PRINOS K NAGLASU D (NOVOJ) 810VEMSTIKL NAPISAO M. VALAVEC. t (Preštampano iz CXknjige Rada jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti.) U ZAGREBU. T I S A K DIONIČKK TISKAR E. 1892 . Naglas u participima. a) u participu prezensa. U krarištmi. Završetak toga participa glasi -6č- (= -aštr>), -joč-, a naglas ima gotovo svuda na tom završetku i to otegnuti dugi: cvetoč avfl-eiv, cvetoča, cvetoče, cvetočih itd. kad je značene neopredijeleno; a kad je opredijeleno, ima otisnuti naglas: cvetoči 6 Avfi-čov, cvetoča cve¬ toče itd. — Taj završetak imaju glagoli bez nastavka u infinitivu, i s nastavkom ni od no, i oni s nastavkom a u infinitivu, kojim je u prezensu nastavak e je: bra bere, piša piše. A osnove na suglasno. cvet: cvetočo: rvn. 2 305 zemla z vso cvetočo spomladjo je le podnožje negovo. gred: greddč: rog. 2 423 po katerim gredoč prišli so v tajste ty martirniki. škrin. modr. 2 3 naše živlene prejide kakbr memo greddč oblak. rvn. 1 270 ti bo dal gredoč denarje. — gredoča: škrin. modr. 2 5 naš čas je kakbr memo gredoča senca. gre¬ dočo: škrin. sir. 1 3 kd6 je vsem rečem naprej gredočo modrost božjo preglediival? — gredočega: rvn. 2 285 je na figovo drvd zlezil viditi ga memo gredočiga. — gredočimu: rvn. 1 106 po nivah svojiga soseda gredočimu ti je z rokč klasja vsmukniti prpušeno. — gredočim: rvn. ber. 39 prodajmo ga mčmo gredočim kupcam. 1 2 M. VApAVEC, mog: mogdče: ravn. 1 36 včrje, de je clo pepčl hegoviga sina oživeti mogoče bogu. nes: nesoč: rvn. 1 113 Mozes grd iz gore nesdč postavo na dveh tablah v roki. pek: pekoči: rvn. 1 100 spet je huda sila zlasti v hudi pekdči pušavi. rek: rekoč: rog. 2 267 pisal je Theopistae rekdč: . . . škrin. pridg. 1 16 jest sim govoril rekdč: . . rvn. 1 34 stran grb rekoč: ne morem ne gledati vmirati otroka, preš. 39 svaril jo je rekoč: ako b6š pr okni stala . . hišo bodem ti ogradil. seg: segočega: rvn. 2 192 kolko v srce segdčiga ima v sebi ta prgodba! tek: tekoč: škrin. modr. 5 5 vse t6 je prešiti kakbr memu tekoč tek&r. — tekoča: rog. 2 331 pride h nym ena tekoča kamela, rvn. ber. 163 sapa je tekoča stegliva stvar. — tekočo: škrin. pridg. 11 l vrzi tvčj kruh v memu tekočo vod6. — tekoče rvn. 2 m voda, ktiro mu jez dam, bo Studenic vode v nem tekdče v večno živlene. škrin. sir. 24 40 jest modrčst sim tekoče vode vhn točila, lev. žup. 97 vsako poslopje dobode število zaporedoma tekdče. vr: vrdč (kao adj. calidus): rvn. 1 101 hvaležni bodimo bogii kolkor krat se z vode mrzlim požirkam kak vrdč dan ohladimb. žr: zroč: rvn. 1 178 ogen zroč je pred nim. Uz -oč dolazi i -ec (= eštn); to eč ima u sing. nom. i ac. mase. indef. kratki otisnuti naglas: dereč, u ostalim oblicima ima u ne- izvjestnom značenu otegnuti dugi, u izvjestnom otisnuti dugi naglas. bod: bodeč: rog. 2 267 trnast inu bodeč je stol rimskiga papeža. boddČa: preš. 166 ne straši več je trnovka boddča. cvet: cveUče: preš. 181 glčdam spčt v obličje ti cvetice (može biti i: cveteče). der: dereči: ravn. 2 159 znotraj so derdči volkovi. — derdča: rvn. 1 55 i ber. 40 zvčr derdča je mojiga Jožefa raztrgala. — de- rdče preš 96 v Save derdče valov tam vrtinčinah smrt te zas&či. U ugarskoj slovenštini. Naglas je i tuj u svim oblicima na -oč, koje glasi: ouč, jer je dugo: bod: bodouči: kiiz. mat 7 ll či za to vi, hudi bodouči, znate dobre dari ddvati deci vašoj, od koga bole oča vaš. — bodduča : nagfl. 44 imenujte že eti vu šouli bodouča vsa dugovana. — PRINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI. 3 boddučem: nagfl. 144 kama ga tak na tabli bodoučem rovati pisati mam? id: idouči: kiiz. mat. 2 8 gda je pa najdete, nazvejstite mi, da je i jas ta idouči molim. — idouča (dual): kiiz. mat. 8 28 pribej- žala sta k nemu dva vragometna z grobouv vo idouča. — idoučega: kiiz. mat. 3 16 vido je diilni božega doli idoučega na nega. mog: mogduče: kiiz. mat. 24 24 d avali bodo znamejna velika i čuda, naj zapelajo, či bode mogouče, i te odebrane; 17 20 nikaj ne bode nam nemogouče. rk (za rek): rkouči kiiz. mat. 1 20 angel gospodnov se je nemi skazao rhouči: Jožef, ne boj se. — rkdučega: kiiz. mat. 2 17 teda se je spunilo, ka je povejdano od Jeremidš proroka rkoučega: glas je v Rami slišan. — rkdučem: kiiz. mat. 1 22 ka je povejdano od gospodina po proroki rkdučem: ovo, dejva bode nosčča i porodi sina. tek: tekouče: nagfl. 70 dajmo tak že li same s ti dotčc davani ob sebi tekouče nashaje. — tekoučem: kiiz. jan. ozn. 12 15 vlijala je ta kača za tov ženouv z viist svoji vodou liki eden potok, da bi jo tak po bistro tekoučem potoki zgrabila. — tekduči(K): nagfl. 22 zdržčtek do eti mao tekouči zgovdrjan je zadosta na tou. živ: zivouči: kiiz. jan. ozn. 1 17—18 ja sam te prvi i te slejdni i te zivouči i bio sam mrtav. — zivdučega: kiiz. jan. ozn. 4 12 molili so toga zivoučega na veki veke. Rijetko dolazi -6č za -ouč. rast: rastčče kiiz. mrk. 4 s driigo (semen) je spadnolo vu dobro zemlo i dalou je sada gori zidouče i rastčče. U kajkavštini.*) Za -oc, što se svendil dobrahno govori, obično je -uč. Naglas je u glagola bez nastavka u inf. gotovo samo na na -uč, u sing. *) Maretid pravom u Radu CVIII str. 78 kudi one, koji u hrvat.skoj knizi pišu: francuština, čakavština, kajkavština itd. za lijepo hrvatski: francuski jezik, čakavsko, kajkavsko narječje itd. jer u hrvatskom jeziku nijedna riječ na -ština ne označuje jezika ili narječja. Ja pišuči ove rasprave: prinos k na¬ glasu u (novom-)slovenskom jeziku upotrebjujom rijoči slovenština, kajkav¬ ština jedno s toga što je krače reči kajkavštine nego kajkavskoga narječja, a drugo i naj više s toga, što sam držao, da je onako dobro hrvatski kazano, jer sam držao a i sada držim, da u slovenskom jeziku u Kranskoj nije a go¬ tovo ne može biti čehizam, kad n. pr. biskup pokojni Ravnikar u predgovoru knige izašle u l..ub jan i god. 1815. s naslovom: zgodbe svetiga pisma, prvi del u predgovoru piše: „vi imate še bol nepokazeno Jcrajnšino; vuččni radi ncm- šino, latinšino ali lahovšino vmes brodijo in tudi clo krajnsko besedo tako 4 M. VA])AVEC, nom. mase. obično oti-nuti rede otegmiti dugi; n ostalim oblicima otegnuti: budftč rede buduč, budtiča, budučega itd. bud: buduč: gašp. 1 725 buduč oni vragi mrski i odurni, klanaj im se ti. — buduča: gašp. 1 347 kral buduča znaj uči dojde. — budučega: gašp. 1 412 z ovim činom budučega sebe čuvara obznani marianskoga. — budučeh: gašp. 1 351 budučeh Kristuša mučenikov je se doteknula. cvet: cvetuči: gašp. 1 343 jošče vu cvetlici dobi proti morskem razbojnikom tabor podigne. — cvetlica: gašp. 1 341 Priska bila je vu telu cvetuča. — cvetuče: gašp. 1 20 po velikom čudu cvetuče šibe dal je nu zaručiti Jožefu. giiet: gnetuči: petr. 126 gda bi zašel bil Ježuš vu kižu poglav- nikovu te bi videl bil vnožinu ludi gnetuči se, reče: odstupete. griz: grizuče krist. nač. 41. id: iduč petr. 35 k6 (seme) je opalo med trne, jesu oni, ki su culi te pred pazkami i bogaetvom iduč zadavlaju se. — iduči petr. 3 anda budu videli sina človečjega iduči vu oblake. — idiliu: gašp. 1 415 opazi d. Mariju oposred med dvemi angelmi vu cirkvu idiiču. — idučega petr. 37 gda bi čul bil množinu luctva mimo idučega ) opita, kaj bi to bilo, — idučemu gašp. 1 433 sam je povedal, kaj se je nemu vu Damask idučemu pripetilo. — idučem: petr. 27 Jezus za sobom idučem reče: . . . jed: jeduč: gašp. 1 583 ovdi obodva skupa trave i korene jedili žitek sprovodili jesu. — jeduči: petr. 150 v one pak liiže stojte jeduči te pijtiči. — jedučega gašp. 1 643 ovak nega ogovarjati pri- liku zadobe kak ti meso po petkeh jedučega. — jedučoj gašp. 1 780 po ptuje stavijo, de praviga Krajnca vsesa bolč“. Za tim dolazi tako u Pre¬ šerna (izd. 1849.) str. 100 „lej, v knigah nib je t61’kan lulke ptuje med lšpo, čisto slav’šno zasejane, de je noben purist več ne izruje; al’ bukev naše krajnšne spakedrane pešičico denimo na ogniše, prer6jen fčnis čist de ’z ogna vstane" i str. 112 Krempejnu: „nisi je v glavo dobil, si dobil le slovenšino v krempje". Iz Eavnikara i Prešerna biče u Miklošiča II 134: nemščina lingua germanica, slovenščina lingua slovenica. — Gotovo ne vjerujem, daje Ravnikar to dobio iz českoga jezika, a nikako ne, da je tako na česku učinio g. 1651. biskup zagrebački Petretič, ili onaj, koji mu je predgovor ponašio, gdje se čita: „ja sem včinil po mudreb redovneb Judžh i pastireh cirkveneh naj prvle rčči sveteb evangeliomov (kii su vu slovenskom orsage okolu godišča obični i na¬ vadni) iz dijačkoga te vugerskoga textuša na naše pravo slovensko zagre- bečko slovo pravdeno prenesti od ržči do rčči, gde je bilo mogučo te je slo¬ venščina prepustila 11 . — Zar se nije na dva razdaleka mjesta medu Cesima i Slovencima, pa na pokon za što ne i medu Hrvatima razviti moglo jedno te isto za istu neku osječanu reci potrebu ? PEINOS K NAGLASU U (nOVOj) SLOVENŠTINI. 5 Kristus večkrat vezda jedučoj sada počivajdčoj na posteli poleg sedčči je se videl. krad: kraduči matij 2c 108 iz hmanoče kraduči prekršuju zapo¬ ved božju. mog: moguca: petr. 147 ne bude nemoguča pri boge reč nijedna. gašp. 1 552 sena ova kaj bi znamenuvala mati ne moguca rastol- načiti dosta vu srcu zmuti se. rast: rastuca: gašp. 1 497 milosrdnost z nim rast-uča je se videla. — rastuca: gašp. 1 848 videči rastuča d. Marije vutrobu počne se Jožef vu srdcu burkati. — rastučemu: gašp. 1 692 Kazimira vsaki dan vu krščanskeh dobrot zvršenosti rastučemu vrag je hotel mreže preprečiti. rek: rekuč: gašp. 1 822 čuvaj se, da ne pomisliš vu srdcu svo¬ jemu rekuč: kralevskoga jesem kolena. tek: tekuču: petr. 94 dajte meru dobra i nagiietenu i natresenu i vun tekuču. vlek: vlekuč: gašp. 1 654 za balu natčžuč i iz hiže vlekuč k grobu zapelati sin je se trsih — vlekučega: gašp. 1 654 Margarita našle- d uje psa za hala vlekučega. vr (ver): vruča : mul. ap. 225 kakti krv i voda vruča iz boka Kristuševoga je tekla. žr (žer): zeruč: zagr. 5b 126 onda se klatare po oštarijah po krčmah, po kletah žeruč i pijančujuč. živ: zivuč: gašp. 1 129 ovak sveto zivuč sveto žitek svoj je do¬ končala. — zivuči: petr. 18 ovo vnogo dnih zivuči prešla beše. — živtiča: gašp. 1 382 mogučnosti negovi vsa živuča podložna jesu. veni: vendč: lev. gramm. 60. vrno: vrnouče: kiiz. mat. 7 6 ne ddjte to svčto psom niti ne mečte džitndže vaše pred svine, naj ga gda ne zakhlčijo z nogami svojimi i vrnouče vas rastrgajo. ginu: ginuču : gašp. 1 341 ovak duša svete device vu nigdar ne ginuču nebeskoga zaručnika odide domovinu. sesnu: sesnučega: gasp. 1 691 jošče sesnučega neizgovorno srdea vesele na obrazu riegovem očivesto spoznavali jesu na čujena imena Jezuša i Marije. bra: bere: berdč: ravn. 2 270 tudi to le beroč slišite ta klic. h er uči: petr, 30 hočeš li, da idemo te ga vun zberemo? Is e, da mozbiti berači kdkola ne spdčete ž nim i pšenice. zva: zove: zovuči : gašp. 1 576 dojdu posli od krvoloka poslani zovuči vse tri na prvo. 6 M. VApAVEC, Tako još neke osnove s nastavkom e (a): diša : disuča: gašp. 1 623 kak da bi one bile jedna lepa disuča kitica cvetiičeli rožic. — disiiče: gašp. 1 628 nesu li bili ovi dva svetci božji kakti rožice dišuce ? gorč: goniči: gašp. 1 646 lampaš goniči vzeme. — goniča : gašp. 1 694 duša negova be čisto goniča od lubavi; kov. kemp. 99 lubav prestrašena se ne zburka, neg kakti živi plamen i goniča posvčt gori se zrine. 260 o pravdena goruča vera riihova buduča priistinsko znamene nazočnosti tvoje! — goruče: petr. 68 nd li goniče bilo srdce naše vu nas, gda je govoril? — goniču: gašp- 1 545 zapovedal je goniču grmadu napraviti. — goruče: gašp. 1 499 iz goruče lubavi. kipe: kipiiče: gašp. 1 579 vu ole kipuče postavlena po milosti božji je začuvana. — kipuču: vran. 2 76 ako se gola ruka vu ki¬ puču vodu postavi. — kipučim: gašp. 1 492 Martinu s kipiičim salom da oblejati. — Arno idu i vede: vedouč: nagfi. 40 goloubek ji ne vedouč na pleče sede. vidč: vidouči: kiiz. mat. 6 6 moli očo tvojega vu skrivnom, i oča tvoj vidouči vu skrivnom povrne ti vu očivesnom. mat 19 30 vidduči pa to liidstvo smilivao se je nad nim. Rijetko koja osnova s drugim nastavkom n. p. giba: gibiiči svetki petr. kalend. — vona: vonuoi mul. škol. 46. Rijedak je ovdje naglas na štokavsku na kojem slogu pred uč: buduči petr. 63. — jdduč mat. 2 303 — pasuč mat. 2 422 — rdstuč mat. 2 430- Zavrsetak -joč imaju a) osnove na vokal, i to a) od jednoga sloga u glagola bez nastavka u inf. zna: znajoč, pi: pijoč, grč: grejoč, ču: čujoč, pč: pojoč, itd. P) od više nego jednoga sloga. To su glagoli z) s nastavkom a u inf. i u prezensu. n. pr. bliža: blizajčč ravn. 1 50 Jakob prklone se bližajoč se Ezavu sej sedem krat do tal. dela,: delajčče ravn. 1 123 bog štrafuje greh delajoče ludi. lčta: letajoče: ravn ber. 170 sneg se zgodi, če mraz vodne so- psirice po sapi letajoče v tenke kosme stisne. sesa: sesajočega: škrih. vis. pes. 8 l kdo bo meni dal, de bi tebe imela za mojiga brata sesajočiga prsi moje matere? skaka: skakajočo rog. 2 17 zagledal je bil pred nč mladimi je- lenčiki skakajočo srno. PRINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI. 7 sluša: slusajdč: ravn. 2 235 jedi in pijače, božjo besedo poslu¬ šajoč, se spozabijo. šviga: švigajdče ravn. 1 165 ne bojiš se švigajoče psice po dnevi. — švigajočim: ravn. 1 73 angel z švigajdčim ogiičnim inečam je varoval v raj. upa: upajdče: preš. 141 misli, de Slovčnec mile ne ltibi m&tere va n upajdče, z bridk6stjo so srce mi napolnile. 156 kambr val žšne čolnič, obupujoče letčti ga pustč roke čolnarja. umira: umirajdčimu: ravn. 1 122 enako vmirajdčimu očetu jim govori. premišla: premišlajoč škrin. pridg. 4 7 premišlajdč sim tudi eno drugo nečimrnost pod soncam našiti, itd. itd. Tako i osnove od dva sloga u infinitivu na ja s vokalom pred nim : daja: dajoč, maja: majčč, sčja: sejoč, sija: sijdč, včja: vejoč, smčja: smejčč. — pak na va s vokalom pred nim: pluva: plujčč, kova: kujdč, snova: snujdč. Y) Glagoli s nastavkom ova (eva) u infinitivu n. pr. kupova: kupujoč lev. žup. 47 tudi je treba čuti, da judjč živež kupujdč ne bodo prevarjeni. plačeva: plačujoč: lev. žup. 17 župan je dolžen ovaditi vsacega, kdor obrttije ne plačujoč dobitkovine. S) osnove na konsonant, koji se s j slijeva u jedan glas. Take su aoc) mel inf. mlč: meldč, stel inf. stla: steldč, kol inf. kla: kojoč, pol inf. pla: poldž, mer inf. mre: mrjoč, ser inf. sra: serj6č, žen inf. že: žeiidč ili žndč. PP) osnove s nastavkom a u infinitivu a s nastavkom i u pre- zensu, n. pr. piša piše: pišdč itd. jema jemle: jemločega ravn. 2 213 v alabastera posodi iz draziga beliga oči jemločiga kamena je draziga mazila prnesla, itd. U ugarskoj slovenštini je -jouč svuda dugo i obično i nagla- šeno: znajouči pijduči itd. n. pr. zna: znajouči'. kiiz. mat. 12 25 znajouči pa Jezuš misli iiihove i'č6 nim: . . čefketa: čefketajouči: kliz. jan. 3 10 či pridem opomenem ga z dejl, štera čini s hudimi rečmi čefketajouči prouti nam. z-gana: zganajouči: kiiz. djan. ap. 19 19 začali so pa niki okouli hodeči z Židovov vrage zganajouči imeniivati nad onimi, ki so hude diihe meli, gospon Ježušovo ime. giba: gibajoučo: kiiz. mat. 11 7 ka ste vo šli gledat vu puščavo? je li trst od votra gibajoučo ? 8 M. VA^AVEO, kiva: kivajduči : kiiz. mat. 27 39 preklinali so ga kivajouči svo¬ jimi glavami. spravla: spravlajoučoj: kiiz. mat. 13 47 pa je pripodobno kra- levstvo nebeško k vrši vrženoj vu mourje i ze vsakoga ploda ribe vkup spravlajoučoj. triipa: triipajdučemi: kiiz. mat. 7 8 torni triipajoučemi se odpre, vadliiva: vadliivajouči kiiz. mat. 3 6 okrščavali so se v Jordani vadliivajouii grejhe svoje itd. U knizi dolazi cesto znak ' na onom slogu, koji ima taj znak i u infinitivu. Tim če biti kazano, da je tamo naglas a slog -ouč- da je samo dug. nadajati: naddjajoučem kiiz. mat. 24 19 jaj pa tim nosččam i naddjajoučam vu oni dnevi. zdržavati: zdrzdvajouči: kiiz. mark- 7 3 Zidovje či do lakta ne operejo rouk, ne jej jo zdrzdvajouči tadanke ti stariši. gledati: glčdajouče kiiz. mat. 27 55 bilč so pa tam žene vnouge ouzdaleč glčdajouče. prihajati: prihdjajouče kiiz. mat. 3 7 gda bi pa vido vnouge z Farizeušov i Saduceušov prihdjajouče k svojemi krsti, rkao je nim: . . krščavati: krsčdvajouči: kiiz. mat. 28 19 idouči za to včite vse narode krsčdvajouči je. poberati: pobčrajouči kiiz. mat. 13 29 naj kak poberajouči koukol ne strgate vo navkiip ž nim i pšenico. naklčkati: naklekajouči kiiz. mat. 27 29 nakUkajoučl se pred nim špoutali so ga. itd. U kajkavštini ima oblik -juč različit naglas ili a) ima -juč naglas i to otegnuti ili otisnuti n. pr. u Duritevcu: bij6č vdajoč pijoč češlajbč naganajoč kopajoč skrivajkrpajoč loptajoč ritajoč špotajoč; jašdč meeoč plačdč plesdč režoč skačdč itd. Evo dva tri li primjera iz knige: pi: pijuč: zagr. 1 511- smeja: smejoč gašp. 1 264 onda smejiič Pavel odpre vrata, 1 497 almuštvo smejuč podaval je vbogem. počiva: počivajuč gašp. 1 583 na gužvab tvrdeh po noči poči¬ vajoč pokoru svoju je dovršil. nagraža: nagrazajuč gašp. 1 805 kamo, s korbačem svojem deci nagražajuč, večkrat dal se je donesti. kara: karajoč gašp. 1 322 noč jaučuč je sprevodil karajuč ostro lčnost duhovnu krščenikov. PE1N0S K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI. 9 podnaša: podnašajuc gašp. 1 258 vsa dobrovolno podnašajuc od- liitil je zemelska. nauča. navucajuc: mat. 2 425 neverniki skrb imajn svojeli sinov navucajuc ne vsa ona, koja dotiču se vere. štima; stimajuč gašp. 1 519 dečica kaj čuju stareše i ona tak govore, stimajuč da je to slobodno. dižem; dizuc : mat. 1 541 vu takveh prilikah podizuc oko vu nebo pošpotavam se iz nevarnoga vkanitela. drhta: drhčUc: mulap. 181 drhčuč mučal je kakti Januš, kaza: kazite: gašp. 1 500 koja spovednik razmeče očivesto sužne na našu škrb spadaj uč lcazuči, jema; jemluc gašp. 1 622 on čemer nenavidnosti iz vust bjuje s čemernem ogovarjanem dober glas jemliič. meta: mečite gašp. 1 635 obstoji s. Juliana oči mečiič ostreše zvrbu peklenskoga vkanitela itd. piša: pisuč: gašp. 1 717 od angelov pisAč navuk angelski vsem je nazvestil plaka: plačuč: mat. 2 217 čul je jednoga i drugoga placuc. škripa: skripluc: gašp. 1 828 ona skoči k njoj i zubmi s/cripluč zmekne iz ruk zdelu. b) ili ima naglas onaj slog pred -juč, na kom je naglas u in- fiiiitivu: erdegatati: erdegdtajuč: mulap. 101 nega nesu erdegatajuc se suprot Turkom odpvavjali. marati: marajuc: gašp. 1 726 ona malo mdrajuc v ti t v/ui za sina, za suze i prošne otca i tovaruša, batrivo odvrne: odhajajte od mene vse krivice. lajati: lajne gašp. 1 654 pesek domom se povrne milo zavijajuč i žalostno lajuc. pitati: pitajuc: gašp. 1 710 straža dodrči pitajuč kaj bi se pri¬ petilo bilo. lddati: ladajuc gašp. 1 657 ona vsigdar neprijatela ladajuc vtč- kala se je vu pomoč ndvadnu. ravnati: rdvnajuc gašp. 1 666 duh sveti nu, osebujno rdvnajuč, je nadehnul. stradati: strddajuc ; kov. kemp. 231 da mozebiti duše strddajuc od svčtoga nakanena ne odpustim. vupirati: vupirajuc gašp. 1 697 oči i pamet vu nega vupirajuč pomnivo premisli zveličitela. zapiraju: zapirajuc gašp. 1 708 nega nasleduvali jesu zaplrajuč se v kloštre. 10 M. VAI^AVEC, pošilati: posi\ajuč gašp. 1 470 budemo videli, gdo zmed nas dveh predi opčša: ja prodavajuč i s cenum bogce odžvajuč, ali ti ku¬ puj uč i meni nazad poplona pošilajuč. raztresati: rastresajuč: mat. 1 500 od kuda z okom proročan- skem rastresajuc David vsa vremena na hvalu bogu zapopeval je: fidelia mandata eius. pozivati: pozivajuc-. gašp. 1 498 pozivajuc koieroga vbdgoga človeka. zazavati: zazdvajuč : mulap. 102. zazvedati: zezvedajuč: gašp. 1 214 ovak vsa zezvčdajuč poslal je lie pitat. pretepati: pretepajuč: gašp. 1 633 zveže vraga šakami nega pre¬ tipa jue. davati: ddvajuc : gašp. 1 682 je počinul milo vu srdcu zdiha- vajuč, čalarnost sv6ta odurjavajuč i kakti znameiie ddvajuc budu- čega nakaneria. oblevati: obUvajuc : gašp. 1 800 zvršeno za grehe požaluvaie, s suzami obUvajuc lica, vučini, 1 801 molitvu s suzami zaUvajuc prositi začne. pevati: pevajuč: gašp. 1 488 na glas popivajuc boga diče. vživati: vzivajuc: kov. kemp. 213 . vsi i na lubav moju šettiju, kotčri vzivajuc počivaju. dopelivati: dopelivajuč: gašp. 1 638 odide povsud dušice nepre- stance na pravu veru dopelivajuč. ogrizavati: ogrizdvajuč: gašp. 1 522 koteri čemer nenavidnosti iz ust bluje s čemernem ogovarjahem ogrizdvajuč. osmehavati: osmehdvajuč: gašp. 1 439 na krič ov vragi osmehd- vajuč odgovore hemu: . . razširjavati: razsirjdvajuč ; gašp. 1 442 veru Kristuševu raz- širjdvajuč venec mučenikov zadobili jesu. navučati: namčajuč: gašp. 1. 486 prodike sam je imal priproste navučajuč. pregahati: preganajuč: gašp. 1 427 kulika je limanica bila Sav¬ lova pregdhajuč krščenike! nagražati: nagražajuč: gašp. 1 417 iskaže se nemu Marija z ostremi rečmi nagražajuč se. prebadati: prehadajuč: petr. 182 prehddajuč bude him služil, daruvati: darujuč,: gašp. 1 764 borile se med sobum jesu do¬ brota božanska i s. Katarina: ova na hvalu i diku božju vsa dela PRINOS K NAGLASU U (nOVOj) SLOVENŠTINI. 11 svoja aldujuč, a dobrota božanska Katarinu s novemi darujuč ini- loščami. prekršuvati: prekršujuc: mat. 1 525 jeli ne znate, da prekršujuc zapovedi božanske pšanite boga? mentuvati: mentujuc : gašp 1 814 smrt negovu vse krščanstvo je oplakalo tulikoga mentujuc se navučitela. valiivati: vcdujuc: gašp. 1 528 ah ne mora drugde stati Jezuš Kristus nego vu srdcu i vu vustali verujuč i valujuc nega pra- voga boga. razveselhvati: razvesejujuc : gašp. 1 593 ondi posel zveličena svo¬ jega opravlajuč, vuznike razvese\ujuc je sprevajal. vojiivati: vojujuč: gašp. 1 791 za telovnoga cesara nebeška obla- dana vojiljuč zadobili jesmo. itd. drapati: drapluc: gašp. 1 709 redovničku opravu na falate drdpluc slekli iz ž nega. kukati: hucuc: mulap. 255 redovnik v naša vusta hucuc ne- častnoga duha iz nas je iztiral. jaukati: jdučuc: gašp. 1 322 cel dan i noč proz jela plačne i jdučuc je sprevodih -jemati: -jemluč -linluč: gašp. 1 657 vu spodobnem veseju je kakti plavala telo Kristuševo prijemluc. 1 657 kotere objimluc sebe gin- gavu je tužila. pomagati: pomazuc: mul. škol. 58 zbudi ovo ufane moje, da se, to ufajuč i k tomu iz moje strane verno pomazuc, morem na vse veke zveličiti. premetati: premečuč: gašp. 1 402 knige večkrat pobožno pre¬ mečuč od boga oprosi milošču. potezati: potezne: gašp. 1 263 ovak po lehko stare noge potčžuč odhada itd. c) ili na pred za dne m slogu i to najčešce otegnuti bud dugi bud kratki n. pr. opet u Durdevcu: sčjoč sijoč stdjoč ostajoč kuvajoč poznavajoč poveddjoč začindjoč zahtevajoč padajoč pravdajoč po¬ pevajoč trebiijoč zvrnd&joč zid&joč i zidoč. itd. U knizi takav na¬ glas rijetko dolazi: postajdjuč: mat. 1 284 nit hipa jednoga vu pu- tuvanu stoječ i postajdjuc bi ostavil; — letd/uč: mat 2 391 lasto¬ vice letdjuč sada na krove sada na hiže ogen povsud podigle su. U ostalim oblicima je najobičnije naglas na juč i to otegnuti dugi: j uči juča juče jučega itd. Primjera ima u knizi sijaset n. pr. čujuča: matij, la 36 kak se je nejno čudene povekšalo, čujuča iz vust starca Simeona, da oni vu detetu Ježušu mešijaša jesu spoznali! 12 M. VApAVKC, pijači: petr. 150 vn one pa k hiže stojte jeduči te pljuči, kotera jesu pri nih. — pljučem: gašp. 1 671 aldovniki bolvanski stanovit napitek čemerni, pljučem videne jemluči, liemu podadu. dapiči: petr. 99 vzemši sedem kruhov livalu dajuči prelomi je. bliskajučoj: matij, la 24 on dojde vu bliskajučoj svčtlosti. čekajučega: gašp. 1 355 na ovak pitajočega i konca zbirana če¬ ka jučeg a glavu golobica je sela, delajučega: gašp. 1 173 sam podnaša mesto nas težinu i vručinu dneva i brčmena, da bi mi delajučega nega plaču zadobili. gledajučeh: gašp 1 451 duh sveti vu peldi bele kakti sneg go- lubice iz neba spusti se i na glavu novomešnika sede na čudo vseh okolu stoječeh i pripečene takovo gledajučeh. hitajuče: gašp. 1 268 zapazi dva oroslana grive po vratu hitajuče. lajajučega: gašp. 1 036 vu vsakom skušavanu duha peklonskoga proti nam lajajučega ščit svete molitve primemo. marajuči: gašp. 1 385 ov za boga mojega ne marajuči k meni prevzetno je pristupil. mnnrajučemu: gašp. 1 729 mrmrajučemu želucu poišče brašno. plavajuče: gašp. 1 340 hahari vsu svoju jakost proti mlahavi divojčici su iskažuvali raneč gingavo telo vu krvi plavajuče. ravnajuči: gašp. 1 421 postane biškupom z velikum marlivostjum ravnajuči cirkvu efezijansku. štimajuča: gašp. 1 468 šiimajuča, da je to božja vola, nesem po¬ slala nego pet. obečajuci: gašp. 1 453 oprosi, da bi dostojal betežnici isprositi zdravje obečajuči obrdčene svoje. obetajučega: gašp. 1 462 da plaču obečanu primemo od Kristuša obetajučega-. koji navučaju vnoge na pravicu, budu se svetili kakti zvezde. davajnča: gašp. 1 339 med ostalemi slugi božjemi zapopadena je i sveta Priska bogu službu davajuča, 1 395 črepovje na vu- godne rožice lepu duhu podavajuče obrne se. devajiiči : gašp. 1 677 podignu se iz vseh stran vetri, barku sim i tam premetajuči i vu očivestu pogibel vutaplatia vse nutri pre- bivajuče devajuči. oblevajuči: gašp. 1 713 Ivan iz vsega Žitka z gustemi i žuhkemi suzami lice oblevajuči spovč se. popevajučeh: gašp. 1 395 vnožina angelov iz neba dojde sladke popevke nebeške popevajučeh. PRINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI. 13 prelivajočega: gašp. 1 552 med grešniki prebivajočega s. Andraša poslal je k nemn. počivajočemu: gašp. 1 497 vu pristrošku odprtom počivajočemu roj pčelic doleti. sivajOčega: gašp. 1 742 nigdo zbog šivajočega tja na vrata ogiia nuter koračiti ne poufa se. nadjajuči: gašp. 1 641 ono kupitie, nikaj zla od onud n e nadja- jOči se, vužge. odhitavajOču: gašp. 1 522 došel je, da gizdost našu odhitavajOču Siromaštvo bi potišil. obsekavajOči: gašp. 1 742 trame obsekavajOči vu ogen opdde. spadajuče: gašp. 1 500 koja spovednik razmeče očivesto sužiie za veru na našu skrb spada jure lcažOči. prebadajuči: gašp. 1 527 žalost vu srdce prime kakti jeden ostri meč istu dušu marijansku nemilostivo prebadajoči. premagujoče: gašp. 1 461 prodeke s. Ivana srdca človečanske premagajOče bile jesu. premetajOči: gašp. 1 280 jezik svoj van je stegnul z nogami i rukami premetajOči. pobirajOče: gašp. 1 545 gospe Blaža nasledujuče i krv od nega iz ran tekdču pobirajOče obraz mazale jesu. umirajočega: gašp. 1 169 odvetek vse pohištvo je iziskal prež posledne odluke vumirajOčega. izvirajoče: gašp. 1 582 bole na zvirajuce zdenčece nego na lov oči nega vlekle jesu. dosigajuču: gašp. 1 586 vu snu zapazi lojtru od zemle do neba dosigajOču. podlagajiiči: gašp 1 345 korunu krajevsku pred noge raspčtoga na križu Ježuša postavi sebe i kralevstvo svoje nemu podlagajOči. izhajajočega: gašp. 1 314 ovak nega van izhajajuiega kakti iz raja angela gledali jesu. odnasajučega: gašp. 1 522 prikazala je pravoga agneca odnaša¬ jočega grehe sveta. napajajOči: gašp. 1 666 dvanadesti zdenci napajajuči vu pušcini Izraelce. spuščajočega: gašp. 1 421 krščeniki jošče živega, dušu \endai spuščajočega zastignu. preporučajOči: gašp. 1 2=3 med ovakovemi rečmi preporučajOci sebe bogu dušu svoju spusti. 14 M. VApAVEC, daruj uči: gašp. 1 16 stvoril je človeka darujuči nemu dušu ne- vmrtelnu. kamenujučem: gašp. 1 427 kamenujučem s. Stefana Zidovom je privolil, i da kamenujuče ne bi kaj pačilo, on vseh oneh haharov opravu je čuval. kralujuča: gašp. 1 426 stanovito je, da kralujuča i vojujuča cirkva jesu pravdene sestrice. morgujuču: gašp. 1 413 nigdar ni bilo čuti iz vust negoveh reč žalnu morgujuču niti srditu. putujuče: gašp. 1 322 z rukami svojemi golijat ov po zraku vu nebo putujuče je lovil. skoznujuča: gašp. 1 722 onu noč na posteli skoznujuča zapazi poleg postele stoječega s. Tomaža. stanujuča: gašp. 1 398 Amata, gospa ze vsema slepa, zvan va- raša stanujiiča , bistru i dobru vid je zadobila. setujači: gašp. 1 727 mučenici na smrt setujuči popevati začnu. tugujuči: gašp. 1 490 sedel jesem tugujuči. — Kaj rečemo od Martine device, kotera tugujuča zvrliu bludnosti poganinske ma¬ like je potrla? vojujuče: gašp. 1 487 duša negova kakti svetla zvezda vojujme cirkve svetiti začne se. zalujuči: gašp. 1 493 onda sudec sebe obladanoga žalujuči dugo gladujučemu oroslanu za branu svetu devicu podati zapovč. itd. isčuči: gašp. 1 473 isčuči priliku zapazi peka friški kruh Petru nosečega. jasuči: gašp. 1 699 vu nevoli ovi postavlenem iskaže se vu beli sviti na belom jamči konu s. Kazimir. jemluči: petr. 169 znal si, da sem ja človek okoren jemluči , šta nišam pčložil, gašp. 1 671 aldovniki bolvanski stanovit napitek če¬ merni pljučem videne jernjiiči nemu podadti. kazuče : gašp. 1 412 malarov malane, kažuče suliu šibu vu rukah Jožefa razcvetenu sveti Antonin izmišleno valuje. orjuči: petr. 211 prišestne popevke jesu onde postavlene vu to ime, da se popevaju putujuči rekši na pole, koseči, orjuči, ženuči. pišočega: gašp. 1 456 komornik Ivanov čez vrata zapazi pišu - čega biškupa. plačuči:' gašp. 1 368 svrhu prešestnoga Žitka svojega plačuči pro¬ sili jesu da . . natežuči: gašp. 1 802 kožu svoje ruke natežun reče: verujem itd. PRIN0S K NAGLASU G (NOVOj) SLOVENŠTINL 15 Ipak dolazi u obliku juči kadšto naglas na kojem slogu pred jaei. Tako u petr. ženuči: ženuči 169 211; grejuči: grčjuči 53; smej udi: smejuči 27; kajuči: kdjuči 222; dela j udi: dčlajuči 46; čakaj uči: čakajuči 143; pltajuči: pitajuči 23; premišldvajuci 11; plačuči: placuči 17 ; plesuči: plesuči 211. — Rijetko tako u drugom obliku n. pr. petr. 180 čakajučem: čakajučem. Dolazi naglas i na prijedlogu: nasledujuči gašp. 1 647. Opako dolaze kasto dva sloga akutom označena: nadejajdč gašp. 1 486, ostavlajuči gašp. 1 487. 2. Drugi je završetak participa prezensa -eč (=: eštt\ Ovo dolazi u glagola s nastavkom č u infinitivu a u prež. i, i s nastavkom i u inf. i prezensu. U krarištini. Oblik eč ima otisnuti kratki naglas: ec (upravo dč), rijetko oteg- nuti dugi: eč. bežati: bežeč: lev. pes. 1 4 igraje šepetal liib val bežlč. boleti: boleč: lev. pes. 1 56 to mi sumiie plamen je boleč. goreti: goreč: lev. pes. 1 99 v goreč plamen se vržem rad. hrepeneti: hrepeneč: preš. 162 popdtnik ... po inčsci hrepenič se vleže v travo. molčati: molčeč: rog. 2 651 dala je nč eno močno žlafernico moučlč. sedeti: sedeč: rog. 2 265 na tem sedeč, lezle inu splč delajo se rajže na dalne kraje. lev. žup. 133 katero nepremičnino sam ob¬ deluje na nej stanovito sedeč. sloneti: sloneč: rog. 2 578 Joan.es pr te zadne večerj recumbens in sinu slonic na Jezusavili prsah iz teh uzel je bil vso negovo modrust. vrteti: vrteč: lev. žup. 65 siromaki orglice vrteč godejo po ce¬ stah in ulicah. govoriti: govoreč: lev. žup. 16S blagina je to, kar zdaj pogrešno imenujejo blagor ali blager -gra, govoreč: na ,blagor' svoje domo¬ vine itd. kaliti: kaleč: lev. pes. 1 56 to je up iz bridkih solz kaleč. plameneti: plameneč: lev. pes. 1 167 sodbo piše prst nam pla¬ menic. svariti: svaflč: lev. žup. 67 pijanstvo naj župan od vira živo svarlč. tolažiti: tolažeč lev. pes. 1 5 objame prsi pokoj tolažeč. 16 M. VApAVEC, učiti: učeč : ravn. 1 184 ktira pesem je do današniga dnč nego- viga veliciga ksana še zmirej vuččč opominek. U ugarskoj slovenštini oblik eč rijetko dolazi u knizi. Zabi- ležen imam samo ovaj primjer: bežeč: nagfl. 141 Stevan je to gori dano le bežčč prečesto. U kajkavštini dolazi naglas i na eč i na slogu pred eč i to u prvom slučaju otisnuti eč (i eč). a) -eč (eč) dolazi u glagola svake vrsti, i to obično u glagola s nast. e u inf. i onijeh s nastavkom i, kojim je to i u prezensu naglašeno. bežati: bežeč: gašp. 1 581 poleg kojeh dosta krat je počinul paj¬ daše bežeč; mat. 1 487 privežete vas k brodišču poštenoga zadr- žavana bežčč prilike pogibelne. držati: držeč: mul. škol. 487 rado boga moli vu cirkve klečeč, ruke skupa držčč, a ne v klečalu na pol ležeč. gledeti: gledeč: petr. 285 toga gledeč govori s. Peter: . .. gašp. 1 504 zvrhu kojeb angeli nebeški veselili se jesu gledčč onu ne- obladanu mukotrpnost. klepeti: hlepeč: kov. kemp. 204 hlepeč na jestvinu. boteti: hoteč: petr. 290b znane dajd ubogem ludem, da oni nesu na sreču i namerce vu ov svoj stališ došli, nego da je ne gospon bog hotčč vu on onakov stališ obral, mat. 2 463 došel je bil hoteč i volno. klečati: klečeč: gašp. 1 554 vu isti red Icleččč sebe prijeti oprosi. 1 744 k obedu ne sedčč nego klečeč malo hrane je prijemal, mul. škol. 487 moli vu cirkvi klečeč. kriča: kričeč: zagr. 1 240 naj svoju veru mene pokaže kričeč vkup s Tomažom: gospod moj bog moj! matij, la 150 mbrali su črlenu suknenu krpicu na plečeh nositi, i ako bi je človek ne spdzil, kriččč opominati, da se k liim ne bi približevali. leteti: leteč: vran. 2 295 vrtoglavo od vesela više leteč kak hodeč spustil se je čez vužne lojtre. ležati: ležeč: mul. škol. 487 moli ne v klečalu na pol ležeč. mučati: mučeč: matij. 2c 202 on muččč molil je. sedeti: sedeč-, petr. 167 kotera sedeč poleg nog gosponoveh po- slušaše reči negove, gašp. 1 744 pozvan na gosti ne sedčč nego klečeč malo hrane je prejemal. stojati: stoječ: petr. 104 Farizeuš stoječ ovak vu sebe mojaše: . . PRINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI. 17 trpeti: trpeč: petr. 197 ostavi je (duše) od veka muke trpčč do veka. videti: videc: mat. 1 176 vidčc nu tak lepu dva krat izkrikuje: 0 quam pulchra e3! viseti: viseč: mat. 2 30G tancus (bil je navaden) na vužu vu zraku nogami gore, z glavum i z rukami k zemli obrnenimi visčč tancati. činim: čineč: gašp. 1 456 više vremena od pol vure potreboči tela zadovolno činčč vu hrani potrošiti ne hotel. kov. kemp. 271 tebe jesem zbantuval večkrat činčč proti zapovedjam tvojem, mat. 1 232 koji trose dneve i dneve nikaj dobra činčč. gostim: gosteč: mul. ap. 227 koliko si vur potrošil gosteč, kldteč, grešeč! grešim: grešeč: mul. škol. 529 obrniti sudca. A kak ga ti gresčč mitiš 'i mudim: mudeč: mat. 2 391 zamudčc ovo zvršiti vsaki drugi način hude vam nehasnovit. potim: poteč: mat. 2 47d ja trpim za vas potčč se i trudeč, trošim : troseč: mat. 1 275 kaj smo zaslužili dobro vreme trosčč. učim: učeč: kov. kemp. 173 vekši napredek je vučinil vsa ostd- več neg gluboka se vučeč. veselim: veseleč: gašp. 1 599 ostalo vreme živleha vu kloštru potroši turobne veselčč. hvdlim: hvaleč : mat. 1 194 koga prijel je bogu za skazanu mi- lošču hvalčč. kojim: koječ: mat 2 407 jestvina prijeta razdeluje se po vsem telu ne hraneč i Jcojčč vu vseh kotrigeh. kudim : kudeč: mat. 2 490 jesi hemu rekel lcitdčč negovu srdčenost. mislim: misleč: mat. 1 592 šeptaju otecnaš vsevdil mislčč na delcu ali na posel. molim: moleč: mat. 1 194 koga prijel je v cirkve molče. postim: posteč: mul. ap. 959 človek postčč ima vnogo bolša mi- šleria nego obilno nahrahen. prosim: proseč: mat. 1 196 vse ovo vsaki zmed vas bi vučinil proseč pomoč. robim: robeč: gašp. 1 699 da bi ovak neizgovorne kvare robčč.. činili, Litvanci na hitrom dve jezera skup sprave. trudim: trudeč: mat. 2 315 k kojcniu šetujete tuliko ti udu se za ov svčt. 2 18 M. VApAVEC, b) Naglas na slogu pred -eč i to isti kojino u infinitivu, dolazi najčešče u glagola s nastavkom i , koje i u prezensu nema naglasa. blazniti: blazneč : 1 89 tebi prikazujem lance, s kojemi nega zve¬ zali jesu nesmerno blazneč. hraniti: hraneč: mat. 2 184 je on, koji tuliko čuda je napravil hraneč gladne. hvdliti: hvaleč: gašp. 1 677 mati kčerku zdravu zapazi i veselo domom, hvdleč s. Matjašu, odpela. jačiti: jačeč: mat. 2 409 jestvina prijeta razdelit je se po vsem telu ne hraneč i ko j če vu vseh kotrigeh, jačeč vu vseh gibahih i činih. kr4titi: krateč: mul. škol. 70 ne bog tak ostro kaštiguje diku vu nebu obečanu krdteč, gašp. 1 657 vse bbgcem, vustam svojem krdteč, je delila. Mbiti: liibeč: kov. kemp. 173 nekotčri lubeč mene srdčeno naveil se je božanska. misliti: misleč-, kov. kemp. 271 tebe jesem zbanthval misleč proti zapovedjam tvojem. mučati: mučeč: gašp. 1 394 vučini, da hahari tvoji prvo ne za- trude se mene mučeč nego ja podnašajuč. pdliti: pdleč: gašp. 1 699 da bi vitezi ovak z ognem cela mesta palec činih, Litvanci dve jezera skup sprave. paziti: pazeč', mat. 1 257 moraju i takve spomenice čuti i prijeti ne pazeč na nečista takva mišlena. prbsiti: proseč: gašp. 1 756 molitvice za iste mešnike je bogu alduvala ponižno proseč, da . . . raniti: rdneč : gašp. 1 522 človek bližnega raneč pozoja imenom sebe ozivati kaže. rtižiti: rušeč: gašp. 1 319 Martinianus dopelal je kčer svoja od vraga obsedenu na vratah rušeč, da bi van izišel Anton, sltižiti: sluzeč: mul. ap. 178 živeti vragu sluzeč. suditi: sudeč: gašp. 1 468 čuvari lcinča preveč veliko almuštvo ovo sudeč samo pet librice podadu. trapiti: trapeč: gašp. 1 420 nikakovu gizdost vu srdcu stanuvati ne prepustil, telo svoje trapeč z mrtučlivostjum. thžiti: tušeč: mul ap. 2323 s druge strane bude stal vrag tušeč i lcdžuč zla dela. vldčiti: vlačeč: gašp. 1 89 ovak natčžuč i navldčeč nega k Anašu dope|41i jesu. vračiti: vrdčeč: gašp. 1 459 vse vreme potroši betežne vrdčeč. PRINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI. 19 zdbiti: zdbeč: mul. ap. 407 bi vendar kvaruval, ako bi i zobec post prekršil. mrcvariti: mrcv&reč: mat. 1 631 vse su nad nesrečnu dušu pro- kletu nadslcočile nemilostivo riu bijuč, trapeč, mrcvdreč. tolnačiti: tolndčeč: mat. 2 435 morete ne karati tolndčeč im kvar. Rede dolazi taj naglas u glagola, koji iinaju u prezensu i na- glašeno: drčim: drčeč: mat. 1 354 Absolon drčeč pod hrastom na mčcgu zaplete i vplendra se prbetena keoka na zvrž hrasta. gledim : gledeč: mat. 1 529 za nami istemi glideč rečemo: . . . ručim: ručeč: mat. 1 225 koji ničeč kakti oroslani vugnuti muk trsili su se. sedim: sedeč: mat. 1 335 je pobožnost ova, koja poslujuč ; sedeč, stoječ more se z vršiti. tajim: tdječ: mat. 2 220 Kain trsil se je pogrešku zatajiti, tdječ, da on ne zna, gde brat bi bil. veselim: veseleč: mat. 1 482 koliko goder krat tu volnost proti drugomu imamo vesileč se radi kakvoga velikoga zla oneh, koji su nas zbantuvali, grešimo smrtnim grehom. U ostalim oblicima dulim od sing. mase. indef. u krari š tini dolazi otegnuti dugi naglas na čči čča 6če ččega itd. blisčiče: ravn. 1 4 gorela je, de dan dela, velika luč — sonce blišiče — na nčbu. boječa : ravn. 1 81 bila je tisti krat neka dobra boga bojčča mati. cvetečih (od cveteti): ravn. 1 4 bilo je mnogih r<5ž in cvetčcth drevčs. dojččih: ravn. 1 49 odbere trideset dojččih velbludov. glasčče: preš. 141 želč rodile so prehrepeneče, de s tvojim moje bi imč slovelo, domače pesmi milo se glasčče. gorččo: ravn. 1 130 Gredeon suče gorččo baklo. — gorice: rav. ber. 29 komaj so bili iz mesta odbežali, kar pade bgen in gorice žveplo spod neba na hudobne mčsta. govoričili: lev. žup 23 trdno se je držati ukazov govoričili o lovskem nadzori. hladiče: ravn. 2 124 hladiče zdravo mazilo, bolšega dani bi se ne moglo dati ranencu. liodičo: lev. žup. dovol učen človek na slovenski jezik prehiga uradno nemščino liodičo po svojih posebnih potih. * 20 M. VApAVEC, hrepeneči: ravn. 2 118 vsi hrepeniči ga prašajo : kdo pa je tisti ? preš. 129 tak6 in boj še cikam hrepeneče oči zagledat tvojih svltle žarke. 156 ki mi razdjal srce bo hrepeneče. krvavečo: ravn. 2 228 krvavico glavo nedolžniga moža v skledi viditi ji je lubši dar od polovine kralestva. meječih: ravn. 2 134 po Siriji in po vsib meječih deželah je slovel. molčečo: molčeče: rog. 2 523 hbčem volnu in molčiče trpeti, ravn. 2 148 v tiho, molčečo stanico k bogu v sambto nam veleva. sedeča: rog. 2 662 prkazala se je nemu Marija divica sedeča na enim krajlevim tronu. — sedečega: rog. 2 625 malali so tega Ju- piterja sedečiga na enim adlerju al postojni. skeleče : ravn. 1 123 skorpjoni in kače sklece so po hi (pušavi). preš. 45 ne pogledi dčleč krog junakov srcam vžigajo skeleče rane. sloveči: preš. 176 Bogomila lepa ko devica slovčča Hero je bilk v Abidi. — slovččem: rog. 2 592 u tem slovičim meste. služili: lev. žup. 103 izdbčeni so sluzili vojaki. stoječa: ravn. 1 23 Sara za dvormi stoječa to sliši, stoječo: rog. 2 638 kakbr de bi on otil svojo glavb na svoju pod križam stoječo matčr nagniti. svarilih: lev. žup. 33 prepoveduje zakon ne postavlati svarečih znamen. šumeči: preš. 71 valovi sumili te, Urš’ka, žele. teličega: ravn. 2 186 nalornleniga trstu ne bo sterel ne tlečiga stena ali tleče tahti vgasnil. valeče : lev. žup. 9 katere občine irnaju po 3 voliče razdelke, 5 ob volitvah ustanavla okrajno oblastvo, koliko volilih razdelkov je narediti. živečim: lev, žup. 30 ob mejah živičim ludem je dovol sama po¬ verilnica. Veoma je rijedak naglas na slogu pred -eč- n. pr. vedela: rog. 2 214 znana inu vejdeča je uže enimu slednimu iz nas ta navada. — vedele: rog. 2 645 znhnu inu vejdeče je, de. Inače pravilno: vedoč. — Tako: noseča gravida n. pr. škrih. pridg. 11 5 ne veš, kaku se kosty v noseče telesi vkup sklepajo. U ugarskoj slovenštini ima -eči eča dčega itd. dugi naglas: blodeče: ktiz. 1 petr. 2 25 ste bili liki blodile ovce. bojiča: kuž. mrk. 5 3:1 ta žena pa boječa i trepečiča prišla je. brneči : ktiz. 1 kor. 13 1 včihen sem brneči med. PRIN0S K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI. 21 drzfci: kiiz. mat. 27 7 tan&č pa držiči kupili so za ne edno nivo lončarsko. dvojici: ktiz. djari. ap. 2 12 strsnoli so se vsi i dvojici eden k torni drtigomi je velo: ka šče tou biti? gnusiči: ktiz. jak. 3 6 etak je jezik postavleni med naše kotrige gnusiči cejlo tejlo. govorečega: kiiz. mat. 3 3 ar je eto, ka je povejdano od Ezaidša proroka govorečega: glds kričeči vu puščavi. grešeči: kiiz. 1 kor. 8 12 tak pa grešeči prouti bratom i vrazeči nihovo nemočno diišno vejst prouti Kristusi grešite. gučiča: kiiz. mat. 17 3 i ovo skazala sta se nim Mouzeš i Eli&š ž nim gučiča. hodicega: kiiz. mat. 14 26 i vidouči ga vučenicke po mourji ho¬ dečega prestrašili so se. hvaliči: kiiz. djan. ap. 3 8 gori skočivši stdo je i bodo je i šou je ž nima vu cerkev hodiči i skakajouči i hvaliči boga. jočeči: kiiz. jan. ozn. 18 19 kričali so jočiči i plakajouči se. kadeče: kiiz. mat. 12 20 predivo kadiče ne ogasi, dokeč vo ne spela soudbo na obladane. kričiča: kiiz. mat. 9 27 idouči odnut Jezus nasledivala sta dva slepca kričiča i govoreča: smiliij se. lazeči: kiiz. jak. 3 7 vsaka natura i divji i letiči, lazeči i morski stvar se okroti. lezičo : kiiz. mat. 8 14 gda bi prišao Jezuš vu Petrovo hižo, vido je punico negovo lezičo vu trešliki. — nagfl. 65 prag i petnik sta paravoga tčka, ednako dugiva ali kračišiva kak striigouv, i oba ležičiva. misliči: kiiz. mrk. 2 6 bili so pa niki pisdčke tam sediči i mi¬ sleči vu sebi: ka ete tak guči preklestvo? mlatičemi: kiiz. 1 tim. 5 17 giinci mlatičemi ne zaveži goubca. moleča: kiiz. mat. 20 20 teda je pristoupila k nemi mati sinouv Zebedeušovi s svojimi sinmi moliča i proseča nikaj od nega. nosiči: kiiz. mrk. 2 2 prišli so k nemi z božjim žlakom vdarje- noga noseči. prosiči: kiiz. mat. 8 5 pristoupo je k nemi eden stotnik pra¬ šiči ga . . rodeča: kiiz. jan. ozn. 12 2 i (žena) nosiva bodouča kričala je vodiča i mantrajouča se vu rodjenej. sedeča: kiiz. mat. 20 30 ovo dvti slepca sidiča kre pouti kričala 22 M. VApAVEC. sta govoreči: smiliij se. mat. 4 16 liidstvo sedčče vu krnici je viclilo svetlost veliko i tim sedečem vu drželi i senci smrtnoj je svetlost zišla. služečega: kiiz. mat. 18 28 vo idouči sluga on najšao je ednoga s sebom služečega. sodeči-, kiiz. mat. 19 28 vi bodete sedeli na dvanajset stolči so¬ deči dvanajset narodov izraelski. stoječe: kiiz. mat. 20 3 vido je driige stoječe na plači maniki- vajouče. svedoččči: kiiz. djan. ap. 9 22 Sauluš stiskavao je Židove svedo- čeči, ka je tč Kristuš. učččemi: kiiz. mat. 21 23 gda bi on prišao vu cčrkvu, pristoupili so k nemi vučečemi poglavnicke popovski. visečo: kiiz. djan. ap. 28 4 kak so pak barbaruške vidili visečo tou stvar z rokč negove, pravili so: kak pa liki liidomorec je ete človik. — visečiva: nagli. 65 ednako dugiva i visečiva sta. U kajkavštini biva večinom tako kako u kranštini, naj mre otegnuti dugi naglas na eči ečega itd. n. pr. bežeča : gašp. 1 410 da v Egipt bežeča radost kakovo bi imala (Marija) od Jožefa. — bežečega: mulap. 325 boječi : gašp. 1 364 Sebastijan boječi se, da ne bi veru zatajili, dokončal je ne pogibajuče objačiti. dišeče: gašp. 1 661 telo ne i dandanašni cčlo, frižko i vugodno diščče poštuje se vu Kortdni, — dišččum: mulap. 190 drčččega: gašp. 1 635 ovak drčečega spred očih gledajučeh ne- stane. držčča: petr. 25 behu pak ovde šestere kamenne vedrice, vsaka dvč ali tri merice držeča. — držeče: mul. škol. 520 gledaj knige Žitka vsa tvoja zla i dobra dela držčče. gledčči: petr. 35 gledčči ne vide. gašp. 1 263 ide Anton po putu pričetom veliku širinu puščine premislavijuč gledčči. klečečega: gašp, 1 452 lovci zapaze Blaža klečečega i molečega, kričččega: petr. 8 glas kričččega vu puščine. 6 ja sem glas kri- ččči vu puščine. gašp. 1 710 glas kričečega prijemši straža dodrči. ležečega: gašp. 1 162 zapazil je Pafnutiuša komaj živoga na zemli ležččega. — ležečemu: mulap. 182. PRINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI. 23 ručeče: gašp. 1 509 čujiiči ručiče oroslane reče: . sedečemi: petr. 115 onda bude tebi dika pred skupa sedečemi. smrdečega: gašp. 1 655 najde dragoga lubitela svojega mrtvoga vsega smrdečega. speča: kov. kemp. 99 Mbav skoznuje i špica ne dremle. stoječo j: gašp. 1 608 ovdi stoječoj počne se ostro nagražati; 253 vesel gori je vstal od smrti na veliku radost matere i vseh okolu Stojičih. trpečega: kov. kemp. 218 oglej se na me prčgon trpičega. — trpeču: petr. 277b kak ga budeš mogel trpeti za jednu voMču do malo časa trpiču telo vrni nasladnost? videča: gašp. 1 647 jedna ženska glava beteg vidčča nega raz- govarjati ne prestane. viseči ; mat. 1 488 oprosti meni odkupitel na križu visiči. zelčči: petr. u predgovoru: ja vsem srdcem želeči vekuvečnoga zveličena ludčm itd. činččem: petr. 39 bude vesele na nebe nad jednem grčšnikom pokoru činičem bole nego obrh devetdesetidevet pravičnih. deleči: gašp. 1 818 vu kojem kakti brat i sestra živeli jesu vnoga almuštva delčči. dvojice: gašp. 1 361 dvojice je vu veri jačil. govorečem: petr. 1 t6 pak vse včiheno be, da bi se spunilo kaj je rečeno po proroke govorečem: . . gašp. 1 388 zagleda s. muče- nicu ovak noj govoriču: . . grozičega: gašp. 1 841 posluhnemo strašno grozičega boga. Jcosiči: petr. 211 ove popčvke jesu ovde postavlene vu to ime da se popevaj u na pole Jcosiči or j liči žčnuči. tajiču: gašp 1 744 Ženu mnogo lčt greh smrtni na sveti spovedi tajiču spozna. Veseliči: petr. 92 gda ju ndjde, vrže ju na plčča svoja vese¬ leči se. brodiči: gašp. 1 635 Eleusius brodiči se po morju od slapčv morskčh prehičen vutopi se. hodičega: kov. kemp. 267 Ivan krstitel vidčči Jezuša med ludmi hodičega je rekel: . . gašp. 1 782 sestricam vu prosincu po drva hodečem frižko grozdje na trsu je izprosila: kov. kemp. 260 ko- tereh srce jako vu nih gori za Jezušem ž himi hodičem. 24 M. VApAVEC, lubeče: kov. kemp. 110 kotčrum daruješ labčče tebe. — Inbečirn: kov. kemp. 109 kaj si fubččem ? misleči: mat. 1 528 odovud dohada da ne misMči nigdar na ve- kivečnu diku ne moremo ova vnogo lubiti. moleči: gašp. 1 710 ovak moleči zadremle, kov. kemp. 264 stojim pred tobum za milosrdnost suzno se moleči. — molečega : gašp. 1 184 ovak dugo molečega vugodni sen je obladal. 1 415 komu zaručiti hočemo ovu pelepu devicu ? odvrne drugi angel: mladencu ovde molečemu. noseči: zagr. 1 246 golubica povrnula se je vu arku noseči vu klunu jednu vejicu. gašp. 1 721 okolu vrata zlati lanc nosčči. — nosčču: gašp. 1 725 Felicitu kajti nosčču vu temnica nazad odpe- lati zapove. — nosečum: petr. 9 pojdč gore i Jožef, da bi se zapisal z Marijum zariičenum sebe ženum nosečum. pazeči: gašp. 1 13 na nu pazčči vse naše krivo čihene sravnamo. postčči: gašp. 1 681 četrdeset dan posteči Ninivitanci oproščene grehov žadobili jesu. prosččih: gašp. 1 467 Ivan neče imati zvedliveh slug, koji bi ze- zvedali od stališa prosččeh. — prosččim: kov. kemp. smiluj se mi¬ losrdnost tvojim prosččem. robčči: gašp. 1 833 Hibernanci varaš Taburniju robeči sobum vu sužanstvo odpelaju Patriciuša. sluzččim : kov. kemp. 110 kaj si ze vsem srdcem tebi sluzečem? trsčče: kov. kemp. 269 podneslivo je pobožno i ponižno istine ziskavarie gotovo vsigdar navuk prijeti i po istinskeh sveteh otcev odlukah trseče se hoditi. U obliku -eči (ne eča ečega etc) ima naglas često na slogu pred -eči u onijeh glagola s nastavkom i u inf. i prež. u kojih to i nema naglasa u prezensu. Tako dolazi osobito u Petretica n. pr. čudeči: 17 bčhu Jožef i Marija mati Ježuševa čudeči se nad onemi, kotera se povedahu od nega. hodeči: 66 kakove su te reči, kotere med vami vršite hodeči, te ste žalostni ? 134 hodeči Jezuš poleg morja galileanskoga vide dva brata. hvaleči: 37 slepec nasleduvaše nega veliko hvaleči boga. gašp. 1 198 gore je vstal hvaleči boga. 1 241 sam domom je odišel hva¬ leči boga. boleči: 211 popevaj u . . na goricah kopajoči, koleči etc, bučeči-. 78 ako on obstoji kučeči velim vam, da stavši daa(mu). PR!NO.S K NAGLASU U (nOVOj) SLOVENŠTINI. 25 ■meneči: 165 ove se nim skdzaše Mojzes te Elias ž liim se nič¬ ti eci. noseči: 57 izide vun Jezus trnovu korunu baršunom svitu noseči. 59 noseči sebe križa izide na novo mesto, ko se veli Kalvaria. proseči: 26 pristupi k nemu jeden stojunaški kapetan proseči nega i govordči: . . služeči: 18 ni odhdčtala od cirkve, posti te molitvami služeči vu dne i v noči. 292b budete pokorni vu vsem naše zemilske gospode ne na oko služeči te kakti ludem dobri se čindči. siideči: 142 budete sedeli i vi na dvanadeste stoleh siideči dva- nadeste pokolenja izraelska. Inače znam samo: noseča gravida: gašp. 1 29 jeli Jalžabeta noseča ? U kajkavštini se u adverbijalnom značenu participu u obliku uč (oč) eč dodaje kasto ki rede ke, a naglas je onda po mojem sluhu otegnuti bud kratki bud dugi: pasiički pijhčki sedččke itd. Vidi više o tom u Radu CI: adverbi na ski ske ke ce ice u kaj- kavaca 7. Kranština ima part. praes. act. na -e -je (=-e-j§) u adver¬ bijalnom značenu. To e je ima otegnuti dugi naglas: d jd, osim osnova s nastavkom a: aje, gdje ima naglas obično na a: aje. gred: gredi: ravn. 1 108 če po poti gredi tičje gnezdo najdeš .. ne jemli z jajci ali mladičmi vred starke. 2 123 iz pota v Jeru¬ zalem nazaj gredi je Jezus spet v Nacaret prišel. 2 166 domu je šel in boga hvalil grede. 2 241 prepirajo se gredi. 2 253 domfi gredi proti hiši je gosti slišal in pdt.je. ber. 6 zadržite se v cerkev gredi pametno in spodobno, ravno tako tudi dom č. gredi. lev. slov. 62 mimo gredi ga je videl. kleča: kleči: ravn. 1 130 le 300 mdž jo z dlanjo zajema, vsi drugi pijejo kleči. ber. 100 duhovni odstopijo in Salamon moli kleči. lev. pes. 1 159 kleči te prosim zdravja svojoj mami. molča: molči: rvn. 2 108 ognejo molči se te resnice. 2 150 molči se je (Jezus) par dotilknil, de naj nosci obstojd. 2 213 fa¬ rizej, ki je Jezusa gostil, je molči gledal, preš. 167 zna biti de, kdor zdaj vesel prepeva, v mrtvaškim prti nam pred kdncam dndva molči trobdntal bo : memento mdri. nes: nesi: lev. pes. 2 no do smrti je zmečkkl jo voz nesi na nivo gnoj. plesa: plesi: lev. pes. 1 69 prihodnost pleše je pred mano igrala. 26 M. VAJ^AVEC, sede: sedi: rvn 1 151 premišloval s presrčnim veselam sedi un sam pr ovcah je božje dela. U lev. slov. 57 predč, 62 pnč, 64 zrč, 66 krijč, 68 venč, 73 žele, 76 plene, 84 kličč, 86 perč 87 kujč. Na Beli u Gorenskoj se za -e govori -čh s prijedlogom v, kao da je pl. lokal: v kleččh, v leždh, v stojčh itd. počiva: počivajo: lev. pes. 2 134 na stolpu je tič pocivdje sedčl. drdra: drdrdje: lev. pes. 2 82 drdrdje privleci ropotni svoj voz. nagiba: nagibdje: lev. pes. 2 253 kniževnosti naše vtrjeni sod¬ niki nagibdje drugi druzemu uh6 menijo se, da junaki so veliki, graja: grajdje: lev. pes. 2 173 nikoli ndsem grajaje grešil, iška: iskdje: rvn. ber. 163 v gorah, v breznih gor in skal nam je to natvore bogastvo skrito, de iskdje in dobivaje ga svoje moči skušamo. obeta: obetdje: lev. žup. 16 more župan zahtevati, da mu v rdko segč obetdje trdno se držati svojih dolžndstih. odvrača: odvracdje: lev. žup 138 župan si more poiskati vsake prisilene pomoči ž n6 odvracdje naglo napast pada: paddje: ravn ber. 170 če kaple v veliki množici padajo, paddje več soparic seboj jemlo. petja: petlaje: rog. 2 48 iz te luštne laške dežele šal je petldje (Aleksij). plesa: plesdje: preš. 71 to reče, hitreje sta se zasukitla, plesdje v valdve šumdče planila. skaka: skakaje: rog. 2 328 leopardus ne l<5vy tekbč, tčmuč skakdje. stopa: stopaje: lev. žup. 77 gasiteli v družbo stopaj e obetajo, da bodo pokorni vsacemu naročilu svojih glavarjev. vriska: vriskaje: lev. pes. 1 171 dviguje duša se vriskdje. žira: oziraje: lev žup. 16 v sldžbi da bodo zvbsti in pošteni, ne oziraje se na sovraštvo ali prijatelstvo. Tako i skrivdje: lev. žup. 58 dostav]dje 96 potikdje 30 odvra¬ cdje 138. pes. 3 45 gled&je, 41 predev&je itd. itd. Ali se naglas ravna i po naglasu part. na 1 i to po sing. fem. n. pr. sklčpala: sklipaje: ravn. 2 278 tako se veliko ludi zanaša na mašnika, ki bodo živlene sklipaje 120 n poslali. — zamhjala: zamiijaje: rvn. 2 264 nočemo si čas zamujaje take nakopavati. Od &je može e otpasti, a aj se nagldša otisnuto kratko te glasi ej: skriva: skrivaj skrivej, n. pr. rog. 2 331 uzeli so skrivdj le tč PR1N0S K NAGLASU U (nOVOj) SLOVENŠTINI. 27 škrin. prip. 1 n skrivaj nastavlajmo zadrge nedolžnima lev. spis. 3 74 po žandarme je bil nejeverni Rebrnik sinoči skrivaj lezel. b) Naglas u participu praet. act. na -1 -la -lo. Taj particip dolazi veoma cesto, jer se nim gradi preterit i futur. U kranštini. U glagola b e z nastavka u infinitivu. Sve su osnove od jednoga sloga, a) osnove na samoglasno. Na samoglasnom je a) olisnuti dugi naglas u sing. mase. Taj ostaje u svim oblicima do sing. fem. gdje se mijena na otegnuti: dal dala dalo dali dale. Imaju ga osnove (barem u goreiištini) : da giii li pi vi ži, pe, -če je kle pe, du rju su, dr mr pr str tr vr zr žr (od der mer per ster ter ver zer žer). da: dal: škrin. sir. 20 15 mtilu bo dal inu veliku bo oponosil. traun 4 7 ti si moje srce z vesčljam obdal; ravn. 2 214 vse bi jima bil lobka poprodal. — dala: škrin. prip. 31 24 ona je taukti platnu storila inu prodala inu Kananejcu en pas ddla. traun. 90 5 negova resnica bo tebe kakor hranilu obddla. — dalo: ravn. 2 304 strupa se bo navdalo, traun. 31 10 tega bo vsmilerie obdala. ravn. 1 14 navdalo ga je božje veličastvo. — dale: preš. 183 te misli mirti mi niso dale. traun. 39 13 nadlčge brez štčvila so me obdale, ravn. 1 31 prošne niso pr nih nič zdale. itd. gni: gnil: preš. 73 za kaj bi jaz nadlčžen mrličam v zemji gnil ? lev. pes. 2 213 ti bodeš črvtim v želodci segnil. — gnila (npl.): ravn. mp. 27 znad pluč, ki so gnile , so bili. lil lil: škrin. sir. 39 28 je zemlo z pottipam nalil , ravn. 2 2 3 mu jo je z drago mokroto oblil, škrin. sir. 11 34 zalaziije, de bi kiy prelil, rav. 2 51 čakala ojstra sodba ga je za vsako kapjo kivi, ki jo je prelil, škrin. prip. 22 18 moj navuk se bo po tvojih zna- blih obilnu 'razlil . škrin. pok. 1 55 ti si v’ moje srce trdnu zavti- pane na mojiga odrešenika ulil. — lila : ravn 2 214 ona mi jc nogti z dragim mazilam objila. škrin. sir. 20 13 norcov prijetnost se bo razlila, ravn 2 213 na noge mu ga je zlila. lili: ta'n. 1 112 tele so izlili in molijo ga. škrin. pridg. 11 3 kadar btido obltiki napdlneni, bodo dhž na zemlo razlili. - Ule: preš. 141 solzč iz domovinske so lubežni Ule. 28 M. VApAVEC, pi: pil: škriri. pok. 1 91 sim pregreho kakbr vodo pil. preš. 73 ne lubci bit’ na priti sem v strupu smrt si pil. — pila: ravn. 1 16 zemla je pila kri tvojiga brata. — pili: preš. 86 šamparica so pili. — pile: preš. 102 de bi Krajnice strupa z riih ne pile. vi: vil: škriri. pi-ip. 30 4 kdo je vode kakor v enu oblačilu vkup zavih. — vila : ravn. 1 28 ta krat bo sinu Sara povila 2 4 tvoja žena bo sinu povila — vila (dual) preš. 71 hitreje sta se zasukala, na bregu Lublarice se tri krat zavila — vili : ravn. 1 112 kmalo so zavili od pota. ži: žil: ravn. 1 97 povzil jih je kakor Strniše 1 128 ogri je pla¬ nil iz skale na kviško in povzil meso in kruh. 2 279 Lazar je hu- diga vžil. — žila: lev. pes. 2 191 še denes reva nič nisem užila. pri: pel: preš. 17 v srcu te zbadajo pesmice moje, ki jih od riene nesrdče sem pil. 79 lepo je gridel, slatkri je pel — pila rvn. 1 103 zmiram glasnej in močnej je trobrinta pila — pele : preš. 6 ve bi riri hvalo rade pile. -če (od čen): -čel: ravn. 2 106 naj bi kdo drugi kaj takiga počil. 2 135 vučiti je začel. — -čela: ravn. 1 184 v grehu me je moja mati spočila. — -čelo: ravn. 1 12 začelo se je žariti zvričer. — -čeli: ravn. 1 173 jokati na glas so začili. je e (od jem): -Sl: ravn. ber. 28 jil sim s teboj govoriti. 54 eden egiptovskih kralov se je jil bati: Izraelci bi se vtegnili kdej s sovražniki Egipta združiti, ravn. 2 45 otil in o miru domri pelal jih je. 2 84 vse to je v eno skušriavo povzil. ravn. 2 106 kdo bo verjel ? — Pa tako i jel najel objel prejel prijel verjel vjel zajel, snel vnel vzel izvzel navzel obvzel povzril prevzel privzel zavzel. — jela: rvn. 2 101 trdno verjila je Marija, de je dobro in prav, kar Jezus vkaže. 2 is Marija se je zavzila, de . . 1 49 more bit se bo sej ena o tila. — jelo : ravn. 1 258 riih srebro in zlato jib ne bo otilo ob sodbi 1 82 bog je dal, de se je vjilo vse tako. preš. 15 sej ni pred bild veselo ko se zd te je unilo. — jeli: 2 56 to viditi so se zavzeli, itd. — jela (dual) ravn. 2 128 tolko rib sta zajila da se mreža trga. kle: klel: preš. 41 klil je rieki mlad učenic pust na pepelnično jutro škriri. sir. 16 9 inu jih je preklel. — kleli: ravn. 1 134 po- jedrie so imeli, pili, pa Abimeleka klili, preš. 34 oče so klili , tripli me. pe: pel: preš. 81 se je zaklril, da strune druge ne bd napil. ravn. mp. 103 prsi si je odpil. — pele preš. 22 spet so se jadra bele od južnih sap napile. PRINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVKNŠTINE. 29 rju: rjule: škrin. modr. 17 18 zverine so grozno rijule. preš. 106 vihdrjov jčze so pogosto rjule. su: s ul: ravn. 1 78 z darmi jih je obšiti. — stila: preš. 93 al bo nebd togota razsula v pole tdčo ? 167 kaj znancov že zasula je lopata. suli: traun 31 7 reši me od teh, kateri so mene ob¬ suli. — sule: preš. 106 rož’ce so se kbj osule. Osnove na r u gorenštini u sing. mase. govore se dvosložno kano 'iru, sto kniga obično piše erel (črčl črel, i tja aril), pravo je -H: umrl n. pr. škriri. sir. 10 15 on ga bo poderel, sir, 46 3 je meč izderel. Ipalc škrb. 1 156 umčrel što čitaj: umi.rn. Osnova bi (esse) ima ili pravilno: bil bila bilo bili bile, ali obično glasi: bil bila bilo bili bilč n. pr. preš. 112 preblečen sim minišič bil, in rad sim pčl, še ršjši pil. — bila: traun. 77 20 nih jed je še v nih vustih bila. škrin. sir. 1 4 modrost je bila poprtjd kakhr vse rečy; preš. 19 lepota, lubeznivost vsk je kškoršna je pred bila, 2/ čudna postava bila ti je ddna, itd. — bilo: škrin. pok. 1 32 to bogaboječe govorjene bi bilti imelu Davidovu srce omečiti, preš. 79 bilo ni godu, svat6vš’ne, sernha, da tje ne bili bi vabili ga. 34 kaj pa je tčbe treba bilo , dete lubo, dčte lepč, al te je trčba bilo al nb, vendar presrčno lubim te — bili: preš. 86 šampanca so pili, vesčli bili. — bile: schonl. 365 pčt mej nimi so bile nčre. preš. 19 život je t&k, rokč, noge so kakoršne so pred bilL — bila, (dual): rog. 2 518 gdu vej, aku khi nista bilk ta dva brata Andre inu Peter? bi složeno sa pre ide pravilno prebil prebila prebili: prebil: ravn. 2 82 prebil je vso grozo. — prebili ravn. 2 157 toliko so (mati) za me prebili. — Složeno sa izne i do iznebiti dobiti vidi kod gla¬ gola s nastavkom i, koje je i u prezensu naglašeno. P) Na samoglasnom je u sing. mase. otisnuti kratki naglas; otis- nuti ostaje i u sing. fem., a u ostalim oblicima ima otegnuti naglas: •znal znala zn&lo zn41i znale. Take su osnove: sta (prež. stanem) zna, bi (percutere) bri či kri mi ri si vpi, de grč mle sme spe, ve vrč me že n. pr. sta: -stal: rog. 2 657 postal je srdet inu jezen, skrili, prip. 10 9 kdor svoje poti zavija, bo očiten postal', ali i postal rog. 2 61/ ža¬ losten postal je Herodeš. — stala: škrin. prip. 12 7 pravičnih hiša ko trdna ostala. — stalo: škrin. prip. H 7 brezskrbnih čakane k6 k nič postdlu. itd. zna: znal: preš. 148 ni znal molitve žlahtnič trde glave. lev. Pes. 2 6 premalo si mi znal 2 8t ti sveta nesi poznal. — znala: 30 M. VApAVEC, škriri. prip. 1 2 de bi se spoznala modrost. — znalo : škrin modr. 2 9 de bi se povs6d zndlu, kakti smo bily veseli. — znali: ravn. 2 43 od bogastva še kaj bolšiga so pozndli. bi: b'U; ravn. ber. 16 Kajn je svojiga brata o bil. skrili, sir. 28 18 on je vojske ludstuv pobil. rog. 2 235 je nega gram udaril inu ubel. — bila : preš. 69 že sedem odbila je tira. 86 odbila je lira polnoči, ravn. 1 181 kleca vidimo, ki se je Davidova nedol¬ žnost na nih razbila. — bilo: ravn. 2 43 vstrašilo in pobilo jih je slišati od nega. — bili: škrin. pridg. 10 12 nevumniga bodo hegovi žnabli 'pobili. či: -čil: met. 294 kupbc leže, de bn se kej ohltidil in počil. — čili: traun. 127 2 vstanite, kadar si bote počili. kri: krila: traun. 17 io globočina te zemle se je otkrila. 43 20 nas je senca te smrti pokrila, škrin. preg. 10 6 hudobnih vusta bo hudobija pokrila, prip. 4 9 ona te bo z eno svitlo krono pokrila. — krile: traun. 103 9 one ne bodo več zemlti pokrile. ri: rila: ravn. 2 168 robu le liegoviga oblačila se bom dotak¬ nila, ozdravila bom. Jonaj za Jezusam tekla, skozi judi prerila , Jezusu za hrbet je prišla. — rilo: ravn. 2 230 cele trume se jih je v Jezusa rjilo. 2 127 vse rilo se je do nega. ši: sil: met. 274 je sam sebn rokav zasil. vpi: vpila: rog. 2 616 tukaj vpila je ta trijetja. ravn. 2 222 žena je na glas zavpila. — vpili: traun. 21 6 ony so k’ tebi upili. škrin. pok. 1 30 takti btite vpili, kadar se bote v v§čni smrti znhšli. ravn. 2 18 niččmrni ludjč bi bili bolko čudo po vsi deželi razvpili. — vpile: rog. 2 616 upile so na glas. dti: del: ravn. 1 135 odsekal je vejo od drevesa, zadel in reče: .. ber. 27 en krat se je bog Abrahamu prav lubezniviga razodel. 89 Jonatu je to razodčl — možda i — del: ravn. 2 123 odprši jih (bukve) je v mesto zadel , de bi ne bil mogel navuka z’ čem lepšim začeti, ber. 20 popraša, kdo bi ga bil odel. 52 bog mi je razodel. — dela: ravn. 2 4 zdaj je Caharija vrsta v tempelnu 'opravlati zadela• 2 12 ni jo (sreče) bila še nobeni človeški duši razo¬ dela. ber. 77 jih je božja šiba zadela. — delo: ravn. 1 237 vadlajo. Pa bog je obrnil, de je Jona zadelo, ber. 65 pr vsakim trpleni, ko jih je zadelo , so bili nevolni. — dele: preš. 110 naj misli, kogar bi pušice tti zadele, de na visoki vrh letti iz neba strele. grč: grel: lev. pes. 2 47 žarek dolgo me negov je grel , — grelo: ravn. 2 55 bost je starišain prgrelo! PRINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI. 31 miš (od mel): ml iti: lev. pes. 2 204 vso zob so mi gladni ludje pomlili. sme: smel: preš. 122 al se smel bo razodeti saj pozneje, sam ne vš. — smela: ravn. 1 III ves kranski jezik bi mi obožali, ako bi nobena beseda v bukve ne smila, če le v kaki vAsi ni domAča. — sinilo: preš. 99 saj se bode tih poslužt smelo. — smeli: ravn. 2 280 le od dčleč vbožcam je kazal svojo velikost, čez prag b6š!, de bi bili smili. ber. 71 Izraelci so se mogli še 33 lčt po pušavi potikati, preden so smili v oblubleno deželo iti. vš: vel: ravn. 1 276 zasmekvani smo od vsih narodov, kisi nas med ne razvel. vrš: vrela: ravn. 1 26 po tem je strašna toča prvrila. me: mel: ravn. 1 127 vršil ali mel je pšenico, že (žmem): žel: ravn. 1 129 omaja jagnečovno in nažmel je iz ne vode polno torilo. že (žanem): žil: škrin. prip. 22 8 kat§ri krivico seje, bo ti kudu žil. i ču: cula: preš. 61 sim cula, sim jokala, b) Osnove na suglasno. U sing. mase. je otisnuti naglas na korenskom vokalu, a u ostalim oblicima otegnuti: rast: rasel rasla raslo rasli rAsle rasla; lez : lezel lšzla lčzlo lčzli lezle lčzla. n. pr. pad : padel: ravn. 1 171 strah je vse opadel. 2 248 Petra je strah prepadel. — padlo: preš. 145 odpadlo b6 želšzje liih okorno, preš. 73 rabelnam zapadlo, beričam ni, teld. — padli: preš. 170 med nimi, ki so padli za malike, Valhun zastori tam iše mlAdo lice bega, ki kriv moritve je velike. pas: pasel: škrin. XXXVII bo on mesne žele v srci pasel. — pasli: rog. 2 426 de bi bily sami sebe dobru napdsli. rast: rasel: preš. 148 je ’z srca zrdstel všnec. raslo: škrin. prip. 13 u premožene, katera se po časi z rokAmi vkup zb§ra, bo rdstlu. preš. 46 kje bi neki dčkle raslo lepši od nevčste vaše V -— rasle: preš. 145 na ndvo bo sreč spet ozivčlo, v nem tdstle jdsnih poezij cvetlice, preš. 94 solze so meni zrdsle, in si d in k.is sta mšni zrasla. jšd: jedel: ravn. 2 222 en krat je Jezus na dbmu pr Matevžu jidel. — jidla: ravn. ber. 39 očetu porečšmo, de ga je divja zvšr vjidla. - jedlo: ravn. ber. 20 grdzdje mu v misel pr.de, ko se je do zdej jedlo, ožčti. - jedli: ravn. 2 152 ne skrbi naj vas živ- 32 M. VApAVEC : lene, kaj bote jedli in pili. — jedle : ravn. 2 252 otrčbki radi. ko so jih svine jedle, bi bili va n letali. lez: lezel : ravn. 2 285 pred nim je tekel in na figovo drevo zlezil. — lezli: ravn. 1 19 so otet se Judje Užili na bribe. sed: sedel: ravn. 2 127 Jezus je sedel. 2 146 Jezus stopi v čolnič in se je vsedel. — sedla: ravn. 2 294 Marija mu je k nogam sedla. 1 169 osla zasedla in šla je hitro za nimi. — sedli: ravn. 1 97 v sredi morja so se s-sedli valdvi streg: stregel: ravn. ber. 90 Savi je prsčgel, de Davidu ne bb več po živlenu stregel. — stregla : ravn. 2 225 Herodja je od sih inal Janezu po živlčnu stregla, preš. 31 bo te še od hiše spodil, ak mu stregla prav ne boš. 2 171 ki je vmirajočiga težki zadni zdihlej prestregla. — streglo: ravn. 2 55 že otroku se mu je po živlenu streglo. 2 241 sin človčka ni prišel na svet, de bi se mu streglo. vlek: vlekel: ravn. 2 255 drugi dan grede je dva dnarja iztekel. 1 257 kdo me bo zlekel na tla? 2 183 č?s vas komu ovca, ki jo imd, v seboto v jamo pade, je ne bo zgrabil in iztekel ? ber. 210 kakšnega hudobniga človeka je k hiši prvlekel moj m6ž! — vlekli : ravn. 2 272 kar zgrabili in iz n ograda so ga iztekli. — U goreii- štini ima kašto volk: obolkel solkel obolkla solkla: isolkla sta brž kutico, občlkla črno sukenco. nar. pes. met: metel: preš 159 bil jim bog je govorico zmidil. pred: pr&dla: preš. 131 dovol je lčt mi že napridla P&rka. — predli: rvn. mp. 121 predli so. pred: prSdli: ravn. ber. 63 ravn. mp. 121. seg: segel: ravn. 2 74 Jezus je v pravi kraj segel po nauk; 2 19 oče je besčdo dosčgel. 2 260 bo na unimu svetu svoj vččni dčlež dosSgel. 2 67 Jezus je že v dvanajstim lčtu stariše z urnam pre¬ segel. 2 226 zaprsegel se je. — sigla: ravn. ber. 35 lojtra je na zemli stala in z vrham do neba sigla. — seglo: ravn. 2 185 Jezus pride na Galilejsko in kmalo se Judi iz vse dežele shaja, de jih okd ni preseglo. — segli: ravn. 2 151 lepa žčla je, de bi vsi Judje pravo srečo dosegli. 2 204 tudi ležej z mislimi presegli jih bote. — sigla (dual): ravn. 2 267 oba sta hvalo dobrih in zvestih hlapcov dosegla. tres: tresel: ravn. mp. 35 Mihič je vod e prtresel. — trhlo: ravn. ber. 85 pred čigar močjo in velikostjo se je vse treslo. zeb: zeblo: ravn. mp. 103 zSblo zlo je. — zeble: ravn ber. 9 rastline bi vse pozSble. PRINOS K NAGLASU U (NOVOj) SL0VENŠTIN1. 33 molž: molzel: rog. 2 249 živil je od mleka ene jelenke ali ko¬ šute, katčro je nemu bog pošilal, de bi to mduzel. tolk: tolkel : škrin. prip. 27 22 aku boš nevumniga v stopah raz- tolkel, ne bdš nemu hegovo nevumnost odvzel, sir. 35 22 bo nih liarbet raztolkel. tdlkli: rog. 2 602 kateri so ga lučali, iz kame- nam toukli• ravn. 2 272 zgrabli, otokli in prazniga so odgnali. — tolkla (npl.) škrin. prip. 19 29 nevumnih telesa bodo kladva tolkle. gdd: godel: preš. 82 je bolši godel na strune tri, ko znal je pred gosti na vse štir. 31 cčli dan bo godil, vso noč kašjal stari m6ž. Osnove, koje imaju u korijenu e (ne = č ni = e) imaju u go- renštini u sing. mase. otegnuti naglas: nesel (mjesto nesel kao baba mj. baba), a u ostalim oblicima biva e široko, za to ima ': nčsla neslo nčsli nčsle. bred: bredel: ravn. ber. 141 kakor k61i je bil tvrdovraten ta narod, kolikor krat je tudi v malikovane, greh in rčvo zabredel, je bog po nem vender le svojo milostivo in lubčznivo misel do¬ segel. preš. 105 v nesreče moje bo zabredli. greb: grebli: preš. 73 zakaj v prst posveččno ste me zagrebli vi? leg: legla: ravn. 1 153 je cul pr čedi, ki je okoj nega polegla. malp. 37 pridnemu deklhtu se je dva krat tolko lčča prlegla, ker jo je ona izberala. 75 v dvanajstimu letu je že veliko pr doma¬ čiji zalbgla. — leglo: ravn. 2 J21 po uri praša precej oče, ob ktiri mu je odleglo. — legli: ravn. 2 247 počit so bili legli. 2 186 deleč okol so ga (Judje Jezusa) oblegli. met: metlo: ravn. malp. 105 hud veter je pihal in medlo je. nes: nesel: preš. 62 kako me nesli boš nocoj sto ml} do doma¬ čije? 107 dih prve sapce bode odnesel tč, kar misli so stvarlle. ravn. 2 302 kako lepo se je za Marijo le tu Jezus ponesel! 2 126 rad blitgre, ki jih je Izraelcam in pa vsimu svčtu pr nesel, Na- zarenčanom nar pred bi bil Jezus prvošil. preš. 40 lbjtro b6 za zid prnesel. 57 je krala MirosMva rbj pred Prdg ji vnesli bil ga v boj. 117 v hi bom mšd slovčnske brate sladki glas zanesel, ravn. 2 257 en talent je okol dva in trideset jčzarov goldinarjev zno¬ sil. — nesla: preš. 102 te je ladja nesla prčč od m fine. 175 pre¬ nesla pričjoče hre bi ne bilh lčt poznih glava siva. 131 koga mi je prnesla pevska žila? ravn. 2 306 le nikar ne misli de boš sama živleiie odnesla. — neslo: ravn. mp. 11 skozi celo leto je to ve¬ liko znhlo. — nbsli: preš. 28 mogla umreti ni stara Šibila, de so prnesli ji z doma prsti. — nesle: ravn. 2 227 prav te negu- dosti so ga spodnesle, preš. 183 prnesle niso bdžicam prijčtne hvhle. 34 M. VApAVEC, rav. 2 277 trapaste drnce so se na prijatlice zanesle. —■ nesla (dualj: ravn. 2,100 javalne sta bila ženin in nevčita bogata. Dru- šina, kolkoršine se nista zanesla, je naredila, de je prevrčd vino pošlb. pek: pekel: ravn. mp. 19 cmok pikel v želddcu ga je. 21 de bi se ne spekel, sim hotel. — pekla: ravn. ber. 53 jih je nih huda včst pekla. preš. 59 bo kriva pekla tega, ko vmiral bo, prsega. — peklo: ravn. 2 33 mnoziga bi vbožtvo tako ne peklo, naj bi tako ošaben ne bil. plet: pletel: preš. 99 Apdlon drugi b6m jez sred kozarjov si v rbvtah pMtel neumrjoče vence. rek: rikel: preš. 123 uni bo pa rekel: kaj za Vod ni kam ne hodi? -— rekla: preš. 120 poslušaj mojo spoved: rekla boš, de sim ne- ddlžen. — rkklo: ravn. ber. 17 bog jim je dal sina, ko se mu je Set reklo. tek: tekel: ravn. 2 96 kar tekel je k nemu, 2 242 na poti je en krat Jezusa bogat imeniten mladenič srečal. Kmalo je prtekel. — teklo: preš. 132 je od veseTga časa teklo leto dva krat devetstotri- intrideseto. ravn. ber. 36 ko je sedem let preteklo, reče Laban:.. preš. 82 preteklo bil<5 let dvoje še ni. — tekli: ravn. mp. 107 stekli bi bili kmalo drugi otroci. tep: tepel: ravn. ber. 101 bog je nezvčsto ludstvo z dragino tepel. 136 z no je veliko veči armade sovražnikov otepel. rvn. 1 31 komej si se ptujic v naše mesto prtepel, in hočeš z nami vka- zovati? — tepli: ravn. mp. 125 mati niso tepli Davidka. preš. 34 oča so kleli, tepli me. ved: vedel: ravn. mp. 11, ko je bilo veliko izprašovane, se je hudo obvSdel. Osnove s vokalom o idu jedne posve kao one s vokalom e, tako bod i mog: bodel mogel bbdla mogla; a druge imaju u svim obli- cima otegnuti isti naglas; tako hrop sop i hot: hropel hropla, sbpel sbpla, bod: bodel: škrin. pok. 1 51 je mene trn bodel. ravn. 1 135 pre¬ hodil ga je oprdda — bodla: ravn. 2 151 iz vsiga je božja daro- vitnost bodila. 2 272 duhovni in pismeji — že jih je v živo zbodla ta besčda — so djali: tega pa nč! — bodlo: ravn. 2 89 to jih je bodilo, ber. 90 je to nevošliviga krala tako zbodlo, de hoče Da¬ vida umoriti, ravn 1 150 vse druge otroke bo to spodbodlo očetu libsit rožice. — bodli: ravn 2 165 pisano ga gledajo, z očmi bi ga prebodli. — bodle: ravn. 1 267 te besede so Ano grozno zbodle. PEINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVKNŠTINI. 35 mog: mogel: preš. 186 kako bi mogel tebi kaj odreči? ravn. 2 173 vstal, šel in pomogel , je bil ves negov odgovor, ber. 10 le bog nam je to zamčgel povedati. — mogla: preš. 188 nobčna me ne bo premdgla sila, de . . — moglo: ravn. ber. 57 Mojzes ni imel upana, de bi se to kadaj moglo zgoditi, preš. 13 bogal bi .. . ak bi moglo se zgodit’? ravn. 2 288 ko bi se revežu pomoglo. — mogli: ravn. ber. 10 vsi ludjč skupej bi ne bili mogli tiga sveta narediti. 2 245 ktiri bi lobka pombgli. 2 89 malo so si s tem zmbgli. — mogle: ber. 31 božjim naredbam se bote volno vdali, če tudi spoznali ne bote, kakd de bi vam mogle dobre biti. ravn. ber. 99 bukve mo¬ drosti so prav veliko prpomogle, mnoge dobre uke med ludstvam razširiti. — mogla (dual) ravn- ber. 14 nič več nista zdaj mogla z vesejem v boga misliti. sop: sopel: ravn. 2 186 Jezus si je nar bol pri molitvi odsbpel. Osnova mog u značenu debere miissen ima u svim oblicima otisnuti naglas: mogel mogla moglo mogli mogle (upravo: mogel): mčgel : ravn. ber. 17 ali bi si ne bil mogel Kajn dobriga zgleda svojiga brata pred oči postaviti ? — mogla : ravn. ber. 55 otrokova sestra se je mogla od deleč vstaviti. — mdgli: ravn. ber. 63 čez nekaj mžscov so bili lahko na Kanaanskim, tode preden smejo v oblubleno deželo, so mdgli svojo divjačino opustiti. 123 vsi so mogli obstati, de tega ne morejo storiti. Osnova cvet (cvtt) ima u gorenštini naglas na nastavku u svim oblicima i to otisnuti kratki, a ( se mijena na d: cvedel cvedla cvedlo cvedli cvedle čitaj cvi.dil ili cudii. — cvetla : škrb. 1 259 bo resnica iz tebe cvedla. preš. 177 naj pčvec drug vam srečo popisuje, ki celo lčto je cvetih obema. — cvetlo: škrih. pridg. 12 5 kadar bo mdndelnovo drevu cvedlu. — cvetl'i : škrb. 1 275 vi boste cvedli kakor lilje. — cvetle: škrb. 1 96 ako bodo cvedli v’ tojmo srco dobro dišeče lilje lepih čednosti, preš. 19 rudčče lica zorno še cve- tejo ko so pred cvetle. Osnove na d i t pred nastavkom l u dolenštini gube to d ili t, i tim postaju osnove od jednoga sloga. Naglas im je u sing. mase. otisnuti, a u ostalim oblicima otegnuti n. pr. pad: pal pala p&lo , bod: bol bbla bblo; met: mel mčla mčlo. A cvet ima: cvel cvelii cvelb cveli cvele: lev. pes. 2 110 ko žabogriz je cvel. cvelii 1 269 za jedno sem vedel rožico ki v moje zdravje cvela je skrivnč. cvele: lev. pes. 2 101 cvele ste v mladem solnci pod šmarijno goro. gnet: gnel : lev. pes. 2 196 oba rad v koš bi srdito ugnel. krad: Jeral: lev. pes. 1 230 ne včš, kako si črešne Jeral P 1 * 36 M. VApAVEC. pad: pal: lev. 2 70 kdor po nesreči v vodo bi phl, v nesrečo bi svojo otepal, teptal — pdla: lev. pes. 2 H je na zemio pola. plet : plel: lev. pes. 2 196 iz viter pa koš bom oprtni plU. sčd: sel: lev. pes. 1 281 na kona gospodnega sel drzan. Osnova sed (štd) gubi svuda i u gorenštini d pred l te glasi: šel šla šlo šli šle; a tako večinom i složena s prijedlogom. šed: sel: preš. 20 moj tip je šel po vbdi. 34 šel je po svetu bog vč kam. škrb. 1 90 tekel je za tatam in ga je došal. ravn. 2 300 iz smrti v živlehe se je že prešel. 2 178 kmalo potlej se je Jezus v tempelnu z nim sošll. ber. 173 za riimi gre, de se toliko \k ne ne zagleda, de bi pot zgubil in zašli. — šla: preš. 52 in šla je žalostna domu. rog. 2 589 kadar bi ne bila išld luč sonca te pravice, škrin. prip. 1 27 vas bo nadloga na naglim obšla. preš. 58 armada komej je odšla, Lenora vrže se na tl It. ravn. 1 34 voda v mebu je pošlh. preš. 81 na mdli Smdren preblečena gospa je Mic’ka v cčrkev prših. — šlo: rog. 2 590 išlu (oriettir) vam bode sonce te pravyce. ravn. 1 7 vse to se je drugač izšlo. ravn. 2 100 je prevred vino pošlo. ravn. 1 296 tudi veliko Judov se je bilo po bratu Marijo in Marto potolažit sošlo. rog. 2 589 obtepamo grozne temč, u katčre zašiti in padlu je bilu tu človeštvu. — šli: škrb. 1 22 koliko bi jih tamkaj nesli, ktiri objokujejo nih slepoto! 1 85 mi bomo k nemo pršil. — šlš: škrb. 1 377 moje leta so prešle kakor dim. ravn. 1 32 drevčsa so en krat se sošle izvolit si kraja. — šla, (dual): rog. 2 613 zapustila sta Jakob in Joanes svojga očeta inu šlh sta za Jezusam. škrb. 1 84 Marija inu Jožef kir sta ga (Jezusa) nešld, sta ga varvala zvesto. Kašto naglas prelazi na prijedlog n. pr. našel. rog. 2 551 kar se bode drugiga ii tajsti znašla,; prišel: rog. 2 144 prišal je bršt h plačuvdjnu, pl4čal je ta doug. 2 186 Tobias prišal je bil na konce tega žjulčjna. — pošla : ravn. 1 61 stiskala bo strašna dra- gina deželo in pošla bo vsa obilnost rodovitnih let. — prešli: rog. 2 631 mislil sčm na te stare dny, kateri prešli so. ravn. 2 27 v nebo spet so angeli prešli. — prešla (dual): ravn. 2 140 neb6 in zemla pred bota prišla preden bi se le črka ali pičica postave ne spol¬ nila. — U gorenštini na složeno sa šel glasi nč: nčšel nbšla itd. rog. 2 628 Gregorina znešil je tu uržoh. — nešla: rog. 2 15 v ve¬ liki nadlogi znčšla se je Dominika. — nešlu ■■ rog. 2 196 kar se je pr nč mrtviga znesla. — Ali u toj sastavi govori se često particip od osnove id: idel, a onda na na biva naglas: najdel, najdla itd. PlilNOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINl. 37 c) Naglas u glagola s nastavkom ni (od no) u inf. Naglas dolazi u sing. mase. ili na nastavku ni ili na slogu pred -ni. a) Naglas na ni je u sing. mase. i fem. otisnuti, u ostalim ob- licima otegnuti: genil genila genilo. Taj naglas imaju u gorenštini one osnove s poluglasnim u slogu pred -ni, koje poluglasno u pre- zensu biva a: dahnem: dehnil dehnila delmilo. dahnem: dehnil: lev. pes. 2 291 pregloboko je vzdehnil. — deh¬ nila : ravn. 1 808 kadar si je (Estra) oddahnila nekolko, ji kral reče: kralica, kaj bi rada? gdnem: genila: škrin. sir. 15 3 ona ga bo napojila z vodo izve- ličanske modrosti, inu se bo v hemu vkoreninila inu se ne bo ga¬ nila: ravn. 1 138 ni se še iz nive ganila domu. — genilo: škrin. vis. pes. 5 4 moje osrčje se je zganilu. Složeno s prijedlogom gubi poluglasno te glasi gni, a naglas ima u sing. mase. prijedlog, n. pr. nagnil: traun. 39 2 on se je k meni nagnil; dgnil i ognil: ravn. 1 164 toraj se je David v nar divjiši in dalniši kraje ognil. 1 312 ti včš, kolke bolečine trpim po životu; lohka bi se jih bil ognil, pa iz časti do tebe jih rad v sebi prestojim. Dakako da i ognil n. pr. ravn. ber. 89 kral je sulico po Davidu vrgel; ali David se je srečno ognil. Ali u ostalim oblicima ostaje naglas na -ni: gnila: ravn. 2 145 pravica bi vsim narodom na zemji srečo nagnila. 2 273 nesreča se nas bo že od deleč ognila. — gnilo: ravn. 2 131 kaj veld, tudi tašo in nč hččr je to čudno zdravje nagnilo, rade ga oddaste. — gnili : ravn. 1 208 tudi vas se ne bodo časi trpleiia ognili. Tako i: nagnil pripognil. maknem: meknila: ravn. mp. 73 Nčžika je pisker nekdlko od ogna odmaknila. pahnem: pehnil: škrb. 1 60 se nigdar ne zgodi, de b on enga spokorniga grešnika od sebe preč pahnil. — pehnila: škrin. vis. pes. 5 6 zarinčk mojih dur sim mojimu lubimu odpahnlla. ravn. mp. 104 gospa je padla in si roko spahnila. — pehnili: lev. žup. 59 mehurci, kateri so se izpehnlli nad parkli, popokajo. taknem: teknila: ravn. 2 168 robu le hegoviga oblačila se bom dotaknila, ozdravila bom. — teknili: škrb. 1 66 jih bo veliko, ktiri se bodo nad nim spoteknili. Rijetko je naglas na slogu pred -ni u sing. mase. sahnem . sdhnil: ravn. 1 220 sčasama je potok vsdhnil. 38 M. VApAVEC, Takav naglas ima još osnova vrni n gorenštini: vrnil i gfne : ogrnil obrnil zavrnil. Osnova mini ima naglas prema glagolima s nastavkom i , kojim je i u prezensu naglašeno: minil minila minilo itd, minila: škrb. 1 385 zetu je menila. — minilo: ravn. mp. 119 oblubim, menilo bi jo skoz laziti. — U gorenštini glasi osnov minu: minul minula minulo, a Levstiku: mino: minol minola itd. minul: preš. 190 ko je minul. — minula: škrin. vis. pes. 2 ll zima je minula , daž je nehal, traun. 48 15 nih moč b6, k§r je nih čast minula , v pekli poginila. — minulo: škrin. sir. 17 30 kaj je svetlejši kakor sonce? inu le t6 b6 miniilu. traun. 101 27 nebd je delu tvojih r6k. Onu bo minulu, ti pa ostaneš. — minuli: preš. 140 minuli sreče so in sldve časi. — minula (npl.): preš. 106 mladosti leta! krnelo ste mintile ! b) Naglas na slogu gred -ni. a) otegnuti u sing. mase. a u ostalim oblicima na nastavku: ni, osim u sing. fem., gdje je otisnuti naglas: sklčnil sklenila sklenilo. Taj naglas imaju sve osnove, koje imaju u prezensu otegnuti naglas na slogu pred ni; n. pr. kleknem: kliknil: ravn. 2 242 mladenič je pred n pokUknil. kleknlli: ravn. 2 299 bomo po Martino pokleknili pred Jezusa, klenem: Menil: ravn. 2 42 Herodež sklenil je čast kazati zvunaj do noviga krala. 2 152 eniga bo lubil, ali sej na eniga se bol na¬ klonil. 2 211 zaklenil sim duri. — Menila-, škrin. XX pove, de je ona ženina jiskala, de bi se bila z nim sklenila, ravn. 2 118 vera v Jezusa je nih križem srca do trdiga sklenila, škrb. 1 223 negova duša se je h bogč bližala inu se na tanko z nim sklenila ; preš. 183 en dan sim pr&šat šiit po vbjske sreči, al skozi se še ni skle¬ nila. — Menilo: ravn. 2 96 že Jezusovo oko ga je na Jezusa na- k]enilo. — Menili: ravn. 2 89 sklenili so zadnič s slovezam do Ja¬ neza poslati. 2 249 kar so iz čudežev sklenili, preš. 184 bodo tamkej božji sklepi mili te, ki se tukaj lubijo, sklenili. — Menile: ravn. ber. 44 žitnice so se zdaj odklenile, preš. 182 de b’ en krat se sklenile poti naji, me tukaj vidiš zdaj. — sklenila (pl.): preš. mesta ni nikjčr, kjer bi lubjoče srca se sklenile. — Menila (dual) ravn. 1 298 po tem gresta in sta duri zaklenila. krenem: krenilo : lev. žup. 4 ali bi se ukrenilo pobirati zloga k davkom po 15 do po 25 gold. od st6. mahnem: mahnil: škrb. 1 227 je z mečam nad nim zamahnil. PRINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI. 39 tegnem: Ugnil: ravn. ber. 65 jim ni vsih dobrot odtegnil. 241 en krat jim je misel prišla, kdo nih de bi nar imenitniši biti vtegnil. tegnila: škrin. prip. 31 19 ona je svojo rokč k močnim rečem iztegnila, ravn, 2 134 lubezen je vse potegnila za nim. škrb. 1 160 drži ro'ko nazaj, de se k poškodvaiio tojga bližniga ne bo stegnila. preš. 181 po meč bi desna se bilit stegnila, preš. 47 sestra bdše- tova v Bosni sama bi vtegnila biti lepši od nevčste vaše. — teg- nilo: ravn. 2 244 od te in une Jezusove besede še kaj v misel vzeti bi ne vtegnilo biti od več. rog. 2 252 blagd te bo kam drgam potegnilu. — tegnili: škriri. sir. 48 22 so svoje roke iztegnili, ravn. 2 216 tisti dan bi tudi mi na sramoti ostati vtegnili. — tegnila: (dual) ravn. mp. 115 za kaj sta (kona) potegnila , kadar je klel Rupret ? tdknem: teknilo: met. 286 zapoj mi eno ino jez bom plesal, po tem ti bo moje meso veliko bol teknilo. trdnem: trenil: ravn. 1 4 luči naj bodo na nebu. Ko bi trenil, so bile. 161 ko bi trbnil je sdlico po nemu zaltičil. 2 121 ko bi trenil ga je mrzlica minila, ravn. 1 280 tudi tukej je bog mnoge reči, velike in male, vesele in žalostne strenil. — trenili: ravn. 2 183 trenili niso gledavci, kak<5 se bo izšlb. trnem: trnila : lev. pes. 2 14 zvezda se je utrnila. vrnem: vrnila: škrin. modr. 10 17 ona je pravičnim plačilu za nih dela vrnila, ravn. mp. 15 ker se tako rada učiš, te bom sča- sama tolkaj ložej v kaj obrnila, rvn. 1 85 sila mu je v solze za- ničvani smeh prevrnila. — vrnilo : rog. 2 31 kaj nas bo od lubezni Jezusove odvrnilu? lev. žup. 77 zamndi storiti, kar bi odvrnilo ogen. ravn. 1 tako se je Mozesu liegovo lepo djane lepo povrnilo. 1 330 prevrnilo vse se mi je. rog. 2 98 še več ajdov se je h Kri¬ stusu spreobrnilu. — vrnili : rog. 2 115 od tega pregovorjeni vrnili so se vsi. preš. 141 de bi vrnili k nam se časi sreče. ravn. 2 236 novi trud bi mu bili radi odvrnili, škrb. 1 66 dosti jih bo ktiii bodo s čašam se spreobrnili inu bodo izveličani. 1 317 al bi bil nim bog zanesel, ke b’ se bli spreobrnili? — vrnila (dual) log. 2 543 gospud in gospd obrnila sta se h bugu. (3) Otegnuti naglas na slogu pred -ni imaju u svim oblicima u gorenštini oni glagoli, koji su u prezensu otisnuto naglašeni na slogu pred -ni: pihnem: pihnil pihnila pihnilo pihnili pihnile mjesto. pihnil pihnila itd. kao baba mj. baba. -begnem: -Ugnil: ravn. 1 163 David je poUgnil še tisto noč. preš. 130 pobegnil tak sim kakor srna. 40 M. VAIjiAVEC. -boknem: boknila: ravn. mp. 27 zboknila po eni strani se je (Uršika) sdasama. dihnem: dihnil: preš. 89 komur pevski duh sim vdihnil. — dih¬ nile : preš. 76 naj sdnce, ldna, zvdzde, kar so mu pivskih sdn pred vdihnile v živi d ni, prejmejo spet z hegšl. dvignem: dvignil: ravn. 2 67 Jezus je rokodelski stan povzdignil — dvignila: škrin. XXIII po tem bo iiegova božja natura riegovu clov§štvu v nebesa pouzdignila. — dvignile: preš. 120 od odi so meni se uzdignile tamnice. — dvignila: ravn. 2 299 so že veliko milijonov ludi srca proti nebesam povzdignile. gasnem: gdsnila: preš. 148 pred ko vgasnila smrt mod plamena, je ’z srca zrasel venec. ravn. 1 262 vsa jud bo pogdsnila. škriii. prip. 31 18 ne svdddva ne bo po nodi vgasnila. škrb. 1 194 ta misel ni vgdsnila. preš 188 kdaj vgasnila bilšt bi kriva vera. — gdsnilo: škrin. prip. 13 9 hudobnih svdtilu bo vgdsnilu. 24 20 grešnikov sve¬ tilu bo vgdsnilu. ginem (rede ginem): ginil: ravn. 2 246 zginil je od tvoje hdire hudi duh. — ginila: preš. 7 padala nebeška mdna Izraelcem je v pušavi, zginila je, ak pobrana ni bila ob uri pravi. — ginilo: rvn. 1 18 kar živi in diha pod nebam, vse bo poginilo. — ginili: škrin. prip. 1 22 hudobni bodo od zemle poginili. — ginil e: škrb. 1 300 zakaj se boš navezvdl na posvetni dobrote, ktire bodo čez malo dasa spred tojih odi zginile? — ginila (dual) ravn. 1 33 poginila sta mesta (Sodoma i Gomora). 2 248 Mozes in Elija sta po oblaku zginila. kinem: kinila: lev. žup. 98 de je res, da je bila kaka stvar ustavila ali prekinila dilo. -kucnem: -kucnil: škrin. sir. 10 19 gospod je nevernikov dežele prekdcnil. mignem: mignil: preš. 67 preden mignil bi z očmi, s kohika se pldjš zdrobi. -molknem: -molknil: ravn. 1 183 vmdknil je. 2 217 veter je vmolcnil. — mdlknili: ravn. 1 262 vsi mlini bodo vmoknili. 2 91 komu ved ne vejo kaj redi, so obmoknili. preš. 140 vmolknili so pdsem sladki glasi. Rede: molknem: molknila: lev. pes. 1 180 je vmolknila tvoja struna. -mutnem: -mutnili: ravn. 2 283 že bi bila nadloga, ko bi vsi ludjd na enkrat obmdtnili in oglušili. planem: pldnila: škrb. 1 299 to je že zadosti blo, de je cela grimnost božje jdze čez nega pldnila. 1’RINOS K NAGLASU U (nOVOj) SLOVENŠTINI. 41 puhnem: puhni: ravn. mp. 113 kar iz spanaje puhnil, — puh¬ nili : ravn. mp. 105 spuhnili zmrzlinci so se jim. rinem: rinil: ravn. 2 2G4 kinalo potlej je odrinil. — rinila: ravn. 1 66 bratje otovore osle in so odrinili. 2 216 Jezus z vuče- nomi gre v čoln. So odrinili. — rinile: ravn. 1 180 sreča, pokoj, obilnost, kraleva oblast so ga v strašno pregreho porinile. smuknem: smuknila: ravn. mp. 63 varovala se je, de ni kam osmuknila. sunem: sunili: škrin. prip. 7 23 bo pušica negove jetra pre¬ sunila. šinem: sinil: ravn. 2 1 76 kdor je v zmotobano (vodo) precej šinil, je ozdravil. — sinila: ravn. 2 226 dekle je urno pr vratih sinila. — šinilo: ravn. 1 91 tako je še bol v oči šililo, de so bile ravno uih hiše otete. 2 70 šinilo v oči je vsakemu, de mu ni za posvetni dobiček. -tihnem: tihnil: preš. 139 de b’ potihnil ves prepir. — tihnilo: ravn. 1 262 potihnilo bo petje ženina in nevčste. — Uhnili: lev. pes. 1 4 utihnili so pevci drevnih vej. -tisnem: tisnil: ravn. 1 77 tebi bo Jožef oči zatisnil. -trpnem: trpnili : preš. 166 oterpnili so udje. -venem: venilo : ravn. 1 101 brez vode bi vse poginilo in zvinilo. ■veznem: včznil: ravn. 1 96 zaveznil je o morje kraja vozove in vojsko negovo. zinem: zinila: ravn. 1 16 preklet si na zemli, ktira je zinila pa pila kri tvojiga brata. d) Naglas u glagola s nastavkom e (a). 1 . Osnove od jednoga sloga. Osnove ba i sta (od boja stoja) imaju na tom a otegnuti naglas u svim oblicima: bal bala balo b&li b&le. ba: hal: rog. 2 617 se je hal, de bi ta nemu ne oduzel tega krajlevstva. preš. sim d’olgo upal in se bdi. 30 hal ne bom se z:i no nič. — hdla: škrin. prip. 31 21 ona se za svojo hišo ne bo pred sneženim mrazam bala. priš. 187 al je za majhin čiis se združit vredno, de bi ločitve spčt se bala vedno ? balo ■ preš. 101 zakaj bi se jih m6je žndblo balo? — bali: traun. 39 4 to b6 nih veliku vidilu inu se bodo bali. — bdle: traun. 66 17 vod§ so tebe vidile inu so se bdle, 103 7 so se pred tvojim gromeiiam zbale. — bdla: (dual): rog. 2 329 u sredi sence te smrti bala se ne bova. 42 M. VApAVEC, sta: stal: škrin. prip. 22 29 on bo pred krajli stal. sir. 12 14 en čas bo s teboj dobčr: aku pak omahuvati začneš, ne bo dostal ravn. 2 281 .Jezus vsmili se me! Jezus je postal, prpelati ga reče. škrin. prip 13 8 vbog ne bo svarjene prestal, preš. 22 dekleta mo j ga ženo sim najdel poročeno, prestal sam bog ve kaj. — stala: preš. 39 dko boš pr oknu stala, hišo bodem ti ogrddil. 34 kar sim prestala, pozabjeno je. — stali: preš. 157 ki stali bodo tam na strani levi. — stale: traun. 103 6 vode so čes gore stale. rog. 2 96 so za Jezusa to martro prestale, preš. 70 od čudeža godcam roke so zastale itd. itd. Ostale osnove na a: sca spa imaju na tom a otisnuti naglas u svim oblicima do sing. fem., gdje ima otegnuti naglas: spal spdla spalo spali spale. spa: spal: rog. 2 655 ,cessar Augustus' zapovejdal je, de se ima blazyna te postile, na kateri spal je ta purgar, za nega kupiti. — spali: rog. 2 617 u katčrim so rasli, sopli, čdtyli, pili, jejdli, ho¬ dili, sedeli, ležali, spali inu taku naprčj. — spale: preš. 134 v nim (grobu) zdajne bodo bolečine spale. A osnove na č imaju u sing. mase i fem. otisnuti, u ostalim oblicima otegnuti naglas: zdel zdela zdelo, zdeli zdčle. zde: zdelo: rog. 2 170 zdela se je h e, de vse tu, kar vbogim na da, zgdby inu h nič prpravi. ravn. 2 5 sinu imeti nemogdče se mu je zdelo. — zdele: ravn. ber. 23 so solnce, ldno in zvezde za bo¬ gove imeli, ker so se ludčm sosebno imenitne zdele. 2 Osnove od dva (i vise ) sloga. U sing. mase. ima naglas ili na zadnem slogu kao otisnuti kratki: imel, ili na slogu pred nastavkom i u gorenštini večinom otegnuti: bčžal gorel lčtel mrgblel. A u sing. fem. je otisnuti naglas na. na¬ stavku e ili a, a u odtalim oblicim otegnuti naglas na e ili a: be¬ žala gorelo letčli žvrgolele. U sing. mase. naglas na zadnem slogu imaju u gorenštini oni glagoli, u kojim ima poluglasno ili r u slogu pred el al n. pr. te¬ leti skbleti temneti pnzdeti muzati: telel skelel ili tlel sklel, temnel ptzdel mtžal; brleti grmeti prdeti skrbeti smrdeti srbeti strmeti trpeti vršeti vrteti koprneti: brlel grmel prdcl skrbel smrdel srbel strmel trpel vršel vrtel koprnel; ali držati drčati ležati smrčati imaju: držal dfčal ležal smrčal. Rede drugi: bobnel obledel. — Tako i druge osnove n. pr. imeti: imel kipčti: kipel hiteti: hitel hrepeneti: hre¬ penel okameneti: okamenel koprneti: koprnel puhteti: puhtel se- PRINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI. 43 deti: sedel (zdel) šumeti: šumel, ali i kipel hitel hrepenel okam’nel puhtel šumel. Evo nekoliko primjera iz knige. beza: bezal : rog. 2 50 Alexius . . zbežal je na tihim iz mesta. 414 škof zbižal je skrivaj iz mesta. ravn. 1 133 to izgovorivši je zbežal Joatam. 2 85 strepetal, zbežal je; ber. 56 Mojzes zbežal je na Madjansko. preš. 166 strah zbežal je. ravn. 1 33 ravno je sonce izza gore pršlo, Lot pa v mestice prbSžal, schonl. 65 sim vbežal iz liegovih rok. ravn. ber. 92 nekdaj je David v globoko skalnato jamo ubežal. — bežala: rog. 2 250 jelenka je pru tj e pečvni bežala. škrin. pridg. 7 24 ona je še dalej od mene bejždla. preš. 182 po¬ vedat’ moram ti, de sem kristjana malikov zapustila včro krivoi de je bežala ta, k’ ob sonci slitna. — bežalo: preš. .66 kar je pod luno, oh kako kako je to bežalo! — bežali: rog. 2 570 kakor pred enim strupovitim baziliskam so bejžali. traun. 47 6 kgr so t6 vi- dili, so se zavzeli, prestrašili inu hitru bejžali. 67 13 krajli teh vojski! so povsod bejžali. rog. 2 555 skuzi su odšli inu odbejždli so temu groznimu potopu. — beždle: preš. 106 lubhzen zvčsto najti, kratke sitne! zbežale ste. 143 zbežale so te sane kratkočasne. — bežala (dual): preš. 105 vesele, mir zbežala sta od mene. blede: -bledel: rog. 2 235 spreblidil je na obr&zu od navošli- vosti. škrin. sir. 26 5 je moj obraz od strahh prebledeti. — bledel: lev. pes. 2 291 les je grmel, hram bobn.il živopisec obledel. — ble¬ deli: ravn. 1 289 boji se le, de bi ne obledeli in ne shujšali. bobnč: bobnilo: preš. 61 po vksi gori pbk pok pbk je od podkvi! bobnilo. bogate: bogatel: ravn. 2 1G2 v’ z mečam doblbni deželi bi bo¬ gatel lohka od dežele rojdkov. — bogatili: ravn. 2 264 Kristus si vse przadhne, de bi z vsimi lepimi krepostmi bogatili. bolh: bolel: ravn. mp. 21 je trdo zbolel, ravn. ber. 105 ko je bil po tem ti vdovi sin zbdlel in umrl, ga je Elija spet obudil v živ- lehe. — bolela: rog. 2 235 mvoja muč je obolila. 2 115 na tu zbo¬ lela je ta brumna žena. — bolilo: ravn. 1 17 bolelo ga, je v srce. 1 83 to ga je v živo bolilo. 2 89 že to jih je bolilo. ravn. 1 10 nikol ju ni nič pobolelo. 1 34 zdbolilo je grozno Abrahama. 2 106 zabolelo v dušo ga je, de so dobri ajdje tako dajo prišli. boleli. lev. žup. 75 da ludjč ne bi izbolili. — bolite: lev. žup. 59 od ži¬ vine obolite na gobci ali na parklih nij uživati ni mleka ni ple¬ snega masla ni mesa. brlš: brlela: ravn. 2 28 kitka lučica je brlita po jami. 44 M. VA^AVEC. buča: bučala: ravn. 1 294 trobenta je zabučala in vse popada. črn§: črnele: lev. pes. 1 137 žar zabrnele rože. d ih te: dihtile: ravn. 2 215 dišave, ki so ji pred zmed las dihtele , so ji le šč, de Jezusa z nimi počasti. diša: dišala; škriii. sir. 24 20 kakbr sladka skorja inu lepu di¬ šeče mazilu sim zadišala. — dišalo: škriii. sir. 9 15 nov prijatel je kakbr novu vinu : kadar bo staru, bo tebi dobro dišdlu. donč : dončlo: lev. pes. 2 160 al hočeš, da tvoje imd bi donelo čestito od hriba do hriba V drža: držal: kast. cil. 56 ta krat še li boš zastopil inu spoznal, de si ti nespametnu tvoje živene držal , dokler si ti za tu posvitnu skrbil. rog. 2 580 Thomas je tu za ene saiič držal. skrb. 1 36 lohko je, de b’ človk iz nevednosti golufna pot držal za prava. 1 369 strah te bo nazaj držal od greha. 1 433 ako ozdraviš, vender ne moreš dober stati, de bož držal inu spolnil vse, kar v bolezni oblubiš. — držala: rog. 2 569 katera je Eva za eno veliko čast držala, skrb. 2 170 omahujejo čez navuke, ktire je vender cirkev od svojga začetka vselej držala, kuga 7: katere sture, de se bo živina taku držala , kakor zdravle inu n§ natura smrti hoče. preš. 67 smrt je kosd v rokkh držala, rog. 2 565 kaj menite, kakh se je zadržala Elizabet d ti veliki nadiuge? — držalo: rog. 2 365 de bi se tu govorjejne u prglihah d spomynu obdrždlu. — držali: rog. 2 550 za tu sedmu čudu tega svejtk držali so ty ajd je tega babilonskega obeliscum. škriii. modr. 5 4 my nevumni smo nih ži- vleiie za nespamet držali. 15 15 so malike za bogove drždli. — držala (dual.): rog. 2 613 sta ričga u enim takim čislim držala. gluše: glušili: ravn. 2 283 žd bi bila nadloga, ko bi vsi ludje na en krat obmutnili in oglušili. gomaze: gomazelo: jap prid. 1 230 ker je vse od ludy gomazelu. gore: gorel: ravn. ber. 57 gospod se mu prkaže v gordčim grmu, ktčri pa ni zgorel. — gorela: rog. 2 124 prkaz&la se je nym ena subsebnu lepa divica iz eno vošdno gorččo švdčo d roke, katdra gorela je brez usega napotja. ravn. 1 4 gorela je, de dan dela, ve¬ lika luč, sonce blišeče, na ndbu. preš. 117 z nd svitldba bo gorela še ta k nit, ko bova uustran Karonovga broda. — gorelo: ravn. 1 96 negovo srce je bogu hvale gorelo, preš. 33 srce je gorilo le za te. rog. 2 241 mestu okdli negove hiše bilu je pogorilu. — go¬ rili: kast. cil. 299 taku dolgu ty ferdamani bodo v paklenskim ogni gorili, ravn. 2 104 o gorili suši sta pomagala. PRTNOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI. 45 grene: grenela: ravn. 1 162 ta je grozno Savlu zagrenela. — grenelo: ravn. ber. 88 de si ravno je to pčtje Savlu grozno za¬ grenelo, je le vender David spet na kralov dvor pršel. grme: grmela: škrb. 2 106 bo ravno ta sodba preklestva grmela čez vas. — grmeli : preš. 63 kak spred oči leteli so logi, travniki naprej mostovi kak gromeli! hite: hitela: rog. 2 13 Marija hgtela je iz Nacareta u Hebron. 67 hgtela je h nemu. ravn. mp. 15 vse zamujeno mi boš tisti krat pr hitela. — hiteli : scIiod. 67 so iz mestih h Jezusu hitili. rog. 2 573 ludjč hitili so h hemu. hote: hbtel: ravn. ber. 11 pred ne prav šest tavžent leti je bog hotel, de b<5di nebd in zemla. preš. 62 fiaj, lhb’ca, ztinaj brije mraz, de hotel bol bi briti! — hotela: rog. 2 1 18 sturil (je), kar je od nega hotela, kar ho'če inu kar bode za nnprej hotela (et saepius). — hotela: rog. 2 269 poglčdat se je hitela u tem špeglu. 2 312 na ta les ni hitela sesti. — hotilo: lev. žup. X sploh je znano vsa- cemu, kdor kolikaj ve srbščine, da se jej v sklanani sloven baš ne more bližati, ako bi se mu tudi liotilo. — običnije : hotlo: rvn. 2 209 komur je veliko izroččniga, se bo tudi veliko hotlo od nega, in več ko mu je izroččniga, več se bo hotlo od nega — hoteli: schon. 84 inu so hotili od nega imčti en čudež od nebčs. kast. cil. 151 cesarji nemajo tu, kar bi hoteli, rog. 2 349 je vidila ve- liku hudičou, kateri so no hoteli uzeti (est saepius). — hoteli: rog. 2 554 so hoteli cagat na te milosti božji. — kotli: ravn. 1 54 ako bi drugi otroci hotli kaj hudiga delati, jim branite, rvn. ber. 29 hudobni prebivavci so hotli z nima grdo' dčlati. 109 morjarji niso hotli tega storiti. — hotele: rog. 2 305 katere krone vej niste ho¬ tele dati. — Govori se ta osnova i bez početna dva slova: te ■ tel tela tčlo, ali u knizi dolazi rijetko: tel : ravn. 1 122 na znane je tel dati, de črti do konca vse hudo. — teli: ravn. 1 134 Čebula nam je dal poglavarja, svojiga hlapca, in mi bi pod nega tili biti ? hrepene: hrepenel: ravn. 1 17 kdo bi se ne hrepenbl pobolsati ? — hrepenel: lev. pes. 2 138 vedno hrepenel sem po plesnivih listih. — hrepenela: ravn. 2 8 vsa hrepenela je po hegovimu prihodi, 2 115 žena je po bolimu navuku hrepenela. — hrepenelo : ravn. 1332 moje srce je po hi hrepenelo. — hrepeneli: rog. 2 385 so po šti- majnu hrepeneli, ravn. ber. 131 pr vsim tem pa so le vendei Judje po svoji domovini hrepenSli. 143 vsi narodi so po nem hrepeneli. 46 M. VApAVEC, ime: imel: rog. 2 612 klicat imčl je tč jogre. ravn. ber. 130 ka- košen namen je le bog imčl po vseh teh čudežih? preš. 94 pdlno si zndnost imčl nih. 130 za Amorja sem man’ imčl sestrico. Obič- nije: imel rijetko: imel: lev. pes. 1 278 prikazni imel sem neznane. — imela: rog. 2 434 vso štrafengo, katero bi ti bila trpeti imela, tebi zanesem. 2 79 una reuna udova ni šrbta drugiga . pr hiši je¬ mala kakor eno pest moke. ravn. ber. 27 takrat bo Sara sinu imela. preš. 27 bol’ga srca ni imela Lubjana. —• imelo-, ravn. ber. 91 je ludstvo Davida v časti imelo. preš. 99 naše ludstvo nčkdaj ni oltarjov Minerve in Apolona imelo. — imeli: kast. cil. 341 radi bi imeli , de bi nas ne bilu. ravn. ber. 6 zahvalite se vsim, kteri so imeli z vami opraviti. — imele: rog. 2 628 te besede odpreti imele bi slednimu te očy tega srca inu pamčti. preš. 120 pred de¬ kleta so imele , al kar ti cveteš med nimi, vsili lepot nobena nima nam dopasti več pravice. — imela (dual) : rog. 2 309 punt, kate¬ ri ga sta ti me sabo dva dvorna gospuda imela. ravn. ber. 24 de sta imela ob suhih poletnih mescih vode za svoje cede, sta globoke jame kopala. ječa: ječal: rog. 2 300 v’ letčga premišluvajnu zdihal je inu ječal. (škrin, prip. 5 li de ne bhš k’ poslednimu ječal). kamene: kamenčlo: preš. 166 okamenčlo je srce preživo. — ka- meneli: ravn. 2 125 od straha so okamneli. kipč: kipela: ravn. 1 105 vesele in sreča bi nam kipela. 1 152 lepote se ne zavedo, ki je kipčla iz božjih d61. rvn. mp. 73 nar boji župa bi bila odkipela. — kipeli: ravn. 2 151 kraji, ki je Jezus po nih vučil, so lepi bili in vsi so kipeli, ravn. 2 81 gole gore so okol in okol kipele. kleča: klečala: škrb. 1 497 je s solzami oblita klečala pr nogah Jezusovih, preš. 185 koliko kratov sim od to'd v samdti klicala! kopne: kbpnel: lev. pes. 1 133 izkopnel je sneg. 1 282 skdpnel sneg. 1 20 prekopnel je sneg. — kopnelo: ravn. 2 56 M srce je preveč te tri dni kopnšlo. koprne: koprnel: ravn. 1 24 od jeze bi človek skoprnil 2 34 tudi un je koprnel po izraelskimu veselu. — koprnela: ravn. ber. 143 kraleva palica koprnela je pod ptujo oblastjo. — koprnelo: ravn. 1 101 ludstvo, ktiro je od žeje koprmlo^ šele huduje. — koprneli : ravn. 1 342 pod ptujo oblastjo so koprnčli. letš: letel: traun. 17 11 on je letel na perutih tih vejtrov. ravn. 1 191 Absalon je naletel na Davidove ludi. ravn. mp. 97 vari, en krat ga boš naletel, ravn. 2 218 vse je strah obUtel. 1 135 na glavo PRINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI. 47 prletel je (kamen) in zdrobil mu je vso bučo. preš. 70 al’ de bi k ni zletel, čakaš perds? — letela: rog. 2 68 letela je h Jezusu, preš. 63 Lenora bož planila je, na kona je zletela. 149 visoko moja skled'ca je zletela. — letelo: ravn. mp. 101 ravno je ono dekle naletelo, ravn. 1 157 Savla in Izraelce je pr takih besedah vse preletih. 1 192 vse je Davida preletelo. 1 266 kdor nima take dobre svete vole, mu je bo še to hude, kar mu je na timu svetu ob veki, na unimu spodletelo. — leteli: preš. 64 naprej leteli so v kolbp. 1 330 od žalosti je zbblel, de so mu tako naklhpi spodleteli. — leUle: rog. 2 98 vse te strble so čez nega letele, ravn. 2 13 misli bogatih in oblastnih deželanov so spodletele. — letila (dual): preš. 70 in urno ta dvd sta po p6du zletela. leža: ležal: lev. žup. 138 ne da bi ta les potlej z gosčnicami vred obležal na mesti. — ležala: rog. 2 273 tukaj je Rozalija skrita ležala 461 let. — ležalo: škrb. 1 502 jo prpela na mejsto, kir je ležalo mrtlo truplo, preš. 76 razphltili sreč so, ležalo noč in dan je titm pod jasnim nebom, škrin. pridg. 11 3 kamer kodi bo' padlu (drevu), tam bo obleždlu. — ležali: škrin. modr. 17 2 so v hišah zaprti ležali, prip. 14 19 hudi bo'do pred dobrimi ležali, traun. 48 15 ony bodo v phkli ležali kakbr ovce. — ležale: rog. 2 368 uboge čbv&ške du.se bile so od hudjča u ta grdi ostudni mušel tega grb j ha zaprte inu h tem čez 4000 lejt zaprte ležale. meža: meždle: ravn. 2 171 že so ji zamdkneni v bistre oči gled- kali, ki so lih kar vgasnene meždle. molča : molčal: rog. 2 51 Alexius je mducal. škrin. prip. II 12 razvumhn človbk bo mdlcal. modr. 8 12 kadar bom molčal , bodo na me čdkali. pok. 1 109 jest sim molčal, ravn. 2 212 bo le zmiraj molčal in gledal? 2 274 obmolčal je. škrin. modr. 6 24 ne bom rbs- nice zamolčal. — molčali: ravn 2 241 vsi so molčdli. 2 166 ob¬ molčali so. — molčala: preš. 135 od lubezni usta so molčale. 77 so usta omolčdle. mrgole: mrgolelo: ravn. 4 živalic mrgolelo je vse polno, plahne: plahnčlo: preš. 76 ak bo' (srce) ta čas splahnelo , spet zagrebimo ga. puhtb: puhtela: ravo. 1 21 svetlejši kakor iz altarja ogn je Noe¬ tova hvaležnost v nebesa puhtela. — puhtite: preš. 154 v samoti so za srbčne dni puhtele iz polniga srca žele k nebesam renča : renčali: ravn. 2 285 vsi vsi so rcnčdli. reža: rižal : lev. pes. 1 244 se je režal na smeh. težile. r\ n. 2 82 peči reždle in gole gord so okol in oko) kipele. 48 M. VApAVEC, robno: rohnelo: 2 177 je vse nad nim zarohnelo: sebo'ta je! sede: sedel: škrb. 2 62 ktir bi sedel pr vo'di. ravn. ber. 120 Je¬ remija je sed/d na podrtii svojiga prelubiga mosta. — sedel: lev. pes. 2 103 s prvaki sem sedel. — sedela: preš. 149 sedela z Lavro ti si sčstra mlaji. — sedeli: schon. 109 bote v moim krajlevstvi sedeli na krajlevih stolih, rog. 2 312 na katdrim so ty ludjč kakbr na eni klopi sedeli, ravn. 1 93 pr Mncih mesa, smo sedeli. 2 184 vsi mutasti so obsedčli• skrbč: skrbela : ravn. ber. 76 Ana zlo je skrbela, de bi bil lepo z rej h n (Samuel). — skrbelo: ravn. 1 37 zdaj ga je skrbelo, de bi negov sin Izak bogaboječo ženo dobil. — skrbeli: ravn. ber. 118 je več prerokov obudil, de bi skrbeli, de češehe praviga bog& po- polnama ne zgine. — skrbele: škrb. 1 332 nore device so za ole skrbele. — skrbtta (dual): rog. 2 374 imeli bi sledni za svojo dušo skrbeti, kakbr skrbčla sta David inu Maximilianus. slabe: slabela: škrb. 1 253 brumnost je zmiram bol slabila. rog. 2 16 v’ tbm, kir je oslabela, pddla je okuli. — slabelo: skrb. 1 241 če toje truplo ni oslabelo, k’ se je celo noč pr pldso potilo in tru¬ dilo, ne boj se, tudi ne bo oslabelo, ako se bo v posti zdržalo od mesa. -— slabeli: scbbn. 213 ako jest ne tčščd, domu od sebe pu¬ stim, taku bodo ony oslabeli na potu. — slabele: rog. 2 235 osla¬ bele so mvoje očy. slepe: slepel: rog. 2 12 1 osUpel je na meste. ravn. ber. 34 Izak je v svoji starosti osUpel. slonč: slonel: lev. pes. 1 40 slonel sem pri oknu. slove: slovel: ravn. 1 168 David je sldvel po vsi deželi. 2 13 1 po Siriji in po vsih mejčoih deželah je slovel. 2 185 slovel je do Tira in Sidona 2 225 po vsi deželi je Janez slovel. — slovela: ravn. 2 213 grešnica je bila in slabo je slovila. preš. 149 bilk med vama govorica sladka, kak6 slovela ktera je od vaji. — slovilo: ravn. 2 123 žč do Nacareta je liegovo djane slovelo, preš. 141 žejd ro¬ dile so prehrepeneče, de s tvojim m6je bi ime slovelo, ravn. ber. 141 božje razodčtje je do zakrajnih narodov prslovelo. rvn. 2 92 pr vsim tem se je Janezovo oznanvane od odrešenikove bliže ra- slov&lo. 2 191 po vsih deželah se je to Jezusovo djane razslovelo. 2 132 kmalo je to od Jezusa po vsimu mestu zaslavelo. — slovili: preš. 28 v kteri (zemji) očetji so naši slovili. — slovUe: rvn. ber. ‘23 na Egiptovskim so nektere živali po božje častili, ktere so ali s svojo koristnostjo ali škodjivostjo in velikostjo slovele, preš. 68 PRI NOS K NAGLASU U (nOVO.i) SLOVENŠTINI. 49 od nčkdaj lepe so Luldanke slovele. — slovila (npl.): ravn. ber. '21 de bi riih imena vekomaj slovele, si izmislijo tern zidati, stare: starela: lev. žup. 204 zastarela kazen, stekle: steklila (dual): lev. pes. 1 5i osteklila bi tvoja očesa strme: strmel: ravn. 2 28 kdor jo sliši, je sir mil. — strmeli: ravn. 1 323 s tako srčnostjo je umerel, de so kraj in vsi negovi služabniki strmill. 2 143 strmeli bi nad nim. 2 248 vsi trije so za¬ maknem strmili. rog. 2 250 pred tčm vsi so od straha oslrmili. ravn. 1 70 ostrmeli so. 2 102 so strežeti ostrmeli nad tem le prvim Jezusovim čudežam. 2 218 kadar vidijo to storiti Jezusa, so v s oslrmili. ber. 69 ko Mojzes iz gore pride, so Izraelci nad h im ostrmili. svrbe: svrbila (n. pl.): schon. 34 po svojih želah si bodo na kup zpravlali vučenike, kok ar bi jih všesa srbele. svrča: svrčala: lev. pes. 1 251 nad rio pozemska sapa svrcala. šume: šumela: rog. 2 528 iz vust inu z nosa mu je ta kry unkaj širniila. škrb. 1 142 ako je sumila vdda, se je vus tresil. — su¬ milo: ravn. ber. 76 storil bom eno na Izraelskim, de jim bo po ušesih sumilo. — sumile: ravn. mp. 17 čebele so že zlo sumile. telč: felela: škrb. 1 194 ta misel ni vgasnila, ampak zmiram bel Ulila. temnč: temnela: škrb. 2 117 ne pusti, de b’ nam otemnila luč pameti. — temnilo: kast cil. 303 kadar bi tebi enu (oko) ote- mnilo , taku ti saj moreš tu drugu nucati. — temnile: rog. 2 235 mvoje obrvč so otemnile. ravn. 1 146 negove oči so že otemnile (i ber. 78). tiča: tičal: škrin. vis. pes. 2 12 on b6 med mojimi nedr jami tičal, škrin. pok. 2 18 kar je pr tej r§či Čudnu, je tč, de je David v tim svojim grešnim stani taku dolgu brez skrbi tičal. tičala: nog. 2 38 sylna lepota te s. divice tičala je liemu d srcu. tičalo: ravn. 2 92 mu je srce vedno na koncu jezika Učilo. tičali •• rog. 2 198 so u torne tega ajdovstva tičali. — 1’amti: obtičal obtičala itd. rog. 2 100 strčla je liemu u tem očesu obtičala. tisa: tlšal: ravn. 2 97 ob veliko srečo bi se bil Natanael pr- pravil, ko bi bil še le svojo tlšal. trohne: trohnile (n. pl.): ravn. 1 118 v ti pušavi le bodo vaše trupla strohnile. trpe : trpel: rog. 2 501 vse je rad za buga trpil. skrb. 2 193 on ne bo samu za volo grčha, kakbr vsaki nevirnik, trpil, ampak bo 50 M VAT^AVEC, trpil tudi za to, k ir si ni k pridu sturil tolkan gnad, s ktirmi ga je darval dobrhtlivi bog. — trpela: schon. 263 ena žena, katčra je na tekoči kriy trpela dvanajst Ibjt, je prstopila rog. 2 587 le ta velika nasreča trpila je še za Izaijam, ravn. ber. 15 veliko boš trpela s svojimi otroci, preš. 186 kak bhm povrnil, Bogomila drhga! lubezen, skrb, kar si trpela zd me? — trpalo: rvn. 2 294 le t6 nas ne bo večno trpelo, ravn. ber. 119 kralčstvo negoviga uka trpelo bo do konca sveta. — trpili: rog. 2 121 veliko žčjo so trpili. ravn. 2 293 Samarjdne niso trpMi, de bi se ondi molil bog. — trpile: ravn. ber. 60 stiske so ga le toliko časa pretresale, dokler so trpele. — trpila (n. pl.): ravn. mp. 63 kaj menite, doklej so hene oblačila trpile ? — trpila (dual): škrb. 1 83 se spomni na veliko zgubo, ktiro sta trpila. trpne: trpnelo: škrb. 1 272 ako sred še ni otrpnila. — trpnili: japprid. 1 141 ali ne skažete vy samy, de ste vže otrpneli ? visd: visel: ravn. 1 191 ko mezeg pod veliko in košato trpen- tinko prdirja, je Absalon na ni za lase obvisel. — visela: lev. pes. 1 168 ko visila bode trna nad nami. — visele preš. 98 besede ni¬ kjer ne bodo ti na n6s visele. — visela (n. pl.): ravn. ber. 69 pre- grinala so na srebrnih drogeh visite. vrše: preš. 65 ko ojster piš skoz zrdlo rež, tak6 so te (pošasti) vršile. vrtb : vrtila (dual): preš 70 ta dva sta po pddu zletdla, ko de bi lohke perutnice imela, bila bi brez trupla okrog se vrtila. zelene: zelenela: rog. 2 94 zdajci je ta suha palica ozelenila. — zelenilo: preš. 145 spet upane bo v srci zelenelo. zlobo: zlobili: rog. 2 385 so po hvali zlobili. žele: želel: ravn. 2 132 kdo bi se po negovo ludem k dobrimu trhditi ne žijel? 2 221 kdo si ga imeti ne bo ži\el? preš. 123 jez pa tebi s&mi, dniga, želel sem dopasti. ravn. ber. 95 David je po¬ želel žene svojiga služabnika Urija. ravn. 2 174 noben vtrudenc se ne boji spaha, zaželel ga je, sladko zaspi. — želela: schonl. 284 vsa množica je želela se nega dotekniti. preš. 183 kak sim želela v noči ti svit dndva! — želelo: ravn. 2 96 obojih srch je zveli¬ čarja želilo. — Selili ravn. 2 149 lubimo vse tako jih, de bomo le za se še ner&di kaj prosili, ampak iz srca želili: kar bi mi radi dobili, vsim naj da bog itd. živo: živel: preš. 30 ne obresti bom poberal, živel brez skrbi ko tič. 75 v nemar naprej je živel mah svet ko razujzdan. — živel ili živel škrb. 2 1182 drugi je v tamoti svoje nevire živil. — živela: PRINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI. 51 ravn. ber. 32 po ti skušni je še dolgo pobožna družina pokojno in veselo živila. preš. 20 ak bi živela vekomčj, kar si mi bi a, ne boš naprej, preš. 126 kaj je dozditj Lublana doživela, vam bo Homerov ndših pesem pela. — živelo: preš. 145 na novo bo sred spet oživelo. — živeli: kast. cil. 434 dodčli, de bomo svetu živili. ravn. ber. 45 tudi po Kananskim, kjer so Jožefovi oče in bratje živeli, je vstala velika draglna. — živele: rog. 2 291 de bi sra- možlivu živele. — živela (dual): ravn. 1 141 živila sta takrat dva druga vsa bogaboječa zakonska. — A kad se komu dovikuje, ima otisnuti naglas: živeli: lev. pes 2 148 gospodine, živeli , večna vam slava! — živele: lev. pes. 1 164 živele gosli, trobenta i bas. Oni glagoli, koji imaju u infinitivu naglas na kojem slogu dale prema početku riječi nego na slogu pred nastavkom, drže taj na¬ glas i u tom participu : slišati: slišal slišala slišalo; vedeti: vddel vedela, videti: videl videla itd. ihte: ihtela: lev. pes. 1 243 zaihtela stara je mati. slišati (mj. slišati): slišal: preš. 69 od tvoje lepote zaslišal sim davi. — slišala: ravn. 2 168 slišala je žena: Jezus je v tem kraju, rog. 2 12 zaslišala je bila to angjelsko štimo. — slišali: rog. 2 16 kar smo sedaj slišali itd. — Pravi je naglas otisnuti kratki: sli¬ šati : slišal slišala itd., a tako i Gorenac govori kad koga zove z daleka: slišal ti, slišal Tine, slišala Urša. — U nekim kiiigama dolazi s naglasom nastavak a n. pr. rog. 2 18 Slišali. vedeti: videl: ravn. 1 61 sane sim imel, pa ni ga, de bi mi jili videl razložiti. 1 144 je videl, kako nesramno se vedeta sinova, ravn. 2 121 lih tolko, de se je oparjeni in pobiti oče zavidel, de ga Jezus krega. 2 49 zvidel je, de so že zdavnaj odšli. — U ostalim oblicima e pred 1 u govoru ispada: vedla vedli, ali tako ne vala. — videla : ravn. 1 9 se ni zvidla v ta ogovor, preš. 13 z ved'la, deklica si zala, kako zn&m pokoren bit’. — videlo: preš. 183 ni vidlo kam se djati srce moje. ravn. 2 163 brž ko se je zvidlo de je doma, snide se kmalo ludi. — videli: škrb. 1 387 niso videli , al bi verjeli vse, al ne. ravn. 2 102 strčžeti so nar prvi vidli, iz česa je to vino. 2 43 veseli jih, kar so zvedli. videti: videl: preš. 53 po svčtu boš dokaj vidil deklet. I ovdje u ostalim oblicima e pred 1 rado ispada: vldla vidli. videla: preš. 106 sim vidil, kak včter h e (sreče) nasproti tčmu vleče, kogAr v zibeli vid’la jc berača, rog. 2 179 vidila sim padat ti nebesih te lube svetnyke pred Marijo. — videlo: schflnl. 11 vse mesti bode 52 M. VA^AVEC, vidilu tu izveličajne božje. škrb. 1 375 ti kakor ofer moje jeze boš vidilo pomočene toje ceste s krivjo tojih otrok. lev. žup. 31 naj okrajno oblastvo zapiše, da jih je videlo, ravn. ber. 80 le malo Izrailcov se je nad riegovim nizkim stanam spodtikalo, ga zavidilo in zaničovalo. — videli: rog. 2 549 smo vidili Miklauža. Tako se cesto kaže: obogatela je, oslabela je, ozdraveli so uz obogatela je, ali slabo : ozdraveli so; n. pr. škrb. 1 434 al ne bo v peklenskimu oghu vošila, de b’ truplo ne blu nigdar ozdravilo ? škrb. 1 519 prava vira se še zmiram v vaših srcah znajde, deslih je morbit že močno oslabela. e) Naglas u glagola s nastavkom i u infinitivu i prezensu. Naglas dolazi ili na nastavku -il, ili na slogu pred nastav¬ kom -il. 1. Naglas na nastavku i u svim oblicima imaju oni glagoli, kojim je nastavak i naglasen i u prezensu. Naglas je u svim obli¬ cima otisnuti osim sing. fem., gdje ima otegnuti naglas: delil delila delilo delili delile. Nu to vaja samo za proste osnove; složene s prijedlogom bacaju naglas natrag na slog pred nastavkom i u sing. mase. svuda gotovo beziznimno; u ostalim oblicima osim sing. fem., gdje je uvijek otegnuti naglas, dolazi u gorenštini jedno i drugo, a tako i u piscima: podelil podelila podelilo ili podelilo po¬ delili ili podelili. Metelko 115 veli: alle verba auf im (ne r>m) haben auszer der zusammensetzung im activ. mittelwort den ton auf dem 1 in il: sušil učil usw. in der zusammensetzung Talit aber der ton auf die stammsylbe: posušil naučil, in der verlangerung wieder posušila naučila usw. — pustiti lassen, richtet sich hingegen nach den zusammengesetzten und hat pustil. bogatim: bogatil: preš. 95 nisi zaklepal doma ti žlhhtniga bliigo- darova, sebi zroččno mladost, druge si ž riim bogatil. borim: boril: lev. pes. 2 123 da jaz bi se s tako ostudo boril ? budim: budil: ravn. mp. 37 Pavle vse skozi le je otroka, de veka, iz spaha budil. — budila: preš. 140 minuli srčče so in slave časi, ker vredne dela niso jih budile. — -budil: rog. 2 609 bog je hegovo mrtvo hččr od smrti obudil, traun. 77 16 on je iz skale vodo obudil, škrb. 1 203 je mrtvo dekeleo v živlene obudil, rog. 2 656 de bi u grbjhu sphče kristjane zbudil, škrin. sir. 33 16 jest sim se ta posledni zbudil, preš. 141 želč, de zbudil bi sloven’šno celo . . . 174 le hujši se je zbudil črv nekdiijni. — budila: skrili, pok. 1 52 na to se je moja vest zbudila, preš. 72 pornNd se je PRINOS K NAGLASU U (nOVOj) SLOVHNŠTINI. 53 zbudila. budili ', tr.aun. 8l n ali jih bodo ozdravleniki obudili, de bodo tebe hvalili? skrili, pridg. 12 4 kaditi- bo mčlina glas slab postal, se bodo od petja ene ptice zbudili. — -budile: škrin. pok. 3 105 .jest večkrat moje prošne pruti tebi pošilam, de bi se s temi prave inu bol goreče žele v mojim srci obudile. - budili: skrb. 1 104 v moči Jezusoviga imena so mrtve iz groba k živleiiu obudili. cedim: cedile: škrin. vis. pes. 4 16 pridi jug, paldaj skuzi moj vrt, de se bodo negove dišečine cedile. častim: častil: škrin. sir. 10 42 kdo bo častil tega, kateri sam sebe k neč&sti dela. ravn. 2 105 kdo ne bo že zdaj Jezusa lubil, častil in molil?- — častila: rog. 2 312 ta častila je takti ta križ. — častili: preš. 101 kar ne dopd.de vaši slepi buči, častili b6do pozni t6 umiki. — častile : preš. 138 le ptujke so častile Krajncov množ’ce. — -častil: rog. 2 303 kar je sam Jezus počdslil. dani se: -danile: ravn. 2 78 potlejšine zgodbe nam jih bodo že še razdanile. darim: -daril: ravn. 1 170 gospod bo tebe oblagodaril. debelim: debelil: škrin. prip. 11 25 človek, kateri žegnuje, se bo debelil. — debelila: škrin. pridg. 12 5 kadar bo kobilica se odebelila. deležim: deležil: ravn. ber. 38 Jožef se ni nikoli napčnosti in grehov svojih starjih bratov vdeležil. delim: delil : ravn. 1 97 rop bom delil. — delila .- ravn. 2 132 prav s tolko lahkoto je Jezusova roka zdravje in živlene delila. — -delil : škrb. 1 427 ti bo spet zdravje dodelil, ravn. ber. 26 bog me je že dosti obdaril, kčr mi je zmago dodčlil. rog. 2 246 vse svoje blagu je umej te vbbge razdelil, ravn. 1 12G potlej je Jozue deželo med Izraelce razdelil. — -delila : rog. 2 561 preditla je Lucija vse svoje prenmžejne inu je tajstu med te uboge razdelila, škrb. 1 100 pokaže čudno šibo Mojzesovo, ktira je rezdelila krivavu murje. -delili: traun. 21 14 ony so si moje oblačilo rezdejlili. delili: škrb. 1 399 ti so vse prodali inu med vboge rezdelili. deži: dezil: traun. 77 27 inu je mesti kakor prah na ne dezil. dobrim: -dobrila: lev. žup. 25 po tem kadar se bode dovršena dražba tudi res odobrila, naj plača kolek dražbenoga zapisnika. dolžim: dolžil: lev. pes. 1 103 keddr si hrabro stala v btan za mene, ko Idčen sem od doma bil, kder čast, imd in misli mi po¬ štene zavid izdajstza je dolžil? — -dolžil: škrin. sir. 47 22 nobeni človbk ny nega obdolžil, škrin. pok. 2 81 v komhr sim se z mojim 54 M. VA^AVEC, mešam inu z mojo krivjo zadolžil. — dolžili: škrin. pok 1 109 nisim usili tih grehov kriv, katerih so mene dolžili. drevim: -drevili: preš. 70 so brž podrvili se črni obldki. drobim: -drobil: traun. 28 6 on jih bo razdrobil kakur enu tele. škrin. modr. 4 19 on jih bo napihnene razdrdbil. — drobilo: ravn. ber. 134 koj po smrti tega zmagovavca se je hegovo nezmčrno krajestvo v več kralestev ali drždv razdrobilo. dušim: dušila: škrb. 1 327 lampa je mogla vgasniti, ker je plčme voda zadušila. — dušilo: ravn. 2 197 trne zadušilo ga je. •— dušile: ravn. 2 197 v nemu še niso bile iz mčst pregrehe do resnice člo¬ veku vrojčne lubezni zadušile. dvojim: -dvdjil: traun. 135 13 kateri je rudeče morj§ razdvojil. gasim: -gasil: lev. žup. 76 kadar bi se ogen gasil. — gasil: preš. 182 žele ogdsil vse bo zčmje hlad zelene. — gasili: škrin. modr. 11 4 inu so žejo ogasili iz trdiga kamčna. glasim: glasil: preš. 134 r4n rndjih b<5 spomin in tvoje hvdle glasil Slovencam se prihčdne čase. — glasila: preš. 134 vremena bodo Krdjncam se zjasnile, jim pesmi bbl sloveče se glasile. — gldsil: škrn. sir. 6 9 kateri bo srd, prepirahe inu očitane razglasil, ravn. 2 45 je velki zbor že pozableno prerokvahe spet razglasil. 2 89 učil in kršoval je in ni se jim zglasil. — glasila: rog. 2 529 ne- gova štima bila se je razglasila po usih mestih. gnojim: -gnojil: ravn. 2 263 okopal ga (nograd) bom in po¬ gnojil mu. godim: godila: rog. 2 617 zakaj se je syla inu grozovitnost go¬ dila? — godilo: škrin. modr. 11 6 skuzi to se je tem pr nih po- mankanu dobru godilu. ravn. 1 380 poslušajte tedaj, kako se je godilo. 2 175 godilo se je, kakor še dandanašni po velikih mestih. — godili: ravn. 2 304 iz trojne namembe zlasti so se (Jezusovi čudeži) godili. — godile: škrb. 1 120 Ecehiel je bil v duho iz Ba- byl6na v Jeruzalem prenesčn za viditi grešne ostudnosti, ktire so se v tempelno godile. — godila (npl.): škrin. modr. 19 12 katere (znamena) so se z močnim treskanam godile. — -godil: ravn. 2 270 ne delam ti krivice: se nisi za desetico z mano pogddil ? rog. 2 42 u tem hipu zgudil se je en potres. — godila: škrin. sir. 21 6 hitru se bo nemu pravica zgodila, pok. 1 116 ne prpusti, de bi se meni taka nesreča zgodila, ravn. mp. 87 prav taka se mu je zgo¬ dila. — -godilo: rog. 2 609 prgudilu se je bilu, de . . škrin. modr. 14 29 vupajo, de se jim ne bode nič hudiga zgodilu. modr. 19 10 ony so se se spomnili na to, kar se je zgddilu. pridg. 3 15 kar se PRINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI. 55 je zgddilu, to ostane, kar se bo zgodili/, je vže bilu.- godilo-. skrb. 1 193 kako se je to zgodilu? ravn. 2 192 veliko bol jih je gjinilo, kar se se čudniga zgodilo , preš 86 vsi prdšajo, kaj se mu zgodilo je. gostim: gostil: ravn, 2 213 Farizej je Jezusa gostil. 2 226 Hero- dežov god je bil, gostil je tisti dan. 2 218 je bil bogat mož, vsaki dan se je zidano gostil. — gostili: rav.n. 2 253 gostili se in vese¬ lico bomo obhajali. — -gostil: ravn. 1 69 kakor vse druge ga je pogčstil pr mizi. 2 25t še kozlčta mi niste dali, de bi se s prijatli ;pogostil. 2 286 je ž nimi Jezusa pogdstil. gradim: -gradil: škrin. sir. 48 19 Ecehias je svoje mestu s trd¬ nim zydam ogradil, preš. 39 hišo bodem ti ogriulil. grenim: grenila: ravn. 1 80 nobena pregrešna hudobija mu ni zadne ure grenila. grešim: grešil : škrin. sir. 4 ne reci: grešil sim inu kaj ždliga se je meni zgodilu? pok. 1 31 kadar je David z Berzabčo grešil, je on jiskal svojo pregreho prkriti. škrb. 1 118 stri, de se lohko spomni, kar je grešil, ravn. 1 184 tebi sem grešil. — grešila: škrin. sir. 23 33 je zupčr svojiga moža grešila, škrb. 1 168 una deklica bi ne bla nigdar tako strašno grešila, ke b’ se bla nespodobnosti varvala. — grešilo: rog. 2 13 use tu drugu ludstvu je grejšilu. škrin. sir. 27 1 nih veliku je zavolo vbožtva grešilu. — grešili: škrin. sir. 24 30 kateri skuzi mene delajo, ne bodo grešili. — gre¬ šila (dual): ravn. ber. 14 tako sta oba božjo zapoved včdama in prostovolno prelomila in grešila, preš. 184 grešila sta Adam i Eva. — -grešil: ravn. 1 162 on se vam ni v ničemur pregrešil. 1 172 kaj sim storil ? v čem se ti pregrššil ? 2 205 kakor slepic pot, je svoj cil in konec zgrešil, preš. 185 sim trepetala za te uro slčdno de bi nebds ne zgrSšil. — grešila: ravn. 2 305 pogrešila le ena tih lastnost naj bi se bila, naj lepši lice bi se v negovi podobi pogre¬ šalo. — Škrbinec piše: grčšil grešili, možda za to, jer greli; ali dolazi i grčšim. grozim: grozil: škrb. 1 55 nad nobenim zmed vas se ne bom grozil na to vižo.- grozil: škrb. 1 43 zavolo tega se je zagrdzil čez nih prerok 2 157 tako se je Kristus zagrdzil Judam. gubim: gabil: škrin. prip. 6 32 pr§šušnik bo zavolo rgvšine svo¬ jiga sred svojo dušo zgitbil. traun. 36 33 gospod ga ne bo pogubil. škrin. sir. 22 33 kdo bo na moje vusta klučdvnico djdl, de bi mene moj jezik ne pogubil? — gabila : ravn. 1 97 bo jih roka moja po- 56 M. VApAVEC, gabila, schonl. 388 to je Eva zgubila. škrin. pok. 1 15 srčnost je prešla inu se razgubila, ravn. 2 208 groš, ki sim ga bila zgubila , sim najdla. — -gubilo: škrin. sir. 8 3 zlatit inu srebru je hih ve- liku pogubilu. škrin. modr. 16 29 nehvaležniga vupane se bo kakor nepridna voda razgubila, pok. 1 90 zdravje se je razgubilu. - ga¬ bili-. škrin. pok. 2 84 kateri so zavolo svojih grehov vupane zgu¬ bili. škrb. 1 376 de b’ ta kratik čas nepridno ne zgubili, traun. 118 9B grešniki mene čakajo, de bi me pogubili. — -gabili: škrb. 1 66 jih bo veliko, ktiri se bodo večno pogubili. 1 98 skoz greh zgubili tebe. hladim: hladile : škrin. XVII prosi družice, de bi no krpčale inu hladile. —- -hladil: škrin. prip. 25 13 on bo negovo dušo ohladil. traun. 65 12 ti si nas vim izpelal inu ohladil, ravn. 2 280 lč kaple vodč ne dobi, de bi si žejo ohladil. hlinim: hlinil: škrin. sir. 13 7 dokler boš nemu potreben, se bo tebi Menil. jerim '.jerila: ravn. 2 176 veliko bolnikov je ležalo v timu po¬ slopju in, kdaj se bo voda jerila , so čakali. jezim: jezil: škrin. sir. 4 5 ne odvrni tvoje očy od reveža, de se ne bo jezil, traun. 17 8 se je on čez ne jezil. 84 6 ali se boš od roda do roda jezil? — jezilo: ravn. mp. 37 jih ni to jezilo? — jezili: škrin. modr. 12 27 so se čez rečy, katere sojih nadležvale, jezili. — jezil: ravn. 1 297 kral se je razjezil. kadi: kadil: preš. 131 kadil ne bom več vaju brez prevdarka. — kadilo: ravn. mp. 29 kadilo se mu je, de ga kregajo zmiram, — kadila: škrin. sir. 24 21 sim moje stanuvane pokadila, škrb. 1 326 se je beseda iz glave skadila. —- kadilo ; ravn. 1 170 kadar se je Nabalu vino izhodilo, mu povč od kraja vse. kalim: kalil: preš. 75 oči kalil mu jok ni. kazim: kazilo: škrin. VII de bi nam to tedaj zastopnost naka¬ zilu, sim med dva srpa postavil, kdaj kdo govory. ravn. 2 304 še tako kaj draziga in dobriga va no (posodo) vli, skazila se bo. — -kazil: škrb. 1 157 tudi to nagnene je poirbani greh skazil. — ka¬ zili: rog. 2 232 podvizajte se, kar ste iz pregrejho na vaši duši po- kdzili, popravit. kosim: -kosil: škrin. modr. 18 23 mu je pot prekosil, katera je k živim pelala. ravn. ber. 123 David je v modrosti in umnosti vse babilonske modrijane prekosil. — kosila: škrb. 2 65 kolko jih je že smrt pokosila, k’ so bli morbit močnejši kakor ti! — -kosili: preš. 159 prekdsili res bomo vse narode. 1UUN0S K NAGLASU U (nOVOj) SLOVENŠTINI. 57 krivim: krivil : lev. pes. 1 176 jaz nisem licemerom se krivil. kropim: kropile : kor. 3 80 kropile te bodo m’je gorke solz 6 . — -kropil-, ravn. ber. 67 pokropil je bukve in ludstvo s krvjo daru- škrin. sir. 28 15 on je močne ludstva razkropil, traun. 17 15 on jih je razkropil. 43 12 ti si nas med nevernike razkropil, ravn. 2 106 Jezus je z volimi sem&če in z bvcami vred iz tempelna za- kropil. — kropila : traun. 57 10 jih bo jeza kakor en vihar raz¬ kropila. krotim: krotil-, ravn. ber. 110 jih bo s hudo lčtino krotil. 118 bog je tega krala z veliko zlogi krotil. — krotila-, lev. pes. 2 32 tvoja blaga bi pohlevnost vedno me krotila. — krotili: ravn. 2 87 ali bi si ne smeli sem ter tje kakšiniga prpušeniga vesela mi pr- kratiti, de bi ložej nagnehe do nedopušeniga krotili? — -krotili: prei. 166 duha so vkrotili nadlog oklepi. lastim: -lastil: škrin. sir. 28 26 on se bo potov krivičnih po¬ lastil. — lastile : preš. 143 Erin’je vse so se ga polastile. (-lastila: skrili, pok. 1 32 hudobija se je bild Davidoviga srca vže močnu polastila). lepim: -lepilo : traun. 68 4 moje grlu se je polepila. lovim: lovil: kor. 2 110 je žabe lovil. 116 sim ptičke lovil. — lovili: traun. 58 4 ony so mene loviti. - lovil: kor. 3 93 vse ribice poldvil bom. ložim: - Užil : ravn. 2 197 lepa izlaga je te prilike, Jezus sam jo je izložil. traun. 65 11 ti si na naš hrbet nadloge naložil. 89 7 ti si mene v stjnco te smrti položil, škrin. prip. 24 33 boš eno mrvo roke križem poldžil. ravn. 2 282 prosijo ga, de bi roko na h po¬ ložil. preš. 188 tvoj pot je v Oglej, de poldžil mi te rokč bo pa¬ triarh. ravn. 1 58 sane sva imela, pa nimava nobeniga, de bi nama jih razložil, ravn. mp. 45 kak drugi krat je mamki nbž, škarje ali kluč kam založil, preš. 72 bil nčkdaj je mlad pevic, je zložil dokaj pesem.- ložila: skrb. 1 277 cirku se boji, ke b’ virnim pogostno obhajilo čez leto pod greliam naložila, bi se morbit zgo¬ dilo, de . . . ravn. 2 150 ta molituv se vam je pač še velikrat razložila, lev. žup. 40 de bi mu 6na založila troske. — -ložilo: lev. žup. 89 nemajo v sebi te moči, da bi se kaj odldžilo spričo h ih.- tožile: preš 140 obložile očetov razprtije s Pipinovim so jarmam sužno ramo. — ■ tožili: ravn. m. p. 71 kadhr je somin prišel, so oče kaj doložili in kupili so mu kapo. ravn. 1 70 ostr¬ meli so, osle obložili in vrnili so se v mesto vsi vkup. 58 M. VApAVEC, lučim: -lučil: ravn 1 162 ko bi trčnil, je sulico po nem zalučil. mastim: mastil: lev. pe3. 2 264 vrane site bi mastil. mašim: mašil: lev. pes 2 93 dotičj mu bom jaz usta mašil. mečim: -mecil: lev. pes. 2 260 to okožje sem dobil, da bi srca bol mecil. — mecilo: lev. pes. 1 206 srce se mi je žalosti mecilo. — -medile: preš. 72 niso je omčč'le negove pdsmi vse. — -medila (dual): preš. 57 se kral in cesarica sta že viinder omečila. — -me¬ dilo: ravn. 1 173 tako djane sovražnika smrtniga je clo omečilo. 2 303 kaj veja, omečilo bo to naše trdo srce. ( omečil: japprid. 1 126 za to jih je on h pokori opominal inu dosti krat omečil. — omečili: jap. prid. 2 14 bomo sodnike omečili). mejim: mejila: ravn. 1 232 Kananska dežela je mejila tudi s sir¬ skim krajestvam. menim: -menilo: lev. žup. 87 ako se je v nih domačej rodovini kaj izpremenilo. 92 kar bi se kako kaj preminilo. - menilo: skrb. 1 390 truplo se bo le na en čas spremenilo. mirim: -mirile: preš. 143 tak bi bi ld se od lubdzni tvoje mnirile prsi. —- -mirila (dual): preš. 57 kral in cesarica sta med sabo se vmirila. mladim: mladil: kor. 3 138 ko bi se na svetu kak dohtar dobil, de bi nas stare dekliče mladil , po nazih kolenih grem rada za nim. molim: -molil: jap. prid, 2 245 Petru, ker je začel se topiti, je svojo desnico pomolil, ravn. 2 229 glavo raji pod meč je pomolil. morim: moril: škrin. modr. 11 9 skuzi žejo si skdzal, kaku si te tvoje povikšuval inu nih zuprnike moril, traun. 77 34 kadar jih je on moril, so ony nega iskali, ravn. 1 29 tega ti ne strpiš, de bi pravičniga s krivičnim moril. — morila: preš. 185 ena skrb me je morila včdno. — morili: škrin. modr. 12 5 kateri so svoje otroke morili, škrb. 1 129 so soje truplo gajžlali in s cilicijam morili. - moril: rog. 2 616 vse pubiče pomuril je v Betlehemu. traun. 104 29 on je nih vode v kry preobrnil inu nih ribe pomolil. preš. 11 ak h6češ, de jih sence pomoril mraz ne bo, saj na me ozčraj. škrin. pok. 1 31 David je z Betzabdo grešil inu neniga moža Urija umiril, preš. 106 veseja dčkaj strup hegov je vmdril. — -morila: škrin. sir. 31 25 žalost je nih veliko vmorila. preš. 93 vi modrijani lmčte v nebdških zvezdah br&ti, al bo nebd togdta sad umorila. — -mdrilo: škrin. sir. 31 30 vinu je nih veliku vrno- rilu. — -morili: traun. 36 15 grešniki so meč izdrli, de bi t§, ka¬ teri so dobriga srca, pomorili. PRINOS K NAGLASU U (nOVOj) SLOVENŠTLNJ. f>9 možim: močila: kor. 3 90 slišim, de se boš močila. — močil : preš. 42 o predpust! tl si omočil dokaj deklic.- močila: preš. 85 bila omočila se mldjši je hči. mračim: mracila: preš. 135 lubezen nu mračila je mladosti zdre. — omračilo: lev. pes. 2 31 modro pamet Salomonu omračilo žen¬ sko lice. mudim: mudil: škrin. modr. 5 15 kateri se je en sam dan mudil. — mudili: škrin. sir. 6 22 se ne bodo mudili, n6 od sebe vreči. — -mudil: rog. 2 630 spomni se, kuliku dobrih del si spustil, zgubil in zamudil, škrb. 1 118 kar si dobriga zamudil, ravn. mp. 11 tako je Primožičik vselej kaj zamudil. - mudili: lev. žup. 98 da se ne bi zamudili rokovi. — -mudili: škrb. 1 182 odpusti nam, de toliko dobrih del nismo obrajtali, ampak jih zanikrno zamudili. nočim: nočil; ravn. 1 270 v Ragezu pr Gabaelu sim že dosti krat nočil. novim: novil: traun. 103 30 ti boš cejl svejt ponovil, škrb. 1 301 je taisto ponovil (ponbvil ravn. 2 I2l). — -novih: traun. 38 3 moja bolečina se je ponovila, preš. 15 bo' potrpežjivost mila zvezo z mano ponovila. - novile: škrb. 1 361 se boji, de b’ grešne navade spet nove grehe ne ponovile. peklim: peklili: ravn. 1 17 stiskali in peklili so nevsmileno eden druziga. platim: -platili: preš. 76 razpldtili sred so. podim: podil: traun. 17 38 jest sim moje sovražnike podil. 20 13 ti j b bdš podil. — podili: ravn. 1 148 Izraelci so jih podili do včlke steiid.- pddil: traun. 51 7 za to b6 tebe bdg iz tvojiga domovaria izpodil. škrb. 1 134 bog bo vus strah nevarnosti odpodil. ravn. 2 50 trinog prepodil iz dežele ga je. preš. 177 prpodil sabo je Valhun srditi požigat božje všže divje roje. 1<8 preveliko trumo je čez Dravo po Kdkri doli v Kran Valhun prpddtl. jap. prid. 2 15 si od ploha težke megle razpodil, preš. 31 bo te še od hiše spodil. traun. 9 4 si ti moje sovražnike nazaj zapodil. — -podili, tiaun. 67 3 i de bi te iste odpddili. pojim: pojil: ravn. 1 84 še nalival nam je in sam pojil. -pojil. traun. 64 io ti bdš zemlo obyskal inu no napojil. pojila, škrin. sir. 15 3 ona ga bo napojila z vodo izveličanske modrosti, ravn. 1 38 napojila, tudi velblude ti bom. ravn. ber. 32 bo tudi še moje kamele napojila. pokorim: pokoril: škrin. XXXVIII. s katerim je b6g Rgypto\ee pokoril, modr. 1 9 kateri bo nega zavolo hudobije pokoril, 12 25 60 M. VApAVEC, za to si jih smešnu pokoril, ravn. 1 44 bog ga je poznej še litij pokoril. 1 113 prišel pa bo že dan, de jih bom pokoril za ta greli, ber. 96 vse svoje dni se je pokoril. — -pokoril: škrb. 1 318 deb’ se grešnik spokoril. — pokorili: škrb. 1 429 de b’ soje grehe skoz frej volne spokorne dela spokorili. potim, potil: škrin. pridg. 12 v katerih (delih) sim se zapstojn potil. 2 19 pr katerih sim se potil. — potilo: škrb. 1 241 toje truplo se je celo noč pr plešo potilo in trudilo. prašim: -prašile: ravn. 2 213 noge so se lohka oprašile. pretim: pretila: lev. žup. 100 ako bi nagla opasnost pretila ob¬ čemu redu. redim (alo): redil: traun. 30 4 za tvojiga imena volo boš mene vodil in redil. 79 6 kaku dolgu nas boš s solznim kruhom redil? 80 17 on bi jih bil z nar bdlši pšenico redil. ravn. 1 123 viditi tedaj, de vas je na kviško gospod redil. 1 182 vbožic je le eno ovčico redil. preš. 80 lohkS, bi s temi in kar bo dobil še zrdven ženico, otroke redil. — redile: preš. 140 kar raste rož na mladim nam Parnasi, izdihleji, solze so jih redile. — -redil : ravn. 1 80 iz Jakobovih otrok se je sčasama velek narod podredil, ravn. 1 28 Noetovih mlajšov se je sčasama velik narod zaredil, lev. žup. 45 žrebička je on sam zredil pod svojo streho. — redila: ravn. 1 82 lubezniviga fanta je iz nega zredila. — -redilo : preš. 122 kdor sadi drevo, al bdde zredilo vbje, sam ne ve. -redim (ordino): redil: škrb. 1 90 so mu negovi maliki, ktire si je sam naredil, vkradeni bli. ravn. 1 73 kneza me je bog na¬ redil. 2 219 bogatiga me bo nar idil. 2 282 vse prav je naredil. preš. 159 nar starši jbzik bode, ki se iz td čobodre bo naredil. — redila : ravn. 2 100 drušina je naredila, de je prevrdd vino pošlb. ravn. mp. 81 ne misliš, de bi tako tudi s Franci kam naredila? — -redili: traun. 49 5 kateri so z nim zavezo v ofruvanu naredili. -ročim: ničil: schonl. 98 jest sim od gospuda prejel, kar sim vam izročil, škrin. prip. 11 13 na tihim držy, kar je hemu prijatel izročil, ravn. 2 203 David izročil je sinu kralestvo. 2 265 pet ta¬ lentov si mi izročil. 2 300 sinu je vso sodbo izročil, schonl. 126 so je dali za eniga lončarja nyvo, kakor je meni gospud poročil. preš. 49 potlej niju je poročil grajski pater. 57 al zdrav je, kar se ločil, ni pisal ne porččil. škrb. 2 6 jez se bom s tabo na večno zaročil. — -ročile: lev. žup. 100 ako bi novine popačeno ali zmo- tlivo poročile kak dogodek. . . — -ročili: ravn. 1 193 sporočili so Davidu: nazaj pridi. PRINOS K NAGLASU U (NOVO>) SLOVENŠTINI. 61 rodim: rodil : škrin. prip. 23 22 poslušaj tvojiga očeta, kateri te je rodil, traun. 7 15 on je žalost spočel inu hudobijo rodil. ravn. 2 296 je ta vaš sin, ki pravite, de se je slep rodil? — rodila: schonl. 387 divica je rodila tega sinka božijga. škrin. prip. 17 25 nevumen syn je materi k žalosti, katgra ga je rodila, skrb. 2 97 zakaj bi ne šla v tempel, k’ sim rodila gospoda tiga tempelna. — rodili : lev. žup. 44 prostori, na katerih se izkuša, kako bi pri nas roditi razni tuji sadovi. — rodila (npl.): preš. 10G mladosti Ičta ! rodile v d ste meni cvetja milo. — rodila (dual): ravn. 1 218 tr¬ dota in nevrmilene še nista nikol rož rodila. — -rodil: lev. žup. 85 izpišejo, katerega leta in dnč se je porodil vsak izmej mlade¬ ničev. ravn. 2 261 okbpal ga bom in pognojil mu, more biti de bo vonder obrodil. — rodila: skrb. 1 66 to dete, ktiro si porodila , je postavleno nih dostim k pddcu. lev. žup. 58 treba ovčdeti, zakaj se ta bolčzen porodila. — -rodilo: ravn. 2 197 stotini sad je obro¬ dilo. — -rodili: lev. žup. 129 kateri so se porodili 18.. leta. rosim: rosil: kor. 2 118 en dež je rosil. lev. pes. 1 66 vprašal sem mraku, ko je rosil. rotim: rotili: škrin. prip. 24 21 rodovi jih bodo rotili. — rdtil: traun. 9 6 ti si nevernike zarotil, preš. 81 zarbtil se je, se je za- klčl, de strune druge ne bo napčl. — rotila: škrin. vis. pes. 5 9 kaj imd tvoj lubi pred drugim lubim, de si nas taku zarotila ? -rotili: traun. 101 19 so se čez mene zarotili, škrin. pok. 3 24 ka¬ teri so mene sicer hvalili, so se čez mene zarotili. rotila (npl.): traun. 82. bližne ludstva so se zarotile Izraelitarje pokončati. sadim: sadil: ravn. ber. 110 ti se jeziš, de je kloševina usah¬ nila, ki je nisi ne sadil ne redil. — -sadil: rog. 2 118 jo je poleg sebe na desnu na en častyti sedbž posadil, škrin. sir. 10 1/ bog je sedeže napubnenih vajvodov pokončal inu na mesti nih pohlevne gori posddel. traun. 43 3 inu si ne zasadil. 103 16 cedri, katere je on zasadil, so polni sok;i. ravn. 2 271 nčkšin gospodar je bil 116- grad zasddil. — -sadila: škrin. sir. 11 1 nizkiga modrost ga bb v sredo mogočnih posadila, škrin. prip. 32 16 od prdelka svojih rok je en vinograd zasadila. — -sadili: traun. 106 37 so nvve ob sejali inu vinograde zasddili. slabim: slabila: škrb. 1 256 gnada bo grešno navado oslabila. sledim: sledil: ravn. mp. 87 sledil je po dnarih, kej de jih kaj stariši imajo. lev. žup. 96 župana ne more siliti nihče, de bi sledil, če so se gospodarji svoje najmarine izpovedali po resnici ali ne. — sledilo: škrin. modr. 2 8 nobena senožet nima biti, na kateri 62 •M. VAJ.AVEC, bi se naše razvuzdarie ne sledHu — -sledil', lev. žup. 77 zglžisi, kadar je zasUdil tu ali tam, de bi se kaka stvar nabodoma uteg¬ nila vneti. — -sledili: rog. 2 250 prgiidilu se je bilu, de en dan u te Tilihovi puščavi osledili so bily to Aegidiavo jelčnko psi inu lovci.- sledili: ravn. 2 164 kaj nad nim osledili bi radi. slepim: slepil: preš. 188 Druid sim z zmoto jez slepil rojake. — -slepil: škrin. pok. 3 80 sim eniga tvojih namestnikov preslepil. — slepila: lev. pes. 2 32 svoja hvala pred teboj ne bode me sle¬ pila. škrin. modr. 2 21 nih hudobija jih je oslepila — -slepile: škrb. 1 195 to so reči, ktire so nar veči svetnike počasi oslepile. smolim: smolila: ravn. 1 81 jčrbasček je iz bičuja spledla, ga zmotraj zasmolila. solim: solil: ravn. 1 272 nekaj kosov je spekel, druge nasolil. solzim: solzil: lev. pes. 1 267 ko tam je sukno resno dobil, ža¬ loval je vedno, vedno solzil. spešim: spešil: lev. pes. 46 za domača družtva sem se trudil, nih napredek in korist spešil. — spešila: ravn. mp. 71 ko je pod¬ vez dokončala, brž je drugo začčla, že bol se ji je spešila. srdim: srdil: traun. 84 6 se boš li na vekomaj čez nas srdil? strelim: strelil: rog. 2 65 napel je svojo samojstro, de bi bil to medvedko prestrelil, kor. 2 92 vse ptičice postrelil bom sušim: sušil: traun. 111 10 bo s svojimi zobmy škripal inu se bo sušil. — -sušil: rog. 2 3 3 jest posušil sim ta zeleni les. traun. 73 15 ti si velike vod§ posušil. 101 12 jest sim se kakor trava po¬ sušil. 106 31 je studčnce posušil, škrin. pok. 3 31 jest sim se kakhr trava ususil. — sušila: traun. 21 16 moja moč se je vsušila. — -sušili: škrin. sir. 27 32 od žalosti se bodo posušili predčn vmrjejo. svarim: svaril: škrin. pok. 1 lio koliku grehov sim na skrivnim sturil, za katere mene nikd&r nobeden ni svaril, škrb. 1 194 ga je zmiram svaril, ravn. 1 15 bog je Kajna svaril, ravn. ber. 19 bog jih je po Noetu opominal in svaril, preš. 39 6ča krčgal sv6jo lčpo hčerko in svaril jo je. — svarila: ravn. mp. 21 vidiš, za kaj sim te svarila. — svarili: ravn. mp. 97 riegov oče so ga svarili. — -svaril: preš. 89 bog slavca ni posvaril , le posvaril je pušavca. — (-svarili: schonl. 7 2 lety, kateri so naprčj šli, so ga svarili, de bi molčal). svetim: -svetil: škrb. 2 160 hišo je za svoj prihod posvetil. svobodim: -svobddil: pre 3 . 178 se možu zdi, de gre le v smrt krvavo, brez de bi vero, br/ito osvobodil. PRINOS K NAGLASU C (NOVOj) SLOVENŠTINI. 03 svojim: svojih ravn. 2 108 tega le nočejo, de bi si on to braniti pravico svojil. — -svdjil : ravn. 1 183 negovo ženo sebi si jo pri¬ svojil. šotorim: šotoril : ravn. ber. 24 kjer koli je šotoril, je postavil altar. — šotorili: ravn. 1 98 Izraelovi otroci so bili zdaj čez morje in so v pušavi šotorili. 1 129 šotorili so v veliki dolini. tajim: tajili : škrin. modr. 12 27 so ony tega za praviga boga spoznali, kateriga so nekadaj kakor neznaniga tajili. - tajil: škrin. prip. 30 9 de ki presit ne bom napekin, de bi tebe zatajil, skrb. 1 189 te ne bom zatajil. temnim: temnilo: ravn. 2 65 nobeno nerodno nagnehe mu ni obraza tamnilo. — -temnil i vtdmnil: preš. 18 vtemnil ni ga časa beg. — - temnila: ravn. 2 7 veči dčl so menili, de bo z blišobo prišel: vsih pozčmelskih kralov veličanstvo bo zatemnila. težim: težila: skrb. 1 259 ktira ga je sila močno na vesti težila. ravn. 1 170 kadar boš izraelski kraj, li ne bo po nedolžnim prelita kri vesti težila. — težilo: ravn. ber. 31 potlej vas ne bo težilo božjih zapoved spolnovati. — težile: ravn. ber. 138 nadloge so ga težile. togotim.' -togdtil: rog. 2 647 iz katero škodo resrdil inu restogotil je bil močnu tega Platona. topim: -topil: rog. 2 266 vehdr je mene potupil. škrb. 1 55 on nič tolkajn ne vdši, kakor de b’ te v pekel ne potopil. skrili, modr. 19 20 tudi ny raztdpil to isto dobro jed- — -topila: škrin. modr. 10 29 riili sovražnike je ona v m6rji potopila, ravn. 2 227 ona sama sprana v Mdjo je vso že večkrat potopila, škrin. modr. 19 20 ny raztopil to isto dobro jed, kat§ra se je včnder kakor led loliku stopila, preš 93 vi h6č’te brati, al bo neba togota vioptta čoln na morji.- topilo • škrin. modr. 16 27 kar ny mogel ogin požreti, to se je kmalu raztopila — -tdpile: škrin. vis. 8 7 reke jo (lu- bezen) ne bo lo vtopile. - topilo: škrb. 1 22 v kaj za ene martre te je toje nespametno vupane potopilu? - topili: skrb. 1 263 spovd vas potegne vun iz brezna, v ktirga vas so grebi potopih. — -topile: škrb. 1 196 to so reči, ktire so nar veči svetnike v pekel potopile. tvorim: -tvoril obično -turil: škrin. prip. 4 27 on sam bode tvoje pdti myrne staril. traun. 35 4 on ny hotel zastdpiti, de bi dolnu sturil. škrb. 1 372 kakšne dolgdve si stavil v toji mladosti, preš. 64 M. VApAVEC, 59 bog storil meni je hudo. — -tvorila: škrin. sir. 22 16 negova novost ne bo tebi grenko'sti sturila. lev. žup. 120 ako ne bi ob¬ čina storila svojih dolžnosti. — -turilo: rog. 2 646 kateru sturilu je mene rčč: templi božji čisluvAti vs6m so. lev. žup. 42 se je kvare storilo nad to vrednost.- tvorilo: ravn. 1 113 ludstvo je storilo strašno pregreho.- tvorili: škrin. pok. 1 120 rano, katero so meni grehi sturili, vednu celim. 2 27 ty so mene še boj ne- srečniga sturili. — -tvorili: ravn. 1 103 vse bomo storili kar je rekel gospod, ravn. mp. 31 kaj bi vi storili, de vam stariši skozi prijazni ostanejo? — storila (dual): ravn. ber. 14 komej sta bila prva človčka božjo zapoved prelomila, sta že spoznala, de nista prav storila. učim: učil : škrin. prip. 23 9 ony bodo zaničuvAli, kar boš s tvo¬ jimi besedami vučil. sir. 8 10 od nih se boš vučtt modrost, ravn. 1 8 govoriti ga je bog vučil tako. 2 94 moliti jih je učil. preš. 103 loviti miš’ učil bom gospodarje. — učila: ravn. mp. 71 potlej se je nogovic, rokovic in taciga učila. — učili: škrin. sir. 8 11 tudi ony so se vučili od svojih očetov, ravn. mp. 13 učenik so mej tem druge učili. — -učil: ravn. 2 72 kdo vas je naličil ogibati tako se božje prihodne jeze? rog. 2 581 poslal je bil nega bog, de bi bil ‘podučil te ludy. ravn. 2 114 priševši vas bo vse podučil. — učila: ravn. mp. 75 v enih mescih se je vdziti in potlej tudi šivati naučila, preš. 48 ko bilk se naučila vseh resnic je prave v£re, jo je krstil, škrin. prip. 14 33 ona bo vse nev§dne podvučila. — -učilo: škrin. sir. 33 29 posto'pane je veliku hudiga navučilu. — -učili: traun. 73 jim je pejsmi notčr dil, de bi se navučili, na kakušno vižo za odrešene prositi imajo, škrin. sir. 33 18 nisim zA se delal, ampak za vse, kateri bi se radi navučili. valim: valil: škriii. prip. 26 27 kateri je kamen valil , na tega se bo nazaj zvalil. — -valil: ravn. m. p. 23 kamen se je izvalil. škrb. 1 191 kdo bo odvalil ta kamen? rog. 2 134 v tem valAjnu prvdlil se je bil ta kojn na ta kraj. traun. 20 David je nih po- glavitnu mejstu razvalil. škrin. sir. 28 17 on je trdne m§sta razvalil. vedrim: -vedrila: preš. 62 zvedrila se je n6č.— -vedrilo: ravn. 1 156 to je krala spet prevedrilo. — -vedrili: ravn. 2 179 de nas bodo iz noviga prevedrili. veselim: veselil: rog. 2 218 veselil se bode. škrin. sir. 22 28 bodi zvest tvojimu prijdtlu v negovim vbdžtvi, de se bo'š tudi v negovi sreči veselil, sir. 35 19 gospod se ne b6 zavolo nih veselil, traun. PRIN0S K NAGLASU U (nOVOj) SLOVENŠTINI. 65 59 n ta pravični se bo veselil. — veselila: ravn. 2 54 ga je ne¬ znano ta pot veselila. 2 214 vupala in veselila se je žena. — ve¬ selilo: škrin sir. 6 34 aku te bo veselilu poslušati, b6š mdder postal, ravn 2 201 kako malo se jih je v jaslih Jezusa veselilo! — veselili: skrb. 1 104 so se veselili, de so vredni bli trpeti zavolo imena Je- zusoviga. ravn. 2 22 zakaj bi se tudi mi ne veselili? — veselila (dual): ravn. mp. 7 očika in mamka veselila sta se. — Složeno s prijedlogom glasi -veselil i veselil, -veselil: rog. 2 543 de bi nyh iz enim erbam rezveselU. skrb. 1 198 ktir je soje virno ludstvo raz¬ veselil. — veselila: skrb. 1 204 včš, o bog, da se to ja šluždbnica nad obeno rečjo ni razveselila, kakor nad teboj. — -veselilo: ravn. 2 43 še le ostrašilo in pobilo jih je slišati od nega, ne pa obveseUlo. - veselili: ravn. 2 120 razveselili Galilejci so se ga. — veselili: rog. 2 430 iz tem daram bote le te potroštali inu razveselili, traun. 93 19 so tvoji trditi mojo dušo razveselili. — Cita se i prosta osnova: veselil veselila veselilo, n. pr.: schonl. 104 kadar so ony tu slišali, so se veselili. 315 so se ony žn 6 veselili, škrin. prip. 29 6 pravičen bo bogd hvalil inu se veselil (to vaja čitati: vesčlil; ali ce biti štamparska griješka te je ' metnut nad e mjesto nad i u zadnem slogu, jer inače u škrin. veselil). vrstim: vrstil: lev. pes. 1 164 h koncu vrnite še meni zdravijco •' dovol sem časa le jaz jih vrstil. vršim: vršil: lev. pes. 1 290 tod je celil, tam vršil, dokler nč dovolen bil. — vršila: lev. žup. 45 potlej oznani, kako se je vršila konska plemenitev. zelenim: -zelenil: preš. 163 hrast, ki vihar na tla ga zimski trčšne, ko toplo sonce pomladansko sije, spet ozeMnel sem ter tjč bo veje. zorim: -zoril: preš. 106 kratke sitne! zbeždle ste, ko se je dan zazoril. živim: živil: ravn. ber. 113 lačne je živil. — -živil: traun. 67 10 ona je slabela, ali ti si no oživil. žrebim: -žrebila: lev. žup. 45 treba da je plemen o kobilo uže imel predno se je ožrebila. Naglas osnova složenijeh s prijedlogom ima danas: govorim i pustim. govorim: govoril: rog. 2 G61 kakor sim odzgoraj govoril, traun. 2 5 ta krat bo on k nim v svoji jezi govoril. 40 7 aku je kdo mene oglediivati priš&l, je nečimrnu govoril, ravn. 2 106 stoje je n ek tire besede še Jezus govoril, preš- 41 tč besede je govoril v ičzi. 66 M. VAI^AVEC, ravn. 2 27 angelov brez števila veliko se pokaže ravno, ko je to izgovoril. 2 176 bolnik, mu je odgovoril. 2 214 Jezus je odgovoril: prav si razsodil, preš. 101 sim zvedil, de vest čisto, dobro dj&ne svet zaničvati se je zagovoril. Rijetko : govoril: traun. 61 12 en krat je bog gdvoril. — govorila: ravn. 2 223 riegova vest od pr- viga je na glas govorila, preš. 39 ak po ndči govorila ino z liim vasvdla b6š, hišo bodem ti ogrddil skrb 2 71 prašajte to, uno, ali spraša vsaki večer sojo vest, vam bo odgovorila , de nima cajta. preš. 39 hčerka je odgovorila tč besede mu . . — govorilo : škrin. prip. 8 7 moje grlu b<5 resnico govorilu, prip. 23 33 tvoje srce b6 hudobne rečy govorilu, sir. 38 17 de se ne bo čez tebe hudu go- vdrilu, žaluj en dan britku. lev. žup. X morebiti nij govorilo vse naše pleme nekdaj z jednim samim jezikom, — govorilo: preš. 100 gorjačarsko, cigansko kaj berilo bo čudno vam pisarjam pomagalo, ak bo se vse drugdči govorilo? ravn. 2 156 še tako majhino dete, ki je pregovorilo komej, ga že lohka vumeva. — govorili: rog. 2 659 govorili so ti hudyči iz nih žalostjo, traun. 34 20 ony so z mano myrnu govorili, škrb. 1 363 k’ so nazaj pršli, so govorili: o bog, ta dežela je lepa. preš. 159 bomo tak govčrili v Emdni, ko žlo¬ budrali so tam v Babiloni. traun. 63 6 onv so se pogovdrili , kaku bi zadrge skrili. — govorili: škrb. 1 104 so z novim jeziki govo¬ rili. 1 384 recimo, kar so govorili s. martrniki. ravn. 1 24 do tistih mal ludjč, en sam narod, so tudi le en jezik govorili. — govorila (npl.): traun. 36 30 vusta tiga pravičniga bodo mčdru govorile. 48 n moje vusta b6do modrost govorile. — govorila (dnal) : rog. 2 141 na tu brez strahu sta odgovdrila, de sta verna kristjana. pustim: pustil: rog. 2 659 pustil je g. bog oznanit to veliko miič tega s. jubilaea. traun. 17 15 on je pustil silnu bliskati, škrin. sir. 27 21 aku si tvojiga bližniga proč pustil, ga ne b6š dobil, skrb. 1 356 de b’ se z obenim straham zbrihtati ne pustil, preš. 89 lej kalin, debelogldvec, trdoklunast kos je svbje pčsmi pustil , lepši poje. škrin. sir. 2 13 on bo na dan britkosti grehe odpAslil. sir. 47 24 b6g ne bo opustil svoje vsmilene. trauD. 43 19 ti nisi pr pustil, de bi se naše noge od tvoje p<5ti ganile, preš. 39 sptistil b<5m okoli hiše sultana, traun. 21 2 zakaj si mene zapustil? preš. 27 krajnski v obtipn zapustil si svet. — pastila: rog. 2 201 pustila je eno bolno ženo priti. preš. 187 pustila v nernar sim želč naj sl&ji. rog. 2 561 je gledal no pregovoriti, de bi ona Kristusa po¬ pustila. škrin. pok. 1 103 moja moč je mene zapustila, preš. 182 povedat morem ti, de sim kristjdna malikov zapustila včro krivo. PRIN0S K NAGLASU U (nOVOj) SLOVENŠTJNL 67 — pustilo: ravn. 2 206 odpušajte in tudi vam se bo odpustilo. — pustili: traun. 11 David je ta psalm molil, kadar so ga bily vsi negovi prijatli zapustili, skrb. 1 373 so brez odlašana greh zapu¬ stili. — pustila (dual) : preš. 71 to reče: hitreje sta se zasukala, in dale in dale od poda spustila. Glagol biti (esse) složen s prijedlogom do i s prijedlogom iz sa negacijom ne: izne prešli su medu ovu vrst glagola. dobim: dobil : škrin. sir. 14 21 kdor je to istu sturil, bo zavolo nega hvalo dobil. ravn. 1 33 ogh jo (Lotovo ženo) je dobil. preš. 56 o mati! tvoj sin je mir dobil. 112 nisi je vglavo dobil, si dobil le slovčnšino v krčmple. — dobila: škrin. sir. 23 33 je prešuštvu doprnesla inu si je iz eniga drugiga moža otroke dobila, prip. 11 16 prietna žena bo čast dobila. — dobilo: preš. 105 je sreč dobilo rano. — -dobil: ravn. 2 265 vidil bo, kulko vsaki je s pridam in zvestobo prdobil. skrb. 1 255 je sojo nedolžnost spet zadobil. — -dobilo: škrin. prip. 18 15 r&zvumnu sre§ b6 zn&ne zadibilu. — - dobili: škrin. pok. 3 71 za to je cerku t;i psalm med štčvilu psal¬ mov od pokore post&vila, de bi grešniki t;i psilm večkrat molili inu dar resnične pokore zadbbili. — -dobila (dual) : rog. 2 543 en gospud in gospa, de bi eniga erba zadubila , obrnila sta se h bugu. — U Kranu se dobim smatra kao složena osnova te glasi: dobil dobila dobilo dobili: n. pr. jap. prid. 1 148 de bi nebesa dobil. iznebim se glasi: iznebil iznebila iznebilo iznebili, iznebil : preš. 54 na vojski se znebil boš srčnih ran. lev. žup. 68 kdor se ni še iznčbil vse vojaške ali brambovske službe, tak . . — iznebili: rvn. 2 86 le nikar ne mislimo, de smo se skušmiv do konca znebili. 2. Naglas na slogu pred nastavkom i (-il) u sing. mase. i to : a) otegnuti dugi. On skoči u ostalim oblicima na nastavak i , i to u sing. fem. kao otisnuti , inače kao otegnuti: hv.tlil hvalila hva¬ lilo hvalili hvalile. Taj naglas imaju one osnove, koje imaju u pie- zensu na otegnuti naglas slogu pred nastavkom i : hvalim n. pr. . belini: belil: ravn. 1 74 kdo si bo še srce belil z motnimi skrbmi ! — belilo: ravn mp. 47 Matevžik je vse skčzi kaj poččl, kar je stariše belilo. — belile: ravn. 1 167 skrbi nas ne bodo dale trle in belile. branim: branil: Škrin. prip. 2 10 nisem svojimu srcu branil do bi ne bilu vse sMdnosti vživdln. preš. 185 bog čudno te je tisto n6č ohrdnil, ko ni noben tovarš se smrti vbrdnib — branila: škrin. XXV jest sim se branila kmalu dovoliti - branili: Skrb. 1 64 68 M. VApAVEC, nigdar več se ne bomo branili vsi toji biti. preš. 172 branili smo se dolgo. — branila (dual) škrin. 49 9 sta ludstvu grešiti branila. celim: celila: rog. 2 196 Helena popraulala je tu, kar je bilu podrtu, cilila, kar je bilu rajnenn. — celile: preš. 107 pozabi koj ran, ki so se kčmej zacelile. 145 vse liih se rane bodo zacelile. cčpim: cčpil: ravn. 2 74 v srce človčku je dobrčtlivost in hva¬ ležnost vcčpil. — cepila: lev. žup. X pozneje se je slovanščina razcepila v raznost. čtidim: čudili: škrin. modr. 11 14 so gospčda spoznali inu se čudili čez konbc teh rečy. — čudile: škrin. sir. 47 18 vse dežele so se čudile čez tvoje pejsmi. — Ali i čudim se. čdtim: čutil: škrin. prip. 29 21 kateri svojiga hlapca od mladosti mehku gori redy, bo nega potle svojoglavniga čutil. preš. 27 jezo si sreče občutil sovrhžne. — čutila: škrin. vis. pes. 5 4 to sim ču¬ tila. pok. 1 91 moja duša s ketinami pregrešnih navdd uklehena ni nih t§žo čutila, ravn. 2 171 ki je pr srčika vsakim pojčmleju nezrečeno britkost začutila. — čutilo: ravn. 2 76 mislili so in ču¬ tilo se jim je, vse lohka, on Janez bo Kristus. — čutili: škrb. 1 98 sturi, de bomo to nesrečo prav spoznali, v srco čutili inu zgrčvanu objokali. — čutile: preš. 102 de Kraj niče lubezni sladke bi z Rčmejovo Jtilijo ne čutile. dražim: -dražil: traun. 73 10 ali bo sovražnik tvoje ime večnu dražil ? škrb. 1 300 greh je pravico razdražil čez nedolžniga. škrin. sir. 28 15 on bo nih veliku med sabo myrnih zdrdžil. — dražilo: traun. 83 18 spomni se, kak ti je ludstvu tvoje ime dražilu. — dražili: škrb. 1 376 smo to jo pravico čez se razdražili. hranim: -hranil: ravn. mp. 69 Cbne vsaki krajcer je spr&vlal in hranil, škrin. prip. 19 16 kdor zapčvbd držy, bb svojo dušo ohrdnil. — hranila: lev. žup. 132 dostavlava, de se bode ta obitel hranila zelo s težka, škrin. prip. 2 11 razvumnost b6 te ohranila, prip. 4 6 lubi jo in te bo prhranila. — hranili: preš. 100 slovensko bilko bomo rešetdli, hranili dobro zrno. hvalim: -hvalil: preš. 46 de bi jo čez vse pohvalil, reče mu be¬ sedo take. — hvalila: rog. 2 565 za vse le tu je ona g. boga hvalila. — hvalili: rog. 2 105 na kateru vsi začudili so se inu g. boga iz glasno štimo hvalili, ravn. 2 166 zlasti so boga hvalili, de je tolko moč ludčm dal. -jasnim : -jasnil: preš. 75 oči kalil mu j6k ni, razjasnil lic ne smeh. — -jasnilo: preš. 145 zjasnilo se mi bč spet mračno lice. ravn. 2 250 in to nam je clo une starši prerččke napovdi še bol PRINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI. 69 potrdilo in razjasnilo. — -jasnila (npl.): preš. 134 vremena bodo Krajcam se zjasnile. khitim: klatil: škrin. pok. 1 7 brez vse pomo'či se je po pušavi klatil. — klatili: traun. 58 16 ony so bodo okoli klatili, de bi jedli. kupim: kupil: ravn. m. pr. 65 jenimu bom že kaj kupil. 99 mislite, kakšino je skupil. — kupila: škrin. prip. 31 16 ona je pre- glediivitla eno nivo inu jo je kupila. — kupili: lev. žup. 28 lepega koiia ste kupili. kurim: kurila: ravn. mp. 55 spavnica se ni kurila po zimi. ločim: ločil: skrb. 1 202 tudi po tem se je večkrat ločil od Judi na hribe. preš. 67 al zdrav je, kar se Učil , ni pisal. rog. 2 31 kaj nas bo meč od Jezusa odločil ? skrb. 1 486 de boš pa rezldčil, kdaj grčšiš po slabosti ali iz navade, poslušaj.- ločila: rog. 2 31 ne smrt, ne ena druga stvar nas ne bo od naše trte Jezusa odločila. škrin. modr. 10 5 le til je tudi tiga pravičniga Abrahama poznala inu odločila, sir. 33 8 gospoda modrost jih je razločila. — ločili: škriii. sir. 33 12 ene je preklel po tem, ker so se od nega ločili. škrb. 1 162 so se farizeji od nega ločili. lupim: lupila: ravn. 1 279 mrčna se je odlupila od oči. lubim: Ubil: preš. 28 ki si jo (ubil presrčno ves čks. 33 si ob- lubd, de boš mene s d mo (ubil. — (ubila: rog. 2 70 užyva, kar je lubila. preš. 35 vedno bom srčno lubila te. 131 nobena me še ni deklčt lubila. 188 bogd sim vččno čistost oblubila. —(ubili: škrin. prip. 1 22 otroci, kaku dolgu bdte otročijo lubili? škrb. 1 162 so bli ludje, ktiri so ga prsrčno lubili. 1 351 te bomo vselej lubili. m&mim: mamilo: lev. žup. 63 odvračaje vse, kar bi koga ma¬ milo v zlonravje. menim: minil: škrb. 1 225 David je minil, de je bla liegova lubezen prot bogo srčna. ravn. mp. 85 je menil, de mu je pišalko nekdo vzel. — menila: ravn. 2 246 zraven je mati menila, bogata in imenitna naj bota sinova. — menilo: škrb. 1 359 to hudobno ludstvo je menilo, de bog jih nigdar ne bo štrafal. menili, ravn. 2 524 smo menili, de je mrtev, traun. 7 bo bdg vse to hudu, kar so liemu sovražniki namenili, na ne pasti pustil. menile: skrb. 1 332 nore device tudi niso menile, do nih ženin bo ravno ta krat pršal, k’ so jim lampe vgdsnile. motim: motil: škrin. sir. 15 12 on je mene zmotil, škib. 1 391 če sim se zmdtil. — -motila: ravn. 2 97 majhina stvar ga je nad veliko zmotila. — motilo: ravn. 2 43 ni jih ubožtvo motilo. 2 115 70 M. VApAVEC, gotovo vas ne bo to v časti do Jezusa motilo. — motili: škrin. modr. 2 21 takti so mislili inu so se motili, ravn. 2 240 mati in nena sinova so se še zlo nad božjim kralestvam motili. — motile-. preš. 142 nad žarki sdnca so se te (cvetlice) zmotile. — motila (dual): preš. 21 obrazov nih lepdta, sneg beli nih živtita zmotila nista me. — motili (dual p.): preš. 24 dvč sami ste zmotile mi zvezdi umno glavo. palim: - palili: lev. žup. 78 res nijso zapalili sami svojega po¬ slopja. polnim: polnil-, škrin. sir. 33 14 sim preše napolnil kakor ta, kateri je v trgatvi, preš. 23 dopolnil sim devetnajst lčt.- polnila-. škrin. prip. 17 14 danas sim mojo oblubo izpolnila, preš. 171 kri po Krajni, Korotani prelita napolnila bi jezero. 28 ena se tebi je žeja spolnila. 176 spolnila komej je šestnajsto leto. — polnili-, preš. 107 smo brez dnti polnili sode. — polnile-, preš. 141 skeleče misli z bridkčstjo so sreč mi napolnile. — polnila (npl.): rog. 2 156 de bi se iz ludmy te nebesa polnile. pulim: pulili-, ravn 2 169 s plevčlam bi tudi pšenico populili. premim: premila-, lev. pes. 2 91 je nevesto pred oltar spremila. rabim: rabila-, lev. žup. 169 beseda je mnogo rabila našim sta¬ rejšim pisatelem. rčšim: rešil : preš. 187 de bi od smrti rešil te nesrččne. — re¬ šila: rog. 2 115 jest sim duša naše tovaršice, katero sim sčdaj od lie in iz tega s vej ta rešila, škrin. prip. 10 2 i 4 pravica bode od smrti rešila, modr. 10 13 ta ga je od grešnikov rešila, škrb. 1 338 iz ktere sužnosti nas je toja gnada rešila. — rešilo: škrin. sir. 40 24 bratje si ob času nadldge pomagajo, al vsmilene bd bbl kakor ony rešilu. — rešili: škrin. sir. 49 12 ony so se skuzi močno vero rešili. — rešila (npl.): škrin. prip 12 6 pravičnih vusta jih bddo rešile. sldžim: sluzil: preš. 80 sto zlatih je služil dvakrat štir. — slu¬ žila: lev. žup. 191 morebiti bi v to bole služila beseda ,grobnica 1 , škrb. 1 422 če si vsako bolezen k pridu obrnemo, bo tudi zadna zveličane zaslužila. — služilo: traun. 17 45 enu meni neznanu ludstvu je meni služila. — služili: škrb. 1 141 maš val si se čez nas, k’ smo zaslužili. sodim: sodil: škrin. prip. 17 26 ni dobru poglavarja vdariti, kateri je prav sodil, traun. 9 7 on bo ludstvu po pravici sodil. preš. 74 de je lepč, bi sodil, visoko ččlo, vsak. — sodila: preš. 17 sama sodila si pred me nemilo. — sodili: škrb. 1 265 farizerji so grešno sodili , PRINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVKNŠTINI. 71 inu opravlali čez Jezusovo zadržane, škrin. modr. 3 8 ony bodo narode sodili. stdpirn: stopil: škrin. prip. 4 12 kadar boš na le te stopil, ne bo tvoja hoja v tesnobi, ravn. 2 161 pred-ii je stopil. — stopila: rog. 2 274 stopila je bila ena žena pred krajla Salamona, preš. 132 ko je stopila v cdrkev razsvitjono, v sred mi padla iskra je ognena. škrb. 1 175 lenoba ziniram bel gori jemle, k’ se je en krat človeka podstopila. 1 108 s. Ana te sirotni priorci dobrotlivu je prstopila. — stopilo: škrin. pok. 1 90 vse je iz svojiga reda stopila. škrin. sir. 10 15 nega srce je od tega odstopila, kateri je nega stvaril. — -stopili: škrb. 1 34 nigdar bi se to ne bilo zgodilo, ke b’ bli stopili v nego've stopine. rog. 2 83 odstopali niste. škrb. 1 253 so k svetimo obhajilo prstopili. škrin. sir. 38 33 sodno postavo ne bodo zastopili. — stopile: ravn. 2 253 komu ne bo'do solzd v oči stopile? preš. 145 skrbi' verige bodo odstopile. — stopila (dual): rog. 2 569 če boš jejdla iz mdžam od tega sadti, bota kakor bogdvi znala, vejdela inu zastopila tu hudu inu tu dobru stvarim : stoaril: ravn. 2 1C7 Jezus je rdveža zmamleno telo' pre- stvdril. preš. 184 bog vstvaril vse ludi je za nebesa. —* stvarile: preš. 107 dih prve sdpce bo'de odnesel td, kar misli so stvarile. svetim: svetil: ravn. 2 247 ves svStil se je. — svetila: škriii. modr. 5 g pravice luč nam ny svetila, škrin. pok. 1 29 luč pravice nam ny svetila, ravn. 2 27 se je od nebeške luči vsa stran svetita. — svetilo: schonl. 81 negovo obličje se je ressvetilu kokitr to sonce. — svetili: škrin. modr 3 7 pravični se bodo svetili, ravn. 2 215 v kterih so se biseri svetili. 2 250 bogaboječi se bodo kakor zvčzde svetili. tožim: tožil: ravn. mp. 47 tožil je potlej, de se jeze stariši. traun. 118 26 tebi sim jest moje zadržane potdžil. — tožila: preš. 52 in šla je žalostila domu, tožila milimu bogii, de ni ne vdre, h d rodil — tožili: škrb. 1 429 gvišiio bi tožili s tako nepotrpežlivostjo. — tožile : kor. 2 70 tožile te bodo m’je bčle nog 6, k so k tebi hodile. trdbim: trebili: rog. 2 250 na tu otribili so tu trne inu grnnije. trobim: trobili: preš. 97 vsi bomo tvojo čast na glas trobili. tržim: tržilo: lev. žup. 81 na zapisnik se pritisne tolikšen kolek, kolikršen gre od novca, kar se jih je iztržilo. tvfdim: tvrdila: škrin. prip. 41 17 z močjo je ona svojo roko vtrdila. — vtrdilo: traun. 118 70 nih srce se je kakor mleku strdila. — tvrdili : rog. 2 G18 usi so govorjejne tega Sinceruša 72 M. VApAVEC. potrdili, lev. žup. 86 katere mladeniče so potrdili na vojsko. — tvrdile : ravn. 1 98 na svetiše, gospod! katiro so tvoje roke vtrdile. vabim: vabila: preš. 31 bom vabila na kosila kogar meni bo lubo. — vabili: preš. 79 bilo ni godu, svato vš’ne, semria, de tjč ne bili bi vabili ga. vlačim: vlačil: ravn. 2 278 v tenčico se je obldčil. — vlačila: ravn. mp. 55 Kristinca se je vselej v spavnici slačila. — vlačili: ravn. 2 153 kaj bomo jčdli, kaj pili, s čem se oblačili? voščim: voščil: ravn. 156 ako bi ti un le otrok bil al bila, ki nima zdaj ne mleka ne rbž, kaj bi si vošil ali volila? — volila: preš. 31 Judiia prvošila komej ti bo sok neslan. — volilo: ravn. 2 220 veliko noter iti si jih bo volilo , pa mogli ne bodo. — volili:. ravn. 1 41 zdaj so ji srečo volili. 2 236 odlčglej trudnimu vuče- niku bi bili radi prvolili. zabim: zabil: traun. 9 13 on na vpitje tih vbožnih ny pozabil. — zabila: škrin. prip. 2 18 je na zavezo svojiga bog k pozabila. — zabili: traun. 43 18 tebe nismo pozabili. znanim: znanil: traun. 51 2 kadar je Doeg Idumejc prišal inu Savlu oznanil'. David je v Ahimelehovo hišo prišal. ravn. 2 227 Herodež se je s hudobno babo seznanil. — znamla: preš. 132 an- gelcov hoshna je oznanila, de je noč konč&na. žalim: zalil: škrin. sir. 30 9 gl Adi syna inu te bo strahiival, ji- graj se z him, inu te bo zalil. škrb. 1 56 me je režalil. — zalila: rog. 2 637 Marija nigdar ni g. boga rezalila. — žalili', škrb. 1 181 odpusti nam, de smo te do zdej tolko krat režalili. 1 215 smo skuz to tebe režalili. Isti taj naglas imaju osnove s vokalom o i e u slogu pred na¬ stavkom i, jer imaju i one u gorenštini na tom o iii e otegnuti naglas u prezensu. U sing. mase. je ono o i e široko: mblil sčlil. gonim: gonil : ravn. 1 58 joj joj! je zmiram gonil: od žalosti in britkosti pojdem za sinam pod zemlo. — gonili: ravn. 1 71 gonili so nas spet v Egipt. hodim: hodil : ravn. 1 194 Barcilej odgovori: kolko imam še ži- včti, de bi s krajam v Jeruzalem hddil? — čim d bi že na pot hodil kraju ? 2 145 pohlevni popotnik bi brez straha pred tele vaji v miru svojo pot hodil. ravn. mp. 23 sčst na pojičico je hodil. ravn. ber. 62 oblak je po dnevu pred Izraelci hodil, preš 15 hodil pota bom tembtne. — hodila : ravn. mp. 7 Roz&lka je v šolo ho- PK1N0S K NAGLASU U (NOVOj) SL0VENŠT1NI. 73 dila. škriii. sir. 24 9 vtis svet sim obhodila. — hodilo : skrili, modr. 29 18 kar sicer v vodi plava, je po zemli hodilu. — ho¬ dili : rog. 2 518 trpel je nam, vam, usem k enimu eksemplu, de bi po negovih stopnah hodili kakbr hodil je Andreas, skrili, pridg. 12 5 kadar bodo po očitnih krajih okoli hodili, modr. 11 2 ony so hodili skuzi puš&vo. ravn. 1 53 kaj te bomo mar po kralevo častit hodili. — hodile : škrin. modr. 19 20 plamen ny ško- duval mestu strohlivih žival, katere so okoli hodile, preš. 155 ho¬ dile so nogč le po lie slčdi. klonim: klonil : ravn. 2 56 vse kakor prav nalaš je bog bil na¬ klonil. 2 123 bog je tako naklbnil. ravn. mp. 109 odkril se je pr- klonil in ju prijazno pozdrdvi. — klonilo : ravn. 1 86 vse ludstvo je verovalo, prklonllo se. lomim: lomil: ravn. 2 258 nikol nobeniga vašiga povela nisim prelbmil. 2 232 potlej je kruh razlomil, ber. 81 si božjo postavo prelomil, mp. 23 otilnik si je vlomil. — lomila-, kor. 1 21 muha si je nogo zlomila. — lomili-, schonl. 147 ne so riemu kosty lomili. ravn. 1 322 vmrjemo raji kakor bi božji zakon svojih očetov lo¬ mili. — lomile: ravn. 2 166 bolečine, ki so ude lomile , so bile le še kaj maliga. — lomila (dual): rog. 2 75 Adam in Eva sta pre¬ lomila zapoud božjo. ravn. 1 11 prelomila sta božjo zapoved, ber. 14 komej sta bila prva človeka božjo zapoved prelomila , sta že spoznala, de nista prav storila. lotim: Idtil i lotil: Ulil: ravn. 1 57 le v hišo je prišel in se me lotil. 1 154 nepokojni duh se ga je lotil. — lotile: ravn. 1 162 kraja so se vndvič kalne misli lotile. močim: mbčil : ravn. 2 69 nikoj si ni z vinam ust zmočil. — močila : ravn. 2 214 ona mi je s solzami noge močila, škrb. 1 28 voda je tako plitva bla, de je komej noge zmočila. — močile: škrb. 1 192 so se mu le noge zmočile. molim: mblil: ravn. 2 37 molil častitlivi sivček je nad dčteta sta- rišimi, et saepius. preš. 148 kar zndl, je včdno mdhl z misli prave, ravn. 2 298 kadar je to Jezus izmblil , je na velik glas zaupil: Lazar! vun pojdi. ber. 106 še ni Elija odmolil, glej, že ogn iz neba pade. ravn. 2 186 cele noči je premolil. — molila: rog. 2 107 ta bruma Anna molila je za tega gospuda. ravn. 2 246 žena dojde. k nogami padla, molila ga je, prosi: pomagaj mi. preš. 59 kogd sim prmolila ? — molili: škrin. modr. 11 16 so enkat§ri nič vredne živdli molili, škrb' 1 414 nismo molili, ravn. 1 25 podobe so molili. 1 75 kjer te bomo slovili, hvalili in molili. 74 M. VApAVEC : nosim: nosil : ravn. 1 180 naj bi jim rožice nosil. 2 65 lubezen do ludi, ki je v srcu jo nosil, mu je vsa bila v obrazu. 2 302 je bradlo v rokah sam božji sin nosil. preš. 16 nosil bom živlena pezo. 70 plesala sta, ko de bi ju nosil vihar. — nosila : škrih. XXX cerku je grozdje svete lubezni nosila, ravn. 2 17 zakonsko, ki otrdk ni imela, je vse zaničovalo: nad pedeset let je zaničovahe nosila, preš. 31 jez pa hlače bom nosila. — nosili : rog. 2 116 bi žymnate gvante na nagim nosili, ravn. 2 213 ludje te tople dežele so same podplate nosili ne čevlov. preš 190 dar ribču dh, liim ki so ga nosili. postim: postil : ravn. 2 82 molil je, premišjoval, postil se. . . ko se je Jezus že blizo štirdeset dni in noči prepostil, je satan v pu- šavo k Jezusu prišel. — postila', škrb. 1 246 se je ojstro postila. ravn. 2 39 Ana cele dni molila in prepostila se je. prosim: prosil: ravn. 2 246 kdo ne bo mblil za ne in ne boga prosil dati jim milost ? mp. 5 Janezik je mamko prosil, de bi ga v šolo pušali. preš. 108 prosil reva dni je stdre. 55 od mdsta do mesta seboj ga je vzčl, ga prosil in silil de bil bi vesel. — pro¬ sila : rog. 2 633 ona sama bo za nas prosila, kor. 3 146 za hlače je prosila, de b’ se jih dotaknila, lev. žup. III tiskarna založnica me je bila poprosila, de bi županom spisal poučlivo knižico. — prosili: rog 2 43 dodeli usem tem, kateri bodo tebe u moj m imeni ki prosili, de bodo dobili, preš. 18 ne pozabiti jih so te prosili drugi ne moje oš&bno sreč. — prosila (dual): ravn. mp. 67 spet sta brat in sestra prosila , de bi ju seboj vzeli. ropim : ropila: ravn. 1 262 božja sodba je tedaj ropila. skočim (i skočim): skdčil: ravn. mp. 33 kadar so mamka po čem vprašali, je Anžik, ko bi mignil, iskat skdčil. točim: točil : ravn. 2 191 kdo na svetu še ni solz tdčill — to¬ čila: škrih. sir. 24 40 jest modrost sim tekdče vode vun točila, kor. 3 90 milo je solze točila. vodim: vodil: ravn. 1 18 bog me je vodil od mladiga. 1 123 vodil vas je po pušavi. ravn. bor. 36 bog me je do zdaj po oče¬ tovo vodil. preš. 86 ni ga, de bi on vodil vrste. — vodila: škrih. niodr. 9 ll ona me bo v mojih delih previdnu vodila. 10 18 ona je hib skuzi velike vode vodila, preš. 68 možake je dolgo vodila za nos. — vodili: ravn. 2 161 z božjo močjo je bolnike zdravil, ki so jih nosili in vodili. — vodila (dual): preš. 131 Ivupido ti in tvoja stdrka ne bota dale me za nos vodila. PKINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTIN1. 75 volim: volil: ravn. ber. 78, dan je odločil, kteriga se bo kral izvolil. 52 kral mu je to rad dovolil. — volila : ravn. 2 294 Ma¬ rija je naj bojsi dčlez izvolila, preš. SO jez pa iz domačih starcov si moža zvalila boin. — volilo: lev. žup. 127 prožni Petra Maleja se je dovolilo na drobno v zakup dati svoje zemlišče. — volili: ravn. 1 173 ludski starašini so po Savlovi smrti Davida kraja iz¬ volili. vozim: vozil: preš. 29 shm se po železni cesti vozil bom od n;\s do nas. lev. žup. 91 izpremnika nihče ne more siliti, de bi vozil čez prvo postdjo še dale. sdlim: selila: škriii. XXXII preden se je cerku od Judov med nevernike preselila, ravn. 2 43 zvezda nad hišo obstoji, ki se je bila Marija z detetam vd ho vselila. — selilo: lev. žup. 85 je vse razločno, koliko se jih je preselilo kam drugam. — Ali i: selim: -silil: ravn. 1 125 to ludstvo boš po hi razselil. žhnim: zinil: preš. 30 bom prženil z žšno črno pčnezov na mernike. — ženili: lev. pes. 2 201 mej svoje vrsth smo mladenca dobili, katerega radi bi oženili. — ženila (dual): rvn. 1 136 vmrjeta tudi sinova, pa oženila sta se bila pr Moabčankab. b) Otegnuti naglas na slogu pred nastavkom i u svim oblieima do- lazi u gorehštini kao bhba za baba u onim osnovama, koje imadu u prezensu otisnuti naglas na onom slogu: mislim: mislil mislila mislilo mislili, itd. mj. mislil mislila. blatim: blatila: škriii. vis. pes. 5 3 moje noge sim omyla, kaku jih bom zupet obldtila ? bratim: bratili: preš. čl. 5 27 smo za to se zbrdtli, ki dobro v srcu mislimo. butim: biitil: ravn. 1 159 prišel je lev in popadel ovco zmed cede. Kar za nim sim vderel, ga biitil in mu jo iz gobca otel. čbdim: cedil: ravn. 2 77 pocedil bo gumno, družim: družil: traun. 40 18 si se k prešuštnikam p>družil.^ družila: škrin. prip. 10 22 tudi se jim ne bo britkost prdriižila. škriii. XXXII jih je hemu prdriižila. — družili: traun. 82 9 tudi Asyrjčrji so se k nim prdružili. > . . gazim: gazil: skrb. 1 166 uni je zagdzd v mlako. — gazili. ravn. 2 177 so sami v nesrečo zagazili. Skrb. 1 34 so zmiiam glo bokhši v hudobija zagazili (a 1 402 zagazili). gladim: gladila: lev. pes. 2 39 miška moja, pojdi sem, rada bi te gladila , plesati navadila. 76 M. VAl^AVEC, gnusi: gnusilo: traun. 106 18 na vsaki jedi se jim je gnusila. ravn. mp. 59 viditi od deleč riegove lase se jim je žč gnusilo. — gnusili-, traun. 78 1 neverniki so tvoj svet tempčl ogniisili. jezdim: jezdil: rog. 2 4 34 ta jezdil je memu enih gaug. ravn. ber 171 ni svetovati, de bi kdo ob hudim vremenu hitro jezdil. -j udi m : -judil: ravn. 1 300 kral se je pojudil. -klučim: Mučil: rog. 2 620 sklučil se je bil na cčlim životu. — Mučilo : ravn. mp. 29 kaj vse bi se mu bilo naklučilo? 121 nikol se mu ni nič naklučilo. -kusim: lami: rog. 2 6 6 ta kir je bil le to okusil, začel se je bil čuditi, preš. 27 zgodaj okusil živlena sim strhp. skrili. sir. 6 7 aku si hočeš eniga za prijatla izbrati, vzami ga gori po timu, ker si ga v nadlogi skusil. — kiisila: rog. 2 574 hudič pregovoril je bil to Evo, de pokusila je bila ta prepovedani sad. škrin. prip. 31 18 ona je poskusila inu vidila, de he kupčija je dobra. — Mesilo: skrb. 1 142 toje truplo ne bo oslabelo, ako bo pokusilo mejhno ojstrost pokore. — lcusili: škrb. 1 413 ti, k’so to skusili, vedo, de resnico govorim. merim: menil: ravn. 2 208 čemu še bom božje kralestvo pr m e ril? 2 165 Jezus ni zameril te silnosti bolniku. — mirilo: rog. 2 531 bojim se, de bi se tudi meni ne pr mirilu to, kar se je en krat prmerilu statve Homera poeta. — merili: ravn. 2 206 po kakoršni meri bote merili , po taki se vam bo odmčrovalo. 2 268 zlo so za¬ merili, de je bog tudi druge narode v sč včrovat poklical. — merile: škrb 1 367 bi se mu močno zamirile. milim: milil: rog. 2 144 prosili so ga, de bi se čez he usmilil. — milila: ravn. 2 196 veliko judi iz mesta je za no šlo: smilila se jim je. — mililo: ravn. 2 156 če je dobriga srca, vmililo, oblii- bim, se mu bo pr timu vprašanu. mislim : mislil: preš. 72 nobčn ni človek zvčdil, kaj mislil je ta krat. — mislila: preš. 72 večkntt sim si mislila, al bo lubezen liaji prešla, ko val, ki včter ga zažčne. nudim: nudil: rog. 2 414 katčrimu ponudil se je bil pomagat ta hudyč. — nudili: škrb. 1 237 so mu kczarc vode ponudili. pazim: pazili: ravn. 2 55 sovražniki so mladenča spdzili. penim: penil: ravn. 2 49 penil se je od jeze. pičim: pičila: škrin. pridg. 10 9 kdor plot podera, tega bo kača pičila. počim: počil: ravn. 1 113 Mozes počil ob tla je tabli. 2 55 že tretji dan je napočil. 2 309 dan bo napočil, ki se bo odrešituv PRINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI. 77 skončala. rog. 2 241 na katera respdcil se je ta lintvcrn. — počila-. traun. 59 4 ti si zernlo rkzmdjal, de je počila, škrb. 2 132 Jakob se je bojval z angelom, dokler je zora počila, preš. 81 na godih počila struna je. ravn. 1 241 preden je druji dan zarja napočila, je bog črva dal va no (kloščovno). jap. prid. 1 24 ta zerala se bo na dvoje razpočila. ■— počilo : preš. 9 ako Jubi druz’ga, poSlo bo srce. — počile: ravn. 2 59 rdžici enako razpočile se vam bodo. pravim: pravil: preš. 59 li nam otel si čolnič, si mu z jadrami krmo popravil. — pravila: škriri. prip. 9 2 ona je svojo mizo na¬ pravila. rog. 2 618 navošlivost pekla je Kajna takti, de prpravila je bila nega uzdignit se čez Abela. škrb. 1 422 želim, de b’ vas vse zadna bolezen k srečni smrti prpravila. škrin. prip. 7 21 ona je nega v zadrge spravila. — pravili: traun. 43 2 naši očtjtje so vam pravili, škrin. vis. pes. 1 10 zlate obvratne ketnice bomo tebi napravili, ravn. mp. 85 hud jezik so napravili, škrb. 1 376 smo že dober del našiga živleiia v grehih zapravili. —pravila (n. pl.): škrin. sir. 39 14 negovo modrost bddo ludstva pravile. pridim: pridili: ravn. mp. 77 nar boli je bila, de se otroci spre- širili in spridili niso. ranim: ranil: škriii. sir. 28 27 on jih bo kakor leopard ranil. — rdnila: škriii. prip. 7 26 dosti jih je katere je ona ranila, vis. pes. 4 9 ti si moje srce rdnila. — ranili: škriii. pok. 2 9 vsi ti trje so svoje duše močmi ranili, vis. pes. 5 7 ony so me tepli inu ranili, ravn. 2 272 ordnili : in skončali so ga. — Ali i: ranim: ranili: rog. 2 163 razbojniki so bily nega stepli, ranili inu na pol mrtviga ležat pustili. — ranila (dual): preš. 130 ranila nične z djstro sta pušico Kupido strelec, mdti ž rum riegdva. senčim: senčil: ravn. 1 27 senčil je Abraham pod drevosam. I 241 sčnčil je in čakal, kakšina bo z mestam. 2 249 svetel oblak prplava in obsenčil jih je. — senčila: ravn. 2 9 moč previkšiga te bo obsčnčila. silim: silil: preš. 55 ga prbsil in silil (je) de bil bi vesel. silila: ravn. 2 124 hib huda trma jih je spot posilila. slabim: slabil: škriii. prip. 5 11 boš svoje trapi u osldbil. — slabih: rog 2 400 usi so kakor levi udarili ti mej sovražnike, te oslinili, pobyli, premagali, škrin. pok. 2 23 ti so mojo volo oslabili. sitim: sitila: lev. pes. 2 42 zobala sta lepo ta dv.i, nasitila se vkup oba. 78 M. VApAVEO, stavim: stavil: rog. 2 659 Bonifacius ta VIII u lejte 1300 po¬ stavil je bil h prvimu gori ta s. jubilaeum. ravn. 2 109 prstavik je prstdvil. — stavila: škriri. pok. 3 92 tiga se varuj, de ne boš s kako nezavuplivostjo božji milosti mejnike stavila, traun. 26 3 aku ravnu bi ena vojska meni naspruti šotorje postavila, se moje srce ne bč bdlu. skrb. 1 422 vam bo kro'no nebeške časti na glavo postavila, preš. 52 ne vera trden jez je bilk, lubezni nč ni vstavila. — stavili: škrin. modr. 11 2 v pustili krajih so šotorje stavili, traun. 73 5 ony so svoje bandera na vrb vrat postdvili. — stavila (dual): ravn. mp. 79 v neki vksi sta g. fajmešter in gospod grajšnik prej- nico postavila. strašim: strašil: preš. 157 poglčd ta bbl jih ko gorčči levi bo vstrašil. — strašila: skrb. 1 257 de b’ nas grenkost arcnije vstrd- šila v bolezen greha se nič več nazaj povrniti, škrb. 2 8 Marija se je prestrašila. — strašilo: škriri. prip. 3 25 ne boj se, de te bo kaj naglu vstrašilu. — strašili: traun. 47 6 ker so to vidili, so se za¬ vzeli, prestrašili inu hitra bejžali. — strašila (n. pl.): traun. 64 8 ludstva se bodo prestrašile. širim: širil: ravn. 2 114 bo Kristus pravo božje češene raz¬ širil. — širila: škrb. 1 165 katoliška cirku kmalo se je po celimo sveto reširila. — širili: ravn. mp. 77 nar boli je bila, de se otroci spreširili in spridili niso. škodim: škodil: rog. 2 622 iz to je nym več nucal kakor škddel. — škodila: ibidem: nevošlivost škodila je liemu. tažim: tdšili: ravn. 1 1 38 potdžili ste me. treščim: treščila: preš. 27 treš’la v bogastvo nesreče je strela. trudim: trudil: lev. žup. 78 kateri naj bi se trudil vsa nega določila znati. — trudilo: škrb. 1 241 če toje truplo ni oslabčlo, k’ se je celo noč pr plešo potilo inu trudilo, ne boj se. — trudili: skrili, modr. 5 7 my smo se na p6ty krivice inu pogublena vtrudili. škrb. 1 10 če smo je začeli, se bomo preč vtrudili? — trudile: traun. 17 33 moje noge se niso vtrudile. vadim: vddila: ravn. mp. 75 Johdnca se je ob temu pridnosti prvddla. — vadili: ravn. mp. 77 so se otroci zgodaj delati in va¬ rovati navadili. včsim: -všsili: traun 136 2 na vrbe smo my naše citre obesili. viškim: -viškilo: ravn. 2 125 vse se je z velikim lirupam va n skviškilo. zdravim: zdravil: škrb. 1 122 obene skrbi nima, de b’ rane soje duše ozdravil. — zdravila: rog. 2 14 šla je obyskat mater inu tu PRINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVRNŠTINT. 79 dejte Joaneza, de bi tu od tega ugrizka te peklenske kače skuzi ne lubiga Jezusa scilyla inu ozdravila. — zdravili: skrb. 1 417 ktiri so skuz molitvo zdaj hudo vreme pregnali, zdej nevdrne bo¬ lezni ozdravili, preš 54 opat in menihi modri možje gotovo ti bodo ozdravil srcž. Amo idu u gorenštini sve osnove od vise nego dva sloga, te imaju otegnuti naglas na slogu pred nastavkom i u svim oblicima. Osnove, u kojima je taj slog dug, te se tvore od imena nastavkom dc i dr, mogu imati naglas i na nastavku i osim u sing. mase., i to u sing fem. otisnuti, a u ostalim oblicima otegnuti, n. pr.: be¬ račim: beračil beračila beračilo beračili beračile ili berdčil beračila beračilo beračili beračile, ali samo: jedinil ledinila jedinilo jedinili jedinile. -bogatim: bogatila: skrb. 1 422 bolezen vas bo z obilnostjo božjih gnad in lepiga zaslužena obogatila. — bogatilo: škrb. 1 62 nebo te je spet obogatilo. — Ali i bogatim i prema tomu: obo¬ gatil obogatila itd. dobrotim: dobrotil: ravn. 1 74 si vse liegovo kralestvo odo- brdtil. domačim: domdcil: lev. žup. se je tujec v občini podomdeil. drugačim: drugdeili: lev. žup. 78 učilnice so predrugdeili do konca. gonobim: gonobil: skrili, sir. 8 19 ondi te bo pogondbil. gospodarim: gospodaril: škriri. modr. 3 3 si človeka postavil, de bi on čez svejt pravičnu gospodaril. — gospodarili: rog. 2 633 smo tolkajn let gospodarili za svejt inu truplu. — gospodarili: lev. žup. 20 so občinski oblastniki gospodarili z občinsko zemljo. jedinim: jedinil: preš. 139 debi nam spet zedinil rod slovenšne cele. jezdarim : jezddril: ravn. 1 191 mezga je jezddril. kopičim: kopičil: ravn. 2 262 kar si nakopičil , čigavo bo i kopičilo: ravn. 1 237 tako strašno se je morje kopičilo, de so jih valovi zagrihali. — kopičile: ravn. 1 97 na puh tvojiga srda so se nakopičile vbde. korenlnim: koreninila •• ravn. 2 76 de bi se tudi nam v srce tojka čast vkoreninila. košatim se: košatil: ravn. 1 160 obrnil je bog, deje pici žitni Goljat, ki se je s svojo neznano močjo košatil, bil po pagloicu premagan. 80 M. VApAVEC, lendbim: lenobila: lev. žup. 140 ako bi sama občina zalenbbila tega zakona zvrševdne, to . . . mazilim: mazilili: ravn. 2 44 z mjiro so mrliče mazilili. mehkužim: mekkužile: ravn. 1 215 počutsko vesele ga je omeli- kužilo. obličim: obUčil: ravn. 1 248 tako govori bog, on ki te je vstvaril, on ki te je zoobličil. obrazim: obrdzile: ravn. 1 175 suhi svet so rbke riegove zo- brdz'le. ošabim: ošdbilo: ravn. 1 90 sreča jih je os&bila. pastaričim: pastaričila : ravn. 1 46 sama je očetu pridna dekle pastaričila. pečatim: pečatil: skrb. 2 124 bo s zadnim božjim ropam svoje poprejšne hudobije zapečatil. — pečatila: ravn. 1 228 list pisala, s kralovim prstanom ga zapecdtila. podobi se: podobilo: škrin. IX my ne smemo misliti, de bi se ne spodobila. pokvečim: pokvecile: ravn. ber. 211 pred nekoliko leti so še v marsikterih vasčh otročje koze razsajale in veliko otrok po¬ la; ččile. prijatlim: prijdtlil: ravn. 2 104 sam božji sin se je do riih po¬ nižal in z riimi poprijdilil. — prijdtlili: ravn. ber. 136 ti vitezi so se z mogočnimi Rimljani poprijdtlili. rejenčim : rejencil: ravn. 1 303 heni stric Mardohej jo je rejencil. resničim: resnicil: škrb. 2 m angel sam mu je zaresrdc.il. sovražim: sovrdžil: škrin. modr. 11 25 bi tudi nične bil oprdvil, aku bi bil sovrdzil. — sovražili: rog. 2 244 de bi ty ludjč tajstu ne zametali, ne zaničuvali inu na sourdžili. telebim: telebil: ravn. 1 193 telebil je pred krala. 2 158 komej Jezusa vgleda, brš je pred h teUbil. tolažim: -tolažil: rog. 2 490 ta dar ukrutil inu potolažil je Da¬ vida. škrin. modr. 18 22 on je potolažil morijo, preš. 139 de bi med nami potolažil razprtije. — tolažila: rog. 2 493 Anna je po¬ tolažila srd tega jčzniga bogl. — tolažila: škrb. 1 357 ne ve, al je negovo jezo potolažila al ne. — tolažilo: škrb. 1 492 al se srdito nebo ne bode potolažilo. — tolažili: rog. 2 155 dosti krat smo po¬ tolažili g. boga: 2 493 iz tem ofram utolažili bomo ta srd in uga¬ snili to jezo božjo. — ioldžila (dual): rog. 2 489 Anna in Joahim iz tem vtoldžila sta bila g. boga škrin. sir. 46 9 sta ludstvn grešiti branila in hudobno godrndiie vtoldžila. PRINOS K NAGLASU U (nOVOj) SLOVENŠTINI. 81 verižim: verižil: ravn. 2 252 potlej je mlaji sin vse pobral in od doma šel na daln kraj in zaveHžil razvujzdano živč je vse pre¬ močene. živinim: živinili: ravn. 2 31 poživinili brez takik ščg be se ludjh. Naglas u glagola s nastavkom u. Naglas dolazi u sing. mase. ili na nastavku a ili na kojem slogu pred nastavkom. 1. Naglas na nastavku a. a) otisnuti dugi dolazi prvo u nekim osnovama od jed noga sloga: bra pra žga: bral pral žgal, bralo brali brale; a u sing. fem. ote- gnuti: brhla prdla žgdla. bra: bral: lev. pes. 2 80 i kdo bo tvojo revščino bral? 1 132 za Pegaza sem te izbral, kast. cil. 236 le th vse bo tebi pobral tvoj sovražnik. — brala: rog. 2 484 Elizabet brala je s. pismu, brdla je žjuldjne teh lubih svetnykov. — brali: traun. 46 io poglavarji tih ludstuv so se k Abrahovimu bogu zbrali. — brdle: traun. 34 15 gajžle so se čez nas zbrale. pra: prala: rog. 2 201 le tu vse je vdova zmyla, sprala inu od blata očistila, ravn m. p. 57 po leti si je vččkrat glavo v hi (v vrdi) sprala. žga: žgal: traun. 45 10 on je brente z ogham sbžgdl. 59 2 je Sobal v Syriji zažgdl. — žgalo: škrin. vis. pes. 1 5 sonce me je ožgdlu. ravn. 2 291 to je tako farizeje vžgalo, de vsi pihajo, traun. 17 9 vogelje se je od nega vžgdlu. — žgali', škrin. prip. 6 39 za- more li Človčk po žerjdvci hoditi, de bi se negovi podplati ne ožgdli ? sir. 32 20 bodo luč pržgdli. traun. 73 7 tvoje sv§tu mestu so zažgdli. — žgale: ravn. 2 276 vstanejo in so lampe pržg&le. Drugo: u ovim osnovama od dva sloga: bjuva kitiva pluva ščuva kova ruva suva; daja deja jema maja ora sčja sija smčja: pjuval pluvdla pluvalo pluvali. bluva: bluvdl ; lev. žup. 52 otrovancu se da mlačne vode piti in s peresom ga je šegetati v goltanci, da bi jad izbj,tivdl. pjuva: pjuval: rog. 2 309 taku zaničuval inu pluvdl je na obduje. Ali i pluval: zaplavali kast. rož. 98. kova: koval: preš. 131 cel ddn iz pravd kovdl bom rumenake. traun. 7 14 on si je ognene pušice skovdl. — kovala: ravn. 2 303 velika duhovšina je naklep skovala tudi Lazara vmoriti. kovali: traun. 128 3 grešniki so na mojim hrbti kovali. 6 82 M. VApAVEC, ruva: ruval: traun. 51 7 za to bo tebe bog iz dežele tih živih s korenino izruval, škrih. sir. 49 9 s tim so budu delali, ker je vendbr vž§ v maternim telesi za preroka žegnan bil, de bi raz- djal, izruval inu pokončal tar zupet izydal inu ponovil. — ruvali: ravn. mp. 97 štolam noge zdivjhni so poruvdli. suva: suvali: rog. 2 51 zmerjhli so grdu Aleksija, tčga cukali so za brado inu za lase, dregali inu suvali, ravn. 2 291 iz zbora ga izsuvdli in iz judovske cerkve so ga preklicali. daja: dajal: rog. 2 380 štimajne je ne ta prlizavi svejt dajal. škrih. prip. 8 29 kadar je voddm postavo dajal. sir. 13 7 bo tebi dobre besede dajal. sir. 48 27 on je žalostnim v Sioni dobru vu- pahe dajal, traun. 14 5 kateri svoje dčnarje ny dajal na činže. — dajala: škrih. sir. 15 3 ona bo nemu kruh živlena inu zastopnosti jesti dajala. — dajali: rog. 2 243 drugi pak druge odgovore so dajali, škrih. sir. 50 18 Aaronovi synovi so trobentali inu so visok glas dajali, ravn. mp. 69 tako so se sčasama vsih dnarjov zdajdli — dajala (dual): rog. 2 19 za le tb skrb inu mhjo k enimu Ionu dajala sta nemu polovyco blaga. — Ali složeno s prijedlogom i iterativno glasi obično: izdajal podajal prodajal izdajala podajala prodajala itd. do j a gubi e te glasi dja: dejal: rog. 2 243 eden djcil je, de ta pohlevnost ner več zuprnikov ima, ta drugi djal je, de krotkust. ravn. 2 274 žč je bil to dober kral, ki si je tolko dodjdl svojim podložnim vesela napraviti, preš. 156 vpijdnite od sladkiga se strhpa, ki mi razdjdl srce bo hrepenčče. — dejala: rog. 2 662 na tu djala je Marija: bug se čes vse usmili (Ali se govori i djala j — dejalo : lev. žup. 20 in se je tej zemli vse sploh dejalo občinska svojina. — dejali', traun. 73 7 tvoje svetu mestu so zažgali: prebivhlše tvojga imena rasdjali. jema: jemal ; kast. cil. 44 kadar boš špizo notar jemal, škrih. sir. 50 13 kadhr je darovdne dejle iz rok mašnikov jemal, je on zraven oltarja stal. traun. 14 5 kateri darove zuper tiga nedolžniga ny jemal. ravn. 2 2.3 posekaj ga (drevo), čimh bo prostor jemal? — jemala: škrih. prip. 12 10 korenina pravičnih bo gori jemala. traun. 70 9 ne zaphsti me, kadhr bo moja m6č doli jemala. 88 18 po tvojim dopadajehu bo naša moč gori jemala, ravn. mp. 57 vsa- krat, tudi po zimi je bistre vode jemala. — jemalo: rog. 2 544 od dne do dnč je jemdlu ghri. — jemdli: rog. 2 396 ti so h časti; teh včenih gori jemdli. traun. 83 8 ony bodo v čednostih gori jemdli. PRINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVRNŠTINI. 8 3 _ jemala (npl.): preš. 104 že mladosti Ičta so slovb jemdle. (Ali : prejemal prijemal posnemal prijemala prijemalo itd.). maja: majal: škriri. sir. 13 8 ker bo videl, de si obbžal, te bo zapustil inu čez tebe z glavo majdl. sir. 12 19 on bo z glavo majal. — majala: ravn. 2 212 srce ne more tako otrpniti, de bi ga prošna ne omajdla. — majalo : ravn. mp. 53 in kakd se mu je včasi za z&jtrinco majalo! — majali: traun. 108 25 inu so s svo¬ jimi glavami majdli. (Ali složeno: omajal omajala omajalo: traun. 59 4 ti si zemlo razmajal). seja: sejal: škrin. pok. 3 100 sovražnik, kateri je tcdste sejal, je hudič. preš. 96 seme, ki ti zasejal si ga, žč gre v kldsje vesblo. — sejali: škrin. prip. 15 7 modrih žnabli b6do vučenost sejdli. traun. 106 37 inu so nyve obsejdli. U sing. fem. i sejala. sija: sijalo: preš. 106 le rčdko upa so'nce je sijalo. — sijali: preš. 152 kjer koli zdrki nč so zasijali. — sijale: preš. 19 ne- bčško sijejo oči, ko so sijale prčjšne dni. 48 vsik lepot bila je sonce, ki so tisti krat sijale. 134 vremena bodo Krajnčani se zja¬ snile, jim milši zvdzde kakor zddj sijale. — U sing. mase. i sijal, a fem. sijala: luna je sijala. smeja: smejal: škrin. modr. 4 18 gospod se jim bo smejal. Uz to i smejal, škrb. 2 71 on se vam bo smSjal. — smejala: škrin. prip. 1 26 se bom tudi jest k vašimu pogublčnu smejdla. sir. 31 25 moč inu lepota je ne oblačilu inu se bo na pusledni dan smejdla. — smejali: traun. 51 8 pravični se bodo nemu smejali. — smejale: preš. 157 oči ne od lubčzni razsvitlene smejale so se zvdlen’mu naproti. ora: oral: lev. pes. 2 93 je na zemli krivično ordl. — orali: traun. 128 3 or&tarji so na mojim hrbti ordli\ složeno i oral orala oralo: izoral izbrala izbralo. suva: suval: rog. 2 474 klel, suval in ulekel iz mesta je tega škofa. — suvali: ravn. 2 291 iz zbora ga izsuvdli. šeeva: ščevdli: lev. pes. 2 176 od vseh strani ste v me ščuvali. b) Otisnuti kratki u sing. mase. Taj ostaje i u sing. fem.; u ostalim se oblicima mijena na otegnuti. On dolazi prvo u nekoliko osnova od jednoga sloga: gna kla pla sla sra sta (pr. stanem) stla vla: dakle: gnal gnala gnalo gndli gndle. gna: gnal: preš. 15 k&mor srčče bo togbtne gndl nemili me ukaz. 99 lahkb boš v kozji rog ugnal Slovčnce. lev. pes. 1 281 oklop tež&k je na dno ga gndl. ravn. mp. 99 veliko nesrečo boš 84 M. VApAVEC, še nagnhl. — gnala: preš. 148 je roža zala ’z negoviga sred skoz grbb pognala. — gnalo: preš. 122 al bo kdl pognalo sčme, kdor ga seje, sdin ne vč. — gnale: preš 134 nili poezije iz srca svoje so kali pognale. kla: klal: rog. 2 575 poklal je bil te kokuši. — klala: škrin. prip. 9 2 ona je svoje ofre zaklala. pla: plod: ravn. 1 295 angel božji je dbl prišel v peč in pleme razplal. sla: sla!: ravn. ber. 18 je bog šibo poslal, preš. 41 tl med m4- terne petlce si poslal požrčšno kugo. lev. pes. 2 6 ker premalo bi mi zn4l, zatordj sem ti poslal pisan ništrec. —• -slala: preš 58 za n ne v6 noben, kar je jih vbjska ddm poslala. — slala (npl) : preš. 139 de bi nebčsa nam Orfeja posldle ! — sldli: rog. 2 635 poslali so oni nega nazaj prazniga. — slala (dual) : preš. 41 star. 6ča se bo prdskal, gledala bo mdti čudno, mdlo penezov poslala, dosti bota mi naukov. stla: stlcila: rog. 2 170 tem stlala je te postile. Drugo: osnove od više nego jednoga sloga one, koje imaju u prezensu nastavak a otisnuto naglašen : bezlam: bezjal bezlala be- zldlo bez!4li bezldle. bernam: berndl: ravn. mp. 87 sedal je na v d čer kam na vbgel in berncd. bezam: bezal-, ravn. mp. 23 enkrat si je Tomilž poln želodec kruha nabezal. bezlam: bez]dl: lev. pes. 2 136 vsak je k svojemu delu bezjal. caplam: capldl: preš. 30 prcapldl nazaj boš bos. cepetam: cepetal : ravn. mp. 37 Pavle je po štengah prceptal. — cepetale : preš. 70 mladenča n oge so trdo zaceptale. cokam: cokdl: lev. pes. 2 136 v to jamo sem b i se zacokdl. devetkam : devetkdl: lev. pes. 2 265 kar vam hripav devetkal, na vse grlo je legal. divjam: divjala-, rog. 2 273 ob tajstim času divjala je po vsi Si¬ ciliji ena sylna kuga. škrin. modr. 5 23 morjd voda bo čez nih divjala. — divjalo : traun. 45 4 aku lih bi morje divjdlu inu ve¬ like valove gnalu. — divjdli: rog. 2 26 h ldjte 1455 Vogri doujdli so iz vojskb po nemških deželah. 457 šauražniki so po negovi de¬ žele doujdli. drgetam: drgetal: ravn. mp. 105 ves dregatal je in rjul je. frfram: frfrdle : ravn. 1 115 dva komolca komej so prepelice fr- frdle nad tlami. PR1N0S K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI. 85 gobezdam: (jobezdal : lev. pes. 2 84 bedak je še vselej prost go - bezdal. godrnam: godrnal: škrb. 1 176 je vselej nevolno godrnal čez vsako mejhno bolečino. — godrhdlo: ravn. ber. 103 ludstvo, ktdro je že pod krajam Salomonam godrhdlo, je pod Roboamam se boj. — godrndli : škrb. 1 318 so cel farizerji godrndli. 1 60 so čez no godrndii. ravn. 2 269 jemld jo (desetico) so godrndli. nad gospo¬ dinjam. 2 222 farizeji so pa le godrndli. golufam: golugali: škrin. modr. 10 li ona je nemu na strani stala per golufiji, kadar so nega golufdli. sir. 3 26 je liih veliku, kateri so se v svojim domišlovani golufdli. grohotam: grohotdl : lev. pes. 2 136 ves se je svet mi grohotal. — grohotdli. lev. pes. 1 138 po tem so tisti grohotdli. hlačam: hlačal : lev. pes. 2 159 mej prve znance je hlačal. hohniim: hohhal : lev. pes. 2 232 slovenskih verzov sem nekaj shohhdl. homotam : homotdl: ravn. 2 227 tako v telčsne slasti se je bil mož zahomotdl , de ga nad plešam veseje že iz vuma spravi, igram: igral: lev. pes. 2 95 v sariab prijetnih si z upom igral. — igrala: rog. 2 484 jegrala je za molitov. škrin. prip. 8 31 na svejti sim si igrala, preš. 121 med otroci si igrdla, draga, lani. jezjam: jezldl: ravn. 2 302 prav nar malopridniši človek je bil nar prvi, de je nad vtroskam jezldl. ravn. mp. 83 če so svarili ga, jim je jezldl. — jezldli: ravn. 2 286 so nad Jezusam zavolo nega jezldli. kesam se: kesal: škrb. 1 158 cel bog sam se (je) kesal, de je človeka vstvdril. ravn. ber. 139 kesal se je Job svdjiga greha. kesdli: škrm. modr. 5 3 tukaj se bodo kesali, modr. 19 2 ker so jih brez odloga proč posldli, so se kdsdli ravn. ber. 109 Ninivjani so spoznali svoje grehe, so se jih kesdli. klafam: klafal: škrb. 1 433 jezik bo spet po stari navadi pre- klinal, kla/dl, opravlal bližniga. končam: končal: rog. 2 525 on končal je veliku ludy. škrin. pok. 2 9 ta kraji je svoje prejšinč vojske z veliko častjd končal, ravn. ber. 97 tako je končal Absalon svoje živlene. preš. 83 ta čks je končal bil vojsko mir. 18 torej je bog sklenil človčški rod pokon¬ čati. Fokotičdl ga je tudi. 137 ogenje pddel iz neba in je pokončal tvoje ovce s pastirji vred. — končala: škrb. 1 298 ktire je koga končala, traun. 43 3 tvoja roka je nevernike 'pokončala. končalo . škrin. prip. 11 3 hudobnih podlAzuvane bo nih končdlu. — kon- 86 M. VA^AVEC, coli: ravn. mp. 11 gospod učenik so uk dokončali. — končale: škrb. 1 185 kobilce so vse končale, kamer so pršle. - končala (dual): rog. 2 414 sta bila to cerkvico končala. kopitlam: kopitlal: lev. pes. 2 136 v to jamo sem bil se tako zacokal, na komej iž ne sem izkopitlal. koracam: koracal : lev. pes. 2 232 mej prve bi pesnike rad koračal. kosmatam: kosmatdl: lev. pes. 1 129 od zdolaj medved, sveti G ki, s poleni drv prikosmatal. koštam: kostala: škrb. 1 32) ovca je nega tolkajn kostdla. — koštalo : škrb. 1 81 to vas bo kostdlo mujo. kramjam: kramjdla (dual): ravn. 2 59 marsikako uro, oblubim, sta zvečer vesčla od boga prekramldla. krepčam: krepčale: škrin. XVIII prosi družice, de bi h6 okrp- čdle inu hladile. lepetam: lepetdl: lev. pes. 1 168 nično jezik bi mi lepetal. lehkam : lehkdl : škrb. 1 229 skuz t6 si boš trplene polohkdl. mečkam: mečkal: lev. pes. 2 lio do smrti je zmečkcd te voz. mehčam: mehčal : škrb. 1 189 ke b’ Jezus ne bil omehčdl he- govo sreč. 1 427 če bolezen ni zadna, boš omehčdl boga. — meh¬ čalo : škrb. 1 128 vzame v roke ene s. bukve, de b’ se sreč h’ grč- vingi omehčalo. — mehčali: lev. žup. 64 ki (zakoni) so se neko¬ liko umehčali. miglam : migjdlo: ravn. 1 4 migl/do je zvezd brez števila veliko, neham: nehal: škrin. vis. pes. 2 n zima je minula, daž je nehal. škrb. 1 431 kmalo boš nehdl godrnati. — nehala: rog. 2 237 ne- hdla ni, dokler ni bilu dopdlnenu nč naprej vzetje. 1 330 boš vidil, de nestanovitnost bo nehdla. — nehalo: traun. 105 30 vbyjahe je nehdlu. škrb. 1 380 bo časno živlene nehalo. — nehali: rog. 2 585 nehdli bi od nih poredniga žjulejna. — nehale: traun. 80 7 negove roke so od prsteniga dela nehdle. Ali isto tako obično: nčhal ne¬ hala nehalo nehali nehale n. pr. nehalo: škrb. 2 188 ker bo kmalo nčhalo. — nehala: škrb. 2 103 žalost Marije ni pred nehala, dokler ni končal Jezus svoje živlene. pečam: pečal: rog. 2 214 de bi on le tb predal inu spičal hitreši, ponuja to. peham: pehal: škrb. 1 450 bog na zadne grešnika ravno tako zaničuje inu od sebe pahne, kakor je grčšnik v živlehu boga za- ničuval inu od sebe pehal. lev. pes. 1 104 biser ta od sebe nčkdaj sem pehal. PltlNOS K NAGLASU U (nOVOj) SLOVENŠTIN1. 87 ravnam: ravnal: rog. 2 452 de bi bil druge roundl h držajnu teh postav ravn. ber. 52 kako lepo in blago je ravnal Jožef! 75 zmiraj je tako pošteno ravnal, de mu ni bilo kaj očitati. — rav¬ nala: rog. 2 324 katere ta brurnna mati Teodora pr mleku roundla je h brumnosti škrin. prip. 8 30 sim pr nemu bila inu sim vse z riim ravnala, ravn. mp. 93 slčkši se je trdo prah s Setjo iz oblačil pobrala, jih lepo na gibd zravnala. — ravnali: ravn. ber. 40 ž nima bi jubezni naproti ravnali, mp. 69 en drugi krat so mati se h ženitnim ravnali, škrin. sir. 49 11 tem dobru pojde, ka- tdri so svojo pot ‘poravnali, ravn. 1 132 zdaj ste z Gedeonam po pravici zravndli in poštčno. rešetam: rešetali: preš. 100 slovensko lhiko bomo rešetali. rožlam: rozjdl: preš. 61 zrozlal je s kona mož visbk na kh5p. sena se mi: sehdlo: traun. 125 1 nam bo, kakor bi se nam sa- nalu. preš. 149 sandlo se mi je, de v svdtim ritji bila sva srdčna. sesam: sesala : rog. 2 212 ah pač srečna čebela! kaj z en med si ti ta čas sesala. sladkam: sladkal: ravn. mp. 85 Urh je sladkhl rad. škrb. 1 229 skuz to si boš grenkost križa posladkal. 1 407 človk iše drušine, de b’ si skuz to posladkal grenkost sojga srch. ščebetam: ščebetal: lev. pes. 1 230 ne včš kako si črešne kriti, po zrelem prosi ščebetal? šepetam: šepetali: traun. 40 8 vsi moji sovražniki so med sabo čez mene šepetali. štimam: štimdl: rog. 2 609 je nega utnej drugimi jogri ner bul štimdl inu lubil. — štimdli: rog. 2 400 se niso bulši, kakor je nik gospfid, štimdli. tantam. tantala: ravn. mp. 37 zibdla, tantdla ga je. tepjam: teptala : rog. 2 279 ona gladela je te inu tepldla. trepetam: trepetal: škrin. pok. 2 71 kdo bi ne trepetal, kadar vidi de si ti Savla zavrgel ? lev. pes. 1 253 trenotje prvo sem ji spoznal, i, dasi duh, zatrepetal. — trepetala: preš. 185 sim trepe¬ tala z d te uro slddno. — trepetdli: traun. 13 5 i 52 6 so od strahu trepeUli. — trepetala (n. pl.): Škrin. sir. 48 21 tukaj so strepetdle hih srca. vadlam: vadldli: ravn. 2 4 šega je bila, de so vadlali duhovni kaj (ima) kdo opravlati. vejam: vejal: ravn. ber. 79 Samuel je pr judeh veliko vejal. Inače u ravn. često: vejal: 2 89 veliko pr judeh je vejal. 2 120 veliko je včjal ta mož. mp. 33 vse je pr hih včjal. vejala, lavn. 88 M. VAJ.AVEC, 2 72 pr nih je le za volo časniga dobička včra in svetost veldla. 2 226 na unimu . svetu bo negova vola popolnoma obveldla. —• veldlo: rog. 2 34 katera vse 500 talentou je veldlu. ravn. 2 108 sami so se zavzeli, de mu je kaj taciga obveldlo. — veldla (n. pl.): ravn. mp. 69 lepe oblačila so radi na se devdli, ki so dnarje vejale. veslam: veslal: ravn. 2 128 Peter je v globoki jčzer z bratam veslal, preš. 77 po morji je varno veslal več lčt. lev. pes. 1 281 z roko, z nog6 je gibal, veslal vlasam: vlasdli : ravn. mp. 103 vse skoz se pričajo z otročajmi in če ktiriga v pest dobojo, so ga lasali. zijam: zijali-, traun. 21 18 po tem so na mene zijali inu gledali. žlobodram: žlobodrdli: preš. 959 bo'mo tak govorili v Emoni, ko zlobodrali so tam v Babiloni. ' Takav naglas imaju i osnove iška i laga: iščem lažem. iskal: škrb. 1 65 ti si nas iskal. lev. pes. '2 35 ko žene bi kedaj iskal, v Moravče snubit bi poslal, preš. 75 per bogu ni tolažbe iskal ne pr ludeh. — iskala : rog. 2 16 tebe j e obgskala Marija. — iskali: škrb. 1 414 nismo pr bogu iskali pomoč. rog. 2 232 kateri so no večkrat obgskčtli. — iskale-, škrin. sir. 39 28 kat§re niso nega jiskale. lažem: legala-, traun. 26 12 krivica je sama sebe oblagala. — legali-, traun. 72 36 so nemu s svojim jezikom lagali. Glagoli na -etati -otati mogu imati u sing. mase. naglas na srpsku i to otegnuti na predzadhem slogu. U Levstikovim pjesmama čitaš: sepUal: 1 5 na uho šepetal jej vedno i vedno bi gledal v oko. trepetal'. 1 6 ko izgublen trepetal sem v pušavi. 2. Naglas na slogu pred nastavkom u sing. mase. a) Otegnuti dugi. On ostaje obično samo u singularu mase. u ostalim oblicima prelazi na nastavak a, te se u sing. fem. mijena na otisnuti. Taj naglas imaju glagoli, koji imaju na tom slogu osobito dugom i u prezensu otegnuti naglas: dremlem: dremal dre¬ mala dremalo. baham: bahali: traun. 93 4 kako dolgu bedo vsi ty, kateri kri¬ vico delajo, bahali! bliskam: bliskalo: ravn. 2 4 bliskalo se je rib in ribic vse polno po vodi. dirjam: dirjalo : preš. 66 nad nima z zvezdami nebo kako je to dirjalo! . - PRINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI. 89 držmlem: drimal: traun. 120 4 ta kateri Izrael varhje, ne bo dremal ne spdl. — dremala: lev. pes. 1 m Šli so dedje v črne domačije, ž nimi slava zadremala. — dremale: ravn. 2 276 ker le dolgo ni bilo ženina, so vse dremale in zaspale. giblem: gibala : traun. 45 5 za to se ne bomo bdli, aku lih bi se zemla gibala. 76 19 zemla se je gibala inu tresla. — gibale: traun. 17 8 gore so se notbr do dna gibale, škriti. sir. 16 19 gore se bo'do od strahu gibale. jokam: jokal: ravn. mp. 39 če je potlej jdkal, se mu smčja. preš. 53 se noč in dan jčkal je mčscov ščst. traun. 77 64 nih vdove ny obeden objokal. — jokala: škrb. 1 409 Ana je veliku jokala. preš. 7 varij vdrij de prletna sumka se ne boš jokala. 61 sim čula sim jokala. — jokalo: rog. 2 587 u teh temnycak zdihalu inu jo- kdlu je tu človeštvu tulkajn let. škrin. sir 31 15 za to se b6 (ta¬ kega oku) pr vsakim okoli pogledu jokalu. — jokali: traun. 125 6 ony so jokali, škrin. modr. 19 3 pr pokopališih so čez mrtve jokali. škrin. pok. 1 81 vy bote žalbvali inu jokali, svet pak se bo veselil, preš. 34 oča so kleli, tčpli mč, mati nad mdno jokali se. škrb. 1 98 sturi, de bomo to nesrečo prav spozndli, v srco čutili inu zgrčvanu objokdli. U ravn. mp. 91 Lorca jdkala je milo može biti griješkom. k&žem: kazal: traun. 79 10 ti si nemu p6t kazal. ravn. mp. 59 škrbaste zobe je kazal. — kazala : rog. 2 652 Helena kazala je strah, škrin. modr. 19 7 kjer je poprej voda stdla, tam se je suha zemla pokazala, rog. 2 652 prkazala se je bila eni brumni peršo'ni. 2 662 prkazala se je nemu Marija divica. traun. 117 16 gospčdova desnica je svojo moč skazdla. preš. 13 de ne smem, si ukazala, tvčijih rdk se dotaknit’. — kazalo: škrin. sir. 39 26 se bo vse ob svojim času pokazala, vis. pes. 2 12 cvetje se je v naši deželi prkazdlu. — kazali: rog. 2 625 iz tem so eni teh lestyne kazali. 2 6i3 tu če bomo kazali, nič naspodobniga na bomo doprndšali. ravn. mp. 9 veliko lubčzni da he so stariši kazali, preš. 34 ptuji za mdno kazali so. — kazale: škrin. modr. 18 19 prkazni so tč naprej kazale, škrin. vis. pes. 6 4 tvoji lasje so č§da koz, katere so se iz Galaada pokazale. — kazala (n. pl.): preš. 139 de bi ne¬ besa milost nam skazdle. križam: križali: rog. 2 517 so nega nadolžnu umdrili inu kiižali. Ali i križali: škrb. 1 129 de b’ soje meso z ojstrostjo križali. Ičtam: letal: rog. 2 592 l&tal je okiili. letale : traun. 16 18 tvoje strele so s§nt tar kje letale, ravn. 2 197 tiče so letale. 90 M. VAl^AVEC, ližem: lizali: traun. 71 9 negovi sovražniki bodo zemlo lizali, ravn. 2 279 psi so mu rane lizali, ravn. 1 228 hegovo kri so psi polizali. mukam: mukali: rog. 2 499b mukali bodo kakor ty voli. — mukale: ravn. 1 228 govedi so strašno mukale. pišem: pisal: preš. 57 al zdrkv je, kar se ločil, ni pisal. — pisalo: preš. 43 sim premlada, de bi pismo ženitvansko se pisdlo. — pisale: preš. 153 rokč (so) po sili nč ime pisale. plačem: plakali: škrin. pridg. 12 5 tar se. bodo plakali. plešem: plesala : rog. 2 238 je pred him lepu inu dobru plesala. ravn. 2 226 med jedjo pride Herodina hči v obednico; plesdla je. preš. 70 nobčne stopin’ce še nisim plesdla. — plesali: preš. 67 pod bledo luno so nad no duhovi se sklenili: plesali krog in kr<5g. — plesale: preš. 69 plesale lepote z Lublane so cčle. — plesdla (dual): preš. 70 plesdla sta, ko bi ju nosil vihar. 84 plesdla sta ravno mčmo negk phšem: puhdli: rog. 2 496b vbjtri od vseh štirih platy so iz ve- lyko močjo na nega puhdli. slušam : slusdlu: traun. 80 14 aku bi bilu moje ludstvu mene poslusdlu. stradam: stradal: rog. 2 200 tukaj stradal je dny nekolku. — stradali: škrin. prip. 18 8 mčkki ludje bodo stradali, traun. 33 11 ti bogati so pomahkane trpeli inu stradali. 58 7 ony b6do stradali kakbr psi. sučem: sukala: ravn. mp. 55 smukati to se je sukala! lev. žup. 69 sukala se je stvar okolo človekovega rodišča. — sukala (dual): preš. 71 to reče: hitrhje sta zasukdla. škriplem: skripdli: traun. 34 16 ony so čez mene s svojmi zobmy skripdli. hkam: ukdli: rog. 2 148 skočili so u leta zakurjeni ogyn, h tem so oni skakali, plesali, pčjli, ukdli inu drugu vesele kazali. vežem: vezdla: rog. 2 432 molituv razvezdla je bila želežje Pe- trusu. — vezdlo: škrin. XLIII za to sim enkatere besede med dva srpa vmejs postdvil, de bi se govorjčne bbl vkup vezdlu. — vezali ; ravn. 2 308 ti izmuzki, ti izpčlziki natčre iz svojih modrih tečajev se niso ludčm z božjo lubezenjo in večno modrostjo nikol prav vezdli. škrb. 1 469 de b’ se na svejt vezali. ziblem: zibal: preš. 27 v sanah prijetnih te zibal je up. — zi¬ bala: kor. 1 3 bode sinka v hi zibdla — zibalo: ravn. 2 152 kmalo pr nogah se mu je zibalo tih lhpih r<5ž nekolko. PKINOS K NAGLASU U (nOVOj) SLOVENŠTINI. 91 zidam: zidal', rog. 2 82 on nam je tudi gori izldal to synagogo. — zidala: škrin. prip. 9 1 modrost si je eno hišo zydala. traun. 95 kadar se je hiša zyddla. rog. 2 168 iz drugo almošno poziddla je to veliko cerku. — zidalo: lev. žup. 95 kar se je novega pri¬ zidalo. zidali: rog. 2 549 tempel h d h častč izyddli inu postavili so. 2 192 Lublančeni pozgdali so eno cerku h častč s. Roku. pomagam : pomagal: traun. 4 2 ti si meni iz nadldge pomagal. — pomagdla: traun. 43 4 nih m6č jim ny pomagala. — pomagalo: škrin. prip. 10 2 krivičnu bogastvu ne bo nič pomagalu, preš. 100 cigansko kaj berilo bo čudno vam pisarjam pomagalo? — pomagali: rog. 2 608 prjatčle ima, ty bodo nemil u potrčbi pomagdli. prašam: prasal: rog. 2 608 Sokrates uprašal je Kroesusa, kaj bi on držal za tu ner bulši. preš. 118 oči sem večkrat prasal, ali sm6m lubiti te. — prašala: preš. 58 Lenora gor’ in d6li vse je vrste oprašala. rog. 2 163 katčra ga je uprasdla, kakh bi ona mogla svetust dobyti. — prasalo: škrin. sir. 39 43 po negovim imeni se bo od roda do roda pras&lu. — prasali: traun. 82 17 bodo po tvojim imeni prasali. rog. 2 246 uprašali so ga, za kaj je tu sturil? — Ali naprašam: naprašal naprašala itd. skličem: skakala: rog. 2 17 skakala je Marija naprčj, de bi my za no skakat imeli. — skakali: škrin. modr. 19 9 oiiy so kakbr jagneta skakali, modr. 3 7 b6do kakor iskre med Strnišam som tar kjč skakali. umiram: umirale: lev. pes. 1 119 v tvoji luči bi vmirale. -piram: pir&la rog. 2 170 tem spirala je te rane. -silam: sijalo: rog. 2 588 pošgldlu je tu človčstvu za Davidam več drugih. -tiskam: tiskali: škrin. prip. 22 23 gospod bo t§ iste stiskal, kateri so liegovo dušo stiskali. -trfnam: -trihali: ravn. 1 186 vreli so ludjč in strindli se od vsili krajov. triplem: tripal: ravn. 1 192 ker je Absalon na trpentinki še le živel in vtripal, je deset mladenčov prteklo in do smrti ga po¬ bijejo. — tripalo: ravn. 1 145 gotovo mu je srce straha vtripdlo. -Žigam: žigdli: rog. 2 119 przigdli so svčče. -jedam: jedali: ravn. 2 233 koščike, ki so jih prejeli, m odjedali in odjedali. -segam: segala: ravn. 2 251 očitno znamiič, kako je liegova člo- veškiga zveličana napravba zmiram bol oko} sebe segala. 92 M. VApAVEC; d d vam: (Uval: rog. 2 167 je te ogrinal inu odeval, ravn. ber. 95 še bol si je przadbval s pravo vdro in pobožnostjo navdati, ravn. 1 22 nikol več ne bo potop zemle razdiral. rog. 2 390 obsojen je bil h le tč štrdfengi, de ta zemla, aku si lih vrdeval inu oko¬ paval bode le tb, ta vdner bode nemu koprive, osad, trne dajala. — devdli: ravn. mp. 69 lepe oblačila so radi na se devdli. — de- 'vdle: preš. 135 skrivdj so pesmi jo razodevale. -grdvam: grevala : ravn. 1 45 pač mu je prgrevdla! -pdvam: phal: ravn. ber. 220 Jeremija je prepeval žalostne pesmi. — pevdlo: ravn. 2 150 cele vrščie tičov je prepevalo. veldvam: veleval: ravn. 2 121 takd le je ludem zmiraj eno in ravno tisto veleval. — 1 velevala: ravn. 2 43 zvezda nad hišo obstoji prav kakor bi jim velevala: v hi ld je! — velevalo: ravn. 2 70 omivane z vodo od zvunaj jim je znotraj od grehov biti čistim velevalo. bivam: -bival: rog. 2 581 iz nebds prišal je na zemlo, de bi iz gi ejšniki prebival. - bivala : rog. 2 201 h katerih enimu prebgvdla je veliku časa- — -bivdli: rog. 2 155 hotel je nebdsa polne imeti: stvdril je bil u teh te angele, de bi ty iz nym u tajstih prebivali. škrin. sir. 38 17 tudi ne bodo v tim istim mestu prebivali. -čivam: -Uval: ravn. 1 180 po obedu je David veči del počival. — -civalo : rog. 2 499a vse bode brez strahu živdlu inu pobivdlu. -krivam: - krival : rog. 2 573 če se je bul skrival , bul je nega g. bug rezkrival. — krhala: rog. 2 279 ona je te pokrivdla iz plajšam. — ■ krhalo : škrin. prip. 24 31 trne je zemlo pokrivalu. ravn. 2 195 v te Jezusove ddla se je še kaj večiga skrivalo. — -krivdli: ravn. mp. 123 je li, skrivali ste se? -livarn: -Uval: škrin. sir. 29 9 on bo besede svoje modrdsti kakbr daž izlival. — Uvala: rog. 2 202 bila je taku ponižna, de je tem nunam vodo na roko ulgvdla. — Uvalo: preš. 68 oko je na skriv¬ nem solze prelivalo. — Uvali: škrin. sir. 18 29 inu so kakbr daž izlivali pripovisti inu sodbe. rog. 2 51 Aleksija so poigrali iz po¬ mijami. 561 so jo tudi polivali z vrdlim vojlam. traun. 78 3 ony so nih kry ok61i Jeruzalema kakbr vodo prelivali. -mivain : -mivala : rog. 2 169 katerim je te glave umivala. 2 202 je to poso'do u kuhini pomivala. -Živam: -živdlu: škrin. pridg. 2 10 nisim svojimu srcu branil, de bi ne bilu vse sladnosti uživdlu. ravn. 2 145 brez števila ludi bi nove pred neznane zveličleje vživdlo. — živali .- rog. 2 627 men jo, de vus ta čas so živčli, kateriga so od uyh rojstva uživali. PRINOS K NAGLASU U (nOVOj) SLOVBNŠTINI. 93 -uvam: -uvala: rog. 2 170 obuvala je te bose. -bijam: bijali: lev. žup. 141 s tem zakonom se moč jemle vsem poprčjšnim zakonom, katčri bi ga v čem spodbijali. -stajam: -stajdle: preš. 104 že so prevzčtne misli mi vstajale. -bAvlam: -bavldli: lev. pes. 2 HO možakom so vže zabavjali. kušam: kušal: traun. 80 5 pr vodi tiga zuper govorjena sim tebe skusal. — busola: preš. 63 skušdla jih v mrože razpete je vjčti. — kusdli: traun. 34 16 ony so mene skušali, ravn. 1 121 raz- vesbl’ nas za dni, ktire s’ nas tepel, za Ihta, ki smo hudo skušali. 1 176 kjer so me vaši očetje skušdli. 2 164 skušdli so predrčti skozi ludi. liičam: lučal: lev. žup. 171 morebiti sim lučal bob v stčno. — lucdli: rog. 2 51 Aleksija so lucdli iz kostmy. 2 601 kateri so nega iz kamenam lucdli. -morja m: -merjal: ravn. 2 125 kaj? Eliju in Elizeju se bo pr- mčrjal? — merjdli: rog 2 51 zmerjali so grd d Aleksija. 2 397 ka¬ teri so mene zmerjali. mčšarn: mešala: škrin. prip. 9 2 ona je vinu zmešala. pMčam: plačala: rog. 2 68 vupajna ni bilu, de bi bila tajste 'pla¬ čala. 2 69 kakor je una vdova iz tem ojlam tise douge poplačdla. — plačali: rog. 2 69 skuzi tu ujle plačdli so se ty dougo'vi. -praviam: -prdvlal: ravn. ber. 187 bo tudi rad službe oprdvlal. preš. 43 ni umrla teta m6ja, de bi, ddhtar, mi oprdvjal po hi dč- dino bogdto. — pravldla: rog. 2 565 morebit je ona čez heh^ mr¬ mrala, jih opravldla. preš. 191 je opravi la sltižbo bdgne Žive. rog. 2 196 Helena poprauldla je tu, kar je bilu podrtu. — prav- Jdlo: škrfh. prip. 31 29 veliku hčery je bogastvu vkup spravldlu. — pravdali: škrin. sir. 45 19 bddo maštva službo opravldli. traun. 108 4 na mesti, de bi mene lubili, so mene opravldli. rog. 2 123 prprauldli so se h te naprej stoječi smrti. -rčjam: -rejala : kor. 2 87 delaj delaj, luba, pušelc za popo'tiio ždlostno. Kak ti bom ga narejala , ki sim grozno ždlostna? strčlam: strelal: rog. 2 295 strelal je. — stre]dli\ traun. 10 3 ony so pušice iz svojga tula gori položili, de bi na skrivnim te pra¬ vične str el ali. 63 6 kmalu bodo v nega strčldli. 77 9 kateri so lok napenali inu strelah. -trčblam: treblala: lev. žup. 188 ali bi se upotrebjdla katera teh besdd. vajam: varali: ravn. 2 175 ki so se v ti bolnišnici va]dli. 94 M. V ApAVKC. -zdrdvlam: zdravldli: ravn. 2 189 vučdnci so bolnike ozdravldli. češem: ttsal: ravn. mp. 59 Dominik se je nerad vmlval in cteal. — cesdla: rog. 1 170 te je umivala, cesdla , snažila. glčdam: glddal: ravn. mp. 59 večkrat je k<5st glodal. kldplem: klbpal: ravn. 2 83 kmalo iz tega je slepili' skušnavo nakUpal. kdplem i kopam: kdpal: ravn. 2 lio Štirna je še bila, ktiro je Jakob kdpal. 1 178 bolnik si je bil v mladosti tolkaj trpldna na¬ kopal. 2 308 grčh še ld nam je potrdbo zlegov nakbpal. 2 263 oko¬ pal ga (nograd) bom. 2 89 tako se bo sam podkdpal pr luddh. 2 82 kmalo po stvarjbnu je bil hudi duh prva človeka v greh po- kdpal. 2 264 prejdvic ga je v tla zakopal. — kopala: rog. 2 143 Eufrozina zakopala je v zemlo to šumo denarjov. — kopali: rog. 2 499b kateri so tu kamene kopali, ruvali inu lomvli. traun. 11 8 85 ti prevzetni so meni jame kopali, škrin. pok. 3 43 so se iz blata pregreh izkopdli. ravn. ber. 210 s pldsam, tekam in skakanam so si žd marsikateri boldzen in smrt nakopdli. rog. 2 510 tamkaj gori so ga pokopali, traun. 56 7 ony so pred mano jamo skopali. mdčem: metal: ravn. mp. 93 Karl se je z drugimi rad mUal. ravn. 2 127 še en krat bom mrežo pomhtal. (U škrb. 1 189 metal = metal). — metalo: škrin. sir. 29 24 jih je kakbr morske valove sbm tar kjd metalu. — metdli: traun. 78 2 ony so mesti tvojih svetnikov pred zverine metdli. 125 6 so jokilli, ker so svoje se¬ mena viin metdli. rog. 2 134 druge tale negoviga s. telesa so sam thr ke rezmetdli. traun. 43 6 bdmo my naše sovražnike kakbr z rogam razmetali. — metale: škrin. modr. 11 19 zverine so strašne iskre iz očy metdle. — metala (dual): schonl. 271 ta sta svoje mreže v murje metala, rog. 2 85 katdra sta ravnu to mrdžo ti morje metdla. pdlem i pelam: pelod: preš. 31 po ni pelal te ženico bdm na Dunaj. ravn. ber. 35 sprdmil te bom v ptujo deželo, iz katere te bom zopet zdraviga nazaj prpelal. — peldla: traun. 138 10 me bo kjdkaj tvoja roka peldla. preš. 21 morj4 široka cdsta peldla me je v mdsta, kjdr . . 29 bom peldla se s teboj. škrb. 1 148 smrt nas bo speldla v vesele tojga kralestva. — peldli: rog. 2 50 peldli so v cdrku tega Aleksija. traun. 136 3 so nas vjete peldli. itd. — pe- Idle: traun. 42 3 pošli tvojo luč in tvojo rbsnico, de bodo mene peldle inu v tvoj šotor prpeldle. — peldla (dual): rog. 2 25 ta dva pr večerji sedela sta inu ta pogovar od buga peldla. PBINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI. 95 Tako i tu d'o riječi, d. pr. š param: špdral špdrala i šparala: rog. 2 200 Helena ni šparala mu je, ni šparala šaca, ni špardla zlata, srebra inu drugiga blaga. Glagoli gradeni nastavkom va od osnova na a irnaju na a pred va u svim oblicima otegnuti naglas: zaznaval zaznavala zaznavalo zaznavali zaznavale. Gorenštini slabo rabe, ona voli glagole s na¬ stavkom ova. -jokavam: jokaval: rog. 2 35 s. patriarh objokdval je vednu tu trplejne Jezusavu. -končavam: konlavul : ravn. 1 29 more bitje še pedeset pravičnih v mestu: boš tudi ne pokoncdval ? -kopdvam: -kopaval: rog. 2 396 zemla, aku si lih vardeval inu okopaval bode le tb, da vener bode nemu koprive dajala, traun. 78 3 nikogar ni bilu, kateri bi jih bil pokopaval. — kopavala (dual) : met. 284 k§r sta sinova menila, de je vt nogradt zaklad zakopan, sta ga pridno prekopavala. -ravnavam: ravnaval: ravn. 2 308 s ktiro je natore hojo narav¬ naval. -znavam: znavala: rog. 2 615 h d spovid je ost&la le u letem, de je spoznavala te od g. boga prejete dary. — znavali: ravn. 2 178 bodo pregrehe ostudnost spoznavali. U ravn. i -aval avala 2 184 kako pa, ko bi se tudi vas kteri že popolnama po nih zmetdvali. Isto tako se naglašuju osnove na: eva: n. pr. hojeva: ho j hal: lev. pes. 1 263 s prijateli, z bratom k sosedom hojival, a k deklici spet sim se vračal domdv: ne slatki obraz me je k sebi rojeval. minčva: minevali: lev. pes. 1 263 niinhali dnevi so, tedni bežali. Od osnove na e ima: umevam: umevali: ravn. 2 7 bol bote negove zgodove umivali. Rede od osnova na i: bivam: bivalo: ravn. 2 201 majhino je bilo od začetka (božje kralestvo), veliko in veliko je bivalo potlej. rivam: Hvalo: ravn. 2 55 vse preprašala ludi po nemu, ki se jih je tolko jezarov prerivalo po mestu. 2 Otisnuti naglas. On ostaje u svim oblicima na slogu pred na¬ stavkom, a ima ga večina glagola, koji imaju u prezensu otisnuti naglas na slogu pred nastavkom: brenkam: brenkal brenkala brun- 96 M. VApAVEC, kalo brenkali — pravdam: pravdal pravdala pravdalo. Evo takijeh glagola nekolicina: kavsam: kavsale: ravn. 2 59 tiče bodo meso kavsale iz tebe. kregam: kregal: rog. 2 582 kateriga Jezus kregal ni. — kre¬ gala: rog. 2 510 stopila je ona srenu pred tega tyrana Maksimina, ga je kregala inu svarila. — kregali: ravn. mp. 25 oče so ga nekaj krat kregali. — kregala (dual): rog. 2 646 kadar sprla, skregala sta se dva, udarit se nigdar nistii smela. kronam: kronala: škrin. vis. pes. 3 11 pogledajte krajla Salo¬ mona s krono, s katero je nega negova mati krdnala. -lasam: -lasalo: skrb. 1 23 zakaj bi se do juter odlašalo? — lasali: škrin. pok. 3 12 če boš taku dolgu odlašal nam pomagati, kakiir dolgu smo my odlašali tvojo volo izpolniti, smo gotovo po- gubleni. maram: maral: rog. 2 582 kragiil za vse le tu ni maral. — marala: rog. 2 563 ni ona nič marala. — marali: škrb. 2 157 ktiri neso mdrali za živlene. — marala (dual): rog 2 31 m&rala nista za nobena martra. moram: mdrala: ravn. 1 24 mnoghst jezikov jih je prmdrala zi¬ dane opustiti. neham: nehala: škrb. 2 103 ni pred nehala , dokler ni končal Jezus svoje živlene. — nehalo: škrb. 2 138 kar bo kmalo nihalo. peham: pehali: rog. 2 563 ti trinogi h zadnemu so se upehali. pešam: pešal: ravn. 1 41 Abraham je živel sto in petin sedem¬ deset let in je opisal. plavam: plavala: lev. pes. 2 lil po luži hitro plavala. pričam: pričala: ravn. 1 170 je vse prepametna, kakor de bi se s pijancam pričala. revkam: revkali: ravn. 2 236 vučenci to viditi so revkali nad otroci. ropam: ropal: traun. 68 5 ta krat sim plačal, kar nisim ropal. — ropali: traun. 88 42 vsi memo gredoči so ga ropali, ravn. 1 247 ropali, svrkali in požigali so. rog. 2 309 žolnerji tega firšta obru- pali so bily en trg. traun. 43 li so nas obropali. srečam: srečal: rog. 2 575 h tem yskajnu sričal je nega ta firšt. — srečali: škrin. sir. 15 7 pametni ludje se bodo srečali. — sre¬ čale: škrb. 1 259 vsmilene inu resnica se bodo sričale ■ — srečala (dual): škrin. prip. 29 13 vbog inu vupuvavec sta se srečala. staram: staral: traun. 6 8 jest sim se postaral. — starala: škrin. sir. 42 9 skrb vzame liemu spahe, de bi se kadar je (hčy) mlada. PRINOS K NAGLASU U (nOVOj) SLOVENŠTINI. 97 ne zastarala. — staralo: traun. 101 27 onu se bo vse, kakbr enu oblačylu postdralu. — starali: škrin. sir. 11 16 kateri se s hudo¬ bijo hv41ijo, se bodo v hudim postdrali. švigam: švigalo: ravn. 2 224 božje kralestvo ne pride z leskam, de bi v oči švigalo. taram: taralo : škrb. 2 188 kar ga bo pr tej zgubi nar včč peklo inu taralo , bo nevošlivost, de . . tarnam: tarnali: ravn. 1 55 oh bošt so stariši tarnali najditi ga taciga. težam: težali: ravn. 2 165 dva krat toliko zdaj so ga negov; grebi Užali. upam: upal: preš. sim upal in se bdi. — upala: škrin. pok. 1 90 gorje taki slejpi duši, katera je vupala zvunaj tebe kaj bolšiga dobiti! — upalo-, traun. 27 7 moje srce se je v nega vupalu. — upali: traun. 35 8 za to bddo človeški otroci pod senco tvojih perut vupali. 32 22 smo v tebe zampali. — upala (dual): traun. 54 15 mi dva sva si vse skrivnosti z veselam zavupala. venčam: renčal: ravn. 1 154 s slavo ino častjo si ga ovenčal. žejam: žejalo: ravn. mp. 25 kadar seje Peter naletal, ga je zi¬ jalo. — žejali: ravn. mp. 25 vroči in mastni so bili krapi: vžijali so ga. gledkam: gledkali: ravn. 2 m ž6 so ji zamaknem v bistre oči gUdkali! spančkam: spančkalo: ravn. 2 49 sladko je (dete) spdnčkalo. papam: pdpala: nar. pes. slan’ca je vzela jčdieo, š čim boš redila čečico? Bo pa všenica gratova, bo pa pog&č’co pdpova. blajšam: blajšala: ravn. 2 60 s zapovedjo, snažnostjo in zve- stdstjo jih je še tdlčkina pobldjšala. bližam: bližala: škrb. 1 223 negova duša se je h bog6 bližala, bližalo: traun. 90 7 k tebi se ne b6 prbližalu. bolšam: bolšal: rog. 2 225 iz svojm čuvčjnam bo to skdženo podobo božjo pobiUšal. škrin. sir. 33 20 človčk na očitana besede navajen se vse svoje žive dny ne b6 pobolšal. bolšalo: traun. 17 36 tvoje svarjene je mene vselej bdlšalu. — bolšali: ravn. 2 279 se bodo pobolšali. ber. 18 ni bilo upati, de bi se sprideni Judje pobdlšali. dalšam: ddjšala: ravn. ber. 9 ko bi se zemja od sdlnca preveč oddalšala, bi vse zmrznilo. hujšam: hujšal: traun. traun. 108 24 moj život je za volo 6Ja izhujšal. 98 M. VApAVEC. krajšam: krajšal: traun. 88 46 ti si čas hegove mladosti pr- krajšal. lajšam: lajšal: ravn, 2 129 poldjšal jim je. lepšam: lepšal: ravn. ber. 136 on je jeruzalemski tempel oUpšal. nižam: nizal: rog. 2 227 kulkajn je Abrahama Moyzes povihšal, telkajn je tajstiga ta s. prerok ponižal. višarn: višal: ravn. ber. 188 bo tedaj tudi svoje žele za srečo domovine k bogu povišal, rog. 2 175 danas povihšal je mene čez kore teh angelov. zalšarn: zalšal: ravn. 1 53 hegove lica je bog z nedolžnosti živo lepote ozdlšal. lajam: lajali: traun. 58 15* ony bodo lajali kakor psi. -majam (ali samo složeno s prijedlogom): -majal: skrili, sir. 28 16 tretji jezik je mnoge omajal, traun. 59 4 ti si zemlo razmajal. tajam: tajala: škrin. vis. pes. 5 6 moja duša se je tajala, kadar je govoril. — tajala (n. pl.): traun 67 9 nebesa so se tdjale. -dajana (samo složeno s prijedlogom): dajal: škrin. sir. 80 12 kadar je k svetimu altarju gori šal, je on čast prddjal svetimu obla¬ čilu. preš. 109 lani je slepar starino še prodajal. — dajalo: ravn. ber. 34 narodam se je žito proddjalo. — dajali: rog. 2 471 tedaj bi bily spomnit se imeli, kadar ste predajali tajstiga, de tu je ena velika pregrčjba. -stajam (od stanem kad je složeno s prijedlogom): stajali: rog. 2 498b kateri u teh včjtrih tega preg&jnajna, n plohah te grozne martre postajali so kakor ti hrasti stanovitniši. kapam: kapala: škrin. vis pes. 5 5 od mojih rok je ,myrra‘ kapala. kladam : kladal: rog. 2 528 vojstre poste je on naklddal sebi. škrin. pridg. 2 26 grešniku je dal obilno skrb, de bi prklddal inu vkup spravlal. — klddali: traun. 50 21 tedaj bodo na tvoj altar teleta poklddali. škrin. sir. 44 5 ony so pejsmi tih pisčm skladali. padam i padam: padala: preš. 7 padala nebeška mana Izraelcam je v pušavi. — padali: škrin. modr. 18 23 kateri so eden vrh dru- giga, padali. — Ali Gorenac veli: p;tdal padala padali i padala padalo. -badam: bddalo: škrin. sir. 12 12 te ne bo moje govorjene zba¬ dala. — bddale: rog. 2 330 strele letele so nazaj inu te briče pre¬ badale. -magam: magal: rog. 2 458 omdgal je Martinus ter premagal drujiga Sovražnika, škrin pridg. 2 9 v bogastvu sim vse premagal. PRINOS K NAGLASU U (nOVOj) SLOVKNŠTJNI. 99 mdgala: škriii. prip. 31 29 ti si vse premagala. — magali: traun. 128 2 nikoli me niso premagali. — Ali pomagam: pomigaj pomagala. plezam: plezali: ravn. 1 19 mislite si, kako so otet se Judjč Idzili na hribe in pUzali po drevju. -metam: zametali: rog. 2 244 de bi ludjč vbožtvu taku na za¬ motali. -cenam: -cehal: ravn. ber. 73 prebivavci te deždle so strašne hudobije pocehali. — cehala (dual): ravn. mp. 125 ta in ta sta tudi to pocOhala. -jemam -imam (samo složeno); - jemal: ravn. 2 270 časi, ob ktirih je gospodar delavce najemal, so razne prletnosti podoba. 2 308 lohkbta, s ktiro je trpleiie odjemal. 2 173 le premišloval in posnemal bi ga, kakoršniga se tu Jezus kar človek pokaže. 2 113 stari kavs se je zmiram huj vnemal. 2 217 valovi pluskajo v čoln, pokrivajo ga Ves do vrha je v valovih, zajemal se je. — jemala: rog. 2 279 ona je te objemala inu lubila. 2 436 umirala je inu pojemala. — jemali: ravn. ber. 75 spomni jih še vsih dobrot, ki so jih do zdaj od boga prejOmali. mikam: mikal: ravn. 2 133 ti čudbi se je Jezus vmikal. — mi¬ kalo: ravn. 2 30 zlato jih je mikalo. sipam: sipali: rog. 2 602 so ga iz kamenam toukli inu posgpali. -tikam: -tikal : ravn. 1 24 začnejo tura postavlati, ktiri ga vrh so hotli de bi se neba dotikal. 1 16 bežd se bom po svetu potikal. -diramj diral: ravn. 2 328 s ktiro je nature hojo naravni val, n h pa podiral. -piram: -pirat: ravn. 1 199 David se je vse svoje živlehe za božjo čast in za človdško srečo vpiral. -viram: tiral: ravn. 2 261 farizej se je v Judi zviral. virala (u drugom značenu): ravn. 1 227 šega, ktiri ni nič reči, izvirala je iz spoštovana do starišov. -ziram: -zirali: škrb. 1 405 oni so se na nega ozirali. ■ganam: gami: rog. 2 474 pregdjnal je ta nevošlivi Lucifer tega človeka, ravn. 2 261 farizej ni ravno tistih grdih pregreh vgdhal. _ gdhala: rog. 2 390 zemla bode nernu koprive, osad, trne dajala naprej, pogdjnala inu rodyla. — g&hali: traun. 68 27 ker so kat§- riga si ti v daril pregdhali. 118 l 6 l poglavarji so mene po k r ivim preganali. - gdhala (n. pl,): škriii- modr. 11 21 so jih pregdhale ni hlastne dela. 100 M. VAJ^AVEC, -govarjam: -govarjal: rog. 2 510 ta tyran je no nar več prego¬ varjal , de bi odstopila od svoje k negovi vjeri. škrin. sir. 19 9 kadar bo govoril, kakor de bi greh izgovarjal , te bo sovražil. — govar- jala: rog. 2 305 le ta se je tudi zgovdrjala. — govdrjalo: traun. 140 4 ne pusti, de bi moje srce pregrehe izgovarjalo. — govdrjala (dual): rog. 2 817 usa žalostna pogovarjala sta se od smrti. -hajam: hdjala: rog. 2 349 spovddala se je zopet inu obhajala. -klanam: Mahal: traun. 34 14 jest sim se takti prkldhal, kakor ena žalostna mati. — kldhala : rog. 2 560 rada se je ona tajstimu prkldjnala. -ligam: -lagali: skrb. 1 153 so negove navke grajali, krivo raz¬ lagali. -našam: -ndšal: ravn. ber. 199 tako mu boš živo ogle na glavo nanašal, ravn. 2 80 farizejam je Jezus hude reči oponašal. -pijam: pajal: škrin. sir. 29 32 on bo gostbval, nehvalčžne pasel inu napdjal. — pdjala: škrin. vis. pes. 8 2 jest bi tebe z vinam zdišavo namejšanim napdjala. — pajali: traun. 68 22 so mene v moji žeji z jesiliam napajali. takam: tdkal: rog. 2 411 pil je vodo inu drugim je vinu na¬ takal. U gorenštini ima dobrahan broj glagola, koji imaju u prezensu na slogu pred nastavkom otisnuti naglas, a u participu otegnuti i to u svim oblicima na istom slogu (kao baba roj. baba). Taki glagoli jesu: brišem cepam čakam delam dregam gledam kidam kiham kisam kličem kuham malem pašem pezam pokam sekam obetam očitam pobiram, za tim svi, koji imaju u slogu pred na¬ stavkom r: brcam brskam črkam frkam hrkam mrkam prskam smrkam srkam trgam trkam vrtam. cepam: cčpali: ravn. 2 127 Jezus je sddel: ludjd so ob kraju počepali. čakam: cdkal: traun. 39 2 želnu sim jest na gospoda čakal. rog. 2 281 gospud pred to (cerkvejo) čakal je tega mladčniča. — ča¬ kala: preš. 70 de čakala tebe sim, rčs je. — čakalo: traun. 68 21 ny moje srce drngiga pričakalu kakbr zasrambvdne. — čakali: traun. 105 13 na negov sklep niso čakali, škrin. modr. 8 12 kadar bom molčal, bodo na me čakali. d§lam: delal : ravn. 2 59 ktirim je kaj delal j jih ne prtiska. — delala: škrb. 2 63 ne vdm, kaj bi delala, ravn. mp. 9 pokaže rajtbo, ktiro je dilala. — delalo: ravn. 2 74 veliko ludi je delalo PRINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVKNŠTINI. 101 po tih naukih. — delala (dual): ravn. ber. 13 lahko sta delala prva človeka. gledam: gledal : ravn. 2 223 svoje poslušavceje prijazno poglidal. — gledala : ravn. mp. 63 preden kam sede, je vsakrat pred kraj poglidala. ravn. 2 55 v sredi učenikov v tempelnu je Jezusa mla- denč’ka zaglidala. —gledalo: ravn. 2 120 vse gUdalo je v Jezusa. — gledali: ravn. 2 53 -glidali na unimu svetu bomo, kar na temu čisto nič ne razločimo. kisam: kisalo: ravn. 2 254 staremu bratu se je pokisalo in ni hotel v hišo. kličem: klical: rog. 2 657 poklical je Gieci svojga hlapca, — klicala: preš. 785 koliko krdtov sim klicala pomoč Marije. — kli¬ cali: škrin. prip. 1 20 tadaj bodo ony na me klicali inu jih ne bom vslišala. rog. 2 192 Lublančeni poklicali so tega h pomuči. kuham: kdhala: ravn. mp. kadar se je lčča skuhala , je jo polno veliko skledo bilo. mažem: mdzala (dual): škrin. VIII tudi je bila navada, de sta ženin in nevesta svoj život z dobru dišečimi mazili namdzala. muzam se: muzal: škrin. sir. 13 7 dokler boš hemu potrebčn, se bo tebi hlenil inu se bo muzal. ravn. 2 274 skrivaj se je bil občdnico zmuzal. pašem: pdsala: škrin. prip. 31 17 z močjo je ona svoje l§dja prepdsala. pezam: pizale: škrb. 1 299 so nikdar slišane martre negovo truplo pizale. pokam: pokala: ravn. mp. 105 skli koža jo: pokala in ojstra je bila. režem: rizal : rog. 2 510 bily so nataknem vojstri noži inu britve, de bi s tajstimi ves život se zrizal. — rezala: rog. 2 486 lica bi si odrezala. — rezalo: ravn. ber. 99 ta je rekel meč prnesti, de bi se živo dete na dvoje razrezalo. sedam (i sedam): sedala: ravn. mp. 7 tiho je na svoje mesto sedala. sekam: sekal: rog. 2 494 stegnile so glave z veselara, katere je nym Ramerius po vrste odsikal. — sikalo: preš. 107 to vid.it je srcu rdne zasikalo krvave. — sikali: ravn. 1 250 mene, vii ži\e vode. so zapustili in izsikali si rupe, ki vode ne drže. šlatam: šldlal: rog. 2 379 ga je pošlatal. 102 M. VApAVEC. žugam: žugal: traun. 105 9 on je zažugal rdečima morju. — žu¬ gala: rog. 2 547 na morju imeli so eno hudo fortuno, katera žugala je vse potopit. obetam: obital: ravn. 2 to bog je Izraelcam odrešenika obital. očitam: očitala (dual): ravn. mp. 93 očitala ti bota. -biram: hiral: preš. 30 h e obrčsti bom pobiral. Daje: pobirala pobiralo pobirali; ali i: pobirala pobirali n. pr. traun. 40 7 v ne- govim srci se je hudobija vkup zbirala. Takav naglas imaju rado iterativa i durativa od korijena od jednoga sloga s vokalom e: met pek plet rek tek tep: pometam; pomčtal pomčtala, pretepam : pretčpal pretčpala itd., n. pr.: pek : -pekam: pripekalo: ravn. ber, 27 solnce je močno prpikalo. tek: -tekam: tikala: ravn. ber. 11 voda se je stikala v globo- tajši kraje. Uz to ima u gorenštini glagola, koji imaju u svim oblicima otegnuti naglas na slogu pred nastavkom n. pr. jčriati: jenam jenal jčnala jčnalo jčhali jehala. Takovi su glagoli: bolčham: bolilialo: rog. 2 196 Helena je ozdraulala, kar je bo- lihalu. jčnam: jihal: ravn. ber. 11 sedmi dan je bog počival, to je: jenal je nove reči stvarjati. ravn. 2 79 Janez je odjehal in ga krstil, ber. 25 Abraham je od svoje pravice odjihal. — jinala: ravn. 2 245 pa žena ni jinala vpiti in za liim tčči. — jihalo: škrin. prip. 79 18 kadar b6 prerokuvdne jehalu, bo ludstvu razkjoplenu. -trčsam: pretrisale: ravn. ber. 60 stiske so ga pretrisale. -vedam: vidal: ravn. 2 povedal: božji ”sin sim, je tako le s stranjo. 2 180 v seboto je bil bog vse teško delo prepovedal. — povidala: rog. 2 652 kateri je bila veliku nebeških rečy povijdala. ravn. 2 115 spoznala je svoje grehe, povidala jih je. 2 169 vse je na ravnost povidala. rog. 2 849 spovidala se jo zupet in obhdjala. 2 512 na vašo prošno sim jest zopet oživčla, de se bom spovidala. — povedali: ravn. 2 300 brš so včliki svet napovidali. ravn. mp. 91 če so mu očika kaj prepovidali, ni mu bilo prav. grajam: grajala: met. 291 kaj bb mn še le reknl, ko bn te bila grajala? — grajali: škrih. 2 153 so hegove navke grajali. hrustam: hrustali: ravn. 1 301 ko bi trenil so jih zgrabili levi in pohrustali. puntam: puntali: traun. 106 n so se čez božjo besedo spuntali. špdgam: špdgali: rog. 2 625 kar ajdje špmgali so v riih mhlih (gemžilde). ravn. 2 180 ne živimo, de bi šege špdgali, ampak šege PRINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI. 103 ludj(5 špogamn, de bi prav živdli (pravo špogam). m p. 91 radi so ga špogali. šfintam: suntal: rog. 2 391 podšuntal je bil tega grozniga voj- Š4ka to s. divico u nyh volo prpravit. tvegam: tvdgali: ravn. 1 132 Mg ali svojiga živlena za vas so se. vanam: vanal: ravn. 1 162 živlena se je vdnal zavolo vas. vdntam: v Mal: ravn’ 2 100 bo že kako vental. Tako još: bčgam -jčdam (: kaj bi se za t6 ujčdak?) plenam plentam šen tam, i tudi: Ah ta m ferAbtam fentam Alkam morkam niicam šfka se trAktam; n. pr. fentali: jap. prid. 1 65 de bite po- polnama fentali. — ndcala: rog. 2 69 očy je b zapeluvajnu teli vasuvavcou nucala. — trahtali: rog. 2 391 vse drgači bilu je zgo- j6nu, kakor yskali inu trahtali so znajti šouražniki. Osnove, koje imaju više od dva sloga drže naglas u svim obli - cma na onom slogu, na kom i kakav je u infinitivu. -veličali: velical: ravn. 1 101 vsmilovati se ludstva se ni bog naveličal. — veličali: škriri. pok. 1 7 so se tigA okoli klatena na¬ veličali. večerjati: večerjal večerjala večerjalo, južinati: južinal jtržinala južinalo. maličati: maličal maličala malicalo. trobentam: trobental trobentala trobentalo: preš. 167 molčA tro¬ bental b6: memento mdri. škrin. sir. 50 18 tedaj so s trobentami trobentali. kokodAkati: kokodakal kokodiikala kokodakalo, kokodajsati: kokodajsal kokodajsala kokodajsalo itd. Naglas u glagola s nastavkom ova. Najobičniji naglas je na a u ova, i to otisnuti u sing. mase. i fem., u ostalim oblicima otegnuti: daroval darovala darovalo daro vAli darovale. TJ govoru o u ova rado ispada. Taj naglas dokazi u onim osnovama, koje imaju u prezensu u u uje naglašeno. kvo nekoliko primjera iz knige. bojujem: bojeval: preš 56 na vojsko je ščl, se srčno bojva!. bojevali : rog. 2 504 soldatje bojuvali so se srenu, traun. 108 .s ony so se zuper mene bojiivdli. ravn. ber. 26 takrat je bilo veliko kra- ličov in kndzov, ktdri so se med seboj prepirali, bojevali in si čude in Tudi odpelevali. 104 M. VApAVEC. -botujem : -botovdli: ravn. 2 268 vsi enkrat bomo z bogam po- botovali. -čakujem: -cakovdli: ravn. 2 295 lohka si mislite, s kakšino te¬ žavo ste dobri sestri Jezusa prcakovdle. -čiščujem: -čišceval: ravn. 2 107 že Janez je od nega pravil, de bo svoje gumne ocišovdl. darujem: daroval: rog. 2 609 Jezus taku daruvdl je Joaneza. ravn. ber. 30 sind hoče bog de bi mu Abraham daroval. — da¬ rovala: škrb. 2 109 kakor se je danas Marija darvdla , tak se da¬ ruje vsaki dan cela katoliška cerkev. — darovali: ravn ber. 73 še Judi so svojim malikam darovdli -degujem : -degovdl: ravn. mp. 53 ko v sphvnico pride, je čevle iz nog zadegoval. -delujem : delovdlo: ravn. 2 53 druge bridkosti so sčme le, ki se bo še le na unimu svetu od nega prdelovdlo. — delovali: ravn. ber. 22 bog je hdtel, de bi se ludje po vsi zemli razširili in jo obdelovali. -dihujem: -dihovdl: preš. 83 dolgo ni zastdn zdihoval. — diho- vala: škrb. 1 409 Ana je brez nehana h bogu zdihovala. — diho- vdlo: preš. 107 mladost, po tvdji tčmni zarji sred zdihvalo bo mi: bog te obv&rji. dvigujem: dvigoval', rog. 2 603 Stefan pouzdiguvdl je te rok h. ravn. 2 83 dano za to mu je čudeže delati, de bo ludčm rčvo prevzdigoval. — dvigovalo-, ravn. 2 54 bošt ga je povzdigovalo , ko je videl, de se vse cdste od Judi tdrejo. -gasujem: gasovdl: lev. pes. 2 lio vid ugasovdl je tvoj. gospodujem: gospodoval: ravn. ber. 131 Cirje tudi na Asirskim in Babilonskem gospodoval. — gospodovala-, škrin prip. 12 24 prid¬ nih roka bo gospodovala. — gospodovdli: škrin. sir. 44 3 eny so v svojih dežčlab gospoduvali. -grešujem: -greševale: preš. 137 cel č;\s so bl&gih sapic pogre- š'vdle. hudujem: hudovdli: ravn. mp. 101 vsi ludjč so se nad nim hu¬ dovali. imenujem: imenoval: ravn. 2 249 glas iz nebes ga je sinu ime¬ noval. ber. 47 ogleduhe nas je imenoval. — imenovalo: lev. žup. 103 možje, ki jih je sodišče imenovalo. — imenovali: rog. 2 625 kateriga so ony Januš klicali inu imenovali, ravn. 2 246 taki so bili Izraelci, de so ajde veči del le pse imenovali. PKINOiS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI. 105 jehujem: jenevala: preš. 67 Lenora tam v trepeti jehvdla je živeti. ■kazujem. kazoval .* ravn. ker. 116 kadar si mrliče pokopal, svojim bratam dobrote skazoval in molil, sim jest nosil pred boga tvojo molitev in tvoje dobre dela. — kazovdli: ravn. mp. 17 gospod učenik so jih (Janezove bukve) očitno razkazovali. končujem: končevale: traun. 77 45 je med ne poslal žabe, katere so jih končdvdle. kralujem: kraleval: ravn. 2 51 Arhelaj, Ilerodežov sin, je po očetu kralovdl. ber. 101 Salamon je 40 let kraleval. — kralevala: rog. 2 510 bodeš s Kristusam na večne čase krajlovala. — kraje- vali: lev. pes. 2 166 dozdaj smo pri vas le mi krajevdli. malikujem: malikoval: ravn. ber. 118 nobeden še ni tako zlo malikoval. — malikovali: traun. 105 39 ony so po svojim izmišju- vahu malikuvdli. -mišlujem: miŠlevdli: traun. 40 8 ony so si čez mene hudii izmi¬ slim ali. škrin. sir. 46 31 ony so vse sorte hudobije zmišluvdli. — mišlevdla (npl.): traun. 2 1 za kaj so ludstva prazne rečy zmi- šldvdle ? maščujem : maščeval: ravn. ber. 16 kri tvojiga brata vpije z zemje do mene, de bi se nad teboj maševdl. — maščevdli: traun. 149 kj§r se bodo nad svojmi krivičnimi pregahžvci maštdvdli. -ničujem: uičevala: rog. 2 39 Marina zaničuvdla je vse tu. — ničevdli: škrin. prip 1 30 so vse moje svarjene zaničuvdli. traun. 43 6 bomo te, kateri se zupčr nas vzdigujejo, zaničuvdli. — niče¬ va le : preš. 138 jih bodo more biti zaničvdle. nočujem: nočevdl: lev. žup. 32 županu je povedati vsaciga, kdor je ondukaj nočevdl. ravn. ber. 113 Tobija je ptuje 'prenočeval. -pelujem: pelevdl: ravn. ber. 14 bog jih je k pobolsanu nape- jevdl. pirujem: piroval: lev. pes 1 285 bodem tukaj pod lipo pirovdl. plačujem: plačeval: lev. pes. 1 288 pobčdo nad cesarjem z glavo je plačeval. — plačevali: lev. žup. 103 doktorji imajo to pravico sami ob sebi, ako tudi ne bi plačevdli davka. -polnujem: polnevdl: ravn. ber. 35 sprčmil te bom . ako boš le vedno moje zapovedi spolnoval. — polnevdla: ravn. 2 38 le ta prerokba se je spolnovdla. — polnevdlo: ravn. 2 124 negovo vse živlčne je prerokove besede spolnovdlo. praznujem: praznovali: škrin. sir. 33 9 ta krat so praznike ob postavleni uri praznovdli. 106 M. VApAVEC, prorokujem : prorokoval: ravn. ber. 104 kar je Elija prerokoval , se zgodi. — prerokovala: rog. 2 312 kralica polna s. dtiha djala, prerokuvdla inu po vej da la je, gdu ima umreti. — prerokovali: rvn. 2 159 ali nismo v tvojim imdnu prerokovali? preš. 184 doma oč6tu, meni razodeva, kar prorolcvdli nekdaj so preroki. -skakujem: skakovdlo: ravn. 2 97 Filipu je srce od vesdla od- skakov&lo. — skakovdle: traun. 50 10 moje potrte kosty bodo od vesdja poskakovale. 96 8 bčyre Juda so od vesela poskakovale. -smehujem: smehovala: rog. 2 39 Marina temu usemu se je po- smehuvdla. — smehovdli: škrin. modr. 5 3 ty so ta isti, katerim smo se my nekkdaj posmehiivdli. traun. 34 16 so se meni špotlivo posmehovali, ravn. 2 43 so se jim posmehovali. — smehovala (dual): rog. 2 328 sta se temu posmehnvdla. sramujem: sramoval: preš. 81 kak dolgo se (boš) pred ludmi sramoval? lev. pes 2 159 novine pa kmalu ate j e sramovdl. — sra¬ movala : rog. 2 68 sramuvdla se ni nikoger. — sramovali: traun. 34 l ony so mene po krivim zasramuvdli. 60 io kateri so tebe za- sramovdli. preš. 34 moji so mene sramvdli se. stanujem: stanovala (dual): rog. 2 324 d Arabiji 6 tem mesti Aegea stanuvdla sta dva brumna zakonska. -štujem: števdl: ravn. 2 52 lubeznivo je svoje stariše spoštoval. — števali: rog 2 645 pokazat s tem, de bi bily le to iz to doužno častjo spoštovali. — šlevdle: preš. 134 zvesto lubezen bodo bol spoštvdle. -trebujem: -trebovdl: ravn. ber. 12 nobene pomoči ni potreboval. — trebovdli: škrin. modr. 16 25 kakor so od tebe potrebuvdli. vojskujem: vojskovala (dual): rog. 2 603 oba na enako vižo sta se vojskovala. žalujem; žaloval: preš. 81 o godec, kako ddlgo boš še žalovdl? — žalovala: škrb. 1 362 kdo ve, al sim obžalvdla moje grebe prav? — žalovale: preš. 188 samice so pozdblene žalvale. U sing. mase., rijetko u ostalim oblicima, dolazi otegnuti naglas na o u nastavku ova: oval eval uval. Tako dolazi često u Rogerija. Evo dva tri li primjera: danival: 2 22 je po jede vsagdan daruval tajste. dviguval: 2 30 uzdiguval se je čez nega Sebastus. imenuval: 2 30 imenuval so je eno pravo vinsko trto. 2 267 Adam imendval je svojo ženo Evo. -lizuval: 2 571 rad u v ki se je okoli nega inu prlizuval ta svejt. -mišluval: 2 51 Alexius spremišluval je ta urtel inu sodbo božjo. PRINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI. 107 -prašuval : 2 163 je nega spramval, kaj bo imel sturyti. pridiguoal: 2 87 iz velikim flisam pridiguval je tem Judam. raduval: 2 389 iz katerim se je raduval. -smehuval: 2 31 s. Mohor posmehOval se je groznosti tega oblast¬ niška. stanuvdl: 2 105 stanuval je u eni vase. -štuval: 2 21 tega spoštuval bo moj oče. -trjuval: 2 4)1 kateru potrjuval je Judas Thadaeus u tem. vartlval: 2 50 mčrkal je sam na se inu varuval pred grčjham. 415 varuval je skrbnu te nemu u skrb dane duše pred tim pakleu- skim volkam. ■veduval: 2 30 Sebastus je prepovedoval tu pridiguvajne. 2 45 iz tčm zapoveduval je, de bi se poflisali to nadolžnost teh otruk imeti. verOval: 2 30 kateri bode vemval inu krščen, ta bo izvelyčan. -znan&val: 2 87 tem oznanuval je Jezusa. 353 le tega pred Turki oznanuval je. pridiguvala: 2 401 tukaj pridigdvala sta Jezusa inu za praviga bogit oznanuvdla. vojskovala: 2 505 s. Katarina srčnu se je vojskovala čez tega grozniga doujdka. 2 503 kaku se je vojskuvala ta današna srčna soldatina! uz: vojskovala: 2 332 ona se z nimi vojskuvala itd. Ovako naglašivati sam nijesam čuo nikada, ali mora da postoji, kad dolazi dosta cesto u Rogerija, nu u khizi valalo bi samo: ra- dbval potrjhval. — U Levstikovim pjesmama (Lubjana 1891) do¬ lazi -oval to je -oval i -oval n. pr.: caroval: 2 252 ti besčdoj, pesnijo ne boš carčval. vigčval: 2 243 pčvec je iz dima zubel povzdigoval, samoval: 1 154 po skalah samoval na starost jundk. žaloval: 1 208 žaloval je vedno in vedno solzil. darbval: 1 86 v Kosovem ravnem je sveti olt&r zidan na grob, kjer za naše narode Miloš dardval krvavi je dar. imenoval: 2 81 nihče te osla imenoval ne bo. 2 165 povsod ime¬ noval se bode prvak. vojskoval: 1 15 pokaj bi se vojskdval ? itd. Oni glagoli, koji imaju u infinitivu naglas na kojem slogu pred ovati, ne mijehaju ga ni u tom participu: vArovati: vAroval vA- rovala. omadeževati: omadeževali: traun. 105 39 ony so se v nyh delih omddežuvali. 108 M. VApAVEC, milovati: mttoval: ravn. 2 256 on ni le miloval, v djariu je vsmi- lehe skazal. 2 184 kregalo in mtlvalo jih je oko. obedovati: obedoval: ravn. 2 181 Jezus je en krat pr nekšimu farizeju obedoval. obrekovati: obrekovali: ravn. ber. 128 kteri so ga za to obre¬ kovali. škodovati: škodoval: traun. 88 34 moji zvestobi ne bom škoduval. povezovati: povezoval: ravn. 2 205 nibčer ne pržiga luči, de bi jo pod mernik povezoval. varovati: varoval: traun. 10 bog je nega vselej vdruval. 22 prosi, de bi ga bog še za napej obvdroval. 30 21 ti jih boš v tvojim šo- torji pred jezičnim zuper govorjenam obvariival. — varovala: traun. 39 12 tvoja resnica me bo vselej variirala. — varovale: traun. 24 21* nedolžnost in pravica bodo mčne obvdruvale. 60 8* one ga bddo obvdruvale. včrovati: verovalo: ravn. 2 118 veliko jih je va n všrovalo. — verovali: ravn. 2 121 in on in vsa hegova hiša so va h verovali. U Ravnikara ima mnogo tako naglašenijeh glagola, ali so i mnogi opako i tvoreni i naglašeni. Prijegled naglasa, kako se mijeria prema naglasu u sing. mase. 1. Naglas na zadnem slogu, a) Otegnuti dugi. bal bdla balo. b) Otisnuti dugi. pil pila pilo minul mimila minulo spal sp&la spalo lovil lovila lovilo žgal žgala žgalo dajal dajala dajalo. c) Otisnuti kratki. a) Broj sloga se ne mijeha: šel šla šlo cvetel cvetla cvetlo. P) Broj sloga u ostalim padežima raste: znal znala znalo vrnil vrnila vrnilo zdel zdela zdčlo trpel trpela trpelo klal klala klalo mežal mežala mežalo igral igrala igralo kupoval kupovala kupovalo. PRINOS K NAGLASU U (NOVOj) SLOVENŠTINI. 109 2. Naglas na predzadnem slogu. a) Otegnuti. «) U osnovama na suglasno, nesel nesla nbslo P) U osnovama na suglasno, oca) mahnil mahnila mahnilo hitel hitela hitelo držal držala držalo lubil lubila lubilo kdzal kazal kazdlo trenil trenila trenilo utbnil utonila utonilo ognil ognila ognilo Ihtel letela lethlo broj slogova se ne mijena: bodel bbdla bodlo, broj slogova raste: gbrel gorela gorelo selil selila selilo nbsil nosila nosilo čbsal česala česalo glbdal glodala gloddlo trepetal trepetala trepetalo ropbtal ropotala ropotalo kralbval kralevala kralevalo darbval darovtda darovala. PP) pihnil pihnila pihnilo videl videla videlo slišal slišala slišalo pravil pravila pravilo dblal delala delalo jenal jehala jbiialo koristil koristila koristilo zaznaval zaznavala zaznavalo mineval minevala minčvalo trobental trobentala trobentalo kokodakal kokodAkala kokodakalo. b) Otisnnti. a) U osnovama na suglasno, broj slogova se ne mijena: trešsel trbsla trčslo godel godla gddlo. P) U osnovama na samoglasno, broj slogova raste: pravdal pravdala pravdalo plaval plavala plavalo večerjal večerjala večerjalo kokodajsal kokodajsala kokodajsalo. 3. Naglas dale p rama početku riječi nego na pred¬ zadnem slogu. jdžinal južinala jdžinalo maličal maličala maličalo koledoval koledovala koledovalo pridigoval pridigovala pridigovalo zajutrkoval zajutrkovala zajutrkovalo. (Svršičese drugi put.)