčh.

mož,  rog. 650: deklice na gledajo po drugim kakbr po m o-
žčh inu fanteh; škr. XI: per brumnih možeh  se posvetuvati.

pas,  jap. 176: nimajo nič na pot vzeti kakbr le eno palico, ne
taške, ne kruha, ne denarjov v p a s e h.

rob,  gol. 55: kader bodeš na robeh  per satovju zalogo za-
gledov; 98: čebelle le na robeh  turnče delajo; 195: vse na ro¬
beh per satovjo najdene zadelane matične turnče ven izrejži.
stan,  jap. prid. 1/293: to je včndčr v’ vsih staneh  navada,
voz,  škr. XIV: on njo enako stury kojnam per v o z e h; 135:
tebe sim enako sturil mojim kojnam'per Faraonovih vozek
zid,  preš. 144: v zidčh  tak podrtije zapuščne rastejo v časih
rože neveselo.

zob,  čb. 4/64: ne brodi drugim po zobeh  — može ne meri
po bradčh.

U Dalmatina dolazi dosta cesto loc. na eh  bez bilježke da je
eh  naglašeno, ali ja ni malo ne sumnjam da se ima naglašeno či-
tati, jer mu inače rabi završetak ih.  Tako čitam bogeh  deut. 12;
godeh  1. tron. 24; g rad e h Obadija 1; prip. 30; k o se h lev.
6; lysteh  3. reg. 21; ludeh  gen. 10; sirah 1. 9. itd.; mo-,
žeh  exod. 18; pas eh ev. mat. 10; r o d e h exod. 24. 30; 2
hron. 6. itd.; r o g e h exod. 30; staneh  u predg. 2 ; v r h e h
job. 39; z y d e h jerem. 49; am 1. itd.

Tuj neka stoji još pjesmica J. Zupana štampana u illyr. Blatt.
1831. a preštampana u zaslužnom Marnovu jezičniku XV. 1877:

Daj sreča ti v piramidi na tleli bivati,

Naj da v dobravi, Hesperld logeh  bivati;

Daj v tihi sobi, daj v pojatine svitlosti,

Enako daj Atridam v not g r a d e h bivati,

Daj na široki ravni, sred sveta viharjov,

PRINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI.

217

Naj da ti na samotnih gor v r h e h bivati;

Skrb, želja tvoje vedno spremlja ti bivanje,

Ni dano tebi pod miril s t r o p e h bivati,

De se ne bode vstavilo srce preglasno,

De v brezvošilnih jamemo g r o b e h bivati
Ne mislite, zdihvavci! bit upokojeni,

Na svetu je li v menjanih straneh bivati

b) u ugrskoj slovenstini.

Ovdje se h  obično rnienja na j,  ili tačnije: h  odpada kao obično
osobito na kraju a  naglašeno stsl. s glasi ej,  što dolazi pisano:
e i ej.

breg  (brejg) nagli. 104: koza dobro zna pleziti po drevji plotej
b r e g e j pečinaj ; 172: na ništeri bregej  vino pouvajo; 175:
na nji bregej  dobra trava rastč.

dol (doni) ktizm. 175 : po d o 1 e j se nakliičko vlečejo nji grabe ;
187: bejžalo je po do lej i goraj; trpi. 18: či bi hodo po smrti
krnični d o lej,  ne bojim se nesreče; 69: idejo po dolej  žalosti;
gon. 15: potok po dolej  ide; 42: gda bi po dolej  jagode brao.

drog  (droug) nagfl. 91: batrivno hodi po naj voskejši lataj,
drog  e j, strejhaj.

grad,  nagfl. 66: se nahajajo na dvouje odperana vrata i dveri
na cerkvaj gr a dej palačaj trnacej; gon. 32: velka gospouda v
gr a dej stoji.

grm,  nagfl. 160: rouža na gr mej raste,
hram,  nagfl. 167 : rast niica se na trame i podseke pri h ram e j.
list,  kiizm. 420: ete že, liibleni, driigi list vam pišem, vu šteri
lis tej obiidjavam po opominanji vašo čisto pamet; 421: liki i
vu vsej listej  gučeči; nagfl. 49. i 62: na lis te j so stnini,
redouvje, piski.

log (loug) nagfl. 29: po vinogradaj ; log e j vidimo dosta lejpi
ptičov lejtati; 113: divji goloubje zdržavajo se v 1 o g e j i na po-
ldj ; 166; je li jeso i v logej  poti? vu logej  ravno tak kak
vu vesnicaj med hižami poti jeso; 188: takšega hipa slap dosta
kvdra dela na polaj i v logej.

ljudje,  kiizm. 84: pri Iti de j h je nemogouče ali nej pri
bougi: 456: zvrgao se je mozoj lagoji i hudi na 1 ti d e j.

mlin,  nagfl. 167: rast niica se na trame i podseke pri hramej
ladjaj m 1 i n e j, mostej, železni potaj.
most  (moust) nagfl. 99: osel batrivno ide po mostej;  167.

218

M. VALJAVEC.

plot  (plout), nagfl. 13: po pl o tej drevji i hrambaj plezčč;
104: koza zna pleziti po drevji plotej  bregej pečinaj; (a ktizm.
139: idi vo na potih i med p 1 o t d h bit ce pogrelno h , jer treba
accus.).

slap,  mol. 179 : po s 1 a p e j etoga velikoga i nestalnoga mourja
vlačim ladjo mojega tej la.

srd,  nagfl. 138: edne vesi zgoranji i spoudnji končarje so v ne¬
prestani s r d e j živeli z endrligim.

Uz ej dolazi a j:

breg,  prij. kaz. 3: za Torke za to teško prouti Hercegovi-
nancorn boj pelati, da med timi gousti i visiki bregdj  nemrejo
niti na eden stopaj gvttšni bidti, či protivnecke na njih ne vda-
rijo .. . v ti veliki brgtij  od trtida nej so mogli prebivati.

list,  ktizm. 334: naj se ne vidim liki da bi vas strašo po
listaj.

log,  prij. 1875. 1. 6: pri logaj  za vrejdnost se vzeme drv
pouva..; prij. 1876. 11. 8: vu logaj  na Franeuskom od vladar-
stva čarne tdble sojo gori postavlene.

rog,  ktizm. vido sem z mourja divjdčino idti štera je mejla
sedem gl4v i deset rogouv i na njd rogaj  deset koron.

c) u kajkavštini

breg,  gasp. 1/865: tri zmed kloštrov oveh na visokeh podig
njeni b r e g e h kruto težko brattom stanovanje videli se jesu.

grad,  zagr. 4/1 192: kaj se več krat pri takoveh g r a d e h
pripeča; gasp. 1/214: prilizavanje nigdi tak nema mesta kak vu
gradeh  kraljevskeh.

list,  perg. 26/1: tituluš i ime menenia v listieh  vallouania
veine zapysati ialno; 30/2 33/1 52/2 59/1 64/1 91/1, a listieh
66/1; gasp. 1/501: kralju takaj Ferdinandu po lis teh vnoga ob-
ladanja vu proročanskom diihu predvigjena je obznanil; 1/692: po
1 i s t e h iz Poljske zemlje zezovu njega.

ljudje,  perg. 93: se ima koni po dostoinih i dobre vere Hu¬
di eh preceniti; petr. 24: Ježuš se povekšavaše vu mudrosti i vu
dobe i vu dragoče pri boge i pri ljudeh.

muž,  zagr. 4/1 100: naj več na mužeh  stoi.

zub,  gasp. 1/588: svedok naj bude mešnik on neizgovornn bol
vu z u b i  h trpeči.

plur, instr. na mi, kadšto na i

PRINOS K NAGLASU U (nOVOj) SLOVENŠTINI.

219

a) u kranjstini

dar,  kast. cil. 194: taisto (dušo) je on z neizrečenimi dary
napolnil; rog. 84: poštena delu se iz častjb, darmy  inu svejt-
lobo plactlje; 260: iz usemi temi darmy  smo napolnjeni; 488:
poleg tega daroval je tajsto iz posebnimi d a r m y inu offri
itd.; tschup. 187: iz d a r m y se že uso ima; pohl. opr. 92: ter
se lili s’ tem istemi d a r m y te darovitnoste, katiro je njemu stvar-
nek šenkal, se on sam spnč čez njega; ravn. 1/78: z d ar mi jih
je obsul; 180: veselje imeti nad takimi dar mi; 2/147: kdor
z svojimi d ar mi baha, taki še ne misli lepo.

d 6 Ig, rog. 655: iz takimi dougmy  obložen; 656: se je za-
uzbl ta Caesar Augustus čez tega iz takimi d o u g m y obloženimu
gospudu spajne; tschup. 266: katir je z dolgmi  obložen.

drog,  schon. 117: vy ste kakor k eninm razbojniku z’ mečmy
inu z’ drogy  vunkaj prišli.

gost,  pohl. opr. 245: ti tolku krat, kolku krat v’službi božji
pruti bogu iz evangelskemi gostmy  use sorte težave upiranje inu
zgovore naprej perneseš.

kos (frustum) dalm. jerem.: mej temi k o s m y.

list,  dalm. 2 hron. 30: brzi sli so šli s temi 1 y s t m y skuzi
vus Izrael.

ljudje,  dalm. ev. mat. 5: pustite vašo luč svejtiti pred 1 u d-
my; lev. 20; jud. 6; jer. 49; zahar. 7; ev. mat. 23 itd. itd.;
schon. 48: imejte myr zo vsemi 1 u d m y; 104: nikar ob tčm
prazniki, de lahkej en hrup mej 1 n d m y ne vstane; kast. cil. 98:
tvoje lepe čednosti bodo pred vsimi 1 u d m y dobru dišale; 157:
en tak se v’mej 1 u d m y sveiti kakor ena goreča luč; 172: se rad
z 1 u d m y družyš itd.; jap. 14: inu jo ozdravlal vsako bolezen
inu vsaki betež med ludmy;  20: glodajte, de vy'vaše dobre dela
ne delate pred 1 u d m y njim k videzu; 144: med 1 u d m y je bild
enu veliku šapatanje, itd.; jap. prid. 1/313: z’ timi modrimi inu
popolnoma 1 u d m y more biti kakor ena postojna . .; 2/35. 36. 62.
101. 117. 133. 141. 157; škr. 7: ti boš prietčn pred bogam inu
1 u d m y znajden; 74: opravlivec je pred 1 u d m y gnusoba; 222.
272. 362 itd.; trami. 200: je mej ludmy  prebival; ravn. 1/7:
spoštujte božjo podobo tudi nad drugimi ljudmi,  1/282: dajajte
mu hvalo pred vsimi ljudmi;  preš. 17: marsikdej se govorica ti
zmeša, ko me zagledaš med drugmi ljudmi;  158: se šola novo-
črkarjov srdita — z ljudmi  prepira starega kopita.

220

M. VALJAVEC,

lok,  dalm. 1 hron. 11: strelci z lokmy  so se na njega na¬
merili; 1 kron. 13: so z’ lokom vmčtalni bily na obedvej roke s ka¬
menjem, z’ strčlami inu z 1 o k m y; 2 bron. 17 : so z 1 o k m y inu
ščiti bily perprauleni; nehem. 4: sim v’ grabne postavil ta folk
ž njih mečy, špejsmy inu z 1 o k m y; amos 2.

mož,  dalm. gen. 44: hiti za temi možmy;  deut. 3: vsa mesta
smo my cillu končali z’ m o ž m y, z’ ženami inu z’ otruki; deut.
25: kadar bo en krog mej možmy,  taku se imajo pred praudo
pbrpelati; num. 16. 22; jer. 19. 40. 41; nehem. 1. 8, itd.; rog.
49: usi se iz možmy  iuu ženami parjo; 392: Gedeon ulekel je
iz 300 možmy  čez te Madianitarje; jap. 322: krajlica od poldne
bo gori vstala v’sodbi z možmy  letiga roda; škr. 121: med
taužent m ožmy  sem eniga našal; ŠKerb. 20: je eden med mož¬
mi,  ktir bi se znal na visoka starost zanašati? ravn. 1/49: hiti
vam naproti z’ štiri sto možmi;  1/69: se vzdigne z’ štirimi sto
možmi;  1/272: je bila poročena že z’ sedmimi možmi;  2/284:
z' čudežmi nad gobovimi možmi  se je Jezus sinu njegoviga
pokazal.

pas,  dalm. exod. 29: z’ pasmy  opasati.

rog,  dalm. exod. 21: kadar en vol eniga moža ali ženo z rogmy
pahne de vmrje, taku se ima te vol z’ kamenjam posuti; amos 6:
nčsmo li za dosti močny z našimi rogmy?  rog. 21: rogdtu bilk
je vidit njegovu oblyčje iz svejtlimi r o g a m y.

sin,  dalm. exod. 10: z našimi synmy;  lev. 8: Aaron je
z’ svojemi synmy  svoje roke na njegovo glavo polužil; rog.
458: kakbr delali inu hodili so ii čaker iz nyh s y n m y ti Lacae-
demonierji.

špejs,  dalm. nehem. 4: sim v grabo postavil ta folk ž nyh
mečy, š p e j s m y inu z’ lokmy.

tat,  dalm. jer. 48: Izrael je moral tebi k’ spotu biti kakbr de
bi mej t a t m y bil najden ; prip. 29: kateri z’ t a t m y dejl ima,
preklinanje sliši; škr. 92: kateri s tatmy  dejly, sovraži svojo
dušo.

tvor  (tur) dalm. deut. 28: gospud te bo vdaril z egiptovskimi
tvormy, z’ tvormy  na zadnici.

uk, dalm. u predgovoru k rim.: se imamo varvati pred čoveč-
kimi v u k y.

val,  preš. 164: nadlog jezero z togotnimi valml  na stčne buta.

vi a s, rog, 578: iz lasmy  brisat; jap. 469 i 477: Maria je
z’ svojini lasmy  njegove noge brisala; 1/87: Mozes inu Aron po

PKINOS K NAGLASU TJ (iTOVOj) SLOVENŠTINI.

221

osemdeset let stara sivčika z’ belimi lasmi  stopita pred kralja;
2/213: Jezusu na noge so (solze) kapale, briše z’ lasmi  in ku-
šuje jih; 2/214: ona mi je z’ solzami noge močila in brisala mi jih
je z’ svojimi glavnimi lasmi;  preš. 67: z lasmi  mu pade
koža preč.

voz,  dalm. jesaia 22: Elam gre senkaj z tulli, z’ vozmj,
z’ ludmy inu z’ kojniki: ravn. 1/94: nad kraljam, njegovimi vozmi
in konjiki bom svojo moč skazal.

zid,  dalm. jerem. 39: so ony po noči iz mesta vunkaj bežali per
kraljevim vrti skuzi vrata mej dvemi zydmy;  j er. 52; 2 bron. 8.

zob,  dalm. num. 11: dokler je pak tu mesu še mej nyh
zobmy  bilu, se je gospodni srd rezlobil; jerkl. 2: z’ z o b m y
škriplejo; job. 13: moje mesu z mojmi zobmy  grizem; Job. 6:
ta z’ zobmy  čez me škriple; amos 2, itd.; sehon. 23: so z’
z o b m y škripali; kast. cil. 8 (65): jezik se jma za z o b m y dr¬
žati ; 103: nej zobstuju natura ogradila jezik z topelt grajo z z o b m y
inu z žnabli; rog 575: popadla je (kača) iz z o bmy za nuga tega
s. moža; jap. 195: šk~iple z’ zobmy;  tschup. 108: de bi jezik
za zobmy  držali; jap. prid. 2/57: škriple z’ zobmy;  2/231: ti
z’ z o b m y eniga stekliga psa tu dobru ime tvojga bližniga trgaš;
pok 1/21: škripanje z’ zobmy;  škr. 148: tvoje garlu je kakor
nar bolši vinu vrednu, de bi ga moj hibi pyl, de bi ga z’ svojimi
žnabli inu zobmy  srkal; traun. 82: eny so čez mene z - ' svojimi
zobmy  škripali; 87. 288; ravn. 1/115: imeli so ga med zobmi;
1/227: z’ zobmi  je škripal; 2/266: tuli in z’ zobmi  škriple.
zvon,  ravn. abc. 43: zvoni se z’ z v o n m i.

b) u ugrskoj slovenštini

bog (bong) trpi. 68: sodec je med b ogrni; 70: nega ni ed-
noga tebi spodobnoga med bog mi, o gospodne.

črv,  nagli. 175: žabe z muhami, mišicami, črvmi  živejo.
drog  (droug), klizm. 55: Judaš je prišao i ž njimi lustva vnogo
z rožjom i z dr ogrni; 56: liki na razbojnika ste prišli z rožjom
i z dr o g mi; 94. 158.

ljudje,  klizm. 9: almoštvo vaše ne činte pred llidmi;  46.
220. 246. 463 itd.; trpi. 91: dičo te bodem med llidmi;  dain.
29: z’ gospodinjo no lydmi  sčdem k mizi, jejmo vsi.

prt,  klizm. 210: vido je prtč ležeče i brisačo nej z pr trni
ležečo.

red,  nagfl. 127: med redmi  hiž jeso ceste.

222

M. VALJAVEC,

rog (roug) nagfl. 94: po smrti služi krava Uidem z mesom,
kosminjem, koužov, r ogrni, lojom.

sin,  kuzm. 39: teda je pristoupila k njemi mati sinouv Zebe-
deušovi z svojmi sinmi;  58: krv njegova nad nami i nad sin mi
našimi; trpi. 24: o ka si činio vu tebi vtipajoučim pred sinmi
človečimi; 91: naj hvalijo čuda njegova nad sinmi  človečimi;
mol. 135: dao je njim oblast z božimi sinmi  postanoti.

vi a s, kuzm. 190: brisala je noge njegove z v las mi svojimi,
zob (zoub) ktizm. 81: pejni se i škriple zobmi;  trpi. 27:
škriplejo z zobmi  nad menom; 29: z zobmi  škriple na njega;
95: z’ zobmi  bode škripao i vejhne; nagfl. 89. 117: miši
z ostrimi zobmi  svojimi preluknjajo stene hramouv.

c) u kajkavštini

dar,  zagr. 5/1 120: ž njum se je zaručil, nju z vnogemi go-
spockemi d a r m i nadelil; 248: velikemi d a r m i i častmi nadeljen
budeš.

list,  perg. 30/1: z niegouimi 1 y s t m y; 16/2: 1 i s t m y po-
svedoče.

ljudi,  perg. 1/2: meg plemenitimi liudmy;  58/1 59/1; kraje.
253: da unogo za suecka dugouania z ljudmi  ne baračeš; zagr.
5/1 45: živi pred ljudmi,  mrtvi pred bogom; 4/1 93: bi se zaprl
vu puščinu za ne govoriti i ne pajdašiti se z ljudmi;  4/1 113:
ne samo megj ljudmi  človek to je muška persona, nego i meg)
nememi stvarmi samec jesu nature unogo zvršeneše od žen i samic;
4/1 222; pred kem? jeli pred decum ali maturnemi ljudmi?

rog,  zagr. 5/1 136: cesar zestauši se vu lovu z-jednem jelenom,
proti kojemu zaletiuši se jelen i oboriuši se svojemi r o g m i i jed¬
ilom špieum roga zakvačil je cesara za pas ... 4

sin,  perg. 8/1: bi one dyekle imale vu očinskom imyeni edn&ki
dyel z 8inmy  ali ne? 20/1: meg sinmy;  17/2 32/1 34/2 35/2
67/1 (pazi 35/1: meg sinmy); petr. 12: dal je njim moč božiemi
sinmi  postati; zagr. 4/1 277: matere su milo zdihavale i žuhko
plakale za svojemi sinmi;  5/1 294: na njega se od henkara do-
pelja Mauriciuš ze vsemi svojemi petemi sinmi.

v la  s,  petr. 161: poče stizami oblčvati noge njegove i lasmi
glave svoj č brisaše; gasp. 1/65 >: razčesanemi lasmi  kakti driiga
Magdalena vse klaruše i kinče odhiti.

zid,  perg. 82/2: varaš je okolu potrebnimi zidmy  trdno ob-
zydan; gasp. 1/495: kotera ne z naturalskimi zidmi  obzidana.

t&LNOS J£ NAGLASU U (NOV T Oj) SLOVENŠTINI.

223

z u b, zagr. 4/1 106: stisni mačku za rčp, potegni ju za vuho,
ni li istina, da počne uriščati, z u b m i is prakli (čitaj s parkli)
obrne se proti človeku; 4/1 112: ni jm moguč^ nyhovoga špiča-
stoga jezika za zubmi  držati; 4/1 199: zagriznula je i megj
z u b m i žvččala.

dual.  n o m. v o c. i ac.  na u, u kranjštini
sin,  dalm. genes. 42: umori moja dva synu;  genes. 48: je
vzel svoja oba dva synu;  exod. 18: je on vzel njegova dva
s y n u; 4. reg. 4 : hoče moja obadva s y n u vzeti za lastne hlapce;
ev. mat. 21: en mož je imel dva synu;  ev. mat. 26: je vzel
k sebi P etra inu ta dva Zebedeova s y n u; ravn. 1/42: Izak in
Rebeka dobita na enkrat dva sinu;  1/141: Heli je imel dva sin h.
dual  n o m. v o c. a c c. na a

a) u kranjštini

c e p,  jap. prid. 221: niso nikoli bolši vole kakor kadar se kvanta,
ali dva cepa  govory, ali očitnu klafa.

kos (frustum) dalm. ev. mat. 27: prt v’ templi se je narazen
restrgal na dva k o s 4.

mož,  dalm. deut. 19: imajo oba dva moža  stopiti pred go-
spuda; deut. 25: dva mož 4 se mej sabo kregata; josve 2: ta
žena pak je bila ta dva m o ž 4 skrila : taku sta se ta dva m o ž 4
vrnila; schon. 181 : pole, tu sta dva m o ž d v’ belim oblačili stala,
rdd,  dalm. josve 14: Jozephovih otruk sta bila dva r o d 4.
rog,  dalm. daniel 8: ta (oun) je imel dva rog4.
srp,  škr. XLIII: za to sim tudi v’ enih mestih enkatere besede
med dva srp4  vmejs postavil.

zvon,  poslovica je: da se resnica prav spozna — je treba čuti
dva zvona.

b) u ugrskoj slovenštini

breg  (brejg) nagfl. 172: vs4ka graba vode dv4 brega m4.
drog  (droug) nagfl. 27 : lestvica dv4 droga  m4. Jeli sta teva
droga  edn4ko daleč od eden driigoga; nagfl. 28: pustimo nje
(lestvice) kline v’oba d r o g 4 poprečki.

list,  nagfl. 40: njemi dam spodi na steblo dva lista,  loJ.
njega (lilioma) dva list4  sta nazaj vugnjeniva.

red,  nagfl. 78: či kumes pri zemli bodouči Inž ešče dva reda
jesteta, dvouje, či trije, trouje prizdignjene hiže se zovčjo; 144.
kre pouti ido hiže na dv4 reda.

15

224

M. VALJAVEC,

rog (roug) kuzm. 453: vido sam drtigo divjačino, štera je mejla
dva roga;  gon. 38: pilž dvd r o g d  ma.

sin,  kiizm. 39: naj sedita etiva dva s i n d  mojva eden na desnoj
tvcjoj i eden na lejvoj ; 42: eden človek je meo dva sina;  55:
z  sebom je vzoo Pete i dva sina  Zebedeušova; 344: je Abraham
dva s i n a meo; gon. 54: dobro je nahranila ž njim svojiva dva
sina.

strug  (strug) nagff. 65: tali dvor so: dva s trii  g a,  prag,
petnik.

dual genet.  na  b čuo i u knjigi nalao sam samo od rieči sin:
s i n vi ravn. 1/43: Izak reče: ktiri si ti mojih sinu?  (govor je o
Ezauu i Jakovu).

Za dual dat. i in str.  na  čma  u knjiži do šele niesam našao
primjera.

dual dat. i instr.  6 m a.

dalm. 4. reg. 25: mej dvema zidu  m a;  dalm. jesaia 22: bote
en graben sturili mej obadvema z y d u m a.

Rezijanština  ima u tih riečih takodjer u njekih padežih naglas
na padežnom završetku. Evo njekoliko primjera iz Boduenove fo¬
netike rezijanske:

sin g. dat. i loc.:': dambu  pag. 9 od dom (dum); tab
mostb  §. 175, ta na mu s tu §. 207 od most (must); tk na
warsce §. 172 od vrh

p 1 u r. gen.:  ' ili ~ : d n b u i d n b §. 182 od dan; j u d i §. 39
od ljudje ; možbu  i m u ž b §. 182 od mož (mbž); ziz P 1 a z b u
§. 182 od plaz; paterdb  = pet reda §. 184 od red; sinbu i
sinb  §. 182 od sin; z u b b pag. 9 i §. 159. 182 od zob.

plur. dat. * : muzi n §. 31. 159 od mož.

plur. loc.:  V tk par j udi  h §. 184 od ljudje; tbu terzih
§. 184 od trg; po warliih  §. 184 od vrh; tbu Žlebih  §. 184
od žleb (žlip).

plur. instr.:  ':  za j u d m i §. 184 od ljudje: s timi m u ž m i
§. 159 i 184 od mož; wozmi  §: 40. 184 od voz (wbs); ta pod
Z o r m i §. 40 od zor.

U sing. gen. ove rieči neimaju naglasa na zadnjoj slovci kao ni
u kajkavštini nego na predzadnjoj, gdje ostaju dugi vokali a i u
0  ==  *, P a  valjda i e =  n. p. klas gen. k 1 b s a §. 107;
las. gen. lasa  §. 107; sin gen. sinu §. 134 i sinu  §. 169;
dfdi duha  §. 131; mož: za tviba mbža  §. 116. Ostali su vo¬
kali kratki n. p. bog (bbk) gen. b ! o ga §. 79. 144 = srbski

MUNOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI.

225

boga; dom (dum) gen. doma  §. 32. 144 = srbski doma; gnoj
O 1  nuj) gen. h n oj a §. 28. 114 = srbski gnoja; rog (rvtk) gen.
r oga §. 79. 114 = srbski roga; sneg  (siiik) gen. snoega §. 79
= srbski sni j ega.

U kranjštini, ugrskoj slovenštini a dobralmo i u kajkavštini ostaju
vokali dugi, gdje je naglas na njih n. p. bog: na bwga dalm. deut. 32;
od buga,  dalm. ev. mat. 2. 22; pred ibuga  dalm. ex. 2; v’ bwga
dalm. exod. 3; za buga dalm. deut. 32 in margine; čoln: blizu
čolna  jap. 436; dol: d o u 1 a mol. 179. 250; dom: od duma
dalm. num. 9; iz doma  ravn. 1224; douma  nagli. 125; glad
gen. glada  mol. 55; grom : groma  jap. 161; hod: h o u d a
nagfl. 195; kvar gen. k v a r a nagfl. 68. 175; n6s: nousa  nagfl.
110. 120; plot plouta  gon. 68; rod: roda  jap. 186. 322; od
roda do roda  traun. 20. 112. 119. 147. 176. 191. 204. 215.
223; spol: sp o u la nagfl. 73; gon. 67; — cvet: c vej ta nagfl.
118; les: iz lesa  dalm. exod. 25 itd.; vlek: vlejka  nagfl. 50;
itd. itd.

*

* *

Primjeri za naglas na slovci ov
sing. gen. ova

u kranjštini

dar,  preš. 95: nisi zaklepal domh ti žlahtniga bldgodardva.
glas,  preš. 70: niso trobente glasova  več dale.
panj,  gol. 69: od paj nova  in h pajno na raunost ne letijo
čebelle; 91: čebelle jesen išejo od eniga paj nova  do tega dru-
giga; 94: so se roparce enga p a j n o v a močnu lotile; 108: če¬
belle p a j n o v a ne zapustijo. — Premda ov  neima nikakve bilježke,
ja nimalo ne sumnjam, da je naglašeno.
sing.  dat. i loc. 6vi (ovu, ovo)

a) u kranjštini

bog,  rog. 550: za enu čudu tega svejta držali so ty nekedajšni
to nazmasnu veliko podobo Jovis 01ympici, katero pustil je bil iz
te ner lepši slonove kosty sttiryti Phidias h’ častč temu b o g 6  v u
ali malyku Jupiter.

dar,  dalm. deut. 16: potem daru  vi;  schon. 247: vy neinate
obeniga pomankajna na obenim d aru vi.

mož,  rog. 646: temu mož ovu seje  zaneslu; škr. 352: ženg
lepota razvesely m o ž 6 v u obličje (tuj bi moglo biti možovu
adjektiv, ali da je adjektiv, naglasio bi škr. možovu ne možovu).

226

M. VALJAVEC,

panj, gol. 43: očeš taisto lejto enmo pajnovo  en nadstavik
napravit; 84: znaš enimo jalovimo pajnovo  noter v’ trugo na
en satovje rob peršpilit; 63: bi imou enmu pajnovu  eno matico
dati; 68: per enmo starco al drugimo pajnovo  bodeš raun
taiste znamine vidou; 70: v’ enim dobrim pajnovo  bodo v’ tro-
dovskimo satovjo trodi zvaleni; 72: v’enim pajnovo  more ve¬
liko strdi zaloge čebeli inu matica biti; 119: v’ usakatermo paj¬
novo  č§belle pogmirati more usakateri čebellar gledat.

sin,  dalm. gen. 24: ne jernli mojmu s y nu vi obene žene; gen.
37: Jakob je žaloval po svoirn synuvi;  isto tamo i 38: pojdem
v’ grob k’ mojmu s y n u v i; exod. 4: je svojmu s y n u v i to
prejdno kožico obrčzala; exod. 21: on nje svojmu sjnuvi  za-
ročy; 1 bron. 29: David je svojmu s y n u v i Salamonu dal eno
podobo te loupe; 2 bron. 25: daj tvojo bčer mojmu s y n u v i; ev.
mat. 22: je svojmu synuvi  obcet narejal; exod. 32 i lev. 22:
na svoirn s y n u v i; schon. 360: kokkr oče ima živleine sam
v’ sebi, taku je dal tudi s i n u v o, de ima živleine sam v’ sebi;
rog. 67: kaj je njo h’ te hitri boji gnalu, kaj? ah! nič drugiga
kakor lubčzan prutje synovu;  425: jest perporočym mvojo dušo
s y n 6 v u Mariae; 521: taku veliku vsmilenje bilu je tu raun
trplčjne te matere prutje syn6vu, de..;  jap. 110: ga vy sturite
k’ enimu synovu  tiga pekli; 240: kateri je syn6vu  neveren,
ta ne bo živlenja vidil.

svet,  rog. 46: aku gdu lioče bogu lub gratat inu ušččen,
ta se ima temu svejtovu  naušččen izkazuvlti; 46: daljeslavti
temo svejtovo;  49: rajši je hotel temu svejtovu  zupern inu
nauščč gratat; 68: s. duh iz tem je skuzi tega preroka eno veliko
skrjunust temu svejtovu  hotel pokazat; 244: dal je temu s v ej-
tovu  nove postave; 273: tukaj kir je skrita ležala 464 lejt, re-
skril inu pokazal je g. bug temu svejtovu..;  407: šlužjo temu
svejtovu;  415: svejtovu,  trebuhu inu hudyču ne strežete;
683: živymo bogu ta majhini inu more biti kratki čas, kir smo
use tu drugu temu životu, temu svejtovu,  tem špasam živeli;
6o3: bug ob useb časeh dajal je inu pošylal temu svejtovu
take ludy; 361 : Franciscus svetil je temu svetovo  iz to svitlobo
lepiga exempla; 362: temu svetovo  slavu dati; 633: služili smo
doste lejt temu s v e t 6 v u; 514: dali smo bili s 1 6 v u temu s v e j-
tovu;  516 (pravo 515): Columbus podal seje  bil na tu douje sylnu
navanm dolgu široku inu globoku morjč yskat inu znajti n6ve
zvejzde, nove nebesa novi svejt, nove ludy inu te taku znajdene

PEINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI.

227

temu starimu svejtovu  razglasit, oznanit inu vedeče sturyti;
517: vozil se je iz nym prutje temu novimu svejtovu.

tast,  dalm. exod. 18: Mozes je svojmu tastu  vi  pruti šal..
Mozes je svojmu t a s t u v i vse po redu povedal. . Mozes je odgo¬
voril svojmu t a s t u v i.

volk,  rog. 513: odšli so temu peklenskemu v o 1 k 6 v u.
zid,  dalm. 2 hron. 27: on je zydal ta visoka vrata v’ hiši tiga
gospuda inu na tem z y d u v i Ophel je on veliku zydal; nehem.
2 : kateri (palač) je pčr mestnim z y d u v i.

b) u ugrskoj slovenštini

Ovdje nišam do šele više našao nego jedan primjer, prij. 1876.
12. 7: je ta stara žena možčvi  pomagala.

plur.  n o mi  n. 6 vi  (uvi) kr. a ugr. ouvje, ouve

a) u kranjštini

bog,  dalm. 1 hron. 17: vsčh ajdou b o g u v i so maliki; 2 hron.
13: ta far postane teh kateri neso b o g u v i; 2. hron. 2: vaš bug
je vekši kakor vsi bogu  vi;  ev. joan, 10: vy ste bo guvi;  psalm.
82: jest sim rejs djal: vy ste bo guvi;  psalm. 96: vsi b o g u v i
teh folkov so maliki; jerem, 50. itd.; kast. cil: letv so tvoji bo¬
gu v i; rog. 94: bogovi  teh ajdou nič drugiga (niso) kakbr sta-
tuae; 489 : iz darovi tolažjo se b o g 6  v i; jap. 468: jest sim rekel:
vy ste bogovi;  traun. 115: ti močni bogovi  te zemle so silnu
povikšani; 210: jest sim rekel: vy ste bogovi;  243: vsi bo¬
govi  tih nevernikov so zgol maliki; ravn. 1/293: če je hiša
v ognju, jo popi potegnejo, bogovi  pa zgore kakor drugi hlodi;
preš. 172: naklonijo nhm smrt b o g 6 v i.

dar,  dalm. exod. 25: ty daru  vi  so bily imenovani pouzdigo-
vanski offri. . . takovi d a r u v i imajo bogu h’ časti zanucani biti;
rog. 34: veliki bily so ja ty d aro vij;  488: šenkenge inu da¬
rovi  utolažjo, ukrote, zmyrč tudi te jčzne inu srdvte bog 6  v e;
494: ty darovi  utolažjo bogd; jap. prid. 1/370: vsi darovi
svetiga duha . . . vse leto se offra enimu živinskimu luštu; škr. 290:
darovi  oslepg; 345: hudobnih darovi  nar višimu ne dopa-
dejo; traun. 126: tedaj bodo tebi offri te pravice, dar 6 vi inu
žgani offri dopadli; pok. 2/101: takrat bodo tebi ofri pravice, d a-
rovi  inu žgani ofri dopadli; ravn. 1/255: vsmilenje mi je ljubo,
ne darovi;  2/224: dobra volja, iz ktire se nežica da, veljd več
per bogu, kakor zlata še taki dar 6  vi; čb. 4/46: se ponudjo da¬
rovi  cesarski.

228

M. VABJAVEC,

dolg, rog. 69: skuzi tu ojle plačali so se ty do u go vi; 431:
iz to bodo zbrisani dolgdvi  naših grejhov; 655: dougovi  na
pustč človčka dobru spati; jap. prid 2/90: ti dolgovi  ne bodo
nikoli plačani.

dom,  preš. 66: tle m6ji so domovi.

drug,  skr. XXI: ženinov drugo  vi  se začudijo; 139: dru¬
žice inu d r u g 6 v i.

duh,  dalm. prip. 23 in inargine: tudi d u h u v i pošasti inu
šratelni se stavijo časy kukar de bi človeški priateli bily ; ev. mark.
3: kadar so njega. ty nečisti d u h u v i vidili, so pred nym doli
padali; ev. mark. 5: nečisti duhu  vi  so šli vunkaj ; ev. luk. 10:
so vam d u h u v i podvrženi, itd.; schon. 452: o le teim se ne ve-
selijte, de so vam duh 6 vi podvrženi; rog. 659: povejdali so
samy ty paklenski duhovi;  jap. 160: ti nečisti duhovi  so vhn
šli; 313: ne veselite se v’tem, de sovam duhovi  pokorni; jap.
prid. 2/86: on postane hujši, kakbr ti peklenski duhovi;  2/129:
ker vas bodo ti peklenski duhovi  martrali; škr. 366: so d u-
ho vi, katei-i so k možtuvanju strnjeni; preš. 66: ko blisk letč
duhovi,  67: pod bledo ldno se nad njo duhovi  so sklenili.

glas,  čb. 1/IX: utihnili prijčtni so glasovi;  4/37: al gla¬
sovi  vsi nature — le težavno skrb bude; preš. 64: glasovi
so enaki — žalvanju pubčev v mlaki; 105: ne omeeč je lica oble-
dčne, ne pesem žalostnih glasovi  mili, 186: tako so peli angelj-
cov glasovi.

god,  ravn. 1/107: velika noč, blnkušti in ta podlopna obletnica
so bili velki trije izraelski godovi.

grad,  dalm. jesaia 32: brambe inu g r a d u v i.
klas,  dalm. gen. 41: potle so tudi zrasli sedem suhi kla¬
su  v i ...  , ty sedem debeli klasuvi  so tudi sedem lejta — ty
sedem tanki inu osmojeni klasuvi  so sedem lejta te draginje. . •
ty sedem madli klasuvi  so te sedem debelle inu polne klasuve
požrli.

kos (frustum), dalm. pred registrom čez vso biblio pod apo-
crypha: kosu  vi  od Estere inu Daniela; iza „buque teh Macha-
beerjev list 205: kosu  vi  ali štuki, kir h buquam Esteri slišio.

list,  dalm. ester 1: tedaj so bili lystuvi  poslani na vse
krajleve dežele; ester 3: ty lystuvi  so bily poslani skuzi hitre
lystarje; ester 8 in margine: po teh mal kir so ty prvi Hamanovi
1 y s t u v i s krajlevim prstanom bily zapečateni, bi Judom ništer

PBINOS K NAGLASU U (nOVOj) SLOVENŠTINI.

229

ne bilu pomagalu kadar bi tijsti ne bily skazi druge nove lysty
gori vzdignem; schon. naslov: evangelia inu lystuvi  na vse
nedele.

meh,  dalm. ev. mat. 9: mošta ne dejvajo v’ stare m * h u v e
sicer se m i h u v i razderd inu mošt se prelye inu ty m i h u v i
konec vzamo; ev. mark. 2; jap. 36: vina ne dejvajo v’ stare m č-
h 6 v e sicer m h  h 6 v i počio; 157 : vinu mčhove ritzžene inu vinu
se zlyd inu mehovi  konec vzamejo.

most,  čb. 1/29: kje so vrata, kjd mostovi?  preš. 63: kak
spred oči leteli so logi travniki naprej, mostovi  kak gromeli!

panj,  gol. 30: nekateri pajnovi  niso za to; 31. 35. 40;
ra vn. 1/292: ljuči jim peržigajo, ali nobene ne vidijo: panj  d vi
so per hiši.

red,  dalm. gm. predg. 30: farski žegni ali redu vi.
rod,  dalm. gen. 49: le tu so ty dvanajst Izraelovi rodu  vi;
miha 6; itd. itd.; jap. 117: tedaj se bodo jokali vsi rodovi  te
zemle; 250: od seli mal bodo mene vsi r o d d v i srečno imeno¬
vali; škr. 76: rodovi  jih bodo rotili: traun. 50: vsi rodovi
tih nevernikov bodo njega molili; 178: vsi r odd vi te zemle bodo
skuzi njega žegnani; 323: kje gori bodo prišli rodovi, rodovi
tiga gospoda; ravn. 1/80: po imenih Izraelovih sinov so se imeno¬
vali ti rodovi;  2/13: glej, od sih mdl mi srečna roddvi  vsi
poreko; 2/15: vsi prihodni roddvi  jo bodo blagrovali; čb. 1/X.
k Slovencam drugim reva je zbežala k vam Poljeov, Serbov,
Cehov ljub’ rodovi.

rog,  dalm. exod. 37: iz njega so njegovi rogu  vi  šli; zahar.

1: tu so bily štiri r o g u v i ... tu so ty r o g u v i; pok. 2/102:
na to vižo nam bodo kakur telesam rogovi  izrasli.

sad,  dalm. cantic. 7 : pred našimi dauri so vsi žlahtni s a d u v i.
sin,  dalm. gen. 35: Leini synuvi  so bily lety ... Rahelini
synuvi  so bily Jozeph inu Benjamin; amos 7: tvoji synuvi
inu hčere imajo pasti; 2 hron. 29: moji synuvi,  ne bodite vtra-
glivi itd.; rog. 9 : sy novi  te stare synagoge vidili so Mario ; jap.
421: je iz nje pyl on inu njegovi synovi;  jap. prid. 1/245:
očetje, matere, hčere, synovi,  poslušajte to žalostno historio,
2/290: ste otroci iz prešuštva inu ne sy novi;  škr. 180: so njega
goluf41i Laban inu tega sy novi;  387: z’ tim ny bil nigdar on
ptuic obešen, temuč zgol samu njegovi s y n d v i inu njegovi nuki,
404. 405 ; traun. 255 : s y n d v i tvojih hlapcov bodo stanovanje
imeli; pok. 2/102: bomo kakur prošti sinovi  z’ lubeznio po tvoji

230

M. VALJAVEC,

voli delali; 3/6: so kristiani veči dejl nezvesti sinovi  cerkve;
3/65: s i n 6 v i hlapcov bodo stanuvanje imeli; ravn. 1/76: njegovi
sindvi  so na vozd djali svoje žene in svoje otročiče, 1/131: Ge-
deonovi sinovi;  preš. 172: kjer nje sinovi  si prosti vdlj o vdro
in postdve; 186: smo očdta eniga s i n 6 v i.

sled,  ravn. 2/154: povsot se ljube božje dobrote sledovi
berdjo.

s n § g, preš. 187: v’ cvetji jo (rožo) zapddejo s n e g d v i.
stan,  dalm. prip. u predgovoru: taku imajo tudi vsi drugi s t a-
nuvi  svoje pregrdhe; skrb. 35: koker kol rezločeni so med se¬
boj naši stanovi,  naše opravila inu darovi  nature, je vender
on pdt za vsaka noga, resnica za vsaka pamet.

str§,h,  dalm. job. 6: božji strahu  vi  so zuper mene obr¬
nem; ev. luk. 21: bodo veliki tresuvi po vseh Stranah, lakote inu
kuge inu tudi strahuvi;  jap. 377: bodo veliki potresi po de¬
želah inu kuge inu lakote inu strahovi;  traun. 222: tvoji stra-
hdvi  so mene prestrašili; ravn. 2/174: še takšini strahovi
nimajo nič strašniga za nj; preš. 157: pogled ta bolj jih ko s t r a-
h d v i vsi ’z pekla spušeni bo vstrašil.

šp.ejs,  dalm. predgar 12: lete besede teh modrih so špej-
s u v i inu čauli . . .

tat,  ravn. 2/152: ki je ne vkradejo tatovi;  preš. 100: gor-
jačarji, tatovi  in cigani po svoje govore.

tram,  škr. 136: tramovi  naših hiš so iz cedra,
t r e s, dalm. ev. mat. 24: bodo kuge inu lakote inu tresuvi
v dostih krajih; ev. luk. 21: bodo veliki tresuvi  po vseh Stranah,
trg,  preš. 65: kako lete jim spred oči trg d vi, mesta!
u k, dalm exod. 32 in margine: človečki v u k u v i folku na¬
prej furmajo, kakova della bi imeli delati.

val,  dalm. job. 38: le tukaj se imajo tvoji offertni valu  vi
poleči; jer 31 :  kateri morje gible, de v a 1 u v i šume; jer 46: njega
v a 1 u v i so se vzdigovali; jon. 2: v a 1 u v i so šli čez mene itd.;
kast. cil. 24: kaj eni ladji pomaga, de kmalu ty v a 1 u v i jo ne
pokriejo? schon. 53: so valluvi  čoln pokrivali; rog. 267: katere
(misli) mene kakor eni vallovi  motijo; 495: katero (barko) ty
grozni morski v a 1 d v i metali so; jap. 32: vihdr je vstal na morji,
taku de so valovi  čolnič pokrivali; traun. 103: tvoji valovi
so na mene pčrdrli; 167: v a ld vi mene tope: 168: mene v a-
1 d v i ne vtope; 276: valovi  tiga morjh so se vzdignili; ravn.
1/97: v’ srddi morjd so se s’sedli valovi;  198: togote in kopi-

PKINOS K NAGLASU U (N0Y0j) SLOVENŠTINI.

231

čijo naj se njega valovi;  238: vse tvoje krnice in tvoji v a-
1 d v i grčdo čez me; 2/216: valovi  pluskajo v’čoln; preš. 71:
valovi  šumdči te, Urš’ka, žele; 77: enkrat se valovi  morjd
razdeld; 129: ko se tepo valovi.

v 61  k,  dalm. habak. 1: nyh kojni so bitriši kakor pardi inu
objedniši kakor vulkuvi  na večer; ev. mat. 7: znotraj so rez-
diravi volku  vi;  zefan. 3: nyh viudi so mej nymi rjoveči levi
inu nyh rihtarji vulkuvi  ob večeri; jap. 27: znotraj so zgrab-
livi volk  d vi;  jap. prid. 1/223: to nedulžnu jagne se vidi nagu
v’ sredi med volkovi;  pok, 3/131; ravn. 2/159: znotrej pa so
dereči volkovi.

voz,  dalm. jesaia 22: tamkaj bodo tvoji gosposki v o z u v i
ostali; ravn. 1/94: kralj konjiki, bojni vozovi  — po divjaško
je planilo vse — v morje za njimi.

vran,  dalm. lev. 11: letu vam bodi rarzku mej pticami: vsi
vranu  vi  z nyh žlahto; deut. 14; 3. reg. 17: vranu  vi  so
njemu pernašali kruh inu mesu; zefan. 3; prip. 30: oku katera
očeta zašpotuje inu ferahta mater slušati, tu morajo vranu  vi  per
potoku izkluvati; jesaia 34: sove inu vranu  vi  bodo ondi prebivali.

vrh,  traun. 241: vrhovi  teh gorra so njegovi; ravn. 1/20:
vrbovi  gord se perkazujejo s časoma iz vode.

zgod,  ravn. 2/6: z’to lč nebeško perkdzenjo se zgodo  vi
obljubleniga odrešenika perčnčjo; 2/180: mnogi manjši podvučni
z g o d d v i.

zid,  dalm. deut. 28 : močni z y d u v i bodo doli vrženi; nekem.
1: Jeruzalemski zyduvi  so rezvaleni; jer. 20: nje zyduvi  so
podrti; miha 7: bodo tvoji zyduvi  sezydani, itd.; traun. 126:
sturi de bodo Jeruzalemski zydovi  gori izzydani; 131: njega
z y d d v i so noč inu dan od hudobie obleženi; pok. 2/97 : sturi
de bddo zidovi  Jeruzalema zidani; 2/106: ta krat bodo vsi zi¬
dovi  zastarane hudobie podrti; škrb. 73: kolko je hiš, ktirih
zidovi  smrde od preklinvanja; jap. prid. 2/190: z y d d v i tvojga
prebivališa se razlegajo od nebeških pejsčm; ravn. 1/126: Jerebun-
skiga mesta zidovi  se sosujejo; 1/319: zidovi  so bili dozi¬
dani; čb. 1/28: kje so skladi, kje zidovi — kje so vrata, kjd
mostovi ?

zvon,  nar. pjes.: pa pojdem čez gore, visoke gore bom sli¬
šal zvoniti Celjovške zvone: — Celjovški zvonovi  pa milo pojd
— gvišno mojo dečlo h pogrčbu nesd; jap. prid. 2/203: z g o-
n d v i preveč po gostu zgone.

232

M. VAL.JAVKC,

b} u ugrskoj slovenštini

b 6 g (boug), trpi. 68: b o g o u v j e ste i sinovje toga višešnjega;
79: so vsi bogouve  narodov bolvanje. Molte njega vsi b o-
gouve;  mol. 30: boug je oča, boug je sin, boug je s. diijh i
donok so nej trije bogouve.

bor  (bour), nagfl. vu ništeri logej se borouvj  e (borovje),
vu ništeri vrbe (vrbovje) nahaja.

breg  (brejg) ldizm. 445: vsi brigouvje  i zdtonje so se
svoji mejst genoli; trpi. 95: gore so skakale kak agneci, bre¬
gouvje  kak mlade ovcč; 120: hvalte gospodna gore i vsi bre-
gouvje;  nagfl. 171: gde so b r e g o u v j e na gousti prizdig-
njeni; 172: na šterom kraji so bregouvje?  pri j. 1875. 1. 8:
veliki bregouvje  so puni snega.

dol (doul) trpi. 50: dolouvje  so puni silja; 84: znizijo se
dolouvje;  nagfl. 148: na ovoj strani potoka jeso gorč i do¬
louvje.

d u h (diijh), mol. 31: eden je diijh, nej trije d ti h o u v j e.

kos (kous merula), nagfl. 167: vu veliki logej stojijo slavfčki,
strndhi, ko s ouvj  e,  vrane . . .

list,  nagfl. 49: tdli knig so table, čepi, listouvje;  62: knig
tali so: dvej tabli, hrbet i listouvje; 63: listouvje  so bejli,
piski črni.

I6g (loug), nagfl. 139: k poištvi ltidi slišijo hrami . . trdvniki,

1 o g o u v j e . . ; 148: dale vo so 1 o g o u v j e; 166 : s koj stojijo
logouvje? logouvje  z dosta drevja stojijo; 169: i lo
gouvje  i poM majo svoje stance; gon. 90: okouli risal obzele-
nijo travnici i logouvje;  99: na sprotoletje sadovno drevje
cvetč i logouvje  gnati začajo; prij. 1875. 1. 6: k torni se sliši:
Gnitja zemla, ograd, travnik, gorice, pašnik, logouvj  e, trstovina.

most  (moust), nagfl. 146: ka jeste na etakši’ vodaj mesto or-
sdčki’ cejst? M o s t o u v j e; 175: na eti (vodaj) mostouvje
jeso; gon. 13: mostouvje  so tlidi leseni.

rog (roug), kiizm. 458: i ti deset ro gouvje so oni ki..;
nagfl. 93: r o g o u v j e krave so slouki; 100: bakov rogouvje
so zaobrnjeni; 103: nepriglihni so nje (koze) rogouvje;  trpi.
60: sterem vse roglč ti nepobožni, da se zvisijo rogouve  ti
pravični.

sin,  trpi. 4: sinouvje  človeči, kak dugo de ošpotdvana dika
moja; 117: sinouvje  naši gori zrastčjo; 120: sinouvje  Siona

PRI NOS K NAGLASU U (tfOVOj) SLOVENŠTINI.

233

se radujejo vu krali svojem; mol. 31: eden je sin, nej trije s i-
nouvje;  gon. 54: ovčar i sinouvje;  87: pri sousedovi sa-
boulovi s i n o u v j e samo oeo majo.

strug  (strujg), nagfl. 49: perotnic Mii so striigouvje,
prečke, glaži, primačke . . .

tram, nagfl. 79: eto so tramouvje.

z v 6 n,  gon. 20: z v o n o u v j e svčte misli vlejčjo vu prsi ti
verni,

žleb  (žlejb), nagfl. 80: k čemu so proutognjene stene? pa žle-
b o u v j e ? pa rouri ?

Ovdje dolazi i drugi naglas n. p. kiizm. 244: bougovje — bo¬
gov j e; 90: glddove;  442: glasove;  128. 221. 457. 458:
k r i  1 o v e; 9: sinovje;  436: v a 1 o v j e; trpi. 38. 57. 82. 113:
kr a love; 73. 71: vdlove;  prij. kaz. 8. včrtovje;  još
češee dolazi bez oznake naglaiene slovke n. p, kiizm. 190. 255.
309: bogovje; 66 70. 254. 393. 456: diihovje; 9. 18. 26. 34. 428:
sinovje; 447: štirovje seorpiones; trpi. 48: sinovje, 78: vrhovje;
prij. 1875. 2 8: vukovje; pazi: popevje kiizm. 400, trpi. 109; a
popovje kiizm. 399.

p 1 u r. a c c u s. na 6 v e (u v e)

u kranjštini

bog,  dalm. gen. 31: per katerim pak ti tvoje b o g u v e najdeš,
ta bojdi vmorjen; gen 35: dajte od sebe ptuje bogu  ve;  exod.
21: taku ga phrpelaj njegov gospud pred bogu  ve;  1 bron. 17:
častan čez vse druge bogu  ve;  2 bron. 13: imate zlata teleta,
katere je vam Jeroboam za b o g u v e sturil; jer. 22: so ony druge
bogu  ve  molili; jerkl. 2: on je vse Izraelove bogu  v e zlomil;
zefan. 3; ev. joan. 10 itd.; nu pazi gen. 31: b?(gove, što bi bilo
= bogove; rog. 487: skuzi darove  ti potolažiš ludy nu b o-
gove  kao prievod Ovid. ars am. 1. 2: munera, črede mihi, pla-
cant hominesque deosque; 518: na jejna nyb bogdve  zaničuvati;
648: my hitimo inu gremo u ta tempe! de bi tukaj naše bogove
molyli; jap. 468: je ona tedaj te iste bogove  imenuvala; jap.
prid. 2/257: molio falš bogdve;  škr. 189: so to za bogdve
držali; 191: so dela človeških r6k bogove  imenbvali; 200: so
vse nevernikov malike za bogove  drždli; traun. 241: gospud je
ta veliki bog inu ta veliki kraji čez vse bogdve;  339: vejm, da
je naš bog čez vse bogove;  preš. 171: bojuje se za Črte, za
bogove  nad oblaki.

234

M. VALJAVEC,

breg, škr. 25: vode nimajo svoje bregove  prestopiti; preš.
181: junak premišlja kak voda razgraja, kak bregove  stresa.

dar,  dalm. genes. 25: otrokam je on dal d aru v e, gen. 32:
ta je poslal daruve  svojmu gospudu; 4. reg. 8: vzami sabo
d aru ve; 1 bron. 17: pčrnesite daruve;  1 bron. 19: so Moa-
biterji Davidu daruve  pčrnašali; 2 hron. 17 : Philisterji so Jo-
zaphatu daruve  pčrnašali, vus Juda je Jozaphatu daruve  dajal;
2 bron. 26. 31. 32; ester. 9; jer. 40: kapitan je njemu dal ee-
rungo inu daruve;  dan. 2: bote šenkinge, daruve  inu veliko
čast od mene imeli; miba 3: sodijo za daruve;  prip. 17: skrivši
daruve  jemle; prip. 19: kateri daruve  daje; ev. mat. 7: znate
vašim otrokam dobre daruve  dajati; kast. cil. 346: my pak
jmamo mnogatere daruve  po tej gnadi; jap. 27 i 319: znate
dobre d ar <5 ve dajati; škr. 19: ne bo k zadosti sturjčnju obilne
darove  gori vzel; 47: kateri darove  črti, bo živel; 53: hu¬
doben skrivaj darove  jemle; 57: so priatli tega kateri darove
dejly; 67: kateri darove  daje, doby premaganje; 196: ony ali
svoje otroke za ofter kolejo ali druge darove;  314: dar čez vse
darove  je sveta inu sramožllva žena; traun. 28: darove  zuper
tiga nedolžniga ny jemal; 98: zaklane offre inu darove  ti nisi
hotel; 164: si d a r 6  v e za ludy k’ sebi vzel; 165: bodo tebi krajli
darove  offruvali; 177: bodo njemu d ar 6 ve oftriivali; 189:
imate darove  pitrnesti timu strašnimu; 243: vzamlte darove;
ravn. 1/40: Laban je bil že vidil drage darove;  1/68: so svoje
darove  perpravili; 1/304: darove  po kraljevo je delil; 1/155:
je kralju darove  nositi bila šega; 2/20: le modro ravna bog,
de nam nektire darove  prošen le daja? 3/136: ki nebeške da¬
rove  od pozemliskih bol cčni; 2/267: ima velike darove;  čb.
4/4: zaničvajte Muz darove  (preš).

dolg,  dalm. prip. 22: kateri za dulguve  poroki postajajo;
škrb. 19: kaj bi rekli od nega, ke b’ začel dolgdve  dčlati?

dom,  ravn. 2/104: že zdaj zanaša Jezus vero med ljudi in
v’ domove.

duh,  dalm. zahar. 13: jest hočem preroke inu nečiste duhu  ve
iz te dežele pregnati; ev. mat. 8: on je te duhuve  vun izgajnal; ev.
mat. 10: je nym oblast dal čez nečiste duhuve;  rog. 449: spicanarda
ima muč te omagane d u h 6 v e tega trupla popravit; jap. 39: je
njim dal oblast čez nečiste duhove;  jap. prid. 1/203: ali nisem
tebi bol§zni, peklenske duhove  inu smrt podvrgel? 2/106: je ta¬
iste taku lejpe nebeške duhove  v te nar grši inu ostudniši po-

PRINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI

235

šasti prebrnila; škr. 47: gospod duhove  prevaguje; ravn. 2/152:
cvetlice in rože lepe duhove  iz sebe ženčjo; čb. 1/69: duhove
pregnali.

glas,  preš. 139: obdajale so vtrjene jih skale, ko nčkdaj Or¬
fej o vih strun glasove.

god,  dalm. jesaia 29: vy obhajate lejtne godu  ve;  pok. 1/47:
grešnik bogaboječe ludy vidi enčkatere godove  z’ vee.i boga¬
boječnostjo obhajati; 1/177: Izraelci so se vse velke godove
na hribu Sionu shajali.

grad,  dahu. 2 hron. 17: Jozaphat je v’ Judi izzydal gra¬
du  ve;  2 hron. 26: on je tudi zydal gradu  ve;  2 hron. 27:
v gozdeli je on zydal g r a d u v e; zefan 3: hočem nyh g r a d u v e
opustiti; jap. prid. 2/152: imate pohištva kakor gradove;  čb.
1/27: kaj mara za dnarje — gradove,  zemlje, — kdor srečno
obvarje — nedolžno sreč; preš. 107: gradove  svitle zida si
v’ obMke; 109: kupuvajte si gradove.

klas,  dalm. gen. 41: ty sedem madli klasuvi so te sedem de-
belle inu polne k 1 a s u v e požrli; ravn. 1/60: snedjdvi požrd črstve
in polne k 1 a s 6 v e.

kos,  dalm. exod. 89: je imaš položiti na njegove kosu  v e;
levit. 8: je vužgal glavo, kosu  ve  inu osrčje; 1 reg. 1: Elkana
je dal moji ženi k o s u v e (offra) ; traun. 367: on meče svoj led
kakor kosove.

list,  dalm. jer. 29: si ti v’ tvoim imeni lystuve  poslal
k’ vsimu folku.

16 k, dalm. nehem. 4: ta druga polovica je držala špejse, ščite,

1 o k u v e inu pancerje.

meh,  dalm. job. 38: gdu hoče te vodene mehu  ve  na nebi
zamašiti? ev. mat. 9: mošta ne devajo v’ stare m ih u v e, temuč
mošt devajo v’ nove mi h u ve; jap. 36: noviga vina ne devajo
v’ stare mčhove,  temuč novu vinu dej vajo v’nove mčhove;
157: obeden ne dene novu vinu v’ stare mahove,  sicer vinu
m e h 6 v e razžene, ampak novu vinu se more v’ nove mehove
djati.

panj,  dalm. jesaia 45: nosio te pajnuve  svoih malikou, gol.
39: za topelt pajnove; 73: si paj nove  žiher po svoji voli
zbereš; 93. 118; čb. 4/48: voha strd in ogleduje — njih pa¬
nj o v e ter zdihuje.

pas,  dalm. exod. 28: Aaronovim synum imaš sturiti suknje,
p a s u v e inu klobuke.

236

M. VALJAVEC,

red,  ravn. abc. 67: per povezovanju nosim prevčsla za njim,
pesti (na Nemškimu redove;  kose namreč radi žito, ne žanejo
ga) pomagam v snope perkladati.-

r 6 d, dalm. z ah ar. 9: gospud gleda na človeke inu na vse Jeru¬
zalemske rodu  v e; jap. 91 i 384: bote sodili te dvanajst Izra¬
elske rodove;  traun. 271: to je bilu njemu k’ pravici perpisanu
na vse rodove;  362: tvoje gospostvu je skuzi vse r o d 6  v e; škr.
224: pogledujte na človeške rodove;  351: spravi vkhp vse Ja¬
kobove rod 6 ve; preš. 139: bi nebesa milost nam skazale otajat
Krajna našiga sinove,  njih in Slovencov vsih okrog rodove.

rog,  dalm. exod. 30: ga imaš z’ čistim zlatum povlejči inu nje¬
gove rognve;  lev. 4: far ima od krij tiga offra na r o g u v e
altarja teh žganih offrov djati; 3. reg. 1: se je držal za rogu  ve
tiga altarja; 2 hron. 18: Zedekia si je bil železne rogu  v e stu-
ril; amos. 3; mih. 4.

sad.  dalm. lev. 19: imate tčh istih (drives) sprejdno kožico ob¬
rezati inu nyli saditve.

sin,  dalm. gen. 5: Adam je rodil synuve  inu hčere, i često
u tom poglavju tako ; ev. 29: imaš Aarona inu njegove s y n u v e
pred dauri utte perpelati-; lev. 8: vzemi Aarona inu njegove s y-
nuve;  2 hron. 11: taista je njemu lete synuve  rodila; 2 hron.
24: on je rodil synuve  inu hčere; 2 hron. 27: je svoje synuve
z’ ognjom zežgal; jer. 29. 32 itd.; rog. 20: opomynal je te s y-
ndve;  škr. 209: so tvoje synove  zaprte držali; 244: imaš sy-
nove?  podvuči jih; traun. 271: ony so svoje synove  ili hčere
hudičam oliruvali; pok. 3/61: daj da cerku nove sinove  per-
doby; preš. 139: de bi nebčsa milost nam skazale; Otdjat Krajna
našiga sinove...  Orfeja posldle !

stan,  dalm. jer. 50: so svoje stanuve  pozabile; škrb. 73:
preglejte vse starosti obdva spola, vse s t a n 6 v e inu povete; ravn.
2/74: tudi stanove  je napake Janez popraviti opominjal.

špej  s, dalm. 2 hron. 11 : u vseh mestih je on ščite inu špej-
suve  perpravil.

tvor,  (tur) rog. 287: ta ogyn zore te turove  inu aposteme.
val,  dalm. zahar. 10: bo v a 1 u v e v morji udaril; kast. cil.
271: en krotak mož v tega srda morju se povišuje inu trdnu stojy
kakbr en škol ali ena pečina na srt morja, kir te visoke v a 1 u v e
restrga; rog. 109: ta svejt stresa se skuzi te hudyčave skušnjave
kakbr tu morje skuzi te vejtre inu valove;  jap. 168: vihar tiga
vejtra je vstal inu je v a love  v’ čoln metal; jap. prid. 1/152: vi-

PKINOS K NAGLASU U (nOVOj) SLOVENŠTINI.

237

harji  valove  tiga morja kakor gorre napno; škr. 193: se začne
čez divje valove  pelati; 325: jih je kakbr mosrke valove  sem
tar kje met;Uu; traun. 113: aku lih bi morje divjalu inu velike
valove  gnalu; 221: vse valove  tvoje jeze si ti čez mene raz-
lyl; 237: reke so povzdignile svoje valove;  preš. 71: sta ple-
sdje v valove  šumeče planila.

volk,  ravn. 2/188: kakor ovce med volkove  vas pošlem,
voz,  ravn. 1/75: svoje lastne vozove  je dal; 93: reče vo¬
zove  napreči; 95: zavezne Egipčane morje in pa vozove;  96:
zavdznil je v morje kralja vozdve  in vojsko njegovo; 2/233:
kar sdvic na rami nese na polje se iz polja nabezdne v o z 6 v e
doml vozi.

zid,  dalm. deut. 3: vsa leta mesta so visoke zyduve  imčla;
3. reg. .3 : je on izcympral svojo hišo inu te z y d u v e okuli Je¬
ruzalema; 2 hron. 14: pelajmo zyduve  okuli; 2 hron. 25: je te
z y d u v e v’ Jeruzalemi podrl; 2 hron. 26: je te z y d u v e v’ Gati
rezdrl inu te z y d u v e v’ Jabni inu te z y d u v e v’ Azdodi; 2
hron. 32: je zydal vse zyduve;  2 hron. 36: so rezvalili z y-
duve  v’Jeruzalemi; ezdr. 4: delajo okuli njega zyduve;  jer.
48: se ty na tvoje trdne zyduve  zanašaš; jer. 49: jest hočem
v’ Damaški te zyduve  zažgati; jer. 52: vojska je podrla vse
z y d u v e; jerkl. 2: gospod je mislil Zionske hčere z y d u v e raz-
valiti; amos. 1: hočem en ogin v’ te z y d u v e v’Gazi poslati,
itd.; kast. cil. 64: vidil si stare podrte z y d u v e od velikih mdst;
škr. 26: ona je svoje dekle vhn poslala na tdbor inu na mestne
z y d 6 v e; 402: kateri je podrte z y d d v e gori spelal; ravn.
1/318: lesica preskočila jim bo njih ziddve.

b) u ugrskoj slovenstini

dolazi ovdje drugi naglas, n. p. trpi. psalm. 93. 3: vllove  =
valove. U opce dolazi u tom padežu slovka ov  riedko.
plur. genet.  na  ov  (ili stegnuto u)

a) u kranjstini

bog,  rog. 536 : vidiš ti dobruto naših b o g d u; 648: u brlogih
teh ajdovskih bogou;  jap. prid. 2/127: so ga potle njegovi lkstni
otroci v’ templi njegovih falš bogov  vmorili; traun. 121: bog
gospod tih bogov  je govoril; 209: bog stoy v’ zbirdliši tib bo¬
gov;  214: ony bodo boga tih b o g d v v’ Sioni gledali; 341: hva-

238

M. VALJAVEC,

lite boga vsili bogov;  ravn. 1/175: kralj velek memo vsih zla¬
ganih bogov;  177: bog bogov,  gospod govori; preš. 178: ne
meč ne m6č gradil trdnjave bogov  ne more rčšit’ slavnih staršov.

črv,  rog. 225: ta človek ni drugiga kakor ena špiža teh
č r v 6 u.

dar,  rog. 246: žlahtnost teh dragih darou;  jap. prid. 1/371:
my smo v’ eni silni lakoti tih za dušo potrebnih d ar 6 v; škr. 171:
so za volo darov  tiga znanja dopadljivi; 348: nikar pomanklivih
darov  ne offruj; trami. 58: katerih dčsnica je polna darov;
pok. 1/5 : d a r 6 v je več sort; 2/24: veliku duhovnih darov  sim
nad seboj vidil; 3/96: potrti ten j e vsih zadoblenih darov;  škrb.
62: si deležeu negovih darov;  ravn. 1/76: viditi toljko drazih
darov  jim je kakbr prebudivšim se iz hudih sanj; 176. 178. 202.
315; 2/52. 61. 70. 136. 277; preš. 96: se spomnimo tvdje ljubezni
darov;  164: ne spravi vkup darov  potrebnih Pluta.

dolg,  rog. 430: pošlyte nam eno gobo h’ zbrisajnu teh d o 1-
g 6 u; 656: de bi te zadoužene ludy iz tčh d o u g 6 u odrčšil;
659 : de bi bil tčm grejšnikam iz d o u g 6 u pomdgal.

duh,  jap. 321: k’ sebi vzame sedčm drugih d u h 6  v; pok. 2/68:
uzame seboj sedem drugih duhov;  čb. 1/12: tam p6je truma sveta
zveličanih duhov;  preš. 95: ti mu pokazal si pot pravo v deželo
duhov.

gost,  ravn. 2/226: za volo gostov  je v’ prošnjo dovoljil;
2/274: kralj je prišel gostov  pogledat.

klas,  ravn. 1/61: sanje od polnih in percvrknenih klasov,
mal,  jap. 127: od tih malo  v je on yskal priložnost, de bi
njega izdal.

mož,  jap. 422: ti si pet moždv  imela; ravn 2/271: ne včste,
če bote m o ž 6 v opoldne ali mrak sive starosti doživeli.

rod,  jap. 3: vsih rodov  tedaj od Abrahama do Davida je
štirnajst rodov  inu od Davida do Babylonskiga preseluvanja je
štirnajst rodov  inu od Babylonskiga preseluvanja do Christusa
štirnajst rodov;  škr. 386: izrezani kamni k’ spominu dvanajst
rodov  Izraela; 384: je njegovi dejl med dvanajst rodov  raz-
dejlil; traun. 263: vselej se je on spomnil na to tdužent rodov
dano besedo; ravn. 1/80: ves narod je bil v’ dvanajst r o d 6 v raz¬
delim ; 183. 215. 218. 225; preš. 113: bahači četvero bolj zmožnih
Slave rodov.

rog.  traun. 49: reši me iz garla tiga leva inu mojo slabost od
rogov  tih samorogov.

PBINOS K NAGLASIT U (NOVOj) SLOVENŠTINl.

239

sin,  skrb. 7o: je malo tacih sinov;  ravn. 1/52: imel je dva¬
najst sinov;  1/80: Izrael je imel dvanajst sinov.  Po imenih
Izraelovih sinov  so se imenovali ti rodovi;  1/133: to nas uči
zadržanje Gedeonovo in njegovih sinov;  142: grdih izg-ledov He-
Ijovih sinov  ni posnemal ... Samuelov izglbd ni pobolšal Heljovih
sinov;  2/225 : živela sta še dva njegovih s i n <5 v; 240: mati je
za besčdo namest sinov  prijčla.

stan,  rog. 463: katero (lilijo divištva) je bil ohranil u tem
trnju teh dneh stanou  te mladusti; škr. III: od vse sorte sta¬
nov  inu soldaštva; ravn. 2/75: iz vseh stanov  vrbjo h’ krstu
ljudjč k’ njemu; skrb. 38: tega se drži tok zvesto veči dejl kristi-
anov vsih stanov;  čb. 1/12: tam poje truma sveta zveličanih
duhov — v nezmerni dom sp rej čta vsih rodov, vsih s t a n 6 v.

val,  rog. 251: toMžil sylo teh vj etrov inu v a 1 o u na morju;
266: tresen je svejt od v a 11 6 u teh skušnjau tega hudyča; 272:
od pišou vetrou v a 116 u potoplčni; jap. 67 : čolnič je bil od v a-
1 6 v sbm tbr kje metan; 379: za volo strašniga šumejna tiga morja
inu val 6 v; traun. 156: kateri vtolažiš divjanje tiga morja inu šu¬
menje njegovih val 6 v; pok, 1/43: od takih valov  sčm tbr tje
gnan; preš. 22: ne straši moč viharja ne grom valov  morndrja;
96: v’Sdve derčče v a 16 v tam vrtinčlnah smrt te zasdči; 179:
z očmi valov  glob6ki brežin meri.

volk,  jap. 41: vas pošlem kakor ovce v’ sredo tih volkov,
vrč,  jap. 421: je bilu pak tam šest kamnitih vrčev,
zgod,  ravn. 2/6: kmalo pred pragam tih svetih z g o d 6 v smo
se poboljšati opominjani.

zid,  kast. cil. 102: kateri ne more jezika mojstriti, je ravnu
kakbr enu veliku mčstu prež visokih okuli zidu;  rog. 5o0: de-
belust teh z y d 6  u.

U dalm. ne dolazi u plur. gen. nikakva oznaka naglasa, nu ja
ni malo ne sumnjam da je i u njega tako.

b) u ugrskoj slovenštini  (ouv)

bog (boug) kiizm. 78: je gospoud veliki kral više vsej b o-
g o u v; 110: gospoud naš je više vsej bog ouv;  309: je i vnogo
b o g o u v i vnogo gospoudov; trpi. 40: boug b o g o u v gospoud
je gučao; 78: je gospoud veliki boug i krdl više vsej bogou  v;
79: je veliki gospoud čuden više vsej bogou  v;  80: ti si jako
zvišeni više vsej b o g o u v.

16

240

M. VALJAVEC.

breg  (brejg) ktizm. 445: so se skrili v liiknje i v brigouv
pečine; 458: ti sedem glav je sedem brigouv;  nagfl. 172: hasek
ravnic dolouv strmcov bregouv;  173: ona mejsta bregouv,
gde etakše medine i kamčnje kopajo, bajce zovemo; prij. 1876. 2.
6: mene prejg bregouv  i prejg mourja daleč odpošle.

črv,  ktizm. 240: od črvouv  zejdeni spiisto je dušo; nagfl.
11: reca ograde očisti od črvouv  i pužov; 176: nji (rib) hrana
z vodeni črvouv  stoji.

dol,  (doul) nagfl. 172: hasek ravnic dolouv  strmcov bregouv.
dolg  (dag) trpi. 41: osloubodi me od d u g o u v krvi, o boug.
drog  (droug) nagfl. 27 : lestvica kellco d r o g o u v ma ?
duh (dujh) ktizm. 23: vzeme z sebom sedem drugi dtihouv;
115: zburkani od nečisti diihouv;  118: vu onoj vori je ji pa
dosta zvračo od betegouv i bičov i diihouv  htidi; 222: mantrane
od nečisti d ti h o u v; 251: tiihi d ti h o u v se vidi nazviščdvec;
315: razsodjdvanje dtihouv;  407: ne podamo se tak bole oči
d ti h o u v; 440 : ki md sedem d ii h o u v.

gost  (goustj, nagfl. 89: samo li mdčki je ddno hiže od eti ne¬
sramni g o s t o u v očistiti.

kos (kous), gon. 25: Laci i JBenee sta gledala na tam visčče
tamnice goloubov, k o s o u v, repiščic i drtigi etakši stvaričic zraka.

list,  ktizm. 326: potrebujemo preporačani listouv  k’ vam;
nagfl. 72: vu knigaj je redovno več listouv  kak vu piski; 114:
goloub je ndvučen tak da so ga zdavnja i na nošenje listouv
ndvčili; 160: liliom na ednom stebli ma tri štiri pčt listouv.

log  (loug) trpi. 40: je moja vsa živina logouv;  79: naj
spejva vse drejvje logouv;  85: grata nouč vu šteroj naprej
pride vsa zvirina logouv;  nagfl. 167: med velikim drevjem lo¬
gouv  jeste gde te visoko grmovje; gon. 101: z zemle raste cvejtje
travnikov i drevje logouv;  104: vihčr po logouv  drevji vse
flička i troubi; prij. 1876. 2. 6: prejg logouv  i prejg bre¬
gouv hodi.

mož (mouž) ktizm. 31: bilou ji je pa štiri jezero m o ž o u v
brezi žčn; 214: naj eden s tejh m o ž o u v bode svedok; 219: vči-
n j en  j e  bio račun m o ž o u v okoli pet jezero; 322: vnožfna m o ž o u v
i žen; 223: k šteromi se je pridrtižo veliki račun možouv  okoli
štiri stou; 224: gledajte da ziščete z vas sedem možouv  dobroga
svedovstva; 250: vnougi z njih so vervali i pošteni žčn grčki i mo¬
žouv  nej malo; 254: bilou je pa vsej prejk okoli dvanajst mo¬
žouv;  291: nihdo sam si ešče sedem jezčr možouv.

MUN0S K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI. 241

red, nagfl. 144: okouli šoule ležčči znamenitejši mejst cejst i
r e d o u v hramb telni stan vu telcnom naprej da vanji na kbli
gori vzeme.

rog (roug), kuzm. 448: čiio sem eden glas s ti štiri r o g o u v
toga zMtoga oltara; 452. 457. i 458: sedem glav i deset rogouv;
trpi. 60: ne pozdignite rogouv  na teliko. Ne pozdignite prouti
višešnjemi rogouv  vaši; nagfl. 94: z rogouv  se glavnici zgo-
tavlajo; 104: zgotavlajo z rogouv  stile za nože.

sin,  kiizm. 34: od šteri jemlejo vlrno ali dačo, od sinouv
svoji ali od tiihčncov ? 39: teda je pristoupila k njemi mati s i-
nouv  Zebedeušovi; 57: šteri je vcejnjen bio od sinouv  Izra¬
elski; 60: mati Zebedeušovi sinouv;  101. 223. 226. 255. 287.
394. 445; trpi. 58: z tejm bi jas neveren gnitao odvejtki sinouv
tvojih; 108: vido bodeš sini sinouv  tvojih; 117: rej ši me ino me
osloubodi z rouk sinouv  tiihčnski; 120.

sold  (soud) kiizm. 74: kupimo za dvej stou s o d o u v kruha;
176: za dvej stou sodouv  kruha ne bode njim zadosta; a 193;
zakaj je tou mazalo nej odano za tri stou s 6 d o u v ?

strug  (strug) nagfl. 65: prag i petnik sta tudi paranoga tčka
kak striigouv.

tat,  nagfl. 88: psi branijo živino od tatouv  i divjačine;
predge: na včkšc saki varaš ma gauge i donog tatouv  ne strašio.

tram  nagfl. 80: pokriva znotrejšnji t41 stoji s tramouv;
gon. 68: rušt hiž s tramouv  i roženic ali lejmezov i lat stoji.

voz (vouz) prij. kaz. 8: krma se letos lepo pripovala i vnogih
mestaj s travnikov več vozouv  odpelano kak v drugih letaj.

vrag,  kiizm. 21: njegovo vragouv  zganjanje Farizeuške
Belzebuli pripišujo; 22: ete ne meče vo vrage nego po Belzebuli
poglavniki vragouv;  63. 67. 70. 99. 312. 458; predge: na pra¬
vom kraji boudejo grehi, na leivom vnožino vragouv.

vrč,  nagfl. 53: vučitel pokaže i druge doubi pejneze, dna vr-
č o u v, vejder, voro.

zob (zoub), nagfl. 93: krava odzgora prejdnji zobouv  nema.
zvon,  nagfl. 174: med z drugov medinov premejšan se na zlej-
vanje zvonouv,  žlic itv. niica; prij. 1876. 7. 6: Matjaš tak
lepou znao zvoniti. Pri vsakoj priliki zvonouv  driigi glas čuti
bio, človek že ozdaleč znao, gda je glas zvonouv  začiio, ka
pokapajo.

plur. dat.: 6vom  (uvom, ovam)

X  •!*

242

M. VALJAVEC.

u kranjstini

bog,  dalm. deut. 11: varite se de bi odstopili inu drugim bo¬
govom  služili; 2 hron. 25: inu je nje sebi postavil h’ bogo¬
vom;  rog. 648: našim bog 6 vam je ta hiša žegnana.

dar,  škr. 368: ony bodo veseli, kadar bodo svoje roke kda-
r 6 v a m odprli.

duh,  pok. 1/74: on vas je nar visokejšim d uho vam enake
sturil, (ja čitam duhovam, prem da nije označena naglašena slovka).

pS,nj,  gol. 67: čebelle bodo h drugem p a j novam  se podale;
118: nima cajta, de bi mogov več p a j no vam strečit; 121. 180:
čb. 4/49: na to se perpogne niže, po vsih štirih plazit bliže ko
pajnovam  se začne . . .

rod,  traun. 174: tvojo moč vsim prihodnim r o do vam ozna¬
nim ; 200: inu je njih hiše Izraelskim rodovam  za prebivališa
dal; ravn. 1/164: Jonata je vsim prihodnim rodovam  lep izglčd
preblaziga prijatla.

rog,  rog. 22: iz njegoviga obraza šla. je ena taka svejtloba,
en tak ščjn, eni taki žarki tem r o g 6 v a m podobni, de u Moj¬
zesa niso mogli gledat.

sin,  dalm. ex. 13: imate vašim synuvom  oznaniti; 1 hron.
27: njegovim synuvom  . . ; rog. 20: tu de bi on bil tem sy-
novam  bul u spomyn utisnil, pustil je bil pernesti naprej eno
tablo . .; 21: začel je bil h svojm lubim synovam  govorit; čb.
4/27: stari kres! nekdaj očovam — našim svet, al nam s i n o v a m
— skoro iz spomina vzčt.

stan,  ravn. 2/59: Jožef je izglhd pravičniga moža nizkim sta¬
nov a m.

val,  ravn. 2/217: Jezus vršečim valdvam  je rekel: per miru!
preš. 22: valovam  se zročlmo; 95: stešemo svoj si čolnič nov,
z bogam zročmo ga valovam.

vran,  dalm. 3. reg. 17: jest sim vranuvom  zapovedal, de
ony imajo tebe tamkaj oskrbeti

plur.  loc. ovih  (uvih, ovah)

u kranjstini

bog,  dalm. ex. 12: hočem mojo štrajfingo izkazati na vsih
Egiptouskih b o g u v i h.

dar,  dalm. ex. 28: kateru Izraelski otroci bodo posvetili u vseh
nyh dar uvih  nyh posvečenja; schon. 341: gouore ly vsi mno-

PRINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI.

213

gotere jezike ? ali tudi vsi razlagajo? mislite pak po teh bulših
d arh v ih; ravn. 1/178: ki v’ darovih  z mano zavezo trdč.
grad,  dalm. jesaia 13: u’ lepih graduvih.
panj,  gol. 88: en skrben čebellar more sam po svojeh paj-
novah  vedit, kelku usakateri potrebuje; 181: vse kar per paj-
novih  ni trdo nareto, moreš perbiti.

pas,  ravn. 2/187: ne nosite v pasovih  ne zlata nč srebra;
škrb. 400: vidimo ene v’ žimnatih spokornih oblačilih, druge v’ oj-
strih pasovih  delati pokoro.

rod,  škr. 382: ty vsi so si v rodovi  h svojiga ludstva čast
perdobili; traun. 266: v’ njih rodovih  ny bilu bolnika.

val,  dalm. job. 9: hodi po valu  vi  h tiga murja; rog. 266:
vus ta svejt ni drugiga, kakbr enu prestrdnu inu navarnu morjh,
na katerim u v a 11 6  v i h teh skušnjau so takti ty pravyčni kakbr
ty grbjšni; škr. 164: ladja po valovih  kje splava; ravn. 2/217:
valovi pluskajo v čoln, pokrivajo ga: ves do vrha je v’ v a 1 6 v i h.
p 1 u r. i n s t r.: 6 v i (ovimi, ovarni, ovmi; uvi)

u kranjstini

bog,  dalm. ex, 15: gdu je tebi mej bo guvi  glih? ex. 34:
kadar bodo kurbali za svojini b o g u v i inu svojim bogum offro-
vali; 2 hron. 32: mej vsemi b o g u v i; jer. 34: ne hodite za luc-
kimi bo guvi;  jer. 46: jest hočem obyskati tiga oblastnika v No
inu Pharaona inu Egypt zred njegovimi b o g u v i inu krajli; jesaia
36: je en bug mej vsemi bog uvi;  traun. 209: bog je sodnik
v’ sredi med bogdvi;  217: gospod! med bogovmi  ny tebi
obeden enak.

dar,  dalm. u gm. predg. 23: bodo ty brumni z častitimi d a-
r u v i darovani; sirah u predgovoru i 1: ona svojini d a r u v i vso
hišo napolnuje; dalm. u predgovoru k rim.: z njegovimi d a r u v i,
traun. 111: hčyre od Tyra bodo z’ darovi  mi  prišle; 336: jest
hočem njegove duhovne z’ izveličanskimi da ro vrni obleči, lavn.
1/68: Jožefovi bratje z’ svojimi dar 6  vi dojdejo srečno v Egipt;
155: Davida h’ kralju pošle z’ temi kmečkimi dardvi;  2/155:
vse stvari preseže človek z’ svojo lepo v’ neb6 zravnano postavo,
še bol pa z’ dušnimi d a r 6 v i.

duh,  dalm. u gm. predg. 12: bodo morali mej hudiči inu pa-
klenskimi prekletimi d u h u v i prebivati;

244

M. VALJAVEC,

klas, jap. prid. 2/15: naše pole se z’ težkimi klasovi  v na¬
ročje svoje matere naslanja.

sad,  dalm. pav. fil. I: de bote napolneni s tčmi s a d u v i te
pravice; schon. 259: de bote napolneni z’ tčmi sadu  vi  te pravice.

sin,  dalm. lev. 6: kateri bo mej njegovimi s y n u v i na nje¬
govo mestu žalban; lev. 8: Aaron je sturil z’ svojini s y n u v i
vse kar je gospud bil zapovedal; 1 bron. 26: zred njegovimi s y-
nuvi;  1 hron. 29: mej vsemi mojmi s y n u v i je on mojga synu
Salomona izvolil; 2 hron. 11: Abia se je naprej rinil pred vsemi
njegovimi s y n u v i; 2 hron. 13 : mej vsemi Davidovimi s y n u v i;
ezdr. 3: Jezua je stal svojini s y n u v i inu bratmi inu Kadmiel
svojini s y n u v i; ev. mat. 20: tedaj je k njemu stopila Zebedeovih
otruk mati z svojemi synuvi,  itd.; rog. 112: za tu poflisal se
je on iz njegčvimi duhounimi sy novi;  230: nad njegovimi du-
homiimi s y n 6 v i; ravn. 1/18: v’ barko pojdeš z’ svojimi si n <5-
v a m i.

tvor,  dalm. job. 2: je Joba vdaril z’ hudimi tvoru vi.

val,  dalm. jer. 51: enu morje je čez Babe! šlu inu ona je
ž nega vnogimi v a 1 u v i pokrita; schon. 2: bo ludčin britku pred
tem šumenjem tega morja inu v a 1 u v i; škr. 164: od katere (ladje)
se ne najde ne sled ne tudi znamine gredčlna med v a 1 6 v i m i;
193: ti na morji pot daj čš inu med val 6 vi mi nar varniši stezo;
traun. 247: reke naj z’ val 6 vi mi pokajo; ravn. 2/87: nas po¬
svetne razlake v pogublbnje z’ svojimi valovi  posnamejo; preš.
173: nehrnik z derečimi valovami  ovije kar se mu zoper stavi;
175: na otbk z val6vami  obdani vodila te je stdra včra.

zgod,  ravn. 2/38: gre prerokvanje pred Jezusovimi zgodovini i.

zid,  ravn. 1/228: Jezabelo bodo pod Izraelskimi zidov  mi
psi jedli.

b) u ugrskoj slovenstini

bog,  trpi. 113: pred bogou  v m i ti bodem žoltare spejvao.

Ovdje dolazi i drugi naglas, kiizm. 17: dao njim je oblast nad
d ti h o v m i.

dual.. n o m. (v o c.) a c c.: ova (uva)

u kranjštini

bog,  dalm. u gm. predg. 7: ndso dva bogu  v a;  preš. 130:
ta dv<t sim mislil viditi bogova.

245

PKIN0S K NAGLASU Tl (nOVOj) SLOVENŠTINI.

meh, rog. 489: hitela je Abigal uzet 200 hlepcou kruha, dua
m e h 6 v a vina inu pet kuhanih koštrunou.

sin,  dalm. gen. 48: imata tvoja dva s y n u v a moja biti . . .
ona sta moja s y n u v a; gen. 41: Jozephu sta bila dva s y n u v a
rojena; ex. 18; 1. sam. 1; jer. 40; lev. 10. 16. itd.; rog. 68:
hotel je ta gospiid nje dva synova  za sužnje uzeti; jap. 161:
je njima dal to ime Boanerges, to je: synova  tigagrčma; ravn.
1/141: Heli je vse zvedel, kar sta delala sinova;  142: sinova
sta ti bol v’ časti kakor jez . . oba en dan bota vmrla tvoja s i-
nova;  144: za čigar besedo nista lastna sinova  nič marala;
2/240: naj sedetft naj ta dva moja sinova  precej zraven tebe;
2/252: nekdo je dva sinova  imel.

stan,  dalm. u gm. predg. 2: leta dva stanuva  nista fer-
damliva.

dual dat. i instr.: o v o m a

u kranjstini

bog,  tschup. 190: tema obema bogovama  ni mogoče skupej
služiti (Ne sumnjam da treba čitati bogovama).

sin,  ravn. 1/142: nobeden vas, ljubi otroci! mislim, ni tako
hudoben, de bi ne bil brez straha pred šibo dobrimu Samvelčiku
raji enak, kakor hudobnima Heljovima s i n 6 v a m a; 2/239: mati
Janeza in Jakopa Jezusovih učencov je en krat z’ tema si no¬
vama  k Jezusu prida.

U Kajkavaca  slovka ov  ne dolazi do jedino u plur. fjenetivu ,
gdje se dosta često govori ov,  nu i ov, izgovaraj of.  lako dolazi
obilježeno i u knjigah.

bog,  petr. 221: kriveh bogov  ne veruj; 240: nemaj tugjeh
bogov  pred menum; kraje. 328: nemaj tugjeh bogov  pied
mčnum; gašp. 1/579: ne li čudo veliko, da trticana na poštuvanje
kriveh bogov  kip malika z molitvum je razmrvila; 619: kaj od
bogov  našeh Jupitera, Merkuriuša i od ostaleb držiš i stimaš ?
620: naj se trsi Valentina na kriveh bogov  častenje dopeljati.

črv,  gasp. 1/655: odmeče nekuliko drevja i nut najde dragoga
ljubitela svoga mrtvoga vsega smrdččega i črvov  punoga.

dan,  d e n,  gasp. 1/569: vu ovom šestdeset dnevdv  tebi za
šestdeset let računalo se bude; 1/654: bi bil nekuliko dnevov
čdval mrtvo telo; 1/666: naj bude malo dnevov  njegoveh; 1 '681.

246

M. VALJAVEC,

vu letu broi se tri sto šestdeset i pet dnevov;  1/898: dnevov
nekoliko prež vsakoga sna je sprevodila.

dar,  zagr. 4/1 210: da se človek od nikakvoga nailjubljenešega
nagovariania, naivexeh d a r b v i nasladnostih obetania ne pusti na
greh napeljati; gasp. 1/518: ovak od ostaleh darbv  milosrdnosti
božanske govoriti se more; 1/875: odide verni sluga z-velikum
marljivostjum noseči sobum od vseh dar 6 v luže Abrahama; pazi
krajč. 259: d š, r d v.

dug,  krajč. 212: jeda nesi d n go v plačal, gda si je mogel?
294: kaj mu je najbolje potrebnb učiniti obrh dugov,  ako tuliko
ima bldga; zagr. 5|1 319: onda ie razpošilal on družinu svoiu ne-
koie d u g b v teriat, nekoie po senjmeh na trštvo.

duh,  petr. 43: vzeme s-sobum sedem drugeh duhov;  171:
koteri se trapljahu od nečisteh duhov;  kraje. 357: usi sveti blit-
ženeh d u h b v reedi, rnolete za nas; gasp. 1/783: sam Jezus Kri¬
stus njoj izkaže se jaku čineč proti skušavanju duhov  peklen-
skeh; 1/881: došla je vnožina bila peklenskeh d u h 6 v.

grad,  perg. 34/1: koteri vnogo g r a d o o u imaiu; 29/2.
list,  perg. 30/2 31/1 42/1 73/1.
lug,  perg. 30/2.

m u ž, perg. 35/2: koterim se zakonom imaiu žene vun zureči
z imyenia suoih m u ž e u.

pot,  zagr. 4/1 170: pogubili ste sad trudov i potbv  vaseh,
red,  perg. 18/1: očina oblast nad sinom uu šestih redoou
duguuani stoy; gasp. 1/496: teda negda mudroskrbno previgjenje
božansko na občuvanje zaručnice svoje zbudilo je skoznive čuvare,
to jest: sveteh redov  pričetnike.

sad,  petr. 100: iz sadov  njihoveh hočete poznati njb . , . iz
s a d b v njihoveh hočete nje poznati; krajč. 259 : drugoč zmisli i
nameni, da k ovomu svetomu sacramentu hočeš pristupiti vu to
ime, da si po njem prilepiš vrednost muke i smrti Christuševe i
da delnik postaneš oneh duhovneh darov i sadov.

sin,  perg. 7/1: takoua se imyenia tako dostoie deuoyek kako j
sinoou;  19/1. 21/2. 22/2 itd.; petr. 40: nb dobrb vzbti kruha
sinov  te ga vrči psom; 102: sini ovoga sveta jesu spametneši
od sinov  svetlosti; (krajč- 345: primi prošnju tvojb cirkue s i-
n b v); gasp. 1/598: na mestu ovem poglavara duhovneh s i n 6 v
svojeh ostavi Ivan Felixa; 1/898: doklam naj lublenešeh s in d v
tela iz špotlivoga drbva dole postavljena nesu bila.

slap,  gasp. 1/802: ov nazad po morju brodeči se vu tuliku

PBINOS K  NAGLASU U (NOYOj) SLOVENŠTINT. 247

dospe vutonutja pogibel od slapov  morskeh, da brodni stup na
dvoje pretrga sej 1/853: barka od vetrov i slapov  morskih raz¬
bita vse vu globini zakopa.

tat,  perg. 5)2: razboinikov, tolvaiev, tatoov  i liudomorceu
marha se ne dostoi kralia.

trak,  gasp. 1|495: kotera (cirkva) tuliko svetlosti i svetosti
trakov  izpušča, kuliko sveteh apostolov, mučenikov, patriarkov,
spovednikov i devic broji.

tf h, gasp. 1)835: od pape z vnogemi miloščami i sloboščinami
od občinskeh triov  nadeljen i biškup je posvečen.

vrag,  gasp. 1)167: od vragov  obsegjena; 1)250: glasoviti
vragov  pregonitel; 1/175: k kojemu za ono vrdme nigdo blizu
dojti ni mogel zbog vragov,  koteri kinče i bogatstvo ondi ču¬
vali jesu; 1/536: bi pak okolu sebe zapazil vnožinu vragov;
1/672: ovde postavljen od vragov  vu strašneb spodobali be po-
hagjan; 1/919: bi vnožina vragov  vagu nezmerno doli tlačila.

v uk, krajč. 332: kii nč budu pasli sami sebč nego tuojč oucč
njč braneči od vukdu  i meduedov peklčnskeh; gasp. 1/1: nikaj
vu globokom morju zmed vseh plavajučeh rib velikeb, meduedov,
voldv, delfinov, v u k d v morskeh i ostaleh stvarih vu vodi prebi-
vajučeh ni tak čudnovitoga; 1/312: okolu s. človeka velika vno¬
žina pokaže se odurneh strašneb stvari oroslanov, medvedbv, risov,
v it k b v, mačkov, pozojbv, kač, škorpionov.

zub,  gasp. 1/609: koji nje spomenek zatrgdvaju z-istem kašti-
guje z u b 6 v betegom.

U obče ima pravilni završetak u plur. gen. ov  mužke m
(~ a i u—) deklinacije u kajkavštini često naglas ne samo u jedno-
slovčanih rieči s ", nego i u drugih dvo- i višeslovčanih pa tako
dolazi i u knjigah slovka ov  obilježena znakom ' ili '• Evo nje-
koliko primjera:

angel,  gasp. 1/788: dopusti, da po nje prošnje i pomoči an¬
gelov  tovaruštvo zadobiti vredni postanemo.

apoštol, petr. 243: prosim svčteh apostolov  Petra i Pavla,
bbteg,  petr. 171: so bili došli da bi ga poslušali te bi se
zvrdčili od betegov  svoj eh; gasp. 1/586: vsigdar z-beteg6v
bremenom pritisnjen i obtršen nazad povrnuti se je pritrfican;
1/768: ostane s. telo svetlo, koje taki bledu zbog betegov  tarbu
na belu obrne bolje žfvomu nego mrtvomu spodobno.

bi skup,  perg. 4/1: b i š k u p d u ili jeršekou confirmacie; gašp.
1/702: osem je posvetil b i š k u p d v.

248

M. VALJAVEC,

h a h a r, gasp. 1/566: jakost podal si meni obladati h a h a r b v
strašne muke; 1/792: na špot krvoločneh stidcov i h a h a r 6 v.

h e r c e g, gasp. 1/582: prvo mladosti cvetlice vreme do dvaj-
sčtoga leta Romuald sprevodi poleg dostojnosti naj svetlešeh her¬
ce  g 6 v vu goščenju igrah i lovu.

kamen,  gasp. 1/495: kotera (cirkva) nb z naturalskemi zidmi
obzidana, nego iz živeh i zebraneh kam en b v podignjena.
kbbel,  petr. 102: koliko si dužen? Sto K e b I 6 v pšenice,
klafter,  gasp. 1/749: bi bil osem klavtrov  glubokb opal.
klošter,  gasp. 1/583: devetdeset znovič vučini zezidati klo¬
štrov;  1/798: šest ki o š trd v vv.čini zezidati; 1/859: njegov
(Benedikta) red broji kloštrov  sameh mužkeh glav 37000;
1/865: dvanajst podigne kloštrov.
medved,  gasp. 1/312: medvedbv  (gledaj gore pod vuk).
m b 1 i n, perg. 92/2: kmet listor suoie muke naiem po imene
dostoinu pryecembu zemveli, senokooš, m e 1 i n o o u ili vinogradou
more nekomu oddati.

mladenec,  gasp. 1/492: okolu koje vnožina vu beleh svitali
opravljeneh mladencčv  stoječa nebeške je popevke popevala.

mozol,  petr. 88: bese Lazar pun mozolov;  gasp, 1/557:
pristupi siromah jeden s kruto burlavemi puno mozolov  i ran
smrdhčemi nogami.

n ep rij at el j, petr. 286: oslobodi me od nepriatelov
mojeh; krajč. 76: usb ztisedb nepriatelov  našeh od njega
dalko odreni; 86: oslobodi me od nepriatelov  mojeh; gasp.
1/584: anda kaniš mene vu ruke nepriatelov  podati? 1/703:
bog cirkvu svoju ako priim od vnogeh nepriatelbv  pritiskanu,
vsigdar odičenčšu čini; 1/819: vse suprotivčine od nepriatelov
vučinjene dobrovoljno podnašati . . . vse od vseh nepriatelov
braniti jesi obečal.

običaj,  perg. I: zato su vsaki narodi i orsagi krstianski polag
suoih običaieeu  na razlučenie barbarušeu i poganou hoteli na-
prauiti neki puut i fundamentom praud.

oblak,  krajč. 354: tvojem gldsom iz oblakov  grmiš ter
treskaš; gasp. 1/603: stupim zvrhu višine oblakov.

osel,  gasp. 1/948: čude se vsi, da med tulikum vnožinum
oslov  ne nahaja sebi povdljnoga.

oteč,  perg. 82/2: knjiga živlenja sveteh otcev;  gasp. 1/165:
spomina se od prvoga s ve toga Makara starešega takaj knjiga živ¬
lenja sveteh otcev  vu prvi strani; 1/521: ova jesu od sveteh

PRINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI

249

o t c e v izebrana; 1/714: knjige Ivana Kassiana svčteh otcdv
govorenja zadržavajiiču čteti veliku nasladnost je imal; 1/885: go-
ruče bilo je zelenje s v c'teh otcev  vu limbušu prebivajučeh.

pogani  n,  gasp. 1/837: vseh vu otoku onom stanujučeh tvrdo-
korneh p o gani  n 6 v srca na spoznanje krščanske istine dopelja.

posel,  gasp. 1/610: ništar manje da bi se odvlačilo vršme zbog
vnogeh poslov  svojeh arkibiškup žabi za novu kapelu; 1/802:
poslov.

po z o j, gasp. 1/312: pozojbv  (gledaj gore pod vuk).

pr o rok,  gasp. 1/529: videla je lepu procesiu s. apostolov,
p r o r o k 6 v, patriarkov . .; 1/713: iz potvrgjd vanjem svedočanstva
sveteh p r o r o k 6 v.

purgar,  gasp. 1/740: vnbgi zmed isteh p u r g a r d v Ivanu
za pajdaše prilože se; 1/832: velika povodnja vu vdrašu nastane
na velik kvdr p u r g a r 6 v.

roditelj,  gasp. 1/21: tulikaj med broj rodi  tel  6 v svojeh
ženskoga spola peršone grešnoga živlenja kakti Uriaševu je do¬
pustil postaviti; 1/823: bogoljubneh roditelov  bogoljubna kči.

Sekelj,  perg. 33/1: Dalmacie, Horuacki i Slouienski ban,
Erdelski woiuoda i S e k 1 i e u Špan.

senjem,  zagr. 4/1 95: o vremenu s e n j m o v.

strošek,  gasp. 1/849: prebadalo je srdce njegovo potrebneh
za hranu stroškov  pomenjkanje.

ščepci,  plur. gasp. 1/705: s kojem vnoge dušice iz peklčn-
skoga lovca ščepcov  oslobogjene k’ bogu obračuju se; 1/867:
peklenski iz neba hitčen lovec tulike dušice iz ščepcov  svojčh
iztrgane žalujuči vigjenem načinom vu strašni peldi izkaže se s.
Benediktu.

tečaj,  petr. 65: dva zmedj vučenikov Jezuševeh idehota on isti
den vu kaštel, koteri na šestdeset tečajev  dalko beše od Jeru-
šalema.

tovaruš,  petr. 272: ogibli se vsiim močjum hudeh prilik na
greh, po imene hudeh tovarušev;  123: najde jednoga zmegj
svojeh tovarušdv.

vagan,  gasp. 1/868: dve sto vaganbv  mčlje vu žakljeh
pred vrati kloštra najdu.

veter,  gasp. 1/853: barka od vetrbv  i slapbv morskčh raz¬
bita vse vu glubinu zakopa.

vitez.  gasp. 1/730: Ivana iz broja vitez  6 v  izbriše i pretira.

250

M. VALJAVEC,

vrači telj, gasp. 1/885: opadne vu smrtni beteg, niti vendar
jeli po svoji ali po domdrov i vračitelov  nemarljivosti ne po¬
misli na svdte k’ skradnji vuri potrdbne šakramente.

z d en če c, gasp. 1/49: vsi potoki zviraju iz zdenčecov.
Židov,  gasp. 1/532: dojde velika vnožina Židovdv  i kršče-
nikov vu cirkvu.

U Pergošica  dolazi slovka o v  i u drugih padežih ali bez naglasa
kako u Kuzmiča n. p. listoue 8/1 11/2 30/1 31/1 59/1; lugove
31/2 46/1; muževe 8/1; sinove itd.

U rezijanštini,  kako je več napomenuto dolazi slovka ov bez  na¬
glasa (do plur. gen.) i bez ograničenja na jednoslovčane rieči. Tako
čitam u Boduena §. 183: dobove, dcedavi, hlivavi, jaworove, kli-
navi, kosove, krdjuve, mljnove, pitilfnavi, potkbvavi, parstenove, ra¬
kove, sinavi i sjnave, ukave, wranove.


b) Rieci s " u sing. nominativu.

Da je slovenština izvorno kratke a naglašene vokale u nezadnjih
slovkah produžila, pokazuje se osobito kod ovili rieči, jer se u njih
kratko samoglasno produži, čim rieč u deklinaciji za slovku na¬
raste a naglas ostane na vokalu na kojem je u nom. Prema tomu
mienja se ” na ' i ' stoji u svih padežih u sva tri broja do u
sing. loc. i u plur. voc. loc. i instr., gdje se promieni na . Kad
što ima i sing. dat. ", kad dolazi s predlogom. Ovo valja za rieči,
u kojih ima samoglasno «, i , u , e —  * i povokaljeno r.  Na e — t.
može u sing. loc. stajati ' mjesto na hlčbu i na hlebu. Tako
to biva osobito u kranjštini izuzam u njekih pojedinostih bližnje
Istri krajeve pa možda amo tamo i po Groričkoj. Ugrska sloven¬
ština čuva cesto kratko samoglasno, nu i ona se dobrahno nagiblje
na produživanje samoglasnih u nezadnjih slovkah n. p. kiizm. 451:
bratov; nagfl. 27: klini, kline; gon. 74: kruha; nagfl 26. 78. 89.
127. i gon. 77: vu dvouri uz nagfl. 125: vu dvori; nagfl. 15. i
gon. 86: pri stouli itd. nom. brat, klin, kriih, dvor, stol itd. U
rezijanštini biva to u riečih u kojih ima samoglasno a, i, u, o — *
i e = »; u Boduenovoj bo fonetici dolaze znakom obilježene n. p.

* -tn

252

M. VALJAVEC.

rieči: časa §. 113; grah a §. 28. 113; praga §. 58. 79; dima §. 32.
137; klina §. 137; pika §. 137; kruha §. 25- 28; dat. nuno itd.
od nom. čhs, grah, prah, dim, klin, pik (penis), kruh, nun itd.
(sravni članak 1. strana 3 u XLI1I. Radu).

Evo primjere:

singular :

dual:

nom. acc. brata klina kupa hleba prsta

voc. brata klina kupa hleba prsta

dat. instr. bratoma klinoma kdpoma hlčboma prstoma

gen. i loc. kao u pluralu.

U sing. loc. dolazi ne samo na e = ■h,  nego i na drugih samo-
glasnih ': pri Judu: Jiid; pri grilju: grilj itd.

Rieči u kojih ima povokaljeno iliti slovku čineče r  mogu imati
i na padežnom nastavku naglas n. p. sing. nom. prst. gen. prsta,
dat. i loc. prstu, inst. prstom; plur. nom. prsti, acc. prste, gen.
prstov, dat. prstom, loc. prstih, inst. prsti; a u plur. i kano rieči
s ; ali je ono običnije. U knjiži nalazim sing. gen. krsta  jap.
prid. 1/55: skoraj ny človek zunaj krsta;  2/243: zakrament sve-
tiga krsta  prejme; 2/244: viža tiga krsta;  2/249: bo vrejden
postal te gnade tvojga krsta; —■ prstov  nagfl. 22: na pravoj
rouki pet p r s t o u v mam; 23 : imenujte po ednom i ti drugi pet
prstouv;  uz 22: pet prstov; 20: čtimo zdaj na pr s te j kelko
dnevov je; 23: kakda si tak morete djati z-pr strni?

l>RtN08 K NAGLASU tj (nOVOj) SLOVENŠTINI. 253

Rieči u kojih je samoglasno (široko) o  ili e  ili drže u svili pa¬
dežih naglas na tom vokalu, ili pako naglas u njekili padežih skoči
napried prama kraju. Kad naglas ostaje na o  ili e  mienja se " na'
u svih padežih do plur. voc. loc i instr. gdje bude " riegje ",  što
no kadšto dolazi i u sing. dat. kad dolazi s predlogom, i dosta
ččsto u sing. loc. (sr. Metelko 181). Kada li naglas prelazi na
slovku napried prama kraju rieči, što biva naj običnije u pluralu
i dualtt, onda valja za ove rieči sve ono, što no je kazano za
rieči s ".

Evo primjere;

singular:

254

M. VALJAVEC,

Mjesto ' imaju boršt, groš, krop, škof, spot i kadšto zrok
gen. boršta, groša, kropa škofa, špota, zroka, dat. borštu itd. ;
groš i škof imaju u sing. loc. ': po grošu, pri škofu. ' imaju i ove
s vokalom e: glbd, kmet, zet; obično i sklep gen. glčda, kmeta,
zeta cesto i sklepa; nagli. 35: glčda; preš. 98: pri kmeti; traun.
308. 318: sklepi, 75. 305. 364: sklepe uz sklbpi preš. 166, sklbpe
preš. 61. Uz lev i rep čuje se i lev, rep: traun. 12. 33: lev = lev
a 20. 33. 48: lev; 49. 234: leva, 260: levi, 82. 138. 140: levov,
preš. 162: lbva, 157 : lčvi.

Evo njekoliko primjera iz knjige za slučaj, kad o  ili e  drže
naglas.

sing. gen. bo ha nom. boh, ber. 152: bbha; bbja  nom. boj,
ber. 26: boja,  preš. 24. 117. itd.; iz bbja  vbjska cela domd
hiti vesčla; 174: potihnil ti vihdr ni v’ prsih boja; — gbzda
nom. gozd; divji prašič iz go j z da je njega razril (u Travna je

0 bez oznake = d i o)  traun. 206; ber. 108: gbjzda; al veselje v’ srcu
vtoni s čašam mu za pčtje slavcov in vsih g 6 j z d a prebivavcov
preš. 88; — grbba  nom. grob preš. 64: grob, 132: grob; od¬
prte noč in dan so g r d b a vrata preš. 167; up srčče unstran
grbba  v’ prsih hrani preš. 168; grbba  tbmna noč preš. 168;
unstran grbba  preš. 186; groba  traun. 22; — kbnja  nom.
konj: Lenora na kbnja  je zletčla preš. 63; — lbva:  nom. lov
ravn. 2/131: ribji lbv; Ezav se prime lbva  ravn. 1/42; Ezav
pride z lbva  ravn. 1/43; ber. 173: lbva; — pbda  nom. pod:
hitreje sta se zasukala in dalje in dalje od pbda  spustila; stbla
nom. stol ber. 78: stbla; — zbbra  nom. zbor: v pričo celiga
Irzaelskiga zbbra  vas opominjam ravn. 1/200.

sing. dat.  bbju  nom. boj: kateri moje roke k’ boju  vadi;
— postu  nom. post: tudi k’ pbstu  jih perganja; — zbbru
nom. zbor: navtegama se reče sniti velkimu zboru  ravn. 2/42;
rojstvo odrešenika je bilo velkim duhovnam in velkimu zbbru
z’ častjo napovedano; a g r 6 b u preš. 96: pbzen vnfik poroma
k tvbjmu grobi.

sing. loc.  a)  s v :  bbji  ravn. 1/173; ki sov’  bbju  bili kon¬
čani; — dvoru  nom. dvor ravn. 1/154: David pastir na kralje¬
vim dvbru;  1/303: Vastja kraljica je ženam gbstje v’ d v b r u
napravila; nagli. 125: dokončdva vse potrejbne opravice vu dvori

1 na pouli; — lovu  nom. lov ravn. 1/34: fant se ob Ib vu živi
(ali uz lov dolazi i lbv); — s t b 1 u nom. stol ravn. 1/146: Heli
je na stblu  sedel; — zbbru  nom. zbor ravn. 1/199: v’ zbbru

PRlNOŠ K NAGLASU O (NOVOj) SLOVENŠČINI.

255

Zasmehvtivcov ne s’di; 1/200: v* tem velikim z b b r u jih David
stojd tako ogovori: . ; — b) s *: boji  Skr. 160: je plačilu
v’ boji  za čistost zadobii; ber. 26 i 136: v’ boji; preš. 24: mtira
iti vsak k poktiju na postlji ali v’ b <5 j u; — dvoru  ravn. 1/75:
kralj in vsi per d v 6 r u so tega vestili; ber. 85: dvoru;  preš.
45: hrast stoji v Turjaškim dvori;  185: ljubezen brez ločitve
zazori — po smrti nama tihn v nebčškim dvori;  kiizm. 56:
Peter je pa vinej sedo na dvouri;  nagfl. 26: bičati je nej
slobodno ni po cesti ni po liidskom dvouri;  78: ka za hrambe
jeso na dvouri;  127: pri vašem dvouri;  gon. 77: kokout
i kuri po dvouri  grenejo . . . gde te se čuti da na dvouri
kokodakanje kokouši; — gozdu  traun. 183: ony so z’ seki¬
rami kakbr drevje v gojzdi;  preš. 10: molčijo v’ gojzdi
tlce; 88: pčsmi svoje med stogltisne v go j zdu zliva tlčov kore;
— grobu  škr. 126: v’ grobi  ni dela ne razvtima ; 371:
v’ g r 6 b i se ne vprdša od živlenja; traun. 66: bdtn jest v’ g r 6 b i
trohnel; 221: kateri v’ grobi  leže, 222: ali bo kdo tvoje vsmi-
lenje v’ grobi  oznanbval? preš. 27: črne te zčmlje pokriva odčja
v’ grobu  tihbtnim; 74: ni ves v grobu  zgojll; 134: ko mina
zgodnjim grobu  mah portise; 168: ki spl v prezgddnim grobi;

shodu  nora. shod ravn. 2/131: po shodu  je na dom Jezus
Petra in Andreja šel; — podu  nom. pod, preš. 70: tirno ta dvti
sta po podu  zlettila; — s t o 1 u jap. 91: v’ stoli;  nagfl. 15:
gda jas po s t o u 1 i z-šlbov zbijem, to telko znamenuje ka . . ;
gon. 86: nji oča je je opoudne pri stouli  i po večerej lepou
vučo; — tropu  nom. trop preš. 64: bliža se pogrdbcov trbp,
97. 121; ak hočeš kaj veljati v našim tropi  preš. 97.

sin g. instr.: grobom  ravn. 1/95: nar huji zleg pa čaka
za grbbam; — krbvom,  ravn. 2/4: vrata v’ svetlnjše so se
z’ drugim k r b v a m zagrinale; — 1 b v o m ravn. 2/130: to tudi
v’ podobi jim je hotel od dčleč z’ toljkim lb vam pokazati;
s t r b p o m nom. strop preš. 164: prelše vse kraje kar jih s t r b p
pokriva neba; preš. 122: se pod stropam  neba trtidi let in
dan nomad; — tropom  nom. trop preš. 122: satelitov trbp
nam zvezde kraj ozmlni, 64: bliža se pogrebcev trbp;  97, preš.
171: sam Črtomir se z majhnim t r 6 p a m brani; — z b b r o m,
ravn. 1/202: na glas je boga hvalil pred vsim z b b r a m.

p 1 u r. nom.: boji  preš. 45: so boji  mu igrače; g r b b j
ravn. 1/96: ktirimu so včeraj še zgol smrt in grobi  po glavi
brenčali; — noži  nom. nož ber. 1: n 6 ž i se ne smejo v solo

256

M. VALJAVEC,

nositi: — popi  nom. pop preš. 64: roke brž nama, p b p, povi;
ravn. 1/224: mališki popi  so na vse grlo vpili; — s n b p i nom.
snop, ber. 38: moji s n 6 p i so vstali, vaši s n 6  p i so se pa mojim
perklanjali; — vbli  nom. vol traun. 48: debeli voli  so mene
obstopili.

p 1 u r. a c c u s.: b o j e preš. 127 : preslabe peti boje  vam slo¬
veče poj6 Krajnfc lepoto moje strune; 143: obtip, življenja gntts
začčla (sta) b 6 j e; 183 : odšbl si v’ hude b 6 j e; 189: jundško
bili smo z Valjliuiiam b 6 j e; — g ozde  traun. 64: odkrije
go j zde; — rbje  nom. roj preš. 57: je krdlja Miroslava rbj
pred Prag ji vnesel bil ga v boj; preš. 177: perpodil z sabo je
Valjhun srditi požigat božje vdže divje r 6 j c; — vole  traun.
159: vole.

plu r. gen.: grobov  preš. 59: al obhajilo skliče iz gro¬
bov  v im mrliče? 73: pride tj e do grdbov; — sbmov  nom.
som preš. 174: al sbmov  vdjska pod vodo ne mine; — stblov
nom. stol, ber. 4: ne spridite klopi, miz, stblov,  oken . . .

p 1 u r. 1 o c. a) s bojih,  preš. 171: gnijo po polji v’ b d j i h
pokončani trum srčni vdjvodi; — gbzdih,  traun. 122: vsa zve¬
rina v’ gojzdih  je moja; — b) s": dvbrih  ravn. 2|155t
okolj pertlične vbožcove koče na kmetih je lepbt, de v kraljevih
dvbrih  ne takih ; — g r 6 b i h preš. 66: po črnih g r 6 b i h
v skok lete.

p 1 u r. i n s t r.: m b č i ravn. z golimi mbči; — nbži  ravn-.
1/225: dajajo si jih po svoji šegi z’ nbži  in britvami; — vbli

ravn. 2/106: je z voli  mi  semače iz tempelna zakropil.

*

* *

Za potvrdu da u ovih rieči naglas prelazi za slovku napried
prama kraju neka bude ovo malo primjera iz knjige dovoljno.

boj,  kiizm. 48 : bodete pa čiili i b o j o u v glasi; 90: čiili bodte
boje i glase bojo u v.

bok,  gasp. 1/589: z gubum i krastami na bokeh  obtršen.

c v ek, kiizm. 211: či ne bom vido vu rokaj njegovi znamejnja
cvekouv  i vržem prst moj vu znamejnje cvekouv,  ne bom
vervao; mol. 76: njegove premožne roke i s. noge za volo naši
grejhov s c v e k m £ nemilostivno predrte; mol. 83: Jezus s c v e-
krni na križ prikovani.

dvor,  dalm. ex. 8: žabe so pomrle v’ hišah v' d v o r e h inu
na puli; nagli. 138: pri nas bi ’z nezagrejeni d v o r o u v vse spo-
kradnoli; 147: na konci d v o r o u v.

PRINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTJNI.

257

gozd, kast. cil. 40: tvojmu trebuhu nej zadosti tu kar se
v’ hostah, v’ g o z d č h inu na zemli pase ; tako bez surnnje i dalm.
2 hron. 27: v’ gozdeb.

grob,  rog. 392 : tukaj iz veliko andohtjo objiskdle g r o b &
cerkve sv. Petra Paula inu drugih lubili svetnykou; rog. 648: na
britafu vidimo tolkajn skrijn kuliker gr o bo u; kiizm. 59: vo
idouči z grobouv  šli so vu sveto mesto; 70: pribeži k njemi
z grobouv  eden človik vu neeistom diibi; ravn. 1/80: jokali
bodo tudi drugi na naših g r o b e h; 2/192: kdo more postati zra¬
ven mrliča ali po g r o b e h iti, de želja po uniga sveta bolj Šimu

živlenju ne bo v’ njimu vstala! tako bez sumnje i dalm. 2 hron.

21: grobeh; kiizm. 70: nouč i den je bio vu goraj i vu g r o b a j ;
121: vu hiži je nej ostano, nego vu gr oba j; 175: ki so vu
gr ob a j, čiili bodo glas njegov; trpi. 72: je li bode glašena vu
grobaj  milošča tvoja? dalm. job. 21: njemu je tudi en grob
pčrpraulen mej drugimi groby;  2 hron. 24: mej krajlevimi
grobmy;  2 hron. 35: on je bil pokoppan mej svoih očetou
g r o b m y.

groš,  kiizm. 140: štera ma deset grošouv.
kmet,  perg. 64/1: koteri k m e t m 1 ladaiu.
k n o f, dalm. ex. 25: na tem bo enu stallu z  ceumy, z’ skle¬

dicami, z’ k n o f f y inu z’ rožami; 2 hron. 4: z’ k n o f f y.

kol,  rog. 401: popadli so ty ajdie Simona, kateriga resteg-
njeniga h’ dvema k o 1 4 m a za roka inu za noga pervezaniga za-
ččli so žagat; jap. 133: vy ste vimkaj šli kakbr nad eniga raz¬
bojnika z mečmy inu k o 1 m y mene lovit.

konj,  kiizm. 448: gda ž njimi (kouli) vnogo k o n j o u v
biži . .; sem vido glave ti k o n j o u v liki glavč oroslanjov; nagfl.
95: kakše je kosminje vaši konj  6  v?  96: dobro i čisto držani
konjčv  kosminje je lešččče; perg. 48/1: bi ne smel ouiec volou
i konieu  čryedum i šeregom s toga orsaga zegnati; kiizm. 461:
ta vojska vu nebi naslediivala ga je na bejli’ k o njej;  trpi. 16:
eti vu koulaj, ovi vu ko n jej,  mi se pa bomo hv41ili vu imčni
gospodna boga našega.

k5š,  jap. 75: koliku kosov  ste vy pobrali? 190: veliku k o-
š 6 v polnih koscov ste vy pobrali; 435: so napolnili dvanajst k o-
š 6 v koscov.

krov,  gasp. 1/942: Kristus raspeti povsud vidi se vu cirkvah
na oltdreh, na krove h.

258

M. VALJAVEC,

-

lev,  rog. 336: djali so bly preroka Daniela u jamo teh 1 e v o ti ;
ravn. 1 (300: v’ levnaku je bilo sedem levov.

meč,  dalm. nekem. 4: sim v’ grabne postavil ta folk ž nyh
mečy;  ev. mat. 26: tedaj je Judas prišal inu ž nym ena velika
množica z m e č y inu z’ štangami . . . vy ste vunkaj šli kakbr
k’ enimu razbojniku z’ m e č y inu z’ štangami mene lovit; nahum.
3: z laskačeočimi mečy;  jap. 387: vy ste kakbr nad eniga raz¬
bojnika vimkaj šli z’  mečmy  inu z' kolmy; 133; jap. prid. 1/9:
angeli po tavžentih z’ nagimi svitečimi m e č m y obstavjo leto
sveto vojsko; 1/252: prebodena v’ srci z’ tavžent m e č m y; poki.
opr. 257: smrti katira on med bliskajočemi m e č m y inu pokajo-
čeme pukšame use skuzi pred očmy imti, more on korajžno na
pruti jidti.

pl eh, rog. 31: zapovedal je bil iz ognjenimi plehy  po Stra¬
nah peči inu žgati martyrnika.

pop,  prij. 1875. 1. 8: naši Zidovje so pope  z vonski orsdgov
mogli zvati; kiizm. 107: za vlšešnji popouv  Annan&ša i Kaja-
faša-vrejmena je bila rejč boža k Ivani; 399: tisti je več bilou
včinjeni popouv.

post,  rog. 73: podvizajmo se njb iz eno ali drugo andohtjo
postkm,  almožnjo, spovedjo počdstyti; gasp. 1/654: od ove onda
primemo peldu svčte pokore, pokornosti, zdržavanja, postov,
samoče, premišljevanja; kiizm. 329: vu postčj;  336: vu po štej
(postč); gasp. 1/597: gde na miru vu molitvah, postčh,  skoznu-
vanju živeli jesu; 1/744: vu cirkveneh poste  h niti kruha ne
okušal; 1/166: gde vu samoči, oštrom prebivanju, dugeh p o s t e h
zvršenost svoju puščenikom vsem za sobum budučem kakti oči-
vestu peldu je pokazal; 1/174: po tulikeh postbh  zmučenomu
kruto malo skušdvanje nečistoče bilo bi došlo; zagr. 4/1 43:
z’  postmi, -  disciplinami, ciliciumi trapil je telo svoje; 4/1 305:
trapeči nje s postim!.

snop,  gasp. 1/859: iz kojega polja on dal je s. materi cirkvi
vnožinu rodneh snopov.

stol,  nagli. 60; je li so nogače vsej stolouv  ednake? jap.
91: hote tudi vy sedeli na dvanajst stoleh;  jap. prid. 1/203 na
s t o 1 e h te časty; 2/117 ; v’ sodnih stoleh  t§ pokore; (tako
bez sumnje i dalm. ev. mat. 19: stoleh; habakuk 3: stropeh itd.)

vol,  kast. cil. 125: natura včže to čedo volu  na travnikih;
rog. 646: nešel je telkajn kupcou inu barantdčeu, volou  inu
druge živyne; jap. 341: jest sim pet jarmov volov  kupil; skr.

fifelNois k naglasu u (novoj) slovenštin!

259

313: kakbr jarm volov  sbm tar kj<5 vleče, takti je tudi hudobna
žena; ravn. 1/203.' jezar volov,  jčzar bvnov in jčzar jagnetov
so bogu v’ dar zaklali; 211: brez števila veliko volov  in bvec
je klanih; prij. 1876; 12. 8: par volouv;  petr. 91: pet jarmov
volov  sem kupil; gasp. 1/1: medvedov, volov, delfinov...
bez sumnje voleh dalm. 2 hron. 4: volleh.

zrok,  kiizm. 349: pravili ste se neobrizavanje od zrokouv
včinjenoga obrizavanja; perg. 37/1 : prež teh zrokoou;  petr. 272:
vsaki večer dušu tvoju občmjaj, z grehov se spominajuči, vu kotere
si on den opal, te poimene z navadnoga greha, na koga bolje hle¬
piš, iščuči zrok  6 v i prilik, zbog keh vu on isti greh jesi opal;
208 : budi iskal z r o k 6 v, iz kotereh on tvoj navadni greh iz*
hagja; gasp. 1/713 : Židovi onda več nemajuči z r o k o v vere svoje
prosili jesu potrplenje; 1/685: zapovedal je vsem vernem kvatre
postiti zbog dvanajsteh zrokov;  perg. 21/1: oddanie imyenia
v treh z r o k i e h stoy; 21/2: v teh takouih z r o k i e h; 60/1. 63/1;
perg. 8/1: pod koterimi z r o k m j ; 22/2: pod kakouimie (= vimi
je) zrokmy;  16/1: praudennlmi z r o k m y; perg. 22/2: pod onyemi
zrokmy;  24/2: tryebe ie i to razmeti, da se duema z r o k-
m a a i puutema gouori nešto imati gospoctuo; 4/2: imyniia na
corunu i na kralieuo davanie dvema z r o k m ti ssyedaiu. Od pri¬
jatelja M. Kollaya liečnika u Ludbregu čuo sam: centmf; čepov;
dvorov, dvorom, dvormi; grobov, grobmf; kmetom, kmetmi; konjov,
konjem; krovov, po krovčh ; postov; snopov, snopom, snopmf; spo-
lčv; stolov; volčv; zrokčv, zrokml. — Primjera za slovku ov  nišam
u knjiži našao osim plur. genet.

U rezijanstmi  dolazi u ovih riečih naglas na padežnom zavr-
šetku kao " u sing. gen. loc. instr.; u plur. gen. na ou i u dual nom.
acc., a kao " u plur. acc. loc. i instr. U Boduena bo čitam: sing.
gen. boba:  bbp (bob); h ozda:  hozd (gozd); klopa:  klbp;
k o n ti: kbfi; kropa:  krbp; š p a h ti: špbh ; w o 1 ti: wbl sve u

§. 169. — sing. loc.: tou ti B 1 o c ce: Blbk §. 20; tbu dworce:

dwbr §. 172.; tbu ho z d oe: hozd §. 172; ta na snopb:  snbp

§. 175; tti na s tolče:  stbl §. 172. 212; tti na Stropce:  Strop.

-— siDg. instr. z njn ko lb n: kbl §. 81. 181; zi špehbn:  Špeh
§. 31. 181; — plur. ace. blakč:  blbk §. 180; hozdč:  hbzd
§• 180; kone;  koti §. 180, 219; stolti:  stbl §. 180: wolti:
wbl §. 180; — plur. gen. hrozdou:  hrbzd §. 182; kunbua:
kon §. 182; — plur. loc. tti na s tol tih: stbl §. 184, a §. 93: ja
n ( fsy nawajan side tana jisitatih štolah;  — plur. instr. s k o^

260

M. VALJAVEC.

lam e, za ko na mi: kol, kbii §. 184; — dual nom. i acc.  dwa
klopi!:  klbp §. 170; k o na: kbn §. 170. A u plur. gen. na u
možda je ', ali može biti i ": klop  tl: klbp §. 182. (Cakavac Ba-
kranin po mojem sluhu ovako sklanja vol: sing. nom. vol, gen.
vola, dat. loc. volti, instr. volon; plur. nom. voli, acc. voli, gen.
voli, dat. volon, loc. voli, inst. voli.)

RieČi u kojih ima poluglasno,  pa bilo poluglasno prema starosloven,
skomu i ili h, ili pako specifično slovensko, imaju ili u svib padežih
na zadnjoj slovci ili se u plur. i dualu ravnaju po jednoslovčanih
riečih s ". Jedne u ostalih padežih poluglasno izbacuju a jedne ga
drže svuda. Izbacuju ga kes, pes, sel, sen i šev; nu pes i sev ču¬
vaju ga kadšto.

nom. psi, psi; psovi, pesovi beti, beti, betje, betje; betovi

voc. psi, psi; psovi b r bti, beti, bf.tje, betje, betje; betovi

acc. pse, pse; psove bete, bete, beti; beto ve

gen. psov, psov betov, betov

dat. psom, psčm; psovom betom, betem; betovom

loc. psih, pseh; psovih betih, beteli; betovih

instr. psi, psi, pesmi; psovi beti, beti, betmi; betovi

dual:

nom. voc. acc. psa; psova beta; betova

dat. instr. pesma, psoma, psoma, betma, betoma, betema,
psema, psovoma betovoma

gen. i loc. kao u pluralu.

Take rieči jesu a) s pravim poluglasnim: dež, kes, sel, sen, ses,
šev; b) sa speeifično-kranjskim poluglasnim: bik, bet; funt, kruh
niic, štiik itd.

bik,  prip. staj. 7 (u programu varažd. gimn.) en oča je mea
tri sine kerin je po smrti pusta samo eno hižo, en polovnjak vina,
mačko, koso, srp no enega bika  (= bika); kuzm. 402: 403: krv
b i k o u v i kozlouv; trpi. 17: vnogo b i k o u v me je okouli vze-
lou ; 53: pokaraj črejde b i k o u v med tčlei narodov; nagfl. 95:
spominati se ma med nje haski plod telic, bikouv,  gjltncev.

PttINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVBNŠTINI. ^61

bet,  rog. 545: iz trujirn se ta krotkust ner bul mžme inu
kakor iz trujim betam  touče (to je prievod rieči: triplici velut
a r i e t e mansuetudo pnlsatur; poslovica glasi: jeseni z betom
po zimi s pesom; kast. cil. 152: Anaxarchus se smeja z železnimi
b a t y tolčen.

deš rog. 77: try mesce ni dež j k; škr. 218: kdo je preštbl
morja pesek, dažj  a kdple inu dny svbjt4? škrb. 15: če tudi nebo
na več časa dežja  ne da.

pes  pthl. opr. 133: lajanje ili cvilenje enega pbsk;  pohl. opr.
259: po njeh lušteh koker ti uročni p e s j i (čitaj pasji) use pote
okkrevsajo; pohl. opr. 30: je njega ta wogate mož mejn koker
svoje phsč  čislal; 68 sveteh pesm u Krajnu 1795. 110: kaker ti
lačni volkovi so se v’ me zagainali — koker ti stekli p e s o v i sem
ter k je so trgali; pohl. opr: 201: de be tega istega p s a m naprej
metal; preš. 113: tim gre Slave pešam  lajati, tace lizat; nagfl.
139: eden troušt je naišao nebouže pri p sej,  rog. 348: sim lu-
dem na pule iz p sy u lovu to škodo deelal; nagfl. 92: med psi.

funt,  jap. 365: jim je dal deset fun tov (meni poznato samo
li: funtov).

kruh,  jap. 435: so napolnili dvanajst kosov od pet ječmenovih
k r u h 6  v (meni poznato samo : kriihov).

š t u k, nagfl. 96. konj se ne straši diidnauja š t li k o u v (meni
poznato samo: štukov).

U nutrnjoj Kranjskoj prama Istri, kako mi kolega Benigar go¬
vori, glasi poluglasno često nalik na o  te ostaje kratko kroz i kroz
a on sklanja rieč pes ovako: sing. nom. voc. pos, gen. pbsa, dat.
pbsi, loc. posi, instr. pbsam; plur. nom. posi, voc. posi, acc. pbse,
gen. pbsov, dat. pbsam, loc. posili, instr. posi; dual. nom. pbsa,
voc. posa, d. inst. pbsoma, tako i nom. dež. gen. dhžja, dat. dbžji,
loc. dežji, inst. dbžjem. — Ni u kajkavaca naglas ne pada na pa-
dežne nastavke a poluglasno je prešlo na e: deždž pes gen. dbždža
pbsa i psa. — U ugrskoj slovenštini je dat. i loc. sing. od rieči
pes: psovi ili psovi,  a plur. gen. pesov, psov i pčs trpi. 17:
osloubodi od meča dušo mojo, samost mojo od pes.

Po analogiji rieči u kojim ima samoglasno o  ili e  govore se i či-
taju kadšto i rieči s drugim samoglasnim. Naj češče ovako rabi kraj
u pluralu, riegje druge rieči i to obično samo u pojedinih padežih.
Evo primjera iz knjige :

ajd,  rog. 95: so ty ajdjč  vjdili ; škrb. 66: je on Jezusa luč
a j d 6 v inu čast Izraela imenval (ja poznajem samo ajdje ajdov).

282

M. VALJAVEC.

hram, nagfl. 127; ves, posebni i občinski hrami,  plač, cesta
(srbski hram gen. hrama).

kraj,  nagfl. 146: jeli idejo z-naše vesi na druge kraje  or-
sačke ceste? ktizm. 23: je ona prišla z kraj  ouv  zemle poslušat
modroust Salamonovo; 49 : od edni kraj  ouv  nebčs notri do drugi
njih kraj ouv;  mol. 196: me z vsej kraj  ouv  stiska vali-bodo;
z oboj kraj  ouv  touga potoka; nagfl. 32: od dvej kraj  ouv
stojijo nje stenč, 142: osem kraj  ouv  svejta itd.; nagfl. 110:
njč kliin je na kraj  e j droubno zobnati; 150: na kraj  e j vejk
se maličke vo stojčče oči viditi dajo.

plač,  ktizm. 153: liibijo nakldnanje na placej;  46: liibijo
poklananje na plačaj;  89: ščejo poklanjanje meti na plačaj.
Osamljen je sing. gen. na u polil, opr, 257: od mraz  u.
Riedko čitam slovku ov  u drugih padežih nego u plur. gen. i
to schon. 332: ona se np bo bala svoji hiši pred snežnimi m r a-
zuvi,  i schon. 427: od tod vžč izvirajo ti trje evangeliski s v e-
tuvi  (od svet consilium); ktizm. 6: bratovje; 59: grobovje.

U kajkavštini  tako rado dolazi plur. gen. dat. i instr. n. p. bra¬
tov, bratom bratmi od brat.

c) Rieci s ' u sing. nominativu

mienjaju ' na ” u voc. u sva tri broja i u plur. loc. i instr. U osta¬
lih padežih drže '. Evo primjer.

Mir ima u sing. instr. kad rabi adverbijalno te znači ruhig ili
stets ne boš z miram?  sei ruhig; on z mirom  tako dela er
macht es stets so; pa tako i s potoma  unterwegs.

Kad koja rieč u pluralu mužki spol zamieni srednjim promieni
joj se i ' na " n. p. hleva, hlev, hlevom; pota, p6t, potom;

Riedko imaju ove rieči naglas na padežnom završetku. Ja od
naroda znam za jedinu rieč mir,  u k oj oj u kranjštini naglas na-
pried prelazi u sing. genitivu na u,  pa tako i u knjiži veoma cesto

PRINOS K NAGLASU U (nOVOj) ŠLOVENŠTINI. 263

tlolazi, n. p. dalm. jer. 28: moja duša je iz myru  pregnana; jer. 38:
ta mož ne išče tiga folka m y r u ; zahar. 8: imajo seme tiga m y r u
biti; — schou. 256: obuveni na nogah k evangeliu tiga myrti; kast.
64: dosti krat v’ eni hiši mej malo ludmy nej myru;  86: ti zabstojn
ondi myru  yščeš; 97: vsesa perpelajo mejsto myrti eno ardrio;

— rog. 60: le ni ena prava zveza tega večniga m y r u in sprave;
<0: zagvišana je bila tega myrti; 461: gmaha myrti inu pokoja
nigdar nima; jap. 311: bode tam en syn tiga myrti; — tschup.
301: ony bodo mene iz enega usmilenega inu m y r u lubega duha
posvarili; —jap. prid. 1/263: služabniki tiga myrti; 1/288: mo¬
remo my danas od tiga praviga m y r u govoriti, od myru .Jezusa
Christusa, od m y r u tiga srca; 1/300: ne morete eno minuto
myru  okusiti; ti hudobni nimajo myru;  škr. 236: naj ostane
per tebi beseda myrti; 359: je on z’njim zavezo m y r h sturil;
395: za tvojiga m y r u volo si bil lublen; — trami. 27: poti tiga
m y r u niso spoznali; 188: v mesti tiga m y r u je še njegov šotor;

— ravn. 1/105: nima nb mirti ne pokoja; 249: nobeniga miru
nimajo hudobni; 342: popisujejo kntiza mirti (pazi 2/144: vbza
miru); čb. 1/11: omotne veseljake zbujtina kolje vtist; kdor srčno
zmaga spake, si gor’ mirti je svest. — preš. 12: ko brez miru
okrog divjam; 36: stanti se svojiga spomni, trpi brez mirti;
78: naprej brez mirti svoj čoln drvi; 94: mirti je smrt mi
zrasla; 105: bila mirti sta men’očesa tata; 157: mirti ne bodo
najdli; 164: mirti ne najde revež; 183: te misli mirti mi niso
dtile vbč siroti; 187: ljubezni vere in mirti in sprave ne branim
se; itd. itd. — Tako još i pot dalm. deut 9: ony so hitru od
tega potu  odstopili.

U knjigah našao sam padežni nastavak naglašen jošte: kast. cil.
37: šty ta drobni prah sturjen z’ vse zemle inu iz vsili gtir, liribti
inu ravny; 126: natura sili inu veže... te stany ovac na hri-
b ti h;  pak tschup. 331: nad tem neč več spoznati note koker
k’ večemu ene mrvece enega g r e h k.

U ugrskoj  slovenštini to češče dolazi:

hiti v (lejv) nagfl. 66: dvtirca ešče jeso na le vej,  kiirečnjekaj,
štaetini itv.

hrast  (rast) nagfl. 167: z ras ta njemi je on žalodek spadno
na nous; gon. 38: ka je etam pri ras tej za st vir ?

hrošč  (rošč), nagfl. 111: reče pojej jo vse ka požrejti morejo,
travo, korenjti, kroplive, zrnje, sad, mesou, črve, žabe, rošč  e,
ribe, kamtince.

M. VALJAVEC;

264

kralj  (krdo), mol. 73: pri tom stouli nov’ga k rala  nouvi
viizen nouve pravde stari viizen dokončd; gon. 56! gda bi si ftiči
k ral a Šteli zebrati; prij. 1876. 2. 8: Rauscher je ništera leta vu-
citel bio našega k ral d; 11. 7; na Francuskom nega ni kr a la
niti ce?ai - a.

mlad,  kuzm. 364: naj vas tak što ne soudi vu jejstvini i pit*
vini ali vu tali svdtka ali m 1 a d d ali v sobottaj; trpi. 67 : trom-
bontajte za mlada  z trombontov,

pldšč,  gon. 82: v zelenom plaščej  sem rodjen; nagfl. 135:
možki sabou šiva dolame, kabate lače, prsnjeke, plašče;  a kuzm.
364: vo so ga slekli z p 1 d š č d.

ptiž, gon. 38: vejm je tou priž, tisto jajce pa na hrbti hiža
p u ž d, štero povsed z-sebom nese.

r 6  p , kuzm. 448: mele so r e p d spodobne k štiram i ždlci so
bili vu rep a j njihovi; nagfl. 97: se nilca kosminje konjdv na
napinanje hižni ouprav, grive i repa  žinjice na tkanje sit; 98:
konec (oslovega) rep d je košarasti; 92: jeli mata obd glavd, ši-
njeke, triipe, rep d, noge?

Slovku ov  čitam nagfl. 82: levouvje  (= hlevovje).

Iz kajJcavštine  imam zabilježeno samo: kutdv i kutdj  od kut;
po putdh  od ptit; i repov, z repmi  od rdp, a u knjiži či¬
tam zagr. 4/1 233: dužen je vsaki grešnik zadovoljščinu g. bogu
dati za tulike krivice z grehi  niemu vučinjene.

A što se tiče rezijanščine,  to čitam u Boduena §. 184: nfltu pr
Hlevih; ta par križih.

Rieč s ' stbrž  ili s t e r ž,  odkle če biti ime brdu Stbržec nad
Kranjem po obliku, mienja ' na A , gdje se U riečih s " taj pretvara,
na ": sterž voc. sterž, gen. stdrža, plur. loc. storžih, instr. stdrži.

2. U dvoslovčanih substantiva.

Dvoslovčanice imaju

1. na zadnjoj slovci: precep, sončt;

2. na zadnjoj slovci: steber, kupec;

3. ' na zadnjoj slovci: hudič, rokav;

4. na predzadnjoj slovci: hlapec;

5. ' na predzadnjoj slovci: travnik;

6. ‘ na predzadnjoj slovci: bsel.

a. Rieci s  " ili  A  u sing. nominativu
Čuvaju ' ili " u svih padežih u sva tri broja nepromienjen na vo¬
kalu na kojem stoji u sing. nominativu.

dat. instr. precepoma sondtoma

gen. i loc. kao u pluralu.

Na padežnom završetku naglas u kranjštini  čitam samo pok.
3/28 : se z’ o t r o b m y posvejtnib norčij pasejo; ali je običnije
b  otrobi, z otrobmi.

U ugrskoj  slovenštini ima toga malko više:
čemer.  prij. 1876. 9. 5: Žofike oči so od čemerouv  blis-
ketale; nagfl. 89: psi v’ č e m e r e j ešče i domdnje zgrizdjo; gon.
49: v plingrad je šla i V če mer e j je materno cvejtje vse doli
»trgala.

orsftg,  nagfl: 179: rodnica tri drždnja (or sag d) md.
trnac,  nagfl. 66: na dvouje odpdrana vrdta i dvčri se naha¬
jajo na cdrkvdj, gradej, palačaj, trnacej.

večer,  gon. 86: nji je oča po večerej  lepou vučo.

Tako i u njekih riečih, kojim je pregibno e  u zadnjoj slovci na-
glašeno a u ostalih padežih izpada:

b o b e n j, nagfl 99 : b o b n j d leder je ž njegove (oslove) kouže;
129: medvedarje Itidstvo z-bob  nji  ali trobiintami vkup vdbijo.

koren,  nagfl. 177: ka pa črešnja, jeli samo edno steblo ide
vo ž-njd k o r n d?

kliki  1, kiizm. 237: vido sem vn sasi videjnje doli idoučo ni-
kakšo posoudo liki eden veliki prt za štiri k i k 1 č puščeni z nebds;
nagfl. 52: on tdl tdble, gde dvej strani vkup prideta klike 1 zo-
vdmo. Jeli naidemo eti ešče več kiiklouv?  Kelko kilklouv
tak md tdbla z ete strdni? Vse strdni tdble štiri k ti k 1 č mdjo ....
VuČitel pokdže k u k 1 d. Kelko k u k 1 o u v ma sto ? Kelko k u k*

1 o u v md pokriv knig? Imenujte z-eti bodouči dugovdnj ta stili
k ii k 1 d majouča. Štiri k ti k 1 e majo stend, mostmce itd.; kiizm.

266

M. VALJAVEC,

234: vido je eno posoudo liki kdkši lelahen veliki na štiri ki klej
zvdzani; nagfl. 67: panti so klikldti na vsej dvanajset kiiklej.

laket, kužni. 76: Židovje, či do laktd  ne operdjo rouk, ne
jejjo; nagfl. 25: lejva rouka naj skoro do 1 a k t d na stonli leži
(nom. lakdt kiizm. 10- 134; a plur. gen. lakti ktizm. 212.)
r o g e 1, trpi. 60: sterem vse r o g 1 d ti nepobožni.
s v eden,  nagfl. 194: v prozimci, s večnej  i sušci je redovno
jako mrzlo.

TJ lcajkavstini  osim plur. gen. riedko stoji naglas na padežnom
aavršetku, gasp. 1/46: bolvand,  1/489: bolvanbm,  1/839:
bol vanom,  ali običnije bolvdnom gasp. 1/490; gasp. 1/491:
oprosti h a h a r d m, 1/906: si videla jedinoga sina tvojega po krvo-
ločneh hahardh  razmrcvarjenoga, gasp. 1/5: knjižice po v e č e-
r d h dan delatni čtene; 1/27: na naklon angelski po večera  li
zvoni se; oblakov  gasp. 1/603; vaganov  gasp. 1/868.

Slovka ov  osim u plur. gen. veoma je riedka, čitam samo nagfl.
52: kiiklouvje  hramb se voglouvje zovdjo.

Rieči s " u sing. nominativu

dvostruke su: a) jedne imaju u zadnjoj slovci pregibno e, koje u
padežih s nastavkom slovku činečim izpada. U ovih riečih ostaje " na
zadnjoj slovci u svih padežih u sva tri broja, a u sing. voc. može
naglas natrag skočiti na prvu slovku kao ". U pluralu dolaze dosta
cesto u ovib riečih završetci gen. ov, dat. dm, loc. eh, instr. f ili
mf, a u dualu dat. i instr. dma. ji) Druge rieči rastu u sing. gen.
i ostalih padežih za jednu ili dvie slovke. Ove pako drže naglas
na samoglasnom, na kojem je i u sing. nom.; ali se mienja
na - u svih padežih osim u plur. i dual. voc. i plur. loc. i instr.
gdje stoji U sing. voc. može naglas skočiti na prvu slovku kao

(a na o ili e kao *j n. p. o gbluf čitaj gdluf. To valja za sve
rieči osim u kojih ima (široko) o  u zadnjoj slovci.

a) Primjeri za rieči s pregibnim e u zadnjoj slovci  iliti koje u

fc>RtN0S K NAGLASU U (noVOj) SLOVENŠČINI.

2137

plural:

gen i loc. kao u pluralu.

Uz navedeno govori se barem u gorenštini cesto plur. acc. st'Lbre )
gen. stebrov, dat. sttbrem, loc. sHbreh, instr. stT>brml, dual. dat.
stT,broma itd.

Iz knjige su mi u taj par ovi primjeri na potvrdu kazanoga:
čeber,  rog. 530: zapovč Xaverius škaffe, č e b r č napouniti
z murjam; jap. 349: štu čebrov  olja.

hrbet,  rog. (349: h r p t č k’ altarju obračajo; 650: prutje temu
tč h r p t č kažejo . . ; kažejo te hrbte.

kupec,  rog. 366: skuzi ta od tega k u p c d  znajdeni pčrl za-
stopi se duša sledniga vjčrniga človeka; škr. 98: ona je postdla
kakor barka eniga kupci;  rog. 365: tu nebešku krajlčustvu je
eniku enimu k u p c h; rog. 646: Jezus sam je gonil inu tčpel iz
gajžlo te predajauce, kupcč,  barantače, vole inu drugo živyno
iz templa; škr. 315: kakbr klin v’ zydi med dva kamna zabyt
trdnu stojy, takti tudi greh v’ sredi med prodajavcam inu k ii p-
c a m tesnu tičy; rog. 646: nesel je tolkajn k u p c 6 u in baran-
tačou; tschup. 440: iz Madijanitarskemi kopcmy  nam on more
preč v’ Egyptovsko duželo pojdti.

mezeg,  dalm. ester. 8: ty jezdeči lystarji na m e z g e h so
brzu jezdili (ja čitam mezgčh, j er bi dalm. inače pisao ili mezg/h,
kao zbilja malo nrije: na mladih mezgih, ili mezgeh).

pekel,  preš. 36: kako bit očeš poet in ti pretežko je v prsih
nosit’ p e k č 1 al nebo ! 60: kaj je p e k h  1, o mati i  le ž njim,
le ž njim je svčti raj, pekel  brez njega; pohl. opr. 66: tu je
tu črnu naprej nesenje iz pekla;  jap. prid. 1/1 <6: my bi si radi
to piko namiga hudiga nagnenja odrli, pak se pekla  bojmo,

M. VALJAVEC',

268

1/204: v’ katerih vže toliku lejt kakbr sužni tiga p h k i a zdihu¬
jemo; 2 236: si toliku duš v’ plamene tiga pekla  zakopala;
2/237: pojdite le vimkaj iz p Skl a! 2/300: bom od p S ki a rešen;
škr. 71: ti boš njegovo dušo od pekla  rešil; 154: tudi ny
pbkla  krajlestvu na zemli bilu; 250: hudobbn ndtbr do pek 14
ne bo (bogu) dopadel; traun. 218: ti boš mojo dušo od globokiga
pekla  rešil'; skrb. 45: vzemi greh iz pekla  inu pusti noter
vse kar je mogoče smisliti strašniga, bo vendar nesreča ene duše,
ke b’ se znajdla v’ pekli  brez greha, veliko majnši, kakor k’ se
znajde na sveti brez božje gnade; preš. 157: strahovi vsi r z peklit
'spušeni; skrb. 4: hitiš proti peklo.

sejem  (semenj) preš. 79: bilo ni godu, svatdvšnje, semnjih,
de tjb ne bili bi vabili ga; jap. prid. 1/179: kaj se ny druge lejta
na sej meh ali per žegnanji ene cerkve zgodilo?

s en e c običnije plur. senci,  rog 337: ta ferbežna Jachel je
tega grozniga junaka Sisara skuzi s e n c b iz enim železnim žd-
blam u spajnu kakor en ploh na zemlo pbrbyla.

skedenj  pohl. opr. 45: jest otschern svoje skednš  podreti,
steber,  rog. 135: ogyn požgal inu sceral je bil use zunaj
eniga lesdniga stebra;  skrb. 70: močni stebri  se majejo;
škr. 26: modrost si je eno hyšo zydala, je sedbm stkbrov  iz
sekala; dalm. 2 hron. 4: kateri so ozgoraj na stebrdh  bily itd.;
dalm. ex. 24: Moses je en altar sezydal ozdolaj pod gorro z’ dva-
naj stemi stebrj.

ž r e b e 1 j, škrb. 380: pertisni z’ taistim žeblam  naše srce na
križ; jap. prid. 1/197: on vidi žbble,  šibe, gajžle, križ, sulce,
kalvario; jap. 521: aku jest ne bom na njegovih rokah vidil zna-
minja tih ž b b 1 d v inu ne bom moj prst položil v’ kraj tih ž b-
bldv,  ne bdm veroval; pohl. opr. 289: iz tumpastemi žeblemy
so ony njemu njegove roke inu noge prewyli

Isto nalazim u rezijanštini  u Boduena za rieči konac §. 140,
kotil, kotbl ili kotou §. 140, lonkc §. 140, ogbn ili ohon §. 33
orel 140, oven 140, ovas 219, stolac, tarok; i to s i n g. gen.
konca, ohna, omna (arietis) §. 169; — sing. dat. tah ohhb §. 175;

— sing. loc. tbu kotlce, ta na kuncoe §. 172; tbu koncb §. 175,
tub lonce §. 74; tet na ohhb §. 175; — plur. nom. kotli §. 183;

— plur. acc. kotiš, loncš, oune §. 180; — plur. gen. kotlbu, kotih
§. 182; — plur. instr. z Ione  a me  §. 184. — dual nom. acc.
dwa kotla §. 170.

SRINOS K NAGLASU U (nOVOj)  SLO VKNŠTINt.

269

j Hi vat čakava c Bakranin  po  mojem sluhu sklanja konjič
ovako: sing. nora. konic, gen. konca, dat. koncu, loc koncu, instr.
končen, plur. nom. acc. koncu, gen, konac. dat. končen, loc. konci(h),
inst. konci.J

,3) Primjeri za rieči koje u s i n g. gen. ras tu:

singular:

gen. i loc. kao u pluralu.

Rieči na d n = animn, koje znače Stanovnika koga mjesta mo¬
rale bi imati " več u sing. nom. kako amo tamo zbilja imaju. Ove
imaju u svih padežih na a  u ati  n. p. sing. nom Beljan gen. Be-
ljana, dat. loc. Beljanu, instr. zBeljanom; plur. nom. Beljani, acc.
Beljane, gen. Beljanov, dat. Beljanom, loc. Beljanih, instr. z Be¬
ljani; dual nom. acc. Beljana, dat. instr. Beljftnoma. Ali se može
naglas mienjati i po primjeru cigan n. p. nom. Ižan gen. Ižana itd.

U sing. loc. kadšto uz 7  dolazi i : na obrdzu, na podplatu,
v  prepadu; po poklicu; v tem popisu itd. uz: na obrazu itd.

Rieči u kojih je samoglasno (široko) o  u zadnjoj slovci imaju u
padežih gdje rastu jedne ' a druge , razlika dakle nije u naglasu

•i 1

270

M. valjavec,

več n zvuku samoglasnoga o.  U kojih riečili o  svoj glas drži, u
kojili li ga mienja, težko je opredieliti, a cesto se mienja i ne mie-
nja kako komu bolje zvoni i kako je gdje običaj. U gorenštini drži
o  svoj široki glas obično u riečih na oj  i ot:  naboj, poboj, pridoj,
razboj, uboj; krohot, ropot, život; tako i izbor, otrok, podmol,
poskok, Predvor, prinos, razpor, Strmol. Ali u plur. loc. i instr.
mienja o  rada svoj (široki) glas (na uzki). Evo primjera

singular:

Uz plur. loc. i instr. pri otrocih, z otroci govori se u ovoj rieči
i pri otrocih, z otroci, riegje z otroki: a plur. gen. običniji je
o t r 6 k nego otrbkov. U pohl. opr. 77 i 105 čitam i o t r o c m y.

c. Rieči s ' u sine/, nominativu

pretvaraju na " u voc. u sva tri broja i u plur. loc. i instr. sve
na vokalu na kojem stoji_ naglas u sing. nom. U sing. loc. čuje
se i " uz '.

zamieni sa ": nom. acc. rokava, gen. rokav, dat. rokavom; čb.
4/42: o ljubi moj Anže, sej taka zna biti! naš cesar mi bobe ro¬
kava zašiti.

U ovih rieči neima padežni završetak naglasa; samo u kajkavaca
čuje i čita se kadšto plur. gen. na ov  (i ov) i dat. na om n. p.
mozolčv gasp. 1/557: pristupi siromah jeden z kruto burlavemi
punemi m o z o 1 d v nogami; mozolom gasp. 1/241: dva gubavci
nigdi ne moguči vračtva najti odurnem m o z o 1 b m svojem zadnjič
vtekli su se vu pomoč s. biškupa.

d. Rieči s  " ili  A  u sing nominativu
čuvaju " ili A  u svih padežih u sva tri broja nepromienjen na vokalu
na kojem stoji u sing. nominativu

singular:

nom. voe. acc. hlapec česnec

gen. hlapca česneea

dat. loc. hlapcu ' ččsnecu

inatr. hlapcem ččanecem

272

M. VALJAVEC',

plu ra I :

dat. intr. hlapcema česnecema

gen. i loc. kao u plural«.

U kranjštini u tih rieči veoma riedko dolazi naglas na padež-
nom završetku n. p. rog. 255: vidil je Joannes štiri angele stoječe
na štiri v o gl eh te zemle; kor. 2/18: prime otroka za pete —
vdar’ ga pri hiši oh v o g 1 6 ; dalm. ex. 27. 39. 2 hron. 27: čitam
v o gl e h kao voglčh; dalm. job. 16: on je mene okuli obdal z svojmi
s t r e 1 c y; rog. 54: tlačeni inu trti so billi iz dellam, žlaki inu tepe¬
ža  m;  dalm. amos 4: vas bodo vunkaj vlekli z t r n k y inu z vo¬
dicami. — Jedina rieč veter  prima slovku ov: kast. cil. 32: kaj
čakaš na hudo fortuno inu grozovite v d t r u v e (valjda = vej-
truve) viharje inu valuve; ber. 166. 174: vetrove;  jap. 223:
bo svoje izvolene vkup spravlal od štirih vetrov;  pok. 1/66:
vetrovi  so pihali; 3/135: so peršle dereče vode inu v e t r <5 v i;
ravn. 2/160: vetrovi  vlečejo; preš. 70: zasliši vetrdv  se so¬
vražno vršenje; 71: ne boj se vetrov  mi perjaznih vršenja; 93:
al bo neb4 togdta vetrov  nam šum zbudila; 129: vetrovam
Eol koj zaklene dtiri; ber. 167; v6da v’ morji se po vetrovih
in po hibi maje; itd.

U ugrshoj  slovenštini biva to češče, ali treba opaziti da su " ili
A  obilježeni vokali večinom kratki pa dakle znak " znači više po-
tisnuti naglas.

a p 6 š to 1 (apostol) kilzm, 217 : so vnouga čuda i znamejnja po
apoštolaj  včinjena bila.

c č c e k nagfl. 93: tele z viimena (c e c k o u v) matere ceca
mlejko.

1 a n e c, mol. 108 : so z lancmi  grejhov zvezani.

mlateč  gon. 46: naj vsaki stopaj m 1 a c o u v v noči vu
dne pazi.

PRINOS K NAGLASU U (noVOj) SLO VJ5NŠTINI.

273

s e r e g, kiizm. 290: je erkao Ežaidš da bi gospoud š e r e-
g o u v ne nihdo nam semena; jrpl. 19. 46. 54: boug šeregouv;
38: smo vidili vu varaši vsej šeregouv  gospouda; mol. 25. 44:
feoug šeregouv;  nagfl. 94: kama gonijo krave čerez leta v ve¬
liki š er ege j; 145: či je vu torem idti nej pogiibelno, v š e r e-
g e j naj pela gori vučitel otroke.

veter,  kiizm. 49. 91: od štiri v 6 t r o u v.
vogel  (vogeo), kiizm. 220: je včlnjeni na glavič vogla;  44:
vcinjeni je k glavi vogla;  88: tč je včinjen glava vogla  itd.;
trpi. 98: je včinjen za glavič vogla.

I tuj dolazi slovka ov  i u drugih padežih, ne samo u plur. gen.
n. p. kiizm. 271: votrovje.

U kajkavštini  dolazi cesto plur. gen. na 6v, što sprieda gledaj,
I naglas na podežnom završetku govori se i čita n. p.

biškup,  gasp. 1/233: ves varaš Hilaria sebi za pastira i bi š -
kupa  je odebral.

H a r a p, gasp. 1/731: dokonča proti H a r a p 6 m vojuvati.
veter,  petr. 29: zapoveda vetrom  i morju; 354: treskaš i
svetlemi obleski lesikaš, naglemi vetri  hrupiš.

vitez,  gasp. 1/795: mrtvoga telo na kola k svetem pridruži
vitezom.

Židov,  petr. 52: Kaitaš je tolnača bil dal Židovo  m;  56:
izide vun k zidovom;  59: reče zidovom;  gasp. 1/518: da
bi zlu peldu ne dali ž i d o v 6 m.

U njekjh rieči dolazi plur. gen. ne na ov  a onda ima zadnja
slovka ' riegje " n. p.

mesec,  gasp. 1/732: Ivan vsaki večer zasluženi! z potom p biču
plemenitašu donese i to mesec  nekuliko; 1/772: detece sedem
m e s č c staro; 1 /781: cčleh šestnajst m e s č c.

nohet,  krajč. 244: si me vragu z nohet  strgel.
p ene z, petr. 169: nčsi ddl mojeh penčz  na stol premejnbe;
gasp. 1/734: nekuliko penez  spravfvši pokiipi vsakojačke knji¬
žice, kipice, čisla; 1/739: odkuda dobil je kruha mesa juhe i ostalu
hranu da pače i penez.  Tako sam cesto čuo u Varaždinu rugati
se siromaškim plemenitašem: knez bez penez, plemenita krv nema
kruha niti drv.

e. Rieči s ' na predzadnjoj slovet u sing. nominativu

jesu dvostruke: jedne imaju pregibno e  u zadnjoj slovei te ostaju
u sing. gen. dvoslovčane, a druge u sing. gen. rastu. Ovc potonjc

274

M. VALJAVfiC’,

su opet dvostruke: jedne drže naglas u svili padežih na samoglas-
nom na kojem je n sing. nom., a druge premiestaju naglas u pa¬
dežih, u kojih rastu za jednu slovku napried prama kraju rieči.
U prva dva slučaja to je u riečih s pregibnim e  u zadnjo} slovci i
u onih koje u ostalih padežih rastu a naglas drže na samoglasnom
na kojem stoji u sing. nom., ostaje ' na samoglasnom na kojem
stoji u sing. nom. u svih padežih osim u voe. u sva tri broja i u
plur. loc. i instr., gdje se mienja na I u sing. loc. dolazi cesto
uz ' osobito na samoglasnom u.  A u trecem slučaju je ' I ~ ti
dotičnih padežih za slovku dalje prama kraju rieči, nu u sing. voc.
je " na prvoj slovci.

a) Primjeri za rieči s pregibnim e  u zadnjoj slovci i onih rieči,
koje u sing. gen. rastu a naglas drže na vokalu na kojem stoji u
sing. nom,

singular:

Prelazi li koja ova rieč u pluralu megju neutra, to joj se ' pre-
tvara na n. p. kamen plur. nom. voc. acc.: kamena, gen. kamen,
dat. kamenom.

U kranjštini  na koliko ja znam naglas u ovih rieči ne skače na
padežni nastavak, ipak čitam dalm. job. 40: gospud je Jobu od-

f fetpfos K NAGLASU U (NOVOj) SLO VENŠT1NI.

275

guvoril iz eniga v ih rž,; amos 1: tu hudu vreme pride v tem
času tiga vi h rti; ali valja napomenuti da se uz viher govori i
viher;  kast cil. 270: razumnost vučy tvojo ali lusko krivico
z’ pravo vižo odpahniti, de teh 1 o t r u hudobia ne raste; dalm.
sirah 12: vari se pred takouimi 1 o t r y.

U ugrskoj  slovenštini čitam

g 1 č ž e n. nagfl. 122: kelko g 1 e ž n o u v na vsakom (prsti je) ?
junec  (gjiinec) kttzm. 139: pet jdrmov giincev  sem kupo;
nagfl. 95: spominati se ma med njč (krave) haski plod telic, bi-
kouv, g j ti n c d v.

- ldgev,  nagfl. 174: žveplo niica se na pukšeni prah, vrastvo i
lagvouv  zapartivanje; gon. 44: frouši so na la g vej.

varaš  trpi. 7: varašd  njihove si razvrgao; 55: bode zidao
varašd;  nagfl. 175: vekše vode vesnice i varaš  d sporušijo;
129: jeli pri nas i zvona varašouv  držijo senja? 175: velke
vode počasoma tečdjo med njivami i travnikmi kre vesnic i v a-
r a šou v; 78: vu veliki varaš  e j jeso trouje četvero itv prizdig-
njene hiže; 188: deždž napuni potoke i vu povoudni se raz lej dj o
po ravnicaj varašej  i vesnicaj.

ždkelj,  gon. 37: v-ž a klej  se silje i mela drži; 47: vdra
edna nasipana koula v-skegnji i mlace vršeneče okouli nji z-pu-
nimi ž a k 1 i pšenice.

Slovka ov  dolazi i izvan plur. gen. nagfl. 122: eti tali so glež-
n j o u v j e čonklouvje i nojdtje.

U kajkavštini  osim plur. gen. na ov: angeldv  gasp. 1/788,
k a m e n 6 v gasp. 1/495; purgardv  gasp. 1/495 kadsto dolazi
naglas na padežnom završetku:

fin gel,  gasp. 1/503: izkazanje vučinjeni jesmo svdtu i ange¬
lom  i ljuddm; 1/775: angelom  svojdm zapovedal je, zagr.
5/170: došel je bil iz neba z-angelmi  svojemi k njemu,
m č š t e r, perg. 42/1: pred nih m e š t r y;
purgar,  83/1 : meg p u r g a r m y.
seber,  pei - g. 11/1: za sebrd  poide.

s fl d e c, perg. 64/1: conuenti su se nauadili v svoih vesnicah
dugounike ili uaruuače ili s u d c e držati; perg. 52/2 instr. s u d c >.

,3) Primjeri za rieči koje u sing. gen. rastu a naglas im se za
slovku napried porniče.

276

M. VALJAVEC,

gen. i loc. kao u pluralu.

Za potvrdu da u ovih riečih naglas skače za slovku napried
prama kraju u padežih u kojih rastu neka bude dovoljno ovo malo
primjera:

narod,  preš. 117: na posodi v zldtih črkah slava se bo brala
od naroda do naroda  tvojiga imena; preš. 186: smo ljudje
vsi brdtje, brdtje vsi narodi;  preš. 183: se je bbžji sin za tč
včlovččil, de bi o tel narode  in osrečil; jap. 114: vy bote sovra¬
ženi od vsili narodov;  379: na zemlji bo stiskanje tih naro¬
dov;  210: moja hiša im4 ena hiša te molitve imenovana biti vsim
nar 6 dam;  404: taku je mogel Christus odpušanje tih grehov
med vsimi narodi  od Jeruzalema začeti.

prihod,  jap. 114: kaj bo za enu znaminje tvojga prihoda?
preš. 186: tak6 so pčli dngeljcov glasovi v višavah per mesijesa
p r i h 6  di.

s6sed,  jap. 340: kadar ti kosilu ali večerjo narejaš, taku nikar
ne povabi tvoje priatčle ali bogate sosede;  459: sosedje  so
rekli . . ; preš. 98: zapusti ročno mčstne mi sosede.

1‘RIN’OS K NAGLASU O (NOVOj) SLOVJSNŠTINI.

277

z d h o d, jap. 116: kakbr bli<k vun gre od součniga izhoda inn
se sveti notbr do zahoda;  33 1 : bodo prišli od sončniga izhoda
inu zahoda;  preš. 117: v nji bom med slovdnske brate sladki
gdds zanesil od zahoda  do izhoda tvojiga itrujna.

zakon,  preš 84: bodi ve s dl, de nisi v zakona  se mrdže
vjel; 188: zakona  srdče ta vživat’ ne more; 189: v zakoni
vitnder brani sad mi rijdni vživati z bogam trdniši zaveza.

zarod,  jap. 105: ker ny imel zaroda,  je zapustil svojo
ženo; 215: ny zapustil zaroda;  448: iz Davidoviga zaroda
itd.; pohl. opr. 283: je svoje veličastvu skus glds tega grmenja
tem z a r 6 d a m oznanuval

Rieč t r 6  b u h u Dalmatina drži naglas na e  kroz i kroz, genes.
49: trebuha jerkl. 1: v’ trčbuhi itd. — Rieč nauk  govori se
nduka i nauka.

Ugrska  slovenština u riečih s predlogom složenih pa i u ostalih
voli naglas na slovci na kojoj je u sing. nom. n. pr.

n dr o d, kuzm. 443: si vmorjeni bio i ktipo si nas bougi s tvo-
jov krvjouv ze vsakšega plemena i jezika i liidstva i n dr o da;
446: sem vido liidstva vnogo, šteroga je nišče nej mogao zraču-
nati ze vsega naroda;  mol. 117: ki si človečdnskomi narodi
miloščo i ndvuk tvojega s. evangjelioma gldso; kuzm. 454: bi ga
nazviščavao tim prebivajoučim na zemli i vsemi n d r o d i i ple¬
meni i jeziki i liidstvi; mol. 35: dopusti milostivnb tvoje s. ime
dobrouto i zmožnost vsemi človečdnskomi n d r o d i prdvb spo¬
znati; mol. 161: hvalte njega vsi narodje;  kuzm 438: plakali
se bodo nad njim vsi narodj  e zemle; 458: so ž njd nečemur-
noga kurvejštva vina pili vsi narodje;  449: potrejbno ti je pd
prorokiivati liidem i narodom;  mol. 61: da vse narode  vu
jedinstvo vore vkiip spraviš.

s o u s i d, mol. 204: moji znanci priatelje i s o u s i d j e se ve¬
selijo v nebi; kuzm. 139: ne zovi bogate so us ide; 186:sou-
s i d j e pravili so . .

zahod,  kitzm. 464; od sunčenoga zahoda,
zakon,  kuzm. 451: videna je lada zakona  itd.
zaton,  kiizm. 438: sem bio vu zatoni,  ki se zove Patrauš.
U kajkacstini  prelazi naglas napried u riečih jdčmen, sused, tie-
buh, u ostalih voli stajati na slovci na kojoj je u sing. nom., ali
u svili se može čuti jedno i drugo. — Pazi perg. 20/2: ti era i s«
z a k o n m y sinovli i bratinski trhi vzymliu.

278

M, VALJAVEC),

f) Rieči koje iniaju ' na o ili e u predzadnjo} slovci a sing.

nominativu

dvostruke su: jedne imaju u zadnjoj slovci pregibno e te ostaju u
sing. gen. dvoslovčane a druge u sing. gen. rastu. Ove potonje su
opet dvovrstne: jedne drže naglas u svih padežih na početnoj
slovci a druge premještuju ga u padežih gdje rastu napried prama
kraju za jednu slovku. U riečih s pregibnim e u zadnjoj slovci
mienja se v  na A  u voc. u sva tri broja i u plur. loc. i instr. Za
slovku napried prama kraju može naglas skočiti i cesto skoči u
plur. gen. dat. loc. instr. i dual dat. i instr. i to na završetke ov, čm,
čh, i  ili mi i črna. Rieči koje u sing. gen. rastu a naglas drže na
početnoj slovci mienjaju ' na ~ u voc. u sva tri broja i u plur. loc. i
instr.; u sing. loc. rabi ' uz " i to: ' vole one rieči u kojili ima samo-
glasno e  n. p. pri orehu, medvedu, jelčnu i rieči koje rabe kao nomina
propria n. p pri Božiču, pri Peruču od Bbžič, Pbruč; ali o božiču
zu -vveihnackten; nu po poliču i po poliču; na potčku i na potoku;
v pokoju i v pokoju, pri porodu i pri porodu, riedko pri porbdu;
pri kožuhu i pri kožuhu; u riečih s vokalom o  dolazi i u sing.
dativu kad rabi s predlogom ‘: h porbdu.

a) Primjeri za rieči s pregibnim e u zadnjoj slovci koje u sing.
gen. ostaju dvoslovčane

Rieč 1 b n e c dolazi u plur. i kao neutr. a tada ' mienja na ' a
u voc. na nom. lonca, voc. lonca, gen. 16nec, dat. loncem, loc.
pri loncih, instr. z lonci.

kotel,  dalm. 2 hron. 35: v’ ko tleh  čitam v kotlčh.
lonec,  dalm. 2 hron. 35: v’ lonce  h čitam v lonceh.
norec,  dalm. sirah 8: ne imej svoj ta z n o r c y.

prInos k naglasu u (novoj) slovenštini.

279

bven, dalm. 2 hron. 13: kateri kuli pride svojo roko napol*
novat z enim mladim juncem inti sedmemi o u n y.
p b s e 1, rog. 647: eden iz njegovih p o s 1 6 u.

U ugrskoj  slovenštini čitam kebeo,  prij. 1875. 1.3: keblouv;
k b z e o ktizm. 52. 402: kozlouv;  trpi 17. 98: roglouv
(ali nom. sing. glasi tuj: rogel).

U kajkavstini  čitase: bsel  gasp. 1|948: med tulikum vnožinum
oslbv  ne nahdja sebi povbljnoga; btec  perg. 28/1: sinoue ukup
z suoimi ocy v tugjem orsagu bluude; pbsel,  gasp. 1/610: bi
se odvlačilo vreme zbog vnogeh poslov;  1/764: taki odgovori
Bononinskem p o sl 6 m; 1(597: od angela vu trudeh i poslčh
svoj eh objačeni dojdu k-Inocentiušu.

Kad koja rieč rabi u plur. gen. ne na ov ima zadnja slovka :
gasp. 1/174: ovdi n ovac  prež dvonjbe vu malom vrčmenu veliko
bogatztvo spravim.

(3) Primjeri za rieči koje u sing. gen. rastu a naglas drže na

gen. i loc. kao u pluralu

y) Primjeri za rieči koje u sing. gen. rastu a naglas porniču
napried za slovku prania kraju.

nom. pblič
voc. pblič
acc. pblič
gen. poliča
dat. poliču
loc. poliču i
poliču
nst. poličem

singular:

280 M. VALJAVEC,

plural:

dat instr. poličema kožuhoma potokoma orehoma cesarjema očetoma
gen. i loc. kao u pluralu.

Za potvrdu da u ovili riečili naglas napried stupa bit če ovo malo
primjera dovolj no.

bčteg,  kiizm. 63: zvračo je vnouge, ki so se liudou meli vu
razločni betčgi;  111: so meli nemočne vu razločni betčgi;
trpi. 34: ti vso lego njegovo preobrneš vil bet egi njegovom; gasp.
1/621: zazava se pak odičeni s. Valentin kakti osebujni i veliki
pomočnik vu frasu i velikom betegu;  1/609: koji nje spomenek
zatrgavaju z istem kaštiguje zubov b e t č g o m.

cesar,  preš. 46: pod cesar  jam  zdčj nar lepši cvčt Turjaška
rčža rčse.

č 1 b v e k, gen. človeka jap. 230 : kadar ta nečisti duh iz člo¬
veka  vuu pojde; 197: bo syn tiga človeka  v roke tih člo¬
vekov  izdčn; (nagli. 38: človik človoka) ; gasp. 1/885: bog je
moral človekom postati i tako nevoljnoga č 1 o v č k a k milošči
božji dopeljati; sing, instr.: gasp. 1/885: tak znevarce vu velike
puščaš se grehe, kak da bi znovič moral bog za grehe tvoje člo¬
vekom  postati; plur. nom. človčki:  dalm. jer. 51: vsi č 1 o-
veki  so norci z’ svojo kunštjo; plur. acc. človek  e dalm. jer.
21: hočem purgarje v letim mčsti pobyti obuje: človčke  inu
živino; plur. gen. človekov:  dalm. jerkl. 3.: on nikar iz srca
čl o v e k o u ne martra; jap. 452: dveh človekov pričovanje je
rčsničnu; plur. loc. človekih,  dalm. jer. 32: si v’ Egyptouski
deželi cajline inu čudčsa delal do današniga dne na Izraelu inu
čl ovčk  ih;  ex. 8;  plur. instr. čl o ve ki; dalm. jer. 31: hočem
Izraelsko hišo inu Judovsko obsejati z' človčki  inu z’ živino
itd. itd.

PftINOS K NAGLASU U (nOVOj) 8LOVENŠT1NI. 281

jfelen,  ber. 174: severni j 61 en živi vbči del le od mahu;
174: Laponec severniga jelbna  im d ktbri je našimu jeldnu
zib enak; ber. 151: druge živali se otmo z’ naglim tekam, kakor
zajci, srne, j e 1 d n i.

j h r m e n, jap. 149 : kateriga čevlov jermene  jest pbrklonen
nisem vrejdbn odvezati; preš. 160: jermdnov  meni de ima
premdlo.

jbzik,  preš. 98: ne zmajhjo ddst’ al nič jezika;  120: kak
si brusijo j e z i k e; 159: nar starši med jeziki  jhzik bdde, ki
se iz tb čobodre bo narddil.

m b d v e d, ber. 107 : dva medveda  perdereta iz gbjzda.

breh,  ber. 158: te zadne gobe so v’ oblicah laškiga or d ha
velike.

pbkoj  preš. 24: mora iti vsbk k pokoju,  164: še le v po-
k 6 j i tihem hlddne hiše počije; 119: tudi n ep o ko ju mbsta
ni novica, de jo ljubim; trpi. 31: nega pokouja  vu koustaj
moji;. . troubim od nepokouja  srca mojega.

pbrok,  polil. opr. 269: ali nimaš ki mcrdej za taistb tebi ob-
lublene kapital inu interes boga za poroka?  ber. 47: p 6 r o k.

pbtok,  jap. 448: od taistiga telesa bodo potoki  žive vode
tekli; preš. 184: kar grešila sta Adam in Eva, na križi opero krvi
potdki;  70: zasliši potokov  derečih šumdnje... ne boj se
potokov  ti mbjih šumdnja; kiizm. 62: krščeni so vsi v Jor-
danskom potouki;  gasp. 1/569: da bi pak k potoku  dve
mile od varaša tekočemu došel, bi ga iz osleka dole postavili; ber.
168: vbda se v’ brezštevilnih virih in potdkih  nateka.

prbrok  prbrok jap. 64: so njega kakbr za preroka  držali;
51: skuzi Izaia preroka;  27: varite se pred lažnivimi preroki;
177: so rekli de je en prerok ali kakbr edbn iz pr e r6 k o v;
314: veliku prerokov  inu kraj lov je hotlu viditi kar vy vidite;
324: zydate pokopališa tih prerokov  ...  jest hočem k njim
preroke  inu apdstelne poslati; 321: znaminje Jčnaza pre-
r 6  k a;  361: kar je od sinu tiga človeka pisanu skuzi preroke;
350: postava inu prerbki  so nothr do Joanneza; 401: kar so
p r e r 6 k i govorili; 403 : kar je pisanu v postavi Mbjzesa inu
v’ p r e r 6  k i h; 439: v’ prerokih  stoji pisanu; 457 : Abraham
je vmrl inu preroki  itd.; preš. 93: vsi pbjte rakam žvižgat
vrembna vi preroki!  184: kar prerokvbli nekdaj so p r e r <5 k i.

prh s tor,  prbstor jap. 254: ga je položila v ene jasli, ktjr
nista prostora  imela v’ oštariji; ber. 32: prostor; 166. pio-

M. VALJAVEC,

282

štora; 164: prostori loe. trpi. 23: postaviš noge moje na p r &
s t o u r i.

r b z o r mjesto rdzor, preš. 188: -dčla mbjim, tvojim je enake
predrznil v časa se sijdt’ r o z 6 r e.

sprbhod,  preš. 136: ne da te ndjti v gledišu, na s p r e h 6-
d i h srčča kriva.

U kajkavštini  poznate su mi ove rieči koje idu ovamo: jblen,
jbsen, jezik, kbžuli i kbžul, mbdved, bblok, pbkoj, pblič, pbtok,
pbzoj, prbrok, prostor, remen, rbgoz, želud.

U ugrskoj  slovenštini imaju i njeke ove rieči kadšto naglas na
padežnom završetku.

bbteg,  klizm. 114: šli so ga poslušat i vračit se od b e t e-
gouv  svoji; 118: je ji pa dosta zvračo od b e t e g o u v i bičov
i diihouv hiidi.

bblok,  nagfl. 45: o b 1 o k o u v kelko jeste eti ? od ednoga
več jeste eti oblokouv;  186: v zimi špar hiže obloke obsčde,
spdri na oblokej  vu tenki k-iglam priglilini žilicaj zmrznejo j
gon. 30: Šporar oupravo dver i oblokouv  rčdi.

pbtok,  nagfl. 172: z dosta potokouv  do velke vodč kakši
je Dunaj Mora Drava; 175: žabe naidejo se na rejtci i vu j črki
i potoke j.

prbrok,  klizm. 12: varte se od krivi prorokouv;  32:
ednoga z prorokouv;  56: bi se spunila pisma prorokouv;
103: je gdčao po vilstaj ti sveti prorokouv;  4: bi se spunilo
povejdanje po prorokaj;  62: liki je pisano vu p r o r o k d  j;
276: šteroga je naprej obečao po prorokaj  svoji; mol. 19: ki
je gilčao po p r o r o k e j.

svbdok,  kiizm. 384: štera si čilo od mčne po vnougi s ve¬
do k e j ; 35: naj vu dva ali trej svedokouv  vilstaj stoji

vsa rejč.

I u kajkavštini  kadšto tako biva:

bbteg,  zagr. 4/1 74: bog tebe prestaje kaštigat tulikemi pre-
gonmi ogovormi siromaštvom i b e t e g m i.

p b z o v, perg. 43/2: v p o z o u e h.

U kranjštini  čitam dalm. exod. 19 i 3 reg. 20: šotoreh kao
šotorčli. .

Njeke rieči imaju na mjesto ' a ' mjesto ": M b h o r Herma-
goras gen. Mohbrja  dat. Mohorju, plur. loc. pri Mohorjih; Ko¬
vor,  selo u Gorenskoj gen. Kovbrja; Grbgor  Gi - egorius gen.
Oregbrja, voc. Grbgor.

PRIN0S K NAHIiAŠU U (NOVOj) SLOVENŠTINt. 283

Tako još šotor,  ber. 27: Abraham hiti v šotor..;  sedi
pred durmi svojiga šotora.,;  kje je pa Sara? tamkej le v’ š o-
tori; 20 :  v šotoru  nespodobno razodčt leži; 70: so š o t 6 r e
pobrali; 67: ta god so mogli obhajati pod šotbri  iz košatih včj
v' hvaležen spomin, de so njih preddčdje štirdeset lžt v’ pušavi
pod š o 16 r i prebivali.

U Dalmatina, kadšto i u Japela i ugrskih knjigah dolaze ovake
rieči, u kojih ima u drugoj slovci samoglasno o  ili e,  obično bez
oznake naglašene slovke n. p. pokoja dalm. ex. 9; jer. 41; nepo-
koja jap. 320; li porodu dalm. jer. 30. 48; v porodu dalm. gen.
35. 38; potoka mol. 207; potokih dalm. ev. mat. 21; v preroku
jap. 148; preroke jap. ev. mat. 5; prostora dalm. gen. 24; jer.
19; jap. 154. itd.

Kad rabi u plur. gen. ne iiastavak ov, onda je zadnja slovka
naglašena i to ima " n. p. kiizm. 404: brezi vse milošče na dvoj
ali tri s v e d o u k svedoustvo more mrejti.

3» U tro- i višeslovčanih substantiva

do lazi

1. * na zadnjoj slovci: modrjan,

2. " na zadnjoj slovci: cepetec,

3. ' na zadnjoj slovci: gospodar,

4. ~ na predzadnjoj slovci: dolinar,

5. ' na predzadnjoj slovci: požrčšnik,

6. ‘ na predzadnjoj slovci: petelin,

7. naglas dalje prema početku nego na

predzadnjoj slovci.

<a) Rieči u kojih ima na zadnjoj slovci  " (ili ~) u sing. nominativu

drže taj naglas nepromienjen u svih padežili u sva tri broja na
vokalu, na kojem je u sing. nominativu.

singular: plural:

19

284

M. VALJAVKff,

dual:

nom. voc. acc. beračona kabineta

dat. inst. beračonoma kabinetoma

gen. i loe. kao u pluralu.

b) Bieči u Jcojifi ima nas zadnjoj slavci " u sing. nominativu

dvostruke su: jedne u kojih ima u zadnjoj slovci pregibno e,  ove
u sing. gen. ne rastu a drže u svih padežih u sva tri broja na
zadnjoj slovci, nu uza to dolazi n plur. i gen. ov, acc. e, dat. em,
loc. eh, instr. i ili mi, dual dat. i instr. črna, a u sing. voc. skoči
naglas kao " za slovkn natrag prama početku. Druge u sing. gen.
rastu a naglas drže svuda na vokalu, na kojem je u sing. nom. i
to: ' stoji u svih padežih osim u plur. i dual. voc. i plur. loc. i
instr. gdje stoji ", a u sing. voc. skoči naglas kao " ili * za slovku
natrag prama početku.

a) Primjeri za rieči s " na pregibnom e  u zadnjoj slovci:

Takih je rieči malo, rabe samo gorenštini: cBpttec, zaprtek,
ali sve dolaze i z drugim naglasom: četrtek, cepetec, zaprtek.

ji) Primjerci za rieči s " na zadnjoj slovci, koje u sing. gen.
rastu.

singular: plural:

VRT NOS K NAGLASU U (nOVOj) SLOVKNŠTINI. 285

i

dual:

nom. acc. telebana prismodeta

voc. telebana prismodeta

dat. instr. telebanoma prismodetoma

gen. i loc. kao u pluralu.

c) Ilieci u kojih hm  ' na zadnjoj slovci u sing. mamin.

Imaju naglas u svih padežih u sva tri broja na vokalu na kojem
stoji u sing. nom. i to ' s v uda do u voc. u sva tri broja i plur.
ioc. i instr. gdje se ' mienja na ".

gen. i loc. kao u pluralu.

d) Eieči u kojih ima  ’ na predzadnjoj slovci u sing. nom.
drže " (ili ')  u svih padežih u sva tri broja na vokalu na kojem
stoji u sing. nom.

M. VALJAVEC,

im

287

PRINOS K NAGLASI) U (NOVOj) SLOVBNŠTINI.

288

M. VALJAVEC,

dual:

nom. acc. klopbtca studenca

voc. klopdtca studenca

dat. inst. klopbtcema studbncema

gen. i loc. kao u pluralu.

petelina

petelina

petelinoma

g)  ji] Rieči kojim je '  (') u sing. nom. dalje prama pocetku nego
na predzadnjo] slovel

drže naglas svuda na vokalu na kojem je u sing. nom. i to ()
u svih padežih osim voc. u sva tri breja i plur. loc. i instr. gdje
se ' O mienja na " (").

fftINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠČINI.

280

singular:

dat. inst. lakotnikoma delavcema Tupaličanoma Nbršinčarjema
gen. i loe. kao u pluralu.

Dodatci i izpravci.

Knjigam navedenim u Radu XLVI, iz kojih su primjeri crpeni,
treba još dodati:

cb.  — Kranjska čebelica, na svitlobo dal M. Kastelic; Vi = prve
bukvice itd.; Ljubljana 1833.

ber. — Berilo  za male šole na kmetih po c. k. Estrajskih dr¬
žavah, na Dunaji 1834.

prij. =z  Prijatel, znanost razšerjilvajouče novine Budapešt 1875 itd.

petr. ~  Szveti Evangeliomi koterimi szveta czirkva zagrebecska
szlovenska okolu godisesa po nedelye te szvetke sive z iednem
kratkem Catechismusem za nevmetelne lyudi hasznovitem szvet-
loga i viszoko postuvanoga Grozpodina Gozpodina Petra P e 1 1  e-

290

M. VALJAVEC,

ticsa  biskupa zagrebecskog oblaztjum i ztroskom i szlovenszkem
szlovora na szvetlo van dani i stampani vu nemskom Gradce na
jezero ssezt zto pedeszet i pervo leto. Na strani 301. ima appen-
dix ad declarandam editionem huius libelli orthographicam, gdje
pod konac stoji: demum vocabulis adverbialitbr sumptis accentum
gravem adhibui: a c u t o vero et circumflexo longitu-
d i n e m sjllabarum designavi ad faciliorem legendi modutn pro
iis qni Sclavonicum idioma exactb non noverunt.

U Radu XLIII. str. 1. redak 4. odozdo izreku ,,-Duge se slovke
izgovarajn ili potisnuto ili potegnuto* izpravi ovako: Duge se
slovke izgovaraju ili potisnuto,  to ee redi glas (~  ton) je
podignut i pada, ili otegnuto,  to ce redi, ton se diže
ili raste.  Naglašena je samo jedna slovka u rieči a ta ima naj-
jači i najviši ton. Svaka slovka pa i zadnja može biti bud potis¬
nuto bud otegnuto naglašena. Nenaglašene slovke izgovaraju se
slabim i nizkim tonom ne razlikujudi se ni u čem jedna od druge,
jedino se prva slovka iza otegnuto naglašene slovke, kad iza ove
barem još jedna slovka sliedi, izgovara njekako srednjim tonom,
koji je mnogo slablji i nizi od tona u prednjoj otegnuto nagla-
šenoj slovci, ali osjetno jači i viši od sliedede prve i svih ostalih,
koje se opet po mojem sluhu u ničem medju sobom ne razlikuju.
— To mi se pričinilo da treba ovdje dodati, kad sam pročitao
oglas i izpravak Masingove sprieda pomenute knjige u Jagicevu
arhivu od g. prof. Kovačeviča, jedno da se vidi kako želim da se
shvaeaju izrazi potisnuto i otegnuto naglasen, a drugo da se može
razabrati razlika naglasa slovenskoga od srbskoga jezika.

U Radu XLI1I. str. 20. sc) pčza (od ital. p e z z o) izpravi:
peso  (pensum).

IT Radu XLIV. str. 72. prije „plur. loc.:  ...  dodaj: p 1 u r.
a c c. kozč, sestrč  §. 180; — plur.  dat.: ti dobrin žanan;
kožen  §. 31. — a str. 74. prije ,hudbba‘ dodaj: gnusnbba,
plur. acc. gnusobe,  dalm. 2 bron. 34: Jozia je proč djal vse
gnusnobd  iz vseh dežel; i str. 75. prije ,svetlbba‘ dodaj: s 1 e-
p b t a, sing. gen. slepote  dalm. jesai 8 in margine: od tčh Ju¬
dovi iriu družili nevernih s 1 i p o t 6 .

IJ Radu XLV. str. 50. A. 1. u 3. redku izpravi: završujuči se
na sug lasno,  mjesto samoglasno.