PRINOS K NAGLASU U (NOVO)-SIjOVENSKOM jeziku. (Preštampano NAP1SAO M. VALAVEC. iz CII. knjige Rada jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti.) U ZAGREBU TISAK DIONIČKK TISKABB 1890 . 73518 Naglas u imperativu. A. U kranštini. Nastavak imperativu i u nenaglašenom slogu slabi u govoru na poluglasno i gdje izgovoru ne smeta gine sasma: b6db ili b6d, bddmo. U 2. sing. slabi i na i i onda kad ima naglas: cvndb mj. cvet'i. I. Naglas u glagola s prezensnim nastavkom e. 1. Osnove od jednoga sloga u prezensu. Ove imaju dakako naglas na nastavku i to otisnuti u sing. kratki, a u plur. i dualu dugi: zri, zrimo, zrite, zriva, zrita. Take su osnove: cvre (obično bez v: ere): cvri, cvrite, -ene: začni, -me = ime: otmi, mre: mri, -pne: napni, -pre: podpri, odpri, spri se, spe: zaspi (na kamen pšenico), stre: sprestri, tne: zatni, tre (uz tare, tere): zatri (uz zatari, zateri), vre: o-vri, zre: zri, žge: žgi (u goren. žjb), žme: ožmi, žre: žri. Primjeri iz knige: -čne: mi: škrb. 1 23 če želiš skrbčti za toje zvčličdrie, tok zde j začni, ne poznčje. — čnimo: ravn. 1 38 brez molitve nič ne po- čnimo. jap. prid. 1 194 začnimo inu perpravimo se prav. ravn. 2 252 z najlčpšjo in lubeznivišjo (istdrijo) začnimo. — čnite: ravn. 1 23 oh otroci! ne počnite sej nič česar bi vas moglo sram biti. 1 31 oh ne počnite sej nič tako hudiga. 2 57 oh otroci! kako lepo vas uči Jezus, de kmalo začnite biti modri in dobri. — čniva : preš. 108 le začniva per Homčri : prosil rčva dni je stare. pne: pnimo : preš. 22 le jddra spčt napnimo. pre: pri: ravn. 1 185 gospod, odpri mi žnable. ber. 207 odpri vrata in okna. — primo: rog. 2 632 tedaj odprt/mo naše očy. jap. prid. 1 105 odprimo danas očv čez sovražnika našiga izveličana. preš. 75 mi mu sreč odprimo; — prite: kuga 127 odprite vrata inu okna v hlevu. jap. prid. 1 21 o duše, katere v enim svetim božjim strahi živitč, odprite veselu vaše srca. 2 306 pridite inu odprite vaše srce proti hemu. kuga 190 zaprite živali vsaj na pol dne. tre: trimo: ravn. ber. Ib zatrimo vsako prepovedano želo precej v začčtku. — tere: Uri: škrin. pok. 1 70 zatčri v meni vse na- gnena pruti človeškimu obrajtanu: stari škriri. sir. 36 12, zatari škrin. prip. 22 22, tarimo škrin. modr. 2 10 vaja čitati stri zatri trimo, ili pako stfirt zathrn tbrimo; a je došlo iz prezensa: tarem, a h znači n. zre: zri: ravn. 1 212 milostiv ozri se na molituv. — zrimo: ravn. 2 81 nekolko v raj se ozrimo. 2 4 M. VApAVEC, žge: žgi: škrb. 1 212 tukej žgi, tukej reži, tukej p6ci, o gospod! de mi le vččno zaneseš. — žgite: kuga 174 če vidite de je vrat vnet. taku vžgite z razbelenim železarn nekatere bleke na kožo noter v goltanci. žre: žrimo: škrin. prip. 1 12 požrimo ga kakor pekel živiga. Na prijedlogu pro čitam jedan put naglas u ravn. 2 184 reče mu: sprdstri roko! ko bi trenil jo sprostrb. Narod govori koliko ja znadem sprestri i sprestri, tako i Kajkavci prbstri ne prostri. — Na prijedlogu naglas ima: btmi ali plur. otmimo, otmite, otmiva, otmita. 2. Osnove od dva sloga u prezensu. Ove imaju u sing. naglas najčešče na slogu pred imperativnim nastavkom i, i to otegnuti: beri bbfli (punge), kladi grizi plevi bodi (esto) skubi. Osnova s poluglasnim u korijenu cvnt inf. cv&stb, ima naglas na imperativnom nastavku: cvnt n (cveti). Ovo vala navlaš za gorenštinu a tako dolazi i u knizi. II dolenštini, naro- čito u ribničkoj okolici, naglašuje se imperativni nastavak i u osnovama s vokalom o i e u korijenu: nesi sopi, a kad ide iza nega enklitika, produžuje se i te glasi i: nesi mi. Tako je nagla- šivahe bez sumne isprvično, dočim je nesi rek bi pomladeno ili udešeno srpskomu naglasu: nesi: nesi = žena: žbna. Vidi što piše o torne vrli poznavalac slovenštine č. o. Škrabec na omotku : cvetja z vrtov svetega Frančiška IV. tečaj i Jagicev arhiv, IV., 157 sq. U pluralu i u dualu dolazi naglas obično na nastavku i to oti- snuti To vrijedi u opce za sve osnove, a navlaš za one, u kojim ima vokal o ili e u korijenu: pasimo pasite pasiva pasita, bodimo bodite bodiva bodita, berimo berite beriva berita itd. Naglas ima na korijenu u onim osnovama s izvorno kratkim vokalom u kojima ima u prezensu otisnuti naglas: bodimo bodite bodiva bodita, prež. bodem upravo bodem ero; sedimo sedite sediva sčdita, prež. sedem upravo sedem, itd. Gorenci uz " govore i ': berimo i berimo. Ri- jetko je srpskomu nalik naglas: nbsimo nesite. Kad imperativ odgovara conj. hortat., kad se zapOvijed, ukaz, nukane, zabrana izriče strogo ili strožije rek bi s negodovanem i nevolom a imperativ stoji rečenici na čelu, onda rabi otisnuti na¬ glas: kod hodiš? prinesi vže vode! ubbdi ga no! ne sopi na me! sedimo no ! vrzite no! h6di hbdi! bež’ no bež’! tecita hitro ili 6a tčcita hitro! Vidi 96: ravn. 1 220. Ovo vala ne samo za ove gla¬ gole, nego u opče za imperativ i glagola ostalijeh razreda, što se ne 6e na pose napominati U korijenu pek rek tek gorehština slabi e na h, a tada ima i u sing. naglas, na imper. nastavku: pneb, pncite, mcž ili bole feb rcite, ti.cii tncite, uz pbci rčci tčci. Osnova ide kad je prosta ima obično naglas na korijenu: fdi idimo idite idiva idita. Tako i složena s prijedlogom pri, gdje se dva i stežu u jedno: pridi pridimo pridite pridiva pridita. Isto biva PRINOS K NAGLASU U (NOVO)-SLOVENSKOM JEZIKU. 5 kad je ide složeno s prijedlogom na suglasno: obidi, odidi, izidi; a i u doiti kad znači einholen i u poiti kad znači ausgehen ne- stati: doidi poidi. Uz vujde govori se i vide, dakle i imperativ uz vdjdi i vidi. Kad je ide složeno s prijedlogom na samogla no biva j od i: dojde ndjde pbjde prejde uz prbjde, zajde, a naglas ostaje kakav je u prezensu: dojdi najdi pbjdi prbjdi i prbjdi zajdi U sing. čuje se i najdi zajdi prejdi. Mjesto pbjdi govori se u goren- štini obično pejdi pbjmo pejte pbjva pejta uz isto tako obično: pejdi pejmo pejte pejva pejta. Osnova ime (jeti) glasi i jame jeme, ame eme j me i me. Prosta dolazi rijetko te znači incipere: jami i jbmi, jamite i jemite. Cesto dolazi složena: najdmi najemi najmi i najmi, pl. najemite najmite: objami objbmi obimi i obimi objemite i obimite; pojami i pojbmi pbjmi i pojmi pojemite i pojmite; prejami prejemi prejmi i prejmi prejemite i prejmite; verjami verjemi i verjemi (vrjtmb) verjemite: vjami vjemi i vjemi vjemite; vzami vzbmi vzemi vzmi vzemite vzmite; snami snemi snemi (snbmu) snemite; zajami zajbmi zajmi zajemite zajmite; iznbmi iznbmi iznemi iznemite. Osnova zame (žeti) glasi i žeme i žme, dakle imper.: ž&mi žbmi i žmi, plur. samo žmimo žmite žmiva žmita. Tako i Žane (žeti) žene i žn 'e dakle imper.: Žani ženi i žni, a plur. žnimo žnite žniva žnita. Osnova može (mbči) glasi danas mbre i more. Od osnove se može govori samo u napivanu: mozi bog! a složena s prijedlogom po glasi: pombzi i pomdzi, pomozirno pomozite : ali za to govori se običnije pomagaj pomagajte Najobienije su osnove od dva sloga: bere brati: beri berite; brlde brbsti: brbdi; dere drbti: dbri; gnete gnbsti: gnbti; grebe grebsti: grebi; mtte mesti: meti; nbse nesti: nesi; peče pbči: pbci i ptci; pbe prati: pbri; plete plesti: plbti; reče reci: reci rci; teče teči: teci tbc'i; včde vbsti: v^di; žene gnati: ženi; bode bbsti: bodi; hrope hrbpsti: hrbpi; more mbči: pombzi pombzi; plove piriti: plbvi; rjove rjuti: rjbvi; slove sluti: slbvi; sope sbpsti: sbpi; zbve zvati: zbvi; leze lbsti: lbzi lbzite i lezite; plčve pleti: plbvi; seče sbči: sbci secite i secite; vUče vlbči: vleci vlecite, uz vblči: obblci sblci obblcite s 61 cite induere ex- uere; blede blbsti: blbdi; leže lbči i lbči: lezi lezite; mčte mbsti: meti; prčde prbsti: prbdi; preže prbči: prbzi; sede sesti: sedi se¬ dite ; sčže sbči: sezi; trčse trbsti: tresi; zčbe zbbsti: zebi; klade klasti: kladi; krade krasti: krddi; pade pbsti: padi padite i pa¬ dite; pase pasti: pasi; raste rasti: rasi; grize gristi: grizi grizite; ide iti: idi fdite; ime jeti: ob-imi obimite; striže striči: strizi stri¬ zite ; bode biti (esse): bbdi bodite i bodite, gčde gosti: gbdi; grude grusti (knacken): grudi grudite i grudite; skube skup s ti: skiibi skubite i skubite; dolbe dolbsti: dolbi; kolne kleti: kblni i kblni kolnite; tčlče tblči: tblci tolcite: vrže vrbči: vrzi vrzite; mane i mene mbti: m dni meni menite; tdre tčre treti: tari teri terite: cvete cvbsti: cvnfi cvntite, uz cvbti (?). 6 M. VAT^AVEC Primjeri iz kriige: bere: beri: rog. 2 225 vzemi bbri, uzemi beri tole lege, tole lege! škriri. 134 de jo (pesem) bčš bol zastčpil, beri razlagane od te iste preš. 108 drugih pevcov zgridbe beri. ravn. ber. 32 idi in zberi ženo mojimu sinu. ravn. 1 89 poberi se in ne h6di mi več pred oči! 2 85 poberi se, satan! škriri. sir. 30 24 zbiri vkup tvoje src§. ravn. ber. 71 gospod reče Mojzesu: zberi ludstvo. preš. 47 meč opriši, Ojstrovrhar, hlapce zberi in tovarše. — berimo: ravn. 2 295 vsi v strahu in molitvi, kakor bi stali pred božjim obličjem jo berimo prihodno lč zgodbo, preš. 159 Moskvičrinov. Gorenci m6ji! khige mi berimo. — berite: rog. 2 430 beryte ali pustite brat eno s- mašo, kuga 20 zdaj berite kaku morejo štalle ali hlevi vša- fani biti. jap. prid 1 166 hočete od t§ga eksempelne imeti? berite sv§tu pismu. 2 69 kaj se ima sturiti, če hočemo paradiž ali nebesa zaslužiti, berite svetu pismu, onu vam pov§. 2 230 berite samy inu držite vaše živlerie naspruti. ravn. 1 VIII radi in pridno berite te bukve. 2 247 kar bomo zdaj pravili, je milo in lepo . . . berite jo tedaj z polnimi misli. ber. 2 tiho berite iz kacih šolskih bukev. 6 berite , pišite, rajtajte. jap. prid. 1 25 jest vam danes pred vaše očy žegen inu kletu postavim. ’ Zberite si kateru hočete. 2 283 zberite si rajši zvestobo, ravn. 1 224 izberite si junca in zakolite ga. 1 99 vite, tisti kruh je to ki vam ga bog da jesti. Vsaki po svoji po¬ trebi si ga naberite. 2 199 odberite plevel in ga v šope povežite, jap. prid. 1 23 kaj stojte vy še pred mojimi očmy? poberite se, vy prekleti spred mene . . . poberite se inu nesite z vami to teže lete kletve. 2 tl6 poberite se preč, vy nesrečni! 2 149 poberite se preč, vy prekleti, v ta ogjin ravn. 2 232 poberite ostanke, de se ne spridijo, ravn. ber. 2 zberite se ob nedelah in praznikih ob pravim času v cčrkvi na odmčrienih mestih per nauku. dere: deri: traun. 34 3 izdiri vun meč inu zadelaj pot. ravn. 1 135 izderi meč in vmbri me. 2 206 hinavic! izderi brun pred iz svojiga očesa, potlej še le bratu pezdir glčj izdrčti. 1 69 komej so iz mesta odšli, kar Jožef hišniku vkaže: na noge! vderi za možmi! 1 237 ako te tvoje desno oko pohujšrije, izdbri si ga. 1 296 kdor kol mojih podložnikov kblne tega boga, smrti bodi otrok in hiša se mu poderi. 1 244 včzi razderi ki te greh ima v riih. — derite: ravn. 2 109 poderite ta tempel in postavil v treh dneh ga bom. grebe: grebimo: preš. 76 ak bo (sreč) ta čas splahnelo, spet zagrebimo ga. mete: miti: ravn. ber. 207 pometi vsak dan iz stanice nesnago. nese: nbsi: ravn. 1 157 teh deset mladih sirov pa riih stotniku nisi. 1 288 nesi nazaj v mesto skririo. škriri. sir. 2 4 prenesi bolečine, rog. 2 329 če kaj vehši martre zndjti zamoreš, pernesi to naprčj. škriri. prip. 30 15 pidvka ima dve hč§re katere pravio: pernesi per¬ nesi. ravn. 1 220 pil bi rad, pernesi mi pernesi (čitaj: prinčsi) vode v korcu. 1 221 tudi kak grižlaj kruha mi pernesi. škriri. prip. 1 2t PRINOS K NAGLASU u (NOVO)-SLOVENSKOM JEZIKU. 7 perzanesi mu, otročuje naj tudi. sir. 2 6 zan&si se na bog;!. 16 2 ne zanesi se na nih živlene. 35 15 tudi se ne zanesi na krivičen ofor. — nesimo: jap. prid. 1 231 pojdimo vun k nemn in nesimo negovu zasramovane, ravn. 2 302 tudi mi se za pravične ludi po¬ nesimo, če jih zavolo dobriga djana kdo občra. — nesimo: rog. 2 496 nesimo, postavimo, ofrajmo. — nesite: jap. prid. 1 23 pobe¬ rite se inu nesite z’ vami to težo le te kletve. 1 336 nesite na vsak kraj moj križ. ravn. 1 67 seboj vzamite kar rase nar žlahtnejšiga v deželi in nesite v dar možu. 2 101 natočite, starašinu nesite, ber. 47 vzemite seboj kar raste v naši dežčli nar boliga in nesite mu v dar. ravn. 1 244 ponesite, se za vdovo. jap. kolos. 3 13 prenesite edbn drugiga. jap. prid. 1 97 prenesite radi . . . vse le te težave 2 19 prenesite te hudobne, zakaj bog jih sam prenese. 1 329 brž pernesite to nar lepši oblačilu, škrb. 1 319 brž prnesite nar lepši oblačilo, ravn. 1 206 meč mi pernesite. 2 2*3 vurno pernesite nar lepši oblačilo, jap. efez. 4 32 zanesite eden drugimu. jap. prid. 1 123 ne zanesite se na vašo moč. — nesite: škrih. sir. 39 17 per¬ nesite sad, kakor zraven potokov zasajene rože. traun. 61 11 nikar se ne zanesite na krivico. 95 7 pernSsite gospodu čast inu hvalo. 95 8 pernesite čast imenu tiga gospoda. peče: peci: škrb. 1 213 tukej žgi, tukej reži, tukej pici, o go¬ spod! ravn. 1 28 vurno peci podpepelnike iz nar bčlši moke. 1 221 meni speci nar prvič kruhek, ber. 27 urno speci podpepelnikov ali mlincov iz nar Ihpši moke. — pecite: ravn. ber. 60 zakolite jagrie, specite in pojejte ga do čistiga. pere: peri: traun. 50 4 operi me če dalej bol od moje krivice. 50 9 opiri me inu b6m bbl bel kakbr sneg. ravn. 1 184 opbri me ino blejši bodem od snega. 1 233 idi in operi se v Jordanu sedem krat. rog. 2 637 pojde inu skdpli, zmy, spSri se sedem krat ii tbm Jordanu. — perimo: ravn. 1 185 greh ni nikol brez hudih nasledkov, še tako ga z’s61zami objokujmo in perimo. — perite: ravn. 1 244 operite, očistite se. plete: pleti: škrih. sir. 7 13 nikar litže čez tvojiga brata ne pledi. sir. 10 10 ne zapledi se v mnoge opravike. reče: rici: rog. 2 422 če rečeš de tebi je dobru držat se boga, na rčce (čitaj: rect) le pred ludmv, inu pred bugam nikar, na reče le sarmi z’ besedo, škrih. 7 4 rSci k modrosti: ti si moja sestra, sir. 7 4 nikar ne rčci: bog se bo ozčrbl na veliku številu mojih darov. 5 l ne rčci: jest imam za svoje živlene za dosti. 5 3 3 8 M. VApAVEC, ne reci: kaku močen sim! ravn. 1 130 z’ temi tremi sto bom rešil Izraelce. Vsim drugim riti domh. 1 143 če še en krat slišiš klicati, riti: gospod, govbri. 2 83 če si božji sin, tem kamenam le reci de bo kruh iz nih. 2 161 riti le, in moj hlapec bo zdrav. 2 214 Simon, nekaj ti imam povedati. Simon je djal: riti , vučenik! škrih. prip. 30 7 za dve rečy sem te prosil, ne odrlci jih meni preden vmer jčm. sir. 7 37 darovitnost je vsim živim ludem prietna, tudi mrtvimu je ne odrlci. — recimo: rog. 2 203 za tu recimo: ora pro nobis. jap. prid. 1 116 sklenimo tedaj inu recimo z’ prerokam: gospod, razsvetli moje očy. 2 130 recimo samy k sebi: kdo si ty? 2 171 taku recimo z’ tim krajlevim prerokam: . . . . ravn. 1 53 vbimo ga in vrzimo kam v jamo ter recimo da ga je zver vjbdla. levst. žup. 37 vrhu tega so, kadar se kdo odgana za mhjo cesarstva, tudi še druge zapovedi, recimo kadar ga ženo v Lahe. 122 recimo da svoj dobiček vzemo od kupa. ravn. 1 343 z’ sveto častjo izre¬ cimo hegovo ime. — rlcitno: rog. 2 558 upimo inu recimo h te de¬ vici: o benedicta! — recite: kuga 50 recite vy kar hočete, jest ne bom nikoli drugače mislil, jap. prid. 1 39 ne recite da ste še mlady. 2 75 ne recite tedaj de morete almožne dajati. 2 132 inu mi nikar ne recite, de sim nadležen, ravn. 1 III če v kakšino besedo v teh bukvah zadenete de je precej ne vumčste, nikar brš ne recite de je izmišlena. 1 73 hitite tedaj do očeta in recite jim: . . . 1 291 v srcu recite: gospod, ti bodi molen! 2 187 v hišo stopivši recite: mir ti hiši! — recite: škrih. sir. 39 20 kadar ga hvalite, recite: vse gospodove dela so prav dobre. teče: teci: škrih. sir. 32 15 kadar je čas vstati, ne mudi se, ampak Uti ta prvi na svoj dom. ravn. 1 197 iši mir ino teci za him. — tecimo: rog. 2 406 tecymo za Jezusam. jap. hebr. 12 1 te¬ cimo skuzi potrpežlivost h timu nam naprej postavlenimu boju. — tecite: jap. prid. 1 39 tecite, ah tecite , dokler je le ta barka tiga izveličaha odprta. 1 199 tecite iz mojih očy, vy izveličanske solze. 1 214 vy bolniki, katere je on ozdravil, plrtecite le sbm. 2 170 prvič se z’ eno živo vero k bogu zatecite. tepe: tipi: škrih. sir. 30 12 Upi ga z’ šibo dokler je otrok. pok. 1 14 ne tepi me po tvoji moči. ravn. 1 267 gospod, ne tipi me po mojih grehih, preš. 166 naprej me sreča glddi ali tepi, me tnalo najdla boš neobčutlivo. žene: zini: škrin. sir. 5 10 nikar se po krivičnimu blagu ne zini. ravn. 1 108 če se vol ali osel tvojiga sovražnika zgubi in te sreča, nazaj mu ga šini. 1 93 ne zini si k srcu tega. škrih. pridg. PKINOS K NAGLASU U (NOVO)-SLOVENSKOM JEZIKU. 9 11 10 izženi jezo iz tvojiga srca. sir. 31 24 žalost deleč od sebe odžini. — ženimo: ravn. 1 175 glas mu ženimo , nemu našiga zve¬ ličana stebru. — ženite: kuga 129 ženite živino po noči na pašo; če jo hočete po dnevu vun gnati, taku jo ženite v senčne kraje, ravn. 1 92 tudi govedino ino drobnico ženite. 1 250 vriskaj, zemla, glas poženite, gorč! streže: strizi: jap. 1 petr. 4 10 aku kdo streže, ta strezi po moči. ravn 2 255 strizi mu. jap. 1 petr. 4 10 vsakiteri postrezi timu drugimu. ravn. 2 262 počivaj, jej, pi in postrizi si. — stre- zite: jap. rim. 13 14 ne strezite mesu po riegovih želah. vleče: vleci: škrin. sir. 8 2 nikar se z bogatim človekam ne vleci, de ki čez te pravdo ne počne, škrin. vis. pes. 1 3 vlejci me, xny bomo po dtihu tvojih mazil za tebčj tčkli. ravn. 1 243 poslu¬ šajte, nebesa, in zemla, vlici na uho. 1 244 kadar vidiš naziga, ga oblici. — vlecite: jap. 2 korin. 6 14 nikar ne vlecite jarma z’ ne¬ verniki. jap. rim. 13 14 oblecite gospoda Jezusa, efez. 4 24 oblecite t'ga noviga človeka. 6 ll oblecite se z’ božjim orožjam. jap. prid. 1 43 hitru pernesite to nar bolši oblačilu inu ga oblecite , (-e- je iz prezensa primito). ravn. 2 253 vurno pernesite nar lepši oblačilo, preblecite ga. jap. kolos. 3 9 slecite tiga stariga človeka z’ riegovimi deli. — vlicite škrb. 1 319 pernesite nar lepši oblačilo, obtičite ga. kuga 131 zavlejcite vsaki živini eno arasovo žnoro na prsih. sčže: sizi: škrin. sir. 31 16 ne sezi ta prvi z’ tvojo roko. 31 17 ne sezi z’ nim vred v skledo. 31 21 kadar med nih veliku sediš, ne sezi z’ tvojo roko poprej kakor drugi, jap 1 timot. 6 12 sezi po večnim živlehi. ravn. 1 85 vrže (palico) in kača je bila. Mojzes pa zbeži pred ho. Bog reče: sizi in primi jo. 1 37 per bogu mi persiži, de mojga sinh ne boš ženil per Kanankah. 1 42 Jakob pravi: persiži mi. Ezav perseže. sede: sidi: škrin. prip. 16 16 posedi modrost, sir. 11 9 ne vsedi se k sodbi z’ grešniki vred — sedite: jap prid. 2 158 pridite, vy požegnani mojga očeta, posedite to krajlestvu. trčse: tresite: ravn. 2 188 prah od nog otresite, ber. 1 sneg otre¬ site tudi z klobukov. krside: kradi: ravn. 2 242 ne kradi. pade (izvorno: pade): padi: rog. 2 204 kir jest tebe ne morem zapopdsti, tedaj ti mene popadi, traun. 34 2 popadi orožje inu brambo inu vstani k’ moji pomoči, rog. 2 218 kristijani lubeznivi, na upadi vam vaše sreč. ravn. 1 158 nikomur ne vpadi sreč nad tim filiščanom. — padimo: traun. 94 6 molimo inu pddimo doli. 10 M. VApAVEC, -— padite: traun. 70 ll hitite za him inu popadite, škrih. sir. 33 19 vy napr§j postavleni zbirališov, z vušesmi zapopddite. pdse: pasi: škrih. sir. 29 33, z tem kar pred rokami imaš, druge pasi. — pasite: jap. 1 petr. 5 ž pasite čedo božjo. r&ste: rasite: jap. 2 petr. 3 18 rasite pak v’ gnadi in v’ spo¬ znani gospoda našiga. ide: idi: preš. 9 k oknu pridi, pojdi: rog. 2 658 pojdi, pojdi tedaj, o grešnik h temu Jordanu, škrih. prip. 4 29 pojdi inu zupet pridi. sir. 32 2 pojdi na svoje mestu, itd. — pojdi: preš. 189 de bodo znani bdzji jim obeti, jih oznanvat pojdi v slovenske mesta. — pojmo: ravn. 1 145 pojmo , po škrino zaveze pošlimo. 2 26 le brž, zdaj kmalo pojmo v Betlehem. 2 58 pojmo pod pertlično streho treh tolkih svetnikov. — pojdite: škrih. vis. pes. 3 n pojdite vun, ve sionske hčere. ravn. ber. 47 pojdite doli v Egipt. — pbjte: rog. 2 5 2 pojte samy u se. ravn. 1 65 vi drugi pa pbjte domu. 1 188 vi pa pbjte v miru nazaj v mesto. 1 287 pbjte stran iz tega kraja. 1 296 vun pbjte. 1 315 kolkor vas je negoviga polka, stavit v Je¬ ruzalem pbjte gospodov tempel. 2 115 pbjte in moža poglejte, preš. 93 vsi pbjte rakam žvižgat. — Pojdiva: škrih. vis. pes. 7 11 pridi, moj lubi, pojdiva vini na pole. — pojva pojva: ravn. 1 15 pojva po polu en malo. 1 172 sulico vzami in kupo pa pojva. ime (hme jame, eme me jme): imi: ravn. 1 85 sdzi in primi jo. — Arni: škrih. prip. 20 16 za vunajhe vzami od nega zastavo, traun. 118 39 vzami od mene proč zasramovane, škrih. sir. 19 16 ne verjdmi slehrni besedi (pisano -ami vala citati -nmn: vzami ver¬ jemi = vznmn vrjnmi,). — brni: rog. 2 633 za tu muje reunu inu miniitu žiuldjne vzemi gori tu kar meni časa naprčj stoji. ravn. ber. 29 vse seboj vzemi iz tiga mesta. — mi: ravn. 1 32 otml živlene, ne ozdraj se. 1 50 otrni me zdaj od roke mojiga brata. 1 307 otmi nas nezdušnikam iz rok. na prijedlogu naglas: ravn. 1 138 sem le pojdi in z nami zdjmi in pombči.— amimo: rog. 1 492 uzamymo ta s. o flor. ravn. 2 38 z’ hvaležnostjo vzamimo spoznane ki nam ga da bog 1 217 ob kratkim povzamimo ves modrostni vuk. 2 139 še enkrat povzamimo Jezusove vse te lepe navuke. — amimo: rog. 2 496 pojmo, uzamimo iz Anno inu Joahimam Marijo. — emimo: ravn 2 304 še enkrat vse jih čudeže Jezusove povzemimo. — imite: ravn. 1 224 primite se Bala. 2 157 lubi vi! primite se tega lepiga Jezusoviga izreka. 2 160 le dobrost lubite in le primite se je. — imite: jap. prid. 1 202 le ta je, tega primite. — j mite: rog. 2 430 prejmi/te tu cartanu s. r. tebi, ravn. 1 333 prejmite te navuke PfilNOS K NAGLASU U (NOVO)-SLOVKNSKOM JEZIKU. ] 1 kakor srebra velik zaklad. 2 103 nalite vrče, zajmite, starašinu ne¬ site. — amite: rog. 2 487 vzatmjte tu ner bulši od frulita inu sadu te zemle. kuga 133 vzamite eno štupo iz jalape. 172 vzamite mlado hrastovo skorjo, jap. prid. 2 177 vzamite za dobru vse kar vam bog pošle. ravn. 1 35 otroci! vzamite svoje zaupane k nemu. 1 67 še tolko denarjev seboj vzamite in denarje ki ste jih per vrhu vreč našli tudi vzamite. (još 1 107 lil 113 123, 2 196 266, ber. 2 4 47 77) — amita: ravn. 1 141 vzamita potlej kolkor se vama polubi. — jamite: jap. prid. 1 166 verjamite meni. kuga 25 verjamite , de paše te nar bolši arcnije vaši živini dado. 122 ne verjamite de vaša živina še le ta čas zboly, kadar jo vže blizu smrti vidite. 162 nikar ne verjamite de bo bolezan majn huda, kadar so vaše ovce slabe. — emite: jap. prid. 2 163 če vy meni tega ne verja¬ mete, verjemite vsaj našimu izveličarju. kuga 92 verjemite le de glen regira. 10 lete bukve . . . vzemite jih z častjo. — brnite: rog. 2 312 tega spot in škodo si k’ srcu uzimyte. 522 uzimyte si k enimu eksemplu. kuga 190 vzamite try lote črne sabotilije. jap. prid. 1 121 taku vzhmite vy vsaku jutru vaše misli vkupej. 2 232 ob ja¬ mite uniga vašiga sovražniga. 2 307 objdmtte ta sveti križ. b6de: b6di: škrin. sir. 1 37 ne bodi pred ludmy hindvec. 3 24 ne bodi preveč radovejdčn. 7 39 ne bodi len, itd. ravn ber. 11 tedaj je hčtel bog de bodi svitldba. preš. 21 nezvčsta, bodi zdrava! 31 bodi meni zvesta. 186 po celi zemli vsim ludem mir bodi! levst. žup. 1 rad poslušaj modre iskušene svčte, dohodi jih od koder koli — bodimo: jap. prid. 1 329 zakolite enu tele in bodimo dobre vole. ravn. 1 li 9 tičkam na gnčzdu čč bog de bčdimo mili in vsmileni. ber. 13 in je hotel de bodimo sveti. preš. 159 ne bodemo šalobarde! — bodimo: ravn. ber. 124 bodimo zmčrni v’ ži- veži. — bodite: jap. prid. 2 27 bodite apostelni t§ resnice. — Pamti: bodite: kuga 10 vzemite jih z’ častjo inu bodite nemu hvaležni kolne (uz kolne); kotni: škrin. predg. 10 20 bogatina ne kotni. škrb. 1 156 nikar ne kovni. — kolnite: jap. rim. 12 14 žegnajte te kateri vas pregaiiajo, žegnajte inu ne kolnite jih. molze: molzite: kuga 159 nikar vaše ovce do mrtviga ne molzite , tolče: tolcite: kuga 172 vzamite mlado hrastovo skorjo, posušite jo inu stolcite k' eni štupi. 200 stolcite jo dobro. 207 stolcite živiga apna en funt. vrže: vrzimo: jap. rim. 13 12 ,vbrztmo' od sebe dela te tamme. jap. prid. 1 238 ,verzimo‘ še en pogled na to mrtvu truplu, ravn. 12 M. VA^AVEC, 1 53 i ber. 39 ubimo ga in vrzimo kam v’jamo. — vrzite: jap. jak. 1 21 ,verzite‘ od sebe vso nečistost, jap. prid. 1 23 vrzite še enkrat vaše očy na une srečne trume. 2 64 vrzite vaše očy na Jezusa. 2 283 vrzite se z’ vsim zavupanam v negovu naročje, kuga 5 vrzite vaše očy na kmeta kat§ri v nogradi dela. rav. 1 54 nikar ga ne vbijajte . . . raji ga že vrzite v ta vodntik le v pušavi. 1 229 do} jo vrzite. 1 237 primite me in vrzite me v morje. ber. 109 vrzite me v morje. jap. prid. 2 316 zavrzite z’ grozo vse kar se evangelski besedi zupčr stavi. može: mozi: ravn. 1 269 pomozi vsakimu kolikor vtrpiš 1 315 vsim pa kar je še vjemcov in hočejo na pot iti, povsot se jim z zlatenino in srebrnino in živino perpomozi. — mozimo: rav. 1 320 če gosposka veltiva kar prid občji zadene, radi in z veselam po- mozimo, 2 293 k opčjim ali sostiskim stavam in napravkam radi perpomdzimo. II. Naglas u glagolu s prezensnim nastavkom je. 1. Pred je ima samoglasno. Mjesto -ji dolazi gotovo samo j; prema tomu dolazi naglas na slogu pred j, i to isti koji je u prezensu do osnova na -i, koje imaju samo otisnuti naglas. — Osnove na -i u govoru gube cijelo ji, to je od -iji biva stegom samo i: bi bimo bite biva bita rnj. bij bijmo, pa tako i u knizi dolazi. U nekim se osnovama na -i skračuje to i te slabi na poluglasno: ubt uz ubi, vmfi se uz vrni se. Isto biva kasto s -ej: grb uz grej, a u plur. grimo grite, griva grita, ali ne u knizi. — Osnove koje imaju u infinitivu ja ispred nastavka ti prave kadkad imperativ prema glagolima s prezensnim nastavkom a: lajaj lajajte uz laj lajte; smtijaj se uz smej se; s trti j aj mj. struj. — Osnove od više nego od dva sloga drže u imperativu naglas prezensa: kraluje preš. kralujem dakle impe¬ rativ: kraluj kralujte; varuje preš. vtirujem, dakle imperat.: varuj varujmo varujte varujva vtirajta; prevzetuje preš. prevzetujem, dakle imp. prevzetuj prevzetujte. grejem: grej grejmo grejte grejva grejta; smčjem se: smtij smejmo smčjte smčjva smčjta se; ščtijem: ščuj ščtijmo ščujte ščujva ščujta; pijem: pij pijmo pijte pijva pijta; včrujem: vtiraj vtirajmo vtirajte vtirajva vtirajta; moledujem: moledujmo moledujte moledujva moledujta. PKIN0S K NAGLASU U (nOVO)-SLOVENSKOM JEZIKU. 13 Nenaglašeno -uj slabi u nekim krajevima na i.j, od čega biva jasno i, koje na kraju i otpada: varujem: v Ari (obar’) varimo varite variva varita; veruje : veri veri te. Najobičnije osnove od dva sloga jesu: baje: baj bajmo bajte bajva bajta; čaje: čaj čaj te; daje: daj dajte i dajite dajajte; laje: laj lajte i lajaj lajajte; maje: maj maj te i majite; taje: taj tajte i tajaj; deje: dej dejte vardej vardejte, ali nadejej nadejte se, u govoru: riadjej; greje: grej i g ril grejte i grite; seje: sej sejte; speje: spej i spi,: pri s pil; šteje: št8j i štf štejte i štite; poje: poj pojte; bije: bij bijte (bi bite); brije: brij; -lije: počij; dlje: dij; gnije: gnij; klije: klij; krije: krij; Uje : lij; mi j e: mij; pije: pij ; rije: rij ; sije: šij; vije: vij ; vpije: vpij i vpil; zije: žij; -uje: obuj obujte; bluje : bluj blujte; čuje: čtij; duje: d u j; Huje: klu j; klije : kuj; pluje: pluj; ruje: ruj; snuje: snuj; struje: struj i strujaj; suje: suj: ščiije: ščuj; truje: trdj. Osnove od više nego od dva sloga: ume j e i ume: umej i umi umejte i umite; razumi; imeje: imej imejmo imejte imejva imejta, i imi> = imej. ■— Arno idu osnove na uje s inf. nastavkom ova: gospoduje: gospoduj gospodujte; verujem: veruj vdrujte, koleduje: koleduj koledujte; spoštuje: spo¬ štuj spoštujte. Primjeri iz knige: bije: bij: ravn. 1 135 lej, ti so tisti ludjd ktire zaničuješ! Idi in bi se z’ nimi. — bijmo: ravn. 1 53 vite vite, sanic pride! vbimo ga in vrzimo kam v jamo. čije: cijte: ravn. 1 27 zagleda tri rnožd priti. Vstane, jim na¬ proti teče in reče: počite si enmalo. ber. 37 počite si malo tukej. čtije: cuj: škrin. sir. 1 38 čuj čez ne, de ki ne padeš, 12 n ako lih ponižan perklonen hodi, vender cuj inu se pred nim vAruj. greje: grejta: jap. jak. 2 16 pojdita v myri, ogrejta in na¬ sitita se. krije: krij: škrin. sir. 37 7 tvoje naprejvzetje 'perkrg pred temi kateri so tebi nevošlivi. ravn. 1 220 idi od tod in per potoku se perkri. rog. 2 72 vstani gori, reskrg tvoje pogrejhe. dalm. dan. 12 ti pak, Daniel, skry le te besede, ravn. 1 181 skri svoje obličje pred mojimi grehi. lije: lij: dalm. sir. 36 izltj srd vim. skrin. sir. 36 8 izly tvojo jezo. škrin. pok. 1 14 uly v moje srce potrepežlivost. — lijmo: ravn. 1 80 lubi otroci! tudi mi pretimo kako solzo per Jožefovi trugi. — lijte: ravn. 2 103 rekel je stežetam Jezus: nalite vrče 14 M. VApAVEC, z vodo. kuga 172 potle ravnu toliku kamnate ali tržaške solv vmes zmešajte, perlite vode, naredite iz tega enu gostu tastu. 134 vlyte him le to pijačo mlačno noter. mije: mij: ravn. 2 147 ti pa, kadar se postiš, mdži brado in obraz si v mi. — mijte: kuga 190 če se nič ne bolša, potle znate te nečedne kraje na koži ene dvakrat na dan z budim lugam. pije: pij: dalm. 1 tim. ot. 5 ne py več vode, temuč py enu malu vina. kast. cil. 177 pred nym py inu jei. jap. 1 tim. 5 23 nikar še vode ne py , ampak py enu malu vina. dalm. luk. 12 imej vže pokoj, jej, py inu bodi dobre vole. ravn. 1 138 če si žejna, pojdi in pa pi. 2 262 torej počivaj, jej, pi in postrezi si. — kast cil. 34 popy le to grenko arcnio de ozdraviš. — pijte: dalm. mat. 26 pyte iz tiga vsi. škriii. vis. pes. 5 l pyte, moji prijatli. poje: poj: nar. pes. poj poj, tiček moj. Kak bom pel, ki sem se vj§l? — pojte: jap. efez. 5 19 pojte inu prepevajte gospodu v vaših srcih, traun. 95 l pojte gospodu eno novo pejsein, pojte gospodu vse ludstva te zemle, pdjte, gospodu. 97 4 vukajte bogu vse dčžele, pojte, poskakujte od vesela inu pojte nemu hvalo. ruje: ruj: škriii. pok. 1 70 izruj iz mojiga srca vse korenine, kat§re so moji navadni grehi v mojim srci zapustili seje: sej: škrin. prid. 11 6 sej tvoje seme zjutraj, šteje: šti: kast. 37 šty prah v sonci . . . vse le tu prešty (šty = šti od štej, kao zlodi od zlodej), štej: ravn. 1 191 jezar srebr¬ nikov mi naštej škrin. sir. 42 7 kar vun dajčš, preštej inu pre- vagaj. vpije: vpij: jap. galat. 4 27 zavpy ti, katera ne rodyš. škrin. pok. 1 95 zavpi z velikim glasam. — vpijte: dalm. jer. 4 glasno vpijte v Jeruzalemu. imeje: imej: ravn. ber. 65 ne imej ptujih bogov zraven mene. imej: levst. žup. 76 nad dvč libri strčlnega prahu ali smodnika ni sam trgovec ne imej nobeden v svojej zalogi. — imejmo: ravn. ber. 19 Noetovo djane imejmo v zglčd, kako de med hudobnimi ludmi živimo. — imejte: ravn. ber. 42 boga imejte vedno pred očmi. umeje: umejte: ravn. 2 49 oh lubi otroci! umejte saj tolko dobroto. bojuje: bojuj: škrin. sir. 4 33 bojuj se za resnico do smrti, dihuje: diliuj : škrin. pok. 1 6 čez tvoje grehe zdihuj. držuje: drzuj : škrin. pok. 1 14 ne tepi me po tvoji moči, ampak perdržuj tvojo roke po moji slabdsti. PR1N0S K NAGLASU U (nOVo)-SLOVBNSKOM JEZIKU. 15 dviguje: dviguj: škriri. prip. 23 5 ne vzdiguj tvoje očy k bo¬ gastvu. — dvigujte: traun. 74 6 ne 'povzdigujte vašo moč taku visoku. glasuje: glasujte: traun. 31 li bodite prav veseli inu razglasujte vaše veseje 65 8 razglasujte negovo hvalo. gleduje: gleduj: škrin. prip. 27 23 skrbnu spoznaj stan tvoje živine inu ogleduj tvoje cede. levst. žup. 45 župan pogleduj tudi, kakšne so znotraj hiše. gospoduje: gospoduj: traun. 109 2 gospoduj v sredi med tvojimi sovražniki, preš. 186 ti gospoduj čez vero, misli, delo. -guje (opako mjesto gible): -guj: škrin. sir. 7 25 imaš synove? podvuči jih in perpoguj nih vrat v mladosti. 30 12 perpoguj hegov vrat v mladosti, traun. 68 24 nih harbet vednu perpoguj. — gujte: rog. 2 123 prpogujte se ne s imenu. huduje: huduj: škrin. sir. 8 19 ne huduj se z jeznim, imenuje: imenuj: škrin. prip. 7 4 razviimnost imenuj tvojo pri- j&telco. kazuje: kazuj: škrin. sir. 32 6 ne skazuj tvojo modrost kadar ny čas za to. — kazuj mo: ravn. ber. 188 tudi mi z’ tem skaziijmo svojo domovinsko Jubezen de za no molimo. kraluje: /crajuj: traun 64 5 hodi sreenu in krajluj. kupuje: kupuj: levst. žup. 48 kupuj in prodavaj se povsod po novej mčri. lazuje i lazuje: lazuj: škrin. prip. 24 15 nikar ne zaldzuj inu ne jiši hudobije v pravičniga hiši. — lazujmo: škrin. prip. 1 ll pojdi z nami, zalazujmo kry. mašuje: mašujte: rog. 2 433 tu imate krajcerje, pojte, mašujte za uboge dtiše u’ vicah. menuje: menoj: dalm. dan. 5 tvojga obraza taku ne preminuj (u dalm. e (= b) slabi na i pred naglašenim slogom). mišjuje: mišliij : škrin. sir. 3 22 ne premišluj, kar tvojo moč preseže. 3 24 ne premišluj veliku nepotrebne rečy. 6 37 premišluj božje zapovedi. 8 9 ne zavrzi govorjčne starih modrih, ampak pre¬ mišluj nih pogovore. muduje: mudujte: ravn. 2 202 torej še tolčkiniga dobriga ne zamudujte. ničtije: ničuj: škrin. sir. 3 15 ne zaničuj ga. 7 20 ne zaničuj nar lubšiga brata za volo zlatd,. 8 6 ne zaničuj človeka kateri greh zapusty. 8 7 ne zaničuj človeka v negovi starosti. 10 26 nikdr ne zaničuj vbogiga inu pravičniga človeka, traun. 54 ■> o, bog, ne 16 M. VATOVEC. zaničuj moje prošne. ravn: ber. 196 kdor težko dela, ga ne za¬ ničuj — ničujmo: rog. 2 421 ne zaničujmo druge. ofruje: ofruj: škrin. sir. 14 11 ofruj bogu spodobne dary. — ofrujte: rog. 2 95 ofrujte vašimu bogu. peluje : peluj: škrin. prip. 24 28 ne zapeluj nobeniga z tvojimi žnabli. pihuje: pilili j: škrin. sir. 8 18 ne razpihuj s tvojim svarjeriam žerjavico grešnikov. pravičuje: pravičuj: škrin. sir. 14 16 dajaj inu prejemaj inu opravičuj tvojo dušo. pričuje: pričuj: škrin. prip. 24 23 ne pričuj brez potrebe zuper tvojiga bližniga. skakuje: skakuj: traun. 96 1 zemla, poskakuj od vesela. — ska¬ kajte ; traun. 97 14 poskakujte od vesela. smehuje: smehuj: škrin. sir. 7 12 ne zasmehuj človeka kadar je v srci ž&lostčn. sramuje: sramuj: škrin. sir. 4 24 nikar se ne sramuj resnico govoriti. — sramujte: škrin. sir. 41 19 sramujte se za to kar bom z mojim jezikam povedal. 51 37 ne sramujte se nega hvaliti, pok. 1 18 sramujte se vy moj’ sovražniki, al sramujte se taku, da od vaših hudobnih misčl odstopite. stopuje: stopujte: ravn. 1 117 le gospod bogu nikar ne vstopajte! svečuje: svečuj: škrin. sir. 35 ll karkoli daš, daj z veselim obrazam inu posvečaj z razveselenam tvoje desetine. svetuje: svetuj: škrin. sir. 8 20 nikar se z norci ne posvetuj. 9 21 posvetuj se z modrimi inu zastopnimi. 37 7 nikar se s tem ne posvetuj kateri te zalazuje. 37 12 posvetuj se za svetost z ne- svetim človekam. tvrduje: tvrduj: škrin. pok. 1 127 potrduj mojo majhno srčnost. varuje: varuj: škrin. sir. 4 28 moj syn! varuj se hildiga. 7 26 imaš hčere? varuj nih život. 9 21 varuj se po vsi tvoji moči pred tvojim bližnim. 12 11 čuj inu se pred him varuj. 28 30 varuj se de ki tebi jezik ne spodlety. traun. 33 15 varuj se hudiga. preš. 7 fante zbdraš si prevzetna, se šopiriš, ker si zala, Varij vdrij de priletna samka se ne boš jokala. 99 bog tega vdrij. ravn. 2 236 če jim, kar bog obvdri, že več niste enaki, enaki jim biti se perza- denite. preš. 106 mladost! po tvoji tčmni zarji sred bridko zdi- liuje: bog te obvdrji! 14 bog te obari. — varujmo: ravn. ber. 206 nam je zdravje dal, de ga skrbno vdrimo in ohranimo. — varujte: škriii. sir. 17 ll varujte se pred vso krivico. PRINOS K NAGLASU U (N0VO)-SLOVENSKOM JEZIKU. 1 7 veruje: verujte: škriri. sir. 2 8 kateri se gospoda bojte, verujte hemu. vezuje: vezilj: škrih. prip. 6 21 moj syn ! ohrani zapovčdi tvo- jiga očeta inu ne zapusti postavo tvoje matere, navezuj jih vednu na tvoje srce. vikšuje: vikšuj: skrih. sir. 10 29 nikar se ne povikšuj, kadar imaš svoje delu opravlati. 21 4 na dan tvoje časty se ne povikšuj. — vikšujmo: traun. 33 4 poviksujmo vkupej liegovu ime. — viksujte: škrih. sir. 43 23 hvalite gospoda inu povikMjte nega kar nar več premorete, traun. 98 5 povikšujte gospoda našiga boga. vojskuje: vojskuj: traun. 34 i gospod! vojskuj se s timi kateri se čez mene vojskujejo. vračuje: vracujmo: ravn. 2 90 zlegi po natori niso zastoh: Judi hočejo pobolšati kakor na svetu vse, in v to jih tudi mi obracujmo. znahuje: znanuj: preš. 5 strune! milo se glasite, milo, pesmica, žaluj, srca bolečine skrite trdosrčni oznanuj. — znanujte: traun. 9 12 oznanujte ludstvam negove dela. žaluje: žaluj: škrih. sir. 8 17 de se pak ne bo čez tebe hudu govorilu, žaluj en dan britku čez nega. preš. 5 milo, pesmica, žaluj. žegnuje: žegnujte: škrih. sir. 39 17 žegnujte gospoda v hegovih delih. 2. Pred je ima suglasno, ko j e se s j slijeva u j e d a n glas. Osnove su večinom od dva sloga. Od jednoga je sloga šle (slati), ali dolazi gotovo samo složena s prijedlogom po: pošle. Od više nego od dva sloga su osnove gradene od supstantiva s nastavkom ot et tt: boboče trepeče cepeče od bobot trepet cBpBt. Otegnuti naglas imaju rado verba durativa i perfektiva od hih, u opoe ona koja imaju i u prezensu otegnuti naglas: briše: briši, pobriši, češe: češi; a otisnuti naglas imaju iterativa: nameče (nametati): nameči (a nameči od nameče inf. nametati ili nametati). U plur. imaju durativa i perfektiva od hih bar u gorenštini naglas na na¬ stavku i: češimo češite češiva češita; mečimo mečite mečiva mečita pa tako i namečimo namečite namečiva namečita. Tako naročito osnove s vokalom e i o; a iterativa drže svoj akcenat koji imaju u prezensu kroz i kroz: namečimo namečite namečiva namečita od nametati. 18 M. VApAVEC, Najobičnije su osnove: češe česati: češi češite; jemle jemati: jeniji jemjite; kleph klepati; klbpji kleplite; meče mbtati: mbči mečite; mete mldti: meji mejite; pele pelati: pčli pejite; serje srati: sčrji serjite; stele stlati: steli stejite ; blebeče blebetati: blebeči blebečite, običnije blebetaj ; klepeče klepetati: klepbči klepečite; k6\e klati: koli kolite; kople kbpati: kopji koplite; orje orati: br ji orjlte; pole plati: pbji pojite; pdrje prati i porjati: por j i porjite; zoble zobati: zbbji zobjite; klopoče klopotati: klopoči klopočite; ropoče ropotati: ropbči i ropoči ropo¬ tati : ropbči i ropoči ropočite i ropočite; divje devati: dčvji devjite; drentle dremati: dremji dremjite: reže rezati: reži režite; veže ve¬ zati : veži vežite i vežite; hrdmle hramati: bramji liram lito; Icdže kdzati: kaži kažite; paše pasati: paši pašite; gible gibati: gibji gibjite; rible ribati: ribji ribjite; tiple tipati: tipji tipjite; triple tripati: tripji tripjite; ščipje ščipati: ščipji ščipjite; škriple škripati: škripji škripjite; diše dihati: diši dišite; piše pihati: piši pišite; više vihati: viši višite i višite: briše brisati: briši brišite; piše pisati: piše pišite i pišite; riše risati: riši rišite; išče ishati: išč iščite i iščite; stišče stiskati: stišči stiščite; vrišče vriskati: vrišč vriščite; liže lizati: liži ližite; bziče bzikati: bziči bzičite; psice psikati: psici psičite; tiče tikati: tiči tičite (ti kazati govoriti komu); viče vikati — vi govoriti komu: vici vičite; veče vekati: veči ve- cite ; pilče pukati: puči pučite ; puše piihati: puši pušite ; suče sli¬ kati: suči sučite; joče jokati: joči jočite; stoče stokati: stoči sto- čite; gloje glodati: gloj glojte i glojite; laže legati: laži lažite; bliskdče blisketdti: bliskači bliskdčite ; šepače šepetati: šepači še pa¬ či te ; žbgače žegr.tati: žfegači žegiičite; Žane žeti: Žani ženi žni žnite: šle slati: pbšji pošjite; objemle i obimle objemati: objemji objemjite ili obimji obimjite; zakleple zaklepati: zaklepji zaklepjite; Idmle lamati: lamji lamjite; porniče pomikati: porniči pomičite; na¬ meče nametati: nameči namečite; vsipje vsipati: vsipji vsipjite; vtiče vtikati: vtiči vtičite; vtdple vtapati: vtapji vtapjite. Primjeri iz knige: briše: briši: ravn. 1 U3 odpusti jim ta greh! če ne, mene raji izbriši zmed živih. išče: išči: traun. 33 15 yši myr. 58 5 obgši vse ludstva. škrih. sir. 37 20 preden kaj sturiš, poprej k timu trden svet pojiši; — iščimo: rog. 2 639 bodi si kar koli hoče za ena nadluga, od katere mi želimo rešeni biti, skuzi Marijo divico ta isto zadobiti i širno (84 isčymo), jap. prid. 2 48 gšimo eno arcnijo za enu taku gmajn inu PRIN0S K NAGLASU U (NOVO)-SLOVENSKOM JEZIKU. 19 škodlivo bolezčn. ravn. 2 193 hvale vredne dela delajmo pa člo¬ veške hvale ne jišimo. — iščite: traun. 68 33 yšite boga. 104 4 yšite gospoda inu bodite močni, yšite vednu negovu obličje. — iščite: jap. prid. 1 97 yšite tedaj vaš trošt v Jezusu, ravn. 2 158 235 narprej jišUe božje kralestvo. 2 210 jišite in našli bote 1 55 prejištte sej svoje sred. Pamti: išite: kuga 149 ovne inu ovce za pleme od takih rodovin, katere zdrave inu močne jagneta imajo, išiU, kupite inu več štimajte kakor zlato jemle: jem]i: ravn, l 108 če po poti gredč tičje gnčzdo na dre¬ vesu ali na tleh najdeš in starko sedeti na jajcih ali mladiče letečati, ne jhnli z jajci ali mladičmi vred starke. — jemlimo: jap. efez. 4 15 sturimo pak resnico v lubezni inu jemlimo gori v vseh rečeh. — jemlite: jap. rim. 12 13 radi pod streho jemlite. 1 tesal. 5 14 jemlite gori te bolne. ravn. 2 75 ne jemlite kar vam ni po- stavleniga. 2 187 palico, nič drugiga ne jemlite seboj. ber. 1 ne jemlite je nikoli več v šdlo kakor je za vsako učene potrebujete 6 ne jemlite nikomur nič. kaže: kaži: ravn ber. 193 kar si to kaži. traun. 93 1 o bog katerima mašbvane sliši, izkaži se. rog. 2 422 na rčce le samd z besedo, temuč pokaži u’ tem djajnu. škriii. sir. 18 2t ob časi bolezni pokdži tvoje zadržane, traun. 24 4 gospod, pokaži meni tvoje poti. 44 5 pokdži se v tvoji lejpoti. 79 8 o bog teh vojska, preobrni nas inu pokdži tvoje obličje, preš. 9 k 6knu pridi, drug ne vidi ko nebdške zvezdice, s e perkdži, al’ sovraži me sreč, povčj, al ne? škrin. sir. 4 9 skazi se perludniga vbogih zbirališu. traun. 67 29 skazi , o bog, tvojo moč. — kažimo: rog. 2 164 iz nd dopr našajmo, delajmo, kažimo tu kar delala, doprnašala inu kazala je ta s. divica. ravn. ber. 184 tudi s tim tedej skazimo domovinsko lubezen de radi in radovolno vse storimb kar srččo domovine po¬ viša (rog. 2 394 izkažymo). — kažimo: ravn. 2 191 kakor je on z delmi, de je Kristus, pokazal, pokažimo tudi mi de smo kristi- jani. — kažite: rog. 2 139 kažyte lubčzan (585 izkažyte). — kažite: ravn. 2 283 pojte in duhovnam se izkažite, škrb. 1 399 pokažite mi v vsih ječah le enga samiga kristijana, ktir bi za volo enga drugiga pregrešena v ječo zaprt bil, kakor zato k’se h kat. viri spoznd. kliče: klici: ravn. 2 269 pokliči delavce in jih plačaj. — kli¬ čimo : rog. 2 73 tu pak de se ložaj zgddy, pokličimo h pomuči to damišno veliko pomdčnyco teh grejšnikov. — kličite: ravn. 1 84 20 M. VApAVEC, kje je? kaj ste ga pustile? pokličite ga de zajme z nami. 2 187 na hoji pokoro oznanujte in bližo okličite božjiga kralestva. k6}e: koli: ravn. 1 68 Jožef zapovč svojimu hišniku: koli in gosti napravi. — kolite: ravn. 2 253 po pitano tele idite in kolite ga. ravn. 1 206 meč mi prnesite; mu ga prnesč. Reče: na dvoje razkolite živiga otroka, kuga 192 zakolite ali predajte jih. jap. prid. 1 43 perpelite enu pitanu tele inu ga zakolite. 329 zakolite enu tele inu bodimo dobre vole. kople: koplimo : rog. 2 24 u’ tem vinogradu more kaj skritiga biti, pojmo, prekoplymo ga. — koplite: rog. 143 pojte tjakaj, koplyte to zemlo. kuga 27 skoplite Šterne .... skoplite grabne v mokrih in nizkih krajih. maže: maži: ravn. 2 147 ti pa kadar se postiš maži glavo, meče: meči: škriri. sir. 8 6 ne zaničuj človeka kateri greli za- pusty, tudi nemu nikar naprej ne meči. paše: pasi: preš. 47 meč opaši, Ojstrovrhar. traun. 44 2 ti nar močnejši! perpdši tvoj meč na tvojo stran. preš. 62 podpdši , vrzi ročnama na vranca zad se, lubica! — pasite: ravn. 1 369 po koncu! meče opašite, mene glejte! pčle: peli: traun. 118 35 peli me po stčzi tvojih zapovčd. ravn. 1 34 pomagaj mU na noge in za roke ga pUi. 1 108 če se vidiš komu goved ali ovco zgubiti, ne odvračaj oči, nazaj mu jo peli. 1 113 idi le in peli ludstvo kamor sim ti rekel. 1 130 na studenec jih peli. škrin. sir. 32 16 izpeli tvoje misli vendčr brez gr§ha. ravn. 1 31 kje sta moža ki nočitk per tebi? vim ju perpeli. 1 78 sem mi jih perpeli. — pe]imo: rog. 2 633 naprčj enu bolši žjulejne pelymo. — pelite : jap. prid. 1 202 let& je, tega primite inu ga pelite varnu. ravn. 1 67 vzemite brata in pelite ga k možu. preš. 47 bkšetovo izpelite sestro, ako kej vejate, ravn. 1 71 perpelite ga. 1 73 hitro hodite, nazaj pridite in očeta mojga seboj perpelite. 1 153 preskrbite mi koga de pridno brenka, perpelite mi ga. piše: piši: preš. 102 sonetov in zdravilc ne piši. 97 moj zlati uk poslušaj in zastopi, zapiši trdno ga v možgane svoje! — pišite: ravn. ber. 6 berite, pišite, rajtajte. reže: režite: dalm. jer. 4 obrežite se v gospudu. ravn. ber. 1 n oh tč porežite. včže: veži: škrin. prip. 7 2 drži mojo postavo kakor zrklu tvo- jiga očesa, naveži no na svoje prste. prip. 3 3 vsmilene inu res¬ nica nimajo tebe zapustiti: obveži jih okoli tvojiga vratu. —- vežite: PRINOS K NAGLASU U (NOVO)-SLOVENSKOM JEZIKU. 21 ravn. 2 199 odberite plevel in ga v snbpe povežite. 2 274 zvežite mu roke in noge. — vežite: ravn’ 2 299 razvežite ga de pojde. šle: pošle: pdšli: ravn. I 155 sinu mi posli Davida. 1 163 le brš posli po n. 1 172 na! tukaj je sulica in kupa! koga svojih pdšli po ho. 2 279 sej na dom mojiga očeta ga pdšli. preš. 145 jim iz oči ti pošli zdrke mile. — pošlimo: rog. 2 639 no kakor našo na- mejstnjeo h bugu pošlimo. ravn. 1 145 pbjmo, po skriho zaveze pošlimo. — pošlite: ravn. 1 155 ktiriga pošlite zmed sebe de ga perpeld. 1 167 z menoj pošlite mladenča. Žane: žahite: ravn. 1 107 kadar žanete, n e požanite do čistiga. III. Naglas u glagola s nastavkom ne u prezensu. U singularu ima najčešče naglas na slogu pred ni i to otegnuti ili ': stani migni dbni tbni. U gorenštini dolazi i otisnuti kratki naglas na imperativnom nastavku u onim osnovama u kojim ima u korijenu izprvično poluglasno: dahni čitaj duhnt. uz dahni, i gdje je poluglasno tik pred ni ispalo: nagni ogni mj. nagubni ngubni. Ali tuj može preči naglas i na prijedlog: nhgni bgni pri- pbgni. Tako još vrni obrni, ogrni uz vrni gfni. U pluralu i dualu dolazi otisnuti naglas na nastavku i tamo gdje ima u prezensu otegnuti naglas, dakle navlastito u osnovama u kojim ima u korijenu poluglasno ili vokal o ili e (ne = a e); rado i gdje ima a u korijenu. Inače ostaje naglas na slogu na kojem je u singularu, osobito ako je u prezensu otisnuti naglas; ali i tuj se naglašuje kašto nastavak. klekne: klčkni kleknimo kleknite klekniva kleknita. trdne: trbni trenimo trenite treniva trenita, tdne: tbni tonimo tonite toniva tonita. molkne: umolkni umolknimo umolknite umolkniva umolknita, brcne: brcni brcnimo brcnite brcniva brcnita, pahne: pahni i puhni puhnimo puhnite puhniva puhnita, ghne gne: gdni guni gnnimo gunite guniva gunita; ndgni i nagni nagnite; bgni i ogni ognite; pripbgui pripognite; zgani i zguni zgunite. Primjeri iz knige: dčne: deni i deni: ravn. 1 69 deni na vrh vreče vsakimu svoje dnarje na ho. 1 181 deni Vrijata na sprddni konec bbja. ber. 49 dšni pa na vrh žita vsakimu hegove denarje. 08 dfoii roko pod sukho. preš. 99 k tem deni konce ača išče ulia. škrin. sir. 30 13 vuči tvojiga sina inu perzadeni si v nega podvučeni. sir. 22 M. VApAVEC, 8 22 ne razodeni vsakimu človeku tvoje srce. ravn. 2 166 vstani, postelo zadani in domti idi. preš. 99 razodeni , al’ s;lj se bode tih poslužit smelo. — denimo: ravn. 2 87 v srce na stran jo (božjo besedo) denimo, preš. 100 bukev naše krajnšne spakedrane peštčico denimo na ogmšče. levst. žup. 122 za živinče težko 200 kilogramov denimo kupa 80 gold. ravn. 2 284 saj sebe perdenimo k timu šte- vilicu! 2 299 torej le še nektire besede iz Jezusovih v ust perdenimo. 1 42 zvesto v tisto si perzadenimo obrniti te nagibe. — denite: kuga 27 denite koritu zraven. 74 kakor hitro živina začne per dobri klaji kumrna ratuvati, taku jo le hitru proč denite. jap. prid. 2 87 denite bruzde gori timu opravlivimu jeziku. 2 283 denite proč unu pohujšane. jap. 2 petr. 1 5 perdenite k vaši veri to čednost, jap. rim. 12 17 perzadenite si za tu dobru pred vsim ludmy. ravn. 1 78 perzadenite si do tudi nad vami stariši veliko vesele dožive. 2 236 perzadenite si ostati jim vedno enaki. gane: gvnite: kuga 60 vgdnite se tim uržobam kateri živino napno. jap. prid. 1 132 ognite se malopridniga tovarštva. klene: kleni: ravn. 2 292 prvo ribo primi ktira k vrhu pride in vusta ji odkleni, škrin. sir. 2 3 skleni se z bogam. sir, 27 18 lubi bližniga inu skleni se z him. sir. 31 18 skleni sam po sebi, kaj tvoj bližni rad ali nerad ima. ravn. ber. 129 sam zakleni in zape¬ čati duri. — Menite: jap. prid. 2 46 iz tega sklenite kaku deleč seže hudoba te jeze. 2 71 iz tega sklenite de nas vera inu pamet vučy to potrebno od dobrih d§l. klekne: kleknimo: ravn. 1 176 pred obličje boga pokleknimo. krene: krenite: škrin, sir. 51 34 ukrenite vaš vrat pod he jarm. pahne: p hlinite: ravn. 2 266 malopridniga hlapca pahnite v nar zadniši in temnčjši kot jčče. takne: tbknite: jap. kološ. 2 21 ne dotaknite se, ne pokusite, ne potipajte. 2 korin. 6 17 ne dotaknite se kar je nečistiga, ravn. 2 253 prstan mu nataknite. gasne: gdsni: preš 60 ugasni luč mi vekomaj, stane: stani: škrin. sir. 7 27 ne postani tvojimu prijatlu ne¬ zvest. ravn. 2 16) vstani, idi. 1 m rečem ti: vstani (čitaj vstani). 1 110 zaslužik najemnika ne zastani per tebi do drujiga dne. — stanimo: jap. prid 1 318 ostanimo z letem taku všafanim srcam pruti eden drugimu. jap. galat. 5 26 ne postanimo želni prazne časty. — stanite: jap. til. 4 l taku ostanite v gospodi, moji pre- lubi. jap. 1 korin. 16 13 ostanite v veri. jap. hebr. 17 7 ostanite pred šibo. ravn. 2 18 per nemu ostanite. 1 io lubi moji otroci! PK1N0S K NAGLASU U (nOVo)-SLOVENSKOM JEZIKU. 23 ostanite sej nedolžni in dobri. jap. 1 koriti. 10 7 ne postanite tudi malikvavci. 14 20 bratje, ne postanite otroci na zastopnosti. jap. efez. 5 7 ne postanite tedaj z nimi dejležni. jap. prid. 2 172 vsta¬ nite gori iz smrtniga spaha vaših grehov, ravn. 1 43 vstanite, oče, in jejte. 2 248 vstanite , nik&r se ne bojte. digne: digni: preš. 9 lip mi vzdigni. — dvignite: ravn. 2 117 oči vzdignite in pole poglejte. gine i gine: ginite: ravn. 1 25) od strahu in groze poginite. migne: migni: preš. 9 z rbko migni, ak’ bojiš se govorit’, pihne: pihni: ravn. 2 191 ojster včtric popihni, po nemu je. rine: rinite: ravn. 1 92 odrinite: pojte zmed mojih ludi. 2 139 torej porinite si te lepe kratke izreke deleč v spomin. tisne: tisnite: ravn. 1 197 prav trdno si vtisnite v misli te Da¬ vidove besede. vrne: vrni: škrb. 1 323 o ,odverni‘ to nesrečo od mene. — vrnimo: škrb. 1 334 vrnimo se k nemu nazaj. ravn. 1 117 v Egipt se vrnimo. 2 202 le nekolko na se obrnimo še to. — vrnite: škrb 1 364 vrnite se le k nemu. ravn. 1 136 na materni dom se vrnite vsaka na svoj. jap. prid. 1 46 kristjani, vam se milu stury pčr zaslišanu le te evangelske perglihe, obrnite jo zdaj samy na se. škrb. 1 315 obrnite se k meni, inu jest se bom k vam obrnil, ravn. 2 16 lubi otroci! obrnite, obrnite si na prid to povčst. 1 49 obrnite in v pušavo pojte nazaj, kuga 27 odvrnite mlake inu morosti, de se drugam odteko. jap. 1 petr. 3 9 ne povrnite budil za budri. 1 korin. 7 5 potle se zupet v to povrnite, de vas ne bo satan skušal. IV. Naglas u glagola s nastavkom u prezensu /, a u infinitivu d(a). IJ singularu je otegnuti naglas na slogu pred imperativnim na¬ stavkom i: bledi beži bhči molči Ihti gori drži- Na nastavku imaju otisnuti naglas osnove od jednoga sloga: spi šči. U gorenštini i osnove u kojim ima poluglasno: muzi tuli skuti mudil puzdi. To vala i onda kad č spade na poluglasno: si.dl ili ča zdi od sčdeti. Za tim večina osnova s vokalom r: trpi vrti prdi, ali tuj i trpi vrti prdi. U pluralu i dualu je otisnuti naglas na imperativnom nastavku i: bežimo bežite beživa bežita. Samo osnove: ihte plčsnč sliša vide vede, obično i vise zdrave bogate ne meču naglasa na imperativni 4 24 M. VA^AVEO, nastavak : ihtite, plesnite, slišite, vidite, visite, ozdravite, bogatite. A na prijedlogu: pomni, pomnite. Osnova ba od boja i sta od stoja gube imperativni nastavak a naglas imaju otegnuti: boj stčj bojmo stojmo bčjte stojte bojva stojva bojta stojta. Ali se može čuti i: bojite stojite. Primjeri iz kiiige : beža: beži: dalm. gen. 27 vzdigni se inu Mži k mojmu bratu Labanu. škrin. prip. 4 15 bejži od ne. 21 2 bejži pred grehi, pridg. 8 3 nikar naglu izpred negoviga obličja ne bejži. jap. 2 timot. 6 tl ti pak, o človek božji, bejži pred tem. ravn. 1 32 na gore beži! — bežimo : ravn. 1 95 naz&j! vpijejo vsi Egipčani, bežimo! 1 187 na noge! bežimo! — bežite: rog. 424 bižyte pred usem tem kar bi vas oskrunilu .... bižyte pred hudo drušino. traun. 6 9 bejžite od mene vsi kateri hudobiju doprndšate. jap. prid. 2 39 bejžite pred tovarštvam tih malopridnih. 2 306 bejžite pred nami. boja: boj se: škrin. 4 27 nikar se ne boj tvojiga bližniga per hegovimu padcu. 7 31 boj se iz tvoje cele duše gospoda, ravn. 2 128 nikar se ne bdji! preš. 71 ne boj se ti, Urš’ka! ne boj se gromčna, ne b6j se potokov ti mojih šumena, ne boj se vetrov mi prijaznih vrščna. — bojmo se: jap. prid. 2 8 bojmo se tih pravičnih štrafing. ravn. 2 200 kot hudiča se bojmo hudiga. — bojte se: rog. 2 646 navoje svetyne bujte se jap. apokal. 14 7 bojte se gospoda, traun. 21 25 bojte se nega vsi izraelski otroci, ravn. 1 104 nikar se ne bojte. 1 109 boga se bojte 2 183 tistiga se bojte ktiri dušo in truplo lohka v pekel porine. 2 248 vstanite, nikar se ne bdjle. preš. 152 ne bdjte pčsem se ki jih popeva tvoj pčveo ti, tvoj lubi, tvdja m/iti. — bojite se: kuga 154 bojite se te mokre paše. drža: dfži (pisano derži): škrin sir. 4 23 ne cbrži besedo nazdj. — drži: ravn. 1 133 le mojih dčkel se drži in za nimi hbdi (' biče griješka za '). — držimo: jap. rim. 14 19 držimo se tedaj tega kar k miru perpomore. hebr. 10 23 držimo se spoznana našiga vupatia, škrb. 1 151 držimo se ga tolko bel zvesto, jap. prid. 1 376 s. krst nas stury k otrokam boga očeta, zadržimo se tedaj kakor negovi otroci. — držite: jap. prid. 2 19 držite se proč od n i h drušine. kuga 206 če so svine od mokrote zbolele, takrat jih držite v gorkih suhih svinakih. škriri. modr. 1 n držite jezik nazaj od obrečena. škrb. 1 436 držite kar se vam prporoča. ravn 1 116 držite se vole božje per vseh reč§h. 1 124 poslušajte ga in držite se ga. 1 200 držite vse zapovedi, jap. fil. 2 16 obdržite besedo tiga živlena. 1 petr. 2 it zdržite se od mesnih žela. PRINOS K NAGLASU U (nOVo)-SLOVENSKOM JEZIKU. 25 hite: hiti: škrih. prip. 6 3 tekaj sem tar kje, hiti, zbudi tvojiga prijatla. vis. pes. 2 io vstani inu hiti, moja prijatelca. sir. 6 36 kadar modriga vgledaš, hrti chlu zgodaj k nemu. ravn. 1 32 hiti in otmi se. — hitimo: jap. liebr. 4 li hitimo tedaj v taisti pokoj notčr jiti: — hitite: jap. 1 kor. 12 31 hitite po teh bojših darovih. 14 l hitite po duhovnih rečeh, škrih. modr. 1 12 ne hitite v smrt. ravn. 1 173 hitite do očeta. 1 187 hitite iz mesta. hote: hoti: preš. 185 zavreči v jezi ga, moj bog! ne hoti. hrepene: hrepeni: skrb. 1 97 le hrepeni po dnarjih. — hrepe¬ nimo: ravn. 2 222 kakor bolnik po zdravju hrepenimo po pobol- šaiiu. — hrepenite: ravn. 2 63 tudi vi hrepenite po taki modrosti. hrume: hrumimo: ravn 1 175 dajmo! v pesmih mu hvalo hrumimo ! lete: leti: traun. 10 2 zleti na gorro kakbr en grabhc. mnža: mezimo: ravn. 2 50 joj otroci! zamežimo, da jih ne bomo, vidili. molča: molči: škrih. sir. 32 12 poslušaj inu zraven molči, traun. 34 22 gospod, nikdr ne molči. 38 13, 82 2 nikar ne molči. ravn. 1 31 169 le molči! 1 144 nikar mi nič ne zamolči. sede: Sbde: škrih. sir. 9 12 nigddr ne sedi z ptujo ženo, tudi z no per mizi ne sedi na komovčc naslonen (sčdi čitaj si»d£). —• sedite: ravn. ber. 210 ne sedite v šoli skjučeni. ber. 2 med ukam vselej po koncu sedite. skrbe: skrbimo: rog. 2 502 kar smo slišali glejmo, skrbymo inu podvizajmo se u’ djajne postavit, jap. prid. 1 123 če za ohranene našiga telesa vednu skrbimo, ne skrbimo maj n za ohranene naše duše. ravn. 1 42 skrbimo pa de se ne zvržejo na hude. — skr¬ bite: jap. fil. 4 6 nič ne skrbite, kuga 27 skrbite za zdravo vodo. jap. prid. 2 13G ne skrbite za vaš živež. ravn. 1 187 otroci, skrbite sej, de vam vselej od srca pojde prijaznost do ludi. ravn. ber. 5 oskrbite se z molitevskimi bukvami jap. 1 petr. 5 2 pasite čedo katera je med vami, preskrbite jo ne po sili ampak samy od sebe. jap. prid. 2 118 če kaj od le t§ nevarne bolezni na sebi najdete, taku se brez odlašana z arenijami preskrbite. spa: spi: ravn. 1 14! le idi in zaspi (ter). - spimo: ravn. 2 143 nikol ne zaspimo per miru če nam kdo kako žal stori dokler mu je z kako dobroto ne povrnemo. stoja: stoj: škrih. sir. 5 32 nikar mogočnimu v obraz zuper ne stoj. 41 27 tudi pred ne postelo ne stoj. traun 108 2G stoj meni na strani, gospod moj bog. ravn. ber. 31 angel božji zavpije: 26 M. VAI^AVEC, Abraham, stoj in ne stori nič žaliga mladenču. — stojte: rog. 2 412 perpravleni stujte. ravn. ber. 4 tako dolgo lepo stojte, de se vam reče sčisti, ravn. 1 110 ne hodite v hišo, zvunaj pred hišo postojte. — stojite: ravn. 1 94 ne bojte se, trdo stojite !— stojva: preš. 71 ah miljhno postojva , prejubi ples;!vec. strme: strmite : jap. prid. 1 202 ostrmite čez to nebesa, ravn. 1 250 ostrmite , nebesa. trpe: trpi: preš. 67 trpi, če poka i sreč. — trpite: škrb. 1 19 te tri resnice preden na dalej rezložlm, potrpite. zelene: zelenite: škrih. sir. 39 19 dajte duh od sebe inu zelenite lepu. žele: želi: škrih. prip. 23 3 ne želi od jedy tiga istiga per ka- terimu je lažnivi kruh. ravn. 1 104 ne želi svojiga bližniga žene, ne želi svojiga bližniga blaga. ravn. ber. 66 ne želi svojiga bližniga žene, ne želi svojiga bližniga hiše. škrih. sir. 37 32 ne poželi vsaku jedilu. — želite: traun. 61 11 ropane nikar ne poželite, jap. 1 petr. 2 2 kakor ti v novič rojeni otroci poželite to pametnu inu ne ska- zenu ml§ku. škrih. modr. 6 12 zaželite moje bes§de. žive: živimo: ravn. 2 48 z hvaležnostjo vzemimo spoznane ki nam ga d& bog. živimo po hemu. ber. 19 Noetovo djahe imejmo v zgled, kako de med hudobnimi ludml živimo. — živite: škrih. prip. 9 6 zapustite otrošino inu živite tčr hodite po poti te raz- vumnosti. jap. prid. 1 323 živite kakor svety ludje. Osnova imb ima: imej i imej imejmo imejte imejva imejta. Osnova glede slijeva d s imperativnim i na j te glasi: glej glejmo glčjte glčjva glčjta: glej: škrih. sir. 16 2 ne glej na nih dela. traun. 30 poglej z milostlivimi očmy na tvojga hlapca. 34 23 vstani inu preglej mojo pravdo. — glejmo: ravn. 2 143 lubezen božjo nam pred oči Jezus piše in povsot nam pravi de jo glejmo 1 27 pbjmo v Betlehem, poglejmo kaj se godi. — glejte ; ravn. ber. 46 glejte kako človeku huda vest tudi čez več let še pregreho očita, traun. 45 9 pridite inu poglejte dela tiga gospoda. 65 5 pridite inu po¬ glejte božje dela. preš. 9 v hrhm poglejte, ravn. ber. 1 preden greste z doma, preglejte ali je vaša obleka čedna. — Kad znači en ecce, gubi početno slovo te glasi: lej lejte. U knizi dolazi: pole pole i poli: dalm gen. 18 kadar je on svoje očy gori vzdignil inu je pogledal, inu pole , try možje so pruti hemu stali. PRINOS K NAGLASU U (nOVo)-S’ OVKNSKOM JEZIKU. 27 V. Naglas u glagola s nastavkom i u prezensu i infinitivu. 1. Osnove koje imaju u prezensu otegnuti naglas na nastavku i: budim. U singularu je naglas na slogu pred imperativnim nastavkom i i to otegnuti: ili ' na o . e: gdsi ehdi jčzi šibi bhdi rbdi veseli drobi srambti dbj. Samo časti može glasiti časti uz časti. U pluralu i dualu je naglas na imperativnom nastavku i: gasimo cedimo jezimo šibimo budimo redimo veselimo drobimo sramotimo dojimo ili dbjmo, tajte ili tajite. U govoru § pred naglašenim slogom spada na polu- glasno, i kad ima pred e slovo r ili 1 iza suglasnoga, poluglasno gine a 1 i r budu sonanti. I m, ako ne počima him riječ ili ako ne stoji iza dva suglasna, biva poluglasno, i ako pred nim stoji 1 gine samo e: cedi: čudite; dhli: dlite; bledi: bldite; dršvl: drvite; grhšl: gršite; budi: bdite; glušl: gušite, a i sing.: guši. Iza j otpada u sing. imperativni nastavak i: dbj tdj, tako može i u plur.: dbjte tajte, ali običnije: dojite tajite. Primjeri iz knige: budi: budi: preš. 63 mrtvih ne budi. škrin. sir. 36 8 obudi tvoj srd. traun. 40 li obudi mene zupet. škrb. 1 214 obudi včro, vupane, lubezen inu srčno grevengo. škrih. prip. 6 3 zbudi tvojiga prijatla. preš. 185 iz spaha svojga, Črtomir! se zbudi. — budite: škrin. vis. pes. 8 4 ne zbudite inu ne predramite lubo jap. 1 kor. 15 34 zbu¬ dite se vy pravični inu nikar ne grešite časti: častimo: rog 2 290 tu presvetu ime Marija častijmo 596 Jezusa tedaj sprhnimo, častgmo, hvalymo. ravn. ber. 116 častimo svete angele in nikar jih z greham ne žalimo. — častite : škrih. sir. 39 20 visoku častite negovu ime. ravn. 1 78 otroci, častite sej in lublte tudi tako stariše. 2 109 z svetostjo častite v hi svetiga boga. 2 284 častite častite tudi iz tega nad Jezusam vsiga dobrot¬ nika zvesto podobo. črti: črtimo : ravn. 1 113 črtimo hudo! 2 200 kot hudiča se bojmo hudiga in ga črtimo. deli: deli: kast. 434 gospiid, dodeli te prosimo, de he svetu tovarištvu bomo vživali. škrb. 1 194 dodeli mu še dalej moč za prenesti vse trplene. 1 415 dodeli nam taisto močno gnado. ravn. 1 100 podili ki imaš več unimu ktiri nima. škrih. sir. 33 24 ob času tvojiga ločena razdeli tvoje premožehe. pridg. 11 2 razdeli ga med sedem. — delite: Vodnik 44 pesmi iz Krana polne dre- kaha: ne delite ga, dajte mu cčliga. 28 M. VALAVF.C, dolži: dolži : škrin. 11 7 nikogar ne obdolži preden ne izprašaš, druži: druži: škrin. prip. 20 19 nikar se k temu n z p er druži kateri skrivne rečy razodeva. dvoji: dvojite: ravn. 1 206 razdvojite ga. glasi: glasite: preš. 5 strune! milo se glasite. godi: godi : ravn. 2 10 zgddi mi se po tvoji besedi. 2 149 zgodi se tvoja voja. 2 246 za volo te besede se ti zgddi kar prosiš. 2 263 tvoja volja, gospod, se zgddi. govori: govdri : škrb. 1 322 ne govori to. ravn. 1 86 idi, jez ti bom v ustih, jez te vučil kaj de govdri. 1 143 gospod, govori, tvoj služabnik posluša, ber. 58 pojdi le srčno, jaz ti bom v misel dajal kaj de govdri. 76 gospod, govori, tvoj služabnik posluša. 1 47 sam si plačilo izgovori, ber. 36 plačilo si sam izgovdri l 172 Abnar, lej ga! odgovori mi. — govorimo: jap. prid. 1 190 še ny čas od Jezusove žalosti govoriti: govorimo veliku več od negove velike lubezni. škrb. 2 73 za tu se k Jezusu obrnimo inu govorimo k nemu z ponižnim srcam. ravn. 2 149 po domače z liim govo: rimo. jap. prid. 1 318 pogovorimo se danas še dalej od naših za¬ vez. —• govorite: traun. 74 6 ne govorite čez boga hudobnu. jap. efez. 5 19 govorite med sabo od psalmov, ravn. 2 218 vi sami si odgovorite! ber. 4 odgovorite ko se vaše ime pokliče. — govdrite škrb. 1 473 odgovorite mi, kaj je vaš cil inu konec. greši: greši: škrin. sir. 7 7 nikar se čez mestno množico ne pregreši. 9 19 aku pred nega prideš, nikar se ne pregreši. — gre¬ šite: jap. efez. 4 26 jezite se; ali nikar ne grešite. 1 kor. 15 34 zbudite se vy pravični inu nikar ne grdšite. traun. 4 5 jezite se ali ne grdšite. ravn. 1 65 ne pregrešite se nad mladenčikam. 1 162 nikar se ne pregrešite nad Davidam. gubi: gubi: škrin. prip. 9 18 ne zgubi vupatie. sir. 29 13 zgubi denarje za tvojiga brata. — gubite: jap. hebr. 10 35 ne zgubite tčdaj vašiga zavupana. jap. prid. 1 235 grešniki! ne zgubite srca. 2 72 brez dobrih del ne bote nebesa dobili, ali ne zgubite sred inu ne bojte se. hladi: hladite : škriri. vis. pes. 2 5 hladite me z jabčlkami. jezi: jezi: škrin. sir. 28 8 ne jezi se čez bližniga. traun. 36 1 ne jezi se čez hudobne, ravn 1 112 ne jezi se ne. — jezite : jap. efez. 4 26 jezite se, ali nikar ne grešite. loži: loži: ravn. 2 125 svojo roko poldži na n - ložimo: jap. hebr. 12 1 ker imamo tedaj en taku velik oblak teh prič okuli nas, takti odložimo vso težo.- jap. prid. 1 340 položimo našo srečo PRINOS K NAGLASU U (NOVO)-SLOVENSKOM JEZIKU. 29 v riegove roke. 1 122 perložimo si v opravilih naše vejsty eno tako skrb, kakor ti dobri gospodarji v opravilih svoje hiše. 1 369 raz¬ ložimo. kaj je le ta čudež pomejnil, od štuka do štuka. — ložite: jap. efez. 4 25 za tega volo položite doli l;\žo. 1 petr. 2 1 položite doli vso hudobo, kuga 134 položite vsaki živali try krat na dan. ravn. ber. 2 šolsko perpravo položite na polico pod klop, 4 orodje pred se na klop položite, jap. 2 petr. 1 5 perložite h temu vso skrb. rim. 12 13 v potrebah tih svetnikov perložite to vaše. meči: meči i meči: škriri. pok. 2 33 omeči moje srce. skrb. 2 191 poglej, Jezus, tudi na nas, omeči naše srca de solzami svoje grehe objokamo. meni: menite: jap. rim. 12 2 spremenite se skuzii ponovlerie vašiga uma. moli: moli: ravn. 2 142 če te kdo po dčsnimu licu vdriri, pomdli mu še leviga. mori: mdri ■■ ravn. 1 185 izderi meč in vmori me. — morimo: ravn. 2 272 verbič je ta! dajmo, vmormo ga in riegova verbšina bo naša. — morite: jap. kolos. 3 5 morte tedaj vaše vude. ravn. 1 113 vzemite vsaki svoj meč in morte brata, znanca in prijatla. mudi: mudi: škriri. sir. 32 15 kadar je čas vstati, ne mudi se. traun. 39 18 moj bog! nikrir se ne mudi. 69 6 gospod, nikdr se ne mudi. preš. 165 prijazna smrt! predolgo se ne mudi. rog. 2 658 na zamudi nihče sam sebe. preš. 185 riene milosti dni ne zamudi. —•mudimo: škrb. 1 376 zdaj na nas čaka Jezus, tedaj ne mudimo se. škriri. modr. 2 7 ne zamudimo našiga časa cved. ravn. 2 288 tudi mi še tojkšiniga čdsica ne zamudimo. — mudite: škrb. 1 263 nikar se ne mudite te gnade se deležni striti. ravn 1 41 nikar me ne mudite! 1 73 doli pridite k meni, ne mudite se. ber. 6 ne mudite se pred cerkvijo. — mudiva: škriri. vis. pes. 7 11 pridi, moj lubi, pojdiva vim na poje, pomudiva se v vaseh. noči: nočita: ravn. 1 31 gospoda, v mojo hišo vaji prosim in per meni prenočta. novi: ndvi: ravn. 1 184 ponbvi v mojih prsih praviga duha. — novimo: ravn. 2 50 torej spet ponovimo sklep varovati samoprida se v srce. — novite: jap. efez. 4 23 ponovite se v duhu naše misli. plati: plati: preš. 103 bog ti zapldti uk. podi: p6di: ravn. 1 108 če najdeš starko sedčti na jajcih ali mladiče letečati, ne jčmli z jajci ali mladičmi vred starke: mladiče ali jajca vzameš, starko pa izpodi — podite: kuga 127 spodite živino v teh nar jasnejših urah čez dan na čedne suhe dvoriša vunkaj. 30 M. VApAVEC, poji: pojile: kuga 29 napojite slehrnu z čisto vodo. 32 napojite potle vašo živino z frišno zajeto vodo. — pojte: škrin. 5 1 jejte, pi-ijatli, pite inu napojite se. — pojiva: škrin. prip. 7 18 pridi, na¬ pojiva se z lubeznijo. pusti: pusti: rog. 2 422 ne pusti se od nikdger premojstrit. škrin. sir. 8 11 ne ptisti v nemar modrih govorjene. 29 12 pomagaj vbogimu, inu ne pusti ga per negovi potrebi prazniga od sebe. pridg. 1 8 pusti v tvojih mladih lejtih tvoje srce veselu biti. prip. 1 8 moj syn! ne pusti v nemar postavo tvoje matere, ravn. 2 263 že tri leta hodim sadh jiskat na timu drevesu, pa nikol nič ne najdem: posekaj ga. Nogradnik mu reče: gospdd, pusti ga še letosi. preš. 29 ti pa mene pusti zmeram. 89 pusti peti mojga slavca kakor sim mu grlo vstvaril. škrin. sir. 7 23 tudi ga (hlapca) vbogiga od sebe ne izpusti, ravn. 1 87 spusti moje ludstvo, de mi gre god obhajat v pušavi. preš. 59 iz misel spusti ga. škrin. prip. 6 4 ne perpusti tvojim očem spaha. prip. 4 17 drži se podvučdna, ne zapusti to istu. prip. 27 n ne zapusti tvojiga prijatla. sir. 9 14 ne zapusti stariga prijatla. pok. 1 19 nikar me predolgu ne za¬ pusti. traun. 26 9 bodi moj pomočnik, ne zapusti me. ravn. 1 181 deni Vrijata na sprčdni konec bbja kjer je nar bol nevarno; za¬ pusti ga na enkrat, preš. 98 zapusti ročno mestne mi sosede. — pustimo : jap. prid. 1 340 pustimo se kakor boglivi otroci od tiga istiga očeta voditi kateri nas lubi. ravn 2 221 kolkor krat nas kdo razžali, tolkrat iz srca mu odpustimo, jap. hebr. 10 25 ne zapu¬ stimo našiga zbirališa. škrb. 1 334 vrnimo se k liemu nazaj z zgre- vanim srcam, inu ga nigdar več ne zapustimo. — pustite: jap. efez. 5 6 ne pustite se od obeniga zapelati skuzi prazne besede. 1 petr. 5 7 vso vašo skrb hemu pustite traun. 94 2 pustite nas z zahvalo pred negovu obličje priditi. kuga 20 pustite se previžati. 29 ne pustite sč od navade regelco naprej pisati, ravn. 1 65 če ste pošteni ludjč, pustite eniga zmed sebe perprtiga. 2 3fi2 kaj ji že hočete? per miru jo pustite, preš. 51 pustite, lubi očal me de v dimek grem sprehajat, se. jap. efez. 6 9 opustite žugane. jap. prid. 2 124 popustite tedaj le ta napuh. 1 106 perpustite meni de jest doli sthpim nhter v vaše src§. škrin. prip. 9 6 zapustite otrošino. redi (facere): redi: 1 17 v barki predala naredi. 1 111 i ber. 68 bogov nam naredi. — redimo : ravn. 1 6 naredimo človeka, podobo ki bo nam enaka. — redite: kuga 25 naredite spašnike kakor vrte. 200 če derehe še ne neha, tedaj naredite le t6 štupo. ravn. 1 107 vzamite palmovih vrhov in lope iz hih naredite. PBINOS K NAGLASU U (NOVO)-SLOVENSKOM JEZIKU. 31 redi (alerc): redite: jap. efez. G 4 očetje, ne dražite vaše otroke, ampak redite jib. ravn. 1 82 vzamite to dete in redite ga, plačala vam bom. roči: roči (za roči); ravn. ber. 35 zroči gospodu svoje pota. ravn. 1 198 svoje pota bogu perporoči. škrb. 1 214 perporoči mu dušo inu telo. — ročimo: preš. 22 le jadra spčt naprimo, valovam se zročimo. sadi: sadite : kuga 27 zasadite drevesa inu protje na peskaste hribce. smoli: smoli-, ravn. 1 17 v barki predala naredi, in zasmdli jo znotraj in zvunaj. sramoti: sramotite : skriti. pok. 1 74 ne sramotite samy sebe. suši: sušite: kuga 172 vzamite mlado hrastovo skorjo, posu¬ šite jo. svari: svdri : škrin. prip. 9 8 ne svari zasmehiivavca, de te ne bo sovražil, sir. 11 7 posvari pravična. 19 13 i 14 15 posvari pri- jatle. — svarite: ravn. ber. 40 svarite jib z lubeznijo. jap. efez. 5 11 ne imejte družbe z tim nerodovitnimi deli te tamme, ampak rajši jih posvarite. sveti: sviti: jap. prid. 1 192 posveti nas. — svetite: ravn. 1 122 bogu in dobrim delam posvetite zlato jutro svojih otroških letic. topi: topite: kuga 134 če živina leto neče vzeti, taku raztopite polno kuhovnico le te arcnije v enim maselci oparjene vode. tvori: turi (za tvbri): škrin. prip. 3 27 ako premoreš, tudi sam dobro sturi. sir. 7 1 nikar h ud ti ne sturi. 8 21 ne sturi to name- neno pričo nezn&niga. 14 13 pred smrtjo sturi dobru tvojimu pri- jatlu. 33 24 ne sturi madeža tvoji časti. 33 30 brez premislika nič važniga ne stdri. 36 6 sturi nove znamina. 36 7 sturi častitlivo tvojo roko. 36 10 sturi de čas hitru pride. 37 17 sturi de boš sam sebi dobbr svetbvavec. traun. u predgovoru: sturi dobro. ravn. 1 172 ne stori mu nič žaliga. 1 198 zavupaj v boga inu dobro pa stori. 1 208 prav stori in trdno bo tvoje zdravje, ber. 31 ne stori nič žaliga mladenčti. — tvorimo: jap. efez. 4 15 sturimo resnico v lubezni. škrin. sir. 2 23 sturimo tedaj pokoro, ravn. 1 176 sto¬ rimo tudi mi radi vbogim dobro. 2 101 kar nč sin reče, storimo. 2 173 dobro na tibama storimo. 2 293 še več raji storimo. — tvorite: rog. 2 422 sturite to milost, kir skuzi to na bote obužali. jap. I kor. 16 1 zbero pak ravno taku sturite kakor sim jest cerkvam v Galacji vkazal. prid. 1 121 sturite to samy pruti sebi kar en hišni oče pruti svoji družini stury. 1 168 sturite to taku, de vas 32 M. VApAVEC, hudič ne bo nikoli brez dela nešal. ravn. 1 12 nič ne storite nikol zvč naj se, česar bi se mogli sramovati. 1 54 ne storite nikol sami' nič hudiga. 1 57 idite in storite tako! 1 135 kar mene storiti vidite, urno storite tudi vi. 2 101 vse sturtte kar vam poreče. 2 156 kar kol hočete de bi vam ludjč storili, storite jim tudi vi. uči: uči : škrih. sir. 16 25 poslušaj me, syn, inu vuči se ndvuk te zastopnosti. traun. 24 5 vodi me v tvoji resnici inu vuci me. 118 27 vuci me pot tvojih postdv. 117 33 vuci me, o gospod, po tvojih postavah živeti, ravn. 1 121 oh! vuci nas šteti svoje dnčve. 2 63 ta je nar prva modrost, ki se je otrbk uči. škrih. sir. 7 25 imaš synove? podvuči jih. preš. 101 še to, kaj p61 bom, me poduči. — učimo : ravn. 2 156 vučimo se, kaj smo do vsih drugih ludi dolžni. 2 157 vse kar smo drujim dolžni, se vučimo iz tih Jezusovih besedi. — učite: rog. 2 132 včyte se vy katčri sodite, škrih. prip. 8 5 vučite se vy nevumni brihtnosti, modr. 6 2 vučite se vy sodniki na zemli. jap. prid. 1 81 vučite jih Jezusa Kristusa poznati, ravn. 1 29 učite se, lubi otroci! 1 36 otroci! učite se kaj grč h pravi in popolnama veri v bogh. 2 126 vučite se še, de tudi človek sam sebi nar bol škodi je. vali: valite: jap. prid. 1 261 o vy sveti angeli! odvalite tudi ta silni kamen od naših src. ravn. 2 298 Jezus reče: odvalite kamen, vari: vari: preš. 99 to trdno skupej zvari. veseli: veseli: škrih. prip. 5 18 vesčli se z ženo katero siv svoji mladosti vz§l. 24 17 nikar se ne vesčli nad padcam tvojiga so¬ vražnika. pridg. 11 9 vesčli se, mladenč, v tvoji mladosti, sir. 3 12 nikar se ne vesčli čez nečast tvojiga očeta, traun. 104 3 veseli se srce tih kateri gospoda yšejo. ravn. 2 173 dobro storiti nas bol Veseli kakor še taka gotovina, škrih. prip. 4 14 ne obvesčli se nad stezami hudobnih, prip. 27 11 moj svn! jiši modrost inu obesčli moje srce. traun. 85 4 razvesčli dušo tvojga hlapca. — veselimo: škrb. 1 325 le nikar se prezgodej ne veselimo , de se je grešnik spreobrnil, ravn. 1 175 dajmo, veselimo se bogu. ber. 17 veselimo se raji kadar se bližnimu dobro godi. — veselite: jap. fil. 4 4 ve¬ selite se vselej v gospčdu, jest še enkrat rečem : veselite se. traun. 2 11 služite gospodu z straham inu veselite se v hemu z trepeta- ham. 31 11 veselite se v gospodu, vy pravični, ravn. 2 139 veselite se in poskakujte. 2 208 veselite se z mano! živi: živi: preš. 43 bog ti živi teto staro, traun. 118 37 oživi me na tvoji poti. PRINOS K NAGLASU U (NOVO'-.sLOVENSKOM JEZIKU. 33 2. Osnove s nenaglašenim prezensnim nastavkom. Sve ove osnove imaju u singularu otegnuti naglas na slogu pred imperativnim nastavkom: hvAli, gospodari, protivi, misli, hbdi, žbni se. U pluralu i dualu dijele se na dvoje po kakvoči naglasa u prezensu: a) koje imaju u praes. otegnuti naglas, imaju u impe¬ rativu naglas na imperativnom nastavku 7, i to otisnuti: hvalimo hvalite hvaliva hvalita: hvalim; molimo molite moliva molita: molim (mblim); b) koje imaju u praes. otisnuti naglas, one drže naglas na slogu pred imperativnim nastavkom i to otegnuti, harem u gorenštini: misli mislimo mislite misliva mislita: mislim; gospo¬ dari gospodarimo gospodarite gospodariva gospodarita: gospodarim; protivi protivimo protivite protiviva protivita se: protivim se itd. Rijedak je tuj naglas na imperativnom nastavku: čudite se. Primjeri iz knige: a) za osnove s otegnutim naglasom u prezensu: bčli: belite: ravn. 2 153 ne belite si tolkan glave, brdni: branite: ravn. 1 54 ako bi otroci hbtli kaj hudiga delati, kolkor morete jim branite. 2 221 ne branite mu. 2 236 k’ meni naj gredo otročiči, ne branite jim. celi: celi: škriri. pok. 1 95 zaceli moje rane. čuti: čutimo: ravn. ber. 120 tudi mi lubimo svoje domovino, vse nčne zadčve z’ ho občutimo in radi storimo. — čutite: ravn. 2 160 oh tudi vi začutite kaj svetiga vesela nad takimi božjimi navuki! draži: dražite: jap. efez. 6 4 kolos. 3 21 očetje, nikhr ne dražite vaše otroke k’ srdu. goni: gonite: kuga 29 ne gonite vaše krave inu vole taš iz hleva. 31 na mokre inu močerne ali morastne kraje ne gonite nikoli vaših krav. rav. 2 153 ne gonite zrniraj: kaj bomo jedli? 1 251 ne gonite zmiram: gospodova veža gospodova veža gospodova veža! hodi: hbdi: ravn. 1 89 pobbri se in ne hbdi mi več pred oči! 1 108 če se vidiš sovražnikoviga osla sshsti pod tovbram, ne hbdi memo. 1 123 hbdi po negovih potah. 1 138 na moje pole hbdi lavkat. 1 203 negove poti hbdi. 2 95 z’ menoj hbdi 2 215 v’ miru hbdi! ber. 57 ne hbdi bliže. 74 solnce, postoj nad Gabaonam in luna ne hodi iz Ajalonske doline. — hodimo: jap. rim. 13 13 hodimo po- štenu kakbr po dnevi. prid. 1 164 ne hodimo zvunaj fare eksem- pelnov vskat. ravn. ber. 18 bog hoče de naj po stezah negovih zapoved hodimo. — hodite: rog. 2 612 hodgte za mano. škrin. prip. 34 M. VA^AVEC, 9 6 hodite po poti te razvdmnosti. jap. efez. 5 2 hodite v lubezni. 5 8 hodite kakbr otroci te luči. kolos. 2 6 kakor ste gospoda Je¬ zusa Kristusa prejeli, takti hodite v’ nemu. 4 5 hodite modru z’ temi okuli kateri so zunaj. prid. 1 215 ne hodite blizu. 2 178 hodite dokler luč imate. škrb. 1 520 hodite tedaj, hitite skuz dobre dčla prot nebčsam. ravn. 1 49 pred mano hodite. 1 67 ne hodite mi več pred oči. 1 73 hitro hodite! 1 1 10 če komu kaj posodite, ne hodite po zastavo ali posodilo v’ hišo k nimu. 1 113 vzamite vsak svoj meč in od vrat do vrat hodite po stanu in morite. 2 63 radi hodite k učenikam. 3 128 za mano hodite. 2 147 kadar se postite, ne hodite klavrni kakor hinavci hodio. ber. 1 tiho in pa¬ metno hodite. 2 po zimi ne hodite na ravnost k’ peči. preš. 156 hodite kamor vedno sla vas vlčče- jap. prid. 1 336 pojdite pre¬ hodite celo zemlo, nesite na vsaki kraj m6j križ. brani: hrani: škrin. prip. 3 21 moj syn! ohrani postavo! 4 4 ohrani moje zapovbdi inu boš živil. 4 13 ohrani le t6. sir. 1 33 moj syn! ohrani pravico. 7 24 imaš živino? ohrani jo per sebi. traun. 36 37 ohrani nedolžnost. — hranimo: jap. rim. 14 19 ohranimo med sabo kar nas popravi, ravn. 2 193 z’ čistim srcam ga (božji navuk) v’ sebi ohranimo, ber. 206 nam je zdravje dal, de ga skrbno varimo in ohranimo. — hranite: ravn. 1 333 verjemite te navtike, kakbr kup zlata jih hranite, škrin. sir. 41 17 otroci, ohranite naviik dokler ste v myri. jap. jud. 21 ohranite samy sebe v’ lu¬ bezni božji. 23 le te sicer štrafajte kakor obsojene, une pak ohra¬ nite. ravn. ber. 200 ohranite v’ spominu te le nauke hvali: hvali: škrin. sir. 11 30 nikogar pred smrtjo ne hvali. 17 27 živ inu zdrav hvali, traun. 102 1 moja duša, hvali gospoda inu vse kar je v’ meni (hvali) negovu sv§tu ime. 102 2 hvali go¬ spoda, moja duša! — hvalimo: rog. 2 202 rib kakor eno časty inu hvale vredno mojstrovo tega sinouliga stfahh častymo hvalyino lubymo. ravn. 2 234 za vsaki dar po Jezusovo hvalimo bog&. 2 283 za dobroto tudi de govorimo in slišimo, hvalimo bog&. ber. 63 hvalimo gospoda. 143 zahvalimo dobrotliviga boga de nam je dal tukaj rojenim biti. — hvalite: jap. rim. 15 11 hvalite gospoda vsi neverniki, škrin. sir. 39 20 visoku častite liegovu ime inu hvalite ga z’ glasam vaših vust. traun. 21 24 hvalite gospoda vy, kateri se h ega bojte. 32 1 vy pravični hvalite gospoda veseli. 32 2 hvalite gospoda z’ citrami, ravn. 1 22 gledajte jo mavrico in hvalite ga liega, ktiri jo je naredil. 1 92 otroci! vselej se mu tedaj hvalite za vse dobrote z’ veselim in ravnim srcam. jap. 1 tesal. 5 18 PRINOS K NAGLASU U (nOVo)-SLOVENSKOM JEZIKU. 35 v’ vs§h rečeh se zahvalite, ravn. ber. 201 zahvalite dobrotliviga bogd de je vas hudiga obv&rval. kloni: klonite: ravn. ber. 2 kadar v’ vučivnico stopite, se učeniku ali učenici lepo poklonite. 4 od učenika opomneni se perklonite. 201 pojdite potlej k’ svojim Staršam, perklonite se jim prijazno. krdti: kratite: jap. 1 korin. 7 5 ne kratite eden drugimu de bi se na molitu podhli. kroži: kroži: preš. 64 zakroži , mežnar! pesem ti. kupi: kupi: škrin. prip. 23 23 kupi resnico inu ne prodaj mo¬ drost. —- kupite: kuga 138 jetkaste ovce .... nikar ne kupite. 149 ovne inu ovce za pleme od takih rodovin, katere močne inu zdrave jagneta imajo, išitb, kupite, ravn. 2 276 dajte nam svojiga ola. Zh nb! pojte in kupite si ga raji. ber. 47 pojdite doli v’ Egipt in kupite žita. ravn. 1 64 slišim, v’ Egiptu je žito na prodaj. Sto¬ pite dbl va n in nakupite nam ga. 16či: loči: škrin. sir. 7 21 ne Uči se od rhzvhmne inu dobre žene. 25 36 loči no (hudobno ženo) od sebe. traun. 16 14 gospod, odUči jih vže od tih. — ločite: jap. prid. 1 132 čujte, bejžite, molite. Ne ločite nigdar le te try rečy. 2 korin. 6 17 odločite se, pravi gospod, inu ne dotaknite se kar je nečistiga. kuga 154 od¬ ločite te slabe, te malu pridne (merkhče) vsaj na vsako jesen inu denfte jih proč ravn. 1 107 vsako tretje Ihto odločite še posebno desetino vsiga polskiga perdčlka. — ločiva: ravn. 1 27 i ber. 25 saj sva si brata! lepo te prosim, ločiva se! lubi: lubimo: jap. 1 joan. 4 19 lubimo boga. ravn. 1 114 po hegovo lubimo ludi. 2 149 lubimo vse tako jih, de bomo le za se še neradi kaj prosili, ber: 13 bog& zmirej bbl in bbl spoznavajmo častimo in lubimo. 120 tudi mi lubimo svojo domovino. 191 svojo domovino in z’ ho vred vse nene prebivavce lubimo kakor svoje brate. — ]ubite: rog. 2 244 to vboštvu lubyte. jap. rim. 12 9 lubite brez hinavstva. 12 10 z bratovsko lubeznio se med sabo lubite. efez. 5 2r> i prid. 1 98 vy možje lubite vaše žen§. 1 petr. 1 22 lubite se še bbl med sabo iz priprostiga srca. 1 petr. 2 17 brate lubite. 1 joan. 2 15 ne lubite le tii svejt. škrin. modr. 1 l lubite pravico vy kateri ste sodniki na zemli. 6 12 zaželite moje besede, lubite jih. 6 22 o krajli .... lubite modrost, de bote večnu kraj- lhvali. sir. 2 io kateri se gospoda bojte, lubite nega. ravn. 1 28 lubite tudi ptujce. 1 78 otroci! častite sej in hibite tudi tako stariše. 2 160 le dobrost lubite. 36 M. VApAVEC, moči: mdči: ravn. 1 138 z’ nami zitjmi in pomoči. — močite: kuga 26 taku pobolšajte paše: omočite zemlo. moli: moli: ravn. 2 85 gospoda svojiga boga moli in nemu sa- mimu služi. 2 148 ti kadar moliš idi v stanico in duri zaklenivši za seboj moli. — molimo: traun. 114 3 pridite, molimo inu padimo doli. ravn. 1 175 dajmo! molimo in popadajmo! — molite: jap. efez. 6 18 molite vselej v’ dubu. kolos. 4 3 molite zraven tudi za nas. 1 tes. 5 17 molite brez prenehana. 5 25 i hebr. 13 18 bratje, molite za nas. prid. 1 13: molite iz celiga vašiga srca, molite sta- novitnu. škrb. 1 130 molite veliko- 1 izmolite tedej kristiani! ravn. 1 39 oh! molite ga. 2 142 molite za ne ktiri vas žalijo in prega- najo. 2 149 tako le molite. moti: moti: škrin. sir. 32 5 nikar ne moti pejtje. — motite: jap. jak. 1 16 ne motite se tedaj, moji prelubi bratje jap. galat. 6 7 nikar se ne motite : z bogam se ne norčuje. nosi: nosimo: jap. 1 kor. 15 49 kakbr smo podobo tiga parst§- niga nosili, taku tudi podobo tiga nebeškiga nosimo, preš. 159 tak kakor sr&ke gnežda vkup nosimo besede ptuje. — nosite: rog. 2 522 iz nym tedaj nosyte ta križ kateriga khi občutite nad vami. jap. galat. 6 2 eden tiga drugiga butare nosite, prid. 2 306 kadar vam jih (križe) bog pošle, nosite jih vsaj z’ pootrplenam ravn. 1 100 prvi snop ki ga odžanete, nosite duhovnu. 2 187 ne nosite v pasovih ne zlata ne srebra, preš. 6 te in tdke ve nosite tbžbe, strune! kje do hč. ravn. 1 107 odločite desetino . . . kam jo zno¬ site. 1 m vzamite svojih žen in hčeri zlate uhane in mi jih znosite. pači: pačite: ravn. ber. 201 ne pačite si obraza, polni: polni: škrin. sir. 3 19 syn! dopolni tvoje dela z’ krot- kostjo. jap. fil. 4 19 moj b6g pak napolni vso vašo želo po svojim bogastvi, traun. 82 17 napčlni nih obraze z’ sramoto 89 14 napolni nas zgodaj z’ tvojim vsmilenam. — polnimo: ravn. 2 143 kako lepo, de to zapoved spolnimo , nam Jezus na dušo govori. — pol¬ nite: jap. 2 kor. 8 n zdaj pak tudi v djani dopolnite (' na ol označuje glas ne naglas), fil. 2 22 taku spolnite moje vesele de bote vsi ene zastopnosti eno lubezen imeli. premi: premimo: jap. prid. 1 194 spremimo . . . Jezusa čez potok Cedron. 229 spremimo še na le t§ posledni mrtvaški pdti našiga dobrostliviga odrešenika. prbsi: prdsi: ravn. 1 59 prosi kraja de me iz te ječe odreši, 1 204 prosi kar hočeš, dal ti bom. 2 226 prosi me kar hočeš, vslišim te. ber. 114 prosi več krat boga de naj ti k’ vs'mu dobrimu PRINOS K NAGLASU U (nOVO)-SLOVENSKOM JEZIKU. 37 pomaga. — prosimo: jap. prid. 1 i9t prosimo ga, de naše srca omečy. 2 8 če smo se pregrešili, prosimo z’ solzami za odpušaiie. 129 zgrevajmo se le te hudobe in prosimo gospoda za odpušane. ravn. 1 205 modrdst in krepost prosimo vsaki dan bogd. 2 149 nebeške darove ga prosimo boga: — prosiva : preš. 59 vse dbbro je, kar bog stori, de vsmili se, prosive (dual fem.). — prosite: traun. 121 6 prosite myr Jeruzalemu, jap. prid. 1 97 prosite boga de vam tako lubezen iz srca vzame. 188 prosite zdaj de vam moč od zgoraj da. 327 za gnado z’ nim vred trpeti inu vmreti prosite. 341 prosite ga za vaš potrebni kosec kruha. 2 77 prosite ga de on vaše dela požegna. ravn. 2 210 prosite in dalo se vam bo — prosita: ravn. 1 89 prosita boga de strašni grom in pa toča neha. reši: reši: traun. 7 2 reši me od vsih mojih preganavcov. 34 17 reši mojo dušo od nih hudobie. 42 1 reši me od krivičniga ine zapeliviga človeka, ravn. 2 149 reši nas od zlega, robi: robi: preš. 97 debelo po gorjansko jo zarobi. rodi: rodimo: dalm. jerem. 18 pojdite sim, naj ga z jezikom vbyemo, inu ništer ne rodymo za vse negovu govorjene. služi: sluzite: jap. efez. 6 6 i kolos. 3 21 nikar ne sluzite na uči. efez. 6 7 služile z dobro vojo 3 24 služite gospodu Christusu. traun. 2 11 služite gospddu z’ straham. ravn. 1 38 pridno, zvesto služite, ber. 186 služite eden drugimu z’ dardvi ki jih je vsakteri prejčl. (traun. 99 2 služite gospodu z veselam, biče griješka za služite). sodi: s6di: traun. u predgovoru: bčri 21 psalm inu sodi ali nam je mdgel prerok negovu trplijne bbl na tdnku popisati. 42 1 s6di me ti, o bog! inu razsodi mojo reč zupčr to nezvestu ludstvu. preš. 60 pomagaj, b6g! otroka ti ubčziga ne sddi. — sodioio: jap. rim. 14 13 nikar tedhj več eden drugiga ne sodimo. — sodite : jap. 14 13 le to sodite, de ne bdte spotikaiie brati nastavili traun. 57 2 sodite prav vy človeški otroci, jap. prid. 1 113 taki so ti so¬ vražniki vašiga izveličana, sodite samy, če so strašny, iz te škode kat§ro so vam do zdaj sturili 314 sodite samy, ali je naš odre¬ šenik uržoh imel le to hudobio taku rotiti inu prekleti, ravn. 2 97 kogar ne poznate, ne sodite ga nikol. 2 206 ne sodite in sojeni ne bote; ne sodite drujih ojstro. stopi i st6pi: stdpi: ravn. 2 183 vstani in v sredo stdpi. preš. 97 ak kčs si tčmu, koj na prste stopi rog. 2 658 odstdpi od ceste tega pogublejna na pot tega izvelyčajna. škriri. prip. 3 7 boj se bog& inu odstopi od hudiga. 5 7 poslušaj me inu ne odstdpi od 38 M. VA^AVEC, besedy mojih vust. trauu. 21 12 ne odstopi od mene. 31 22 gospod, ne odstopi od mene. škrin. prip. 22 28 ne prestopi stare mejnike jap. 2 tim. 2 7 zastopi kar ti pravim, preš. 37 moj zl&ti uk po¬ slušaj in zastdpi. — stopimo: rog. 2 41 dalej stopimo h’ temu kar ta bestinski 01ybrius dopernčsil jn bil nad to s. divico. 399 katera de kbi kaj bul vidimo, stopymo od Davida ... h’ današnim ss. apostelnam. ravn. ber. 187 eden druzimu lubeznivo perstopimo. — stopite: rog. 2 600 katera de khi kaj bol vidite, stopite u’ duhu iz mano u’ to jeruzalemsko ddlino Josaphat. ravn. 1 64 slišim, v’ Egiptu je žito na prodaj, stopite dol va h in nakupite nam ga. 1 132 le sem pod me stopite v sdnco. jap. prid. 1 6 vy tam od¬ stopite. jap. efez. 5 17 zastopite kar je vola božja. 2 petr. 1 20 zastopite le td nar poprej, de se obenu prerokovane tiga pisma po lastnem izlagarii ne stury. — stopite (prema stopim): skrb. 2 26 stopite v moje stopine. škrin. sir. 2 7 nikar od nega ne odstopite de ne padete, traun. 138 19 odstopite od mene vy krivy želni možje, škrin. mddr. 6 2 poslušajte, krajli, inu zastopite. 2 10 zastopite tedaj, vy krajli. tdči: točite: jap. prid. 1 227 o grešniki, točite cele potoke t§h solz. ravn. 2 101 Jezus reče: natočite, starašinu nesite. toži: tožite: ravn. 2 50 otroci, nikol ne tožite, če nimate vsega čez nbmoč. 2 75 ne tožite nikogar po krivim, jap. prid. 1 80 po¬ tožite se po t§m, o stariši, de so vaši otroci svoje glave. trbbi: trebite: ravn. 2 185 take napčnosti v mladosti so korenine strašnih poznejših grdbb. Joj! potrebite zdaj, kmalo si jih že iz src. ber. 1 kadar do šole pridete, otrebite blato ali sneg z’ čbvlov. kuga 27 strebite vddotoče, de voda hitrejši poteče. trdbi: trobi: ravn. 2 146 kadar v boga jme deliš, ne trobi pred sabo. — trobite: jap. prid. 1 6 angeli! zatrobite na vaše trobente. vabi: vabi: škrin. sir. 9 vabi pravične može v gostje — vabite: ravn. 2 274 po razpotjih pojte in kolkor jih najdete, jih k’ ženitnim povabite. vlači; vlačite: rog. 2 173 oblačyte, našpižajte, preskibyte le tč kakor Eadegundis, inu iz to bote to milost dosegli. vdli: volite: jap. prid. 1 220 zvolite si, kogd hdčete, Jezusa ali Barabu? kuga 32 zvolite si h temu nar jasnejši ure tiga dneva, ravn. 1 124 torej živlene si izvolite. 1 157 izvolite si koga, de se z mano poskusi. vdšči: vošči : škrb. 1 156 nikar ne kdvni, ne vosi hudd. — voš¬ čimo: ravn. 2 32 pa rosimo saj de bi z’ enakimi občutleji vsi Judje PRINOS K NAGLASU U (nOVo)-SLOVENSKOM JEZIKU. 39 v božjo vežo hodili. 2 53 nedolžnim otročičam še solzo pervosimo ! ber. 17 iz srca mu vse dobro pervosimo. — voščite: ravn. 2 142 dobro, kteri vas preklinajo, jim volite. ber. 101 jim dobro jutro vosite. žabi: žabi: traun. 44 n pozabi na tvoje ludstvu. — zabimo •' ravn. 2 204 nikol ne pozabimo, kaj grešnikov čaka. 2 243 nikol ne pozabimo Jezusa, kako tukaj oko v’ nebo zrača. — zabite: jap. hebr. 13 2 ne pozabite na gorijemane tih popotnih, kuga 30 ne pozabite nikoli na le to strežbo, ravn. 1 131 ne pozabite de jest sim vam v’ rbdu. žali: zali: škrin. sir. 3 14 moj syn! podperaj tvojiga očeta v’ nega starosti inu ne žuli nega dokler živy. sir. 18 15 kadar koli daš, ne žali s hudo besedo, sir. 4 2 ne razžali vbogiga v’ hegovi potrebi. — žalite : jap. efez. 4 30 nikdar ne žalite svetiga duha božjiga. — žalite: traun. 104 15 ne dotaknite se mojih Kristusov inu ne žalite moje preroke (to je prema: žalim — žalim srp. žaliti). b) Za osnove s otisnutim naglasom u prezensu. drami: dramite: škrin. vis. pes. 8 4 ne zbudite inu ne predra¬ mite lubo. gladi: gladi: preš 166 naprčj me srčča gladi ali tepi, me tnalo ndjdla b6 neobčutlivo. grabi: grabite: preš. 109 grdbte dnarje vkup gotove. korenini: korenini: škrin. sir. 24 13 med mojimi izvolenimi se vkorenini. kusi: kusimo: škrin. modr. 2 17 skusimo kaj bo čez nega prišlu.— kusite: traun. 34 9 pokusite inu poglejte kakfi sladak je gospod. meri: meri: preš. 43 kaj postdpaš ti za mano ? ne zameri ne zameri, cvet lepdte, dbkle drago! 120 to pomisli, ne zameri de, kar sonce sim zagledal, od oči so tudi meni se uzdignile tamnice. mili: mili : preš. 67 odšla si trupla sili, bog duše se usmili. misli: misli: preš. 59 na Ogrskim, pomisli, hči! nezvčst tvoj morebiti de pravo vero zdaj taji, se drugi perkupiti. pravi: pravimo: škrin. modr. 2 8 napravimo si vijenice iz rož dokler ne zvenejo. 2 12 spravimo tedaj pravičniga v’ zadrge, zakaj on nam je na poti. — pravite: ravn. ber. 4 ko je uk konč&n, orodje spet pospravite. siti: siti: traun. 42 6 nasiti mojo dušo kakor z’ mdzgam. skoči: skdči: ravn. 2 83 če si božji sin, skdči! 5 40 M. VATOVEC. stavi: stavi: skrb. 2 12 postavi si, človek! pred spomin enga, kir sam v sebe zalublen je poln napuha. — stavite: škrb. 1 154 postavite si naprej enga človeka ktir tako misli. straši: straši: traun. 82 16 takti jih z’ tvojim viharjam prestraši. tolaži: tolaži: traun. 82 2 nikar se ne vtoldži. trči: trčimo: preš. 28 ter cimo, bratje! še vince se srneja (čitaj : trčimo, jer je hortat.). udari: udarite: traun. 47 13 prevddrite dobru riega trdnave. vesi: vesite: traun. 41 11 aku vam bogastvu raste, nikar srce na na t6 istu ne obesite. zdravi: zdravi: traun. 40 5 gospod, vsmili se čez mene, ozdravi mojo dušo. — zdravite: ravn. bef. 1 pozdravite se kadar se na poti snidete. 202 pozdravite slehrniga prijazno. VI. Naglas u glagola s nastavkom n u prezensu i u infinitivu. Imperativni nastavak i biva j, pred kojim nenaglašeno i otisnuto kratko naglašeno a u govoru spada na e: delej delejmo delejte dčlejva delejta; ravnej. Kasto spada aj preko ej ca na i: čaki čakimo čakite čakiva čakita. 1. Osnove kojim je u prezensu nastavak a otisnuto naglasen naglašuju ga tako i u imperativu i to u singularu kratko, u plu- ralu i dualu dugo: ravnaj ravnajmo ravnajte ravnajva ravnajta. Primjeri iz knige: končam: končaj: škrin. pok. 2 61 izbriši vse moje krivice, končaj v meni te iste. — končajmo: traun. 73 8 pokončajmo vse božje praznike v dčželi. 82 3 pridite inu pokončajmo jih izmed ludstuv. pečam se: pečajte: ravn. ber. 73 z malikovavskimi narodi se nikar ne pečajte (jap. 2 tes. 3 li piše: pečajte, što čitaj: pnčajte). ravnam: ravnaj: ravn. ber. 193 s čašam svojim prav ravnaj, de ti žal ne bode kdaj. — ravnajte: ravn. 2 147 ne ravnajte po hin&včovsko. zijam: zijaj: škrin. sir. 9 7 nikar ne zijaj okoli v očitnih krajih. 2. Osnove koje imaju u prezensu otegnuti naglas na slogu pred aj, u singularu drže svoj naglas: jokaj: jokam. U pluralu i dualu rado prenose naglas na aj i to kao otisnuti dugi: jokajmo jokajte jokajva jokajta: jdkam. Ali može otegnuti naglas ostati i na slogu pred aj: jokajmo jokajte jokajva jokajta. PRINOS K NAGLASU U (nOVO)-SLOVRNSKOM JEZIKU. 41 Primjeri iz knige: devam: devaj: ravn. 1 190 vsaki vas se tudi perzadevaj ravnati po tem vumu dobro, škrin. prip. 24 15 ne jiši hudobije v pravi či¬ ni ga hiši, tudi ne razdevaj tiegovi pokoj. prip. 25 9 ne razodevaj to skrivnu enimu ptujcu. — devajte: ravn. ber. 201 ne devajte ne kolčn ne nog križem. jadram: jadrajmo: preš. 22 moj up je šbl po vddi, le jadrajmo za nim. jemjem: jemajte: ravn. ber. 5 ne jemajte nobene igrače seboj, jokam: jokaj: škrin. sir. 38 16 syn! jdkaj se čez mrliča, jap. prid. 2 99 o sveti prerok! ti si se jdkal n§kadaj čez opušene tiga svetiga Siona; jokaj se veliku več z mano čez to, kar se v naših templih vsaki dan gody. — jokajmo: traun. 114 6 pridite, molimo inu padimo doli inu jokajmo pred gospddam. po-magam: pomagaj: traun. 30 17 pomagaj mi. 43 26 pomagaj nam. škrin. sir. 29 12 pomagaj vbogimu. preš. 60 pomagaj b6g! — pomagajmo: ravn. ber. 191 pomagajmo pošteno iz vsih moči k sreči vse domovine. — pomagajte: traun. 81 3 pomagajte timu stiska- nimu inu vbogimu k pravici (ali: premagam, omagam : premagaj omagaj). mešam: mešajte: jap. prid. 1 199 tecite, solze, in zmešajte se z temi kryvavimi sragami, katere je lub§zen iz telesa Jezusa Kri¬ stusa po sili vun stlačila. mečem: metdjta: ravn. 2 127 mrežo pometdjta. padam: padajmo: ravn. 1 176 dajmo, molimo in popaddjmo. pevam: jap. efez. 5 19 i traun. u predgovoru: p6jte inu prepe¬ vajte gospodu v vaših srcih. prašam: prdšaj: škrin. sir. 32 12 per dosti reč§h drži se kakor nevejdrn, poslušaj inu zraven molči tar vprašaj, sir. 18 20 pred sodbo sam sebe izprašaj. prašdjte: preš. 12 ko brez miril okrdg divjam, prijatli prašajo me: kam? prašdjte raj’ ob!4k neb,4, pra¬ šdjte raji val morja, kadar mogbčni gospodar drvi jih sčm ter kje vihar. skakam: skdlcajte: ravn. ber. 201 ne skakajte. slušarn: slušaj: škriri. prip. 5 7 m6j syn! poslušaj me! 19 20 poslušaj svet. sir. 9 4 tudi jo (plesavko) ne poslušaj. 32 9 poslušaj mčleeč. traun. 38 13 poslušaj moje solze. 44 u poslušaj, hčy! preš. 97 oj zlati lik poslušaj. — slušdjmo: škrin. V. poslušajmo vsi vkupej, čimu je bilu govorjčnu. — slušajte: škrin. prip. 6 1 po- slušdjte, otroci, podvuččne oč§ta. 8 11 otroci, poslušdjte me. 8 33 42 M. VApAVEC, poslušajte podvuččne. sir. 23 7 poslušajte otroci, podvuččne od jezika. 39 17 poslušdjte me, vy božji rod. traun. u predgovoru: poslušajte me. — slušajte: škrin, prip. 8 6 poslušajte me. stavjam: stdvlaj: škrin. sir. 23 10 ne postdvlaj med tvoje go¬ vorjene imena svetih. — stavjdjmo: škrin. prip. 1 li skrivaj na- stavldjmo zadrge nedolžnima. ukam: ukajte: traun. 46 2 vse ludstva pokaj te z rokami, ukajte bogu z veselim glasam. 80 2 vukdjte bogu J&kobu. vesam: vesa j: škrin. prip. 6 21 ne obešaj jih (zapovedi tvojiga očeta) na tvoj vrat. — višajte: ravn. ber. 7 ne obešajte se zadej na vozove ali šeni. zdeham: zdeliajte: ravn. ber. 203 tudi ne zdihujte. zdravlam: zdravldjte: ravn. 2 187 ozdravla]te bolnike, znavam: zndvajmo: ravn. 2 207 lohka se iz tega vučimb, kako sami se spoznavajmo. Živam: šivajmo: ravn. ber. 146 ne všivdjmo dobrot tega svetli kakor neumne živine. 3. Osnove koje imaju u prezensu i u infinitivu otisnuti naglas na slogu pred aj, drže taj naglas i u imperativu kroz i kroz na istom slogu: bližaj bližajmo bližajte bližajva bližajta. Rijedak je u pluralu ili dualu naglas na aj. Primjeri iz khige: bližam: bližajmo: levst. žup. 1. bližajmo se Srbom, bogam: bogajte: jap. efez. 6 l otroci, bogajte stariše v vseh rečeh. hebr. 13 17 bogajte vaše naprej postavlene. ravn. 1 8 otroci! vbogajte saj tega lubiga dobriga boga. — Pamti: bogajte: kuga 8 bogejte moje opominuvane inu navuk. govarjam: govarjaj .- škrin. sir. 11 21 od te iste se pogovarjaj. prip. 25 9 pogovarjaj se od svoje rbčy z prijatlam. 13 14 ne zgo- vdrjaj se preddlgo z nim. grevam se: grevajte: traun. 4 5 čez to se v vaših hramih zgrevajte. jemam: jemaj: škrin. sir. 14 6 dajaj inu prejemaj. — jemajva: škrin. prip. 7 18 pridi napojiva se z lubeznijo inu objemajva se po želali dokler se dan sazna. kladam: kladaj : škrin. sir. 5 5 ne nakladaj greh na greh. 33 30 nobenimu preveč ne nakladaj. 5 8 ne odklddaj od dneva do dneva. lagam : lagaj : traun. u predgovoru: kar v psalmih ne zastopiš, nikar po svoji glavi ne izldgaj. — lagdjmo : ravn. 2 802 tudi mi izlagajmo tako vselej drugih dela na dobro. PR1N0S K NAGLASU U (NOVO)-SLOVENSKOM JEZIKU. 43 maram: marajte: ravn. 1 176 marajte za ri dausi, ko liega ču¬ tite glas. našam: naša]: škrin. prip. 3 5 ne zanašaj se na tvojo rhzvum- nost. — ndšajte: traun. 145 3 ne zanašajte se na poglavarje. neham i neham: nehaj: traun. 36 8 nehaj od jeze. — nehajte: skrb. 2 11 prosim vas: nehajte ho sramotiti. nižam: nižaj: škrin. sir. 7 19 ponižaj globoku tvojo dušo. — nižajte: jap. jak. 4 10 ponižajte se pred gospodam. 1 petr. 5 6 ponižajte se tčdaj pod mogočno rok6 božjo. piram (u svim značenima do lavare): pihaj: škrin. prip. 24 19 nikar sv ne prepiraj z hudobnimi, škrin. pok. 1 116 podperaj mene z tvojo pomočjo. 1 127 podperaj mojo slabust. traun. 16 5 podperaj mojo hojo na tvojih stčzah. škrin. sir. 42 7 kjer je veliku rok, za- peraj dobru. — pirajte: ravn. ber. 201 ne opirajte ne glave na roko, ne komčlca na mizo. slanam: slahajte: traun. ber. 201 ne naslahajte hrbta na stol. snemam: snemaj-, skrb. 2 261 hočeš, o človek! Marijo vredno čdstiti, posnhnaj hč izgled, živi po hi. — snemajte: škrb. 2 190 obrnite oči na te s. apostelne, posnemajte hih. tarnam : idrnajte: ravn. 2 174 ne tarnajte zlo tolko ob smrti dražili svojih prijatlov. tika: tikajte: ravn. 2 126 nikdr se vmčs ne vtikajte. upam: upaj : škrin. sir. 2 6 vupaj na nega. preš. 54 spet pridi nazaj, ne obhpaj nikar, škrin. sir. 11 22 na boga zaviipaj. — upajte: škrin. sir. 2 9 kateri se boga bojtč, vupajte na nega. traun. 4 6 zavupajte na gospoda. 4. U gorrenštini, a valada i drugdje ima nekoliko glagola, obično s kratkim vokalom u osnovi, koji imaju u infinitivu otegnuti, a u prezensu otisnuti naglas pred -am. Ovima se naglas u imperativu ravna po naglasu u infinitivu n. pr.: dčlati (upravo delati) delam (upravo delam): dčlaj delajmo delajte dhlajva delajta. Taki su glagoli: butati butam: butaj, cikati cikam: cikaj, cukati cukam: cukaj, dčlati delam: delaj, dihati diham: dihaj, drčgati dregam: dregaj, gledati gledam: glčdaj, ghzati guzam : ghzaj, kepati ke¬ pam: kepaj, kidati kidam: kidaj, kihati kiham: kihaj, kisati kisam: kisaj, kuhati kuham: kuhaj, migati migam: migaj, muzati se muzam: muzaj se, pikati pikam: pikaj, pitati pitam: pitaj, pčkati pokam: pokaj, ritati ritam: ritaj, rukati rukam: rukaj, sekati sekam: sekaj, stokati stokam: stokaj, šepati šepam: ščpaj, žfigati žugam: žhgaj, izbirati izbiram: izbiraj, očitati očitam: očitaj, pomčtati pometam: 44 M. VApAVEC, pometaj, opletati opletam: opletaj, pretepati pretepam: pretepaj, opotekati opotekam: opotekaj, obetati obetam: občtaj. — Večina glagola s vokalom r u osnovi: brcati brcam: brcaj, brskati brskam: brskaj, crkati črkam: crkaj, črkati črkam: črkaj, črtati črtam: črtaj, drgati drgam: dfgaj, drkati dfkati: dfkaj, frkati frkam: trkaj, gfbati grbam: grbaj, brdati bfdam: hrdaj, hrkati hrkam: hrkaj, krpati krpam : krpaj, mfdati mrdam : mrdaj, mrkati mfkam : mrkaj, prskati prskam: prskaj, smrkati smrkam: smrkaj, srkati srkam: srkaj, švrcati švfcam: švfcaj, švrkati švfkam: švrkaj, trkati trkam: trkaj, vrtati vrtam: vrtaj. — Pamti da imaju u štokavštini glagoli s otegnutim dugim naglasom u infinitivu u prezensu oti- snuti dugi naglas, a imperativ im se ravna po infinitivu: pitati pitam: pitaj. Primjeri iz knige: dčlati delam: delaj: škrin. sir. 7 5 nikar se pred bčgam pra- vičniga ne delaj. 14 17 pred smrtjo delaj pravico, ravn. ber. 66 šest dni delaj. 58 on bo govoril, ti pa čudeže delaj, škrin. sir. 24 27 obdelaj tvojo nivo zvestu. — delajte: jap. rim. 12 19 nikar si samy pravice ne delajte, škrin. XLVIII. delajte vaše delu. traun. 74 5 nikar krivice ne delajte, ravn. 2 75 nikomur ne de¬ lajte sile. gledati gledam: gledaj: traun. 21 20 o gospod, gledaj na moje varuvane. škrin. prip. 23 l skrbnu ogledaj, kaj bo pred te posta- vlenu. traun. 58 6 pridi meni napruti inu pogleduj, preš. 65 po- gUdaj na viselnice. škrin. sir. 28 9 pregleduj nevejdnost bližnimu. preš. 53 podaj se k nemu, pregleduj svet. — gledajte: ravn. 1 22 gledajte jo mavrico, škrin. vis. pes. 3 u pogledajte krajla Salamona z krono. sir. 2 u otroci, pogledajte na človeške rodove. očitati očitam: očitajte', ravn. 1 76 ne očitajte si več nekdajniga. pčkati pbkam: pokajte: traun 46 2 vse ludstva pokajte z rokami, sekati sekam: sikaj: ravn. 2 238 če te tvoja desna roka pohuj¬ šuje, odsekaj jo. 2 263 že tri leta hodim sadu jiskat na timu dre- vesu, pa nikol nič ne najdem. Posekaj ga šepati šepam: šepajte: ravn. ber. 201 ne skakajte in ne šepajte. 5. Eijetke su osnove u kojim ima naglas dale prarna početku riječi nego na slogu pred nastavkom a. Sve su denominativne i drže naglas na slogu na kom ga ima ime od koje dolaze: jušina: južinati: južinaj jtižinajmo južinajte. malica: maličati: maličaj maličajmo maličajte. pridiga: pridigati: pridigaj pridigajmo pridigajte. PKINOS K NAGLASU U (nOVO)-SLOVENSKOM JEZIKU. 45 zlodej: zlodejati: zlodejaj zlodejajmo zlodejajte. zajutrek: zajutrkati: zajutrkaj zajutrkajmo zdjutrkajte. VII. Naglas u glagola bez nastavka u prezensu. Amo idu tri osnove na d: dad jed ved i zna. d se s impera tivnim nastavkom i slijeva na j. dad ima kratko a koje glasi e: dej dejmo dejte dejva dejta, u gorehštini u pluralu i dualu i s naglasom na osobnom nastavku: dejmo dejte dejva dejta- Kniga piše aj i ej: daj: preš. 15 rajši k<5j mi daj slovd. 31 koj mi v zakon daj roko. 33 bog mčn’ uro daj posledno. 46 b6g ji hččre daj e mike . . . b6g ji sine daj endke. 60 slovd sveta bridkosti daj .me groba noč in strah obdSj. škrin. sir. 7 36 podaj vbogimu tvojo roko. preš. 53 podaj se k nemu. 70 le hitro mi rbko podaj. 56 se k tretjimu ujcu po dej, moj sin! — dajte: preš. 40 za ženico dajte dragmu, lubi 6ča! me na dom! jed: jej i jej čitaj jt.: škrin. prip. 23 6 ne jej z nevošlivim člo- vekam. pridg. 9 7 jej z veselam tvoj kruh. ravn. 1 8 od vsiga drevja jij po vrtu, od tega drevbsa pa tukaj nikdr ne jej. 2 116 vučenik, de ga: jej no! 2 262 počivaj, jij p i in postrčzi si. ber. 14 zakaj pa si jedel sad, kteriga sim ti djal de ne jij? škrin. sir. 31 17 nikar se per gostariji preveč ne najej. — jejmo: ravn. ber. 124 učimo se iz tega, de ne jejmo in ne pimo več kakor kar nam je treba za okradene svojiga živleria. — jejte jete: dalm. genes. 3 ne jite od nega. 9 le samuč ne jite od tiga messa kateru je še živu v svoji krij. mat. 26 27 vzamite, jite, le tu je moje tellu. škrin prip. 9 5 pridite, jejte moj kruh inu pyte vinu. ravn. 1 43 jijte in blagoslovite me. — jejta: ravn. 1 10 i ber. 14 nikar ne jejta od nega. ber. 13 od vsiga drevja po raji jij ta. ved. Kad osnova ved znači scire cognoscere, ne slijeva joj se -dinaj, nego glasi: včdi včdimo vbdite vedita vbdiva: vidi: ravn. 1 163 morebit ne vem, da si se poprijatlil z Izajovim sinam? Pa vedi, dokler Izajov sin živi na zemli, nisi varn ne ti nb tvoje kra- lestvo. 1 157 vzami tole prežgano rež in unih deset kruhov in idi v stan z nimi do bratov. Tih deset mladih sirov pa hih stdtniku nčsi in zvedi kak6 jim je kaj. — vedite: ravn. ber. 7 vidite, de so učeniki vaši nar veči dobrotniti. — Složena s prijedlogom po (izpo, prepo, zapo, napo) slijeva di na j te ima " na e: povej po¬ vejmo povejte povejva povejta; ali u singularu dolazi naglas i na prijedlogu po, a ej glasi l: pbvt zapbvi napbvi prepbvi izpovi; 46 M. VAI^AVEC, dakle: povej: škrin. sir. 19 7 ne povej drugim hudobno inu ojstro besedo, ravn. 1 39 hči! čigava si ? povij mi, je prostor prenočiti na domu tvojiga očeta? preš. 46 ti povej nam, ki obhodiš bližhe ino dalne kraje, kjč bi neki dčkle raslo lepši od neveste ndše? 78 povej nam, ribič, povej zarčs, al’ čakaš de pade zvezda z nebds? 113 prijdtel, mi povij po pravici, al . . . 191 pred ko grčš v Oglej čez gorč zeleno, se pričo mčne odpovij zmotnavi. — pdvej: dalm. genes. 41 zatu si vže, Farao, po svoji zastopnosti dobodi eniga modriga moža, de ga čez egiptovsko deželo postavi inu zapovej de taisti valpote postavi v deželi. — povejmo: ravn. 2 99 še naj po- vijmo de je Natanaelu tudi Jernej ime bilo. — povejte: ravn. 1 40 če ste drujih misel, mi pa tudi povijte, de se vam obrniti na levo ali na desno. 1 73 vso mojo čast v Egiptu povijte. — povejta: ravn. 1 58 Jožef jima reče: izlaga je božja reč. Pa vendar po¬ vejta, kaj se je vama senalo. zna ima naglas po glagolima s otisnutim naglasom na nastavku a u prezensu: znaj znajmo znajte znajva znajta. B. U ugarskoj slovenštini. Naglas, koliko sam razabrao iz noršinskoga govora, svuda je samo otisnuti a ne dolazi gotovo nikada na slogu imperativnoga nastavka osim u osnovama od jednoga sloga. U svem imam za- biležena dva tri li primjera: trpi. 39 11 vzemi z mene bič tvoj. 71 9 ne zavrzi me vu mojoj starosti. Obično ima naglas na slogu pred nastavkom i, koji u pluralu i dualu redovito ispada, ako se riječ bež nega može izgovoriti. Kniga kratkijeh vokala ne bileži ničim, dugo ili naglašeno a e i bileži akutom i e i; i! ovako: ii, dugo ili naglašeno e — b glasi ej, o glasi ou, a pišu se kasto 0 6. I. Naglas u glagola s nastavkom e u prezensu. a) Osnove od jednoga sloga u prezensu. Takove su osnove proste rijetke: cte : čfi čtimo čtite čtiva čtita. Obično dolaze složene s prijedlozima i gdje prijedlog sobom čini slog, rado ima naglas na prijedlogu: prečti, začnimo, zapri, od¬ prite, pozri itd., ali se piše samo bez ikakva znaka: začni kuz. mat. 20 8 začnimo nagih 20. prečti trpi. 36 9 prečtimo prečtite nagfh 22 prečtite trpi. 48 13. zapri kuz. mat. 6 6 odprimo zaprimo nagfl. 66. odprite trpi. 118 19. zaprite nagfl. 24 182. požri trpi. PRINOS K NAGLASU U (nOVo)-SLOVENSKOM JEZIKU. 47 55 lo. Obiležen je slog: raspi: kiiz. mat. 27 22 veli nim Pilatuš: ka mo pa činio z Jezusom ki se zove Kristuš? velijo nemi: raspi ga. b) Osnove od dva sloga u prezensu. Ovdje ne prelazi naglas na prijedlog: bere: beri bermo berte berva berta i poberi poberte: nagfl. 61 to pout, tou si zeberi, i srečen bidti maš, veri; osim ako osnova počima samoglasnim i, a prijedlog takoder dočima na samoglasno: pojdi. — Premda kniga kratkijeh vokala ne bileži, ipak ču neke primjere navesti iz lie: bere: beri : trpi. 56 9 'poberi skuze moje vu tvojo posoudo. — berte : kiiz. mat. 13 30 poberte prvo koukol. bode esse. imperativni se nastavak i sa d slijeva na j: boj bojte, kniga piše bojdte; ali ima i bodi bddmo bodite: boj-, ktiz. mat. 2 13 bejži v Egiptom i boj tam dokeč ti povejm. trpi. 27 14 boj črstvi itd. bojdi: trpi. 4 2 bojdi meni milostiven, itd. cesto. — bojte : trpi. 31 25 bojdte srčni. — bojdite: trpi 4 5 bojdile v miri itd. cvete: cveti : nagfl. 152 rasi no cveti. ide: Idi : kiiz. mat. 2 20 idi v izraelsko zemlo. — A Idi složeno s prijedlogom od: odidi: kiiz. mat. 4 io odidi , satan. 16 23 odidi za me, satan. — S prijedlogom pri glasi: pridi : kiiz. mat. 6 io pridi kralestvo tvoje. 8 9 či rčem enomi: idi, ino ide; i driigomi: pridi i pride. trpi. 80 3 pridi nam k pomouči. nagfl. 60 pridi nam na pamet eta lejpa rejč s. pisma: . . . ., bar. 23 bratec, pridi k nam pridoučo nedelo. — ‘ite (od idte): trpi. 100 4 idte notra na vrata riegova. — ‘id,ite: kiiz. mat. 10 6 idite k tim pogiblenim ovcdm. -— Složeno s od, pri: ite: kiiz. mat 7 23 odite od mene čineči nepravdenost. 25 41 odite od mene, prekleti, vu ogjen veki- večni. trpi. 6 9 odidte od mene vsi čineči nepravdenost. ktizm. 1 kor. 7 5 na to vkiip pridte. — Mita: kiiz. mat. 212 idita vu eto ves. — Složeno s prijedl. po glasi: poj pdjdmo pojte: poj: kiiz. mat. 14 29 gospodne, či si ti, zapovej naj jas k tebi idem po vodaj. On je pa rkao: poj. 19 21 poj, naslediij menč, nagfl. 161 poj bliže, poglednivi jo. — pdjdmo : kiiz. mat. 24 46 stante gori, pojdmo. trpi. 83 5 pojdmo , vo je strejbmo. — pojte: kiiz. mat. 21 38 ete je te oročnik, pojte , bujmo ga. 22 4 pojte na postiivane. trpi. 34 12 pojdte, deca, posliihšajte mene. — Složeno s ne glasi: nejdi nejdmo nejte nejdva nejdivi nejta nejditi: riejte: kiiz. mat. 10 5 na pout poganov nejdte i v mesto Samaritdnušov nejdite. 48 M. VApAVEC, ime: me: složeno s prijedlogom pri glasi: primi i primi, primmo i primmo, primte i primte: primi: trpi. 35 2 primi zastobo i orožjd. — primte-. nagfl. 12 na, deca moja, primte vašega maloga pajdaša. — primte-. kiiz. mat. 28 48 šteroga kiišnem, te je, primte ga. rim. 14 1 nemočnoga pa vu veri gori primte. — Složeno s pri¬ jedlogom vz glasi: vzemi vzemmo vzemte vzemiva vzemivi vzemta vzemti: vzemi: kiiz. mat. 2 13 vzemi jtou dejte. trpi. 35 3 vzemi dardo. — vzemmo: nagfl. 37 vzemmo vo edno. 75 vzemmo z vuči- tela viist vo vsaki glas. — vzemte vzemite: kiiz. mat. 11 29 vzemte na se jarem mbj. trpi. 81 3 vzemte žoltare. nagfl. 28 zdaj vzemte naprej vaše tablice, kiiz mat 26 26 vzemte, jejte, tou je moje tejlo. mete: meti: trpi. 144 6 pošli strejle tvoje ino je smeti. može: mozi: kiiz. mat. 15 25 gospodne pomozi mi. trpi. 109 26 pomozi mi, o gospodne. nese: nesi: kiiz. mat. 8 4 nesi gori en d&r. nagfl. 41 ta si nesi vse tri sekere. — niste: nagfl. 24 neste nazaj roke po onoj istoj pouti. trpi. 76 prineste dari torni strašnomi. kiiz. mat. 17 17 pri¬ nesle ga meni esi. reče: ra: kiiz. mat. 4 3 či si sin boži. erci naj eta kamena krtih bodo. trpi. 65 3 erci diiši mojoj: jas sem pomouč tvoja, itd. — rcite: trpi. 66 3 erčite bougi: kak čudna so dela tvoja! — recte: trpi. 96 10 rečte med poganmi: gospoud je kral. sede: sedi: trpi. 110 1 sedi si na desnico mojo. — sedte: kiiz mat. 26 36 veli vučenikom: sedte si doli. tepe: teple: kiiz. mat. 10 14 doli steple prajb noug vaši. vrže: vrzi vrzi: kiiz. mat. 4 6 či si sin boži, vrzi se doli. trpi. 27 9 ne odvrzi ni ne ostavi me. 51 13 ne odvrzi me od lica tvo¬ jega. — vrzmo: nagfl. 152 vrzmo je na ogen. kiiz. rim. 13 12 odvrzmo ta dela krnice. — vrzte: kiiz mat. 25 30 toga nehasno- vitoga slugo vo vrzte vu vinejšno krnico. 22 13 vzemte ga i vrzte ga vu viinejšno krnico. zove: zbvi ■ trpi. 50 15 zovi me vu dnčvi stiskavana, oslobodim te. — zovte: kiiz. mat. 22 9 zovte je na gosliivane. 23 8 9 10 vi se pa ne zovte rabi . . . i nikoga za vašega očo ne zovte na zemli . . . niti se ne zovte za meštre. žene: ženi: trpi. 68 3 razeženi je kak se preženč dim dube: dubi: nagfl. 24 vrtaj, dnbi, kopaj, greni, pase: pasi: trpi. 28 9 pasi je kiiz iv. 21 15 pasi agnece moje. 21 16 pasi ovce moje. raste: rasi: nagfl. 152 110 , maličko drvčce, rasi no cveti. PR1N0S K NAGLASU U (NOVO)-SLOVENSKOM JEZIKU. 49 seče: secmo: nagfl. 152 nehasnovito drejvo je eto, vsejčmo je doli. vleče: vleci: trpi. 28 3 ne vlejci me vo z neverniki. — vlecmo : ktiz. rim. 13 12 oblejcmo rožje svetlosti. ■—■ vlede: ktlz. 1 kor. 7 5 ne vlejcte se eden od driigoga. rim. 13 14 oblejde gospon Kristus Ježuša. kolos. 3 12 oblejde za to liki ti odebrdni boži sveti i lii- beznivi črejva milostivnosti dobrotivost II. Naglas u glagola s nastavkom je u prezensu. a) Pred je ima ima vohal. Ovaj ima naglas. Od ji biva je, koje iza i može ispasti. bu: bujmo: kiiz. mat. 21 38 ete oročnik, pojte, bujmo ga. de\ dejte: kttz. kolos 3 8 zdaj pa doli dejte i vi vsa eta. kri: krij: trpi. 140 11 žerjavo vougelje pokrij nč. 17 8 vu senci pero ut tvoji skrij mene. 27 9 ne skrij obraza tvojega pred menom. 64 3 skrij me pred spraviščom ti zločastni. 69 18 skrij lica tvojega pred slugom tvojim. le: lej: trpi. 69 25 vlej vo na lič srd tvoj. — lejte: trpi. 62 9 vo vlejte pred licom negovim srce vaše. mu: muj: ktiz. mat. 6 17 ti pa, gda se postiš, namaži tvojo glavou i lice tvoje muj. trpi. 51 9 muj me, da od snejga belejši bodem. — mi: dain. 100 zmi si vsaki roke — mijmo: dain. 94 lepo si zdaj mimo noge vsi. pi: pij: kiiz. 1 tim. 5 23 več ne pi samo vodou. dain. 113 pi , ti vsi nazavamo, pi za zdravje tvojo, pi za zdravje mojo, pi pi za tovarštvo vso pi pi pi. 50 Ribi moj mlinar, napi mi enkrat. — pimo: dain. 51 jejmo no pimo veseli zdaj vsi. 21 jejmo, pitno , bra¬ teči. — pite: kiiz. mat. 26 27 pite z etoga vsi. -u: -uj: dain. 100 zdaj se vsaki zij. vi: vi: dain. 112 toča, pikec, arja, smod se zavi v planinski kot. ži: žimo: dain. 43 gostyvana se vžimo. Arno idu glagoli s infinitivnim nastavkom ova (iiva) a prezensnim ii-je. Koji imaju u prezensu otisnuti naglas na uje imaju ga i u imperativu na iij.' lij = uj: alduje: alduj: trpi. 50 14 alduj bougi zahvalnost. bojuje: bojuj: trpi. 35 i bojuj se štej m ki se prouti meni bojuje, daruje: daruj : trpi. 119 29 daruj mi pravdo tvojo, nagfl. 66 či sirmak na dveraj truple, odpri i daruj nemi. glasuje: glasujte: trpi. 66 2 razglašujte hvalo dlke negove. 105 l razglasujte med narodmi dela negova. 50 M. VApAVKC, imenuje: imenujte: nagfl. 23 zdaj imenujte po ednom i ti drugi pet prstov. kebzuje: kebzuj: trpi. 54 4 bože! kebzuj na reči viist mojih. 55 3 kebzuj na mene i sliišaj me. — kebzujte: trpi. 49 2 kebzujte vsi prebivajouči na zemli. 50 22 kebzujte denok na tou. nagfl. 32 kebzujte vsi na nega. mentuje: mentuj: trpi 35 17 menntuj dušo mojo od hi razboja. miluje: miluj: trpi. 59 6 ne milu j nikoga činččega zločastnost. 25 16, 27 7, 30 li smiluj se nad menom. 67 2 boug! smiluj se nad nami. orokuje: orokuj: nagfl. 125 očo, mater vsigdar poštuj, i tak boži mir orokuj. pravduje: pravduj: trpi. 119 154 pravduj za mene pravdo mojo. raduje: raduj: trpi. 35 9 duša moja, raduj se vu hegovoj po- mouči. 37 4 raduj se vu gospodni. — radujte se: trpi. 32 ll ra¬ dujte se vu gospodni. 98 8 veselte se potočke i radujte se gor4 kuz. mat. 5 12 radujte se ino se veselte. sleduje: sleduj: bar. 43 nasleduj, dejte etoga ndvuka. — sledujte: nagfl. 21 vi ne nasledujte Karola vu neredi. — nasledujta: kuz. mat. 4 19 veli nima: nasledujta me i včinim vaj liidi ribiča, svajuje: svajujte: bar. 13 ne svajujte se. štuje: stuj: nagfl. 76 poštuj vučitela. bar. 41 poštuj starce. Mjesto variivati veriivati govori se: varvati vervati i prema tomu mj. varuj veruj etc.: vari varte, veri verte: vdrte: kuz. mat. 7 15 varte se pa od krivi prorokouo. još. 10 17 , 16 6, luk. 12 l, 20 46 itd. — veri: mark. 5 36, luk. 8 50 ne boj se, li vori. — verte: mark. 11 24 vsa štera moleči bodete prosili, vdrte kaj vzemete. iv. 12 36 dokle svetlost m&te, vdrte vu svetlosti. 14 i vorjete vu bougi, i vu meni vdrte. U Štajerskoj za -uj dolazi -li bez j te ga Dajnko piše tj: slov. 221 gebietende art: dary daryva daryta daryte. b) Pred je ima suglasno koje se s j sliva u jedan glas. Naglas je na slogu pred nastavkom. briše: briši: trpi, 28 18 doli zbriši vse grejhe moje. 51 ll doli zbrisi vse bine moje. išče: 'išči: trpi. 34 15 išči mir. 20 boug je dober, nega išči. dain. 152 ne iši me obsoditi. — 'iščimo: nagfl. 50 iščimo ešče več žu- toga. — iščite: kuz. mat. 6 33 iščite prvo kralestvo bože. 7 7 iščite i ndjdete. PRINOS K NAGLASU U (novo)-SLO VENSKO M JEZIKU. 51 maže: maži: kiiz. mat. 7 6 gda se postiš namaži tvojo glavou. — mažte: dain. 155 s tyčo petih svfn ga mažte. meče: mecte: kiiz. mat. 7 6 ne mecte džiindže vaše pred svihc. šle: posli: trpi. 20 3 posli ti pomouč. — postimo: nagfl. 66 trdno ga (sirmaka) ne odposlimo. cepeče: cepečte: dain. 100 pocepečte grozde vse. copoče: copočte: dain. 100 prešino vreteno potččte no kre vage vsi copdčte. gible: gibli: ktiz. 1 tim. 5 li mladi vdovic se pa ogibli. joče: jdcmo: dain. 142 zdaj ta k nemi skočmo, se razjdcmo ino vsi s slojzami ga milno močmo. — jdcte: kiiz. jak. 4 9 dreselte se i plačte se i joucte se. kaže: kaži: kiiz. mat. 8 4 idi, pokdži se popi. trpi. 25 4 gospodne pokaži mi poti tvoje nagfl. 15 vučitel pokaži, štero je prava, štero lejva rouka. trpi. 45 5 skdži čtida z dejsnov tvojov. 80 2 skdži se ki sediš nad kerubimi. — kdžte: kiiz. mat. 22 19 pokašte mi ddčni pejnez. nagfl. 27 pokdžte mi pravo okou. 33 pokdžte vfist vaši zgoratii tal. dain. 155 kolni zmazek nem’ pokdžte. reze: reži: kiiz. mat. 5 30 či te dejsna tvoja rouka spaka odreži o. dain. 58 zatikačo mi prirSži. suče: suci: dain. 58 gožic mi nasgci. veže: vežmo: nagfl. 182 eto je eden mehčr, pinmo v nega zr/ik i zavSžmo ga. — vežte: kiiz. mat. 13 30 poberte prvo koukol i zveste ga vu snopje na žgane. 22 13 zvežte nemi noge i rokč. — vežta: kiiz. mat. 21 2 najdeta edno oselnico privezano i žrbe ž iiouv, odvežta jou i pripelajta jo meni. III. Naglas u glagola s prezesnim nastavkom ne. Sve su ove osnove naglašene na slogu pred ne: potegni poteg¬ nimo potegnite potegniva potegnivi potegnita. Na prijedlogu naglas ima: ogne i spomene: ogni ognite, nagni nagnite: spoumeni spou- mente, to je spSmeni spomente. peline: pehni: kiiz. mat. 18 9 či te okou tvoje spaka, vo je spejhni. pihne (čitaj pine): pinmo: nagfl. 182 eto je eden mehčr, pinmo v nega. sluhne čitaj sliine: sluhni: bar. 42 posluhni mcnč. — slunte : trpi. 49 2 posliihnte eto vsi narodje. tegne: tegni: kiiz. mat. 12 13 i trpi. 144 7 vUgni rokou tvojo. — tegnite: nagfl. 28 potdgniie naj prvle kre lej ve bodouči droug. 15 vtignite vo obe j roke j. 52 M. VApAVEC, IV. Naglas u glagola s infinitivnim nastavkom e(a). Naglas je na slogu pred imperativnim nastavkom, osim u osno¬ vama od jednoga sloga: spa. beža: beži : kiiz. mat. 2 13 bejži v Egiptom. — bežte : kiiz. mat. 10 23 gda bodo pa vas preganali vu mesti etom bejšte v drtigo. guča: gud\ kiiz. tit. 2 15 eta guči i opominaj i k&raj. nagfl. 41 gdči istino z jezikom i ne pravi ldži v nikom. — gučte: kiiz. jak. 4 11 ne gučte eden prouti driigemi, bratje, trpi. 75 6 ne gučte s tak trdim šinakom. hite: hiti : trpi. 38 23 hiti mi na pomouč. 69 19 hiti k duši mojoj i osloubodi jo. 70 2 hiti me, boug, obrdniti. 71 12 boug moj, hiti meni na pomouč. 17 13 stani, gospodne, ■prehiti lice negovo. kriča: kričte : trpi. 81 2 veselo Icričte bougi Jakoba, šume: šumi : trpi. 37 3 šumi, mourje i vse ka je v nem. žive: živi : trpi. 36 3 živi v drželi i hrani se pravično — živino : dain. lil zdaj veselo živino vsi. spa: spimo : kiiz. 1 tes. 5 6 zato tak ne spimo liki ti driigi, nego voriistujmo in trejzni bojdmo. V. Nastavak u glagola s nastavkom i u infinitivu i u prezensu. Naglas je na slogu pred imperativnim nastavkom osim n osnovi koja promjenom početnoga u na v postaje od jednoga sloga: vči mj. uči: vči včite; i onih osnova koje imaju pred -iti dva sloga s vokalom o: govori slobodi, koji imaju na prvom o naglas: od¬ govori oslobodi. Osnove od dva sloga s vokalom o mijehajo o na ou: mouri. Evo dva tri primjera: brani: brani : trpi. 59 3 obrani me od hiidodejlnikov. — brante: kiiz. mat. 19 14 nihajte deco i ne brante nim k meni prihajati, trpi. 82 4 brante pozadnejšega i potrejbnoga draždži: draždžite: kiiz. kolos. 3 21 očeve, ne drdždžite otroke vaše. gasi: gaste: kiiz. 1 tes. 5 19 te diih ne vgaste. hvali: hvali : trpi. 103 1 , 104 1 hvali gospodna, duša moja. — hvdlte: kiiz. rim. 15 11 hvdlte gospodna vsi poganje. trpi. 30 5 hvalte i zvišavajte svestvo negovo. 98 4 zvišavajte i hvdlte ga. 103 20 21 22 hvdlte gospodna angeli negovi, hvdlte gospodna vsi PRINOS K NAGLASU U (NOVO)-SLOVENSKOM JEZIKU. 53 šerezje negovi, hvdlte gospodna vsa dela negova. 105 3 hvdlte se ž negovim imenom. snaži: snaži : kiiz. mat. 23 26 farizeuš slejpi! osndjži prvle to znolrejšrie pehara i sklede. — snazte : kitz. jak. 4 8 sndjžte roke, grejšnice. vrači: vr&či: trpi. 6 3 zvrdci me, gospodne. 41 5 zvrdci dušo mojo. 60 4 ki si zemlo geno i raskalao, zvrdci ne razdretje. — vračte : kiiz. mat. 10 8 nemočne vrdčte. greši: greste: trpi. 4 5 srdte se ali ne gr.ejšte. krepi: krepi: trpi. 86 16 krejpi slugo tvojega z močjouv tvojov. 7 io pokrejpi toga pravičnoga. — krepte: kiiz. jak. 5 8 mirovno trpte i vi, pokrejpte srca vaša. streli: streha : nagli. 14 Bela, podrži na me tvojo piikšo, jas pa mojo na te podržim. Strejlva! — brrr! strejlila sta. trebi: trebi: trpi. 12 4 gospodne, strejbi vo vso skazlivost. — trebmo: trpi. 83 5 pojdmo, vo je strejbmo, da ne do narod. vesti: visti: trpi. 90 16 nazvejsti slugam tvojim činejne tvoje. — vestite : kiiz. mat. 2 8 gda je najdete, nazvejstite mi. 28 10 idite, nazvejstite bratom mojim, naj ido v Galileo. — vestita: kiiz. mat. 11 4 Jezus rče nima: idouča nazvejstita Ivani štera čiijeta i vidita, dreseli: dresSlte : kiiz. jak. 4 9 dreselte se i plačte i joučte se. veseli: veseli : trpi. 35 9 diiša moja se pa veseli vu gospodni i raduj se vu negovoj pomouči. 106 3 veseli se srce iskajouč go¬ spodna. 149 2 veseli se Izrael vu stvoriteli svojem. A složeno s pri- jedlogom: veseli: trpi. 86 4 obeseli dušo sluge tvojega. 90 15 obdseli pa nas po eti dnevi vu šteri si nas nevoulivao. — veselmo: trpi. 95 i vesčlmv se pečini zveličana našega, dain. 115 brati, zdaj ve¬ selmo se. — veselte: kiiz. mat. 5 12 radujte se ino se veselte. rim. 15 io veselte se poganje. trpi. 96 11 veselte se nebesa. 97 12 vi pravični veselte se vu gospodni. 98 8 veselte se, potočke, redi: redmo: dain. 94 koš naredmo. čini: cini: kiiz. mat. 8 9 či rčem slugi mojemi: cini eto, i včini. 37 3 27 cini dobro. 119 17 čini dobro slugi tvojemi. 51 20 včini dobro poleg milošče tvoje s Sionom, bar. 42 bodi, toga ne včini. — činmo: nagfl. 24 ešče ednouk činmo obouje. — mite: kiiz. mat. 2 2 ravne činte steze liegove. čisti: čisti: trpi. 51 4 z grej hov moji me očisti. diči: diete: trpi. 97 12 vi pravični, diete spoumenek svetstva ne- govoga. 98 s diete gospodna na barfi. 100 4 dičte ga i blagosldvlajte ime negovo. 54 M. VA^AVKC. nizi: nizt.e: trpi. 29 2 nanizte se pred gospodnom. kiiz. jak. 4 10 ponizte se pred gospodnom i zvisi vas. visi: visi: trpi. 27 6 izvisi glavo mojo nad protivnikmi mojimi. 10 12 gospodne bože, zvisi ramo tvojo. 28 9 zvisi je na veke. živi: živi: trpi. 119 88 živi me pouleg milošče tvoje. 119 25 oživi me po tvojoj rejci. 119 149 gospodne, oživi me po soudbi tvojoj. kupi: kupi: trpi. 34 23 gospoud, odlcupi duše slugov svoji. — kupte: kiiz. mat. 25 9 idite k odavcom i kiipte si ga. lubi: lubi: nagli. 76 lubi, poštuj vučitela. — lubte : trpi 31 24 lubte gospodna vsi sveti negovi. 76 12 obliibte i zdržte gospodni. nagfl. 21 oblubte mi, kaj te vsi redovna deca. ruši: rušte: trpi. 137 7 spoumeni se, gospodne, z Edomitancov v dnevi Jerušaloma rkouči: zruste zraste vse do grunta vu nem doli. služi: služte: trpi. 110 2 služte gospodni z veseljom. trudi: trudrno: nagfl. 75 trudmo se, dečica. roči: roči: trpi. 37 5 porouči gospodni stezo tvojo, sodi: sodi: trpi. 7 9 so udi mene, gospodne. 26 l soudi mi pra¬ vico, gospodne. 35 27 soudi me pouleg pravice tvoje. — sodte: kiiz. mat. 6 1 ne soudte, naj se ne soudite trpi. 82 3 soudte pravo vbougomi i siroticam. stopi: stopi: trpi. 144 5 gospodne, nagni nebesa tvoja i doli stoupi. 37 8 odstoupi od srditosti. — stopmo: nagfl. 66 z odkritov glavouv v hižo stoupmo. — stopte: kiiz. mat. 9 24 veli nim: od- stoupte, ar je ne mrla ta deklička. trpi. 94 8 zastoupte se vi norci med liidstvom. trobi: trobte: kiiz. jak. 5 1 no zdaj, bogaci, joučte se i troubte nad nevolaini vašimi. godi: godi: kiiz. mat. 16 22 ne zgoudi se ti eto. mori: mori: kiiz. mat. 5 21 ne vmouri, šteri koli pa vmori, vrejden je soudbe. 19 18 ne vmouri. trpi. 59 12 ne spomouri ji. novi: novi: trpi. 51 12 diih stalen ponouvi vu meni. plodi: plodi: trpi. 5 1 rasploudi je zavolo vnožine zločastnosti niliove. 59 12 rasploudi je s tvojov močjouv. rodi: rodi: kiiz. mat. 21 19 nigdar se več s tebe sad ne roudi na veke. dain. 110 lybi trsek! rasi le no obrodi grozdjiče. škropi: škropi: 51 9 poškroupi me z bižapom. tvori: tvori: trpi. 51 12 stvouri vu meni, o boug, srce čisto. dain. 156 to ne stdri. PRTNOS K NAGLASU U (NOVO)-SLOVENSKOM JEZIKU. 55 govori: govorte : nagfl. 17 odgouvorte mi vkiip na moja pitana. 45 odgouvorte na moje pitane. slobodi: slobodi-. kiiz. mat. 6 13 osloubodi nas od hiidoga. trpi. 6 5 osloubodi me zavolo smilenosti tvoje. 17 14 od liidi me oslou¬ bodi z ramouv tvojov. 22 21 osloubodi od meča diišo mojo. — slobodte: trpi. 82 4 osloubodte ga z rouk hiidobnakov. — sldbodvi: nagli. 161 mlaina jako škoudi ndrasi . . . poj tak osloubodvi od hd tvoje rezetke. včl: vči: trpi. 119 33 vci me gospodne, pout nastave tvoje. — vcite: kiiz. mat. 9 13 idouči pa vbite se ka je eto; a ndvci : trpi. 86 li navci me, gospodne, pout tvojo. — ndvčite nagfl. 20 navcite se mi zdaj ete veržušek. Cesto kniga naglas ničim ne bileži, to vrijedi osobito za kratke vokale: pazi trpi. 5 2 pazte nagfl. 15 pravi nagfl. 41 pravmo 15 36 pravte kiiz. mat. 10 27 nagfl. 12 spravte kiiz. mat. 13 30 pozdravte kiiz. rim 16 3 12. odomislite nagfl. 158 piisti kiiz. mat. 5 40 , 6 12, 8 21 trpi. 39 14 piisti te nagfl. 15 prebrodi trpi. 26 2. bodi kiiz. mat. 9 5 hodrno kiiz. rim. 13 12 hodite kiiz. kolos. 4 4 hodte trpi. 66 5 hodvi nagfl. 161 poklonte kiiz. mat. 10 12 moli kiiz. mat. 4 10 , 6 6 molmo trpi. 95 6 molte kiiz. 95 6 molte kiiz. mat. 5 44 , 26 41 trpi. 96 9 proste kiiz. mat. 9 38 trpi. 122 6 nagfl. 158 dre¬ veni nagfl. 24 itd. VI. Naglas u glagola s nastavkom a u prezensu i u infinitivu. Nastavak imperativu i iza nastavka a biva j te se s a u jedan slog spaja. Na tom aj dolazi naglas u ono nekolicini osnova koje to a i u prezensu naglašuju; mantriim niham. Inače dolazi naglas gotovo svuda na slogu pred aj. mantra: mantraj: nagfl. 26 nejme stv&ri ne mantrdj ti: ki ne¬ milo stvar mantr&, on lagoje srdce m&. neha: nehaj: kiiz. mat 3 15 nihaj zdaj, 5 24 nihaj tam ddr tvoj pred oltarom. 7 3 kak da praviš brati tvojemi: nihaj naj vo vržem trouho z okd tvojega a ovo trdm je v ouki tvojem? trpi. 37 8 ta nihaj nečamurnost. — nehajmo : nagfl. 90 či ščdmo kaj bi m&čka miši lovila, kak najmene gda jo nihajmo v hiži. — nehdjte: kiiz. mat. 13 30 nehdjte naj vkiip ra s tč obouje do žetve. 15 14 nihajte je, slejpi voji so ti slejpi. nagfl. 24 je li ste tak s sebom prinesli vse tšblice? ka po rovatke? No zdaj ešče je nihajte tam gde — Narod u Naršincima h ne izgovara te govori: njaj njajte. 6 so. 56 M. VA^AVEC, vlada: vladaj: kiiz. rim. 12 21 ne obladaj se od hiidoga, nego bole obladaj vu dobrom to hudo. trpi. 17 13 prehiti lice tvoje ino ga obladaj. — vladajmo: kiiz. mat. 21 38 pojte bujmo ga i ladajmo negovo oročino. bližava: bliždvajte-. kiiz. jak. 4 8 približdvajte se k bougi i pri- bliždvao se bode k vam. budjava: budjdvajte: kiiz. mat. 10 8 mrtve zbiidjdvajte. čiščava: čisčdvajte: kiiz. mat. 10 8 gobave ocisčdvajte. kiiz. jak. 4 8 ocisčdvajte sred vaša. dava: ddvajte: kiiz. 1 tes. 5 18 vu vsem hvalo ddvajte. rim 12 17 tim nizkim se priddvajte. država: drzdvajte: kiiz. mat. 23 3 vsa, štera koli bodo vam pravili zdržavati, zdržavajte i činte. jud. 21 zdržavajte se vu lii- beznosti božoj. družava: druždvajmo: kiiz. pag. 930 na jubilate: etomi obečani se pridriiždvajmo. glihava: glihdvajte: kiiz. mat. 6 8 ne priglihdvajte se k nim. rim. 12 2 ne priglihdvajte se k etomi svejti. klihava: klihdvajte: kiiz. rim. 12 u n e prekuhavajte je. meščava: mesčdvajte: kiiz. rim. 12 19 za sebe si ne zadomes- čdvajte. metava: metavajte: kiiz. 1 tes. 5 20 proroštvo ne zametavajte. mišjava: misjdvajte: kiiz. kolos. 3 2 te zgorana premisldvajte. pitava: pitdvajte: kiiz. mat. 2 8 skrblivo spitdvajte od deteta, višava: visdvajmo: trpi. 34 4 vsi vkup zvišdvajmo ime negovo. — visavajte: kiiz. rim. 15 li hvalte gospodna vsi poganje i gori zvisdvajte vsi lidjd, trpi. 97 8 zvišavajte i hvalte ga. gana: ganaj: trpi. 83 16 tak je pregdhaj s tvojim slapom. 34 15 išči mir i vgdhaj ga. — gdhajte : kiiz. mat. 10 8 vragi: zgdhajte. govarja: govdrjajte : trpi. 4 5 zgovdrjajte si z vašim srcom na posteli vašoj, ali bojdite v miri. nagfl. 42 zdaj bom vas li spit&vao, odgovarjajte mi. 51 odgovarjajte na moja pitana. haja: ha/agmo: trpi. 95 2 prihajajmo pred lice negovo z dičejnem. — hdjajte: trpi. 96 8 prineste ddre i prihajajte vu predvor hegov. kapa: kapajte : dain. 169 skrbno jo (nivo) prekopajte. maga: m&gaj : trpi. 12 2 porndgaj, gospodne. 20 10 gospodne, pomagaj. — mdgajte : trpi. 82 3 pomagajte nevolnomi i siromdki k pravici. naša: ndsaj : nagfl. 159 prinašaj vam na pamet tulipdn, ka bom zdaj pravo. bar. 12 domd se dobro zndšaj. — nasajte : trpi. 29 1 PRINOS K NAGLASU U (nOVo)-SLOVENSKOM JEZIKU. 57 prindšajte gospodni, vi zmožni, prindšajte gospodni odst i mouč. 29 2 prindšajte gospodni odst imena negovoga. kiiz. mat. 3 8 pri¬ našajte s4d vrejdni pokoure. trpi. 62 li ne zandšajte se na silo i zgrablivost. pravla: pravlajte: kiiz. mat. 3 3 naprdvlajte pout gospodnovo. 6 19 sprdvlajte si kinče na zemli. 10 9 ne sprdvlajte na ladane zlata. slavja: sldvlaj : trpi. 109 28 či oni preklinajo, ti blagosldvlaj. — slav]ajte : kiiz mat. 5 44 blagosldvlaj te one ki vas preklinajo. rim. 12 14 blagosldvlajte one ki vas preganajo, blagosldvlajte je i ne preklindvajte. trpi. 66 8 blagosldvlajte, narodje, bouga našega. bena: henaj: trpi. 85 5 hejnaj od nemilosti tvoje nad nami. — henajte: trpi. 46 11 hejnajte i spoznajte kaj sem jas boug. seka: sekaj: kiiz. mat. 18 8 či rouka tvoja ali noga tebd spdka, odsejkaj jo. deva: de vaj: nagfl. 36 vardejvaj ga (glas) večkrat ob sebi. — devajte: kiiz, 1 tes. 5 21 vsa vardejvajte, to dobro obdržte. peva: pečajte: trpi. 9 12 spejvajte gospodni v Sioni prebivajou- čemi. 30 5 spejvajte gospodni, vi sveti negovi. gleda: gledaj: trpi. 9 14 glšdaj nevolo med odiirjdvci. 25 ir> gUdaj nevolo i žukost mojo. — gledajte: kiiz. mat 24 4 gUdajte , naj vas što ne zapela, trpi. 46 9 hodte, gUdajte dela gospodna. nagfl. 15 gUdajte na dejsno. sliša: slišaj: trpi. 5 2 gospodne, slišaj rejci moje. 17 1 slišaj kričane moje. 28 7 gospodne, slišaj glas moj. čiva: civajte : kiiz mat. 26 45 spite na dale ino počivajte. kriva: krivaj: trpi. 102 3 ne skrivaj lica tvojega pred menom. pira: piraj : trpi. 119 17 podpiraj me da se obarjem 140 9 ne podpiraj nemi nameiidvana, naj se kak ne zvisi. mina: mihajte: kiiz. 1 tes. 5 11 opominajte eden driigoga. trpi. 105 2 spominajte se z vsej čiid negovi. sluša: slušaj: trpi. 78 l poslušaj moje liidstvo, prdvdo mojo. — slušajte: trpi. 34 12 ppjdte, deca, posluhšajte mend. 66 16 bodte poslabšajte vsi boga bojdči. poka: pokajte: trpi. 48 2 vsi n/irodje, poukajte vkiip z dlanami. VII. Naglas u glagola bez nastavka. Naglasen je vokal osnove: da(d): daj dajmo dajte: daj : kiiz. ma. 5 42 ki te prosi, ddj nemi. 6 li kriiha našega vsakdeiiešnega daj nam ga dnes. 19 21 či ščbš popolni biti, idi oddj tvoje bldgo. 58 M. VAl^AVEC, — dajte: kiiz. mat. 22 21 dajte z&to štera su časarova časari. 25 8 dajte nam z olija vašega, jak. 4 7 podajte se za to bougi. jed: jej jejmo jejte: jej : dain. 21 jejmo, pimo, brateči, — jejte-. kiiz. mat. 26 26 vzemite, jejte, tou je moje tejlo. luk. 10 8 jejte ka pred vas denejo. ved\ povej povejte: povej: kiiz. mat. 18 17 či pa ne ne posluhnete, povej cerkvi. — povejte: kiiz. mat. 21 5 povejte čeri Sionskoj: ovo krdo tebi pokoren. — povejta: kiiz. mat. 21 3 či bode vama što kaj pravo, povejta kaj gospoud ne potrebiije. C. U kajkavštini. Imperativni je nastavak u pluralu e, rede i; u knizi dolazi oboje kašto kod istoga pisca. Rijetko nastavak gine: hodmo hote, po- sčdmo vran. 1 2. Naglas dolazi najčešce na slogu pred impera¬ tivnim nastavkom, ali cesto i na nastavku osobito u pluralu. I. Naglas u glagola s prezensnim nastavkom e. a) Osnove od jednoga sloga. Ove imaju dakako naglas na nastavku i to otisnuti: žgi žgčmo žgete ili žgimo žgite. Osnove složene s prijedlogom koji sobom slog čini bacaju naglas obično na prijedlog: bdpri bdpremo bdprete, prbstri, prbpni, viižgi, pbčmi, zkpni itd. Ali ima krajeva gdje je naglas u pluralu na nastavku n. pr. u Mraclinu: bdpri ali odprete, zkčni ali začnemo začnčte i začnemo začnete. Opet ima krajeva gdje prijedlog nema naglasa kao u Samoboru: počrni počrnite. Iz knige gotovo nemam primjera. pre: odpri: petr. 106 effeta, to je to odpri se. žge: viižgi: gašp. 1 538 vezda a da razsveti nas, vužgi nas, očisti nas. b) Osnove od dva sloga: Najčešce ostaje naglas na slogu pred imperativnim nastavkom u oba broja i to koji je u prezensu: pridem: prčdi prčdemo prčdete, tako još: dubem, grizem, kladem, kradem, ležem (o pticam), metem, muzem. pasem, pic vem, rastem, sečem, sčžem, skubem, strižem, trčsem, tučem, vlečem, zebem. nisem: nbsi nesemo nesete, tako još: bbdem, cvbtem, gnetem, grebem, jbme: vzbme snhme odnbme ali jme: n&jme z&jme prejme, PRINOS K NAGLASU U (nOVO)-SLOVENSKOM JEZIKU. 59 ime: obime, kitnem, metem, pbčem, plčtem, rečem, tččem, tčpem, vbdem, vbzem. sedem: sedi sedemo sedete, tako još: budem, lezem, ležem, vržem, ali pomorem ima pombzi pombzemo pombzete, idem ima idi idemo idete, a složen s iz ob od i pri glasi idi: izidi obidi odidi pridi, složeno s prijedlogom na samoglasno početno i mijena na j, a na¬ glas je na prijedlogu i to otegnuti: ddjdi, pbjdi, ndjdi, z&jdi, prdjdi, vujdi. U Ludbregu, u Mihovcu blizu Kalnika, u Mraclinu, u Turovu polu, čestimice n Zagrebu, a i drugdje naglašuju u pluralu na- stavak e otisnuto: bhri beremo bereite i beremo berete, budi bu¬ dimo budbte, dbri deremo derčte, pčri penimo perete, teri teremo terdte, gneti gnetčmo gnetete, mčti metdmo metčte, nbsi nesemo nesete, peči peččmo pečate, reči rečšmo rečšte, pleti pletšmo ple¬ tete, tčči tečemo tečete, tčpi tepčmo tepčte, žčni ženemo ženbte, bodi bodčmo bodete, zbvi zovdmo zovSte, pdsi pasčmo paseto, krddi kradčmo kradčte, grizi grizemo grizšte, ddbi dubšmo dubžte, sktibi skubemo skubete, vldči vlecimo vlečete, seči sečdmo seččte, pridi predimo predite, prdži prežemo prežete, idi idšmo idite, obimi obimimo obimete, vzčmi vzemimo vzemite itd. U Peterancima, u Samoboru, a i drugdje ima i u singularu nastavak naglas: beri berimo berite, nesi nesimo nesite, pasi pasimo pasite itd. U Cvet- kovčancima kraj Jaške ima naglas na osobnim nastavcima: nesi nesimo nesite. Primjeri iz knige: bere: b&emo: matij, la 95 anda ne tajmo s hmanemi čini onoga kojega z viistmi i srdcem valuvali jesmo, nego nega za peldu zebkremo. bude: budi: kraj. 62 zdrav budi angel božji čuvdr moj. — budete: kov. kemp. 251 sveti budbte, ar sem ja svit. dube: dubi: Mikloušič izb. 127 i 153 povrtnicu zgora odriži, zdubi, deni nuter malo soli jabuku zdubi. grize: grizi: Mikloušič izb. 151 velestike deni pod pazduhe i na pupek, i korene grizi. ide: idi: habd. mar. 222 idi, prodaj ka imaš i daj siromakom. — idi: petr. 91 reče gospon sluge: izidi vun na ptite i meg plote i nareni je šilom vlasti vnuter. krist. blag. 1 237 izidi dole iz križa. 39 onda reče nemu Jezuš: odidi, satan. 239b. pridi kra- lestvo tvoje. — ddjdi: kov. kemp. 184 ddjdi, nebeška sladkdča! Tako i složeno s negacijom ne: nhjdi: kraj. 89 gda ideš na prddeku, 60 M. VA^AVEC, nigd&r nejdi s tem štimanem, da hočeš človeka poslušati. — idemo: vran. rob. 1 2 hodmo, izidemo vun i posčdmo si gde na tratinu! Pamti: pojte : petr. 65 nego pojti povegte vučenikom. ime: primi: kov. kemp. 186 ze vsum želum ovo svčto nadčhnene primi. 256 hodi i primi me. — primemo : gašp. 1 636 vu vsakom palto skušavanu duha peklenskoga proti nam lajajdčega ščit svete molitve primemo, vse suprotivčine dobrovdlno podmišajmo. — pri¬ mete : gašp. 1 418 za to i vi nas za pribrane vaše prhnete i za¬ pišete sine. — eme: vzemi: kraj. 86 i petr. 283b vzemi vun iz ove muke dušu rnoju. — vzemete: kov. kemp. 219 vzemete i ječte. krade: kradi: petr. 233 251 mat. 2 194 mul. šk. 14 ne krddi. može: mozi: kraj. mol. 141 bog moj, smiluj se mene grešniku te m e pomozi. — mdzi: gašp. 2 171 pomdzi me vu očivesti pogibeji ovi. nese: nesi: kov. kemp. 120 odnesi od mene takvu želu. pase: mul. ap. 2 zapovedal je Petru: pdsi ovce moje. reče: reci: mat. 1 293 zdehni i reci: bože! — rečemo: krist. blag. 1 278 ne blkznemo, nego rečemo z Davidom : poglhj. — re¬ čete : krist. nač. 24 jaki beteg muči vas i vi to preprečiti nemrete; rečete onda: tak mbra biti. rene: mjesto žene: reni : petr. 205 nadehni nam okorno srdce, nareni nam trdo hotene na tvoje hotene i tvoju volu. seče: sicete: mulap. 444 vi hahari ove naše kotrige secete kak hočete, ali to znajte da dušam ne morete zabraniti jošte denes k svojemu stvoritelu dojti. seže: sdzi : mul. šk. 511 kada za te kaj iz zdele vadiš, tak ne posdzi pred drugoga. mulap. 838 s tudum ženum niti ne sedi. Ada vnogo mene posdzi ali poželi. trese: tresimo: mat. 1 343 troje samo na kratkom pretresimo. 1 441 pretresimo dobro i razgledajmo ono kaj jesmo pred bogom. tuče: tud : Mikloušič izb. 117 stud kopriv. 122 stud jadrkčh breskvenčh. vleče: vidci: mul. šk. 501 sveteh rečih vu šalu ne vleci. gašp. 1 869 issldci, sinko, koju nosiš opravu, ar ni tvoja. — vlečemo: gašp. 1 816 ah nasledujmo svetoga ovoga navučitela, kreposti ne- gove na nas oblečemo. II. Naglas u glagola s nastavkom je u prezensu. 1. Osnove na samoglasno pred je. Nastavak i biva j, koji iza i obično otpada. Slog u kojem ima ono j naglašen je otisnuto. Osnove u prezensu na uje ravnaju naglas PRINOS K NAGLASU U (nOVO)-SLOVENSKOM JEZIKU. 61 po prezensu. Ima krajeva gdje -ej glasi e kao magarsko d: ste lege: nešte naglo kov. kemp. 32. oštrd comparat. adv. kov. kemp. 33. leje: vlej vlejmo vlejte. pije: pi pimo pite. vojuje: vojuj voj ujmo vojuj te. veruje: veruj verujmo verujte, ndsleduje: ndsleduj ndsledujmo ngsledujte. Prim j eri iz knige : čteje šteje: ctej : kov. kemp. 182 nigdar za to ne cUi reči, da bi se vučendi ali mudrdi mogel reči. cte ste: kov. kemp. u pred¬ govoru: ne hlepi mnogo na j enkrat čteti, niti ne čti naglo . . . . z redom pak, niti preskakce cte knižicu. 10 ako hočeš napredek zadobiti, cte ponižno, priprosto i verno. 33 takova čti koja ti bole zavdaju skrušene neg posluvane. 32 nigdar ze vsdma ne manikuj, neg ali ŠU, ali piši, ali moli, ali premišlavaj. vran. 1 171 ovo, oteč, nut ovde je moj list. ctlj gg,, oteč čteje. — ctejmo: matij. 2c 17 ctljmo samo nihova pisma, i spoznati čemo da oni za isto bili su od duha s. rasvdčeni. — čtejte: matij. 2b 29 ah draga bratja! čtejte ovu za vas tak hasnovitu knigu. krije: kri: Mikloušič iz izb. 155 vlej gord 1 žlicu beloga vina, pokrl za dobru vuru. leje: lej: kraj 105 oblij moju dušu tvojum dragum vrddnostjum: 82 milost tvoju vUj vu naše pameti, kov. kemp. 139 vlij milosču od zgora, polij srdce moje rosum nebeskum. matij. 2c. vlij vu srdca naša lubav i stalno pobdžnost proti naj svetdšemu imenu tvojemu. Mikloušič ižb. 124 kad vu vuhu šumi ali zvoni, ožmek od povrtnice vu vuho zali j. vran 1 166 o moj stvoritel, zlij blago¬ slova tvojega, zlij vsa ona vesela i radosti, kotčra za me nevred- noga pripravil jesi, o zlij ne vrhu drageh roditelov mojeh. Mi¬ kloušič izb. 138 bekovice listje i cvdt i triškoga svržjg koru na prah zežgi, na sito presdj, nalij octa, strujaj dugo na suncu. pije: pi: Mikloušič izb. 117 stuci kopriv, ožmekni ter pl dok krv prestdne. 120 o v pepel na govedski juhi kuhaj i precejeno pl. mat. I 125 pil jesem, ti popi kaj meni ostalo je. Mikloušič izb. 133 kordebenedikt za kave žlicu popi. 153 vodu iz ne na tešče izpl. seje: sej ; Mikloušič izb. friškoga svržja koru na prah zežgi, na sito presij. 127 stučenoga cukra čez gusto sitce presij. vije: vi: Mikloušič izb. 121 tri pht 9 zrn prpra z devetimi če- hulami češhkka stuci, pridaj belhnek jajca, mešaj, vu povesmo zavl i na teme včži. 62 M. VApAVEO, želeje: želej: kraj. 420 i petr 224 ne požeUj bližnega žene ti tvojega, petr. 225 ne poželej bližnega po krivici tvčga niti hiže nit pola. kraj. 207 ne požeUj bl&ga ni marhe nikakove bližnega tvojega aleluje: alduj: kov. kemp. 241 alduj samoga sebe aldov veki- večni na diku imena mojega. 242 alduj se meni i dej se vsega za boga. gašp. 1 514 alduj meni vsa prvorogena. krist. blag. 1 278 bogu alduj , bogu prikaži. — aldujte: gašp. 1 690 aldujte pravice aldove. daruje: daruj: kov. kemp. 120 daruj mi ovo vživati na tvoje pošthne. 208 gospodine Ježuš, kajti tesen je put tv6j i od sv6ta zavržen, daruj mi da te nasledujem. matij, la 185 podčli nam anda i darkj zdravje duše i tčla. 2c 158 daruj ona koja su ha- snovita. deluje: de\uj : krist. nač. 81 vsi temeli naj stojč na voli tvojoj, razdelaj ne kak ti hočeš. gospoduje: gospoduj-. Mikloušič izb. 160 kad bhš doma, onda gospoduj. harcuje: harcuj: kov. kemp. 102 harcuj kakti dober vojnik. kanuje: kahujte: krist: blag. 1 124 ne vkahujte se, bog se ne da zasmčhavati. posluje: posluj: mat. 1 361 sinko, skrbi i posluj kuliko naj več moreš za zveličehe duše. — poslujte: matij, la 124 poslujte z ru- kami vašemi. 2c 93 poslujte vu imenu negovom. psuje: psuj: petr. 223 ne srdi se i ne psuj. raduje: raduj: matij. 2b 126 rekel je gutum vudrenomu: raduj se, sinko moj! 129 raduj se, moj sinko! 232 reče k hoj: kči! iifaj se i raduj, ar vera tvoja je tebe zdravu vučinila. — radujmo: gašp. 1 727 raddjmo se anda sreči ovi. krist. blag. 1 239 pristii- pemo i mi denes k ovomu preoblkdaveu i radujmo se skupa z nim nad obšanenem neprijatelov negovhh. — radujte: kov. kemp. 216 veselete se, ponižni, i radujte se, siromaški, ar vaše je kralestvo božje matij. 2b 78 radujte se meni, ar moj sin pak žive. 2c 63 radujte se z menum ar sem našel ovcu moju. skoznuje: skoznuj: krist. blag. 1 253 tak moli, skoznuj i skrbi se da od potlam končemar vsa čineha tvoja čineha nedhžnosti budu. — skoznujte: kov. kemp. 167 skoznujte i molete da ne vleznete vu skušavane. sramuje: sramuj se: kov. kemp. 102 sramuj se, nevolui, ako nesnažen si ti matij. 2b 4 ne sramuj se zaradi evangeliuma. PR1N0S K NAGLASU U (NOVO)-SLOVENSKOM JEZIKU. 63 šetuje: setuj: kov. kemp. 248 letuj vzdti vrdčtvo — letujte: matij, la 94 ne piistete nega čakati na vaš došestek, nego letujte hitro i prbsete skrušeno nega za oproščene. 2c 202 letujte več krat i z veselem vu cirkvu. štuje: Itujmo: krist. blag. 1 92 poslujmo ime Ježuševo. — Itujte : matij, la 139 lubete anda, poltiijte i nasledujte ovu prezmožnu majku. tršuje: trlujte : krist. blag. 1 159 ne obtrlujte , veli on, ne obtr- lujte srdca vaša z ožrlivostjum i pijanščinum. tuguje: tuguj: kov. kemp 181 piši, čtej, popevaj, tuguj, muči, moli. 239 naj ti se prigrustb vsi grehi tvoji občinskem zakonom i za svakdašhe pregreške bole navlastito žaldsti se i tuguj. krist. blag. 1 234 tuguj anda, Jeruzalem i burkaj se sam vu tebi. — tugujte: krist. blag. 1 46 osupni se, nebo, stepi se, zemla, i zvrhu ovoga tugujte , da su mene boga zaostavili. valuje: valuj: kov. kemp. 239 vse pohteh tvojeh nevole vu skrovnosti srdca bogu valuj. gašp. 1 547 meni valuj na brzom, hočeš li se bogdm mojem klanati ali ne češ. — valujmo: krist. blag. 1 106 valujmo vre odprtu istinu: vnogi dohilgaju samo iz navade, iz običaja vu cirkvu. 222 valujmo samo na našu vekšu obšanost: ovo je ono veliko pomehkahe pri vsbh pobožnostih našeh da z vekšinum ne trpe dugše nego običaji i svčtki koji noj priliku davaju. vojuje: vojujmo: gašp. 1 368 ostro, kak se dostoji junakov Kri- stuševeh, i mi vojujmo. žaluje: žaluj : kov. kemp. 239 milo zdehni i žaluj se, da si još tak telovni i svčtski. — žalujmo : krist. blag. 1 176 za grehe žalujmo. živluje: živ]uj\ krist. blag. 1 250 zdržavaj hfane ovo i oživluj ovo vsaki ditn. smiluje: sniiluj: petr. 285a smiluj se mene. gospone bože, poleg velike milošče tvoje. kov. kemp. 196 gospodine, vgrčšil sčm, smiluj mi se, oprčsti mi. veruje: veruj-, krist. blag. 1 130 ne veruj m(i, ar laže. — ve¬ rujmo: krist. nač. 195 ne verujmo izličnoj sreči sveta. — verujte: krist. blag. 1 147 tvrdno verujte da bog naš naj bolši prijatel i oteč je. nasladuje: nasladuj: petr. 279b. ne ndsladuj se vu nem. ndsleduje: ndsleduj: petr. 14 reče Ježuš Potru : ndsleduj mene. 173 reče hemu: ndsleduj mene. — ndsledujmo: gašp. 1 446 koja 64 M. VApAVEC, srdcem verujemo, s čini nasledujmo. 602 nasledujmo negovu za- žganu lubav proti bogu i bližnemu. 750 nasledujmo anda vu kre¬ postih milosrdnosti tak duhovnč kak telovnd vu lubavi boga i bližnega svetca ovoga. matij. 2c 101 nasledujmo mi navuk i peldu Kristusa Jezusa. — nasledujte : gašp. 1 366 obMdane nihovo na¬ sledil jt e. krist. blag. 2 nasledujte dobrbtu bbžju. matij. 2b 230 nasledujte prezmbžnu pfeldu lublenoga zveličitela. — nasledujmo: krist. blag. 1 242 nasledujmo Semeja. 258 nega nasledujmo vsigdar. — nasledujte: gašp. 1 830 nu vu vsem nasledujte. 2. Osnove na suglasno pred je. Ovim se osnovam naglas ravna po naglasu u infinitivu : a) pi¬ sati: piši pišimo pišite, tako još osnove od dva sloga kao: dihati: diši , drapati: drdpli, dremati: dremli , frkati: frči , g sikati: gači, gukati: guči, hrakati: hrdči, hripati: hripli, hukati: huči, kazati: kazi, kretati; kriči, k upati: kupil, lčtati: leči, lizati: liži , mahati: masi, mukati: muči, nizati: nizi, phhati: puši, ritati: riči, skakati: skači, skitati: skici se, srkati: sfči, strugati: struži, slikati: suči, sčipati: ščipli, ščtati: seči, škripati: skripti , vfezati: viži, vikati: viži, zidati: zidi, žvdkati: žvači. Iterativa od osnova s vokalom o, koja imaju u kajkavštini ono a od o obično otisnuto, ali prema štokavštini i otegnuto naglašeno: hramati i hramati: hranili, po¬ lagati i poKgati: poldži, pomagati: pomdži, pretakati i pretakati: pretdči, natapati i natapati: natdpli. — Osnove od tri i više sloga: brbčtati: brboči, kokodakati: kokoddči , kukorikati: kukoriči, škr- gdtati: škrguči. — b) brati: dr ji orjimo brjite, tako i: čbsati: češi, di-htati: dčšči, glbdati: gladi i gloj, Iskati: išči, javkati: javči, j fe¬ ni ati : jčmli, klfepati: klepli, krfesati: krčši, lagati: laži, lbkati: loči, mfetati: meči, pfelati: pičli, šfeptati: šepči, tfesati: teši, trfeptati: trčpči. — Osnove gotovo sve na -eta -ota -uta: blebetati: blebeči, kle¬ petati : klepeči, zveketati: zvekčči, klopotati: klopoči, grohotati: gro- hoči, skakutati: skakuči. — Za tim glagoli: klati kole: koli, mleti mele: mili, mreti merje uz mre: merji uz mri, slati šele i šle: pošili i pošli, stlati stele: stili, žeti žene: zini. — c) brisati: briši brišimo brišite, tako i: dlzati: diži, gibati: gibli, hrzati: hrži, za-imati: zdimli, jahati: jasi, kapati k'dp]i, mazati: maži, micati: miči, ni- cati: niči, pasati: paši, plakati: plači, rezati: reži, ritati: riči, ri¬ bati: ribi j, risati: riši, sipati: sipfi, zibati: žibli. U Samoboru dolazi otisnuti naglas na imperativnom nastavku i u singularu i u pluralu, n. pr. zdigati: zdiži zdižimo zdižite , iskati: PRINOS K NAGLASU U (nOVo)-SLOVENSKOM JEZIKU. 65 išči, kosati: koši, lagati: lazi, lizati: liži , lokati: loči, lukati: luči, orati: or ji, pisati: piši, vtikati: vtiči, žvakati: žvači, poslati: po¬ seli itd. Primjeri iz knige: drapati: drdpli: gašp. 1 394 odvrne s. Vincent: drdpli, muči, kuliko znaš i hočeš telo ovo. — drdplite: gašp. 1 494 vudrete, drdplete tak dugo doklam pluča i jetra iz blaznika i tepca ovoga zdr&plete. kazati: kaži : mul. šk. 500 toga drugem ne kaži. kov. kemp. 12 pred velikaši nerad se kaži. petr. 26 idi, pokaži se popu. 151 go- spone, pokaži nam otca. 228 pokaži se, da si dobra mati. gašp. 1 669 ti, gospone, pokaži od oveh kojega odebrdti mdramo. mul. šk. 524 prikaži bogu lepo cvetuču mladost, kov. kemp. 180 prikaži opdt milošču vekšega podnašana. krist. blag. 1 278 bogu alditj, bogu prikaži. — kažimo', krist. blag. 1 46 ničem u ne prikažimo srdce naše. — kažete: petr. 109 pojte pokažete se popom. 125 po¬ kažete mi dačni penez. matij. 2b 204 pokažite mi dačnoga peneza. — kažete: Mikloušič izb. 183 pokažete mi 17. marciuša v Gracu vlečene numere. ltlgati: laži: mat- 2 123 ne laži. ob-lagati: obldži: Mikloušič izb. 149 krfulice i netreska stuci, ožmekni, pridaj tuliko octa, skuhaj i obldži. 150 listje jalševo jako teri i z nim obldži se. magati: mdži: petr. 222 v boštve je pomaži. mazati: mažete: mat. 2 265 podignete jeden turen i nega znutra 1 zvuna omdžete. metati: mčči: mul. šk. 501 sveteh rdči vu šalu ne vidci, niti ne- pošteneh, nečisteh i pogibelneh ne primčči. pisati: piši: kov. kemp. 181 piši, čtej, popdvaj. 262 vu dobrom tifauu i ponižni trplivnosti trdba je čakati milošču pobožnosti. Tebi vendar i grdhom tvojim pripiši kada se ne da. — pišete: mat. 2 241 vam samem, ne drugem pripišete hmanoču greha. rezati: reži: Mikloušič izb. 128 v lonec cinasti nariži gumnaka. 130 venec češnaka nareži kak ti duhan i puši. 172 želvi nogu odrčži. 127 povrtnicu zgora odreži. 120 cindble snažno operi, zriži drobno i posuši 134 črlenca na falatce zreži. sipati: sipji: Mikloušič izb. 151 prisip\\ 1 l i funte pšenične šterke. strugati: struži: Mikloušič izb. 150 jelenskoga roga nastruži. trtipati: trupli: Mikloušič izb. 126 kuhaj dok se kaša načini, za tem z cčla jajca nuter strup]i. 66 M. VA^AVEC, vezati: veži: Mikloušič izb. 121 črlenca listje na octu skuhaj i veži. 1237 s prej um obveži. 126 liste hrastove 2 3 vu vod6 na¬ moči i ober očih na čelo priveži. 140 hebdovčh vrhuncev za 2 vure na trbuh priveži. — veži: 122 glavu veži. 150 seme leneno veži na slezenu (možda štamparska griješka, jer drugdje vbži). — vežimo: krist, blag. 1 46 k ničemu ne privežimo žele naše. — vizite ■' petr. 1 taki hočete najti osliču privezanu i žrčbca ž hum; odvežete ju i dopelajte ju k mene. 30 poberete naj prvle kukola te ga povčžete vu snope na požgane, a pšeniou spravete vu štagel moj. krist. blag. 1 114 poberite prvič lulku i povčžete nu vu snope. mat. 2 395 pri¬ mite nega i zvčžete ruke 1 noge negve i vržete nega vu tmicu zvunsku. žvakati: žvači: Mikloušič izb. 153 6 zrn (borovičneh) na tešče vu zubih žvači. III. Naglas u glagola s nastavkom ne u prezensu. Naglas je obično na slogu pred ne i to isti kojino u infmitivu : a) dihuuti: dihni dihnemo dihnete, tako i grnuti: grni, brknuti: hrkni, jčknuti: jčkni, klhnuti: kihni, krenuti: krčni, mahnuti: mahni, minuti: mini, muknuti: mukni, parrmti: pdrni, plsnuti: pisni, prhnuti -.pihni, phhnuti -.puhni, srknuti: srkni, sunuti: suni, šlknuti: sikni, tčknutl: tekni, nabreknuti: nabrekni , pornčnuti: po¬ meni , zapreguuti: zaprčgni, prisčgnuti: prisčgni, potčgnuti: potegni, kukorlknuti: kukorikni itd. b) gčnuti: geni genemo g mete, složeno s prijedlozima gubi e, a naglas prelazi na prijedlog: nagni, prigni, vhgni; tako sve osnove s vokalom e koje je postalo od poluglasnoga n. pr. dčhnuti: dehni, mčknuti: mčkni, pčhnuti: pihni svčnuti: sveni, sehnuti: sehni, tčknuti: tekni, za tim: klhnuti: kihni, tbnuti: toni, planuti: plani. c) ginuti: gmi gmemo gmete, tako i: begnuti: pobegni, brinuti: brini se, biibnuti: bubni, buhnutl: buhni, crknuti: crkni, čučnuti: čiični, dignuti: digni, duknuti: duhu, glednuti: grezni, skniuti: gledni, greznuti: sJcini, kleknuti: klekni, kliknuti: klikni, klhnuti: klimi, kucnuti: klicni, metnutl: metni, mrknuti: mrkni, niknuti: nikni, padnuti: padni, plunuti: plimi, prdnuti: prdni, puknuti: puhni, rinuti: rini, ritnuti: ritni, sednuti: sedni, sfignuti: stigni, škripnuti: škripni, tisnuti: iisni. tresnuti: tresni, trguuti: trgni, tuknuti: tulcni itd., pak: deti: deni, stati: stani. PRINOS K NAGLASU U (NOVO)-SLOVENSKOM JEZIKU. 67 Ali mjestimice dolazi naglas i na imperativnom nastavku, osobito u pluralu: vrni vrnčmo vrnete. Onde zapiknčte oštru sablu moju. Nar. pes. iz Zamladinca itd. Primjeri iz knige: dignuti: dignite: krist blag. 1 17 podlgnite glitve vaše, ar se približava odkuplčne vaše, podignite se i glejte. mdknuti: mahni. mul. šk. 509 ni onoga več vu zdelu ne mahni od šta si kaj odgrizel. menuti: spomini: petr. 233b spomini se kak je vsigdar bog smrtne grehe kaštigal. gašp. 1 892 o mati moja, naj tuliko prositi, nego se spomini , da i ja tri pute prosil jesem otca i ne hotel mene posluhnuti. — spominimo: krist. blag. 1 291 spommirno se gusto phti iz spočitavah ovčh. — spomenemo: vran. rob. 1 138 spomenimo se, deca, večkrat iz črva ovoga. — spominite: vran. rob. 1 59 spominite se večkrat z ovoga. sluhnuti: posluhni: kov. kemp. 178 posluhni rčč moji! i ne budeš maral za deset jezer Ijddih. — posluhnemo: gašp. 1 871 neizbrojena jesu čuda po smrti od s. Benedika vučinena, zmed kojeh nekoja posluhnemo. krist. blag. 1 29 posluhnimo kaj s. Ivan zlatoustni veli. — posluhnete: vran. rob. 1 25 posluhnete samo, kaj je vučinil. 199 vezda pak posldhnete mojega naj večega zroka. krist. blag. 1 136 od ovoga doklam na kratkom govoril budem, prosim, po- sluhnite. siipnuti: osupni: krist. blag. 1 46 osupni se, nebo! stepi se, zemla! 202 iz čujeneh do sada osupni se nad čini providnosti bo¬ žanske. 234 osiipni se i poslhhni kaj angel devicam govori. vrnuti: vrni: petr. 285 ,odvirni l gospone, lice tvoje od grehov mojeh. — vrnete: gašp. 1 399 povrnete se, prekršiteli, vu srdca vaša, redite, prsevaricatores, ad cor. Isai. 66. stati: stane: stani, zagr 1 476 začuje jedno ropotahe lancov, ogleda se i zapazi jednu dušu vu ognu, koja mu poče govoriti: prestani , sluga božji, za me moliti. — stanete: mat, 2 205 pre¬ stanete , prestanete aldove krivične i nevredne činiti, ar bog ne ne prijemle. IV. Naglas u glagola s nastavkom e(t) u prezensu i u infinitivu. Arno idu verba denominativa, najčešce od adjektiva, rijetko od supstantiva. Naglas im je na slogu pred imperativnim nastavkom, i to : 68 M. VApAVEC, a) Osnove gradene od nomina od jednoga sloga s dugim vokalom im a ju otegnuti naglas: bled bledeti: bUdi bUdemo bUdete, tako i: bdi baleti: bili, cel celeti: celi, črn črneti: črni, glad gladeti: o-gladi, gluh gluheti (opako mj. glušati): o-gluhi, hlad hi ždeti: o-hlddi, nem nčmeti: za-nemi, plav pl&veti: plavi, sed sedeti o-sedi, skup skupeti: po-skupi, slep slčpeti: o-slepi, tvrd tvrdeti: o-tvrdi, živ živeti: živi, žut žuteti: požuti. b) Otegnuti kratki naglas imaju osnove gradene od supstantiva s otegnutim kratkim naglasom na predzadnem slogu : mbgla omb- gleti: omegli, udova obudbveti: obudbvi; gradene od adjektiva koji u sing. nom. fem. za slog narastu a imaju na predzadnem slogu otegnuti kratki naglas: gol f. gbla ogbleti: ogoli ogolemo ogolete, črlen f. erjena crleneti: počr\čni, rumen f. rumena: porumeni, zelen L zelena: zelčni, dbbel debela: odebeli. c) Otisnuti kratki naglas ima u osnovama gradenijeh od adjektiva od jednoga sloga s kratkim vokalom na kom ostaje i u fem.: siv f. siva siveti: osivi, slab f- slaba slabeti; oslabi, star Stareti: ostari, tiist tiisteti: otusti, zrel zreleti: zezreli. Ovako i osnove gradene od adjektiva od dva sloga s pregibnim e u zadnem slogu: moder f. modra modreti: pomodri, mrzel f. mrzla mrzleti: mrzli. Ovako i osnove od adjektiva od dva i više sloga koja u fem. rastu za slog a da se naglas ne porniče dale: gubav f. gubava gubaveti: o gu¬ bavi, mršav mršava mršaveti: mršavi, mlahav mlahaveti: mlahavi, črviv črvi veti: sčrmvi, plesniv plesniveti: splesnivi al’ i splesnivi, plešiv plešiveti: plešivi, bogat bogateti: obogati, kosmati kosmateti: kosmati , bradat badateti: obradati, bedast bedasteti: pobedasti itd. Na prijedlogu naglas ima osnova ume umeti, j er gubi početno u: razmeti preržzmeti: razmi prerazmi. Primjera iz knige nemam do: nemeti: nemi: kov. kemp. 102 muči i zanemi, ne bum te več poslušal. V. Naglas u glagola s nastavkom i u prezensu, a e(t) a u infinitivu. Osnove od jednoga sloga imaju otisnuti kratki naglas na impe- rativnom nastavku: črno: črni čmemo črnele, sca: sči ščemo ščete, spa: spi spemo spete, žma: zrni žmemo žmete. Primjer iz knige: spete: mat. 1 340 jččte, pite, poslujte, skoznujte, spete, počivajte. — Složene s prijedlogom mogu imati naglas na prijedlogu: zaspi, z d žmete, pošči. PRINOS K NAGLASU U (NOVO)-SLOVENSKOM JEZIKU. 69 Osnove od dva sloga imaju naglas najobičnije na slogu pred imperativnim nastavkom, i to: a) Otegnuti dugi , ako je taj slog dug: skrbi skrbemo skrbele inf. skrbeti, tako je bččati: biči, brčnčati: brenči, bučati: buči, buveti: buni, cfireti: curi, cuzeti: ctizi, cvrčati: cvrli, čmizati: cmiži , čmr- čati: cmrci , čučati: culi. gledeti: glidi uz glel i glej, glečte glejte , gle glete, hiteti: hiti, hlepeti: hlepi, hrupeti: hrupi, ječati: ječi, kipeti: kipi, klečati: klili , mrčaii: mrli, mtičati: mtfli, prdeti: pidi, rčžati: riši, smrdeti: smrdi, stideti se: stidi se, svfbeli: svrbi, šččdeti: scidi, šumeti: sumi , trpeti: trpi, vrteti: vrti, živeti: šivi. b) Otegnuti kratki, ako ima taj slog u infinitivu otegnuti kratki naglas a ne svršuje se na a: žčleti: zeli želetno želete, tako i: bbleti: boli, Čkbmeti: Ikomi. grmeti: grmi, hbteti: hoti, kbpneti: kbpni, Ihteti: lili, nbreti: nori, sčdeti: sedi, vbleti: veli, vbleti: voli, vrveti: vrvi. c) Ako je taj slog kratak te ima: a) u infinitivu otisnuti naglas: videti: vidi videmo videte uz vic vicmo vtcte, tako i: viseti: visi, slišati: sliši. (3) Ako ima u infinitivu otegnuti kratki naglas a osnova se završuje na a ne na e: bežati: beži bešemo bežete; tako i drčati: dirci, držati: drši, lčžati: leži. Osnove, koje imaju j pred infinitivnim nastavkom, gube impe¬ rativni nastavak, a naglas im je otisnuti dugi: bojati se: boj bdjmo bojte se, stojati: stoj , a složene s prijedlozima mogu imati naglas na prijedlogu: ddstoj, nastoj, uz to analogijom i dbstojaj dbstojajte. Ima krajeva gdje u pluralu naglašuju nastavak imperativni: hlčpi, ali hlepimo hlepete itd. U Samoboru ima i u singularu na¬ glas na nastavku: skrbi skrbimo skrbite, kleči klečimo klečite itd. Rijetko ispada imperativni nastavak: bež bežmo bežte. Primjeri iz knige: bbžati: beži: kov kemp. 95 nikaj se tak ne b6j ; tak ne kudi i blži kak zla nagnena. petr. 16 stani gore te vzemi dčte i mater negovu i poblži vu egiptuški orsag. — bešemo mat. 2 330 bešemo, blšemo, da takaj nas zemla ne požere. vran. rob. 2 266 ah ah! odgovori Petek: blšmo, bešmo, gospone, kaj i kuda moremo. — bežete: mat. 1 318 vi metentoga iz oveh prodekatorov, koje ostre ozivate, osmehavajte se, pošpotavajte se i ne blzite. 600 priliku ovu bežete koja kakti kamen grobni od tulikoga vremena vas drži zaprte. 475 daleko stojte, blzite, odstfipete od malovrednoga paj- daštva i prestaneju grehi, matij. 2b 109 bešete pako i habajte se 70 M. VA^AVEC, talcoveh, koji vas vu temeliteh ndvukeh vere krščansko zbldditi ali od nih odvrnuti trsiju se. držati: drži: kov. kemp. 142 osebujno lublenoga se ne ,derži l . mat. 2 125 za nikaj ne ,dčržd nega. 2 97 ,zdčrži‘ se od spotov. — držete: mat. 2 88 , zaderžite ‘ vašu srditost. 131 zaderžete v pameti i v srdcu ono obečane. glčdeti: gUdi: matij. 2c 210 gospone, ne gledi na vnožinu grehov našeh. kraj. 107 pogUdi, prosimo te, gospone, na ovu družinu tvoju. 141 pogUdi zgora iz neba na mene grešnika. — gUdete: petr. 111 glčdete na ptice nebčske da ne sčju niti Ženu. — gleč i glej: gašp. 1 510 na gingavoču našu ogUj se, vsa moguči bože. kov. kemp. 271 ogUj se, premilostivni oteč, iz presvetoga mesta ... na po¬ vojen tebi aldov. 178 ali bole se znutra poglej, i spoznaš da žive jošče vu tebi svet. 273 poglej i poznaj, čija su lublčna znamena, ndklona včkovečndga vrčdna? matij. 2c poglej naše pokbrno i skru¬ šeno srdce. petr. 231b pogleč (,pog!egy‘) ada vezda, kak na tom svdte živeš. — glejmo: gašp. 1 242 mnoga i pri grobu ovom čuda prigodila se jesu, zmed kojeh nam za navuk prikladneša ovdi preglejmo. — glejte: matij. 2b 87 ali poglejte, komaj takvi jednu ali drugu slobodnu rdč ali čin zap&ze, da vse vas pri vaseh prija- teleh začrniti iščejh. hrupeti: hrupete: zagr. 1 89 ne hrupete dan i noč nad nimi kakti nad nemum živinum. kričati: kriči: mat. 2 97 ti kriči i srdi se na sine, decu, ali srditost ravnaj polag razuma. miičati: muči: kov. kemp. 102 muci i zančmi, ne bum te več poslušal. 181 tuguj, muči , moli. vran. rob. 1 8 J. haha! vezda bu nekaj! M. o muči! — mučete: mat. 2 101 mirujte, mučete. skrbeti: skrbi: mat. 2 84 ,skerbi‘ se i pazi dobro. — skrbete: matij. 2b 70 ak ,skčrbete se‘, mladenci, za diku ovu. — skrbete: zagr. 1 44 kada se oni požiraši skrbč za zverinu teletinu ptice i ribe ... vi se skrbite za s. spoved pokoru pobožnost. trpeti: Upi: matij. 2b 19 preglodaj i ,zatčrpi l negve falinge. žčleti: želi: kov. kemp. 71 nigdar ne žčVi osobito hvalen ali lublen biti. 122 vremenita mrtučlivo vživaj a sama nebeška žili- 164 to prosi, to zčli. — želemo: krist. blag. 1 144 ne želemo preko- redna dugovana. živeti: živete: gašp. 1 881 vi pako, sinki moji, iz materinskoga blaga ili pohištva živete i po strašni ovi peldi od mene vzeti vučete se, kak od luckoga blaga ruke i oči vaše čuvati morate. PRINOS K NAGLASU U (nOVo)-SLOVENSKOM JEZIKU. 71 bojati se: bdj se: petr. 97 reče Ježuš Šimunu: ne b6j se, od sčk dob vre ludi lovil budeš. 146 i reče ne angel: ne bij se, Marija, kov. kemp. 95 nikaj se tak ne bij kak zla nagnena. 162 boga se bij ter strašena ludih ne buš se plašil. — bojmo se: gašp. 1 703 ne bijmo se vetra suprotivčin neprijatelskdh, kada čemerna vušta na nas odpiraju. — bojte se: petr. 64 koteri nim reče: ne bijte se, Ježuša iščete. 165 stanete gore te se ne bijte mat. 1 446 ne bijte se nit ne strašite se. V. Naglas u glagola s nastavkom i u prezensu i u infinitivu. Iza j gine imperativni nastavak, a naglas je svuda otisnuti dugi: dvoj iti: dvoj dvdjmo dvojte. a) U glagola ko ji ima ju u prezensu nastavak i naglašen. Naglas dolazi obično na slogu pred imperativnim nastavkom i to: <£) Otegnuli dugi ako je ta j slog dug: budim budi biidemo bu- dete , tako i: bistrim : bistri, cedim : cedi, cenim : ceni, pri-čestim: pri-cesti, darim: ddri, delim: deli: d urim: duri, dušim: diši, du- žim: duši , gasim: gasi, glušim: gluši, gradim: gradi, grešim: greši, hladim: hladi, kadim: kadi , kalim: kali, krivim: krivi, lepim: lepi, menim: meni, mestim: mesti, mirim: miri, mladim: mladi, mračim: mrdci, platim: plati, plenim: pleni, prašim: praši, pudim: pudi, ručim: po rud, sadim: sadi, sladim: sladi, sledim: slidi, slepim : slepi, smudim: smudi, strelim : streli, sušim : suši, svetim : sviti, tajim: tdj, talim: tali, valim: vali, vršim: vrši, zlatim: zlati, žurim: šuri, žutim: zuti itd. P) Olegnuti kratki, ako je taj slog kratak a u infinitivu ima oteg- nuti naglas U takim je osnovama večinom vokal o ili e, rede koji drugi: drobim: drdbi drbbemo drobete, veselim: veseli vesilemo ve- selete, tako j os :][dojim: do j, dvojim: dvoj, gnojim: gnoj, godim: godi, gostim : gosti, kosim: kosi, krotim: kroti, lovim: lovi, ložim : loži, morim: mori, nočim: noči, pojim: poj, potim: poti se, prostim: prosti, rosim : rosi, rotim : roti , smolim : smoli, svojim: svd), škro¬ pim : škropi, topim: topi, trošim: trdši, turobim: turdbi, tvorim: tvdri , znojim: znoj se, zvonim: zvoni, žalostim: šaldsti; srebrim: sršbri, temelim: teme ji, vedrim: vidri, veselim: veseli; častim: chsti, činim: cini, pustim: phsti. 7 72 M. VApAVEC, y) Otisnuti kratki , ako je taj slog kratak a u infinitivu otisnuto naglasen: kesniti: kes ni kesnemo kesnete, tako i: faliti: fdli, sla¬ biti: slabi. U Mraclinu i drugdje u pluralu dolazi naglas na imperativnom nastavku: zbtidi, ali zbudemo zbudete, lbvi, ali lovimo lovite itd. U Samoboru ima naglas i u singularu na imperat. nastavku: hladi hladimo hladite , govori govorimo govorite, kosi kosimo kosite itd. Primjeri iz knige: budim: budi: kov. kemp. 232 obudi srdce moje proti tebi. kraj. 70 ovde vre zbudi pokajane te žalost nad tvojemi grehi izbudi. mul. šk. 58 predobri bože! obj&či i zbudi ovo ufane moje. gašp. 1 615 ah anda, sveta devica, 'prebudi grčšne duše naše z najemi tvojemi pred bogom, matij. 2b 262 prosimo mi tebe, o g. bože! prebudi po milošči tvojoj srdca včrneh tvojeh od sna grehov nihoveh. cedim: Mi: Mikloušič izb. 138 ilovaču zežgi, kuhaj na vode dok omehkša, kada zemla posede, vodu odMi i pi. 124 pelina z breskvenemi jadrkami stiici, preMi i napuščaj. 137 vodu još jeden pdt prekuhaj, čez canek preMi. činim: cini: petr. 109. pojdi te i ti onakdjše cini. mat. 2 102 kada srdit budeš, nikaj ne čini, nikaj ne govori, na kaj te srditost podžiže. 2 193 ne čini drugomu ono kaj tebi ne bi hotel, i vcini drugomu ono kaj tebi bi hotel da se čini. kov. kemp. 117 tak podložnoga i majhenoga se vcini, da vsi zvrhu tebe mogu hoditi mat. 2 97 zvrhu vsega vcini pokdrane vu takve naredbe, da lubav, ne srditost, videla se bude. gašp. 1 162 nikoga ne pusti moje telo sleči i okapati, neg sam ti ova mlini. 470 mlini kaj znaš. — vcini: kraj. 124 ulini to, i ja tak živem. — linemo : gašp. 1 440 pokoru stalno linemo. krist. blag. 1 176 linemo sada ono kaj bi radi činili onda kad vre kesno bude. 1 76 viinemo , da se ne bude zvrhu nas ovak thžil bog. kov. kemp. 209 budčmo gotovi srčeno vumreti vu boju, niti ne vulinemo špot diki naši da bi pobegli od križa. — linemo : mat. 2 81 ali dokončajmo govorene i vcinemo da se vsa v jedne pelde vidimo. — linete: petr. 25 kaj god vam reče, linete. 102 linete si prijatele iz krivičnoga bl&ga. gašp. 1 648 vi anda, sinki moji, objdčete se i človečki linete vu pravdi, mat. 2 102 nikaj ne linete takvoga, na kaj vas srditost podžiže. 2 101 nikaj ne linete takvoga, na kaj vas srditost nagovarja. 2 131 linete almuštvo. 2 131 vlinite almuštvo iz onoga kaj imate, krist. blag. PRINOS K NAGLASU U (nOVo)-SLOVENSKOM JEZIKU. 73 1 233 činete obrnene vaše stalno, vran. rob. 1 269 vclnite to, deca, ravnajte se poleg toga. delim: dili: gašp. 1 463 ako vnogo imel budeš, obilno dili. mul. šk. 524 ako si bogat, pokaži se ter nadMi siromahe. gašp. 1 868 prosim tč, mrtvomu dečaku ovomu prvo podili živlčne. matij. 2b 222 o g. bože! podili nam tvoju milošsu da ona istinsko za- dobimo za koja verno i zdufano tebe prosimo, krist. blag. 1 176 podili jakost da za grehe naše pravu i dostojnu pokbru vučinimo. — dilemo: mul. ap. 860 kaj posteč nam skratimo, pričuvamo, prišparamo, z onem gladne sirote nahranemo ali drugač nadilemo. — dilete: mat. 2 130 dilite almuštvo. 2 120 razdilete nekuliko iz onoga kaj imate na almuštvo. durim: duri: petr. 233 ne odduri me, gospone. — ditremo: gašp. 1 246 vsaku naj menšu krivovercov bludnost i vkanlivost čisto oddremo. — durete: mat 1 444 odhitite ono nerazumno i bedasto vaše sameh preštimavane, koje vu vas imate, i odurete. dušim: ddsete : mat. 2 92 ako vaše naglo vruče krvi nagnene ogen srditosti prime, zadušete i vgdsete nega z razumnostjum. dvojim: dvojmo: gašp. 1 663 istina je, vugrešili jesmo, ali ne zdvdjmo za to vu bogu. gasim: gasi: kraj. 107 pogdsi vu mene hudi duh gizdosti. mul. fer. 91 o moguča ksaverijanska prošna! vgdsi vu mene na greh nagnene. gašp. 1 645 ničemurni krvolok! vgdsi peklensku žeju tvoju s krvjum mojum. Mikloušič izb. 121 razbčli novi cigel, vgdsi z jakem octom. — gdsete: mat. 2 92 ako vaše naglo vruče krvi nagnene ogen srditosti prime, zadišete i vgdsete nega z razum¬ nostjum. godim: godi: petr. 98 pogddi se skoro s tvojem protivnikom. — godete: vran. rob. 1 102 za tem vzel je od svojega kokuzdrevja listje i ne z gumbašnicami na svoj spleteni krovek pribol. J. z gum- bašnicami? ei, gdje je ove dobil? O. Zgddete. govorim: govbri: petr. 223 m govori lotreno. kraj. 217 ne govdri kriva svedočimstva proti bližnemu tvojemu. — govbremo: matij la 95 anda ne tajmo s hmanemi čini onoga, kojega z vhstmi i srdcem valuvali jesmo, niti suprot riemu z grčšnem živlehem ne govbremo , nego s tem bole nega za peldu zebčremo. — govbrete: mat. 1 33 ali polahko, prodekator, govdrete, znamo dobro mi kak vuče bogoslovci. 1 318 ne govbrete ada nigdar več proti onomu, kojega grozovito vu prodečtvu nazveščati reč božju čujete, nit proti isti istine postavlajte se: ne govdrete da prodekator ali je oster, ali 74 M. VA^AVKC, vse ni istina kaj govori i vuči; ne govdrete da vas straši više kak bi potrebno i dostojno bilo; ne govdrete nigdar z ovakvem ali z drugem načinom. 1 335 ne govdrete toga. vran. rob. 1 200 onda govdrete, kak čemo včiniti? mat. 1 515 odgovdrite se šegavosti i razbornosti človečanske, mat. 2 175 odgovdrite , ako morete, s. ,Chrysostomussu‘. — govorite: krist. nač. 123 govorite, vi kudlivci, boču vas poslubnuti. 117 odgovorite, je li ste vi vu stališi, i šti- mate li da imate aosta spoznana za bolše sriče razdelčne narediti ? grozim: grozi : mat. 2 97 ne bliskaj z rečmi nepoštenemi, s pre- kliiianem, s kletvami, nego grdzi se z rečmi razumnemi. gubim: gubi: kov. kemp. 42 ne pogubi, brate, ufane vu du¬ hovnih napredek činiti. — gubete : mat. 2 489 ne bludete, nit se pogubete. hladim: hladi: petr. 203 hladi kaj je toplo, topi kaj je hladno, kadim: kadi : Mikloušič izb. 129 s smolum od borovice zube kddi. 131 kadi lice z dalka s smolum storax zvanum. kesnim: kesni: mul. ap. 761 ako si kaj zagovoril bogu, ne hišni se vučiniti. lovim: Idvi: gašp. 1 633 vid vi i drži prekanitela svojega, ložim: Ibži : kraj. 191 meg rani tvoje poliži me. petr. 52 poliži sablu tvoju v nožnicu, pehara koga je oteč meni dal, ne češ da ga pijem. 210 meg tvoje rane položi ti mene. 221 nega poštuj i moli, ober vseh stvarih lubi, vsem ga prepoldži. mat. 2 41 vse vse priloži i dodaj za kaštigu inoju. — ložemo: krist. nač. 70 podložimo se 1 privolimo k onomu kaj nas vučl. — ložete: mat. 2 127 prildžete vas k ovomu tolnaču. mestim: misti: kov. kemp. 235 kajgod pak meni fali, o dibri Jezus, ti dobrostivno i milostivno za mi nadomesti. morim: miri: petr. 97 čuli ste da je rečeno starim: ne vumdri. 223 ne vumdri jezikom ni rukom človeka, mul. šk. 14 ne vumori. mat. 1 466 kače duše tvoje jesu grehi prešestni, vumdri ada ove kače. novim : novi: petr. 285b duha pravoga pondvi vu duše moje. mul. fer. 28 gusto krat pondvi čin lubavi božje. — novemo: mat. 2 13 pondvemo anda od sada naša mišleha, pondvemo naš jezik i govorena, pondvemo i popravemo naša činena. — novete : mat. 1 448 ponovite vašu marlivost vu posluhu. 1 552 za to ponovite posluh. 1 588 za to ponovite meni vaš dobrovolni posluh platim: plati : petr. 123 i matij. 2b 18S plati kaj si dužen. mul. šk. 403 ako ti gdo bude kaj delal, taki mu plati. 15 dužnu de- setinu verno napičiti. PRINOS K NAGLASU U (nOVo)-SLOVKNSKOM JEZIKU. 75 pojim: poj: kraj. 105 napoj moju volu vsakojačkum dobrotum. 101 opoj me voda rebra Kristuševa. petr. 210 o krv Kristuševa, opčj ti mene. prostim: prosti-, petr. 228 prdsti duge krivem, kraj. 85 i petr. 285b poleg vnožine rnilosrdnosti tvojč oprosti mi grebe moje. petr. 236 sve hudobe stare nam oprosti, kov. kemp. 184 oprosti mi tak&j i milosrdno odpbsti, kuliko god krat zvdn tebe vu molitvi na kaj drdgo mislim. 247 ova zbantuvana drugem rad oprdsti. — prosti: kraj. 113 oprosti mi o bože! oprosti vsč grehč moje. — prdstete: matij. 1 26 oprostite onomu neprijatelu koji vas izdaje. 2c 121 vi pako, ako ste zbantuvani, oprostete iz srdca. — prostete: Jurjevič 93 prosUte, Rinilanci, vašega sem vrazil glavara ja znanci, krist. blag. 1 149 ne dvojim taka j da se vi med dobru zemju računali budete, medtemtoga oprostete da vas jedno popitam. pudim : pridi: kraj. 289 petr. 279b gda ti kakovo zlo na misel pride, ne ndsladuj se v nem, nego kak je hrže vzemeš na pamet, taki je vun spridi, kraj 80 i petr. 287b razpridi neprijatele moje od mene. pustim: phsti: kraj. 90 za prodekum ne pusti taki mimo vuščs onoga kaj si čul od prodekdtora. petr. 38 ako si bčži sin, pusti se dole. mul. šk 505 ako gdo pred drugemi počne povedati kaj ti znaš, pusti ga drugem povedati, kov. kemp. 117 rasrdi se proti tebi, niti ne pusti raduvane vu tebi stati. 265 podigni srdce moje k tebi vu nebo i pusti me z nim kl&titi se vrhu zemlč gašp. 1 473 anda krivicu on je tebi vučinil, mojemu bratiču? pusti na me, ja to nemu platini. 1 727 dopusti , prosimo, sveteh mučenic tvojeb Perpetue i Felicite obladane z neprestanenum pobožnostjum dičiti. Mikloušič izb 123 mačkine scaline 3, 4 kaple vu vuho napusti. 124 sok od lčče vu vuho napusti. petr. 236a grehe naše prve nam odpusti, kov. kemp. 184 oprdsti mi takitj i milosrdno odpusti. 210 niti ne prepusti nenarednoga kaj z vust tvojčh iziti. mat. 2 84 nit dneva jednoga oditi prepristi, vu kojem k bogu ne bi vtekel se. kov. kemp. 184 bog moj, spusti strele tvoje. — pustemo: krist. nač. 23 pustemo vsemu tečaj kojega ima. — paštete: petr. 51 ako mene iščete, prištete ove oditi. gašp. 1 364 pustete stareše vaše pla¬ kati, hižne tovarušice prilizovati, prijatele vkandvati, dečieu nare- kuvati, vse peneze i imane pogubiti: po oveh vseh pogublčnu velik vas čaka vu nebu dobiček, krist. nač. 118 pustete naj bog čini, koji vse znk kaj nam je potrebno, matij, la ne pustite se od zime spl&šiti, decu vu cirkvu pčlati. petr. 94 odpustete i vam se odpusti. 76 M. VApAVBC, mat. 2 101 ne prepustite sunce zapasti vu srditosti vaše. matij. 2b 222 ne zapustete ni jedno vrčme ove službe. — pustete: krist. blag. 1 114 pustite obodvoje rasti do žetve, krist. nač. 23 pustete ludi vu svojeh opakčb čudih, pustete nepobožne 1 id a ti i pobožne obtršuvati. 113 pustite ada, ludi, pustite nepobožriake pravičnomu sudu božanskomu. ručim: niči: kov. kemp. 270 kaj goder razmeti ne moreš, bogu vsa mogučemu segurno izniči. gašp. 1 047 k nemu se preporuci. — rucemo: gašp. 1 440 vseh nas voli boždnakoj na ravnane izru- cerno. — rucete : mat. 1 598 izručete se znanu boga. 1 81 izrucite v ruke i predajte bogu vse vaše trude. petr. 22 pojte te marlivo zvčdajte od deteta, i gda ga najdete, porucete mene. gašp. 1 746 z vašemi molitvicami mene bogu preporučete grešnika. sadim: sadi: matij. 2b 82 kada pozvan budeš na svatbu, ne posadi se na prvo mesto. mul. fer. 91 izplevi zle navade, zasadi dobrote meni potrebne. — sddete: mat. 2 79 v pamet dobro vze- mete ov spomenek i nega v srdce zasadite. 85 kaj denes čuli jeste od mene, v srdce zasadite, krist. blag. 1 267 zasddete gluboko vu srdca vaša ovu istinu. sledim: slidemo: kov. kemp. 209 nut, kral naš ide pred nami, koji bude v oj uval za nas. Sledemo ga b&trivo. — slidete: krist. blag. 1 166 slidete naputek i opomenek mudroga Salamona. slobodim: slobddi: petr. 28 gospone, oslobidi nas, pogibamo. kraj. 86 i petr. 286b oslobidi me od neprijatelčv mojeh. gašp. 1 834 ostani z nami i nas oslobidi, kov. kemp. 232 od velike vtragli- vosti mč oslobidi. 97 oslobidi me od zlih pohtčh. mat. 1 485 bog mene i vse ludi oslobidi od takvoga tak dobrovolnih ludih dobro- želena. sušim: suši: Mikloušič izb. 120 kad je človek trom i težek život, cindčle v majušu snažno operi, zrčži drobno i posuši na sčnci • ovo kakti tčh kuhaj i pl. petr. 203 oblej kaj je suho, vsuši kaj je mokro. svetim: sviti: petr. 212 sviti se ime tvoje. 222 sviti svčte ne- dele i ost&le svčtke. škropim: škrdpi: mul. šk. 525 prvo nego ležeš, z vod hm svetum poškripi tebe i postelu. Mikloušič izb. 142 friškoga pelina za 2, 3 šake na ponvi z vinom poškripi, praži na žerjavki i na želhdec na eandrč včži. tovorim: toviri: mat. 2 125 iztoviri i zlehkoti se od trha kon- čemar nekuliko. PRINOS K NAGLASU U (nOVO)-SLOVENSKOM JEZIKU. 77 trošim: trošemo: matij. 2b 137 ne trošemo vnogo reči h zarad pravičnosti naše. turobim: turobete: mat. 1 150 za nega, doklarn živete, turobite se, žuhbo plačite se. tvorim: tvori: kraj. 85 i petr. 233a čisto srdce stvori, bože, vu mene. učim: uči: kraj. 86 vuči me činiti volu tvoju. kov. kemp, 117 vtiči se poniziti, zemla i blato, ter pod vseh noge se prignuti; vuči se botdna tvoja vlomiti, krist. blag. 1 107 vtiči nas moliti, kov. kemp. 17 bman navade se odvuči. 97 zarad česa gušče krdt me pohodi i svetemi navuki povtiči. mul. fer. 58 privuči se ne bojati smeha zaradi dobrote. — vučemo: gašp. 1 462 vtičema se ada od svčtca ovoga vu navuku nam potrebnom napreduvati. 667 od ovud vučemo se da . . . — vučete petr. 86 pošedši ada vu čete vse narode. 145 vzemete gore na vas jdrem m6j, te se vučete od mene. gašp. 1 307 o roditeli, vučete se od ovud dečicu vašu sveto odhraniti. matij. 2b 38 vučete se od ovoga Samari tdnca boga dičiti. — Kad se u mijena na v , ima prijedlog naglas: ndvči ndvčemo: mat. 1 326 vuči Columella način seguren i lagek odvučiti vole od tvrdokor- nosti i vstajana, pazete i navčete se nega. valim: vali: kraj. 85 i petr. 285b vse hudobe moje dole obali. mul. šk. 500 ako bi na nem ali na tebe kaj takvoga piizeti za¬ pazil, toga drugem ne kdži, nego kaj naj lepše moreš tiho dole obali. — valite: mat. 1 600 tollite lapidem odvdlite kamen. veselim: veseli: petr. 136 i mul. 1444 vesili se, sluga dobri. mul. fer. 51 vedli se vu pregonu, ar je to dika vučenikov Kristuševeh. mul. šk. 533 vedli se, mladenec, vu mladosti tvoje. kor. kemp. 229 vesčli se, duša moja. gašp. 1 7(6 vesili se, gospa Teodora, ar skoro porodiš sina. krist. blag. 1 234 veseli se pako i raduj, ti Jeruzalem novi! kov. kemp. 159 očisti, ovesili, osvetli i oživi duha mojega. 183 razrešili prčgon moj, vsasi bdi moju. gašp. 1 399 o sveti Vincentius, razrešili nas na skradni vuri. — veselemo: petr. 199 vesilmo se na zemle v tom vuzmenom vesčle. krist. blag. 1 276 kuliko goder puti suprotivčino trpimo, veselemo se, ar to je za grehe zadovolščina. — veselete: petr. 92 vesilete se z menum, ar sem našel ovcu, kaa je poginula bila. 179 vesilete se i rad lijte se. habd. mar. 42 veselete se, vi svečki ludi. mat. 2 351 obradujte vas, vesilete vas koju vuru, dopuščam vam, vu kakvom veselu, v igre slobodne: ali od greha daleko držete vas i stojte, mat. 1 126 raz- vesilete se, vi betežni, siromahi pregahani. — veselete: krist. naČ. 78 M. VA^AVKC, 7 vernikom veli: veselite se zmir vu gosponu. Kaj bi onda zna- menuvale reči ove: veselite se vu gosponu vsigdar i opet veselite se. vršim: visi: mat 2 97 zvrsi onu kaštigu razborno. žalostim: žalosti: mat. 2 85 ne žaldsti se, sinko moj, ako jesmo siromahi, — žaldstete: mat 1 140 žalostite se i za nega doklam živete turbbite se. 515 ne žaUstite se ada, da vas ovi ali oni pre- ganaju. živim: živi: kraj. 85 i petr. 286b na tvojem nebčskem pute oživi me. — Ovako i: dobim (mj. dobudem): ddbete: petr. 237 vsa nebeška družina vezdk za nas grešnike molete i milošču nam božju dobete. b) U glagola ko ji prezensno i ne naglašuju. a) Osnove od dva sloga s vokalom o i e, koje imaju u infinitivu taj vokal otegnuto kratko naglasen, ali u kajkavštini naglašuju nastavak i: nbsiti i nositi, ženiti i ženiti itd. imaju u imperativu naglas otegnuti kratki na o ili e: ndsi nbsemo ndsete, ženi ženemo žbnete se itd. Mjestimice kao u Mraclinu ima plural naglas i to otisnuti na imperativnom nastavku: nbsi, nosemo nosete itd. U Samoboru ima naglas gotovo samo na imperativnom nastavku: nosi nosimo nosite . . . Osnova hodi glasi često: hodi hodmo hote. Primjeri iz khige: brbjiti: brojte: matij. 2c 40 brijte ako morete, vse vragodušnike od apostolov pričemši tja do našeh vremen. hbditi: bodemo: krist. blag. 1 159 kakti po dnevu pošteno bo¬ dimo i, ne vu ožiranih i pijanščinah. moliti: mblemo: matij, la 166 mi anda tak&j . . . boga zazdvajmo i mblemo. nbsiti: nosete: mat. 1 569 lubleni, odgovora i nauka nit hasno- vitejšega nit istinitejsega nit mudrejšega odgovora vam ne morem ostaviti; nosete ada nega vsigdar vu srdcu vtvrgenoga. prbsiti: prosi: kraj. 141 poglbdi zgora iz neba na mene grešnika vu pogibeli ovoga sveta postdvlenoga, ter mi sprosi od boga pamet i volu. — prosemo ; petr. 204 prdsemo mi svetoga duha z otcem, sinom jednoga boga, dtiha vse svčtosti, duha svetlosti, da nas on presvbti i svojemi daari posveti. — prosete\ matij, la 94 prdsete skrušeno nega za oproščene. — prosite: krist. blag. 1 103 prosite i zadobite. Osnova s otegnutim kratkim naglasom u infinitivu, u kojim nema o ili e, ima malo u kajkavštini. Ove u imperativu naglasa u opce PRINOS K NAGLASU U (NOVo)-SLOVENSKOM JEZIKU. 79 ne mijeriaju : priiditi: priidi priidemo prh dete, dakako i: prudemo prudrite. Tako još bistri, jitgmi, krsti, pre-krsti, duši, htisti. Pri- nijera iz kriige nemam. p) Koje se u infinitivu naglašuju otegnuto a naglašeni je slog dug, ne mijeriaju naglasa u imperativu: hvdliti: hvali hvdlemo hvdlete , gospodariti: gospodari gospoddremo gospoddrete itd. Takovih osnova ima mnogo. Isto vala za osnove u infinitivu otisnuto kratko ili dugo naglašene osnove: one ne mijeriaju naglasa ni u impera¬ tivu : grabiti: grabi grdbemo grdbete, oporaviti: oporavi oporavemo oporavete se, špinčiti: spinči spinčemo spmčete se. I ovakijeh ima osnova mnogo, i primjera u kriizi dovolno, ali bilo bi suvišno da se navode. I tuj dolazi gdjegdje naglas na imperativnom nastavku. N. pr.: sudi sudimo sudite, sudimo sudete: hvriliti: hvalimo: cith. 43 hvalimo otca boga. — jriliti: jalimo : krist. nač. 177 da naš pokoj zadržimoi ne prispodablajmo drugeh striliša z našem, i ako se vu bolšeh okolicah nahagaju, ne jalimo riirn. — čuditi se: čudemo se: krist. blag. 1 131 ne čudimo se tomu. — čudite se: krist. nač. 149 ne čudite se, ako naj mudreša naregeria od hmaričh za nemar držati i poteptavati vidite. Obično: čudete: petr. 179 ne čudete se tomu. — misliti : mislimo: vran. 1 30 za to anda, gde vidimo ali čujemo da se tako v nesrečni nahaja, tak premislimo, da je on brat naš itd. Nu premda se govori: sudrimo sudete itd. ipak ne znam, nije li kod krist. vran. kov. znak ' nad e: ri znak za glas, a ne za na¬ glas. Sumriam s toga što dolaze kašto dva sloga u riječi označena n. pr. mlsldte krist. blag. 1 24 , sfidčte krist. nač. 113. Sravni krist. Grammatik der kroatischen mundart. 1837, pag. 3, § 2: um die richtige ausspraehe des selbstlautes e, welches bald hoch bald tief gehort wird, und die gehorige betonung der sylben zu bezeiehnen, bedienen sich die Kroaten folgender tonzeichen: a) das scharfe tonzeichen (') dienet, um sovvohl die dehnung als aucli die hohe ausspraehe des e anzuzeigen. In svčt die welt, včdro der eimer wird dieser selbstlaut gedehnt und zugleich hoch, wie in geben ausgesprochen. Ohne dieses tonzeichen lautet es tief wie in geld, herde usw. Naglas na prijedlogu je rijedak n. pr.: petr. 210 poleg svčteh tvojeh nastani mene. 8 80 M. VApAVEC, VI. Naglas u glagola s nastavkom n u prezensu i u infinitivu. Osnove na a imaju u imperativu isti naglas i na istom slogu koji i na kom je u infinitivu: vdlati: vala j vdlcijmo vdlajte proda- vati: 'prodavaj predavajmo proddvajte, brblati: brblaj brblajmo brblajte, oriižati: oružaj oružajmo oruzajte, pravdati se: pravdaj pravdajmo pravdajte se, delati: delaj delajmo delajte, grebenati: grebenaj grebenajmo grebenajte , jiižinati: južinaj juzinajmo južinajte. Ovakijeh ima glagola veoma mnogo i primjera u knizi dovolno, ali držim da je suvišno navoditi primjere. U nekim krajevima n. pr. kod sv. Jane kraj Jaške dolazi na¬ glas i na nastavak a ponajviše otisnuti u sing. kratki a u pluralu dugi: brbraj brbrajmo brbrajte, ali neki govore otegnuto: brbritj brbrajmo brbrajte. Koji i kakovi su to glagoli, toga ne mogu kazati s preoskudne prilike slušana, ali sam čuo od tamošnega urodnika ove: brbraj brbrajmo brbrajte, divjaj divjajmo divjajte, duraj durajmo durajte, frfraj frfrajmo frfrajte, igraj igrajmo igrajte, jambraj jambrajmo jambrajte, kašlaj kašlajmo kašlajte, kopaj ko¬ pajmo kopajte, mrmraj mrmrajmo mrmrajte, raplaj raplajmo ra- plajte, štentaj štentajmo štentajte. Pamti: naj i naj ndjmo ndjte noli nolite. To je stegnuto od nebaj nehajmo nehajte: h nema glasa, a od ea posta a. petr. 128 za to, ako vam reku: ovo je vu puščine, ndjte vun iziti; ovo je vu nutrrieh mestah, ndjte veruvati. Da dolazi naglas nalik na štokavski govor, umije se samo sobom; to biva češče u osnovama s otegnutim naglasom u infinitivu: valaj valajmo valajte, prodavaj prodavajmo prodavajte itd. prema Štok. valaj valajmo; ali samo veeer&vaj ili večeravaj, ne kao Štok. ve- čhrav&j. Kod sv. Jane kraj Jaške, pa možda i gdje drugdje, naglašuje se imperativni nastavak i pred enklitikom od jednoga sloga kao: mi me, ti te, si se, ga, ju, mu, joj. Naglas je po mom sluhu oteg- nuti kratki , premda bih mislio da treba otisnuti. Evo primjera: operi se operite se, poberi si, pometi si, ponesi ga, popasi mu, povuči ga, prebleci se, preseči mi, zareci ga, zapleti mi, pozovi ga, zavrzi ga, drapli me, počeši se, poišči ga, pokaži mi, priveži ju, resipli si, resplači se, zafrči si, zajaši ga, zakoli mi, zamaži se, zapiši ga, dosegni mi, zabrini se, poklekni se, posmaknl ga, potegni PRINOS K NAGLASU U (NOVO) -SLOVENSKOM JEZIKU. 81 mi, potrkni ga, pošikni ju, predigni mi, prevrni ga, primakni mi, prisegni mu, pritakni ga, zakleni ga, zakuni se, zapikni ga, zasuni ga, zavini mi, drži ga, razdrapi ga, začepi ga, začini ga, zadavi ga, zakuri ju, zajašl ga, zaslepi ga, zatrdi ga, naloži si, nasnubi ga, oslobodi se, oprosti mu, oženi se, poj ari ga, pokrivl ga, po¬ prosi ga, poredi mi, posuši ga, povlači se, precedi ga, pregazi ga, prekriži se, prepili se, prevari ga, prikell ga, restoči mi, resudl mu, naganžj ga, popevaj ju, popelaj mi, poručkaj ga, postrelkj mu, potiržj mi, prekopaj mi, pretiraj si, resparaj ga, zamotaj mi itd- Osnove s vokalom pred j (od imperativnoga nastavka i) imaju otegnuti dugi naglas: podbrij me, popij si, prebrdj si, reskrij se, zasij si itd. Kašto ipak nije tako: podurni ga, poždrukni ga, pokdsi ju, po¬ škropi ju, razmisli si, pokaraj ga itd. U goričkom narječju srednekraškom naglas, koji je tuj ekspira- torni, osim u osnovama od jednoga sloga, u imperativu nije nikada na imperativnom znaku i, kako to često biva u kranskoj sloven- štini oaobito u pluralu i dualu, nego ostaje vecinom na slogu, na kom je u infinitivu, pa s toga ono i obično ispada: dčri dčrmo derts, ne: derimo derite, dahni dilhnmo dahnte, ne: dahnimo dahnite, mžži mežmo mišts, ne: mezimo mezite, fitli falmo falts, ne: falimo talite itd. Vidi sitzungsberichte der k. akademie der wissenschaften, philos.-hist. classe, CXIII, 1 heft, 1886, pag. 469—496 u raspravi dra. Karla Strekla: Morphologie des Gorzer Mittelkarstdialektes (322 sq.).