PRINOS K NAGLASU U (NOVOJ) SLOVEN8TINI i U HRVATSKOJ KAJEAVŠTINI. NAPTSAO M. VALAVEC. (Preštampano iz knjige GXVIII. Rada jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti.) U ZAGREBU TISAK DIONIČKE TISKARE 1894 . I)) U ugarskoj slovenštini. Nastavak l prelazi na kraju riječi u o, mjestimice u a: činio i činia. Ako vokal pred takovim o nema naglasa, rado ispada, oso- bito i: molo. 1. Naglas u glagola bez nastavka u infinitivu. Osnove na samo- glasno sve su od jednoga sloga. Naglas je obično na samoglasnom: pobio pobila pobili; mro i mru mrla itd. Ali rado prelazi na na- stavak i to u sing. neutr.: dalon vzelou; u, dualu: dala vzela; u plur.: čuli' pili mrli vzel6. — Složene s prijedlogom osnove rado naglašuju prijedlog, ali ga ne moraju: oudao 6udali, napili, zilvio, začao začali, raspili, oudpro, raspristrli. Evo dekoliko primjera iz kiiige: bi (percutere): bio: trpi. 60 2 gda bi se Joab povrno i vu sol- nom doli pobio dvanajset jez6r Edomitancov .., 78 48 je ni živino pobio s točov. 69 27 ar so pregaiiali toga, koga si ti zbio. — bila: trpi. 87 31 gda je srditost boža pobila te naj bougše v Iz¬ raeli. — Uz bi dolazi i bu (bujti). kri: krio: trp. 44 20 si pokrio nas z s6ncov smrti. 89 46 si ga polcrio s špotom. 10 li boug skrlo je obraz svoj. 35 8 mreža, štero je skrio, ga vlouvi. 85 3 zalcrio si vse riegove grebe. mi: mila: bar. 11 vu mrzloj vodi se je zmila. Običnija je osnova mu: mujti: mujo mujl itd. pi: pili : kiiz. mat. 6 25 ne skrbte se za žitek vas, ka bodte jeli i ka bodte pili. 20 ?3 pehar istina moj bodete pili 24 38 jeli 8 112 M. VApAVEC, so i pili so. mark. 16 18 či smrtnoga kaj pili l)odo, ne bode liim škoudilo. kiiz. 1 kor. 10 4 vsi so edno duhovno pitvino pili. tir so pili s te duhovno he nasleduvajouče pečine. — napilo: nagfl. 101 zrniče se je dobro napilo deždževni kaplic. vi: vila: kiiz. luk. 2 7 porodila je sina svojega i v plenice ga je povila. — vili: kiiz. jan. 19 40 vzeli so tejlo Jezušovo i zavili so je v prt6. — zdvio : kiiz. luk. 23 53 geto ga je doli vzeo, zdvio ga je vu lelahen. — povili: kiizm. 43 vzeli so tejlo Jezusovo i pomili so je v prte. bi. bila (čitaj bijla): kiiz. luk. 3 2 za višešni popouv Annaša i Kajafaša vrejmena je bila rejč boža k Ivani. jan. 1 l vu začetki je bila (u izdanu od 1848: bila) rejč i ta rejč je bila pri bougi i boug je bila ta rejč. Eta je bila vu začčtki pri bougi. gon. 47 draga je kre brejga z mehourom obrašena bila. — bilo : kiiz. mat. 2 7 zvejzda je stanola, gde je bilou to dejte. mat. 12 4 je te sveti krtih jo, šteroga je nej slobodno bilou nemi jesti. mark. 2 15 ji je bilou vnogo. gon. 103 jako vrouče je bilou. - — bili: kiiz. mat. 12 4 je te svčti kruh jo, šteroga je nej slobodno bilou nemi jesti, niti ki so ž liim bili. mat. 24 22 da bi ne bili prikračeni dnevi oni, ne bi bilou edno tejlo zdržano. mat. 26 59 gde so vkiip spravleni bili pisačke. mark. 2 6 bili so pa niki pisačke tam itd. — bile: kiiz. mat. 11 21 da bi v Ti ruši i v Sidoni včiriene bile te moči, davno bi v vreči i v pepeli pokouro činili. 27 55 bile so pa tam žene vnouge. trpi. 139 15 moje kousti so nej bile tebi skrite. - bila: kiiz. jan. ozn. 21 13 od sunčenoga hoda so bila troja vrata. 21 21 ta dvanajstera vrata so bila z dvanajset džiindžov. jan. 3 19 ltidje so bole liibili krnico liki svetlost, ar so nihova dela hiida bila. — bila (dual): kiiz. mat. 4 19 sta ribiča bila. mark. 1 16 sta bila ribiča, luk. 1. 16 bila sta pa pravična oba. luk. 13 12 pred tom toga sta vu protivinstvi bila eden proti driigomi. djari. ap. 4 13 poznali so hi dva, ka sta z Jezusom bila ; trp. 105 28 nejsta nepokorna bila rečam negovim. nagfl. 24 Arpad i Bela sta si prijatela bila. 140 bila sta dva brata. ču: čuo: nagfl. 11 je li si ču o, kak lipou so se nama poklonili? — bula: gon. 49 cula je vse tou Juliška. — culi: kiiz. mat. 13 17 nejso culi. djah. ap. 17 8 zburkali so liistvo i mestne vladike, gda so eta culi. da: ddo: kiiz. mark. 2 26 ddo je i onim, ki so ž h im bili. jan. 13 15 peldo sem vam d do. — dala: kiiz. rim. 1 io proshči, da bi se mi že gda tak srečna pout dala z bože voule, ka . . trpi. 105 PRIN0S K NAGLASU U SLOVENŠTINI I HRV. KAJKAVŠTINI. 113 30 vo je dala ni zemla vnožino ž4b. gon. 54 birka dala nama je jesti, odetel, ešče i penejze. — dalo: kiiz. mat. 27 9 bi se lejbko tou mazalo oudalo za vnogo i dalou siromakom, mark. 4 8 drugo je spadnolo vu dobro zemlo i dalou je sada, luk. '18 43 vse liistvo dalou je diko bogi. gon. 70 pamet se je vzeti dalou kak lejpo okrouglo glavou bi mela ona. — dali: mat. 27 2 dali so ga Pon- c-iuš Pilatuši. trpi. 77 18 vo so dali oblačke vodč, nčba je dala grumlajco. — dala (dual): kiiz. djari. ap. 5 s povej mi, či sta za toliko to nivo ta dala? jan. ozn. 20 13 smrt i pekel sta vo dala te mi-tve, ki so v nima bili. nagfl. 88 Šandor i Brila sta mela dva psa; teva sta tak jalniva bila, da sta nikoga nej pustila k hiži, ali Sandori i Peli sta tak pokorniva bila, da sta se i naprrižti dala vu male saničice. — dale: kiiz, ozn. 4 9 gda bi dale stvari diko. — Naglas na prijedlogu: kiiz. mat. 13. 44 vsa, ka je meo, oudao je. gon. 54 vuno je oudao kiipcom. kiiz. mat. 26 25 Judaš ga je oudo. 25 9 bi se lejhko to mazalo oudalo. djari. ap. 4. 34 kikoli so meli ii i ve. ali hiže, oudali so je. trpi. 118 19 vsi so me oudali. zna: kiiz. jan. 2 35 je sam zndo, ka je bilou vu človeki. — znala: kiiz. jan. 4 10 da bi znala dar boži i što je to, ki tebi veli: daj mi piti, ti bi prosila nega i on ti bi dao živo vodou. nagfl. 84 jeli bi se tabla od sebe znala genoti? de: trpi. 104 6 ti si odeo globočino liki z gvantom. pe: kiiz. mat. 26 30 gda so hvalo spejli, vo so šli. sme : kiiz. djari. ap. 7 32 prestrašivši se Moušeš nej smeo na nega glridati. ča (od čen): kiiz. mat. 16 21 od tistoga mao je zdčao Jezuš oznanuvati . . giin. 42. Karol pod ednim rastom je eden dugi tenki koren varao, zdča ga tak vo skubsti. 77 zača zvati kokouši. kiiz. mark. 15 7 gda bi gori skričalo to liidstvo, zadalo ga je prositi, mat. 20 21 zadali so nemi praviti, gon. 41 onri dva sta uprav ku¬ kati zadala. ja je (od jem): kiiz. djari. ap. 23 19 jezernik ga je rokou prijao. trpi. 18 17 gori me je prijao. 27 10 gospoud me je prijao. kiizm. 134 ki se je poprljao od diiha svritoga. — jela: trpi. 51. 7 vu grejhi mc je poprijela mati moja. — prijalo: kiiz. mat. 1 20 ka se je v nej poprijalo, z svritoga diiha je. mat. 26 50 vrgli so roke na Jezusa i prijali so ga. mark. 12 3 oni so ga prijali i zdrli. uzdo : kiiz. mat. 24 3 je prišao potop i vzeo je vse. trpi. 6 10 mo¬ litev mojo je gospoud gori vzeo. kiiz. djan. ap. 1 9 oblak ga je odevzeo od o uči riihovi. — vzela: kiiz. luk. 2 9 dika gospodnova 114 M. VApAVEC, je je okouli vzela. 5 9 ga je groza obvzela. — vzelo: trpi. 22 13 vnogo bikou me je okouli vzelou. — vzeli: ktiz. mat. 27 6 po- glavnicke popovski so vzili te srebrne pejneze. trpi, 22 17 so me preči okouli obvzili. — vzele. ktiz. mat. 21 l teda prispodobno bode kralevstvo nebeško k desčt devicam, štere so vzele lampaše svoje. 25 3 te noure so vzele lampaše sebom a nejso vzele ž nimi olija. trpi. 116 3 smrtne bolezni so menč obvzele. — vzela (dual): kiiz. djan. ap. 15 37 Barnabaš je tamičivao, ka bi sebom vzela Ivana, Paveo je pa za vrejdno držao, ka bi ga ne vzela sebom. 18 26 k sebi sta ga vzela. gon. 41 gda bi komaj na pamet vzela, M je plamen vu strejbi bio. — vzela (plur.) trpi. 40 13 so me okouli vzela btida brez računa. 18 6 vezala pekla so me obvzela. pe (od pen): kiiz. mat. 27 35 i mark. 15 24 gda bi ga pa rd- spili, razdejlili so si gvant begov, luk. 23 33 tam so ga raspili. kiizm. 41 gde so ga rdspeli. mr: kiizm. 60 liki so jeli očevjč vaši rnanno i mrli so. — gon. 21 onedva sta prepovejdan sdd jela i zato mrla. — kiizm. 14 vzemi dejte i mater iegovo i idi vu zemlou izraelsko, ar so spoumrli , ki so iskali diišo diteta. pr: kiiz. jan. 9 21 što nemi je oudpro oči, mi ne znamo. 9 26 kak da je oudpro tvoje oči? trpi. 40 7 vtika si mi oudpro. kiiz. jan. ozn. 20 3 zdpro ga je. bar. 18 či bi što tebe vu edno tesno stanieo zdpro, kak bi se ti tam čuto ? kiiz. djaii. ap. 5 23 gda smo jo oudprili , notri smo nikoga nej našli, luk. 24. 31 nidva oči so se pa oudprile, mark. 7 35 preči so se oudprila begova vtika. djan. ap. 12 io vrata so se od sčbe nima oudprla. prijat. 1876. 5 gda so se vrata odprle. str: trpi. 104 2 rasprejstro si nebesa kak zakrivalo, b) Osnove na suglasno. Pred -o urnece se a te se ao slijevne — ali rijetko — na o: pbsao i pašo. Naglas dolazi na korijenu. Kratkijek sloga kiiiga obično ne bileži. pas: pdsao: kiiz. jan. ozn 2. 27 pdsao je bode z železnov šibov gon. 82. pri ednom lejpom ogradi je eden pojbiir gjitnce pdsao. kiiz. mat. 2. 6 šteri bode pašo liidstvo moje. lek: leltao: kn. mol. 216. vari me od vrajže mreže, štero mi japolelcao. ras: rasla : ktiz. djan. ap. 6. 7 rejč boža je rasla. mat. 13. 25 gda je pa gori zrasla tr.iva i sad je prinesla, tada se je skazao i koukol. gon. 44 na plečaj bemi je ptikla zrasla. griz: grizao: bar. 16 pes je bidva pošteno zgrizao. PR1N0S K NAGLASU U 8LOVKNŠTINI I HRV. KAJKAVŠTINI. 115 vlejk: vlejkao: kiiz. jan. 12. 32 vse bom za sebom vlejkao. trpi. 104, i diko i poštefie si oblejkao. kiiz. 2 kor. 11. 8 druge gmajne sem slejkao , gda sem od nih najem vzčo. — vlejkla: bar. 11. v mrzloj voudi se je zinila, se počesala ino oblejkla. trpi. 118. 61 črejda ti se neverni me je slejkla. itd. Osnove na d i t pred o la la lo gube d i t. Tuj ima sing. mase. svuda kratki naglas, te ga kniga ne bileži: cveo, pleo, seo, klao, jo (za jeo). U ostalim se oblicima o i e kratko naglašuju: boli pleli cvele. U sing. fem. je korijen obično dug: klad: lclala: bar. 11. Katika je oblečalo na ednom mesti vkiipe skldla. —■ pred: prela: gon. 70 mačka hiže nestanoma je prela. — sed: sejla: nagfl. 115 včelica na obraz je sejla lovniki. — jed. jejla: kiiz. jan. 2. 17 pobožnost biže tvoje me je pojejla. trpi. 69. io vrejlost k liiži tvojoj me je pojejla. — U sing. maso. pred o ispada e: vjo, a tada ima prijedlog naglas: najo pojo, ali: jeli seli. Osnova šed glasi: šao i šou šla šli šle, sve kratko naglašeno. Složena baca naglas na prijedlog: trpi. 9 1 prejšao je spoumenek bikov ž nima. jan. ozn. 21 l vido sam nouvo nčbo i nouvo ženilo, dr je ta prva neba i ta prva zemla prejšla. kiiz. djan. ap. 17. 10 šteriva, geto sta ta prišla , šla sta vu spravišče. —• Složena s ostalim prijedlozima prima i sprijeda, koje ima naglas: obišao odišao zišao itd. trpi. 55 6 groza me je obišla. kiiz. jan. ozn. 11. 14 te driigi jaj je odišao , trp. 34 l ki ga je od sebe odgaiiao i odišao. kiiz. jan. ozn. 18. 14 sad želejna diiše tvoje je odišao od tebe i vsa ttična i lešččča so odišla od tebe. kiiz. mat. 32 gda bi pa onedva vo odišla , ovo prinesli so nemi ednoga človeka nej- moga. — kiiz. mat. 2. 13 gda so pa oni odišli, ovo angel go- spodnov skazao se je Jožefi, mat. 13. 5 drugo je pa spadnolo na pečino, gde nej melo dosta zemlč, i preči je zišlo. — kiiz. 1 jan. 2. 19 z nas so zišli , a nejso bili z n&s. — kiiz. mark. 1. 28 raz- išao se je pa glas fiegov preči vu cejlo okouli drželo Galilee. djan. ap. 13. 43 gda bi pa razišlo spravišče, nasledtivali so vnougi Pavla i Barnabaša. 2. Naglas u glagola s nastavkom no u infinitivu. U sing. mase. gine o iza o: padno. Naglas dolazi obično na slogu pred no: gledno: gon. 70 deca ji je poglednola vsej pet skramblov. bar. 11. Katika je preglednola , ka je gor dano mejla. klekno: gon. 49 doli je pokleknola pred nouv. 116 M. VA^AVEC, lejhno: trpi. 102. 12 moji dnevi so lejhnoli kak senca, padno: kiiz. mat. 14. 6 plesala je liči Herodiašova na srejdi, i dopddnola se je Herodeži. mat. 7. 27. votrovje vdarili so v liižo ono i spddnola je. trpi. 5. 5 si ti nej boug, komi bi se nevernost dopddnola. regno: gon. 44 čobo je na stran potegno i obregno se. segno: gon. 97 kak je za nega segno, eden korit je skočo vu voudo. kiiz. mark. 6. 23 prisegno ji je. trpi. 89. 4 prisegno sem Davidi, kiiz. jan. ozn. 18. 5 so dosegnoli n ego vi grejbi notri do neba. 2 kor. 19. 13 smo notri do vas dosegnoli sejhno: kiiz. mark. 5. 29 preči je vo posejhno zdenec krvi ne. 1 petr. 1 24 posejhnola je trava. trpi. 22. 16 vo je posejnola mouč moja kak črepna. 32. 4 je vlaga v meni vsejhnola. kiiz. mat. 13. 6 da je nej melo korena, posejhnolo je. 21. 19 preči je posejhnolo figovo drejvo. sluhno: trpi. 81. 8 sem te poslnhno. 61. 6 si ti, o boug, poslahno obltibe moje. trpi. 81. 12 nej je posluhnolo liidstvo moje glasa mo¬ jega. 106. 25 nejso poslnhnoli glasa gospodna. stano: kiiz. mat. 2. 9 zvejzda je stdnola, gde je bilou to dejte. 8. 15 gori je stdnola. 11. 23 da bi v Sodomi včinene bile te moči, štere so v tebi včinene, ostdnola bi do denešnega dneva. tegno: kiiz. mat. 74, li za ka si nazaj potegno rokou tvojo ? kiiz. mat. 12. 13 vtegni rokou tvojo. I vtegno jo je. gon. 70 cica je škramble v bi mošne potegnola. kiiz. djan. ap. 19. 33 z liidstva so naprej potegnoli Aleksandra. tisno: trpi. 105. 18 v železo so stisnoli noge negove. ttihno: trpi. 58 4 odtuhnoli so od narodjena mao gučeči Mž. 53. 4 vsi na vktip so stnhnoli. vino: gon. 105 dejte je (oča) z gorččim nagibom obino. Kratki naglas kniga obično ne biježi: vbegnolo trpi. razčesnola kiiz. djan. ap. 14. 4, sdrsnola gon. 104, zgino gon. 52, grno gon. 104, zamuknolo trpi. parno gon. 53, posklesnola trpi. 114 18, strs- nolo kiiz. mat. 12. 23, tekno gon. 38, vtono gon. 28 itd. Naglas na prijedlogu ima: meno: kiiz. djan. ap. 20. 2 gda bi pa sprehodo one krajine i opoumeno bi je z mnougimi rečmi, prišao je v grčki orsag. kiiz. jan. ozn. 18. 5 spoumeno se je boug z nepravičnost negovi. Naglas na nastavim no može imati osnova mino i vrno. mino: kiiz. rim. 83. 12 nouč je preminoula. jan. 7. 14 gda bi pa že polovico svetka minoulo , gori je šou Jezus vu cčrkev. Ali i PRINOS K NAGLASU U SLOVKNŠTINI I IIRV. KAJKAVŠTINI. 117 mino: kri. mol. 202 jaj premmolo je vse moje viiparie. trpi. 102. 4 so minoli kak dim dnevi moji. Kri. mol. 126 spomeni se z slugov i službenic tvojih, ki se z etoga svejta preminoli. vrno: kiiz. jan. ozn. 2. 21 dao sem ji vrejmen, naj se povrnri svojega kurvejštva i nej se je povrnoula. Naglas u glagola s nastavkom e u infinitivu. Nastavak o u sing. mase. obično guta nenaglašeno e pred sobom: leto, a gdje se to e čuva, kratko se naglasa, kao meo šteo šiimeo, Staj. prip. var. 24 toti školnik je ni dugo šivea, Gldje od -eo biva o, tamo je naglasen slog pred o kao goro hito velo, želo. viso živo. U sing. fem. se e obično jače govori te glasi ej: gon. 41 liiža je na pepčl zgorejla. — Kiiz. jan. ozn. 12 . 14 dani so tej ženi dvej velikoga orla perouti, ka bi letejla vu piiščavo, nagfl. 115 gda bi včela domou letejla. voter ju je vu vodou vrgao. — 19 od boleznosti je Klara omedlejla. — bar. 12 Anna je pred hižnimi dveranri sedejla, nagfl. 40 ednouk je Eržika na dvorišči sedejla. — Kiiz. mat. 27. 19 nikaj nejmaš ti z onim pravičnim, ar sem jas dosta trpejla vu sne za riega volo. mark. 5. 26 vnogo je trpejla od vnougi vračov. — Kiiz. jan. ozn. 13 15 velejla je prebivajoučim na zemli napraviti kejp tč divjačine. — bar. 11 Katika je roditelom blaženo nouč želejla. — Kiiz. mat. 9. 18 či moja je zdaj mrla, ali hodi položi rokou na riou i živejla bode. —■ Kiiz. mark. 14 8 ona, ka je mejla , je včinfla. luk. 4. 38 punica Simonova je veliko trčšliko mejla. Osnove, kojim se e mijeria na a imaju naglas obično na slogu pred a. bejža: bejžao: trpi. 3 i Davida žoltar, gda je bejžao pred Abša- lonom. 55. 8 ovo daleč bi odbejžao. gon. 75 na cvilo Džule je i oča k mlaki pribejžao. — bejžala: bar. 12 Ana je k lougi od- bejžala. guča: gubao: trpi. 2. 15 teda bode riim gubao vu srdi svojem, kiiz. jan. 16. 13 ne bode gubo sam od sčbe; nego štera koli bode čiio, gučo bode. — gubalo: trpi. 145. 6 bode se gubalo od dikc strašne dejl tvoji. — gubala (plur.): trpi. 66. 14 so gubala viista moja 71. 15 viista moja bodo vo gubala pravico tvojo. 49. 4 viista moja bodo gubala moudrost. (dual) kiiz. djari. ap. 4 1 gda bi one dva ešče gubala , prišli so nad rii dva popevje. kriča: Jcribao: trpi. 30 3 gda sem k tebi kričao, zdržao si me. — kričali: trpi. 22. 6 k tebi so kričali i rejšeni so. 18. 42 kričali bodo, ali ne de pomočnika. 118 M. VAl^AVKC, sliša: slišao: trpi. 6. 2 je gospoud slišao glas plača mojega. — kn. mol. 217 kak je tou dejva slišala i sveti naklon prijela, jako se je prestrašila. — slišali: trpi. 34. 3 ka ti vbougi slišali ino se radtivali bodo. Osnove od jednoga sloga na a imaju naglas na a, ali ga mogu imati i na nastavku, a složene s prijedlogom bacaju ga rado na prijedlog. spa: spala: bar. 11 Katika je vsigdar sladko spala. — sdspao: kltz. djan. ap. 13. 36 je David pouleg božje voule mspao. — za¬ spali: kiiz. efes. 4. 13 ne ščem pa, ka bi ne znali, bratje, od tej. ki so zaspali. — zaspale: kiiz. mat. 25 5 gda bi se pa mtidio ženin, zadrejmale so vse i zaspale so. sta: stalou: kiiz. mat. 12. 26 kakda bode tak stalou kralevstvo ricgovo ? 13. 2 liidstvo je vse stalou na brejgi. trpi. 72. 16 na goraj bode silje gousto stalou. — stale: trpi. 122 2 nogč naše bodo stale v tvoji vrataj. Naglas na nastavku a dolazi u osnovama boja clrža leža , jer ima naglas i u. infinitivu bojati držati ležati. boja: prejdge: Judit se trno boga bojdla. kiiz. mark. 4. 41 i zbojali so se. drža: trpi. 63. 9 tebe se je držala diiša moja, dejsna tvoja je zadržala mene. 139. 10 dejsna tvoja bi me držala, nagfl. 157 jas bom s touv lepou dišečov violicov držala, gon. 70 gori ji je podr- ždla prejdno nogou. kiiz. mark. 50. 52. vera tvoja te je zdržala , luk. 2. 51 mati negova je zdržala vse te reči vu srci svojem. leža: trpi. 94. 17 da meni gospoud pomagao ne bi, že bi diiša moja vu grobi ležala, kiiz. mark. 1 30 punica Šimunova je ležala v trčšliki. 7 30 či je na posteli ležala. Naglas u glagola s nastavkom i u infinitivu. Glagoli, koji imaju u prezensu nastavak i naglasen, naglašuju ga i u tom participu. Složeni s prijedlogom imaju naglas na slogu pred nastavkom i u svim oblicima osim u sing. fem. gdje se na¬ stavak i naglašuje. To vaja osobito za osnove od dva sloga: bleščim: trpi. 50. 2 z Siona se je ta lejpa svetleča boug obleščila. biidim: gon. 82 toga poglčd je tibo nagib želnosti pobudo pri dem. 53 gospoud se je ešče nej prehudo. trpi. 58 26 zbudo je po mouči svojo jiig. kiiz. djan. ap. 11 19 ki so se raztepli zavolo ne- vole, štera se je pobidila nad Števanom. — bar. 11 kak seje Ka¬ tika zaran prebudila, taki je stanola. — nagfl. 11 odvrnouti ma PRIN< S K NAGI Asu U SLOVENŠTINI I HRV. KAJKAVŠTINJ. 119 vse, ka bi odtuhene zbudilo. 5 gde so se vu neto prva občiitejha obudila. cedim: gon. 54. negova žena je precedila mlejko. čestim: trpi. 35 28 jezik moj bode tvojo pravdo glaso ino tebe vsak dan čestio. 42 6 bom ga ešče čestio. činim: činio: trpi 7 7 či sem etak činio. 44 2 očeve naši so nam raskladali, ka za dela si ti činio vu ni dnevi, nagfl. 12 je li je prav činio? — činila: nagfl. 16 do eti mao je deca vse črnila kak gučala. gon. 49 ti si jako hiidou črnila. — čin tli: kiiz. mat. 11 21 davno bi vu vreči i pepeli pokouro črnili, mark. 3 6 fari- zeuške so s Herodežovimi slugi tanlč činili prouti nemi, kak da bi ga pogubili, trpi. 106 6 krivo smo činili. nagfl. 24 prvle mo z rokami nika činili — čino; kiiz. m. 46 on se je prečino. kiiz. jan. 19 7 more mrejti, kaj je sebč sina božega mino. 2 n prvo čudo je včino Jezus vu Kani Galilee. trpi. 44 15 včino si nas peldo med poganmi. gon. 30 prav je včino. — činila: kiiz. mat. 26 10 zakaj za hudo mate eto toj ženi ? ar je dobro delo včinila. mark. 14 8 ona, ka je mejla, je včinila. kiiz. m. 26 vora tvoja je tebe zdravoga včinila. — činili: kiiz. jan. 19 23 včinili so štiri tale ž nega. djan. ap. 3 17 znam, ka ste z neznanosti včinili. — činila (dual): kiiz. djan. ap. 3 12 ka na nuj gledate, liki da bi z lastiv- nov močjouv ali pobožnostjov včinila etoga hodečega, nagfl. 88 komaj sta tou včinila i dvJ strašniva vuka sta že prouti nima camplala z louga. gon. 104 komaj ništeri stopaj sta včinila od drevja, i eden ogneni triik se je potegno po zraki. davim: kn. mol. 211 si zdržao mene, da me smrt nej zadavila. 212 vse je smrt zadavila. dilim: kiiz. fil. 4 15 znate, kaj mi jo niedna gmajna nej podilila kaj. — dejlo: trpi. 74 13 ti si razdejlo z ramov tvojov mourje. 68 13 razdejlo je mourje 74 17 ti si vdejlo leto i zimo. dobim: kn. mol. 217 božo milost si dobila. drobim: droubo: gon. 104 blisk rdst je razdroubo. drobila: nagfl. 67 jeli, ka se je giažojna razdrobila? diirim: duro: trpi. 22 25 je nej 6du.ro ni zavrgao nevoulo sir- maka. 106 40 za to je odiiro oročino svojo. — darili: trpi. 106 21 po tom so odurili to želno zemlo. dušim : gon. 103 da ne bi mogli zraka notri vlejčti, zad'\ šili bi se. dvojim: kiiz. mat. 21 21 či bote meli voro i ne bojdte dvojtli , nej le samo tou flgovomi drejvi včinite, nego . . . 28 17 gda bi ga pa vidili, molili so ga, niki so pa dvojili. 120 M VAJ^AVEC. falfm: kri. mol. 149 či je kaj sfalilo vu otoj mojoj spouvidi, naj zadomesti tvoja miloušča. gasim: nagti. 138 pogasili so ogen. godim: ktiz. iv. 12 29 grmlajca se je zgodila. — nagih 137. či etakšega redovnika ne bi bilou, jeli se ne bi dosta zeloga godilo? ktiz. djari. ap. 2 6 gda bi se eta glas zgoudo, vktip je sprišla vno- žina. ktiz. luk. 5 12 i prigoudilo se je : . . mat. 1 22 tou se je celou za to zgoudilo, da . . grešim: kri. mol. 239 nebe si nej vrejdna, ar si pregrišlla. trpi. 78 32 zvon vsega toga so ešče več grešili. — ktiz. jan. 9 2 što je pregrejšo , te ali roditelje riegovi, ka je slejpi porodjeni? trpi. 18 22 nejsem pregrejšo prouti bougi mojemi. trpi. 106 6 mi smo prc- grejšili. gradim: ktiz. mark. 12 l okouli je je (gorice) zagrado s plotom. grozim: gon. 75 Endriš se je na temen v mlako obrno i po- grouzo. grusti se: trpi. 107 18 se je grstila duši riihovoj vstika hrana. gubim: trpi. 44 3 pogubo si te ove. nar. pes.: eno ltibco sem mea, pa sem jo zgubo , srečen de tisti pajb, ki jo de hibo. — ktiz. luk. 16 9 radtijte se z menov, kaj sem najdla te groš, šteroga sem zgu¬ bila. — trpi. 106 34 so nej pogubili narodov, trpi. 78 45 je na rie pusto žabe, kaj so je pogubile. hladim: ktiz. 2 tim. 1 16 daj gospoud smilenost Onezifaruševoj hiži, kaj me je vnogo krat rasladila. — 2 kor. 7 13 se je raslddo dtili begov ode vsej vtis. kadim: nar. prip. staj. 20 mo je rekla rihnik tak posušiti, ka de se prah Icadia. krepim: trpi. 89 22 manna moja ga bode krepila. kvarim: ktiz. jan. ozn. 19 2 je obsoudo to veliko kurvo, štera je skvarila zemlou. kri. mol. 185 ne doptisti, ka bi me skvarila malovrejdnost. — ktiz. 2 kor. 7 2 nikoga smo nej skvarili. lovim: bar. 18 Klara se je za drejvo lovila. — ktiz. mark. 12 13 poslali so k riemi nike z farizeušov, kaj bi ga lovili z rečjom. ktiz. jan. 21 13 prineste z rib, štere ste zdaj vlouvili. ktiz. 79 drugi so spolouvili riegove sluge. ložim: trpi. 56 11 na naše ledevje si teško bremen poloužo. 104 9 mehou si riim poloužo. štere ne prestoupijo. prip. štaj 15 še mi je eno ktinšt naloža. menim: trpi. 53 7 o da boug svojega naroda robstvo prcmcjno 66 g premejno je mourje na stiho. 106 20 premejnili so diko svojo. PRI NOS K NAGLASU U SLOVENŠČINI I HRV. KAJKAVŠTINL 121 močim: trpi. 52 9 se je vtipao vu vnožinosti bogdtstva svojega i močio se vu zločastnosti svojo j. morim: trpi. 78 51 je pomouro ves prihod v Egiptomi. 105 29 premejno je vode na krv i spomouro je ribe v ni. — trpi. 75 31 gda je srditost boža prišla na ne ino je spomorila te znamenitejše med riimi. kttz. m. 79 spomourili so je. ktiz. djari. ap. 13 15 po- glavnika Žitka ste vmourili kiiz. luk. 23 32 pelana sta pa i dva drilgiva hiidodelnika, ka bi se ž iiim na vkiip 1 nnourila. moždžim: trpi. 74 14 ti si zmouždžo glave levilthana. nagfl. 1(30 vejm, da bi mesto žaloda ejna velika tikev spadnola na nous, cejlo glavou bi mi razmuMžlla. mudim : bar. 23 či je komi kaj prijetnoga mogao veiniti, tisti) je telikajše nej zamudo, nagfl. 133 ne bi prav bilou, či bi se tou celou zamudilo. novim: kiiz. žid. 6 6 či odpadnejo, ka bi se pa nazaj ponouvili na pokouro. pojim: ktiz. jan. 2 10 vsaki človek oprvič dobro vino položi pred gosti i gda so se napojili , teda to lagojejše kiiz. jan. ozn. 17 2 zapojili so se ž ne praznosti vinom. redim: prip. staj. 11 ti mlajši brat je je zdaj k sebi vzea no do smrti redla. 12 toto vtis mo ja reala. ročim: kiiz. djari. ap. 14 29 preporoučila sta je gospodni. rodim: nagfl. 152 sledi boš mi lagov s;id rodila, kiiz. luk. 1 52 spunilo se je vrejmen Ožribete, da bi rodila i porodila je simi. nagfl. 152 po nešterom leti je z male cepičice velko drejvo odraslo gori i žmajhni plemeniti s:id je rodilo, trpi. 18 6 otroci ki bi se rodili, ktizm. 15 gda bi se naroudo Jezuš, ovo moudri so prišli, ktiz. mat. I 2 Abraham poroudo Ižaka. Ižak je poroudo Jakoba, nagfl. 6 da bi dejte spoznane one liiže doubilo, gde se je naroudilo. ktiz. djari. ap. 2 8 kakda je tou, ka je mi člijemo vsaki po la- stivnom našem jeziki, v šterom smo se poroudili, gučati V sadim: nagfl. 157 jas bom rožico sadila, trpi. 49 3 ti si rie ta posodo, gon. 98 domou gaje v ogradček nesao i tam posodo, kiiz. luk. 9 j5 doli so je posadili vse. skuzim: gon. 49 naj prvle se je mati suzda nad pustnim cvcj- tjem. ktiz. m. 51 velim vam, ka te se skazili i joukali. kiiz. jan. H 35 zaskuzo se je Jezuš, nagfl. 57 te čas je je draždžo, dokeč so se nej zaslcuzili. slepim: slejpo: kiiz. 2 kor. 4 4 vu štori je boug etoga svejta oslcjpo pameti ti neverni. 122 M. VApAVEC, solim: kiiz. mat. 5 13 vi ste soul zernle, či se pa sol skvari, s kim se bode solila ? luk. 15 34 dobra je sou, či pa sou obnori, s kim se bode solila ? strelim: prip. Staj. 4 zaj ga pita tista vrana, ka je je nej strlia: kaj ti je? nagfl. 115 pitkša je na kraj strel tla. Od ove osnove može otpasti sprijeda », a onda glasi ipak, kako složena: nagfl. 114 eden lovnik je na ednoga golouba podržao piikšo, da bi ga strejlo. trpi. 64 5 da bi skrivoma strejlili toga nedužnoga, bistro na nega strejlajo. nagfl. vustrejlva . . brrr! strejlila sta. stišim: trpi. 74 15 ti si »sušo močne vode. 102 6 od kriea i je- čana so se mi »sil šile kousti moje. svetim: kiiz. efez. 5 26 sam sebč je dao za nou, da bi jo po- sveto. žid. 10 20 štero nam je posvSto. Skali se: nagfl. 40 ednouk se ji je igla v gut poškalila. Škropim: kiiz. luk. 7 44 eta je skuzami škropila noge moje. kiiz. žid 9 29 ve liistvo je poškroupo. tajim: kiiz. mat. 26 72 i pa je tajio s prisegom: ne poznam človeka, trpi. 66 20 blagoslovleni je boug, ki mi je nej vtdjo progne moje. nagfl. 7 li torni bi se vtdjo on tčl i ona škčr. kiiz. luk. 22 57 on ga je pa satdjo govoreči: ne znam ga. kiiz. djan. ap. 3 13 zatajili ste ga pred Pilatušovim licom. težim: trpi. 32 4 me je den i nouč tešila rouka tvoja, topim: trpi. 22 15 srce moje se je kak vousk rastoupilo vu tejli mojem. Pamti: vtoupila mj. vtopila kiiz. luk. 8 33. tvorim: trpi. 93 9 tč, ki je vtihou stvouro, je li ne bi čiio ? te, ki je okou stvouro , jeli ne bi vido? 119 73 tvoje roke so me stvourile. včim: kiiz. luk. 5 3 sedčči velo je s te ladje to liidstvo. vedrim: gon. 105 nčba se je razvedrila. vestim: kiiz. luk. 8 34 pasterje odidouči najzvejstili so vu mesti, žalostim : kiiz. iv. 16 20 vi se žalostili bodete. Osnova pusti ravna se po složenim osnovama: trpi. 105 16 tada je pusto drtigočo na držčlo. kiiz. djan. ap. 5 10 vo je pustila dušo. bar. 12 mati je noj dopustila: trpi. 66 12 ti si dopnsto Iti dem nam po glavi hoditi gon. 83 gjiinci so vu ougrad odskočili i vekši t;ll nega narasa so opustili. Osnove od tri (i više) sloga imaju jedne pravilni naglas kao: sramotim: trpi. 55 13 da bi me sramotio neprijatel moj, tou bi prendšao. kiiz. luk. 13 ll gda bi nemi eta povedao, osramoutili so se vsi. trpi. 128 5 o da bi se osramoutili vsi odiirjčvci Siona. PKINOS K NAGLASU U 8L0VENŠTINI I HRV. KAJKAVŠTINI. 123 vršenim : gon. 97. po cvejtji so se metiilci vršenili zelenim se: trpi. 36 35 vido sem ednoga nepobožnoga zvišenoga, ki se je zelenlo liki lombra drejvo. nagfl. 161 greda rezetke se je ouzdaleč zelenila. žalostim: kiiz. m. 51 vi te se pa žalostili. Druge pako osnove, kad su složene s prijedlogom, imaju naglas na drugom slogu nazad od nastavka: osim u sing. fem.: čemerim: trpi. 119 53 rasčemero sem se nad timi nevernimi, nagfl. 12 ki se je na svojega pajdaša rasčemero. — bar. 24 samo se je te rasrdo, či je nega deca čemerila. nagfl. 77 te čas je je draždžo, dokec so se nej razčemerili. kiiz. djan. ap. 15. 39 razče- merila sta se za to. dreselim: bar. 18 joukao bi se, jiivkao ino bi se na smrt raz- dreselo. trpi. 106 ;-3 so razdreselili dušo negovo; kn. mol. 91 nad nim si se nezrečeno. dreselila. kiiz. 1 kor. 5 2 vi ste nadiiti i naj bole, ka bi se dreselili, naj... govorim: trpi. 34 5 iskao sam gospodna i on mi je odgouvoro. nagfl. 157 ta najvekša je etak govorila: nagfl. 7 1 ka bi riemi odgouvorili ? pokojim: kiiz. 1 kor. 16 18 ar so spoJcojili moj i vaš diih. slobodim: trpi. 34 5 osloubodo me je od vsega strah.l veselim: trpi. 14 7 vesello bi se Jakob. 63 12 kral se pa veselio bode. 48 12 veselila se bode gora Siona. 94 3 kak dugo se bodo nepobožni veselili ? 30 2 nejsi obeselo protivnikov moji. 94 19 trou- štane tvoje je d išo mojo razveselilo. 104 15 da bi vino občselilo srce človeče. U glagolima, koji u prezensu nastavak i ne naglašuju, ostaje naglas u svim oblicima na slogu pred i, bio dug bio kratak: hva¬ liti : hvčlo hv&lila hvalilo hvalili . ., hoditi: h 5 do hddila h (idilo. Rijetko se kratki naglašeni slog u ktiizi bileži: hodo hodila hodilo. Biče dovojno dva tri primjera iz knige. dičiti: trpi. 7 18 dičo bom gospodna. 22 27 dičili ga bodo iska- jouči nega. hvaliti: trpi. 57 10 hvalo te bodem. 102 19 liidstvo hvalilo bode gospodna, 20 8 mi se bomo hvalili vu imeni gospodna bog/i našega. grabiti: ktiz. djan. ap. 28 3 edna vipera se je zgrabila roke nc- gove. nagfl. 40 Eržika ga je zgrabila. praviti: kiiz. djan. ap. 4 18 tou si istino pravila. 7 50 nej je rouka moja napravila eta vsa? strašiti: gon. 104 trepeče vsaka vejčica drevja, kakda bi se slejdnč pogubeli strašila itd. M. VA^AVHO, J 24 Naglas u glagola s nastavkom a u infinitivu. Osnove od jednoga sloga imaju naglas dakako na tom a. gdje kad i na nastavku participa. Složene s prijedlogom bacaju naglas rado na prijedlog, osim u sing. fem. gdje je veoma rijetko. bra: bar. 28 či je poulske korine najšao, je ne ndbrao. kiiz. djaii. ap. 1 2 apostolom, štere je odebrao. bar. 16 pesje vso svojo mouč vkiipe poubrao. kiiz. djaii. ap. 28 3 gda bi pa Pavel dosta božja vkiip spoubrao, ediia vipera zgrabila seje roke negove. bar. 12 Ana je jagode nabrala, kiiz. mark. 8 20 keliko košarov ste nabrali puni z drtiiiem? mat. 14 20 poubrali so dvanajset košarov puni. mat. 13 48 te dobro so vo spoubrali vu posoudo. gon. 15 na tou sta žebke z ostrim kamen om pune nabrala. gna: nagfl. 151 mladičica je na vse kraje vejke gnala. pra: kiiz. m. 36 či sam jas prdo noge vaše gospoud i mešter i vi morete eden drtigomi noge prati. — Gda bi ouprao noge uihov^, za sč je vzčo gvant svoj. kiiz. djaii. ap. 16 33 ouprao liidva je od vdarcov. kiiz. djaii. ap. 9 37 mrla je, gda so jo pa ouprali, položili so jo vu zgoraiio hižo. zva: kiiz. mat. 1 21 porodi pa sina i Zvdo boš ime iiegovo Jezuš. 1 25 i eodo je ime iiegovo Jezuš. 21 13 hiža' moja se hiža moli¬ tvena bode zvdla ; nagfl. 158 Bariča je vo uvala svojega brata,, kiiz. luk. 1 35 to porodjeno sveto se zvalou bode sin boži. 1 76 to dejte bode se prorok tega višešiiega zvalou. kiiz. mat. 1 23 zvali bodo ime iiegovo Emmanuel. trpi. 49 12 mišletia nikova so, da bi po nihovom imeni se zvale držele. kiiz. rim. 8 30 štere je naprej odč- brao, te je i pouzvao, i štere je pouzvao, te je i pravične včino. kiiz. m. 49 prizvao je sluge svoje. kiiz. mat. 25 14 zezvao je sluge svoje. kiiz. jan. 9 18 nejso vervali Zidovje od nega, kaj bi slejpi bio i ka bi pregledno tečas, dokeč so nej prizvali roditele toga, ki je pregledno, djaii. ap. 5 21 vkiip so prizvali tanač. mark. 15 16 vkiip so zdzvali eejli šereg. žga: nagfl, 14 gvant se je. na liej vujzgao i život se ji na me- liere obezgao. 14 tak je i ona vuzgdla svojo. bar. 9 streha se je vuzgdla. nagfl. 14 od slame se je vujžgala štala. kiiz. djaii. ap. 19 19 vkiip so nosili kiiige svoje i zežgali soje. nagfl. 68 konople so se v ožgale. Ovamo ide i osnova dja od deja: kiiz. jan. 19. 19 napisao je tituluš Pilatuš i djdo ga je na križ. 20. 15 povej mi, gde si ga djdo. mal. 14. 3 djdo ga je v temnico, gon. 70 kama je pa djdla PRINOS K NAGLASU U SLOVENŠTINI I HRV. KAJKAVŠTINI. 1 25 d škramble ? kiiz. jan. 20 2 ne znamo, kamo so ga djdli. trpi. 62 10 či bi se na vago djdli navktip bi ležejši bili kak nika. kiiz. mat. 1 27 prijela sta to oselnico i žrbe i djalj sta na hidva gvant svoj. gon. 74 po tom sta doli djald svoje turbe. kiiz. djan ap. 8 17 teda sta djdla roke na ne. U osnovama od dva i više sloga dolazi naglas na nastavku a, ako ima a naglas i u inlinitivu: jemati: kiiz. luk. 2 52 Jesuš je gori jemdo v moudrosti i viso¬ kosti. nagfl. 40 od deteta se ni tou nema želeti, ka bi priglihe vu tekouča zgovarjana jemalo, nagfl. 40 Juliška je v zobe jemala iglou. kiiz. mark. 16 18 kače bodo gori jemali, djan. ap. 2 46 lamavši kriih po hižaj jemali su jejstvino s veseljem. lejati: prip. štaj. 10 on si sede na eden kraj kre ne, pa da si je štela žtipe zanesti, te pa joj je roko pčdbja, da se vsa polejdla. kiiz. ozn. 12 15 i vlijdla je ta kača za tou ženou z vttst svoji vodou. trpi. 124 4 tak bi nas voda zalejdla. mantrati: giin. 49 cejlo leto se je mantrdla ž liim. nihati: kiiz. luk. 5 28 on je ta nihdo vsa. 18 29 ni eden nej, ki je nihdo hiže za volo kralevstva božega. giin. 41 edna sirotna mati je vo šla na delo i doma je nihala sina. kiiz. pav. žid. 11 32 vrejmen bi me nihalo , da bi naprej prinšao od Gedeona i Ba¬ raka i Samšona i Jefta i Davida i Samuela i prorokov. djan. ap. 23 3 gda bi se pa nam skazao Cipruš, nihali smo ga na lejvoj strani. 21 14 , gda bi se ne dao naratati, nihali smo ga. orati: trpi. 129 3 oračke so po mojim hrbti orali. smejati: prijat. 1875. 7 ona se smejala, nagfl. 169 pojbje so se dobro smejali ž nega. 113 etivi sta stanoli i smejali sta se z eti drugi. valati: kiiz. 1 kor. 14 6 zdaj pa, bratje, če pridem k vam z je- zikmi gučeei, ka bom vam valdo ? — valdlo: kiiz. jak. 2 16 kaj bi nima tou valdlo? kiiz. djan. ap. 19. 19 naj šli so, ka so (knige) valdle petdesčt jezer pejnez. Ostali glagoli, koji u inlinitivu nemaju naglas na nastavku a, drže svuda naglas, koji i gdje je u inlinitivu: plesati: plesao ple¬ sala plesalo plesali plesale. Ovdje je jedva treba koji primjer. kazati: trpi. 40. 5 pokdzao si llidstvi tvojemi težka. bar. 13 Ana je etak roditelom svojo zakvalnost sled zala. kiiz. luk. .1 31 štciha 'sta se skdzala vu diki. trpi. 18 16 sUzale so se deždževne plohe, kiiz. pav. žid.£6 10 štero ste pokazali vu imeni riegovom itd. itd. 126 M. VAI^VEC, Naglas u glagola s nastavkom iva u infinitivu. Tuj se naglas ravna po naglasu u infinitivu: daruvati: daruvao daruvala dar uvalo itd. bantuvati: kii. mol. 180 rad odpustim vse jim, ki so me zbanfivali. — mentuvati: kii. mol. 266 da bi duša tvoja v tom ogni že gorejla, kajkoli maš, vse bi rad dao, da bi se mentvvala. — miluvati: kn. mol. 225 što je ne bi pomilnvao? Taj naglas kniga obično ne bileži, — dldtivati: aldiivao aldiivala žldiivalo (kiiz. pav. Žid. 5 7 aldiivao). salašivati: salašivao kliz. djaii. ap. 10 18 salašivali 21 16 tanačivati, tanačivalo kiiz. djai). ap. 27 12. 1 / / / Od osnove veri! gubi se ii te glasi: vervao vervala včrvalo. r kajkavštini. Naglas u glagola bez nastavim u infinitivu. Osnove na vokal jedne su duge a jedne kratke. Kao duge rabe bi (esse) da pi vi ple(v) če(w) je(n) kle(w) pe(w) i one na r gotovo sve; ostale su kratke. Naglas imaju otegnuti u sing. fem., otisnuti u ostalim oblicima, a kratke otisnuti. Rijetko se čuje naglasen zadiii slog: žuli znali. Složene s prijedlogom bace cesto naglas na prijedlog. bi (esse): bil : petr. 12 bil je na ovom svetu. — bila: pet. 12 bila je svetlost prava. pi: pil: mat. 1 204 pehar smrti, koga meni dal je otee, jeli ne hudem nega pil? — pila: mat. 2 42u jeden oteč hčere je rekel, koja bi bila škomce jedno malo mleka popila: . . — pili: petr. 112 ne b udete skrblivi govoreči: kaj budemo jeli, ali kaj budemo pili? da: dal, petr. 12 dal je nim moč božjemi sinmi postati, mat. 1 585 vam bi zavušnicu dal. — dala: gašp. 1 408 voda je vračtvo podala, 416 koteremu devojka prsten je vu zarukeh podala. — dali: gašp. 1 401 istu devicu v drugem mestu bi vdali. če(n): čela: gašp. 1. 529 počela je premišlavati ovak: . . 686 počela je nim manna padati. je(m): prijel: gašp. 1 71 koji gladnoga odkupitela na stan bi bil prijel — jela: gašp. 2 494 muku viteško je podjela. petr. 12 temnost ne ne prijela. — prijeli: petr. 12 negovi nega nesu prijeli. pe(n): rdspeli: petr. 60 junaki, gda bi ga bili rdspeli , vzčše hale negove. pr: zaprl: mat. 1 5 0 kral zaprl je vusta komorniku. vr: zdvrli: gašp. 2 441 kola pripetce bili su zdvrli. PRINOS K NAGLASU U SLOVENŠTINI I HRV. KAJKAVŠTINL 127 Cuje se i štokavski naglas: pila pilo pili pile. ču: cula: gašp. 1 467 kaj da bi žena začida , k grobu pristupi. de: dela: gašp. 1 549 stanoviti ženi tak vu grlu kost ribja je se preprečila i zadela, da skoro več dibati ni mogla, sme : smel: mat. 1 583 kaj bi se podufati smel. zna: z e znal: gašp. 1 370 zeznal je Dioklecijan, da Sebastijan veru Kristuševu veruje i valuje. — znali: gašp. 1 364 kaj stano- vito znali jeste. Osnove na suglasno imaju u sing. mase. otisnuti, u ostalim obli- cima otegnuti naglas: rasel rasla rJslo rasli. To vrijedi za duge osnove; a kratke s vokalom e ili o imaju u sing. mase. otisnuti kratki, u ostalim oblicima otegnuti kratki naglas: nesel nčsla mogel mogla mbglo mogli. Osnove s drugim vokalom imaju otisnuti kratki naglas: podigel podigla podiglo podigli. U složenim osno¬ vama može i tuj naglas skočiti na prijedlog: pribegel. ras: rasel: mat. 1. 417 k dobe prikladne za ženitvu bi dorasel, rasla: petr. 29 gde bi zrasla bila trava, onde se pokaza i kukoj. — raslo: mat. 1 298 dete da bi doraslo bilo, vseudil z vučiči je hodilo. streg: stregli: gašp. 1 784 k smrti riemu stregli jesu. vlek: vlekel: gašp. 1 434 Kristusa držahe na se je oblekel. 586 mnoge Judi na službu božansku je povlekel. — vlekla: Jurjevič 78 ka je mene žalost vlekla v Numidiju ? gašp. 1 149 otca svojega za sobum je povlekla. beg: pribegel: petr. 286 od neprijatelov mojeh, gosponne, k tebe sem pribegel. dvig: dvigla : gašp. 1. 621 boječi se, da rimlanska občina proti hernu se ne bi podigla vučini vloviti Asteriuša. 680 nagibana tčla proti razumu podigla se jesu. ■ lez: lezel : petr. 26 gda bi pak vlezel vu Kafarnaum, pristupi k riemu jeden stojunački kapitan. 162 vlSzel sem vu liižu svoju. — Uzla. petr. 182 ova potle, kak je vlezla nč prestala kušuvati mojeh nog. Osnove na d i t ginu pred 1 te time bivaj u kao na vokal, jed: jel: mat. 2 129 o da bi vuk došel i tebe po jel. krad: krdl: mat. 1 450 koji bi krni. — kr ali: mat. 1 609 na potlam jemali i kredi budu. pad: pola: gašp. 1 401 potrebno je bilo, da bi jednomu iz po- koleria Davidovoga dopdla. 147 obešena žena dole je opala. 9 128 M. VApAVEC, Osnova šed nesložena prima na pooetku i, koje ima i naglas: išel išla išlo išli; (cesto i 'igel 'igla). Složena prima e, koje ima oteg- nuti kratki naglas odešel odešla odežlo n. pr. isešel: mat. 1 579 Stanislaus bil bi boga prosil, da stanoviti Peter imenom pred četi- remi letmi mrtev iz groba bil bi (sešel. —• razešla: mat 1 450 zlo¬ činstva bi se rasejala i razesla. — izešlo: mat. 1 397 kak brže sunce bi bilo izešlo , taki pelda eva k suncu obrnena bi bila. — izešli: mat. 1 468 izššli jesmo iz Aegyptuša greha, izešle: koc. fil. 36 kotere duše su iz staleša greha van izešle. — odtšel: mat. 2 405 odtšel vu Siciliju. Naglas u glagola s nastavkom nu u infinitivu. Jedna mi je poznata osnova, koja ima naglas na nu: vrnu u svim oblicima do sing. mase.: vrnul vrnula vrnulo vrnuli vrnule. vrnu: vrnula: gašp. 1 457 oprosi cesarieu, da bi vinograd povr¬ nula. 536 domom se je povrnula. 659 mrtvomu dečaku živlčhe je povrnula. 490 hahare svoje je na pravu veru obrnula. — vrniilo: gašp. 1 348 doklam luctvo greh svoj ni spoznalo k srcu povrnulo i pokoru včinilo. — vrnuli: gašp. 1 603 lucifer pošija podložnike svoje i grešnike, da bi vse ludi od boga odvrnuli. Sve ostale osnove imaju jedne otegnuti dugi naglas na slogu pred nu ili u svim oblicima: n. pr. ogrnul ogrnula ogfnulo ili imaju otegnuti kratki naglas na nu u sing. neutru, u plur. mase. i fem.: ogfnnl ogrnula ogrnulo ogrnuli ogrnule ogrnula. Take su osnove: dihnu grnu hfknu kihnu krenu mahnu minu pregnu pfhnu puhnu sčgnu sinu sfknu sunu tčgnu tčknu trnu. — otegnuti kratki naglas imaju osnove s vokalom e od t>: genul gčnula genulo. U sing. n. i u pl. m. i f. čuje se i otegnuti kratki naglas na nu: gčnul gčnula genulo genuli genhle gčnula — Otisnuti kratki na¬ glas imaju osnove s kratkim vokalom u slogu pred nu: ginu: ginul ginula gmula. Takih osnova ima šilu božju te ne treba da se navode. Narod amo tamo i u drugim osnovama nego samo u vrnu na- glašuje nastavak nu n. pr. u Nartu ne daleko od Zagreba. Kod svete Jane kraj Jastrebarskoga nastavak nu glasi na: durnal, klek- nala, parnal parnala piirnalo; dosegnal dosčgnala. Neke osnove naglašuju na u sing, neutr.: zaklčnal zaklenala zaklenalo, vseknal vsčknala vseknido; zvinal zvinala zvinalo; vagnal vagnala vagnalo. PRILOŽI K NAGLASU U SLOVENŠTINI I HRV. KAJKAVŠTINI. 129 Naglas u glagola s nastavkom e u infinitivu. 1. Prezens se završuje na -im. U sing. mase. je naglas gotovo samo na slogu pred nastavkom i to onaj kojino je u infinitivu. U sing. fem. je najčešee naglas na nastavku e i to otisnuti. U ostalim oblicima je naglas ili kao u sing. mase., ili kao u sing. fem., ili je otegnuti kratki na nastavku u sing. neutr. i u pluralu svem; ili se ne mijena osobito kad je slog kratak i otisnuto naglasen. Dakle: Ibteti: letel letela letelo Ičteli Ičtele letela, ili letel letčla letelo leteli letele letela, ili najčešče lčtel letela letčlo leteli letčle letesla. gledeti: gledel glčdela gledelo gledeli gledele gledela. Dolazi u singularu. mase. naglas i na nastavku ali rijetko: letel imal. bežim: bčžal: gašp. 1 696 sve je prilike greha bežal. — bežali: gašp. 1 442 začne opominati krščenike katolike, da bi rečene blud- nike kruto bežali, met. 1 527 još nas ne gene, da bi prilik bežali? bučim: bučal: gašp. 1 711 ostro bude bučal. — vran 2 149 viher bučal je strahovito. curim: mr el: vran. 1 222 kad bi spazil bil, da potok razcvrte lave izraven proti mestu onomu dole bi curel, prestrašil se je ne malo. — ciirelo: gašp. 1 99 obilno krvi jest van izctirelo. vran 1 87 naciirelo je soka za dobru kavnu šalicu. gašp. 1 752 iz nosa od deske ranenoga puna zdelica krvi ze vsema tople je naciirelo. držim: držala: gašp. 1 576 vu tuliki nevoji vesel obraz svoj ka¬ zala je i držala. 659 sebe najboje zavrženu je držala. — držali: gašp. 1 443 koji se več krščanske krvi je prelevati paščil, toga vernešega sudea držali i valuvali jesu. — držale: koc. fil. 44 koje zavjeto moje srdce su držale. gledim: gledel: vran. 1 100 je si li vsaki put vu dnevnik gledel '? — gledela: vran. 1 52 komaj za četiri prste zvan vode je (šajka) gledela. — gledeli: vran. 1 131 gledeli (smo), kak se orje. gorim: gorel: mat. 1 483 pogažen je nazlob, koji vu srdcu proti nim gorel bi bil. — gorela: gašp. 1 646 svčča igrašom bi bila dogorela. hlepim: hlepel: kov. kemp. 181 niti bi bo}e za boga nevole tr¬ peti hlčpel. vran 2 244 nezgovorno za Judmi je hlepel. — hlepelo: vran. 1 45 srce hlepelo je za novum prčmenbum. — hlepeli: kov. kemp. 260 k tebi bogu zdencu živomu ze vsemi kotrfgi jesu hUpeli. 130 M. VAI.AVEC, hoteti: hotel: gašp. 1 524 hotel je vsa prvorojena ludctva izrael- skoga sebi alduvana imati. (hotel i habd. adam 157). — hotela: gašp. 1 494 vsa koja je hotela taki je zadobila. 522 niti ni hotela žgneca dar alduvati. 527 k sebi dohajajučega prijeti vu ruke ne hoUla. Nu narod tako rijetko govori, on voli skračeno: šteti: štel štela štčlo štfeli štčle. imeti i imati: imelo: Jurjevič 6 prelo teško je šest nožneh stu- pališč imelo, imdl: gašp. 1 593 koga školnoga tovarušu ufanoga irndl jesi. — imdl a: gašp. 1 658 bol na duši je imala. 659 zakriti sebe bi imala. klečim: klečala: gašp. 1 892 dugo budem klččala. kričim: kričala: habd. ad. 644 obodva kamenuvani budu: di- vojka, kajti ne kričala , muz, kajti je ponizil Ženu bližnega svo¬ jega. — kričali: gašp. 1 542 z velikim glasom kričali jesu, a habd. m. 290 kričali , vidi kod ručati. letim: letel: kov. kemp. 152 gdo mi da kreluti kakti golubu ter budem letel? — letela: gasp. 1 612 zadnič vu peldi golubice k nebeskomu z.tručniku svojemu je odletela. — letelo: mat. 1 494 ne trpite nit pišče, da bi na vašu zemju ali dvorišče zletelo. — leteli: vran. 1 81 da bi pečeni golubi s&mi v zhbe leteli, tak . . . — letela: mat. 1 514 zletela, zniknula, nestala vsa ova jesu. mučim : mučal: mat. 1 267 mučal je i ne govoril 620 mučal sem. mučala: gašp. 1 840 listor miičala je. norim: norela: gašp. 1 536 žena nekoja zbog sehe je obnorela. ručim: ručal: gašp. 1 536 na posteli ležeči svoji ves je poten i sed postal, bradu zadobit i strašno ručal. ručali: — habd. m. 290 vsi na veke kričali i ručali budu. trpim: trpela: gašp. 1 726 zutra budem trpela za lubav gospona mojega. 338 vsa je dobrovolno pretrpela. 608 ja dobrovolno pretr¬ pela jesem ovu strašnu muku. — trpelo: Jurjevič 66. da bi deset za grešku trpelo. velim: velel: koc. til. 32 občuvaj mene, gospone — velel je David — od plahoče i malosrdčenosti. vidim: videl: gašp. 1 314 zdraveši videl seje. — videli: petr: 111. visim: visela: mat. 2 72 tak da bi od vaše skrbi vaša sreča visela. zvenči : zvenčal: matij. 2 42 glas ov je glas zveličitela našega: ne pustete, da bi zabstun zvenčal vu vuheh .vašeh. želim: želel: kov. kemp. 181 niti bi Žitka ovoga vesele dneve želel. gašp. 1 715 Perpetuu z drugem načinom želel je prekaniti. P KINO.S K NAGLASU U SLOVENŠTINl 1 UKV. KAJKAVŠTINI. 131 — želela: gašp. 1 886 koga vsigdar želela jesem. 180 simo zapreti se bi želela. 848 želela je nega osloboditi. živim: živela: gašp. 1 19 vu kojeh vsigdar je živela. — živeli: gašp. 1 681 vu zakonu novom bi pravično živeli. 681 da bi mrtu- člivo živeli. Na prijedlogu naglas ima -stoja,: dostojal: gašp. 1 315 prosil je, da bi mu obznaniti dostojal. 389 im je vu broj službenic svojeh dostojal postaviti. 134 bi se najboje pristojalo skupa postaviti ime s dugovanem. Ovdje mi je k 2. a) u Radu kii. CV. dodati i ispraviti, da se u inf. eti, iti ati uz eti iti ati češče govori eti iti ati : letčti bojati moriti ženiti itd. i daje taj naglas pravi i kajkavski a slovenski je 1. 2. Prezens se završuje na -em. Ovi glagoli imaju naglas na kojem slogu pred -el, i to onaj, koji dolazi u supstanstivu u sing. gen. a u adjektiva u nom. sing. fem. Samo sing. fem. može imati otegnuti naglas na e u -ela: bled f. bleda: bledel: mat. 2 144 ovde prebledel i prestrašil se je kraj. črviv f. črviva: črvivela: gašp. 1 643 dosta krat poslanu sebi hranu tak dugo ne hotel kušati ni jesti, doklam ni ali zegiiila ali izčrvivela. glad g. glada: glddel: vran. I 148 žmehko delajuč jako bil je zaglddel. hlad g. hlada: liladela: vran. 1 126 doklam počival je, ohladela su dreva. — hladeli: mul. ap. 974 ar su ludi tak ohlddeli , da . . moder f. modra: modrela gašp. 1 3 '9 od zavušnic vsa rumena ne lica počrnela i omodrela jesu. skup f. skupa: skupeli: mat. 1 371 ne bi za stroške zelihavali, nit z nimi skupeli, da samo vlesti i dojti mogu vu to mesto. slab f. slaba: slabeli: gašp. 1 234 vnogi biškupi vu pravi veri dvojili jesu; nekoji čisto oslabeli. slep f. slčpa: stepel: mat. 2 84 z neprevidenem načinom pogubil vid i oslepel. živ f. živa: živela: mat. 1 148 vera sada vu vas mrtva je, i onda na vekšu kaštigu vašu na smrti vaše bude oživela. zdrav f. zdrava: zdravelo: gašp. 1 827 dete moje do dneva da- našnega ni hodilo, culo, ni govorilo, nu kak ga je ona gospa pri¬ jela vu naručaj, taki je ozdravelo. Osnove od jednoga sloga spa glase spal spdla spalo spali spale spala. — Osnova sta od stoja glasi: stal i stal stala stalo stili stdle. 132 M. VApAVEC, Naglas u glagola s nastavkom i u infinitivu. 1. Glagoli koji imaju u prezensu -im naglašeno, imaju ili ovako -il ila ilo ili ile ila: sušil sušila sušilo sušili sušile, sušila, ili: sušil sušila sušilo sušili sušile sušila; ili rijetko: sušil sušila sušilo sušili sušile sušila. A osnove složene s prijedlogom imaju obično otisnuti naglas na slogu pred nastavkom u svim oblicima osim u sing. fem., gdje je otegnuti naglas na nastavku: nadelil nadelila nadelilo nadelili na- delile nadelila. činim: črnil ili črnil: mat. 1 438 na tulika čuda, koja odkupitel činil i povedal bi bil, ni se spreobrnul on narod. vran. 1 37 opal je na lica svoja i činil se je kakti prež duha biti. — črnila: kov. kemp. 223 se je tulika ondi činila pobožnost, petr. 29 gda bi zrasla bila trava te bi sad včinila , onda se pokiiza i kukol. 126 vera tvoja je tebe zdravu včinila , mat. 1 578 ni li ona včinila jeden cel dan stati na mesto mesec i sunce ? ni li včinila padati kamene i ogen iz neba? gašp. 1 377 kuga skoro bi bila puščinu iz nega vučinila. 658 kaj bi bila i vučinila , da . . dalečim: dalečila: mat. 1 426 kakov bi bil stališ ove zem}e, ako, kada sunce vu vremenu zimskem od ne oddalečuje se, ona takaj od sunca bi se oddalečila ? delim: delil: mat. 1 558 bi razdelil vbogem ves svoj imetek. delila: gašp. 1 657 vse bogcem vustam svojem krateč, je delila. 470 bole da bi vbogem razdelila. 771 drva ona je razdelila. dobim: dobila: kov. kemp. 262 da bi se milošča poleg žele dobila , ne bi to gingavi človek dobro podnositi mogel. gašp. 1 536 pamet zdravu je zadobila. 645 vu cirkvi s. KMre gluha jedna dobro čujene taki je zadobila 776 od kuda i ov pridovek je za¬ dobila. durim: darila: gašp. 1 632 kak prositi poufa se, da bi ja cesara nevmrtelnoga o dur ila ? dušim: dušila: mat. 1 514 kuga, koju na preklinane zazivate, podušila, posluvaiia vsevdilna po svetkeh i nedelah skončala vsa ova jesu. dvojim: dvojil : gašp. 1 38 koteri za lubav našu ni dvojil točiti kaplice svoje presvete krvi. dvojili: gašp. 1 782 ako se ruke do- tekneš moje, zvrku koje vsi vračiteli zdvojili jesu, zdrava po¬ stanem. gasim: gasila: gašp. 1 643 tekuča krv iz tela vsu želu jestvine ali pitvine bi pogasila. PRINOS K NAGLASU U SLOVENŠTINI I HRV. KAJKAVŠTINI. 133 govorim : govoril: petr. 53 vu skrovnom meste sikaj nesem go¬ voril. govorila: gašp. 1 561 nebeskomu kraju menejesem zaru¬ bila i čistoču moju divojačku na veke bogu zagovorila. — govorili. vran. 1 36 niti rčči jedne govorili nčsu. grešim: grešil: gašp. 1 371 kaj sem ja suprot tebi vgrišil? gubim: gubila: gašp. 1 559 vsu jakost je pogubila. 656 večkrat reč je pogubila. hladim: hladila: mat. 1 351 nit moreš imati kaplice vode, koja bi tebe razhladila. lovim: lovil: mat. 2 67 nit jednu ribu ni bil vlovil. 68 nikaj ni vlovil. menim: menila: mat. 1 483 vu nihovem srdcu je se premenila dobrovojnost. morim: moril: mat. 2 190 voda vudril je proti strabovitomu še- regu Trasimunda kraja, be tak pomoril da retki vušli su. — morila: gašp. 1 251 zima stare i mrzle kotrige negove tak je premorila , da zamrtev je opal. mudim: mudila: gašp. 1 691 ono vbogem darežlivo deliti ni zamudila, 777 vu vsem pokornu sebe izkazati ni zamudila. novim: — novil: mat. 1 595 tri krat ponovil bi bil svoje molitve, platini: platil: petr. 124 gospon negov daa nega v ruke haha- rom, dolile bi ves dug platil. — platil: mat. 1 192 je duge na¬ pičit il. pojim: pojila: mat. 1 129 mati sinu zimličavomu, koj plakal se bi bil čelu noč i prosil piti, i nega više kak deset krat poklam bi bila napojila, i sopet bi bil prosil piti, kada bi zadiii peharec nemu z vinom podala: rekla: pi i da bi vraga popil. — Pamti: napojili: gašp. 1 106 z octom mene napodi jesu. pustim: pustila: mat. 1 5 1 4 suša preduga (je) sinokoše opustila. gašp. 1 599 niti ne bi prepustila vu sužanstvu ostati odkupjene sužne. redim: redil: gašp. 1 203 četiri pute vu mesecu bozičnaku je redil. rodim: rodil: gašp. 1 114 ovoga sam ja rodil. rodila: kov. kemp. 98 Jubav se je iz boga rodila, gašp. 1 552 vuka na ov svet je porodila. ručim: rušila: gašp. 1 821 tebi se je vsu izručila. 274 ovoga s. Pavlu je preporučila i zagovorila. sadim: sadil: piat. 1 530 krepost ufana vu dusu našu vlčjal i zasadil je. 134 M. VApAVEC sledim: — sledil: mat. 1 494 ne morete podnesti, da bi gdo iz liiže negve, koji bi vas bil zbantuval, k liiže vaše prisledil. slobodim: slobodlla .- petr. vera tvoja je tebe oslobodila. gašp. 1 660 z molitvami svojemi lastovitoga otca iz strašneb muk purgato- riumskeh je oslobodila. tajim: tajil: mat. 1 31 koji bi tri presvete peršone zatajil. topim: topila: gašp. 1 681 četrdeset den je deždilo i vse stvdri voda potopila. učim: učil: gašp. 126 vučil je z navukem ovem Kristuš devicu: kakvo je duhovno obrezavahe. — učila: kemp. 192 šiba tvoja bude me vučila. gašp. 1 362 mati počne nim spočit&vati skrbi, s kojemi ne je zvalila. valim: — valil: mat. 1 566 bog vam odgovarja, da navalil je iz greha. — valila: mul. ap. 1391 nenavidost se je iz pameti Lu- cifera izvalila. vestim: vestila: gašp. 1 236 kak sama gospam je bila nazvestila. U sing. mase. dolazi rado naglas na prijedlog: činim: vučinil: gašp. 1 760 premišlavajuč, kolika on za nas je vučinil. 762 pokora je vučinil. dobim: zddobil: gašp. 1 27 zadiiič smrt med Juctvom stranskem jesi shodil i zddobil. 132 ranu je zddobil. govorim: 'odgovoril: petr. 107 pravo si odgovoril. nočim: prenočil: petr. 170 Jezuš bese vsu noč. prenočil vu, božje molitve. platim: ndplatil: gašp. 1 458 sam gospodin bog je ndplatil. pustim: prepustil: gašp. 1 356 ov s. papa pred vrati nega ze- stavše vu cirkvu iti ni prepustil. rodim: narodih petr. 21 zvedaše od nih, gde bi se Kristuš nd- rodil. sadim: posadil: petr. predg. mene je zebrdvši na stol zagrebečke biškupije posadil. svetim: posvetil: gašp. 1 30 koteri Ivana vu vutrobi zaprtoga je posvetil. tajim: zatajil: petr. u predg. vera je zatajil. vestim: ndzvestil: gašp. 1 135 od otca nebeskoga dano samo je ndzvestil. Da dolazi naglas i na štokavsku, razumije se sobom, kao: go¬ dilo vran. 1 io nasolila 1 158 gostili petr. 219. Glagoli s vokalom o i e u slogu pred nastavkom i imaju ovakav naglas u participu: prosil prosila prosilo prosili prosile prosila • ili PRINOS K NAGLASU U SLOVKNŠTJNI I HRV. KAJKAVŠTINI. 135 prosil prosila prosilo prosili prosile prosila; ili prosil prosila prosilo prosili prosile prosila. Kniga to rijetko bileži. prosi: prosila •• gašp. 1 127 tebi prikazujem milošču, koju si prosila. voli: volila: gašp. 1 146 osleplena i vupučena privolila je. U Samoboru glase svi glagoli, koji imaju u infinitivu nastavak i naglasen: piliti: pilil pilila pililo pilili pilile pilila; tako: čutil cvilil krulil itd. Glagoli, koji imaju u infinitivu naglas na slogu pred nastavkom i, drže ga i u tom participu na onom slogu: hvaliti: hvalil hvalila hvalilo hvalili hvalile hvfilila; misliti: mislil mislila mislilo mislili mislile mislila; omiroviti: vmirovil vmirovila vmirovilo itd. Ali ima krajeva, gdje, gdje se u sing. neutr. otisnuti naglas go¬ vori nekako otegnuto kao: mislilo mučilo itd. Glagoli s otegnutim naglasom pred 1 la lo govore se gdjegdje u sing. neutr. i pl. m. i f. s otegnutim kratkim naglasom na i: hvalil hvalila, hvalilo, hvalili hvalile hvalila. Ovdje ne treba primjera iz knige. Naglas u glagola s nastavkom a u infinitivu. Naglas na nastavku a dolazi u narodu obično u onih glagola, koji imaju to a i u infinitivu naglašeno. Takovih glagola ima mnogo, puno više nego sam kod infinitiva naveo. U sing. mase. ima obično naglas na slogu pred a: kopal česal zijal itd. U sing. fem. je otisnuti dugi naglas na a: kopala česala zijala. U ostalim oblicima je otegnuti kratki na a: kovalo kovali kovale; a u plur. neutru je obično isti naglas kojino u sing. fem.: kovala. Kfiiga ima toga malo zabileženo. iskati: iskali: Kocijančič filos. 14 Saulovi Soldati Davida iskali su v hiži negovi. pelati: pejali: gašp. 1 79 negovu dušu na to su dopeldli, da . . . tirati: tirali: gašp. 1 971 koji daleko istinu pretirali su. I u sing. mase. čuje se kašto otisnuti jaki naglas na a ■■ cepal, a u sing. fem. uz cepala govori se i cepala. Mnogi glagoli, kojim je u inf. slog pred ati otegnuto kratko na¬ glasen, drže taj naglas u sing. mase. i fem. na tom slogu, a u ostalim oblicima osim pl. neutr. meču ga na a: motati i motati: motal metala metalo metali metale mčtala; blebetati i blebetati: 10 136 M. VApAVEC, blebetal blebetala blebetalo blebetali blebetale blebetala; veneal venčala venčalo venčdli itd. Glagoli, koji imaju u inf. otegnuti dugi naglas na slogu pred ati, obično u svim oblima drže taj naglas na a: karati: karal ka¬ rala kdralo, karali karale kdrala. Nu u nekim krajevima dolazi i tuj naglas na a, i to u sing. neutru i u plur. mase. i fem., i to otegnuti kratki: pital pitala pititlo pitala. Takovi su glagoli n. pr. drapati dremati glzdati se kazati lddati pitati strugati šetati; da- vati spavati odurjdvati levati razmčvati skrivati hmivati čuvati obuvati pretresati pričdščati navučati nazveščati, dozdvati zataji- vati itd. Glagoli, koji imaju u iniin. otisnuti bud dugi bud kratki naglas na kojem slogu pred ati, drže otisnuti naglas na tom slogu u svim oblicima; pravdati: pravdal pravdala pravdalo, pravdali pravdale pravdala; večerati: večeral večečala večeralo; lajati: lajal lajala lajalo, lajali lajale lajala itd. Ali se čuje i: delal delala delalo de¬ lali dfelale delala. Ako je u inf. naglas dale prema početku riječi nego na slogu pred ati, ne mijeda se ni u participu: južinati: južinal južinala južinalo južinale južinala. Naglas u glagola s nastavkom uva u infinitivu. Glagoli, koji imaju u infinitivu naglas na m u nastavku uva, imaju ga tamo i u participu: daruvati: daruval daruvala daruvalo daruvali dariivale daruvala. alduvati: alduval: kov. kemp. 221 Salamon je jezero mirneh al- dovov alduval. gašp. 1 121 isto telo je alduval. vran. 1 85 suze na zahvalnost alduval je bogu. bantuvati: bantuval: gašp. 1 823 niti več zaručnik ne ni ban¬ tuval. kov. kemp. 117 koji si tuliko krat boga sbantuval. 175 sem te jako i gusto zbantuval. — bantuvali: matij 2e 38 koji de vu nihovom zvddu budu bantuvali. daruvati: daruval: kov. kemp. 195 kaj sem včinil, gospodine, da bi mi daruval koju nebesku radost? gladuvati: gladuval: matij. 2b 53 y U obilnosti bude gladuval. glašuvati: glašuvali •• matij. 2b 215 s kem večnim prepovedal je, s tem bole oni razglašuvali su. gospoduvati: gospoduvali: matij. 2c 2 18 Židovi zvrhu vseh drugeh ndrodov gospodiivali budu. PRI NOS K NAGLASU U SLOVKNŠTINI I HRV. KAJKAVŠTINI. 137 jačuvati: jačuval: matij 2 c 34 vas bude vu vseh vaseh trseriah objačuval. — jačuvalo: matij. 1 a 85 dčte pako je raslo i objačuvalo se puno mudrosti. kamivati: kanuval: matij. 2 c 162 mnogo je vu računeh vkuhaval gospona svojega. kazuvati: kazuval: gašp. 1 592 siromaškem milosrdnost je izka- žuval. kazuvala: gašp. 1 415 n emu se je Marija najguščeje iz- ka&urala. — kažiivalo: matij. 2° 136 hvalerie n emu ludstvo je iz- ha Suvalo. — kažiivali: gašp. 1 589 svetei večkrat nemu izkaziivali se jesu. kipiivati: kipuvala: vran. 1 244 puno bilo je večkrat srdce rie- govo praznoga ufaiia, kad mu na dalekom podnebja kraju iz ka- kvoga goder maloga oblačeca gluboka zamišlenost iiegova čelu morsku ladju s katarkum i jadrom je kip avala. krajuvati: kraluvala: vran. 1 201 velika po vsoj naravi kr obu¬ vala je tihoča. kršiivati : kršiivali matij. 2 c 14 vi ne bi tak odurno ne prekr- šuvali. morguvati: matij. 2 C 63 mor g avali su farizeuši. 2 C 224 kajti su morguvali proti tomu. nizuvati: nizuval: gašp. 1 590 s kem bole seje ponizuval, s tem boje je od boga izvišen. očituvati: očituvala: matij. 1 ° 118 nemu žalost srdca svoga je ocituvala. očituvali: matij. 2 c 216 znajiičem ne bi očitavali. pačuvati: pačuval: mat. 2 ^ 210 vu prodečtvu pokaranem spača- val i bantuval je. kov. kemp. 227 o da bi krivičnost moja ne spa- čiivala! 161 telu nikaj spacuvalo ne bude. putiivati: putuval: matij. l a 149 malo z ludstvom putuval je. 2c 27 odišli su iz Jeruzalema i putuvali vu domovinu svoju. radiivati : raduval: kov. kemp. 60 zbog prijete obšanosti bi se raduval. 179 niti se ludo ne bude radikal. rekuvati: rekuvali: vran. 1 36 kakti deca su plakali, narekiivali, vu omilavice opadali. skoznuvati: skoznuvali matij. l a 192 niti su zadosti skoznuvali suprot skušivanam ovoga neprijatela. sleduvati: slediivalo: matij. l a 104 pobčlšarie iz milošce negove je slediivalo. sramuvati se: sramiivalo: matij. 2 b 95 celo stola društvo je tiho bilo i sramiivalo se. 138 M. VApAVEO, stanuvati : stanuvalo: matij. 2° 182 jedno pobožno pokolene (je) vu varaš u stanuvalo. — stanuvali- matij. 2c 5 pri nem stanu coli budemo. svečuvati: svecuvah matij. 2c 34 bude vašega razuma razsvecuval. šetuvati: šetuval: matij 2c 25 pripraven šetuval je na muku. — šetuvali: matij. 2b 203 vu vekovečnu blaženost budete šetuvali. tolnačuvati: tolnačuval: matij. 2 b 225 kada bi on ravno vučeni- kom Ivanovem zroka jošče rastolnačuval, za kaj vučeniki hegovi onda, postili nesu, nut došel je poglavnik sinagoge. tršuvati: trsuval: matij. 2b 259 kada bi ne Cestius Floruš bil pritiskal i obtrŠuval, bila je stiska velika. tuguvati: tuguvala : matij. 2b 243 onda budu tuguvala vsa poko¬ jen a na zemli. valuvati: valuvala gašp. 1 649 grehe očivesto je valuvala. — valuvali : matij. 2° 108 na mesto da bi rie skrušeno valuvali, samo spričavati trsiju se. A r ežiivati: vešuvali : vran. 2 61 za ovo zavemvali su se him po¬ korni biti. vojuvati: vojuval: kov. kemp. 209. kral naš ide pred nami, koji bude vojuval za nas. vuzmuvati: vuzmuval: kov. kemp. 255 budem pri tebi vusmuval. znamenuvati: znamenuvala: matij. 2b 99 nekoji z vsakum rečjum lahko zbantuju se, koju, ako prem vu sebi nikaj ne bi znamenu- vala , za zlo primeju. znahuvati: znanuvala: gašp. 1 415 nemu je Marija buduča i otajna obznaMvala. zrokuvati: zrokuvala • matij. l a 90 nihova slepota vu sebi po- bolšati se nemogučnost bi zrokuvala. 2t> 215 ovo večkr&t zrokuvalo je puntariju. Uz uval itd. govori se i uval. — U sing. neutr. u plur. mase. i fem. ima cesto otegnuti kratki naglas na va: kumuval kumuvala kumuvalo kumuvali kumuvale kumuvala, n. pr. imenuvali: gašp. 1 851 pravo imenuvali jesmo s. patriarku vseh stališov pomočnika. Ako je u infinitivu naglas na drugom kojem slogu pred uva, ne mijena se u participu; verovati: veruval veruvala veruvalo veruvali veruvale veruvala. jačuvati: jačuval: mat. 2 362 vsakoga nevolnoga je objdčuval. prodekuvati: prodekuval : matij. l a 44 kaj je včera prodekuval, to bude i danas činih 208 navučal je, prodekuval i nazvčščal kra- lestvo božje. PRINOS K NAGLASU U SLOVENŠTINI I HRV. KAJKAVŠT1NI. 139 sleduvati: sleduval : gašp. 1 237 nega vu Rim je nasleduval. trebuvati: trebuval: vran. 1 U9 on j e potrebuval mčsto od zvčri ove - trebuvali : matij 2 ° 56 želno mesiaša potrebuvali su. veruvati: veruvala: gašp. 1 30 blažena ti, ka si veruvala. znamenuvati: znamenuval : vran. 1 97 vrezal je zarezek, ov zna¬ ni inuval je jednoga dneva. Naglas dolazi i na prijedlogu, ako je tako u infinitivu. nasladuvati: kov. kemp. 118 videl sem, da sil se ndsladuvali svinskemi plevami. nasleduvati: kov. kem. 99 budem te nasleduval. gašp. 1 531 nega su s čini nasleduvali. nazlobuvati: gašp. 1 329 koje vreme Astorgius Manfred cirkve ravenske mesta bi bil ndzlobuval, pripetilo se je, da . . Naglas u participu s nastavkom ši vši. Ovaj se particip danas više ne sklana ili ne deklinuje. U ugar- skoj slovenštini ima, ali slabo traga deklinaciji; u kranskoj sloven- štini btio ga je biskup Ravnikar oživiti, ali se za nim povlači slabo tko osim Levstika i to punim pravom; kajkavština mu deklinacije ne poznaje. Oblik ši primaju glagoli bez nastavka u infinitivu u osnovama na suglasno i na povokajeno r u kranštini i hrvatskoj kajkavštini. U kranskoj slovenštini. Naglas tomu participu je po Metelku str. 139 onaj, koji je u sing. fem. participa s nastavkom l. Metelko uči: die Betonung in diesem Mittelwort ist die des erstcn Mittehvortes prat. im Weib- lichen: delal delala: dčlavšn, mazal mazala: mazavšn, govdril go¬ vorila : govorlvšb. Nu tim hoče samo to da reče, da je naglas na onom slogu, a ne i kakav naglas, jer on nije poznavao dvije vrsti naglasa. 1. Naglas na slogu pred ši vši: a) otegnuti. Ovaj naglas dolazi a) u glagolima bez nastavka u infinitivu s osnovom na suglasno, jer im se particip na l u sing. mase. 1 fem završuje na “ v, -: predel predla: naprčdši rekel rčkla: rekši, bodel bodla: pobodši. 140 M. VAl^AVBC, P) u glagolima, u kojima se u sing. mase. i fem. particip na l završuje ovako: dl dla: dal dala: prodavši, spal spdla: zaspavši, bral brala: izbravši, dajal dajala: izdajavši, koval kovala: podkovavši. il tla : pil pila: popivši, delil delila: dellvSi. el ela: pel pela: odpevši. el ela: klel klela: preklčvši. ul ula: sul sula: vsuvši dl dla : bal bala : zbavši, stal stala: stavši. b) otisnuti. On dolazi, gdje se particip na l sing. mase. i fem. zavrSuje ovako: dl dla: znhl znala: spozn&vši, gnal gnala: izgnavši, mežal mežala: zamežavši, končal končala: dokončavši, daroval darovala: podarovavši. 'il tla: kril krila: skrivši, vrnil vrnila : vrnivši el ela: spel spela: prispevši imel imela: imevši. el ela: odel odela: odevsi ul ula: čiil čiila: čuvši. stčgnil stegnila: stegnivši bučal bučala: zabučavši hvalil hvalila: zahvalivši lčtal letala: naletavši - - v.: utonil utonila: utonivši gorel gorela: pogorevši molil molila : odmolivši kopal kopala: pokopavši boloval bolovala: bolovavši dl dla : dejal dejala: dejavši sejal sejala: posejavši. PRINOS K NAGLASU U SLOVENŠTINI I HRV. KAJKAVŠTINI • 141 Naglas na kojem slogu dale prema početku nego na predzadnem slogu dolazi prema ovakomu završetku participa na l u sing mase i fem. v : stisnil stisnila: stisnivši videl videla: videvši slišal slišala: slišavši meril merila: pom dri vši delal ddlala: poddlavši gospodaril gospodarila: gospodarivši kopičil kopičila: nakopiči'vši trobdntal trobentala: zatrobčntavši južinal južinala: pojužinavši vdroval včrovala: povdrovavši - “ - - - » « jerprgoval jerprgovala: jdrprgovavši a : pravdal pravdala: zapravdavši prepiral prepirala: prepiravši večerjal večerjala: povečerjavši moledoval moledovala: namoledovavši zajutrkoval zajutrkovala: pozajutrkovavši. Evo nekoliko priinjera iz knige: a) Naglas na slogu pred -ši -vši. «) otegnuti: jed: jedla: jedši: ravn. 1 115 še pomnimo še ribe jedši jih v Egiptu, lev. sp. 3 144 radovdlno si svetoval, da so ti oči istek- nili v krčmi se napivšemu ter najedšemu. ravn. 1 290 bol polne so hih lica kakor vsili unih kraje ve jedi jedših mladenčov. 1 11 še le prav pregledala bota jedša od nega. pad: padla pddši: ravn. 1 113 Mozes tele popadši ga kar raz¬ topi. 2 255 kdo tih treh meniš se je med televAje pddšimu bližniga skazal ? ras: rAsla: rdsši: ravn. 2 67 ktiri nekojko tlam odrasši jih se hočejo strahovati. vlek: vlekla: vlekši: ravn. 1 240 sleJcši kralevo oblačilo se obleče v rasovnik. bi: bila: bivši: ravn. 1 VI Andreju toliko hudiga ptebvišimu se bdi zdaj godi. li: lila: livši: ravn. 1 200 toliko krvi prelivši nisi za to. pi: pila: plvši: ravn. 1 130 vodo pivše z dlanjo jih deni po¬ sebej. 142 M. VA^AVEC, če: čela: čevši; ravn. 1 70 hišnik preiskuje vreče začecši pr nar starejim. je: jela: jevši: ravn. 2 264 pet talentov prejevši gre in je kup- čoval 2 276 nebeško krajestvo in pa deset divic, ki so lampe vzevši ženinu naproti šle. ravn. 1 VI Jurja živjehe mi otevšiga bom z vsim preskrbel. kle: klela: kUvši: ravn. 2 188 vučenic ni čez mojstra ne hlapec čez gospodarja. Prav bodi uččncu, če mu je po mojstrovo, in hlapcu, če mu je po gospodarjovo. Gospodarja klevši bol bodo go- spod/trjove. budim: budila: budivši: ravn. 1 206 zbudivši se vstane. 1 76 jim je kakor prebudivšimu se iz san. glasim: glasila: glasivši: ravn. 1 322 kraj mu se prvič oglas ivšimu jezik reče izruvati. govorim: govorila: govorivši: ravn. 1. 133 to izgovortvši je zbežal Joatan. 2 321 kar sgrabili so to izgovorivšiga. grešim : grešila: grešivši: ravn. 1 74 kdo še tako se pregrešlvši bi ne upal odpušena? gubim: gubila: gvbivši: ravn. 1 145 Izraelci pobežali so nazaj v’ stan zgubivši osem jezarov Judi. 2 207 kdo vas, sto ovee imej, jih ne bo, jeno zgubivši, devetindevedeset v pušavi popustil, de gre zgublčne iskat? krotim krotila: krotivši: Izraelci so Gedeonu Madjance do konca vkrotivšimu stvoriti hotli veliko čast. ložim: ložila: loiHvši: lev. spis. 3 136 reče: ta bodi moj, roko polozivši na hleb. morim: morila: morivši: ravn. 1 331 Judi nevsmileno morivši je tudi sam med strašnimi bolečinami vmerel. pustim: pustila: pustivši: ravn. 1 57 Jožef zbeži ji plajš v rokah popustivši. 2 266 žlahni gospod, ktiri je prejemat šel dajno lcra- Jestvo, je Kristus, ki je zemjo zapustivši v nebeško veličastvo šel. 1 324 zarotuje se mu, de ga bo zapustivšiga očakov postavo osrečil. redim: redila: redivši: ravn. 1 151 David bogu vse tako dobro naredivšimu na čast je pesme pel. svojim: svojila: svojtvši: lev. spis. 3 207 na Lahe ni smel iti Oglaja ne osvojivši. tvorim: tvorila: tvorivši: ravn. 2. 2 9 hlapec vedoč gospodarjovo vojo in je ne storivši bo zlo tepčn. veselim: veselila: veselivši: ravn. 1 261 ta gospodovi nograd je Izraelova hiša: Judejci so ta ga tojko veselivši negov sadež. PRI NOS K NAGLASU U SLOVENŠTINI ] IIRV. KAJKAVŠTINf. 143 ruva: ruvala: ruvdvši: lev. žup. 44 ukažejo vinograde razsaditi lozje poruvdvši. ji) otisnuti: sta: stala: štavši: ravn. 1 129 Gedeon zjutraj ostavši omaja jag- liečovno. bi: bila: bivši: ravn. 2 301 zlila pušico vbivši mn je potlej do zadtie kapje vsovso dišavo po glavi. kri: krila: Tcrivši: lev. spis. 3 206 kjer ga žena prime ter ga sJcrtvši v svojem domu otroku da jesti in piti. mi: mila: mivši: ravn. 1 69 Jožef zmivši si obraz pride nazaj, ume: umela: umevši: lev. spis. 3 453 levic razum evši da je ujet, zaprosi: tolci po glavi. kleknem: kleknila: JcleJcnivši: ravn. 1 1 30 vodo pivše z dlanjo jih deni posebej, in poltlelmmše pa pivše jo z ustmi posebej. taknem: teknila: teknivši : ravn. 2 169 to rekel in po ženi do- talinivši se ga je gledal. tegnem: tegnila: tegnivši: ravn. 2 223 roko čez he stegnuši mu reče. vrnem: vrnila: vrnivši: ravn. 1 316 iz lubezni le jih tepe on svojce, sprevrnivšim se pa jim solze v vesele spremina. bole: bolela: bolevši: lev. žup. 54 ubožen tujec obolevši v občini naj se vzame v občinsko bolnico. ime: imela: imevši: ravn. 1 59 Jožef imevši božje posebno razodene mu reče: . . medle: medlela: medlevši: ravn. 1 308 Estro je bleda obšla in omedlerši se med rokami hišnama s-sede. sede: sedela: sedevši: lev. žup. 15 glasuje se navadno vstavši, ako glasovalci nasvet pohvalijo, in obsedevši, ako ga zavržejo. trpe: trpela: trpevši: ravn. 1 324 moji bratje prdrpevši to kratko trpleiie so obliib zdaj večniga živleua že deležni. lomim: lomila: lomivši: ravn. 2 254 že se ne moremo timu nigdar očetovih zapoved prelomtvšimu sinu enako hvaliti, da . . . nosim: nosila: nosivši: ravn. 2 197 kdo dosihmal greha železni jarm nosivši ne bo raji sladki jarm tvojih zapoved na se vzel! polnim: polnila: polnivši: ravn. 1 24 Abraham vselej spol n trši sledno božjo besedo zjutraj vstane. 2 117 nam božjo vojo spolnivšim dč dobro. postim: postila: postivši: ravn. 2 82 tako dolgo se postivšiga je zdaj lakota trla. 144 M. VApAVEC. premim: premila: premivši: ravn. 2 279 vse dobrote, ki mu jih je bog po mladenču ga spremit Šimu skazal, zdaj Tobija starišam pove. 2 136 spremivšima jo že deleč reče Noema: na materni dom se vrnite. rčšim: rešila: rešivši: ravn. 1 103 jez sim gospod tvoj bog rešivši te iz sužnosti v Egiptu. 1 178 te rešivšiga me časti. skočim: skočila: skočtvši : lev. spis. 3 . 207 skočtvši iz krova svo¬ jega doma izginila je v globočini reke. Stopim: stopila: stopivši: ravn. 1 58 vidi Jožef stopivši v nu ječo, de sta oba vsa poparjena. 2 213 kteriga je v hišo stoplv- šiga objčl. zabim: zabila: zabivši: ravn. 1 60 nehvaležni se Jožefa tako nemarno spozabivši kralev točaj pred kraja stopi. kopa: kopala: kopavši : ravn. 1 266 Tobija mrliče pokopdvši pride ves truden domu. pela: pejala: pelavši: ravn. 2 192 on zdaj oživevšiga sinu ma¬ teri peldvši bo tudi tebi tvoje objokovance žive povrnil. zalezova: zalezovala: zalezovdvši: ravn. 2 274 pregnal si nas zalezovdvšiga sovražnika. b) Naglas dale prema početku riječi nego na slogu pred -ši -vši: dvigni: dvignila: dvignivši: lev. spis. 3 136 kovač vzdignivši hleb za hlebom čuti, da je naj težji tisti, v katerem je bila prst. vide: videla: videvši: ravn. 2 295 videvši ga gre memo. 240 vi- divši de pokoro delajo jim je preložil šibo. sliša: slišala: slišavši: ravn. 2 295 Jesus to slišavši je besedo djal, ktira vsim trpincem vela. 2 243 mladenič to slišavši je bil žalosten. kusi: kusila: kusivši : ravn. 2 250 vučenci le kapjo ohusivši so že vsi zamdkneni. misli : mislila: mislivši: lev. žup. 132 to stvar razniislivši svedo- čiva, da . . gleda: gledala: gledavši: ravn. 2 285 Jezus vgledavši Caheja mu reče: . . . seka : sekala: sekavši: lev. žup. 14 naj ga nihče ne moti poprej mu presekavši besedo. U ovim dosele pod b) navedenim glagolima je naglas gorenski, koji ne vaja: pravo je: dvignila: dvignivši, videla: videvši, sli¬ šala: slišala: slišavši, okusila: okusivši, mislila: mislivši, gledala: gledavši, sekala: seka vši. PRINOS K NAGLASU U SLOVKNŠTINI I HRV. KAJKAVŠTINI. 145 gneva: gnevala: gnevavši: lev. spis. 3 203 lian razghhavši se reče: . . bliža : bližala: bližavši: ravn. 1 296 prbližavši se h’ pečnim vratim zakliče va no: vun pojte. bolša: bSjšala: bdlšavši: ravn. 1 333 pobo\šavšiga se nikar ne zaničuj. ropa: ropala: rdpavši: ravn. 1 330 zmiram mi hodi na misel hudobija, ki sim jo v Jeruzalemu počehal iz tempelna poropavši zlatenino in srebrnino in prelivši tolko nedolžno krvi. gana: ganala: gahavši: ravn. 1 331 ludi iz rojstne dežele pregd- havši sam v ptuji deželi vmerel. U ugarskoj slovcnštini. Najobičnije dolazi naglas na predzadhem slogu. Na slogu pred ši vši ima naglas samo u onih glagola, koji su u prezensu nagla- šeni na nastavku. Naglas na slogu pred ši vši. a) osnove od jednoga sloga. če (od čen): kiiz. djari. ap. 1 22 začevši od krsta Ivanovoga notri do tistoga dneva, v šterom je kraj vzeti od nas, bode svedok gori stanena hegovoga z nami v ret. e (od jem): kiiz. mat. 14 19 zapovedao je liidstvo doli sejsti na travo, i vzevši ti pet lejbov kruha i d vej ribici zgledno vši se v nebo hvalo je dao. dja (za deja): nagfl. 9 gori djdvši , kaj vučitel z razumom dela, de nemi cejlo delo dokončati mogouče. zva: kuzrn. 15 teda Ilcrodeš skrivoma prizvdvši te moudre skrb- livo je zvidavao od riih vrejmen zvejžde. Ali naglas može skočiti i na prijedlog n. pr. nagfl. 9 gori djavši, kaj vučitel s razumom dela, pridavši i zračunavši čeres tjeden 4 vore, z obema dvema zloučkoma de nimi cejlo delo dokončati mo¬ gouče. —• ktiz. djaii. ap. 6 7 i prljavši ga za dejsno rokou gori ga je spravo. b) osnove od više sloga na a, koje imaju u prezensu -ain, kao: niham: kiiz. mat. 13 26 teda nihnvši to liidstvo šou je vu hižo Jezus 22 22 ta ga nihdvši odišli so. mark. 1 18 i preči nihnvši vlake svoje naslediivala sta ga. c) neke osnove na e: vide: kiiig'a mol. 225 što ne bi skuzami lica polejvao videvši neno žalost? kiizm. 8 videvši ju spoznali so 146 M. VApAVKC, reje, štera je povejdana him od toga diteta. 76 pravo je pa tim pozvanim priliko videvši kak da bi prejdiia mejsta zbirali; . . 121 videvši Jezus vnožino gori je šou na brejg. bar 9 dečak eta vi¬ devši se je jako prestrašo. 16 eto dečaka videvša sta v bejg vda- rila. Ali i videvši. Naglas na slogu predpredsadnem dolazi u ostalim glagolima, koji imaju u infmitivu taj naglas. dfgnoti: ktizm. 119 i on pridignovši oči na svoje vučenike pravo je: . . glčdnoti: kiiz. mark. 8 74 i gori eglednovši reče: . . padnoti: kiiz. mat. 4 9 eta vsa tebi dam, či doli spddnovši me molo bodeš. stanoti: kiiz. mat. 2 13 gori stdnovši vzemi to dejte. tegnoti: kiiz. mat. 14 31 preči ga Jezuš vo vtegnovši rokou prijao ga je nagfl. 24 zdignite kumes prJve roke vo vtegnovši ka- začni prst. tisnoti: gon. 44 pred piiklavim se je Ferko piiklao pleča kumes potegnovši i šinak vu pleča stisnovši. slišati: kiiz. mat. 11 13 i slišavši ltidstvo naslediivalo ga je peški z mej st. praviti: kiiz. djan. ap. 1 6 vkiip se sprdvivši pitali so ga: . . vračiti: kiiz. mat. 4 23 okouli je šao po vsoj Galilei Jezuš vu- ččči. . . i vrdcivši vsaki beteg. gledati: bar. 24 eden oča na lužno okno vo gledavši vara, ka je med decov i negov sin nazouči. kazati pitati: nagfl. 27 vučitel dale pela deco vu gledani na driige strani vse skous nim hdzavši dugovana i pttavši je lii imena. klvati: kiiz. djan. ap. 13 16 gori stanovši pa Pavel i Idvavši na tihoto z rokouv rče: . . lamati: kiiz. djan. ap. 2 46 lamavši krtih po hižaj jem&li so jej st vino. pihati: kiiz. djan. ap. 9 l Sauluš pa ešče pihavši pritje i liido- morstvo na vučenike gospodnove proso je listi vu Damaškus k spra- viščam. pl&vati: kiiz. djaii. ap. 28 13 odkod okouli pldvavši prišli smo v Regium. vezati: kiiz. djaii. ap. 2 24 šteroga je boug gori zbtido odvemvši bolezni te smrti. PRINOS K NAGLASU U SLOVENŠTINT I HRV. RAJKAVŠTINI. 147 tvrdjavati: kliz. djaih ap. 14 22 povrnola sta se v Antiohijo po- trdjdvavši duše vučenikou i opominavši, ka bi ostanoli vu veri. računati: nagih 9 gori djavši, kaj vučitel z razumom dela, pri- davsi i račdnavši čeres tjedne 4 viire, z obema dvema zloučkoma de nemi cejlo delo dokončati mogouče. II kajkavštini. Tu vala gotovo ono pravilo, koje u kranskoj slovenštini, te se na¬ glas ravna po naglasu, koji je u sing. fem. participa s nastavkom l. a) O t e g n u t i naglas. On dolazi u glagola bez nastavita u infinitivu a) s osnovom na suglasno : lez: lezla: lezši: petr. 22 vlieši vnuter vu hižu n&jdoše dete. 103 vnuter vUzši v cirkev poče vun goniti one, ki vu lie oddavahu. 112 vlezši Jezus vu ladicu prejdč čez morje. pad: pddši: kraj. 194 človek opddši vu jeden smrtni greh put si napravja na drugoga. gašp. 1 906 Kri st uš na zemju opddši vu krvi je se vajah vlek: vlčkla: vUkši petr. 97 vun na zemlu zUkši ladje vsa ostavivši nasleduvaše nega. 183 vršu, gda bi napuhena bila, vun d (diši dobre jesu zebrali vu posude, a hude jesu van zmetali. jem: jela: jemši: petr. 32 vzemši morguvahu proti gospodaru. 168 be da bi se povrnul vzšmši si krajevstvo. 184 kotere vzemši lampaše svoje izfdoše. gašp. 1 510 vu kojem s vencem mučenikov smrt podjemši je okorunen. 906 Heliov glas prijšmši cocidit de sella. klek: klekši: kraj. 1 261 onda pred nega poldekši vržeš na te svetoga križa znamene. ji) S osnovom na samoglasno (dugo): če (od čen): čela: čdvši: kraj. 286 da od polnoči poccvši niti ješ niti piješ, doklem se ne pričestiš. petr. 33 zovi težake te im plati najem pochši od zadneh do prveh. je (od jem): jela: jevši: kraj. 310 prijevši tvoga sina jesi boga hvalila, petr. 114 on prijevši nega ozdravi ga. pre (od per): pida: prhši: petr. 170 odprevši vusta svoja vu- čaše h e. habd. mar. 34 noge v kraj jame vprhši štimal je, da se je vse vsega straha i. pogibeli mentuval. stre (za ster): strla: strevši: kraj. bi kak da bi koteri človek kralevoga sina zarazil te bi malo potle pošel pred oca kraja ti bi 148 M. VA^AVEC, krvave ruke pred liim prestrevši prosil nešta od nega. petr. 26 prestrevši Jezuš ruku teknu nega. Jurjevič fen. 64 kraje okolu obstrevši s sablami obsiliše judstvo. y) U osnovama od jednoga sloga na a; part. na: al ala i al ala: bra: brala: brdvši: kraj. 270 si me zmed jezero jezer Judih bolšeh od mene vun zebrdvši na poznahe tvoje pripelal. petr. predg. pokle kak je mene poglavnik vseh duhovneh pastirov na pastirsku čast podigel i zvlsel i zmed vnogeh drugeh popov zebrdvši na stol zagrebečke biskupije posadil, gusto mi krat na pamet dohada s. Pavla navuk. S) U osnovi vrnu ; vrmila vrnuvši: kraj. 261 onde se k popovu vuhu obrnuvši vržeš na te svetoga križa znamene. e) U osnovama s nastavkom i, koje ima u prezensu im: činim: činila; činivši: kraj. 261 občinivši tvoju dušu budi grehe na pamet pobral. govorim: govorila: govorivši: kraj 266 to zgovorivši budi mučal. petr. 4 ti li si on, ki ima priti ali drugoga čakamo? i odgovorivši Jezuš reče him: . . gašp. 1, 208 kaj zgovorivši nazad smrtjum boriti se začne. gubim: gubila: gubivši: gašp. 1 665 Judaš je sam sebe na jedno drevo obesil i z raspučenem trbuhom svojem lusnul apostolsku čast pogubivši. pojim: pojila: pojivši: veselim: veselila: veselivši: kov. kemp. 2o3 večerju veliku jesi pripravil, na koteri tvoje presveto telo i krv na hranu jesi naprč dal, razveselivši vse verne svetem gošče- hem i kelihom prekoristnem opojivši. -ručim: -ručila -ručivši : kov. kemp. 241 aldiij samega sebe aldov vekivečni na diku imena mojega zvrhu oltara srdca tvojega, najmre telo tvoje i dušu meni verno izručivši. srdim: srdila: srdivši: petr. 124 i razsrdtvši se gospon negov daa nega v ruke haharom. tajim: tajila: tajivši: kraj. 41 zatajivši i odvrgši dela nepobož- nosti pobožno živemo. vršim: vršila: vršivši: kraj. 71 to zvršivši moraš pojti na tvoje delo sveckč. 261 to zvršivši pristupiš k tvojemu spovedniku, b) Otisnuti naglas. On dolazi u glagola bez nastavka s kratkim vokalom : šed: šedši: pet. 20 prišedši stal je vu varaše 92 prišedši domom zezove prijatele. PRINOS K NAGLASU U SLOVKNŠTINI I HRV. KAJKAVŠTINI. 149 ču: cula: čuvši: petr. 21 čuvši pak Herbdeš kraj zburka se. 165 to čuvši vučeniki opadoše dole na lice svoje. gašp. 1 658 reči ove čuvši se rastuži. U glagola s nastavkom e (i a od e): hote: hotela: hotevši: petr. 107 on hotevši sebe pravičnoga vu- činiti reče Jezusu: . . kraj. 1 vučitel naš nebeški hotčvši nam dat na znane, kako nam je hasnovita i potrebna molitva božja rekel je . .. U glagola s nastavkom a u osnovama od jednoga sloga s krat¬ kim a i onijeh od više sloga, kojim je a u infinitivu naglašeno. sla: slala: slavši: petr. 21 posldvši ne vu Betlehem reče . . . zna: znala: znavši: kraj. 390 da oni pozndvši tvoju dobru voju tebe dostojno hvale. gašp. 1 687 postimo vu protuletju, da bi po¬ znali mudrost i pozndvši ju bi po noj hodili. 658 zrok bludnosti pripččene spozndvši se rastuži. 812 Kristuša veru spozndvši pravu, kral krščenikom je postal iz poganina. zva: z vala: zvavši: petr. 21 Herčdeš otajno do znavši maguše marlivo z vede od nih vreme zvčzde. gašp. 1 699 na pomoč ze- zvdvši odičenoga zemjaka odhaja s puti svojemi. gašp. 1 853 na pomoč zazvdvši s. Jožefa primu se deske zidne. končati : končala : končdvši : gašp. 1 857 nega je z naglum smrtjum skončavši pretekel. lejati: lejala: lejdvši: petr. 108 pristtipivši zaveza rane fiegove vlejdvši olja i vina. pejati: pelala: pelavši: gašp. 1 598 vsa na konec dopej/ivši piifia reče: . . Naglas daje prema početku riječi nego na slogu pred ši vsi. Naglas ostaje onaj i na onom slogu, koji i na kojem slogu je u infinitivu. dčhnuti: dčhnula: dehnuvši: gašp. 1 876 omesil je človeka iz blata nadenuvši vu nega duha živlena. plunuti: plunula : plunuvši: petr. 106 plpinuvši doteknu se jezika negova. hrdniti: hranila: rdnivši: petr. 108 nardnivši ga odidoše. hvaliti: hvalila: hvdlivši: gašp. 1 536 Mariji zahvdlivši veselo domom je se povrnula. stupiti: stupila: stupivši: kraj. 267 za tem odstupivši od popa budi bogu zahvalil. 113 gda pop k oltaru pristupivši začne ob- 150 M. VApiVRC, črnska spoved moliti, zmoli ju i ti skupa z liim. petr. 95 vu Mdju stupivši zaprosi ne, da bi od zemle jedno malo odrinul. 40 pristu- pivši vučeniki negovi prošahu nega. zabiti: zabila: zdbivši: kraj. 271 s toga se vsega pozabivši sem se tebe zneveril. gašp. 1 694 iz samoga sebe pozabivši se cel dan prež jeliša bi bil prebival. gledeti (= gledeti itd.) gledala: gledevši; petr. 10G pogledevši vu nebo zdebnu. 112 gda bi na mesto bil došel, gore pogledevši Jezus vide nega. videti: videla: videvši: petr. 22 videvši zvezdu veseli postaše. 41 on videvši mišleha nihova reče: . . grabiti: grabila: grabivši: gašp. 1 865 zmed kojeb jeden veliki kamen zgrdbivši miloga Jezusa ručicu na dvoje prelomi. bititi: hitila: hitivši: gašp. 1 708 nega vsa odhitivši nasledu- vali jesu. paziti: pazila: pazivši: gašp. 1 483 koje opazivši reče: . . praviti: pravila: pravivši: petr. 21 H ero deš skupa sprdvivši vse poglavnike popovske i pismoznance luctva zvedaše od nih, gde bi se Kristus n&rodil. staviti: stavila: stavivši: kraj. 190 ako bi se komu ovi moduši teški videli, more i ostdvivši gore zapisane pridavke, koteru gode skrovnost Žitka Kristuševoga na prvo vzeti. petr. 108 narnnivši ga odidoše na pol živoga ostdvivši. 694 po temni noči toplu postelu ostdvivši bosonog je svete obhajal cirkve. 1 600 postdvivši škapu- lara križ na vusta nemdka onoga vraga peklenskoga z nega pretira. širiti: širila: širivši: habd. mar. 34 prvo neg bi ze vsema na dno opal razširivši ruke zdržal se je na jedne svrži. (Pamti da stavim ' i za ” gdje kratki slog jače glasi nego obično). ladati: kidala: Iddavši: kraj. 153 dobete i nam to, da i mi oblddavši naše neprijatele čez ovega sveta pogibeli srečno prejdemo. Rijetko čita se u ovim glagolima naglas na slogu pred ši vši: pjunuvši matij. 2c 215 spravivši gašp. 1 734 ostavrvši 40 pogledevši matij. 2k 215 stignuvši gšp. 893. Cesto skoči naglas na prijedlog: klek: poklekla: phklekši: gašp. 1 507 poklekši na kolena ruke hale i lance kušuvali jesu svetoga Ignatija. jem: prijela: prijemši: gašp. 1 291 kaj tulikaj, rede svete prijemši , ov je vučinil. PRINOS K NAGLASU U SLOVKNŠTINI I IIRV. KAJKAVŠTINL 151 genu. nagnula: ndgnuvši: gasp. 1 780 ndgnuvši tovaruša dra- goga na zdizavaue od zivlena svetoga hižnoga reda zebere nekoje gospodične. godi: pogodila: pogodivši: petr. 32 pogodivši se z delavci za jeden desetnik na dan poslal je je vu vinograd svoj. Naglas u participu s nastavkom n en. I. Nastavak n (od en) dolazi samo u osnovama na a. U krariskoj slovenštini. 1. Naglas na zadhem slogu u sing. mase. a) o t i s n u t i d u g i: on ostaje u svim oblicima na istom slogu nepromijenen; dolazi jedino u osnovama deja seja sija. deja, u govoru e ispada te glasi dja: djan djana djano. djan: ravn. 1 60 jez sim bil spet djan v službo, preš. 74 grob kdpjejo, de zadrli mrlič bo va ri’ga djan. seja cesto bez e: sja: sejana: ravn. 1 256 rosa od sonca obsjdna zgine. — sejano: ravn. 2 201 nar manši sčmence je, pa vsjdno rase in prerase vse zčli. — sejanega: ravn. 2 197 vrag h6di in kar je v’ nih srce zasjdniga, pobere. — sejane: preš. 100 v kni- gab nili je tojkan lul’ke ptuje med Ičpo čisto slavšno zasejane , de je noben purist več ne izruje. — sejana: Skrbi. vis. pes. 5 13 iie- g6ve lica so kakor vrtne gredice od rčžarjov z dišavo obsejdne. — sejanim lev. žup. 139 ako ne bi kdo hotel pokonč4vati žuželek kvarlivih zasajenim ali vsejanim rastlinam. b) otegnuti dugi, i on ostaje svuda nepromijenen, a dolazi: «) u osnovama na a od jednoga sloga: dan diina dano: bra: brana: preš. 7 padala nebčška mana Izraelcam je v pu- šavi; zginila je, ak pobrana ni bila ob uri pravi. 63 že je sva- tovšina zbrana. — brano: ravn. 1 92 po vsili izraelskih hišah je vse okol pečeniga jagneta zbrano. — brani: preš. 27 zbrani pri- jatli v spomin ga pijemo tvojih veselih in žalostnih dni. branim: preš. 172 besede te tovaršam reče zbranim. da: dan: preš. 27 bistri je um ti z bogastvam bil dan, ravn. 2 209 človekov sin bo ludem izdan v’ roke. preš. 26 vun plane z pla¬ mena z svitlobo obdan tič fenis. — dana. preš. 27 ččdna postiva bila ti je dana. — dano: preš. 25 ni dano mu tiče si Jubico zbrat, ravn. 1 33 pravi se mu za to mrtvo morje, ker nič ne živi v nemu zavolo žvepla in soli, ki je ž nima navdano. danega. ravn. 2 152 M. VApAVEC, 266 vsakimu, ktiri ima, bo še več ddniga. — dani: ravn. 1 42 v tisto si przadenfmo obrniti te nagibe, v kar so nam dani. preš. 175 te vodila je shira vera tje na otok z valovami obdani. 180 v včjski dnarji so bili razdani; — dana: škriii. prip. 9 11 tebi bodo lejta živleiia prddne itd. gna: gnan: ravn. 2 34 od svetiga duha gnan Simeon van pride. 1 34 Ismael je od d6ma izgnan; — gnana: preš. 7 rosa bč pre¬ gnana od vročine, 142 megla od burje prleti pr gnana; — gna¬ nega: ravn. 1 44 Jakob je bil bolši od divjiga in nevgndniga Ezava. — gnane: ravn. 1 155 muzika vkroti nevgndne strasti. kla : Mana: ravn. 2 273 pitana živina je zaklana, škrin. prip. 213 vsmilene inu pravico storiti gospodu bol dopade, kakor zaklani ofri. traun. 39 7 zaklane ofre inu darove ti nisi hotel. pra: prana: škrin. XXX imd ena velika množica iz vseh lud- stuv skuzi krstno vod6 oprana v cerku pridti. sla: slan: ravn. 134 v’ to sim poslan, preš. 56 do matere pride list poslcln ; -— slani: ravn. 1 273 preroki in apostelni so nam po¬ slani; — slane: preš. 45 nč pogledi svitle strele z neba jasniga poslane — slanih: ravn. 2 230 tudi dvanajst nazaj poslanih vu- čencov se nazaj snida pr nemu. spa: spdna: preš. 7 svetjem, naj ne bo zaspana, ki cvetč ji zlite leta. sra: srdne: preš. 102 balade od čebelice zasrdne , de bi se tč med nami zamorile. —Ali osran čsrana. sta: stdnih: preš. 107 pozabi koj nesreč prestdnih škčde. stla: stldna: preš. 63 že postlica postlana, je svatovšina zbrana. —- stldno: preš. 165 ti si srečna cčsta, ki pčle nas tje v pčstelo postlano v črni jami. tka: tkano: škrin. sir. 45 12 t6 oblačilu je bilu iz karmazinate Žide tkdnu. zna: znan: traun 50 6 de boš v tvojih besedah za resničniga spoznan. žga: žgan: preš. 27 kak si za srččo človeštva bil vžgan! — žgano: preš. 44 srce le za te vžgano ti želi v lubezni služit’. 104 je od ne Petrarkovo bilo srce užgdno; — ravn. 1 157 vz&mi to le pre¬ žgano rež. — žgano: preš. 41 treba prečuvati bode več noči s pr- žgdno lučjo. — žganega: ravn. 1 190 prneso kraju prežgane reži; — preš. 67 s konika se phijš zdrobi ko capice sožgdne. — preš. 46 srca od nih ogna vžgane. — žganimi: ravn. 2 276 nevestine vrstnice so žčninu z’ pržgdnimi lampami naproti hodile. PRINOS K NAGLASU U SLOVENŠTINI I HRV. RAJKAVŠTINI. 153 b) u osnovama na a od više nego jednoga sloga, koje imaju na ioni d u pvsBCfisu otisnuti n&gicis : divjam; zdivjan. bezam: bezane : ravn. 2 233 kar sevic na rami nese na poje, se iz pola nabezdne vozdve domu vozi. divjam: divjun: ravn. 1 16 Kajn zakriči ves plašen in zdivjan: . . divjdni: ravn. mp. 97 stolom noge zdivjani so poruvali. gojufam: golufan: Skriti, prip. 5 23 on bo v obilnosti svoje ne¬ spameti golufan. sir. 13 26 kadar je bogat goliffdn. nih veliku ti emu pomAga. sir. 34 n kateri je bil večkrat golufdm, bo prav zbrisan, preš. 79 oča bo sprožen, al pa golufan. kast. cil. 52 na katero moreš dobru merkati, de ne boš ogolufdn inu zapelAn. golufdni: Skrb. 1 35 ako nočmo golf dni biti, kaj nam je striti? kameiiam: kamehdn: ravn. 1 2:8 Nabot je bil kamnan. kesam: kesdn: ravn. ber. 122 bog je videl, de se ludstvo s ske¬ sanim in pobolšanim srcam k nemu povračuje. končam: končan: Skrbi. modr. 10 4 je svejt s potdpam končan bil. ravn. ber. 4 ko je uk končan, orodje spet pospravite, škrin. prip. 22 8 kateri krivično seje, bo to hudu žčl inu skuzi šibo svoje jeze p okončdm. — končana: ravn. 1 88 vsa zeleiiAva po poji je končana, škrin. sir. 50 21 ludstvu je nar višega gospdda v moli¬ tvah prosilu, dokler je gospddova častita služba dokončana bila. — končano: preš. 171 končano nijno je živleiie. ravn. 1 19 vse je bilo pokončano. — končani: Skrili, modr. 1 16 hudobni so bily končani, modr. 16 4 bddo nih sovražniki pokončani, preš. 171 gnijo po polih v bojih pokončani trum srčni vajvodi. kopam: kopan : ravn. I 274 k udar je grob izkopan, je rekel svoji ženi: . . preš. 75 Dobroslav je pevic bil tjekaj pokopan; — ko¬ pana : škrin. sir. 29 10 si kako besedo zuper tvojiga bližniga slišal, naj ostane ona v tebi zakopana. — kopano: skriti, sir. 20 32 za¬ krita modrost inu zakopana bogastvu h kakimu pridu je obadvdje? — kopani: ravn. 1 318 mesto, ki so v’ nemu moji spredniki po¬ kopani, je razdrto, Skrili, sir. 41 17 skrita modrdst inu zakopani dčnar, kaj oboje pomaga? — kopane: škrin. prid g. 8 10 vidil sim hudobne pokopane. — Rede: kopan preš. (3 odkopan pevic ležal je zjutraj vrh zemje. legam (običnije: lažem): legdn: traun 7 str. 12 Kristus je bil oblagdn , de ludstvu zapeluje. — legdnega: škrin. sir. 13 15 posvari prijatla: zakaj dostikrat je kaj zldgdniga. legam: škrin. modi. 14 28 zlagane rečy prerokujejo ,—legdnik: ravn. 1 175 kraj velek memo vsih zlaganih bogov! 154 M. VApAVKC, motam: motdn: jap. pridg. 2 94 sim kakor med dvemi nevarnimi poti zamotan. 2 139 kaku bo človek vus v skrby svojga bogastva zamotan kaj dobriga sturiti mogel? ozlam: ozldn: preš. 31 kadar b6š z no zavozlan , prvošila sko- porita ti bo komej neslan. pelam: peldn: Skrin. prip. 7 22 vol, kateri b6 v mesnico peldn. modr. 10 je on skuzi srd k’ vbijfiiiu svojiga brata napeldn končc vzel. sir. 11 10 gledaj, de ne boš zapeldn. ravn. 2 239 kdo ne bo pr nevarnosti zapeldn biti strepetal ? — peldna: Skriti, sir. 23 34 leta b6 v zbirališe prpeldna. ravn. 1 307 kar sim les prpeldna , nimam vesela, škriii. XXXIII Eva od hudiča zapelana nimam ve¬ sela. — peldnega: ravn. 2 228 prezardbleno se mu zdi oslepleniga, po hudobni materi zapeldniga otroka z odreko žaliti. — pej,dne: ravn. 1 ll Eva je žalostna podoba zapelane nedolžnosti. ravnam: ravndn : ravn. 2 70 hrib in grič bodi poravnan. — ravnano: ravn. 2 155 vse stvari preseže človek z svojo lepo v nebo zravnano postavo. — ravnane: ravn. 2 70 krivine naj bodo za- ravndne. rezlam: rezjane: ravn. 1 201 so bile lepe reči zrezldne. spakudram: spakudrdna: ravn. 1 VI spaMrana beseda še taki lepi navuk, če vam ne, pa drugim Slovencam prskuti. — spaku- drdne. preš. 100 bukev naše krdjnšne spakedrdne pešičico denimo na ogniše; lev. žup. 179 Slovenu je „ludska kuhiha“ kakor nič, in tč mrzki po nemščini spalcudrdne besede živ krst ne more po¬ prijeti, ker ne ve, kaj se hoče z 06 povedati. škroptam: škroptdn: ravn. 1 229 ves zid dvora je bil z’ neno krvjč ošlcroptdn. štima m: štimdn: kast. cil. 313 Zeuxis en imenitni malar od vsih veliku štimdn je en pild dolgu časa malal. telebani: teleban: ravn. 1 215 ves je bil va ne zatelebdn. 2 227 nečemeren je bil Herodež, v prazno čast zatelebdn. teptam: teptano: škrb. 1 199 drugo je padlo zraven pota ino je blo poteptano. trepam: trepdni: lev. spis. 3 170 tukaj so judje bol majhni, ali čvrsti in zatrepdni. uzdam: uzddn: škrin. sir. 20 9 razvuzddn človek ima v’ hudim sr§čo. 22 3 razvuzddn syn je očetova sramota, preš. 75 v nemir je živel, m ari svčt ko razujzddn. — uzddno: ravn. 2 252 sin za- verižil razvujzddno žive je vse premočene. — uzddnim: preš. 123 PRIN0S K NAGLASU U SLOVENŠTINI I HRV. KAJKAVŠTINI. 155 razujzdanim bodo moje pesmi prenedolžne. — uzddnih: Skriti, sir. 7 17 ne mešaj se med množico razvuzdanih. znamenam: znamendni: lev. žup. 49 tako blago bodi posebno skrbno spravleno in tudi zaznamendno. Amo idu još neki glagoli koji su se nekoč možda n prezensu naglašivali na zadiiem slogu, ali danas imaju naglas na slogu pred nastavkom n. pr. česati iskati metati tesati: meta: metan : Skrili, sir. 3.3 2 moder ne bo kakor čoln od viharja sem tar kje metan. tesa: tesani: rog. 2 648 u teli na vidjo se iz kamena stesani ma- lyki. tesane : rog. 2 94 bogovi teh ajdou nič drugiga niso kakor ene iz kamena stesane statuae. 550 za enu veliku čudu držali so te iz kamena na štiri vogle stesane štčke. c) U osnovama glagola s inf. nastavkom ova. koje imaju u pre- zensu otisnuto naglasen -uje: darujem: darovano: ravn. 1 320 mora svinsko meso jesti, ki je bilo malikam darovano; — darovane: Skriti, sir. 50 12 je darovane dejle iz rok mašnikov jemal. delujem: delovdn: ravn. 2 270 po nogradovo, ki je pridno obde¬ lovan, gre tudi cerkvi biti polni lepiga sadu. imenujem: imenovan: Skrili, prip. 16 21 kateri je v’ srci mčder, b<5 razviimčn imenovan, ravn. 2 203 bo Davidov sin imenovan. — imenovano: škrid. pridg. 6 10 ime tigd, kateri ima biti, je vže, imenovdnu; ■— imenovane : lev. žup. 27 kadar so stroški za druge stvari, a ne za tč, ki so bile zdaj imenovane, tedaj naj se plačajo iz občinske blagajnice. kaznujem: kaznevdn : lev. žup. 32 naj popiše vse razpredelke, če ne, kaznevdn bode. -ničujem: -ničevdn: Skrili, prip. 14 2 kateri po pravi poti hodi inu se bog& bojy, b6 od tega zaničiivan , kateri po nesramni poti hodi. ravn. 2 142 kdor mene zaničuje, zaničovan bodi on. preš. 75 učeni stdn je zaničvdn. plačujem: plačevdn: lev. žup. 199 uvožnina in col plačevdn od kake stvari, katera se je pripejala od drugod. -polnujem: -polnevdna: ravn. 2 19 kdo ne bo v časti imel vsake božje besede: tojko strani ima vsaka, in spolnovana po vsili je. praznujem: praznovdn: preš. 50 pršel je spet sobotni dan od vernih Judov praznovdn. 156 M. VApAVEC, sramujem: sramovati: kast. cil. 137 kadar si byen, zasramovan. zašpotovhn na tu se srdyš, jezyš. Skrili, prip. 13 5 pravičen črti lažnivo besedo, hudoben pak zasramuje, inu bo zasramovan. strahujem: strahovano: ravn. 2 148 povrneno na glas bo, kar se na tihimu dobriga v stanici zgodi, pa tudi na glas strahovano, kar se v hi hudiga počne. -svečujem : svečevdno: ravn. 2 150 tvoje ime, o b6g, bodi posve¬ tov dno. vračujem: vračevdna: ravn. 2 230 gotovo more biti živleiie, v kti- rimu je na tanko hudobija in krepost povračovdna. -znanujem: znahevdna: ravn. 2 29 tako slovezno še nikol nobena reč ni bila oznanovdna itd. č) Od osnova na ova od u u jednom slogu n. pr. ku od ku a: ku: kovan: ravn. 1 63 Jožef je bil vklčiien in z’ železjam oko¬ van ; — kovdnega: ravn. 2 193 Janeza v jčči po nedolžnimu oko- vdniga gleda. — lcovdni: škrin. sir. 45 13 v katerim so bily žlahtni z’ zlatarn okovani izrezani kamni. — kovane-, lev. žup. 50 z ba¬ krom okovane lule ali pipe tabJčne; ravn. 2 124 jih v greh, v’ hude nagneha in navade zakovdne razklepa. p]u: pl/uvan: rog. 2 507 on bil je zapluvcm kakor en nore. ru: ruvdne: škrin. prip. 15 5 hudobnih misli bodo z’ korenino izruvane. snu: snovana: ravn. 2 276 po ti šegi je, vite jo, ta le prilika osnovana , — snovdne: lev. žup. 101 trgovske in obrtniške zbor¬ nice so osnovane trgovcem in obrtnikom na korist; snovdnih: lev. žup. 68 meščanom pristoji pravica do vseh zavodov in ustanovni, kar jih je samd him na korist osnovanih. d) heke osnove na a od e u infinitivu: drža: drždn .- kast. cil. 82 se hiny, da je za dobriga viden inu drždn. škrin. sir. 25 15 kdor tega im J, komu bo enak drždn? — drždna: škrin. modr. 14 16 potle je ta zmota kakor postava drždna bila; — drždne: Skriti, modr. 16 18 ony časte nar revniši živali. kat§re aku bo'do pruti drugimi nevumnimi drždne, so še bol ne- vumne kakor une. molča: molčan: lev. žup. 132 da nihče izmej nih ni zamolčan; ■ — molčdmega: škrin. prip. 31 4 kjer pijanost krajluje, ny nič zamolčdniga : škrb. 1 122 zavolo tega ostane grehov zamovčdnih brez štivila. PBINOS K NAGLASU U SLOVENŠTINI I HRV. KAJKAVŠTINI. 157 2. Naglas na slogu pred a u sing mase. a) o t e g n u t i; on dolazi kod onih glagola, koji imaju i u pre- zensu otegnuti naglas na slogu pred a, te ostaje u svim oblicima na tom slogu: pišem: pisan, pisana, pisano. begam: begano: ravn. 1 147 šel je in zbral zbegano judstvo. mešam: mešane : ravn. 1 28 Sara prišed izza dvdr reče vsa zme¬ šana: se nisim smejala. pišem: pisane: ravn. 1 47 Jakob si izgovori vse lisaste in pisane koze; pisano : ravn. 1 52 oče mu pisano sukho omislijo. puščam: puščam: ravn. 1 208 otrok v nemar pušan oči materi pokriva. zidam: zidana: ravn. 1 117 mesta so velike in do neba zazidane. b) otisnuti: on dolazi u onih glagola, koji imaju i u prezensu otisnuti naglas na slogu: brišem: brisan brisana brisano. brišem: brisana: ravn. 1 289 božja lubezen mu je še le vso novo in prebrisano misel prnesla. dajšam: dalšano: škrin. sir. 49 26 krajlu je bilii živlene zddlšanu. delam: delanega: ravn. 4 24 neizrečena grobla nedodelaniga turna je v spominek resnice ostala. — delana: lev. žup. 94 vsa posldpja so zdelana ludem v stanovišča. kličem: klican: ravn. 1 63 Jožef je oče dežele oklican. 1 306 kdor kol nepoklican h kraju pride, na mestu je vmorjen. kregan: kregam: ravn. ber. 6 kteri so bili kregani. likam: likana: ravn. 2 70 grampe naj bodo polikana cesta, -našam: -našan: ravn. 1 268 opondšan ni oponašal, pikam: pihane: ravn. 1 40 če je Laban rekel: popihane bodo tvoje, je imela vsa drobnica popihane mlade. pokam: pokana: ravn. 1 226 bošt je pila razpokana zemla! režem: rezano: ravn. 1 120 odrezano kmal je; rezanega: ravn. 1 456 si bote hiše iz rezaniga kamena postavili, — rezani: ravn. ber. 92 David mu pok4že odrezani košček. staram: staran: ravn. 1 151 v poznejih pesmih, ktirc je že po¬ staran skladal, popisuje še nebeške občutleje. tiram: tirani: ravn. 1 127 Izraelci so bili zatirani. Hranim. ravn. 1 80 noče več krajev sin imenovan Ihti, raji hoče z vbogim in zatiranim ludstvam božjim revež biti. venčam: venčane: ravn. 1 63 gotovo bote obe ovenčane tam! obetam: obetanega: pavn. 2 47 obetaniga kraja rojstvo jih vse z vese jam navdd. 158 M. VApAVEC zalšam: zdlišani: ravn. bez. 171 vsak sneženi kosem ima šest voglov, ki so z brezštevilnimi majhnimi bucikami ozdlišani. Naglas dale prema početku nego na slogu pred nastavkom a imaju oni glagoli s nastavkom ova, koji u infinitivu nemaju na¬ glas na a u ova: moledovati: moledovan moledovana moledovano. omadeževati: omadeževanih: traun 36 18 gospod vej dneve tih neomddešuvanih. škodovati: šJcddovan: škriii. sir. 13 4 vbfižic poškodiivan bode molčal; — škodovana: ravn. 1 296 štiri (mladeniče) vidim hoditi med plemenam razvezane in nepoškddvane. varovati: varovan: škrin. sir. 14 27 on bo pod he streho pred vročino obvarovan. 27 23 bloger temu, kateri je pred hudobnim jezikam obvarovan. II. Nastavak en. On dolazi kod glagola a) bez nastavka u infinitivu, i to onih osnova na suglasno; b) s nastavkom ni (no); c) s nastavkom e; č) s nastavkom i. 1. Naglas na nastavku en i to u sing. mase. otisnuti kratki a u ostalim oblicima otegnuti. Taj naglas dolazi: a) u glagola bez nastavka u infinitivu, x) u osnovama čut i mel. čut: sten: ravn. 1 104 nikomur nič žaliga ne stori, ktiri je sra- možliv in pošten. 2 57 priden rokodel je bil, potrpežliv, pošten. — Steni: ravn. 1 276 kdo ne vidi tega pr današnim omizju tih boga¬ boječih Judi, ki so tako uno pošteni? — poštenim: ravn. 2 99 po¬ štenim dušam je on le po nih mislih. mel: mleno: lev. žup. 47 na izbčr je vsacemu, da ali sam svoje žito meje, ali da počaka v mfiliniei, dokler ni mleno. JO u osnovama na suglasno s vokalom e i o (ne e e ni a ol). greb: grebeni: ravn. 1 U6 kraju, kjer so ti sladni Judje zagre¬ beni bili, se je reklo: osladni pogrčbi. met: meten: škrin. sir. 34 10 kateri je v dosti rečeh bil, je ve- liku premedm postal. 37 21 je en premeden mož; ravn. 2 188 on in pa strupena kača, kdor bi. le v svoj prid in v drujiga škodo premeten bil. lev. spis. 3 10 cesar je bil premeten mož. — motena-. ravn. 2 102 kako lepa in premetena je hvala, ki se zahvali z iio ženinu in nevčsti! — met eni: lev. žup. 77 župan je dolžan priti ogledovat, če so dimniki vsi ometeni. nes: nesen: ravn. 2 54 v tempel je mladenič zdaj prvič stopil, v ktiriga je bil nekdaj otrok bogu nesen; — nesena: rog. 2 161 PR1N0S K NAGLASU U SLOVENŠTINI I HRV. KA JKAVŠTJNI. 159 katere s. duša uzeta inu nesena je u nebesa; — neseno: škrin. krajlestvu b<5 od ludstva na ludstvo prenesenu, sir. 23 2 nebo' meni za volo hih nevejdnosti pr zanesen u. — neseni: rog. 2 306 neseni h pogrebu. pek: pečen: jap. prid. 2 104 razbojnik od straha, de bi ne bil opečen, začne vpiti; pečena: rog. 2 301 bila je liemu ena pečena ptyca prnesena. — pečeno-, rog. 2 148. — pečena: preš. 98 pe¬ čene, lubčik, pišeta na sveti nikdmur niso v grlo prletele. plet: pleten: škrin. sir. 12 13 je v nega grehe zapleden ; — pleteni: lev. žup. 103 ki so zapleteni v stečaj. — pletena : škrb. 1 172 bo zapledena duša, ktira mejhne grehe ne porajta, v tako vojsko. — pleteno: škrb. 1 254 ima od celiga leta zapledeno vest; — pleteni: škrb. 1 313 so s štriki vse sorte pregrčh opledeni- lev. žup. 103 ki so zapleteni v stečaj. — pletene: rog. 2 114 tvoje mreže so iz križou spledene. rek: rečena: škrin. prip. 25 lt ob svojim časi rečena beseda je kakbr zlate jabčlka pr srebrni postčli. ravn. 1 182 David je mislil, de ta lepa v podobi rečena basen pomeni tožbo kaciga bogatiga zatirača, ki vboge tlači. 2 121 ta beseda po božje rečena je glas iz nebes bila očetu. — rečeno : ravn. 2 52 rečeno na Galilejsko mu je iti. 2 38 dobri so neizrečeno zveličane najdli pr nemn. 2 83 z ne¬ izrečeno prijaznostjo ji reče: bodi pozdravlena! 1 4 komej izrečeno , že je bilo vse. — rečene : ravn. 1 207 modre besede, rečene o pra¬ vim času, so zlate jabelka v srebrnim torilu. skrili, modr. 1 11 na skrivnim rečene besede ne bodo brez povračila. tep: tepen: škrb. 1 3 1 štrdfenge, s ktirimi je bil tepen Farao; ravn. 2 209 hlapec vedoč gospodarjevo volo in je ne storivši bo zlo tepen; škrin. prip. 14 32 hudobčn bo zavolo svoje hudobije vun iztepen; ravn. 1 329 Antioh otepen na Terzanskim se je mogel z’ sramoto povrniti. — tepena: rog. 2 40 stepena je bila taku, de ta ajdouski u priča stoječi folk se je milu jokal. tepeni: škrin. modr. 16 16 so bily z’ tvojo močno roko tepeni ; ravn. 1 1 45 strne se boj: Izraelci so tepeni. 1 146 še huj so Izraelci tepeni. tek: tečeno: Skrili, pridg. 11 8 to pretečena je nič bilu; modr. 8 8 ona vej to pretečena: — tečene: ravn. 1 97 na puh tvojiga srda so se nakopičile vode, na kup stečene so stale. tečenim. rog. 2 631 štrajfenga, katera stoji napre tem brez dobrih del pre¬ tečenim lejtam. bod: hoden: škrb. 1 12 več krat se prmiri, de bo eden pr eni pridigi zboden od božje gnade. — hodena: škrb. 1 .302 moj greh 160 M. VApAVEC, je uržah, cle hegova glava je rezbodena, de prebodene so negove roke. U sing. mase. prodire pomladena akcentuacija te ima otegnuti naglas na slogu pred nastavkom en: n ('sen pečen tepen; pošten n. pr. nesen: rog. 2. tepen: Skriti, prip. 10 8 nespameten ho z’ žnabli tepen; 29 25 kadar bo zasmehuvavče tepen^ bo ta ne- vumni modrejši postal. b) u glagola s nastavkom i u inf. i prež., koji imaju u prezensu to i otegnuto naglašeno. budim: bujeni: ravn. 2 174 taki bomo enkrat od Jezusa prebu¬ jeni. — bujenem: ravn. 2 300 Jezus se je kmalo po obujenima La- zaru iz Betanje odmaknil. častim i eestim: časten: škrin. modr. 14 20 množica ludy je za¬ čela tiga za boga držati, kateri je bil malu poprej le kakor človčk časten, sir. 3 21 on b6 od ponižnih časten, sir. 10 23 človeški rod, kateri se boga bojy, bo časten; češčen: rog. 2 414 je imel češčen od folkou biti. ravn. 1 154 kdor je bogu v’ zameri, ne more vesel biti nič več, bo naj mogočen in česen. 1 202 česen bodi od vhka do včka gospod! ber. 70 bog je na tanko povedal, kak<5 de hoče češen biti. 126 česen bodi bog, kteriga vi molite! — češena: rog. 2 12 češčna si, gnade polna. — .češčenega: ravn. 2 91 nega želi vidi ti češeniga; — češčene: škrin. modr. 14 16 na povčle tyranov so mogle te podobe častene biti, ravn. 1 231 bog je z’ tem poka¬ zati hotel, kako nevšeče mu je, kadar otroci stare, češene ludi zaničujejo. delim: delen: škrin. modr. 5 ll razdejlen zrak kmalu vkup šine. ravn. 1 80 ves narod je bil v dvanajst roddv razdelen; ■— deleno: ravn. ber. 163 prečudno je bogatstvo natvčre razdeleno , — delena (dual) čb. 5 93 mož in žena eno sta telo, razdelena vsak živi na po(l). dobim: doblen: škrin. sir. 34 25 kdor v’ poti prdoblen kruh od¬ vzame, je kakor ta, kateri svojiga bližniga vmori; — dobimo: ravn. 2 20 vso svojo sadobleno modrost stisne v ho (pesem); — dobleni: ravn. 2 162 v’ z’ mečam dobleni deželi bi bil bogatel lohka od dežele rojakov; — ravn. ber. 7 zadoblenih učenost ne pozabite. dolžim: dolžene: ravn. 1 184 reši, o bog! me od zadolžene krvi! — dolženim: rog. 2 659 skuzi eno angelsko besčdo bi bil tem gadou- ženim dušam pomagal. prinos k naglasu u slovenštini i nav. kajkavštini. 161 drobim: drobimo: Skrili, sir. 43 16 zgosty oblake; toča vunkaj pada kakor razdroblenu kamene; — droblenega: ravn. 1 301 ob tem času se je Habakuk prerok na pole svojim žnicam nesti kube in podrobleniga kruha napravil. dušim: dušenemu: lev. žup. 51 človeku zadušenemu je obličje kro¬ piti z mrzlo vodi'). gasim: gašen: lev. žup. 7 8 kadar je ogen pogašen , treba da župan mahoma začne ovediti, kako se je vnelo. glasim: glašena: preš. 47 sestra bhšetova v Bosni po vsim sveti razglašena sama bi vtegnila biti lepši od neveste vaše. — glašene : preš. 46 tje h gospodi se prbliža pevic razglašene slave; — gla- šeno : škrih. sir. 47 17 čelu do otbkov je tvoje ime razglašena. godim : gojeno: rog. 2 613 izveljčajne ti hiši je zgojenu. govorim: govorjen: škrih. sir. 23 14 aku bo na prazno reč prse- gel, ne b6 izgovorjen; — govorjeno: škrih. prip. 17 9 kdor dru- gači govorv, kakor je bilu govorjena, razdvojy prijatle. ravn. 1 99 nespametno je bilo to govorjeno, 2 269 vsaki svojo izgovorjeno de¬ setico je prejel; — govorjenega: ravn. 1 311 vari se, če opustiš kaj govorjeniga. gradim: grajena: lev. žup. 75 ta zakon opomina, po kacem poti bi se z nova pozidavala razgrajena selišča; — grajenih: lev. žup. V vmenil sem tacih jezikoslovnih, brez potrebe in za potrčbo zgrajenih nestvorov. gubim: gublen: škrih. sir. 23 7 kdor bo t6 držal, ne bo skuzi žnable pogublen; ravn. 1 13 po grehu je bil zgublen vesel raj. 2 253 ta moj sin zgublen je bil, pa najdel se je; preš. 78 zgublen je. vtopjen je; — gublena: traun 9 19 potrpežlivost tih vbbgih ne bo za vselej zgublena; preš. 60 o mati, prčč je preč! zgub/ena sim zgublena! 128 zemla je v Jubezni vsa zgublena; — gubleno: škrih. sir. 8 15 aku si poshdil, drži to kakor za zgublenu; ravn. 1 95 čudno je bog odrešene stiskanih Izraelcov dokončal, kadar se je zgubUno zdelo vse; — gublenega: ravn. 2 209 kakor pastir zgable- niga jagneta Jezus grešnike jiše. 2 238 sin človeka je na svet pršel rčšit, kar je zgublbniga bilo; — gubleni: škrih. modr. 10 6 kateri so bily pogubleni; preš. 157 vso srhčo bodo vidili pogubleni; gublene: ravn. 2 167 shlze ne namestijo zgublene moči; gub lenih : ravn. 2 245 sim le do zgublenih ov;ic Izraelove hiše poslan; gublenemu: ravn. 2 253 je enak bil zgublenimu sinu. hladim: hlajeno: lev. žup. 46 samb uže dobro ohlajeno meso je dovoleno sekati. 162 M. VApAVEC, kadim: kajena: ravn. 1 292 vse okajene so nih lica. kalim: lcalen: škrin. prip. 25 26 kadar pravičen pričo hudobniga pade je kakor z nogo skalen studenec. kazim: kašen: lev. žup. 49 zdravje judom in živ Ali m najbol iz¬ podkopavata pokošen vzduh in huda pitna voda. škrin. prip. 25 26 kadar pravičen pričo hudobniga pade, je kakor z nogo skalen studčnec inu kakor skašen izvirek; •— kašena: Skrb. 1 172 kar te bo v globočino nar bol gnAlo, je si kašena natura, lev. žup. 47 da se ne bi v prodajo stavila izkašena moka; — kašeno: ravn. 1 IV vi imate še bol nepokašeno krajnšino. — kaženi: ravn. 1 16 mi smo skašeni; — kašena (dual): ravn. ber. 13 prva človeka sta bila nedčlžna in nepokašena. kaznim: kazheni: lev. žup. 10 volilska pravica je vzeta vsem tacim judčm, kateri so bili kazheni za hudodelstva. korim: kor jen: škrin. modr. 11 17 skuzi kar kd6 grešy, z’ tem b6 tudi pokorjen, sir. 33 26 on dela, kadar je pokorjen; ravn. 2 165 ves spokorjen je bil; — korjšnim: ravn. 2 167 kdo se ne bo z’ spokorjenim in zavupnim srcam k Jezusu obrnil? kosim: koššna: škrin. sir. 40 16 trava, katera ob kraji ene reke raste, bo poprej pokošena, kakor vsa druga trAva. — košeni: traun 36 2 ony bo'do kakor senu hitru pokoššni. krivim: krivima: lev. žup. 205 zavoj: zavita, zakrivlSna stvar. krivimi: lev. spis. 3 54 Rožanec je nosil obč nogi, na vnčno stran sakrivleni. kropim: kroplena: preš. 120 vrb sonca sije s6ncov cela čeda po neba svitlih p6tih razkroplena; lev. žup. 79 vsa odrasla dru¬ žina dela po nivah in po drugod razkroplena; — kropleno: škrin. prip. 29 18 kadar bo prerokuvane jenalu, b6 ludstva razkroplena; — kropleni : škrii. modr. 17 3 so bily razkropUni, traun 141 (58) po tim so po celim svejti razkropUni bily; 91 10 kateri hudobijo doprnašajo, bodo razkropUni; — kroplene: traun 146 2 gospod bo Jeruzalem izzydal, inu razkroplene Izraelitarje vkhp spravil, str. 267 (105) pr<5si prerok v imeni vsih med neverniki razkroplenih Judov, de bi jih bog zupet vkup zbral. krotim: kr ocen: preš. 94 v dragi slovenski vkroten ni domovini vihiir. lovim: lovleno: lev. žup. 138 j udje so dolžni, elovleno žival moriti. ložim: lošen: škrin. vis. pes. 5 14 negov tr§buh je slonokosteni z’ zatiram vložen, ravn. 1 214 negov krajev sedež je bil ves iz PRINOS K NAGLASU U SLOVENŠTINI I HRV. KAJKAVŠTINI. 163 noviga zoba in z’ zlatarn vložen ; — Mena : škrih. XXVIII taku je tudi ona z’ grehmi celiga svejta obložena; lev. žup. 132 v do- povedi, ki je priložena ; škrih. sir. 50 10 posdda je z’ vse sorte žlahtnimi kamni vložena; — lož eno : škriii. sir. 3 29 hudobnu srce bo z’ bolečinami obložena, sir. 6 15 zvestimu prijatlu ny glihe: zlatu inu srebru ny vrednu z’ negovo dobro zvestobo na v4g'o položena biti ; lev. žup. 38 od prigiednega shoda se je moči tudi oprostiti, in to s prožno o pravem časi vloženo; ravn. ber. 1 svojo šolsko prpravo imejte zmirej lep6 zloženo; — loženi : ravn. 2 196 pridite k’ meni, ktiri ste vtrudeni in obloženi, preš. 101 (možje) bližajo se z bhigam obloženi; — Mene: škrih. vis. pes. 1 10 ke- tnice bomo tebi napravili z’ srebram sem tar kje naložene, ravn. 2 134 bolnike mu vodijo vse z’ bolečinami obložene, preš. 136 pčsmi tebi v čist zložene iz krhjov niso, ki v h ih sdnce sije; — lo ženim : lev. žup. 88 prošne o tej stvlri se z doloženim vojaškim listom vlagajo. mašim: mašena : Skrb. 1 195 lukna na strehi če ne bo zamašena , deš noter gre. — mašeni: lev. žup. 49 odtočni žlebovi naj ne bodo nikoli zamašeni. mečim: mecen: jap. prid. 1 J39 ti si bil previžan inu more biti omečen. mladim: mlajene: čb. 5 8 se lepšiga komu kaj zdi, ko vidit lune pomlajene svitleji žare oživlene, ko zemla in nebo temni? morim: mor jen: škrih. prip. 22 3 len pravi: lev je zvunaj, jest bi znal v sredi trga vmorjen biti, ravn. 1 162 ne bo vmorjen. ber. 126 je dal poveje, de bode umorjen, kdor koli bi boga preklihal; — mor j enemu : ravn. 2 93 ga je vmorjenimu biti čakalo; — mor- jeni : škriii. prip. 7 26 nar inočnčjši so bily od ne vmorjeni ; morjenimi : ravn. 2 52 nad pomorjenimi otroci ne zagledamo nikar trohe božje previdnosti. možim: možena: rog. 2 198 bila je li malykuvauski vjeri pod- vuččna, zrejena inu omožena. mudim : mujeno : ravn. 2 227 gotovo še ni bilo vse dobro nad tim knčzam zamujeno ; — mujenega : ravn. 2 167 krvave s61ze ne namestijo zamujeniga časa. podim : pojeni : preš. 157 od nega naprčj podžni miru ne b<5do najdli. škrih. sir. 48 16 niso od grehov j§tiali. dokler so bily iz svoje dežčle izgnani inu po vsim svejti razpodeni. pojim: poj en : škrin. prip. 11 25 kateri napaja, bo tudi sam na- pojen. — pojhni: škrih. prip. 3 20 skupi hegovo modrost iz bre- 164 M. VApAVEC, znov vod (j hahlajo inu napojeni oblaki doli rose; ravn. 1 39 kadar so velbludi napojeni, vzame težke zlate uhane in zapestnice mož in jih natakne. pustim: puščen: Skriti, sir. 44 18 za to je tudi na ženili en ostanek pušen bil, ravn. 1 215 on sam vsih roddv jim bo 1 e pušen; ravn. 2 124 izpušen si. Skrin. sir. 6 3 de ne boš kakor suhu drevit v pušavi popušen; preš. 83 spušen na odlog je bil mušketir; ravn. ber. 45 od vsih ludi zapušen; — puščena: ravn. ber. 16 moja pregreha mi ne more več odpušena biti. ravn. 2 150 kričč in j 6- kaje je šla reva zapušena za noscimi; — puščeno : ravn. 1 106 po nivah svojiga soseda gredočim ti je z’ roko klasja vsmukniti prpu- ščno ; ravn. 1 21 Noe vidi zemlo vso vso prazno in zapušeno ; — puščenega: ravn. ber. 42 se morate bati vpričo boga kaj nespo- dobniga in ne prpušeniga početi, ravn. 1 198 zapušeniga nisim pra- vičniga vidil; — puščeni : ravn. ber. 35 sej je bog povsod pr nas. če smo lih zapušeni od svojih znaneov; — puščene: lev. žup. žu¬ panu je posebno pod očesom imeti izpuščene kaznence; — puščena (pl.): ravn. 1 315 prišli so spet na Kanansko v' svoje zapuščne mesta; — puščenih: škrin. modr. 12 6 ti si vbijavce zapušenih otrok pogubiti hotel. redim (alo): rejen: škrin. modr. 7 4 v’ plenicah sem bil z ve¬ liko skrbjo izrejen; ravn. ber. 76 zlo je skrbela, de bi bil lepo zrejen — rejeno: preš. si mošnico mi rejeno djal popolnama na suho; — rejenih: ravn. ber. 43 pride sedem lepih rejenih krav iz vode. redim (ordino): rejen: traun. praef. je ta psalm za tebe od s. duha narejčn: ravn. ber. 177 kako modro je ves svet narejen! —• rejena: rav. 2 53 stara črkovna pesem kakor nalaš je za vas na¬ rejena; — rejeno: lev. žup. 149 treba imeti svedočbe narejene po ministerskih ukazih. ročfm: ročena: škrin. modr. 14 8 duša, katera je bila nemu iz¬ ročena; ravn. 1 272 sim slišal, de je bila poročena že z’ sednimi možmi. — ročeno: ravn. 2 259 le nekojko časa nam je blago iz¬ ročeno; preš. 151 bilo je, Mojzes, tebi naročeno pelati v Kamnin krdelo Juda. preš. 95 sebi zroččno mladost, druge si z tlim bogatil. 22 dekleta mojga ženo sim mijdel poročeno. — roččnega: lev. žup. 93 v dolžnosti izročenega področja se všteva tudi občinska pomoč. — ročeni: preš. 34 kaj pa je tebe trčba bilo, dete lubo, dete mlado, meni mladi dčklici, neporočeni materi? preš. 176 ki so ji zročeni vdši smčhi. — ročenih: ravn. ber. 3 v šoli vam izročenih bukev PIUNOS K NAGLASU U SLOVENŠTINt I HRV. KAJKAVŠTtNI. 165 ne smete domu jemati; — ročenim: ravn. 1 328 kar ludčm sebi izročenim duhdven, ki mu človek svet in bogu posveččn pravimo, ravno to je izraelski narod bil vsim narodom na zemli. rodim: rojeno: preš. 132. tam meni je gorjč bil<5 rojeno. rosim: rošeno : preš. 137 kjer por osmo od lubezni čiste kali, kar žl&htniga je, žene z;ile. sadim: sajen: rav. 1 241 kadar vidi, de se mestu le nič ne zgodi, je ves nasajln; — sajena: ravn. 1 m negova sulica je bila v tla zasajena; — sajeno: lev. žup. 192 poruvati kar je bilo vsajeno; — sojeni: ravn. 2 lio taki vodn&ki so bili ta krat z’ go- šatimi drevesmi obsojeni. 1 246 kneze dela on v’ nič: komej so vsajeni , on pa kar pihne v’ iie in vsahneni so. •— sojenemu: ravn. 1 253 drevesu je enak ob vodi zasajenimu. — sajenili: lev. žup. 137 treba je zatreti mešičke in gosenice, kadar se vspomhidi po¬ kažejo po zasajenih rastlinah. slepim: slepilnega: ravn. 2 228 prezarobleno se mu zdi osleple- niga otroka z’ odreko ždi iti; — slepilni: čb. 5 9 vi ste od zmot slepimi; — slepilne: lev. žup. 43 prepovedano je imeti osleplene vabnike. smodim: smo jen: rog. 2 151 kateri, aku si lih vus osmojen, opečen in ožgan, hvalil je vener g. boga; — smojenega: rog. 2 573 znešil ni celiga (grma), temuč ožg.iniga, osmojeniga, grdiga. smolim: smoleni: lev. žup. 56 tacega mrliča je položiti v dvojno, trdno zasmoleno rakev. sramotim: sramočen: škrin. sir. 5 14 položi tvojo roko na tvoje vusta, de ne bbš v’ nespametni bes§di vjet in zasramotčn. lev. spis. 3 136 kovač otide zelo osramočen. — sramočeni: ravn. 1 168 osramoteni se vrnejo Davidovi posli. srebrnim: srebrhenega: traun. 57 14 se hote svčtili kakor perje tiga posrebrheniga golčba. steklim: steklena ■■ lev. žup. 50 lončenina bodi posteldena. strelim: strelen: jap. prid. 2 98 to smrtno pušico, s katero jc vstrelen, povsod okuli nosi. — strelena: škrin. modr. 5 12 na od- kazan kraj izstrelena phšica. preš. 130 pobegnil tak sim, kakor srna plane od lovcov v prejšbih časih ostrima. svarim: svarjen: škrin. prip. 3 ll ne zgubi src§, kadar bos od nega svarjen, sir. 10 28 podvučen m6ž ne bo godmal, kadar bo svarjen , lev. žup. 15 komur se zdi, da je po nezasluženem svarjen, tak ima pravico pritožiti se. traun. 50 (str. 123) David od preroka 166 M. VAI^AVEC, Natana zavolo prešeštva inu umorstva posvarjen spozn4 svojo hudobo. svetim: svecen: škrin. sir. 36 4 si pred nih očmy nad nami posvečen bil; ravn. 1 45 je bogu posvečen ; — Svečino: ravn. 1 338 ludstvo mi b<5ste meni posvečino zmed vsih narodov; preš. 73 za k4j v prst posvečeno zagrebli ste me vi? — svečenik: škrin. sir. 7 35 imaš gospodu ofrati prvine od posveččnih rečy. svetlim: svetlina : ravn. 2 14 tukaj nam boga razsvetlena divica pokaže, kako se bog poveličuje; - svetlino: preš. 132 je stopila v cerkev razsvetleno; — svetlini: traun 33 6 prbližajte se k nemu inu vy bote razsvitleni; — svetline: preš. 157 oči ne od lubezni razsvetlene smejale so se zvdlenmu nasproti. šotorim: šotorjini: ravn. 1 171 Abnar in vsa vojska so razša- torjeni okol nega. tajim: tajen: traun. str. 5 Kristus je bil od svojga ludstva zatajen. točim: točen: Skrb. 1 196 kamen po hribu zatočen se ne mor.e vstaviti. togotim: togočen: ravn. ber. 34 Ezav je bil zavojo tega razto- gotin. topim: toplen: ravn. 2 237 nemu bi bilo bolši, de bi se mu mlin- sek kamen na vrat obesel in de bi bil v globočino morja potoplin , preš. 78 zgublčn je vtoplin je, se bojim; — toplino: preš. 191 o čiikaj, de mi v skrbeh ne bo sreč vtopleno; — toplini: čb. 5 9 vi ste u goste brezno tmč vtopleni; — topline: preš. 178 jok briše, ko vidi v tako žalost nu vtoplene. tovorim: tovorjenih: ravn. 1 76 Jožef je očetu poslal deset z egip¬ tovskimi blagovi otovorinih oslov. tvorim: tvorjen : škrin. modr. 14 8 z’ rokami sturjen malik je preklet, ravn. 1 li prvi greh je storjin; — tvor jena: Skrili, prip. 8 23 od vekoma sim postavlcna inu od nekdaj preden je bila zemla sturjena ; ravn. 1 49 storjena krivica čez dvajset let lohka človeku še grenke dni dela; — tvorjino : traun 32 9 on je rekal, inu vse je bilu sturjenu, ravn. 2 219 kar apostelni hočejo, vse je storjeno ; škrin. modr. 7 3 sim na to za vse enaku sturjeno zemlo padel; — tvor jeni: traun. 70 24 bodo ty, kateri meni hudu sturiti yšejo, k’ sramoti strnjeni ; ■— tvor jene: ravn. 2 105 brez trudica so ji storjine še tolke reči; •— tvorjenim: ravn. ber. 10 kaj pa je nar veči in nar lepši hiša v primčri z’ svetam tako vpravno stor¬ jenim, ? PRINOS K NAGLASU U SLOVENŠTINI T HRV. KAJKAVŠTINI. 167 učim : učen: škrih. prip. 24 5 vučen človek je močan, ravn. 2 63 kdor tega ne ve, še tako učen naj bo, trapa je, ravn. ber. 183 v domovini je zučen v potrebnih znanostih, ravn. 1 293 se nevumno malikvahe vsakimu otroku gnusi, če je kojkaj podvuččn; — učeno: ravn. 1 IV pravijo takim, de premčeno govore; — noč¬ nega: ravn. 2 255 plsmej se hoče vučeniga delati; — uččni: ravn 1 IV. vučeni radi nemšino vmes brodijo. — uččne: preš. 101 to med učene grč lingufste. — uččnih: ravn. 1 IV mislim de me bote otroci in pastirji od vučenih veliko bol vumeli. — učenim: ravn. 2 91 nim na sveto pismo učenim je znano moglo biti. valim: valena: škrih. sir. 37 4 aku ne boš v gospodovim strahi trdnu ostal, bo tvoja hiša kmilu razvalina. varim: varjeni: lev. žup. 47 tudi je treba čuti, da Judje živež kupujoč ne bodo prevarjeni. veselim: veselen: škrih. prip. 12 25 z’ eno dobro besedo b 6 raz- veselen , sir. 35 21 on ne bo obveseUn. vrstim: vrščene: lev. žup. 80 po razredih, v katere so občine razvrščene; — vrščena: lev. žup. 54 na dvanajst razredov so raz¬ vrščena vsa poslopja. —- vrščenih: lev. žup. 108 omehena kniga naštčva do 30.000 ukazov, razvrščenih po tvarinah. vršim: vrščno ; lev. žup. 15 posvetovane o kakej stvari je za- vršeno tedaj, kadar uže nihče dale ne želi besede. zlatim: zlačena: škrih. sir. 50 10 močmi pozlatččna posčda; — zlačene •• traun 67 14 kateri ima močmi pozlatččne perute. živim: živlčne: čb. 5 4 se lepšiga komu kaj zdi, ko vidit lune pomlajene svitleji žare ozivlene, ko zemla in neb6 temni? U sing. mase. dolazi otegnuti naglas na slogu pred nast. -en obično u osnovi rodi: rodim: rojen: ravn. 2 4 šč rojen nč bo žč z’ svetim duham naphlnen. 2 27 rojen v’ Davidovimu mestu vam je zveličar noečj. lev. žup. 31 Jarnej, porojen 18 . ., preš. 100 bukev pešičico de¬ nimo na ogbiše, prerojen fenis čist de ’z ogna vstane. rojena: preš. 60 o de sim bila rojena! lev. žup. 31 Apolonija, porojena 18 . .; — rojčno: ravn. 1 90 o polnoči bo vmrlo vse prvorojeno po Egiptu. —- rojenega: traun. str. (77) bo svojga iz Davidove hiše rojeniga syna z’ vsemi lastnostmi eniga dobriga pastirja pre- vidil. — rojenemu: ravn. 2 201 kar svet stoji, se ni slišalo, de bil kdo slepimu komu rojenima oči odperel; rojeni: ravn. 2 »1 mi nismo v takimu nagnenu rojeni; — rojene: traun 104 36 on je vse prvorojenu v’ nih dežčli pobil inu vse hih prvorojene, 168 M. VApAVEC jenih: ra v. 1 22 zavezo naredim z’ ludnii vsimi, kar jih bo rojenih po vas. Tako još: otovdren ravn. 1 157, češen ravn. 2 205. Opako, čestimice opako štamparskom griješkom biče: nasajen ravn. 1 309, izbčsen ravn. 1 264 oblagodilrjena ravn. 1 136 i češče; osmojeniga ravn. 1 296, pomlajena preš. 165. Kad se hoče da se točno označi opredijelen čin, onda rabi otis- nuti naglas a široko se e (e e) suzi na 6 (e): zgubleni: ravn. 2 251 (kao napis): zgubleni sin. — stopleno: ravn. ber. 159 viri sol v zem|i stopUno seboj nosijo; — rojeni: ravn. ber. 147 to prsojeno moč imenujemo vrojeni nagib. —• Kašto u tom slučaju naglas skoči za slog natrag n. pr. zgrešeni: ravn. 1 252 za kaj se ta polk vstavla tako trdovratno na zgrešeni poti, de se ne da zavrniti? Tako valda i: rojeni: ravn. 2 45 kje je ju¬ dovski vnovič rojeni kral? c) u nekim glagolima s nastavkom e u infinitivu za negdašne e-n, jer strmene itd.,, dakle en za n (pamti stsl. goraštb kajkavski goruč). blede: bledena: preš. 105 ne omečč je lica obledene. strme: strmen: ravn. i 43 Isak reče ves ostrmen: kdo si pa ti ? -— strmini: ravn. 1 19 zavpijejo vsi ostrmeni. žele: Selena: škrih. sir. 6 27 zaželena modrčst bo tebi d&na. —• zeleno. traun. 105 24 ony so to zaželeno dčželo zaničovali. preš. 151 od deleč vgledaš ženilo zaželeno; — želene: ravn. 1 281 ves živ včre je smrti zažellne čakal. preš. 68 lepši od Urške bilo ni nobene, nobene očem bilo bol zaželene. 136 ne odkrije se men’ obraz lepote zaželene. 2. Naglas na slogu pred nastavkom en. Ta} ostaje u svim oblicima nepromijenen na tom slogu. Dolazi u glagolima s inf. nastavkom ni (za no) i i , te je otegnuti u gla¬ golima, koji imaju u prezensu otegnuti naglas na slogu pred nast. nem im, a otisnuti u glagola bez nastavka u infinitivu s osnovom na suglasno, u kojoj nema vokala o i e; za tijem u glagola s ostalim nastavcima u infinitivu, koji imaju u prezensu tamo otisnuti naglas. zaklčnem: zaklenen; hvalim : hvalen; sunem : surien, silim: silen. Evo nekoliko primjera: ad a) klenem: MShenih: ravn. 2 278 so se spred zakMnenih dur mogle pobrati. PRINOS K NAGLASU U SLOVENŠTINI I HRV. KAJKAVŠTINI- 169 maknem: THctkfiCfii: ravn. 2 250 vucčnci le kapjo ga okusevši so že vsi zamaknem, 2 171 že so vsi zamaknem v bistre oči gledkali. sahnem: sdhneno: ravn. 2 177 groza ras more preletčti, če pre- mišjujemo, kako je na Jezusovo besedo novo živlebe v’ razsdhneno truplo vdarilo. taknem: taikheno: ravn. 2 127 vse je bilo z’ mestmi in trgmi natdicneno. — tdknenih: lev. spis. 3 168 nektera vas je pol ure dolga pa ima komaj trideset tod in tam raztdkhenih koč. ganem gubi samoglasno kad je složeno s prijedlogom a taj do¬ biva naglas: nagiien pripbgden. n. pr. ravn. ber. 13 k’ dbbrim sta bila ndghena prva človeka, pačim: pdčeni: ravn. 2 237 vse prehudč so ludjč spačeni. rčšim: rčšen: ravn. ber. 43 Jožef iz jčče rčšen in povišan. — rčšena: ravn. 2 170 včrovaj in rčšena bo. — rčŠenega: ravn. 2 246 mati je dekleta rčšeniga najdla. sbdim: sojenega: lev. žup. 84 tedaj je obsojenega človeka moči zarubiti; — sojeni: škriii. sir. 42 8 bodo od mladenčov sojeni. kupim: kupleni: lev. žup. 127 komu so se dali izhupleni novci. kuplenim: ravn. 1 65 pojte domu z’ kuplenim žitam. vdzim: vošene: ravn. 2 84 zaznajo se vozene reke. prčsim: prošen: preš. 46 pčvic prošen strune vbere. — prošena: ravn. ber. 32 pride dčklica, prošena da Eliezerju piti. Tamo gdje govore prosim govore i prošen: lev. žup. 25 dovo- leno, 68 izvojeni, postrojeno 50 pomnožen 78; ravn. ber. 106 na to postavi Elija altar, položi na n svoj dar in ga reče z vodč dobro politi, de sta dar in grmada premočena. ad b) vlek: vlečen: preš. preblečen sim minišič bil, in rkd sem pčl, se rajši pil. pred: predenih: lev. žup. 137 dolžnost je, da vsi drevje otrč- bijo zapredenih gosčnic. strig: striženih: škriii. vis. pes. 4 2 tvoji zobjfj so kakor čeda ostriženih ovac. tres. jap. prid. 1 337 z rožami potrčsena postela. Tako klad: pokladen, krad: ukraden, pad: popaden, pas: popasen, griz: nagrizen, strig: ostrižen, gnid: zgrfiden, skub: oskuben, jed: sneden, sed: seseden, sek: posečen, streg: postrežen, vlek: vlečen, met: umeten, pred: zapreden, preg: zaprežen, seg: dosežen, 1rcs: potresen, zeb: ozeben, leg: izležen, god: zagoden; dolb: izdolben, molž: pomolzen, tolk: stolčen, volk: obolčen, vrg: vfžen. 170 M. VApAVEC, greznem: greznen: ravn. 2 279 bogatine je bil v pekel po- greznen. -liznem: — Kznenim: škriri. prip. 28 23 kateri nega z’ prlizne- nim jezikam napele. -tubnem: tuhneni ravn. 2 90 ti posli so farizeji bili. zviti in potuhneni. vadim: vajen: škriri. sirah. 22 20 človek na očitaria navajen se vse svoje žive dny ne bo pobolšal. merim: merjena, ravn. ber. 150 kakd prmerjena je obleka, ki jo je bog vsaki živali dal! silim: silene: ravn. 2 22 od greha posilene vidi judi. — sijeni: ravn. 2 66 raji in raji so ga ludje imeti prstteni. hiilim: huleno: ravn. 2 42 se vam ne gnusi iz srca nad tako prhuleno hinavšino? pravičim : pravičeni: škriri. modr. 6 ll kateri pravico prov drže, bddo opravičeni, lev. žup. 26 ribe lovč tisti, kateri so upravičeni. Tako vid od vide: previden, ved od vede: izveden, sliša: vslišan; jer vidim slišim. U ugarskoj slovenštini. Nastavak n dolazi samo u osnovama na a. To a ima naglas a) u osnovama od jednoga sloga, i b) u osno¬ vama, koje naglašuju to a i u infinitivu. ad a): bra: brana: kuz. djaii. ap. 9 15 mi je on odebrana posouda. — brani: kuz. jan. ozn. 17 14 ki so ž nim, so pozvani i odebrdni. kuz. mat. 20 16 dosta ji je pozvani, malo ji je odebrdni. — brane: kuz. mat. 24 si vkup spravijo te odebrdne hegove. da: dana: ktiz. djah. ap. 5 4 oddna (niva) v tvojoj oblasti je bila. — dano: bar. 19 po tom je preglednola, ka je gor dano mejla. — dane: kuz. 2 petr. 2 21 so se kraj obrnoli od dane nim svete zapouvidi. — dana (npl): ktiz. mat. 11 27 vsa so meni dana od oče mojega. gna: gnane: bar. 26 spejvne vtičke so od vesi pregnane. pra: prana: ktiz. 2 petr. 2 22 pes seje povrno na svoje lastivno vometane i zeprdna svina vu kališ blata. zva: zv dne : ktiz. mat. 22 3 poslao je sluge svoje zvat te pozvane na gostiivahe. — zvdnim : ktiz. luk. 14 17 poslao je slugo svojega, da bi povedao tim pozvanim: pojte. PRINOS K NAGLASU U SLOVENŠTINI I HRV. KAJKAVŠT1NJ. 171 žga: žgana: ktiz. djari. ap. 7 42 jo li ste mi zareizana i vužndna alduvali ? ad b): držati: kri. mol. 19 spoznavam ka sam do etoga dneva od tebe zdrždni, naj tebe hvrilim. flajštrati: flajštrdni: bar. 19 cerkveni sertol je z vekšine z osej- kanim kamnom poflajštrdni. jemati: jemdna: nagfl. 92 vu toni pa nema nikše zmečave naidti či do pitaria z eti naprej povejdani jemdna. lejati: lejana: kiizm. pav. rim. 5 5 vtiparie pa ne osramoti za to, kaj je lubezen boža vo vlijdna vn srcaj naši po s. diihi. ktiz. mat. 23 35 naj pride na vas vsa pravična krv, štora je prelijdna na zemlo od krvi Abelove notri do krvi Zakariašove. Ink. 11 50 naj se vo zišče krv vsej prorokov prelejdna od začetka svejta od na¬ roda etoga. djari. ap. 22 20 gda je prelejdna krv Štefana svedoka tvojega, i jas sem tam strio i privolo sem k smrti riegovoj. — le-, jdni: ktiz. 2 petr. 3 6 po štori je teda z vodov ollejdni svejt prejšao. djari. ap. 10 45 strsnoli so se, ki koli so s Petrom prišli, kaj je i na pogane svetoga duha dar vo vlejdni. mantrati: mantrane: ktiz. djari. ap. 5 16 vktip je prihajala ta vnožina okouli bodouči mejst vu Jerušalem nesčči nemočne i man- trdne od nečisti dtihouv. •— mantrdni: bar. 16 etak zmantrdni ino razdraženi pes se je silno nad oviva dečaka pognao. menkati: kri. mol. 177 oh krrilestvo! vu kom je nepomenJcdna svetlost i mer božji, gda bom te vido? nihati (riati): nihdna: ktiz. 1 timot. 5 5 štera je za istino vdo¬ vica i sama nihdna , naj se viipa vu bougi; — nihani: ktiz. djari. ap. 25 14 niki moužje ste nihani od Felixa zvejzani; nihdno: nagfl. 6 na obhod vučitela gledouč se eti malo praviti da, ar je cejlo dejlo samo li znamentivano ali zanihano. orati: orane: bar. 38 riive goule ležijo: ništere so že z nouva zorane. U glagola, koji u intinitivu nemaju naglas na a, nego na kojem drugom slogu pred riim, ima i ovdje na onom slogu naglas, a naglašeni slog je gotovo svuda slog pred a. zazavati: zazdvano: ktiz. djari. ap. 15 17 nad šterimi je im6 moje zezavano bilou. pisati: ktiz. mat. 21 13 pisano je: hiža moja se luža molitvena bode zvala. 172 M. VApAVEC, karati mazati: kiiz. 2 petr. 3 14 na tom bojdite, da se nezamd- zani i nepoMrani pred nim najdete vu mejri. računati: kiiz. djaii. ap. 1 17 je zračunani bio med nas itd. gučati: ktiz. 1 korin. 16 9 či po jeziki razumno rejč ne date, kak se spozna, ka je gubano? Osnove s nastavkom uva (iva) koje imaju naglas na u u infini- t f tivu: pošttivati, imaju ga na tom u i u tom participu: poštuvani, kn. mol. 63 diir božji i liibav je imenovani. 174 jako si od mene zbantuvani. 258 včini, naj ime tvoje bode od nas vsej spoznano i poštuvano; i jer je to u kratko, kniga naglasa obično ne biježi; a gdje je u infinivu naglas na kojem slogu pred uva, tamo je i u tom participu n. pr. fundalivati: ktiz. luk. 6 48 prispodoben je k človeki cimprajoučemi bižo, ki je skopao i zgloubao i položo je fundamentom na pečini; gda je pa povouden pastanola, vdaro je potok v bižo ono, i nej jo je mogao genoti, ar je na pečini fundalivana bila. Nastavak en. On je obično bez naglasa. S naglasom dolazi uvijek u glagolu lubiti: kiizm. mat. 17 5 ete je moj liibUnl sin. ktiz. jud. 17 vi pa: lubleni, spoumente se z rejci, štere so vam povejdane; — bar. 4 nena lublena mati je nej ka- menico i rovatek kupila. 46 deca moja lublena , vrlo se včite, nagfl. 10 lubUna deca, jas sam vas za vaša imena pitao. — bar. 34 do- klen živemo, nam je zemla liibleno prebivališče; bar. 12 lublena oča ino mati! jas sam vama nikaj prinesla, kn. mol. 166 moli se za me pri tvojem lublenom sini. Inače čitam još kiiz. mat. 15 24 nej sem poslan nego k poguble- nim ovcam hiže izraelske. Gotovo sve ostale osnove imaju naglas na slogu pred -en. n. pr. ktiz. djan. ap. 9 36 vu Jopi je bila nika vučenica po imeni Tabitha, štera razMddjena se zovč Dorkaš. ktiz. jud. 12 drevje povejhneno. 17 viista nihova gučijo napihnena; ktiz. 1 tes. 18 je od vas raz¬ glašena vij rejč gospodnova. 2 kor. 3 io to odiceno nej je bilou odlčeno ; mat. 21 4 tou je pa vse vcmeno, da bi se spunila rejč po proroki povejdana. 2 kor. 2 2 što je, ki mene obeseli, nego raz- dresd(,eni od mene. djan. ap. 14 26 odnut sta odplavala vu Antiohio, odkud sta bila preporoučena vu miloščo božo na delo. rim. 5 10 či zato, protivnicke bodouči, smo se z bogom zmerili po smrti sina negovoga, od koga bole zmerjeni se obdržimo po Žitki riegovom. mat. 14 36 keliko koli se ji je doteknolo, ozdrdvleni so. jan. ozn. PRINOS K NAGLASU U SLOVENŠTINI I HRV. KAJKAVŠTINI. 173 7 4 čilo sam račun ti zapecuceni sinouv izraelski itd. Tako i: tč- peni mo Jeni itd., ali toga kniga ne bi ježi. Naglas na prijedlogu je u: pošteni, ali ne biježen; za tim: naj¬ den. kiiz. mat. 1 18 zaročena mati liegova Maria Jožefi prvle, liki sta vktip prišla, najdena je noseča z duha svetoga. 1 petr. 2 22 ki je greha nej včino niti je nej najdena jalnost vu negovi viistaj. spomehen: kiiz. djari. ap. 10 22 mouž pravičen, opoumeneni od angela, ka . . mat. 2 12 opoumeneni od bogž, vu sne, naj se ne vrnejo nazaj k Heroudeši, po drilgoj pouti so šli nazaj vu svoje domovine. U kajkavštini. Nastavak n u glagola s nastavkom a (uva). Na a dolazi u sing. mase obično otisnuii , u ostalim oblieima otegnuti naglas. a) u osnovama od jednoga sloga: bra: bran: gašp. 1 540 vu varošu Sebaste odebrdn je za biškupa; Simunič fen. 215 on je zebrdn kraj ludstva božjega, gašp. 1 442 za čast rečenu vreden štiman od vseh je biškup zebrdn; — gašp. 1 579 hodi, zebrama moja zaručnica. — brdnoga: gašp. 1 494 skojem (glasom) je sebe spoznal zvanoga i odebrdnoga čuvara varaša. — 448 sveti Ivan zbog izebrdnoga govoreča svojega zlatousti zvan. — brani: petr. 128 budu činili velika znamena i čuda tak, da se vu bludnost napelaju i zebrdni. — brana: gašp. 1 521 ova jesu od sveteh otcev izebrdna. — brdneh: petr. 34 vnogo je zvaneh, ali je malo zebrdneh. da: dan: gašp. 1 443 izdan videči hahare da po nega Setu ju, akoprem vugnuti se bi bil mogel, vendar ne hotel. petr. 36 hoče predan biti poganom. — dana: gašp. 1 649 ovak čast občinskega pastira, poglavara i vseh otca podana je Petru od Kristusa. dano: gašp. 1 308 na pamet donašaju mu bogatstvo ostavjeno, pro¬ dano i zavrženo. — ddnoga: gašp. 1 675 opomenu turobnega drugi, naj s. Matjaša vsem na zveličene podanoga zazove; dane: gašp. 1 514 zrok drugi podane zapovedi ove more se premisliti. danim: gašp. 1 142 za prodanem pohištvom svojem bogu ponižno zahvali, da nega od skrbi je odsloboditi dostojal. kla: hldne: vran. rob. 1 120 one ne previdiju, da lddnc budu. pra: pran: petr. 49 ki je opran , ne mu potrebno nego da noge opere. — prane: gašp. 1 557 poda noge, koje oprane i obiisane ves beteg taki pogubile jesu. 174 M. VApAVEC, sla: slan: gašp. 1 745 Ivan vu Granatu je poslan; — slanimi: gašp. 1 572 vlovila je s. divica ova z darmi od sebe poslanemi Teo- fila mudroznJnca. spa: spdna: matij. 2 a 146 vsa narava zaspana je ležala. zva: zvan: petr. 114 gda zv etn budeš na svadbu, ne posMi se na prvo mesto, da mozibiti dostojneši od tebe ne bude zvan; — zvdna: gašp. 1 153 pozvana vu Feraru iz Bononije; — zvdnoga : gašp. 1 580 Isak dozvdnoga negda pred se sina svojega Jakoba po- šale vu Mesopotamiju. žga: žgan: gašp. 1 433 z najvekšum Jubavjum božjum vužgdn; 373 z Jubavjum velikum muku podjeti zažgan zezvedel je, gde — žgana: gašp. 1 448 Eudoksija proti svetomu biškupu srditostjum vužgdna je zadovolna bila viditi od časti svoje izrinenoga; — žgano: gašp. 1 408 vučimo se od ovud zažgano krščanske navuke poslušati. — žgane: gašp. 1 610 ves kvar zbog požgane od sebe lože vučihen napunoma jest naplatil; •— 1 žgdnum: gašp. 1 201 duhovni pastiri zažgdnum želuin vse ravnaju podložne ovčice Kri- stuševe. Naglas ovib osnova može skočiti na prijedlog n. pr. zdžganu: gašp. 1 433 kak zdžganu želu, bližnega zveličene zadobiti, je za- dobil. b) u osnovama, koje imaju ili mogu imati naglas na osnovnom a u infinitivu. bandižati: bandižanoga: gašp. 1 448 Eudoksija proti s. biškupu srditostjum vužgana ne listor je zadovolna bila viditi od časti svoje zrinenoga, iz carigradskoga varaša bandižanoga, nego je . . iskati: iskan: matij. l a 207 na smrt iskan moral je vu Egiptu segurnost iskati. končati: končdnum: gašp. 1 465 pred dokončanum službum bo¬ žjum več iz cirkve izhajali jesu. — končanim: gašp. 1 587 telo negovo za dokončanem petom letom celo i frižko je najdeno; — končdneh: gašp. 1 583 čujuči vnoge kloštre reda s. Benedikta zbog taborov za onda dokončaneh dokonča de napuniti z redovniki. — končanimi ; gašp. 1 583 za dokončdnemi tremi leti iz kloštra odide. kopati: kopana: matij. l a 176 cela n&rava kakti vu krnici zako¬ pana je ležala. kovati: kovdn: kraj. 177 kemi čavli je Kristuš bil križu prikovdn. 179 tremi čavli prikovdn. gašp. 1 676 Sejan nekoj od krvoloka vlovjen, okovan, z lanci obtršen pobegne. ■— kovana: gašp. 1 633 Juli¬ jana prime lance, s kojemi be predi okovana. — kovano: gašp. 1 PKINOS K NAGLASU U SLOVENŠTINI I HRV. KAJKAVŠTINI. 175 911 sunce k križu prikovano. - kovdnoga: gašp. 1 395 silnik vu- čini ga okovdnoga nuter položiti. 404 okovdnoga k kraju pošaje; — kovdnu: gašp. 1 725 koteru vu železje okovdnu z ovem je razve¬ selil bog videnem. — kovanim: gašp. 1 351 krščenikom onde oko¬ vanem noge bi bili oprali. lejati: lejdna: kraj. 115 zdrava budi krv gospona našega na križnom dreve prelejdna. petr. 14 pride obrh vas vsa krv pravična, kotera je prelejdna na zemju. gašp. 1 406 suzami oblejdna izkrikne: ovo je on. 658 začne prositi od boga odproščerie z velikum vnoži- num suz oblejdna , — lejdno: gašp. 1 913 vse telo s krvjum oblejdno. ■ — lejdni: gašp. 1 726 suzami oblejdni trsili se jesu svetu Perpetuu od lie nakšneha odvlčči; — lejdne: gašp. 1 792 jeden drugomu vusta tak stuku, da s krvjum zalejdne zubi van pjuvali jesu. — lejdnimi: gašp. 1 406 opadši z molitvicami z suzami zalejdnimi greh oplače. pelitti: pelan: gašp. 539 k prave vere je dopeldn: 638 vlovjen pred velikoga večnika je dopeldn. 689 aldov Isak zadovojen postal bogu je povojen pod meč listor zapeldn; — peldnoga: gašp. 1 730 peldnoga na zadiie dopitane smrti zestane stanovit velikaš. 301 dopeldnoga z mastnemi rečmi nagovarjati začne; — pelinoma: gašp. 1 £05 dopeldnomu ovako govoriti začne: . . — peldni: matij. l a 92 nazad na put kreposti dopeldni bili su. gašp. 1 793 drugi dan na smrtno dopitane izpeldni jesu. — pe]dne: gašp. 1 404 Cho- froas dopeldne preporuči sudcu. — peldneh: gašp. 1 248 Job je bil zgubil pet sto oslih od Sabeušev odpeldneh. — peldnim: gašp. 1 301 cesar pred se dopeldnem groziti se začne. pjuvati: pluvan: gašp. 1 142 od Židovov vlovjen, zvezan, po- pluvdn , pluskan . . 430 znamo dobro, da je bil popluvdn , bičuvan, osmej&n. smejati: smejdn: gašp. 1 430 znamo dobro, da je bil popjuvan, bičuvan, osmedn. 919 kaj verno, akoprem od pajdaša za to osmejan , izvršavati ne zamudil. — smejdni: matij. l a 46 onda od Judi za- smehdni budete. štimati: štimdn: gašp. 1 442 za čast rečen u vreden Štimdn od vseh je biškup zebran. matij. 2 C 67 zavjetek navnka Kristuševoga bil je preštimdn — štimdnu: matij. 2° 36 reči nikaj ne hasne, ako vas na nijednu preštimdnu istinu ne spomeneju. štimdnoga. v 1 an. rob. 1 129 kojem jestvine grustiju se, kajti poleg vašega štimanoga teka napravjene nesu, gašp. 1 848 kada se od odičeneh domovine nebeške Stanovnikov spominamo, jeda h bi se od štimanoga otca 176 M. VA]jjAVEC, Jezusa Kristusa spozabili? — štimdnom: gašp. 1 539 sveti Blaž narodil se je v Armenije, preštimdnom kotaru Azije, vu varašu Se- baste. —■ štimdne: matij. 2c 48 bog preštimdne peršone poslal je. troviiti: trovane gašp. 1 836 poganini stanovite sire otrovdne i ostvsrjene na dar svetomu donesti Patriciušu. večati: večdna: koc. fil. 18 zemla obečdna je dobra i lepa. — temno: matij, la 92 nemu kralevstvo otca nebeskoga je dbečdno ; — večdnu: gašp. 1 135 obečanu od boga kananeumsku zemlu je obladal, 750 na plaču vsem milosrdnem obečanu pozvani budemo. — večanoga: gašp. 1 433 počel je mesi&ša negda svetem otcem obečdnoga nazveščati; 684 da del najema vsem obečdnoga zadobimo. 239 zalubi se vu zJručnika od otca obečdnoga. —• tečdnomu: gašp. 1 239 najde kčer svoju z lubavjum vužganu proti zdručniku obe- čdnomu; — večdne: matij 2c 20 k vam dojdem, obečdne dare duha svetoga vam podelim. držati: dr Žan: gašp. 1 302 kakti živinče na mestu ovom dr san na nebeško obrne prebivališče. — drždna: gašp. 1 754 ne kakti šlužbenica dršana vučini, da puna duha svetoga je se sudila. — dr Žanu: gašp. 1 481 koji kaj drugo znamenuvali jesu nego sdrždnu negovu srditost? — drždnoga: gašp. 1 457 tebe vu pismu z drugem človekom poštuvanem spodobnem kipu s. Pavla pred tobom po- stavlenom zadrždnoga videl jesem. —• drždni: matij. l a 92 koji za najgorše vsakoga pobolšati se ufaiia dršdni su bili. — dr Žane: gašp. 1 529 ogovarjana zbog neobdržane zapovedi hotela se je očistiti. — dr Žana: gašp. 1 54 vu kojem listu vsa ova zadr¬ žana jesu. c) u osnovama na uva: alduvati: alduvan: gašp. 1 689 Kažimir je z dušum bogu aldu- van. — alduvdna: gašp. 1 401 poklam kam bi bila na službu božju alduvana , živela je vu svetosti; — alduvano: gašp. 1 504 od ko- jega vremena na službu božju dete ovo jest alduvano; — aldu- vdnoga: gašp. 1 520 oteč bog nebeški hotel je po naj sveteši de¬ vici alduvdnoga imati jedinorodenoga sina svojega. — alduvdnim: gašp. 1 501 za zvršenem bogu alduvanem zavezom kraj prikaže Petru cirkvu s. Eulalije. — alduvani: matij. 2 52 nemu jesu bogu alduvdni nedelni i svetečni dnevi kakti dnevi delatni. — alduvd- nimi: gašp. 1 637 David med zažganemi molitvicami svojemi viš- nemu bogu alduvdnemi postavla i ovu. bantuvati: bantuvdn: gašp. 1 474 razmel je, da bratič negov od dačnika zbantuvan želeje se fantiti nad neprijatelom. — bantuvdna: PRINOS K NAGLASU U SLOVENŠTINI I HRV. KAJKAVŠT1NI. 177 gašp. 1 965 da zvrhn nas ne razsrdi od nih zbantuvdna Marija. — bantuvdnu: gašp. 1 656 zbantuvdnu od sebe dobrotu mititi je se trsila. bantuvdni: gašp. 1 885 zadovojno vučiniti sbantuvdni pra¬ vici božanski. bičuvati: bicuvan: gašp. 1 430 znamo dobro, da je bil popluvčn, bičuvdn , osmejan. 816 z vudarci svetcev bicuvan iz tela zhiljam. bičuvanoga: gašp. 1 705 videla je sina svoga sbičuvanoga. daruvati: daruvan: gašp. 1 779 z nebeskum ovum daruvdn milo¬ ščina drugi začne žitek. — daruvdna: gašp. 1 777 z nebeskum ovum daruvana miloščum drugi začne žitek. imenuvati: imenuvdn gašp. 1 567 dva varaša, Mikulinci i Pešu- lanci imenuvdni. požgani jesu. kamenuvati: hamenuvani: gašp. 1 561 koji Jcamenuvdni jesu. mentuvati: mentuvdn: matij. l a 31 glave mentuvdn je bil. — mentuvani: gašp. 1 923 oltari. svojega kinča mentuvani. očituvati: očituvdna: matij. 2b 232 ufala se je žena, da ostane skrivena i neočituvdna. prodekuvati: prodekuvane: matij. l a 89 ze vsema druge kreposti liim bile su prodekuvane, nego su oni učili. štuvati: štuvdnoga: matij. l a 87 našla je onde jednoga poštuvd- noga staroga človeka. — štuvdne: gašp. 1 754 ove svete i poštu- vane družbe devojačke kreposti duhum gčiiena Katarina k noj pridružiti se nakani. — štuvanem: gašp. 1 475 z drugim človekom poštuvdnem bradu imajučem videl jesem. veruvati: veruvana: gašp. 1 269 ova vsa veruvdna jesu bila. vcruvdni: gašp. 1 807 ovo on vnruvani pokaže gospi. znamenuvati: snamenuvdni: gašp. 1 118 znamenem kra]a nebe¬ škega nesu bili snamenuvdni. Rijetko je kod ovih glagola naglas na u od -uva-: zbantiivan matij 2 b 185. Otisnuti dugi naglas ne mijena se na otegnuti u glagola: sejati: sejan sejana sejano. Tako čitaj matij. l a 206 na kojem (poju) dobro seme bilo je posejano , 221 jen krat posejano vklije se i zraste drevo. Naglas na slogu pred n imaju oni glagoli s osnovom a, koji imaju i u infinitivu i prezensu tamo naglas, te se ni ne mijena m ne prelazi na drugi slog. Tu če biti dosta samo dva tri primjera. drapati: drdpano: gašp. 1 396 zapove ono (telo) vu jednu smr- duču hititi mlaku, da od cuckov razdrapano bude. 178 M. VApAVKC. levati: levanum: gašp. 1 589 z molitvum suzami zalivanimi otca svojega vu red povlečenoga stalnoga je vučinil. višavati: višavam: gašp. 1 132 David, videči, da bude ovo ime odičeno, zvišdvano, neobladano, iskriknnl je: . . vajati: valanoga: gašp. 1 4‘i4 sudec vu škuru temnicu vsega razdrapanoga i vu krvi lastoviti ovdlanoga da postaviti. jedinati: jedmanim: gašp. 1 507 obodva z veselem, z žalostjum zjedinanem, objemu se. dugšati: dugšanemi: gašp. 1 481 telo z podiigšanemi molitvami trapiti boje začne. delati: delano: vran. rob. 1 8 blizu pedeset jezer novib biž je podelano. ččsati: česanimi: gašp. 1 655 z razčesanemi lasmi vu cirkvu dojde. Na prijedlogu naglas ima nadejati se: nddejana: matij. 2b 32 danas dogodila se je nim nenadeana sreča. Naglas na slogu pred -uva- je rijedak: kaštiguvati: Icaštiguvan: gašp. 1 96 ovo je človek prekoredno Tcaštiguvan. Nastavak en (jen ven): a) naglasen: en ena eno eni ene, kašto deti n. eni ena eno. a) u glagola bez nastavka u inbnitivu xx) od osnove na r : ter: trene: gašp. 1 392 dojde vu varoš Dacian za nimi, i štima- juči z gladom, žedum i ostalemi nevojami zatrene, pred se vu- čini dojti. Govori se i: prederen itd. PP) od osnova s vokalom e i o (ne = e e i a): zgneten zmeten ponešen spečen stepen zboden itd., tako ipak i: posečen, stučen. U sing. mase. je naglas često na slogu pred en: gneten pečen ocveten, zbbden. Mjestimice je plural naglašen na zadnem slogu : zmeteni zmetene. Na prijedlogu naglas ima u: id: najden nljdena najdeno: gašp. 1 397 sveto telo poišče i naj¬ deno dostojno pokopa. — najdene: 644 pred kojčga sluga božji četiri kolače iliti gibaničice vu komorici najdene postavi. čet: poštena itd. ili pošten poštena poštčno. — Ali i drugde: tres: natresen: petr. 94 dajte i vam se hoče dati: meru dobru i nagnetenu i ndtresenu i vun tekuču vu vaš naručaj hotč dati. PRINOS K NAGLASU U SLOVENŠTINI I HRV. KAJKAVŠTINI. 179 Kriiga ima malo primjera za ena čno i to što dolazije večinom izvjestno te va]a čitati: ena eno itd. n. pr. rek: rečena: gasp. 1 766 vu ovom betegu rečena (die genannte) Magdalena večkrat vredna je čuti bila Kristuša k Katarini doha¬ jajočega. — rečeno: gašp. 1 396 karvan rečeno telo je nedotekneno začuval. — recenoga: gašp. 1 567 breg Etna imenovani ogneno kamene začel je hitati proti varašu Katane, poldrugu milu od brega rečenoga postavjenem. — rečeni: gašp. 1 558.na rečeni dan dušu svoju vu ruke stvoritela svojega spusti. — rečeneh: gašp. 1 142 po imeneh prveh gori rečeneh težko mi božanstvo spoznati moremo. YY) od osnova s nastavkom i naglašenim u prezensu, na pr.: činim: čihena: gašp. 1 644 jesu i druga čuda najmre zadrle leto živlčiia od nega vučinena , 772 neizgovorna jesu ostala čuda po svčte Katarine najemu vučinena. —■ vučihenomu: gašp. 1 879 tak Marija čisto mleko podala je bogu vučihenomu človeku. govorim: govorjenemi: gašp. 1 783 za zgovorjenemi rečmi' Kata¬ rina taki spusti dušu. gubim: gublčnomu: gašp. 1 799 malo včerašiie daruvane proti velikomu pogublenomu blagu vidi se. koc. 44 odvračam od mene. službe pogublene i nevo|ne. habim: hableno: koc. fil. 82 na skorom gnezdo naše zvesti sha- blčno videli budemo. novim: novleno: koc. til. 78 kotero on s svetum kakti pečatjum v tvoje srdce ponovleno zapečati. petim: pečena: gašp. 1 606 vsa po redu sobum pripečena svetomu povč človeku. pustim: puščene: gašp. 1 756 iskaže se lioj zaručnik nebeški Kristus i noj očivesto obznani ne listor vse odpuščene grčhe, nego i kaštige za ne zaslužene. rodim: rodenom: gašp. 1 521 da po narodenom sinu ne bi zrok sumle drugim podala, hotela se je očistiti. rodena: gašp. 1 521 su bila vsa prvorodena alduvana zakonu. rodenoga: gašp. 1 949 Jožef je vreden bil videti na ov svet narodenoga sina božjega. učim: učena: gašp. 1 754 zvršeno izvučena vu pismu puna duha svetoga je se sudila. - učenim: gašp. 1 723 razumnem i rudnem želejučem postajati reče: . . vršim: vršena: matij. 2c io koji reč negovu obdržava, vu nem je zvršena jhbav božja. - vršeno: 2c 12 budete zvršeno veseli. - vršene: 2° 221 onda vi spunite dužnost evršene jubavi proti bliz- 180 M. AVpAVEC, nemu. — vršenoj (ili vršenoj): 2 C 9 obečal je, da se nim kakti pravi mesiaš vu svojoj 2 vršenoj zmožnosti i diki hoče izkazati. Tako se mnogo govori, ali se mnogo govori i drukčije, kako ce se niže vidjeti. Naglas na slogu pred n. a) otisnuti. On dolazi: a) u glagola bez nastavka u infinitivu u osnovama s vokalima a e e i: vkraden vkradena vkradeno; izjeden, spreden, ozeben itd. gdje je i u prezensu otisnuti naglas: kradem pijem. pad: paden: gašp. 1 429 vu smrtovm grehu zapopdden najbole bi se bil srdih seg: sežena: gašp. 1 713 odkuda vsa prečtana dobro je razumel, presežena s pametjun do smrti zadržal. sed: sedenu: gašp. 1 721 on peršonu drugu od vraga obsedenu pomilujuči Stanovnika duši protivnoga od hc je pretiral itd. Tako i osnove na vohal: bijen (upravo: bijen) čujen; pokriven, odeven itd. n. pr. čujena: gašp. 1 407 vučimo se čujena obdržavati. P) u glagola s nastavkom mm, koji imaju i u prezensu otisnuti naglas na slogu pred en. dvignem: dvigiienimi: gašp. 1 492 na koteri muki sto i osemdeset ran ntiter do kosti gingava divojčica s podignenemi vu nebo očima vitežko podnese. sluhnem: sluhnen: gašp. 1 600 bog pošale k nemu angela, koj posluhnene molitvice negove nazvesti. supnem: supnen: gašp. 1 553 na reči ove osupnen oprosi mater seiiu onu sebi znanu vučiniti. opomenem: opomenen : vran. rob. 1 59 Robinzona z;I to vu ži- vlbriu zadržati je hotel (bog), da se po tugah i nevolah svojeh opominen pobolša. Y) i u glagolima s nastavkom e (i a od e), koji imaju u pre¬ zensu otisnuti naglas na slogu pred en a,n: vidim: viden, slišim: slišan slišana slišano. S) u glagolima s nastavkom i s naglasom na tom i u prezensu (uz en u sing. mase.): graden gradena gradeno uz graden gra- dena gradimo. budim: budeni: matij. l a 171 izbudeni kakti preporbdeni po¬ stanemo. delim: delen: matij. 2c 214 on bude vse ovdi na zemli z mi- loščum negvum nadelen. — delene: 2c 134 ove bile su med vno- žinu ludstva razdelene. PRINOS K NAGLASU U SLOVRNŠTINI I HRV. KAJKAVŠTINI. 181 duri se: dur j eni. matij. 2 b 37 ravno ov odurjeni je jošče jedini. koji pravu čutjivost dužnosti i vere je pokazal. dvojim: dvojena: matij, la 27 koja za vas s tem boje nedvojena znamčna biti moraju svedočanstva. gradim: gradena: matij. 2° 44 mesta s plotom ogrddena. novim: novleno: matij. 2 c 50 stoji pri vas, je li ovo toliko puti ponovleno pozavane prijeti hočete. pustim: puščeno: matij 2c 46 zveličitel pretekel je hegova pitana i pital je nega sam: bi li dopuščeno bilo dan sobotni betčžnoga vračiti. slepim: slepleni: matij. 2 c 66 od svojeh predsudčhih zasUpleni. slobodim: slobodeni: matij. 2 h 42 oslobodeni od betega. 2 ° 232 na jenkrat bila je od betega svojega oslobddena. trošim: trošena: matij. 1« 142 voda potrošena je bila. zvestim: veščenoga: matij 2° 38 tolnača su činili, kak bi svetlost nazveščenoga evangeliuma zadužiti mogli. s) u glagola s nastavkom i u inf. koji imaju u prezensu na slogu pred im otisnuti naglas. mučim: mučeni: gašp. 1 351 zmed kojeh vsaki dan vnogi mu¬ čeni jesu. stavim: stavleno: gašp. 1 308 na pamet donašaju mu bogastvo o stavbeno. korfmim: koruhen: gašp 1 430 znamo dobro, da je bil trhem koruhen. pečatim: pečačen: gašp. 1 476 vmirajučega pohodi žena kruto prosčča, da bi nu od greha odvezal, kojčga zapisanoga i zapečace- noga poda itd. b) otegnuti naglas. On dolazi: a) u glagola bez nastavka u infinitivu s osnovama na suglasno s vokalom e i o u sing. mase.: zgnčten zboden. P) u glagola s nastavkom nu, koji imaju u prezensu na slogu pred nem otegnuti naglas: dotčknem : doteknen. doteknem: gašp. 1 132 doteknen na stegnu ranu je zadobil. sehnem: sehnena: gašp. 1 568 divčjčica na jedni ruki i nop): zasut. bi: bit: ravn. 2 170 ves pobit ostrmi; — bita: ravn. 2 84 tako lč je bila tudi drugčina skušhava odbita. — bita (dual): ravn. 1 58 vidi Jožef stopfvši v riu ječo, de sta vsa oparjena in pobita. — bite: lev. žup. 22 bodi si tako, da bi se sebi izgovdrilo nekaj ubite in ujete živAli. kri: lent: preš. 160 Apel zad skrit posluša. — krita: ravn. 1 3 pokrita je bila zemja še vsa z’ globokimi vodami. 1 46 Štirna bila je z velikim kamnam pokrita, preš. 95 skrita nobena bila ni zvezd ti neba poezija. — krito: ravn. 2 12 srečo do božje milosti je Elizabeta do zdaj globoko v’ srcu skrito v’ sebi hranila. li: lita: preš. 158 ak je od kalhe karna bo)ga žita in bdjs’ ob¬ delana in bol polita , naj se ne piše kalha, ampak kama. ravn. 1 170 ti ne bo po nedolžnem prelita kri vesti težila, preš. 171 kri po Krajni, Korotani prelita napolnila bi jezero. mi: mit: škrii. prip. 33 12 ny od svojih madežov omyt. vi: vit: ravn. 2 190 v gol prt je bil (mrlič) zavit. — vita: preš. 31 Judna bo ko satan zvita, kadar bdš z no zavozlan; vito: škrb. 1 124 soje grehe tako zavito naprej prnesd, de spovdmk nih tčžo ne more soditi. — viti: škrb. 1 123 so eni tako zviti da greh razodenejo, ravn. 2 90 ti posli so farizeji bili in torej zviti in po¬ tuhnem. vpi: vpit: ravn. 2 285 kako grč že neki na grešnikov dom (Je¬ zus), ki je ves razvpit? ži: šit: ravn. 1 12 sad prepovedani veseje obeta, ošit pa na- žčne smrt. de: det: ravn. 1 22 preveč je pil (Noe): vpijanil se je in nespo¬ dobno in razodet je ležal v šatoru. - deti: preš. 152 vsi čudeži 13 184 M. VAI^AVEC, noči so razodeti. — detih : lev. žup. 98 tedaj se pokličejo vsi, kar jih je zadetih. — dete: ravn. 1 152 z drobnico so odete mulave. gre: greta: preš. 119 pravlica po Esop’ od vas zapeta več nima slasti kakor jed pogreta. pe: peta: preš. 133 magistrale pesem trikrat peta vsih drugih vkupej veže harmonije. 102 od mene pesem vsaka je prekleta, ki nima pr&v slovenskiga imčna, naj še tak6 prijčtno bo zapeta. šte: štet: preš. 184 prčd je štet bil med druide. — šteto : lev. spis. 3 142 hočem bogastvo neprešteto pred soboj poslati, šteto (plu): žup. 13 volilska pravica je vzeta za hudodelstva našteta v § 58 b. c. — št. če: četa: rog. 2 13 ona sama spočeta bila je brez vsega madeža, preš. 133 prihodu a (pesem) v predne koncu je začeta. — četo : ravn. 1 25 gre vse v šibre, če je brez boga začeto. je e: jet-et: preš. 83 pred dvema lčtama bil je vjet, po sili v Sol¬ date bil je vzet. 77 na zvčzdo gledjoč vhiti, bo otet. mlad ribič od čistiga ogiia je vnet. — eta: lev. spis. 3 176 ker je bila najeta do Čateža, ni vedela kaj bi in kako bi. preš. 104 bila srca ni prčstost men’ odvzeta. 177 od zamaknena je vsa prevzeta. 177 o blagor blagor Črtomir! ti vneta deklica od tvčjiga pogleda. -— jeto: preš. 176 sreč mlado ni za noben’ga vneto. ravn. 1 155 pre¬ sneto mu gre! rog. 2 16 zahvalila se je za to prejeto gnado. — etega: ravn. 2 267 kdor nima, mu bo še to, kar ima, odvzetiga. 2 259 le kar ga vbogim damo, je otčtiga. — ete: ravn. 2 117 252 tako po ludeh so Jezusove prilike posnete : lev. žup. 66 prepovedane so nekatere igre od Nemcov izprejete. ravn. 1 262 prebivavce žčne v j ete v’ Babilon. — jetih: ravn. ber. 44 veliko ludi pozabi prejetih dobrot, ber. 26 rešil je Lota in kar jih je bilo še drugih v jetih • — etim: preš. 74 srce samč zavzetim ostane pred očmi; ravn. 2 52 nad oUtim Ježuškom se božja očetova skrb vsa mila razdanuje. — jeta (dual): preš. 178 objeta sta, ko bi bila telesa en’ga. kle: Met : ravn. 1 16 preklet si na zemli; — Meta ravn. ber. 15 bodi prekleta zavol tebe zemla. preš. 102 od mene pesem vsaka je prekleta. — hleto : škrb. 1 195 tako je preklčto konc vzel. pe: peti: lev. žup. 39 vozovi naj ne bodo pripeti k zadhemu koncu kacega druzega voza. — pete: lev. žup. 59 ob krastah se delajo napete belkaste lise. preš. 68 kar slišala moških okrog je je slovet’, skuščla jih v mrčže raspete je vjet’. — petim: škrb. 1 56 mu imajo z razpčtim rok4mi naproti teči. PRINOS K NAGLASU U SLOVENŠTINI I HRV. KAJKAVŠTINI. 185 su: sut: škrin. sir 22 l leu je bil z blatnimi kamni postit; — suta: Skrb. 1 65 očita, preštnica ima s kamnami postita biti. preš. 164 kjer bodi, mu je s trnom pot postita. u: uti: škrin. XXIX stojte obtiti na nogah, že: zeta: ravn. 1 140 poberala je klasje, dokler nista bila ječmen in pšenica doMta. U ugarskoj slovenštini je isti slog naglašen, kojino u kranskoj slovenštini. Osnove na r grade particip od infinitivne osnove ej = e: požrejt. buj: btijti: ktiz. jan. ozn. 5 6 med timi starišmi je bio agnec stoječi liki bujti; — btijto: ktiz. jan. ozn. 13 4 vido sem edno z ti glav negovi liki na smrt bujto. e je: ete: ktiz. mat. 4 24 prinesli so k nemi vse z razloučnimi boleznostmi i mokami obvzčte. ktiz. žid. 5 2 ki bi se mogao do¬ stojno smiltivati nad neznajoučimi i blodččimi, zato je i sam ob- vzčti z nemočnostjo v. vi: vito: ktiz. luk. 2 12 najdete dejte vu plenice povito. kle: Meto: ktiz. 2 petr. 2 ll angelje ne nesejo prouti dim pred gospodna preklčto sodbo. pe: peta (dual): ktiz. mat. 27 38 raspeta sta ž nim bila dva razbojnika, kii. mal. 74 preporačam tebi, moj raspčti Ježuš, dušo. mark. 16 6 Jezuša iščete NsCzarenskoga toga raspetoga. pr: prtijta: nagli. 66 gda so vrata zaprejta. — prejtivi: nagfl. 31 j eh me čujete tak dobro, kak gda sta vam obej vtihej od- prejtivi ? žr: žrdjta: ktiz. 2 kor. 15 54 požrejta je smrt vu oblldani. F kajkavštini. Tuj va]a isto, što je kazano za kransku slovenštinu u opče; ali se čuje i na štokavsku otegnuti naglas u padežima, u kojima ima više sloga od sing. nom. m.: bit bita bito itd. bi: bit: gašp. 1 471 znamo dobro, da je bil na križ raspet s čavb pribit. če: — četom: gašp. 1 796 nigdo vu dobro pričetem delu naj ne gizda se. je e: et: 879 brez greha spočita. 796 žalosten po začetom odhaja putu. Šimunič fen. 224 ov mrtuk je po tvoje glave vzet. gašp. 1 713 gusto krat vu duhu vzet na spodobu kamenitoga kipa prebi- * 186 M. VApAVEC, vase. — jetu: gašp. 1 709 videči da nikaj ne mogu opraviti brati najetu pošaju k iiemu kruto lčpu i mladu, ali nesramnu Ženu. — jetoga: gašp. 1 720 ovak prijetoga sob um odpeja. ■ — jete: gašp. 1 . 726 vu vuzi žalostni postanu ne zbog podjete muke svoje. — jeti: kov. 165 paziti moraš, da budeš gospoditel činov tvojeh i ravnitel a ne sluga niti kupleni sužen, nego boje iznet. gašp. 1 735 vu na¬ jeti hižici. — jete: gašp. 1 856 najete žene poša]e vu trnae. 615 kade prijete jesu ne molitvice. — jeta: gašp. 1 657 boječi se, da ista dobra dela od pravice božanske ne bi hoj bila za greh prijeta. — jetrn: gašp. 1 725 za prijetem odgovorom Felicitu nazad odpelati zapove. kle: Mete: gašp. 1 734 imel je med knižieami nekoje proklete i prepovedane. pe: petoga: gašp. 1 643 ondi čudnovito razpelo iliti kip raspč- toga na križu Jezusa pohodi. Kašto skoči naglas na prijedlog: pr (od per): zaprta: petr. 78 naj me bantuvati; vre su vrata zaprta. Gdjegdje u narodu dolazi naglas na zadhem slogu: zbit zbita zbito zbiti zbite; obrit obrita obrito obriti; rezlit rezlita rezlito; obut obuta obuto; prečut prečuta prečuto: pokrit pokrita pokrito; vrnit vrnita vmito; zgret zgreta zgreto. Kod naglasa u glagola imalo bi se govoriti i o naglasu u imper- fektu i aoristu. Imperfekat i aorist govore se j edino u slovenštini još u rezijan- skom narječju. Od nega mi je malo poznato i pristupno u taj par a Boduenova ispita o rezijanskim govorima mi nestalo, niti ne mogu kazati, je li naglas jednostavan ili takoder otisnut i otegnut. Na službu mi stoji samo onaj komad jevandelija, koje se čita na uskrsni ponedjelak (luc. 24 13—36), a štampan je u trečem tečaju slovenske Bčele godine 1852. Napisa to heki Bl-igh kapelan u Reziji. Naglas u imperfektu. U rez ij anštini. Glagoli bez nastavka u infinitivu s osnovom na suglasno (i na e i by) prave imperfekat završetkom eh eše itd. Tako se završuje i imperfekat glagola s nastavkom e. Ovi čini se da imaju na¬ glas na završetku čh čše . . eho, kakove je vrsti tuj naglas, ne znam. Boduen „rezbjanskij katihizis“ piše to kratkim znakom oešoe: PR1N0S K NAGLASU U SLOViCNŠTINI I HRV. KAJKAVŠTINL 187 moešoe mar&šce (imeše moreše) bceho; prema tomu bi bilo eše eho (ege eho). bi: beše: 399 ano to bese itadej, k’ ž nima sedeže. — Mlio: 319 ma pa so nas nenke ženiš ses med naših prestrašile, k’ pred bre- skom beho tan per hrodu. 399 ki ž n im beho. gred: hardeše: 318 Jezus h ar d eše ses nima (