PRINOS K NAGLASU NAPISAO M. VALJAVEC. (Preštampano iz LXXVI. i LXXVII. knjige Rada jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti.) u ZAGREBU tisak dioničke tiskare 1885 . M. * . *' ■ « . 6 . Naglas u prezentu. glagola koji prezentni nastavak jo drže samo u 3. plurala. b) Osnove na e. 1 . Osnovno e ostaje nepromijeneno. Ima tri jednoslovčane osnove d 6, s m e, spe, koje imaju u sva tri narječja otisnuti naglas na osnovnom e: smem, smeš, sme; smemo, smete, smejo; smeva, smeta. Evo primjere iz kiiige: de: deš: dalm. omos. 24 takov tat ima vmreti, de ti tu lmdu od sebe d e j š; — de: jap. prid. 1, 338 če nam ena r§č dopade, jo želimo, jo yšemo inu jo ne moremo dočakati; nam kaj težku d ej, tega se bojmo, branimo inu varujemo, ravn 2,214 dobro de jdd in pijača človeku, ravno tako nam božjo volo spolnivšim dobro de per srcu, 1, 37 ravno taki moramo tudi mi biti, kolkor krat vemo čisto gotovo božjo volo, še tako težko naj nam de, 1, 335 kakor rosa vročino hladi, tako de dobro lepa beseda, 2, 172 zra¬ ven se še tako kaj maliga ne spregleda, kar hudo človeku d e, preš. 9 ako spava, naj bo zdrava, ak’ me skuša, nič ne d e, ravn. 2, 211 pravico ji bom storil, ker mi le tojko ta vdova d odd, skrb. 1, 509 človek virne resnice inu skrivnosti prav se naučiti inu zastopit si ne perzade; — demo: dalm. u predgovoru k star. test. XVIII my imamo eno trdno prerokousko besedo inu prav dejmo de my na to isto merkamo; — dejo: preš. 111 ne ve kam se cezdre dejo, škrb. 1, 519 de b’ skuz dobro dela tiga vredni postali, si nič ne perzade j o. U ona dva narječja ove osnove nišam našao. Dolazi i prezentni nastavak je u svili osobali n. pr. dalm. prip. 4 zadeješ, jozve 7 dejete, 2sam. 22 rezdejem, pslm. 1 sir. 25, krel postila 2, 50 b deje, psi. 119 amos 3 sir. 1 rezodeje, prip. 21 zadeje, galat. 4 zadejete. sme: smem: ravn. 1, 71 prosim, gospod, naj s m črn reči be¬ sedo, 1, 289 jesti zdaj smem z dobro vestjo kar mi pride na mizo, preš. 12 pred obličje lie ne smčm, 13 de ne smem, si ukdzala, belih rok se dotaknit’, 118 oči sem več krat pr&šal, ;ili s m č m jubiti te; kiizm. 334 mislim ka s me j m prouti nikim ki tak mislijo od nas liki da bi pouleg tejla hodili; — smeš: dalm. job. 40 smejš li ti mojo sodbo k ničemar sturiti? rilit. 16 jer. 2 itd. ravn. 1, 106 po liivali svojiga soseda gredočim ti je z roko 4 M. VALJAVEC, klasja smukniti perpuščno, s srpam sdči va n pa ne smdš, ber. 196 nauka staršov zanič’vat ne smeš, 198 sam sebe ne smeš hvaliti; petr. 231 b i ev. tirn. 234 pogled, smeš li vu tom Žitke račun bogu dati? kov. kemp. 59 Kristus trpeti je hotel i za nikaj se držati, a ti smdš od česa se pritužavati? — sme: dalm. prip. 31 ne moža srce se smej na ho zavupati, jap. ev. 49 pole, tvoji jogri delajo kar se ne sme delati ob soboti, 50 ali se sme ob sobdtih ozdravlati? . . za to se sme ob sobotih dobro sturiti, traun 22 k eni službi poklican človek za volo pregahana tih hudobnih ne sme to isto tim malopridnim spustiti, škrin. 96 katerimu se nobeden zuper staviti ne sme, ravn. 1, 92 nihčer ne s m e iz hiše, ber. 3 komur je dovoleno na skrčt iti, ga ne s m d umazati ali počrtati . . ne sme dal zunej biti kakor kolikor mu je potreba, preš. 67 prah z bogam kregat se ne s m d, habd. ad. 284 kraji vsega zadovolno imaju zvun istine ktere ali im nigdor ne sme povedati, ali je čuti ne hte, krist. nač. 21 ne sme vu negvi pri¬ kladnosti i veščnosti nikakvu dvojmbu stavlati, 115 a gdo sme od toga dvojiti? — smemo: schonl. 127 my ne smejmo niko¬ gar vmoriti, škrin. IX my ne smemo misliti de . . , XLV na katero my ne smemo pozabiti, ravn. 1, 71 več ne smemo možu pred obličje, 1, 230 ne smemo čudne posebne božje voje in pre¬ vidnosti pregledati ki je v ti povesti, 2, 142 jeziti se ne smemo, 149 tudi časnih reči smdrno prositi, 2, 221 po nobeni ceni ne smemo delati, ber. 19 pravični je pod posebno brambo božjo, torej smemo v nar včči nevarnosti biti veseli in mirni, 47 brez Benjamina ne smemo priti, preš. 22 kaj hernu upat’ s m e m o, mornarji dobro vemo, mul. ap. 184 ako prem ovo reči: trpeti, vumreti, zakopati se, vu Kristušu opadaju samo na človečanski! naturu a ne na božansku, srndmo vendar reči, da je bog vumrl; —- smete: jap. prid. 1, 273 vam myr te vejsty vošimo inu vam povemo de ga vy ne smete zmešat s tim lhžnivim myram ene ialš vejsty, kug. 97 malu jesti tej bolni živini noter do šestiga inu osmiga dneva dati smete, ravn. ber. 3 sploh si ne smete naga¬ jati, ne smete kramlati, med naukam ne s m 6 1 e nič jesti . . brez sile ne smete na skret hoditi . . nobene nar manši stvari si ne s m e t e skrivej jemati (jedan put dolazi: s m č ste: ravn. 2, 174 brez trepeta, brez strahu z veselim vupanam smeste mrliča ble- diga premišlovati in gledati, može biti štamparska griješka), mat. 1, 265 ako takvoga, koji šalnice govori nečiste, ne morete i ne smete pokarati, morate končemar pokazati da vam te šalnice k srdcu nisu, 1, 308 i vi vendar proti svedočanstvu tak istinskonni kak je bog smčte vas proti postaviti; — smejo: škrin. XLV ne smemo pozabiti de se te bukve ne s m e j o z eno nečimrno ra¬ dovednostjo brati, ravn. ber. 1 noži in črtala ali linirji se brez očitniga prvoleha učenikoviga ne smejo v šolo nositi, 3 ktčri bi radi brali, smejo to le spodobno z vzdigheno rokd pokazati, 23 so menili de smejo od nih marskej dobriga perčakovati, 27 nar lepši plačilo je za he če smejo misliti, de zatirancam pomagajo; PRtNOS K NAGLASU U (nOVO)sLOVENSKOM JEZIKU. 5 smeva: ravn. 1, 10 jesti s m <3 v a od vsili dreves po vsim vrtu, ber. 14 od vsili dreves po raji smeva jesti; — smeta: ravn. ker. 13 od vsiga drevja po raji jejta, samo od tiga drevesa le ne smeta jesti. U ugarskoj slovenštini taj glagol iza negacije ne gubi naglas, e postavli kratko glasi i, a negacija se naglašuje: ne smim, ne smiš itd. — I ovoj osnovi dolazi prezenat s nastavkom je u krmiš ti ni n. p. dalm. job. 10 smejem, job. 15 dan. 6 estr. 1 smeje. spe: s peš: kov. kemp. 72 stanovito k tornu ne d o sp e š, ako z miloščum riegovum pretečen i privlečen ne budeš; — spe: liabd. ad. 68» nad tem vsem se matere vu dne i v noči trude da jedvaj kaj drugo misliti mogu, a kam su drugi hižni posli . . ako i beteg prispe? — spe m o: cant. 272 doklam v nebo sedet k stolu vsi dospemo, gosti burno. Nu u kajkavštini ima naglas i na pri- jedlogu: db: math. 1 1 81 odlueili jeste tak dugo st.lreh grehov ba¬ hati se doklam skušavaiie ne nadospe, 2 U 61 skrbete se, da ovo prokleetvo zvrliu vas ne dospe. — U kraiištini govori se osnovno e veeinom kratko: e : spem, speš . . prispem, ali iz kiiige nemara primjera. ■— U kajkavštini dolazi i s prezentnim nastavkom je: fuč. 270 nedospeje, gašp. 4, 864 dospeje. U kranštini ima samo jošte jedan takov glagol koji osnovno e ne mijeria na i: ume, a taj ima otegnuti naglas na osnovnom c: umčm, umčš, ume; umemo, ume te, umejo, umeva, umčta. Evo primjeri iz kiiige: urnem: dalm. jerern. 1 jest ne vrnem predi- govati; — ume: ravn. 1, 66 bratje niso vedli de jih Jožef v um e, 2, 123 vsaki lolika v ume to Jubeznivo priliko, ber. 149 mlada lesiea in jazbec si ume jamo skopati, desi ravno je še pred ni videl, dalm. u gm. predgovoru XI: ta drugi štuk, kir h pokuri sliši, je vera v Kristusa, skuzi katero človik se spet spreumej inu gori vstane; — umemo: ravn. 2, 53 peržčne še taka nesreča naj se čez nas, clo nič naj ne umom o, kako de bog kaj taciga perpuša, pa vervajmo . . , 2, 289 takole se bomo mi zavzeli in za¬ maknili kadar v nebesa pridemo, od ktirih lepote do^sili tnal sc tudi nič ne raz v umemo; — um 6 s te: ravn. 2, 57 de bi saj tudi vi, lubi otroci, Jezusove besede, ki jih kaj precej no ume s te, v srcu ohranili! 2, 63 ne bojte se vprašati, če kaj prav ne u nič s te, 2, 64 kaj če to reči, že zlo lolika umeste; u račjo: rav ? - 2, 5 Caliarija ni dolgo kaj mogel od straha. Ludje ga čakajo in čakajo in nikol ne umejo, kaj se v svetiiišu tako dolgo mudi, 2, 196 ogovorivši jih: poslušajte! jim je, de ga raji poslušajo, bol v umejo, svoj nebeški vuk začel v zgol prilikah razlagati, ber. 2^ več jezikov se med liimi začne, de se eden drugiga ne u m e j o, 2, 197 per ktirih zrno na pot pada, so tisti ki slišijo pa ne i.iz- v um e jo besede, ber. 30 bog samo to hoče kar je dobro m ui- ristno, če ravno Judje tiga vselej ne razumejo. Ali <'> azi naglas i na početnoj slovci, kako sc vidi iz Čopova soneta u < '• 5, 7: razumeš jezik'večno porodnice? . . razume vas moj duh, vas mehke glase. I u ovc osnove dolazi prezentni nastal a v je u pn (53 M. VALJAVEC. zcntu: dal m. sirali 12 sal. prerig. 9 vmeje, prip. 1 razumcjete, jez. 1 razumeje. Ovamo ide još: trebe, necesse est: cruc la 61 de bi Dam dal kar kuli nam je ,terbei‘, 68 kadar kuli je trbej, 106 je trbej se potiti: 147 kada je elovik žeyn trbej pyti itd. U ugarskoj slovenštini dolazi liešto više ovakovih glagola. Na- glašuje se svim osnovno & ko je dngo glasi ej, a kiiige pišu ej i ili e, rijetko e, i to u singularu otisnuto ili otegnuto, a u pluralu i dualu otegnuto: želejm želejš, želej i želejm, želejš, želej; že- lejino, žclejte, želejjo, želejva (f. želejvi), želejta (f. žel/jti). Iz kiiige imam ove primjere: besnb: besnej: nagfl. 69 blagodov je voda, ogen cinam služi, ali proklet jo v oboujem gda nas luži, besnej, spravla na strtino, vsa požera; — besnej o: trpi. 3 zakaj besnej j o poganje? drevene: d reven ej: gon. 28 kak da tak, kaj ti tejlo raj dre¬ venej vu zle, kak kaj bi sveti strajli naslediivalo? nag. vog. 33 ona v toplom leti nigdar ne drevenej . . . kak dugo ne dreve- nej? — drevenej o: kilzm. 366 očeve, ne draždite otroke vašo, naj v pameti ne zadre ven e j jo (ivz y.fi aduv.coTiv), nagi. 175 žabe prouti zimi so na dne močvarov vu kališ potegnejo i tam zadre- venejjo notri do toploga sprotolejtja. (glave: glavejo: nagfl. 164 tou je predivo. Eto po tom ogla- v e j o i od vse nesnajge očistijo.) medle: medlejm: prijateo 1875, 2, 7 viirvao sam zdaj, ka vu bojaznosti o medi e m; — medle j o: nagfl. 197 na jesen se do- zori jesenski sad, ali kak Lladnej gratiije, listje z drejva kaple, travinc premedlejjo, povejbnejo. temne: temnej: klizm. 49 preči pa po moki oni dndvov po¬ tem n ej sunce; — temnej o: trpi. 55 naj nim pote m ne j jo oči lidiove da ne vidijo. ume: ume: kiizin. 25 ki reje sliši i raz mej. — Ali dolazi naglas i na prijedlogu: raz mi m o, nu jer je kratko a u raz ne biježi se, ali se vidi iz toga što e biva i: klizm. 275 z srcoin raz¬ ni i j o. žele: želejm: mol. 130 ob predragi Ježu*, želejm s potrtim srcom tebe i zdaj prejeti, 137 Ježuš, tebe želejm, 150 želejm sveto z etoga svejta preminouti, 151 .k stoli tvojega preslatkoga goščeiia želejm pristoupiti, 161 želejm te na veke llibiti, 18o želejm mrejti, klizm. 271 Pavel rče: želejm od boga i vu ma- lom ne li samo tebe, nego i vse poslii.šajouče mene takse bidti, kakši sem i jas zviin etoga vezala, 383 zelem (a u izdaiiu od god. 1771, 646 želejm, a ono može biti štamp. griješka mjesto ze¬ lem) te viditi, 276 vas jako želejm viditi, 428 vu vsem ž elejm naj se ti dobro godi, trpi. 97 gospoud je z menom, za to bom vido ka želejm nad odiirjavei mojemi, 103 odperam viista moja ino si obdiihavam, ar zapouvedi tvoje želejm, 105 gospodne, želejm zveličane tvoje, nagfl. 19 dobro titro želejm gospon vučiteli; — želejš: mol. 135 i 203 ki ne želejš grešniki smrti, 197 štero reje želejš od sodca čuti; — želej: mol. 18 kak koli žeden 1’ItINOS K NAGLASU U (nOVo)slOVENSKOM JEZIKU. 7 jelen šetiije k mrzlomi stiidenci, tak ravno žel e j d Lisa, moja k tebi, 107 naj po tvojem ravnini tebi vugodna žel c j i batrivno doprnese, 153 ki žel e j s tebom stalno prebivati, 175 zvlina tebe nikaj ne že lej srce moje, kuzm. 78 kaj ete narod znamejne žele j? 290 št eri elovik bode ona dela činio, štera pravda žele j, živ bode vn nib, 578 či što piišpekijo želej, lejpo delo želej, 433 k nevouš- čenosti želej duh ki vu nami prebiva, nagfl. 28 lasno vejst naj (vučitel) od dece trdno želej; — ž e 1 e j m o: mol. 34' 1 ravnaj tak srca naša, naj ono želej m o od tvoje svete milošče ka je nebeško, kiizm. 339 tou pa i želej m o, nagfl. 124 po hej ž e- lejmo i ščemo dobro i hudo, mol. 25 naj bližnega ne pože- 1 e j m o; — želej te: ktizm. 318 tak i vi, geto žele j te ta du¬ hovna, na pobougšane gmajne iščite, naj obilavate, 433 želej te i nemate; — želejjo: ktizm. 411 v štera želejjo i angel je notri gledati, trpi. 55 ošpotani naj bodo, ki meni hudo želejjo, 103 oči moje krouto želejjo zveličane tvoje, nagfl. 7 vueiteli gviišno slobodščino dati želejjo. — Tako i trebe necesse est: trbej: ktizm. 339 trbej je znati vašo po¬ polnost, 433 nej trbej etomi tak bidti. Kajkavština je več bogatija glagoli koji osnovno e ne mijeiiaju na i. Jedili imaju naglas na osnovnom e koje kad je dugo izgo- vara se različito: u nekih krajevih kao ie (ije), kako glasi i ono drugo dugo e pa i ono koje zamijehuje staroslov. poluglasno. Tako se govori okolo Visokoga i Vidovca kraj Varaždina i vala da još drugde. U knizi ovako dosta rijetko dolazi do Pergošiča, u koga ima toga više, ali ne iskjučivo, n. pr. na strani 8 1 * imienie, imyenic, dickla, dieklin diel, diiela, syedalo, nietnaju, vies — stsl. vi.sb, ri¬ jetko u Habdeliča n. pr. u zrcalu marijanskom 382 želic, 154 meglieju. U drugih mjestih glasi kao ej, tako oko Varaždina glagol želejm, želejš itd. u knizi je to veoma rijetko, n. pr. zagr. 5'* 270 želeiš pred niega dojti. Opet u drugih se mjestih govori to ej slabje, više kao samo e koje liagible na i, pa s toga u knizi dolazi biježeno naj češče znakom ': e, kašto znakom : e, tako kov. kemp. 10 čte, što jc imperativ mjesto čtej, hitre, obilne, što je komparativ mjesto liitrej, obilnej, hitreje, obilneje, i često želeni i želeni. A naglas je u zadiioj slovci otisnuli, a u ostalih otegnuti: želeni, želeš, žele; želomo, želete, želeju. — '1 aj naglas imaju jedno- slovčane osnove koje su u početnoj slovci vokal izgubile: čte i!i šte legere n. p. petr. 107 vu pravde kaj je napisano, kak čteš.-' — čteju: ga|p. 1, 734 pobožne kiiižicc negda i zapstun je pri- 8 M. VALJAVEC. kažuval, opominajuči proseče da ne marlivo čtcju. Ali taj glagol pravi prezentnu osnovu običnije nastavkom e te glasi: čtem čteš .. čti\. — i lite, mjesto hote velle, n. pr. kov. kemp. 151 ja znam skrovne miseli, da vnogo basni za tvoje zveličerie da si negda prež duliovnoga teka zapuščen, da se može biti vu dobrom pri- pečeiiu ne sponeseš i sam sebi se vu onom kaj nesi dopadati pohteš; — lite: liabd ad. 193 vi ne pazite kaj je pravo, nego kaj vam se zalite. — Višeslovčane osnove pako mogu imati naglas ili na osnovnom e ili na drugoj kojoj slovci dale prama početku riječi n. p. stulitenem i stulitenem. Naglas kad nije na osnovnom e ravna se po naglasu one riječi od koje dolazi glagol. Ako dolazi glagol od supstantiva, ravna mu se naglas po naglasu koji ima snpstantiv u gen. sing. n. pr. ogladem od glad, gen. glada; ako li od adjektiva, ravna se po ženskom rodu u singularu: obelem od bel, f. bela itd. Evo primjere koliko ih imam zabileženih iz khige: batrive: batrive i batrive: mat. 2, 58 otac poslal je bil iz neba angela, da oba tri ve i objači sina svojega molečega na vrtu, gašp. 1, 599 žalost velika vse obide, naj bole mornare: ništar maue s. Ivan vse ob a tri ve, 1, 632 znam da mene bog moj ostaviti ne če i vu ncvdlah muk posta vlenu vsigdar o batrive; — b a t r i- vemo: gašp. 1, 628 daj da se i mi po liegoveh peldab obatri- vemo; — batriveju: gašp. 1, 340 pošale vnožinu angelov vu škuru vuzu, koteri svdtu devicu nabrane, oba tri vej u i razvesele (1, 626 pajdaša obatrivčju sveti mučeniki). bele: belem: mul. ap. 1491 budeš me vmival i zvrhu snega obelem (pslm. 50). blede: blede: mat. 2, 497 srdce vu prsah liemu trepeče, krv mu v žilah zmrzuje, p o bi d d e, zdibava i teda negda štulc vužge, 2, 155 mornar videči očivestu vtaplana pogibel, straši se, zmuti se, preblede, za pomoč proti nebu kriči, krist. nač. 238 boji se stvarih, nad kojemi drugi preblede (ovc. 54 beteg on po tom se zdaje, da belina vu očih p o bledi [griješkom li mj. po bi e d e(?)] i potamnc.) bogate: bogate: habd. ad. 248 ako muž i kuliko ob o ga te, darovčenicu zabiti, vu plemenito se sukno opravi. basne: basneju: krist. blag. 1, 243 kaj nam hasneju vsa dobra sveta ovoga, ako ovde nutre burka se? nu običuiji je oblik: basni. marjive: marliveš: kov. kemp. 104 niti zbog suboče i stiske pameti, koju čutiš, samoga sebe ze vsema ne ornarliveš. PRI NOS K NAGLASU U (nOVo)sLOVKNSKOM JEZIKU. 9 megle: megleju: habd. mar. 154 glava se trese, oči me- glieju. puste: pdsteju: perg. 45' po ke dobe vinogradni delavci ne dielaju vinograda, vinogradi lirlo i leliko opuusteju. sede: sede: la lang. vrač. 43 ako prem negda i negda od svo¬ jega betega gore se vstane, vendar potlam slab, mlahav, i gingav ostane, pred vremenom osedč i nedušliv postane. slabe: slabe: krist. nač. 150 ako bog hoče da varaš oslabč ali na nikaj dojde, pomenša on naravsku srdčenost pultov. škode: škode: krist. nač. 210 ali se vsigdar skrbete, da to va¬ šemu duhu ne naškode. temne: temne: kov. kemp. 49 anda bude se svetila bala zlo¬ česta, i potemne hala tenka; — temne: math. 1» 17 sunce potčmne, 2t> 243 taki po stiski dnčvov onih sunce potemne. ume: ume: perg. u posveti Jurju Zrinskomu: koi razume fundamentum lagle i druga bude razmel, mat. 1, 93 gdo govorene razme ? raz me vsaki on i razmeti more, k oj i spoznaje i veruje. Ali običnije dolazi naglas na prijedlogu raz, iza koga ispada u: math. la 7 zgovore evangeliumske ne rhzmeju, 180 Judi retko razme ju sebe vremenu prilagoditi. zdrave: z dr a veš: gašp. 1, 565 ne dvoj vu meni, kčerko, ja jeseni apoštol Peter k tebi poslan od Ježuša Kristuša, i ti vu imenu liegovom ozdraveš; — zdrave: gašp. 1, 781 od ne dotekhena taki krv cureti prestane i Cecca zvršeno o z d r a v e. žele : zelem: petr. u predgovoru: Peter Petretič z božjum vo- lum biškup zagrebečki vsem slovenskoga orsaga eirkvenem pastirom zagrebečke biškupje podložnem očinsko pozdravlehe i božjega bla¬ goslova obilno žel e m daruvanje, kraj. 106 zelem, gosponne, od srdca delnik biti ovoga tvojega nebčskoga goščenž., 111 žolč m od srdca samoga mene tebe na službu dati, 125 včini tb da i ja vsegdar žedam i že lem tebč zdenca živoga, 129 daj da nista ne zelem zvtina tebe, 268 tebe zelem zveličitela koga podnesti ne morem sudca, habd. ad. 290 želem tuliko volov kuliko se oveh zvezd po nebu sveti, kov. kemp. 2 zelem bole čutiti pokajahe neg znati nega stolnačehe, 6 vu tebi je vse kaj hoču i želem, 111 tak lioču, tak zelem, 120 ne želem meni živeti, neg tebi, 190 želem radost mira, 220 zapovedaš da nevmrtelnosti hranu primem, ako želem vekiveeni žitek i diku zadobiti, 227 lcoteroga pobožno pii- jeti želem, 230 želem tebe vu bižu moju vpejati, 24 .j želem mene samoga na dobrovojni aldov alduvati, 265 ze vsem sulca ho tonem i zažganostjum želem tč, gospodine. prijeti, -<»G želeni 10 M. VALJAVEC, te prijeti z naj vekšum želum, 2G7 ova ti dajem i dati zelem; — želeš: liabd. mar. 99 želeš občuvati čistoču divojačku tcla i duše troje, 114 kaj želeš, leliko zeznaš (a 261 žčleš), Šim. 189 pitam te ako želel negda Žitka vekovečnoga zadobiti, ali ne. Ako ne, ada spoznaj da predraga krv gospodina Kristusa je zavman zarad tebe stočena. Ako li pako želčš, ali želeeš iz tvoga puta limanskoga povrnuti se ali ne? 269 \idil ti koji se fantiti tuliko želeš, da oružje tebe ne na fanteiie, nego na branene je dano, 442 koteroga ti želeš videti, kov. kemp. 66 ako želeš imati mir, 70 ako kaj želeš zvan Ježuša, 86 ako del z nim imeti želeš, 128 ako želeš se koruniti, bori se viteški, 141 da zvan mene nikaj ne želeš, 108 ja moram biti naj viši i poslčdiii tvoj konec, ako pravdeno blažen ž e 16 š biti, 116 ako želčš telo tvoje v jarem vložiti, 186 iz prebivališča telovnoga iziti želeš, 243 ako želeš moj vučenik biti, alduj meni samoga sebe, zagr. 1, 491 tebe dam na tiranu jestvine kakove goder poželčš; — žele: petr. 288 kak žele žeden jelen k zdenče vode priti, tak žele i duša moja, bože, k tebe priti, habd. mar. 98 kteri muder žele biti, 142 vnoga pri ne mrtvom telu čuda se činahu, ktera ki obilneje znati želč v ne Žitku v lie Žitku šteti more; 397 ako gdo več znati žele, neka vučitele cirkvene čte, 382 koteri ne želie onu videti? liabd. ad. 248 ako kramara ki je vu početku svoje kramarije iglice, kopče, salaksije, šila, piščali etc. prodaval, sreča dostigne, ne žele li da ga za gospona držo? 295 dal je bog takvu človeku naturu, da žele vnogo znati, Šim. 53 koteri žele znati kak je trebe z družinom živeti, tomu daje mudri Salamon navuk, zagr. 1, 19 koji goder želč i hoče vekoma vu dike nebeške veseliti, mora on prvo ovde na ovom svetu kaj trpeti, 49 vsaki on, koji se želč i hoče greha ogibati, mora grešne pogibelne prilike be¬ žati, 200 vu koje (goščene) gdo goder želč zajti, naj se vred- noga vučini z milosrdnostjum i darežlivostjum proti vbogem, kov. kemp. u predgovoru: koji obilne žitek negov znati žele nekaj čtejo Ileriberta, 3 vsaki človek od naravi ima da žele znati, 10 kda god človek nenaredno kaj želč, taki vu sebi nepokojen biva, 11 bog samoga sebe zvrhu vsa dati žele, 24 koji pravu i zvršenu lubav ima, vu ničem sebe ne išče, neg listor žele da se dika božja vu vsem načini, 67 koji pravu i vekivečnu diku žele, za vremenitu ne mara, 79 koji milošču božansku obdržavati žele, naj bu zahva¬ len za milošču danu, 98 jiibav več žele neg more, 178 koji se poleg svoje glave ravnati ne žele, proz strašeča ludili budo, 199 mi lošča žele obladaua biti, 257 vžiem te se kak žele duša moja. PRINOS K NAGLASU IT (nOVo)sLOVKXSKOM JEZIKU. II sini 190 Ifoču vse včiniti kaj moje snlce požele, zagr. 1, 372 ako gdo veliko zlo komu požele, 5>> 263 kakova perlona je ona koja se vidi i požele s privoleiiem? — Za plural nemara potvrde iz kiiige do 3. plur. želeju: liabd. ad. 307 jesu nekteri i duhovni {udi kteri na časti klepe, vu rčdu doktori, prodekatori, g-lavari biti želeju. — Tako i trebe opus est: liabd. ad. 275 niti ne to listor trebe razumeti od plemeniteh gospi. — Osnova žele prima u prezentu i nastavak je: želejem, ali mijeiia osnovno e i na i: želim. Osim ovili navedenih glagola ima u narodu i drugih, pa i u kiiizi, ali bez oznake naglašene slovke; naj češče jesu ove osnove: bogate i bogate ditescere, cele heilen, črne nigrescere, črvive verminare, debčle crassescere, dr e ven e lignescere, rigescere, gingiive debilitari, glade fameicere, grbave curvescere, gibbosum fieri, g 1 u h e surdescere, hude macrescere,_ hrepene dureseere, megle i megle deliquiiun pati, ml č d ne macescere, mlahave languescere, modre livescere, mršave macescere, mrzle frigescere, neme mutescere, nbre stultescere, piši v e vermiculari, plesnive mu- cescere, pleši ve calvescere, puk jave gibbosum fieri, sirbvc crudescere, slape vappescere, slepe caecutire, t uh tene i tiili- tene liumidum fieri, tuste pinguescere, tv rde dureseere, zime algescere, zrele maturescere, žaltave rancescere, ž ii t e flavescere. 2. Osnovno se e mijeiia na i. Naglas je najčešce na osnovnom i, rjede na slovei ispred nega. a) n kranstini. Tuj dolazi a), otegnuti naglas u svili osobali u sva tri broja: stojim, stojiš, stoji stojimo, stojite, stojijo, običnije: stoje, stojiva, stojita. ali u dualu i pluralu je u gorenštini običniji naglas [j na zadiraj slovei kao " : stojimo, stojite, stojijo stojiva, stojita. uz to dolazi u goreiištini u pluralu i dualu e mjesto i te ima to t stojemo, stojete, stojejo, stojčva, stojeta. Osim toga dolazi u nekih kiiigah naglas i na slo\ci ispiec noga i, k oj i meni nije poznat, jer nikada nišam čuo tako nag a»i vati osim ono malo glagola koji ee se na kraju navili. 12 M. VALJAVEC, U goreiištini spadne u govoru sahioglasno u slovel ispred nagla- šene slovke cesto na poluglasno, koje se i posve izostavi kad se riječ može i bez nega izgovoriti. Obično biva to kad je samoglasno e = e, u i i: bžim mjesto bežim preko bnžim; kod toga le biva slovku eineče l: bldim mjesto bledim preko blodim, oslpim mj. oslepim; a od sedim preko sodim, sdim biva zdim; bočim mj. bu¬ čim, došim a da i čšim mj. dišim; šmi mj. šumi, politi mj. puliti, golim mj. glušim (gub mj. gluh), nu ipak samo hrumim, hrupim; litim mj. hitim, čpi mjesto kipi i čepi; žvim mj. živim, a ri biva slovku činece r: krčim mj. kričim; vi biva na početku govora i iza suglasnoga u: usim mj. visim, on usi mj. visi, a iza samoglas- noga v: ti vsiš, mi vsimo. — Tako spada na poluglasno i gine gdje mu izgovor ne preči i osnovno i u predzadiicj slovci kad je zadiia naglašena: bežmo, bojva se, hrepente, dršta, lešta, kaj se rešte? hotota i hota, mouete, zdote mjesto bežimo, bojiva se, hre¬ penite, držita, ležita, kaj se režite? hitita, molčite, sedite; ca i b i p tako došad na kraj slovke izgovara se gdjegdje kao f: skrfte, osvafta, trfta mjesto skrbite, oslabita, trpita; iv biva u: žumo mj. živimo; vis biva us: ustno, uste mj. visimo, visite. Evo primjere iz kiiige: beza: bežim: rog. 107 za tega volo bežim pred špotam, ravn. 1, 32 lej ondi blizu le uno mestice. Va h naj bežim, preš. 150 de bi ne žalil je v vednim trepeti, bežim jez revež pred pogledam henim, kop. 364, met. 112 Janežič slov. 87, dain. sl 193 bežim, ravn. 1, 196 kam p o beži m pred tvojim obličjam? — beži: dahn. gen. 3 naj si se naša cagava natura prestraši inu bežy tudi pred evangeliom, ker križ inu smrt vučy, cant. 4 tvoja dva sesca so kakor dvej mlade srne kir so dvoičeta, katere se v rožah paseo dokler dan hladan postane inu senca bežy, jez. 10 Savlov Gibeat bežy, rog. 244 vse bežy pred vboštvom, skrili. 55 gospodovu ime je nar močnejši turn, pravičen gori v nega bejžy, 152 sveti duh te modrosti bejžy od hinavca, 86 hudobčn bejžy, aku ravnu ga nobedčn ne pody, škrb. 1, 108 hudič beži od tega, kir z an- dohtjo ničli, ravn. 1, 130 vse vpije, tuli in beži, 187 peš beži iz mesta per ti priči on in kar je begovih, ber. 91 David pa beži zmiraj daje v gore, preš. 78 naprej brez miru svoj čoln drvi, al’ tak za pevkami ribič hiti, kdo ve! al’ sam pred seboj beži, 171 on z niini, ki še trd’jo vero krivo, beži tje v Bohih, dalm. prip. 27 ptica katera iz svojga gnezda izbežy, 4 mos. 35 imate šest slabodnili mest dati, de noter p o b c ž y kateri eniga PRtNOS K NAGLASU U (kOVo)slOVENSKOM JEZIKU. [■3 vbye, rog. 63 Marijni s. scapulir je enu pravu žiber mestu, gdur kole h letemu perteče, perbižy, dalm. sal. predg. 13 ta timu vsimu vbežy, prip. 12 ta pravični vbežy britkosti, schonl. 431 kateri vžd prav veruje, paklu vbejžy, ravn. ber. 151 črnilna riba kadar je preganana izpusti črni mok od sebe, s tem vodo skali in vbežl svojimu sovražniku, škrin. 84 kakbr ptica, katera iz svojiga gnezda zbejžy, taku je ta kateri iz svojiga mesta po- bejgne, 343 aku se on vzdigne tar zbejžy, ne boš vejdil, kje bi nega jiskal, ravn. 1, 85 bog reče: kaj imaš tistu v roki? Mozes odgovori: palico. Bog reče: na tla jo vrzi. Jo vrže in kača je bila. Mozes pa zbeži pred no. — bežimo: škrb. 1, 414 ta krat k’ bomo skušani h bogu ne bežimo. — bežimo: dalm. jos. 8 bodo menili de pred nymi bežimo; — bež d: dalm. jez. 16 nyh be- žoči bež e od te try lejta stare junice v Coar, 21 ony beže pred mečom. psi. 104 pred tvojim svarom one bežd, scbon. 192 za enim ptujim one (ovce) ne gredo, tčmuč bež6 pred nym, kast. 416 naj od nas deleč bežd vse nespodobne lubezni, rog. 497 te kače sence tiga drivesa na morejo trpeti, temuč pred to bejžč, škrin. XIX sence stare postave bejže, 40 kateri pred hudim bejže, traun 69 kateri mene zvunaj vidijo, pred mano bcj že, 145 tem kateri se tebe boje, si ti enu znamihe dal, de pred stre¬ lam bejže, ravn. ber. 9 dereče in strupene zveri beže od Judi, 29 ko se je zarja napočila, zapuste Lot, negova žena in liegove dve hčdri mesto in beže na bližhe gore, 196 škodoželni nevošlivic svoje sreče je morivic, taciga povsod črtd, radi od nega bež d. dalm. jer. 4 vsa mesta p o bež e pred kričariem teh kojnikov. (ezek. 21 pobdže). obad. ti ndmaš stati na razkrižišči de bi te negove vbyal ker v b e ž d. blede: bledim: met. 111, jan. 86 bledim; ■ bledi: preš. 5 pesmica! trdosrčni oznanuj, kak bledi mi moje lice. blede: preš. 86 ko godec skrivndst pogovora zvd, mu lica ruddče o b 1 e d e. blišča: bliščim: met. 110 bliščlm; blišči: ravn. 2, 104 božje veličanstvo zdaj iz h ega zablišl: — blišče: ravn. 2, 135 prigovori in pa drage igle, ki ne blišč, pa tojkaj veči cena je v hih. bobne: bobnim: kop. 363, met. 111 bobnim; . bobni, jan. 86 bobni, preš. 180 in brž vesldta v konec ta jezdra, kjer bistra vd n’ga perbobnl Savica. bogate: bogatim: met. 111. jan. 86 bogatim. 3 14 M. VALJAVEC, boja: bojim se: dalm. jez. 12 jest se zanesem inu se ne ,boym‘, traun 135 jest se bojim velikiga dn§va, 297 gospdd je moj po¬ močnik, jest se ne bojym, kar bi meni človdk sturil. jap. prid. 1, 173 jest se še vselej bojim, de liih dosti te nar potrebriši resnice te vere prav ne vejd6, 335 jest se ne bojim de bi tebe vtrudil ali tebi nadležen bil; še majn se jest bojim, da bi tebi td nemogoče biki kar te prosim, ravn. 1, 50 strašno se ga bojim, 65 jest se boga bojim, 2, 211 desiravno se boga ne bojim in za ludi ne maram, pravico ji bom sturil. ber. 14 bojim se pred te priti, 36 mdčno se ga bojim, preš. 78 zgublen je, vtopldn je, se bojim, 98 o srečne Rdvte! v vas me iti mika: al’ se bojim, per rbvtarji, per kmeti de bera besedi ne bo velika, kop. 361, dain. 183, 239 bojim se; — bojiš se: dalm. 1 mos. 22 zdaj vdm de se boga boyš, riht. 7, jer. 22: kast. 58 kaj se vbuštva boyš? jap. prid. 1, 213 če je le ta bog živ kat§riga se bojiš poklicati, zakaj se ne bojiš negovih gromov? ravn. 1, 36 zdaj vem, de se bojiš bog&, 165 ne bojiš se ponočniga strdha, preš. 9 up mi vzdigni, z rdko migni, ak bojiš se govorit’; — boji: schon. 25 kateri se boga ,boy‘, tabo dobru sturil, kast. 87 kateriga se oben ne bojy, ta se obeniga ne bojy, škrin. 30 kogar se hudobdn bojy, to bo čez nega prišlu, 39 kateri se zapovbdi bojy, bo v myri, 52 kd6r se človeka bojy, bo hitru padel, 220 timu kateri se gospoda bojy, dobru pojde itd. traun. 218 naj se moje srce vesely, ker se tvojga imena bojy, kug. 4 ne gledate koga se (ta doja zverina) boji, h komu je nagnena, jap. prid. 1, 38 ona se jeze eniga boga boji, 177 leta ali uni rad vinu pye, ali pyanosti se vdndar boji, 298 kateri se ne boji sam v se jiti, 2, 50 on se boji tudi tiga nar majnšiga človeka režaliti, ravn. 1, 253 dre¬ vesu je enak ob vodi zasajdnimu: pridi tudi vročina, ne boji se, 2, 168 slišala je, Jezus je v temu kraju, de bi ji pomagal, jo žela obide, pa boji se, 218 kdor va n zavupa, se ničesar ne boji, 256 ne boji se ne truda nd stroškov, preš. 22 mornar se smrti ne boji; — bojimo: skrb. 1, 82 sturi tedaj de se bomo te ne¬ sreče tolko bali, kolker je vredno de se je bojmo, ravn. 1, 72 tako nas greh plaši, de se b o j i m b še tako dobrih ludi, 269 ve¬ liko dobriga bomo imeli, če se boga bo jim b; — bojite se: jap. pred. 2, 62 vy se žiher b o j t d de bi ne bily na večnu pogubleni, 140 inu se tega vse skuzi b o j t d, škrin. 223 vy, ka- t§ri se gospoda bojtd, čakajte potrpežlivu na nega vsmilene, traun 49 hvalite gospbda vy, kateri se nega bojte, 159 poslušajte PRINOS K NAGLASU U (nOVo)sLOVENSKOM JEZIKU. 15 vsi, kateri se boga bojtd, 340 vy kateri se gospoda boj t d, hva¬ lite gospoda, ravn. 1, 145 če vas stariši kaj vprašajo, d d naj vam resnico povedati še tako hudo kaj, clo biti pokorjeni naj se b o- ,i i t e, le po pravici povejte kakor je res; — bojite: dalm. 2 mos. 9 jest vem de ti inu tvoji hlapci se še ne boyte pred go- spudom bogum. — boje se: dalm. pslm. 14 ondi se ony boj d z’ strahom, 22 kateri se nega boje, 61 ti dobru tem lonaš kateri se tvojga imena boje, kast. 149 vekši dejl ludy, desi nič nej hu- diga, vener se b oy e, 273 eniga hudiga firšta neradi vidijo, zakaj se ga b oj h, inu za tu kir ga neradi vidijo hoče de se ga b oj č, rog. 185 on bo dopolnil volo teh, kateri se nega boje, škrin. 245 gospod gleda na te, kateri se nega boje, 271 kateri se nega boje, ne bodo to lubili, traun 28 te kateri se gospdda boje, časty, 69 moji znanci se mene b o j §, itd. jap. prid. 1, 283 se še enu malu greli a boj d, 2, 117 se sicer boje eniga komarja požreti, zraven pak eno celo kamelo požro, 2, 126 kateri se takih štimancov ne boje, ravn. 1, 196 vsmilva tako se jih, ktiri se nega b o j d, 2, 3 ktiri se boga boj d, 2, 277 konca tih nogradnikov se bojd, ber. 22 česa naj se boj d, 46 se bojd tatje šteti biti, 130 naj se vsi liegovi podložni boje bog! kteriga Daniel moli; — bojita: dalm. gen. 2 in margine: Adam inu Eva se za greha volo pred bugom boyta in skrijeta; — bojita: ravn. 2, 94 učdnca sta hrependla Jezusa viditi. Po časi gresta za nim in boj t A se; — bbjita se: rog. 141 sta odgovorila de na bojita se negove martre ne smrti. bole: bolim: kop. 363, met. 110, 111 bolim, kast. 153 obo- 1 y m ? aku bom na telesi bolan, bržč dušo ozdravim; boli: dalm. pslm. 69 jest sim reven inu me boly, jer. klag. 2 jest sim vže skoraj moje očy izjokal de me život boly, kast. 112 mejniš de se liemu krivica gody, za tu tebe sreč boly, 143 vsi beteži s časom jenajo, ako lih nekuliku časa to boly, s časom jeiiajo ali z zdravjem ali pak s smrtjo, traun 191 to mene boly, de se je disnica tiga nar vikšiga taku premenila, jap. prid. 1, 315 ali td kar jih nar bčl boly, je slepota inu trdovratnost tdh duš, ra\n. 1, 295 neč ogna se jih ne dotakne, ne boli, še ne čutijo ga, 2, 157 boli te, je li, če so zarobleni, če te pisano gledajo^ 185 vas nikol drujih lubeznivost riih sveta krepost, nih lepi prid, nih penu- nost ne boli? preš. 82 po struni ga le boli srce, de več je na gosli napeti ne sme, kug. 33 kadar v eni deždli več krav ali ' olo\ 16 M. VALJAVEC, več ovac ali svin na en krat ali po vrsti z b o 1 y, tisti krat pra¬ vite vy, de je le to kuga, 40 živina zboly za to, ker jo po zimi lakoto trpeti . . pustitč, 123 ne verjamite, de vaša živina še le ta čas zboly, kadar jo vže blizu smrti vidite, 207 morete vy, kakbr hitru en prešič zboly, vse te druge zdajci iz svinaka viinkaj vztjti, ravn. ber. 206 kdor iz sladkosnčdnosti mnogotčre in škod- live jedi zavžije, zboli in oslabi, levst. žup. 59 vse taciga pazila je treba, ako za kužno plučnico ali za grižo iz boli govčd, kast. 34 kadar tvoja duša oboly, jo zapustyš, 39 nyh malu oboly od druziga, ampak od preložena tega želodca, levst. žup. 55 ako naj- denec oboli, to mu je dosti zdravnika; — bolč: ravn. 1, IV v učeni radi krajnsko besedo tako po ptuje stavijo, de praviga Krajnca vsesa b o 1 č, levst. žup. 37 troški za kurilo in opravo od- gonskih sob ter tudi za odgon bolč občino odgonske postaje, kug. 45 jeleni, košute, zajci le malo krat zbole, 187 ene sorte jed dolgo vžita stury, de živali po časi zbole, jap. prid. 2, 91 če zraven še zbole, taku je nih vbožtvu popčlnama, levst. žup. 77 vse to po tem zalega da se . . pomoč daje tacim gasitelem, kateri ali izbolč ali se tako pohabč v službi, kast. 84 cesarjovi synovi o bol e, vmrjo. breča, brenča: brenčim: met. 110, jan. 87 brenčim; — breči: dalm. jez. 16 jest sim timu pejtju konec sturil, za tu brečy moje srce čez Moaba kakor ena arfa. breždža : breždžiš: Miklošič lautlebre 290 kaj tako breždžiš? brle: brli: preš. 163 bol dan na ddn brli živlčiia svčča, do- klčr ji rčje zmaiika in ugasne, brne: brnim: dain. 242 brnim. buča: bučim: kop. 365. met. 110, (bbčim), jan. 87 bučim; — buči: dalm. jer. 48 čez te ludy v Kirheresi bučy moje srce kakor ena trobenta, škrin. 367 krivičnih premočene b6 kakor potok vsahnilu, inu bb kakor en velik grom, kateri med dažjam bučy, ravn. 1, 103 trobenta buči, met. 291 kmalt. se pa zima spit po¬ virne, ssver buči, zemla zmnrzuje, preš. 61 obup takd po ni buči, kri vnčma in možgane, ravn. 1, 103 kadar pojutrišnim trobentni glas zabuči, jim pod goro iti reci, 186 kadar zabuči trobenta, glas poženite: kral je Absalon v Hebronu, črvove: črvovim: met. 111 čnrvavim. dthte: dehtim: jan. 86 dihtim; — dehti: ravn. 2, 51 člo¬ vek vovčij, ošaben, ki po visokdsti d ih ti, huji je od divje zverine; PRINOS K NAGLASU U (nOVO)sLOVENSKOM JEZIKU. 17 dLht^j ravn. 2, 132 kakor kadilo d ih tč dišiive iz rož in in cvetlic. diša: dišim: kop. 364, met. 111, jan. 87 dišim, dain. 245 dyšim; dišiš: kast. 408 kadar ti vidiš te lepe rožice s tvo¬ jimi očmy, z rokami tipaš, z nusam dišyš, lubi tega kateri jene stvari 1; — diši: dalm. pslm. 45 in margine: onu mora en koren biti, kir dobru dišy, cant. 1 tvoji sesci so lubezniviši kakbr vinu, de se dišy tvoja dobra žalba, jez. 11 hegov ofer pred bugom dobru dišy. kast. 98 karkuli tebi dobru dišy, merkaj prav de ti ne bo škodilu, škrin. 370 nevumnimu pomankane dobru dišy, kug. 167 katerih sapa po gnilobi dhšy, 177 oje bol smrdy kakor dušy; jap. prid. 1, 368 enu vinu ali drugu močnu pytjč se zdušy, kadar posoda ny zaprta. — dišč: dalm. pslm. 115 ony imaju nus inu ne diše, škrin. 134 tvoje lubezni so bolši kakbr vinu, bbl diše kakor nar žlalitniši mazila, traun lil po myrri, aloe, cassi (čitaj kaši ji) diše tvoje oblačila, jap. prid. 2, 74 bogu b6 silnu prijeten tvoj post vselej, kadar si boš iz lubčzni pruti iiemu kaj od teli reč) 7 pertrgal, katere tebi dopadejo ali dobru diše, ravn. abc 43 cvetlice lepo dišč, pisane tulpe ne diše. done: donim: met. 110 donim; — doni: jan. 86 doni. drča: dr čim: kop. 365, met. 101 drčim (di.rčim); — drči: ravn. 2, 116 mikalo jih je zvediti, kaj je z n<5 govoril. Lih tolko de jim vprašane iz jezika ne z drči. — drče: dalm. jer. 46 onv semkaj derčč de arnož žvenkeče. drevene: drevenim: met. 111 drnvenim. drža: držim: rog. 303 iz unim držym kateri djal je: . ., 597 te za močne na držym, 608 jest držym za tu ner bulši tu, de se jest zamorem nad svojimi sovražniki maščuvati, škrin. 123 tudi to za prav nečimrnu držym, 305 v družbi svetnikov se gori držim, traun 93 mene opriivlajo, ker se tiga dobriga držym, 182 za mene je dobru de se boga držym, 302 tvoje besede držim, kug. 80 jest jo držym za eno bolezen katera se poerba, jap. prid. 1, 49 ali vam ne sturvm krivice, če vas jest eniga taku otrpniga srca držym de . . ? 44 maša je zapovedana, vse to dingu je gola andoht, inu jest ne bom pogublen, če nič druziga ne d i žv m. skrb, 71 za to se vendar za pravičniga ne držim, kop. 361, 364, met. 110, jan. 87 držim; — držiš: kast. 84 za kaj se tih po- svitnih vpuhlib ričy taku trdil držyš? škriii. 188 ker si pravičen vse pravičnu ravmiš: ja tudi za kaj na tvojo moč spodbbniga držiš, obsoditi tega kateri ny pokorjena vr§dbn, 184 zakaj tvojo 18 M. VALJAVEC, desnico v tvojim naročji vednu držiš? kast. 74 gardu je čist zgubiti s tem kir ti tvoje častite krotkusti ne o b d r ž y š, škrin. 14 gledaj de svoje žnable v brzdah obdržiš, 132 spumni de se ti v tvojim živčiiu zadržyš kakor na eni gosterij, ravn. 1, 335 če kaj slišiš čez svojiga bližniga, v tebi naj vmrje beseda. Ne bo te razgnala ne, če jo v sebi zadržiš, kast. 189 si li katero čed¬ nost zadubil, taku boš v leti viži poznal, aku se zdržyš inu se rad varuješ pred tem kar pozndš de je h udu; — drži: schon. 410 katčri vžč le tč zapuvedi držy, ta bode živil, kast. 74 ta pra¬ vični inu modri obeno rejč za gardo ne držy, ampak ta greh, 81 kadar edn se ofrtnu inu oholu držy, ta sebe štimii, 291 se daržy svoje pohlevnosti, rog. 274 je uprdšal, ali je le tu dejte, kateru držy na rokah, ne, škrin. XI kateri rad sam sebe za mo- driga držy, 9 kateri šene držy, je srečen, 33 kdor je zvestiga srca, na tihim držy kar je nemu prijatel izročil, 52 syn kateri besedo držy, ne bo pogublčn, 156 on nas za otročje ludy držy etc., traun 28 kdo bo počival na tvoji sveti gori? kateri tiga hu- dobniga za nič držy, jap. prid. 1, 110 imaš eno posebno srbečico od vsega govoriti, čez vse se modruvati. Ali ny le to ena sorta hudiča, kateri te za jezik držy? ravn. 1, 21 bog ga drži, 1, 102 človeku gre, de se postdv drži, ktire nemu piše bog, 1, 120 kdor se boga drži, ostane vekomaj, 1, 196 drži me tvoja des¬ nica, 1, 208 bahač, ki besede ne drži je veter in brez dežja oblak, 1, 255 kdor moje zakone drži, taki naj živi, 1, 310 prvak dvbrnih knčzov naj mu kona drži, preš. 175 v mladosti trdniši so mreže, ki v nih drži nas lipa moč golfiva, levst. žup. 2 on drži red po občini, itd., kast. 18 de vučenyk hoče nucati, tu je gvišnu prež vsiga cvibla, de li ta grešnik ta vuk obdržy, 292 aku se ti kulikajn kakeršne kuli bodi posvitne ričy držyš, taku si enak eni majhini ribici z jmenom echines, katera kadar na murju se perlipy li ti barki, de bi si s tem vekša bila inu nar močnčše od včtra gnana, to isto vstavi inu obdržy, de se ne more naprej ganiti, škrin. 56 kdor per sebi obdržy presušnico, je nevumen inu hudoben, traun u predgovoru: tukaj imate en dejl svetiga pisma, kateri stu inu petdeset svetih p§jsem ali molitu v sebi obdržy, ravn. ber. 26 vse premožene za se obdrži, 129 zavpil je kraj: velik je Bal, on je živ bog. Pa Daniel p od rži kraja mu pokaže stopihe po tempelnu . ., kast. 273 aku en kraji perdržy svojo muč, aku vse zamiere inu sturjene krivice po- hlevnu zaničuje . . ta se risničnu z eniga krajla izkaže, jap. prid. PRINOS K NAGLASU U (NOVO)SLOVENSKOM JEZIKU. 19 2, 268 taku se vsaj ta mlajši folk, kadar iz cerkve gre, taku za- držy, kakor de bi iz eniga tempelna tih malikov vun prišal, skrb. 1, 52 on se za drži kakor de b’ ne vidil hudobije grešnika, ravn. 2, 1 1 3 tudi nas drugim dobro storiti naj nobeno še tdko vesele ne zadrži; schon. 59 sldjdni, kir na premagajne se skuša, ta se na vseh rečih zdržy, škrin, 289 enimu pomankane brdni grešiti inu altu ravnu se zdržy, žele ohrdni, — držimo: škrb. 1, 78 pa za kaj se gori drž im 6 per podobah inu perglihah ktire vsaki ne zastopi? ravn. 1, 105 če želimo dobri, popolnama biti, nč pa malo¬ pridni in neporedni, per zapovdih božjih, de jih držimo, moremo začeti, 1, 106 na tanko držite božje zapovdi . . zmiraj bote bol pregledovali de nas, držimo naj jih le, k svetosti in zveličani na ravnost pelajo, 1, 213 tako naj bo naše srce popolnama z gospo¬ dam, našim bogam, skleneno de vedno držimb negove zapovdi; škrb. 1, 96 nemo dopa e, ako se proti nemo tako zadržim6; — držimo: škrb. 1, 71 kako ,ddržimo‘ nazaj nagnene? (grijeska 1, 131 deržfmo); — držite: kug. 7 aku vy te regelce držitd . . potler ne bo kug, 8 če vsako žival dobru d rži tč, potler bodo kuge jenale, 14 ta ritzločik se vy lohka iz tega navučite, če vy eno živino pruti drugi držite, 43 vaša živina konec vzame za to, ker več živali držite, kakor ste jih v stani rediti, 107 če jo (živino) vy pregorku držite, taku postane bolezen hujši, 179 me- tlaje vy za uržoh te bolezni držite, 182 hleve čedne inu lultne ne drži tč, 210 ne sinete v nemar pustiti, de živali suhii držite, jap. prid. 1, 99 z nimi na eno tako vižo govoritd, katera da na znane, de jih v časti držite inu poštujete, 1, 215 za katere vude se vy držite, 1, 221 ali ne drž itd vy hudiča za več, kakor vašiga izveliearja, kadar vy grešite ? 1, 335 katere za vaše pomoč¬ nike držite, 2, 239 cel dan v glavi nespodobne misli nosite inu se z luštam v nih gori držite, kug. 105 če vy t6 bolno živino v letim lejtnim časi v hlevih obdržite, taku mdrete vrata inu okna odprte pustiti, 127 dajte tej živali, katero obdržite, več živeža, ravn. 2, 62 zgodovina negove mladdsti in tako je prav, de jo lohka obdržite — je scer le v te lč besddice skrajšana, jap. prid. 2, 221 če jih kolčikaj v srci podržitd, bote na vaši duši raneni, 2, 260 vy greste zgol posvetnimi, raztresenimi misli iz hiše inu med norčijami pridete do c§rkve, kaj za enu čudu je potlej, če se tudi v cerkvi slabu zadrži tet 2, 169 jest vam pei- poročym, de se vy v nesrečah zdržite od taki h besedy; dižč. dalm. jerem. 5. ony ne drž d pravde, 6 ony gospodho besedo za 20 M. VALJAVEC, en špot drže, 8 ony se trdmi drž d krive božje službe, itd., kast. 46 le tb vse tudi vsi ty sveti ludb močnu d r ž b, 88 nar veča čast je teli oblastnikov, kadar se drže krotku inu pohlevnu, 93 vari se, de ne boš znotraj drugi, kakbr te zvunaj držb, 167 lahku se nam zdy, de drugi od nas malu držb, 221 kateri se ne ah ta, de ludb ga drže za norca, rog. 29 ty drže te Jezusave besede, 259 mest zidovi od vsili platy držb nazaj to silo teli šauražnikon, 309, 600 itd., škrin. 40 vsi drže mbče, 217 ne samu te moje bukve, temuč tudi drugih bukve nekaj drugdči glase, kadar se tem v pr¬ vim jeziki spisanim na pruti drže, 241 kadar modriga vgledaš, lnti čelu zgčdaj k iiemu inu po stapinah, katere k nega vratam drže, po gostim hodi, jap. prid. 1, 180 gorje tem, kateri se jo drže, 1, 282 ludje me za eniga takušniga drže, 2, 61 togotniga za eniga norca drže, 2, 82, 90, 110, 112, 140 itd., ravn. 1, IV drugim, ktiri se lepši krajnšine drže, pravimo, de jo po domače povedo, 1, 123 ktiri negove zapovdi drže, 1, 252 čapla spod neba ve, kdaj je čas priti; grlica, lastavka, slbvec drže svoj odhod, 1, 308 tako se bogaboječi vim in vun nega drže, 1, 325 ktiri se boga trdd drže, 2, 47 spoznane resnice se trdo drže, preš. 10 ilo ribice vesele se klavrno držb, dalm. ezek. 13 se trude de svoje ričy ob d brž e, kug. 152 gmej ovce te druge zobe bol pred dob6 kakor te žlaht(n)e, ampak lete jih dalej ob drž e, 188 take luže jih zdrave ob dr že, preš. 48 ne vdrže ga turške straže, rog. 643 kakbr se zadržb, kadar se ii mej ptujimi znajdejo, 649 v cerkvi zadrži se, kakbr zadržb se ty angeli, traun 119 leto nih zadržane je ena neviimnost, katero samy čutijo in vbnder se drugi za nimi po nih vtiku radi z a drže, 300 blagor tim, kateri se nedolžnu za dr že, kug. 4 vy ne gledate, kaku se te živali, katere so same sebi čez pušene, za drže; — držijo: ravn. i, 64 deset Jožefovih bratov gre zdaj v Egipt. Benjamina pa oče doma obdržijo; — dr že ta: rog. 141 na tu sta odgovorila, de za peklenske hudyče dr žeta negove malyke (možda = držbta.) duše: dušim: met. 111 zadušim. gluše: glušim: met. 111 oglušim. gomze: gomzim: met. 110 gomzim; — gomzi: dalm. psi 104 ondi gomazy prež čisla od male inu velike zvirine; — gomze: traun 261 pole letb veliku inu široku morje, v katerim brez štbvila majhene inu velike živali gomaze. gore: gorim: kast. 341 govory Juda?: jest vže tukaj gorym en tavžent šbsth dvej inu pbdeset lejt, kop. 363, met. 110, dain. PPINOS K NAGLASU U (NOVO)SLOVENSKOM JEZIKU. 21 243 gorim, goriš: kast. 339 o nesrečni Judas, luiliko lejt vže v tem žveplenim ogni goryš? škrb. 1, 22 goriš v plemeni inu boš večno gorel; — gori: kast. 36 td bogati m6ž še današni dan žely inu prosi en kapic vodč de bi svoj jezik ohladil, katčri vžb nčkoliku tavžent lejt tam gory, preš. 9 v hram poglčjte, mi povejte, zvezde, al res ona spi; al posluša, me le skuša, al za dru- ziga gori, 59 za to kar v meni zdaj gori, gasila ni, 78 lepota, ki zli no srce ti gori, 80 dna zvesto za godca gori, 83 jokale so milo nene oči, ki z dej ji srce za godca gori, 85 preden se vnamejo zvezde noči, že gčdec za lepo hišno gori, rog. 78 udari u kako hišo ali kozelc inu vse pogory, levst. žup. 93 kadar kaj pogori, naj oblastvu k var o zgldsi tist gospodar, kogar je prijela nezgoda, dalm. 2mos. 3 hočem pogledati, za čes volo ta grm ne zgory, schon. 303 akti kateri v meni ne ostane, bode vunkaj vržen kakor ena mladica inu se posuhšy inu ga bodo pobrali inu v ogejn vrgli ter zgory, ravn. 1, 85 čudi se (Mozes) de grm gori pa ne zgori; — gore: preš. 178 list pride, kak vasi in veže božje g or 4, dalm. baruh. 6 ony pak zgore kakor drugi pajnuvi, ravn. 1, 233 če je hiša v ognu, jo popi potegnejo, bogovi pa zgore kakor drugi hlodi. grča: grče: preš. 64 kaj tam grče, kaj tam zvone'? grene: grene: kug. 101 v jesen (ima živina rada) zelene iz vrta, te zeliša, katere enu malu grene. grme: grmim: kop. 363. met. 109 grmim; — grmi: dalm. pslm. 29 ta častiti bug garmy, jerem. 10 kadar on g tl r m y, taku je mnogo vodč pod nebom, kast. 60. srd je ena kratka noriist, ka¬ tera žely hudu sturiti: ta pozabi na čednosti, se ne domisli kaj je potreba, očy gardu bliskajo, jezik garmv inu ropoče, roke tres¬ kajo, zobč škriplejo; 107 le tu je hudu, de dvej prijatelici ali botn taku liptr vkupaj govorč, de ena ti drugi vse svoje skrvnusti za- vupa : more biti de ena kar si ji zavupa, molčy, ali ta druga ko¬ gar sreča timu povej, inu dokler vsi očitu ne vejdo, skrivaj znajo, le tu taku dolgu vmej sabo tolčejo, de potler povsod grm v (,ger- myO> jap. prid. 1, 282 ali nisim jest eden od tih lakomnih ali vohrnih, čez katere pridigar taku strašnu g:\rmy? škrb. 1, 43 ako se gr mi čez rezvojzdanost v zadržariu, preš. 181 slap drugo jutro mu grmi v ušesa, jap. prid. praefatio: cela gora žagar inv od hrušaria, malik se po dolini razlega; — grmč: ravn. ber. 167 viharji vstanejo, če vetrovi od vsili strani z silo naglo skup poi- g r m e. 22 M. VALJAVEC, hite: hitim: kop. 365 hitim; — hitiš: kast. 9 kaj želyš, kam hityš? 34 kadar tvoj život oboly, zdajci z flisom hityš inu obene muje se ne šonaš, 244 pomerkaj kam hityš inu od katerih se ločiš, rog. 252 kam hityš? škriii. 126 delaj po moči, kar koli tvoja roka sturiti zamore, za kaj v grobi, kamer hitiš, ny dela, škrb. 1,4 hitiš proti pekld, preš. 72 kaj čutarco čez plčča iz mesta vini hitiš; al ne piješ studencov, se mrzlice bojiš? — hiti: dalm. prip. 28 kateri h ity bogat biti, ta ne bo nedolžan ostal, kast. 252 ta ne h i t y, kateri dosti ne žely, (rog. 14 kadar jelen zamerka te kače, taku on hy ty pred lukno, jamo ali pččyno tajstih, 421 na bodimo enaki temu ojlu, kateru le k vrhu hyty,) skrih. 62 dejlež, h katerimu kdo od začetika h i t y, bd k zadnimu brez žegna, 256 hudobcu človek dela, hity inu trpy, al nič ny prembžniši, itd. škrb. 1, 3 postavite mu pred oči brezen negoviga pogubleha v ktir’ga iz hitro stopinu hiti, 63 z ho k soji ččdi hiti, ravn. 1, 28 Abraham hiti v šotor, 1, 39 videvši Laban na sestri zlate ulične in zapestnice, hiti k možu v ti hipi na studenec, 1, 46 Laban slišati, de pride sestrin sin, mu hiti naproti, 1, 160 velikan se vzdigne nad Davida. David mu naproti hiti, ber. 27 Abraham hiti v šotor, 33 ko vidi Laban per sestri zlate uhane in zapestnice, hiti k možu, 87 Golijat se vzdigne nad Davida, David mu naproti hiti, 151 de le kurje ojstro oko sovražnika zagleda, mu hiti uiti, preš. 57 iz boja vojska e čl a domu hiti vesčla 73 kaj mašnik z mizereram, kaj danes z libero in z drhgo per pokopu hiti molitvijo? 78 al tšk za pevkami ribič hiti? 121 čas hiti, ravn. 1, 70 hišnik jih (Jo¬ žefove brate) dohiti, škrin. 37 kateri se v pričuvhnu prehity, plede laže z jezikam, ravn. 2, 176 nimam ga človeka, de bi me v jezero djal kadar se voda jeri. Preden pa sam va ho pridem, me že vselej kdo drugi prehiti, preš. 73 pred him odprh se vrata, vun pčvic p er hi ti, 77 ak kako mu brezno naproti reži, na zvčzdo gled’joč vbiti, bo otet; — hi tč: dalm. prip. 1 nyh noge k hudimu teko inu hite de bi kry prelili, jerem. 9 pošlite pote, kateri dobru znajo, de hite nas obj okati, psi. 104 one proč h i t h od tvojga grmeha, kast. 2 tii je ta nar vekša dobruta, tu je cyl je konc, h katerimi po naturi vsi hi tč, rog. 252 vsi hi tč, teko, gredo, skokujejb za blagam, 335 z velikim flisani hyte ty lubi angelci nebeški nam h pomuči priti, 339 tudi ta čas bete nam h pomuči perteči angelci varhi, škrin. 3 hih noge tek6 k hu¬ dimu inu hite k prelivahu, krivy, 117 vse rečy hite na en kraj, PRINOS K NAGLASU U (NOVO)SLOVENSKOM JEZIKU. 23 ravn. 1, 92 pergahali so jih Egipčane in silili, da naj hite iz de¬ žele, 2, 132 od vsih strani hite k Jezusu z bolniki, preš. 58 mladi, stari iz hiš h itd ukiSnu trum naprdti, 74 stal tam je kdmen, kter’ga nihčč pred čislal ni, h itd mu mah otrdbit. hlapd: hlapim: met. 111 hlapim; — hlape: ravn. ber. 153 listje prav velaven ddl sadeža. Po listih iz hlap d preobilni deli soka. hrepene: hrepenim: met. 110, jan. 86 hrepenim; — hre¬ peni: traun 102 kakbr hrepeny jelen po mrzlih vodah, takti hrepeny moja duša po tebi, škrb. 1, 3 vus hrepeni po rez- vojzdanih nečistih luštih, 69 po bogastvo hrepeni, ravn. 1, 133 ktiri hrepeni le znotraj biti dober, 2, 137 bog hotel le, de bi srčno in res po pravici, po čednosti in kreposti hrepeneli, kakor po kruhu, k dor v opaleni in divji pušavi omaguje in po studencu hrepeni, preš. 5 po hi hrepeni srce, 8 zdihujoče srce vroče vedno h tebi hrepeni, 129 tak kakor hrepeni okd čolnarja zagledat’ vhjni zvezdi, Dioskuri, tak, draga deklica! zvezd tvbjih čakam, 153 romar v podobah glddat’ hrepeni veseje živlena rajskiga; — hrepenite: ravn. 1, 249 poslušajte me vi, ki po pravici hrepenite; — h repe n d: ravn. 1, 205 modrdst in kre¬ post prosimo vsaki dan boga, pa nikar zraven ne pozabimo, de jih le tisti dosežejo, ktiri iz srca in iz vse moči po nih hrepene, 1, 258 vsi ravnajo trdpasto ktiri mislijo de srečo bogastvo daja, ki po dobrimu ne hrepene, 2, 77 ludje le, ktiri res po dobrimu hrepene, bodo tega daru deldžni, 2, 131 de se tisti ki se po- bolšati ne hrepend sami iz tega krajestva zakldpajo, čisto sonce je to. hrume: hrumi: ravn. 1, 19 kakor iz strašnih slapov hrumi spod neba voda na zemlo, ber. 18 kakor iz strašnih slapov hrumi voda štirdeset dni in štirdeset noči spod neba na zemlo, jan. 87 hrumi, ravn. 2, 160 povoden p er hrumi, 1, 21 kdor v boga zavupa, ne sme trepetati, če si ravno vsa zemla na kup zahrumi, — hrume: ravn. 1, 198 za to se ne bojmo, naj giba se zemla v brezno morja naj hribje hrum d. hrupe: hrupi m: jan. 87 hrupi m. hrušča: hrušči: jap. prid. 1, 223 ta luft vže hrušy od giozo- vitnih žlakov. ječa: ječim: kop. 365, met. 111, jan. 87 ječim, je< i. škrin. 90 kadar hudobni poglavarstvu zadobe, ludstvu ječy, .lil v sredi svojih sosedov ječy ne mdž, 348 on ne bo sirote piošno 24 M. VALJAVEC, zaničoval, tudi ne vddvo, kadar pred h im t6ži inu ,j e č y, traun 102 ss. očaki spozn&jo v gorečih želdh tiga prerdka močne žele ene brumne duše, katera med skušMvami inu nadlogami tiga živlčna j e č v; — j c č č : preš. 175 ječe pod težkim jarmam sini Shive. kamenč: kamenim: met. 111 karanim, dain. 242 kame¬ nim; — kameni: škriii. 1, 191 za volo tega grešnik na zadne popolnama okamni ravn. 1, 170 Nabal otrpne in ves okamni. kipe: kipim: met. 109 kipim; — kipi: rog. 462 Martinus d tem nar hujšim času te mladusti, kir use kipy inu unema se u človeku . . ohranil je celo to čistost inu divištvu, ravn. 2, 19 v nebo ji kipi duh, ber. 209 varite se sovraštva, ker po nem kri kipi, ravn. I, 308 nobena prava molitev ne zajde, če iz lubezni, iz zavupaha in iz ponižnosti polniga srca p er kipi. klasove: klasovi: ravn. 2, 199 kadar setnv požčne in kla¬ sovi, kar se tudi plevel perkazuje. kleca: klečim: kop. 365, met. 110, jan. 87 klečim; — kleči: rog. 604 kateri stoji, ložaj inu hitreši se perpogne inu h po muči per.stopi, kakor pak ta kateri sedy, kleč v, ležy; — kleč e: ravn. ber. 5 med službo božjo stojč ali kleče. kopne: kopni: preš. 76 ko vstane driigo sonce, srce tako skopni ko bčli sneg s pomMdi; — kopnč: ravn. 1, 98 Moab- skim vojvodam groza perhaja, Kananski vsi prebivavci k o p n e. koprne: koprnim: met. 110 k o parnim; — koprni: ravn. 2, 280 drage jedi in pijače vsaki dan je vžival, zdaj od pomah- kana koprni, 1, 307 veselo, hvaležno srce se veliko raji vsimu dobrimu odpira, kakor srce, ktiro v revi brez pomoči koprni; — koprnimo: ravn. 1, 120 od tvoje jeze koprnimb. kosmate: kosmatim: met. 111 kosmatim, kriča: kričim: kop. 365, met. 110, 112, jan. 87 dain. 248 kričim; — kriči: kast. 271 ta izveličar tega svita kričy ali vpve pruti ty vkup zbrani človeški množici: vsi pridite, ravn. 1, 117 vse ludstvo je glas in jok zagnalo in kriči in j6ka vso noč, 1- 16 Kajn zakriči ves plašen in zdivjan: prevelika je moja pre¬ greha, 1, 134 Gal zakriči: kdo je ta Abimelek? ber. 16 Kajn obupa in ves zdivjan zakriči: moja pregreha mi ne more več odpušena biti; —- kriče: dahu. jer. 12 tebe ferrabtajo tudi tvoji bratje inu čez tebe kriče, kast. 195 nebvi, zemla, luft, ogjn, voda inu vse kar je v nyh, z velikim glasom inu štimo vpvejo, vsak dan neneha joč kriče, de ti jmaš boga nar več 1 ubiti, preš. 66 zapahi odletijo in strašno duri zakrče. PRINOS K NAGLASU U (NOVo)sLOVENSKOM JEZTKU. 25 krvave: krvavim: met. lil krvavim, lete: letim: kop. 361, 365, met. 110, jan. 67, dain. 192, 247 letim, ravn. 1, 235 kakor živi bog, za nim poletim, preš. 29 bliža se železna cesta, hb se, lub’ca, neselim; iz Lubla'ne v druge mesta kakor tiči k poletim, traun 132 kd6 bo meni dhl periite kakbr enimu golobu, de kam zletim? ravn. 1, 196 na daničnih perutah zletim naj; — letiš: kast. 332 vidim de ti z vsim te¬ kom inu moej<5 letyš v t4 paklenski ogjn; — leti: rog. 562 postojna lety na visokust prutje soncu, traun 238 ti se ne boš bal pred piišico, katera po dnevi lety, ravn. 1, 55 Ruben natve- gama leti nazaj k bratam, 1, 222 vse na to leti: stori prav in zavupaj v boga, preš. 64 klop klbp trdo za liim leti cel trbp po koiia sledi, 180 čolnič leti ko v zrdki urna tiča, 181 do nebes leti ne jbze pena, dalm. jez. 16 kakor ptica izlety, katera je iz gnezda izpojena, taku bodo Moabiterske hčere, kadar skuzi Arnon prideš, ravn. ber. 149 kader je kak pari prepoln, izleti rbj s svojo matico, ravn. 1, 151 že bi bili pokojni per taki molitvi per vsimu, kar nam čez dan doleti, le gre naj nam iz srca, 1, 281 doleti naj nam kar kol hoče, vselej imejmo trdno vero, levst. žup. 129 de se vsak zglasi — ako ne, vsacega doleti kazen, 1, 209 kdor v bogastvo zavupa, se kakor cvet obleti, 2, 229 sve- timu Janezu glava odleti, preš. 86 po strunah lok gori in doli drvi, de zadiiih strun Šna odleti, škrih. 80 kakor ptica drugam prelety, taku bo ena brez potrebe čez koga rečena kletva čez šla, 1, 206 reče: na dvoje razkolite živiga otroka in vsaki pol ga dajte. Otroka pravo mater vse preleti, preš. 146 vesele preleti natčro cčlo, rog. 521 če le čez eniga pčrlety ena zuperna be¬ seda, je žb ta ogyn u strehi, ravn. 1, 336 kamen, kdor ga na kviško luča, mu na glavo p eri e ti, ber. 18, golob spet k barki per le ti; sedem dni pozneji Noe zopet goloba izpusti, kteri še le zvečer nazaj p er le ti, 64 še tisti veččr perleti velik vlak pre¬ pelic, preš. 58 k hi mati skrbna perleti, dalm. ozea. 13 kakor se pleva iz gubna rezlety, škrih. 286 ena vmetnost je, kateri ne spodleti, 323 varhj se, de ki tebi jezik ne spodleti, kast. 87 po visokih gorrah inu strmih je nevarnu hoditi: hitru se popolzne inu v prepod zlety, škrih. 164 vse tč je kakbr senca prešlu, ali kakbr ptica, katera po nebi memu zlety, ravn. 2, 154 le škrjanc naj na kviško zleti, kmalo bi se moglo naše srce v nebo za nim spustiti; —- letimo: preš. 62 mrlič’ in mi ko blisk 1 e t m 6, Ihtimo: ravn. 1, 120 odrezano kmal je in zlht mo! (impeiat?), 26 M. VALJAVEC, — lete: dalm. job. 41 ognene yskre vunkaj let4, ravn. abc. 75 kol<5 goni kdo, de prah in pleve lete, preš. 65 na levi desni kak leti grmovje, graja, cčsta! kako le tč jim spred oči vasi, trgčvi, mčsta, 66 ko blisk lete duhdvi, 110 na visoki vrh le tč iz nčba strele, ravn. 1, 210 pot hudobnih jetrna, sami ne vedo, v kaj na- letč, 1, 301 Daniela rekel je iz levnaka vzeti in namest nega vse hemu po živlehu stregše va h pometati. Ko bi trenil, so jih vpričo kraja, preden do tal perlete, zgrabili levi in pohrustali, 1, 253 jerebica leže jajca, ktirih ni ona znesla, in nima nič od tega: mladiči popustč ptujo mater in se razlete, traun 32 podperaj mojo hojo na tvojih stezah, de moje stopne ne spodlet§, dalm. dan. 4 ptice iz negovih vej zlete. leža: ležim: dalm. 1 mos. 38 prosim te naj 1 e ž y m per tebi, traun 138 jest vus prestrašen ležim, 348 koder jest hodim ali kjer ležim, je tebi dobru znanu, ravn. 1, 195 naj grem al le¬ žim, me obdajaš, kop. 364, met. 110, jan. 87, dain. 246 ležim; — ležiš: dalm. Imos. 38 kaj hočeš meni dati de per meni 1 e- žyš? — leži: dalm. daniel 2 on vej kaj v temi 1 e ž y, schon. 48 kulikur na vas 1 e ž y, imejte myr zo vsemi ludmy, 96 pojdita tjakaj v to vas, katera pruti vama 1 e ž y, kast. 131 timu kateri v vročini 1 e ž y, ne more obenu pytje žeje vgasiti, rog. 604 kateri sedy, klečy, ležy, kug. 64 maj n ležy inu težiši okoli sebe gleda, jap. prid. 1, 28 on ležy tam na posteli, 1, 109 kateri venim brlogi ležy, ravn. 1, 15 mrtev in ves spremenen leži v krvi Abel, 1, 34 vslišal je bog otroka vek, ki tisto leži, 1, 46 drčb- nice tri čede leži zraven, 1, 165 (David) po noči leži na trdim mej pečovjam v strašnih brlogih, 1, 331 kakor gora mu leži večnost na srcu, 2, 27 dete bote najdli, v pelnice je povito in v jaslih leži, 2, 166 kakor skala mu greh na srcu leži, preš. 27 ni nesrččen, kdor v grobu leži, 28 ena se tebi je žčla spolnila: v zemli domači de truplo leži, 72 prazna čutarčica leži, 75 mi mu sreč odprimo, pod nebam naj leži, 83 v hiši moj oča leži bolan, 163 hrast leži tam, 173 leži kristjanov več od polovice kug. 31 v blati, kateru od povudne o b 1 e ž y, tečy seme eniga gniliga hudiga strupa; — ležč: dalm. jerem. 14 aku jest grem vunkaj na piile, pole, taku tam ležč z mečom pobyeni, aku pri¬ dem v mestu, taku tukaj ležč, kateri od lakote konec jemič itd., rog. 143 ty denarji usi ukupaj leže na tem meste, 427 katere lezč u te štčrni tiga ogna, 482 eni leže na deskah, traun 221 kateri v grobi leže, kug. 188 kat§re vednu v blati leže, preš. PRINOS K NAGLASU U (NOVO)SLOVENSKOM JEZIKU. 27 175 na tleh leže slovenstva stčbri stari, kug. 133 če letv mitelni brez močy v živini o h 1 e ž e, je enu slabu znamihe, ravn. abc. 73 goli razkolejo na polena, poletje preleze v kosti, de se do do- briga posuše (dalm. job. 15 leže). medlč: medlim: škrin. 137 i 144 od lubezni medlym, jer. žal. 1, 13 celi dan od žalosti medlim, jan. 87, dain. 240 med¬ lim; — medli: škrin. iz. 21, 4 moje src§ medly, traun 303 moja duša od ždlosti m e d 1 y, škrin. iza. 1, 5 vsa glava je bolna inu čelu srce medly, ravn. 2, 236 }uba materska lubezen jim iz očesa medli, jap. prid. 1, 198 on pade inu omedly. meža: mezim: kop. 364 mežim, met. 111 mnžim; — mežč: dalm. mat. 13 nyh ušesa hudu slišijo, inu mi že svojemi očima. mine: mine: dalm. daniel 4 dokler sedem časov miny, jezaia 24 kadar brane miny itd., kast. 73 kadaj ena minuta miny, de bi ti ne vidil kejkaj, kar je svarjena vrednu? 124 taku tvoja po- svitna lubezn hitru miny, 146 po gostim opominai tvoje sreč, de pomerka prav na vse tu kar jmaš, kaku je neobstoječe inu vse zgine inu miny, 174 hitru lejtu miny, 269 lipoti te kreature se čudiš? enu malu počakaj, boš vidil kaku hitru miny inu preide, 306 aube! vse posvitnu vesele zgine inu miny, preš. 75 mi mu sreč odprimo, pod nčbam naj leži, de dan današni prejde, de prva noč mini. mlade: mladim: met. 111 mladim; — mladi: preš. 177 naj pevec drug vam srečo popisuje, ki cčlo leto je cvetki obema: kak Črtomir osredik obiskuje, kak oča o m 1 a d i med nima dvema. molča: molčim: kast. 47 m o 1 č y m tukaj za Samsona, Da¬ vida, Salomona, 276 z enim oli z dvema je dosti skrby, molčym z dvajsetmi, rog. 518 danas molčym od Petra, traun 47 jest upijem inu ne molčim, ravn. 1, 179 molčim naj, kop. 365, met. 110, jan. 87 molčim, rog. 107 ali, de druge zamolčym, spriča tu zadosti tu, 274 tega, de drugiga več zamolčim, vidit je nad tem kar berem, 622 tukaj, de druge svetnyke za danas zamolčim, tukaj, ah! kaj za en lubi inu vesčli zgled so imeli ty angelci nad temi nadolžnimi pubiči; — molčiš: kast. 108 od teh pametnih bčš več hvale jmel, de m o 1 č y š, kakor de od¬ govarjaš, 274 aku lih z govorjenem m o 1 č y š, z oblačilam inu z hojo se vun daš, traun 61 k tebi, o gospod, moj bog, hočem klicati, nikdr ne bodi gluh pruti meni, de kjč jest, aku ti molčiš, tim istim endk ne postdnem, kateri v jamo doli gredč, kast. 74 ne vdaj se ti jezni bolčzni: za dosti se ti maščuješ, kir permolčj n 28 M. VALJAVEC, inu maščuvana ne yščeš; — molči: dalrn. 4mos. 30 h timu taisti dan m o 1 č y, sir. 20 nekateri za tu m o 1 č y, de se ne zna o dgo- voriti, kast. 107 ena, kar se ji zavupa, m o 1 č y, ali ta druga ko¬ gar sreča timu povej, jap. prid. 1, 252 Marija gleda syna, ga pre- mišluje, molčy inu si čelu ne vupa zdihvati, škrb. 1, 52 bog potrpi, pregleda, m o v č i, 53 on vse vč inu m ovci, ravn. 1, 178 bog naš perhaja in več ne molči, dalm. jez. 53 kadar je bil martran, nej on svojih ust ne odpre, ravn. 2, 9 Marija vsa ponižna obmolči, škrb. 1, 75 če greli tudi rezodene, z a m o v č i štivilo ; — molčite: jap. prid. 1, 211 per malopridnih pogovorih m o 1- čitč ali se zraven še namuznete; — molče: dalm. jer. klag. 2 Cionske hčere stariši leže na zemli inu molče, kast. 19 eni zmamleni inu slipy m o 1 č č svoje nadluge, rog. 499 a pravični u usein le tem mouče, ravn. 1, 282 skrivnosti kaciga kraja ti naj se molče, božje delo pa bodi razglasovano, jap. prid. 1, 16 naj govore za vas. Ali vsi ob molče inu z potepenimi očmi stoje vsi zasramoteni, 2, 121 kateri per spovčdi te nar vekši hudobije za- molče; — molčijo: preš. 10 molčijo v gojzdi tiče. mole: molim: jan. 87 molim. mrazča: mrazči: let. mat. 1882/3 214 mr a z č i me to je: mraz me prelčta. mrgole: mrgole: ravn. 1, 4 zadnič bog reče: mrgolč naj ribe po vodi, ptice po nebu. mrše: mrši: let. mat. 1882/3 214 mrši = droban sneg pada. mrze: mrzim: met. 110 mrzim; — mrzi: levst. žup. 36 ki jim delo mrzi, 72 katerim delo mrzi. niča: ničim: met. 110 ničim. nore: norim: jan. 87 norim; — noriš: kast. 73 obnoryš aku za vsaku se boš jezyl; — nori: jap. prid. 2, 55 en človek, kateri nory, ne vej kaj govory ali kaj dela . . eden kateri ob- divja, ali ob n or y, ima za vselej leto nadlogo, ali je vsaj dolgu brez pameti. pezde: pez dim: dain. 239 pez dim. prabene: praheni: ravn. 2, 262 kar mu še dobriga marika, mu le po misli h6di. Lih tolko de ves pred bogam ne s pr a h eni. prašča: praščim: dain. 245 prašim, prde: p rdi m: met. 110, dain. 239 p rdi m. preža: preži: škrin. 316 lev vednu na r<5p prežy, 319 mož- tiivaiie kakor lev na hib prežy, ravn. 1, 15 kakor tvoj brat si mi jub in prijeten, če prav ravnaš. Če pa ne, kmalo preži greh, PRINOS K NAGLASU U (nOVo)slOVENSKOM JEZIKU. 29 derččiinu levu enako, per dvorih; — preže: traun 33 ony na mene preže kakor en ropa želni lev, ravn. 2, 85 ta zgodba ima nauke, vse vaše žive dni naj bodo zvezda nad vami, de se iz ne¬ varnost zveste, ki na svetu v našo nedolžnost prežč, 2, 152 krušne skrbi jim iz obraza preže, prbne p r h n i m: dain. 242 p r h n i m. prstene: prstenim: met. 111 p brst eni m. prša: pršim: met. 111 p n r š i m. puhte: puhtim: met. 110, jan. 87 puhtim; — puhti: ravn. 2, 4 puliti k tebi, o bog, kakor diščče naj naša molituv. rde: rdi: dalm. mos. 13 kadar se gdu na svoji koži od ogna speče inu tu spečene se ,zaerdy' ali bčlu postane . . taku so gvišnu iz tiga spečena gobe postale. renča: renčim: jan. 87 renčim. reža: režim: kop. 364, met. 111, jan. 87 režim; — reži: kast. 126 eni so kateri vsakiga sovražijo, z enim takim moremo jmeti potrplene, za kaj on sam na se režy kakor zayc kateri se sam svoje sence bojy, preš. 77 ak kako mu brezno nasproti reži, na zvezdo gled’joč vbiti; — reže: kast. 140 kej je ena oblast, na katero drugi ne reže inu ysčeo kaku bi tebe doli vrgli? rjave: rjavim: met. 111, ruj a vi m; — rjavi: škrin. 261 kakbr je bronasta posoda taku hegova hudobija ruj ovy, preš. 83 ali je res, de stara lubčzen ne z arij o vi? rjove: rjovim: jan. 87 ruj o vi m (mjesto: rjuti, rjovem). rmene: r m enim: met. 111 rumenim; — rmeni: ravn. 2, 143 sončni žark, ki sadje od nega rumeni, nam božjo prijaznost oznanuje. rohne: rohnim: jan. 87 rohnim; — rohne: traun 211 tvoji zuprniki r o h n §. sca: š č i m: kop. 365. sede: sedim: jap. prid. 1, 114 če sedym per myzi, se per- baše zraven senagoltnost, ravn. 1, 195 veš me, naj sedim al sto¬ jim, 1, 271 v tčmi sedim le in še beliga dneva ne vidim, abc 45 tiho sedim, kop. 362, met. 110, jan 87 sedim; — sediš: škrih. 333 kadar med hih veliku sediš, ne sezi s tvojo roko po¬ prej kakbr drugi, traun 205 kateri na kerubinih sediš, pokaži tvojo čast, jap. prid. 347 ti sediš, preš. 17 v misli zamaknena sama sediš; — sedi: dalm. prip. 9 ta sedy mej daurmi svoje hiše, dalm. sal. predg. 10 en nore sedy v veliki vrejdnosti, itd., schon. 182 Jezus sedy na desnici božji, 407 sedy na desnigi 4 30 M. VALJAVEC, boga očeta vsiga mogočiga, kast. 102 na jeziki sedy smrt inu živene, rog. 501 sedaj sedy u nebbseh, 604 katčri sedy, klečy, ležy, škrin. 99 ne mož je žlahten med vratini, kadar z deželnim sodniki sedy, 238 enkateri je prijatel, dokler per mizi s o d y, traun 115 bog sčdy na svojim svetim sedeži, 166 kateri od začetka v nar vikših nebesih s č d y 248 kateri na kerubinih sedy, jap. prid. 1, 28 smrt mu za vratam sedy, ravn. 1, 31 Lot pred mest¬ nimi vratmi sedi, 1, 66 Simeon sedi zaprt, 1, 204 na nih sčdežu sedi, 1, 246 nad zemle okrdglejam on sedi, 1, 199 v zbbru za- smehvavcov ne s’dl, 2, 22 ktiri v ta mi sedi, ber. 27 Abraham sedi pred durmi svojiga šotora, preš. 45 v senci per kamnitni mizi zbbr sedi gospode žlahtne, 50 kristjane v cdrkev hodijo, po trgi se sprehajajo, po hibi h se ozerajo, rodu Abrahamovga hči pa dan na ddn domk sedi, le mdlo kdej gre mčd ludl, kast. 70 ravnu kakor kadar edn hodi po enim velikim mestu, včasi se spotakne, včasi postoji, včasi posedy; taku na tem svejtu v časi moremo eno rbč slišati v časi to drugo hudo ali dobro; — s e d d: dalm. psi. 1 dobru je timu možu, kateri ne hodi v svit tih pregrešnikov, inu ne stopa na pot tdh grešnikov inu ne s e d y ker špotlivci s e d k, psi. 104 pčr teh istih sed d ptice tiga neba, sal. pred. 10 ty bogati nisku sed d; pisano: si de dalm. pslm. 69, jer. 17, ezek 38; schon. 244 tedaj boš ti čast im čl pred temi, kateri s tabo rdd per myzi sed d, škrin. 128 enu hiidu je, de je norčc k visokim službam po- vzdignen inu bogati zdolej sede, traun 168 kateri v sodiši s bde, čez mene govore ravn. ber. 3 ktdri zraven nih sedd, se morajo radi v maknlti; — sedita: ravn. 2, 240 mati ga prosi: naj se¬ det k naj ta dva moja sinova precej zraven tebe v tvojima kra- lestvu. siča: si čim: met. 112 si čl m. skle: s klim: kop. 362 skllm; —- s k 11: preš. 66 vnos jutra sapa me skeli; — skle: ravn. 2, 136 vsim scer vela ta Jezu¬ sova beseda, kolkor jih volno trpi, pa zlasti tistim dobrim dušam, ki jih grehi skle, de nobena nesrdča takd. skrbe: skrbim: ravn. 1, 276 Tobija reče: jez vdm, moj oče in moja mati že zdaj dneve in ure štejeta in zlo jih skrbim, kop. 362, met. 111, jan. 87 skrbim; — skrbiš: kast. 33 o zmama prevelika, o slipota neizrečena! ti ne jenaš nuč inu dan, de ti skrbyš za potrebo tvojmu životu inu kratkimu živenu: za tvojo dušo pak, katera nikuli ne vmrje, nyč ne preskrbyš za naprej, 78 ti skrbyš za tvoje opravilu, 147 kaj se grimas inu skarbyš PRINOS K NAGLASU U (NOVO)SLOVENSKOM JEZIKU. 31 za tu posvitnu neobstoječe? 172 v posvitnih ričdli tečjš inu za ne skrbyš, kadar se svoje trme inu vole preveč držyš, ravn. 1, 74 tudi za nas ti skrbiš, kast. 35 prava modrust inu zastopnost je le tu, de ti preskrbyš, de tvoja dušica se bo od života ločila čista; — skrbi: dalm. 1 mos. 22 u opasci: naj on za tu skrby kast. 55 ta bogati skrby, de bi kaj dobyl, 120 ta kir lubi, nej sam per sebi: nyč ne skrby za se, 149 človik skrby, de bi tega svoj ga ne zgubil, rog. 133 ob sedaj nih časih več se skrby, več se smili enimu gospudu en pes kakor en človik, škrin. 165 nar viši za nih skrby, 167 bdg za vse enaku skrby, traun 100 gospdd skrby za mene, jap. prid. 2, 76 gospodina za svojo držino skrby, ravn. 1, 61 skrbi naj kral po mdžu umnimu, 1, 82 skrbi bog tudi za vas, 2, 100 on skrbi per ti priči potrebi ventati, ber. 22 bog za vse skrbi, preš. 25 za smrt le skrbi, dalm. 1 kral. 17 jest sim ondi eni vduvi zapovedal, de ona tebe oskrby, škrin. 192, dobru jo oskrby, levst. žup. 145 za to naj župan poskrbi, ber. 181 traun 14 David se čudi, de bčg sla- biga človeka taku dobrotlivu preskrby; — skrbite: kug. 8 če za zdravo jed inu hlev skrbite, potler bodo kuge jeriale; — skrbd: dalm. baruh 3 ony po denarjih delajo inu skčrbe po nyh. rog. 253 ti augelci skrbe za nas, 614 taku oni skrbe, komu bi nyh otroke u skrb dali, jap. prid. 1, 171 kateri tih po¬ trebnih navukov za nih izveličahe ne znajo, tudi ne skrb d, de bi te iste znali, 2, 91 taki imajo k zverinam v šulo jiti inu tam se vučiti, kaku one za svoje mlade skrbe, ravn. 1, 81 s tako Jube- zenjo skrb d matere za svoje otroke, abc 51 vsaki dan skrbd mati, de kaj jesti dobimo, 57 mati skrbč, de se vmazano perilo spet osnaži, ber. 185 de se potrebni učeniki, opravilniki in vojaki plačujejo in oskrbd, škrb. 1, 72 truplo preskrbč z dragim mehkim oblačilam. skvenča: skvenčč: ravn. 2, 50 z golimi meči vdero po vsih hišah. Iz naroč in od sesca nedolžne otročiče trgajo materam in — pa joj otroci! zamežimo, de jih ne bomo vidili vbožcov, ki se v krvi prevračajo še z mlekarn v ustih, in mater, ki vse blede skvenče, ki jokajo in tulijo, ki se ne dajo tolažiti. slabe: slabi: rog. 37 kateri nyh lepoto vidi, oslaby taku, de se u tajste zalubi, jap. prid. 1, 198 per letej misli bo negova člo¬ veška natura premagana inu doli poby ta, on o s 1 a b y, on pade in omedly, ravn. ber. 206 kdor iz sladkosnddnosti mnogotdre in škod- 32 M. VALJAVEC, live jedi zavžije: zboli in oslabi; — slabe: rog. 501 ti srčntisti o slabe inu u stanovitnosti venejo. slepe: slepim: kast. 154 oslipym: bom vrata zaprl k veliku hudih misli; —- slepi: kast. 49 takti tvoje zastopnu okti začne kolnu perhajati dokler cilti oslipy, ravn. ber. 114 Tobiji smetje od lastovke v oči pade ter oslepi; — slepe: jap. prid. 1, 293 zaduše štimo te vej st y inu luč svoje pameti, de še bbl osle p e (sle j er slep). slone: slonim: jan. 78 slonim; — sloni: levst. žup. 63 ondod je blagonravje, ki na nem sloni vsa človčška združba. slove: slovim: jan. 78 slovim, preš. 101 na dčlapust de so- dniga jez dnčva slovim, še to, kaj ptil bom, me podtiči; — slovi: škrin. 382 kateri so od tiih roj dni, so enu ime zapustili takti, de nih hvala še slovy, ravn. 1, 140 slovi po Betlehemu naj n eno imč. smrča: smrčim: ravn. abc. 35 se mi zdeha, drdmlem, zaspim, smrčim, se mi stina, met. 110, jan. 87 smrčim; — smrči: škrin. 28 kdor ob časi žetve vkup spravla, je moder syn: kateri pak po lej ti smrčy, je sramotena otrok. smrde: smrdim: met. 110, jan. 78 smrdim;-—smrdi: kast. 82 en olertni smrdy pred bugom, rog. 81 neh život samti živy, ali neb duša pred bugam inu pred angelci božjimi smrdy, kug. 48 blatu groznu smrdy, 99 to blatu zlu smrdy, 177 to oje bol smrdy, kakor dušy, škrb. 1, 127 od ene plati jim smrdi grešni stan, ravn. abc. 43 vstranik (der abtritt) smrdi; — smrde: dalm. pslm. 38 moje rane smerdč, jez. 80 nvh ribe pred pomankanem vode s m ar de, kug. 167 katerih ošpice smrde, škrb. 1, 73 kolko je hiš, ktirih zidovi smrde od preklinvana, krivih persdg, nečistih grčhov. smuča: s m u č i m: met. 111 smučim: sope: sopi m: met. 109 sopi m. spa: spim: dalm. cant. 5 jest spym, ali moje srce čuje, škrin. 143 jest spym, al moje srce čtije, kop. 361, 363 spim, traun 25 razsvitli moje očy, de kje v smrti ne zaspym; — spiš: kast. 67 aku ti na lete besede se ne zbudyš, taku ne spyš, ampak si mrtou, preš. 61 Lenora, spiš al čtiješ?— spi: dalm. 1 kral. 18 lahkej spy de se zbudy, schon. 99 en dober dejl jih spy, traun 101 kaj ne, ta kateri spy, ne bo več vstal, škrin. 73 kateri v sredi morja spy, 333 on spy do jutra, ravn. 1, 143 Samuel spi en krat v snidnici, 1, 171 vse spi, preš. 9 al res ona spi, 165 v ka¬ teri spi, kdor va no spat se vleže, de glasni hrftp nadlog ga ne PRINOS K NAGLASU U (nOVo)slOVENSKOM JEZIKU. 33 predrdmi, schbn. 436 kadar telu zaspy, vsaj de misel v tebi čuje, dalm. 2 mos. 22 kateri kuli eno živino o b s p y , ta ima smrti vin reti, škriii. 73 tedaj boš kakbr eden, kateri v sredi morja spy, iuu ka- kbr čolna vižar, kadar trdu zaspy inu krmilu zguby, ravn. 1, 45 djal je kamen pod glavo in zaspi, 1, 60 kraj se prebudi, pa spet zaspi, 1, 126 kdor po Mozesovo zvesto gospod bogu služi, za¬ spi pohlevno po Mozesovo, 1, 143 Samuel gre in spet zaspi; — spimo: ravn. 1, 45 Jakob djal je kamen pod glavo in zaspi. Pa s p i m b naj tudi, bog vselej čuje nad nami; — spimo: dalm. 1 tesal. 5 aku my čujemo ali spymo, ž nym red imamo živeti; — spite: sclibn. 113 Jezus je prišal k svojm jogrom inu je he nešal speče od žalosti inu je djal k nym: kaj spi tč V jap. prid. 1, 105 kadar ena truma tatov vašo hišo obsuje, se je bati za vaše blagu inu za vaše živlehe, pak še več se je bati, če vy per le tej nevarnosti brez skrbi spite; — spe: dalm. 1 tesal. 4 my ne čemo, de bi ne imčli včditi od teh kateri s p 6 . . my ne bomo tem naprej prišli, kateri spč. 5 kateri spč, ty spe po noči, jap. prid. 2, 183 v sredi hih pregreh inu hudih navad myrnu žive inu sladku spe, ravn. 2, 199 sovražnik pride, kadar liegovi spč, 2, 211 zaklenil sim duri, moji otroci so že per meni v spavnici in spč, dalm. prip. 4 ony ne zaspč, temuč de poprej hudu sturč, škriii. 12 ony ne zaspe dokler budil ne sture, ravn. 2, 276 ker le dolgo ni bilo ženina, so vse dremale in zaspe; — spij b ili spij 6: schon. 378 bratje, my ne čemo, de bi ne imčli vejditi od tčh, kateri v gospudi spio; — spbjo: preš. 11 več nima voda rib ko misel jez, ki spe j o v lubezhenih sanilh. stare: stari: levst. žup. 84 če je 3 mesece uže prešlo . . tedaj kazen zastari. stoja: stojim: dalm. Imos. 24 jest stoym le tukaj, ravn. 1, 38 glej, tukaj stojim per studencu, 1, 195 veš me, naj sedim al stojim, 1, 220 kakor živi gospod, izraelski bog, pred ktirim sto¬ jim, nč dežja ne bo nč rose te leta, dokler ne rečem, 1, 234 kakor živi bog, vpričo ktiriga stojim, nikar trblie ne vzamem, 2, 5 Gabriel sim, ki pred sčdežam božjim stojim, kop. 362 sto¬ jim, ravn. 1, 321 ti veš kolke bolečine trpim po životu, lohka bi se jih bil čgnil, pa iz časti do tebe jih rad v sebi prest oj im; — stojiš: dalm. 2mos. 3 mejstu na katerim stoyš je ena sveta zemla, kast. 190 aku rad volnu v doparnašanu teh čednosti stano- vitnu stoyš, 382 hodiš ali stovš, škrih. 300 spomni se na očeta inu m liter tvojo kadar v sredi mogočnih stojiš, ravn. 1, 39 pri- 34 M. VALJAVEC, jatel božji! kaj zvunaj stojiš? brš pojdi v hišo, preš. 174 al je¬ zero, ki na nega poknljni stojiš, ni, Črtomir, podoba tvbja? — stoji: dalm. salm. predgar 3 kar bug stury, tu tukaj stojy, itd., schon. 107 od nega stoy pisanu, kast. 25 hudu stojy za tebe, 129 tujstu zadobiti inu jmčte nej v tvoji oblasti, ampak eniga dru- ziga, per katerim stojy tebi dati ali nikar, 143 ne stojy per tebi v tvoji moči nesrečo v srččo obrniti, 145 te zlahka stojy vupane jmejti, 159 počutki naprej perneso hude inu dobre ričy: per pameti stojy, ali gori vzčti ali pak zavrčči, 239 ondi on močmi s t o j y, kir drugi se do tal šibč, rog. 542 danas s t o y pred nami en drugi, škrin. 22 ona v sredi stčza stojy, 137 on stoji za našo steno, 140 okoli Salomonove postile stoji šestdeset močnih izmed nar močnejših v Izračli, traun u predgovoru : kar v napisanu, kateru pred psalmi stojy, ne zastopiš, nikar po svoji glavi ne iz- lagaj, kug. 22 ta prostar, ker vekši dejl hlevov stoji, je nizek ali globok, 53 zm§ram na enim kraji stoji, 74 ona zastojn v hlevi stoji, 178 vaši živinici nič dobriga naprej ne stoji, jap. prid. 1, 20 nemu druziga naprej ne stoji, kakor de bo ferdaman, 1, 28 tedaj bolnik ne vej, de z nim taku nevarnu stoji, 1, 79 ku- maj na nogah stoji, 1, 98 v boleznih ji vednu na strani stoji, 1, 99 podložnost v tem stoji, de ste mož§m pokorne, 1, 289 po¬ glejmo, v čem ena dobra vejst stoji, 2, 112 prazna čast stoji v tim dopadajeni kateru eden ima, de ga drugi visoku drže, ravn. 1, 61 Jožef zdaj stoji pred krajam, 1, 246 kar zemla stoji, 2, 27 kadar so uno čuli tako per trni, kar stoji angel gospodov pred niini, 2, 43 na enkrat vgledajo svojo zvezdo, spet stoji na nčbu, 2, 98 vidil je, pred komur stoji, je vsiga vedčč, 2, 153 če bog polsko travo, ktira dansi stoji in jutri se v peč vrže, takč lepč oblači, ne bo vam še raji tega storil, vi malovčrci! ber. 175, preš. 45 hrast stoji v turjaškim dvori, 161 o Vrba, srečna draga vas domača, kjer hiša mojiga stoji oččta, 163 tak siromak, ti v bran, sovražna sreča! stoji, ki . . , 174 bolnnsko jčzero stoji pokojno, ravn. 1, 20 deževje pojena, voda vpada. Barka obstoji na neki gbri na Armenskim, 1, 238 s koni in vozam je Naman prišel k Elizeju in pred negovim pragam obstoji, 1, 318 per obedu je Nehemija kralu vino po navadi podal, pa žalosten in ves pobit obstoji pred nim, 2, 43 zvezda nad hišo obstoji, ber. 18 Noetova barka obstoji na Araraški g6ri na Armčnskim, ravn. 1, 29 Abraham po stoji še pred gospodom, 1, 235 potlej gre k svojim gospodu in po stoji, če ga bo trčba, škrb. 1, 81 kdor PRINOS K NAGLASU U (NOVo)sLOVENSKOM JEZIKU. 35 ima uržoh ene velike nesreče se bati, ta vse stri, vse prestoji, z vso skrbjo mirka de nesrečo odvrne, 1, 42 de svet prestoji, je mnogih delov potreba; — stojimo: ravn. 1, 283 Rafael sim jez, angelov tistih ki pred bogam s t o j i m h, ber. 116 jaz sim Ra¬ fael, angel, eden sedmerih, ki vedno pred sedežam božjim sto- jimb; — stojite: jap. prid. 1, 23 kaj stoj tč vy še pred mojmi očmy ? traun 338 kateri v gospodovi hiši inu v lopah našiga boga stojite, škrih. jerem. 7, 10 potle pridete inu stojte pričo mene; — stojite: dalm. pslm. 134 hvalite gospuda vsi hlapci gospodni, vy kir stoyte po noči v hiši tiga gospuda; — stoje: dalm. jerem. 14 Juda opuščena ležy, ne vrata žalostnu s t o j e, itd. dalm. prip. 12 risnična usta vekoma obstojč, rog. 256 ti hudyči stojč uselej na vahte, škrih. XXI v kateri angeli k službi stoje, jap. prid. 2, 30 vejmo, kaj za ene nesreče hemu naprej stoje, ravn. 1, 292 če jih postavijo, stoje in kar ne ganejo se, preš. 177 v dnu zad stoje snežnikov velikani, 178 stoje po licah jima kitple vrčče; — stojijo: preš. 190 solzč stojijo v vsdkim mu očesi; — stojita: škrih. 112 kadar se kaki močnejši čez eniga vzdigne, dva riemu zoper stoj itd, ravn. 1, 253 Mozes iu Samvel naj stoj i 15, pred mano; — stbjita: ravn. 2, 171 Jezus je k mrliču stopil. Zraven stbjta oče in mati. Sastavlen s prijedlogom pri ima naglas na prijedlogu svuda ne- promijeheno: levst. žup. 190 pri stoj im., pri stoj im o, pristo- jite, pristoje . . . tebi ne pri stoji tako govoriti, okrajnemu oblastvu p r i s t o j i, lbv dajati v zakup . . tč dvč nivi pristojita k mojemu zemlištu . . to meni pr is t oj i.. pristčjbina: plačilo, katero komu po kakej pravici gre ali p r i s t o j i, 35 prestopke orožnega zakona kaznevati pr isto ji časi okrajnim oblastvom časi okrajnim sodi¬ ščem, 40 pristoje 190 pristojita. strme: strmim: jan. 86 strmim; — strmi: ravn. 2, 56 kar jih ga sliši, nad neznano modrostjo tega posebniga fanta vse strmi, ber. 193 če tvojih del premisli čast, strmi nad nimi duša moj a, rog. 11 srna zasliši h prvemu ta rhh, taku ostrmy inu se nekolku prestraši, škrih. izaia 13, 8 edbn pred drugim ostrmy, ravn. 2, 98 Natanael ostrmi, 2, 170 ves pobit ostrmi, ber. 106 ludstvo Ostrmi in popada na obraz; — strmite: ravn. 2, 133 tudi vi s trmi tč, oblubim, nad tem Jezusovim čudežam, 1, 181 lubi otroci! ne ostrmita, de je David, ktiri je do sili mal imel tolko božjiga strahu, ktiri se je nad svojim smrtnim sovraž- nikam clo tako milo obnesel, ne o s trmi tč, pravim, de je David 36 M. VALJAVEC, taki nezduš ’11 na en krat? — strme: rog. 450 de ta lev je ta ner močneši u bestialni, tu se vidi, kir pred nym, kadar rijove, use od straha ostrine, de se z mesta na ganejo, ravn. 2, 243 še bol o s trm d, ber. 50 bratje o s trm e od strahu, ščede: ščedim: levst. žup. 197 ššedeti ščedim. ščeže: č š e ž 1 m: met. 111 š č l ž 1 m. ščrle: ščrlim: let. mat. 1882/3 253 ščrlčti ščrlim, vreščdti, otrok š č r 11. strle: štrlim: jan. 86 štrlim. šume: šumim: ravn. abc. 45 z nogami šumim, ich rausche mit den fiiszen, kop. 363, met. 110 šumim; — šumi: jer. 6, 23 negovi glas šumy kakor morje, škrb, 1, 15 spreobrndne je enako deždvni vodi: od začetka se naraste, močnč šumi od ajfra sovz inu grevenge pa kmalo vpade, ravn. 1, 12 sape ju je groza, ki zvečer po drevju med perjem pošumi; schiin 321 naj zašumy tvoj glas v mojih vušesih; — šume: dalm. jerem. 6 ony šum d semkaj, kakor enu divje morje inu jdzde na kojnih, škrin. jer. 31, 35 kateri meša morje de negovi valovi štime, ravn. abc. 67 kmalo po kbšni nastopi žetuv. Oče hajmejo zanič. V rež jih pelajo. Srpi šum d, de jih je vesele, da rauschen die sicheln, dasz es eine Freude ist, preš. 10 ne ldtajo čebele, krog cvdtja ne šum d, clo ribice vesele se klavrno drže. teča: te čim: rog. 462 ah! gdu bode mogel mene rešit od tega mesniga trupla, u katerim tičym? kop. 365, met. 111, jan. 97 tičim, traun 168 izleci me iz blata, de ne o b t i č y m; — t e č i š : kast. 144 žaluj se de v grehih tečyš, 172 kadar v posvitnih ri- čeh tečyš, škrin. 138 moja golobica (katera tičiš) v razpdkah med skalami; — teči: dalm. jez. 22 ta isti čas ima ta klin proč vzet biti, kateri na trdnim mejsti t č č y, de se zlomi, prip. 18 en nore ndma lušta k zastopnosti, temuč kar v negovim srci tečy, sir. 10 ofert žene k vsem grehom inu kateri v nej tečy ta veliku gnusniga nareja, 19 kadar strela v bedri tičy, 231 kateri v hu¬ dih žejlali tičy, 27 kakor klin v zydu mej dva kamena vbyen tičy, taku hudi greh mej kupcom inu predajavcom tečy, kast. 41 tukaj tečy ena huda želna zadrga, 142 ta tečy v revah inu nadlugah, katerimu se zdy de tečy, 254 v pomankanu teh vu- nanih sovražnikou notri v nas yh tečy vse polnu, škrin. 253 napuh je slehrniga greha začetik: kateri v nemu tičy, bo z kle- tujo napolnen, 315 kakor klin v zydu med dva kamna zabyt trdnu stojy, taku tudi greh v sredi med prodajavcam inu kupcam tesnfi PRINOS K NAGLASU U (nOVo)sLOVRNSKOM JEZIKU. 37 tičy, 371 v vse sorte skrbeh tičy, traun 20 pod negovim jezikam t i č y razžalene inu žalost, kug. 31 v blatu t e č y seme eniga gny- liga hudiga strupa; jap. prid. 1, 87 ali ne vidiš, de le ta človek vse skuzi per vinu tččy? ravn. 2, 115 boga prav moliti ji zmiraj na duši tiči, 2, 198 strdili z vso trmo, ona in pa kamene, ki pod parstjo tiči, nebeni dobri reči se ne da v naše srce vrasti! ber. 31 v gošavi tiči oven za roge zaplčten; — tečč: dalm. pslm. 38 tvoje strile v meni tič6, baruh 3 kateri smrti v grlu tiče, kast. 165 tamkaj notri pogledaj te hudobe katere notri tače, rog. 396 študentji po zymi inu po lčjte tičč u buquah inu u šulah, traun 91 tvoje pušice v meni tiče, ravn. 1, 65 nekadaj so nega vrgli v vodndk, zdaj oni tičč v jčči, 2, 48 ki še v tami t i č e. temne: temnim: met. 111 t umnim; — temni: škriri. 132 preden otamny sonce, svitloba mešec inu zvezde; jap. prid. 1, 3 mašuvane pride naprej de sonce otamny, skrb. 1, 76 ako pamet zmiram bol otemni, kako se bo mogla vola nagniti de b’ pozneje greh sovražila? ravn. 1, 196 tudi tmh ti nič ne otemni, po dnčvino sija ti noč; — temne: skrb. 1, 26 vemo iz skušne de navuki inu postave svejta, kolker bel se človk ponili viža, tolko bel o t a m n e resnica inu luč s. evang. tišča: tiščim: kop. 364, met. 111, jan. 87 tiščim; — tišči: dalm. pslm. 88 tvoja zlobnost mene t i s č y, tvoj strah mene tisčy, jez. 24 rie pregreha tisčy, škrin. 178 človeške misli so boječe inu naše previdnosti nestanovitne, ker strohlivu telil dušo težy inu parstenu prebivališe doli t i š y pamet, katera veliku misli, jap. prid. 1, 144 taku praviš ti, inu ker te tvoja brumnost vže taku preveč ne tišy, de bi kaj od več sturil, kar si dolžan, ny tebi mar, de bi držal kar my pridgujemo, ravn. 1, 31 gospoda v mojo hišo vaji prosim in per meni prenočita. Iz prviga se branita, ker pa le t i š i in lepo prosi, gresta z riim na dom, 1, 51 Jakob t i š i tako dolgo va h, de more vzeti, 1, 275 vse svoje sosede in pri- jatle je na ženitnino povabil, v Tobija pa t i š i sej štirnajst dni ostati še per nemu, 2, 113 dobri ženi je zdaj še druga per srci, reč jo t i š i, in ta nč majhina, levst. žup. 171 glčn, m. obilo nečiste sline, kakor jo tešči n. p. bolna žival; — tešče: dalm. pslm. 65 naše pregrehe nas silnu tisče, jap. prid. 2. 217 ta zu- prnost, katero vy čutite vselej, kadar vam ena taka misel notri pade, je enu očitnu znamine, de vam ona ny radovolna, ravnu taku malu, kakor muhe, katere nam vse skuzi le v glavo tiš§, 38 M. VALJAVEC, de si smo jih toliku krat odgnali, ravn. 2, 169 od vsih strani Judje v td tišd. tle: tli: ravn. 2, 88 peklenska žerjavica — huda vest — tli v nemu. tolste: tolstim: met. 111 tolstim. trohne: trohnim: met. 110, jan. 87 trohnim; — trohni: rog. 597 a citrona na gnje, na trohny, na prepery; dalm. sir. 14 vse mesu s t r o h n y; — t r o h n e: ravn. ber. 154 vsak sddež v starosti spet razpade i žilice okrepčajo, sok ne teče več, ampak se začeiia otrdovati, deblo in korenine s t r o h n d. trpe: trpim: rog. 152 aku si lih trpym inu čutim po celim truple veliko marto inu tež/ivo, vener mvoje sreč mi upadlo ni, 477 prav inu spodobnu jest le tu trpim, traun 167 za volo tebe jest špot trpym, jap. prid. 2, 299 ti si meni te križe poslal, katere trpym; — trpiš: kast. 67 kar od eniga druziga trpyš, tu nyč nej pruti paklenskimu ognu, katčriga si vredn, 92 kir si, tukaj dosti trpyš, 148 spumni de ti premoreš dosti budiga prenesti, aku li hočeš, aku n’ hočeš, vener trpyš prež vsiga Iona, 171 aku rad inu volnu trpyš vse zuparčine, 260 kadar si kej štrafan, merkaj nikar na tu kar t r p y š, ampak na tu kar si sturil, 295 za tu večnu t r p y š, škrin. 300 spomni se na očeta inu mater tvojo, kadar v sredi mo- gdčnili stojiš: de ki bog pred himi nd te ne pozdbi inu ne trpyš očitana, ravn. 2, 279 zdaj se on veseli in ti trpiš, kast. 371 vse djahe te lubezni pride topelt v eno vižo kakor se začne, aku ga ti h bogu obrneš, de za nega volo vse sturyš inu pretrpyš . ., ravn. 1, 269 pomdzi vsakimu, kolkor vtrpiš; —• trpi: dalm. jerem. 15 po kaj le naš beteš dolgu trpy? itd., rog. 133 kraj- lestvu nebešku sylo trpy, 421 kateru (ojle) nobdne mokrute na trpy, itd., kast. 80 td vse li en majhin čas trpy, 101 ona (li- pota) kratik čas trpy, 376 on rad za božjo volo trpy, škrin. 66 nevumen škodo trpy, 231 reši tega, kateri krivico trpy iz roke prevzetniga, 310 vsaka'rana se ldžej trpy, kakbr sred rana, traun 22 per tim božja čast škodo trpy, 231 naše živlene trpy sedemdeset lejt, kug. 38 te bolezni se napravijo, kadar živina na eni r§či pomankane trpy, katera jo zdravo ohrani, 70 le ta pomoč le en kratki čas trpy, itd., jap. prid. 2, 27 ne brez uržaha pre¬ nese inu trpy bog te hudobne, 2, 52 de nič ne sturimo, dokler jeza trpy, 2, 55 niso drugiga rdzločika nešli, kakor de enu več, td drugu pak maju trpy, 2, 147 na veliku rečeh pomankane trpy, ravn. 1, 36 vse trpi volno Izak, 1, 332 peklenske muke PPINOS K NAGLASU U (nOVO).SLOVENSKOM JEZIKU. 39 ali martre trpi že na zemli, 2, 124 komej trpi to, dokler go¬ vori, 2, 200 za kaj bog vštric dobrih tolko hudobnih ludi trpi? 2, 251 trpleiie tega sveta le malo časa trpi, ber. 112 Salmanasar ga ne trpi popolnama zapušeniga, 156 ktera detela več lčt trpi, preš. 158 zavol črke ne trpi nič škbde, kast. 242 t;i kateri boga prov lubi, lahku vse nadluge z veselem pretrpy, ravn. 2, 22 iz hč vidimo, kaj človek ne v trpi, 2, 32 tako vboga je, de še jagneta v dar ne vtrpi, 2, 100 če pomagati z djaham ne v trpi, saj z besedo pomore; — trpimo: ravn. 1, 231 nam bodi v skrbi, de prčd raji per lastnim blagu kaj trpimb škode, kakor bi jo drugim nagnali, 2, 251 oko vzdignimo z veselam v nebb, če ve¬ liko na svetu trpimb, ber. 46 po pravici trpimb vse to; — tr p č: dalm. josve 4 kateri krivico trpe, itd., schon. 358 izve- ličani so ty, kateri pregajnejne trpee za pravice volo, rog. 430 duše d teh vicah, za katčre mašnik moli per s. maše, na trpe za tedaj nobene martre, 563 t r p 6 takišni potler veliku pregajnarie, škrin. 74 nevumni škodo trpe, 203 ony skuzi božjo sodbo pre- gdnane trpe, 211 perkazni so to naprej kazale, de bi ne bily v nevednosti, za kaj take nadlbge trpe, pogubleni, traun 21 gledaš na te, kat§ri krivico delajo, inu na te, kateri jo trpe, 57 vsi kateri za volo pravice pregibi ari e trpe, najdejo tukaj velik trošt, kug. 36 nekatere od tih nadlog trpe iz eniga l§jtniga časa v tiga drugiga, 45 one 1§ ta isti krat konec vzamejo, kadar po- mankaiie trpe, 195 te živali, katere le t6 nadlogo trpe, ne dado obeniga znamina ene bolezni, jap. prid. 2, 157 če je v§kši nadlbga med ludmy, več trpe ti vbbgi, škrb. 1, 6 te žčle trpč noter do smrti, ravn. 2, 138 blager jim, ktiri pregaiiarie trpe za volo pravice, ber. 201 kdor strgan in vmazan kam grč, povsod ga neradi trpe, škrin. XXXV. naj potrpe krokarji med tem, kadar se golobi pdsejo, kast. 139 mane bodo strele, na katere se poprej zmisli inu se lagle pretrpb. veča: ve čim: met. 112 večim; — veči: ravn. 1, 206 ni tako nb kakor praviš, moj otrok živi, mrtev je tvoj. Ni res, za¬ veži poprejšina, lažeš, tvoj otrok je mrtev in moj živi. vele: velim: met. 109, jan. 87 velim; — veli: preš. 123 ta veli mi: poj sončte, uni: pbj balade, levst. žup. 49 treba z nim delati, kakor veli dvorni dekrčt, 55 ludjč so dolžni trdno držati vsega, kar jim veli zdravnik; — v e 1 č: preš 64 mrliča djiiti v grob velč. 40 M. VALJAVEC, vetrne: vetrnim: let. mat. 1882/3 205 izvetrnčti iz v e trn im: izkaditi se, izgubiti moč. Vino, žgane iz vetrni. vise: visim: met. 110 visim; — visi: kast. 302 dokler si še na le tem svejtu, visy ali vččnu živčne, ali vččna smrt h tej vččnusti, skrili. 141 tvoj vrAt je kakor Davidov z braniši zydan turn, na katerimu visy tavžent škitov, jap. prid. 1, 234 o moj vbogi Jezus! ti nimaš drugiga trošta, kakbr samu per timu zgrevanimu razbdjniku, kateri zraven tebe visy, 247 ali poznaš ti tega, kateri na galgah le tiga križa visy? ravn. 2, 270 ki vse polno žlaht- niga grozdja po nemu (nogradu) vesi, ber. 97 Absalonova vojska je otepena, on sam, ko je v begu na mezgu hotel udirjati, obvisi za lase na veji košate trpeatinke. — visč: kug. 79 bradavice veči dejl taku majhine, kakor enu prosenu zrnu ostanejo inu vkup vise kakor grozdje . . . kattjre na čevih vise. vodene: vodenim: met. 111 vodenim, vreča: vrečim:- let. mat. 1882/3 263 vrečAti v reč im, kričati, dreti se. Grovori se o detci. vrišča: vriščim: met. 112 v ruščini, jan. 87 vriščim. vrša: vršim: jan. 87 vršim; — vrši: ravn. 1, 210 vihar p er vrši memo in več ni hudobneža, 2, 160 najiv lie, povoden p e r v r š i. vrte: vrtim: met. 110, jan. 87 vrtim; — vrti: skrili. 102 sonce gre gori in doli inu se v svoj kraj vrne inu od tamkaj zopet gori gre, se vrty pruti poldnevi inu šepniti polnoči naklAna, ber. 175 ne solnce, ampak zemla se vrti, dalm. sirah 9 in marg: kakbr po visokih turnih, ker si enimu lahku v glavi zvrty inu pade, — vrt A: škrin. 81 kakor se vrata na svojih tečajih vrte, takii len v svoji posteli. ber. 170 vetrovi oblak v kroge vrte. zde: zdi se: dalm. prip. 21 vsakimu se negou pot prov zdy, itd. schon. 122 kaj se vam zdy? 174 aku se komu mej vami zdy de bogu služi inu ne brzda svoj jezik, temuč zapela svoje srce, tiga istiga božja služba je zabstojn, kast. 142 ta tečy v revah inu nadlugah, katerimu se z d y de tečy, rog. 584 verjamemo le samu tti, kar se nam zdy inu kar hočmo itd., škrin. 41 ena pot je, katera se človeku ta prava zdy, 87 bogat človek se sam sebi modčr zdy, 94 en rod je, kateri se sam sebi čist zdy, vender ny od svojih madežov omyt, itd. traun 207 ta psalm je, kakbr se zdy, za praznik teli trobent složen, jap. prid. 2, 221 do zdaj se mi zdy sim sam zadosti razlčžil, kaj so hude misli, škrb 1, PRINOS K NAGLASU U (nOVO)sEOVENSKOM JEZIKU. 41 25 svejt se ti tako perjazno smeja de se ti nemogoče zdi se mu odpovedati, ravn. 1, 60 spet se mu sana, zdi se mu, de sedem lepih polnih klasov iz eniga stebja pogana, 2, 43 pred seboj iti se jim zdi de jo vidijo, 2, 162 velikov Izraelcov je nad tem ostrmelo, in tudi vam more biti se ta nekolko čudna zdi, 2, 231 vuččnci, ktirim se to nemogoče zdi, se mu čudijo, 2, 239 vsaki rčči, po¬ trebna kakor roga per hoji naj se tudi zdi, se odpovejmo, preš. 66 petelin poje, se mi zdi, 177 se mdžu zdi, de gre le v smrt krvdvo, 180 ker se mu zdi, de bik o ta ga grudi, junaku kar je v torbici ponudi; — zde: dalm. jez. 5 gorje tem kateri se samy modri zde, baruh 3 kateri se razumni z d e, traun u predgovoru: več krat so ti isti, kateri se zastopni zde, nežastopni, skrili. 315 dve rečy se meni težke inu nevarne zd§. zelene: zelenim: met. 111 zelenim; — zeleni: škrin. XXX palmovu drevii v§dnu zeleny tudi po zymi, ravn. ber. 171 snčg stori, da mlada setev ne pozebe ampak spomladi vnovič ozeleni, raste in obilni sad rodi; z e 1 e n e : škrin. 220 gospodovi strah je modrosti korenina, inu lie veje dolgu zelene, traun 235 greš¬ niki zelene kakor trava, ravn. 1, 209 kdor v bogastvo zavupa, se kakor cvet obleti, zelen e pa pravični kakor nova mladika, 1, 333 boga se bati je korenina modrosti, heni odgdnki zelene ve¬ komaj, ber. 8 poglejte, kako po hudim vremenu travniki lepo zelenč. zore: zori: ravn. ber. 156 laški oreh se, kadar dozori, razpoči. žehte: žehtim: let. mat. 1882/3 205, izžehteti (reci: izži.h —) iz že h ti m in izžehtejem, pokvariti se .. . žehteti, žehtim gliihend heiss sein : peč je tako vroča da ž e h t i. žele: želim: schon. 259 jest po vas vseh želim vunkaj iz srca, kast. 261 jest tebe želym, 364 jest močnu želym od božyh ričy govoriti kakbr je vrednu, 417 želym govoriti, 431 nyč dru- ziga ne želym, ampak samu tebe, jap. prip. 1, 59 o kaku želym tudi vse te kraje obhoditi! 482 tukaj v le to odprto stran vas ž e- lym vse skupej gori vzeti, skrb. 1, 279 jest želim, ti veš kakč, ravn. 1, 17 svakimu dekliču želim tako Elizabeto, preš. 22 sto tebi sreč želim, 97 jest tudi v trop ki se poti in trudi, ledino orje naše poezije, se vriniti želim, rav. ber. 178 daj mi da ptu- jiga blaga ne poželim; — a s naglasom na početnoj slovci: žfelim: škrb. 1, 99 ta reč vam želim dones za celo leto za en ddr dati, 167 sad mojiga govorjena žčlim de b’ bil ta: . . , 279 močno želim de b’ si strdi iz današniga navuka dobre misli, 2, 42 M. VALJAVEC, 90 želim biti tak kakoršniga tebe vidim, 140 on more dati kar žčlim; — želiš: kast. 9 kaj želiš? 48 bčži pred ne očmy, kateri kuli želyš sebi izveličane, 93 hvalo zgubyš aku jo želyš, 124 nej tu tebi en špot kir si čist inu snažin, de ti hočeš inu že- lyš se v nečistost podati? itd. rog. 135 želiš de sklčnem, 280 hočem tebi dati kar želyš, 478 aku dobru želyš, škrih. 221 aku modrost želiš, ohrani pravico, škrb. 1, 6 h ktirmo vender želiš priti, preš. 17 stari čas skorej nazaj si želiš, kast. 128 aku ti p o ž e 1 y š po tem kar tebi ne more . biti, . taku boš vselej v revi živil, 129 bodi de ti vse zadobyš kar kuli poželyš, tujstu na smrtno uro moreš vse zapustiti; — ž b 1 i š: škrb. 1, 504 nimaš kar želiš, 2, 243 moreš tudi ti striti, ako ž h 1 i š biti resničen spokornik; — želi: dalm. sal. predg. 6 kar riegovu srce žely, itd. kast. 60 srd je ena kratka norust katera žely hudu sturiti, rog. 418 tu sledni samu žely, 596 on žely vse izvelyčat, škrih. 36 hudoben žely podporo nar bol hudobnih, 116 hemu nič od vsega tega kar ž e 1 y ne rnanka, itd. traun u predgovoru: kd<5 je ta človek kateri si živlene voši inu dobre dny viditi žely, itd. kug. 193 mitelne sim vam vže povedal: natura t§h žival jih sama žely, ravn. 1, 38 hlapec želi zmed nih zvediti nar nedolžnišejo(!), nar pridnčjšejo (!) in prijaznišejo (!), 57 bogu vstrčči le želi, 173 želi za pobolšati, 197 kdo si želi dolgo živlene? itd. ber. 34 gorje mu, kteri ti hudiga želi! 61 bog grčšniku ne želi smrti, itd., preš. 44 sreč ti želi v lubčzni služit, 69 želi si plesti ti ž nim dčklica vsaka, omrežit’ ga Uršika lepa želi, 180 želi dat Črtomir mu povračilo, . , bog ne želi nobčniga poghbe, kast. 291 nyč ne p ožel y, nyč ne išče, amphk sam sebe, škrih. 287 kakbr en skh- plen, kadar p o ž e 1 y divici divištvu vz§ti, taku je tč, kateri s silo krivično sodbo st.ury, kug. 98 jej morete vse sorte futer pokazati inu viditi, ali od te ali uue sorte ne požely, levst. žup. 104 žu¬ panu sc bode namerilo zdaj ter zdaj, da jih poželi poglčdati, ravn. 2, 94 Simon ga brš viditi zaželi; — želimo: ravn. 2, 85 imamo skušnave premagati, če sveti biti želim b, 2, 294 če že- |imb cele kupe praznih skrbi odvrniti.., 1, 105 če želimo dobri, popolnama biti.., ber. 72 če želimb srečno umrčti..; — žbl im o: rog. 576 usi želimo izvelyčajne zadobit, škrb. 1, 35 ako ž č 1 i m o večno živlene imeti, kaj nam je striti ? — želite: ber. 54 če tudi vi želi tč kedej mirno in častno umrčti.., preš. 30 ve si pa žel te (pogrješka štamparska mjesto: žel’te kako veras za- htjeva) možičke, ki ne sthp’jo z vojence; — žhlite: rog. 172 PR1N0S K NAGLASU U (nOVo)sLOVENSKOM JEZIKU. 43 vejm de vsi žalite to milost od buga prejet; škrb. 1, 280 ne cviblam de vsi želite spolniti cerkovno zapoved; — žel d: dal m. pslm. 119 moje očy želč po tvojm zveličanu, itd. rog. 485 po molitvi inu andohti treba se je podvyzat tčm, kateri ž e 1 6 u mo- drusti inu skuzi to h temu dobrimu slovu, 584 kateri se izvelyčat hočjo, želd inu pofliisajo, itd. škrih. 34 pravični žele vse to dobru, 168 ona tem sama napruti pride, kateri žele v nebesa priti, 166 razkropi ludstva, katere vojsko žele, ravn. 2, 294 jim nesrečo žele, ber. 56 z kakošno lubeznijo in skrbjo žel d starši svoje otroke zrediti! preš. 71 valovi šumeči te Urška želd, 84 bil je v grddu god gospe, tam slišat’ slovdč’ga gddca žel d, kug. 170 vy morete klajo, katero nar bol požele, tim bolnim dati, ravn. 1, 216 kar oči požele, nič jim nisim odrekel; — želejo: preš. 11 več nima voda rib ko misel jez ki spe j o v lubezninih sanali ki si na ddn želdjo zleteti vpdsmicah; — želiva: ravn. 2, 240 mati Janeza in Jakopa, Jezusovih vučencov, je en krat z tdma sinovama k Jezusu prišla, rečeta mu: ž e 1 i v k, stori nama, kar kol te prosiva. žive: živim: kast. 128 hoče bog, de jest dale živym, traun 302 skaži tvojmu hlapcu milost, de živim inu tvoje besede držim, jap. prid. 1, 70 le za vas živym jest, ravn. 1, 37 po negovih zapovdih živim, 1, 118 kakor res živim, storil vam bom, kakor ste mi govorili na moje ušdsa, 1, 255 kakor res živim, 1, 270 idi, de dnarje perneseš, dokler še živim, kop. 365, met. 110, jan. 87 živim; -— živiš: kast. 29 postavi naprej (v tuli kaj n lejtih kir ti živyš) li en d;in, de bi mogl tvojo čednost spričavati, de si ga prež grdha doprnesil, 33 taku veruješ inu taku ž i v y š ? 43 pomisli, h kakemim gostdm ti tvoj život pitaš inu k jddi perpravlaš, kadar nezmasnu živyš, 93 povrni bogti kar si od nega prejel, de si, de živyš, de zastopiš, 127 sovraži sam sebe inu svojo dušo, de živyš samovolnu, 174 ti še zdaj ne živyš, ampak še li boš živil, škrih. 278 hvali, dokler živiš, časti boga, 341 synu inu ženi, bratu inu prijatlu ne daj, dokler živiš, oblast čez sebe., dokler živiš inu sopeš, ne pusti se od nobeniga človeka prego¬ voriti, ravn. 1, 170 kakor bog živi in kakor živiš ti, kjer koj boš ti, ondi bom tudi jez, 1, 192 spoštuj očeta in mater, de ti bo dobro in de dolgo živiš na zemli, ber. 174 vživaj le ondi, kjer živiš, dari in dobrote, ki jih je bog perpravil, zmerno in hva¬ ležno, 192 de dčber si in dobro striš, za to na svčtu le živiš., vse bode te rado imelo, če lepo živiš; — živi: škrih. 120 hu- dobčn veliku časa v svoji hudobii živy, traun 28 gospod, kdo M 44 M. VALJAVEC, prebival v tvojim šotorji ? ta, kateri nedolžnu ž i v y, kug. 4 vy rte gledate, kaku ona živy, se redy, se pari, ravn. 1, 64 kakor res kral živi, de mi ne pojdete od tod, dokler vasiga nar mlaji brata ne bo, 1, 255 taki je pravičen, taki naj živi, 1, 258 pra¬ vičen je iz vere živi, 2, 8 srečno se šteje, de v timu času živi, 2, 83 človek ne ž i v i le ob kruhu, ampak ob vsaki besedi, ki bogu grč iz ust, 2, 121 idi, živi ti sin, preš. 23 solddt živi vesel v en d&n, 25 v Arabje pušavi se tičik rodi, v odludni gošdvi sam za se živi, 26 tak pevic se trudi, samoten živi, 28 dolgo Smo¬ letov spomin naj živi, itd., skriti. 310 kateri nad otrocmi vesele itiid inu doživy, kug. 49 kadar ta bolna živina ta dvanajsti dan doživy, je enu dobru znamihe, ravn. 1, 79 Jožef doživi še sto in deset let; — živimo: škrb. 1, 162 v sredi hudobnih živi m 6, ravn. 1, 222 ako po veri ne ž i v i m b, nam vera malo pomaga, 1, 269 vbožno scer ž i v i m b, pa veliko dobriga bomo vender le imeli, če se boga bojimo, greha varjemo in pa prav storimo, 1, 293 le srečni smo, de v takih časih živimb, 2, 180 ludje ne živim b, de bi jedli, ampak ludje jemo, de živimb, ber. 65 saj nam vender vsak dan daje, česar nam je treba, de živimo, 145 Evropa, kjčr mi živimb, je nar mahši dčl zemle, 164 so- parji in drugi tekoči lahki deliki vstajajo zmerej od zemle in se vzdigfvjejo v zgorni zrak, ker so lahkeji, koker spodni zrak bliz zemle, v kterim živimb; — živite: jap. prid. 1, 21 o duše, katere venim svetim božjim strahi živi tč, odprite veselu vaše srca, ravn. 2, 50 hvalite boga, de per miru lohka živitb, 2, 119 če hegov navuk tudi vaše živlbne ravna —• če tudi živite po nemu, iz živiga ktnalo bote va h verovali, ber. 181 opravlajte prošne za vse gosposke, de mirno in pokojno živi tč, 201 pojdite potlej k svojim staršam, per kterih živite, ravn. 2, 126 če ktidaj dozi vi tb, de se bodo ludje s hrumam po puntarsko kakšinimu povelu vstavlali, nikar se vmes ne vtikajte; — žive: kast. 84 božji otroci včkoma v nebeškim veselu živb, 87 oblastniki vselei v strahu živ h, 121 kadar jena v sebi živeti, taku v nemu živy, v katerim vse stvari žive, 185 prež božvga strahu v pregrčhah živb, 205 vmej sabo myrnu živb, škrin. 196 veni veliki vojski žive, 377 one vse živ§ inu v§dnu ostdnejo, kug. 13 krave od žlahtne sorte žive dalej, kakbr te taku imenovane cvitarce, ravn. 1, 27 gledal je, kako prijetno je bogu, de bratje v miru in pokoju med sabo živč, 1, 64 naš oče še žive na Kananskim, 1, 68 so zdravi vaš stari oče? še živč? 1, 72 šb žive moj oče? 1, 212 TRINOS K NAGUASU U (,\'0 VO)sT.OVENSKOM -JEZIKU. 4;'» dv Utiri gledaš v srca vsili Judi, de se te bodo ves čas bali, dokler žive, itd., ravn. 1, 78 perzadenite si, de tudi nad vami stariši veliko vesela doživč; — živita: met. 291 nista vridna de ž i v n t a. žrča: žrčim: jan. 87 žrčim. ž venca: ž v encim: met. 112 žvenčim. žvrgole: ž v r g o 1 i m: met. 110 žvnrgolim; — žvrgole: ravn. 1, 5 ribe miglajo po vodi, tiči žvrgole, 1, 8 tiči nam žvrgole in popevajo zjutraj. b) u ugnrskoj slovenštini. U singularu je na osnovnom i koje glasi ij otisnuti, rede otegnuti naglas, a u plur. i dualu obično otegnuti: držim, držiš, drži; dr¬ žimo, držite, držijo, drživa, držita. U slovci ispred naglašene slovke mijeiia se e na i: bižim rnj. bežim. batrive: batrivi: nagfl. 26 vučitel povej ali opita falingo, ba- t r i v i. podžiga, pohvali. bčža: bižim: kiizm. 341 gori sem šoti pouleg oznancha, i pred iič sem djao evangeliom, šteroga prejdgam med poganmi; naime pa onim, štere so za včkše preštimali, da bi kak zobstom ne drkao, ali zaman naj ne bižim; — bižiš: trpi. 40 či vidiš tata, ž tlim bežiš; — biži: kiizm. 59 preči b i ž i eden ž liih i vzemc špongio, 375 molte za mis, naj rejč gospodnova biži ino se diči povsud, kakti i pri vas, nagfl. 84 či zavec človeka vara, beži pred nim, 187 k ejnomi lejpotni nebeskomi mousti mi je kititi, od¬ govori pojbič, i li beži, 196 sunce je vretina svetlosti i toplouče. Ono se nigdar ne pozdigne tak visiko na nebi, kaj bi nam zraven dobi na temen glave sijalo, nego gde k etoj višini bliže, gde od ne dalo beži po svojo j pouti, gon. 51 k časi beži Kolman po očino piikšo, 92 zdaj se je mačka vrgla na edno nepazno miš i kak beži ž tiouv! 104 oča z detetom pod eden gousti rast beži, kiizm. 434 prouti stante vragi i odbiži od vas, 70 gda bi on vo šou z ladje, preči pribeži k licmi z grobouv eden človik, nagfl. 85 mačka zvana pribeži, goiiena pa odbeži, 199 naša zemla edno veliko pout prebeži, štero v 365Yi dni dokonča okouli sunca; — bežimo: kiizm (1771) 825 vu vsakom skušavaiii i nevouli k tebi bižim o; — biži te: kiizm. 415 za to sc i odtii- liavajo, ka ž nimi vret ne biži te na ono isto oblosiinosti vo vlej- vaiie preklinavajouči vas; — biži j o: kiizm. 48 tada ki so vu Judeji naj bežijo na gore, nagfl. 85 štore stvarc pred človekom 4 G M. VALJAVEC, bežijo, letijo, divje se zovčjo, 157 dokličke domou bežijo i mater cvetno semen prosijo, gon. 77 ravno zdaj leti nekši ftič ku- mes ii f. Scvilijo i vsi pod perouti matere bežijo, 192 v zourje malo pred sliodom sulica liega mili trak (!) z nezrečeno lejpim po- svejtom prebežijo lice nebe i oblakov. boja: bojim: trpi. 4 ne bojim se vnogo jezer ltidstva, gon. 90 vo bi šou s tebom, moj sin, veli oča, bojim se kaj boš truden, — boji: bar. 6 vido je ka je žalosten ino ka se boji, trpi. 20 či me vojska obleže, donok se ne z b oj i srce moje, bar. 29 fče- lica se ne naj meiie ne zboji; — bojimo: trpi. 37 bong je obramba i mouč naša; zato se ne bojimo, či bi se svejt preme- navao; — bojite: kiizm. 14 veli nim: kaše bojite, maloverci? 460 bvalte boga našega vsi slugi negovi, i ki se ga boj it e, i mali i veliki, trpi. 17 kise bojite gospodna, bvalte nega; — bojijo: kiizm. 419 zna gospoud .. na den soudbe, naj se kaštigajo, obdr¬ žati. . one., ki se sebi dopadnejo i dik se ne bojijo prekliiiati, 751 ki se tvojega imena bojijo, trpi. 18 plačam obllibe moje pred onimi, ki se ga bojijo, 24 kak velika je dobrotivnost tvoja, štero si odloučo onim, ki se te bojijo. bole : boli: nagfl. 26 nejme stvari ne mantraj ti, ar mantraiie i liou boli. ciirč: c u r i: nagfl. 83 v globočini zemlč jeso žile, po štori voda vu studenec vkiip c ti r i, gon. 101 znoutra vu zemli nestanoma curi voda; — c urijo: nagfl. 200 z žaloudea zemle vretine c ii r i j o. diša: diši: bar. 17 gda se snejg raztopi violiea li hitro za¬ diši; •—- dišijo: nagfl. 111 kak lepou dušijo kune, gda cvrejo moje pečene! 151 krumpiše vsi poznate, je li? k kakšemi sadi so oni priglihni na obrazko gledouč? k jabokam. Ali donok so vu vnougom mičiši kak jaboka, jeli? Je li dišij o tak lepou? gon. 37 rotiže nasladno dišijo. drža: držim: trpi. 20 k oltari tvojemi se držim, gospodne, 31 z zlom za dobro povrnavajouč se protivijo z menom, za to ka se toga dobroga držim, 32 gori sem djao vu sebi: zdržim viista moja na vuzdi, dokeč de nepobožen pred menom; — držiš: kiizm. 279 držiš se za voja ti slejpi, 439 držiš ime moje i nejsi zatajo vero mojo, nagfl. 22 v šteroj rouki držiš žlico gda jejš ž iiouv? trpi. 35 ti nas obdržiš od naši protivnikov, 34 mene zdržiš za volo pobožnosti moje i postaviš me pred lice tvoje na veke; — drži: kiizm. 439 tou veli, ki ti sedem zvejzd drži vu dejs- pkinos k naglasu u (novo)slovenskom jeziku. 47 noj svojoj, nagfl. 167, 27 vu veliki logej se drži škodliva divja¬ čina, 15 nouvo vino vu nouvo posoudo vlejvajo in obouje se zdrži, 35 z;l to je prišao sin eloveči, naj zdrži to pogiibleno, 216 i bode da vsaki, ki bode zezavao ime gospodnovo, zdrži se, 431 ki koli cejlo pravdo zdrži, potekne se pa v edno, včiiien je vsej krivi¬ čen, 31 him gospoud bode pomdgao ino je vb vtrgne: rejši je ti nepobožni i zdrži je, ar se vu liem viipajo; — držimo: nagfl. 80 kiimre so zd to, da naj živiš držimo vu ni. Ka za živiš držimo vu ni? Vu kamraj držimo slanino, mast, mesou itd.; — držite: nagfl. 28 naj vidim, je li dobro sedite i držite vaše rovatke, 22 vido bom, je li i zdržite, ka ste obliibili; — držijo: kiizm. 256 či Domiter i ki so ž iiirn mešterski liidje s kiin kakšo rejč majo, pnivde se držijo, i jeso namestnicke, naj ob- toužijo eden driigoga, 381 šteri slugi so pod jarmom, svoje lastivne gospodiire vsega poštena vrejdne naj držijo, 418 či je boug an¬ gele ki so pregrejšili, nej miliivao, nego je z lancmi mraka zve¬ zane vu strašno pekla propast slino i ta dao, naj se zdržijo na soudbo, i prvi svejt je nej miliivao, 440 ki navuk Miklošancov držijo, trpi. 3 vkiip staplajo k rali zemelski i poglavarje tanae držijo med sebom prouti gospodni, 23 tanae držijo med sebom prouti meni, nagfl. 23 tablico ti prvi trije prstje držijo, 81 je li tvoji roditelji držijo vino? za kaj držijo vino v piovnicaj? vino za to drž i j o v piovnicaj, ar je tam niti nej preveč mrzlo niti vrotiče . . sad, krumpiše itd. čeres zime za to držijo v piov¬ nicaj, ar je tam v zimi bole toplo, kak vonej ... na lirambi dr- žijo senou, slamo itd. gon. 69 preči kak gori stanejo za prvo skrb držijo k bougi zdiihavati, kiizm. 420 ta nebesa, štera so zdaj, i zemla se'po negovoj rejči sranena, naj se k ogni obdr¬ žijo, 437 blaženi, ki zdržijo ona, štera so pisana. glade: gladi: nag. vog. 33 ki dosta gladi, nega obraz de zaniican ; — gladimo: nagfl. 163 či kruli mamo, ne gladimo. gorč: gori: nagfl. 14 Uka je jedno (vužko) vužgala i sestri pravila: viš, Irma, s kak lejpim plamnom gori moja vužka! 177 ka za lastnost ma žveplo? kaj se vužge i gori, 183 či v železni kahlaj ogen gori i takšega hipa sopi zateknemo, ka so godi? gon. 92 črstvo gori ogen na ognišči, kiizm. 303 či šteroga delo zgori, kvaren bode, on se pak zdrži; — gorijo: nagfl. 177 takše sko- paline, štere se vužgejo i gorijo, se gorččc zovejo, kiizm. 420 zemla pa i štera so na nej dela so. zgorijo, 68 dosta krat grum vdari vu hrambe i zgorijo. 48 M. VALJAVEC, grme: grmi: trpi. 22 glas gospodna nad vodami, boug velike dike gr umi, nagli. 101 je li ste že vidili, kaj ovce na paši, či nedovejdno zgrurni ali kakši koli riim nastane, vse vkup bežijo ? guča: gučiš: kiizm. 24 zakaj liim gučiš vu prilikaj ? 271 je li moremo zvediti, ka je ton za nouvo včeiie, štero gučiš? 269 dopuščeno ti je, naj sam za sebe gučiš, nagfl. 164 ne znaš ka gučiš; ■— guči: kiizm. 29 ki liiidou g uči oči ali materi, s srnrt- jom se naj vkonča, 64 ka ete tak guči preklestva? 317 ki guči s tiihim jezikom, ne guči Uidem, nego bougi, ar ga nišče ne sliši, v diiln pa guči skrovnosti. Ki pa prorokuje, Uidem guči na po- bougšaiie i opominane i obeselavaiie. Ki guči z jezikom, sam sebe pobougšava, 318 ki guči z jezikom, naj moli, da rasklade, 415 či što guči, naj guči liki bože riči, 434 ne gučte eden prouti driigomi, bratje. Ki prouti brati guči i soudi brata svojega, prouti guči pravdi, soudi pravdo, trpi. 11 ki istino guči, 30 viista toga pravičnoga modroust govorijo, i jezik negov guči ka je prav, nagfl. 144 teda etak guči na dale; — guči m o: kiizm. 300 opo- minam vas, bratje, po imeni gospodna našega Jezuša Kristuša, naj tou isto gučite vsi, 302 znamo ona, štera so nam od bogd daro¬ vana, štera i guči mo; — gučite: kiizm. 317 ščem, naj vsi gu¬ čite z jezikmi; — g učijo: kiizm. 22 z obilnosti srca guči j o Viista, 215 nejso vsi eti ki g učijo Galileanci ? 220 trdno se nim poprejtmo, da več ne guči j o vu tom imeni nikšemi človeki. I gda bi je prizvali, zapovedali so nim, naj cilou ne gučijo niti ne včijo vu Jezušovom imeni, 224 prizovejo apoštole, zbijejo je i zapovejo nim, naj več ne gučijo vu Jezušovom imčni, 280 odprti grob je nih grlo, z jezikmi jalno gučijo, 319 prorocke dva ali trijč naj gučijo i driigi naj razsodjavajo, 425 oni so svejta, zato od svejta gučijo i svejt je posliiša, trpi. 5 odprti grob je ni grlo, z jezi¬ kom svojim jalno gučijo, 12 z viistami napihuena gučijo, 21 ne vlejči me vo z neverniki i litidodejlnikmi, ki priaznivo gučijo z bližnimi svojimi, i luidouba je vu srci nibovom, 34 či mi pri do na glčdaiie, marna g u č i j o , nagfl. 183 brezi zraka ne bi mogli čuti Uidi, gda gučijo. kipč: kipi: nagfl. 182 či v železni kahlaj mlejko k li p i, ali mast štrka po ni, lagoja saga ide po zraki. kriča: kričim: trpi. 12 jas k tebi kričim, ar me ti boug moj posliilmeš, 16 o moj boug! kričim čeres dneva, i ne odgo¬ voriš, 21 gda k tebi kričim, gospodne, pečina moja, ne muči; t>RINOS K NAGLASU U (NOVo)sLOVENSKOM JEZIKU. 49 — kriči: kiizm. 434 ovo najem delavcov, ki so vaše držele želi, zadržani od vas kriči, trpi. 34 prepast prepasti kriči z šiimlej- hem viilov tvoji, nagfl. 161 „vo je prišla, vo je prišla!“ kriči Eržika, gon. 20 zori se! vo s postele i srp v rouke! kriči Uidem pole, 22 vrana livar kvar kriči, nagli 168 oli, jas bedak! skri- či on, gon. 35 jas jo znam zgrabiti, skriči Laci; — kričimo: kiizm. 287 ste vzeli dtiha sinovčine, v kom kričimo: abba, tou je, oča; —- kričijo: kiizm. 263 z bičiivanem spitavajte ž nega naj zvejm, za kakši zrok kričijo tak na nega, trpi. 26 kričijo eti, i gospoud je čiije, nagfl. 129 indri igrajo, plešejo, jejjo, pijejo, kre pouti koudiške kričijo, almoštvo prosijo, 169 „prav m&š, prav maš!“ zakričijo vsi. lešča: lešči: gon. 71 nous i viiha oblizavaš da se ti ves trup lešči; — lešči j o: nagfl. 177 one skopaline, štere se lešči j o i žmetne so, vtčgnoti se dajo i v ogni se raztopijo, leščino zovejo, gon. 93 na vrilii torma se že nega (sunca) slejdiii trdili lešči j o, 106 kak lepou je gledati nebo gdare se zvejzde lešči j o na hej! one se naimre vu zimski večerej ostro 1 e š č i j o. lete: leti: trpi. 9 vu gospodni se jas viipam. Kakda pravite diiši mojoj, naj leti na gore vaše liki ftiček? nagfl. 115 goloub ne leti pečeni človeki v zoube, gon. 77 ravno zdaj leti nekši ftič, bar. 17 gda se snejg rastopi šterk z daline nezaj prileti, gon. 35 zdaj va ouzdaleč nastrejgala dokeč sinica na tikev zleti; — letijo: nagfl. 85 štere stvare pred človekom bežijo, letijo, divje se zovejo, gon. 107 ftice letijo, nagfl. 197 na jesen vandrajouče ftice odletijo, trpi. 20 gda se ti hudi na mene sunejo, da bi jeli tejlo moje, nepriatelje moji i protivnici moji sami poletijo i spadnejo, bar. 37 lastaviee i šterki nazaj k nam priletijo, gon. 92 gosi z velikim šumom priletijo, nagfl. 84 či človek prouti vranam, srakam, vrablom ide z 1 e t i j o pred nim. leža: leži: nagfl. 24 vidite ete stouičec? eto je nega temen, lepou ednako leži kak lice vode itv.; — ležijo: nagfl. 82 gde ležijo vaše štale? 166 hive na višiši, triivnici na nižiši mejstaj ležijo, bar. 33 hive goule ležijo, 39 sani vkup strejte ležijo. mrze: mrzi: trpi. 31 moji lubleni priatelje stojijo pred menom i mrzi se nim nevola moja, nagfl. 118 neradi ga (pavuka) trpimo za to, dr se nam m r z i od nega. plave: plavi: nagfl. 163 betva po tom ocvetejo, vu klasovjej se zriie zvrže i gda je eto doraslo, cejlo bctvo s časoma plavi, posej lire. 50 ir. VALJAVEC, sedč: sidlš: kiizm. 263 teda nemi erče Pavel: vdari te boug, ti obeljena stejna. I tl sediš soudivši mene pouleg pravde i prouti pravdi me veliš biti? nagfl. 15 tl ne sediš ravno; — sidl: kiizm. 46 ki prisega na nebo, prisega na trounuš boži i na onoga, ki na nem sedi 374 on ki se prouti bougi postavla i gori se zvišava više vsega, ka se zove boug ali boža služba tak, da vu cerkvi božoi kak ti boug sidl skažtivajouči se, kaj je boug, 458 te vode, štere si vido, gde ta kurva sidl, so liidje i liidstvo i narodje i jezičke, trpi. 8 sedi vu predvori šiitavcov, 38 boug sedi na svo¬ jem svčtom stoulci, nagfl. 16 kakda se zove, ki ti kre dejsne sedi? 25 vučenik pri rovatani naj ednako sedi, 48 što sedi pouleg tebe na dejsno? 73 na stolici več liidi leliko sedi, na stolči pa samo eden; — sedimo: nagfl. 58 šolske stolice na tou nimamo, da na ni sedimo; — sedite: nagfl. 48 vu šterom stoulci se¬ dite vi; — sedijo: bar. 3 deca eden kre drugoga sedijo, 39 na nih sedijo dečacje; — sedita: kiizm. 39 povej, naj sedita etiva dva sin4 mojva eden na dejsnoj tvojoj i eden na lejvoj vu kralestvi tvojem. skrbe: skrbiš: nagfl. 34 hvala ti mili boug, oča vse dobroute, kaj se skrbiš za nas i za vse siroute ; — skrbi: kiizm. 309 neožehena se skrbi za ta, štera so gospodnova, naj bo sveta i s tejlom i z diišov; oženena se pa skrbi za ta, ka so svečka, kak bi se dopadnola inouži, trpi. 33 gospoud se za mene skrbi, nagfl. 75 vzemmo z vučitela viist vo vsaki glas, ki se trapi, dela i skrbi za nas, bar. 16 za nou naj se skrbi, 45 boug se cšče z vsako- jačke stvari skrbi, nagfl. 125 oča priskrbi kruh i pejneze; — skrbimo: nagfl. 117 na hižue stvare gledouč so dhžnosti naše to da . . se za ne skrbimo; — skrbijo: nagfl. 133 za dugovane žlviša se vu etoj vesi skrbijo oračke, mlinarje, peki, mesarje, oštariaške, ribičke i ništeri tržci, 178 za šteri živiš se ludje sami skrbijo, bar. 10 roditelje se ešče zdaj za ne skrbijo. smrde: smrdi: nagfl. 119 hramba strašno smrdi od hi (stenic) gde se ednouk naplodijo. spa: spim: trpi. 10 presvejti oči moje, dane zaspim vu smrti; — spiš: trpi. 36 za ka spiš, gospodne? obudi se; — spl: kiiz. 72 nej je mrla deklička nego spl, nagfl. 170 vuk se vu dne v go- ščere potčgne i spl, gon 107 čeres nouči vsaki človek spl, bar. 36 što verno dela i dobra čini on zagviišno i sladko spl; —- spimo, kiizm. 372 ki je mro za nas, naj ali verustiijemo ali spimo, na vkup ž him živemo, 321 ovo skrovnost vam povejm: vsi istina ne zaspim o, vsi se pa preobrnemo, gon. 110 v tvojem krili naj vsi tiho spimo; — spijo: nagfl. 196 vu zimi ništere stvare spijo, gon. 78 kak sunce zahajati začne, kuri na sedalo idejo. Oni zaspijo. stoja: stojim: gon. 96 vo bi šoa s tebom, moj sin, veli oča, ali bojim se kaj boš truden. .Prestojlm jas hodbo, oča moj 4 , odgovori Kolman; — stojiš: kiizm. 227 odvezi črejvlc noug tvoji, ar mesto na šterom stojiš, je sveta zemla, 292 ti po veri sto- P1ITK0S K NAtJLASU U (xOVo)si,OVBXSKOM JEZIKU. 51 j 1 š, trpi. 8 gospodne, za ka tak daleko stojiš? nagfl. 127 gde ti stojiš? — stoji: kuzm. 35 naj vu dva ali troj svedokouv viistaj stoji vsa reje, trpi. 3 blažen je on mouž, ki ne liodi po tanači ti neverni, i na stezi grejšnikov ne stoji, 37 kre dejsne tvoje stoji zaroeniea vu eistom zlati, nagfl. 4 duhovni žitek vu pregledani, brodjeni, mišleni i govorejiii stoji, 13 što mi vas zna povedati, vu čem stoji eta zmejna? itd. bar. 19 zraven od veliki dver stoji te veliki oltar; — stojimo: kuzm. 282 po kom smo i pristoupahe doubili z verov k toj milošei, vu šteroj stojimo, trpi. 16 oni so sirnem ino spadnoli, mi pa stojimo i podpčrani obstojimo; — stojite: kuzm. 39 ka eti stojite cejli den mahikuvajouči? 214 možje galileanski, ka stojite gledeči vu ne¬ besa? 319 na znane vam dajem, bratje, evangeliom, šteroga sem vam nazviščiivao, šteroga ste i vzeli, v šterom i stojite, 325 smo pomoenicke radosti vaše, ar vu veri stojite, nagfl. 142 ostante tak kak stojite; — stojijo: kuzm. 23 ovo mati tvoja i bratje tvoji vonej stojijo, 215 ki stojijo v Mezopotamiji, nagfl. 4 vsi zloučki pod rokouv ednoga vučitela stojijo, 32 ro- vatao bom vam edno hižo. Eti od dvej krajouv stojijo ne stenč, 59 tabla redovno na stejni visi, ništere na zdržki stojijo, 154 črešiio sirouve li kratki hip, jdboka pa dugo stojijo, 166 logouvje z dosta drevja stojijo, vu hi drevje ne stoji vu redi, 185 oblači s tenki vodeni šparov stojijo, 190 zvejzde od miš uprav vu razločnoj dalečini stojijo, gon. 91 pred hižov maline stojijo, 94 vu etakši štacuni s to j i j o tržci, bar. 34 na zemli sto j i j o hižo, trpi. 3 za to ne obstojijo ti neverni vu soudbi, 5 zvišdvei ne obstojijo pred očmi tvojimi. trpe: trpi: kiizm. 20 kralevstvo nebeško silo trpi, 33 smilitj se nad mojim sinom ar je mejsečni i hiidou trpi, trpi. 22 srd hegov li megnene trpi, nagfl. 517 na srečo etakša povouden ne trpi dugo, 178 je li steblo drejva dugo trpi? — trpimo: kiizm. 287 ako ž liim navkiip trpi m o, naj se i ž him odičimo, 324 štero sc dela vu zmišahi tisti nevoul, štere mi trpimo, nagfl. 118 neradi ga (pavuka) trpimo zato, ar se nam mrzi od nega; — trpite: kiizm. 336 radi trpite nespametne vi spametni bo- douči, ar trpite, či vas što vu službo vrže, 373 kotero je ka- zaiie prave soudbe bože, naj se za vrejdne preštimate na kralevstvo bože, za štero i trpite. ., vam, ki nevoule trpite, oddejhnehe, 414 či trpite za volo pravice, blaženi ste, 416 on naj vas, ki zdaj edno malo trpite, popravi; — trpijo: kiizm. 316 či trpi edna kotriga, vkup trpijo vse kotrige, 416 ki trpijo pouleg bože voule, liki vernomi stvoriteli naj preporačajo diiše svoje v do- brom činejhi, nagfl. 178 drevje šteroga stebla so mehka i ne tr¬ pijo dugo, nego v onom istom leti zrastejo i preidejo, travmo zovemo, bar. 32 či dugo nega deža, hidje ino stvari glada trpijo; — trpita: nagfl. 108 dva kokouta se ne trpita na bliizi k en- driigomi. 52 M. VALJAVEC, velč: velim: kiizm. 20 jas pa velim vam, kaj vsaki, šteri so srdi na brata svojega zaman, vrejden je soudbe, 10 velim pa vam kaj se je ni Šalamon vu vsoj diki svojoj noj tak oblaeao, kak edno z eti, 10 za istino velim vam, nej je pobudjeni med narodjenimi od žen vekši od Ivana krstitela, 2u ali velim vam: Tiruši i Šidoni ležej bode na soudni den kako vam . . , ali velim vam, kaj Sodomskoj zemli ležej bode na soudni deti kako tebi; — veliš: kiizm. 263 prouti pravdi me veliš biti; — veli: kiizm. 5 vrag veli nemi: da vsa tebi dam, či doli spadnovši me molo bodeš. Teda nemi veli Jezus: oOdi, satan, 17 teda veli vučenikom svojim : žetve je dosta, ali delavcov je malo, 439 an¬ geli efezanske cerkvi piši: ton veli, ki ti sedem zvejzd drži vu dejsnoj r svojoj itd., nagfl. 14 do časa je lepou tekla zmejna. K časi veli Arpad: no, Bela, podrži na me tvojo pukšo, 41 lažeš, niče- sen človek! v e 1 i ribič itd., gon. 58 Janči je z bratom svojim pod ednini rastom sedo. Nini! veli te mlajši, ka je etam pri rastej za stvdr'? bar. 16 koliko krdt se (kokouš) zglasi vertiiii tou veli, za liou naj se skrbi; — velimo: kiizm. 280 nej, (liki pravijo niki, ka mi velimo) činmo huda, 371 tou vam velimo z gospod- novov rečjouv, nagfl. 192 rad gledam jas zorjo, gda na jeghe- douvja vrihko ino nega vejke sunce strejla zlate trake i cejlo kra¬ jino prebeži nouvi glas, diš i posvejt, i, ka več velimo, moj je den, skrb, moj Žitka lejpi cvejt; — velijo: kiizm. 37 velijo liemi: zakaj je pa Moužeš zapovedao dati list razpitana? . velijo nemi vučenicke negovi, 44 veli nim: koga kejp je ete i napisek ? velijo nemi: casarov, 68 veli liim Tilatuš: ka mo pa činio z Jezusom, ki se zove Kristuš? velijo nemi vsi: raspi ga itd., gon. 52 čakaj ti pesič, veli j o razbojnici, vo dobiš ti ednouk tvoj obrok; — velita: kiizm. 16 gda bi šao vu hižo, pristoupila sta k nemi tiva slepca, i erče nima Jezus: jeli verjeta, kaj morem tou včiniti? velita nemi: kak pa, gospodne, verjeva. visč: visi: kiiz. 45 vu etivi dvej zapouvidaj visi cejla pravda i prorocke, nagfl. 59 tabla redovno na stojni visi, 70 stejua tabla na stejni visi; — visijo: nagfl. 168 bour je lejpo drejvo, nega steblo tali visoko zraste, kak eden torem, i tak ednako je kak svojca, vejke doli visijo, listje k kustoj iglej glilmo ešče i v zimi je zeleno, bar. vu tiirmi zvonouvje visijo. vrte: vrt i: nagfl. gde se v pogiibeli odejvke, života i Žitka vrti, 125 držina vrti se okouli marke, gon. 92 vertina se okouli večerje vrti; — vrtijo: kiizm. 419 napihriene marnosti riči gu- čeči vabijo na poželejne tej la po hotlivosti one, ki so za gviišno odbejžali od oni, ki se vu zbloudi vrtijo. zdč: zdi: kiizm. 34 ka se fi zdi, Simon, kralove ete ženile od šteri jcmlejo varno ali dačo, od sinouv svoji ali od tiihencov? e) u kajkavstini. IJ singularu ima ~ rjecte ' a u plur. ' na osnovnom i: velim, veliš, veli, velimo, velite, veliju, a u 3. plur. vele. Kasto ali veoma rijetko dolazi u knizi štokavski naglas n. pr. mat. 2, 124 leži, to je lfeži; rijetko je i na slovci ispred osnovnoga i. beza: bežim: kov. kem p. 238 ako ne pristupim, Žitka bežim; — bežiš: zagr. ob 269 pred kojem gnojem ti nos zatiščeš i od nega dalko bežiš; — beži: petr. 73 vuk grabi te razgana ovce, najemnik pak beži, ar je najemnik, zagr. 1, 318 s. dub od nyh beži, 4 a 44 nad rasvečečem istine naj se pretira laž, naj beži nesložnost, 4 a 57 začudil bi se vsaki zmed vas, da bi videl, ali cul i razumel, da jeden srčen i oboružen general beži pred jednem samem prostem soldatom, mul. ap. 136 Joseph vu snu je opomehen, da z Jezušem i Marijam od Jlerodeža beži vu Aegyp- tum, 258 kada se duh s. izkazuje vu prilike goluba, tak kaže, da rad prebiva pri človeku tihom, čednom, složnom, mirnom i Juble- nom, k beži od srditoga, nagloga, nazlobnoga, jalnoga, nesložnoga; . . golub od jastreba beži vu duplo ali golubinak, kov. kemp. 137 živeli su (apoštoli) prež tužbe na svčtu, i koja svet beži, oni ve¬ likem hotenem su priimali, mat. 1, 73 nit jedna suza ne vidi se vu očih, kada spoved čini se, i b e ž i se kakti od preveč oštreh spovednikov, koji za prevelike i prevnoge grehe davaju pokoru jeden post dveh ali treh dnevov, 116 ov smrti nit beži nit se ne 6 54 M. VALJAVEC, straši nit plaši, nego liu želi, 236 greliota koju včinil je nega pri- marja, da se ogibje i beži zmed očili Judih, 307 kaštiguvani budu z onum straliovitum kaštigum, koju duh s. vsakoteromu, koji beži reč božju čuti, obečuje i grozi se nu dati, 464 koji beži iz jed- noga varaša, koteri bogu oduren je, on mora bčžati z nogami i z očima i z vsemi čuteni, 512 gdo zebranoga puka ovoga tak pri- prostoga je včinil i tak strašlivoga, da beži na grozhu deteta? mat. 2, 63 zver od sebe lozu lubeča beži vse dale od lovca, 97 muž zaglušen od vsevdilnoga klopotana beži i daleko stoji, 340 beži se farna meša, 493 beži se prilika poslušana prodečtva, petr. 73 i ev. tirn. 67 ki ne pastir, komu ovce nesu (nčsu) lastovite, vidi vdka prihadajučega i ostavi ovce te (ter) pobeži, a vuk grabi te (ter) razgana ovce, gašp. 1, 952 to videči tovaruš liegov brzo prebeži; — bežimo: mul. ap. 278 človek vu liižnom za¬ konu ne more bogu povojen biti, za to vu redovni stališ bežimo, mat. 1, 314 mi ne bežimo prodečtva zbog pokarana našeli grehov, nego vnogeh prodekatorov bežimo kriče, s kojemi velike grozne povedaju; — bežite: mat. 1, 95 neprijateli jeste vsem protivšči- nam i postom, odurjavate vsa traplena, bežite vseh pregonov i vsaku težkoču, 465 kada više ne budete poslušali razgovore ne¬ čiste, i kada bude videlo se, da bežite ali pokarate one, koji lie govore . . , onda bude se moglo reči, da tvrdnb žaluvali jeste za grehe na spovedi, 466 bežite od s. maše, da evangelium i reč božja ne bi čula se, 496 kak je razlučen vaš način koga imate od ovoga gore spomenutoga proti onem, koji vas zbantuvali bi bili! bežite vseh prilik, da se z nimi ne bi zestali, 2, 100 vidim da zahman bežite zestajana z nim govoriti; — bež e: petr. 85 i ev. tirn. 79 za tudem (pastirom) ovce nejdu, nego bež e od uega, petr. 127 i ev. tirn. 1!4 onda kii su vu Judaee, naj bežč na gore, kraj 249 vnogi Judi gustoga pričeščaha bež e, 193 vraži pred nijednem oružjem tak ne bežč kuliko pred s. križem, zagr. 4 a 318 čim on nyh boje k sebe zove, tem se oni gluhešeh čine i daje od nega bež e, 4 a 420 vseh za sobum zove vu ovčarnicu svoju nebesku; ako se pak grešniki na negovo zvane gluhe činč, za negovu milošču ne maraju, od negove ovčarnice bežč ter vu pekel prepadaju, kakov more on tomu biti zrok? mul. ap. 327 Grki od kipov zrezaneh kakti od bolvanov b e ž o, kov. kemp. 138 naj bež e pred obličajem tvojem vse krive miseli, mat. 1, 122 je li oni ... ne boje se pravice svečke i je li ne bi radi s slugami pravice svečke zestati se, i ne videči je li ne bež e?.. PRINOS K NAGLASU U (nOVo)slOVENSKOM JEZIKU. 55 oni pak koji krivci ne nahajaju se . . ako prem s slugami pravice svečke zestaju se, ne bež č, 134 mati Makabeušev ba tri vela jed- noga za drugem sina bi bila, da naj ne boj d se . . nit smrti ne bež e, 244 netrplivni nu zazivaju, želni iščeju i prose, ali kada donešenu zagledaju, nu bež e, odurjavaju, 245 za to nega odur- javaju, liega bež e, 262 vreme je, jedno malo i one opomenuti, koji ne bež e pajdaštvo takveh sramotneh govoritelov, 299 ovo more se reči spodoba oneh krščenikov, koji bež d i daleko stojd od poslušana reči božje, 599 radi bi zdržati se od greha pijanstva, igre; ali ne bež d od krčmih, ne bež d od pajdaštva, shodišča, 2, 56, 63, 100, 376, math. la 213 naša čuteha bežč i odurjavaju siromaštvo i nevble, 214 naša čuteha bežč vsa trapleua, su- protivčine i muke, 2 b 242 onda koji jesu vu Juddi, naj bež d na gore; — bežiju: krist. blag. 1, 171 ono kaj ne na ove grehe vleče, ne b e ž i j u. boja: bojim: kraj. 268 za kotere se tebe bojim, zagr. 1, 245 ali se ja kruto boim da vas ufaiie vaše vkaniti hoče, 498 boim se da ova bogatstva hote me zaslepiti, itd., mat. 1, 462 kakvo je to požaluvane ? Da vam odprtb i očitb povem kak sudim, boim se jako, da požaluvane vaše ni istinsko . . . , čujte zrok radi koga boim se za vas, 568 bil je opitan jeden preštiman človek, koje protivščine zmed tulikeh na svetu naj bole bojal bi se. Ja, odgo¬ voril, ne boim se ni jedne . . , nit oveh ja ne boim se . . , lubim ga, ali ne boim se nega, 2, 492 ne boim te se; — bojiš: zagr. 5 b 28 hoču tebe osloboditi od ruk neprijatelskeh, kojeh se boiš, mat. 1, 568 kak, da šene boiš preklinaha, pregonov, vrazena po¬ štena? krist. nač. 81 ti koji se podstupjuješ poslom boga tvojega suprot govoriti, ti koji se ne b o j i š nemu kazati kaj misliš, da bi on bolši izbor stvarih včiniti bil mogel, kaj bi čini! da bi bog .... iz stolice svoje stupil dole, da tebe na nu postavi ? — boji: petr. 83 i ev. tirn. 76 naj se ne bhrka srdce vaše i naj šene boyi, kraj. 286 šta se grešnik bole boji nego smrti? zagr. 2, 23 ni česa se ne boi, 2, 60 ne spomina se več, da je cesarom, kojemu se ves svet klana i nega se boi, 2, 116 coprnik počel ga je nagovarjati, da naj vučini slobodno, da se za to nikakvoga zla naj ne boi, 4 a 57 začudil bi se vsaki zmed vas, da bi videl ali fini, da se jeden prejaki gospodin sluge svojega boi, 4 a 321 on je proti kraju zne- veril se i zagrešil, ali po vsem tom se ne boi od kraja za to ka- štigan biti, kov. kemp. 51 komu pak drago je još grešiti, ne čudno, ako se smrti i suda bol, mat. 1, 104 nut človeka, i ov 56 M. VALJAVEC, je blaženi Simeon, koji smrti ne boi se, nego nu želi, 200 za isto biva da se on protivščin boi, straši i nb odurjava, 242 straši se boi se pekla; — bojimo: mat. 1, 179 na mesto da vračtvo ovo želimo, nut nega boi m o se, 243 ne strašimo se, ne boi m o se pekla 2, 330 ne ne boi te se nit strašite se? Ne bo im o se, krist. nač. 221 smrt, koje se bojimo, je najpovolneše du- govane koje človek imeti more; — bojite: petr. 28 reče nim Jezuš: kaj se boyite, male vere ludi? mat. 1, 126 smrt vas na skorom oslobodi od zla onoga, koga najbole boi te se, 309 stanete malo, još vam nekaj imam povedati, koji se b o i t e kvara pri imetku . . . , ne boi te se, kak vidim, kvara, vendar ništar mane boi te se za vuru ali pol vure čujuč prodečtvo, 513 čudim se, da se ne strašite i ne boi te spodobneli zvrliu vas ne¬ sreč ! 545 očito s čini kažete, da se ne b o i t e nit strašite groznih, koje onomu koteri greši obečane jesu, 2, 49, kojeh strašite se i boite, 278 za to dvoite i boi te se itd.; — bojč: zagr. 2, 193 vragi pekleni niti molitve, niti posta, niti almuštva, niti ni česa drugoga tuliko se ne boie niti pred ni jednem oružjem tak ne bežb, kuliko pred s. križem, 4 a 278 kak hočete, da to od sebe reku, da se gosp. boga b o j b i nega časte oni, koji pre¬ slavno ime negovo špotaju, pšane i proti nemu blazne, 5 b 12 da se sadašhe žalostno i nesrečno vreme vse drugač žive, da ludi krščeni g. boga ne samo ne lube niti se ga ne boje..., tomu vsemu ni drugi zrok nego kaj ti ne veruju vu pravoga živoga g. boga, nego si ziskavaju kajkut po smetju krive boge, itd., mul. ap. 508 boje se od ovud pojti, 821 Darius je zapovedal da se bojč boga Danielovoga, 923 nesu se bojali na božič stranskoga prestaniti kak se vezda negda boje, itd., gašp. 1, 471 govoreči, da se naj nikaj ne boje, mat. 1, 108 pravo imaju putniki, da se puta onoga strdše i bojč, 112 vsi ne (smrti) boje se, 114 greš¬ niki ove vure straše se, b o j č se i plaše se, 439 grešniki boga kak bi morali ne boje se, 484 koji b o j b se boga, 2, 321, 421, 427 itd., kov. kemp. 221 šdnaju se angeli i arkangcli, boje se sveti i pravični, a ti veliš: hote k meni vsi, math. l a 214 naša čutena bojč se ponižbna. — Kasto dolazi naglas na početnoj slovci: bbjim: zagr. 1, 306 kot se bbim . . ali se bbim, 328 jako se bbim, 4 b 58 istina je, to bi tak moralo biti, ali se bbim, da vse drugač biva; — bojiš: zagr. 2 17 ako li smrti se bbiš, Jezuš je žitek ; — bbji: zagr. 4 a 64 kojemu je ona odgovorila, da se naj ne bbi nikaj, 4 a 209 žaluje se, kaj ti se boi od g. PRINOS K NAGLASU U (NOVo)sLOVKNSKOM JEZIKU. 57 boga kaštigan biti, kov. kemp. 51 ni pekla se ne b 6 i: — bbje: mat. 1, 454 boga ne b 6 j e se (ovdje je možda štamp. pogrješka, jer je drugdje u mat. svuda: boje). bole: boli: mat. 2, 408 srdce me od žalosti boli, krist. blag. 1, 277 ne znam za kaj ravno mene onde bog vndri gde me naj boje boli; — bole: zagr. 4 a 102 vi vašega tela nigdar ne pša- nite, ne bijete, ne prekliiiate, ada niti ženami vašemi tak ne smete činiti, ako vas vaše oči, glava ali noge bolč, mul. ap. 1 391 koju Ženu oči bolč, gašp. 1, 406 boki tebe bol6. cure: curim: kov. kemp. 233 suzno prosim da se včs vu tebi raztalim i jubavjum precurim; — c uri: zagr. 1, 376 kada čuješ da on črep prašči, da nekaj curi, ne glej tamo, 4 a 137 mala i kruto vuska je na jedne barke luknica, čez koju tak tenko i poleliko vu orni barku voda curi da se v pamet ni ne jemje . . , krist. blag. 1, 297 od ovud biva da on čemeren ogovorlivec, iz ko- jega jezika zmir curi krv rahenoga tulikeh ludih poštena i do- broga glasa, niš ne mitra da se po vsem vitrašu od negovoga pe- klenskoga jezika govori; — cure: mat. 2, 400 štimali su vsi da iiemu od plača oči izcurč. cuze: cuze: ovc. 69 oči noj cuzč. diša: diše: zagr. 1, 491 oni psi kada kakov trag k oj ega zve- reta zadišč, do teli dob za liim teču doklam je i dobč. drča: drči: kov. kemp. 98 lubav leti, drči i raduje se, mat. 1, 466 jelen bnduč glavni neprijatel kač he vumdrja i poklamkam ne vumori, veliku i nenavadnu žedu trpi i tak prezelen drči k potoku da žedu vgasi, 2, 56 za onemi drči k oj i nega bežč, krist. blag. 1, 256 pozna glasa svojega pastira i sledi nega ter ako zablodi tak pdzi na glas svojčga pastira i taki se povritča i drči nazad k čredi, Kukulevič razna djela 4, 226 zagledel sem divojčieu kaj z vrta drči, mat. 2, 479 opade i kriči: pomoč, po¬ moč! dodrči vsa družina; — dr čim o: krist. blag. 1, 40 kaj nam je reči od vsčh nas nevolnčh ludih, koji tak skrblivo za do¬ bri ovoga sveta dr čim o? — drče: mat. 2, 479 prestrašeni drč 6 da se skriju pastiri, 484 drče riim na proti. drža: držim: zagr. 1, 381 jate pak za vekšega norca držim nego onoga, kov. kemp. 125 vredno je da trplivnost držim, 136 za veliko držim dobročinene nemati vnoga, iz ko jeli zvuna i pri ludih hvala i dika shačfa, 176 kada ja mučim i za otajno držim, on sam ne mora zamučati kaj me je drugem ne povedati prosil, 251 kak dugo gospodina mojčga odprto vu svoj diki ne vidim, za 58 M. VALJAVEC, ništar držim vse; — držiš: kov. kemp. 237 mašnik vučirien jesi, samoga sebe nepokarlivoga držiš, krist blag. 1, 133 koji male grebe za nikaj držiš, kraj. 137 prosimo te da one koterč si vu naručaj cirkvč krščanske opčinskč pripelal, potvrdiš i do konca vu ne obdržiš, kov. kemp. 197 da čistu vest obdržiš; — drži: zagr. 2, 63 to dugovane Salamon za jedno veliko čudo drži, 159 s. mati cirkva s. Jurja drži za patronuša suproti ne- prijatelom vere svoje, itd. itd. mul. ap. 159 on ne veren ki drži z neprijatelom, itd. kov. kemp. 8 istinsko velik je koteri mal vu sebi je i za nikaj vsu višinu dike vremenite drži, itd. mat. 1, 141 koji sebe od nas nadelenoga z d ar mi drži, itd. ovc. 53 s koh- skum dlakum ali s kakvemi goder vunastemi canki mora se štala kaditi kak dugo beteg drži, math. 2 C 53 stola svojega za nas vsigdar pripravnoga drži, krist. nač. 113 s. Pavel vsa za nikaj drži, itd. ovc. 30 ako hočemo da brav . . dobru i gustu svoju vunu obdrži, brava jednoga k petnajstem samo pripustiti bude smeti, zagr. 2, 292 bežeči sejali su peneze putem štimajuei da se kral Ladislav svojemi soldati na ne pohlepi i iie pobirajuč za¬ drži, 5 a 250 koje (nečiste misli) ako vu srce pusti, vu liih ho- tonce zadrži .. , 5 b 265 ako se Judas zadrži vu one misli.., gašp. 3, 282 od kola odvezanoga božanska ruka na vrhuncu brega zadrži nevraženoga, mul. ap. 954 blizu do pol dan zdrži se od jela, mat. 1, 307 još ostaje meni govoriti z druge fele ludy, koji kak oni sude, zrok imaju ne čuti reč božju i od navuka zaostati, ar ali posel i velike skrbi nfe spreče, ali pak potreboča trštva ali kaj drugo zdrži, 320 iz vnogeh, koja Jezus Kristus je vučinil, da se zdrži i ostane frižek i živ spomenek težke i britke svoje muke, more se suditi, da takov spomenek najdragši bogu je, 597 verujem, da bi molili boga, da pokoj zdrži, 2, 103 kojeh ako želi potrebno je da on sebe stegne i zdrži; — držimo: petr. 235 a i ev. tirn. 229 oči doli od srama držimo, mul. ap. 145 bog hoče rad dati dosta navuka, ako vsigdar z riim supr t vragom vernb držimo, 220 a, s kem držimo, kada tak bahato grešimo ? zagr. 1, 359 koje mi držimo podigneno, mat. 1, 481 zapoveda, da vu srdcu ne držimo proti bližnemu jala i nazloba, 2, 234 ne d r- žimo si to za greh, 509 za to ne držimo da je on zveličen, krist. nač. 193 kak ti deca držimo otčinska kaštigana za zlo, math. 2 a 33 kruto skrbeti se moramo da ovu veru obdržimo, krist. nač. 177 da naš pokoj z a d r ž im o, ne prispodablajmo drugeh stališa z našem, mul. ap. 202 vučimo se več krat, dolč stupiti v pe- PRINOS K NAGLASU U (nOVo)sLOVENSKOM JEZIKU. 59 kel i v purgatorium, da se legle zdržimo od grehov, mat 1, 517 navuk po kojem navučiti se moramo tvrdnoga i stalnoga načina, kak verne nas skažemo i z d r ž i m o vu ob Iržavahu božanskeh za¬ povedih, 473 vreme več je doiti na zadhu skrivnost, koju vu gore stajahu odkupitela n sled -vati moramo, da stalnb i tvrdnb nas zdr¬ žimo vu milošče bož e; — držite: mat. 1, 311 vidim, da fan- tena držite i nazlobe vu srdcu kuhate, 546 ovo vuprav spriča- vane vaše držite za velik vaš odgovor, 507 koji vu pameti vaše vsigdar zbite misle držite, 530 kak daleko se držite, da bi takva razmišj vana činih, mat. 2, 21 i vi tak malo držite jednoga takvoga zapoved ? 25 zapoveda družinu vašu v pobožnosti da držite, 73 koji razlog goruči i nepovolnosti vu srdcu proti onomu od kojega zbantuvani jeste, držite, 140 jeli pravo činite kada tuliko od vaših dellov (!), činov i pobožnostih držite? 181 pušle cvetja na prsah nosite i ne raskrite držite, 195 vi naj mene štimate vaše starinske duge, dapače držite, kajti jesu starinski, da več ne ostaje dužnost ne naplatiti, 511 jeli vi nevolni grešniki držite i štimate da srečno zvršite i napravite vu vure smrti čin skrušenoga požaluvana? 295 vam zapovedal je da se obdržite vu milošče božje, krist. blag. 1, 165, 219 it. d., petr. 71 koterem odpustite grehe, odphščaju se nim, i koterem je zadržite, zadr¬ žani jesu, mat. 1, 543 ovde podelim vam opomehke, koji vas budu pripomagali, da vu vas zadržite odurjavahe proti grehu, 474 sada premislite kak je moguče, da vas zdržite vu milošče božje, 562 takov opomenek vam bude vnogb hasnovit, da od greha zdržite se, — drže: Šim 386. takva je nesrečna norija sveta ovoga da na več drže jeden zločesti telovni dobiček nego boga, zagr. 2, 19 vsa ova zanikaj se držč, 2, 29 posteju počinka svojega za nikaj drže, 2, 52 blaženi su vsi oni koji nega čekaju i na zvaiie negovo odprta vuha srdca svojega d r ž č, 2, 104 on vse one lubi, koji nega častč i za patronuša držč, 2, 159 nega za patronuša držč,.. generali vojskih nega za naj vekšega patro¬ nuša drže, 4 S 52 koji su ti takovi? ah jesu vsi oni nečisti lotriši i prazniki, koji vu hižah svojeh držč one božice, s kojemi se na- sladuju, 4 a 62 na vusta i ruke naše straže marlivo stražci pekleni pazeči kak se zaprta ali odprta drže, 4 a 90 oni penezni interesi držč na tuliko zabavlene misli, da ih ne puščaj u k bogu podi- gnuti, 4 a 102 koji navuk muži i žene naj dobro na pameti drže, 4 a 106 vnoge žene muži vu redu drže, 4 l 190 oni si za diku držč, kada mogu koga zopiti, 4 a 303 takova občina mora po sile 60 M. VALJAVEC, na nikaj dojti, po keli dob da složnost ima se na spodobu vapna, koje hižne zidine vkup spravla, jedina i sklenuje, da se vkup držč, itd. itd., mul. ap. 175 oni moju lubav za nikaj drže, 139 cirkva ima skrb, da se verneli tela pošteno pokopaju, da se takova mesta lepo ograde i blagoslove i na veliko drže, 508 oni boga grdb špotaju, za malo, da pače za bedaka drže, kov. kemp. 7 sada niliove dohodke drugi držč, 11 istina je, da vsakoteri rad čini, kak mu se vidi, i k him je bole nagnen ki (s) sobum drže, 147 sinko, ne budi ti težko, ako koji od tebe zlo drže i govore kaj nerad čuješ, mat. 1, 299 za povekšavane imetka vsaku laž i krivu prisego za slobodnu držč, 484 koji daleko držč vsu misel fan- teha zvrhu neprijatelov, 499 štimaju krivo drže krivb, 500, 501, 503, 519, 593, 607, 616, 630, 2, 74, 173, 191, 203, 270 math. 2° 111 vnogi krščeniki s tem diče se i za čudo držb, ako zbog ludomorstva potvoriti se i pokriviti ne mogu, 200 krivo imaju, kada sami do sebe vnogo držb, 120 to vaše roditelc v dobro- voli, da vaše falinge na skorom pozabe i vas kak ti predi vu lu- bavi ob drž e, l a 160 ako sluge ali dekle obetčžaju, iz hiže (ih) tiraju, i ako je ob d rž b, tak im vu stali tvrdo mesto za ležane odrbde, habd. mar. 549 nad tem se trse divojke, da vu imenu Marije divojačtvo i čistoču do smrti zadrže, ovc. 45 na pet sto glav ovtlc more si ovčar jedmi, na jezero pako dve krave na gospod- skom strošku držati, s tum vendar pogodbum, da si gospoda teliče za se zadržč, mat. 2, 391 ako (lunam mišleha) vlezneju vu srdce i onde zadrže se, ladalalahko srdce budu; — držiju, krist. nač. 134 drugi su dobili nagnena, koji se vsevdij sredhega puta držiju, krist. blag. 1, 1 ostale za kakove izmišlene osobe d rži j u,blag. 1, 181 zapovedi ove prekršuju i ne tak držiju, kak da ze vsema nikaj ne bi znameuuvale, 1, 62 naj ob drži ju puta gosponovoga 1, 12 da se pripovesti ove s tč m lehkše vu pameti z a držiju, dobro je imena zapametiti dati ončli, s kojemi si bog navlastito služil je. glede: gledim: mat. 1, 583 ne g 1 e d i m z daruvanem ovem na tvoju i stališa tvoga vrednost, nego gledim na moju zmožnost; — glediš: petr. 124 i ev. tirn. 111 ne glediš na peršonu judih — gl e di, petr. 198 i ev. tirn. 183 vezda sedi na desno oteli bogu visoko, od kud gledi i vidi po vsem svčte (tirn. svetu) široko, kraj. 294 to vse gledi na zveličene riegove duše, zagr. 1, 86 ti jesi dužen riemu.. tak nmrlivo i verno posle opravlati onda kada na z oči ni kak bi činil onda kada te gledi, 99 ne zapušča nas, nego nas gledi, 129 naj ide vu cirkvu, naj gledi kuliko je peršon PRINOS K NAGLASU U (NOVo)sLOVBNSKOM JEZIKU. 61 vu ne, 358 bog ne gledi tnliko kaj mi dobro činimo, nego pazi s kakvem nakaneneru mi kaj dobra činimo, 367 bog ne gledi kaj i kak dugo mi molimo, 4 a 102 ona z očima našemi gledi, gašp. 3, 427 'Mojžeš zagledal jest na bregu jeden veliki grm ves vu ognu goruči i s plamnom obdani, ali prež vsake škode i kvara, ar zgo¬ reti ni mogel. Gledi, premišlava čudnovito pripečene ovo dugo vremena, mul. ap. 1)66 ovde sine gledi na spavane, kov. kemp. 78 ako se vrednost darovnika gledi, nikaj dano malo ali jako zločesto ne bude se videlo, 200 milošča ne kaj je sebi hasnovito i prilično, neg kaj bi mnogem liasnilo bole gledi, mat. 1, 200 razumen človek ne gledi nit pazi na ono, kaj je vu vračtvu žuh- koga, trpkoga, gimsnoga, 293 kada trgovec hoče nadomestiti svoje kvare, kaj čini, dobro znate: skrbi se i gledi, vse prilike do¬ bička i trštva i pazi da iz vsega basen more znčri, 424 vu vre¬ menu zimskom sunce Strance i kak ti samo prehajajuč gledi i svčti na zemlu, 442 za kaštiguvati niti jednoga niti drugoga vre¬ dnost gledi, 583 on ne gledi vu svojem daruvahu na našu ne- vredaost, 593 hodi se v cirkvu za posluhnuti s. mašil, hodi se za zadobjeiie proščeri, moli se čislo i v knigu i vu istom vremenu gledi se, koji dohadaju, koji ostajajo v cirkve, gledi se oprava onoga i one, mat 2, 18 gledi vse Judi kak ti brate svoje, 19 nas ne gledi z okoin srditem, ne gledi na čudo, 169 redovnik gl e d i nega z velikem pomiluvanem, 261 ne gledi na se i na basen svoju, 362 ona na vrednost gledi, mat. 1, 464 kada bog bil bi nazve- stil Lotu, da naj izhada iz odurnoga varaša Sodoma, zapovedal liemu je, da naj se, kada izhadal bude, nit ne ogledi na varaš, mat. 2,346 naj pogledi na guvna, naj gledi v hiže, 2, 479 nega još iz daleka z agl e d i, 155 z a g ledi da vihri ladju premahuju; — gledimo: mat. 1, 209 za potvrditi ovu istinu, više od vsake pelde i vsakoga zroka naj bude veščnost (experie»tia) i spoznane oneh, koja z očmi našemi vidimo i gledimo, 492 zapoveda, da gle¬ dimo tak neprijatela i tak z nim h6dimo, kak da bi ze vsema spo¬ zabili se iz krivic i obšanstvih kak ti nigdar nam vučineneh, rnath. 97 vučinemo i mi nas delnike žalosti ove pobožne i svete matere, i to tuliko puti, kuliko piiti Jezusa raspetoga gledimo, l a 218 oholno gledimo na one, koji od nas priprostčši i siromaškčši jesu, krist. nač. 42 lepota iiihova, koju mi zdalka gledimo, dala nam je namisel od vsemogučnosti početnika nihovoga; — gle- dite: zagr. 1, 180 mučite ter čez prste gledi te ter se smejete, mat. 2, 92 gledeč norsku i bedastu Balaama srditost vašu ispisann 62 M. VALJAVEC, vu ove gl e di te, 100 vidim da zahman okom gledfte onoga koji, 121, 187, 380, 382, 457 mat. 1, 335 ako jeden malar hoče čij obraz zmalati, jeli ne mora više krat vu obraz pogledati i na vsako skoro pera svoga potezarie gledeti vu obraz onoga koga mala; i vi, koji za zveličene vaše dužni jeste na peldu Kristuša tak trpli- vnoga, tak poniznoga gledeti i vu vas trplivno-t i ponižnost zma¬ lati i zasaditi, jeli i kak budete mogli ove dve kreposti v srdce vaše postaviti i vu vas zasaditi, ako nigdar nepogledite s spo- menkom guščejšem i z razmišlavanem vu muke negove, 138 hoču, da razmislite i razgledite ono dobro; — glede: habd. mar. 174 razveseluješ oči oneh, ki te gledd, šim. 186 nikaj ne razmc- vaju kajti takove pelde neradi glede, zagr. 4 a 356 miruju slugi pravice, čez prste glede sudci, 4 b 120 vsi ludi ovoga sveta na nas gledč, mul. ap. 817 gde oni gledč, kov. kemp. 165 koteri prehodna z levem glede okom a z desnem nebeška, mat. 1, 107 oh kak tebe ludi krščeniki z dobrem okom ne gledč, lublena smrt! 122 koji krivci ne nahajaju se, ako prem s slugami pravice svečke zestaju se, ne bežč, nego ne prež straha glede, 200 vu vračtvo samo g 1 e d č, 216 dobročiniteli z dobrem okom več na nas ne g 1 e d e, 376 angeli žeje obraz boga gledeti ne kaj ti nega ne bi videli vsigdar, nego kaj ti je takve lublenosti i lepote da, s kem više nega glede, s tem više vsigdar žele videti, gledeti.., takva lepota bog je, da isti nebeški Stanovniki, koji nega gledč, ne znaju nam nikaj povedati, 377 vide i gledč jednu lepotu, koja vu sebi zadržava lepotu vseh stvoreri, 390 ni jeden zmed tulikeh vseh, koji prijemju plfig pokore i nazad glede, ni prikladen kra- levstvu nebeskomu, 482 jeli ovde nikakvu sumlu ne budu imali oni krščeniki, koji z nepovolnostjum glede sreču oneh, koji ne zbantuvali bi bili? gore: gorim: kov. kemp. 261 ako prem tulikom želom kakti osebujni tvoj pobožni ne gorim, vendar iz milošče tvoje velike one zažg&ne žele želčne imam; — gori: zagr. 4 a 213 premisli kuliko jezer duš za menše grehe gori vu peklu, neg su grehi tvoji, 4 a 295 kaj hasne, da tvoje srce danas vu lubavi božje gori, ako zutra gorelo bude vu nečiste lubavi, vu jalu i srditosti? 4 a 409 vse je to nikaj naproti lubavi koja vu mojem srcu gori proti nevolnomu narodu človečanskomu, 5 a 246 ov svet ves gori od vručine poželen telovneh, gašp. 3, 442 prosim naj gori i krv vaša z lubavjum Jezusa Kristuša, itd. mul. ap. 737 sveča gori, kov. kemp. 186 večkrat ogen gori, ali plamen prež dima nejde PRIN08 K NAGLASU U (NOVO)SLOVENSKOM JEZIKU. 63 gori, 260 ovi pravedno gospodina svojega vu lomldhu kruha po- znaju, kotereh srdce tak jako vu hih gori za Ježušem ž nimi hodečem, mat. 1, 23 kada vojniki Aleksandra velikoga videli bi bili, da kraja peržijanskoga zmožen dvor gori, tekli su da ogeh pogase, 230 vrag znamo da gori jalnostjum nevmrtelnum proti nam, 470 vu kulikeh hižah ne gori ogeii karkih i nazlobov med tbvarjuši radi zroka kakve ženske glave ali dekliča? 494 da srdi¬ tost vtišimo, koja vu nas gori, 560 gori vu peklu on nesrečni, 631 kričala strašno nesrečna duša, ali s tem mahnitcjše i srditejše duše bole nu vu ogeh pekla i glubinu peči goruče hitile i porinule jesu, kade gori i na veke gorela bude, mat. 2, 10 ogeh hiliov gori, mat. 1, 259 zapoveda bog da ako se ogeh prime trna i potlam na- doide na kupe Žitka i žitek zgori, koj je na polu, dužen je ves kvar naplatiti on, koji ogha spubal i vužgal je; — gore: habd. ad. 1001 g or d i krese se oči, zagr. 4b 153 srca nihova gorč vu nečisteh lubavjah, mul. ap. 585 lampaši dan i noč pred nim gore, kov. kemp. 186 nekojeh žele proti nebeškem gore, 213 ognem nevgaslive lubavi gore, mat. 1, 244 imaju b61 naj čemernejšu v vutrobe, vsi gor6 z vručinom radi vužgane v telu zlatenice, 451 koja je družina, kade ne gore med brati nazlobi? 560 gori vu peklu on nesrečni, i gore hegve rane, mat. 2, 3 z ognem ovem očiščene gor d, 266 nečiste šalnice teh jezikov zgord i po vetru prek vuh vaseh odidu. grme: grmi: petr. 189 i ev. tiru. 174 plačem zvoni vu jasleh, ki grmi vu oblakeh, gda se svdt lesika, zagr. 1, 18 prokliham da vse grmi, 75 glasom grmi, 380 kunh da vse grmi, 2 a 203 toga ne čine, nego pače na mesto s. križa sebe i decu vragom zdavaju kunuč i proklynajuč da vse grmi, 4 a 117 on se cel dan klatari i pijančuje a nikaj ne gospodari, vu večer, ako mu večerje ni, kriči da vse grmi, mul. ap. 104 pristoji se človeku prekrižiti, kada se bliska, ali strele opadaju, ali grmi, ovc. 41 kada grmi, ovce čuvati se moraju, da se ne razidu, krist. nač. 78 ličje pri- petce, da dežd iz zraka pada, da treska i grmi. hite: hiti: zagr. 1, 42 ako gdo na srce je prijel čemer hu- dobnoga greha, neka hiti kaj najbrže van izvreči ga. hlepe: hlepim: kov. kemp. 168 zakaj hlepim preštimavati se? 266 s takvum verum, ufahem i čistdčum hlepim te denes pridti, kak te je priela i želela presveta mati tvoja; — hlepiš: petr. 272 vsaki večer dušu tvoju občinaj z grehov se spominajuči, poimene z navadnoga greha na koga bole hlepiš, zagr. 5 b 14 64 M. VALJAVEC, b krščena duša, ti bole hlepiš za bogactvom, neg za bogom, kov. kemp. 122 ako nendredno za ovemi ovdešnemi hlepiš, pogubiš vekivečna i nebeška, 198 ako na ov vrhunec zlbsti hlepiš treba je da biitrivo pričneš, krist. blag. 1, 146 ti hlepiš za častjum; — hlepi: kraj. 57 grehov habati se na koterb bole hlepi te- lovn6 poželene moje, zagr. 1, 264 ne hlepi na blago, zagr. 2, 78 lubitelu vura duga je muja, ar kudgoder hodi, vsigdar i vsigder pred očima razuma svojega naštampan nosi kip one stvari, koju lubi, koju želi, za kojum hlepi, 2, 19 vsa ova za ništar se pre- štimavaju, da se listor zadobiti more ono, kaj se lubi, izpuniti ono, kaj se želi, uživati ono, za čim se hlepi, 4 a 185 ah človek . . znajuč dobro, kuliko mu pijančuvane . . škodi, ter vendar tak jako za vinom hlepi .. , 5 a 55 jastreb ako vlovi koju ptiču ali pišče ni ž riim kontent, nego za drugem gledi, hlepi, leti doklam je vlovi, 219 5^ 271 itd., mul. ap. 1351 gda jeden na tude blago hlepi, 1355 skupost na tude jako hlepi, kov. kemp. 143 velim od oveh dugovan, za kojemi ničemurnost svčtska hlepi, 168 gda človek hlepi za hvalum človečanskima, pniveh mentuje se kre¬ postih, 174 ves človek za zvunskemi hlepi, 202 natura hlepi znati skrovna i novine čuti, 230 duša moja telo tvoje žele, srdce moje s tobum se vjedinati hlepi, mat. 1, 348 neprijatel vsigdar hlepi na porušavane naše, 565 koji hlepi na vaše zrušavahe krist. blag. 1, 39 kaj je to bilo, neg ono blaženstvo, za kojčm hlepi vsa človečanska narava? 1, 147 ako koje dugovane, za kojčm srdce naše hlepi, za naše zveličene hasnovito bi bilo, za kaj nam nebi dal V 1, 268 tam čila ufahe moje, tam hlepi srdce moje, zagr. 2, 229 bežeči sejali su peneze putem štimajuči da se kral Ladislav na ne poli le pi; — hlepimo: mat. 2, 6 kakov zrok je da tak hlepimo, math. l a 218 mi hlepimo na bogatstvo, krist. nač. 25 zadovolnost, za kojum s tulikum želnostjum hle¬ pimo, visi od našega vu vseh dogodajih na vdlu božansku izrh- čaha; — hlepite: krist. nač. 31 složite se z menum vi, koji za po¬ kojem hlepite; — hi e p e: zagr. 4 a 9 oh da bi grešni ludi premislili dobro, kakov se sud približava svetu, eh! ne bi stanovi to ne oni čuten svojeh telovneh raztresali po čalarnostih nečemurneh i odurneh sveta ovoga, s kojemi sada hlepb za riimi, 4 b 167 oni ako bi skupa došli, hitro bi se telovne nasladnosti zasitili, za kojum samum h lepe, 4 a 188 koji god za čalarnostmi ovoga sveta hlepb, ne znaju kaj činb, 5 b 271 s. Januš evang. premišlavajuči ov svet i čalarnosti hegove ze vsemi ludmi, kak naimre vsi živu, za kaj PRINOS K NAGLASU U (nOVo)slOVENSKOM JEZIKU. 65 se skrbb i trude, kaj želč i za čim najbole hlepi:, našel je, da vekši del od nih več se trudi, skrbi i h 1 e p i za škodlivemi neg hasnovitemi dugovajni. Želb naimre vsi i hlepb za telovnemi na- sladnostimi, 5 b 277 za luckem blagom h lep e, mul. ap. 508 zakaj nekoji ludi tak malb h 1 e p e vu kralevstvo nebeško ? 898 ki na dobiček prekoredno hlepe, 899 ki na to h lep e, kov. kemp. 96 drugi su, koteri na vekivečna vsigdar hlepe, matb. la 180 kruto vnogi ludi vu sreči jesu oholni, nebčsni, bogozablivi, na vi¬ soka hlepb, da s tč m gluble opkdnu, 2 b 99 grusti im se biti na selu i hlepe postati varaščani, 151 drugi., ne hlepe za nebom; — hi epi ju: krist. nač. 9 redki zadovolnost zadobivaju, za kojum hlepiju, lil hihove nebeške misli lestoi za nebeškimi imetki hlepiju, 236 kada za pravem strahom božjem hlepiju, biva ovo z nekakovem vsevdilnem strahom, krist. blag. 1, 162 na¬ gibi negovi jesu slepi i lčstor za čutitlevem vživahem hlepiju. hrča: hrči: gašp. 3, 654 jagaru jednomu kopovi poznanomu raduju se, okolu i:ega skaču; ali ako neznanu opravu na telo i maškaru na lice obleče, na nega hrčč (,herche‘) laju i zube mu kažu. hrupe: hrupiš: kraj. 354 naglemi vetri h r u p i š ; — hrupe: zagr. 1, 380 srde se, hrupb, kunh. kesne: kesni: petr. 157 kes ni gospon moj priti, kipe: kipi: šim. 190 doklam sem mlad, doklam krv vu meni kipi, hoču živeti vu nasladnosti telovne, zagr. 5 a 61 od zlatenice se krv vužiže i kipi, mul. ap. 1522 znamo da niti mčd niti mošt teško isprešan ne tak dober kak je drugi ki sam van k i p i, ovc. 63 vzemi frtal funta čerlenike korice (farberspalme) i puščaj, da se vu dveh pinteh vode do polovice v k i p i, gašp. 1, 626 olovo vu grlo cureti ne hotelo, nego po haharčh r a s k i p i se i vnoge strašnb opali; — kipe: mat. 1, 237 drugi jesu črvi, koji puzč i kipb iz gniloga tela nihovoga. kleča: klečiš: zagr. 1, 117 klečiš vu cirkve; — kleči: zagr. 2, 221 nut tamo dva jednake spodobe človeka: jeden kleči, drugi stol, od koga se to govori, ali od onoga koji stoi, ali od onoga koji kleči? — klečite: mat. 1, 333 nit je potrebno da kle¬ čite, nit da dugo vremena ove razmišlavane činite, 2, 480 posta- jete i klečite pred nihoverni kipi; — kleče: mat. 2, 182 kleče ali stoje. kreča: kr e če: habd. ad. 1046 v stoječe vode žabe krečč. 66 M. VALJAVEC, kriča: kriči: zagr. 2, 28 kriči s. Auguštin: non est quae- rendum in platea, 2, 45 oteč Auguštin od velikoga čuda ovak kriči: o inenarrabilis potentia dei! 2, 52 kriči s. Ivan Chryso- stomus vsakomu grešniku: considera Paulum, 2, 80 čuvajte se gizdosti, kriči na ves glas s. Bernard, itd. veoma često u sva pet sveska, mat. 1, 53 kada kriči za mort, podan je kamen, 141 neprestajnb kriči na vrateh srdca našega, 337 Jezuš Kristuš po vsem telu od glave do nog ranen kriči od traplena i muke, 582 non est deus, vas obšahuje i nad vami kriči, 6 nezaufani! prorok Balaam, mat. 2, 63 ne kriči: istina je, 97 mati srdi se, kriči proti svojim sinom, 155 za pomoč proti nebu kriči, krist. blag. 1, 60 ovak kriči više puti dete i javče, kajti mu želudec je ob- tršen, mat. 1, 374 štimam da na prvo kušane oneli pretečueh je¬ stvin zakriči kakti zvan sebe radi obraduvaiia: kaj je to, kakva je to jestvina? — kriče: petr 232 i ev. tirn. 226 grebi moji i krivice vsegdar proti mene kriče, zagr. Ib 267 tako kričb vu peklu duše nečisteh lotrišev i praznikov. . kričb, kričb vnogo bole one duše v peklu, 5& 187 neprestance kričb govoreči: svet svet svet g. bog, 5 a 188 kuliko se na svetu nahada Judih, koji s Petrom kričb: bonum est nos hic esse, 5 a 331 za fabulu i pri- povest drže krščeniki kaj knige vučb, kaj prodekatori kričb od stiskih na smrtne vure itd., mat. 1, 75 vsi (s. otci) kričb pokoru 244 res miserrima, k r i č e ovde vu znahu vučeni pisci, amare ve- hementer et amatum objectum simue odisse, 246 vsi kriče puni traplena, 316 prodekatori kričb proti blaznosti. 1 e š č a se splendere: 1 e š č e : šim. 169 ne vidiš da zobunci svilni z rukavi rubače z lepemi našiti rožami na nas se 1 e š č e. lete: leti: šim. 233 današni dan vendar ov veliki i žmehki trh prež vsakoga truda zraven leti dale od vnogo sto jezer mil, ono telo danas zjednem koračajem leti dale od sto jezbr mil, 383 ali teda leti dobra prilika, teda je kesno, zagr. 2 a 256 zapa- zivši ova ptica ogen pri svojem gnezdu z velikem hitbnem na po¬ moč mladem svojem leti, kov. kemp. 98 jdbav leti, drči i ra- duje se, mat. 1, 260 ni li on znal, da ogen vužgan jeden krat. ne potuši se, i onde kam iskra leti prime se? krist. blag. 1, 203 vse kaj žive, vse kaj po zemli puzi, vu zraku leti, vu gluhimi vbd i morja gible se, krbpi blagoslov božji z jblom i pilom, zagr. 1, 18 kaj govoriš onda kada nad te takva nesreča doleti? 275 na sto let jednoč doleti, 2, 167 da se naj spusti jeden melinski kamen iz ovoga neba na zemlu i prvo neg do zemjč doleti, PRINOS K NAGLASU U (NOVO)SLOVENSKOM JEZIKU. 67 hoče minuti devetdeset i dve lete, gašp. 1, 497 vu zibčici jošče postavjenomu vu pristrošku odprtom počivajučeinu roj pčelic do¬ leti i vu dčsnoj ruki set meda napravi, zagr. 5 a 181 kada je (ptičici) peruti izrastu, onda iz gnezda van izleti, 5*> 167 doklam ona (ptica) ne o d 1 e t i, 5 b 166 onda se ova ptica laran zaleti vu svoj gobec i tja vu trbuh preleti, kraj. 289 iskra ognena gda med; kudelu zaleti, če je brže časa ne ugasiš, rada plamnom gore bukne, zagr. 2, 256 ova ptica . . sama se vu ogen zaleti, mat. 1, 514 takvi dobički s krelutmi orla ptice, koja v kratkom vremenu iz očih judih zvrhu oblakov zleti, znikneju, zgineju; — le tč: zagr. 1, 133 ptice naproti svetlosti let6, kov. kemp. 147 ako du- hovnički živeš, ne budeš vnogo maral za reči ke po zraku lete, 177 rčči po zraku le tč a kamena ne vraže, mat. 1, 261 muhe ostavlaju vse zdrave tela strani i želne samo lete na tela strani gnile, i smrduče ritne, gašp. 1, 493 ostavleno telo dva orla, jeden glavu, drugi truplo d o le tč čuvat, mul. ap. 725 vrag ga vu stenu tak hiti, da mu se moždani razi e tč, zagr. 5t> 167 gde ga najdu vu nega se zal e tč, mat. 2, 389 zle tč na spodobu muh. leža: ležim: petr. 281 i ev. tiru. 281 ležim vu temnice i vuze mojega naviidnoga greha. kov. kemp. 264 ti znaš vu kulikeh hudobah i zleh nagnenih ležim; — leži: petr. 27 sloga moj leži vu hiže gutum vudren, zagr. 4 a 268 ovde leži telo onoga gospodina, koga su včera pokopali, 4 a 328 ves svet vu greheh leži, 5 a 199 na on kamen koji na sredi puta leži, več od dvajset ludi je se zadelo i popikoulo, mul. ap. 176 naroden leži povit, a vmirajuč visi pribit, kov. kemp. 174 ves človek za zvunskemi hlepi, i ako zagod se ne strsne rad vu nih leži, mat. 1, 508 na kojeh leži ves trh sreče vaše, duh. 15 drugi red vu nutrnoj strani nive leži, 46 drugač bi se koceiie, koje pod zemlum leži sko¬ palo, math. l a 6 kojem jedino na srdcu leži zveliččne duš, krist. nač. 159 kojem ona (korist) jako na srdcu leži, krist. blag. 1, 144 spažuje truhu vu oku svojega brata, k brvno, koje vu oku nego- včm leži, ne vidi, 1, 162 pijkni leži kakti marše; — leže: zagr. 1, 461 kada srce je smrtnem grehom raiieno, vsa naša dobra dela zamrtva leže, 5 a 48 koji i sada zamrtvi ležč, gašp. 3, 275 jedni su puni tuge i čemera, drugi kakti vu špitalu 1 e ž č vseh nevol puni, 3, 237 arka božja i izraelsko luctvo prebivaju vu ša- toreh, Joab i slugi gospona mojega ležč vu taboreh na goli zem- lici, ter bi ja išel vu hižu moju, da bi onde ležal, pil i jel i spal z mojum ženum? 3, 815 ležč nekoji zmed nih vre mnogo let vu 68 M. VALJAVEC, strašni vuzi, kov. kernp. 41 o nori, koji tak gluboko vu zemelskeh leže, da su im sama telovna tečna? 154 gde leže hotena naša. ne pazimo, mat. 2, 232 opadaju i ležd na vaše duše, duh. 15 nive na dobrom mestu 1 e ž e, math. 2 b 239 dojde vura, kada vsi koji leže vu grobeh, negvoga glasa čuli budu i pak živi sta- neju se. Pazi mat. 2, 170 ležim, 124 lčži. mrča: mr čim belost mrčim. — mrči: cant. 150 mesec pred num (danicum) mr čl, 154 mudrost muči, svetlost mrči, lubav goruča od zime ječi. muča: mučim: habd. ad. 1074 od kud vnožina drugeh grehov izhaja, ar da mučim, kuliko same karte zla čine? zagr. 4 a 118 ja lie (ženi) mučim, kada ona klepeče, kov. kemp. 176 kada ja mučim, on sam ne more zamučati, kaj me je drugem ne pove¬ dati prosil, kraj. 237 ter se kruto bojim da koteroga na spovčdi ne zamučlm, kov. kemp. 133 ne z a muči m niti se moliti ne prestanem, doklam se milošča tvoja ne povrne, mat. 2, 438 da druge neizbrojene zamučlm; — mučiš: zagr. 2, 134 od križne muke mučiš, it od žeje kričiš: žejam ; — muči: zagr. 1, 182 vidi bližhega svojega grešiti ter muči, 4 a 113 hoču da žena muči, kada muž govori, 5 a 286 naj muči Theseus kral Athene, kov. kemp. 34 nigdo segurno ne govori, neg koji rad muči, 65 ki na samoga sebe marlivo pazi, lehko od drugih muči, 154 ako je jak, bogat, lep, prikladen ali dober pisec, dober popevač, dober delavec, zveda se; kak je duhom siromah, kak trpliv i krotek, kak pobožen i duhoven, od vnogeh muči se, mat. 2, 195 on kojemu dužni smo, muči, 364, 407, 422, krist. blag. 1, 33 trplivnost negvu zločesto vživam, i on muči, trpi me, zagr. 4 a 97 naj pod- naša muž žennu, žena muza trplivno, naj zamuči jeden drugomu, naj se obodva skrbe vu jubavi i jedinosti živeti, mat. 2, 219 po¬ grešku svoju ne valuje nego zamuči, 222 velika teškoča nadhaja onoga koji greh jeden zamuči, krist. blag. 1, 296 gde črv duš- noga spoznana zamuči, ondč prestane ves nemir; — mučimo: mul. ap. 169 kaj je Kristus za nas trpel? Trpel je mnoga neiz¬ rečena, da vendar ne mučimo, nut! 1 trpel je od vsake fele na¬ roda, spola, zakona i slališa ludih, 777 hihovu falingu podmtšamo, pomilujemo, zamuči m o, pokrijemo; — mučite: mat. 2, 181 hoču vam veruvati da mučite i m v rov no v cirkve stolte, ali . . ; — muce: habd. ad. 906 znam da se nekteri glavari neradi mraze, znam da rajši mučč, mul. ap. 1223 moguči suproti reči ne hte, nego m u č e, mat. 1, 215 dvorjaniki kakti da ne bi čuli, videli, PRINOS K NAGLASU U (NOVo)sLOVENSKOM JEZIKU. 69 mučč, mul. ap. 1081 znaduč greli hotonce z a mu č 6; — mučiju: krist. blag. 1, 298 tak vi, ako se kada iz navade spo- vedii, tak vsa ona koja za greli ne drže, poleg bludne pameti svoje z a m uči ju. prašča: prašči: zagr. 1, 376 kada čuješ da on črep prašči, da nekaj curi, ne glej tamo; — prašče: zagr. 1, 140 ako seme reči božje vu srcah vaseh pogine, kak budete mogli račun gosp. bogu dati od tulikeh trudov i potov koje mi prodekatori vživamo po dne i po noči sedeč pri knigah da nam kosti p r a š č b ? puze: puzim: kov. kemp. 231 potrebno mi je stanovito, da po svčtom tela tvojčga priimaiiu sebe ponavjam, čistim i zažgem, da može biti duže stradiijuč od svčtoga nakdneiia ne odpuzim; — puzi: kov. kemp. 56 koj male ne baba se falinge, po leliko puzi na vekie, 73 kada (se) človek sam vu se zaufa, lehko puzi na razveseleiia človečanska, krist. blag. 1, 203 vse kaj žive, vse kaj po zemli puzi, vu zraku leti, vu glublini vbd i morja gible se, krčpi blagoslov božji z jčlom i pilom; — puze: mat. 1, 237 drugi jesu črvi koji p uzd i kipb iz gniloga tela nihovoga. reža: reže: zagr. 4 a 128 prvo vsa zverja jesu nim na službu dvorila, sada pako na hib reže i zubmi se proti nim postavjaju. ruča: ruči: mat. 2, 426 pustite nega (vola) da se bori, ruči, da se srdi; — ruče: mat. 1, 20 duše proklete čujuč ov glas kakti Juti oroslani, risi strašnb ručč, bčče, tuje i zavijaju (a 249 ruče); — ruči ju: mat. 1, 244 nevojni prokleti puni zvana i znutra naj žuhkejšeh težkoč mahniti postaj u, javkaju, ručiju kakti stočni, i srditi sebe grizli. sede: sedim: kov. kemp. 185 vnogo krdt onde nesem, kade tčlom stoim ali sedim; — sedi: petr. 81 bč vzčt gore na nebo i sedi na desnicu bdžju, 198 i ev. tirn. 183 vezda sedi na desnb otcu bogu, petr. 240 i ev. tirn. 243 zastbpil je na nebdsa, sedi na desnicu otca boga, kraj. 235 vu čijem kipu pop onde sedi, 328 sedi na desnicu otca boga, zagr. 1, 75 vsigdar poleg muža na levu stranu stoji, sedi, hodi, 94 naj sedi ptica z mirom na gnbzdu, 273 kade sedi ono Justvo, mul. ap. 219 Kristuš vu nebu sedi, math. 1» 125 jeden lehdk, markaj i človek prež vsake hasne vsigdar pogibje, i, kak se veli, drugem na zdeli sedi, krist. blag. 1,11 ondd sedi na desnici boga otca svojega; — sedite: mat. 1, 620 (bis) oteč duhovni, koji sedite na božjem mestu; — sede: zagr. 4 b 97 oni koji sedč, rnoraju vekši biti od oneli koji stojč, 7 70 M. VALJAVEC, 4^ 98 ovi zbogom sede, gašp. 3, 278 zakaj bolvani koji sede nigdar ne mogu na noge vstati i koji stoje ne mogu sesti? skrb e: skrbim: math. l a 14 L primiri se samo, ja ti vre tolnaea preskrbim, krist. blag. u posveti: da nemu vekše zna menuvane i vrednost preskrbim; .— skrbiš, kov. kemp. 47 za kaj se ne skrbiš za sudni den? — skrbi: zagr. 1, 144 onda se naj bole skrbi, 445 vsaki zmed vas več se škrbi za telo neg za dušu, 4 a 62 lucifer se vsemi načini trsi i skrbi kak bi nas mogel vloviti, 4 a 103 gdo skrbi za hranu i opravu..? itd. mul. ap. 13 greši suprot vernosti i vere božje, ar se za poštene božje ne skrbi, itd. mat. 1, 64 ne skrbi, tu navadu ostaviti, 492 kada se gdo spozabi iz kakvoga dugovaiia, nikaj več na to du- govane ne misli, nit od nega govori, nit za ne kaj posluje i skrbi, 541 skrbi se vrag prizavati i mamiti mene z obečanem i ponu- danem častili, 2, 100, 137, 138, 139, 155, 162, matli. l a 203 oteč nebeški skrbi se ne na spoznane dopelati i pobolšati, krist. nač. 63 bog je svet, i tak skrbi se ludi pelati na posvečeno blaženosti brodišče, krist. blag. 1, 50 s kulikemi dami i milošč nas Jezuš Kri¬ stus ob skrbi; zagr. 4 b 92 drugoč mora vsaki vernost svoju izka¬ zati s trošenem cirkvenoga blaga, da naimre ž mm najprvo cirkvu oskrbi, ovc. 44 trsi se ovčar: ovcam vsakojačke na prali stučene ali zribane dobre drače preskrbi, da ne z overni razfrižkati i okrepiti more; — skrbimo: mat. 2, 313 potrebno je da se skrbimo, potimo, . trudimo od jutra do noči vu poslih našeh, krist. nač. 23 vupremo lestor naše moči za dobra vest imeti, ostalo vse m vredno truda, da se nad čem žalostimo ali za kaj skrb i mo, 163 vu toru jedino vse stojb, da z ovum skrblivostjum vse dužnosti stališa našega spunavamo i da se za dužnosti ludeh drugeli ne skrbimo, krist. blag. 1, 72 on išče po tom našu hasen. Kakvu basen? da mi nam ovde najeme skrbimo, poleg kojeh nas kak ti svoje naslednike koruniti more; — skrbite: mat. 1, 346 ako ne poznate duše vaše izvišenost i vrednost, za kaj predi neg pogodbu šinite po grehu z duhom peklenskem, ne skrbite da se vputite od vrednosti hene? 411 utane imate dugoga živleha, za to tak skrblivb i mar- livb za dobra sveta ovoga skrbite i trudite se, 419 vi s k r b i t e se, vi trudite se, vi poslujete, da dobro i vugodno stati i nasladu- vati bi se mogli vu ovom živlehu, 593 velite, da se skrbite’ zdravu i neraztrešenu pamet i vuprtu vu boga imati, 346 vam volu dodati želim, da ovo blaženstvo preskrbite si. —: skrbet zagr. 2, 84 svedati se več skrb e za blago neg za dušu, 5 a 186 bo- PRINOS K NAGLASU U (NOVO)SLOVENSKOM JEZIKU. 71 gastvo ovoga sveta na spodobu dima zaslepluje one koji se za ne prekoredno skrbb, 5» 188 vse ovoga sveta čalarnosti, za koje se ludi skrbe, jesu naproti dike nebeške. Vsi adda oni, koji god za čalarnostmi ovoga svete hlepe, trude se i skrbe, ne znaju kaj čine, 4' 98 tržci i mešterski ludi naj se slobodno skrbč za svoj pošten falat kruha, ali prež vsake ciganije, 4 a 107 za vse te takove nikaj ne skrbč, 4 l 207 vojuje z neprijatelmi duše svoje, koji se z vsemi načini skrbe preprečuvati pute koji vu nebo pelaju, 4 a 388 za kaj se ludi mene skrbe kak za milošču duha svetoga? 4'> 31 koji se tak malo maraju i skrbe za s. pokoru, itd. itd. mul. ap. 4 ki se to naj bole skrbe, da se detca iz s. pisma nekoje falatce navuče, 32 k tomu jur tuliko let i vezda naj bole pri nove kra- lice Thereziae kak ti drugi apostol skrbe se naš zagrebački g. biškup Juraj ,Branjugh 4 , da bi se g. Theophilus ,Paffich‘ na svoju staru stolicu vu .Marcle 1 i na nekoje druge postavil, itd., mat. I, 569 tuliki jesu, koji tak malb skrbe se za svoje lastovito dobro, da ne maraju za moleiie, itd. math. l a 230 pokorni nim budite, kaj ti za vaše dobro skrbe, 237 naj se samo skrb d, da sebe zvršendše vučine 2 1 * 61 to su niliova jedina dobra, za koje se oni skrbe, mul. ap. 9 Pius V leta 1572 gospodu biškupe srdčenb nagovarja, da vu svoje biškupije preskrb d spravne uavučitele, 2l> 103 oni takaj dobili su jednbč volu jedno poleg svojeli temeliteh navukov pitane nemu postaviti, da si pri ludstvu, koje ne zarad odiirnoga nihovoga živi e h a kruto jako je odurjavalo, diku i poštene preskrbč; — skr bij u: krist. nač. 233 sami se ne skrbiju po pravedueh razuma dokončkih vpokojiti, krist. blag. 1, 20 koji skrbiju se, da ne bi na skradni vuri nikaj čutili, kaj bi rii- hovo dušno spoznane plašiti i trapiti moglo, 55 kuliki se roditeli nabadaj u koji se za dobro odkojeiie ddtce malo ali nikaj ne skrbiju! 188 štimaju da su bogati lestor za to, da svojoj ča¬ larnosti ugode, da boje tela svoja obskrbiju i svojem poželčham zadovoliju. skuča: skuči: mat. 1, 387 polileplen na blago čuti bol i opomiiiane dušnoga spoznana, skuči, zvija se i pred koleni spo¬ vednika žaluje se, ali povrne se vu iste grehe; — skuče: 249 koji pod nevtažlivum vragov lutostjum niče, s k u č e, tule, zavijaju. smrde: smrdi: zagr. 1, 42 mene smrdi mrcina gniloga psa ludem nego duša grešna bogu, mul. ap. 1, 320 opitaj dušno spo¬ znane jednoga grešnika, ne smrdi li odurneše nego nijeden grob? smrdd: zagr. 4 a 46 po zakutkeh duše smrde oni stari smrtni 72 M. VALJAVEC, grehi, 5 b 184 kak morete obstati poleg tulikoga smrada i vohbe odurneše od vsake gube, s kojum vonaju i smrde oni nečisti grešniki i grešnice, kojem ste vi za čuvare od boga odlučeni ? spa: spiš: šim. 379 nigdar ne spiš; — spi: petr. 126 ni vu- mrla dč vojka nego spi, kraj. 292 vrag ne spi, habd. mar. 221 Lazar naš prijatel spi, ne umrla divojka, nego spi, zagr. 2, 182 vezda vaš kraj Filip spi, 5 11 192 siromah čelu noč sladko spi, kov. kemp. 76 ne spi vrag, mat 2, 407 tak ako skoznuje kak ako spi, krist. blag. 1, 107 vučeniki vu naj vekščm strahu i osu- pnehu kriče za pomoč, a zveličitel pako spi čisto pokojno, 1, 108 mirna vest oposred naj jakšeh halabuk čisto pokojno spi; itd. zagr. 51> 177 kada vaš gospon zaspi, nekuliko dlak iz brade odrežete. — spite: mati). l a 175 gde vi spite? — spe: zagr. 4l> 75 k oj i samo spe i počivaju, mat. 1, 163 ondo jedli veselb, spe tečnb, 360 tati ne spč, rnath. l a 174 nekrivi mirovno spe; — spiju: krist. nač. 17 krepost ne more to včiniti kaj zatrudene onem daje koji spiju. stoja: stojim: zagr. 2, 254 na pečine siguren i stalen stoim 5 a 199 na ov kamen več od dvajset Judi vu ovo n malorn vre¬ menu, kaj ja ovde stoim, je se zadelo, kov. kemp. 184 vnogo krat onde nesem, kade telom s t o i m ali sedim, 244 vuslišaj me milostiven, kada pred tobum stoim, 264 nut stoim pred tobum vbog i gol, krist. blag. 1, 33 ah ne bi bil on sveti bog koji je, da bi pustil, da malovrednost moja, ako vu noj obstojim, ne bi bila kaštigana, 1, 133 ovo ličje velika preg.eška ako vu hoj ob¬ stojim; — stojiš: kraj. 349 poleg nas stoiš, kov. kemp. 106 ti stoiš proti meni, 160 med neprijatelmi stoiš, krist. blag. 1, 113 kaj stojiš ovdč, krvoločno živinče? 1, 203 ti ze vsema vu rukah jedne višeše oblasti stojiš, kov. kemp. 51, ako ti obstoiš veren i zažgan vu delu, prež dvojne bog bude veren i obilen vu plači, 142 napredek stol vu alduvanu sebe voli božanski, tak da jednakem hotenem vu zlom i vu dobrorn vu zahvalnosti obstoiš vsa je- dnako preštimavajuč, mat. 1, 448 hoče more biti vu svojeh groz- nali lažec biti, da ti obstojiš vu grehih prež kaštige? —-stoji: petr. 148 i ev. tirn. 137 ki stoji vu mene i ja vu nem, petr. 148 stojte vu mene, i ja vu vas. Kak ti rozgva ne more sada ro¬ diti sama od sebe, ako vu trse ne stoi, tak ni vi, če vu mene ne budete stali, 2323 i ev. tirn. 235 obrh toga stoji napisano pismo svetoga Jeronima, kraj. 172 priprava k spovedi vu tom stoyi da.., 275 tretji del pripravh stoyi vu tom da.., zagr. 2 a 260 da PRINOS K NAGLASU U (nOVo)slOVENSKOM JEZIKU. 73 se neprijateli nikaj ne maraju niti ne boje za stražu koja pred gra¬ dom stoi, 2 a 221 nnt tamo dva jednake spodobe človeka: jeden kleči, drugi stoi.., od koga se to govori, ali od onoga koji stoi, ali od onoga koji kleči? 2» 251 on stanovito ne stoi na pečine, nego na pčsku, 4 a 247 kuliko krat gdo smrtni greli čini, tuliko krat na boga kamene lata kuliko na sebe stoi (quantum in se est) 4 a 422 pri nas stoi, ako se hočemo zveličiti ali skvariti, 5» 157 kod vu s. pismu stoi zapisano, 5 a 173 na liem stoi, nade- liti koga on hoče z mudrostjum, itd. itd., kov. kemp. 22 ondi vekši najem stoi, 122 vu bogu vse tvoje blaženstvo i srečnost stol, 123 jako pogibelno stoi, ki vsu svoju skrbnost tebi ne zruči, 142 vu tom ne stoi napredek i zvršenost človeka itd., mat. 1, 184 vu čem stoi to razmišlavane? 185 koji vu vaseh vseh trudeh i pogi- belih poleg vas stoi, 396 štimaju, da vu onem gehenu stoi is- tinsko i pravo požaluvahe, 444 ne stoi ova kniga ne stoi za- krivena, zakopana ali neznana, nego vsigdar stoi odprta i oči- vesta očima boga naj pravičnejšega, 463 je li razmete vu čem stoi jakost ovoga razložena ? itd. krist. nač. 61 pokažimo sada, da vu ovom spoznanu stoji navlastito način nepokvarlivoga se pokoja vu vseh živleha ovoga dogodajih vuživati, 83 kralestvo asirjansko, medijan- sko, grčko jesu se dokončala, jeli za to pokolčhe človečansko gorše stoji? 91 nikaj više ne stoji vsamogučnomu na zemli pustiti mira ladati, kak ogeh tabora vužgati,.. ne stoji ga nikaj več truda meni živletie zdržati, kak množinu živhččh iz sveta zbaviti, itd., krist. blag. 1, 50 70 103 itd., mat. 1, 617 ne opominam zažgauh, i oštro karam, kaj se d o s t o i kvarov luckeli, petr. 78 ako on ob¬ stoji kučeči velim vam da gore stane, 148 ako gdo vu mene ne obstoji, van se zvrže, kov. kemp. 123 gospodine, neg listor vola moja ravna i stalna proti tebi obstoi, včini z menum kaj god ti se vidi, mat. 1, 195 doklam s. hostija v želudci neskvarjena i nesprh- hena obstoi, dotlam i sacramentum vu vas i isti bog Jezus Kri¬ stus prebiva, krist. nač. 145 bog previdel je, da posebno dobro jednoga plemena i občinsko dobro krajestvih i orsagov ne obstoji dugo vu dobrom stališu, kraj. 152 kak se gode na ovom svetu venci svečki devojačldli glav pristoje, tak se gorč na nebu ov venec du¬ hovni pristoji Marije; — stojimo: mat. 2, 391 hoče duh da s to im o vu skoznuvahu skrblivi, krist. nač. 246 vu veri, vu kojoj stojimo; — stojite: petr. 32 kaj ovde stoi te? zagr. 1, 397 ako vi hodite senca z vami hodi, ako vi stoite ona stoi, mat. 1, 435 znajte prijatelj, koji me vidite i okolo stoite, da kak ni za 74 M. VALJAVEC, telo moje vračtva, tak nit ni za duša, 601 velite da, ako prem da- leko od vsake prilike s tol te, ništar maiie nad vas hman mišlena i tentacije dohajajo, krist. blag. 1, 87 ako obstojite vil bludnosti vašoj, znamene je, da ste vsu pokornost o'vrgli; — stoje: petr. 5 vu hižah kralevskeh s t o j e, šim. 324 s t o j e pred zrcalom, zagr. 2, 138 po kojega smrti odvetniki taki teku k škrinam, ne odpiraju i blago van jemlu, s kojem dobro stoie, 2 166 podignemo se više iz sunčenoga neba vu osmo nebo, kb se zove firmamentum, ili ono vu kojem stoib zvezde, 2, 246 vsi drugi na strani s to ib, 5b 6 na četrtom foliušu stoib popisane jakosti ogna, mul. ap. 781 ako ž iiim skupa st oj d, 1042 suprot spovedi krivoverci s t oj d, itd., mat. 1, 172 vu čem stoj d te milošče? 299 ovo more se reči spodoba oneli krščenikov koji bežd i daleko stojd od poslušana reči božje, matli. la 196 da bi se nezdiišni vsigdar s sveta ishitili i skončali, tak bi pobožni poleg toga k v ara čhtili, ar z grčšniki vsigdar vu vsakojačkeh skup pajdašehah stoje, zagr. 2» 249 one ne lite biti porušene doklam goder stalne obstojb, mat. 2, 392 ako ova mišlena v pameti obstoj d, plamen podignejii vu pohtenu. — Kao u osnove boja dolazi i u osnove stoja naglas na početnoj slovci: stojiš: zagr. 1, 341 zemja na koje stbiš, je zemla sveta; — stoji: liabd. ad. 185 ktero (pole) na širokom med vodami Savum i Kupum stoij, ev. tiru. 136 rozgva ne more sada roditi sama od sebe, ako vu trsu ne s t <5 i, zagr. 1, 316 duh dalko stbi od grešneh src, 5 b 6 na prvom foliušu stbi zapisana zemla ze vsem drevjem, cvetjem i travicami, 56, 247 kov. kemp 34, 62 mat. 1, 392, 399, 424. Obstoji zagr. 4» 37, 46; obstbimo zagr. 1, 32; stdje: mat. 2, 183. — Složena s prijedlogom pri ima naglas najčešče na prijedlogu: kraj. 295 ke se kolduvati ne prlstoji; krist. blag. 1, 175 sami shdcte, je li se pristoji, 1, 241 vnogo se bojo prlstoji, da ja denes milošče i oproščdna de¬ lim, kak da krivice kaštigujem, 264 on se zadržava tak, kak se pristoji jednoga krščenika; tako i dbstoji mat. 2, 23 prosemo nega da dostoi još jedenkrat.. škome: škome: kov. kemp. 6 naj škomd vse stvari pred li¬ cem tvojbm. tišča: tišče: zagr. 1, 117 leži zvrlm kakoveh maleh vuzlov koji ga tiščb, matli. 1» 192 gospodar lužni dobro je znal, da ako se jiilka vu klice spuče, polu negovom vnogo vekša škoda zroku- vati se more, kajti klice julčene, koje s pšeničnemi klicami skup tiščd se, drugač spiikati se ne bi, da se ne bi i pšenične spuknule. PRINOS K NAGLASU U (nOVo)sLOVENSKOM JEZIKU. 75 trpe: trpim: petr. 287 i ev. tiru 287 gospone, šilu trpim, zagr. 2 a 204 Log zna da ja kruto veliku skrb imam na to, da se vu večer i vn jutro ne jen krat nego i več krat prekrižim, ništar mene po noči vnoge trpim kajkakve strašne i čudne fantazije, .strah i lecahe, kov. kemp. 123 hočeš da nevoje trpim, 184 o kaj mitre trpim! 264 ti znaš gingavoču moju i potreboču koju trpim, kraj. 311 da obšanost moju dobrovolno pretrpim, kov. kemp. 211 kaj marini koja i luilika pretrpim; — trpiš: kov. kemp. 87 nikaj tebi nč hasnovitčje kak da rad trpiš za Kristusa, 101 k navadnem se srdca čačkam povračaš, ar rie liteč bole tr¬ piš, neg činiš, 126 malo je kaj ti trpiš proti onem kaj su tak vnogi trpeli, 160 med neprijatelmi stoiš, ter od desne i od leve boja trpiš, 162 ako prem sada obšanost trpiš koju nesi zaslu¬ žil, ne luti se vendar za to, 188 zaradi toga natura negda se nežalosti, i viteško hude, ako mučče z a trpiš; — trpi: šim. 431 zemja trpi od oblakov kada je vnogokrat prež potre- boče glavu okuplu, zagr. 2, 131 on one, od kojeh trpi, miluje, 4 a 27 ako siromak pravični človek, kada kakovu silil krivičnu trpi, ako prem ne sme kričati, nego mučeč zdihavajuč plače se, ovo zdihavane čuje se vu višine nebeške, 4 a 107 jubav je trpjivna, je milostivna, vsa trpi, vsa podnaša, 4 a 206 kralestvo nebeško šilu trpi, 4 a 312 ter vendar g. bog trpi i podnaša ov greh, 5 a 236 lubav vsa dobrovolno trpi i podnaša, 5 a 290 ne more biti človek na svetu, koji bi več tuge i nevole trpeti moral, neg on trpi itd. itd., kov. kemp. 98 hibav hoče biti prosta, da po kakovi vreme¬ nih koristi zapletahe ne trpi, 129 kada več prveši bare trpi, drugeh več nadohaja ter nenadejano, 171 prež mene ne vala niti ne trpi prijatelstvo, mat. 1, 38 vekše je pregahahe, kotero sa- dašhe vreme vera naša trpi od isteli hman kršeenikov, kak bi bilo poganinov i nevernikov, 62 jeli prež kaštige bog trpi i pod¬ naša ovu obšanost? 466 jelen buduč glavni neprijatel ktič ne vu- marja, i poklain kam rib vumori, veliku i nenavadnu žedu trpi, 536 koji protivščine trpi na svetu, ovc. 41 naj nigdar ne prepusti, da bi se čredo negvo z žarum marhum paslo, niti naj pri nem druge pse ne trpi, nego bele, duh. 35 ov posel se vsigdar skoro k večeri pri sveči opravja i trpi do 11. ali 12. vure po noči, math. 1, 1, 76 ne mečete za nemar hegovu dugotrpnost i dobrotu, s k oj um vas podnkšai trpi, krist. nač. 38 štimahe ovo vre dugo vre¬ mena trpi, 111 najdale do konca Žitka vašega to trpi, 112 ne pitajte, zakaj bog trpi krvoloka, 113 bog vekivečni trpi grehe 76 M. VALJAVEC, i limanice Judih, da vam peldu pokaže, 221 človek tuži se zvrliu neprilik, koje trpi, krist. blag. 1, 17 človek od smrti buduče ne samo rad nigdar ne misli, nego niti Spomenka od ne ne trpi, 1, 33 trplivnost liegvfi zločesto vživam, i on muči, trpi me, 1, 75 ako na ova još ne omehkča, trpi ga, čaka ga, nč če g;i osta- viti, 95 bog naš trpi i mi ga nasleduvati ne čemo, 1, 226 on ne trpi razdejenu proti sebi liibav, 1, 233 more biti vam živlčrie pre- dugo trpi? 1, 263 za ončm samo hlepi, kaj vekoma trpi, kov. kemp. 191 vredno je da ovu vnru sluga tvoj iz Jubavi proti tebi kaj pretrpi, krist. blag. 1, 270 vse se pretrpi s trpjivnostjum; — trpimo: kov. kemp. 65 dosta hitro čutimo i premerjamo, kaj od drugeh trpimo, krist. nač. 113 s. Pavel trapleiia kratko tr- pčča, koja na svetu ovom trpimo, vsa za nikaj drži, 1, 35 ne marimo da ovde trpimo, samo da se tam veselili budemo, 1, 184 on hoče, da mi za volu božju takaj nekaj trpimo, 1, 275 kuliko goder puti suprotivčine trpimo, vesčlemo se, ar to je za grehe zadovojščina; — trpite: mat. 1, 494 ne trpite nit pišče, da bi na vašu zemju ali dvorišče zletelo, math. l a 181 on vas segurno vidi, da trpite; — trpč: petr. 99 i ev. tirn. 87 milo mi je vnožine luctva, ar ovo vre tri dni mene trpe i nemaju šta (kaj) jesti, petr. 178 i ev. tirn. 165 blaženi kii smertno pregAnane trpč za pra- vicu, 341 dobrovolno trpe svoje boleznosti, zagr. 2 a 181 blaženi koij pregone trpč za pravicu, kraj. 4 a 22 za Kristusa pre¬ gone dobrovolno trpč, 5 a 246 putniki po onom orsagu putujuč kruto veliku žeju trpe itd. itd., mul. ap. 302 ako kaj trpe, ono trpe za svoju puntariju i nevernost, kov. kemp. 21 nekoteri na početku obrneria svojega težčja skušavana trpč, nekoji pak na koncu, 87 dostojno bi moral rad malo trpeti za Ivristuša, kada vnogi težeša trpe zavoj sveta, 114 je li štimaš, da Judi ovoga sveta nikaj ali malo trpč? 247 kada nekoteri k svetomu ' priče- ščaiiu priložile se vučiniti pripravlaju, gorše vražje skušhe trpe, mat. 1, 106 očivesto je, da duše purgatoriumske naj vekšu muku trpe zbog odvhičeha vživana lica božjega, 243 kuliko do sada strašnoga, kuliko traplivnoga povedal jesem, menši tal je zla, koje prokleti trpe, 244 čujte kakvu muku i traplene trpč oni, koji od stekloga psd grizheni jesu, 361 ovo malane pekel pelduje, vu kojega grešniki idu i ove strašne muke trpč, 545 to nakanerie nahaja se vu vriigeh i prokleteh dušah, koje zbog nezgovorne muke, koju trpč, Ihte se proti bogu, 623 spačiteli zvrliu veki- večne muke još druge sebi prikazajuče trpč, math. l a 214 blaženi PRINOS K NAGLASU U (NOVO)SLOVENSKOM JEZIKU. 77 je.su, koji zaradi pravice t r p b , gašp. 1, 576 ovak valujuče go- spona Jezusa Kristusa muku pretrpč i greli bolvanstva obale; — trpiju: krist. nač. 92 vnogi početniki jesu vsega zla, koje tr- piju, 111 pravoverniki na svetu ovem trpiju, krist. blag. 1, 122 koji trpiju kaj su zaslužili, 294 kuliki se zmed nas nitj- deju, koji druge za kakvo goder zbantuvarie od u rja vaju, ne tr- Pbju? vele: velim: petr. 14 velim vam, ne budete videli mene od vezda, 27 stanovito velim vam, nesem našel tulike vere vu Iz¬ raele, 74 stanovito velim vam, da stize točili i plakali se budete vi, 79 ja velim vam, prosete i hoče se vam dati, 105 velim vam, pojdč ov dole vu hižu svoju bole pravičen včinen od onoga, 107 velim vam, da . . , 111, 153, 159 (a 102 velim), zagr. 1, 151 vezda pak velim ovak, 156, 168, 174, 179, 260, 5 b 167, krist. blag. 1, 37 od ovoga pravoga blaženstva govoriti jesem nakanil, na koji cil velim prvič: vu bogu jedrno je naše blaženstvo, 1, 82 odkud velim ja vsakomu: prosi, da bog ravna put tvoj, 1, 84 kam goder idem, nosim z menum dušu moju, dušu, velim, koja je kip spodobe otca našega, 1, 101 ako velim ovomu: idi, i ide, 1, 175 jesu, velim, dnčvi ovi korizmeni, vu kojeh žuhku muku i smrt razpetoga za nas Kristusa premišlavati dtižni jesmo, 1, 227 ja ravno ne velim, kak da po prijetju svetel) šakramentov ne bi več moči opasti, 1, 268 sada velim ja, da se i mi vpiititi jen- krat piistemo, da...; — veliš: petr. 6 kaj veliš od samoga tebe ? 46 Abraham je vumrl i proroki, a ti veliš: ako gdo reči moje obdržiival bude, smrti na veke koštal ne bude, 56 ti veliš, da sem ja krdj, 151 kak ti veliš, kov. kemp. 123 istina je kaj veliš, 220 nut, nebesa nebes te ne presežu, h ti veliš: hote vsi k meni (a malo više gore: včli.š), 221 bojč se sveti i pravični, a ti veliš: hote k meni vsi, krist. blag. 1, 234 vkanitel ov, ve¬ liš, jošče živilči je rekel: za tri dane vstanem se; — veli: petr. 63 drugo pismo veli: budu videli, koga su preboli, 79 kaj je to, da veli: jedno malo? 100 ne vleze vsaki on vu nebeško kralevstvo, ki mene veli: gospone gospone, kraj. 197 to se veli gospoda- rom, zagr. 1, 91 Thomas a Kempis veli: fac quod ex te est, 2 a 41 je li naj vekše delo božanski), kada iz grešnika pravičnoga čini? moglo bi se, veli, komu god videti, da ni, 2* 55 s. Bernard veli da ... , 2 a 168 s. Ambrož pridajo i veli: liidi ni več nego listor stotina dčla broja angelskoga, 2 a 220 od kud poštuvani Beda veli: . . , 2 a 240 tak veli Dioscorides, da . . , 4 a 47 s. Gregur 78 M. VALJAVEC, papa odgovarja i veli ovak :... itd. itd., kov. kemp. 9 kaj se veli, pazi, 76, 95, 99, 122, 149, 167, 177, 187, 193 itd., mat. 1, 75 obznariuju pokora koja kak se šteje vu dnevu svetečnemu s. Au- guština, i on veli, občinska je, 212 s. Auguštin . . . veli, da onda najbole bog suprot grešniku srdit kaže se i srdit je, kada nega kaštigati prestaje . . ., znajte, veli on veliki navučitel s. Hieronjmus, da . . , krist. nač. 101 to je sreča, da je on z ban tu val boga, koji, kak veli s. Auguštin, zlo na nikaj spravla, 149 po riem oblastniki spoznavaju pravicu, kak Salomon veli, 155 gospon, kak veli Salomon, je maloga i velikoga načinil i nosi skrb za vse, 158 vsaki je, veli s. Pavel, dare svoje od gospoua dobil, krist. blag. 1. 21 pod grebi, kak veli Ozeaš prorok, vtitpla se zemla, 1, 34 on grčši čez den po sedem krat, veli narodov apostol; — velimo: krist. nač. 95 mi velimo, da bog grčhe prepušča- juč primerneše je cilu svojemu delal, kak da bi je bil preprečil, 96 velimo prvič, da je za cil božanski boje bilo . . , 115 da na kratkom odgovorimo, z ovemi s. otci velimo, da zločinci vsi nčsu sami srečni, 164 za to su ovo lestor zastori, pod kojemi našu nezadovojnu oholnost zakrivamo, kada velimo: za kaj se uesino vu koi drugi veri rodili? krist. blag. 1, 95 od kud ... velimo mi, da je to težko i nepodneslivo potrebovane, 1, 282 oteč naš, velimo, koji jesi na nebesih; — velite: petr. 47 je oteč moj, ki mene diči, koga vi velite, da je vaš bog, 158 vi pak koga mene velite? zagr. 1, 179 vi krivo velite, krist. nač. 124 velite, da bi tužni vsigdar bil tožen, krist. blag. 1, 173 to naj činiju, velite, redovniki, 1, 215 kaj, znajdetie človečansko, velite vi? — vele: Šim. 234 od zemje do neba jesu več od osemdeset tisuči mil, na toliko da, vele, da bi melinskoga kamena gdo spustil od neba zvezd, imal bi kaj devetdeset l<5t dole leteti, zagr. 1, 167 nekoji vele jedno, nekoji drago, 183, 195, 203, 251, 362, 5 b 210, 215, 2, 166 poslulmemo mudre astrononmše, koji vele da je sunee visoko od zemlč četiri milione mil, 2, 195 tolmačniki s pisma velč, da je na križ rake držal raztegnene, 2, 204 za to v el 6 pravde: qui nititur iure suo, nemini facit iniuriam, 4» 99 vojska, velč oni stari soldati, jemje pokoj domovine, 4 a 179 po rogu, v c 1 č, da se razumeti mora on mrzek glas kojega pijanec ima, da ga nigdor rad ne posluša, itd. kov. kcmp. 40 vele vnogi mla- b(av)i igingavi: nut kak se dobro žive onomu človeku, kak bogat je! 188 kaj drugi vele, to se poslulme, mat. 1, 276 vu orsagu Colconda zvanom velika je obilnost drageh gemantov i plemeniteh PRINOS K NAGLASU U (nOVo)sLOVENSKOM JEZIKU. 79 kamenov, i vendar retki dragi gemanti, rubini črleni kameni vele se, mat. 2, 381 kuliko krat ne vele v srdeu: da bi bil bogat! 499 vele, da lehko zvcličiti se je, matli. la 128 pokornost stoji vu tom, da vi vu vseh dugovahah, koja vam vaši roditeli vel d, sebe pokdrne izkažete, 2 C 112 ova ne govore vnogo rečih, nego na kratkom nemu v e 1 e, kaj bi rada imati; — vel i j u: krist. nač. 68 Socinianci v e 1 i j u, da bog lestor zna ludih premembe, koje su samo od naravske potrebbče, krist. blag. 1, 171 ono, kaj ne na ove grehe vidce ne bežiju: veliju i obečaju, da od sada nigdar više na grdšno živlehe ne pomisli j u, ali za grešiti priliku sami iščejo, 1, 183 nekoji čedueši zmed riili veliju, da im postne jest¬ vine škodiju. vise: vise: gašp. 3, 676 kak ni odičen, vu kojem, na kojem i okolu kojega visd tulike zastave neprijatelske? — Ali je običniji naglas na početnoj slovci: vise i visi: pelr. 116 vu oveh dveh zapoveddh visi vsa pravda i proroki, mat. 2, 35 iz vsakoga pozi¬ vali a . . pribolšica pomočili i milošČih visi, 36 od hih visi zdravje betežnika, 259 jubav koja ne visi od naše vo}e, 489 borene od kojega visi ali vekivečna naša sreča ali vekivečna naša nesreča, kov. kemp. 198 iz te falinge, da človek samoga sebe preveč neiia- redno lubi, skoro vse visi, kaj god korenično obladatije potrebno. vrte: vrti: zagr. I, 320 on koji se preveč visoko podiže, lahko mu se vu glave zavrti; — vrtimo: kraj. 135 mi se izda med vnbgemi neprijateli vrtimo i vršimo; — vrte: liabd. ad. 332 ovo je zlati vužinec oneli ki na prezreduo gospoduvane hlepe i za ne se tak nespametno v r t d. zvenča: zvenči: kov. kemp. 130 vojuj čvrsto za me, da po¬ stane mir vu moči tvoji i obilnost hvale tvoje zvenči vu svetom dvoru, mat. 1, 242 sumlite si, kak tužna žalostna narekovana, kakva buka, kakva krika, zubili škripana, tu jena čuti se morajo od tulike prokleteh zdvojeneh vnožine i s kakvum strahotum ha- labuk i štropotov vsa jama peklenska zvenči i povsud zvoni, 432 kaj hasni da pod vudarci kladiva zvenči nakovalo i ništar mahe ostaje isto nakovalo? krist. blag. 1, 221 zriik zvenči od jezero veseldh glasov. žele: želim: gašp. 1, 545 ja ne boim se muk tvojeh, nego ne želim, 576 i ja želim velike trpeti muke, krist. blag. 1, 52 kuliko želim, da mi vsi na vsako priliku pazimo zveličitelu na¬ šemu zahvalne se izkhzati, toliko želim da . . , 1, 240 tebi srdču želim, 1, 263 dugovšthc, koje ja sada nerazložno želim; —že- 80 M. VALJAVEC, 11 š: krist. nač. 80 da bi tebi višni bog ravnane sveta predal, kak bi ti sam sebi zadosta včinil, ti, koji jedno isto vreme suprotivna i blaženosti bližnega tvojega ze vsema proti stavlena dugovaha že¬ liš? krist. blag. 1, 258 kupi si po delih nedužnosti ali pokore dobra dela za vekiveenost, ako zveličen biti želiš; — želi: zagr. 2, 147 mu obznani svoje hotene, da naimre želi nasleduvati vu cesarske službe otca svojega, 2, 226 koje zroke gdo goder želi znati, naj pripravi svoje duhovne oči za videti je vu ovom duhov¬ nom zrcalu, 4 a 10 bog želi i hoče vse ludi zveličene imeti, 4b 26 koji nas vseh želi zveličeneh imeti, 4 a 86 bog vseh stališev vsega sveta ludi želi zveličene imeti, 4 a 188 gdo goder ada ne želi i ne šče vu pijanstvo opasti, naj vsigdar ima pred očima svoje prste, 4 a 205 suproti trem neprijatelom dušic našeh s troje fele oružjem vojuvati se mora vsaki on, koji želi svetlost lica božjega vuživati, 4 a 207 koji god želi vu nebo zaiti pokoja večnoga vuživat, ovde potreba da se bori, 5b 72 mehe zagovarja se on, koji listor želi kakovo dobro delo vučiniti itd., kov. kemp. 166 več krat prekruto se stara človek za kakvo dugovahe, koje želi, mat. 1, 104 koj smrti ne boji se, nego hu želi, 130 koji goder još živeti želi, kada mu došlo je vreme smrti, hu prijemle s tiu-obnostjum, 167 vnogo vidi se vam ona prositi, kada prosi i želi, da zapovedi božje obdržavajte? 206 vupremo misel na ono dobro, koje bog z ovem načinom nam želi i preskrbluje, 211 bog naše dobro želi, 346 onda znate, da želi dušu vašu, 375 nigdar ni zasitno i za- dovolno i vsigdar više i više želi, 451 nad najmenšem bantu- vaiiem ah fantehe biva ah želi se, 470 on drugo nit želi nit trsi se nego samb nad vas navaliti s prijatelstvom ženskoga spola, 2, 10, 93, 103, 269, 324, krist. nač. 80 kada jeden želi vreme lepo, drugi želi dcžda, kada polodelavec želi mira, vojnik želi ta¬ bora, vrtlar želi tiho i mirno vreme, ono isto vreme zdihava bro¬ dar za vetrom, krist. blag. 1, 39 sam bog je hegov konec, vu nega mora vpreti misli svoje, ako želi blažene dneve, 1, 45 koji ga istiuski išče i želi, on mu se z vsum darežlivostjum prika- žiije, itd., mul. ap. 140 Eva pogleda na jabuku, poželi, privoli, vzeme, zagrize, mat. 1, 460 on mladenec.. poželi ono kaj ni smeti vživati; — želimo: zagr. 4 a 55 želimo vsi srečno i veselo umreti, mat. 1, 485 mi ne želimo, da bi od boga ah ludih fan¬ tehe včinilo se radi našeh krivic, krist. nač. 22 mislete da želeti da se vso mora dogoditi, kak mi želimo, za pokoja se vživati moči, je jako nčpovolno štimane, 126 kaj jedno vreme želimo, več nam PRINOS K NAGLASU U (NOVO)SLOVENSKOM JEZIKU. 81 se drugo ne dopada, 128 pohlepnost velika čini, da istem roditelom našem smrt želimo, 160 nam se kaj denes želimo zutra ne dopada, 175 preglejmo da si nikaj više niti mene ne želimo nego kaj imamo, 223 pak si želimo dugo živlene, krist. blag. 1, 45 kam nam se je obrnuti, ako želimo najti dobro koje zasiti srdce naše? 1, 49 za liu zahvalne nas izkazati želimo, 1, 82 mi ne želimo puta ravnoga, 1, 111 kaj onda naj več želimo? 1, 114 mi vsi želimo mirno i pokojno živeti, 1, 147 mi proti hemu mor- gujemo, da nam ravno ono ne da kaj želimo, 1, 274 ovak mb- ramo reči, ako najema trpleii zadobiti želimo, itd.; — že¬ lite: zagr. 1, 484 kakov zrok moral je biti ove tak velike tvrdo- kornosti? Ako line znate a znati pak želite, poslušajte, mat. 1, 508 koji s srčenostjum vašum vsem strah zavdati želite, 2, 79, 380, 382, math. la 202 je li želite da to bude? krist. nač. 162 ali dndvi oneh, kojeh si stališ vi želite, imaju li dugše vreme kak dvadeset i četiri viir ? 164 kaj štimate, da ov drugi priličneši stališ kojega si želite, koristneši bude za vekivečnu blaženost dobiti? 165 ako ldstor ov jedini je cij, da si želite v drugem stališu biti, tak morete vi ovoj vaši žeji vu ovdešiiem stališu za¬ dosti včiniti, krist. blag. 1, 147 koji nikaj bole ne želite kak vašu ddteu srečnu videti; — žele: habd. ad. 183, koga žele da bi im od smrti oslobodil, Šim. 179 svetsku diku želb prež broja vnogi, zagr. 4 a 20 vsi Judi koji goder žel5 pobožno živeti, pre¬ gone budu trpeli, 4* 65 želb i prose drugi da bi mogli pošteno g. bogu služiti, . . nikaj ne dobivam kaj žele, itd., mul. ap. 459 to vsi žel d negda dobiti, 619 ki kruto žele protimbe grehov, gašp. 1, 317 koteri zvršeni žel d postati, kov. kemp. 141 mir vsi žele, 199 dobro vsi žel d, mat. 1, 95 tak razmevaju vsi, koji zveličene svoje žel d, 122 nu zbog hasne išču, žejd, 217 vse mošiid i ormare pune imaju zlata, još nisu zadovolni, nego više žele, 244 boga daleko od sebe žel d i radi bi nega ne poznati,., želum prevelikum hu žel d, nu čekaju, 245 žejni ta napitek po¬ kušati žel d, 376 angeli že ld obraz boga gledeti, math. 2b 250 obodvit, bog i mamon, žel d i potrebuju od nas Jhbav, 2° 52 dvorjaniki pripravni stoje, nebesku hranu vsem koji želb i prose, podbliti, 117 hemu zlo želb; — želiju: krist. nač. 10 želi ju ga, zadobivaju ga, pak ne znaju vu čem stoji, . . k onomu stal- nomu vesdju koje želiju ne dospbvaju, krist. blag. 1, 20 koji vu cdldm živlbnu mirno srdce ladati želiju, 1, 40 jedni nd sfi za- 82 M. VALJAVEC, dovojni s svojdm bogatstvom, ar že liju vekše; jedni nhsu zalo- vohii s svojimi častmi, ar želi ju druge. (A habd. ad. 66 želih.) žma: žmiš: zagr. 1, 349 Ako li ti od ove udovioe nikaj ta kvoga ne znaš ter mučiš, ter s pleči stiščeš, ter se s tvojem gub- cem namrniš ali pak z očima zažmiš i vkup nasmeješ, ova vsa jesu dosta k pogublenu poštenoga glasa. Naglas na slovel ispred vrstnoga nastavka imaju u vijek osnove: sliša, vide i zdrave, često vise kašto hite, ihte. Naglas je u svih otisnuti. sliši: slišim: preš 47 slišim de so Bosnijaki v siižnost gnali kristijane, 101 sonite slišim peti pevce mlade; — slišiš: preš. 177 ne slišiš kak glasni trobdnta p6je? — sliši: rog. 2, 107 šliši u srcu en glas, preš. 172 nar v h e, sveta otrokam sliši Slave; kiiz. 25 ki rejč sliši i razmej, 317 ga nišče ne sliši, nagli. 110 reca med perotnate lužne stvhri sliši, preš. 73 zasliši med mrliči gospčd glasčn prepir, itd.; — slišijo: preš. 101 kaj prida s 1 i š ’ j o všesa naše rade, kiiz. 24 vidouči ne vidijo i poslušajouči ne slišij o, 275 naj kak ne vidijo z očmi i z vlihami ne slišijo, nagfl. 48 da k hej slišijo tak so i h 6 tali, 80 štere sprave slišijo k carti ? itd. vidim i vidim: nagfl. 28 naj vidim jeli dobro sedite, kov. kemp. 251 kak dugo gospodina mojega odprto vu svoj diki ne vidim, za ništar držim vse, krist. blag. 1, 135 vidim vnogeli vinograda; — vidiš: preš. 83 kaj vidiš tam? 171, 183, kiizm. 438 ka vidiš, piši vu knige, nagfl. 9, 28 itd., petr. 2311) zndš i vidiš dobro zemelsko imane kak se dobiva. — Mjesto vidiš govori se često: viš: vižga, vižo, viže, vižih = vidiš ga, jo, je, jih (sravni Rad khiga LXXV4, 55); — vidi: kiizm. 42 ka se pa vam vidi? petr. 109 koteri zmed oveh treh vidi se tebe da je bližiii bil onoga ki je opal med razbojnike? 151 ki mene vidi i otca vidi; — vidimo: rog. 2, 179 danas trujino krono vidimo, kiizm. 59 nih&j naj vidimo je li ga pride Elias zdržhvat, nagfl. 190 či brodimo zvezdato nebo tak naidemo kaj se ništere zvejzde vekše ništere menše bidti vidijo, jeso tak indic, ka je komaj vidimo, gašp. 1, 419 to isto vu Ti- motheu izvršeno vidimo; — vidite: kiizm. 24 štera vi vidite, nejso vidili, petr. 107 kotera vi vidite, nčsu videli, 121 ako zna- meha te čhda ne vidite, ne verujete; — vidijo: kiizm. 24 vaše oči so pa bldžene kaj vidijo, trpi. 28 tou rade vidijo oči naše, itd.; — vide i v'ide: petr. 4 slčpi vide, šantavi hode, 35 gle- PRIN0S K NAGLASU U (nOVo)sLOVENSKOM JEZIKU. 83 deči ne v ide, gašp. 1, 298 ovi na brzom vu cirkvu dojdu, jošče goruče sveče vi de (a 352 vidč, što ce biti štamp. griješka). zdravi: mat. 2, 156 batrivost i vesele ovo dohada iz ufana koje nevolni grešnik ima da još o z dr d vi; ali češče rabi osnova s pridržanim vrstnim e; ozdrave (sravni pag. 77 u LXXVT. Radu). hitim: gon. 107 vu zourje kak zn&glič čredar tuli, se prebu¬ dim, hitro gori stanem, mujem i gori se oblecčm. Hitim vo z hiže gledat kak da se zori; — hitijo: gon. 93 vse stvare na počinek hitijo, ltidje se pa k večerji spravlajo (a u krahštini: hitim, sr. pag. 90 Rad LXXVI.). Dodatak. 1. šim znači: Feniks pokore pod krelutmi pelikana počivajoča, to jest prodike nedelne po Milialu Simuniču, jašprištu goričkomu i stolne crkve zagrebačke kanoniku spravlene. Zagreb 1697. U predgovoru piše: Najdeš vu ovc knige vnoge reči nekoje k šta¬ jerskem, nekoje k vugrskem, nekoje k varaždinskem, nekoje k hor- vatskem spodobne: spričauoga s tem me imaj da sem ja sin ined- morski med Stajerom i Vugri roden, da sem vekšim tajem vu Varaždinu u školu hodil i da sem sada nevredni karlovačke po- krajne jašprišt. 2. U 4. svesku letošnega ,lublanskoga Zvona' str. 236—244 g. dr. Strekel, ocijenujuči Sumanovu slovenski! slovnicu, raspravla o slovenskom akcentu. On proti Skrapcu i meni drži da je slovensko naglašivaiie ekspiratorno. Jer je stvar važna i vrijedi da ju širi krug saznade, ne 6e mi g. Štrekel upisati u grijeh da bez naro¬ čite negove dozvole negovo mnijene ovdje doslovce preštampavam. On piše: Glavna uzroka, da še ne vemo, pri čem smo glede našega na- glaševanja, sta po mojih mislili ta le: a) pri določevanji našega naglasa se je dozdaj premalo ločila kvantiteta od akcenta; b) ni se pazilo na to, je li naše naglaševanje ekspiratorno ali muzikalno. I. Ločitev kvantitete od akcenta je sicer v slovenščini zavoljo tega, ker so prva dd razločevati samo na naglašenih zlogih, precej težavna, ali za našo nalogo je neobhodno potrebna. Pri kvantiteti nam ni paziti na to. s kako močjo ali krepkostjo izgovorimo n. pr. kak vokal, tudi ni nam paziti na viši ali nizi zvok tega vokala, ampak na to, kako dolgo traja. Vsak bode razločil, da a v besedi 84 M. VALJAVEC, brat (frater) menj časa traja, nego a v besedi vrat (coliuin): to je, da je a v prvem primeru krajši nego v drugem. Ali s tem, da pravimo „krajši, daljši“, govorimo še presplošno; iskati si moramo torej podstave, na katero te pojme konsolidujemo ter spravimo v določno razmerje. Za tako podstavo smemo vspre- jeti pojem kratkosti sploh, to je tisto dobo, katera ravno zado¬ stuje, da pri navadnem, ne prehitrem govoru kak glas določno in jasno izrečemo. (Prim. Trautmann, Die Spracblaute im Allgemeinen und die Laute des Englischen, Franzosischen und Deutschen im Besonderen, Leipzig 1884, str. 123.) Ako s to najnavadnejšo dobo primerjamo, koliko časa potrebujemo za izgovor pri drugih glasovih, dobimo po naukih fonetikov pet stopinj trajanja ali kvantitete, na¬ mreč glavni stopinji kratkosti in dolžine in še tri postranske stopinje, kajti kratkost, oziroma dolžina je lahko krajša ali daljša od navadne kratkosti, oziroma dolžine. Tako torej dobimo pri kratkosti: krajšo kratkost (Unterkiirze, reducierte Kurze), krat¬ kost sploh (Ktirze), in daljšo kratkost (Oberkiirze): pri dolžim pa dobimo: krajšo dolžino (Unterliinge), dolžino sploh (Lange) in daljšo dolžino (Ueberlange). Toda stopinja daljše kratkosti in krajše dolžine je v sredi med kratkostjo in dolžino sploh, torej je ista in potemtakem nam ostanejo le tri postranske stopinje. (Prim. Traut¬ mann 1. c. Sievers, Grundztige der Phonetik 2, str. 161). V navadnem slovenskem govoru sta navadni glavni stopinji: zlogi so torej dolgi ali kratki. V narečjih pa se nahaja večkrat tudi srednja stopinja med dolžino in kratkostjo in daljša dolžina. Srednje dolgi zlogi so v rabi n. pr. v rezijanščini. I. Baudouin de Courtenay piše v svojem vzglednem delu „Opyt fonetiki reznjanskich govorov" § 15: oboznačaet voobšče udarenie, no otnositeli.no količestva, ja ne mogu v dannom slučač skazatb, estr. li tak obo- značennyj glasnyj dolgij ili že kratkij“. Tudi v bohinjsko-posavskem govoru nahajamo srednjo kvantiteto. Isti učenjak piše v knjigi „Otčety komandirovannago ministerstvonn. narodnago prosvčščenija za granicu st. učenoju cčliju J. A. Bodusna de Kurtena (J. Bau¬ douin de Courtenay) o zanjatijachu. po jazykovčdčnij u v'i. tečenie 1872 in 1873 gg., Kazanu 1877“ str. 49 to le: že nad znakoma, glasnago oboznačaetu. polnoe udarenie glasnago srednej dol- goty“. Tudi Roman Brandt vč za srednje dolžine v slovenščini. On piše v svoji knjigi „Načertanie slavjanskoj akcentologii. Sankt- peterburg' 1 . 1880“ str. 90: „ kr o me akuta, cirkumfleksa i dvojnogo gravisa, budu upotrobljatn ešče znaku, neopredčlennago udarenija, PRINOS K NAGLASU U (nOVO)sLOVENSKOM JEZIKU. 85 vi, teclri, slučajaclrb, kogda u menja nc ukažctsja točnychr> sve- denij o vygovore slova“. Tako srednje dolžine se slišijo tudi po Goriškem in po Krasu. — Daljša dolžina se sliši po Štajerskem, kakor spričuje Miklošič, V. Gr. P 335, kjer pravi, da je dolžina v besedi vrat (gen. pl. od vrata, porta) dvakrat tako dolga kakor v besedi vrat (eollum). Sploh se mi zdi, da spadajo sem gen. pl. dvozložnih, na predzadnjem zlogu dolgo povdarjenih substantivov, ki postajajo v rečenem zlogu enozložni: žena, žen; polje, polj ; kosa, kos itd. Da bi pa bila ta dolžina v resnici še enkrat tako dolga kakor prosta dolžina, torej „doppelt lang“, ne morem pri- tvrditi: meni sc zdi samo blizu za polovico ene dolžine daljša. Stopinjo trajnosti, katere smo tu postavili, seveda nimajo stalne mere, ampak so samo razmernc: razmera torej ostane ista, ako govorimo prav počasi ali prav hitro, mera pa ne. V jezi, razbur¬ jenosti more se pa tudi razmera spremeniti. (Prim. Trautmann o. c. P* 124). IT. Zdaj, ko vemo, kaj in kolikera je kvantiteta, oglejmo si še naše naglaševanje. Pred vsem moramo določiti, ali je naše naglaševanje ckspira- t o r n o, to je, odvisno od moči ali jakosti, s katero kak glas izgo¬ varjamo, ali pa muzikalno, to je tako, pri katerem se zvok povišuje. Kakor pri kvantiteti, hočemo tudi tukaj na podlagi fone- tiških preiskav najprej pokazati, kaj s tem menimo. 1. Vsak jezikoven glas ima že od narave večo ali manjšo moč ali jakost: tako je e krepkejši nego i, o je krepkejši nego u, a je med vokali najkrepkejši, vokali sploh pa so krepkejši od konso- nantov. Ali pri naglaševanji ne gledamo na to naravno jakost, ampak na to, je li ta jakost povečana ali ne; to povečanje jakosti provzročimo s tem, da svoja pljuča napnemo. (Prim. Trautmann o. c. pg. 124.) Ako rečemo mati, sta m in a krepkeje, jasneje povdarjena, nego t in i; če pa rečeno slovo, je drugi zlog krep¬ kejši, glasnejši. V stavku: to bi se mi zdelo sramotil o — ločijo se zlogi to, zde, mot od drugih s svojo jakostjo in zatorej pravimo, da so povdarjeni. Tako naglaševanje, katero sc naslanja na večo ali manjšo namerjano jakost, imenujemo c k s p i ra t o r n o. Ekspiratorno naglaševanje morebiti četvero: slabo, srednjc- močno, močno in pravmočno. (Prim. Trautmann o. c. pag. 125, Sieviers, o. c. 182.) Prav močno naglaševanje se na zlogih in besedah navadno ne nahaja, ampak samo v stavkih (batzaecent), posebno v adverzativnih. Kar sc tiče slovanskega slabega, srednje- 8 m M. VALJAVEC, močnega in močnega naglasa, moramo omeniti, da Nemci naše slabo povdarjene zloge občutijo za srednje-moč ic. Nasproti nemščini so se torej stopin je ekspiratornega naglaševanja v jezikih slovanskih nekoliko presuknile na stran veče jakosti. Srednje močni povdarek je pri nas vedno postranski poudarek: kamniškega, ribniškega, zdelo bi se mi'. Kjer ga bo treba zaznamenovati, predlagali bi za slovenščino piko nad sonantom, torej a, e, i, o itd. Glavna povdarka pa nam ostaneta: s p 1 o š n o - s 1 ab i in močni. 2. Kakor ima vsak glas, vokal in konsonant, svojo posebno, na¬ ravno jakost, tako ima tudi vsak glas svojo posebno višino (Ton- liohe). Pa kakor one naravne jakosti, tako nam tudi te naravne višine ni pri naglaševanji jemati v poštev, ampak tisto povišatev ali ponižatev glasu, katero v govoru nalašč dajamo nekaterim gla¬ sovnim skupinam in tudi posamičnim sonantom. (Prim. Trautmann o. e. pg. 126.) Tako je višina glasu drugačna, ako vprašamo na¬ vadno : kdo? ali pa, ako začudeno vprašamo k d o o o’ ? To povi¬ šanje moremo sploh samo občutiti, ako na glas govorimo; če šepe¬ tamo, ga ne moremo zapaziti. (Prim. Trautmann o. c. pg. 126, 128). Najbolje določiti pa se da to poniževanje ali poviševanje gla-u, ako usta zapremo in skušamo kako besedo izgovoriti: vsi nezveneči glasovi omolknejo in namesto vseh zvenečih se sliši samo m, ki traja tako dolgo, kakor bi trajala beseda ali stavek, ter zavzema vse tiste stopinje poviševanja, kakor bi jih zavzemala beseda, ozi¬ roma stavek (Prim. Wilh. Victor, Elemente der Phonetik, Heilbronn 1884. pg. PJo nasl.). Na tem povišanji in ponižanji zvoka je so- snovano muzikalno naglaševanje. Muzikalno naglaševanje je: a) ravno ( —), b) kipeče ( / ), c) pojemajoče ( \ ); vrsti b) in c) pa sta lahko združeni, torej: d) kipeče-pojeniajoče ( /\ ), e) pojemajoče-kipeče ( V ). Poslednji dve vrsti pa sta v evropskih jezikih redkejši. 3. Katero iz teh dveh je torej naše naglaševanje? Mi mislimo, da je e k s p i ra t or n o; kajti če katero koli besedo šepetamo, za- pazujemo razloček med jakostjo in slabostjo zlogov, ne občutimo pa, da bi dosti drugače zvenele, kakor če jih na glas govorimo. Pravimo: ne dosti drugače — in za to nam podaja Sievcrs o. c. pg. 286. to-lo razlago: „Man kann einen lauten Ton tief und cinen Jeisen Ton hoch singen, man kann ebenso eine starke Silbe mit tiefem, eine schwachc Silbe mit holiem Ton spreehen, und es be- ruht auf einein vollstiindigen Verkonnen nicht nur der thcoretischen Moglichkeitcn, sondern auch der thatsachlichen Vcrhaltnisse, wonn PRIN0S K NAGLASU U (xOVo)sl6VEXSK05I JEZIKU. 87 man behauptet bat, tlie s‘arkste Silbe dcs Wortes mlisse aucli den hochstcn musikalischen Ton liaben. Man pflegt zur Begrlindung dioser Behauptung wobl zu sagen, dass das starkere Anblasen der Stimmbiinder in starken Silben den Ton dcrsclbcn in die Iiolie treiben mlisse, wie das bei jedem andern Zungenwerk gescliiclit, aber man liisst dabei ausser Aclit, dass die Stimmbandcr niclit cine fiir allemal fixirte Stimmung liaben, \vie die Zunge eincs Zungen- iverks, sondern dass die Wirkung des starkeren Anblasens dareh den Mecbanismus des Kehlkopfs vollkommen compensirt werden kann. Wenn demnach im Deutschen z. B. in einem beliebigea zvveisilbigen Worte wie morgen die erste Silbe niclit nur starker als die zweite ist, sondern musikalisch aucli etvvas bober liegt, so ist dies keincsivcgs die notlnvendige Folge der starkeren Ausspraclic der ersten Silbe, sondern nur cine diesclbe geivohnheitsmiissig bc- gleitende Ersclieinung. Dass diesclbe aber niclit cinmal im Deut- sclien stets mit den starken Silben vcrkniipft ist, lelirt sofort die Vcrgleicliung der verscliiedenen Tonstufcn, wclclie dasselbe Wort efiva am Schlusse eines Aussage- und tines Fragesatzcs einnimmt. In dem Satze ich ko m me morgen ist die Silbe mor starker und bober als die Silbe gen aber in der Frage ko m in st du morgen? ist mor zwar starker als gen, aber es liegt musikalisch tiefcr: die Starke nimmt durch das Wort morgen bindurcb ab, aber die Tonhohe steigt“. Kar je povedano tu o nemščini, velja tudi o slovenščini, kakor jo govore olikani Slovenci in po Primorskem tudi priprosti narod. Ne glede torej na to ravnokar omenjeno sekundarno povišanje glasu, je po naših mislih slovensko naglaševanjc ekspiratorno. Po¬ sebno trdimo to o posamnih besedah, katere niso zvezane v stavek, ampak če jih opazujemo same za se, v tako zvanem „Worter- buchstil“-u, kar ravno fonetiki zahtevajo. (Primeri med drugim Lconli. Masing, Die Uauptformen dcs serbisch-clionvatischen Accents S. Pctersburg 1876. pg. 85: „IJm den sclbstiindigcn, von keiner Seite bceinflusstcn Wortaccent zu boren, bleibt nur iibrig, dass jedes Wort als cinzelnes und ganz fiir sicli gcsprochen wcrde u .) V stavkih imamo seveda tudi Slovenci muzikalno naglaševanje, s katerim moremo jasneje izražati čute in misli. Kaj pa je s tistimi narečji, ki „pojejo ?“ vprašal bi kdo. Kakor sem ravnokar povedal, imamo vstavkih vsi tudi muzikalno na¬ glaševanje, zgodi se pa jako lahko, da sc v raznih narečjih stavki iste vsebine drugače naglašajo; potem pravi jedno narečje o dru- 88 M. VALJAVEC, gem, da „poje“. V resnici pa „pojeta“ obedve in petje se nam zdi to zavoljo tega, ker se stavki muzikalno drugače imglasajo, nego v našem narečji. Za vzgled nam je n. p. soška dolina. Ako praviš Tolmincu, da poje, rekel ti bo precej : mi ne pojemo, pač pa pojo Koboridci in Bolčani; takisto se ti bo odrezal Ivoboridec ali Bolčan ter bo gotovo trdil, da on ne poje. Našel sem že Bolčana, kateremu smo Kraševci in Vipavci strašno „peli“. (Prim. Trautmann o. C. pg. 128.) „Petjo“ je pa tudi mogoče v tistih narečjih, ki imajo tako zvano dvovršične zloge (zweigipflige Silben), to je take, v katerih se sonant tedaj, ko je že prestopil stopinjo največe jakosti, znova ojači ali vendar drugič ne doseže moči prvega vrhunca. (Prim. Sievers, o. c. pg. 1G6. nasl.) Narečje v Starem trgu pri Loži ima tako zloge, kakor se mi vidi. Za dvovršičnimi predzadnjimi zlogi pride navadno srednje-močno povdarjen zlog, n. pr. m dati so te poki iic a L (Z it s, L zaznamujemo dvovršični sonant. Da ima tako zaznamenovanje svoje hibe, sicer dobro vemo, ali zdi se nam, da bolje podaja to, kar se govori v resnici, nego katero koli drugo naglasno zlamenje; morda bi se po Sieversovem vzgledu za to dal porabiti cirkumfleks ", da ne bi ob enem vzbujal v bralcu napačnih nazorov. Sicer pak to narečje preslabo poznamo, da bi smeli po¬ stavljati nova znamenja; kar vemo, nam je prijazno povedal pri¬ jatelj Štritof. Da bi bil ta akcent muzikalen, dvomimo, ker so v šepetanji ne loči od akcenta v glasnem govoru. III. Ker je naše slovensko naglaševanje ekspiratorno, smemo po tem, kar smo rekli gori pod II. 1, zanje nastaviti četvero stopinj, to je, povdarek je slab, s r e d n j e-m o čen, močen in prav močen. Poslednji je, kakor smo že povedali, omejen na stavek. Za naglaševanje besed samih za se ostane torej slabi, srednje- močni in močni povdarek. Zlogi, ki imajo srednje imeni in slabi povdarek, so vedno kratki; zlogi z močnim povdarkom pa morejo imeti vse štiri v slovenščini navadne kvantitetne stopinje. Slabo povdarjeni zlogi, kateri se tudi v govoru ne odlikujejo pred dru¬ gimi, ne potrebujejo tudi v pisavi nobenega znamenja. Srednje- m eno povdarjenim zlogom odločili smo že znamenje ' (piko nad sonantom). Ostane nam torej še ustanoviti potrebna znamenja za močno povdarjene zloge. Tukaj bi nasvetovali: ' za kratke-močno povdarjene zloge: ' za srednje-dolge, , za dolge in za prav dolge močno povdarjene zloge. Po tem takem dobimo to le zazna¬ menovanje za slovenski naglas: PRI NOS K NAOI-A.SU U (nOVd)sI.OVKNSKOM JEZIKU. 89 n) slabo povdarjeni zlogi — (brez znamenjak b) srednje-močno povdarjeni zlogi: * (pika nad sonantom). c) močno povdarjeni a) kratki zl.: ' (gravis nad son.). (3) srednje-dolgi: ' (akut nad son.). y) dolgi: (črta z gravisom nad son.). S) prav dolgi: (črta z akutom). Ali ta znamenja bi se vsa rabila samo v dialektoloških spisih, kajti v naši navadni slovenščini zadostujeta dva naglasa: cz in c 'f (k večemu še co)! — Srednje-močni povdarek, ki je le postransk, in se navadno nahaja le na zadnjem zlogu takih trizložnih, četve- rozložnih in peterozložnih besed, ki imajo prvi zlog povdarjen, tudi ne potrebuje prav za prav svojega znamenja, ker se že po glavnem naglasu da spoznati; obdržali smo to znemenje pa zato, ker v na¬ rečjih lahko kaj takega najdemo, kar ne odgovarja splošnim pra¬ vilom (prim. v starotrškem narečji: ma 4 ti'). Po tem takem bi nam torej bilo treba za z az n a m e n o vanj e naglasa v be¬ sedah le znamenj ’ in Ako bi hoteli seveda zaznamenovati tudi naglas v stavku, mo¬ rali bi ta znamenja pomnožiti; ker pa se naglaševanje stavkov dan danes še premalo preiskuje, nočemo podajati bralcem svojih nasvetov. — Kam pa si dejal tiste tako zvane potisnene (pojemajoče, pada¬ joče) in potegnene (zategnene, kipeče, rastoče) naglase, o katerih govori teorija Škrabčeva in Valjaveeva? vtegnil bi kdo vprašati. Na to mu odgovorim: Tistih pojemajočih in kipečih naglasov (v be¬ sednem nagi aš e vanj i) ne priznavam za slovenščino in zato jim tudi nisem dal znamenj. Zakaj jih v besednem naglaševanji ne priznavam, razvidno je pač iz vsega dozdanjega besedovanja. Naš naglas je, kakor trdim, ekspiratoren in ne muz kalen; sklep je torej legak vsakemu, kdor pomisli, da sta kipeči in pojemajoči naglas muzikalna. Da se upiram pojemajočemu in kipečemu na¬ glasu v slovenščini, k temu ne silijo me samd ravnokar razpravljeni razlogi sive teorije, ampak najbolj to, da v slovenščini sploh takega naglaševanja ne morem zapaziti.* Mojega mnenja so tudi nekateri * Pred par leti, ko sem se s temi stvarmi počel baviti, veroval sem s prva tudi jaz v trojico slovenskega naglasa in sem par opo- menj o naglaševanji nekaterih glagolov poslal ljubeznivomu in uče¬ nemu g. Valjavcu. V teh opominjali sem rabil Valjavčeva znamenja: ali kesneje sem svoje mnenje o teb stvareh spremenil ter si mi zdaj dolgo povdarjeni zlogi zde samo dolgi — močno povdarjem, ne pa kipeči ali pojemajoči. 90 M. VALJAVEC. drugi pisatelji, ki so o slovenskem naglasu premišljevali. Tako ni J. Baudouin de Courtenav, ki je tako vestno opisal rezi¬ jansko narečje, tam nič zapazil o kipečem in pojemajočem naglasu ter razločuje le eden kratki jeden dolgi, in kjer ne more na tanko določiti, je li kratek ali dolg, eden srednji naglas. S tem torej kaže, da smatra rezijansko naglaševanje za ekspiratorno, da si tega iz¬ rekoma ne pove. V opisu boiiinjsko-posavskega govora (v že ome¬ njenih „Otčetyh o zanjatijaclrn po jazykovedeniju str. 49 pa pravi: „' nad'i> znakoma, glasnago oboznačaetu. dolgij glasnjj, udareniiyj vi. načalč i neudarennvj vu> koncč, taka. čto ona. kažetsja soedi- neniema. dvuclia. glasnycha>, tožestvennvcha. kačestvenno, no raz- ličnyclrr. po otnošeniju (svoego roda diftongoma. [sto taka. nazy- vaemyj accentus circumflexus, ~, Grekova.)“. V teli besedah torej pravi, da ima bohinjsko-posavski govor pojemajoč naglas. Babi ga v teh le vzgledih: pote j pa roko u la.ft cozignu\va; siikno, k jo je obbku 58; Zasp 61; pi.ku, pnršu, ji.mu, jinu, sndfi zdu, T.pi.hnu, ubil 78; upu 79; boli 93; z rok, mol, gos, kot, gdsc 103. Vendar pravi, da se govori tudi: roko 78; buh 103; pnku, pnršu, ji.mu 109; zdu, upu, ubu 110. Vsega vkupe ima 18 besed, v katerih je zapazil potisneni naglas, od teh pa se osem govori tudi z navadnim dolgim naglasom, ostaja torej le 10 besed s potisnenim naglasom. Ali kakor som se prepričal na nekom tovarišu z Bleda, tudi te nimajo potisnenega, ampak prosti dolgo-močni povdarek. Sicer pak glede naglasa v bohinjsko-posavskem govoru g. Baudouin sam pravi str. 51: „vb nastojaščee vrernja ja vovse ne razdeljaju moiclrn togdašnicln. vzgljadovu. na suščnosti. i mnogija častnyja otnošenija krajno-slovenskich udarenij“. — Roman Brandt v svoji knjigi „Načertanie slavjanskoj akcentologii" piše str. 86, da je naše na¬ glaševanje raznorodno (to je, naglas ni navezan na isti zlog), ali ne muzikalno. Ta preiskovalec pa vse edno sprejema teorijo Skrab- čevo-Valjavčevo (str. 89), katera se vendar oslanja na muzikalno naglaševanje! Potem pa pristavlja tele važne besede: „Nesmotrja na to, menja neskob.ko smuščaetu. soobščenie sdelannoe mne pro- fessorom K rek o m r n, čto oirn naročno p r i s 1 u š i v a 1 s j a k u. v y- govoru s v o i c h t> gradeckichi. študentov - !., so¬ sed š i c h s j a s ’b r a z n y c h t k o n c o v i. slovensko j z e m 1 i, no resiteli.no n e m o g e. podmčtitn llikakoj dvoj a k osti p r o tj až n a go udarenija 11 . Ako po teh besedah sodimo, trdi g. prof. Krek isto, kar smo v teh listih mi skušali dokazati. Enakih misli je tudi Miklošič (Uebcr die PItINOS K NAGLASU U (n'0V0)sL0VKNSK0M JEZIKU. 01 langen Vocale n den slav. Sprachcn str. 5) in Božidar Raič, kateri pravi v svojem spisu „ P rekmurski k n j i ž n i k i pa knjige* (Letopis Matice Slovenske 1809) kar naravnost, da pozna slovenščina navzlic srbsko - hrvaškemu naglaševanju samo dvojen naglas. Pisatelj naše slovnice bi vtegnil prašati, čemu te stvari tukaj razlagam. Vzrok je ta, ker sem hotel pokazati, da je nepotrebno sprejemati v šolske knjige teorije, ki še niso vtrjene. Preiskovalcema našega naglaševanja, učenomu Valjavcu in Skrabcu, s tem seveda ne izrekamo nobene graje; dasi stojita po naših mislili na napač¬ nem stališču, ostane vendar materijal, katerega zbirata, neprecen¬ ljive vrednosti, saj more vsak, kdor bi bil morda mojih misli, na mesto potisnenega in potegnenega naglasa postaviti moj dolgo-močni povdarek Ja svcudil j ošte ne mogu pristati uz g Strekla, ali ne tajim da ima u Slovenskoj krajeva gdje je naglas udešen prema naglašivaiiu modernih jezika te se glasom istaknuta slovka u riječi ne ističe dizar.em zvuka več jačahem glasa. Ja sam pristao uz teoriju g. Škrapca, čiju raspravu J. Baudonin de Courtenay imenuje vor- treffliehe abhandlung, vidi Jagičev arhiv 1884. pag. 106.: Von der unterscheidung zweier dem slovenischen cigenen betonungsarten, eines „gestossenen“ (Škrabec’s potisnem, Va}avec’s potisnuti) und cincs „geschliffenen“ (Skr. „potegiieni u , Val. „otegnuti“) Accents, ist in unserer sammlung kcinc spur vorhanden. Leider kannte ich selbst zujener zcit, im jahre 1872 vveder die vortreffliche abhand¬ lung P. Stanislav Skrabccs, nocli die anderen darauf bezuglichen arbeiten nocli nicht, konnte mit meinem stumpfen ohre diese feinen tonnuancen nicht heraushčiren und verstand nicht den unter meiner leitung arbeitenden Sedej auf dieselben aufmerksam zu machen. Evo za što sam pri je nego sam dočuo za hromatsko i ekspiratorno naglašivane pristao uz Skrapca. U riječima pravda i brada ističu se glasom slovke prav i bra, ali prav drukčije glasi nego bra. U hrvatskom iliti srpskom jeziku slovke koje se izgovaraju kao slovka prav u pravda biježe Vuk, Daničič, Pavie etc. znakom ", a slovke koje se izgovaraju kao bra u brada, bileže znakom ': pravda, brada. Slušajuči ja govoriti Srbe s kojima sam na sveučilištu bečkom god. 1852.—4. opčio i s nima zajedno u istoj gostioni na Videnu predgradu objedovao, našao sam (ne samo ja, nego i Žepič a i Svetec) da oni rijoči pravda i brada izgovaraju kao i mi Gorenci. U navedene su dvijc rijoči 92 M. VALJAVEC, glasom istaknute slovite duge. — Srbi u riječi krušita ističu glasom prvu, a u riječi vedrina sredini slovltu, onu bileže znakom " a ovu znakom ': kruška vedrina. Riječi ltojo rabe i lirvatskomu i slovensltomu jeziku a u hrv. imaju glasom istak- nutu kratltu slovltu biježenu znakom ": kruška, u slov. se je¬ ziku, barem u goreiištini, cesto tako izgovaraju da je mučno razabrati ltoličinu osim u jednoslovčanih riječi (i u zadiioj slovci), te se govori hruška i hruška, ali hrv. znakom" biležene slovke u slovenštini, barem u goreiištini, postaju duge te se jedne izgova¬ raju otegnuto n. pr. hrv. baba, žaba, djeltlica biva u slov, da kako ne svuda, baba, žaba, deklica. A u riječima kojim se nagla- šena slovita bileži gravisom : vedrina, cesto so u krahskoj sloven¬ štini ta nagi šena kratka slovita produluje: vedrina, pa tako i muha snaha; žeana, seastra, goara, voada itd., a hrvatski muha, snaha, žena, sestra, gora, voda itd., ili imaju stariji naglas na zadiioj slovci: igla, igra, m igla, dbsltii itd., a hrvaški igla, igra, rnšigla, d:\ska itd., a ltajkavština povlači se često naravski do lieltle za štokavštinom: batriveti, batrivem uz biitriveti, batrivem, srpslti batrivjeti, batrivem, itd. Prema torne ima hrvatski iliti srpslti jezik samo dva naglasa, recimo od nevole otisnuti i otegnuti, a bileži se četvorim znakom, jer se naglasu uračunava i količina. Tuj ima samo ta nestašica da znakom za otisnuti dugi naglas bileže i druge duge nenaglašene slovito u riječi, krivo uzimajuei i ove da su naglašene: sudim, blagdanost, blagdanujem mjesto sudim, blagdanost, blagdanujem. Da se količina biježi običnimi za to znaltovi, znakom “ za dužinu a znakom ^ za kračinu, mogle bi se navedene riječi ovako biježiti: pravda kruška, brada vedrina mjesto pravda krušita, brada ve¬ drina. —- Tako nekako je shvatio srpslti naglas Miklošič več god. 1852. u vcrgl. lautlehre pag. 317—320 gdje veli, da' i" nazna- čuju naglas, a ' i " dužinu. Od toga shvataiia god. 1874. još nije otstupio, vidi vergl. syntax der sl. sprachen pag. 28.3 : ich bemerlte dasz ich meine darstcllung der accentuation im serbischen I. 317 bis 320 auch jetzt fiir richtig halte, oline die zvveckmassigkeit der von Vuk eingcfuhrten bezcichnung in irage zu stellen. A lautlehre H. (1879) pag. 40G veli:" und ' unterscheidcn sich von einander dadurch dasz " den kurzesten, ' hingegen einen vveniger lturzen, weniger rascli gesprochenen vocal bezciehnet. ' dient der stei- genden, " der sinkenden kinge. PRINOS K NAGLASU U (nOVo)sLOVENSKOM JEZIKU. 93 S prvice litio sam da primim samo dva znaka za biležene na¬ glasa: ' za otisnute (= sinkende) a ‘ za otegnute (= steigende) slovke: pravda brat, brada (i za kajkavštinu: šetuvati). Ali Dani- čičevo nagovaraiie da od Vuka ne otstupam i žela da bi bila kako na drugom polu tako i ovdje sloga izmečtu oba bratska naroda skloni me da sam u svom prinosu, k oj i neče da bude više nego li prinos, prmio Vukovo biležene naglasa, i kad ima slovenština za pismena o i e po dva razlikujuča se glasa, litio sam, kad sam več spojio naglas i količinu, da obiježim oboje i glas i naglas: reka z reko tfeta s teto, koža s kožo kbza s kdzo. Govoreči Miklošič o naglasu u slovenskom jeziku lautl. I. 248 veli: im nsl. gibt es betonte langen und ktirzen, alle unbetontea sylben sind kurz; man verbindet dalier aceent und quantitiit und spricht vom scharfen und gedelintem tone je nachdem derselbe eine kurze oder lange sylbe trifft; jener wird seit Bohorič mit dem gravis, dieser mit dem acut bezeichnet. A u drugom izdanu od god. 1879. isto pag. 334 krače ovako izriče: indem man accent und quantitat verbindet, bezeichnet man die accentuierten vocale wenn sie kurz sind mit dem gravis, wenn lang, mit dem acut: zbt, tat. iver beide dinge trennt, kanu zet, tat schreiben. To može vrijediti za štajersku slovenštinu, za kranštinu, barem za gorenštinu nipošto. Tuj se jasno razlikuju duge riječi n. pr. tat i brač, vrata (gen. colli) i vrata (porta) itd. i jer se u izgovoru razlikuju mislim da treba da se i različno bileže: tat, brčic; vrata, vršita itd. lli zar se zbila gdie u slovenštini jednako izgovara re¬ cimo: ženo ženo mulierem agunt? gore hi c to jako razlikuje te veli: ženo ženh. Je li so doista g. Streklem navedeni gen. plur., k o ji iinaju jednaku duzinu (po IVIiklošicu duplitnu. a po Štrekju poldrugu): žen, poj, kos itd. jednako izgovaraju? U gorenskoj Je ne, tuj razlikuju: žen, khs. a pol ol žena, kosa, poje. U štokavštini zadha slovka u riječi nema nikada naglasa a jedno- slovčane se riječi govore samo otisnuto : tat, brat, brač. U sloven¬ štini naglasu je se i zadha slovka u riječi: prepir, kovač, globok, i jednoslovčane riječi: pot (sudor) pot (via), brat. Ali mora da i u Kraiiskoj ima krajeva gdje se jednoslovčane dnge riječi jednako izgovaraju, jer kad sam onomlane p tao g. Bjavea za neku riječ u hegovoj putnoj torbi kako ju izgovara, da li kao greh ili kao meh, odgovori mi da liemu jednako zvoni greh i meh. 9 94 M. VALJAVEC. U slovenštini ima u svilna joj nazrjeejima obilato riječi i oblika s naglasom na zadiioj slovci, a to nije znak ekspir. naglasa koji teži za time da stoji naglas čim dale od zadne slovke. Ali ima nekih riječi koje stari naglas potiskuju od zadne slovke: roka mjesto roka, nhsem mjesto nesem, reci mjesto men, itd. I krajna nenaglašena slovka u govoru cesto otpada: vin mjesto vino, itd. Ja dakle držim da je naglašivane u slovenštini, kako ima puno razječja, riegdje eksspiratorno, drugdje hromatsko, a na trečem mjestu možda pomješano te se glasom istaknnta slovka ističe i di- zanem zvuka i jačahem glasa, ta i o staroj (panonskoj) slovenštini naslučujem da joj je bilo naglašivane isprva hromatsko a kašne ekspiratorno, ako krivo ne umijem Miklošiča, koji, ne varam li se, teoriju o eksp. i hrom. naglasu ne napomihe prije god. 1879. On u lautl. I 2 pag. 2 veli: Der in die periode der ursprache zu vcr-etzende iibergang des ursprtinglichen a e , slav. e beruht \vahr- scheinlich auf dem accente, der ursprtinglich chrom at is c h war, d. h. in eincm hoheren tone der accentuierten silbe dem nie- drigen der nicbt accentuierten silben gegeniiber bestand. A malko dale: Oer iibergang des slavischen e in t beruht, wie mir scheint, teils auf dem e x s p i r a t o r i s c h e n accente, d. h. auf einem rela¬ tiven forte der accentuierten silbe dem piano der nicht accentuier¬ ten silben gegeniiber, teils auf dem mangel des accentes. das forte und die accentlosigkeit der silbe hat dieselbo wirkung: d v n r t>, borati.