PRINOS K NAGLASU U (NOVO)SLOVENSKOM JEZIKU, NAGLAS U SUPSTANTIVA ŽENSKOGA RODA NA SUGLASNO. (L-D E KLI NACIJA.) NAPISAO M. VALJAVEC. (Preštampano is LX. klij. Rada jugoalnvcnske akademije, znanosti i umjetnosti.) U ZAGREBU 1882. TISA K I) I O N I O K K T I S K A R K. 4. A. Kakav je ovim rijecim naglas u sing. notn. Riječi kojim je u staroj slovenštini tvorka b izgubile su u (novoj) slovenštini krajne b te se završuju na suglasno. 1. Riječi od jedne slovke. a) Velika večina riječi od jedne slovke ima ": bel, očna bol u kona, let. mat. 1879, 133: bčl, f, f; bol, do- lor; a levst. slovn. 21 bbl; brv, ponticulus; cepi, pl. dreschel, met. 74; cev, fistula; čast, če st, honor; čer, petra, a ravn. 2, 83 gen. mase.; d o b, species, genus u ugarskih Slovenaca, a tem- pus aetas u Kajkavaca: ,’de si bil včera vu su dob?‘ droži, pl. die hefen, met. 75 droži; d vrst, riba abramis vimba, let. mat. 1879, 130; gaz, via per nivem facta, met. 73 gdz; giiat, der scbinken, met 73 gndt; gol, stirps abscissis ramis; gos, anas; gosti, pl. epulae; gož, vimen, met. 73; gred, gallinarium; scalae ravn. 1, 45 vidil je v spanu gred ali lojtro; g rez, caenum, met. 73 grez ; bči, hčer, filia; hip, punctum temporis, ravn. 1, 39 vldevši Laban na sestri zlate uhdne in zapčstnice, in slišavsi, kaj vse perpovduje, biti' k možu v ti hipi na studenec; h 6 t, pel- lex, levst. žup. 171; jel, abies, met. 72 j§l; klet, hypogaeum concameratum; klop, scamnum; k 6 1 č, rebengesenk, ableger, let. mat. 1879, 141; kop, tempus fodendae vineae, met. 72, dain, sl. 106; kost, os(ossis); kov, operimentum, a levst. slov. 21 kbv 2 M. VALJAVEC, beschlage; kri, kr v, sanguis; last, dominium, upravo das grundeigenthum, levst. žup 174, u opče eigenthum, met. 73, dain. slov. 106; ravn. 1, 202 nebeško kralestvo je zaklddu ali šacu enako, ki je v nivi: kdor ga najde, ga zagrčne, vesel gre, vse prodd kar imd in nivo kupi, de zaklad v svojo ldst perpravi; 1 a ž, mendacium; lit, succus, belost. 202 lit, v. sok, i pod sok 511: sbk, lit succus, liquor i 1168 succus, sčk, lit, gašp. 4, 734 elefanti za pokazanum krvjum ali samo črlenum litjum od grozdja ali murve jakost i novu krepost zadobili jesu. Iz Toplica kod Varaždina imam zabiježeno: Gda se grozdje iz goric vu prdsiki (lagev koj ima zgora vrača, čez koja se grozdje iz put meče) dimo dopela, izprazni se presika vu veliki beden i gda je vre pol toga bedna napuieno, svučeju se dva človeka do košule i gač, gače zafrkneju visoko, noge si operu i gaziju grozdje tak dugo dok postane prež kaplevin. Onda se iz toga preceja mošt vu mali beden tak da se metneju dva droga prek bedna a na te droge metne se rešeto dosta gusto — litnica — da nemre čez kožica ali pečka, neg jedino mošt i ov mošt zove se lit, ar se liti čez litnicu, lije se želitarkum iz jednoga bedna v drugi. Onda se iz toga bedna takova lit pospravi vu lagev; l6v, der fang, ribja lov, piscatus, levst. žup. 175; mast, pinguedo liquata; m a z, unguentum ; m e d, aes, „ rumena mdd das mesaing, levst. žup. 175,“ perg. 52a myedi, a nagli. 173 med = med; m el, das mahlen (des getreides), met. 72 mel; m St (— m etn), gemengsel als schweinefutter; „otrobi, slabo žito ali moka, sploh vse kar se meša v oblojo (=oblažda)“, let. mat 1879, 145; mlad, mlada živina, let. mat. 1879, 145; ml at, die dreschzeit, met. 73 mldt; m 6 č, vis, potestas; mrest, die brunstzeit, „ribe se zdaj ne love, ker je mrest, Bile; zdaj se gadi mrestč, Borjana v Kotu“, let. mat. 1879, 147; mačke hodiju v mrest, Vukovci u Hrvatskoj. Govori se i drest u istom značenu, a najviše o ribah; nat, lisce u repe, mrkve itd., let. mat. 1879, 147; nagfl. 155 gda že krum- pišova ndt najmene na eden peden duga zraste, okopajo i na dober čas sledi osiplejo je. Ndt bejlo ali moudro cvejtje prinesd, z šteroga žolčni bomblecke narastejo; na konci leta nat posejhne, krumpiške se dozorijo, dain. slov. 106 ndt blatter an riiben; noč, nox; 6 s, axis; ost, acies; 6 ž, ligamen; past, decipula; peč, scopulus, fornax; ped, palmus, spithama, met. 50 ped; pest, pugnus; piš, turbo, češce mase. ravn. 1, 242 vsiga je on gospoddr: piša na morju in sence pod stebljo; pit, potus; plast, schichte, met. 53 plast; plat, latus, met. 52 pldt; p 1 a v, navicula; p 3 č, fissura, PBINOS K NAGLASU U (NOVo)sLOVENSKOM JEZIKU. 3 met. 74 poč, polt, cutis, met. 73, kurja polt giinsehaut; prst, humus; p ? t, via per nivem facta; ral, tempus arando, met. 48, /2 ral, let. mat. 1880, 180: to vino hranim zardi; jugerum, perg. 44b občinska zemlia, na koy nyštar nye, kotera by včinyla iednu kialievu raal, precienia se na gri. 3; rast, incrementum, met. 73 rdst, reč. res; verbum u ugr. Slovena i Kajkavaca; red, ordo, vrsta pokošene trave, let. mat. 1880, 181; rez, red pokošene trave, let. mat- 1880, 182, a i mase. rez, reza, rezovi; rež, čitaj rbž ne rž, secale cereale; sani, pl. rheda, schlitten, kop. 253 sani (sni), met. 74 suni, levst. slov. 22 sani, senl; sat, set, favus, gašp. 3, 721 imaš jednu set meda. Tako se govori i u Ludbregu kod Koprivnice; belost. 502 sit meda favus mellis, sit prazna favus inanis, sit napravlam fingo favos, a 556 set, u Kranskoj je mase.; seč, sepes, lebendiger zaun; sed, gallinarium: kokoši ideju na sed, u Varaždinu; sel, fruges, frumentum; sit, binse, scirpus, iuncus fragilis, iuncus angulosus, cyperus et cyperis, sit velika mariseus, iz siti vrša scirpea nassa, belost.; s k r a n, stijena pod koju voda udara, let. mat. 1880, 187; Podkrnci skrahl imenujejo on del pri vozu, v kateri je vldženo ojč, ibidem; skfb, cura; s k Pl, schieferplatte, let. mat. 1880, 187; slast, voluptas; smet, assula; snet, uredo; snov, materia, a levst. slov. 21 snov; sol, sal; sr d, ira, i mase.; s r s t, pili; stran, latus, pars; strast, impetus animi, met. 51, 73; ravn. 2, 60 jeza ali kaka druga grda strdst ji nikol ne kali veseliga obraza; strd, mel; stfn, stipula; stvar, res; animans; s v a s t, s v e s t, soror uxoris; s v e s t, die zuversieht, met. 51, 73 svest, ravn. 1, 258 bog naj bo naš toMžnik in naša svest ob sili; svfž, ramus; ščet, haarbiirste aus zusam- mengepichten und verbundenen schweinsborsteu, kr; a u hrv. mjesto gdje se dvije strane slamnatoga krova na kuči sastaju; š k e r, instrumentum; š k f v, malleus acuendis lapidibus molaribus, govori se i škfl (mjesto skrdtl ?); t a h t, der doeht; teč, die anvvelle, met. 74, teč; tolst, pinguedo; trap, predna, zadna vorder- hintertheil des bauernwagens, gorehski, a kod Gorice: trap, trdpi, let. mat. 1880, 196; trst, arundo, (kiizm. 2 ka ste v6 šli glčdat vu piiščdvo? jeli trst od votra gibajoučo?); uš, pediculus; vas, ves, vicu s; ved, das benehmen, ravn. 2, 206 vsa človekova včd mora lepa in dobra biti; vest, conseientia, vez, ligamen, vid, visus, (gašp. 3, 56 vsi dobru vid prijeli su, etc.); vjer, nachteule, met. 73 vjer; v last potestas; vfš, frumentum; vrv, funieulus; zel, planta; zmes, gemischtes, met. 73 zmes; z m r s, 4 M. VALJAVEC res implicatae, nodus; z n e s, das gesindel, let. mat. 1880, 214 ; zob, avena; zver, fera; zvest, notitia, kiizm. 232 na zvejst je pa dani Sauluši tandč nihov Se tčo Szčacu ri sm(3ouW) ocutoSv; zvrSt, die pflugvvende; i zvrdti, pl.; žel, messis, met. 118 žgi; žolč, bilis; žf“d, pertiea. Riječi na rv izgovaraju se u Kajkavaca jednoslovčano kano bff, krf, vrf, a u kranstini prijelazi krajne v na u, čim postaje riječ dvoslovčana a naglašuje se prva slovka, koja se tuj tako kratko zgovara, kako kratke slovke izgovaraju hrvatski štokavci: baru, vnru (ili b’ru, v’ru); ikrb. 1, 186 piše verčl; je dobil las, iz ktir’ga bo kmalo debela verčl splčdena. b) " imaju: dlan, vola manus; d r n scopulus, (mul. pos. 1083 tak se ove falinge mogu zvati drni, na koje se ova ladja nesrečno popikava); d v € r i, pl. {hipa, Gorenac izgovara duri, pa neki tako i pišu; ravn. piše d6ri: 1, 298 sta dčri zaklenila; dalm. i schonl. pišu dauri, levst. slovn. 32 duri; kiizm. 60 od dvčri, 49 pred dvčrmi, 60 dveram, 51 dveri, itd.; glisti, pl. „oder nad ogniščem, kjer se navadno drva sušč. Glisti so tudi leseni drogovi v kmetskej hiši pod stropom od prččnaka do stčne, da se na ne kaj obdsi ali po- prek položi 8 , let. mat. 1879, 137; kad, die wanne, kop. 251, met. 73, levst. slov. 21 kdd; miš, mus, i miš dain. sl. 106; nit, filum; nit, clavulus, „nit, niti, f. žrebel brez glave 8 , let. mat. 1879, 147; to se u Gorenskoj zove net, neta, a dolazi od nem. die niete; rit, podex; s k ran, gen. skranl die kante, let. mat. 1880, 186, sravni pod a) skran; smrt, mors; trap=trap, let. mat. 1880, 196; zel, malitia; zvrdti, pl. das gewende, komad zemle u dno nive; žal, das leid. — Levstik slov. 21 navodi još i: lbv, kbv, snbv i bbl, ali dodaje, da idu kao kost, to 6e reči: gen. lovi, kovi, snovi, boli; nu žup. 175 16v, lovi Tako i neke iz hemštine usvojene riječi koje se i sada govore a dolaze i u starijih knigah, kao: g v alt gewalt, kem. 111 tulkain boš na brumnosti gori uzel inu sam sebe pobulšal, kulkur boš sam sebi gualti ali syle perložil; kraft, die kraft rog. 10 ta šiba obznanuvala je Mojzesu kraft, muč inu oblast Mariae, 286 imč Maria je ene take močy, krdfti inu obldsti, de. ., kemp. 246 potrdi mene z nebeško kraftjo inu močjo; kun št (čitaj knnšt) die kunst, dalm. syrah 25 obena kunšt nej čez žensku kunšt, kemp. 384 brez tvoje gnade, o gospud, use rečy nič na velajo nikar kunšti, ne blagu, ne lepota; šaft i kšaft od nem. geschaft, kemp. 92 zadrži PKIN0S K NAGLASU U (NOVo)SLOVENSKOM JEZIKU. 5 se na ti zemli koker en romar inu ptuyi, katermu nič am ne gredb te opravila inu šafti tiga suejta, tschup. 264 kaj ustane poč z tega po tem zenu oppravlanie, krivice inu notrejne sovražnoste inu zu- prnoste, katireh šafti svoje žive dny na bo več od sebe odložil, 586 sreča be nim bla tu pervrgla, skuz kšafte inu zašafila be na neh prišlu; št alt gestalt, dalm jerem. klag. 4 nih štalt je bila rdeččsa, kakor koralde, tschup. 271 kader naprevidene spremenitve eni reči eno uso drugo štavt inu podobo dado; dalm. modr. 13 kadar so pak na tehistih lepi štdlti dopadene imčli. c) ' imaju: bil culmus, črna bil scrophularia nodosa, let. mat. 1879, 119; ltič lux; pot via; skril schiefer, ,, skril, lli (škrll)“, let. mat. 1880, 187; tisti, pl. niva koja dijeli medu s hivami drugoga sela, let. mat. 1880, 198. 2. Riječi od dvije i više slovaka. 1. Riječi kojim je tvorka b, koja otpada. Ove imaju a) na zadnoj slovci č e t v f t quarta pars, ber. 144 po navadi se vzame de je tri ,četčrti‘ naše zemle pod vod<5, dain. 73 neki kypi rad za se le če- tert teletine, 44 tele pa četrti ma tak kak glava jynčova; č r v o- j e d caries; deset i dčset decem, petr. 110 nesu li desetjiim očiščeni? a gde ih je devet? oo^i ot M/.x ezad-apia^irav; ol be evvsa xou ? luc. 17.17. Danas riječi pet — deset više ne rabe kao sup- stantiva; izjedi, z jedi, pl. gefressicht, met. 75 zj§dt; namen, consilium absicht, ravn. 2, 60: z lepo namčnjo jih je vse posvetila; nepored unordnung ravn. 2, 224 zmešnava, neporčd in nepbkoj v riemu gospoddri; obel, condimentum, let. mat. 1880, 157; ogrodi, pl. pectus; okovi pl. beschlage, met. 75 okovi; o 16v, plumbum nagfl. 173 z ništeri (vrihov) železo, zlato, srebro, med, olouv, sou itv. kopajo, (u Kajkavaca glasi oluof); o rod instrumentum, ravn. 1, 74 stikne pisana barva, nektire sdne so orčd bile tvojih rok, de si oččta, brate, krala veliciga in vse negovo kralestvo odobrotil 1, 128 bog ponižne odbčra, in dognati velike reči' jemle dostikrat slabe orodi; o s kr d malleus acuendis lapidibus molaribus, ostud, taedium, nausea, rog. 224 ta člčvik ni drugiga kakbr enu smrdljvu žlčmajne, kakbr en žakel blatit inu ena špiža teh črvod: kir iz človčka pride ta črv („zhčrvu a ), za črvam ta smrad, osttid inu nasnaga, 292 od tacih meni dana čast zaničujem, ta je meni ena 6 M. VAI.JAVEC, osttid inn gnusoba laudari abhorreo et detestor; otrobi, pl. fur- fur; podvez, ligamen; pomlad, vei', škrih. 307 bog modrčst obilnu izliva kakor potok Phison inu kakor Tigris v pomMdi, ravn. 2, 62 vesele je on imel nad brhko spomladjo, preš. 72 pomlad se je zbudila, 76 sred takd skopni, ko beli sndg s pomladi, 88 on ob drugi si pomMdi zbere tiče mladoklune, 95 tajati ldd naš šč le začnč se, pornMd je drugod žd; posvet, lumen, lucerna, taeda, lychnus belost. 391 posvčt; kemp. 99 lubav skozniije i spdča ne dremle. Trudna se ne utnidi, tiskana se ne stiska, prestrašena se ne zbfirka, neg kakti živi plamen i goruča posvet gori se zrine i segurno prdjde; poved dictum, narratio, ravn. 1, 299 tudi ta po- vdd ni zaston v svetim pismu, 1, II iz vsake povddi skorej bote božjo vsiga mogočnost spoznavali, 1, 74 pokažeš nam s to povddjo, de ti zrediti hočeš dobre ludi, 1, 101 velika božja dobrota je voda, iz te povddi vidite to, 1, 133 slišali ste mčnde že kaj od povdd (= povddi) ktire so le tako izmišlene; 1, 219 hočemo, de bomo perhodne povddi od izraelskiga ludstva bol vumeli, sosebno v pre¬ roke oči obrniti; prikaz, donum. ravn. 2, 144 kdor takih milih in božjih misel ni, zaston se z’ prikazmi in darmi bogu jiše perku - piti. Nobena prikaz, noben dar ne smd na božji alta", če je iz srca, de sprave noče; rabozel, equisetum palustre, let. mat, 1879, 126; s podob forma, običnije spodoba; ujdd raubvogel; bauchgrim- men; govori se i jednoslovčano: vjed, vjedi; z a ve d, das bevvust- sein, ravn. 1, 258 vino pijanca premoti, vpijani, o trapi in mu vzame zavdd. b) " na predzadnoj slovci ima: zapored das nacheinander, die ordnung, ravn. 2, 60 s pridnostjo in skrbjo je opravila svoje majhino gospodmstvo. Še tolčkinih delic se ne sramuje: z zapo- redjo, snažnostjo in zvestostjo jih je še tolčkine poblajšala. Tako se naglašuje u Kranskoj riječ poved složena s prijedlozi: dopo¬ ve d die auskunft, aufklarung, levst. žup. 170; izpoved con- fessio, govori se spoved, tako i u kajk.: petr. u predgovoru: od spovedi; napoved die ansage, ravn. 2, 6 človeškiga zveličana tolki božji osnutik je po vrčduim tudi napovedan. Napoved se zgodi po angelu zmed prvih božjih angelov, 2, 124 izpušen si, odprč se ti ječa! vesela napčved jetniku bi bila to, 1, 249 to nam je clo une starši preroške napovdi še bol potrdilo in razjasnilo; o d p 6 v e d, absage; prepoved das verbot; pripoved narratio, ravn. 2, 250 v komu ne bo ta zvesta, resnična perpoved tolciga apostelna le še bol vdre v Jezusa potrdila in oživela?; zapdved lex, dalm. PBINOS K NAGLASU U (NOVo)sLOVENSKOM JEZIKU. 7 2 liron. 29 po zapMvidi, ravn. 1. 102 deset božjih zapčved, kiizm. 285 zapouvedi, 287 zapouvidi, 223 zapouvidjov, 45 zapouvidaj itd. Is u dain. gram. 107 dolazi naglas na prvom prijedlogu: ndpoved odpoved, prepoved, zapoved. Tako i u Kajkavaca: petr. 8 zdpoved, ali čitam nom. i spoved u habd. ad. 484 redko krat na spovčd rede k pričeščaiiu hode; zapovčd u krist. 126 tak spunimo za¬ poved Kristuševu; gen. zapovedi: math. 2, 2, 196 rčtki jesu najti med istemi krščeniki, koji poleg velike ove zapovčdi bi živeli. c) na predzadnoj slovci ' ima ndrav natura, dain. 123 cela ndrav nas vyči: vsemogočen bog živi; n dre d axis: nagfl. 198 liki se sunce i mejsec gibleta vu globlini nčbe, tak se gible i naša zemla: vsako 24-o voro se obrnč ednouk kak kolou okouli ndredi svoje, 199 vu tom časi se 365 krit obrnč kak kolou okouli nd- redi svoje. Na prijedlogu ' imaju: d 6 mlati, pl. das festessen nacli vollendetem dreschen; n d r o č = naročje trpi 108 z šterov ne more žnec napuniti pergišče svoje ni ndroč svoji’ vezdč snupja; p 6 s t e 1 lectus, običnije postela; pozeb frostschaden; vigred ver; — ' ima: p o d k e v solea ferrea, preš. 63 se tirno spustita v kolbp, de sdpe ji zmankkje in podkev iskre kuje; i p h d k o v, gen. podkbvi, ravn. 1, 229 doj jo (Jezabelo) vrzite! Jo vržejo. Ves zid dvora je bil z nčno krvjd oškroptdn. Konske podkbvi pa so jo starle do konca; a “ na prijedlogu: podnet fomes, (habd. ad. 489 bogatstvo je kakti jedna podnet oholie, gizdosti, lakomosti) da je u kranskoj obična ta riječ, glasila bi podnet. 2. Riječi, kojim je tvorka n, ten, ima malo: rčbr i r ebr anhohe; mati (kajk. mati) mater; izgovor ausrede, ausflucht i odgovor antvvort dolaze u nekih pisaca ženskoga roda, dočim su danas muškoga: kast. 190 prež obene izguvori; dalrn. job. 32 nčso obene odguvori našli, job. 21 vaša odguvor se kriva znajde, ezdr. 4. na tu je kraji poslal eno odguvor. — U dain. slov. 107 dolazi i večer ženskoga roda: veččr, ri der abend. Tako glasi i iver, segmen. 3. Riječi, kojim je tvorka h, tle. Ove imaju: a) ' na prvoj slovci: g <5 s 1 i, pl- cithara kop. 253, levst. slov. 22 gosli, preš. 69 na štirim so trgu pod lipo zeleno trobčnte m gosli in cimbale pčle, 81 na gčslih pččila strtina je, to, gčdec! ni dobro zndmine, 74 na gbslih je strkna pdčila; u ugrskoj slov. gosli; j d sli, pl. levst. slov. 22 jdsli, kiizm. 137 odvčže osla od jdseo; s vi sli, pl. strohboden, levst. slov. 22 svisli, ravn. 1, 280 lastovo gnezdo na svislih. 8 M. VALJAVEC, b) " na prvoj slovci ima: misel cogitatio, ravn. 1, 155 misli, levst. žup. 1 župan naj daje obrambo in podporo vsem jednttko, bodi si kdo negovih mislij ali drugdčnih, kuzm. 22 znajouči pa Jezus misli nihove erčč nim, trpi. 4 pazi na misli, 6 ete hudo md vu mislaj, 32 gorelo je vu meni srce moje, i liki ogen se znejto vu mislaj moji'; nami sel opinio, krist. 55 koji si nekakovu nena¬ vadno od božanstva namisel činiju, da ne bi preizvišenomu veli¬ čanstvu pristojno bilo, na tak priprosta objetja spustiti se; ali i n d m i s e 1, krist. 13 nut nkmisel, koju najviše ih od zadovol- nosti ima. c) ” na zadnpj slovci ima: stebel caulis (ravn. 1, 240 stebel je klbsčovna per nas neznana, ki hitro dordse, 1, 242 vsiga je on gospodar, sbma in črva, piša na morju in sence pod stebljo), ali i st feb el. d) " na početnoj slovci ima: o cel, eli, i oeel chalybs (nagfl. 72 z oceli, zagr. 4a, 106 iz naj tvrdeše oceli). Riječi na al, el imaju " na tvorci: drgali, pl. neka bol u vratu, let. mat. 1897, 136: drgdli, f. pl. (Taj naglas naslučujem samo); druhal o'yXo;, jap. ev. 449 „dbrhal“, katera postave ne vej, lety so prekleti, ravn. 1, 125 izvoli vojvoda, de božje ludstvo ne bo drhali ovdc enako brez pastirja, preš. 113 Gdja gorčča drubdl; piščal fistula (dalm. job. 21 z’ pišalmi), škrin. 369 pišali inu arfe vkbp prieten glas delajo, (habd. ad. 248 piščali, 570 piščal), ali u Gorenskoj pišel, gen. piš’li, preš. 154 pojo trobčnte, pišel k tam¬ burini; prhhl die loderasche, met. 72 pnrhdl; stopal die fuss- sohle, škrin. 262 sovražnik se z svojimi očmy joka, al kadbr se držy kakor de bi pomagati hotel, bo tvoje stopdli podnesel (syrah 12, 18); a met. 47 mascul.; strmal steiler boden, let. mat. 1880, 191; z mrziti der frost, let. mat. 1880, 214; žival auimal, opr. 227 živdle, škrin. 264 vsaka žival Mbi svojo gliho, 200, 253, 380, 206, 213 itd., ravn. 1, 6 neizrečeno imenitniši je (človek) od žival (= živ&li pl. gen.), ber. 158 živdlim, itd. — globel hohhveg met. 48 globel; kopel i kopel i kbpel, gen. kopeli i ugr. i kajk. kopeli, kupeli lavacrum, dalm. neh. 4 sledni je od kopele pustil (možda nom. kopela?), dalm. ephes. 5 on je no očistil skuzi kopbl v besedi, tit. 3 skuzi koppbl (= kopel ?), met. 48, kbptl gen. kopit, kug. 129 če je vročina, suša, pomankane sence ali vode itd. uržah te nesreče katera regira, taku je senca, voda, kopel, hladan luft arcnya za kugo, skrb. 1, 397 kopu, kiizm. 354 da bi jo posvejto očistivši jo z koupejov vode vu rejči, 390 pouleg smi- PBINOS K NAGLASU U (NOVO)SLOVENSKOM JEZIKU. 9 lenosti svoje je nas zveličao po koupeli preporodjeM, liabd. ad. 650 gda je iz kupeli bil zešel ne loter, podala mu je kot da bi mu se primiliti hotela pehar; krdel trnppe, levst. žup. 174; krepel scheit holz, met. 47 krepel; s vir el fistula; vrzel zaun- liicke, lebender zaun let. mat. 1880, 209 i vrzel met. 48 vin-znl gen. vbrz§li>, dalm. job. 30 ony so pčršli, kakbr skuzi eno široko vbrzil sem notbr; z i b § 1 cunae, opr. 153 deslib zdej še v zibeli ležy, škrb. 1, 378 k’ sim v zibčli ležal, čb. 1, 26 sim bitja po¬ doba od z’bčli do groba; ali i zibel, (gen. zib’li u gorenštini): nagfl. 91 prigodi se kaj (imtčka) na vu zibeli spajouče dejte skoči i zadavi je. Na slovci pred tvorkom " ima opletal dalm. riht. 36 kadar bi ti sedem kit moje glave spledla z eno opletaljo . . on je to spleteno kito z klinom inu z opletaljo red vunkaj vmaknil. Riječi s tvorkom tel u kranštini nisu navadne, na koliko ja znam, a u ugrskoj slovenštini i kajkavštini imaju " na slovci pred tvor¬ kom: obiitel calceamentum (trpi. 92 nad Edomom vo vtčgnem obiitel mojo, petr. 7 komu ja nesem dostojen razvčzati remena obuteli negove, 149 najte nositi žakleca niti rnošhe, ni obuteli, math. 1, 1, 50 kojemu ja nbsem vrčden razvčzati remena obuteli negove; o detel operculum (kitzm. 378 žene vu snajžnoj odeteli, 382 či pa mamo hrano i odeteo, s tej mi se zadovolmo, trpi. 83 kak odetel je premenčš, babd. ad. 477 odetel; pogibel interitus; discrimen; umetel scientia; tako i obite 1 familia (levst. žup. 179 obltel, što bi na gorensku glasilo: obitel), i p o vrt el hor- tensia (krist. 80 vrtjar želi tiho i mirno vreme, da mu sčmene i povrtel po zlu ne prejde). 4. Riječi, kojim je tvorka m. Ove riječi imaju a) vecinom " na slovci pred tvorkom: basen fabula (dalm. chron. 7 inu jo bom dal k eni pripuvesti inu basni mej vsemi tolki, 4, reg. 9 inu Izrael bo ena pripuvest inu bajsen mej vsemi polki, jer. 23 de bodo k sramoti, b pripuvisti, b basni inu h kletvi na vseh krayh, u ravn. glasi basen: 1, 182 David je od konca mislil, de ta lepa v podobi reččna bdsen ali pravlica pomčni tbžbo kaciga bogatiga zatirača. U rog. glasi: base)«: 65 to usč, kakbr ene bajsmi inu fabule pustym Ovidiu. (brvat.: basma); hasen utilitas, gašp. 1, 14 da morebiti vu harciivafm skradne vure bdsen i dobiček ne bi pogubili, math. 1, 1, 45 ne iskal samo svoju hitsen nit bogkctvo ( B bogatztvo a ), math. 2, 3, 60 kuliko god puti čutite nutrne nd- gnene vu srdcu vašem za prijeti ovu božansku večerju, onda nu 10 M VALJAVEC z hasnum prijeti hočete; kazen poena, ravn. 1, 122 nič brez lcfiziri ali štrafe ne pusti, levst. žup. 3 more pretiti s kaznijo; pesen carmen, običnije pesem; plesen situs, mucor. Sve se ove riječi govore i kratko: basen, pesen; bojazen, bojezen timor (perg. 57a boiazen, trpi. 26 bogdbojazen, 28 nega bojazni v nem, 43 smrtne bojazni so spadnole na nične: dakle: i bojazen); bo¬ lezen morbus, tschup. 197. 332 390 bolezn, kug. 83, jap. ev. 271, 355 bolezen, škrb. 1, 176, ravn. 1, 198, ber. 13 dain. 34 bolčzen, kilzm. 48 vsa eta so začčtek bolejzen; divjazen ferae, trpi. 66 divjdzen polska se je na nem pdsla; golazen damnum quod frugibus infertur a muribus aliisque rebus, met. 52 gol/izi.n; lubežen amor, rog. 24 lubčzan, 21 lubčzanjo, ktizm 48 liibčzen; ml a dežen iuventus; povoden diluvium, ravn. 2, 160 povoden perbruml, met. 45 povodno, trpi. 24 gda velike povoudni pridejo, 34 vse sldpovje i povoudni tvoje se po meni vdlajo, 75 odtečti nim ddš kak povoudni, nagfl. 146 povouden, 175 povoudni; pri¬ jazen favor, gratia (dalm. 2 hron. 18, prip. 17 prijazen); pri¬ kazen phantasma, škrin. 271 perkazni so to naprej kazale, 343 na lažnive perkdzčn držy, škrb. 1, 191 to je perkdzen, ktiro je vidčl Nabuhodonosor, ravn. 2, 71 Janezova perkazen je včlik šum vzdignila, ber. 163 zjasniti vsakddne perkazni 172 lepa perkdzen; dain. slov. 107 prikdzen; dolazi i muškoga roda: rog. 60 u enim prikaznu, 279, vidila je en čudni perkdzen; ugr. i prikazen nagfl. 186 vidimo čestou na nebi edno jako lejpo prikazen; ži¬ va z en animal, nagfl. 116 štere bižne stvare se živazen zovejo? živazen se zovejo pernate hlžne stvarc, trpi. 85 mourje je tak ve¬ liko i širouko, tam plavajouči’ stvar je brez računa, živazni male z velikov. — Tako ce biti i b e 1 e ž e n die marke, n. p. na obč- lenih drevesih, ki jih je posekati. Vidiš, onde je beležen, let. mat. 1879, 133. b) ' ima: blazen frevel, dolazi i mase.; lačni, pl. inguina, let. mat. 1879, 143; jdblan apfelbaum, met. 72 jdblan; sežen die klafter, met. 45, dolazi i mase. c) na prijedlogu naglas ima: s6 blazen scandalum, levst. žup. 64 ako se s tem dčla javna soblazen; srpski sablazan. d) ” na prvoj slovci ima: v u p a z e n šXm<;, (ktizm. 248 je odišla vtipazen dobička, 395 či viipazen i vtipana hvalo notri do konca trdno obdržimo). Tvorka en ima u golen txsXo; schienbein, crus, ktizm. 209 prosili so PiMtuša, naj se nim sterejo nihove goleni . . nejso strli PBINOS K NAGLASU TJ (nOVo)sLOVENSKOM JEZIKU. 11 negove golejni, 119 niti nema dopadnenži vu možki’ golejnaj; do- lazi i neutr. . dalm. ioan. 19 so ony Pilatusa prosili, de bi se nih golena zlomila ... so prvimu zlomili golčna . . neso oni nemu goldn zlomili; jesen auctumnus, kug. 6 , 23, 28, ravn 1 , 134, ber. 169, škrb. 1, 15 spomlad in jesen se naraste, dain. 102, 125 jesen, nagli. 91 jesčn. 5. Riječi kojim je tvorka h Ove imaju a) na zadnoj slovci: kolomast, axungia; lakat, ulna, u sing. mase. a u plur. i dualu fem.; met. 73 lakat ellenstab, kajk. laket mase.; napast, upravo der anfall, elementarschaden; gefahr; versuchung (rog. 443 kadar zmankal bode inu ugasnil ta ogien, tedei stala bode temu Rimu naprei ena velika napast, zleh, nadluga, navarnost, ja čelu podreine inu lconc neb inu tiga mesta), levst. žup. 138 tudi se mu daje oblast, da si more poiskati vsake prisi- lene pomoči, z no odvraččje naglo napdst, 72 če je napast sčgla široko na okolo, nabirajo se jim novci; zagr. 4a, 219 napast i sku- šavanie ie žitek človečanski, ali i napast, levst. žup. 177 ; ne čast, unehre, škrin. 19 negova nečast ne bo zbrisana, 284 kdor se nad hudobio vesely, bo v nečast padčl, 302 ne nečast ne bo zbrisana; nemčč ohnmacht, unvermogen ali i nemoč, osobito u frazi: čez nemoč ultra posse, levst žup. 65 župan s kaznijo pokori vsaciga, kdor je do živalij neusmilen, bodi si to kakor koli: naj si jih ali pretepa. .. ali jih na poti goni čez nčmoč; osobito u značenu in uberfulle, liber alle massen: ravn. 2, 50 hvalite boga, de per miru lohka živite, nikol ne tožite, če nimate vsiga čez nčmoč in če se vam vse po voji ne godi, 2, 252 kolko mojiga očeta najemnikov ima kruha čez nemoč, jez pa tukaj od lakote poginam; 2 , 266 vsakimu, ktiri ima, bo še več dhniga, čez nčmoč bo imel; let. mat. 1879, 147: črez nemoč, liber alle massen. Krn.; obe st, petu- lantia, kast. 280 kateri li šalkove ričy inu norčaste objesti govorč; obist, ren, dalm. jerem. klag. 3 on je iz tulla v moje obysti pu¬ stil strejlati (job. 19 obisti), dain. 73 pridejo kiiharce naj bi dobile od mene le obisti ino mrene, trpi. 6 ki si sreč i obisti zgriintčva- jouči boug, 11 takaj i v noči kdrajo menč obisti moje, 513 ti ladaš moje obisti, 41 ti istino želejš vu obistaj, 08 bodalo me je vu obistaj moji; nagfl. 123 vu spoudnoj voutli života jeso žaloudec, bička, gčtra, obisti, sklezen, žuč, mehčr; oblast potestas, škrin. 202 čez živlene inu smrt oblčst im4š, 226, 250, 276, 288, 304, 305, 386, 408 itd., škrb. 2, 77 Jezus pokaže svojo oblast čez nas; 12 M. VALJAVEC, 2, 266 samo tolko cajta, kar z očmi trčneš, imaš v oblasti več ne, pok. 2, 23 kaku srečbn sem bil v t§j hiši pod tvojo obMstjo! 2 , 65 ti iuMš nar usiga mogččniši obMst človeške srca, kamor tebi dopade, nakloniti, ravn. 1, 58 vse jetnike mu da ječdr pod oblast, ber. 182 gosposke so z’ potrebno obMstjo navddne; dain 142 tak premine vsa obMst, tak premine vsaka čast, ktizm. 42 vu kakšoj obMsti eta delam, 61 ddna mi je vsa obMst na nebi i na zemli, 65 ne zndte, kaj obhtst nM sin človeči odptiščdvati na zemli grejhe? 67 meti obMst vrdčiti betege, 73 ddo him je obhtst nad nečistimi dtihmi, 285 pod možd obMstjov bodouča žena k živoučemi mouži je privčzana z pravdov, 289 ali nema obMsti lončar nad blatom? 294 vsaka duša višešim obMstam podložna bojdi, ar nega obMsti, nego od bogd. Štere obMsti so pa, od bogd so zrendeltivane. Zdto ki prouti stdne obMsti, božemi rendeliivdhi stdne prouti, 63 kaj z obMstjom i tim nečistim duhom zapovidava ? 13 ar sam i jas pod obMstjom bodouči človek, krist. 171 vu negovi obMsti stoji, ne vu takov sthliš postaviti, kakov se nemu dopdda. Ali i oblast, osobito iza prijedloga, levst. žup. 66 v oblast pade kazenskemu sodišču, kdor se uže drugič ali več krat povrne prosjačit; obrest faenus, lucrum, rog, 412 per useh staneh, spoleh, starosti yšče to obrčst, 407 per katerim ysčb svojga (!) obrčst inu phrhčdyše, jap ev. 123 zato bi bil ti imel moje dčnarje d j ati k menavcam inu kadhr bi bil jest prišhl, bi bil jest ja nazaj dobil to moje z obrestjo, ravn. 1, 232 le glejte, kako obrčst jiše per meni! 1, 254 kdor ne po- sojuje v obrest, 1, 263 brez obresti mu je posodil ves ta dnar, 1, 110 ne jemli obrčsti ali čimžov od nega, ne posojuj mu z obrčstjo ali čimžam dnarjov, 1, 208 bogu posojuje, kdor vbogimu podeli: z obrestjo ali čimžam mu bo povrnil, preš. 30 žčne jez ne bom zapčral, nč obresti bom pobčral; opast i opast, aeterna nive tec- tum cacumen; pomoč auxilium rog. 18 od nč boš imčl to hitro pomuč, 17 skakala je Maria naprčj, de bi my za nb skakat imčli h pomliči našimu bližnimu, kemp. 164 brez pomuči, pok. 1, 7 brez vse pomoči se je po pušavi kldtil, 1, 30 meni je na en čas svojo pomčč odtegnil, 1, 73 za pomčč prositi, škrb. 1, 477 b<5g nobenmu več skušnav ne pošle kakor tolko, kolker jih človek z negdvo po- mččjo prenesti zamčre, ravn. 1, 166 David popisuje negovo pomčč, 1, 242 v ktiri ni nobene človeške pomčči, 1, 207 druge pomčči nimam zvunaj tebe, o gospod! dain. 115 proste, naj cesdri bog da pomoč, 47 da si med sobo naj k pomčči ino veseleni sta; ruath. 1, 190 z moghčnum svojum pombčjum krepi, da posest pos- PRINOS K NAGLASU U (nOVo)sLOVENSKOM JEZIKU. 13 sessio, bei. 111 balmauasar vzame včliko mčsto Samarijo v posest ravn. 1, 211 srečniše bote per nih posesti;; po slast delectatio, delectamentum ravn. 1, 196 noč bod’ dan moj per mojih poslastih; postat reihe der schnitter met. 52, 73 postdt; pošast, phantasma škrin. 205 pošdsti so se him perkazdle, 206 so se teh pošdst ostra- šili, katere se niso vidile; aku lih se niso nad pošdstmi prestrašili, ravn. 1, 104 vbijavic clo jčha človek biti — pošdst je, 273 le greh jih (angele) je v take grde pošasti spremčnil, preš. 65 al6 pošdsti! met. 53 pošdst gespenst, in Tolmein: schnupfen; povest, narratio, skrb. 1, 490 kdo bi verjel tim besčdam, keb’ jih ne bil Jezus sam gov6ril inu s. evangelist v povčstih živlena Jezusoviga zapisane pustil? ravn. 2, 16 obrnite si na prid to povčst od Marije, 1, 99 iz cele te povčsti se učimo, komu je mogdče Jezusov prijatel biti, 2, 167 Jezus se iz te povčsti odrešenika od greha pokaže, met. 51 pov§st, pa tako i pripovest narratio: nagfl. 14 dvej etivi kratkivi pripovejsti sta li za volo ndzhaja ddnivi, 131 slišajte od toga edno pripovejst; ali i pripovest: nagfl, 118 slišajte edno pripovest od pdvuka; pak i pripovest, dalm. jezaia 14 pripuvist; premoč Suvap.i? ktizm. 51 etomi je ddo pet talentumov, ejnomi pa dva, ovomi pa ednoga, vsdkšemi pouleg svoje premouči, 238 vučenicke so pa skončali, ka bi ji vsdki pouleg svoje premouči na službo kaj poslao vu Judei prebivajoučim bratom (ap. 11. 29), 331 dr pouleg premouči, svedočim i više premouči so gotovi bili; ali i p r č m o č> nagfl. 59 eti se že dejte na lasno svojo prčmoč more nihdti; p repi st, abyssus (krist. 17 boječ se vsaki hip, da se od prepasti morske požrte vi- diju); sam o čast, ravn. 2, 138 taki sveti kreposti, ki je ne kali ne samoprld nč samočdst, se lep včnec plčde vnebčiih; senožet pratum, met. 73 snnožct, kug. 7 postave, katere snožeti inu nive razdejl§, 81 tam, ker se veliku gnojčnih snožet najde, ravn. 2, 128 vsaka snožčt v travi in cvčtu nam prdvi: človek taki dober ti je bog, 2, 232 na lepih, velikih snožčtih je bilo; u sing. nom. glasi i senbžet; veličast, magnificentia; zavist invidia, met. 51, 73 zavist. b) na predzadndj slovci naglas ima: prdprat, filix, met. 72, 73 prdprat, govori se i prdprot odkle pridjevak Prdprotnik, u kajk. p r č p r u t gen. prepruti, a odavle prčprutnica i preprutnica, vrst vina; a hrvatski paprat; takav, ali na prijedlogu naglas ima. ndvist, invidia, kiizm. 58 dr je znao, kaj so ga z navisti dale vu rokč, trpi. 68 ki te v ndvisti majo, pozdigdvajo glavč, 80 vi, ki liibite gospodna, mejte v ndvisti hiidoubo, 86 preobino je si ca 14 M. VALJAVEC. eti, da so v navisti meli llidstvo negovo, 89 ddo je ne v rouke poganov, da so gospoduvali nad nimi oni, ki so je v ndvisti meli; ali u kranštini n a vi st, škrb. 2, 88 negova hjbezen naj bo duša vašiga sred, de ne bo redilo v sebi nobene nevisti, nobenga so- vražtva; pamet mens, verstand; memoria, škrin. 227 perzančsi mu, aku nemu na pameti zmankhje, 289 on ne dejly po prdvi pdmeti, škrb. 2, 77 težka reč je, de naša pdmet, ktira hoče per vsaki rčči vedit zakaj, se vender more besčdi Jezusovi vdati, 2, 79 more svojo pdmet vkleniti, 1, 91 bog je luč naše pdmeti, 1, 384 al niso brez pameti? 1, 488 že sama luč pdmeti bi te mogla previžat, 2, 4 k’ človek h pdmeti pride, 1, 111 zgubil sim jo, k’ sim komej k pdmeti peršal, 1, 365 taisti dela po pdmeti, 1, 128 po pameti inu po besčdah ss. vučenikov soditi, 2, 81 taiste ne morem ne z očmi vidit, ne z pdmetjo zapopast, preš. 158 po pdmeti je taka sodba naša, kiizm. 8 boj dobre pameti k protivniki tvojemi suvofiv Tto ffoo, 89 Itibi gospodna bogd tvojega z cejloga sred tvojega, i z cejle duše tvoje, i z cejle pdmeti tvoje (sc o^n; Ti)? Siavota? oou), i z cejle mouči tvoje, 293 se premejnte po po- novlenej pdmeti vaše, 295 vsdkši vu lastivnoj pdmeti gviišen bojdi, 300 bojdite vjedineni v ednoj pdmeti i v ednom zndni, 318 hvdlo dajem bougi mojemi, kaj bole liki vsi vi z jezikmi govorim. Ali vu cčrkvi šččm pčt rejči rdj z pdmetjov mojov gučati, naj i druge včim, liki deset jezčr rejči vu tiihi’ jeziki’. Z pdmetjov popolni boj¬ dite, 363 ki ste nigda tiikenci i nepridtelje bili z pdmetjov vu hudi’ delaj, 220 z ednov pdmetjov so prizdignoli glds k bougi; petr. 115 ze vse pameti tvoje, math. 1, 1, 210 Jezuš trsil se je istinsko iz pameti nihove ovo mišične van zbiti. Tako i neparne t, nespdmet unverstand; unverntinftige dinge, ravn. 1, 322 varite se take objoka vredne nespdmeti, 2, 185 jih nikol v nespdmeti in ndpake ne za- pelujete? priklet, neki odjel kuče u Stajarskoj „priklet je za hižoj, za prikletjoj pride zadja hiža, za hoj klet, gde je zrne, med kletjoj i štaloj je zol“; glasi i prčklit, prijat. 1876, 8.6 u toni cajti gda se je Mihal v klejti pri lagvi’ midio, začuje v prekliti nekse ropotane i brulejne. Že v prekliti zavošejo hagove nosnice, da je župa zkijpila i kaša se osmodila; prllast, ono što se daje kravi da jede, dok se muze. c) s “ na zadnoj slovci dolazi u let. mat. 1879, 132 riječ: podvčst, f, f. (podhst?) Chondrostoma nasus (riba). Kostane- vica na Krki. Na t zavrsuju se i tude neke riječi primlene iz nemštine: PRINOS K NAGLASU U (NOVO)SLOVENSKOM JKZIKU. 15 andoht, die andacht, škrb. 1, 150 hočem mu pernčsti offer žive dndohti na meisti tolko drugih, ktiri obene žindohti nimajo, 1, 151 ostdnite bog<5 zvesti inu molite ga tolko bel po gostim, z tolko veči dndohtjo, kolker veči špot se mu dela od nevlrnih malikvavcov; antvert, die antwort: ,ne boš dal nobene dntverti?' Jedrt, Gertrud (rog.); 6frt, hoffart, (škrb. 1, 151 offert); ohctt, gen. ohcntB, die hochzeit; a u škrb. 1, 219 k ohcčti; vdjet, vdjat, gen. vajeti u Kranskoj, a vajdti u ugrskih Slovenaca, leitseil beim pferde- geschirr, prijateo 1875, 8, 6 krava je pa visila za hižom prepdsana z napnenom vajdtjom. Završetak ast, est, ist, ust ima bolest i bblest, gen. bolesti, morbus met. 53bolčst; božjast epilepsia met. 53 božjdst; čelu st, maxilla, mandibulum kop. 251 čelhst, met. 187 čelhst kug. 149 ony rhzločijo te stare od tih mladih na vim stoječih voglastih kosteh te Čepine, tih čelust inu tiga lica, pok. 1, 74 ukroti (o b6g), z kbrbami inu brzdami čeldsti tih istih kateri se k tebi ne perbližtijejo; dain. slov. 107 čelyst; trpi. 102 kak slatko je govorejne tvoje čelustam mojim, nagfl. 121 tdli viist so: lampe, zgorna i spoudna lampa, zobjd, voutlost, ndba, čelusti, jezik. A dalm. jud. 15 on je našbl eno gnylo oslovo ččlust; ko¬ rist, utilitas, met. 53, 73 korist, levst. žup. 1 korist svoje občine z lubeznijo k domovini mu bodi vselej vodilo; lom ast impetus i’avn. 1, 178 ogen žrdč je pred nim, lomdst je okol nega n’ vihdr, 1, 236 bol kakor vsa morska lomdst ga (Jonaza) je včstini nepbkoj plašil, 1, 257 po lomdsti in viharju hodi on kakor po cdsti, 1, 252 po gospodovim povelu bo med gromam in lomastjo ogn zgrabil neno pdrje in vse nčne (olikine) mladike končal; met. 53 lomdst gewaltsames einbrechen; svoj ast consanguinitas. Ipak ničest u ugrskoj slovenštini; i f raj est uz frajast i frajost u rog. Riječi, kojim je tvorka ost, u kranštini, rede u ugrskoj sloven¬ štini, mogu imati naglas na svakoj slovci, nu na zadnoj samo osim možda psost i zlost. TJ kajkavštini tvorka ost obično neima naglasa, ali u knigak dolazi i ona kadšto obiležena znakom, kojim se inače naglas bileži. 1. na tvorci " imaju u kranštini: a) riječi, koje se grade od jednoslovčanih adjektiva u opče, a na pose od onih s " i ': belost albor, candor: kast- cil. 269 teh zoby beilust bo v črne škrbine preminena, rog. 38 k eni pravi lepoti trtba je ta bemst, ta snaga te duše, trupla inu djajna; — blagost, der wohlstand, 16 M. VALJAVEC, die seligkeit: ravn. 1, 121 v boga staviti svojo blagdst, 1, 124 nega lubiti, nega vbčgati, v nega zaupati je tudi za nas živlene, blag6st in zveličane, 1, 176 edini zvir bi nam bila (božja služba) vse naše blagčsti, 1, 179 kdor pot prkv ravnil, nemu dam poglčd v božje blagosti, 1, 249 reka to tvoje sreče bi bilo in tvoje bla- gdsti, 2, 29 tako sldvesno — de bi tolko blagdst obetala — še nikol nobena reč ni bila oznanovtlna, 2, 38 hudobni niso te bla¬ gosti okusili, 1, 239 po tebi, o gospod, vsa pride blagčst, 1, 338 božje spoznane, svetost, blagost in zveličane je hotel na zemli po tem narodu med vse druge razširiti; — čistost, munditia, ca- stitas i nečistost: škrb. 1, 479 on sam je ta ista čistčst, ktira pogasi ta strašni ogin našiga meseniga poželčna, 2, 116 so zaga¬ zili v nečistčst, 2, 119 nečistost še nigdar tako očitna in sploh ni bla, kakor ravno v naših žalostnih časih; ali i čistost: preš. 189 odkrila se bo tčbi tinstran groba lubčzni moje čistost in zvestoba, ravn. 1, 104 ne vgdnaj nečistosti; — dolgost, longitudo: pohl. opr. 305 on je tvoje živlene inu dolgMst tvojeh dny, preš. 167 dolgost živleria našiga je k nitka, kop. 251 dolgost; — gnil 3 st, putredo: ravn. 1, 209 nevošllvost je gnilost po kostčh; — malost, par- vitas: ravn. 1, 334 ne zaničuj nikogar po zvunajni malosti; — milost, gratia, die gnade, milde: škrb. 1, 516 je bogd zmiram za milčst prosil, 1, 485 od nezmerjene milosti božje; ali je obič- nije: milost: kop. 251, met. 187 milost, ravn. 1, 121 napolni nas z milostjo svojo, 2, 8 tl milosti polna, gosp6d je z teboj, 2, 32 z veselam se mu je za to milost hvalila; — mladost, iu- ventus: dalm. job 29 o de bi jest bil kakor sim bil v tem času moje mladMsti, kast. cil. 45 le ti v reve inu v nadluge to slabo mladhst zapelava, škrb. 1, 508 sim že cvet svoje mladosti, v grč- hih zapravil, preš. 7 r6ža, rdsa ino mdna vdša je mladčst deklčta, 59 nisi zaklčpal doma tl žhihtniga blagodarova, sebi zročeno mla- d<5st, drhge si ž nlm bogatil, met. 53 mladčst; — mnoghst, multitudo: ravn. 1, 24 mnogčst jezikov jih je permorala zidane opustiti; — n a g 6 s t, nuditas: rog. 31 kaj nas bo nadluga ali bridkust, ali lakota, ali nagust . . ali meč od Jezusa odločil ? 46 izvolil si je vbuštvu inu zaničuvdjne, špot inu pomankajtie, nagust inu drugu trplejne; — n o r 3 s t, stultitia: dalm. syrah 8 ti moraš za negove norri/sti volo škodo trpeti, kast. cil 60 srd je ena kratka norust, rog. 46 katčru je ena norust pčr tčm svejtu, škrb. 1, 201 v drlšini luštov, vesela, kratkočasnosti, norosti inu nepčkoja za- pelivega svet;! se delčžen striti; — polnost, plenitudo: kast. cil. PRINOS K NAGLASU U (NOVo)sLOVENSKOM JEZIKU. 17 39 vse hudd pride skuzi polnust tega želodca, rog. 282 iz pol- nwste Mariae usi imajo in zamdrejo kaj uzbti; — prostdst, libertas: rog. 56 ti sužni bili so skuzi letu rešeni iz te šužnosti mu d to prostost postavleni, škrb. 2 , 88 , sramožlivost naj viža vaše počutke, de ne bodo imbli h grdšnim rečdm nobene pro 3 t 6 sti, ravn. 1 , 57 tako je Jožef prišel ob svojo čast, ob prostost in ob silo veliko veselih dni 1 , 244 prostdst daj zatrdncam, levst. žup. 13 prostdst od poštarlne imajo občinski uradovi samo pri stvardh izročeniga področja; ali i prostost: preš. 104 bila sred ni prd- stost mšn’ odvzdta, 156 poglddi, misli in želd gordče! vam prdstost ddm; — radost, laetitia: ravn. 1 , 184 radost mi daj zaslišati ino vesele; nu običnije sada radost: ber. 207 mu odvzame radost in vesele do ddl in opravil, met. 53 rddost ; — s k o p 6 s t, ava- ritia: dalm. syrah 14 en zavit človik nigdar nema zadosti na svoim dejlu, inu pred skopostjo mu ne more tekniti, kast. cil. 107 sko¬ pirat teh besed je bulša kakor teh denarjeu, 175 obena skopust nej hvaležna, ampak sama le ta, rog. 261 eden leže pod ta grm tega brinia te praeuzetnasti, en drugi u senco te lakomnasti, sko- p«