PRINOS K NAGLASU D (NOVOJ) SLOVENŠTJNJ. NAPJSAO M. VALJAVEC. (Prestampano iz LXXI. f LXXIII. i LXXIV. knjige Rada jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti,) U ZAGREBU TISKOM DIONIČKE TISKAR« 1885 . A. Glagoli kojim se ivfinitivna osnova završuje na n. Ovi glagoli imaju u presentu naglas ili 1) na dočetku infinitiv- nom a, ili 2) na slovci ispred toga a, ili 3) na clrugoj kojoj slovci dale prama početku riječi, ali veoma rijetko. 1. Na infinitivnom dočetku a dolazi samo potisnuti naglas: pih- Jam, pihlaš, pihla; pihlamo, pililate, pihlajo; pihjava, pililata. Taj naglas imaju a) jednoslovčana osnova zna u sva tri narječja: znam: preš. 12 kam nese me obup, ne znam, samo to zn&m, samo to vem de pred obličje ne ne smem, 13 zved’la, dčklica si zala, kako znam pokčren bit’, kiizm. 181 jas ga pa znam za to kaj sem °d nega i on me je poslao, jap. ev. 121 jest vas ne poznam, skrili. 93 ne poznam svetnikov v učenost, ravn. 2, 277 ne po¬ znam vas, 1, 38 po tem naj spoznam, de skažeš milost mojimu gospodu, 1, 193 s p o z n d m de sim grešil; — znaš: preš. 98 ak rčvtarske vezati zndš otrobi, nov Orfej k sebi vlekel b6š iSlovene, kiizm. 202 zdaj znamo ka vsa znaš, petr. 23l b znaš i vidiš dobro zemejsko iraanje kak se teško dobiva, škrin. 130 ne poznaš dela boga stvarnika vseli rečy, 355 s svetim možam vednu v čaker bodi, ženim kateriga poznaš deje bogaboječ, kast. cyl. 118 aku le to korenino vunkaj iz sebe strebiš, kadar spoznaš de si ti prež vsiga dobriga diaiia; — zna: dalm. u gm. predgovoru I: 2 M. VALJAVEC. nihče ne zn4 synu kn kbr le oca, škrin. 27 nevumna inu klepe tavna žena inu katera je polna zapelivosti tar cčlu nič ne zna, je sedela med durami svoje hiše, preš. 36 kdo zna noč tknno raz¬ jasnit’ ki tare duha? 82 kdor tirne roke, sol v glavi imd, si v vsaki nesrčči pom4gat’ z n d, gon. 23 ki kaj zna on se od vsej rad md, 26 Kolmanček lepou pisati i čteti zna, petr. 73 kak mene zna oteč, i ja znam otca, jap. prid. 1, 210 ori zataji svojga lubiga mojstra, on se roty inu persega, de ga ne pozna, škrin. 153 bog hegovu notrajnu pozna, 242 on srce pozna, traun 2 gospod poznž, pot tih pravičnih, ravn. 1, 230 nektire zeli, jagode in gobe so strupčne. Poznati jih je treba, ali sej nič nč jesti kar se prav ne pozna, 1, 243 Izrael me ne pozna, preš. 59 v4 kdor oččta prkv pozna, de rad otrok se vsmili, dalm. u gm. predgovoru VI: inu sv. Peter spozna inu pravi: . , jap. ev. 48 obedčn ne spozna synu kakbr oče, 53 iz sadu se drevu spoznd, jap. prid. 2, 38 od koger se ne vej kaj vela, ta se iz tovarša spozna, 2, 104 razbojnik spoznd svojo slejpoto in se spokory, škrin. 53 brat se v nadlogi spozna, 313 žene nečistost se spoznd na povikšu- vanu očy, 282 vsaki zastopen spozna modrost, ravn. 1, 64 niso ga poznali, Jožef jih spozna per ti priči, 1, 225 vsliši me o bog! de spozna ta polk de ti sam si bog, 1, 237 Jona na ravnost spozna svoj greh, 2, 251 moj šemasti polk me ne spozna, ber. 11 k timu je namenen de bogd spoznd, preš. 181 zbudi ga z misel tih mož govorica, spozna koj ribiča poštene lica, škrin. 21 pridi, napojiva se z lubeznijo in objemajva se po želah, dokler se dan zazna, ravn. 1, 196 kakor trava so dnevi človeka, cvete kakor roža na polu, pa veter potegne, zdajci je po lii, clo hč mesto se več ne zazna; — znamo: škrin. 217 jest vas opominam de z velikim perzadevanam berčte, tudi nam v temu perzanesete, aku najdete de ne znamo dobru povedati, kiizm. 169 kaj znamo, gučimo, 172 mi molimo šteroga znamo, 181 etoga znamo od kud je, math. 1, 1, 95 poznamo Ježuša i znamo da on naš zve- ličitel je, 131 kaj bude hdsnelo, da mi znamo da je Ježuš bil na svatbu pozvan? preš. 110 od tod samo krvavi punt poznamo; — znate: kiizm. 181 i mene znate, i znate od kud sem, kiizm. mik 86 gda listje je spuščeno, znate ka je bliizi leto, petr. 3 sadoveno drSveje gda vre samo od sebe sada vun pušča, znate da je blizu leto, 79 ako vi hudi bdduei znate dobra dana ddvati vašem sinom, čim bole oteč vaš iz neba hoče dati dobroga duha onem kii ga prose od nega, 151 kam ja idem znate, i ptit znate, PRINOS K NAGLASIT U f N O V OJ ) S L O V K .N ŠT IN [. 3 math. 1, 1, 30 vi vendar znate, gdo je bil Ivan, itd., ravn. ber 208 ne jejte jagod ali zelenav, kterih ne poznate; — znajo: preš. 98 al žlahtne krajnske tam cveto besede, kjer govoriti dosti v e e ne z n a j o pastirji samski ko imčna ččde ? kuzm. mik. 38 ka mend pitaš, pitaj one ki so čiili ka sam iiim gučao, ovo eti znajo ka sam jas pravo, petr. 53 kaj mene pitaš, pitaj oneh kii su čuli kaj sem nim govoril, ovo z n a j u ovi kotera sem ja govoril, 85 ovce za nim hode, ar z naj n glas negov, 272 kak z n d ju svetci nebeški za Daše molitve? skrili. 350 vzdigni tvojo roko čez ptuje ludstva, de te spoznajo, traun 283 pomagaj mi, de spoznajo de je t6 tvoja roka; — znata: škriii. 297 zupčr pridtla aku si kaj žaliga rekli ne boj se, za kaj se znata spraviti, ravn. 2, 58 Jožef in Marija v božji časti vsa sta. Boga poznata, lubita ga. — U ugrskoj slovenštini i u kajkavštini dolazi naglas “ na pri- jedlogu po i ze i na negaciji ne, prva toga ne bileži ničim, ali u drugoj dolazi i bileženo: ne znaš kraj 233, zeznaš liabd. mar. 114, pozna math. 1, 1, 193, ne znaju 85, pbznaju 9, spbznaju 23, 34, 35 itd. — i u kranštini dolazi kadšto tako biježeno: rog. 1, 298 322 spbzna, jap. ev. 189 spoznate. U svagdanem govoru ima još nekoliko osnova koje su jedno- slovčane postale što se zanemarila prediia slovita n. p. mam, mjesto imam, tako navlastito u ugarskoj slovenštini: laizm. 189 mam, ma, majo; pham mjesto pbham; tkam ili hkam mjesto tbkam; a na istoku tkam; z jam mjesto zijam i zijam. b) Osnove s nastavkom la osobito deminutivne, ali i druge samo s dočetkom na la i la. Take su osnove u kranštini: bingla pendentem palpitare; bi zla bbzla erecta cauda currere (de bubus ut asilos efugiant) i u opče: trčati; bergla auf stelzen gehen; b r b 1 a blaterare; c a p j a vadere; c a r 11 a liem. ziirteln ; c i n g 1 a tinnire; c o k 1 a in holz- schulien gehen; mit fiissen treten ; c ur la defluere; čebla strepere (de avibus) ; č e h 1 a streiclieln; d r g 1 a streicheln ; d r o b j a diffrin- gere; h a h 1 a profluere; j e c 1 a balbutire, balbum esse; k a li 1 a cachinari; kap la stillare; kataja devolvere; k ek la lingua liae- sitare; kozla vomere; kramlaloqui; kr e vi a die schuhe schiel treten; gehen; kr hi a dissecare; mig ja micare; pela agere, ve- here, ducere; p e 11 a što se govori i p e n k 1 a tibulare; p e t j a što se govori i pekla betteln; pilila flare; p okla insonare aliqua re n. p. flagello; r a h 1 a mollire; rezla secare; rožla strepere, crepare; sedla equo sellam imponere; s k a k J a salire; s i k j a 4 M. VALJAVEC, sorbere; skrbi a scabere; štorkla mit den schuhen gerausch maclien; šumla strepitum edere; tepla leviter manu tangere, pulsare (tipla ?); t r k 1 a pulsare; v a d 1 a wetten; vela valere; vesla remigare; z v o n k 1 a tintinnare; ž v e n k 1 a tintinnare; ž v i ž g 1 a sibilare. itd. Evo primjere iz khige: bbzla: bnzjaš: kor. 3, 135 če mož h kakimu prijatlu grč, precaj za nim b a z 1 a š. capla: c a p 1 a: kor. 1, 30 pa una pa ta za mano c a p 1 a, pa una pa tista za mano pritiska. cartla: c a r 11 a š : kast. cyl. 43 tvoj život kateriga z dobrimi piselci c a r 11 a š, bo pršel h špiži tem smrdečim črvom; — cartla: kast. cyl. 95 vsa čednost bo zavržena od tega kateri preveč lubi inu cartla svoj život. cingla: cingla: let. mat. 1882/3 325 cingel c ing ja cokel cokla, cingel dolu pade, cokel ga popade (odgonetlaj : svina in želod) varijanta: činkla 327: krokel kr okla črnke} cink la. curja: c ur la : kor. 2, 112 kje doli bom hddil kjer voda cvrght, Než’co bom klical, k’ je dekle moja. drgja: drgla: kor. 2, 134 kdor lenobi se poda, rad za ušesmi se drgla. drobla: dr ob lam: met. 121 dr ob jam. liaiila: hahjajo: škriti. 9 skuzi negovo modrhst iz breznov vode hahlajo inu napojeni oblaki doli rose. Jecja: jeclam: ravn. 1, 85 Mozes reče: prosim, gospod, nikoj nisim bil zgovbrn. Jeclam in jezik se mi zavaluje, met. 121 jeclam. kapla: kapla: ravn. 1, 260 roža od ktire rosa kap la, kor. 1, 80 on jo stiska de j’ iza nohtov kri kapla. kramja (mjesto kramola?): kram lam: ravn. abc. 35 pridem iz šole, igram, vpijem, skačem, kram lam, žvižgam, zapbjem; — k ram la: čb. 1, 76 petero jezikov vrh moj’ga kramla; —• kra¬ mi a t e: ravn. 1, 138 Rut reče : potažili ste me, in le tako pri¬ jazno kram late z meno, desiravno me ni nar mahi vaše dekle. krlila: kr h ja: ravn. 1, 230 preroških vuččncov nekdo je z čl šel naberat in sad najde vinski trti podobniga. Ni vedel kaj je. Pa zlo je bilo to nepromišleno, poln plajš ga nabere, nese in v lo¬ nec skrhla. krocla: krocja: let. mat. 1882/3 328 misel mišja krocej k r o c I a, mišej dolu pade krocej ga popade (odgonetlaj: svina in želod). krokja: vidi gore pod cingja. PRINOS K NAGLASU U (nOVOj)sLOVENŠTINI. 5 migla: mi g Ja: ravn, 1, 152 po spalnikih vse mig 14 po pu- šavi, 1, 247 nebeški rosi enako ki na roži vendči migla, 1, 307 kral je na sedežu sedel. Od zlata migla in od dražili kamenov vse liegovo oblačilo, 2, 133 enako lampi pred altarjam migla danica na nebu, preš 77 mlad ribič cčle noči vesla, visoko na nebi zvezda migla, nevarne mu kaže pota morjd; — miglajo: preš. 66 čez kdmne peketajo, od lune ti miglajo. mišja: mišja: vidi gore pod: krocja. ozla: o z la: ravn. 1, 186 Absolon gre v Hebron, je opravil bogti dar — pa velek punt navozil čez očeta. pihla: pilila: čb. 5, 56 po poli sapica pihja, de zrelo žita se zibld, čb. 1, 45 nas vetrič otira, v obraz nam pilila. pokla: po k Ja: čb. 1, 37 ltmalo Jožik p e r p o k j a, meketajo jagneta. rahla: ralilaš: ravn. 1, 152 ralilaš jo (zemlo) z obilno vlago; — rahla: ravn. 1, 198 gospod ga bolnika na post’li podpera: prerahla mu vse ležiše v bolezni; — rali Ja j o: ravn. abc. 61 spomhid mati vrt ogledajo. Z lopato podkopajo gnoj, razrahlajo z grablami grudo. rezla: rez lam: met. 121 rez jam. rigla: rigla: škrb. 1,225 spovd zaregla ječo peklensko, kor. 2, 130 kar vesta dva, se še zarigja, kar vejo trije, včjo vsi ludjč. rožla: rožlam: met. 121 r o Žid m. sedla (od sedlo): sedla m o: preš. 62 o p61 noči sedla m o mi. ševja (leniter caput scabere): ševla: let. mat. 1882/3 254 še- vejati š e v e 1 a m, izreci: ševjati š e v J a m krauen, krabbeln am Kopfe. škrbla: škrbjam: met. 121 šknrbjam. štorkla: š t o r k 1 a: nar. pjes. Bohinca Dolinca vsak volika po¬ zna: če na žvižga na poje, pa v cokvvah š t o r k w a. šumla: šum Ja: čb. 4, 51 bister tam potok šum J L tarkja (gristi zubima da se čuje, bnet. tal. torcular): let. mat. 1882/3 266 tarkjati tarkja m. tepja: tepjaš: rog. 2, 279 ti si tajsta katera iz eno materno lubezanjo pogladiš inu poteplaš sledniga grejšnika; — tepja: rog. 2, 582 znana je užč ta navada teh jagrou de, kadar khi eden ali ta drugi podiit’ se hoče na lou teh tyčou, taku ta uzame h sebi en kosic frišniga kryvaviga mesd inu eniga kragula na roko: tega za tu de ga za tycami spuša, tu mesu pak za tu de, kadar ta 6 M. VALJAVEC, kragul noče se nazaj povrniti, tajstimu tu rudeče mesil kaže: ja kir ta spuščni kragul zalety se predeleč, ta jagčr ta lovec teče za nym čez meji: inu prelaze, čez lepe inu grde pote, čez klance inu doline, žvižga, kliče, vabi inu kaže nemu tu frišnu mesu taku dolgu, dokler hemu zupet na roko na sede. Ta kir se povrne inu kir ta lovic ima liega u pesteh, tega na zmerja, na tepe, hudu nima, pač pa miluje, gladi, tepla inu več druge dobrute perjaznosti inu ra- duvajna hemu izkazuje. trkla pulsare: trk la: nar. pjes. -Matiči.k jeziček poh vbknam t r k 1 a : dtklesca, vohrprite, sum deleč doma. trkja devolvere: trklajo: ravn. 2, 106 z levo roko je mize prebračal, vse prek še dnarji trklajo. vesla: vesla : preš. 77 mlad ribič cele noči vesla, 78 kdor lubi brez lipa ga svarim, nikar naj ne vesla za liim, 179 znan ribič pervesla od line strani: — veslajo: ravn. 1, 237 brod¬ niki so bili dobri. Niso ga hot’li v morje vreči, ampak veslajo na vso moč vstavit kam v kraj; ■— veslata: preš. 180 vda Črto¬ mir se v to kar ribič svet’je, in brž veslata v konec ta jezera, kjer bistra va ii’ga perbobni Savica, ravn. 2, 128 tolko rib sta zajela de se mreža trga. Janezu in Jakobu migneta pomagat ki sta bila v unim čolnu. Brž perveslata. zibla: zib la. vidi sprijeda pod: pilila. žvižgla: žvižgi a: kor. 1, 28 nič ne spim, ne ležim, na pragu prestojim, poslušam moj’ga, k’ na polu žvižgla, čb. 5, 57 po vasi lubčik peržvižgla. Osobito često pela i veja: pela (uz pele): pelam: ravn. 1, 271 starčik pravi: bi ne hotel mojiga sina pelati h (Jahači u v ItagesV Mladenič odgovori: pelam ga in p e r p e 1 a m, škrb. 1. 382 če me noč prepade, preden delo mojga izveličaha vun spelam, kaj bo za me? ravn. 1, 85 na Kanansko jih po p el hm, 1, 67 če ga vam ne p er pelam, greh naj imam vse svoje žive dni; — pelaš: ravn. 1, 97 po svoji do¬ broti pelaš ta lud, odrešil si ga, 1, 152 obilnost od tvojih ere kolesnic kadar pelaš se nad nami, 1, 85 tebe pošlem h kralu, de moje ludstvo iz Egipta p op el a š, 1, 98 tvoje ludstvo pa pojde: p o p e 1 a š ga, zasadil ga boš na svoji lastine goro, 1, 125 ti p o- pelaš to ludstvo v deželo, ktiro je hih očakam gospod bog objubil, 1, 285 pelaš ga v jamo ino perpelaš ga iz he; — pela: dalm. u gm. predgovoru: svet leben pela . . IX kir nas ravnu pela v ta večni leben, XVIII k večnimu lebnu pela . . ona človeka PRINOS K NAGLASU U (NOVOj)sLOVENŠTINI. 7 pela tjakaj v nebu v ta večni leben, itd. kast. 138 on gleda na to nesrččo kakor na en gladek poot h tei potrpežlivosti, katera ga pela k gnadi božji, 302 k večnimu živehu nas pela Jezusov kryž, skrb. 1, 319 ga (oče sina) pela z vesejam v hišo, 1, 334 hodi po poti ktira pela k izveličanu, 2, 84 uni človek jih pela veliko li pogublenu skuz svoj slabi izglod, 2, 122 ne morem za¬ pustiti pot ktira h preklčstvu pela, ravn. 1,7 v ta lepi vrt pela Adama bog, 1, 40 ga pela v hišo, 1, 46 Laban slišati de pride sestrini sin mu hiti na proti per ti priči, ga objame, kušne in na dom p e 1 d, 1, 77 Jožef se mu pela naproti, potlej p e Id tudi pred kraja očeta, 1, 78 Jakob reče: sim mi jih perpeli. Mu jih pela, 1, 117 čimu nas gospod pela v to deželo, de bomo pod mečam počepali! 1, 124 kdo se nam p c 1 ;i čez morje? 1, 137 vbogo in zapušeno me bog nazaj pela, 1, 228 per oknu je gledala, kadar se v grad pela kraj, 1, 279 hlapcu je tedaj podal roko, de ga naj pela, in je sinu hitel na proti, 1, 329 noč in dan se pel d (Antioh) le pred v Jeruzalem priti, 2, 45 zvezda pela zdaj boga¬ boječe može na hegoviga rojstva kraj, 2, 84 na velik hrib pela skušnavec (s) seboj Jezusa, 2, 158 prostorna je cesta ktira v po- gublene pela, 2, 247 Jezus je svoje tri nar lubši vučence na skrivnem (s) seboj vzel: Petra, Jakopa in Janeza, in na visoko goro jih pela, kor, 1, 5 leži leži stežičica in ta peja vsred Tur- škiga, dalm. jezaija 28 liegov svit je čuden inu on ga Čudnu vun izpela, ravn. ber. 172 na poslopje se postavi železin na koncu okroglast drog na kviško, od tega droga se debelkasto železo ob zidu v zemjo izpela, ravn. 1, 79 jez vmrjem, pa bog bo per vas in po pela vas spet nazaj v vaših očetov deželo, 1, 80 vrinjeni, bog pa vas bo obiskal in p opel a vas v deželo nazaj, 2, 277 naše velko opravilo na zemli je, perpraviti se k unimu živleiiu, h Kri- stusovimu prihodu, ki bo nazaj na zemjo prišel, de vse dobre Judi s slovesam va n po pela, kor. 2, 80 meglica je šla z jezera, moj Jubčik se pa prepela, škrb. 1, 293 to grešniku srce omeča, ga p er p el a h spoznano, ravn. 1, 9 Adam se zbudi in bog mu Evo perpeld, 1,44 vsaki prestbp božje poti perpela žalost in rčvo, 1, 65 ne pojdete od tod, dokler vašiga nar mlaji brata ne bo, ktiriga pošlite zmed sebe de ga perpela, 1, 78 Jožef pride in tudi svoja sinka Efrajma in Manaseta k očetu perpela, I, 96 vidite, kam svojoglavnost perpeld! 1, 149 oče pokliče Abinadaba, pa perpeld Samvelu, 2, 48 de jih k zveličani! p er p el 4, 2, 223 le to perpela k zveličahu, dalm. u gm. predg.: prositi de nas 8 M. VALJAVEC, ne vpela v iskušno, kast. 114 obena stvar jo bržč ne zapeli kakbr te nespodobne žele, 153 pridem ob blagu? per tem tudi ob skrb inu veliku nevarnosti, v katere tu blagu ludy z a p e 1 d, škrb. 1, 52 tebe hudo nagnene tudi čez toja volo v greh zapela, 1, 171 peklenski skušnave iše ovinke de soj cil inu kone doseže scer enkolko pozno, pa kolker bel pozno, tolko bel gvišno člo- včka zapela, ravn. 1, 217 posvetno blago in vesele zapela v rčve in rčve; — pelajo: ravn. 2, 216 kadar se tako pela j o, kar se na jezeru sil’n vihar vzdigne, 2, 196 one same le v pbkoj in počitik pelajo, 2, 289 k farizejam ga pelajo, ravn. abc. 75 včasi žita kake vreče ali zakle nagrabijo. V mlin ga pelaj o, ravn. 1, 149 oče mu per pelaj o vsih sedem svojih sinov, škrb. 1, 336 čuj čez toje počutke de te v greh ne zapelajo, ravn. ber. 173 ker se veše le po noči vidijo, je lohka, če kdo za pot nima skrbi in gre za nimi, de v močirje zaide, iz k teriga vstajajo, ali de ga vpostrdnske in nevarne kraje zapelajo (ber. 160 krivo napejajo mjesto napelejo); — pelata: ravn. 1, 142 Elkana in Ana imela sta sinka Samvela po imenu. Pelata ga k Helju, 1, 32 ker se Lot še le obotavla, primeta ga per roki angela nega, ženo in hčeri in jih iz mesta i z p e 1 a t a. vela: vela: dalm. u gm. predg. IX: kir pred nym vela, . . s. Paul povsod piše, de ta pravica kir pred bugom vela pride le skuzi vero v Jezusa Kristusa, u predg. čez stari testament: kadar gdu kaj stury, od kateriga nej poprej božja beseda dana, taku tu istu pred bugom ne vela, kast. 43 veliku vela, kadar edn za dobru vzame s tem kar jma, 234 tajsta šenkinga več v el d, ka¬ tera se hitru stury inu ob pravim času, 255 obedn ne more po¬ znati kai vela, ampak kadar nadluge ga zbude, rog. 187 (pokor- šina) pred bugam več veliš, kakbr try offry, 214 uprašan kaj (peč ki jo predaja) v e 11 a, rad pravi to ceno tajste (a 127 vella), jap. ev. 16 Aku se sol skazy, s čem se b6 solilu? ona k ničemer več ne vel d, jap. prid. 2, 26 inu de resnica vela . . , 2, 38 od koger se ne vej kaj vela, ta se iz tovarša spozna, škrin. 61 sle- hrni kupuvdvbc pravi, to nič ne vela, to nič ne vel d, inu kadar odjide se hvali, 126 čas inu sreča per vseh rečeh ve Id, škrb. 1, 438 perjaznost, ako se ne pokaže skuz dela, je le jezična perjaznost, nič ne vela, 2, 61 cajt tolko vela kolker bog, ravn. 1, 95 tudi izgled nam je strašne trdovratnosti ta kral. Kaj vela, de je bil že otrok svojeglaven, 1, 163 Jonata mu reče: bog te obvari! prijaznost, ki sva si jo per bogi persegla pa večno vela, 1, 188 PKINOS K NAGLASU U (NOVOj)sLOVENŠTINI. 9 kjer kol boš ti, moj gospod in kraj, ondi bom tudi jez tvoj hlapec, vela naj živlene ali smrt, 1, 309 perpovedoval je ženi in prijat- lam, kolko de v e 1 a per kraju, 2 , 16 oh tihe, premišlene, ponižne, čiste in nebeške po Marijino naj bi bile vse človeške duše 5 skusili, kaj vela, bi judje, de se bog ni le nekadaj po čudežih razodeval, 2, 46 po Izraelcih in bog ve po čemu še so bile, kaj veja, stare prerokbe od zveličarja med ne (modrice) vdarile, 2, 92 Janez vi- diti de pride (Jezus k hemu) in kaj vejil, veseje v očeh mu je igralo, je rekel: vite ga! 2, 231 Petra je prečudni ribji lov na¬ pravil tovarš Jezusov biti. Kaj veja, tudi tašo in ne hččr je to čudno zdravje nagnilo, 2, 136 vsim vejil ta Jezusova beseda, 2, 144 kar je od te zapovedi Jezus rekel, vejil od vsih drujih, 2, 195 že med judmi' pravimo od človeka, ktiri po duši nič ne vejil: slep, gluh je resnice, 2, 224 dobra voja vejil več per bogu, kakor zlata še taki darovi, če se iz nečemrnosti opravijo, 2 , 228 prepo¬ vedanih reči obetati ne veja, 2, 246 djal je, in kaj vejil, pri¬ jazno in jubeznlvo se je zraven namazal: otroci naj se pred na¬ jedo, 2, 252 povesti bote slišali. Kaj veja, srčno veseje bote imeli nad bimi, 2, 295 Jezus to sllšavši je besedo djal, ktira prav reči vsim trpincam veja, 2, 303 kadar nam težko d d komu kako ve¬ sele storiti, mislimo si: zadna dobrota je more biti ki mu jo še skažemo. In kaj vela, omečilo bo to naše trdo srce! kor. 3, 89 taki fant nič ne velil, ki vsako lajdro rad ima, preš. 107 sim vidil, de človek toliko veja kar plača, levst. žup. 31 vse to vejil tudi o rokodelskih in obrtnih pomagačih, 42 koder se po kranskej deželi prideluje vino, ondod ve 14 vinogradski zakon, ravn. 1, 299 nad pbpmi vidimo, de poslednič samo poštene in resnica o b v e 1 it; — vejate: preš. 47 bašetovo izpejlte sestro, ako kaj vejate; — vejajo: kug. 148 take ovce so zastojn predrage. Ravnu to- liku tudi te nerodovitne inu slepe ovce v el it j o, ravn. 1 , 10 kolko te lepe kreposti in čednosti v negovih očeh v e 1 a j o, nam bog po¬ kaže nad no, levst. žup. 31 te bukvice v domačej in tujej deželi vejajo za izkazno pismo, 48 zmenki mej obrtniki, storjeni kup- cčm na kvilro, nič ne v e jilj o pred zakonom; vejata: ravn. 2 , 267 če jih (darov) imaš malo, s temi kojkor tojkimi stori po premožnosti dobriga, in bogato obdarovani hlapec in tl, oba enako vejata (štamp. griješkom: vejalata) per b 6 gu. 10 M. VALJAVKC. (i) u ugarskoj slovenstini. drumla: drumbla: nagfl. 91 mačka je prilizdvna; gda se pri- lizava, drumbla, čoule se od človeka. grabla: grablamo: dain. pes. 17 vsaki svoje grable ma no pod drevje se poda, tam si listje nagrabldmo, no na kype ga basamo; — gr a bi aj o: nagfl. 165 gdare trava dozrejli, doli jo pokosijo, košeno kosa na redi meče, redi preči za kosouv raztrou- sijo, na keliko teliko suho vkiip p o g r a b 1 a j o i v male plaste skladej o. rusla: rti sla: bar. 31 tam r tisi a kouvran ino vrana. vala: vala: kitzm. 7 vi ste sol zemlč, či se pa sol skvari, s kim se bode solila? nika ne val d več, nego da se vo vrže, 58 oni so pa ešče bole kričali govoreči: naj se raspe. Gda bi pa vido Pilatuš, kaj nikaj ne vala, nego vekše zburkarie gratiije. vzco je vodou i muje si roke. U kajkavštini toga nijesam našao. b) Osnove na a koje se grade od supstantiva s nastavkom ot, d bt, ali samo u kranštini. Take su osnove: beketa balare, blebeta blaterare, bleketa balare, b 1 e k o t a balbutire, blesketa micare, splendere, fulgere, b o b o t a vociferari, cepeta (izgovaraj cnpta) supplodere pedem, terram pede percutere, drgeta tremere, drefeta alis strepere, alas agitare, f r f e t a volitare, g o g o t a clangere, h 1 o p o t a strepere, platschern, h o h o t a cachinnum tollere, h r o p o t a murmurare, k 1 e- p e t a crepare, garrire, klokota gloterare, k o k o t a pipire, kro¬ hota cachinnare, k r o k o t a crocitare, lesketa rutilare, splendere, meketa meckern, peketa (izgovaraj pi.ki.ta) sonitu quadrupe- dante ungula quatere campum; r e g e t a coaxare, r b z g e t a hin- nire, ropota strepere, šepeta (čitaj ši.pi.ta) susurare, šklefeta crepare: zobje šklefetajo dentes colliduntur, 1 1 . p ta pede percutere, t r e p e t a trepidare, vofota alis strepere, ž ege ta i žhgi.ta titilare. Evo dva tri primjera iz kiiige: bleketa: Meketajo: ravn. abc. 51 ovce imajo jagneta in vovna jim rase. Vovna se jim s škarjami ostriže, že bleketa j o. ctpta: c t p t a: preš. 62 moj kon c e p t a. frfeta: frfetajo: preš. 64 kaj tam grče, kaj tam zvone? kaj vrane frfetdjo? lbskbta: lbskbta: škrin. 73 ne glej na vinu kadar je rumenu, kaditr se hegova farba v kozarci la skat d, onu gladku ndtri toče, PRIN0S K NAGLASU U NOVOJ SLOVENŠTINI. 11 škrb. 1, 316 iz vsih tih štrafeng le lesketa božja milost, kor. 2, 10 vse se v zlatu lesketih kokota: kokotajo: ravn. abc. 43 pute kokotajo. mtketa: mu k e ta: ravn. abc. 43 koza meket4. pfcketa: pbketaj o: preš. 66 ko blisk lete duhovi . . po črnih grobih v skok lete, čez kam’ne p o k c t 4 j o, od lune ti miglajo. rbzgbta: rtzgita: ravn. abc. 43 žebec r a z g a t 4, kor. 2, 51 do Save konce zapektal, se vdore va ho, r a z g e t a. šbgbta: šbgbta: levst. 51 goltanec se mu (utoplencu) naj š e- geta s peresom. šnpbta: š e p b t a m : ravn. abc. šepetam ich schwiitze, (traun. 142 šepetajo). tbpta: t b p t a š: kast. 89 merkai, ti si zemla, katero reis ti zdai teptaš inu tlačiš, ali čez malu časa bo ona tebe stiskala inu tlačila; ■— tbpta: kast. cil. 61 močnu z nogo po zemli tapta, 287 on vse veličastvu tega svita tepta inu za špot držy, jap. prid. 2, 314 ta isti kateri te svete pravice tiga zakona z nogami tapta . . en tak se tudi en galant človek imenuje, dalm. ev. mat. 5 vy ste sul te zemle: aku tedaj sul svojo slanust zguby, s čim se bo solilu? ona nej k ničemer več vrejdna, samuč de se vunkaj vrže inu od ludv poteptsi, jap. ev. 16 vy ste sol te zemle. Aku se pak sol skazy, s čem se bo solilu ? ona k ničemer več ne vela, ampak de se vun vrže inu od ludi po til p ta (a rog. 1, 187 tepta). trepeta: trepetaš: škrb 1, 114 grešnik! trepetdš pred več¬ nostjo;— trepeta: škrb. 1, 31 zdaj molite hegovo ponižno rojstvo, kako v Betlehemskem hlevu trepeta v jaslih, 2, 255 starim in mla¬ dim trepeta srce od žalosti čez greh, ravn. 2, 4 na enkrat je Caharija angela zagledal. Strah ga opade. Ves trepeta, 2, 42 kadar se pravični veseli, se trese hudobnež, on t r e p e 14, 2, 169 žena viditi de se nič ne da skriti, je perstopila, pred h se vrže, vsa trepet4; — trepetajo, škrb. 1, 295 tudi nar sveteši duše trepetajo pred peklenskim’ skušnavami, ravn. 1, 198 od hego- viga srda naj gore trepetajo. 1. sing. dolazi u Metelka 117 od ovih glagola: rbsketam, ri.zgc- t4m, žgbtdm (= šngbtam), blbskbt4m, drr.gbt4m, trepetam, klepetam, meketam, ropotam, hropotam, hohotdm, kokotam, klopotam, klo¬ kotam, gogotdm, blekotam, hlopotdm, krohotam, i 116 šept4m. Malo ne sve ove osnove grade presenat i nastavkom je. 12 M. VALJAVEC, c. Neke osnove s durativnim, a kad se sastave s prijedlozi prefek- tivnim, nu nikada iterativnim značenem. Evo dva tri primjera iz kriige: beka balara: bekajo: kug. 150 razločijo te stare (ovce) od tih mladih na krepeoči Štirni kadar bekajo. brazda deformare, depravare: bruzda: ravn. 1, V ta kolobocja ves krajnski jezik obruzdti in ga ptnjim slovencam perostudi. brzda refrenare: brzdam: met. 116 b brzdam, bi. z a protrudere : b i. z a: ravn. 2, 191 smrt mlado in staro v grbb beza; — btzajo: ravn. abc 67 seno oče zvrhama na voz na- lože in popno ga z žrdjo. Polne vjile kadar domu pridejo ga na¬ sajajo in v senico ga beztijo. dbga iacčre: di.ga: ravn. 1, 160 David seže v tvorbo, vzame iz ne kamen, ga dtine v fračo in ga v Filiščana zadgti. divja saevire: divjam: preš. 12 ko brez miru okrog divjam; — divja: kast. 61 gdu ga za druziga držy, kadar vidi de prež vsiga konca inu prež pameti taku grozovitu divja? rog. 2, 412 veliku ta volk žival, ta hudič pak teh dtiuš požreta, subsebnu pak ta satan, kir on huiši veliku kakor ta volk saevit in omnes douj a čez use, 462 toku douj a ta prvi človeški šouražnik, jap. prid. 1, 3 morje z neizre¬ čenim šumenam divja škrb. 1, 305 grešnik ne stri letd, on divja še čez Jezusovo rezbodeno glavo, 2, 176 naj divja peklenska moč kakorhoče, inu vsi hudiči, cirkve katolške vender nigdar ne bodo premtigali, jap. prid. 1, 280 enimu vohrnimu ali lakomnimu človeku se ne more nič očitati, dokler se eden kaj čez liegovu blagu ali denarje ne pregrešv. Če se pak le ta struna zadene, takti ob divj d on na naglim, ravn. 2, 304 golejši ko se komu takimu resnica po¬ kaže, huji zdivja; — divjajo: ravn. 1, 276 božji strah ni kisla merda in žalost, S prelepim in živim veselam navdaja. Vsake druge vesela oživla, polepša in jih povzdigne, čiste in nedolžne nam ohrani naše vesela in obvarije, de v nezmčro in razboto ne zdivj ti j o. dreka turpiter loqui: dr e kaj o: preš. 98 kjer po stari šegi še drektijo, kjer ne zmajejo dbst’ al nič jezika. godrna murmurare: go dr naš: škrb 1, 228 ako se čez stvari jeziš, čez boga inu negovo previdnost godrnaš; — godrna: ravn. ber. 189 sovraštvo do svdjiga deželiniga oblastnika kaže, kteri čez negove postave ali po vela godrna; — godrnamo: rog. 566 le ta nebeški arcat ali dohtar nam pošle dosti krat kako grenko arcnio, kake britkusti ali težave, de bi on ozdravil naše boune pre¬ grešne duše, če potler mi nočemo uzeti ’z božjeh rok radovolnu PRINOS K NAGLASU U (NOVOj)sLOVENŠTINI. 13 take arcnie inu še na vrh čez buga g o d r n a m o, kei smo mi uredni imenuvani biti otroci eniga taciga očeta! 4 my za tu g. boga na hvalimo, temuč velyku velyku ki-at čez tega g o d r ti a m o; — god r nate: rog. 78 čez boga jezik brusite inu godrnate; — godrhajo: rog. 591 v tčm vbčštvu go d majo, 521 čez sa- miga g. boga g o d r n d j o , škrin. 323 ob časi povračuvaiia prosio za odlog, dajejo zuprne besede inu god maj o tar tožio čez drage čase, skrb. 1, 406 če druziga striti ne morejo, se čez boga vzdig¬ nejo, čez negovo previdnost go dr naj o, preš. 64 mrliča d j ati v grob velč in bile g o dr na j o. golufa fallere: golufam: škrb. 1, 62 jest se ne golfam, če to mislim; — golufaš: škrib. 104 k veseju sim rekal: kaj se zapstojn golufaš? — golufa: kast. 219 en dobrutliu srčan m 6ž svoje govorjene preprostu naprej pernese kakeršnu je: ta ne pre¬ hvali, ne perklada, ne golufa, ne hiny, škrin. 32 hinavec svo- jiga priatla z viistmi golufa, 37 pot hudobnih nih g o 1 u fh, 74 ohranika tvoje duše nič ne goliifa, traun 28 kdo bo prebival v tvojim šotorji ? Kateri svojmu bližnimu persega inu ne g o 1 ii f a, škrb. 1, 24 kdor misli, de bo vselej čas imel h bogč se obrniti, ta se golfa, 1, 28 v temo se močno golfa, 1, 40 noga se zmčti kir se pamet golfa, 1, 290 mlačniga vse rado posnema, kir vsaki se s tim golfa, de le očitno smrtniga nič ne stri, 1, 377 pravi uržah, za kaj jih dosti sreč od sveta ne odtrga, je kir jih slepi inu golfa cvet nih mladosti, 2, 120 kakor zapelivc, ktir nas golfa; — golufamo: škrb. 1, 200 če pravi Jezus, de seme je božja besčda, tok se ne gol f a m o, ako besčdo božjo v ne celi obilnosti zastopimo ; — golufa te: kug. 179 metlaje vy za uržoh te bolezni držitč, ampak vy se golfa te, gnijene ima vse druge uržohe; — golufajo: traun 150 človeški otroci lažejo per vagi de g o 1 h f a jo. — Govori se i gblfam pa tako naglašeno dolazi i u jap. prid. 2, 279: ony o goltajo na tako vižo in otirajo nih nar bolši priatele. governa tal. governare: go verna: rog. 644 kir en modri go¬ spodari, tam kaj use prou grede, use se dobru g o v e m k inu vrdčva. hlasta rapere, properanter comedere: hlasta: ravn. 1, 165 ne bojiš se ponočniga straha, ne švigajoče pšice po dnevi, kuge ki hčdi o mraku, sile ki o poldne hlasta. igra ludere: igram: ravn, abc. 35 pridem iz šole, igram, 15 z rokami si igram, met. 116 igrdm; — igra: kast. 11** kadar en otročič se ygra (s) svoim očetom, ga teza, traun 261 tam se 14 M. VALJAVEC, igr d morski som, škrb. 5, 91 človk se h temo smeja, norčuje, pleše, jegra, je vesel inu dobre vole, ravn. 2, 12 Marija je na Elizabetini dom prišla. Na enkrat kakor iz nebes, in z očmi, ki ji nebeško vesele igra po liih, je stopila v Elizabetino liižo; — igrate: rog. 310 v hišah pred s. križam kakii se izkazujete? poredna za dosti, kir za tega pričnost na marate, kir pred tem pi- jačite, klaffate, j e g r d t e inu več drugih hudobji tribate , ravn. 2, 53 vi mlada drhalca vmorjeneov, ob altarju nedolžni s češiiream’ in včncmi si i g r d t e, — igrava: kor. 2, 57 dve neddli bčdi zdrdva, de jo s pašam zaigrava ima habere glasi najčešče: ima ili j m a, rede m a, ali i ima mjesto ima. imam: jap. ev. 30 imam pod mano žolnerje, traun 98 jest imam tvojo postavo v sredi mojga srca, škrb. 2, 212 kaj im d m dočakat druziga kakor obsodbo večniga preklestva? — imam: preš. 53 jez imam tri brate, ti ujce tri; —■ imaš: rog. 113 Francisce, tu meni dopade, tu, aku si lih veliku je, tu vener imdš imeti, 540 ti imaš pred oblvčiam čelu Egvptousku kraj- lestvu, škrih. 68 de bi tebi pokazal, kakii imaš govoriti tem ka¬ teri so tebe poslali, 70 nastavi si nož na svoje grlu, aku vender svojo dušo v svoji oblasti imdš, 202 ti, o gospod, čez živlene inu smrt oblast imaš, 284 aku kaki greh imaš nikar ga ne razodeni, škrb. 2, 213 skrbi za izveličdhe dokler imaš perložnost inu cajt, — ima: rog. 54 on lubi, štima inu immd u čisli taiste, jap. prid. 2, 77 moli za r§s ta kateri ima per svojim deli misel skuzi to bogu dopasti, 2, 98 en malikovavec ima svoje misli le per svojmu maliku, jap. ev. 18 kateri se bo od svoje žene ločil, i m d hej en ločitni lyst dati, 19 vaše govorjene ima biti: je je, ne ne, 29 on jih je vučil kakbr eden kateri oblast ima, 35 svn tiga človeka oblast ima grehe odpušati, 47 on hudiča im d, 51 na katerim imd moja duša dobru dopadajene, 164 kdor ima vušesa za po¬ slušat, ta poslušaj, 166 kateri imd, temu bo danu, inu kateri nima, od tega bo tudi to vzetu kar imd 175 od kod imd on vse le to ? itd., škrih. X tretjič je ta visoka pejsem nar bol za to ne- zastopna, ker velike skrivnosti v sebi imd, XI poglejmo kaj sle- hrna postava v sebi imd, XIV ima to hej za zdaj zadosti biti, 7 tvoje srce imd moje zapovedi ohraniti, 10 ne jiši tvojimu priatlu hudu sturiti, kadar on na tebe zavupane imd, 20 te bo obvaru- vala pred eno ženo inu pred eno ptujo, katera sladke besede imd, 60 iz vina pride nečistost inu iz pijanosti strup ; kdor kdli nad tem vesele ima, ne bo moder, 325 ker hoče bog de mati oblast PRIN0S K NAGLASU TT (nOVOj)slOVKNŠTINI. 15 i m a , je otroke hej podvrgel, 372 dobru živlene i in a odštete dny, ravn. 1, 14 vsaki je dal kar ima, 1, 23 Ham vidi očeta uno le¬ žati , neporedno vesele i m a nad tem, 1, 49 šfe tisto noč odbere Jakob darove za Ezava vsiga kar ima, 1, 89 z zvezdami na nebu i m d on vkazovati, 1, 150 pozna bog pastirčika, lubi ga, in če je nedolžen in dober, raji ga ima kakor nar močnčji kraja pa nepo- korniga mu, 1, 334 kaj ima lonec per kbtlu opraviti? 2, 183 če vas komu ovca ki jo i m a v seboto v jamo pade, je ne bo zgrabil in izlekel ? 2, 202 vse proda kar ima, preš. 81 snubačov i m a na zberaiie, 82 kdor urne roke, sol v glavi i m 4, si v vsaki nesreči pomagati zna, 112 res je duhovna, in rčs pesem ni vaša duhovna, duh praznote ki ima božjega prazna duha, 38 vselej mož nar men zapravi, ak ženico ’m a (s) seboj; — ima: rog. 74 človik ima inu u sebi zapopade use tajstu, kar imajo u sebi use druge stvari, preš. 28 ktera zdaj ima grob komej za nas, 53 na mero ta ujec tvoj ima srebra; — imamo: rog. 79 en exempel le tega i m ;i m o u svetim pismu, 193 dobru se je s. Rochu perpordčite, kir je en patron čez ta kuga, zdraun pa im mam a tude m v to naše sturite, 198 lubit imamo tajstiga, itd., skrb. 1, 354 uržali i m 4 m o vupati, pak imamo tudi uržah bati se, itd. ravn. ber. 187 po milosti nam dodejene imamo mnogotere dari; — imate: škrin. 169 lubite modrosti luč vy vsi, kateri ludstva sebi podložne imate, skrb. 2, 142 reči imate brez štivila ktire vas silijo vreči se k nogam vašiga boga, 2, 238 čc imate resnično volo, — imajo: rog. 255 bug zapovedal je svojin angelam, de tebe varuvat i m m a j o (a 76 imajo); kug. 166 katere eno kalno vodo inu gnilo sukrovco v sebi imajo, škrin. 231 kateri ho imajo, bodo živlene za dejlčž prejeli, ravn. 1, 16 nimajo naj tudi nobene druje nadloge, hudo vest sej imajo, ber. 4 če imajo kteri zmed vas učeniku kaj povedati, naj store preden se iz učivnice gre, 168 potivnice i m a j o ta namen škodlive soparje iz našiga ži¬ vota izpušati; — imajo: preš. 24 zavbj nega deklčta ženice imajo prepir; — imava: kor. 3, 107 jez in poliček se rada i m a v a, če se sovraži in tčpe cel svet; — imata: škrin. 112 bolši je de sta dva vkup, kakor edčn zgol sam, za kaj ona dva imata dobičik iz drušine. Složena s negacijom glasi veeinom : nema i nima; kad što je i bez naglasa : n e m a m : dalm. u gm. predg. IX: jest n č m a m moje pravice, preš. 83 oh v hiši moj oča leži bolan, in nimam mu dati kot sok neslan, 156 zdravja nimam lipa; nčmaš: 16 M. VALJAVEC, dalm. genes. 2 od drivesa tiga znana dobriga inu hudiga ti n e- mai jesti, kast. cil. 112 kar ne moreš vbraniti, na tem se nemaš jeziti; — nema: dalm. u gm. predg.: se nema za svetu, temne za prekletu inu za gnusnu pred bugom držati, kar kuli nej iz le tih svetih bukvi vzetu, taku se tu istu nema tako zastopiti . . . IV človik tu dobru kateru sturv nema sam sebi inu svoji moči svojiti, jap. ev. 206 per vas pak nima taku biti, škrin. XLI te bukve so silnu potrebne k zadoblenu prave modrosti, katere svejt nima, 12 nima tebi hudobnih pot dopasti, 32 kadar hudoben vmrje, nima nobeniga vupana več, 38 enkateri je kakbr bogat, kir nič nima, 57 kjer duša znane nima, ny dobru, 60 syn! nima vuččnu govorjene tebi neznanu' biti, 75 tvoje srce se nima nad negovim pogubleiiam razveseliti, ravn. ber. 16 naj se nam tudi hudobnež po zunanim srečin dozdeva, v svojim srcu vender nima nobeniga mini, preš. 10 več nima tičov hrib, več nima voda rib, ko misel jez, 161 zvesto sreč in delavno ročico za doto ki je nima milonarka bi bil dobil z izvoleno devico, 175 dežela kranska nima lepš’ga kraja ko je z okolšno ta, podoba raja; — nemarno: dalm. u gm. predg. XII: my n č m a m o le ta s. sakrament reskrušiti ali polovičiti, XV my nemarno veliku srejdnikov per bugi, u predg. čez stari testament: nemarno stariga testamenta pisma ferrahtati; — n e m a t e : dalm. u gm. predg.: vy n e m a t e nič perložiti, genes. 3 jeli rejs bug rekal, de n e m a t e jesti od vseh drives v tim vrti? — nčmajo: schonl. 377 bratje, my nečemo de bi ne imeli veiditi od teh kateri spio, de ne bote žalovali kakbr ty drugi, kateri nčmajo obeniga vupajna, kast. 2 nemajo obe- niga pomankana, levst žup. 14 občinski odborniki nemajo le pravice samostalno ali sami ob sebi nasvetovati v sejah kar se jim potrebno zdi nego ... itd. itd. — nimava: kor. 3, 5 očeta ’n mater nimava. — Nu u Škrbinca ipak i nimam itd. n. pr. 1, 512 kir za dobre dela nobene skrbi nima; 2, 26 ako se zvesto držimo navkov Jezusovih, nimamo se bati de b’ nas zapelala naša lena vola, 1, 514 zapove svojim angelam, de nobene posebne skrbi več nimajo za taciga slabovirniga kristiana, 2, 61 nimajo več cajta, 2, 78 v virnih resnicah nimajo iskati nobenga druziga dna. — i kiiz. mik. 33 petdeset lejt ešče nemaš. — Bez naglasa go¬ vori se osobito iza naglašene slovke n. p. po nemški je tajfel, po kranski hudič, kako t’ bo pomagal, ker sam nima nič (nAr. pjes.), kor. 1, 32 prelubi svet Lenard, kako si ti svet: imaš majhino faro, pa dosti deklet. PRINOS K NAGLASU U (NOVOj)sLOVENŠTINI. 17 ki>sa poenitere: k l s a m : kor. 3, 132 sim se omožila, se kasarn; k l s a: jap. prid. 2, 298 zdaj dela on sam sebe uržah inu se k h s a de ny le to ali unu sturil, ravn. 2, 112 Jezus ji je v srce vidil. Vidil je, de se ksa in sramuje, 2, 165 Jezus je poznal de se ksa, 2, 215 v solzah se taja, k s i se (Magdalena), ber. 194 marsktčr se v nesreči prepbzno kesa, če svdje opravila brez glave ravna, čb. 5, 16 zastori se kesa. klafa (od klaffen): klafajo: skrb. 1, 160 živiš med nečistim’, ktiri nesramno klafajo, čez sramožjivost sekajo. konča finire: končam: ravn. 2, 116 moja jed je de volo po- slavšiga me delam in negovo dčlo dokončam, 1, 113 že vidim de so trdovraten lud, pokončam nej jih; — končaš: traun 183 vzdigni tvoje roke de nih prevzetnost pokončaš; — konča: dalm. jos. 23 de se gospodni srd čez vas ne rezlobv in vas skoraj konča, — jap. ev. 23 ne spravlajte si vkup šace na zemli, ker jih rija inu mol končd, — škriii. 267 ohrnik ne bo sit dokler se ne vsušy inu svoje živleiie ne konča, traun 113 on konča vojske noter do kraja svejta, ravn. 1, 240 more bit se bog da po¬ tolažiti in nam odpnstl de nas ne konča, škrb. 1, 118 to je izgled sprašvana naše vesti. Kak6 pa vse drgači se sprašuje vest per živleiio? le kje v en dan, brez vse vrsti, le po vrbo, komej se začne, se že k o n č a, 1, 197 grešnik per mejhnimo začne pa z velikim konča, 382 če oče spolniti sojo dolžnost, ne sme občne minute zgubiti, ampak vus čas obrniti na to, de delo k o n č d, ravn. ber. 206 s preobilnostjo v jčdi in pijači si človek zdravje k o n č d, 210 jeza slabost dčla životu in ga končd, jap. prid. 2, 169 de vse naše djaiie začne, naprej pele inu dokonča, škriii. 81 sodba pravde dokonča, ravn. 2, 81 človeška krepost ali čeduost se le s skušhavami doskiisi, vtrdi in dokonča, škriii. 237 nikar se v svojih mislih kakbr junec ne povikšaj, de ne bo ki norost tvojo moč razdjala, de tudi ne sne tvoje listje inu ne pokonča tvoj sad, 349 se bo med neverniki možtuval, dokler pokonci prev¬ zetnih množico, ravn. 1, 136 Abimelek pokonča Sihemee, 2, 293 ogh naj pokličemo na rie iz nebes de jih pokonča, ber. 4 ko se molitev skončd, vzamlte svoje orodje; — končajo: rog. 66 ta peld iz kumštjo inu Hišam zvršč inu k o n č d j o, škriii. 366 zobje divje zverine inu strupiini, kače inu meč so k možth- vanu, de hudobne končaj o. kopa fodere: kopam: met. 116 kopi m; — kopa: ravn. 1, 108 kdor vodndk kopa, 2, 222 vsiga kar nas k grehu nape- 18 M. VALJAVEC, luje bi se jedi enako mogli ogibati, ktira bolezen človeku nakopa, ber. 189 greši kdor svojim deželanom srečo podkopa in podere, kast. cil. 49 taku ta duša, katera je k nebesom stvarjena, se na posvetnu perlipy, boga pozabi inu sama na sebe, dokler ta plamčn tvoje žele te pokopa v ta večni paklenski ogiri, 362 lubezn po¬ kopa mnogust teh grehou; — kopajo: ravn. abc. 71 sadike in koreni se p o k o p a j o po vrtu, 63 oče skopajo jam sem ter tje v tla, drevesic nasade, skrb 1, 371 duše ktire po pričeočimu drugo perhodno živlene ne virjejo, se v svet ino u posvetno vse zako- pajo. — kopata: ravn. 1, 41 Izak in Izmael mu (Abrahamu) skažeta še zadno lubezen in ga v grob pokopata, v ktirmu je Sara počivala že zdavnaj. — Cesto rabi i oblik ko pl e; čuje se i kbpam. kosa dissecare: kosa: ravn. 2, 206 nihčer ne deva iz noviga sukna zaplate na staro oblačilo. Zastoh razkosa novo sukno in ne vda se nova zaplata v staro oblačilo. košta kosten: ko št a: rog. 214 kakor de bi to hotel predajat, za tu uprašam: kaj vella, kaj košta? škrb. 1, 12 nej kosta kar oče, duša morem izveličati, 1, 260 soje srce rezodeti košta pre- magvane, 1,504 posvetne hčire! kaj vas ne košta enrnu ptujmu očesu dopasti, 2, 97 zapovd hoče spolniti, če lih kosta ponižane) kor. 3, 66 ona m’ je prstan dala, ki jo lih sto ranjš košta. krepča lirmare, refrigerare: krepča: ravn. 1, 153 bog je moj pastir, ničesar mi ne marika, na mladice spašnik me deva pa v6di na pohlevne studence, tako mi živlene krepča, ber. 140 dobra vest je rčs memo vsiga drag dar, kteri se nam ne more odvzčti, kteri nas celo v smrti še tolaži in v zaupani v boga nas krepča, 2, 117 dobro de jed in pijača človeku, k repe a in poživi ga, ber. 173 v nekterih deželah je vročina zlo velika, ali ondi je marsikako pelhko in hladivno sadje, ktero život pokrepča; — krepčajo: ravn. 1, 91 vsaki gospodar more mlado lepo jagne zaklati in ga spčči, de se na pot pokrepčajo in de odhodno obhajajo. kvanta obscoena loqui: kvanta: jap. prid. 2, 221 kateri niso nikoli bdlši vole kakor kadar se kvanta ali v dva cepa govory ali očitnu klafa. meča i mehča mollire, mitigare: meča: kast. 272 kakbr krot- kust to jezo, taku vsmilene to štraffingo meča, 296 vselej inu nigdar, o velika inu čudna jmena! Vselej kateru straši ta tvrdo- vratna srca inu yh omehča, nigdar kateru stury trepetati tudi te trdnu stoječe stebre, škrb. 1, 128 grevenga more biti ena žalost, PRINOS K NAGLASIT IT (NOVOj)sLOVENŠTINI. 19 ktira Človeka tako o m e h C it, de je perpravlen rajši vse prestati kakor še en krat frejvolno režaliti boga, 1, 293 to grešniku srce omečit, ravn. ber. 170 dež nam pernese zlo veliko prida: z liim se zemla namdči, o m e h e it in vi-odovitni. mota glomerare, involvere : motam: met. 116 motam; — mota: ravn. 1, 134 vojska je to, poglej, tam iz dola se jih še mota rajda; — motajo: p. Hipolit u kop. 94 te nitki na se vlejče ta ceu; iz te se m o t a j o na garnik ali motavilu. — Guje se i motam i m k t a m. mrmra murmurare: mrmra: kast. 312 aku tvoje teliti se toži inu m r m r it čez post, potroštai ga s premišlovanam večniga veseja v nebesih. M r m r it čez hude inu žleht gvante, oblubi liemu ne¬ beško luč, s katero bo na večne čase obličenu. neha desinere: neham: rog. 147 takih večinu več, de neham rajtat, 243 drugi pak druge odgovore so dajali, katere rajtat ne¬ ham , 303 taku ty le tega na veliku viž razlagajo, katere viže rajtat nehhm, 418, 522 itd.; — nehaš: kast. 264 nazaj se po- vračuješ od dobriga, aku nehaš dobru sturiti škrb. 1, 14 ako od pokore nehaš, ne smeš perpisat uržoh toji slabosti; — neha: dalm. u predg. čez stari testament: za tu kadar vže Cristus pride, taku postava ne h it zuseb ta levitiska, schon. 110 jest sim za tebe prosil, de tvoja vera ne neha, psi. 77, jerem. 17, sirah 12 itd. kast. 298 je en studene, kateri vselei zvera v taki viži de nigdar ne neha inu se ne vstavi, rog. 328 ta leopardus kadar lovy eno drugo zvirja- čino, čč te u trjetim skoku na dobji inu na popitde, skakat za n6 neha inu jdjna, škriii. 82 kadar bo podpihuvavčc proč, k reg n e h a, 130 sej tvoje seme zjutraj inu naj na večer tvoja roka ne n e hit, škrb. 1, 13 človk začne iz zlatarn pa v blati neha, 1, 15 studenčna voda ne neha teči, nej bo zemla suha kakor oče, 1, 169 skuz za- ničvahe mejhnih grehov se stri človk znan z velikim, neha tih se bati, kir se je že mejhnih preveč navadil, 1, 259 če se bula prereže inu gniloba vun steče, bolečina inu trgane preč n e h a, 1, 371 do- mišlajo si, de s časnim živleriam vse n e h 4, 1, 377 živlene ti bo na koncu toko kratko naprej peršlo kakor veter, ktir komej zapiha že spet neha, 1, 391 smo zvini enaki, z zadnim zdihneham vse za vselej neha inu konc vzame, 2, 66 samu tolko cajta, kar z očmi treneš imaš v oblasti, več ne, inu le ta hip cajta komej se začne, že neha, komej pride, žd spet zgine, na prvi hip cajta pride naglo ta drugi, na tiga druziga ta tretji, inu se ženo s tako naglostjo naprej de v temu k’ jez pričedči cait imenujem, že neha pričedč biti, k je 3 20 M. VALJAVEC, že pretekel, ravn. 1, 89 prosita boga, de strašni grom in pa toča neha, izpustil vas bom, kor. 2, 131 če svečnica da pred kap od streha, ko kane od sveče u cerkvi goreče, kmal zima neha, ravn. 2, 132 zdavnej za goro je že sonce in on še le dobro storiti ne pr e- neliž; — nehate: skrb. 1, 53 za tim so peršlč nečiste žele, nečiste dela, inu on je movčal, inu še noter do te ure ne n e h ii t e od greha ; — nehajo: dalm. u predg. čez stari test.: kadar vže Oristus pride . . deset zapuvidi tudi n e h d j o, ali vsaj nikar taku de bi se ne imele držati inu dopolniti, temuč Mozesova služba v nyh neha; — nehajo: skrb. 1, 54 potrpežlivost ktira bog ima z grešnikam je velika, kir grešniki ne nehajo nega režaliti. — Cesto ineha. pača, peča, počil: pača: škrin. 360 kateri za drevii držy, rad s šibo vole goni, jih z zelam zbada inu se z hib delam peča, traun 53 kdo bo v hegovim svetim kraji prebival? — ta kateri se z nečimrnimi rečmy ne peča, 221 kateri se s timi živimi rič ne peča, ravn. 1, 334 kdor se z’ hudobnimi peča, se sam popači, 2, 128 nevredni človek sim, de se Jezus z mano peča, ber. 187 če je kdo učenik postavlen, naj se peča z učeham, 197 kdor se z dobrimi in modrimi ludmi peča, bo tudi dober in moder; — pečajo: ravn. 2, 43 tako malo se pečajo za h, de še le svet imajo, kdaj bi vtegnil rbjen biti, škrin. 6 vsi kateri se ž ho s p e- č a j o, se ne bodo vrnili. puha, pha trudere: pbha: dalm. psi. 47 gospud gori povzdiguje te revne inu nevernike doli na tla p ah a, ravn. 2, 169 Jezus je še govoril, kar se shodničniga poglavnika služabnikov skozi ludi p er pha, rečejo mu: umrla je vaša hči; — puhajo: ravn. 2, 125 vse po shodnici se je z velikim hrupam va h skviškilo, p h a j o iz shodnice in ženijo ga iz mesta. ploska plaudere: ploska: škrin. 53 nevumen človek z rokami ploska, kadar za svojiga priatla porok postane. — Ali i ploskam. pluva spuere: p 1 l v a: kast. 110 kadar en otročič se ygra z svoim očetom, ga teza, materi lase zmeša, po licu praska, gvant oplu v a in oslini. — Običnije glasi p j ujem. ravna complanare, agere, dirigere: ravnaš: škriii. 187 ker si pravičen, vse pravičnu ravnaš; — ravna: dalm. u gm. predg. XIII: kateri kuli se taku povzdiguje inu pravi, de bi na Cristuse- vim mejsti bil glava hegove krščanske cerkve, ta isti offertnu inu preuzetnu r o u n a, kast. 252 on vse svoje ričy ravna spametnu, jap prid. 2, 46 ta tretja stopiha te jeze je, kadar se eden v jezi taku deleč zguby inu čez pamet ravna, de krivica tiga bližniga PRINOS K NAGLASU U (NOVOj)sLOVKNŠTINI. 21 iz tega pride, 2, 49 če bomo ponižni, b6mo malu porajtali, ali nas kir zaničuje ali opravla, ali nam klublje, ali kakor koli zuper ravna, 2, 108 pyanost vsiga človeka prebrne, inu stury de mer¬ ske) v en dan blede ali nevumnu ravna, 2, 341 en tak se tudi en galant človek imenuje, kateri vej kaku se po s ve j ti živy, kateri po svoji glavi misli inu ravna, skrili. 32 kdor nezvestu ravna, razodene skrivnosti, 62 nikar se k temu ne perdniži, kateri skrivne rečy razodeva inu golufnu ravna, traun 28 kateri s svojim jezi¬ kom golufnu ne ravna, 256 on ne ravna z nami po naših pre¬ grehah, skrb. 1, 471 vse to k svojmu zadnimu cilu inu koncu ravna, ravn. 1, 18 sam bog s tem priča, de ne ravna po nagnehu bog, 1, 62 vidilo se je od konca, de se Jožef sam tlači v nesrečo, ker se po očetu ravnil, 1, 64 vidi Jožef zdaj, kako čudno bog ravna človeške reči, 1, 102 natora je popolnoma po svojim, ker se po postavali ravna ktire ji je bog naredil, 1, 173 tako lubez- nivo ravnil David s sovražnikam, 1, 226 cela ta zgodba kaže, kako bog z grešniki še zdaj ravna, 2, 255 pravičen se po mojih zapovdih ravna, 2, 40 tudi on tako ravnil, 2, 129 kako velik ravna na tihim! 2, 159, vslehrniga kdor te moje besede sliši in se po nih ravna, permerim vumnimu možu ktiri je na skalo svojo hišo postavil, 2, 200 kdor ima všesa poslušat, poslušaj — k srcu naj si vzame in tako naj živlčne ravna, 2, 163 kdor le besede ve in jih z jezikam le trdi pa ne premišjuje, ne vzame si jih k srcu, ne ravni se po nih, lušino ima, drujiga ne, 2, 222 bolnik ne bo ozdravil, če se po zdravivčevimu povelu ne ravna, 2,277 Jezus vučl kako nespametno per timu opravilu r a v n il tolko judl, ravn. ber. 17 kako lepo ravnil Abel, ker se ni dal svojimu bratu s sla¬ bim zgledam pohujšati, 151 živali martrati to razodene hudobno sreč, ktero rado kmalo tudi z ludmi nevsmileno ra v n a in jih martra, 194 kdor z bogam dela vse ravna, le on je rčs pobožen, preš. 186 Valliun ravna po svoji slepi glavi, levst. žup. 191 rav¬ nate), kdor kako stvar vodi, ravnil, dalm. u gm. predg. MI: za tu je le ta vuk s. evangelia v svetim pismi nikar nespodobnu perglihan soncu po dolgim dežju, kateru vse spet gori zrouna kar je od dežja doli pobyenu, ravn. 2, 169 po lieni misli je to bilo skrivaj, in že strani se ravna. l J a kako Jezusu kaj skritiga ostati ? . . žena viditi, da se nič ne da skriti, je perstopila, pred h se vrže, vsa trepetil, pa Jezusova prijaznost ji spet srce zravna, rog. 471 vexatio dat intellectum, de ta človik pobulša, kar je pre- gre j šil, de por o umi kar je skrivil, škrin. 173 ona (modrost) 22 M. VALJAVEC, z močjo seže od kraja do kraja inu vse volnii p o r a v n a , ravn. 1, 79 to izrekši se poravna nazaj na postelo in je vmerel, 1, 203 tako poravna vse reci David pred smrtjo; — ravnate: ravn. 2, 260 če že z golfivim časnim blagam nezvesto r a v n d t e, kdo vam bo resničniga, nebeškiga zavupoval? — ravnajo: skrili. 37 lažnivi žnabli so gospodu gnusoba, kateri pak zvestu r a v n d j o, liemu dopadejo, ravn. 1, 74 če ludje že tako neizrečeno lubeznfvo ravnaj o, kako nevmisleno dober, o bog, moreš biti še le ti, 2, 139, vsi tisti velki in lepi obeti se bodo nad vami spolnili, ki nim jih Jezus za to in za uno živlene dela, ktiri se po timu naviiku rav¬ najo, ravn. abc. 75 kraji slamo ograbijo po vrhu. Žito z metlo na kup z mete j o, na reščtih ga obravnajo (sie sieben es durch reuter). sladka aliquid dulce, suave, iucundum reddere ; dulcedinem prae- bere: sladka: jap. prid. 2, 285 vera sama ima to moč, de po¬ sladka vse kar ima človeška natura nar grenkejšiga prenesti, kor. 2, 14 potlej še k Marjeti gre in sladki! se okrog ne, jap. prid. 2, 306 kadar imate vy kakušno žalost na srci, taku čutite vy eno lahkoto, kadar vy vaše srce enimu priatelu odprete, vaše za- vupane pruti nemu inu riegovu vsmilehe pruti vam posladka taku rekoč vaše grenkosti. šatra (raskoračeno hoditi, o djeci),: šatraš: let. mat. 1882/3 252 kam šatraš? Štirna od aestimare preko talijanskoga: štimam: kor. 2, 122 ti misliš, ti rajtaš, de tebe štimam, pa, če mi verjameš, za norca te imam; — š t i m a š: kast. 214 letu vse boš ti rad s praviga srca sturil, aku poprei v tvoji zastopnosti poznaš de yh štimaš, 304 tvojo dušo nič ne štimiiš; — štima: kast. 81 kadar edn se offertnu inu oholu držy, ta sebe Štirn;!, božjo službo zaničuje, rog. 54 skuze katera izkazuval je, de on lubi, štima inu imma o čišli taiste, 97 iz besedo tu Christusavu ime objčma, de iz ta¬ istim štima se inu hvali, 523 kakbr s tema se to rimsku mestu, 587 kakbr en sledni iz nas rad inu volnu vjeruje inu verjame, gdur koli svetlobo tega dne inu rumeniga sonca štima inu lubi, jap. prid. 2, 317 vsaki ima en svoj greh, kateriga nar bol štima, v kateriga nar poprej pade, kor. 3, 134 prilizvala sim se jez pre¬ več okol svojga moža, al vse ne pomaga nič, on druge štim:!; š t i m a m o: rog. 96 iz tem častytim Christusavim imenam se zdemb inu štimitmo; — štimate: rog. 305 o norčava inu pre¬ prosta drjvesa! štimate le taku malu to krono? — štimajo: PRINOS K NAGLASU U (NOVOj)sLOVENŠTINr. 23 rog. 409 več št imajo blagu, čast, žlahtnust, kakbr tu izvelyčajne nebešku, 627 če tu za nyh žjulejne š ti m & j o. štrapaca fatigare, strapaziren: štrapaca: jap. prid. 1, 78 taku se tudi pergody, de en oče svojmu synu pridiguje, kakii ima on pohleven inu potrpežliv biti, ali kmalu potle se nosi ravnu le ta oče nad materjo kakor en lev, ali štrapaca eniga posla, de vsa soseska vkup teče. teca dissecare: tecam : let. mat. 1882/3 266 tecati teca m (reci: teca): meso ali slanino sesekavati n. p. za klobase, namesto: tokati. tekma = takmiti se: tekmam, tekmdta: let. mat. 1882/3 266 tekmati se, t e k m d m se (reci: tek-) wetteifern, an giite gleichen oder nahe kommen: ta dva soda se tekmata rekše, vino iz teh dveh sodov je malo ne jednako dobro. tešča: tbšča: let. mat. 1882/3 340 ako hoče kmet pridelati obilo žita, ne hodi na tešče orat ali sejat, nego trebč da se poprej o d- t e š č d. trebza non necessarie abuti, consumere: trebza: ravn. 2, 235 prava pametna šparovnost je povsot oči imeti, de se nič ne p o- trebza, de vse ludčm zadčne. trepa flachs schwingen: trepam: met. 116 trepam i treplem. vlasa: v lasava: kor. 2, 141 most pokušala, če teče sladkd, ak’ prav se z 1 as d v a (štamp. griješkom : zlasava, tii metrum i slik na pokušala što čitaj pokušava tako zahtjeva) gredoča domu. zija hiare: zija: preš. 162 zvedrila sc je noč, z i j tl nasproti ži- vleria gnus, nadlog in stisk ne malo, globoko brezno brez vse rčšne poti. žveka ineptire: žveka: jap. prid. 2, 38 če vsakimu prav daš ali verjameš kar on čez vero ali svojga bližniga žveka, varuj se ta čas, ti si v nevarnosti, 2, 812 vsaki po svoji glavi misli inu dela. Skuzi te besede se zastopi, de vsakiteri od vere kakbr hoče ž v e k d. Ima u narodu osobito u goreiiskoj Krariskoj još njekoliko ovakvih domačih i tudih glagola n. p.: berna stipem colligere; boba ita comprimere aliquid ut dirumpatur n. p. šjive medu palcem i kaži- putem stiskati da se raspucaju; brbra blaterare; cmoka cdendo ore crepare; c h fr a trahere; cukra zaceharo condire, drdra sonitu vehi, dura durare, permanere; fajhta anteuchten, tlaštra pflastern; fr fr a blaterare, ineptire, gobe z da ineptire, golta devovare, grgra gurgeln, havta (premetnuto mjesto hvataV) cap- tare, kamena lapidibus prosequi, cooperire, kataja devolvere, 24 M. VALJAVEC, k l n a se = prisadi' se let. mat. 1882/3 206, klobasa absurde loqui, klofuta alapas alicui ducere, kobaca incedere, gradi, ko¬ mata collo equi helcium imponere, krevsa ire: kam krevsaš? kvarta karten spielen; mečka comprimere, quetschen; moda ire: kam pa modaš ? od m6da testiculi, m o š t a c a ire, incedere, m o tarna se = mota se, let. mat. 1882/3 269; nerga greinen, s ts a sugere, svedra circum agitare, saj ta pedibus simul et ma- nibus incedere, š a n t a claudicare, svedra calceos cundo trans- versos reddere, transversis calceis incedere, toberna cauponari, u h a auriculis prehendere, v i b r a vento agitari; (v)l asa capillis prehendere, trahere, žgačka — šegeta titillare ; zlem pa crepitu sorbere, žlobudra garire, blaterare itd. b) u ugarskoj slovenštini: basa od nem. fassen: basamo: dain. pes. 17 tam si listje na- grablamo no na kype ga basa m o. beteža aegrotare: beteža: nagfl. 89 pes z lehka obetežd i preide; — betežajo: nagfl. 100 ovce so jako gingave stvarč, hitro namrznejo i obetežajo. kefa setaceo tergere: kefaš: gon. 44 zaman kefaš košavca. kova (uz kuje); kovam: dain. pes. 51 v prag klepač postavim, koso si pripravim ino tenko jo s k o v a m tak da z ho kositi znam. (nije naglas zabiležen ali ga slik ,znam‘ zahtjeva)- mantra martern: m a n t r a m : kiiz. 143 pošli Lazara naj na¬ moči konec prsta svojega vu vodou i rasladi jezik moj, ar se m ant ram vu etom plamni; — mantra: mol. 172 ali drugo je ešče drugo, štero me bole pečč i m a n t r d, kak ete telovne bo- leznosti, ktizm. 13 gospodne, sluga moj leži v liiži mojoj z žlakom vdarjeni i jako se mantra, 30 smiluj se nad menom, gospodne, čl moja se hiidou mantra od vraga, 57 Kristus brezi krivice se man trd pri Pilatuši, kiiz. mik. 19 sluga moj leži v hiži žlakom vdarjeni i krouto se mantra, nagfl. 26 ništera deca vo spojemle z gnejzd m Uide ftičov, po tom je mantra, 90 prvle kak bi (mačka) miš potrošila, ta jo piistl, malo ji bejžati da, pa jo po- pddne i ta piistl i tečas jo mantra dokeč se nebouže malo gibati more, gon. 26 muha mdr ho mantra, 26 žej m a n t r a stvarc ; — m a n t r a j o : kiizm. 431 jeli so nej ti bogati ki vas (s) svojov obldstjov mantraj o? 448 i dano je liim, naj je ne vmarjajo, nego naj je mantraj o pet mejsecov. PRINOS K NAGLASU U (NOVOj)SLOVENŠTINI. 25 menka (— kr. manka kajk. menka): menka: mol. 178 spelaj me tu vekivečno blaženstvo, geto liibav ne pomen k a, 1 82 či de se pondvlao beteg, povekšaj gospodne i ti tvojo miloščo, naj se ne pomenka vu meni vora, vlipane i liibav, trpi. 14 deca tiihencov pomenka i trepetala de vu vezalji svojem, kiizm. 156 jas sem pa molo za tebe, naj se ne zmenka vera tvoja, 390 Zendša i Apolloša skrblivo k meni pošli, naj se nima nikaj ne zmenka, — zmenka j o: ktizm. 30 s sred mi je milo to liidstvo, ar so že tri dni pri meni i nemajo kaj jesti i trejzne je pa odpustiti ne ščem da kak na pouti ne pom en kaj o (piirors žzžuitoriiv) 78 či je od¬ pustim lačne vu hižo niliovo, pomenkajo na pouti, 393 liki ode¬ valo zaviješ je i preminejo se: ti si pa te isti i lejta tvoja se ne pomenkajo, kiiz. mik. 65 či odpistim vie lačne k liihovim lifžam, pomenkajo na pouti. ' mrmra: mrmra: nagfl. 87 pes laja, klivče, cmuli, mr mrd, dain. pes. 109 bas mi muvi no mr mr d. niha sinere (= kr neha): niham: kiizm. 199 ne nihdm vds siroute, pridem k vam jouz aipijoco up.ac opcpavoucj . . mer nihdm vam (sipijv/iv a, v), koje biva i (to je y) više osnova: diha: d'bh (dahnem): diham; giba: g'bb (ganem): nagibam; mika m i c a: mmk (mdknem): pomikam, pomicam; s i h a: s bh (sdhnem): usiham; sipa: s - i.p (uspem): vsipam; tika: t i.k (vtak¬ nem): vtikam; pa tako i kiha: kbh: kiham sternutare; srnica: smT>k: srnicam; giba: gvb: pogibam; kida: kyd: kidam (n. p. gnoj iz hleva); kisa: kys: okisam; riga: ryg: rigam eructare; rugire. s) s vokalom r, koje se ne mijena: mrka: mrk (mrknoti): mrkam ; m r z a: mrz (zamrznoti): za- mrza; tako i trga, trza: trg: trgam; vrta: vrt: vrtam. 0 slovka ol (od samoglasnoga 1), koja se ne mijena: 30 M. VALJAVEC, t o 1 c a: tolk (tkbk): tolcam, natolcam; polža: polž ( pb>z) spolza mi se. n) s vokalom o , koje se naspori na a, vidi dale pod 2. Evo primjere iz knige: za 1. a) a): aa) u kranštini bira, bera: biram: ravn. 1, 221 skleskov nabdram; — hi¬ raš: preš. 7 fante 'zberaš si prevzetna, jap. ev. 123 poberaš k§r nisi raztresal; — bira: preš. 69 ker se ozera, plesavca si 'zbdra, zagleda junaka, ravn, 1, 99 vse nabdra (mano), čb. 1, 19 si pridno nabira na kupe drobtin, preš. 25 kadila drage in miro nabera netriiden vse dni, ravn. 2, 302 po Jezusovo tudi mi se pravične ludi ponesimo, če jih za volo dobriga djaiia s kti- rim ni vsim vstreženo, kdo o bera in opravla, kor. 2, 141 me žena obera, če sim se napil, ravn. 2, 199 kakor se plevel od- bera in požiga, ravno taki konec bo sveta, kast. cyl 6 t;i kir se po murji vozi, kadar per kraju morjd enu malu na suhu stopi, te neznane kamince, lipinice inu druge rečy p o bera, ali z miseljo je vse skuzi v barki, škrin. 341 kateri za trgavci jagode pob era, jap. prid. 1, 284 kateri z mano ne p ob era, ta raztresa, levst. žup. 71 zaloga jim priteka iz pušic, v katere se pobira od hiže do hiže, preš. 88 on ob drugi si spomladi 'zbere tiče mladoklune, jim preb dr a svoje strune in jih raznih pesem vadi, kast. cyl 52 eden blagu z bera za otroke, ta drugi za te vboge, škrin. 39 naglu vkup spravlenu premožene se bo majnšalu, kateru se pak po časi z rokami vkup z bera, bo rastln, kor. 1, 96 kralič se po kamri seta, svoje misli vkupej zbdra, čb. 5, 76 ko po ravnim poli se ozira, vidi kak se tam meglica zbira; — birate: kug. 43 vaša živina zboly, ker . . vaše inu nih blatu okoli nih prebivališa po kupih naberate, ravn. 1, 256 ker vbožca ta rete in mu kar ima prida do čistiga poberate, si bote scer hiše iz rezaniga kamena postavili, ne pa v hih prebivali; — birajo: ravn. 1, 99 iz neba vam bom kruh iti dajal. Ludje pa naj hodijo zvunaj pred stan in vsaki dan proti naj n ab d raj o kolkor jim ga je treba, levst. žup. 92 ob vsacem sklici v orožje navadno tudi nabirajo kone v oj li¬ jakom, ravn. ber, 156 čajovo listje mesca sušca, maliga in vdlkiga travna oberajo, traun 261 aku jim ti daš, poberaj o, ravn. 2, 232 poberite ostanke de se ne spridijo. Vučdnci jih p o b i r a j o, levst. žup. 97 občine te liste pozneje spet pobiraj o, 138 po brnem PRINOS K NAGLASU U (nOVOj)sLOVRNŠTINI. 31 poli naj se mej oranem ali kopanem mčhoma za plugom, za motiko ali za lopato podjedi pobirajo, 199 davčni urad, kjer pobiraj o davke, rog. 485 pač pa gostu sijani so ty, kateri na meste takih s ,buqvu‘ prebyrajo quarte, trapule, nasramne ajdouske poe- tauske, kecarske buque, prebyrajo cajtenge, prazna, vasuvajna polne pisma etc. ravn. 1, 315 v Jeruzalem se zberajo, abc. 75 je vse omlačeno, potlej z b e r a j o dolgo slamo v otepe, levst. žup. 85 občine zbirajo prošne tistih, ki se žele iznebiti vojaščine, 88 vsako leto se vojaci v prigledni shod zbirajo; — bi r ata: levst. žup. 72 poleg nega sta dva moža in računar, katere župan in žup¬ nik izbirata po dogovori mej soboj. dira, dera: diraš: jap. ev. 141 ti kateri tempel pod era š, po¬ magaj sam sebi, 237 kakti ti tempel božji poderaš! — dira: škrin. 40 modra žena zyda gori svojo hišo, nespametna vže zvdano z rokami podera, 128 kdor plot podera, tega bo kdča pičila, 226 očetovi žegen otrokam hiše vtrdi, materna kletu pak jih do tal podera, 346 kadar eden zyda, drugi podera, kaj za en drugi dobičik imata od tiga kakbr delu? čb. 1, 28 vse podera se in maja; — dirajo: ravn. abc 71 tudi smrčke, borovce in jeli ali hoje podčrajo, ravn. 1, 94 vderajo bliske in strele iz oblaka, 2, 213 solze se ji s curkom vderajo, kor. 2, 50 zdaj 1 urki se spogledajo, za nima v curku vderajo. pira, pera u svih značenili: piram: preš. 43 ti jezični dohtar, koj postčpaš ti za mano? ne prepiram se z nobenim, 29 ceste tebi ne zapčram ne na Dunaj, Gradec, Trst; — piraš: kast. c yl. Ul ti kir se na tu ne ahtaš, tebi s tem nebesa o d p e r a š, traun 363 ti odperaš tvojo roko, ravn. 2, 233 dobrotno odpi¬ raš roko in vse kar živi nasitiješ s svojimi dobrotami, škrin. 120 dobru je de pravičniga podperaš; •— pira: ravn. 2, 137 čigar srce se vbogim odpira, najdoval bo postrčžne roke, 2, 195 du¬ hovnim božjiga glasu gluhim glušcam Jezus vušesa odpera, 2, 284 Jezus se je sinu tistiga pokazal, ktiri . . vsih vuščsa odpira, 2, 307 veselo, hvaležno srce se veliku raji vsimu dobrimu odpira kakor srce ktero v revi brez pomoči koprni, kor. 2, 94 kdor odprl ti snčč brez mene, naj t’ odpčra še nocoj, 106 meni odpera, že ena lčpši dekle, čb. 4, 55 srca vse odpira plameneč oltar, preš. 150 omeči se tvoja draga, ti vs;ik dan okno celice odpera, 176 tam boghe vežo Staroslav in lčpa liegova hči odpera in za¬ klepa, traun 363 gospod opyra vse kateri imajo pasti, škrin. :>;> človeka duh podpira negove slabosti, traun 88 te pravične gos- 32 M. VALJAVEC, pod podpera, 152 tvoja dčsnica mene podpera, 364 gospčd obvaruje p tuj e, podpira sirote inu vdove, ravn. 1, 198 gospod ga bolnika na postli podpera, preš. 180 srečen veter hih roke podpera, 158 al prav se piše ka trgi se sprehajajo, po j ubili se o z eraj o. žira, žera: žira: kug. 42 v jeseni vaša živina zbolv za to, ker na paši mej st trave meglo požera, slano ali sneh jej, ravn. 1, 117 dežela v ktiri smo mi bli, je huda dežela, svoje prebivavce požira, tako je divja in nezdrava; — žir a te: jap. ev. 111 vy slejpi pe- lavci, kateri komarje precejate, kamelo papožerate; — žir a j o: škrih. 60 hudobnih vusta hudobio po žera j o. fjji) u ugarskoj slovemtini. bira, bera: biram: dain pes. 209 ’z žarke ryde v sere gryde se nabiram no požiram (odgonetlaj: sol), 203 kda pa pride den drygoč te se hitro v kot pobiram, 93 sviiie zbiram, no je ti¬ ram ta na tratico, naj se pasejo; — bira: nagfl. 63 Štampar piske nabčra i natiska, dain. pes. 127 zemla zdaj pod snegom spi, ’z nega mezgo v se dobi, si nabira novo moč, naj nam obrodi drvgoč, trpi. 41 jezik tvoj zbčra jalnost, dain. pes. 201 se zrela zbira no odava; — birajo: ktizm. 322 naj se teda gda pridem, zbčrice ne pobčrajo, nagfl. 102 vsako leto poberajo z mene vso odejvko mojo, 136 vi niti ne bi misliti mogli, za kaj pobč- rajo po vesnicaj cote, bar. 43 laštvica, vrana, reca, čapla — ja vse si perje preberajo, osnajžijo, dain. pes. 143 gde prosčne hive so, ta se vrabli zbirajo. ovira: c v i r a: dain. pes. 27 puter sladko se požira, tydi v maslo se precvira. dira, dera: diram: dain. pes. 57 staro streho vam raz diram; — dira: nagfl. 188 ah, velka je natura v smejlii v čemeri: z ednov rokouv po dera, z drugov cimpra v miri, 183 či je veter jako slab, hlad, či je pa tak močen, kaj pokriv hramouv trga i drevje vo p o d e r a, slap se zove. 34 M. VALJAVEC, pira, pera: piram: trpi. 103 odpiram viista moja ino si ob- diihavam, dain. pes. 57 pokryvae sem jas, v močne lapte se opi¬ ram, staro streho vam razdiram, 72 živino z dverami zapiram; — pira: trpi. 14 dejsna tvoja me podpdra, 30 gda spiidne, se ne odvrže, ar ga gospoud podpera za rokou hegovo, 118 gospoud podpera vse, ki spadnoti ščejo, mol. 2 prestopno leto vu sebi tri stou šestdeset i šest dnevov z a p e r a, nagfl. 66 jeli prav čini ki z dverami mlati, gda je zapera? — pira mo: bar. 34 naj i vu stanicaj zdravoga, čistoga zraka mamo, več krat oukna o d p e- ramo; — pirate: kttzm. 46 jaj vam pisdčke i farizeuške, ska- zlivci! ar zaperate kralevstvo nebeško predludmi; — pirajo: trpi. 17 odperajo prouti meni grla svoja liki praskajouči i er- jtijouči oroslan, 28 na velci odperajo lampe svoje prouti meni, gon. 103 zautra mama za to o d p e r a j o obloke, da naj črstvi zrak ide v hižo; — pirata: nagfl. 71 oba se odperata i za¬ pera t a. stira, stera: s tiram: trpi. 72 vo razpresteram prouti tebi roke moje, 116 razpresteram roke moje k tebi; — stira: gon. 69 Čili hižo pomejče, postila, doli praši i prestera, nagfl. 54 kama se r a z p r e s t e r a ete stejne dužava ? — sterajo: trpi. 114 gizdavci mi skrivoma mreže mečejo i z zankami vo raz- presteraj o vlak na poti. žira, žera: ž e r a m : dain. pes. 203 ogen no plamen požiram, 209 ’z žarke ryde v sere gryde se nabiram no požiram; — žira: nagfl. 69 ogen . . vsa p o ž e r a, 106 svina parouvno jej i žmajhno p o ž e r a ešče i ta najružnejša dugovaiia, 176 riba na dva kraja gldve ma po ednoj liikni vu šterima splajiite mesa ma, skous po tema teče voda, gda jo p o ž er a, dain 27 puter sladko se po¬ žira, 96 grozdje se pobira, sladko v gut požira; — ž i r a t e : kiizm. 47 pouti kažci slejpi, ki precidjavate komara, kumilo pa požerate; — žirajo: nagfl. 175 mostouvje vnouge pejneze p o ž č r a j o. YY) u kajkavštini. bira: hiraš: math. 1, 1, 191 ti si dober polodelavec, ti vsigdar najbolše i najčisteše seme 'zbiraš, kraj. 303 znam, gosponne, i verujem jil to, da ti na ovom svetu bičuješ vsakoga sina koga vu milošču prijemješ ter na nebeško kraleustvo obiraš; — hira: mat. 2, 214 ovo je strella grozne, koja na cil pobira vse krivo- dušnake. psinos k naglasu u (novoj)slovenštini. 35 dira: diraš: kov. kemp. 118 zagrmuješ zvrhu mene stidmi tvojemi, gospodine, ter s strahom i trepetanem vudiraš vse kosti moje i leča se kruto duša moja; — dira: mat. 2, 126 vam za obraduvahe vaše povedam, da ovu prečku vsakoga greha smrtnoga almuštvo predira i razdira, 2, 441 bog prež najmenšega pre- stimana i ogleda vrednosti tak v u d i r a grade s tučum i dvore z vihri deželo v plavi kak priproste kučice, mužke hižurke; — di- ramo: mat. 1, 306 zadevamo se i v udiramo po dnevu kak ti po tmice. nira: n i r a: zagr. 2, 250 ako ie tomu tak odkud biva da z uno- gemi kršeeniki urag pekleni lada i gospodari kak sam hoče, ne vu tulike grehe pondira i po smrti vu muke peklenske vekovečne sobum odnaša? mul. ap. 1442 ova lenost lehaka vu duhovno ter kruto škodlivo siromaštvo p o n d i r a. pira: piram: kov. kemp. 173 nekoterem vu velikom rasvečehu odpiram skrovnosti, krist. 90 ovde o dpi ram jedno novo zvira- lišče, iz kojega, več načinov zvira za pokoj i zadovolnost, judili za- dobiti, math. 1, 1,87 dčte ovo ja vu naručaj moj zapiram; — p ir as: kraj. 80 odpiraš ti ruku tvoju i use živiiče stvari bla¬ goslovom napundvaš ; — pira: petr. 85 ovomu vratar o d p i r a mul. ap. 660 ako mu svoja otajna nakaneha verno odpira, 1142 gde se komora ali postela redko krat o d p i r a, onde se za¬ legli stenice, buhe, vuši, miši i štakori, kov. kemp. 270 bog o d- p i r a razmene čistem srdcam, mat. 1, 568 smrt odpira vrata nebeška, krist. blag. I, 152 ona odpira nam nebo zaprto, mul. ap. 468 vu koga se v p i r a ova stanovitost ? . . ufane v p i r a se najbole vu božju milošču, mat. 1, 518 kak goder vera i Jubav, tak i uffahe boga za cil ima i vu riega v pira se, kov. kemp. 68 koi se v p i r a v stvorehe, opadne z opadlivem, mat. 2, 503 tiiiti meni ne morete da nerazumnejše je ono uffahe koje vpira se vu jedne milošče dane jednomu samomu, kak je uffahe koje vpira se vu mi- lošče božje dane vnogem, petr. u kalendariumu: prestupno leto vu sebi tri sto šestdeset i šest dnih zapira, kraj. 156 korunica ta- kajše zapira vu sebe poglavite navuke krščanske, 157 obrh toga vu use korune zapira se sedem zrn velikeh, 159 ki (žoltar) vu sebe petnadeste desetkih zapira, 250 pazke sueckč, vu keli se kakov smrtni greh ne zapira, gustoga pričeščania človeku ne krate, mul. ap. 1501 to je istima da se vu božje dike zapira i najde i naša velika hasen duhovna; — piram o: mat. 2, ->72 na mesto vpirana misli vu jedinu dragovojnost boga nu vpiramo 36 M. VAUJAVKC, samo vu odurjavane činov onoga koi nas zbantuje; — pira te ; mat. 2, 40 je li dobro vtemeleno i vtvrdeno uffahe, koje vpirate vu pobožnostih vaseh, sami isti vi sudete; — piraju: petr. 237 b kotercmi se vere krščanske fundamenti i početki vu sveteh evan- geiomeh zaprti o d pira ju, mul. ap. 1007 vuha se o d piraju da na božja obcčana, opominaiia i grožena ne ogluheju, gašp. 1, 703 ne bojmo se vetra suprotivčin nepriatelskeh, kada čemerna vusta na nas o d piraju, petr. u predgovoru: jesem včinil pridati jednoga novoga catechismuša, to je to navuk duhovni krščanski, vu kom se zapiraju vsa ona doguvana, kotera je Christus zapovedal vsem ludem na dušnd zveličeiie obdržavati, 249 jesmo dužni one muke trpeti, kotere se vu pokore krščanske te vu obdržavanje božjeh za- povedeh zapiraju, mul. ap, 265 stane, gde se ovce zapiraju, zove se ovčarnica. stira : s t i r a : kov. kemp. 183 gde se človek vnogemi falingami obstira, math. 2, 3, 41 Jezuš vse verne s svojem svetem nazoči bitjem obstira, krist. 20 moči se je pokoja vživati, ako je vse kaj nas obstira, vu najvekšem gibanu, mat. 1, 601 više krat nadladan sem z nasladnostjum onoga zla, koje na pamet meni do- hada i pred oči p res tir a se, pet. 212 prva popčvka, kum se gosponnova molitva tomači i rasprestira, mat. 1, 576 skuša- vana, obhajana, vkanlivosti, koje vsevdil vrag naleca i plete da v greh opademo, gdo more vsa povedati, kulika hman mišleha nam v pamet i glavu hita, kak grde prispodobe, pelde vu pameti zma- lane ne rast ir a, kulika hotena prekoredna v srca ne vužiže? mat. 1, 95 pokora vučinena pokriva i zastira iste grehe s takvum svetlostjum da se ne vide na obšanost i sramotu, nego na vesele i diku nihovu; — stiraju: mat. 1, 601 ako prem skrbim se da- leko stati od prilik, vendar tulika hman mišleha nad me dohajaju i skušavaha obs tiraj u tak da skoro nigdar od hih prost nisem, krist. 190 ako z našem stališem zadovolni biti hočemo, moramo se vpokojiti takaj vu težkhčah, koje nam se zvana zgadaju i vsigdar nas obstira ju, 212 pokojen biti moram vu vseh trpleiiih, koja me ob stiraju, petr. 247 i ev. tirn 240 u oba izdana od 1694 i 1759: koteremi se vere krščanske fundamenti i početki vu sveteh evangeliomeh zaprti odpirajo i na razmene p res tiraj u. tira: tira: zagr. 2, 108 oude med krščeniki kuhaiu se nenavid¬ nosti, izpuhuiu se srditosti, zatira se pravica, zakriva se istina, mat. 1, 54 sada vidite, ni li velika hmahoča laži, ar ruši i zatira vekše dobro: priatelstvo, 111 zrušuje ona hižu vašu, to jest tello kak ti prebivališče duše naše na svetu ovom zatira . . ovo isto tello PRINOS K NAGLASU U (nOVOj)sLOVENŠTINI. 37 zrušuje, zatira, na tla meče, 123 smrt vsu lepotu na tellu, vsu črlenoču vu licah, vsu lepu govorlivost vu jeziku, rumenost vu vustah, držane vu čineli zatira, poriiša, 499 obdržavahe zapovedili božanskeh vtvrduje i podiže vremenite sreče, šegavost pak člove¬ čanska (prudentia humana) ne zrusuje i zatira, 516 šegavost člo- večansku odurjavajte, koja ruši i zatira na ovom svetu imetek i sreču, 2, 8 ogeri izkorenuje zatira vsaku stvar, koja prčči nego v tečaj, 116 tuča pola zatira, 191 bog zatira oskrunitele i po- špotlivce svoje cirkve, 197 smrt zatira vsaki zaves, 236 ovo skru¬ šene tak ve je moči, da v istom hipu zatira, zbrišuje greh, 250 ov sam samehni greh zatira i nehasnovito čini vse drugo za grehe včiheno požaluvane, 467 kip božji zbrišuje se ze vsema i zatira se po grehu, krist. blag. 1, 152 ona, ako se prav zvrši, zatira greha; — tiraj u: mat. 1, 399 dobre misli vu hib jesu, ali ne zatiraj u grešnu navada, 550 ne vidimo li vihre škodliveh vremena povodnih, koja poja, trs j d zatira ju? krist. 85 nava¬ dijo na orsag kak ti kobilice i zatirajo, kaj je polodelavec vu potu obraza svojega sejal sadil i žel. vira: vira: kov. kemp. 153 vnogo preštimaneši je on navuk, koteri zgora iz božanskoga tekali.šča z v i r a, neg koj se z velikem trudom človečanske pameti zadobiva. žira: žira m o: zagr. 1, 403 oh pater! vidimo mi da vi no znate kakove su tuge ovoga sveta ; lahko je vam govoriti, ali nam koi.j ti grenke pilule zoblemo i žuhke kaline požiramo, težko je trpeti. za 1. a) P): daj a: da, ali samo tada kad je složena s prijedlogom: rog. 1, 373 zaničujem Martem tvoj’ga malyka, kir ta ni drugiga kakbr smrt, kir ta mory te ludy na duše inu u to večno paklensko martro meče, tar temu hudyču izdaja, ravn. 2, 146 vedna dru¬ žina z bogam nas posvečuje, navdaja nas s svetim vuinam, 9, 171 obračal svojo moč je, de je vero v se obudoval, de ludf z zavupanan v sč in v svojo lubezeD navdaja, rog. 1, 214 kadar eden eno al drugo reč predaja taku to on noše očitnu okuli, ravn. 2, 188 se ne pr odd j a dvoje vrabcov po vinarju? — da- jate: rog. 1, 305 o norčava inu preprosta drjvesa, de to krono temu figavimu drivesu podajate, kir tu en sledni mras umory inu omuži! — dajajo: škrih. 34 kateri žitu perkriva, bo od ludstva klet, čez te pak, kateri prodajajo, pride žegen, škrb. 1, 406 k’ tega, ktir je uržah hih nesreče al žalosti, preklinajo, 38 M. VALJAVEC, roti, hudiču zdajajo . . skuz vse to vender hih žalost ne bo prevzdignena. laja: la: met. 284 lbsica stopn bliz drbvssa ini> zalaja: — lajajo: škrb. 1, 436 nikar ne recite, kakor lajajo sedajni frej- virniki: far, menih more kej govoriti, to mu da zaslužik; a na istoku laja: Šket 256 lajam. maja: ma: rog. 1, 501 o slabu bučnu perje! kir vas slčdna nadluga inu zuprnost omaja, podere, zlome, ravn. 1, 129 Gedeon zjutraj vstkvši omaja jagnečovno in nažmel je iz ne vode polno torilo; nesložena glasi i maja. seja: sč: sejam: kuz. mik. 90 znao si ka ženam, gde ne sej jam; — sejaš: mol. 268 ka zdaj sejjaš, žeo boš v prišest- nom časi, kiiz. 321 nespameten, ti ka sejaš (1771 pravo: sejjaš), ne ožive se nego či merje, i ka sejjaš, ne sejjaš tejlo štero bode, nego goulo zrno; — seja: kuz. 68 eti so pa, štero je krc pouti, gde se sej j a ta rejč, 69 liki zrno horčično, štero gda se sej j a na ženilo, med vsejin semenom je naj menše na zemli, 173 i ki žena najem vzeme i spravi sad na žitek vekivečni, naj se i ki sej j a k časi radtije i ki žena; ar v tom je ta reje istinska kaj je drugi ki sej ja i drugi je ki žena, 347 ki sejja na tejlo svoje, s tejla bode žeo skvarjene, ki pa sejja na dti.li, z duha bode žeo žitek vekivečni, nagli. 140 ki kak sejja, tak žena, 156 nega se¬ men se v tople ali mrzle grede na gousti sejja, kiizm. 1771 str. 824 naj koukol med nč ne posej ja, nagli. 132 orač zorje zemlou, p o sejja semen; cribrare nagfl. 132 orač silje. . zvejja, pr esej j a, semele; — sej a j o: kiizm. 10 i kiiz. mik. 74 one (ftice) ne sej¬ jajo ni ne zehajo, trpi. 91 i sejjajo nive i zasadjtijejo gorice, 107 ki s skuzami sejjajo, z Veselom bodo želi, nagli. 134 v to zorano zemlou posejjajo semen. sija: se: ravn. 2, 33 iz Marije sija srčna ponižnost, mat. 1, 344 naj premisli koi more, kak velika je lubav, koju bog nosi proti duše, po keh dob vu ho ne sija nit sveti se sam trak tenki, nego sveti se i s i j a ves isti bog, bar. 37 vu leti sunce toplo s e j a, ravn. 2, 38 pa tudi za to še blezo gre to prerokvahe pred Jezusovimi zgodovimi, ker jih vse lepo ra z sij a. staja: sta: stajam: traun 316 jest vstajam pred svitam; — staja: rog. 1, 285 zavolo Mariae divice nastaja en štrit hmei zemlb inu umei nebatn, traun 84 on ostaja na vseh hudih potih, ravn. ber. 167 voda morja vstaja šest ur in pada zopet šest ur; — s ta ja te: traun 328 zabstojn vstajate vy pred svitam; — s tajaj o: rog. 1, 494 kaj za ene misli na us tajaj o PRINOS K NAGLASU U (nOVOj)slOVENŠTINI. 39 u valili srcah? ravn. ber. 169 kjer so plitve stoječe vodč in mlake, je škodlivo bliz nih prebivati, ker gnile soparice iz nih vstajajo in čisto sapo spridijo, . . če spomladi ali v jesčn, kadar je sapa zib mrzla, od zemle in želiš soparice vstajajo, se z mrazam pred solnčnim izliodam v slano premene, 172 vese so užgani so- parji ki iz močfrnih krajov v staj a j o. taja: ta: ravn. 1, 66 srce se mu od jubezni taja, 2, 215 vsa v včri in v zavupanu je Magdalena k Jezusu prišla. V solzah se taja, ksd se, rog. 1, 661 kateri šac ogreje tolkajn mrzlih, otdja telkain zmrzlih src, de stopjo h te s. pokiiri. veja: ve: kiizm. 430 ar je te dvoječi prispodoben k morskomi valovji, štero se od votra goni i vejja (avsp.i^op.švw zal ptTu^opsvto), nagli. 132 orač zorje zemlou, posejja semen, notri je zvlači vu zemlou, doli požeha silje, vi) je zmlati, z vej'j a, presejja semele; — včjajo: nagli. 134 snopje vo zmlatijo ali sklačijo, z lopatov z v e j j a j o, očistijo. zija: zi, zč: nagfl. 103 koza je zijasta: na pouti zija na mimo idouče llidi. za 1. b^ a): klada: klada: škrb. 1, 12 si n a k 1 <1 d a nar ojstreši spo¬ korne dela, kraj. 169 čim dužč grešnik vu sBlrtnom grehu pre¬ biva, tem si vekši ogen vu peklu naklada, škrb. 2, 405 nesreče, s ktirim nas svet obklada, preš. 47 res junakam je sramota, de jih (Bošnake) še obklada jarem, 146 spet pomlad raz¬ klada svoje čuda 173 ko svojo moč nar boj vihdr razklada, nagfi. 74 vučitel med v učenem spitava, ra sklada; — kladajo: kiizm. 45 žmetna i neprenošena bremena vkup vežejo i lidem je na pleča nakladajo, nagfl. 74 gospon vučitel med vučenem spitavajo, razkladajo, 58 stol je da na nem pišejo i edno i drugo na nem skladajo, 83 za kaj ga (stiidenc) više zemle vo skladaj o ? gon. 68 stene hiž se gde te s kamna, gde te s cigla ali zemle skladajo. pada: pada: škrin. 185 kakor kapla jutrajne rose, katera na zemlo p d, d a, taku je pred teboj viis volčn svejt, 268 edbn raste inu drugi doli p A da, traun 337 letč je kakor rosa gorre Hermon, katera na hrib Sion doli pada, preš. 173 vstane šdm, de m6ž za možam p a d a, mat. 2, 113 za zlehkotiti brata vašega, koi omila, p d d a od glada, mnogo mehe od vas prosi se, kov. kemp. 168 hitro bole biva, gda se tebi dophda; padajo: traun 113 neverniki so ostrdšeni inu krajlestva pil daj o, gašp. 1, 400 vu grehe vsakojačke o p d d a j u; itd. 40 M. VALJAVEC. za 1. b) §: greba: g r e b a j o : levst. žup. 57 mrliči se z a g r e b a j o po vrsti svoje smrti, 01 kamor z a g r e b a j o mrtvečino. krepa : k r e p a : levst. žup. 4 župan sploh ukrepa o vseh stvareh, kar jih ne spada k navadnemu gospodarstvu z občinsko imovino, 79 krajevni učilniški svet ima občinske učilnice pod svojo roko, kar se tiče odgojila in kar drugačnih debelejših priprav, 0 katerih vse ukrepa on sam. klepa: k 16 pa: ravn. 1, 340 s svojo lubezenjo vse ludi on oklepa, ber. 197 človek sklepa bog pa sklene, preš. 176 tam boghie vežo Stanislav in lepa negova hči odpira in zaklepa; — k 1 e p a t e : škrb. 2, 219 ali po časi, močni duhovni! ktiri sami per sebi tako sklepate; — klepa j o: škrin. 130 ne veš kaku se kosty v noseče telesi sklepajo, ravn. 2, 131 de se tisti ki se pobolšati ne hrepene, sami iz tega kralestva zakle¬ pajo, čisto sonce je to. meta iacere i verrere: m e t a m : mat. 1, 408 zarad o veh bedak 1 bludnik ja z a m e t a m duše dobra i basen koja je vekivečna; — metaš: mat. 2, 141 vidim te da obračaš obraz i • d m e t a š vusta žedna od napitka netečnoga i žuhkoga, škrb. 2, 134 zakaj zametaš mojo molitov, o gospod? — meta: mat. 2, 141 nut jedno zmešane dobreh delov (!) i grehov čini jeden napitek preveč oduren odkupitelu, kojega on ne more podnesti i o d m e t a, levst. žup. 4 odbor tudi pregleduje ter po tem ali potrjuje ali ometa letne račune, 76 dimnike naj po zimi vsak mesec a po leti vsak tretji mesec ometa pravi dimničar, rog. 1, 371 kir je lubezan, tam se za navarnost na mara, tam se špot zaničuje, tam se strah zameta, škrb. 1, 8 al najdete ktir’ga, de b’ po spov’di imel . . eno sovražtvo, ktiro vse to zamčta kar nagnene budi, mat. 2, 44 osuduje onoga koi pozivane kakti zameta; — metamo: levst. žup. 205 ker jo (besedo završčtek) je ustvaril narod, zatorej je ne o d m e t a m o, mat. 1, 306 bežimo i vmetamose prilik čuti reč božju, . . ne obržavamo ono znane, i h e za metamo; — metajo: ravn. 2, 204 kadar je mreža polna, jo izlečejo h kraju in sedč odbcro dobre v posodo, malovredne o d m e t a j o, rog. 1, 305 ty (krajli inu caesarji) temu križu nyh korone podmetajo, mat. 1, 490 ne poznate, kak pogibelno je vu živlenu hoteti uffati se vu one čine, koji na smrtne vure zametaju se, 2, 41 koi z a m e- taju opominana božanska. peka: pekam: čb. 5, 36 z a p e k a m, obledam, v vesčli gorim; — peka: ravn. abc 65 o poldne mu (senu) sonce p e r p 6 k a, PRINOS K NAGLASU U (NOVOj)sLOVENŠTINI. 41 čb. 5, 16 vročina p e r p 4 k a, opali zemlč, 45 naj solnce p e r- p 6 k a, naj lice gori. pleta: p le tam: kov. kemp. 143 občuvaj me od skrbili Žitka ovoga, da sč preveč vu ne ne z a p 1 č t a m ; — p 1 e t a š : rog. 1, 193 eh Lublana! ti sama spletaš te gajžle, de te tčpe, kov. kemp. 140 kaj ti je za to, je li on takov ali takov, ali jeli ov tak ali onak čini ali govori? ti ne budeš za drugoga odgovarjal, neg od samoga sebe račun daval, kaj se anda vpletaš? — pleta: kug. 204 na leta razlččik morete dobru merkati, on vam bo po¬ kazal, katere svine bolezen nar bol napleta, čb. 5, 53 kjer nam ona vence spleta, preš. 133 poet tvoj nov Slovčncam venec vije, ’s petnajst sonetov ti ga s plet a, ravn. 1, 238 trstje se mi zapleta nad glavo, kiizm. 384 nišče se pa ki se vitčzije ne z a p 1 e j t a v etoga Žitka dela; — p 1 e t a t e : mat. 1, 255 lioču govoriti od oneh pripovestih nečisteli, koje vu paidaštvih i v društvu v spomenek vpeluvate, v p letate, mešate na dellu, na putu, pri stolu i ozivate šalnice. teka: tekaš: dalm. jerem. 2 ti okuli tekaš; -— teka: škriii. 353 kateri od mesta do mesta teka, kug. 122 per vsim tem mejnite vy, de je vsa živina zdrava, vy mejnite zato ker je, okuli teka, mleku daje, ravn. 1, 152 postavil šotor je soncu na nebu, kakor ženin iz svoje post’le perhaja, svojo cesto teka veselo kakor junak, ber. 168 voda se v brezštevilnih virih in potokih n a t e k a, traun 239 moja noga se o p o t e k a, jap. prid. 2, 83 vuče de se ta čas smrtnu grešy, kadar eden toliku spje de se opoteka, kug. 88 živali katere to bolezen dobe, začnejo na en krat šepati: parkli ratajo vroči, bokjči inu vneti, mes6 na tih istih o t § k a, preš. 62 p o t č k a čas, ne sračm se dal muditi, 66 p o- t e k a čas mi tukaj, ravn. ber. 146 rastine imajo znotrej cevčice, po kterih se oživliv sok sem ter tje pretčka, čb. 1, 16 vročina perpeka, opali zem}6, pot licam p e r t e k a, zaliva oko, levst. žup. "1 zaloga jim (ubožnicam) pritčka iz blagovčrnih oporok, 201 vodovaja: naprava, po katerej voda kam pritčka od daleč, ob. 1, 45 naj solnce perpeka, naj lice gori, pot s čela se steka, zaliva oči; — tekajo: čb. 1, 37 mati s pola pridejo, krog ogriiša tekajo, ravn. ber. 168 iz oblakov izvirajoča dežčvnica se spet v izvire in potoke nabira, iz hih so veči rčke in bistrice, ki proti morju dero in se va h s t č k a j o. tepa: t e p a : ravn. ber. 56 Mojzes vidi, de egiptovski brič eniga rčvniga Izraelca grozno nevsmijeno pretepa, ravn. 1, 44 tako hudo se že zdaj Jakobu negova zvijačina vtčpa, 1, 65 vam 42 M. VALJAVEC, nisim pravil: ne pregrešite se nč nad mladenčem! Zdej le se nam riegova kri ut ep a! — tepajo: ravn. abc. G9 češple otresajo, ordhe otepajo (,otepajo: A nad o je oznaka glasu), jap. prid. 1, 75 vy jim (otrokam) vso svojo volo perpustite, naj se cel dan okuli po hišali vlačio, naj se pretepajo, trgajo, lasajo, kepajo, valajo kakor hččio, levst. žup. G5 na plesih z godci so ludje često z uma zmakneni, da se . . hlapci p r e t d p a j o. za 1. b) y): čina, ceha: Čhiam: kov. kemp. 277 vre to vernb činiti poči- ham: — čoha: škrih. 35 pridna žena je krčna svojiga moža, katera pak sramote vredne rečy počena, je kakor gniloba v iie- govili kosteh; kov. kemp. 16G več krat prekrfito se stara človek za kakvo dugovahe koje želi, ali kada ono ima, drugač čutiti po- č i h a, 55 kada človek do tamo zaide, da od ni edne stvari razve- selehe svoje ne išče, onda mu stopram bog tečen biti z a č i h a; — Čehajo: ravn. 1, 292 mačke jim na glavo p oče naj o (euphem. pro serjejo), gašp. 1, 682 vu protuletje ptičice nebeške počihaju žumboriti, 2, 45 va n upati z a č č h a j o ; — č e h a t a: ravn. 1, 141 za kaj p o č e n a t a take grde reči? jema : j e m a m : rog. 1, 397 tukaj prejemam zabstojn, kar sim mogel plačuvati; — j e m a š : skrb. 2, 262 mej niš de lubiš Mario, če zraven ne posnemaš ne čednosti, preš. 121 med otroci si igrala, drhga, lani, čas hiti, letaš že u n e m a š srca po Lubhini, 122 pevec tih gazelic, al jih bereš ti al ne, al per hih srce ledeno se ogreje, sam ne ve, in al veš de ti ga v n e m a š ? — je m a, ima: ravn. 2, 270 po gospodarjovo, ktiri delavcov v n ograd najema, kliče tudi nas bog na lepo in veliko opravilo, rog. 97 ni zadosti ne de eden u srcu ali iz besedo tu Christusavu ime objema, škrih 137 i 149 hegova desnica naj mene objema, ravn. 1, 51 Ezav mu teče na proti, se ga okjene in ga objema in kušuje, 1, 77 zagledavši očeta jim teče naproti, se jih oklene, jih objema in joka, ber. 51 Jakob hiti svojimu lubimu sinu v naročje, ga objema in kušuje, mat. 1, 381 sumlite si nebo domovinu vašu i onde z očmi vašemi gledati jedno lubleno prijimane ne kralev- skoga dečarica nego priprostoga muža, ves veseja pun došel je pred kraja neba i zemle, z veselem vsega dvora nebeskoga o b i m a se kakti brat, jap. prid. 1, 243 ona svoje očy obrne pruti timu revnimu ostanku inu mrzlimu truplu svojga lubiga syna, ka¬ teri zdaj pojema inu vmera, ravn. 2, 191 vsaki vas dobro ki mu je nad drugimi všeč, naj posnema, rog. 1, 239 kar pre¬ jema Joannez iz drugimi u nebeseh, ravn. 2, 155 kar bogatine PRINOS K NAGLASU It (NOVOj)8LOVKNŠTINI. 43 s trdimi dnarji kupuje, de sebe in hišo lišpa, je komej senca kaj lepšiga in goršiga, kar še tak vbdžic iz božje roke vsaki dan pre¬ jema, 2, 163 božjiga nekaj ga vsiga prejema in oživla, 2, 271 on dnino prejema, ber. 37 vsak človek, kteri premisli dobrote, kijih vsak dan iz očetove božje roke prejema, mora z Jakobam reči: gospod, nevreden sim tvoje milosti, ravn. 1, 256 otroka, ktiri dober biti začne in dober ostane med hudobnimi otroci, se oko božje prijema kakor figine novine, 2, 178 mlade ludi, ki se jih nedolžnostina lepota in jubeznivost ne p r i j e m a, naj saj taki izgledi le oplaše, 2, 219 nihčer ni goden božjega kralestva, kdor za plug prijema in se za sabo ozira, 2, 283 ta bolezen se prijema, rog. 1, 462 u tem ner huišim času te mladosti, kir use kipy inu u n e m a se u človeku, preš 61 obup po hi buči, kri vnema in možgane, 176 nedolžnost v n e m a ji oči in lica, 177 srečna ga lubezen v prsih vnema, rog. 1, 373 pod velikim obarjam znajti je ta studenčina, h kateri se od zunaj pride inu ta voda zajema, ravn. 1, 130 le tri sto mož jo (vodo) z dlanjo z ajd m a, vsi drugi pijejo kleče, 2, 111 voda, ki jo žena za¬ jema, mu je perložnost, de jo pa le v priliki poduči, 2, 203 ne¬ beško kralestvo je mreži enako, ki se v morje polneče in vsih mnogih rib va no zajema; —j e maj o, imaju: mat. 1, 593 naj kak hoče nepriličue i neizbrojene budu, nikaj od najma mo¬ litve ne odi m a ju, kada volno one ne prijemju se, jap. prid. 1, 50 ony vas posnemajo (posnemajo štamp. je griješka), škriii. 157 kateri so na liega strani, po hemu posnemajo, 160 kadar je ta isti pričedč, ludje po hemu posnemajo, ravn. 1, 201 knezi in ludstvo posnemajo hegov izgled, rog. 1, 591 kar koli luči kar kole svetlobe imajo, tu vse oni preje ma jo od tega kateri je splendor aeternae gloriae, 645 prejemajo to čast inu spoštu- vajne, levst žup. 93 zdaj se zemjarini postavja nov red in občine se k temu delu privzemajo, rog. 1, 587 z vesejam gredo temu soncu naprutje, to oni iz veliko častjo sprejemajo, kor. 2, 91 nae radi povsod imajo, me 6če, mat’ sprejemajo, levst. žup. 14 i, vse te razmere trdo zapovedujejo, da se ondod podružnice vojaškega skazovaha raztaknejo po tacih mestih ki so pripravna v zbirališča, da zatorej tč podrtižnice vojake, na trden odpust dane, ter z himi vred prihrahence dalnejših krajev i z prej č maj o, jap. prid. 1, 5 o strašni glas te trobente, strašnu šumehe teh kostv katerih se ena k drugi bliža! vže se vudi vkup s p r i e m a j o, vže vstajajo koker ostudne pošasti te oživlene trupla, levst. žup. 198 ubožnica: hiža kamor vzprijčmajo ubožce, rog 1, 239 44 M. VALJAVEC, mejnim de slednimi! u n e m a j o se te žele po te sreče, ravn. 2, 245 vse pobožnosti so le potlej bogu všeč, če nas božje zapovdi bol in srdnejši držati vnemajo, čb. 1, 30 dragim smeja se ve¬ sele, rože lube vnemajo, u britkosti sladke žeje moj’ga srca vmirajo, ravm 1, 83 .Tetro imel je sedem hčeri. Očetove ovce so pasle, ravno perženejo čede k studencu. Zajemajo, nalivajo ko¬ rito in jih napajajo. peha: peha: kug. 178 kadar koli le te znamiha zamerkate, vaši živinci nič dobriga naprej ne stoji; nar majn pak imate vu- pati, kadar otekat začne iiiu kadar se trebuh n a pen a, dain. pes. 31 tam se od nas on (prašiček) ras piha, kov. keinp. 185 blaženi on človek koteri naturi šilu čini i poželena telovmi zažganostjum duha na križ razpih a, ravn. 2 preš. 109 koder se nebo raz pen a, 67 razbija vranec, speha se; — pehajo: gašp. 1, 434 oni znovič Kristusa raspinaju. miga: miga: skrili. 17 on miga z očmy, čb. 5, 35 slast v ne- drici miga, preš. 107 povsod vesele lučice peržiga ji up golfivi, k’ nim iz stisk ji miga. za 1. b) S): diha: dahnem; ravn. 1, 18 kar živi in diha vse bo poginilo, giba: g r r.b i gyb : ravn. 1, 6 gospoduje naj čez ribe v vodi, ptice pod nebam, čez živino na polu, čez vso zemlo, in čez vse kar giba na zemli, 213. nagiba naj si naše srca, de bomo po ne- govih potih hodili, 2, 172 k svetosti jih nagiba, mat. 2, 431 je hoteti, da bog odpusti od zakona zapovedi naturalske, koja n a- giba sine na nasleduvahe otcev; — gibamo: skrb. 1, 163 ho¬ dimo tedaj varno v naših nesrečnih časih, v ktirih je brez štivila slabih izgledov, pohujšaha inu zapelvaria, de kar zamoremo po naši moči al vstavimo inu v branimo, al pobčlšamo, al se ogibamo inu ne porajtamo, kiiz. 14 zdrži nas, pogibamo. mika: maknem: ravn. I, 51 Jakob se zdaj dalej pomika, levst. žup. 87 dolžnost veže vsacega odphstnika, kadar se iz prejšnega stanovi'ca kam premika, zglasiti se županu; — mikajo: ravn. 1, 17 sčasama se ludjč bol in bol množijo in po zemli razmikaj o. sipa: sipa: ravn. 1, 199 enak je drevesu ki se mu list ne osipa, preš 146 pomlad razsipa po drevesih cvetje belo, ravn. 1, 61 ravna naj ta da se bogatih lčtih obilnost v žitnice in na khp sesipa de bo jčsti kaj ob dragini; —- sipajo: ravn. 2, 118 Sa¬ marijane so zdaj do Jezusa prišli, z veliko častjo se ga osipajo, 2, 251 v eno mčr se ga ludi trume osipajo, abc 75 poslednič na vetrnico žito v s i p a j o. PRINOS K NAGLASU U (nOVOj)sLOVENŠTINI. 45 tika: taknem: rog. 1, 647 koku zuper je nemu ta, kateri se te cerkve kakor itegove nevčjste iz zaničuvajnam dotika; — ti¬ kajo. ravn. 1, 248 junaki se opotikajo in padajo. 2. osnove k oje se grade od glagolskih osnova s vokalom o (ne = a) u slovci ispred nastavka ili u korijenu: bada: bod: zbadam; g a n a : goni: naganam ; mata: mot(a): namatam; taka: tok(i): natakam. Evo primjeri iz khige. a) u krunštini. bada: bode: bada: rog. 647 kakor nas spodbada inu opo- mvna tu kar se per eui fari znajde, 684 u cerkvi vidi se več dru- giga takiga, katčru use spodbada inu opomvna nas spoštuvat inu častyti te s. božje veže, skrb. I, 376 zdej nas vabi k sebi božje vsmilehe, zdej nas spodbada božja gnada, zdej nas čaka Jezus, 2, 120 hudič se zadrži prot nam kakor skušnavc, ktir nas spodbada, (1, 25 spod b 6 d a biče štamparska griješka), preš. 22 se vbada, se vpčra, za smrt le skrbi, škrih. 36 kateri oblubi, tega vest kakor meč zbada, 266 bldgčr človeku, kateriga ne zbada žalost za volo kakiga greha, 360 kateri za drevii držy, rad s šibo vole goni in jih z zelam z bit d a, ravn. 1, 133 ošabnež le hud sad rodi, ktiri rad zbada; — badajo: preš. 17 v srcu te z b A d a j o pesmice moje. gaiia: goni: gaiiaš: rog. 594 Savle Savle! za kaj ti mene pregiijnaš? — garia: ravn. 1, 144 svari vas po liih pred hudim bog in n a g a n a vas k dobrimu, abc 65 če je sonce in topel dež, seme lepo uno zelčno p o gaiia, traun 317 nih veliku mene pre¬ dana, preš. 189 nespametna bila bi z mano zveza, ki me p re¬ gah a včdno sreče jeza, 191 do smrti tam p rega h a zmht oblake, rog. 474 g. bug iz šibo teh nadluli pergajna te ludv dati od sebe en dober sad, ravn. 2, 94 drugi dan je bil Janez spet per Jordanu. Imel je nekolko učencov, uk im je dajal, sosebno moliti Jih je učil, tudi k pbstu jih pergdna, 2, 143 vse nas k jubezni P er ga h a, 1, 253 blager mu, kdor v gospoda zaupa, čigar svčst je bog! drevesu je enak ob vodi zasajeni mu, ki po vlažni zemli korenine razgana, 2, 201 nar manši sčmence je, pa vsjano rase in prerase vse zčli, veje razgana, drvd se zadela, 1, 336 kdor v g a h a hude in grde reči, zdravlivcu v roke pride, 2, 65 bo pač kdo rad imel otroka, ki grde grdbbe vgana? traun. 110 moje srce žagana eno lijjpo p§jsčm; — ganate: traun 149 kaku dolgu se zaganate v čniga človeka? — ga naj o: rog. 225 ra\nu koker zidovi teh mest nepokaj teh šouražnikou odgajnajo (ho 46 M. VALJAVEC, stimn insultus arceut), taku ta enimu sledninm človeku od buga dani angel od spredaj inu od zadaj varuje tajstiga, ravn. 2, 53 nektire britkdsti že na zemli lep sad odg a naj o, levst. žup. 86 kateri se po g ah aj o za svojo osvoboditev, traun. 167 moji so¬ vražniki, kateri mene po krivici p reg d naj o, so močni postali, 310 onv mene krivičnu pregahajo, ravn. 2, 138 blager vam, če vas ludje za volo mene pregdhajo, preš. 103 po tvoji voli bom pel kako se pregiiiiajo ušivim gldvam gnide; — gaiiata: kor. 3, 9 dve primorski deklici ribčam nagajeti, jim ribe zgdnati. govarja: govori: go var ja š: škrin. 186 te kateri zajidejo po malim svariš inu jih opomniš na hih grehe titr pregovarjaš de bi hudobio zapustili; — govarja: škrb. 1, 125 če tudi grešnik vse na tanko inu rezložno pove, zna vender se per vsemo temo resnica oskrunena biti, če grešnik scer greh rezodene kakor je do- peniesen bil, zraven ga pa kolker nar več more z g o v a r j a, ravn. 1, 163 dva dni potlej je kraj per jedi vprašal: zakaj ni Izajoviga k jedi ne včeraj nč dansi ? Jonata ga izgovarja, škrin XXVIII nevesta svojiga lubiga vabi inu nagovarja, de bi z no vred v vinograd šal, ravn. 1, 57 baba pride, zgrabi ga za plajš in ga spet nagovarja, Jožef zbeži, škrin. 56 vbožic. s prošno govorv inu bogatin liemu tudi odgovarja, kor. 3, 5 k nima pride nek star mož in ogovarja jih rekoč . ., škrin. XI nevesta se s svo¬ jimi družicami od nega pogovarja, 10 s preprostim se on po¬ govarja, škrb. 1, 318 tam per Štirni se perjazno pogovarja z eno očitno loterco, 1, 471 gre tje, se pogovarja, si stri en kratik čas, kor. 1, 51 stoji vrtec ograjen, polno rožic nasajen, Mi¬ nica v liem se sprehaja, z rožeami se pogovitrja, rog. 673 on tudi pred bugam nas zagovarja kakor drugi besedniki tega svčjta; — govarjamo: rog. 32 my se pogovarjamo od duš, od smrte; — govarjajo: rog. 271 le tv hlapci kateri te pre- g o v a r j a j o, so ty paklenski hudyči. haja: hodi: haja: rog. 148 vidimo čast in hvalo, katera Lo¬ rencu iz teh besedy izhaja, 166 priti h vrednosti in nucu, kateri iz milosti izhaja; de izhaja, pravem, ta vrednost iz te milosti, pokaže nam Pelignus poeta, 296 synouli strah iz same lubezni iz¬ haja, 400 od ,tčrged‘ (= drugod) ta čast na izhaja, 603 gledajmo samo na trplčjne inu na to čast, katera iz tega izhaja, škrin. 146 kdo je ta, katera vim izhaja kakor gori gredoča danica ? rog. 418 sprašujejo za kaj s. m. cčrku obhaja ta dnnašni gud inu praznik? 623 cerku časty, obhaja inu praznuje današni s. gud inu praznik, ravn. 2, 232 misel jih obhaja zgrabiti ga po sili, preš. 158 ob- PRT.VOS K NAGLASU U (NOVOj)sLOVRNŠTINI. 47 haja taka misel nas Slovence de pravdajo se ti možje zna biti za kar so se nekdaj ni Abderiti, škrb. 1, 482 kader že gboboko za- gazio, jih ena težava za to drugo prehaja, ravn. 1, 63 sužen je mogej P f ed biti de poskusi kakšino je per služitvi in de gospodo¬ vati vreden p er hit ja, 1, 97 Moabskim vojvodam groza p e r h aj a, kor. 1, 51 stoji vrtec ograjen, Minica v him se sprehaja, rog. 170 sonce kadar zahaja ali doli gre, vehši je vidit kakor zjutraj ali ob poldne, preš 69 že sonce zahaja, 70 lej, sonce zabitja. hajamo: rog. 284 danas o bh4jamo inu praznujemo gud tega presvetiga imena Maria, 391 današni dan praznujemo, obha¬ jamo inu častimo tu offruvajne, kateru je bila sturjla Anna, 570 danas tega s. krajla Jošta obhajamo gud inu praznik, ravn. 2, 234 tudi z malim dolgo shajamo; — hajajo: levst. žup. 89 koder se nahajajo državne pisarnice, 104 naposled bodi imeno¬ vanih še nekoliko poglavitnih zakonov z dostavkom, kod se n a- hajajo, rog. 587 oni iz vesejam ta dan tega sončniga izhoda eastč, obhajajo inu častitlivu praznujejo, 590 zavol kateriga danas o b h aj a j o enu vesele ty angeli, preš. 154 ob h a j aj o v srca ga (dan) globočini, 50 kristjani v cerkev hodijo, po trgi se sprehajajo; — bajata; kor. 3, 38 gospod ino gospa se po grad’ spreha jata (štamparska je griješka škrb. 1, 25 perhajajo lnjesto perhajajo). klana: kloni: klanam: rog. 559 ti si preokorn in se nočeš vginiti temu vejtru, jest pak se mu rad uganem na use plati kamer roe on nagne, skuzi se mu p er k lajnam od usih krajou; — klana: škrin. 102 sonce se vrtv pruti poldnevi inu se prati pol¬ noči n a k 1 k h a, ravn. 1, 280 bog vse n a k 1 it h a svdjcam na dobro, 2, 138 kdor ima mir v sebi in ga drugim n a k 1 it h a in ohrani, angel on je božji na zemji; — klan a j o: ravn. 2, 10 ni res pravi ponižnici se angeli p e r k 1 a h a j o, 2, 88 kdor bogu zvest ostane, hemu se angeli p e r k 1 3 hvalen bojdi boug od dna do dna. Bremen de ne na nds, ali tildi nam pomaga, nagfl. 110 noge (reče so) celou od zaja na trupi, da se med plavanem vse ležej pomaga ž hi mi • pomagajo: trpi. 68 Assur se je k nim pridrližo, i pomagajo otrokom Lotovim, 118 prepravlati je (muhe) poma¬ gajo pavuci, lastvice, sinice, sla vleki, bar. 22 liidje svoje hiže vktlpe zidajo, naj tem lehžejše eden toga drligoga pomagajo. maka: moči: maka: kiizm. 93 eden s ti dvanajset, ki n amil k a z menom vu skledo. marja: more (mjesto mara): m ar jam: kiizm. 56 primarjam te na živoga boga, naj nam povejš, či si ti Kristus sin boži, 372 primarjam vas na gospodna, da se prečte ete list vsejm svetim bratom 5 — marjaš: kiizm. 341 či ti Židov bodouči poganski živčš i nej židovski, ka pogane pri marjaš, naj židovski živejo? — marja: nagli. 8 po odgovarjam vu cejli govori se dejte p ri¬ mar j a, da pazkej kebzuje na pitana vučitela; — mar jam o: nagfl. 5 tou se pa tak zgoditi zna, či je na presamnane biidlmo i po biidjehi kakti primarjamo. marja: mori: marjaš: kiizm. 47 Jeruž&lem Jeruzalem, ki vmarjaš proroke; — marja: kiizm. 453 či što z mečom vinarja potrejbnoga je z mečom vmoriti, kiiz. mik. 59 tat ne pride, nego naj kradne i m4rja i gibi, gon. 38 užora vmarja dužnika; •—- m a r j a m o : trpi. 36 4r se za tčbe v m 4 r j a m o vskk de n: — marjajo: kiizm. 444 naj eden driigoga v m 4 r j a j o, 448 dano nim je, naj je ne vmarjajo, nego naj je mantrajo, trpi. 77 udovice i tiihčnce v m it r j a j o. naša: nosi: našam: kiizm. 316 či mam vso vero tak da bregč prenašam, liibeznosti pa nemam, nikaj sem nej, 384 z4 to vsa znašam za volo ti odebrani, trpi. o4 za tvojo volo znašam špot; — naša: mol. 205 drejvo štero vsaki mejsec sad prinitša, kiizm. 4 i 12 vsako drejvo, štero ne prinaša dobroga sitda, se vo vsečč, 12 , vs&kšo dobro drejvo dober sad prinaša, lagoje drejvo pa lagoji sad prinaša, 22 dober človek z dobroga kinča srca svojega dobra prinaša naprej i hiidi človek s hiidoga srca huda prinaša, 25 za to sad prinaša, 69 zemla od sebe sdd prinaša, 116 nej dobro tisto drejvo, štero gnili sad prinaša, niti nej gnilo drejvo, štero dober sad prinaša kiiz. mik. 99 ki ostane vu meni i jas vu nem, te prinaša dosta sada, —- n a š a m o: kiizm. 285 naj sad prinašamo bougi, 384 < i 56 M. VALJAVEC, zn4šamo i ž mm kraliivali bomo; — naša te: kiizm. 431 či knllevsko pravdo dopernašate, dobro činite, 407 či kaštigahe zndšate, liki sinom sevam ponuja boug, 413 kakša hvala je tou, či grešite i za viiha pliiskani znašate? — naš a j o: nagfl. 7 ka činim z onimi, ki so paščlivi i dobro se oponašajo? 76 vučenici svojemi vučiteli liibezen, zahvalnost i poštiivane te skažujejo, či se lepou oponašajo, kiizm. 120 štero je v trne spadnolo, tej so, ki poslušajo i od skrblivosti ino bogastva i naslobosti Žitka idouči zadavlajo se i zrejli sad ne prin&šajo. navla: novi: n avlam: mol. 77 naj se vu dobrom deli ponav- lam; — navla: nagfl. 20 li tii (v šouli) se dejte osnavla i nega sreča p o n a v 1 a; — navlamo: nagfl. 5 tou se naj cllavnej tak zgoditi zna, či nega spoznane i vu rečej p o n 4 v 1 a m o. paja: poji: p a j a š: trpi. 66 nabrano si je s skuznim kruhom ino je napajaš z velikov merov punov skuzami; — paja: trpi. 84 ki zbudiš potoke z vretin, da bi tekli med gorami, da se na¬ pil j a vsa živina poulska, 90 naj hvalijo gospodni miloščo negovo i čiida negova nad sinmi človečemi, kaj n a p a j a dušo žijajouči, dain. pes. 10 živino napaja; — pajamo: nagfl. 83 od ked na¬ pajamo kohe, živino, ovce V — pajajo: trpi. 54 dajo mi žuč jesti i vu mojoj žčji me z jesiom napajajo, gon. ejno je studenec s šteroga kuhajo i napajajo. rača: roči (= rači): račam: mol. 211 oh moj Jezuš, na tvo’ diko i hvalo vekivečno poračam ti mojo dušo, 216 moje rodje- nlke, s priatelmi protivniki poračam ti, gospodne, 251 tebi se poračam, kuzm. 298 poračam vam Febo sestro našo, 377 eto zapovid pordčam tebi, mol. 17 ovo tebi pr e poračam, 21 pre¬ poračam ti tejlo moje, 75 vu ovom preporačam i jas prepo- r ileam tebi dušo, 77 vu eto tvojo s. rano položim i preporačam vso mojo srečo, 96 vu vaše rokč preporačam dtišo mojo, 166 mene i vse moje tebi poniznb preporačam, 169 vu tvoje s. roke preporačam dušo i tejlo moje, 183 ki se tebi poniznb preporačam . . se preporačam vu tvojo vrejdnost, 203 pre- pordčam se i na dale pod obrambo tvoje neskončane milošče, 215 tebi se jas prepordčam ovo nouč; — rača: dain. pes. 141 vtegne roka pisati, kaj ji pamet vse narača, kiizm. 298 Febo nim po rača, mol. 251 pesen v šteroj grejšnik poniznb zdihava ino se preporača k Jezusi, kiizm. 282 boug pa svojo k nam liibezen v etom preporača kaj gda smo ešče grejšnicke bili, Kristus je za nas mru; — račamo: kiizm. 327 z očivestnostjov PRINOS K NAGLASU U (nOVOj) SLOVENŠTINI. 57 istine prepor&čamo sami sebd pred bougom; — račajo: trpi. 28 ne por d čaj o mi^., mol. 242 pesen v šteroj se grejšnicke bougi p rep or a čaj o, kilzm. 416 za to i ki trpijo pouleg bože voule liki vernomi stvoriteli naj p r e p o r a č a j o duše svoje v dobrom činejni. slana: sloni: slanam: mol. 251 na tvo’ dobrouto s cejla se n a sl anam, trpi. 101, 103, 104 na reje tvojo se na s Id na m, 109 na reje negovo se nasldnam; — slana j o: nagfl. 131 ti stari dvej giibej i po mali hodijo, niki se na palico n a s 1 d n a j o. slavja: slovi: slavlam: trpi. 11 blagosldvlam gospodna, ki mi je tanač dao, nagfl. 30 tebe blagosldvlam; — slavja: trpi. 8 skoupi blagosldvla sam sebd i sramoti gospodna, 119 on blagosldvla otroke tvoje; — s la v jam o: kiizm. 304 či nas oni psiijejo mi je blagoslavlamo, 433 ž nim blagosld vlamo bogd i očo, trpi. 98 blagoslavlamo vas ki ste s hiže gospod- nove; — s 1 a v j a j o: kiizm. 342 ki so z vere, tisti se blago- sldvlajo s tim vernim Abrahamom, trpi. 48 z viistami blago¬ sld vi a j o, ali znoutra vu sebi prekliiiajo. snavja: snovi: s n a v j a m: gon. 86 diišo si o s n a v 1 a m, gda se veim; — snavjaš: nagfl. 63 lejpa mala knižica, kak se ti jas radujem, gde tvoj lejpi glas ciljem, s kim me dosta dobra včiš, osnavlaš i veseliš; — snavja: nagfl. 20 li tii (v souli) se dejte osnavla i liega sreča ponavla, 137 vučitel vči deco pisati, čteti, brojiti itv. osnavla nou na diišo i tejlo gledouč; — s na v j a j o: nagfl. 152 z ete male prilike z lehka zarazmite, kak da zgdjajo i osndvlajo sadoveno drevje. staja: stoj(i): staja: mol. 117 vzemi aldov molbd, šteri se sa- nioga tebe pravoga i živoga bogd dostaja, kiizm. 5 nihaj zdaj, ar se tak dostdja (irpšxov !; izpozvz -pscfidvepot) dvouje cesti so vrejdui, kiizm. 380 k časi pa i manice bodouče včijo se okouli hoditi po hižaj. Nej samo so pa manice, nego i čefket- live i zvidavajouče gučeče takša, kaj se ne pristajajo. stapja: stopi (—stapi): stapla: kiizm. 428 vsaki ki p re¬ st a p 1 a zapovid i ne ostane vu Kristušovom navuki, nema bogd; — s ta pl at e: kiizm. 29 i vi prestaplate zapovedi bože za volo vašega nastavleiia? — staplajo: trpi. 3 vkiip staplajo krali zemelski i poglavarje taniič držijo med sebom prouti gospodni, kiizm. 29 za ka vučenicke tvoji prestaplajo nastavleiia ti sta¬ riši? nagfl. 138 blažena včs, štere mestančarje k naprej pomagahi občinskoga dugovaiia radi pristaplajo! tača: toči: tačaš: trpi. 18 na til čaš pehar moj. tapla: topi: tapla: trpi. 99 moja duša se raztapla od brit- kosti; — taplajo: nagfl. 67 železo se vu velkom ogni raztopi. Vu velki raztapni pečaj je raztapla j o vu zlejvnicah. vaja: vodi: vaja: kiizm. 274 Pavel v Meliti zimo spreva j a, nagfl. 137 duhovnik mrtvece s pr e vaj a. c) u kajkavštini. arja: ore i orje: ar j a: mat. 1, 513 vu orahu zemlu lucku naj ne priarja; — arjaju: mul. ap. 855 medu odmiču ali p r e- a rja j u. bada: bode: badaš: gašp. 1, 371 vezda ze vsemi ovemi milo- ščami kakti z jednem mečom srdce moje prebadaš; — bada: petr. 282 ostroge duhovne, kemi se krščeni človek na pobolšaiie Žitka pod bada, zagr. I. >2 to je jedno špičasto kopje, koje nam naša srca prebada, 44 kojega trna bodehe i ostrbču špičastu spoznal je s. Gregur papa valujuč da preb itd a srce i pamet; — badamo: gašp. 1, 904 ah, kuliko krat meč ove žalosti vu srdce marijansko mi zabadamo. daj a: doji: dajaš: mul. fer. 58 ako se zmišliš iz tvoje zle na¬ vade, koju morebit tuliko lčt milb nosiš i kakti kaču pri dajaš, koja te hoče juto vjesti. PRINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI. 59 gada: godi: gada m: math. 2° 55 ja se vezda ravno pogle¬ dam za jedno imane, kraj. 150 daj mi, gosponne, tu pamet i ja¬ kost, da mojemu telu vu ničem ne služim i ne v gada m proti tvoje vole; — gadaš: petr. 276, ev. tirn. 277 i kraj. 287 črvi raz valiti hote to telo, komu vezda po vole hodiš i v gadaš, kov. kemp. 251 vu tom gingavoči moji vgajaš, da se pod šakramen- tumom skrivaš; — gada: krist. 22 vi ne potrebujete, da se vse d o g a d a kak vi želite, 25 vse kaj se d o g a d a, poleg negove presvčte vole biva, 52 vse se pripetce doga da, 74 vse kaj se z g a d a, dog a da se poleg previdnosti božje, 84 pripetce se nikaj ne d o ga da, krist. blag. 1, 65 kak oveh navadni tečaj biva, ravno tak d o g a d' a se i pri naseli srččneh i nesrečne!) dogodajih, mul. ap. 650 nigdo ne zapoveda tak telu vgajati ter mu se vendar tu- likb pri vnogeh v ga j a, kov. kemp. 202 milošča bole vgaja vbo- gomu neg boghtomu, krist. blag. 1, vugodnosti, s kojemi si gdo vgada, se jednoč dokončajo, kov. kemp. 114 prav im se zgada. krist. nač. 73 kaj se na svetu zgada, pripetce ne biva; — ga¬ da te: mat. 1, 430 onem još tella odurnem nasladnostjam vgii- date? — gada ju: krist. nač. 68 vsa ova d o g k d a j u se ne pri¬ petce, nego po mudrern odredenu božanske previdnosti, mul. ap. 143 sami nikaj ne posluju, nego telu naj več vgagaju, krist blag. 1, 20 tčio kojemu tak vgadaju, hude jednbč odurna vu pustem grobu hrana črvov, 21 s tem mehe telu svojemu vgadaju, 3 kem mehe čalarna sveta ovoga dobra jubiju. gaha: goni: g a ha m: petr. 41 i 42, ev. tirn. 38 velite da ja po Beelzebube z g k h a m vrkge (tirn. Beelzebubu zgkharn). Ako pak .ja po Beelzebube žgan a m vrage, sini vaši po kčm je zg a naju? petr 274 i ev. tirn. 275 kaštigujem telo moje i na službu je pod ga nam, kov. kemp. 168 zarad potreboče kojum pr ig k nam se iskati tebe; — ga naš: gašp. 1, 429 »Šavel Šavel, zakaj me pie g h h a š ? 1, 430 zakaj mene pregahaš? 1, 867 ob Benedik Be¬ nedik! kaj z men um imaš? z;i kaj mene preganaš? g.m a. petr. 41 po Beelzebube vražjem poglavnike žgana vrkge, 282 ostroge kemi se krščeni človek na svčteši stališ n a ga h a, kraj. 129 kaj me od tebe odgkna i odvlači ? 151 ki je tvojega sina tak mrsko nazlobuval i mučil i dendenešni ga pregaha, math. 2 b 214 želb vas pred svetom obšaniti, da vas za hudodčlmke drži i pregaha, krist. blag. 1, H tančene božansko he p rega ha, kov. kemp. 97 plemenita lubav Kristuševa na velika dela pri- gdha, 120 težko je prav suditi, je li te dober ali tdj duh ovo ali 60 M. VALJAVEC, ono želeti p r i g a ii a, math. 2° 56 ovak doisto cini bog' z ludmi niti je sili i prigdna na pobbžnost, petr. 73 i ev. tirn. 67 vuk grrfbi te (ter) ra žgan a ovce; — gaiiamo: gašp. 1, 804 sami nas p rega n a mo, matli. l a 218 mi pregaiiamo one koji nas p reg d naju; — ga nate: mat. 2, 113 da ne odganate i ne skračujete milosrdnost one sirote ne onomu si r omahu : — ganaju: matb. 2 b 201 oni vu neprijatelu preganaju človeka, koteri kak i oni je stvorčne i podložnik božji, krist. blag. 1, 61 sami med so- bum svadiju se, preklinaju i preganaju, kov. kemp. 166 pohtčha okol vse jednoga nesu trplivna, neg od jednoga na drugo bole pri ganaju. govarja: govori: g o varjam: mat. 1, 268 vas nagovarjam, bratja moja, da s pravum žalostjum pretečete pogibel vašega skvar¬ jena, 156 na prvo pitane odgovarjam da . . , 162 odgovar¬ jam, da ta zrok je osebujni da vnoge ne posluhne Marija, 584 ada molitve grešnikov takaj budu posluhnene? vam odgovarjam, da dobro razlažete, 2, 184 da pokaram, da grozim se, da nago¬ varjam, 478 ja vas neprestajno nagovarjam da izhitite breme i trh luckoga imetka z dužnemi povračani, krist blag. 1, 20 reče more biti meni gdo, da mišične ovakovo je ne povojno, tu¬ robno i žalostno, ali ja liemu odgovarjam prvič . . , 81 ako me bog zveličenoga hoče imeti med trpleiii i suprotivščinami, ne odgovarjam mene žuhkomu kelihu, 133 koji male grehe za nikaj držiš i preštimštvaš ter k tomu jošče veliš: kaj je za to? tak ti ja na to odgovarjam: ti pojdeš v pekel; — go var j aš, govaraš: petr. 54 tak h o d go varaš velikomu popu? ev. tirn. 50 tak h odgovarjaš velikomu popu? mat. 1, 146 odgovarjaš da ve¬ ruješ, 156 znaš dobro, sinek moj dragi, da kruto spada na siromahe ove zaručnike, imati na svadbe vina, kojem kulik špot, kulika sramota nastaje kada vina pomenka; odgovarjaš da još vura od tebe dokončana čuda činiti ni došla, 2, 98 odgovarjaš da ne bi to činil; — govarja: mat. 2, 160 nikaj kaj ’z go v dr j a, kaj tvrdi, iz srca i lubavi proti bogu ne govori, kraj. 149 na dela gizdosti nagovarja mene, mul. ap. 139 angel nagovarja na ponižnost, 140 nagovarja na gizdost, 593 videvši sultan vrle junake nagovarja ne da bi veru ostavili, kov. kemp. 202 mi- lošča n a g o v a r j a vsigddr dobre za vekše dare i milošče tekmiti se, mat. 1, :i80 poziva, nagovarja i zapoveda Jezuš Kristuš moliti, 2, 312 koji (sv. Pavel) vas nagovarja da se strašete, 324 duh peklenski nas nagovarja i nas podžiže da vse naše misli PRINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI. 61 daleko naj st oj d od smrti, krist. blag. 1, 56 na dužnost ovu nago¬ varja duh svčti, 77 bog nagovarja po nadehnenih, petr. 291 na to pitane o d g o v a r a s. Pavel, ev. tirn. 300 na to pitane od¬ govarja s. Pavel, mul. ap. 23 vu Rimu na koncu leta Čine ob¬ činsko izpitavane iz navuka krsčanskoga, ter ki dečaric naj bole o d g o v a r j a, tak nega za on den kakti nad vsem varašem cesara postave, 142 pravb odgovarja na pitana, mat. 1, 60 zove nega, ne odgovarja, 532 dojde prilika vu koje obilno proščehe more se zadobiti po spovedi i s. pričeščaiiu, ali lenost i drugi hiže posel, dobiček vas odgovarja, 2, 382 čujem da nekoteri odgovarja, 317 posluhnete dobro kaj on odgovarja, 352 od jedne samo zapovedi opitan bil je božanski mešter, i on od dveh odgovarja, 517 zove nega, vidi da ne odgovarja, krist. nač. 66 ovo je kaj s. Pavel onem zvedlivcem odgovarja koji hočeju mudri biti, krist. blag. 1, 109 poved mi, pita s. Ivan zlatovusti, za kaj se je Adam bojal? za to, odg o v k rja si sam, kajti ga vest negova zaradi prekršene zapovedi je tužila, . . a za kaj se je toga bojal? odgo¬ varja i pak s. Ivan zlatovusti: hmaria vest negova bila je obtu- žitel negov, 121 vnogi se ttiži, da se nedfžno zameče, o g o v a r j a, da se krivo ž nim barače, kov. kemp. 214 vnogo prijetneje bogu čini, koteri od grehov velikoče i dobrot svojeh maloče misli, ter kak je daleko od zvršenosti svetcev, neg on koji se od nihove vekšdče ali malosti pregovarja, 213 koji prigovarja kojemu svetcu, prigovarja i meni, matli. 2 C 111 zapoved ova bila je pravdena i pravična, kojoj niti odkupitel naš se ne prigovarja, mat. 1, 532 skupost i pohlepnost to včiniti, i prevzetnost otajna ra zg o var j a i vpučuje da to čineč vaše preštimarie bi zgubili; — g o v a r j a t e : math. 2 C 35 ako vi nikaj ne mislite i ne čutite pri oveh rečeh, tak vam nikaj takoj ne basni ju, ako prem pri na- prdvlanu s. križa he tuliko p uti 'zgovarjate, mat. 1, 95 od kuda odgovarjate, da redovniki, fratri naj poste, naj se trape, 103 kaj odgovarjate? 570 ako nam, čujem da odgovarjate, dužnost je vsigdar moliti, kak moremo z žuli, s trudi i z meštrijum našum kruh dobivati i služiti? 2, 197 čujem, odgovarjate zno- vič, nahajaju se spovedniki koji tak ostri nisu, 427 ali srditost je kruto velika naša, čujem da odgovarjate, 438 ali včiniti o\o, meni odgovarjate, vidi se čin strašne nemilosrdnosti, math. l a 116 bedasto odgovarjate; — govarjaju: petr. u predgovoru: tč hoče da vsi jedno jednakem zakonom govorimo ne leprav vu kotn- geh vere krščanske, nego i vu molitvah občinskeh cirkveneh i onemi 62 M. VALJAVEC, rečmi kemi je sveto pismo i cirkva katoličanska pred nas daje i kak je drugi narodi po drugčli orsageh svojem vlastnem slovom vun zgo- vdraju, math. 2 e 34 reči koje pri s. krstu z go v ar j aju se, mat. 2, 154 koji nagovarjaju, naj se izruči na božansku voju, math. l a 73 vas več krat na pokoru nagovarjaju, l a 201 pravični nas na dobro izbudavaju, nagovarjaju, batrive, kraj. 343 da molimo za onč kii nas špotaju, kunu, o g o v a r a j u, math. l a 43 koji bližnega ogovarjaju, 2 C 194 druge o g o v ar j aju, krist. blag. 1, 23 vnogi od nevmrtelnosti duše svoje podstuplivo se p r e g o v a r j a j u, math. 2 b 173 ako betežnik vumre, psuju i prigovarja ju vračitelu da ni pomogel, 2 C 73 to kaj farizeuši vu Ježušu kudili su, vnogi takaj ludi vu blizhemu svojemu kude i p r i g o v a r j a j u, kraj. 298 im se vre smrt približava, daje negda ter negda na čase batre, razgovaraju i zbudavaju na veru. graža: grozi: gražaš: gašp. 1, 573 ja zapoved tvoju pod ni- jeden put zvršiti nč ču niti vnogo muke tvoje, s kojemi se n a- gražaš, straše mene; — graža: mul. ap. 1313 bude i sud vnogo strašneši kak se sam sudec n a g r a ž a, 1364 prokletstvo s kojem se pravični bog bogatcem ter skupcem n a g r d ž a, mat. 1, 68 odtirajte od vas ldž, ako želite i hočete, da budu od vas daleko nesreče vremen, povodne, neprilike i tuliki drugih kaštig biči, s kojemi n a g r d ž a se prorok Izaijaš vsem onem koji vpi- raju niščetna svoja ufana vu ldž, 499 nagraža se bogatem, 2, 367 nagraža se vsem onem koji ne budu milosrdnost činili bližnemu svojemu, sudom naj ostrejšem, 473 strašemo se velikoče i ostroče kaštige, s kojum veličanstvo zbantuvano boga višnega nam nagrdža se, krist. blag. 1, 144 oni hočeju bog naj ne bude pra¬ vičen, on se naj niti ne nagraža niti ne kaštiga, 165 pijanci zdravje svoje kvariju i imetek svoj potepih, za to im se sveto pismo strašno nagraža; — graža ju: mul. ap. 835 greše oni ki drugem se dari nagražaju, vran. rob. 2, 278 videl je da ne- koji zmed oboružneh ovomu srdito se nagrdžaju, krist. blag. 1, 109 ter mu se z vremenitum i vekivečnum kaštignm nagra¬ ža j u. hada, haja: hodi: h a dam: kov. kemp. 229 ja k tebi doha¬ jam, gospodine, da mi dobro bude od ddra tvojega, 264 po vrač- tvo k tebi dohdjam, math. 2 e 153 več su tri leta kaj d oba¬ da m iščfiči sada iz figovoga dreva, krist. blag. 1, 104 ja dolia- dam pred te vklahat se veličanstvu tvojemu, petr. 56 i ev. tirn. PRINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI. 63 52 ja nijednoga zroka vu nem ne nahddam, petr. 58 i ev. tirn. 53 ja vu nem zroka ne nabadam, kraj. 241 ako vu ovotn sta¬ liš« vu kom se vezda vidim i nahadam, iz toga sveta preminem, kov. kemp. II'J o kak gluboko poniziti se moram pred preglubo- kemi sudi tvojemi, gospodine, kade se nikaj drugo ne nahdjam neg ništar i ništar, 128 kada štimam da sem kuliko seguren kada ne čutim, nahajam se negda skoro obladanoga od maloga vetra, 217 vse mlahavo i nestalno nahajam, kaj goder zvan tebe za¬ gledam, 276 nikaj milošči tvoji pristojnoga vu meni ne nahajam, krist. blag. 1, 22 tulikeh grehov mene krivca n a h d d a m, 110 med prijateli mojemi nahadam obtužitela proti meni, petr. 77 ostavlam ov svet te k otcu o d h a d a m, ev. tirn. 71 sem prišel na ov svet ter k otcu odhadam, petr. 83 zaisto bi se radii vali kaj k otcu odhadam, vran. rob. 2, 40 odhajam na jedno ose- bujno pripečerie, math. 2c 20 naj se ne burka srdco vaše niti ne strhši, ako prem ja od vas odhadam, 2c 22 ja odhadam i pak k vam dojdem, petr. 74 k otcu pohddam, krist. blag. 1, 145 pr e ha dam vre na tret ju stran govoreča mojega, kov kemp. 227 ja tebe posvetiti i zbdlšati prihajam; — hadaš: kov. kemp. 227 nut ti dohajaš k meni, 256 ti mene posvetiti ne do¬ hajaš, petr. 231 l) pogled vu čem se nabadaš, kraj. 424 pogled vezda vu čem se nahadaš, vran. rob. 1, 172 kak se nahajaš? gašp. 1, 407 zadobil jesi pri bogu milošču ovu, da pred menum odhajaš na muku, kraj. 318 duh sveti ki od otca i sina po¬ ba daš. krist. blag. 1. 161 kaj je sin človječji, da ga polič, daš? gašp. 1, 618 od vseh razumen i kruto muder človek ozivaš se, ter vendar vu tom jako zahajaš, da boge naše odurjavaš; — hada: petr. u predgovoru: glisto mi krat na pamet do h d da on s ve toga Pavla navuk .., 175 jaj onomu človeku po kom spačenje dohdda, mul. ap 23 od kud ova hasen d obada, 300 vsaka kriva vera d o h a d a iz lubavi telovne, 837 po koje (nasladnosti) sena lotriju lehko dohdda, 876 odkuda ovo sumlivo sudene do¬ hdda? dohdda največ iz ndzloba, 884 kaj zla d o h d d a iz ogo- varjaiia? dohdda srditost, j dl, ndzlob, gašp 1, 517 vse neičje, v si betegi, vse zlo od tvrdokorne sloboščine naše, s kojum odhita- T amo sladki jarem zapovedih božanskeh, nam d o h A d a, 1. 650 za občuvahe tak velikoga dara boždnskoga popašči se petera čiiteiia marjivo stezati, naj bole oči svoje, po kotereh smrt dohitja na dtišu, kov. kemp. 101 vu kotčro ne se preveč vupirati, ar od h a,j a I d oh d j a, 120 treba je želčti i prositi kaj god želnoga pameti na 64 M. VALJAVEC, prvo d o h a j a, 171 tuliko človek bliže k bogu dohaja, kuliko dale od vse radosti zemelske odhaja, 184 vnožina telovneh du- govaii molečemu na prvo d o h a j a, 200 natura za svoju hasen posluje, i kaj dobička od drugud si dohaja, pazi, 210 dobro znaš druge z rečmi jačiti, ali kada k vratam tvojem nagla težina d o- h 4 j a, zmenka ti tol na č i jakost, 263 kuliko zvršeneje od oveh dolriih gdo se razluči, tuliko brže milošča dohaja, vran. rob. 1, 69 to dohaja od meseca, 1, 237 od kud vendar to dohaja, da lonci vu Europi vnogo jakši suV 2, 76 odkud tak jaka bbl dohaja? itd., math. l a 61 od kud pak to dohada? to do¬ hada iz okolnosti, 75 herceg k vam d oh k d a, 96 nigdo ne do- li a d a k otcu, nego po meni, 175 prokletstvo d o h a d a zvrhu oneh, 195 od tud d o h sl d a hegova trplivnost, 203 vreme d o h a d a žetve, 2° 58 ako vi istinsku želu imate za dikum nebeskum, od kud dohada, da vi vaše živlene tak ne ravnat *, da bi tam stanovito dojti mogli? 2 C 144 oni ze vsema drugoga puta na zveliččhe ze¬ brah su si bili, kak je bil on, po kojem na put zveličbha dohada se, krist. nač. 18 odkud dohada nepokoj srdca našega vu tra plenih sveta ovoga? 35 zlevane ogna, koji iz ove velike kugje dole d o h a d a, ne vpučuje li nas od bivstva stvoritela hegovoga i lie- gove vsamogučnosti ? 173 ova žela od boga ne dohada, krist. blag. 1, 105 vsaki proseči, ako pred človeka s prošnum dohada, s po- štenostjum i ponižehem dohkdati mora, 142 potrebno je zezvedeti, od kud dohada, da gospodln bog vsakomu človeku ne more po voli liegovoj včiniti, 1, 143 ovo su tri poglaviti zroki, iz kojeh nezadovolnost z bogom dohada, 1, 153 kaj je greuiik hoteči po- khru činiti? je jeden dužnlk, koji sebe za dužnika spoznava, koji sebe kak ti dužnika tuzi i dohada kak ti dužnik, da se pod mi- lostivnu obrambu sudca svojega vteče, pergoš. Ih to od tud iz¬ hoda (,izhagia‘), petr. 128 oblesk ishada od sunčenoga shoda, 280 i ev. tirn. 280 budi iskal zrokov. iz kotereh on tvoj navadni greh izhada, 282 od kud ovo iz h a da, kraj. 91 ne živh človek samem zemelskem kruhom, nego i vsakum rečjiim kotera iz vust božjeh izhada, 155 od kud ovakov krščanski navuk vun izhada, 293 od kud izhada da vnogi betežniki za nemar meču k smrti pripravil, mul. ap. 154 bog čini da sveti i topi sunce, izhada mesec, drče zvezde, 249 duh sveti vu vek izhada od otca i sina, gašp. 1, 118 ovo znamene bilo je obrezavane, po kojem iztočni grčh je se izbrisaval, s koterem vsi, kuliko nas goder iz prvoga otca pokolčna človečanskoga izhaja, jesmo bili vutepeni, kov. PRINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTIN1. 65 kemp. 98 lubav vu jedinom najvišem vrhu vseh počiva, iz kojega vse dobro teče, shaja, 202 natura žele takva činiti, od kud h vola i čiiderie izhaja, 228 nut, od kud lubav izhaja! math. 1» 26 prež oglašena i z h a d a iz debeloga oblaka blisk, krist. blag. 1, 76 kak vendar biva, da vnogi pogineju? ali valuvati moramo, da i z h a d: a od tud, kajti cdla voja zveličiti se stoji lčstor vu jeziku, krist. nač. 35 vzemimo v pamet velikoču kugle ove: ona nadhada sto p uti velikoču zemle, petr. 79 i ev. tim. 73 ki išče, nabada, petr. 269 žalosno je da se kruto malo grešnikov nahdda kii bi pokajanje za grehe imeli, mul. ap. 7 spo¬ znavamo da se onde naj več takove kužne meštrije n a h a d a, gašp. 1, 417 o sveti zaruki, gde nikaj od telovnoga poželena ne nahdja se, 1, 422 telo hegovo sada vu cirkvi s. Pavla apo¬ stola n a h ;t j a se, 1, 789 nahaja, reku, negda ter negda go- spodin bog vu vinogradu svojem ako prem paperkujuč rodnu brdtvu, 1, 506 pokapane Jupitera vu Kandije nahaja se, 1, 549 vu Ebolu varašu v cirkvi s. Eustakiuša farni nahdja se prst s. Blaža vu steklu kristalskom, 1, 580 tamo trmica nebeškega vsigdar rožice dišeče i sad naj vugodneši nahaja se, 1, 684 o kuliko ta koveh vu peklu nahaja se, koteri na prvi založaj mčsa ovdi za¬ davili se jesu i vu mukah na veke dave se, kov. kemp. 179 dosta krat pred očima mojemi nahaja se prdgrešno, kaj se judem vidi h v.ile vred no, 202 milošča i neprijatele hibi, niti se zbog vnožine prijatelov ne zvišava, niti mesto, niti pričetek roda ne preštimava, ako tamo vekšu krepost ne nahaja, 227 kotčroga vrednost prc- tolnačiti nigdo zmed ludih mogueen se ne n ah d j a, 233 ne na- hdja se, koji bi ova iz sebe prikladen bil preseči i razmeti, koteia angčlsko takaj razuma oštrdču premazu, mat. 1, 450 ne naha ja se istinitost, vernost vu prijatelih, vran. rob. 1, 10 sreča, da se takoveh nespametneh mladičev, koji ne znaju, kaj roditelom svojem su dužni, vnogo ne nahaja, 1, 30 gde vidimo ali čujemo, da se takov ne¬ srečni nahaja, tak preinislčmo, da je on brat naš, math. 1® <7 ovo v u evangelij umu s. Lukača nabada se, 160 kojeli i barbero\ j dosta vu našem orsagu nabada se, krist. blag. 1, 36 blaženstvo naše n ah k da se jedino vu bogu, 1, 40 vu ničem rečenčm ne nabada srdce naše pokoja, 1, 67 nigdč človek više i vekše pekle krčpostih ne nahiida, kak ravno vu suprotivčinah, 1, 72 človek nigdč ne nabada mehe vdre, kak ondč, gde prevelika sreča kida. 1, 83 gde se goder Jezus nabada, vsigdč naj lčpšu peldu svetosti nam daje, itd. kraj. 61 včini da pcklenskoga pozoja, ki okol mene 66 M. VALJAVEC, den i noč obhada, želeči me pozijati, zveže, mul. ap. 145 vrag vsigdar obhada, da bi nas na greh napelal, gašp. 1, 638 vrag obhaja i hotejuče na greh dopellva, mat. 1, 139 gdo je zraka, koji nas obhaja, gospon? mat. 2, 379 koji se straše na vsaku misel koja he obhaja, mat. 1, 141 onoga boga zgubiti, koji tak nas lubi da, ako prem nega po grehu iz duše naše iziti primarjamo, vendar ze vsema od vrat srdca našega ne o d h a j a . . ne budemo li se plakali ? kov. kemp. 101 vu kotero (hotene) ne se preveč vupirati, ar o d h a j a i d o h a j a, 171 tuliko človek bliže k bogu dohaja, kuliko dale od vse radosti zemelske odhaja, vran. rob. 1, 14 putovahe riegovo jako hitro odhaja, 2, 113 videl je, kak brzo ladja z mesta odhaja, petr. 48 i ev. tirn. 45 znajuči, da je od otca izešel i k otcu pohada. mul. ap. 187 kalvarij umske gore pobožno pohada i poštuje, gašp. 1, 703 bog neprijatele s težkum pohaja rtikum, kov kemp. 186 dobrota milostivno te pohaja, krist. blag. 1. 44 on častnik malo se več pohada. kov. kemp. 207 tvoja mene milošča naj vsigdar i predli ada i sledi, petr. 37 i ev. tirn. 33 rekoše nemu da Jezuš Nazarenski prehada, petr. 264 kam sunčena svetlost nigdar ne prehada, gašp. 1,439 kesno je vezda pričeti, kada se žitek dokanča i vse uffane prehaja, kov. kemp. 181 malo je i kratko vse kaj z vremenom prehaja, math. l a 232 kupete vreme, ar je kratko, bežčče kakti živlene človečansko, na skorom prehada, krist. blag. 1, 122 zlotvornik od jednoga grešnoga vesčla vu drugo prehada, petr. 35 potle prihada vrag, 44 i ev. tirn. 40 gda bi bil Jezuš oči podignul te bi videl bil, da vnožina kruto velika k nemu prihada, reče Filipu: od kud hočemo kupiti kruha, da ovi jeli budu V 86 tat ne prihada nego da krade, 151 i ev. tirn. 139 nigdo k otcu ne prihada, nego po mene, kov. kemp. 72 ne teško razveselnost človečanski! za nikaj držati kada božanska prihaja, 168 hvala tebi, od kud vse prihaja, gašp. 1, 674 vu snu zapazi, da se oltar b. d. Marije na dvoje kala i razhaja, petr. 191 od koga s h a d a vse blago, krist. nač. 67 kak ti goder bogu vse lestor moghče stvhri znane jesu, tak negovomu oku ne vuhada ni jedna zmed ončh, koje zaisto jesu; — hajamo: math. l a 80 kaj nam hasni, ako mi od sveteh pobožneh i pravotvorneh roditelov d oh a damo, ako mi sami pobbžni i pravotvorni n osmo V kraj. 52 kakovi bivamo vu ranom vremene, takovi se ves den po toni zli ali dobri naha- damo, gašp. 1, 594 znaš, lubleni mešter, da ov ošter pokore žitek, vu kojem se mi dva nahaj a m o, je kruto težek, vran. rob, 2, 259 PRINOS K NAGLASU U (NOVOj) SL0VENŠT1NI. 67 mi nahajamo se vu ladanu vseh oneh dugovah, koja za jedno mirovno i vugodno živlene potrebna jesu, 2 , 299 providnost božanska i onda takaj zna načina na pomoč našu najti, kada mi več nika- kvoga, nigde ne nahajamo, math. l a 164 drugač pekle ne na¬ badam o, krist. blag. 1, 46 nabadamo dve osobe vu s. pismu, kojem i živeti bilo se je privedalo, 69 jeli ne nabadamo vu oveh zroka zadovolnoga, da se ne žalostimo? 113 kaj Pavel od sebe je rekel, to isto mi nabadamo pri sameli nas vsaki den. gašp. 1, 727 dopusti da, koje z dostojnum ne moremo poštuvati miseljum, s ponižnimi koncema službami pohajamo; — hadate: math. l a 116 k navuku krščanskomu dobadate, krist. blag. 1, 152 po vsevdilnem nagovarjahu i opominanu zadhič dobadate na blaženu misel, da se iz grehov vaseh spovedte krist. nač. 164 ako se vu stališu, vu kojem se nabadate, ne trsite milošču božansku dobiti, za.obstun se rie vu drugem kojem ufali budete, 165 budite zadovolni s stališem vašem, vu kojem se nabadate, mul. ap. 106 o vi vsi ki prebadate, pazete i videte, je !i bol kak ti je bol moja? —- hadaju: petr. 261 kam dohadaju duše prež tčla? kraj. 293 onak prež dobre pokore vumiraju i na skvarene dohd- daju, mul. ap. 123 nebi li se bog zarad stvorena lepše imenuval mešter nego oteč vseh stvarib, po keb dob stvari ne dohadaju iz boga, kakti dohada dete iz otea? mul. ap. 1197 marlivo do¬ hadaju k mešam, mul. fer. 152 k meše i litanijam marlivo do¬ li d d a j u, gašp. 1, 440 nefegovorni kvari d o h a j a j u iz pajdašena z grešniki, 1, 506 odprl je vrata, da ltidi, kojem greh ona bil je zaprl, za nim dojti bi mogli, kak i dohajaj u vsi koji nega pia voga valu ju boga, vran. rob. 1, 62 je li ovi i vu naše stranke dohajaj u? Ne dohajaju, 1, 207 od kud dohajaj u potresi? krist. nač. 167 druge stvari lestor od nas dohadaju, math. l a b 9 po k ojeh spačke dohadaju, krist. blag. 1, 106 kada vnogi vu cirkvii d oha daj u molit, je li na to misle, pred koga dohada., u'• vnogi dohadaju samo iz navade, iz običaja vu eiikvu, poza Mdjd da pred boira d oh it daj u. Rečemo još odprteše: je h iz zločeste navade pri mladčh ludih kaj navadnešega. kak da oni iz grešnega eila dohadaju, da vidiju ali da se vidiju? kiaj. 159 človeku je kruto teško svoju pamet na vuzde tak držati da bi ona kotere iz viist iz hadaju, mul. ap. h - .f '"° v u, “ JVI na majdan zezava j u ali zezvani van i •/.- a. ju, 836 iz koje (lotrije) vnoga zla iz hadaju, gašp. 1, 440 n "^ a dobra izhajaju iz dobroga i svetoga pajdaštva s svetemi R vse nestance pazila na reči 835 greše oni ki druge 68 M. VALJAVEC, ludmi, kov. kemp. 202 milošča vsa k bogu nazad pripel a va, °d kud početno izhaja ju, 212 iz takoveli več krat naradaju se ne- hasnovite svade i karke, od kuda i z h d j a j u nenavidnosti i neslož- nosti, math. 2 C 200 on nihove molitve odurjava, kajti iz oholnoga i hudobnoga srdca izhkdaju, krist. nač. 74 od kud druge premembe izhadaju, zagr. 2, 208 on (bog je) stvoril nebo, zernlu i vse stvari koje se na nyh n a h a d a j u, gašp. 1, 288 nekoji ostanki istoga s. otca pri sineh negoveh Paulineh ji a h a j a j u se, 1, 414 nahdjaju se drugi zaruki nutrni i duhovni, vu liotere duša krščanska more z Marijum vsigdar stupiti, 1, 580 ovakovi vu vrstni dobi stdlni nahajaju se, 1, 685 četiri se elementi nahajaju na svetu, 1, 789 vuska vrata i tesen put je, koji pela vu žitek, i malo nih ne, koji ga nahajaju, kov. kemp. 208 sami križa slugi na- h aj a j u p lit blaženstva, 234 koji su se prvo tužne pred pričeščanem čutili, potlam na bole premenene se nahajaju, vran. rob. 1, 33 ovali na včliko atlandsko morje, gde se vezda vu sred sredine nahajaju, došli jesu, math. l a 134 ar se n a ha daj u takaj ne¬ kriva razveseli;ria, 2 b 209 žalostno je, da se med krščenilii naha- d aj u Judi, koji nesu vnogo bolši, kak su i farizeuši bili, krist. nač 16 čttjmo je, kaj nahkdaju za svoje predsude potvrditi, 169 Saul koji na zapoved otca svojega ovu bludeču živinu iskati je moral, k Samuelu zapelan je bil, da mu očituje, gde se nahadaju, krist. blag. 1, 72 ovo ravno je suprotivno onomu, kaj vnogi vu veselu sveta iščeju i nahadaju, 1, 97 ne nahadaju se taliva srdca med nami, 1, 167 redki se nahadaju, koji bi hejnu svetu zapoved obdržavali, 1, 173 pod živima jošče prhavkum nabadaj u se zločestbče, mul. ap. 138 drugi ovde dan i n6č obhadaju iščttči, da bi koga na greh napelali, gašp. 1, 512 naj prestane ne- prijatelstvo naše, naj odhajaj u daleko nazlobi, kraj. 298 ki be- težnike pohadaju, 350 od koga pohadaju vsa dobra želena, 1, 789 ovak duše odhajaj u vu pekel na jezera, krist. blag. 1, 61 neslobodna pajdaštva pohadaju, petr. 265 vu maleh greheh iz toga sveta prehadaju, mat. 1, 163 ovi povsud prehajaju s svo- jemi nagneni, petr. 31 drevo veliko biva, da ptice nebeške priha- dajtt i na svržčh negoveh prebivaju, 53 ja sem vsegdar vučil vu šynagoge te vu cirkve kam vsi zidovi skupa s h a d a j u, gašp. 1, 670 o kak vezdaštie vreme vnogi prež oveh dveh pazeiia kruto zahaja ju i vkanuju se! — Rijedak je naglas na prijedlogu: nabada zagr. 1, 402. PKINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI. 69 kal a: kol (kolem) k a la: mul. ap. 1484 srdce mi se kala kada vidim da tulike duše na vse veke ginu, gašp. 1, 674 vu snu zapazi, da se oltar b. d. Marije na dvoje kala i razhaja. kanca: konča: k Unčam: zagr. 1, 35 z vami pak dokau- čam govorjene moje, 88 uzemete za navuk moje vezdašne go- vor-ehe koje z malemi rečmi do k unčam, mat. 1, 116 dokan- čam govorene moje 2, 168 vreme je dokončati, i dok linčam z jednem pripečeriem, 376 dokančam vas nagoviirjajuč, krist. blag. 1, 45 98 i 155 i dokančam, 32 ter tak dokančam; — kanča: zagr. 2, 17 i dokitnča moj s. Bonaventura gašp. 1, 539 kesno je vezda pričeti, kada se žitek tvoj dokdnča, 1, 728 govo- reiie svoje ovako d o kanča: estote misericordes, mat. 1, 623 spačka je greh, koji s smrtjum onoga, koji ga bi bil včinil i spačku dal, ne dokitnča se, mat. 2, 22 tak do kanča se del dvajset sedmi, 2, 388 počina tak delo i dokanča, 2, 530 ne dokanča se ovde vse zlo, koje činite, mul. fer. 25 ako hočeš kaj dobra včiniti, tvoje posle naj dobro nakaneiie preteče, pazka naslednje, pobožnost ba- trivi i stalnost dokanča vran. rob. 1, 20 i 21 mesto, gde se potok dokanča, prestaje i vu morje zlčva se, zove se vodostaja ar onde voda prestaje i kakti dok a n č a se, math. 2 b 200 zadnič dokimča Jezus ovu priliku s sledečemi rečmi: . ., 2 C 213 dokanča sada Jezus svoju prispodobu govoreči:.., krist. nač. 42 totu se vsa moja znanost dokanča, 72 drugi govore, da razum i naravska svetlost vu tom nikaj ne dokanča, krist. blag. 1, 104 kojega duh svete skanča i opet ponoviti more, 1, 128 ako ga (greh mali) premislimo, na kuliko rani dtišu, najti hočemo vu nem takovu truhu, koja skanča zvunsku snitgu; — kan čarno: mul ap. 159 to je vu molitvah stara navada svete matere cirkve, kada molitve d o kan čarno: po Jezusu Kristusu gosponu našem, da vsigdar s Kristnšem držimo, a nigdar z vragom, mat. 1, 413 pri- einali su onde svoju mladost, kade mi dokančam o starost, math. pa 104 vu ovom dokončariu dokančam o mi ovo leto, krist. nač. 183 kako v zrok tulikeh skrbih ! sami seskdnčamo i črnimo si iz ovoga sveta tužnu dolicu; — kan čaju: mul. ap. 96 i 329 Grki na leve strane svoje križane d o k a n č a j u, mat. 1, 470 još ovde ne dokančaju se vaša padana, krist. blag. 1, 31 spoznal je, da se s smrtjum vsa dokančaju, mul. ap. 21 oroslane je poslal, da ne skdnčaju, krist. nač. 82 varaši se rušiju, Stanovniki skanča ju. kapa: kopa: kapa: duh. 20 kak se duhau o kapa.-' 21 on koji okapa, vupre se čez gredu z obodvemi nogami, 22 moia on 70 M. VALJAVEC, koji duhan o k A p a, motiku obrnuti, mul. ap. 288 namalal je lepu cirkvu, zvrhu ne sedi Luther i krov dolč obdla, Kalvin iz strane zide prebija a Sever us Arian fundament podkapa, mat. 1,513 suseda pri poglavareh z lažmi naj ne podkapa, krist nač. 133 potres zemlu steple, cele varoše ruši i pod zriišenemi stani nesrečne Stanovnike zakapa; — kapaju: mul. ap. 1470 imetke vbogeh pod se p o d k d p a j u, math. 2 b 88 pod vami jarnu podkapa j u, mul. ap. 928 svine vu zemju gledeč ruju, prekapaju, 855 vu blato se z a k a p a j u. kava: od preš. kove kava: mul. ap. 978 ne mara, nego se jošče vu nove grebe, vu vekše lance, vu jakše pute o ka v a. klana: kloni: kl&nam: kov. kemp. 251 klana m, se, komu se andeli vu nebu klan a ju; — klana: petr. 225 i ev. tirn. 219 bog te pozdravla, andel te poklana; — klanaju: gašp. 1, 543 kotereh pajdaši vsi oni budu, koji se him klanaju, math. 1, 185 nemu se ki dna ju, gašp. 1, 545 pred sudca dopelanem na prvo postavleni jesu bdlvanov kipi z zapovedjum da ali nim se naj v klanaju, ali glave pogubiti mdraju, krist. blag. 1, 125 koji se bogu v k 1 it h a j u. mar j a mjesto mara: mora: marjaš: mat. 1,515 ne presta,ješ proti bogu z grebi tvojemi vojaku podigati, i tak boga kak ti pimarjaš z neprijateli pristati; — marja: mul. ap. 1, 85 gdo na to gospodu primarja? mat. 1, 247 ab muka oštrejša, čemer- nejša od vseh drugeh, koja primarja zdvojene kričati, 369 kak morem to razložene včiniti, kada svedočanstvo protivno Davida mene primarja veruvati i reči, da nebeške sladkoče ne kupuju se? 531 zapoved božja vse veže i primarja čin uffaiia kreposti bogoslovne včiniti, 582 molitva moč i jakost ima, da stanovitem načinom kakti primarja i na oneh takaj miloščih delene, koje ne bi bil hotel podeliti, 588 bog p r i m d r j a grešnike, da nega mole, 2, 171 dužnost da se nadomesti hvala božja mene pri¬ marja vam ne očituvati, 2, 407 jedno turobno mišlene pri¬ marja me zakriknuti: ah gdo zna! 2, 451 sin božji zove, pri¬ marja i poziva vse Judi obtršene s prevelikim trhom greha, da primu jarem ove neg ve zapovedi, 2, 513 ov govor vas primarja da valujete, kov. kemp. 249 koji drugda se ne pripravla, neg kada svetek nastaje ali navada gd primarja, več krat nepripraven bude; — marjamo: mat. 1, 141 ako prem nega (boga) po grehu iz duše naše iziti primerjamo, vendar ze vsema od vrat srdca našega ne odhaja, 451 mi jesmo oni, koji nega pri marjamo na 71 PRINOS K NAGLASU U (nOVOj) SLOVBNŠTINI. kaštiguvane naše , mar j ate: m^t. 1,516 s himbenostjum, s še¬ ga vos tj u pri gospodarstvu vašem pri mar j ate kak ti boga, da pomoč vam škrati; marjaju: mat. 1, 514 zakaj vas zemejska vaša gospoda na vek še podanke primarjaju? math. la 159 retko lie na dobro nagovarjajo i primarjaju. mar j a: mori: marjaš: mat, 1, 446 akoprem ne blazniš, ne vumarjaš, ne kradeš, krivec vendar jesi drugeh grehov; — mar j a: zagr. 1 , 108 jeden je koji govori i jednu.samu reč zgo- varja, i vendar ona jedna rčč vu jednom hipu vnožine oneh koji poslušaju kada vušesa smradi, duše vinarja, mat. 1 , 144 naj kuga vumarja Judi, ne pogubiva mira, 1, 466 jelen, buduč glavni neprijatel kač, ne vumarja i pokla ne vumori, žedu trpi, 2 , 398 koj nevredni) pričešča se, takov kak ti Kristusa vumarja, math. l a 174 potepuh, ako se gdo suprot stavi,, vumarja; — mar- jamo: krist. blag. 1 , 112 celi den vmarjamo se zaradi tebe žvsza nov ItavaToop.sita SXr,v r?,v rpipav; — marjaju: mat. 1, 184 na čipi zapoved vojske, kuga, glad, potresi porušavaju varaše, vinar¬ ja j u ludstvo, 446 koji kradu, blazne, vumarja ju. mata: mota: mata: kov. kemp. 183 gdč se človek vndgemi ničemurnostmi zamata. naša: nosi: našam: gašp. 1, 658 čutila nesi radost onu, ko- teru z mennm ja do našam vu oltarskom šakramentti, kov. kemp. 185 koja god lubim, od teli rad govorim i čujem, te od takoveh miseli z menum domom odnašam je mul. ap. 662 smrt dobrovojno p odnašam, mat. 1 , 536 tak veliko, koje čekani, je obraduvane da vsako lahko p odnašam trapjene; — našaš: kov. kemp. 102 jako nesnažen si ti koji takva vu viiha moja do našaš, mul. ap. 1481 to je duša tebi izničena, k oj u tak bahato obnašaš, gašp. 1 , 862 ti marlivu skrb obnašaš za mnoge jestvine, da tebi i ostajalo bude, a sluga moj od glada pogible vu oni puščini; kraj 363 agnec bbžji, ki odnašaš grčhe sveta, vran. rob. 1, 174 cul sem, da vnoga zla podnašaš; — naša: mul. ap. 135 angel čuvar molitve i dobre čine pred lice božje donaša, gašp. 1, 142 ova vsa nam na pamet donaša jen krat samo pobožno zazvano ime •Tezuš, 1 , 580 gdo ovdi ne vidi, kuliko hasni donaša dober žitek i mat. 1 , 57 laž vsigdar obšanost i sramotil onomu, koji laže, ali d 0 - naša ali ostavla, vran. rob. 2 , 4 za kaj bi drevo ostati moralo? kajti lep sad donhša, kov. kemp. 102 nega krivi kada ti zla i nečista na misel doniiša, 211 kada ti ovo na prvo donaša neprijatel, odgovori ono proroka: pravičen jesi, gospodine, 26.1 na 72 M. VALJAVEC. dvojnosti, k ('s ti vrag na misel do naša, ne odgovarjaj, math. 2 C 19 vera, zvršlivost krepostih je delo duha svetoga. Da pače jošče več čini, kada vse ono na pamet do naša, kaj je Kristus govoril, 2° 35 d o naš a nam na pamet dulia svetoga kak ti tretju božansku peršonu, 2° 40 jošče cvete ovo plodno seme i dondša vsaki dan prelčpe sade, 2h itd. (202 S) i primjeri 218—219); f) s povokajenim r: mrka (203) i g) slovkom ol (o, u od It.) : tolka: pritolkam i tolca itd. (203—4). — ITz to je ispalo i više primjera.] 3. glagoli detinega govora i deminutiva na ca, ka koji se mnogo govore a u knizi slabo ili ni malo ne rabe n. p. a jam, ajčkam, ankam = ležim; b b d k a m pungere; buba me = boli me; bumčkam bibere (let. mat. 1882/3 199); cu ram mingere; č i č a m sedere; d f ž k a m tenere; g i c a m curru vehere; g 1 e d k a m spec- tare; obimčkam amplecti; go vor kam loqui; gracam ludere; j 6 k c a m plorare; k a k a m, k a k c a m cacare; 1 u c a m, 1 u c k a m cubare; 1 u 1 a m mi ngere; p a p a m edere; p u p a m bibere; s e d k a m sedere; s k a k e a m salire; s p a n č k a m dormire; s 16 p k a m ince- dere; t e k c a m currere; 161 k c a m percutere; tako i d r e m u c- kam dormitare; pijuckam bibere, potare itd. 4. glagoli kojim se osnova prema nemačkomu iren dočima na era: b a j s e r a m : igram u bajs, die baszgeige spielen; b a n kro¬ te r a m bankerottiren ; dezenteram desertiren ; f r. z e r a m visiren ein weinfasz; 1 eri eram liniren ; rege ram regieren (kast. 62 kogar srt regera, 's tega nyč dobriga ne zvera); s p a n- cerain spatziren; trančeram tranchiren: gon. 77 kokout naidene zemlene gliste s kliinom rastrančejra i kokoušam razdeli. 5. Osnove gradene od imena i to a) od supstantiva mase i adjektiva na suglasno s ili na zadrioj slovei, ili od supst. mase. s poluglasniin u zadnoj slovci koje u drugih padežih ispada, a imaju ' na predzadnoj slovci, n. p. b e- teža: beteg (uz bčteg) aegrotare: bet e ž a: gašp. 1, 501 zadnič na smrt obe tež a, 531 potlam čez malo vremena o b e t c ž a, 680 kada betežnik zbog kakovoga o b e t č ž a nemertuč|ivoga go- ščeiia ali jeliša, 770 leči na smrt obe teža, 776 vu hižu tovarusa dopejana od velike žalosti na smrt obe teža, 7><5 žena nekoja od zimlice, rhspuka tela i strašnoga bodca na smrt o b e t e ž a, 833 teca hegova obeteža; — betežaju: gašp. 1, 731 na 80 M. VALJAVEC, mestu ovom gospa i kčere obetdžaju, math. l a 160 ako (dekle) obetdžaju, iz hiže se tiraju; — bobna tympanum pulsare: boben, gen. bobna: bobnajo: traun 165 vajvodi so šli s pejvci naprej v sredi dekelc katere bobnajo; — množa augere: mnog (mnog): množaš: kraj. 375 da vu nas tvoje darč p o- vnožaš; — množa: ktlzm. 48 vnougi krivi prorocke stanejo i zapelajo vnouge, i da se p o v n o u ž a nepravdenost, zmrzne lli- bezen vnougi’, trpi. 40 ne zburkaj se, gda obogati človek i gda se p o v n o u ž a precimba hiže negove, 52 boug je ki samca po- v n o u ž a vu hiži; — množamo: nagfl. 5 to se pa naj cilavnej tak zgoditi zna, či ešče nepopolne preglede i vidimosti dece popra¬ vimo dopunimo, poravnamo, gotova p o v n o u ž a m o ; — m n 6- žajo: trpi. 11 povnoužajo se nim nevoule ki se k tiihim nagnejo, 91 on je i blagoslovi naj se povnoužajo, krist. nač. 114 vu hiži gosponovi zasadeni vu predhižju boga našega cveli budu: još se povnnžaju vu velik oj starosti; — obeta promit- tere: obet: rog. 1, 214 on obeta de se uže hoče zglihat, jap. prid. 1, 32 če mu ta spovednik h troštu nebesa obeta, škrb. 1, 486 naj obdta pobolšane, 2, 121 nečistimi! se tudi per spovdi ne more samo na besedo verjeti, naj obejta, naj joka kakor hoče, ravn. 2, 22 nobene posvetne velikosti si ne obeta, 111 to dušino žejo Jezus o b d t a vgasiti, preš. 33 jezik ji lažniv o b d t a jo pe- lati prčd oltar, 96 seme ki ti zasejal si ga, že gre v klasje veselo, nam in za nami dokaj vndkam obeta sadti, 101 romance zdej pojejo in balade, tragddija se tudi nam obeta, 109 naj lubezen si obeta, 161 ne vedil bi kako se v strup prebrača vse kar srce si sladkiga obeta, 177 zarija jasen dan obeta; — obetamo: ravn. ber. 69 koliko krat delamo nar boli sklepe in obdtamo bogu pobolšane; — obetajo: škrin. 343 nespametni si skuzi sajne veliku obetajo, ravn. ber. 61 ob nadlogah in težavah dd- lajo nar lepši sklepe ter obetajo in obetajo pobolšane, levst. žup. 17 obetajo da se bodo vseh dolžnostij držali, 77 v družbo stopaje obetajo da bodo pokorni; — obetata: preš. 79 in kar mu obetate očdsa ne, potrdijo kmalo besede sladke. — TJ kaj kavštini glasi za taj glagol osnova obeča, koja ima imperfektivno značehe, dočim ima obeča u štokavštini perfektivno; obečam: zagr. 1, 215 obečam žitek vekovečni, mat. 2, 491 tvrdo obe¬ čam da odvzemen! s smrtjum negvum puku momu obšanost; — ob e čaš: mat. 2, 265 uffam se onu vekivečnu plaču zadobiti, koju ob e čaš onim koji te lube; — obeča: zagr. 1, 115 čudi se s. PRI NOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI. 81 Ambroš nad darežlivostjum Herodeša kraja, kada najmre obeča polovicu krajestva svojega kčere Herodijašine za rie lepo tancane, mat. 1, 128 grebov vaseh odpuščene vam se obeča, 2, 260 zvr- šeno obeča zdržati se vu milošče i prijatelstvu negvem, 2, 514 bog občča vsako vreme ononra koji se skrušeno požaluje, opro¬ ščene, ali ne obeča vreme onomu koji žive malovredni) z uffanem, da se požaluje kada bude hotel. U ugr. slov. glasi: obe j čem itd. mol. 26 daj nam naj moremo zadobiti ka obejčeš itd. — oči¬ tam explobrare: očit, očita: škrin. 43 kateri potr§bnimu očita, ta hegovimu stvarniku nečast stury, 51 kdor vbogiga zaničuje očita hegovimu stvarniku, 84 moj syn! jiši modrost inu obvestili moje srce, de boš znal odgovoriti temu kateri tebi očita, ravn. 2, 166 vest vslebrnimu grešniku krivico očita, ber. 46 glejte kako človeku huda vest tudi čez več let še pregreho očita, preš. 160 kar on očita, kpj Apel popravi; čuje se i očitam. — računa numerare: račun, računa: trpi. 24 blažen on mouž komi notri ne računa gospoud grejha, gon. 107 den z nočjouv navktip se eden den računa, perg. 57 a v tom dugovani pryprosti se človek za plemenita človeka račuuna, kiizm. 139 što je z vas ki šče tiiren cimprati, jeli si prvle ne sede doli i z račun a strošek či ma teliko ka ga zgotovi? kiiz. 281 David pravi ka je blaženstvo člo¬ veka, komi boug notri z računa pravico brezi dejl; — raču¬ namo: nagih 64 ete vlejk se za to tak zove, geto ž nim raču¬ namo ali pravej brojimo; — računajo: nagfl. 23 vučenici pi¬ šejo, računajo, perg. 2^ po tom se za to med plemenite Judi ne račun a j o, itv. — stara se senescere; curare: star, stara: preš. 25 za h družba ne mara in on ne za h6, v samoti se stara, mu leta teko, gon. 108 ar se te dejte ne stara či se zmejhat ho¬ dimo, krist. nač. 219 malo se stara za tolnače starcev, blag. 1, 113 osoba taka sama se nikaj ne stara, mol. 178 spelaj me vu vekivečno blaženstvo, geto mladost nigdar ne obstara; sta¬ rajo: ktizm. 393 prejdo, ti pa ostiineš, i vsa liki gvant o staraj o, krist. blag. 1, 56 sini tebi jesu? navučaj i prigibji he za mladosti niliove, ar kada o s t a r a j u, ne budu se ladati dAli. u b 6 ž a od paupertatem redigi: ubog, ravn 1, 335 ako si bogat, misli de lokka o božaš; — uboža: ravn. 1, 110 če tvoj brat zraven tebe o boža, podstčpi se ga; — uboža j o: levst. žup. 6S katerim je občina dolžna tudi skrbeti za hrano in streho kadar u božaj o, 70 treba gledati da Judje ne oubožajo; venča coronaie. venec, venca: v en čaš: ravn. 1, 152 ovenčaš ga, leto, s svojo 82 M. VALJAVEC, dobroto; — venca: ravn. 1, 275 poskuša, kdor v božjem strahu živi, ga on le, potlej pa venca. fJ) od supstantiva ženskoga roda na a s na predzadhoj slovci: b er mam confirmare: berma; bol tam camerare: bol ta; brundam, udaram u brundu: brunda, die maultrommel; car gam se altercari: carga, kov. kemp. 202 natura vsa k sebi privija, za se se bori i zrokmi harcuje, milošča pak vsa k bogu nazad pripeljiva od k ud po- četno izhajaju, nikaj dobra sebi ne pripisuje, niti je oholno pre¬ vzetna; ne car ga se, niti svoje štimarie drugem prepostdvla; — dr oni jam, u drombulu igram: dromla die maultrommel, kor. 3, 72 pod ganček kadar prideva, z a d r 6 m 1 a v a, zapiskava, zapiska va, zadromlava, de b’ se lub’ca zbudila; — farbam colorare: farba, die farbe, nagih 135 farbar p o far b a obloke, 59 za kaj table na črno farba j o? 60 za kaj farba j o stole? — klamfam fibulis vincire: klamfa die klammer; kronam coronare: krona, corona; lukham perforare: liikha foramen, nagfl. 117 podgani i miši z ostrimi zobmi svojimi sprelukiiajo stene hramb; — pravdam se rixari: pravda lis, rixa, preš. 158 pravdajo se ti možje zna biti za kar so se nekdajni Abderiti; retam cribrare: reta der reuter; romam wallfahrten: Roma, preš. 98 pozen vnuk poroma k tvojmu grobi; — senca obumbrare, senca: kiiz. mik. 98 jakost višešnega obsdnca tebe, kiiz. 162 nouč toga višešiiega te ob- senea; — vagam ponderare: vaga die vvage, nagli. 136 začimbar, železnar vagata s štondejrom, lotom, vagov; — žagam (i žagam) serra secare, serram ducere: žaga (i žaga) die sage, mol. 254 naj žagajo i rejžejo (a gon. 37 žaga, nagfl. 168 žagajo bez oznake naglašene slovke, dakle: žaga, žagajo), ravn. abc. 73 oče deblam veje požagajo, itd. '/) od supstantiva ženskoga roda na a i srediiega na o s ' na predzadhoj slovci u krahštini, ali s ili u štokavštini, n. p. bri¬ gam se curare: briga, srp. briga, i na istoku: brigam Šket 245: brigam, briga; delam laborare, facere, agere: delo, srp. djelo: delam: schoD. 309 ta bo tudi della dčlal katera jest d dlani, jap. ev. 99 i 212 bom vam povedal v kaj za eni oblasti jest le to de¬ lam, škrih. 112 za koga li delam? jap. prid 1, 149 vsa ta druga moja muja je zgublena, če za moje večnu izveličane ne delam, ravn. 1, 65 nikomur ne delam krivice, još 2, 116, 269, 289, 305 kor. 2, 117 kaj ne veš ti to, kaj d d lam jez tii? kov. kemp. 235 ja stanovito delam i trudim se vu potu obličaja mojega; — de¬ laš: schon. 311 nihčer ne more te čudesa ddlati katdre ti delaš, PRINOS K NAGLASU U (nOVOj) SLOVRNŠTINI. 83 kast. 5 al tvojga živena .je Mg, pred kateriga boš mogl pernesti karkuli ddlaš, jap. ev. 173 kaj mojstru nadlego delaš? 212 v kaj za eni oblasti le t<5 delaš? škrin. 122 za kaj taku delaš? traun 260 ti delaš tammo, inu noč postane, 315 vsmili se Čez mene, kakor s temi delaš kateri tvoje ime lubio, ravn. 2, 196 kdo ne bo vesel po stopinah hodil ki jih pred nami delaš? mat. 2, 417 ako z najimeni težaki delaš, taki ne plati; — dela: kast. 252 on d d la s premišlenem, jap. ev. 21 kadar bdš pak ti almožno dajal, naj tvoja levica ne vej, kaj dela tvoja desnica, škriii. 39 en brihten vse s svetam dela, 50 človek kateri d§la sebi dela, 257 eden je skuzi to bogat, ker skopil d e 1 a, itd. traun 18 gospod bo spoznan ker pravico d e 1 a, 28 kdo bo prebival v tvojim šotorji? td kateri pravičnu dela, 341 kateri sam velike čudeže dela, 342 sonce dan dela, ravn. 1, 4 gorela je de dan d dl a velika luč, sonce blišdče na nebu, 8 vol nam ddla, 49 storjena krivica čez dvajset let lobka človeku še grenke dni ddla, 188; 2, 14, 28, 33, 36, 57, 219, 220, 267, 300, 305; ber. 45 tudi on se dela kakor de bi jih ne poznal, met. 277 obluba dolg dela, kor. 2, 110 žd se ddla bdli dan, preš. 80 oče župan so mož neslfln, kaj ddla tam kancelir vsak ddn? 26, 102, krist. blag. 1, 59 telo je oru- dele. s kojdm človek misli, čiiti, dela, 70 prosti človek ddla celi den neprestance, ravn. 1, 18 barka se doddla, ber. 197 človek si perzaddva, bog doddla, škrin. 174 aku zastdpnost kaj iz¬ dela, kdo je v teh rečeh katere so bbl vmetaln delavec kakbr ona? 191 eno posodo zvestu izdela, ravn. 1, 246 napravi skladanco bostinih panov, jih jemle in se greje per nih, vkuri in peče kruh; kar pa jih ostane, jih podela v boga, si jih p o ddla v malika, 2, 179 z lastnimi očmi bodo vidili, kako ludi pregrdha raz ddla; — delamo: kast. 427 navadimo se de z nega rokami d d 1 a m o, ravn. 1, 13 tako je naša sreča de delamo, ber. 12 per vsim kar delamo imdjmo dobre misli, 69 koliko krat delamo nar boli sklepe, pa čez malo dni pozabimo spet kar smo sklenili, 110 kaj nas ne bo ta perzanašjivost in jubezen ginila in spodbodla, de d d- lamo za svoje grehe resnično pokoro; math. l a 230 da vu nem (vinogradu) delamo, 232 dobro delamo; — delate: jap. ev. 184 inu drugiga veliku takiga temu enakiga delate, 22o kaj ri4 naj bodo k sramoti vsi ty, ka¬ teri prešernu krivico delajo, 57 inu se s timi kateri krivičnu delajo ne bom pečal, 58 katerih roke krivico delajo, 358 po¬ gubi vse kateri moji duši težave d e 1 a j o, skrb. 1, 3 ktiri li žele pokoro delati, pano vender ne delajo, 126 so ktiri uržoh greha delajo sojo slabo naturo, 2, 173 sliši kakšini grehi se dčlajo, ravn. ber. 9 kdo je v stanu sešteti vse dobrote ki jih nam ludem stvari na zemli delajo! 12 ta dan je postavil v svet praznik, ob kterim naj Judje ne d e 1 aj o, 66 naj ptujcu nikar krivice ne d č- lajo, 152 iz kože se oblačila delajo, 163 iz zlata' in srebra se denarji dčlajo, petr. 111 ne delaj u i ne predu, 293 božjega krajevstva išču kmeti težaki etc. gda nikomu nikakove krivice vu ničem ne čine, nego kaj gode čine i d el a ju., ono da dčlaju ne kakti sebe ali svojemu zemelskomu gosponnu ali komu drugomu za plhču ali za obstun. nego da je tak d e 1 a j u verno i srdčenb kak da bi je samomu bogu delali, krist. blag. 1, 57 znal je de sini he- govi krivo delaj u i ni kaštigal he, ravn. abc. 87 veliko zaloge nadčlajo, ravn. abc. 73 oče brst oklestijo in ga v butarice po¬ delajo; — delata: rog. 1, 142 bog inu natura zabstojn na de¬ lata, jap. ev. 208 aku kdo vama poreče: kaj delata de žrčbe od¬ vezujeta? met. 280 dva kresivna kamna iskre ds lata, kor. 3, 85 na sredi mojga srca stojita mlina dva, drujga nič ne delata (kakor) lubezen meleta. — U ugarskih S love n a je e kratko, a u Kajkavaca govori se i dugo i kratko. — kap lam stillare: kapla, srp. kapla: preš. 82 na pragu deklica lepa stoji, in solza za solzo ji kapla z oči; — kaplajo: kor. 1, 87 iz glave možgani kaplajo; — priča testari: priča srp. priča: pričaš: kov. kemp. 128 ako ne češ trpeti, pričaš se koruniti; — priča: ravn. 1, 18 sam bog s tem priča, de ne ravn £ po nagnehu, preš. 101 to priča od jezika lepotije, rog. 1, 192 tu de s. Rochus je en premagavic te smrte, s priča nam tu mestu Lublana; — pričata: levst. žup. 86 to naj podpričata še dva taka očeta, ki imata tudi.sine vo¬ jaških let; — sreča obviam fieri: sreča, srp. sreča: sreča: rog. 1, 280 sreča nega negov prvi majer, škrih. 96 lev se nikogar kateri nega sreča ne vstraši, ravn. 1, 108 če se vol ali osel tvo- jiga sovražnika zgubi in te sreča, nazaj mu ga žčni; — sre- PRIN0S K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠT1NI. 85 čata: trpi. 70 milosča ino istina se srečate, pravičnost i mir se kiišujeta; — srečajo: ravn. ber. 6 pozdravite jih, kteri vas srečajo; — žeja sitire: žeja srp. žeda: žejam: kuzm. 208 po tom znav.ši Ježuš kaj so se že vsa skončala, naj se spuni pismo, rčč: ždj am, 172 gospodne, daj mi ton vodou naj ne ždjam, mol. 176 žejam, gospodne, ti si vretina Žitka, napoj me; ždjam tebe živoga bogd 183 ti si s križa kričao: žejam, ždjao si naj mre dušo mojo, i duša moja takdj ždj a tebd, petr. 61 da bi se spunilo P smo, rdče: žddam, kraj. 125 rekel jesi: žddam; — žeja: traun 102 mojo dušo žeja po močnim živim brigu, ravn. 1, 258 kakor vino pijanca premoti, tako Ošabnika žeja po časti, 2, 111 kdor to vodo pije, žeja ga spet; mol. 128 kak ždden jelen šetiije k vretini, tak ždj a tebe diiša moja, kuzm. 314 eden žeja, te drugi je pa pijan, 465 ki žeja, naj pride, trpi. 34 ždj a diiša moja bouga, bouga živoga, 49 žija (sie) tebe diiša moja, 171 vsaki ki pije z ete vode, ožeja puli, ki pa pij4 z vode štero nemi jas dam, ne ožije (a u izdanu god. 1771 pravo: ožeja) na veke; — žejam o: kuzm. 304 notri do ete vore i gladiijemo i žeja mo; — žejajo: mol. 234 ki te pijejo, ždjajo, kuzm. 6 bldženi so ki gladujejo i žejajo pravico (mat. 5, 6) kuzm. od god. 1771, 817 ki me pijejo, od toga bole me ždjajo; petr. 178 blaženi kii ghi- duju i žddaju pravice. h) od komparativa: bojša: bojši: bol šaš: kraj. 114 darujem ti gosponne takajše moje dobroti' i dobra dela, eh su prem mala i nezvršena, da je ti pob?)] šaš i posvetiš, kov. kemp. 245 aldujem ti takaj vsa moja dobra dela, ako prem mala i nezvršena, da ti ona z bol šaš i po¬ svetiš; — bdlša: kor. 2, 103 in druga (lubca) je pa Urša, ki moje srce bdlša, škrin. 171 bog sam k modrdsti pele inn modre bdlša, rog. 1, 471 vexatio dat intellectum da ta človik pobttlša kar je pregrčjšil, škrin. XLI posvejtna modrost človeka ne pobdlša, 66 kateri je dobriga srca, pobdlša svojo pot, traun 301 skuzi kaj pobdlša en mladenč svoje živlehe? ravn. 1, 74 ce slabotni judje tojke žali tako iz srca odpušajo, kako rad mu boš še le ti odpustil, kdor se pobdlša! ber. 19 tako pride šiba božja dosti krat po časi, pa pride vendar le gotdvo, ako se grdšnik k bogu ne obrne in ne po bojša, vran. robin 1, 22 nigdar na svetu srečen ne bude doklam se goder ne pobdlša, 59 da se po tiigali i nevojah svojeh opomdnen pobdlša, rog. 1, 223 hudu gdur pustv žjulejne, z b u 1 š a tčr hudu žjulehe, leben ima te eastj; — bdlšamo: škrb. 1, 163 s6 M. VALJAVEC, hodimo varno v naših nesrečnih časih, v ktirih je brez štivila slabih izgledov, pohujšaria inu zapelvaiia de kar zamoremo po naši moči al vstavimo inu vbranimo, al pobolšamo; — bolšate: rog. 1, 654 če se na p obul sate, čez 40 dny tu mestu Ninive subver- tetur, bode končanu, math. la 202 vu krajestvo svoje neče bog vas primarjati ali vu pekel, kada vas bog na zadhem siidu od pravičneh odliičiti pusti, segiirno vas iti primbra, ako se ovde do- klam vam vreme dopušča, nepobolšate i pokoru ne včiuite, vran. rob. 1, 59 trplivno podnašajte vsa koja zvrhu vas pošilal bude: morebiti pošele zato da se vi po bolšate; — bolšajo: jap. prid. 2, 25 ti gledaš greham skuzi prste, de se ludje v tim časi p o b 61 š a j o, 59 ti ludje kateri so ene jezne nature, se malu kadaj ali skoraj nikoli ne pobolšajo, škrin. 103 hudobni se težku pobolšajo, ravn. ber. 38 to moraju samo za to povedati, de se grčšniki posvare in pobojšajo, kraj. 342 presveti im pamet i razum . . da se iz grehov k tebe povrnil ter žitek pobolšaju. dalša: dajši: dalšarn: pok. 3, 112 jest se toliku bol dušni smrti bližam, kolikur bol se od tebe, o bog, ti samu živlene! dah šam; — dajša: škrin. 31 gospodovi strah dny p er dalša, 330 človekova razveselerie živlene z dalša. dugša: dugši: dugša: gašp. 1, 599 vu vremenu oveni vse svete pokore čine povekša Ivan, molitve po dugša: možda je tako i: duža: kiizm. u izdaiiu od g. 1771 str. 815 gospoud ga je šteo zmožditi i oslabiti. Gda pa hegova dtiša za grejhe aldov ta položi, vido bode semen i po duža si dni (isaia 53, lODaničič: produliee). hujša: hujši: hujšaš: škrin. 249 ne gledaj divico, de se ki nad lie lepoto ne p o h li j š a š; — hujša: škrin. XLI posvejtna modrost človeka slepv inu pohujša. lajša: lajši: lajša: ravn. 2, 11 nad bogam vesele in do Judi lubčzen vse težave zlajša, 2, 50 lubezen do božjiga deteta jima vse težave zldjša, ber. 185 de se kupčija zlajša in poviša, se morajo cčste in mostovi narejati; — lajšajo: ravn. ber. 8 vetrovi čistijo sapo od škodlivih soparjov, hlade 'prehudo vročino, zlajša j o v barkah voziti po morji in jezerih. lepša: lepši: lepša: ravn. 1, 276 božji strah vsake veseja oživja, polepša in jih povzdigne. Po Miklošiču ide amo i lišpa po metatezi od lepši: lišpa: ravn. 2, 155 kar bogatine s trdimi dnarji kupuje, de sebe in hižo lišpa, je komej senca kej lepšiga goršiga. kar še tak vbbžic iz božje roke vsaki dan prejema, 1, 228 PRIJJOS K NAGLASU U (.VOVOj) SLOVKSNŠTINI. 87 pbtlejšnih kralov nekdo je v Jezrael prišel. Jezabela ko je z vedla de pride se nališpa, in per oknu je gledala, kadar se v grad peld kraj. niansa, menša: manši, menši: manša: ravn. ber. 152 vsako leto se brez števila rib polovi in bili zaloga se ne p o manša, trpi. 91 on je i blagoslovi, naj se povnoužajo jdko, i on živine nihove ne pomen ša, kraj. 266 preseči ga da ti vtegne i pomčhša hu¬ dobna poželena, kov. kemp. 247 da ovak hotčne iiiliovo p o menša, 261 dej da se jubav zvršeno jen krat zažgana nigdar ne p o menša, ravn. ber. 170 dež nam pernese zlo veliko prida, z nim se zemja namoči, omehča in vrodovitni, sapa očisti in tudi letna vročina z man š a. vekša: vekši: vek šaš: mol. 69 da vu nami tvoje s. ddri po¬ vekšaš, kraj. 375 da vu nas tvoje darč povnožaš i povčkšaš, da ogna tvoje lubavi vu nas vužgeš i povekšaš, 374 da ovoga čudnoga svčctvd veru, precenbu i pobožnost vu nas povekšaš, math. 2t> 19 to biva, da ono, ako je potrebno, povekšaš; — vekša: ravn. ber. 12 kako mnogotere so stvari, kako razldčne v svojih raz polili, in vender je vsaka prav takšna kakoršna m6ra biti, de svoj namen doseže in de srečo vsili p o vekša, 189 greši kdor z grdo samopridnostjo, golufijo in odrti jo pomankaiie in po¬ trebo povikša, gašp. 1, 600 vu vremenu ovom vse svete pokore čine p o v e k š a Ivan, kov. kemp. 227 zaradi samoga sebe to činiš, ne zaradi najmov mojeli, da bole dobrotu tvoju spoznam, lubav mi se p o v č k š a, 236 včini, gospodine bože zvelieitel mdj, da po gustom pohajanu skrovnosti tvoje po vekša se hotene pobožnosti moje, 261 dej da se vera moja bole objači, uffahe vu dobroti tvoji p o vekša, math. l a 80 negova pregreška s tem povekša se; — veltšajo: ravn. ber. 170 če kapje v veliki množici iz visbcili obldkov padajo, padaje več soparic (s) seboj jem J d in se tako po- včkšajo, vstane naliv, kraj. 342 povrni im zdravje za tvojč svčto ime, da oni pozndvši tvoju k sebe dobra volu tebe dostojnb hvale, da žitek pobolšaju, ter se vu lubavi i bojaznosti tvoje povekšaju. zalša: zalši: zalša: ravn. 1, 156 vsaka perprkvnost, če je na hudo ne obračamo, ozalša in perpor6ča človeka. Potisnuti naglas (~ i ) imaju još mnoge dvoslovcane osnove do¬ mače i tude od kojih mnoge u knizi ni ne dolaze ili dolaze bez oznake naglašene slovke; jedne i druge mimolazim a navešeu samo neke iz knige: 88 M. VALJAVEC. bara interrogare: let. mat. 1882/3 197 barati, b a ram, a na istoku: baram, Šket 244: baram. bliža: bliža: preš. 29 bliža se železna cesta, 64 lej, bliža se pogrebcov trbp, 176 Črtomir bliža se devici mladi, 190 Črtomir se bliža ji, 191 Črtomir z duhovnim bliža slapu se Savice, nagfl. 91 či se što k him (mladim mačkam) bliža, kak bejsna nemi v obraz skoči, 98 koh frče, či se osel bliža k nemi, ravn. 1, 79 kadar se negov konec per bliža, reče bratam: vmrjem, preš. 46 tje h gospodi se perbliža pčvic razglašene slave, 69 to vidit’, mladeneč se Urš’ki perbliža; — bližajo: preš. 181 zbudi za ’z misel tih mož govorica, ki b 1 i ž a j o se z blagam oblo¬ ženi, gon. 90 bližajo se risale, škriii. 261 komu se bo cčprovee vsmilil, kadar ga kača piči, inu vsi tisti kateri se zverinam per- bližajo? — bližata: ravn. 1, 51 zdaj se dekli s svojimi otroci perbližate. boga 1'olgen: boga: kiizm. 70 što je tč, koga i voter i mourje bouga? gon. 104 oča ga na srečo bouga, bar. 10 dobro dejte rie (roditele) liibi ino bouga, škrin. 226 kateri svojiga očeta vboga, bo mater razveselil, ravn. 1, 220 Elija v b o g a, odrine in grč, 255 nazaj jo pokliče in trepeča ga v b 6 g a, 2, 225 Janez ga je svaril. Pa Herodež ga tega ne vboga, 227 tudi vbogal ga je pa ne vboga ga vsiga; — bogamo: kiizm. 1771 str. 822 rodi¬ tele li na teliko bougamo, na keliko tvojo svčto volo ne zban- tujemo; — bogajo: jap. ev. 152 nečistim duham zapove inu ony ga bogajo, skrb. 1, 212 če restrčsene duše glas božji nerade bogajo, ga bogajo tolkajn rajši skup zbrane srca, preš. 145 samo ho bčgajo viharjov sile, 155 ne bogajo me misli, žele vroče, kiizm. 223 šteroga je dao boug tejm, ki ga bougajo, nagfl. 76 vučenici svojemi vučiteli liibezen, zahvalnost i poštiivane te skažiijejo, či se lepou opomišajo, radi bougajo, rog. 1, 187 pre- magavci so ty kateri ubugajo. boža: boža: ravn. 2, 238 na roče jih jemle, boža jih; — bbžate: jap. prid. 2, 155 kaj držy toliku hiš gori, ali kaj jih ohrani v tim dobrim stani v katerim se znajdejo? Vam zlasti, lubi farmani, mčrem sam tukaj očitnu spričovane dati, de sim z velikim veselam od vašiga vsmileha pruti vbogim inu potrebnim zvčjdel, zraven tiga kar se še radovolnu bogh k časti za cerku inu farovž pobožate, ali ravno leta čednost vam tudi žčgen božji čez vaše pole doli skliče. PRINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠT1NI. S9 brka: bfkam: let. mat. 1882/3 198 brkati, brka m. Igrati se z brkalicami (tako samo nagadam da se naglaša). brenka: igrati u harfu: brenka: ravn. 1, 155 preskrbite mi koga, de pridno brčnka. bumba: bombam: let. mat. 1882/3 199 bfimbati, bfimbam. Piti v otročjem jeziku, tal. bombar. burka: burkaš: petr. 167 i ev. tirn. 154 Martha Martha skr¬ biva si te se vu vnogeh burkaš (rup^a^); — burka: petr. 83 i 150 i ev. tir. 76 i 139 naj se ne burka srdce vaše (pi rocp^ctaea&b)), i math. 2° 6 i 20 naj se ne bbrka srdce vaše, petr. 20 čuvši pak Herodež kral zburka se (srzavz/Jh,), kov. kemp. 99 lubav prestrašena se ne zb dr k a, krist. blag. 1, 112 pokojna včst je kak ti vsevdilno gošččne, i pravičnoga ne zburka kaj goder mu se pripetilo bdde: — burkaju: kov. kemp. 101 naj tč ne bur- k aj u tuje miseli od česa god zavddne. buta: buta: preš. 164 kjer si poiše dom, nadlčg jezero nabere se okrog in v eno mero s tegotnimi valmi na stčne b d t a. ceca: ceca: nagfl. 93 tele z viimena (ceckouv) matere c e c a mlejko, 118 či hrane na sto denejo, najprva je muha štera pride i nogč v riou namdče, po tom je okouli po skledi cčca, 161 inlaina jako škoudi narasi piingradov, ne da nemi r;isti, p o c e c a od nega vlago; — c e c aj o: nagfl. 86 viimen matere c e e aj o, 155 ete mate krampi še! je li vidite na ni dosta jamic? či krumpiše posa¬ dijo, ete male oči vlago c e c a j o z zemlč. cepa decidere: cepajo: škrin. 379 on sneg iztresa, kakor ptice doli letajo de bi se vsedle, inu ta isti doli pada kakbr kobiflce doli cepajo, ravn. 1, 70 vsi gredo k Jožefu, Juda od spred. Kar pred n p o cč pa j o, gašp. 1, 599 vsa jadra iz barke strgaju, vesla razcčpaj u. copra: c d pr a: rog. 1, 247 tu zlatu ta duh zacupra (aurum fascinat mentem); — coprajo: škrb. 1, 25 al niso lušti, ktiri te tako zacoprajo, de je preteško jih zavrčči? cvibla: c v ib lam o: škrb. 1, 362 na prvu nam hudič stri 'li¬ pane de h grehi pervoiimo, po tim nas pahne v velik strah de nad odpuščeham cviblamo. čaka: čakam: traun 95 inu zdaj na kaj jest čakam.'' 318 gospod, jest čakam na tvoje izveličahe, 332 za volo tvoje postave čakam na tebe, kor. 3, 51 če ga lih sedem let že č 4 k a m, preš. 129 tak, draga deklica! zvezd tvojih čakam, mol. 117 čakam mrtvih gori stanejne, trpi. 105 gospodne, jas čakam zveličane 90 M. VALJAVEC, tvoje; — čakaš: preš. 78 al čakaš de pade zvezda z nebes, al’de bi k ni zletel, čakaš peres? mol. 119, 174 milostivnb ča¬ kaš na pokouro grejšnika, kov. keinp. 261 potrebno da miloščo pobožnost neprestance iščeš, želno prosiš, trplivno i zabffano ča¬ kaš; — čaka: rog. 1, 171 ta se pusty dosti krat vidit, kadar se ta ner meja čaka, škriri. 26 kateri per podbojih mojih dur čaka, traun 76 naša duša čaka na gospoda, 214 bloger človeku, kateri od tebe pomoč čaka, 332 moja duša čaka na negove besede, škrb. 1, 175 zniiram na perložnost čaka, ravn. 1, 72 sej britkosti ne bom vidil ktira me čdka, preš. 73 kaj mašuik z mizererain, kaj danes z libero in z drugo per pokopi hiti molitvijo ? poroka na ii’ga čaka, zato tako hiti, 184 oko ni vidlo, slišale ušesa vesela, ki izvolene tam čaka; mol. 254 znam da vorne dika puna, v nebi čaka korouna, 266 ne bojiš se? more biti te že gotova čaka strašna kaštiga, kuzm. 403 na dale čaka dokeč se denejo neprija- telje negovi na podnogaoniuo noug negovi, 434 orač čaka dragi sdd zemle z mirovnim trplejhem ga čakajouči, bar. 27 či g. boug dobro letino da, se leliko obilna žetva č a k a, 33 dešč ide, rosi. Od nega človek blagoslov čaka; kraj. 294 opomina, da smrti gotov čaka, zagr. 1, 126 oster sud tebe čaka, math. l a 93 kojega tak želno čaka, krist. blag. 1, 23 od kaštige vekivečne, koja grešnike čaka, podstuplivo se pregovarjajo, 75 ako na ova još ne omehkča, trpi gk, č it k a ga; nagli. 85 gda krava s paše pride, počaka, podojiti se da; — čakamo: rog. 1, 393 de dolgu na odgovor na čakamo, ravn. 2, 193 si ti tisti ki bo prišel, ali naj drujiga čakamo? kuzm. 360 naše porgarstvo je pa vu nebesaj, od kud i zveličitela čakamo, 421 nouva nebesa i zemlo nouvo pouleg obečana negovoga čakamo, kiiz. 1771, 819 tvojega s. sina pri- šeštje s trdnov viipaznostjov čakamo, kiiz. 421 ti li si on, ki imaš priti, ali drugoga čakamo? math. l a 30 jesi li ti koji dbjti hočeš, ali drugoga čakamo? — čakate: kuzm. 420 ki čakate i silite prišestje dneva gospodnovoga, gašp. 1, 312 kaj čakate? — čakajo: škrin. 320 strohlivost inu smrt čakajo po negovih zapovedih, 345 gospod je samu per teh kateri na pouti resnice inu pravice potrpežlivu na nega čakajo, traun 87 kateri na gospoda čakajo, bodo deželo erbali, 167 ne pusti te kateri na tebe ča¬ kajo za volo mene k sramoti priti, 261 vse stvary čakajo od tebe, de jim dds jed ob pravim času, 363 vsili očy čakajo na tebe, preš. 188 vdeželah jutra čakajo bogate te žetve, kiizm. 213 vkiip spravlenim je zapovedao, naj se od Jerušalema ne od- PRINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI. 91 loučijo nego čakajo obečane očč, 258 svedouči kaj me včzana i stiskavana č4kaj o, trpi. 54 ne dopusti v sramouto pridti vu meni onim ki tebe čakajo, nagfl. 157 vrle dekličke komaj čdkajo, kaj bi sprotolejtje prišlo, gon. 64 vsako iitro i vsaki zvečarek v šoulo idemo. Gda vu vučevnico stoupimo, vučitel nas že tam čakajo, bar. 46 tam ešče včkši ino lejpši najemi na nas čakajo liki so oni štere na etom svejti od nega vdkblamo, gašp. 1, 78 gotovo jest železo, iz kojega čavli gotovi čakaj u, 508 kada od oveli oslobodim se, znam da jubešem stvaram koje mene čakaj u, na lirami dospem, 541 uffajfiči se čaka ju na te, 633 čakaj u mene za to neizgovorne muke, 677 čakaj u od nas svčtci božji livalu svoju, math. 2 b 80 čakaj u na vas, gašp. 1, 535 pred ko- jum s. Marija Magdalena i s. Anna dočakaj u Luciju, 709 bratca s pajdaši dočakaj u vu malom vremenu, inatli. 2° 27 odišli su vu domovinu svoju, da zveličitela p o č it k a j u. — [J kajkavaca dolazi i oblik čeka iz štokavštine s kratkim e, i nekim piseima rabi oboje jedno uz drugo. drža: držam: let. mat. 1882/3 264 vzdržati, vzdržani: kdo te z obleko vzdrža? (preš. 18 trdna med nama vzdiguje se stčna, včnder ne vzdrža [vzdčržaj žel skrivnih plamena.) duda: dudam: let. mat. 1882/3 202 dildati, dudam. Kako stvar ali kako delo nerodno v roke vzeti, počasno in z majhnim uspehom kaj delati. duha: duhajo: trami 291 ony imajo nos inu ne duhajo, dunka: d im k a m: let. mat. 1882/3 202 (kinkati, d u n kam. kesati prst. Otroci odstavjeni od prsi j dunkajo. Hiša: tl is a m o: gon. 55 ese pridemo vsak den na v četic; gdare naše šoulske oupravice dokončamo, vij nas pelajo vučitel v ogradec, gde narase naše preglednemo, drevje gajimo, sadimo, cepimo, po- lejvarno, po tom se flisamo na mujštravnom teli vu vojničkom (,vojnikszkom‘) soutpaiii, obrdčani, bejžani; - t lisa j o. log. 584 kateri se izvelyčat hočjo . . žele inu se p o 11 i s a j o. fučka: fučka: gon. 50 na travnikaj po travinaj kosa cosi da vse fučka, 104 viher strašen prtih pobudi po nivaj i na travniki spremeče plastovje, po logouv drevji vse tačka i troubi. funda: fundaš: kov. kemp. 198 ako na ov vrhunec zlčsti hlepiš, treba je da batrivo pričneš i sekiru k korenu postaviš, da spukneš i fundaš otajnu i nenarednu proti samomu sebi i proti osobnomu i tčlovndmu dobru nagnehe (gon. 37 bez oznake: požar funda naras, dakle = funda). 92 M. VAUAVKC, gaga: gaga: ravn. abc. 43 g<5s gaga (a nagfl. 110 bez oznake naglašene slovke: pri doumi gagam, dakle: gagam). gleda: gledam: traun 151 v tej deželi gledam jest po tvojim svetim mesti, preš. 181 skrbi je konec, kar gl d dam spet v obličje ti cvetoče; mol. 110 daruj mi tvojo miloščo naj vrejdno gledam zveličitela, 177 oh sladka domovina! ouzdaleč te gl6dam, 208 ah kak mi voha zemla, gda gledam nebčsa, gon. 107 jas sem gdate do pou nouči vonej pod slobodnov nebov i rad gledam zvejzde, bar. 35 gleda m, neprestanoma gledam, ali ne mislim na tisto, ravn. 1, 206 ko otroka bol oglhdam, kar vidim očitno de je otrok nčn, ne moj, traun 15 aku jest pogledam na dtjla tvojih rok, kaj je človčk, de se ti na nega spomniš? skrb. 2, 203 se nima podstopit kdaj več pred moje oči priti, jez ga več ne pogledam, ravn. 1, 154 če pogledam nebo . . , kaj je kol človek de se ga spomniš? kov. kemp. 179 misli da ja sem ki srdca i vsa otajna preglčdam, kotčri ne sudim poleg lica, čb. 5, 36 mi zdi se, te vglčdam, de v raji živim, kov. kemp. 170 ako se prav vu me v gleda m, nigdar mi od koje stvari ne vučihena krivica, 217 vse mlahavo i nestalno nahajam, kaj goder zvan tebe zagleda m. 251 za ništar držim vse kaj na svetu zagleda m i čvijem; — gledaš: jap. ev. 104 ti ne gl§daš na pčršono tih ludy, jap. prid. 2, 231 ti z enim nevošlivitn jeznim očesam gledaš, kaku tvoj sosed na sreči gori jemle, ravn. 1, 166 gledaš z očmi, preš. 72 kaj g 1 e d a š tak plašnh? 118 od deleč g 1 e d a š draga, me per- jazno, 171 v hi (razvalini) g 1 e d a š Crtomirovo lastnino, mol. 161 ti gledaš moje poti, kiizm. 11 gledaš trouho vouki brata tvo¬ jega, 44 ne gledaš osobo ltidi, kiiz. mik. 83 ne gledaš na per- šono ludi, trpi. 9 ti vsa vidiš, ar gledaš nevolo . . , kov. kemp. 171 kada se ogledaš na stvari, vmekne ti se pogled stvoritela, škrih. 185 ti ludem grehe pregledaš, kraj. 63 prosim te da denes k meni i k mojemu delu k moje družine i marhe marlivb priglčdaš, škrih. 241 kadar mddriga vgledaš, hiti k hemu, preš. 151 od deleč v g 1 č d a š zetnlo zaželeno, 17 marsikdej ti go¬ vorica se zmhša, ko me zagledaš med drugmi ludmi; — gleda: škrih. 15 gospod glgda na človeka poti, 89, 130, 148, 232; ravn. 1, 156 iz tega povedka glčda božja previdnost, 278; 2, 191, 223, ber. 55, kor. 1, 25 pod ndge si gleda, 26 zalubleno glčda, preš. 128 vrh sonca sije soncov cela čeda, jih zemla celo noč z veselam gleda, 177 kak gleda v tla, 180 po Bogomili prašat’ mu ukaže al gleda svetlo sonce, je še živa, levst. žup. 78 naj občina gleda PRINOS K NAGLASU U (nOVOj) SLOVBNŠTINI. 93 napraviti detin vrt, mol. 182 naj ne gl d da vnožino mojih grejhov, 188 niti mladosti niti lepote niti zmožnosti smrt ne g 16 d a, kiizm. 358 ta štera so ti driigi’ vsakši naj gl d da, trpi. 9 obraz hegov gleda na tou ka je prav, 25 s prebivališča stoulca svojega g 1 e d a, 42 boug doli gleda na sini človeče, nagfl. 75 okouli gl d da; skrb. 1, 472 vse na tanko ogleda, zagr. 2, 129 onda se Christus na nega milostivno oglčda, jap. ev. 18 jest vam povem de vsaki kateri eno ženo pogleda de to isto žely, ta je vž§ pnjšušthval, skrb. 1, 381 kdor s. pismo pogleda ta najde de . . , ravn. 1, 253 zapusti ga bogastvo v sredi _ hegovih dni, iz tiega pa trapa p o g 1 d d a, preš. 47 m nevesti všdč kar reče, Ojstrovrharja p o- gleda, reče mu iz jeze nagle. . . ; kov. kemp. 257 na me p o- gleda, math. 2 h 75 okolu pogldda, ravn. 1, 297 ki se časa kdaj je treba pomoči nikoj ne p r e g 1 d d a, 2, 94 Jezus je v Si¬ mona pogledal; kaže mu de ga pozna in vsiga p r e g 1 d d a, kor. 2, 57 Ravbar bdle liste brž pregldda; gašp. 1, 437 slepca oči odpreš da p r e g 1 d d a, math. la 36 to sam bbg more, koji srdca i bubreke ludih vidi i preglčda; kraj. 296 da nam num (bo- leznostjum) bogu hvttlu zdaje kakti dragomu i milostivuomu oteu ki ga ovde prigleda svojem milostivnem bičem, math. 2 C 154 bog je dugotrpliv, prigleda vndga leta; zagr. 2, 10 naj raz¬ gleda i razmišla kak se žive, gašp. 1, 495 ko;ega nenkvidnem razgleda okom; škrin. 36 kateri krivico spregleda, je pa- mdtčn, ravn. 2, 172 zraven se še tako kaj maliga ne spregleda kar hudo človeku de, 252 od ddleč ga že oče v g 1 d d a, jap. prid. 1, 34 tukaj zagleda on svoje šentuvane, ravn. 2, 35 Simeon stopi v tempel, kar zagleda Jezuška, ber. 14 eniga d n d, gre Eva zelo bliz prepovedaniga drevesa, kar na nem kačo zagleda, 27 Abraham z a g 1 d d a tri može, kor. 1, 40 od veseja se joka moja deklč, kadar z a g 1 d d a me, preš 69 1 Vška zagleda per mizi rumeni junaka; mat. 2, 62 ovca kada zagleda sebe pogublenu, ne hlepi več na pašu, 204 z a g 1 d d a nu pred se dojti v žalostne i strahovite oprave; — gledamo: škrb. 1, 34 kolkei več na Jezusa g le dam o, tolko bel se previžamo kako resnična je kar pravi s. Pavel; kiizm. 317 zdaj g 1 d d a m o kak v gledali vu temnoj rejči, teda pa od lica do lica, 328 mi ne gledamo ta vidouča, uagH. 27 z očmi našimi gledamo, 78, 121, 172, Skrb. 1, 404 če okoli sebe poglddamo, ne vidimo druziga kakor žalost; ravn. 2, 58 preden se nad nim razgledamo, s kakim očesam še negove lube stariše poglejmo, 262 v ktirimu 94 M. VALJAVEC, tih dveh razgledalo v se vglčdamo sebe? 52 nad pomorjenimi otroci ne z ag ld dam o nikar trbhe božje previdnosti, ber. 8 če se okoli sebe ozremo, zagledamo brez števila veliko reči; — gledate: kor. 1, 67 vsak svojo ženo imate, pa še po druzih glčdate, kuzm. 218 ka na naj gledate? 334 ta pred očmi glčdateli? — gledajo: jap. ev. 83 angeli v nebesih vselej gledajo obličje mojga očeta, 165 ony gledajoči gledajo inu ne vidijo, škrin. 87 na vse gledajo, 119, 132, 277, 293, 345; preš. 79 ga gledajo rade dekleta mlade; kiizm. 68 gledouči glčdajo i ne vidijo, trpi. 11 oči tvoje naj gledajo na pravico, 17, 19, 51, 81; ravn. abc. 63 oče drčvje ogledajo, ali se niso črvi v perje zapredli; jap. prid. 1, 38 otrpneni ludj§ pogledajo na nebu, kor. 2, 50 zdaj Turki se s p o g 1 e d a j o, rog. 1, 549 na tu gredo samy u se, svoje porednu žjulejne spregledajo, pobul- šajo, kor. 3, 96 gospoda se spregledajo, Travnarju prizanesejo, škrin. 131 tudi se oči obvesel§, kadar sonce vgledajo, 219 no lubijo kakor hitru jo v gledajo, ravn. 2, 43 na en krat vgle¬ dajo svojo zvčzdo. gliha: gl ih a: kiizm. 113 nišče ne dejva nouvoga gvanta za plato na stari gvant, nači i to nouvo rasprašči i k torni staromi se ne vgliha nouvoga siikna zaplata, 330 kak se gliha Kristus z Belialom (ti? 6i Tup-cptovTict; \pi<7T (gmeram: rog. 1, 215 de jest ta trošt nagmyram; — gmeraš: kast. 138 s tem sebi žalost .gmie- raš';) — gmera: kast. 19 čednost se g m b r a inu raste kadar se v misli jma, škrin. 89 kadar ony poginejo, se pravičnih štčvilu nagmera, jap. prid. 1, 36 ta podoba našiga križaniga Jezusa katera se mu kušnit da, pogmera še bol negovi strah; — g me¬ ram o: škrb. 1, 410 skuz to naše trplčiie le pogmčramo; — gmerajo: škrb. 1, 328 vse svoje zavj4če tako obrniti, de se toje skrbi inu opravila zmiram gmčrajo, škrin. 89 kadar se pravični nagmerajo, se ludje vesele, 366 skuzi svojo togoto trplerie nagmerajo. PRINOS K NAGLASU U (nOVOj) SLOVENŠTINI. 95 gnada: gnada: rog. 1, 591 on ta iste iz tem nebeškim izvelv- čajnam potrdšta inu p o gnada. grata fieri od nem. gerathen: gr a tam: bar. 41 či stari gratam, te bodo se sprevejdna deca z mene se špotarili; — grata: kiizrn. 69 skrbi toga svejta zadavijo tou rejč i tak nerodna grata, bar. 30 mošt po kratkom vrejmeni vo zevrd, se sčisti ino vino ž nega grata, nagli. 150 eto tak velko gr d ta da se raspouči; — gra- tajo: kiizrn. 353 ta pa vsa, da se karajo, od svetlosti očivesna gratajo, trpi. 44 načiši ne gratajo, geto se boga ne bojijo; govori se i bez g: kuga 166 t§ nar bolši ošpice so sivdnu velike, z eno rudečo rinko obdane, okrugle inu visoke, ter na sedmi dan polne bele sukrovce ratajo. greva od nem. gereuen: greva: kast. 26 ti praviš de tebe z greva tvoje nespodobnu živene; jest verujem, gdu bi se ne zgreval? ty pregrešni ludč sovražijo ta grdh inu ga lubijo, inu še ta čas kadar liudu dela, ga z gr čva, rog. 1, 35 če ki trpy letu za vo]o ene ali druge pregrejhe, zjoka se za volo te, z g r e v a, spove inu pobulša; — gre vaj o: schon. 385 vsi moji grdili so meni raminu zlu žal inu mene gr d vaju iz srca. hita: hita: krist. blag. 1, 48 onda se lepše oprave oblačijo i iz mužarov hita. huka: h uk a: kor. 2, 134 na dan svetiga Luka se v roke že h uka, let. mat. 1882/3 325 svdti Luka v roke huka. jamra nem. jammern: jamrajo: rog. 1, 498 b zdišejo, j a m r aj o, žalujejo, 521 jamrajo, jokajo, škrb. 1, 362 zdej premišlajo soje grdhe inu j a m r a j o. kavka: k a v k a m : let. mat. 1882/3 206 kavkati, kavka m. Luščiti kostah iz griče. kepa snijegom nabacivati se: kepajo: jap. prid. 1, 75 imate vso drugo navado per malih otrocih: vy jim vso svojo volo pei- pustite, naj se cel dan okuli po hišah vlačijo, naj se pretepajo, lasajo, kepajo, valajo kakor hdčijo, vse je prav, vv se jim še smejate. kinka: kinkam: let. mat. 1882/3 206 kinkati, kinkam (čin- kati), dremajoč glavo potresati. Kaj kinkaš? govori se dremave u. Tudi cincati v Laščah (nem. hinken). kisa: kisaš: ravn. 1, 227 i kaj ti je že? kaj se kisa>. za kaj ne jdš? — kisa: ravn. abc. 47 mlbko če kake dni stoji se zasede in skisa. 96 M. VALJAVEC, krega: kregam: ravn. 1, 179 torej kregam te; — kregaš: kast. 63 ti se srdyš čez nespametno živino, jo bveš inu krčgaš; — krega: škrin. 65 bolši je v eni pusti deželi stanuvati kakor z eno ženč katera se rada krega inu jezv, kast. 17 veseli se kadar on tebe posvarv inu p o k r e g a, jap. prid. 1, 100 če te (mož) pok rega de kaj nisi prav sturila, odgovori skrotkostjo; — kregajo: ravn. 1, 52 oče ga krčgajo, kadar to slišijo, abc. 45 o kr čgaj o me. kroka crocitare: krokajo: traun 366 daje živež živini inu mladim oslam, kat§ri k riemu krdkajo. kuba eoquere: kuha: nagfl. 125 mati z vekše strani pri doumi dela, kuha, peče, čisti, pere, šiva; -— kuhamo: math. l a 219 Ježuš opraščal je rad neprijatelom svojem, mi pako kuhamo fan- tene proti nim vu srdcah našeh; — kuhate: matli. 2 b 217 ja znam čisto dobro, kakvo vi proti meni fanteiie vu srdcu vašem kuhate; —• kuhajo: nagfl. 80 k čemi je kima? Vu hej ku¬ hajo, 156 zelenoga (grašič) z mošnicami k tiha j o, bar. 7 vu kiihni pečejo, kuhajo, pere j o, gon. 73 ejno studenec s šteroga kuhajo i napajajo; vran. rob. 1, 181 iz vode morske ktihaju hu (sol), nagfl. 154 krumpiške, či je li z liipihem spečejo ali s k ii- j ajo, donok so žmajhni. kuka od nem. gucken: klika: škrin. 137 moj lubi je enak srni inu mladimu jelenu: polej on stoji za našo. steno, on gl§da skuzi 6kna inu klika skuzi mreže. lajna: (lajna: nar. pjes.: lajnar pa lajna prelepo; —) laj¬ najo: let. mat. 1882/3 330 štirje nosijo, štirje lajnajo, dva gle¬ data, dva poslušata, jeden pogana (odgonetlaj: krava). leba 'od nem. leben: lebajo: jap. prid. 1, 366 za to ne vzame jerprg (s. duh) pr teh kateri lebajo inu v pregrešnim veseli inu nečistosti žive. Iona od nem. lohnen: Iona: rog. 1, 434 Jezus to nim (nym) sturjenu pomuč obilnu p o 1 6 h n a plača inu povrne. mala pingere od nem. malen: mala: gon 22 malar mala, mat. 1, 542 samo gledi se i razmištava lažlivo ono dobro koje se vidi i koje nam vu grehu kakti mala i pred oči duh peklenski postavja, 2, 458 duh peklenski nam mala zapoved božju z obra¬ zom špotlivem; — mala j o: rog. 1, 367 na to popravleno tablo m ti 1 a j o gorre vode mesta; gašp. 1, 360 nega vu spodobi mla- denca k stupu visokomu privezanoga m a 1 a j u. PRINOS K NAGLASU U (nOVOj) SLOVRNŠT1NI. 97 marika: manka: škriri. 35 katerimu kruha mAnka, 370 go¬ spodovimi! strahu nič ne manka, traun 95 vejm kaj meni manka, ravn. 1, 168 zdajni čas se ne m&rika takih hlapeov po deželi, 2, 72 tolko vam še mdhka, preden hote Abrahamovi otroci, škriii. 186 v rienih delih je bogastvu, kateriga nigdtir ne prminka, preš. 100 slovčnsko bilko bomo rešetali, hranili dobro zrno, in kar z man k a, iz svbjih bomo to možgan’ dodali, 163 bbl dan na dan brli živlena sveča, dokler ji reje zmenka in ugasne. —■ U ugar- skoj slovenštini i kajkavštini glasi osnova menka te je e najčešče kratko, ali se u kajkavaca govori i dugo: kraj. 73 potvrdi me, da vu ovom ne zmelikam kaj sem nakanil, 129 daj mi to, vu hude sreče da ne zmčnkam, matb. l a 232 nam nigdar, ako samo ho¬ čemo, dela ne mehka, kov. kemp. 99 naj pomenka vu hvali tvoji duša moja. mara: maram: kor. 3, 137 jez za te ne maram, preš. 58 za celi svet ne maram več, kiizm. 258 nikaj ne maram, trpi. 58 či li tebe mam, ne maram za nebo ni za zemlo, bar. 5 ka jas maram, samo idi, povej, mat. 2, 144 ne maram, odgovori ba- trivo Daniel, ne maram, o kraj, za tvoje cbire. kov. kemp. 242 kaj god zvari tebe ditješ, nikaj ne maram, krist. blag. 1, 133 male grehote jesti ovo, ne mitram, neje velika pregreška; — maraš: kiizm. 44 ne m4raš z nikim, trpi. 116 ka maraš za nega, mul. fer. 55 za segurnejši put ne pitaš, i ako ti gdo povoda, ne m tiraš, gašp. 1, 394 tvrdokorno srdce imaš, niti za muke ne mdraš; — mara: škriii. 314 ne čudi se kadar za te ne mara, preš. 25 za ii družba ne m ti r a in on ne za no, trpi. 4 vu vsej svoji zdiihaj za tou ne mara, nagfl. 101 reca za svoje jajce malo m tira, mul. ap. 928 ne mogu se prebuditi, da človek . . vu svetek imajuči naj lepšu priliku po prave pokore. . him ze vsema vujti, ter ne m tir a, mat. 1, 228 vidi mi se da takaj smrt za me ne mara, 2, 37 tvrdokoren herceg ne m ti ra za vsa ova Jubjena kralevske dobrovojnosti skazatia, 139 sada ne m ti ra nit skrbi se duh peklenski odvrnuti ne od časteha pravoga boga, 140 grešnik koji nikaj ne m tir a za strah božji, 140 ne skrbi se nit vnogo mara za veki večno hegvo zveličeiie, 494 kak bi mogel uflati se dobro vumreti on, koji ne mara nit skrbi se nared postaviti hiže i duše posle' rastrešene, krist. blag. 1, 28 ne mitra da su tirdo- korni, 34 mislimo mi da bog niti mara za onoga koji mu služi, niti pazi nato da ga gdo bantiije; — maramo: kor. 3, 102 kaj maramo mi, k’smo fantje mladi? gašp. 1, 791 za dare i rasti 98 M. VALJAVEC, nikaj ne maramo; — marate: rog. 1, 310 pred s. križam kalui se izkazujete? porednu za dosti, kir za tega pričnost na marate, mat. 1, 545 kažete da ne marate za nebo, 2, 21 i vi tak malo marate za zapovedi takvoga gospona? krist. blag. 1, 53 za duše ddtcč vaše čisto nikaj ne marate; — marajo: rog. 1, 576 na marajo za izvelyčajne, nagfl. 101 ovce ne m 4raj o za pogiibel; mat. 1, 617 ne maraju nit posluhnu naša karana, 2, 279 mogu grešniki z ovem tak pripravnem vračtvom zadobiti zdravje duhovno i vevdar za he ne mar a j u, 422 nihovi roditeli za to nikaj ne maraju, kov. kemp. 172 za put meni sltižiti malo m dr a ju, krist. blag. 1, 61 roditeli sami za duhovna vnogo ne m kraju; — ma¬ rata: rog. 1, 142 za tu ta dva na marata. martra od nem. martern: martra: kor. 2, 103 jez imam pa lub’ce tri: naj prva nih je Katra, ki moje srce martra; — mar- trajo: skrb. 1, 404 bolezni truplo m dr t raj o. mora debere: moram: preš. 13 moram de, si ukazdla, hojo k tebi odpustit’, 51 de ltibit’ moram vse Judi, tak vera moja me uči; kov. kemp. 108 o kak gluboko poniziti se m dram pod pre- glubokimi sudi tvojdmi, 177 ze vsdma čuvati se moram, 184 pod¬ ložiti im se m dram, 230 nut vu tebi je vse kaj želeti morem i mdram; — moraš: preš. 29 ak’ je blizo tista cesta, m d r a š vzet’ me, lubčik mdj, de pogledat ptuje mesta bom pejala se s te¬ boj; petr. 276 vumreti moraš, kraj. 73 to moraš držati, 89 ako hočeš hasnovito prbdeke poslušati, moraš ove regule marlivb ob- državati, kov. kemp. 150 ne moraš suditi poleg vezdašriega ču- tena, 155 o sinko, ne moraš se odvrnuti; — mora: ravn. ber. 10 on m dr a neskdnčno umen biti, preš. 24 vdm da mora vsak umrdt’, perg. 21 b adda se takova perna mu or a na jednoj oktave dotrči, 62 a z imjenia kryvceva mu or a plati ti, petr. 283 krščeni človek vse mora činiti i trpeti vu to ime, da bogu vugoden sluga biide, kraj. 157 ki gode človek hoče nebesku korunu dobiti, mora veruvati da je jeden jedini bog, 170, 251 ; kov. kemp. 176 tak da se teško i ono veruvati mora kaj se z obličaja istinsko vidi, 254 iz vhst mašnika nikaj neg svdta izhadati mora reč, math. l a 202 bog vu pekel segiirno vas iti primora, ako se ne pobolšate; — moramo: ravn. ber. 12 če vse to prav premislimo, kar je bog iz nič le samo s svojo volo naredil, moramo strmeti nad viso¬ kostjo hegove moči; kov. kemp. 243 nas i vsa naša moramo bogu alduvati, gašp. 1, 681 postiti moramo proti Adamu koteri: postiti ne hotel, 680 Adama nasleduvati ne moramo; — mdrate PRJNOS K NAGLASU II (NOVOj) SLOVENŠTINI. 99 matij. I a 15 znati m 5 r a t e kaj ova reč evangelium znameuuje, 119 vi ne m b r a t e ove rbči vzeti kak ti zgovor . . , vi m d r a t e čedno odgovarjati; — morajo: ravn. ber. 15 morajo za vse dobrote le bogu hvalo dati, kor. 9, 63 vsi hitro m 6 r a j o prit’, Turke strani odpodit, perg. 2T> m u o raj ti je v hvštvo dati, petr. 265 oni takajše, kii prež smrtnoga greha vumiraju, ali zadovojščine dostojne za grehe ne čine, za to ju mo raju na drugom svetu činiti vu purgatoriume, kraj. 91 tb isto moraju obdržavati oni ki . ., kov. kemp. 106 najmi ne mdr a j u se s toga preštimšvati, da gdo več videna ali razveseleha. od boga ima, 254 oči hegove moraju biti priproste i sramežlive, gašp. 1, 714 kaj na pero postaviti mdr a ju, 650 itd. — U ugarskoj slovenštini nema osnove mora niti u krahštini, i gdje tuj dolazi, uzeta je iz hrvaštine, i jednoj i drugoj za debere i posse rabi osnova more, a razliku j u se nagla¬ som: morem possuni a mori. m ili morem debeo. Kranštini osnova mora rabi za cogere. muza: muza: ravn. 1, 297 1 laniel se nam ti z a, 298 Daniel se pomuza (— nasmije se); — muzajo: ravn abe. 6! oče popra¬ vijo plot, kure in gosi se skoz h muzajo (sehliipfen durch). neha: neha: jap. prid. 2, 281 če si ti eno reč očitnu vzel, jo moreš tudi očitnu vrniti, de pohujšahe n e h a, kug. 47 žival pre¬ žvekovati neha, preš. 14 al srce mi drugo vstvari, al počakaj de to bit’ v prsih neha, bog te obari! prdd ni moč te pozabit, jap. prid. 1, 68 en tak kloštrski človek ne preneha zdihovati; — nehate: jap. prid. 2, 92 de vy en krat od t§ nezmasne pjače nehate; — nehajo: jap. prid. 2, 190 kadar en taku sveti dan pride, nehajo vse dela, škrin. 275 od svojih opravkov ne pre¬ nehajo; — nehata: rog. 1, 141 če od tega kar sta na ni¬ hata, imata vmorjčna biti. Cesto i neham itd. neta od nem. nieten: ne ta j o: jap. prid. 1, praefatio. potk obrnejo križ okuli, zanetajo nazaj te skuz prbvte zeble, havka miauen: navka: ravn. abc. 43 mdčka navka. peša: peša: levst. žup. 72 kadar obrtnikom pčša zaslužek, trčba pomagati vsem, jap. prid. 1, 327 katera pr naši nehvaležnosti ne opeša, škrb. 1, 417 če jedi zmaiika, tak truplo opčsa: — peš a j o: jap. ev. 73 ndčem jih taš izpustiti, de na yjoti ne o p e saj o, ravn. 1, 248 tako pa ne opčšajo, mat. 1, 241 imaju ha- hare koji nigdar ne opčšaju niti ne zatriide, 530 drče piez \>a koga truda na službu božju, nit sc strude nit npčšaju. 8 100 M. VALJAVEC, pika pungere: pika: ravn. 2, 166 po gadovo vest storjenih grehov ga pika. pita interrogare: pitam: nagfl. 18 ešče ednouk pitam, odgou- vorte mi, 70 zdaj tak pitam: . . , krist. blag. 1, 76 sada ja pi¬ tam, gdč je ovo obdržavahe zapovedih božanskeh ? 1, 107 ako 0 pitam s. Ambrozij uša .. ; — pitaš: kiizm. 205 i ktiz. mik. 38 ka mene pitaš? petr. 53 kaj mene pitaš? — pita: nagfl. 16 vučitel pita, 43 či me vučitel kaj pita, jas odgovor dam, gon. 70 kama je pa mačka zdaj djala škramble, pita Čili? bar. 5 či te pita, odgovori čedno, 13, 24, vran. rob. 2, 170 naredeno je da stran tretja obraneneh dugovan gospodam primorja dopita se, kiizm. 45 eden ž nih pravdenik opita ga, petr. 37 gda bi blizu bil došel, opita ga govoreči: kaj hočeš da ti včinim? 238 a vu Čem te smrt najde, v tom te bog opita, kraj. 235 ki ako te sta opita, pravo mu budi odgovoril, habd. mar. 56 ne mogel dale petjara vučeni teologuš pozdravlati, nego ga opita:.., zagr. 2, 123 ako li ga gdo opita za kaj to čini, on odgovori: sic urget amor, gašp. 1, 647 betežnik opita kaj je to za jeden Konrad? 401, 507, 578 itd., mat. 1, 568 budeš bojal se smrti, opita drugi? vran.'rob. 1, 15 kaj je? opita Robinzon (perg. 6 a opvta), krist. nač. 65 popita gdo morebiti: zakaj . . ? — - pitajo: kiizm. 319 či pa (žene) kaj šeejo včiniti, doma lastivne možč naj pitajo, nagfl. 43 znajouče dejte da odgovor, gda je kaj pitajo, krist. blag. 1, 168 sveti matere cirkve navučiteli pita j u, kak je mogel reči Jonaš: jošče četrdeset dnevih i poruši se Ninive varoš (perg. 60 b opjtaju). pita futtern: pitajo: hipol. kod kopit. 91 te svihe ali prasci se pitajo z’ korita tiga svinskiga hleva. plajha: plajham: let. mat. 1882/3 223 plajhati, plajham. Morje plajha, das meer brandet. plava: plava: škriri. 215 kar sicer v vodi plava, je po zemli hodilu, ravn. 1, 19 barka enako plava velikimu poslopju po vodi, 49 pač nista mislila, de dete plava po smrtini nevarnosti, preš. 21 čolnič po mene pldva, 22 po morji bdrka pl dva, mat. 1, 474 ovo živinče vu stanovitom vremenu tak je nagneno na morje, da guščejše samo vu nb teče, plava, sebe pondrira, gašp. 1, 426 jedna (cirkva) vu segurnosti plava, druga na slapeh sim 1 tam se hita, krist. nač. 12 plava im srdce vu veselu, ravn. 2, 80 lepši in prpravniši podobe kakor golobova podoba, ki po¬ hlevno iz viškiga pr plava, pač na celimu svetu ni, škrih. 164 PRINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI. 101 vse to je prešiti kakor ladja katera po valovih kje splava; — plavajo: ravn. ber. 164 obod sape ktčri našo zoralo obda se imenuje zrak ali obod so par j a, kor so marsikteri soparji v nem in plavajo po nem, kor. 1, 102 po bistri vodi plavajo, 2, 90 pod vrbam rib’ce pl d vaj o, kiizm. 272 ovo dartivao ti je boug vse, Id s tebom pldvaj o. (U ugr. slovenštini govori se i kratko: plavam.) plunka: p 1 u n k a m: let. mat. 1882/3 224 plunkati, p 1 ti n k a m, o vodi, voda plunka = žagana se na breg. pluska: p 1 u s k a j o : ravn. 2, 216 valovi p 1 ti s k a j o v čoln, nagli. 79 gda so že s terni gori postavlene, ka delajo znimi? Za- mortaj o, z a p 1 u s k a j o, zaglddijo je. poka: poka: ravn. 1, 330 sreč od britkosti p 6 k a po meni, preš. 67 trpi če poka ti sreč; gon. 90 bližajo se risale, evetčjo že vijole, pouka roužic popovjč, 91 vu piingradi ščlpek rastč, pouka že nega popovjč, ravn. 2, 22 vidi de se bela z arij a n a- pčka; ■— pokajo: traun 247 reke naj z valovinli pokajo, nar. pjes. cesarske puške pokajo, se Turške gospe jokajo (kajk. pocam i pocam). pova od nem. bauen : pova: nagfl. 148 takse ograde, vu steri se cvejtje pouva, zovejo cvejtne ogradčece; — pova j o: nagfl. 134 gda silje pouva j o, 148 takše ograde, gde najbole grozdje po u vaj o, gorice zovejo, bar. 22 ništeri potile delajo ino silje, dtthan ino driiga sejana pouvajo, 27 kononple i lčn se tudi na potili p o u v a j o. prčka: prčkam: let. mat. 1882/3 227 prčkati, prčkam. Pa- blrkovati po trtah, nachlese halten. puka: puka: let. mat. 1882/3 325 sveti Luka rčpo p it k a rajža od nem. reisen: rajžajo: rog. 1, 575 katčri skttzi to puščavo r d j ž a j o. rata vidi grata. ropa: ropa: jap. prid. 1, 346 en vbyavčc te duše nas obrčpa ob neprešacano gnado, 2, 95 nečistost božji tempel ognttsi, ja ona ga čelu ob ropa; — r6pajo: jap. prid. 1, 343 more, rčpajo. seka: seka: preš. 171 zidovje podkopuje, vrdta sčka, kor. 2, 8 Turčine sčka vse okrčg, skriti. 191 l§sni delavec entt ravmt drevti v logi poseka, bar. 16 koza na nikaj spravi vsako mladiko i H hitro zosejka ze|e glavdto; — sekajo: nagfl. 176 ribičke je (ribe) z vldkmi lovijo, vu mourji pa i strejlajo, na falate sej- k a j o. 102 M. VALJAVKC, skliza: s k 1 i z a : bai\ 38 deea se na ledi veselo skliza. srsa: s? sam: let. mat. 1882/3 241 srsati, sr sam (na koga. anschuauben, barscli anfahren). stoka: stoka: škrin. 284 norec dokler slišano besedo vun ne vrže, je kakor žena katera v porodi s 16 k a. šlata: šlatam: bar. 42 mam dvej rouki, dejsno i lejvo, prstov pet na vsakoj, žetimi šlatam, primam ; — šla ta mo: nagfl. 122 z rokami šlatam o. šona od nem. schonen: šonam: rog. 1, 97 jest tebi to režalo za š 6 nam; — šona: krist. blag. 1, 87 službenik šona se svo¬ jega gospodara vsigdar; — šona ju: kov. kemp. 221 š 6 naju se angeli i arkangeli, boje se sveti i pravični. špega od nem. spahen: špega: škriii. 269 kateri p er ne oknih notri š p § g a, 293 norčc skuzi oknu v hišo špega. špoga: špoga: rog. 1, 69 Magdalena te lase katere je kravžala, cirala, sedaj respleta inu h brišališu tčli Jezusavih s. mig špuga, 221 kadar kupuje ali predaja eno ali drugo rbČ vi mej sabo, taku š p (i g a ene inu druge ludy, 463 vse kar je škodliviga za svoje orožje h zapelajnu teh ludy špuga ta svejt; špogajo: rog. 1, 11 v mej drugimi navadami, katere špuga j o ty jagri, louci inu strlici, imajo tudi leto, 214 veliku dragih inu štimanih koož znajti je na zemle, kakor so te lepe špeglaste kože, iz katerimi od naturae previdene so te rise ali pantherae, katere k eni časte špugaju ty vojšaki inu orožnyki, 513 vmej drugimi pripovistmi, katere govorh inu špuga j o se u tem usagdajnim govorjejnu, je tudi ti navadi leta: quod rarum charum. tatica: tanca: kor. 2, 98 moja raca blato tiinca. tarna: tarnajo: kor. 2, 45 vsi tarnajo, zdihavajo, solzice tbčjo, vekajo. tehta: tehtaš: ravn. 1, 336 zlato svoje tčhtaš na vago, raji tehtaj na ho svoje besede; — tehta: ravn. 1, 245 kdo nebo s pčdjo tehtat 1 levst. žup. 197 tehtovit, kar mnogo tehta. terja: terja: škrih. 288 eden danas posodi inu jutri nazaj t § r j a. teža: teža: krist. blag. 1, 45 bog je takovo dobro, koje nigdar ne pleteža, ar je takvo dobro koje, s kem se duže vživa s tem se bole dopkda: — tčžajo: ravn. abc. 71 mati tudi rdpe kisati denejo. S kamenam jo obtčžajo de voda nastopi. tipa: tipamo: mat. 1, 596 z rukami tipamo, da tuliko krat dobra vremenita radi zločestoga vživaha doprinašaju duše PRINOS K NAGLASU U (NOVOj) SL0VENŠTIN1. 103 preveliki kvar, tipaj o: traun 219 ony imajo roke inu ne tipa j o. tira: tira. gašp. 1, 320 zverja celo jato pred puščinu negovu do tira, 684 po pozoju smrt iz tela van iz tira, 396 (vuka) glad- noga od onud o d ti ra, math. la 226 da ovakvu svojhasnost iz srdeah vučenikov pretira, dal je naprvo priliku od vinograda; — tiramo: gašp. 1, 687 postimo da greh is ti ramo. tisa: tisam: let. mat. 1882/3 257 tišati, tisam, molčati, stili sein; potišati, potišam, pomolčati, obmolkniti. trošta od nem. trosten: troštaš: trpi. 71 geto meti, gospodne, pomagaš i tro ustaš, 101 gda me po tr o ustaš; — trošta: traun III v drugih psalmih zapušene pravične trd š ta, nagib 83 voda pokoure dušo očiščdva, vu žalosti tro uš ta, bar. 27 troušta nas ono mišlejiie; — tros tam o: jap. prid. 1, 57 kateriga se mi trošta m o; —• trošta j o: trpi. 18 palica i šiba tvoja me trou- š taj o. upa i iifa: upam: rog. 1, 90 jest tebe hvalit zadosti se na viipam; mol. 244 o boug, vorjem, jas se v lipam, boze dragi, lubim te, 182 vu tebi se viipam, 183 po šteroj viipam ka mi tvoj oča nebeški bode milostiven, trpi. 23 jas se pa vu tebi v u- pam, 45 vu gospodni se viipam, gašp. 1, 467 uffajte se kak ja se uffam vu Ježuša Kristusa, krist. blag. 1, 104 ako se vendar podilfam dobrotivnost tvoju zazavati; traun 12 v tebe jest za¬ vil p am: reši me, 22 jest zavil pam na gospdda, 26 jest na tvojo milost z a vil pam; — upaš: škrin. 242 ne jiši sodnik postati zviinaj ako se vilpaš s tvojo močjd pregrehe zatreti, preš. 150 srdčen upaš de bo vidjdča ne poddba blaga; — upa: škriri. 79 kdor ob časi britkosti na eniga nezvestiga viipa, je kakor gnil zob; trpi. 45 smiliij se mi, ar se vu tebi viipa duša moja; gasp. 1, 643 da vu petek poilffa se meso jesti, traun 333 moja duša na gospdda zavupa; — upamo: rog. 1, 389 de negovim štrikam na v upam o, ako nočmo škode trpeti, traun 76 v negovu sietu im§ v lipam o; — upate: traun 71 bodite srčni vsi kateri na boga v upate; — upajo: škrin. 93 on je en škit tem kateri v nega viipajo, 197, 204; traun 76 kateri na negovu vsmiiehc viipajo, 292 kateri se gospoda boj§, viipajo na gospoda; trpi. »6 i 111 ki sevu ni’ viipajo, math. 2« 81 čuvdr vseh oueh, koji se vu te u faj u; škrin. 152 on se tem razodene, kat nsj (mlakb) prebivamo: — bivate: traun 118 poslušajte le t<5 vse ludstva, zastopite vsi, kateri na zdmli prebivate; bivajo: rog. 1, 591 od tega tedaj tv pravyčni vso to nvh svet¬ lobo dobivajo, ravn. 2, 240 pozemliskim krajestvam, so menili, bo božje kralestvo enako, v ktirih se s perporočbami in prošnami častitlive službe d o b i v aj o, 2, 246 tudi pod mizo psički dob i- v a j o drobtin, ki padajo gospodam iz mize, abc. 53 presici dobi- v a j o pomij bpomji*) v korito, levst. žup. 43 od česar d o b i v a j o po nekaj plače, 70 veli da si domovinstva dobivajo naj več le samo taki judje, katčre ves občinski odbor izprejme v občino, 77 dohodkov dobivajo nekaj od občine, nekaj od zavarovalnih za- 106 M. VAtJAVRC vodov, 88 oprostilo od vojaških vaj dobivajo samo bolniki, trami 69 jest slišim od dostirih, kateri okoli mene prebivajo, za- žmagane. či: čiva: Živam: traun 132 kdd b6 meni dal perute, kakor enimu golobu, de kam zletim inu tam počivam? — čivaš? škrin. 15 za kaj v naročji ene druge počivaš, 135 povej meni, kje paseš, kje ob poldne počivaš? kor. 3, 98 ah škoda k se vjezaš, ki v miru počivaš, 109 mrtev ne pije ne vode ne vina, truplo počiva, al duša živi. da: dava: davajo: levst. žup. 50 zakon ne išče posebne pazke tedaj kadar se različna otrovila in vžigalice p roda vaj o. de: deva: d e vam: ravn. 1, 261 vse si p er zadevam, pa ne marate; — de vaš: škrin. XXVII kolikur bol si perzadevaš polnost moje božje nature viditi, toliku bol boš previžana, de vso zastopnost presežem; — deva: ravn. 1, 153 na mladice spašnik me deva, 2, 14 posaja mogočne iz sčdežev jih in na iie dčva ponižne, ber. 158 mehkeji mah se med krhke orodja in posode deva kadar se vkladajo, levst. žup. 92 kadar se v orožje d dva samo nekoliko vojske, tedaj se vojaci sklicavajo s pozovnimi listki, rog. 11 ah andohtlive duše, kaj se vam dozdeva: na zaiipil bi jest prau inu spodobtiu, kadar bi jest .sedaj h vam rekal: levate capita vestra? 241 čez tu sčdaj kaj se vam d ozd 6 v a ? 894 tu, tu kar slišiš, o and(ohtliva) duša, kaj meniš, kaj misliš, kaj praviš, kaj se tebi dozdeva, kar si slišala od Augustina? ni le reis? 624 čez le tu, pravim, kar smo od zgoraj od te navošlivosti šlišali, uprašam vas, kaj pravite ? kaj se vam doz d e v a ? ravn. ber. 16 naj se nam tudi hudobnež po zunanim srečin dozdeva, v svojim srcu včnder nima nobeniga miru, levst. žup. 56 ako se mu d o- z d e v a, de je bolezen bila otrovna, naj to ovadi mahoma, 44 ukaz s 1874. 1. nadeva zasobuikom dolžnost, nad vsacih 2000 oralij gozda postaviti veščega lesarja, 71 taka dolžnost se občini res na¬ deva, ravn. 1, 110 če ste kaciga siromaka plajš v zastavo dobili, nazaj mu ga dajte, preden je sonce za goro. More bit je to vse, s čimur se po noči odeva, 1, 238 zaveznile so me do duše vode, odeva me brezen, kor. 2, 132 svet’ Gregor veleva kožuhe kupit’, on vodo odeva, zna stročje zavit’, ravn. 2, 75 kdor si ne p e r- zadeva korenine svojih grehov spoznati, ne pobolšati se, taki še ni prav Jezusov učenic, ber. 197 človek si perzadeva, bog dodela; dalm. prid. 19 kateri očeta rezdčva inu mater pregaha, ta je enu sramotnu inu prekletu dete, 10 gospud ne pusty tiga PRI NOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠT1NI. 107 pravičniga duše lakoto trpeti, ampak tih pregrešnikov odrtje on r a z d c v a, job. 33 tedaj on rezodeva teli Judi ušesam, jap. ev. 135 so rekli h P§tru: resničnu ti si tudi od teh istih, za kaj jezik tebe r a z o d e v a, skrili. X bog svoje skrivnosti pre¬ vzetnim zakriva inu jih ponižnim razodeva, 39 kateri je norec, svojo nevumnost razodeva, 62 nikar se k temu ne perdriizi ka¬ teri skrivne rečy razodeva, 317 kdor skrivnosti svojiga priatla razodeva, ob vso vero pride, 376 gospod razodeva sled skrivnih rečy, ravn. 1, 8 razodeva se tudi nad živalmi božja modrost in dobrota, 2, 40 bog dobrim ludem rad svojo prijaznost razodeva, 2, 45 ne le vsim judom ki so dobre vole, ampak tudi po luči ki jo kdo ima, se bog vsakimu razodeva, ber. 158 nektere (gobe) so grde viditi, nektere pa lepo pisane; sploh nam pa razodeva gnil omamliv smrad in polzeč sperjemkast potip nih škodlivost, 167 malo kdej mislimo, de se nam tudi v tčm bdžja dobrota razodeva, preš. 152 se v nih le tvoja cčna razodčva, 184 doma očetu, meni razodeva kar prerokvali nekdaj so pre¬ roki, rog. 128 de se tu krajlevstvu pametim viža, rouna inu ver deva, 644 kir en modri gospodari, tamkaj use pran grede, use se dobru governa inu ver deva; jap. prid. 2, 76 ta hišna gospodina moli tedaj od jutra do večera, kadar ona svoje otroke v ar deva inu gori redy, 2, 129 vidimo kaku močnu božja roka take za deva, ravn. 2, 27 oznanim vam veliko vesele, ki zadeva ves izraelski polk, 2, 181 tudi take ludi Jezus zadeva, levst. žup. 77 kazenskemu sodišču je ovaditi vsacega nastavuika graditelskega, zidarskega in tesarskega, kadar svoje delo zvrši tako, da se z a- deva ob gasilni zakon, kug. 175 od konca je (bolezen) tešku za spoznati, žival svoje zdravje zguby inu vunder še z miram dobru vun vidi; vam se z a z d e v a (= dozdeva, za je goreriski — do), de truplu, bbl gori kakbr doli jemle; — deva mo: škrb. 1, 476 si perzadevamo virvati vse, ravn. ber. 126 ali se p er za dč- vamo rasti v pobožnosti in bogaboječnosti.'' — dčvate: dalm. jezaija 1 meni se ne če tčh mladih mesceu inu sobbot, ob katerih se vkup shajate inu se trudite inu si teškočo zadčvate; de- vajo: jap. ev. 36 noviga vina tudi ne d e vaj o v stare mbhove . . thmuč novu vinu d e vaj o v nove mehove, kug. 132 ravmi taku nucnu je teloh zavlejči, kadar se živini skuzi vbodejne pod kožo v mašobo vtakne inu ravnu v te kraje dene, kamer kovači to aia- sovo žnoro ali ledbr de vaj o, ravn. 2, 205 nihčer ne peržiga luči, de bi jo pod mernik povezoval. Nikar! na svččnik jo de vaj o, de 108 M. VALJAVEC, vsim sveti, lcvst. žup. 94 kadar se liiše razvrščajo porazrčdih, tedaj se de vaj o v štetev le sobe in stanice, ber. 31 zgled pobožniga Abrahama naj nas k upani v boga pergana in spodbada k volni po- koršini do negovili zapoved, naj se nam tudi še tako težke do¬ zdevajo, levst. žup. 81 tako dolžnost jim nadevajo obči in še posebni zakoni, škrin. 73 komu kolne očy? kaj ne tem, kateri si p e r z a d e v a j o bokale prazniti ? traun 352 vse kar si z vustmi p er zadevaj o, b6 na ne pždlu, škrb. 1, 508 si nič ne przade- v a j o; levst. žup. 89 po tacem popiski se potlej vojaki razde- vajo na stan, kug. 109 tv kateri to bolno živino v ar d § va j o, ne sm§jo v hleve ali hiše jiti, ker kužne bolezni ne regirajo, ravn. 1, 265 dobro dela sej tistim, ktiri ga bližej zadevajo, 2, 256 kdor to vdjaiiu nad ludmi pokaže, ki se ž nim zadevaj u in rie- gove pumoči potrebujejo, le on ima pravo lubezen do bližniga; — d e vata: levst. žup. 51 obč roki se mu iztčgneni vzdigujeta k višku ter zopet de vat a ob rebrih. grč: greva: ravn. 1, 81 tolikaj ptujiga naroda v negovi deželi mu p er greva, 2, 55 per vsi žlahti so po hemu vprašali. Ni ga bilo. Vsa v skrbi gresta v Jeruzalom cčlo ddjo nazaj. Vse po vsih ulicah tolciga mesta ga preišeta. Že tretji dan je napočil. Bol in bol jima pergreva. Ne svetovati ne pomagati si več ne vesta. kri: krivaš: škriii. 353 o nar hujši prevzetnost, od kod si vzela de zemlo s tvojo hudobio inu golufio pokrivaš? traun 259 ti razpihaš nebu kakor en šotor, ti ga od zgoraj z vodo pokrivaš; — kriva: preš.. 175 kar, Črtomir, te na živlene veže, se mi iz tvojih prejšnih dni odkriva, čb. 5, 33 zarja se zliva čez pola, gore, zvezde odkriva podnebje svetle, rog. 88 taki! Maria temu (javaru) enaka kaže se iz širokustjo hč oblasti, iz viso- kustjo ne inočv, iz katčrimi kakor iz enimi restegnenime vejame skriva inu pokriva eniga sledniga, traun 167 za volo tebe po¬ kriva sramota moje obličje, ravn. 1, 165 s perjam te svojim po¬ kriva, 1, 208 strah in šiba zmodrujeta, otrok pa v nemar pušan oči materi pokriva, preš. 27 črne te zemle pokriva odeja, 164 miru ne najde revež, ak preiše vse kraje kar jih strbp pokriva neba, 180 že davno jo pokriva grbb zelčni, škrih. 372 bdlši je človek, kateri svojo nevumuost pr kriva, kakbr človek kateri svojo modrost skriva, ravn. 2, 16 tudi zdaj šč ne gleda lic bog. Mi smo skažčni, če se nam bol p r k r i v a, 2, 40 čistim srcam se bog ne per kriva, rog. 279 gledaj pokriva malko naprijed; ravn. 1, 81 v strahu in trepčtu ga (dete Mozesa) skriva cele tri mesce, preš. PRINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTIN1. 109 Ul žaluje vsaka živa stvar, dr,■Iga deklica, ak dalej sonca skriva se luč rumeniga, 136 očitajo to kar se v prsih skriva, 180 pred sovražniki drugdj se s k r i v a, levst. žup. 102 ako se kdo skriva.., škrih. X on svoje skrivnosti prevzetnim zakriva, 52 kdor pre¬ stopke zakriva, prijaznost iše, 88 kateri svoje pregrehe za¬ kriva, ne b6 sr§ččn, preš. 172 dal Črtomir jim rdve ne za¬ kriva; kri vaj o: preš. 135 bridkdst k od he sreč več ne poeije, odkrivajo liegove skrivne teže mo k roevetčče rož’ce poezije. li: livarn: (traun 355 izb/vam,) ravn. abc. 63 vprašal jih bom, kdaj naj drevdsica zalivam; — 1 i v a š: (rog. 70 pre/yvaš); — liva: škrih. 307 kateri modrost obilnu izliva kakor potok Ohison, preš. 78 obup mu zaliva srce, ravn. 1, 256 on je ktiri morsko vodo kliče na kviško in strdneno v dež zjiva na zemjo, preš. 88 orglarčik pesmi svoje med stoglasne v gdjzdu zliva tičov kore, čb. 5, 33 zarja se zliva čez pole, gord, ravn. 1, 229 sinova ji posodo podajata in ona naliva, škrih. 280 zato imd bog z nimi potrplehe, inu razliva svoje vsmilene čez n§ (XII raziva), kor. 3, 107 kdor vince prav zavživa vesele v srce vliva, preš. 78 obup mu zaliva srce zvesto; — liva j o: škrih. XXX od Kri stusa skuzi krvy prelivdne zaslužene gnade se v kristiane razi i- v a j o, kakbr se kaple po laseh cede. mi: m i v a: rog. 69 Magdalena liegove s. nogč umiva; - mi vate: ravn. 2, 181 vi farizeji zvunavo peharcov in sklčd omivate — (mivajo: jap. ev. 69 vim/vajo). p e: pevam: traun 173 cel dan tvojo čast inu tvojo velikost prepevam; — peva: rog. 140 slavic kadar negovu druže, tu je ženyca sedy u gnezde inu na jajceh, taku on ne deleč od hč prepeva te katera ima žleče (= zlččij, modulatur pariturae, traun u predgovoru VII: cerku lete svete pejsmi ndč inu dan prepeva, preš. 152 ne bojte pdsem se ki jih p r e p e v a tvoj pdvec, ti, tvoj lubi, tvdja mati! 167 zna biti de, kdor zddj vesel p r e p d v a, v mrtvaškim prti nam pred končam dneva molče trobdntal bo: memento mdri! — pdvate: traun u predgovoru I: vej m de du¬ hovne pejsmi z veselim srcam prepevate; pdvajo: ravn. L 161 iz vsih mest jima perpojo žend in dekliči naproti. O d pe¬ hajo si: jezar jih je Savel pobil, desdt jdzarov David, rog. 1, 590 angeli iz glasno štimo prepevajo tu veselu gloria in exeelsis deo, traun u predgovoru VIII: d?,kelce bogii s prijetnim inu povzdig- 110 M. VALJAVEC, nenivn glasam hvalo prepevajo, ravn. 1, 8 tiči nam žvrgolč in prepevajo zjutrej. pi: piva: ravn. 1, 298 ako mi poveste, kdo vsaki dan darove sneda in spiva, kar vmoriti vas rečem. se (od sija) illustrare: seva: i-avn. 1, 316 temnita prihodnost je bol liemu svetla in čista kakor nam kraj, ktiriga opoldanšino sonce obsčjva, 2, 22 po Jezusu jim luč nova, nebeška per- sdjva — (sevajo: ravn. 2, 58 nobeni žarki jim glave ne o li¬ se j vaj o). se serere: seva: dalm. gen. 1 bug je rekiil: rodi zemla travo inu žele kateru se zase v a; — s d vaj o: dalm. gen. 1 jest vam dam vse žlalit žele kateru se za seva na vsej zemli, inu vsa ro- dovita drivesa, inu drivčsa katera se z ase vaj o k vaši jedi, ravn. ber. 167 vetrovi raztrošajo seme drevčs in sadežov in z ase vaj o mlade drevesa. spa: s pava: preš. 9 ako s pa v a naj bo zdrava, ši: šiva: ravn. abc. 59 včasi mati prejo v dve niti sukajo. Cvirn ali sukane je to. Siva ali vezi (mjesto: vdze) se z nim. šte: števa: levst. žup. 108 vmenena kiiiga naštdva do 30,000 ukazov, ravn. 1, 237 v smrt se vda in jo svoji nepokoršini per- števa; — števajo: levst. žup. 23 vselej je loviti in ubijati d o vojen o ptiče, kateri se tu n aštevaj o. u: u v a: kor. 3, 22 paže izzuva grofa stariga. ze: zeva: ravn. 2, 111 kar je komu mrzel Studenic, ktiri od žeje o opoldanšini vročini zeva, to je zavednim, spokornim in žalostnim judčm Jezusov nauk; — zevata: met. 292 trudna po- potnbka ob poldanskt vročinb kome zšvata (let. mat. 1882/3 326 imam dva psa ki ves dan meso glpjeta, po noči pa z č vata). zna: z n si vaš: rog. 1, 475 o Brikti! od kud le tu de taku očitnu spoznavaš tvojo pregrejho? — znava: ravn. 1, 120 kdo spoznava tčžo tyoje jeze? 2, 156 šč tako majbino dete lohka svoje dolžndstice iz nega spoznava, 2, 138 kdor je takiga čistiga srca, na zemli že vedno bol boga s p o z n d v a, 1, 5 pred je tudi vse tma, po časi se zazndva, svetli; — z n ši¬ vaj o: rog. 1, 547 dalej časti: inu spoznšivajo (štamp. je gri- ješkom: spoznavsivajo) lubezeti s. Miklauža čounarji, ravn. 2, 38 kakor na skušli pravo in golufno zlato, se dobri in hudobni ludjč nad nim spoznavajo. ži: Živam: škrin. 105 sim to za moj dej 1 držal, aku svoje dolu ' Živam; — živa: rog. 1, 241 Joaunez uživa per bogu PRINOS K NAGLASU U (nOVOj) SLOVENŠTINI. 111 to dobruto (70 vz//va t, škrin. 370 k a: en svojo premožene v mvri vulva, levst. žup. 78 katera najprva uživa dobiček teli zavodov, ravn. bor. 129 povejte mi kdo pojeda jedi v tempe|nu. Ako jih Bal zavživa, mora Daniel umreti, kor. 3, 107 kdor vitice prav z a v ž 1 v a, vesele v srce vliva; žlvajo: skrb. 1, 385 ne j užl vajo veseje, levst. žup. 19 kar občane samo uživajo, vse to zakon imenuje občinski užitek, 55 taciin reditejem je treba sve- dočbe od svoje občine in po tem uživajo različne dobrote; — živata: rog. 1, 142 katero (dobruto) uživata sedaj inu uživala bota na večne čase, met. 292 zds mojo dobroto vživata. Tako jošče dolazi opako načiiiena osnova oteva od otčfi mjesto jedino prave otima u Ravnikara: o tč vam 1, 166 ker se mene drži, ga otcvam; — otčva: 1, 32 poslušajte kako bog strašno kaznuje hudobne, in kako on milostivo oteva pravične, 1, 197 veliko hudiga ima pravičen, pa gospod ga o t e v a iz vsega, ber. 19 otčl je nega (Noeta), tako o tč v a bog tudi še zdaj čudodčlno svoje zveste služabnika ob času sile. Tako se govori još i b ju vam uzbjtijem; k ju vam uz kjujem ; p ju vam uz pjiijem; rti vam uz rujem; suvam uzsujem; šč li¬ varn uz ščiijem. [JjJ) u ugarskoj slovenštini. bi: bivam: gon. 86 z dušov znani, kaj bivam, dain. pes. 28 dobivam sir za jed, 81 vinee zmes dobivam, 82 tak ja kryli dobivam, 68 kda dodelam kaj lydčm te vesel vu srci sem, kaj ti plačo nadobivam; — bivaš: mol. 155 ki prebivaš vu mojem srci, kiizm. 439 znam tvoja dela i gde prebivaš, trpi. 59 na Šionskoj gori, na šteroj ti prebivaš; — biva: mol. 153 naj vu tebi slatko prebiva ki je za tč vlso na križi, 156 on je bič ženi, s kim stalnb prebiva Jezus, kiizm. 46 ki prisega na cčrkev, prisega na riou i na onoga ki v liej prebiva, 317 naj prebiva v meni mouč Kristušova, 351 da prebiva Kristuš po veri vu srcaj vaši, 421 nouva nebesa čakamo, v šteri pravica prebiva, 439 Antipaš je vmorjeni pri vas, gde šatan prebiva, trpi. 25 ne prebiva kral v bdtrivnosti po vnožini vojskč, 48 da prebiva na veke pred licom božim, 50 naj prebiva vu dvori tvojem, 111 ki v Jerušalemi prebiva, gon. 94 vu hrambaj varašouv povsod dosta ludi prebiva, bar. 22 vu drugi selaj vnogo rokodelavcev i tršcov prebiva; — bivamo: nagfl. 192 kumes toga drii goga lica naše zemlč ravno takša višina nčbe jeste, kak kumes 112 M. VAL,JAVKO. etoga na šterom mi prebivamo, gon. 80 kak lepou je kaj mi etak vkup prebivamo; — bivate: kiizm. 225 prebivao je v jCMrani' i od tistee po smrti oče liegovoga prinesao ga je vu eto zemlo, vu šteroj vi zdaj prebivate, 452 vesel’te se, nebesa, i ki vu iii prebivate; — bivajo: mol. 168 naj tvoji sv. an- delje vnem prebivajo, 209 blaženi ki prebivajo vu tvojoj hiži, kiiz. mik. 22 štero je toti naj menše med vsejm semeiiem, gda pa gori zraste, vekše je od vsega zelena i drejvo bode tak da ftice nebeške prihajajo i prebivajo na negovi vejkaj, 30 teda ide i vzeme sebom sedem drugi diihouv hiiši od sebe i notri stou- pivši tam prebivajo, nagfl. 126 roditelje so li tak blaženi, či otroci vu miri prebivajo med sebom . . , kak nasladno je, či bratje vjedinstvi prebivajo med sebom! 175 vu vodaj ribe prebivajo, bar. 7 vu ništeroj hiži rokodelavci prebivajo, 22 vu ništeri selaj z vekšega kmetovje prebivajo.., vu vesnicaj i viirašaj vsakojačkoga stališa liidjč prebivajo. či: čivam: mol. 167 spi’Os’te mi tou miloščo od gospodna, naj vu hegovoj s. milošči živem i počivam vu meri, 168 naj poči¬ vam vu meri, bar. 37 pazi na mene vu nočnoj krnici, naj jas počivam vu meri, dain. pes. 90 malo se počivam; — čiva: nagfl. 94 krava gda počiva tak ji hodi goubec kak da bi jejla, 162 posejjano semen počiva pod zemlouv kak cecatje dejteee pod plenicami zibeli, 199 v zimi rodnica počiva, dain. pes. 11 večer se počiva, na slami zaspi; —- čivam o: gon. 56 vu senci po¬ čivamo, bar. 36 po dnevi delamo, v noči počivamo; — či- vajo: mol. 105 naj počivajo vu mčri, kiizm. 445 naj poči¬ vajo ešče edno malo vrejmena, bar. 3 na dugi stolicaj deca eden kre drtigoga sedijo. Roke nim počivajo, 26 pod etimi grobi i križi ti mrtvih tejla počivajo. da: ddvam: mol. 279 s srca ti hvdlo d a vam, kiizm. 332 tanač vam v tom d d v a m, 340 na znane v;tm d a v a m, bratje, te evangeliom, kiizm. mik. 69 desetino da vam od vsega ka lddam, dain. pes. 206 z vode se vzdigdvam, v dolih razširjdvam, či se v zrak zvišavam, te po vetri plavam, dež no sneg dol d a v a m (odgonetlaj: megla), 27 lehko drago jo (smetano) predavam, 75 vdeldvam kože- ino je predavam; — da vaš: kiizm. 318 ti dobro d a vaš hvalo; — dava: mol. 130 nebeška hrana vu šteroj se Kristus Jezuš prijimle ino se pred nas dava negovih strašnih mouk spominane, kiizm. 55 približala sc je vora i sin človeči se ddva vu roke grejšnikom, 199 mer niham vdm, mer moj dam PKINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVKNŠT1NI. 113 vam, nej liki svejt dava, jas vam dam, 251 on dava vsej n. žitek i sapo i vsa, 430 či se komi z vas z m en kava modroust, naj jo prosi od boga, ki jo dava vsejm prousto i neoponosno, 463 drejvo Žitka prinaša dvanajsteri sad i na vsaki mejsec vo dava svoj sa'd, trpi. 11 ki svoji pejnez na užoro ne dava, 22 vu ne- govoj cdrkvi vsaki nemi hvalo dava, 119 ki d dva živini ne krmo, nagfl. 14 viš, Irma, s kak lejpim plamnom gori moja važka. Pazi, veli Irma, moja ti ešče lepši plamen dava, 34 jeli znate, što je on dober nebeški oča, ki liidem i živini telko jestvine dava? bar. 3 boug nam dava hrano i pitvino, 15 gous i reca za postelo mehko perje, za stol pa tečno mesou dava . . , krava nam d dva mlejko, 30 loug nam dava lejs za cimper, 35 nigda i mejsec svetlost dava, 47 sveto pismo'je negov list, po šterom nam svojo sveto volou na znane dava, gon. 22 rast trdi lejs dava, 23 zi¬ dav on dava ki kaj kiipuje, 33 ocel od kamna iskre ddva, kiizm. 313 vse ka se v mesarniei od dva, jejte, nagfl. 129 dosta ji i na vedrom o d d v a, 136 žlicar po ednom, s parom ali v tiioati o d d v a, gon. 94 kumes dver je napisano ka se o dava vu štacuni, dahi. pes. 201 se zrela zbira no odava, nagfl. 137 diihovnik vuči od- rašene liidi vu cerkvi, krsčdva, zdava, spoveddva itv. — dd¬ va m o: kiizm. 327 ar šemi živouči vse skous na smrt ddva m o, 328 vam priliko ddvamo hvale nad nami, bar. 8 po jeli bougi hvalo ddvamo; — ddvate: kiizm. 294 za to i dačo d A vate; — d A vaj o: kiizm. 382 radi ddvajo i podiljdvajo, trpi. 84 pri ni se gnejzdijo ftiee nebeške ino z vejk davajo glas svoj, nagfl. 10 najvekši piski deci vu zoube davajo govorejna, 63 knigam rdzločna imena ddvajo, 94 ka ddvajo vaši roditelje kravi jesti ? gon. 46 dund mourske čige davajo, bar. 20 povouden, ogen ino druge pogiibelnosti nam tildi zvonouvje na znane davajo, 27 oves koriom davajo, trpi. 72 okouli me ob da vaj o vsak den kak vodč, kuzm. 18 nej li dva vrabca za eden žukavec oddvajo? nagfl. 129 prido ktipci, odavajo, kupijo, 133 vse oddvajo, 160 ogradčarje rouže zgdjajo i za pejneze oddvajo, kiizm. 128 i kiizm. mik. 105 i vrazjč se po ddvajo nam vu imeni tvojem. de: dčvam: kiizm. 412 ovo dejvam v Sioni kamen voglčni, dain. pes. 83 v mrazi se kre ne (komeni) segrevam ino kryhe notei d e vam, 28 mleko v peč nadčvam, 52 kositba žmetno delo je, pri nej si kaj zadčvam; — dčvaš: kiizm. 279 znaš negovn volo i vardejvaš ona štera se razločavajo; d c \ a. kiizm. 113 nišče ne dejva nouvoga gvanta zaplato na stari gvant, 400 114 M. VALJAVEC. rejo, prisegaha sina na veke popolnoga dejva, trpi. 11 ki špota ne dejva na bližnega svojega, dain. pes. 200 sneg me o d d v a, nagfl. 89 gde podgani i miši ednouk naploudijo tam se zaman v a r d e j v a ne s kejm koli prepraviti, 144 vučitel po tom z decouv samouv var dejva naprejdaiie vu viičevnici bodouči nastajov telni stlnov, gon. 69 Vilmos trnac v red vzeme, živlzen krmi i driigi drobiš na svoje mesto z dej v a; — de varno: nagfl. 58 omar na tou niicamo, da v nega dej varno kalamariše, pera, tčntne glažke, olouvnike, pisma itv.; — d e v a t e: kiizm. 415 liibleni, ne odtiibite se, ka se po ogni v a r d e j v a t e na skilša- vaiie vaše; — d e vaj o: gon. 32 naloge pod lagve dej vaj o, bar. 7 vu feobniee vino mlejko drva krumpiše i druga taksa d ej- v a j o, trpi. 93 naj bodo protivnici'moji oblečeni s sramoutjov ino se ode j vaj o s spotom liki s plaščom, nagfl. 146 naj prvle visiko nasiplejo i lepou zravnajo pout, poprečki po nej v zemlou zakopane lesene trame z d e j v a j o. gre: gr e vam: dain. pes. 23 pri ogni se segrevam, 83 v mrazi se kre ne (komeni) segrevam, 194 rano ja pridem, pozno odidem, svet o s e g r e v a m, kak se velevam ? (odgonetlaj: sunce); — greva: nagfl. 107 kokouš jajca nese. Oi se eta pod nouv nihajo, na nč si sede, se g rej v a je, na tri tjedne je pre- klitka, gon. 35 sunce svejti i s e g r e j v a, bar. 35 nigda i mejsec svetlost dava, ali nigdar kak sunce ne s e g r e j v a. ki (zivsiv vr,v zecpzk/jv); ki vaj o: trpi. 17 vsi vidouči mene me -špoutajo, osmejdvajo se i čobe na en kraj vlečejo i k i v a j o z glav;imi. kri: k r i v a m : dain. pes. 58 kda pa vam pokrivam, te po- davača morem meti, trpi. 24 za to ti vadlujem grejhe moje i ne- pravdenost.i moje ne skrivam; — k r i v a š: trpi. 8 gospodne, za ka tak daleko stojiš, se skrivaš vu hipi stiskavana ? 72 za ka ostlviš, gospodne, dtišo mojo i skrivaš lice tvoje pred me- nom i — kriva: trpi. 54 sramouta pokriva obraz moj, nagfl. 149 zvonejšni tli drejva, šteri cejlo steblo pokriva, se skourja zove, 163 na vrihi betev so klasnate vlati, štere eden čas zeleno perje pokriva, 173 ništere vrihe stalen snejg pokriva, 89 gda ta na nega (besnouča na psa) pride, skriva i skita se, mol. 63 jakost duhovna naj nas brini, zakriva od vsakoga huda, kiizm. 317 liibeznost vsa zakriva, vsa verje, gon. 68 ftice i divjačine nemajo hiž, i donok je boug prouti pogiibcli Žitka čudno zakriva, bar. 34 vnougom mesti zemlou voda zakriva, 35 med strašnim PR1N0S K NAGLASU U (NOVOj) SLOVKNŠTINI. Il5 viherom krnica zakriva nebo ; — k ri v a j o: nagfl. 80 za kaj pokrivajo hiže s ciglom? le: 16 vam: dain. pes. 74 več krat z vodo je (kože) p o 1 e v a m; — leva: gon. 81 mali ftiček spejva da cejli piingrad oblejva z nasladnimi pesmami, kiizm. 303 ki sadi, ki polejva so vsi edno, gon. 95 Katika v piingradi cvejtje polejva, kiizm. 65 i 113 nišče ne vlejva nouvo vino vu staro posoudo, nagfl. 185 či se dežd vse vlejva, tak pravimo: oblak je spadno doli, gon. 92 včrtina pomije vlejva svinam vkopano, trpi. 53 valouvje me zalejva; — levamo: gon. 55 drevje polejva m o; -- 1 č vajo: ktizm. 15 niti ne v lej vaj o nouvo vino vu stdro posoudo.. nego nouvo vino vu nouvo posoudo vi e j vaj o, nagfl. 67 vu velki rastapni pečaj je (železo) rastaplajo vu zlejvnicaj i vu razločne obrdzke zlejvajo, 104 z loja lejpe svejče z lej vaj o, gon. 43 s kufra peneze i posoudo zlejvajo, bar. 15 z loja i svejče z 1 e j v a j o. mi, mu (lavare): mi vaš: gon. 71 ka se telko mujvaš ti? — miva: nagfl. 91 jeste li že vidili, kak lepou se mujva mačka s prejdnov nogouv? 115 či naj menšo nesnajgo vzeme na sebi v pamet, k vodi ide i te čas se mujva dokeč se celou ne očisti, bar. 43 v rosi se z miva vsaka korina; — mi vaj o: kiizm. 29 za ka mučenicke tvoji prestaplajo nastavlena ti stariši, ar si ne mujvaju roke svoje, gda krtih jejo. pe: p č v a m : mol. 270 či si s tebe premišl&vam, gučim ali po¬ pejvam, kiizm. 318 popejvam v diihi, popejvam pa i v pa¬ meti, dain. pes. 13 si popdvam k žetnem deli, 23 tam pri ogni se segrevam no si lepo kaj popevam, 106 rad popevam, trpi. 45 gotovo je srce moje da ti s p e j v a m ino hviilim, 56 hvalo ti spe j vam na harfi; — pdva: kiizm. 435 i mol. 16 dobre voule je što? naj popejva, nagfl. 108 kokout popejva, gon. 78 ko- kout v zourje na gousci p o p e j v a, mol. 271 jezero jezčr z an- delmi spejva nezgovome pesmi, trpi. 50 ravne so zakrite z ovcami i dolovje so puni silja tak da vse juvče i spejva, gon. 96 kak lepou spejva eti niki ftiček, bar. 47 škorjanček glasno spejva ' u sejtve hladnoj senci; — pevajo: mol. 222 komi andelje diko i pasterje hvalo lejpo spejva j o, trpi. 5 na vekoma spejvajo, ke ti braniš, 51 radiijo se ino veselo spejvajo poganje, ka 'u pra¬ vici soudiš liidf, 54 vinopivci od mene spejvajo, 06 moje lampe i moja dliša so vesela i spej vajo tebi hvalo, 73 I aboi i Heirnon vu tvojem imeni spejvajo, 109 sveti tvoji naj vesčlo s p e j a a j o, 9 116 M. VALJAVEC, gon. 43 ftiči lepou s p e j vaj o, bar. 20 pod šterov (mešov) spej- vajo ali boga molijo, 37 Škorjanci spejvajo. se: s<5vam: dain. pes. 52 kosftba žmetno delo je, pri hej si kaj zadevam, či kosa men’ ne vreže vse, pritisnem no da s d v a m. ši: šiva: kilzm. 65 nišče nouvoga siikna zhplato ne šiva na stdri gvant, nagli. 125 mati z vdkše strani pri doumi dela, kuha, pečd, čisti, perd, šiva, deco varje, roune otavi a itd. 135 možki sabou možkim, ženski ženskam šiva gvant . . možki sabou šiva dolame, kabate, lače, prsneke, plašče, siikiia, gon. 84 Lina lepou šiva; — šivajo: nagfl. 61 kakda se zove takši što, pri šterom šivajo? 134 tvoj oča so sabou, s kakše prekiipče šivajo? ka za oblečala šivajo? 135 ženski gvant šivajo i matere ino ni odrašene čeri, bar. 15 viizde za kone i črejvle za delavne slovene šivajo ž ndne (kravje) kouže. zna: z n a v a m: mol. 19 spoznavam, gospodne, ka sem na td cio od tebe stvorjeni naj tebe kvdlim, 247 preštimavam i spo¬ znavam tvoje vnouge milošče, 174 jako si od mene zbantiivani, spoznavam, i vadliijem, 161 spoznavam nečamurno mojo hiidoubo, 163 spoznavam hudoube i vnouge moje krivice. ži: Živam: kiizm. 311 ka je moja plača: naj evangeliom na- zviščavajouči zobstom nazviščdvam evangeliom Kristušov, naj hiidou ne v živa m mojo obldst vu evangeliomi, dain. pes. 81 vince zmes dobivam, sladko se ga vživam, 82 tak ja kryh dobivam, kerega se vživam, 83 v topli luži le prebivam, iuo mraza se ne vži¬ vam; — živa: dain. pes. 119 roden dežek gre, no oživa vse, 130 on (mesec) svetlobo sebi vzeti ne da, temoč se je v sebi v živa; — živamo: kiizm. izd. 1771 str. 827 prosimo te, daj nam tvojega svetoga duha, naj tvoje dari nevrejdno ne živamo, mol. 36 b opominaj nas, naj z oltarskim suestvom gosto krat vrejdno vži varno. ži (od žju, žbv ruminare): živa: nagfl. 94 krava gda počiva, tak ji hodi goubec kak da bi jejla. To li na mali zgrizeno krmo z žaloudca nazaj gori požend v goubec, ešče ednouk jo dobro zgrize i tak pa doli požre. Tou tak pravijo kaj preživa; — živajo: nagfl. 101 ovce ravno tak kak krave preživa j o. yy) u kajkavštini. bi: bivam: gašp. 1, 741 kaj goder dobra imam, vse po milošči bož&nski dobivam; — bivaš: gašp. 1, 704 krivoverce predo- bivaš s pismi ti nebeskemi; — biva: petr. 31 spodobno je ne- PRINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI. 117 bdsko krdlevstvo k muštardovu zrnu, ko vzemši človek posejal je na svojem pole, kotero naj ti je menše od vseh semdn, ali gda zraste, včkše je od vsega žela i drevo veliko biva, gašp. 1, 681 koji srdce čini ponižno i skrušeno, kotero ovak biva bogu vu- godno, kov. kemp. 191 prež zroka nikaj ne biva na zemji, 168 hitro bole biva gda se tebi dopAda, 257 iz toga kruto gdo neprl- praven biva, math. l a 137 vino pili su, kak i vezda vu vinskeh državah biva, krist. blag. 1, 21 od kud biva tulika razluka med gržhi i pokoram? 23 ludi ne misli 1 na smrt svoju, biva da pre- moguči i velikaši od gizdosti stalila svojega zaslepleni prepadaju vu morje grčhov vsi pokriti z grehi i nečemurnostjum, i kajti Jud i ne misle na smrt svoju, biva da mladenci naj bolšu cvčtiiču dobu svoju vu činih nespretneh troliju; i kajti judi ne misle na smrt svoju, biva da z vekšlrmm vsakoga stalila vu vgadaiiu telu i ne- mrtučjivosti živleiie sprevadaju, 38, 65, 116, 170 itd. petr. 261 b i kraj. 424 znaš i vidiš dobro zemčjsko imahe kak se teško do¬ biva, 262 šta nevernik krajev sam po sebe ne more pri kraje dobiti, ono dobiva i sprala po krajice, mul. ap. 4 po kojeh vsa zemja vlagu i plodnost dobiva, 1551 tih človek vseh judih srdce i voju k sebi vleče i dobiva, krist. nač. 25 kak se izručane ovo dobiva? blag. 1, 145 on od boga vile zasltiži kak dobiva, 170 od takove kače potlam takovo mrzeiie dobiva, da vse od zdalka nu beži, 192 nagiienost k zlu dobiva po tom, 270 koja svoju jakost dobiva iz svetlosti prave vere; petr. 87 ki telo moje jče i krv moju pije, vu mene prebiva i ja vu nem, kraj. 168 človek doklam vu smrtnom grehu prebiva, gubi najem raja nebeškega za vsa svoja dobra dčla, mul. ap. 75 za kaj se je duh sveti vu pri¬ like goluba iskazal? zato da nam pokaže, kak rad prebiva pri onom človeku, krist. blag. 1, 60 doklam dete jošče vu vutrobi prebiva, matere moraju se čuvati od srditosti, 283 koji vu ne- bhsih prebiva, krist. nač. 51 živina koja na zemji prebiva, 52 neizbrojena vnožina živine stanuje na ovoj zemli, nekoja prebiva vu vodi, druga leče po zraku, vran. rob. 1, 150 pokazati na kak slobodnom i stdlnom mestu prebiva, gašp. 1, 315 vekivečnu vu nebu za to plaču zadoblva, 682 po kotčrom se vekivečno za- doblva krajestvo, mul. ap. 1551 kajti se po nih vekivečno skva- rene zadoblva, mat. 2, 240 od boga oproščene zadoblva, kov. kemp. 112 o služba, kojum se vesčje prež konca ostajuče zado¬ blva! 224 kade i obilen vekivečnoga zveličeria sad se zadoblva, 232 o kak vugodnoga zadoblva tovdruša! 261 milošča pobožnosti 118 M. VALJAVEC, s poniznostjum i samoga sebe odvrženem se z a d o b i v a; — bi¬ vamo: krist. blag. 1, 66 zakaj se iz nih tak lehko spozabliijemo, kak prvič nesrečni bivamo? 77 bog nagovarja po nadehnčnih, ali bivamo gluhi, kraj. 96 mesnem aldovom odpuščene maleh grehov, koteri se odpustlivi zovu, dobivamo; — bi vaju: petr. 43 i bivaj u onomu človeku posledna doguvaiia gorša od prveli, kov. kemp. 192 prvle neg bivaj u, znaš buduča, 210 na zveličane tvoje ta bivaj u, kada se ova i spodobna pripečaju, 243 za to tak redki rasvečeni i znutra slobodni bivaj u, vran. rob. 2, 122 od kud bivaj u vu morju potoki, krist. nač. 94 kak se tulika grčhov vnožina koji na svetu bi vaju, slftže z naprejvzetjem negovem? blag. 1, 57 roditeli dvojvrstnčm načinom grčhov deee svoje delniki bivaj u, 102 koji reč veli, i vsa sproti bi vaju, matli. l a 116 hvala koju dobra detca dobivaj u, krist. nač. 42 hranit od ovud dobi- vaju, 108 na svetu ovem vsi ludi ne dobi vaju naplačane poleg zaslužen(h) svojeli, blag. 1, 62 roditeli takovi dobivaj u blagoslov od boga, 185 teško se dobivaj u postne jestvine; gašp. 1, 348 pri kojem vnogi pogubleno zdravje zadobili jesti i do vezda za dobi¬ vajo, 408 vu bratovčinah najima ne zadobivaju, kov. kemp. 234 kuliko dobrote i milošče od tebe zadobivaju — Na pri- jedlogu naglas je veoma rijedak: kraj. 274 prčbiva, 352 prebivamo. či: čivam: mul. fer. 24 želim vu lie (božjoj voli) da vsegdar mirovno počivam; — čiv a: gašp. 1, 582 vu klošter kasenski reda s. Benedika, gde telo svetoga Apollinara mučenika počiva, odide, mul. ap. 251 štimaju da samo od otea izhada a na sinu počiva, kov. kemp. 98 lubav vu jedinom naj višem vrhu vseh počiva iz kojega vse dobro teče i shaja, 199 milošča vsa listor zaradi boga čini, vu kojem napo konec konca i počiva; — či- vate: vran. rob. 1, 145 na jednom samo mdtracu, na kojem vi tak mirovno počivate, več kak jezero ruk je posluvalo; — č i- vaju: kraj. 370 i 377 verneh duše po milošče bčžje naj poči- vaju vu miru, gašp. 1, 496 ondi poči vaju tela oneh devic, kov. kemp. 114 doklam još živu, ne prež žuhkoče grusteiia i straha vu nem p oči vaju, 182 sada su segurni, sada p oči vaju, 213 vsi na lubav moju šetdju, vu koteri i vživajuč poči vaju. ču: čdvam: mat. 2, 16 ne čuvam meni ove kinče, krist. blag. 1, 207 da ja vas od ovak škodlive bludnosti ob čuva m, pokazati hoču da . . ; — č ti vaš: kov. kemp. 235 odrčšitel moj, komu iz- rtičam mene i vsa moja da me čuvaš, 261 potrebno je da milošču pobožnosti ponižno Č ti vaš, math. 2*» 203 prosimo mi tebe, da PRINOS K NAGLASU U (nOVOj) SLOVENŠTINL 119 v^rne tvoje s tvojum vsevdilnum dobrbtuni čfivaš i ravnaš, kraj. 56 da me vsake fčle greha o b č u v a š, 363 da duši* našč od veki- \ ečnoga skvarjena ob čuva.s, 374 da nas od vseli grehov i vsega zla občixvaš, kov. kemp. 257 potrebno je, da ne iistor pred pri- češčatiem k pobožnosti se priprdviš. ne' da se takdj skrblivo vn iii po prijetju šak ramen turna ob čuvaš; — čuva: gašp. 1, S50 da ne hrani, krdpi, čtiva i ž liimi zapovčda, mul. fer. 45 vu koje (cirkve) se čuva presveti sakrament, kov. kemp, 198 potrebno je da se od nikoga bole ne čuva kak od samoga sebe, 248 kak srečen je on i bogu prijeten koteri tak žive i tak čisto dušno svoje spoznane čuva, da bi i vsaki dan priččstiti se pripraven bil, 111 a tli. la 40 ko j i je od boga, posluša rčč bdžjii i čtiva rtu vu srdcu, 100 svoje dete tiemu aldilju, da on ne vu vseh pogibelih tela i dhše čiiva, 170 on spal je mirbvno med istimi živleria po- gibelum, ar znal je da ga ritka otea liegvoga čtiva i brani, 2 C 111 da se Judomorstva čuva i baba, krist. blag. I, 129 mali grehi vu človeku, koji liih se ne čtiva, Jubav boga pogasijo, inath. l a 102 da he od vsakoga spačena občilva, krist. blag. 1, 88 David kaj je včinil da se med tuli k etri i strašnčmi pogibeli stolice krajeVske i sveta vu svetosti ob čiiva? 167 lehkše je človeka mijti koji čistilen ob čtiv a i koji pravičen ostaje, kak najti človeka pravu pokbru činečega, gašp. 1, 23 da svoj pošten i dober glas začtiva; — čuvamo: vran. rob. 2, 50 bog zapoveda da mi ži- vletie naše čuvamo doklam moremo, krist. blag. 1, 84 jeli to ni dosti da se vu vsčh mčstali čuvamo da duša naša vekivečnomu skvarjena podvržena ne p o stilu e? 98 potrčbno je da ditšu našit neoskrutienu čuvamo, matli. 2 C 19 od zla občil vam o se; Čfivate: math. l a 215 kaj je kvds, to vam ne potrebno raztol¬ mačiti, kajti takvoga vu hiži vašoj čuvate za potrebbču kruha: — čuvaju: math. 2 C 129 koji reč božju radi posliišajti, vu srdcu svojem čtivaju, 152 poslušitele preopomčnttl je da se kriveh navučitelov i vkanitelov čtivaju, gašp. 1, 611 vučini, da od strašne boli zubne občuvaju se. da: d d v a š: mul. ap. 1298 ti ga p rod d vaš za malu tenu radosti; — ddva: gašp. 1, 82 dobrovojno samoga sebe na tulike podava muke, 445 vsakoga stališa i reda i dobe človeku spasitelne p o- ddva navuke; — ddvamo: mul. ap. 186 to su za to pridali, da ovak leglč verujemo da je vumrl, kada pri ddvamo da je pokopan; — ddvaju: kraj. 282 vndgo su hasnovitčša i bogu prijetnčša ona dela, kotera se pokorniku na spovedi za pdkortt 120 M. VALJAVEC, d a v a j u, gda je pobožno zvršava, gašp. 1, 360 vremenita traplena vekivečna davaj u vesela, mul. ap. 976 koji svojem duhovnem pastirom kaj goršega za lukno d k vaju, a sebi bolse ostavlaju, math. 1» 172 spat idu, niti predi bogu za vsa dobroeineha sebi po dnčvu iskazana zahvalnost dav a ju, krist. nač. 51 vsamoguoi stvoril je sunce, mesec i vse druge gibajuee se zvezde, da plodnost zemje preskrbiju i vu vremenu dežda snega mrzlimi i toplinu d ši¬ vaj u, blag. 1, 55 zločeste pelde noj dava j u, 62 noj slobodščinu davaj u dneve i noči vu igrah sprevkdati, 222 koji hoj priliku diivaju, mat. 1, 101 prijateli i susedi vas izdavaju, gašp. 1, 496 žitek svetoga patriarke ovoga ispisan na svetlo podava ju pater Ferenc Zumel, Ivan Bolanduš, pater Filip Kolumbuš, krist. blag. 1, 160 po vda vaju se hoj (pijanščini) prež vsakoga pre¬ misleka, 166 vu kojčh (fašenskeh dneveb) se čalhrip sveta sini ne- spretnoj razvuzdanosti predli vaju, mat. 1, 515 ne žalostite se, da jedni vzimleju, drugi poteščice pridava ju, krist. nač. 46 još daje! prida vaj u ovi namišleni mudroznanci . , blag. 1, 23 vsevdil grehom grehe pr id a vaju, mul. ap. 854 greše oni ki vu gladnom letu hotevši obogatiti čekaju vekše dražine, žitek zadrža- vaju ali odviš dragi) predavaj u, math. la 102 liim vsu mo- gučnu tiigu i žalost zavdavaju, 2 C 197 da bi ju od krivic, koje hoj z a v d a v a j u se, braniti hotel. de: deva: vran. rob. 1, 71 vzeme morta i deva ga med ka¬ mene, mul. ap. 1395 greši kada zvrhu potreboče svoje telo na¬ deva ali napilja, mat. 1, 141 onoga boga zgubiti, koji tak proti nam darežjiv je, da nas vsevdilno hrani, nas s svojum previčteno- stjum opravla i odeva, mul. ap. 624 pri ludeh onda naj bole po¬ moči išče, kada se za veliko blago ali za žitek zadeva, 751 po evangelium zadeva se za onoga ki ga je ostavil, 871 ako se za velik kvar bližnega zadčva, vran. rob. 2, 40 odhajam na jedno osebujno pripečene koje se za sreču negovu vnogo više kak vsa ova koja do vezda povbdal sem, zadeva; — dčvarno: mul. ap. 543 na kaj nas naše telo skušava? . . na goščene i pijanost, da se ovde samo nadčvamo, pitamo i za peklenske mesnice tustimo, 877 kade drugoga sudimo, onde se i za nas zadevamo, mat. 1, 306 zadevamo sei vudiramo se po dnevu kak ti po tmice (impin- gimus in meridie quasi in tenebris. isai. 59); — devaj u: gašp. 1, 728 od e vaju gole, mul. ap. 399 kada jeden gospon novce hita, kak vnogi priteku, ruke i kape p o deva ’ u da koji novec dobe, piat. 1, 225 z veselem obrazom sebe na smrt p odeva ju. PRINOS K NAGLASU U (nOVOj) SLOVENŠTINI. 121 kri: krfvam: kraj. 268 tebe mozole odkrivam; — krivaš: kov. kemp. 251 vu tom gingavoči moji vgajaš, da se pod šakra- mentumom skrivaš; — kriva: krist. blag. 1, 92 niti se glkva ne odkriva, 119 koja nemu nezrednosti nego ve odkriva, 158 s temnostjum pokriva dušu človečansku, kov. kemp. 262 kaj milošču pači i skriva, 270 bog skriva milošču hlepoznanlivem i gizddvbm, krist. blag. 1, 109 Adam skriva se, krist. nač. 188 zgovor skojem on nezadovojnost svoju zakriva; — krivaju: krist. blag. 1, 294 s kojdm neizbrojeni liidi grehote svoje pokri- v aj u, 222 koji pod izlikum pobožnosti naj odurneše pregrdške z akrivaj u. le: le vaš: kov. kemp. 190 ako daješ mira, ako veseje svdto vi 6 vaš, bude diiša sluge tvojega puna spčvana; — Idva: vran. rob. 1, 11 gde se Elba vu morje z leva, 12 gde se Trava potok vu izhodno morje z lev a, 20 Temza blizu Londina vu morje se zldva, 21 mesto gde se potok dokitnča, prestaje i vu morje z ldva, zove se vodostaja, gde se pako potok jeden z drugem zestaje i vu drugoga z 1 e v a, ono mesto zove se vodosteka, kov. kemp. 234 ov šakramentum je zveličnost duše i tela i vračtvo vsakoteroga du- hovnoga betega, vu kojem zla nagnena moja se vrače, politena stčžeju, skušiie obliidaju ali pomenšavaju, milošča obilneja naleva, dobrota začeta povekšava, krist. blag. 1, 119 grehota naldva žiič vu pehar vesela koje mii čutlivost natače, mat. 1, 140 vaš bog je, koteri z vugodnemi rosicami sdtve vaše obleva, mat. 1, 554 mi¬ lošča prelčva i pretače stanovitem načinom vu nas božanstvo, mul. ap. 251 zove se namazane zarad jubavi, koju vu nas raz- I č v a, vran. rob. 1, 68 voda tak velika priteče da se prek svojeh bregov razlčva, krist. blag. 1, 166 ne glej vino kada se žuti, kada se farba negova vu steklu sveti, i gladko prehada; na zadne grize kak ti luta kača, i razleva čemer kak ti gitd (Sal. prir. 23), mul. ap. 786 za kaj ne piješ vode ? vendar je voda dobra, ako prem nu gubavec van vleče i vu posudu v 1 e v a, kov. kemp. 2 03 kuliko natura više se steze i lada, tuliko vekša milošča se v 16 v a, mat. 1, 518 krepost zvrhunaturalska po s. krstu vu nas vleva se, mul. ap. 251 zove se zdenec živi, ar opira grehe i zal dva dusu, da more dobrot sada donesti; —- le vaju: mul. ap. 1535 ter se od nega kak ti zdenca vse milošče na druge lude ra zle vaju, gašp. 1, 13 zveličitel naš je . . kak ti žleb, po kojem vsa svetost i vse krčposti vu svetu mater eirkvu raz 16vaju se i dohadaju. mat. 1, 412 vidimo nekoje vode i potoke zvirajuče od svojeh da 122 M. VALJAVEC, leko zvirankov da tečeju proti morju koncu svojem, ali predi vendar kak dojdu k koncu i bi vlevali se v morje, razldvaju se po vnogeh varaših, mestab, gradeh . . , druge pako vode v kratkom vremenu z 1 d v a j u se v morje. mi: miva: mul. ap. 966 ki se večkrat vrniva, on snažneši i ludem povolneši biva, 1210 kada mešnik ruke ili ti prste vrniva. pe: p e v a m : kov. kemp. 99 naj popevam pesem liibavi; — pevaš: kraj. 64 vid dobro da kakova zla dela, po imene sramotna ne misliš, ne govoriš, ne poslušaš i ne popevaš; — p dva: mat. 1, 144 batrivb z okorunenem prorokom p o p d v a: non timebo mala, mul. ap. 176 kak se od križa popdva; — pdvaju: petr. 211 ove popdvkc jesu ovde postavjene vu to ime da se popevaj u (. . gusto krat popdvaju), gašp. 1, 805 koja celo leto pod svetum mešum popevaj u se, math. 2 b 236 jedvaj gdo pri Zidoveh je vumrl, da su se šipuši i narekavice vu hiži pokojnoga skup spra¬ vili: oni doisto da svoje žalostno narekuvane popevaju, ovi pako da se za mrtvoga plačeju. ri: rivaju: mul. ap. 776 greše ki svoje roditele hotonce po¬ rivajo ali i malo vudiraju. spa: s p dva: krist. nač. 230 jakost namišlena zas piiva. spe: speva: krist. blag. 1, 25 kada človek premišjava razlučno razdeleiie sreče, koja vnogdm za del dospeva, skoro bi vu dvojnu misel prepal, je li prava providnost božitnska; — spdvamo: 121 za to d o spev am o vu traplene ovo; — sp d vaju: gašp. 1, 400 vsaki skoro dan spoznavamo da vnogi narodeni med krščeniki kruto leni postaj u na službu božju, vu grehe vsakojačke opadaju i zadnič kam drugam nego vu muke peklenske do s p d vaj u, krist. nač. 9 drugi dospdvaju na zadovojnost, ali ni dugotrpna, 10 vekša stran jiidih k onomu stalnomu veseju koje želiju, ne d o- s p h v a j u. ze: zeva: mat. 2, 149 pred oči posta vete vam jednoga greš¬ nika pretegiienoga na postele, koji dušu sada ispušča, i zeva, kaj nemu na pamet more dojti kaj nega bi moglo razveseliti? zi (= zy): živa m: mat. 1, 412 da pokažem vašu bludnost, vas pozivam na drugu stran govoreha moga, krist. nač. 50 pozivam van vse koji dopovedaju da se previdnost božanska samo do meseca preteže; — z i v a š : gašp. 1, 704 angel se o z i v a š, krivoverce predobivaš; —- živa: gašp. 1, 501 ovo je lubav neiz- govorna zivlene i dušu za drugoga postaviti, koju sam Kristus naj vekšu oživa, 618 čujem da od vsdh. razumen i kruto nuder PR1N0S K NAGLASU U (nOVOj) SLOVENŠTJNI. 123 človek oživa se, 673 vnogeh čud činitel dostojno oživa se, 743 na reči ove gospon, štimajuči da na spot nega brata oživa, strašnu plusku na lice hegovo pritisne, mat. 2, 375 nasvešča i oživa lublene sine vse one koji mogu reči da tak činč, 176 iz toga zroka oživa cirkvu za hižu svoju, 313 ne preči, nego pod- žiže i poziva na zvršene, 451 sin božji zove, primdrja i po¬ ziva vse ludi obtršene s prevelikom trhom greha, da primu jarem ove riegve zapovedi, krist. nač. 103 grčšnika na pokoru poziva, blag. 1, 77 bog poziva na svčtu spoved, 167 preobrnimo goščeha naša na poste, na koje nas svčta cirkva ove korizmene dneve lubleno poziva; — z i vaju: gašp. 1, 633 milosrdni ozivaju se krščeniki, ti pako nemilosrdna proti mene kažeš se, krist. blag. 1, 268 koja se od sveta ovoga za nesreče ozivaju, pred bogom jesu v nogo piiti velike sreče, 160 dapače se dičiju s pijanstvom i na ne druge p o z i v a j u. — Još češce od oblika živa dolazi od presenta zove načiiien oblik z a v a, koji se češce (Suje zava nego zava, a dolazi več u perg. (2la), dolazi i u ugarskoj slovenštini; u kajkavaca dolaze u istoga pisca oba oblika n. p. mat. 2, 313 odzava, pozava i poziva : jeli vas o d z a v a od prodečtvih, od na- vuka krščaDskoga, ali pak pozava na poslušane rčči božje .. 7. ako vas preči, odziva od straha božjega; — z a v a m: kov. kemp. 244 kaj morem činiti za grehe moje, neg da je ponižno spovem i opMčem ter neprestance smiluvane tvoje n a z a v a m, petr. 244b križanem boga na pomoč zazavam, kraj. 103 bog si moj ti koga ja na ovom o 1 tara telom i skrvjum nazoči budučega ponižno molim i zazavam; — za vaš: kraj. 354 grešnike strašiš ter na pokoru p o za vaš; — zava: perg. 21 a lcotero biva za pravo potryebščinu, negda basni a negda se zospet o ri¬ ža a v a, mat. 2, 313 jeli vas odzava od prodečtvih, ali pak pozava na poslušane reči božje, mul. ap. katoličanska je, ar se ne samo od svojeli naslednikov nego i od suprotivnikov tak o z a v a. perg. 53 b vse povye dugovanie za kaj poza v a, mul. ap. 172 od kud vidi se da nas po Jeremije vredno pozava: pazete i videte, ako je bol kak ti je bol moja, 401 s. oteč papa suprot strašnem nepri jatelom nas vu vojsku pozava, math. l a 76 vas na pokoru p o¬ zava, 93 zveličitel naš pozava vse grčšnike na pokom, 2 C 50 k tomu pozava vas Ježuš po tvojeh službenikeh, 2< 56 bog potrebuje druge načine: on pozava, on zove, prosi, opomina, on grozi se i občče, 2 C 59 vezda b6g nas zove i na gošč (ne svoje vu nebo pozava; mat. 2, 74 privabjuje i p r i z 101 pridružemo se onem, koji Ježuša s srdcem, viistmi i živlenem spoznavaj u, krist. blag. 1, 146 kak goder vnogi svoju nevrednost ne s p oz n a vaju, tak ne spo¬ znava ju takaj i dobročinstva božanska, 251 ovce moje sp o zna¬ vaju mene, itd. ži: živa: krist. nač. 181 da se nigdo od vas bolšega zdravja ne v živ a; — Živam o: krist. nač. 142 kada se mira vživamo, još se nemirnosti naše ne dokančaju; — živate: krist. nač. 93 stališ blaženi koga v živate naj vas od mišlena ne odvrne; — živa ju: gašp. 1, 574 ondi živi zdenci i potoki zviraju puni vsa- kojačkeh slastih nebeskeh, kotere dušice pravičneh v uživaj u vu pajdaštvu božanskom, kov. kemp. 251 blaženi vživaju reč božju telo vučiiienu, krist. nač. 111 pravoverni ki se ovde malo stvarih v uživaj u. Kašto čuje se i potisnuti naglas: spoznavam, pevam i pcvam. beleža: beležavajo: levst. žup. 12 o vseh tacili stvareh naj bode rokoven zapisnik, če se ti rokovi more biti rajši ne z a bele¬ žit vaj o vpisano pratiko. eišča: čisti: čiščavajo: ravn. 2, 194 povejta Janezu kar sta vidila, de slepci spregledujejo, glušci preslišujejo, de krulovci spre¬ hajajo in gobovci se o čiščavajo, mrliči vstajajo, dela: delava: ravn. 2, 91 on mu le pot nadelava, diha: dih a Vaj o : kor. 2, 45 vsi tarnajo, z dihava j o. dviga: dvigava: čb. 5, 11 studenca beg po travnika širjavi pijaniga duha mu povzdigava. gostole: gostolevajo: kor. 2, 90 po nebu ptice letajo, prelubo go s t o 1 e vaj o. igra: igravajo: kor. 2, 90 pod vrham ribe plavajo, vse žive se z igrava j o. klica: klicava: levst. žup. 92 kadar se v ordžje deva samo nekoliko vojske, tedaj se vojaci s klica vaj o s pozdvnimi listki. konča: konča vaj o: levst. žup. 138 po ornem poli naj se mej oranem ali kopaiiem podjedi pobirajo in takoj p o konča vaj o. 11 128 M. VALJAVEC, kopa: k op dva: ravn. ber. 161 jantar se na nekterih morskih bregili iz zemle slcopdva, ravn. 1, 105 sebi in drugim nako¬ pava nesrečo, kdor jih (božjih zapovedi) ne drži. meča: mecdvam: let. mat. 1882/3 219 omecavati, omecdvam, cunctari. paka: pači se: palca vam: let. mat. 1882/3 120 opale d vati se, o palca vam se = spalcdvati se, oponašati koga. peha (čitaj puha): p e ha vaj o: levst. žup. 59 kadar je bolezen na gobci, prisadi se sluzna koža, in v gobci se izpehdvajo mehurci. pela: pelavata: rog. 1, 141 na to brez vsega strahu sta od¬ govorila, de sta vjerna kristjana inu Jezusava služabnika, de na zapelavata nikoger (a malo više griješlcom: zapelavata). pere: p e r e v a j o: levst. žup. 59 vse tacega pazila je treba, alco za kužno plhčnico ali za grižo izboli goved, ali če ovcam p r e pe¬ re vaj o parkli, perja: peri: perjdvam: let. mat. 1882/3 215 naperjdvati, na¬ pe r j a v a m (koga), aufstacheln. piša: piša vaj o: levst. žup. 17 občinski služabniki opravilni zapisnik in vsa drugačna izlcazila da s piša vaj o mahoma o vsakej priliki posebe. sija: sij dva: ravn. 2, 304 nebo oznanuje negovo veličastvo in iiegova prijaznost nas obsjava iz sonca, lune in zvezed. skaka: skakava: čb. 5, 11 srce mu poskakava, smehla: s m c h j d v a j o : kor. 2, 91 golčice mi preevetajo, se sladko n a s m e h 1 d v a j o. sreča: srečavajo: kor. 2, 91 mladdnlce me srečavajo, sveta: s vet d vaj o: levst. žup. 14 kadar kaj nas vet 4 vaj o, naj obračajo oko vedno le na vse občine blagino. tepta (čitaj tbpta): tepta vaj o: dalm. psi. 68 svari to zvirino v trstjej, tu kardellu teh vollou mej nyh telleti, kateri za denarjeu volo p o t a p t d v a j o. ume: um dva: ravn. 2, 156 še tako majhino dete, ki je prego¬ vorilo lcomej, ga (Jezusov vulc) že lohka vumeva; — um d vaj o: ravn. 2, 198 pr lctirih zrno lepo zemlo najduje (!) so tisti, lctiri božje besede slišijo in vumeva j o. vele: velevam: rog. 1, 67 sturi kar tebi veldvam; — ve¬ leva: šlcrb. 2, 100 pravijo de jim je cel nemogoče striti kar bog v el dva, ravn. 1, 8 po tem veleva bog živalam pred Adama, 1, 34 stori kar ti Sara veleva, 1, 118 vsa množica vpije vsa divja in veleva Mozesa, Arona, Jozveta in Kaleba s kamenam PRIN0S K NAGLASU U (nOVOj) SLOVENŠTINI. 129 pobiti, 1, 137 vidi Noema, de si ž no iti ne da Rut vzeti, jo pusti in se ji več ne veleva vračovati, 1, 243 če pred me hčdite, kdo vam veleva hoditi le mandrat po moji veži? 1, 291 prerok Je¬ remija je tedaj list Judam pisal, de se jim tega malikovana varo¬ vati velčva, 2, 74 stiskavcam bi se vtegnilo, kar Jezus veleva morebiti pretrdo zdeti, 2, 81 Adam podoba nam je, ktira velčva kakšini de bodimo, 2, 101 vina ni bilo in Jezus velčva vode natakati, 2, 114 v duhu vsim ludjem nam bogh velčva moliti, 2, 146 drugim dobro delati nam veleva, 2, 150 s pokornim srcam nam veleva za odpušane prositi, 2, 186 po samezu jim k sebi velčva, kor. 2, 132 svet’ Gregor velčva kožuhe kupit’, preš. 101 Horaci dulce et Atile velčva, levst. žup. 42 ta zakon tudi veleva kakč je v službo jemati pojake; — velčvate: ravn. 2, 254 mu pitano tele klati velevate. veliča: vel ič a vaj o: ravn. 2, 205 nam ludčm vaša luč svčti, de vaše lepe dela vidijo in vašiga očeta v nebesih po veliča vaj o. vrša: vrš dva j o: levst. žup. 37 odgonske račune treba da ob¬ čine odgonskih postaj vsak mesec z a v r š a v a j o. znamena: znamenava: levst. žup. 92 koiiski popis ima župan mej Ičtom na raspreglčdi, ter va h z a z n a m e n d v a, kar bi se kakč kaj premenilo mej kčhi. zore: zoreva: levst. žup. 25 prepovedan je lov po obdčlanih ali posejanih nivah in po vinogradih, kadar sad dozorčva. Arno idu glagoli mlade tvorbe, u kojih dolazi nastavak čva, jeva u značehu koje ima ava, ova, i koji se govore u Donem Zemonu kod Bistrice u nutarhoj Kranskoj (gledaj letop. mat. 1882/3 274—277). Taj se nastavak dodaje osnovi a) na suglasno kakova je u prezentu bez prezentnoga nastavka: ber: berevam, bod. bo- dčvam, cvnt: cvntčvam, griz: grizčvam, kol (klati): kojčvam, krad. kradevam, pad : padevam, pas : paščvam. pek: pekčvam, per (prati). perčvam, plet: pletčvam, pred: predčvam, rek: rekčvam, seg. se- gčvam, sek: sekevam, skub: skubčvam, strig: strigčvam, tep. te pevam; —- b) na samoglasno koje stoji pred nastavkom iufinitha ti, ali to samoglasno pred čva, jčva ispada, z) na a: dela: dclč- vam, gleda: pregledevam, gloda: glodčvam, klica: klicčvam, kopa. kopčvam, meša: meševam, ora: orčvam, reza: rezčvam, skaka, skakčvam, piša: spisčvam, sreča: sreččvam, struga: strugčvam, šepta: šeptevam, škripa: škripčvam, tesa: tesčvam, tka. tki vam, veza: vezčvam, zida: zidčvam, žga: žgčvam, , J ) na a mjesto A- drža: držčvam, kleča: kleččvam, kriča: kriččvam, leža: leževam, 130 M. VALJAVEC, smrča: smrčevam, spa: spevam; — '{) na i: brani, branžam, ceni: cehčvam, čuti: čutevam, draži: draževam, goni: gorievam, grabi: grablevam, gubi: izgublčvam, jezdi: jezdčvam, kosi: kosevam, kupi: kuplevam, lomi: lomlevam, lovi: lovlevam, meri: merjevam, misli: mislčvam, mlati: mlatjevam. moli: molevam, moti: motčvam, nosi: noščvam, pali: palevam, pazi: opazevam, prosi: prosevam, rodi: rodevam, rubi: rubevam, sadi: sajevain, sloni: slone varu, trobi: trobevam, vabi: vabčvam. I mjesto svetovati svetujem go¬ vori se svetevati, svetjevati, svetevam, svet j evam. Nu neki ali rijetki ipak govore avam, evam mjesto avam, evam. u ugarskoj slovenštini. beza: bež a vaj o: bar. 14 po dvouri kokouši, piščanci, reče, gosi, pure pobežavajo. bija: bij d vaj o: trpi. 59 i razbij d vaj o navkiipe nega na¬ pravo s sekerami i z bdrdami. bliža: bližavaš: mol. 189 vsaki hip bole k smrti približa vaš; — bližava: mol. 213 krnica se približava, ktizm. 29 eto liidstvo se k meni približava z viistami svojmi i z lampami me čestf, ali srce nihovo je daleč od mčne, 54 ki me oda, se pribli¬ žava, 154 i ktiz. mik. 4 gda se pa začnejo eta goditi, opravlajte se gori i pridignite glave vaše, ar se približava odkiiplenč vaše, 272 okouli pou nouči so štimali ladjarje, ka se riim približava nikša držela, 387 vrejmen mojega nazveščivana se približava; — bližavajo: trpi. 104 približdvajo se k meni moji hudi pregančarje. bougša: bougšava: ktizm. 318 istina, ti dobro davaš hvalo, ali te drugi se ne pobougšava; — bougša vaj o: ktizm. 313 vsa so mi slobodna, ali vsa ne pob o ugšavaj o (ou stoji mjesto ol). broja (mjesto braja): brojavaš: mol. 161 ti gledaš moje poti i z brojavaš si’ce i obisti moje, trpi. 113, gospodne, ti mene z brojavaš ino me poznaš; — brojava: trpi. 36 je li boug ne bi tou prevido, da on zbrojava ta skrita srca? biidja od btidi: biidjavam: ktizm. 418 za vrejdno držim naj vas, dokeč sem vu etom šatori, ob it d j avam po opominani, 420 ete že, ltibleni, driigi list viim pišem, vu šteri listej o biidjavam po spominahi vašo čisto pamet; — biidjava: kiizm. 175 liki oča zbiidjava mrtve i oživdva, tak i sin koga šče oživi, 269 boug mrtve zbiidjava, 324 ki mrtve gori zbiidjava; — biidja- vajo: ktizm. 19 mrtvi se obiidjavajo. PItINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTJNL 131 burka: burkava: trpi. 80 gospoud je kral, naj si besnejjo narod je, sedi' na kerubinu, naj si se zb tir kava svejt; — bur¬ kava j o: kiizm. 248 eti liidje zbtirkavajo mesto naše, 339 niki so, ki vas zburkavajo i ščojo preobrnoti evangelium Kristusov, trpi. 72 ti gospoduješ nad zburkanim mourjem; gda se z b u r k a- v a j o valove liegovi, ti je potlšaš. cedja: c id j d vat e: kiizm. 47 pouti kažci slejpi, ki precidjii- vate komara, kumilo pa požerate. češča (od cesti): češčava: mol. 130 gda se mčšnik priče- ščava (štamparska je griješka: prečiščava). čišča: čisti: č i š č a v a: kiizm. 42 2 krv Jezus Kristusa očiščdva nas od vsega grejha, trpi. 51 ar si nas skiiso, o bouže, i očisto kak se oči ščuva srebro, nagfl. 83 voda pokoure dušo očiščdva; — čiščavajo: kiizm, 19 gobavci se očišč4vajo, 402 skoro se vsa po krvi o čišča vaj o. dela: del a vam: dain. pes. 75 tiidi sebi ja vdelava m kože, 85 zdaj krznarski je (kože) vdel a vam; — del&va: bar. 27 niva samo tak obrodi, či se verno obdelava. dela: deli: delava: kiizm. 380 šteri verni ali verna ma vdovice, naj nim podi lava, 415 či što služi, naj sliiži liki z mouči štero p odi lava boug; — delava jo: kiizm. 382 radi davajo i po¬ di lava j o. dviga: dviga vam: trpi. 70 k tebi, gospodne, pozdvigdvam dlišo mojo, 106 p o z d i g a v a m oči moje prouti goram, . . k tebi pozdigdvam oči moje, dain. pes. 205 z vode se vzdigavam; — dvig a vaš: gon. 71 nogou teliko zdigavaš; — dvigdva: kiizm. 336 trpite či se što na vas pozdigdva, nagfl. 83 voda po¬ koure radost pozdigava, gon. 69 tou je skvorjanec.. kak majiiče s perotami i više više se pozdigava! bar. 20 kadila dihčt se visoko k nčbi z d i ga v a; — d v i ga vaj o : 68 ki te v navisti majo, p o zdi ga vaj o glave, 77 potočke se pozdigavajo, potočke krouto šumijo, 114 ne mrzi se mi od oni, ki se proti tebi podi- gdva j o. diha: d ih a vam: trpi. 103 odperam viista moja ino si ob du¬ ha vam, ar zapouvidi tvoje želejm, gon 103 či si od ii ha vam, zrak potegujem notri, po tom ga pa vi) puščam, 86 z nousom pr id iiha vam, bar. 40 z nousom prdihavam malo violico, mol. 18 boug moj! k tebi z d ih a vam vu etom ranom vrejmeni, 175 oh Jezuš, k tebi zdihavam, 177 vo zvrzeni sin Ejve z etoga plačnoga doula k tebi zdihavam, 208. 251. 272; dih.i\ a. 132 M. VALJAVEC. mol. 251 pesen v šteroj grejšnik ponižno z d i h a v a, 163 gda se na počinek ravna človik, naj etak z dihiv a k bougi, kiizm. 287 znamo kaj vse stvorjenč z d liha v a i liki k porodi se pripri vla, trpi. 101 moja duša zdiihiva za zveličanem tvojim; — dih ši¬ vamo: nagfl. 182 takšega hipa zrak vleččmo notri na nous i lampe i pi ga vo potisnemo, tou z ednov rečjouv tak pravimo kaj odii- hivamo, 122 z nonsom pridiihavamo, mol. 120 k tebi zdti- liivarno, gospodne! kiizm. 328 i o tom zdtihivamo (<7Tivx£op.ev) ka se šččmo v prebivališče naše, štero je z nebčs, gori oblejčti; — dih šivate: kiizm. 433 kolete se i z d ih šivate. drža: državam: trpi. 103 vse zapouvedi tvoje stalno z dr¬ žavam, 105 zdrživam povelejna tvoja; — dr žival: kiizm. 260 ti sim tak hodiš da pravdo zdrživa š, trpi. 61 ti z drž šivaš oči moje da verostiijejo; — drž siva: mol. 255 ki je (zapouvidi) obdržsiva, on šče žitek meti, 276 oh radost gda bom te že vživao i ka me zdrživa? kiizm. 199 ki meni ne liibi, rejci moje ne zdrživa, 374 zdaj kaga zdrživa znsite, 422 šteri pravi: znam ga, i zapouvidi negove ne zdržava, lažeč je; šteri pak z d r ž 4 v a negoro rejč, za istino v tistom se je liibčzen boža spunila, trpi. 51 ki vu Žitki zdrživa dušo našo, 105 zdrživa duša moja sve- dostvo tvoje, kiiz. mik. 56 ki ne liibi mene, moje rejči ne zdržava, nagfl. 104 koza ne zdrživa se rada na nečisti mejstaj, bar. 20 cčrkev je hiža boža, vu hoj se boža sliižba zdrživa; — drži- varno: kiizm. 422, 425 zapouvidi negove zdrživamo; — držsi- vate: kiizm. 246 naj se zdrži vate od bolvanom položenoga i krvi; — drživajo: bar. 22 vu etakši selaj se sena ob drž ši¬ vaj o, mol. 204 ki bože zapouvidi z dr živa j o, kiizm. 245 naj z drživajo Moužešovo pravdo, 246 naj se zdrži vajo od oskru- neni bolvanov i od praznosti, 347 niti ti obrejzani sami pravdo ne z d r ž i v a j o, trpi. 87 blagoslovleni ki z d r ž a v a j o soudbo, 104 ne zdržavajo zakona tvojega . . rejči tvoje ne z drži vaj o, nagfl. 85 pri hiži i okouli luže se z drž šivaj o miši, 113 je li se hižni goloubje li pri domi zdrživa j o? dtirja: odiirjiv a m: mol. 142 z ete liibeznosti mi je žao za vse moje grejhe, štere sam jas gda nevolni grejšnik verno, i odiir- j 4 v a m ne ober vse druge hiidoube, 204 o d ti r j si v a m s srca vse moje grejhe, kiizm. 286 ka odiirjavam, tou činim, trpi. 20 odiirjavam spravišče hiidobnakov, 102 o dur j šivam vse jilne poti; — odiirjivaš: kiizm. 279 ki odiirjavaš bolvane, a sim to sveto bože slsičiš, 295 ka odiirjivaš brata tvojega? 439 tou PRIN0S K NAGLASU U (nOVOj) SLOVENŠTINI. 133 mas, ka odiirjavas dela Miklosancov štera i jas odiirjdvam, trpi. 5 odiirjavas vse čineče neprivdenost. 37 liibiš istino, odiir- j a vaš nepobožnost, 40 od ii rja vaš karana; — odtirjava: kiizm. 170 vsaki ki lagoja dela čini odiirjava svetlost, 200 či vas svejt odtirjava, zndte, kaj je mene prvle liki vas odiirjavao, 201 ki mene odtirjava i očo mojega odtirjava, 422 šteri pravi kaj je vu svetlosti, i brata svojga odtirjava, v krnici je . . šteri pa odtirjava brata svojega, vu krnici je, 424 ki odtirjava brata svojega, liidomorec je, trpi. 9 gospoud skusi toga pravičnoga, toga nevernoga i krivicollibca odtirjava dtih negov, ktizm. mik. 58 vsdki, ki litidon čini, odtir java svetlost, bar. 45 on to dobro liibi ino daruje, lagoje pa odtirjava; — o d ti r j d varno; nagfl. 124 po nej (duši) o d tir j a varno to zčlo, rflžno i pogiibelno; — 0 d ii r j 4 v a j o: ktizm. 8 dobro činte z onimi, ki vAs o d ti r j a v a j o, trpi. 19 vidi nepridtele moje, kak so se povnoužali i s krivim odur- jdvanem odiirjavajo menč, 28 ne daj se tejm s očmi špoutati, ki me brez zroka odiirjavajo, 31 povnožavajo se ki me brez zroka odtirjdvajo, 43 čemčrno me odlirjAvajo, 54 več ji je, ki me nekrivično o duri d vaj o, od vldsi glAve moje, 71 skazi nad menom znamejne dobrotivnosti tak da vidouči, ki me o d tir j a vaj o, se osramotijo, 105 mojoj diši je predugo prebivati med tejmi, ki mir odiirjavajo, 114 jeli ne o d tir j a vam oni, ki tebe odiir- jdvajo? krouto je o d ti r j a vam. faliva: falivdva: trpi. 54, sfalivava mi pogled moj. ftička: fličkAva: bar. 30 tam si s f ti č k a v a čaren kons. gleda: gleda vaš: trpi. 7 ka je človek kaj se spomina! ž nega, 1 sin človeči kaj ga prigleddvaš? — gledavajo: trpi. 19 slejpi pregleda vaj o (u gle je e, jer pra^s. glčdam). gliha: gliliava: nagfl. 29 vučitel . . vkiip priglihdva ro\ate dece z endriigim, 55 vučitel vkiip naj priglihdva ešče ^ eč dugovdn. gona: goniva: dain. pes. 201 kak se reč vgondva. griza: grizAvaš: trpi. 41 sini matere tvoje ogrizAvaš; griz dva: trpi. 11 ki ne ogrizAva z jezikom svojim, nagfl. 168 ki boži svejt ogrizAva, nej, on si ne premisliva kaj so boža dela dobra. grmla: grmlava: bar. 35 blisk žerjavo migeče, zgoraj zmožno z gr midva. 134 M. VALJAVEC. grunta od nem. griinden: g r ii n t, a v a m: kiizm. 440 spoznajo vse cerkvi, ka sem jas ki zgriintavam obisti i srca; — griin- t d v a j o : trpi. 49 zgriintdvaj o zločastnost. guča: g u č d v a m : trpi. 49 od tebe zgučavam, 61 zgučavam si vu mojem srci; — gučava: bar. 3 vučitel si z decom vnogo zgučdva od očč ino matere; — gučdvajo: trpi. 49 zgučd- vajo si kak maj o mreže nalččti. heha: hendva: mol. 215 da že te den henava i krnica pri- bliždva, sunčena svetlost odhdja, s. oča z menom bojdi. jedina: j edin d vaj o : nagfl. 188 kojne štere se z vodenim šparom rade vjedindvaj o. joča mjesto joka: j o č a v a m: bar. 21 žive pozavam, mrtve obj očdvam. klena mjesto klepa: klenavaš: trpi. 84 ki na vodaj s k 1 e- havaš palače tvoje; — klendva: gon. 102 sveti z&log me skle- ndva k tebi, o domovina! klina: k 1 i n d v a j o: kiizm. 436 eti ešče vu sne . . dike p r e- klinavajo, trpi. 82 osmejdvci moji preklinavajo mene. konča: končava: kiizm. 279 soudilo te bode to s prirodjena bodouče neobrizavane, štero pravdo dokončava, nagfl. 125 držina d o k o n č a v a vse potrejbne opravice vu dvori i na pouli, trpi. 11 pred licem tvojim se naj soudba moja skončdva, nagfl. 128 pri spominani oni svčti oupravic, štere vu cerkvi duhovnik z liidstvom skončdva, se vučitel vsega naprejprindšana navad druge vere trdno varvati ma, gon. 30 šouštar s šilom lev skončdva; — končdvajo: kiizm. 416 vaši bratje na svejti iste trplivosti skončdvajo, nagfl. 137 oni moužje tožbe s konča vaj o. kova: kova vaš: mol. 267 na križ z grejhi prikovavaš znouvič tvoj’ga Jezusa. kršča: k r š č d v a m: kiizm. 4 i 62 jas krščavam (,krsztsavam‘) vas vu vodi na pokouro, kiiz. mik. 6 jas krščavam vu vodi; — krščdva: kiizm. 166 te je ki krščava vu svetom diihi, 171 čiili so farizeuške kaj Jezus več vučenikov čini i krščdva liki Ivan, nagfl. 137 duhovnik vuči odrašene liidi vu cerkvi, krščava, zddva, spoveddva, bar. 19 vu cerkvi ešče je eden kameni koteo pri sterom diihovnik te nouvorodjene krščdva. kiiša: k ii š 4 v a š: trpi. 11 ti s k ii š d v a š srce moje; — k ii š d v a: kiiz. 307 na tou vkiip pridte, naj vds satan ne sktišdva za volo nezdržavana vašega, 430 vsaki se skušava, gda se od lastivnoga želejria vliče i vabi; — kiiša v a te: kiiz. 44 i 88 i kiiz. mik. 83 PRINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINL 135 ka me skiišdvate, skazlivci? 245 skiišavate boga? — kii- š a vaj o: kiiz. 9 molte za one ki vas skilšavajo. leta: letava: bar. 29 leto je. Metulec sem tam zle tava; — letavaj o: bar. 29 metiilci ino fčele na travniki z ednoga cvejta na driigoga z 1 e t a v a j o, 30 ftice z edne vejke na driigo zleta- v aj o ino loug vse ritmi od liuve spejve. liza: 1 iziivaš: gon. 71 nons i viiha oblizdvaš; — lizava: kilzm. 286 gda ščem einiti dobro, to hlido se mi pri lizava, nagli. 92 ka za glas dava mačka, gda se p rili ziiva? loča: ločavajo: kilzm. 437 tej so, ld se odločil vaj o, 279 znaš riegovo volo i vardejvaš, štera se razločil vaj o. medle: medlevam: mol. 272 oh žitek vekivečnosti! kak za tebom v eaglivosti liki dejte omedlejvam; — medi e v a: trpi. 99 moja diiša omedlejva od želejiia soudbe tvoje. mela : m e 1 a v a: bar. 25, ka pa, či bi nega vu tistoj vori vido, gda je zvedo, ka je od vsega prišao, je li bi te nega miluvao, ali bi se i te ž nega norca redo? — zmeliiva nega oča. meha: mina: miiiava: kiizm. 411 od šteroga zveličana so zi- skhvali ino zbrojiivali prorocke, ki so od te milošče štera je na nas prišla prorokilvali, zbrojavajouči na štero ali kakše vrejmen n ami¬ na v a vu hi bodouči diib Kristušev, ktiz. 335 sdm šatan se p re¬ mi ha v a na svetlosti angela, nagfl. 197 premenlva i nega (sunca) posvejt; — meh livarno: kiiz. 327 mi vsi z odkritim licom gospodnovo diko liki v gledali glčdajouči v tisti obriiz se preminavamo od dike na diko; — mi h d vaj o: kilzm. 335 ar so taksi krivi apostolje, jalni delavci, ki se premi h a vaj o na Kristusove apoštole. menka: menkava: mol. 173 molte se za mh pri bougi vsi ne- govi vorni i blaženi, more biti se zgledne na me s svoje milošče ino mi odpiisti moje prevelike grejhe. Jaj meni, dr že puna žalosti po menkava duša moja, trpi. 61 gda sem žalosten, na bouga si zmislim, ceknem se da po menkava duh moj, 116 gospodne, od- gouvori mi skoro, moj duh mi z me n k d v a, kilzm. 430 či se komi z v&s zmenkava modroust, naj jo prosi od boga; menka¬ va m o: kilzm. 327 za to da eto slilžbo mamo, liki smo miloščo doubili, ne pomenkavamo (2 kor. 4, 1). mešča: meščava: trpi. 76 s tvojima očama bodeš gledao ino vido, kak se torni hiidomi zado meščava. meta: meta vam: kilzm. 130 kaj pravite, ka jas vu beelzebuli z me tavam vrage, či pa jas v beelzebuli z me ta vam vragh, 136 M. VALJAVEC, sinovje vaši vu kom je zmetavaj o? či pa vu prsti božem zme- tdvam vrage, tak se je približalo k vam kralevstvo bože; — me- tava: ktiz. 130 niki so erkli: vu beelzebuli z m e t 4 v a vrage; — met4vamo: kllzm. 327 odmetavamo skrivna dela sramoute i ne hodimo vu jalnosti; -— metdvate: ktizm. 76 zametdvate zapoved božo, 243 vam je potrejbno bilou najprvle g tičati reje božo, dajo pa zametdvate, 314 gmajno božo zametavate (1 kor. 11, 22); — met a v aj o: trpi. 90 gda on rče nastane viher, tak da se sem tam gonijo i premetavajo kak pijdnec, kiiz. 381 ki verne majo gospod4re, naj je ne zametdvajo, ktizm. 419 zn4 gospoud one. . šteri gospodstvo zamet4vajo, smeuci, ki se sebi dop4dtiejo, nagfl. 162 na vrihi bčtev so klasnate vlati, štere eden čas zeleno perje pokriva, po tom se ž nega vo oliiplejo (zmet4- va j o). mila: mil4va: nagfl. 92 ka za glas d4va m4čka, gda se prili- z4va ali omildva? mišja: m i š 14 v a m: mol. 270 či si s tebe p r e m i š 1 4 v a m, gučim ali pa popejvam, že bi rad v tebi prebivao, 279 štero gda jas pre¬ misi 4 vam, bože, k tebi zdihdvam, trpi. 61 premišlavam si od davni dnčvov, od nigddšni lej t, . . premišl4vam si s prvejši čud tvoji, 99 od povelejn tvoji si premišldvam, . . daj mi za- razmiti pout zapouvid tvoji, da si premišl4vam od čudni dejl tvoji, 101 jas si premišldvam od zapouved tvoji, 116 od naprav rouk tvoji si premišl4vam; — mišldva: trpi. 28 krivico zmišlava na posteli svojoj, 3 od nastave negove si p r e m i š 14 v a den i nouč, 99 takdj i poglavarje sedijo i zgov4rjajo si prouti meni, donok si sluga tvoj premišldva od skončana tvojega; — mišl4- vajo: ktiz. 360 ki ta zemelska premišlavajo, trpi. 8 vu zvi- šenosti te neveren preg4ha nevolake, naj se zgrabijo vu mrežaj, štere zmišldvajo, 31 gučijo meni na škodo i jdlnost zmišld- v a j o ves den, 34 vkiip šepečejo prouti meni vsi odiirjavci moji i zmišl4vajo zla na nične, 68 prouti ltidstvi tvojemi jdlnosti zmi- š 14 v a j o, 28 ne poračajo mira i prouti mirovnim na zemli j41ne reči premišldvajo. množa: množ4vajo: trpi. 31 nepriatelje moji so v Žitki i zmožni i povnož4vajo se. obila: o b i j 4 v a m: ktiz. 330 jako obilavam z radostjov vu vsoj našoj nevouli; — o b i 1 a v a: kiizm. 283 pravda je notri prišla, naj o b i J a v a grejha spadaj, 326 či je služba preklestva dika, od koga bole obijava služba pravice vu diki ? 357 naj hv4la vaša PRINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI. 137 obijava vu Kristus Jezusi nad menom, 273 dužni smo, hvalo dati bougi vsigdar za vas, bratje, liki je vrejdno, kaj tak visiko raste vera vaša i obildva liibezen ednoga vsakoga vsej vAs k eden driigom; obildvate: kiizm. 297 boug viipana napuni vds ze vsov radostjo v i merom vu veri na tou, da obildvate vu vliparii, tak i vi, geto želejte ta duhovna, na pobougšarie gmajne iščite, naj o b i 1 a v a t e, 332 vu vsejm obildvate, 370 naj v tistom bole obildvate, 371 opominamo vas naj bole obild- vate; — obildvajo: kiizm. 324 naj kak obildvajo trplejna Kristusova v nami, tak po Kristusi obildva i obesejdvane naše. peha: pehdvam: dain. pes. 67 blane režem ino ne lepo skoblim, gladim vse, no na t6 si je s pehdvam, kelim ino zarezAvam. pela: pelava: nagfl. 28 vučitel speldva deco, mol. 37 prosimo te naj ono želejmo od tvoje s. milošče, ka je nebeško, i či je ze- melsko, na teliko prosimo, na keliko vu vekivečno bldženstvo na- peldva, kiizm. 180 zapelava liidstvo, 481 či se što vidi med vami, ka boga cesti i svoj jezik ne drži na viizdi, nego z a p e 1 d v a svoje sred, toga boža ččst je mdrna, 453 vido sem drugo divjačino • . i zapelava prebivajouče na zemli po znamejnaj, 462 vrgao ga je vu prepast, naj ne zapelava več narode; — pela vaj o: kiizm. 423 eta sem vam pisao od oni, ki vas z a pel d vaj o. pita: pitdva: nagfl. 16 vučitel pouleg višiše doubi spit dva, 75 či vučitel spitava, k a čini vučenik? či vučitel spitdva, vu- čenik odgovdrja; — pitdvate: kiizm. 202 od toga spitdvate eden driigoga, ka sem erkao: edno malo i ne bodete me vidili, 256 či kaj od driigega dugovdna spitdvate, vu porednom sprA- višči naj se skonča; •— pita vaj o: kiizm. 11 vsa eta poganje spitAvajo, nagfl. 74 ka činim po pripovejdani? spitAvajo. plava: plava vajo: bar. 32 gosi ino reče rade vu voudi po¬ plava vajo. puna: pundva: mol. 130 vu šterom se duša z miloščom na- pundva, 18 ovo, gotova je diiša moja, naj se po meni spunava tvoja božanska sv. vola, kiiz. 346 Ar se vsa pravda vu ednoj rejči spunava, 349 ki vsa vu vsem spunava; — pundvate: kiizm. 4:7 i vi napundvate mero očdv vaši. piišča: puščavam: nagfl. 20 štere dni dopiiščdvam deci na dvorišči zmejno? — piiščdvaš: mol. 41 ki nam odpuščAvaš grejhe, smiluj se nam; — piiščdva: trpi. 83 ki odpiiščdva tebi vse grejhe tvoje, nagfl. 188 grum vužiga, opiiščdva, gon. 138 M. VALJAVEC, 51 grej h bole opuščava, kak kdkši godi drugi protivnik, kij z m. 49 od figovoga drejva se pa včite eto priliko: gda je že vejka negova mejlika i listje spuščava, znajte ka je bliizi leto, kiiz. mik. 4 gledajte figovo drejvo i vse drevje, gda spuščava že s sebe sad, znate ka je bliizi leto; — piiščdvajo: kiizm. 64 sinek, odpušča vaj o se tebi tvoji grejhi 421 pišem vam, sinki, kaj se vam odpuščava j o grejhi, za iiegovoga imena volo, nagfl. 85 pri hiži i okouli hiže se zdržavajo miši, podgani, muke, pavuci, bul«:, kebri, srčki; tou so nej hižne stvare, one so jako neprilične stvare pri hiži, i za to je opiišč&vajo 1 udje, kiizm. 154 gledajte figovo drejvo i vse drevje; gda že popovje s puščava j o gledouči sami od sebe zndte, ka je bliizi leto. ravna: ravnava: nagfl. 8 potrejbno je da (vučitel) za volo pre¬ gleda zgovarjane od rodnfčni dugovan pouleg talov leta i dani prilik poravnava; — ravndvajo: bar. 22 vsaka občina ma svojega sodca, pisača i druge ravnitele, šteri na red pazijo ino občinske posle obravnavajo. reza: reza vam: dain. pes. 61 nemi o dreza vam vse, 78 platno prir e z a vam, 85 kože k oblačili pri rez a vam, 67 blane kelim ino zarezavam; — rezavate: kiiz. 181 vu soboti donok obrezdvate človeka; — rez a vaj o: kiizm. 260 naj ne obri- zavajo svoje sini. riiša: riišava: kiizm. 328 ne pomenkamo, nego či se i vii- nejšiii naš človek z riišava, donok te znotrejšiii se pondvla od dneva do dnčva. sčdja (mjesto sčda): sedjava: kiizm. 265 ti mm za, to neveri, ar ga zasidjava ž nih več štirideset možouv, trpi. 8 zasedjava na čataj liki oroslan vu liikni nastregava na porob siromaka; — sedjavajo: kiizm. 265 gda bi mi povejdano bilou. ka Zidovje otoga možd zasidjavajo, k mesti sem ga k tebi poslao, trpi. 56 kf zasedj a vaj o diišo mojo, vkiip tanač držijo. siča (od siti): sičava: trpi. 83 ki nasičava viista tvoja z Ve¬ selom, 119 on da krajinam tvojim mir, z najlepšov pšenicov te n a s i č d v a. sipa: sipa vam: dain 62 zrnc n asi pava m; — sipava: kiizm. 22 i kiizm. mik. 30 šteri ne spravla z menom, rasi pava, 119 on dava snejg liki vuno, srejn kak pepel ra sip dva, nagfl. 141 šparaven človek ne rasi pa v a pejnez na nepotrejbna i ne- hasnovita dugovana, gon. 104 blisk za bliskom rasi pa v a ogen pri.no s k naglasu u (novoj) slovenštini. 139 po zraki, 105 da se neba razvedri, zanejmi grum, ne žge, ne trejska, ne ra si pava perin bliska. slobodja: slobodjava: kiizm. 324 ki nas je s takse smrti oslobodo i os lob odjava. sltiža: sliižava: gon. 100 zdaj se oslobodi deca s šoulske tem¬ nice i z veselov zmejnov obsliižava ousvetek sprotolejtja na zelenoj trati; — sliižavamo: bar. 38 na dčn svetoga Števana spoumenek našega prvoga svetoga krala obsliižavamo; — slii- žiivajo: bar. 20 po pol dnevi se najslejdrie litanie ali večernice ob s luž a vaj o, nagfl. 137 oni motižje pravico obsliižavajo. smeha, s m e h a v a m: dain. pes. 80 lehko ga predavam, no se po s m eh a vam; — s mej dva: trpi. 59 spomeni se s toga, kaj nepriatel gospodna o smej a v a i blazen narod prekliha ime tvoje; — smejavajo: trpi. 17 vsi vidouči mene me špoutajo, osme- J a vaj o se. sodja: s odjava: trpi. 93 stoji kre dej sne torni vbougomi, da ga zdrži od oni, ki osodjdvajo žitek negov, 30 vsak den milost čini i posodjdva i semen negovo bode blagoslovleno, kuz. 319 pro- rocke pa dvd ali trije naj gučijo, i driigi naj r a z s o d j ;i vajo. sramežla : sramežjdvate: kiizm. 314 gmajno božo zametavate i osramežliivate one. ki nemajo. strega: stregava: trpi. 8 liki oroslan vu liikiii nastregdva na porob siromaka. silna (mjesto suva): siin.iva: bar. 35 deževnica se skouz louga i doula kak povouden silna v a. sveča: (— s veš ta), svečava: trpi. 13 boug p r e s v e č a v a temnost mojo, 103 oznanost rejči tvoje presvečava i te prouste čini m ou dre; — s veča vaj o: gon. 109 što pošila sunce, mejsec i svetli zvejzd šerege, da preš veča vaj o nebo? sveča (= svcšta): svečava gon. 51 človek posvečava ali boug sam posveti, te razumen posvečeni dugovan nede ošpotavao. širja: širjavam: dain. pes. 205 z vode se vzdigavarn, v dolili razšir j dvam; — širjava: gon. 106 nouvi žitek, nouva radost se razšiirjava po polaj. nagfl. 160 vio a nasladen dis i^azsii java okouii sebe 183 glas se po zraki razšiirjava, 197 sunce posvejt razšiirjava po temnom lici zemle, širja vaj o. kiizm. 46 vsa dela svoja pa činijo, naj se vidijo od tildi. Raser- j a vaj o pa svoje spoumenke i velike napravlajo šknce gvanta svojega. 140 M. VALJAVEC, špota: spotdva: nagfl. 131 ništera deca tou zčlo šegou nasle¬ dnje, kaj se s stari liidi smeje i ne ošpotdva; — špotdvamo: klizm. 379 za to i delamo i ošpotAvamo se ka se vlipamo vu ži¬ rom bougi; — špotdvate, trpi. 10 tanač nevolAka ošpotAvate. štima: štimdvam: mol. 247 preštimavam i spoznavam tvoje vnouge milošče. tika: tikdvajo: kiizm. 412 ki se potikdvajo v rejč never- vajouči. tiska: tiskAvam: kiiz. 357 ar se stiskdvam od oboujega; — tisk dva: mol. 250 j aj, kak me stiskava čaldrnost šatana, kiiz. 71 vidiš ka te liidstvo stisk a v a, 122 liidstvo te pše i s t i s k d v a, 143 od tistec kralevstvo bože se nazviščava i vsAki se vu ne sti¬ skava, 379 Kristusova ltibeznost nas stiskava; — tisk d varno: ktizm. 327 vu vsem se stiskAvamo, ali ne stisnemo se; — ti- skAvajo: trpi. 116 pogubi je vse, ki stiskdvajo dušo mojo. tiiha: tiihAvajo: kiizm. 415 zA to se i odtiihdvajo, ka ž nimi vrčt ne bižite na ono isto oblostinosti vo vlejvane. tvrdja: tvrdjAvaš: kiiz. 390 verna je ta rejč i ščem naj eta potrdjdvaš; — tvrdjdva: kiizm. 280 či pa nepravica naša božo pravico potrdjava, ka rččmo? kiizm. 325 te pa, ki nds z vami vrčt potrdjava vu Kristuša i namazao je nas, je boug; — tvrdjdvamo: kiizm. 281 je li tak prdvdo zapravlamo po veri? A ja, nego prAvdo potrdjdvamo; — tvrdjdvajo: kdz. 376 niti ka potrdjdvajo. veda: v e d d v a m ; nagfl. 74 či vam kaj pripoveddvam redovno ka činim po pripovejdani ? kiizm. 248 zapovidd vam, ti vu Jezuš Kristušovom imčni: idi vo ž ne, dain. pes. 72 tydi pa zveddvam ja, jeli vole kdo imd; — veddvaš: mol. 18 daj kazapovidAvaš i zapovej ka šččš, 26 včini, naj liibimo, ka zapoviddvaš; — veddva: mol. 255 šatringe bajila boug prepovidAva, kiizm. 267 naj nikomi ne p r e p o v e d a v a negovim lastivnim nemi sliižiti, gon. 22 od kdča se dosta norie pripovedava, nagfl. 137 duhovnik spovedava, mol. 256 šesta (zapouvid) zapoviddva bližnega liibiti . . , z a p o v i- d d v a boug kvar povrnouti, kiizm. 63 tim nečistim duhom z a- poviddva; — veddva m o: kiizm. 375 viipamo se pa, kaj, ka vam zapovidAvamo, i činite i činili bodte; — ved d vate: kiiz. 132 sami notri ne idete i notri idoučim prepoviddvate, kiiz. mik. 51 od toga z v i d A v a t e med vami, ka sam velo : edno malo, i ne te me vidili; — veddva j o: gon. 65 v časi brojimo, pkinos k naglasu u (novoj) slovenštini. 141 v časi pa vučitel kaj lejpoga pripoveddvajo, nagfl. 134 z ve¬ ti a v a j o ka se tu činiti more; — veda vat a: kiizm. mik. 45 kakse so te reči, štere pripovidavata eden driigomi liodeča ino sta žalostna? vekša: vekšavaš: kiizm. od 1771, 824 cčrkev vsaki den povekšdvaš. vele : velevam: dain. pes. 194 kak se v e 1 d v a m ? — ve- 1 d v a : 69 podavači se v e 1 6 v a naj mi kamne blizo deva. vesela : v e s e 1 a v a m : bar. 13 tak se i jas s tvojov zmejnov slobodno razveseljavam; — vesejava: kiizm. 324 ki nas obeseljava vu vsoj našoj nevouli; — veselavamo: kiizm. 324 ali se nevouliemo .. ali se o b e s e 1 j a v a m o ; i 1771 str. 819, 821, 827, 830. včsa (mjesto včša): vešdvamo: nagfl. 58 grablice so k torni čili, da kršč&ke na ne povesdvamo. vešča: veščdvam: kiizm. 104 ne bojte se, dr ovo n a z ve¬ šč a v a m vam veliko radost (a kiiz. mik. 8 pogrješno nazvišččvam) 250 šteroga jas vam nazviščdvam, 251 toga jas vam na- zviš č 4 v a m, 340 naj ga n a z v i š č d v a m med poganmi; — v e š č 4 v a: kiizm. 19 siromdkom se evangeliom nazviščdva, 143 od tistec kralevstvo bože se nazviščdva, 252 nazvi- š č a v a vsejm liidem povsed, naj pokouro činijo, 276 hvalo dajem bougi, ka se vera vaša nazviščdva po cejlom svejti, 357 z istine se nazviščdva Kristus, trpi. 15 krepkost nčbe n a- zveščdva rouk negovi delo; — veščdvamo: kiizm. 242 mi nazviščavamo kaje boug tou obečane spuno n4m, 421 štero smo mi vidili i čiili, tou nazviščavamo; — veščdvate: kiizm. 412 nazvešč4vate dobra dela onoga ki vds je s krnice pouzvao na čiidno svojo svetlost; — veščdvajo: kiizm. 248 i nazviščavajo navade, štere je nam nej slobodno gori vzčti niti činiti. viša: vi š d vam: mol. 17 molim, dičim, gori z v iš d vam i po- zdravlam te, 19 spozndvam, ka sam na te cio stvorjeni, naj tebe ednoga boga hvalim, poštiijem, liibim i gori zvišava m, trpi. 22 z višavam te, gospodne, kaj si me zviso, 49 vu sčnci tvoji pe- rout se zviša vam; — višava š: trpi. 42 ka se z vi š d vaš vu zločastnosti? — višdva: mol. 37 naj se po vsem svejti tvoje sv. imč glasi i gori zvišava, kiizm. 334 s kim riišimo pomišldvana i vso visokost, štera se zvišava prouti spoznani božemi, 357 zdaj se z višdva Kristus vu tejli mojem, 374 ki se z višdva 142 M. VALJAVEC, više vsega, trpi. 14 naj se zvišava boug zveličana mojega, kiizm. 102 i kiizm. mik. 109 zvišhva duša moja gospodna, gon. 30 prava vrejdnost ne zvišdva sama sebe; — višdvamo: mol. 114 vsamogouči bo že, tebe ponižno molimo, tebe zvišavamo, ktiz. od 1771 818 tebe dičimo i gori zvišavamo; — višavajo: mol. 221 nebeške ftice i divje zvirine nega molijo i zviša vaj o, trpi. 39 nad vnožinov bogatstva svojega se z višavajo, 77 vsi hiidodelnici se z viša vaj o, 91 naj ga z viša vaj o vu spravišči liidi, gon. 110 da te vsi z veselim duhom zviša vaj o. vrha (krivo mjesto vrača): vrnavajo: trpi. 92 oni mi povr¬ neva j o s hudim za dobro. vrša: vršava: trpi. 34 srce nlhovo zvršava htidoubo. žira: ž i r a v at e: kuzm. 46 jaj vam, pisdčke i farizeuške skaz- livei! ar požirbvate hiže vdovic pod obrazom dugi molitev. živa: živ a vaš: trpi. 102 na veke se ne spozabim z zapouved tvoji, dr me ž nimi oživdvaš; —• živava: kiizm. 175 liki oča zbiidjava mrtve i oži v dva, tak i sin koga šče oživi. yy) u kajkavštini. bliža: bližavam: švag. 1, 11 približavam se k tebi; — bližava: petr. 3 i ev. tirn. 1 gda se pak ova počnu činiti, vidte i podignete glave vaše, ar se približava odkuplenie vaše, kraj. 298 gda im se vre smrt približava, gašp. 1, 14 vnogi zmed svetcev, kak čutili nad sobum jem, da gingavoča nim dohaja i skradna vura nim se približava, taki nauku Kristuševu na glas čteti jesu želeli, 1, 682 kuliko več gdo zagrešuje, tuliko k veki- večnoj približava se muki, 705 kaj goder približava se k s. Tomasu, negov naslednje navuk, vran. rob. 1, 63 vezda pi¬ tane bilo je, gde on nbč, koja se približava, sprevodil bude? matb. 1* 93 ne odmeče ni jednoga, koji sc k hemu s skrušenem srdcem približava, 14, 26, 58 75, 93, krist. nač. 9 brodar s hi¬ trem korakom približava se k sidru (k železni mački anchora), 138 k smrti, kada se k našemu vmrtelnomu tčlu približava, go¬ vorimo: o smrt, kak žuhka jesi ti človeku! 218 vsaki hip smrt se k nam približava. bojša: bolšavate: krist. blag. 1, 172 koji se po spovedi niti vu naj menšem ne pobolšavate. brisa: brisa vaju: mat. 1, 183 za zopet vužgati toplinu lubavi proti bogu, po koje iz brisa vaju se mali grehi, nekaj više po¬ trebno je, PRIN0S K naglasu u (novoj) slovenštini. 143 buda: budavaš: kraj. 375 da nas na gusto pričeščahe ovoga svetoga šakramenta ob uda vaš; — buddva: kraj. 297 da po- kajane za grehe vu sebe z buda v a, gašp. 1. 424 vekše je čudo grešnika preobrnuti, nego vu telu mrtvoga izbuditi, ar vu ovom zbudava se telo opet vumirajuče, vu onom pak duša na veke živuča, math. l a 65 gdo se more spozabiti iz našega Jezusa, koji večkrat vu srdcah našeh stilu i prebivališče jemle i . . jakost vu nih zbudava, 2 b 28 (ova ktiiga) temele vere krščanske za- država, razum razsvečuje, vo}u na dobro nagible i človeka i z b u- dava, 2 e 35 donaša nam na pamet u negovu lubav, koju vu srdcah našeh proti bogu zbuddva, krist. 99 bog objačiije člo¬ veka.. zbudava liegovo dušno spoznane; — buda vaju: kraj. 298 daje zb uda vaju na veru krščansku, math. l a 201 dobri i pravični nas na dobro izb uda vaju. čišča: čiščavaju: petr. 4i ev. tiru. 2 gubavi se očiščavaju, math. l a 30 gubavi očiščavaju se, 2 b 66 gubavi o č i š č a- v a j u se. čita: čitava: gašp. 1, 428 teško se najde jeden sluga božji, koteri ne bi imal okolu sebe neizbrojeue Saule, koji nega nastore govoreči: za kaj ne živeš kak mi drugi tvojega živemo stališa ? za kaj se ne opravlaš kakti drugi? za kaj ne ješ ono kaj vsi za hrami od boga ostavleno imaju? S p očitava za o vem drugi Savel govoreči: je li ne vidiš živlehe tvoje jedno samoga sebe vumar- jane? za kaj se tuliko postiš? zakaj tak telo trapiš? math. 2 b 43 ovakvi ludi med nami takaj nahadaju se ne redki, kojem isto lit- stovito nihovo dušno spoznane sp o čitava, da takaj spadaju vu broj nezahvalneh, 70 kak se hoče mladenec na smrtnoj posteli razveseliti, kada hemu dušno spoznane spočitava, da on po hmahem i raspuščenom živleha načinu svoje živlehe je prikratil, krist. blag. 1, 59 kak vam je pri srdcu, kada vam pogled groba spočitava? — čita vaju: gašp. 1, 709 lihemu dojdhči špotli- vemi rečmi bedastoču mladosti s p o č i t d v a j u. dela: delava: mat. 2, 340 samb naj se zemla ne obdelava, math. 2° 154 poslal je sina svojega, da ova neplbdna drhva po svojeh navukeh, peldah i dobročinstvah obdelava, krist. blag. 1, 137 koj hu (dušu) verno neprestance obdelava; deliivamo. krist. blag. 1, 137 da vinograda včrno obdelavam o; deli- vaju: vran. rob. 1, 61 niti pola ne obdelavaju, 71 obdela¬ va ju i razpiluju dreva tak da se jedno k drugomu priložiti hude moglo, mat. 1, 616 vaši sini kvare p o del a vaju. 12 144 M. VALJAVEC, diga: digavam: kov. kemp. 173 ja sem, koteri poniznu pamet v hipu p o digavam, da se več vekivečne istine zrokov navči, neg da bi se gdo deset let vu školah bil vučil, 211 ja sem, koji turobne podigavam; — digavaš: kov. kemp. 234 vndge im radosti proti vsakojačkem protlvčinam daješ, i z nižine lastovite plahosrčenosti po digavaš; — digava: petr. 254 i ev. tiru. 256 kaj je ono, kaj pop mešu služeči vu kelihe (ev. tirn.: kelihu) gore podigava? kov. kemp. 159 jošče žive vu meni stari človek . . jošče poželuje proti duhu, boje podigava nutrne; — d i g a v a m o: kov. kemp. 118 pohodeni podigavam o se. diha: d ih d v a: mul. ap. 124 duh sveti izdihava se ili ti iz- hada od otca i sina jednako, 176 naroden plače vu štalice na sla¬ mice, a vmirajuč z dih A v a na drevu križa, 177 Kristus na križu žčden zdihava, kov. kemp. 183 razveseli prčgon moj, vsaku bol moju, ar k tebi zdihava vse poželčne moje, mat. 2, 497 srdce vu prsah hemu trepeče, zdih&va . . , krist. blag. 1, 27 dophšča mu vsa za kojemi zdihava, 40 komaj je na onu čast dospel i vre za vek šum srdce negovo zdihava, 121 pod žalostnimi po¬ sladki limanice svoje zdihava, 143 zdihava nad velikemi troski; dihavamo: krist. nač. 11 vesele, za kojem zdihftvamo, naj bude stalno; —- diha v a te: math. 2 b 234 pripečene ovo, draga bratja, mora i vas srdčene i batrive vučiniti, koji mozibiti takaj v u vašoj dugotrpnoj nevoli za pomoč i razveselčne zdihavate. diha (mjesto dija): dihava- math. la 125 kada prijatelom licgvem vre do d ih a v a takove lenake hraniti, tak moraju za viignuti se gladu na druge prepovedane načine misliti i postanu petlari, vkaniteli ali tdti, krist. nač. 130 delo, k oje vas zatruduje i vam d o dih k v a, niti drugem v tek ne bil išlo, krist. blag. 1, 223 vre drugi den opet do dihava im gospon. drža: državam: petr. 47 i ev. tirn. 43 ali ga jd znam i reči iegove obdrždvam, gašp. 1, 563 ne čudo, da vu priprosteh za- državam se posleh; — državaš: mul. ap. 108 ako čistoče poleg tvojega stališa ne obdržavaš, nikaj ti ne bude hasnilo ime krščansko, mul. fer. 43 ako ne obdržavaš ono kaj Kristus lubi, gašp. 1, 49 o sinko moj predragi, gde se z a drž a vaš? kov. kemp. 228 pravi bog i človek pod malom kruha i vina kipom ves se zadrždvaš, gašp. 1, 541 ti vsa hraniš i zdržavaš od tebe stvorjena; — država: petr. 82 i ev. tirn. 76 ki ne lubi mene, ročih mojeh ne obdržava, kraj. 250 ki ovo tvoje duguvarie marlivo obdržava, math. 2° 10 koji veli, da nega z živum ve- PRTNOS K NAGLASU U (nOVOj) SLOVENŠTINI. 145 rum pozna i nega lubi, zapovedi pako riegve ne obdržava, takov je lažec, kraj. 94 ki se vu mešnom aldovu zapira i z a država, 245 vu ovom šakramentu zadržava se pravi Kristus, gašp. 1 140 ova vsa imena ovoga najsveteša širina vu sebi zadrživa, h 141 jesu i druga ovem spodobna imena, kotera vsa jedno ime Jezus vu sebi zadržava, kov. kemp. 112 ako sem ja zrok, za- dovolen budeš, kak goder obrodim; ako se pak lastovite koristi kaj zadržava, nut to je, kaj te pači i teži, 198 oh kulika za¬ dihanost bude vumirajučemu koga nikakvoga dugovana hotčne na svetu ne zadrždva! 233 pohodi me vu tvoj zveličnosti, da po¬ kušam vu duhu slast tvoju, kotera vu ovom sacramentumu kak ti vu zvirališeu popunoma otajno se zadržava, mat. 2, 381 privo- lerie zvršeno vse one hmaiiice na se jemje i vu sebi zadrž&va, math. 2 b 114 vu oveh dveh zapovedih zadržava se ves zakon i zapovedi, 2 C 86 čudo ovo vnogo nav uka za nas vu sebi zadr¬ žava, 2° 199 vu ovoj prispodobi vse zadržava se, kak molitva verneh krščenikov i srdce liihovo mora biti spravleno, krist. nač. 15 predi kak dale idemo, hočemo na jedno suprotstavjehe odgovoriti, da ne bi vnogi po skazlivosti, koja se vu tom zadržava zaslep- leni niti več misliti hoteli na načine za pravoga si pokoja preskrbeti, gašp. 1, 372 koteri (bog) nebo, zemlu i morje z država, kov. kemp. 98 jubav leti, drči, raduje se, prosta je i ne zdrždva se, 249 ako se gdo iz ponižnosti ali zbog pravednoga zroka z država, hvale je vreden, mat. 1, 575 bog nas z drž dva živeh i zdraveh, 2, 202 koji hižu z luekem z država, vsa mora prodati, krist. nač. 42 je bog, koji cdloga sveta ravna i z država. Grospone, kak velika jesu dela tvoja! . . tvoja nedokončana dobrotivnost ne z država, 75 bog' sve z država po svojoj mogučni reči; d rž a varno: gašp. 1. 525 svet čalarni vnoga občče a malo daje, ter vendar več nemu verujemo, neg obečanu božanskomu i bogu dragomu, kojemu dosta puti vnoga obečemo, ter nikaj ne ob drža varno, math. 2h 252 mi liegove zapovedi marlivo ne ob drž a vam o, gašp. 1, 6 J vu greheh zadržavamo se; — drždvate: math. l a 81 s pie varum spravleno blago jo ? če pri sebi zadržavate, drži vaju: petr. 36 i ev. tirn. 32 jesu oni koteri čdvši reč, vu dobrom i poglavitom srdce ob drža vaju hu, petr. 43 i ev. tirn. 39 bla ženi kii poslušaju reč božju te (tirn. ter) ju obdržavaju, kraj. 90 nb oni koji poslušaju nego koji ti obdržavaju pia\du božju. hote biti prav ični, gašp. I, 506 kak i dolnijaju vsi, koji nega pra¬ voga valuju boga i obdržavaju zapovedi svetoga evangeliuma, 146 M. VALJAVEC, 1, 518 vnogi samo ona obdržavaju, kotera pod smrtni greli dužni činiti jesu, math. 2° 41 za kaj bi i kada prestal one lubiti, koji negove navuke ob držav a j u, krist. nač. 150 ako se kralestvo po dobreh vojnikili brani, ako dobre vode i dederne častnike ima, koji podpunomu naredbe vojnieke obdrždvaju, ne štimajte, da oni svoju dedernost od sameli sebe imaju, kraj. 195 dela telovna ovde se z a d r ž k v a j u, mul. ap. 854 čekajuč vekše dražine žitek zadrždvaju, gašp. 1, 141 vsa druga imena Kristuševa božansko zadržavaju duguvane, kak je bog vu sebi, 1, 647 o kuliko je vezdašnega vrčmena Judi i skupcev, kotčri lučka z a d r ž a v a j u, mat. 2, 199 vu prvom delu vsi broje se i zadržavaju oni koji . . , perg. 23 a kotera vallovana se vsagdaar zdržaavaju i nigdar se ne odzaavaju, gašp 1, 525 prosi od s. bogorodice, da bi dopustila liemu vu naručaj prijeti onoga, čije ruke z dr žd vaju ves svet široki (a zadržava kov. kemp. 137). durja: durjavam: kraj. 146 odurjdvam i suproti govorim vsakojaeke lotrčne pogane nečistoče; kov. kemp. 244 vse grehe moje kaj naj bole odurjdvam; — durjdvaš: gašp. 1, 618 boge naše odurjavaš; — d u rjava: petr. 166 i ev. tira. 153 ki oddurjava dušu svoju na ovom svete (tirn.: svietu), na žitek vekivečni varuje (tirn.: čuva) iiu, petr. 177 i ev. tirn. 164 ki mene oddurjava i otca mojega oddurjava, kraj. 247 ov svet nam oddurjava, gašp. 1, 417 Marija prekršitele čistoče kruto od ur j a v a, 1, 813 Gregur vse svoje blago i bogactvo od- liitava, o du rjava, kov. kemp. 200 natura od ur j a v a zločesta i lagodna, 201 milošča o dur j a v a tčla poželdna, vran. rob. 2, 109 koji zloču odurjava, math. 2 b 191 srečen je on, koji vnožinu svojeh falingih i duga grčhov odurjava! krist. nač. 172 bog odur¬ java zloču; — dur j d vam o: math. 2° 170 mi o durja vam o takve ludi iz cčloga srdca, krist. nač. 128 denes prijatele naše lhbimo, zutra jč o durjavam o; — dur j d vate: math. l a 83 greli odurjavate; — durjdvaju: petr. 177 i ev. tirn. 164 vezda oddurjavaju i mene i otca mojega, mul. ap. 43 vu grehu živu, spoznana istinu o durja vaju, gašp. 1, 431 drugi grdšniki odurnost svojeh grehov spozndvaju, spoznanu odurj d vaj u, 1, 673 jesu nekoteri tak prevzčtni, koji pomoč s. Mdthiaša kak ti zadnega med apostolmi o durja vaju, math. 2t> 151 obodve fele oveli ne- spametneh Judih odhitavaju pozavane vu kralestvo božje, da pače one psuju, odurjdvaju, koji ne na to opominaju, 2 C 209 kruto vnogi odurjdvaju istinu, koja him povčda se, krist. blag. 1, 169 PllINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI. 147 koji kaj denes plačom svedočili jesu da odurjavaju, zutra vse z veselem čin i j u. gleda: gleda vaš: kov. kemp. 165 telovnem okom videna ali čujena ne pregled avaš; — gledava: krist. blag 1, 59 vas z žalostnem pogledom pogledava; — g led d vaju: mul. ap. 936 greše oni, ki se pod mešum o g le d a vaju. kov. kemp. 223 teku vndgi vu vsakojačka mesta, prestrane zidine cirkvih z g le¬ da v a j u. griza: griz dva: gašp. 1, 810 onda goščena stranskem podana iz lubavi krščanske izhtijaju, kada pri stolu ničii dober glas ne ogrizava se. hita: h i t a v a š : gašp. 1, 505 ti li on jesi, koteri zapovedi naše odhittivaš? — hitava: gašp. 1, 678 bog gizdave odhitava, 1, 813 Gregur vse svoje blago o d hi td v a, odurjava, math. 2° 13 koji ove navuke ne prijemle i ne odhitava, on vlastito ne odhi¬ tava moje, nego otca mojega zapovedi, gašp. 1, 667 svržje drčva na višešem mestu postavleno bole od vetra prehitava se neg na niskom prebivaj tiče, math. la 201 koji strtih božji zahittiva; — hittivamo: math. 2 C 185 za to za nemar mečemo i odbi¬ ta v a m o vsa dobra opominaiia; — h i t d v a t e: (?) vi kruto nemarni kažete se cesaru, po keh dob on vam velike izkazuje milošče, a vi zapovedi negove odhitdvate, math. 2, 3, 14 za kaj vi ov .jarem i ovo breme tuliko puti od sebe odhitava te? — liitd- vaju: gašp. 1, 518 vnogi samo ona obdržtivaju, kotera pod smrtni grbh dužni činiti jesu, druga vsa odhitdva.ju, math. 2t> 251 koji Jezuša i navuka negvoga zahitavaju. igra: igrava: vran. rob. 1, 82 poglejte lepu onu zvezdu ve- černu, nut kak vam vugodno s traki svojemi zgora zigrava! iška: is k d vaš: kov. kemp. 100 preveč pohlepno obraduvane z i s k d v a š, 178 zd kaj ti tak mala k srdcu preblju, neg kajti si još telovni i na judi bole neg je treba paziš, ar kajti obsdnen biti boiš se. pokarati se za pogreške ne pustiš i spricavaii tene z i s k a v a š ; — i s k a v a: perg. 2a prava se plemenščina po vi- teštve zaiskava, mul. ap. 1395 preveč obilne jestvine zaisktiv a, kov. kemp. 263 nut ovale se blagoslovi človek, koteri boga ze vsega srdca svojega ziskdva; — is kav a te: math. I a 161 vi se skrbite za vaše koiie, vole, krave, kada vu delu vašem obe težaju. p o i s k ti v a t e likarije vse mogtične za ne, kada met d 'tem toga vaše betežno družinče prež vsake pomoči pustite. 148 M. VALJAVEC, kuha: kuhava,] u: vran. rob. 1, 180 jednijd (sol) skuhavaju iz slane vode. kupla: kupi a varno: kraj. 279 za to o d k u p 1 a v a m o grehč, 282 odkuplavamo naše muke i kaštige vremenne do- bremi deli; — kupi a vaju: math. l a 136 detea se pri takvoli veselah navadno s k u p 1 a v a j u. kuša: kušavaš: kraj. 83 gda se na kakov greh skušavaš, gašp. 1, 342 znam bog moj, da skušdvaš srdca, kov. kemp. 187 treba je, da se na zemli skušavaš; — kušava: gašp. 1, 470 ovo je on isti gospon moj, koji mene i vas skušava, kov. kemp. 269 vrag nevernike i grešnike, koje segurno vre lAda, ne skušava; — kušAvat-e: petr. 125 a ev. tirn. 111 kaj me skušAvate skazlivci? — kušAvaju: gašp. 1, 316 sami sebe skušAvaju, kov. kemp. 269 nekotdri jdko se skuša vaju od vere i sacra- mentuma. leea: lecAvaju: math. 2 b 88 trpeti ne mogu, da bi vi pri va¬ šem gosponu več valali kak oni: z4 to pod vami jarnu podkapaju i ovakve zanke vam polecavaju. leza: lezava: mul. fer. 24 čutena marlivo čuvaj, ar su ovo obloki i prela, čez koje nesnaga iliti greh i smrt vlezdva. liza: lizava: kov. kemp 202 natura mili se zmožnčm, prili- zava bogdtčm; — lizAvaju: math. 2 b 87 jeli se ne nahAdaju nekoji, koji vam se prilizAvaju? 2 b 213 nazoči he hvale, vsa- kojački him prilizkvaju se, 2 b 214 ne zaufajte onem koji vam se pril i zavaj u. luča: lučava: petr. 129 a ev. tirn. 115 pastir razlučava (tirn. razlučava) ovce od kozličev; —- lučAvaju: kov. kemp. 199 sinko, marlivo pazi gibana nature i milošče, ar kruto protivno i nečutlivo se giblu, ter težko neg od duhovnoga i najnutrneje ra- svččenoga človeka se razlil čAvaju, math. l a 224 po postu od poganinov razlučAvaju se. menka: menka vam: kov. kemp. 167 gospodine, nikaj nesem, ni kaj ne morem, nikaj dobra iz mene nemam, neg vu vseh p o- men kavam i vsigdar na nikaj šetiijem, 205 več krat vnoga dobra nakAnim ali kajti milošča za pomoči mlahavoču moju fali, zbog maloga protivena odstuplujem i zmenkAvam; — men k A vaš: kov. kemp. 108 ako sebe samoga vu čem iščeš, taki vu sebi se pomenkavaš i sušiš; — men kava: krist. blag. 1, 83 naša krepost pom en kava, gašp. 1, 637 kada z men kav a jakost človečanska, onda je potrčbna milošča božanska. 141 ) PKINOS K NAGLASU U (iNOVOj) SLOVENŠTINI. menša: m e n š dva: kraj. 246 tere i pomehšdva telovna po¬ želena, kov. kemp. 229 lubav Kristuševa nigdar se ne pomeiišava, math. 1“ 171 vu snu zbiraju se vse po malo kreposti nazad, žile objačiju se, umorene kotrigov pomeiišava se; — m e ii š a v a j u: kov. kemp. 234 ov saeramentum je vračtvo vsakoteroga duliovndga betega, vu kojem zla nagneiia moja se vrhče, pohtena stčžeju, skušiie obktdaju ali pomen šavaju. math. 2 b 213 ako ovem na¬ činom zadobe svoja hudobna namenčiia, onda se podigneju, ter po m en šavaju nihove krčposti, krist. blag. 1, 144 liočeju da se moči tela nihovoga ne pom en šavaju. meta: metavaju: krist. blag. 1. 26) kak mnogi ne zameta- v a j u se sada od sveta koji pred nekulikemi letini od vseli prešti- mavali se jesu! mika: mikava: kov. kemp. 116 koj se trsi vmčknuti od po¬ kornosti on se vmikava od milošče, krist blag. 1, 87 kada se z nevarce na nu nadospe, vmikava se. mišja: mi slavam: kov. kemp. 118 stojim osiiphen i premi- šlavam da nebesa nesu čista pred pogledom tvojem, 184 o kaj mitre trpim, kada pametjum nebeška pr e m i š j 4 vam; — mišja- v a š : gašp. 1,80 da tak zbog tebe žalostnoga p r e m i š 1 a v a š Jezusa, žalostna naj bude i duša tvoja; — miš lava: math. l a 209 kada človek navuke i čine Ježuševe pr e- i razmisliva; —- mišjavamo: rnatli. 2c 230 metem toga nam mehe oprostiti se more, ako mi dobročinstva božanska samo z vekšega premi šl ši¬ vamo, krist. nač. 143 valujem da suprotivčine pri prvom pogledu dušu našu zburkaju, kajti mi stvari kak su vu sebi p r e m i š 1 it- vamo, gašp. 1, 686 postimo vu protuletju, da dohajane hegovo na ov svčt raz mišjavamo, petr. 235 i ev. lini. 229 za to ti se žalostno tiižimo i pred tobum žitek naš kudimo, gda se z grehov našeh spominamo, te iz hudeh činov z mi šla varno; mi.sla¬ va te: math. 2 e 14 ovo dohada od ovud,, kajti vi tak rutko mi srdcu i duši vašoj ove navuke i zapovedi pretresate, nego samo z vekšega premislit v ate; — mišjavaju: gašp. 1, 373 stiašne jesu laži ove i krivice, kotere proti krščenikom oni zmišldiaju, krist. blag. 1, 294 ali se proti noj izpričevana z mišjavaju. morja (mjesto mora): m or j a v a: perg. 19» ako oteč za te goie /povjedane zroke na delenie syna primorjava, adda nije (nvc) dužan ni z imjena ni z marhe koteru je saam zayskal s} nu, dati djela. 150 M. VALJAVEC, mrka: mr kava: kov. kemp. 157 čem čisteje bude nakanena oko, tem stalneje se hodi med vsakojačkemi težin vihri. Ali vu vnogeh smrkava oko čistoga nakanena, ar brzo se ogleda na kaj nasladno. mrmra: mrmrava: kov. kemp. 116 koteri nerad i ne hteč svojemu poglavaru se podloži, znamene je, da telo negvo jošče mu ne prekomce pokorno neg gusto krat se odteple i odmrmrava. muda: m udava: krist. blag. 1, 165 pijanec zamud dva delo; — m u d a vaju: math. la 113 z a mu da vaju školu i cirkvu, 2 b 93 zamud a vaju prodečtvo i krščanski navuk, 2 b 173 vndgi hmani i nemilostivni roditeli malo si teru ghivu za svoju be- težnu decu i vsa naravi puščaju, niti jednoga dneva prikazati ne čeju da bi vu vdraš išli i spametnoga vračitela dopelali. Da pače tak dugo zamuda vaju, doklam vre ni moči pomoči, 2 ° 194 zaradi pijančuvana i lebud kakvoga živlbna vnbgi skup spravlaju se, doma pak hižno delo i farnu službu božju zamudavaju. niza: nizava: duh. 32 kada se listje nanizava, jemle se jednaka železna igla. peja: pelavaš: krist. blag. 1, 123 od tud izpelavaš kak da bi bogu grešene i krepostno živlene vse jedno bilo; — p e lava: gašp. 1, 705 odkuda izpeldva se, kak vugodna bila jesu aldu- vdha gospodinu bogu tulikoga svetca aldujdčega telo i krv Kristu- ševu, math. 2 C 18 on je koji krščanska namenena, živu veru vu .Jezusa, dobra obečaiia iz srdca našega izpelava, takoga objačilje, zdržava i razširuje, kov. kemp. 202 milošča vsa k bogu nazad pripelava, odkud početno izhajaju, 232 o kak velikoga primle gospodlna, kak predragoga v p e 1 a v a prlhodnika; — pelavamo: math. 2 b 178 da ov gospon ne zabstun pital sluge svoje, spe- 14 vam o iz tvrdnoga zaufana, koje on imal je vu reci Jezuševe, 2 C 116 od ovud mi s p el a vam o, da Ježuš vse one drži za ludomorce, koji bližhega . . špbtaju, kov. kemp. 170 gospodine, vu slepoti smd i ničemurnostjum hitro se zapelavamo; — pela- vaju: mul. ap. 189 nespametno mati k razpelu govori: dete moje, kušni boga, ovo je Kristus bog. Odkud krivoverci iz pela vaju, da mi razpelo verujemo i poštujemo za pravoga boga i za to go¬ vore, da imamo lipovoga boga, kov. kemp. 103 vnogi se vu blud- nost v pel a vaj u. pčša: pešavam: kov. kemp. 231 potrebno mi je stanovito, tak gusto krat opadam i grešim, tak hitro lenim se i opeša vam, da po gustili molitvah i spovedih sebe ponavlam. PUINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI. 151 pika: pikava: math. l a 90 pijanec na vuglokamen p opi¬ kava se. piša: pisava: gašp. 1, 638 kotero (živlene) iz pisava Euse- bius, 1, 645 ostala čuda po vrčdnosti s. Konrada prigodena Wa- dingus leto 1516 na kratkom ovako izpisa v a, 1, 712 žitek s. otca svojega z razumnem perom svojem izpis a v a, mul. ap. 244 papa se sam oživa i na listeh podpišiva sluga slug božjeh, gašp. 1, 514 ov dan i očiščavanu prečiste bogorodice device ne zbog odha- dana od čistdče nego zbog prihadana k najvekšoj čistoči pripišiva se, krist. blag. 1, 65 duh sviti ova spisiva vu kiiigi redovničtva, 254 ovak spisava Jezuš dhbroga pastira; — pisavaju: gašp. 1, 666 prodekuvana, čine i smrt Mathiaša vnogi navučiteli i z p i- savaj u. pita: pitava: math l a 116 ako vas vre velike i vrstne več krat gdo navuke ovakve izpit iv a, stojite kak ti nčmi; — pita¬ va j u: mul. ap. 43 nigdar ne i z p i t i v a j u niti čujena ne pretresaju, gašp. 1, 571 zapaze sluge svoje poglavniki domom dohajajuče, de- derno ter bahato zezvedaju i zrok iz p iti vaju, za kaj zapoved hira dana ne izvršena ze vsema, kov. kemp. 172 jaj onem, koji vndga smešna od lhdih s piti vaju, 211 blepoznanlivi ludi s p i- t iva j u. priča: pričava: kov. kemp. 98 ltibav z nemogučnostjum se ne s pričava; — pri čiv a m o: krist. blag. 1, 95 znam da se z na- šum slabočum izpričavamo; — priči vaju: kraj. 248 vnčgi se ludi od pričeščana s priča vaju vrčmenom . . a neki se pak spričivaju sramežlivostjum. puha: punavaš: kraj. 80 vse živhče stvari blagoslovom na- puhavaš, math. l a 59 ti marlivo spunivaš diižnosti, 2, 19 misli vsigdar sam pri sebi, jeli dužnosti proti nemil marlivo s p u- havaš; — puniva: kraj. 54 ki vsa mesta napunava, 106 vn kom se duša milostjum napuniva, math. l a 182 koji vojn ne govu spuhavu, krist. nač 204 ne more višni mešter z nezado volnem okom gledati, da človek dužnosti stališa svojega s p u h i v a, — punivate: math. l a 220 vi dužnosti jednoga krščenika ne spunavate; — punivaju: mul. ap. 853 zadhu voju s\ojeli ne i s p u h a v a j u, math. 2^ 57 dužnosti svojega zvina s puha¬ va ju, gašp. 1, 647 o kuliko je ludi, koteri z žhli i trudoni siio maškeh ludih želudce svoje napuhavaju, kov. kemp 215 pi< obilnem veselem se napuniva ju. 152 M. VALJAVEC, raduva: raduvavaju: mat. 1, 376 nit obraduvavaju nit vesele videne s kojem glede se. riga: rigava: mul. ap. 178 Kristus na križu žeden zdihava, a krščenik vu krčme ali pijan na postele ležeč z rigava. riva: rivavaju: vran. rob. 2, 113 ako takov trli samo i ku- li ko odriva vaju, tak se vala na valkeh. sipa: sipava: krist. blag. 1, 32 dapače me z vsum obienostjum obsipava, 28 obsipava grešnike s srečam, petr. 42 i ev. tiru. 36 ki ne spravla z menam, razsipava. služa: sluzava: mul. ap. 151 s. mati cirkva na isti božični post nihov spomenek obslužava, gašp. 1, 220 tretjega krala dan na jedenajsti prosinca obslužava se, 1, 270 svetel? negov ob- s luž dva s. mati cirkva petnajsti dan sečna, 1, 422 vu koterom vsakoletni svetek nemu na hvalu s. mati cirkva obslužava, 1, 426 ni jednoga drugoga preobrnene tak glasovito ne obslužava s. mati cirkva, kak s. Pavla, 1, 514 drugi meseca svečna dan s. mati cirkva vsako leto alduvana Kristuševoga vu cirkvi obslužava spomenek, 1, 528 na spomenek ove svete procešije i dandanašiii s. mati cirkva obslužava procešiu, 1,610 obslužava sveta mati cirkva ov isti deveti d dri svččna svetek odičene pomočnice naše, 1, 727 trpele jesu s. Perpetua i Felicita sedmi ddn sušca, vu kojem dnevu sveta mati cirkva nihov obslužava vsakoletni spomenek, 1, 795 sveta mati cirkva na dan današni svetek nihov obslužava, matb. 2^ 145 veliko vesele obslužava se, kov. kemp. 112 k oj vi m se naj više dobro zaslužava, 263 takov vu prijetju presvetoga sacramentuma veliku zaslužava jedinosti bo¬ žanske milošču; — služ&vamo: gašp. 1, 390 blažene Agnes device i mučenice svetek obslužava m o, math. 2° 119 ovde gde mi spomenek preodičene riegove liibavi proti nam tia do smrti obslužava m o, moramo mi vu pravoj i istinskoj livbavi med nami skup složiti se; — s luža vaju: kov. kemp. 268 koji goder naklo¬ nite i pobožno naj viš 1 tvoj sacramentum ob služa vaju, naj budit vredni milošču i milosrdnost pri tebi najti. smeha: smehava: mul. ap. 709 ki se iz pobožneh ludi ošpotava ali osmehava; -- smeh a vam o: mat. 2, 177 nas tenta da se smejemo, p o s m e h a v a m o, razgovarjamo; — s m e h a v a j u mul. ap. 43 nigdar ne izpitavaju, niti čujena ne pretresaj u, nego se osme- havaju, za nemar meču, math. 2° 194 vnogi doha.daju vu cirkva više puti samo za to, da se mogu priličnčše razgovarjati, ali bole PRINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTIN1. 153 rečem klafuriti, da se z drugeh zešpotavaju, z e s m e h a vaju. druge ogovarjaj u. stupla: stupjavam: kov. kemp. 226 pristupjavam betežen k vračitelu, 233 gospodine, zidanem i naklonom k tebi p ris to¬ pla vam; — s tu pid vaju: petr. 35 a ev. tirn. 32 ko je palo obrh živca kamena, jesu oni koteri gda čiiju, z vesejem prijemih reč, i ovi koreiia nemaju, kii do vremena veruju i vu vremene skušavana o ds t u p la v a j u. ščipa: ščipava: mul. ap. 1389 prišeptane, kada se na ufanom ter otajno tude dobro ime pri ščipava. šenta: šentavaju: mul. ap. 501 koji judi ne svete imena bož¬ jega? Ne svete oni ... ki blazne govoreč, da je vrag stvoril, dal, sudil, spravil ali donesek Ali šentavaju ali erdegataju. širja: širj&va: kov. kemp. 225 sada vu vndgeh mestali aldiijc se Kristus, da tem vekša milošča i lubav božanska proti človeku se izkaže, čem bole svčto pričeščahe ras ir j dva se po svetu, 234 ov naj viši sacramentum je vračtvo vsakoteroga duhovnčga betega, vu kojem . . lubav ogni se ter r a š i r j a v a. math. l a 226 negov navuk nasleduje i razširava, krist. blag. 1, 285 ovde naj sc kralestvo milošče zmir bole razširjava; — sir ja vaju: matb. 2t> 255 apostoli su bili odebrani orudeje, da veru Kristuševu na- zveščaju i razširdvaju. spota: špotava: mul. ap. 709 ki se iz pobožneli judili pošpo- tdva; — špotavaju: math. 2° 194 vnbgi dohadaju vu cirkvu samo za to, da se z drugeh zešpotitva j u. štima: štimavaš: gašp. 1, 813 kak se poufaš siromaštvo tvoje Gregura bogactvu prispodabjati, naimre ti, koteri jednu miševlovicu tvoju bole lubiš, glAdi.š i preštimavaš, nego Gregar vse svoje blago? math. 2 b 211 ti istimi zvrhu vsega lubiš i preštimavaš, krist. blag. 1, 133 koji male grehe za ni kaj držiš i preštimaiaš, - štimava: kov. kemp. 101 hotene bole pdzi neg dar, ter vse darc mene od dragoga preš ti m d v a, 171 kuliko god je malo, ako se ne- naredno lubi i pr e Štirna va, kesni od naj vekšega i smradi, krist. nač. 111 naj se p re št imava od vseh orsagov, 202 milošča niti mesto niti pričetek roda ne presti m a v a, krist. blag. 1, 28 gi ešm ova samo p r e š t i m it v a, 129, 136, 164, 178, 179. s tima varno: gašp. 1 , 28 mi nega imajuči pri rtikah nikaj ne preš ti¬ ma vam o, poteptavajuč zapovedi liegove, math. l a 73 je hm vezdašne vreme duhovne pastire preštimavamo za proro e 154 M. VALJAVEC, angele od boga poslane? krist. blag. 1, 49 pokaže se da mi tuliku milošču preštimavamo, 52, 112; — štimavaju: kov. kemp. 176 za angele nas vnogi preštimavaju i povedaju, 201 žele da se svoji čini i dari na veliko preštimavaju, math. la 60 liidi z vekšinum drže se i preštimavaju za vekše nego su, krist. blag. 1, 178 za to ne ne preštimavaju. šva: švavaju: math. 2° 220 osebujno pako prepovečte vašoj detci i družini, da ovakvem ludem ne prišvavaju špotliva imena. tepta: teptava: math. 2 b 98 koji do sebe preveč vnogo drži, takov od drugeh ludih s tem bole kudi se i poteptava, 2 C 14 bogu biti nepokornomu znamenuje nega za nemar metati, koji pak nega za nčmar meče i poteptava, on nčma nikakvoga dčla vu nem, 2° 129 koi reč božju i zapovedi hegove poteptava; — tepta vaju: gašp. 1, 366 pustete ne vu kralestvo dike nebčske putuvati, naj ne ravna duh svčti, po kojega nadehnehu beže sveta ovoga čalarnost, i vmrtelnost Žitka ovoga p o tepta vaju, 1, 258 nekoteri pod noge postavjaju istoga zveličitela, i nemilostivno tldče, gaze i poteptavaju smrtnemi grehi svojemi, mat. 1, 450 prež kaštiguvana poteptavaju se negve presvete zapovedi, math. 2b 14 vse načine i pomoči na zveličehe vu obilnosti imaju, ne pako ne samo ne potrebuju, nego takaj poteptavaju, 2 C 117 jesu strašne kaštige, s kojemi Jezus grozi se onem. koji krotkbču kr¬ ščanski! poteptavaju, 2c 166 koji ove duše kreposti hotonce po¬ te ptk vaju i na nikaj meču, podlažu sebe na siidu bbžjem naj ostrešemu računu. tira: tirava: mat. 1, 541 utane dobrih nebeških vsu iz srdca iz tirava turobnost, krist. blag 1, 120 srditost krv vu žilah na- t i r k v a. trga: trgava: gašp. 1, 140 on vužinca i vuzle krivic našeh raztrgava; — trgavaju: math. l a 122 oni na vas trose i od svojeh vust odtrgkvaju, da vas dobre krščenike odhrkniti bi mogli, krist. blag. 1, 129 ovak osebujne pomoči božanske pre- tr ga vaju se, 232 pretrgavaju prisege. trša: tršdvam: kov. kemp. 235 z grehi se obtršavam. tuža: tužava: kov. kemp. 202 natura zbog zmenkana česa i težine hitro se stužava (thom. kemp. 3, 54, 16). tvrda: tvrdava: gašp. 1, 424 Gregur papa odgovarja, da vekše je čudo grešnika obrnuti, nego vu telu mrtvoga izbuditi, i po tvr¬ da v a govoreč da vekše čudo je bilo obrnene s. Pavla, nego zbu- davane od smrti Lazara, 1, 670 kaj potvrdava Origenes, math. PRINOS K NAGLASU U (NOVOj) S LOVE NŠ TI NI. 155 2« 137 ova istina potvrdava se vsaki dan med nami, krist. nad. 105 spoznane potv rdiva, da su pobožni več pnt vu nevoli i suprotivčini. a grešni se srdče vživaju, krist. blag. 1, 122 ovo pre¬ misli, vane potvrdava postavek moj. ume: umeva: mul. ap. 122 reč verujem ide li samo k prvonni i k osmomu kotrigu veruvina apostolskoga? Ide k vsakomu i r a z- meva se pred vsakem, 224 kaj se razumeva po tom, da hoče suditi? math. 2b 190 pod ovem dobrem i milostivnem krijem razmeva se bog, 2« 76 to ne razmeva se tak, da lie jednako bi ltibil, 2° 111 to se od sebe razmbva i vuči nas ritzum, la 198, 207, 227, krist. blag. 1, 135 kaj se po vinogradu i gospodaru ovem razmdva? 173 po ovdm aldovu raz m dva s. Avguštin aldov pokbre; — um d vaju: mul. ap. 127 kaj se raz um dva po ndbu i zemle? Po nebu razumevaj u se angeli, sunce, mesec, zvezde i vsa koja su vu nebu i vu zraku, d po zemle razum d vaju se ludi, živina i vsa koja su na zemle i vu vode, gašp. 1, 495 po presvetlom ovem Jerušalemu svetoga pisma tolnačniki razume- v a j u svetu rimsku katholičansku cirkvu, mat. 1, 95 tak razmdvali su vsi svetci i sada razmevaju vsi, koji zveličerie svoje žele, math. 2° 69 po oveh grešnikeh r a z m 6 v a j u se publikdnuši, 2° 111 po oveh (predeli) razmčvaju se stari, krist. blag. 1, 127 po kojem zrnu male grehe razmevaju. vekša: v ek š a vaš: gašp. 1, 723 bože koji cirkvu tvoju z bli- ženoga Tomaža svetimi molitvum povekšivaš, daj nam, koja je vučil, z razumom spoznati; — vekšava: petr. 253 tdlo Pri¬ staševo dušu našu hrani, krepi i po vek šiva vu jakosti duhovne, gašp. 1, 523 kotero duguvane knito povekšava svdtoga starca hvalu, kov. kemp. 109 lubav božja vsa premaže i vsu duše moč povekšava, 234 vu kojem se. . dobrota začeta povekšava, math. 2° 53 čudete se zvrhu dobrbte božanske proti nam. koju vsevdil povekšava, 81 broj blaženeh povekšava se, 206 mi poleg naše slaboče, koja skoro vsaki din povekšava se, vu one iste grehe opasti moremo, krist. 6 liihova se žeja po tom p oek šava kak i zvirališče nihoveh nevoj(h) i nepokoja, krist. blag. 1, 264 dugotrpnost človečansku nevoju nezmernb povekšhva; — vekš k vaju: gašp. 1, 286 koteri iniaha na redu postavjcna kak ti na niti drago kamene čuvaju i povekšavaju, 1, *’18 "vu pravi veri postavjeni nikaj se ne boje neprijatelov, nego pioti him naj dederno vojuju i povekšava j u judstvo božje, mul. lei. 152 pobožnost povekšavaju. 156 M. VALJAVEC. viša: višavam: kov. kemp. 211 ja sem, koji svoju gingavoču spoznajte k mojemu božanstvu i z vi š A vam, 227 hvalim te, bože moj, i z višavam na veke; — višava: gašp. 1, 477 ovak milosrdne na ovom i na drugom svetu izvišAva bog milosrdni, 1, 704 duh sveti Simona do neba iz višava, 1, 804 bog ponižne iz višava, kov. kemp. 203 milošča človeka od zemelskeh na lu- biti nebčska iz višava, math. 2° 197 vsaki koji samoga sebe izvišAva, hoče biti ponižen, krist. nač. 7 ova pravedna žela i od s. pisma zvišAva se, 134 on kojega bogatstvo zvrhu drugčh zvi¬ šava, vidi da se na z nami nadladuje, kov. kamp. 238 kada mašnik služi, boga poštdje, angele veseli, cirkvu povišAva; — vi š A vaju: math. 2 b 213 nazbči ne hvale, z viša vaju nihove kreposti. vrša: vršAvaš: kraj. 282 gda je činiš i zvršAvaš, math. 2b, 119 misli, jčli tvojega zvaria dužnosti verno zvršAvaš; — v r- šAva: kov. kemp. 98 lubav vnčga z vrša v a i oprAvla, math. l a , 90 ovo isto vu našeh vremčnah pri vi logeh žalbstno z v r š a v a vera Jezuša, 2 b 137 on oblast zvršAva koju si je vzel, krist. nač. rukotvorec delo svoje s potrebnum jčdnakomernostjum zvršAva, 155 oči na boga hititi, koji kaštiguje i svoju pravicu zvršAva; vrš A varno: petr. 225 kraj. 420 i tirn. 219 to ti su vam, bratja mA, zapovedi b6žje vu to ime nam dane polag liegve vole, da je znamo, razmemo i činom zvrša varno, math. l a 223 našu dužnost zvršAvamo, krist. blag. 1, 284 z ovem spoznanem molitve naše zvršAvamo; — vršAvate: math. 2c 216 ne potrebno, da vi vaše lubavi čine očito i pred vsum občinum zvršavate; — vr- šAvaju: gašp. 1, 756 k tomu vsaki dan osebujne molitvice za iste mešnike je bogu alduvala, ponižno proseč, da vredno i do¬ stojno vu čistoči i svetosti duše i tela tuliku skrovnost do vrš A- vaju i dopunavaju, math. 'jh 12 vidiju i čuju, ali niti vu me veruju niti moj navuk prijemlu, još mene nega zvrša vaj n, 2° 107 onda rečene grehotč vnogo ne znamčnuju, kajti z vekšinum mučeč zvršAva ju' se, 208 najvekši takAj grčšniki gda i gda krčpostne čine z vrš A vaju, krist. nač. 116 koji posel gosponov zvr šavaj u. zeha: z eh A v a: mul. ap. 104 kada se zehAva, navada je s palcem vusta prekrižiti. Rijetko je akcenat na prijedlogu: kemp. 137 zAdržava, ili na slovci ispred ava: kemp. 127 premerjava, 165 premišlavaju. — Mjesto otegnutoga naglasa čuje se često potisnuti: zvršavam itd. PRINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI. 157 Amo idu jošte osnove koje dobivajo e rnjesto a ispred nastavka va. 1 ako se govori gdjegdje medu kajkavci. Iz Fužine imam ža¬ bi ležene ove osnove: na pele vam = napeMvam ; slikčvam = svlačim ; v r a j 4 v a m = vračam i zdihčvain — uzdišem: ,niš ne govori, leh samo zdihčvah Uknizičitam: bude: budčva: krist. nač. 180 sadašni stališ človeka obudčva večkrat hegva pritužeiia; — tuže: tu zeva: krist. nač. 181 je li ni krivično, da se človek neprestance pritužbva zbog razdelena vremenitoga blaga ? krist. blag. 27 i naj se drugem pri tu zeva; — tužčvaju: krist. blag. 1, 156 vnogi se zvrhu sebi naložene pokore pri tu ž e vaj u. Mjesto ava ili eva dolazi i iva, ali veoma rijetko. Iz kiiige imam zabeleženo samo ovo: gub iva: petr 283 i ev. tiru. 2S3 zveličene naše i nebeško kralestvo silum se jagmi, dobrotami se dobiva, a samem jednem smrtnem grehom se zgubiva, krist. nač. 67 on ne pogubiva nikaj po prešestneh vremenah; krist. blag. 1, 273 nut kaj pogubiva, koji trpjivnosti nema, 72 tak zasičeni ostavjaju boga vu vremenu i z gubi vaju ga vu vekivečnosti; — peliva: gašp. 1, 633 od kuda lehko vsaki suditi more, da vrag, peklenski oroslan on ručeči, ako prem obhaja i hotejtiče na greh dopeliva, ništar mahe slugam Krištuševem čisto nikaj na- škodeti ni prikladen, krist. nač. 83 da bi previdnost bila, ne bi bog prepustil Siniti nikakvoga greha, po kojem se odičenost hegova potemnuje i ves svet vu nered dopejiva, gašp. 1, 478 po khi- gah ob sebe spisaneh vnoge vu grčheh do grla zakdlane vu nebo zapeli v a, 1, 668 neprijatel vu najvekšu glubinu grehov zape- jiva; 1, 580 iste spačitele na put zvličena dopejiva ju, krist. blag. 1, 115 od ovud bedasto s peli vaju. — tajiva: krist. blag. 1, 160 tak veru svoju z a taji vaju. b) nastavkom ja od jednoslovčanih osnova na i n. p. prebijam: bi; prelijam: li; popijam: pi, itd Iz lcuige imam samo ove primjere: bija: bi: dain. pes. 99 kda nabijam pvčele, tjdi dobro vm- čece večkrat piti ja dobim, 67 vkjp zabijam si oje no na osi ramice; — bija: kov. kemp. 220 odbia me nečisto dušno spd znane, zagr. 1, 390 s. spravišče Vasvense ipso facto proklnia i od s. matere cirkve odbia i oddružuje te thkove, krist. blag. 1, 105 molitva poniznoga prebija nebesa, čb. 7 gon mi v srcu, vre, razbija, preš. 67 razbija vranec, spčha se; - bijajo: levst. žup. 99 nekateri župani zakone in druga taka 158 M. VALJAVEC, oznanila v kratkih besedah pribijajo na svojo uradno deskb, vran. rob. 1, 247 lonci vu Europi nikaj ne prebij a ju, 1, 71 letve po roženicah s čavli pribij a ju. pija: pi: pijaju: mat. 1, 125 žuhki napitek, žuhki pehar naj bude smrt, videči mi vendar, da vsi ludi prešestni i vsi još bu- duči narodeni i vsi živuči prež spričavana vsakoga nega ali po¬ pili su, ali budu pili, ali vsaki dan p o pijaju, nam nežuhki i težek, nego sreeiji i batriv napitek moral bi biti vija: vi: vijam: dain. pes. 59 vutek ženem sem no ta, ga z a v 1 j am skrižama; —- vija: p. Hipolit u kop. 95 tkalic prejo navija na tkalšku kollu, kov. kemp. 202 natura vsa k sebi privija, škrin. 29 kdor na ravnost hodi, hodi brez skrbi, kdor pak svoje poti zavija, bč očiten postal; — vijajo: p. Hipolit u kop. 94 s tejga se ali klopke navijajo (vijo), ali pak štrene delajo, kov. kemp. 191 ako daješ mira, ako vesele sveto vlevaš, bude duša sluge tvojega puna spevana i pobožna vu h vade tvoje. Nego ako se vmekneš, kak si kruto glisto krat navaden, ne bude mogla teči po ptitu zapovedih tvojeh, neg bole za tuči prša, kolčna ne priviaju se, mul. ap. 917 vojniki jur obladavci na varaškom zidu zastavu veselb zvijaj u. Tako i osnove graja: gra; kaja: ka; seja: se; smeja: sme. graja: graja: preš. 129 razgraja piš ob hudi tiri, 181 ju¬ nak premišla, kak bol spodej lena voda r a z g r d j a; kak bregove stresa; — grdjajo: ravn. 2, 206 kako trdo in v živo popiše Jezus šdmlost tčlkan ludi, ktiri drujih še tolčkine pregrčške grd- j a j o in g r a j a j o, pa sto in sto večih jih sami store; a u ugar. slovenštini: grajam: klizm. 19 Krištuš vali Ivana, graja Židove ino se nim prti. kaja (uz kaje): kaja: mat. 2, 237 koji se žaluje, kaja da je zagrešil, 249 žaluje se koteri, da je v srditosti blaznil, k 4 j a se skrušenb i obečuje tvrdno ne povrnuti se več v blaznost; ali ne žaluje se, ne kaja se tak, da je bližhega krivično obtršil; — kajamo: mat. 2, 236 žalujemo se, kajamo se zbog bantuvaha hemu včihenoga: — kaj at e: mat. 2, 293 žalujete se i kdjate za to kajti zbantuvali jeste boga. — čuje se i kaj a m. seja: seja: škriri. 316 kadar se moka presoja, smeti v siti ostanejo; ali samo kad ima iterativno značene, a kad je perfek- tivno ima : nagfl. 132 orač silje vo zmlati, zvejja, pr esej j a, semele, melo presejjati da i s tč se peče kruh. prinoš k naglasu u (novoj) slovenštini. 159 smeja (uz smeje): s mejam se: rog. 1, 397 sme jam se jest, ker se meni dobra zdy de tukaj prejemam zabstčjn kar sem mo¬ gel plačuvati; — smejaš: kast. eyl 35 kir se tvoja zadna sodba perbližuje, na kateri je ležeče tu večnu živehe, ne alitaš, se smejaš, rog. 1, 397 kaj je letu? jest tebe špotam, tadlam in zmerjam, ty se pa h temu smejaš, preš. 61 al zvčsta si, ti lub’ca, mi, se smejaš al zdihuješ? — smčja: škrin. 90 moder človhk, aku se z norcam prepira, naj se jezy ali smeja, ne bo pokoja nkšal, 293 norec se glasnii smeja, ravn. 1, 23 ne de bi ga bilo sram, še smeja se, preš. 27 vince zlatd se v kozdrcih nam s m ej a, 28 trčimo, bratje! še vince se smeja, 79 zastčn več drhzih postopa za ho, le hemu perjazno se s m ej a oko, 142 zgodna roža raste zapelana od mlad’ga sonca kopnega svečana, ak nekaj dni se smeja ji vesčlo; — sme j ate: rog. 1, 618 temu se smčja te; — sme ja jo: kast. cyl 49 meni se zdy de le ty vsi so napitani s tem od Sardonice zeliščem: mrjd inu se smejajo, ravn. 2, 170 kaj ta l-azbota? nehajte, razidite se. Dekle ni vmrlo, le spi. Ludje se mu s m e j a j o, vse predobro so vedli de je mrtva, 2, 185 nimate nikol grdiga veseja, de druge zapazujete in jih tožite potlej ? jih nikol v nespameti in napake ne zapelujete, de se jim smčjajo, de jih potlej oponašajo? preš. 19 se usta smejajo ko pred, 77 enkrat se valovi morja razdelč, perkažejo ž nih se dekleta lepe, se koplejo, s m ej aj o. — Kad je osnova smeja složena s prijedlozi a ima značehe perlektivno, onda ima potisnuti naglas: nasmejam se, posmeja se itd, pa je tako i: nasmej aš preš. 34 meni nebu odprto se zdi, kadar per¬ jazno nasmejaš se; — nasmej a preš. 70 sladko mu na- s m č j a se Uršika zala, ravn. ber. 27 reče: takrat bo Sara sinu imela. Sara je to slišala in se sama per sebi skrivaj posmeja, 124 Daniel se nasmej a. — I pak je otegnuti naglas, kad se hoče da označi da če doči konac trajnu smijanu n. p. čakam, da se nasmčjaš: ich warte bis du dicli satt lachst, bis du aufhoist zu lachen, dočim: čakam da se nasmejaš: ich warte, bis du zu lachen anfangst. c) nastavkom a one osnove golskih osnova s nastavkom pred toga i vokala o (ne = a). koje se grade od gla- i, a n e m a j u u s 1 o v c i i s- 13 ir,o M. VALJAVEC, a) u kranštini. beleža: beleži: beldža: levst. žup. 87 župan take zglasbe vpi¬ suje v zglasilno knigo in jih zabeleža tudi na vojaški list vsa- cemu vojaku posebe. biča: biči: bičajo: levst. žup. IX ki nam vedno zabičajo: bližajmo se Srbom. ceja: cedi: cčja: ravn, 1, 225 v tretjič store in voda se o c e j a ob altarju in nastopi do vrha po grabnu ; — c e j a t e : jap. ev. 111 vy slejpi pelavci, kateri komarje precejate, kamelo pak požerate. druža: druži: drdžajo: levst. žup. 10 kako ustanovlene ter po kčlikšne bodo občine in kako se z dr nižaj o in r a z d r u ž a j o. o vsem tem uče §§ 1—5 v občinskem zakoni. glaša: glasi: gldša: levst. žup. 79 krajevni učilniški svet ima občinske učilnice pod svojo roko kar se tiče odgojila in kar dru- g&čnih, debelejših priprav, o katerih vse ukrepa on sam ter se po tem občinskim oblastnikom oglaša za potrebne troške: — g la¬ saj o: levst. žup. 85 naj se ti ludje od začetka do konca meseca grudna zglašajo v občinsko pisžtrnico, 145 kadar se klicani vo- j&ci k županu zglašajo, naj on pove vsacemu posebe, kam ka¬ teri pčjde. greša: greši: greš a: ravn. 2, 61 bogaboječnost in dovolno srce je vse nuno bogastvo. Tudi trplene jih (=ju) ne z gr 6 š a, 2, 87 Jezus ni le jedi stradal v pušavi, vsiga drdšiniga vesela pogreša (vermieszt er), preš. 17 marsikdej tvbje oko me pogreša. kuša: kusi: k d šaš: ravn. ber. 192 če nauk poslušaš, spolnit’ pa ne s k ti šaš, si srečo kaziš; — kuša: škrin. 51 takti skuša- gospčd srca, 282 pred molitujo perprdvi tvojo dušo, inu ne bodi kakbr človčk, kateri boga skuša, preš. 9 v hram poglejte, mi povejte, zvezde, al res 6na spi; al posldša, me le skfiša, al za druziga gori, škriti. 223 zlatu inu srebru se v ogni poskdša, levst. žup. 175 urad, kjer se preizkiiša ali presoja mdra in utež; ■— k u š a m o : rog. 1, 488 letu samy vidimo, skušamo inu občutimo. kvarja: kvarja: preš. 108 slop je, kdor se s petjam vkvarja. loča: lači: 1 6 č a: levst. žup. 50 ta zakon . . r a z 16 č a, katere stvari pristoje temu odboru, katere občinam; — 16 čaj o: levst. žup 169 določilo: besede katere določajo, da kaka stvar bodi tako, a ne drugače. pmnos K naglasu u (novoj) slovenštini. 161 mena: mčni: m 6 na: skrin. 53 kdor besedo sp remi n a, bo v to liudu padbl, 317 svet človbk v modrosti ostane kakbr sdnce, nespameten se pa kakbr mejsec spre m ena. merja: meri: merjam: rog. 1, 397 jest tebe špotam, tadlam inu zmbrjam; — mer jas: ravn. 2, 269 ti perkbnčniki so eno uro le delali, in nam jih p e r m € r j a š ; ki smo težo in vročino celiga dneva občutili! — merja: levst. žup. 101 on treba da hodi tudi k ogledom na tista mesta, kamor si kdo name r j a se¬ zidati obrtovno stdvbino, 84 kadar se odrnerja kdzen, treba pomneti vseh obtežil, 89 vojaška stanarina se odmčrja po trdnem cenovniki, ravn. 2, 73 pogublbne, nič drujiga ne čaka nepobol- šaniga grčšnika. Kakor prekuc per neredovitnimu drevčsu, ki se mu že skjira pomerja, božja strašna sodba ravno tako blizo je nič prida človeku, rog. 1, 97 eh tukaj se ne spomni na Kristuša, temuč na tu zddjci merkat, vidit inu slišat pdsti se tu maščuvdjue, kir se zmerja (wo man schilt) kolne inu zaničuje nazitj, 582 kragul kir se povrne inu kir ta lovic ima nega u pesteh, tega na zmerja, na tepe. — merjajo: traun. 153 ony namerjajo z grenkimi besedami kakbr s phšicami. meša: mesi: m S š a m: traun. 253 mojo pijačo s solz&mi mešam; — meša: tast. cyl. 14 tega h pomuči prosi, kateri se ne m 6 š a vmej gmajn nepoštene ludy, 110 kadar en otročič se ygrd s svoim očetom, ga teza, materi vse lase zmčša, jap. prid. 2, 61 ker jeza vso kry inu kar je sočniga v člov§ki zmeša, taku pride iz tega veliku bolezen, preš. 17 mdrsikdej se govorica ti zmčša, ko me zagledaš med drug’mi ludmi; — mešate: kug. 4 vy ne pozniite sorto, vy ne vejste to gmajn živino od te žlahtne, od te plemenitne razločit, vy eno s to drugo zmešate; — mešajo: ravn. 2, 136 nihčer jih ne bo dražil, ktiri jčzo gospodarijo, ki se v napake ne spušajo, še mah pa v punte mešajo, 2, 48 nad Herodežam imamo žalosten izgled, kako napilil, zapovdlivost in pa lastna jubezen člo¬ veku ves um zbebijo in premčšajo. mišla: misli: mi šla: preš. 181 junak premišla, kak bol spo- dej lena vodit razgraja; — m islam o: škrb. 1, 380 kratki čas našiga živlena premišlamo; — miši a j o: škrb. 1 le tiste ui- žalie premišla j o, k jim zamorejo vupane striti. muja: mudi: milja: preš. 146 pastir rumene zarje ne zamuda (od nevole slika radi mjesto: zamuja). nuja: nudi: nujaš: rog. 190 ah bug! kir tak« dobnitliv si. de meni te gnade ponhjaš, ah, prosem te, dodeli de usi kužni boi o 162 M VALJAVEC, rešeni od kuge; — nuj a: rog. 46 blagu inu bogdstvu ponuja ta svejt inu kaže tem svojim, 214 kadar eden eno ali drugo reč predaja, ponuja to inu kaže iz flisam, 572 zapusty kar ta svejt daje inu ponuja; —- nuj a te: rog. 305 štimate li taku malu to krono, de to te mestni oj liki ponujate? — nujajo: škrin. 69 ne pečaj se s temi, kateri si v roko segajo inu se per dolgeh za pordke p o n u j a j o ; — n u j a t a: preš. 80 vklbn materni, gospo¬ dične oko pondjata v zakon mu neno roko. obotavla: obotavi: obotavla: ravn. 1, 32 ker se Lot še le obotavla, primeta per roki angela nega, ženo in hčeri. plača: plati: rog. 407 ta te svoje iz častjo inu izvelyčajnam plača, toaun. 88 ta hudobni vzame na posodo inu ne p Ide a, preš. 107 človek toliko vela kar plača. pravla: pravi: pravlaš: traun. 156 ti jim jed perpravlaš; — pravla: škrin. 92 jezi podvržen človek boje napravla, ravn. 2, 14 stradavcam daje obilnost, bogatince pa prazne odprdvla, škrin. 17 pojdi k mravli . . katera si po lej ti jed perpravla inu spravla vkup ob žetvi kar bo vživala, 64 kateri z lažnivim je¬ zikam bogastvu vkup s pravla, je nečimrn, traun. 366 kateri zemli dež perpravla, 95 on šace vkup s prav la inu ne vej, komu jih bo vkup spravil, škrin. 19 on si ostudnost inu sramoto vkup s pr avla, 64 bogastvu vkup s pr a vi a, 87, 93 itd. levst. žup. 199 upravitel, kdor kako stvar uprav la ter z no gospodari; — pravlajo: škrin. 54 žnabli nevumniga se med boje vtikdjejo, inu negove vusta kreg napravlajo, 196 ony ponočne pojedine napravlajo, preš. 103 po tvoji voli bom pel, kako od pravlajo se ovcam garje, traun. 93, 314 mene opravlajo, škrb. 1, 363 dobre dela z nevolo opravlajo, preš. 120 draga, vem kako per tebi me opravlajo ženice, škrin. 66 kone za dan boja per- pr d vi a j o. premla: premi: prem} a: preš. 58 nevesta s primi a lubiga; — premlajo: škrin. 18 moj syn! ohrani zapdvbdi tvojiga očeta: kadar boš hodil, naj te s premi a j o, preš. 121 kodar hodiš, te mladenči s p r e m 1 a j o z očmi povsod. pušča: pusti: pušča: rog. 225 hudu gdur puša žjulejne zbulša tar hudu žjulčjne, leben ima tč časty, 81 kadar khi eden ali ta drugi poddt se hoče na lou teh tyčou, taku ta vzame h sebi en kosic frišniga, kryvaviga mesa inu eniga kragula na roko, tega za tu, de ga za tycami s p d š a, 590 žarke s p d š a od sebe tu sonce, 591 katero luč inu svejtle žarke s puša še dan dandšni u PRINOS K NAGLASU U (nOVOj) 8LOVENŠTINI. 163 ta zdulni podzemelski kraj teh vic, traun. 256 on je taisti, kateri vse tvoje pregrehe odpiisa, ravn. 2, 308 on vsmiMvic ne p o- phša brez pomoči Judi v revi; — puščajo: levst. žup. 45 da bi se popravilo konsko pleme, za to se o svojih časih tu ter tam po deželi razpostavjajo državni žrebci ali pastuhi, kateri se s p u- š č a j o za plačo. rašča: rasti: rašča: ravn. 1, 19 voda zmiraj narisa. r e j a: redi: škrin. XXXII nova postava se nar § j a, 56 člo- vekovu daruv&ne hemu pot razširja inu hemu pred poglavarji prostor n a r e j a, ravn. abc. 87 sedlar narčja sedla. ravn. 1, 256 on je, ktiri je vstvaril vetrove in meglo n ar e j a, ber. 112 iz kože se usne za čevle na rej a; — r e j a j o: ravn. 1, 162 še kraja naj ga n a r e j a j o, abc. 61 mati n a r e j a j o kraje, mnoge semena vsejejo va ne, ber. 163 nektere zdravila se iz rudstva n a r e j a j o. roča: raci: ročam: skrb. 1, 42 svetjem, per poročam ino prosim de imate počutke krotiti; — ročaš: skrb. 1, 420 nam mo- litvo p e r p o r d čaš; — r6ča: traun u predgovoru: David zavil- pane na boga čez vse hvali inu perporčča . . sam naš izveličar bukve tih psalmov na posebno vižo per po roča inu hvali, škrb. 2, 27 Kristus perporčča skup zbrano sreč imeti, 214 kar se perporoča, se zavrže, ravn. 1, 156 vsaka perpravnost, če je na hudo ne obračamo, ozalša in perporoča človeka, 2, 67 kdo bi rad ne delal, kadar Jezus delo z lastnim izgledam tako lepo on sam perporčča? — ročaj o: levst. žup. 97 občine te liste pozneje, kadar so popisani, spet pobirajo in izročajo okrajnemu oblastvu, rog. 1, 280 brani ludy, kateri se ne pran iz srca per)) o- r 6 č a j o, 614 katerim stitrišam zadrže se enaku tudi tij brumni otroci, kadar imajo umreti, kir ty te stčriši ti skrb inu u lubezan drugim p e r p o r 6 č a j o, traun 351 sveti očaki pčrporočajo ta psalm, škrb. 1, 213 kratko zdihvane s. vučeniki močno pei- poroča j o, levst. žup. 17 kar kedaj vročajo strankam, da vselej dade vsacemu v svojo roko. saja: sadi: saj a: ravn. 2, 14 p o s d j a mogočne iz sedežo\ jih. slavja: slavi: s litvjam: ravn. 1, 166 sim v stiski per hemu, rešim ga ino razsldvlam. soja: sadi: soja: levst. žup. 175 urad kjer se preizkuša ali presoja mčra in utež, 140 kadar bi si župan pod uho potikal svoje dolžnosti, to naj mu politično okrajno oblastvo pi i s n j a po'10 do po 20 gld. globe, 5 to oblastvo razsoja o tacih ob- 164 M. VALJAVEC, činskih ukrepih, katere je župan zavrl, 36 okrajno oblastvo raz¬ soj a, ali je koga na odgon dati ali ne; — soj ata: levst. žup. 98 take izpovedi presojata dva pravična, vešča moža. stavla: stavi: s t 4 v 1 a: škrin. 259 prekanen veliku nastavi a, preš. 85 o godec! nastdvla ti (hišna) limance; —• stavlajo: škrin. 3 svojim dušam zadrge nastdvlaj o, traun 92 zadrge n a s t a v 1 a j o, traun 355 na letej poti po kateri hodim, nastav- lajo meni skrivaj zadrgo, rog. 305 ty ta kriš na vrh nyh kron p o s t a u 1 a j o. stopa: stapi (?): stopaš: škrin. 250 stopaš čez orožje skr- ditili, preš. 43 dohtar, ti jezični dohtar! kaj postopaš ti za mano? — stopa: ravn. 1, 159 velikan je stopil zmed Filiščanov, in riegov oproda stopa pred nim, 2, 137 kri nam ne stopa v lice, 1, 56 Putfarjova žena se mu zmiraj hlini in hoče ga v greh pregovoriti. Jožef ni pervolil, rekel je: kako bi mogel storiti tako hudobijo in grešiti zoper svojiga boga? Pa zmiraj postopa za nim, ravn. ber. 207 tisti ne ostane zdrav, kteri v jčdi in pijači nima reda, dans preveč, jutri premalo je, zdej postopa, zdej se žene čez svojo moč, preš. 79 zaston več družili postopa za no, le nemu perjazno se smeja oko; — stopate: jap. ev. 69 tudi vy prestopate zapoved božjo, ravn. 2, 269 reče jim: kaj lč tu postopate ves lubi dan? — stopajo: rog. 1, 595 oni iz ceste teh pregrejh na pot tega izvelyčajna stopaj o, jap. ev. 69 tvoji jogri prestopajo to izročene tih stariših. strela: streli: strela j o: dalm. pslm. 64 naglo ony na nega s t r e 1 a j o. teleba: telebi: teleba: ravn. 1, 246 pred nega (malika) po- klekuje, teleba na tla. udarja: udari: udarjam: traun 357 jest dobim preudarjam dela tvojih r6k; — udarja: škrin. 379 on na zemlo v d ar j a z bučenam tega groma, preš. 108 nam spričuje Aligieri, kako sreča pevce v da rja, 129 ko se tepo valovi, grom udarja, rog. 613 ččz tu kadar preudarja s. Chrysostomus ta dva ubu- gliva brata, stury enu uprašajne, traun 268 bloger človeku, kateri ne (modrosti) poti v svojim srci prevdarja; — udarjajo: rog. 85 spreudarjajo ty s. očaki inu včenyki s. m. cerkve, taku u tem znajdejo en velik rezločik, 303 tega spreudarjajo ty vče- nyki, 646 kateru kadar spreudarjajo ty včenyki, Čudnu inu neznanu nym pride naprej. PltlNOS K NAGLASU U (nOVOj) SLOVENŠTJNI. 165 vaja: vadi: vaj ata: ravn. 2, 60 otroka prav rediti je obojih (Jožeta in Marije) nar včči skrb. K vsimu dobrimu ga lubčika n avdj ata. vala: vali: vala: skr:h. 84 sit clovčk satovje pod nogami vala, ravn. 1, 244 je pač to post, de se vala v rasovniku po prahu? v a 1 a j o: škrin. 300 vsmileni se ne vala j o v pregrehah. veša: vesi: ve šaš: ravn. 1, 179 posčdaš pa brata obrekuješ, sinu matere lastne madeže občšaš; — veš a j o: dalm. psi. 10 ony se eden na druziga občšajo, skrb. 2, 152 kar je prevzčtniga, na se obešajo, preš. 10 obešajo glavice, ni rožam mar cvetet’. vrača: vrati: vrdčaš: traun 109 zakaj obračaš tvoje obličje od nas? preš. 15 kaj od mene prčč oko, prčč obraz obračaš mili? traun 222 za kaj odvrdčaš tvoje obličje od mene? — vrača: škrin. 51 I6si bodo v naročje vrženi, al gospdd s tim istim obrača, ravn. 1, 62 tistim ki ga lubijo vse bog na prid obrača, 1, 245 kdo obrdča gospodoviga duha? 1, 339 tako lepo že zdaj se je kazalo, de bog vse zgodbe obrača, 2, 68 veliki darovi so bili v nemu, pa ni jih skazoval, ni bahal, ni zametoval drugih. Na kaj bojšiga jih obrača, 2, 83 dano le za to mu je čudeže delati, de bo ludem rčvo prevzdigoval, tudi v nič drujiga jih ne obriča, 2, 126 še tako za včro pondšati se, nič tega ni iz bogii, če se na sovražtvo, na preg&nane, na razboto, na hrup in morituv obrača, 2, 284 z vsimi timi čudežmi se je pa le Jezus sinu negoviga, ti- stiga pokazal, ktiri vse prav nareja in obrdča, abc. 73 sestra za nimi (mlatiči) hodi, nasad urno obrača de se po drugi strani mlati, preš. 79 Uršika zaldbleno v nega obrača oči, 84 za kaj se tak jezno obrdča t’ oko? 106 sim vidil, de svoj čdln po sapi srčče, komhr sovražna je, zastdn obrača, rog. 145 Donatus odvrača bliske, treske in grume, ravn. 2, 67 tri grde sovražnike nam delo od hiše odvrača: dolg čas, vbožtvo, pregreho, levst. žup. 53 obče bolnice uživajo to dobroto, de jim deželni zaklad po vrača troske od siromašnih bolnikov, rog. 595 mejnila je, de tu srce bode lic iz trupla skočvlu, inu zlasti kir se je ne zdelu, de enu detejce se ii tajstim prebrača, preš. 161 ne vedil bi, kako se v strup prebrača vse kar srce si sladkiga obeta, ravn. 1, 245 Izaija jih od take nespameti zavrača, 2, 234 nikol ne pozabimo Jezusa, kako tukaj oko v nebo zrača; — vračate: škrb. 1, 59 mu zmiram hrbet obračate, ravn. ber. 7 vedite, de so učeniki vasi nar veči dobrotniki. Skažite svojo hvalo s tim, de zadobjenih uče nost ne pozabite, ampak jili v prid obračate, viača j o. 166 M. VALJAVEC. traun 131 ony na mene hudobje iz v racaj o, rog. 649 vidim 25 moož, katčri hrptč k oltarju obračajo, skrb. 1, 159 tako je boga pred očmi imeti k’ mu drugi hrbet obračajo, levst. žup. 34 žu¬ pani naj podpirajo tudi rudarske uradnike, da se nesreče odvra¬ čajo po rudnikih, rog. 167 teh dobrutnikov gnade se tem, kateri te dajb, p o u r a č a j o. zdravja: zdravi: z d r a v j a: rog. 1, 288 tu presveta ime Maria je tajstu, katčru o z dr d u la te bolne, traun 256 on je taisti, kateri vse tvoje slabosti o z dr d vi a, 365 on o zdravia te kateri so po- bitiga srca. živla: živi: živ lam: ravn. 1, 247 oživlam duha podrtim; — živla: ravn. 1, 198 blager mu, kdor se v reveža zvč! otel ob hudi ga bode gospod, varje, oži vi a ga gospod, 2, 195 oživla jih vse, kar jih je od greha mrtvih. p) u ugarskoj slovenštini: čina: čini: čina: dain. pes. 31 tam se (prašiček) na falate ves raz či h a. davla: davi: davlamo: kiiz. 1771 str. 825 da grejh odiirja- vamo i v nami ga zadavlamo; — ddvlajo: kiizm. mik. 25 štero je med trne spadnolo, oni so ki so čiili i od skrblivosti i bo¬ gastva i nasladnosti Žitka idouči zadavlajo se i ne prindšajo sada. dramla: drami: dr d ml a: gon. 24 biid predrami a. javja: javi: trpi. 80 oznahnvati dd gospoud zveličajte svoje, pred očmi narodov vo j avla pravico svojo. Iliča: liiči: luča: nagfl. 119 ki liiča točo kak drumble, nagfl. 162 v prt si semen siple, šteroga naprej z lejvov rokouv vktip drži, s pravov pa ž nega semen jemlč i po ogouni pred sebom ta liiča (sej.ja); — lučaj o: gon. 43 s frečov kamene lučaj o, bar. 24 šteri ovoga nesrečnoga lučaj o. mčha: meni ludere : m e h a m: bar. 42 z etimi (prstmi) šlatam, primam ino se z mej nam; — menaš: nagfl. 12 povej mi ti. ka se naj raj zmejhaš doma? —- zuiena: nagfl. 13 dejte se naj z detetom z m e j h a, bar. 29 metalec sem tam zletava. Pri toplom sunci se z mej ha; — me nate: nagfl. 12 znam, deca moja, kaj se vi vsi radi zmejhate. Znam, kaj ste se domd dosta zmej- nali. Eti se tildi lehko zmejhate na dvorišči; — menajo: nagfl. 101 kak veselo se zmejnajo ti mali dgneci! meša: mesi: mešam: trpi. 82 pitvino mojo s skuzami mej- šam; mčša: nagfl. 13 naj se vu takse zmejne nigdar ne PR1N0S K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI. 167 mejša, 89 da se čemer besnouče med krv ne zmejša. 136, 149; — mešamo: kiizm. 327 ne mejšamo reje božo; — mčšajo: nayH. 161 či se eti med te dobre z mejša j o, pokvarijo i te naj bougše. plača: plati: plačam: kiizm. 36 i kiizm. mik. 82 gospodne, mej potrplejne z menom i vsa ti plačam, 404 moje je zadome- ščdvane, jas plačam, veli gospoud; — plačaš: kiizm. 8 ne boš vo šao od nut, dokeč ne plačaš te slejdni sond, trpi. 9 ti vsa vidiš, dr gledaš nevolo i stiskavane, naj plačaš z ramov tvojov, 49 ti plačaš ednomi vsakomi pouleg delč iiegovoga; — pldča: kiizm. 32 sin človeči pride vu diki oče svojega z angelmi svojimi i teda plača ednomi vsakomi pouleg dela iiegovoga, 278 ki p 1 d č a ednomi vsakomi pouleg dela iiegovoga, 293 što nemi je kaj naprej ddo, naj se nemi nazaj plača, 372 gledajte naj što komi liiido za liiido ne plača, trpi. 24 obarje gospoud te verne i nazaj plača bogdto tim gizdavim, so nepobožen na pousodo jemle i nazaj ne pldča, 43 nazaj pldča hiidoubo nepridtelom mojim; — plačaj o: bar. 30 gorice či letina nagodi te koupa triide obilno plačajo. pravla: pravi: p ra v jam: kiizm. 463 ovo, vsa nova n a- pravlam, gon. 48 jas sem mala repiščica i žtiževke, črve pre- pravlam, gda si tečni obed spravi a m, kiizm. 01 s p ra vi a m gde sem nej rasipavao; — pravjaš: trpi. 50 prigledneš zemlo ino jo navlažiš i bogato včiniš. Potok boži je pun vode. Blago¬ sloviš ne silje i tak jo o pr avl aš, 18 pripravlaš mi stol pred licom mojim, kiizm. 51 i kiizm. mik. 90 'spravlaš, gde si nej rasipavao, 278 ti pouleg trdosti tvoje i nepokornosti srca spravlaš sam sebi srditost na dčn srditosti, trpi. 80 ti spravlaš boga bo jaznost; — pr d vi a: kiizm. mik. 41 vsaki ki sebč krala na- prdvla, prouti guči casari, kiizm. mik. 74 či pa polsko travo, štera dnes jeste i viitro se v peč vrže, boug tak o pravi a, s ke- likim bole vas male vore? nagfl. 29 vučitel poglčdnoti more rovate. pouti, p o p r d v 1 a, vkiip priglibava rovate dece z endriigim, nagtl. 170 slaviček je hasnoviti ftiček. ar prepravla pogiibelnc <'ive, kiizm. 47 i kiizm. mik. 11 keliko krat sem šteo vkiip spraviti otroke (mik. sini) tvoje liki kokouš vkiip s p ra v la piščance (mik. piščence) svoje pod perouti, i nej ste šteli (mik. nej si šteol tipi. 32 Človek vkiip s pr a v la, i ne vej što de sraniivao, kiizm. 131, i kiizm. mik. 30 ki ne sp r avla z menom. rasipava, nagli, dejte si je svojo diihovno mdlo gotovko z okouli nega bodouči du- 168 M. VALJAVEC, govan vretine spravilo i s p ra vi a neprestanoma; — prdvlamo: kuzm. 332 dobra dela spravlamo, 281 jeli tak pravdo zaprav- lamo po veri? aja, nego pravdo potvrdavamo; — pravlate: kuzm. 76 zapravlate rejč božo s tadankom vašim; — prav- lajo: kiizm. 25 ftice nebeške si gnejzda n apr a vi a j o na vejkaj, 46 velike napravi a j o škrice gvanta svojega, trpi. 90 ki svoja dugovana na veliki voddj opr&vlajo, 120 ogen, toča, snejg, megla, slapi negovo reje oprdvlajo, nagli. 118 s kem se pre- prdvlajo mtihe? 171 vucke se povsdd pregariajo i p rep ra v- lajo, trpi. 46 brezi moje falinge bežijo ino se priprdvlajo, kiizm. 11 gledajte na ftice nebeške: one ne sejjajo, ni ne zehajo niti ne sprdvlajo vu skedne, i donok oča vaš nebeški ne hrani, 205 jas sem vsigdar včio vu spravišči i vu cerkvi, gde se vsega kraja Zidovje vkup s pr avla j o, trpi. 85 gda him ddš., vktip spravlajo, 91 sejjajo nive i nasadjujejo gorice i spravlajo si živiš z narasa. ptišča: piisti: puščam: gon. 103 či si odtihavam, zrak pote¬ gujem notri, po tom ga pa vo puščam; -— puščaš: trpi. 40 vusta tvoja puščaš na hudo; — pušča: trpi. 110 ki pušča voter s skrovni mejst negovi, nagfl. 42 jeli je dober otrok, ki z viist ružne reči pušča? ki z viist ružne reči p u š č a, nej dober otrok, gon. 104 deždž se vu rejtki kusti kaplaj pušča; — puščajo: gon. 103 stvarc i narasi tildi notri potegujejo i vo puščajo zrak. saja: sadi: sajam: dain. pes. 95 motko si nasajam; — s aja: dain. pes. 192 nas trojno jedrne za vyha na kline no droge iz gaja vsak hlapec nasaja, -trpi. 116 nepriatel pregana dtišo mojo, na zemlo klači žitek moj, v krnico me po saja kak te mrtve na svejti. stavla: stavi: s ta v la m: kiizm. mik. 57 mer vam ostavlam, mer moj dam vam; — stavlaš: trpi. 66 postavlaš nas našim sousedom na sfajo; — stavla: mol. 71 vu tom Čudnom velkom svestvi kruh živi ino životni d n es se pred nas postavla, 142 vsa ona, štera s. katoličanska i apoštolska mati cerkev na vorvane pred mis postavla, močnb vorjem; — stavlate: kiizm. 284 komi se p os ta vi a te za sluge na pokornost, tistoga ste slugi; — sta¬ vla j o: trpi. 12 skazi vo čudno smilenost tvojo, osloboditel vsej vu tebi se vupajouči, nad onimi, ki se prouti dejsnoj tvojoj posta- vlajo, 14 ti me zvisiš nad onimi, ki se prouti meni postavlajo, 59 nepriatelje tvoji brulijo na srejdi v tvoji hižaj. i gori posta¬ vlajo kazala svoja mesto tebe, 77 moje okou bodo svojo radost vidilo na moji protivniki, i od ti hudi, ki se prouti meni posta- PltlNOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI. 169 v la j o, vuha moja bodo slišala želna, nagli. 82 liidje na dvorlščaj p o s t d v 1 a j o gori svoje hrame, ktizm. 414 možje vkup prebivajte ž nimi pouleg spoznana, i liki slabejšoj posoudi žensko j podi bivajte čdst, geto so i one z vami vrčt oročnice milošče Žitka, da se ne z a s t d v J a j o molitvi vaše. strela: streli: strdla: nagfl. 196 v zimi sunce jako pristranno strejla svoje trake; — strelajo: trpi. 9 ti neverni skrivoma strejlajo te pravične, 49 da bi skrivoma strejlili toga nedužnoga, bistro na nega strejlajo, nagfl. 176 ribičke je z vlakmi lovijo, vu mourji pa i strejlajo. stvarja: stvari: st var j a: nagfl. 43 jeli je dober otrok ki z viistami stvarja? Ki z vlistami stvarja, nej je dober otrok, širja: širi: širja: dain. 89 oves se razširja, tavla: tavi: tavlaš: trpi. 113 či hodim na srejdi vu stiska- vaiii, otavlaš me; — tavla: nagfl. 125 mati pri doumi dela, kiilia. . deco varje, roune otavla. udarja: udari: uddrja: nagfl. 171 vuk vdarja na vse hižne stvare. vaja: vadi: vajam: dain. 95 kopi se na vaj a.m. vala : vali: vajam: dain. pes. 75 slamo si naval a m; — v 4 1 a : ktizm. 98 i kriz. mik. 44 što nam o d val a kamen od dver groba? — valaj o: trpi. 34 prepast prepasti kriči s štimlejnem valov tvoji, vse slapovje i povoudni tvoje se po meni valaj o. vlača: vlači: vlača: ktizm. 11 či pa travo polsko, stera dnes jeste a viitro se pa v peč vrže, boug tak oblača, nej li vds z vnou- gim bole, maloverci? gon. 109 što obldča poulsko evejtje? — vlača j o: ktizm. mik. 5 ki se z mejkim gvantom oblača j o, vu kralevski hižaj so, 34 srce hihovo zvršdva hiidoubo, vo ido i raz- 1 a č a j o me. vrača: vrati: vračam: trpi. 100 zbrojavao sem poti moje, i obračam noge moje k svedostvam tvojim; — vrača: trpi. 36 ne obrača se nazdrt srce naše, 95 ki obrača pečino na jezero voud, 110 ki bliske na dežd obrača, nagfl. 137 vučitel deco vrača od hiidoga; — vračamo: ktizm. 243 ovo obračamo se k poganom, nagfl. 4 dužnosti etoj zadosta včiniti je li tak mo- gouče, či tou kak najranej, preči gda dejte vu vučevnico stoupi, začnemo i pri zadoblejni čila se do konca stalno i nasledno obra¬ čamo; — vrdčate: ktizm. 246 jas soudim ka nej trbej zburka- vati one, ki se s poganov obračajo k bougi, 270 blazniš, Pavel, vnouga pisma te na blaznost obračajo, trpi. 12 oči svoje obra- 170 M. VALJAVEC, čaj o, da bi nas sklačili na zemlo, 54 jas joučem ino se postim krouto, i tou mi na spot obrdčajo, nagfl. 82 gda koala marha vleče se na dvema naredoma obračajo ni pot4čke, kiizm. 385 preobračajo niki vero, 436 ki boga našega miloščo p r e o b r a- č a j o na hotlivost. zdravja: zdravi: zdravlam: mol. 17 molim, dičim, gori zvi- šavain ipozdrdvlam te s cejloga srca mojega, 177 oh slatka domovina! ouzdaleč te gledam i k etoga britkoga mourja te po- zdrdvlam, kuzm. 299 p o z d r a v 1 a m vas jas Terciuš pišouči ete list; — zdravja: kiizm. 298 Febo riim pordča i te znamenitejše vu gmajni p o z d r a v 1 a, 299 pozdravla vas Timotheuš pomočnik moj . . p o z d r a v 1 a vas Gajuš moj gospodar i cejle gmajne. Po¬ zdravla vas Erastuš, 416 pozdravla vas ta z vami vret ode- brana cerkev boža štera je v Babilonu; — zdravjajo: kiizm. 298 pozdrdvlaj o je niki, 323 pozdrdvlajo vas gmajne Azije. y) m kajkavštini. bavja: bavi: b a v j a: krist. nač. 58 gdo je buhi dal Žalca s ko- jem si služi za krv cecati? Kak mala je cevčica po kojoj pre¬ bav ja krv koju ceca! math. 2 b 94 bog občuvaj, da bi ja vam vu oveh svčteh dnčveli vse nasladnosti i veseja prepovedati hotel! ze vsema ne: ovi dnevi jesu skupa dnevi pocinka, da ovak od vnogeh poslov, s kojemi človek cel tijeden zabav}a se, počinuti bude mogel; — bavjate: mat. 2, 349 vu dnevih delatnih ne zabavjate se kak s trudi i posli slobodnemi; — bavjaju: math. la 159 štimaju, ako oni nim samo hihove posle obkvjaju, da je sve zvršeno, 234 koji svoje delo nemarlivo o bavjaju, 236 posle zvana svojega obavjaju. cena: ceni: cčnaš: zagr. 1, 86 kada ti se več naš; —■ cena: perg. 45 a vsaka se takova grada ,p r e c z v e n i a' na 1 zlati; jeden rybnak, koteri vun teče i ne presyše, ,p reci eni a‘ se na gr. 10, mul. ap. 1531 razbornost . . naj bojč nutrna precena; — cč- ii a j u: perg. 45 a vršno mesto na jednu grvvnu, ,p r e c z y e n i a i u‘. . jer se vinogradi poleg staroga običa,ja našega orsaga ,preczie- niaiu 1 kako trne i kako grmje. češča: česti: češčam: kov. kemp. 231 kada se pričeščam; — češ čaš: habd. mar. 100 da se gusto krat pričeščaš; — češča: petr. 254 i ev. tirn. 256 za kaj se zvima meše nigdor ne pričešča s kejiha pod vinskem kipom? mnl. ap. 186 gusto krat se pričešča, kov. kemp. 249 tuliko krat skrovno se pri- PRINOS K NAGLASU U (sOVOj) SLOVENŠTINI. 171 eešča, kuliko puti Kristuševoga tela vzčtja skrovnost i muku po¬ božno premišlava; — češ čaju: kraj. 248 za kaj se vnogi kršee- uiki redko krat pričeščaju? mul. fer. 45 ki se gusto krat priččščaju, kov. kemp. 234 ki se pobožno pričeščaju. čina: čini: čina: perg. 5 a koji jalne pečati načiina, krist. nač. 197 praznik si iz svojega tela boga načina, mat. 1, 538 čujete da vas malovredni jezik raz čin a, kov. kemp. 203 milošča iz telovnoga duhovnoga vučiiia, 238 kada mašnik služi, samoga sebe vsega dobra delnika vučiiia; —• činamo: krist. nač. 19 naš nepokoj ne tuliko od bučeiia i zmutne dugovaii koja se nam zvana dogadaju, kuliko od namisli, koju si od toga načinamo, dohada. davla: davi: da vlaju: petr. 36 ki je opalo med trne, jesu oni kij su čuli te pred paskami i bogactvom i pred nasladuostmi Žitka iduč zada vlaju se te sada ne prinašaju, mat. 1, 298 zbog skrbi ovu reč z a d a v 1 a j u. dela: deli: delaš: mul. ap. 1137 lubim te zarad tulikeli darov, s kojemi nas vsigdar nadelaš, gašp. 1, 818 prosim te, da iz obil- noga blaga našega nadelaš siromaške marlivb; — dčla: mul. ap. 260 duh sveti nas posvečuje i z darmi svojemi nadela, 506 kada he ‘s svoj um miloščum ravna i nadela, 1274 bog dobre krščenike z dobrum dečicum nadčla; — del a ju: mul. ap. 46 krali . . sirote na delaj u, 392 kojek (svetcev) se cirkve pohadaju, poštuju i nadela j u. gaša: gasi: gaša: mul. fer. 38 da se tak večni ogeh p o gaš a, mul. ap. 1427 srditost svetlost od boga danu p o g a š a. greša: greši: g r č š a: perg. 57^ koteri i prot bogu kruto ugrieša; — grčšaju: perg. 53 a po tom ne ,ugryesaiu‘. gubla: gubi: gub la: zagr. 2, 156 razsrdil se je kada je videl da več pogubi a neg dobiva mučeči Jurja. kala: kali: kalaju: mul. ap. (776 greše oni ki, ako prem svoje roditele vu srdcu ne odurjavaju, nigdar vendar him z dobra ne govore, niti him Jublenoga oka ne pokažu, nego na he krivo i kiselo pogledaju, he vražduju, n a kalaju i him tužno ter čemerno živlene zavdavaju, od klatili?) 1222 naj se čuvaju da se grešnum nasladnostjum na svoje duše ne vkdlaju. kuša: kusi: khšaju: gašp. 1, 653 ludi i živina: voli, marka naj nikaj ne o k u š a j u. lej,la: lepi: lepi a: kraj. 96 po kom se vrednost i jakost muke Kristuševč prilepla i prildže; — lčplamo: kraj. 95 da Mod¬ nost Kristuševu po mešnom aldovu i nam p r i 1 č p 1 a m o i prilažemo. 172 m. valjavec, mena: meni: mdnam: kraj. 57 tvrdem hotenem nam 4 nam da se hočem vseh hhdeh prilik ogibati; — mena: gašp. 1, 522 on človek koji vu blatu nečistoče vdla se, s čini svojemi ime svoje na ime pastuha premena, mat. 1, 53 vse ovo zlo porada Idž, ar ako jezik i domorodno govoreiie ne zmeša i ne premeni, pre¬ mena vendar i zmčša nutrna čutena, znana i hotena laž, krist. blag. 1, 65 turobnu zimu z mena vugodno protuletje; — me- haju: mat. 1, 407 ladana vsigdar pr e mena ju gospodare, vran. rob. 2, 252 naručil bilje, da mu se sužni za robu naj z m e h a j u. merja: meri: m er jam: Mikloušič diog. 93 suprotiven nesem, j oš mehe z amer jam da si k tomu gosponu pristupil; — merja: mat. 2, 171 ako čuje pošpotavati se iz svojih čudih, on ne za- m 6 r j a . . vendar kada vidi nedostojnost v cirkve svoje, srdi se i kruto jako zamer j a, vran. rob. 1, 233 ovde oteč na nas zmerja; — merjaju: Mikloušič diog. 16 mi je žal da siromakom slugam zamerjaju da si polehčicu iščeju. meša: mesi: meša: mat. 2, 7 na morju sveta ovoga, koji vsigdar meša i burka se, vsi vozimo i brodimo se, krist. blag. 1, 72 koje (odredene božje) meša žuhka s sladkemi, vran. rob. 1, 70 zidar pripravi si najpredi vdpno i nameša peska vu ne, mul. ap. 1396 ako prem se malh pamet pomeša, 1427 srditost pamet pomeša, 729 gde jedno malo pižme i krizme primeša, habd. mar. 72 prež reda srditost, lubav ali žalost moždeni ti z mesta gene i zmeša, mul. ap. 725 dete stransku ter grdu Ženu videvši zna se preguuti ter se krvca vu nem zmeša, mat. 1, 53 laž pre¬ mena i zmeša nutrna čutena; — mešaju: math. 2 C 74 ovilkvi ludi ne m e š a j u se vu hmanoče i hudobe grešnikov, mat. 2, 392 ova mišleha kada sp o mešaju jakosti duše, več ne gledi se na obraneiie, perg. 53 b j er se slobodno svoje vole v takova dugovana i v perhe ,vmy esaiul mešča: mesti: mešča: mat. 1, 70 pokora je običaj pravice bo¬ žanske, po koje preštimahe po grehu bogu kak ti vzeto nado¬ mešča se, 2, 118 almuštvo nadomešča sto na mesto jednoga. mišja: misli: mi šla ju: mul. ap. 239 navlastito je opomina!, da ludi več krat na strašni sud božji pomišlaju, 1113 kada se iz vseh prešesneh grehov zmišlaju, strašno se na nutre bantuju. nuda, nuja: nudi: n uda m: kov. kemp. 276 vezda, ako se do- stojaš vzeti, nut ovo mene samoga ponudam; — nuda: mul. ap. 217 svet i vrag ponuja nestalno blago, 1363 zvirališče ne čuva vodu za se, nego nu drugem ponuja, kov. kemp. 184 vse PRIN0S K NAGLASU U (nOVOj) 8LOVENŠTINI. 173 ml je trh kaj god svčt ov ponuja, mat. 1, 528 bog nam obečuje i ponuja vekivečnu diku neba, math. la 70 danas jošče ponuda vam bbg oproščene grehov vaseh, 2 b 88 ne držete vsakoga za pri- jatela vašega, naj mehe pako onoga, koji himbenem i prilizlivem načinom svoje prijatelstvo ponuda, 2 b 146 kraj neba i zemle svojemu stvorčhu veseje nebeško ponuda, 2° 189 vezda vam bog ponuda jošče svoju milošču, krist. blag. 1, 38 svet vugodna po¬ nuda; — nudaju: math. 2 C 184 vse dobre pomoči i načine za- mečeš, koji se tebi vezda p onudaj u. peča: peti: peča: perg. 21 b odkud se vnogo kraat pripeča, da takova -imjenia' na veke od svojega roda poginuju, zagr. 1, 28 ovako se more reči, da jč bog zrok kakovoga zla koje se pripčča, 218 vidim da se tem takovem ono dosti krat pripčča, 2, 203, 4 a 5, 5 a 178; mul. fer. 152 kaj se i vezda vsegde pripčča, to ne moguče izpisati, mul. ap. 6 od kud se precemba navuka kr- ščanskoga more pokazati? iz kvara, ki se iz zapuščaiia navuka p r i p e č a, 110 tak se i vezda pripčča, 154 kaj se goder supro- tivnoga pripčča, vsega toga je zvirališče on prvi greh, 840, 842, 848, 872, gašp. 1, 134 ovak se pripčča, da imena duguvariam i dugovana imenu bivaju suprotivna, kov. kemp. 16 kada i malo protivčine se pripeča, preveč hitro batrivost gubimo, mat. 1, 118 to pripčča se na smrti, 520, 537; 2, 103, 108, 135, 224, 252, 292, 380, 434; math. 2 b 174 od kud pripčča se, da betežnik vumre, 2« 75 kaj med ludmi vsaki dan pripčča se; — pččaju: zagr. 1, 397 jesmo dužni vsa ova koja nam se pri pččaju do- brovolno priimati, mul. ap. 37 ar se pri nas vnoga čuda pripe- čaju, 134 vidi vsa koja se vu nebu pri pččaju, 185, 715, 779, 840, 856; kov. kemp. 113 vnoga protivna vu ovom Žitku se pri- pe čaju, 210 zveličene tvoje ta bivaju, kada se ova i spodobna p r i p č č a j u, mat. 2, 80 vsa vaša nakaneha ne p r i p č č a j u se onak kak bi vi hoteli, math. 2° 137 čuda ovakva vu našeh vre- mčnali retko ali mozibiti ze vsema več ne pri pččaju se. plača: plati: plača: habd. ad. 7 68 tak vam se verna služba pokojnoga otca plača, zagr. 1, 272 dika i vesele, s kojimi gosp. bog na drugom svetu plača, nima)u kraja nit konca, mat. 1, 513 zasluženu plaču težakom i služicam naj plača, 2, 130 almuštvo stovrstno plača za jednovrstno, mat. 2, 398 požaluvane izplača vse, mul. ap. 1 156 ki je vu n skladnosti i pijanstvu plaval, vezda naj s postom i vode napitkom obodvoje napi tiča, 1, 308 to ve¬ rujoč je veruvati, da on dobiček nadoineščuje i naplača onoga 174 M. VALJAVEC, zgubička, 2, 196 koji krdde, duge čini i ne n a plač a, 230 tak greši proti ove zapovedi koji krade i kvar drugomu čini, kak i on koji ne naplača kaj more i mora platiti, krist. nač. 157 ako nam se delo naše poleg žele ne naplača; —- plačamo: mul. ap. 932 s kojum krivice božjoj pravice včinene kuliko je moguče nap 14- čamo; — plačaj u: perg. 33^ čtrtine se z očinoga imyenia plaa- čaju, gašp. 1, 566 ovak sudci prež milosrdnosti plačaju oštroču svoju, mat. 2, 124 vremenita dobra od boga prijeta naplačaju stovrstno naša almuštva. plena: pleni: plčna: mat. 1, 142 tolvaj i tat je greh smrtni, koji nas plena, robi i nam jemle boga ovoga milošču. pravla: pravi: praviam: kov. kemp. 222 kak malo vremena potrošim, kada se k pričeščahu pripravlam! petr. 137 i ev. tirn. 126 spravlam gde neseni sipal; — pravlaš: kov. kemp. 229 odkuplčna tvojega posel o pravlaš, petr. 137 s pravlaš gde nčsi sipal; — pravla: kraj. 168 človek opadši vu jeden smrtni grčh put si n a pr avla na drugoga, gašp. 1, 119 božanska naredba čini na duši i napravla milošču, vran. rob. 1, 271 čreslo se iz kor brezoveh, iz kvasa i iz hrasto veh kor napravja, petr: 112 i ev. tirn. 99 ako pak pojsku travu, kaa je denes a sutra se v peč vrže, bog tak opravla, čim bole vas, male vere ludi? kov. kemp. 98 lubav vala na vsa i vnoga zvršava i opravla, kade on ki ne lubi opeša i prestane, 203 kuliko natura više se steze i lada, tuliko vekša milošča se vlčva, i vsaki den novemi pohajahi nutrneji človek, poleg kipa božanskoga, prenapravla, petr. 198 onde mesto i pldču pripravla obečanu svojem sinom, mul. fer. 57 koja vesele vsem pravem križa lubitelom pripravla, gašp. 1, 431 on strašne pregonitelom kotrigov svojčh pripravla muke, kov. kemp. 249 koji drugda se ne pripravla neg kada svetek nastaje, petr. 42 i ev. tirn. 32 ki ne sp r d v la z meram, razsipava, kraj. 247 z bo¬ gom nas spravi a, gašp. 1, 515 on telo vu vutrobi materinski skup s pravla, spravleno čuva; — pravlamo: math. 2 C 35 one reči pri s. krstu zgovdrjaju se, koje mi tuliko puti ponavlamo, kuliko puti znamene s. križa napravlamo, 2 C 176 prijatelj koje mi nam siromaške krčpeč i pomažuč napravlamo, stanovito nigdar ne prepustč ruke svoje za nas k otcu milosrdnosti digati, l a 235 delo volno o p ra v lam o, 218 bogatstvo skup spravlamo; — prdvlaju: kov. kemp. 247 k svetomu pričeščahu priložne se vučiniti pripravlaju, petr. 111 i ev. tirn. 99 gledete na ptice nebeške da ne seju niti ne Ženu, ni v štagle ne s pr a vlaju, te PR1NOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVKNŠT1N1. 175 oteč vas nebeški brani ne (a na prijedlogu naglas: kov. kemp. 126 pripravlaš). pruža: pruži: pruža: mul. ap. 1001 ovo duhovno rodbinstvo ne pruža se dale od oveh rečeneh na drugu rodbinu, 1239 ter se ovo duhovno rodbinstvo ili ti kumstvo ne pruža na drugu rod¬ binu, vran. rob. 1, 8 varaš na jednom polu priiža se; — pr tr¬ zaju: vran. rob. 1, 64 ruke svoje za liiin javčuč pružaju, 208 široke rupe jako daleko pod zemlum se pružaju. pušča: pusti: puščam: vran. rob. 2, 55 spuščam vam na vojn vašu; — puščaš: kov. kemp. 255 puščaš se k stolu mo¬ jemu, gašp. 1, 525 vez d a odpuščaš, gospone, slugu tvojega vu miru, 541 ti vsa hraniš i zdržavaš od tebe stvorjena, niti z a- puščaš naj menšega ženile črveka, kov. kemp. 189 i za malo ovu tvoju volu, koju sada hotomce zapuščaš, budeš imel vsigdar volu tvoju vu nebu; — pušča: petr. 3 i ev. tirn. 2 vidte figovo drčvo i vse sadoveno dreveje, gda več samo od sebe sade vun pušča, znate da je blizu leto, perg. 16 a novo se delehe ne d o- puušča, 17 b mozibiti se delene med oceni i med sinmv vsegddr ne dopušča, mul. ap. 333 ne dopvišča da bi mešniki na krstu i čelo mazali, mat. 1, 612 kuliko detčie doba dopušča tuliko i detčica čine, 2, 118 vam dopušča da iščete prež greha sto od jednoga, gašp. 1, 495 cirkva tuliko svetlosti i svetosti trakov i z- p vi š č a, kuliko sveteh apostolov, mučenikov, patriarhov, spovednikov i devic broji, petr. 163 i ev. tirn. 150 komu se mehe o d p tl š č a, mene j h bi, kraj. 246 odpušča grehe, math. 2° 43 koji nikoga ne odpušča od sebe prež razveselena i okrepleha, krist. nač. 74 tabor naj lepše okolice opušča, zagr. 1, 183 greh koji se ne krati činiti, tak se prepušča (approbatur), 396 tak prepušča da se na svetu žive, mul. ap. 22 vse ove kaštige i nevole koje trpimo bog na nas prepušča, 142 za kaj dobri bog tak strašnu oblast prepušča na telo človečansko? 518 koje (suprotivčine) g. bog prepušča ali pošila, gašp. 1, 340 prepušča bog svete muče¬ nike svoje trapiti i preganati, da vekšu poda riim diku, 704 ne prepušča ni rožice ni liliuma, mat. 2, 386 vreme ne prepušča vnoge (pelde) doprinesti, krist. nač. 84 nikaj se ne tužimo proti pravici božanski, koja vsa ova prepušča, zagr. 2, 123 zapušča svoj krajevski dvor, mul. fer. 23 kak se hoče za druge skrbeti, ki sam sebe zapušča? mul. ap. 7 spoznavamo da se onde naj več kužne meštrije nahada, gde se navuk krščanski zapušča, kov. kemp. 174 kaj je naj bole potrebno, nemarno zapilšča se, 176 M. VALJAVEC, 211 za kaj se ov tak zapušča, a on na tuliku milošču primle? krist. nač. 51 je li moguče verovati, da nezmerna previdnost bo¬ žanska pri nebeskeh telah posluje, k stvari zaphšča zbog kojeh su ravno tela ova stvorjena? — puščamo: kraj. 362 odpusti nam dbgč našč kako i mi odpuščamo dužnikom našem, mati). l a 219 cčle dneve prepuščamo prež molitve; p u š č a j u: perg. 40 a jošče se ni oni v obrambu imiena takovih sirot ne puuščaj u, zagr. 1, 83 p uš čaju ono blago po zlu pojti, petr. 71 koterem odpu¬ stite grehe, odprl ščaju se nim, 163 i ev. tiru. 150 odpuščaju se tebe grehi tvoji, kraj. 167 da se po nem odpuščaju grehi, math. 2 b 127 odpuščaju se tebi grehi tvoji, gašp. 1, 710 mladenci koteri nesramnih vučic prilizavariem sebe vuloviti prepdščaju. raža: razi: ražaš: petr. 14 Jeruzalem ki ražaš proroke; — raža: petr. 86 i ev. tirn. 79 tat ne prihacta nego da krade i r a ž a te gubi, habd. ad. 13 samoga, kuliko je vu ne, lastovita vola človečja boga r;i ž a, 959 navalivši na neprijatele srečno je oblada, nešto p o r d ž a, nešto rastira, petr. 16 Herodež poslavši pordža vsu detcu. ruča: ruči: ničam: kraj. 301 vu ruke tvoje dajem i z ruč a m dušu moju, gašp. I, 476 kojemu i dušu sada izriičam moju, kov. kemp. 235 komu izriičam mene i vsa moja, 245 izražam se rukam tvojem, 276 lastovitu volu moju izriičam, 277 znovič se tebi z rtič a m, kraj. 59 vu naručaj milosrdnosti tvoje dušu i telo moje pr ep oruča m, 63, 78, 80, 115, 336, gašp. 1, 601 vu ruke tvoje, gospone, preporiičam dušu moju, 747 ove sirotioe tebi srdčeno preporiičam, kov. kemp. 245 preportičam se milo¬ srdnosti tvoji; — riičaš: petr. 271 da se bogu gusto krat p re¬ po rdčaš; — rtiča: krist. nač. 154 nezadovolnost nad svojem stališom vsakoga od onud lestor dobdcta, kajti se bogu ne izr tiča, kraj. 250 vsa svoja duguvaha nemu preporiiča, zagr. 5 b 87 za druge (naj mu se dare) vu napredek pr ep or it ča, math. 2 b 112 jubav proti bližhemu nam vu ovoj temelitoj zapovedi preporiiča se i dopoveda, 2° 117 vsem ludčm pomirčne z neprijateli svojemi preporiiča; rti čarno: kraj. 325 preponi čarno ti dušu sluge tvojega. ruša: ruši: niša: mat. 1, 123 smrt vsu lepotu na tein, vsu črjenoču vu licah . . zatira, p o r ti š a. sada: sadi: sada: mat. 1, 316 v srdce ne zas&da se, kaj na prodekalnice govori se; — sadaju: mul. ap. 789 greše farniki oni, ki he (svoje duhovne pastire) na zadtie mesto p o sadaju. PRI NOS R NAGLASU U (nOVOj) SLOVKNŠTINl. 177 stav|a: stavi: stitvjam: petr. 77 o s t a v j a m ov svet te k otcu odhadam, gašp. 1, 649 nut ovo vam os ta vi a m Širnima Petra, kov. kemp. 107 ako se meni samomu os ta v lam, nut nikaj sem, 276 nut ovo mene samoga ponudam ter telo moje i dušu moju na tvoje razredene segurno ostavjam, math. 2e 20 naj se ne burka srdce vaše niti ne straši, ako prem ja od vas odhadam i vas ost&vjam. krist. nač. 125 onu težkoču, koja bi od tuda izišla, da bi se Judi ovak skup zestavili, ostavlam, kov. kemp. 277 bratje moje, koju najmre zvršenešu i vnogo od mene spametnešu razmevši, nezvršenosti moji: pravdeno prepostavjam, matli. 2° 38 ako se ja od vas vu telu razstavlam, ostaje vendar moj dtili pri vas; — sta v Jaš: petr. u predgovoru: zvuuske ludi vu- čiš, a tvoje domače vu bludnosti i nevmetelnosti o stavlaš, gašp. 1, 545 za kaj nas ost a v Jaš, draga majka naša? kov. kemp. 195 pravično z memim činlš, kada me vbdgoga zapuščenoga ostavlaš, 224 kak slastno i mllostivno z odebranemi tvojemi obreduješ, ko- terem samoga sebe vu šakramentumu za prijeti na prvo po sta¬ vi aš; — sta v Ja: math. 2° 7 pod imenom proščeha jemanem i z nega samo jedna stranka vu današnem evangelijumu na prvo stavla se, mul. ap. 193 človek vse drugem ostdvja, gašp. 1, 639 ne o s t a v 1 a. bog sebi pobožne, 14 s. Pavel vsem Kristusa za nasleduvane na prvo postavi a, 144 ovo ime dičiti moramo zbog peršone božanske koju na prvo po stavla, 182 radi vekšega veruvsuia ova posta v la na prvo 435 zidar temele p o s t a v j a, 522 on človek, koteri nikaj drugo ne misli nego za jestvinu i pi- tvinu, na goščena i pijanščinu, vtika a ne človeka ime na se po¬ sta v la, 571 637 itd., kov. kemp. 201 milošča kinč svoj i vesdje vu nebu, gde nikaj ne glne, p os ta vi a, 202 milošča ne carga se, niti svoje štlmane drugem p rep os td v la, mat. 2, 196 nemogučnost vstav ja dužnost naplačana; — stavjamo: krist. nač. 109 mi si hmane naprv stavjamo (pogrješno:. stavjamo) z vekšinum kak ti čisto hmane, gašp 1, 88 vsa na kraj p o s t a v j amo : — sta- vjate: krist. nač. 159 pazete se, da ne postanete naj nevolneše stvorjene, kada si naprv s ta v Jat e da stč naj blaženeše; — sta- v j a j u: math. 2 C 129 koji hasnovitčšu duše hranu nemarjivo o s ta v Ja ju, petr. 150 i ev. tirn. 138 jedte kaa se pred vas po¬ st avjaju, gašp. 1, 5 kiiige kotere na prvo postit v Ja ju živldne svetcev. 647 ovakovi pred oči pameti svoje več krat žitek ov naj postdvjaj u, math. 2c 142 koteri svoja lastovita naprvo vzčtja prepostavjaju zapovedjam božanskem. 178 M. VALJAVEC,, stvarja: stvari: stvarja: mat. 2, 509 p oj oda te onu hranu k oj a vas o stvarja (ostvar venenum). taja: taji: taja: mat. 1, 33 vera zatdja se kada koji govori da ni krščen ik. uča: uči: ii č a: kov. kemp. 19 vu nih (skušavaiiih) ponižava se človek, čisti i z v u č a, 208 naj se z v vi č a sluga tvoj vu Žitku tvojem, mul. fer. 58 knigoznanec druge navuča, mul. ap. 795 kaj sama natura vsaku stvar navuča, 1457 to hoče on vsaki, koji kaj takvoga navuča, gašp. 1, 438 vezda nebeskoga navuka skrovnosti navuča, 508 oveli limanica mene navuča, kov. kemp. 137 jeden glas je knig, ali ne navuča vse jednako, mat. 2. 160 nega navuča kratke molitvice, 388 ovde navuča duh s. da se neprestajnb vupre misel vu zapoved božju, 425 vera navuča da mora se skrb imati svojeli d o mačeh, math. 2 C 66 Jezuš putuval je po celom židovskom držati u okolu za nazveščati istine nebeške, da ne liidi navuča, krist. nač. 72 podložemo se onomu kaj nas vu tom s. pismo navuča, mat. 2, 494 koji pri vtiča se vumirati; — u čarno: mul. ap. 564 da vsakoga človeka na hegovoga s. imena poštuvane n avti čarno, vran. rob. 1, 7 kajti vas lubimo, privučamo vas k delu; — ličate: mat. 1, 617 dobro navu¬ ča te vašu detcu; — ti čaju: mul. ap. 46 redovniki nevmetelne na v u čaju, math. l a 197 tak pobožni . . od lubavi božje odpu- ščaju i o d v tiča ju se, 2 C 115 tak vu krščanstvu podviičaju se, vran. rob. 1, 269 opominal je mlade Judi, da se k poslenosti naj privil čaju, math. l a 113 privil čaju se potepanu. vala: vali: vaja: kraj. 169 ki se gode dugo vu smrtneh greheh vaja, do konca tak se vtrdokori vu hudobe da kak ti k motike privučena ruka ves den delajuči žujev ne čtije, mul. ap. 313 MihaJ cesar, ostavivši dobrotu svoje matere Theodorae, da se slobodneše vu vsakom zlu vaja, svoju mater vu klošter med opatice je od¬ pravil, 1396 pijanec se vu svojem bjuvanu vaja, 1408 se vu blatu vaja kak ti sviiia, gašp. 1, 522 on človek koji vu blatu neči- stbče vaja se s čini svpjemi ime svoje na ime pastuha premena, mul. ap. 288 namalal je lepu cirkvu, zvrhu ne sedi Luther i krov flolč ob a J a, 399 razumeva se ovak, da se zarad ovoga pozdra- vjaha purgatorij umske kaštige tuliko ob a Ja ili ti odpušča, kuliko bi se vu ova prva vremena obalilo, gašp. 1, 682 pokora grehe o baja; — vaja ju: petr. 270 te se z giistem i dostojnem spove¬ danem z računa ne obkjaju, gašp. 1, 317 ovem ponižnem valu- vdnem grčhi se obujaj u. PRINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI. 179 vesa: vesi: višaju: mul. ap. 744 za kaj se dupleri pri oltareli o b e š a j u ? vešča: vesti: veščam: gašp. 1, 24 ja tebi nazvčščam, da si ti ona divojčica od boga zebrana, matli. 2 l) 247 kaj ja vam vezda nazvčščain, ovo isto vre zdavna predi prorok Daniel je nazvestil; veš čaš: gašp. 1, 505 ti li on jesi koteri jednoga raspetoga človeka kak ti boga držati i poštuvati nazveščaš?; — v e š č a: petr. 222 četrta božja zapoved ovak se nazvčšča, mul. ap. 739 po angelu nim nazvčšča ona koja bivaju okolu nas, kov. kemp. 272 znam da zbog činov mojčh ne včinlš, neg zarad tvoje, koja neizmerna se n a z vešč a, dobrote, gospone, mat. 2, 216 denes bog vsem nazvešča da.., matli. 1» 30 siromakom nazvešča se evangelijum, krist. nač. 34 dčla ruk negoveh na¬ zvešča tvrdina nebeška; — veščate: matli. 2 C 40 kojega (evangelijum) vi nazvčščate; — včščaju: math- 1» 227 vu- eenike razposlal je da nega istoga nazvčščaju. vrača: vrati: vračam: petr. 132 i ev. tirn. 122 i gašp 1, 640 ako sem koga vu čem vkanil, četvericum (gašp. s četvericum) p o- vračam, gašp. 1, 765 ovo ti povračam nogu tvoju, mat. 1, 616 gospodarice, k vam povračam se; — vračaš: kraj. 5 moje okorno srdce na tvoju lubav na vračaš, kov. kemp. 217 ti vsa na dobro mi obrdčaš, gašp. 1, 505 ti li on jesi koteri boge naše moliti prepovedaš i odvračaš od nihove službe one koji ne po- štuju? mat. 2, 141 odvračaš obraz, kov. kemp. 101 k navadnem se srd ca čačkam povrdčaš; — vrača: gašp. 1, 406 ovak mu- droskrbno providene božansko s skrovnemi tolnači svojetni nekoje kaštiguje, i istu kaštigu drugem obrača na milošču, kov. kemp. 98 lubav k darovnlku se obrača, math. l a 145 voda na vino obrača se, krist. nač. 153 kolo se z velikum hitrhčum okolo svoje osi obrdča, kov. kemp. 231 odvrača sveto pričeščane od zla, mat. 2, 313 vam odvrdča pamet i srdce od posla, 443 koji batrivii odvrača prijete obšanosti, math. 2 C 107 od koje (skaz- livosti) on svoje naslednike odvrača, 2 C 142 tak odvrača ne od vkanuvaha i spačena lažliveh prorokov, 2 e 147 ovak bili su oni liidi spravleni, od kojeh Ježuš Židove odvrača, krist. nač. 247 zločest jezik naše prijatele odvrača, kraj. 297 ov šakrament negda betežniku i zdravje telovno po vrača, gašp. 1, 682 od onud nam se povrača milošča božanska, kov. kemp. 224 vu ovom šakramentumu po grehu pokvarjena povrača se lepota, mat. 1. 394 koji povrača se na ono zlo za koje je se žaluval, math. 180 M. VALJAVEC. la 93 skrušeno k nemil p o vrača se, l a 145 Ježuš na reči meš- nika kruh i vino na telo i krv svoju preobrača; — vračamo: kraj. 95 kotereh (darov i dobročinov) mi drugem ne vračamo nemu, nego grehi te hudobami našemi . . negove kaštige vremenne od nas odvračamo, mat. 2, 337 odvračamo se od ovoga tak plemenitoga konca, 493 odvračamo kuliko je moguče od nas misel smrti. kraj. 283 spoved vu to ime je naprdvjena od boga, da obalivši po ne prve grehe na po tle se več vu ne ne p o vra¬ čam o; — vrdčaju: gašp. 1, 429 grešniki na pokoru obračaj u se, 431 koteri na pravi put se obrača ju, math. 2° 166 koji ove duše kreposti na zlo obračaj u, mat. 2, 309 koja nas odvra¬ čaj u od molitve, math. la 197 od boga srdce odvračaj u, mat. 1, 209 protivščine p o vr a čaju milošču božju, 2, 378 hman mi- šlena i ako odhičena nazad po v ra čaju se, math. 2 b 254 ako bi ravno ono vreme na polu bili, tak se naj več ne p o vr a čaju vu varaš, l a 173 grešč oni suprot, naredbi bbžjoj, koji prež vsakoga zroka reda pr e vrača ju. vruča: vruči: v rtiča: vran. rob. 1,227 seno, kotero vu platnicu zmetal je, ne bilo dosta suho. Vsako pak seno naj se zgazi kak hoče, ako ni dobro shho, z vrhe a se, počne se kadeti. žabja: žabi: žabja ju: mul. ap. 260 vu telovneh svoju radost postavlaju, 4 z neba se pozabjaju. zdravja: zdravi: zdravja: petr. 225 bog te p oz dr a vi a, kraj. 156 ki gode ovem molitvenem brojem Kristusa moli i negovu svetu mater p o zdravja, toga prosi od boga, da mu on daruje milost, gašp. 1, 338 ova sveta Priška ne bila ona, koteru s. Pavel Rim- Janom pišuči vu šestom pozdravja delu lista svojega; — zdra- vjaju: mul. ap. 185 grob Kristušev, ako prem je pod turskum oblastjum, vendar je odičen, ar k nemu iz daleka vnogi Judi putuju, onde se na veru obračaju, oz dr a v Ja ju i od vragov oslobadaju, gašp. 1, 23 ne ovak prehajajoče pohadaju i poz dr 4 v Ja ju, vran. rob. 1, 172 Petriča i Jankica pozdravjaju tč vnogo puti. — I ovdje čuje se kašto otisnuti naglas: " i '. 2. Osnove koje se grade od glagolskih osnova na suglasno. a) u koji h ima vokal e —K: begam, pobčči, pobeg¬ nem; o plevam: pl e vem. Iz ktiige imam primjere samo za jeda, seda, veda. PIUNOS K NAGLASU U (NOVOj) HLOVENŠTINf. 181 jeda: jddem, jhm: jed a: habd. ad. 247 črv zjčda zrno, mul. ap. 1390 nenavidnost srdce kaliti kuga izjeda, skrb. 1, 73 kakd na dolgo inu na šroko okoli sebe podjeda kuga pohujšaha? ravn. ber. 129 povejte mi, kdo pojhda jedi v tempelnu, ravn. 1, 290 otroka ktiri se p r e o b j e d a, ktiri je ob nečasu, ki vse vd n leti zrelo in srovo, pač žalostno ga je viditi, 1. 298 ako mi ne poveste, kdo vsaki dan darove snčda in spiva, kar vmoriti vas rečem, jap. prid. 2, 59 tak bolnik se taku dolgu v j e d a de obnemaga; — jedate: jap. ev. 109 gorje vam vy hynavci, ker objedate hiše teh vdov, gašp. 1, 320 za kaj vrt moj razbijate i povrtel moju pojddate? mat. 2, 509 tak vkaneni p o j & d a te onu hranu, koja vas ostvarja; — j d daj o: jap. prid. 2, 142 kateri se iz gol lakomnosti samy sn§dajo, 2, 48 doma se gospodarji zdaj med sabo, zdaj z družino v j e d a j o, 2, 337 ali ny bog tudi z nami? za kaj smo my tedaj taku nepokojni inu imamo toliku skrby, katere nas glojejo, tolikajn britkhst, ka¬ tere nas vjedajo? habd. mar. 156 jesu nekteri, ki prež reda zdravja od boga potrebuju, i ako gda u tezeši beteg opadu, jako se staraju i kak ti z j d d a j u. seda: sedem: s d daš: ravn. 1, 179 posedaš pa brata obre¬ kuješ; — seda: ravn. 1, 278 ni je (matere Tobijeve) bilo vtola- žiti, vsaki lubi dan Ičta in gleda oko], po vsih potih jo je, koder bi bil vteguil priti, de bi ga vgledala od deleč. Ob potu seda na rob hriba dan na dan ki se je videlo deleč okrog in perčakuje ga, škriri. 36 kateri rad per vinski pijači p o s § d a, bo v svoji trdni hiši uečast zaphstil, ravn. 1, 114 nov hrup je bil spet kmalo med Izraelci. Nebeški kruh jim preseda, po drujih jedeh se jim toži. 2, 39 o polnoči vellkrat ko je vse tiho je bila Ana še v svetimu premišlovariu, in nam že kak krajčik ure v boga misliti preseda, 2, 235 kar nam preseda, vesel tega bo vbožic; kraj. 292 vrag zbog toga kakti jalna kača peete našega Žitka z a s 6 d a, mat. 2, 125 lubav i pohlepnost prekoredna proti dobram zemelskem z a s 6 d a srdce malo mehe nego vseh. Tako i: zaseda mat. 2, 60 bog koji ne če da žive neprijatel tak oduren, obseduje srce isto i zaseda ne z nutrnimi turobnostmi; — sedajo: nagfl. 98 deca s sprevedlje si na nega (osla) s e j d a j o, bejsijo i mlatijo ga, math. 2, 2, 88 lažliveh lhdih je preveč, koji o tajno zasedaj u. veda: včm, vede: v d dam: kov. kemp. 277 ovum peldum mar- livo opomenhm po nadehnenu i pomoči tvoji znovič se tebi zručam ter vsem koja svetu jesu odpovedani, mul. ap. 1472 od kojeh 182 M. VALJAVEC. povedani, 176 ova vam zapovddam, gašp. 1, 651 kak goder znanu tebi činim smrt riegovu, tak očivesto i istinsko tebi p o ve¬ da m, da treti dan je gori vstal od smrti, mat. 2, 23 ja vam za¬ povedani da hote i pojte po vsem svetu; — vedaš: petr. 77 i ev. tirn. 71 ovo vezda očivesto govoriš i prilike ni jedne ne po¬ ve daš, kraj. 231 pazeči da zvuna tvojeh grehov juckeh ne po- vedaš, 1, 619 ti Valentin po vedaš, da bog tvoj stvoril je nebo i zemlu, 1, 651 ti po vedaš da bog tvoj je druge mrtve zbud&val od smrti, kov. kemp. 220 zapo vedaš da zaufano k tebi pristu- pim, gašp. 1, 841 dopusti da koja nam ti činiti zapovedaš, s tvojum miloščum dopuniti budemo mogli; — veda: kov. kemp. 201 milošča odpoveda se stvorehu, levst. žup. 98 župani podporo daj6, ako se o ved a če je res da.., perg. 1 l b povieda se, petr. 62 istinu p o v e d a, mul. ap. 1445 kaj nam i prorok Ezekiel |i o v e d a. gašp. 1, 434 reč Pavla nega ne človeka nego angela p o v e d a, 1, 436 Baronius p o v e d a, da vu mestu onom je glaso- vita cirkva, kov. kemp. 99 ako gdo lubi, zna kaj ova reč po¬ ve da, mat. 1, 154 vam po v e da s. Bonaventura, da još milo- stivnejša sada jo vu nebu kak bi bila na zemle ove živuča, mat. 1, 343 drugo je kaj nam vera p o ved a od duše, 1, 352 još prosim da bi culi tnudro domišlehe, koje po veda s. Ivan (Jhriso- stomus, math. l a 92 evangelium povčda od nekojega viteza, 2 b 209 je li ovo kaj Lukač evangelista pove da pripovest ali samo prispodoba, vu tom nam ze vsema nikaj ne postavleno, mol. 256 peta zapouvid prepovejda človeka moriti . . šesta p r e p o- vejda naj ne praznujemo, sedma prepovejda kaj koli krad- noti, osma prepovejda krivo svedočiti, petr. u kalendariju: vu koterom dvojem vremene sveta mati cirkva svadbe služiti prepo- veda, 223 i ev. tirn. 217 peta božja zapoved srdu p r e p o v e d a, 224 i ev. tirn. 218 osma božja zapoved ldži prepoved a, gašp. 1, 519 sam Kristuš spačke diivati prepoved a, 1, 671 vrag na¬ govarja poganine da bi Mathiaša izkončali, koji aldove nim p re¬ po v čd a činiti, math. l a 108 kojega današni evangelijum pripo¬ ved a, petr. u predgovoru: gospon Kristuš z ti p o v e d a vsem pastirom . . vučiti luctvo. . eoncilium tridentinski zapovčda vsem plebanušem, da imaju . . vučiti juctvb sebe zručeno, kraj. 154 zve- ličitel . . nam zapo veda, da bi mi gusto krat čez den molili, gašp. 1, 688 zapovčda pdpa postiti vu sredu . . pepelnica i trojaki, križ, Lucija duši vsaki kvatre postit’ zapo ved a, ak če najti v nebo sleda, 1, 400 Magudat vsa od nih marlivo zezvčda, PR1N0S K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠT1NI. 183 vam p o ve dam, vran. rob. 2, 24 Čarni me prehajaju kad vam ova p o v e d a m, 1, 192 nikaj ne delamo, dok vam p r i p o v e- d a m, levst. zup. 183 ovedati, o vedam, petr. 75 ja vam istimi math. 2b 127 bog pošija betege zvrhu Judih. da nihovu trplivnost podložnost vbji negvoj zezveda, 2° 200 bog srca i obistja ze- z v e d a, kov. kemp. 154 ako je jak bogat lep prikladen ali dober pisec, dober popevač, dober delavec, z ved a se; — mul. ap. 722 kajti se po praznom obdržavanu nikai ne z v e d a; — ve d ate: petr. 74 od ovoga z v e d a t e med vami kaj sem rekel; — v e daj o: krist. 50 pozivam vam vse koji dopovedaju da se previdnost božanska samo do meseca preteže, gašp. 1, 414 od toga vnogo več bogoslovci po ve; da ju, 1, 523 po veda ju s. Himeona starca ne listor človeka naj svetešega, nego i najmudrešega, kov. kemp. 176 krhki Judi smo, ako prem za angele nas vnogi preštimavaju i povedaju, mat. 1, 317 kada vsi drugi proroki obladahe po¬ ve daj u, ne budi ti sam koji bi nesrečo povedal, krist. nač. 30 čini narave jesu jeziki nebeški, koji odičenost velikoga boga pove¬ daju, 71 vsa proročanstva ova jesu spunena; ona povedaju od stanoviteh pripečeii, kraj. 172 oni kii se gusto krat čez godiščč spove da ju, mogu se poleg ovoga kratkoga examena občiiiati, 222 znaj to da vnogi Judi od popa več grehov nazad odnašajo nego ih pred nega donašaiu zbog toga kaj se zlo spovedaju, 225 za kaj vnogi grešniki pokoru na dugo vreme odlače ter se nčradi gosto krat spovedaju? math. l a 120 pokornost stoji vu tom da vi vu vseh dugovanah koja vam vaši Jublčni roditeli vele, zapove dajo ali pr ep o vč dajo, prež vsakoga mrmrana i od¬ vlečena sebe poslušne i pokorne izkažete, kov. kemp. 188 težko je kada se nepriložna i koja ti se mehe koristna vide, činiti z a- povedaju, gašp. 1, 571 zapaze sluge svoje poglavniki domom dohajajuče, dederno, gizdavb ter bahatb zezvčdajo i zrok izpi- tavaju, za kaj zapoved nim dana ne izvršena ze vsema, mul. ap. 1439 ki nikaj ne delaju, nego kaj drugi čine marlivo zvčdaju, kov. kemp. 215 vnogi z ved a ju, gdo je vekši vu krajestvu božjem. b) u k oj ih ima vokal e = a. Take su osnove: g reza: grez: pogrezam; jeka: jek: odjeka • k 1 e k a, kleca: klek: poklčkam, poklecam ; leča: lek: lčcam; preda: pred : zapredam; p r e g a, preža: preg: zapregam, za- prhzam; preža: preg: buhe prezamo, lehevec se preža; sega, seg: prisegam, dosezam; tega: teg: raztegam, otezam. tre.sa. tr§s: raztresam; zeba: zeb: prezebam. 184 M. VALJAVEC. Primjere iz khige imam od ovili osnova: leča: 16 c a m: ravn. abc. 35 se izbudim, se z 1 e c a m ich strecke mich; — ldcaš: kov. kemp. 116 kajti još preveč nenaredno se jubiš, za to se drugeh voli popunoma zračiti lecaš; — leča: kov. kemp. 118 zagrmuješ zvrhu mene sudmi tvojemi, gospodine, ter s strahom i trepetahem vudiraš vse kosti moje, i 1 d c a se kruto duša moja, mat. 1, 575 skušavana, obhajana, vkanlivosti, koje vsevdil vrag naleca i plete da v greh opademo, gdo more vsa povedati? kov. kemp. 199 milošča prlprosto hodi, vsakoga zla kipa se ogible, čaldrnosti i vkaneiia ne p o 1 e c a, i vsa listor zaradi boga čini; — leča te: mat. 2, 513 ne morete tajiti da živeti vu grehu smrtnom je postaviti se i naleči vu pogibel, da takov vumre ne- spokoren i skvari se; živuč vi vu grehu smrtnom vas postavlate i nalecate volno i prež zroka na ovu pogibel; — ldčaju: perg. 45 a gde vrše zal ec a ju. prega: pr ega: preš. 111 ak kdo ne ve kam se cezure dejo. on vprega pdgaza vgaldjo; — pregajo: bar. 14 koha vu koula pregajo. sega: segam: levst. žup. 204 zasezati, zasezam konflsciren ; — sega: skrili. 343 kdor na lažnive perkazen držy je kakor td, kateri po senci sega inu hoče veter popasti, ravn. 2, 87 tudi mi si ob času pokoja odločujmo kaj božje besede, ki nam v živo sega, levst. žup. 55 podeželna se (bolezen) imenuje, ako seza širje po deželi, 59 ta bolezen se prijemle in sdza časi na široko, bar. 7 skouz ouken svetlost sega vu stanice, ravn. 2, 82 nad Jezusam ob liegovi skušbavi vidimo, kako se sveta krepost ali čednost do¬ sega, bar. 8 hvala naj bode tebi za tvojo dobrouto, štera nas dosega vsaki den tak rddno, ravn. 1, 265 tudi clo mrliče obsega negova dobrotlivost, rog. 1, 368 kadar ta mušel zamerka de ena člo¬ veška roka hnemu posega, teddj zapre se, skrili. 125 kateri pravičnu p er s ega, 300 človek kateri veliku persega, sturi de enimu lasje po konci stoje, traun 28 kateri svojmu bližnimu per¬ sega, 53 kateri svojima bližnimu golufnu ne persega, kitzm. 46 ld p r i s d g a na oltar, prisega na liega i na vsa štera so na nem, i ki prisega na cerkev, prisega na nou i na onoga ki v hej prebiva, i ki prisega na nebo, prisega na trounuš boži i na onoga kina liem sedi, trpi. 18 ki krivo ne prisega; — se¬ gajo: ravn. 2, 237 per ti perložnosti je Jezus tudi še odrdšencam nektire besede rekel, ki jih ne pozabiti, v živo segajo, levst. žup. 4 kadar se na posodo jemle toliko novcev, da presezajo PKIN0S K NAGLASI) U (nOVOj) SLOVENŠTINI. 185 občinski letni dohodek, 6 da se na posodo vzame toliko novcev da presdzajo letni dohodek, skrili. 196 z lahkoto krivil p er se¬ ga j o, škrb. 1, 106 med sovražnike Jezusove šliš’jo vsi taisti ktiri svoj’ga bližniga preklinajo, hudičo zdajajo, se rote imi lažnivu persegajo, kiizm. 398 liidje na vekšega od sebe prisegajo. strega: s tre za: gon. 92 etam pod slameno oslico mačka na- s tre j ga, levst. žup. IX tako so pisali predniki naši ter tako ustreza tudi starej slovenščini, 70 skrb za siromake je domača in Obča, a to dvoje naj si ustreza mej soboj, da stori domača milostma česar ne more obča; — strezajo: levst. žup. 101 mej štdtvo je paziti da se na novo stavlenim hižam dade taka števila kakeršna si ustrezajo z davčnega urada katastrom. tresa: tresaš: kov. kemp. 187 treba je da se još na zemli skušavaš i vu vnogeh pretresaš; — tresa: škrin. 379 on sneg i z t r e s a, čb. 5, 7 razumeš kaj vetrič pravi, k rožici otresa ro¬ sico ? jap. ev. 53 kateri z mano vkup ne spravla, ta raztresa, traun 367 on raztresa slano, kakor pepel, jap. prid. 1, 284 ka¬ teri z mano ne pobera, ta raztresa, ravn. 1, 23 ne da bi oče¬ tovo zmoto perkril, r a z t r e s a ga še, jap. prid. 1, 20 kaj za enimu riovenu eniga groma, kir zemlo stresa, bom jest ta še nigdar zaslišani glas h ego ve Štirne perglihal? ravn. 2, 50 spet vidimo iz tega, s trd s a nas, kdki trinošek je človek, ktiri zgol sebe lubi, čb. 5, 7 razumeš kaj groma buč, ki strop nebeški stresa, po¬ meni? preš. 172 temna je noč in stresa gr<5m oblake, 181 kak voda nazgraja, kak bregove stresa, vran. rob. 1, 208 zrak strčsa z zemlum; — trdsate: ravn. 1, 106 kadar olke otrd- sate, ne stikujte za seboj po vejah, jap. prid. 1, 284 vy ne spravlate nič vkupej, vy raztresate tedaj; — trd saj o: ravn. abc. 9 oče sadje otrgajo, češple otresajo, orehe otdpajo, ravn. 2, 67 ktiri pokoršino kakor tišeč jarm znad sebe o t r d s a j o. c) izmedu osnova u kojih ima izvorno poluglasno ove: ovita: precvitam; klina: prekliham; mila: pomijam; mira: umiram; pira: ispiram; sira: osiram; stila: postijam; sija: pošijam; žina: požinam; pa tako i kija: klati: zakijam let. mat. 1882/3 268 i mina: spomiham. Evo primjeri iz knige: c vi ta, cvčta: cvita: čb. 5, 10 ocvita srečnost prava in ve¬ sele, spolnerie vsake žele v baharskih šeg slovdčim le vede.hu < ravn. 1, 121 vmreti vtegnejo tudi otroci in marsikteri otrok se podrezne, kadar se ravno nar lepši razcveta, v grob; tajo: rog. 1, 29 jest sim ta prava vinska trta, katera napolnila 186 M. VALJAVEC, je vso zeinlb, obšenčela use gore, stegnila se do morja inu reširila te mladyke, te odraslike po usem svejtu: kateri odrasliki inu mla- dyke niso drugi kakor ty vjerni, kateri po usem svejtu se znaj¬ dejo, inu u tem vinogradu s. ra. cerkue zelene se, precvetajo inu samastu tega sadu rode, kor. 2, 91 golčice mi precvetajo. klina: klina: ravn. 1, 207 kdor vboziga stiska, stvarnika ne- goviga preklina, 2, 165 kdo je ta de boga preklina? — klinamo: kilzm. 280 nej (liki se preklinam o, i liki pravijo niki ka mi velimo) činmo htida, naj prido ta dobra? — klinajo: ravn. 2, 138 blagor vam, če vas pr e klinajo bul j e za volo mene, krist. blag. 1, 61 sami med sobum svkdiju se, preklinaju i preganaju. mina: minam: skrili. 217 jest vas opomin a m, de pridete dobrovolni, kuzm. 293 oporni nam vas, bratje, za volo milošč boži, postavte tejla vaša na aldov živi, 276 mi je svedok boug, ka se neprestanoma spomina m z vas, trpi. 34 boug moj, tužna je duša moja vu meni, za to se s tebe sporni nam vu drželi Jor¬ dana i Hermona male gore, 49 gda se na postelo ležeč spominam s tebe, 116 jas se spominam s preminouči dnevov; — mi naš: mol. 114 gospodne bože, ki nas na tvoje spoznane i sveto sliižbo nestanoma opominaš, nadigni gori naša srca, 136 nego me ešče na pokouro opominaš, kraj. 63 prosim te da me presvččuješ, ravnaš, opominaš, braniš i pomažeš, trpi. 7 ka je človek, kaj se spominaš ž nega ? 71 med timi mrtvimi sem zapuščen kak ti presmekneni v grobi ležeči, s šteri se več ne spominaš, geto so od rouke tvoje razločeni; — mina: rog. 1, 282 kateri praznik opomina nas častit’iz veselam rojstvu Mariae, 1, 583 Jezus use kliče, use opomina (a sa y mjesto i: 429 Jezus opomyna nas h temu itd.), škrin. XXXV v 13. v. opomina ženin ne¬ vesto, de . . , XXXVIII od I. do VII. postave opomina mo- dčr, de imajo ludje modrost lubiti, škrb. 1, 405 b temu nas sama mati kat. cirku zvesto opomina, 1, 416 ktir te opomina od greha odstopiti, ravn. 2, 90 moj krst opomina, de se od grehov očistimo, 2, 239 pač trdo opomina Jezus od zapelivosti! levst. žup. 75 ta zakon tudi opomina, po kacem poti bi se z nova pozidavala razgrajena selišča, nagfl. 74 vučitel te hude opomina, kara, kaštiga, te vrle hvali, zagr. 1, 216 k ral David vsakoga od nas opomina govoreč: . . , mul. ap. 135 brani ga, da vu greh ne opade, i ako opade, opomina ga na pokoru, gašp. 1, 667 strašna pelda ova krhkoče človečanske o p o m i n a nas s. Pavlom : PRI NOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTIN1. 187 qui se existimat stare, videat ne cadat, trpi. 94 on se spomina na veke s zavezka svojega, kraj. 296 te ili (grehe) potle popu ne valuje pred smrtjum, kaj se ž nili ne spomina, gašp. 1, 116 od ovoga vu dnevu ovom posta negda pri cerkvi spomina se na¬ vedba ali red rimski cap. 20, 1. 539 iz ovoga s. mučenika spo¬ mina se Metafrastes; — ml nam o: mol. 71 veliki den svetimo, gda se stola spomina mo etoga nastavlena, kraj. 95 napravil je gospon Christus mdšnoga aldova na spomlnane svojeh teškeli miik i smrti križne, da sb mi meše poslušajuči od teli negoveh muk sp o minam o, gašp. 1, 678 ah, gdo nas tak brAni vu nevčlah, gdo čiiva vu pogibelih, kak svetci božji, ako se listor iz ž riih s p o m 1 n a m o ; — m 1 h a j o: trpi. 5 ar se vu smrti ne s p o m 1- najo s tebe, 10 gospodna ne sp o mina j o, kraj. 298 kii hetežnike na ova dugovania o pom! na ju, gašp. 1, 611 koji ne sveto ime gusto krat s po ml naju, od strašne boli zubne občuvaju se. mira: mlram: mol. 170 tebi vorostujem, oh Jezuš! tebi spim, tebi živem, tebi meram, kiizm. 3, 21 vsaki den v m eram; — mira: ravn. 1, 331 strašna je smrt nepobolšanega grešnika V mira naj še med takimi mukami pravičen, sej tolažiti se ima s čem, 2, 168 moja hči vmlra, joj! preš. 137 vsa v pogledu tvojem skrb umira, kraj. 286 malo koteri zmed nih dobrum smrtjum v um Ir a, mat. 1, 356 vekša stran nih vmlra na postele, 2, 107 vumlra od glada, 2, 198 sada nemu priteščalo je, tuliko da ne vmlra, 2, 447 vsigdar čuli budete da se hvdli takaj od Judi malovredneh, koji vumlra opraščajuč spote, obšanosti, i da se kudi koji vumlra očitujuč srdce jala i fantena puno, 2, 482 vumlra samo jeden krat; — ml rajo: inol. 271 ka či se na skvarjene zglednemo i na lie man tre V kak brezi smrti merajo i nigdar mrejti nemrejo, kiizm. 320 liki vu Adami vsi m e rajo tak i vu Kristuši se vsi oživčjo, trpi. 39 ar se viditi da, kaj tak mou- dri merajo kak norci i blazni preidejo, kiizm. 451 bldženi so ti mrtvi, ki vu gospodni vmčrajo, kraj. 293 od kud izh4da da vnogi bčtezniki prež dobrč pokorb vumlraiu, 317 kij prbz do¬ stojne pokorč vu smrtneh greheh vumlraju, mat. 1, 356 vsi grešniki ne v ml raju nepripravno. šila: silam: kiizm. 47 jas pošllam k vam proroke, kiiz. mik. 5 ovo jas pošllam andela mojega pred llcom tvojim, 99 idte, ovo jas pošllam vas liki aghece med vuke, math. 1, 1, 30 nut ja pošijam angela mojega pred licem tvojem; šllaš: mat. 1) 101 budi blagoslovlen bog vu vseh, koja zvrhu nas pošilaS, 188 M. VALJAVEC. — šila: traun 64 gospod p o šil a povodne, levst. žup. 50 kako je biti skrbnemu, kdor dela ter kam pošija strelne kapice in vžigalice, to ustanavla ukaz, 150 natisnene golice tacih povelij županom pošila politično okrajno oblastvo, gašp. 1, 580 vučemo se od svčte ove device i mučenice Dorotee vu mukali i težkččah, kotere nam ddbri bog pošila, veselo lice i srce držati, 1, 603 ovak i Lucifer pošila podložnike svoje i grčšnike, da bi vse Judi od nega odvrnuli, 1, 623 pošila tulikajše ne vu ovi suzni dolici iz jednoga držana vu drugo, 1, 740 na službu vašu angele svoje vam pošila, krist. 153 podnašajmo trplivno vse. kaj nam bog pošila; — šil a j o : rog. 1, 587 po šila j o unkaj na hribe gvišne gledouce, de bi gledali, kadaj bi se imelu tu sunce perkazat, levst. žup. 14 novci se brez poštarine pošilajo, 147 te podružnice vo¬ jake izprejemajo, skazujejo ter pošilajo na dopolnitvenega oko¬ liša postajo, kuzm. 47 kamen liješ one, šteri se k tebi pošilajo, nagfl. 20 za ka vas roditelje vsak den v šoulo pošilajo? krist. blag. 1, 55 tak detcu svoju vu muke vekivečne po sijaju, levst. žup. 50 zakon ne išče posebne pazke samo tedaj, kadar se različna otrovila in vžigalice predavajo, nego tudi teditj, kadar se dčlajo in r a z p o š i 1 a j o. Po analogiji osnova na ina imaju taj naglas i osnove: gina rnjesto giba od po-ginoti; gr ina mj. grta od po-grnoti; triria od utrnoti: sveča se utrina, zvezde se udrihajo, to se ne strina. gina: gina m: ravn. 2, 252 kolko mojiga očeta najemnikov ima kruha čez nčmoč, jez pa tukaj od lakote pogjiham; — gi¬ bamo: ravn. 2, 217 gospod, otmi nas, pogina m o. griha: gr ina: preš. 66 odgrina ti se postlica, škriii. 90 človčk kateri s perliznenim inu golufivim besedami k svojimu prijatlu go- vory, negovi hoji mreže razgrina, levst. žup. 144 razglasilo.. oznana se kakor se kod zdi pripravneje: javno se pribija, na videz razgrina po gostilnicah, 143 v teh izkazilih o stanoviščih so pi¬ sani tudi tisti brambovci, kateri, kadar se vojska zgrina v orožje, ne pojdejo na razpreglednega uradu postajo. d) još dve tri osnove koje se grade od osnova na suglasno: lega: leg: polegam; leta: let: letam; griza: griz: ogrizam; striga, st riža: strig: ostrigam; goda: gad: zgodam, svina zgoda; žiga: žeg: vžigam. Primjere iz kriige imam samo za osnove:’ lega: legaš: ravn. 1, 108 sadniga drevja ne smeš kaziti, tudi kadar mesta oblegaš nč; — lega: ravn. 1, 212 če jo (deželo) 189 PR.IN0S K NAGLASU U (nOVOj) SLOVBNŠTINI. sovražnik stiska in ne mdsta oblega, 2, 195 duhovnim k lepim delam šantovim šantovcam daja Jezus moč, de se dobriga lotijo in de se jim pot zveličana odlega, abe. 53 presica, ko je debela, se zakole. Meso, bbh in klobase so. Že se godla p eri ega, trauu VII zjutraj in zvečer se p§tje tih psalmov razlega, ravn. 1, 146 ves lud zažbne vesele, de se po deželi razldga po širokimu in dolgimu, 1, 152 po celi zemli se klic liih razldga, 1, 174 raz¬ lega se glas pesem trobdut in bobnov, 1, 315 od vesela je ves polk vriskal, in vesele se razlega po širokim in dolgim, 2, 7! glas izkušave ni le Judam včjal tistih časov, razlega se iz veka v vbk, ber. 165 glas se razlega na vse strani, čb. 5, 57 zapoje de ra zid ga se, čb. 4, 39 opat bogato napitan na mehko se vldga, levst. žup. 77 dohodkov dobivajo nekaj od občine, nekaj od zavarovalnih zavodov in od pomagajočih družabnikov ter kar se nabere še drugod. Vse to po tem zaldga de se kupuje in trdi gasilno orodje. Kasto čuje se i lega. leta: ldta: ravn. 1, 278 ni je bilo vtolažiti. Vsaki lubi dan leta in gleda okol, preš. 119 ve že ki nad potjo ldta tiča, de jo Jubim, 167 od veseja do veseja leta; — letamo: kor. 3, 2;> kaj hoč’mo ptiči vedit’ k’ po zraku letamo? — ldtajo: škrih. 379 za to so se shranbe odprle inu oblaki kakor ptice letajo . .., on sn§g iztresa kakbr ptice doli letajo de bi se vstjdle, ravn. ber. 164 soparji letajo po zraki, kor. 2, 90 po nebu ptice letajo, prejubo gostolevajo, preš. 10 ne ldtajo čebdle, krog cvdtja ne šume, mat. 2, 40 hočemo ravnati se poleg vodena našeh nevkrotneh hotejn i poželeejn, koja ne Id ta ju navadnem načinom proti dobru nebeskomu, kug. 192 leta bolezen vekši d§jl se vldti teh svin, ka¬ tere se malu z le ta j o. — Nu s prijedlozi složena osnova s itera¬ tivnim značenem ima ~ : leta: obletam, spreletam, zaletam se itd. ,dolgo obletam predno vse obletam'. žiga: žiga: škrih. 377 sonce ob poldne zemlo izžiga.., al sonce tri ki’at bol izžiga gorre, levst. žup. 66 kazniti je vsacega ščuvaja, kateri delavce podžiga de bi z mezdo poskočili, traun 245 ogin gre pred him inu požiga okoli hegove sovražnike, ravn. 2, 199 kakor se plevdl odbera in požiga, ravno taki bd konec sveta, preš. 107 povsod vesdle liičice peržiga ji up goltivi, škrin. 249 pogovor z ho kakor ogin vžiga, 320 po štčvili dr§vja v logi se ogin vžiga, čb. 5, 35 ’z očdsika vžiga jubezen, mat. 1, 306 spodobno je k one svetlosti koja na previsokeh turneh vužiga se da se samb vidi, ne pak da se hodi, traun 212 kakm ogin 190 M. VAUAVKC. gojzd požge inu kakor plamen gorre zažiga, takvi jih ti s tvojim hudim vremenam preganaj; mol. 236 ona (lubav) mi pamet z a- žiga; — žigajo: ravn. abc. 73 mlatiči vihajo cepce na kviško. Eden za drugim oži gaj o, preš. 45 ne pogledi svitle strele z neba jasnega posldne deleč kr6g junakov sream vžigajo ske¬ leče rane. 2. Osnove raširene na i k a, e k a, uka, e h a; it a, uta; i z g a, u z g a: blesika (uz blesiče) fulgurare; b z i k a (uz bziče) lasci- vire, o govečetu; dobrika se adulari; d r s i k a se eislaufen ; 1 e s i k a (uz lesiče) fulgurare; p 1 a s i k a flammare; skovika ululare (ut noctua); t u r b e k a gemere (de columbis); c v r z u k a crepare, stridere (terendo); s k o m u k a munkeln; v r z u k a por- tam iterum aperire et claudere, b 1 a h u t a ruere; č v r k u t a fri- tinnire; h r i p u t a anhellare; loputa obicere fores; p i s k u t a difficulter spirare; s k a k u t a exilire; s r e b vi t a sorbere; š k r- g u t a stridere; boleha (uz boleha) valetudine minus commoda uti; s k o 1 č h a (i skoleha) se eonvalescere; b r 1 i z g a vehementer sibilare ; b r 1 vi z g a alapas ducere (pf. brluznoti). — IJ knizi ove osnove slabo dolaze: lesikaš: kraj. 354 bože ki tvoju zmožnost i gore na nčbu i ovde na zemle skazuješ, gda tvojem gldsom iz oblakbv grmiš ter treskaš i svetlemi obleski lesikaš, naglemi vetri hrupiš, prosimo te, stegni tvoju srdu; — lesi k a: petr. 189 plačem zvoni vu jasleh, ki grmi vu oblakeh, gda se svet les i k a; — ž m i k a premere: vran. rob. 1, 130 da mv\ pak pečenka s tem tečneša bude, z e ž m i k a nekuliko citronskoga soka po hoj ; — turbčkajo: nagfl. 114 ti drugi (goloubje) se pa šetajo okouli goloubheka i turbekajo; — k ukore k a: nagli. 108 kokouš krakriva i kokodače, kokout pa k u k o r e k a. 3. Osnove koje se grade od ženskih supstantiva na a s ' na predzadnoj slovci n. p. branam: brana, oecare; b r a z d a m: brazda, sulcum imprimere ; č a r a m : čara, incantare; pri duša m se: duša, kleti se govoreči: pri mojej duši; g i z d a m se: gizda. superbire; s divam: sdha, somniare, uu češ če: sniva mi se; tro¬ bentam: trobenta, tuba eanere; tako valda i v 1 4 d a m, hi d a m od vlada a ne od vlasti. Ovaj glagol dolazi veoma cesto u ugarskoj slovenštini i u kajkavštini n. p. vlada: vladam: mat. 2, 16 ku- liko goder preštimanoga i dragoga vidiš mene imati i ladati, tko vse nimam nit 1 a d a m za moju basen . . nego imam i 1 a d a m vsa ova za lubav, hasen i dobrovolnost z jublenum želum podlož¬ nikov i puka moga, kraj. 148 s tvoj um pomočjum o b 1 a d a m, PK1NOS K NAGLASU II (nOVOj) SLOVENŠČINI. 191 mul fer. 39 isprosi mi od predragoga Jezusa tu milošču, da takva skušavana vsegdar oblidam, 127 i da ga obl Adam, za to obečem starejšem pokornost, kov. kemp. 294 dej mi ovu milošču, da obla dam prehudobnu naturu moju; — vi d daš: trpi. 113 ti ladaš moje obisti, kraj. 118 ki usem svetom nebčskem i zemej- skem ladaš i trbseš. 317 onde vezdaj krajuješ i vsem svetom ladaš i treseš, gašp. 1, 475 potrebno je da vu trpjivnosti ladaš z dušum tvoj um, ktizm. 280 naj pravičen bodeš vu tvoji reččj i obla daš gda se soudiš, gašp. 1, 824 kči moja, ovo je vrčme skušavana, čuvaj se da ne privoliš i ne izgubiš vu jednom hipu vsu tvoju muku i trude; ako ga pak ti obla daš z neprivojehem, kak zapazi da si ga premogla, hoče pobegnuti od tebe, kov. kemp. 198 ako samoga sebe zvršeno obl a daš, ostAla lagle podložiš; —■ vlada: ktizm. 230 Peter nemi pa rčž: srebro tvoje ti naj s tebom bode na pogubelnost, kaj štimaš ka se boži dar za pej- neze 1 a d a (ap. 8, 20), 365 mer boži naj 1 a d a vu srcaj vaši, nagfl. 89 dokeč (pes) s sebom 1 a d a, zgrize ka pred nega pride, perg. 22 b le k mestu ima sudac preceniti i v ruke kupčeve dati da je 1 a a d a, 54 b da zastavleno imieiie pravdenim zakonom laada, 70 a nepravdeno lada ono imiene (14 a 17» 23» laada), petr. 200 vsem svetom lada i trese, 218 peklom 14 d a, kraj. 257 ki' vsem svetom 1 a d a i trčse, 266 liemu daruješ vse ostalo blago tvoje, da on him lada kak ti svojem, gašp. 1, 583 ako hočeš i dcsnu stran negda vudri, ar z levem vuhom vre čist?) gluhota lada, kov. kemp. 203 kuliko natura više se steze i lada, tuliko vekša milošča se vleva, 205 niti punum več istine svčtlostjum, niti zdravjem i ravnovstjum hoten svojeh 14 d a, mat. 2, 247 naj bude vse, kaj dobra ima i lada svet, math. 2° 101 podeli nam mi¬ lošču tvoju, da se svčt poleg naredbe tvoje mirovno ravna i lada, mat. 1, 538 s. Jakob prednazveščaje vsakoga blaženoga, koji nad lada skušavana, 2, 59 na nas spada na nas včiniti da bog n a d- lada ovo strašilo greha, krist. nač. 14 ovakvo vesčje postavjamo mi vu ovem izvišenem pokoju i vu ovem želnem stališu srdoa, gdc ga nikaj ne gene, gde je vsevdij mirno i nikakvoga se zburkana, koje bi se proti hemu podiglo, ne boji, i gde vsako zlo nad lada, koje živlene človečansko obstira; mol. 71 starino tere novina, sčnco ob 14 d a pi - avica, 259 vodou moreš preplavati, smrti nej obladati, gda tou dbnok tvoj’ga konec vtrgne Žitka i naglo te o b 14 d a, ktizm. 426 vsAko porodjeno z boga ob 14da ete svejt i eta .je ta obladnost, štera ete svejt o bi a d a, vera naša. *Što je, ki ob la da 192 M. VALJAVEC, ete svejt, nego ki verje ka je Jezus sin boži, 441 ki ob 14 d a, te se oblice v bejli gvant, 440 ki obldda i ki zdrži do konca dela moja, dam nemi oblast nad poganmi, petr. 42 ako pak pri- šedči od nega jdkši o b 1 a d a nega vse negovo orožje vu ko se je vufal odnese, mul. fer. 43 krščenik sebe obladavec i nebo ob 14 d a koje se silum dobiva, gašp. 1, 325 vu Aleksandrije (s) svetem Athanašom prebivajočemu da A rij dne ob 14 da dojde stanoviti člo¬ vek velike mudrosti imenom Didimuš, 391 koji obl&da ne če se raniti od smrti druge, 400 vu vremenu onom Chosroas kral perži- janski s strašnum vojskum pod Jeruzalem dojde, varaš obstre, pod- sčde, obla d a, porobi, 586 ovdi trudnoga vugoden sen obl d d a, mul. ap. 845 hegvu Ženu kruto Mpu pred svoje oči ne pustil do- pelati, da ga ne pogled na zlo poželene ne dopela i ne oblada, kov. kemp. 98 hiba v hoče biti prbsta, da se po kakovi škodi ne oblada, 115 proti stdne zaraščena navada, ali bolšum navadum se oblada, 116 hitreje zvdnski neprijatel se ob 14 d a, ako nutrni človek ne poroblen, 198 kotčro zlo kad se oblada i podloži, sproti velik mir i vtišene postdne, 204 potrebno je milošče tvoje ter velike milošče, da se oblada natura na zlo vsigdsir gotova od mlddosti svoje; — vi k dam o: mat. 1, 409 ono malo, kaj imamo i lddamo, je ostanek našeh dobrih, gašp. 1, 791 znaj da mi s tobum vojuvali btidemo, do konca stalni ostanemo i zadnič tebe obladamo; — vid d ate: mat. 2, 188 pošle betege i strašne protivščine, koje vas porčbe i mentuju vsega kaj imate i kaj ld- date, 278 vsa ova lahko nadlddate; — vladajo: kiizm. 40 znate ka poglavnicke poganski gospodiijo nad nimi, i ti veliki ld- d a j o nad himi (mat. 20, 25) 355 mi nemarno boja prouti krvi i tejli, nego prouti poglavnikom, prouti oblasti, prouti svejta zmož¬ nosti, ki vu krnici etoga svejta 1 a d a j o, prouti duhovnem hiidou- bam za ti nebeški volo, trpi. 10 okouli vrat je vse puno htidob- hakov, gda za man liidje med sinmi človečemi la daj o, 15 obari slugo tvojega od ti zvišeni, naj ne 1 <1 dajo nad menom. perg. 4b kakovo gode imine la daj u, 9a kotero nepravdeno ladaju (14a 64 a laadaju), mat. 2, 75 mora se moliti za občuvane i zdrzavane dobrih koja se ladaju i vživaju, 78 1 a d a j u, vživaju vsa dobra. 125 penezi po vsem svčtu ladaju i gospoduju, kov. kemp. 233 vračtvo, vu kojem zla nagneha moja se vrače, pohteria stežeju, skušne obladaju ali pomenšavaju. — Nu ako u supstantiva nije izvorno duga slovka a riječ ima samo u kranštini osobito u go- renštini ', onda ima glagol potisnuti naglas n. pr. srečam: srčča a P KI NOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVKNŠTIN1. 193 srpski sreča; ili ako ima riječ u kranštini ‘ a u srpštini : pričam, priča a srpski priča; žejam: žeja a srpski žeda. Tako i od supst. neutr. na o s ' na slovci ispred o: čislam: čislo, čisla: ravn. 2, 6 svoje dopadajene ima on nad dobrimi ludmi: pozna, čisla jih, lubi jih; — čislamo: preš. 120 dokler ne cvetč še rdža, so v časti per nas vi61’ce, zvbnčike, marjčt’ce, druge tudi čislamo cvetlice; ali delam: delo, jer srpski djSlo. 4. Osnove koje se izvode od nomina s ' na zadnoj slovci: je- dinam: jedin; kališ a m se: kališ; križam: križ, petr. 244 pokaži mi. kak se križaš. Za kaj i za koju se hasen tak kri¬ žaš? — j e d i n a m: kov. kemp 233 hočeš da sebe sdmoga tebi v jed in am? — jedi naš: kov. kemp. 256 ti dohajaš, da se iz mene posvetiš i meni v jedinaš; — j edin a: kov. kemp. 230 duša moja telo tvoje žele, srdee moje s tobum se vjedina i hlepi, 259 to je vsa žela moja da se srdce moje s tobum vjedina; — j edina j o: nagfl. 186 zmrznejo dosta krat spari vu zraki; posebne žilice se po tom v j edina j o i malo bejlo pčrje obrazi j o : snejg ide. — Kališa: nagfl. 106 svina je nečista: kališa se v naj ružnejši mlakaj. 5. Više dvoslovčanih osnova i domačih i tudih, koje rjede u kiiizi nego u svagdanem govoru dolaze. Evo neke iz knige: ahta: ah tam: rog. 1, 597 več, več takih imelu inu kazalu je eno tako muč, ena taka ,karpkust‘ (čitaj krpkust), katere bi za- mogel postaviti naprej, ali se teli na ah tam; - dhtajo: rog. 1, 133 tu nebu se dergači na posede, od drugih na prejme, kakor le od teh kateri samy sebe premagajo, de se tega posvetniga na a h ta j o, na samo čast božjo merkajo. ana: ana se: ravn. 1, 27 tako se Abraham nar lepših krajov dežele vana, de je le mir, 1, 57 Jožef ni lubil kreposti in ččd- nosti iz posvetniga dobička. Otčti svojo ččdnost ali krepdst še se le vsiga v dna: časti, vesela in dobička. Pač lep vdn je ta! 211 bo naj z nami gospod naš bog kakor je bil z našimi očaki. Ne zapuša in ne vana naj se, nagiba naj si naše srca, 239 kdor se na prazne mrččsa zanaša, se vana svoje božje pomdči. baha: baha: škrin. 254 gdriši je t4 kateri dijla inu vsiga obilnu ima, kakor ta kateri baha inu kruha strada, ravn. 2, 147 kdor s svojimi dar mi baha, kdor jih revežam oponaša in hoi e, velike hvale za ne imeti, taki še ne misli lepo in milo, kakor je Jezus, preš. 17 marši kdej, ki ti tvoj hibi zapoje, srčče v jubčzni se bd h a vešči, v srcu te zbudajo pčsmice m6je. 194 M. VALJAVEC, bleda: bledam: čb. 5, 36 zapčkam, oblčdam, v seseli gorim, bliska: bliska: nar. pes. po gorah grmi in bliska, lubček pa po p61i vriska; preš. 7 kak lepo se rosa bliska, dokler jutra hldd ne mine! bar. 35 kak šte bliska ino trejska, čutim jas božo rokou, mul. ap. 104 kada se bliska. ceha: cehaš: jap. prid. 1, 140 ali se ne delaš očitnu norca ti, moj Kristjan, kadar kumaj od pridige prideš katera je bila zuper pyanost držana, ker si sam potrdil vse, kar je bilu rečenu inu vender na ravnost iz cerkve v oštarijo tečeš, ker do noči inu še en kos nočy cehaš, inu šleviš ? — c č h aj o : jap. prid. 2, 52 ravnu takti boga režalijo kakbr drugi pjanci, kateri se prav hudu vcehajo. čila: clla: mol. 20 o preodlčeno sveto trojstvo, eden pravi boug! k tebi čila moje naj prvo etoga d n dva zdihdvane, 249 tvoji rouk strejla povsed na m d clla, nagfl. 76 hegva pout je vu vsem mila i tebi na dobro clla, 90 lepou je viditi, kak mačka straži i lovi miši: takšega lupa se mačka v skrivno mesto potegne, doli se potiili, z repom vuja, clla, ednouk skoči i med škramblami ji je porob, gon. 51 Kolman ta clla, pa veli: strejli; kov. kemp. 140 znam kak je vsakomu, kaj misli, kaj hoče i na kdji konec čila negvo nakanene, krist. blag. 1, 69 bili su stanoviti da ono kaj bog čini, premda i nepovolno i suprotivno bi bilo, vdndar na dobrb čila; — cllajo: trpi. 8 oči riegove za nevolakom clla j o, 46 cllajo s svojimi strejlami, 49 ki s svojimi britkimi rečmi ci- lajo kak s strejlov, krist. blag. 1, 127 po ko jem zrnu vnogi svete cirkve navučiteli male grehe razmdvaju, koji se od lhdih za malo dugovkhe preštimavaju, ako prem na vekivečno skvarjene čila ju, 140 vsigdkr naj na dušu gledaju i čila ju. dirja: dirja: kor. 2, 8 v šotdrje dirja, dir ja v sk6k, Tur¬ bine seka vse okrog; 30 Pegam dirja jadrno, dain. 89 jazbec k men’ p er dl rja; — dirjava: kor. 2, 79 obsedlaj brž konica dvk, v Igubjano v skok podčrjeva; — dirjata: kor. 1, 136 sta šla na ravno mi poje, en krat naprot z a dirja ta, en drujmu nič ne storita. erba: erba (govori se jerba i verba): skrili. 96 skuzi try rečy se zemli nepokoj gody: . . skuzi zuprnu ženo, kadar bo v zakon vz§ta, inu skuzi deklo, kadar po svoji gospodini § r h a. ferbega: ferbčgaš: škrb. 1, 64 kir se božje lubezni, božjih gnad inu večniga izveličana zanikrno ferbčgaš. fercera: tercera: rog. 2, 80 od teh treskov, kateri ta život (životh) zadenejo, se čudne reči berejo. Dosta krat fercera ta PRINOS K NAGLASU U (nOVOj) SLOVENŠTtNI. 195 meč ti nozincah inu te nozince cčle ostanejo, 81 čase udari in fercčra to dete ti maternimu telesu, de materi pak neč na strv škode. fenta: fen ta: jap. prid. 2, 69 en sam smrtni greh polenta vse to dobru, kar vam je mogoče sturiti. ferdama: ferddma: rog. 461 on nih ner več f er dam a. — ferd a maj o: škrb. 1, 123 ktiri iz sramožlivosti en al drugi greh pred spovdnikam zamouče, ti se tako že sami ferdamajo. glešta: glčštate: kug. 44 vaša živina konec vzame za to ker jo ne č§dite, ne vmijete, ne gleštate, ne oplaknite. gloda: gloda: preš. 187 tak mladi dčklici, ki zgodna rana sreč ji gl 6 d a, vsmrti mir negovi. groza: groza: nagfl. 136 v ednoj driigoj kadi pak melo cout eden valčk te čas mejša, grouža dokeč se kak testou ne vgosti. baba: hab a: perg. 85h da se toga haaba činiti, petr. 272 ki se pogibeli nč baba poginuti mu je vu he (eccles. 3); — ha- baju: gašp. 1, 317 s ponižnem valuvdhem grehi se obdlaju, pri¬ like h d bajti i vražje prečke odhitavaju. heha: hena: ktizm. 225 ete človek ne hej ha reči prokletne gučati. gon. 90 pri nas se na včkše zdaj začne sprotolejtje i hej h a trdo zimsko vrejmen; — h črtamo: ktizm. 347 vu svojem vrejmeni bomo želi obilno, či dobro činiti ne hejnamo; — hč- riajo: ktiz. 317 liibeznost nigdar s sred vo ne spddne, geto ali so prorokiivana, se spravijo, ali jezičke, hej naj o, trpi. 27 tanač držijo prouti meni i ti najnevolnejši brezi bina mojega; trgajo se, niti ne pr eh e j naj o; vidi: jena. hrepa: hrčpajo: kug. 202 vy bote vidili, de živali težko so¬ pejo, hr^pajo, rile odperajo. hrusta: hrusta: škrin. 94 en rod je, kateri na m§sti zob meče imd inu s svojimi kočniki (pogrješno: kotčnike) hrusta, de bi r§vne v deželi inu vbožne ludy požerel, let. mat. 1882/.) 329 sprčdaj Šilce, zadaj vil’ce, v sredi usta, kamene hrusta (odgo- netlaj: plug). jena: jeham: rog. 489 več le takiga zamčgel bi k ovršejnu besčdv tega Ovidija naprej pernest inu postavit. Ali od tega neham inu j čj nam za zdaj; — jčnaš: ravn. 1, 227 prav kraj bi mi bil ti, če mu perjčnaš; — jena: rog. 328 če te u trjetim skoku na dobji inu na popdde, skakat za rio neha inu ji j na, škrin. 111 zgol sam je inu vender ne j § na delati, ravn. 1, Ul Izraelci so hotli malikov po egipčansko. „Na noge, na noge. mi 196 M. VALJAVEC, rekli Aromi, mi gremo. Bogov nam naredi, de se pred nami nosijo. Do ve kaj se je možu pergodilo, ki nas je iz Egipta perpelal. Aron jim jena (gab ihnen nacli), 2, 211 ne jena naj trkati, ber. 163 sapa je stegliva, ker se da stisniti, in če stis j d na, se spet naglo stdgne, čb. 5, 12 trditi on, ki pdl me je, ne j dna de z vajvodam ne mdna, preš. 109 pevcu vedno sreča laže, vnnder pdti on ne jena, 173 tak vrže se Valhun na nekristjane: ne jena pred, doklčr ni zadna srhga krvi prelita, 175 al de te jena ta skeldti rana, ne boš posnel Katona LTtičiina (krivo: Utikana)? ravn. ber. 68 ko je bil Mojzes na božje poveje še en krat na goro šel in se je štirdeset dni na ni mudil, so Izraelci jdli godr- nati in rečejo Aromi : naredi nam bogov, de se pred nami nosijo, kdo ve kaj se je možu pergodilo, ktdri nas je iz Egipta perpelal. Aron jim odjdria, 78 judstvo hoče od Samuela de naj jim krala da. Samuel pove jim kakošne dolžnosti de bodo do krala imdli. Ali ludstvo ne odjdha, 165 sapa ker ima skrčjivost in steglivost, se dd v dzik prostor stisniti, pa se naglo spdt stegne, če stis odjdha; — jehamo: ravn. ber. 12 gospodovi apostelni so nam kristjanam neddlo v praznovahe postavili, de naj ta krat od ddla jdiiamo; — jenajo: ravn. ber. 61 ob nadlogah in težavah delaj o nar lepši sklepe ter obetajo pobolšane, brž pa ko nadloge in težave odjdnajo, tudi že pozabijo, kaj so sklenili in oblubili. joka: jokam: traun. 11 jest sim truden od zdihuvana, vse nočy se jest na moji pdsteli silnu j d k a m, kor. 3, 132 sim se omožila, se kasarn, zmiraj jokam noč i dan; — joka: škrih. 261 sovražnik se s svojimi očmy joka, ahaku bo čas našal, ne bo krivy sit, ravn. 1, 43 Jakobova golfija tedaj se je zdaj pokazala, Ezav pa rjbve in joka na glas, 55 Jožefa za dvajset srebrnikov Izmaelcem proddjo. Jožef jdka, prosi, pa nič ne pomaga, 68 šel je v zapdro in joka, ber. 40 Jakob joka neprendhama, kor. 1, 40 od veseja se joka moje dekle kadar zagldda me, preš. 73 Severa skrivdj po pdvcu jdka zna biti se doma, ravn. 1, 46 Jakob Rahelo zagledavši odvali kamen hitro znad vodnaka, na¬ poji ji drdbnico, pozdravi jo, in'zajoka na glas od vesela, ber. 48 per tih besddah se mu je nad bratom iz lubezni do nega ožalilo, in se zjoka; — jokamo: škrb. 2, 191 omeči naše srca, de (s) solzami svoje grebe objokana o; — jokate: jap. ev. 174 kaj takhšni hrup delate inu se jokate?-kor. 2, 86 za kaj se vselej jokate kadar mi kruha dajate? — jokajo: škrih. 245 nikar ne pusti te kateri se jokajo brez obveselena. PRINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI. 197 kara: karam: klizm. 442 jas štere koli lubim karam je i ka- štigam, mat. 1, 593 nit vas zbog toga karam, nego karam vas radi volneh vaseh faling vu molitve, 617 navlastito pak hfe opo- minam zažganb i ostro karam kaj se dostoji kvarov luckeh, trpi. 41 tou si činio i jas sem mučao, i ti štimaš, kaj bom jas taksi kak ti? Ali jas te pokdram i na ouči te vržem, mat. 2, 184 bože vsamoguči, kaj morem včiniti da bi tvoje cirkve poštene i vrednost povrnuti mogel? je li da nazveščam tvoje zapovedi? jeli da pokdram, da grozim se? — karaš: kraj. 91 hualu ti dit- jem, da si ti menb denes vu on tvoj subti templom zapelal na po¬ slušane tvojčga svetoga evangelioma, da me po liem vučis i z grehov kdraš i tvoje nebčsko seme na mledne mojega srdca zemle seješ, trpi. 99 pokaraš te gizdave; — kara: trpi. 115 naj me bije te pravičen smileno, naj me k a r a, li olia balzama naj ne vtaji gltivi moj oj, nagfl. 74 vučitel te hude opomina, kara, kaštiga, zagr. 1, 61 k oj eh oštro kara i karajuč opomina, 182 koji goder vidi bližnega svojega grešiti ter muči, nega ne k kr a, jednak greh z nim čini, mul. ap. 742 bog se zarad kipov na Zidove strašno kara, gašp. 1, 25 Bernard oštro kara činehe Šaula, mat. 1, 126 pitajte s. Bernarda je li istinu govorim, kak kudi i kara one koji želu imaju dugoga živleria, kaj štimate za kaj ne kara? math. 1» 190 on nas kara, veseli, zapoveda . . , trpi. 77 te ki pogane pokara ne bode kaštigovao? mul. ap. 657 skrblivo opomene, pokara grešnika, gašp. 1, 240 kaj čujuči verni pastir Hilariuš ide sam vu spravišče ovo, da zlo nakanerie p o k a r a liihovo, 403 ove s. Anaštažiuš razumevši s krščanskum pokara sloboščinum. 456 Gaj na kolena poklčkne i Ivanu ruke kušujiiči oproščena oprosi, kojega Ivan lubleno pokara i vu milošču cesara znovič zapela, 468 i da bole skupost hihovu pokara, pokaže lista, 776 vu hižu tovaruša dopelana od velike žalosti na smrt obeteža, na tuliko da zvrhu ne zdnivja vsi zdvoje vračiteli. Dojde vendar ne- koja vešča, puna bahorje žena, istinsko zdrlvje obečajuča. ako ne prime vračtvo Frančiška, koju tak oštro pokara betežnica da komaj za kožu boječi se cela iz hiže pobčgne, mat. 2, 239 vgresil bil je Saul, i nut prorok Samuel poslan od boga da pokara i nagrozi se prekršitelu zapovedi Šaulu; — karamo: mat. 2, 177 nas tenta, da se smejemo, posmehavamo, razgovarjamo karamo, — karate: kiiz. 431 či pa osobe prijimlete, grejh delate i ka¬ rate se od pravde liki prestopl&vci, mat. 1, 617 ali moj človek, moj oteč, moja mati, koteri tak štimate da dobro navučate k .i 198 M. VAI.JAVEC, ra te i opominate vašu detcu, je li vas detca poslušaju? — ka¬ rajo: kiiz. 70 vsaki ki lagoja dela čini, odiirjava svetlost i ne ide na svetlost, naj se ne karajo dela negova, 353 ti pa vsa, da se karajo od svetlosti, očivesna gratajo, trpi. 11 i v noči ka¬ rajo mene obisti moje, mat. 2, 178 prigovarjate spovednikom ne ozivajuč ostre i sumlive, ako vas karaju i opominaju, krist. blag. 1, 61 potrebno je, da roditeli detcu zlo čineču karaju, ktlzm. mik. 58 vs&ki ki hlidou čini, odiirjava svetlost, i nejde na svetlost, naj se ne pok tiraj o dela negova, petr. 85 i ev. tira. 78 vsaki on, ki zlo čini, oddurjava svetlost, i nejde na svetlost, da se ne p o k k r a j u dela negova. Rede: karam. kuja: kuja: ravn. 1, 88 kral oblubi ludstvo spustiti. Kadar pa šiba odjena, se kral spet skrij a. merka: merka: kast. 6 ta kir se po murji vozi, kadar per kraju morja euu malu na suhu stopi, z miseljo je vse skuzi v barki inu flisih merka kadaj ta mornar ga pokliče, petr. 198 i ev. tira. 183 odnud merka na dobre, jako pazi na hude, rog. 92 kakor zamerita s. Gregorius, 643 Plutarh piše inu zamerka od teh sedmih modrih te Graecie; — m e r k a j o : traun 332 naj m e r k a j o tvoje vš§sa na glas moje prošiie. muka: m d k a j o : ravn. abc. 43 krave in vol mukajo, muta: mirta: nagfl. 43 či me vučitel kaj pita, jas odgovor dam, prazna glava šeptti m lita, te pa jas ne mam. nuca: niicate: šltrb. 1, 263 ako ta mitel niicate, imate dvojni dobiček. ofra: ofram: jap. ev. 184 aku bo en človčk djal k očetu ali k materi korban (to je, dar) kateriga jest d fr am, bo tebi k pridu; — ofra: škrih. 347 tri se hvaležen skaže, kateri od čiste pšenične moke ofra. — Govori se: vofra. piha (uz piše): piha: škrih. 102 veter gre okoli ter vse pre¬ piha. praska: praska: bar. 11 (s) svojim oblečalom je šparliva bila. Vsigdar je pazila, naj se ne vtepi ali ne raspraska. preša: priša: gon. 47 grozdje se prede vsejm zmuždi i teda prej ša. raja: rajajo: kor. 2, 47 stoje tri lipe zelene: pod prvo konče stavijo, na raj se brhk’ oblačijo, pod drugo raj predavajo, pod tretjo krogle rajajo. rajta: r a j taj o: škrih. 324 aku tudi povrniti zamorejo, se branijo inu komaj polovico od posojeniga vrnejo, inu še to unimu PRI NOS K NAGLASU U (iNOVOj) SLOVENŠTJNI. 199 kakbr za eno najdeno reč, raj ta j o, skrb. 2, 23 dosti jih je ktiri malo al nič na to dolžnost ne p o r d j t a j o. rata: ra tam: klizm. 340 ar zdaj ltidl ra tam ali boga? (opTi yap dvdpuiuooi; raitko r, tov tisov;). sana: s dna m: ravn. abc. 35 se mi zdtiha, drtimlem, zaspim, smrčim, se mi s d n a. sluša: s Id š a m: gon. 86 z viihmi sliišam; — s Iti šaš: škrin. 264 kadar ga p o s 1 ti š a š, bodi ravnu kakor de bi v spani gledal, inu čuj, ravn. ber. 192 če nauk p o s 1 ti š a š, spolnit’ pa ne sktišaš, si srtičo kaziš, kov. kemp. 229 kada sltižiš ali mesu posl ti šaš; — sluša: škrin. 36 kdor je modbr, svete p o- sluša, 38 zasmehuvdvec ne posl ti š a, kadar je svarjtin. 4 kdor mene p o s 1 ti š a, bo brez straha počival, 91 poglavar, kateri laž¬ nive besede rad p o s 1 ti š a, bti le hudobne za svoje služabnike imel, 295 kdtir kaj temu, kateri ne p o s 1 ti š a, pravi, je kakbr ta kateri spijočiga iz trdiga spaha budy, 317 tiih kletu se težkti p o s 1 ti š a, preš. 160 Apel podtibo na oglčd postavi, ker bbl res¬ nico ltibi kakor hvalo, zad skrit vse vprek p o s 1 ti š a, kaj zijalo netimno, kaj umetni od ne pravi, bar. 19 vu cerkvi i taksi stolči sojo, vu šteri duhovnik pokoruike vo posluša, zagr. 1, 133 naj vekše znamene pogublena vekivečnoga je, kada koji nerad reč božju p o s 1 ii š a, kov. kemp. 267 prijate] pak zaručnika koteri stoji i nega p o s 1 rt š a, prejako se veseli zbog glasa zaručuikovoga, perg. 50 b 65 b preposluuša; — sltišamo: gon. 26 z viihom s ltiš a m o, rog. 394 de riegoviga šuntajna na poslušamo; — s 1 ti š a j o: rog. 142 aku si lih bug inu natura kliččta te ludy h lubezni, vener le teh na p o s 1 ti š a j o, škrin. 151 tebe pri j atli p o s 1 ti š a j o, preš. 79 p o s 1 ti š a j o radi ga vsi judje. smuka: s m tikaj o: ravn. abc. 75 je vse omlačeno potlej zbe- rajo dolgo slamo v otepe z lesenimi otepači jih o smrt kaj o. stopa: stopaš: škriti. 250 imaš vejditi, de smrt je blizu, za¬ kaj ti hodiš med zadrgami inu s t ti p a š čez orožje srditih, preš. 43 dtihtar, ti jezični dtihtar! kaj posttipaš ti za mano? stopa: kor. 3, 76 pobič po ptiju prižvižga ki gre k svoji ltibi v vas, tiho do lojtre p r i s t ti p a. strada: strada: škrin. 111 norčc svoje roke pod pajstiho vtakne inu svtij život strada, 254 gtirši je ta, kat§ri dela inu vsiga obilnu ima, kakbr ta kateri baha inu kruha strada, koi. 2, 120 pojtida klobase, poj ti da mesti, v časi pa strtida de sinil se bogo. 200 M. VALJAVEC, suka (uz suče): sukajo: ravn. abc. 67 per povezovdnu nosim prevesla za nim. Pesti pomagam v snbpe perkladati. Oče jih stis¬ nejo s kolenam in s klinam p er s likaj o. šepa: šepa: levst. žup. 59 bolezen na parklih stori, da živinče oščpa. seta (uz šeče): šeta: kor. 1, 96 kralič se po kamri šeta, gon. 77 šegavo se šeta kokout po dvouri; — ščtajo: nagfl. 114 ti edni (goloubje) se liibeznijo z edendriigim, ti drugi se pa š e t aj o okouli goloubneka i turbčkajo. špoga: š p 6 g a: traun VII katolška cerku ceno psalmov dobru pozna, pčr svojih duhovnih opravilih psalme špoga. spota: špdta: rog. 1, 397. Kaj je letd? jest tebe š po tam, tadlam inu zmbrjam, ty se pa h temu sinejaš, math. 2° 116 koji onda bližnega svojega jedino iz nazloba, srditosti, fantlivosti ovem načinom ošpbta i obšani, on vreden je vu ognu zežgati se, gašp. 1, 526 mesto lubavi i službe nemu diižne obšani ga, p ošpbta ga, opsuje ga, kov. kemp. 213 koji jedinoga zmed naj menših inojeh pošpota, niti velikoga ne poštuje; — špdtajo: traun 205 naši sovražniki se nam š p 61 a j o, trpi. 82 vsak dčn me š p o u- taj o neprijatelje moji, nagfl. 28 nebouže osla vsigdar špo utajo kaj velka viiha mi. stepa: stepa: nagi. 135 pouleg toga mertiike vrejže vo sukrie s škarjami na potrejbne falate kak ti rokave, trup, sinek. Ete po¬ sebne falate vkup poštejpa, po tom je z iglouv i konci ali svilov vklip zašije. šuta: šiita: trpi. 30 te nepobožen šiita za tim pravičnim i šetuje ga pogubiti; —■ šdtajo: trpi. 44 vktip še črejdijo, čati mečejo i šutajo za mojimi petami kak bi mogli mojo diišo po- padnoti. ' ' tala: tala: gon. 107 de n se na vore tal a, mol. 72 ki ga jej ne razgrze ga, ne stere ni ne rastala, nego cejloga vzeme, kiizm. 135 pride gospodar sluga Onoga vu dnevi v šterom ga ne čaka i vu vori štero ne zna, i raz tala ga i tdl negov s timi nevernimi položi. tiska: tiskam: nar. pes. čb. 5, 55 ga Imam fantiča, ga liibim zvesto, ga k sebi pritiskam, kušdjem lubo; — tiskaš: preš. 84 kaj striine pertlskaš tak hudo? — tiska: nagfl. 63 Štampar piske zbera i natiska, preš. 7 kak lepo še rosa bliska dokler jutra hlad ne mine, komej sonce bbl per tiska, b6 pregnana od vročine, 81 godec strune per tisk a hudo, kov. kemp. 99 lubav tiskana se ne stiska; — tiskajo: gon. 107 mladčzen se pred PRINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI. 201 dverami vkitp spravi i mati ji jesti mečejo. Kak se tiskajo na kup! bar. 35 kmični obldcje se tiskajo, 30 gda se rozje dozori, te se bratva začne, te rozje s trsa zrejžejo, slačeč ž nega vo stiskaj o. treska: treska: bar. 35 kakšte bliska ino trejska, čiitim jas božo rokou; — trd skaj o: kast. 60 srd je ena kratka norust, katera žely hudu sturiti: ta pozabi na čednosti, se ne domisli kaj je- potreba, očy gardu bliskaj o, jezik garmy inu ropoče, roki: t r d s k a j o, zobe škriplejo. truca: trilcajo: gašp. 1, 631 roditeli tulikomu častniku divoj- čieu svoju zakratiti ne mogiiči, ako prem ne hotejhču k zšrukom pritrucaju. uka: u k aj o: kor. 2, 44 vojaki šotor stavijo, Matjažu ga na¬ pravijo, ko pride, mu zadka j o, de Turki unkraj slišijo. veka: veka: jap. prid. 1, 339 en otrok veka, ker je riemu mati nož iz rok vzela, ravn. 1, 34 ne morem ne gledati vmirati otroka, vsede se od tiega en lokov strelaj deleč in jok zažene na glas. Tudi Izmael veka; — v d kaj o: ravn. 1, 225 veliko jih v me kliče, pa nč iz srca. V md iz svojih postel vekajo, pa le za žito in vino jim je (Ezeh. 7, 14), kor. 2, 45 vsi tarnajo, zdi- liavajo, solzice toč’jo, vekajo. venta: ve n ta: kug. 193 vekši dejl se ložej letej nadlogi na¬ prej pride, kakor potle v § n t a kadar se vže razsili. viha (uz više): vihaš: preš. 118 prevzetno vihaš nos, ko memo grem; — viha: ravn. 2, 173 dekle spi, je djal. Ta Jezu¬ sova beseda nam ta ves Jezusov čudež odviha, 280 Jezus sto priliko nam tako rekoč zagrinalo spred uniga sveta odviha: vihajo: ravn. abc. 73 mlatiči vihajo cepce na kviško. volta: volta: jap. prid. 2, 109 on se zanaša na svojo lastno moč inu mejni de mu le za 1 6 kaj volta ker je sam taku znaj- den,177 če mu volta, taku bo dobru za me. zeha se: zeha: nagfl. 122 na viista se nam zejja. zida: zidaš: jap. ev. 237 aha, kakii ti tempel božji podiraš inu v treh dneh spet gori zydaš! — zida: škrin. 40 mčdra ždna zyda gori hišo, 52 kdor svojo hišo previsoka zyda, po¬ drtijo jiše, traun 328 aku gospod hiše ne zyda zabstojn d§lajo kateri ho z y da j o, preš. 107 gradove svitle zida si v oblake, trpi. 119 gospoud zida Jerušalem, bar. 6 stejno zidhr s kamna ali z opeka zida, škrin. 361 brez vsih teh se m§sto ne izzyda, nagfl. 35 zidar doli dene temel, sčasoma gori zozida stene, M. VALJAVEC. 202 zidate: jap. ev. 112 gorje vam pisarji inu Pharisaerji, vi hy- navci, kateri z y d a t e grobe tih prerokov ; — zidajo: trpi. 108 či gospoud nede zidao liiže, zaman delajo ki riou zidaj o, nagfl. 79 s koj zidaj o redovno temel? temel redovno s kamna ali cigla z i d a j o, gon. 68 hiže si lildje prouti zveri vrejmena i za volo batrivnoga stališa zidajo i cimprajo, bar. 22 lildje svoje hiže vkiipe zidajo, naj tem težejše eden toga driigoga pomagajo. žila: žilam: let. mat. 1882/3 272 žijati, žilam, žmikati, mencati perilo. žola: žolam: let. mat. 1882/3 273 žbjati, žolam, vidi žila. Naglas daje prama početku riječi nego na slovci ispred nastavka a dolazi dosta rijetko. 1. U nekih osnova koje se grade od imena, a te imaju naglas dotičnoga imena n. pr.: grebenam od greben u kajkavaca: vran. rob. 1, 145 lan tčreju i grebena ju na grebenu; a u kranštini grebenam prema greben; - p r d d i g a m od prddiga, mi obično spada i nenaglašeno na poluglasno te se posve izostavla, kiizm. 64 hodmo vu bližhejša mejsta naj i tam prejdgam, 320 či 3e pa Kristus prejdga . . , u izdanu od god. 1771 pag. 389, 21 ki ga prej a gaj o; — vdčerjam od večerja (vdčera): kraj. 253 ako li se pod večer spoveš, da mertučlivo večerjaš, a inače i kao u kranštini večerja m prema večerja; — z na menam i z n a m e n a m od zinimen i znamene : levst. žup. 205 zazname- nati, z a z n a m e n a m ; — tako ikaštigam od kaštiga (ka- štiga) ako ga sam človek ovde ne k 4 š t i g a, krist. nač. 104 koj ne spodobnum oštročum ne kaštiga; ali i: kaštigam prema ka¬ štiga (tako: j u ž i n a m od južina; malicam od malica). 2. U nekih osnova s inf. nastavkom ova (iiva, iva) kad taj na- stavak i u prezentu ostaje. Jer je o u ova (iiva) bez naglasa, to spada na poluglasno pa se i ne izgovara, a često niti ne piše. Na¬ glas ostaje koji je i u infinitivu n. pr. moledovati: ravn. 2, 161 pridejo, m o ld d vaj o ga; — nadlegovati: ravn. ber. 59 komarji in brencelni nadldgvajo in martrajo ludi in ži¬ vino; — obedilvati: nagfl. 18 o pou dne doma obejdivate; — znanovati: kor. 2, 92 mi zvezde bliske miglajo, nebd ve¬ sel’ oz n a n vaj o ; — škodovati: ravn. ber. 63 ko hččemo drugim škodovati, si sami nar boj škddovamo; — mije- vati: ravn. 2, 83 m i j v a ga po angelnovo; — sliševati: ravn. 1, 35 bog rad nih srčne molitve vslišva, 2, 290 bog grdšnikov ne vslišva. PRINOS K NAGLASU U (nOVOJ) SLOVENŠT1NI. 203 Pripomenak. Kniga iz koje navodim primjere pod bileškom kraj. svojina je g. akademika Lopašiča. Nije potpun eksemplar, istrgnut je naslovni list, počima se zadiiim listom kalendarija, za time dolazi člančič: Ostroge duhovne, kemi se krščeni človek na pobolšahe Žitka pod- bada i na svetčši stališ nagana, koji je člančič dodan i Petretičevim evandelijem na str. 282 i dale, pa i izdahu istih evandelija u Trnavi 1694 i 1759 na strani takoder 282. Iza toga ide: predgovor (bez paginacije) k bratovčine muke i smrti Ježuševe i k vsem pobožnem krščenikom, koteri budu ove knižice čteli. Iz toga je predgovora iza devete strane barem jedau list istrgnut, a govori o početku bratovčine muke i smrti Ježuševe: o smrtnom vremenu i dobroj pripravi k smrti; za to da se ludi mogu dobro pripraviti k sretnoj smrti, podigle su se bratovčine u Italiji, Nemačkoj i ITgarskoj. U Beču podigla je bratovemu za sretnu smrt „cesaričina svetlost gospa Eleonora pokojnoga Ferdinanda ostavlena udova“ godine 1650 po primjeru bratovčine, koju je prije u Požunu podigao „Lippay ester- gomski eršek : ‘. Na pokon isprosili su patri isusovci kolegija zagre- bačkoga od pape „oblast da bi se i vu Zagrebu vu cirkve s. Ka¬ tarine takova bratovčina za srečnu smrt podignula, koteru, ovo, vidimo leta 1653 podigiienu 11 . Na zadhem listu piše: Imaš potlam cele knižice (gde vu četrtom delu najdeš modus bližiie k smrti priprave) pune lepimi navuki, pobožnimi molitvami k vsakomu vre¬ menu priličnemi, erkvenemi litaniami i popevkami negda pokojnoga p. Miklovuša Krajačeviča, redovnika reda jezuitanskoga, trudom spravlene, a vezda ; znovic na kasen slovenskoga naroda pod štampom skupa z ovem što je pridano složene vu to ime, da bi jednem trudom i vu jedneh knigah („knygah“) imeli svoju dušnu Jiranu tak bratja muke i smrti Ježuševe kak drugi verni krščeniki. \ živaj, človeče, obojega truda, i bog te oslobodi hude i nepripravne smrti, lo ti od boga žele tvoj vu Kristusu sluga B. M. redovnik ježuvita. Kniga je razdijelena na pet dijela, na početku svakoga dijela stoji sadržaj: 1. Navuk potreben znati vsakomu koteri se za srečnu smrt podati hoče vu zagrebečku bratovčinu muke i smrti Ježuševe (1—51); Drugi deel, vu koterem jesu popisane vnoge tele molitve vsem obojega spola vernem krščenikom vsaki den hasnovite i po¬ trebne (52—166); Treti deel, vu koterom jesu postavjeni vnogi poglaviti navuki od pokore krščanske (167 291); četrti deel, vu kom se zapirajo navuki betežnem Judem potrebni (292 325); leti '204 M. VALJAVEC, deel, vu kom se zapiraju molitve cirkvene občinske i nekotere le- tanie, antifone i popevke duhovne pobožne vu to ime ovde položene, da se mladi ludi obojega spola pod ovu fhrmu vučd boga moliti i (ličiti vu priličnom vremenu (326—436, ali je istrgnuto od 424). Prem da nema onoga lista na kom se inače dostavja godina kada je kniga izašla, ipak se znade godina, koje je ova kriiga bijeli svijet ugledala, a ta je 1657: jer, ako se ostatak kalendarija, na kom se navode od nekoliko godina „gibuči svetkisravni s kalendari- jem u Petretiča, vidi se da počine s godinom 1657. Kadajedakle ova kniga izašla, bio je polag predgovora u noj Krajačevič več medu pokojnimi (Umro je dakle izmedu god. 1640 i 1657). Po ri- ječili u predgovoru, koje su gore navedene, biče naša kniga novo izdane Krajačevičeve neke knige, ko j oj je netko drugi liešto pri- dodao. Sravni li se sadržina knige Krajačevičeve s naslovom: mo¬ litvene kniMce vsem Kristuševem vernem slovenskoga jezika pri¬ stojne i liasnovite. Vu Požune 1640 leto, kako ju Kukuljevič u IX. khizi svoga Arkiva str. 156 navodi, sa sadržinom naše knige, to se vidi da je ista do predgovora i do sadržaja prvoga dijela, koji Kukuljevič ovako navodi: Od molitve božje navuke vsakomu človeku na znane kruto hasnovite i potrebne. Ova kniga može dakle biti novo nešto preinačeno izdane pomenute Krajačevičeve knige. A priredio je to izdane neki isusovac, koji se podpisa B. M. Taj bi mogao biti Boltižar Milovec, koji je četiri godine kašne 1661 izdao knigu s naslovom: Dvoj dušni kine, jeden vernim živim k srečnomu preminku na duhovni strošek, drugi vernim mrtveli dušam na odkup iz vnogih pobožnih knyg skupa spravlen po patru ,Bolthifaru Millovczu' rčdovniku tovaruštva Ježuševa, štam- pan vu Beču pri Mattheu Cosmeroviu štamparu leta 1661. Po- grješno je u I/ibičevu Ogledalu II 519: Bilovac). U toj se khizi na strani 210 čita: Kakove skrovnosti duhovne i kaj znamenuje čislo mariansko, imaš od toga obilen navuk vu rucneh knižicah bratovcine muke i smrti Jezuševe za srecnu smrt vu Zagrebu po - dignene. Taj nauk o čislu dolazi u našoj khizi pag. 152—166 pod naslovom: Navuk od molena na čislo. Nije dakle nezgrapno po¬ misliti, da bi nasoj knigi mogao biti naslov: Ručne knižice bra- tovčine muke i smrti Ježuševe za srečnu smrt. — Još jedan eksem- plar ima u nadbiskupskoj khižnici zagrebačkoj upisan pod: bra- tovčina, ali je nepotpuniji od Lopašičeva, ima ipak svršetak i k tomu ,lajštrom‘ onoga što je u khizi.