PRENOS K NAGLASU U NOVOSLOVENSKOI JEZIKU. NAPISAO M. VALJAVEC. (PreŠtampano iz LXVI1. i LXVIIl. kri j. Rada jug (»lav enake akademije znanonti i umjetnosti.) U ZAGREBU TI S A K D I O N I Č K E TISKAR E 188 :!. 6 . Naglas u glagola. 1. u presentu. B. Osnove s presentnim nastavkom je (jo). a) Osnove odjedne slov k e u k oj ih ima samoglasno ispred nastavka je. Take su osnove: baje fabulari, daje dare, graje vituperare, 1 a j e latrare, k a j e poenitere, m a j e movere, s t a j e složena s pri¬ jedlozi, taje -nfosaltai; s vokalom e: d5 je ponere, grčje calefa- eere, 18 j e fundere, s ej a serere, smžje audere i sm8je ridere, sp8je properare, štčje numerare, legere, v8je ar,p.t, zržje ma- turescere; s vokalom i: bije i bujc percutcre, brije tondere, po-čije quiescere, d i j e spirare, gnije putrcscere, klije germi- nare, krije tegere, (1 i j e fundere = lžje), m i j e i muje lavare, pije bibere, rije tod ere, sije fulgere, sije suere, vije torquere, ululare, vpije clamare, vžije frui; s vokalom n: uje složena s prijedlozi ob induere i z exuere, bjuje vomere, e uje vigilare, audire, d uje tiare, hruje strepere, ki uje tundere (rostro), kuje eudere, p 1 u j e navigare, pluje spuere, r u j c evellere, s 1 u j e clarum esse, snu j e fundamentum iaeere, spulen, suje (od si.p) fundere, suje trudere, trnje intoxicare Ovde neka stoji i poje (poradi j pred e. inf. p8) canere. *) u kranštini imaju na početnoj slovci z z) potisnuti naglas " (gdjcgdje 'j osnove: baje, laje, taje, složene s prijedlozi osnove: daje, maje, staje; deje, greje, seje, 1 2 M. VALJAVEC. speje, šteje, veje, zreje; bije, brije, po-čije, krije, mije, rije, sije, šije, vpije, vžije; ob-uje, suje — spe. U ovih ostaje potisnuti naglas na početnoj slovci: |J(S) otegnuti naglas imaju osnove: daje, graje, smeje ridere; dije, gnije, klije, lije, pije, vije; bluje, čuje, duje, kluje, pluje, pluje, ruje, sluje, snuje, suje tundere, truje. Taj naglas ostaje na početnoj slovci: čujem čujemo čujeva čuješ čujete čujeta čdje čuj e j o čujeta. yy) na nastavku je u sing. a u pluralu i dualu ' ima ili može imati osnova: daje ali samo prosta nesložena s prijedlozi, i maje. Tako se mogu naglašivati i sve osnove na i s ‘ rede ' na nem: dije, gnije, klije, lije, pije, vije. Evo obrazac: majem i majem majemo i majemo majeva i majeva maješ i maješ majete i majete majeta i mdjeta. maje i maje majejo, majejo i majo, 88) Osnova poje glasi: pojem, poješ, pbje; pojemo i pbjemo, pojete i pbjete, pojo, pojejo i pbjejo; pojeva i pojeva, pojeta i pb- jeta. Rijetko u sing. pojem, poješ, poje. Evo primjera iz knige: daje: dajem: jap. ev. 338 jest zdravje daj d m; — daješ: rog. 127 tem mladim en dober exempel dajbš, škrin. 193 ti na morji pot daješ, 374 kar vim daješ, preštej, traun 162 o bog, ti dajdš tvoji erbšini pohleven dež; — daješ: rog. 193 eh Lu- blana! spomni na tu žjulejne kateru ti peleš inu bdš nešla, de ti sama rdžeš tb šibe inu spletaš te gajžle inu te g. bogh d roke daješ de te tbpe; — daje: jap. ev. 438 božji kruh je ta isti, kateri timu svejtu živlehe daje, 442 duh je ta, kateri živlehe daje, kug. 122 krava mleku daje, 132 pustite žnoro taku uolgo pod kožo dokler je rana čista bela inu de več smrdliviga gnoja ne daje, jap. prid. 1, 32 skušnavec mu caglive misli noter daje, 1, 345 kateri pohujšane daje, 2, 33 jim exempel tiga desniga ša- harja vupane daje, 2, 156 hiše ker se almožna ne daje, 2, 163 za kaj nam Christus ravnu od tih mladih orlov pbrgliho daje? 2, 289 arcat grenke arcnie daje, škrin. * 66 kateri je pravičen, daje inu ne b6 jenal, 67 kateri darove daje, doby premagane PRINOS K NAGLASU U (NOVO)SLOVENSKOM JEZIKU. 3 inu čast, 220 strah d aj e razveselehe iiiu veseje, 231 modrčst svo¬ jim otrokam živlene ndtri dajo (pogrješno 261 daje), traun 41 gospodovu rezodene da j 6 tim majhnim modrost, 88 pravični je vsmilen inu d ajd, 343 kateri vsimu mesu jed d ajd, 367 on daj d sneg kakor vdvno, preš. 97 zdej že bukve vsak šušmdr daje med ludi, preš. u čb. 5, 22 kdo ime rad v lačne kjune starih lačnih sr&k daje? — daje: ravn. ber. 180 postave in uk&zi, ki jih de- želini oblastnik svojim podložnim daje, imajo le ta namen srdčo vse dežele povišati, 188 kdor ima pravo domovinsko lubezen in jo s tem na znaiie daje; — daj b te: rog. 125 vy kažete ta andoht, de dajete to almožno: — dajejo: škrih. 278 druži se z’ sve¬ timi na svejti, z’ temi kateri žive inu bogh hvalo dajejo; — — dajo: rog. 10 kakor ti žleženi ml:idyči šlišjo pdjti, takti oni dajo nazaj tu pejtje, 148 iz tem malu časty daj h, 498 h dajo čast in hvalo g. bogu, jap. prid. 2, 116 on pravi de ony kadar almožno d ajd pred sabo trobio, 2, 147 ony izveličanske svete dajo, 2, 154 jest bi nikoli ne nehal, aku bi jest hotel vso td hvalo razkladati, katero svetu pismu inu ti cerkovni vučeniki le tej čednosti dajo, ravn. ber. 182 gospdske v imenu deždliniga oblastnika ukaze ddlajo inu povela daj d. — Nujsloženoj s prijed- lozi toj osnovi rabe danas oblici od daja s ~ na početnoj slovci: izdajam, podajam, predajam itd. Danas se opet počimju pravi oblici livadah n. pr. levst. žup. 20 tak inventar po tem rabi v podstavo, kadar se koli gospodarstvo zopet preoddaje v druge roke, 197 blago, katero se prodaje na trgi, Vlil. k tej osnovi po tem do- d il j e m o obrazilo: šen - šna - šno. Osnove: graje, laje, staje i taje uzimaju danas oblike od osnova graja, laja, po-staja, taja te de kašne dodi na red. Sada se opet počimju uvoditi pravi oblici n. p. levst. žup. 195 soglasno se kaka stvar ukrdne, kadar jo vsi pohvalijo a nobeden ne p o g r A j e; 190 pristanišče: tako mesto ob rdki ali pri morji, kjer ltidije pristd- j e j o (čitaj pristajejo). maje: maje: jap. prid. 1, 3 onu pride naprej, de se pod no¬ gami vže zemla maj ti, škrih. 154 govorjene je kakbr iskra, katera naše srce maj d, 161 hudobnih množica nima trdniga d§bla, aku ravnu s čašam zeldne veje poždne, vendčr ker trdnu ne stojy ga veter maje in močan piš z’ koronam izdtire, pok. 1, 127 aku bi se sam na se zanašal inu na svojo lastno moč zavupal, bi se na suh trst, kateriga veter sem ter tje maje, naslanal, čb. 5, 7 raz¬ umeš, kaj šum, ker loga vse maje drevdsa, pomeni? — maj6: 4 M. VALJAVEC, kug. 177 zobje se majo; — majejo: (jap. prid. 1, 153 zmajejo mj. zmajejo — zmaj?j o) preš. 98 tam ne zmajejo d6st’ al nič jezika; — majejo: škrb. 1, 70 močni stebri se majejo, se tre¬ sejo, ravn. ber. 167 vetrovi čistijo zrak od škodlivih soparic, ma- j ej o sapo, de se ne skazi. — Složena s prijedlozi iznajmluje oblike od osnove maja te glasi obično maja n. p. rav. 1, 129 Gedeon zju- trej vstiivši omaja jagnečovno. Nu govori se i pravilno omajem i omajem. deje: dejo: preš. 111 ak kdo ne ve kam se cezure dejo, on vprega Pegaza v galejo, škrb. 1, 519 de b’ skuz dobre dela tiga vredni postali, si nič ne perzadejo. Ostale osobe rijetko rabe u punom obliku, ali u dalm. dolaze nu bez oznake naglašene slovke: job 42 dejem, job 19 deje, sirah 1 rezodeje, itd. Danas rabi ili s nastavkom ne: dene, ili bez nastavka je: dem, deš, itd. Složena s prijedlogom na rabi danas s naglasom na prijedlogu izgubivši e od nastavka je: nadjam mjesto pravilnogo nadejem ili nadejem: met. 107 nadjam se, preš. 176 zadene ga, ko seje nar man nad j a, iz ne oči v srce lubezni strela. greje: greje: ravn. 1, 246 človek gre in naseka cedrov, po¬ dere smrčk in hrastov, napravi skladanco hostinih panov jih jemle in se greje per hih, ber. 150 kožuh žival tudi nas po zimi greje, rog. 661 kateri šac ogreje tolkajn mrzlih src, 399 usik, če ta se poprej na zmanca, na užge, na o g r e j e, ta taku hitru se na bo udal, de bi uzel na se podobo tega pečata, kug. 28 ne smete po¬ prej živino na pašo gnati, dokler sonce zemle ne ogreje, jap. prid. 1, 361 potle seže negov ogjin v srce tiga grešnika, ga o g r e j e inu vžge z’ svojo lubeznio, ravn. ber. 175 solnce s svojimi dobrot- livimi žarki vse osveti, ogreje in zveseli, preš. 122 pevic tih ga- zelic, al jih bereš ti al ne, al per nih sreč ledeno se ogreje, sam ne ve, rog. 660 odpri te urata inu pusti skuzi te ta plemen, de se ta svejt rezgreje. — Tako i koruški: Kres II 478 hrejam. seje: sejem: met. 277 kar seješ boš žel; — seje: schon. 336 kateri skopil s e j e ta bo tudi skopil žel, inu kateri v žegnu seje, ta bo tudi v žegnu žel (2 kor. 9), škrih. 17 on vsaki čas prepir s e j e, 33 kdor pravico s e j e ima gotovu plačilu, 67 kateri krivico seje, bo to hudu žel, 130 kateri na veter gleda, ne seje, ravn. 2, 230 z’ pestjo se zrniče seje, preš. 122 al bo kal pognalo seme kdor ga seje, sam ne ve, 136 srce mi je postalo vrt in hiva, kjer seje zdaj lubezen elegije, ravn. 2, 199 per nebeškimu kra- lestvu je ravno taka kakor per možu, ktiri nivo z lepim semenarn prinos k naglasu u (novo)slovenskom jeziku. 5 obseje, pa sovražnik pride kadar hegovi spe, smeti nase j e med pšenico in gre, ravn. 2, 201 nebeško kralestvo je gorčičnemu se¬ menu podobno, ktiriga kdo vzame in na vrt v s e j e, a rog. 595 seje valda = seje; — sej e j o: jap. ev. 328 premislite orle, de ne s ej e j o, tudi ne žajnejo, inu bog jih živy, pok. 1, 27 kateri v sol¬ zah sejejo v veseli žanejo, ravn. abe. 65 na nivo sejejo oče reči, ki jih jemo, ravn. 2, 153 tiče pod nebam poglejte: ne s 4 - j e j o, ne žanejo. smeje debere: smejem: met. 206 smem, Unterkrain sme¬ jem; — smejo: škrih. XLIV ne smemo pozabiti, de se te bukve ne smejo z eno nečimrno radovejdnostjo brati, ber. 27 nar lepši plačilo je za he, če smejo misliti, de zatirancam in stiskancam pomagajo, preš. 181 ni meni mar kar se godi na sveti, ak smčjo srečne te roke objeti. — Oblici do 3. plur. u punom obliku slabo rabe, u dalm. jošte dolaze ali bez oznake naglašene slovke n. p. job. 10 smejem, ester 1 smeje itd., nu rabe od osnove sme: smem, smeš itd. smeje ridere: smejete: Gregorčič 92 umete roso v teh oččh ki se jej smejete? — smejo: dalm. job. 30 zdaj šemi smejo, kateri so mlajši kakor jest. — Danas oblici rabe naj češče od osnove smeja. šteje: štejem: pok. 1, 16 štejem ure, inu meni se zdy k'a kor bi bile vže cele lejta, 2, 77 z’ s. Paulam mejnim, de je vse ena zguba pruti visokimu znariu Jezusa Kristusa gospoda mojiga: za kateriga volo sim use zgubil, inu štejem za blatu, de Kri¬ stusa perdobim; — š te ješ: škrih. 197 aku ne grešimo, vejmo de nas med te svoje šteješ, pok. 3, 79 gospod, kakh se bo meni godilu, če use te iste grehe šteješ, kateri so iz moje hudobie peršli? — šteje: jap. prid. 1, 189 Judaz gre kjekaj k Jezuso¬ vim sovražnikam, zgliha z nimi za to šumo za katero jim hoče svojga mojstra v roke dati: šteje inu ogleduje vže v svojih mi¬ slih te lejpe srebrnike katere b6 za plačilu svoje hudobe prejel, pok. 1, 42 ker svojo pregreho lubi, sebe za srečniga št§je, 1, 96 kdo grešy za volo kaj drugiga kakim za volo tega, ker greh za svojo srečo šteje? 2, 13 sebe za goršiga šteje, 3, 4 David se za grešnika šteje, ravn. ber. 162 med železne rudnine se šteje tudi magnet, preš. 122 za blagh gothve dnarje šteje, 163 hrast ki vihar na tla ga zimski trešne, mladik nič več ne šteje, rog. 230 Victor Uticensis 232 buquu našteje, katere sturil in popisal je Augustinus, ravn. 2, 307 bolezni in druge beteže kdo jih pr e- 6 M. VALJAVEC, šteje? rog. 32 na tu ta mož uš tej e nemu te dinarje; — štejemo: rog. 628 ty se pred bugam na štč jej o, škrin. 378 po mejsci se prazniki štejejo, pok. 2, 12 ony se šte¬ jejo za zdrave inu trdne na duši, kadar so vže prav blizu p;t- dbca, 3, 18 prazne marne se za dobro inu sladko jed štejejo, 3, 25 kaj se tolikaj ženeš? si mar vučenejši ali modrejši kakor drugi, kateri vidio kaku kristiani žive, vendhr te iste za takti ne¬ srečne ne štejejo kakiir iie ti šteješ? preš. 120 kak si brusijo jezike in ti štejejo na prste per kafčti, kar jih nisem, kar sim liibil jih, device; — š t e j 6: levst. žup. 57 ker se (mrtvačnice) štej 6 mej zdravstveno-policijske suhote a ne mej cerkvena po¬ slopja, za to se ob samem občinskem skladi postavlajo in poprav- lajo. — A koruški štejem: Kres II. 478: štojam. Osnove veje u značehu \vorfeln nišam našao u khizi, ali se govori: žito vejem; a u značehu wehen dolazi od osnove veja u dalm ali bez oznake naglašene slovke: job. 37 veter veja. bije: bije: preš. 8 luna sije, kladvo b i j e trudne pozne ure že, 9 ura bije, 62 enajst že lira bije, 74 srce še bije, 89 zmeram svojo goni sMvčik, zmeram od lubezni bije srcu sladke melodije, 101 to govori se kar na jezik pride, pogovor ko na všesa včč ne bije, 171 Valhun boj krvavi že dolgo bije za kršansko vero, 179 neno mu srce še bije zvesto, kor. 1, 70 nikol’ toča ne pobije, met. 287 oslastt osbl vl jamo telebne inn se tako p o b i j e, de na pol mortov obleži, levst. žup. 102 da mu napoved pribije na vrata nega stanišča, 61 za to jim je treba v svojem domu prostora, kamor hranijo ulovleno žival dokler se ne ubije; — bijejo: kad tko koga po glavi udre vele: kače se po glavi bijejo; škrin. 265 kadar vbčžic govory, pravio: kdo je ta? inu aku se spotakne, ga pobijejo. — Tako i koruški: Kres II 478 b i j a m. brije: brije: preš. 62 zlo tiri j e zunaj mraz nocčj, . . naj, lub’ca zunaj brije mraz, de hotel bbl bi briti! 140 tvoj duh je zginil, kar nad tvojo jamo pozableno od vnukov veter brije, 181 naj brije zdaj okrog vihiirjov sila. — Tako i koruški: Kres II 478 brijam. čije: čije: preš. 71 ah, majhno postčjva, prelubi plesavec! de nbga poči j e, 135 britkost, k’ od nč srce več ne p o čije, 164 še le v pokoj i tihim hladne hiše p o čije, 173 neiirnik ne po- č i j e pred de jez omdga. PRINOS K NAGLASU U (n0V0)sL0VKNSR0M JEZIKU. 7 gnije; gnije: kug. 119 dalej mčre živina, ker per živim trupli gnije, zdajci po smrti z’ kožo ino dlako zakopana biti, 167 nar hujši pak je le tem, katerim se kmalu ta drugi dan te bolezni smrkel iz nosa cediti začne, inu kadar je ta smrkel sukrov- čen, okoli sebe je, gnijč inu smrdy, jap. prid. 2, 123 hegov život je en žakel gny!obe inu nagnusobe inu se kumaj vbrani de živ zčgnye; — gnijo: kug. 86 nar hujši jč, kadar se bule ne či¬ stijo, naprej gnijo, 177 katerim usta gnijo, preš. 171 gnijo po poli v bojih pokončani vojaki, kug. 66 če ta bolna živina pruti konci te bolezni skuzi nos inu gobec en zlem vun meče, jetiko doby ali nadušna rata, ali pluča zgnij 6. klije: klijejo: čb. 5, 10 ne mislite de le med šumam sveta v Londonu, Beču in še mestih tacih prijudne v’jolice samo kli¬ jejo (a ravn. 1, 256 kje: iz kterih strupene zeli kje zar — kalh?). krije: krije: preš. 99 poslušaj ga, kako jo on zavije, in pravo ti vezane se odkrije, 136 ne odkrije se men’ obraz lepote zaželene, 142 pokrije sneg gore in pčje, 175 na desni gričik se za gričam skrije, 190 Črtomir jok ki v oči mu sili komej s k r i j e, 185 ne daj v oblast sovražni ga toghti, pred ho naj milost tvhja ga zakrije. — Tako i koruški: Kres II. 478 ’rij a m. lije: lije: preš. 136 iz oči mi solza lije, 71 kjer v Donovo Sava se bistra izlije, 190 mavrica na bledo Bogomilo lepote svbje čisti svit i z 1 i j e, 133 iz nega zvira, va h’ga spet se z 1 i j e, 137 kjer se veseje po obrazi zlije, 135 upa tvoj poglčd v srce ne vlije, 173 ko se neurnik o povodni vlije, iz hriba strmiga v doline plane; — lije (gorenski čitaj Uje = li>je): jap. prid. 1, 319 takrat zlie on svoje src§ pred tabo, jap. ev. 484 pole v 1 y 6 on vode v eno medenico, škrin. 88 človeka, kateri krivičnu člo¬ veško kry prelije, aku lili bo do brezna perbejžal, ne bo nobo- dčn vdržal, 321 naglost v prepiram kry prelije, škrb. 1, 330 kir v lampo oje ne perij e, more vgasniti, 1, 73 kako deleč se rezlije strup nevošlivosti? (rez-je pogrješka štamparska injesto rčz = rnz-); — li j 6: dalm. jer. 44 gdu so ony, kateri eniga boga delajo inu malika 1 v 6 ? G-regorčič 119 na grob lij 6 grenke solze, ravn. ber. 170 tako se soparice naglo v vodo spremenč, z’ silo se ulij 6 in več krat veliko škodo narede; — lijejo: kug. 86 ka¬ dar se bule ne čistijo, naprej gnij6 inu te male v te velke se vkup zlijejo. — Koruški s naglasom na nastavku presentnim u singu- 8 M. VALJAVEC, laru a na početnoj slovci u plur. i dualu: lijam, lijaš, lije ; lijamo, lijate, lijava, lijata, a 3. pl. lijo; Kres II. 477 lijam. pije: pijem (u gorehštini glasi: pjem, pješ itd.): jap. ev. 131 aku ne more le ta kelh proč jiti od mene ampak de ga jest p y d m, naj se zgody tvoja vola, 354 strezi meni, dokler jest jem inu p y e m (ev. luc. 17, 8); — piješ: škrb. 1, 501 memu greš, ne piješ, greš naprej, preš. 72 ne pijčš studencov? — pije: schon. 98 kateri klili nevrednu le ta kruh jej ali kelih tiga gospuda pye, ta je dolžan na telesi inu kriy tiga gospoda, rog. 63 poprose enu malu vode, se mu da, pie, ale usa je šla na stran, 261 uzame, jei, pie inu zaspi, 627 tu rase, čuti, pije, jdj, jap. ev. 290 syn tiga človeka je prišiti inu je inu pye, 421 vsaki kateri od le te vode pye bo zupet žejn, 441 kateri moje mesu je inu pve mojo kry, ta v meni ostane inu jest v nemu, kug 66 obena žival, per kateri vy te znanima narajmate, ny zdrava, naj ona jej, pije, vtisne ali prežvekuje koliku(r) hoče, jap. prid. 1, 177 uni rad vinu pye, 1, 252 ne zatisne svojih očy, ampak pye to veliko žalost v se, 2, 81 kadar je vinu zmešanu, ta čas se zna eden všleviti, de si ravnu veliku ne p y e, škriii. 81 kateri skuzi nevumniga oznanuvavca besedo pošle, je kakor na nogah krulov inu krivico p i j d, 109 slehrnimu človeku, kateri je inu pije, je to dar božji, 124 pod soncam ny bolšiga za človeka kakor de je inu p i j d tar se vesely, 325 vinu kateru se po meri pije dušo inu srce obve- sely, vinu kateru se brez mere pije, napravi zdražbe, jezo inu boje . . vinu kateru se brez mere p i j d, pernese grenkost duši, traun. 259 ti pustiš vode tdči, de vsa živina pij d, škrb. 1, 236 kdor pije srovo ali žgano vino, ta post prelomi; al prelomi post ta isti, ktir čez čas jedi v posti pije? 1, 288 k ir je navajen vsaki greh ki le očitno smrtni ni nič porajtati, tok mejlme kakor vodo vsaki dan pij d, 1, 471 joj ob svojmu cajtu, pije, spi, gre sem gre tje . . če spi, jej al pije, stri za to, de obdrži moč svojga telesa, ravn. ber. 210 če je človeka kej hudo perjelo, naj popred ne je in pije, preden se ni popolnama umiril, preš. u čb. 5, 22 kdo rad puste je kopune, drago kiselco pij e, kdo ime rad v lačne klune starih lačnih srak daj i: V jap. prid. 1, 36 hih srditost spye negovo dušo vunkaj, 1, 160 on je ena osa, en sršen kateri tem delovnim čebelam med s p y e, 2, 82 vuče de se ta čas smrtnu grešy, kadar eden toliku spyd, de pametni ludje čelu za preveč drže, 2, 80 pyanost dopernese, kadar se vina čez maso n a p y d, 1, 100 bom mogla jest gledati, de moj mož vse zapye; — pij e: PRIN0S K NAGLASIT U (nOVo)slOVENSKOM JEZIKU. 9 met. 280 kdor veliko pije, malo popije, preš. 137 kjer vsili bolečin se pozablivost pije, u čb. 5, 26 mladenči! zdaj se pije zdravilca vaša; —■ pijemo: preš. 27 v tvdjo opombo pij 6 m o ga zdaj; — pijčte: jap. ev. 276 za kaj vy z’ čolnarji inu greš¬ niki jeste inu pyete? — pij d: rog. 36 kateri tu pij o, na ma¬ rajo za spodobnu inu naspodobnu, 120 kir iz ribami rasejo, p j o, jedo, žive, jap. ev. 277 za kaj se Joannezovi jogri po gdstu postio, tvoji pak jedo inu p v d ? jap. prid. 2, 81 so eni kateri na laš pyd, de se vpjanio, 2, 205 gospodarji še pyo inu jedo, kadar my bogu čast in hvalo pojemo, 2, 270 nič ne delajo in vendčr dobru p y 6 inu jedo, ber. 146 rastine sok iz zemle in iz zraka p i j 6, 212 vstane lahka mrzlica, de otroci lahko jedo, pij d in spe kakor v zdravji, jap. prid. 1, 298 kateri kry inu muzčg iz svojih sosedov i z p y d, 2, 81 kateri šene vpyanio, če tudi veliku vina s p i d, 2, 82 pravio, de se brez pečena te vejsty n a p y d ; — pijejo: škriii. 12 ony pijejo vinu hudobie, 97 ne daj krajlom vina, de ki tudi ne pijejo inu na pravico ne pozabio, .. . dajte žalostnim močniga pitja inu vina tem kateri so britkiga srca, naj ony pijejo; — pijejo: kor. 1, 47 tam sladko vince pi¬ jejo. — U koruštini: pijani, pijaš, pije, pijamo, pijate, pijo; pi- java, pijata. rije: rijčjo: kug. 187 taku jih (sviiie) tudi le hih požrešnost peržene, de na poli ali na močirnih krajih rij e j o. (Meni je poznat samo potisnuti naglas na početnoj slovci: r i j c j o.) sije: siješ: čb. 5, 59 oj zvezdica daničica, premila zvezda jiitrena! kako ti siješ spred zvezdic, kako leskečeš zmed meglic; — sije: preš. 8 luna sije, 128 vrh sonca s i j e sdneov cela čeda, 186 iz knijov niso, ki v hih sonce sije, 184 kjer glorja nega sije brez oblaka, čb. 5, 59 na ndbu s i j e zvdzdica, danica zvezda jutraria, skrili. 279 onu (sdnce) obseje kar je nar bol visokiga na nebi, preš. 147 naj pesmi milost tvoja saj obsije, pok. 1, 27 glejte za dažjam britkih solz sdnce vesela p o s e j c, preš. 173 ko zdr zasije na mrličov trope, leže k’ ob ajde žetvi al pšenice po liivali tam snopovja kope. 129 Dioskiiri! ak vajnih zvdzd zasije zarja, vetrdvam Eol kdj zaklene duri, 196 izmed oblakov sdnce zdaj zasije; (a rog. 592 seje = seje); — sijejo: preš. 19 ne¬ beško sijejo oči, 77 več let mu žarki zvezde lepd lubdzen si¬ jejo v mlildo srce. —■ U knizi dolaze i oblici od osnove sija. vije: vije: kug. 148 ovce katerim se trebuh v i j e kakor kače ali šuke, škrb. 1, 362 kadar nas skušhava vij d, stri de smo k 2 10 M. VALJAVEC, vsimu ferbežni, rog. 218 Isaak uzame te dve kožice inu iz teme o v j e urat inu roke temu Jakobu; — v ij e: preš. 133 poet tvoj nov Slo.vencam venec vije, 126 kjer plesav’k vrsta se vije, 172 ue- iirnik z deročimi valovami ovij e, kar se mu zoper stavi, 99 po¬ slušaj ga, kako jo on zavij e, levst. žup. 205 zavoj : stvar, v ka¬ tero se kaj zavije; — vij 6: kug 140 ovni imajo debele inu močne roge, kateri se od cela nazaj pruti vsesam in od tod po vinkib doli inu naprej pruti Stranam te čelusti inu teh očy vij6, preš. 183 kjer vij 6 viharji jezni. vpije: vpijem: škrih. 23 o ludje! k vam vpijem, traun 60 gospod, poslušaj moj glas, ker k tebi vpij e m, 220 noč inu dan vpij em jest k tebi, 190 z mojim glasam upi j e m jest h gos¬ podu, 221 gospod, cel dan vpijem jest k tebi; — vpije: škrih. 22 ali ne vpije modrost'? 3 ona upije na prvim kraji shodiš, traun 121 sovražnik na mene upije, preš. 101 kar v bukvah je natisnen’ga, u p i j e, 123 kdor jih bere, vsak drugači pesmi moje sodi: eden hvali, in spet drugi vpije: fej te bodi! 174 po novi krvi vpije, 70 ne maram, zavpije, za gosli, za bas, 174 okrog vrat straža na pomoč zavpije; — vpije: škrb. 1, 389 za to z a v u p i j e s. Leo papež, (tako naglašahe nišam nikada čuo); — vpijejo-: jap. ev. 358 ali bog ne bo mašoval svoje izvolene, ka¬ teri noč in dan k nemu vpijejo? škrb. 1, 148 proti nebosam na mašvane vpijejo. — Tako i koruški: Kres II. 478 vpijam. žije: žije: ravn. bez 102 ko je Salomon tako molil, šine ogen iz neba in p o v ž i j e žgavni dar. čuje: čujem: traun 151 o bog, ti si moj bog, z’ svitam vred č uj e m jest k tebi; — čuješ: preš. 61 Lenora, spiš al čuješ? — čuje: škrih. 26 bloger človeku, kateri vsak dan per mojih vratih čuje, 143 jest spym, al moje srce čuj e, 168 kdor zgodaj na ho (modrost) čuje, jo bo brez truda imel, 338 kdor bogu ve¬ ruje, čuje na zapovedi, 375 za volo hčere en oče skrivaj čuje, preš. 105 komur mar je prostost zlata, na svdje naj poglede skrbno č h j e; — čujejo: škrih. 23 jest lubim te kateri mene lubio, inu kateri zjutraj per meni čujejo, me bodo našli, 337 kateri per nemu čujejo, bodo žegen našli, pok. 1, 67 vednu čujejo inu molio. h ruje: h ruj e: Gregorčič 72 nebo mu prošne te ne čuje; vihar strašan čez drn in strn grme pr ih ruj e, ledeno zrne v setve vsuje oblak teman. (Naglašena slovka nije obiležena, ali ju stih označuje). PRINOS K NAGLASU U (NOVO)SLOVENSKOM JEZIKU. 11 kluj e: kluj e: preš. 36 kdo ve kregula odgnati ki kluj e srce? — klujejo: ravn. obe. 63 oče popravijo plot. Kure in gosi se skoz n muzajo, seme izprgajo, mladi sadež iz klujejo. kuje: kuje: preš. 63 podkev iskre k uje j — kujejo: škriri. 199 dela z’temi, kateri zlatu inu srebni kujejo (grješkom: kli¬ jejo). —■ Tako i koruški: Kres II. 478 kujam. ruje; ruje: preš. 58 Lenora vrže se na tla, lase si črne ruje, 100 v kiiigali riih je tolkali lulke ptuje med lčpo čisto slavšhio zasejane, de je noben purist več ne izruje. snuje: snuje: škriri. 53 kateri razprtje snuje boje lubi, 259 varuj se pred hudodelnikam, za kaj on liudobio snuje, 320 grešni človek priatle zdraži, tudi med mjrnimi sovražtvu nasnuje. suje fundere: suje: ravn. bez. 157 vovnen grm obrodi tak sad kakor laški orehi, kteri se kadar dozori razpoči in bčlo vovno izsuje, preš. 171 devet krat včei množ’ca jih obsuje, škriri. 132 preden se per Štirni vedčr razsuje; — siijejo: ravn. ber. 74 duhovni zatrobijo in zidovi mesta Jerihe se vkup sesujejo, abc. 75 očišeno žito gre v žitnico. Vsako žito z es ujej o po sebej. poje: pojem: ravn. abc. 35 pridem iz šole, igram, vpijem, skačem, kramlam, žvižgam, zapojem; — poješ: rog 649 iz angeli stojiš, iz angeli moliš, iz angeli pojčš; — poje: ravn. 1, 296 on vesele pesmi poje, abc 65 kleplejo koso oče, da po vsi vasi poje, 73 mlatiči vihajo cepce na kviško, eden za drugim ožigajo. Tu ti poje od poda: pika poka pika pbk, preš. 46 pevic poje dela vitezov junaške, 66 petelin poje, 97 tiči mene, kako in kaj ušeč se Krajnčani p 6 j e, 102 jubezen poje pčvcov tih Kamene, 143 ki te ti pesmi poje, 146 v grmovji slavčik p oj e, 148 ni znal molitve žlahtnič trde ghive, ko te začetih v kteri poje hvala se rie ki mati božja je postala, 177 ne slišiš kak glasno trobenta poje? 17 marši kdej, ki ti tvoj lubi zapoje, v srce te zbadajo pesmice moje, 70 zapoje na glas, 189 trobente glas za¬ poje; — pojemo: traun 155 spodobi se de mi tebi hvalo po¬ jemo, škrb. 1, 198 p o j črno bogd čast, preš. 27 zraven si zdrav- ]ice pojemo; — pojčte: preš. u Klasju z domačega pola III. 241 kdo ste, romarji vi čudni, ki zdaj molite nevtrudni rožen- kranec, litanije in pojete čast Marije; — p oj 6: rog. 498 b pojo iz nym cantant cum eo, 578 vsi od vesela pojo, jap. prid. 2, 68 klošterski ludje . . vstanejo vsako noč gori, da več ur zapored bogu na čast pojo, ravn. 2, 27 sveto pesem poj6, ber. Smolijo ali pojo, preš. 51 tam veselo tičice pojo, 77 moške dekleta 12 M. VALJAVEC, poj 6, 78 res je kar dekleta morske pojo, 108 ki poj d Matjaže, 127 pojo Krajnic lepoto moje strune, 154 pojo trobente, ravn. 1, 161 iz vsih mest jima perpojd žene in dekliči naproti; — poj čj o: traun 168 per vinu čez mene p oj e j o, 259 ptice v sredi pečovja pojejo, preš. 101 romance zdaj pojejo in balade; — pbjejo. čb. 5, 56 dekliči srpe sučejo in sladke pesmi p d j e j o. — A koruški: pojam, pojaš, poje, pbjamo, pbjate, pojo; pbjava, pbjata. Kres II. 477 i 478 pojam. b) u ugarskoj slovenštini je naglas dvostruk: u jednih je osnova ' ili ° i " na početnoj slovci u svili osobah, a u drugih je osnova " na nastavku je. Evo obrasca. sem želo, . . ešee ednouk zbijem po stoulci; — biješ: kiizm. 206 i kiiz. mik. 38 ka me biješ? — bije: kiizm. 311 tak se borim nej liki ki zrak bije, 336 trpite, či vas što vu lice bije, nagli. 81 jeli jeste pred vašov liižov trnac? Te je za to, da dežd notri ne bije na dveri vu ldino i hižo, gda po vetri ide, 92 ka za glas dava mačka, gda se bije? 108 kokout se rad bije, 115 goloub nikoga s perotami ne b i j e, bar. 20 v tormti viira b i j e, 42 sreč b i j e vesčlo, jako, gon. 23 boj se od vojnikov b i j e, 46 ništera deca v šouli telco prebije ali presmekne, 135 stolar zgotovi dveri, obloke, na štere Šporar potrejbno želejzie pribije, kiizm. 22 kak da more što notri idti v hižo toga močnoga i po- PRINOS K NAGLASU U (NOVO)sLOVENSKOM JEZIKU. 13 soudo uegovo vnesti, či prvle ne zveže toga močnoga i teda hižo negovo razbije? nagfl. 115 vučitel zbije po stolici; — bi¬ jejo: nagfl. jeso pojebje, ki se zen drugim bijejo. 26 ki se bijejo, na hudo nlicajo roke, 224 prizovčjo apostole, zbijejo je; — bij o: mol. 223 zvezanoga za viiha bij o hlidi slugi; — bi¬ jeta: kilzm. 450 etiva mata oblast nad vodami da je obrneta na krv i bijeta zemlo ze vsakšim vdarcom, nagfl. 108 je li ste vi- dili, kak se bijeta dva kokouta? brij e : brij e : ktizm. 313 či se ne pokrije žena, naj se obrij e; — brijemo: gon. 24 z brltvov se brijemo; — brijejo: ktizm. 260 naj si o b r i j e j o glave. buje zTStvat: b ujej o: kiizm. 40 vinograda delavci sluge i sina svojga gospodam b u j j ej o, 264 zaprisčgali so se govoreči, ka ne bodou ni jeli ni pili te čas dokeč ne bujjejo Pavla (apost. 23. 12). Ha jednim j: ktizm. 450 buje, 264 bujemo, itd. č ti j e: čujem: bar. 40 z viihami čujem; — čtije: gon. 17 rejč se čuje bar. 45 boug vse vidi, on tildi vse č u j e; — ču¬ jem o: nagfl. 31 z dvoma viihoma č ujemo kak z ednim, 122 z viihami č lijemo, 189 či piikšo vo strellmo, močen trejsk č li¬ jem o; — čuje te: gon. 97 jeli ne čuje te, apa moj, kak lepou spejva eti nikši ftlček? — čil j e j o: nagfl. 17 štera se tak morejo gori djati, da se vsi tali rejči vednom hipi č uje j o, 33 kak se zovčjo takši ltidje, ki driigoga rejči ne č ujej o? daje: ddjem: mol. 17, 20, 160, 203 tebi hvalo dajem, bar. 36 naj tebi hvalo dajem; — daje: mol. 190 prišesne dike se nam zalog daje; — ddjemo: mol. 255 vso hvalo i diko naj bougi dajemo. dtije: dujem: nagfl. 14 med zmejnov se ne nadiijem, 152 semen se v pripravleno dobro zemlou posejja, vlago vzeme v sebe i n a d u j e se, pouči, sklica se, 158 boug toplo rosou i deždek pusti na žčdno semenčece. Eto se napije i nad uje. Pravilni oblik bio bi: nadmem a mjesto ti očekuje se ou = a. krije: kriješ: mol. 39 b ki skrovna dela skriješ, — krije: nagfl. 180 či se travnik zakrije v oupravo prčcimbno i polč nam odkrije pa Žitka vretino, kiizm. 313 či se ne pokrije naj se obrije, gon. 94, 104 nagfl. 135 pokrivdč ga (rušt) pok rij e, 186 snejg v zimi gingave narase pokrije i proti mrazi brani, trpi. 20 on me skrivno skrije vu šatori svojem, gon. 25 vara tata bojtar, skrije birke, kiizm. 415 lubezeu zakrije vnožino 14 M. VALJAVEC, grejhov, bar. 45 zemlou snejg zakrije; — krijejo: kiiz. mik. 13 naj se od k rij ej o vnougi src mišlejna, nagfl. 134 snopje s slamov pokrijejo i s pavozinami okladejo, 164 konouple posta¬ vijo v klipe i notri do ženile dobro pokrijejo, nagfl. 108 kak se skrijejo pod nd perouti, gon. 104 k časi viher nastane i pod nebov se črni oblači začnejo tormati tak da sčasoma i sunce z a- kri j e j o. muje: rnuje: kiizm. 196 naj li nogd mujje. plitje: plii j e: nagfl. 92 ka za glas dava mačka, gda se bije ? P litje, — pilijo: mol. 223. s. lice p opili j o s ružnimi sliinami. sije: šije: nagfl. 135 te falate vkup poštejpa, po tom je z iglouv i konci ali svilov vkiip z a š i j e; — š i j e j o: nagfl. 164 platno splajajo, zmečijo, gori zrejžejo i zašijejo. žije (?) mjesto žeja: žij e: kiizm. 171 vsaki ki pije z ete vode, ožčja pali. Ki pa pije z vode štero nemi jas ddm, ne o žij e na veke. Osnove: baje, 1 a j e, s ej e, v e j e v u j e imaju prosente oblike od osnova baja, laja, seja, veja, vuja, n. p. nagfl. 18 5baja, 85 laja, 90 mačka z ropom vuja, itd. 2. s naglasom na nastavku je: gnije: gnije: kiizm. 193 či zrno pšenično ne spadne vu zemlo i z e g n i j e, ono samo ostane, či pa z e gnij e, vnoga sada prinesč. leje; lejem: kiizm. 216 i na sluge moje i na sliižbenice moje vu dndvi oni vo vlejem od duha mojega i prorokiivali bodo, trpi. 34 s toga gda se spomenem vo vlejem sam vu sebi dušo mojo, 115 vo vlejdm pred nim prošrio mojo; — leje: nagfl. 166 trav- nici so na vekše ravnice (dnike), štere prouti sprotolejtji voda ob¬ le j d, 175 vu velkom deždouvji na teliko narastd voda, da prejk grab stoupi vu povoudni i ravnice ob lej e i rodne včini, 151 k časi se eden kmičen oblak zavrže šteri se prejk vleče po piin- gredi i dobro ga poleje, kiizm. 156 ete pehdr je nouvi zakon vu mojoj krvi, štera se za vas vnouge vi) v le j d na odpuščane grej¬ hov, 196 po tom vi ej e (kiiz. mik. 35 vlij d) vodou vu mujvao- nico, trpi. 81 molitev nevolaka, gda se tuži i molbo svojo pred grspodnom vo vleje, nagfl. 188 z oblakov vleje se dežd, kiizm. 15 niti ne vlejvajo nouvo vino vu staro posoudo, nači se raspraš- čijo te stare posoude i vino se vo vlije i posoude se pogubijo, PRINOS K NAGLASU U (NOVO)SLOVENSKOM JEZIKU. 15 65 vino se vo vlije, gon. 52 žedna zemla želno pije tihi deždek ; tihi deždek pa vn naras v lej e žitek, otavi od traka praženo zemlou i žirovnost v lej e v nou, trpi. 54 da me ne z alej d valovje voud, nagfl. 109 jeli ste že skusili tou, ka či kokouš vu vodou spadne, z a 1 e j d se ? ka štimate, za kaj se z a 1 ej d ? Ka pa či gous vu vodou vržemo, je li se tiidi zalejd? — lej e j o: gon. 106 skuze radosti rodnice z milim trakom obsijane z dundom o b ' ej e j o ne lice v svetli kaplaj razsipane, trpi. 46 r a z 1 e j d j o se kak voda štera ta teče, nagfl. 188 dežd napuni potoke i vu povoudni se razlejdjo po ravnicaj, 36 ka za glds da voda, gda je vu vrejlo mast vlejejo? 173 ka se skdže, gdare na nepogašeno vapno vodou vlejdjo? gon. 20 zvonouvje svete misli v lej d j o vu prsi ti verni. —'Ipak i lij e: mol. 199. ono se vse kak ti potop razlije. pije: pijem: kiizm. 55 oča, či ne more ete peh&r prejdti od mdne nego či ga pijem, bojdi vola tvoja, 84 te pehar, šteroga jas pidm, bodte pili, 144 opasani sliiži mi, dokeč jejm i pidm, trpi. 40 jeli jejm merou jiincov ali pij d m krv kozlouv? — pije: kiizm. 20 prišao je sin človeči, jej i p i j d, 65 ka je tou, ka s publikdnušmi i z grejšniki jej i pij d? 113 nišče ki staro (vino) pid, ščd preči nouvo, 171 vsaki ki pije z ete vodd ožeja pdli. Ki pa pij d z vodd štero nemi jas d:lm, ne ožfje na veke, 179 ki jej tejlo moje i pi j d mojo krv, ma žitek vekivečni, 315 ki jej i pije nevrejdno, sdm sebi soudbo jej i pije, kiizm. mik. 60 ki jej moje tejlo i pij d mojo krv vu meni ostšne, 107 jej pa on i pij d s pidnci, nagfl. ne jej ni ne pij d, 102 sirmak moje mlejko pije, 163 ki riou (palinko) nemertiičlivo pij d, dušo i tejlo si pokvari, 158 eto (semenčece) se napijd i nadnje, 186 rosd eden tal gori spij d naras i s tejm se hrdni; — pijemo: nagfl. 34 gda smo žddni, z vustami pijemo; — pijete: kiizm. 113 za kaj s publikanušmi i grejšnikmi jejte i piete? — pijejo: mol. 234 ki te pij d j o, ždjajo, kiizm. 113 tvoji (vnčenicke) jejjo i pidjo, nagfl. 83 od ked pij d j o liidjd vodou? 129 indri igrajo, pldšejo, jejjo, pijejo. — Ali i pije: mol. 128, kiiz. 314. smeje: smejem: prijatel 1876, 1, 8 jas se zdaj sam s m e- h d m na svojoj nepriličnosti; — smeješ: trpi. 46 ali ti gospodne se s m e j d š ž ni, o s m e j d š vse pogane, nag. vog. 79 te nevetsz, ti se smeješ; — smeje: trpi. 29 gospoud se nad him s m e h d, nagfl. 131 ništera deca tou zdlo šegou nasleduje, kaj se s stari ludi s m e j d i ne ošpotava, prijatel 1876, 1, 7 v časi kak sam vido ka se smeh d, sam pa dobro volou dobo, kiizm. 147 ar se 16 M. VALJAVEC, da poganom i ošpota seiosmeje sei oplilne se, trpi. 3 te bl- vajouči vu nebi je osmeje; — smejete: ktlzm. 115 jaj vam, ki se zdaj smijdte; — smejejo: bar. 39 krouto se smej čj o trpi. 55 naj se o smejejo i na špot spadnejo. vije: vije: mol. 191 nikaj s tebom ne boš nesao zviin gvanta, v šteroga se tejlo tvoje povij e. c) u Jcajkavštini ostaje akcenat na početnoj slovci. Rijetko prelazi na prijedlog i na nastavak je. bije: biješ i biješ: gašp. 1, 85 ah, zakaj me biješ? — bij e: krist. blag. 84 da si spomenek ov s tem bole vu glavu zabij e, na prvo stavil si je, kak ti da bi dušu svoju vu rukah okolo ponašal. blu j e: blu j e: krist. blag. 163 ne zdrživa se od mrzkeli i sramnčh rččih, blu j e odurnošalna govoreiia iz viisth svojeh; — blu j e te: matli. 2, 3, 115 kunete, blaznite i špotlive reči blu j e te. brije: briju: gašp. 1, 650 na kojem brlju se lisi. čteje legere: čtejem: kemp. 208 kaj god zvan nega čte¬ jem ali čujem, ne veseli me popunoma; — č t e j e š: math. 2, 2, 5 vu pravdi kaj je napisano, kak čtčješ? 2, 2, 16 kaj stoji vu zapovedi napisano, kak ti čtčješ? — čteje: gašp. 1, 436 kaj on da se je pripetilo i vezda čteje se i veruje, 1, 918 zadobil je vse ove milošče bogatuš on, od kojega čteje se in revel. s. Birgittae, math. 2, 2, 29 vse ne razmete kaj se vu evangeliumeb čteje, 2, 3, 160 ova pripovest za vsakoga koi nu čtej e je raz- umliva, 2, 3, 224 gdo ne bi sc vu srdcu svojem genul, kada ovu čudnovitu pripovest čteje? krist. blag. 550 to išto čteje se od Heliogabaluša, 151 to isto čteje se od Zakeuša, 296 da mu saki dan na čelu čteje grehotu negovu; — č te jemo: gašp. 1, 570 vučini, o Aga.ta, da koji goder tvoj žitek čtejem o, tvoje po¬ stanemo kreposti nasledniki, math. 1, 1, 152 kak je lepo ovo, kaj mi ovde od našega Ježuša čujemo i čtčjemo, 1, 1, 163 o kak lepo je vse ono kaj mi ovde od ovoga človeka č t e j e m o i ču¬ jemo, 2, 2, 7 koji takova č tč jemo ali čteti čiijemo, 2, 2, 13 vse ono čtejem o i Čujemo kaj so vučeniki videli i čuli, 2, 3, 99 mi vsi koji ovo čtejemo ali čteti čiijemo, najdemo zrok spo¬ dobna vučiniti premišjavaha, krist. blag. 196 to nigde ne čtejemo; — čteje te: math. 2, 2, 196 ov evangelium sami čtčjete; — čteju: math. 2, 2, 47 danas pred oči naše postavja se jeden PRINOS K NAGLASU U (nOVo)sLOVENSKOM JEZIKU, 17 evangclium, kojega zavjetek za vse ludi koji ga čtčj u ali čteti čtiju, tak pun navuka je i hasnovit. čuje: čiijem i čiijem: gašp. 1, 558 odpre se levo vuho, na koje nikaj ne čuje m, kov. kemp. 185 koja god liibim, od teh rad govorim i čujem, 196 ako prem težko čiijem, vendar grehe moje hudem karal, 208 kaj god zvan nego čtejem ali č ti- j e m, ne veseli me, math. 2, 3, 162 kaj ja e ujem od tebe? krist. blag. 234. O! čiijem ja reči onoga; — čuješ: petr. 154 veter gde hoče onde ptiše i glasa negova čuješ, ali ne včš od kud ide kam li.ide, kov. kemp. 210 ako prem nerad čuješ, stegni se vendar; — čuje: petr. 76 kotera gode čiije, govoril je bude, math. 2, 3, 224 gdo ne bi se vu srdcu genul, kada ovu pripovest č ti j e povedati, krist. blag. 246 oko se nigdar dosta ne nagleda i viiho dosta ne n a čil j e, gašp. 1, 735 k zdencu korači i glas po- č u j e: Ivan od boga, križ tvoj bude vu granate, 1, 872 čisto na obodve viiha gluh, nem i slep stanovit človek po zagovoru vtiči- nenom k svetomu Benediktu, kak na breg Cassinski bi bil došel, taki p o čuje, pregleda i pregovori, 1, 397 taki za zgovorjenimi rečmi bučane pogublenoga maršeta z a č u j e, 1, 457 kada to z a- č u j e cesarica, sveto nakanene razmetati dokonča, 1, 901 bol Mariu obide, kada na križ najlublenešega niti krivoga niti dužnoga sina svojega kak ti naj goršega tolvaja prikavati začuje, 1, 917 s. Janoš evangelista jen krat zapazi i zač ti j e Kristusa z najslajšum materjum svojiim govorečega; — čiijem o: vidi sprijeda pod čteje: čtejemo, krist. blag. 198 čudimo se mi kada čujemo da . . ; — ču j e te: petr. 107 krali jesu hoteli čuti, kotera vi č vi j e t e, te nesu čuli, math. 1, 1, 75 čistete vi piite, kada čuje te, da vaš herceg k vam dohada, 2, 2, 5 krali jesu hoteli čuti koja vi čii¬ je te ter nesu čuli; — čuju: petr. 5 gluhi čtiju, mrtvi gori stil j u, 85 ovce glas iiegov čtiju, math. 2, 2, 47 koji čtej u ali čteti č u j u (a mat. 256 čuje). daje: dajem: petr. 56 na to jesem došel na ov svet, da sve- dočtvo dajem pravice, 83 mir vam ostavjam, mira mojega vam dajem ne kak ov svet d it j e, ja vam d&jem, 104 hvalil ti da¬ jem, kaj nčsem kak su drugi ludi, 144 hvalit d d jem tebe, oteč, gašp. 1, 573 hernu samomu služim i aldove dajem, 1, 633 jakost tebi ddjem, 1, 746 vsu oblast tebi dajem, kov. kemp. 172 bi- streju razumnost malehnem d 4 j e m, neg se more od človeka vu- čiti, 192 hvalu ti dajem, da nesi prostil hudobam mojem, 253 hvalu ti dajem, stvori tel, 256 kada mdošču pobožnosti d a i e m’ 18 M. VALJAVEC. zahvali se bogu tvojemu, math. 1, 1, 239 budi s tem zadovolen kaj tebi dajem; — daješ: gašp. 1, 316 priliku daješ, da vu greh opadaju, kov. kemp. 228 žitek svetu d d j e š, 234 vnoge im radosti proti vsakojačkem protivčinam d d j e š, 242 kaj god zvan tebe daješ, nikaj ne maram, 258 kotčrem daješ se za jesti i vživati; — daje: petr. poleg one regule živem koteru apostol vsem biškupom d a a j e, 25 vsaki človek naj prvle dobro vino daje, 73 dober pastir dušu svoju daje za ovce svoje, gašp. 1, 525 bog več d ti j e nego obeče, a svet čalarni vnogo obeče a malo daj e, kov. kemp. 186 čutiš da ti se žela vekivečnoga bltiženstva od zgora d a j e, 208 kaj god zvan nega čtejem ali čtijem, ne ve¬ seli me popunoma, niti slast ne d 4 j e, mat. 154 zrok d a j e s. Bonaventura, 160 takvem odgovor srdita d a j e, mulih ap. 3 rasti vu znanu skrovnostih oneh, koje cirkva na prvo d d j e, 167 koju peldu na prvo daje P. Heimbach, 283 nernu sam Kristus daje svoju oblast, 201 itd. Jednako preštimava kaj bog daje kaj bog vzimle; 203, 213, 216, 221, 228, 249, itd. krist. blag. 26 ovo nam d d j e priliku, 28 daje im dobra sveta, 106 peldu svetosti nam daje, itd.; — daje: krist. 247 duši našoj svedočanstvo daje, da smo detca hegova; — da ju: mulih ap. 398 vezda ne daju se takve pokore, 501 drugem zlu peldu daju, kov. kemp. 177 koja Žitka pobolšane i zažganost srdca daj u, math. 2, 3, 35 vsa ova na pamet donašana daju nam kruto hasnovitu priliku pre- mišlavana; — daju: petr. 220 popevka kum se desetere zapovedi božje tomače i na znane daju, 237 b koteremi se vnogi navuki vu sveteh evangeliomeh zaprti tomače i na razum d a j u, 290 b ki svojem ovcam duhovnem na znane daj ti, mul. op. 404 k tomu daj ti se nekoje oblasti. — A složena s prijedlozi postavši ite¬ rativna mijena ' na ", što se u knizi ne bileži na pose: daj em: gašp. 1, 451 čast po klučeh oveh znamenuvanu tebi podaj em, krist. blag. 81 p o dajem mene negvoj sveti voli, krist. 42 pre¬ daj em se vu ruke tvoje, krist. blag. 222 pridaj em k tomu pomenkane, kov. kemp. 277 lebi se z dajem; — daješ: mat. 160 štimaš da lutomu zverjri elephantu ruku podaj eš; — daje: mat. 140 koi Žitku čekanu zreloču dodtije, 175 k ove lepote zvršenost lepote d o daj e. 524 koju krepost d o daj e človeku za službu božju, gašp. 1, 412 prstem device Marie tovarušem drugem med sobum nesložnem mir i složnost vekivečnu podaj e, 418 ve- liku hasen podaje tovaruštvo i pajdašene z dobrimi, 420 po keh dob sam s. Pavel tuliko hvale i ltibavi liemu podaje, krist. blag. PRTNOS K NAGLASU TT (nOVo)sLOVENSKOM JEZIKU. 19 19 vsega sebe čalarnostjam sveta povdaje, 160 blaženi koi sebe ravnanu božanskomu povdaje, 165 koi se pianšči ni p o v d a j e, petr. 290 b to je konec catechismusa detčinskoga, komu se p r i- d d j e ovde jeden opomenek pastirom, gašp. 1, 522 pri daj e k ovomu alduvanu s. evangelium današhi, da . . , mulih ap. 340 spravišče III. občinsko je dokončalo, da se nikaj ne p r i d a j e vu veruvanu nicenskom, kov. kemp. 200 milošča vse poštene i diku verno bogu pridaj e, mat. 140 koi jakost vu trudih vaseh pri¬ di j e, math. 2, 3, 116 Jezuš jošče pri daj e: . . , krist. 6 ali neje moguče, pridaj e nepokojen ov človek, da bi se stalna za- dovojnost nahadala, 38 sunce, p r i d a j e k tomu, mesec, zemla i i vsa druga tela nesi drugo kak združene oveh prašekov, krist. blag. 23 grehe grčhoin neprestance pridaje, kov. kemp. 185 to mi hitro na prvo dohija, kaj naturalski nasladnost zavdaje ali od navade se dopida, krist. blag. 104 tvoja milosrdnost mi zaufanost zavdije; 236 sebe za sina božjega van zdaje; — dajete: krist. blag. 227 koji se vu one iste prilike p o vda j et e, 192 koji grehe grehom p r i d i j e t e, math. 2, 3, 25 ah vi za vas same ne trpite radi, kaj budete stoprav za bližnega trpeli, kojega rajši ža¬ lostite i nemu vnoge nevole zavdijete, krist. blag. 247 kuliku obšanost za v dajete negvomu srdcu; — daju: math. 2, 3, 147 po svojeh čineh i rečeh izdaj u se, kojega i kakvoga duha jesu sini, 2, 3, 148 ravno potom sebe kakti hmarie jiidi iz daju, kov. kemp. 172 reči moje vsakojačku zavdaju radost. Osnova deje dolazi samo složena s prijedlogom na u značeriu sperare, exspectare te ima naglas ili na de ili na prijedlogu: n a- deje ili na dej e: petr. 269*> o da bi se gušče krat od toga spominala gospoda i plemeniti ludi toga sveta lubiteli! nadejem se, da ne bi svoje spovedi na tri ali četiri godišča odlačili, petr. 158 i ev. tirn. 145 hdče dojti gospon onoga sluge on den, ki se ga ne n a d e j e, mulih ap. 118 ki ovoga marlivb ter stalnb nasle- duju, naj se drugoga konca ne n 4 d e j u. — Nu danas je običniji oblik od osnove nadeja n. p. krist. 85 o bože, ja se dobro n a- dčjam kada mislim da ti od početka sveta ravnal jesi. gnije: gnije: gašp. 1, 946 trava od zime včne, od vode gnije; — g h i j u : zagr. 2 a 8 drage masti mogu zdržati vu bitiu mrtva tela da ne g n i h, 2 a 200 koj zrok, da oni betežniki g n i h na postelah? greje: grejemo: gašp. 1, 680 z darom negovem ogre¬ jemo se. 20 M. VALJAVEC, leje: lej e š: gašp. 1, 858 od tebe čakaj uči da iz goruče tvoje' ltibavi plamnišča nekuliko iskric vu mrzlo srce moje v 1 6 j e š; — leje: gašp. 1, 635 olovo začne širom van kipeti i ovak kipiiče dvadeset i pet grabantov i liaharov poganinskeh opali, o b 1 o j e i vumori, krist. anhang zur grammatik der kroatischen mundart 141 dhm ti po glavi, da te taki krvavica p o 1 e j e, vran. rob. 1, 68 voda vu potoku Elbe več krat tak velika dojde, da se dale na suho p r e 1 e j e, gašp. 1, 745 Singil potok proti navadi vodami napunen razlčje se, 1, 841 pri oružju stoječem voda morska pod noge van razlčje se, 1, 72 za dokončanimi večerum pripaše k sebi obrisač, v 1 č j e vodu na medenicu da opere noge blatne apostolov, 1, 493 na molitvu svete mučenice gusti dežd iz neba z lej e se i ves pogasi ogeh, vran. rob. 2, 150 komaj da ogen plamnom počel je goreti, nut na jen krat z lej e se takova ploha, da je ves ogeh k času pogasila; — lej u: vran. rob. 1, 85 suze ga p o lej u, 1, 149 ovde p o 1 e j u ga suze, krist. 22 vode se r a z 1 e j u i poplave pola vaša. pije: pijem i pijem: krist. blag. 133 ako ja nekuliko več jem i pijem nego mi je potreba, kaj je za to? — pije: kov. kemp. 219 koteri je telo moje i p i e moju krv, vu meni ostaje i ja vu nem, mat. 125 prime u ruke vračtvo i sve do kaple popie; — pij h: gašp. 1, 653 Judi i živina naj nikaj ne okušaju, niti se naj ne pasu i vode ne pij u, petr. 25 vsaki človek najprvle dobro vino daje, te gda se opiju, onda ono ko je gorše. p 1 u j e = plove: pluje: mat. 390 labud je takva ptica koja sada je zemelska sada vodena, jeden krat stanuje na zemle i onde pase se, jeden krat na vode plii j e kakti riba; —- pluj u: mat. 391 nisu za nebo duše povračne, k oje sada se podižu vu nebo s po¬ koram s. spovedi, sada pl ti j u vu vode nečisteh telovneh poželejn. pluje spuere: p litju i pliiju: gašp. 1, 790 čujhči razglašene ovo nekoji pobčgnu, drugi Kristusa p o pliiju. psuje (od ptsuje): psuje: krist. blag. 162 p s it j e, kitne, prekliha duhovne, 264 svet naj p s it j e, gašp. 1, 526 obšani ga, pošpota ga, o p s il j e ga. seje: sejem: petr. i ev. tirn. 126 znal si da ženem gde ne s e- jem; seje: mat. 257 žitek koi se poseje ne rodi, nego žitek posčjan. — sejete: mat. 254 rčči nedostojne pri poslu vašem mešate, vpletate, sčjete. — seju: petr. 111 gledajte ptice ne¬ beške, da ne sčj u niti zenu, ev. tirn. 99 glčdete na ptice nebeške, da ne seju niti ne Ženu. PRIN0S K NA'GLASU D (NOVo)sLOVENSKOM JEZIKU. 21 smeje: s m e j e (rede: smeje nu samo tako složena s prijed- logom): gašp. 1, 315 svettival je vsem, da od sveta ovoga čuvaju se, koteri ni drugo nego jedna norska hiža, vu kojoj jeden plače a drugi smeje se, mat. 555 koi z greha smčje se, 1, 542 na prošriu ovu s. Blaž n a s m e j e se, 1, 650 čujuči da Jezusa Kri¬ stusa na križu raspčtoga boga Peter pripoveda. nasmeje se; —• smejete: mulih ap. 70 jaj vam, ki se vezda smejete, ar se budete plakali; — smeju: mulih ap. 63 judi se onde smej u, gde bi se negda plakati morali. staje samo složena s prijedlozi: s t a j e m : kov. kemp. 260 sam vu sebi se sramujem, da tak suh i prež pohotena srdca o sta¬ je m, 107 ako se meni samomu ostdvjam, nut nikaj sem i vsa mlahavoča, ako pak k času na me se ogledaš, sproti jak posta¬ jen] i novim se veselem punim, 167 ako me ti ne pomoreš i znutra ne vputiš, ves mlahavi raspuščen p o staj e m, 277 tebe službenem zakonom vse dneve Žitka mojega p r i s t a j e m ; — s t a j e š: kov. kemp. 167 ti on isti vsigdar jesi i ostdješ na veke, 229 kuliko krat skrovnosti ove spomenek činiš i telo Kristuševo primleš, tuliko p liti odkupleria tvojega posel opravlaš i delnica vseh majmov Kri- stuševih postaj e š, 210 dosta batriv jesi kak dugo nikaj protiv- nosti ne zeststješ; — staje: gašp. 1, 478 trezen budi, ar mene vre ne staj e i vreme razlueavaiia mojega nastaje, kov. kemp. 249 koi drugda se ne pripravla neg kada s ve tok nastaje, a s naglasom na prijedlogu: petr. 67 i ev. tirn. 63 ostani z nami, ar večer nastaje; mat, 223 razbojnik obstaje vu svoje tvrdo- kornosti, krist. 13 doklam ovo povojno burkahe krvi obstaje, zagr. 2 a 52 greli naproti milošče božje ie rauno kakti iedna pavu- čina, vu koiu ako veter puhne, tak ie n e s t k i e, gašp. 1, 648 nut ovo z vami o staj e Šimon vaš bratec, kov. kemp. 219 koteri je telo moje i pie raoju krv, vu meni ostaje i ja vu nem, mat. 230, 275 krist. 48 koi vu nepresežnem spoznaiiu stalno ostaje, math. 2, 3, 38 ako se ja od vas vu telu razstavjam, ostaje vendar moj duh pri vas, krist. blag. 108 vu najvekšoj pogibeli neprestrašena ostaje, gašp. 1, 668 več krat spoznavamo, da člo¬ vek svet i pobožen, ako vu greh vupade, gorši od liega najti se ne more grešnik; po keh dob vu hmahici svoji vsigdar bole i bole raste i zadrživa se, vse grehote post .i j e občina i jezerišče, krist. blag. 129 razum potemniije i tup post j e, 1, 709 mati sina vu gradu zaprtoga vsakojačkem mičinom skušavati ne p r e s t & j e, kov. kemp. 166 stari nepriatel vsem dobrem protiven ne prest <4 j e 22 M. VALJAVEC, skušavati; krist. blag. 190 po smrtnem grehu postaje človek nepriatel božji, presta j e biti sin božji; — sta jemo: math. 1, 1, 219 v nevolah postaj emo male vere i bojazlivi 2, 3, 133 po tom postajemo sužni greha, krist. blag. 66 detci spo¬ dobni po staj emo, 282 kat slabo verni postajemo, 29 ne pre¬ sta j emo grčšiti; — stajete: math. 2, 2, 196 vsi vsako leto čujete ov evangelium čteti se i nekoji sami takaj čtejete ter vendar 0 s t a j e t e proti sebe zbantujučeni nepomirlivi i nečutlivi, krist. blag. 172 grdeši pred bogom postaj e t e, gašp. 1, 891 vi greš¬ niki ozivate mene majku milosrdnosti a ne preštejete Siniti mene mater tuge i žalosti; — staj u: petr. 5 gluhi čuju, mrhi gore s ta ju (mjesto vbz-staju), kov. kemp. 199 malo koteri sebi samem trse se zvršeno vumreti niti popunoma iz sebe kane iziti, za to vu sebi zapleteni ostaju, mat. 562 dobra tak o s ta ju nenajemna, gašp. 1, 668 zapeliva, da zmed vseh grešnikov vekši 1 odurneši po s ta ju, 1, 762 s kojum dotikaju se betežniki i tak zdravi p o s t a j u, kov. kemp. 206 odebraneh lastovit ddr je mi- lošča ili lubav, kojum nakinčeni vredni p ostaju Žitka vekivee- noga, mat. 1, 227 koji obilni z vsem dobrom postaj u, 244 mahniti p o s t a j u, krist. blag. 295 zvrhu nih fantiti se ne pr e- staju, zagr. 2a 33 sada opatice se staju (= vstaj u), 196 vu pravdenom skrušehu se z e s t a, j u skupa vu svetom kušcu bog i pokajana duša. — stajeju: krist. blag. 115 zločinstva nekašti- gana o s t a j e j u, 119 ako prem pregreške Judih otajne o stajeju poglavdrom^ ne ostajeju vendar otajne oku sveta siidcu, 59 koja aldov smrti postaj e j u. šije: šijei sije: gašp. 1, 709 junak Kristušev pobere fa- latce razdrapane svite, poleg mogučnosti skupa z e š i j e i telo obleče svoje. št uje (od čLtuje): št uje: gašp. 1, 410 ovem načinom vu Marii poštuje se divojačtvo, 1, 462 ovak pobožne sebi službe- nike višiii gospodin bog po štirje, (a na prijedlogu naglas: 1, 750 poštuje); — štuju: gašp. 1, 442 nega lube i postu ju. uje dolazi samo složena s prijedlozi: u j e i lije: gašp. 1, 734 na k oj ega pogled z milosrdnostjvim gehen Ivan čepel iše zezuje svoje i detetu prikaže. z naj e dolazi do 3. plur. samo složena s prijedlozi: znajem: krist. blag. 104 s po znajem grehe moje, 123 ja nikaj nad me- nom ne s p oz n S, jem, 250 ja sem pastir dobri i spoznaj e m ovce moje; — znaješ: krist. blag. 80 sreče na oveni svetu vu PRINOS K NAGLASU U (nOVO)sLOVENSKOM JEZIKU. 23 ničem ne spoznaj e š. — znaj e: krist. 63 bog sp o znaj e vse vsigdar moguče stvari koje je stvoril, 75 po keh dbb se previd¬ nost božanska i na slobodne ludih čine preteže ter tak bog od oveli dobro i zlo spoznaj e, tak se nikaj pripetce dogoditi ne more, krist. blag. 121 ne spoznaj e da mu se z onum meram meri s kojum on meril je, 187 ne bude imel boga za otca koji ne spoznaj e cirkvu za mater; — zna jemo: krist. 84 na ku- liko sp o z najem o, da nam dobro ide, jesmo pokojni i zadovolni; — znaj e te: math 11, 35 velika za vas sreča, koji Jezusa Kri¬ stusa s p o z n a j e t e; - z n a j u: petr. 54 z n a j u ovi kotera sam ja govoril, 85 ovce za nim hode, ar z naju glas negov. ž i j e : ž i j e m: kov. kemp. 257 gdo m! da, gospodine, da te najdem samoga i odprem ti vse srdce moje i vžiem te se kak žele duša moia? — žiješ: kov. kemp. 194 včinim da se s trudov zabiš i nutrhega pokoja vžieš; — žiješ: 64 ako nikaj drugo, neg dobrovolnost božansku i bližiiega korist kanil i iščeš, nutrhe se slobode vžieš; — ž f j e: kov. kemp. 147 koi ne žele ludem se dopadati niti se ne plaši nedopadati, velikoga se mira vžie. b) Osnove koje iinaju pred nastavkomje fe/slovke ili više ih. aa) Osnove na e ispred nastavka je a) u kranstini. U opčoj su porabi samo dvije osnove: plčsneje mucescere i čnteje. Ova izgubivši poluglasno mijeiia c pred t na š te je pred nastavkom je jednoslovčana i s toga več sprijeda napomenuta. U plesneje ima ' na početnoj slovci u svili osobah: plesnejem, plesneješ, plesneje; plesnejemo, plesnejete, plesnejo i plesnejejo; plčsnejeva, plesnejeta, n. p. Levstik u Zvonu 1881 211: snopje oprime ali s plčsneje. Jer drugo e nema naglasa, mijena se u govoru na poluglasno i kako se u knizi poluglasno različito bileži, to dolazi i kao u kao da infinitiv glasi plesnovati, n. p. jap. prid. 2, 151 ti čevli, kateri v enim koti tvoje hiše pl e s n uje j o, gredo unimu vbogimu, katevi more bos po ledi inu snegi hoditi. — U Dolenskoj govori se jošte u m S j e intelligere s " na me: umejem, umeješ, umeje, itd. met. 206 umsm, Unterk. u meje m. Gregorčič 42 moj ptiček, jest dobro umejem bolest, ki vbogo srce ti raz- rlva, levst. žup 88 samč ob sebi se umeje, de se je vojaku treba tudi o tej priliki zglašati županu, 187 te končnice sem se največ držal tudi jaz, ker je zel6 pripravna ter človek v hipci umeje, 24 M. VALJAVEC, da je to kakšen davek, Gregorčič 92 ta črni plašč vam je v za- smčh, a ga umčjete? U Goričko;) se malo ne svi glagoli, k oj im se infi niti vri osnova završuje na e, govore s presentnim nastavkom je: umrejem, umre- ješ, vrejem, vreješ, živejem, živeješ, itd. U slovenskom Glasniku god. 1865 pag. 350 piše neki A. Z. ovako: Ob bregovih počasne Ipave in drugej po Slovenskem imajo glagoli s končnico čti v sedajnem času končnico im, iš, f itd. ali em, eš itd. n. pr. leteti: letim, letiš, leti, itd., želeti: želim, želiš, želi, itd., vreti: vrem, vreš, vre, itd. Tukaj pa ob bregovih de reče gor ne Soče imajo isti glagoli v sedajnem času malo da ne vsi končnico ejem, čješ, eje itd., n. pr. leteti: letejem, leteješ, leteje, letejeva, letejeta, letejemo, letejete, letejo; želeti: želejem, želeješ, itd., vreti: vre¬ jem, vreješ, itd., slabeti: slabejem, slabeješ, itd.; hitčti: hitejem, hiteješ, itd.; bogateti: bogatejem, bogateješ, itd.; umreti: umrejem, umreješ, itd.; živeti: živčjem, živeješ itd. (kakor sploh navadni štejem, štčješ, šteje itd.). Končnica im, iš, i itd. se redkoma sliši, pa skoraj samo iz tistih ust, ktera znajo brati. Vendar rekajo sploh sedeti: sedim, sediš itd. pa ne Sedejem, sedeješ itd. Ako bi se hotel kdo z lestnimi ušesi prepričati, se li res čujejo končnice ejem, eješ, eje itd., pride naj poslušat prosto ludstvo v Bovec, Cres-Sočo, Log , Žago, Srpenico, Trnovo , tudi v Kobarid. — Iz istih krajeva poimence iz sela Krna u Tuminskoj prof. Erjavec pod naslovom: ,iz potne torbe' u letopisu matice slovenske za god. 1879 i 1880 navodi ove glagole: bntčti, b i> tč j e m glim- men (1879, 135): v oglčnici b ut eje. Tolminsko; — dnhtčti, dnhtejem, močno sopsti: pes dehtčje. Krn. gomleti, gom- lejem, izgomleti. „Da biti uščsa izgomlela! 11 govori mati otroku, ako je ne če slušati; — gomoleti, gomolejem flackeru: pla¬ men g o m o 1 e j e, Krn. — lehneti, 1 e h n e j e m, leichter vverden. Krn. — močnčti, m o čn ejem, stiirker vverden. Krn. — obudo- veti, obudovejem, wittver vverden; — prehudčti, prehud e- j e m durchfaulen; zmehneti, z m e h n č j e m vveich vverden. b) u ugarslcoj slovenštini na koliko ja znam, toga oblika više nema do 3. plurala u onih osnova na e koje to č ne izmjehuju glasom i. O tom biče govor kašne. PRINOS K NAGLASU U (nOVo)slOVENSKOM JEZIKU. 25 c) u kajkavštini potpuni oblik čje živi amo tamo iošte u osnovi želeje cupere: želejem, želeješ, želeje, želejemo, želejete, želeju, pa tako dolazi kad što i u knizi bez oznake naglašene slovke, ali kadkad dolazi e ispred je obileženo, n. p. želejem: gašp. 1, 674 i ja ovdi zdravje tčla mojega zadobiti želejem; — želeješ: gašp. 1, 573 spoznavam da ti želeješ z menum šaliti, 1, 631 za kaj tak mene želeješ prekaniti, da zaručenoga kaniš ostaviti? — že¬ leje: gašp. 1, 264 vsakoga koteri pred kipom milosrdnosti ž e 1 e j e vas prekaniti, suze naj taki vsehnu, 1, 708 mati glas ov čujuča za liim odpravi se, da ondi, koga tuliko želeje, videla bude. — U potpunom obliku ali veoma rijetko dolazi i osnova u m č j e, obično složena s prijedlogom raz i s naglasom na nem: razme- j e m. Cita se i u knizi ali bez oznake naglašene slovke, n. p. gašp. 3, 743 ne pristoi se tebi taki smrtjum ludem groziti se prvo nego istinu razmeješ. — Inače dolazi 3. plur. na eju u onih osnova na e, ko j e to e ne izmjenuju glasom i. Nu o tom kašne, bb) Osnove na u ispred nastavka je. To su one osnove koje se u infinitivu završuju nastavkom ova. oc) u kranštini ima u ispred nastavka je potisnuti naglas i to u omašnoj večini osnova, pače mogu se i sve ovako naglašivati. *a) " na u ispred nastavka je : darujem darujemo darujeva daruješ darujete darujeta daruje darujejo darujeta. (daruj o) a n u: a n uje: ravn. 1, 123 gospod tvoj bog je gospod v sili go¬ spodov, velik bog, mogočen in strašen, ktiri se ne a nuj e lic in se ne dd podkupiti. boju: bojuje: preš. 171 Črtomir bojuje se nar mlsljši med junaki; — bojujejo: traun 321 kadar jih nagovorim, se ony po krivim čez mene bojujejo; — bojujeta: met. zd=. se (gad inn belouška) hudo bojujeta. cagu: caguje: traun 267 nih duša od hudiga caguje; cagujejo: rog. 501 v tem vboštvu godrnajo, v šouraštve ca- g^jejo. daru: daruješ: jap. prid. 1, 123 kolikur več meni pokme daruješ, toliku bol spoznam nevarnost; daruje, rog. 3 26 M. VALJAVEC, gdur Mario kol offruje bogu, bug tega d a ruj e s tčm karkoli po- žely, 621 čast iz katero tč zadete pognada inu daruje, skrili. 345 kdor od krivičniga blaga daruje, tiga offer je nečist, 346 kdor postavo drž v, veliku 6ffrov daruje, ravn. ber. 15 Abel mu daruje prve mladiče svoje čede, 193 vsaka stvar ti hvalo vso daruje; — darujejo: škrin. 357 vsaku ozdravilu je od boga inu krajli za to istu darujejo. domišlu: domišlujejo: škrin. 17 tat skrivaj pride kadar si ludje nar majn domišlujejo, pok. 1, 85 nega ny po polnim zapustil kakar si ony domišlujejo. dopovedu: dopoveduje: traun. 41 en dan dopovčduje timu drugimu inu ena noč drugo vučy, 193 prerok d o p o v e d u j e, kaku veliku gnad je bog izraelskimu ludstvu sturil. dovolu: dovoluje: levst. žup. 68 zategadel jim zakon do- voluje da morejo voliti in biti izvoleni, 120 kitke naklade je bilo treba navreči na davke, kakor dovoluje ministerski ukaz. francozu: francozuje: preš. 99 sej včmo de turčuje Srp, de Rusi tatarijo, Poldk de francozuje. glasu: glasuje: levst. žup. 15 glasuje se navadno vstavši in obsedešvi. gospodu: gospoduješ: skrili. 188 ti z velikim zandšanam čez nas gospoduješ, traun 224 ti gospoduješ čez divjahe tiga morja; — gospoduje: rog. 187 en pokorni človik govorit zamore od premagana kir en taki čez te hudyče gospoduje, 188 skuzi tu gospoduje čez satana, škrin. 51 kateri sam čez se gospodtije, 67 bogatin gospoduje čez vboge, 123 v časi gospoduje človek čez človeka k svoji škodi, 190 koliku lepši je ta kateri čez le te gospoduje, 355 jezik vednu čez te rečy gospoduje, traun 143 bog čez vse pokrajne tiga s ve j ta gospo¬ duje; — gospodujete: škrin. 167 nastavite vušesa, kateri čez množice gospodujete; — gospodujejo: rog. 187 ony čez te budyče gospodujejo, pok. 3, 42 mogočni radi čez druge g o s o d u j e j o. gostu: gostuje: preš. 45 Turjačau spet g o s t u j e Rozamun- dine snubače. hudu: huduje: traun. 130 David se huduje čez Savla, imenu: imenujem: pok. 1, 11 tebe ne imeniljem očeta, ampak gospoda, met. 218 se imenujem; — imenuješ: met. 218 se imenuješ, — imenuje: rog. 38 Marjeta ali Marina je use enu, kir Marina po grkskim jeziku, Margarita po latouskim, PRENOS K NAGLASU U (NOVO)SLOVENSKOM JEZERU. 27 Marjeta pak cranskim se imenuje, 104 Anna telkain kakor gratia gnada se imenuje, 513 America se od nas ta novi svejt imenuj e, 578 Magdalena imenuje se ta d Jezusa ner zaluble- niši, 628 za kaj nega eniga trylejtniga otroka imentije? škrin. XXXVIII s. Auguštin jih bukve kristianske modrosti imenuje, 156 on se božjiga syna imenuje, 296 kaj je teži kakor svinčc ? inu to kakti se drugači imenu j e kakor norčc ? 299 kateri per- sega inu imena imenuje, ne bo popolnoma brez greha, traun. 365 on šteje vse zvezde inu imen ti j e vsako z iie imenam, ravn. ber. 168 voda morja vsttija šest ur in pada zopet šest tir: vstaja se imen ti j e natok, pad utok, 189 kdor vse te dolžnosti opravla, se imentije dober in zvest podložen, preš. 171 ki djdovski se gradeč imentije; — imenujemo; rog. 96 Christiane se ime- nfijemo, 542 tu en c.djhen, en čudež, en miracul im en ti jem o, ber. 10 začetnika sveta im en ti j e m o z vso častjo boga ; — ime¬ li uj e t e : rog. 222 da te hudobije, tadle inu grejhe iz Pinedam ene kože imenujem, tu trdete samy, kir veden te le take im en li¬ jete; — imenujejo: rog. 34 katere (srage inu kaple) ty večni solze ime n tij e j o, 291 per tem Jezusa inu Mario veden u tem smehu, spasu u šaukajnu imentijejo (a 159 imenujejo biče po- grješno), škrin. XXXIX Grki imentijejo te bukve zapopadek vseh čednost inu dolžnost, ravn. ber. 158 vse stvari, ktere se rade v vodi rastope ih občuten slaj na jeziku store, se imentijejo sol; — imenujeva, imenujeta: met. 218 se imenujeva, ime- ntijeve, imenujeta, imenuj eh. — Kad što dolazi pisano imenu i imtinu, a to s toga, što se mislilo na supstantiv ime i ime, n. pr. škrin. 194 imenuje. iz delu: izdelujem: met. 126 iz delti jem; —izdeluje: škrin. 198 lončar mehko glino tlači inu iz iie vsako postido izdi¬ hi j e (— de — jer delam, delo), 340 kakor jil eniga lončarja v negovih rokah, kateriga on izdeltije; — izdelujejo: ravn. ber. 152 iz negoviga boha se naredi ribja mast, s ktero usnarji usne z de Iti jej o. izdihu: izdihujejo: pok. 3, 18 materam svojim rek6: kje je krtih inu vinu? kadar na trgih mesta kakiir raneni medle, ka¬ dar v naročji svojih mater svoje duše iz di liti jej o. izglihu: izglihuje: rog 223 te grejšne kliče inu iz g 1 i h tij e iz Jezusam. izkazu: izkazuješ: rog. 127 tem starim to doužno čast izkaz tij eš, pok. 1, 20 zuper en list kat§riga vgter odnese s k a- 28 M. VALJAVEC, zliješ svojo mogočnost; — izkazuje: rog. 123 za eno majhino hvalo to ner vehši hvaležnost izkazuje, 188 kadar se ta pokdr- šina izkazuje, 569 katerimu to človeštvu to čast izkazuj e, 570 ta svejt nevarniši je kadar se perlizuje kakor pak kadar se nadlčžen izkaz lij e, 582 perjdznosti nemu izkazuje 600 ta use tu iz kazil j e, skrili. 376 on očitno izkaz lij e čudeže svoje modrosti, ber. 188 kdor gosposkam čast in pokoršino ska- zdje; — izkazujemo: rog. 130 kar za eno lubčzan inu mi¬ lost izkaz lijem o eden temu drugemu; — izkazujete: rog. 310 v hišah pred s. križam kakil se izkazujete ? po- rednu ; — izkazujejo: rog. 94 skuzi katere samimu hudyču to čast izkazujejo, 303 tu i z k a z d j e j o ty perjazni pogo¬ vori, ravn. ber. 179 naj podložni svojo lubezin deželinimu oblast¬ niku s k a z u j e j o, levst. žup. 147 deželni brambovci s k a z u j ej o se samo na postaji brambovskega razpreglednega uradu. i z m i š 1 u : i z m i š 1 u j e š: preš. 72 od ne al od pomladi z mi š- Jdješ pesmico? — izmišluje: škrin. 18 srce kateru to nar hujši z m i š 1 u j e, preš. 69 Urška si vedno izgovore nove z m i š } u j e; — i z m i š 1 u j e j o : traun. 19 v svetih katere si zmišlujejo so samy vjeti, 92 i pok. 1, 106 golufie cel dan i z m i š 1 d j e j o. i z p o 1 n u: i z p o 1 n u j e : ravn. ber. 7 ravnajte se po tih posta¬ vah. Kdor ih ne s p o 1 n u j e, ga bodo nego vi učeniki posvarili in okregali; — izpoln ujejo: ravn. ber. 196 o zdravi uki so, k’jih starš’ otrokamdajo! kter’jih spolndjejo, živlene srečno imajo. izprašu: izprašujete: rog 32 kaj tu sprašiijete? — izprašujejo: rog. 283 šč ni tu dčjte rojenu, užč ty stariši zbirajo tu ime tajstimu, uže se s p r a š d j e j o, 418 sprašujejo se očaki, za kaj s. m. cerku obhaja ta današ(n)i gud, levst. žup. 98 kadar se ludje uradno izprašujejo o državnih pripadkih. iz pregledu: izpregleduje: škrin. 376 on spregle¬ duje brčzen inu človekovu srce. izpremenu: i z p r e m e n u j e : rog. 496 b ta modri človik u tč oblasti se na s p r e m e n u j e, 554 Maria spremenuj e grejšnike k angelam. izpremišju: izpremišlujem: rog. 103 tega če s p r e- m i š 1 u j e m o, vidimo de . . ; — izpremišju jejo: rog. 303 včenyki, kaj skuzi ta pogovar hotel je bug V. M. oznanit inu po¬ kazat, premišlujejo. izpriču: izpričiije: rog. 174 tu s prič d j e s. pismu, 220 tu kar govuril je od zgoraj, trde inu s p r i č uj e uni, od kateriga PRINOS K NAGLASU U (NOVo)sLOVENSKOM JEZIKU. 29 piše Caesarius, 265 de tu morje je ena nucna reč, spričhje nam Plinius, škrih. 321 jezik kateri s pričuj e smrt per nese; — i z p r i č ii j e j o: rog. 11 jelen kir ustrlen in rajnen se od tega louca zamerka, zdajci uzdigne se na gorre inu hribe, ysče tu ze- liše dictamnum ali ta dhuje polaj : tega kir se najč, iz tem ozdravi te žlake inu sceli te rane, kakor pravjo ty naturalisti, s priču¬ jejo ty louci inu potrjuje praxis quotidiana ali usagdajna skušna, 93 kakor spričujejo ty nauki, 524 kažčjo inu spričujejo le to liegovi veliki čudeži, 552 kakor spričujejo bug, angeli inu hudyči; — izpričujeta: rog. 28 kakor piše Moyses inu s p r i- čujeta Galeb inu Josue, preš. 108 nam spričujeta pisarja Luzijade, Don Quixota, kakošne Parnasa pota. izrezu: izrezi!je: škrih. 191 lesni delavec . . kar lesa čez ostane, zvestu izrezuje. iz t egu: iztegujem: traun. 190 ob času te nadlhge yšem jest gospoda, po noči (stegujem) jest pruti nemu moje roke, 221 gospod, cel dan vpijem jest k tebi inu iztegujem moje roke pruti tebi, pok. 3, 118 k tebi iztegujem moje roke; — izte¬ guje: škrih. 99 pruti vbogimu svoje odprte roke izteguje. izvolu: izvolil je: rog. 128 kadar zbyra, stavi in iz volu j e se en kraji, tedaj na try rečy se susebnu merka, jenu: j eh uje: preš. 70 lej, sonce zahaja, j e nuj e že raj. k a z h u: kaznuje: ravn. 1, 13 kar je hudiga črti in kaz¬ nuje bog; — kaznujejo: levst. žup. 101 kdor bi se tak6 molčč hotel splaziti mimo zakona, kaz h h j e j o ga za obrtovnega prestopnika. konču: končuje: rog. 323 kir tu zdravje na pomankiije inu leben se na končuj e. kraju: krajujem: met. 123 i 209 krajujem;— kraju je: škrih. 95 skuzi tri rečy se zemli nepokoj gody : skuzi hlapca ka¬ dar k ral uje, skuzi norca kadar od jedy sit posthne, skuzi zu- prno ženh, 97 kjer pijanost k rajih je, ny nič zamolčaniga, 114 kraji čez sebi podvržen svejt kraj lh j e, traun 115 bog k raj¬ ih j e čez nevernike, 237 gospod kraji uje, ravn. ber. 193 tvoj blago dar k ral uje, preš. 73 ko pride tje do grobov, kjer seer kraj uje mir, zasliši med mrliči gospod glasen prepir, 129 po morji k r a j u j e mir ;' — k r a j h j e j o : škrih. 24 skuzi mene krajli kr a jih jej o, 199 kateri tvoje ludstvu sovražio inu čez to istu krajlujejo, so prevzetni, pok. 3, 39 kateri vž lvloiie, traun 170 bog vsliši te vboge inu ne zaničuje svoje jetnike, pok. 1, 125 svejt svoje lubi, zani- č u j e pak inu sovraži use to istu, kar ni negovu, 2, 14 sebe za goršiga šteje inu druge sam per sebi zaničuje, 2, 43 kdor vas zaničuje, mene zaničuje, kdor pak mene zaničdje, zani¬ čuje tega, kateri je mene poslal, ravn. ber. 195 otrok ki staršov ne spoštuje, jih draži, žali, zaničuje, popači svoje si srce; — zaničujete: rog. 621 iz navošlivosti te tadlate, grajate, zani¬ čujete, reznašate; — zaničujejo: rog. 311 kateri svetyhe za- ničujejo, 327 te enake tadlajo, te majnši zaničujejo, 650 vi- dili bi, kaku eni u cerkvah le tč zaničujejo, skrili. 2 neviimni modrost inu vuk zaničujejo, pok. 1, 40 kateri k svojimu po- bolšartu poslane nadloge zaničujejo, 3, 8 zaničujejo vž§ častitiga; — zaničujeta: rog. 141 brez usiga strahu sta odgo¬ vorila, de negbve bogove zaničujeta. zapisu: zapisuje: traun 220 gospdd, kateri ludstva inu po¬ glavarje zapisuje, je te razštel, kateri bodo v hemu rojeni. PRINOS K NAGLASU U (NOVo)sLOVENSKOM JEZIKU. 43 zapovedu: zapoveduješ: traun 107 kateri zapove¬ duješ, de se Jakobu pomaga; — zapoveduje: rog. 25 aku si lih zapoveduje nam Jezus, diliges proximum . .., 275 člo¬ veku zapoveduje: date, 626 cerku zapoveduje ta današni dan h časte temu papežu kakbr eno s. nedelo praznuvati. Zapo¬ ved u j e s. m. cerku prazntivat dan s. Silvestra, pok. 3, 68 katera nam vtipati z a p o v e d u j e, ravn. ber. 31 delati kar on zapove- d u j e ; — zapovedujejo: škrin. 24 postavodajavci zapove- d ti j e j o to, kar je pravičnu. z a s a j u : z a s a j u j e m: met. 127 z a s a j ti j e m. zasmehu: zasmehujejo: pok. 3, 28 oni mojo pokoro za¬ smeh ti j ej o. z a s r a m u: zasramuje : škrin. 38 pravičen črti lažnivo besedo, hudoben pak zasramtije inu bo zasramtivan, 95 okti tega kateri očeta zasramtije, imajo od potokov krokarji izkluvati; — za¬ sramujejo: pok. 3, 24 cel dan z as ra m ti jej o mene moji sovražniki. zaznamenu: z a z n a m e n u j e m: met. 122 z a z n a m e n ti j e m. zažmagu: zažmagujejo: traun 314 ravnaj tvojiga hlapca h dobrimu, de me ti prevzetni ne z a ž m a g ti j e j o. zboru: zboruje: levst. žup. 205 zborovaiie (je) tista doba dokler kak zbor hodi v seje, ali dokler zbortij e. zdihu: zdihujem: pok. 1, 124 jest pred teboj zdihtijem, 3, 20 jest zdihtijem inu ječim.., jest taku močnu zdihtijem inu ječim, de skorej omedltijem, met. 122 zdihtijem; — zdi¬ huješ: preš. 61 Lenora, se smejaš al zdihtiješ? — zdihuje: škrin. 311 ječy ne mož inu tiliu z dih ti j e, 329 on z očmy po¬ gleda inu zdi litij e kakbr skoplen kadar divico držy inu z d i- htije, 353 kjer gospodine ny, tam revni mož zdihuje, traun 213 David od Absolona pregnan zdi litij e po Sionu, pok. 2, 15 Čez svoje spačene ne zdi liti j e, 2, 22 nad svojo nesrečo zdi litij e, 2, 72 on sam notri v nas zdihtije, 2, 98 kaku milu ta sveta mati zdihtije! 3, 54 v sredi svoje močy zdihtije, ravn. ber 194 v nesreči k nemu le z d i h ti j e, preš. 5 oznantij, od žela kako zdihtije, po ni hrepeni sreč, 55 milo zdihuje in toči solzč, 106 mladost! po tvoji temni zarji srce britko zdihtije, 58 k ni (hčeri) mati perleti: bog vsmili se, zdihtije; zdihujejo: traun 151 kateri po nebesih zdi liti jej o, 213 pravični verni z dih ti jej o v dolini teli solz po večnim izveličanu, pok. 3, 69 pod težko butaro svojih grehov z d i h ti j e j o. 44 M. VALJAVEC, zgostu: zgostujejo: ravn. ber. 169 de megla vstaja, mora sapa za spoznane mrzleji biti kakor zemja, de se iz ne vsta¬ jajoče soparice zadržujejo in zgosti jej o. zrnariku: zmankuje: pok. 3, 72 meni svitlobe zmankije, preš. 63 se urno spustita v kolbp, de sape ji z man kij e. zveš el u: zveseluje: ravn. ber. 8 sonce nas poživla s s vij o dobrotlivo gorkoto in zveselije s svojo lučjo. žalu: žalujem: pok. 1, 100 kar moj nesrečen stan spoznam, čez tiga istiga zalijem, 1, 101 svet je zastopil, za kaj zali¬ jem.., zalijem čez svoje grehe, 3, 22 zalije m čez naš nesrečen stan; — žaluje: skrili. 296 čez mrtviga se sedim dny zalije, 353 tovarš s priatlam žalije za volo trbbiha, 372 čez ludy se žalije per nili truplu, traun 71 David čez svojo hudobio žalije, 91 David noč in dan čez svoje grehe žalije, 123 David žalije iz celiga srca, pok. 1, 97 on čez svoj nesrečen stan srčnu žalije, 3, 3 David čez svoje grehe žalije; — žalujejo: rog. 498 b ii tem zdišejo, jamrajo, zalijejo, pok. 1, 27 blagur tim, kateri žali jej o, za kaj ony bodo oveseleni, 1, 79 čez svoj nesrečni stan ž a lijejo, preš. 190 dokler ž a 1 i- j e j o po teb’ otete kardela. žegnu: že gnuje: škrin. 34 človek kateri že gnij e, se bo debelil, 85 kateri po noči vstane inu svojiga priatla z velikim gla- sam že gnij e, je enak temu, kateri liega kolne. Izgubivši poluglasno postaju jednoslovčane osnove čutu i pnsu: š t u, psu: poštujem, psujem. b) u ugarakoj slovenštini: Ovdje u ispred nastavka je glasi kao nemačko ii koje i knige onako bileže a dužinu označuju sa " nad u: ii. aldii: aldujem: mol. 246 moie grejhe gda žalujem za po- kouro ti aldujem govorjejne, vse činejne i trplejne. bantu: bantuješ: gon. 84 či b a n t u j e š druge, li ti si vrejden kaštige. boju: bojuje: nag. vog. 14 či se vojnik z mečom bije z Voj¬ nikom da ga smekne ali vseče, tak pravimo, kaj se bojuje ž nim, 17 bojuje se prouti protivniki. daru: daruješ: mol. 59 da nam tvojo s. miloščo povsed daruje š, 103 da našim dobročinitelom vekivečna dobra d a r li- j e š, 180 viipam ka mi d ar lij eš mirovno trplivost vu etom mo¬ jem betegi. PRINOS K NAGLASU U (NOVo)sLOVENSKOM JEZIKU. 45 dosegu: doseg uje: nagfl. 166 vu logej drevje ne stoji vu redi niti ednako daleč od endriigoga, nego neredno i na vekše tak na gousti, da se vrikovje med sebom dosegu j e; — doseg li¬ jejo: 196 nega trahi nas vsigdar od edne strani doseg ujejo. g 1 a d ii: g 1 a d u j e j o: kiizm. 6 blaženi so, ki g 1 a d u j e j o i žejjajo pravico, ar se oni nasitijo. gospodu: gospoduješ: trpi. 72 ti gospoduješ nad zburkanim mourjom; — gospoduje: mol. 169 Kristus kraliije, Kristus gospoduje, trpi. 51 gospoduje s svojov močjov ve- kouma, 84 kralevstvo negovo nad vsej mi gospoduje. gostil: gostujejo: nagfl. 102 bogatci moj sir jejjo, gda se svetlo gostuj e j o. gratii: gr atu j e: nagfl. 197 na jesen kak hladnej gratiije, listje z drevja k;iple. imenu: imenuje m: nag. vog. 25 gdare ete pisk imen u- jem be. kelko glasov se čuti da? — imenuje: gon. 16 vučenik se te vueen imenuje, nagfl. 73 kak da imeniije vučitel ono deco štero vči? Ono deco svoje vučenike imeniije; — imenu¬ jemo: nagfl. 73 povejte mi, kč samo ime n lijem o šoulsko deco? bar. 36 tjedna dneve etak i m e n ii j e m o; ■— imenujejo: nagfl. 73 šoulsko deco samo takšo deco imen ii j e j o, štera v šoulo hodi., je li se i dekličke vučenici i m e n ii j e j o ? — imenujeta: nagfl.- 72 obej se peri imenujeta. izkazu: izkazuje: nagfl. 12 vučitel dete s tejm začme k sebi vabiti, vu kom se je ono pri doumi najraj vrtelo, či se nemi na takšo oupravico ponudi prilika, k šteroj ob sebi naj bole volo s k a ž ii j e, nag. vog. 44. po pokloni dejte poštiivane s k a- žiije k svojim roditelom; — izkazujejo: nagfl. 11 prva ob- čiitejna vu vučenico gori dane decč so tak ostra, da vu jako vnou- gom pripetjej nagibno mouč s kaž lijejo nad h e cejlim vučevnim Žitkom, 196 eti vsigdar včkšo mouč s kazil jej o; — iz kž li¬ jeta: nagfl. 39 ka za dva ghisa se skažujeta vu reči etoj: od? kebzii: kebzujem: trpi. 102 nevernici šiitajo za menom, da bi me pogubili; ali jas kebzujem na svedovstva tvoja; kebzuje: nagfl. 8 po odgovarjam vu cejli govori se dejte pri- marja, da pazkej kebzuje na pitana vučitela, 33. Dober vučenik -kebzuje na reči vučitela, nag. vog. 12 vučitel na lUbeznivo oponašane osnovlenikov k en drugomi oumurno k e bz lije, gon. 65 ništero dejte ne kebzuje na vučitela; — kekzujejo: nagfl. 74 46 M. VALJAVEC, ka činhu z onimi, ki ne kebz lijejo? — kebziijo: trpi. 108 gos- podne, slišaj glas moj ; naj k eb z lij o vliha tvoja na glas proštie moje. koronti: koronuješ: trp. 50 koroniiješ leto z dobroutov tvojov; — korono je: trpi. ki te k or o nuj e z miloščov i smi- lenostjov, 120 on koronlije te vbouge z oslobodjejnem. kralu: krajuje: mol. 169 Kristus krallije, Kristus go¬ spoduje. kiipii: kupuješ: nagfl. 136 gde kupuješ cuker? — kupuje: nagfl. 137 tržeč za volo dobička kupuje, odava, ktipec za pej- neze kupuje potrejbna, gon. 23 zadav on dava, ki kaj ku¬ puje; — kupujejo: nagfl. 133 ka vse odlivajo, kupujejo tržci? 136 gde kliplij e j o motike, kose, sukne, leder? Jeso tržci ki začimbno, lakteno, železno, vinsko, krušno, vunsko gotovko kupuj e j o. kil šil: kušujeta: trpi. 70 pravičnost i mir se k 11 š uje ta. men tu: mentujem: mol. 269 želejm pokouro činiti, naj se »pekla mentujem; — mentuje: mol. 220 on svojom svčtom smrtjom nas pekla mentuje. milil: miluje: gon. 42 pojbič i kuščar sta dugo gleda'a na en driigoga, tak se je zdelo pojbiči, kaj ga je kuščar proso, naj nemi miluje mlade vu jajcaj bodouče. (gledaj smilii). mirti; miruje: nagfl. 91 mačka je skriven tat: či na nou gledajo, vse miruje, či se na stran zglednejo ali idejo, prednika vkradnosti more. naglajli: nagla j uješ: nag vog. 48 zato n agla j iij e š, da mojega vdrta oboužaš. naglasil; nagi a š uješ: gon. 91 znam jas, ka ti znameniiješ: sprolejtje naglasu ješ. nakraplii: nakrapliije: nagfl, 185 či dežd v mali kraplicaj kaple, pravimo: dežd: nakrapliije. nalekii: nalekujejo: trpi. 114 gizdavci mi skrivoma mreže mečejo i z zamkami vo raspresterajo vlak na poti; skopce nale¬ kujejo meni. (psi. 140). nasledil: nasledil jem; nag. vog. 10 vu doubi navuka se babam vu navodni knigaj eti vlejčnosti: prout torni naslediijem vidme preglednega obhoda; — našle du ješ: mol. 220 za kaj na- sladnost tvojega tej la na sle d liješ? — naslednje: nagfl. 8 po odgovarjam vu cejli govori se dejte primorja, da pazkej kebziije na pitana vučitela i poprejk da z mislami odgovore pajdašov svoji n.aslediije, 143 zdaj naslediije, da vučitel vu vučevnid bo- PEINOS K NAGLASU U (NOVO)SLOVENSKOM JEZIKU. 47 douči dugovaii prestorni stališ na tabli vu obrazki naprej postaviti, nag. vog. 35 zdaj n as le d uje molitev, 104 na blisk naslednje grumlajca med groznim trejskanem; — n a sl e d ujej o: nagfl. 20 vido bom viitro, či te znali imena dnevov poredoma praviti, kak zandrugim naslediijejo; — nasledil j o: nagfl. 20 navčite se zdaj, kak da naslednjo eti dnevi zandrugim, nag. vog. 17 vu etoj rejci: ez kak da nasledujo glasi zandrugim? 18 vu rejči bodouče glasi tak trbej zan drugim pisati, kak oni vu govorejni zan drugim nasledujo. nastanil (krivo mjesto nastaje od nastanoti): nastaniije: gon. 47 moždina na mokri ravnicaj i pri mlakaj ino močvari na¬ stali iij e. obdarii: obdaruješ: trpi. 24 ti si obramba moja, od stiska- vaiia obar ješ mene i s spejvanem obladnosti me obdaruješ; — obdaruje: nagfl. 74 vučitel te vrle hvali i obdaruje; — ob¬ darujemo: nagfl. 137 za to je potrejbno, da rie poštujemo i ni službo s pravičnim najemom obdarujemo; — obdarujejo: nagfl. 74 td pohvalijo i obdarujejo. očith: očitujem: mol. 247 grejhe moje o č ii t u j e m. obežii: obežuje: trpi. 119 on zvrači one, ki so potrtoga srca ino o bež iij e ni boleznosti (psi. 147). opašii: opaši! j e: trp. 93 boj di nemi liki pojas, s šterim se vsak dčn opašii j e: — opašu jemo: gon. 23 s podjasom se o p a š ii j e m o. o r o k ii: o r o k u j e: gon. dejte 6 r o k ii j e vse od roditelov. oznanil i oznaiiii: o z na n uje: trpi. 94 zmožna dela svoja o znan uje liidstvi svojemi; — oznanujo: trpi. 79 ne¬ besa oznahiijo liegovo pravico. pl a čii: plačuje: nagfl. 136 ktipiivec vu zlati, srebri, kufri ali bankaj plačuj e. p omilii: pomilujem: mol. 226 daj naj s tobom tiižno joučem i Jezusa pomilujem; — pomiluješ: mol. 108 vse one pomiluješ štere za tvoje spoznaš. potegii: potegujem: gon. 103 či si odiihavam, zrak po¬ tegujem notri; — potegujejo: gon. 103 stvare i narasi tildi notri potegujejo i vo puščajo zrak. potrebi!: potrebuje: nagfl. 3 vu vrejmeni našem se vu šterom koli s tl ni pozvana potrebuje vuvidnost, mišlene, 81 na hrambi držijo senou, slamo, mesou, slanino, silje, skiiho, gvant (gda ga sušijo), poprejk vse, ka veterno mesto potrebuje, nag. 48 M. VALJAVEC, vog. 10 ni včenč dugi čas potrebuje; — potrebujemo: nagfl. 132 k obarvani Žitka potrebujemo jčsti, piti i hrambo; — potrebujejo: nagfl. 63 knige dosta truda i troska potre¬ buj e j o, dokeč se vo zgotovijo. potu: potuješ: mol. 206 za eden mali svečki hasek i dobi¬ ček keliko potuješ ino se trudiš, a za nebeško dlko gda nogou zdigneš ? povračli: povračuje: trpi. 83 on ne p o v r a č u j e pouleg nepravdenost naši. praznil: praznujemo: mol. 256 šesta (zapouvid) pre- povejda, naj ne praznujemo. prekšenii: prekšenujo: trpi. 54 ki med vratami sedijo, od mene prekšenujo i vinopivci od mene spejvajo (psi. 69). p r e o b 1 a č li: p r e o b 1 a č ii j e t e: nagfl. 20 šteri den se re¬ dovno preoblačlijete? — V nedelo. r a d ii: radii j em: trpi. 87 naj vidim srečo tvoji odebrani, da se rad iijem vu radosti naroda tvojega, 106 rad ujem sevu govoreči meni: pojdmo vu hižo gosponovo, nagfl. 63 kak se ti jas rad ii jem! — raduješ: trpi. 42 ne r a d (i j e š se ti vu al- dovaj, či bi ti je dao; — rad uje: trpi. 85 naj se rad uje gospoud vu delaj svoji, 119 ne raduj e se vu mouči koha; — radii j e te: nagfl. 20 je li se rad ujete vu pogledi telko lejpi zvejzd? — raduj ej o: trpi. 79 čeri Jude se rad ujej o nad soudbov tvojov, gospodne. rešii: rešuje: trpi. 83 ki rešuje od pogiibeli žitek tvoj. shranil: shran ujemo: nagfl. 58 perni drž je na tou, da v nega ocelna pera s r a h ujem o. s m i 1 ii: s m i 1 li j e: trpi. 83 kak se oča s m i 1 li j e nad decov svojoz, tak se s m i 1 ii j e gospoud nad tejmi ki se ga bojijo, 94 dobro de torni, ki se s m i 1 ii j e i posoudi, 106 tak oči naše gle¬ dajo na gospodna boga našega, dokeč se smilil je nad nami, 111 nad slugmi svojimi se s m i 1 li je, 117 dober je gospoud k vsejm ino se s m il li j e nad vsejmi delami svojimi (a smilujem kiiz. 289). stanii: stanujejo: trpi. 46 obari me od oni ki prouti meni sta h ii j e j o (59) (opako mjesto vstajejo). šetii: letujem: mol. 251 naj k tebi setu jem; — se¬ tu j e š: mol. 200 kama letuje š, nesrečen? — s e tuj e: mol. 207 žeden jelen še tuj e k vretini, 274vueto prepast šetii j e grejšnik, trpi. 69 diiša moja ta želej i š e t ii j e vu predvor gospodna, nagfl. 145 cejlo dugovahe naj vučitel pred decouv znamenito včiniti š e t ii j e, PEINOS K NAGLASU U (NOVO)SLOVENSKOM JEZIKU. 49 nag. vog. 3 on se vu globočino diiha pustiti š e t u j e; — šetujemo: nagli. 138 mi en drugoga poištva nej li ne kradnemo, nego nemi je i obarvati šetujemo; — šetujejo: trpi. 114 prouti kri¬ vico činččim ludem mi pomilgaj, ki vraziti šetujejo nogč moje, nagli. 125 oni deco vu vsem srečno i blaženo včiniti šetujejo, nag. vog. 7 k čili etomi po dvoujoj pouti šetujejo pridti. v a d 1 ti: v a dl u j e m: mol. 138 spoznavam i v a d 1 u j e m, da vsejh liidih oči nemajo teliko vode, (š) šterov bi se mogli doli oprati moji grejhi, 151 spoznavam i ponižno v a d Hi j e m, ka se jas ne mrem viipati, 174 ne tajim moji vnougi i preveliki grejhov, nego je ponižni) v a d 1 u j e m, 203 vadi lij e m ka sam vnogo krat pregrešo, 244 peršone tri vadlii j e m. verostii: verostuje: mol. 214 naj spijo oči telovne i sreč naj verostuje, 217 či za volo snah zaspijo trudne oči moje, donok moja duša, na tč vu sneh naj v e ru st uje, trpi. 108 či gospoud ne de varvao mesta, zaman verostuje varivač, bar. 7 vu sneh naš andel variivač nad nami verostuje; — vero- s t ri j e j o: trpi. 61 ti zdržavaš oči moje, da v e r o s t u j e j o, gon. 107 čeres nouči vsaki človek spi, li pastorje verostuje j o na paši. vtčgtl: vteg ujete: trpi. 46 rokč vaše vo It egu j et e na krivico; — vteg ujej o: gon. 91 s cejst se vouske vilice vte- g ujej o med hižami. zasadli: zasadil jej o: trpi. 91 sejjajo rilve i zasadiijejo gorice. zbantii: zbantiijem: nagfl. 14 med zmejnov nikoga ne zb ant ujem, nag. vog. 48 jas te ne zbantiijem; — ban tu¬ je š: mol. 243 bože, ki se z grejhom zbantiiješ; — zban- tiije: nagfl. 118 ti slobodno sejdaš s cvejta na cvejt i nišče te ne zbantiije; — zbantujejo: nagfl. 128 či vašim roditelom što kvar včini, ali se od koga v kom tali zbantujejo, kama nesejo tožbo? znamenit: z namenil ješ; gon. 91 znam jas, ka tl z name¬ nu ješ; — znamenit je: nagfl. 15 gda jas po stouli s šibov zbijem, tou telko zna men uje, ka teda ednako trbej sedeti, nag. vog. 35 dvojka tou znam en lije, ka za nouv on govor nasle¬ dnje, od šteroga je rejč, 14 ravno tou z n amen uje i ta trčtja rejč, gon. 47 či deždčvhek dosta sem ta lejče i kriči, mokro vrejmen znamenit j e. 50 M. VALJAVEC, žalil: žalujem: 164 žalujem se za hiidoube moje, 247 grejhe moje očutujem i pred svejtom ne vadlujem, ovo s srca vse žaluj e m. c) u kajkavštini. Obično se u u -uje i tuj dugo izgovara, ali se čiije i lije. aldu: ald ujem: gašp. 1, 89 tebi alduj e m neizgovornu sina tvojega trplivost, 1, 501 kojemu vsaki dan na svetom oltaru pra- voga alduj e m agneca Kristusa Jezuša, 1, 521 ovoga tebi vezda a 1 d uj e m, prikažujem i* nazad dajem, 1, 559 a 1 d u j e m tebi na hvalu iz vojska glavu pri tvojem grobu, kov. kemp. 243 a 1 d u- j e m tebi denes samoga sebe za slugu vekivcčndga, 245 a 1 d u- j e m ti vse dobre žele pobožneh, 276 dam nekaj, i ono malo kaj za me zadržano zglnuti more, lubavi tvoji ald ujem; ■— a 1 d u- ješ: gašp. 1, 513 prijemlem dare tvoje, koje meni alduj e š, 1, 664 nemu telo alduj e š, kov. kemp. 243 ako se dobrovolno na volu ne alduj e š, neje cel aldov, math. 2, 2, 18 liibi boga z vsum krepostjum, to biva, ako ti zarad dike i poštena božjega nikakvomu delu, trudu i vremenu ne opraščaš, telo, živlene, pokoj i zdravje imetek i naravske dare a 1 d ii j e š, da ono, ako je po¬ trebno, povekšaš; — alduj e: gašp. 1, 487 sebe presvetemu troj¬ stvu alduj e, 1, 522 alduj e tulikaj Maria par grlic, kov. kemp. 185 čistu tebi molitvu alduj e, 225 vu vnogeh mestah ald iij e se Kristuš, 271 poglei j (i d i n o r o d e noga sina tvojega pre¬ sveti aldov, koga ti pred licem tvojem za nas alduj e, math. 1, 1, 87 komaj je Maria i Jožef s detetom Jezušem vu cirkvu došla, da nega kak ti prvorojenega sina pred boga stavi i aldu j e, našla je onde jednoga poštuviinoga staroga človeka, 2, 3, 118 ko- jega mešnik vu imenu našem alduj e, krist. blag. 174 Magdalena se vsa na službu božju ald uje, 280 cirkva vezdašni tjeden mo¬ litvi ald uje; — ald ujem o: gašp. 1, 647 posluhni, gosponne, prošrie naše, kotere na dan svetečni blazenoga Konrada spovednika tvojega alduj e m o, krist. blag. 233 ne potrebuje drugo od nas kak da mu ono kratko vreme koje jošče na svetu živeti imamo, a 1 d u j e m o i prikažemo ; — a 1 d u j e t e: math. 1, 1, 87 dete ovo, koje vi ovde vu cirkvi bogu alduj e te, za odkupitelja mojega spoznavam; —r- alduju: gašp. 1, 516 bog je zapovedal da po dokončaneh četrdesetel dneveh sin, a po zvršeneh osemde- seteh kči vu cirkvu donešeni aldu ju se, 1, 780 sebe bogu a 1- duju zavezo m, kov. kemp. 164 nekoi takaj sprvince vse al- duju, ali potlam k svojem se povračaju, math. 1, 1, 100 svoje PRIN0S K NAGLASU U (NOVO)SLOVENSKOM JEZIKU. 51 dete nemu a 1 d u j u, 2, 2, 144 farizeuši su na to šetuvali, da Je¬ zusa fantlivosti i besnoči svojoj aldiiju. bantu: bantujem: krist. blag. 28 s kčm ou meni več dobra čini, s tem ga ja bole bantiij e m, 33 ja veličanstvo rie- govo bantujem: — bantu ješ: math. 2, 2, 111 ako ti ne bantuješ i žalostiš, tak bantuješ ti boga tvojega, čiji jesu; — ban tuj e: krist. 21 ako se on pokoja vživati hoče, mora skrb iz pameti shititi i svoje naprv stavlane na vuzdi držati, koje ga nepokoji i bantiij e, krist. blag. 174 z grehom strašno se bog ban tuj e; — bantujem o: krist. blag. 129 ako nega z grehom zb a n tujem o, 134 vreden je da ga nigdar hotonce ne z b a n t u j e m o; — b a n t u j u; math. 1, 1, 136 čista viiha vsigdar u ovakvoj priliki po vašem nepoštenem govorenu i sra- mežlivosti ban tu ju se, 1, 1, 174 oni druge vu počinku i snu bantiij u, krist. 18 ne dugovana, koja nepokojne čine ludi, nego namišleiia, koja si iz nih delaju, liihov pokoj bantiij u, krist. blag. 169 z grehi bantuj u boga, 171 boga svojega opet ban- tiijli. biču: bičuj u: gašp. 1, 462 naj nas pregariaju, naj blate i ogovarjaju, da pače i biču ju, ali zitka mentuju, 1, 816 vezda znovie bičuju me, krist. blag. 244 kak se oni bičuj u, raz- pinajii, 177 kada ga zbičiiju, vumorili budu nega. daru: daruješ: gašp. 1, 662 tvoje trude daruješ? 233 tvoi milostivnosti se molim, da mi k tomu osebiijnu tvoju milošču daruješ, 234 vnoga dobra daruval si i još više krat vu sacra- mentumu dragem tvojem, ki se pobožno pričeščaju, daruješ, 237 bogu aldov da r liješ, 242 meni ne bude se moglo dopadati kaj god daš, ako tebe ne daruješ, 262 kak se bogu ze vsega srdca daruješ; — daruje: gašp. 1, 680 da kruh nebeški da¬ ruje nam se, kov. kemp. 78 ne malo, kaj se od najvišega boga daru j e, 203 koteri vsa iz same lilbavi daruj e, 224 vu ovom sacramentumu daruje se duhovna milošča, 259 blaženi koteri kuliko krat služi ali se pričešča, gospodinu na žarki šldov se d a- r u j e, math. 2, 2, 252 vreme, koje nam b6g daruje, nam na hasen obrnuti hočemo, krist. blag. 205 koja nam bog na telovno naše zdržAvahe d ar h j e; — d aru ju: kov. kemp. 232 da se vnoga dobra dar liju pobožno pričeščajiičem. gladu: glad lije: krist. blag. koi vsaki den se gostil, sada gladu j e; — gladil ju: krist. blag. 246. Blaženi koji gladil ju i žedaju za pravicum. 52 M. VALJAVEC, gospodu: gospoduje: gašp. 1, 317 po ovi kreposti (trpli- vosti) človek gospoduje zvrhu sebe samoga, krlst. 123 oholnost nad jednem gospoduje; — gospoduju: krist. 148 po meni g o s p o d ii j u hercegi. harcu: harcuje: kov. kemp. 202 natura vsa k sebi privija, za se se bori i zrokmi harcuje. imenu: imenuje: gašp. 1, 812 sltiga slfig božjeh sebe ime¬ li h j e, kov. kemp. 204 ista natura za falingu sada i gingavoču pohablene nature drži se i imenuje, vran. rob. 1, 68 pritekaiie vode imenuje se priteka, krist. blag. 13 kak se imeniije prva žena? 128 za nikaj držati kaj goder greh imenuje se, 280 oteč naš se molitva gosponova imenuje; — imenuj u: krist. 47 ovi mudroznanci mislili su, da im se dopušča, da si duh božanski iz oveh stvarih, koje oni malce imen6ju, nikaj ne čini, krist. blag. 82 vnogi vu svetem pismu imenuj u se z imenom Jezuš (a u math. imenujem: 2, 3, 134 imenuje, 1, 1, 208 imčnujemo, 2, 3, 64 imenuju. izkazu: izkazuješ: krist. blag. 145 nesem vrčden tvoje mllosrdnosti koju ti tvojemu slugi izkazuješ; —• izkazuje: gašp. 1, 569 na smrtni posteli prebivajučemu .-.vojn izkažiije pomoč s. Agata devica, 855 duš obranitela naj vernešega na skradiii posteli prebivajučem vsem nega zazavajučem sebe izkažfije s. Jožef, kov. kemp. 226 vu ovom sacramentumu velika božanska dobrota i lubav človeku izkažiije se, krist. blag. 17 vse na¬ čine dobrote svoje proti hemu izkazuje, math. 2, 3, 231 koi nam mnogovrstna dobra na telu i duši je izkazal i jošče vsaki dan skažuje; — izkažujemo: krist. blag. 66 zahvalnost izkaž iijemo; — izkažuju: math. 2, 3, 54 je li se pri hoj (veččrji) takve izkažuju, kak želi Jezuš? izkraču: izkračuje: math. 2, 2, 88 bog sam takvomu svoju i z k r a č u j e milošču, 2, 3, 220 koi vu takveh pripečenah retko ali ze vsčma nigdar pomoč ne izkračuje. izkriknu: izkriknujem: krist. 41 ne mrem ih izreči ter z Davidom izkriknujem: kak odičena jesu tvoja dela! — iz- k r i k n u j e : krist. 26 ne vuči li me, s k r i k n u j e, žalostno spo¬ znane suprotivno? krist. blag. 165 jaj ončm, iz krik nuje Izaiaš. izpisu: izpisuje: gašp. 1, 33 s. Lukač evangelista izpi¬ suje varaš Bethlehem, math. 2, 3. 114 vu oveh rečeh iz piš uje zveličitel naš kruto veliku pregrešku, krist. 128 da bi i bil bog vse stvari poleg naše dopadnosti naredil, vaš raj vendar bil bi PRINOS K NAGLASU U (NOVO)SLOVENSKOM JEZIKU. 53 lčstor jedno zmešano dugovarie, bil bi orsag, kojega Job v delu X. r. 21, 22 s p is uje, orsag temen i zakrit s smrti škurinom; — izpis iiju: math. 2, 3, 53 ko ji pripoved ove božanske večerje izpisuj u. i z r u č u: izručujemo: krist. blag. 148 mi tvoja detca i z- ručujemo se vu tvoj otčinski naručaj. izvišu: izvišuje: math. 2, 2, 98 koi sebe i z v i i u j e, hoče biti ponižen, 2, 3, 213 koi sam sebe izvišuje; — i zvi¬ šuj u: kov. kemp. 268 naj tč hvale vsi puki i goručum pobož- nostjum naj izvišiiju (gledaj i zvisu). kaštigu: kaštigiijemo: math. 2, 3, 113 ako se genemo, da bližnega kaštigujemo. kraju: kraju ješ: math. 1, 1, 29 koi z bbgom otcem i du¬ hom svetem bbg vu jedinosti na veke živeš i kraju ješ, 2, 3, 105 koi živeš i k r a j h j e š na vse veke vekov (a gašp. 1, 882 kraju- ješ); — k raju j e: gašp. 1, 723 koi s tobum i duhom svetem vu božanstvu jedinobitni žive i k raju j e na vekivečne veke (a 426 krajuje, vajda radi kraj); — kraj ujete: math. 2, 3, 139 iščete najprvič krajestvo božje, to jest, da z bogom kraju j e te. kušu: kušujem: vran. rob. 1, 135 ja tebe jubjeno kušdjem; — kušu j e: krist. blag. 174 noge odkupitela kušu j e; — kušu¬ jem o: krist. 117 kuš ujemo pute gospona; — kušu ju: kov. kemp. 223 vnogi svete riihove kosti kuš d ju. mangu: man g uje: vran. rob. 1, 150 da ze vsema ne man- g d j e, vzeme lopatu i počne skapati. mentu: mentuješ: kov. kemp. 194 doklam zopet od mene se pohodiš i od vseh tug mentuješ; — mentuje: gašp. 1, 532 štimajuči da ovak velikoga nepriatela svojega mentuje se, 1, 647 k mestu vsega mentuje se betega, 1, 771 taki vsega mentuje se betega, 1, 785 zagovor vučini k svčti Frančiški, ako betega mentuje se, da vu klošter s. vdovice oditi hoče, kov. kemp. 168 za isto prazna dika, kuga huda, nečimurnost naj vekša, kajti od prave dlke vleče i nebeške milošče mentuje, 247 da ovak hotene riihovo pomenša ali vere po skušavaiiu mentu je, krist. 119 hmani presvete zapovedi božje prekršuju, ako prem ih bog sreče ne men- t d j e, krist. blag. 161 vsega se dobička me n t kje., pijanec se vživaiia razuma mentuje, 222 pomenkane pobožnost našu vsigdar hasnei sada mentuje, 269 blaznik najemov sam sebe m en tuj e, itd.; — mentujete: math. 1, 1, 229 da se ove duhovne pomoči i vesčja nigdar ne mentujete, providel je g. bog, da..; — 54 M. VALJAVEC, mentuju: gašp. 1, 462 naj za to nas pregahaju, naj blhte i ogovaraju, da pače i bičuju ali Žitka m e nt liju kuliko hote, krist. 141 more li polodelavec mirno gledeti vihre, burkaha zraka ali vnožinu nesnage, koja ga hegve žetve mentiiju? krist. blag. 70, 128 onoga se vesela mentuju, 127 nas dike nebeške ne men¬ tuju, 271 neprilik ne men thj 11 se. morgu: m or g uje: krist. 8 ludi držijo dobro kak ti za del svoj: riihovo bedasto srdce morgiije, kak ih i kuliko truda ono dobro stoji, 202 bude li kovaču gdo veruval, da on jedino kovač hoče biti, kada lestor proti vbli svoji težko delo svoje zvršava, ako cel dan morguje, da mu razbeleno železo očjam negovem škodi? krist. blag. 142 tretji morguje zvrhu nekojeh suprotiv čin(h); — morgujemo: krist. blag. 147 ako mi proti nemu morgu- jemo; — morguju: krist. 6 koji proti naravskomu ovomu te¬ čaju morguju, krist. blag. 147 zvrhu vas tiižiju se i m or gii j u (a math. 1, 1, 236 mbrguju). mudru: mudruje: krist. 50 nut kak Simpliciuš m u d r u j e, kada proti Epiktetu od velikoče providnosti božanske piše. n a d e 1 u: n a d e 1 u j e: krist. 93 koi siromake n a d e 1 ti j e. nadladu: nadladuje: krist. 133 on kojega bogatstvo zvrhu drugeh zvišava, vidi, da se na znanu, prikladnosti ali drugeh darih nadladuje. nadomešču: nadomeščuje: math. 1, 1, 240 ovo malo dobro koje ovde črnimo, stovrstnum pblčum vu nebu nadomešču j e (,nadomeztchuje‘). napastu: napastuju: math. 1, 1, 175 prokletstvo dohada zvrhu oneh, koji svojega prež skrbi spečega skupčloveka čisto ne- lubleno i krvoločno napastuju. napelu: napel uje: krist. blag. 129 od najmenšeh na naj vekša po lehko duh peklenski n a p e 1 u j e. naplaču: naplačuje: math. 2, 3, 12 onda stoprav spoznate, kak on vašu liibav proti hemu naplačuje. napuhu: napuhu j e: krist. 16 kak lehko se srdce naše z žuli- kočum napuh uje; — napuhu ju: krist. blag. 104 naj glubšem poštuvanem napuhujh se. n a r e d u: n a r e d u j e: krist. 68 on nared ii j e vse stvkri, krist. blag. 214 zbor vu Nicei nared uje da..; — nared liju: krist. blag. 178 on je oblast poglavarom svete cirkve predal da oni kaj za dobro znašli budu, naredhju i zapoveju. PRIN0S K NAGLASU U (NOVO)SLOVENSKOM JEZIKU. 55 navalu: n aval uje: krist. blag. 12 na vsa svdtotajstva vere navaluj e se; — navaluju: krist. 11 ako veter ali kaj drugo na vratih liegoveh zaruži, štima da tati na negovo blago n a v a- } u j h, 85 kupiju šerege svoje, navaluju na orsitg, kakti kobi¬ lice (a kov. kemp. 129 navaluju prema štokavštini: navaluju). nazvešču: nazveščuje: krist. blag. 242 on povsud milošdu nazveščuje; — nazvešdilju: mat. 430 koji nim nazveš- euju božje grozne, vran. rob. 1, 218 bitje negvo se ne zgubi, nam ga vode, morja nazvešdfiju. noru: nor liju: mat. 289 koji igraju, n or li ju. obeču: obedujem: matli. 2, 3, 20 kaj ja vam obedujem, to po mojem odhadanu ze vsema istinsko bude izpuneno, krist blag. 241 obe ciljem ti da kaštigu ne buddš podnesel; — obeduje: krist. 99 ob e d u j e naj osebiteša napladena milošde svoje onem, koji se zapovedjam hegovem podlaieju, krist. blag. 228 nikaj mu ne obeduje Elias, 279 on nam posluhnene prošriih našdh obeduje (krist. 127 obeduju citam obeduju: ' nad e nije mi ovdje bijeg na¬ glasu, več po nešto glasu, nu valda je s toga e jer tako glasi obddem). obilu: o bil uje: kov. kemp. 275 vu muke i ranah gospona mojega Jezusa Kristusa vrhunec zveliddna i vsa korist uffana mo¬ jega stol i o bil uje, krist. 184 ako on mojega brata z ovemi (dobrodinstvi) o bil uje, a mene vu srednem stališu ostavja, vsi- gdar dicil budem ime boga mojega, krist. blag. 281 sveto pismo o bil uje s takovemi zmožnemi imeni. objadu: objadiije: matli. 2, 2, 94 kak ti prekorddna živjena razpuščenost i nemertudliva gošduvaiia zdravje i jakost človeka kvdre, ovak naredno i mrtudlivo vesele zdržava i objadiije, 2, 3, 18 on je, koi krščanska namenena, živu veru vu Jezusa, dobra obedana iz srdca našega izpejava, takova o b j a d d j e, zdržava i razširuje, 2, 3, 81 naš koruš objadiije se, krist. 99 bog obja- čiije krhkodu človeka po opomenkih, 108 sreda ova nepobožneh mene vu mojoj vdri o b j a d u j e, da bududnost j d (a 161 objaduje), krist. blag. 12-vera krščanska objaduje se, 193 nagnehe srdca našega se o b j a d u j e. oboružu: oboružuje: kov. kemp. 170 kajti gušče krat prejako zagrešil sem tebi, vredno se oboružuje vsaka stvar proti meni. obredu: obred uješ: kov. kemp. 224 kak slastno i milo- stivno z odebranemi tvojemi obreduješ, koterom samoga sebe vu sacramentumu za prieti na prvo postavjaš. obskrblu: obskrbluje: krist. 84 ovo vsamogučno sobstvo obskrbluje vsigdar z dobrem stvorjeriem svoje; — obskr¬ blu ju: krist. 134 takovim načinom vse se časti vu občini ob- s k r b 1 b j u. obsudu: obsudujem: math. 2, 2, 199 od sada o bsud ii j e m tebe kak ti nevrčdnoga mojega dobročinstva oskrunitela vu veki- večnu vuzu; — obsuduje: math. 2, 3, 113 Jezus ne obsu¬ du j e vse fele zlovolnosti i lutosti zarad očivestneh grčhov, krist. 195 obsuduje se na naj zavrženeše delo, 245 zločesta včst o b- s u d u j e človeka, kaj ti je zlo včinil..., s kem smo više od boga oddruženi, s tčm jakše nas naša vest o b s u d b j e. obšanu: obšanuješ: krist. blag. 107 o bože moj, anda se vre vu istoj cirkvi zamečeš i obšanuješ; obšanu j e: kov. kemp. 193 mlahav mlahavoga vkaiiuje, kada zvišuje, ter istinski kole obšanuje kada lddo hvali; — obšanuju: math. 2, 3, 117 koji iz limhiiega srdca bližiiega svojega obšanuju i prekli- naju, krist. blag. 58 ovakovi roditeli obšanuju se od istčh po- ganinov, 144 hočeju se od lddih poštuvati i obšantiju sebe po- sramotnem činu. 58 M. VALJAVEC, obtršu: obtršuje: kov. kemp. 220 vabi me sladkbča rečih tvojeli, ali obtršuje vnožfna zleh nagneii mojeh, krist. blag. 111 naj se telo zamčče, obtršuje, trapi; — obtršu ju: krist. 28 kakve nepokoje ni čutil mudri ov starec, koi od straha božjega tak je bil prevzet, kad je videl, kak se nepobožnem vse na svčtu ovem dobro dogada a pravični se ob tri liju, krist. blag. 60 šti- maju da bog zna kaj dobroga činili jesu detetu, kada ga z jestvi¬ nami obtršu ju, 65 zla koja nas sada obtršuj d nesu predi nad nami bila. obudu: obuduje: krist. 106 dobro godene ovo obuduje zločestbče, 249 ove reči obudu ju vu nem goniču želu za srčnčm onem lnpom, koi lie z veselem gospona svojega napilili. očitu: očituje: kov. kemp. 270 bog hodi s priprostemi, oči- t d j e se ponižnem, math. 2, 2, 4 ne sramuj se zaradi evangeliuma, ar po nem očitiije se božanska mogučnost, krist. 51 odprto oči¬ tuje bog mudrein, koi se preveč na svoj razum zanašaju, vu knigi Joba XXXVIII, 33: znaš li reda nebes? 148 vsa moguči očitu je, da orsagi i krdlevstva lestor po negveh tolnačih i hegvoj skozni- vosti obstaju. odbranu: odhranuju: math. 2, 3, 115 kulike obšanosti ne izbadaju iz vust nihoveh zvrhu detce, koja med nimi odhranhju se. odiču: odičuje: krist. blag. 285 ovak se naj ime tvoje o d i č d j e. odluču: odlučuje: krist. 62 bog vsa redi i odlučuje, 170 oteč zaglbdavši mladenca, kojega zvunska prikladnost i ponašaiie, pošteno srdce i vrlo držane kažeju, vu misli svojoj za budučega tovaruša kčere svoje odlučuje; — odlučuju: krist. blag. 193 s kem guščeje pred pokbrum vu grebe prepadaju, s tem se težeše na pokbru odlučuju. odredu: o dr e d uje: math. 2, 2, 60 ako bog travno cvetje, koje za posušiti, za krmu mdrhe kak takaj za požgati odredu j e se, tak zmožno kinči, tak i nam takaj vu potrebbči opravu pre¬ skrbi, 2, 3, 50 on vse načine odrediije za povbkšati dobro duše naše, krist. 63 betežnik jemle najhujša i žubkeša vračtva, kada mu ona prikladen i vešč vračitel odred uje. odružu: odružuje: krist. 195 vi imenujete ono nesreču, kaj vas od oveh odružuje. odstuplu: odst upi ujem: kov. kemp. 205 več krat vndga dobra nakdnim, ali kajti milošča za pomoči mlahavdču moju fali, zbog maloga protlvena odstupjujem i zmenkdvam; — o ds tu- PRINOS K NAGLASU U (NOVO)SLOVENSKOM JEZIKU. 59 pjuju: krist. blag. 223 kuliko puti pripraviju še k obrnehu, tu- liko puti opet o d s t u p 1 ii j h od bega. odvežu: odvezujem: gašp. 1, 656 ja tebe o d v e ž u j e m od vseh grehov tvoj eh; •— odvezuje: krist. blag. 211 ne zna kaj odvezuje ai obsudiije. okamenu: okamenuju: mat. 392 prispodabjam ove k onem mladicam koje ležeč vu vode polahko okamenuju se. okradu: okradujete: math. 2, 2, 221 spričati nemoghče je, ako vi vašega orsagov ladavca na koi god način i vu kakvi god priliki okradujete i vkanujete. okreplu: okrepjuje: krist. blag. 161 on prekoredno pije vino i kajti se ga nemertučjivo vživa, tak se z nim ne okreplu je; — okrepiuju: krist. 235 nihova krv je gusta ter tak ne pre- skrbluje moždanom potrebnu hranu, da moči živlena čisteše i boje prebijajuče napravi, koje navlastito žile jačiju i orudela čutlivosti o k r e p 1 u j u. omamlu: omami uje: krist. blag. 161 kajti se vina nemer¬ tučlivo vživa, tak se z nim ne okrepjhje, nego se omam ju j e. opažu: opazujem: krist. 42 opažhjem, da po vročini shnca slapi se zdižeju, 52 nut pelda sveta, koju ja opažhjem, 108 kada se premišjdvanu novomu povdajem, opažhjem, da sreča ova nepobožnčh mene vu mojoj viri objačuje, da budučnost je, krist. blag. 231 kakve odurne lastovitosti opažhjem ja nad takvemi nestalnimi grešniki! — opaž uje: krist. 46 je li ni smiha vredno, da preizvišeui duh najvekše malce opaž h j e, krist. blag. 106 kaj se nad vnogimi opažhje, je oholnost; — opažujemo: krist. blag. 108 vu vučenikih opažhjemo, kak hmaiiu vest vu naj menši pogibeli plaha ie; — opaž uju: krist. blag. 64 kak navučiteli o p a ž h j u. opla k u: opla k uje: kov. kemp. 174 nut kvar vremenih se oplakuje a duhovni kvar vu zablene otide, math. 2, 2, 159 tam naj oplakuje svoju hmanbču: — op lak lijemo: krist. blag. 111 zvrhu česa se tiižimo i oplakiijemo najprvič kada vu po- gibel živlena dospevamo ? opravičil: opravičuje: krist. blag. 113 on opravičuje mene. oskrbju: o skrb j uju: math. 2, 2, 187 kraj jeden, koi pod sobiim imal je vnoge službenike i častnike, kojem on skrb svojeh velikeh imhn zahfal je bil, hotel je takhj jen krat znati, je li oni 60 M. VALJAVEC, takova z onum vernostjum i marjivostjum o b s k r b j uj u, koja od jednoga pravotvornoga sluge gospona potrebuje se. oskrunu: oskrunuje: math. 2, 3, 171 po ovoj liibav Miz¬ nega oskruhhje se, 2,3, 195 on im (hižu božju) oskruunuje, krist. 69 ovak se oskruniije svetlost; — oskrunu j ete: krist. 232 okrepete se z onum krvjum, koju tak špotno oskrunu j ete; — oskrunu ju: math. 2, 2, 201 oni tak oskruhuju naj zmož- neše pravice božje, krist. blag. 137 spodobu boga z neizbrojenimi grehi o s k r u n u j u. oslepi u: oslepi uj e: krist. 33 oko moje od zmožnosti i pre- velikoga broja stvarih koje vidi o sleplu j e. ovekoveču: ovekovečil je: krist. 236 strah koi je vre od narave vu hih, po oveh vkanliveh nami-lah povekšava se i ove- kujučuje (pogrješno mjesto ovekovečuje). oživlu: oživi uje: krist. 35 gdo je k oj bi presegel dobrotivnu svetlost, koja vsa razsvečiije i z vručemi traki svojemi zemlu mrzlu topi i oži vi uj e? počrnu: počrnuju: mat. 494 počrnuju se negova vitežka čiheha. p o delu: podel uje: math. 2, 3, 35 donaša nam na pamet hegove ddre i milošče, koje nam p o del uje, krist. 66 on po de¬ lil j e ovdešno bivstvo liidem. podigu: podigiiju: mat. 394 jesu ovi nevolni kakti ptice vu lovu kojem kada ptičar i lovec odpusti mrežu, i kajti se malo p o- digiiju od zemle, štimaju da su proste od mreže. podstuplu: podstuplujem: krist. 42 za kaj se podstu- pliijem kuditi tolnače mudrosti tvoje? krist. blag. 104 ja se pod- stuplhjem tebe za milošče tvoje prositi; — podstuplu j e: krist. 196 človek se podstupluje ovde nekaj za suprot govoriti najti; — podstupluju: krist. 17 nčsu li, koji dogodena sveta ovoga presudiiju i podstupluju se odlučevati, kaj bi naj bolše bilo, još bedasteši? krist. blag. 178 da se tajiti podstupldju da s. cirkva nima oblast zapovedi davati. podužu: podužuju: math. 228 vse moje goščene i jestvine je krutb mali falatec kruha tuhtenoga i plesnivoga, kojega meni daje iz nevtažlivoga nazloba moj nemilostivni nepriatel, da se z živlenem mojem muke moje odvlače i podužuju. pograblu: pograbi uje: krist. 105 osavja se protigovor, koi od nespomenlivoga vremena previdnost božansku pograbi d j e, 247 on naše poštene pograblu j e. PRINOS K NAGLASU U (nOVo)sLOVENSKOM JEZIKU. 61 pogrdu: pogrduje: krist. blag. 221 jeli nevernost neje ono kaj odičeno vpejahe Jezusa vu srdcah tulikeh krščenikov p o- g r d u j e ? pohablu: pohablu ju: math. 2, 3, 170 jesu odurni ludi, koji neplačenoga pisma pohabluju. p o k a z u : p o k a z u j e: krist. 22 vmirete vaše neskladno naprv stavlane, koje vam sveta ovoga stvari drugač pokazuje kak vu sebi jesu, 54 združene ovo odprto i očivesto pokazuje, da bog je, koi ga vu svojoj jednakoči zdržava, 161 nemirni človek najde si vsigdar zroke, po kojeh svoju nezadovojnost i svoj nepokoj po- kažiije, krist. blag. 64 ovo nam pokazuje da to navadni stališ liidih je, 45, 89, 100, 156, 181, 200, 213 itd.; ■— pokazuju: krist. 20 Jonas i on dečarec pokazuju, kak se vkahujemo, 120 vsi ovi zroki pokazuju, da niti hmarii sami bogati ali siromaški biti mdreju, 151 svetski dogodaji takaj istinu ovu nam zadovolno pokazuju, krist. blag. 91 kak vnoge pelde pokazuju, 104, 115, 153'itd. po miru: pomiril j e: kov. kemp. 196 vu pravdenom skrušenu p o m i r u j e se zbiirkano dušno spoznane. ponizu i ponižu: ponižuje: math. 2, 2, 82 koi se poni- z u j e, bude izvišen, 2, 2, 98 koi se ponižuje, hoče biti izvišen, krist. blag. 219 pokoril velim koja gizdost i oholnost našu po¬ nižuje; — po niz uju: math. 2, 3, 46 samo oni budu izvišeni, koi sami sebe ponižuj u. poslu: posluješ: kov. kemp. 261 potrebno je, da milošču pobožnosti neprestance iščeš, želno prosiš, trplivno i zauffano čakaš, radostno primes, ponižno čuvaš, marlivo z num posluješ; posluje: kov. kemp. 200 natura za svoju hasen posluje, krist. 01 je li mogiiče veruvati, da nezmerna previdnost božanska pri nebeskčh teleh posluje a stvari zapušča? 108 bog razborno i mudro posluje, ako srčen i nad pobožnemi svetiti pušča, 135 vsaki kada za lastovitu hasen posluje za občinsko skupa dobro posluje, 205 ki za zdržavane svoje posluje; posluj u: kov. kemp. 270 vera i jiibav ondč otajnemi načini vu ovom naj svetešem sacramentumu posili ju, krist. 132 ovi poslujii za pe- neze, 185 roditeli za detei potrebna preskrbeti posluj u. p o t e m h u : potem li uje: krist. 88 da bi previdnost bila, ne bi bog prepustil činiti nikakvoga greha, po kojem se odieenost he- gova po temnil j e, krist. blag. 129 mali greh čini, da razum p o tem nuj e. 62 M. VALJAVEC. potrebuipotrebuje: krist. blag. 168 da pokoru zadovolnu, kakovu gospodin bog na zveličene potrebuje, obavili jesu; — potreb u j e m o: matb. 2, 3, 138 blago za hranu i druge potre- bbče potrebujemo; — potrebuj u: krist. blag. 263 koji sveta ovoga p o t r e b ii j u. potvrdu: potvrduje: math. 2, 2, 49 on potvrduje istinsko, da to tak biti more, krist. 16 ovo na prvo stavlane nevol, lcojem človek je podvržen, je istinsko i ne potvrduje spoznane, krist. blag. 242 ovo nam očivesto potvrduje. pozablu: pozabi uješ: krist. blag. 107 o moj bože, onda se vre vu tvoj oj hiži božanski pozablu ješ; — pozabluje: krist. 71 človek pozabluje se iz nezmerne razluke, koja se med nim i stvoritelom nabada; — pozablu ju: krist. blag. 106 vnogi po¬ zab hi j d da pred boga dohadaju. poželu: požel uje: kov. kemp. 159 jošče žive vu meni stari človek, jošče jako p o žel uje proti duhu. prekršu: prekršuje: krist. 96 on samo hvale je vreden, koi kada božanske zapovedi prekršiti more, vendar he ne p r e k r š it j e, krist. blag. 179 vsaki on greši, koi zapovedi neine pr e kršit j e; — prekršuju: math. 2, 2, 191 kuliko piiti ne oskruniju litdi ove dužnosti? Vsaki dan kuliko tuliko ne prekršuju, 2, 3, 108 robeči odurno p r e k r š u j u zapoved bbžju, krist. 48 oni negove za¬ povedi prekršuju, 119 hmani presvete zapovedi božje prekr¬ šuju, krist. blag. 178 kuliko ih se nahada koji he (zapovedi) pre- kr š uj u, 181 zapovedi ove prekršu j d. preobladu: preobladuju: mat. 325 vsa ova skušavana p r e o b 1 a d u j u se. prepisu: prepisuje: krist. blag. 103 nam on sam prepi¬ si! j e da moliti moramo. prepreču: preprečuje: krist. blag. 221 je li more biti ravno ovakva nevernost neje ono, kaj odičeno vpelane Jezuša vu srdcah tulikčh krščenikov pogrduje ali pak čisto preprečil j e? -— pre¬ prečuj u: krist. blag. 62 grešna dela činiti ne preprečitjd, 235 ovi mira orsagu potrebnoga preprečuj u. presegu: preše g'uje: krist. 107 da bi slobodno bilo tajiti, kaj šene presegaj e, moral bi vnoge stvari vu isteh nas zatajiti. preseneču: preseneča j e: krist. 35 kak vugodno je premiš- lavane neba! lepota hegova pr e s en e čit j e nas; — presene¬ čaj u: krist. 249 ove reči: vlezni vu vesele gospona tvojega, presenečuju srdce naše. PE1N0S K NAGLASU U (nOVO)sLOVENSKOM JEZIKU. 63 preskrb Ju: preskrbi uje: krist. 139 gdo bi si želel nebeško blaženstvo? za to nejednako podelehe darov naravskčh i sreče preskrblu je med Jiidmi veliko dobro, 192 bog sreču moju pre¬ skrbi li j e, kada mene vu brodišče vekivečnoga pokoja zapejati hoče, 92 prememba ova diku hegovu naj bolše pr e s kr bi vij e; — : pr esk r b 1 u j e m o: krist. 64 mi si preskrbi ujemo lestor kak drugi Judi znana naša vse malo po malo; •—• pr esk r b ju j u: krist. 90 dobrotivnost ova spoznaje se naj bole po tom, ako se druge zvršenosti p r e s k r b 1 ii j u, 93 vaše časti vam poštuvahe p r e s k r- b j lij u, 245 Stanovniki svoje občinsko dobro preskrb)« j n. pr e s udu: presuduju: krist. 59 oni presuduju včlike i nedokončane zvršenosti božanstva poleg niščetne navade i vkanjive namisli človečanske. pretresu: pretresu ju: mat. 494 krivo pretresaj u se lie- govi čini. p r e v i d u: p r e v i d vi j e: krist. 68 postavemo, • da bog bud uče stvari ne zna i da lie ne previduje predi kak se dogadaju, tak je onda zna samo, kada se dogadaju? 72 bog ne zna niti ne pre¬ viduje budivče s pogodbum dogodlive stvari, 75 dokončki Judih bogu su tak znani, da on na prvo previdvije, kak se koi človek zadržaval bude; — prev id liju: krist. 47 oni koje tvrdoglavost vu bludehu ne zdržava, nekakovem načinom previduju proti stavke, koje im se včiniti mogu. prikazu: prikazujem: gašp. 1, 521 ovoga tebi vezda aldii- jem, prikaži!jem i nazad dajem, 1 , 820 mene vsu nemu pri¬ kazujem; — prikazuje: gašp. 1, 526 videl jesem zveličitela. koteri svetu zveličeiie i žitek p r i k a ž u j e, krist. blag. 28 bog mi obilnost prikazuje vu vsem, 45 on mu se z vsum darežlivostjum prikazuje; — prikazuj u: krist. blag. 223 vre drugi den opet dodihava im gospon, i prikazu ju znovič srdce svoje svetu. prilagodu: prilagodil je: krist. 89 za to bog ravna sveta, pazi na vse premembe i h e prilagodi! j e da vmrtelne Judi do- peja na vekivečnu blaženost. prinizu: prinizuješ: kov. kemp. 227 n ut, ti se prinizi! ) e š k meni, ki nesem vreden na te se ogledati. pripisu: pripisuje: kov. kemp. 202 nikaj dobra sebi ne pripis li j e, krist. blag. 111 zrok toga pripisuje on svojoj dobri vesti; — pripisu ju: vran. rob. 2 , 16 vse to pripisu ju duhu hmaiiemu, math. 2 , 3 . 108 ako se ovakvem hudodelmkom 64 M. VALJAVEC, riihove hmanbče i pregreške pred oči postavlaju, tak ne dosta piiti pripis uju pijanščini. pristuplu: p r i s t u p Juj em: kov. kemp. 260 sam vu sebi se sramujem i začrlčnim, da k oltaru tvojemu tak mlačno i mrzlo pristupluj em (pri- bit de pogrješno); — pristupluj e mo: math. 2, 3, 118 naša služba božja gosponu dopadati se ne more, ako mi s punem nepriatelstva srdcem k svetoj mesi pristuplu- jemo; — pristupjiiju: gašp. 1, 738 videlo mu se je, da de¬ vica Maria i sveti Ivan pod križom stojčči k hemu p r i s t upi d j u, kov. kemp. 260 koteri k sacramentumu tvojemu z naj vekšum pobožnostjum i hotenem pristupluj u. pritužu: pritužuje: krist. 138 David se nad ovum člove- čanskoga srdca hmanicum pritužuje; — pritužu jemo: krist. 84 onda se pritužu j em o; — pritužu ju: krist. 129 koji se zbog razlučnosti ludih pritužuju, 123 nut, nad čem sc pri- tuž d j u. privleču (mjesto privlači): kov. kemp. 214 k ovčm ali k onem se p r i v 1 e č u j u (— vle jer i vlečem). putu: p ut ujem: gašp. 1, 508 iz Sirije vu Rim putujem, kov. kemp. 252 putdjem vu veri; — putuje: gašp. I, 569 kolar nekoi vu varaš Katanu putuje, 1, 661 Nutius nevolnoga brzo iz vode zmekne i dale putuje; — putujem o: gašp. 1, 225 po nebeskom putu putu jem o, 1, 594 po tak pogibclnom putujem o putu; — p ut uju: math. 2, 3, 142 ar su dva puta, po kojeh ludi putiiju. radu: raduje: gašp. 1, 33 vu srdcu zbog našega zveličena raduje se, 1, 549 kotero čudo i ova vremčna tuliko pdti v pamet je vzeto na znamene, da jeden kotrig k drugomu raduje se zbog svčtosti, kov. kemp. 98 lubav leti, drči i raduje se, 190 naj se raduje vu tebi sluga tvoj, 200 natura raduje se na dobičke zemčlske, 202 natdra se raduje sebi spodobnem, krist. blag. 34 za to se on sada raduje a ti se trap : š; — rad ujemo: gašp. 1, 550 oh odičeni sv. Blaž, mi tulikaj iz srdca tebi r a d u j e m o se, da je vučihen konec tvoje muke, kov. kemp. 182 sada se ve¬ sele, sada se radii ju, krist. blag. 259 da se neprijateli moji zvrhu moje smrti rad liju. rasi p ju: rasipjuje: vran. rob. 2, 7 polodelavec jednu stran Žitka rasipjuje. razbatrivu: razbatrivuje: krist. blag. 161 kajti se ga (vina) nemertučlivo vživa, tak se z him ne razbatrivuje. PRINOS K NAGLASU U (NOVO)SLOVENSKOM JEZIKU. 65 raz de Ju: ra zdeluj e: math. 1, 1, 189 ovo lčpo raztolnačenc na dve strani r a z d e 1 u j e se. razdružu: razdružuj u: krist. blag. 259 mene od vas r a z- d r u ž li j u. razglasu: razglašiije: math. 2, 3, 149 takov stanovito ne zločest človek, ako prem zlotvbrnik nega kadkad za takvoga raz¬ glašuje; — razglas liju: math. 2, 2, 137 mi nčsmo oni za koje oni nas drže i raz glasu ju, 2, 3, 148 ako oni krepost suprot očivestnomu navuku od mene vam danomu kak ti kakov priložck bogačastja razglašuju. razluču: razlučuju: krist. blag. 189 vse druge oblasti i vrednosti človečanske koje j eden pred drugem ima, razlučuju nas z vekšinum lestor pripeteč. razsveču: r a s v c M! ješ: gašp. 1, 723 bože, koi cirkvu tvoju z blaženoga Tomasa spovednika tvojega čudnovitem navučanem ra s ve ču ješ, daj nam i koja je vučil z razumom spoznati, kov. kemp. 234 kak ti miloščum ne znutra razveseli!ješ i rasvečdješ (* nad e je znak glasu, a stavlen je s toga, jer tako piše rasvetim i sveča); — razsveču j e: gašp. 1, 620 ne listor Jezus Kristus je prava svetlost, nego i sveča, koja razsveču j e vsakoga človeka, kov. kemp. 182 koteroga naj viša istina vsigdar razsvččilje C nad e kao malo prije A nad e), math. 2, 2, 28 ova khiga temeje vere krščanske zadržava, razum raz sveču j e, 2, 3, 18 on kaže se vu nas takvoga vlastito po tom, kada nas r a z s v e č u j e, da navuk Kristušev razmeti moremo, i tak vohi hegovu čini da vu nas jaku, živu i zvršjivu, da razum naš ne samo po tom raz sve¬ žnje se, nego takaj srdce naše popravja se, krist. 35 premislemo veliko ono nebeško tčlo, koje sunce zovemo, opazujemo tritke, s ko- jemi zemlu razsvečhje: delo gosponovo je puno hegove odire- nosti. Gdo je koi bi presegel dobrotivnu svetlost, koja vsa raz- svečhje? 156 mi slepi hočemo bole videti, kak oko našega nepresežnoga boga, koje vsa razsvečiije; razsveču ju. gašp. 1, 704 kak goder r as v e č iij u ove dve oči nebeške \cs ši roki svet, tak on razsvetil je vsu cirkvu božju, kov. kemp. 172 pazi na reči moje, koje zažižu srdca i pameti razsveču ju (a gašp. 1, 140 r a s v č ču j e). raz siru: razširi! je: math. 2, 3, 18 on je koi krščAnska namenena, živu veru vu Jezusa, dobra obečdna iz srdca na»ega izpejava, takova objačuje, zdržava i raz siru j e, krist. 118 bog 66 M. VALJAVEC. dobročinstva svoja nad pravičnemi i hmanemi raz ši ruj e, 142 ludstvo trpi glada, dražina se raz širil je. raztomaču i raztolnaču: r a z t o 1 n a č ii j e: math. 2, 2, 7 Jezuš raztolnaču je jednomu pismoznancu po priliki, gdo je negov bližin; — raztolmačuju: vran. rob. 1, 228 vu ovom n ara v o či ns t vi h zroki nam se raztolmačuju. razveseju: r a z v e s e 1 u j e š : gašp. 1, 703 koi nas s Svet¬ kom blažen oga Lucia r a z v e s e 1 u j e š, kov. kemp. 234 kak ti miloščum ne znutra r a z v ese 1 u j e š ; — razvešeliij e: matb. 2, 3, 21 ovak blagoslavla i raz veselil j e zveličitel one krščenike, koji od cčloga svčta zaostavleni vidiju se. s k o z n u : skoznuje: kov. kemp. 98 lubav s k o z n u j e i speča ne dremle, math. 1, 1, 177 bog vsigdar skoznuje i nigdar ne spi, 1, 1, 182 koi zvrhu nas vsigdar skoznuje, 1, 1, 183 koje (božanstvo) vsigdar za dobro ludih skoznuje, 2, 2, 256 koje (božanstvo) zvrhu pobožneh i pravičneli skoznuje. Jošče skoz- nitje i vezda Jezuš zvrhu pravičneli, 2, 3. 93 bog i zvrhu vas skoz n kje, krist. 54 bog zvrhu naj višeše kružine skoznuje, 60 koi tak nad naj menšemi kak naj završenešemi skoznuje, krist. blag. 119 vsa videče oko božansko s k oz n il j e zvrhu vsa- koga čina vrednosti ali nevrednosti; — skozniijemo: krist. 72 na dušu našu pazimo da, kada skozniijemo, ne zaspi; — sk ož¬ ini ju: krist. blag. 247 oči božanske s k oz nitju zvrhu nega kot se iifa vu milosrdnost negovu. skraču: skračuješ: math. 2, 3 , 62 ti ne skračujes obrambu i pomoč tvoju onem, koi navuk tvoj spoznavaju i ntisle- duju; — skračuje: math. 1, 1, 136 Jezuš vam i mladencem, koji takova dopuščaju, skračuje svoju milošču i blagoslov, krist. blag. 210 tak si obččate kaj vam Kristuš skračuje; — skra¬ čuje te: krist. blag. 147 morguju kajti him nekoja skraču j e te. skupi u: skupluju: vran. rob. 2 196 ovde skupliiju Euro- panci vsako leto vnožinu takoveh ludih. spaču (= izopaču): spač lijete: krist. blag. 53 po zločesteh peldah detcu vašu spačil j e te; — spačuju: math. 1, 1, 161 niit, kak Jezusu ne grusti se niti piit, steze, niti druge neprilike ne s pačil ju nega, da nevojnomu pomore, 2, 3, 150 koji pod pri¬ likam svčtosti, priatelstva ali lubavi diiše spačuju i na zlo pejaju. s p a ž'u: spažiijem: krist. 53 spažitjem, da ova nebeška tela vu svojem ovdešnem stališu zarad zemle včihena jesu; spažuje: krist. 200 o bedastoča i priprostoča ludih s tem vekša, PRINOS K NAGLASU U (nOVo).SLOVENSKOM JEZIKU. 67 s kem se mene spažuje, krist. blag. 144 spažuje truliu vu oku svojega brata, s p i š u: gledaj izpisu. spočit u: spočitu ju: krist. blag. 141 nepriatele pozaval je da mil kakov grčh s p o č i t u j u. s p o m e n u: s p o m e n ti j e: krist. blag. 282 Pridavek ov s p o- m e n ii j e nas iz vse zmožnosti riegove. s p o z a b J u: spozablujemo: krist. blag. 66 za kaj se iz liih (dobročinstvi) tak lehko spozablujemo? sramu: sramujem se: kov. kemp. 260 sam vu sebi se sramujem, math. 2, 3, 159 kopati ne morem, okolu prositi sramujem se; — sramuješ: krist. blag. 218 za kaj se sramuješ grehe tvoje spovedati? — sramuje: kov. kcmp. 201 milošča sramuje se na očivestom kazati, krist. blag. 296 ne sramuje se pred bogom niti pred Jitdmi; — sramujemo; math. 1, 1, 64 pred riim zlo činiti ne sramujemo se, 1, 1, 219 leni smo, ali sramujemo se delati; — s r a m u j u: krist. blag. 186 po keh dob se vre isti službeniki na ovo dohadati sramu j il. stanu: stanuješ: gašp. 1, 597 ako za to stanuješ vu puščini, da tvoju spuniš volu, svetu slhžiš; — stanuje: gašp. 4 596 tulika negova beše ponižnost i sveta zametavane, da pri nem duh sveti, koi pri ponizneh st and j e, živo i vekivečno pre¬ bivališče je odebral, vran. rob. 1, 13 gde Klaudiuš stanuje, krist. 12 mir vu hihoveh hižah stanuje, 52 neizbrojena vnožina živine stanuje na ovoj zemli; — stanuj u: vran. rob. 2, 196 vu Affriki harapi stanuj u, math. 1, 1, 164 iz vseh svčta strankih, gde Judi s t a n u j u, vnbgi jednoč zveličiu se i vu nebo dojdu, 1, 1, 211 ptice nebčske na svržju negovom s tanil ju. s te snu: stesnuje: krist. 47 visoki bože! kak se ne stes- 11 u J e oko tvoje, koje vsa vidi! stoku (mjesto stače) : s t o k u j e: krist. 20 ako mu (zvirališeu vseh kanliveh namislih) se vuzda pusti, ako vu nas s t o k ii j e, mi vendar pokojni ne budemo. šetu: šetujem: kov. kemp. 167 gospodine, nikaj nesem, nikaj ne morem, nikaj dobra iz mene nemara, neg vu vseh po merikavam i vsigddr na nikaj šetujem, 107 kruto je čudno, da se tak na naglo podignem i tak milostivno od tebe obimjem, ko tčri lastovitum žmečinum vsigdar na ddlna šetujem; šetu je. gašp. 1, 402 vu snu se jen krat je nemil videlo, da na visok i kruto strm breg še tuj e, 1, 544 dojde hoj na pamet čudnoviti 68 M. VALJAVEC. Blaž vu temnici, še tuj e friško do vuze k s. Blažu, 1, 746 pod drevo ono še tuj e, math. 2, 2, 16 nemil dobro znano je bilo, da Jezus vsigdar na temejita še tuj e; — šetuju: gašp. 1, 515 pristoi se, da vsa na svoj cil i pričetek marlivo šetuju, 1, 571 s. Januš evangelista na prvo postavja kak negda malo vredni po- glavari popovski poslali jesu bili sluge svoje i grabante, da bi vlo- vili Jezuša. Še tuj u posli ovi marlivo, išču povsud i nut! najdu nega vu cirkvi, 1, 789 prostran put je, koi pela na pogubleiie i vnogi jesu koji šetuju na nega, kov. kemp. 213 vsi na Jiibav moju šetuju, math. 2, 2, 72 bbg pušča več krat jednoga starca živeti, koi zdaviia je sit živlena svojega, i vzeme jednoga cvetučega mladenca ali divojku, za kojemi prejublena mati i ttižni oteč s su- zami i ranenem srdcem v grob šetuju, 2, 2, 87 neko ji vam se priblizavaju i na to šetuju, da bi vas vesele i prav dobre voje napraviti mogli, 2, 2, 88 lažliveh Judih je preveč, koji na pogub- lene poštenoga človeka šetuju. tugu: tuguješ: krist. blag. 30 koi tuguješ pod nevolami, raduj se; — tugu j e: gašp. 1, 923 vse turobno i pobožno kr¬ ščanstvo denes žalostno tu g ti j e i plače se, kov. kemp. 191 to je milošča koju činiš priatelu tvornu, da trpi i tugiije na svetu za lubav tvoju, 238 pred sobum križ nosi, da zbog lastoviteh grehov tug-uje, krist. blag. 35 tuliko on t u g u j e, kuliko se je veselil; tugiiju: kov. kemp. 182 znaju varašci nebeški, kak vesel je den on; tugu ju sini Eve, da žuhkek i grusten je ov, krist. blag. 29 vu kojem t u g u j u, 260 kak vnogi ne tugiiju vu siromaštvu. valu: valujem: gašp. 1, 89 jesi dosta krat, v a 1 li j e m, mene vu grehu postavlenoga od zla nagibal, 1, 672 v.-igdar velim i valujem, da ja krščenik jesem, 1, 788 od kuda sveti otci občinskeše (jaj ! bi li mučal, ali govoril'?) ah valuje m, občinskeše govore, da več je oneh, o žalost! koji se skvare, nego koji se zve- liče, 1, 794 valujem Kristuša Jezuša pravoga boga, kov. kemp. 184 istinski valujem, da sem se kruto rasipno navaden imeti, 196 istinski valujem, da sem vreden vse špotnice, 226 valu¬ jem zločestoču moju, 252 valujem, da su mi dvoja potrebna, krist. blag. 271 istina je, valujem sam; — valuješ: gašp. 1, 631 ja krščenica jesem niti za mojega tovaruša tebe nigdar ne , primem, doklam pravoga ne spoznaš boga i veru iiegovu očivesto ne valuješ, 1, 791 sam valuješ, kak dužni jesmo vojuvati za diku kraja vseh krajev, math. 1, 1, 59 ti spoznavaš i valuješ boga z viislmi, ali s čini živlena tvojega nega tajiš; — valuje: PRINOS K RAGLASU U (nOVo)sLOVENSKOM JEZIKU. 60 gašp. 1, 370 zeznal je Dioklecian, da s. Šebastian očivesto veru Kristuševu veruje i valuje, 1, 383 svete Agnes pred vsemi va- 1 u j e sebe krščenicu, 1, 550 kak sam vu'pričetku knige valuje ovemi rečmi, 1, 641 siromaški človek krivca sebe valuje, 1, 642 iiega pravičnoga a sebe valuje krivičnoga, 1, 647 to čuvši be- težnik greh blaznosti svoje proti svetcu spozna, valuje, spokori se, 1, 718 druga skrovna valuje Roman Tomasu, 1, 733 vse grehe spametnomu reda serafinskoga valuje spovedniku, 1, 800 pred noge s. Gregura poklekne, vsu valuje istinu, math. 1, 1, 93 k tomu več nč potrebno, nego da grešnik svoje grehe odurjava, za he istinsko žalhje se, ne podpunom valuje, krist. 241 gdo se more zadosta odreči lastovitoj svojlubnosti, da svoju krhkoču va¬ luje, krist. blag. 90 valuje sebe za riegvu službenicu, 115 va¬ luje da toga presčči ne more; — valujemo: gašp. 1, 506 mi krščeniki valujemo, da treti dan je gori vstal od smrti, krist. blag. 284 je li mi po toni ne valujemo, da smo vbogi greš¬ niki; — valujete: math. 1, 1, 156 grehe vaše vu shzah pokbre valujete; — valu ju: gašp. 1, 506 koji nega pravoga va¬ luj u boga, 1, 811 ovi pred svetoga dojdu Gregura, hmanicu valtij u svoju, krist. blag. 299 gdč se grčhi istinsko ne valiijti. v g a š u: v g a š u j e: math. 2, 3, 25 ltibav proti bližnemu va¬ šemu v g a š u j e se, kak brže s kakvum neprilikum iiemu pombči bi morali, krist. blag. 128 ovak lubav boga vu srdcu v g a š h j e, 129 ogen lubavi božje v g a š u j e. v k a n u: vkanujem: vran. rob. 1, 155 ako se ne v k a h u- j e m, ja sem spazil sndčka, da se nekojem zmed vas zehalo je, v k a n u j e š : gašp. 1, 373 žal mi je iz srdca mojega, da se tak v k ah uješ, 1, 546 o nespametni človek! za kaj se v kan uješ i ostavlaš pravdenoga boga? kov. kemp. 176 istina st, ka ne vka- r> u j e š niti vkaiiena biti ne moreš; — vkanuje: kov. kemp. 193 mlahav mlahavoga vkanuje, 199 narava čalarna je i'noga Privleče, zapleče i vkanuje, 270 no v kaiiuje te bog, v k a- 11 u j e se, koi samomu sebi preveč veruje, krist. 162 srdce člo\e cansko v«evdil nezadovolno pod zgovorom za diku božknsku ski beti išče svoju nezadovolnost izpričati ter samo sebe vkanuje; v k a h u j e m o: krist. 20 Jonaš i on dečarec pokažuju, kak sc v k ah Ujem o; — vkahujete: math. 2, 2, 221 spričati nc- mogtiče je, ako vi vašega orsagov ladavca vkanhjete; v huju: krist. blag. 116 ali se ovak misleči strašno vkaniiju, 168 kak ovakvi sami sebe v k ah ti j ti. 70 M. MALJAVEC. vlezu: vlezujemo: krist. blag. 106 kada v 1 e z d j e m o vu hižu božju, reči bi morali. voju: voj uju: gašp. 1, 648 proti nim naj dederno vojuju, 1, 726 sada moji kotrigi z naturalskum boljdm vojuju. vtemejn: vtemelflje: krist. 108 srččnost nepočinenčh vu toj včri mene v t e m e 1 u j e. vpueu: vpučuju: gaip. 1, 373 znam dobro, da tebe krivo v p u č d j u balvanov tvojeh biškupi. zadovolu: zadovoluje: krist. 7 pokoj, s kojem se srdce človeka zadovoluje, je mogučen, 86 premislavane boga i mu- droga naredena negovoga zadovoluje i tisi nepokoj človeka. zaglušu: zaglušuje: krist. 202 po nakovalu vudirajuče kladivo vulia mu zaglušuje, krist. blag. 119 s kojčini glasa kaštigujuče vesti zaglušuje. zagrešu: za g rešuj e: gašp. 1, 682 kuliko več gdo z a- g r e š d j e, tuliko več se od boga razdeluje. z a grmu: zagrmuješ: kov. kemp. 117 zagrmuješ zvrhu mene sudmi tvojemi, gospodine. zahvalu: zahvalujem: krist. u anhang zur grammatik der kroatischen mundart (1840 Agram) 219: zahvalujem nim, gospone. zapisu: zapisujem: gasp. 1, 881 oveh (angelov) poštu- vane i proti nim pobožnost vam listor zapisujem i ostavlam. zasiču: zasičuje: math. 2, 3, 230 naj menša stvar ima zemlorastje, sad ali korčne za svoju hranu, koja noj je povblna i z num zasičuje se, krist. blag. 199 bog tulike milione ludih vsaki den zdržava i zasičuje; — zasičuju: krist. blag. 71 oni se zasičuju z blagom ovoga sveta, 246 opitajte zmožne, jeli vremeni ta dobra niliova srdca zasičuju. zaslužu: zaslužuje: math. 2, 3, 108 delo, skojem kruh zaslužuje se. zatrudu: zatruduje: krist. 130 delo, koje vas zatru- d u j e i vam dodihava, niti drugem v tek ne bd išlo. zavežu: zavežujemo: krist. blag. 180 tak se z a v e ž d- j e m o noj pokorni biti. z b u d u: z b u d u j e: krist. 156 nenavidnost istom z b u d d j e našu nezadovolnost, 164 izlična ali lestor namišlena sreča zbu¬ dil j e s tem jakše poželena vaša, s kem bole nu za stalnu i se- gurnu držite, 230 vest z b u d u j e vu nas naj vekši strah smrti. PRINOS K NAGLASU U (NOVO)sLOVENSKOM JEZIKU. 7-1 združu: združujem: kov. kemp. 171 prež mene ne vala niti ne trpi priatelstvo, niti ne pravdena i čista ltibav, koju ja ne združujem; — združuj u: krist. 236 blutave narave liidi z d r u ž u j u (-ju pogrješno mjesto -ju, a to jer da je stegnuto od jeju) s strahom naprv stavlaiie, koje namislam vsu liihovu spodobu jemle. zdržu: zdržuju: krist. 249 ovde je glas božanski, kojega čuju, koji dobru vdst tja do zadiie vure z d r ž u j ti. z n a m e n u: znaineniiješ: krist. blag. 234 ideš k grobu, znamenuješ onde kamena; — znamenuje: gašp. 1, 151 ovo ime grčkem jezikom vesele znamenuje, 1, 650 kotera troje znamenuje duguvane, kov. kemp. 220 kaj z n amen ti j e ova premilostivna dostojnost? krist. blag. 141 kaj isto i prilika denešnega svbtoga evangeliuma znamentije, 152 je li to zname¬ nuje zresno požaluvane činiti? 136 to tuliko znamenuje kak ti ja nb čti pokoren biti, 223 kaj znamentije obrniiti se? itd.; — znam e nuju: gašp. 1, 574 premislite ono, kaj z nam e litiju. zniknu: znikntije: krist. 13 vse kaj pod nebom je ni nikaj kak tena, koja znikntije. zroku: z rok ti je: krist. 13 koja vekivečna traplena vu naj jutešem plamnu z r o k ti j e . . , zadovolnost koju ono z r o k u j e ostaje na zvanskoj strilni prilčpjena, 19 gibatie vu tvojem nami- šlenu zroku je druga čutena, 42 vidim da oplahnene i rastetie vbd čistene zraka i gibane tak potrebno vbd z r o k u j e, 141 gdo more prež stizneh očih gledeti premeigrize li,a v*. v. r o k ti j e; ~ *f? k ftod. »ekuja«« odurnost koju detci zr okujete, 2 ^ (roditelom ) sami sebi; — a rok ti ju: math. 1, h “ m med sobum naj vse vekšu i vekšu skrb sroktiju, , ^ mi hote li onu veksu baltibuku z r o k u j u, 2, 3, 14 « z r o- hasen, koju ntivuki i zapovedi Kristuševe vre - ovem^ ^ k ti j u, za isto vi ne bi ne prekrsuvali, klis • . h, vin0 nam vse to zroktiju, same bed^^ifvsakojačke betege. i ostali vužigujuei napitki zrokuju t kotdri v u te se zveliču: zveličujes: kov. kemp. zauffajtiče z v e 1 i čti j e š ffllahav mlahavega vka- zvišu: zvištije: kov. kemp. 133 titije kada zvištije; gledaj izvišu. 72 M. VALJAVEC, zvršu: z v r š u j u: krist. blag. 215 kak je mogla cirkva opra¬ viti da se naj mogučneši ladavci k nogam redovnikov hitaju i po¬ nižno valuvane grehov svoj eh z v r š u j u ? žalu: žaluje: math. 1, 1, 93 k tomu več ne potrebno, nego da grešnik svoje grehe odurjava, za ne istinsko ž a 1 h j e se; — žalu ju: math. 1, 1, 133 od kud nezadovolni hižni zakoni vide se i z vekšinum ali kesno obodve stranke ž a litju se, 1, 1, 237 koji svoje pregreške spoznavaju i za tie žaluj u se. Naglas na slovci kojoj ispred -uje dosta je rijedak. a) u kranštini. Najobičnije osnove s naglasom na slovci ispred uje jesu: k rud tu agricolam esse; z a 1 a z u sectari aliquem, insidiari alicui; n a d- 1 e g u i n a d 1 e ž u molestum esse; p i j a n č u ebriosum esse, p r i d i g u predigen; svetu suadere; š k 6 d u nocere; varu servare, custodire, varu se cavere; v d r u credere, i još neke. Jer u neima naglasa glasi poluglasno a po sve ispada gdje govoru ne smeta a bileži se u khizi kad što i slovom i: svetujem, sveti- jem i svdtjem. kmetu: kmdtuje: ravn. 1, 22 Noe km dt uje kakor je poprej, 2, 208 kdo vas ima hlapca, de mu km d tuj e ali pase in pride naj iz pola domu, al se bo zahvaloval hlapcu, de je storil kar mu je bilo vkazaniga? zalazu: zalazuje: škrin. 21 žena katera zdaj na očitnih krajih, zdaj za vdgli zalazuje, 72 ona na poti kakor razbojnik z a 1 a z 'u j e, 259 grešni človek z a 1 a z h j e, de bi kry prelil, 261 sovražnik sladke besede daje, al v svojim srci z a 1 a z it j e, de bi te v jamo pahnil, traun 20 on s timi bogatimi na skrivnim zala¬ zuje, de bi neddlžniga vmoril, 233 pred zlegam, kateri v tštmmi zaldzhje; — zalazu jejo: škrin. 3 ony samy svojo kry z a 1 a z u j e j o, 323 varuj se, de ki tebi jezik ne spodlety inu de ne padeš pred očmy tvojih sovražnikov, kateri te zalazhjejo, traun 171 kateri moje živlene zalazujejo, imajo na sramoti inu na špotu ostati. nadlegu i nadležu: nadležuje: jap. prid. 1, 92 bog tiga trošta inu myru se le toliku per enimu možu inu ženi znajde, kateri se črtijo, de jih š pečenam te vejsty vse nih žive dny nad- ležje, škrin. 316 kakbr kadar se moka presdja, smety v siti ostanejo, takti v človeka mislih to, kar ga nadležuje; — nad¬ legujejo: traun 33 varitj mene pred timi hudobnimi, kateri PRTNOS K NAGLASU U (nOVO)sLOVENSKOM JEZIKU. 73 mene nadlegujejo, 104 ker moja m6č doli jčmle, zasramujejo mene moji sovražniki, kateri mene nadlegujejo, 169 pred tvojemi očmy so vsi, kateri mene nadlegujejo, pok. 1, 67 za volo tiga ne skušriave samti od zvunaj na d 1 e g h j e j o. pijancu: pijančujejo: škrin. 72 ty kateri pijdnčh- j e j o, se bodo spraznili. svetu: svčtujem: ravn. ber. 43 s v č t u j e m ti, de poišeš umniga moža, preš. 7 roža, rosa ino mina vaša je mladčst, de- kldta, svetjem, naj ne bo zaspana, ki cvetd ji zldte leta; — s v č tuj e: ravn. 1, 324 kral je mater poklical in pregovbriti ji ga s vitij e, ber. 90 Jonata Davidu svetuje, de naj se per- krije nekoliko časa zalazovanu iiegoviga očeta, preš. 179 vda Črto¬ mir se v to kar ribič s vitje; — svetujejo: škrin. 37 za temi kateri myr svetujejo gre vesele, ravn. ber. 92 Davidovi zvestniki svetujejo svojimu gospodu, de naj se ga loti (a traun 173, 211 posvetujejo). škodu: škoduješ: škrin. 359 nemu z žalostjo nič ne po¬ magaš, sam sebi pak veliku škod ii ješ; — škoduje: rog. 619 navošlivost sama sebi h prvimu škodje, jap. prid. 2, 84 pyanost škoduje tudi na telesi, škrin. XIX krivaverni puk cerkvi ravnu taku škoduje, kakor lisice vinogradam. 79 kakor mol oblačilu inu črv lesu, taku človeka žalost srcu škoduj e, 82 takti je človek kateri golfivu svojmu priatlu škoduje, ravn. 1, 13 dal gorko oblačilo jima je, de jima ojstra sapa zvunaj raja ne škodje, 2, 126 hudi človek sam sebi nar bol š k 6 d i j e, ber. 20 i če te dež zmoči, brž zmenaj mokro obliko s suho, de ti mo¬ krota v život ne zleze in zdravju ne škodije, ravn. 1, 506 kdor nivo ali nograd p o š k 6 d i j e, mu more iz lastne ni ve ali iz lastniga nograda škodo z nar bolšim povrniti, 2, 205 nič ložej kakor oko se ne p o š k 6 d j e in ne skazi; — š k 6 d u j e j o . škrin. 208 tudi so zahvalili, de le ty kateri so jih poprej poškidh- va b, jim ne škodtij ej o, traun 80 s 6 d i ,o gospid!' te kateri meni š k 6 d u j e j o. varu: varuješ: rog. 279 katera pred uso navdrnostjo obd¬ ajo š sledniga, ravn. 2, 268 v misli ti bodi pobbt, de se nemar¬ nosti in nezvestbbe ob var ješ; — v/iruje: rog. 280 pokazat je hotela, k akti v d r j e, hrani, krtin i te temu grejhu udane ludy, škrin. 5 on p6t svetih v ar h j e, 38 kateri svoje vusta var u j e, varuje svojo dušo . . pravica vi ruj e nedilžniga p6t, 63 rbs- nica krajla v žir h j e, 119 kakor modrist v dr uje, takti varil j e 74 M. VALJAVEC. tudi denar, 220 brumnost varuj e inu opraviči srce, traun 71" gospod varuje te zveste, ravn. 1. 191 dobro naj posnema, hu- diga naj se v a r i j e, 2, 147 skrivaj dobro delati vitri j e v nas nečemernosti, preš. 103 bom pčl: gosence kaj na repo varje, rog. 127 skuzi katčru on odide veliku nadležnosti, se ob struj e pred grejliam, škrin. 85 kdor figovu drevu ob v ar kje, bo sadje od nega jedel, ravn. 1, 217 nobena reč nas ne ob varje v ne¬ spamet in pregreho, 2, 120 še taki primik nas ne obvarje od trpleiia; — varujejo: škrin. 18 moj syn, ohrani zapčvedi tvo- jiga očeta: kadar boš spal, naj te v a r h j e j o, 41 v nevumniga vustih je prevzetnosti šiba: modre pak riili žnabli varujejo, 68 gospčdove očy znane varujejo, 139 čuvaji kateri mestu v st r li¬ jejo, so mene našli, traun 1 kateri se greha inu hude tovaršie varujejo, 234 on je za volo tebe svojim angelam zapovedal, de tebe na vsih tvojih potih varu j e j o. veru: verujem: schon. 384 jest včrujem v boga oččta, rog. 584 jest v j eruj e m gori ustajitjne tiga života, traun 61 jest v e r k j e m, de bom v deželi tih živih dobrote tiga gospoda vidil, ravn. 2, 291 djal je: včrjem, 2, 299 ne bomo rekli: verjem, v er j e m, gospod, de si Kristus ti sin živiga boga? — včruješ: ravn. 2, 98 de sim te pod figovim drevesom vidil, mi včrješ; — v č ruj e: škrin. 338 kdor bogu veruje, čuje na zapčvčdi, pok. 3, 146 kateri v nega veruje, ne bo pogublen, ravn. 2, 297 jez sim vstajčne in živlehe. Kdor v me verje, bo živel, tudi vmrl (,vmerel‘) naj je. In kdor kol živi in v me v č r j e, ne bo vekomej vmrl. Včrješ to? Marta je djala: pač, gospod, jez včrjem, de si Kristus ti, 2, 174 kdor v Jezusa v eri j e, za n nima smrt nič strašniga; — verujete: jap. ev. 522 le te (ču¬ deža) so zapisane, de vy v e r u j e t e, de Jezus je Christus, ravn. 2, 119 zdaj v Jezusa šč le včrjete, 2, 121 ako znamen ne vidite in čudežov, ne v č r j e t e ; — v e r u j o : schon. 22 tem je on dal oblast, de bi božji otroci bily, tem kateri na negovu ime veruj o, 68 en čas ony veruj o, 154 imajo vsi odpuščaj ne grehou prejeti, kir veruj o v nega, 165 izveličani so ty, kir ne vidio inu vuner v e r u j o, 182 te čudesa pak katere pojdeo za temi kir v č r u j o, so le te: . . — verujejo: jap. ev. 82 kateri bo pohujšal od le tih majhinih, kateri v mene verujejo, temu je bolši de se obesi na negčv vrat en malinski kamčn inu se vtopy v globočino tiga morja, 294 nimajo korenine, kateri na en čas v e- r u j e j o inu ob času te skušiiave odstopio, škrin. 204 tvoja beseda PRINOS K NAGLASU U (NOVo)sLO VENSKOM JEZIKU. 75 te ohrani, kateri v tebe verujejo, 224 gorje tem, kateri bogu ne v e r it j e j o, ravn. 2, 197 vrag h6di in kar je v riili srce za- sjdniga, pobere, de ne v 6 r j e j o, 2, 266 talenti so dušini darovi, ktire jim Kristus, ktiri va h v e r j e j o, deli (schon. 378 veru¬ jemo biče pogrješno). Osim ovili osnova čita se s naglasom na slovci ispred uje još koja ta osnova skovana dotičnim piscem kojemu trebaše glagol du- rativni ili iterativni, nu obično krivo i naopako, n. pr. pr e c vetu mjesto preevita ili preeveta florere: rog. 571 ta svejt gdur kol zaničuje s tem posvejtnim, pr ec vej tuj e uselej ii le teh čedno¬ stih (a tri redka prije ima pravo: preevejtat); — iz 1 eku mjesto izlači extrahere: ravn. 2, 14 posaja on jih iz sčdežov, iz le kij e jih spod prahu; — podobu od podoba das bild (bole upodabja) bilden formare, fingere: skrili. 340 kateriga on izdeluje inu podo- bhje, 361 lončar s svojo roko p o do bilje glino; — klubu od k jubu trotzen: jap. prid. 2, 49 če bdmo ponižni, bdmo malu porajtali. ali nas kdo zaničuje ali opravla, ali nam ki ubij e (bez oznake naglašene slovke, ali ije mjesto uje dokazuje, da je naglas na prediioj slovci); — p r e 1 6 m 1 u mjesto preklade ili prelama perfringere : ravn. 1, 317 če moje zapovdi p r e 1 6 m 1 u j e t e, raz- plal med narode vas bom; — zaseku mjesto zaseca, verhauen arboribus succisis introitum praecludere, kast. cil. 173 le tu tebi poot z a s e k u j e, de ne moreš naprei; — n a s i t u m jesto nasiča satiare: ravn. 1, 245 če sreč sprostrčš lačnimu, in koprnččo dušo nasitiješ, vedno te bo ravnal gospod in nasitil tudi tvojo dušo ob suši, 2, 233 dobrotno odpiraš roko, in vse kar živi nasitiješ s svojimi dobrotami. — U nekih osnova dolazi e ili e često samo s toga jer ga ima i dotični supstantiv od koga se grade, n. p. imenujejo škriii. 196, zdelujete jap. prid. 1, 323, posmehuje, jap. prid. 2, 312; potrebuješ schon. 178, razsvetluje ravn. 2, 124. Još daje prama početku riječi imaju naglas osnove: j e r p e r g u beherbergen od jerprge f. plur. herberge: j e r p e i - g u j e j o: jap. prid. 1, 161 koliku ludy se je mujalu inu se še pomujajo, de tebe žive, oblečejo, jerpergjej o inu ohranio. omadežu maculare, inquinare polluere: omadežuje: škriri. 27 kdor hudobniga svary, sam sebe o m .) klo buk mi jemjejo, mlako zajemjejo; snemjem. met. 117 snsmjem ; — sprejem Jem: met: 117 sprejsmjem, 'j' m j < in met. 117 vjsmjem ; — v n e m j e m : met. 117 vnsmlem; z a j e m jem: met. 117 zajsmlem. m h k - j e: žarnice: ravn. 1, 151 nar raji ga v molituv z a m i c e spremišlovane obnebja. . snp-je: osip Je: ravn. 1, 334 kakor se drevje osip e vnovič pogana, tako odmirajo rodovi in nastopajo drugi, levst. žup. 96 M. VALJAVEC, 182 podstava besedi ,osepnicč‘ je osep, ker se po tej bolezni koža 0 sip le. tbk-je: op o ti čem: ravn. 1, 42 ves se lakote opotičem; — p o tičeš: ravn. 1, 257 ker se po višavah poti češ, misliš v svo¬ jim srcu: kdo me bo zlekel na tla ? d o t i č e: schon. 327 kadar bi le t;l en prerok bil, taku bi on vsaj vejdil, gdu inu kakova je leta žena, katčra se nega d o tiče, kor. 3, 131 kar rejo utiče. Tako možda i: dar-je: razderjes: schon. 141 va, kaku + i pač lepii božji tempel rezderješ inu ga v treh dneh zupet pre- zydaš ? jii) Neke druge ne iterativne osnove, kao bris-j e: briše: kor. 3, 124 fantič navalit’ (krivo: straž’) stoji, briše s o zn e oči, preš. 24 zavoj nega dekleta ženice imajo prepir, in kildar zapusti kvartir, si marsiktera ’z hiše solzice briše. 178 si ’z lčv’ga oča, dčsniga oččsa jok briše, 164 še le v pokoji tihim hladne hiše počije, smrt mu čela pot obriše, ravn. 2, 167 on tudi naših grehov zadolžke lohka pobriše; — brišejo: kor. 2, 49 za mano vsi se slinijo, zdaj brade naj s’ obrišejo. — Tako i koruški: Kres II 478 brišam. kap-je: kaple: škriii. 58 prepiravna žena je, kakor streha, skuzi katero vednu notri kaple, 85 streha skuzi katero po zymi vednu notri kaple, inu prepiravna žena, so si med sabo enake, 129 za volo zanikrnih rok v hišo kaple. Sada se govori običnije kapjam, kaplaš itd. srpski kaplem. klic-je: kličem: rog 137 h temu vas kličem, de lubite; — kličeš: preš. 186 povčj, al ni črt najbbl jčzni riih bog ki kličeš ga boga lubezni? — kliče: ravn. 1, 256 on je ki morsko vodo kliče na kviško, kor. 2, 58 glas gospodov hlapce kliče, preš. 21 na bdrko kliče strdi, 183 prdvi bdg se kliče bog lubezni, 59 al obhajilo skliče iz grobov vun mrliče? ravn. 1, 255 luč nam on pošle in ona perhiti: nazaj jo pokliče in trepčča ga vboga, kor. 2, 79 zvečer se komaj mrak stori pokliče hlapca, govori: . . , levst. žup. 74 tedaj se k ogledu pokliče okrajni zemlemerec, ravn. 2, 173 dekle le spi. je djal, zakliče jo: vsthni! kor. 2, 59 Ravbar še zakliče v drugo; — kličeta: rog. 138 tu čudu je d rejsnyci zadosti, kir se na včj, kaj je ta za en duh, kaj je ta za ena nevejsta inu kam ta dua kličeta . . . skuzi ta duh Christus, skuzi to ne ve js to s. mate cerku se zastopit imata kir ta dua podviznu kličeta: veni, pridi, (a 142 kličeta). — Tako 1 koruški: Kres II 477 klicam. PRINOS K NAGLASU U (novo) SLOVENSKOM JEZIKU. 97 m a z - j e : maže: kor. 2, 50 še paša brado maže si, preš. 109 naj si s tinto prste m ;t ž e, poslovica: kdor maže mu kaže wer schmiert, der fahrt, rog. 100 iz to krjujo tu okli pomaže inu frišnu je postalu, skrili. 192 iz noga podobo ene živali napravi, potle z rudečilom premaže; — mažejo: kug, 89 de se jej parkli debelu namažejo, (srpski mažem). pas -j e: p 3, š e : kor. 2, 46 p r i p a š e svitlo sablico. reze: režem: ravn. abc. 45 rnerkam kaj vprašajo: zalo se jim odrežem; — režeš: kor. 3, 97 spomlad’ me (trto) obre¬ žeš; — reže; kast. 261 arcat te žyč inu reiže, škrin. 164 ptica s svojim silnim letdriam zrak na dvoje reže, 386 skuzi eniga mojstra, kateri kamne reže, trami 127 u opasci: tvoj jezik pldde krivico, on reže kakor ojstra britva, ravn. 1, 241 kadar se sonce razsija, pošle bog žgoč jutrajin veterin reže ga v glavo de omedluje, abc. 71 žeje se reže na nbžih, rog. 368 roko iz negovo ostrustjo odreže, ber. 92 David gre k svojimu kraju in mu o d r d ž e kosčik plajša; — režete: kug. 62 aku prša gori zrežete, bote v tih istih ene prov rjave pluča najdli; — re¬ žejo: ravn. abc. 59 iz platna se srajce, birtahi ali prepiisi, rute, rjuhe r d ž e j o, levst. žup. 27 naklade se razrežejo na vse občane po jednakej meri, ravn. abc. 47 kruha matere prosim, ko sičik mi ga vrežejo. (8) u ugarskoj slonenštini. a) ' na slovci ispred nastavka je imaju ove osnove: drem-je: dremješ: mol. 160 variivač, ki ne spiš i ne drejmleš, 205 ka tak drejmleš, nevolna duša?— drdmje: trpi. 106 ne dr e j ml e varivač svoj. Ovo, ne drejmle i ne spi varivač Izraela, gon. 70 zdaj (mačka) drejmle. g i b - j e : g i b 1 e : bar. 34 či se zrak naglo g i b 1 e te viiter nastane, 44 cejli svejt se gible; — gib jemo: mol. 23 vu kom živdmo, gible m o se i jesino; — gib Jej o: nagtl. 81 vejke drevja se gib le j o po mouči vetra, 146 na te dva kraja močne železne žrdi položijo ino k prejčuim tramom zošrajfajo, da se naj ne gibi e j o, 198 či se tak velika nebeška tejla kak je mejsec i zvejzde g i b 1 e j o, nemarno se čiidivati, či se i naša ženila obrača; —' g i b J e t a : nagfl. 198 liki se sunce i mejsec gib le ta vu globlini nebe, tak se gible i naša zemla. isk-je: išče: mol. 137 zgledni se na me, ki te s pokouro činejnem iščem, 180 ti si velo: iščite i najdete; ovo zdaj te 98 m. valjavec, (s) srca iščem, ne oduri me, 235 tebe iščem jas (s) sku- zami, kiiz. mik. 33 jas ne iščem dike moje; — iščeš: mol. 206 či je Kristusi potrejbno bilou trpeti i tak notri idti vil svojo diko, za kaj ti driigo pout iščeš v nebo ? — išče: kiizm. 35 ka vi štimate ? či bi kakŠi človek meo stou ovce i zabloudila bi li edna ž hih, je li ne nih& ti devčtdesčt devet idouči na gore išče to zablodjeno? kiiz. mik. 33 jas ne iščem dike svoje: jeste, ki jo i š č e i soudi, 54 ki išče, najde; nagfl. 1 70 vuk v noči porob išče, bar. 45 sebi strošek išče, gon. 26 vrejdnost ne išče hvale ludi, bar. 31 zavec vu oštroj zimi gori poišče ograde. — iščemo: mol. 36 h navči nas za naša tejla se tak skrbeti, naj brezi vse krivice iščemo naša živlejria, kiizm. 341 či se i mi sami, ki iščemo naj se spravičamo vu Kristusi, grejšnicke najdemo, je li je tak Kristuš grejha sluga? — iščete: kiiz. mik. 37 veli liim : koga iščete? . . . či mene iščete, piistite ete odha¬ jati, 44 ne bojte se, Jezuša iščete Nazarenskoga raspčtoga, kiizm. 224 glodajte, da ziščete z vas sedem možouv dobroga svedou- stva; — iščejo: mol. 104 naj se ošpotajo i zbojijo, ki iščejo dušo mojo . . naj se obeselijo vu tebi vsi, ki iščejo tebe, 232 srečni ki tebe i š č e j o, kiizm. 67 tebe i š č e j o, 234 trije možacke (.možatzkc') te iščejo, 246 naj iščejo ti gori ostaneni liidje gospodna, 301 Grki modroust iščejo, kiizm. mik. 75 eta vsa poganje iščejo, nagfl. 86 na lovino niicane pre, kare zavce gori iščejo, gonarje zovejo, gon. 18 krivi linije se po miti iščejo očistiti, nagfl. 170 vandrajouči ftičov je nišče nej včio i diinok zndjo pout v dalešne držele. Gdare nazaj prido, gori poiščejo svojo domovino i svoja gnejzda. jok-je: jočem: mol. 164 joučem se za grejhe mojo, 202 sousidje se veselijo v nčbi, jas se pa žalostim i joučem vu etoj prepasti, 226 daj naj s tebom tiižno joučem, daj naj joučem s tebom, trpi. 43 kebziij na mene i slišaj me, ki tak milo prosim ino joučem, 54 jas j o uče m ino se postim krouto ; mol. 119 skuzami polej oči moje, naj mojo hudoubo ob j o u č e m, 134 daruj meni skuz vretino, naj nestanoma moje duše rane o bj o učeni 145 daj mi miloščo, naj o b j o u č e m vse moje hiidoube; — joče: mol. 228 ki vidi i ne j o u č e, on nema žive vore, gon. 22 pava j 0 u č e; — jočete: kiizm. 72 ka se burkate ino j oučete ? 259 ka činite, kaj se j o u č e t e i lamletejjmi srce moje? kaz-je: kažem: kiizm, 432 pokaži mi vero tvojo z dejl tvoji i jas ti pokažem z dejl moji vero mojo, 442, hodi gori PEINOS K NAGLASU U (NOVO)SLOVENSKOM JEZIKU. 99 esi i pokažem ti, štera majo po tom bidti, 463 hodi pok ;i- ž e m ti zaročnico ženo ;ignečovo, trpi. 41 tou je pout, da nemi p o k d ž e m zveličane bože, nagfl. 25 med tej vam prle pokiižem, kak da mate pred se djati tablice, 28 eti sem vam prinesao edue knige z obrazkmi. Preči vam nika pokažem; — k il ž e š : mol. 59 da nim prave pobožnosti dir prikažeš, 76 vu eto tvojo s. rano položim i preporičam vsa moja dobra dela ponižno proseči, da na s tvojim s. činejnem v kiip prikapčena nebeskomi tvojemi oči notri prikažeš, naj včkšo hvilo nemi s tem s k a ž e š, či dober bodeš. — kaže: mol. 205 najti pokaže dike svoje blaženstvo, ktiz. mik. 86 kak koli blisk zide od sunčenoga shoda no se s k a ž e do sunčenoga zahoda, tak bode i prišestje sina slo¬ večega, ktizm. 5 pa ga vzeme vrag na edno jako visoko gorou i pokaže nemi vsa kralevstva toga svejta, nagfl. 25 vučitel opouti, ka sta obej nogači ednake dužave, ka i z merov pokaže; — kažejo: kiizm. 278 ki s tejm kažejo, ka je delo pravde pisano vu srcaj nihovi; mol. 135 da se moji grejhi šteri so zdaj zakriti vo ne s kaže j o. kop-je: koplemo: gon. 108 či toplo leto pride kakši svejt nam deci zide, gda se čestou k o u p 1 e m o ! lug-j e: lažem: ktizm. 340 ka pa vam pišem, ovo pred bogom pravim, kaj ne 1 a ž e m ; — ližemo: kiizm. 422 či bomo pravili, kaj občino ž riim mamo i vu krnici hodimo, ližemo i ne činimo istino. Nu i: lžižem. let-je; 1 č č e : nagfl. 107 kokouš s perjem vu peroutaj bodou- čim 1 e j e e, gon. 47 či deždevnek dosta sem ta lej če i kriči, mokro vrejmen znameniije; — lečejo: nagfl. 113 lužni goloubje i na pola vo lejčej o živiš si iskat, gon. 44 ftice vu zraki lej¬ čej o, bar. 37 metalci sem tim lejčej o. 1 ti p - j e : 1 il p 1 e j o : nagfl. 163 na vrihi betev so klasnate vlati, štere eden čas zeleno perje pokriva, po tom se ž liega vo o 1 d p- 1 e j o (zmetavajo) i rastejo, (durativno ne iterativno). muk -j e: m Ti če nagfl. 32 ka čiijete, ka dela krava, gdari s črejde domou ide? čujemo, kaj krava m ii č e, 94 gda (krava) k vratam pride, lepou se vo odlouči s črejde, čemerna je či^so vrata nej odprejte i v čemerej strašno m ii č e, gda jo notri pustijo, lepou k človeki ide i kaj prosi, odnet ob sebi na dojilišče ide i či se hlapica z dojenem mudi, nemirovna de i pa m u č e. pih-je tiare: piše: kiizm. mik. 102 voter gde šče piše> glas negov eliješ, ali ne znaš od ked ide i kama odhaja (i kuzm. 169). 100 M. VALJAVEC, p i s - j e scribere : pišem: kuzm. 420 dragi list v;im pišem, nagih 11 viš, eti v ete velke knige ti notri zapišem tvoje ime; — piše: mol. 207 nagfl. 71 na stejnno se s krajdov piše, na kamenico z rovatkom; — pišemo: kuzm. 421 eta pišemo vam, naj vaša radost puna bode, nagfl. 37 gda ka pišemo, ete glds ide; gon. 65 vučitel piske napišejo na tsiblo. i mi je za nimi pišemo; — pišejo: nagfl. 23 ti vekši vučenici pišejo, račdnajo, 72 na nem pišejo, 75 dokeč ti drugi svoje piske p i- š e j o, on se z nikim loudi, bar. 3 dol spišejo ka nim pravi. ples-j e: pleše: gon. 48 on pleše od radosti; — plčšejo: nagfl. 89 či (podgani) v hiže notri vderejo, vu dne vse plešejo po hiži, v noči na postele p'ejzijo. s i k - j e: s i č e : nagfl. 36 ka za glas da voda, gda jo vu vrejlo mast vlejejo? Je li kaj etakšega: ššš. Dajte ga vi od sebe. Kak- šega pa gous, gda siče? Je li kaj etakšega: sss, gon. 22 kača s i č e. skak-je: skače: nagfl. 103 koza je vršena, rada skače i šalno peja, bar. 30 bistro veverica po drevji skače; — ska¬ čete: trpi. 52 ka skačete vi velike gore? — skačejo: trpi. 22 čini, da skačejo kak tele, nagfl. 101 či je ta bežeča (ovca) vojni bak i v grabo, liikiio skoči, te druge vse za nim zoskdčejo. s uk-j e: suče: nagfl. 136 papire v napravnicaj zgotavlajo. Eti jeso velke kadi: v toj ednoj vlejk cote pere, v toj driigoj obejli, v toj tre tj oj vkiip zdrobi i na malo semele; v ednoj driigoj pa malo cout eden valek tečas mejša, grouža, dokeč se kak testou ne vgosti, eta se na eden veliki valčk gori z a s u č e i gotov je papir. šet-je: sečem: bar. 28 vnogokrat se vo na poule pošečem. škrab-je: škrable: nagfl. 75 dokeč ti drugi svoje piske pi¬ šejo, on se z nikim loudi ali s perom škrable, 115 goloub ni- koga ne zbantiije, ne grize, ne š k r a b 1 e, 63 redovno dejte svoje knige skrbno varje, ne zamaže, ne naškrable, ne trga jih hoteč, 46 ništera deca vu šouli bodoučo oupravo i škeri navuka zapravla, stoulce rej že, tdblo zoškrable, 91 mačka kak bejsna nemi v obraz skoči i zoškrable, zgrize ga. škrip-je: š kri p lej o: trpi. 27 ki škriplejo z zobmi nad menom. trii p-j e: trup le: nagfl. 66 či sirmak na dveraj triip le odpri i daruj nemi. PRIN0S K NAGLASU U (nOVg)sLOVBNSKOM JKZIKU. 101 vez-j e: vežem: kiizm. 62 ide močnejši za menom, komi nej- sem vrejden, naj se prignem i šoulincov negovi remeiia odvežem; — vežeš: kiiz. mik. 108 ka koli zavežeš na zemli, zavezano bode i vu nebo saj, i ka koli odvežeš na zemli, odvezano de i vu nebesaj, kiizm. 32 ka koli z v 6 ž e š na zemli, zvezano bode vu nebesaj, i ka koli odvežeš na zemli, odvezano bode vu nebesaj; — veže: mol. 106 primi gori milostivno našo molitev, da nas i vse tvoje sluge, ki so z lancini grejhov zvezani, tvoja smilenost milostivno odveže, kiizm. 443 naj odpre te knige i odveže pečat liegovi, 7 šteri koli razveže edno zapoved . . , 224 či je z liidi te tanač ali ton delo, razveže se, 424 za to se je skazao sin boži, naj vrajža dela razveže, 22 kakda more što notri idti vu liižo toga močnoga i posoudo negovo vnesti, či prvle ne zvčže toga močnoga? 67 ne more nišče posoude toga močnoga notri idouči vu liižo negovo raztrgati, nego či prvle toga močnoga zveže, 259 vzeme pojas Pavlov i zveže si ž iiim roke i nogč; — vežete: kiizm. 35 ka koli zvežete na zemli, zvezana bodo na nebi, i ka koli odvežete na zemli, odvezana bodo i v nčbi; —- vežejo: kiizm. 45 žmetna i neprenošena bremena vkup včžcjo i liidem je na pleča nakladajo, 420 geto se eta vsa razvežejo, nagli. 134 pokošeno v snopje zvežejo; — vežo: mol. 2:)4 naj me vežo, žgejo, ne bom pravo: dosta je. maj uk-j e agitare: maj uče: gon. 96 vište, apa, kak (škvor- janec) maj n če s porotami i više, više se pozdigava! zib- j e: zib le: gon. 48, on pleše od radosti po muždini, štora se daleč okouli zib le pod iiim, 77 nega (kokouta) grebeni brada se vse z i b 1 e. ž mi k-j c: z mi čem o: gon. 108 sladki mošt ž mi če m o. b) P otisnuti naglas na s 1 o v c i i s p r e d nastavka imaju z) iterativa od osnova ponajviše s vokalom o, e i izvorno polu- glosnim. greb-je: ogreble: gon. 32 z grebenom se predivo o g r ej b le. g i>b - j e: giblem: mol. 178 bodi ob Jezus, i podaj mi tvojo s. rokou, ar pogiblem; — gibi e: gon. 92 sunce se na zilhod nagibi e, 110 nagi bi e se sunce i nouč prihaja, nagvog. 33 toga se o g i b 1 e delavna mravla, trpi. 116 vu meni pogible srce moje; — gib Jem o: kiiz. mik. 20 gospodne, zdrži nas, po- g i b 1 e m o. j n m - j e: jimleš: mol. 25, 54, 60, 69, 94, 103, 112, 129, 187 agnee boži, ki odjimleš grejhe svejta, 46 b šterili molitve eti mi- 102 M. VALJAVEC, lostivno prijimleš; — jimle: kiizm. 286 vidim pa driigo pravdo vu kotrigaj moji, štera se bori prouti pravdi pameti moje i pozaimle me pravdi grejha štera je v moji kotrigaj, mol. 130 o prava nebeška hrana, vu šteroj se Kristus Jezus prijimle, 341 osobe boug človeče ne prijimle, nagfl. 83 v globočini zemle jeso žile, po šteri voda vu studenec vkiip ciiri i ž nega se vo z a- jimle; —ji m lemo: mol. 70 ki vsake fele slatkouče ma vu sebi, s. tvojega oltara gospodna Kristusa prijemi e m o; —j I m- lejo: kiizm. 37 ne primlejo vsi eto rejč. lom-je: lam le: kiizm. 314 tou je moje tejlo, kotero se za vas lam le, gon. 104 viher listnate vejke sem ta mlati i gde te i lam le, trpi. 22 glas gospodna z 1 a m 1 e cedrovje, doli z lami e gospoud cedruše Libanona; — lam lem o: kiizm. 312 te krtih, šteroga Lam lem o, nej je vjedinaiie tejla Kristušovoga? — lam- lete: kiizm. 250 kaj se joučete i lam le te mi srce moje? met-j e: meče: gon. 69 Čili liižo p omej če. m o k-j e: m a če: nagfl. 118 či hrano na sto denejo, najprva je muha štera pride i noge v liou n a m a č e. s i» p - j e: siple: nagfl. 66 bog tčbe o s i p 1 e z darmi, 83 za¬ kaj je stiidenec s kamnom, ciglom ali lesom vo okladjen? Za to, da se naj ne zasiple; — s i p 1 e j o : nagfl. 146 poti se etak zgotavlajo: najprvle visoko n a si p lej o i lepou zravnajo pout.., 155 krumpiše z gnojom ali sprlmenov tratnicov z asi pl e j o., gda že krumpišova nat diiga zraste, okopajo i na dober čas sledi o s i p 1 e j o je. t e p - j e: teple: trpi. 92 naj se potepaj ouč pote j ple deca hegova. tok je: tace: nagli. 84 gomba vore se p o tace pod bre¬ menom žmetka. t n k - j e: tiče, tičejo: nagfl. 25 rama prave rouke naj ne stoji daleč v kraj od života, ali niti se ga naj ne d o t i č e . • Prsi sc naj ne do tičejo stola, ji) Nekoliko drugih osnova: bris-j e: briše: mol. 189 negviišno je, je li te boug vo zbriše z etoga Žitka z naglom smrtjom, 359 smrt ga vo zbriše s svejta, kiizm. 463 boug doli zbriše vse skuze ž nihovi ouč, trpi. 26 naj doli zbriše spoumenek nihov z zemle, 92 grejh matere liegove -e naj doli ne zbriše.., on naj doli zbriše na zemli spoumenek nihov; brišejo: trpi. 55 naj se vo z b r i š c j o s knig ti’ živi’. PRINOS K NAGLASU U (NOVo)SLOVENSKOM JEZIKU. 103 d a n a j k - j e: d a n a j č e: nagvog. 22 pa je eti od Arpada tou povejdano kaj d a n a j č e. k a p-j e: kapi e: nagfl. 185 či dežd vu mali kaplicaj k <1 p 1 e, pravimo: dežd nakrapluje, 67 dvorca so za to, da naj ogen ž iii vo ne kapi e, 107 kak hladnej gratuje, listje z drevja kaple, 84 sad drevja doli kaple pod troušeiiem i lasnov žmečavov, 149 čeres leta je listje zeleno, na jeseni oblejdi, doli s kap le, bar. 38 listje na mali dol s po k d p le; — kap lej o: nagfl. 185 oblači s tenki vodeni šparov stojijo. Ci se tej po mrazi preveč vgostijo, kraple (kaple) nastanejo ž ni i tak na zemlou doli kaple j o, 186 zmrznejo dosta krat spari i vu zraki, posebne žilice se po tom vje- dinajo i malo bejlo perje obrazijo ino tak doli na zemlou kaple j o, 196 kem bole viseč k a p 1 e j o traki na zemlou, tejm vekša je to- plouča, trpi. 36 strejle tvoje so ostre, narodje s po kap lej o pred tebom. maz-je: mažeš: trpi. 18 namdžeš z oliom gl&vo mojo; mažejo: mol. 224 vu lelaliem s. tejlo po vijejo, z dragom mastjom m a ž e j o. ii a v k - je: li a v č e: nagfl. 92 ka za glas dava mačka, gda kaj prosi? N d v če. pas-j e: paseš: trpi. 1-1 opašeš me z močjouv k bojii- vani; — paše: kiizm. mik. 104 blaženi so slugi oni, štere, gda pride gospoud, najde verustiivajouče; za istino velim vam, ka se opaše i doli je posadi' i prejdouči dvoro bode nim, 68 pridejo dnevi na tebe i opašejo te tvoji nepriatelje z gr.ibov. rez-j e: reže: trpi. 42 zlo misli jezik tvoj, kak ostra britva re jže z lažmi, kiizm. 247 Timotheuš sc obrežje, 308 vu ne- prookroužaiii je što pozvani? naj sc ne o brej že, 311 Diti I ituš Crrk bodouči je nej primarjani naj se obrežje, trpi. 115 kak što zemlo razkapa i razrejže, tak so rastorjene kousti naše notri do pekla, nagfl. 136 i gotov je papir, šteroga na slejdne eden vlejk na vlomnike razrejže, bar. 28 kosce s kosouv veliki u d v rejže; — režete: kiizm. 245 či se ne o b r c j žete po od¬ vadi Moušešovoj, ne morete se zveličati, 345 či še obiejžetc, K ris tuš vam nikaj no bode valao; — režejo: mol. 254 naj ž.i Rajo i rej žejo, nagfl. 169 breza je ta naj grdša, ar ž ne rej¬ že j o šoulske šibe, 101 jeli mirovno trpi i te, gda ji nespametni brij ;{čke koužo pr e rej že j o? 164 predivo po tom oglavejo, spre¬ dejo i setčejo, platno pa splajajo, zinečijo, gori z rej žejo i za¬ šijejo, bar. 30 te rozje s trsa z rej žejo; reževa, gon- 3.) 104 M. VALJAVEC, na ednoj likvi dvorca vre j zeva; — režeta: nagli. 83 črtalo i lernež rej žeta i obračata gori zemlou. v e t (u obet) -je: v e č e š : mol. 26 daj naj moremo zadobiti ka o b c j č e š; — veže: ktizm. 296 o b e j č e ka k nim pride, 30-1 o b e j č e svoje k nim prišestje, bar. 46 sveto pismo je negov list po šterom nam svojo svčto volou na znane dava ino nam ne¬ besa o b e j č e. A ", koji se u knizi obično ne biježi, imaju: a) osnove koje se grade od supstantlva na et ot, n. pr. čiripet-je: č i r i p e č e j o : gon. 91 na drevji nepriliko de¬ laj ouci vrabli čiripečej o. drget-j e: drgečejo: trpi. 73 koulina moja drgečejo od posta, k 1 e f e t - j e: klefečejo: trpi. 77 klefečejo i ružno gučijo (psi. 94, 4). m i g e t - j e: migeče: bar. 35 blisk žerjavo migeče, reget-je: regeče: gon. 37 žaba regeče. š e p e t - j e: šepečejo: trpi. 46 ovo vkup šepečejo z viistami svojimi (ps. 59, 8) i šepčejo: gon. 92 pure: čak, čak, čak, li tak živemo, šepčejo. trepet-j e: trepečejo: kiizm. 432 vražje verjejo i trepečejo, [i) Još nekoliko drugih osnova, n. pr. čes-je: češe: gon. 33 prime ga i z vejkov ga dobro sčeše (= prošiba). dr k-j e: dr čem: nagli. 12 med noge si vzemem eden ščap i v rouke šibo i tak dreem; — dr če j o: naj se nazaj vrnejo na večer, lajajo kak psi i okouli drčejo po varaši, nagd. 89 podgani po ti spajouči drčejo, gon. 92 kuri za lejtajoučimi muhami drčejo. fuk-je: fuče: trpi. 8 k mantri je on na vsej svoji stezaj, daleč so od nega soudbe tvoje, fuče na vse protivnike svoje (psi. 10, 5). juvk-je jauchzen: jiivče: trpi. 47 Moab je moja mujval- nica, na Edoma vo vtegnem crejvle moje, Filisteuš mi naj prouti j u v č e, 50 ravne so zakrite z ovcami i dolouvje so puni silja, tak da vse j u v č e i spejva. klivk-je: klivče: nagd. 87 pes laja, klivče, cmiili, mrmra. Gda laja? — klivče? — cmiili? — mrmra? gon. 22 pura klivče. k ni-j e: ko le te: kiizm. 433 kolete se i zdihavate. met-j e: mečejo: gon. 22 malovrejdni ltidje povsed zanke mečejo. m ul-j e: m e le j o: nagd. 84 gda melejo, ka žene koula sii- hoga mlina? PEINOS K NAGLASU U (nOVo)slOVENSKOM JEZIKU. 105 m i a o v k - j e miauen: m i a o v č e j o: nagfl. 92 je li ste gda čiili, kak miaovčejo mačke, gda ji več vkup pride? p i v k - j e : p ! v č e? gon. 37 žibek pivce, skrivaovk-je: skriviiovčejo: gon. 56 med vejkami so kraličke skakali, od eti so tak pravili pojbje kaj se skrivaov- čejo i očivesno ne smejjo lejtati. c) " na e u nastavku je imaju: skračeni oblik osnove h o t - j e te glasi š č e: ščem: mol. 138 oblubim, ka š č e m pobougšati žitck moj, 147 štere krivice jas pred tobom šččm vadluvati, 158 raj ščem že mrejti, nego tebe odpustiti, 162 obliibim da se ščem vsakoga grej ha Intbati, 179 vu to j vori š č č m živeti ino mrejti, 194 raj š č č m že mrejti, nego tebe zbantiivati, kiizm. 13 vo vtčgnovši rokou dotekno se ga je Jezus erkouči: šččm, očisti se 15 smi- lenost ščem i nej aldov, 39 vzemi ino idi, jas pa šččm etomi slejdnemi teliko dati liki tebi, 64 šččm, očiščen bojdi, nagfl. 16 liiblčna deca, jas sam vas za vaša imčna že ednouk vo opitao te, gda sem vas vu tiste velke knige notri zapisao. Ali zdaj je p;t šččm od vds zvediti; — ščeš: mol. 18 zapovej, ka šččš, 185 obečaj ka se šččš lnibati od vsakoga grej ha, 190 či šččš dobro mrejti, živi taksi žitek, šteroga naslednje srečna smrt, kiizm. 13 i 64 gospodne, či šččš, moreš me očistiti, 30 bojdi ti kak šččš, 37 či šččš notri idti vu žitck, zdrži zapouvide, 39 ka š č e š č 226 jeli i mene šččš bujti? trpi. 102 gda šččš držati soudbo nad mojimi pregančari? — šče: mol. 184 viipaj se vu božoj mi- lostivnosti i dobrouti, ka ti š č č grejbo odpistiti, kiizm. 8 ki se šče s tebom pravdivati ino ti stikiio vzčti, pusti nemi i plašč . . ki š č č od tebe pousodo vzeti, ne obrni se od nega, nagfl. 75 ki vu včeriej naprej šče idti, on neprestano v šoulo more hoditi; ščem o: kiizm. 23 vučitel, š č č m o od tebe znamejne viditi, tipi. 35 vu bougi so š č č m o hvaliti, nagfl. 90 či š č č m o , kaj bi mačka miši lovila, kak naj mčiie gda jo nilnijmo v liiži, 124 po nej (diiši) želejino i ščem o dobro i hudo; šče te: mol. 221 on vas ne šče ostaviti, či se šččte vu nem viipati, kiizm. 11 stera koli šččte, naj vam včinijo lidje, tak i vi činte čini, 58 šteroga šččte, naj vam pustim, Barabbaša ali Jezusa? 344 šterirn sliiziti šččte, nagfl. 24 da že vi paščlivi šččte bidti, navčite se delav- noga deteta eto hvalejko; — ščejo: kiizm. 261 Zidovje sč» jo, naj se pogubi, 344 vo nas š č č j o od vas zapreti, 42J kiji šččjo gori pričti, prepovidava nim, trpi. 118 gospoud podpčra 106 M, VALJAVEC, vse, ki spddnoti šč e j o, nagfl. 3 narodne vučeonice naše se pouleg ete vidme vrejmena morejo preobraziti, či med timi drugimi nasta- vami bldženstva občinskoga tivarištva mesto svoje obdržati ščdjo; —- ščeta: kiizm. 40 Jezus zezvao je nidva i rekao: ka ščdta naj vama včinim? 450 mata obldst nad vodami, da je obrndta na krv, i bijeta zemlo ze vsakšim vdarcom, keliko krat š č d t a, bar. 12 ka ščeta oča ino mati, ona se pašči doprenesti, 13 či ščdta pametniva biti, po tom se moreta vktip razveselavati. — Složena s nagacijom ne baca naglas na negaciju: neščem, neščeš itd. jem-je: je m le m: kiizm. 175 jas ne j e m 1 e m od človeka svedoustvo, 176 diko od liidi ne jem lem; — jemleš: trpi. 40 za ka oznanuješ mojo pravdo i j e m 1d š vu viista tvoja za- vezek moj ? — j e m 1 e: kiizm. 327 notri do denešnega dneva po¬ krivalo nad čtejiiem staroga zakona neodkrito ostaniije, štero vu Kristuši kraj jem le, trpi. 11 ki mite ne jem 16 prouti neduž- nomi, 30 nepobožen na pousodo j e m 1 e i nazaj ne pkiča, kiizm. mik. 62 ka ete grejšnike k sebi j e m 1 d i jej ž iiimi, 67 ka bom činio, da gospoud moj v kraj j e ml e od mene Španijo? gon. 11 v uk je divji i vse j eni le, 15 k doupuni se popolno vino j e ml d, 30 s šejfjov se vino jemld s svoje posoude, nagfl. 26 ništera deca vij spoj e m 1 d z gnejzd mlade ftičov ; — jem le j o: kiizm. 34 pristoupili so oni, ki didrakmo j e m 1 e j o k Petri . . , kralove ete zemle od šteri j e m 1 d j o varno ali ddčo ? 283 ki obilnost milošče i dar pravice j e ml d j o, trpi. 72 okouli me j emlej o vsa v edno, nagfl. 76 vučenici svojemi vučiteli liibezeu, zahvalnost i poštiivarie te skažujejo, či se lepou oponašajo, radi bougajo, opominarie, k;i- rane, kaštigane brezi nafucana gori j emlej o, 155 z bamblekov bi tildi zrazli krumpiške, ali dosta lepši do s sami krumpišov, za to ete raj z e m 1 d j o za semen ; — j e m 1 e t e: kiiz. 176 kak da morete vi vervati, geto diko eden od driigoga jemlete? mr-j e: mr jem: mol. 216 vari, naj ne mer jem vu grej hi, trpi. 98 ne mr j d m, nego bom živo, bar. 41 bolše bode, naj kak naj prvle m r j e m ; — m r j e š: mol. 269 či m e r j e š v smrtnom grejhi, spadneš v peklensko vouzo; — mrj e: mol. 191 pazi naj od glada ne m er j e tvoja nevolna diiša, kiizm. 44 či sto mrj 6 brezi dece naj vzeme brat negov ženo liegovo, 282 teško ešče za pravičnoga što m r j d, 284 Kristus gori obiidjeni z mrtvi več ne mrj d, kiiz. mik. 81 gospodne, hodi doli prvle, liki mrj 6 sin moj, nagfl. 124 tejlo m r j e i prah postane, diiša je nemrtelna: — mrj ete: kiizm. 287 či bodete pouleg tejla živeli, mrj d te, 68 PRINOS K NAGLASU U (NOVo)sLOVENSKOM JEZIKU. 107 kak liidje spomerjete i kak tiran spddnete; — m r j e j o: mol. 36 b obudi nas i opomlnaj naj z ol tarski m svestvom gosto krat i vredno vži varno, da od glada ne merjej o naše duše. or-je: orje: nagfl. 132 orač z o rje zemlou, posejja semen; — orjejo: nagfl. 97 s plugom zemlou orjejo, 166 nive or¬ jejo, travnike nej, 134 oni z orjejo zemlou s plugom, 155 zemlou skopajo ali z o r j e j o. c) u kajkavstini a) ' ima ju mnoge dvoslovčane osnove na slovci i s- pr e d nas ta v k a je, k o j e ni s u iterativne. Tako su osnčve: klik-j e stvnem, bisjan, bison : krava bllče (Vidovec kod Varaž¬ dina). blisk-j e micare, splendere; bzik-je = blikje; d ih-j e; drap-je fricare, lacerare; dreni-j e: gib-j e; glod-je; g r a k - j e crocitare ; g u k - j e; hot-je; hrak-je screare; hram-je claudicare; hrip-je tussire; hrust-j e dentibus conterere; i s k - j e; j h m - j e; k a z - j e ; k i h - j e; k u p - j e la- vare; k v a k - j e cornicare; 1 e t - j e; 1 i z - j e ; m a h - j c agitare ; muk-je; pis-je; p lak-j e; ples-j e; p u h - j e flare; puk-je vellere; rik-je mugire; sik-j e; skak-je; s m li k - j e decer- pere frondes; strug -j e; suk-je; ščip-je; šet-je ambu- lare; vez -j e; vik -j e clamare. Nu uz otegnuti čuje se na štokavsku i potisnuti naglas. Primjeri iz kriige: d ih-j e: dišete: krist. blag. 232 dopitahe jošče ni zgovorjeno, jošče ga preteči morete, ar jošče živete, jošče dišete. drap-je: drdpje: gašp. 1, 79 hrbet i vse tčlo kak šibjem zmrcvari se, r a z d r d p 1 e se, 735 ovdi vso prepovčdane knige z vustmi i rukami raz dr d pic; — drdpju: gašp. 1, 421 primu s. mučenika i po vulicah varaškeh drčeč navlačiti začnu, na tuliko, da vse hale na nem razdoru i kožu z mesom po kameiiu r a z d r d p j u, 1, 508 ja lie razčemerim, da mene r a z d r a p j u i pojedli. d r e m - j e: d r e m j e: kov’, kcrnp. 98 jiibav skoznuje i spčča ne d r e m 1 e, matli. 1, 1, 179 bbg nigdar niti spi niti drčmje. gib-j e: gib Ješ: kov. kemp. 112 žeje gusto krat te zažižu i kruto jako nagibju; ali pazi, jeli se zbog poštena mojega ali boje zaradi hasne tvoje gibješ; — gibje: krist. blag. 127 kaj isto gibje mene da vam načine na prvo stavim, 2< )3 kaj \ u 108 M. VALJAVEC, gjublini vodh i morja g i b 1 e se, 276 gde nas ono marše na srdi¬ tost gib j e; — gib jeju: krist. 44 poganini ovi bili su vpučeni, da velika spodobnost, tak zresno združene, tak stalen red tčlh, koja se vre toliko vremena prež naj menše premembe i naj men- šega pohabjeria vsevdil gibleju, neje moguče, da tulike prese- netjive stvari ne bi bile delo razumnoga i mogučnoga sobstva, krist. blag. 61 pelde gibleju isto srdce, 90 obečana nikaj im ne gibleju; —• g i b 1 u: mul. ap. 154 ar se nam obrača nebo . . g i b j u se oblaki. guk-je: guče: mul. ap. 258 golub je trpliven, ki za svoje golubiče žalostnb guče; — guču: mul. ap. 259 duh sv. rad prebiva i pri oneh, ki po nočeh na svojem stanu prebivaju ter onde za svoje i tude grehe tužnb g u č u, mole, plaču. hot-je: hočete: petr. 100 iz sadov nihoveh hočete jč po¬ znati itd. Ali se češee govori: hbču, hočeš . . — Cesto rabi skraeeni oblik: čem i ču, češ itd. nu obično bez naglasa. Složena ta osnova s negacijom ne meče na iiu naglas: nečem d i nbčem, neču . . n. p. n e č e š: gašp. 1, 608 ako bogom našem aldove dati n č č e š i Kristusa zataiti, živu tebe ovdi zežgdti nakanili jesmo; — ne če: petr. 15 vučenik on n e č e vumreti. Ne rekel Jezuš, da n č č e vumreti, gašp. 1, 626 bog svoje sluge nigdar ostaviti n č č e, 632 znam da mene bog moj ostaviti n č č e, 635 vredna je smrti, po keh dob neče vašem bogom aldove davati, itd.; — nečemo: gašp. 1, 242 ne prime povojno bog i svetci rtegovi dare naše, ko- tere z dobroga nakaneria i drage vole alduvati nečemo, math. 2, 2, 252 ove mi čakati n 6 č e m o; — nočete: gašp. 1, 399 po¬ vrnete se prekršiteli vu srdca vaša. Ako pak nečete, vučinim dojti človeka, kojega živleiie bude poleg vole moje, 1, 607 od kojega jubavi niti ti, niti cesar razdvoiti mene nečete, math. 2, 2, 171 vi jošče nečete razmeti, kaj vam tuliko puti rekel sem; — neče ju: math. 2, 2, 153 ako podložniki ista dobročinstva pri¬ jati neče ju, kak budu zapovedjam kraja pokorni? itd. Dolazi i oblik ne šču, ne ščeš, ne šče, ne ščemo, ne ščete, ne šču, ne ščeju. A 3. plur. glasi i hote i ne te. isk-je: iščem: kov. kemp. 192 hasnovito mi je, da obšanost zakrila je lice moje, da tebe rajši neg jiidi, za razveseliti mene, iščem, 255 ja čisto srdce iščem; — iščeš: kov. kemp. 108 ako sebe samoga vu čem iščeš, taki vu sebi se pomenkdvaš i sušiš, 114 hoču, da ne iščeš takov mir, koi skušne ne bi imel, 261 potrebno je, da milošču pobožnosti neprestance iščeš, ni to PRINOS K NAGLASU U (NOVO)SLOVENSKOM JEZIKU. 109 ne najdeš, ako taki naj nasladliveše z iščeš J — išče: kov. kemp. 106 diku božju vsigdar išče, 189 n;ij išče drugi ovo; — išču: kov. kemp. 114 prav im se zgada, da koj nenaredno ndsladnosti išču i nasleduju, ne ne prež zmuthe i žuhkoče spfine, 217 vsi svoja išču. — Kadšto i: iščem. kaz-je: k ;t ž e m: mul. ap. 378 kažem ti ovo razpelo, vran. rob. 1, 24 doma ti jednoga pokažem, krist. blag. 54 vu strani prvoj pokažem, kulika je diižnost roditelov, 108 na ov cij vu prvi strani pokaže m, 159 ako mu pokažem za kaj pijhnščina tak mrska zlbča je, 189 prvič p o k it ž e rn kak si puta pokore tež- koga čini ju, gašp. 1, 62 ova vsa moja jesu, kotera tebi prikažem, ako poklekši budeš molil mene, 480 vu jutro taki kak se prebu¬ dim, bogu zahvalim za občiivane i ves dim riemu aldujuči p r i k a- ž e m, 581 ja jesem gospodin bog Abrahama otca tvojega i bog Izaka, zemju na koi počivaš tebi prikažem i semenu tvojemu, vran. rob. 1, 107 liemu onda prikažem ovu senčenicu; — ka¬ žeš: gašp. 1, ^34 milosrdni ozivaju se krščeniki, ti pako nemilo- srdna proti meni kAžeš se, kov. kemp. 107 onde me kažeš meni, kaj jesem, kaj sem bil i kam sem zašel, mul. ap. 228 nesi li znala tvoje dužnosti i moje vrednosti, da mi zahvalnost izka¬ žeš? gašp. 1, 616 dušu blažene device tvoje Školastike, da po¬ kažeš čistoče puta, vu golubice pelde vu nebo zajti jesi vučinil; — kaže: mul. ap. 155 sam razum k4že nam veliku dužnost, da bogu zahvalni budemo, 359 sam razum kaže da . . , gašp. 1, 355 golobica ova je vo|e božje tolnačnik, kotera nam kaže člo¬ veka za papinsku čast vrednoga, mat. 213 istina je, da srditost bog kaže kada protivščine pošila, ali suprot komu srditost kaže^ 551 božanska pravica odurjavahe nevtažlivo i nezgovorno k A ž e proti grehu, 623 istina je, da vu prokleteh nijedna krepost, mehe čin lubavi more biti, kak adda kaže Epulo dobrovolnost i hotene zveličana pet brattov svojeh? 45 itd., mul. ap. 139 vsaki duh, budi zel ali dober, kada se izkaže, tak človeka prestraši, 165 zakaj je sin božji postal človekhm? Za to, da nam se oeivesto izkaže, da nas navuči pravb živeti i da nam v nebo puta po¬ kaže, gašp. 1, 40 kraji odgovor prijem(i)ši odidu, i nut ovo kitzec puta zvčzda ona pogublena izkaže se, 341 prepušča višni go¬ spodin bog svete mučenike svoje trapiti i pregahati, da svoju vu hih čudnovitu i z k Až e jakost, 406 donesu s. telo vu kapelicu opo- sred varaša zezidanu, i s. mučenik vu redovnički opravi po noči izkAže se nevolni oni ženi, 467 kada bi bil petnajst let staiosti 110 M. VALJAVEC, imal, vu snu izkaže mi se neizgovorne lepote gospodična, 569 jednu n6č izkaže se riemu blažena devica Agata, 671 vrag tu- liku svčtost ne moguči podnašati vu kipu deteta izkaže se, nagovarjajoči poganine, da bi Mathiaša izkončali, 735, 417 itd., kov. kemp. 225 sada vnčgi su vučiiieni m d š ni ki i vu vnogeh mč- stah alduje se Kristus, da tem vekša milošča i lubav božanska proti človeku se izkaže, čem bole sveto pričeščane raširjdva se po svetu, mul. ap. 144 je božja dika, da pokaže svoju trplivnost i milosrdnost, kada od takvoga obsedenoga človeka podmtša tulike blaznosti vere i krsta zatajene, 163 Kristus se je hotel od divice naroditi, da pokaže naše duhovno po svetom krstu naradane, 184 za kaj Kristus nagnuvši glavu je vumrl? Da pokaže, kak je rad hotel za nas vumreti, 605 itd. gašp. 1. 262 on puta od Antona zezvedanoga pokaže, 522 da ovak pokaže lubav siro¬ maštva, 533 na svedočanstvo pred vsemi pokaže mladenca po d. Marii od smrti zbudenoga, 542 razvmevši posle Blaž kruto veliko vesele proti iiirn p o k a ž e, mat. 458 cirkva, da p o k a ž e vesele Jezusu Kristusu, koje nemu bi bilo po vole, hoče da i verni krščeniki pridruže k odičenemu tella negvoga gore stajahu duš svojeh gore stajane, 491 razmeva se takvo spozablene, da se istinska dobro- volnost proti onomu, koi nas bi bil zbantuval, tak s čini zvunskemi pokaže, kak ti da nas nigdar ne bi bil zbantuval, krist. 78 on je ovo zavrženo mesto odebral, da Kristus Jezus tja od zibke peldu ponižnosti i trplčna p o k a ž e, itd., gašp. 417 to čujuči mla- denec redovnikom postane i vse vreme ostalo Žitka svojega na službu d. Marie prikaže i sprevodi, 457 to razumevši, dobri člo¬ vek vekšu stran penez cirkvam prikaže, 734 jen krat zapazi (Ivan) detece čisto boso . . , cepeliše zezuje svoje i detetu prikaže, 735 peneze vse za almuštvo ras pri kaže; — kažemo: mul. ap. 104 ovde kažemo, da po vrednosti muke, smrti i križa Kristuše- voga molimo, 562 opita: kak se k džem o vredne sine tak dobroga otca? gašp. 1, 55 oh kuliko puti mi krščeniki spodobnu bedastoču kažemo, mul. ap. 161 kaj smo Kristusu dužni? da mu se vsigdar verne i zahvalne izkdžemo, mul. ap. 95 da Kristusu pokažemo, da smo negovi, 106 za kaj pred mrtvecem križ nosimo? Za to da pokažemo, da je bil vučenik, naslednik i vojnik Kristušev, krist. 88 kada poštene božje branimo, pokkžemo još jen put, da vsa moguči vu vseh svojeh poslih za cil je imel očituvane zvršenostih svojčh, gašp. 1, 687 postimo vu jesen, da sad od dobreh del bogu prikažemo; — kažete: mat. 94 kažete s čini vašemi, da PEINOS K NAGLASU U (NOVO)SLOVENSKOM JEZIKU. 111 pokora iz pobožnosti činiti se mora, math. 2, 2, 197 z vašum fan- tena pohlepnostjum kaže t o jako odurnu nezriihvalnost, krist. 161 ako je bog hotel, da vi osobu jednoga siromaka na gledališču sveta ovoga kažete, igrajte vašu osobu dobro, mat. 465 kada izka¬ žete istinsku čednost, vran. rob. 1, 200 tak izkažete meni ve¬ liko priatelstvo, mat. 1, 1, 155 vučete se iz držaha Jezuševoga pri ovom čudnovitom izvračeriu gubavoga nikakvo zvansko poštčrie i diku iskati, kada bližiiemu kakvo dobro izkažete; — kažu: mat. 216 takvi prodekatori samo grozne povedaju i kažu tesen put vu nebo, 407 vaši negda predi . . kažu nestalnost, 482 s čini suprotivnemi kažu da lažu, mul. ap. 155 kak ti se i hoče pripetiti vsem onem, ki se pozabivši iz tulike dobrote božje ne izkažu zahvalne k bogu, 190 navada je, da ne samb rodbina, nego i drugi Judi zadiiu lubav izkažu, kada telo mrtvo do groba sprevode, 416 trpe li duše muku i onda, kada se ovde komu izkažu? math. 2, 2, 138 ako nepriateli naši to činiti ne budil hoteli, drugi nam pravicu izkažu, gašp. 1, 546 poganini, gde su bogi vaši ? naj pokažu jakost svoju, mat. 314 ovde cij je vsega pokarana, da p o k a ž u odurni vaš obraz, 383 zapovedal da se hemu računi z vsem potroškom pokažu, vran. rob. 1, 181 ravno kad bi obed svoj dokončal bil, pokažu se lamaze, math. 1, 1, 196 tak po z vrša. variu oveh krepostneh činov sebe vredne pokažu velikoga v eseja Žitka vekivečnoga; — kaže j u : math. 2, 2, 169 kuliko ih .je, koji ne samo ne skrbe se za detcu svoju vu betegu, nego takaj čisto nezdušne kaže ju se, 2, 3, 147 Judi, ako se kak god takaj svete kaže j u, na skorom vendar po zvanskeh svojeh čineh i reččh izdaju se, kojega i kakvoga duha jesu sini, krist. blag. 77 s činom tak k a ž e j u. kup-j e: kuple: mul. ap. 259 duh sv. rad prebiva pri tako- vom človeku, ki gusto krat pristupi k zdencu vsega dobra, to je to oltarskomu šakramentu a k tomu se prvo po dobre spovedi i po suzah o k u p J e. let-j e: leče: mat. 390 labud . . negda v zraku leče z dru- gemi pticami, krist. 52 neizbrojena vnožina živine stanuje na ovoj zemli: nekoja prebiva vu vodi, druga leče (,lritche) po ziaku. liz-je: 1 f ž u: ovc. 17 nigdar preko reda ovce sol ne ližu. mah -j e: m a š e: vran. rob. 2, 53 divji koj razmel je zna¬ ni eri a riegova, z m a š e z baltum nekuliko krat iz nad sebe. pis-je: piše: krist. blag. 109 piše Sigoniuš, 151 od kojega 112 M. VALJAVEC. sv. Ivan zlatovusti piše; — piše ju: krist. blag. 168 pišeju, pitaju, kak je mogel reči Jonaš. plak-je: plačem: mat. 149 plačem se i budem plakal se nad mojum nesrečum, kov. kemp. 244 kaj morem črniti za grehe moje neg da je ponižno spovem i oplačem? —- plačeš: kov. kemp. 241 ove i ostale talinge tvoje potlakam s požaluvanem i ve¬ likim gruščum lastovite mlahavoče spoveš i opla češ, trdno na- kilni, vsigdar žitck tvoj pobolšati; — plače: gašp. 1, 426 vu suzni dolici plače se, 662 plače vnuka babica, mat. 403 plače se nevtažlivb Jeremiaš prorok zvrhu porušavaha varaša Jeruzalema, matli. 2, 3, 180 ovde jeden plače se zaradi pogublenoga vremeni- toga imetka, tam plače se zatrta pravica, 2, 3, 181 naj lepše suze jesu stanovito pokbrnika, koi zvrhu s voj eh grehov p 14 če se, gašp. 1, 453 na gl4s ov ponižni Ivan milo zdihavajuč iz plače se, 401 razumevši da su pelde Iudih koteri za lubav pravoga boga strašnu muku i žuhku smrt podjeli jesu, milo s plače se, 659 zbog kojega zahvalena ona tuliku počuti žalost, da milo zdihavajuč i z p 1 a č e se, 820 mati poslušajuča reči divojčice sedem let stare iz plače se, 398 žena od kraja za almuštvo deset cekinov prime, koje malo potlam vukradene i pogubjene žuhko o p 14 č e, 406 onda na zemlu opadši z molitvicami s suzami zalejanemi greh oplače; — pla- čete: mat. 462 boim se jako, da požaluvahe vaše ni istinsko, ar da bi bilo istinsko, odurjavali bi i odmetavali prilike oneh grehov, za koje vi plačete se, 463 vi koji plačete, math. 2, 2, 238 sada jednu reč k vam, koji zarad smrti vaše rodbine plačete se; — plaču: gašp. 1, 829 vse zmiite se vu reči ovi i milo splaču se; — plačeju: math. 2, 2, 70 ne plače ju li se za him vsi dobri liidi? 2, 2, 236 da se za mrtvoga plačej u. ples-je: pičle: gašp. 1, 940 vu svetek krčme pohajaj u se, pleše se, pijančuje se. puh-je: puše: petr. 151 veter gde hoče onde puše, vran. rob. 1, 123 veter koteri po oveh vrheh puše je mrzel; — pu- š e j u: krist. 52 ako zemlu bole pazlivo premislimo, spazimo, da se zrak več put premena, da jednoisti vetri ne vsigdar i z jedna- kum jakostjum ne pušeju; — piišu: mul. ap. 154 pušu vetri, giblu se oblaki. puk-je: pučemo: math. 1, 1, 191 hočeš li da idemo i vsu jujku s pučemo? — p uče te: petr. 30 hočeš da idemo te ga vun zberemo? Ne, da mozibiti beruči kukola ne sp d čete ž him i pše- PRINOS K NAGLASU U (NOVO)SLOVENSKOM JEZIKU. 113 niče, math. 1, 1, 186 hočeš li da idemo i nu pobčrcmoV Ne, da mozibiti pobirajuči |ulku ne sp d čete z rium skupa i pšenicu. skak-je: skdču: lamaze iz ove pečine dole skdču, 2 32, lamaze razpustiti naj s k d č u. strug -j e: str ii že ju: vran. rob. 1, 270 z nbžem kbžarskem nesnagu van s t r u ž e j u. s uk-j e: sučeju: vran. rob. 1, 234 strune se iz ovčeli črev s u č e j u. v e z-j e: vežeš: petr. 159 kaj gode zavčžeš na zemje, hude zavezano i na nebeseh, i kaj gode odvežeš na zemle, budc od- včzano i na nebeseh; — veže: je li zapoved vu ovom pripcčenu veže i drži, mat. 531 znajte, da je zapoved božja, i ova iz sebe iste vse veže i primdrja, čin uffaha kreposti bogoslovne veiniti, što ne štimajte, da za spunene dužnosti vaše, ko ja vas v č ž e, dosta samo je po svetkih moliti, 571 zapoved moleha neprestajnoga za vse je i vse včže, 625 vnogb bole ova zapoved spačitele veže, gašp. 1, 738 k Granati da bi dohajal, pušel drv naseče naveže i pred vrata donese, 568 k mestu jezik do onda zavčzan odveže se i sinek govoriti začne, mul. ap. 388 takov ne broji se vu občine krščanske, doklam se ne izpokori i ne odveže, gašp. 1, 655 vuže debelo na vrat privčže, vran. rob. 1, 93 pri¬ veže ga z vužinci, 633 Julidna prime lance, s kojemi be predi okovana, i z nimi z v č ž e vraga, math. 1, 1, 174 nekrivi prež straha tak dugo mirovno spč, doklam koi lenčešina i potepuh hmani, koi si kruha delajuč služiti neče, vrata ali obloke razbije, več krat takdj zida prekopa, gospodara, gospodaricu, detcu i dru- žinu nemilostivno i krvoločno z v 6 ž e, tuče i takaj vumarja; vežete: mat. 567 vužge se vu vas jedna tak velika greha odur¬ nost, da sama rčč i spomenek negov vam strahotu dodd, i odlu- čujuč da proti nemu neprestainb vojuvati hočete, vas zavežete z dvemi stalnemi obečani, da . . ; — v č ž u: duh. 30 potlam se odvčžu vezilla, gašp. 1, 641 ovi iščuč krivca, najdu priprostoga jednoga siromaka, kojega kak ti kvdra onoga pričetnika obsude, primu, zvežu i na sud dopelaju: — včžeju: mat. 500 vse za¬ povedi da držč i prijetne jesu, potrebno je, da včinene i naprav jene jesu radi občinskoga dobra i hasne, i ako z vremenom radi kojega zroka postaju nehasnovite ali pak občinskomu dobru škodjive, po gubivaju dužnost obdržavana, nit več drže i ne včžeju, 501 za povedi prve vrsti ne veže ju nit ne držč v vsakom vremenu, 503 pitam: zapovedi božje je li vu vsakom takaj vremenu i 114 M. VALJAVEC, v vsakom pripečeriu včžeju i drže ali ne? včžeju, morate reči, ali hočete ali ne čete, . . i takaj skoro vu vsakom vremenu i pripečenu vežeju i drže zapovedi odredujuče . . . dobrb govorite kada vellite, da zapovedi odredujuče včžeju i drže skoro vu v vsakom vremenu, krist blag. 181 koje zapovedi vsakoga ve- ž e j u, vran. rob. 1, 144 onda p o v b ž e j u stebelca vu male rukovedi. z i d - je: z 1 d e: gašp. 1, 867 poleg drugu z e z i d e kapčlu. Osnova jem-j e glasi: j h m jem, jčmješ, jem le; jčmlemo i jem- jemo, jemjete i jemjete, jemju, jemjeju, jemjbju i jemju. b) Osnove tro i višeslovčane na ik-je, ut-je: bi is i če ful- gurare, cvrkuče stridere, hripuče anhellare, kukurlče cantare (de gallo), piskuče anhellare, plasiče vehementer ardere. — Iz knige zabiležen imam samo jedan primjer: blisiče: krist. blag. 265 svčt naj psuje z svojem jezikom, naj blisiče z svojem oružjem. b. Potisnuti naglas imaju z) one osnove koje se grade od drugih ponajviše glagolskih osnova, kad mijenaju značene postajuči od perfektivnih i durativnih iterativne, osobito ako je u osnovi od koje se grade samoglasno o, e ili izvorno poluglasno. Naglašeni se vokal izgovara ovdje kratko ondje dugo. Evo primjera iz knige: ČLn-je: čim le: krist. blag. 162 domom dojdiiči začinile halabuke, 281 oteč naš ! ovak se molitva ova z a č i m 1 e ; — č i m 1 e m o: 281 je li ravno ova reč ne mbra nas taki on čas kak moliti pričimlemo, z naj vekšum zaufanostjum napuniti? d i g - j e : d i ž e m : mat. 404 glas k nebu p o d i ž e m i boga prosim milošče; — d i ž e š : gašp. 1, 371 suprot meni tak milo- srdnomu cesaru vezda se podižeš? — diže: gašp. 1, 180 koi post čisti pamet, p o diže volu, razum jači, mat. 178 ov s. sacra- mentum vu duše vsa ova završuje: prvič dušu zdržava vu živlenu duhovnom . . tretjič, nu čini duhovnem načinom rasti i objačuje vu jakosti duhovne, ar nu p o d i ž e na kreposti, 499 obdržavane za¬ povedih božanskeh vtvrduje i p o d i ž e vremenite sreče, 518 po ne (kreposti) srdce zvrhu vseh stvarih sveta ovoga p o d i ž e se, 541 vrag meni srdce p o d i ž e na pohotnost, krist. 33 kaj novo čutehe čudena vu nih p o d i ž e, 192 bog je koi vsa ova p o d i ž e krist. blag. 133 komaj žela jbdna jb spunena, več se druga vu srdcu negvem p o diže, 162 po razumu svojem podi že se člo¬ vek zvrhu stvorjenoga sveta; — dižu: mat. 391 koje (duše) se p o d i ž u vu nebo s pokoram s. spovedi. PRINOS K NAGLASU U (NOVO)SLOVENSKOM JEZIKU. 115 gi>b-je: gib jem: kov. kemp. 192 pod šibum zbolšana tvo¬ jega se p r i g i b J e m, vudri hrbet moj; — g i b 1 e : kov. kemp. 120 ne li te takaj tvoj lastoviti duh na to nagib le? 201 natura nagibi e k stvorenu k lastovitomu telu, krist. blag. 77 bog na- gibje na poslušane rtiči svoje, 199 milošča priprosto hodi, vsa- koga zla kipa se o gib j e, mat. 1, 1, 125 jeden leiuik, markaj i človek prež vsake hasne vsigdar p o g i b 1 e i kak se veli drugem na zdeli sedi; krist. blag. 1, 170 lie (kače) se o gib j e, 244 tak nigdar mir vu duše naše ne dbjde, da piče bude se nas ogibal, kak se tmica svetlosti ogible; — gib ju: kov. kemp. 112 žele gusto krat te zažižu i kriito jako nagib ju; — gib leju: krist. blag. 239 pred kojem kraji i cesari svoje okorunene glave nagiblejii - Ali ne složena glasi gibje. j l m - j e, j e m - j e: i m 1 e m i j e m 1 e m: kov. kemp. 107 kruto je čudno, da se tak milostivno od tebe o bi m lem, 213 ja vse neprecenlivum lubavjum obimlem, 220 ovo su reči tvoje . . rad je p r i m j e m iz vust tvojeh, da se čvrsteje primu v srdcu mojem ; krist. blag. 274 vsa iz riik negovčh rad prijemlem; •— im ješ: 178 kada se poniziti i za falinge obšaniti ot imleš, očivesto je, da pravedno ponižen nesi, 224 vu oltarskom sacramentumu ves ovdešni jesi bože moj človek Kristus Jezuš, kade i obilen veki- večnoga zveličena sad se zadobiva, kuliko god krat vredno i po¬ božno se priimleš; *— i m j e i j e m j e : mat. 522 koji hoče pravoga uffana čin zvršiti, potrebno je, da nikaj nit pridaje k uf- fanu, nit o d i m 1 e od pravoga uffana, krist. blag. 248 je li ne o d t i m 1 e detcu iz n aru čaj a materih ? 257 jančec koi grehe sveta o d n i m j e, 110 kakov strah p o p r i j e m 1 e grešnika vu nčsreei ? 195 nazad poprijemje žalost svoju, kov. kemp. 211 sinko, habaj se pregovarjati od visokeh dugovan i od otajneh sudov bd- žjih: zakaj se ov tak zapušča, a on na tuliku milošču p r i i m j e, 232 o kak velikoga pri im Je gospodina! 234 gdo poleg velikoga ogiia stoječi ne malo topline od onud ne priim je? 254 iz vust mašnika nikaj neg sveta, nikaj neg poštena i hasnovita izh.idati mora reč, koi tak gusto krat Kristušev sacramentum priim) e, 255 vsaki jubitel svojemu dragomu Jubitelu najbolše i naj h' pše mesto pripravja, ar se vu tom spoznava hotene onoga, ki dragoga prii m je, mat. 2, 3, 63 morguvali su farizeuši i pisci govoreči, da ov grešnike prijem) e i z nimi je, krist. blag. 44 on častnik malo se več pohada, redke naklone p r i j e m j e, 226 ako si ona kaj zresno na prvo v z i m j e, ne premčna se tak hiti o; - 116 M. VAT J AVBO, i jemlu: kov. kemp. 213 naj vmuknu telovni i živinski judi od stdliša svčtcev se pregovarjati, koi ne znaju neg osobna vesela lu- biti. O d v z i m ] u i pridaju polčg svojega nagneiia, 114 z istoga dugovdna, od kud nasladu p r i i m 1 u, od onud kaštigu žalosti gusto krat jemjo, 223 pravi verni tvoi iz ovoga preslavnoga sacramen- tuma veliku pobožnosti milošču i kreposti lubav gusto krat pri- l m 1 u, 268 koi goder nakloni to i pobožno najviši tvoj sacramentum obslužavaju i punom verum priimlu, naj budu vredni milošču i milosrdnost pri tebi najti, gašp. 1, 728 vu hiže svoje i spitale ne prijemlu, krist. blag. 156 ako ju dragovolno prijčmlu, 229 više piiti svete šakramente prijemlu (a petr. 35 prijemlu), kov. kemp. 108 z mene kak ti iz živoga zdenca živu vodu zalmlu. — jem leju: krist. blag. 208 koji reč božansku spoznavaju i p rij em lej u. klek-je: kleče: gašp. 1, 143 ime zvrhu vseh imčn, pred kojem vsa kolena poklčču. log-j e (ložiti). lažem: kov. kemp. 227 zamečem mene i podlažem tebi, 277 gda reči negovi pokoren sem, kakti dete preporodeno vu Kristusu, koj pod rukami krstitela svojega ponižno prignul se je, rukami iiegovemi ravnati podlažem se, 217 vu tebi vsu nevolu i stisku moju po ld že m, mat. 410 ono kaj gore rečeni prorok rekel je, ja ovde kak ti v nogi) prikladno prildžem, 54 raz lažem bole, da razmite, 518 odprtejše razlažem; — lažeš: gašp. 1, 664 ako ogeč nalažeš, ovo je telo moje, hiti lie vu ogen, math. 2, 2, 112 ako je tvoje jedino vesele bližnega srečnoga vučiniti, razveseliti i vse kuliku je moguče k negovomu dobru pripomčči, tak kažeš lubav proti tvojemu i nihovomu stvo- ritelu, i s 1 a ž e š s iiegovemi milostivnemi namerami, kov. kemp. 217 ako prem na vsakojačke skušne i protiveine s p o 1 a ž e š, ven¬ dar vse to na korist moju ravnaš; — laže: krist. blag. 72 on nikomu više ne nalaže, nego podnesti more, 270 bog nikomu vekše breme nevbl ne nalaže nego nositi more, gašp. 1, 317 čistoča človeka angelu čini spodobnoga i vsa čutena razumu p o d- ldže, krist. 143 da se hegvem zapovedjam vse po d laž e, krist. blag. 162 človek nagibana zapovedjam božanskem p o d 1 a ž e, ovoga mentuje se vsaki človek, koi se pijanščini po dl a že, petr. 181 nigdo ne vužiže sveču te ju vu skrovno mesto p o laž e, gašp. 1, 690 žitek hegov na prvo postavlaju Zacharias Ferrerius, Juraj buecicius, koi vnoga čuda na po konec konca po svetcu ovem vu- činena prilaže, mat. 572 vsigdar moli, koi k bogu ravna i k vole PRIN0S K NAGLASU U (NOVO)SLOVENSKOM JEZIKU. 117 božje svoje vse čine vsigdar pril a ž e, krist. blag. 145 tak vekšu vrednost svojem krepostjam pri laže, nego one imaju, 230 kak se pak tho pripeča, nam vu dveh rečih Pavel apostol očituje i razi a že, 369 ovdo s. Pavel razlil že reči ove Davidove, math. 2, 2, 49 on razlaže ovo niliovo bludno štimarie, 2, 3, 113 Jezus samo krivičnu, svojvolnu, ludomizlobnu srditost razi4že kakti ze vsema kaštige i skvkrena vrednu, 2, 3, 147 niliovo živlene z hi- hovem n&vukom ne s 14že se, krist. 41 videl je, da se vse z na- redbami, koje si je bil prepisal, s la že, 94 kak se tulika grehov vnožina, koji na svetu bivaju, s laže z naprej vzetjem negovem? — 1 a ž e m o : gašp. 1, 315 pokore dčla, s kojemi tčlo naše ddši i razumu podlažemo, kruto plaše vsu peklensku šilu; — la¬ žete: mat. 584 vidi mi se da čujem ono, kaj vsaki zmed vas v srdcu svojem govori: adda molitve grešnikov takaj budu posluh- nene? vam odgovarjam, da dobro razia že te; — lazu: mat. 2, 3, 166 koji ove duše kreposti na zlo obračaj u, podlažu sebe na siidu bbžjem naj ostrešemu računu; — 1 a ž e j u : krist. 99 obočuje naj osobiteša naplačena milošče svoje onem, koji se zapovedjam negovem p o d 1 a ž e j u. met-j e: mečem: kov. kemp. 277 telovna poželčna zamč- čem, vse čine i 'grešno tolndče Inidoga duha odmččem, 227 za¬ me čem mene i podlažem tebi; — moče: mul. ap. 36 ki se goder od Kima odmeče, on se odmeče od prave božje vere, math. 2, 2, 240 dober je on, ar ni jednoga ne o d m e č e, koi vu nega ve¬ ruje, krist. 63 s kulikom bahatnostjum sledi vojak vodu svdga, ako vu negovoj vojnički veščnosti ne dvoji: naj vekšem se pogi- belam p o d m e č e, gašp. 1, 420 nigdo nega naj ne z a m č č e, mul. ap. 400 proščeiie je zlato, koje ki z a m č č e, ne zna mu precembe , kov. kemp. 200 milošča oštra ne z a m e č e , niti s starinum obleči se ne krati, mat. 146 videči Valerius Publius, da puk vsa ova z a m e č e, počel je govoriti, krist. blag. 111 naj se tčlo z a m č č e, obtršiije, trapi, 121 vnogi se tuži da se nediižno z a m e č e i ogovarja, 124 da se dobrota negova ne z a m č č e, 181 koi ne z a m e č e, z a nič če nega.; math. 1, 1, 182 on ni- koga ne z a m č č e, koi se vu nega uta; — meču: mul. ap. 268 ki se goder od nega o d m e č u, taki se od nas zovu krivo¬ verci, puntari i odmetniki, 619 tak mariansku i spovedničku pomoč za nikaj drže i o d m č č u, 61 i nekoji ako čislo izinole, štimaju da su samo za to zvun vsake pogibeli, ako prem grehe grehom vsaki dčn primeču, 268 z a m č č u se vremenita, a preštima- 118 M. VALJAVEC, vaju se vekivečna, 292 krivoverci vnoga z a m e č u, koja stara ter sveta cirkva od apostolov je prijela. — mečeju: krist. blag. 178 za to ne ne preštimiivaju nego čisto z a mečeju, 294 zapovedi božanske se z a m e č e j u. — Ali meče m durativno, razme¬ čem perfektivno; kiiiga to posebnim bileženem ne razlikuje, tako vaja naglasiti n. pr. krist. 245 moramo videti, kako se ponašati moramo, da zločesta vest ne razmeče vesele, krist. blag. 181 službu takovu naj os ta vij u, priatelstvo ovo naj razmeče ju. m o g-j e (u moči): mažeš: gašp. 1, 544 bog moj, kotčri po¬ ni & ž e š vsakoga tebe na pomoč zazavajučega, prosim te, ozdravi stvorjene ovo, 2, 366 o Vincent, Vincent! tak li mrtev žive pre¬ mažeš? — maže: petr. 260 kaj nam basni nu poštuvati i mo¬ liti? Pomaže nas (s) svojemi molitvami pred bogom, mul. ap. 135 angel čuvar človeku vu telovneh potrebočah pomaže, gašp. 1, 317 dobrota, kotera najbole pom d že na zvršenost, je krčpost razloga z razumom vučinena, 1, 350 žene dobre blažen človek, ar takova ne pdči, nego pomaže tovarušu istu zadobiti domovinu dike nebeške, 1, 678 pomaže vse i sledne veliki ov čudočinitel sebi pobožne službenike, 1, 317 i t. d. kov. kemp. 118 nikakva ne pomaže jakost, ako čuvati zapuščaš, mat. 158 Maria more pomoči i pomaže, ali one koji su pravični, 249 bog vu tugah veseli, vu potrebočah pomaže, ovc 34 nikaj je (vuni) tak rasti ne p o m d ž e, kak premenaiie zraka, 62 ako poleg zimlice ovce grižave jesu, znamene je, da se narava sama pomaže, gašp. 1, 239 pisal noj lista, obečajuči noj drugoga zaručnika, čijega ple- menščina premaže vse zemelske časti, 1, 844 kojega (Jožefa) vrednost, čast i svetost vse druge p r e m d ž e svčtce, kov. kemp. 109 lubav božja vse premaže, 224 to ves razum premaže, math. 1, 1, 209 gdo bi veroval, kada človek navuke i čine Jezu- ševe i pre- i razmišlava, da nega ludstvo povsud kak ti mesiaša je spoznalo i prijelo? Ter vendar, kaj naš razum premaže, bil je od kruto maleh za onoga spoznan, koi do ista je bil, mat. 140 ni drugi, nego sam bog jedini, koi vas vu poslih vašeh pripomdže; — mažemo: mul. škol.42; — mažete: math. 1, 1,126 onda je pravo, da vi ne vu delu pomdžete; — m a ž u: mul. ap. 82 druge stvari dosta bogu služe. kada človeka p o m a ž u živeti, 385 imaju li to občinstvo z nami i duše purgatoriumske? Imaju; za to se p o maž u po naseli molitvah, math. 1, 1, 201 ovde dobri i pra¬ vični nas na dobro uzbudavaju, nagovarjaju, batrive i p o maž u, gašp. 1, 144 6 ime, s kojem duhi peklenski p r e m a ž u se, kov. PRIN0S K NAGLASU U (NOVO)SLOVENSKOM JEZIKU. 119 kemp. 211 človečanski! moč premdžu, 214 se, sinko, od ovčli hlepoznano baratati, koja znanost tvoju premaz u, 233 ne nahaja se, koi bi ova iz sebe prikladen bil preseči i razmeti, kotera angelsku takaj razuma ostrčču prem a ž u, 270 vera i lubav ondč naj bole premazu, math. 2, 3, 206 ako mi istinsko takaj koje kreposti vu nami imamo, ne moramo se pustiti od ni- hove dike i preštimana zaslepiti, kajti ne p r e m d ž u naše grehe; — m a ž e j u : mat. 1, 139 čije jesu tulike zvezde, koje vsigdar zvrhu nas prebivaj u i nam vugodno vu vsem pripomažeju? plet-je: plečem: kov. kemp. 235 z grehi se obtršdvam, z vnogemi zlemi pohtehi zaplešem i pritiskam se; — pleče: 199 narava čalarna je i vnoge privleče (!), zapleče i vkahuje. seg-je: siže: krist. 67 spoznane ovo je ono isto, poleg ko- jega bog p r e s i ž e vse mogdče stvari; — s i ž e m o: 28 ov pod- stupliv sud, kojega mi činimo nad onem, česa ne p r e s i ž e m o, je obilen zrok nepokoja; — sižeju: 122 jedni imaju visokoga i razsvečenoga duha, presižeju naj težeša dugovana z neizgo- vornom lehkotuin; — s e ž u: mul. 501 koi ludi ne svete imena božjega ? Oni ki p r i s e ž u, najmre ako je krivo. s bi-j e: Sijem: petr. 5 ovo ja pošljem andela mojega pred licem tvojem, ki hoče pripraviti tvojega puta pred tobmn, 13 ovo ja pošljem k vam proroke i mu dre i vu pismu vučene 71 kak je mene poslal oteč, i ja pošljem vas. — Ali se go¬ vori i pošljem, pošajem, te se uzima kao trajno i perfektivno. Sbp-je: sipje: krist. blag. 270 naj nas čemeren jezik z ob- šanostjum i kletvami ob sl p j e, 70 sreča zasip je više puti one koji so iie segurno vživati mislili jesu. s tig-jo: stiže: krist. 129 ako se veruje, da je več kotrigov, potrebneh za celo telo dobro narediti, tak je nepotrebno pihati, za kaj jeden drugoga vu velikiiči, vrlbči, jakosti prestiže. teg-je: teže: math. 2, 2, 174 od kud pripeča sc, da betežnik ali vumre, ali nevojno do smrti poteze se, 1, 1, 4- Jezuš Ivristuš sebe (!) nasledujiičem zveličeiie obeče, i to takvo zveličate, koje na vezdašiie i buduče živleiie pr e teže se, 1, 1, 93 vic preteže ruke k vam za objeti vas, 2, 3, 164 škoda i kvai, oi po toni gospodi je včinen, preteže se na nekuliko let, krist. namisel od božanske previdnosti biva vekša, ako se pi omisli, a se ona p r e t č ž e takaj na naj menše stvari, 45 oni su štinia , da se ravnaiie ovo na nebeška lestor tela preteže. . , Lpi' ura nasledniki jesu držali da božanska previdnost trdke svoje < ° 120 M. VALJAVEC, seča samo p r e t e ž e, 50 pozivam vse, koji dopoveduj u da se pre¬ vidnost bož;inska samo do meseca p r e t e ž e. Zberite se vsi, koje štimaiie ovo vu bludhi zdržava, naklonemo se previdnosti ovoj i premislemo, kak dalko se p r e t h ž e, 75 po keh dob se previdnost božanska i na dohodne ludih čine p r e t e ž e, tak se nikaj pripetce dogoditi ne more, 121 pokazali smo, da se božanska previdnost na vse ludi jednkko preteže, krist. blag. 91 ona vsikam svoju ne- odprostlivu ruku za menum p r e t h ž e, kov. kemp. 201 milošča s t č ž e klatena, 203 kuliko natura više se steze i lada, toliko vekša milošča se vleva; — t e ž e j u : krist. blag. 248 naše žele vu hezmernost pretčžeju se. t e k - j e : teče: mat. 585 ako takov nepriatel vu istom vre¬ menu vu kojem k bogu vteče se z molitvum i prosi kakvu mi- lošču, smrtno nega bantuje; — tečemo: krist. blag. 107 v t ti¬ če mo se k tvojoj vsemogučnoj milošči; — teču: math. 2, 2, 174 vu takoveh prilikah vtfču se pak k potepuhom, bole rečem pohabitelom nego vračitelom. tep-je: teple: mul. ap. 588 kaj milošča božja čini vu člo¬ veku ? Iztira vsaki greh, ki drugač dušu strašub z a t e p 1 e ; — teplu: gašp. 1, 816 čez mal čas reče: pak mene preteplu zbog toga, da siroticam nikakovo almuštvo podal nesem, krist. blag. 164 pijanec razteple svoj imetek. tok-j e (točiti): ta če: krist. blag. 119 greh o ta naleva žuč vu pehar vesela, koje mu čutlivost n at k če, mat. 554 vidite sada, kakve precembe, kakve izvišenosti i zvršenosti je milošča, ar pre- leva i p r e t a č c stanovitem načinom vu nas božanstvo. tbk-je: tiče: krist. blag. 117 kaj se zvunskeh kaštig d o- t i č e, 218 kaj se do ti če lateranskoga spravišča, koi nam vsaku najmenšu pomenku oštro spotiče, — tiču: gašp. 1, 391 istinsko do tiču se reči ove i odičenoga mučenika s. Vincenta, 504 je- den zmed oneh, kojega reči svetoga Pavla d o tiču se, bil je odiičeni sveti Ignatius, 705 kaj porečemo od rožic kojem prispodabla se Simon? ne do tiču se s. Tomaša. tbsk-je: tišče: gašp. 1, 639 na gingavoču našu ogledaj se, vsamoguči bože, i kajti breme našega činena nas p r i t i š č e, bla- ženoga Simeona prošna odičena naj nas zagovori. — t i š č u: krist. blag. 77 zatišču se oči. % h £ \] e : žižem: krist. blag. 33 ja z malovrednostjami mo- jemi podžižem srditost boga, 88 kojega srditost podžižem, žižeš: kov. kemp. 267 ze vsčma blagosloven budi bog m6j, koi PRINOS K NAGLASU U (nOVo)sLOVENSKO.U JEZIKU. 121 tak velika i neizmerna božanske darežlivosti dobročinčria skazal si meni, ar ovemi kruto jako zažlšeš me na zahvaluost proti tebi; ž i ž e : mat. 563 nepriatel vas p o d ž i z e i nagovarja na pri- voleiie k greliu, 565 ni drugo nego vrag koi meno p o d ž i ž e na zvrsene ovoga greha, krist. 7 ako su ove reči zapoved, tak nam zapoveda apostol, da za stalnem veselem hlepimo. Ako su samo opominahe, tak nas na to p o d ž i z e i trsi se nas na veseje do- pelati, mat. 541 vrag krv v u ž 1 ž e na ogeii nečistoče, (a petr. 181 viižiže), kov. kemp. 98 liibav više krat način ne zna, neg vrhu svega načina se z a ž i ž e, 224 to osebiijno pobožnch srdca vleče i hotene zažiže; — žižemo: kov. kemp. 118 mlačni smo, ali se od tebe zažlžemo; —- žižu: kov. kemp. 112 žele gusto kr.it te z a ž.fjž u, 172 pazi na reči moje, koje zažižu srdca. ,3) osnove koje se grade od supstantiva na ot, et imaju najčešee : bobot-je: bobočem; prhet-je: prhečem. Ali govori se i ': bobb- čem, prhečem, i ~: bobočem, prhečem. Take su osnove: brbot- je: brbočem balbutio ; gr o ho t- j e: grohočem cachinor; hrebet- j e: hrebečem absono ; h r o k o t - j e: brokočem cachinor; hropot- je: hropočem steepo; ki e pet-j e: klepečem crepito; klokot-je : klokočem gloterare; k 1 o p o t - j e : klopoče crepito ; k o k o t - j e: kokoeem garrio; prhet-je: prhečem strepo volatu, volito; reget- je: regečem coaxo; ropot-j e: ropočem strepo; še pet-j o: še¬ pečem susuro; škrobot-je: škrobočem crepito; štropot-je: štrpočem crepo; trepet-je: trepečem tremo. — Ašeget-je u Lud bregu glasi: žegečem titillo. Ispada li e ispred t, to prelazi " na početnu slovku : d r h t - j e : drščem trepido ; klikt-je: klikčem ; šept-je: šepčem susuro; še g t-je: šegčem titillo; tept-je: topčem calco; trept-je- trcpčem.: Na daje imaju " a i osnove na ok ; at ispred n as ta \ k a je. barat-ie: baračem i baračem; ko k od a k -j e: kokodačem; 1 o- mat-je: lomačem vado precipitanter. N. pr. banice: math. 1, 1, 227 ovak skoro jednako bar a če se s krščanstvom; — b a ni¬ če ju: math. 2, 2, 155 z istemi službeniki negvemi kruto malo¬ vredno b a r a č e j u. Osnova včt-je (u obetati) promittere ima : obecem: gasp. 1, 271 obečem, da s. telo riegovo iz Benetkov vu vugersku zemlu sinom negovem zapovem donesti, 1, 651 ob< čemi ja t j prijeti veru, 902 za vsa ova dobra činčila obilnu phiču te n, o M. VALJAVEC, 1 OO draga mati moja, vu nebu obečem; — obeče: mul. ap. 473 bog zveličehe obeče, 724 vekivečnd blaženstvo obeče Jezuš Kristus vsem onem, koji trpe pregone i nevole za lubav negovu, kov. kemp. 92 o b d č e svet vremenita i mala, ter mu se (z) veli¬ kem hlepenem služi, matli. 1, 1, 42 Kristuš sebe nasledujučem zvelieeiie obeče, 2, 2, 43 kaj on vse vu nevoli bogu ne o b b č e ? — obečemo: gašp. 1, 525 ne čini tak svdt čalarni, koteri vnoga obeče a malo daje, ter vendar več nemu verujemo, neg obečanu božanskomu i bogu dragomu, kojemu dosta puti vnoga obečemo vučiniti ter nikaj ne obdržavamo. y) Još nekoliko osnova večinom dvoslovčanih. Naj običnije jesu: brek-j e: brešem tussire; brig-je: brižem sollicitum esse; b r i s - j e: brišem tergere; č e s - j e: češem pectere; d i h - j e: dišem a i dišem spirare; drk-je: drčem currere; frk-je: frčem tor- quere, circumagere; g r k - j e: grčem, girren, grlica grče; h i t - j e: bičem iacčre; h r a m - j e: hramlem claudicare; h r k - j e : hrčem stertere; hrz-je: hržem hinnire; — h uk-j e: kučem, vikati kao sova ; j a h - j e : jašem equitare; k a š 1 e : kašlem tussire; kol-je: kolem mactare; kos-je: košem dissecare; kres-j e: krešem ignem excutere; 1 a g - j e : lažem mentiri; 1 a m - j e : lamjem frangere; 1 o k - j e : ločem sorbere; m a z - j e : mažem i mažem ungere ; m e 1 - j e : melem molere ; m a v k - j e i mi¬ jav k - j e : mavcem i mijavčem glaucitare ; m r - j e : mf jem mori, govori se i sa e: merjem; pas-je- pašem cingere; pip- je: pl pleni contractare; pivk-je: pivcem vocitare ,piv' de avi- bus: p s i k - j e ; psičem sibilare; r e z - j e : režem i režem secare; r i s - j e : rišem zeichnen, picturas lineares facere ; r i t - j e : ričem calcitrare; slivk-je: slivčem, u bolesti milo ječati; srk-je: srčem sorbere; s t e 1 - j e : stelem sternere ; t e s - j e : tešem dolare ; vag-je: važem wagen librare, ponderare; z ob-je: zoblem edere (cerasa, fraga, uvas); ž e n - j e : žeiiem demetere falce ; ž v a k - j e : žvačem manducare. Osnova sni-j e dolazi samo složena s prijedlogom po, a glasi obično: pošlem, ali i pošalem u narodu i pošelem: gašp. 1, 60 oteč nebeški p o š a 1 e k iiemu iz neba Gabriela arkangela, 1, 420 odredi potlam Timothea s. Pavel evangelistu, i na vnbga mesta sveti evangelium nazvčščat mesto sebe p o š a 1 e, (a 722 pbšaju). Evo dva tri primjera iz knige: bris-je: brišeš: kov. kemp. 244 aldujem ti vse grehe i prekršena moja, da ti vsa skupa zažgeš i z ognem lubavi tvoje PRINOS Iv NAGLASU U (NOVO)SLOVENSKOM JEZIKU. 123 zežgeš i vse grehov m oj eh skrune zbrišeš, krist. blag. 149 onda primes nas vu tvoja prebivališča gde nam vsaku suzu iz dčih izbrišeš; — b r i š u: mat. 4G5 prvi zrok, da se zatereju i izbrisu iz duše grehi prešestni. dih-je: dišu: ovc. 60 kada ovce težko dišu i hrglati počnu, bojati se je, da riim se ne bi požiraki zaprli. h u k - j e: huču: mul. ap. 259 dalekb beži od oneh, ki se v noči po vulicah ali po krčmah kMte, skaču ali tancaju kak ti peklenski sišmiši ter viskaju kakti pastuhi ali kobile, i fučkaju ali h h č u kak ti sove. javk-je: javče i j ali če: mat. 236 pMče, jauče, zdihava. kap-j e: kap} e: krist. blag. 127 Mala je stvar jedna mala kapla vodč, koja čez vutel krov kapi e. lag-je: laže i laže: mat. 56 po laži človek pogubiva pre- štimahe, ar laž pri vredneh ludih tak odurna i mrzka je stvar, da vsigdar obšanost i sramotu onomu koi 14 ž e ali donaša ali ostavla 115 on od koga ste čuli (da ne rečem laže) vellim neisti- nitb i laž ji vi) vam povedal je. maz-je: maže i maže: ovc. 72 tho je glasovih on vimmeni griz i ovak se pripeča. Zaceliti se vendar na skorom hoče, ako li se ovce mleko zežmika ter z medom cecek n a m 4 ž e, mat. 258 kak morete veruvati, da vu takveh silnicah nečisteh ni eden, vas poslušajuči i vam s smehom odgovarjajuči, dušu svoju ne vtepe, ne o maž e i s smrtnem grehom ne obliti? 174 za tem z diše- čum dulium pokadi se i z mastjum pomaže se, krist. blag. 28 mogel bi vu siromaštvo moju hižu hititi, i pomaže ju, 172 ko stoprv napravlenoga cigla oprati hoče, s kčm više takovoga pral bude, s tem ga boje zablkti i zamitže; — m a ž u i m a ž u i ovc. 68 potlam celi črv van vzet bude, ranu z mastjum, s kojuni' se kola m a ž u, potrebno bude namazati. m rje: m f j u i m er ju: mat. 5 vnogii prvje po mirju kak ova znamena budu. niz-j e: niže: duh. 31 žuta farba more se lehko listju dati, ako se prem zelenkasto odtrgne, ako se najmre razvezani snopi vu hladnom mestu čez 2, 3 ali više dnevov ostave predi, neg se listje naniže. rez-j e: reže (i reže?): mat. 408 prime bat i dletvu, na delo postavi se, izreže glavu, napravi pleča. — režeju: duh. 39 od jednoga kraja vse četiri vuglc z ostrem nožem odreže ju. 124 M. VALJAVEC, vag-je: važe: mat. 50 naj menša laž tuliko v a, že, da vrednost živleria vašega prevagnuti im ne more, 280 ni jeden drageli kamenov tržeč priglednejše ne važe drage kamene, nit zlato koje prodaje, kak bog podeluje i sada nam daje vreme, 392 ne pazi tak rekuč bog na jezik grešnika, kada se tuži i valuje vse svoje grebe, kada z jezikom govori, da žaluje se i žal mu je, nego na srdce pdzi i srdce važe, oppendit corda dominus, ovc. 37 debleiša vuna na protuletje ovcam tak ne spuzne, kak fina, i takaj više važe. žen-j e: Ženu: math. 2, 2, 58 ptice vu zraku ne soju, ne žbnu, ne napuiiavaju štagle, ter vendar ne brani oteč nebeški.