PRINOS K NAGLASU

U jVOVOJ SLOVENSTINL

NAPISAO

M. VALJAVEC.

(Prestampano iz XCIII. i XCIV. knjige Rada jugoslavenske akademije
znanosti i umjetnosti.)

U ZAGREBU

TISAK DIONIČKB TISKARE

1889 .





6 .

Naglas u prezentu glagola koji prezentni nastavak
jo  drže samo u 3. plur.

c. Osnove na i.

Ove imaju naglas na osnovnom i,  ili na slovci ispred nega:
častim, hvdlim. veselim, gospodarim. Dale prama početku riječi
akcenat ne dolazi osim gdjegdje u kajkavaca kad na štokavsku
zanose.

A. Glagoli s naglasom na osnovnom  i.
a) u kranštini.

Ovdje dolazi otegnuti naglas u svim osobama u sva tri broja:
častim častiš časti
častimo častite častijo, češče: častč
častiva častita.

(J gorenštini a i drugdje prelazi naglas kao " na zadnu slovku
(na osobni nastavak) u pluralu i dualu :

častimo častite častijo
častiva častita.

U nekim krajevima u Gorenskoj dolazi tuj mjesto osnovnoga i
opako e  s gravisom: h:

častemo čas to te častejo
časteva častčta.

Ima nekoliko glagola koji imaju u nekim krajevima naglas na
osnovnom i,  a u drugim na slovci ispred nega: glasim i gldsim,
govorim i govbrim itd.

*

4

M. VALJAVEC.

TJ gorenskom govoru ispred naglašene slovke neki vokali u osnovi

pa i osnovno i postaju poluglasom koji se, kad izgovora ne preči,

i izbacuje, a pred nim onda 1 r m n bivaju sonanti: 1 r m n, tako

0 o o 0

e =  e: dlim = delim, zmnim = izmenim ; enim > ili enim, cnmo,

0 0 0

ente = cenim, cenimo cenite preko : cenim, ctnimo, cunute, ci.nmo
0

c en te; drvim, gršim, štrlim, prtim = drevim. grešim, strelim, pre-
0 0 0 0

tim; kamen (v mlinu) se lpi = lepi; — tako u:  bdim, zbudim,

0

zbudite i ca z bete == budim, zbudim, zbudite; pustim i pstim,

puste = pustim, pustite preko: pustite, pust’te; — tako i  ispred

v gde onda u postaje u: žvim = živim preko žuvim, žuvmo, žuvte,

žuva = živimo, živite, živiva preko: žuvumb, žuvute, žuvuva,

žuv’mo, žuv’te, žuv’va; krvim, krumo, krute = krivim, krivimo,

0 0 0

krivite.

Tako se naglasu ju :

1. mnoge osnove koje se grade od jednoslovčanih supstantiva i
adjektiva s  " ili '  n. pr. častim: čast, črnim: črn, dani se: dan,
delim: dčl, darim: dar, dolžim: dolg, družim: drug, gatim: gat,
gradim: grad, glasim : glas, glušim: gluh, gnusi se : gnus, grdim:
grd, grešim: grčh, hladim: hlad, hudim se: hud, jezim: jez, ka¬
lim : kal, krivim: kriv, krstim: krst, češče krstim, kvarim: kvar,
lenim se : len, lepim: lep, levim : lev, mastim: mast, mirim: mir,
možim: m6ž, mračim: mrak, plenim: plen, prašim: prah, sadim :
sad, srdim : srd, sladim: slad, slastim: slast, sledim: sled, slepim:
slep, sneži: sneg, strelim : strel, studi se: stud, sušim : suh, svarim :
svar, svetim: svet, tirim: tir, trdim: tvrd, učim: tik, valim: val,
zlatim: zlat, žarim: žar, živim: živ, itd.

2. mnoge osnove s vokalom o (ne  — a), koje imaju u stokavstini  '
na tom vokalu u prezentu, kad imaju dvije slovke, a kad se slože
te postanu tro- ili viseslovcane imaju  ' na slovci ispred te slovke:
drobim Štok. drbbim hdrobim. Tako: borim se: bbrim, bosim:
bbosim, dojim: dojim, odobrim: bdobrim, drobim: drbbim, dvojim :
dvbjim, dvorim: dvbrim, gnojim: gnbjim, godim: gbdim, gojim:
gbjim, golim: gblim, gostim: gbstim, grozim: grbzim, kojim: kb-
jim, korim : kbrim, kotim : kotim, krojim : krbjim, kropim : kropim,
krotim: krbtim, lovim: lbvim, ložim: ložirn, množim, množim, mo¬
krim: mbkrim, pre-mostim: pbd-mostim, nočim: nbčim, norim:
nbrim, novim : nbvim, plodim : plbdim, plotim : (plbtim ?) pojim :
pbjim, potim: (potim), za-poznim: bpoznim, prostim: oprostim, ro-

PEINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI.

5

dim: rodim, rosim: rosim, rotim: rotim, blagoslovim: blagoslovim,
smolim: smolim, svojim: svbjim, s-tvorim: tvorim, topim: tbpim,
trošim: trošim, zlobim: zlobim, znojim: znbjim, zvonim: zvbmm,
itd. ali kosim premda kbsirn.

3. vecinom osnove s poluglasnim ili sa ol  (od lm k); dbnim,
temni se tenim kLsnim, mtgli se, puklirn; dolžim, tolstim, žoltim;
ali i ipak: polnim, muvim (= molvim).

4. vecinom osnove s vokalom e  (ne = č) u slovci ispred osnovnoga
i  n. pr. grenim, jerim, kelim, mečim, medim, pestim, redim, sre¬
brim, težim, vedrim, žmečim, žveplim, itd. ipak: ženim, žvččim.

5. Osnove od više nego od dvije slovke, koje ne postaju tim
višeslovcane da su slozene s prijedlogom,  one

a) koje se grade od supstantiva na -oba, -oda, -dta:  lenobim se:
lenbba, a lev. žup. 5. 7. zalendbijo, oslobodim: sloboda, turobim :
turbba, po-gospodim : gospoda, lepotim: lepota, sramotim: sramota,
lebkotim: lehkota (kajk. zlehkotim).

b) koje se grade od supstantiva ili adjektiva s  " na zadnoj slovci:
čemerim: čemer, grebenim: greben, zakorenini: koren, jeseni se:
jesen, pepelim: pepel, veselim: vesel, večeri se: večer.

c) koje se grade od supstantiva s vokalom o u zadnoj slovci, koji
imaju u genetivu i od adjektiva koji imaju u femininu ' ili ‘ na pred-
zadhoj slovci:  pokojim: pokoja, svedočim : sveddka i svedbka, go¬
vorim uz govbrim : govora obično govora, debelim : debela, gotovim:
gotova, opoštenim: poštbna, mlahavim: mlahdva, črlenim: črlena,
rdečim: rdeča, rmenim: rmbna, zelenim: zelbna, itd. pa tako i:

0 0 0 o

dalečim: daleko u kajkavaca.

Osim navedenih ima još nekoliko takih osnova i dvo- i više-
slovčanih.

Za potvrdu da je naglas na navedenim slovkama evo primjere
iz kiiige:

budi expergiscere: budim:  rav. abc. 35 se izb ud im, jap.
prid. 1, 326 de pravu zavupahe per vas obudym,  jap. ev. joan.
6, 39 tb istu na pbsledni dan obudym,  jap. ev. jon. 11, 11  grem
de ga od spaha zbudym,  jap prid. 1 , 116 sturi de se jest zbu-
dy  m iz moje mrtvice; — budiš:  skrb. 1, 198 vmoriš pa spet
k živlenu obudiš,  kast. 67 aku ti na le te besede se ne zbudyš,
tako ne spyš, skrili. 18 prip. 6, 22 kadar se zbudiš,  skrili, pok.
1, 43 ti nega z vero zbudiš; - budi:  dalm. jez. 50 on me vsaku
jutru o b u d y, on mi uhu b udy de poslušam, joan. 5 oča te mrtve

2

6

M. VALJAVEC,

gori  budy,  kast. 2, 80 te leine flisik dčlu gori budy,  škrin. 295
kateri spijočiga iz trdiga spaha budy,  škr. 1, 8 vse to zameta
kar nagnene budi,  preš. 137 budi  dih pomladanski liste, ravn.
zgod 2, 72 tudi iz teh kamenov le bog Abrahamu otrok lohka
na budi,  dalm. prip. 10 sovražtvu obudy  kregahe, škrin. 29
srd boje obudy,  198 katera poželčhe obudy,  297 kdor srce
vtisne, občutene obudy,  jap. ev. joan. 5, 28 kakbr oče te mrtve
obudy,  jap. prid. 1, 59 v tem času obudy  negova lubezen mojo
hvaležnost, 361 on obudy  v hej en strah, 2, 108 pyanost nespo¬
dobne žele obudy,  kemp. 189 lubezen Jezusova nas obudy
svete rečy želeti, 300 on obudy  notrene vojske, 348 katera tebe
goreče obudy,  401 de se k veči časty mojga imena obudy,  457
katerga on obudy,  škrin. pok. 1, 64 moje vupane naj him vii-
pane obudy,  3, 105 pogostna molitu velike žele v srci obudy,
Skrb. 1, 68 poželene mesd zoper duha obudi,  410 kteri vmori
pa spet k živleriu obudi,  502 ta pogled obudi  na en krat he
sreč k pokčri, ravn. zgod. 1, 236 bog obudi  hud vihar, ravn.
ber. 35 ko se Jakob iz spaha prebudi  reče., kast. 19 tu opo-
minane gori zbudy  to zastopnost, 255 potrpežlivost vus život
gori zbudy,  367 naj tebe gori zbudy  božja lubezn k eni čed¬
nosti, traun 181 sane kadar se kd6 zbudy  zginejo, jap. prid.
1, 287 kakh je t6 de se tvoja v§jst v eni nevarni bolezni zbudy?
škrin. pok. 2, 26 kateri se iz spaha zbudy,  ravn. zgod. 1, 9
Adam se zbudi,  60 po tem se kral zbudi,  ber. 38 kadar ga
(Jožefa) bratje priditi vidijo, se v hih srcah stara pika do nega
zbudi,  205 zdravi mirno spi, vesel in pokrepčan se zbudi,  preš.
181 zbudi  ga ’z misel tih mož govorica; —- budite:  škrin.
137 i 139 zarotym vas de ne zbuditč  inu ne predramite lhbo.
— budh:  jap. prid. 1, 283 one ob ud e nagnene k čezdajanu,
kast. 255 kadar nadluge ga zbude,  jap prid. 1, 319 žalostne
misli ga na naglim gori zbude,  ravn zgod. 2, 217 vuečnci ga
zbudč,  preš. 133 misli, kjer po noči v spahi so zastale, zbudh
se ko spet zhrja noč prežene, 138 zbude  se v srcu sladke har¬
monije; — budijo:  preš. 77 ž&rki zvezde lepč. . mu v prsih
budijo  čiste žele.

cedi: cedi:  škrin. 14 kurbe žnabli so kakbr satovje, iz kat§-
riga se med cedy,  145 hegovi žnabli so limbar, iz kateriga se
nar bdlši myrra cbdy,  kuga 47 iz gobca se jim slina cedy,  65
preveč beliga žanfta noter v gobovo spravo tih pluč c b  dy, 168
iz nosnic se le malu prekuhaniga žlema ebdy,  ravn. zgod. 1, 26

PRINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI.

7

so jo deželo imenovali, ki se mleko in med po iii cedi, 85 ki se
mleko in med po ni cedi,  116 dežela je res ki se mčd in mleko
po ni cedi,  levst. žup. 59 živ&l cedi  glčn, 60 iz nozdrvij se
cedi  vbzger, ravn. ber. 160 tako se s polito vodo precedi; —
cede:  škrin. XXX kakbr se kdple po laseh ced§,  16 iz kate-
riga se dobru dišeče kaple vun cede.

ceni: ceni:  levst. žup. 42 do pet gld. kvare ceni  polak.
časti: častim:  jap. ev. joan. 8, 49 jest častym  mojga očeta
8, 54 aku jest sam sebe častym  takti moja čast nič ny, moj oča
je kateri mene časty.  škrin. pok. 1, 123 jest te iste s ponižnim
trepetam častim,  ravn. zgod. 1, 237 boga častim; — časti:
dalm. joan. 8 moj oča je pak ta kir mene časty,  sirah 10 nič
se ne rajma de se ta zanikrni bogati časty,  sirah 3 kateri svojo
mater časty  ta dober šac zbira, itd., kemp. 442 kadar ta mašnih
to mašo bere, časty  boga. jap. ev. joan. 5, 23 kateri svnu ne
časty, ta ne časty  očeta, škrin. modr. 15, 17 on je tudi bolši
kakbr le ty katere časty.  traun ps. 14, 4 te kateri se gospoda
boje, časty,  21, 24 vus Jakobov zarod naj nega časty.  škrb.
1, 97 drži se za srečniga, k’ te vse časti,  113 to ludstvo me
scer časty  z žnabli, ali daleč proč je nih srce. ravn. zgod. 1, 179
časti  me kdor mi hvaležnost opravla. 207 kdor se siromaka
vsmili, časti  negoviga stvarnika. 2, 144 s takimi svetimi misli se
bog še le prav časti, 267 le to te časti,  300 sinu je vso sodbo
izročil, de vsi sinu čas tč kakor ga očeta: kdor sinu ne časti,
ne časti  očeta, ber. 128 od zdej naj vsak časti  in mčli boga.
11 človek je k temu namehen de boga spoznč, časti,  lubi, moli.
zgod. 2, 215 dišave, ki so ji prčd zmed lds dihtele, so ji le še de
Jezusa z nimi počasti; — častimo:  ravn. zgod. 2, 144 ta
lubezen do ljudi nas bogu dela enake, z no ga še le prav ča¬
stimo; — časte:  truber pslm. 67 ga če s te e, dalm. 5 mos.
21 nega ime časte,  prip. 31 jo za izveličano čast  6, dan. 3 tvojih
bogov ne časte,  sirah 36 de se tvoja čudesa čas tč, 38 krajli ga
časte.  schonl. 168 boga čas tč. kast. 211 božjo dobruto čas tč,
248 za tu ga časte,  353 z veselo štimo hvalio inu čas tč povih-
šovahe inu svitlost božje časty. Kemp. 155 le ty ga čas tč, 402
ony se prou dobru skuz to časte,  491 naj  tebe časte  inu  hvalio
vsi folki. jap. mat. 5, 16 de časte  vašiga očeta, 15, 9 ony zab-
stoju mene časte,  joan 5, 23 de vsi symi časte  kakbr časte
očgta. škrin. prip. 19, 6 dosti jih je kateri časte  mogočniga obraz’
predg. 8, 12 nega časte.  ravn. zgod. 1, 178 zberite jih, ktir,

8

M. VALJAVEC.

me časte, 180 vsi Izraelci ga lubijo in časte, 200 ktire liegovo
smrt časte,  ber. 12 naj ga časte  in molijo, 66 de starčike
časte; — častita:  ravn. ber. 13 bog sam jih je podučil, kako
de naj ga č a s t i t L

črti: črt6:  ravn. ber. 196 škodoželni nevošlivic svoje sreče je
morivic, taeiga povsod črte,  radi od nega beže. Metelko 283 ktire
jo silno čnrts; ■— črtijo:  ravn. zgod. 2, 21 ki nas črtijo.
Govori se i: črtim.

dani: dani:  ravn. 1, 41 zjutraj vstane hlapec kmalo ko se
dani, 60 brž ko se zdani  je poslal po vse modre in izlagavce
po Egiptu.

dari: d ari:  ravn. ber. 195 otrok ki reveža ne žali, mu rad svoj
kosčilt pomoli, se per ludeh nar lepši hvali, obilno bog ga obdari;
— dar  it  e:  ravn. 1, 106 ne pokusite pred novine kruha ne klasja
ne zrna do dneva, dokler je ne pod ari tč gospod bogu.

davi: davi:  ravn. 2, 257 vun grede ta hlapec najde eniga svojih
shlapcov ktiri mu je dolžen bil sto desetakov in zgrabivši ga ga
davi  rekoč: plačaj mi kar si dolžen, 1, 135 Abimelek jih za-
kropi, pretčpo do mesta, vžuga mesto, p o davi  mestničane. — Nu
običnije glasi: davim, daviš, itd.

deli: delim:  škrin. 171 brez hlencna sim se no (modrost) na-
vučil inu brez nevošlivosti no vun dejlim,  škrb. 1, 51 rezde-
1 i m govorjene inu rečem: . ., 84 to je zapopadik donašne pridige
ktiro rezdelim vtrinavke; — deliš:  ravn. zgod. 2, 146 kadar
v boga jme deliš,  ne trobi pred sabo, ber. 193 res je ki bog go¬
voriš, modrost si zgol brez zmote, kdor v te zaupa, mu deliš
oblublene dobrdte, met. 293 psu svoje jčdi deliš,  škrin. pok. 1, 44
ti vse pomoči grešniku usmilenu dodejliš  (dalm. josv. 13 de jo
Izraelu rezdiliš); — deli:  dalm. job. 38 po katerim poti se
luč dely?  ester 3 en folk je reskroplen inu se dily  mej vse folke,
jezaija 9 kakor se vesele, kadar se rup (plejn ali pajdaš) dely,
jezaija 9 kadar se rup dely,  psi. 104 ti si sturil luno de se lejtu
po nej dely,  lcemp. 121 on dely  velike gnade tim poldeunim, 380
bug vse iz gole lubczui ven dely,  škrin. 57 dosti jih je kateri so
prijatli tega kateri darove d e j' 1 y, 289 on ne dejly  po pravi pa¬
meti, škrb. 1, 30 ktire (gnade) deli  bog samo svojim zvestim,
kemp. 6 ena čista vejst enu veliku zavupane k bogu dodely,  21
pohvali se z bugam, kateri vse rečy dodely,  78 boga tvojga go-
spuda pohleunu prosi, de on tebi enga prou zgrevan ga duha d o-
dely,  302 nebeška mana sc timu kir premaga dodely, 484 go-

PRINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI.

9

s p ud ondi  dodely  svoj žegen, kir bode to posodo prazno nešil,
skrili. 116 bog ne dodejly  liemu oblast to istu vživati, 220 mo¬
drost dodejly  znane, traun 287 David popiše viis žegen kateriga
bog tim istim dodejly,  kateri negove zapovčdi drže, škrin. pok.
1) 37 dokler nim bog tako vero ne dodejly,  3, 116 žalost katero
sveti duh d o dej ly, je zač§tik miru, ravn. ber. 200 po redu več krat
se dobi, kar delo nam ne dodeli,  kast. 205 pravica ta nar višiša
čednost za druge rojena inu nikar za sebe kar kuli jma tu vse
svojmi bližnimu podily,  dalm. 1 bron. 15 bug je moje sovražnike
skuzi mojo roko narazen rezdejlil kakor se voda rezdily,  kast.
210 na try čase tu živeiie se rezdily,  traun 64 gospodov glas
razde  j ly  plamen tiga ogiia, ravn. 1, 126 Jordan reka se raz¬
deli  in šli so s suho nogo skozi nega, 1, 130 Gedeon razdeli
svojih tri sto mož v tri šope, škrin. 233 ona mu spoznhiie inu za-
stopnost pravice bogatu vdejly; — dele:  dalm, pslm. 22 ony
moj gvant mej se dile,  škrin. 34 eni to svoje dej le inu bodo

bogatiši, jap. prid. 1, 62 pastirji vas vuče, viža jo inu vam negove

gnade vini dej le, ravn. 1, 292 jendb jim popi zlato in srebro in

med se ga dele,  ber. 2 ne bodite si nevošjivi za volo spredniga

mčsta, ker se po pridnosti in po lepim vedeni delč, 170 delč  ali
lomijo se sončni žarki, levst. žup. 39 sklad, v katerem sc mej soboj
dele  dežela okraj in železnica, 76 gasiteli se dele  na lestvenike,
brizgače in stražnike, kemp. 323 merkei na moje besede katere
užgb te srca inu to dušo resuetle, k grevenge napelujejo inu ne¬
katere trošte dodilč,  škrin. XLI božjo modrost v sebi imajo inu
no vsim tim istim do de j le kateri no jišejo, 91 šiba inu svarjdne
modrost d o dej le, ravn. 2, 232 potlej je kruh razlomil, dal ga
vučencam, vučenci ga med Judi raz de ld, ber. 155 drevdsa se
raz del e v hostne in vrtne drevesa.

deži: deži:  dalm. jer. 14 ne dežy  na zemlo, ezek 22 dežela
na katero ne dežy,  ozea 10 čez vas dežy  pravico; — dež e:
dalm. jez. 5 hočem oblakom zapovddati de na liega ne d i ž d.
dni: dni:  let. mat. 1882/3 265 zadniti, zadnim  v. ps. bodmen.
doji: doji:  dalm. mos. 2, 2 hočem li yti de pokličem eno ebre-
ersko ženo katera dojy  de tebi tu dete dojy?  ravn. 1, 82 naj
grem in kako Hebrejko pokličem de vam dete doji;  do  je:
nar silniši zverine do j e same svoje te mlade

dolži: dolžiš:  met. 289 ali je to po pravico de naji nehvakž-
nostb dolžiš? — dolži:  dalm 2 mos. 22 eden družiga dolžy
jap. prid 1, 219 eden iz nih ga dolžy  de je on boga preklinal,

10

M. VALJAVEC,

škrin. 313 kadar koga mestu krivu obdolžy,  dalm. 3 mos. 5 on
taku greši inu se zadolžy; — dolžb:  dalm. jezaija 1 človeki
vselej boga krivice d o 1 ž e kadar štrajfa, djan. ap. 26 kar mene
Judje d o 1 ž d, traun 12 aku sim jest tč sturil kar mene d o 1 ž e,
pok. 1, 108 mene prestopikov dolže  katerih se čelu nič kriviga
ne najdem, škrb. 1, 406 nega krivice obdovžb,  levst. žup. 196
na sumiii ga imajo ali dolže  ga, 181 okrivlenec, človek katerega
česa okrivb ali o b d o 1 ž č.

drevi: drevi:  preš. 12 drvi  jih (oblake) sčm ter kje vihar,
78 fant naprčj brez miru svoj čoln drvi,  86 godec po strunah lok
gčri in doli drvi;  — dr  e vij  o:  preš. 66 nad železne vr4ta tl
(duhovi) jo skokama drvijo; — drevita:  preš. 164 okrog ga
drvita  skrb in potreba.

drobi: drobim:  met. 281 nakov lohko vb prah zdrobim; —
drobi:  ravn. abc 47 kislo mleko je dobro, če se kruha va h po-
drobi,  dalm. jez. 30 kateri se hitra ter naglu podere inu rez-
droby,  ber. 171 blisk je tedaj iz ognine kteri udari in razdrobi
in užge kjer kaj goriviga zadčne, preš. 67 lej, s konika se plajš
zdrobi  ko capice sožgšne, 74 dal čas ni trupla glčdat’, dih prvi
ga zdrobi; — drobe:  ravn. ber. 68 Mozes ob tla je počil
tabli, de se kar na kosce razdrobč,  157 če se (podzemlice)
z drobe,  se dajo z m6ko zmesiti in v kruh pčči: — dro¬
bita:  ravn. 1, 113 počil ob tla je tabli, de se razdrbbite
na kosce.

druži: družiš:  kast. 172 kadar se rad z ludmy družyš,  359
ti se bogu perdružyš,  aku lih na zemlji živyš; — druži:
dalm. sir. 12 taku tudi timu gre, kateri se z nevernimi družy,
13 kateri se k offertnim družy,  ta se offerti vučy, ne brani se,
aku ti on kaj poročy, ali se ne zanesi na tu, kir se on silnu s tabo
družy,  dalm. mos 3, 20 kadar se kej ena žena k’ eni živini
pčrdružy  de se z ho meša. 1 mak. 10 prejden se on k’ Ale-
xandru zuper mene perdr užy,  kast. 115 pamet še li čez neko-
liku leit pride kadar žele vže gospodario inu ta vola se perdr  užy
k nym, 288 sledna reič ta krat se za popolnama držy, kadar se
s svoim cylom inu koncom sklene inu združy,  293 kateri se na
le tem sveitu z bugom združy,  ta se na večne čase v nebesih
z bugom vesely; — družb:  dalm. jezaija 30 ve tčm otrokom ka¬
teri so se zneverili, kateri se prež mene svetlijo inu prež mojga
duha brambe ysčeo, de en greh h drugimu družb,  kast. 182 per-
mčri se de edn te pokliče, greš za him, dragi se perdružč, yh

PRINOS K NAGLASU U (nOVOj) SLOVENŠTINI.

11

rata enu kardelu. — govori se i družim:  preš. 177 zdaj te z no
lubezen čista druži,  škrin. sir. 13, 2 kdor se k’ imenltnišimu
kakbr je on, perdruži,  si b6 težo naložil, preš. 69 kjer Donova
bistri pridruži  se Savi, škrin. sir. 16, 10 ptice se k’ svoji glihi
dr uži o.

duši: dušim:  jap. prid. 1, 291 če meni v§jst očita, de se moje
držane z mojo vero ne zgliha, tako ne zadušim  jest le to štimo;

— duši:  jap. prid. 1, 75 kat§ru nagnene če se precej ne vdušy
se potle ne more več vkrotiti, škrb. 1, 284 pečene vesti sam za¬
duši,  ravn. ber. 98 dve matere sta veni  hiši stanovale inu ena
nih zaduši  v spahi svoje dčte; — dušb:  dalm. mark. 4 veliku
druzih žejly gre noter inu zaduše  to besedo, jap. prid. 1, 293
zaduše  štimo te vejsty.

dveči: dvečiš:  kast. 104 to jed dvečyš  poprei kakor požreš,
sicer bi se zadavil, zakai tadai ne dvečyš  tu kar jmaš govoriti?

— dveči:  kast. 160 kateri dvečy  tu kar nega nyč am ne gre,
poprei sam sebe vmory kakbr spozna tu kar je yskal. — ja po-
znajem samo: žvhčim žvččiš itd.

dvoji: dvoji:  dalm. 3 mos. 11 vse kar parkle dvoji  . . imate
jhsti, škrin. 52 kdor drugači govory kakbr je bilh govorjčnu, raz-
dvojy  prihtle; — dvojč:  dalm. 3 mos. 11 kunuliči drugač
dvečio, ali parkleu ne dvojo.

fali: f a 11 š: kast. 158 tudi v ti veidoči risnici folyš; — fali:
dalm. sirah 5 v govorjenu je čast inu je tudi v govorjenu špot
inu človeku hegou lastni jezik faly, kast. 178 ty bogd ysčeš? kaj
tebi faly,  hodi po hudim ali dobrim pooti, de li k liemu prideš?
219 kateri pak laže, faly  ali golufa, ta s fhlš besbdami zavya de
bi risnico zakril, 223 aku on en krat oblubi, ne faly, kemp. 15
človeška slabust je k hudimu naghena inu v govorjenu cilu lehka
fally,  330 ti si ta resnica, kir na fally  inu na zapele, 336 spri-
čuvanie teh ludy dosti krat fally  inu zapele, jap. prid. 1, 76 ka¬
dar faly,  s pametjo posvary; — falite: jap. prid. 1, 141 vse
skuzi falite; — falb:  kemp. 12 oni po gostu falle.

gasi: gasim:  ravn. 2, 112 gospod, daj mi te vode, de si žejo
na vselej ogasfm; — gasi:  dalm. sirah 4 kakbr voda goreč ogin
gasy, taku almožen grehe zatira, ravn. 1, 101 vse si žejo gasi,
333 voda puhtbči ogn gasi, levst. žup. 170 to društvo je usta-
novleno za th de gasi ogen, rav. 2, 63 le per hemu se žbja po mo-
drdsti o ga sl, ber. 64 Studenic mrzle vode perteče iz suhe skale,
in vse si žejo o g a s 1, dalm. modr. 16 le tu je bilu tu nar čud-

12

M. VALJAVEC,

niši de je ogin ner več u vodi goril, katera vsaj vse p o g a s y,
škriri. 203 kar je nar čudnišiga je bild to de je ogin v vodi, ka¬
tera vse p o g a s y, nar bol gorel. 229 voda goreč ogin p o g a s y,
284 kdor blebetane sovraži hudobio pogasi,  levst. žup. 75 de se
ogen hitro zapazi ter naglo pogasi;  — ga  s e:  dalm. psi. 118
g a s e kakor en ogin v trni, traun 259 ti pustiš de vsa živina pije
inu divji osli svojo žejo o g a s e, dalm. psi. 104 ti pustiš v dolinah
studence izvirati, de vode mej gorrami teko, de vse zvirine na puli
pvo inu divjačine svojo žejo v g a s e.

glasi: glasi:  ravn. 2, 20 ne glasi  le človeška modrost se iz
te pesme, 2, 70 glas klicavca se glasi  v pušavi: pot perpravlajte
gospodu, 2, 122 veliko mil je bil od bolnikove hiše in po duhu je
vender le per negovi smrtini posteli, hegova moč se per hi glasi,
abc 43 vsaka žival se drugač glasi,  ber. 190 ktera (četrta zapo¬
ved) se tako glasi,  ravn. pov. 113 vmrli so in g 1 a s l se nih
duša, met. 276 kedar žalost do vbrha pnrkipi, se vesele žs glasi,
preš. 148 od zore, de se nagne d4n k veččri, glasi  po nhči pe¬
sem se oghena le tebi, scer nobeni Eve hčeri, škrin. 218 kateri
skrivnosti svojiga priatla r a z g 1 a s y, za takiga nesrečniga ny
vupana; — glase:  škrib. 217 postava, preroki inu drugih bukve
nekaj drugači glase,  ravn. 2, 76 zdaj ko se negovi učenci že
pobolštijejo, zdaj se žele po Kristusu same v nih glase.  — Uz
glasim glasiš itd. govori se isto tako Često gl4sim, glasiš itd. n. pr.
ravn. 1, 224 ktiri bog se z ognam o g 1 4 s i, tisti bodi naš bog,
levst. žup. 13 kadar se katera stranka oglasi,  55 kadar se
oglasi  kaj enacega, 58 ako je kje po obližji o g 1 d  s i živinska
bolezen, 61 če se kje o g 1 4 s i kak vstekel pes, mahoma je zapo¬
vedati pasji zapor, 14 da jih (nasvhte) odbornikom razglasi,
82 kar jih župan r a z g 1 4 s i, 99 treba da se stvar obče razvč ter
na široko r a z g 1 4 s i, met. 284 dokler se pur nem ne z g 1 4 s n š,
8 če se kdo pritoži na kazen, katero mu je prisodila občina, ta naj
v 24 urah županu pritožbo zglasi,  87 župan jih zabeleža vsa-
cernu vojaku po sebe, kolikor se jih zglasi;  — gl  d  sij  o:  92
de vsi gospodarji svoje kone zglasijo  nemu.

gnoji: gnoji:  dalm. 3 mos. 15 kadar se nega mesu od Husa
g n o j y ; — g n o j e: levst. žup. 59 izphhneni mehurci tudi popo¬
kajo in se po tem ognoje.

gnusi: gnusi:  kast 189 altu se tebi g n u s y na tvoje te prve
hude navade. Običnije: gnusi: škrin. prip. 6, 16 nad sedmo se
nemu g n h s i, 16, 12 kralu se g n h s i nad tem.

PRTNOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI.

13

godi: godi:  dalm. job 35 tj isti mogo vpyti kad^r se nim
(,nym‘) veliku syle g o d y, jerem. 2 gledajte aku se tamkaj taku
g o d y, 13 za kaj se le meni le tu gody?  daniel 8 za kateriga
volo se takovu opuščene g o d y, sirali 4 odtmi tiga katerimu se
sylla g o d y, salom, predg. 1 kateru se pod soncem g o d y, kast.
152 nam se g o d y kakor tim preprostim maihinim otročičem, 253
potrpežlivost se prou nuca ta čas, kadar se enimu krivica god y,
škrin. 90 pravičen spoznd kaku se z vbogimi godi,  95 skuzi tri
rečy se zemli nepokoj g o dy, 99 ona je pregleduv&la kaku se v n§
hiši gody,  102 sim si v svojim srci naprej vz§l vse kar se pod
soncam g o d y, modru jiskati, 103 vse sim videl kar se pod son-
cam g o d y, 123 še je ena druga nečimrnost katera se na svetu
g o d y, 183 skuzi nih trplene se unim dobru g o d y, 368 taku se
gody  vsimu mesu, kemp. 79 za kaj se prestrašiš, kir se tebi na
gody  kakor bi otel inu želil? 82 kadar se tebi hudu g o d y, 94
aku se mu glih hudu ali krvica gody,  395 vender se le tu use
g o d y za tvoiga izveličania volo, pok. 1, 26 kadar se nemu nar
hujši gody,  rad perstopiš, jap. prid. 1, 92 takti se tudi v eni taki
nesrečni hiši g o d y, 211 poglejmo nazaj kaku se našimu Jezusu
pred Kaiphasam g o d y, 218 kakd se z him tamkaj gody?  249
vidi sama, kaj se z he synam g o d y, skrb. 1, 29 ravno takb se
godi  vsim, 31 se mu prav godi, 41 al se ne godi  ravno na¬
sproti? ravn. 1, VI Andreju tolko hudiga prebivšemu se bdi zdaj
g o d 1, 70 za to se nam tdka godi,  237 povej nam za kaj se nam
godi  taka nesreča? 278 gotovo se mu dobro godi,  2, 34 nič ne
čutijo kar se velieiga in veseliga godi,  ber. 38 kako se jim godi,
levst. žup. 8 to se g o d i tako, 59 to se navadno godi  ob gor-
kejšem časi v leti, 65 da se mej nimi tam razno kaj godi,  142
ustanovleno kdaj in kakd naj se godi  ta ali bn sklicevdlni posel,
levst. žup. 62 gospodar sam se z dblavcem samim pogodi,  kakor
se moreta, po čem bode mezdč, kast. 131 taku sc pergody  tem
kateri se timu poželeinu podadb, 140 kar se enimu pergody,
taku se more enimu slčdnimu pergoditi, 142 praviš: ah nesrečn
jest, kadar se tebi kai p e r g o d y, 225 ravnu taku se tebi p e r-
g o d y, kadar ti z enim dobrim priatelom prebivaš, 252 karkuli
se p e r g o d y, tu nega ne zmami, škrin. 124 vse za prihbdnu ne-
znanu ostbne, ker se vse na enako vižo p e r g o d y pravičnima
inu hudobnimu, 125 to je med vsim kar se pod sbncam zgody nar
hujši, ker se vsim enaku pergody,  223 vse kar se tebi p e r-
g o d y, vzitmi gori, Skrb. 1, 475 kar se dolgo govbri, se rado

14

M. VALJAVEC,

pergodi, ravn. 2, 255 p e r g o d i se pa de duhoven gre po ti
poti, dalm. sal. predg. 1 se ništer noviga ne z g o d y pod soncem,
kast. 133 dosti krat se z g o d y, de duši dosti nuca tu kar tvoji
želi ne dopade, 135 enimu dobrimu možu se nyč hudiga ne zgody,
148 karkuli se tebi na le tem sveitu hudiga zgody,  td vse je
h bulšimu tvoje dušice, 156 ty ferbeglivi so rady srditi z lasti kadar
se nim ne zgody  po nih voli, kemp. nai se meni zgody  koker
si rekal, jap. prid. 1, 240 če to se ne zgody,  ravn. 1, 80 vza-
mite, kadar se to zgodi,  seboj moje košice, 228 kar jebogprčd
povčdai, se zgodi,  238 sej se po tvoji voli to zgodi,  242 brez
nega se po vsi natori nič ne zgod  i, 2, 6 napoved se zgodi  po
angela, 50 torej — nikol se prepogdsto ne zgodi  — spet pono¬
vimo sklep, ber. 65 ko se tretji dan napoči, se nekaj strašniga
zgodi,  109 ko je vidil de se mu nič ne zgodi  se je bal de bi
ga ne imeli lažniviga preroka, 170 sneg se zgodi,  če mraz vodne
sopdrice po sapi letajoče v tenko kosme stisne, preš. 154 zgodi
se v časih de .. , levst. žup. 77 to naj se zgodi  tudi druzemu
rokodčlcu, 28 to naj se zgodi  takoj v začčtki lčta; — godč:
dalm. ezek. 9 žalujo čez vse gnusnobe katere se tu notri gode,
maleahi 2 v Jeruzalemi se gnusnobe g o d č, djan. ap. 4 čudesa se
godč,  schon. 64 brez teh reči, katere se zunaj godč,  kemp. 44
men’jo tudi koker de bi v enim dobrim myru stali, kadar use rečy
po nyh voli inu misli se godb,  268 kadar se use rečy po tvoj
voli gode,  škriri. 123 sim moje srce na vse dela katere se pod
soncarn gode,  obrnil, 124 človek ne more naiti, za kaj se vse
božje dela pod soncarn god§,  levst. žup. 14 včže jih dolžnost žu¬
panu tudi ovaditi nerddnosti, katere se more biti g o d č po občini,
kast. 140 bolčzni, voza, toča. ogin vse te rčve inu nadluge enimu
modrimu pametnima nvč prenaglu mu se ne pergodč,  kemp 118
niemu to zvunanie dellu ny škodlivu ne druge opravila katere se
v času permeria samuč koker se pergodč,  taku se on tajstih
posluži, 328 bodi češen inu pohualen o moj gospud inu bug, v usih
rečeh katere se nam p er gode,  dalm. sal. predg. 8 le tu sim jest
vse vidil inu sim podal moje srce na usa della, katera se pod son¬
cem zgode,  kemp. 360 ti veiš perhodne rečy preiden se zgode,
ravn. ber. 154 osa zaplodi svoje jajca v hrastove liste, iz tiga se
z g o d č šiške.

goji: goji:  levst. žup. 63 vsaka obitel posebe naj svojim do-
mdčim otrokom a učilnica vsem vkupej v srci goji  to plemenito
čutje.

PRIN0S K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI.

15

goli: goli:  met. 273 strada de se goli.
gosti: gosti:  škrin. 379 skuzi svojo moč zgostj  obklke, toča
vunkaj pada, ravn ber. 166 ako se sapa kje shladi ali segrčje in
torej zgosti  ali staiiša, se žene g6sta sapa vselej v kraj tanši
s4pe; — goste:  ravn. ber. 169 de se soparice namnbžijo in
z go s te, se zgodi posčbno od mrdza

govori: govorim:  traun 181 aku taku g o v o r y m, pole, m6-
rem rod tvojih otrok pogubiti, skrb. 1, 99 dones prvi krat k vam
govorim,  102 bomo z očmi vidili de je res kar govorim,  117
jest govorim  le od mlačnih duš, 122 tukej jest ne govorim
od takih spokornikov, 303 od tega dones ne govorim,  341 jest
govorim  le od taistih ktiri frejvolno hudobno tovarštvo išejo, ravn.
1, 71 ne bodi hud de govorim  na ravnost in predrzno s teboj,
73 vidite zdaj de ne govorim  z vami več po tolmaču, abc 35
govorim,  perpovedujem, ber. 28 naj torej še dalej govorim,
škrb. 1, 258 če se sam obtdžiš, te jest zgovorim,  ravn. 1, 121
kaj že otroci hočemo misliti na kratko živlene in smrt? odgovo¬
rim:  de, škrb. 1, 31 na to jest odgovorim  z besedami s. evang.,
pok. 1, 73 se vas neddlžne ogovorim,  škrb. 1, 146 za to vas
ogovorim  k’ me poslušate, ravn. ber. 28 gospdd, ne bodi hud de
še pregovorim; — govorim:  škrb. 1, 434 iz tega kar g o v 6
rim ne smdte ta sklep striti, 465 med vsim tim govbrim  jest od
ene same (perpomoči), 490 z vami govorim; - govoriš:  kast.
88 aku ti tu govory  š, taku nesi obene časty vredn, 105 ti malu
od božyb ričy govoryš,  177 on vidi kai ti delaš, kai ti govoryš,
kai ti misliš, 358 kadar molyš (!), taku z bugom govoryš,  škrin.
281 pred sodbo perpravi si pravico inu navdči se preden govoriš,
traun 127 ti govoriš  rajši krivico kakbr pravico, ti rad govo¬
riš  vse kar k pogublbhu služi, o ti golhfni jbzik! škrb. 1, 294
ktir tako govoriš,  ravn. ber. 193 res je kar ti bog govoriš,
škrb. 1, 104 ako riegovo s imb zgovoriš, 302 al’ ogovoriš
sam sebe poln sramote; — govori:  dalm. 2 bron. 18 on skuzi
tebe govory,  jerem. 10 poslušajte kaj vam kir ste od izraelske
hiše gospud govory,  kast 19 čednost se gmčra inu raste, kadar
se v misli jma inu se veliku od ne govory,  kemp. 9 katermu ta
božja beseda govory,  bode od dosti nanucnih maneng inu doz-
deukou rešen, 18 brez rezgleda teh peršon bug k nam na mnogi-
tere viže govory,  265 kaj  je tebi mar za tu, aku le ta toku go-
vory  ali dela? 381 jest občutim v moym telesu to postavo te
pregrehe, katera ti postavi moje duše zuper go v or y, škrin. II

16 M. VAUAVEC,

modrdst sama sebe popisuje inu g o v o r y na eno vižo na katero
sam bdg govoriti zamore, IV Salomon v teh bukvah ne govory
vse kar je sam mislil, 6 de boš rešen od človeka, kateri hudobne
rečy govory,  38 kateri nepremišlenu govory,  temu hudi! pdjde,
39 kdor od ene rečy zaničlivu g o v o r y, sam sebe za naprej za¬
veže, traun 60 k tebi govory  moje srce, jap. prid. 1, 100 če on
potle še govory,  pusti ga govoriti, pok. 4, 5 misli de David tebi
govory, 3, 132 to govory  gospdd bog, ravn. 1, V ne le mi
Krajnci, šestdeset milijonov ludi govori  slovenski jezik, 40 bog
govori  iz tebe, 64 ojstro govori  ž nimi, 2, 36 kako iz živiga
govori vse kar govori,  ber. 129 vidilo se bo, kdo pravico go¬
vori,  preš. 50 za poldan, s;et doma sedi, po poldan tako govori,
53 ga m&ti tolaži, tako govori:  . . , 60 ne ve kaj jezik govori,
74 napis tak govori de..,  75 to pevčovo sreč je, star m dž tam
govori, 101 to govori  se kar na jšzik pride, skrili. 295 kddr
z norcam od modrdsti govory, govory  s spijdčim; kadar iz-
govory,  b6 prašal: kdo je ta? ravn. 1, 47 sam si plačilo izgo-
vbri. Jakob si izgovori  vse lisaste in pisane koze in vse črne
jagneta, 308 kral in Aman per kralici kosita. Prosila je kraja še
zajtro kdsiti z Amanom per ni in si še le tisti krat izgovori
prošno povedati, traun 109 prvič nagovory  in hvali prerok že¬
nina, kast. 217 kaj je djal? odgo vory:  je bil vesel, škrin. XXXIV
odgovory  ženin inu pravi: . . , jap. prid. 1, 101 ta kateri hudu
odgovory,  je še tavžent krat bbl falen, ravn. 1, 12 bog reče:
kdo ti je povedal de si nag? Adam odgovori:  žena, ber. 116
on jim pa odgovori:  hvalite boga, škrb. 1, 110 Kristus pregaiia
Saula, Saul Kristusa, Kristus ga odgovori  z bliskam, ravn 1,
85 kar ga glas iz plemena ogovori:  Mozes Mozes! 2, 94 Jezus
ju ogovori:  kaj bi rada? dalm. 2 mos. 22 kadar gdu eno dččlo
prego vory  inu ležy per nei . . 1, 10 i ber. 14 Eva kačo zagleda,
kača pregovori; — govorimo:  ravn. 1, 9 ne obračujmo na¬
pele nikol tega božjiga daru, de ne lažemo ali kaj pregrešniga ne
g o v o r i m b, 2, 283 mi g o v o r i m b in slišimo ; — govorimo:
levst. 55 kadar po osmčro ludi j v kacem selišči ali po trdje v kakej
hiži oboli za to isto boleznijo, tedaj govorimo  de gre bolezen
po ludčh; — govbrimo:  ravn. 1, 8 kako je za nas dobro de
g o vb rimo!  2, 61 oh dva krat bol poslušajte, od nega nar lep-
šiga vašiga izgleda govbrimo; — govorite:  jap. prid. 1, 99
ž nimi na eno tako vižo govor  it  d, katera da na znane de jih
v časti držitd inu spoštujete, 120 kaj imate za eno manbngo zraven,

PRINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI.

17

če vy kaj za volo prazne hvale sturitč ali govoritč?,  121 glejte
kaku govori  tč, kaku delate, ravn. 1, 273 ta mladenič lč je To-
bijov sin, ki od nega govori  tč, ber. 46 se hočem prepričati, ali
govoritč  resnico, 203 ne mahajte z rokami kader govorite;
— govorite:  ravn. 1, 65 tako vam hočem na konec priti, ali
resnico go v brit e ali ne; — govore:  dalm. jezai. 9 vsčh usta
norrost govorč,  40 vse mesu bo videlu kar gospodria usta go¬
vor 6,  59 jerem 5 ja, preroki ličkaj govorč  inu nčmajo božje
besede . . en folk kateriga jezik ti ne rezumeješ, inu ne zastopiš
kaj ony govorč,  9 s svoim jezikom ony priaznivu govore  pruti
bližnimu, 10 ony (ajdovski boguvi) nčso ništer druziga, kakor lipu
furmani stebri, inu ne govore,  12 ne zavupaj nym, aku lih pri¬
aznivu s tabo govorč, ps. 64 govore  koku hote skrivaje štrike
položiti 115 ony imajo usta, inu ne govorč,  prip 114 norci go¬
vore  tyransku, schon. 185 neso li vsi le ty kir govore,  iz Ga-
lilee ? kast. 167 lahku se nam zdy de drugi od nas hudu govorč,
171 ne gledaš kai drugi od tebe govorč,  180 kar ludje od druzih
preradi govorč,  202 kir prau razumnu ne govorč,  sebe zape-
lajo, kemp. 108 veliku delajo, malu govorč,  133 na boš parajta),
kar ti ludje od tebe govorč  ali prav’jo, skrili. 31 pravičniga
žnabli govore  dopadlive rečy, 73 liih žnčbli golufle govore,
120 ne poslušaš sad vse besede katere se govore,  216 kateri to
govore,  morejo vučeni biti, traun 9 ti boš pogubil vse kateri
lažnivu govore,  24 z dvojnim srcam ony govore,  62 myrnu
g o v o r §, 152 kateri laž govore,  jap. prid. 1, 61 v posebnim
podvučeni govore,  77 srečni ti isti otroci katerih stariši taku
govore,  ravn. 1, IV prevuččno govorč,  VI tako govorč  vsi
drugi Slovenci, VII tako govorč  in pišejo še zdaj kmalo un kraj
Štajerskiga, ber. 142 od tčga oblubjeniga odrešenika govorč  vsi
preroki, preš. 100 gorjačarji, tatovi in cigani po svoje govorč,
levst. žup. 71 po nekaterih krajih se ludjč mej soboj dogovorč
tako de vsaka podoboina prevzame svoje ubožce, dalm. sirah 10
ne sodi poprej prejden dolgovane zaslišiš inu pusti ludem de po¬
prej izgovorč,  jap. prid. 1, 16 on je smrti vrejden, odgovore
hegovi sveti patroni, ravn. 1, 46 od kad ste ? odgovore:  iz Ha-
rana; poznčte Labana? odgovorč:  poznamo ga, ber. 45 kdo ste,
od kod pridete? mu odgovor  č: s Kananskiga smo; 1, 68 že
med vratini ga ogovorč  za volo dnarjov; — govorijo:  ravn.

1, 133 sej ne govorijo  drevčsa, 64 prestrašeni mu odgovo¬
rijo:  gospod, tega ne! — govorita:  schrey 1 sam. 10, 14 kam

18

M. VALJAVEC,

sta bila šla?  ona  odgovorita:  oslice jiskat, ravn. 1, 58 kaj se
dansi tako grdo držitit? odgovorita:  sane sva imela, 40 mati
in brat odgovorita:  bog govori iz tebe, 273 od kod prideta?
odgovorita:  od vjčmcov v Ninivah, met. 284 pns inb petelbn
se pogovortta; — govorita:  levst. žup. 140 ako dve raz¬
sodbi zaporedoma govorita  obe jednako, potlej se nij moči ni¬
kamor dale pritoževati.

gradi: gradiš:  škrb. 1, 214 skuz to zagradiš  vso pot sku-
šnavam; — gradi:  škrb. 1, 231 bog te ogradi  s trnam časniga
trplena.

greni: greni:  ravn. 1, 44 Ezav si greni  živlene s togoto in
sovražtvam, skrb. 1, 505 zoprnost ktiro čez bližniga imate, vam
ogreni  jčd inu  piačo, — gr en e: 2, 145 si živlene s sooražtvam
g r e n č.

greši; grešim:  traun 94 jest hočem moje poti držati, de z mo¬
jim jezikam greš.ym, ravn. 2, 156 vsaki grižlej kruha, ki se od
mladiga z riim ogrešim,  je dih dobrota, abc 69 varoval bom,
de nobeniga grozda pod perjam ne zgrešim; — grešiš:  škrb.

1, 270 živiš v bližni grešni perldžnosti, v ktiii večdejl grešiš
ako se obhajaš, (dalm. 2 bron. 26 ti se pregrišiš,  sirah 9 se
vari de kej ne pregrišiš;  — gri-mjesto-gre-od-gre- kaže da je
slijedeča slovka naglašena), kast. 225 kai je slaišiga kakor eniga
človeka jmčti katerimu se ne strašiš spoznati kadar kai pre-
grešyš ('nad  e u-gre je bileška glasu ne naglasu); —grešiš:
škrb. 1, 486 ako iz navade grčšiš,  gorje tebi (ali če ' nad e
značiti glas, ne naglas.) — greši:  kast. 223 aku on en krdt
oblubi, ne faly, ne grčšy  (gre - biče s toga, što se piše sa e i
greh), škrin. 26 kdor zuper mene grešy,  svojo dušo rani, 90
hudoben človek kadar grčšy  se bo v zadrgo zapledel, 184 skuzi
kar kd<5 grešy,  s t§m bo tudi pokorjen, 199 kateri iz parsty
slabe posčde inu malike dela, vej de on bol kakor drugi grešy,
255 kdo bč tega izgovčril, kateri sam zuper sebe grešy?  pok.

2, 45 nega samiga režali kateri grešy,  ravn. ber. 189 tudi greši
kdor od naredeb in naprav domovine zaničlivo govori, 194 ktčr
predrzno ne greši, 206 on greši  ker božje dari ne čisla, levst.
žup. 178 v tem mrzki greši  večina slovenskih novin, rav. 1,
227 z zobmi je škripal (Ahab), se zvrnil na postelo, obraz v steno
obrnil in ne o greši  se z nobenim grižlejam več tisti dan, dalm.
jez. 27 jest ga rezmakam de se negovu listje ne pogrišy,  dalm.
prip. 8 kateri meni pregrišy  ta škoduje svoji duši, kemp. 43

PRINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI.

19

kir tu človik druge ludy sodi, v ti sodbi dosti krat fally inu se
cilu lebka pregrešy,  95 v kakršneh rečeh se eden več pre-
gre  šy  v takušnih bode tudi za tuliku težiši potler štraffan, škriii.
285 ne včrjdmi slehrni besedi: en kateri se z jezikam pregrešy,
ne pak s srcam, jap. prid. 1, 280 lakomnimu človeku se ne more
nič očitati dokler se eden kaj čez negovu blagu ali denarje ne
pregrešy,  škrb. 1, 238 kdaj se smrtno pregreši  čez zapoved
posta? ravn. 1, 7 kdor koga zaničuje, se pregreši  nad božjo
podobo, 113 kdar se mi pregreši,  ga bom izbrisal iz bukuv,
181 nad svojim nar zvestešim služabnikam se tako strašno pre¬
greši  (David), pok. 3, 128 popotnik kateri je nesrečo imel zajiti,
imd skrb pravo pot dobru izvediti, de to isto več ne zgrešy,
škrb. 1, 335 de ne zgreši  pot ktira h kraju pela, ravn. 2, 227
nič več ne more povedat', gdor stopno zgreši;  a dalm. grčši:
sir. 2, 3 kateri čestu krat prisega, ta čestu krat greši, — gre¬
šite:  jap. p 2,96  3 katerim greši  tč, ravn. 1,35  vzamite svoje
zaupane k hemu per vsih svojih malih potrebah, tudi ta krat elo,
kadar se mu pregr e š it e kaj; — grešč:  dalm. ps. 119 prekleti
so ty kateri tvoih zapuvidi g r i š e, škrb. 1, 83 katiri greš  e,
ravn. 2, 55 tudi riegovi stariši so že šli, kar Jezusa med potam
p o gr e še, dalm. 1 mos. 37 de se naše rokč nad nim ne preg riše,
job 28 en takou potok se predere de, kateri okuli nega prebivajo,
pota zgrišč,  jap. prid. 1, 313 če eni to pravo pot z gre še, jih
more nazaj poklicati, traun 55 gospod bo te iste na pot pelal
kateri jo zgreše. •— grešiva:  ravn. pov. 51 če se kaj pre¬
grešiva.

grozi: grozi:  škrb. 2, 274 več krat se nam zdi de cel peku
se čez nas grozi,  285 kir si mlačen nisi mrzel ne gorak, se
grozi  večni bog, tok očem začeti te iz mojih vust vun pluviiti.

grusti: gr us ti: let. mat. 188 2 / 3  grezi  se mi dčlati.

gubi: gubjm:  jap. prid. 1, 122 za to še ne zgubim  srcA,
177 cčhati za malu držy: de le pameti ne zgubim,  pravi on, to
ni takušen greh; — gubiš:  škriri. sir. 9, 6 na nobeno vižo ne
daj kurbam tvoje srce, de ne pogubiš  ne sebe ne sv6j delež,
traun 182 ti pogub  yš  vse kateri tebi nezvesti postAncjo, kast.
93 hvalo zgubyš  aku jo želyš, 121 boga nigdAr ne zgubyš,
ampak kadar ga od sebe pustyš, 122 kadar čednost zgubyš,
nesi več vredn božyo lepoto gledati, 172 kadar kai zgubyš  si srdit
inu žalostn, 183 čednosti ne nosi velku vunkai na plač, de je ne
z g u b y š, 257 za kai se jokaš kadar prstan zgubyš? 258 ža-

20

M. VALJAVEC,

luješ kir tu blagu zgubyš,  203 koliku duš j maš? aku j maš
dvei, bodi da ti eno zgubyš,  vener tebi še ena ostane, škrb. 1,
85 z zgubo gnade božje tudi boga zgubiš,  in scer ga zgubiš
tako de zemla ni tako deleč od nebes odločena kakor bog od greš¬
nika, 93 vari se de tak šac nigdar ne zgubiš; — gubi:  kast.
209 preide kar vesely, ostane kar toži, kar kole, kar poguby,
škriii. 289 eden poguby  svojo dušo za volo sramote, inu za
volo nespametniga človeka ho zguby,  traun 78 j§zčn pogled tiga
gospoda je na te, kateri hudh delajo, de nih spomin na zemli p o-
guby,  jap. prid. 1, 81 vy bote en krat za vsako čihrno dušo
vaših otrok rajtčngo dajati mogli, če se katera skuzi vašo zani-
krnost p o g u b y, pok. 1, 43 de se od takih valov sčm tčr tje
gnan ne poguby,  potrčbuje on de riemu tvoja milost na pomoč
pride, škrb. 1, 133 nevarnost v ktiri se jih veliko pogubi, 260
bog pogubi  tega ktir se noče ponižati, 356 on pogubi  več duš
z vupaham kakor cagovitnostjo, 2, 36 per temu se stan pravice
ne sicčr na en krat, ampak po časi razguby,  dalm. luk. 15
i kast. 204 aku on teh (stu ovac) ena z g u b y, ne pusti li on te
devet inu devetdeset v puščavi inu gre za to zgubleno dokler jo
najde? kemp. 70 v tuojm srci bodeš nešil, kar dosti krat zunej
se zguby,  126 železu kir se v ogyn postavi to rjavino zguby,
138 kateri Jezusa zguby, zguby  ramnu veliku, škrin. 73 tedaj
boš kakor čolna vižar kadar trdu zaspy inu krmilu zguby,  79
on z g u b y plajš ob času mraza, traun 198 on se je spomnil de
so iz mesd : ena sapa katera se zguby  inu ne pride več, jap.
prid. 1, 166 kakor hitru on per nogah ene žene zaspy, zguby
on svojo moč, 362 objokana vrgjdna nesreča je, kadar se sveti
duh zguby,  ravn. 1, 108 če se vol ali osel tvojiga sovražnika
zgubi  in te sreča, nazaj mu ga žčni, 2, 61 sin se jima zgubi,
ber. 196 kdor jih noče spolnovati, on blago prostost zgubi,  preš.
163 hrast ki vihar na tla ga zimski trešne, na en krat ne zgubi
moči poprčšne, levst. žup. 4, kdor bi to ceno tri krat preskočil,
izgubi  svoj obrt, 49 če ne gospodar trpi kazen ter izgubi  svo¬
bodo od davkov, 75 ako gospodar ne pokliče tacega ogleda, to
izgubi  prostost od davka, škrin. 155 kadar ta vgasne, bo naše
telu pepel inu duša se razguby  kakor tiinak zrak; — gubi  m o:
ravn. ber. 65 koliko krat zgubimo  vse zaupane v hegovo po¬
moč! — gubi  te:  jap. prid. 1, 353 vam hočem srečo pred očy
postaviti, katero vij dosežete če svetiga duha prejmete, inu to ve¬
liko nesrečo, če ga vy zgubit h; — gube:  jap. prid. 1, 321

PltlNOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠT1NI.

21

ne maramo naj se vže potle izveličajo ali pogube,  škrin. prip.
15, 22 misli brez sveta se ra zgube,  kemp. 5 kateri po želah
svojga života hodio, amadežejo svojo vejst inu zgubčgnado
božjo, jap. prid. 1, 313 če se drugi zgube,  jih more yskati,
škrin. 217 hebrejske besede nekaj od svoje močy zgube  kadhr
se v drugi jezik prestavlajo, 312 žena katera moža srečniga ne
dela, stury de negove roke moč zgube,  pok. 3, 125 kateri
vupahe na tvoje usmilene zgub§,  skrb. 1, 363 vse zmotene
z gub 6 srce; — gubčjo:  preš. 95 zvčzde ki reš’jo bile so ne¬
znane, ki č6in pogubšjo.

habi: hab e: levst. žup. 77 pomoč daje tacim gasitelem, kateri
ali izbole ali se kako p o h a b č v službi.

hini: kini:  kast. 82 en offertni smrdy pred bugom, ludem ne
dopade inu luciferju se perglihuje, svojo hvalo ysče, druge zažma-
guje, se hiny  de je za dobriga viden inu držan, 219 ta ne pre¬
hvali, ne perklada, ne golufd, se ne hiny,  ne zvya z besedo,
dalm. sirah 13 gledaj de te tvoja preproščina ne prehiny. —
hinč:  dalm. psi. 35 kateri se hi n e.

hladi: hladi;  dalm. sirah. 18 rosa vročino hlady,  kast. 234
oben ne zahvali morjd inu vodene rčke de težke ladje nosio, tudi
drives nikar katera nam sad perneso, niti vetra de nas hlady,
škrin. 281 ne hlady  li rosa vročino? ravn. 1, 335 kakor rosa
vročino hladi,  tako dč dobro lepa beseda, ber. 170 pride dež
iz višjih mrzlejih krajov, od koder hladi  in poživla, dalm. gen.
3. tu pak pomeni de je človeku po sturjenim grehu v nčgovi
vesti zlu inu britku, dokler bug zupet svojo gnadlivo štimo pusty
slišati inu spet srce ohlady  inu oživy, psi. 23 on mojo dušo
ohlady,  ezck 3 ne moreš več očiščena biti dokler se moja zlob¬
nost nad tabo ne ohlady,  vis. pes. 2 on me oblady  z jabul-
kami, prip. 25 on svojga gospoda dušo ohladj,  jap. prid. 1, 89
kadar se tu slepil nagnene ali ta lubezen ohlady,  ravn. 2, 279
pošli mi Lazara de konec prsta v vodo pomoči de mi jezik ohladi,
preš. 153 sled sčnce zarje unstranske glorje, vtism-ni v oltdrje
lubezni verne ohladi  mu žčle, levst. žup. 122 po pet kilogramov
od sto upade mesa potlej, kadar se u hladi. — hladimo  ravn.
1, 101 hvaležni bodimo bogh kojkor krat se z vode mrzlim po¬
žirkom kak vrdč dan ohladi m 5; — hladite:  rav. ber. 208
pomladi in v jeseni ko so gorki dnčvi in hladne noči. varite se de
se zjutrej ali z večer ne prehladite; — hlad  e:  ravn ber. 8
vetrovi hladč  prehudo vročino, 202 ne pihajte jedi neperludno,

22

M. VALJAVEC,

ampak čakajte raji de se u hi a d e; — hladijo:  preš. 76 mi
mu srce odprimo, pod nebom naj leži de dan današni prejde, de
prva noč mini: hladijo  naj ga sdp’ee, naj rdsa pdde na h.

hudi : h u d i š: škrb. 2, 196 prav de se čez režalene inu stur-
jeno krivico hudiš.

jasni: j a s n e: ravn. 2, 78 iz tega kar tukaj od Kristusa pove,
se tudi besede: nebeško kralestvo se bliža, že dovol z jasne.

jeri: j eri:  ravn. 2, 176 nimam ga človeka da bi me v jezero
djal kadar se voda jeri.

jezi: jezim:  ravn. pov. 82 se nad Lorco jezim. — jeziš:  traun
189 kdo bo tebi zupbr stal, kadar se ti jeziš?  ravn. 1, 241 za
volo kloščov’ne se jeziš?  je pa to prav? ber. 110 ti se jeziš,
de je kloševina usahnila? — jezi:  kast. 66 če več se eden srdy
inu j e z y, več mu škodi, škrin. 90 moder človek, aku se z nor-
cam prepira, naj se jezy  ali smeja, ne bo pokoja našiti, pok. 3,
96 on se ne jezy  brez konca, škrb. 1, 130 jezni se spet jezi,
traun 4 vzamite gori navuk, da se kjč gospod ne razjezy,  ravn.
2, 141 kdor kol se nad svojim bratom razjezi,  pred sodbo ga
gre djati; — jez d: kast. 62 eni se srde inu jeze  ne samo
z ludmy ampak tudi samy (s) sabo.

kadi: kadi:  dalm. modr. 10 katerih pusta dežela še se kady,
jap. prid. 1, praef. te razbojnske kladova se vzdigujejo inu padajo
z nezmasno silo, cela gorra zagrmy od hrušana, malik se po
dolini razlega, kry se kady  inu teče v potokih, ravn. ber.
207 odpri vrata in okna de se prah iz kadi,  1, 113 Mozes tele
popadši ga kar rastopi, zmane in na prah razkadi,  88 Mozes
vzame polne priša s4j in jih pričo krala na kviško zakadi,  2,
86 po človekovo ravnajo, ktiri se v brbzen zakadi  pa si upahe
dela: bog po anglicih ga bo otdl; — kade:  dalm. pslm. 104
kadar se on teh gurr dotakne, taku se kade,  (trub. kadar se on
tih gur dotakne, taku se k a d e e) jerem. 1 so mene zapustili inu
kad d drugim bogum, 18 ony kad d tem bogum, traun 261 ka¬
dar se on gorra dotakne, se one kade,  ravn. I, 178 ne svarim
te za volo tvojih datov, tvoje žgaje se vedno v mene k a d e.

kali: kališ:  dalm. ezek 32 vodo kalyš  s tvojmi nogami. —
kali:  ravn. 1, 162 drugi dan se kralu spet kali  po glavi, 2,
138 taki sveti kreposti, ki je ne kali  ne samoprid, nb samočhst,
se pa tudi lep venec plbde v nebdsih, ravn. pov. 57 nikoli ni
vročiga ali premrzliga jedla, de si zob ne skali.

PRINOS K NAGLASU TJ (NOVOj) SLOVEN.ŠTINI.

23

kazi:  kaziš:  ravn. ber. 192 če nauk poslušaš, spolnit pa ne
skušaš, si srečo kaziš; — kazi:  ravn. 1, 232 edina reč več
krat vso posvhtno svetlost kazi,  2, 68 žalostno je ošabnih otrok
viditi: še to pokaži  ošabnost, kar imajo dobriga in lepega nad
seboj, dalm. sal. predg. 7 en zuparni skazy  enu potrpežlivu srce,
8 en sam grešnik veliku dobriga skazy,  sirah 6 ne zdy se sam
sebi premodčr de bi sledniga tadlal, de tvoje lystje ne uvene tčr
tvoj sad se ne skazy,  prip. 29 en kraji deželo gori daržy skuzi
praudo, ampak en lakomnik jo skazy,  jap. ev. 16 aku se sol
skazy,  s čem se bo solilu? škrin. 57 človeka nevumnost hegovo
hojo skazy,  ravn. 1, 15 vsaka huda strast skazi  in popači
obraz človeku, 2, 205 nič ložej kakor oko se ne poškodje in ne
skazi,  ber. 167 vetrovi majejo sapo, de se ne skazi; — kazite:
jap. prid. 1, 284 vy raztresate, vy skazite  ta sad t§ kryvi
Jezusa Kristusa; — kazč:  jap. prid. 1, 111 tvoje očy po teli
istih zapelivih rečeh gledajo, katere tvoje srce kaze,  preš. čeb.
5, 23 zidat vdihne jim kazino, kaj de je, pove imd: žensko
možko tam mladino z materami vred le a z e, dalm. sal. predg. 9
s kaze  škodlive muhe dobro žalbo, kast. 234 eni se naidejo, ka¬
teri vso svojo šenkingo skazč  s tem kir veselu ne dado, jap.
prid. I, 112 hudi tovarši nam vso dobro volo s k a z §

kazni: kazni:  levst. žup. 37 kdor se klati brez stanovitega
domu, tacega naj sodišče kazni  za potephha, 50 vse prestopke
te vrste kazni  sodišče; — kazne:  43 prestopki se kazite  po
zakoni polske obrambe.

kloni: kloni:  dalm. sirah 9 ne sedi per eniga druziga ženi
inn se ž ho ne [objemli, inu ne gostuj se ž ho, de se tvoje srce
k nej ne n a k 1 o n y inu tvojo pamet ne prenori.

kojiti: kojim:  dalm. jez. 23 jest več ne koyra obene dečle.
koreni: korene:  dalm. jerem. 12 ti ne flaneaš, de se o k o-
r e n e inu rasteo.

kori: k or im: pok. 1, 55 svoj greh obžalujem inu sebe za
volo tiga istiga brez zanasaha pokorim,  škrb. I, 71 jest po¬
korim  moje meso; — k oris:  pok. 1, 88 ti si pruti meni taku
usmilen, de mene v pričejočim živleni za moje grehe pokoriš,
kast. 8 ima pak tu čisčene v taki viži se sturiti, de kolikur kuli
grčhou si dopernesil vse od sebe zmeteš, se spokoryš;  škrb.
1, 60 če se spokoriš; — kbriš:  škrb. 2, 125 pok 6riš  svoje
truplo? — kori;  škrb. 1, 226 če roko božjo ktira te pokori
ponižno kušneš, levst. žup. 32 vsako dejane, kar jih zdaj bode

24

M. VALJAVEC,

naštevanih, pokori  in prepoveduje kazenski zakon, 48 prestopke
pokori  globa, 82 občina tudi pokori  krčmdr je kadar čez uro
točijo, ravn. ber. 121 tudi prelomovavce svojih zapoved hudo po¬
kori,  škrb. 1, 315 nočem smrti grešnika, ampak de se spokori,
ravn. ber. 110 bog perzanesi grešniku, kteri se spokori; — kbri:
škrb. 1, 482 ako se zgodaj ne spokbrl; — kbrimo:  škrb. 1,
17 po pravici je de naše grehe do smrti obžalujemo, do smrti
objokamo, do smrti sami nad seboj pokorimo,  71 znamo reči,
de pokorimo  meso; — kore:  škrb. 1, 220 tam p o k o r 6 pa
vendar za pokoro ni plačila, ravn. ber. 110 bog noče de bi se
pogubili, ampak de naj se s p o k o r 6 in živč, levst. žup. 67 če
teždki ali rokodelci hodijo viheni delat na kakšen visok oder, to
jih sodišča pokore  po kazenskem zakoni.

kosi: kosi:  ravn. abc. 69 kmalo po strneni žetvi se travnik
v drugič kosi,  dalm. job. 8 trava dokler se cvite prejden se po¬
le o s y, vsahne prejden se senu dela, psi. 90 traun 2, 30 one so
zjutraj kakor trava katera raste: zjutraj cvede inu raste, zvečbr
se pokosy,  zv§ne inu se posušy; ravn. ber. 157 detela če se
pokosi  spet nove stebla požene, met. 579 smrt stare pokosi,
mlade postreli; — kosč:  ravn. abc. 67 na Nemškimu kose
radi žito, ne žariejo ga, 1, 120 trava zjutraj cvetb, se spremina,
z vččer jo p o ko s č in pa vsahne.

krivi: krive:  dalm. jezai. 10 ve tim pisarjem kateri krive po¬
stave delajo inu kateri krive sodbe pišejo, de teh vbozih reč
p e r k r i v L

kropi: kropi:  dalm. 2 mos. 9 vzamita si polne vaju pesty saj
od pečy, de je Mozes reskropv  pruti nebesom, prip. 20 en
kraji kateri na stollu sedy k’ sodbi vse hudu reskropy  svo-
jema očima, jez. 24 gospud reskropy  vse te kateri v nej pre¬
bivajo, škriri. 165 hudobniga vupane je kakbr tanka pena katero
vihar razkropy,  ravn. 1, 135 Gal se vzdigne s Sihemci in se
je vdaril z Abimelekam. Pa Abimelek jih zakropl,  pretbpe do
mesta; — k r o p 6 :  pok. 3, 137 ony krope  inu močio od zvu-
naj, ti pak daš rast in rodovitnost, ravn. abc. 59 platno od konca
je sivo. Opero, po trati ga razgrinajo, z vodb ga k r o p e, dalm.
jezaia 33 naj bbžč ty folki pred tem velikim šumenam inu naj
se ajdje re s krope.

kroti: krotiš:  škrb. 1, 214 skuz to krotiš  nagnene; —
kroti:  ravn. ber. 16 še brata umoriti ga ni groza kdor tih hu¬
dih nagnen že v prvi mladbsti ne kroti  in ne zatira, 95 tudi

PRINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI.

25

nar boli človek pade, če ne kroti'  vedno svojiga hudobniga na-
gnena, 119 tako deleč pride človek, če precej v začetku ne pre¬
maguje in ne kroti'  hudiga nagnena, 133 tudi ko nas tepe in
kroti,  je naš oča, kast. 275 en čedn mčž je ena živa božja po¬
doba, zakai nega sam poglet te kateri ga vidio vkroty  inu po-
bulša, ravn. 1, 155 obrnena prav ludčm odžene kalne misli, v kroti
nevgnane nih strasti; — krbtimo:  škrb, 1, kakč krotimo
počutke? — krotč:  ravn. ber. 195 postave so potrčbne, hudobnike
kr o tč. škrb. 1, 129 al kr o tč soje nhgnene?

lasti: lasti:  pok. 1, 70 ta strup se naglu človekoviga srcit
polasty,  80 srce kateriga se posvetna lubezčn politsty,  se
celh ne more v gospodu veseliti, 2, 16 ta greh se hitru človeka
polasty,  preš. 17 ne polasti  se nih ki so v trdhavi; — las te:
ravn. ber. 74 in se še več drugih mest p o la s tč.

lepi: lepi:  ravn. ber. 192 snažnost je čednost: mladino lepi,
kast. 49 taku t d  duša, katera je k nebesam stvorjena se na po-
svitnu perlipy,  293 aku se ti kulikain kakršne kuli bodi po
svitne ričy držyš, takii si enak eni majhini ribici z jmenom echi-
nes, katera kadar na murju se p e r 1 i p y h ti barki, de bi si s tem
vekša bilč, kemp. 271 kateru (frej srce) k nobeni stuari iz na-
spodobnim poželeniam se naperlipy; — lepč:  kast. 6 taku
rounai s tvojmi pozemelskimi ričmy, de se h tvojmu srcu nikar
ne p er lip e, (mlinski kamen se polepi če se na n zasuje vlažno
žito).

lepoti: lepo  ti  š:  kast. 422 aku tebe premoreš za volo lubčzni
božje, taku tli tvoje djane pred bugom s čistim zlatom pozlatyš
inu p o 1 i p o t y š.

lovi: loviš:  met. 291 zakaj me loviš? — lovi:  škrih. 28
kateri se na laže zandša vefre pase, ravnu t:t tudi leteče ptice
lovy,  škrb. 1, 130 prevzčtni spet lovi  leško hvalo, ravn. ber.
148 pajik sam iz sebe svojo mrčžo sprčde in muhe in mušice va
ho lovi,  ravn. ber. 152 vsako lčto se brez števila rib polovi.
Slanike lovi  samo v Holandi čez sto tavžest ludf, preš. 111 za
kaj pač mhhe mčj lovi  Kastčlic? levst. žup. 43 zakon ukazuje
vsacemu gospodarju, da hroste polovi  do tistega časa ki ga usta¬
novi župan, 118 vse pse bez tega zn&mena polovi  kozedirec,
dalm. job 5 on vlovy  te modre v nyh hudi kunšti, 40 on za-
vupa de hoče Jordan svojmi usti izpyti, inu še se vlovy  z he-
govimi lastnimi očima 3; — lovite:  ravn. zgod. 2, 88 nedolžni
ste šč, med krepčstjo in greham posredi sešelbvito —lovč:

26

M. VALJAVEC,

dalm. ev. mat. 13, 47 spet je nebesku krajlestvu glih eni mreži
katera je v morje vržena s katero se vse žlaht (ribe) lov d, schon.
334 s katero se vse sorte ribe lovd,  škrin. 126 kakbr se ribe
na trnik love,  ravn. ber. 132 kolika je zaldga trdih ali poldna-
stih rib, ki so vsako ldto ob krajih morja lovd!  levst. žup. 25
ribe 1 o v d tisti kateri so upravičeni, dalm. jezaia 28 v štrike
se vlovd  inu v jeti bodeo, prip. 18 negova ustna negovo lastno
dušo vi o v d, salom, predg. 9 kakbr se ptice vloyd  z enim stri’
kom, taku se tudi človdki v 1 o v d v hudim času.

loži: loži  m:  jap. prid. 1, 300 jest se položym  v negovo
odprto stran, traun 284 dokler jest podložim  tvoje sovražnike
za podndžje tvojih nog, škrb. 1,3 to preden na dalej rezložim,
perpravite vušesa iuu srca, 35 te tri resnice preden na dalej raz¬
ložim,  potrpite; — ložiš:  škrb. 1, 431 kadar nas s trpleham
obložiš,  kast. 34 kadar jmaš eno tožbb, vsd tvoja misel vse
tvoje govorjeiie mujo inu flis p e r 1 o ž y š, de bi td pravdo dubil,
ravn. 1, 269 takd si veliko založiš  na čase ob sili; — loži:
dalm. 1 kor. 14 kateri prerokuje ta je vekši kakor kateri z jeziki
govory, samuč ako je tudi izložy,  psi. 68 bog nam naložy
eno butoro, kast. 202 edn švoh na polovico bolan sebi naložy
enu pretežku dellu inu se vmory, jap. prid. 1, 200 jest bi hotel
td ne spolniti ker se meni naložy?  309 ta nečisti nam naložy
svoje nagnusobe, škrb. 1, 291 v premišluvanu tolko dolgov, ktire
si mlačna duša naloži,  ne vem kaj vi mislite, 265 ktira nam
dolžnost naloži  čisto se spovedati, ravn. abc. 69 snopje se na¬
loži  in zvrhama vozove ga domb vozijo, 1, 35 vzame drva in
jih Izaku naloži, 138 Boc ji naloži,  levst. žup. 26 naj se
tem občanom najprvo naloži  plačilo, dalm. jos. 12 kobilica se
obložyi,  škrb. 1, 59 zdej jo s križi inu nadlogami obloži,
ravn. 1, 35 nakole derev za grmado, obloži  osla z nimi, levst.
žup. 21 nij čez občinski zakon, ako občina katerega tacega ki
ima nenavadno obilo živine, proti sebi tudi bol obloži  nego li
tiste ki na občinskem pašniki pašo navadno število, kemp. 75
srečen je taisti kateri od sebe odložy  use tajstu kar bi rnoglu
negovo vejst omadežuvati, met. 277 kar se odloži,  se ne opusti,
dalm. ev. luk. 15 i schon. 204 kadar jo (ovco) najde, taku jo
veselu na svoje rame položy,  jap. prid. 1, 293 po tem položy
vse na vago te pravice, škrb. 1, 108 David je vzel iz vdde pet
kamencov, inu jih položi  v sojo pastirsko torbico, ravn. ber. 55
splete jerbasček, položi  dete vb n, levst. žup. 7 tedaj je župan

prinos k naglasu u (nčvoj) slovknštini.

27

dolž&n, da v prve) seji po tem pred občinski odbor na pretehtovane
in razsodbo položi  tisto stvar, na katero pritožba meri, 42 rub-
leno živino je povrniti ne gospodarju, če ta položi  toliko novcev
kolikor je kvare. 92 zvrši konski popis ter ga položi  okraj¬
nemu oblastvu v roko, jap. prid. 1, 222 Pilatus si vso mujo pčr-
ložy,  de bi našiga odrešenika sovražnikam iz rok strgal, 278 ta
togotni raz 1ožy  vse napek le te besede, ravn. 1, 36 kadar sta
na vrhu hriba bila, napravi altar Abraham, zloži  na xi drva ; —
ložd:  levst. žup. 72 kadar je dohodkov premalo, tedaj občine
d oložd  kolikor je trdba, dalm. sirah 12 vari se pred takovimi
lotry, ony ništer dobriga ne misle, de ti eno večno sramoto n a-
1 o ž d, jap. prid. 1, 150 dolžnost katero nam postave te človeške
drušine nalože,  ravn. ber. 65 pograbijo ga (seno), oče ga z vr-
hama na voz naložd,  škrb. 1, 73 ktere vsa sramožlivost na stran
o d 1 o ž e, 118 se gre h spovdnici de se (grehi) per nogah namest¬
nika božjiga odložd,  levst. žup. 86 k prošni naj se priložd
svedočbe, ravn. ber. 102 (dobri učeniki) v lo ž e zastavo kreposti
in lepiga živlena, jap. prid. 1, 309 tam prestopio eden za drugim
ti grešniki inu zlo že iz sebe na naše rame vsaki svojo posebno
butaro, ravn. abc. 73 v jesen se drva zapored domu vozijo. Na
dvorišu jih v velike skladavnice z 1 o ž d.

masti: masti:  škrin. prip. 15, 30 dobra slova kosty omasty.
-— m a st  d: škrb. 1, 481 v cirkvi dušo, domd pa truplo obilno
mast  d, let. mat. 1882/3 263 v vrdči se m as te olike kadar se
dela ole.

lučiti: luči:  dalm. sir. 38 kateri na višek kamen lučy,  timu
on na glavo pade.

maši: maši:  dalm. psi. 48 nyh zlobnost je kakbr ene kače
zlobnost, kakor en gluh madras kateri svoje Ah u zamašy,  traun
140 nili togota je enaka togoti ene kače inu eniga modrasa ka¬
teri svoje vušesa zamašy,  prip. 21 kateri svoja ušesa zamašy
pred vpyenem teh vbozih, ta bo tudi klical inu ne bo vslišan ; —
mašd:  škrb. 1, 60 zdej zamašd  vušesa, ravn. ber. 207 če si
čldvek obraza in rok ne umije vsak dan in več krat tudi nog se
potne luknice ali potivnice po naši koži takd zamažejo in zamašd,
de soparica ne more skozi rid.

meči: meči:  škrin. 78 mehka beseda trdobo omečy,  traun u
predgovoru: drugi razsvitle pamet, David omečy  srce, preš. 150
na zadrie omeči  se tvoja draga; — meč d: traun u predgovoru:

28

M. VALJAVEC,

ta pesmi razsvitle pamet inu omeč§  srce, preš. 105 ne omečč
je lica obledene.

meni: meniš:  kast. 266 z leto čednostjo se stury, de s člo¬
veka se veno  živinče ne preminyš — meni:  dalm. job. 9 on
gre mimu mene, prejden ga zagledam, inu se preminy  prejden
jest zastopim, 14 enu drivu ima vupane, aku je lih posekanu de
se zopet preminy  inu negove mladičice ne nehajo, ezrav 6
kateri človik lete besede preminy,  od tiga istiga hiše se ima en
tram vzeti, sirah 6 je mnogoteri priatel, kateri se skoraj v sovraž¬
nika preminy,  kast. 120 velika je mtič te lubčzni: v lubleno
reič premčny ('na  e u-meny je znak glasu ne naglasu) tega
zalubleniga, ravn. ber. 59 vsa voda v Egiptu se po bbžjim ukazu
v kri premeni,  škrin. 238 pri&tčl kateri se v svoražnika spre-
meny,  škrin. sir. 25, 24 hudobla ene žčne lie obličje s p r e m e n y,
ravn. 1, 252 kolkor zamorec kožo ali tiger svoje pege spremeni,
ravno tolko bote dobri mogli biti vi če se hudiga nav&dite, ber.
58 ko jo (kačo) prime, se mu v roki spet v palico spremeni,
škrb. 1, 78 kako lobkd je de pamet zameni  pravo pot s kri¬
vično, — mene:  škrin, 215 kadar se elementi med sebdj pre¬
mene  (se zgody) kakbr per orglah, kadar se glas sp r c men y,
ravn. ber. 169 kader je silpa zib mrzla, od zemle in zdliš soparice
vstajajo, se z mrazam pred solnčnim izhodam v slano premenč,
kemp. 114 ludje se hitru s premi  ne,  399 kir so ony sami čez
se zamaknieni, se ony cilu inu do konca v mojo lubezan s pre¬
mine,  škrb. 1, 8 jih kej dosti najdete kliri po spovdi se spre¬
mene?  ravn. ber. 170 tako se soparice naglo v vodč s preme  n d.

miri: miri:  ravn. 2, 129 spokorjenca kako prijazno ga taži
in miri!  škrin. 56 los vmiry  pravde, ravn. 1, 237 kaj čemb
početi s teboj, de se nam morje v miri?  2, 217 vera v boga in
v Jezusa nas še v takih nevarnostih v miri,  ber. 199 ko le vih&r
ni jdnal, ga vržejo v morje in vihžlr se umiri;  dalm. prip. 16
skuzi zvčsčino se krivu djane zmyry, — mire:  ravn. 2, 287
dobri ludje se lohka vmird.

mladi: mladim:  let mat. 1882/3 113 mladlti se, mladim  sc
junge vverfen, omladlti se o mlad Im se; — mladi:  zdaj se drdb-
nica mladi,  škrin. 53 veselu srce lej ta po m la d y, traun 256
kateri tebe kakor eno postojno pomlady,  preš. u čeb. 5, 24 se
zidalo bd gl e dl še ko se leto pomladi.

moli orare: moliš:  kast. 358 kadar molyš,  taku z bugom
govoryš; — moli: 252 on moly  srčnu inu andohtlivu. — tako
samo u Kostelca, inače mdliui i mblim.

PRTN0S K NAGLASU- U (nOTO.t) SLO VENŠT1N1.

29

moli porrigere: moli: ravn. ber. 190 otrok ki reveža ne žali,
mu rad svoj kosčik pomoli, se perju deh nar lepši hv&li, obilno
bog ga obdari.

mori: morim:  ravn. 1, 299 samo smem naj, o kraj, in brez
meča ti vmorim  tega drakona, ber. 129 samo perpusti mi, in
brez meča ti umorim  tega boga; — moriš:  kast. 127 sam
sebe moryš,  280 kaku ti ysčeš se rezveseliti v srci inu životi,
kir ti moryš  tvojo bogo dušo z opravlanam čez tvojga bližtiiga?
ravn. ber. 105 si tedaj ti ki moje ludstvo z lakoto moriš?  1, 118
o gospod! pomoriš  naj to ludstvo do zadniga moža, Egipčane
in druji narodi kmalo poreko: gospod tega judstva ni mogel spra¬
viti v deželo, kast. 8 de vse tvoje nagnehe pruti nym vmoryš;

-— mori:  dalm. psi. 10 on te nedolžne skrivši mory,  2 kor. 3
pub štab mory,  ampak duh oživy, schon. 228 pismu mory,
ampak duh oživy, kast. 77 ta kateri td večnust lubi, ta mory
nevošlivost, kemp. 72 toku use životnu vesele gre cilu slatku no¬
ter, ali h koncu grize inu mory,  104 človik zasluži vekši gnado,
kadar se sam premaga inu se znotrej mory,  pok 2, 83 kateri
dela mesa z duham mory,  škrb. 1, 219 kader ga bog tepe inu
mori,  ga začne iskati, ravn. 1, 232 kaj sem bog kal (= kaj li),
ktiri mori  in oživla? preš. 172 Slovčnec že mori  Slovenca,
brdta, levst. žup. 50 kdor podgane mori  z otrovom, temu je treba
dopustila od deželne vlade, kemp. 372 timu je potrebnu, de on use
svoje naspodobne želle pomory,  pok. 2, 104 kadar (jelen) kače
pomory,  ta krat se liegova žeja nar bol uname, ravn. 1, 112
nalaš jih je iz Egipta izpelal, de jih med gorami pomori,  ber 62
ali si nas za to iz Egipta izpelal, de nas tukej v pušavi sovraž¬
nikov meč pomori?  74 v bčgu pertisne sovražnika strašna toča,
k ter a jih več pomori  kakor jih je meč Izraelcov pomoril, dalm.
job 5 eniga nepametniga srd vmory  inu eniga norca nyd vbye,
kast. 48 v tej ženi nyč druziga se ne znaide, ampak kar kole,
kar žge inu kar vmory,  123 lubezen kadar tebe en krat pre¬
vzame, taku te ne pusty, dokler te ne vtrudi, ali cilu v m o r y,
131 le tu yh nuč inu ddn martra taku dolgu de yh v.mory,
škriii. 202 človčk skuzi hudobio vmory,  jap. prid. 1, 70 smrtni
greli v m o ry dušo, škrb. 1, 155 za nih je rezvojzdanost en strup
k tir jih vmori,  levst. žup. 59 črmniea živinče umori  ali takoj
ali v nekaterih dnevih, ravn. ber. 156 želiša so zčli, kterih deblo
ali steblo vsako leto zima zamori,  levst. žup. 51 olja naj pije,
da si otrov zamori; — morimo:  ravn. 5, 300 v roke Daniela

4

30

M. VALJAVEC,

nam daj,  ali  pa  pomorimb  tebe in tvojce; — morb:  dalm
jezai 27 on nej vmorjen kakor ga riegovi sovražniki more,  kast.
139 kadar nym nesreča pride, zdajci cagajo inu se z žalo3tjo
more,  jap. prid. 1, 343 more,  ropajo, ravn. 1, 322 kadar nega
tako zlegama mučijo in more,  so si tf srce delali, preš. 153 srce
obupa mkn more  pušice tam, dalm. nehem. 6 ony bodo peršli de
tebe vmorč,  škrin. 153 vusta katera lažejo, dušo vmore,  jap.
prid. 1, 116 de me ony ne prenaglio inu ne vmore,  ravn. ber.
149 vse ima v pani svoje delo: kdor ne dela, ga izvržejo ali ga
umor 6 .

moži: možl:  preš. 73 prelepa gospodična Sevčra se možl,
dalm. 1 kor 7 aku se ena dečla o m o ž y, taku ona tudi ne greši,
škrin. sir. 42, 9 zavolo hčere en oče skrivaj čuje, de bi se kadar
je mlada ne zastarala, inu de bi možu, kadar se o m o ž y, zdprna
ne postala.

mrači: mrači:  schon. 157 ostani per nas, zakaj se mr a čl,
ravn. 2, 288 preden se smrt p er mrači,  jišimo dnino opraviti,
ber. 209 ne delajte brez luči kader se noč bliža in se zmrači.

mudi: mudiš:  kast. 313 za kaj taku dolgu časa malaš inu se
mudyš  na tem pildu? škrb. 1, 321 kaj se mudiš?  kast. 322
per tajstim zamudyš  tu večnu nebešku veselje, rav. 1, 108 po
konci mu pomagaj, zamudiš  naj tudi zraven kaj svojiga; —
mudi:  dalm. sirah 11 mnogoteri si veliku zadene inu h blagu
hity inu vunbr s tem sam sebe le mudy,  14 pomisli de se smrt
ne mudy,  kast. 305 dva angela sta vse skuzi Lota opominala,
kir se le dolgu mudy  rekoč: ohrani ohrani tvojo dušo, škrin.
267 spomni se de smrt ne mudy,  škrb. 1, 31 nej se mudi,  nej
odlaša, kdor oče, le mi tega nikar ne strimo, ravn. 1, 91 vsi na-
pravleni — enaki Judem ktirim se mudi  — morejo sesti okol
mize, 2, 5 Caharija ni dolgo kaj mogel od straha. Ludje ga ča¬
kajo in čakajo in nikol ne umejo, kaj se v svetlnšu tako dolgo
mudi,  kem p. 5 nebu inu zuezde premišluje koku hodjo, ali zraven
tiga sam sebe zamudy,  ravn. 1, 246 on vodi riih (zvezd) trumo
po številu na nebo. Po imenu jih poklicuje. Nobena se ne za¬
mudi,  levst. žup. 77 to naj se zgodi vsacemu kdor zamudi
storiti kar bi odvrnilo ogeii; — m u d č: dalm. riht. 5 za kaj se
mu d 6 riegova kula de ne prideo? kast. 319 Ion je prež mbre
velik: kaku neso nespametni inu prež vsiga uma tajsti, kateri ga
zamudb?  kemp. 286 očeo te visoke božje rečy zastopiti, sebe
pak inu svoje izveličanie ony zamude.

PRINOS R NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI

31

nagli: nagli:  škrin. 113 nič kjč v en dan ne govčri, tudi naj
se tvoje srce ne prenagly  pred bčgam besedo postaviti.

noči: noči:  ravn. 1, 165 kdor pod slemenam vsigamogčč’ga
noči,  levst. žup. 32 v katero je svoje ime vpisati dolžan vsak
tujec, kadar ondu prenoči; — noči  ta:  ravn. 1, 31 kje sta
moža, ki n oči til per tebi?

nori: nori:  kemp. 495 ta človeška pamet je slaba inu se lelika
pre n ory; — nore:  dahu. jcr. 25 naly vsem folkom de py<5, se
opotčkajo inu obnorrč  pred tim mečom, kast. 263 ta vednu
vselei valita, tvoje ričy rezdražen k škodi ošpegati, inu tebe lagle
tvoje hudobe ob n or h kakor nega.

novi: novi:  ravn. ber. 164 sapa se spridi v vsili zaprtih krajih
ako se od časa do časa s čisto sapo ne o p o n o v i, kast. 66 ma-
sčuvane zupet tu hudu ponovy,  škriii. 109 bčg ponovy  to kar
je prešiti, pok. 2, 68 katera srce prenaredy, ponovy,  posvečuje,
skrb. 1, 298 greh kolker krat bo sturjen, tolko krat ponovi
smrt Jezusovo, 303 rččem de se Jezusovo trplene še dandonašni
cel dosti krat ponovi:  trplene Jezusovo se ponovi  še ziniram
na dve viži: prvič ponovi  Jezus soje trplene sam skuz čudo
soje lubezni na altarju, drugič ponovi  grešnik Jezusovo trplene,
rav. ber. 31 bog ponovi  zdej Abrahamu žč pred storjeno oblubo,
preš. 83 stara Jubezen ne zarijovi, devet krat se vrne, ponovi; —
novč:  škrb. 1, 306 trplene grešniki ponovč  Jezusu.

pači: pači:  ravn. 1, 209 kdor se z napčnimi spajddži, se ssim
popači,  334 kdor se s hudobnimi pečti, se sam popači,  2, 202
hudo če mu človek da prostor v srcu, po časi vsiga človeka pre¬
vzame, do konca ga spridi in popači;  nu češče glasi: pačim,
pačiš itd.

pekli: pekli:  ravn. 1, 331 vestni nepokoj ga huj pekli  kakor
vse še tolke živbtne bolečine.

pesti: pes tč: ravn. 2, 22 nesrečni ki ga sovražniki vžugajo,
ki ga ravno p e s t e, se obveseli, če koga na pčmoč vidi priti,
pčti: peti:  levst. žup. 56 kakor se često pripeti,
plaši: plaši:  ravn. 1, 72 tako nas greh ob živlena nar lepši
veselja perpravi, in plaši  nas de se bojimo še tako dobrih judi.
— plašč:  ravn. 2, 178 mlade Judi naj saj taki izgledi lč o plašč,
običnije glasi: plašim, pldšiš itd.

plavi: plavi:  levst. žup. 44 pišejo kako se les plavi,
pleši: pleši:  let. mat 1882/3 223 p 1 e š i me (v želodci ako
sem jel mnogo grozdja).

32

M. VALJAVEC ?

podi:  podiš:  kast. 342 ena bolha te enu malu všečne inu ne
moreš pretrpeti, ampak de jo prepodyš  inu preženeš; — podi:
dalm. 3 mos. 26 nih nihče ne p o d y, prip. 28 pregrešnik bčžy
inu nihče ga ne pody,  škrin. 60 kddr očeta žali inu mater pody,
je, brez poštena, traun 80 angel tiga gospoda naj jih pod y, ravn.
1, 210 hudbben beži koga nihčer ne podi,  ber. 172 zvezdautrini,
ognčne kepe in letdči pozoj ali lintveri niso nič druziga kakor
užgane reči, ki se v zraku nabero, se užgo in ki jih sapa nosi in
podi,  levst. žup. 184 podiir, ker iz vinbgradov podi  kvarlive
živdli in tati, preš. 167 ne odpodi  od nas živlena tlita vesčla
hrup, dalm. ev. joan. 10 volk popade inu r e z p o d j  te ouce,
schon. 167 volk popade inu respody  (te) ovce, jap. ev. 465
razpody  te ovce, kast. 126 vari se v tvojo hišo sovraštva inu
ardrie, aku tojsto notar p us tv s, taku tebi vso tvojo družino r e s-
p o d y inu režene, škrin. 297 kdor kamen med ptice vrže, jih,
r a z p o d y, preš. 107 mladdsti jasnost vhnder misli take si kratilo
iz sred 'spodi  in gl4ve; — p odd:  dalm. jezaija 33 tedaj bodo
vas pobirali kakbr en rup, kakor se kobilice pobirajo inu kakor
se kebri r e s p o d e, kadar se naglu čez ne pride. — podita:
Schrey 2 sam. 2, 24 Joab inu Abizai bejžečiga Abnerja podit&
dokler sonce doli gre.

poji: pojiš:  ravn. 1, 152 obišeš jo zemlo, jo napojiš; —
poji:  ravn. 1, 250 gre dež in sneg od neba, pa ne spet nazaj,
ampak zemlo poji  in jo rodoviti, škrin. 15 ne lubezen naj te
vsaki čas n a p o j y, ravn. 1, 34 natoči meh in napoji  fanta,
46 Jakob Rahelo zagledavši odvali kamen hitro znad vodnaka
napoji  ji drobnico, ber. 32 prošena da ne le Eliecerju piti, am¬
pak napoji  tudi negove kamele.

poti: poti:  kast. 61 skoraj kry pluje inu se p o t y, ravn. ber.
207 če se perilo in obleka večkrat zračna, se živbt ložej poti,
preš. 97 jez tildi v trop ki se poti  in trudi, ledino orje naše
poezije, se vriniti želim.

pozni: pozni:  dalm. sirah 37 taku se tudi ne zavupa timu
možu kir gnezda nema inu mora ostati ker se z a p o z n v, škrin.
353 kdo kaj vupa temu kateri gnezda nima inu more ostati kjer
se zapozny?

praši: praši:  dalm. 1 mos. 32 kadar se dva vkup mečeta,
taku se prašy; — prašč:  pok. 3, 78 aku bi take pomankli-
vosti v sebi naša!, katere čelu čednosti o p r a š e.

PRI NOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTJNI.

33

preti:  pretiš:  jap. prid. 1, 343 kaj je taista za eua hudoba,
za volo katere ti timu sv§jtu itiu ludem talcu liudu pretiš; —
preti:  dalm. 1 mos. 27 tvoj brat Ezau tebi prity  de te hoče
vbyti, psi. 37 nevernik prity  timu pravičnimu, pok. 3, 96 on
se ne jezy do konca inu tudi ne p r o t y na vekoma, preš. 77 ak
k&lci vihar od deleč p er ti, 172 ko niso meč, sekira in lopdta jih
mogle, lakota nepremagliva p er ti odpreti gnida trdne vrata, levst.
žup. 4 odbor preti  z globo, 77 ker mu preti  ogen, met. 232
koza grs iz hleva na pašo inb z a p r b t i svoji kozičncn vrat ne
odpretb; — pr e tč: trub. psi. 60 nevernikom prerokujo inu pry-
t e e de . . ,) kat. 254 smrt, pekal nas strašjo, p r i 1 6  nas vse
snesti, dalm. jer. u predgovoru: poleg tiga perkazuje se tulikajn
grozovitih cajhnou inu čudes katera nim strašno p r i t č, ravn.
pov. 101 nektiri mu tudi protč:  le molči, prčšič te bo šavsnil.

prti: p rti m: let. mat. 1882/3 232 prti ti se pr ti m se =
težko delati sich anstrengen.

prosti: proste:  levst. žup. 86 tacega vender pozneje spet
o p r o s t e od dejdnstva službe, opako preš. 175 sprosti.

pusti: pustim:  traun 190 jih ne pustim  pdsti, pok. 1, 24
v moji postčli zagrnen pustim  teči solze, kast. 72 hočeš se ma-
ščuvati, bodi, jest tebi d o p u s t y m, škrb. 1, 59 jest ti greh o d-
pustim,  jap. prid. 1, 222 jest zdaj le to popustim  inu se
k enimu drugimu še bol žalostnimu pogledu obrnem, ravn. 2, 292
globbko besedo je h ti pergodbi Jezus še perstavil, inu pojiskati
ne pomembo naj vam rnendč samim prepustim,  škrb. 1, 234
jest jim perpustim  de meso samo na sebi človeka ne more
ognusiti, kast. 154 lahku zapustym  kar poprei nei bilu moje,
jap. prid. 1, 281 jest ne zapustim  obenih dolgov; — pustiš:
kast. 175 tvoje grunte, tvoje vinograde, tvoje nyve ti ne pustyš
obenimu vzčti, 195 zalcai eno gmain reič lubiš inu pustyš  t6 nar
velcšo dobruto, 285 aku le tega prou navučyš potler sam rad od
offerti p u s ty š, 354 aku ti pustyš  de ne boš boga lubil, talcu
tudi ga ne bdš na vččne čase hvalil, pok. 1, 104 zdaj mene v tit-
moti pustiš,  de ne znam lnldu od dobriga prav razločiti, škrin.
342 aku ga pustiš  praznbvati, b<5 prostost jislcal, traun 260 ti
pustiš  trdvo za živino rasti, kast 8 te hude tvoje navade do
konca zapustyš, 148 aku zapustyš  to misel, ravn. 1, 301 ne
zapustiš  jih nč ktiri tebe lubijo. — pusti:  dalm. gen. 3 dokler
bug zupet svojo gnadlivo stimo pusty  slisati, daniel 3 kakbr se
železu z yllom ne pusty  zmčšati, jerem. 10 on pusty  vejter

34

M. VALJAVEC,

priti iz skrounih mejst, prip. 10 gospud ne pusty  tiga pravičniga
duše lakoto trpeti, kast. 123 kadar tebe en krat prevzame, taku te
ne pušty  dokler te ne vtrudi, 143 žalost frišna se pusty  troštati,
159 potreba valitati de zastopnost ne pusty  k sebi notar priti ene
hudobne ričy, škrin. 29 kateri svarjdhe v nemar p u s t y, za-
jide, pok. 1, 51 grešnika v nesrečnim miri zaspati ne pusty,
škrb. 1, 156 pusti  živeti med dobrim hude, ravn. 1, 86 Mozes
prosi Jetra de naj mu pusti  v Egipt iti, 185 ne pusti  ga brez
tepešnice b6g, 265 Tobija pusti  kosilo, ravn. 1, 8 bog nam ve¬
sele nedolžno vsako dopusti,  dalm. job 12 kadar on vodo zapre,
taku vse subu postane, inu kadar jo on izpust  y, taku ona de¬
želo zvrne, ravn. 1, 20 Noe izpusti  krokarja . . na to izpusti
goloba . . sedem dni potlej ga spet izpusti,  poznej sedem dni
izpusti  še en krat goloba, 21 tudi izpusti  iz lie vse živali,
ber. 18 Noe izpusti  nar pred krokarja, potlej pa goloba. Sedem
dni pozneji Noe zdpet goloba izpusti,  165 če se sapa v vetrino
pukšo stisne, naglo zažčne kuglo ako se s silo stishena sapa i z-
pusti,  jap. prid. 1, 235 jim odpusty  vse iz srca, škrb. 1, 313
ktir režaleiie rad odpusti,  ravn. ber. 194 vsmilen bog rad per-
zanaša, grešniku rad odpusti,  dalm. jerem. 4 on tvojo deželo
opusty  inu tvoja mesta požge, kemp. 61 aku se tajstu zanikrnu
opusty,  je posvareiia urednu, škrin. 120 kateri se boga bojy, nič
ne opusty,  škrb. 1, 330 opusti  navadne molitve, rav. ber. 184
ukaže s tim vsakterimu, kaj de naj stori ali opusti,  kast. 6
mornar pokliče, inu tadai zdaici vse per kraju morja popusty
inu nolar v barko teče, 27 vse popusty  inu pobegne, škrin. 302
ravnu taku pojde slehrni ženi, katera svojiga moža popusty  inu
iz ptujiga zakona zapusty  erba, škrb. 1, 318 pastir ktir popu¬
sti  ovčice, 327 človk popusti  molitu, ravn. 1, 30 zdaj gospod
Abrahama popusti  in Abraham se vrne domu, preš. 88 po¬
pusti  posvčtno rabo orglarčik in grč v pušavo, škrb. 1, 259 če
se bula prepusti  ali prereže, bolečina neha, kast. 178 kar kuli
gospud bug perpusty  inu tebi pošle, volnu gori vzami, kemp.
444 aku ta čas perpusty,  bogu vse tvoje skušniave .. spoznei,
ravn. 1, 137 klasje grem poberat za žencimi ki mi ga kak dober
gospodar poberati p er pusti,  2, 52 čimii tedaj perpusti  vbož-
cam tako nevsmileno smrt? ber. 96 iiih veliko bi ga rado spremilo,
pa ne p e r p u s t i, levst. žup. 7 skrbi, da opravki tekd v redu,
kadar se razpusti  občinski odbor, ravn. i, 10 Eva se spusti
s kačo v pogovor, ber. 115 na en krat se velika riba spusti

PR1N0S K NAGLASU U (NOVOj) SLOVKNŠTINI.

3o

proti Tobiju, dalm. jerem. 17 žegnan je ta mož, kateri se ria go-
spuda zapusty,  kemp. 395 iz kaj z’ enga uržoha se le ta toku
z a p u s ty, uni pak bode k toku veliki gnadi gori uzet, jap. prid.

1, 235 prvič zapusty  on svojim sovražnikam eno pravo zastavo
svoje lubezni inu sprave, pok. 1, 108 jest spoznam de je pravičnu,
altu mene c§l svejt zapusty,  škrin. 6 zapusty  tega kateri je
od mladosti ne mož, 52 predčn on v zasramotčne pade, pravico
zapu  s ty,  107 to perdoblčnu potle enimu lenirnu zapusty,  227
kalni buda slova je tega, kateri očeta zapusty,  246 ne zaničitj
človeka, kateri greli zapusty,  traun 106 David se čudi de bog
zdaj svoje zveste zapusty,  ravn. 1, 58 bog nedolžnosti nikol
ne zapusti, 210 nebo  mu dobro kdor svoje grebe skriva, kdor
pa se jih izpovč in jih zapusti,  on bo milost dosegel, 253 za¬
pusti  ga bogastvo v sredi hegovih dni, preš. 24 kddar zapusti
kvartir, si marsiktera ’z hiše solzice briše; — pustimo:  ravn.

2, 259 de časa in perložnosti ne i z pusti  m b, 1, 217 če se s hu¬
dobnimi ludmi s p us t im b v pajdažtvo ; — pustite:  jap. 2, 331
altu se p u s t i t č obrezati, vam Christus ne bo nič pomagal, 332
altu se pustite  od duhd voditi, taku vy niste pod postavo, prid.
1, 355 vy kateri na lepoto vašiga telesa gledate, vašo dušo pak
v tej nar grši štalti pustite, 2, 91 pustite  ženo domd, 116 se
za volo krivice hvaliti pustitč,  pok. 1, 81 vy pravični na tim
svejti posvejtnim ludem grešnu vesele pusti  tč,  211 iz tega ur¬
žoha . . dobre dela pomajnšate, ali cblu opustitč,  ravn. ber. 27
počite si malo tukej pod drevesam preden se dalej spustiti,
škrb. 1, 59 bog je perpraulen skazati vam obilno vsmilene kakor
hitro greh zapustitč; — pustč:  dalm. 2 bron. 20 ony nas
puste  tiga vplatiti, jez. 9 kateri se puste  voditi, so pogubleni,
jerem. 2 vsi žlaki so zabstojn nad vašimi otruki, ony se vsaj ne
puste  vučiti, sir. 8 veliku jih je, kir se puste  z denarmi pod-
mititi, kast. 185 tega nedolžniga martrajo, tega hudobniga ledik
pustb,  jap. prid. 1, 76 kadar se otroci.,  postopat ne p u s t §,
ravn. 1, 38 vbčgajte stariše, če vam ne pustč  v drušno hu¬
dobnih ludi, preš. 156 ko je viharjov sila prevelika, kambr val
žčne čoln, obupajoče letčti ga puste  roltč brodnika, dalm. job 39
one (košute) se vkup zgibleo kadar rode inu se predero inu svoje
mlade vun izpuste,  kemp. 459 slabo andoht imajo taisti liateii
to obhaylu taku zlahkama odlašajo ali ven spustb,  škrb. 1, 363
če vender dobre dčla popolnama ne opu ste,  jih vendei le z ne-
volo oprdvlajo, kast. 2 za volo tiga prviga našiga očeta nyh dosti

36

M. VALJAVEC,

je osliplenili de popuste  to pravo večno dobroto, škrin. 6 ka¬
teri ravno pot popuste  inu po tkmnih potih hodio, ravn. 1, 127
drobnico, govejo živino in osle seboj ženčjo: nč trbhe živeža ne
popuste,  253 mladiči popuste  ptujo mater, ber. 4 ktčre
učenik pred ukani v cerku pelejo, tisti naj orodje ta čas v klopeh
popusti,  197 strah in svarjene dasta modrost; otrok pa kteriga
prepuste  negovi voli, bo sramčta svojim stdršam, jap. prid. 1,
73 malu hiš je ker bi otroci strah im§li kakor gre. Eni jim iz ene
falš lubezni vse perpuste,  skrb. 1, 72 kar je firbičniga p e r-
pustč  oččm, dalm. riht. 18 ne pusti tvoje štime per nas slišati,
de se nad te ne spuste  srditi ludje, kemp. 176 ony svoj glas
spustb  v besedah, ravn. 2, 165 na dvorile po vrvah na ravnost
pred Jezusa sp us tč bolnika na tla, dalm. jerem. 17 vsi kateri
tebe z a p u s t e, fy morajo k sramoti biti, ezra 8 negova muč inu
srd čez vse te kateri liega z a p u s t d, kast. 181 ondi se biig
naide, kir se vse stvari z a p u s t e, škrin. 322 kateri boga z a-
p u s t e, bodo nemu čez dani, traun 33 kar jim ostane, svojim
mlajšim zapuste,  227 aku negovi otroci mojo postavo za-
pu s t e, skrb. 1, 106 gorje riim ako ne zapuste  to grešno
navado; — pustita:  ravn. 2, 59 tudi per delu ga (boga) iz
misel ne spustith,  1, 137 še včči jok spustitb  obe.

redi nutrire: redi:  dalm. ezek. 19 levina mej levinami ležy inu
svoje mlade redy, 1 kor. 11 ženi je čast, kadar dolge lasy redy,
kast. 95 en brumni človik inu zastopn, td život r e d y de on živy,
kemp. 386 gnada gori r e d y to andolit, škriii 90 kateri kurbe
r e d y, bo premožerie zgubil, 92 kateri svojiga hlapca od mladosti
mehku gori r e d y, bo nega potle svojoglavniga čutil, 370 on svoj
život s ptujo jedjo r e d y, pok. 1, 24 v sredi tame, katera mojo
žalost perkriva inu red j, perdobim kar meni dan uzame, škrb.
1, 268 jed k ti ra nas redi,  430 kolker več truplo skuz bolezen
skumra, tolko bel se duša na zasluženi) redi,  ravn. ber. 8 zemja
redi  s svdjim sokdm sadeže, levst. žup. 53 ubožci katere občina
redi,  met. 279 od dobri.h besedi se nbhče ne zredi; — rede:
dalm. 1 mos. 46 tvoji hlapci so ludje kateri živino rede,  kast.
7 kai govori firšt teh arcatou Galenus od nečistih telčs? kar več
se špižajo inu r e d b,  s tem več se ym škodi, jap. prid. 1, 78
srečni ti isti otroci katerih stariši takti govore inu ne taku dobru
gori rede,  ravn. 2, 157 mnogo vesele so si perkratili (stariši) de
me lepo r e d 6, škrin. XIX imajo mlade lisice preden se z ar e de
poloviti,c jap. prid. 1, 169 greh se zleze inu r e d v v naročji t§

PltJNOS K NAGLASIT u (novoj) slovenštjni.

37

lenobe, kakor se črvje v enim mrtvim inu gnylim mesi zarode,
levst. žup. 44 pišejo kako je delati kadar se zapah gozd ali se
v nem za red d kvarim hrosti in črvje.

redi (redi) facere: redim:  ravn. 1, 22 glejte, reče bog Noetu
in negovim sinovam, zavezo naredim  z vami; — redi:  dalm.
job 33 riegou leben takn n are dy de se mu nad špendio gnusi,
ester 5 naj se naredy  enu drivu petdeset komulcov visoku, škriii.
192 nej eno perpravno hšico naredy,  jap. prid. I, 361 kadar
sveti duh v eno dušo pride, prvič on en velik šum v nej na-
redy,  dalm. psi. 29 gospud je sedil de eno povudno n ar e d y,
prip. 15 trda beseda zlobnost n a r e dy, rav. abc 79 krajiič naredi
nbvo oblačilo, 1, 111 Aron jim tele iz zlata naredi,  ber. 109
Jona je šel pred mčsto in si naredi  šotor, 158 plesnoba se vidi
kakor tenek prah, kteri se sčasama po kruhu, jčdi, lčsu in družili
stvareh naredi,  161 iz eniga zlata ali cekina naredi  zlatar 300
zlatih listikov, 170 mavrica se naredi  če na kteri strani nčba
dež grč in tje nasproti solnce sije, levst. žup. 26 kadar bi tega ne
bilo dovbl, to se naredi  naklada k davkom; —'redimo:  ravn.
2, 248 dobro je biti tukaj! naj tri lope naredimb; — rede:
škrih. 198 ty kateri to hudu lubio, so vredni de na take rečy vu-
paiie postavio, ne samu ty kateri jih nared  e, ampak tudi ty ka¬
teri jih radi imajo inu častc, rav. ber 167 viharji marsikako škodo
n are de, 170 veliko škodo n ar e d č.

roči: ročim:  traun 68 v tvoje roke izročim  jest mojo dušo,
preš. 168 vam izročim  prijatla, jap. prid. 1, 87 jest vas vkup
denem inu poročym,  let. mat. 1882/3 234 razporočiti se raz-
poročim  se, ločiti se (o poročenih), ravn. 1, 140 če ni nihčer
nasproti, kar zaročim  se s teboj; — roči:  pok. 1, 84 bogu
sebe eeliga izročy,  traun 67 mogočnimu varhu svoje živlene i z-
ročy,  ravn. 1, 34 na ramo zadene Agari občje, ji fanta izroči
in jo odpravi, 56 izroči  mu  vse gospodarstvo, levst. žup. 8 v 14
dneh naj se pritožba izroči,  28 naj proštio izroči  okrajnemu
oblastvu, 31 naglavnica je postavjena vsacemu, kdor tacega uha-
j&ča prime in izroči,  37 to zvčdbo naj izroči  svojemu dežel¬
nemu odboru, 78 naj vselej novembra meseca kr&jevni učilniški
svet županu izroči  svojega proračuna prepis, ravn. ber. 52 Ja¬
kob žčgna negova sinka in jima še marskej naroči,  114 lobija
je svbjiga sinu pred se poklical in mu naroči:  idi po denarje,
levst. žup. 29 izplača se naj samb tisto kar naroči  župan, 43
vrhu se naroči  komu druzemu to delo opraviti, dalm. 5 mos. 24

38

M. VALJAVEC,

kadar gdu eno ženo vzame inu no poročy  . . , sirah 13 ne brani
se, aku ti on kaj poročy,  levst. žup. 63 županova dolžnost je,
de o vsacem četrtletji poroči  okrajnemu oblastvu, ali se tovarne
tek ukazov drže ali ne, ravn. 1, 157 napravi se zjutraj zgodaj,
perporočl  drobnico ovčarju in gre, ber. 192 snažnost je čed¬
nost, mladino lepi, bogu in ludčm vsim jo perporočl,  ravn. 1,
73 i ber. 50 Jožef vaš sin vam sporoči:  bog me je gospoda
postavil vse egiptovske dežele, 155 per ti priči je poslal Savi ne¬
koga do Izaja in sporoči  mu: sinil mi pošli Davida, 183 tako
ti sporoči  bog, 232 Elizej je do krala poslal in sporoči  mu:
kaj trgaš oblačila? 2, 161 stotnik pošle prijatlov do Jezusa, spo¬
roči  mu:  gospod, ne trudi se, dalm. 2 mos. 21 ako on no svojimi
synuvi z a r o č y, taku ji on ima storiti po šegi ene hčere, škrin.
352 ženska se z vsakim možam zaročy,  ber. 57 kterimu svoje
ččde v skrb z roči, 181 zato z roči  nektčrim podložnim nekčliko
svoje oblasti; — ročč:  kemp. 308 nekateri se gori zdado inu
iz roče,  levst. žup. 92 vsi mudlivci se izroče  okrajnemu oblastvu,
85 da vsa pospešila svojih prošen do konca grudna meseca izroče
županu, 94 zdelajo zapisnik ter ga izroče  političnemu oblastvu,
113 kakor mi n ar oče uradovi; — roči  ta:  ravn. 1, 140 B<5c in
Rut se zaročita.  t

rodi: rodim:  dalm. jez. 23 jest več ne rodym; — rodiš:
dalm. riht. 13 ti si neporodna inu ništer ne r o d y š, ali ti boš
noseča postala, jez. 54 hvali ti neporodna kir ne r o d y š, schon.
87 vesely se ti neporodna kir ne rodyš,  jap. nov. test. 2, 330
veseli se ti nerodovitna, katera ne rodyš; — rodi:  dalm. job
15 on je z nesrečo noseč inu mujo rody,  jerem. 4 slišim eno
britkost kakor ene katera prvič rody,  kast. 23 ta čas se tvoja
smrt rody,  136 de tvoimu srcu nigdar vesel j a ne zmanka, sturi
de tebi doma, se r o d y, škrin. 268 taku je rodovina mesa inu
krivy: ena mine inu druga se rody,  pok 3, 121 zemla kat§ri
dažja manka ne zeleny, ne r o d y lepiga cvetja, jap. prid. 1, 59
leta hvaležnost rody  v mojim srci lubezen, 153 zemla, katera
trne rody,  ravn. 1, 4 zemla naj rodi  travo, zeli in rodovitne
drevčsa, 107 deseti del vsiga sadu, ktiriga pole nograd in olnik
rodi,  pernesi pred gospod boga, 133 on je suhimu trnu enak
ktiri nobeniga ali pa le hud sad rodi,  preš. 25 v Arabje pušavi
se tičik rodi,  met. 279 kar mačka rodi  rado miši lovi, ravn. 2,
69 jedel le take jedi je ki jih pušava obrodi,  ber. 163 prid ki
nam ga rudstvo obrodi,  je sploh velik, kemp. 247 kaku more

PRINOS K NAGLASU U (nOVOj) SLOVENŠT1NI.

39

tudi enu žiulenie imeiuivanu biti, kir tulku smrti iu liudiga p o-
i' o d y ? 386 gnada p o r o d y te solze, preš 26 tak pevie so v sl&vi,
ki zgriidi ga smrt, prerodi; — rodite:  jap. prid. 1, 71 kadar
otroke rodite; — rode:  dalm. job 39 vejš li tačas, kadaj divje
koze na skalah rodč?  jezaija 59 ony so z nesrečo noseči inu
rod 6 pregreho, jerem. 16 taku pravi gospud od synou inu hčery
kateri se na le tim mejsti rode,  modr. 10 drivesa katera nezril
sad r o d 6, jap. prid. 1, 74 pravite de se otroci dan danami vže
malu prida na svejt rode,  ravn. ber. 150 te živaliske odeje
tudi nam veliko prida obrode.

rosi: r o s 6: škrin. 9 skuzi iiegovo modrost iz breznov vode
hahhijo inu napojeni oblaki doli rose  (preš. 96 grdbi na tvojim
oči materi Slavi r o s e.)

roti: rotim:  jap. prid. 1, 213 per živimu bdgu te jest zaro-
tym  de nam ti poveš, aku si ti Kristus? 296 če te vse le to ne
mdre h pokori omečiti, taku te zarotym vimeni  tvoje nevmrjo-
čeduše, jest te zarotym  per tvojim izveličanu, jest te zarotym
v imeni presvete kryvi, taku te zarotym  skuzi le te moje solze..
šonaj sam sebe, škrin. 137 zarotym  vas, ve Jeruzalemske hčere,
per srnah inu jelenih napoju, de ne zbudite lubo; — roti:  Skrili.
52 on posluša tega kateri nega roty,  jap. prid. 1, 346 on žuga,
se togoty, roty,  škrin. XXXII zaroty  ženin vse de občdčn
nima nevesto v lubezni pruti nemu motiti; — rb tirno: Skrb. 1,
275 mi opominamo, prosimo, zarotimo de..; — rote:  skrb.
1, 106 bližniga hodičo zdajajo, se rotd  inu lažnivu persdgajo, 406
preklinajo, rote,  hudiču zdajajo, met. 278 kjsr se znlo rots
rnsnice ns.

rdečiti se: rdeč  d se:  ravn. ber. 212 čez ene dni dobi otrbk
na vprasnenih rokah kake mehurje, ki se v 10 ali 11 dnčli popol-
naina napno, okrog in okrog rudečd,  sicer pa v celo nobeno bo¬
lezen ne perpravijo.

sadi: sadi:  dalm. modr. 7 kar se sady,  kast. 220 katera čed¬
nosti v srce sady,  ravn. ber. 157 v Europi se ga (cukrnega
stebla) le malo, v Ameriki pa zeld veliko sadi,  preš. 122 kdor
sadi  drevo, al bdde zreddo veje, sam ne ve, ravn. abc 55 nekaj
jajc se kokošam in gosdm nasadi,  1, 173 kraj ves obvfipn se
tedaj na lastni meč nasadi,  ber. 93 ko se oproda brani kaj ta-
ciga storiti, se Savi sam na svoj meč nasadi,  dalm. sirah 10
modrust tiga nizkiga nega h časti perpravi inu ga raven firštou
p o s a d y, traun 289 nega zraven poglavArjov svojga ludstva po-

40

M. VALJAVEC.

sady, ravn. 1, 34 hoditi ne more več Izmael. Posadi  ga tedaj
pod drevo, 62 kral posadi  ga v svojo drugo kočijo, 311 Aman
Mardobeja posadi  na krajoviga koha, levst. žup. 59 kadar je
bolčzen na gčbei, prisadi  se složna koža, dalm. prip. 31 ona
zasady  en vinograd, škrin. 269 kateri zraven ne hiše ostane, en
kol v ne st§no zasady,  jap. prid. 1 in praefatione: ta žebčl se
zasady  skuzi široko rano v roko, ravn. 1, 162 kral je sulico po
hemu zalučil. David se vmakne in sulica se v steno zasadi; —
sadč:  dalm. djan. ap. 23 živine tudi perpravite, de Pavla na ne
p o sad č, ravn. ahc. 63 oče skopajo jame sem ter tje v tla, dre-
vesic nasade, 1, 310 posade  ga na krajoviga koha, jap. prid.

1, 233 ony ga na križ perbyejo inu zdaj v sad e z eno rabelsko
silo le to orčdje te smrti v ženilo, ravn. abc 61 čebule vsa d e,
63 očeta bom prbsil de nektire (grme) tudi na vrt zasadč; —
sadijo:  ravn. 1, 69 dajte obed. Sčdejo Po starosti jih posadijo.

seli: seli:  ravn. 1, 136 neki mož iz betlehemski ga mesta se
preseli  v moabsko deželo.

skruni: skrune:  dalm. 4 mos. 6 aku gdu pred liim nena-
djauši naglu vmrje, taku se ta glava liegove oblube oskruny,  3
mos. 15 taku imate vy vučiti izraelske otroke de se varujo pred
nečistostjo, de ne vmrjo v svoji nečistosti, kadar o skr unč moje
prebivališče, dalm. jerem. 7 ony svoje gnusnobe postaulajo v to
hišo, de jo o skr unč;  češče se govori: skrunim itd.

slabi: slabi:  ravn. ber. 208 žgane slabi  čutnice, dalm. jez. 23
gospud je tu zmislil, de oslaby  vso offert tiga lepiga mčsta,
škrin. 359 žalost pernčse hitru smrt inu oslaby  moč, skrb. 1,
241 post oslabi  moje truplo.

sledi: sledi:  škriti. XXX za volo ne razvumnosti, s katero vse
zalazitvahe svojih sovražnikov kmalu osledy,  no enako stury
turnu na Libani.

slepi: slepi:  dalm. jezai. 29 in margine: ta prediga od križa
ne slipy,  jap. prid. 1, 86 ’ku bi ti svotiga duha. za razsvitlehe
inu gnado prosil, bi le ta norska lubezen zdajci zginila, katera
te zdaj slejpy  de ne vidiš, škrb. 1, 377 nočejo verjeti de nek
živlene je kratko, kir jih slepi  inu golfa cvet hih mladosti, ravn.

2, 84 vse kar ludi slepi  in zapeluje, je v eno skušnavo povzel,
preš. 107 si vidil čislati le to med nami kar um slepi  z golfi-
jami, laždmi, pok. 1, 124 pokora razsvetly očy našiga srca, kakur
greh te iste oslepy,  2, 38 prvi sad od gr§ha je, de grešnika
oslepy,  škrb. 1, 314 hudič jih na zadne oslepi,  met. 232 kako

PRINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVKNŠTJNI.

41

vtndbr  preslepi  luštna lubszbn : — s 1 e p 6: pok. 3, 18 namesti
de bi svojim otrokam resnico sladko sturiti gledali, ne z mnogimi
zmotami slepe,  ravn. 2, 86 životne slasti jih preslepi.

slovi: slovim  se:  ravn. 2, 219 gospod, s teboj biti sim sklenil,
pa domu naj grem pred, de se per svojih poslovim; — slovi
se: ravn. 1, 122 Mozes pokliče še en krat pred smrtjo vse Izrae¬
love otroke pred se, se poslovi  in jim govori še en krat na dušo.

smodi: smodi:  ravn. 1, 23 če slana cvet posmodi,  večnima
drev<5 Dobeniga sadu, preš. 66 nad železne vr&ta ti jo skokama
drvijo; švrk! sthnko  šibo jih vsmodi,  zapahi odletijo, ravn. ber.
165 tudi smodnik ima svojo m6č od s&pe v nem zaprte, ki se
zasmodi,  naglo raztegne.

smoli: smoli:  met. 279 kdor za smblo prime, se os moli,
ravn. ber. 55 iz bičovja splete jerbasček, ga znotrej zasmoli.

smrti: smrtim:  let. mat. 1882/3 238 smrtiti smrtim  = ubi¬
jati todten

solzi: solzi  se: dalm. job 16 moje oku se h bugu solzy.
soni: s onim:  let. mat. 1882/3 221 osoniti osonira,  nasoniti
nas onim  koga “ navdati ga sč strupom uže od daleč.

sramoti: sramoti:  dalm sirah 10 gdu hoče tiga per časti ob¬
držati, kateri sam svoj stan s r a m o t y ? 13 ta hudobni sam sebe
sramoty,  12 on tu ner bulše sramoty  na ner više, škrin. 91
otrok kateri je svoji voli čez puščn, svojo mater sramoty,  škrin.
295 razvumna hčy b6 svojiga mož:i dejlež: ta pak katera o s ra¬
mo ty, bo svojimu rodniku k nečasti; predrzna očeta in možd
osramoty,  375 k nečistosti nagnenu hčgr dobru v.iriij, de te
pred mnčžico tiga ludstva ne osramoty,  ravn. 1, 128 jemle
dosti krat slabe orodi, de napuhneže osramoti; sramote:
dalm. ezek. 22 ony svoje lastne snahe svojovolnu s ramo  tč, preš.
104 peršla lepote rajske je devica: rudeči zčr osramote  ne lica.

srdi: s rdi m: kast. 60 jest se čez srd srdym; s rdiš:
kast. 63 ti se srdyš  čez nepametno živino, 70 kaj se srdyš
čez eniga kateri je tebi krivico sturil, 137 na tu se srdyš,  jezyš,
kudu govoryš; —- srdy:  dalm. jez. 27 bug se ne srdy  z mano,
kast. 66 če več se edn srdy  inu jezy, več mu škodi, kemp. 94
kateri se raiši čez druge usmili koker srdy,  375 ona se za ene
maihene zuprne besede volo srdy, 376 se na sidy  za zupinih
besedy volo, Skrb. 2, 265 on se čez nas srdi,  ravn. 1, -23 koga
ne razsrdi  nesramno razvujzdano Hamovo zadržane? 57 mož
se razsrdi,  2, 274 kraj to zvčditi se razsrdi,  met. 281 volk

42

M. VALJAVEC

se raz str dl tnr pravn; — srd d: Trub. psi. 76 kedar ty ludje
se zubper tebe s r d e e, kast. 62 eni se srde  inu jeze ne samu
z ludmy, ampak tudi samy (s) sabo.

stanovi: stanovi:  ravn. ber. 153 torej se zgodi de se drevesa
r&st v stan  o vi, če se mu na gori) ih vejali listje obdre, ravn. 1,
229 per ti priči se ole vstanovl,  ber. 158 drevesna goba na
rane djana kri vstanovl,  levst. žup. 21 naj to stvar usta¬
novi  občinski odbor, 43 da liroste polovi do tistega časa, ki ga
ustanovi  župan, 76 to bode najl&že, ako si občina kar usta¬
novi  pravo gasilno družbo

stekli: steklim:  levst. žup. 186 postekliti, ■— klim,  kakej
stvari dati steklasto vnene lice.

stroji: stroji:  ravn. abc. 79 jerhovino za hlače in rakovice
stroji  jerhar (običnije: stroji).

straši: straši:  ravn. pov. 113 vse le izmišlovala si je ddkla,
de ga straši,  117 kvanta je ki se otroci ž nd s tras  d

suši: suši:  dalm. job 14 kakbr ena vejka posaline inu se
i s u š y, jez. 18 vročust katera dež izsušy,  jez. 37 senu katera
se p o s u š y, škrin. 53 žalostni duh kosty p o s u š y, 330 čujene
za volo bogastva život p o s u š y, skrb. 1, 8 deževna voda spo¬
mlad inu jesen se naraste, po lejti če dežja ni se posuši,  ravn.
ber. 106 gorelo je tako močno de celo z vodo napolneni graben
okoli altarja se posuši,  dalm. job 12 vedru se r e s u š y, škrin.
159 modrosti koren se ne v s u š y, 267 on nebo  sit dokler šene
vsušy,  379 on zelene vsušy  kakbr ogin, jap. prid. 1, 212 he-
gova roka se v s u š y, pok 3, 22 smo kakur trava na zemli, ka¬
tera aku dolgu brez dkžja inu rose ostane, se usa usa u s u š y,
ravn. 1, 257 morje zakrdga on, in v suši  se, ber. 110 po tbm je
kloševino črv podjddel in se v s uši; — sušd:  ravn. ber. 156
velikiga travna ga (čaj) oberajo, na železnih plošah s u š d, 158
v salitarjovim lugu jo (drevdsno gobo) kuhajo, suše,  tolčejo, 160
pravo šoto koplejo, suše  in na mesti drev z lio kurijo, skrb. 1,
14 veš za kaj se toje sovze tako hitro p o s u š d? rav. abc 74 goli
razkolejo s kladnico na poldna. Poletje preležd v bosti, de se do
dobriga posuše,  ber. 156 na nemu raste klasje ki je z okro¬
glimi jagodicami navdano, ktere na solncu p o s u š d.

svari: svarim:  ravn. 1, 178 ne svarim  te za volo tvojih
darov, preš. 78 kdor lubi brez lipa, ga svarim,  nikdr naj ne
vesld za rum, ravn. pov. 123 kaj se ti zgodi kadar te posva¬
rim? — svariš:  kast. 161 za kai tvoih ne svaryš?  škrin.

PKINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI.

43

186 za to te kateri zaiidejo po malim svariš,  189 kadar nas
svariš,  tepeš še veliku več naše sovražnike; — svari:  dalm.
gen. 2 bug pride s svojo štimo inu se svary  čez grehe inu te
iste štrajfa, prip. 9 kateri špotliuca svary,  ta mora sramoto na
se vzeti, kast. 22 pobulšai se vtem kar te on svary,  kemp. 379
ta natura use k sebi obrača, se samu za se štrita inu sledniga
suary,  383 veim de tvoja zapoud je dobra pravična inu sveta,
inu de suary  use tu kudu, škrin. 27 kdor kudobniga svary,
sam sebe omadežuje, 156 on nas zato svary  kar v srci mislimo,
traun 209 prerok svary  sodnike, 239 ali ta kateri nevernike
svary,  ne štrafuje? škrb. 1, 218 on no svari  skuz pečdne ne
vesti, 284 ktir (notrejni glas) ga za volo mlačnosti svari,  ravn.
1, 15 šb zdaj tudi nas bog od hudiga svari  znotraj po glasu
vesti, 24 ta angel naj vas svari! 144 svari  vas po nih pred
hudim bog, 177 take svari  ta pesem lč, 2, 225 Janez je šel in
svari  ga za volo negovih napak, dalm. prip. 25 kateri eniga mo-
driga posvarv  de ga sluša, tu je kakor en zlat šapel inu zlata
snaga na grlu, kast. 17 veseli se kadar on tebe po s v ar y inu
pokrdga, 190 rad jmaš de te gdu posvary,  228 kateri tebe
v hudim djanu posvary  inu pokrdga, jap. prid. 1, 76 de se,
kadar faly, s pametjo posvary,  ravn. ber. 199 kdor koga po¬
svari,  bo od pobolšaniga veči hvalo prejdl kakor kdor se mu
perlizdje, levst. žup. 15 kadar govornik začne zbadati kacega od¬
bornika ali ga grditi, naj se posvari  z besedami: to nij po rddu;
— s v ar d: kemp. 120 dosti krat je cilu dobru de drugi ludje za
naše tadle vedb inu tajste suare,  de se my v ponižnosti ohra¬
nimo, škrin. 76 kat§ri nega s vare,  bodo hvaleni, pok. 1, 123
kadar dobru s Inldim uradujejo, mene za mojo nehvaležnost pruti
tebi s vare,  ravn. 2, 185 ne ždlite starišov in vučemkov nikol
s trmo in mutaham, ki vas z lepo s vare,  ber. 38 za to de se
grešniki po s vard  in pobolšajo, 40 de jih stariši po s var e.

sveti sanctificare: sveti:  dalm. 3 mos. 27 kadar gdu svojo hišo
pos vety,  4 mos. 5 kateri kaj posvety,  jap. prid. 1, 81 prositi
de jih požegna inu posvety  (§ jer tako piše svet sanctus), —
s v e t d: dalm. 3 mos. 22 kateru ony meni posvete.

sveti lucere: sveti:  schon. 21 luč v tdmmi svejty  . . je bila
ta prava luč katera vsakiga človeka res ve j ty, običnije sve¬
tim, i dalm. na tom mjestu ev. joan. 1 ima: svejti, resvejti, a jap.
ev. 405 sveti.

44

M. VALJAVEC,

svetli:  svetlim:  ravn.  1,  254  de  vam  vse  bol  razsvetlim,
bom šel sem ter tje; -— svetli:  ravn. zgod. 1, 5 počasi se za¬
znava, svetli,  kemp. 342 ta večna božja resnica use skuzi re-
svetly,  jap. ev. 406 je bila ena prava luč katera vsakiga člo¬
veka razsvčtly,  prid. 1, 36 zdaj na en krat ta vera le preveč
razsvit.ly,  škrin. XII sam negčvi vuk razsvitly,  XLI ona
nega ne razsvitly,  traun. 245 negovu bliskane rkzsvitly
svejt, pok. 1, 123 pokora raz s vetij" očy našiga srca, ravn. 2,
21 razsvetli  de jih ktiri sede v temnoti in smrtini senci; —
s ve tič:  traun. 342 mejsec inu zvezde noč o sviti  e, ravn. ber.
177 ob mesčnim mraku ne pridejo na lune solčni žarki, ker jih
zemla v srčdi stoječa pobere, in ravno za to lune prav ne o s vi tl e,
traun u predgovoru : drugi razsvitle  pamet, David omečy srce,
41 gospodove zapovedi so svitle inu razsvitle  očy.

svoji: svoji:  ravn. 1, 229 tirjavec je prišel, in si moja sinova
v sužnost svoji,  2, 262 nobeniga plačila si ne svoji.

šibi: šibi:  < škrb. 1, 405 slabčst naše nature se šibi,  ravn. 2,
207 drvo lč, kliro se od sadja tčže šibi,  je dobro drvo; — šibe:
kast. 239 ondi on močmi stojy,- kir drugi se do tal šibč,  škrin.

312 žena katera moža srečniga ne dela, stury de negove i-oke

moč zgube, inu se šibe  negove kolena.

škropi, što u Gorehskoj glasi škrofi: škropi:  dalm. 3 mos. 6
kateri od nega krij  en gvant oškropy,  ta ima ta oškropleni kos
oprati; — š krope:  kemp. 176 ony močio, inu škroffč  od zu-
nei, ti pak daješ to rast inu rodovitnost.

taji: tajiš:  schon. 110 petelin ne bo nacoj poprej zapejl, prej-
den ti mene try krat zatayš,  kemp. 292 syn, ti na moreš te
popolnoma frajasti uživati, samuč aku ti sam sebe do konca z a-
tayš; — taji:  kast. 114 ta žela je notar v tebi, se v tebi tajy,

jap. prid. 1, 210 taji  on de ga ne pozna, preš. 59 na Ogrskim,

pomisli, hči! nezvčst tvoj more biti de prdvo vero zdaj taji  se
drugi perkupiti, levst. žup. 58 sodišče pokori vsacega kdor ali ne
ovadi bolezni ali jo taji,  ravn. 2, 189 kdor me per ludčh zataji,
ne bom ga poznal; — tajč:  kast. 62 ti drugi grehi se vsi skrivajo
inu taje,  li le ta hudobni srd se noče tayti, škrin. pok. 1, 46 eni
celd z lažmy svoj greh taje,  dalm.jerem 5. ony zatajd  gospuda.

temni (tmnni): temni:  škrin. 311 hudobia ene žene ne obličje
spremeny : ona kakor mčdved svoj obraz o t a in n y, škrb. 1, 408
če vam žalost sreč otemni,  tecite brez odlašana h temu studencu
vsiga trošta. kemp. 342 o ti nar svetleiši dan te večnosti, katerga

PEINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI.

45

ta nuč na zatemny, samuč ta večna božja resnica use skuzi
resvetlj inu resije; timne:  ravn. 1, 89 kobilic strašni vlaki
z a t e m n e sonce.

teži: tezi:  kast. 16 imaš nemu odpreti kar kuli tebi v tvoim
srci inu v tvoji vesti težy,  skrili. 39 dolgu vupane dušo težy,
293 norcov govorjene težy  kakbr butara na poti, pok. 3, 134
katere ne težy  slabu mesti: škrb. 1, 145 greh je ena butara
ktira dušo teži,  ravn. pov. 117 ne jejte zvččer kar želddic teži;
— težč:  preš. u čb. 5, 25 naj zdrobe nih roke si spone ki jih
še teže.

toči: toči:  levst. žup. 192 tist kdor svojo imovino raz toči.

togoti: togoti:  jap. prid. 1, 346 on žuga, se togoty,  roty,
preš. 61 na bdžje sklepe togoti  predrzno se neznane, ravn. 1,
57 žena se na to silno raztogoti,  89 kral se raztogoti  in
rekel je Mozesu: pobčri se, ber. 41 žena se nad tim tako raz¬
togoti,  de nedolžniga Jožefa per svojim možu zatoži, škrin 204
stvar katera tebi svojimu stvarniku služi, se s togo  ti  de krivične
tepe; — togote:  ravn. 1, 197 togote  in kopičijo naj se nega
valovi.

topi: topi:  kast. 137 ždlost je ena nadluga, katera vus život
stiska, očy moči, sreč topy,  vsiga človeka tarre, traun 19 kadilr
se ta hudobni napihuje, se ta vbogi topy,  48 moje srce je v mo¬
jim telesi postalu kakbr vosčk, kateri se topy,  preš. 105 obup
topi  sreč, ravn. 2, 77 ogh do živiga očišuje, pretopi,  prenovluje,
škrin. 379 iz katere rosa postane de ga raztopy,  traun. 161 ony
imajo zginiti kakor dim zgine, kakbr se vosik per ogiiu raz-
topy,  367 on reče eno besedo inu ga (led) raztopy,  ravn. 1,
113 tele popadši ga kar raztopi,  zmane in na prah razkadi, ber.
162 če se mčsing s cinam stopi  da ta zmes bron, preš. u čb. 5,
25 ki (vince) v topi  vse skrbi i — topč:  kast. 186 aku lih edn
hoče svoje sreč inu očy k višimu povzdigniti, taku ga doli tlačio
inu topč,  traun. 167 jest sim prišal v globočino tiga morji! inu
val6vi mene tope,  dalm. jez. 43 kadar skuzi vodo pojdeš, hočem
jest per tebi biti de tebe reke ne potope,  psi. 69 de me ti vo¬
deni valluvi ne potope,  ravn. ber. 159 vse stvari, ktere se rade
v vodi raz to p e in občhten slaj na jeziku store, se imenujejo sol.
tovori: tovore:  ravn. 1, 66 bratje o tovor  e osle.
tvori, što pišu sturi i stori: storim:  schon 62 jest tebi krivu
ne st uri m, jap. prid. 1, 283 jest ne sturym  obenimu krivice,
ravn. abc 47 brž storim  kar mi stariši vkažejo, 1, 130 kar jez

5

46

M. VALJAVEC,

storim, storite tudi  vi;  — tvoriš:  kast. 80 kadar st uriš  ko-
likur moreš, taku boš vse mogil, 348 aku hudu sturyš  (štamp.
greš. staryš), bui se ga, škrin. 188 inu st uriš  k sramoti pre¬
drznost teh kateri tebe ne pozn&jo, 281 če komu dobru sturiš,
ne godrnaj per temu, 355 preden kaj sturiš  poprej k timu trden
svfet pojiši, traun 96 inu sturiš,  de se on poshšy kakbr en
pajk, 192 vse kar ti sturiš  je svetil, 259 ti sturiš  tvoje an¬
gele vejtrove, ravn. 1, 29 tega ti ne storiš,  de bi pravičniga
s krivičnim moril, 30 ako bi jih bilo pa le štirdeset, kaj storiš?
2, 32 če te je bog le malo obdaroval, to maliga ki premoreš, stori
zvesto, in ravno tolko storiš  v božjih očeh kolkor uni, ber. 194
kar dobriga svojimu bratu storiš,  stokratno plačilo v nebesih
dobiš, levst. žup. 197 ako storiš  kar si obetal, to ti posbdim
voz in kona. pogutnuv slovku vo spalo na u i poluglasno: s t r i š:
ravn. ber. 192 de dober si in dobro striš,  za to na svetu le ži¬
viš; — tvori:  dalm. u predg. 3: kar bug s t u r y, tu vselej ob¬
stoji, 8 on stury  kar on hoče, job 21 liegova krava telle stury
inu nej jalova, daniel 6 vse zapuvidi inu poročene, katere kraji
stury,  imajo nepreminene ostati, kast 141 kar se enimu sturv,
tu se more tudi tebi sturiti, 195 lubčzn velike ričy stury  aku
je velika pruti bogu, škrin. 27 kdor zasmehuvavca vučy, sam sebi
kiivico stury,  29 vbogih revšina nih boječe stury,  64 gospodov
glas stury  pušavo rodovitno, pok. 1, 55 kar slehrni ponižan
grešnik stury,  3, 115 to vesele človeka trdniga stury,  škrb. 1,
46 smrt duše, ktira greh stri  dela človeko malo skrbi, 81 kdor
ima uržoh ene velike nesreče se bttti, ta vse stri,  de nesrečo od¬
vrne, itd., ravn. 1, 19 Noe vse stori  kar mu bog zapovb, 68
stori  kakor je Jožef rekel, 86 Mozes stori  čudež, 162 vam
h pridu dela kar stori, 186 on ne stori  stv&rice brez očetoviga
pervolena, 2, 74 kdor ima živeža od več, naj ravno to stori,  161
če mu rečem: to stori; in stori,  ber. 125 če tudi tega ne stori,
tvojih malikov vender le ne bomo častili, preš. 59 vse dbbro je
kar bbg stori,  143 ki le temnejši n6č stori  ko vgdsne, levst.
žup. 58 sodišče pokori vsacega, kdor ne stori  kakor mu je re¬
čeno; — tvorimo:  ravn. 1,281 bog hoče de zdaj to storimb,
2, 257 de naj gremo in po riegovo storimb,  ber. 184 tudi s tem
tedej skažimo domovinsko lubezen, de radi in radovolno vse sto¬
rimb,  kar srečo domovine poviša, škrb. 1, 43 naj vpije kar oče,
mi pa ,stermb'  (čitaj strmo) kar očmo; — tvbrim  o:  ravn. 1,
411 ako tedaj tudi mi tako stbrimo,  ktir pametni Krajnc bo

PRINOS K NAGLASU u (NOVOj) SLOVENŠTINI.

47

marne delal? 2, 74 kaj naj storimo? — tvorite:  jap. prid.
2, 333 vy ne sturite  vse to kar hočete, 1, 120 če vy morebiti
kaj za volo prazne hvale sturite  ali govorite, 365 če vy t§ga
ne s tur it d, taku je ta edyni uržoh de nočete, ravn. 1, 109 če
jim storite  kaj žaliga in se mi tožijo, vslišal bom hih tožbo, 2,
207 blage r vam, ktiri to veste, če tudi ne štor itd,  ravn. pov.
49 ne s tor it d tudi vi več krat kaj taciga? — tvor  d:  dalm.
2 hron. 36 ony ne zaspd, temuč de poprej hudu sturd  inu
ne počivajo prejden škodo sturd,  kast. 24 taku vsai v andohti
te s tur e slabiga, 154 ony sturd  kakbr so navajeni, 207 le td
hudiči tudi st ure, 245 tu ne sturd  leita, 255 obedn ne more
poznati kai vel&, ampdk kadar nadluge ga zbudd inu močniga
v potrpežlivosti sturd,  kemp. 107 prau sturd  ti duhouni, 248
te nadluge s ture,  de se ta svejt souvraži, škrin. 6 kateri se ve¬
sele kadar hudu s t u r e, 12 ony ne zaspe, dokler hudfi ne s t u r §,
24 skuzi mene mogočni pravico s ture,  113, 283, 296, traun 257
se na negove zapdvddi spomnio de po teh istih s tur e, 362 čast
svojga častitiga krajlestva znano s tur e, ravn. 1, 205 ktiri zvesto
vse svoje s tor d, 234 tako že otroci lohka veliko dobriga s tor d,
ber. 8 hude vremena nam veliko več prida s tor d kakor škodo-
vajo, 38 de mu vesele store,  levst. žup. 49 če tako ne štor  d.

tvrdi: tvrdl:  skrb. 1, 223 to stri vfro živo inu bel močno, to
potvrdi  vupane, to vžgd lubezen; — tvrdd:  ravn. 1, 178 ki
v darovih z mano zavdzo trde.  Cešde se govori: trdim, trdiš itd.

uči: učim:  traun 308 za mene je dobru, de si me ponižal, de
se tvoje postave v uči'm, pok. 1, 73 zdaj de use podvučim,  še
vas nedolžne ogovorim; — učiš:  kast. 160 bulše bo tebi de se
vučyš  molčati, ravn. 1, 184 po skrivhavah v učiš  me modrost,
kast. 168 boš živil kakbr bdš hotel, kadar se zvučyš  kar jmaš
jmeti, 157 kadar se ti vžb te krotkusti navučyš,  taku bodeš
vesel, 285 tedai boš popolnoma pohleven, kadar se navučyš
sam sebe spoznati, škrin. 69 tudi se ne pečaj s togotnim mbžam,
de se ki negoviga zadržana ne navučfš,  traun 289 blčgbr člo¬
veku, kateriga ti o gospod podvučfš; — uči:  dalm. gen. 3.
naj si se naša cagava natura prestraši inu bežy tudi pred evan-
geliom, ker križ inu smrt vučy,  job 15 tvoja pregrdha taku vučy
tvoja usta, salom. pred. 4 Salomon vučy  boga se bati, kast. 18
leta je lepa žložnost tega kir vučy  inu tega kateri želi se navu-
čiti, de vučenyk hoče nucati inu ta podvučeni se pobulšati, 133 tč
kar škodi tu vučy,  162 kar tebe vučy  živeti v čednosti, 164

48

M. VALJAVEC-

muzika te vučy  štimo visoku vzdigniti ali nizku pustiti . ., vučy
inu kaže katera viža je vesela, katera je žalostna, 310 kai tebe
vučy  ta prava vera? kemp. 71 ena andohtliva duša se vučy  te
skrivnosti svetiga pisma, škriri. 27 kdor zasmelnivavca vučy,  sam
sebi krivico stury, jap. prid. 1, 175 le to nas vučy  s. duh skuzi
preroka Ozea, ravn. 1, 140 uči nas to ta tak6 vmilni povbdek,
239 tako se človek v sili moliti v uči,  2, 16 uči  nas, božjo pri¬
jaznost nam kaže, 217 kar je lih kar Jezus z besedo vučil, v uči
zdaj z djanam, preš. 55 se posti, uči se in mdli brevir, levst.
žup. 2 ker izkušha uči, ravn. 1. 63 de se ob času lakote biti
krušni oče velike dežele nav tiči, 208 kar se fante navučf,
starčik še stori, schon. 239 kateri bo podvučen z besedo, ta po-
dejli vsiga dobriga timu kateri ga p o d v u č y, traun 239 ali tri
kateri nevernike svary, inu ludi kar je prav podvučy,  ne štra-
fuje? ravn. 1, 18 podvuči  ga kako naj se otmb, 5 delati šest
dni nas s tem podvuči,  sedmi dan pa nehati od dela, ber. 29
zgled Sodomlanov nas poduči,  de hitro preide sreča hudobnežev;
— učimo:  škrin. pok. 3, 63 ni mar po vsi pravici, de se tudi my
od nega vučimo  za Jude prositi? ravn. 1, 37 tudi se učimb  iz
tega kako bog skuša ludi, 230 iz tega se v učimb,  de ne smčmo
do vdov in sirdt trdi biti, 2, 28 narprej se učimo  iz te zgodbe,
de Jezusovo rojstvo more velika in vesela reč biti, 207 lohka se
iz tega v učimb  kako sami se spoznavajmo, ber 25 učimb  se
iz tiga, de so dobri ludje božji lubki, 61 tega se učimb  tudi iz
te pergodbe, 144 treba je, de se učimb  zčmlo in reči na hi bol
spoznati, 2, 77 pa če se z hegovimi poslušavci vred zdaj le toliko
naučimb,  vsa čast gre Kristusu; — učč:  dalm. jezaija 9 ty
stari pošteni Judje so glava, preroki pak kateri krivu v u č e so
rep, jerem. 8 slišim de ony ništer prou ne v u č e, prip. 10 teh
pravičnih ustna pridne ričy v u č h itd., kast. 324 le te vse perglihe
inu exemplari nyč druziga nas ne vučb,  ampak spoznati to ve
liko zmamo inu slipoto, jap. prid. 1, 56 de bi zamerkal kar nas
vuče  od živleha inu smrti Kristusove, 71 za to imamo my du¬
hovne pastirje de pridgjejo inu vuče,  ravn. 1, 213 de se te vučh
vsi bati, ber. 126 kteri nas z mladiga pobožnosti in strahu bbžjiga
učč,  195 postave nas lubbzni, pravičnosti u č h, preš. 107 de smo
brez dna polnili sode, ’z u č č nas v starjih letih časov sile, dalm.
modr. 9 ludje se navučb  kaj tebi dopade, škriri. 41 zasmehu-
vavčc jiše modrdst inu jo ne najde; razvhmni se lohkd navuče,
30 pravičniga žnabli hih prav veli ku p o d v u č e, 179 de ludj§ na¬
vuče  td kar tebi dopade.

1’lllNOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVJSNŠTIN1.

49

vali: vali:  dalm prip. 26 kateri en kamen v a 1 y, na tiga bo
on prišal, ravn. 1, 21 duh prijeten se vali  v oblake na kviško,
256 veličastvu hudobnih prejde dimu iz istej enako ki se na kviško
vali,  in pa mine, 2, 4 žo se kadilo vali  proti nebesam, traun
213 grdbbc si najde stanbv&ne inu garlica gnezdu, kjer svoje mla¬
diče izvaly,  dalm. ev. mark. 16 i schon. 152 gdu nam odvaly
ta kamen od dauri tiga groba (schon. pokopališča)? ravn. 1, 46 Ja¬
kob Eahelo zagledavši odvali  kamen hitro znad vodnaka, preš. 77
ak kaki se morski som pervali,  dalm. psi. 141 kakbr eden zemlo
rezvaly,  traun 354 kakbr se ena debela raz o ran a zemla rhz-
v a 1 y, taku so naše kosti pred grobam raztresene; — vale:  ravn.
2, 195 ne vidijo brbzna ki se v pogublčhe va h valč,  ber. 74
Izraelci planejo v mesto, ga raz vale  in podero.

vari: vari:  levst. žup. 184 kjer se vari  pivo.

vedri: vedri:  ravn. 1, 89 prosita boga de strašni grom in toča
neha, izpustil vas bom, brž pa, ko se zvedri,  zakrkne jo spet
kral in nego vi dvofniki svoje srca, ber. 59 pa komej se zvedri,
kral že spet ni hotel ludstva spustiti; — v e d r č : preš. 87 one
same nam glave vedre.

veseli: veselim:  kast. 374 jest seveselym  de tebe lubim,
traun 318 jest se veselim  tvojga govorjena, preš. 29 bliža se
železna cesta, nč se, lub’ca, veselim; — veseliš:  kast. 374
s katero ti sam se na sarmi sebi veselyš,  373 pogostim le tu
djane dopernašai, s katerim se ti rezveselyš  pruti bogu; —
veseli:  kast. 59 ttr ga vesely, 136 se ne vesely  vselei ta
kateri se smeya, kemp. 190 eden kir lubi se uzdigne, teka, se
v e s e 1 y, je frej, 283 praznu je inu nanucnu de se eden za per-
kodnib rečy volo grima ali vesely,  375 ta gnada se vesely  za
ime Jezusovo feržmaihti inu zažmago trpeti, škrin. 153 b6g ny
smrti stvaril, tudi ga ne vesely  živih pogublene, 284 kdor se o
hudobii ve s el y bo v nečast padel, traun 111 inu se vesely
kakbr en riz p6t teči, pok. 1, 11 kateriga tč vesely  kar je
vsim rbsničnu žalujočim oblublenu, jap. prid. 1, 108 če te negova
sreča žali, negova nesreča pak vesely,  kaku se le ta tvoj so¬
vražnik imenuje kateri v tebi le to dela? 339 nas vesely  kar
bi nas imelu žalostne sturiti, ravn 1, 133 Abimelek naj se vas
veseli, 2, 22 veseli  šb zajidec se, 36 nad drujih veselam se
veseli,  202 kdor se ga bol kakor zlata in srebra ne veseli,
ga še clo ne poznd, 296 Lazar je vmerel, pa veseli  me za volo
vas de me ni tam bilo, 1, 155 stari oče se tega grozno ob v e-

50

M. VALJAVEC.

s e H, 2, 22 nesrečni ki ga sovražniki vžugajo, ki ga ravno peste,
se o b v e s e 1 1 , če si koga na pomoč vidi priti, kast. 182 t k  ka¬
teri gostarie držy, počasi s ponujanam perjatele rezvesely,  279
tamkai se pamet inu život rezfriša inu rezvesely,  keinp. 6
brurnnu žiulene rezhlady inu rezvesely  to srce, škriri. 28 i 46
mbdbr syn razvesely  oč§ta, 38 pravičnih luč razve sely,  45
veselu srce razvesely  obraz, 46 oči svitloba dušo razvesely,
80 človek kateri modrost lubi razvesely  svojiga očeta, traun
52 ti si meni ta kelh kateri mene razvesely  poln natočil, 105
jest bom stdpil pred božji altar, pred bog4, kateri mojo mladost
razvesely,  ravn. ravn. 1, 226 do konca jih z nadlogami drami,
potlej jih razveseli,  dalm. sal. predg. 5 nego v u srce zvesely,
škrin. 314 perlddnost pridne žčne zvesely  neniga mož4; — ve¬
selimo:  ravn. 1, 5 de se veselimb  nega in negovih del; —
vesel6:  dalm. prip. 2 kateri se veselb  hudu storiti, jezaija 9
pred tabo se bodo veselili kakor se vesele  v žetvi, kakbr se
veselč  kadar se rup dely itd. kast. 157 krotke čednosti obeniga
na sveitu takii ne vesel  b inu obenimu tulkajn ne nucajo, kakbr
timu jstinu kateri je z nymi pociran, kemp. 180 ony se več v e-
sele  v teh posuetnih ležinivih rečeh koker v ti pravi večni res¬
nici, 341 zdei se ves elb, 464 ony se vesele  prež usiga konca
v pričnosti božij, škrin. 6 kateri se vesele,  kadar hudu sture,
319 v zadrgo bodo vjeti, kateri se čez pravičnih p;idbc vesele,
pok. 1, 39 pravični se vesele  za volo nim perpravleniga usmi-
lena božjiga 3, 151 gledajo svojiga krajla v hegovi lepoti inu se
vesele  nad negovo častitlivo močjd, traun. 83 kateri se čez mojo
nesrečo vesel§,  se imajo vsi sramuvdti, ravn. 1, 155 te lepbte
le v marno okč šinejo, le čiste srca se jih vesele,  ber. 151 tudi
živali je bog stvaril in hoče de naj se svojiga živlena v e s e 16,
škrin. 131 luč je prietna, tudi se očy obvesele  kadar sčnce
vgledajo, 40 izpčlnene žel§ dušo razve šele,  traun 41 gospodove
povčja so pravične, inu razvesel§  srca.

vlasti: vi as ti: dalm. ps. 14 dobro je timu kateri se potreb-
niga po obl as ty, prip. 11 en modri se ludy srenu pooblasty.

voli: volim:  ravn. 1, 32 tudi to ti dovolim; — voli:
rav. 1, 47 Jakob ponudi Labanu pasti sedem let drobnico če mu
Rahelo da za ženo. Laban dovoli;  običnije: volim.

vrsti: vrsti:  levst. žup. 92 kbne po svojstvih razvrsti  po¬
seben navod, ravn. 1,50 Jakob zvrsti  svojo trumo; — vrstb:
ravn. ber. 9 kak6 po redi in prav se vrstb  dnčvi in noči! 11

PKINOS K NAGLASU U (nOVOj) SLOVKNŠTINI.

51

ukaže bog, de naj se štirje lbtni časi zaporedoma vrste,  levst.
žup. 87 ako zakon starejšim vojakom dale ne more dajati osvo¬
boditve, naj se uvrste  mej brambovce, levst. žup. 17 naj se
pisma vsacega lbta z v r s t e po številih vložniga zapisnika.

vrši (frumentum excutere actis in gyrum bobus aut equis):
vrši:  dalm. 5 mos. 25 ti nbmaš vollu kir vršy  gobca zavezati,
ozea 10 Ephraim je enu telle navajenu de radu vršy,  jez. 28
grahorica se mlati s čepom, inu kumin z eno palico. Inu se mele
de kruh rata inu se mlati nikar cillu k ničemer, kadar se s ko-
lesmi od kull inu s kuj ni vršy.

vrši perficere: vrši:  levst. 99 zakonu je ustreženo, ako se po
tacem poti vrši  oznanilo, dalm. u predgovoru: s. Janš svoje rez-
odivene z le temi besedami dovršy,  lev. žup 118 po 3 goldinarje
davka je na leto plačevati od vsacega psa kadar navrši  2 mdseca,
96 tedaj župan završi  zapisnik, 14 govori naj se po nekacem redu.
Počakati je da govornik završi  kar je začel, 92 on po svojih
ovddbah z vrši  konski popis v dvojnem izvbdi, 77 kadar svoje
delo z vrši; — vrše:  74 dela na vodi vršb  naj se po za¬
konih o vodah, 148 podružnice vojaškega skazovdna začnd sddmi
sklicevalni dan svoje dblo katero d o v r š e trinajstega.

zeleni: zeleni  se:  dalm. ezek. 7 ta ofrtnik se z e le n y, vis.
pes. 1 naša postela se zeleny,  mk. 13 kadar negova mladica
vže muževa nastane inu se ozeleny;  — z e 1 e n d se:  dalm.
psi. 92 neverniki se zelene  kakor trava.

zlati: zlatiš:  kast 422 aku tebe premoreš za volo lubbzni
božje, taku tu tvoje djane pred bugom sčistim zlatom pozlatyš
inu polipotyš; — zlati:  preš. 128 ko se zlati  oblakov trdma
bleda.

zlobi: zlobiš:  ravn. 2, 108 šest in štirdeset lbt se je ta tempel
delal, in ti se ga zlobiš  v treh dneh postaviti? zlobi:  ravn.
1, 257 tako je ošabnež vselej ponižovan, in na kar se zlobi,
mu nič ne pomaga, dalm. 2 mos. 32 josve 23 de se gospodni srd
čez vas r e z 1 o b y in vas skoraj končh; zlobd:  dalm. pslm.

2 h čemu se ajdje zlob  d inu ludje govorb taku zavman i  76
kadar se človeki zupar tebe zlob  d, taku ti čast dobiš inu kadar
se ony še več zlobd,  taku si ti še perpraulen, tavn. 1, 318 kaj
vse se zlobd  Judje, ti rdveži?

zvoni: z v on d: preš. 64 kaj tam grčb, kaj tam zvonb?  ravn.

1, 97 s vojim vetram potdgneš, zagrne jih morje! kakor svine
zazvonb  po silnih vodah na dno.

52

M. VALJAVEC.

živi: živi:  levst žup. 37 kdor ne more izkazati, s čim se živi,
tacega naj sodišče kazni za potepuha, 38 o ludčh katere živi
sramno dejane ali beračehe, more sodišče ukreniti de jih je zapreti
v prisilno delavnico, dalm. 1 mos. 3 dokler bug spet srce ohlady
inu oživy,  1 sam. 2 gospud ta mory inu oživy,  psi. 119 tvoja
beseda mene oživy; — žive:  dalm. psi. 14 svoj folk požirajo,
da se živč,  prip. 4 ony se živ d od kruha te nevernosti, ravn.
ber. 8 hude vremena velikrat nam dežja naženo in pozive
suho prst, 9 v vročih deželah raste in obrodi soknato ali žaftno
sadje, k’ se ž nim ludjd p o živ e.

žlahti: žlaktS:  ravn. 2, 33 človeka le krepost in čednost
ž 1 a h t i.

Tako i osnova bi  (by) esse složena s prijedlogom do : dobi ac-
cipere i s negacijom ne  iza predloga iz:  iznebi se, kad se dekli-
nuje po glagolima s tvorkom i:

dobi: dobim:  ravn. abc 55 na svetiga Martina dan gos za-
kolejo. Tudi jez dobim  pokusiti gosje pečdnke kak koščik, 59
tudi jez dobim  oovo srajco, ber. 32 prosim te, o bog, stoj mi
na strani, de dobim  dobro in pobožno nevesto sinu mojiga go¬
spodarja, škrin. pok. 1, 24 v sredi tame, katera mojo žalost perkriva
inu redy, p er do bi m kar meni dan uzame, ravn. 1, 51 de mi¬
lost po hih zadobim  per tebi; — dobiš:  škrin. 69 ne delaj
priaznost z enim jezi podvrženim človekom, de perložnost ne do¬
biš tvojo dušo pohujšati, 240 kadar no dobiš  ne zapusti jo, ravn.
1, 229 naprosi prazne posode, kar je dobiš  per sosedih, ber.
194 kar dobriga svojimu bratu storiš, stokratno plačilo v nebesih
dobiš,  kast. 128 aku ti poželyš po tem kar tebi biti ne more,
taku boš vselei v rčvi živil, se boš grimal inu vselei martral, vener
nigdar ne zadobyš; — dobi:  dalm. sal. pred. 2 kaj doby
človik od vsiga della? prip. 12 aku prostor doby,  kemp. 283 kaj

se doby  skuz to skrb od prhodnih rečy drugiga koker ena ža¬

lost čez to drugo ? škrin. 58 dom in bogastvu se od starišov d o b y,
pok. 1, 65 dosti krat se zgublena perložnost nikddr več ne d o b y,
jap. prid. 1, 85 pametna žena se le od gospoda doby,  ravn. 1,

16 vbil me bo, kdor me dobi,  30 more biti se jih le trideset

v nem dobi?  162 kmalo po tem jo pa le dobi  David Filišča-
nam, 2, 280 le kaple vode ne dobi  de bi si žejo ohlddil, škrin.
28 delavnih roka bogastvu perdoby,  34 kateri duše perdoby,
je moder, ravn. ber. 26 človek zgubi ko misli dobiti, in p er dobi
ko odjčha in misli de bo zgubil, kemp. 38 le ta si majhenu po-

PRINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTJN1.

53

muč skuzi to zadoby,  132 lelika myr zadoby  kateri ima eno
čisto vejst, 289 veliku žlahtnili je ta vuk kateri doli z božyga
noterdajaha pride koker le ta kateri se skuz človeško umetounost
z veliko mujo zadoby,  436 kateri stoy per enmu velikimu ognu,
na z a d o b y le on en malu gorkute ? škrin. XI človbk to malu
čisla kar z lohkoto z a d o b y, jap. prip. 1 praef.: on trpy vročino,
mraz, žejo, lakoto, nevarnosti zupernosti, de enu malu časty za-
doby; — dobimo:  ravn. abc. vsaki dan skrbč mati, de kaj
jesti dobimo,  89 doma naj snemo vse te reči, božjaka ne d o-
b i m b, 1, 61 kje d o b i m b koga de bi bil kakor ti tako poln
božjiga duha? 2, 231 kje dobimo  kruha, de se jih tolko naje?

— dobite:  ravn. 1, 67 glejte de še kaj žita dobitb,  2, 204
torej se ne bote veselili koko), (= kako li), de tudi maiiši Jezu¬
sove sem ter tje raztresene prilike kmalo tukaj vkup dobitb?

— dobe:  škrin. 328 nikar se z riim ne smejaj, de ne boš ža-
luval inu na zadne tvoji zobje skomino ne dobe,  jap. prid. 1,
143 veliku nakladajo, de malu dobe,  ravn. ber. 97 David je za¬
poved dal, de naj mu puntarskiga sinu per živleni ohranijo, ako
ga v pest dob6,  kemp. 81 aku si lih nyh potrebo imajo inu si
no z delam ali petlanam z a dob e, škrin. 90 kadhr hudobni po¬
glavarstvu zadobe,  ludstvuječy; — dobita:  ravn. 1, 14 Adam
i Eva dobita  dva sinova, 42 Izak i Eebeka dobita  na en krat
dva sinu, 136 naj vama mir da per možah ki jih dobitb:

iznebi: iznebim:  ravn. 1, 323 nebbšek dar so scer ti vudje.
Pa iz časti do božje zapovdi se jih rad iznebim; — iznebiš:
kast. 236 ta čas so dragy denarji, kadar se yh znebyš,  preš.
54 ak ne znebiš  se srčnih ran, nazaj spet pridi čez lčt’ in dan,
56 se k tretjimu ujcu podej, moj sin! de srčnih znebiš  se bo¬
lečin; — iznebi:  ravn. ber. 172 sapa se nečistih soparjev znebi,
preš. 163 ko spet znebi  se gojzd sneg& odeje, 165 kjčr znebi
se človek vsake teže.

b) u ugarskoj slovenštini.

U singularu, gdje je naglas na zadnoj slovci, govori se i oteg-
nuti i otisnuti naglas:

činlm i činim, činlš i činil, čini i čini,
činlmo činlte činlju,

činlva činlvi, činlta činiti.

Evo primjeri Iz kroge:

54

M. VALJAVEC,

budi: budi'm: kiiz.  iv.  6,  39  naj je  obidi m vu slejdnem
dnčvi, trpi. 108, 3 gda se jas z rana prebudim,  139, 18 gda
se prebudim,  bar. 7 snah se merno zbudim; — budiš:  trpi.
104, 20 zbudiš  krnico; — budi:  gon. 100 nouvi trak sproto-
lejtja na nouvo, ousvetno vesčle budi  zemlou, kiiz. mat. 12, 42
kralica jiiga se gori obidi  na soudni don. nagy 196 rodnica se
na nouvi žitek obudi,  kiiz. luk. 20, 28 naj vzeme brat negov to
ženo i po bi d i semen brati svojemi, trpi. 27, 3 či se pobudi
boj prouti meni, na nega se zaniham, nagy 83 liibezen viipane
pobudi  vu duši, gon. 104 vihčr strašen pr&h pobudi  po nivaj,
trpi. 73, 20 vesnejo liki sena, gda se što prebudi,  kiiz. 2 kor.
4, 14 ki je zbiido gospon Jezuša, i nds po Jezusi zbidi,  nagy
18 da se občutčne prednejši dužnost n ego vi kak naj ranej zbudi
vu nem; — budimo:  nagy 5 či je na presamnane budimo.  .
či nega občiitejne na vse istinsko, snajžno i dobro b ti dim o vu
srdci negovom, . . či dejte na kebziivane obudimo,  gon. 110
v tvojem krili naj vsi tiho spimo, i na nouvi dčn se prebu¬
dimo,  bar. 7 gda se zbiidimo,  molimo; — budijo:  gon. 106
vse na hvalo budijo,  kiiz. mat. 12, 41 možjč Ninivinski se gori
obidi  j o na soudbo prouti etomi narodi, nagy 186 či se pozčblene
kotrige i zmržheni lildjo ž nim (snejgom) ribajo, dosta krat se na
žitek obudijo,  196 na sprotolejtje čeres zime spajouče stvarc se
prebudijo.

cedi: cedi:  trpi. 65, 12 od tvoji stopajov se cedi  tiičava, nagy
123 jeli vidite na kouži droubne jamice? na tč se cedi  vo znoj,
168 ’z skourje se smola cedi,  172 gde se voda z zemle vo cedi,
bar. 19 pččlica spolojnke bižo redi, z druge p k  meda cidi.

cepi: cepim  (kiiz. rim. 11, 19 vo so zldmane vejke, naj se jas
notri v cip im [vala čitati: vcipim, inače bi kiiz. pisao: cepim]); —
cepi:  kiiz. rim. 11, 23 oni se nazaj vcipijo, kr  je zmožen boug,
daje  pd notri vcipi; — cepimo:  gon. 55 drevje g&jimo, sa¬
dimo, cepimo; — cepijo:  kiiz. rim. 11, 23 oni se nazaj vci¬
pijo,  nagy 152 teda steblo vcepijo  da plemeniti sad rodi.

čemeri: čem eri:  kiiz. 1 kor. 13, 5 liibeznost . . ne čemeri  se,
ne misli hiido, nagy 113 pura je čemčrna stvar, ešče i te se ras-
čemeri,  či se što zgledne na nou. Ka pa, či jo deca ešče s tej m
čemeri:  jaj da grde noge m&š! te cejli dčn hrabuči, hurhuriva,
čemeri se; — čeme rite:  kiiz. iv. 7, 23 za kaj se čem eri te
na mčne? — čemerijo:  nagy 94 či jo (kravo) rasčemerijo,
peja i brsa, 99 osel je trplivi: li či ga rasčemerijo,  de divji,
brsa i grize.

PRINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI.

55

cesti: česti:  kiiz. mat. 15, 8 z lampami me če s ti, ali srce
nihovo je daleč od mčne, kiiz. ap. 17, 25 niti se od rouk človeči
ne česti,  19, 27 štero cejla Azia i ves svejt česti,  trpi. 50, 23
ki zahvalnost alduje, on menč česti,  145, 7 da se česti  spoume-
nek tvoje vnouge dobroute; — česti  te:  kiiz. ap. 17, 23 šteroga
vi ne znate i donok ga česti  te, toga jas vam nazvišč&vam; —
če s ti jo: kiiz. mat. 15, 9 zaman me čestijo,  trpi. 145, 10
svčti tvoji te naj čestijo  (a mar. 7, 6 česti 7 čestijo).

čini: čin im: kiiz. iv. 5, 36 dela štera jas čini  m svedočijo od
mene, trpi. 119, 121 soudbo i pravico tvojo činim,  gon. 71 tou
ti jas činim,  trpi. 32, 8 razumnoga te v čin im; — činiš:  kiiz.
mat. 21, 23 vu kakšoj obldsti eta činiš?  mark. 19, 28 što ti je
dao tou obl&st, naj eta činiš?  iv. 2, 18 štero znamejrie nam po-
ktižeš, kaj eta činiš?  3, 2 nišče ta znamejna ne more činiti štera
ti č i n i š, 7, 3 naj vidijo dela tvoja štera činiš, 7, 4 či eta č i-
niš,  skitži se svejti, 3 jan. 5 liibleni, verno činiš,  jak. 2, 19 ti
verješ kaj je boug eden, dobro činiš,  apost. 22, 10 tara se ti po-
vejjo vsa štera so zrendeliivana tebi naj činiš,  trpi. 52, 11 vse
dobro činiš,  86, 10 ii čiida činiš,  104, 3 oblake činiš  koula
tvoja, 119, 132 smiliij se mi, kak činiš  onim, ki Jiibijo imč tvoje,
21, 10 včiniš  je liki ogneno peč, 39, 10 ti včiniš  tou; —
čini:  kiizm. mat. 6, 3 naj ne zna lejva tvoja ka čini  dejsna
tvoja, 7, 21 ki čini  volo očč mojega, 7, 24 itd. nagy 15 dejte
činiti m4 ka mo od nega želeli za to ar tou čini  i driigo čini
cejli šereg, bar. 36 što verno dela i dobra čini,  on zagviišno i
sladko spi, kiiz. mat. 18, 35 tak i oča moj nebeški v č i n i vam,
trpi. 138, 8 gospoud konec v čini,  nagy 147 potiivane na železnoj
pouti vugodno v čini  nč ndsladnost, 149 listje z zemlouv se zmejša
i rodno jo v či n i, itd.; — č i n i m q : kiiz iv. 11, 47 ka č i n i m o ?

1 jan. 3, 22 štera so pričtna pred nim, t:i čini  m o, gon. 64 gda
vora včend pride, č i n i m o dužnost našo, bar. 45 mi vse v č i-
nimo  ka od nas želej; — činite:  kiiz. jan. 13, 15 pčldo sem
v4m dao naj, liki sem jas včino vam, i vi činite,  luk. 6, 2 ka
činite  tou štero je nej slobodno činiti vu sobottaj l  djan. ap. 14,
15 možjč, za kaj eta činite?  15, 29 od šteri či se zdržavate
dobro činite,  nagy 137 što veli, kaj naj zdaj eto zdaj ovo č i-
nite? — čini  j o:  kiiz. liik. 23, 34 ne znajo ka čini  j o, trpi.
73, 7 činijo  pouleg hotejiia srca svojega, 106, 3 blagoslovleni
ki činijo  pravičnost, 119, 3 ne činijo  neprdvdenosti, 119, 98
od nepriatelov me modrejšega činijo  zapouvedi tvoje, kiiz. jan.

56

M VALJAVEC,

16, 3 eta v čini j o v&m za to kaj so nej poznali očo, nagy 175
one velike kvarč v č i n 1 j o, 193 štirje štrt tali edno voro v č i n i j o,
gon. 26 kale ne v čini'j o človeka, bar. 36 štirje tjedni ino ešče
dva ali terjč dnevje eden mejsec včinljo; — činlta:  kitz. mark.
11, 3 i 5 ka činlta  tou?

davi: davi:  nagy 91 mačka na vu zibeli spajouče dejte skoči
i zadavi  je, 158 huda mlalna to lejpo cvejtiče zadavi; — da¬
vijo:  ktiz. mark. 4, 19 želejiia zadavijo  tb rejč.

debeli: debelijo:  bar. 30 na žalodi se krnici debelijo,
deli: delim:  trpi. 108, 8 razdelim Sibem; — deliš:  trpi. 99,
4 sondbo i pravico v Jdkobi tl vo deliš; — deli:  trpi. 42, 9
vu dne mi podeli  gospoud miloščo svojo, 67, 8 blagoslov nam
podeli,  gon. 108 jesen nam sad podeli,  kiiz. luk. 12, 13 naj
razdill  z menom oročlno, mark. 2, 23 či se kralestvo vu sebi
razdill,  ne more stati kralestvo ono, luk. 12, 53 razdill  se
oča prouti sini, trpi. 68, 13 hiže snajga razdeli  porobe, nagy
107 kakda razdeli  med nlmi to naideno? gon. 77 kokout nai-
dene zemlene gliste s klubom rastrančejra i kokoušam razdeli.

doji: doji:  gon. 92 hlapica kravo prvčže i podoji jo; —
dojimo:  gon. 54 o pou dne notri priženčmo ovcč v ovčdrnico,
podojimo je; — dojijo:  bar. 14 kravo dojijo  ino mlejko da.

drobi: drobiš:  trpi. 2, 9 razmlatiš je z železnov šlbov, i raz¬
drobiš  kak posoudo črepneno ; — drobi:  kiiz. mat. 22, 44 na
koga pa ete kamen spadne, razdrobi  ga, trpi. 110,6 razdrobi
glavo, 137, 9 blažen ki vzeme maličko tvojo deco i razdrobi  jo
na kamni, nagy 136 v toj tretjoj (kadi vlejk cote) vkiip zdrobi;
— drobijo:  nagy 89 podgani i miši z ostrimi zobmi razdro¬
bijo  pšenico, 134 gr udje . . z valčkom razdrobijo,  155 ogone
zravnajo, z d r o b 1 j o.

duri: durlm:  trpi. 101, 3 prestoplavca o dur Im, 119, 163 laž
zavržem i o d lir Im, pravdo tvojo liibim; — duri:  trpi. 69, 34
gospoud posluhne te vbouge i ne o duri  svoji vouznikov.

fali: fall:  kiiz. luk. 18, 22 ešče ti edno fall,  nagy 108 či
iiirne ne fali  sou, 137 komi se touži vu etoj šouli deca, či ji kaj
fall?

gasi: gasi:  nagy 173 vapno se po tom pogasi,  183 či na
ogen pejsek slplemo i te ga pogasi.  . voda v ga sl ogen; —
gasijo:  nagy 173 kakda gasijo  vapno?
gnezdi: gnezdijo:  bar. 37 ftice gnezdijo.

PR1N0K K NAGLASU U (jSTOVOj) SLOVENŠTINT.

57

gnoji: gnoji:  nagy 162 orač lagojo zemlou pognoji; —
gnojijo:  nagy 102 z gnojom si nive gnojijo,  trpi. h8, 6 moje
rane se gnoj  l'j o.

godi: godi:  nagy 11 ka vse se godi  vu vučevnici, 49 pr;iv-
leiie decč se navkiipno godi,  101 kakda se godi  eto britje? 128
ka se godi  tam? 163 ka vse se godi  vu žčtvi? 165 ka vse se
godi  s konouplami? gon. 101 kakda se godi  tou, kaj tniva i
drevje z zčmle raste? ktiz. mat. 18, 13 či se nagodi  ka jo nčjde..,
nagy 91 prigodi  se kaj mačka na spajouče dejte skoči i zadavi
je, kiiz. mar. 4, 22 niti se ne zgodi  kaj  skritoga štero bi na
svetlost ne prišlo, mat. 9, 16 i hiiša dčra se zgodi,  mat. 21, 21
etoj gori Či rčete: zdigni se i vrzi se vu mourje, zgodi  se, jan.
5, 14 ozdravo si, več ne grejši, naj se ti kaj htisega ne zgodi,
trpi. 91, 10 ne zgodi  se ti nika hudoga, bar. 7 tak se ne bojim,
ka se kaj zgodi  meni; -— godijo:  kiiz. mar. 6, 2 kakša je t&
modroust štera nemi je dana, ka se i takse mouči po negovi rokuj
godijo,  2 djan. ap. 8, 13 vidouči ka se znamejiia i moči velike
godijo,  strsno se je, kiiz. mat. 5, 18 edna piknica ne prejde
s pravde, dokeč koli se vsa ne zgodijo,  mat. 24, 34 z nikakšim
talom ne prejde ete ndrod, dokeč se vsa eta ne zgodijo,  djan.
ap 4, 28 činiti ona ka je tvoja rouka i tvoj tanač naprej skončao,
naj se z go dij o.

gosti: gosti:  nagv 136 v ednoj driigoj kadi pa melo cout eden
valek te čas mejša, grouža dokeč se kak testou ne vgosti,  184
či se zrak razmrazi, vn nem bodouči špar se vgosti,  185 (špar)
vu lejtešni hladni nočaj se vu kaple vgosti; — gostijo:  nagy
185 či se tej po mrazi preveč vgosti  j o, kaple nastanejo.

govori: govori:  trpi. 85, 9 o da bi jas čiio ka gospodin boug
govori,  kiiz. mat. 25, 45 teda odgovori nim:  mar. 5, 9 ka ti
je ime? i odgovori  rkouči: legio mi je imč, nagy 11 je li je
eto tvoja sekera? nej je, odgovori  ete, gon. 101 kak lej pa
trava seje  piistila eti z zemle! tak bog me, odgovori  vučitel
(35, 96), bar. 5 ka jas m Aram, odgovori  Joužek, 24 koga ste
naganali? . . nouroga Jiirja, odgovori  sinko; — govorijo:
trpi. 73, 11 ino govorijo:  ka bi boug za tou znao? gon. 106
od boga smo, tak govorijo,  kiiz. mat. 23, 42 ka vi štimate od
Kristusa, koga sin je? odgovori  j o nemi: Davidov.

greši: grešim:  trpi. 119, 11 vu srci mojem skrivam rejč tvojo
da ne grešim  prouti tebi; — greši:  kiizm. mat. 18, 15 i luk.
17, 3 či pa p reg riši  prouti tebi brat tvoj . . 18, 21 kelko knit

58

M. VALJAVEC,

pregreši prouti meni brat moj i odptistim nemi? luk. 17, 4 či
sedem krat pregriši..  nagy fl. 170 pregreši  ono dejte štero
slavička gnezdou razmeče.

grozi: grozi:  gon. 48 k ednomi hipi se mnždžina prepadne i
plesec se do ptizdji v nou p ogrozi; — grozijo:  nagy fl. 164
konouple pa vu vodou p ogrozi  j o da mehke gratajo.

gubi: giibi:  ldiz. mat. 5, 30 4r je bole tebi, da se p o gibi
edna kotrig tvoji, liki ka bi se cejlo tvoje tejlo vrglo v gehenno,
liik. 5, 37 posouda se pogibi,  trpi. 52, 7 za to te pogubi  boug
kiiz. mat. 16, 25 šteri ščč dušo svojo zdržati, zgibi  jo, liik. 9, 24
ki bode šteo diišo svojo zdržati, zgibi  jo, nagy 114 či ga z giibi,
196 vu zimi drevje listje zgiibi; — giibimo:  bar. 45 brezi ne¬
go ve vole niti ednoga vl4sa z gl 4 ve ne z giibimo; — giibi  j o:
nagy 175 po ništerom tjedni repiče z giibi  j o.

hladi: hladi:  kiizm. luk. 16, 24 pošli Ldzara, naj ra sladi
jezik moj, trpi. 23, 3 ras hladi  diišo mojo, nagy 185 deždž
r a s h 1 a d i vu velikoj vročini zrdk; — h 1 a d i v i: gon. 104 jeli
pa tou zrdk, s kejm se mivi hladi  vi?
jedrni: jedrni:  bar. 45 vse se jedrni,
kadi: kadi:  bar. 38 na jesen za ran ino več6r se po zemli
megla skadi; — kadijo:  trpi. 104, 32 či se dotekne gour,
kadijo  se.

kosi: kosi:  bar. 37 trdva se dol pokosi; — kosijo:  bar.
28 či je trava močno porasla, te nou pokosijo,  bar. 29 senou
gde kosijo?  nagfl. 134 gdare se silje dozori, doli je požeriajo
ali p o k o s i j o, 165 gdare trava dozrejli, doli jo pokosijo,
krepi: krepi:  nagfl. 83 mrzla voda život očrstvi i pokrepi.
kvari: kvari:  kuz. mk. 16, 16 ki ne bode vorvao, skvari
se, mk. 2, 22 nači posouda se skvari,  liik. 13, 7 vo jo (figo)
vsejci, da driigoga ne vala ka li zemlo kvari,  iv. 3, 15, 16 naj
vsaki ki vu nem vorje se ne skvari,  nagfl. 13 s prahom se
vtepč, oči k v a r i, 163 ki nou (palinko) nemrtučlivo pijč, diišo i
tejlo si pokvari,  182 ž ni shajajouči lagov zrdk pokvari
zrdk hiže . . eta saga pokvari  zrdk; — kvarijo:  nagfl. 146
ceste . . povozijo z zemlouv i potočnim kamenem da se naj zlejhka
ne pokvarijo,  161 či se eti med te dobre zmejšajo, pokva¬
rijo  i te naj bougše, gon. 34 cepike se na zimou s capami obsu-
kati morejo, da ji mraz i zdvci ne pokvarijo.

lovi: lovi:  nagfl. 90 lepou je viditi kak rmička strdži i lovi
miši, bar. 31 lisica se za mlddimi zdvci ino fticami tuli, nč lovi

PRINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINL

59

ino jej, ja nigda ešče kokouši, gosi' ino reče spol  o vi'; — lo¬
vijo:  nagfl. 86 sami zavce lovijo, 88 psi . . lovijo  divjo
mesnično m&rho, 176 ribičke je (ribe) z vlakmi 1 ovij  o.

litbezni: liibeznijo:  nagfl 114 ti edni (goloubje) se 1 ii b e z-
n 1 j o z eden driigim.

liiči: luči:  kiiz. jan 8, 7 ki' je brezi grejha med vami, tč naj
prvi kamen na nou liči', nagfl. 98 gdate se i osel navoli vsega
toga, dobro doli luči  pojbara s svojega hrbta.

meči: trpi. 65, 11 griide navlažiš, z deždžom je mečlš;  —
m e č i'j o : nagfl 164 platno splajdjo, zmečijo; — mečita:
114 gda se goloubičke vii zležčjo, mati i ne par nim z andriigim
nosita pšenično zrne, zmečita  je vu kliini.

meni: meni:  trpi. 107, 33 ki premeni  potoke na suho,
nagfl. 184 toplouča vodou na sp4r premeni; — menijo:  trpi.
102, 27 kak odetel je premenčš i ona se spremenijo.

mesti: mesti:  nagfl 132 premislo je kaj, či se negovo dejte
od nega navči nemilo djAti z slabim roditelom, boža pravica ed-
nouk po nem zadomesti  liemi eto trdnost divjega srdca.
miri: miriš:  trpi. 94, 13 da ga ti z miriš  vu dnčvi hudi.
mladi: mladi:  bar. 17 taki se protolejtje pomladi,
moči: močijo:  trpi. 64, 6 močijo  se s hudim nakanejhem.
mori: mori:  kuž. m. 56 pride vora da vsaki ki v;is mori
bode štimao ka bougi službo čini, kviz. ml. 5, 21 ne vmouri, šteri
koli pa vmori,  vrejden je soudbe, nagfl. 170 pregreši ono dejte,
štero slavička gnezdou razmeče, belice spotere, mlade s pomori,
174 zeleni griz je tak čemeren, da liidi i stvarc vmori; — mo¬
rite:  kviz. m. 10 ovo jas pošilam k vam proroke i moudre i pi-
sdee i ž nih nike morite  i raspite; — morijo:  kiiz. m. 26 gda
ga zbičvijejo, morijo  ga, kiiz. lk. 18, 33 geto ga zbičiijo, v mo¬
ri j o ga, trpi. 114, 6 vdovice i tiihčnce vmarjajo i sirotice s po¬
mori  j o, nagfl. 119 takšega časa se naj ležej spornorijo  (kč-
bri), kiiz. mt. 10, 21 i ink. 13, 12 vmorijo  je, nvt. 24, 9 vmo¬
ri  j o vds, lk. 11, 49 zmed nimi nike vmorijo.

moždi: mo ždi:  trpi 52, 7 z d to te  pogiibi' boug vsega vejč,
z m o ž d i te i prežene z stanka, 68, 22 boug z m o ž d i glavo svoji
liepriatelov.

mrzi: mrzi  se: trpi. 139, 21 ne mrzi  se mi od oni ki se
prouti tebi pozdigavajo, nagfl. 118 neradi ga (pdvuka) trpimo i
za to kr  se nam mrzi  od nega.

60

M. VALJAVEC.

mudi:  mudim:  trpi. 118, 60 hitim, ni se ne mudim  zdržati
zapouvedi tvoje; — mudi:  ktiz. mt. 24, 48 mudi  se gospoud
moj pridti, lk. 1, 21 ltidstvo je čakalo Zabariaša i čiidivalo se je
kaj se tak dugo mudi  vu cerkvi, lk. 12, 45 m ti d i se moj go¬
spodar domou pridti, nagfl. 24 koudiš de, ki v nejmar mudi,
94 či se hlapica z dojenem m ti d i, nemirovna de (krava) i pa
muce, 197 nastajnoga pregleda naj ne zamudi.

novi: novi:  bar. 33 drevje, cvetje se ponovi  či topla vlaga rosi.
nudi: nudi:  nagli. 12 či se nemi na tako oupravico ponudi
prilika.

peti: peti:  kiiz. ap. 20, 22 zvdzani vu diihi idem v Jeruzalem
ne znajouči ka se mi tam pripeti.

plavi: plavijo:  bar. 29 gde travnike vod6 poplavijo,  tam
travme n:ij raj še rastejo.

poji: pojiš  trpi. 36, 9 opojeni do od obilnosti liiže tvoje, s po¬
tokom nasladnost tvoji je napojiš; — pojijo:  kiiz. m. 18
vsaki človik oprvim dobro vino da, i gda se že zapojio,  teda
ono štero je lagojejše.

preti: preti:  trpi. 7, 12 boug je toga pravičnoga sodec i zmo¬
žen boug, ki se vsbk den proti.

protivi: pr o ti vi jo: trpi. 109, 4 za tou kaj jas ne Kibim se
protivijo  z menom.

pusti: pustim:  kiiz. m. 49 či ne p is ti m prsta mojega vu
mesto cvekouv i ne pistim  rouke moje vu rebro negovo, nebom
vorvao, gon. 80 či bom vekši, napiistim  si lejpi ograd; —
pustiš:  trpi. 65, 5 blažen je on koga ti odebereš i k sebi pu¬
stiš,  104, 30 v o postiš  duh tvoj, 44, 11 pobegnoti nam dopu¬
stiš  pred nepriatelmi, kiiz. jan. 19. 12 či toga odpustiš,  nej si
priatel cesarov, trpi. 65, 4 prestoplejna naša ti odpustiš; —
p listi:  kiiz. mk 4. 29 gda se je naprej ddo sdd, žnec preči
pusti  srp  svoj v nega, kiiz. m. 58 gda lastivne ovce vo pisti,
pred nimi ide, trpi. 46, 7 gda vo pusti  glAs svoj, rastopi se
zemla, nagfl. 107 kokouš v jesčn pusti  pčrje (miši se), 184 go¬
stejši špar de žmetnejši i niže se p tis ti doli vu zr&ki, kiiz. lk.
8, 32 bila je pa tam edna velika črejda svin, i prosili so ga naj
nim dopisti  vu ne idti, trpi. 84, 12 gospoud ne dopusti  stra¬
dati dobrout hodečim vu nedužnosti, nagfl. 94 či tele pod nou
(kravo) pustijo cecati nemi da i podojiti se dopusti,  kiiz. mt. 6,
14 či odpustite  lidem prestopleiie nibovo, o d p tisti  i vam oča
vaš nebeški, či pa ne odpustite  lidčm prestopleria nihova, ni

PRINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI.

61

oča vaš ne odpusti vam prestopleha vaša, kiiz. m. 34 či de što
vama kaj pravo, povejta, ka gospoud ne potrebuje, i preči je o d-
pistf,  kiiz. lk. 11, 17 vsdko kralestvo štero je med sebom raz-
deleno, o p isti  se, kiiz. m. 29 vsakše kralestvo vu sebi razdeleno
opis  ti  se, trpi. 77, 3 rouka moja je v noči vo rasprestrejta i ne
popusti,  nagib 158 po časi se popovje odpre i cvejtiče se ve¬
selo razpusti,  174 na ogni se (žveplo) z lejlika razpusti,  kiiz.
mk. 4, 32 zrno horčično . . spis  ti  vejke velike, bar. 45 či šče,
drevje listje spusti; — pustimo:  kiiz. lk. 11, 4 odpusti nam
grejhe naše, ar i mi odpistimo  vsakomi ki je nam dužen; —
pustite:  kiiz. mt. 18, 35 tak i oča moj nebeški včini vam, či
ne odpistite  vsaki brati svojemi, nagfl. 18 gda se od etec od¬
pustite,  kama idete?: — pustijo:  bar. 14 prasce več krat vo
p tisti  j o na dvor, nagfl. 94 gda jo (kravo) notri pustijo,  lepou
k človeki ide, 13 na kelko ndstaji dopiistijo,  kiiz. mk. 3, 28
velim viiin, kaj se vsi grejhi odpistijo  sinom človečim, mk. 4,
12 i odpistijo  se nim grejhi, nagfl. 89 miši.,  cejlo hrambo
opustijo,  175 velke vode.  . vesnice i varaše sporiišijo, odnesejo,
opustijo,  150 od tec se žilice razpiistijo  po cejlom listi, 153
takše drevje šteroga stebla se kumes korena preči razpis  ti  j o,
se grmouvje zove, 162 kličice korenč spil s ti j o doli vu krilo
zemle; — pustita:  kiiz. ap. 16, 36 so poslali voji vitčzov,
naj se odpis  ti  ta.

rdeči: rdeči:  gon. 03 rdeči  se večernica na lici nebe; —
rdečijo:  gon. 50 erdečijo  se že črešne.

rodi: rodi;  nagfl. 148 ka za sad rodi  ono (drevje)? gon. 22
naras raste, cvete i rodi,  nagvod. 17 oves na pouli rodi,  nagfl.
200 deždž rodno včini zemlou, tak da vu hč krili vse obrodi
ka liidjč i stvare potrebujejo, bar. 27 niva samo tak obrodi,  či
se verno obdelava, kiiz. lk. 1, 3 žena tvoja Ožebet porodi  sina
tebi, iv 3, 3 či se što ne porodi  od zgora, ne more viditi krd-
lestva božega; — rodimo:  nagvod. 17 pod domovinov ono zemlou
razmimo, gde se rodimo; — rodijo:  nagfl. 102 z gnojom si
hive gnojijo da nim pšenico rodijo,  166 travnici ob sebi rodijo,
gon. naše griiške vsigdar lepou rodijo.

niši: riiši: kiiz. mt. 24, 2 z nikakšim tulom se ne niha kamen
na kamni, ki se ne p o r i š i.

sadi: sadi:  kiiz. lk. 12, 37 doli je posadi,  nagfl. 156 kapiista
se na gede po redi posadi, sadimo:  gon. 55 drevje gdjimo,
sadimo  cepimo; — sadijo:  nagfl. 55 ka vse z zelena kune

62

M. VALJAVEC,

sejjajo i sadijo:  či krumpiše posadijo,  ete male oči vlago cecajo
z zemle, bar. 30 brdzde skrbne vertine z grahom z a s a d i j o.

slepi: slepijo:  gon. 34 vujvci i comprnice s tejm slepijo
sebe i drlige norce, ka je samim znati nej mogouče, 23 zlati i te
moudre o sle pi j o.

slobodi: s 1 o b o d i m : trpi. 50, 15 zovi me vu dnčvi stiska vana,
oslobodim te; — slobodi  š:  kiiz. lk. 12, 58 gda ideš s pro-
tivnikom tvojim k poglavniki, na pouti na tom boj da se ga osi o-
bodiš,  trpi. 70, 2 hiti me, boug, obraniti, gospodne, da me os lo¬
bodi  š, 144, 10 ki davaš obiddnost krdlom, i os lob odiš  Da¬
vida; — slobodi:  ktiz. mt. 27, 43 vtipao se je v bougi, naj ga
osi o bo dl zdaj či ga šče, iv. 8, 32 istina oslobodi'  vas, trpi.
7, 11 zasloba moja je boug, ki oslobodi'  pobožna srea, 22, 9
vtipao se je vu gospodni, naj ga zmaga i oslobodi,  33, 18 kohi
ne zmorejo, ni ni velika mouč ne oslobodi,  34, 8 angel gospod-
nov . . oslobodi  je, gon. 100 zdaj se oslobodi  deca z šoulske
temnice; — slobodi  j o:  trpi. 108, 7 da se oslobodi)  o liiblčni
priatelje tvoji, nagfl. 155 dekličke plevejo, okapajo cvejtiče i oslo-
b o d i j o je od hi hiidoga protivnika.

soli: solite:  kliz. mk. 9, 50 dobra je sou, či pa sou neslana
bode, v kom jo osolite?

sramoti: sramoti:  trpi. 10, 3 skoupi sr a m o t i gospodna, gon.
72 mačka jo osramoti; — sramotijo:  trpi. 35, 26 naj se
osramotijo  i ošpotajo vsi, 87, 7 ki me odlirjavajo, se osra¬
motijo,  109, 28 či na mene stanejo, naj se osramotijo,  119,
78 naj se osramotijo  gizdavci.

srdi: srdiš:  trpi. 90, 11 što zna kaj se ti tak krouto srdiš?
streli: streli:  trpi. 64. 8 boug ne streli,  gon. vara tata boj-
tar . . streli  i zavadi orla v glavou; — strelimo:  nagfl. 189
či piikšo vo strelimo,  močen trejsk čujemo; — streli  j o:  trpi.
58, 8 cilajo s svojimi strejlami, ali sami sebe prestrelijo.

sliši: sit š i: nagfl. 183 veter., sliši  mokro zemlou, gon. 38
gvant se z oužmikom s li š l, bar. 28 či se dol pokošena trava na
košelini že poslih  š i,  te bode senou ž he, trpi. 107, 33 ki
vsiihši  vretine voud; — sušijo:  nagfl. 182 gde mokro odetel
siišijo,  164 semen posušijo,  165 senou posušijo,
suzi: suziš:  gon. 88 mali fliček, ka se sužiš  na vejki?
svedoči: s vedo čim:  kliz. iv. 18, 37 na to sem prišao na ete
svejt, naj svedoči  m od istine (a iv. 7, 7 [1848] svedoučim); —

PRINOS K NAGLASU D (NOVOj) SLOVENŠTINI. 63

svedočijo: kiiz. mk. 14, 60 ne odgovoriš nikaj, kaj eti prouti
tebi svedočljo?

sveti: (sveti,j sveti:  gon. 51 človek posvečava ali boug sam
posveti; — svetimo:  bar 37 na dčn Kristušovoga v nebo za-
stoplejnd risalske svetke svetimo.

sveti (sveti.): sveti:  kiiz. lk. 11, 36 gda te svejča z bliskanem
presveti  (otxv  (pcoriri/i <rs); običnije: svejti = svčti.

šamri: ša mirijo:  nagli. 119 (kebri) naj bole čeres nouči naprej
šamrijo,  bar. 24 oča v&ra, ka je med decov, štera okol Jttrja
šamrijo,  i negov sin nazouči. (šamreti li?)

širi: širi:  nagfl. 113 pura rčp na okrouglo razšiiri;  obič¬
nije: širi.

skali: skalimo:  giin. 108 lubim zimo, či se slobodno ska¬
limo; — skalijo:  bar. 39 sani se po liem (snejgi) skalijo.

taji: tajiš:  kiiz. 14, 30 velim tebi, kaj dnes vu etoj noči pile
liki dva krat bode kokout popejvao, me tri krat zatajiš,  tako i
mk. 14, 72 lk. 22, 61; — taji:  trpi. 141, 5 naj me kara, li olia
balzama naj ne v taji  glavi mojoj.

teži: težijo:  trpi. 65, 4 vnougi grejhi težijo  mene.
topi: topim:  trpi. 69, 15 rejši me z etoga blata, da se ne
vtopim: — topi:  trpi. 46, 7 gda vo p Listi glas svoj, ras topi
se zemla, nagfl. 173 vu vodi se (sou) ras topi,  bar. 37 na proto-
lejtje se snejg i led rastopi; — topijo:  trpi. 147, 18 vo piisti
sapo svojo, i preči se rastopijo,  nagfl. 177 takse skopaline
štere se ne dajo vtegnoti i v ogni se ne rastopijo,  se ka-
mčne zovejo.

trtidi: t r ii d i š: kiiz. mk. 5, 35 či tvoja je mrla, za kaj t r i-
diš vučitela? — triidi:  nagfl. 126 držina dosta se trildi  i
okouli dece, 76 vučitel se dosta trtidi,  125 oča dosta se triidi
za volo živela i ouprave liiže svoje.

tvori: tvorijo:  trpi. 104, 30 vo postiš duh tvoj, preči se
s t v o r i j o (xTi<7i)"/i<J0VTat).

uči: učim:  trpi. 22, 8 n a v č i m te pout štero indš hoditi; —
učiš:  kiiz. lk. 20, 21 znamo kaj edndko gučiš i v č i š, iv. 9, 34
ri v č i š nas; — uči:  bar. 10 vu souli se gučati, pisati i lačunati
v g i ;  — učimo:  nagfl. 20 za ka vas v šoulo pošilajo ? za to da
se eti v č i m o, bar. 3 vezdaj se v č i m o; učite: nagfl. 75
ka vse se včite? — učijo:  trpi. 12, 3 z dvoujega sred včijo,
nagfl. 74 vučenici se včijo; — učiva:  gon. 54 zdaj se čteti
n a v č f v a.

*

64

M. VALJAVEC.

večeri: večeri:  gon. 106 gdare sunce naj niže pride, v e-
č a r i se.

vedri: vedri: nagfl. 168 či se razvedri,  pa se skaže rožec
(iris), gon. 106 pa se neba razvedri.

veseli: veselim:  trpi. 119, 52 teda se obeselim; — ve¬
seliš:  trpi. 21, 7 ti ga veseliš; — veseli:  trpi. 13, 6 v e-
seli  se srce moje, gon. 15 dejte se psovi veseli,  bar. 33 ešče
človeka jako o b e s e 1 i, či topla vlaga rosi, gon. 108 jesen srdce
nam razveseli; —- veselimo:  gon. 15 toplomi vrejmeni se
vsi veselimo; — veselijo:  trpi. 35, 26 naj se osramotijo,
ki se nad mojov nesrečov veselijo,  40, 17 naj se radiijo ino
veselijo  vu tebi vsi iskajouči tebe, 51, 10 daj mi občutiti ra¬
dost i veselje, da se mi razveselijo  kousti.

vršeni: vrš e ni: gon. 90 drevle ougradov cvete, cejli svejt se
vršeni,  nagfl. 165 med travov se vršeni  lejpo divje cvejtje;

— vršeni  j o:  nagfl. 158 vidmo, kak se vršeni  j o male dekličke
okouli svoji cvejtni grčd, 185 naraske se li tak vrš eni j o, či je
gda te deždž polejč.

zori: zori:  nagfl. 153 je li se vsaki s&d k ednomi lupi zori?
196 čeres leta se od topline silje i lejtešni sad dozori; — zo¬
rijo:  nagfl. 154 črešne se ranej zorijo  kak jaboka, gon. 50
zorijo  se i jagode, nagfl. 155 krumpiške se dozorijo.

žalosti: žalosti:  bar. 21 angel variivač se nad dobrim detetom
veseli, nad lagojim pa žalosti.

žerjavi: žerjavi:  kiiz. mt. 16, 3 dnes zapiš bode, ar se žer¬
javi  (7cuppa£si) žalostna nčba.

živi: živi:  kiiz. iv. 5, 21 liki oča zbiidjava mrtve i oživava,
tak i sin koga šče oživi.

Tako i:  dobi: dobim:  bar. 42 naj ednouk porastom i tnouč
dobim,  že dva krat hitrej stoupim; — dobiš: nagfl. 41 ne
dobiš  ni ete niti tvoje (sekere), gon. 52 čakaj, ti pesič, vo do¬
biš ti ednouk tvoj obrok; — dobi:  gon. 28 osel Petiva tak
v brbet brsne, da biičo dobi,  nagfl. 81 tak vino ne dobi falinge;

— dobimo:  bar. 14 sviiio podkrmijo ino meso i slanino do¬
bimo; — dobite:  nagfl. 112 pojdite, ar jesti dobite; — do¬
bijo:  kiiz. mt. 5, 7 blaženi so ti milostivni, ar oni miloščo do¬
bijo,  nagfl. 169 (gobe) čeres 24 vor puno velkost z a d o bij o.

c) u kajkavstini.

Gdje je naglas na zadnoj slovci ta je zadna otisnuto uaglašena,
inače dolazi otegnuti naglas na osnovnom i:

čimm činiš čini, činimo činite čine i činfju. Evo primjeri iz
kriige:

bori: bori  se: mat. 1, 541 koi bori  se i nadladuje čalarnosti.
broji: broji:  mat. 2, 346 naj preb  rol  ako more Judi; —
brojlmo:  mat. 1, 284 broimo  mesece i letta.

budi: budiš:  kraj. 374 da od smrti greha na žitek vekivečni
nas obudiš; — budi:  kov. kemp. 98 plemenita Jbbav Ježuševa
na velika dela prig&na i k želčriu vsigdar zvršenčih budi,  186
zalivali se kaj naj več moreš vlšiii dobrdti, kotčra milostivno tč
pohaja, srčeno budi,  zmožno pormlže, mat. 1, 320 iič vu vseh
krščenikeh.. prebudi,  mat. 1, 538 duh peklenski v srdeu vašem
zbudi  pohteiie sramotno, gašp. 1, 662 pristiipi k posteli da ga
zbudi,  mul. ap. 1285 po koje (milošče) se (grešnik) zbudi  na
žitek; — budite:  math. la 179 za kaj me budite? — bude:
zagr. 5a 109 koi vas budč,  math. 2c 118 vsi naši bogočastja
čini imaju za nameru da lubav mir i složnost vu nami iz bude,
math. la 173 naj se samo vu vremenu sna kaj gene, tak se (hu-

7

66

M. VALJAVEC.

dobni) sprbti vu str&hu i trepbtanu prebude,  mat. 2, 392 ako se
ova mišlena malb i kuliko zadržč i v pameti obstojč, nagnena ne-
razborna zbude.

cedi: cedi:  ovc. 57 včlni da se ta voda čez glisto platno p r e-
c e d i

ceni: cene:  mulap. 853 mešterski ludi svoje meštrije delo dragb
cene  (precene perg 14b precenee 22b).

časti: časti:  zagr. 1, 292 ne samo ne skračuje jim svoje bo¬
žanske miloče, nego pače časti  i poštuje takovo juctvo, 329 naj
si vsaki zmed vas pazi kaj čini, kak veruje i kak preš trojstvo
časti  i poštuje, 5a 305 na svetost jesu dospeli da jih vsa s. mati
cirkva časti  i poštuje, 5b 55 kada se ne časti  niti ne poštuje
g. bog; — častite:  mat. 1, 161 ne postujete, hvalite i častite;

— č a s t e:  zagr. 5a 19 poveč redovnikom da ov svetek naj č a s t e
z osebujnom pobožnostjum, 5a 23 zbok toga zroka gusku častb
i psu špot činb, 5b 9 nega ne čas tč niti se ga bojč, 5b 110 bog
verno plača one koji svetke iiegove svetč i vu nih nega častč;

— a čdstiju:  math. la 85 kak su se na ov veseli glas pastiri
taki podigli da . . ga poišču, da ga vide, č d  s t i j u i hemu se kl&-
naju.

čemeri: čemerite:  mat. 2, 407 govorim z vami, nečisti, z vami,
nečedni, koji čemerite  i ostvarjate zrak z vašemi nečistočami;

— čem er č: mat. 2, 389 nečista mišlena sčdu na dušu i nu o če¬
me rč s privolenem grešnem.

česti: čestiš:  kraj. 253 da od pčl noči počevši ništar niti jeeš
niti piješ, doklam se nč pričestlš; — česti:  petr. 255 potrebno
je da nikaj ne jee i ne pije dokle se ne pri če s tl, mat. 2, 51
potlam prič  e s tl  se, kov. kernp. 171 tuliko človek više k bogu
zastupi kuliko niže vu se doli stupi i bole sam sebi zločesti  se.

čini: čini  m:  petr. 152 dela kotera ja čini  m i on je člnil bude,
kraj. mol. 146 i kraj. 129 nikomu da se drdg nč čini  m nego
samomu tebe, kov. kemp. 151 pravičen sem kada tak s tobum
čini  m, 222 it jaj meni, kak malo je kaj čini  m, gašp. 1, 505
jesem on isti koteri vsa ova duguvana čin Im, mat 2, 92 ja ne
činlm  nikaj iz hmanoče, ako sada kaj činim proti tvoje vole, ne
čini  m hoteč tebe zbantuvati, nit činlm  znajuč, nego činlm
kajti mene bog hotel je tak, petr. 37 kaj hočeš da ti v čini  m?
kov. kemp. 106 ako se pak zločestoga včinlm  . . , bude mi milo-
stivna milošča tvoja, 194 včinlm  da se s trddov zabiš, mat. 2,
'213 jeste donesli vu hižu duguvahe ludsko po krivice, včinlm

PEINOS K NAGLASU TJ (NOVOj) SLOVEKŠTINI.

67

da vam nest&ne, zagr. 1, 393 jeda li more biti s tem modušem
vtažim i proti mene milostivnoga vučinim,  kov. kemp. 176 obrani
mb, da nigdar takova ja ne vučinim, 208 ter vučinim  da
bude sbdel z menum; — činiš:  petr. 153 nigdo ne more ova
čuda činiti kotera ti činiš,  kraj mol. 53b kruto zlo činiš,  zagr.
1, 372 ovem načinom ne činiš  smrtnoga greha, kov. kemp. 61
to skrbi i maraj da bog bude s tobum vu vsem kaj činiš  (71,
101, 107, 141, 158, 163, 167, 181, 186, 191, 195, 206, 227, 229,
234) gašp. 1, 177 kaj to činiš?  963 krist. nač. 112 b prelublena
domovina! kak mi se izvišena činiš!  kov. kemp. 104 kuliko je
vu tebi, rad v č i n i š, mat. 2, 50 tuliko mehe zbog nas v č i n i š,
kov. kemp. 245 aldujem ti vsa moja dobra dčla da si povojna i
prietna vučiniš; — čini  (dolazi sijaset puta): petr. 82 ki vas
zarazi bude štimal da bogu službu čini,  kraj. 247 delnikh nas
čini  vu vrednosti Kristuševe, zagr. 5a 65 koi tebe zlo čini,  kov.
kemp. 23 ako se drugač čini  neg želh hitro se genu, gašp. 1, 119
kakti božanska naredba čini  na duši i naprdvla milošču, mat. 2,
88 koi blizkega kvarnoga čini,  mul. ap. 705 kaj se goder tako-
vem poštena čini,  ono na boga obračati, ovc. 6 takova hrana
vsevdil ovcam vunu tenšu iliti finejšu čini,  math. 2c 35 spomenek
čini  nam narodena muke i smrti odkupitela našega, krist. nač.
90 bog vse za preskrblehe poštena svojega čini,  kov. kemp. 42
koi pravu i zvršenu lubav ima vu ničem sebe ne išče, neg listor
želh da se dika božja vu vsem načini,  ovc. 16 sol soka iliti
preveč gustoga mezga tenšega načini  (načiny perg. 14a), kraj.
294 arti betežnik za dobb svoju dušu občini,  kraj. mol. 33 išče
bole ti je potrebno boga moliti da te pravična v uči ni, zagr. 1,
301 kaj hočete da vučini  vola onoga? kov. kemp. 80 ako vu-
čini  veliku pokoru, jošče premalo je, kov. kemp. 58 on za te
odgovori i v čini  dobro, mulap. 1322 greh v čini  človeku takvu
tugu i žalost da na srdcu nigdar ne more biti vesel, gasp. 1, 626
svete mučenike na goruču grmadu taki vučini  hititi, kov. kemp.
158 ako mora kaj vugodno i tečno biti, treba je poleg tvoje mi-
lošče i da se začimbum tvoje mudrosti začini,  mat. 1, 261 ako
se naš smeh ne začini  s šalnicami nedostojnemi; ■ čini  mo:

kraj. 343 da dobro čini  mo  onem, kii nam zlo čine, kov. kemp.
27 malo je i skoro nikaj kaj mi čin i m o, mat. 1, 543 kak či-
nimo  mi? krist. nač. 28 ov podstupjiv sud, kojega mi čini  m o,
je obilen zrok nepokoja, mat. 2, 190 ako tho v čin im o, daleko
budil od nas božanske kaštige; čini  te:  petr. 100 ali jeste ali

M. VALJAVEC,

pijete ali kaj drugoga dobra čini  te, to vse bogu na hvalu i diku
činete, mat. 1, 222 vam pokazujuč kakov je greli koga čini  te,
math. 2c 37 premislete kaj čini  te, mat. 1, 220 povečte mi z va¬
šem narekuvanem, z vašum kletvum jeli vas proste včinite  od
trha oveh protivščin? — čine:  petr. 236b luddm mir na zemle
ki dobro vsegdar č i ri 6, zagr. 1, 302 kak se budu mogli zdržavati
za ne včiniti oneh grehov koje vide da činč  stareši, kov. kemp.
164 nikakov vu kreposti napredek ne čine,  mat. 1, 206 ne vpi-
rajmo misel na zlo koje nam oni žele i nas trpeti čin d, gašp. 1,
411 glavari toln&če čine,  ovc. 25 od tuda po pupku nim se mo-
zoli načind,  mat. 1, 329 da požaluvane za grebe v čin 6, gašp.
1, 722 vučind  zagovor; —■ činiju:  krist. nač. 47 se vuživaju
vseh koristih koje človeka srečnoga činiju;  — čin  it  a:  kraj.
mol. knižice 233 ar se tem putem dva smrtna greha čini  ta.
Veoma rijetko dolazi akcenat polak na štokavsku: čini  m:  člnim
zagr. 1, 55 čini 5a 34 čini mat. 2, 115 činiju krist. blag. 1, 90.

čvrsti: čvrste:  šiui. fen. 192 doklam imaš noge zelene, do-
klam ti se ne o č v r s 1d na medo čvrste navade, kamen prež ruk
odrezan boleznostih potere tebe.

daleči: daleči:  mat. 1, 460 potrebno je da se oddaleči  od
krčme.

deli: delim:  mat. 1, 534 ako podelim  almuštvo, 543 o ve
dve strani poklamkam rastolnačim, podelim  vam nekoje navuke ;
— deliš:  kov. kemp. 135 prež prietja peršon tvoje dare deliš,
mat. 1, 121 kak moreš prositi od drugeh almuštvo da ne obilno
drugem deliš?  523 uffam se da mene n a deliš  z novemi mi-
loščami; — deli:  petr. 252—3 gda se hostia razdeli  Kristuševo
telo se ne deli,  kraj. mol. 49b vode morske i potočne na dvoje
deli,  zagr. 1, 286 koi vnoge dare svojem slugam deli,  mat. 1,
583 štimate da bog ne deli  milošče nego z merum najinov, petr.
158 hoče dojti gospon onoga sluge on den ki se ga ne nadeje i
vu dnu koteru ne zna i oddeli  nega, mat. 1, 330 vellim da
Maria sama nim podeli  vsake milošče, petr. 42 oblada nega i
plene nego ve razdeli,  zagr. 1, 392 tuliko stotin dukat razdeli
na cirkve, gašp. 1, 738 prodaneh drvi cdnu med bogce razdeli
(perg. 14a 15a 16a 21a razdely); — delimo:  mat. 2, 107 ako
nega ne na delimo,  pogibel je da vumre, zagr. 1, 196 ako ovo
razdelimo  ubogem kaj vezda imamo, kaj nam ostane? — de¬
lite:  mat. 2, 123 kada nega (kruh) delite  vbogem, 2, 118 ne
(vboge) volnb nadelite; — deld:  habd. ad. 849 tak prezredna

rjuNos k naglasu  u (novoj) slovenštini.

69

goščena delč, zagr. 1, 361 boga molle, almuštva dele, mul. ap.
781 tak se od nih vu irnetku i stolu delč, mat. 2, 205 podel  6
kakvo almoštvo, zagr. 1, 385 da je kaj brže to brže razdelč  na
s. maše, gašp. 1, 250 po smrti otca dva bratci ostavleni razdeli
med sobum bogato pohištvo (razdil§ perg. 2a razdele 14a 15b); —
dellju:  krist. blag. 1, 175 siromakom almuštvo dejlju.

deždi: deždi:  gašp. 1, 745 bog deždi  (,desgyi‘) zvrhu pra-
vičneli i grešnikov.

dobi: dobim:  kraj. mol. 42 daj mi onu m&rhu dobiti kčm
tdm piitem ako i po krivice, leprav da ju ja dobim,  mat. I, 523
boim se da radi grehdv mojeli ne dobim  vekivečno zveličene,
kov. kemp. 235 budem se trsil da malehen končemar gordiia bo-
žanskoga plamena s ponižnem prietjem živočinlivoga šakramentuma
zadobim; — dobiš:  kraj. mol. 33 kotere nigdar ne dobiš
prež molitve, kraj. 139 prosim te da i mene dobiš  pri bogu,
zagr. 1, 485 tako vnogo truda i muke vžieš, a mošhe ne dobiš,
kov. kemp. 155 koja ako mi ze vsema ne zručiš, ne dobiš  kaj
prosiš, mat. 1, 222 ako nu dobrovojno podneseš, dobiš  najprešti-
manejše dobro, zagr. 1, 351 milost božju za dobiš,  kov. kemp.
56 prež skrbi i marlivosti nigdar ne zadobiš  kreposti; — dobi:
kraj. mol. 12 potrebno mu je prež postanka prositi od boga dUra
dokle ga dobi,  kraj. 155 puno proščenie grdhov dobi,  zagr. 1,
348 ona onu sreču zgubi kakove več ne dobi,  mul. ap. 883 dobro
ime se po ogovarjahu lehko zgubi i težko se nazad dobi,  mat.
1, 329 veli im da Maria pred smrtjum oveli pobožneh nim dobi,
da pravu žalost i požaluvane za grehe včinč, duh. doklam lupine
farbu dobi  želuda, gašp. 1, 970 odkupitel vraga smrt i pekel
pred  o bi  i oblada, kov. kemp. 8 istinsko razumen je, koteri vsa
zemelska kot smrad preštimava da Kristusa zadobi,  mat. 1, 183
rastene vu lubavi božje zadobi,  gašp. 1, 588 detecc k’ mestu
ravne nožiče i dobro zadobi  zdravje, ovc. 61 kak ovca vručinu
vu vustah zadobi,  očivesto zimlicu ima; — dobimo:  Šim. fen.
278 za koterem mi kruto jako hlepimo doklam je dobimo,  gašp.

1, 636 dobimo  ovak milošču, mat. 1, 206 podnašajuč ono zlo
koje nam včirieno je hvalemo boga, i tak dobimo  vekše od vseh
dobro, krist. nač. 183 dan i noč delamo da diku bogatoga človeka
dobimo,  gašp. 1, 664 da ovak milošču božansku zad oblino;
— dobite:  mat. 2, 509 da odvezane dobite  vu one vure, 317
čije priatelstvo i milošču dobite,  180 došli ste v cirkvu, da pekel
dobite., ne pak da zad o bite  milosrdnost; — dobč:  zagr.

70

M. VALJAVEC.

1, 349 takove prilike več ne dobe,  mat. 1, 270 nečisti govoriteli
više nemu duš d ob d nego an po svojeli skušavanih, mul. ap. 760
doklam ne d o b d odvezana, matb. 2c 98 spoznali su oni da nasle-
dujuči nega nikaj ne zgubd nego dobd,  kov. kemp. 13 niti slo-
boščinu pameti ne zadobe,  ako se ne podlože, mat. 1, 596 po-
klamkam zadobe  zdravje, ožiranu, pianstvu sebe predavaju,
matb. la 227 koje razposlal je da naslednike zadobb;  — do-
bij  u:  krist. nač. 109 ako veliki bog nepriatele svoje z blagoslovom
nadeluje, kak odičena nadelena ne z a do bi ju oni?

drobi: drobi:  gašp. 1, 625 sunce ono na zemju opbde ter na
prah i pepel razdrobi  se, duh 16 vu desnu vzeme zemlu, nu
zriba i razdrobi,  krist. nač. 11 drhče da tuča negove strni ne
zdrobi.

druži: druži:  mat 1, 461 potrebno je da ostavi i od sebe od-
druži  takvo lubleno pajdaštvo (perg. 35a oddružj), kov. kemp.
207 sebe znutra ostaviti z bogom združi,  mat. 1, 474 on mla-
denec . . z onemi drugemi zestdne se i z nimi z d r u ž i se; —
d r u ž e: zagr. 1, 389 kakti neverni duhovni od s. matere cirkve
naj se odhite, odbiu i o d družb,  gašp. 1, 890 k sprevodu ovomu
pridružd  se dva ona duhovna bratta, gašp. 1, 459 hoče da i
verni krščeniki pr idruže  k odičenomu tella negvoga goresthjanu
duš svojeh gore stajane, mat. 1, 376 s. Gregur govori, da se vu
blaženeh sklope i združb  zasitnost i žela boga gledeti.

duriti: d urim:  kraj. mol. 78 i kraj. 69 prosim da . . je preko-
rubce odvržem i oddurim,  kraj. mol. 82 ako ih od srdca ne
oddurim; — duriš:  mat. 2, 281 potrebno je, da ostaviš, za-
vržeš o d uriš  vsa koja više kak mene lubil jesi; — duri:  krist.
nač. 125 kaj mu se vezda dopada, vre mu se čez čas duri,  zagr.
1, 440 potreba je da gdo dobrovolno i z istinum grehe ostavi i
o duri,  5b 171 vu nem počnu se vgasuvati oni prvi plamni lubavi,
doklam ju o d url i ostavi; — durb:  zagr. 4a 52 koji pred smr-
tjum od sebe ne odtiraju i ne o dur b svojeh kurvendih božic,
gašp. 1, 70 prosimo da verni tvoji zemelska odurb,  mat. 2 ,  100
skrbi se da vsi bežb, da Vsi o dur d onoga koji vas zbantuval bi
bil (— a odurimo krist. blag. 1, 84).

duši: duši:  gašp. 1, 662 stareši brbt deteta . . z vahkuši za-
metanoga zaduši  i zagnete, mat. 1, 516 šegavost . . z rušenem
vas zaduši; — duše:  duh. 22 voda brani da se prisadi ne
zadušb; — dušiju:  krist. blag. 1, 173 pod živum jošče

PRIN0S K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI.

71

prhavkum nabadaj u se grehov ostanki, koji ako se ne poduši  ju
lehko na prveši plamen podigneju se.

dvoji: dvojim:  zagr. 1, 362 ne dvojim  nikaj da vsaki
krščenik kakovo takovo dobro dello čini; — dvoji:  zagr. 1, 194
naj se nigdor ne boi niti vu svojem zveličeiiu ne d v o i, mul. ap.
708 greši z mišlenem ki znaduč i hotoncč vu kojetn vere kotrigu
dvoji,  mat. 1, 160 vsaki držati mora koi Mariu prosi da ne
bude posluhnen kada d v o 1 sebe poslulnienoga, krist. nač. 63
s kulikum bahatnostjum sledi vojkk vodu svoga, ako vu liegovoj
vojnički veščnosti ne dvoji,  gašp. 1, 636 nigdo za zveličene
svoje naj ne z dvoji; — dvoji  mo:  mat. 2, 295 alcoprem ne¬
stalnost človečanski! previdimo, d v o i m o, dapače verujemo da
znovič v greh včinen spovedan opademo, krist. nač. 106 vu nego-
vom ravnanu d v o j i m o i tajimo ga; — d v o j i t e: mat. 1, 160
za tho od Marie posluhneni niste, kajti d v o i t e da posluhheni
ne budete, 2, 288 za tho d vol te i boite se; — d voj d: zagr.

1, 222 oni koji za grehe pokoru delaju, jošče dvojč  za svoje
zveličene . . koji oštru pokbru delaju, vu zveličene d v o j č, mat.

2, 290 tak dvoje  da nigdar pravo požaluvahe ne činč, petr. 294
to je kruto hasnovito znati seromahom ludem, kmetom i težakom,
da ne zdvojč  vu svojem težkom stališe, math. la 237 bog ne
ne odbitava, kaj za isto veliko nagovdrjane i opominane vsem
ltidem more biti, da vu pobblšariu ne z dvoj  d.

fali: fali:  kraj. mol. 45 gda ta . . vera komu fali  vu hegove
molitve, gine mu molitva, kov. kemp. 22 vu sudehu druge zab-
stun se človek trudi, glisto fali,  lehko zagreši. 80 jošče mu vnogo
fali, 111 kaj god mi fali,  ti dostajaj se namestiti, 256 nado¬
mestim kaj ti fali,  mat. 2, 231 kade ako se fali  prež dvojne
vumreti mora se; — fali  te:  mat. 1, 598 da ne fali  te, kada
prosite boga one vugodnosti ne predavajte se vaše lastovite slepe
lubavi; — fald:  Šim. fen. 308 mnogi ovde kruto jako fali  d,
kov. kemp. 7 vnogi bole se trse znati neg dobro živeti, za to gusto
krat fale,  58 Judi hitro falč.

gasi: gasi:  kraj. mol. 49b molitva ogne gasi,  gašp. 1, 634
komaj dovrši prošnu, da taki nebčska jakost strašnb goruču p o-
gasi  grmadu, zagr. 1, 205 koi vodu pie, drugo si z num nikaj
ne pomore, nego to tuliko da si zeju v gasi,  mul, ap. 1331 iskrica
je mala, ter vendar more velik pogor učiniti, ako se za dobe ne
v g a s i, 1-129 odgovor mehek prelomi i vgasi  srditost, mat. 1, 466
jellen buduč glavni neprijatel k&č he vumdrja, i poklamkam ne

72

M. VALJAVEC,

vumori, veliku i nenavadnu žedu trpi i tak preželen drči k potoku
da žedu v ga si, 1, 600 prosim boga da vu meni vgasi  ovu srdi¬
tost; — gasimo:  kraj. mol 108 i kraj. 95 mi tem aldovom srdu
božju vsaki dan (den) tažimo i gasimo,  mul. ap. 951 da skuša-
vaha telovna od nečistoga duha vužgana leglč vgasimo  i obla-
damo, gašp. 1, 686 postimo vu protuletje, da vgasimo  vu nas
toplinu gizdosti; — g a s e: belost, kod alima: vračtva koja glad
tAže kakti adipsa zovu se koja žeju g as d; — gasi  j u:  krist. blag.
1, 129 grehi vu človeku lubav boga p o gasi  ju.  173 koja ako se
ne podušiju i s sillum ne pogasiju,  lehko na prveši plamen po-
digneju se; — gasita:  petr. 271 gusto krat se spovčdaj te pri-
ččščaj, ar ta dva šakramenta n&jbole gasita  hlčpene na greh i
vražje skušne tereta; — pamti: mat. 1, 215 da vgasi  vručinu.

glasi: glasiš:  kov. kemp. 148 za to sem zašel vu ovu vuru,
da ti razglasiš  kada budem kruto ponižen. Inače: glasi:  mat.
1, 236 ogldsi, gašp. 1, 378, 483, 555, 621, 642, 678, 740 raz¬
glasi ; gašp. 1, 395, 698 mul. ap. 1563 razglase, perg. lOb zgldse,
math. la 154 razglasiju.

gnoji: gnoji:  duh. 4. potrebuju da nim se riiva pod dostojni
način g n o i.

godi: godi:  krist. nač. 129 s celem človečanskem pokolenem
jednako se godi  kak i s človečanskem telom, 68 ne zna kaj se
zutra dogodi,  mat. 2, 496 ako pogodi  na prvi krat z vužgahem
štuka na stanovito mesto sebi za cil postavleno, bude prost od
smrti, ako pak ne pogodi,  tak bude moral smrt podnesti. 497
pripeti se da vuprav v cil pogodi,  511 strelec boi se, da vu
okrug prstena ne pogodi,  kov. kemp. 168 hvala tebi, od kud
vse prihdja kuliko god krat mi se dobro prigodi,  104 vnogi su
koi, kada im se dobro ne zgodi,  taki nestrplivni postdju, krist.
nač. 178 da vam se to zgodi,  posluhnete naredbe; — gode:
kov. kemp. 60 človek nutrni, kak se dugovaha zgode,  tak im
se priloži.

gosti: gosti:  kraj. 164 kakti čini dober sluga, gda svojčga
gosponna gosti,  zagr. 5b .172 z onemi tatbinami kak se vsaki
dan gosti,  kak cifrasto opravla! kov. kemp. 250 kulika je slast
pobožne dhše, kotčra se s tobum gosti  vu goščenu tvojem; —
goste:  zagr. 5b 106 onda ali se doma gos tč, ali vu krčmah i
kletah piančuju, mul. ap. 1483 ki se po malo hrane . : jesu vnogo
jakši i friškeši, nego plemenitaši oni ki se dobro debelo go s tč,
kov. kemp. 253 go s tč se z nčmi sveti angeli.

l l.MNOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVKNŠI JN[.

73

govori: govori:  gašp. 1, 391 koi ima vuka, naj posluša kaj
duk govori  cirkvam, kov. kemp. 133 mučahe moje govori
tebi, mat. 1, 49 laž s govorenem biva kada se drugač govori,
nego je v pameti i v srdcu, mat. 2, 349 pitajte malb s. Tomasa
Akvinaša, jeli istinsko, koi greši oskrunitel tretje zapovedi božje,
i navučajuč vas vam odgovori,  510 pitajte s. Bernarda i vam
odgovori; — govorimo:  habd. mar. 499 poklain je našest
kip, od koga govorimo,  vnogo se je luctva onde nastanilo; —
činb:  mat. 1, 32 koji tho veruju, govorb  i čine, 456 pokarate
one koi ne govore, 2, 296 govore  i kričb prodekatori proti
grešnikom. — Ali i: govbrim  u Matakoviča, rede u drugih
pisaca: 1, 530 je li more biti ne govbrim  istinu? 593 ne go-
vbrim  vam, 2, 103 potrebno je da počlne iliti da nikaj ne go¬
vori,  i 1, 160, 193, 196; 2, 53 sin čujuči glas otca neinu od¬
govori 2, 57; 1, 391 govorimo,  2, 423 došli smo da se spo-
menemo i razgovorimo;  1, 415 koji ne go v 6 rit e 472, 527,
594; 1, 471 potrebno je da prvle s. Auguštinu odgovbrite,
561, 566; 1, 461 ne govore,  1, 526 vsi jednim glasom odgo¬
vore  602, 2, 77, 180, i na štokavsku: gbvore,  1, 461 s takvurn
ostročum ne gbvore  spovedniki.

greši: grešim:  kov. kemp. 231 gusto krat opadam i gre¬
šim; — grešiš:  zagr. 1, 374 ako rečeš tvojemu podložniku vu
srditosti kakovu oštru ali nedostojnu reč, ne grešiš  nikaj; —
greši:  kraj. mol. 197 človek trojem orudelem greši,  zagr. 1,350
koi godi škodi bližriemu svojemu na poštenom glasu ali na sreče,
smrtnem grehom greši,  mul. ap. 756 jošče k tomu greši,  kada
se tak zagovarja, mat. 1, 547 bog grozi se onomu, koi smrtno
greši  s strahovitemi kaštigami, 558 koi greši  nikaj ne zaslu-
žuje, krist. nač. 95 je li onda greši  on kol greši.'' zagr. 5b
195 ako zakonski človek pregreši,  dve škode svomu stališu
vučini, 1427 ako človek proti gosp. bogu zagreši,  gdo se bude
za nega molil? mat. 2, 53 kada se zagreši  z istinum more se
reči da . . 2, 377 da gdo z smrtnem grehom vgrešl; — gre¬
šimo:  mat. 2, 378 kada prež v pamet jemana i nedomišleno pamet
preteče i misel dojde okolu dugovan grešneh i neslobodneh, ne
grešimo; — grešite:  mat. 2, 96 ako vi jeste zmed oneh koji
s svojum srditostjum kdne, da se blizni vkrotl i pobolsa, vellim
vam, da vu srditosti vaše ne grešite,  kaj  se dostoi nakanena i
cija vašega; ali vnogo boim se da grešite,  kaj se dostoi načina
srditosti; — grešč:  zagr. 1, 203 krščeniki vnogi z vekšemi i

74

M. VALJAVEC.

odurnešemi blaznostmi grešč  nego Židovi (i sijaset puta), gašp.
1, 948 pošale sin človeči angele svoje i poberu iz kralestva nego-
voga vse spačke, i one koji greš  d pošale na komen ogna, mat.
1, 251 kak velika muka grehu pripravlena je, ništar mahe greš  e
prež straha vu vse slobode, math. 2c 112 ne Štirna da poglavari
svetski s peršbnami koje vu srditosti pregrešč,  spomenutem nit-
činom baratati moraju; — greši  ju:  krist. nač. 9 vnogi grešiju
puta i ves ti ud nihov je zabman (grešiju krist. 9 ' na e je znak
glasu ne naglasu).

grozi: groziš:  kraj. 354 kemi se nam groziš; — grozi:
kraj. 261 ter ti se išče vekivečnum smrtjum grozi,  ako hegovem
telom živel nb budeš. zagr. 1, 391 poslušajte kak se tem takovem
sam gosp. bog grozi  (i sijaset puta još), mul. ap. 825 ar se
grozi  da hoče v pekel odpraviti one, math. 2c 56 on zove, prosi,
opomina, on grozi se i obbče; — grozd:  zagr. 1, 290 vragi
s tučum se nam groze,  441 kojim se smrtjum gr o zb, mul. ap.
798 ako bi se kaj zloga pripetilo reče, naj taki opomenu, naj se
z a g r o z e.

grusti: gr us ti: kov. kemp. 6 grusti  mi se večkrat vnoga
čteti i čuti, 129 kruto mi se grusti  vsaki dan tak vu cargi
živbti, 251 kada se spomdnem z oveh čudnovitbh dugovdn, kruto
grusti  mi se vsakotbra i duhovnk radost, krist. nač. 46 kaj bude
se bog zabavlal s plazečum živinum s črvi, osami, muhami, miši,
pavuki, kojeh samo teknuti se barem mehkotnomu človeku grusti?
— grustb:  kov. kemp. 158 gde tebe nb poleg, vsa se grustb,
239 naj ti se pr  igr  ust  6 vsi grehi.

gubi: gub im: kraj. mol. 148 daj mi tak živeti ovde na zemle,
da tvoje dike ne pogubim  gore na nebu; — gubiš:  kov. kemp.
144 znaj da se od ničesa tak ne gubiš  kak ako sam sebe lubiš,
kov. kemp. 71 ako nega pretiraš i pogubiš,  k komu se zatečeš?
122 duša moja, ako nemiredno za ovemi ovdešnemi hlepiš, pogu-
b i š vekivečna i nebeška, mat. 1, 564 ako privbliš, pogubiš
kinč milošče; — gubi:  petr. 86 tat ne prihida, nego da krdde
i raža te gubi,  kraj. mol. 194 človek dokle vu smrtnom grehe
prebiva gubi,  najem raja nebbskoga, kraj. 296 ves najem trpliv-
nosti gubi,  zagr. 1, 293 vreme se gubi,  kov. kemp. 64 železo
vu ogen stavleno gubi  hrdu, mul. ap. 1370 praznost., dušu
gubi,  petr. 236 kaj kasni človeku vsega sveta blago, ako dušu
zgubi te nebo pogubi?  zagr. 1, 348 ov to razumevši pogubi
onu volu k ne, kov. kemp 70 ki pogubi  Jezuša pogubi  pre-

PRINOS K NAGLASU U (NOVOj) 8LOVKNŠTINI.

75

več vnogo i više neg vsega sveta, inat. 1, 562 imetek i otčinstvo
pogubi,  gašp. 1, 471 trinajst ladji puneh blaga i bogactva po¬
gubi  na morju; — gubi  mo:  kov. kemp. 16 kada i malo pro-
tivčine se pripeča, preveč hitro batrivost gabimo,  mat. 2, 328
vu ovem smrti strahu poprimemo vekšu skrb vu poslih duše i p o-
gubirao  oveh preštimane; — gabite:  mat. 1, 477 zbog pogi-
beli vu koju vas postavlate, pogubite  milošču božju, 508 zgu-
bivši imetek pogubite  lubav i preštimane, 2, 404 ako više krat
z mislum vas gledeli budete kakti mrtve, pogubite  ves strah
smrti; — gubč:  zagr. 4a 13 lotrujuč Žitka svojega ludi vreme
trošč i dneve gubč,  mul. ap. 773 g-de svoje poštene, dušu i sreču
očivestb gube,  kov. kemp. 3 koi svoju čutlivost nasleduju, gub k
božju milošču, mat. 1, 212 vu igrah, tella nasladnosti vreme i
dneve gubč,  zagr. 1, 345 rezu z britvami svojeh prokleteh jezi¬
kov konec na kojem visi sreča, da ako su ju dobili, pogube,  ako
li ju nisu dobili da je ne dobč, ovc. 38 jančeci, ako se matere
vsevdil doje, stran potrebnoga sebi mleka pogub  6, math. 2c 97
spoznali su oni da nasledujuči riega nikaj ne zgubč; — gubiju:
krist. blag. 1, 129 ovak osebujne pomoči božanske krepost svoju
gubiju.

habi: ha bi: kov. kemp. 145 po keh dob nutrne hotene naše
kruto je pohableno, potrebno je da i čin nasledni, znamene zmen-
kane nutrne moči, pohabi  se.

bari: harč:  ovc. 25 sluge više puta krivi jesu da se ovce po-
biju, koje bedasto harč.

hladi: hladi:  petr. 89 pošli Ldzara da omoči kraj prsta svo¬
jega vu vodč i da prehladi  jezika mojega, zagr. 5a 183 pošli
ga simo, da jednum samum kaplicum vode raz hladi  jezik moj.
mat. 2, 456 ako lubav razbladi  se, čin takaj postaje mrzel,
kov. kemp. 4 dober žitek raz hladi  pamet; hlad  6:  ovc. 64
poklam se ova dobro skubaju i ohladč,  mast proti vrbancu imati
hočeš; a math. pa 230 oh 14 d e.

jagmi: jagmi:  petr: 283 nebčsko kr&jevstvo silum se jagmi,
kraj. mol. 18 kemi naš ov svčt jagmi,  20 vsegdar hudobno te
nemilb nas jagmi  i pregaria.

kadi: kadi:  babd. ad. 441 mrtvo morje na tuliko se težkem
dimom kadi,  da na nekuliko mil okolu ni trava rasti ne more.
mul ap. protimbe: pred dotikanem vsaka stvaz' na] se kadi,  mat.
1, 174 z dišečum duhum pokadi se; — kade:  habd. ad. 724

76

M. VALJAVEC,

Štirna te kalafat da vsegdar se takvemi jestvinami kade  stoli oneli
redovnikov.

kali: kali:  zagr. 1, 346 stegne svoju nogu vu vodu ter ju
zmiiti i skali;  — kal  d:  mul. škol. 513 vruče jestvine za mrzlem
napitkom na zube ne pusti, ar se ovak zubi zakald.

kesni: k e sni:  petr. 157 k e sni gospon moj priti; — kes ne:
zagr. 1, 389 koji blago na duhovna dugovaha od preminučeh za¬
puščeno crkvam dati kesne  (perg. 66a zakesny).

klopi: ki op d: mat. 1, 376 s. Gregur govori, da se vu blaže-
neh sklop  d i združd zasitnost i žela boga gledeti.

koji: koji:  mat. 2, 359 z lubavjum bližhega lubav boga koi se
(per amorem proximi amor dei n utri tur), —• pokoji: pokoji:
krist. nač. 21 mora svoje naprostavlane na vuzdi držati, koje ga
n e pok o ji, 247 koji naše poštene pograbliije, poprijemle skupa
i pokoj duha našega, koi se po tom nepokoji,  a krist. nač. 112
ona vas v p o k b  j i.

koreni: koreni:  zagr. 5a 316 grešnik kada se vu grekeh
zakor  e ni,  takvoga je teže neg Lazara oživeti, gašp. 1, 652
Peter odide vu Rim, da i onde stolicu zakoreni  svoju, math. la
1P0 da se ovo dobro seme vu nami zakoreni,  nikaj ne pre¬
pustil; — k or en d: zagr. 5a 245 kada se vu kojem srcu zle
misli zakorenč,  kruto je težko ne izkoreniti, mat. 2, 416 vu
navade grešena z a k o r e n e se; — k o r e n i j u: krist. blag. 1, 55
znajuči da se detca za mlada ldhko k krepostjam privčiju, kak-
goder grdšne navade vu srdcu, zasadene težko iz koreni  ju.

krivi: krivi:  mul. ap. 1357 sirotu vdovica nemilostivnb nateple
i krivi  da je ona vzela, 802 ako dete kaj zakrivi,  ne ga dobro
taki vudriti; — krivimo:  krist. nač. 152 zdihavamo više puti da bog
prepušča zla ko ja zatirane orsagov zrokujfi, krivimo  preizvišeno
sobstvo; — krive:  zagr. 5b 195 vu ovoin se več ženne neg
muzi krive,  mul. ap. 1070 grešniki krivd  krhkoču človečansku,
gašp 1, 316 vsi krščeniki, kada nim se kakova pripeti nesreča,
taki mene krivd  (perg. 13b 19b 54b okrive 62b okrivee, a 13b
okryve).

kroti: kroti:  gašp. 1, 680 koi post . . razum jdči, kroti  telo,
krepi dušu, krist. nač, 113 on sd služi z nepobožnemi, da svoje
kroti,  mat. 2, 96 cil ni bil, da bližni vaš pobolša se, vkroti
se i stisne; — krote:  zagr. 1, 372 drugi jesu oni koi se kesno
rasrde i kesno se vtise i u kr o tč, 452 na koje (pelde) gledeč
grešniki brže se u k r o t e.

1’RINOS K NAGLASU U (nOVOj) SLOVENŠTJN[.

77

leni: leni:  habd. ad. 1038 ki se leni  i vmangujuč zavman
vreme trosi, on zavman žive, a kov. kemp. lčnim 231, vlčniš 52,
16ni se 21, 39, 48 i mul. ap. 260 Idni se.

lepi: lepi:  mat. 2, 392 zatho prilepi  šega v mešter vnogem
ogen srditosti i nazloba.

lovi: lovi:  kraj. mol. 20 troja vtiža i lččke, koteremi on nas

vse nestance lovi  i veže, zagr. 1, 346 hiena tako hlepi za člo¬

večanskem mesom da kada goder more človeka popasti taki ga
ulovi  zakole i poje, gašp. 1, 309 kojega z nečistbčum prekaniti
ne mogel, z oholnostjum vlovf; — love:  Šim. fen. 299 lovci
koji vu ove vode lov 6  jesu dvoje fele: jedni ki Iovč  na pogibel
drugi ki love na zveličene . . vraži lovč  za to da . . zagr. 4a 16
ter ovoga li adda človeka tulikoga i takovoga grabanti lov h?
mat. 2, 508 ne znam je li znate način, s kojem jagari lovč  risa
Šim. fen. 407 več oni blaznostih suprot tebe spavlaju nego rib na¬
lovi  gašp. 1, 250 krvoloki dojdu vu varaš Nolu, da ondi vse

krščanske poglavare polovč,  Šim. fen. 300 kada koju  veliku

ribu vlovd  na vudicu ne šte je taki naglo vleči iz vode, 672
Židovi vlovd  s. apostola, 668 ako prem ga vulovč,  ni vendar
tulika pogibel.

loži: loži:  mat. 2, 427 potrebno je da bog priloži  pomoč
svoju; — ložš,  mat. 1, 265 naj se znutra i zvana turna drva na-
lože,  2, 52 samo da i oni priložč  svoje pripravlane; a i lbžim,
mat. 2, 97 ni dosta da vračtva prildži  i prepiše proti betegu,
1, 319 da prilbžimo,  1, 319 hoče da naši naj mi k vole hegve
pridadu se i prildže,  1, 161 ova više krat ne prilože  se
k jeziku.

meči: mečč:  mat. 1, 101 nazlobi vas obtršuju, protivščine,
teškoče zvrhu vas zmeče,  220 vas proste včinite od trha oveh
protivščin koje vam zmečč.

meni: meni:  kov. kemp. 24 zaradi hasne potrebnoga dobro
delo slobodno se riegda prepusti, ali taka j na bolše premeni  156
ne veruj hotenu tvojemu koje vezda imaš, hitro se premeni  na
drugo, mul. ap. 15G0 nakanehe mora biti 4) visoko, da se pre¬
meni  na samoga boga, mat. 2, 294 verovati da odlučene več ne
vgrešiti koje imamo sada, ne bude stalno i premeni se, 408 naj
premeni  živlene, koj hoče vu pričesčanu prijeti zivjene, ar ako
ne premeni  živlene, prime smrtno osudene, gasp. 1, 586 oprav u
črnu z belum premeni,  730 stotnik premeni  na proštiu naka-
nene svoje, krist. nač. 178 radi bi da big premeni  stališ vaš;

78

M. VALJAVEC;

- menimo: kov. kemp. 179 mlahavi smd i nestalni, hitro se
prekanimo i premenimo; — menite:  mat. 2, 146 ako ne
premenite  živlehe, vas svetci ne budu branili od srditosti bo¬
žanske, 147 budu vam basnela ova, ako zvršujud ne živlehe pre¬
menite; —- mene:  kov. kemp. 58 ludi brzo se premen  č i
hitro falč, mat. 1, 313 ako ne budeš karal grešnike da živlehe
premene,  budeš moral račun dati (za) pogublene duše nihove.
(perg. 27a meny 26a premeny ; — a mat. 1, 53 premčni).

mesti: mestim:  kov. kemp. 256 ja sdm ki sem te zvdl, ja
sem ki sem zapovedal da se to vučini, ja nadomestim  kaj ti
fali, hodi i primi me: — mesti:  mat. 2, 171 želejuč da se nado¬
mesti  hvala božja. 194 zveličiti ne more se, ako vsaki kvar
z dužnem povračahem ne nadomesti;'— mesti  m o:  mat. 2, 337
hotel je da., nadomestimo  kvare i zgubičke; — mestite:
mat. 1, 294 vsa na hvalu i diku božju činete i tak v kratkom
vremenu ves kvar potrošenoga vremena nadomestite,  1, 297
želim, da i vi kvare i zgubiček veinen nadomestite,  1, 630
z ovemi i ostalemi čini nadomesti  te i popravite ves kvar; —
mestb:  mat. 1, 292 kaj se činiti mora, da se nadomestč  vsi
kvari (a u kranštini opako: ravn. zgod. 2, 167, ber. 123, 173 na¬
mestijo).

miri: miriš:  kraj. 228 spomeni se, da ni tebe ne šče bog
oprostiti tvojeh grehov, doklam ti tvojemu neprijatelu od srdca ne
prostiš ter se z nim nč pomiriš; — miri:  kraj. 294 da se po¬
miri  s svojem protivnikom, mat. 1, 334 videli budete, da vse
malovredno nagnehe v miri  se i vtisi se; — mirite:  mat. 2, 292
vas zove da se z nim pomirite,  mat. 1, 147. ako se ne v mi¬
ri te z rimskum gospodum, zgubite boge vaše, 2, 208 potrebno je
da se v srdcu vmirite;  — m ir  d:  mat 2, 432 z ovemi zroki
vmirč  svoje dušno spoznane (zmiry perg. 6b 21 a, zmire perg.
lOb 69a; zagr. 1, 443 pomeri: ' nad e nije akcenat, nego znak
glasu, da je e nagnuto na i; a mat 2, 412 pomiriš, krist. blag.
1, 250 vmiri); miroviti: mirovd:  mat. 2, 234 ako čute dušno
spoznane, vmirovč  ne z onem lažlivem govorenem: ne držimo
tho za greh.

mlahavi: mlahave:  mat 1, 388 (grehi) ako prem spovedani,
jesu vendar vu vas nagnena tak silna ostavili, koja vsu jakost i
odlučehe vaše mlahavč,  oslabuju.

mori: moriš:  mat. 1, 466 kada vumoriš  kače duše tvoje..,

— mori:  habd. mar. 186 želeš črve nečistoga poželena umorjene ?

PRINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠT1NI.

79

gledi Mariu, veruj Marie čistoče, Marije sramežjivosti, pomori
črve tvoje, listor je se s pravoga srca preporučaj, zagr. 5b 164
naj vsaka takova ludomorkiiia zna i veruje, da pred sudom Kri-
stuševom od vseh koje pomori  račun bude davala, krist. nač. 122
drugi su tak slaboga tela, da jč naj menši zrak premori  i be¬
težne napravi, zagr. 1, 377 zmekne svoj meč, prebode ju i umori,
krist. nač. 76 Absolon je onde obešen ostal; nadojde sproti Joab
i umori  ga, mat 1, 354 on nega vumori; — morite:  mat. 2,
88 z vsum skrbjum pazili budete da prež zarazeria grešečega za-
razite i vumorite  sam greh; — morč:  zagr. 1, 483 strašnum
smrtjum neka mu se sini pokolu i po more, gašp. 1, 700 Litvani
proti nepriatelu postave se i kruto prestrašenoga z velikem talem
p o m o r č, mulap. 805 ki po svojoj malovrednosti dete prvb v m o r 6
nego ne dobe (umore perg 5a vmore 5b 6b, umorii 3a 5a).

mrzi: mrzi:  petr. 278 i kraj 288 spomeni se kak nezgovor-
nem zakonom bog tv6j mrzi  na greh, mul. ap. 1298 vrag na
boga mrzi  1344 takov nečist na istoga g. boga vsigdar mrzi;

— mrze:  petr. 236 ki se boga boje i na grehe mrzč  zagr. 1,
294 čim se bole pred vsemi ponižujemo i priprostcje opravlamo,
tem bole Judi na nas mrzč,  mul ap. 899 greše kramari . . ako
na plodno leto ali na druge tržce za to mrzi!, da bi tak mogli
skupeše prodati, 1210 na redovnike goršč mrzč  nego vnogi pravi
krivoverci.

mrzli: mrzli:  mat 2, 91 mrzli veter srditb kunete i prekli-
nete, kajti vas mrzli.

mudi: mudim:  mat. 1, 534 je li ja od žeje imetka zamu¬
dim  zadobiti tak veliko dobro? gašp. 1, 609 opomerien jesem, da
vučfhen zagovor zbog prijete milošče posteč i ja ne zamudim;

— mudiš:  krist. blag. 1, 130 nečeš vumreti ako mešu i pro-
dečtvo v nedelu zamudiš; — mudi:  kov. kemp. 48 koteri
proščene od drugih prisili ne mudi,  133 kak dugo mudi  dojti
gospodin moj? zagr. 5b 268 jedna mala nečista misel, koju vrag
človeku v srdce hiti, ako li ju prepusti i odhititi taki na početku
zamudi,  čini rannu poželenia, mat. 2, 231 zbog nemarnosti za¬
mudi  i ostavi povrnuti, gašp. 1, 709 pošalu k nemu kruto lepu
i mladu ali nesramnu Ženu da čistoču bogu obečdnu vu svetom
mladencu kak zna oskruniti ne zamudi,  810 oprosi copernika
da Greguru z meštrium svojima naškoditi s pajdaši svojemi ne
zamudi; — mudite:  zagr. 1, 340 zakaj tuliko mudite  pri-
stuplavati k stollu božanstva, mat. 2, 100 ako vam je prilika,

80

M. VALJAVEC,

nemu odvrnuti ne zamudite; — m ude:  kov. kemp. 143 velim
od oveh nevol kotere dušu sluge tvojega občinskem mrtelnosti pro-
klectvom kaštigujuč teže i mudč,  da vu slobodu duha vle3ti ne
more, mat. 1, 603 bog ne če da se ona zamud  d i odvrgu, gašp.
1, 463 uffane veliko bude pred zmožnem bogom almuštvo vsem,
koji ono deliti ne zamudd,  520 drugi čutena svoja strašno za-
kalana naj ne zamud  d očistiti, ovc. 36 na polovicu starejši i
jakši janci k svojim materam privrči se imaju, da takvem načinom
mlajši poleg nih nikaj ne zamude,  math 2b 152 poleg toga za¬
mud d vekivdčno blago; — m udi ju: krist. blag. 1, 216 opomina
pravovdrnike da naj vrdme pokbre ne za mudi  ju.

novi: n o v i š: molim da ponoviš  vu nas duhovni s&d pre¬
dragi smrti tvoji, na žitek vekivečni; — novi:  mat. 1, 465 drugi
zrok da se ponovi  i pobolša držane živleiia, 2, 5 prosemo od
boga, da ni ponovi,  46 hoče primorati boga neba, da drugi put
ponovi  svoje pozivahe, gašp. 1, 481 vekivečne čistoče z&ves
vučinen vu Parizu z velikom ponovi  pobožnostjum;— novite:
mat. 2, 478 z ovem načinom popravite i ponovite  kip božji
v duše vaše; — nove:  mat. 2, 234 potrebno je da ponore  vse
spovedi, mul. ap. 1245 obadva svoje privolehe ponovd; — no-
viju:  krist. blag. 1, 190 lculiko puti ponovi  se smrtni greh,
tuliko piiti ponoviju  se jednaka poslddja.

peti: peti:  zagr. 1, 213 pazete da vam se kaj takvoga ne p v i-
peti  (i još sijaset puta), kov. kemp. 13 negda se pripeti,  da
neznana peršona z dobroga glasa sveti se . . ., mat. 1, 509 čujte
je li se ne pripeti  vam kaj vellim, gašp. 1, 609 pripeti  seda
tri sluge Kristuša Jezuša putniki dojdu vu isti varaš, ovc. 66
kada se pripeti  da beteg na brzom ne prestane; — petd:  mat.
1, 579 vsa kotera goder moleč prosite verujte da zadobite i vam
pripet d se; — pripeti  ju:  krist. nač. 72 vnogi zapelivaju se
štimajfiči da bog ne zna niti ne previdiije buduče s pogodbum do-
godlive stvari ili koje se pod stanovitemi pogodbami pripeti  ju
(perg. lOb 31 b pripety; — pripeti zagr. 2, 16, 29, 4a 29).

pitomi: p i torni: kraj. mol. 49b molitva plaha zverja p it o mi.
plati: platim:  gašp. 1, 787 vezda došla sem da tebiplatim,
zagr. 1, 388 božanske pravico naplatlm,  kov. kemp. 161 telo i
dušu stalno položi za diku božju ja ti zvrhoma naplatlm; —
platiš:  zagr. 1, 354 ako si komu s tvojem jezikom naškodil, ako
z istem tvojem jezikom ne na platiš,  kakovu plaču buš mogel
od boga nadeati se? 364 naša dobra dela nam n a platiš,  mat.

PRINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVKNŠTINI.

81

2, 30 za te pripravjen je strašni sud . . i naplatfš  vrlo na brzom
s kaštigum tvoju veliku oholnost; — plati:  zagr. 5a, 292 kaj
gospon zagreši, to oprava plati,  gašp. 1, 121 vsu zveličena našega
plati  cenu, mat. 1, 291 naj is plati,  mat, 1, 534 ako včinim,
bog meni nap la tl..,  včiniti hoču ono dobro dello, koje meni
bog obilno nap lati,  matb. la 203 ne žalostete se ako vaša kre¬
post z nezahvalnostjum naplati  se, krist. nač. 114 vre je odlučil
dndva kada vsakomu naplati; — platlte:  mat. 2, 208 morete
prositi potrplene doklam platlte,  mat. 1, 586 doklam kvare ne
platlte,  vaše prošne nisu bogu prijete; — plat  d:  mul.ap. 1413
krčmari naj kaštigu veliku p 1 a 16, gašp. 1, 347 dokonča da velik
biršag p lat d kralu, gašp. 1, 469 otočani za čudo držeči dopelani
žitek vsega s p lat d poleg vole kramara; zagr. 5b 284 kaj ne
trpd oni srditci prvo neg se fante i napi  at  d nad onemi od kojeb
su zbantuvani? mat. 2, 290 da na punorn i pripravno povrneju i
n a p 1 a t e (perg. 63a 66a platy 90b splaty 32a plate).

pleni: pleni:  mat. 2, 138 ne vzimle nit nu pleni,  mat. 1,
108 kak razumno ne bi bilo smrti bojati se, koja kakti tolvaj nad-
skoči i vse opleni  živlene? — plene:  mat. 2, 188 prepusti da
spadete iz milošče vaseh dobročinitelov, gospodarov i vas iz biž
svojeh pretiraju, vas oplend,  mat. 1, 163 tolvaji koje zestati i
znajti mogu, ne oplend  (perg. 5b oplen§).

poti: poti:  zagr. 4a 47 koi den i noč skrbi se trudi i p o t i
vu zadoblivanu blaga, mat. 2, 242 kuliko ni potrebno da se trudi,
da se poti  spovednik da gene . .; — potimo:  mat. 2, 313 po¬
trebno je da se skrbimo potimo  trudimo od jutra do noči; —
potite:  mat. 1, 536 vidim, da cello letto trudite se i potite
vu obdelavami vaših zemal; — potd:  zagr. 1, 190 kakovi su
pak oni, ko ji se plaču, petlaju, trude i pote,  jesu li vekše jednd
nature? 5a 32 kada se i pravični Judi od straha mrzlem potom
potd,  5b 106 vnogi se skrbe, trude i pote  delajuč po dnevu i
po noči.

prosti: prostim:  mat. 1, 534 ako oprostim  obšanost;
prostiš:  kraj. 115 da ti nam vsem oprostiš  grehd naše, Šim.
fen. 271, 314 bhdem kučil i kričal, doklam se srailuješ nad menum
ter mi grehe oprostiš,  kov. kemp. 246 čini da nam vsdm zakupa
oprostiš  grehe nase, mat. 2, 412 potrebno je da bantuvanje
oprostiš; — prosti:  kraj. 294 da mu oprosti  od srdca, 297
da mu grehd oprosti,  zagr. 5a 62 molil je boga, da nim vsč
krivice sebi vučinene oprosti,  kov. kemp. 248 bog rad oprosti

8

82

M. VALJAVEC,

tebi, mat. 1, 457 molete se da vam oprosti,  gašp. 1, 475 mla-
denec oprosti  vsu krivicu dačniku; — prostite:  gašp. 1, 898
da ostanku gosponovomu oprostite.

pusti: pustim:  petr. 56 je navada da vam jednoga pustim
k vuzmu, hočete li adda da vam pustim  kraja židovskoga? 71
ako ne budem videl vu rukah negoveh čavlov bodena i ne pustim
prsta mojega vu mesto č&vlov i ne pustim  ruke moje vu rebro
negovo, ne budem veroval, mat. 2, 174 nit prepustim  takvu
sloboščinu, kov. kemp. 151 ako ti pripustim  težinu, ne juti se;
— pustiš:  petr. 59 ako ovoga pustiš,  nesi cesarov priatel, kraj.
mol. 139, kraj. 123 prosim te, da me ne pustiš  vu dolni pekel
z&jti, kov. kemp. 178 pokarati se za grehe ne pustiš,  72 pokla-
kam vse sprazniš i odpustiš,  sam s samem se vjediniš, 192 to
je milošča koju činiš priatelu tvomu da trpi i tugdje na svštu za
lubav tvoju kuliko goder krat i od koga god to prepustiš  vu-
činiti, 167 gospodine, kaj se stuždvati morem, ako me zapustiš?
175 ti ne zapustiš  uffajučega se vu tč do konca; — pusti:
petr. 85 gda vlastn6 ovce vun pusti,  pred nimi hodi, zagr. 1,
317 jeden sam pogled nečist duha s. ne pusti  blizu, kov. kemp.
23 nigdo se ne pusti  rad dale pelati neg s svojemi očima vidi,
mat. 1, 212 prestaje nega obračati i kakti vu greheli negoveh
pusti  živeti, math. la 182 koji nas nigdar iz očih svojeh ne
pusti  poginuti, krist. nač. 20 ne bude zatrto, ako mu se vuzda
pusti,  kov. kemp. 187 obladuvane ti se negda da, ali obilna
sitost ne dopusti,  ovc. 40 ako li se ovčarom dopusti  za svoj
strošek nekuliko krriakov hraniti, vse ovčarnice zrovaju, krist. nač.
118 dopusti  gdo da je pravo da..,  ovc 7 tratine na koje se
voda nigdar ne napit  s ti, roditi prestaju, petr. 94 odpustete i vam
se odpusti,  kov. kemp. 185 blaženi on človek, koteri zbog tebe,
gospodine, vse stvorčne od sebe odpusti,  ovc. 54 beteg ov po
tom se zdaje, da vuna tak odpusti  kak da bi sva spuznuti hotela,
kraj. mol. 71 gda ti vreme te posel svečki prepusti,  pojdeš vu
cirkvu, kov. kemp. 31 ako vedanem hotena lehko se prepusti,
dosta zamerno i škodjivo bude se čutilo, mat. 2, 408 srdce me od
žalosti boli, nit meni prepusti  reči kaj bi moral, ovc. 41 koi
želi da negve samu lepu belu vunu imaju, naj nigdar ne pre¬
pusti,  da bi se čredo negvo z žarum marhum paslo, kov. kemp.
257 iz toga krbto gdo nepripraven biva, ako se taki preveč ras-
pusti  na zvunešhe radosti, gašp. 1, 601 obraz hegov svetlost iz
neba dohajajuča obstre, vu koji dušu odkupitelu svojemu spusti,

PRINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI.

83

kov. kemp. 24 zaradi hasne potrebnoga dobro delo slobodno se
negda zapusti; — pustimo:  krist nač. 125 kakovem blud-
nostjam ndsmo podvrženi, ako smo štimanh našdh stižni ter im
slobodnu vuzdu pustimo,  ovc. 15 ovce same na pašah skodli ve
vode se habale budu, ako ne prepustimo  da bi nim čiste i dobre
vode zmenkalo, 32 toga se segurno zadobaviti hočemo, ako k ovcam
za poltrejte stranske jošče ne pripuščene brave pripustimo; —
pustite:  petr. 71 koterem odpustite  grdhe, odpusčaju se nim,
mat. 2, 421, ako prepustite  da raste zlo i vtrdi se, ne budete
več mogli lie skončati; — pu ste:  zagr. 1, 458 listor da me živoga
puste,  kov. kemp. 38 ako ti znaš ludi zapustiti, oni te za isto
pustd  tvoj posel opravlati, 63 jesu koi niti sami mira imaju, niti
druge v miru pust  d, gašp. 1, 676 vu sužanstvo je odpelan, Ženu
vendar pust  d,  math. 2c 128 vnogeh  bila je domovina kruto
dalko, vu koju oni, ako se gladni odpuste,  dojti ne budu mogli,
mat. 1. 241 imaju hahare naj nemilostivnejše, koji nigdar ne opd-
šaju, nit se zatrtide, nit malo prepustd  od traplena i muk vrage
peklenske, mul. ap. 824 ako kakove kvare po lenobi prepust  d,
ovc. 29 ako se bravi nekuliko kesneje k ovcam pri p ust d, i jan-
čeci se kesneje polegli, kov. kemp 111 zadobd veliku pameti slo-
bdščinu, koi za ime tvoje na vuzek put stdpe i vsu svecku skrb
zap u s td.

razi: raziš:  petr. 38 ako si boži sin, plasti se dole, ar je na¬
pisano, da je zapovedal andelom svojem od tebe, i vu ruke prejmu
tebe, da mozibiti ne v raziš  na kamen nogd tvoje; — razi:  petr.
188 kak se steklo ne vraži  gda je sunce prdjde, tak vražena
devica nd prvle ni potle, 82 pride ora da vsaki on, ki vas z a-
razi,  bude štimal da bogu službu čini; — razite;  mat. 2, 88
z vsum skrbjum pazili budete da prež zarazdna grešečega zara-
zite  i vumorite sam greh; — razd:  kov. kemp. 176 ako previ-
dena gusto krat vraže, ne čuda da neprevidena malo da ne z a-
razd. — Ali i razi:  razi mat. 2, 160, 385, vrdzi math. la 96,
zardzi mat. 2, 87, 88, v rži žito  mat. 1, 411, vraže habd. nar. 57,
kov. kemp. 176, 177 mat. 2, 157.

robi: robd:  zagr. 4a 28 koje dužniki nemilo natežu plenaju
rob d, 5b 170 poglavniki varaše robd,  227 koji druge robd,  1,
485 ako me do gologa porobd  (a mat. 2, 188 pordbe).

rodi: rodiš:  petr. 146 ovo hočeš prijdti vu vdtrobi i poro-

g j na . _ rodi:  petr. 74 žena gda rodi  žalost ima, ali gda

porodi  dčte vre se ne spomina z boleznosti, 100 vsako dobro

84

M. VALJAVEC,

drčvo dober sad rodi,  a zlo drevo pak zel sad rodi.  Vsako sado-
veno drevo, k 6 ne rodi  dobra sada, hoče se poseči, zagr. 1, 196
zemla več ne rodi  kot prvo, mat. 1, 257 žitek koi se poseje ne
rodi,  nego žitek posčjan, math. 2c, 141 zločesto drčvo zločestoga
skda rodi;  gašp. 1, 572 vu varašu Cezarča narodi  se s. Doro-
tea, petr. 146 sveti ki se porodi  od tebe, bude se zval sin boži,
153 ako se gdo znovič ne preporodi,  ne more videti božjega
kralevstva; — rodite:  krist. nač. 220 kajti se lčstor rodite
da jednoč vumrete; — rode:  zagr. 1, 196 jako mu se je tužil
da su zla leta, da nikaj ne rode,  mat. 2, 79 hočete da pola vaša
rod 6,  ovc. 26 spoznane vuči da iz takveh brdvov žari jarčeci se
rod6,  zagr. 5b 163 brže li dete porodč,  mu vrat zavinu.

ruči: ručim:  mat. 2, 181 idem v cirkvu da device Marie pre-
poručim  se, kov. kemp. 163 gospodine, kuliko puti se zručim
i vu čem se ostavim? — ručiš:  kov. kemp. 163 sinko, drži se
prež zbirana i vse posvojnosti, tak budeš vsigdar imel dobiček, ar
ti se vekša milošča prida taki kak se z ručiš  niti nazad ne po-
primeš, 155 koja ako mi ze vsema ne z ručiš,  ne dobiš kaj pro¬
siš; — ruči:  kov. kemp. 227 ponižnost zvršeneje preporuči,
gašp. 1, 784 svoji materi Frančiški preporuči  nevolnoga, 188
drugem ovo ali ono se z r u č i, ti pak nikaj hasnovit ne budeš se
sudil, 123 jako pogibelno stoi, ki vsu svoju skrbnost tebi ne
z ruči; — r učite:  mat. 2, 436 potrebno je da više krat i iz
srd ca prepor učite  ne bogu; —- ručč:  zagr. 5a 292 nu slugam
pravice zručč,  gašp. 1, 883 ovdi čast pastirsku nemu izručč,
496 stanovitomu mešniku izručč  roditeli Petra, kov. kemp. 164
ovi k veseli priaznosti moje milošče ne zajdu, ako se popunoma
prvle ne zručč  i vsaki dan alduju, gašp. 1, 736 vu špital o pamet
dohajajučeh zapelaju ga i preporučč.

sadi: sadi:  zagr. 1, 247 z velikem veselem tebe na tvoje
mesto posadi,  gašp. 1, 401 na kralevsku stolicu Heraclius
za Fokum posadi  se, duh. 46 ono kocene doma se potlam
na vrt presadi,  16 obrne se potlam na drugu stran i pri¬
sada kakti predi zasadi,  krist. nač. 76 dugo je na prvo pre¬
pustil, da se put čez mesto harca napravi i drevo se zasadi,
77 pelde činiju istinu razumlivešu, ona postaje očitnčja i bole se
v pamet zasadi; — sadimo:  krist. blag. 1, 260 o va j edina
misel, ako nu gluboko vu srdce naše zasadimo,  vkrotila bude
nagnene naše proti vsakomu stvorjenu; — sadite:  mat. 2, 421
potrebno je da zasadite  vu vaše detce strah božji; — s a d e:

PRIN0S K NAGLASU G (NOVOj) SLOVENŠTINI.

85

ovc. 24 nim se kukci v noge nasada, 58 nasadi  se na jetra i
na žuč ovakovi metuli; math. 2b 97 nekoji se posadč  doli i
sami od sebe govore zločesto, gašp. 1, 855 onda izhadajdču dušicu
prijemši za stol vekivečnoga zasadč  blaženstva.

sladi: sladi:  petr. 235 kratko je kaj sladi,  dugo je kaj t r d  p i,
kraj. mol. 105 kotera jezike našem dušam sladi;  — sl  a de:
petr. 235 krivice i ostale hudobe, kč te vezda s 1 a d č, te te negda
budu na veke trapile.

slasti: slasti:  kov. kemp. 210 hitro nutrna bdi vslasti se;
— slastite:  mat. 1, 535 onda je vreme zvršiti čin uffaiia, ar
z ovem oslastite  onu žuhkoču koju donašaju vaše težkoče.

sledi: sledi:  mat. 1, 542 svčt greha ne odurjava, nego za nim
naj lubjenejše teče i za nim kak naj bole sledi,  krist nač. 69
ako se človek na ovo svedočanstvo pozvati hoče, tak potrebno
sledi  da bog budilce stvari znati mora (a slčdi krist. nač. 53,
54, 63, slčdiju 15, ali ' nad e može značiti samo glas ne naglas).

slepi: slepi:  mat. 1, 427 ovde spametujem se iz vaše bludnosti,
koja vas slepi,  gašp. 3, 280 koi s coprnum meštrium ovo slepi
ludctvo, krist. nač. 178 naša nezadovolnost slepi  nas, gašp. 3,
926 s. arkangel prvorojene sine egiptonske s tmicum oslepi; —
slepe:  mul. ap. 760 gde se bole o s le p e nego se oslobodč (a
krist. nač. sldpi 35, 36).

slobodi: s lob o dim:  kov. kemp. 183 o kada se oslobodim
od tužne službe zleh nagnen? — slobodiš:  kraj. 310 da me od
vekivečnč kaštige oslobodiš; — slobodi:  kraj. 262 da te
oživi i od smrti vekivečne oslobodi,  zagr. 1, 471 duše naše od
vekovečne smrti oslobodi,  kov. kemp. 181 gdo me oslobodi
od tela smrti ove? 208 ako obstoiš na putu mojem, spoznaš istinu
i istina tš oslobodi,  mat. 1, 229 strah grozne tvoje nas pekla
oslobodi,  537 obečuje se ddr i kakva pldča, koi oblada, vumon
i na zemlu poruši ovoga gizdavoga Goliatha i puk izraelski oslo¬
bodi  od pošpotavana tak očiveste obšanosti? gašp. 1, 640 koteri
da pravičnoga od smrti oslobodi  sam sebe krivca je valuval,
672 gde iz zemle podignenoga od zelčzja oslobodi, s lobo¬
di  mo:  gašp. 1, 622 od vseh nevol prihajajtičeh po prošiii negovi
oslobodimo  se, 680 od pekla oslobodimo se, slo bodite:
mat. 2, 180 došli ste v cirkvu ne da oslobodite  vas z oprošče¬
nem muk purgatoriumskeh; slobodč:  kraj. 34 1  da duše svojč
od vražjega sužanstva o sl obod  č,  zagr. 1, 386 to činh doklam
ga van iz one jame oslobode,  mul. ap. 760 gde se boje oslepč

86

M. VALJAVEC,

nego  se  oslob  o d6, mat. 2, 298 podeluvati odreduju vnoga almuštva,
da se o s 1 o b o d e purgatoriuma, gašp. 1, 551 betegdv i ostaleh
nevdl po prošne negove oslobodč  se, 702 vnogi na pravu veru,
da telo i dušu oslobodd,  obrnuli se jesu, math 2c 172 Špan
bil je zadosta razborit za napraviti sebi priatele, da nega i delana
i okolu prošena o s 1 o b o d e (perg. 56a slobody, 2a 18b 27a 40b
58b oslobody 18a oslobod§).

smradi: smradite:  mat. 2, 407 koji smradite  naj pošte-
nejša shodišča; običnije: smradim:  osmrddi mat. 1, 266, smrade
zagr. 1, 165, smrhdiju matb. 2b 213.

snopi: snopi:  petr. 279 kakti ono iskra ognena gda med ku-
delu zaleti, če je brže časa ne vgasiš, rada plamenom gore bbkne:
tak ravno i mišlene sramotno, če ga le k mestu ne vsnopiš,
rado se smrtnem grdhom prevrže (isto mesto kraj. 289: usnopiš).

sramoti: sramoti:  zagr. 1, 212 ne vreden plemenščineni jeden
takov, koi stvoritela svoga pšani i sramoti  (perg. 57b osramoty).

stanovi: stanovi:  mat. 2, 94 veter srditosti puhne, koi na
hasen, ne na kvar bližnega more biti, i mir stanovi,  ne podigne
pak karke, kov. kemp. 234 ov šakramentum je vračtvo vsakotč-
roga duhovndga betega, vu kojem zla nagneria moja se vritče,
pobtbna steze ju, skušne oblddaju ali pomenšdvaju, vstanovi  se
vera, uffaiie objači.

stareši: stareši  se: habd. mar. 155 vu čem se adda gizdav
človek drugem prenaša: zaradi česa nad bližnem svojem se sta¬
reši,  po ke dob je vnogo krat beteg hasnoviteši nego zdravje?

suši: sušiš:  kov. kemp. 108 ako sebe samoga vu ččm iščeš,
taki vu sebi se pomenk&vaš i sušiš; — suši:  kraj. mol. 49b
molitva vode suši,  zagr. 1, 381 duh žalostni suši  kosti, zagr. 5a
45 smrtni greh vu naše duše vse zežge, posuši  i na ništar spravi,
179 pripeti se da povrtele ali suša posuši  ali povodna pomiili,
duh. 46 potlam se vrhunci obesiti moraju, doklam se seme na
tuliko zesuši  da se zribati more; — sušč:  mat 2, 188 dojdu
mrazi koji p o s u š d cvet trsja.

sveti: svetim:  math. la 62 ja samo občinskoga krsta zvršujem,
da po tom vas k novomu kralevstvu mesiaša posvetim; —
svetiš:  kraj. mol. 219 spomeni se, da svetke svetiš,  114 da
je ti pobblšaš i posvetiš,  kov. kemp. 245 aldujem ti vsa moja
dobra dela, da ti ona zbolšaš i posvetiš,  256 ti dohajaš da se
iz mene posvetiš; — sveti:  zagr. 1, 330 presveto trojstvo
najbole se sveti,  kada se trikrat svet svet svet veli, mat. 2, 338

PR1N0S K NAGUASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI.

87

bog zapoveda da se svetek sveti,  petr. 204 prdsemo mi svetoga
duha da nas on presvčti i svojemi daari posveti,  kov. kemp.
236 ne je to iz zaslužbe Judih, da človek posveti  i v rukah
ponaša Kristušev šakramentum, gašp. 1, 867 cirkvu bolvansku
očisti, posveti  i na katoličansku obrne; — svetimo:  petr. 263
za kaj osebučnem zakonom božični den svetimo  z velikem du¬

hovnem veselem? — svete:  zagr. 5b 88 koje dneve kak su neg-
dašni krščeniki svetili i kak je sadašni s ve tč? mul. ap. 745 za
kaj se cirkve i oltari svete  ali blago sla vlaju? mat 2, 339 skrb
moja je, da se svetki svete,  gašp. 1, 627 da domovinu s krvjum
po s ve tč svojum, 638 nega po svet  č biškupa

škodi: škodi:  gašp. 1, 445 videči hahari da ogen nikaj ne
škodi  svetomu človeku, s palašom dokončaju nega skončati (tako
ce biti naglas poleg škodeti, sravni krist. nač. 210 ali se vsigdar
skrbete da to vašemu duhu ne naškodč; inače glasi: škodim:
škdde habd. ad. 1056, mat. 1, 79, naškčde mat. 1, 266).

taji: tajiš:  zagr. 5b 36 ako to vse krivo taiš,  znaš ali ne
znaš kaj onda činiš? gašp. 1, 930 ako taiš  grešna ddša, ovo ti
pak svedoči sam Jezus, kraj 231. da zboga srama ah straha hoteč
smrtnoga greha ne zataiš; — taji:  zagr. 1, 447 ov s. navu-
čitel tai da bi oni bili pravi krščeniki, mat. 2, 37 stalno on t a i
i pravičnoga sebe poveda, kov. kemp 23 večkrat znutra se kaj
po tai ali i zvuna skup se steče, kaj nas takaj jednako vlčče,
kraj. 171 da pravdeno s rečjdm valuje svojč smrtni: grelih pred
popom i da nijednoga zndjuči pred nim ne za tai,  zagr. 1, 257
ako gdo hoče za menum dojti, naj za tai samoga sebe; — ta¬
jimo:  krist. nač. 106 kajti mi premembe nekoje z zvršenemi
lastovitostjami božanstva složiti ne mbremo, vu negovom ravnanu
dvojimo i tajimo ga; — tajite:  mat. 2, 220 v vreme ono kada
taite  zakrivate zamučujete na spovedi greh, zagr. 1, 469 potreba
da nijedne ranne ne zataite; — tajč:  kraj. mol. 44 valuj u da
znaju i veruju boga, ali ga taj 6  čini te hudemi dčli, zagr. 5a
281 s čini i živlenem svojem to ta j e, mul. ap. 860 dužni  su oni
...  6) ki znavši da je i gdje je krivica včinena, ne hte očituvati
onem kojem bi morali, nego tajč,  mat. 2, 425, tajč,  ako ne
z jezikom stanovitd s činom veru (zataj§ perg. 30b); taji  ju:
krist. blag. 1, 183 za to vendar ne tajlju  da im bog zapovčdati
more. _ Ali često i tdjim:  tiiim zagr. 1, 94, zataiš zagr. 2, 116
tai zagr. 2, 118 zat.-iji perg. 57a (uz zatay 18b) zatsti zagr. 1,317

88

M. VALJAVEC,

tali:  talim:  kov. kemp. 233 prosim da se vbs vu tebi raz-
talim  i lubavjum precurlm.

temeli: temeli:  krist. nač. 96 pokaz moj tem e H se vu sle-
dbeem  postavku.

teži: teži:  kov. kemp. 11 ako nastoja kaj poželuje, taki ga
krivna dušnoga spoznana teži,  41 kruto se teži  nutrrii človek
s potrebčinami telovnemi na ovom svetu, 112 nut to je kaj te
p&či i teži; — teže:  kov. kemp. 143 velim od oveh nevol kotere
dušu sluge tvojega občinskem mrtelnosti proklectvom kaštigajuč
tež 6 i mudd, da vu slobodu duha vlesti ne more.

topi: topiš:  mul. ap. 1147 ako nesi topel, k ognu pristupiš
da se stopiš; — topi:  mat. 1, 139 gdo je ogna, koji nas topi,
prezmoien gospon? 408 steblo poseče, v ogen hiti, sebe topi  i
pri nem kuha, zagr. 1, 397 ako izide voda ter pomtili pole, odnese
žitek, potopi  živinu, mat 2, 102 vaša srditost na spodobu na-
gloga i obilnoga potoka, koi predirajuč nasipe, obldje i potopi
pola, sdtve i vrte, ne prepusti da . . mul. ap. 843 opat bil se je
vu jednu hižu navrnul, da se nekuliko stopi,  petr. 175 bole je
riemu da mu se mellini kamen na vrat obdsi te se v t o p 1 vu
morskd glublne, kov. kemp. 107 vse kullko god ndjmenše prešti-
mane vu dolici ništara mojega v to pl se i na veke pogine, mat.
2, 486 ovde budem objela od mešnika, koi noš v zraku držan
bude pazil da v t o p 1 v krvi moje, gašp. 1, 635 od slapov morskeh
prehičen vutopl se; — topite:  mat. 2, 263 vse polahko vas
na smeh, na odgovore i šale spodobne k nihovem dopelaju dovle-
čeju, doklam v grehu smrtnom vtoplte se; — tope:  mat. 1,
189 onda srdce vaše v plamen lubavi božje doide, s kojem tope
se i ž&re se duše pobožne, mat. 2, 188 dojdu povodne koje vse
strni potopd,  mat. 1, 198 prestrašeni apoštoli bi se boj ali bili da
ne vtopd  se.

troši: trošim:  kov. kemp. 222 kak malo vremena potrošim
kada se k priččščanu pripravlam; — troši:  habd. ad. 1038 ki
se leni i umangujuč zavman vreme troši,  on zavman žive, zagr.
1, 452 poslal je za nim jedno malo dete pazit kud i kam hodi i
na kaj one peneze troši,  mat. 1, 288 on stanovito troši  vreme
nerazumno, zagr. 5b 90 dan nedelni gdogod vu kakovom dellu i
posluvanu potroši,  takov more se reči i držati za tata božjega,
kov. kemp. 229 velikdča pomlluvana negovoga nigdar se ne p o-
trošl,  mat. 2, 335 još prikažuju se četiri letta živleria, da ne
potroši  vu pripravlanu k smrti; — trošimo:  mat. 1, 275 skrb

PRINOS K NAGLASU TJ (NOVOj) SLOVBNŠTINI.

89

mi moramo imeti da nit vure, mene dneva hmangujuč to jest prež
hasni naše ne potrošimo; — trošite:  mat. 1, 167 da vekšu
stran dneva ali noči vu molitvah zažganeh potrošite,  411 da
vsaki den vu molitve koju vuru potrošite; — troše:  zagr. 4a
13 veseleči se Žitka svojega ludi vreme troše  i dneve gubi, 199
sami pak blago skupešeje troše,  mat. 1, 282 računajte ako mo¬
rete preveliki dobiček prebajajuči koga čine sebi oni koji troši
vure i vure, dneve i dneve nikaj dobra činlč, math. la 122 oni
na vas troši,  mul. ap. 968 bi vse one svete hoštie slobodnb po¬
trošil, ar je bole da se ovak od pobožneh ludih potroši,  nego
da bi se od neverneli pohitalo, math. 2b 260 kak se spravlaju orli
okol mrtvega tela daje  izjedii ipotroši; — troši  ju:  krist. nač.
162 klošterski redovniki stranku dnlva vu molitvah potroši  ju,
čini ono kaj bog hoče da činiti moraju.

tuji: tujimo:  mat. 2 u pril. § 1Y. bog nam posila betege,
nevole, da se mi o d t u i m o od lubavi i nagnena sveta; — t u j 6:
zagr. 1, 390 neka se odtuji  od cirkvih svetcev božjeh (eiciantur
ab ecclesiis sanctorum).

turobi: tu robi:  mat. 2, 150 spominane smrti turobi grešnika,
158 na mesto obraduvana kruto turobi  se i žalosti se, krist. nač.
210 moramo misliti da nam je on to poslal kaj nas turobi,  kov.
kemp. 170 podigni gori srdce tvoje k meni vu nebo i ne raztu-
robi  te človečansko zametane; — turobi:  zagr. 5a 7 istina da
me turobi  one s. Auguština reči, mat 2, 150 koji više od drugeh
nega straše, turobi  i trape.

tupi: tupi:  mul. ap. 1371 praznost razum tu pl.
tusti: tu ste:  mat. 1, 238 ono tello koje se tovi i tusti  zasitnb
bude na veke v smradu vtopleno; — tusti:  habd. ad. 255 prasci
se tusti  da se kolu, 1034 da duhovneh svojeh ovčic marlivo od
vukov peklenskeh čuvaju, čistum rečjum božjum tusti,  betežne
vrače, mat. 2, 366 krnaki z Žitkom i s smokom tusti  se.

tvori: tvori:  kraj. mol. 432 da vu nas novoga duha i cisto
srdce s tvoriš.

uči: učim:  kov. kemp. 99 razširi ml vu lubavi, da se vučim
nutrnemi srdca vdstmi kusati kak tlčno je lubiti, 146 dej mi, go-
spodine, mudrost nebesku, da se vučim  tebe zvrhu vsa iskati i
najti, 172 ja sem ki vučim  človeka znanost, 173 ja vučim  prež
štropota rlčih, ja sim ki vučim  zemelska zametati, 258 to prosim
da navčim  se neblska i vekivečna tečnlša imeti; — učiš:  kraj.
91 hvalu ti dajem da me po nem (evangeliome) v učiš,  kov. kemp.

90

M. VALJAVEC,

26 potrebno je da se vučlš  vu vnogeb sam sebe vkr.titi, 218 ne
budu basnili vnogi pridteli, ako ti sam poleg ne stdneš, ne pomoreš,
ne obj&čiš, ne obraduješ, ne navčiš  i neobčdvaš; — uči:  kraj.
mol. 7 te nas kdra, vučl,  opomina, zagr. 1, 321 kot nas s. Job
v uči (i još sijaset puta), kov. kemp 5 srečen on koga istina po
sebi v uči a ne po peldah, mat. 1, 108 znamo kak nas vera v uči,
matli. la 214 navuk držana krščdnskoga vu evangeliumu v uči,
da vu stanovitoj priliki krščenik svoj imetek sloboščinu i isto živ-
lene alduvati mbra, gašp. 1, 691 tulikaj vu jezikeh izvuči  se,
707 kak vu pismu od maleh nog izvuči  se, petr. 296 dosta je
spovedniku, če nevmrtelna človeka nav čl na ovo troje doguvane,
zagr. 1, 327 kaj ako li meštru veruval ne bude, meštrie se nigdar
ne navči,  kov. kemp. 73 vnogo i dugo potrebno je, da se človek
sam s sobum prvle bori, neg se navči  sam sebe popunoma obla-
dati, mat. 2, 426 videli budete, da odvuči  se od onda na potlam
vstajati, 2, 419 pri v uči se grehotam detinstva; —učimo:  kov.
kemp. 26 bog tak je odredil, da se vučimo  j eden drugoga trhe
nositi, kraj. mol. 2 toga mi sami od nas ne znamo, če se ga od
koga ne n a v č i m o, mat. 2, 490 ako se privučimo  nadladuvati
vraga, postanemo jakši; — učite:  mat 1, 49 vu prve strane
nav uči te se laž odurjavati, 612 jeli ne znate, kakovo zlo ne
navučite?  math. la 11 ista prodečtva rkzmeti i preseči s pame-
tjum navči  te  se, mat. 2, 426 tak čineč nikaj ne opravite nit ne
odvučite  od vst&jana, 491 morete li vi dvojiti da ne budete ne-
strašlivi i srdčeni vu zadnem borenu z vragom, ako sada privu-
čite  se z nim pobiti? — uče:  habd. ad. 1029 ako želeš listor
nespametne stvari, vučč  doktori da je listor mali greh, zagr. 1,
222 kot vučč  theologi (i sijaset puta), kov. kemp. 104 ponizeni i
vbdženi vučč  se ne s svojemi krelutmi letčti, mul. ap. 746 zapo¬
vedi koje nas vučč,  kaj smo dužni bogu, jesu samo tri, gašp. 3,
58 duhovni pastiri vuče  se kak za časti hlepeti ne smeju, mat.
1, 75 kak vnogi vučč,  math. la 195 po tom vuče  se grehov
habati, gašp. 1, 613 vseh izvučč  se krčpostih, mat. 1, 612 koja
vsa da se navčč,  dosta je da jeden krat ova čineria vide, math.
la 111 pravu veru na veliko preštimavati navčč  se, ovc. 34
zvrhu toga se od maloga k odprtomu zraku priv  u č 6 .

vali: vali:  kraj. mol. 166 da me dole s tvoje milosti ne obali,
kov. kemp. 128 večkrat malo je dugovahe koje me obali,  179
svedočdnstvo ludih več krat vkani, sud pako moj istinski je, ob-
stol niti se ne obali,  gašp. 1, 743 bisagu na ramenu nosčči pri-

PE1N0S K NAGLASU U (NOVOj) SL0VENŠTIN1.

91

petce z hum menten na hendek postavlen stanovitomu gosponu
obali,  zagr. 5a 85 jur mu sekira za vratom čaka, koju smrt vu
rukah drži čakajuč zapovedi božje da ž lium za vrat Sikne i na
tla p o vali  hegovo mrtvo telo, mat. 2, 483 do srdca nega pre¬
bode, da na zemlu rastegnen mrtev pozoj zvali se; — valimo:
kraj. 226 gde se vsi naši grebi, kotereh ovde ddstojnum pdkorum
nč o bali  m o, vsčmu svetu na znane dadu; — vale:  gašp. 1, 699
nad nepriatela n aval  d, 4, 352 ar n a val  d na čredo tvoje vuki
zgrablivi, matb. la 175 kada hudoddlniki na putnike v noči bim-
benim načinom n a val d, nim več krat zvan imetka živlene takaj
vzemu, kov. kemp. 180 sinko, naj te protivčine ze vsčma ne

0 bal d, gašp. 1, 576 ovak valujuče muku pretrpd i grdh bolvanstva
obal  6, petr. 103 kotd priti dnevi obrh tebe i hotd obstrdti tebe
nepriateli tvoji grabum i okolu vzemu tebe i hote stesniti tebe ze
vseb stran i na zemlu te p o val d (a math. 2c 187 iste cirkve
požgu i na zemju po vale).

vedri: vedri:  mul. ap. 1387 čistoča vsu pamet lepb vedri.

veseli: veselim:  kraj. mol. 64 vaše se dike veselim,  kov.
kemp. 229 nut ja k tebi dohdjam, gospodine, da mi dobro bude
od dara tvojega i razveselim  se vu svdtorn goščenu tvojem;
— veseliš:  kraj. mol. 105 ti mo ju dušu hraniš i veseliš,  kov.
kemp. 97 potrdbno mi je da me objačiš i razveseliš; — ve¬
seli:  petr. 89 vezda on se veseli,  a tl se naličiš, kraj. mol. 23
veliku jakost ima molitva kotera boga t;lži, andele veseli,  svetce
ndsladuje, kraj. 299 ov sakrament veseli  betežnika vu boleznosti,
habd. ad. 795 veseli  se veseljem velikem vse luctvo, zagr. 1, 227
naj se veseli  zemla, mul. ap. 1394 dobro povrača za zlo, ve¬
seli  se nad tudem napredkom, kov. kemp. 200 milošča za ime
Jezusa špot trpeti veseli  se, mat. 1, 249 bog vu tugah veseli,
vu  potrebočah pomdže, math. la 190 on nas kara, veseli,  zapo-
vdda, srdce i volu nam dodaje, kov. kemp. 133 naj dojde k meni

1 naj me razveseli,  mat. 1, 202 štimajuči da nu v betegu raz¬
veseli,  ne je rekel da naj se ne žalosti, gašp. 1, 627 gde ranene
s. oteč papa Evaristus pohodi, obatrive i jublenb razveseli; —
veselite:  mat. 2, 81 jeli želite da se razveselite  z bolšum
srečum; — vesele:  Šim. fen. 206 svetu po vole živuči ve s el d
se, 209 ki potlam smrtnoga greha čemer popiju jošče se ves el d,
habd. ad. 728 takovi posluhniki kruto jako greše, ar se veseld
i nasladuju v luckoga poštenoga glasa porušenu, zagr. 1, 268 koji
se ovde veselč  smeju i nasladuju, tam se budu žalostili plakali

92

M. VALJAVEC.

i mučili, kov. kemp. 1, 92 bole se oni ve s el d na ludost, neg li
na istinu, mat. 1, 250 još raduju se, vesele  se videč nihova
trapleria, gašp. 1, 728 nim sltiže, ne vesele  z vekšum ldbavjum
neg da bi bili nihovi pravi roditeli, math. 2c 229 koji bližnega
s praznemi rečmi veselč,  kov. kemp. 97 aj, gospodine bože, kada
ti dojdeš vu srdce moje, razveseli  se vsa nutrria moja (perg.
vesele lb 8la).

vesti: ves tim:  kov. kemp. 208 ja gk budem lubil i oči ve¬
sti m nemil mene samoga; — vesti:  mat. 1, 318 ne nazveščam
drugo nego ono kaj bog hoče da se takvem pove i nazvesti;
— ves  ti  te:  mat. 2, 24 vam govorim da vsem nazvestite  ob-
državane božanskeh zapovedih, 436 potrebno je da starobično i
odprtb nim nazvestite  nov način držana i živlena; —- ve s tč:
math. 2b 178 mislili su da otcu riegvomu povolndšega gldsa nebi
mogli dondsti nego ako nemn n a z v e s t d da sin negov pak zdrav
je, petr. 85 ki čini pravieu, on ide na svetlost da se vun zvestd
dela negova.

voli: voli:  mat. 1, 564 vu ove vole tak odlučene tuliko bog
dobro voli  se, da nemu bude ona prijeta; — volite:  mat. 1,
526 prvle nego privolite  k grehu spomenite se istinsko; a vdo-
brovdli mat. 1, 586 dobrovdli math. la 120.

vrsti: vrsti:  krist. nač. 226 človek koi za stanovito vrdme •
ddlo kakvo dovršiti je poprijel, posel svoj dvoj vrsti  i broj de¬
lavcev svojeh povekšava; — vrstiju:  krist. blag. 1, 225 takovi
mahom spoznaju naglost svoju, d v oj vrstiju  lubav i riu još bole
temeljiju.

vrši: vršim:  kov. kemp. 277 z više pak toga da obilneše
zvršim  volu tvoju, nut ovo volu moju gotov sem potrti, mat. 1,
534 ako zvršim  sveto pričeščane; — vršiš:  kraj. 163 to je
pobožno i kruto hasnovito molenje na rdžni vdnec, koteri modus
more se takajše na korunicu prenesti z ovem razlogom, da vu
peteh prveh desdtkah gore spisane skrovnosti pametjum vršiš  po
redu, kraj. mol. 103 kraj. 90 za prodekum ne pusti taki mimo
vušds onoga kaj si čul od prodekiitora, nego je zapri vu srdcu ter
se gusto ž nega spominaj, dokle je zvršiš; — vrši:  mat. 1, 584
naj se reče i dovrši  ovak:. ., krist. nač. 77 bog si je lestor
sloboden čin puntarskoga sina ovoga vzel, da poleg mudrosti svoje
nad nevernikom fantehe svoje dovrši,  80 zdihava brodar za ve¬
trom, da brodene svoje skoro i srečno dovrši,  šim. fen 294 po¬
kora je jeden kruto težek čin, koteroga zdravi človek s teška

PRINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠT1NI.

93

dobro z vrši,  ne kaj bi ga betežni dobro zvršil, zagr. 5b 263
prvo neg se izvrši  praznost vu dellu, jur praznost postaje vu
misle, kov. kemp. 137 prosi da se vola božja popunoma vu tebi
z vrši,  mat 1, 102 ova pokora vu thom stoi i zadržava se, da se
ono čini, ono z vrši  kaj pravoga krščenika dužnost je, duh. 17
ovak vsi tak dugo činiti moraju doklam ves posel se z vrši; —
vršimo:  kraj. 136 mi se izda med vnogemi neprijateli vrtimo i
vršimo,  kotere ste vi obladali, mat. 1, 469 znajte da tlio nigdar
ne z vrši  m o, krist. blag. 1, 50 povblno bude ovaltvd obečkne ter
najtnre ako ga vu činih izvršimo; — vršite:  petr. 66 kakove
su te reči, kotere med vami vršite  hddeči te ste žalostni, mat.
1, 538 ako tho zvršite  i včinite budete delniki z bogom veki-
večne negve dike, 586 doklam ne zvršite  dužna povračaha, vaše
prošne nisu bogu prijete; — vršč:  math. 2b 260 onda se Rimjani
okolu vdraša Jeruzalema skup spr&ve, da kaštigu pravice božanske
z vršč,  mat. 2, 52 tho je pripravlane, koje odkupitel vse grešnike
vuči, da ne vučinč i z v r š d.

zlati: zla tč: habd. ad. 391 srebrnari zlato žafranom z lat d.

zvoni: zvoni:  petr. 189 plačem zvoni  vu jaslah, ki grmi vu
oblakeh gda se svčt lesika, kraj. mol. 27 gda se na zdrava-Mariu
zvoni,  mat. 1, 242 od halabuk i štropotov vsa jama peklenska
zvenči i povsud zvoni,  2, 387 znaj da glas jedini samoga zroka
tak jako vu meni zvoni,  da ne prepusti mene čuti tolnače.

žalosti: žalostim:  kraj. 129 da se nad ničim n b  žalostim,
kov. kemp. 185 ako svet lubim, svčta srečam se priradujem i za¬
radi protivščin nego veh žalostim; — žalostiš:  gašp. 1, 683
žalostiš  mene, nesrečndk, z odgovorom tvojem, mat. 1, 585 za
kaj se žalostiš,  o Kain? — žalosti:  zagr. 5b 152 koi ža¬
losti  ali srdi otca svoga, bude na špot vsemu svetu, kov. kemp.
39 čem ostreje človek sebe premisli, tem se bole žalosti,  200
natura raduje se na dobičke zemdlske, žalosti  zbog kv&ra, mat.
1, 95 da jeden Auguštin ima nazoči vu nebu svoje nečistoče i
žalost ne čuti, žuhko ne žalosti  se, kak bi moglo biti.' 1  223 ah
kuliko mene straši ovo videne, kuliko žalosti  ovo pripecene! itd.
krist. nač. 6 za to ne žalosti  i turobne cini ova goidca žela,
zagr. 5a 166 človek človeku je vuk:  rajši ga ražalosti  neg
pomiluje, kov. kemp. 128 več krat malo je dugovane koje me
obali i razžalosti,  170 ako vtdčehe imaš k istini, ne razža¬
losti  tč prijatel odstuplujuci, 188 zaradi toga natura negda se
razžalosti, 209 za kaj tč ražalosti  mal čin proti tebi povč-

94

M. VALJAVEC.

dan?  — žalostimo: mat. 2, 125 krivo  mi  žalostimo  se, da
na vsaki koračaj najde se siromah; — žalostite:  mat. 1, 593
žalostite  se radi mislih koje vas blude; — žaloste:  petr. 178
bl&ženi kii se žaloste,  ar se oni razveseliti hote, mat. I, 277
žalosti  se mladenci, da jako kratko je hihovo vreme za vživane
vesela, 568 ova su zla koja ne žalosti,  nego veseld, math. 2b
80 ovi nesrečni plaču se i žal o s tč pri grobeh svojeh prijatelov,
kov. kemp. 132 vnoga zla vu ovi nevol dolici zestaju se, koji me
več krat zburkaju, razžalosti  i potemnuju.

živi: živi:  kraj. 92 daj da mi dušu obudi, oživi,  okrepi; —
živiš:  kraj. mol. 432 da vse vude cirkvene oživiš  i posvetiš.

zmeči: žmeči:  habd. ad. 487 blažen, ki za onem nejde kaj,
gda je lada žmeči,  mul. ap. 1544 gde su grehi tak i vu gošče-
nice črv grize kolle i žmeči.

žuri: žuri:  kraj. 293 potrebno je betežnika v dobe opomenuti,
da se ne žuri,  kov. kemp. 201 natura rada ima kakvu zvunsku
radost, kum se naslad uje na čutenu, ali milošča žuri  se vu  samem
bogu obraduvati; — ž urit  e:  petr. 111 za dpravu kaj se ž urite?
mdrkajte na polske liliome kak ras tu.

B. Glagoli s naglasom na slovci ispred osnovnoga  i.

Glagoli s naglasom na slovci ispred razrednoga i  imaju na to j
slovci ili otegnuti ili otisnuti naglas. Slovka je duga ili kratka, ali
se kratke slovke u gorhoj i donoj Kranskoj rado otežu. Akcenat
ostaje u svim osobama u sva tri broja isti: belim bdliš beli, bdlimo
bdlite bdlijo, beliva bdlita; jednačim jednačiš jednači, jednačimo
jednačite jednačijo, jednačiva jednačita ; u kajkavaca: bratim bratiš
brati, bratimo bratite bratiju i brate se. Razredno i  u oba slučaja
u kranštini slabi na poluglasno te posve ispada kad izgovaranu
ne smeta: belnm, belbš, belnjo, belbva i beljo bdiva n. p. kjer nd
sinovi si prosti vol’jo  vdro in post&ve preš. 172. pul’jo 99. trd’jo
171, potrd’jo 79, rdš’jo 94, šopir’jo 154. Ovdje u kranštini 3. plur.
obično nema kradega oblika: belijo, ne bele kamo li beld, kradi
oblik dolazi u starijih pisaca n. p. jdzde dalm. jer. 6, i u kajka¬
vaca, ali ni ovdje ne naglašuje se zadna slovka, ne beld, nego
bele (bijele); ipak u knizi kadkad dolazi to e akutom obileženo
n. p. u Matakovica, 2, 435 dičd, 1, 4? jačd, 2. 435 kinčd, 1, 376
sklope, 1, 95 poste, 1, 98 prepreče, 2, 434 nadskočd; ali to nije
akcenat, nego je na štokavsku duga slovka, jer u Matakovica

PEINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVKNŠTINI.

95

dolaze kasto obje slovke obiležene zadna i predzadha: žare, sto
je štokavsko žard: ' na a je akcenat, a onaj nad e je znak du-
žine. Da je ' na zadnoj slovci u Matakovica znak dužine, vidi se
i iz 3. sing. gdje nad i do dva ili tri puta dolazi akut u onih gla¬
gola u kojih inače kajkavac ne naglašuje razredno i  niti mu glasi
dugo : posti 1, 62, izvisi' 1, 500, pohodi 1, 151. Samo u dva tri
li kranska pisca našao sam u 2 plur. i duala osobni nastavak te
ta naglašen n. p. Kuga 7 izvolitč, 8, 83 spravite, 43 razložitč, 46
hodite, 148 kupite, 176 gonitd, 6 menitd, 155 zastopite, 150 vda-
rita, ravn. zgod. 2, 4 volita. Ravn. pov. 115 čutith 117 čutitč i
jap. prid. 2, 217 čutite, 2, 96 mejnitč itd.; nu sam ovako naglaši-
vati nišam nikada čuo. — Na prijedlogu akcenat ima: pomnim i
bstvarim (mat 1, 488 oštvari). — Pamti: zveličimo mat. 1, 529
svddoči petr. 15.

a. otegnnti naglas

imaju samo osnove od dvije slovke. Taj naglas imaju 1) mnoge
osnove koje se grade od imena jednoslovčanih s dugim glasnim ili
od dvoslovčanih imena s dugom predzadhom slovkom n. p. belim:
bel, brusim: brus, hvalim: hvdla, branim: bran, stvdrim: stvar,
celim: cel, cdpim: cep, mesim: zmčs, svdtim: po-svet, služim:
sluga, žulim: žul itd. 2) u gornoj i donoj kranštini one osnove
s vokalom o (ne o = a) u slovci ispred razrednoga i, koje ne-
maju naglas na razrednom i, te su sprijeda navedene. U nekim
krajevima u donoj Kranskoj imaju ovi glagoli otvoreno široko o
ne usko: hodim nbsim itd. Levstik (Lašičanin) piše hddim kako
piše i bddem pungo: h6di 66, hddijo 67. Prije Levstika je tako
naglašivaiie rijetko n. p. ravn. zgod. 2, 88 lbvite. U goričkotn
sredhekraškom govoru govore se ovi prezensi: huddsm, giionsm
itd. vidi dr. K. Štrekel: morphologie des Gorzer mittelkarstdia-
lektes 110 (484), gdje su tako zabileženi i: liičvsm, potudpsm,
tuopjm (schmelze) i zgudnsm, a 109 lttožsm, stu6rsm koji u goren-
štini glase: lovim potopim topim zvonim ložim storim. U ugarskoj
slovenštini i u kajkavštini govori se ovdje o kratko i otisnuto:
hodim nosim.

Da se u gorenštini u tim glagolima govori o koje zovu neki
zatvoreno (das geschlossene o Levstik), to pokazuju primjeri iz
onih pisaca koji to o bileže akutom kao Japel, Skiinar 1 raven
Ravnikar Prešeren* (a i Dalmatin):

96

M. VALJAVEC.

goni; gčni:  škr. sir. 38, 26 z’ šibo vole goni  sir. 38, 32
lončar kolti z nogami okoli g6ni,  ravn. zgod. 2, 132 vsim po¬
maga, nobeniga ne goni,  preš. 88 vsak svojo včdno goni,  89
zmerarn svdjo goni  slavčik; — gonite:  kuga 181 ovce na hribe
ne gonite; — gonijo:  kuga 191 pčr svihah katere se vim
gonijo  ne vstane nikoli le td  bolezen, ravn. ber. 8 vetrovi go¬
nijo  mline, 167 vetrovi gtinijo  barke čez morje.

hodi: hodim:  traun 92 c§l dan žalosten okoli hodim,  348
kodčr jest hodim,  škrin. 24 jest hodim  po potih pravice, ravn.
zgod. 1, 153 hodim  naj tudi po dr&gah smrtniga mraka, bal se
hude ne bom, abc. 57 grdo je če taki raztrgan in ctinast hodim;
—■ hodiš:  traun 107 ne hodiš  pred našo vojsko, škrin. 250 ti
hodiš  med zadrgami, 264 ti hodiš  v nevarnosti pokončana, 316
aku za pravico hodiš,  jo boš dosegel, ravn zgod. 1, 166 po kači
hodiš  ino po gadu, preš. 44 brez pokoja to za sabo vodi mi po¬
glede, misli in nogč z močjo neznano, koder hodiš, 121 ktider
h6di  š te mladenči spremlajo z očmi, 46 ti povej nam, ki obhd-
diš  bližhe ino dalne kraje; — hodi:  škrin. 29 kdor na ravnost
hodi, hodi  brez skrbi, 40 kdor z modrimi v čaker h6di  bo
mtider, 14 ona ne hodi  po živlena poti, ravn. zgod. 1, 63 kar
Jožef domu hodi,  so svoje darove perpravili, 140, Rut zdaj hodi
vsaki dan z Bocovimi deklami, 154 kar h 6 d i povodne gazi, 2,
83 ki pomagat(i) h 6 d i, 2, 189 kdor za mano ne hodi,  mene ni
vrčden, 2, 197 vrag h 6 d i in kar je v nih srca zasjaniga pobere,
preš. 5 kak seboj me vedno vidce koder hodi  nen obritz, 80
htidi k županu po gtisto v vtis, 85 no koder on h6di  iše oko,
ravn. zgod. 1, 265 Tobija vse obhtidi  ob sili de pomaga povsot,
preš. 24 soldat obhodi  dtisti svtita, traun 13 sovražnik naj mene
živiga na zemli pohodi,  ravn. zgod. 1, 26 Abraham prehodi
deželo, in pride do Zihema, škrin. sir. 38, 33 lončtir z svojimi
nogami te iste (gline) trdobo razhodi;  — h 6 dim  o:  ravn. zgod.
2, 244 klavrni htidimo,  ber. 103 v hišo gospodovo hodimo,
2, 56 klavrni okuli hodimo; — htidite:  ravn. zgod. 2, 243
če pred me hodite  kdo vam veleva hoditi le mandrat-po moji
včži? 2, 251 kradete, vbijate . . potlej pa hodite  in pravite: mi
imamo pravico; — hodijo:  traun. ps. 11, 9 ti hudobni povstid
okoli hodijo,  81, 5 v’ tami htidio,  113, 7 imajo noge inu ne
hodio,  škrin. prip. 2, 7, 11, 20 kateri v preprosim htidio,  2,
13 po tamnih phtih hodio  prip. 9, 15 svojo*pot hodio, 13, 13
goltifne  dtiše v grehih zmotene hodio,  ravn. zgod. 2, 279 psi

PRINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠČINI

97

16 hodijo in so mu rane lizali, ber. 150 delež po n h ždijo,
preš. 50 kristjane v cžrkev hodijo,  ravn. zgod. 2, 197 poho¬
di  j o ga.

kloni: kloni:  ravn. 1, 203 vse se perklžne  (opako za pri¬
kloni) in boga moli, ber. 27 se jim nizko p er k 16 ne, preš. 70
se ji globdko p er k 16 ni, ravn. zgod. 1, 78, Jakob se sklone
na posteli; — kloni  j o:  preš. 172 ak pa naklonijo  nam smrt
bogovi.

lomi: 16mi:  traun 28, 5 gospždov glas lomi  cgdre, ravn. zgod.
1, 254 svoj kruh med lažne 16mi,  škrin. sir. 19, 21 kateri postavo
nar višiga p r e 16 m i, sir. 29 kateri gospždovo zapžvžd prelomi,
traun 36, 15 riih 16k naj se razlomi,  ber. 18 H61i si ul6mi
zatilnik, jap. prid. 2, 61 take nesrečne ta prevelika togota na
mesti zlomi  zadušy in zadavi; — 16mijo:  škrin. prip. 13, 2
kateri postavo pr e 16 mio,  ravn. zgod. 2, 186 ktiri nam kaj pre¬
lomijo,  2, 152 ne spravlajte si zakladov na zemli, ki tatjž do
liih z 16 m i j o.

loti: 16ti:  ravn. zgod. 2, 210 še kaj vžžiga se 16ti,  2, 219 ne
bo opravil veliko, že žasniga opravila naj se kdo spridama ne
1.6 ti, ber 63 kak6 se vender kmalo v nadlogi žlovžka nezaupli-
vost 16ti,  preš. 160 ker žžvli so po g6du, m6č se 16ti, škrin. sir.
23, 6 naj se mene ne p o 161 i necištu poželene ; — lotite:  ravn.
zgod. 1, 145 že se lgati starišam 161ite, po vas je; — 16-tijo:
ravn. zgod. 2, 195 šantovcam daja Jezus mož, da se dobriga
161 i j o.

moči: m6čim:  traun 6, 7 mojo postžlo z’ mojmi solzami m 6-
žim; — moči:  preš. 172 šžst mžscov m6ži  tla krvdva ržka,
ravn. zgod. 2, 279 pošli mi Lazara de konec prsta v vodo p o-
moži  de mi jezik ohladi, kuga 42 ker jo (živino) džž premžži.

moli: molim:  ravn. abc. poklžknem, m61im — m61iš:  jap.
mat. 6, 6 kadar m 61 i š, pojdi nžtžr v tv6j hram, ravn. 2, 85 Vse
bo tvoje, že poklžkneš in me m61iš,  2, 148 ti kadar m61iš  idi
v stanico; — m 6 1 i: traun. 35, 20 kdor z veselam bog4 moli,
bo gori vzet, ravn. zgod. 2, 4 ludstvo bog4 m 61 i, 2, 114 ne
m61i  ga taki po resnici itd., preš. 55 se posti, uži se in m61i
brevir, 191 molitve svžte mašnik, on z him m61i; — mžlimo:
traun. 373 psalmi z’ katerimi boga m61imo,  ravn. ber. 100 k’ tebi
m61imo, 125 bog ki ga molimo  je dosti moč4n otžti nas; —
rndlite:  jap. mat. 6, 5 kadar molite  nimate biti kakor hynavci,
ravn. zgod. 1, 300 zdaj vidite koga de molite,  ber. 130 zdaj

9

98

M. VALJAVEC,

poglejte, koga da mblite,  2, 149 kadar m 6 lit e, ne delajte veliko
besedi, ber. 105 za kaj molite  zdej nevidniga boga zdej Bala?
— molijo:  ravn zgod. 2, 43, pred otroka na kolčna so popadali
in m 6 lij o ga, 248 na obraz so popadali in mblijo,  ber. 5
mblijo  ali pojo, 12 naj ga častb in m d lij o; —m 61 i ta: ravn.
zgod. 2, 283 na obraz padeta in boga hvalijbč molita  tri ure,
ber. 13 bog sam jih je podučil kako de naj ga častita, lubita in
m 61 i t a.

nosi: n 6 si m: ravn. abc. 67 per povezovanju n 6 si m prevčsla,
preš. 5 obličje nč cvetoče v srcu nosim  vsdki čas; — nosi:
ravn. zgod. 1, 8 kon nas nbsi, 117 oče. . nbsi  otročiča, preš.
40 hišna mčni davno nosi  pisma, 148 je ’z srca zr&stel vbnec, ki
n6si  črke tvbjiga imena, škrin. sir. 18, 18, norec grenku opo-
nbsi,  327 kadar se hemu to posbjeno oponbsi,  ravn. zgod. 2,
244 torej oponosi  mu to Jezus; — nbsi  j o:  škrin. prip. 23,
20 kateri mesfi vkup no si o, ravn. zgod. 1, 69 zdaj n 6 sij o na
mizo, 2, 236 otročiče na roči n 6 s i j o, ber. 68 narbdi nam bogov,
da se pred nami n 6 s i j o, preš. 175 ošabno n 6 s’j o ti (ptujci) po
k6nci glave.

plodi: pl bdijo:  ravn, ber. 154 mrgolinci svoje jajca vanza-
pl bdijo.

posti: pbstim:  ravn. zgod. 2, 261 dva krat v tednu se pb-
stim; — pbstiš:  ravn. zgod. 2, 147 kadar se p 6 s t i š, maži
glavo; — pbsti:  škrin. sir. 34, 31, kateri se za svojih grehov
volo pbsti,  ravn. zgod. 2, 83 de se pbsti  je bila očetova vola,
206 dansi se trdo pbsti,  preš. 55 se pbsti,  uči se in moli bre¬
vir, ravn. zgod. 2, 39 eele dni se prepbsti;  — pb  s ti  te:  ravn.
zgod. 2, 147 kadar se p b s t i t e, ne hodite klavrni; — p 6  s t i j o :
jap. prid. 2, 67 se pbstjo  vse svoje žive dny.

prosi: p r 6 s i m: ravn. zgod. 2, 226 kaj naj prosim?  ber. 25
lepb te prbsim,  zgod. 1, 47 naj te preprosim; — prbsiš:
ravn. zgod. 2, 246 za volo te besede se ti zgbdi kar prbsiš; —
prosi:  traun ps. 5 on prbsi  de bi ga bbg iz teh radlbg rešil,
6 za vsmilene prbsi,  ravn. zgod. 2, 144 daj mu kdor te p r b š i,
240 lepb ga prbsi,  257 milo ga prbsi,  ber. 34 ga prbsi  za
žegen, zgod. 2, 269 nihčer nas ne naprbsi; — prosite:  ravn.
zgod. 2, 149 vb vaš oče prbden ga prosite  česa potrebujete; —
prbsi  j o:  traun ps. 11 bogd prbsio,  79 Izraelitarji prbsi  o da
bi bbg nih sužnosti konec storil; — prbsi  va:  ravn. zgod. 2,240
stori nama kar kol te prbsiva; — prbsita:  ravn. zgod. 2, 131

PRINOS K  NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI.

99

prosita  ga de bi ji pomagal, ber. 59 Mojzes in Ar on ga vnovič
prdsita  de naj  Izraelce spusti, 71 Mojzes in Aron pr 6 sita
boga vode.

rodi: rodi:  dalm. job. 39 on se tresse inu srdi inu zemlo koppa
inu ne rodi  za trobente glas.

roji: r6j i: preš. 72 od srca spet do srca mu več ne r<5ji  kri.

ropi: r <5 p i: ravn. zgod. 2, 68 tudi v paglovce rčpi  že ta kuga;

— r 6 pij o: ravn. zgod. 2, 50 Jezušek je bil že otht, kar mbrici
rčpijo  v Betlehem.

sloni: slčni:  ravn. zgod. 2, 216 se počivat nas 16ne  (opako
za naslčni).

toči: t6či:  škrih. sir. 46, 10 v deželo kat§ra mleko inu med
16 č i, ravn. abc. 75 okleno zrne se sprčdej t <5 č i, drobiž zhdej
odphda, preš. 15 milo zdihuje in 16 č i solzč; — tččijo:  ravn.
zgod. 2, 175 per svojih otrčk pogrebu solzč 16 č i j o, 101 natočite:
na tččijo  in nesbjo.

vodi: vddiš:  traun. 79, 2 Jozephov rčd kakor ovce včdiš;

— včdi:  ravn. zgod. 1, 153 v6di  me po gladkih stophah, 296
tvoja roka me v6 di, preš. 44 sreč . . za tabo včdi  mi poglčde. .
119 vč ki memo v6di  me stezica de jo lhbim; — včdijo:  ravn.
zgod. 2, 274 vodijo  jih.

voli: včli:  ravn. zgod. 2, 88 med bogam in hudičam se včli,
preš. 191 molče v to prčšno Črtomir dovčli,  škrih. sir. 4, 18
ona z nim v skušnavi hčdi inu nega nar prvič iz včli,  ravn. zgod.
2, 88 kdor pregrčho iz včli,  pred hudiča poklčkne; ipakivblite
ravn. zgod. 1, 132 je resnica de me krala vblite; — včli  j o:
preš. 172 kjer nč sinovi si prčsti včl jo vero in posthve.

vozi: včziš:  traun 103, 3 ti se včziš  na oblhkih; — včzi:
ravn. zgod. 233 kar sevic na rami nese na pole, se iz pola nabe-
zane vozčve domh včzi,  ber. 132 ko h nas nčsi na svojim hrbti
v dalne kraje, ali pa nam včzi  potrčbni živež, preš. 53 od mčsta
do mčsta se včzi  vešči, ravn. ber. 209 varite se . . de vas ne
povčzi; — včzi  jo:  traun 8, 9 ribe se po cestah tiga morjh
včzio,  103, 26 na temu se včzio  barke, ravn. abc. zvrhama
vozčve ga (snopja) domh včzij  o, ber. 185 druge reči od drugčd
včzi  j o.

Naj običnije osnove s tim naglasom jesu: bMznim, brhnim, braz-
dim, dhvim, dražim, hrhnim, hvalim, klatim, krhtirn, kvčsim, mlč-
tim, pačim, palim, praznim, stvarim, trd ti m, vdbim, vhičim, zhbirn,
ždlim; — bčlim, cčlim, cčpim, klhstim, krčpim, krčtim, mčnim se,

100

M. VALJAVEC,

mesim, nhtim, s-premim, ispod-rčpim, rešim, selim, svetim, trebim,
žlevim, žvččim; — cvilim — blodim, kosim, krdžim, ldčim, motim,
na-pdtim, prožim, rdbim, sddim, tožim, trobim, trdsim, voščim; —
pdlnim; — hrulim, brusim, čutim, gulim, krulim, kupim, kurim,
lupim, luščim, lubim, pilim, rubim, služim, snlibim, tulim, žulim;
— brzdim, črnim, grdim, kfmim, kršim, mršim, trdim. Isto tako
i složeni s prijedlozi: obrbnim, zadavim, oblhčim, otrebim itd.

U kajkavaca, u Štajersko] i u Ugarskoj čuje se i otisnuti naglas:
hvalim itd.

b. otisnuti naglas

imaju a) dvoslovčane osnove koje se grade od supstantiva i adjek-
tiva od jedne slovke s kratkim vokalom, koje imaju dakle ". U
gorehštini a i drugde govori se dugo, u kajkavaca kratko. Oboje
tu bilezim cirkumfleksom:

za bičim: bič, bratim: brat, dolgočasim se: čas, častim: čast,
za-dimim: dim, strmo-glavim: glav u gologlav, pri-klinim: klin,
mrazim: mraz, milim: mil, u-ničim: nič, plašim: plah, plužim:
pliig, pravim: prav, krivo-ritim: rit, za-sirim se: sir, na-sitim: sit,
trapim: trap, zdravim: zdrav, znanim: znan itd.

b) dvoslovčane osnove koje se grade od dvoslovčanih imena
supstantiva fem. i neutra s izvornom kratkom prvom šlovkom, koja
je danas barem po gorehštini duga otegnuto naglašena: o-babim
se: baba srpski baba, blatim: blato sr. blato, čudim se: čudo sr.
čiido, grbim: grba sr. grba, čedim : čeda sr. ?, is-cimim: cima sr.
cima, pod-kožim se: kdža sr. koža, na-krivim se: kriva sr. krava,
o-kužim: k liga sr. ktiga, merim: mera sr. mjera, mrdim se: mrda
sr.?, močim: moka sr. muka, penim se: pčna sr. pjena, ranim:
rana sr. rana, silim: sila sr. sila, slavim: slava sr. slava, slinim:
slina sr. slina, šalim se: šala sr. šala, šemim se: ščma sr. ?, o-žilim:
žila sr. žila, itd.

Najobičnije dvoslovčane osnove s otisnutim naglasom na slovci
ispred osnovnoga i  jesu: obabim se nubo, o-bavim, blatim, bratim
se, fantim se, gazim, glhdim, grabim, hasnim, hrabrim,- jačim,
javim, na-khčim, lazim, inajim, mamim, marim, mrazim, parim,
paščim se, pazim, pažim, ras-praščim, pravim, pražim, pšanim 5
račim, radim, ob-razim, smradim, sramim se, snažim, na-stanim,
stavim, strašim, stražim, o-stvarim, šalim se, o-tavim, tažim, tlačim,
trapim, tražim, vadim; — o-bebim, o-brejim se, čedim, čredirn,
gnezdim, jezdim, po-kmetimse: kmht, lečim, merim, mrestim se,

PKINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI.

101

o-mrežim, pčnim se, boso-petim. smčšim, po-srčči se: srčča sr. sreča,
po-spešim, šemim se, tešim, treščim, ob-(v)esim; — is-cimim, hitim,
kinčim, krilim, ličim, mislim, u-ničim, po-nizim, pičim, pilim, s-pridim,
krivo-ritim, silim, po-sinim, u-sirim se, slinim, smilim, ščitim, širim,
škilim, špičim, po-tišim, iz-visim, žilim se; — skbčim, škbdim,
šobim se; goltim se, sblnčim se; počim; — bunim, burim se, čudim
se, dušim, hrustim se, kučim, kudim, s-klučim, lutim, za-mulim,
po-nudim, nušim, pušim, rušim, ružim, pri-skutim, slutim, o-strupim,
štulim se, trudim se, urim, ustim se; — z-grbim se, mrdim se.

Osnove od više nego od dvije slovke, koje ne postaju tim više-
slovčane da su složene s prijedlogom.

a) koje se grade od riječi s naglasom na zadnoj slovci, i od
supstantiva s nastavkom ar:

beračim: berAč, ciganim: cigan, podomačim se: domač fRavn.
zgod. 2. 118), predrugačim: drugač, jedinim: jedin, jednačim:
jednak, koračim: korak, junačim: junak, okrvavim: kr vliv, lo¬
mastim: lomast, onegavim: onegAv, pajdašim: pajdaš, polubeznivim
se: lubezniv, tolmAčim: tolmAč, tolnačim: tolnač, udarim: udar
u udarec, koristim: korist, košatim se: košat; drvarim: drvAr, go¬
spodarim: gospodAr, jezdArim: *jezdar, kamenarim: kamenAr, kur-
barim se: *kurbAr, mesArim : mesAr, mešetArim : meščtar, o-peharim:
pbhar pebArja, puntArimse: pAntar, tesdrim: tesAr, zidArim: zidAr,
žveglarim: žveglAr; vpijanim se: pijan, itd. — Ovamo idu neki
glagoli, od kojih nije u porabi ime od koga se izvode: rentAčim,
za-sačim, šopirim se, telebim, protivim se, poošAbim se, na-
konAbim = nagovorim: komaj sem ga nakonabil, da mi je išel
na delo (Samobor), ošamarim se = opijanim se (Samobor); oke-
rusim se: kad dešč padne i bile počme bole rasti, veli se: ve se
je lepo ječmen okerusil. Medumurje; šemerim = pijano hodim:
viš ga kak se je napil da ti po vsi vulici šemeri; poštrovAšim =
posipati: kaj si tuliko kuruze kokošam poštrovašil? hlaparim =
vrata otvaram i zatvaram kad je hiža topla.

Arno idu i neke osnove koje se prave od imena koja su naglas
nekoč imala ili ga gdjegdje još imaju na zadnoj slovci, a danas ga
imaju na predzadnoj i kad narastu za slovku : pečatim : pččat gen.
pečAta, jezičim se: jčzik gen jezika, opametim se: pamet gen. pa-
mčti uz pAmeti, izveličim: velik fem velika i velika, tepežim se:
tčpež tepčža (ki se tepčžijo po vasi, ravn. prip. 77) itd.

2) osnove koje se prave od supstantiva femin. na a  i neutra
na o s naglasom na predzadnoj slovci:

102

M. VALJAVEC.

desetinim: desetina, ukoreninim se: korenina, gospodinim: go-
spodina, poživiniin se: živina, okorunim: koruna, lepotičim: le¬
potica, lisičim se: lisica, raspolovičim : polovica, opravičim: pravica,
uresničim: resnica, kopičim: kopica, zverižim: veriga, krtačim:
krtača, rogovilim: rogovila; mazilim : mazilo, kormilim: kormilo.
Tako i osnove od imena s pregibnim e u zadnoj slovci a s na¬
glasom na predzadnoj: hinavčim: hinavec, trpinčim: trpinec, spri¬
jaznim se: prijdzen, sprijatlim se: prijatel gen. prijatla (u Kajkavaca:
sprijatelim se).

Da je naglas u svim ovdje navedenim slučajima zbila na slovci
ispred osnovnoga i, to bih mogao premnogim primjerima iz knige
potvrditi, ali bilo bi suvišno; navešču samo jednu osnovu proštu i
slo Ženu:

pravim  (i pravim): ravn. zgod. 1, 238 pahnen sim, pr d vi m,
spred tvojih oči; kiiz. mat. 23, 36 za istino pravim  vam ka vsa
eta pridejo na ete narod; kiiz. ap. djan. 15, 16 zrušena riegova
nazdj pocimpram i gori je opravim;  preš. 42 treba b6de dolgo
si glavd beliti, de popravim  spet zamudo, mat. 1, 629 potrebno
ada je, da z očivestom stalnostjum mojum popravim  i nado¬
mestim spačku luctvu danu; petr. 151 ako odidem te vam mesto
pripravim,  opet pridem te vas k mene vzemem; kiiz. luk. 12,
17 nemam mesta gde spravim  vkup s4d moj. — praviš:  preš.
189 prav pr4viš,  de ne smem jest tipat’ srdče; kiiz. mat. 7, 4
kak da praviš  brati tvojemi, nihdj . . .? luk. 18, 19 ka me
praviš  dobroga? kiiz. mat. 27, 40 ti razmečeš cdrkev i po trej
dnevi jo gori napraviš;  kov. kemp. 186 na prišestna harchvana
se priprdviš,  kiiz. rim. 13, 20 tou čiheči žerjdvo vogelje nemi
spraviš  na glavou negovo. — pravi:  preš. 24 le eni lubici je
zvdst, ti lhbci Č4st se pr4vi;  kiiz. luk. 9, 18 koga me pr a vi
bidti liidstvo? preš. 32 ak kaj tac’ga se nap r d vi, boš počdkal...,
kiiz. mk. 1, 2 jas pošilam angela mojega pred obrazom tvoim, ki
naprdvi  pout tvojo pred tebom, gašp. 1, 320 vučenik... vugodni
vrtec n a pr 4 vi, mat. 2, 422 znamene s. križa napravi;  ravn.
zgod. 1, 34 Agari . . . fanta izroči in jo od pr d vi; gašp. 1, 612
Benedika vu rimske odpravi  škole; preš. 104 nič lubezen ne
opravi  per tdmu ki se trdno v brdn ji stavi; gašp. 1, 586 vse
naslednike spodobno o pr d vi; preš. 160 kar on očita, kbj Apbl
p o pr d vi; kiiz. 1 petr. 5, 10 on naj vds, ki zdaj edno malo
trpite, popravi;  kiiz. rim. 6, 6 naj se prepravi  tejlo grejha,
da mi več ne sliižimo grejhi; ravn zgod. 2, 61 nad to sveto der-

PRINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI.

103

žino nam bog izgled daja, do klej v’ dobrimu de jo človek lobka
perprdvi;  kilz. mat. 11, 10 jas pošlem angela mojega pred
licom tvojim, šteri priprdvi  pout tvojo pred tobom; gašp. 1,
739 četrdeset i šest postelic priprdvi;  ravn. zgod. 1, 40 ga peld
v hišo, razpravi  velblude; preš. 164 komhr je srčče ddr bila
klofuta ... ne s p r d v i vkup darov potrčbnih Pluta; kiiz. mat. 3,
12 šteri ma vejačo vu rouki svojoj . . . vkup sprdvi  pšenico
svojo v skegen; preš. 32 vselej mož nar man zapravi,  ak’ že¬
nico ’ma seboj; kilz. luk. 9, 25 ka val d človeki, či ete cejli svejt
dobi, sam sebe pa zgubi ali zaprdvi. — pravimo:  ravn. ber.
143 timu ki ga vse moli prdvimo  Jčzus Kristus; kilz. jak. 5,
11 ovo blažene prdvimo  te znašajauče; kilz. mat. 17, 4 či šččš,
naprdvimo  eti tri šatore; kilz. mk. 14, 12 gde ščdš da idouči
priprdvimo  naj jejš agneca; bar. 46 mi vse včinimo. ka vu
etom listi od nas želej, naj telikdjše i mi nemi vesdlje sprdvimo.
— pravite:  kiiz. mat. 16, 2 gda večer gratiije, tak prdvite:
dobro vrejmen bode, dr je žerjdva neba; kiiz. mat. 23, 15 okouli
hodite po mourji i siihoj zemli, naj ednoga novoverca včinite, i
gda je včineni, naprdvite  ga sind gehenne dva krat bole liki
ste vi sami; math. 2c 165 ako vi sebe vkanjivosti krivce na¬
pravite  ..  . strašen račhn dati budete mbrali; mat. 2, 478 z ovem
načinom popravite  i ponovite kip božji vu duše vaše; ravn.
zgod. 1, 71 če mi še tega (sina) vzamete, od žalosti s pr d vi te
pod zemlo mojo sivo glavo. — pr d vij o: preš. 17 pr d vi j o
vhnder de sldbo plačilo, kdor me per tčbi zatdži, dobd; kiiz. mk.
1, 30 punica Simonova je leždla v trdšliki, i preči nemi prdvijo
od ne; ravn. abc 57 mater veseli de jim kaj pomdrem. Pred
o prdvijo  ali kaj drujiga delajo ta čaš, levst. žup. 149 župdni. ..
p op rd vi j o koriski popis ldnskega lčta; nagfl. 117 naj gviišnej
je mačke preprdvijo;  škrin. prip. 4, 16 nimajo spana, dokler
kogd v’ zadrge ne sprdvio;  kiiz. mat. 18, 20 gde koli se dvd
ali trije vkup sprdvijo  vu mojem imčni, tam sem jas na srejdi
med riimi; kiiz. 1 kor. 13, 8 liibdznost nigddr z sred vo ne spddne:
gdto, ali prorokiivana, se zapravijo,  ali jezičke, hejnajo. — Za
3. plur. za oblik prave gledaj pod konac kod praviti. — Za duži
oblik za 3. plur. imaj za primjere u krist nač.: zakužiju 47,
zmutiju 28, služiju 88, 92, 93, napimiju 145, stdviju 25, tdžiju 6,
zvldčiju 227; umath.: razgldsiju la 154, pajddšiju 2c 72 pajddšiju
2c 74, spdčiju la 136 spdčiju 2c 143, smradiju 2c 213 odvldčiju
2c 185. — Za dual  budi dosta: perhrdniva  ravn. pov. 81,

104

M. VALJAVEC;

soudiva kiiz.  ap.  4,  9; — hvdlita preš.  58,  razloučita kiiz.
ap. 15 u sadržaju; gledaj i sprijeda: molita ravn. zgod. 2, 283
ber. 13, prdsita ravn. zgod. 2, 231 ber. 59, 71.

U novije doba pojavluju se u nekih slovenskih pisaca opet krači
oblici u 3. plur. ovih glagola i to s naglasom na zadnoj slovci. To
po mojem mnijenu ne vala tako naglašati, prvo: jer u Dalmatina
krači oblici ne dolaze na d kako dolaze glagoli na zadnoj slovci
naglašeni koji se zbila tako naglašuju, n. p. 2 mos 22 kateri ga
boguvi obsode  4 mos. 5 de svojga kampišča ne oskrune  itd.,
a ne obsodd oskrund itd. kako častč, pooblastč, naslone barab 6.
itd. — drugo: jer tako ne naglašuju ni kajkavci ni kajkavska
kniga. Da ova zadhe slovke u tim glagolima ne naglašuje, za to
vidi mi se shodno da nekoliko primjera navedem:

blatiti: blat  e:  gašp. 1, 462 naj za to nas preganaju, naj bldte,
940 kip božanski odhitavaju, bi a te.

blazniti: blazne:  mul. ap. 649 nego ga odurjavaju, blazne,
755 ki radi prisežu, blazne,  mat. 1, 446 koji krddu, b 1 d z n e,
vumarjaju.

bluditi: bldde i blude:  math la 173 oni mrzko blhde(perg.
28a bluude).

braniti: brane i britne:  kraj. 297 da ga pomažu i brdne,
zagr. 1, 316 bližne vu pregoneh brane,  mul. ap. 718 ki he
brdne,  780 ovi svoje stare ... od vsakoga zla marlivb brdne,
782 ki nas od nepriatelov brdne, 821 da brdne  pravice redov-
ničke (143, 154, 572), mat. 2, 143 pod sillum hočete da vaše po¬
božnosti brdne  živjehe skup i grehe vaše, mul. ap. 783 da nas
od vsakoga zla obrane,  1270 porod hotonce zabr&ne  da ga
ne bude.

čistiti: čiste:  mat. 2, 4 da ovo mesto vse s trhem kupinem
zaraščeno s čl s te.

čuditi: čude  se: mat. 1, 607 tak da se vsi čude.

čutiti: čute:  zagr. 1, 402 oni čhte  vu vseh svoih težkočah i
nevolah vesele, gašp. 1, 298 ovi lepu duhu ostavlenu čute,  543
vragi odurni čdte  muke vekivečne srditosti božje, 788 ovak čdte
s. Ambrož, Theodoset, Rupert . . ., mat. 1, 186 nit ne čtitite one
d&re milošče i zvršenosti, koji čute  i spoznavaju dostojno pri¬
pravni krščeniki, 243 čute  se k nema z velikum močjum vlčči,
gašp. 1, 674 taki očivestu počil  te  s. Mathiasa pomoč, mat. 2,
390 kada nočne str&že počil  te  z daleka koga približavati se,
kričč: gdo je?

PRIN0S K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI.

105

daviti: d dve i da ve: gašp. 1, 684 ovdi zadavili se jesu i vu
mukah na veke d k  ve se.

dičiti: diče:  kov. kemp. 215 ne dfče  se zbog lastoviteh najmov.
drapiti: drape:  mul. ap. 838 Aurelianus je zapovedal da se
lotriši za dve svrži privite za noge privezu i da se tak rastrgnu
iliti razdrdpe.

draži: drdže  i d raž  e: mul. ap. 801 naj ne ne d r d ž e,

ne srde.

gazi: gaze:  gašp. 1, 528 nekoteri zveličitela nemilostivno tldče,
gaze  i poteptavaju.

grabi: grabe:  gašp 1, 460 vitezi nemilostivno zgrabe  si
biškupa.

biti: hite:  gašp. 1, 493 grmadu vužgu i svetu devicu na nu
hite,  mat. 2, 427 matere ne znaju nad sinmi kričati, ako ne
hite  nad ne jezero kletvih, gašp. 1, 520 naj takovi odhlte  pre¬
vzetnost svoju, 626 bludnost bolvansku o d hi te.

hrani: hrane i hrane:  petr. 290 ki se na ovom svete teško
hrdne,  mul. ap. 782 svetemi sakramentumi nas hrdne,  mat. 1,
407 vnhki nihovi z bogečkum palicum skorb hrdne  se, mul. ap.
744 da se mrtučlivb nahrdne,  805 da se neme stvari vsaki den
dobro nahrdne,  983 da se deea poštenb ter bogaboječe od-
hrdne,  783 od same nature na to jesu bili nagneni da nas od¬
hrkne,  798 naj se roditeli naj bole skrbe da decu odhrdne.

hvali: hvale  i h vil  e:  kraj. mol. 450 da boga hvale  i diče,
gašp. 1, 488 jednoga boga vsi veruju, hvdle,  mul. ap. 850 ki ne
samo ne pokaraju, kada dete kaj tatbenoga donese, nego jošče
pohvale,  749 kada dece kaj dadu naj taki opomenu, dag. bogu
zahvale,  gašp. 1, 446 za koju vsi dostojno zahvdle  bogu,
739 opominajuči vse da zahvale  bogu.

jači: j a če: mul. ap. 1005 da se ovak tela kotrigi odpru i
obj&če,  1170 koje dušu betežnika objbče,  mat. 1, 439 grešniki
z velikum gizdostjum sebe krčpe, sebe j A č e, 510 ovi nu (decu)
z imetkom tvrde i jdče,  math. 1, 229 da one vu veri ob j tiče.

kani: kane:  mul. ap. 894 ki se ne k dne vzeti, 898 ki kri¬
vično napredovati k dne,  1251 ako se k dne zdati, 1261 iz kojega
k&ne  vu lužni zakon stupiti, 1358 s kojemi k&ne  na vse veke
prebivati, mat. 2, 96 vi jeste zmed oneh koji s svojum srditostjum
k dne da se bližrii vkrotf i pobolša, gašp 1, 481 tovaruši prččku
vu čistočt i svčtosti svetomu mladencu postaviti nakdne,  733
mornari nega vu morje hititi nakdne,  5l2  zapovcdajuci mm

106

M. VALJAVEC,

marjivo da naj prekane  Doroteu, 865 svoju izkazuju svčtost da
druge leže prekane.

kinči: kinče:  gašp. 1, 431 s krepostmi dušu svoju kinče.
klati: ki at e i k la te: mul. ap. 771 ki se pod vsum mešum
po drugeh posleh s pametjum hotonce klbte.

krati: krate i krate:  mul. ap. 1160 ki ne včinil prepovedana,
nemu se ne krbte  drugač slobodna, mat. 1, 289 navadni jesu
nekoji vu igre, da vreme krdtte,  hoditi, mul. ap. 822 toga pa¬
metni Judi niti nčmomu maršetu ne škrate,  mat. 2, 56 kaj drugo
jesu one nesreče koje nam skrdte  naša nakahena.

krepi: krepe:  mat. 1, 439 grešniki z velikum gizdostjum sebe
k r e p e, mul. ap. 956 ki su takve slabe nature da ne mogu v noči
pokoja imati ako se obilneše ne okrčpe.

kuči: k uče (i kliče): mat. 2, 198 dva vraga vu spodobe slug
kuče  na vrateh, 413 dva mladenci k d če na vrateh.

kudi: kil d e: gašp. 3, 723 gdo je gizdav, nega kude,  vsaki
veren plačen bude. (srok kaže gdje je naglas.)

kvari: k vare:  mul. ap. 852 ako gospodski imetek kradu ali
k v ar e, mat. 2, 197 spovedniki sami sebe skvare  i pokornike
skvarjene činč, (perg. 9la skvdre, 60b kvaare).

luči: luče i luče:  habd. ad. 716 šeptane, ogovor i potvor ili
potvarane u tom se luče  da . .,  zagr. 5a 296 kuliko god se ova
dva slepaka med sobom Ib če, tuliko i vi s keretniki, matli. la
153 kada nega jednbč za očiščenoga odlbče,  čudo tajiti ne budu
mogli, 198 Julku odlbče  od pšenice, petr. 183 izidu andeli i
raz lb če hude od praveh, gašp. 1, 447 niti prošne stalnost našu
vu dobrom naj ne spbče niti od dobroga boga ne razlbče.

lubi: lbbe i lube:  gašp. 1, 442 nega Ibbe  i poštuju, math.
la 122 to čine jedino kajti vas tak jako lube,  156 koji nega
lbbe.

juti: Jute:  mat. 1, 545 lute  se proti bogu zagr. 1, 374.
meri: mere:  gašp. 1, 536 zadnič namčre  se vu loži na jednu
kapelieu.

mili: mile:  mat. 2, 41 vnogi zmed vas sami sebi približuju se
i sebi mile  se.

misli: mi s le: mat. 1, 446 grešniki mi sle sebe zvan broja
grešnikov, 455 mi sle i štimaju takvu moč imati, math. la 234
vsigdar misle,  ne bude to vsigdar trpelo.

mrazi: mraz  e:  zagr. 1, 375 znam da se vnogi glavari najdu,
koji se neradi m ril z e, nego vu miru radi prebivaju.

PRINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENI,ŠTINI.

107

muči: muce:  zagr. 1, 211 onda ga najbole m d če rhne i pšane,
mat. 1, 248 vragi naj m ti č e naj trape.

muti: m vi t i m i m u t i m: mat. 2, 98 ona pošpotavaria vsu hižu
mu te, kov. kemp. 184 naj se zmute  vse zmiseli nepriatela.
nosi: noše:  mat. 1, 454 koji v srcu zakrit n 6se nazlob.
pači: ptiče i pače:  mul. ap. 1233 koje hižni zakon samo
ptiče, kov. kemp. 31 koja nas više pače,  132 koje me više puti
pače  i mute, gašp. 1, 447 niti prošne stalnost našu vu dobrom
naj ne s p tiče, mat. 1, 436 valujem da vsi okolo mene stoječi
sp 4če se, mul. ap. 1015 naj se zvršeno za vse svoje grehe po-
žaluje, da se ne z a pa če navadne kreposti ovoga šakramenta.

pajdaši: pajdaše  se: gašp. 1, 693 pravični z bogom pajdaše
se, mat. 1, 468 bila je ova zapoved, da ne mtišaju se i ne paj¬
daše  z ženami bolvanomolčicami, 2, 421 je li se z dekliči spo-
znavaju i p a j d 4 š e.

pari: pare,  kabd. mor. 71 kteri se skoro vsi v peklenske p 4 r e
parilnice.

pašči: paš če se: gašp. 1, 593 iz mesta onoga tirati poptišče  se.
pazi: paze:  habd. ad. 611 s kem se pajdaše, ništar ne pa z e,
math. la 16 marlivo paze  da . . . , 64 ona samo koja svtit daje
ptize, 142 na vsako megnene Jezuša marlivo ptize, gašp. 1, 541
nut zaptize  Blaža oposred med nememi stvtiri 571 zapaze  sluge
svoje poglavniki domom dohajajuče, 661 vu loži ležečega zamr-
tvoga zaptize,  699 vnoge pomorjene zaptize.

plavi: plave:  mat. 1, 144 naj dojdu povodne i vse naj po¬
plave  strni.

pravi: prave:  mat. 2, 196 nigdar ne iznemeju se iz dugtiv,
ako jednoga naplatč, druge četiri naprtive,  mat 1, 599 bog
hoče da se priprtive  za prošene milošče prijemane, petr. 129
gde gode btide t61o, onde se s pr & ve skupa i orli, gašp. 1, 412
spr4ve  se mladenci vu cirkvu, 516 divojčice vu osemdeseteh
stoprav dneveh sprave  se vudi skupa, kov. kemp. 67 na nikaj
se spr4ve  čini nihovi.

prosi: pr 6 se: mat. 1, 244 nu želni iščeju i pr 6 se.
pšani: pšane:  math. la 196 pobožni hasniju nezdtišnem da se
ovi po navhčanu i opominanu pobbžneh obštine  i pobolšaju.

puni: pline (i pune p6ne):  habd. ad. 371 deca nadra jabu-
kami ali črešnami p ti n e, 545 sramotnemi rečmi ptine vušesa,
gašp. 1, 671 čez malo vrtimena rtiči s. Mtitijaša iz ptine se, mat.

108

M. VALJAVEC,

Ja 127 i ona ispdne koja su spoznali, gašp. 1, 801 bole bude
da angelske. . . napnne  stolice, inat. 2, 196 n a p ti n e se dugov.
puti: pute:  mul. ap. 1552 ki bližnega drugam nap d te.
rani: rane:  habd. mar. 49 koga neprijateli r4ne,  zagr. 1, 211
onda ga najbole muce, rane  i pšane, mul. ap 833 ki strašnb
drugoga r a n e ali kotriga mentuju (perg. 5b 6a 66a raane)

robi: robe:  mat. 2, 188 pošle betege i strašne protivščine, koje
vas p or 6 b e.

siti: site:  mat. 2, 286 vu nu gledeč nigdar ne zašite  se.
služi: s ld že i s luž e: habd. ad. 485 niti nemu ne sl d že, kov.
kemp. 108 koi meni dobrovolnb y slobodno sldže  milošču za
milošču prlmu, mat. 1, 275 kuliko z dellom i posluvanem zasluže
(perg. 7b 35b 60b sldže 35a odsldže).

snaži: s n a ž e: mul. ap. 1141 oštariaške hiže vse su zatepene, kajti
se redkb krat sn4že  1142 vojniki svoje oružje gusto krat sndže.
snubi: snube:  gašp. 1, 880 nu za bižnu tovdrušicu snube.
stavi: stave:  petr. 103 ne o stave  vu tebe kamena obrh ka¬
mena, gašp. 1, 396 sveto telo onde ležeče o s ta ve, 421 vu krvi
vsega zakalanoga videči ostdve,  498 vu petnajstom letu posta-
vlenoga roditeli ostdve,  785 vračiteli nu o st d v e, mat. 1, 605
da ne ostave  14dju, 2, 154 kak strašno rastužene ova opondšana
o s ta ve vu duše vsakoteroga vumirajučega grešnika, 352 iz varaša
ispelanem glave odsekd i na goruču grrnadu post  a v e, 785 knigu
na prsi betežnice postdve,  322 ako kaj znadu da je vučinil, naj
na prvo p o s 14 v e, 329 telo sv. Antdna vu cirkvu s. Ivana krsti-
tela postdve,  343 Heralda na stolicu postdve  kralevsku, 759
nu za ravnitelicu duhovnu postave,  mat. 2, 63 korune kade
opadneju onde vstdve  se.

straši: s tras  e:  kov. kemp. 220 straše  lastoviti grčhi.
stupi: stdpe i stupe:  gašp. 1, 395 p ri s tdpe  vnogi krščeniki,
446 Smirnanci pristupe  k s. biškupu, 507 za svčtem Polikar¬
pom biškupom pristupe  mešniki, mul. ap. 1279 k vere krščanske
p r i s t d p e.

sudi: sdde i sude:  habd. ad. 517 gda s d d e naj osuden’izide,
1023 od orsaga ostavleni da sdde,  gašp. 1, 653 i ne o d sdde
vu muke vekivečne.

šali: šale  se: habd. ad. 134 štimal je kočiš da se š41 e, 863
takovi šalci naj paze da gda gospodu vesele, druge naj kak ne¬
dostojno ne šale  imena zdevajuč.

tlači: tla če: gašp. 1, 528 vidi kod gaziti.

PRINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI.

109

tolnači: tolndče:  mat. 2, 144 mudroznanei Kaldei šteiu i
tolnače  strahovito neznano pismo, 2, 356 vsa druga lahko
rastolndče.

trapi: trape:  zagr. 1, 179 koji trii p e svoja tela, 5a 286 nas
vnogo gorje muce i trape,  5a 287 da jih na veke muče i trape,
5b 170 koje muce trdpe  i skončavaju, mat. 1, 95 fratri naj se
trape,  227 dojdu preganana, vas da trdpe,  252 povedala je da
krščeniki v peklu z ostrejšemi mukami trdpe  se i muce kak
neverniki, 541 nevole mene trd p e, 551 zla ludi ne trape  vu
onom varošu.

trebi: trčbe i trčbe:  petr. 237b dokle se strčbe  i zateru.

trudi: trud  e:  mul. ap. 1210 gde se iz daleka k cirkvi radi
p o tru de, mat. 1, 241 koji nigdar ne opešaju nit se zatrude.

tuli: tule i tule:  mat. 1, 567 koji jaukaju, ruče, tule,  na-
rekuju, 249 koji pod nevtažlivum vragov lutostjum rdče, skuče,
tdle,  zavijaju.

tuži : tuže i tuže:  mul. ap. 1498 ter se takovi nigdar ne ttiže
da nemaju čas moliti, mat. 1, 482 proti providenu božanskem
tuže  se, 2, 380 na spovedi ne tdže  se, gašp. 1, 403 črnoznanci
Anastazijuša pri sudcu obttiže,  650 nega pri Teofilu poglavniku
o b t dž e.

vabi: vdbe i vabe:  Šim. fen. 242 divo j ke kaj drugoga svojemi
ciframi velikemi čine, nego drugoga p a č e i na greh v d b e, gašp.
1, 486 vsakojačkoga stališa ludi na pobožni žitek vdbe  se.

vesi: vese:  mat. 2, 508 jagari obese  na vrhunec dreva jeden
pušel ovoga korena.

vlači: v ld če i vlače:  mul. ap. 748 svetoga pisma rčči na
svoje šale i norije na vi d če, petr. 5 kii se mehkimi (halami)
obldče,  mul. ap. 852 plaču o d vid če ali vtrgavaju, 854 zadnu
volu svojeh na daleko odvldče,  866 spoved na obilium odvldče,
864 obeču da hoče a vendar na dale odvldče,  1070 spoved na
daleko odvlače.

vruči: vruče:  mat. 2, 392 vužgd i razvrdče  krv.

žabi: žabe i žabe:  habd. ad. 316 takve jesu nektere žene
ktere narekuju, kriče, jauču, gda mrtve muze zakapaju, ali listor
do te dobe doklem je gdo vidi ali čuje, a kad ludi spred očiju
nestane, obrisu one suze, malo potlam se i zdbe,  1146 četrta
pogibel duševna ishaja odtud, da se neki i na skradnem smrtnom
vremenu zdbe  iz pokore, mul. ap. 746 z boga se vnogo krat
p o z d b e.

no

M. VALJAVEC.

znani: znane:  gašp. 1, 683 očivestu kaštigu božansku vsem
o b z n d  n e, 699 ovak odičeno obladane kralu svojemu o b z n 4 n e.

Od toga nema iznimke u narodu, a u knizi našao sam samo u
Matakovica jedno sedam primjera gdje je obileženo 6, ali to ne
znači da je e naglašeno nego da je dugo kao u štokavaca: dičč
mat. 2, 435 jač6, 1, 42 kinč6, 2, 435 sklopd, 1, 376 postd, 1, 95
preprečd, 1, 98 nadskočd, 2, 434. — čute u zagr. 5a 314 bide
griješka, j er inače čilte.