PRINOS K NAGLASU U (NOVO -)SLOVENSKOM JEZIKU i HRVATSKOJ KAJKAVŠTINI. NAPIBAO M. VALAVEC. ✓ (Preštampano iz CX1X. i CXX1. knjige Rada jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti.) U ZAGREBU tisak dioničke tiskare 1895 . «HgBanBffg»Hi PRINOS K NAGLASU U (NOVO -)SLOVENSKOM JEZIKU I HRVATSKOJ KAJKAVŠTINL NAPISAO M. VALAVEC. * (Preštampano iz ('XIX. i CXXI. knjige Rada jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti.) U ZAGREBU TISAK DIONIČKE TISKAKE 1895 . VII. Haglas u adjektiva i pronomina. I. U adjektiva. < a) TJ krariskoj slovenštini. Meminisse juvabit da mi u kranštini znakovi ' r i ' nad e i o rabe za ozuaku i glasa iliti izgovora i naglasa t e e S 6 d znače usko iliti zatvoreno e o i to e d dugo otegnuto naglašeno usko e o, a e o dugo otisnuto naglašeno usko e o; dočim e o znače dugo otegnuto naglašeno široko e o, a e d dugo otisnuto naglašeno široko e o, pak e d kratko otisnuto na¬ glašeno e o. — Pamti i: ' nad a i u (k i d) znači kratki otisnuti naglas; t je poluglasno, a za nagla¬ šeno poluglasno rabi od nevoje okrenuto e: &. 1. Naglas na sadnem slogu. a) Otisnuti kratki u sing. nom. m. Kao neko pravilo je u kranštini, barem u gorenštini, da otisnuto kratko naglašeni vokal u zadnem slogu kad kakovim god prira¬ stom dode u sredinu riječi dobiva otegnuti naglas. To se je pravilo javilo kod supstantiva od jednoga sloga i onih od dva i više sloga, kojim ima zadiii slog otisnuti kratki naglas: brat brata, miš miši, otep otepa, mrlič mrliča, otrok otroka, pokop pokopa itd. To pra¬ vilo vala i za ovako naglašene adjektive: star stara, sit sita, gol gola. vrl vrla, rjav rjava, zelen zelena itd. Levstik die slove- 1 * 4 M. VApAVEC, nische Sprache 26 veli: ,star človek heisst ein alter Mensch, stari človek der alte Mensch, stara žena bedeutet aber sowohl die alte als auch eine alte.Frau 4 . To ne vrijedi za gorehštinu, hoj je stara žena eine alte Fran, a die alte Frau: stara žčna. Levstik nije osjecao dvije vrsti naglasa. aa) U adjektiva od jednoga sloga. Najobičniji jesu: mal plah prav rad slab star zdrav znan žal, čil čist mil sin sit siv tih, lub, vel, brej ješč vešč zrel vrel, gol hrom nor nov prost trom, dolg poln tolst, hrl vrl, tašč zal — U nih ostaje otisnuti naglas samo u nominalnom sing. nom. mase. i u acc. kad je jednak nominativu, u ostalim se padežima mijena na otegnuti. Tako biva najobičnije. Nu često pada naglas na zadni slog i to kao otisnuti, dugi u sing. nom. acc. neut. gen. i acc. fem. u plur. nom. i acc. u sva tri roda; u sing. inst. fem. ima zadrii slog otegnuti naglas valada, jer je stegnut od izvorno dva sloga (-ojo). U gorenštini mogu imati svi oblici otisnuti kratki naglas na zadnem slogu osim sing. nom. fem. Evo primjer : Sing. nom. star, stara, Staro staro staro acc. star, staro staro Staro, staro staro staro gen. starega stafegU, stare stare starČ, starega starega dat. staremu staremu, stari stari, staremu staremu istr. stdrim starini, staro staro, starim starim loc. starem starem, stari stari, sthrem starem. Plur. nom. stari stari stari, stare stare stare, stara stara stara acc. sMre stare stare, sMre stare stare, stara stara stara gen. i loc. st&rih starih dat. starim starim istr. starimi starmi. Dual. nom. i acc. stara stara starši, stari stare stare, stari stare stare gen. i loc. starih starih dat. i istr. starima starima. U gorenštini ega em emu glase nga, tm, nmo: starbga starnga, staram staram, staramo staramo; — i, ih, ih im, im, imi, imi ima, PRI K OS K NAGLASU U SLOV. JEZIKU I HRV. KAJ K A VŠTINI. 5 im;\ glasi i>, uh, ?h am, umu. Lin? uma ima: start stari,h star?h stari,m staivm, stan,mu stari,m?, starima, star Lina, a gdje ne pači izgovoru poluglasno u nenaglašenom i nezadhem slogu gine: stiirga starga, starina starin h, Sturmu starin?. Sing. dat. instr. i loc. glase obično jednako: sfcirmo starino. — U plur. nom. i acc. na- stavak a glasi c: stare stare stark — U sing. nom fem. govori se u nekim adjektivima često otisnuti naglas: sita tiha zdritva cista slaba i možda još u kojem. Evo primjeri iz khige: čist: čistega: preš. 77 mlad ribič od čistiga ogiia vnet po morju je varno veslal več let. — čiste: preš. 137 kjer porošeno od ju- bezni čiste kali kar žlahtniga je žene zale. — čisto: preš. 100 sim zvedil de vest čisto , dobro djane svet zanič’vati se jo zagovoril. — čiste: preš. 101 Slovčnci bodo brali bukve čiste. — čisto: preš. 22 kak je čisto morje! sit: sit: ravn. 2, 21G sit že je bil nebeških občutlejov. — site: Skrili, prip. 27. 20 človeške očy ne bodo nigdar site. siv: sivo: ravn. 1, 66 pod zemlo še spravi od žalosti mojo sivo glavo. mil: milo ■■ preš. 5 strune, milo se glasite, milo pesmica, žaluj. — milega ravn. 2, 94 nekaj miliga, ki se mu iz očesa in besede kaže, jima srce da. — mili: ravn, 109 bodimo mili in usmileni. — milili: preš. 75 ki pel v tak milih glasih je od jubezni ran. tih i tih, tih: Ezav je bil zadržana divjiga, Jakob tih in po¬ hleven. — tiho: škrih. sir. 21, 23 norec se glasnu smeja, moder mož pak se bo komaj tihu nasmejal. — tihem: preš. 164 še le v p oko ji tihim hladne hiše, ki poje v;i lio temna pot pogreba, počije. plah: plahe: lev. 1, 258 plahe oči srepo na jedno mesto zro. rad: preš. 59 vč kdor oččta prav pozna, de rad otrok se usmili. — rada: preš. 81 pomisli, de v jopici deklica gospa bi rekla vsaka bila. — rado: kast. cyl. 381 sreč te lubezni ima dosti ušes, tadu posluša tega kateriga lubi. — radi: traun u predgov.: jest v ejm de svetu pismu radi berčte. preš. 47 radi dali bodo iurki za iio naše vam rojake. — radi: dalm. jez. 56 rady leže mu spe. rade: preš. 6 ve bi ne hvalo rade pele. slab: preš. 102 duh ponemčeni slab, vojni so krčmpji bili. slabo: Skrb. 1, 22 čas sim slabo zapravil, preš. 17 pravijo viinder de slabo plačilo, kdor me pri tebi zatoži, dobo; 51 od seje nični sldbo j e . — slabo: Skrili, pok. 3, 147 moj duh od tvojiga duha 6 M. VARAVE«, oživlen je sicer volan, mesu pak je slabo. lev. 1 216 svet preslabo plačuje naša dela. 2, 92 vaša reč bo z mano slabo podprta. — slabo: lev. 2, 118 slovenski Pegaz šel je na Golavec s travo slabo se redit. — slabi: škrb. 1, 155 glej kako slabi izgledi grešnih kristjanov nam znajo h dobrimu služiti. — slabi: škrb. 1, 415 deslih smo od nature slabi , nas vender zamore molitev močne striti. — slabe: preš. 144 lej torej poezije redke so in slabe. 127 pre¬ slabe peti boje vam sloveče poj6 Krajnic lepoto moje strune. — slabe: lev. 1, 84 misli me skrbe, da so o tem besede človeške preslabe. star: stara: je jubemu Jubca, lepote cvet, umrla stara dsemnajst lčt. — stari: traun u predgov : S. Ambrož spričuje de so mladi in stari v cerkvah psalme peli. — stari: preš. 58 mladi, stari iz hiš hitč ukanu trum naprčti. zdrav: preš. 57 al zdrav je kar se ločil, ni pisal ne porččil. — zdrava: preš. 9 ako spava, naj bo zdrava. — zdravo: preš. 74 srce še bije, še čutiti je ravno tak gorkd, ko de bilo bi v prsih še zdravo in živo. — zdravega: traun 37, 8 na mojim mesi nič zdrdviga ny. Hib i češče lub: tubo ■ ravn. 1, 198 boga ti bodi lubo. 2, 242 Jezus ga je lubo pogledal, preš. 31 bom vabila na kosila kogar meni b6 lubo. 34 kaj pa je tebe treba bilo, dčte lubo , dčte lepo ? — hibi: dalm. predg. 35 so ty luby sveti apostoli ludy od sebe le na samiga Kristusa vižali. ravn. 2, 138 taki očetovi otroci mu bodo tudi v hegovi nebeški hiši enkrat lubt. dolg i dolg: dolgo: ravn. 1, 33 mrtvo morje dolgo je okol tri¬ deset ur hoda. — dolgega: preš. 57 se kral in cesarica sta že vunder omečila, prepira trudna dolziga med sabo se umirila. poln i poln: Skrili, prip. 27, 20 pekel ne b6 nikoli poln. — polna: skrili, prip. 130, 2 duša teh kateri postavo prelomijo, je polna hudobije. — polno: traun 37, 8 moje ledje je polnu zmotMv. — polna: preš. 151 in plačane so pota polne truda. gol: ravn. 1, 187 vse to je vunajšina, gol videz. — golo: rog. 2, 97 per teh kristjanih zabstojn, praznu, golu inu nenucnu je hih ime christiansku. — gola: ravn. 1, 303 gola nedolžnost in pamet je je. — golo ■■ ravn. 1, 222 si je v lastnih očeh prazno in golo nič bila. —• goli: ravn. 1, 290 dobre vole so pr goli čisti vodi. — golega: ravn. 1, 140 stori dobro iz golega dobička. — gole: ravn. 1, 158 ktiri pride iz gole pokoršine do očeta. — golim ■ ravn. ber. 35 je mogel pod golim nebam prenočiti. — goli: ravn. 1, 28 PRIN0S K NAGLASU U SLOV. JEZIKU I HRV. KAJKAVŠTINI. 7 Abraham vidi de možje niso goli ludje. 1, 223 goli so nogradi brez perja in grozdja. — golt : lev. 25, 75 privrgd se mu goli po¬ tepuhi. hrom: hromemu ravn. ber. 187 hrdmimu bodimo noga. — hromih: ravn. 2, 176 veliko slepih, hromih , jetičnih in tacili bol¬ nikov je ležalo v tim poslopju. nov: preš. 147 Slovencam nov poet tvoj včnee vije. — novo: škrin. pridg. 1, 18 ne more nobeden reči: polej to je novu. — nove: preš. 101 pržgdl si žark mi nove luči. — novi: preš. 174 po novi krvi vpije. — nove: preš. 69 včdno izgovore nove zmišjuje. — novi: lev. 1, 36 stvari nove mu ura vsaka podaje. prost i prost: prost: ravn. 1, 157 jez sim prost Filiščan. — prosti: dalm. jez. 45 ne rnogo te butare prostg biti. lev. žup. 91 prevodni vozdvi so prosti od mitarine. — prosta: dalm. jez. 2 taku hočeva my dva te prsege prosta biti. rog. 2, 85 Petrus inu more¬ biti tudi Andreas bil je ožejnen, ta druga dva pak Jakob inu Jo- anes prostd inu ledig. med ima pravilni naglas, a u sing. neut. kad znači ein wenig, etwas gubi naglas kao proklitika: daj mi malo (gor. bez o: mal) kruha gib mir ein wenig brod,' a kad znači wenig glasi pravilno: mdlo (gor. bez o: mal): preš. rodile ve ste meni cvetja malo. prhv je prešao gotovo posve u izvjestnu deklinaciju pa ima za to otisnuti naglas: pravi prava pravo pravega itd. a kad u srednem rodu rabi adverbijalno, govori i piše se bez krajnega o: prav (gor. prov): lev. sp. 2, 12 vsaka reč mu hodi prav. U izvjestnoj deklinaciji vlada otisnuti naglas na početnom slogu a široko o biva usko 6: zdravi mili Jubi novi itd. n p ndvi: preš. 159 ž riim obogatimo slovanskih novi jezik Ilirjanov. ravn. 2, 206 zastoii razkosa novo sukno. — Otisnuti naglas rabi i onda kad dolazi sam adjektiv (bez supstantiva) s prijedlogom u adverbijalnom značeiiu: iz tiha, iz čista, iz nova, na novo, na dolgo, po malem, po starem, n. p. na novo preš. 145 na novo bo srce spet oživčlo. — s prosta: lev. žup. 34 prepovedano je s prosta vse kar... Arno idu adjektivi složeni, kojim je prvi dio adjektiv a drugi obično kril supstantiv: hri/d (brada): golobrad golobrada itd., brk: belobrk belobrka; diode (dl&ka): sivodllk sivodlaka; glav (glava): gologlav gologlava, razoglav, debeloglav, svojeglav, tvrdoglav, poto- glav, vrtoglav; klim: tvrdokjun tvrdokiuna; nog (noga): bosonog bosonoga; nos (nos): krivonos krivonosa; dk (oko): črnook črnooka; pleč (plčče): širokopleč širokopldča: prst: tenkopi-st tenkopfsta; 8 M. VApAVEC, rit: srboidt srborita; rog: krivorog krivoroga; rok (roka): dolgorok dolgoroka (i prema roka i dolgoroka), golorok; iih (uho): dolgouh dolgouha, klapoiih ; ust (usta): širokohst širokousta; vid s: dolgolas dolgolasa, sivolas itd.; vrat: kratkovrat kratkovrata; sob (zob): brezzob brezzbba. — gled: grdogled grdogleda; vid: kratkovid kratkovida itd. glav (gor. gvov)': ravn. 1, 320 star je že bil, ves beloglav Eleacar. rog. 2, 307 cesar bus, golaglou inu ponižin uzel je ta s. križ na ramo. lev. sp. 2, 12 pameten je, bistroglav, vsaka reč mu hodi priiv. — gldvo: lev. sp. 2, 372 potogldvo je kolo tedaj kadar je toli včgasto da se zvrača zdaj na vnerio zdaj na notraho stran ako teče. — glave: rog. 2, 575 prlezel je bil h hemu ta peklenski satan u štalti ene grde, ostudne inu debeloglave kače. 2, 165 vidjo ene na pu nage, bosč, gologlave okuli hodit. klim: klime: preš. 88 on ob drugi si spomladi zbere tiče mlado- klune. rit: rita: preš. 71 prvošila skoporita ti bo komaj sčk neslan, rog: roge: lev. sp. 2, 4 voli ženem vitoroge. ust: isto: lev. sp. 2, 5 črke nčso prelepe, krivoisto se držč. tbšč ima " na zadnern slogu : tešča tbšče teščega itd. ili na prvom slogu : tašča tašče taščega itd., ili oteže n na a: tašča tašče taščega itd. sol u ostalim oblicima gubi poluglasno a naglašuje se: z^l zla zlo acc. zal zlo zlo, zlo, gen. zlaga zlega (zlčga), zle zle; dat. zlamu zlemu (zlemu), zli; istr. zlim, zlo (zl6), loc. zlem, zli, pl. n. zli zli, zle zle, zla, acc. zle zle, zla, gen. loc. zlih, dat. zlim (zlčm) istr. zlimi zlimi; dual noni. ac. zla zla, zli zle; dat. istr. zlima zlima (zlema) n. pr. slo: lev. sp., 1, 112 sebi je na slb ro¬ jeno; sU: 1, 105 za vse kar sem in še trpim besede sli ne govorim, bb) U adjektiva od dva i više sloga a) s nastavkom u kom ima poTugl-asno k oj e u osta¬ lim oblicima ispada. Amo idu adjektivi od dva sloga s nastavkom vk bn bi i w. Ovi gotovo svi mogu imati u sing. nom. mase. otisnuti kratki naglas na poluglasnom: dolžan potan itd. tbnak šib^k, svetal, mrtav itd., ali se u svima poluglasno može promijeniti na dugo a koje dobiva otisnuti naglas: tenak šibak, dolžan potan, svetal. Uz to može naglas skočiti za slog natrag prama početku riječi i to obično kao otegnuti gdje se poluglasno u prvom mijeiia na a: lagbk bridek, bolen tamen; ali poluglasno može i ostati, a onda je kratko: tanek tamen, a to vrijedi i za ostale oblike: tanka PRINOS K NAGLASU U SLOV. JEZIKU I HRV. KAJKAVŠTINI. 9 tanka, t.imnega temnega itd. •— U ostalim oblicima poluglasno iz nastavka ispada a naglas jo raznolik: ili je na početnom slogu otegnuti: lahka lahkega itd. krotka krotkemu itd. ili u nekim pa- dežima otisnuti dugi na zadneni slogu i to u sing, nom. neut.: lahko težko; u sing. ace. feni. lahko težko, u sing. gen. fem.: lahke težke; u nom plur. u sva tri roda: lthki lahke lbhka, u plur. ace. lbhke lbhka; u dual. nom. i acc.: lbhka li.hke; a u sing. instr. fem. ima otegnuti dugi: li.hkd; u gorenštini dolazi u svim oblicima na zadriem slogu otisnuti kratki naglas: lbhka lbhko, h.hkbga li.hke, lahkamo, lbhkim lahkim? lbhkima. Evo ovako: nom. kasan kasan kasan kasan, kasna. kasna kesna, kasno kasno kasno kasno ace. kasan kusan kasun kasun, kasno kasno kbsno kasno gen. kasnega kbsnega kasnega, kasne kasne kasna kasne dat. kasnemu kasnemu kasnemu, kasni kusni kasni instr. kasnim kasnim kasnim, kasno kbsno ki.sno kasno loc. kasnem kasnem kasnem, kasni kasni kasni. nom. kasni kusni kasni, kasne kasne kasne kasne, kasna kasna kasnit kasna acc. k&sne kasne kasne kasne, kiisna kasna kasna kasna gen. loc. kasnih kasnih kasnih dat. kasnim kasnim kasnim instr. kasnimi kasnimi kasnami. nom. acc. kasna kasna kasnš, kasna, kasni kasne kasne kasni gen. loc. kasnih kasnih kasnih dat. instr. kasnima kasnima kasnima. U gorenštini nastavci i ih im imi ima, ega em emu glase a ah trn ama ama, aga tm amo. Evo primjeri iz knige: bolan: bolan: kast. cil. 56 ta bogati je na svojm srci vus bolan. 141 v eni uri ne more biti bolan kir je zdrou, zdrou kir je bolan. Skrb. 1, 280 bolan sim, ozdravi me. ravn. 2, 161 negov hlapec je bil v smrt bolan. preš. 83 v hiši leži' moj oča bolan , lev. žup. 54 kdor je sramno bolan ali garjav, lev. 1, 48 bolan sem v globocem dnu srca. 1. 250 kak6 sem se pozno po noči pritepel bolan ves 10 M. VApAVEC, domu. — bolno: Skrili, pok. 2, 64 moje srce je bolmi. preš. 168 srce veselo in bolno trpčče vpokoj le bodo groba globočine. 185 mož božji mi srce bolno ozdravi. — bolno: ravn. ber. 209 velika vročina od peči je vselaj nezdrava: glavo stori bolno. — bolni: dalm. modr. 17 so samy bolny postali. — bolnim: ravn. m. pov. 87 le starim, bolnim , betežnim mi dajemo v boga jme. brdbk: brdlcd: preš. 69 bili je krajica nih Urška brhka. •— brdko: jap. prid. 2, 136 ali ne gvanta on te druge prav brhku? (— d pred k prelazi u h: brhka, a odatle je i u sing. n o m. m. k: brhek). bridek: britko: škrih. modr. 14, 15 je oča prezgodno smrt svo- jiga syna britku objokal. ravn. 2, 273 komu ni nad Izraelcov trmo in trdovratnostjo britko ? preš. 67 duhovi so britko to pesem za¬ tulili. 106 mladost, po tvoji temni zarji srce britko zdihuje, lev. 1, 94. kak6 je to britko! — britko: preš. 119 noč britko sliši zdiho¬ vati me. — brttkega: škriii. prip. 31, 16 dajte vina tem, kateri so brttkiga srca. cveten: cvetno: lev. 1, 137 peresa cvetno dišeča v gredi solnčnej plamene. — cvetne: lev. 1, 60 tecite, drage pesni moje, tja v po- zabjivosti morje, da vas mladenič ne zapoje ni deve zapojo cvetne. čuten: butan: lev. 2, 66 vseh petdeset tednov sem pazil čutdn da . . 2, 71 jutri bodem sam čutdn. — čutna: lev. sp. 1, 184 če nam srce poka, tvoja trda roka brezčutna grmi. dolžen: ravn. 2, 214 mu je bil . . petsto srebrnikov dolžen. 2, 257 ktiri mu je dolžen bil sto desetakov, 2, 293 de bi ne bil dolžen tempelnine opravlati, — dolžan: schonl. 211 kateri vbye, ta je sodbe dolžan, kast. cil. 5 vsaj si dolžan se vus hemu podati. 270 si dolžan pregrešnike pokregati. jap. prid. 1, 161 kaj ti nisi obe- nemu človeku nič dolžan? ravn. 2, 259 kolko si dolžan mojimu gospodu? lev. žup. 3 odbor je dolžan da se skrbi za ubožce, lev. 1, 11 tebi svet dolžan je slavo. 1, 160 ako se nesi naživel mla¬ dosti, ž ho se raz stati si vendar dolžan. — dolžna: jap. prid. 1, 15 plačaj kar si dolžna. — dolžni: kast. cil. 213 smo dolžny pred nim gori vstati, jap. prid. 1, 172 smo dolžny vse štuke naše vere znati. Skrb. 1, 20 čas ktiriga smo dolžni bog6 dati. 1 164 smo vse strili kar smo dovžni. ravn. ber. 40 smo mu posebno lubezen, zvestobo in spoštovane dolžni, lev. žup. 143 župani so naj prvo dolžni da . . — dolžni: ravn. 2, 208 le kar smo dolžni bili, smo storili. PRINOS K NAGLASU U SLOV. JEZIKU I HRV. KAJKAVŠT1NI. 11 drobi.n: droban: lev. 1, 284 kar najde me psiček droban. — drobne: čb. 5. 7. kaj žvrgole si neba drobne tiče? —- drobnih: ravn ber. 43 za nimi jib poraste sedem drobnih sentjavih klasov. drzen: dr san: lev. 1, 281 vzel si orožje, svetlo bran, na koiia gospodhega sel dr san. 1, 258 ženin do praga stopi dr san. glasi.n: glasen: preš. 73 zasliši med mrliči gospčd glasen prepir. ~ glasdn: preš. čb. 5, 17 zapoje v čast Marije zvon glasdn. lev. 1, 135 vsaka (cerkev) ima zvon glasen. 1, 259 petelin zapel je veselo -glasdn. — gldsbn: preš. 154 vesele unih glasen brup oznani. glasnd: škriii. sir. 21, 23 norčc se glasnu smeja. Skrb. 1, 22 go¬ vorita glasno , preš. 154 glasno so strune pčle. lev. žup. 75. nihče naj si pod uho ne potiče starega svarila katčro se nikoli preglasno ne pripoveduje judčm: z ognem se ni šaliti. 1, 109 sreč mi od radosti vriska, do neba mi vriska glasnd. 1, 127 prvo ptiče je glasnd. 1, 123 vse solnca se v petji glasnd veseli. 1, 241 tolklo jej srce glasno. 1, 2G6 zjoka se deklica glasnd. — glasnd: preš. 177 ne slišiš kak glasnd trobenta poje! gnoji.n: gnojne: dalm. jez. 1 od podplatov do vrh glave ništer zdraviga nej na h emu, temuč rane inu proge inu gnojne grče. goden: ravn. 1, 337 kdor po vi ih živi, k vsimu je on goden. 2, 219 nihčer ni goden božjiga krajestva kdor za plug prjema in se za sabo ozira. — godni: jap. prid. 2, 164 pusty ne taku dolgu živiti de godng postanejo. ■— godne: ravn. 2, 275 godne tega zve¬ ličana nas le svetost dela. —• godnih: ravn. 2, 40 vse razvesejuje on kar jih je gddnih vesela. goreh: ravn. 1, 266 gorel lastovjek iz lastoviga gnezda mu je v oči prletel. ber. 18 bog pošle gorek veter. 100 poš|i našim polam goreli dež. — gorah: kast. cil. 379 govori z bugom kakor en prah inu pepel od ogela božje lubčzni gordli inu hiter. škrb. 1, 239 o de b’ bil pač mrzel al gorak! 1, 286 vprašaš ktirkrat sam sebe, al si mrzel al gorah? lev. 1, 34 v kraj prisojen in gordh ustanovim si uhiak. 2, 37 tretji dan, četvrti mine predno zopet je gorah. 2, 55 bodi gorah ali mrzel novega leta dan, vendar je zimski oblččen kmet in meščan. — gorico: rog. 2, 262 skuhaj v mleki pšenične moke in le to gorko vzeme inu to nogo obeži ter boš ozdravil, preš. 74 srce še bije, še čutiti je ravno tak gorko , ko de bilo bi v prsih še zdravo in živo. lev. sp. 1, 259 pri črnih menihih po zimi gorko je, po leti je hlad. 2, 42 rodi se leto pregorhd, mušic in muh je vse živo. — čb. 5, 62 bo bog že dal gorko spomlad. — gorico: ravn. ber. 147 dvoživke imajo rudečo gorko kri. 12 M. VApAVEC, grenak: grenak: rog. 2, 266 le ta grjendk je. Skrili. sir. 41, 1 o smrt! kaku grenak je tvoj spomin človeku. Skrb. 1, 100 kaj more to za en dar biti . . . grenak pa vender vesel. — grenka: lev. 1, 70 grenka . solza pere za te moje lice. — grenko: Skrili, prip. 5, 4 ne poslednji je kakor pelin grenku. sir. 18, 18 norec grenkU opončsi. Skrb. 1, 146 kak grenko ti bo v greho vmreti. lev. 1, 229 jaz pitje bila sem sladko, zdravilo ustom jaz grenko. — grenkega: preš. 166 navčdile grmkiga so usta se bokala. — grenke: lev. sp. 1, 49 grenke solze v očeh blišče. — grenke: lev. 1, 157 tu doli more nas grenke skrbi. hladbn: hladan: preš. 75 ko mine zor hladan, lev. 1, 276 on bil je ko prstan na roči hladan. — hladno: lev. 1, 179 srce do dna je hladno. — hladno: lev. žup. 51 tacega je položenega na hladno postelo na lahko drgniti. — hladne: lev. 1, 225 deklč je zajčmalo v vedro vodč, v kovano vedro vodice hladne. 1, 241 juhica sedela v pokoji sence je hladne. kaltn: kalno: jap. prid. 1, 23 kaj za enimu s črnimi oblaki prevlečenimu nebu bom jest liegovu kolnu čelu prglihal. keson: kisno: kast. cil. 233 on rejs kasna oblubi. lev. sp. 1 101 modrost besed mi je odkrita če tudi mnogo prekesno. — kbsne: rog. 2, 387 iz katerih mokrut pride him (ženam) de so šepke slabe mehke kasne strašnč inu boječe. kreptk: krepak: lev. 1, 44 olomuški grad obdaja reka bistra, zid krepak, lev. 1, 154 zarod je hodil po zemli krepak. -— krepka (gor. krtka): lev. 1, 259 a zdajci je pesen krepka zazvenela. — krepko: lev. 1, 255 telesa telo drži se krepko. krhbk. krhko: lev. 2, 263 mi grlo je suho, ti govori, a krhko. krotbk: krotdk: kast. cil. 156 izpluvaj vun iz sebe to' hudobno jezo, taku boš pohleven, krotdk , rog. 2, 298 ta bil je krotdk. 399 u te časte se ni preuzel, stal je krotdk inu ponižin. škrb. 1, 101 človk! bodi krotdk , 313 pole, toj kraji pride k tebi krotdk. preš. 113 pesem k&že dovbl kak je naš oče krotdk. — krotko: škrin. sir. 4, 8 odgovorj riemu mirnu inu krotka. — krotko: ravn. ber. 33 izvolil si ti krotko pastirsko živlene. — krotki: jap. prid. 2, 9 de bi bily ponižni, Icrotkg. — krotke: lev. sp. 1, 150 vem da si želite mlade krotke ženice. 2, 291 vse besede vam krotke in ob jednem so rezne. lasten: lastdn: kast. cil. 27 zakaj zdajci ne slušaš dokler se ne yšče tega kir zapoviduje, ampak tvoj lastdn nuc? — lastno: kast. cil 257 on nyč ne držy za svoje lastnu. jap. prid. 1, 129 je naše PRINOS K NAGLASU U SLOV. JEZIKU I HRV. KA^KAVŠTINJ. 13 lastna srce naš nar vekši sovražnik. — lastni: dalm. 1 mos. 47 my bomo Faraonovi lastny. jez. 145 ti dolgi ludje v Sabi bodo tvoji lastny. — lastne: jap. prid. 1. 347 ti zapeleš s pohujšariam eniga otroka tvoje lastne matere. 2, 181 iz lastne močy se nič ne more striti. lngtk: legale: skrb. 1, 224 ako potrpežjivo trpim, je križ bel lohak. lev. sp. 1, 90 leti leti, drobni ptič ... v Svetem Vidu se legah na desnico zvij. — Ulila: jap. prid. 2, 181 tvoja butara, o moj bog! je lohka. lev. 1, 213 po gorah srna skokonoga leta, lehkd v zelenem bukovji prebiva. — lahka: Skrb. 1, 92 ta po¬ prava kolker pred se začnč, tolko bel Ulila je. — Uhko: škrih. prip. 14, 6 razvumni se lohlu navuče. skrb. 1, 17 režaleiie enga boga ne more loliko zadosti objokano biti. lev. žup. 76 pepčl tja spravlati kjer se lehko kaj vn&nie od nega. 1, 42 oj ribice, vi lehko neskrbne v potocih se igrate. 1, 196 še Kaju bi se lelilco bil izpokoril. 2, 90 ali meniš da sem kamniti beddk ki lahko ga dreza in suje vsak. — Ulilo: preš. 99 lahko boš v kozji rog ugnal Slo- vtmee. lev. 1, 214 lehko verjameš. 2, 96 kdor. na s e lehkd dve topli sukni obesi, skrbi za plašč i kožuh že o kresi. — lahko: lev. 4, 38 nekoliko misli ter lehko spoznaš, ka vera ti v mč ne pomaga. — lelike: jap. prid. 2, 224 tudi nemogočne rečy si my kakor lohke naprej postavimo, preš. 70 urno ta dva sta po pddu zletela ko de bi lohkč peretnfce imela. — Pamti i adv. Ulila: jap. prid. 1, 56 spoznam de bi en bel prprost človek ne mogel toku lokled eniga duha poznati, preš. 80 sto zlatih je služil dvakrat štir, lohka bi s tem in kar bo dobil še zraven, ženico, otroke redil. — Idhlca: ravn. ber. 47 Jakob jim je dal svojiga lubiga sinu, pa s kolikošno brhkostjo je svojiga lubčika od sebe dal, si lohka mislimo. — U sing. nom. mase. bilo bi jedino pravo pisati lngbk ltgak i lagbk, a kad g dode tik pred k izgovara i piše se h: lnhka lahka itd., a iz ovili oblika je po analogiji li došao i u sing. nom. m. lahek; a danas se U govori lo: lohi>k lohka itd. masten: mastne: fant. 207 zmešajte leto z enim funtam mastne jilovce. medim: medne: lev. 2, 33 kako li iz medni' bi se posode kaphi grenka kačjega otrova kedaj pila! mehbk: mehak: ravn. 1, 141 strah dati jima je bil starček vse premehak. — mehka: Skriti, prip. 25, 15 mehka beseda trdobo omečy. — mehko: Skriti, prip. 29, 21 kateri svojiga hlapca od mladosti mehku gori redy, bo nega potler svojoglavniga čutil. lev. 14 M. VApAVEC, sp. 1, 257 naglo a zopet mehko v radostnih plesalcov sredo obje¬ tega rine. — mehkega: preš. 43 bil godec je melikiga srca. — mehki: škrin. prip. 18, 8. mehki hidje bodo stradali. — mehki: jap. prid. 1, 73 so še mlady inu premehkg. — mehke: rog. 2, 387 žene so šepke slabe mehke . . . jap. prid. 1, 247 roke noge vidiš od železa neusmilenu prebyte, katere so bile enkrat takti mehke, (hk stoji za kk: mehek za mekbk.) mirim: mirnd: lev- sp. 2, 54 možu in ženici na ramenih mirno čepim . . inače običnije miren mirna mirno itd. močen: ravn. 1, 97 kdo je kak močen po tvoje, gospod? — močan: kast. cil. 17 tačas sturi se močan, premozi sam sebe. 239 en močan mož se ne postavi zuper vsaki ričej rog. 2, 343 močan ni nihče kakor je naš gospud. skrili, prip. 16, 32 gorši je potr- pežliv kakor močan človek. 24, 5 vučen človek je močan. škrb. 1, 262 en močan veter tudi nar močneši drvesa v boršti okoli vrže. ravn. ber. 125 bog je dosti moččn oteti nas. lev. žup. 80 te na¬ prave so močan steber samozakonu. — močno: kast. cil. 239 ondi on močmi stojy, kir drugi se do tal šibč. škrin. prip. 11, 10. za- volo pravičnih sreče se bo mestu močnu veselilu. jap. prid. 2, 82 gorje vam kateri znate močnu vinu pyti. škrb. 1, 153 iz tega vu- čimo kako močno je skaženo človeško sreč, kako močno je k hu- dimu nagneno. lev. 1, 217 nekaj dnij nebo močno dežuje. 2, 58 krt močno izriva zemld. 2, 122 stvari na sveti štiri so ki se mi gnus e premočno. — močno: ravn. ber. 27. s<5lnce je močno prpč- kalo. — močni: jap. prid. 2, 124 ste bogati, veliki, močny. ■— močni: ravn. ber. 75 narodi so močni. — močne : ravn. ber. 151 desiravno so živali močne in umetne, jih človek premaga in vjame. — močne: rog. 2, 393 iz tem sturil je te druge močne inu srčne. — močna: ravn. ber. 167 vrtune vstanejo, če močna vetra nasproti pišeta. motim: motne: lev. sp. 1. 188 oči motnč povzdigajo rojaki, mračbn: mračan: lev. sp. 1, 63 za to molčim mračan , potrt. 1 96 molčalen in mračan želim se v grob tihoten. — mračni: lev. sp. 1, 53 jaz vidim te ko še na dajni poti dviguje prah, ko romar na brvi v mračni temoti trepeče plah. plašim: plašno: lev. sp. 1, 241 luba plašno s trepalnico odela nedolžna lica je mlado. — plašno: preš. 7-2 kaj gledaš tak plašno ? — plašni: lev. sp 1, 286 plašni pad6 na zemjo. — plašne: preš. 51 tam se plašne srnice pas6. .— plašnimi: preš. 17 išeš okoli me s plašnim’ očmi. PRINOS K NAGLASU U SLOV. JEZIKU I HRV. KAJKAVŠTINI. 15 potbn: potan: lev. sp. 1, 229 jaz lila sem denašiii d;tn po kmet¬ skem lici vtok potmi. — potno. lev. sp. 1, 291 kaj steklo čediš prepotno ? prašbn: prašan: lev. 1, 230 za stari greh skakucaj le prašctn po tleh. prhbk: prhka: lev. sp. 1. 291 zahrešči pod nim deska in pre¬ lomi se prhka. ravun: ravan: čb. 5, 35 nožiča okrogla, život rte ravan nabosti me mogla, sošteti ne ran. — ravna: lev. sp. 1, 198 kose povoden razlije globoka, vsa ravna morja zem]a je široka. — ravnd: lev. sp. 1, 127 leži leži ravno poje (nar. pes). rezun: resne: lev. 2 291 vse besede vam krotke in ob jednem so resne. rosim: rosno: lev. 1, 163 veko od solz je po sili rosno. skačnn skočim: skačna: čb. 5, 51 bila čvrsta in okrogla, kakor srna tak skačna , vneta, živa bol od ogla, zdaj se vlačim ko megla. — skočne: lev. sp. 1 , 226 ležala je srna, zvrčala strela, skočne jej noge smrt dohitela. skrbbn: skrhan: kast. cil. 346 aku je gdu čez druge postavlen, taku on bodi skrhan, lev. sp. 1, 267 deklica vodna jo pahne v vodo, mladenič ves zmoten plane za n6, brž plane za mlado devico skrhan. 1, 269 ko oče zvč da sinje bolan, napreže in v mesto hiti skrhan. — skrhno: rog. 2, 261 angel skrbmi opominal je preroka de . . . skrb. 1, 13 bom skrhno mirkal na se. lev. 1, 213 povsod so je skrhno iskati jele. — skrbnih: preš. 2, 248 kjer vzdignil prej v oččh rte jok skrbnih bi tisoč bil je rok. skrivim: skrivno: lev. sp. 1, 269 za jedno sem vedel rožico, ki v moje zdravje cvela je skrivno. sladbk: sladak: kast. cil. 416 počutim, kaku si ti sladak. Skriti, pok. 1, 18 ako bi ludje okusli kaku sladak je gospod, bi ony svejt zapustili, škrb. 1, 321 on želi de b pokusil, kak6 sladak je go¬ spod tim kt.iri pravo pokoro delajo, lev. sp. 1, 3 sladak nemir je srce mi objel. — sladka: čb. 5, 7 razumeš, pomeni kaj bučel sladka gorica? — lev. sp. 1, 110 sladka so iie usta in lica. — sladko: škriri. prip. 3, 24 tvoje spahe bo sladku. 27, 6 lačnimu je tudi tu grenku sladku. pi’eš. 70 sladko mu nasmeja se Uršika zala. preš. čb. 5, 25 obrodile so trte vince nam sladko. — lev. 2, 241 imela srečo bi sladko katera tiega bi (ubila. — sladkega: preš. 161 ne- vedil bi, kako se v strup prebrača vse kar sreč si sldd- kiga obeta. — sladke: lev. sp. 2, 257 judski glas izpusti se na 16 M. VApAVEC, gore, išče krme tam sladice, preš. 79 kar mu obetate očesa he, potrdijo kmalo besede sladite. — sladke: preš. 89 slavčik zmcrain od jubezni bije srcu sladke melodije. — sladkih: lev. sp, 85 sladkih se zadrg boj. snežim: snešdn: lev. sp. 1, 20 za hribom se hrib dviguje Snežan. solzim: solzan: rog. 2, 234 djal je vus solzan: Solon Solon Solon! čb. 5, 38 poglej obraz moj blčd solzan. lev. sp. 1, 71 vi veli cvet, polublam te solzan. 1, 155 da tudi on ki je izbran preklinal ne bi te solzan, umičem jaz korhke stran. — solzna: lev. sp. 1, 278 solzna, se topita oča in mati. sopnn: sopno: lev. sp. 1, 80 vso noč nesem zaprl očesa i breme vročiga telesa v strasteh sopno ležalo. spe.ši.n: spešno: lev. žup. 91 vsako stvar delaj spešno. sp. 1, 228 da mine čas jim bol spešno. mej sabo govore tako. srčbn: srčan: kast. cil. 119 en dobrutliv sr mn mož svoje go¬ vorjene preprostu naprej prnese. 250 en tak srčan mož preme z močnim srcem vsih svojih zuprnikov bodeče strele, rog. 2, 525 bil je on en srčan vojšak. škrb. 1, 156, bodi srčan. 1, 361 je vesel inu srčan. — srčno: kast. cil. 239 močnust v dveh ričeh nar več nuca težave inu nevarnosti srčnu prestati, škrb. 1, 364 cagovim srčno delati, preš. 63 podpdši, vrzi se srčno (na koha). — srčni: dalm. jez. 10 bodite močny inu srčny. — srčne: rog. 2, 393 iz tem sturil je te druge močne inu srčne. — srčna: rog. 2, 393 u usem le tem bila sta srčna inu vesčla. strašim: strašdn: škrb. 1, 99 kaj more to za en dar biti: strašdn pa vender troštliv! lev. sp. 1, 252 sinoči sem gledal sen strašdn. — strašna: preš. 172 kak č strašna slepota je človeka! — strašna: preš. 172 meh strašna noč je v črne zemfe krili. — strašno: jap. prid. 1, 267 strašnu je kar je b6g k preroku Amozu- govoril, škrb. 1, 99 svetč inu strašno je negovo imč. lev. sp. 1, 86 presladki gospodiči ki zgrinajo se k vam, strašno so ust ohlapnih resnicam in ležttm. — strašno: preš. 70 zasliši na nebu se strašno gromerie. — strašni: jap. prid. 1, 263 kaku strašni) so le ti grehi! — strašne: rog. 2, 187 iz katerih mokrut pride him de so šepke slabe mehke kesne strašne in boječe, jap. prid. 1, 151 zdaj pokliče on strašne viharje. — strašne: preš. 179. strašne mu misli rčjijo po glavi. strupim: strupdn: lev. sp. 1, 175 za to se trn vam zdim strupdn. — strupno: lev. sp. 1, 86 če vseka te v novinah ležnivo in strupno za taborske pozdrave hegčvo kdaj pero. PRINOS K NAGLASU U SLOV. JEZIKU I HRV. KAJKAVŠTINI. 17 šibek: šibak: met. 8 1 šibek šibak schivach, leicht biegsam. — šibki: jap. prid. 1. 313 če so šibki, jih more opreti. turnim: tbmdn: lev. sp. 1, 49 v obhik teman ok6 strmi. — tbmnd: skrb. 1, 38 uni hodi po poti ktira je vsa tanina od črne megle stemana. preš. 172 temna je noč in stresa grom oblake, lev. sp. 1, 141 a cesta je ki tja pela temna. — tbmnd: Skrili. sir. 23, 26 okoli mene je tamnu. lev. sp. 1, 175 da belo je, vam nesem rekel, kar je temno ko črni vran. — tbmnd: preš. 65 pogledaj na visčl- nice: plesat’ okrog kolesa temno pr luni vidi se trop jasen brez telesa. — tomno: preš. 36 kdo zn;l noč temno razjasnit’ ki tare diihi? — temne: preš. 185 po potih se noči temne ne trudi. Fant. 176 očv trudne inu temni ratajo. — tomne: preš. 172 kdor hoče vas dočakat’ temne z6re. tBnbk: tenak: lev. žup. 91 bodi zelo tenak in razboren. sp. 1, 289 mlad je bil, kodravih Ms, širokopleč, tenak čez p&s. — tenka: lev. sp. 1, 253 visoke sestra je rena rasti in kakor vila tenka, čez pas. 2, 252 tenka je prave kritika tehtnica. — tenko: škrih. prip. 31, 24 ona je tanku platnu sturila. — trnke: dalm. 3 mos. 13 kadar far najde de so ondukaj dlake žalte inu tanki , taku ga ima za nečistiga soditi, lev. sp. 2, 246 če ravno kože nemam tenke, pa vendar mi palica dobro ne dč. — tanke: bodi tdnke inu boječe vesti. tusui: tesan: kast: cil. 40 tebi je vus svejt tesan inu vozik. — tosen: ravn. 1, 230 glej pretesen je kraj ki v hemu prebivamo. -— tbsnd: škriii. sir. 27, 2 greh v sr§di med prodajavcam inu khpcam tesnu tičy. lev. žup. 2 dobro je posebno tesno se jih držati. 113 hočem tesni po svojej vesti pospeševati mo'č zdahih zakonov, sp. 1, 63 gorje mi žrč tesno srce. — tesne: lev. sp. 2, 98 v čitalnici sta sobi dve, pri tleh obč, tesne obč. — tesna: ,škrb. 2, 105 pot prot nebesam je vozka, vrata tje gori tesne. težbk: težak: kast. cil. 9 kaj trepečeš inu sebi en težak poot k izveličanu naprej malaš? 79 ta lejni je sam sebi težak. lev. sp. 1, 63 obMk težak je srca dno. 1. 141 život sladak je dar težak, težka: lev. sp. 1 , 141 cesta je ki tja peM temna, težka , polnil strahu. — težka: preš. 28 težka človčku ni zemle odeja. 178 kak težka , britka ura je slovesa! — težko: škriii. pridg. 1, 15 hudobni se težku pobolšajo. 2, 12 trigubna vrv se težku pretrga, modr. 2, 39 težM edčn zdrav ostane, kadar v enim kužnim lufti sope. škrb. 1, 11 boš rekel: to je teško. 1, 29 po prvimu grehu ni teškd pre¬ stopit v stan božje gnade, al če se naraste stivilo pregreh, ni samč 18 M. VApAVEC, tešiti ampak večkrat nemogoče iz brezna se vunkaj skopati, preš. 36 kako bit’ očeš poet in ti pretežki je v prsih nosit’ al pekel al nebi! lev. sp. 1, 242 na srci sim bolna težki. — težkim: ravn. ber. 30 pele Abraham s težkim srcam svojiga sinu na moriisko goro. — težki: dalm. 1 mos. 18 nyh grehi so silnu tešky. — težke: kast. cil. 306 le tč besčde se bodo tebi vidile tešiti v zastopnosti. škrin. prip. 30, 18 try ričy so meni težke. — težkih: lev. sp. 2, 98 oj visokost prvaških glav težkih od narodnih težav! volfan: volm: ravn. 1, 237 sam sebi je viln. 1, 289 vslišati jim prožno je voln. — volan: dalm. 2 mos. 36 ony so vsako jutru svoj volan dar k nemu prnašali. kast. cil. 80 nej težave na svejtu taku velike katere en srčnu volan človik bi je ne mogil z božjo pomučjo premoči. 168. aku lih ne boš volan , vener boš mogil pojti. 394 kateri nej volan, ta gvišnu ne lubi. rog. 2, 297 Miklavž volan bil je uselaj sam sebe za boga dati škrin. pok. 3, 147 moj duh je sicer volan, mesu pak je slabu. ravn. 1, 36 Abraham je vsiga voldn. — volni: kast. cil. 16 tebe rad inu volnu posluša. 21 rad volnu vse sturyš. ravn. ber. 31 vsim božjim naredbam se bodo vojni vdali. — volni •• preš. 112 duh ponemčeni slab, volni so krempli bili. — volne: dalm. 2 mos. 35 katere žene so takovu znale inu so h timu volne bile, so predle kozje dlake. žarnn: žarna: lev. sp. 1, 256 žarna plamenica pohota in strasti odseva iz lica. žejen: žejdn: rog. 2, 527 telkajn želdn je bil on po trplejnu de . . lev. sp. 1, 124 za slavo se mnogo ne klanaj J udem. če zdravega spaha žejdn si oččm. — žilni: ravn. 2, 127 božje besede so žijni. 2, 115 pametni bomo in vuka žilni. — žejne: ravn. 2, 138 vuka želne se mu delajo. — žejnih: lev. sp. 1, 93 kar moža je žejnih. Kad je govor strogo opredijelen onda dolazi otisnuti naglas na početnom slogu te se široko o i e mijena obično na usko: o e: drobni grenkega itd. Otisnuti naglas na prvom slogu ima i onda kad adjektiv dolazi bez supstantiva samo s prijedlogom n. pr. na gorko: ravn. ber. 149 nekteri ptiči spč. Ce se po zimi iz dupel vzamejo in na girico denejo, ne živč dolgo. — z Idilika: lev. sp. 2, 43 kohiček, v jaslih zob imaš in z lahka tudi meni daš. — na lahko: lev. žup. 51 ta- cega je na lahko drgniti. — na tanko: škrin. modr. 8, 3. ne žlahtnost . . je z bogam na tanko zvezana, ravn. ber. 182 vsak podložen je dolžen gosphskine ukaze in povela radovojno na tanko PKINOS K NAGLASU U SLOV. JEZIKU I HRV. KAJKAVŠTINI. 19 in vselej spolnovati. — s tešita: lev. žup. 132 mi dva dostavlava tudi to, da se bode ta obitel branila zelo s tešita itd. Ovako sc naglašuje još adjektiv s nastavkom 1 1: med?l, svetal, i s nastavkom tv: mrti.v, samo da lv nikada ne biva av, dočim tl može biti al; dakle svetal svetal svetni ili svltrd, fem. svetla svžtla svftla itd. I bi i tv na kraju riječi izgovara se: u: svttii mrtu, a kašto i piše tako. svetla: traun 138, 12 noč je taku svitld kakor dan. škrb. 1, 38 pot Jezusova je bla lepa inu svitld. preš. 68 nar boj iz zvezd je danfca svetla. — svetlo: ravn. 2, 247 kakor sneg belo in svetlo je hegovo oblačilo, lev. sp. 2, 240 ime mu še v poznih rodčh bo svetlo. 1, 24 vodica, bodeš oči mi svetld izpir&la. 1, 51 oko' svetld pod čelom moje Jubice. — svetld: preš. 62 pot gladko, luno lej svitld. — svetle: traun. 18, 9 gospčdove zapovčdi so svitle. čb. 5, 72 se zvčzde vtrinajo svitU. 33 zvezde odkriva podnebje svitU. lev. 1 66 vprašal zvezde sem svetli: kde . . — svetle: preš. 45 nč po¬ gledi svitle strčle deleč krog junškov srcam vžigajo skeleče rane. mrtev mrtev i mrtev: mrt$v: jap. prid. 1, 32 leta moj sin je bil mrtu inu je zupet oživil. — mrtva: lev. sp. 2, 110 na cesti v prahu mi ležiš zgrbhnčena mrtva. — mrtvo: jap. prid. 1, 264 taku ny telu tiga greha mrtvu. lev. 1, 207 mrtvo jej drugo vse na tem je sveti. — mrtvi: jap. prid. 1, 337 ony so pruti vsim bole¬ činam mrtvi se zdeli. — mrtvi: lev. sp. 2, 116 pusti dokler so v životi, ko so mrtvi, soditi se jih loti. — mrtvih i mrtvili: preš. 65 ni strah te mrtvih tudi? Me ni, mrtvili ne budi. lev. 1 145 ko¬ liko mrtvih je v hiši. Arno idu nekoji adjektivi kad rabe samo u izvjestnom obliku kao: cvetni cvetna cvetno itd. cvetna nedeja, na cvetno nedejo itd. — pustni pustna pustno itd.: pustni torek, pustna sreda itd. bla¬ govni blagovnh blagovno itd. blagovna borsa lev. žup. 168, zakon o blagovnej borsi. ,8) S nastavkom u kom nema poluglasno. Amo idu adjektivi od dva i više sloga s nastavkom av iv ov (ev), at ast ok en. aa) S nastavkom av. Adjektivi s ovim nastavkom mogu u svim oblicima gdje av nije u zadnem slogu otegnuti naglas imati na slogu av: gobava kodrave jezikavi itd. a tako osobito oni od dva sloga. Več u sing. nom. mase. imaju otisnuti kratki naglas gotovo svi koji se izvode od glagola s osnovom na a koje a u in- finitivu ima ili može imati otegnuti naglas: bahav: bahati, bezluv. bnzjati, blebetav: blebetati, brbldv: brbjati, brenčav: brenčdti, dre- 20 M. VApAVEC, mdv: dremati, čebldv: čebjati, čelustdv: čejustati, čenčav: čenč&ti, gobezdav: gobezddti, g o dr nav: godrMti, gondrdv: gondrati, kle¬ petav: klepetati, žlobudrdv: žlobudrati itd. Pojedini drugi adjektivi, osobito oni, koji imaju u slogu pred av vokal o: gnojav mo ja v norčav, ali i drugi: brlav krmežjitv metujav rjav, te je sva prilika da su svi adjektivi nekoč av naglašivali. Ali težha, koju smo več više puta opaživali, da se potisne u stanovitim slučajevima naglas za slog natrag prema početku riječi (voda od vodi) bacila je i ovdje u sing. nom. mase. naglas natrag: belav capav cunav črhav dlakav, dristav, gizdav, glistav, glutav, giiidav, gčbav, grbav, grintav, hri¬ pav, kilav, kodrav, krastav, krecav, kuštrav, pegav, sajav, slinav, šantav, ščgav, ščrbav škrbav, žilav itd. itd. Od nominativa je ana- logijom taj naglas ostao i u ostalim oblicima: gobav gobava i g<5- bava itd. Osobito rado naglas, koji je u sing. nom. mase., drže u ostalim oblicima adjektivi gradeni od riječi s naglasom daje na kojem slogu prama početku riječi, nego na slogu pred av: čšpičav: ošpice, mrzličav: mrzlica, goseničav: gosenica itd. Evo hekoliko primjera iz knige za naglasi vabe: dva avo avega itd. brjav: brjdve: škriii. pok. 2, 37 očisti moje brldve očy. gčbav: gobave: rog. 2, 170 u spital jemala je gori te slepe, hrome, gobave. jezikav: jezikavi: lev. sp. 2, 164 vi ste nesramno jezikavi. kodrav: kodravo: lev. sp. 1, 27 vlasci kodravo jej črni vijo se o vrati. — kodravih: lev. sp. 1, 256 za mizo mlajša sestra sedi, utihne jej zgovorni glas; na ženinu tancem visoke rasti kodravih las molče sloni. 1, 289 mlad je bil, kodravih las. krmežlav: lev. sp. 2, 85 Pikin Jožek krmežjav je berač, laskav: laskavi: lev. sp. 1, 174 laskavi zefiri dihajo drevje v zib- jivih vrhovih kakor kerubskih gdstij glasove iz dajne višave, majav: majavi: ravn. 2, 179 majavi so, nekaj časa le verjejo. metujav: metu],dve: lev. žup. 59 kadar so ovce metujave. mojav: moldvega: lev. žup. 40 opravičeni so obraniti se mold- vega žita. norčav: norčavega: rog. 2. 46 Aleš kar je norčaviga tega svejta je izvolil. piškav: piškavo: ravn. 2, 124 nih piškavo dušo ozdravla. — piškavi: ravn. 2, 22 vidil je de so vse uno slabi in piškavi. prilizav: p rilizdvi: rog. 2, 407 ta svejt ni drugiga kakor en go- lufni, ta trebuh en prilizdvi, ta hudyč en lažnivi zapelavic. PRINOS K NAGLASU U SLOV. JEZIKU I HRV. KAJKAVŠTINI. 21 i-jkv: rjavo: fant. 79 bradavice vkup vise kakor grozdje ter so veči ali majnši po štivili tik jagodic inu po tem kakor so mlajši ali starši zdaj erjdvu rudečkaste zdaj rumene . . vun vidijo. skakav skripčv: ska,kave škripave-, lev. sp. 2, 280 Juli vsprime bolhe spet skakdve ter živalce k nim škripave. snetjav : snetjdvi snetjdvih: ravn. 1, 60 za nimi jih prraste sedem drobnih. in snedjdvih. Snedjavi požrd črstve in polne klasove. PP) S nastavkom iv. Gotovo svi ovi adjektivi imaju naglas na nastavku iv: iv Iva ivo ivega itd. i u iv u sing. nom. m. go¬ vori se ili čisto pa onda glasi kao iv, ili spada na poluglasno pa iv glasi it: črviv, spoštlu. cagjiv: caglive: traun 24 v temu psalmu trošta s. duh caglive duše. črviv: črviva: škrb. 1, 101 nebeška mana unim je črviva po¬ stala. — črvivega: lev. žup. 65 pod kožo črvivega koda treba naglo ubiti. čutliv: čutlivo: lev. sp. 1, 182 srce tudi nam čutlivo bije. gtnjiv: genliva: ravn. 2, 284 kako gjinliva je hvaležnost tega le jeniga! gleniv: lev. žup. 61 sumen je vsak pes, ako je gleniv ali slinast. golufiv: golufiva: traun 32, 17 kojn je ena golufiva pomoč. —- golufivo: traun. 35, 3 on je golufivu ravnal. gospodftv: ravn. 1, 131 Abimelek bil je silno gospodov. hlinliv: hlinlivi: ravn. 1, 236 ktiri so hlinlivi. igriv: igrivo: lev. sp. 1, 234 studenec je igrivo niz dolu po ka- menčji skakal. kvarliv: kvarlivo: lev. žup. 48 temu se nadčva dolžnost vedno odvračati vse kar bode kvarlivo telesu. It ždi v: hJniva: škrb. 1, 35 zunej nega je vsaka resnica lažniva. — Ihžnivo: traun. 118, 121 mene lažniva opravlajo. lev. sp. 1, 86 obetal sem ti ččsto ka bodem vitez tvoj, če vseka te v novinah ležiiivo in strupno. — Ibžnivi: ravn. 1, 236 ktiri so lažnivi in go- lufni. — Ibžhive: ravn. 2, 251 ne vupajte v svoje lažnive besede. — Ibžhiva: škrin. prip. 10, 10 lažnive vusta zakrivajo sovražtvu. jubemiv: ravn. 1, 158 Jožef, on ves lubesniv in vsmilen, vpraša, 1, 214 kdor do Judi bol lubemiv in bol mirn ne pride iz cerkve taki je zaston bil v cerkvi. — lubezhiva: rog. 2, 11 ena lubemiva srna je Marija, ravn 2, 8 Marija sama ni vedla kako je bila lu¬ bemiva. — lubemivo: škrb. 1, 162 kako lubemivo nas bo on gori 3 22 M. VAI.AVEC, vzel! — lubeznivega: ravn. 1, 192 tako velikiga in lubezniviga nekaj je očetovo srce. — lubezhive ■■ ravn. 2, 167. take lubeznive besede do grešnika. — ljubeznivimi ravn. 1, 51 Jakob pride spet na tisti kraj, kjer ga je bil bog nekdaj z unimi lubeznivimi sa- nami zveselil. mišliv: mišliva: lev. sp. 1, 253 naravna je i misliva a gorka vsa i jubezniva. mudjiv: mudlivi: lev. žup. 139 naj župan mudjivcem prisodi globo in to po 1 gold. do po 10 gold. a. v. ter kateri so bili že drugič mudlivi , tacim do po 20 gold. norčliv: norčlivo: Skrb. 1, 170 od človeka pogirje eno norčlivo besedo. pazjiv: pazjivemu : lev. žup. 98. je zelo pazjivemu biti kdor tako stvar komu vroča. revniv: ravn. 1, 162 napubnen je, navošllv, revniv ali nezaup n. slcrbliv: lev. žup. 1 župan naj, slcrbliv ter na nobeno stran na- gnen, daje obrambo in podporo vsem jednako. smrdjiv: smrdliva : škrb. 1, 383 al ni to smrdliva lenoba? — smrdlivih: fant. 162 v smrdlivih hlevih. snetiv : snetivega: lev. žup. 48 upravičeno je ubraniti se snetk vega žita. srameš]w : ravn. 1, 104 nikomu nič žaliga ne stori, ktiri je sra- možliv in pošten. — sramež]iva: preš. 102 sovraži vse to Muza sramotiva. strahliv ; ravn. 1, 130 kdor je strahliv , domu naj gre. škodliv: šlcodliva: škrb. 1, 101 mana je škodliva bla. preš. 102 romanca je s tragedijo šlcodliva. — šlcodlivo: ravn. 1, 10 drevo ni bilo šlcodlivo in strupeno. ■—• škod]lvi\ škrb. 1, 210 iz te po¬ svetne lubezni pridejo vse sorte škodlivi odrastelki. trohliv: trohjivo : škrin. sir. 14, 20 vsaku stroJilivu delu na zadne mine. ložliv: ravn. 1, 290 bled in bolehin je veei del in k dobrimu ves šlevast in tožliv. ušiv: ušivim: preš. 103 bom pel kako se preganajo ušivim glavam gnide. vediv: vedivi: lev. sp. 1, 147 to znali so davno vedivi možje. vozgriv: lev. žup. 61 sumen je vsak pčs, ako je vozgriv ali smrkav. zlobiv: lev. sp. 1. 16 vihar zlobiv nastane. fKINOS K NAGLASU U SLOV. JEZIKU I HRV. KAJKAVŠTINI. 23 dopadjiv: dopadlivi: škrin. modr. 7, 14 kateri so zavolo darov tiga znana dopadlivi. — dopadlive: škrin. prip. 15, 8 oblube pravičnik so dopadlive. nagajiv : ravn. 1, 33 Izmael je bil nagajiv in nevkroten fant. občutliv: občutfiva : škrb. 1, 128 grevenga zna resnična biti, des glih občutliva ni, pa če glik občutliva ni, more biti ena žalost ktira greh sovraži. — obeutMvo: preš. 166 naprej me srčča gladi ali tepi, me tnalo najdla boš neobčutlivo. — občutjive: škrb. 1, 185 štrafenge so ble ojstre in občutlive. ogasltv. preš. 176 plamčn neogasliv je v nemu vnčla. — oga- slivim: ravn. 2, 77 pšenico bo v skedne pospravil in pleve z ne- ogaslivim ognam žgal. omajliv: omajlive : ravn. 1, 296 vsim ludem so čist izgled zdaj bili neomajlive stanovitnosti ti trije mladenči. opravjiv: opravlivo: škrb. 1, 46 spozna eden, de v uno frejvirno, klafarsko, opravlivo, pijano tovarštvo zahajati je nevarno. — oprav¬ ljivega : ravn 2, 60 Marija ni nič opravliviga na sebi imela. — opravlivim: ravn. 2, 286 zavezal jezik je opravlivim objedavcam. ozdravjiv: ozdravimo-, škrin. pok. 1, 35 debi bog svojo ozdrav¬ imo roko pokril, pošle Davidu bolezen. pobedjiv: pobedliva : lev. sp. 1, 97 oči pobedjiva sila razum člo¬ veku vzame. poinankliv: pomanMiva: škrb. 1, 74 spovd ktira se na zadke odlaša je veči dejl pomanMiva. — pomanMve : škrb. 1, 117 take spovdi so pomanMive. pomladiv: pomladiva : ravn. 1, 226 kadar pride pomladiva re- dovitna vlaga, kolka božja dobrota je. potekfiv: ravn. 2, 112 resnice, svetčsti in blagosti nepotekliv stu- dčnic v našimu srcu nam obeta oživeti. potrpežllv: rav. 2, 139 taki naj bo kdo tik in potrpežllv v trplenu. — potrpežUva-. škrb. 1, 9 ktira po spovdi je ravno tako nepott- pežliva koker je pred spovdjo bla. — potrpežhvo: ravn. 1, 190 šel nepotrpežlivo je krat svojo pot. poživjiv: poživitvi : ravn. 2, 143 poživitvi in dobrotni kakoi spo¬ mladanski dež bi mogli mi in vse biti kar delamo. premagljiv: ravn. 1, 135 v svoji prevzetnosti je mislil Abimelek de je vojšak nepremagliv. — prenagliva-, preš. 172 l&kota nepre¬ magana prti odpreti grada trdne vrata. prizaneslm : ravn. 1, 11B bog j e przanesliv. 24 M. VA^AVEC, razpadjiv: razpadlki: ravn. 2, 117 Jezus spčči v razpadlki Če¬ pini ob strašnimu viharju nam je dušniga pokoja podoba. spremenjiv: izpremenl/ma : škrb. 1, 63 kako lahko je, da vo]a, ktira je tako spremenliva , bo na enkrat od dobriga k hudimu na- gnena. — izpremen]ki: Skrb. 1, 69 smo spremenim kakor oblak. zabavliv : ravn. m. pov. 39 togoten, zabavliv, hud puba je bil. zamerkliv: zamcr/dkemu : Skrb. 1, 84 prpravite se k mirnimo zamerldkimo poslušani!. zamerliv: zamerlivi: ravn- 2, 154 trdi in zamerllvi smo, če se nam naši bližin v čemu pregrešč. zaničliv: zaničltvo: škriri. prip. 13, 13 kdor od ene rečy zanič- livu govory sam sebe za naprej zaveže, ravn. 2, 122 bogati hiši se je zdaj odpravilo zaničltvo napčnane v boga. — zaničfivim: ravn. 2, 170 vojšak ne sme omadežovati svoje slave in časti nad kakim revnim in zaničlivirn zoprnikam. zapeliiv: zapefka : preš. 102 bahlde pčt je rčč pohujšjiva in za- peltva. — zapelivega : traun. 42, 1 reši me od zapelkega človeka. — zapolni: škrb. 1, 155 naj le rek6 zapeltvi slepci naših časov. — zapefive: ravn. 1, 325 vse zapejke vabe tega sveta one po¬ bijejo. zgrabliv: zgrab\lvo : lev. žup. 25 zgrab]ivo zverino more vsak ubijati. zmotjiv: z motiko: lev. žup. 100 ako bi katere novine zmotano poročile kak dogodek. Iznimaka ima malo: otisnuti naglas na slogu pred iv liv m o g u imati adjektivi gradeni od riječi s otisnutim naglasom na zadnem slogu ili na predzadnem ako su fem. ili neutra na a o, ili ako se dovode od glagola s otisnutim naglasom na slogu pred -ati: častitliv: častit, dobrotjiv: dobrota, premagjiv: premagati, po- hujšliv: pohujšati itd.; a tako i: postrežliv od postrega . . . ali i: pohujšjiv premagjiv^ yy) s nastavkom ov (ev). Arno idu adjektivi gradeni xa«) od supstantiva s otisnutim kratkim naglasom u zadiiem slogu na polu- glasnom koje u ostalim oblieima ispada: bbzgdv bbzgčva: bnzag, strškov : stržak, kupcov : kupac, Blaškov: Blaiak, Frančkov. Francak, Ahcov i Ahčev: Ahac gen. Aliča. Pri Ahcu’ je nazov kuči i obi- telji u mome rodnom selu na srediioj Beli u gorenskoj Kranskoj. Gospodaru i glavi te kuče ili obiteli je nazov Ahac od sveča Achd- tius ostalo kuči po imenu prvoga gazde, bilo ime i prezime poto- hemu svagdašriemu gospodaru koje drago: sadašiiemu je prezime PRIN0S K NAGLASU U SLOV. JEŽKU I HRV. KAJKAVŠTINI. 25 Pernuš, ali ga sve zove samo Ahac. Za ono što pripada gospodam glavom a ne i drugomu komu od hegove čeladi i kuče, ima narod adjektiv Aheov Alicova n. pr. ta je Aheov klobuk, tiste hlače so Ahcčve itd a za ono što je svakomu čeladetu obiteli zajedničko, ima posesiv Aličev Aličeva n. pr. Aličeva hiša, ta fant je Ahčev Jože, tam doli so Aličeve hive itd. Ta razlika izmedu -cdv i čov postoji u svim adjektivima posesivnim a gradenim od imena ili prezimena na ne: Markovcov i Markovčov: MarkovhC.) Iz kiiige nemam za to primjera. — ,83(3) od supstantiva od jednoga sloga s vokalom o: bobov bobova: bob, borov: bor; amo idu i adjek- tivi gradeni od supstantiva od dva sloga a u zadiem je slogu ne- naglašeno poluglasno koje u ostalim oblicima ispada: hodov, kbzol, orlov : bril, oslov: oslI, mojstrov: mojster, otrev: otri (tule): moja srajca je otreva (tulava), česnov: čestn. kozlov: hodov a : ravn. pov. 121 grda hodova brada. — hodovo: traun. 49, 13 i ravn. 1, 178 ali bom jest goveje mesu jedel ali hodovo kry pyl? bom kol jedel goveje meso, pil hodovo kri morebit ? oslov: oslove: rog. 2, 221 trejia de ferbegamo se te oslove kožč, te lenobe, preš. 158 v slovčči pravdi od oslove sčnce. mojstrov: mojstrova: škrih. modr. 14, 18 tudi je posebna moj¬ strova vmetnost češerie teh pr nezastopnih veliku povekšala. česnov: česnove: lev. sp. 2, 68 naš rod se ne da do sodniga dnč nanizati kakor česnove glave. Tako još: gotov i hralev. gotov: gotova: ravn. 1, 64 gotova je kakor sim rekel. — go¬ tovo: škriii. prip. 11, 18. kdor pravico seje, im4 gotovu plačilu, ravn. 2, 35 kar gotovo včste. — gotove: -Skriti, sir. 19, 23 eden gotove rečy govorv. preš. 109 grabte dnarje vkup gotove. 122 kupec po sveti hodi, al pa kaj dobička bo, za blagč kadilr gotove dnarje šteje, sam ne ve. — gotova: Kopitar 262 ta je gotova. gotovo : lev. sp. 1, 293 gotovo malo ne v cerkvi se bleščalo je kar je mi¬ slil narediti. hralev: lev. sp. 1, 277 stol hra\ev mu iz zem]e izrase. — hra- leva: ravn. 1, 82 več je vredno dobro srce kakor krona hraleva. — hraUvo : ravn. 1, 161 osnažit ga po hra\čvo mu gre. bra¬ le vi: ravn. 1, 62 s tem mu h hralevi časti prpomorejo. — hraU- vcm: rog. 2 19 pustil je nega n hralevim gvantu oblečenega iz hrajlevo krono kronaniga na lcraUvem kojnu sedečiga po mestu okuli vodit. 26 M. VApAVEC, Iz sing. nom. fem. i ostalih oblika došao je i u sing. nom. mase. otegnuti naglas i usko o i A: 6v čv: bobov borčv volov kozlhv orlov oslov mojstr6v česnov gotov otrev krajev n. pr. Jcralev : ravn. 1, 56 Putifar, Tcra(ev dvornik, ga je kupil. 1, 160 leralev točaj zdaj pred kraja stopi. U sing. nom. mase. naglas rado skoči za slog nat-rag prama po- četku riječi pa se govori i: kozlov orlov oslov mojstrov gotov ččsnov n. pr. gotov: lev. sp. 1, 153 ko se ženskim bližam, na gotov idem led. — Pak odatle opet u ostalim oblieima ostaje taj nominativni naglas n pr. mdjstrovo: ravn 2, 188 prav bodi vu- ččneu, če mu je po mdjstrovo. 8S) adjektivi s nastavkom at. Izvorni je naglas svim takim adjektivima na nastavku: at ata ato itd. boght boghta bo¬ gato itd. U sing. nom. mase. može naglas skočiti jedan slog na- trag, ako ima adjektiv dva sloga: bogat kosmat. Od toga pravila odstupaju neki adjektivi gradeni od adjektiva s nastavkom n n te imaju naglas na slogu pred at: olnat ojnata: ojibn, zvezdnat: zvezdbn, iHmncd: žimun, pepelnat: pepelim itd., ali brstnkt mesnat itd. — Nekoji demin. na kjat gradeni od adjektiva: rumenMat: rumen, zelenk\at: zelen. Evo hekoliko adj. na at: bahat bogat bradat brstnat čopkt glavat gorat grmat grozdat gručat grudat gubat hlačat hribat iglitt kislat. kosmat koškt laskt mesnat možat nosat osht plečat plehnat prsat repat robat rogM rosnitt sohat trsat uhat zobat ženat žlebat. — Evo primjere iz kiiige: baMt: bahatega: ravn. 2, 103 kako nič bahdtiga! bogat: met. 274 on bo boght ki.dtr pts rogkt. — bogatega: skr ih. modr. 10, 10 ona je nega bogatiga sturila. — bogato: prež. 43 ni umrla teta moja. de bi, dohtar, mi opravjal po hi dedino bogato. — bogate: preš. 81 za kaj si bog Ate lotil se? — bogati: skrb. 1, 201 bogati bodo težko izveličani. lev. sp. 1, 96 zdaj za te vse gori: bogati in mladi. — bogate: preš. 188 v deželah Jutra čakajo bogate te žčtve. škrih. prip. 10, 22 gospodovi žegen ludy bogate stury. — bogatih: rog. 2, 38 Marjeta bila je rojena od bogatih starišov. škrih. sir. 13, 23 bogatih paša so vbogi. — bogatim: Skrb. 1, 392 nimam obenga rezločka delati med bogatim in vbčgim. — bogata: ravn. 2, 240 bogata in imenitna naj bota sinova. — bogat: preš. 72 bil nekdaj je mlad pevic, ne bogat , al slovčč. lev. sp. 1, 138 prijateji so tvoji krivi, ki bogat si jih vodil v svet, da bi v prepad si pogubjivi izginil v cvetji svojih let. PRINOS K NAGLASU U SLOV. JEZIKU I HRV. KAJKAVŠTINI. 27 kosmat: kosmato: ravn. 1, 75 pobojšal si nih Jcosmdto nevošli- vost. kosmat: lev. sp. 1, 122 medved Jaka kosmat prikoraka. košat: košate: preš. 45 lep junak srce bil vrnil je gospodične zlo košate. 29 ve Krajnice ste košate. — košatimi: Skrili, prip. 30, 33 petelin z’ košatimi nogami. križevih: križevdta: lev. sp. 2, 4 voli naprezimo v stara kola križe vata. lasat: lev. sp. 2, 69 kdor je lasat obilo po glavi, i kapo si pod klobuk podstavi. mesnat: fant. 163 kedar je život mesnat. — mesnatega: ravn. ber. 154 nekaj sadja je mesndtiga. — mesndte: ravn. ber. 158 gobe so mesndte. možAt: možata: ravn. 1, 321 pač lepši in bolši je ta možata beseda. — moždtem : fant. 149 ony razločijo te stare ove§ od tih mladih na modrim možatim obrazi. rogat (vidi kod bogAt): rogato: rog. 2. 21 rogata bilu je viditi negovu obličje. — rogatih : fant. 150 per rogatih ovcah se starost na rogeh pozna. roglat: rog. 2, 248 Tilh v svojih mladih lejteh bil je roglat. — roglata : rog. 2, 248 ta nova 'luna je rogldta. vohat: vohdto: lev. sp. 2, 270 vohdto bilje rase v našem pismi, vrhovat: vrhovdto: rog 2, 432 eno dobro polno vrhovdto inu čez letečo mero dali vam bodo v vaše krylu. Rijetko ima takav naglas nastavak ast: klobka,stili ravn ber. 175. ss) adjektivi s nastavkom: en kao črjcn meglen rumen strupen studen zelen. rumen: rumena: ravn. 2, 117 Samarijani žetuv rumena so že. preš. 128 nazaj prphje z Arja ga rumena. — rumenega: preš. 10 žaluje vsaka živa stvar ak dale solnca skriva se luč rumeniga. — rumene: preš. 146 pastir rumene zarje ne zamuda. zelen: škrih. sir. 14, 18 vse mesu zvone kakor trava in kakor zelen lyst na srovem lesi. ravn. m- pov. 59 zelen zmiram bil je v obraz. lev. sp. 1, 33 les ob oknih bodi ves zelen. zelena: preš. 130 pobegnil tak sim kakor srna plane od lovcov v prejšnih časih ostrjena, ko spet se strelcov truma ji zelena pokaže in jo spomni stare rane. — zeleno: škrih. modr. 19, 7 v grozni globo¬ čini bilu je zelena po]e. — škrih. sir. 40, 22 tvoje oku radu gleda kar je lubezniviga inu lepiga. ali zeleno s§jtvo rajši kakor to oboje. — zelene: preš. 107 zelene trite stavi si v puščavi. — zelenimi: 28 M. VA^AVEC, ravn. 1, 20 golob olkino vejco z zelenimi perescami prnese v klunu. — zelen-, lev. sp. 1, 25 jaz ptiček sem obhodil hrib in zelen log. adjektivi s nastavkom: oh. Takovi jesn: globok širok visok fem. globoka široka visbka. globok-, ravn. 2, 111 vodnak je globok. — globoka-, preš. 48 ne globoka reka Kopa, ne vdržč ga turške str&že. — globoko: preš. 89 pel je v sužnosti želčzni Jeremij žalost globoko. — globoke-. ravn. 2, 109 Jezusove besede so globoke priprdstosti in poinernbo. širok: lev. sp. 1, 128 na desno ima sveti Rbk prepasan plašč, klobuk širok. — široka-, preš. 21 morjJ široka cčsta pejala me je v mčsta kjer lepe deklice. visok: preš. 61 zrožlal je s koka m6ž visdk. — visbka: preš. 180 bilo dekle je niško ena, bilš. je druga nlj visoka žena. ravn. 1. 124 zapoved ni vam ne previsoka. — visoko: ravn. 2, 234 desi ravno visdko vse kar je govoril, vse je vender priprosto in lohka umeti. preš. 109 visdko moja skledca je zletela. — visoke: preš. 28 vidil si Švajca visoke gore. — visocih: rav. 1, 141 bog gromi nad ke s strašnim pčkam izpod visocih nebčs. vi'/]) Još ima dva adjektiva s takim naglasom: domčič domkča i pijan pijana. domač: domačo: ravn. 2, 51 komej dene nogo na domačo zemjo, že druga ostraši ga. — domače: ravn. 2, 37 ga na roče tako po domače vzame. — preš. 45 Rozamunda čast dežele je domače, rav. 1, 21 živali vse domače in divje, tiči in živali vse druge pridejo s parama iz barke, škrib. sir. 4, 35 nikar ne bodi kakor lev v tvoji hiši, de bi tvoje domače okoli metal. — domača: preš. 104 domače sim lepč poznal deklčta. — domačih: preš. 30 jez pa iz domdčih starcov si moža zvolila b6m. — domačim: škrin. sir. 6, 6 da to prdoblenu. svojim dom&čim. pijan: ravn. 1, 170 Nabal bilje pijčm. — pijdnega: škriri. prip. 26, 9 kakor je travna mladika v roki eniga pijdniga, taku je pre¬ govor v ustih tih norcov. — pijani: preš. 127 pri Sisku Kope so pijani omagali pred Krajnci Otomani. 1H>) Ima do tri adjektiva, koji su nekoč i u krakštini imala na¬ glas na zadkern slogu u sing. nom. mase. koji se danas govore s naglasom na prvorn slogu: dčbel, meter i velik. Prva dva imaju u Murkovu rječniku još zadki slog naglašen: debčl, meter. dčbel: lev. sp. 2, 27 3 mej Slovenci zver velika, debel tujec kih jezika. — debela: ravn 1, 156 kakor tkavsko vratilo je negova sulica debela. — debelo: preš. 97 debelo po gorjanski jo zarobi. — / PRINOS K NAGLASU U SLOV. JEZIKU I HRV. KAJKAVŠTINI. 29 debelih-, ravn. 1 , 60 sedem lepih debelih krav pride iz vode. 1 , 190 prnesč kraju ov&c in debelih telčt. meter: metero: ravn. 2. 120 prebival je ta krat v Kafarnaumu krajev služabnik; metero in živo mesto na Galilejskim je bilo. — meterem: ravn. 1, 100 jezaro let j ib živiš miljone in miljone ob žitnim zrnu še man meterim. velik: ravn. 1, 149 Eljab, velik mož, je naj prvi prišel, 2, 71 Janezova prkazen je vhlik šum vzdignila. 2, 164 prevelik je bil stis. lev. sp. 1, 148 razloček se velik spoznava •— velika: ravn. 1, 243 zvunajna božja služba pr Izraelcih je bila velika in blišiva. preš. 98 al se bojim, pr rdvtarji pr kmčti de bčra besedi ne bo velika. — veliko : rog. 2, 19 Jakob za Ion prejel je bil to lepo Rahel od Labana inu iz to silnu veliku živyne. škrih. prip. 3, 2 ti boš v tem veliku dny našel. — 1, 204 veliko milost si mojimu očetu skazal. preš. 178 preveliko trumo je čez Drivo Vajhun pr- podil. — velicega: ravn. 1, 74 očeta, brata, kraja veliciga je odo- brčtil. 2, 69 le kaj veliciga je vender si tako vse prkratiti. — velike: preš. 173 kriv moritve je velike. — 85 bile so v gradu ve¬ like gosti. ravn. 1, 185 doživčti mu da še velike britkosti. — ve¬ likemu: ravn. 1, 25 očeta te bom storil velilcimu narodu. — veliki: ravn. 1, 84 izbriši moj prestop po svoji veliki dobroti. — rog. 2, 34 veliki bily so ty darčvi. — velikim: rog. 2, 34 prnesel je bil nemo ene vinske trte mladyko iz enim velgkim grozdam. — veli¬ kimi: ravn. 1, 243 tako se je Izaija skazal z velikimi nauki. — Čuje se i otisnuti naglas: velika velike. — U strogo opredijeje- nom govoru ima otisnuti naglas na početnom slogu: veliki velika itd. često bez i: velki: veliki: ravn. 1, 141 vilki duhoven Heli je bil v Šilu imel dom. — veliko: ravn. 2, 92 Jezus na svoje včlko delo kršen je kmalo od Jordana v pušavo šel. 1, 218 Judovskiga krajestva velko mesto je bil Jeruzalem, včlho mesto izraelskiga kra- Jestva pa Samarija. — velicega: ravn. 1, 60 tisti krat je kraj na me in na veliciga peka hud bil. — tako i po velikem (hochstens) ravn. 1, 120 dnov naših let let je sedemdeset in če po vttkirn, let ke osemdeset. b) Otisnuti dugi naglas. a) U adjektiva od jednoga sloga. U iiih ostaje otisnuti dugi naglas samo u sing. nom mase., u ostalim se padežima mi- jena na otegnuti dugi na početnom slogu. U sing. nom. neut. u sing. gen. fem. u plur. i dual. nom i acc. u sva tri roda naglas kao otisnuti dugi obično prelazi na zadiii slog; u sing. istr. fem. 30 M. VApAVEC, ima zadiii slog otegnuti dugi naglas, jer je stegnut od dva sloga. U goreiištini imaju svi oblici osim sing. nom. fem. rado otisnuti kratki naglas na zadnem slogu. Evo ovako: Sing. nom. mlad, ml&da, mlado mlado i mlado acc. mlad, ml&do mlado mlado, mlado mlado mlado gen. mladega mladega, mlade mlade mlade dat. mlademu mlademu, mladi mladi istr. mladim mladim, mlado mlado mlado loc. mhidem mladčm, mladi mladi Plur. nom. mladi mladi mladi, mlade mlade mlade, mlada mlada mlada acc. mlade mlade mlade, mlade mlade mlade, mlada mlada mladi! gen. loc. mladih mladih dat. mladim mladim istr. mhidimi mladimi Dual. nom. acc mlada mlada mlada, mladi mlade mladi (i neutr). gen. loc. mladih mladih dat. istr. mladima mladimi!. U gorenštini ega emu em glasi bga i.mo i.m: mlad bga mladnga, mladtmo mladbmo, mladi.m, mladam, a gdje ne pači izgovora polu- glasno čisto gine r mladga mladga, ml&dmo mladmo; — i i ih ih, im im, imi imi ima imi! glasi k $ bh fh, i.m ^m, umu j. in a, uma trna: mlado mlada, mladbh mladah, mladim mlada m, mladimi, mlad uma ili mladmb mladina, rnhidoma mladoma ili mladma mladma. A dat. istr. i loc. sing. glase jednako: mladmo mladmo. Tako se naglašuju svi ostali adjektivi od jednoga dugoga sloga a onima u kojima je u sing. nom. mase. usko o, to se o mijenja na široko o u ostalim oblicima: bos bosa itd. Najčešče dolaze ovi adjektivi: blag blčd bos brz cel cen (od cčnbn) čvrst (za čfstev) dolg drag drz gluh gnil gost grd grob hud jak kriv lep len lud Jut mlad nag nem plan plav pust ros sed ser skop slan slep sl6k srep suh sur svet tog top tvrd vran zal (zali) zlat zvest živ žolt. Evo nekoliko primjera iz kriige a navlaš za naglas na zadnem slogu. PRINOS K NAGLASU U SLOV. JEZIKU I HRV. KAJKAVŠTINI. 31 blag: blage : lev. sp. 1, 48 nikdar več sreče blagi mi ne b6. bled: bleda : preš. 148 ko se zlati oblakov truma blida (možda: bleda). — bledo: preš. 113 tčrej je bledo riih cvetje velo. lev. sp. 1, 271 ne solza jej moči lice bledo, preš 185 večkrat sim v sanah vidla glavo čedno bledi ležati na mrtvaškim prti. — bledgd : preš. 74 obraz bledih mladčnča poklže se na d&n. — blede: preš. 55 bogate je vidil, umne, lepč, pozibil ni vtmder lubce blede. — bledi: fant. 176 kadar bolezen dalej gr§, začno le ty dejli mokri, vodeni, bledg inn všnelkasti ratuvati. — bledih: preš. 250 pogledat jih ne smč he lic ko smrt bledih. bos: bdsa: lev. sp. 2, 63 ko bosa bi v snegi za tibo pritekla, besedo prvo bi zopet odrekla. — bosi: ravn. 1, 332 obeti in sklepi ki jih smrtine težave iztlačijo, so prazni in bosi. — bose: lev. sp. 2, 81 prepevaj bosi in hrome berače. — bosih: lev. sp. 1, 135 v vročini skače kup otrok ki golih glav so, bosih nog. cel: celega: ravn. 1, 25 Abraham je bil oče ciliga naroda. — celega: ravn. 1, 157 če se h bogu povrnete iz celigd srca, rešil vas bo. — celi: rog. 2, 275 dajte le tč dejte čelu inu živu. često adv. celo: kast. cil. 17 ne veri, de si ty popolnoma čist inu čelu prež vsiga grčha. škriri. prip. 9, 13 nevumna žena celit nič ne zna. 14, 20 vbožen bo čelu od svoje žlahte sovražen itd. čvrst: čvrsto: lev. sp. 2, 37 jež se kjuča naglo prime, resk! čvrsto ga zavrti. drag: drago: lev. sp. 1, 79 naj govorč htdjč kar koli jim je drago. — drago: škrb. 1, 47 le to je brez konca drago. 1, 364 koko drago so plačali ta bogu zamirlivi strah! jap. prid. 2, 157 vy bi jim to malu kar jim dastč silnu drago zarajtali. preš. 96 naj se učenost in ime, čist. tvoja, rojak ne poz&bi dokler tebi drago v Krajni slovenstvo živi. — dragi: kast. cil. 236 čas so dragg denarji. — draga : preš. 25 nar žlihtniši trave, kadiki drage in miro nabčra. gluh: gluhi: dalm. jez. 42 ony so sami glulig inu slepy bily. gost: gosto: kast. cil. 265 gostu preminovanje te arenge brani k zdravju, rog. 2, 485 gostu sijani so ty kateri . . . traun 71, 16 na nar vikših gorah bo žitu gostu stilu. — gostih: preš. 242 2 čas je ko slavec z včj gostih v visokih žvrgoli glasčh. grd: grdo: kast. cil. 84 grdil je čast zgubiti, ravn. 1, 218 grdo in ošabno je Roboam delal z judmi. ber. 29 hudobni prebivavci so hotli z nima grdi) delati. — grdim: ravn. 2, 173 tako ojster je grdim zasramovavcam. 32 M. VApAVEC, grob: grobo : jap. prid. 2, 195 kar bi bilu grobu falenu. hud: lmda : škrin. pridg. 5, 12 še je ena druga prav huda bo¬ lezen. — hudo-, kast. cil. 25 hudu stojy za tebe. 39 vse hudu pride skozi polnust tega želodca, škrin. prip. 2, 19 kateri se vesele kaditr hudu sture. traun 5. 7 ti sovražiš vse kateri hudu delajo, škrb. 1, 18 eni hudo, grešno delajo ravn, 2, 64 kar je hudo, je ostudno pr bogu. 2, 66 končano bi bil6 žalostno, ako bi otrok te zmdžke v hud6 obračal, preš 59 bog stčril meni je hudo. 81 gčdec strune prtiska hudo. lev. sp. 1. 95 kako je to hudo! 1, 242 oh meni je grozno hud6. — hudega-, škrin. prip. 1, 33 de bi se kaj hildiga bati imel. — hude : lev. sp. 1, 269 blede mu um se od vročine hude. — hudi-, ravn. 1, 198 kdor se v reveža zve, otel ob hudi ga bode gospčd. — hudim-, škrin. prip. 17, 13 kateri dobro s hudim, vračuje. — hudi: dalm. jez. 9 oni so vsi hynavci in hudg, kast. cil. 69 vsi smo hudg. jap. prid. 2, 44 ti znotrajni viharji samy na sebi nisu hudg. ravn. 1, 74 naj bodo še tako hudi. 2, 179 vsi hudi so Jezusa preganali. 2, 240 slišati unih deset vu- čencov, kaj sta Jakob in Janez prosila, so hudi nad nima. lev. sp. 1, 156 hudi ne bodo svetniki v nebesih, ka v slavo hih trčili nesmo popred. — hude : preš. čb. 5. 13 v gojzdib vaših vibarske poletja so zime hudi. kriv: krivd: kast. cil. 82 kriva sodi. 166 čez Kristusova dela so ludje krivu sodili. 204 ne zna, de bi sturila z kriviga prou inu z praviga krivu. škrin. prip. 25, 18 človik kateri čez svojiga bliž- niga krivu pričuje, je kakor strela, modr. 14, 29 kadar krivu pr- sežejo. — krivi: jap. prid. 2, 90 vy ste vsiga krivi. 2, 315 ali so morebit otroci majn krivi, če...? ravn. 1, 136 Sihemci so bili vkup strašne morije krivi. len: lena: škrb. 1, 210 je ratala moja duša otožna, mlačna, lena. — leno: škrb. 1, 48 boš pelal eno mehko leno živlehe. — lene: dalm. predg. 10 skuzi leni roke v hišo kaple. lep: ravn. 2, 118 hleb dela obraz Up. 1, 159 mladenič je bil še in vse prelep, de bi ga bilo. kaj trdniga viditi. — lipa: preš. 176 hči Bogomila, lepa ko devica sloveča Hero je bila v Abidi. — lepo: kast. cil. 22 Upu čednu, krotku, bogaboječe živi. škrin. sir. 25, 16 kaku lepil je kadar sive glave dobru razsojene imajo! traun. 47, 3 gora Sion stoji lejpu k veseju cele zemle. ravn. 2, 100 marši ktira bi se bila še lepo posmehovala. 2, 270 kliče nas bog na lepi> in veliko opravilo, preš. 7 kak lepo se rosa bliska! 34 kaj pa je tebe treba bil6, dete lubo, dete lepo? 74 de je lepo; bi sčdil, vi- PRINOS K NAGLASU U SLOV. JEZIKU I HRV. KAJKAVŠTINL 33 soko čelo vsak. — lepo-. Skrb. 1, 187 vse to nam bo lipo naprej postavleno. lepega : preš. 109 naj lubezin si občta vnčti lipiga dekleta. — lepi: jap. prid. 2, 117 so od zunej lejpy. ravn. 2, 151 kraji ki je Jezus po nih vučil so lepi bili. — lepe: preš. 77 več let mu žarki zvezde lepe lubezen sijejo v ml&do sreč. — dalm. vis. pes. 4 koku so Upe tvoje prsi! preš. 68 od nekdaj lepe so Lublanke slovele. 55 bogdte je vidil, umne, lepe. lev. 1, 240 se¬ deče videl v travnem cvetji mladenič deveje lepi. — preš. 74 bilč lepe bi usta. 104 domače sim lepi poznal deklčta. — lepa: čb. 5, 73 kaj sta storila brata dva, oba lepa oba mlada? — Upih: kast. cil. 25 nikoli ne boš mogel lepih čednosti v tvoje srce zasaditi, mlad: mlado: preš. 176 srce mladi ni za noben’ga vnčto. lev. 1, 241 plašno s trepalnico odela nedolžno lice je mlado. — mlado: traun. 68, 23 to bo bogu bol dopadlu kokar enu mladu tele. rav. 2, 191 smrt mlado.'m staro v grob bezii. — mladi: jap. prid. 1, 73 so še mladi/, preš. 58 mladi stari iz hiš hitč ukahu trum na- prdti. lev. 1, 96 zdaj za te vse gori, bogati in mladi. 1, 155 a mi smo mladi še, mladost uživajmo! — mlade: čb. 5, 93 kaj pokaš mi, sreč, de dčklice mladi ozirajo se raji na mladenče mlaji ? lev. 1, 25 jaz bil sem. tam, kder ribice po vodi bistro plavajo i kder mladi se deklice zvečer po leti kopajo. 1, 150 jaz vem de si želite mladi krotkč ženice. — mldde: Skrili, vis. pes. 4, 5 tvoje dvojno oprsje je kakor dv§ mlade srne. — mlada: ravn. ber. 194 omikana pamet, nedolžno srce nar lepši zakladje za leta mladi. preš. 79 ga glčdajo rade dekleta mladi. — čb. 5, 73 kaj sta sto¬ rila brata dva, oba iep4 obb mlada? lev. 1, 58 nič se ne kesajva dokler sva mlada. 1, 252 med svati žčnina sta dva oba ponosna in mladd. n§g: nago: lev. 2, 286 to izmeno stoprav lani tam izlegli so v Lublani kčpali jo, brisali, rojen list jej spisali, vrgli dete vam nago. — rog. 2, 41 zapovedal je bil bo u to ječo nago inu kr¬ vavo pabnyti. — nagi: jap. prid. 2, 124, morete vejditi, de ste vbogi, nagi/, slabi. — nage: dalm. jez. 32 vy ofrtne gospč slčcite se, inu bodite nagi. — naga: preš. 77 pokažejo z ruh se dekleta mlade, do pasa morske dekleta nage. dalm. gen. 2 ona sta bila obadva naga. 3 vidita, de sta naga. plah: plahe: lev. 1, 258 plahi oči srepč na jedno mesto zrd. pust: pusto : traun 68, 26 nih stanovaiie ima pustu postati, rav. 2, 97 Nacaret je bilo majliino pusto mčstice. — pusti: škriii. prip. 21 19 bolši je v eni pusti deželi stanuvati kakor z eno žend ka- 34 M. VALAVEC, tera se rada krega inu jezy. — pusti: dalm. jez. 33 Bazam inu Karmel so pusty. — puste-, dalm. jez. 33 steze so -puste. skop: skopo: škrin. sir. 31, 29 čez tega kateri skopu kruh vim dejly bo m§stu godrnalu. ravn. 2, 58 oblačilo je vbožno, pohištvo skopo. slan: slano: rog. 2, 266 ta svejt je enu morje kateru stanu je zavol te lakomnosti. slep: slepo: škrb. 1, 18 to je eno slepo nespametno, golufno vu- pane. ravn. 1, 96 po trinoško dudi stiska in se slepo pahne sam sebe v brezen. 1, 229 se slepo vdaš. — slepi: kast. cil. 19 zmam- leni inu slipy molče svoje nadluge. škrb. 1, 498 se ne morejo zdr¬ žati od grenkih solz, de so tako slepi bli. srep: srepo: lev. 1, 258 plahč oči srepd na jedno mesto zrd. suh: suha: škrb. 1, 209 moja duša je suha ratala. —• suho: kast. cil. 375 obeniga grešnika srce nej taku sihu, de bi se ne moglo rezeleniti. škrin. sir. 6, 3 ne boš kakor suhu drevu v pušavi po- puščn. traun. 101, 5 moje srce je pobitu inu suhu kakor senii. 105, 9 on je zažugal rdečimu mdrju inu je suhu postalu. — lev. 2, 118 slovenski Pegaz . . v kluse suho spremehen je. 2, 263 moje grlo je suho. — suhi: traun. 104, 41 potoki so v suhi pušavi. — suhi: dalm. hag. 4 so taku suhy kakor enu polenu, fant. 194 če so sviiiaki čedni, suhi inu luftni. — suhe: preš. 96 niso suhi nam prij&tlam oči, ki se spomnimo tebe. svet: $vetd: traun 76, 14 vse kar ti sturyš je svetli, škrb. 1, 99 sveto inu strašnd je hegovo imč. ravn. 2, 150 samočast, nadležne strdsti, k hudimu nagnena voja nas overajo sveti in bogaboječe ži¬ veti. — sveti: ravn. 1, 7 bodite sveti kakor bog. 2, 85 imamo skušnavo premagati, če sveti biti želimo. — svete: lev. 1, 259 hru¬ mele so z orgjami pesni sveti. ravn. 2, 59 nedolžne, svete, bogabo¬ ječe je iskal. tvrd: tvrdo: rog. 2, 289 nune začele so bile trdu držati to de¬ klico. škrin. prip. 18, 23 vbožic s prošiio govory inu bogatin nemu trdu odgovarja, ravn. 2, 172 trdo jim prepovč ne tega drugod praviti, preš. 70 mladenča- nogč so trdo zaceptale. lev. 1, 28 ko bi jaz cvetice znal ki po travnieih cvetejo, tiste bi potrgal vse, ki trdi sreč užgejo. — tvrdi: ravn. 2, 185 ali niste nikol do nikogar trdi ? 1, 230 ne smemo do vdov in sirot trdi biti. lev. 1,273 možje ste hudobni, možje ste trdi. zlat: zlato: preš. 27 vince zlato se v kozarcih nam smej a. — kast. cil. 418 leta božja lubezen ima eno zlato brambo. škrb. 1, PRINOS K NAGLASU U SLOV. JEZIKU I HRV. KAJKAVŠTINI. 35 158 kaj tako posebno veliciga more biti to, eno zlatd Statvo ne moliti? — zlato-, lev. 1, 251 dregnil ga je v ostrogo zlato. — zlati: dalm. exod. 27 uih glaviči imajo biti zlaty. lev. 1, 101 v po¬ slopji so stene vam zlate in venci zlati na glavah. zvest: zvesto: škrin. prip. 12, 22 kateri zvestu ravnajo, nemu dopadejo. traun. 47, 8 kateriga duh se boga ny zvestu držal. Skrb. 1, 27 strite trdni sklep vselej zvest6 bogč služiti, jap. prid. 1, 255 mi je zvestu naročil, de te imam varuvati. ravn. 1, 261 vam vedno gospodovo in zvesto oznanujem. 2, 260 z golfivim časnim blagam nezvesto ravnate, preš. 78 obup mu zaliva srce zvestd. 161 zvesto sreč in delavno ročico bi bil dobil. — zvesti: Skrb. 1, 107 ostanite v andohti zvesti katoliški cirkvi. 1, 163 ste meni vselej zvesti bli. živ: Mvd : škrih. pok. 3, 72 hudobo mojih grehov še zadosti živu ne spoznam, ravn. 2, 120 metčro in živo mesto je bilo Ka- farnaum. 2, 231 iz čolna stopivši vse živo ludi zagleda, preš. 14 sreč še bije ko de bilč bi v prsih še zdravo in živd. lev. 2, 42 rodi se leto pregorko: mušic in muh je vse živo. — živi: dalm. prip. 26 ti mrtvi ne ostaneo živy. — žive: dalm. prip. 1 mi je hočemo živi požreti. U strogo i z v j e s t n o m govoru ima početni slog o t i s n u t i dugi naglas, n. pr. vidiš tam le gosto travo (— tam le je gčsta trava) ? v to gosto travo ženi krave past. — Samo tako dolazi: jdri jara jaro, i rani rana rano. Kad obično adverbijalno dolazi adjektiv sam (bez supstan- tiva) s prijedlogom, ima prvi slog otisn uti naglas, n. pr. zlepa ili z lepega ili z lepo ili z lepim, od mlada ili mladega, na planem po gosto ili po gostem, po krivem, do živa ili živega itd. n. pr. gost: po gosto: preš. 79 Micka po gosto va ii’ga obrača očf. 106 viharjev jčze so po gosto rjvde. ravn. 2, 50 nikol se prepo¬ gosto ne zgodi. — po gostem,: škrb. 1, 1 de se jezik trudi bel po gostim v ponižnih molitvah. hud: na hudo: ravn. 1, 42 skrbimo, de se ne zvržejo na hudo. kriv: po krivem: ravn. 1, 251 po krivim prsčgate. lep: z lepa: lev. žup. 74 ako bi se pri tem oglčdi kak mejaš ne dal pregovoriti z lepa, to naj se mahoma ondu reče. z lipo. ravn. 2, 185 stariši vas £ lepo svarč. suh: na suho: preš. 49 ti si mošiiico mi rejeno djal popolnama na stiho. Ne mijetia naglasa: vsdk vsaka vsako, mnog mnoga mnogo. 36 M. -VApAVEC, P) U adjektiva od dva i više sloga: Amo idu adjektivi gradeni naštavkom en (Fin,) i nastavkom it (ovit, za it ita), i neki pojedini kao: gorjup, krvav , obil , sirov, ubog , vesel. Ovi u svim oblicima drže otisnuti naglas na slogu na kojem je u sing. nom. mase. en ena eno u adjektiva gradenijeh od riječi kojima se osnova ne završuje suglasnim a ni nastavak ne počima suglasnim, koščen: kost, lanen-, lan, lesSn: lčs, leden: led, lojen: loj, meden-, med, prsten : prst, prten: prt, voden: voda, mesen: meso, prosen: proso, rosen: rosa, senen: seno itd. koščen: koščenega : rog. 2, 426 uniga košeniga inu siniga srca mogel je biti uni Faraonovi naliva vic. leden: ledeno: škrb. 1, 397 denite nas v ledeno vodo. lesen: leseno: ravn. 1, 114 Mozes naredi leseno škrino. — lesene: škrb. 1, 151 vi boste vidili kako slepo ludstvo soje zlate, srebrne, kamnite, lesene bogove na rami v časti okoli nosi. ravn. 1, 37 clo v lesene podobe so svoje zaupane stavili. meden: medena: ravn. ber. 64 bile so majliine okrogle zrnica lepe farbe, v ustili pa sladke kakor medčna potica. — medeno -. ravn. 1, 187 medeno govori. mesen: meseno: škrb. 1, 108 David je pobil s kamnam v frači strašno meseno goro Goliat. — meseni: ravn. 1, 17 meseni so vsi in spačeni. prsten: prstena: rog. 2, 367 ta človik je ena ylnata prstena kepa. — prstčnega: škrb. 1, 379 al bomo na to revno kajžo na- šiga prsteniga trupla toliko držali? prten: prteni : v prtčni haliei po duhovsko je hodil. rosen.: roseni: ravn. 2, 143 lubezen božjo nam pred oči Jezus piše in povsot po vsi natori v belimu soncu in rosčni kaplici nam pravi, de jo glejmo. ržen: rženimi: lev. žup. 47 upravičeni so ubraniti se z rženimi rozički zmešaniga žita. snežen: sneženi: ravn.'ber. 170 sneženi kosmi so čuda lepi in umčtni. voden: vodenih: škrb. 1, 82 o strašna zgub6! vredna ne vodčnih ampak krivavih sovz. it ita ito: bremenit: bremenitih: ravn. 1, 61 sedem lepih krav in sedem bremenitih klasčv je sedem nerodovitih letin. PBINOS K NAGLASU U SLOV. JEZIKU I HEV. KAJKAVŠTINI. 37 častit: častito: ravn. 1, 153 kako častito je tvoje imč po ve¬ ščinim svetu! kamenit: kamemta: Skrb. 1, 163 k temu je potrebna Icamenita stanovitnost. — kamenite: ravn. 1 , 291 viclili v Babilonu bote zlate in sebrne, kamenite in lesene bogove na ramah oko) nositi, mastit: mastito : lev. 1, 150 ženč, možaki tudi mastito pristopajte, slovit: slovito: ravn. 1, 319 Judje slovito obhajajo mesta dodelane. srdit: škriii. prip. 32, 14 vusta ene ptuje so globoka jama: ta, čez kateriga je gospod srdit , bo v to isto padel, ravn 1, 309 Aman ves srdit in razsajen gre domu. — srdito: ravn. hudobni in pa srdito morje ne more pr pokoju biti. tumnit: tbmnita: ravn. 1, 316 temnita prihodnost je bol hernu svetla in čista, kakor nam kraj, ktiriga opold&nšino solnce obsčjva. zakonit: zakonitih: lev. žup. 2 bodi župana skrb tistih zakonitih zapovedij katere občino vežejo. imovit: imoviti •• lev. žup. 55 v postrežbo siromaških bolnikov naj imoviti občane skladajo novce. rodovit: rodoviti: rog. 2, 28 en velik slou ima ta Azija zavolo vinogradov kil’ ty so takii rodoviti de tejstih trte taku velike grozde nosijo kakor je lejto staru dejte. stanovit: stanovitih: lev. žup. 3 on skrbi de se iz imovine do¬ biva kar se največ more stanovitih dohodkov. tehtovit: tehtovito: lev. žup. 13 to uradno delo je posebno teh- tovito. trudovit: trudovito: lev. žup. 81 trudovito bi bilo naštčvati vse slučaje. žalovit: žaloviti: ravn. 1, 259 le resnico [ubite in mir, in vaši postini in žaloviti dnevi bodo dnevi vesela. gorjup: lev. 1, 88 bridkejši nego strela i lok i meč i strup de¬ kletom od jezika udarec je gorup. krvav: krvava: preš. 172 šest mescov m6či tla krvava rčka. krvavo: preš. 178 se možu zdi de gre le v smrt krvavo. krvave: preš. 107 te vidit, grje viditi napake je srcu rane vsčkalo krvave, krvavimi: ravn. m. pov. 75 tako sta zadnič z razmršenimi lasmi, krvdvimi nosmi na razen šla. sirov: sirova: preš. 139 ki so jim ludstva lracije sirove bile se vdale. ubog: uboge: širni. prip. 28, 3 vlog človek kateri vloge, stiska je enak plohi, katera lakoto napravi. ubogega, škrin. prip. 29, 2 vbogiga človeka bratje nega sovražijo. ubogemu prip. 22, 4 38 M. VApAVF.C, 22 ne sturi sile vbogimu za to ker je vbog. ■—- ubogimi: ravn. 1, 40 hodila nisi nč za vbogimi ne za bogatimi mladenči. vesel: preš. 23 sold.1t živi vesel v en dan. — vesela: preš. 57 iz boja vojska cela domu hiti vesela. — veselo: ravn. 1, 150 jelite de je zalo in veselo to? preš. 33 srce nikdar več ne b6 ve¬ selo. — veselega •• preš. 82 v pondčlik jutro z vesčVga godu šel dobre je vo'je gčdec domu. — vesSle: preš. 73 o polnoči vešči je z vesele družbe vstal. — 7 rožice cveto vesele le ob času letne mlade. — veseli: ravn. 1, 5 velfkrat premišlujmo in veseli te lepe božje dela. — veselih: preš. 27. zbrani prijatli v spomin ga pijemo tvojih veselih in žalostnih dni. 0 t e g n u t i naglas. 1) Adjektivi od jednoga sloga. Ovakovijeh adjektiva ima veoma malo: bel, črn, tuj; kak tak. Naglas ostaje u svim oblicima nepromijenen, samo kak i tak imaju u srediiem rodu kao adverbi obično na zadnem slogu otisnuti dugi naglas: tako. kako, a kad krajne o otpada mijena se ' na ": tak Mic. kako: preš. 36 kako bit’ očeš poet in ti preteškč je v prsih nosit’ al pekel al nebč? 127 kako Metulum se Avgustu brani, kaj je dozdej Lubjana doživčla, kak vere bramba je bila dežela, kako pr Sisku Kope so pijani omagali pred Krajnci Otomani, vam bo Homerov naših pesem pela. lev. 1, 95 kako je to hudo itd. tako: preš. 162 tako mladenča gledati je gnalo naklučje zdaj n ih dni itd. 2) Adjektivi od dva i više sloga. 1 ovakovijeh ima malo: a) enak , inak. b) oni s nastavkom en, koji se grade od riječi kojim se osnova završuje suglasnim a na- stavak počima suglasnim; poluglasno može biti umetnuto n. pr. suknen: sukno, takovi jesu: bakren, cukren, kufrčn , popren, jekUn i oklen , masUn, steklčn, žveplen , meglčn, pa i konoplen i zemUn; apnen, platnen , suknSn, oghin, usnen; lončen; pa tako: ječmen od ječnm ili vajada za ječmčnnn ječmčn’n, i po analogiji i ovsen kao da je ov-(n)s, volnčn kao da je vol-na, iskren kao da je od isk-(t)r (iz kraj). Rijetki su drugi takovi adjektivi: mašen i možda još koji. enak: škrin. prip. 13, 20 kateri je nespametnih prijatel, bo him enak. preš. 133 enak je pevic vencu poezije. — endlca: rog. 2, 29 beseda božja pred neizrečeno skryvnustjo tega h človeku postajajna ni bila naše nature, kir nam ni bila u človestve glih inu enaka; preš. 130 za Amorja sim man’ imčl sestrico, bila je veči Veneri PRINOS K NAGLASU U SLOV. JEZIKU I HRV. KAJKAVŠTINI. 39 enaka. enako: škriri. modr. 7, 6 vsi endku v živlerie pridejo. — enakega: rog. 2, 22 sturil je g. bng liega u te častč tem svetnykam enakiga. — enaki: Skrb. 1, 109 grešniki so hudyču enaki , kakor so brnmni in pravični enaki angelam. preš. 64 glasovi so enaki žaVvahu pubčov v mlaki. — enake: škriri. prip. 27, 15 streha, skozi katero po zymi vednu notri kaple, inu prepiravna žena so si med sabo enake. preš. 46 bog ji hčere daj endke. — enakimi: ravn. 2, 32 vošimo, de bi z enakimi občutleji vsi Judje v božjo vežo hodili, inak: inako: ravn. 1, 188 otroci! se ne dela tudi vam indho pr tem lepim izgledu zvestiga hlapca? bakrčn: bakrčna: lev. žup. 50 bakrčna posoda bodi poolovlena. brončen: ravn. 1, 156 brončen grebenak je imel na glavi. — brončena: rog. 2, 550 ta velika na, morju stoječa bronččna statua. ravn. 1, 314 hodil pred tabo bom, razbijal ti brončene vrata. jeklčn: jeklenega: rog. 2, 426 uniga želčzniga in jekUniga srca mogli so biti lety. ognen: ravn. 1, 93 čuden oblak hodi pred riimi: po dnevi je temen, po noči ves ognen. — ognena: preš. 132 v sreč mi padla iskra je ognena. — ognene: ravn. ber. 132 zvezdautrini, oghene kčpe in letčči pozoj niso nič druziga kakor užgane reči. — oghč- nim revn. 1, 13 angel s švigajočim ognenim mečam je varoval v raj. pešččn: peščeno: rog. 2, 575 Jodocus uteknil je u to pešeno suho zemlo svojo popotno palco. ravn. 2, 197 nekojko ga je na kamnito padlo: prepečeno je in preplitvo je bilo prsti. svinčen: svinčenih: lev. žup. 47 v svinčenih zavojih, žveplen: šveplčnih: rog. 2, 327 Abraham več bode prelil tih solz kakur dalu bo nebu žveplenih inu oghenih kapele od sebe. U gorerištini tako još: gotčv krajev i adjektivi gradeni od sup- stantiva jednoga sloga s vokalom o, e, i od supstantiva od dva sloga od kojijeh ima zadni slog poluglasno a u prvom je o ili e: bobdv borov, kozlov, oslov; otrčv, o čem vidi naprijed na strani 25. i kakčv ostraga. 2. Naglas na predzadnem slogu u sing. nom. mase. a. Otegnuti. a) U adjektiva gdje zadrii slog nema poluglasno. Ovi naglas dolazi u adjektiva gradenijeh od riječi s glavnim otegnutim naglasom aa) u adjektiva s nastavkom ov (ev) a) gradenih od riječi s otegnutim naglasom na zadnem slogu **) od riječi od jednoga sloga: brdcev: brač, grehov: greli, hroščev. 40 M. VApAVEC, hrošč, ježev: jež, Jerajev : kraj, križev: križ, pekov: pčk, polhov : p61h, polžev, polž, stričev, strle, vračev: vrač, žhdčev: žnde. — P(3) od riječi od dva i više sloga: beračev: berač, bolnikov: bolnik, hudičev : hudič, komarjev: komar, gospodarjev: gospodar, pastirjev: pastir, dihurjev: dihur, lenuhov: lenuh, Francozov: Francoz, Sent- janžev: Šentjanž itd. grčh: grehov: ravn. 1, 12 tega tudi vidite oba grehova prava znamena: sramoto in strah. bolnik: bolnikov: ravn. 2, 122 veliko mil je bil od bolniJcove hiše. odrešenik: odrešenikov: ravn. 2, 76 vedil je, de taki nikol prav odrešenikove potrebe ne verjame. 2, 79 po vsem tem se je Janezovo oznanovane od odrešenikove bliže razslovčlo. poglavnik: poglavnikov: ravn. 2, 170 Jezus gre na poglav- nileov dom. gospod&r: gospodarjev: ravn. 2, 188 prav bodi hlapcu, če mu je po gospodarjovo: 1, 235 Glieci prerokov služabnik ni bil lepih gospodarjevih misel. p) gradeni od riječi s otisnutim kratkim naglasom na zadhem slogu u sing. nom. mase. a s otegnutiin u ostalim oblicima obično na predzadiiem slogu ax) od jednoga sloga: bikov: bik bika, bratov: brat brlita, brinov: brin brina, Čičev: Čič Čiča, čimšov: čimž čimža (prunus padus), dedov: ded deda, drenov : dren drena, fantov: ihnt f&nta, gadov: ghd gada, grahov: grah gniha, grilev: grli grda, grofov: grof grofa (i grofov), hrčnov: hren hrena, Judov: Jud Juda, klenov: klen klčna, kmetov: kmet kmeta, kohev: kon kona, ptičev: ptič ptiča, rakov: rak raka, sirov: sir sira, svakov: svak svaka, svatov: svat svata, škricov: škric škrica, Vlahov: Vlah Vlaha, vnukov: vnuk vnuka, zčtov: zet zčta itd. — (3ji) od dva i više sloga: župdnov : župhn župana, Kosmdtov : Kosmht Kosmata, beričev: berič beriča, golobičev: golobič golobiča, Pavličev: Pavlič Pavliča, BrešniJcov: Brežnik Brežnika, golufov : goluf golufa, Pe- trusov : Petrus Petrusa, kožlčtov: kozle kozleta, Boštčtov: Boste Bošteta, otrokov: otrok otroka, sokdlov: sokol sokola, Andrejev: Andrej Andreja itd. bič: bičev: ravn. 1, 244 glavo po bičovo obeša. slon: slonov: ravn. 1, 214 negov sedež je bil iz slonoviga zoba. dekle: dekletov: ravn. 2, 170 Jezus gre v mrlišnico. Bekletoviga očeta in mater in une tri učence je le seboj vzel. Smole: Smoletov: preš. 28 dolgo Smoletov spomin naj živi. PKINOS K NAGLASU U SLOV. JEZIKU I HllV. KAJKAVŠTINI. 41 otrok: otrokov: ravn. 2, 114 mu ni po otrokovo pokorn. župan: županov, preš. 79 Mic’ka županova hči pogčsto van’ga obrača oči. y) gradeni od riječi s otegnutim naglasom na predzadnem slogu aa) od supstantiva muškik s poluglasnim n zadnem slogu: junčkov: junčbk, lublcov: Jubtk, sirkov: sirtk, gMščev: gluštc, juncev: junec, Jurčev: Juree, pevčev: pevbc, prdščev: pržsbc, samčev: samr.c, slepcev: sleptc, tujčev: tuj te, vrdbčev: vrabtc, ždrebčev: ždrebbc, hbščec: kostc, krovcev: krovne, norčev: nortc, thpČev: tčptc, vdovcev: vdovte, Karlov: Kami, kozlov (i kozlov): kožni, orlov: orni, oslov: osbl. poslov: posti: jarmov: jartm, Koržmov: Korži.rn, Shnnov: Simon, Travnov: Travbn; čdmrov: čamnr, jogrov: jčgtr, leebrov: kčbtr, Kodrov: Kodru'. Žumrov: Žumbr; Gregorčev: Gregomc, mladenčev: mladentc, Gorjančev : Gorjantc, Okornov: Okorim. Oražmov: Oražtm, Prešernov: 1'rešerui, mecesnov: meečstn, Kali- strov: Kalisttr itd. pevbc: pivčev: preš. 75 to pivčovo sreč je. oml: orlov: ravn. 1, 103 sim vas po drlovo na perutah nosil. Prešertn: Prešernov: preš. 113 sme nekaj nas, ker smo Prešer¬ nove, biti prešernih. ,&fi) od supstantiva ženskijeh na a: brezov: breza, gobov: goba, leskov: leska, Upov: lipa, olšev jčlšev: olša jčlša, slivov: sliva, smrčkov: smreka, svibov: sviba; češligov: češliga, lesnikov: lesnika, melisov: melisa, metlikov: metlika, robidov: robida itd. — U go- renštini imaju taj naglas i adjektivi gradeni od imena bila s otis- nutim naglasom; čišplov: češpla, črešnov : črešna, tepkov : tepka, pa tako i: bukov: bukev, gabrov: gaber. — U gorenštini prave i vlastita imena muška na a adjektiv s muškim nastavkom ov: Jožev: J6ža, Mihov: Miha, Markov: Marka; Gostišev: Gostiša, Pavlihov: Pavliha, Trdinov: Trdina itd. leska: leskov: lev. 1, 228 masti sta vredni leskove. palma: palmov: .skrili, vis. peš. 5, 11 tiegčvi lasje so kakor pdlmoviga drevesa izraski črni kakor vran. 79 tvoja dolgčst je enaka pdlmovimu drčvesi. S) gradeni od muških supstantiva s otegnutim naglasom u sing. nom. mase. na predzadnem slogu, koji u ostalim oblicima za slog narastu a naglas za slog daje potisnu: človikov : človek človčka, očetov: oče očeta, orihov: oreh orčha, ječminov: jččmcn ječmena, Jernijev: Jernej Jerneja, jesenov: jesen jesčna, medvidov: medved medvčda, meklenov. inčklen meklčna, sosidov: sčsed sosčda, sršinov : 42 M. VApAVEC, sršen sršena; cesarjev: cesar cesarja, prerokov: prerok preroka, pelinov: pčlin pelina, petelinov: petčlin petelina; BoMčev: Božič Božiča itd. ječmen: ječmenov: ravn. 2, 238 dvanajst jerbasov namečejo dro- blancov ki jih je bilo od petih ječmenovih kruhov ostalo. oče: očetov: preš. očetov dom, ti na slovh. ravn. 1, 221 mar po oččtovo mu je za vse naše reči. plemen: plemenov: rav. 1, 179 češeiie in lubezen, ki jo bogu zunaj skažujemo, tudi v drugih vžigata češehe in božjo lubezen po plemčnovo, ktiro okol sebe vnema. prerok: prerokov: ravn. 1, 235 Gieci, prerokov služabnik, ni bil lepih gospodarjevih misel. sdsed: sosedov: ravn. 2, 165 možje se z bolnikom pr sosedovi hiši na streho spravijo. bb) U nekih adjektiva s nastavkom av. O tom vidi kod dv na strani 159. cc) U adjektiva s nastavkom ast , i to gradenih od riječi s oteg- n u t i m naglasom, a) koji imaju otegnuti naglas na zadnem slogu: beddkast: bedak, — (3) od riječi od jednoga sloga, koje imaju ili kao supstantivi u sing. genetivu, ili kao adjektivi u sing. nom. fem. otegnuti naglas na predzadnem slogu: ciiiast: cin cina, di¬ mast: dim dima, grdhast: grah graha, trapast: trap trapa, topast (i tumpast): top topa itd. — y) od supstantiva ženskijeh na a i sredhijeh na o (e) koji imaju otegnuti naglas na predzadnem slogu u sing. nom.: čebulast ■■ čebula, kocinast: kocina, marogast: ma- rhga, rogovilast: rogovila, sedinast •• sedina, slcominast: skomina; brezast: breza, odpast■■ c4pa, gručast: gruča, grudast: gruda, irhast: irha, Muhast: kluka, lisast: lisa, muhast: muha, pegast: pega, penast: pčna, pikast: pika, plešast: plčša, pUčast: ploča, progast: prčga, resast: rčsa, slinast: slina, ščmast: ščma, škrbast: škrba, šlevast: šleva, šobast: šoba, špirast: Spira, šprdhast: Špraha, trmast, trma, tutast: tuta, včgast: v.ega, zvezdast: zvezda itd. bu- dalast: budalo, zijdlast: ■ zijhlo, koritast •• korito, motovilast: moto- vilo, polenast polčno; jdjčast: jajce, perjast: perje itd. — S) od supstantiva od dva i više sloga, koji u gen. za slog rastu, a imaju tuj na predzadnem slogu otegnuti naglas: gomolast: gomol gomola, koždJiast: kožuh kožuha, trebušast: trebuh trebuha; bremenast: brčme bremena itd. — s) od supstantiva i adjektiva, koji imaju u zadnem slogu u sing. nom. (mase.) poluglasno, a otegnuti na¬ glas na predzadnem slogu: kodrast: kodnr, zobčast: zobne, vihrast: PR1N0S K NAGLASU U SLOV. JEZIKU I HRV. KAJKAVŠTIN1. 43 vihur, trdvnast: travbn, okroglast: okrogbl. — 'Q od glagolskijeh osnova s otegnutim naglasom na predzadriem slogu: izpremiiiast: izpremMa, zaletavast: zaletava. Upast: šepa itd. grdhlast: lev. 1, 132 grdhlaste , rumene, pisane, zelene čmrje mi pokaže. krumpast (od nem. krumm-b), šepast: rog. 2, 299 od teh pa- klenskili šauražnikou bil je taku strt, de potem use liegovu žjulejne mogel je šepast inu Jcrumpast ostati. lisast: ravn. 1, 47 Jakob si izgovori vse lisaste inu pisane koze. mdtast (od mut u lat. mutus): skrili, prip. 31, 8 odpri tvoje vusta za mutastiga. preš. 100 al mutasti počakamo zijali de . . ? škrin. modr. 4, 19 on jih bh napihnene razdrobil inu mutaste sturil. 10, 21 modrost je vusta mutastih odprla. slinast: lev. žup. 61 sumen je vsak pes, ako je gleniv ali slinast. šlevast: ravn. 1, 290 otrok ktiri se preobjeda blčd in bolehin je veči del in h dobrimu ves šlevast in tožjiv. trapast: škrih. prip. 11, 22 lepa ampak trapasta žena je kakor zlat trnek v rivei ene prašiče, ravn. 1, 258 vsi ravnajo trapasto ktiri mislijo de srečo bogatstvo daja. tutast: ravn. 2, 102 nad negovo svetostjo ni nič tutastiga ne plašniga. plemenast: rog. 2, 428 postavlen je en ognčni plemšnasti meč. izpremihast: lev. žup. 50 mej otrovila se štejejo zeleno izpremi- naste igrače otročje. dd) U adjektiva s nastavkom sJci x) gradenijeh od riječi s otegnutim naglasom na zadhem slogu: Hribshi: Hrib, Krahslci: Knin, Križlci: Križ, RinsJci: Rim; go¬ spodar slci: gospodar, oltdrsJci: oltiir, pastirski: pastir, SenčilrsJci: Šenčur (za šent Jurij); kovaški: kovač, Francoski: Francoz; oslovski: osldv, kralevski: krajev (za: krajev). Nu to ne vrijedi za adjektive gradene od supstantiva s nastavkom n-ik: bolniški: bolnik itd., što kaže, da je tuj u sing. nom. otegnuti naglas došao iz ostalijeh oblika, da je nik nika glasilo nik nika. pl) gradenijeh od riječi s otegnutim naglasom u predzadiiem slogu i to od supst. ženskijeh na a , srediiijeh na o (e) i muškijeh s polu- glasnim u zadhem slogu: Belski: Bela, sanski: sune, svinski. svina, zimski: zima, Dravski: Drava, Murski: Mura, Savski: Sava, Soški: Soča, gdrsld: gora, ženski: žčna, gosposki: gospoda, Gor- 44 M. VA^AVEC, jdnski: Gorjane, Polanski: Pojane; selski: selo, vinski: vino; Graški: Gradac, Nemški: N4mnc, pevski: pčvtc; Dolinski: doleni, Gorinški: gorčni. Ali ne tako u adjektiva gradenijek od ženskijeh supstantiva s nastavkom ica 1 ina: deviški: devica, planinski: pla¬ nina. —• y) gradenijek od riječi s otegnutim nastavkom na predza- dhern slogu kod supstantiva u sing. gen. a kod adjektiva u sing. nom. fem. ako je naglašeni vokal široko o ili e: dvorski: dvor dvora, kdhski (i konski): kon koha, norski: nor nora; zakonski: zdkon zakona, Kovorski: Kovor Kovorja, nebeški ■■ nebesa; vremenski: vreme vremena. — S) od riječi s nastavkom en: Slovinski: Slo ven, jesinslci: jesen, peklenski: peklčn. — s) od riječi s poluglasnim u zadhem slogu osobito naglašenim kad pristupom nastavka polu- glasno kao a dode u sredinu riječi: mrtvaški: mrtvo c, Graddški: Gradec (Polkov), Tržaški: Tržac; tako popoldanski: popol dan (:= dnnn), — pa tako i s umetnutim n iza poluglasnoga: pomladanski od pomladnski, ali vjerojatnije od pomladen. Prema tomu treba da glasi človečanski (človččtski) božanski (božeski); ženitvdnski (ženitven-ski) pa i: strašanski (strašan strašen r n); ali se govori: božanski itd. Kran: krdhski: preš. 27 Krajnski v obupu zapustil si svčt. 45 dokaj jo barčnov snubi: troje iz dežčle nimške, troje ’z štajerske in krajnske. bahač : bahaški : ravn. 2, 69 bahaška in mehkužna noša, nezmera in zapravlivost v jedi in pijači so bile prva mati spake. pastir: pastirski-, škriii. vis. pes. 1, 7 pasi tvoje kozle pr pa¬ stirskih kočah. Francoz: Francoski-, preš. 28 vidil si Nemško , Francosko , Bri¬ tansko. mojstrčv: mojstrovski : škriii. vis. pes. 7, 1 sklepi tvojih ledji so kakor z mojstrovsko rokd izdelani oburatniki. volov: volovski-, škrin. sir. 22, 2 na leniga se je volovska blatu metalu. sine: sanski (san): ravn. 1, 58 vedil je Jožef, de so navadne sanske izlage prazne. zima: zimski: preš. 163 krast, ki vihJr na tla ga zimski trčšne, na enkrat ne zgubi moči pop resne. žena: ženski: ravn. 1, 306 kdor koli nepoklican k kraju pride, bo naj kdor koče, mošek ali ženska , na mestu je vmorjčn. 1, 135 ravno je ogn podtikal, kar je ženska iz turna kos mlinskiga ka¬ mena na n vrgla. 2, 168 kakor pred lepo po žensko sram jo je bolezni povedati. PR] NO S K NAGLASU U SLOV. JEZIKU I HRV. KAJKAVŠTJNI. 45 gospbda: gosposki: ravn. 2, 244 le po gosposko kaj prklariaviga so bile te besede. sblo: stilski: lev. žup. 9 po stilskih občinah volita I. in II. razdelek. pčvi.e: pevski-, preš. 89 komur pevski duh sem vdihnil, ž hfm sem dal mu pčsmi svoje. dolehi: dolensko: ravn. 1, 240 kloščovna ima seme klopam ali po dolensko kloščam podobno. kon: Jcdhski: lev. žup. 92 ob konskem nabori je te popise treba izročiti narodu. zakon: zakonski: škrin. modr. 3, 16 rod iz nezakonske postele bo izvržen. 4, 6 nezakonski otroci pričujejo od starišov hudobije, preš. 34 nezakonska mati. nebesa: nebeški: preš. 11 repetnic razpeti pred nimajo moči, de tvojih jim zasvčti nebeška luč oči. ravn. 2, 250 vsi izvojeni bodo v neizrečeni nebeški lepoti. 2, 151 kdor v bogu svojo srečo jiše, v nebeškima in božjimu ima svoje misli. preš. 9 drug ne vidi ko nebčške zvezdice. Armen: armenski: ravn. her. 18 Noetova barka obstoji na ara- raški gori na Armenskim. Sloven: slovčnski: preš. 28 ena ze tčbi je žeja spolnila, v zemji domači de truplo leži, v zemji slovšnski. ptklen: peklenski: rog. 2, 155 pahneni so u ta paklenski brezen, škrb. 1, 170 navk g. Krizost potrdi sam paklenski skuš- navc s sojo zavijačo. ravn. 2, 85 izdale so ga de je peklenski duh, te besede, 2, 88 peklenska žerjavca — huda včst — tli v riemu. mrtvbe: mrtvaški: ravn. 2, 170 po šegi tistih časov se je že mrtvaška piskala, rog. 2, 161 o Srečne oči katere u mrtvaškim mestu gledajo Jezusa, preš. 185 večkrat sim v shriali vidla glavo čedno bledo ležati na mrtvaškim prti. spomladmi: spomladanski: ravn. 1, 6 lepo spomladansko ali po- letinsko jutro je vsako živa podoba stvaritve sveta. škrb. 1, 496 vesele kar ga svet ima je enako spomladanski roži. ee) U nekoliko adjektiva s nastavkom ji (ni šiii) gradenijeh «) od riječi od jednoga ili dva sloga s vokalom o (e) i obično s otegnutim naglasom: bolšji: bblha, kozji: koza, orli: orel, osji: osa, ovčji: ovca, obči: obtč; — božji: bog, volčji: volk. — [i) od riječi s otegnutim naglasom na zadtiem ili predzadnem slogu s vo¬ kalom o, e: nocdjšni: nocčj, otročji: otrok, otroka; govšji: govčdo, človččji: človek človeka, telečji ; tčle teleta, gosečji: gose gosčta, 46 M. VApAVEC, prasečji : prase praseta, medveji : medved medveda. — y) od riječi s poluglasnim u zadnem sloga (naglašenom): pasji: pas, vsakdani: dan (dene), denarni: denas (denes danes), semdni: šema n (za senam); tako: brezddni: brezdbn. — S) od nekih adveraba na a i e (e i) nastavkom hi: domdni: doma, zdoldni: zdola, zgorani: zgora(j), onddni: onda, nekdani: nekda(j), seddiii zdani: seda zdaj, tbdani: teda(j), snbckdni: snočka, včerdni: včera(j), znotrdni : znotra(j), zvundni : zvuna(j), prvdhi: s prva, dolžni: doli, goreni: gori (od dole gore), potleni: potle(j), osoreni: osore. bog: božji: preš. 183 učil je mčž, kak se je božji sin za to včlovečil, de bi otel narode in osrečil, ravn. ber. 12 kolika je do¬ brota božja do nas! 21 kdor se kriviga ve, more vsako nesrečo božjo šibo spoznati 56 si pač ne smč božjiga dopadajeha obetati. 58 Mojzes se vdd božjimu povelu, ravn. 1, 18 Noe si je barko mogel sam po božjim poveji storiti. koza: kozji: škrin. prip. 27, 28 kozje mleku ima tebi zadosti biti za tvojo jed. ovca: ovčji: ravn.. 2, 159 varite se lažnivih prerokov, ktiri v dvčjimu oblačilu k vam hodijo. občji: ravn. 1, 161 bog ve pomagati v sploh ali občjih potrebah, dan: vsakddni: očenaš: daj nam denes naš vsakddhi kruh. — ddnšni: ravn. 1, 316 temnita prihodnost je bol nemu svetla in čista kakor nam kraj v ktiriga opoldanšino sonce obsejva. sbmtn: semdni: lev. žup. 46 občinski zbor naj ukrene a deželna vlada po tem dovoli semdn ustav. 45 deželna vlada semnčm daje dopustilo ki je za ne plačevati odredbino po 30 gl. od vsacega semanega dne. b. U adjektiva s poluglasnim u zadnem slogu. U gorenštini imaju gotovo svi ovakovi adjektivi od dva sloga gradeni od kakovegod jednosložne osnove o te g n uti naglas na prvom slogu. Evo ovo su najobičniji s nastavkom er: bister, dobtr, hiter, hraber, moder, moker, oster, piker, veder. — s nastavkom el: brzd, kisel, obel, pičel, phlhel, rahel, topel, (v)ottl. — s nastavkom ev: črstev, plitev, trčzev. — s nastav¬ kom ek: blizek, brdek, bridbk, dfzek, gibek, glhdbk, gorek, grčnek , kratek. kfhbk, krotek, lagek (obično lbhi.k), mehi.k, mrzek, nizbk, ozek, pitek, plčhek, plitek, polhek, polžek, prhek, prod ek, redek, sklizek, sladek, šibek, tanek, težek, trpek, vitek, volhek, vojek, žarek, žotok, zidek, žolliek. — s nastavkom en: beden, besen, bežen, blaten, blazen, blčden, bojen, brižen, buden, PRINOS K NAGLASU U SLOV. JEZIKU 1 1IRV. KAJKAVŠTINI. 47 burbn, ččstbn, časbn, ččdbn, čudim, čutbn, d&vun, dičbn, divbn, dlačbn, dolžan, drččan, drobtni; dfzbn, dvoran, g&dbn, gladbn, gMsbn, giičvbn, ghusbn, godbn, grešbn, grozan, hladan, hodbn, jadbn, jdsun, javbn, jčzen, južbn, kasan, krasi.n. kiižbn, kviirbn, l&čbn, m^ran, mastbn, miran, mlačbn, mlečbn, mlčdbn, moč n, motan, mriCčbn, mudbn, nujan, plašan, potan, pozbn, pr4šan, prazbn, presan, pridbn, ravan, razbn, rešbn, revan, rezan, ročan, rodan, rosan, sitan, sizbn, skladan, skorbn, ski-bbn, sladbn, slastan, sldvan, sličan, smešan, sn&žan, snčdan, snežan, sočan, spešan, splošbn, spretan, srečan, stalan, strdšan, studan, siiman, šiiman, tčman, tččan, tčsan, trezan, trudan, tvrdan, uman, uran, varan, vččan, včdan, včran, včstan, vrčdan, všččan, 'zl/itan, znojan, zčran, zničan, žalan, žaran, žejan, žejan, žitan itd. i navadni gotovo samo u izvjestnom obliku: dčsni. lčvi, dvorni, kolni, sirni, sčdni, končni, mesni, nočni, orni, postni, rojstni (pravo: rojstvbni), vodni, vozni. Gotovo, svi adjektivi s nastavkom bk i bn mogu imati naglasen zadni slog ak dn ili a/c on, o čem vidi sprijeda. Večina adjektiva s nastavkom ir može u onim padežima u kojim imaju adjektivi od jednoga sloga naglas na zadnem slogu imati takoder naglas na zadnem slogu: bistri, mokre ostrih. Isto vrijedi i za adj. s nastankom bi, a ovi mogu tako imati i u sing. nom. mase.: medal svetal, medlih, topli. dober: ravn. 1, 26 kdor je res dober, dopolni uno in to. — dobro: preš. 22 kak je čisto morje! haj nemu upat smemo, mor¬ narji dobro vemo. 51 jez dobro včm, ti dobro včš, de v zdkon vzeti me ne smeš. — dobrega: ravn. ber. 23 so menili, de smejo od nih marsikaj dobriga prčakovati. — dobre-, ravn. ber. 49 blagor mu, kdor je dobre vesti, kadar je tožen. preš. 82 šel dobre je vole godec domu itd. hitbr: Jutro : preš. 70 le hitro roko mi podaj. — hitre-, preš. 163 ak hitre ne, je smrti svčst počdsne. mčdbr: škrin. prip. 9, 12 aku bčš moder, b6š sam sebi. — modro-, traun. 103, 24 vse si ti modra sturil. — mbdnga: škriii. prip. 9, 8 sv&ri modriga (sls'p/s croipov) inu te b6 Jubil. — modremu-. škriii. prip. 9. 9 daj modrima prložnost (8$ou coipp) aooao//v) inu bo modrejši. — modri: preš. 54 opat in menihi, modri možje, go- tčvo ti bodo ozdrav’li sreč. -- modro: lev. 1, 91 sčdi na drevč, glavo suči v krog, v dčsno, v lčvo premodro v poje, vrtec, log. mokur: mokre: preš. 180 al so obvitrvale jo mokre straže? — mokrim: preš. 154 bii je tvoj god . . jez praznoval sim z mokrim 48 M. VApAVEC. ga očesom. — mokro: lev. 1, 63 nebo svetlo, oko mokro, oblaka ni. 1, 116 dekle, ne glčdi me v oko, bog ve, če zopet ni molcro. — mokre: lev. 1, 54 če imaš, dete, oččsi mokre, pritisni lice na moje lice. oster: preš. 48 ženin si ojster meč opaše. 65 ko ojster piš skoz zrelo rčž, tako so te vrščle. — ostro : ravn. ber. 5. s. pismo nas prav ojstro k mirnosti opomina, preš. 130 ranila mene z ojstro sta pušico Kupido strelec, mati ž dim negdva. — ostrega : ravn. ber. 171 vrh tega varije sneg zemio kakor odeja ojstriga zimskiga mraza. — ostre-, ravn. ber. 150 ropne ribe imajo ojstre zobe. — ostrih : lev. 1, 88 primam v vsako roko po sto ostrih perčs. veder: vedre-, lev. 1, 20 pogledaj vedre nad sabo višave. nagel : škrb. 1, 145 kir je teža neskončno velika, tam more padic nagel biti. preš. 143 bilč blisk nagel upane je celo. — nagla: traun. 54, 14 čez take naj nagla smrt pride. — naglo: škrin. prip. 12, 18 kateri prenagla oslabi, tega vest kakor meč zbada. — na¬ glega: škrin. prip. 29, 20 si li vidil h govorjčnu ndgliga človeka? kratek : preš. 30 me pa hočmo bit’ ženice, lub’ce ne za kratek čas. — kratka: preš. dolgost živlena našiga je kratka. — kr&tko : traun. 88, 48 spomni se, kak krdtku je naše živlene. preš. 27 kratko sijžle so zvezde prijazne. — kratkem: preš. 73 v kratkim času se zgodi de . . redi.k: redka: ravn. 1, III. pač redka ktira beseda je nova. — redke: preš. 138 cvetlice naše poezije stale do zdaj so vrh snež- nikov redke rožce. bojnn: bojna: lev. 1, 168 kadar bije bojna ura britka. čedbn: ččdna: preš. 27 čedna postava bila ti je dana. — čedno: ravn. m. pov. 67 čedno so oblečeni. čudbn: čudno: preš. 41 gledala bo mati čudno. dvoran: dvorna: ravn. 1, 58 po tem reče dva imenitna dvorna služabnika kral v ravno to ječo pahniti. — dvornih: ravn. 1, 350 prvak dvornih knezov naj mu koria drži. grešen: ravn. 2, 128 gospod, od mene beži, jaz sim grešen človek. grešnih : ravn. 1, 11 ogibajte se grčšnih prilbžnost. grozen: grozna: ravn. 2, 227 jelite, grozna je ta zgodba. — grozno: ravn. 1, 217 posvetno blago in veseje nevarno je grozno. — grozne: ravn. 1, 55 Jakob — grozne žalosti znamene je tisti krat bilo to — razporje oblačila po sebi. — grdzni: ravn. 1, 164 David je bil v taki grdzni sili, da ne more veči priti nad človeka (i: grozan). PRINOS K NAGLASU U SLOV. JEZIKU I HRV. KAJKAVŠTINI. 49 hodbn (odjenut u hodnik): ravn. 2, 276 le h kmečki ženitnini naj hddin kdo pride, že bi bilo grdo. jasbn: preš. 137 zarija jasen dan obeta. — jasne: preš. 143 od tdd ni več srce bilo veselo, kak6 bile bi poezije jasne? jez&n: jemo: preš. 84 zakaj se tak jemo obrača t’ ok6? — jezna: preš. 150 v nebčsih be oči jez vldit’ menim dva jčzna keruba. mlačtn: mlačna: škrb. 1, 209 kir tega ni more duša mlačna, lena, otožna postati — mldčni: ravn. 2, 77 kako potrebni smo mldčni mrzli ludjč tega dobrotliviga ogna iz nebčs! —• mlačne: lev. žup. 51 otrovancem se da mlačne vode piti. mlečtn: mlččnih: ravn. m. po v. 19 mati so mlečnih cmokov na mizo prnesli. mračbn: mračno: preš. 145 zjasnilo se mi b<5 spet mračno lice (i mračan). nočni: nočne: lev. žup. 35 naj bodo nočne straže po vseh vaseh. — nočnega: ravn. 2, 175 lčtu smo do drujiga veliko-wdčmn, ogle vi, n. oglušim, ogreden, ohlapbn, ohKten, ohlipen, okdrbn, okreten, okusen, omamen, omašm, omleden, omdtbn, opasen, opojbn, opolzen, opdrbn, opotdčbn, oprezen, osladen, oslasten, oslizen, osojni, osdri.n, ostuden, ošaben, ošlžten. otdven, otipen, otožen, oti-pen, ovadim, ovlrbn, ozlrbn; pobožen, podložni, poddbm, poguben, pohlepen, pohleven, pohvalen, pokorni, pomamen, ponlžbn, popraven, poraben, porddbn, porušen, poslušen, postaven, postrdžbn, potmajen, potraten, potreben, potrpim, potrpdžbn, povojen, povračen, pozabim, pozdrbn, pogrčšen; prebaven, predrtem pregazen, pregibni, pregledni, pregrešni, pre- bddbn, preklicbn, preložen, premerni, premičen, premožen, pre¬ nesen, prenosen, prepir en, preplaven, preprdsen, presežen, prestopen, prestrašen, prešeren, prešteven, pretrpen, preudaren, previden; pri¬ jazen, prikladen, priležen, priločen, priložen, prijuden, primeren, pripraven, pripusten, priročen, pristojen, pristopen, prizanesen; raz¬ dražen, razdražen, razboren, razboten, razgovoren, razločen, raz¬ ložen, razpildtn, razsipen, razsoden, raztajen, razumen, razvczen; začimen, zagaten, zahvalen, zameren, zaslužen, zavečbn, zaveden, zaveten, zaviden, zavraten itd. okorni : rog. 2, 184 Rochus kir ni bil okoren themuč oču prou pokoren, govory viktorijo. okreten: olcržtnim: ravn. 1, 115 so jokali in tulili neokretnim otrokam enako. otožen: rog. 2, 247 tu kir je ta mladenič Slišal, gratal je vus žalosten, postal je vus otožen. — otožnega : ravn. 1, 17t> taka bi mogla božja služba biti: vescje in vesele. O de bi nikoj za nas nič žalostniga in otožniga ne bilo! 56 M. VAI^AVEC, pobožen: ravn. 2, 61 pobožen, vesten, vzdržen je bil Daniel. — pobožnemu: ravn. 2, 77 ves strah odvzamejo te oblube pobožnima starčku. -— pobožnim: ravn. 1, 62 bog pobožnim le za to trplene pošila, de jih veseja vrčdne stori. podldžun: podUžni: ravn. 1, 52 naš kraj boš tl in ml tvoji podložni. 1, 162 vsi moji podložni se morejo ravnati po tvojim povelu. podoben : ravn. 1, 20 Noe, bogu v vsimu podoben, stegne roko. — poddbne: ravn. 2, 60 nikol ji ni nepodobne besede iz ust. pohUvbn : ravn. 1, 42 Jakob je bil tih in pohleven. — pohUvna: ravn. 2, 33 iz Marije sija pohlevna dovolnost s stanam. — po¬ hlevno : ravn. 2, 49 pohUvno in sladko je dete spančkalo. -— po- liUvne: ravn. 1, 31 šč take lepe in pohlevne prošiie niso pr liih nič zdale. ponižbn: ravn. 1, 85 Mozes reče ponižen: koga sim jez, de bom hodil h kraju? 1, 128 Gedeon ves ponižen reče: . . . porčdbn: porždnega: rog. 2, 161 iz eniga poridniga rodu. — porždni: ravn. 1, 105 če želimo dobri biti, ne pa malopridni in neporždni, po zapovdih božjih de jih držimo, moremo začeti. postrčžbn: postrSžna: ravn. 1, 220 prav volna in postržžna je vdova. 1, 222 ta ptujka je bila bogaboječa, postržžna, potrpežllva. — 1, 40 brat in sestra vsa prijazna in postrežna sta bila ptujimu možu. potrčbtn : potrSbnih: ravn. 2,62 še veliko drugih potrebnih ukov in umčtnost je. 2, 68 vidil je veliko nepotrebnih neumnih šeg. prešeri.n: prešernih: preš. 113 smč nčkaj nas, ker smo Prešer¬ nove, biti prešernih. prilčžfan: pritožnem: ravn. 1, 204 nekaj tega prerokovana bomo poznej dali na bol prldžnem kraju. prizančsbn: prizanesna : ravn. 2, 60 prijazna, vmilena, przanbsna je do vsaciga človeka. umčvsn: umevnih: ravn. 1,1 v tih bukvah le tiste zgčdbe bote našli, kar jih je bol vumšvnih za mlade ludl. začlmbn: sacimni: ravn. 2, 30 le oni so bili nebeškiga vesela začimni. — zacimne: ravn. 1, 46 ta dobra sveta voja nas ga spo¬ znati dela zacimne veseliti se nad nim. nerčdbn: nerodna: ravn. 1, 228 tako nevsmileni ga stori la¬ komnost človeka in vsaka nerodna strast. neuhroten: ravn. 1, 33 Izmael bil je nagajiv in neohroten fant. nevldbn: nevidna: ravn. 1, 283 moja jčd in pijača je nevidna itd. PRINOS K NAGLASU U SLOV. JEZIKU I HRV. KAJKAVŠTINI. 57 b. Otisnuti naglas. Kad se govori strogo opredijejeno, onda rabi obično otisnuti na¬ glas. Inače dolazi: «) u adjektiva s nastavkom ov gradenijeb a«) od riječi s otis- nutim naglasom na zadnem slogu u sing. nom.: Blažev: Blaž, Du¬ hovo-. duh, možev, mož, lmezov. knez, bicov: bie, Prahov: Prah, Skokov : Skok, Krekov: Krek; golobov: golob, gospodov: gospod, jerebov: jereb, čuvajev: čuvaj, Jerajev. Jeraj, fižolov: fižol, Re- bdlov: Rebol, generalov: general, Odamov: Odam, rmanov: rman, kapetanov: kapelan, Boštijanov: Boštijan, korenov: koren, Medenov: Meden, kalinov: kalin, bršlinov: bršjin, Ahčinov: Ahčin, baronov : baron, majerdnov: majeron, Kržanov: Kržon, kopunov: kopun, Markunov: Markun, osatov : osat, Soldatov: soldat, falotov : falot, Žvanutov. Žvanut, kancelistov: kancelist, pajacev: pajac, kmetavsov: kmetavs, Tomažev: Tomaž, Matevžev: Matevž, Miklavžev: Miklavž. — ji) od riječi s poluglasnim u zadnem slogu a s otisnutim na¬ glasom na predzadnem slogu: bratcev: bratec, sivcev: sivec, starčev: starec, Sircev: Siri.c, Miličev: Mihec; graškov: grašek, palčkov: palček, ptičkov: ptiček, sinkov: sinek, murčkov: murček, Jožkov: Jožek, Pavlov: Pavel, vetrov: veter; igravčev: igravbc, darivčev: darivec, Bohinčev: Bohinbc, Koroščev: Korošec, Andrejčev: An¬ drej ec, odojkov: odojek, koničkov: koniček, Andrejčkov: Andrejček. Bocov: ravn. 1, 137 Bocova dobrodelnost. knezov: ravn. 2, 229 ves lesk knčzoviga dvora mu ni nič proti nej. možev: ravn. 2, 39 kmalo po možovi smrti se je posvetnim ho- matijam odpovedala. gospodov: škrin. sir. 1, 16 gospodovi strah je modrdsti začetik. 22, 2 ako ne bomo pokdro sturili, bdmo v gospodove roke padli. 23, 27, nič ny slajšiga kakor na gospodove zapdvčdi gledati. terpentinov: ravn. 1, 127 zagledal je angela božjiga sedčti pod terpentinovim drevčsam. bogatinčev: bogatinec: ravn. 2, 251 trdi kamen pred bogatin- čevim poslopjam je bil. 2, 278 pred bogatinčevimi durmi ves v grčah je ležal Lazar. darivčev: darivec: ravn. 2, 224 darivčovo srce gleda, ne pa daru. izkušhavčev: izkušnavec: ravn. 2, 84 kako nevumna je ta sku- šhdvcova, mu Jezus pokaže. 58 M. VApAVEC, ubijdvčev : ubijavbc: ravn. 2, 141 kdor kol se nad svojini bratom razjezi, pred sodbo ga gre djati: po vbijdvčevo je kriv. ubožcev: ubožbc: ravn. 2, 280 zdaj sme tudi on vbožčovo zveli¬ čane le od deleč vgledati. zapejivčev: zapejivnc: ravn. 1, 11 kača je zapelivčova podoba. U gorebskoj Kraiiskoj imaju i muška imena na a nastavak ov: Zamildov: Zamuda, Matijev: Matija itd. P) adjektivi s nastavkom in gradeni od riječi od jednoga sloga i od riječi na a s naglasom na predzadiiem slogu: hčerin: hči hčer, babin: bbba, botrin: botra, deklin: dčkla, sestrin: sčstra, tetin: tčta, dimin: dima, mdčkin: mačka, Jerin: Jera, Nežin: Neža, Micin: Mica, sirotin: sirota, sosedin: sosčda, kobilin: kobila, nevestin: nevesta. kraljičin: krajica: ravn. 1. 308 takole je bila kraličina vola spolnena. 1, 303 vkazal tudi krajici je priti med begov srečni polk po kraličino napravleni h gostem. y) s nastavkom en gradeni od riječi s otisnutim naglasom na predzadbem slogu: molitven: molitev, društven: društvo. S) u adjektiva s nastavkom ast gradenijeh aa) od dva i više sloga koji u sing. gen. ne rastu a imaju otisnuti naglas na pred¬ zadbem slogu: dvšast : avša, bersast : bersa, bdbnast : bobi.n, dom- plast: dompja, kldmast: klama, krevlast: krevla, lukhast: lukiia, spdkast: spaka, štorklast: štorkla, vejast: veja, gobčast- gdbtc itd., besedast: beseda, bezgavkast: btzgavka. sprijemkast: sprijembk. — ®;i) adjektivi gradeni spojem nastavka ak s nastavkom ast: kast, od riječi s naglasom na zadnem slogu: belkast: bel, črnkast: črn, sivkast: siv, rjavkast: rjštv, višhevkast: višbev, rumenkast: rumen, zelenkast: zelen itd. kldmast: ravn. m. pov. 115 ni bil kldmast človek Rupret. rdečkast: ravn. 1, 42 daj mi kaj te take rudččkaste jedi. zelenkast: ravn. ber. 158 plesnoba se vidi kakor tenek bčlkast , višnast ali zelčnkast prah. 165 uno je rjavkasto ali zelenkasto. sprijemkast: ravn. ber. 158 sploh nam razodeva giiil omamliv smrad in polzeč sprijSrnkast potip g6b škodjivost. Isto vrijedi često za nat klat: bersnat : bersnn, bičnat : bični, olnat: ojni, pernat: perni, žilnat: žilni, žimnat: žimni, čveternat: čvetemn, papirnat: papirni, rumenklat : rumen itd. s) u adjektiva s nastavkom ski gradenijeh ax) od supstantiva s otisnutim dugim naglasom na zadnem slogu, ako se u ostalini padežima ne mijena na otegnuti: farski: far farja, mlinski: mlin PBINOS K NAGLASU u SLOV. JEZIKU I HRV. KAJKAVŠTINI. 59 mlina, tatski : tat tata, gradski : grad grada, ali gorehski: grajski i prema tomu i grajski, soldaški : soldat, španijolski: Španijo], bar ž finski: baržfin, latinski-. Latin, Tunnski: Turin, krščanski-. krstjan, deželski-, dežel, živalski: žival, oficirski: oficir; dejanski: dejan dejana itd. Avstrijdnski: Avstrijan: lev. žup. 81 zahraneno je z dražbo prodajati avstrijanske obligacije. Britanski: Britan: preš. 28 vidil si Nemško, Francosko, Bri¬ tansko. Koroški: Korot ili Koroli: preš. opomba; Vajhun je bil koroški vajvoda. ravn. 1, VII. tako so splob zaželi pisati tudi po Ko¬ roškim. krščanski: kristjan: rog. 2, 159 usek dežel inu kralčjstou celiga karshdnskiga svejta. preš. opomba: Kajtimar si je veliko przadjal kršdnsko vero razširiti. pismejski : pismej :, ravn. 2, 141 če vaša pravica od farizejske in pismejske včči ne bo, ne pojdete v nebeško kralestvo. soldaški: soldat: preš. 23 najprvi stan soldaški stan. velikanski: velikan: lev. žup. 10 ako to storimo, nas makoma korak velikansk po naravnem poti pomakne mnogo kliže prave slovanščine. živalski: žival: škrin. modr. 13, 10 kateri so bogove imenovali živalske podobe. dejanski: dejan: lev. žup. 87 mej rie je šteti jednoletne radovol- nike, oproščence vojiiške službe dejanske. uboški: ubog: ravn. 2, 32 oblubim, sramovalo bi na nenim mestu veliko mater ki se bilo daru vboškiga opravlati, Marija se ne. (3j3) od riječi s otisnutim kratkim naglasom na zadnem slogu: bratski: brat, kmetski: kmet, rajski: raj, laški: Lak; biriški: birič, Tržiški: Tržič, meniški: menih, mališki: malik, pogrebski: pogreb, Hrvaški: Hrvat, Predvorski: Predvor, Lublunski: Lubjim, Crklanslci: Crklan, otoški: otok, ali: otroški: otrok. kmečki: kmet: ravn. 2, 276 le k kmečki ženitnim naj hodin kdo pride, že bi bilo grdo. 1, 155 vzel je krulia, meh vina in pa koz¬ lička ter Davida k kraju pošje s temi kmečkimi darčvi. lev. žup. VII. ta ponižna kmetska kiiižica more biti pride v mnoge roke. laški: Lak: preš. 45 dokaj jo baronov snubi: troje iz dežele laške. rajski: raj: preš. 104 prišla lepote rajske je devica. 60 M. VAJ^AVEO, metliški: malik: ravn. 1, 321 kraj bo menil, de metliško darilo jčš. 1, 221 metliški popi so svojo pot na vse grlo vpili. mrltšlci : mrlič: lev. žup. 56 oglednik se je dolžan uveriti, de je človek res mrtev . . imeti mu je zapisnik o mrliškem ogledovani. siromašiti: siromak: rog. 2, 288 na to so ty siromciški stariši prvolvli. ravn. 1, 221 vdovo pozna po kdčah vsako, ve vsako dete siromdško. yy) od ženskijeh riječi na a s otisnutim naglasom na predzadiiem slogu: šolski : šola, Krški: Krka; čebelslci: čebela, kmetijski: kme¬ tija, Litijski : Litija, Vipavski : Vipava, soseski: soseska itd. bogatijski: bogatija; ravn. 2, 152 bogu in bogatijskimu maliku obema ne morete služiti. čebelski : čebela: ravn. ber. 149 posebno imenitno je čebelslto živlene. kmetijski: kmetija: ravn. 1, 106 nektire kmetijske postave. Morijski: Morija: ravn. ber, 30 peje Abrabam s težkim srcem svojigo sina na mor lisko goro. soseški: soseska: ravn. 2, 293 soseškim stavam in napravkam radi prpomčzimo. od ženskijeh riječi na a ica ina: deviški: devica, Goriški: gorica, družinski: družina; pa i nedelski: nedčla. — Ovako i gra- deni od ženskijeh riječi od dva sloga na a s otegnutim nastavkom na prvom slogu, gdje je otegnuti nastao od izvorno otisnutoga kratkoga: babslci: baba za baba, jamski : jtima, kravski: kritva itd. deviški: devica: ravn. 2, 9 z deviško sramožlivostjo reče: . . dolinski: dolina: škriii. vis. pes. 2, 1 jest sim polski cvet inu dolinski limbar. mladinski: mladina: ravn. 1, 288 tako se vselej napuh in mla¬ dinska prevzetnost vtčpa. živinski: živina: škriii. pridg. 3 21 kdo vej, ali duh Adamovih otrok gori inu živinski duh doli gre? ravn. 1, 7 ne bodite leni po živinsko. nedelski: nedeja: ravn. ber. 1 pridno obiskujte nedelsko šolo. se) od supstantiva na nik: jetniški: jetnik. bolniški: bolnik: lev. žup. 56 kadar zdravnik ali bolniški stra¬ žnik umrje. svetniški: svetnik: ravn. 1, 266 svetniški otroci smo. 1, 293 svetniške podčbe nam se čuda božje in nih lepe izglede izkazujejo. 'C0 gradeni od osnova nekijeh supstantiva s tvorkom uc, a osnova je a) prezentska i od jednoga sloga, ali složena s kojim PRIN0S K NAGLASU U SLOV. JEZIKU I HRV. KAJKAVŠTINI. 61 supstantivom ili adjektivom: hudodelski: hudodel u hudodelec, a del u delam, kohederski: der od derem dreti u konederec (isporedi štokavski živoder što bi slovenski glasilo živoder), kvartopirski: per od perem prati schlagen u kvartoperec, što je prijevod iiemačke riječi der Kartenschlflger, zemlemerski : mer od merim u zemle- mernc, babjeverski, krivoverski, pravoverski, staroverski: ver od verujem u babjeverec, krivoverec, pravoverec, staroverec, kruho- borski: bor od boriti n kruhoborec. — b) ili od participa s tvor- kom l: tkalski: tkal u tkalec, darilski: daril u darilec, volilski : volil za negdašne volil ili volil fem. volila u volilec, spoštovalski: spoštoval u spoštovalbc. — c) ili od infinitivne osnove na vokal, a nastavak glasi vbc: klavski: kla n klavec, darivshi: dar! u da- rivtc, volivski: voli u volivec, miščevalski: meščeva u meščevavec itd. — Slično je: parski: Par u Parec Bavarus, 'primorski: mor od morje u primorec, Olševski: Olšev u Olševek, selo u gornoj Krariskoj. hudodelski: ravn. 1, 63 Jožef je bil po hudodelsko v ječo po¬ ri n en. rokodelski: ravn. 2, 67 rokodelski stan je Jezus tako rekoč povzdignil. blebetavski: blebeti u blebetavec: ravn. 2, 60 Marija ni nič blebetdvskiga na sebi imela. volilski: lev. žup. 6 okrajno oblastvo razsoja pritožbe in voltlske imenike. malikovavski: rog. 2, 648 bila je nekedaj pr tčh malikuvduskih Aegyptjarjih ta navade de . . . primorski ■■ ravn. 2, 248 na svetu tistikrat Tir in Sidon nar včči primorska mesta sta bila. zamorski: rog. 2, 292 bila je u tem brajleustvu Japonija u za¬ morskih krajili ena žena. traun. 67, 3 2 zamorska dežela bo hitela svoje rok§ k bogu stegniti. 0 U adjektiva s nastavkom ji gradenijeh ccx) od riječi od jed- noga sloga s otisnutim naglasom osim nekijeh domacijeh s vokalom o: bičji: bik, gadji: gad, gosji: gos, levji: lev, mišji: miš, ptičji: ptič, račji: rak, vražji: vrag, tišji: uš. — PP) od riječi s polu- glasnim u zadnem slogu a s otisnutim naglasom na predzadnem slogu: tkalčji: tkalec, zajčji: zajec, mravljinčji: mravlinbc. - Yl) od ženskijeh supstantiva na a s naglasom na predzacbiem slogu: babji: baba, kačji: kača, kravji: krAva, kurji: kura, muŠji: muha, ribji: riba, račji: raca, svračji: svraka, vrani: vrana, žabji: žaba, 62 M. VApAVEC, kraličji : krajica, jerebičji : jerebica, prepeličji : prepelica, lisičji: lisica. — oS) od riječi s otisnutim dugim naglasom na zadiiem slogu: golobji: golob, jerebji: jereb, strnadji : strnad. jerebičji: ravn. 1, 172 pač majhina čast za kraja de me reveža po hribih po jerebičje lovi. Jcraličji : ravn. 1, 307 ti veš, de tudi kraldčja krona mi je zoprna. mravljinčji: lev. 2, 107 od tam začujemo od del mravlmčjih naše domovine. golobji: škrih. vis. pes. 1, 14 i 4, 1 tvoje oči so golobje. '0 U adjektiva od dva sloga gradenijeh nastavkom ni šhi: bliižhi, dedni, dolili , krajni , predhi, sledni , sredin, višni , vrlini , sadni, zgodni , prejshi. dedni: preš. 154 zgodi se včasih de praznujejo Budisti v Mini Kini en dan zmed nimi vjetimi kristjani. predhi: preš. 113 prihodna (pesem) v spredhe koncu je začeta. prejshi: preš. 159 pred vama je bila dni prejšnih pratka. 163 hrast ki vihar na tla ga zimski trešne, na enkrat ne zgubi moči poprečne. sadni: preš. 136 doklčr krvi ne vteče sadna sraga. zgodni: preš. 187 zgodna rdna srce ji gloda. 134 ko mi na zgod¬ nim gr6bu mah por&se. sledni ; ravn. 1, 251 žalostne so bile posledne leta Salamonoviga kralvana. — Ali i posledhi : ravn. 2, 40 vesčli so lie posledhi dnevi. ti ) Nekoliko adjektiva s nastavkom bn gradenijeh aoc) od riječi iiekijeh s otisnutim dugim naglasom na zadiiem slogu kakovi jesu nutneralni adjektivi na oj i er: enojen: enoj, dvojen: dvoj, obojen: oboj, četveren: četvčr, stoteren: stoter itd. pa tako još: oblačen: oblak, obilen: obil. obojen: preš. 174 mož in oblakov vojsko je obojno končala temna noč. ohldčbn: ravn. 2, 52 po oblačnima in deževnimu vremenu le spet jasni sončik sija. obilen: ravn. 1, 7 obilen vrt ga je še lepšiga delal. preš. 151 mi dano je obilno povračilo. Pji) od iiekijeh riječi s otisnutim naglasom na predzadnem slogu: dvojben: dvojba, liimben: himba; dobroten: dobrota, nevolen: ne- v6la, telesen: gen. telesa, drevesen: gen. drevesa (ali nebesnn jer PRINOS K NAGLASU U SLOV. JEZIKU I HRV. KAJKAVŠTINI. 63 nebčsa); zoprn : zopr; — dva adjektiva s nastavkom hen za bhm: majhen: mal, za malbhtn malhim, i polhen: poln za polnhrm polnbhun. (Uz majlu.n dolazi i majem i majčken, ono od malcon a ovo za malički.n). — Tako i adjektivi gradeni od adverbalnijeh izraza od adjektiva s prijedlogom samim bez supstantiva, koji imaju otisnnti naglas: pogosten : po gosto, natančen: na tanko. — Osim toga još pojedini kao: nedolžen. dobroten: preš. 93 sonce bo dobrotno nam dalo srečno leto. nevolen: ravn. m. pov. 39 Polonca je bratička dražila. Če je potlej jokal, se mu smeja. Nevdlna veči del je bila, če ga je va¬ rovati mogla. ravn. 2, 108 nejevolni gredo spored nega. natančen : lev. žup. 84 županu je te zakone treba posebno znati, ker so taki de nikoli ne more biti prepazjiv, nikoli prenatdnčen kadar ima delo ž nimi. pogosten: škrin. pridg. 6, 1 onu drugu kudu je, kateru sim pod •soncem vidil, inu sicer pogostna med ludmi. nedolžen: ravn. 2, 139 taki naj bo kdo, tako nedolžen brez ovinkov in zvijač, jelite, že bi bil jubezni in časti vreden. 2, 137 nedolžno veseje bodo krotki na zemji vživali. 2, 59 nedolžne , svetč, bogaboječe je iskal. Adjektive u izvjestnom govoru s otisnutim naglasom bilo bi su- višno navadati, jer če svatko sam razabrati kada mu je čitati na pr. potočno a kada potočno, premda u kiiizi oboje dolazi jednako označivano: ravn. 1, 123 zdaj vas v dobro deželo pela, deželo studenčnato in potočno (= obilno potokov, dakle potočno), a ravn. 1, 226 pil je potočno vodo (= vodo iz potokov a ne iz studencev, dakle : potočno). Naglas dale prama početku riječi nego na pred- zadnem slogu. Tu je naglas posve ovisan o naglasu riječi od koje se adjektiv izvodi. a) u adjektiva s nastavkom av iv ov (ev); brdhorav: brahor, milostiv: milost, javor ov: javor, grešnikov: grešnik, Janezov: Janez, Tekovč ev: Tokovne: a lab aster ov: alabuster, l&komncžev. lakomnež, čudodelnikov: hudodelnik, puščavnikov: puščavnik, mlinarjev, mli¬ nar, Kodričev: Kddrič, Lipetov: Lipe, Nacetov: Nace, Globočnikov. Globočnik, Štempiharjev: Štempihar, Zalokarjev: Zalokar itd. jdgnetov: jagne: ravn. 2, 93 jagnetove podobe je bil Jezus. Hetitov' Heli: ravn. ber. 77 Hetitova sina se nista pobojšala. 64 M. VA^AVEC, alabdsterov: ravn. 2, 213 v alabdsterovi posodi je dragiga mazila prnesla. marmelnov : marine}: škrin. vis. pes. 5, 15 riegove noge so mdr - melnovi stebri postavjeni na zlate stolpe. čudodelnikov: ravn. 1, 319 odi Amanu zavežejo po hudodel- nikovo. prestopnikov : prestopnik: lev. žup. 83 imeti je na umu vsako polajšilo kakeršna so prestopnikova mladost, slaboumnost itd. zatozencev: zatožente: lev. žup. 83 mej dokazila je štčti zato- ženčevo izpoved. Lipetov : ravn. m. pov. 15 Janez je na Lipetovo sukno črnilo otrčsal. 21 na Llpetovim vrtu je bilo lepo drevo. Lojzetov: Lojze: ravn. m. pov. 63 Lojzetova sestra je obleko varovala. Mojzesov: Mojzes: škrin. sir. 46, 1 Jezus Nave, v vojski junak, nastdpnik Mojzesov v prerokuvani, je bil po svojim imeni velik. Ndmanov: Naman: ravn. 1, 233 Namanovi služabniki radi so imeli svojiga gospoda. Tinčetov : Tinče: ravn. m. pov. 99 Tlnčetovo veseje je bilo ka¬ mene lučati. b) s nastavkom at ast : kamenat : kamen, budalast: budala, grd- horast: gr&hor, rdsohast: rasoha, jdmičast: jamič, rdžičast: rožica, kiselkast: kisol itd. kamenat: rog. 2, 21 Moyzes prejel je bil na dveh kamenatih tablah zapisane deset zapovedi. c) s nastavkom in: bdtričin: botrica, Idstovičin: lastovica, pd- storčin: pastorka , mlekaričin: mlekarica, Mdrkovčin: Markovka, Kddriščin: Kodriška, materin: mater, m&ti izvorno mirti, Jedrtin: Jedrt (iz Gertrud) itd. d) s nastavkom ski: ajdovski: ajdov, drobniški : drdbnica, du¬ hovniški: duhčvnik, Dunajski: Dunaj, godčevski: godčev, Hote- moški: Hotčmože, Bddovliški: Radovlica, trinoški: trinog, Tupališki: Tupaliče, farmanski: farman, mlinarski: mlinar, Predaselski: Pre- dasli itd. djdoski: ravn. 2, 161 prišlo veliko jih bo iz ajdovskih dežel. babovski: ravn. 2, 260 Marija ni nič bdbovskiga na sebi imela. bolezenski: bolezMi: ravn. 2, 161 celi bolezenski drhali zapov- duješ. bimtarski: buntar: škrin. pok. 2, 66 ti mojo neukretno in bun- tarsko volo k dobrimu nakloniš. PRINOS K NAGLASU U SLOV. JEZIKU I HRV. KAJKAVŠTINI. 65 drobnišlci: ravn. 1, 26 Lot je imel veliko goveje in drobniške živine. fdrbarski: farbar: škriii. vis. pes. 7, 5 lasje na tvoji glivi so kakor krajlevi škArlat zavezan v farbarskih kotlih. godčevski: godčev: lev. žup. 65 pred svatbo treba k županu iti po gddčevsko dopustilo. gostilniški : gostilnica: lev. žup. 48 o merah gostilniških, hindvčevski \ hinavčev: ravn. 2, 147 kadar molite, ne ravnajte po hindceevsko. letnbski: letni: ravn. 1, 6 lepo spomladansko ali poletnisko jutro je vsako živa podoba stvaritve sveta. najdmsnski: najamni: rog. 2, 199 Helena zapustyla je ta slu¬ žabniški in najdmenski strah. pesemski : p§sbm: ravn. ber. 5 oskrbite se s pisemskimi bukvami. razbojniški-, razbojnik: rog. 2, 646 moja hiša je ena hiša te mo¬ litve inu vy ste to sturili k razbojniški jami rdvtarski: rovtar: preš. 89 ak rdtarski vezati znaš otrčbi, nov Orfej k sebi vlekel boš Slovčne. služabniški-, služabnik: rog. 2, 199 Helena zapustyla je ta slu¬ žabniški in najamenski strah. trinoški: ravn. 1, 82 kdo je tako obrnil, de je ravno takrat hči kralova na vodo prišla, nč pa trinoški kral? 1, 96 po trinošlco ludi stiska. žetbvski: žetbv: ravn. 2, 199 žetuska prilika itd. e) s nastavkom bn: lakomen : lakom, Idkotbn: ldkota, milostbn-. milost, jetičen: jetika, mrzličen : mrzlica, pameten : pamet, prdzničen: praznik, žaloshn : žalost, ždmetm: žamet; tdkovšbn : takov, niče- muren : ničemur,, zanikann : zanlkar, čihann : čitkar, sleharm : sledkar, vnovičen : vnovič itd., — a. dčlaven od glagolske osnove dčla(ti). lakomen : ravn. 1, 27 naj bi vsi judjč po negovo ne bili lakomni , kaj srečniši in pokojniši bi na zemli vkup živčli! napačen: napak: lev. žup. 34 da se ne bi nesreča godila po ndpačnej rabi kakršnega orožja koli. nečemuren (obično: nečimrn): škriu. prip. 12, 8 nečlmeren in nevumčn b6 k zaničuvani. škrb. 1, 124 ti si preveč nečtmerna bla. ravn. 1, 310 neččmerni, napuhneni Aman je sam pr sebi mi¬ slil . . . (kajk. ničemuren). pdmetbn-. škriii. prip. 10, 19 kdor je gospodar svojih žn4blov, je nar bol pameten, pridg. 1, 15 nespametnih številu je neskončnu. 66 M. VAI^AVEC, preš. 189 brezpdmetna bila bi z nično zveza. Skrb. 1, 18 to je eno slepo, nespametno golufno vuparie. škriii. prip. 7, 7 jest sim vidil nespametne, sim eniga nespametniga mladenča ogleduval. posamičen : posamič: lev. žup. VII zdi se mi trebč izpregovoriti še o nekaterih posamičnih jezikoslovnih obrazih. slovezen : slovez: ravn. 2, 29 tako slovezno še nikol nobena reč ni bila oznanovana. 1, 102 z velikimi in sloveznimi deli se je bog Izraelcam gospoda natore dajal spoznovati. vndvičen: vnSvič : ravn. 1, 314 templa vnovična stavba. zanikaren-. škrb. 1, 179 de še nisi popolnoma je uržoh sam ta, ker kake majhne dobre dela zanlkerno zamudiš. 1, 201 raztresene stri človčka zanikerniga. žalosten : škriii. sir. 7, 1 ne zasmehuj človeka, kadar je v srci žalosten, preš. 119 žalostna komu neznana je novica, de jo lubim? škrb. 1, 57 ktirga duša bi se znajdla v stani ene tako žalostne smrti, škrih. prip. 31, 6 dajte ždlostnim močniga pitja. preš. 27 v spomin ga pijemo tvojih veselih in žalostnih dni. dčlaven : lev. žup. 1 dolžnost ga veže, da je delaven na vse strani, preš. 162 zvestč sreč in delavno ročico za doto bi bil dobil z izvoleno devico itd. Isto vrijedi za nastavak šen km : kakršen : kakr, vsakakšen: vsakak, kolikršen : kolikr, tolikešn : tolik, tdličkbn : toličnk bez i: tolčki.n ravn. 1, 309 po ti tolčkini reči je bog Mardoheju živlehe otčl. 2, 60 še tolčkinih delic se ne sramuje . . z zapčredjo, sna¬ žnostjo in zvestostjo jih je še tolčlcine polajšala. Adjektivi drugoga koga nastavka dolaze rijetko, n. pr. ev : mi¬ losten : milost : ravn. 1, 75 če sveta milostna neskončna tvoja Ju- bezen iz eniga samiga prgodka sija tolkan lepo . . . ji: goseničji: gosenica: lev. žup. 137 nabrani goseničji mešički se zatero; pa tako: grličji: grlica, pSničji: penica. Naglas u komparativu. Komparativ se gradi od pozitiva ili na suglasno ili na e, što če biti nastavak davno izgublenoga instrumentala sing. osnova na o. Od više adjektiva dolazi komparativ na oba načina. Nastavak mu je danas jši ili ji. Po prvom se načinu gradi danas komparativ gotovo samo od osnova od jednoga sloga. Ako je pozitiv od dva sloga a drugi je slog nastavak ek ili ok, taj se nastavak pred jši ili ji obično od- bacuje. Naglas je otisnuti na slogu pred komparativnim nastavkom. PRINOS K NAGLASU U SLO?. JEZIKU I HRV. KAJKAVŠTINI. 67 Kad neutrum rabi adverbijalno, može u nekijeh komparativa ot- pasti krajne e a tada se slog obično skračuje: bol dal man več, Sto Goreti ac izgovara bal d?} mati uz boje daje mane, ili ostaje krajne e a vokal u prvom slogu gine: ble dle. Tako grade komparativ: blag: blaži opako bldjši, bliz: bliži. bol: boli bdlši, brz : brži. čest: češči, čist: čišči, dal(ek): dali ddlši, dolg: dolži, drag: draži i opako drajši, gladbk: glaji glajši, globok: globli, gldbši uz globočejši, gorak: gor ji gorši, što znači u goreti- Stini pulchrior, grd: gr ji grši, hud: Mji hujši , kratbk: obično opako po analogiji rajši: krajši , mjesto krači, lbgak: laži, običnije loži prema lohuk, i lajši, lep: lepši (levši), mehbk za mekbk: meči i meši (prema meh), mtn: mahi mahši (kompar. k pozitivu majhtn), mlad: mlaji mlajši , nizuk: miži, ozuk: oži , predi: preje, pust: pušči i pustejši , rad: raji rajši, redi.k: reji rejši, slab: slabli, sladtk: slajši slaji, širok: širji, težbk (osn. teg)‘ teži „ tbnbk: tani tahši, tih: Uši, tvrd: trji trši, vet: veči (adv. več), visok: viši. bol: boli: ravn. 1, 303 od tie kaki bdfi je kralištvo namenil. 2, 137 tudi uno boli deželo za grobam bodo prejčli. 2, 184 je človek boli kakor ovea. 2, 294 Marija si je naj boji dčlež iz¬ volila. -— bolŠi: Skriti, vis. pes. 1, 1 tvoje lub§zni so bdlši kakor vinu. 7, 9 tvoje grlu je kakbr nar bdlši vinu. ravn. 1, 52 od tiih nar bdlši je Jožef. ravn. ber 12 bog ima pr ysim kar stori nar bdlši misli. — bd]ega: ravn. ber. 15 ludjti so kar so imeli nar boliga, bogu v dar nosili, preš. 27 bdVga srca ni imčla Lublana. — bdlšega ■■ Skriti, pridg. 3, 12 inu sim spoznal, de nič ny bdlšiga kakor se veseliti. — bdlih: ravn. ber. 26 ali je bil za vojo svojih bobih pašnikov srtičniši. — bdjimi: ravn. 1, 291 bog z bolmi da¬ rovi stotiro povračuje. rav. ber. 25 Lot je mislil z bdUmi pašniki ob Jordanu veliko pridobili. — boj: Skriti, vis. pes. 1, 2 tvoje lu- bezni bdi diše kakor nar žlahtniši mazila. dal: ddlsi: Skriti, sir. 3, 7 kdor svojiga oč§ta spoštuje, bode ddlši živletie imel. — dle: lev. 1, 4 hitil sem za mavro, ki mi dje in dle beži. drag: drajši: ravn. 1, 338 dubovnimu so nar drajiši človeške reči rešnica, krepost. gor: gorši: sir. 10, 30 g orisi je ta kateri dela. g or sega . ravn. 2, 74 pa je kaj lepšiga in gdršiga? 2, 155 to je komej senca kaj lepšiga in gdršiga. hud: hujši: Skriti, pridg. 9, 3 to je med vsim kar se pod stin- cam zgody nar hujši. 10, 13 ta zadna tiegovih vust je nar hujši 68 M. VApAVEC, zmota. sir. 14, 6 ny hujšiga kakor ta kateri sebi prvčši. — huj: ravn. 1, 44 bog ga je poznej še huj pokoril. lbgak: loži: škrin. sir. 22, 18 loži je prenašati pesčk inu kup železa kakor nespametniga človeka. lep: lepši: ravn ber. 27 nar lepši plačilo je za be, če ... 34 Jakob se obleče v Ezavo(vo) nar Upši oblačilo. — lepšem: ravn. ber. 52 Jožef je svojimu očetu in svojim bratam selo na Gesenskim odkazal v nar Upšim kraji Egipta. mm: mahši: rog. 2, 155 pomankajne teh angelov u nebesih de bi bil namestil, stvaril je bil eno drugo kreaturo in enu majhino majnši žlahtnusti kakor so ty angeli. — mani: rog. 2, 286 tu pak ne za tu koker de bi mdjn bilu s. ime Jezus kakor ime Ma¬ rija. rav. 1, 38 prijazno kramlate z meno, de si ravno me ni nar mdhi vaše dekle. 1, 128 jez sim nar mahi očetove hiše. 2, 115 ludjč mahi stanu pa bolšiga src& so iz srca va h verovali. 2, 141 še včči krivico stori ki jo velki zbor sodi, nekaka mahi gosposka on ki ostreje smrt prsojuje. — mdhšega: ravn. 2, 153 bog ktiri vam je vččeje dal, vam bo bog kaj mdnšiga od reko val? —■ mdnšem: ravn. 2, 220 človek lohka ob mdnšimu preživi. — mhh: ravn. 1, 212 neb6 pa nebč in neb6 te ne obseže, kolko mah ta hiša. 1, 219 zmirej je mah praviga božjiga češena. rad: rajši: rog.,2, 286 naj rajši usliši tč kateri kaj od nega u riegovim imčnu prosjo. sladsk: slajši: škrin. vis. pes. 5, 16 negovu grlu je nar slajši. preš. 25 nar slajši dišave nabera. težek: teži: ravn. ber. 161 zlato je med vsimi rudninami nar težji. ■— težega: ravn. 1, 36 kaj težiga za očetovo srce bi mu ne bil mogel bog vkazati. vet (k velik): veči : pa že drug veči pomenik je imčlo v sebi vse to. 1, 1, 59 včči ko je sila, bližej hegova pomoč. 1, 142 veči prhajal , rasel v dobrim in prijeten je bil bogu in ludem. — večim: ravn. 1, 134 prišel v Sihem je Gal in navda jih še z večim po- gumam. — veče: rav. 2, 153 ktiri vam je večeje (opako za veče) dal, vam bo kaj manšiga odrekoval. — I vehši (kao od veh): rog. 2, 297 ne znajdemo le samu tega unemu enakiga, temuč vehšiga. visok: viši: ravn 1, 165 v za ve tj u nar vlš’ga prebiva. 1, 166 postavil si dom pr nar vlšimu sebi. — Uz to vilcši (vihši): ravn. 2, 7 sin prevlkšiga se mu poreče. 1’RTKOS K NAGLASU U SLOT. JEZIKU I HRV. KAJKAVŠTINI. 69 Gotovo svi ostali adjoktivi prave komparativ od pozitiva u ob- Uku na e (ti): eji ejši i eši. Naglas je na toni e i to otisnuti dugi: eji ejši eši. Ali gotovo svi adjektivi mogu i u komparativu držati naglas na slogu na kojem ga imaju u pozitivu u sing. nom. fem., mi onda e oslabi na i koje se izgovara kao poluglasno, a piše se čas i čas e i može posve ispasti: bol: belejši beleši bčliši belši. bel: beleši: dalm. jerem. plač. 4 ne Nazarei so bily beleši kakor mleku. — beliši : cruc. 2, 225 snejb ne potrbuje bkleši biti. ravn. 1, 28 urno peci podpepelnike iz nar bčlši moke. bled bleda: blediši: ravn. 1, 289 vidi naj de so bledši naše lica, za glavo se mi maja. bogat bogdta.: bogatiji: ravn. 2. 210 bogatiji in srečniši bote pr nih posesti. — bogatejši: ravn. 2, 31 bogaUjši so jagne v dar opravlali. - bogdtiši: rog. 2, 578 Petrns je bil ta nar bogdtiši .. temu ner bog.dtišmu Petrusu Tomaža prutje postavim, ravn. 2, 124 sploh bogdtiši in imenitniši od nega so bili. 1, 334 z mogočnejim od tebe in bogdtšim se nikar ne znani. čist čista: čistejši: ravn. 1, II. iz vsake povčdi skorej bote božjo vsigamogočnost . . spoznavali, pa nad nečimur ne lepši in čisUjši kakor nad Jezusam. 2, 16 še zdaj je veseje nad bogam veseje nar lepši, nar blajši, nar obilniši, nar čisUjši. — čisteši: dalm. jer plač 4 ne Nazarei so bily čisUši kakor sneg. vis. pes. 5 negova glava je nar čisteše zlatu. job. 2 tu nar čisteši zlatu hej glili ne velh: — čisteji: lev. žup. V. kolikrat bi se kaka stvar dala mnogo čisteje in Ičpše povedati. čuden: čudnejši: ravn. 1, 340 vse dozdajšne prgodbe so le pr- prava k prihodnim še tojkaj čudnejšim prgodbam. debel debela: debelejši: lev. žup 79 učilniški svčt ima občinske učilnice pod svojo roko kar se tiče odgojila in drugačnih debrlčjsih priprdv. — debeliši: ravn. 1, 28 odbere nar lepši in debčlši tele. ravn. ber. 43 kumrne krave so unih sedem debelih požrle in niso bile nič debeliši. dobr6t|iv: dobrdtliviši: ravn. 2, 122 dobrdtliviši so bili do vbogih. domač domača: domdčiši: rog. 2, 461 ta je dalej ta ner do- mačiši drobi,n: drobnejši: ravn. m. pov. 79 grašico in smeti iz graha izberajte in na kupčike devajte na eno stran lčpšiga in debhlšiga, na drugo drobnejšiga. 6 70 M. VA^AVEC, globok globoka: globokejši: ravn. 2, 56 pa še lepšiga in globo- kejšiga navuka so te besede. — globokeji: ravn. ber. 17 od tod je pršlo, de je ves človeški rod zmirej globoMji in globoMji v grehe pogrezaval. — globdčiši: rog. 2, 271 kir je bil zamirkal, de ta paša pomankuje, gnal je to čedo dalej in globdkeši u to pušavo. godbn: godnejši: ravn. 1, 310 tako je bog lepo Mardohejovo delo o nar godnejšimu času spet zlčkel na dan. gol: golejši: ravn. 2, 304 goUjši ko se komu takimu resnica pokaže, huji div j k. goreč gorčča: gorSčiši: rog, 2, 170 kuliker stariši telkajn gore- čiši u te milosti se je kazala. • gorek: gorkeji: ravn. ber. 1, 174 za poskušno so že take La¬ ponce v gorkeji in rodovitniši kraje djali. 155 ceder raste v gor- Mjih deželah. g6st: gosteji: ravn. ber. 150 perje pticam, dlaka konern volani in kravam na zimo gostiji rase. 166 mrzleji sapa je navadno go¬ steji od gorke. grešen: grešniši: rog. 2, 621 kar pr drugih vidite, use se vam zdy lepši, bulši, mčhši, ja čelu tu kar je manši grši grejšniši je. grozen: grozneši: rog. 2, 620 kaj za ena grozneši pošast more se znajt inu biti, kakor je ta hudjčavi grejh te nevošlivosti ? — grozneji: ravn. 1, 90 tako so še grozneji zlegi na tfe prišli. grozovitim: grozovitniši: ravn. ber. 134 veliko jih je bilo ki so raji nar grozovitniši martre hotli trpeti. hiter: hitreši: dalm. jan. 20 ta drugi joger je naprej tekel hi- triši kakor Petrus. rog. 2, 286 za tu je s. m. cerku postavila unu angelsku .češejne ta ime Marija, de bi skuzi tu ložaj inu hitršši uslišana bila od buga ta s. molituv. — hitreji: preš. 71 to reče, hitreje sta se zasukala, lev. žup. 99 kakor se zdi naj hitreje. hudoben: hudobniši: ravn. ber. 19 ne de bi se bili dali omečiti, so še le malovrčdniši in hudobniši prhajali. 195 otrok ki staršov ne spoštuje, popači svbje srce hudobniši od dne do dne. imeniten: imenitniši: škrin. modr. 18, 12 to nar imenitniši hih rodovine je bilu v enim hipu končanu. ravn. 1, 6 neizrečeno ime¬ nitniši je človek od živ&l. 1, 150 ne kdor je nar včči in nar ime¬ nitniši, ampak kdor je nar bolši, je hemu nar prijetniši. Skrili, sir. 13, 2 kdor se k imenitnišimu kakor je on prdruži, si bo težo naložil, ravn. 1, 27 Abraham med himi nar imenitnišimu reče: . . PR1N0S K NAGLASU U SLOV. JEZIKU I HRV. KAJKAVŠTINI. 71 imemtniji: ravn. 1, 315 Corobabel je bil riih nar imenitniji vojvoda. kusun: kesnejši: ravn. 1, 278 Tobijova žena se je z družino in čedami kasnejši pomikala za nima. — kisneši: rog. 2, 152 kasneši leniši in slabiši bil je ta ogin. krepbk: krepkejši: lev. žup. 70 občinskim siromakom je domo¬ vinski zakon naj krepMjša podporiia. — krepkeši: rog, 2, 387 znesle so se žene katere krepkeši, močneši, srčneši, spredrzniši in ferbčžniši kakor vojšaki, junaki možaki so se kazale. — krepkeji: ravn. 1, 327 korenaki po vsimu Izraelskimu nar krepkeji so se shajali k Matiju. krotek: krotkejši: ravn. 2, 20 od zaničvaiia in trplena sta le še krotkAjši prhajala. — krdtkiši: rog. 2, 535 vidil je ta velik čudež Dioscorus, ali iz tega nič ni bulši inu krotkejši gratal. (va)ada gri- ješkom za krotkejši, jer u Rogerija često dolazi označen slog pred naglašenim slogom). lbgbk: Ibšeši: dalm. 2 hron. 10 sturi ti naš jarem lažčši. mark. 6 Sodomi in Gomori bo laMši na sodni dan. job 7 v moji legi mi bo lašeši. — leže ji: rog. 2, 286 de bi skuzi. tu loždj inu hitreši ušlišana bila molituv. — lažiji: Skrili, sir. 25, 28 vsaka rana se ložej trpy kakor srca rana. 19 vsaka hudobija Užej kakor hudobija ene žene. 20 vsaka nadlčga Užej kakor možtuvahe so¬ vražnikov. ravn. 1, 160 kaj je zdaj ložej in bol po redi, izraelski odrešenik naj bo tudi kral. — hhkejši ■■ schiinl. 248 kateru je lah- kejši, reči: . . ravn. 2, 103 z lohkejšim srcam sta šla na prihodne skrbi in težave. lub luba: lubiši: škriii. vis. pes. 7, 6 kaku si lepa inu kaku snažna, ti nar lubiši v razveseleiii! modr. 7, 8 meni je bila lubiši kakor krajlestva. lubezniv lubezniva: lubemkiši: ravn. 1, 75 kjer se nam boš še veliko milši in lubemivši spoznati dal. 2, 285 žč neizrečeno ]ubez- nivši je Jezus od Judi. 1, 140 krepost še tako revniga otroka dela lubeznivšiga bogu in judem, kakor de bi bil z zlatarn osnažen. 2, 235 povčst nar lčpših in lubemtvših ena je ta le za vas. mčter metera: meteriši: ravn. 2, 67 še kakšina opomba za me- terši mladčnštvo bi vtegnila biti prav tukej. mil mila: miliši: ravn. 2, 287 kdo premore otrokam Jubšiga in milšiga prijatla le misliti! močim: močneši: dalm. mark. 1 eden pride za mano, ta Je moč¬ neši kakor jest. 1 mos. 25 en folk bo močneši kakor ta drugi, ti 72 M. VApAVEC. si velikn močneši postal kakor my. 2 mos. 19 trobente glas je čez dajle močneši bil. rog. 2, 389 znesle so se žene katčre krepkeši močneši srčnčši . . kakor v oj Saki junaki možaki so se kazale, cruc. 3, 484 zlatu, danary inu blagu tiga s vej ta je taku močnu, de premaga te ner stanovitniši inu močneši. mčder: modrejši: ravn. ber. 114 v vsik velicih rečeh vprašaj inodrčjši za svet. mogočen: mogočniši: rog. 2, 554 katera arka obilniši je inu mo- gočniši kakor una velika, škriie sir. 48, 13 ny mogočniši bil kakor on. ravn. 1, 337 poslednič so se Rimlane, polk na zemli tisti krat nar veči in mogočniši, na Judovskim oblasti posvojili. mrzel: mrzleji: ravn. ber. 166 mrzUji ali gorke]i sape naženo. 170 letna vročina se zmdiiša, ker pride dež iz višjih mrzUjih krajov. mrzbn: mrzneji: lev. žup. VI. takšno preporočahe še nikoli nij bilo mrzneje nego li ob zdahih mnogopisnih časih. napčen: napčniši: ravn. 2, 263 drugi sin je bil vonder le ndpčniši. nepokoren: nepokorniši: ravn. 1, 260 Izraelci so bogu vedno nepokorniši prhajali. obilbn: obilneši: dalm. 2 kor. 3 v eni obilneši časti. lil. 1 molim za tu, de vaša lubezen če dajle več obilnčši bode. -— obilniši: rog. 2, 493 ona prnesla je en taku veliki inu obilni dar, de vehšiga, obilnišiga, žlahtnišiga ni ne nebu ne zemla imela. lev. žup. 15 občinski zakon ukazuje obilnejšo večino. odložen: odložniši: ravn. 2, 82 Jezus je v pušavo, v kraj nar odložniši v hi, šel. oster: ostreji: ravn. 2, 141 še večo krivico stori ... on ki oj- streji smrt prisoj uje. 1, 116 skorej ne more bog hudobnih ojstrej štrafati kakor de jih nih voji izda. ostuden: ostudniši: ravn. 2, 229 se da misliti kaj ostudnišiga? pobhžen: pobošniši : ravn. ber. 13 prva človeka zmeraj boli in pobožniši prhajata. 45 navadite se zmirej boji in pobošniši pr¬ ha jati. poreden: poredniši: rog. 2, 188 pokoršina se podvrže čelu tem porednišim. potrebbn: potrebniši: ravn. 2, 116 to je praviga Izraelca nar potrebniši lastnost. pozen: poznejši: ravn 1, 13 kdo je kača bila, se bo še le iz poznejših prgodeb bol pokazalo. — pozneši: dalm. 1 mos. 30 taku PR1N0S K NAGLASU U SLOV. JHZIKU I HRV. KAJKAVŠTINI. 73 so bile te pozneše ovce Labanove. — pozneji: ravn. 1, 51 tudi v poznejih pesmih popisuje David nebeške občutleje 2, 270 Sama¬ rijani so si pozneje na gori Garicim svoj tempel postavili, preš. 122 al se smel bo razodeti saj pozneje sam ne vč. požrešbn: požrešniši: preš. 174 požrešniši obupa so harpije, premožen: premošniši: rog. 2, 411 Wolfgang trošta se enu vehši bogastvu pr enim premožnišim gospudu zadčbiti. škrih. sir. 11 , 11 hudoben človčk dela, hity inu trpy, al nič ny premozniši. prepreden: prepredeniši: ravn. 1, 299 nad kosmatim krajovim in polkovim malikovanem se vučimo varovati se prepredenšiga ma¬ likovana. prijazno: prijdzniši: ravn. 2, 275 še neskončno prijdzniši je bog. skrb. 1, 57 najdli bomo nar prijdzniši vablene. prijčtbn: prijetniši: ravn. ber. 82 bogu je pokoršina prijčtniša od daru. priložim: priložniši: ravn. 2, 5 se da misliti šiba prložniši in lubeznivši ? pust: pusteji: ravn. 2, 8 v mesta nar pustšji koči je vboga di- vica natihama prebivala. rdeč: rdečeši: dalm. jer. plač. u nih štalt je bila rdečeša kakor koralde. spčšbn: spešneji: lev. žup. 102 ako jih je česa tacega prošiia, ustrežejo naj kar morejo naj spešnčje. srčbn: srčneji: ravn. 1, 319 še le srčneji so zidali, srdbn: srdnejši: ravn. 2, 245 vse pobožnosti so le potlej bogu všeč, če nas božje zapovdi bol in srdnejši držati vnemajo. sreči-n: srečniši: ravn. 1, 276 bogaboječi Judje so pod soncam nar srečniši Judje. 1, 323 v sredi smrtniga trplena smo srččniši mi od tebe. strašim: strašnejši: ravn. 1, 21 kojkor strašnejši hude bog ka¬ znuje, tolko Jubeznivši je dobrim. strupovit: strupovitiši : lev. žup. V. naša naj strupovitejša rana je td, kčr . . . svet: sveteji: ravn. 1, 337 Abrahama moža je poklical nar sve¬ tejša. — sveteši: škrb. 1, 100 ime Jezus je nar sveteši. šibbk: šibkejši: ravn. 2, 102 vsaki daja dobro vino prvič na mizo, in potlej ti se gosti napijejo, še le vredmšiga ah šibkčjsiga. turnim: temnejši', ravn. 2, 266 malopridniga hlapca v nar zad- niši in temnčjši kot jčče. preš. 157 mi pred očmi je v naj tam- nčjširn kčti poglčd ta. 74 M. VApAVEC. težavi.n: teždvniši: skrb. 1, 25 al ne bodo le ti uržohi tebi skrb za izveličane zmiram tezavniši strili? tvrdbn: tvrdneji: ravn. 2, 66 resnico spoznavat vaš um je vsaki dan trdneji. 2, 196 de navuk trdnej obdrže, je svoj nebeški vuk začel v zgol prilikah razlagati. uboži.n: uho miši: ravn. 2, 31 bogatejši so jagne, ubožniši dva golobca v dar opravlali. umčtbn: umttniši: ravn. 1, 287 nar umttniši , pr]udniši in lepši zmed hih je. babilonski kral Nabultodonocar k svoji posrežbi od- brati rekel. vesel: veseliši : ravn. 2, 10 kaj če revnim grešnim ludem vesčl- šiga biti? 2, 284 lepšiga in veselšiga saj ni kakor svetim angelam enak biti. zvest: zvestejši: ravn. 1, 171 David seje z Abizajam, svojim nar zvestejšim tovaršam do stana prbližal. žlahten: žlahtniši : preš. 25 nar Mdhtniši trave in mira na- bčra itd. Uz završetak ejši eši dolazi i ejši eši. Kopitar gram. 269 piše hitrejši (hitreši oder hitreji) . . sladkčjši lohkčjši mehkčjsi tenkčjši gladkejši močnčjši volnčjši . . belčjši belčji, gluhčjši prostčjši sve¬ tejši. Tako piše i Škrinar ejši što va]a citati čjši n. pr. sir. 24, 21 nar čistejši kadilu, vis. pes. 3, 7 izmed nar močnejših, sir. 17, 30 kaj je svetlejši kakor sonce? sir. 17, 30 ti nimaš nobeniga zvčstejšiga itd. b) U ugarskoj slovenštini. U ugarskoj slovenštini nominalna deklinacija adjektiva jako uz- miče složenoj deklinaciji i u sing. nom. mase. te se govori n. pr. ti si mladi lejpi dobri zeli itd. uz pravilno: ti si mlad, lejp, dober, zel itd. nagfl. 183: na vedrom je zrak rejtko gda tihi. 185 gdare na nebi obilici jeso, zrak je nej čisti . . . deždž zna škouditi, či je preveč veliki i dugi itd. Izuzimju se posjedovni adjektivi s na¬ stavkom ov i in : bratov, vukov, a i bezov, sestrin itd. 1. Adjektivi od jed noga sloga pa bio dug ih kratak imaju naglas na prvom (početnom) slogu, a samo oni s dugim vokalom mogu u srednem rodu kad rabi adverbijalno imati naglas na za- dnem slogu: Sing. nom. drag dragi, draga, drago acc. dr&g dragi, drago, drago PR1N0S K NAGLASU U SLOV. jeziku 1 UKV. KAJKAVŠTINI. 75 gen. dragoga, drage, drAgoga dat. dragomi, dragi, drAgomi istr. dragim, drAgov, dragim loc. dragom, dragoj, dragom Plur. nom. dragi, drage, draga acc. drage, drage, draga dni gi: kiiz. mat. 13, 6 šteri gda bi najšao eden dragi džiindž odidoč oudao je vsa ka je m£o i kiipo ga je. — dragoga: mat. 26, 7 štera je alabaštrom dragoga mazala mejla. cejli: celoti: kiiz. mat. 1, 22 tou se je pa celou zato zgou- dilo, da . . biid: hudou: kiiz. mat. 8, 16 vse ki so se hiidou meli je zvračo itd. 2. Adjektivi od dva sloga. Gotovo svi adjektivi od dva sloga imaju naglas na prvom (po- četnom) slogu n. pr. s nastavkom er: bister, hiter, ddber, moker, mouder, veder. — s nastavkom eo = el: mrzeo, svAteo tdpeo. — s nastavkom ek: kratek, lžjhek, mdhek. — s nastavkom en (en) : blaten, maren, niden, prazen, žmdten. — s nastavkom en: meden, lakten, voden, piikšen. — s nastavkom ov: bratov, vukov, lipov, lagov. — s nastavkom in: bAbin, sestrin. — s nastavkom ji: ribji, ftieji. — ni: bližiii, zadhi, višiii. — s nastavkom slci: bratski, ndmški itd. 3. Adjektivi s naglasom na zadnem slogu. Arno idu adjektivi s nastavkom iv i it. bojadiv: nagfl. 115 goloub je bojadiv. 101 ovca je bojadiva stvar. kiiz. mark. 4, 40 ka ste tak bojadivi. lubemiv: nagfl. 114 goloub je lubemiv k mladam svojim, nagfl. 12 oni so naj lubemivo prijali, trpi. 141, 6 ni soudci se naj doli 76 M. VApAVEC, zostinejo z pečin, tak se bodo poslušala včena moja, kaj so lii- bezniva. mertučMv: nagli. 124 da človik živeti i rasti more, potrejbno nemi je jesti i piti, ali mertuclivo. nedušliv: nagfl. 99 nega mlejko je jako kasnovito ludem rouni prs i nedušlivim. paščliv: nagfl. 75 on vučenik šteri ta vučena znati šče, paščliv more bidti. 75 paščliva včelica nam tli pelda boj. 74 ki so paš- člivi i dobro se ponašajo, te pohvalijo. 39 ki se paščliv o vči, dosta zna i daleč pride. pazim: nagfl. 99 osel je vorostiven i pazlivi. bar. 4 zato ka je tak vrla bila i pazliva , je roditelom jako liiblena bila. 4 je vsako rejč pazlico posliišala. pisnlv: bar. 29. či je senou gnilo ali pisnivo , te je živini škodimo. pisliv: nagfl. 131 eden pišlivi pošteni starec Elizeuš je ednouk v Bethel varaš šou. prijazniv: nagfl. 104 koza je prijazniva stvar. gon. 70 mačka prijaznivo se je voščila kre ne. skrbliv: kiizm. 15 škrbino je zvidavao od hih vrejmen zvejzde. srbliv: kiiz. 2 tim. 4, 3 pouleg lastivni žel si bodo vučitele sprav- lali srbliva majouči viiha. škodliv: nagfl. 182 nečisti zrak je škodim. 89 podgani i miši so škodlive i neprilične stvare pri hiži. gon. 38 telovne želč so diiši i tejli škodlive. nagfl. 183 veter čisti zrak od škodlivi šparov. šparliv: bar. 11 svojim oblečalom je Katika šparliva bila. trpliv: nagfl. 97 boj krotek, trplivi i miroven. 98 geto je osel tak trplivi , ešče deea se rada ž iim šali. 161 netrpliva Klarika. vtragliv: kliz. mat. 25, 16 lagoji sluga i vtraglivi! znaš ka že¬ nem gde sem nej sejjao. zgrabim: kliz. mat. 7, 15 prihajajo k vam vu ovčeni odejvkaj, znoutra so pa zgrablivi vucke. nagfl. 116 štero so zgrablive hižne stvare? Zgrablive hižne stvare so pes i mačka. kliz. 1 kor. 5, 10 pisao sam vam v listi, ka bi se ne zmejšžvali ali skoupimi ali zgrablivimi. plemenit: kliz. lil. predgov. Filippis je Macedonije plemenito mesto hilou. znamenit: kliz. djan. ap. 2, 20 sunce se preobrnč na tmico i mejsec na krv prvle liki pride dčn gospodnov veliki i znameniti. Uz to još pojedini drugi adjektivi: edndk, sirouv. PR1N0S K NAGLASU U SLOV. JKZIKU I HRV. KAJKAVŠTJNI. 77 ednak: kiiz. fil. 2, 6 je edndki bio z bougom. nag ji. 146 kak lejpa edndka vilica je tl kiiz. djaii. ap. 1, 14 tej so vsi bili stalni edndho v molitvaj i v prošiiaj z ženami i z Marijov. fil. 2, 20 nikoga nemam edndke z menom duše. djaii. ap. 8, 6 lttstvo je pa z ednakov pametjov poslušalo ona. 8, 21 ar je tvoje srce nej cd- nako pred bogom. sirduv: nagfl. 51 trava je zelena, sirovki list zeleni. 68 eden vert je vu velke plaste sklao na pou sirouvo i mokro senou. 153 ništeri sad, kakti jaboka i griiške i sirouvi stoji. gon. 20 sirouvo listje je zeleno. 40 dine se sirouve jejjo. 4. Tako imaju adjektivi s nastavkom av, ast, at, en naglas na nastavku u svim oblicima u kojima narastu za koji slog, dakle svuda kad rabe po složenoj deklinaciji: žerjavi, bedasti, bogati, zelčni. Amo idu još globouki širouki, debtti dreseli veseli, gizddvi: kiiz. 1 obči list 5, 5 boug tim gizdmim prouti stoji, trpi. 138, 6 gospoud ouzdaleč pozna toga gizddvoga. 123, 4 krouto je nasičena diiša naša špota ti gizddvi. 40, 5 ne pridriiži se k tim gizddvim. 31, 24 nazaj obarje gospoud te verne i naziij plača tim gizddvim. krvavi: kiiz. mark. 5, 25 štera je vu krvdrom otouki bila dva- najset lejt. rjavi: nagfl. 170 bega perje je erjdvo. kiiz. ozn. 12, 3 eden ve¬ liki erjdvi pozoj je meo sedem glav. 6, 4 vo je šou driigi kon erjdvi. 17, 3 vido sam edno ženo sidččo na ednoj erjdvoj di¬ vjačini. žerjavi: kiiz. iv. 21, 9 vidili so šerjdvo vougelje naloženo, trpi. 18, 9 din je šao z nousa negovoga, žgajouči ogen z viist negovi i žerjdvo vougelje od ilega. 18, 13 od bliščave pred riim so oblačke razegnani med točouv i zarjavim vougeljem. 140, 11 žarjavo vou¬ gelje pokrij nč. nagfl. 68 edna lilapica jc ednouk vii nesla zar- jdivo prajco na smetni ktip. bar. 35 blisk žerjdvo migeče. bedasti: nagfl. 100 edno malo bedaste stvari so ovce. brundsti: nagfl. 51 ore je brndsti , kostmi je brndsti , kava ji' brndsta, marše brndsto . . spoznali smo že bejlo, črno, žuto, ze¬ leno, plavo, mouilro, sivo i brndsto licojno. 60 nega licojna je br¬ ndsta. 71 oba sta brndstiva na licojno gledouč. falingdsti: bar. 23 z starcov ali ovači falingasti 1 ucli se je nigdai nej osmejavao. jezikdsti: trpi. 140, 12 jezikasti človek ne obstoji na zemli. 78 M. VA^AVEO, konopldsti: g5n. 48 mam jas edno konopldsto pisano kokoško, bar. 16 mam edno kokouš Itonopldsto. pogačasti: nagli. 150 jesojaboka i na duzi okrougla ipogačdsta. razbijdsti: bar. 15 Ivek ino Petrek sta jako razbijdstiva de- čaka bila, slokobdsti: nagfl. 166 ništerno drevje je strašno visiko, ništero je pa zakučeno i slokobasto. zelendsti: nagli. 90 oči (mačke) so okrougle, žuto zelendste. zijdsti: nagli. 103 koza je zijdsta: na pouti zija na mimo idouče ludi kak zijdsta deca čini. bogati: kiiz. ozn. 13, 17 včini naj vsakomi malomi i velikomi, bogdtomi i sirmaki da. znamejne na nihovo pravo rokou. mark. 10, 25 ležej je kumili skous vujh iglč idti, liki bogdtomi vu kra- lestvo bože. bradati: nagfl. 102 na bliizi mo bradato kozou pregledavali. glavati: bar. 15 koza li hitro zosejka zelje glavato. klasnati: nagfl. 163 na vrihi bčtev so Masnate vlati. kosmati: nagfl. 150 list ima licojno spodi sivo i kosmato, kiiz. ozn. 6, 12 sunce je gratalo črno liki kosmdto vreče, kukldti: nagfl. 53 imenujte mi kukldta, okrougla, biičnata dugo- vaiia, 66 zgorane perotniee so kratke cetverokulddte. Panti so ku¬ kldti na vsej dvanajst kuklčj. lesnati: nagfl. 178 jeste lesnati, jeste.i travnati naras. Med les¬ natim je visiko, jeste nisiko drevje. listnati: nagfl. 151 z bega je edna gingava kličica nastrejgala vo z muličkim koriiičom, svilnim steblom i listndtov glavičieov. gon. 104 vihčr po logouv drejvji vse ftička i troubi, listnate vejke sem ta mlati i gde te i lamle. nogdti: nagfl, 90 mačka med te menše detvevonogate stvare sliši. orošnati, rožnati: ktizm. 30 gda močen orožnati varje svoj dvor, vu meri so ona štera ma, kiiz. luk. 11, 21 gda eden močen rož- ndti varje svoj dvor, vu mčri je poištvo negovo. pažldti , roglati: trpi. 69, 32 i tou bode gospodni prijetnejše kak telčič roglati i paJUti. perotnati: nagfl. 107 kokouš j e perotnata stvčr. 112 z hižni pe- rotndti naj vekša je pura. poslohdti: nagfl. 31 vučitel po proustom eden poslondti stolec rovata. redndti •• nagfl. 60 nogače so četvero -rednate. PRINOS K NAGLASU U SLOV. JEZIKU I HRV. KAJKAVŠTLNI. 79 repati: gon. 41 blouda vu repdtoj zvejzdi znamejiic bojne vidi. srpndti: nagfl. 90 mačka na zadtii nogaj po štiri ostri srpndti škremblov md. ščapinati: nagfl. 90 rep (mačke) je dugi ščapinati. gon. 91 med slamenimi hižami stoji ščapinati torem. travnati: nagfl. 178 jeste lesnati, jeste i travnati naras. vlasnati: trpi. 68, 22 bong zmoždži glavo svojili neprijatelov i temen vlasndto ti hodeči vu htidobaj svoji. zvezdnati: nagfl. 190 či brodimo zvezdnato nebo, tak najdemo kaj se ništere zvejzde vekše, ništere menše bidti vidijo. žlebati: nagfl. 146 žrdi so zlebdte , da naj potačke vo ne morejo skočiti. drevčni: kiiz. djan. ap. 9, 7 ti pak možjd ki so ž hitn poutni- kiivali, so stali dreveni. ječmeni: kiiz. iv. 6, 9 je eti eden pojbič, ki nm pet lobov kruha gječmenoga. 6, 13 napunili so dvanajset košarov z drtihoin s ti pet gječmeni kruhov, bar. 27 siromaškejši liidjd sebi ešče z ječmene i kukorične mele kriiha pečejo. leseni: kiiz. ozn. 9, 20 da bi ne molili bolvane zbite, srebrne i medene i kamene i lisene. tuhenv: trpi. 69, 9 jas sem tuhčni včinen mojim bratom. vodeni: kiizm. 76 evo niki človik vu vodenom betdgi bodouči bio je pred dim. vogleni: kiiz. efez. 2, 20 šteroga voglčni kamen je Jezus Kristuš. vršeni: nagfl. 103 koza je vršena: rada skače i šalno peja. zeleni: trpi. 52, 10 ja pa ostanem liki zelena oliva vu hiži božoj. 23, 2 po zelenoj travi pase menč. kiiz. ozn. 8, 7 vsa zelena trava je zgorejla. nagfl. 51 trava je zelena , sirouvi list zeleni, sejtva ze¬ lena, nezrejlo silje zeleno, bar. 49 etam pod zeleno listje gnejzde nosijo ftice. gon. 97 ka pa etam toliko zelenoga drevja pod gorou, ka je to? 20 sirouvo listje je zeleno, trpi. 58, 10 prvle kak vaše trne razmiti ma ka je trnov grm, nč srd že zelčne pocžra. globouki: kiiz. 1 kor. 2, 10 diih vsa zbrojava i ta globoulca boža. širouki: trpi. 96, 10 svejt široulci je tak griintani, da obstati ma, geto on liidstvo prav soudi. 119, 45 hodo bom po šuroulcoj stezi. (A za kranski visok i nlzuk govori se: visiki nisiki. veseli: kiiz. 2 kor. 9, 7 vesčloga davca liibi boug. trpi. 5, 12 naj bodo veseli vu tebi ki tvoje ime liibijo. 16, 9 vesčla je dika moja. 30, 12 ti si mi moj plač na vesčlo spejvaiie premejno. 32, 80 M. VAI,,AVEC, 11 veseli bojdte, pravični, gon. 45 dnes mo veseli den meli. bar. 36 jas sem se veselo prehudo. 12 Ana je z veselim licom pred lii dva stoupila. U sing. nom. mase. imaju ovakvi adjektivi po nominalnoj de- klinaeiji naglas za slog natrag: žerjav, bogat, bedast, zčlen, globok, debeo. 5. Naglas u adjektiva od tri i više sloga. Obično ima izvedeni adjektiv naglas riječi od koje je izveden, a) na p r e d z a d li e m slogu : aa) u adjektiva gračtenijeh od riječi s naglasom na zadnem slogu aaa) s nastavkom en (en): diheten: dihčt, mogoučen: mogouč, oblačen: oblak, čemeren: čemčr, prijeten: prijet, prijamicen: pri- jazniv, imeniten: imenlt. pa i betežen: beteg betega. diheten: bar. 17 drevje je z dihetnim cvetjem oklajeno. dreselen : gon. 40 na srečo se za eden štour zgrabi, nači bi se v globočino prepasti vtono i tam naišao dreselno smrt svojo. čemeren: kliz. 55 či bodo kaj čemernoga pili, nede nim škoudilo. lastiven: kiiz. iv. 15, 19 da bi s svejta bili, svejt bi ka je rie- govo lastmno liibo. mogoučen : bar. 10 ešče je dejte nemogoučno sebi kriiha spravlati. obilen: obli: bar. 8 vse žive z rouk tvoji obilni, prijeten : kiiz. 2 kor. 6, 2 vu prietnom vrejmeni sam te po- sliijhno. fil. 6, 18 tddov prijeten i vugoden bougi. 1 kor. 8, 8 jelo nas prijetne bougi ne včini. trpi. 41, 12 s toga spoznam kaj sem ti prijčten. 69, 14 jas se, gospodne, k tebi molim v prijetnom vre¬ meni. gon. 18 mirovni liidje so vsejm prijetni. sopoutni : sopout: gon. 34 jeso pri varašej i velke vodč, po tej pa sopoutne ladje hodijo. valečni : valek: nagfl. 64 globka drotov je tenka, valečna. betežen: kiiz. mark. 26, 18 na betežne bodo roke dejvali. bar. 40 moja betežna sestrica je že dostakrat prosila bejloga kriiha. Tako i u adjektiva gračtenijeh od riječi s naglasom na predza- dheru slogu ženskijeh na a, muškijeh s poluglasnim u zadnem slogu: pšeničen: pšenica, studčnčni : stiidčnec. mesnični: mesnica: nagfl. 88 psi lovijo divjo mesnično marho. pšenični: nagfl. 114 najraj jejjo čisto pšenično zrne. stiidenčni: kiiz. ozn. 16, 4 te tretyi ančteo je vo vlejao koflik vu potoke i studenčne vode. PRINOS K NAGLASU U SLOV. JEZIKU I HRV. KAJKAVŠTINI. 81 Adjektivi gradeni od glagolskijeh osnova na a, bud od infini- tivne osnove nastavkom ven, bud od osnove u partic. na l: lizdven lizalen: lizaven: nagfi. 89 pes je polizdven. 104 koza je polizdvna. 91 mačka je prilizdvna. strugdlen-. nagfl 62 kakda se zove striigara stolica? Strugdlna stolica. Nekolicina adjektiva na oven-. medlouven : trpi. 38. 9 medlouven sem i vkiip strt strašno. 88, 16 vbougi sem i medlouven , da sem tak zavržen, nagfl. 187 ešče je na rožec slao medlouven poglčd, gda . . . parouven: nagfl. 106 svina je parouvna. Parouvno jej i žmžjhno požčra ešče i ta naj rtižnejša dugovaiia. 171 tak parouven je (vuk), da k ednomi mali po dvej tri ovcč pojej. Više adjektiva gradenijeh od osnova, koje same ne dolaze ali dolaze kao osnove glagolima i imenima, složenijeb s kojim prijed- logom ili negacij oni: čut: očuten : nagfl. 87 pes je čeden, navučen, o čuten. dur: oduren: nagfl. 171 strašno oduren gbts m4 vuk. bar. 41 odurno delo je pred bougom i liidstvom s starcov se osmejdvati. tav: otaven : nagfl. 153 sad ltidčm na otdvno jejstvino služi, stoj: dostojen-, bar. 4 či vu šoulo prideš, dostojno vu iiou stoupi. ved: sprevejden: gon. 83 tiho spi pesiček truden, dregne ga pojbič sprevejden. bar. 41 te bodo se sprevejdna deca z mene osmej4vali. niz: ponižen-, bar. 5 či te vučitel pita, odgovori čedno, zdrzno, nego ponižno. 12 Ana je ponižno etak pravila: . . . trebe: potreben: bar. 42 vse na svoje mesto deni, naj, či je potribno, na rouke bode tebi. hval: zahvalen-, bar. 12 zahvalno dejte, nagfi. 76 vu vsem liemi boj zahvalen itd. Nu u takovih adjektiva dolazi često naglas na p rij e d logu: nasladen -. gon. 23 zima ie nenasladen tal leta. 37 rouže nasladno dišijo. navaden-, gon. 51 duhovna stava grejšnika se ne da po navadni oupravicaj prečiščevati. navučen-. nagfl. 87 pes je čeden, navučen, očuten. omuren -. gon. 45 nišče nej oumurno pazo na nega. 82 M. VApAVEC, dpačen: nagfl. 25 pri pisani oupačno držane života škodlivo mouč skažiije na zdravje. premočen: gon. 27 raj boj pravičen sirmdk, kak premočen jalnik. 20 vrejmen i zlo premeče zide ti veliki i premočni, prlličen: kiiz. 45 ne boj mi neprilični. prisest en: klizm. 52 štera so prlšestna. nazvejsti vam. prlvaden: nagfl. 15 etakša prlvadna flisatia se čestou ponouviti morejo. razločen: gon. 37 žir zemlč je razločen, nagfl. 55 dvouje raz¬ ločne velkosti knige naprej vzevši. razumen: gon. 51 te razumen posvečeni dugovan ne de ošpotavao. bbb) nastavkom tji gradeni od glagolskijeh osnova na a: ceca: cecdtji: kiiz. 1 kor. 3, 1 jas bratje nejsam vam mogao gnčati liki duhovnim, nego liki telovnim, liki cecufkim vu Kristusi, žid 5, 13 vsaki ki z mlejkom živi: je ešče nej skiiso rejč pravice, ar je cecdtlce dejte. efez. 4, 14 naj več ne bomo cecdtja dečica. kriva: pokrivdtgi: bar. 7 Sto niti pokriedtjega opeka, niti deškič ne zmore, on svojo hižo slamov ali s trstjom pokrije. Tako i: domači: doma-tji: nagfl. 78 domači žitek. 145 spoznavahe do¬ mačega kotara. ccc) nastavkom ni gradeni od adverbijalnijeh riječi na vokal: doma zgora spoda. domdni: domd: kiiz. 1 kor. 1, 11 mi je nazvejščeno od vas po domdni Choesovi, ka so hefke med vami. galat. 6, 10 dokeč čas mamo, ze vsemi dobro činmo, naj bole pa z domdnimi vere naše. efez. 2, 19 že ste porgarje s svčtimi vret i domdni božji, nagfl. 89 psi . v čemerej ešče domdne zgrizejo, gon. 87 vu vsakoj hiži jesta mati i deca, tč navkiip držino ali domdne zovčmo. spoddni: spoda: kiiz. iv. 8, 23 vi ste s ti spoddhi, jas sem s ti zgordni zgordni: zgora: kiiz. djan. ap. 9, 39 gori so ga pelali vu zgo- rdho hižo. 19, 1 prehodo je Pavel zgorahe krajine 20, 8 bilou je pa poredno lampašov vu zgordhoj hiži. filip. 3, 14 k čili se vg&iiam za najem zgorahega pozvana božega. nagfl. 33 pokažte mi viist vaši zgordni tal. Zgordni til viist zgordno lampo zovemo. Uz Tii dolazi tako i sni: negda: negddšni, vezda: vezddšhi. negddšni: trpi. 72,-6 premišlavam si od davni dnčvov, od neg- ddšni lejt. PRIN0S K NAGLASU U SLOV. JEZIKU I HRV. KAJKAVŠTINI. 83 vesddŠni: kiiz. 1 kor. 4, 13 vsejm smo zavržalo notri do vezddš- nega dnčva. fil. 1,5 milošča nad občinstvov vašov vu evangelioma od prvoga dneva notri do vezda&hega. motrčšni: znotre: nagli. 80 znotrejšni tAl luže. svunešni: zviine: nagfl. 87 zvonejšna odetel psouv. Tako se naglašuje i: denešni: denes: kttz. djan. ap. 20, 26 svedončim vam vu deneš- hem dnevi, kaj sem jas čisti od vsejh krvi. dalešhi (dal); trpi. 65, 6 ki si vtipazen vsej krajin zemle z mourja dalejšnega. bar. 22 vu dalešhoj zemli cuker, kavo, sol . . i več t&kšega spokiipijo. nagfl. 96 koA i z dalešhe držčle zna domu pridti sam ob sebi. ddd) s nastavkom ski gradeni od riječi s naglasom na zadiiem slogu brodar: brodarski. brodarski: kiiz. 1 tes. 4, 16 sam gospoud z brodarskim kričaAem, z arhandelskim gMsom i z božov trombontov bode doli šou z nebčš. mesarski: mesar: ovčarski: ovčar: nagfl. 86 na čuvane ouve držani psi se ovčarski psi (bundaške) zovejo, na lovlene divje marhe krmleni psi se mesarski psi zovčjo. žoltdrski: žoMr: kiiz. djari. ap. 1, 20 je pisano vu Mtdrski knigaj, da . . . peklenski: peklčn: kiiz. 65 vrejden bode peklenskoga ogna. risdoski: risali: kiiz. djari. ap. 2 na prvi ristoski dčn. 2, 1 vu spunAvani risdoskoga dneva bili so vsi edne pameti, bar. 37 na protolejtje spadne sveto viizemsko vrejmen, na dale Kristusa v nebo zastouplejue ino risdlski svčtki. poganski: pogan: ktiz. djan. ap. 7, 45 šteroga so noutri pelali gori ga vzevši očeve naši z Jezusom vu pogansko ladaiie. tiihenski: tiihen(i): trpi. 137, 4 kak bi mogli spejvati pesem go- spodna vu tuhenskoj zemli? Tako i pečtnski: pečina: kiiz. mark. 4, 16 štero je na pečinsko mesto posejjano. Pamti: gorjanski: zorjun: kiiz djan. ap. 7, 45 dam Acmi gorjanslo zvejzdo. 22, 16 jas sem ta svetla zvejzda gorjanska. b) Naglas na kojem slogu daje prarna početku ri¬ ječi n ego n a pred z a d ii e m dolazi u adjektiva gradenijeh od riječi s naglasom ili na predzadnem slogu, ako prirastom nastavka a rastu, ili na kojem slogu još dale prema početku: vuzeniški: vuzem itd. 84 M. VApAVEC, cacav: cacaven : nagfl. 77 dr ligi vučenik je tak cdcaven i ne- strplivi bio, da . . 90 male Katice cacavna mačka je nej štejla miši loviti. orok: dr ocen: gon. 19 vcini Uročno tvoje delo, li te dr ocen vu cesti je pošteni i srečen. 45 eti je eden čas oročno delal. reber: srebrni: nagfl. 79 streha je naghena, zribrna. 80 zakaj pokriv zribrni mora bidti? nlčesa: ničesen: nagfl. 41 lažeš, ničesen človek. cerkev: cerkevni: ktiz. djan ap 3, 2 šteroga so vsaki den pred cirkevne dveri dejvali. gon. 44 fara je cirkevna občina. bivost: bivostcn: nagfl 14 bivostni tali više danoga nagovarjana vse vkiip vzeti majo. krajev: krd]evski . ktiz. ozn. 22, 3 krdleski stolec boži i agnecov bode vu nem djan. ap. 7, 49 neba je krdlevski stolec. David: Davidov: ktiz. djan. ap. 1, 16 štero je naprej povedao svčti dtih po vtistaj Ddvidovi. Jazon: Jazonov: ktiz. djan. ap. 17, 5 okouli Jdzonove hiže stii- novši iskali so hi dva. Tako i: miroven: bar. 5 mirovno sedi itd. Naglas u k o m p a r a t i v u. Komparativi gradeni od pozitiva na suglasno imaju naglas na početnom slogu: bougši, dugši, lepši, menši, vekši, hiiši, kuši, rajši itd. vikU menši nagfl. 170 nega (vuka) trup je priglihni k trlipi naj vilcšega mesarskega lovinara, ali od toga je kuši. 116 na vsakoj nogi po štiri pažle ma sviha-, z šteri tiva prejdniva, sta vikšiva, tiva zadtiiva minšiva. kuši: nagfl. 154 jaboka. so kiiša kak črešne. tenek: tinši: nagfl. 123 tejlo človeka je tudi z koužov oblečeno; samo ka je človeka kouža dosta tinša itd. U adverbu otpada krajhe e: raj. Komparativi gradeni od pozitiva u obliku na e imaju obično na tom e (ej) naglas, dakle ijši; khiga doduše ne biježi posebnim znakom naglašeno e, ali pisane ej kaže, da je ej naglašeno, jer nenaglašeno ej biva i u pismu i ili e: bilejši od bejli, nižiši i ni- žeši od nižejši; dakle močnejši, žmetnejši itd. čitaj moenejši žme- tnejši itd. — U neutru kad rabi adverbijalno od e je krajhe e ot¬ pada : ranej čitaj ranhj. mek (u mehek): mekejši: nagfl. 164 gdare so na trlici zosejkane konouple mekejše gratale, vo je na rosou razprestrejo, gde do ešče mekejše. PRINOS K NAGLASU U SLOV. JEZIKU I HRV. KAJKAVŠTINI. 85 moker: mohrejŠi: nagfl. 172 molcrejše ravnice nticajo na pou- vane krme. bliz: blišiši, dalek: dalejši ; nagfl. 145 opoumenek na pazko bliziša i dalejša ležališča se nema zamiditi. lehki: ležčjši , žmeten: žmetnejši: nagfl. 176 gda (riba) vo na lice vode pridti ščč, napne meher, da de ležejsa , gda pak na dno ščč plavati, vo potisne ž nega zrak i tak de žmetnejša. pogibelen. pogibelnčjši: nagfl. 170 vuk je naj pogubelnejši stanec logouv. topli: toplejši: nagfl. 170 slaviček na jesen v toplejše dežele odide. nizik visik: mžiši ili mžeši, višiši: nagfl. 166 riive na višiši, travnici na niziši mejstaj ležijo. 154 črešiie so redovno vtšiše kak jablani. 171 jeli je tam nišeše lice zemlč kak indri? inak: indčiši: nagfl. 154 krompiške so vu vnougom ndčiši kak j4boka. rano: rane j: nagfl. 154 črešiie se ranej zorijo kak jaboka. kesno: Jcesnej: nagfl. 153 šteri (sad) se zori ranej, šteri Tcesnej? hladno: hladnej: nagfl. 196 z toga se razmiti da, za kaj je zrana i na večar hladnej kak okouli poudneva. zbožno: zbošnej: gon. 46 gospoudi se je nezapopadrieno vidilo, kaj je od ednoga časa ravno iiegovo silje vu eejloj krajini naj zbošnej plačiivalo itd. Više primjera držim da je suvišno navoditi. U hrvatskoj kajkavštini. Naglas u adjektiva. 1. od j ednoga sloga. a. otisnuti dugi mijena se u ostalim oblicima na otegnuti dugi i ostaje na početnom slogu. nom. živ, živa, živo acc. živ, živu, živo gen. živoga, žive dat. živomu, živi (žive) živoj ist. živim živem, živum loc. živom, živoj živi živi, žive, živa žive, žive, živa živeli i živih živem i živim živemi i živimi živeh i živih bos ima u ostalim oblicima ' mjesto : bosa bbso bosi itd. b. otisnuti kratki naglas mijena se u ostalim padezima na otegnuti kratki i ostaje na početnom slogu. 7 86 M. VApAVEC, nom. siv, siva, sivo acc. siv, šivu, sivo gen. sivoga, sive dat. sivomu, sivi \(i sive) ist. sivim sivem, sivum loc. šivom, sivoj i sivi sivi, sive, siva sive, sive, siva siveh i sivih sivoj sivem i sivim sivemi i sivimi siveh i sivih. c. otegnuti dugi naglas veoma rijedak ne mijena se: tak taka tako itd., ali za to rahi obično oblik takov takva takvo. 2. od dva sloga. a. otisnuti dugi ostaje svuda nepromijenen na istom slogu, a dolazi u adjektiva a) s nastavkom ov gradenijeh od supstantiva od jednoga sloga s otisnutim dugim naglasom: sinov: sin, vukov: vtik, nnlJev : muž; — od muškijeh supstantiva na o od dva sloga s " na prvom slogu: sinliov: sinko, Markov: Marko. — tako i zajčev: zajec zajca. — ji) s nastavkom in gradenijeh od ženskijeh supstantiva na » s ' na prvom slogu: kujsin: kujsa, majčin: majka, Ldjzin: Lojza. — y) nelcolicina s nastavkom ni (== n-ji): da]ni , dolin, gorni. — S) s nastavkom ski gradeni od riječi od jednoga sloga s ": banski: ban, carski: car. — od ženskijeh riječi na a s ' na prvom slogu Dravski : Drava, s) hekolicina s nastavkom en (on): dičen, grešen, grozen, javen, mlečen, mleden, rujen, skrben, slaven, temen, truden, tužen; ali češče i: dičen grešen itd. b. otisnuti kratki ili ostaje svuda nepromijenen ili se u ostalim oblicima mijena na otegnuti kratki. a) ostaje nepromijenen u adjektiva aa) s nastavkom ov od supstantiva ženskijeh na a s na prvom slogu: brezov: breza, bukov: biikva, lipov: lipa. — jiji) s nastav¬ kom in gradeni od ženskijeh supstantiva s " na prvom slogu: babin: baba, Katin: Kata; breskvin: breskva, pa tako i Čerin: či čere. — yy) s nastavkom ji gradeni ili od supstantiva od jednoga sloga s " : ftičji: ftič, mišji: miš, ili od ženskijeh riječi na a s na prvom slogu: babji: baba, kačji: kača, ribji: riba; — ovako i s nastavkom ni gradeni od riječi s " obično na prvom slogu: bližin; bliže, sredni: sreda, višni: više. — SS) s nastavkom ski gradeni od riječi od jednoga sloga s ": bratski: brat, kmetski: kmet, laški: Lah, češki: Čeh; pa tako i gradeni od ženskijeh ri¬ ječi na a od dva sloga s na prvom slogu: babski: baba. — ss) s nastavkom en (ina, j,irh) u izvjestnom obliku ni gradeni od riječi od jednoga ili dva sloga s ": cecni , Hišni, letni: cec, hiža, PEINOS K NAGLASU U SLOV. JEZIKU I IIKV. KAJKAVŠTINI. 87 leto itd. Ali se za ” govori i " u svim navedenim od (3J3)—se): babin, ftičji, kačji, bližni, češki, babski, hižni. P) se m i j e n a n a u ostalim padežima, koji imaju koji slog više od sing. nom. mase. u adjektiva od dva sloga s nastavkom u kom ima pregibno e, dakle s nastavkom er el (ev) ek en: bi¬ ster: bistra, bistre, Ustroga itd. mrzel: mrzla, mrzlo, mr zloga, sladek: sladka, sltidko, sladkoga, čuden: čudna , čudno , čiidnoga. Takovi su na er: bister dober moder moker ošter veder, na el: mrzel obel topel, na ek: bridek frižek gladek krepek krhek, krotek legek mrzek nizek sklizek sladek tenek iizek žmehek žiihek; na en: blaten božen časen čeden čkomen, čiiden drečen droben fleten glasen grozen jaden jasen lačen močen mučen oren ploden roden silen siten svilen skozen temen večen veren vlažen zloben zmožen znojen želen i još mnogi na en. I tuj se uz ' često govori ': bi¬ stra dobra mrzla temna. Dakako da se čuje i na štokavsku: bistra bistro blstroga itd. c. otegnuti naglas. Moram da kažem, da se dugi i kratki otegnuti naglas često tako izgovaraju da uho (možda samo moje) nije kadro jedno od drugoga razabrati, a isto vrijedi i za " i \ a) otegnuti dugi ostaje nepromijeiien u svim oblicima i na istom slogu u adjektiva aoc) s nastavkom ov (ev) gradenijeh od riječi od jednoga sloga ili s otegnutim dugim naglasom več u sing. nom. ili gdje toga nema s otisnutim dugim, koji se u ostalim pa¬ dežima mijeha na otegnuti dugi, osobito ako znače čovjeka ili što živo: krajev: kraj ili kraj kraja, psdrev: psar, vračev: vrač, stričev: stric; ali i brestov: brest bresta, hrastov: hrast hrčsta; ili grade¬ nijeh od supstantiva od dva sloga ako su muškoga roda s polu- glasnim e u zadriem slogu as' na prvom slogu: mačkov: maček, ovnov: 6ven, oslov: čsel, vrdbčev: vrabec, vlnov: vino, jalšov: jdlga, leskov: lčska. — j3|3) s nastavkom in gradenijeh od ženskijeh ri¬ ječi na a od dva sloga s 'na prvom slogu: tčcin: tčca, papin: papa, vilin: vila. — yy) s nastavkom ji; bdšji: bog, pčsji: pes, kozji: koza, dvči: ovca. petr. 85 ki ne vMzi čez vrdta vu dvču ovčarnicu. 86 velim vam da sem ja ovča vrata. SS) s nastavkom ski gradeni od riječi s lanski: 1 Ani, stranski: strani, rimski : Rim, vinski: vino, zimski: zima. — se) s nastavkom en: blazen, ali obično u izvjestnom obliku: blaženi blažena. — ‘CC- s nastav¬ kom u kojem ima poluglasno e: na er: hraber muder; na el: ndgel rahel, svetel; na ek: gorek kratek plitek redek, na en: beden bčsen blazen bluden bujen dičen diven dužen ghiden hl/iden 88 M. VApAVEC, Jalen kvaren krasen masten miren mlačen muten prašen prazen, presen raven riižen sjajen smešen snažen stalen strašen tesen trezen tužen žeden. — vm) iiekoji koji clolaze samo po složenoj deklinaciji: Mini: kola, stolni: stol, sirni: sir, sitdni: sud; vratni: vrata, desni, Uvi i možda još dva tri li. (3) otegnnti kratki ostaje nepromijeiien u adjektiva aa) s na¬ stavkom ov i in gradenijeh od riječi s v na prvom slogu barem u sing. gen. ako vec ne u sing. nom. bobov: bob boba, sdmov: som s.onm, drenov: dren drčna; sneliin : sneha, sestrin: sfestra, ženin : žčna: tako i: očev: oteč, grabrov: graber. — P?) s nastavkom siti navlaš gradeni od riječi s vokalom o: dvbrski gorski lovski morski norski pblski ali kanski. — yy) s nastavkom ev: mrtev. — §X) s na¬ stavkom en (tn): kesen. — ss) s nastavkom ji: devji i divji. Naglas u adjektiva s nastavkom av iv at. ast it (ovit) ok (ek ik) • el en. U oblicima u kojim rastu za koji slog imaju ovi adjektivi veoma rado naglas na nastavku, veeinom otegnuti kratki. Da su imali izvorno naglas na nastavku i u sing. nom. mase. indef., o torne sam za se osvjedočen, a pokazuje i rek bi ostatak iz davnine ad- jektiv sijdst lucens matak. 1, 342 kada vidimo je u črni i temen oblak, koji nošen od vetrov proti suncu postaje svetel i ,sidst( moramo istinito reči, da vnogo siasteiše i svetlejše je sunce. Nu danas u sing. nom. mase. indef. naglas obično prelazi za slog nazad prema početku riječi i onda analogijom često ostaje na tom slogu i u ostalijem oblicima te ima nekijeh adjektiva koji vole ovaj na¬ glas, ali ih ne mogu opredijeliti. av: gizdav: gizdaveh: kov. kemp. 103 naj ti bude za habane i ne- prest&jnu ponižnost opadnost ova gizddveh. — Ali: gubav: gubavi: matij. l a 30 gubavi očiščavaju se. krivorjav: matij. l a 74 koja su krivdrjava, postanu ravna itd. Adj. krvav ima na nastavku ": krvavi krvava itd. krvav: krvdvu: gašp. 1, 905 samo halicu sinovlu krvdvu videči z žalostjum raheni jesu. — krvave: gašp. 1, 914 krvave suze iz he sveteh očih curele jesu. — krvavo: vran. rob. 1, 24 novec sam krvavo potrebujem. iv: lažliv: lažliva: koc. fab. 1, 22 pobožnost kad čijemu pravdč- nomu stališu protivi 'se, je prež dvojne lažliv a. marliv: marljivo: koc. fil. 1, 15 nas marlivo posluvati čini. PlllNOS K NAGLASU U SLOV. JEZIKU 1 UKV. KAJKAVŠT1N1. 89 ogriistjiv: ogrustlivcm: koc. fil. 1, 18 ovak svet svetu pobožnost oni Paz uje malajuč Judi pobožne z obrazom ogrustlivem, turobnem i gnusnem. podnosjiv: podnosliva: koc. lil. 1, 22 ne bi li ova pobožnost bila nepodnosliva ? skrbjiv: slcrbfivi: koc. lil. 1, 68 med sobmn se ražaju jedni, drugi bledi, zamišleni, slcrblivi su da sprave bogatstvo. — Ali i: bajdzliv: gašp. 1, 369 akoprem spola ženskoga i bojdzlivoga itd. at : bogat: bogdtoga: gašp. 1, 813 že]a čini bogdtoga pred bogom. - bogatem: koc. lil. 1, 19 ona odimje starane bogatem, kov. kemp. 202 prilizava se bogatem. olovnat: olovnati: miki. izb. 110 olovnati cin na modro vleče. ast: bedast: bedasto: krist. nač. 131 mišlene bedasto z vekšinum do- prinaša za sobum drugo, matij. l a 54 pitajne zaisto bedasto . . . Ivan na nibovo bedasto pitane uprav je odgovoril: ne . . . sijast vidi gore ispred av. it: naglas ostaje obično nepromijenen, a govori se i u sing. noin. mase. indef. čudnovit: gašp. 1, 322 poglej cudnovita pripečena. koc. 61. 1, 29 ovakova ze vsema cudnovita i nenavadna jesu. matij. l a 155 pri ovom čudnovitom fzvračenu gubavoga . . . hasnovit: koc. fil. 1, 24 samoča kruto k zadoblenu zvršenosti je hasnovita. matij. l a 203 trsete se lie po hasnoviteh opominanah pobolšati. lastovit: koc. fil. 1, 22 k svojoj jakosti, poslom i časti vsakomu lastovitem pobožnost mora se primeriti i priložiti. plemenit: gašp. 1, 352 na mesto ovo dojduči plemenita gospa imenom Felicita sveta tela iz grmade vzeme. stanovit: gašp. 1, 660 reče: stanovito prež pameti je človek ov. 1, 340 po tretjem dnevu Prisku vun izpejanu pred vsem juetvom rimskem vu stanoviteh igrali vučini na sredinu dojti. temelit: koc. fil. 1, 26 zeberi sebi spovednika, koji teme//to v du- guvatiah potrebneh bude te vputiti mogel. vremenit: gašp. 1, 136 istina je da oni vremeniti zveličiteli su- žanstva težki jarem jesu odhitili. 1, 144 ovo ime . . . vokivečna z vremenitemi nesmernem jednači načinom itd. Ali i sidit srdita, čestit čestita. 90 M. VApAVEC, ok: glubok: glubohu: gašp. 1, 777 tulikoj pobožnosti glubohu priloži ponižnost, kraj. 83 ter ti se preporučam, da poleg tvoje gluboke milošče milost z menum vučiniš. gašp. 1, 873 iz ove gluboke po¬ nižnosti zviralo je nezgovorno poteptavahe vsega bMga. 1, 672 zemlakom svojem poleg glubokoga razuma rčč božju nazvčščati ni zamudil. širok: širdkom: petr. 289 kak je čudno ime tvoje po vsem ši- rokom svete! visok: visoko: kraj. 302 o visoko božanstvo! — visoke: gašp. 1, 832 nizke i visoke drečno izvuči se škole. — visbkoga: petr. 146 ov bude velik i bude se zval sin boga visbkoga. gašp. 1, 663 iz visokoga u zdenec glubok opali jesu. — visdkeh: gašp. 1, 865 kloštri na visokeh podigneni bregeh. ik: včlik: veliki: gašp. 1, 658 koje z velikum pobožnostjum prijemši radost navadno je počutila. 547 obtršen z velikem betegom. kov. kemp. 275 koji tak velika dobročinčna skazal si meni. el: debel: debeli: gašp. 1, 804 pred milostivnem kipom kužni zrak debili vsi videli jesu prehajati. vesel: veselo: gašp. 1, 850 najdu ga veselo oposred med navu- čiteli vu cirkve sedečega: 1, 813 vse nevole i teškčče z veselem hotMem je vsigdar podnašal. en: U tom su nastavku pomješana upravo tri nastavka i to a) en s pravim — da tako rečem — e koje biče imalo u sing. nom. mase. isprva otisnuti kratki naglas: črlen zelen rumen; b) en za stslov. em , gdje je e imalo valada otisnuti dugi naglas: brž en; i c) en za stsl. em. koje nije imalo naglasa: poslen. Pomješao se je dakle i naglas, i danas gdje je ,pravo £ en dolazi u ostalim obli- cima ' na nastavku kao: črlčna zelena a i rumena n. pr. črlene: gašp. 1, 595 angel božji črlene i modre farbe križ na prsah imajuči izkaže se. petr. 88 ki se je oblačil vu baje črvlenoga baršuna. rumena: gašp. 1, 579 ona zdrava, jaka i rumena je začuvana. — rumene: gašp. 1, 913 lica preš rumene farbe. zelene: gašp. 1, 359 vreže šibe topolove zelene . . . ostale su na jednu stran bele a na drugu zelene. PR1N0S K NAGLASU U SLOV. JEZIKU I HRV. KAJ K A VŠTI NI. 91 Gdje je en za stslov. em, tu dolazi i danas " na en, ali ved i uz ' : n. pr. liržena uz bržena. hržench (ili hrženeh): Paul ovc. 18 hrženeh pčsej jeden mecel i malo više od dveh lotov encijana med sol zmešati bude. medeno: miki. izb. 111 staro posudjč kufreno železno ali medeno ne sme se preveč zvručati. pekleni: gašp. 1, 594 ovdi pekleni neprijatel bega preganati začne. — peklenoga: gašp. 1, 867 zapazi neprijatela peklčnoga. Gdje je en za stslov. em, ostaje naglas često nepromijenen kakav je u sing. nom. mase. indef.: voden vodena vodeno itd. ali kad treba što izvjestno izreči, osobito kad adjektiv ni ne rabi u neiz- vjestnom nego samo u izvjestnom obliku, dolazi en s srččni vuzmčni pak onda i posleni itd. pravdeni: gašp. 18 i postane Marija prava mati božja i bog pravdeni sin človečanski, koc. til. 1, 22 pobožnost kad čijemu pravdenomu stališu protivi se, je prež dvojne lažliva. srčeni: kbd. mar: 864 u Marije zažgalo se je veliko želene di- vojačke srčene čistoče, zagr. 5 b 75 srčeno moje dete! koe. lil. 1, 18 svet nutrnu pobožnost i srdččnu ne vidi. vuzmeni: gašp. 1, 862 denes dan vuzmeni obslužava se ... na kojega bi se bil nameril na vuzmenu nedeju. posleni: koc. gl. 1, 15 nas čini v dobru posUne. cm: dolazi samo u adj. pijan, a ima inače svuda na a ' : pijana pijano. om: dolazi samo u dva adjektiva: lakom i prtom, u oba može om imati ': lakoma pitoma. lakomi: koc. lil. 1, 60 duša moja! budeš li ti mogla na veke vli ovom žbru vekivečnom živeti oposred ogna lakdmoga ? Ovako i: gbtov gotova, pak zločest zločesta, matij. l a 135 je li nč zločesta navada da se svati vre predi zopiju? l a 192 ove takaj z svojemi zlocčstemi peldami natepu. Naglas na predzadnem slogu u adjektiva od tri i više sloga, a. otisnuti. On se ne mijeba a dolazi u adjektiva aa) s nastavkom ov gra- denijeh od supstantiva s otisnutim dugim naglasom na zadnem slogu, ako se ne mijena u ostalim padežima na otegnuti: kapetanov : kapelan, rufjanov: rufijan, kapucinov: kapucin, Bašlinov: Bašlin, 92 M. VApAVEC, baronov: baron. Antonov: Anton, kopunov: kopun, MHumov: Mihun, generalov : general, oficirev : oficir, Andrdšov: Andraš itd. — Tako i gradeni od supstantiva koji imaju u genetivu na predzadnem slogu otisnuti naglas: golubov: golub goluba; a zatim gradeni od supstantiva s poluglasnim e u zadnem slogu i s otisnutim naglasom na predzadnem slogu: martincev: martinec, mravlinčcv: mravlinec, Favunčev: Pavunec, kotličkov: koiiiček, Pavličkov: Pavliček. — bb) s nastavkom in u adjektiva gradenijeh od ženskijeli supstan¬ tiva na a a) s otisnutim p) s otegnutim naglasom na predzadnem slogu: Matijin: Matija, Mikulin: Mikula; vdovičin: vdovica, ko- bilin: kobila, nevestin : nevesta, sekirin: sekira, vran. rob. 1, 93 kamen bil je ze vsema k sekiri spodoben imajuči luknu na sp6- dobu vuha sekirinoga. — cc) s nastavkom ski gradenijeh a) od riječi s otisnutim naglasom na zadnem slogu, koji se ne mijeiia nigdje na otegnuti: kapucinski : kapucin, oficirski: oficir, ješovitski: ježovit, pošunski : Požun, krščanski: kristjan, pa tako gotovo svi adjektivi od riječi na jan: rimldnski: Rimlan, siromaški : siromah. — P) od supstantiva na nik : redovnički : redovnik. — y) od riječi na a s otegnutim kratkim na predzadnem slogu: planinski: pla¬ nina, Toplički: Toplice. krščanski: matij. 2 C 28 početnik vere krščanske, gašp. 1, 571 zbog dobrot krščdnskeh itd. rimldnski: gašp. 1, 621 boječi se da rimldnska občina proti nemu ne bi se podigla vučini vloviti Astariusa. tolvdjski : tolvaj: petr. 104 hiža moja je hiža molitve, a vi ste nu včinili tolvdjsku bnrdelnicu. siromaški: matij. l a 98 koje kakti siromaški Judi za aldov do- nesli su. vsakojački: vsakojak: matij. l a 37 vsakojdčke betežne i nevojne vračil je. gašp. 1, 835 vsakojdčkemi načini naproti postave se. devojdčki: od gen. plur. devojak: gašp. 1, 613 klošter divojački da zezidati. poglavnicki: matij. l a 52 nekoji zmed velikiišev poglavničkeh čudili su se- redovnički: gašp. 1, 591 vu redovničkom držanu. gorički: petr. 259 Marija pojde na goričko držarie. vdovički: gašp. 1, 612 dober je stališ zdkonski, bolši vendar vdovlčki. Ako zakonski stališ je olovo, vdovički srebro. družinski: petr. 29 pristupivši pak sluge gospodara družinskega rekoše. 1’RJNOS K NAGLASU U SLOV. JEZIKU I IIRV. KAJKAVŠTINI. 93 živinski: kov. kemp. 213 naj vmuknu tclovni i živinski Judi. A prema tomu svi adjektivi od riječi na ina imati taj naglas. istinski: 'istina: gašp. 1, 271 kak iz ovdi postavjeneh čudnoviteh ali istinskeh pripeččn videti moremo. občinski: občina: gašp. 1, 681 četrdeset dan vu potopu onem občinskom zvrhu lica zemejskoga je deždilo itd. — dd) s nastavkom en u izvjestnom obliku ni gradeni od riječi s naglasom na pred- zadnern slogu barem u sing. gen.: božični: božič božiča, polični: polič poliča, kotrižni: kotrig kotriga, nedelni: nedčja, pokojni: pokoj pokoja i uekoji na iti : posledhi. U nekim se uz " govori i ' : siromaški. bolvimski. divojččki. b. otegnuti. a) o t egu ti dugi. On dolazi u opče u adjektiva gradenij uh od riječi s otegnutim naglasom i ostaje svuda nepromijeiien na istom slogu. Tako u adjektiva gradenijeh od z) s nastavkom oo grade¬ nijeh od supstantiva s otegnutim dugim naglasom ako ne več u sing. nom. na zadiiem a to u genetivu na predzadiiem slogu: ko- Idrev: kolar, kovačev: kovač, junakov: junak, bogatašev: bogathš, gospodinov: gospodin ( — din dina), spovednikov: spovednik, haj¬ dukov: hajduk, Pažurev: Pažiir, sedldrov: vran. rob. 1. 146 sed- Idrove ruke jesu grive razmikale. — Ovako i ovakov: ovak, ondkov : onak, nu ovakov i onakov u ostalim padežima gube o pred v: onakva ovakvoga. matij. l b 90 znali su oni ovakov način zdraviti. 2 h 79 ovakvo vesele, ovdkva blažena dobročestnost čaka vas. 2 h 136 je li teže ovdkvomu človeku grehe oprostiti kak hega od betega osloboditi ? 2 b 128 ovak lubleno baratal je vsigdar z ovdkvemi ne- volnemi ludmi itd. Uz oblik ovakov dolazi i ovakov mil. kraj. 157 od kud iz te iste korunice ovakov krščanski navuk vun izhoda; s tim sravni takov mil. kraj. 161 misli, gdo je on ki se je narodil, od koga se je narodil, za kakav se je zrok narodil. koc. lil. 1, 29 kakovo je cvetje srde našeh, o Filotea, nego dobre žeje. — b) s na¬ stavkom in gradenijeh od ženskijeh riječi na a s otegnutim dugim naglasom na predzadhem slogu: muždčin: mužača. c) s na¬ stavkom ski gradenijeh a) od riječi s otegnutim dugim naglasom ako ne več u sing. nom. na zadnem a to u genetivu na predza¬ dhem slogu : kolonski: kolar, kovacki : kovač, cohaški : cohhs, fran¬ coski : Francuz, varaždinski: Varaždin, itd., ali ne od supstantiva na nik. 94 M. VA^AVEC, oltar ski: mil. kraj. 103 bog si bil na križnem aldovu, bog si i ukup i človek na oltdrskom aldovn. matij. 2 13 11.0 on pri nas je vu preš. oltdrskom sakramentu. zidarski: vran. rog. 1, 191 napravil si j e zidarska žlicu. težački : težak: petr. 294 si ti mene na ov kmetski težački stališ obral. francuski: vran. rob. 1, 42 oni budu mogli vu zemlu svoju s francuzkemi štokvišari nazad se povratiti. peklenski: pekleni (nz peklčni): petr. 213 prosti nam muke vek- večne peklenske 237 spominaj se s peklenskoga ogna gašp. 1, 140 peklenske sile odbitava. 1, 250 ovak prvleje i leže druge krščenike vu vuzu zapejaju peklenska. mil. kraj. 95 ter je nas od muk pe- klenskeh oslobodil. — (3) gradenijeh od adjektiva izvorno-na iški, kad im se 6 obrati na a a za him umece n: anski: božanski: božtski božanski, ili se tako grade od adjektiva na en kojemu se & pro- mijenilo na a pristupom ski: človečanski: človečtn človečanski. božanski: gašp. 1, 188 po osebujnom nadehneiu božanskem. 1, 290 pokoren zapovedi boždnskoj išel je. kov. kemp. 241 vu lasto¬ vki i božanski svetlosti tebe gledati oči moje podnesti ne bi mogle itd. človečdnski: mil. kraj. 103 ako te prem ne čuti čutene člove¬ čansko. gašp. 1, 142 drugo nijedno najti ni moči ime, kotero bole bi srdce človečansko vužigalo. 1, 231 vu kojem vse pokolene člo¬ večansko zvun samo osem duš je poginulo, matij. l a 169 Judi po- trebuvali su več od nega kak on poleg človečanske jakosti včiniti je mogel. l a 179 on zvrhučlovečdnsku moč i jakost ima itd. proročdnski: matij. 2 10 114 koje vu proročdnskeh pismab zadr- žavaju se. gašp. 1, 600 vu duhu proročanskom rasvečen vnoga Ferdinandu buduča je nazvestil. — Osim toga: gospodki : gospoda, jelenski: jelen jelena, jesenski: jesen jeseni, nebeški: nebčsa, po¬ povski: popova, grofovski: grofova; židovski: uz židdvski, popovski. nebeški: petr. 237 spominaj se z nebeskoga raja, gašp. 1, 851 vu nebeški domovini. 1, 890 one device je srečna smrt vu nebeški cvetnak zasadila, matij. l a 81 postavete si pred oči sudca nebe¬ skoga itd. volovski: gašp. 3, 868 vučini iz brunca kotel jeden na kip volovski zlejati. — d) s nastavkom ni gradenijeh od adveraba na vokal: snočkani: snočka. gašp. 1, 854 znaj da snočkdni gospo¬ dari naši bili jesu Jezus Marija i Jožef. Tako s dodanim š pred ni: šili: negddšni: negda, vezddšni: vezda, včercišiii: včera. PRINOS K NAGLASU U SLOV. JEZIKU I HRV. KAJKAVŠTINI. 95 negddšni: gašp. 1, 861 odide iz Rima z jedinum dojkum neg- ddšnum svoj um. vezdašni: mil. kraj. 113 posluhni me vu o ve moje vezddšne prošiie l molitve, koc. fil. 1, 17 prebivavci vesddšni jesu strmogorci. včerdšni: gašp. 1, 795 s. mati cirkva ostavlajiiči dan čerdšni s. Frančiški na dan današiii svetek bikov obslužava. Arno da se umetne i denešhi i dandšhi od denes (promijeniv e na a: denas-di): denešni: mil. kraj. 56 darujem ti vse moje denešne delo. — da- ndšni: gašp. 1, 862 ne znam kakov je dan današni. 1, 827 dete moje do dneva dendšnega ni hodilo itd. — e) s nastavkom en od bna> gradenijeh od riječi s dugim otegnutim naglasom ili več u sing. nom. na zadhem slogu ili barem na predzadiiem: čaldren : čalir ugrsl. čalejr u čalarija čalarbina, mogučen : moguč, prijeten: prijet prijeta, nebesen-, nebesa; pa tako i večerni prema večer (u večer večera). čaldren : kov. kemp. 100 tvrdi lubitel stalen je vu skusil ah niti čaldrnem prijatela nagovarjanam ne veruje, gašp. 1, 545 na svetu čaldrnom živiiče. 1, 583 svet čaldrni ostavivši nemil pridružili se jesu. 1, 181 gizdavi bi se ponizili vsa čalarna odhitivši. matij. l a 79 pismoznanci vse kaj se peršone i činov zveličitela dotiče čalarno premišlavali su. goručen: kov. kemp. 173 ja vučim zvrhu vse mene goručno lubiti. mogučen-. kov. kemp. 211 niti koteri razum ali pregovarjaiie mogučno je za izvedeti sud božanski, gašp. 1, 384 mogučen je bog naš 1, 546 mogučen je mene osloboditi bog moj. 1, 560 od ovud spoznati moremo kak pri bogu mogučni jesu svetci božji. 1, 272 Benečani sebe nemogučne videči mir prosili jesu itd. prevzeten-, gašp. 1, 673 jesu nekoteri tak prevzetni koji pomoč s. Matijaša odurjlvaju. prijeten: koc. fil. 1, 19 ona odnimle oholnost prijčtnem. nebesen: kov. kemp. 235 ves nebesen biti ne morem. večerni: gašp. 1, 824 ni jednu vuru: prvu tretju šestu devetu večernu i kompletu z drugemi sestrami na korušu moliti ne zamu¬ dila. mil. kraj. 174 spomini se, ako si po nemarlivosti zamudil tvoje molitve navadne jutrne ali večerne. b) otegnuti kratki. On ostaje takoder svuda nepromijericn i dolazi u opče u adjektiva gradenijeh od riječi s istim tim na¬ glasom na predzadiiem slogu i to kod supstantiva u sing. genetivu 96 M. VApAVKC, kod adjektiva u sing. nom fem. Tako u adjektiva a) s nastavkoma od : siromakov: siromak siromaka, medvedov: medved medveda, Božičev : Božič Božiča, orehov: oreh oreha. gosponov: gospon gospona: gašp. 1, 420 Tiinotkeus posel go¬ sponov oprav]a. matij. l a 85 kada bi vse dovršili bili poleg zapo¬ vedi gospdnoveli , povratili su .se. (3) s nastavkom ski nekolicina adjektiva gradenijeh od riječi na el la: angelski: angel, zemelski: zemla, oselski: osel. angelski: petr. 214 popčvka kum se naklon anctelslci tomači. mil. kraj. 143 te si vu tvojem telu ančtelslcem Žitkom živela, kov. kemp. 185 vreden postane med angelskcmi koruši biti. gašp. 1, 664 suze pokornika vino jesu angelsko. prijatelski: matij. 2 b 135 kotonce neprijatelsko mišlene. vran. rob. 1, 149 o da bi vezda nazad povrnuti se mogel, kak prija- telskoga bi se bratom kazati kotel! zemelski: mil. kraj. 91 ne žive človek samem zemelskem krukom. kov. kemp. 171 tuliko človek bliže k bogu dohaja, kuliko da]e od vse radosti zemčlske odhaja. 264 obrni mi vsa zemelska na žuh- koču. matij. l a 180 koje oni za zemelsko mogučno i zmožno kra- Jestvo držali su. — Slično i: fr at er ski: frater. — Tako rado u adjektiva od riječi na ec : mrtvečki: mrtvec, vidovečki: Vidovec. Tf) s nastavkom ji: deteči : dčte deteta, telili : tčle telčta, človeči : človek človčka. človeči : mil. kraj. 103 bog si . . živi kruh nebčski na žitek dan človeči. zagr. 2, 131 vojska je žitek zloviči zvrhu zemlč. matij. l a 188 sijač je sin človečji. petr. 266 kam pak mrtva tela človečja hote priti po smrti? detbči: gašp. 1, 120 nemočno telo deteče na se je oblekel. S) s nastavkom tji pisanim i govorenim či gradeni od riječi na samoglasno: domači: doma. a tako od glagolskijeh osnova na a: pisdči : pisa-ti, orači: ora- ti. domači: mil. kraj. 108 zazavam da budeš milostiv mene i moje rodbine i družine domače, matij. l a 157 kak lubleno je. bilo negvo baratane s svojemi domačemi! e) s nastavkom en od riječi s ' na predzadnem slogu: konoplen: konopla, kositren: kositer. ‘Q s nastavkom en od tm>: siromašen : siromah siromaka, trpliven: trpliv trpliva, seguren : seguro (secur-us), betežen: beteg betega, že¬ lezen: železo, pravičen,: pravica, hudoben: hudoba, j* siromašen: matij. l a 218 Jezus bil je siromhšen. PRINOS K NAGLASU U SLOV. JEZIKU I HRV. KAJKAVŠTINI. 97 milostnem : matij. l a 126 primi molitvu verneh tvojeh milostivno. koc. fil. 1, 18 ostri su i heinilostmni. trpliven: koc. fil. 1, 54 koji nas trplivno pričekuje. — Tako i: protiven: kov. kem. 113 vnoga protima vu ovom Žitku se pri- pečaju. gašp. 1, 122 niti tak suprotivno ni telo duhu. 1, 207 ovak sehi suprotivne vu jedinosti prave vere skupa zveže. siguren: kov. kemp. 105 kotčri ob vremenu mira preveč siguren hoče biti. 181 bude pokoj seguren. gašp. 1, 845 zaruki mirovni i segurni bivaju listor med jednakemi. 1, 920 ako od ovud zdravo želeješ iziti i pred licem sina mojega seguren stati, potrebno bude . . . matij. l a 153 segurni budu. koc. fil. 1, 18 nas čine si¬ gurne da . . . betežen: petr. 174 ne potreben vrač zdravem bi dem, nego be¬ težnem. gašp. 1, 593 gde ostalo vreme beUžnem dvoreč je sprevajal. 1, 600 ostalo vreme v kloštru potroši betežne i vuznike pohajaj uč. 1, 674 k ovomu zdencu beUžne Judi dohajajuče prvo zadobivati zdravje zagleda, matij. 163 zveličitej Judem na smrt betežnem z rečjum samimi zdravje povrnuti more. pameten: pamet pamčti: matij. l a 103 budete spametni. l a 117 detca su spametna. l a 160 da bi spametnoga tolnača pitali. l a 102 gdo bude tak nespameten. koristen : korist koristi: kov. kemp. 47 sada je trud tvoj kori¬ sten. 225 vnčgi tak malo na ovu prekoristnu skrovnost misle. oholem: oboi ohola: matij. l a 218 oholno gledimo na one, koji od nas siromaškeši jesu. l a 77 oholno bi radi posledni iz pokolčna Abrahamovoga zvati se. žalosten: kao da je gen. žalosti: mil. kraj. 160 drugomu r6ž- nomu vencu jesu dane takajše petere skrdvnosti Žitka Ivristuševoga žalosne. gašp. 1, 829 žaldstnu vidčče poglavaricu sestre zrok ža¬ losti opitaju. 1, 162 zakaj tak dugo žalustnoga mene držala jesi? 1, 297 koji žalostnoga razveseli patra. 1, 794 koje zbog tovaruša pogubjenoga žalostne svojem kruto razveseli prihodom, matij. l a 97 koji vnogo jezer žalbstneh je razveselil. železen: babd. 233 Og kral žeUzni je špampet imel devet lakat dug, širok četiri. gašp. 1, 788 boki z bodččcmi žeUmemi lanceki prepasani vsigdar bili jesu. 1, 839 potrebni je sen prijemal z bo¬ dečem železnem pojasom na bokeh okružen. pravičen: gašp. 1, 617 videl je nesrečni Kain, da aldovi negoi i od sada zemje bogu alduvani nesu tak povčjni kak dari pravič¬ no g a Abela. 98 M. VApAVEC, sloboden : sloboda: gašp. 1, 16 ovak ostavil ne vu rukak slo- bddne na dobro i zlo voje nikove. matij. l a 143 da se ne bi za neprijatela slobodnoga i dopuščenoga vesela izkričal. turoben: matij. 2 b 70 vdovica išla je pri sprčvodu sina svoga čisto turobna. l a 29 budemo i mi vu ovom turobnom stališu zdi- havali . . . Ovako i adjektivi od riječi na el el: spasitelen: spasitel, pogi- belen: pogibel: pogibelen: matij. l a sen more biti takdj negda pogiMlen. l a 173 ako se to ne včini, tak segurno more biti za vas sed pogibelen. 2 b 24 na ovom putu moral je človek čez jedmi pogibelnu puščinu putuvati, koja vu stareb vremeneh zaradi vnogeb razbojnikov bila je pogibelna. spasitelen: koc. fil. 1, 12 ako iiegove mile ovčice k spasiUlnem vodam pobožnosti pripelam, prime moju dušu za svoju zaručnicu. 1, 34 nas na jedno spasiUlno posramuvane zaradi našega prišest- noga živleiia zazava. Tako i deki adjektivi na ehen, oven: duhoven, miroven. duhoven, teloven: matij. i a 169 pomočnik vu duhovneh i telo vneli potrebočah. miroven: matij. l a 107 da se slobodno i mirovno vu doinovinu povrnuti mogu. l a 170 on spal je mirovno. l a 174 da tak po mi- rovnom snu kreposti za delo skup sprave. stanovitehen: babd. ad 854 ako ga (pijanca) katar zagnavi sta- novito stanovitehno se skvari. svetoven: koc. fil. 1, 19 o svetovni Judi! Pamti: praveden: matij. l a 64 da bi pošteno i pravedno naka- nene bili imali. l a 79 z vsakem baračete pravedno. —- svetečni : svetek: petr. 23 polag običaja svetečnega dneva, matij. l a 109 kak je na dan svetbčni navadno bilo. Pamti i dalešni i dale.Mi (uz dalččni) matij. l a 100 vu vseh svojeb potrebbčah mogu dalesnu pomoč od boga čakati. l a 225 odišel je prež vsakoga dalešhega odgovora. Ima još priličan broj adjektiva s ' na predzadriem slogu s na¬ stavkom en (Min), koji su večinom složeni s prijedlogom ili nega- cijom ne a i imenom, kojim je osnova glagol ili opet ime, a sama možda ni ne dolazi. Evo ili nekoliko iz kiiige: dostojen: gašp. 1, 557 oveni vsaki dan dostojna lirdnu obilno deliti ni zamudil. krvoločen: koc. fil. 1, 19 pobožnost more sMdka trapleiia krvo¬ ločna i smrt istu (sladku) včiniti. navMen: koc. fil. 1, 33 koteri običajno živeju živlčhe i narodno, nazočen: matij. l a 47 Jezus niti hvali nazbčnoga prež zaslužena. 2 b 47 na veliko čudo vseh nazočneh. nemaren: gašp. 7, 791 vi kruto nemarni kažete se cesaru. nedoveden: gašp. 1, 857 k prvomu ga po silnom i nedovčdnom z ovoga sveta pretiranu pridruže. neizgovoren: gašp. 1, 837 mesto neizgovorneh strašneh muk. 1, 907 Židovi neba i zemje gospona neizgovornem spotom kakti nor- skoga i špotlivoga krala oblekli jesu vu raztrgani črleni plašč. nepresešen: gašp. 1, 831 način za dobiti strah božji bude pre- mišlavaie nepresčžne mogučnosti božanske. 1, 885 nepresežna do- 8 100 M. VApAVEC, brota božanska bila je ranena, koteroj da se zadovojno vučini, po¬ trebna tulikaj bila je zadovojščina nepresežna. nespreten: matij. l a 135 vu cirkvi istoj pri skupzdavanu ne¬ spretno drže se. nezdušen : matij. l a 61 anda su vsi ludi dobri i ne nikakvoga nezdiišnoga med vami. ničemuren: ničemur: mil. kraj. 54 da si ti mene ničemurnoga grešnika na tvoj kip stvorih 57 primi gospone ov mitjehen daar iz ruk ničemurnoga sluge tvojega, kov. kemp. 105 z ničemurnum dopadnostjum. 172 proti ničemurni i svetski znanosti, gašp. 1, 606 dojde vu Aleksandriju sudec Procopius, ničemuren krvolok. 1, 619 koteri žitek svoj vu greheh ničemurneh potrošili jesu. matij. l a 200 po svojoj ničemurnoj besnoči sami svoju muku povekšavali su. l a 239 po svojem ničemurnom živleiiu. koc. til. 1, 44 ja vam se odprisežem, o pomrie ničemurne i tešče! očivesten: matij. l a 88 kada bi Jezuš čast očivestnoga navučana bil počel. oduren: gašp. 1, 543 i vraži odurni čute muke. 1, 607 vrag odurna duhu ostdvivši odide. 1, 617 ter vendar odurni grešniki poganini nega pregariali jesu. matij. l a 150 beteg, koji kruto oduren i grustliv je. l a 53 od kojega preodurno bil je zbantuvan. ogruten : koc. fil. 1, 44 odvračam mene od razveseleria ogrutna. omrazen: koc. fil. 1, 35 potlam rte tebi odurne, omrdzne i gnusne vučini. osebiičen osebujen: sebe: petr. 280 jedno osebučno vračtvo proti navadnomu grehu. mil. kraj. 59 vu tvoju osebučnu obrambu dušu i telo moje preporučam. 60 vsakomu po sebe človeku osebučnoga andela jesi dal. gašp. 1, 684 štimali jesu da kaj osebujnoga od tak svetoga človeka pred smrtjum čuli budu. matij. l a 53 Ivan ov osebujni i nenavadni človek oglasil se je. otajen: matij. l a 155 v oku hegovomu nikaj ne otdjnoga. pobožen: gašp. 1, 442 vsi dobri i pobožni jesu sini božji. 1, 678 ovak plača sebi pobožnem Mathias. 1, 872 s. Benedik sebi pobož- noga vu nebesku odpela domovinu. 1, 890 ja jesem majka božja Marija, kotera meni pobožne nigdar ne ostavlam. matij. 2 b 80 kaj nam hasni, ako mi od svetek pobožneh i pravotvčrneh roditelov dohadamo, ako mi sami pobožni i pravotvorni nesrno ? l a 58 jesi li ti pravi krščenik, prav pobožni človek? podložen: gašp. 1; 900 ovak sebe i zemlu sebi podložna bole neba i zemle kra|ici podloži, gašp. 1, 557 je tuliku skrb tčla ovčic sebi podldžneh imal. matij. l a 123 on bil je iiim podložen. PRINOS K NAGLASU U SLOV. JEZIKU I HRV. KAJKAVŠTINI. 101 pohoten: matij. l a 212 evangelium pohotnomu človeku izraven suprotiven je. pokoren: gašp. 1, 849 oteč Jezušev vu vsem angelu pokbrnoga sebe ni zamudil pokazati, matij. l a 70 mi bi bili spodobni pohbrnoj deci. koc. fil. 1, 25 bese skušavana, da vu tom osebujno zapoved- niku svomu ne bi bila pokorna. ponižen: gašp. 1, 316 nigdo drugi nego ponižen od nih oslo- boden bude. matij. l a 60 ov ponižni človek ne se več preštimaval kak je bil. l a 53 s ponižnem valuvanem dopovedal je hman zido¬ vom, da . . gašp. 1, 670 grešni Saul suprot poniznomu Davidu. poslušen: matij. l a 125 gde on sebe proti roditelom poslušnoga je poka'zal. pospešen: koc. fil. 1, 16 pobožnost nas podiže takaj, da pospešno i s privo]nostjum vsa dobra dela koja moremo vučinimo. poškoden: koe. fil. 1, 17 zrak je na tuliko pošlMen , da ni mo- guče živeti dugo. potmajen: matij. l a 144 da bi vuzeiie pred ludstvom potmdjno spričati mogel. potreben: petr. 70 tak bese potršbno trpeti Kristušu. gašp. 1, 23 kaj naj bole lastovito je i potrebno vsakoj divojki. 1, 605 ja vam vsa potrebna dati boču. matij. l a 57 navučane ovo bilo je osebito ono vreme jako potrebno. povojen: gašp. 1, 126 povolna meni bude se trsil vučiniti. 1, 158 povolna bila su ova Smaragdu. 1, 678 vučemo se od ovud bogu povojne ponižnosti. 1, 889 spozna kak povojno bilo je majki božji pozdravlene angelsko itd. pravotvoren: matij. l a 80 vidi gore kod pobožen i tako tvoren s drugijem sastavinama: dobrotvoren, zlotvoren, čudotvoren itd. prekoreden: matij. l a 88 najdena jesu . . degova čuda tak preko- ridna da . . . prikladen: matij. l a 60 vsaki rukotvomik drži se za priklddnoga. radovolen: matij. l a 169 bilje radovojni pomočnik. i tako vblen u svim sastavinama. razumen: gašp. 1, 786 od vnogeh razimneh i poštuvanch Judi bi bil nagovarjan. matij. l a 133 moraju od drugeh spametnek. ra¬ zimneh ludi tolnača prositi. spodoben: matij. l a 73 mi bi bili spodi,bni pokornoj detci. tvrdokoren: matij. l a 102 ni se čuditi da riihova detca jesu trrdo- Jcorna. 102 M. VA^AVEC, sadovolen: matij. l a 133 odkud za tem vnogi put ze vsčma ne- sadovo\ni hišni zakoni vide se itd. XJ tako složenijem. adjektivima naglas cesto prelazi na p ri¬ je d 1 o g: dostojen: petr. 7 komu ja nčsem dostojen razvezati remena obu- teli hegove. matij. 2 b 87 neddstojno držane farizeušov proti zveli- čitelu. nar eden: matij. 2 b 43 kak ndredno i pobožno ne želi živeti, da . . 2 b 94 ovak ndredno i mertučhvo vesele zdržava i objačuje. nasladen: mil. kraj. 144 ter budem čul onu nezgovornu ndsladnu popevku, koteru ti vezda popevaš za tvojem zaručnikom. kov. kemp. 187 vse ti je nasladna hiža vekivečna. nastojen: matij. l a 181 kak ndstojno iskali su vučeniki pomoč od Jezusa. navaden: koc. fil. 1, 33 pripeča se gustokrat da navadne spd- vedi velikeh jesu falingi pune. kov. kemp. 103 misli vu milošči, kak thžen in vbog navaden si biti prež milošče. ndzloben: petr. 279 gda ti kakovo zlo na misel pride, po imene gizdavo, nazlobno . . . matij. 2 b 132 včinila je ile jalne i nddobne. prikladen: gašp. 1, 895 od kuda prikladno govori s. Anselmus o felix Maria! pripraven: gašp. 1, 302 videči na smrt priprdvnoga. rasboren: matij. l a 101 on je bil rdzborno, pobdžno, ččdno i pokdrno dete. razlučen: koc. fil. 1, 20 vperlci nisu drugo neg različne vrsti bogojubstva. kov. kemp. 177 o kak je dobro i mirovno od drugeh mučati niti nerddučno vsa veruvati. v-ugoden: petr. 283 da bogu vugoden sluga bude. kov. kemp. 111 o vugodna i vesela služba božja! zdhvalen: mil. kraj. 69 valujem, da sem ti . . . vsegdar kruto nezdhvalen bil. gašp. 1, 178 nerazumna ova beštija zahvalna sebe hotejuči pokazati svetomu Makaru velike ovce kožu je donesla. 1, 900 tak nedostojno sina božjega nezdhvalno juctvo prijemle. 1, 931 ti jesi on Zidov, o grešna i nezdhvalna duša, kotera obe tla na gori Kalvariji jesi nemilostivno hitila na križno drevo Jezuša. Naglas na slogu predpredzadiiem ili na ko jem slogu j oš dale prema početku riječi. Ovaj je naglas posv.e ovisan o naglasu riječi od kojijeh su ad- jektivi gradeni, dolazi dakle u adjektiva kojegod tvorke ili na- PRINOS K NAGLASU U SLOV. JEZIKU I HRV. KAJKAVŠTINI. 103 stavka gradenijeh od riječi s naglasom na predzadriem slogu, ako ta riječ, je li supstantiv, u genetivu, je li adjektiv, u sing. nom. fem. raste za koji slog, ili u adjektiva gradenijeli od riječi s naglasom na kojem slogu još dale prema početku riječi nego na predzadnein. Tu če biti dva tri primjera dovojno: lastavičin: lastavica. mašnicki: rnašnik: kov. kemp. 254 koteri čast mdšničku pre- jčli jesmo. kreposten: krepost kreposti: matij. l a 47 ar je bil človek pobožen i kreposten. Davidov: David Davida: petr. 2 hosana sinu Davidovomu! krdlevski: kr;i]ev krajeva: gašp. 1, 206 izhitil je sinagogu iz časti krdlevske. pdpinsld: papin: gašp. 1, 354 na stolec pak papirnici od boga bil je izebrAn ... do konca svoje pdpinske časti iz Rima ni odišel. zakonski: zakon zakona: gašp. 1, 612 zakonski stališ je olovo. sloboden: sloboda: gašp. 1, 121 ostaviti koja drugač slobodno bi činili. zdručnikov: zaručnik: kov. kemp. 267 prejako se veseli glasa zdručnikovoga itd. itd. Naglas na zadiiem slogu Naglas na zadiiem slogu je veoma rijedak a. otegnuti ima u riječi jedndk, onak ovale, pak go>pln i dečin , i u izvjestnom obliku jedlni, a i ovdje se u sing. nom. cesto govori na štokavsku otisnuti naglas: gospin dečin. jedndk: matij. l a 44 mislite da je Ivan človeku jedndk, koji na obodveh ramenah vodu nosi? l a 18 jednhkem načinom druge takaj zvezde potemneju. D 29 tek jedndko vreme i vura smrti nam jesu neznana itd. prečesto. ovak: ovdlcum: matij. 2 b 59 z ovdkum prekorčdnum žalostjum i skrbjum niti bude bogat niti srečen. dečin: petr. 290 to je konec katehismuša detčinoga. jedmi: petr. 112 ovo se vun nosaše mrtvec T jedlni sin matere svojč. 220 dika budi presvetomu trojstvu, vsem trem na vkup je- dinomu bogu. 233 b spomčni se kak je bog za jedinu Lucifera giz- dost iz neba v pekel poslal, kov. kemp. 98 ]ubav vu jedrno m naj- višem vrhu vseh počiva. b. otisnuti naglas dolži obično u adjektiva s nastavkom it: glasovit kamenit itd. nu vidi sprijeda. Osim toga dolazi precesto- krat u svili adjektiva na izvjestnom nastavku i d d, dga itd. kad 104 M. VApAVEC, treba da se što strogo izvjestno izreče, kao u nagovoru u vokativu, a navlastito u slučaju gdje Nijemcu rabi supstantiv složen od dva supstantiva n. pr. augenblick očnd megnene , schuldbrief dušni list, seelenheil dušnd zveličene , nachtruhe nočni pokoj, ordensleute re¬ dovni ludi itd. Povod tomu naglasu biče dužina sloga, koji je od dva u jedan stegnut. Evo nekoliko primjera vecinom iz kiiige. božanski: božanska: zagr. l a 219 onda ga božanska pravica je skončala. — božanski*: zagr. l a 202 da bi človek razmišlaval do¬ brota božanski*, — božanske: zagr. l a 219 jošče dvoje za svoje zveličene bojčči se oštre božanske pravice. divji: divje: petr. 132 zleze gore na devje fige drevo. gašp. 1, 541 je postal zvrhunaturalski vračitel vse maršice ne listor divje nego i domače. dober: dobri: kov. kemp. 138 razvedri me, dobri Jezuš, svetlo- stjum nutrne svetline. — dobre: petr. 10 na zemli mir budi ludem dobre vole. — dobrim: kraj. 230 jesi li se nad dobrum srečum tvojega neprijatela žalostil? drag: dragi: gašp. 1, 178 dragi opat Makari, kaj sem čineči, ne znam. duhoven: duhovni: kraj. 171 čisto nikaj drugoga n6 nego jeden duhovni venec iz duhovnega cvetja, kov. kemp. 2 ki bi duhovni bil, skrovnu onde slast bi našel. — duhovna: kov. kemp. 224 vu ovom šakramentumu daruje se duhovna milošča. 251 grusti mi se vsakotera i duhovna radost. — duhovnoga: kov. kemp. 103 niti ne vu tom listor duhovnoga napredka, 195 nesem vreden razve- selenja tvojega niti kojčga duhovnoga pohajaiia. — duhovne: kraj. 181 ni duhovnč hrane nč dužen popustiti jeden mesec. petr. 235 tčlo Kristuševo dušu našu hrani, krepi i povekšava vu jakosti du¬ hovnč. ■— duhovnim: kov. kemp. 214 rčdko koga zvršenum du¬ hovnimi lubavjum lubiti znaj u. 260 ako ne bi ze vsem vesčlem i duhovnumi hlepostjum telo tvoje prijčli. — duhovna: kraj. 22 ova oružja duhovna daje pred nas s. Pavel. — duhovnem: petr. 290 svojem ovcam duhovnem na znane daju. — duhovnih: kov. kem. 42 ne pogubi ufane vu duhovnih napredek činiti. dušni: dušna: kraj. 281 potem toga dušna hrana je Kristuševo telo. — dušnd: kov. kemp. 4 čisto dušno spoznane veliko proti bogu daje zaufane. petr. 237 kotere navuke je male detce i drugem nevmrtelnem ludem na dušno zveličene znati kruto hasnovito. habd. ad. 413 krivo zaiskanp blago neprestance dušno spoznane oblada. 429 za hihovo dušno zveličene milo zdihavajuč. -— dušnoga petr. PRINOS K NAGLASU U SLOV. JEZIKU I HRV. KAJKAVŠTINI. 105 213 kruha našega daj nam vsakdennega: telu telnoga a duše duš- noga. — dušnomu: kov. kemp. 120 ako znaš, da bi mi škodilo niti dušrComu mojčmu zveličenu hasnilo, odnesi od mene takvu želu. — dušnim: habd. ad. 429 po dušnim spoznanu. kov. kemp. 139 obilnost hvale tvoje zvenči vu čistom dušnom spoznaim. dužen: dumi: petr. 102 vzemi tvoj dumi list. gašp. 3, 422 vzeme list dušni pokojnoga i drugoč dojde terjat vdovicu. glaven: glavni: kov. kemp. 236 bog onde glavni je početnik.— glavna: kov. kemp. 231 ova je glavna verne duše radost. — glavno: matij. l a 57 čekane vremeniteh dobrih bilo je dugovaiie glavno. ■— glavnu ; gašp. 1, 245 o trojakeh bi cirkvu glavnu dala zmetati. — glavne: gašp. 1, 687 četiri jesu kreposti glavne ili petne. — glavnem: gašp. 1, 667 k zidovom dojduči, glavnim ne- prijatelom, proda Kristusa. godoven: godovni: zagr. l a 583 Cajus Caligula cesar izvrgel je bil iz šenatorije vse šenatore listor za to, da samo jenkrat prepu¬ stili su bili obslužavati riegov godom1 den; pa tako kao subst. go- dovno: zagr. 1, 583 negovo godovnd je obslužaval Julius. ludski kad znači alienus: lučko: zagr. 5 b 249 nekoji silum kod tolvaji lučko grabe. — luckoga: petr. 244 hudem ogovorom po¬ štena luckoga ne vraži, kov. kemp. 188 težko ti se vidi poleg nag- neria luckoga držati i vse lastovito štimarie ostaviti. — (udske: zagr. 5 b 75 prež lučke škode. — ludskum: petr. 223 z luckum ženum ne praznuj. — ludskem: kraj. 230 jeli si se iz nenavidnosti nad luckem kvarom veselil? — ludskd: zagr. 1, 347 najvekši greh je dobra dela lučka na zla obračati. — ludske: kov. kemp. 38 ne puščaj se vu lučke posle. 238 za sob um križ nosi, da (ucki pre- grčške oplače. — ludskem: habd. ad. 275 dobi se čim luckem očim draga moreš biti. miroven: mirovno: Belostenec lex goščeiie 13: goščene mirovno ili pomireha convivium pacificatorium. morski: morskega: petr. 3 pred burkahem morskega šuma. zagr. 1, 218 zagrešil sem zvrhu broja pčska morskega. morske, kraj. 49 molitva pravičnega morski slape taži. - morskih: gašp. 1, 853 barka od vetrov i slapčv morskeh razbita. muški: mušlcoga: petr. 13 koteri ne od voje muškoga spola. 280 budi ženskoga budi muškoga spola. — muškeh: gašp. 1, 634 pet sto muškeh a tri sto i trideset ženskeh glav krvoločni sudec na drobne falatce zapove raseči. 106 M. VA^AVEC, nebeški: nebeškem: gašp. 1, 818 v. ovem nebeškem darom za- dovolen. nočen: nočnomu: kraj. 78 ovem zakonom budu se k nočnemu pokoju pripravlali. — nočna: petr. 9 behu pastiri vu istom ladaiie skoznujuči i čuvajuči nočnd skoznuvana nad čredum svojum. — nočnč: zagr. 2, 240 gdogod ov kamen pri sebi nosi, od nega tira zle šene, nočne strahe i mrake. nožen: nožne: gašp. 1, 794 zapove vsem nožne kosti potreti. očni: očnd: zagr. 5 b 2 kada je mogla duša negova vsako očno rnegneiie videti.— očnom: kraj. 164 vu jednom očndm megnenu. — očndga: mil. kraj: 151 ni drugoga vu nem od gizdosti ter telov- noga i očndga poželena. pečni: pečnimi: ,nu je naganal Mikal s pečnimi vilicami 1 Jabla- novci. polovni: polovne: Skvorc 288 polovne cigle za cele broje. prešestni: prešestndga: kov. kemp. 114 niti ne bude Spomenka prešesndga vesela. — prešestne: gašp. 1, 656 prešastnč svoje grebe plačuč večkrat reč je pogubila. — prešestneh: gašp. 1, 655 taki zbog prešestneh grehov iz očih obilno zvirajuče suze turobno ob- leju lice. prišestni: prišestnd: petr. 76 kotera jesu prišestnd, nazveščal vam je bude. redoven#: redovne: zagr. 1, 222 kaj ti se vidi od jedne redovne peršone, koja se je hotonce zaprla vu jeden klošter? — redovnoga: kov. kemp. 75 nigdar nesem koga tak redovnoga i pobožnoga našel, koji . . — redovnem: gašp. 1, 650 več je veruvati redovnem nego sveckem ludem. sadoven: sadovna: zagr. 2, 179 sem obečal ne ne kot sadovna dreva nego kot pisana dva tulipana pred oči postaviti. — sadovneh : zagr. 2, 178 kuliko lepeh cvetučeh i sadovneh drev se vidi vu onom trnacu! skradiii: skradhu: gašp. 1, 684 na skradnu vuru dohajajuči vu- čini dozvati bratju svoju. stranski: stranskoga: gašp. 1, 808 da bi vsaki dan strahskoga putnika k stolu svojemu jednoga prijemal, pripeti se da . . . svetski: svetski: kraj. 71 gda ti posel tvoj svečki prepusti. — svetsko: kraj. 71 to zvršlvši moreš pojti na tvoje delo svečko. — svetsku: kraj. 79 ako si gde kakovo dobro delo včinil s hudem namenenem rekši na hvalu svecku. — svetskoga: petr. 280 jeda tvoj navadni greh izhada iz poštenja sveckoga? — svetske: kraj. PRINOS K NAGLASU U SLOV. JEZIKU I HRV. KAJKAVŠTINI. 107 62 moje okorno srdce od svečki jubavi odtrgava«. — svetskomu: kraj. 169 molitva suproti sveclcomu skušavahu. — svetskem: petr. 232 b ki na ovom svete poleg svoje voje sveckem blagom živeše. — svetski: kraj. 171 venci svečki se devojačkeh glav pristoje. — svetske: petr. 222 svečki posle odvrgši. — svetskd: kraj 170 daj mi, da odurivši poželena svečka pobožno živem. — svetskem: zagr. 1, 22o kaj nam sveckem Judem je smeh, to tem takovem smrtni greh. tatski: tatskum: gašp. 1, 943 sina s tatskum listor oblečenoga opravum na galge je odsudil. telni: telnoga: petr. 203 kruha našega daj nam vsakdennoga: telu telndga a duše dušndga. teloven: telovni: kov. kemp. 198 telovni človek nutriiega človeka slobodu ne zna. 200 natura manikuvarie i telovni pokoj hibi. — telovnu: petr. 279 ne prepusti, da hegoveh britkeh muk krvnoga prelejaiia vrednost vu tebe pogine za vražju vo]u i za jednu malu ničemurnu nasladnost telovnu. ■— telovnoga: kov. kemp. 203 ko- tčra človeka z telovnoga duhovndga viičina. — telovne: zagr. 1, 220 naj ne bu nijedne nasladnosti telovni, koje mi ne hi užili. 363 smo se borile proti krvi telovne. — telovnum: gašp. 1, 660 cčleh sedamnajst dan z nikakvum hranum telovnum objačena du- šicu svoju spusti. — telovnem: kraj. 75 si me proti vsem mojem telovnem i duhovnem neprijatelom ogradil. vekivečen: vekivečni: kraj. 92 hvalu dajem tebe, vsemogiiči vekivečni gospone bože. 86 pokoj vekivečni daruj him. gašp. 1, 162 odišla si vu žitek vekuvecni. — vekivečnu : petr. 278 bog je prvoga človeka za samu jednu nepokornost iz raja van zegnal i na vekivečnu smrt osudil. — vekivečnoga: kraj. 86 vu vekivečnoga blaženstva bratovčinu priti dopustiš, kov. kemp. 224 kade i obilen vekivečnoga zveličena sad se zadobiva. 203 ova milošča je zalog vekivečnoga zveličena. 206 vredni postaju Žitka vekivečnoga. 196 kaj sem vreden za grehe moje neg pekla i ogiia vekivečnoga f 1 — vekiveenomu kov. kemp. 275 kojega tebi vekivečnomu otcu za nas alduval jednovečni sin tvoj. vekivečna. peti. 102 da primu vas vu vekivečna prebivališča. — vekivečnem: petr. 142 Žitkom vekivečnem ladal bude. — vekivečne: petr. 213 prosti nam muke vekivečni peklenske. vlasten: vlastnum: kraj. 141 ki si mene tvojum vlastnum krvjum odkupil. — vlastne: petr. 85 svoje vlastne ovce imenom zove i 108 M. VApAVEC, vun je vodi. I gda vlastne ovce vun pusti, pred nimi hodi. — vlastna: petr. 12 vu svoja vlastna je prišel. voden: vodene: gašp. 1, 358 postavi potlam palice vu žlebe vo¬ denj kamo čredo hodilo je na vodo. vremenen: vremenna: petr. 271 molitva vsakovremennd proti smrtnem grehom. — vremennu: kraj. 355 znam da sem zaslužil telovnu i vremennu muku. zemejski: zemelskoga: gašp. 1, 17 ga je taki iztiral z veseja onoga zemelslcoga. — zemelskom: gašp. 1, 667 vu raju zemelskom. zmožen: zmožni: kraj. 165 sveti i zmožni bože! stal je vrag proti mene. — zmožndmu: kraj. 69 hvalu dajem zmožnemu bogu. — zmožniim: kraj. 270 ki si mene tvojum zmožnim rukum iz ništara na ov svet dal. zubni: zubno: petr. 230 b onde bu nad tobum tuga, žalost i plač i zubno škrgutane. gašp. 1, 611 Apolonija žuhko i strašno zobno strgavane je podnesla. žarek: žarki: petr. 197 na vrni se z miloščum v žarld purgato- rium. 238 išče je stokrat strašneši žarki ogen peklenski. 239 gda te žarki ogen ze vseh stran žgal bude. žejen: želni : petr. 202 hodi prihodnik preželni itd. Ovako se naglašuje obično i vrli: ti si vrli človek, pa tako do- lazi i u knizi: kov. kemp. 259 koji drugi narod je tak vrli kak je to luctvo krščansko? — koc. fil. 1, 25 zagovor je vučinila, da stanovitoga vrldga človeka n&pute i ravnaiia obdržavati hoče. Pamti. Uz završetak sing. gen. oga, dat. omu, plur. istr. imi dolazi često ega emu emi i ovi oblici mogu imati naglas na e i to obično otegnuti kratki (rijetko "): ega emu emi. Nu tako kao da se mogu naglašivati samo oni adjektivi kojima je glavni naglas otegnuti, a ne otisnuti, ako ostaje nepromijerien u svim oblicima, dakle čist, ali čista: čistega čistemu čistimi; živ, ah živa: živčga vivemu živemi; čuden, ali čudna: čudnega itd.; kratek: krat¬ kega itd.; mrtev: mrtvega itd.; krajev: kralevega itd.; bbgat bo¬ gata : bogatega itd; železen: železnega itd.; okrugel: okroglega itd.; gospodarev: gospodarevega itd.; ali samo : hižni: liižnega , mački n: mdčkinega, bažulov: bdžulevega , kamenit: kamenitega itd. n. pr. božjega gašp. 1, 900 razžalostila se je kruto devica Marija, da tak nedostojno sina božjega nezahvalno Juctvo prijemle itd. PKINOS K NAGLASU U SLOV. JEZIKU I HRV. KAJKAVŠTINI. 109 Naglas u komparativu. Adjektivi, kojima se komparativ gradi od pozitiva na s u g 1 a s n o, imaju otisnuti naglas na prvom slogu: bolši debši dragši dugši (duli) glibši gorši hrli menši vekši rajši itd. n. pr. kraj. 101 drdgša je od dragoga kinča. 105 slddša je obrh meda. kov. kemp. 9 trsi se raji od bojega poučiti nego tvoje zmiseli nasleduvati itd. — Rijetko je n neutru naglas na zadnem slogu: duše uz dfiže habd. mar. 214 najemni na duše vremena meštri. 320 kteri jenkrat vu pekel zajde, duše tamo bude, nego su vsi ovi nesrečnih let mili¬ joni - brše uz brže: pav. ovc. 36 s čem se hršč bravi podčiste, s tem leže ovu bol pretrpe. Adjektivi kojima se komparativ gradi od pozitiva u obliku na e, imaju obično na tom e otisnuti naglas: bistreši i bistrejši. Veoma rijedak je u neutru na zadnem slogu naglas: leesneje: pavi. ovc. 9 leesneje nego drugda ovce na pašu pognati se moraju. Za neutr. eje dolazi krni oblik ej : očivestej: perg. 2 kako se to ,ochi- ueUey‘ protumači. 6 ,ochiueCtiei l budemo govorili — pravej: perg. 7 za to se ne pravo imenuj u devojke odvetek, nego se ,prauei l ostanki imenuj u itd. — Dolazi i bez j samo e: hitre , kov. kemp. 175 ako v kakvu nevolu zajde, hitre se po tebi zvadi. S tim ispo- redi: ne za neje non est, pak čte lege kov. kemp. u predgovoru III. ne hlepi vnogo na jenkrat čteti niti ne čte naglo; z redom pak ne preskakce čte knižicu. Evo primjera iz khige: batriv: batriveši-. kov. kemp. 210 batriveši budi. bedast: bedasteje: vran. 2, 32 jedno bilo je bedastčje od drugoga. bel: beleši : gašp. 1, 905 meso liegovo od snega belčše s krvjum zalejano vu hi je plavalo. bister: bistreši-. matij. 2 b 176 naj bistreši razum obdržahe ovo potvrdavati mora. — bistreju: kov. kemp. 172 bistreju razumnost malehnem dajem. blažen: blašeneje : kov. kemp. 201 milošča blašeneje dati siuli neg prijeti. bližen: blišneši-. kov. kemp. 215 vsi svetci, kuliko višeši. vu diki. tuliko ponizneši sami vu sebi i meni blišneši i jubjeneši jesu. — blišneji : kov. kemp. 150 kada ti štimaš, da si daleko od mene, večkrat sem blišneji. bogat: bogateši: matij. 2 C 151 ov človek je bogateši neg ste vi. — bogatešega: gašp. 1, 846 gdo zmed roditelov jedinorodem kčeri 110 M. VApAVEC, svoji ne bi odebral zaručnika naj bogatišega, vu krepostih naj zvr- šenešega? nigdo pak ni imel (ublenešu kčer nego oteč bog nebeški devicu Mariju, koja postala je mati sina božjega, anda stanovito držati moramo, da naj sveUšega, naj obilnešega vu krepostih ode¬ bral je hoj zaručnika. Greh bi bil misliti listor, da ne bi materi svoji bil dal naj spodohnešega zaručnika. Od kuda naj razunineši govore navučiteli, da s. Jožef bil je naj čisteši vu divojačtvu, naj glubši vu ponižnosti, naj vruččši vu lubavi. — bogatiji: kov. kemp. 70 naj bogatiji je, ki je dobro z Ježušem. bojazliveji: kov. kemp. 74 rajši budi bojazliveji vu vseh čineh s vojeh. brz: brzeši: vran. 2, 43 koteri brzeši bili su. čeden: čedneši: matij 2 b 96 s kem je človek vludneši i čedneši, s tem bole preštimava se. l a 102 da budu vsaki dan čednčša. — čedneji: kov. kemp. 74 rajši budi čedniji vu vseh čineh svojeh. čist: čisteša: kraj. 310 ti prijevši svojega sina jesi čisteša po¬ stala. matij. 2 b 28 iz o ve knige kakti naj čistešega zvirališča mogu se vsi Judi okrepiti. — čisteji: kov. kemp. 157 čem čisteje bude nakaneria oko, tem stalneje se hodi med vsakojačkem težin vihri. 222 med naj čistejem telom tvojem. črn: črneši: habd. mar. 313 onda ga črneši od vuglena harapi popadohu. čudnovit: cudnoviteši: gašp. 1, 853 spoznala je čudnovitišu po¬ moč s. Jožefa žalostna gospa. čutliv: cutliveši: matij. 2 b 201 koja zmed vseh kaštig je naj čutliveša. čvrst: čvrsteši: matij. l a 110 ne ostane li ono, kaj se jeden vu mladosti navči, čvrsteše i dugle vu srcu i pameti? — čvrsteje: kov. kemp. 103 ovomu hotenu ne se čvrsteje priklopiti, vran. 1, 39 da mu čvrstije stal bu, privčže ga. debel: debeleši: gašp. 1, 812 spusti se tuča od vsakoga debelčša oreha. dičen: dičneši: gašp. 1, 890 zreti od prveh vnogo dičeneši šereg. dobrostiven: dobrostivneši: matij. l a 28 dajte hvalu naj dobro- tivnešemu otcu. dostojen: dostojneši: kov. kemp. 266 želem te prijeti z najdo- stojnešem načinom. gingav: gingaveši matij. l a 126 roditeli naši jesu svaki dan stareši i gingaveši. gašp. 1, 583 odkuda vnogi vu duhu gingaveši nega kruto pregahati začnu. PRINOS K NAGLASU U SLOV. JEZIKU I HRV. KAJKAVŠTINI. 111 gotov: gotoveši: gašp. 1, 563 znaj mene gotovešu vse muke tvoje podnesti. gust: gusteje: kov. kemp. 35 vnogem je liasnoviteje, da nesu ze vsema prež skušnih, neg da je gusteje trpe. gašp. 1, 662 z gu- stejem nemilem bijenem tovarušicu na to je spravil, da vu otčinsku je hižu odišla. — gušceje: gašp. 1, 651 simo od vseh stran vuče- niki dohajali jesu, a naj guščeje pako s. Pavel. hasnovit: hasnoviteši: kraj. 277 ne mogel nam zveličitel naš na ove zemle ostaviti bolšega niti hasnovitešega daara od šakramenta presvčtoga tela svojega. — hasnoviteji: kov. kemp. 62 človek mi¬ roven je hasnoviUji neg dobro vučen. 45 o žalost, da ovo hasno- viteje ne trošiš. hiter: hitreji: kov. kemp. 116 hitreje zvunski neprijatel se oblada ako . . . 247 hodi hitreje spoveč se. koc. 1, 10 naravska Jubav hu čini hitreju. — hitre: (za hitreje) kov. kemp. predgov. IV. ako pak neodlačlivi posel takov čas ti prepreči, sproti ga kaj hitre moreš nadomesti. 248 kaj hitri moreš mudrosti se odtepi. 175 ako v kakvu nevolu zajde, hitre se po tebi zvadi. hudoben: hudobneši: matij 2 b 205 kak naj hudobneše suprot stavjali su se. — hudobneji: kov. kemp. 178 koja se naj kudobnije zmisliti mogu. imenit: imeniteši: mil. kraj. 175 vu kom se krščanskoga navuka imeniUši kotrigi zadržavaju. istinski: istinskeši: matij. l a 47 hvala, koju Jezuš dal je Ivanu, je s tim istinskeša, kajti ... 25 istinskeše pelde od zmožnosti zve- ličitela dati mogučni nismo. izvišen: izvišeneši : kov. kemp. 223 vu prijetju naj izvišenišega tšla Kristuševoga. matij. l a 6 našla je obramb u pri naj izvišene- šemu našemu biškupu. iz vučen: izvučeneši: vran. 2, 218 naj zvučeneši orači, jaklen: jakleneji: koc. 1, 2 ovak preveč rastresa razuma, koten z dugovahi biti zavjet jaklenejemi mora. jasen: jasneji: kov. kemp. 40 jasneje vidi krščanske krhkoče falinge. kesen: Jcesneši: matij. l a 110 vu kesnešeh letah. 237 koji k spo- znariu boga kasneše dojdu. — kesneji: koc. 1, 10 niti je za to kesneja, dapače hitrčja. gašp. 1, 718 malo kesnSje zadni pariskoga biškupa zapisek je izvršil. __ koristen: koristneji: kov. kemp. 4 ovo je naj konstmji navuk. 112 M. VA^AVEC, krotek: krotTceši : matij. 2 b 194 da bi krotMše i vludneše od nega dug potrebuval. lastovit: lastoviteji : koc. 1, 8 pred oči mečem, kak ona kreposti k nenomu napredku lastoviteje obvršavati mora. lublen : lubleneši : matij l a 230 imamo i mi naše zvahe vu boga naj lub^enešega vinogradu na svetu. vran. 1, 139 naj lubleneše vsigdar nakanene ima. lut: luteši: gašp. 1, 662 človek od risa luteši. matij. l a 205 s tem luteši postali su. marliv: marliveši: matij. i a 60 drže se za marlivčše nego su . . vsaka suseda hoče biti naj marliveša. ■— marliveji: gašp. 1, 808 ov osupden marliveje pregleda sedčče. milostiven: milostivneji : gašp. 1, 852 patriarka vse naj milo- stivneše nagovarja. 1, 891 mati naj milostivneša, spomeni se, da si branitelica grešnikov. — milostivneji-. gašp. 1, 491 krvolok nemilo- stivneje devicu drapati zapove. miren: mirneši : matij. 2 b 129 jošče srečneši, mirneši i veselčši budemo. — mirneji: koc. 1, 23 skrb na družinu mirneja postane. miroven: mirovneši: vran. 1, 194 mislemo rajše kaj veselešega da s tem mirovnišem srdcem otcu našemu . . . zahvaliti moremo. mirovneji: gašp. 1, 503 veruj, da cesarstvo tvoje bi bilo vnogo stalneje i mirovneje. močen: močneji: kov. kemp. 53 marliv naslednik, akoprem več ima zleh nagnen, močneji bude za napredek činiti. 218 naj moč- nčja je radost slugov tvojeh. mogučen: mogučneši : vran. 1, 76 bog je naj mogučneši. — mo- gučneji: kov. kemp. 131 vrhu vseh si ti sam naj mogučneji. mrzek: mrzeši: matij. 2 C 72 naj mrzečem nasladnostjam povdani. muder: mudreši: matij. l a 60 vsaka suseda hoče biti naj mu- dreša. habd. mar. 72 kak se je vnogim od tebe mudrčšem pripetilo. nabaden: nabadneji: vran. 1, 103 zmed oveh kosti zebral si je naj jakše i naj nabadneje. nemil: nemileji : habd. mar. 181 vidim da nemileje i strašneje neprijatel moj proti čistoče moje se bori. neploden: neplodneši: vran. 2, 19 za stanuvane svoje skoro naj neplodnešu stran medimorja je si zebral. nesrečen: nesrečneši: vran. 1, 30 jeli ni naj nesrečneši? nevojen: nevolneši: matij. l a 180 s tem nevolneši postanu. nizek: nizeji: kov. kemp. 204 genutje ne sebi ostavjeno na zlo i nišeša vlčče. PRINOS K NAGLASU U SLOV. JEZIKU I HRV. KAJKAVŠTINI. 113 nutrhi: nutrneji: kov. kem. 203 kuliko natura više se stčže i kida, tuliko vekša milošča se vleva i vsaki den nčvemi poh&jaiii nutrneji človek, poleg kipa božanskoga, prenapravla. 199 od naj nutrnije rasvečenoga človeka. obilen: obilneši: petr. 97 ako pravica vaša ne bude obilnčša nego je piscev i farizeušev, ne vlezete vu nebčsko kralestvo. — obilneji: matij. 2 C 94 kojem bog obilneje blagoslavla. očivest: očivesteji: kov. kemp. 130 kak strašno svčt bludi, oči- vestije vide. odičen: odičeneši: gašp. 1, 682 tela bila su prenašana na odi- čeneše mesto. — odičeneji: kov. kem. 78 naj vekši svetci pri bogu naj menši su pri sebi, i kuliko odičeneji , tuliko vu sebi poniznčji. odprt: odprteši : matij. 2 C 136 vu kojem Jezus sebe odprteše za mesijaša očituvati bi hotel. oduren: odurneši: gašp. 1, 898 spoznala je krajevsku dečicu z naj odurnčjšum i naj špotlivčšum smrtjum pogublenu r&spetu. matij. l a 92 gdo je bil pri isteh Židoveh odurnčši , nego hara- čari ? 2 15 134 takova hmanoča more se od naj odurnešega človeka misliti. osebujen: osebujneši: matij. 2 b 40 naj osebujnčšu skrb bi imali za zadobiti nebeško kralestvo. oster: ostreši :. matij. l a 72 zbog malih pregreških naj oštrešu pokora činih su. — oštreji: kov. kemp. 30 čem ostreje sebe premisli, tem se bole žalosti. 48 vu kojeh človek bole je grešil, vu oneh ostreje bude kaštigan. — oštre: kov. kemp. 33 vsako obdržavarie ostre doprinašati. otajen: otajneši : matij. l a 209 očituval je večkrat nihova naj otajneša mišična. pameten: pametneši: matij. l b 108 vučili su naj pametneši med ni mi. — pametne: kov. kemp. 126 čem se bole trpleiiu pripravlaš, tem pametne činiš. pazjiv: pazliveši : matij 2 b 146 Ivan krstitel včinil je svoje jednodobne zarad peršone hegove jošče pazliveše. plahovit: plahoviteši : vran. 2, 230 plahoviteši od nih bežali su vu čune. plemenit: plemeniteši: gašp. 1, 562 gde najde Agatu od pošteneh kruto plemeniteh poročtenu roditelov za to tulikaj naj plemenitešu , naj bogatešu naj lepšu i naj poštenčšu. pobožen: pobohtešt: gašp. 1, 709 mi pobožni i svetišč kotnge z jeziki naše'mi otepati prestanemo, matij. l a 83 jeste h po pokori 114 M. VA^AVEC, bolši pobomeši ? — pobosneji : kov. kemp. 33 za to se moramo pobošneje držati. podoben: podobneši : kov. kem. 223 plesal je naj podobneši kraj David. pogibelen: pogibelneši : matij. l a 150 on nenazočibitni tak4j naj pogibelnčše betege zvračiti more. — pogibelneji : kov. kemp. 44 strahovito je vumreti, možebiti pogibelneje bude duže živeti. poglaviti: poglaviteši : habd. mar. 157 vnogi svetci vekši i po¬ glaviteši glas jesu dobili po velikeh betegeh. 179 ka je bila med vsemi ženami naj poglaviteša. ad. 281 na tuliko ga je gizdost na¬ pela, da se je od otca svojega Salomona zmožnešega, jakšega, po- glavitešega i spametnešega držal. pokojen: pohojneji : kov. kemp. 152 kaj je od priprostoga oka pokojneje ? pokoren: pokorneši: matij. l a 101 da budu detca vsaki dan po- korneša. ponižen: ponimeši : matij. l a 58 s kem je srdce ponisneše, s tem . . . gašp. 1, 888 ne tak, naj ponisnčša devica!.. za podanem naj ponisnSšem privolenem . . — ponisneji: kov. kemp. 74 rajši budi ponimeji zbog dara. 77 po koji vsigdar ponimeji se najdem. potreben: potrebneši: vran. 2, 175 prebral je ova i kakti naj potrebneša z sobum vzeti odlučil. — potrebneji: vran. 1, 179 našel je nekaj, kaj nemu potrebnSje bilo je kak jedna papiga. povojen: povolneši: matij. 2 b 178 otcu negovomu povolnešega glasa ne bi mogli donesti. — povolneji: kov. kemp. 259 nega česa drugoga, kaj bi povolnčje daruvati mogel. prav: praveji; habd. mar. 87 ne li on ze vsema i norske i vražje nature, ali praveje rekuči, ne li on vnogo zločesteši od samoga vraga? pravičen: pravičneši: matij. 2 C 199 farizeuši veruvali su, da su oni naj pobožneši i naj pravičneši zmed vseh Zidovov. — pravič- neji: kov. kemp. 63 pravičneje bi bilo, da bi sebe tužil. preštiman: preštitnaneši: matij. l a 53 tak preštimanešem kak i priprostem Zidovom pokoru nazvčšča. — preštimaneji: kov. kemp. 50 onda preštimaneje bude za ništar držahe bogatstva, neg vsi kinči. prijeten: prijetneji: koc. 1, 23 tak vsaki postane vu svojem sta- lišu prijetneji. kov. kemp. 87 nikaj bogu prijetneje ne, kak da rad trpiš za Kristuša. 214 vnogo prijetneje čini, koteri . . . prikladen: prikladneši: matij. l a 35 iz nijednoga človeka vust za vse Judi i stališe priMadneši navuki izišli nisu, kak iz vust PRINOS K NAGLASU U SLOV. JEZIKU I HRV. KAJKAVŠTINI. ] 15 Ježuša. gašp. 1, 670 koji spoznali jesu Matijaša k apostolski časti priJcladnešega. priličen: pnlicneši: vran. 2, 38 za ovo priličneše vučiniti, izrezal si je stupalnice. — prilicneji: gašp. 1, 781 ako prilično je vernost izkazati sveckomu cesaru, priličneje bude i nebeskomu. pripraven: pripravneji: kov. kemp. 97 po milošči za pustiti se pripravneji postanem. priprost: priprosteši: matij. 2 b 57 bog pusti nim priprostšša pomenkati. l a 36 kreposti ove more naj priprosteši človek zvr- šavati. pristojen: pristojneši •• matij. 2 b 16 odgovoril je tak, kak štimal je, da namišlenu Ježuša naj pristojneše bude. — pristojneji: koc. 1, 34 priliku daje našemu otcu duhovnemu, kak pristojneja k na¬ šemu stališu nam pod4 opominaha. prostran: prostraneji: vran. 1, 185 dvorišče svoje prostranšje napravi. prvi: prveši: kov. kemp. 102 poprimi jakost močneju od prveše. matij. 2 e 208 tak se je sramuval zaradi prvhšega svojega živleha. l a 226 zadiičši s prvešemi jedniiki budu. — prveji : vran. 1 predgov. poleg dopuščena prvejeh dužnostih trsil sem se zahvalen domovine sin izkazati. pun: puneši: kov. kemp. 98 nikaj od lubavi nč puneše. pust: pusteji: vran. 1, 113 stranke ovakove medimorja hegovoga bile su naj pusteje. radovo]en: radovolneši: matij. l a 10 ludstvo nikaj radovofneše ne posluša, kak . . . ran: raneši: matij. l a 226 na to se paziti ne mora, je li jeden kasnčše ali raneše k spoznaiiu Ježuša dojde. 238 koji raneše k tomu došli jesu. raven: ravneši: kov. kemp. 207 ja sem put naj ravneši. razumhv: rammliveši: matij. l !l 210 kak naj razumliveše jim je dopovedal. redek: redlceši: matij. l a 100 to redkeše na ladariu kak vu va- rašeh pripeča se. seguren: segurneši: kov. kemp. 98 segurneše je, da . . se- gurneji ■ kov. kemp. 103 tebč je hasnoviUje i segurneje pobožnosti milošču skrivati, vran. 1, 14 vu kojem bi segurneje kak na drevu počivati mogel. silovit: siloviteši: vran. 2, 193 koten posel se nemu naj sihri- Uši je videl. 9 116 M. VApAVEC, siromaški: siromašlceši: matij. l a 218 koji od nas sirotnašMši jesu. vran. 1, 149 naj bi naj siromašMšega prosjaka za družtvo imati mogel. skoznovit: skomoviteši : kov. kemp. 246 proti vsaki skušni slco- moviteši vreden postati. skrbjiv: skrbliveši : matij. 2 b 96 s kem slcrbliveše človek hvalu ludih išče, s tem mane svoj cil zadobi. slab : slabeši : matij. 2 b 127 zdravje postaje polagano slabeše. — slabeji : gašp. 1, 779 de pobožnost nikak slabeju vučiniti nisu mogli. sladek: sladlceši : kov. kemp. 264 o naj sladMši gospodine! sloboden: slobodneši: matij. 2 b 86 vu ovakveh prilikah večkrat slobodneše govori se. — slobodneji : kov. kemp. 54 koteri slobod- neja i slabeša išče, vsigdar v stiski bude. 152 kaj je slobodneje od onoga, ki nikaj ne žele ? — slobodne : kov. kemp. 35 da na zva- nešna razveselena slobodne ne odvinu. spameten: spametneši : habd. ad 290 neg se je jeden nad drugem za bolšega i spametnešega preštimaval 299 da ih pak spametneši za norce držali ne budu. vran. 1, 77 ti od dneva do dneva vekša i spametneša postajala budeš. — spametneji : vran. 1, 2 želel je čuti kaj takvoga, kaj bi nega spametnejega včiniti moglo. 1, 20 hočemo videti, je li kaj spametneji postal. 1, 61 vsaki den spa¬ metneji postajemo. spodni: spodnesi: kov. kemp. 155 svetujem ti kupiti mudrost nebesku vsa ova spodneša poteptajuču. spodoben: spodobneši: matij. l a 95 trsemo se vsaki dan nemu spodobneši postati. srčen: srčeneši: matij. 2 C 80 jubav negova proti nam je vnogo vekša i mehkosrdčneša, nego je lubav naj mehlcosrdčnešeh roditelov proti svojoj detei. vran. 1, 213 ja znam, da se ti vnogo srdčene- šega bi pokazal. — srčeneji: koc. 1, 23 tak lubav med mužem i ženum srdčenSja postane, kov. kemp. 184 želem te naj sr ceneje vživati. srečen: srečneši: matij. 2 b 110 koji tebe srečnešega bi mogel včiniti. — srečneji: kov. kemp. 157 kaj srecnejcga želeti morem ? stalen: stalneji: kov. kemp. 157 čem čisteje bude nakanena oko, tem stalneje se hodi med vsakojačkemi težin vihri. gašp. 1, 505 veruj, da cesarstvo tvoje z dikum tvojum i korunum bi bilo vnogo stalneje i mirovneje. PRINOS K NAGLASU U SLOV. JEZIKU I HRV. KAJKAVŠTINT. 117 stanovit: stanoviteši: matij. 2 C 96 s kem boje nenavadna bila je ribarija, s tem stanoviteše štimali su, da nekaj mora znamenuvati. star: stareši : matij. l a 126 roditeli vaši jesu vsaki dan stareši. stareji: kov. kemp. 10 niti ti naj ne budu nedopadne prilike starejih. . strahovit: strahoviteši: matij. l a 24 reči negove budu strahovi- teše nego grmlavica. strašen: strašneši: gašp. 1, 726 ako boli poroda podnesti ne moreš, kak strašneše muke podjeti budeš mogla? svet: sveteši: gašp. 1, 90 žalost druga beše onda naj svetšši de¬ vici, kada . . . itd. — sveteje: kov. kemp. 4 budeš suden, ako svetejš ne budeš živel. svetel: svetleši: kraj. 105 svetleša je od sunca. — svetleji: koc. 1, 23 drago kamehe vrženo vu mčd postane SvetUje. šegav: šegaveši: matij. 2 C 170 ne kakti naj šegaviše vkanitele poznati navučili smo se. škodjiv: šJcodliveši: matij. l a 193 bog grešnike kakti naj šlcodli- vešu lulku na poju cirkve skonča. tečen: tečneji: kov. kemp. 131 vrhu vseh si ti sam naj tečnčji. temen: temneši: matij. l a 17 sunce potenme i vnogo temnčše postane kak pri kojem goder pomrkneiiu se je videlo. težek: tešeši: kov. kemp. 116 ne ga težešega i goršega duše ne- prijatela neg si ti sam sebi. — težeji: kov. kemp. 21 nekoteri na početku obrriena svojega težeja skušavana trpe. 126 potrebno ti je drugeh tešeja na pamet si donesti. trpliven: trplivneši: matij. 2 C 174 koja vnogo zmožneja i trpliv- neša je kak vse dobročestnost-i ovoga svčta. turoben: turobneši: gašp. 1, 915 skupa napraviš radost naj tu- robneši devici, matij 2^ 40 nč li bil nihov stališ naj turobneši ? tust: tusteši: habd. ad. 255 bogatce ov svet tusti nasladnostjum i grebi, da na muke tusteši opadu. tvrd: tvrdeši: vran. 1, 84 bila je tvrda, kakti naj tvrdeša kora od želve. ubog: ubogeši: kov. kem. 221 ja naj vbogeši med ludmi. — ubo¬ ge ji : kov. kemp. 70 naj vbogSji je, koji žive prež Ježuša. ufan: ufaneši: matij. l a 25 ufaneše pekle od zmožnosti zveliči- tela dati mogučni nismo. veren: verneši: kov. kemp. 175 ti sam jesi vu vsem naj verniši. — verneji: koc. 1, 29 tak služba herečga verneja postane. 118 M. VALAVEC, vesel: veseleči-. vran. 1, 212 kaj ti se vidi, Miškec, bi li, da si ti bil Robinzon, kaj veseUši bil? 1, 194 mislemo rajši kaj vese¬ lečega. visok: viseči: matij. l a 170 on je od viseče nature. vreden: vredneči: matij. 2 b 157 bi mogel drugem vrednečem ludem dati blaženstvo. — vredneji: koc. 1, 9 koteri vu žetvi ne- kotere lati vredneje prebirali jesu. vrl: vrleči: matij. l a 231 ovo je naj vrteči posel. vruč: vručeši: kraj. 105 mučeča je od ogna. vučen: vučeneči: matij. 2 b 107 pristopil je jeden zmed nih vu- nčči. ■— vučeneji: kov. kemp. 4 več vučenejih od tebe se nahaja. 172 nigdar za to ne čtej reči, da bi se vučeneji ali mudreji mogel reči. vugoden: vugodneči: habd. mar. 157 vnogi svetci vekši i pogla- viteši glas jesu dobili pri vsem svetu po velikeh betegeh, neg je nigdor po naj vekšem i naj vugodnešem zdravju za vsega svoga života. — vugodneji: kov. kemp. 196 aldov vnogo vugodneje di¬ šeči, neg zažganost temjana. koe. 1, 23 tak posli lubkeji i vugo¬ dneji postanu. zadni: zadheši: matij, l a 237 naj se skrbe, da zadneše pre- obladaju. zadovolen: mdovolneši: koc. 1, 10 ku muku žiiači imaju i brdči nigdar zadovolnčji nego kada z delom zabavleni jesu. zažgan: zažganeji: kov. kemp. 21 za to moramo tem zažganeje bogu se moliti. •— sažganeši: 194 ne moreš vsigdar vu zašganeši želi stati. zločest: zločesteji: kov. kemp. 78 naj ti bude zločesteje za ose- bujni dar. 156 rekel sem, da ti je zločesteje kupiti za ona, koja su draga pri Judih. zmožen: zmožneši : matij. l a 145 Ježuš čuda takova vnogo zmož- neše ponavla. — zmožneji : kov. kemp. 206 ona jakost zmožneja je od vseh neprijatelov. zvedjiv: zvedliveši : matij. 2 C 45 priliku imati bi mogel, na Je- žuša zvedliveše paziti. zvršen: zvršeneši: matij. 2 b 44 podeli nam milošču, da vu veri zvršeneši postanemo, gašp. 1, 465 vse naj zvršeneše na sveto živ- lene je ravnal. — zvršeneji: kov. kemp. 205 na zvršeneja se ne podižem. vran. 1, 2 želel je čuti kaj takvoga, kaj bh nega spa- metnejega ali zvršenejega včiniti moglo. PR1N0S K NAGLASU U SLOV. JEZIKU 1 HRV. KAJKAVŠTINI. zvršjiv: zvršliveši: matij. 2 C 38 s kojem vnogo zvršliveše moju nameril zadobiti mogu. žalosten: šalostneši: matij. l a 150 kaj pri tom naj žalostncše bilo je. 172 mene joSče žalostnešega včini. gašp. 1, 921 zmislemo se večkrat žalostili naj žalostneše device Marije. žmehek: šmehlceji : kov. kemp. 49 onde bude jedna vura žntch- h ! ja v muki, neg ovde sto lčt vu naj težeši pokori. Rede dolazi naglas na kojem slogu pred eji eši a onda drži na¬ glas pozitiva, n. pr. mehheši: vran. 2, 189 vnogo mehkeši biti mo- raju. — odičeneši: kov. kemp. 131 ti sam si naj odičeneši. — osobujneši: vran. 2, 109 vu osebujnešeh vere naše kotrigeh dobro podvučen. — sočneši: Umesi vran. 2, 147 je valuval, da je vnogo sučneša i tečneša kak . . . svetleši: habd. mar. 440 na ktere se je Kristuš preobrazil i zvrhu sunca svetleši postal. 515 svojem nazo- čibitjem svetlcju včini. Naglas u pronomiua. 1. U kranštini. gen. mene mene dat. meni meni nom, jaz (jez jest) acc. me Sing. ti te tčbe tebe tčbi tebi se sebe sebe sebi sebi, ist. menoj men6 mano loc. meni meni ifino tebbj tebo tabo tčbi tebi seboj sobo sabo sebi sebi Bur. ac. gen. loc. nas dat. nam nam ist. nkmi nami nom. mi me vi ve vas vam vam vami vami Evo nekoliko j ti: preš. 8 U s: nom. mi dva me dve acc. gen. naju d. ist. nama nama Dual. vi dva ve dve vaju vama vamii kazano iz knige. U mi braniš, de ne morem sp; 120 M. VApAVEC, si poslal požrešno kugo. lev. 1, 94 nikdar ne misliš ti kako je to bridk6. vi: preš. 101 kar nočte vi umeti. ve: preš. 6 te in take ve nosite tožbe, strune, kje do ne. 29 ve Krajnice ste košate. 30 ve si pa žel te možičke ki . . . lev. 1, 101 vijolice prekrasne, kako dišite vi. preš. 106 mladčsti leta! rodile vi ste meni cvčtja malo. 176 ki so ji, vi dekleta lubeznive, zročeni v&ši smehi, vaši joki. mene: preš. 29 ti pa mene pusti zmeram. 30 mine varval bo. 51 mene lubit’ smeš. 17 na mene še nekaj te veže. 18 čolnič po mene plava. lev. 1, 125 kaj mene tukaj zdaj skrbi? preš. 3 moji se mene sramvali so. 15 kaj od mene preč oko obračaš? tebe: preš: 19 včrvat’ v tebe moč mini. 13 moram tebe se povsot ognit’. 34 kaj pa je tebe treba bil<5? . . tebe in mene ga je sr&m. lev. 1, 96 tebe ne dolžim. sebe: preš. 28 težka človeku ni ženijo odeja, vzamejo v sebe ga n ene moči. lev. 1, 75 duša v sebe se topi. sebe: preš. 179 ribič opomni ga kak sam sebe pozabi. meni: preš. 8 srčne rane meni spati ne puste. 31 bom vabila na kosila kogar meni bo lubo. 37 kaj pa je tebe treba bilo meni mladi deklici? 51 od sije meni slabo je. 181 ni meni mar, kar se godi na svčti. tihi: preš. 8 srce vedno b tebi hrepeni. 13 moram bojo k tebi opustit’. 22 sto tebi sreč žebm. 28 ena se tebi je žela spolnila. 29 cčste tebi ne zaperam. 160 kako bi mogel tebi kaj odreči? lev. 1, 113 kaj sem tebi stvoril? sebi: preš. 98 nov Orfej k sebi vlekel boš Slo vene. 179 ribič stdpiti ga k sebi v čolnič povabi. menoj: preš. 64 nevesto pelem zdaj s sabo z menoj na ženitvane. 184 z menoj iti želi. lev. 1, 5 pred menoj izgine. 1, ?8 gledala bi za menoj. 1, 29 ne vem kaj še bo z menoj. 1, 126 z menoj igrala se je strast. — meno : lev. 1, 35 ko odpravi se z meno. 1, 123 pojdi z meno. — mano: preš. 34 oča so kleli, tepli me, mAti nad mano jokali se, ptuji za mano kazali so. 65 alo pošasti! z mano zdaj. 69 al hotla bi z mano plesat’ ? 43 kaj postopaš ti za mano ? 104 ne podčba stala je pred mdno. 189 nespametna bila bi zveza z mdno. lev. 1, 5 oblAk nad mano zadtii se raztaje. 1, 29 obraz je'tvoj pred mdno. 1, 37 kaj paziš pogosto za mdno? 1, 39 pred mdno kitica ležala itd. PRIN0S K NAGLASU U SLOV. JEZIKU I HRV. KAJKAVŠTINI. 121 telo: lov. 1, 48 vse misli hite mi za telo. — teboj: preš. 29 bom pejala se s teboj. 39 stari hišni bom ukazal, de bo spiivala s teboj. 187 ak sklene me s teboj krst. lev. 1, 50 duša moja nad teboj počiva. 1, 101 v prahu pred teboj klečim. — tabo: preš. 60 pred tabo sem zdaj. lev. 1, 54 ponesli bi s tabo me v grob zeleni. seboj: preš. 5 s seboj me všdno vleče kamor hodi n6 obraz. 32 vselaj mož naj mah zapravi, ak ženico ma seboj. 48 pred seboj drvi Bošhake. lev. 1. 38.nosil bi vedno s seboj te okrog. — sabo: preš. 48 biišetovo lepo sestro vitez sabo vzAme. 57 se kraj in cesarica sta med sabo se vmirila. lev. 1, 98 sem zrl pred sabo senco jedva sence tvoje. nas: preš. 28 ktera zdaj ima grob komej za nas. 29 sam se po železni cčsti vozil bom od nas do nas. 101 ak nas ne hvaljo, naj me vzArne zlodi. 167 ne odpodi od nas živlena tata. vas: preš. 98 o srečne rovte! v vas me iti mika. 128 rad ogle¬ dujem vas. naju: preš. 64 roke brž nama pop povi, de z;ikon ndji zvčže, 182 de b ’ enkrat se sklenile poti ndji . . . al bo ju bežen ndji prešla ko val? 184 ker sva mu vse verjela, ndju krsti. vaju: preš. 131 kadil ne bom več vaji brez pravdarka. 149 kako slovela ktera je od vaji. nhm: preš. 96 sčme nem in za nami dokaj vnukam občta sadil. vam: lev. 1. 86 gospodiči zgrinajo se k vam. nami: preš. 86 seme nam in za nami dokaj vnukam obeta sadu. vami: preš. 133 en dan sem prašat šla po vojske sreči, al skozi se še ni sklenila z vami. nama: preš. 17 na mene še nekaj te včže, kaj deje, komaj med nama se ve. 18 trdna med nama vzdiguje se stena. lev. 1, 30 med nama zbujena je zora. 1, 33 z mrežo okenca ogradil bi zjutraj nama v dajši mrak. vama: preš. 149 pred vama je bila dni prčjšnih pratka, bila med vama govorica sladka. ..... Oblici sing. acc. me te se, i sing. dat. mi ti si su enklitični i za to bez naglasa. Nu mogu imati otisnuti kratki naglas u nic niči, kad se na pitane ili na što drugo odgovara samim prono- minom bez glagola ili šta druga a pronomen završuje odgovor, n. pr. A če ne boš miren, udarim te. B. pa me. A. molči, ali ti dam za uho. B. No pa mi itd. 122 M. VApAVEC, Nu aco. me te se mogu imati otisnuti dugi naglas kad stoje iza prijedloga od jednoga sloga, ili ga baciti na prijedlog. n. pr. na me na te na se ili na me na te na se, pred mes pred te pred se ili pred me pred te pred se; v me v te v se ili va me, va te, va se. na me: lev. 1, 93 ob jednem li ne zakriče na te, na me vsi: o gorjč! v me: lev. 1, 38 vera ti v me ne pomaga. 1, 81 ozri se v me. na te: lev. 1, 93 ob jednem li ne zakriči na te, na me vsi: o gorje! v te: lev. 1, 51 jez mislim v te. 1, 127 naselil v te se sladki mir. za te: lev. 1, 107 ta kipec nmreti mi včli, ta kipec umrjem za te. 1, 89 moje sreč trepeče za te. na me: preš. 11 saj na me se oziraj, lev. 1, 30 nevolna si bila na me. 1, 92 Lublana bode nd me s črno vojsko šla. po me: lev. 1, 127 ko pride po me bela smrt. zci me: preš. 63 bo prostor zd me? 141 tebe za me vneti ni mogoče. 186 kak bom povrnil kar si trpela zd me? 190 kar Staro- slav zlata še brani zd me, daj ga sirotam, lev. 1, 29 sama pa ne mara zd me. pred me: lev. 1, 83 ako pred me bi stopila ti z lepoto tvojo. na te: preš. 188 tvoj pot je v Oglej, de poldžil nd te roke bo patriarh, lev. 1, 52 mislim le nd te. zd te: preš. 15 srce ni bilo veselo, ko se je zd te vnelo. 44 srce le zd te vneto ti želi v lubezni služit. 158 sem trepetala zd te uro slčdno. lev. 1, 51 vnet sem le zd te. 1, 70 grenka solza pere zd te moje lice. pred te: lev. 1, 54 jaz pred te bi se ne upala priti. na se: lev. 1, 120 nd se bodi sam uprt. zd se: lev- 1, 63 kak sam trpim, sam zd se vem. Sing.. nom. (on, ona ona ono ond) acc. n no jo je gen. nega nega ga, ne je dat. nčmu nemil mu, nej ni, jej ji ist. lifm n6 loc. n črn nej ni PR1N0S K NAGLASU U SLOV. JEZIKU I HRV. KAJKAVŠTINI. nom. (oni oni, one one, ona ona) acc. ne je, iie je, ne je gen. nih jih dat. him jim ist. mmi himi loc. nih Dual. nom. ona ona, one dni, one dni gen. loc. nii mju, ju dat. ist. nima nima jima Sing. ace. m. h dolazi samo iza prijedloga od jednoga sloga a prijedlog ima otisnuti dugi naglas: na n va n za h po n; ako se prijedlog svršuje na suglasno, umede se pred n poluglasno, da se lakše izgovara, kako to i drugde biva: nadvh obbii medvii, podbh , preden, cezeh. U dohoj Kranskoj duje se: nai vai zai poi, nadi obi medi podi predi čezi (Metelko 200). Ali to i nije nikakav staro-slovenski ostatak, ved samo opak izgovor za h, upravo n j što se govori obratno jn, a n otpada, kako se govori opako agi za ogbri, koj za kon itd. acc. sing. no plur. ne iza naglašenoga prijedloga od jednoga sloga može svoj naglas baciti na prijedlog: na no na he, za ho za he, po ho pd he, med ho med he, pred ho pred he , pod ho pod he, vd ho va he, ob ho ob he. Isto vrijedi i za oblik nega koji onda n govoru e gubi te glasi riga: na hga , vd hga , po hga , pa i za acc. duala hu : nahnu itd. na h : lev. 1, 43 ona mede nd h odi. 1, 44 bog z nebds je na h pogledal. vd h\ preš. 74 man vstrašeni pogrebci vd h vpirajo odi. lev. 1, 138 ki vd h sami so te pehali. 1, 28 grlica maha s perutnico vd h. 1, 31 vd h bi si ložo do lože ogradil. 1, 91 s klunom okno vd n odpri. za h: preš. 58 al za h ne ve nobdn. lev. 1, 62 imdl sem dom na zem]i, zdaj revež zah ne vem. nd hga: preš. 73 poroka nd h'ga d£ka. vd hga’. preš. 74 grob kdplejo, de z&diii inrlid bo va hga d j a n. 79 županova hči pogosto vd hga obrada odi. za hga'. preš. 85 ona objubi le za hga goret. 163 za hga ni pomodi rdsne. 124 M. VApAVEC, nd no : preš. 187 odločeni so roži kratki dnčvi, ki pride na no pomladanska slana. lev. 1, 62 lubila me je devica, več misliti na no ne smem. za no: preš. 30 žene jaz ne bom zapiral, bal se zd no nič. 47 radi dali b<5do Turki sa ho naše vam rojake. pred no: lev. 1, 33 tudi trsja pred ho vsadil bi. vd he: lev. 1, 76 v rokah otroče držim, oziram se prijazno vd he. 1, 140 o kolikrat te je ranila nesreča globoka v srce, a vd hc ti ufa je vlila, i bile so rane cele. na he: preš. 173 mislil je ponevedoma planiti nd hc. vd he : preš. 128 vd he ne obrne več pogleda, lev. 1, 6 poprimi strune, vlivaj pesni v d he. za he: preš. 25 najslajši dišave, ki za he sam ve, nabera. no: preš. 42 de si ho mi ti omožil, oh to je nar veči hudo. 77 kak dolgo še misliš glčdati v no ? lev. 1, 32 ho bi prepeval in neno krasoto. 1, 61 izkšdilo se je lubezni moje vino, a ho zdaj tekar naj huje pijani. hbga: preš. 60 le ž nim je sveti raj, pekel brez nega , brez nega sreče zd, me ni. 69 zalubleno v nega obrača oči. 73 Severe, nega lubce, med himi vidit’ ni. — nega: preš. 76 naj sčnce, luna, zvezde, kar so mu pevskih san pred vdihnile v živjMi, prejmejo spet ’z nega. 84 plesala sta ravno memo nega. 157 od nega naprej podeni miru ne bodo mijdli. 168 ločitvi od nega mi bo hladilo. 173 Vajhun zastoii tam iše nega , ki kriv moritve je velike. he: preš. 5 obličje he cveteče v srcu nosim vsaki čas. 6 te in take ve nosite tožbe, strune, kje do he. 12 pred obličje he ne smem. 16 od pomoči he podprt nosil bom živjena pčzo. 27 od lubezni do he si bil vnet. 29 bliža se železna cčsta, he se, lubca, veselim. 30 he obrčsti bom pobčral. lev. 1, 5 sledu ne druziga uže od he. 1, 71 ovila jih je roka hL 1, 91 reci tam tak<3, ka mrjem brez he. itd. hemu: preš. 22 kaj hemu upat’ smčmo, mornarji dobro vemo. 46 hemu oča he napravi imenitno gostovahe. 75 iz prs nobena hemu ni pesem več prišla. 79 le hemu prijazno se sme j a oko. hi: preš. 145 le hi teme kralestvo je pokorno. 155 oči bile pr hi v deklet so sredi. him: preš. 22 moj up je šel po vodi, le jadrajmo za Um. 60 le z Um le z Um je sveti raj. 64 trdo leti za Um cel trop. ho: preš. 48 ženin z ho oblhbjen svoje zbere Ojstrovrhar hlapce. 67 in jok in stok je bil pod ho. 83 oblubi on se pred jutram z ho poročit’, lev. 1, 79 strup očrnil je pred ho poštene moje. 1, 7 pot zapira se za ho. PR1N0S K NAGLASU U SLOV. JEZIKU I HRV. KAJKAVŠTINI. 125 nem: preš. 50 več lepih deklic v him cvete. hih: preš. 109 kupovajte si gradove, v nih živejte brez trplčria. nimi: preš. 48 reši z sužnosti rojake, z nimi bašetovo sestro. 13 Severe nega hibce med nimi vidit’ ni. 81 pod oknam godejo godci trije, med nimi tam gode Jubi ne. ni ju: preš. 49 potlej niju je porččil grajski pater. 130 bila je druga nij' visoka žena. nima: preš. 173 bi spomni 1 nima zmage večno slavo, ak . . . 65 de včš veš včš za nima so jo vnele. 177 oča omladi med nima dvema. 180 da mn prsten samo nima znani. nima: ravn. 2, 240 slišati unib deset vučencov kaj sta Jakob m Janez prosila so budi nad nima. Dual. ta te ti, tč ta te tč tčh tih tčma temit tčma tema tčh tih. ta: preš. 190 Črtomira td poglčd prevzame, lev. 1, 131 od kar je v grob šel ta in td. 100 brž veslata v konec td jezčra, kjer bistra va nga prbobni Savica. 175 al de te jčria ta skelčti rdna, ne bčš posnel Katona Utikana? 188 zakčna srčče td vživet’ ne mdre. td: preš. 42 to še ni nar včči hudo. 44 srce ti želi v lubezni služit’, brez pokoja to za tabo vodi mi poglčde. 39 to je zvčdil oča stari itd. U: preš. 148 ni znal molitve žlahtnič trde gldve ko U začčtik, v kteri ... 159 nar starši med jeziki jčzik bdde, ki se iz U čo- bddre bo naredil. 126 M. VA^AVEC. tega: preš. 59 bo kriva pekla tega, ko vmiral bo, prsega. 99 bog tega varij. 106 še tega rožce so se koj osiile. 186 kako bi mogel tčbi odreči, storiti tega ne kar boš želela! temu: preš. 97 ak kos si temu, k6j na prste stopi. 106 veter iie srce nasproti temu vleče, kogar v zibeli vidla je berača. 123 bo prjazen morebiti temu glas gazelic. tim: preš. 109 s tim posčstvam brez težave on živi. tem: preš. 164 po tim se z mano vleže. lev. 1, 138 po tem so tisti grohotali. tem: lev. 1, 74 pročitaj vse besede tč, po tem zakleni je v srce. ti: preš. 158 pravdajo se ti možje morbiti za kar so se nekdajni Abderiti. te: preš. 65 ko ojster piš skoz zrelo rež, tako so te (pošasti) vršele. 110 naj misli kogar bi pušice te zadčle, de ... 6 te in take vč nosite tožbe, strune, kje do nč. 39 hččrka je odgovorila te besčde mu: . . . 80 kčmur pevski duh sim vdihnil, dal sim ž him mu pesmi svoje, drugih ne, le te naj poje. lev. 1, 74 pro¬ čitaj vse besede te. tih: preš. 181 zbudi ga ’z misel tih mož govorica. temi: preš. 80 sto zlatih je služil dva krat štir, lehko bi s temi in kar bo dobil še zraven, otroke, ženico redil. oni ille glasi obično uni (gun) i ne mijena nigdje naglasa. one 6 rišiva ima u gorehštini svuda otegnuti dugi naglas na zadiiem slogu osim istr. plur. i duala. nom. onč ona ono acc. one ono ono gen. onegč onč dat. onemu onej loc. onem onej istr. ončm ono onč . one ona one orni (onejn) onema onu onema. sing. gen. m. i n. glasi i onega oni onč ona one one ona oneh onem ončh onemi onč one a dat. onemu. PRINOS K NAGLASU U SLOV. JEZIKU I HRV. KAJKAVŠTINI. ] 27 Metelko osim drugoga navodi za sing. nom. mase.: oni 202 oni je povedal der ding liat gesagt; ona wird (wie ta) fiir das mani. und vveibl. gebraucht: ona je povedal und ona je povedala. h,do kdo gdo (interrog.), kdo (indef. kdor (relat.), kdj (interrog.), kiij (ind.). kar (rel.) nom. kodo ktdo kdor acc. — — gen. koga kog4 kogar dat. komu komu komur loc. kom kom kčmbr istr. kom kom komur kaj kaj kaj kaj česa ččsar čes;ir čemu čemu ččm čim čim Čuj e se i koga komu; čemu; kaj; kogar, česar komur. kdo: preš. 111 ak kdo v heksametru namest spondčja al daktila posluži se troheja, lev. 1, 58 osliča bi kupil de vozi! bi te, kedo mi ga da brez plačila? khdor: lev. 1, 37 nemo'der je, kedor pokriva branečega poslopja stan. kaj: preš. 61 sim čula, sim jokala, brhkosti kaj prestala, kaj znancov že zasula je lopata. nič: ravn. ber. 11. v začetku ni bilo nič kakor bog sam. kogar: preš. 112 naj misli, kogar bi pušice te zadele, de na vi¬ soki vrh letč iz neba strele. 31 bom vabila na kosila, kogar meni bo lubo. lev. 1, 42 kogar lubezen navdaja, vesele neskončno je ž nim. — kogar: preš. 106 veter sreče nasproti temu vlčče, kogar v zibeli vidla je berača. česar: rav. ber. 12 nič ni bilo iz ččsar bi bil bog vse to na- rejal. lev. 1, 31 v nčnem naročaji rad bi zamotal, česar bi svet mi sleplivi obetal. — česar: lev. 1, 6 česar si želel, na iz moje roke. — ničesar: lev. 1, 25 ničesar ni od rib ne zvem. komu: preš. 119 žalostna komu neznana je novica, de jo lubim? 128 M. VApAVEC, komur: preš. 106 svoj čoln po sapi srčče, komur sovražna je, zastori obrača. čemu: lev. 1, 14 čemu bi glavo bčlil? 1, 15 čemu oral bi pole? čimer: lev. 1, 180 nikdo ne more oditi s čimer odbežal je čas Nekbdo nekbdo i nekbdo gen. nčkoga nekoga itd. marsikdo malokdo Uz nekbdo govori se i nihče. — Nekaj gen. nečesa i nečesa, dat. nečemu i nečemu itd. N ih,do i nigdo i nikbdor , gen. nikogar dat. nikomur itd. Uz nilcedo ima i: nihče nihče, nišče, nišče i nihčer. — nihče: preš. 58 nihče Lenčre same ne kliče, ne objame. nikomur: preš. 98 pečene, jubčik, pišeta na sveti nikomur niso še na nos visele. Pamti: čiga (čiga) čigar i čigar cujus. (i čigdvhr). Sve se ostalo deklinuje tako kako adjektivi, dakle: a) od jednoga sloga a) s v : naš vaš, naša, vaša itd. kao siv, siva; vos vsa vse itd. kao zal zla zlo. naš: preš. 95 tajati led naš še le začne se. — naše: preš. 47 radi dali bodo Turki za no naše vam rojake. — naših: preš. 127 oččtov naših imenitne dela vam bo Homerov naših pesem pela. — vaše: preš. 47 sestra bašetova v B6sni s4ma bi vtegnila biti lepši od neveste vaše itd. vns: vsa: preš. 177 kak od zamaknena je vsa prevzeta. — vso: preš. 31 celi dan bo godil, vso noč kašlal stžri m6ž. — vsim: preš. 186 po cčli zernji vsim ludem mir bodi! — vse: lev. 1, 85 ko cvetje se osuje, zlete beččle vse itd. jž) s ": sam sama itd. kao živ živa itd. sam: preš. 20 en sam pogled jo vzel je prčč. 34 on ki je sam bil lubi moj. — sama: preš. 17 v misli zakopana sama sediš. — samo: škrb. 1, 65 lubezen nebeškiga očeta bi bila že,le ta, ke b’ bil on sojga sina samo iz tega uržoba na svet poslal, de b’ bil ludem le samo z besedo prava pot pokazal, preš. 12 samo to znam, samo to vem, de pred obličje i\k ne srnčm. 31 sej te liibim le samo. — samo: preš. 33 si oblubil de boš mene sdmo lubil. — samimii: škrb. 1, 41 verjamejo le samimo bogo. — sami: škrb. 1, 50 tedaj so krstjani sami uržob. 1, 113 sami Jezusa niste spo¬ znali. 1, 200 so sami v se šli. 1, 405 kako se godi, sami vidite, ravn. 1, 104 le sami sebe vprašajte, preš. 101 sami svoj uk spo¬ štujete premalo. — same: škrb. 1, 62 pričajte spokorne duše, de to same veste iz lestne skušne. ravn. 1, 168 le vprašajte jih same, PRIN0S K NAGLASU U SLOV. JEZIKU I HRV. KAJKAVŠTINI. 129 preš. 87 one same nam urjo roke, one same nam glave vedrč. — sama: lev. 1, 44 kamor se dvoje skaja, rada bila bi samci. — sami: preš. 93 dve sami zvezdi glčdal oči sim lube svoje. 94 dve sami ste zmotile, dve sami zapeMe mi zvezdi umno glavo itd. Vsak ne mijeiia naglasa: vsaka vsako vsacega, vsacemu itd. f) s on se ne mijeria: hen (iz hejin) nena neno itd. nun nin (iz liijin nujin) nuna hina, nuno hino itd. — 6v 6va ovo ili ov ova. — kale kaka kako kacega itd., tak fcika tako t&cega itd. moj moja moje mojega itd. svoj svoja, tvoj tvoja itd. nen: preš. 5 sebdj me vedno vlčče koder hodi Mn obraz. — nena: preš. 177 ko žirija ki jasen dan občta zarumeni podoba nena bleda. — neno: preš. 80 ponujata v zakon mu neno rok6. nenega: preš. 105 pogleda hen'ga vžival sim sladkosti. — hene: preš. 17 v srcu te zbadajo pesmice moje, ki jih od hine nesreče sim pel. 28 teška človeku ni zemje odeja, vzamejo v sebe ga Mne moči. — urnim: preš. 150 bežim jez revež pred pogledam henim. nun: ravn. 2, 52 ktiriga ob hunimu odhodu še na svetu ni bilo. nin: preš. 177 naj pevic drug vam popisuje pijanost iiino. tak: preš. 19 život je tak , rokč noge so kakoršne so pred bile. — take: preš. 48 verjamem, de je take res svitlobe turško sonce kakor slave. 6 te in take vč nosite tožbe, strune, kjč do be. 27 zraven si take zdravlice pojemo, de ni nesrečen kdor v grobu leži. moj nom. moj moja moja, moje moje acc. moj mojo mojo, moje moje gen. mojega mojega, moje moje dat. mojemu mojemh, moji moji, istr. mojim mojim, mojo moj6; loc mojem mojem, moji moji nom. moji moji, moje moje, moja moja acc. moje moje, moje moje, moja moja gen. loc. mojih mojih dat. mojim mojim istr. mojimi, mojimi n. a. moja moja, moji moje, moji moje g. 1. mojih mojih d. i. mojima mojima. 130 M. VA^AVEC, Tako i svoj i tvoj. tvoj: preš. 8 6bi’az mili tvoj po sili mi je vedno pred očmi. lev. 1, 51 kar sem jaz tvdj. mdja: preš. 15 moja stara luba bo zvezo z mano ponovila itd. tvoja: ravn. ber. 38 kaj bomo mar jaz, tvoja mati in tvoji bratje tvoji podložni? 193 neskončna je mogočnost tvoja. preš. 33 je za druzega dekleta zdaj lubezin tvoja vneta. moja: lev. 1, 25 devica luba ti moja! moje: ravn. ber. 44 tvojim naredbam mora vse moje ludstvo pokorno biti. preš. 5 kak bledi mi moje lice! — 17 v srce te zba¬ dajo pesmice moje. svoje: ravn. ber. 4 vzemite svoje orožje. tvoje: preš. 17 marsikdaj tvoje oko me pogreša. mojo: ravn. ber. 49 deni v vrečo še mojo srebrno kupo. preš. 42 si omožil mojo lubco. svojo: ravn. ber. jih Lot v svojo bišo vzame. preš. 42 za katero rad bi dal bil svojo dušo. tvojo : preš. 27 v tvojo opombo pijčmo ga zdej. mojega: ravn. ber. 27 ne ogibaj se mojiga šotora, preš. 22 de¬ kleta moj’ga ženo sim najdil poročeno. tvbjega: preš. 117 pesem moja je posdda tvojiga imčna, mojiga srca gospčd tvojiga imčna. moji: ravn. ber. 78 moji snopi so vstali, preš. 34 moji se mene sram vali so. svdji: ravn. ber. 27 Abraham reče Sari, svoji ženi: . . 44 ni se v svoji srčči prevzel, preš. 42 te besede je govoril v jezi svoji. tvoji: ravn. ber. 45 mi tvoji hlapci ne mislimo nič hudiga. mojemu: ravn. ber. 32 zberi ženo mojimu sinu. svojemu: ravn. ber. 37 gre svojimu bratu naproti. svojim: ravn. ber. 44 se dajo svojim hudim žejam. svojem: ravn. ber. 19 jih je po svojim zvestim služabniku svaril. svojimi: ravn. ber. 15 čujmo skrbno nad svojimi nagnem in želami. b) od dva sloga. oc) s " na zadnem slogu. On se ne mijena: begav čegava če- gavo, čegavega itd. kao krvav. [3) s / : na zadnem slogu. I on se nemijeria : onegdv onegava; ondv onava, negov negova itd. rijetko: negov hegbva, kakav kakova i PRINOS K NAGLASU U SLOV. JEZIKU I HRV. KAJKAVŠTINI. 131 kakova kakovo, takdv takova; nekov nekčva, ondk on4ka, ovdk ovaka, iv.dk inaka, enak enrfka, nikdk nikaka. negdv: traun 36, 26 negov rod bo žegnan. preš. 106 vese]a dokaj strup negov občta. lev. 1, 39 iiegov je ves dekliški cvet. — negova: traun. 2, 13 se bo negova jeza v kratkim vnela. preš. 130 ranila mene sta s pušico Kupklo strelec mati z riim negova. — negdvo: škrin. sir. 17, 11 riih oku je negdvo veličanstvu vidlu. traun. 2, 6 hočem negdvo postavo oznanovati. — hegdvega: traun 2, 2 po¬ glavarji so se posvetuvali zuper gospoda inu zoper hegdviga Kri¬ stusa. — hegove: škrin. prip. 19, 11 človekova zastopnost se iz negdve potrpežlivosti spozna. — iiegdvi: traun. 2, 6 jest sim od nega na negdvi sveti gori Sion za krajla postavlen. — škrin. pridg. 2, 29 vsi negdvi dnevi so polni bolečin. — negdve: preš. 72 niso je omeč’le negdve pesmi vse. — negdvih: preš. 186 zmisli ran, ki jih Valhiina mčči so storili in pšic negdvih strele. — hegdvim: škrin. prip. 30, 6 nič hegdvim besedam ne prsta vi. 16, 23 mčdriga srce izvučy negdve vusta in da hegdvim žnablam prijetnost. — Kopitar gram. 189: negov negova negovo; preš. 25 vse pesmi negdve ne hvalo pojo. — U sing. nom. mase. može naglas skočiti na slog pred -ov: negov: rog. 2, 51 hčgou milostivi oča zapovedal je bil nega lepu držati. kakav: lev. 1, 106 zdaj čutim kakav je vihar, ki srce potresa lubčče. 1, 249 kakov sem jaz dal ti odgovor, zdaj tega ne pomnim, preš 127 pojo moje strune . . kakovi revež je, ki ga presune ’z oči nebeških vržena pušica. 74 de je lep6, bi sčdil visoko čelo vsak, ak bil bi nekakovi zapustil ga oblak. — kakova:. lev. žup. 62 kakova bode skrb o bolezni. — kakbve: lev. žup. 75 ustanavla, kakove bodo prošne. — kakovih: lev. 1, 250 in tudi mi to je v spo¬ minu, v kakovih zadregah sem bil. enak indk vidi sprijeda. Pa ovako sva ostala pronomina drže naglas koji imaju u sing. nom. mase. neki neka; nekšvn nekšna; ndkši neksa; nekak ne¬ kaka ; nekakšbn nekakšna, nekovšvn nekovšna, nelcakov nekakova : hihen liihna; kolik kolika, tolik tolika, kolikšen kčlikšna, tdlikšm tolikšna, lcdkšbn kakšna, takhn takšna, tdkši takša; niči j nečija, nicij ničija, tudi nečij ničij, kateri ktdri katera ktera. "; dni (fini gfmi) ona; isti ista (tisti taisti takisto), hihov tiihova, najin najina, vajin vajina, hijin riijina, nekolik nekolika, ondlik ono- lika. ovolik ovolika, nekolikim nekolikšna, kdlikoršbn kolikoršna, kdkoršbn kakoršna; nekateri nekatera, marsikateri itd. 10 132 M. VApAVEC, 2. U ugarskoj slovenštini. Naglas dolazi gotovo svuda na prvom slogu. Kod pron. pers. rabi sing. gen. mene tebe sebe i za sing. acc. ali s tom razlikom da ima acc. osim iza prijedloga naglas na zadnem slogu: mene sebe tebe dočim gen. glasi: mene sebe tebe: mene: kiiz. mark. 9, 37 ki koli mene prime, ne prime mene, nego tistoga ki je mene poslao. kiizm. 11 nasledtij meni. tebe: kiizm. 17 oča tvoj i'jas žalostna sva iskala tebe. 30 bla¬ žena utroba štera je tebi nosila itd. sebe: nagfl. 14 etak sta oboužali tivi nebouganivi sestrici sebe i roditele svoje. Ali na mene: bar. 7 na mene pazi. s Ube: kiizm. 15 s tebe zide voj, šteri... na sebe: bar. 9 nejso meli kaj jesti i na šibe djati. nagfl. 38 pazte na sebe itd. — A genetiv: mine: kiiz. mark. 1, 7 ide močnejši od mene. šibe: kiizm. 80 vzeme sebom sedem driigi diihouv biiši od šibe itd. nagfl. 29, kumes šibe vidimo nebo. Uz sebom tčbom narod govori i: sedv tedv. Sing. acc. me te se mogu iza prijedloga od jednoga sloga dobiti naglas: na me za si za ti n. pr. gon. 39 dobiti maš od mi bregč doliče. bar. 7 pazi na mi. nagfl. 14 podrži na mi tvojo pukšo, jas pa mojo na te podržim. nagfl. 25 pred si djati. te ta tou itd. imaju cesto sprijeda e, koje ima onda naglas: ete čta eto, etiva itd. tako i etakši. Za dni (uni) ima: ijni ejna ejno. Za takšen kakšen ima taksi kdkši i etakši. Sam može u nekim oblicima naglas imati na zadiiem slogu: samdu, same, sami, sama (dual). Pošto imaju sva ostala pronomina naglas, koji je onako samo jedne vrsti, na prvom slogu, nije treba više ništa navoditi, napo- menuvši to, da toti može imati naglas na zadnem slogu u iiekim oblicima n. pr. totd nagfl. 49 poglednite dveri i obloke, kama sli¬ šijo totd? — totij (gen. plur.) nagfl. 36 pravi ednoga s tolej glasov itd. 3. U hrvatskoj kajkavštini. nom. ja acc. me ti te se pkinos k naglasu u slov. jeziku i hrv. rajka vštini. 133 ja: petr. 5 ovo jd pošljem andela. 75 ali jd vam istinu povhdam. 83 ne kakov mir svet daje jd vam dajem. mene (mene); habd. mar. 170 mene veruj. tebe (tebe): habd. mar. 90 prosti, ako hočeš da i tebe bog prosti. 125 tebe je ostavlen siromah. kov. kemp. 103 sinko, tebe je hasno- viteje pobožnosti milošču skrivati. sebe (sebe): habd. mar. 117 zlato ne sebe zadržala, kov. kemp. 86 kak veliku diku spravil bi sebe. menum: kov. kemp. 175 da bi tak z menum bilo. tobum: petr. 230 gospodin je bog s tdbum. vi: petr. 55 vzemete ga vi. 140 ja sem trs, vi ste rozgve. vam: kov. kemp. 219 reči, koje sem ja vam govoril, duh i žitek jesu. vami: petr. 83 vre ne budem z vami vnogo govoril. i Da oblik ha dolazi, svjedoči zagr. 1, 430 mene vsa ova tuliko nisu bila draga nit povojna, niti sem na na pazil i gledal, kuliko. ¥; 134 M. VAUAVEO, gen. n ih jih dat. nim jim loc. nih jih istr. riimi za sva tri roda. nu: petr. 300 občinu tvoju blagoslovi, ladaj nu, ravnaj i varuj od greha. ne (ne): petr. 12 prež ne nikaj ne včineno. 41 ozdrave ne kči od one dre. ne: habd. mar. 195 prispodoblen je človek neme stvari i spo¬ doben je ne včiiien. je: habd. mar. 93 ar je gluboka ne ponižnost toga misliti ne prepustila. 98 ktera ono priimle, kaj je hasni. e: habd. mar. 563 nikakva doktorska vračtva hasniti e nesu mogla. ej: habd. mar. 140 skazal ej se je Kristus. nim: petr. 85 ovce za nim hode. 165 ovo se nim skazaše Mojzeš te Elias ž nim se meneči. num: petr. 1 taki hočete najti osliču privezanu i žrebca ž num. 113 ova vdova beše i ž num vnožina ludi varoškeh. nu: habd. mar. 324 začel je veliki rovaš rugote svojeh grehov pred nu pripovedati. ne: petr. 10 svetlost božja obstre ne. 165 ovo svetel oblak obstre ne. 11 Marija obdržavaše vse ove reči premišjavajuči ne vu srdce svojem. ta hic: nom. ta te ta acc. ta te tu gen. toga tč te dat. tdmu toj te tej ti loc. tom toj te tej ti istr. tem tum tu ti te ta te te ta teh tem tem temi (temi) te: habd. mar. 62 težko se te založaj požira. 46 poklem je pak te čemerni pehar izpil. kov. kemp. 160 ako ne postaviš srdce tvoje tvrdno vu meni, ne budeš mogel te plameni boj podnesti. to: petr. 1 to pak vse včineno be. 11 vidmo to doguvaiie ko je včineno. 216 on je stvoril to vse iz ništar. tem: kov. kemp. 36 da stvoritelu svojemu tem domačneja po¬ stane, kem daje od vse svetske halabuke prebiva. PR1N0S K NAGLASU U SLOV. JEZIKU 1 IIRV. KAJKAVŠTINI. 135 te: kov. kemp. 115 o kak kratke, kak lažlive, kak nenaredne i ilirske vse su te nasladnosti! Ispred acc. to dobiva prijedlog naglas: petr. 56 ja sem nd to roden i nd to jeseni došel na ov svet da . .; 245 ko se vu to ime daje, da. 15 ovoga sd to gda bi videl bil Peter reče: — sa hic Ovoga pronomina sve više i više nestaje. Prilično cesto čiije se: sč noči = ovu noč, do se jeseni, vu su dob = u to doba, a u kiiizi čita se: do se dobe i do seh dob n. pr. perg. 23 do se dobe. 1, 4 b od se dobe. kraj. 83 od se dobe. 47 po sem sega itd. seh: petr. 77 do seh dob nikaj neste prosili vu ime moje. 219 kii hote od seh dob pomreti, na sudiii den hotč oživeti. 273 od seh dob nigdar več proti tebi vgrešiti ne ščem. — Cesto bez oznake naglasa: od i do se dohe, do i od seh dob ■ za tim po sem sega = po tom toga n. pr. Šimunič fen. 213 da vam legle bude posemsega neprijatele Jubiti. Isto se tako naglašuje: ves vsa vse itd. samo da u govoru po- četno v pred suglasnim otpada: sil se seh itd. A u sing. istr. s pri- jedlogom s u obliku e, se glasi: se vsema = giinzlich. vsum: kov. kemp. 111 ze vsum močjum dužen sem ti služiti. vsem', petr. 66 ki je bil človek prorok zmožen vu čineli i rečeh pred bogom i vsčm luctvom. vsema: kov. kemp. 170 z vsema za ništ.ar držati. vseh: petr. 104 desetimi dajem od vsih kotera imam. kov. kemp. 117 včihen jesem zmed vseh naj ponizneši. vsem: kov. kemp. 197 na kaj te je bog zval, vsem zvunskem poslom prepostavi. on nom. on acc. — ona onu ono ono oni, one one ona one, one one ona 136 M. VApAVEC, Isto se tako deklinuje i naglašuje: ov ova ovo. one: petr. 274 poleg one božje reči i grozne. ove: petr. 73 druge ovce imam, kotčre nesu iz o ve ovččrnice. one (dat): babd. mar. 359 takove je bilo potrebno imeti rode- nike one, kotera je imela sina božjega roditi. onem: petr. 94 ončm istem mertukom, koterem vi budete merili, koče se vam odmeriti. 122 smiluvavši se pa k gospon nad o nem slugom odpusti ga. 108 prigodi se pak, da bi neki pop onem istem putem dole išel. ovem: petr. 273 ovem zakonom govoreči. one: habd. mar. 61 ovo su dve one zestoke ruke kemi se bog objeti da. 264 kak je ona pogibeli obranila one, ki su se ne svete pomoči preporučili. ovem: gašp. 1, 856 moliti se začne Jožefu, da blaznikom oveni tulika nespodobnost i nepobožnost mirovno ne prejde. veno 6 Hzbr/. Ova dva pronomina u kiiizi nijesam našao, a u Varaždinu sam ih čuo često i prečesto puta. Za ' na zadnem slogu čuje se i ”: veno veti itd. PR1N0S K NAGLASU U SLOV. JEZIKU 1 HRV. KAJKAVŠT1NI. 137 gdd do, običnije Sto quis, kaj kaj quid. 9do: petr. 161 ov da bi prorok bil, znal bi za isto, gdd je i ka- kova je žena kaa se ga dotiče. štd: petr. 5 štd gledat jeste zešli vu puščinu? 78 ne tebe po¬ trebno, da te gdo štd pita. 99 nemaju štd jesti. 285 ja se budem smejal vu vaše pogibeli te se budem špotal z vas, gda obrh vas ono pride, štd se jeste bojali. kaj: petr. 17 onda se je spunilo, kaj je rečeno bilo po Jeremiaše proroke. Naglas je na prijedlogu: na, kaj 7 za kaj: petr. 46 ako ja pravicu govorim, zd kaj vi ne verujete mene ? — Složeno s drugom riječju glasi kaj i kaj: kdjlcakov, kajkaj, kdjkam kajkud. čem: kov. kemp. 163 čem brže to činiš, tem ti boje bude. Složeni: negdo riigdor nikaj drže svuda " na prvom slogu: negdo nekoga, nigdor nikoga, nikaj ničesa ničemu itd. hoče priti za menum 20 stal je vu varaše, ki se zove lazaret. ko: petr. 19 zvano be ime hegovo Jezuš, ko je zvano od andela prvje nego bi se bil prijel vu vutrobe. 17 poraza vsu detcu od dveh leteli i niže poleg vremena, ko je zvedel bil od magušev. ku: petr. 51 da bi se spunila reč, M je bil rekel. koga: petr. 164 morete li piti peh&ra, koga ja budem pil? ke: petr. 140 Jakob pak r6di Jožefa, muza Marije, od ke se je rodil Ježuš, ki se zove Kristuš. 138 k: va^avec, kom: petr. 142 ako ja po Belzebube zgariam vrage, sini vaši po kom je zganaju? k-um: petr. 225 peta popevka, kuni se naklon andelski obilneb pre- stira. (Stari je oblik sing. istr. feni. lco a biče možda sačuvan u ad- verbu skodobo (= s r i> ka doba) modo, erst u habd. ad 249. Srečen si, moj sinko, vezda ti je skodobo pamet pravedno odprta, gda si vu ovu meštriju se podal — i skračeno: skodob 830 pas tak dugo vu se suva i tak naglo, doklem mu se trbuli kot bubeii napuhne, onda skodob kak ti omamjen od korita ide. 1141 koga se brada skodob hita. 793 došli su k nemu i kot da bi prvo nikaj ne bili znali, neg skodob doma razumeli, kaj se je Jožefu pripetilo, za¬ čeli su stara otca tažiti). k eh: petr. 41 po k eh dob velite, da ja po Belzebube zgaham vrage ? kem-, petr. 164 sedeti na desno moju ali na lčvu ne moje vam dati, nego Mm je napravleno od otea mojega. kemi; kov. kemp. 38 zroki dostojne žalosti jesu grehi i zla na- gneiia naša, Mini tak obviti ležimo, da . . . Naglas može biti na prijedlogu: vu ko: petr. 42 ako prišedši od nega j4kši oblada nega, vse negovo orožje, vu ko se je vupal, odnese. moj meus. nom. moji, moje me, moja ma aec. moje me moje me, moja ma gen. mojih dat. mojim loc. mojih PR1N0S K NAGLASU U SLOV. JEZIKU I HRV. KAJKAVŠTINJ. 139 istr. mojimi mojemi Ovako se deklinuje i naglašuje i: svoj i tvoj te hoji. moj tvoj: kov. kemp. 99 ti si ves moj i ja včs tvoj. ma: petr. 225 toti su vam, bratja md , zapovedi božje. tva: petr. 234 zmisli se vezda, za jezero grehov kam tvd duša opade. mojega: kov. kemp. 97 ti si radost srdca mojega. 79 budem te nasleduval dragoga mojega na visfnu. 107 vse vu dolici ništara mojega vutopi se. svojega: kov. kemp. 214 odvzimjn i pridaju poleg svojega na- gneha. tvojega: kov. kemp. 192 navčil sem se s toga nezvedlivoga suda tvojega strašiti se. 255 očisti srdca tvojega prebivališče. tvega tvoga: petr. 225 ne poželčj bližiiega po krivice tvega niti hiže nit pola. 236 lica od nas tvega ne odvrni. Mojega: kov. kemp. 195 gospodine, nesem vreden razveselčna tvojega niti kojega duhovnoga pohajaiia. 274 od kojega ni jedno ne sveteše. moje: petr. 91 nijeden ne bude koštal večerje moje. svoje: petr. 153 jeda more človek vu svoje matere viitrobu drugčč vlesti ? koje: gašp. 1, 803 strašna nastane kuga, od hoje vumirajuče mrtve živi zadovolno pokapati nesu dospevali. tvoje: kov. kemp. 85 podleže se oblasti tvoje svet i telo. 111 veliku milošču budu imeli, koji se hotomce tvoje naj svetleši službi podlože. mojemu: kov. kemp. 106 hoču govoriti k gospodinn mojemu, svojemu: kov. kemp. 255 vsaki lubitcl svojemu dragomu jubitelu naj bolše i naj lepše mčsto pripravla. trojemu: gašp. 1, 869 naj mčsto dati mišlenu tvojemu, ko j emu: kov. kemp. 237 više veruvati moraš bogu vsemogučemu, neg kojemu vidlivomu znameiiu. gašp. 1, 870 kojemu zapove, da naj . . . tvojem: petr. 5 ovo ja pošijem anSela mojega pred licem trojim, svojem: gašp. 1, 852 predi s tolnačom svojem dokončaj« posel. Tcojum: kov. kemp. 197 ovoje povojna mast, kojum si hotel svete tvoje noge polejane imeti. 112 o služba! kojum se naj više dobro zadržava. gašp. 1, 869 odkuda spozna grehotu svoju, s kojum ni potrebno vkanuvati sluge božje. 140 M. VApAVEC, svojeh: gašp. 1, 843 Jožef vu suždnstvo odpejan je egiptonsko po nendvidnosti bratov svojeh. kojeh: gašp. 1, 860 vu ko j eh da bi dosta vremena hasnovito potrošil. svojem: gašp. 1, 863 kak sam je vučenikom svojem valuval. tvojemi: kov. kem. 193 kuliko vsakoteri je pred očima tvojemi, tuliko je i ne več, veli ponižen sveti Ferenc. Naš vaš deklinuju se i naglašuju kako adjektiva od jednoga sloga s " : naš naša, viiš vaša itd. Sam deklinuje se i naglašuje kao adjektiva od jednoga sloga s u sing. nom. mase.: sam sama sainoga itd. Negov ili drži u svim oblicima ' na prvom slogu, a onda rado o pred v ispada: nčgva riegvo negvoga itd. n. pr. negove: matij. 2 b 17 trsiti se mora vse negove zapovedi obdržavati; ili pako ima naglas na nastavku: negov negbva negovo i t. d. ili ča negov negova . . . negov: petr. 85 ovce za nim hode, ar znaju glas negov. 121 po- vedaše da bi sin negov živel. 123 dozva nega gospon negov. 156 odpreše se vusta negova i jezik negov. — negova: gašp. 1, 192 prodečtva negova cilala jesu, da bi čalarna vremenita i svetska vsi poteptali. — hegovem: kov. kem. 13 samomu bogu i angelom he- govem želii domačliv biti. Nihov , čigov, hejin , Bji, neki , 'isti vsaki drže svoj naglas svuda: nihova nihovo, čigova čigovo, nejina liejino, čija čije, neka neko, vsaka vsako itd. Kottri Meri obično šteri ima svuda naglas na slogu er n. pr. leotero: kov. kemp. 97 veliko dugovane je lubav, veliko zaisto dobro, kotero samo lehko čini vse žmehko. — JcoUrum: kov. kemp. 110 neizgovorliva je sladkčča premišlavaiia tvojega, koterum da¬ ruješ jubčče tebe. — koteromu: kov. kemp. 109 niti koUromu člo¬ veku krepost ne pridavaj. — koterem: petr. 66 koterem on reče itd. pa tako nesteri nekteri nelcoteri n. pr. nekoterem: kov. kemp. 173 nekoterem vu znamenah i peldab slastno se skažujem, nekoterem pak vu velikom rasvečenu odpiram skrovnosti itd. PRINOS K NAGLASU U SLOV. JEZIKU I HRV. KAJKAVŠTINI. 141 Kratak pregled naglasa u numeralija. 142 M. VApAVEC, Sing. nom. fedtn edan en, fena ena, feno eno eno aco. fedbn edan en, eno eno eno, eno eno eno gen. fenega enega, ene ene ene, enega enega dat. enemu enemu, feni eni. fenemu enemu loc. enem enem, feni eni, fenem enem istr. enim enim, eno eno eno, fenim enim 143 PRINOS K NAGLASU U SLOV. JEZIKU I HRV. KAJKAVŠTINL Plur. nom. feni eni eni, fene ene ene, ena ena ena acc. ene ene ene, fene ene ene, ena ena ena gen. loc. fenih enih, ) dat. fenim enim, za sva tri roda istr. enimi enimi, I Tako i nobedhn nobfena nobfeno, nobenega itd. dva,: » nom. acc. dva, dve dve gen. loc. dvfeju dveh dat. istr. d v etn a Tako i: oba obe, obfeju obeh, obema. tri: Ostali imaju otegnuti naglas u gen. (loc.) dat. i istr.: petih pfetim pfetimi, šestih šfestim šfestimi, sfedmih sfedmim sedmimi, osmih osmim osmimi, devfetih devetim devetimi, desetih desfetim desetimi, enajstih enajstim enajstimi; dvajsetih dvajsetim dvajsetimi, tridesetih tride¬ setim tridesfetimi. — Večerjamo ob sfedmih spat legamo ob desfetih; vozi se s šfestimi koni, on je pšenico devfetim razdelil. — Uz petim petimi itd. govori se i petem petemi itd. kajk. Uz -ndjst dolazi u khizi još iz 18. vijeka na deste n. pr. petr. 7 vu petomnadeste godišče Tiberiuša cesara. petr. kalend.: leto dvanadeste mesecev ima. 22 gda bi Jezuš bil postal dvana- 144 M. VApAVEC, deste lčt star. 36 vze sobum Jezuš dvanadeste vučenikov s voj Mi. Habd. ad. 60 zmed dvanadeste apostolov jeden Jndaš tat je bil. 85 vu ke (temnici) je dvanadeste dnevov prež vsake M o večje brane bila. Habd. mar. 562 dobe živlenja svojega leto devetonadeste. Habd. ad. 171 išče ju je milostivni bog na ovom svetu trpel četirinadeste let. itd. — pamti: četirinajst Fuč. 397. gašp. 4, 112 133 a eetrna- deste vram. kron. 19 a četrnajst mul. ap. 1216, švag. 1, 346. pamti: j eden na j č.st a dvanajesta, tretjanadesta, četrnadesta, petna- desta habd. ad. 923 itd. b) jeden: Tako i: obadva obadve itd. NB. U gorenštini naglašuje se drugi secundus, a drugi (druj) alter, ein anderer. erstens primo PRINOS K NAGLASU U SLOV. JEZIKU I HRV. KAJRAVŠTJNI. 145 Kao enoj naglašuje se i oboj oboja oboje itd. Završetak. Na svršetku ovib rasprava o naglasu, jer su se vukle kroz to¬ liko godina, trebalo bi dakako da se koješta ispravi, ali meni se hoče samo pripomenuti, da u nima kazujem gotovo samo to kako se po mojem sluhu bud pravo bud opako naglašuju riječi, to jest koji slog u riječi ima i ltakav ima naglas i kako se mijena u po- jedinim oblicima, ali obično ne kažem za što ima koja riječ ili koji oblik joj otisnuti ili otegnuti naglas na tom ili onom slogu, premda se takova pitana svaki čas nanudaju i narivavaju, n. pr. kod supstantiva od dva sloga s naglasom na prvom slogu a-dekli- naeije usiluje se kao nekako pravilo da tamo gdje narod dobro razlikuje dvije vrsti naglasa otegnuti naglas vole one riječi kojim se u govoru prvi slog mora ili bar može za vrši ti vokalom, a otisnuti one kojim se prvi slog završuje konsonantom a drugi opet konso- nantom počima, pa bio vokal u prvom slogu dug ili izvorno kratak i otisnuto naglasen, n. pr. ba-ba bre-za bri-ga bu-rja ce-sta ča-ša 146 M. VApAVEC, de-kla dla-ka dra-ga g6-ba gra-bje gri-va grl-ža grd-da ja-ma ka-pa ka-ša ki-la kf-ta kla-da kll-ca kiVi-ga kd-ča kra-sta kra-va kr-pa le-sa li-pa me-ra mla-ka mre-ža mi‘-va 1 ' 11 -va pa-ra pe-na ple-va pra-ča pu-ra ra-ea ra-ka ra-na re-pa ri-ba ru-pa si-la sla-ina sla-va sli-ka sli-va sra-ka sre-ča stre-ha šču-ka ši-ba ta-šča ti ča ve-ra vi-le vl&-ga vra-na ža-ba ži-la itd. a bač-va brit-va buk-va čiž-ma čreš-ba gaz-da lib-ra lit-ra lok-va lus-ka mač-ka miš-ka, pes-ma pfiš-ka roz-ga šib-ka šiš-ka tep-ka itd. itd. Koja to riječ može prema tomu imati sad otegnuti sad otisnuti naglas n. pr. su-kna ili suk-na. Sve ovdje navedene riječi imaju u štokavštini pa valada i u čakavštini u prvom slogu vokal kratak i otisnuto naglasen: baba bačva itd. Ali isto vrijedi kad je vokal dug: bra-na vr-ba itd. a pravda itd. Ali kako da se tumače iznimke ? zašto mdl-iia mol-ža tbl-,šča vdl-ga vol-na ž61-na? zar za to jer tu stoji -ol-za -1- stsl. -h>- hrv. -u-: ml-nija mkt-nija mu-iia, vina vltna vuna itd. gdje je dakle opet bio vokal na kraju prvoga sloga, pa po analogiji tako i pol-za 61-ša (vol-ša jel-ša jal-ša) ? zašto: brav-ka (koja bere) pev-ka plv-ka (potatrix) plev-ka? zar jer je prema bra-vi.e pe-viiC pl-vtc ple-vi.c, a ne prema plav-ka (krava plave dlake) od adj. plav, piv-ka, (tiča koja daje glas: piv piv) od glasa piv-ka itd.? zašto kla-ja kra-ja pre-ja, a ka-ja je-ja se-ja od osnova klad krad pred, kad jed sed-ja? zašto pa-ša ve-ja? pa zašto . . . ? —■ dokle dosiže to pravilo da otvoreni slog voli otegnuti a zatvoreni otisnuti naglas, na koje se ine riječi proteze? itd. itd. U supstantiva a-deklinacije s naglasom izvorno na zadnem slogu kao zemja gora za iz¬ vorno zemja gora kao u grč. meta xyop) pag. 139 piše: die Betonung dieses Mittebvortes ist die des ersten Mittebvortes praet. im Weibliehen: delal delala delavšn, mazal mazala mazavšn, govoril govorila govorivši, razredio sam naglas toga participa prema naglasu participa s nastavkom -1 u sing. fem., ne pomislivši, da Metelko nije razlikovao otegnutoga naglasa od otisnutoga, da se dakle nego ve riječi smiju umijevati jedino tako, da ima particip na vši naglas na onom slogu na kome ga ima particip na -1 u ženskom rodu, a ne i - kakav je taj na¬ glas, jeda li otisnuti ili otegnuti. Moja razredba dakle ne vrijedi ništa pa ju oporicem dodaj uči da se o toj stvari ne može ništa sjegurna kazati s toga što nedostaje primjera iz naroda samoga. Ali pošto je ovaj particip opet oživio i u govoru i u knizi, treba ipak da se riešto ustanovi. Kod toga vala dati se voditi tomu, od česa se gradi taj particip; gradi se pako obično od glagolske osnove kakova je u infinitivu, jer je lako pomisliti da če imati particip isti naglas kojino ima infinitiv. U glavnoj stvari biva tako u što- kavštini. Tu dolazi naglas na predzadnem slogu, ako ima oblik participa samo dva sloga, to če reči, ako ima glagolska osnova jedan slog a završuje se vokalom, a naglas mu je otisnuti dugi: da: davši, bi: bivši, bra: bravši, ču : čiivši, kle: klevši, mr: mrvši. Pošto se vokal pred -vši svuda produžuje a dugi Štokavski otisnuto naglašen vokal u slovenstini cesto ostaje otisnuto naglašen, treba PRINOS K NAGLASU U SLOV. JEZIKU I HRV. KAJKAVŠTINI. 151 da bude tako i kod Slovenaca u slučaju gdje treba da ima naglas na slogu ispred -vši, a to treba a) u baš pomenutom slučaju, kad je osnova od jednoga sloga na vokal: davši predavši: da; pivši, popivši: pi itd. b) u osnovama od dva i više sloga na samoglasno koje u infinitivu imaju ili mogu imati naglas na slogu ispred na¬ stavka -ti n. pr. pr. h niti: pi.hnivši (prhnila) toniti, obično toniti: utonivši (tonila), leteti: odletevši (letela), držati: zadržavši (držala); pustiti: pustivši (pustila), govoriti: izgovorivši (govorila), hvaliti, obično hvaliti: pohvalivši (hvalila), voliti, obično voliti: izvolivši (volila); igrati: poigravši (igrala), kovati: podkovavši (kovala), pi¬ sati, obično pisati: napisavši (pisala), kupovati: nakupovavši (ku¬ povala) itd. — Sve ostale osnove na suglasno i na samoglasno od jednoga ili od više sloga neka drže i čuvaju onaj naglas i na onom slogu na kojem i kakav ima glagol u infinitivu: gosti: zagodši (godla), presti: napredši (predla), seči (od seči): nasekši (šekla), reči: rekši (rekla), bosti: ubodši (bodla); giniti: izginivši (gfnila), smukniti: smuknivši (smuknila), videti: videvši (videla), siliti: pri- silivši (silila), enačiti: izenačivši (enačila); kuhati: naktihavši (ku¬ hala), verovati: verovavši (verovala); •— pravdati: zapravdavši (pravdala), veličati: naveličavši (naveličala), večerjati: povečerjavši (večerjala), obedovati: odobedovavši (obedovala), zajutrkovati: po- zajutrkovavši (zajutrkovala) itd. — Od inf. čvrsti reklo bi se va- jada, bar u Grorenskoj precvrdši (cvrdla), a kajkavski prema cvesti: precvetši. Osnova šrd, da se u infin. govori, glasila bi gorenski valada šesti i prema tomu prišbdši, a u kajkavaea ščsti došedši. — Od osnova na nosnik pravi se kasto taj particip od prezenske osnove n. pr. im praes. jem: vzčmši ili vz&mši prema vzemem vzamem. — Tako nekako bi vajalo prema štokavštini, kako je vi- djeti iz ovoga kratkoga pregleda. Kako sam več kazao, u današnoj štokavštini naglas na predzadnem slogu dolazi samo u osnovama na vokal od jednoga sloga, kad je participu oblik od dva sloga, nu čim pristupom kakovim dolnje tri ili više sloga, skoči mu na¬ glas natrag prema početku riječi a predzadrii slog ostaje dug i jer tu dužinu mnogi drže opet za naglas, biježi se znakom ' ili ": klevši, ali zaklevši. Osnove od jednoga sloga na suglasno danas ispred -vši umeču a koje je opet dugo a biježi se a ili i a, a na¬ glas im se ravna kako i ostalim osnovama na samoglasno od dva i više sloga po naglasu u infinitivu: tresti: tresavši, peči: pekavši, sjesti: sjedavši, trnuti: tfnuvši, živjeti: živjevši, hvaliti: hvalivši, 152 M. VApAVEC, životariti: životarivši, pisati: pisavši, kazivati: kazivavši, tonuti: tonuvši, žcljeti: željevši, nositi: nosivši, govoriti: govorivši, igrati: igravši, blebetati: blebfetavši, štovati: štovavši. kupovati: kupovavši, pamtiti: pamtivši, pravdati: pravdavši, ginuti: ginuvši, vidjeti: vi- djevši, gaziti: gazivši, gledati: gledavši, vjerovati: vjerovavši itd. izostaviv ono što za slovenštinu nema mjesta. U Zagrebu, 15 januara 1891.