1954 pušča v n it 'i krajec List izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka 20 lir, na šestih straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina 1000 lir; polletna 500 lir; trimesečna 260 lir; mesečna 90 lir. Uredništvo: TRST, ulica Montecchi 6/II - tel. štev. 93-073, 93-306. Uprava: TRST, trg Duca degiii Abruzzi 3, Dom pristaniških delavcev II. nadstr. - tel. štev. 28-402. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v široikosti enega stolpca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONANE POST. DELO GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE S.T.O. Prispevajmo za Ljudski dom v Trstu! iko) 4EVI: OBNOVLJENA IZDAJA LETO VI. ŠTEV. 276 TRST - SOBOTA, 16. JANUARJA 1954 CENA 20 UR vintet ili i za naj: JEGOVA, no - 20.' ni je - 2L res - 22 5. jska odj tivi - 12 je - 131 Malo z: . Verdij j. ►deželska! □oveduje - 20.45. I - 22.15 n 4 dejJ željah -k e Otte; za Sloj cet - 21-i al: «ste' GOVOR TOV. ROGASSI JA V TRŽAŠKEM MESTNEM SVETU O SLOVENSKI ŠOLI !l POSLOPJE SLONIH SREDNJIH ŠOL i ceiiru in loramoo iole ori Si. liann Italijanski nacionalisti so skušali vedno sabotirati vsako pobudo v prid Slovencev - Izročitev šole pri Sv. Ivanu Slovencem ni drugega kot uresničenje predčasnega sklepa - Zadržanje italijanskih nacionalistov ni v interesu italijanskega prebivalstva - Zapostavljanje v coni A in B :i vedež -P veo kot leto dni stop pri lazunovl' Ivanu dograjena moderna ‘a s 24 učilnicami, ki pa je duet itozna, brez otrok, čeprav je "zgodba8110’ kako velika potreba je Trstu po šolskih prostorih, željah - danes manjka v mestu in Predmestjih precejšnje šte- zgledi e - 22.15*° šolskih zgradb. Posamezne voran. le se stiskajo v tesnih pro- ______^afih, v učilnicah se vrste pre- ►* dneva po dva ali tudi trije :tedi. Posebno težko je sta-slovenskih šol, ki so naučene po starih poslopjih,, katerih nekatera niso bila I zidana za šolo. 'komunisti se že od vsega >cetka bore za gradnjo po-ebnih šolskih poslopij. Tako 1 Ze v prvem občinskem sve-v Trstu takoj ob pričetku intevali, naj občina po dolorerei načrtu postavi vse počen za6.*1116 šole v mestu, predme-starjni.'11*1 *n vaseh tržaške obči- ES) r leto a Ì3 svetnih faradi nerazumevanja VU ►ri PD,!’ Posebno kar se tiče pomignejo^ Slovencev, tudi občinskih ?Z, tri,/881' Pa se ie zgradilo mno-evanjel Premalo, tako da nimajo v vseli poslopij še danes - dne-'v0*’ Sv. Jakob, Kolonkovec, je slo- ^Ilzu in drugod. I. slovenske srednje šole, ki HPZ ,stačijo v nezdravih prosto-P stanovanjske hiše v ulici azZaretto Vecchio, ni hotel Zaški občinski odbor niti sli-di vre-11*’ da Bi jim bilo treba po- craljev.; na, sodki. To je že stara zgodba. Hotel bi povedati, kaj se je godilo v preteklosti, posebno onim, ki bi se zaradi svoje Starosti morali spominjati odnosa italijanskih nacionalističnih strank tudi pred tolikimi leti do vprašanja slovenske šole v Trstu. Tudi pred štiridesetimi, petdesetimi leti niso nikdar hoteli priznati potrebe da se pravično reši to vprašanje. Tedaj je našemu mestu vladala avstrijska vlada, ki je vodila imperialističnim vladam običajno politiko razdvajanja narodov, ščuvanja drugega proti drugemu, da bi jih vladala. Ta zgodba se danes, po tolikih letih, ponavlja. Namesto starega avstrijskega impe- rializma imamo drug imperializem, ki je prišel od daleč, zelo daleč, od onstran Oceana in ki mu je prav tako mnogo na tem, da podpihuje v naših krajih narodnostne borbe: tudi dogodki zadnjih mesecev so nam lahko temeljit nauk v tem pogledu. Vemo, da vse to služi njihovim ciljem v atlatski politiki in nameram, razdeliti naše Ozemlje, o katerem teče razprava na diplomatskem področju. In prav na ta položaj se je treba sklicevati. Danes so tu pri nas ljudje, ki čakajo na zaostritev narodnostnih bojev, da bi se z njimi okoristili v svoje namene. Wintertonov o-dlok ne predstavlja nobenega Od komunistične skupine predlagana resolucija Komunistična skupina je predlagala naslednjo resolucijo: Ker tržaški občinski svet smatra, da je treba vprašanje slovenske šole vseh stopenj rešiti v celoti, posebno še upoštevajoč njeno stopnjo zapostavljenosti, ki jo je na njeno škodo povzročil fašizem nasilno ukinitvijo najosnovnejših človečanskih pravic; smatra zato, da je treba to vprašanje rešiti za srednje šele z zgraditvijo šolskega poslopja, ki naj odgovarja dejanskim potrebam slovenskega prebivalstva, v mestu, torej v središčni legi, ki naj olajša njeno obiskovanje učencem iz vseh mestnih predelov, zlasti še predmestij, kakor tudi iz številnih podeželskih vasi; upoštevajoč, da je bilo po prvotni odločbi ZVU od 5. 12. 1930. projektirano poslopje dodeljeno slovenskim šolam in da b6'aviti v središču mesta po-. rt'et>ne prostore, kot so opeto-ena. ‘Mo zahtevali komunistični umovalci. G tem niso hotele ko «S0*i 1 tU(ii vojaške oblasti, ki ------ »—j'----- - •>d0 za i ° bile nikdar naklonjene občinski odbor ni napravil ničesar za to, da bi dosegel ta-nekaJt Vencem- Sele P°d ploho za-, kojšnjo dode'itev kreditov za zgraditev drugega poslopja, v pesmi v staršev in vzgojiteljev so katerem naj bi se nastanile slovenske srednje šole v mestu, ^>ali odnehati ter misliti tu- in da bi na ta način svetoivansko poslopje ostalo slovenskim in italijanskim šolam, kot odgovarja rastočim potrebam tega Zače-j i peli ite; 13 zldavo zadevnega poslo-M Toda tudi tokrat so pokalida Slovenci ne moremo delj- a njih pričakovati razumevali M kaj šele izvajanja narod-priva-z enakopravnosti, kot bi io oo-bieli pričakovati po določbah se oihirovne pogodbe. Namesto v :am i»ledišču mesta, kjer je edino losegie^unerno postaviti prostore za so gaflrI srednje šole, katere obi-- -j=jo učenci iz vseh krajev Fi- I ; istaveAUjejo ih go-Me a., so jjm namenj]j učil- dc ""ice v projektirani šoli pri pa do-v- Ivanu. Ne ZVU in niti ob-poJ da, ki je tudi za to vedela, a’ K!t1.nista 0 tem obvestila javno-dba, », ■ občinski odbor je, na-i «Sla- rotno, namerno dopuščal v skem»tivnosti mnenje, da je zgrad-'o leta* namenjena svetoivanski o-Odhod °vni šoli. Ta postopek obla-teta»j1 je ob nedavni objavi, da bo-iila «P v zgradbi nameščene sionske srednje šole, poleg slo-njec ®nske_ osnovne šole in vrtca, vzročil nov val šovinističnih rasti in nizkotnih špekulacij , slrani slovenskih in italijan-. ‘n nacionalističnih struj. Ta-znani‘° so italijanski šovinisti za-pri-'en pobirati po vsem Sv. Iva-porneiu podpise proti vselitvi slo- irtijetenskih šol. torka r\, 1000.. 0 ‘eJ priliki so se, po svoji Bru-,avadi, «izkazali» tudi titovci. Ron-|"8pJav je bilo več kot očitno, i 500' gre tu za nov primer zapo-1 vi' VijMja slovenskega življa L J,1/njcii ! lskan jem naših srednjih Mirale,^ mesta na periferijo, so •laničiakin y°lji,i z mrvico, ki jo je 500,fr , °mla okupacijska oblast. V*1* smislu so zastavili tudi lCj Svojo prc San;i: so skušali prikazati, da e- predela; sklene 1) da zahteva od ZVU takojšnjo dodelitev potrebnih kreditov za zgraditev poslopja izključno za potrebe slovenskih srednjih šol s sodobno ureditvijo učilnic in pritiklin, v mestu, in to v središčni legi glede na okoliške predele in na podeželske kraje; 2) da novo poslopje pri Sv. Ivanu še nadalje ostane na razpolago slovenskim šolam, vse dotlej, dokler ne bo zgrajeno osrednje šolsko poslopje za slovenske srednje šole, kot zgoraj zahtevano. Trst, 12. januarja 1954. privilegija v prilog Slovencem. Objektivna presoja ne more dati drugega zaključka kot to, da ta odlok ni napravil prav nič za zboljšanje stanja neenakosti, uvedenega po fašizmu, ki je oropal Slovence najosnovnejših pravic; ničesar ni napravil za odpravo grobo protidemokratičnih zakonov in določb. ničesar za pravice Slovencev, da bi mogli govoriti materni jezik v javnih zborih in na različnih področjih javnega in upravnega življenja mesta in cone. Po tem uvodu moramo nepri-stiansko premotriti sporno zadevo, ki jo obravnavamo. Tu imamo v prvi vrsti zahtevo, ki smo jo našli v rh' ' > občinskega odbora, glede dodelitve kreditov iz proračuna 1950 za gradnjo osnovne šole v obljudenem okraju Sv. Ivan-Vrdela, ki se neprestano razvija in kjer je zato nastalo tudi vprašanje ureditve šole. V drugi vrsti imamo tu listino, ki jo je navajal odbornik Sciolis, na podlagi katere izraža leta 1950. ZVU svoj namen, dodeliti projektirano šolsko poslopje pri Sv. Ivanu slovenski srednji šoli. In končno je, kot tretja točka, sedanji o-dlok gen. Wintertona, ki ni nič drugega kot povzetek tega, kar je bilo že odločeno leta 1950. Ta spor je torej jasno razviden iz samih listin, na katere se sklicuje občinski odbor. Vzlic temu pa se hoče sprostiti nov val nacionalizma in mi moramo povedati svojo mirno in vedro besedo. Poudarjamo, da je italijanski nacionalizem, kot v preteklosti tako tudi v sedanjosti, vedno pripravljen uporabiti vsako priložnost, da nasprotuje razvoju slovenske šole na podlagi predsodka, da predstavlja nevarnost italijanstvu našega mesta. Kot posledico tega vidimo zanemarjenost slovenskih šol, ki so potisnjene v ozke, stare, nezdrave prostore brez primerne opreme in učil, včasih naravnost pretresljivo, kot sem mogel ugotoviti na lastne oči na primer v šoli pri Sv. Ani, kjer je celo neki član večine, odbornik, priznal, da človeka boli pri srcu, ko vidi šolsko poslopje v takšnem stanju. Isto velja tudi za šolo v ulici Lazzaretto Vecchio in za druge. Tega vprašanja se mora občinski svet lotiti z vso resnostjo tako z moralnega kot s političnega vidika in na isti način ga mora gledati tudi javno mnenje. Kdo bo opomnil, da je tudi italijanska šola v podobnem stanju. Da gre tudi tu včasih slabo sem ugotovil na primer v šoli Bergamas pri Sv. Jakobu. Toda slovenska šola je v vsakem pogledu na slabšem. Tako je že od vsega početka, zaradi preprečenega razvoja pod fašizmom, ker toliko let niso bila zgrajena zanjo nova poslopja, dočim so bile zgrajene italijanske srednje šole, ki so v ponos mestu. Treba je priznati to stanje zapostavljenosti, potrebno je izvesti one u-krepe pravičnega izenačenja, ki bodo pravično zadostili pravicam Slovencev in ki bodo povedli k rešitvi tega tako bolečega vprašanja. Toda v tem obstoja tudi neko spletkarstvo in zavajanje, ki se Sedež Ljudskega doma bo v ulici Madonnina Prispevki iz inozemstva presegajo 5 milijonov lir - Iz Milj je prišlo že 50.000, delavci Acegata pa so se obvezali, da bodo prispevali 100.000 lir Naše ljudstvo je z velikim za- Največji napadi pa so se začeli po doščenjem sprejelo vest, da se začenja kampanja za nabiranje prispevkov, ki bodo dovolili izgradnjo Ljudskega doma, v katerem bodo našle krov vse demokratične in delavske organizacije. Po tolikih letih bodo slovenski in italijanski demokfatje in delovni ljudje dobili svoj sedež. Tržaški delovni ljudje ne glede na narodnost so že večkrat prispevali za izgradnjo 'svojih ustanov. Tudi pred prvo svetovno vojno so z velikim zanosom prispevali k izgradnji Združenih sedežev. Starejši ljudje se še spominjajo da so bil’ Združeni sedeži otvo-rjeni v ul. Slataper. Ker pa so bili prostori pretesni, so si delovni ljudje zadali nalogo, da nudijo svojim delavskim organizacijam večji sedež. Julija 1912. je bila stavba Združenih sedežev otvorjena v ul. Madonnina na vogalu ul. Pondares. Tam je bil sedež Socialistične stranke, socialistične mladine, ženske organizacije, internacionalnega športne- je pletlo skozi tri leta glede šole pri Sv. Ivanu. Ako je ho-jja društva, sindikatov, podružni-tel občinski odbor pravilno re- > ce Delavskih zadrug in gostilne. šiti občinsko vprašanje na pod- ' lagi enakopravnosti in pravi- (nadaljevanje na 4. strani/ Stalno so se sovražniki delovnih ljudi in naprednega gibanja zaletavali ob Združene sedeže, prvi svetovni vojni, ko so fašisti večkrat razdejali in požgali stavbo. Stavba Združenih sedežev je bila prvič napadena in zažgana 4. avgusta 1919. Potem so se požigi vrstili drug za drugim, dokler niso fašisti stavbo popolnoma uničili in zasedli njeno zemljišče. Sedaj pa tržaško delovno ljudstvo ponovno misli na svoj sedež, ki se bo tudi tokrat nahajal v ulici Madonnina, prav pri nekdanjih Združenih sedežih. Prepričani smo, da ne bo noben slovenski in italijanski demokrat Trsta odrekel svojega denarnega prispevka tej hvalevredni pobudi Odbor za Ljudski dom v Trstu sporoča naslednje podatke o že nabranih prispevkih: Iz LR Kitajske je prispelo 621.000 lir, iz ZDA 186.600, iz LR Albanije 310.460, iz LR Romunije 3.924.000, iz Belgije 55.000. Skuuaj iz inozemstva 5.097.660 lir. Se pred objavo poziva za nabiranje prispevkov je bil nabran naslednji denar: Tovariši Pastro-vicchio, Marši, Rossani, Lacchim, Kocjančič 100.000 lir, delavci Acegata 50.000, pristaniščniki 5000, celica Pentič 1300, picchettini 1000, iz ladjedelnice Sv. Marka 12.000. FANFANI JE SPREJEL MAMDAT ZA SESTAVO VLADE KPI meni, da se da najti trdna parlamentarna večina Levičarski stranki sta pripravljeni prevzeti pozitivne odgovornosti - Amerikanci se nesramno vmešujejo v notranje zadeve Italije in zahtevajo “močno roko” proti komunistom iz Glavne bolnice 1000, železničarji 2500. Zora Košutova 2500, Ka,arina Blažič 300, Berto in ►prijatelji 4000, rimski mladinci 18uo. Skupno 181.400 lir. Na novoletnem aktivu je bilo nabranih 28.722 lir, družina F. S. 50.000, 5000 od pristaniščnikov in 3000 od sekcije pri Sv. Jakobu, Vidali 5000, M. Bernetič 5000, Bidovec lir 5000, Burlo lir 5000, Kolenc 5000, Krevatin 5000, De-stradi 5000, Gessanti 5000, Posassi 5000, Postogna 5000, Tominez 5000, L. Weiss 5000, miljski občinski komite 50.000, G. Pacco 5000, N. Martinelli 5000, Santa-lesa 5000, Persolja 5000, Zidar 5000, Faelli 5000, Vusconi 5000, Siškovič 5000, Blažič 5000, Pahor 5000, Marija Rijavec 2000, člani sekcijskega komiteja «Tomažič» 3500, Dušan Bavčer 2500, Stulle 1000, M1. Uršič (Pečar) 500, nabranih v gostilni «Pri belem konjičku» 2000, Teo-felus 100, Diamandin 300, Viktor in Dušan v imenu skupine tovarišev in simpatizerjev 545, A. Baldi (Pečar) 1000, A. Ojo 500, Stanko Pečar 500. Claudio Boretto od Pečarja 150, Marija Roncedj 100. Skupno 221.417 lir. Tovariši delavci v delavnici Broletto (Ace-gat) so se obvezali, da bodo prispevali 100.000 lir. 2e v začetku se je predvidevalo, da bo za vsakega de- mokristjanskega politika zelo težavno razrešiti vozel vladne krize, ki ni nič drugega kot o-draz težke notranje krize v de-mokristjanski stranki in v deželi sami. Pred ednik republike Einaudi je v nedeljo kon- struji. Zvedelo se je tudi, da pin. Za demokristjani je spre-bi bili socialdemokrate želeli, I jel tovariša Togliattija in Scoc-naj bi Einaudi poveril mandat j cimarra, ki sta mu razložila za sestavo nove vlade predsed-j mnenje KPI. Po polurnem raz-niku parlamenta Gronchiju. I govoru s Fanfanijem je tova-Končno je med demokristjani riš Togliatti izjavil novina- prevladalo Degasperi.evo mne nje. Vodstvo stranke se je odločilo za Pellovega notranje- čal tradicionalne razgovore s ga ministra Fanfanija, predstavniki vseh strank. Domnevalo se je, da bo že istega dne poveril mandat za sestavo nove vlade Od'ocil pa se je šele v torek zjutraj V tem času so se nadaljevale intrige v notranjosti klerikalne stranke. Predvem se je bil boj Degasperijeve-Scel-bove proti Pellovi-Piccionijevi Einaudi je v torek zjutraj poklical k sebi najprej Fello in ga skušal prepričati, naj sprejme mandat. Fella pa je odločno odklonil ponudbo. Sele za tem. je bil k predsedniku republike poklican Fanfani, ki je sprejel mandat. Takoj za tem je zače. razgovore.s predstavniki parlamentarnih sku- mnn'rju Sv°jo propagando, v kate-0 sk“aali prikazati, da e- ‘"son'ias? 6 Ital!iani nasProtujejo ► SOC- aslm pravičnim zahtevam. . to vzdušje šovinistične na-edaib $ti 50 edm0 komunisti pri-Er-..6811 besedo pomiritve in po„ Ber-^j di stvari na svoje mesto, lgele. a torkovi občinski seji se iche-'6 tov. dr. Pogassi v svojem go-ki §a prinašamo v celoti, ■iglic dločno zavzel za pravice slo- ^500'koj1^®, Š0,e ter zahteval ta' gradni0 :oni°lke arta-jj srednje šole v dodeljenem ,°Piu. V tem smislu je Običajna zahodna praksa: poskusi za sabotažo konference V ponedeljek sla se sestala Zarubin in Dulles - Razgovarjala sla se o atomski banki primernega - središču mesta, ei Pa naj ostanejo sloven- Drerii tem smlslu tudi res°lucijo, ki „ Sa sen31!10- Spričo teša iasne' H i-^. alisca so morali kapituli- :» 'Md -i111’ VSa^ navidez, odnehati $lQv otedanjih špekulacij tudi ■^Sr>lu -Ski nacionalisti. Za re-^P-Kla«!110 komunistov so tako 6 ladinVa1*’ p°leS komunistov, ‘n bendentisti, dr. Agneletto čeprav s krvavečim sr- ‘«va. celo titovec dr. De- iemc ,gsn- "Mor lov. Pogassija va,y Vo^t.ovani občinski svet! vzni> asanie slovenske šole ” skuSj.n® °d časa do časa v di-večin3h ^občinskega sveta Neki zahodni glasnik je v četrtek sporočil, da na četrti seji predstavnikov zavezniških visokih komisarjev v Nemčiji, ki so imeli določiti sedež konference v Berlinu, ni bil dosežen sporazum in da je prišlo do mrtve točke. Kot je običajno, so za hodniki takoj izjavili, da pada krivda za zastoj na sovjetske predstavnike, češ da so nepopustljivi in da nočejo sprejeti zahodnih predlog. Zelo čudno se zdi, da morajo e-dinole sovjetski predstavniki popuščati in da se zahodniki nikoli ne zmenijo, da bi pokazali svojo dobro voljo za dosego sporazuma. Na vsak način so celo ameriški uradni krogi izjavili, da ta zastoj ne pomeni prekinitve pogaja nj Vedno iz zahodnih krogov se je zvedelo, da je prišlo do zastoja v pogajanjih, ker sovjetski Predstavnik predlaga, naj bi se polovica sestankov ministrov vršila o demokratičnem delu Ber-lna’ pol°vica pa u zahodnem erlinu. Zahodniki nočejo sprejeti tega predloga in vztrajajo, naj bi se le četrtina sestankov vršila v demokratičnem delu Berlina. Kot je znano, so se razgovori med predstavniki štirih visokih komisarjev začeli prejšnji četrtek. Drugi sestanek se je vršil v soboto, tretji v ponedeljek in četrti v sredo. Vsi sestanki so bili zelo dolgi. Nenadni zastoj v pogajanjih pa razkriva vročo željo' Amert-kancev, da ne bi prišlo do nobenega sporazuma, kar bi verjetno oddaljilo datum konference štirih. Kljub temu se v Berlinu nadaljujejo priprave za konferenco. Zahodniki opremljajo bivši sedei zavezniške komandanture, dočim se v vzhodnem Berlinu pripravlja sedež sovjetskega visokega komisariata. V ponedeljek je vodja vzhodne demokristjanske stranke zidij Vrhovnega sovjeta ZSSR objavil vest o razpisu političnih volitev in o določitvi njihovega datuma. Prezidij Vrhovnega sovjeta je odločil, da se bodo volitve vršile 14. marca t. 1. po svej državi. Ustava ZSSR določa, da se morajo volitve razpisati dva meseca, pre den zapade mandat Vrhovnega sovjeta. Ker je bil sedanji Vrhovni sovjet izvoljen 12. marca 1950, so bile volitve razpisane pravočasno, kot določa zakon Ker pa zakon določa tudi, da se volitve morajo vršiti na praznik, je bil izbran datum 14. marca. 14. marca bosta izvoljena Zvezni sovjet in Sovjet narodov. V Zvezni sovjet bo izvoljen 1 poslanec za vsakih 300 i -jcina -.......-s- — -------- mviuto/it »h».« tisoč volivcev, v Sovjet naro- krjtim ^leda nanj s slabo pri- in podpredsednik ministrov NDR dov pa bo izvoljenih 25 po-Sovraštvom in s pred- Otto Nuschke imel tiskovno kon- slancev za vsako od 16 sovjet- ferenco, v kateri je izjavil, da bi Washingtonu sovjetski veleposlanik v ZDA Zarubin in ameriški zunanji minister Dulles. Kot je znano, ie prišlo do sestanka po pristanku Sovjetske zveze na predhodne razgovore o mednarodni atomski banki, ki jo je predlagal predsednik Eisenhower v svojem govoru pred generalno skupščino OZN. Uradno poročilo morali zahodniki pokazati pred sestankom štirih nekaj dobre volje in odstraniti iz zahodnega Berlina vsa središča zahodnonem-ških vohunskih in terorističnih organizacij. V svojih izjavah Je ponovil tudi besede sovjetskih maršalov Bulgatnina in Sokolov-skega, ki sta mu v nekem razgo- voru, ki ga je imel z njima v 1omenja le imena oseb, ki so se Moskvi, dejala, da uspeh Ade-nauerjevega puča od 17. junija 1953 ne bi pomenil združitve Nemčije, kot trdijo v Bonnu, marveč začetek tretje svetovne vojne. V ponedeljek sta se sestala v Stanka udeležile. Domneva se, da bo prišlo do novega sestanka med Zarubinora in Dullesom pred začetkom berlinske konference. Pogajanja se bodo nadaljevala med Dullesom in Molotovom v Berlinu. 14. marca volitve v Sovjetski zvezi MG3KVA — V torek je pre skih republik, 11 poslancev za vsako avtonomo republiko, 5 poslancev za vsako avtonomno oblast in 1 poslanec za vsak avtonomni okraj. Skupaj bo izvoljenih 700 poslancev v Zvezni sovjet in 231 poslancev v Sovjet narodov. Oba sovjeta pa tvorita Vrhovni sovjet Z SSR. V ZSSR se je z uradnim razpisom volitev začela volilna kampanja, v kateri se bodo pretresla vsa notranja in zunanja vprašanja. Sovjetski listi poudarjajo, da bodo te volitve potekale v znaku še večjega dviga blagostanja sovjetskih ljudi in povečane borbe Sovjetske zveze za obrambo miru in pomiritev v svetu. MOSKVA — Osrednji odbor sovjetskih sindikatov je sporočil, da se bo XI. kongres sindikalne zveze ZSSR vršil 25. maja t. 1. VEDNO VEČJE SPLETKARJENJE OKROG TRSTA ALI SO V VIDIKU NOV! PREDLOG! ZA STOP V zvezi s Trstom se nekaj , in monarhistična sprejela enot- pripravlja. Ta domneva izhaja iz pogostih obiskov ameriških in angleških diplomatskih predstavnikov beograjskemu zunanjemu minLtru in iz sestanka, ki ga je imel italijanski poslanik s Popovičem. Iz Beograda se je zvedelo, da so razgovori zahodnih predstavnikov s titovskim zunanjim ministrom zaviti v neprodirno tajno. Razbrati pa se da, da se je ob tej priliki govorilo le o Trstu. Prav tako je iz Beograda prišla domneva, da skušajo zahodniki prenesti težišče razgovorov glede tržaškega vprašanja na Italijo in Jugoslavijo in da se najbrže o tem menijo v Beogradu in Washingtonu. Nekateri jugoslovanski listi so tudi objavili vest, da so se zahodni diplomatski predstavniki menili s Popovičem o u-kinitvi faši tiene zakonodaje v coni A STO. To vest nekako potrjujejo isti listi, ki so se v zadnjem času lotili obravnave tega vprašanja. To pa je v liniji s titovskimi predlogi za rešitev tržaškega vprašanja na podlagi prepustitve Trsta Italiji pod pogojem določenih jamstev 63.000 Slovencem, kf bi na ta način pripadli tej državi. Po drugi strani je italijanski tisk pisal, da je ameriška poslanica Luce, ki se je te dni vrnila iz Washingtona. prinesla s seboj določene predloge za rešitev tržaškega vprašanja. Govori se, da bo ameriška vlada predlagala, naj bi Italija dobila skoraj vso cono A razen nekaterih krajev, ki bi pripadli Jugoslaviji, in Koper v coni B. Zgleda, da je beograjska vlada pripravljena odstopiti Koper. Na vsak način so te vesti vznemirljive za Tržačane. Zaradi tega so tržaška mladinska gibanja: komunistična, socialistična, socialdemokratska, de-mokristjanska, no resolucijo, s katero se tržaški občinski svet poziva, naj pripravi enotno spomenico o stanju v coni A in B STO in pošlje konferenci zunanjih ministrov v Berlin. Žrtve bele sili" rjem, da je bilo razloženo stališče komunistov, Politični krogi v Rimu so zelo skeptični glede Faniani-jevih možnosti. Fanfani namreč skuša spraviti v življenje demokristjansko vlado s podporo monarhikov in vseh treh manjših strank centra. Socialdemokrati pa so še izjavili, da postav.jajo kot predpogoj za svoj pristanek sestavo take vlade, ki bo imela izrazito republikanski značaj. Iz tega se vidi, da bo zelo težko sestaviti vlado, ki bi uživala podporo monarhikov in socialdemokratov. Vodstvo KPI je v nedeljo objavilo program, ki bi se ga morala držati nova vlada. V zunanji politiki bi se morala vlada zavzemati za pomiritev, za konkretne akcije, ki naj bi zbližale vse deže e Evrope, za zmanjšanje rednih in proti izrednim vojaškim izdatkom, za svobodno zunanjo trgovino. V notranji politiki bi se morala braniti ustava, bi se morale spoštovati državljanske pravi iskal tako večino. Podprlo pa bo vsakega, ki bi ta program skušal v celoti ali delno izvesti. Iz ZDA so se te dni po povratku poslanice Luce razširile vesti o nesramnem ameriškem izsiljevanju proti Italiji. Ameriški listi pišejo, da bo ameriška vlada zahtevala od italijanske «odločno politiko proti komunistom» in da ne bo dodelila naročil tistim podjetjem in tovarnam v Italiji, kjer delajo komunisti. Po Italiji se je proti temu nesramnemu vmešavanju v notranje razmere dvignil val ogorčenja, ki je zajel vse sloje prebivalstva. Jutri, v nedeljo 17. januarja ob 10,30 bo v Kinu ob morju KONFERENCA na kateri bo poslanec Edoardo D’Onofrio član tajništva KPI in podpredsednik italijanskega parlamenta govoril o „ kolektivnem vodstvu in notranjem življenju v Komunistični partiji “ Predsedoval bo tov. ViHorio Vidali Vstop le z vabilom in partijsko izkaznico Zmage KPI v Legnanu MILANO — Na dopolnilnih pokrajinskih volitvah v volilnem okrožju v Legnanu (Lombardija) je KPI dobila 5.286 glasov več kot 7. junija, kar pomeni, da je za 50 odst. izboljšala svoj položaj. OD TEDNA PETEK. 8. januarja: V svojem članku o italijanski vladni Krizi je «Pravda» nap.sala, da v Italiji prihaja do izraza sprememba odnosov sil na škodo demokristjanov in v korist demokratičnega tabora — V svoji poslanici «zvezni držav,i» je Eisenhower dejal, pri nesreči je izgubilo življenje vseh 36 oseb, ki so se z njim vozile; iz preiskave se je do sedaj ugotovilo, da je nesrečo povzročila eksplozija enega izmed štirih motorjev — Teheranski guverner je dal aretirati bivšega -ministra za prometne zveze v Zahedijevem čisti proporc. Na gospodarskem polju bi se morala v resnici nacionalizirati in reorganizi rati podjetja IR1. razširiti a-grarna reforma, izvesti načrt za stavbene gradnje, zmanjša-, ... ti davčni pritisk na potrošnika V tem tednu so se zgodile i in zv;gatj mezde .Na socialnem velike nesreče v Avstriji. Svi-lpo]ju bi moralo priti do sode ci in Nemčiji zaradi plazov, ki 1>ovanja med vlado in sindi. se neprenehoma udirajo z gor. kati in bi se morala voditi an_ Iz zadnjih vesti je razbrati, da timonnpolistična politika. Vod da se bo treba odločiti za od-j kabinetu, ki je podal ostavko vzem ameriškega državljanstva 1 pred štirimi tedni — Jz poročila __, . , , vsem komunistom — Angleži so nevtralne komisije ki je prevzela ce, bi se morala zavzemati za v Keniji ubili 12 kikujujev — v varstvo ujetnike v Koreji, je SOBOTA, 9. januarja: Delavske zbornice Milana, Torina in Genove so odločile, da bodo v prihed- razvidne, da je poslušalo razlage ljudskih predstavnikov le 15 odst. ujetnikov, dočim je bil drugim s lElIlEIilliPiP volitve se je ugo.ovilo, da je bi- rJ? .te -UJ:e*5lke . «osvoboditi» in -------- - jih izročiti Riju in Cankajšku. je bilo v vseh teh dneh 108 mrtvih in 100 pogrešanih. Ranjencev pa je bilo na de:etine. stvo KPI pravi, da za izvedbo take poiitike obstaja večina in da bo pomagalo politiku, ki bi la štiri petinam Kitajcev beseda «volitve» neznana — Kitajski zunanji minister Cu En Lai je predlagal, naj se takoj obnovijo pogajanja za mirovno konferenco o Koreji. NEDELJA. 10. januarja: Angleško potniško letalo na reakcijski pogon znamke «Domet» je v bližini otoka Elbe pri toskanski obali eksplodiralo in padlo v morje; ZAMUJENA PRILIKA Titovce peče, da je komunltl-čna skupina v tržaškem mestnem svetu prevzela pobudo za razkrinkanje gonje italijanskih šovinistov proti slovenski šeli. Najbolj jih jezi, da je naša skupina predložila resolucijo, v kateri se zahteva gradnja modernega poslopja za slovenske srednje šole v središču mesta in s katero se brani pred tujim pohlepom šolSKa stavba pri Sv. Ivanu. Namesto da bi molčali in tako vsaj spravili v pozabo pred svojimi ljudmi dejstvo, da so zamudili priliko za uprizarjanje svoje demagogije, skušajo natolcevati o nekaki naši «nedoslednosti» v zvezi s to zadevo. Prikriti pa ne morejo, da je moral njih predstavnik v občinskem svetu glasovati za «kominformistično» resolucijo, proti kateri ni mogel imeti nobenega pridržka. S tem so sami titovci kljub vsej svoji demagogiji morali priznati, da je naše stališče pravilno. Predvsem pa so morali priznati, da se njih Dekleva ni spomnil niti, da bi bilo treba predložiti kako reso- ti poražen in vrhu tega še zasmehovan! * * * «Primorski» od 14. t. m. se je spustil v samohvalo. Tako pravi, da je bila sedaj beseda «s’ciavo» zamenjana z besedo «titini», alt pa v ustih «komtnformovcev» z besedo «titovec» ali «tttofaštst»; da se oni, «titovci» čutijo presrečne, če jih kdo imenuje s pravim imenom, in da se prav nič ne jezijo, če jim tudi pravijo tttofa-šisti (saj so fašisti, zakaj pa naj bi se jezili, če jih kdo imenuje t pravim imenom!?) itd. Najbolj posrečen pa je «Primorski», ko ugotavlja, da «je vsaka resnično razredna borba v Trstu tltov-stvo... vse, kar se bori in zahteva pravico, spada... v titovski tabor.., saj (tttovstvo) pomeni zvestobo revolucionarnim in razrednim tradicijam tržaškega proletariata... smo lahko ponosni...» Titovci bi se kaj radi postavljali z množicami, ki jih nimajo in so jih izgubili. Zato pa se bahajo z akcijam► drugih, h katerim pristavljajo tudi svoje provokacije. Resnica je, da bi bilo delavsko in demokratično gibanje lucijo v tej zadevi. Zato pa ji moral glasovati za «kominformi-1 mnooo močnejše, če se v zadnjem repuolikonska stično» resolucijo. Kar pomeni bi- letu vojne in v prtiih letih po vojni ne bi bila razpasla v vodstvu demokratičnih organizacij tltovščtna, ki je toliko slabega prizadejala našemu ljudstvu. Krivdo za relativno oslabitev ljudskega gibanja v naših krajih nosijo le titovci, ki so uprizarjali do 1948 provokacijo za provokacijo, so skušali na vse načine netiti skupno z italijanskimi šovinisti narodnostno mržnjo, deliti delavce, delovne ljudi in naše prebivalstvo na dva strogo ločena in sovražna tabora, onemogočati s svojim šovinizmom iztrganje širših italijanskih množic vplivu italijanskih nacionalističnih strank, utruditi množice s svojimi pustolovščinami itd. Sedaj so se izkazali za to, kar so: navadni provokatorji, osamljeni od širokih množic našega ljudstva, protislovenski in protikomunistični teroristi, organizatorji neredov skupno s fašisti, Iredentisti kot italijanski nacionalisti itd. Prav zato naj se preveč ne bahajo z vzdevkom «titovec», saj je to ime pri vseh naših ljudeh osovraženo in prezirano. Kajti ne pomeni nič drugega kot vzdevek fašist, prenesen na ljudi, ki so — žal — slovenske narodnosti. PONEDELJEK, 11. januarja: Vodif-lj golističnega gibanja Andre Denis, ki je pred časom s francosko parlamentarno delegacijo odšel na Poljsko in je ob svojem povratku dejal, da e nanje zahodne poljske meje r.e bi smele biti spremenjene, ker so pravične, je bil izključen iz golističnega gibanja: 30 članov vodstva pa se je izreklo zanj; tako se je med solisti »tvorila nova kriza. — TOREK, 12. januarja: Amerikanci ' so sprejeti predlog K im l Suna in Pen Teh Uaja o sestanku zveznih oficirjev za obnovitev pogajanj, na katerih bi se morali določiti pogoji za politično konferenco o Koreji; večina nevtralcev je odbila švedski predlog o sprejemu ameriške zahteve po «osvoboditvi» ujetnikov dne 23. januarja. SREDA, 13. januarja: Gen. Nagib je postavil v ilegalo versko društvo «Mohamedansko bratstvo», češ da je organiziralo skupno z Angleži zaroto proti njegovemu režimu) kakih sto društvenih voditeljev je bilo aretiranih; ukrep je bil pod vzet po nemirih na kairski univerzi, do katerih je prišlo zaradi provokacij Nagibo-vih pripadnikov; proti vladnemu odloku so se v Kairu vršile študentske protestne manifestacije — Trideset angleških industrij-vev je s ipnivoljenjem vlade odpotovalo v ZSSR za preučitev pogojev, ki naj bi dovolili razširitev trgovskih zvez — Molotov je sprejel francoskega poslanika v Moskvi Joxeja ČETRTEK, 14. januarja: Pri Rimu je v zraku eksplodiralo filipinsko potniško letalo, ki se je razletelo na drobne koščke ; bilo je 16 mrtvih — V Egiptu so razglasili obsedno stanje zato, da Nagib lahko izvede aretacije voditeljev in članov društva «Mohamedansko bratstvo» — Italijanski poslanik v Washingtonu je bil sprejet od Dullesovega namestnika Murphya; domneva se, da sta govorila o ameriških zahtevah po poostritvi protikomunistlineia bela v Italiji, „Zadeva“ Djilasa v luči težkih nasprotij v Jugoslaviji Beograjska «Borba» je v nedeljo objavila sporočilo «izvršnega komiteja zveze komunistov», s katerim se izjavlja, da mnenje, ki ga je Milovan Djilas, titovski «teoretik» iznesel v vrsti člankov, objavljenih v «Borbi», in prav posebno v članku «Anatomija neke morale», objavljenem v reviji «Nova misel», «u bistvu nasprotuje mnenju vseh ostalih članov izvršnega komiteja». V tem sporočilu se pravi dalje, da je Djilas objavil te članke, ne da bi o njih obvestil ostale člane in «celo navkljub temu, da so nekateri tovariši... opozarjali na o-čitno škodo, ki bi jo takšni članki lahko prizadejali razvoju zveze komunistov» itd. Kaj je na stvari? Milovan Djilas je spisat vrsto člankov. V enem izmed teh je n. pr. pod naslovom «obramba zakonitosti» poudaril, da stranka, bolje « zveza» nima pravice postaviti se proti razsodbi sodišča, čeprav ni razsodba pravična in čeprav so sodniki reakcionarji in buržuji. m to zato, ker sodišče predstavlja zakonitost, ki jo je treba braniti. V nekem drugem članku pod naslovom {{ideal» je «teoretik» odkril, da končnega cilja ni, ker je... socializem v Jugoslaviji že v razvojni fazi. Cilj mora zato biti {{konkretna pot» razvijajočega se {{socializma», v oistvu ta teza skuša spravili v pozabo končni cilj, zaradi česar bi bilo treba zanimati se le za trenutna vprašanja. V tej tezi je dejansko zajeta izpoved izdajstva titovske klike: končnega cilja ni, zanimati se je treba za vsakdanja vprašanja, za {{konkretne poti». «Teorija», ki jo iznesel Djilas, je dobra za vsak buržoazni režim; saj gre za iste perspektive, oz. isto pomanjkanje cilja. Fojdlmo dalje. Djilas govori tudi o {{zvezi komunistov» in {{socialistični zvezi» Jugoslavije, prihajajoč do zaključka, da človek posebnega kova, t. j. lik komunista, kot ga je Stalin označil, partijski funkcionar, profesionalni revolucionar ec ne samo ni več potreben, marveč {{predstavlja o-viro». Proti tem ljudem torej treba sprožiti ogorčenost, zabavljati, jih osmešiti in Djilas se tega loteva kot prvi, napadajoč tiste, ki {{iščejo razrednega sovražnika z lučjo ob belem dnevu», ali tisii del partijskih članov ({{nemajhen del», pravi «teoretik») ki so s svojim {{idealističnim kon-zervatorizmom» zavlačevali sklep o sprejemu orožja od Zahoda. Zato — pravi Djilas — stara partija ne sme več obstajati in jo je zamenjala «zveza komunistov», ki bi se morala {{sestajati zelo poredkoma za izvolitev vodstva in delegatov ali pa ko gre za spremembo politične linije». Dejansko se tu zelo jasno nakazuje potreba po likvidaciji {izveze komunistov». Saj ni nič čudnega. Titovski hierarhi trdijo, da država v Jugoslaviji «odmira» in da zato mora «odmirati» tudi partija. Vprašanje se je postavilo, ko je bila titovska «partija» spremenjena v ezvezo» in se je ustanovila s posebno vlogo «socialistična zveza» $ perspektivo njene vključitve v II. internacionalo. Teza o «odmiranju» <#ržaue in Iz litovskih listov rijg $bwčeva£ec WGSZSSSXZm statsesr Očitki zavarovancev mariborskim zdravnikom: V Mariboru je za 90.000 zavarovancev na razpolago 7 zdravnikov, 15 dentistov in 18 zobotehnikov. Potrebovali pa bi 36 zobozdravnikov, 72 zobotehnikov itd. Umobolnica v Polju potrebuje Stanovanja: «V kurniku, na eni strani prebivajo kokoši na drugi pa strežniki in bolničarji s svojimi družinami. V podstrešnih sobah so tudi stanovanja; v eni mali temni je 7 postelj. Tu je tudi 90 otrok, ki so v veliki nevarnosti, ker so v neprestanem, stiku z bolniki različnih vrst. Bolnišnica v Polju ima stisnjenih 860 bolnikov v p-ostorih, ki odgovarjajo za največ 400 .pacientov. («Slovenski poročevalec» s. decembra 1953.) DNEVNI*] Propadla je tovarna likerjev Rastlina» v Ajdovščini s 7 mili-onov dinarjev deficita. «Rastli-ia» je bila ustanovljena 1946 kot epubliško trgovsko podjetje za llovensko Primorje. Zaradi sla-ega upravljanja v podjetju so etos imeli za 120 milijonov din aloge, ki ni šla na tržišče, in a 43 mil. din zaloge v embala-i. Etiket in specialnih zabojev o imeli za 5 milijonov din na za-agi. Delavci pa'so zadnjih 6 mescev prejemali samo po 60 odst. lače, zadnje mesece pa so o-taii popolnoma brez plače, ker je odjetju banka odklonila vsak redit. Da bi «Rastlina» ne pri-la v likvidacijo, jo je šentpeter- mesecev. Kar se tiče obsega predstoječega padca gospodarskega delovanja, trdi revija, kot sploh vsi buržoazni listi in revije ZiDA, da ta «padec» ne bo globok. To pač, da bi pomiril svoje bralce. «Splošna raven poslovnega delovanja — piše revija — verjetno bo padla povprečno za okrog deset odstotkov; v nekaterih panogah več, v drugih manj». Naravno je, da je treba biti skeptični do sličnih predvidevanj: glasila Ve'ekapitaia, kot je samo ob sebi umevno, ne morejo pisati, da bo padec poslovnega delovanja globok in dolgotrajen. Take vesti bi izzvale paniko v borzah, še bolj nagel padec cen, zmanjšanje kupovanja blaga; skratka, naglo bi se zaostrili znaki krize. 1. Postavlja se vprašanje: zakaj se pa tako veliko piše v ZDA o predsto ečih gospodarskih težkočah, izzvanih od nad-produkcije? Saj je bila proizvodnja v prvem polletju 1953 višja kot v katerem koli letu po 1943: Indeks proizvodnje Zvezne rezervne banke (v letih 1935-39 vzemimo indeks 100) je naslednji: 1943 239; 1949 176; 1950 200; 1951 220; 1952 219; prvo pollet e 1953 238. Na prvi pogled bi se zdelo, da ameriški industrije! nimajo Vzroka za vznemirjenje, ker indeks indù trijske proizvodnje neprestano narašča. To pa ni tako. Naglo naraščanje indeksa proizvodnje le potrjuje pravilnost osnovnih koruza 410 316 postavk Marksovega nauka o reprodukcij in krizah. Kot je znano, raven proizvodnje mora biti najvišja prav pred gospodarsko krizo. Marksov nauk je potrdila stoletna zgodovina svetovnih gospodarskih kriz. Buržoazni gospodarstveniki zanikujejo Marksovo teorijo ciklusov in kriz, edino teorijo, na osnoVi katere se more znanstveno predvidevati smer kapitalističnega gospodarskega življenja. A niti buržoazni znanstveniki ne morejo preko dejstev. Dejstva pa govore, da je konec «booma» tu, da znati b lizanja gospodarske krize postajajo od dneva do dneva jasnejši. Evo ta dejstva. Znaten dèi proizvedenega blaga že zdavnaj ne prihaja do potrošnika, že se kopiči po skladiščih industrijcev, v trgovini na debelo in na drobno, pri posestnikih in v državnih skladiščih. Tako po podatkih ministrstva trgovine ZDA so rezerve pri industrijcih, v trgovini na debelo in na drobno narasle od konca julija 1932 do konca julija 1953 za 6 mi ijard dolarjev (samo v juliju 1953 so se rezerve povečale za 600 mi-ijonov dolarjev) in dosegle ogromno vsoto 773 milijard Jolarjev! Ogromnost te vsote je razbrati iz tega, d i presega vsoto, s katero je bila cen;ena vsa proizvodnja ameriške industrije v letu 1929., t. j. 75.4 mi-ijard dolarjev. Razen teh rezerv privatnih oseb in družb, obstajajo še znatne državne rezerve industrijskega blaga — pretežno strateškega značaja — od ladij in barvastih kovin do petrolej skih proizvodov in intendant-skih rezerv. 2. V teku poslednjih let so se nakopičile velike rezerve poljedelskih pridelkov — tako v Ž.itnicah posestnikov kot v državnih skladiščih. V začetku aprila 1953 so rezerve znašale (v milijonih dolarjev) : V državnih skladiščih V žitnicah posestnikov pšenica- bombaž tobak ostalo 284 32 1 394 817 250 266 171 Na ta način so še pred želvo. 1953 neizkoriščene ležale v skladiščih dežele rezerve poljedelskih pridelkov v vrednosti 3 milijard dolarjev, t. j.: za dvakrat več kot pred letom dni. Razen tega so posest- niki in trgovci nakopiči i tudi velike rezerve neprodanih pridelkov. (Nadaljevanje sledi) E. VARGA (1) «Boom» je angleška beseda, ki v gospodarstvu p ameni poslo- vni p.ocvk. lil Ameriška slika: policist in gangster ležita na tleh ubita. RAZPRAVA TOVARIŠA VIDALIJA V IDEOLOŠKI REVIJI KPI “RINASCITA" Gospodarski razvoj Trsta in nacionalno vprašanje v. Razporeditev pomorskega in železniškega prometa v od- stotkih: 1913 1938 1952 Italija 27,2 50,1 27,7 Avstrija 23,3 21.0 59,5 Jugoslavija 18,1 4.1 3,0 Češkoslovaška 16,6 12,7 3,5 Madžarska 6,9 .4,8 1,2 Nemčija 5,3 4,4 3,1 Poljska 1,8 0,3 — Švica 0,4 2,4 0,2 Od leta 1946. do 1951. je bilo Trstu odvzetega 63.730 ton brodovja. Največje zavarovalne družbe so preselile svoje centralne sedeže v druga mesta. Dolgotrajna začasnost politične situacije in negotovost glede dokončne usode mesta sta povzročili, da so naše največje industrije že ostale sko-ro popolnoma brez dela. Manjše industrije se nahajajo na robu propasti. Stara podjetja zahtevajo, da bi smela znižati število svojih delavcev; nova podjetja v industrijskem pristanišču zaposlujejo zelo malo stalne delovne sile, gradnja novih tovarn, ki nimajo nobene perspektive, da bi mogle začeti delovati, se že leta zavlačuje. Finančni proračun, področja sloni na skupnosti podpor slučajnih in zcsilnih ukrepov in na nakazilih desetin milijonov, namenjenih službi vojaške okupaci e. Ta proračun stane 9 do 10 milijard letno in je težil za 81 milijard na italijanskih financah v obliki kritja deficita in odpovedi od davčnih prihodov v korist ZVU. Danes lahko ponovimo, kar je govoril kapetan Ferretti leta 1712., to je, da se mesto malo razlikuje od trupla mrliča, ker nima drugega kot kakšno relikvijo svoje trgovine. ZAKLJUČKI Vf-e rešitve, ki sem jih prej naštel in ki se postavljajo danes na dnevni red, lahko same še poslabšajo že itak nevzdržno stanje. «Se enkrat izhaja, da je rešitev, kot jo predvideva mirovna pogodba, čeprav ni taka, da bi Italijani lahko gledali nanjo z navdušenjem — je pisala «Rinascita» v oktobrski številki, potrdivši kar smo do sedaj trdili — v bistvu eden izmed najbolj pametnih kompromisov. Katera koli analitična preučitev položaja vse cone iz etničnih, gospodarskih in političnih vidikov, skozi zgodovinski razvoj ter v luči sedanjih tako ostrih dja, cono B, to je njegov glavni del za kmetijske vire. Z enotnostjo Ozemlja postaja možen povratek na svoje domove za tisoče beguncev. Jamči nevtralnost in demilitarizacijo Ozemlja, postavljenega pod varstvo Varnostnega sveta, ter vključuje odhod vseh tujih čet in napotitev, po tolikih letih vojaške diktature, v demokratični režim: mirovna pogodba predvideva namreč ustanovitev vladnega sveta, l.,udske skupščine, ki je izvoljena na podlagi proporčnega predstavništva, splošno volilno pravico, za vse enako, z neposrednim in tajnim glasovanjem. Skupščina ima zakonodajno moč ter odobri ustavo, ki jamči vsem «Ponte Rosso» nekdaj. Na obe krajih kanala so bile zasidrane manjše ladje iz Chioggie. sporov, ne more drugače, kot privesti do tega zaključka». Kot rezultat skrbne in premišljene kolektivne priprave, mirovna pogodba namreč pre-dočuje naslednje perspektive: jamči neokrnjenost Svobodnega ozemlja in njegovo neodvi-nost ter ukinja s tem sedanjo razdelitev dveh con, vrača Trstu vsaj del najbližjega zale- državljanom STO, brez razlike na etnično poreklo, spol, jezik ali veroizpoved uživanje človečanskih pravic in temeljnih svoboščin. Sestavljavci mirovne pogodbe so poskrbeli ne samo za gornje temeljne demokratične zahteve, marveč tudi za gospodarsko življenje Ozemlja s predvideno ustanovitvijo pro- ste luke. Za njeno upravljanje je bilo določeno mednarodno sredstvo z odredbami, ki jamčijo razvoj trgovinskega prometa in vsega gospodarstva; jamčena je namreč svoboda tranzita in določena so pravila, da tako Italija in Jugoslavija, kakor tudi države srednje Evrope, to je tradicionalno zaledje, katero je v preteklosti prineslo blagostanje tržaški luki — lahko uporabljajo v pogojih enakopravnosti, brez vsake diskriminacije pristanišče, z uživanjem ugodnosti za tranzit preko Trsta. Mirovna pogodba določa tudi, da ne bodo države podpisnice podvzele ni-kakega tarifnega ali drugega ukrepa, ki bi umetno oddaljil promet od proste luke v korist drugih pristanišč. Istočasno se dode i ravnatelju proste luke naloga pojačanja luke. da bo slednja lahko v najkrajšem času kos zahtevam kakršnega koli prometa. S temi. predpostavkami statuta se lahko zadovoljijo temeljne zahteve tržaškega gospodarstva z medsebojnim sporazumom med državami, ki me,ijo z Ozemljem in tistimi, ki so zainteresirane z njegovo luko. Varnostni svet OZN pa bi bil obvezan, da krije neobhodno potrebna finansiranja. Razvoj luke bi dal tržaškemu gospodarstvu zopet možnosti da ponovno prevzame svojo funkcijo velikega emporija povezanega s srednjeevropskim zaledjem. odpravil bi konkurenco s severnimi pristanišči, omogočil bi nadalje postopno vzpostavitev de'ovanja ladjedelnic, plovbe in vsega dopolnitvenega gospodarskega delovanja. Vse to se lahko učinkovito uresniči edino le na podlagi Nekdanja notranjost palače «Terge.teo», v kateri je 1848 imelo svoj sedež tudi «Siavjansko društvo» v Trstu. konkretne podpore od strani Združenih narodov, tudi gospodarske (ki bi bila vsekakor manjše breme, kot je sedanja stalna vojaška mobilizacija) in predvsem v ozračju mednarodne pomiritve, s konkretnim dokazom dobre volje, posebno od strani dveh obmejnih držav. Slednji bi morali sodelovati tudi s prebivalstvom STO v podpiranju njegovega mirnega sožitja. V tem pogledu je tovariš Togliatti v svojem govoru 10. novembra, sklicujoč se na Sovjetsko zvezo pravilno nakazal: «Tu se ne moremo iz-gniti primerjavi. Ali mislite, da na prostranem ozemlju, ki gre od Baltika do Tihega oceana ne obstajajo desetine narodnosti, ki se razlikujejo druga od druge isto tako in morda v še večji meri, kot so različni drug od drugega italijanski in narodi Jugoslavije? Gotovo obstajajo in vsak poznavalec etničnega zemljepisja vam bo lahko navedel ime sovjetskih mest, ki imajo narodnostno mešano prebivalstvo. In vendar te različne narodnosti živijo 36 let skupaj ne da bi se spopadle. Poznajo se, se cenijo, sodelujejo in medsebojno spoštujejo. Niti enega primera spora ni bilo med njimi. Nobeno mesto ni bilo osporavano od ene narodnosti proti drugi. Ne obstaja mesto, k er bi bilo treba imeti tuje okupacijske sile in streljati na demonstrante za vzpostavitev reda! Cernu ne bi tudi rpi, na tej naši meji, kjer se prepletajo in mešajo prebivalstva različne narodnosti na način, ki ga vsi poznajo — mogli najti rešitev, ne na podlagi zagrenjenega nacionalizma marveč na podlagi sporazuma, ki naj vsebuje bodisi obrambo interesov ene strani, kakor tudi razumevanje interesov druge? Pravi narodni čut mora biti tudi internacionaiističen, ker mora vedno izključevati sovraštvo med narodi in vzpodbujati k medsebojnemu sodelo- vanju. Cernu ne bi mogli najti rešitve, ki bi odpravila to, kar je danes žarišče prepirov in sporov, bi pa jutri lahko postalo žarišče še težjih spopadov»? V Trstu se lahko prav gotovo stopa po tej poti in treba je to storiti z bratsko pomočjo bližnjih narodov, ki bi se, kar se tiče lastne varnosti, lahko samo okoristili z bližino tega Ozemlja, kjer bi imeli Italijani in Slovenci zagotovljeno pro-porčno zastopstvo v izvoljenih forumih, popolno jamstvo svojih narodnih pravic in najbolj prijateljstkih odnosov s svojim narodom. Izvedba mirovne pogodbe, kot rešitev tržaškega vprašanja katero je danes eno izmed najbolj vročih in nevarnih na mednarodnem polju, bi predstavljala sama na tebi dejanje miru m dobre volje neprecenljive vrednosti za mednarodno pomiritev, dočim bi vsak drugi poskus reševanja problema s kriterji sovražnimi miroljubnemu sodelovanju med narodi lahko samo spravljal v vedno večjo nevarnost mir v svetu. Varstvo gospodarskega življenja in enotnosti prebivalstva STO je nerazdružljivo od politike miru na mednarodnem polju. Res je sicer, da bo samo v bodoči socialistični Evropi Trst lahko dosegel popolno možnost razvoja, si zagotovil in razširil svoj hinterland. Vendar pa lahko začne tudi danes živeti življenje, ki bo boljše od sedanjega — ali tistega, ki ga predvidevajo druge rešitve razkosanja — in to na podlagi izvedbe mirovne pogodbe in ustanovitve Svobodnega ozemlja. KONEC VITTORIO VIDAH Pismo || sekcijam 1 1. Obračamo pozornost vs4siovt ,ekcijskih komi.ejev na pi zve irebo, da se posveča posebfltmskt skrb organizaciji Zveze kt^ ^ munisticne nuaaine. ObnaV^e,){ ijanje izkaznic in rekrutaciiudar ■ta bila v mnogih krajih pr^vjlu puščena sama sebi in Parttf0ven imelo 2jbin ai posegla, kar je________ posledico, da so sadovi pičj0 ^ posebno na Opčinah, Prosi, ebr ku, v Saležu in Dacju. Ntaa z xoiiico boijša, toaa še vediiH^ daleč od obstoječih možnost j6 situacija v Nabrežini, s* Križu, Dolini. j’ V nekaterih krajih, kot tiraš a Nabrežini in Donni ne oDe5eci staja niti komite, čeprav jem mnogo mladih komunisioiesta to pa zaradi premalo skrili im; 4i jo Partija posveča mi*j se dini. Ičin, Zato vztrajamo, naj sekcih°ve ski komiteji in ceiice po.->rnos te jo in skupno z mladinci r^ven šijo ta vprašanja. Ir° i nac irta trai1 o^r za zadovoljive rezultate v«,... novitve izkaznic in rekruta llv cije nekaterih sekcij kot s{.avic nctt.<*LCl lil SC1SV1J Kul D». Križ, Trebče, Padrice-Gropa, da, Nabrežina, Dolina, Repen tabor itd., rie moremo biti zi fovoljni s potekom obnaviji nja izkaznic v MačkovljalV dsk olji ide'j Ora rdit J :Hn Sicmunjih, Boljuncu, senip« ■ ,aju. 6=a 'mo Zato pozivamo sekcije, K,jnve so v zamuai, da v teku bthi 0 dočega tedna zaključijo oH6v navijanje izkaznic; one pa, Hzc;e io ga dokonča e in pre^egieL ] da pospešijo akcijo za nadaljjiih no razširitev Partije. Lj 3. Da se poživi in še bo« pr; razvije kulturno delovanji 0(j med Slovenci, je Partija skic in je nila, da s pomočjo svoje kun n turne komisije skliče čin:kos prej seKaiiek vseh slovefltstol skih funkcionarjev, aktiviste» tei Partije in množičnih organiiist( zacij, ki se bavijo s kuliurojQ. Kjer „e mogoče, je Irebih ( v pripravljanju tega sestankisto postaviti na dnevni red sekirn cijskih komite.ev, kjer obsta ja slovensko prosvetno drli: stvo ali kakršna koli kulturni s ? ikupina, vprašanje de.ovanj? komunistov v teh skupinal ali društvih; kulturno delova; | nje in perspektive za bodoč nost. 4. Jutri, v nedeljo 17. ja' nuarja ob 10.30 bo v Kinu <>t morju konferenca za člane Partije o «Notran.em /ivl e-nju in kolektivnem vodslvU: , v Komunistični partiji», go-. voril bo tov. Edoardo d'OnOj ih trio, član tajništva K Pl in podpredsednik poslanski zbornice. Vstop z vabilom izkaznico. IZVRŠNI KOMITE bilo konjsko meso!» »ga * * * tem SKOTSKA hu GOSPODAR neke škotske tvrdkšil ke zre nekaj časa na svojega sta-.jK ega knjigovodjo, nato pa mu prijateljskem tonu pravi: «Al1 ne veste Smith, da bo j ieri točno žF-dii let, odkar ste v moji službi’ Vee jr lite, da vam za to priliko prti pravljam leip> presenečenje, s Zl katerim vam hočem dokazati, da lat sem v resnici zelo zadovoljen Z(Vn vašim delom in marljivostjo. oL, jutri dalje vas bom nazival vedn«lte' «gospod Smith». «To je prvo leto, da preži-iotj vljava praznike ločena...» aži Ila. * * * NI SE DAL ODGNATI la «ALI bi mi lahko posodil tisoč.11) lir?» — vpraša prijatelj znanca ‘ev «Saj vendar dobro poznaš moje . obupne finančne razmere. Niti fi- A cka nimam». *?( «Pa mi posodi vsaj kako pono'L Seno obleko?» L- «Nemogoče, moja edina obleka je ta, k! jo vidiš na meni». iel> «To j e res žalostno» — pravi »tj prijatelj — «posodi mi vsaj starlo ’ par čevljev». I 1 «Te sem pa vse prodal». , » «N ima n sreče» — tarna vsilji'. k vec, ki se pa vseeno ne da ugnati. Ju-«Pa mi daj vsaj cigareto». m «Saj vendar veš, da ne K a' 6 dim». «Ce ni drugega, pa me nesi n» ramah do doma». * * * MAC CARTHY 08 POROKI | «Ljubljena, prisezi mi, da 11 & Ipred menoj še nihče ni vzel 6 j prstnih odtisov!» fjtlanjevaniB v SIPI 0 am __________________________________ nost vs.flSiovensko hrvatska posvetov na pl zveza je izdala te dni nove' a posebifenske izkaznice za leto 1954. iveze Kiv , . „ - OtinaV6 “° odveč, ako tudi ob ekrutaciliČetku tega !eta še enkrat ralih r?udarimo važnost obstoja po in Partii vBu m°čne organizacije med imel j0venci našega področja. In dovi *015 *)i moraFa biti ravno Sloven-. p P 1° hrvatska prosvetna zveza, v« e*3no pa moramo priti do ta-' JSa zaključka, ako vzamemo Y Poštev vrsto dogodkov bliž-,žiniZn Sl prete*c!osti> ki se tičejo na-’ Ida narodnega življenja. Vse, lr se v zvezi s tržaškim ih, kot hašanjem dogaja v zadnjih 1 ne olfesecih, je naper.eno pred-:eprav jena proti nam Slovencem, nunistotesta in podeželja. Politika, ilo skrBI ima za cjij uničenje STO, eča mltj se j0 iZVede na kateri koli pčin, je poleg vsega tudi pro-aj sekcifiovenska. ker postavlja v ne-ice po-4rnost naš narodni obstoj, idinci ravensko šolo, slovensko kul-po in prosveto in sploh na-smatraf "acionalne pravice. Zato je Hate ol?i ij’rtia za uresničitev STO ne- rekruta; kot St fljiva od borbe za nacionalne e-urop: i, Repet o biti z; ibnavlj: -'kovljal. svice, za razvoj napredne i;ld3ke kulture, za razvoj in jj5°ljšunje slovenske šole. In !de jiyi od vsega tega so in Ol'a.o biti tudi naši napori za |e rditev SHPZ in vseh v njej Sempo !an3enih Prosvetnih društev. se morajo zavedati ne J010 vodilni organi SHPZ, pCJje’ 'aiVeč tudi odbori in posarne u d odborniki prosvetnih dru cijo 0 ev. Kajti uspeh kampanje za 16 Pa’ rtie,-5evan-e letošnjih izkaz-Pre-egitjc izvira predvsem od sled i nadailiih dveh. Zelo umestno bi bilo, da bi še bo Primeru z zadnjimi leti, na- elovanjj odbori nekako menjali g!e tja sklChnje na to nalogo, to je, da oje kun na primer opUS|;iii vsako ce cm:koSf_ ki £e je v preteklosti sloveflfst°krat pojavila in pogumne-1 lvIst t ter s širokimi perspektivami kulturo’*St0pi,i k de:u' [Osnovna dolžnost društve 6 lrebl1 odborov je, da na podlagi iCstanKAstoječih članskih seznamov ed seKjm prej razdeiijo izkaznice r obsta no ulturni ovanjij lupmali -, 17. ja- | » člane . živijef prej vsako leto približno 30 milijonov ton žitaric. Začela se je nadalje z uspehom borba proti silam narave, ki so povzročile vsako leto ogromno škodo kmetijstvu. Od ustanovitve ljudske vlade pa do konca preteklega leta so bila izvršena ob mnogih rekah velikanska gradbena dela. Izkopanih je bilo skupno 2.300 milijonov kubičnih metrov zemlje. V treh letih je bilo popravljenih nad j 40.000 km jezov in valolomov. V prvem letu ljudske oblasti je bila površina ogrožena po poplavah in. suši znižana od 8 milijonov na 1,400.000 hektarov. Nad 20 milijonov kmetov se je udeležilo del za gradnjo namakalnih naprav. Namakana površina je bila povišana za preko 43 milijonov mu je v (1 mu znaša 0.16 ’ hektara). Investicije kapitelov in posojil za razvoj namakalnega omrežja so bile v samem- letu 1950. 18 krat višje v primeru z najvišjim letnim stroškom ped Kuomin-danovim režimom. V letu 1952. so bile 52 krat višje. Deželna vlada na Koroškem i ukinila 37 dvojezičnih šol Odgovornost za ta raznarodovalni ukrep pade tudi na titovsko vodstvo, ki z vsemi silami podpira socialdemokratske oblastnike Vas Marija na Zilji na Koroškem. V ozadju sta Beljak gora Dobrač. Koroška deželna vlada, v kateri imajo odločilno besedo avstrijski socialdemokrati, veliki prijatelji in zavezniki titovcev, je prejšn i me:ec sprejela in objavila osnutek nove uredbe o dvojezičnem šolstvu na Koroškem. Po tè j novi uredbi, ki je bila poslana v odobritev prosvetnemu ministru na Dunaj, se odpravlja slovenski pouk v vseh koroških srednjih šolah ter se ukinja dvojezični pouk v 37 osnovnih šolah od 107 doslej obstoječih; namesto dvojezičnega pouka se v teh 37 šolah ponovno uvaja izključno nemški pouk, kot je bilo to pod nacistično tiranijo. Ta nezaslišani ukrep bo brez dvoma težko prizadel naše koroške rojake, ki so že doslej vodili zelo trde borbe za narodno ohranitev slovenskega TEŽKE POSLEDICE ANGLO-AMERIŠKEGA SKLEPA OD 8. OKTOBRA meoiem Ro se ustroje splošna miza Nov padec prometa - Rekordno število stečajev in meničnih protestov - Težave trgovcev na drobno Pregtea gospodarskega stanja mo vsega leta, temveč tudi prej-našega področja v mesecu no- šnjih let. vembru je posebno zanimiv, ker fIITE . iak0 izgleda izkaznica SHPZ za 1954 '** *ahom. istočasno pa ua na _°dlagi dobro proučenega polo-j"X v kraju včlanjujejo v PD u ‘6i večje število novih čla- 'Vjh . pri tem je potrebno najgloblja Poznavanje vloge P'D in pPZ, ki se odraža v obrambi r rs'h nacionalnih pravic, . aZv°ju napredne ljudske kul-, re in prosvete, v prizade-r|niu po ustanovitvi STO. Za-,, Je važno da se vsak pošten L°Venec, ne glede na politi-i 0 °Pre..eljenost, ki se s tem i \ ! ^gramom strinja, včlani v ■ In dolžnost odborov je, da trdil1 le® Slovencem ta možnost o !» nudi, kajti združeni in Sanizirani, posebno v tem :,nutku bomo našemu sovraž-,CU najboljše kljubovali in v LtVs?a-iillh. nacionalnih prizadeva-mu naJlepše uspehe. Biti : a.es neorganiziran pomeni n?°vp«llrelctno P°dpirati one štruco prh ln l)uch> hi naš narod ra-nje, s zatrli. >ljend|(votOČa3"°r-je božično član-jo. Od- 1 najboljša podlaga za utr-vednehev jn razvoj uspešnega de-, Posameznih odsekov PD, r‘Senši od odbora pa vse do jamske skupine, pevskega I°ra> godbe itd. Bil° bi pu nepravilno mne- ----r ’ da se morajo v tem po- "" ,u mobilizirati samo moč-avSa in aktivnejša PD, kajti n° iste možnosti včlanjeva-c|'s !ma društvo z aktivnimi nudi možnost ugotovitve posledic anglo-ameriške note od 8. oktobra. Kot se vsi še spominjamo, so se prve dni novembra zgodili znani krvavi dogodki, kateri so s svoje strani rodili posledice, ki prihajajo jasno na dan pri pregledu gospodarskega stanja. Pri trgovini na drobno se je nadaljevala kriza, ki se je že v mesecu oktobru zaostrila. Potrošniki so bili pri nakupovanju še nadalje posebno previdni in so se omejili le na. nujno potrebne vsakodnevne nakupe. Trgovinska zbornica je izračunala, da so se trgovski posli v primeri z isto dobo preteklega leta znižali za 60 odst.. Znižal se je tudi obseg prodaje na obroke. Zato se je povečala količina blaga v zalogah. Tudi prodaje na debelo so se občutno skrčile. Samo vinski trg je zabeležil velike nakupe. Politična situacija je povzročila tudi znižanje poslov na ribjem trgu, tako v primeri s preteklim oktobrom kot z novembrom 1952. Slabi vremenski pogoji so s svoje strani tudi ovirali ribolov. V pristanišču se je pomorski trgovski promet (izkrcavanje in vkrcavanje) znižal za 8 odst. v primeri z oktobrom in za skoro 11 "sivi povojne dobe: enajst stečajev odst. v primeri z novembrom (proti sedmim istega meseca leta 1952. Železniški promet (prihodi 1952) in 69 milijonov meničnih in odhodi) je zabeležil znižanje protestov (menic in čekov brez za preko 21 odst. v primeri s pr e- kritja) s povečanjem za 3 odst. teklim oktobrom in skoro 10 odst. ’ v‘prinieri z oktobrom. Te števil-primeri z novembrom 1952. ke dokazujejo, da so se težave Skrčitev je bila torej nadvse mo- trgovcev povečale vzporedno s tna v tem osnovnem sektorju težavami kupcev. Kajti dober del mestnega gospodarstva. V osta- kupcev, ki so se obvezali plače-lem, vse leto 1953. se je poka- vati nabavljeno blago na obroke, zalo kot zelo nesrečno leto za niso bili v stanju plačati menic pomorski promet, ki je bil odio-] ob zapadlosti ali jih kakor koli čno nižji od prometa prejšnjih niso plačali; ta pojav se že dolgo let. Tendenca upadanja prometa .ponavlja, a se je v novembru pose je pokazovala vse mesece leta sebno poslabšal. Po 8. oktobru se •953, toda mesec november je za- je pojavila tendenca ne plačeva-beležil eno najnižjih ravni ne sa-1 U ali pa zavlačevati plačevanje Stanje poštnih pologov se je po oktobrskem viharju za spoznanje izboljšalo, vendar se pa ni povrnilo na raven od septembra. Tako za hranilne knjižice, kot za poštne nakaznice in tekoče raču-| ne, je bil kredit ob koncu novembra za spoznanje višji od konca oktobra, toda odločno nižji v primeru s septembrom. Podatki o bančnih depozitih niso znam, toda verjetno je, da ni v bankah stanje nič boljše. V mestni zastavljalnici ležeči zastavljeni predmeti so se po vrednosti znižali za preko 2 odst. v primeri z oktobrom. Ta pojav je tolmačiti z dejstvom, da so oni, ki so zastavili dragocene predmete skušali te predmete dvigniti prav zaradi nestalne politične situacije. Skupni donos posrednih davkov in pristojbin na trgovske posle je bil v novembru nižji kot v istem mesecu leta 1952. To je poseben znak težke situacije v novembru, če upoštevamo, da je bil v prvih desetih mesecih leta skupni donos omenjenih davkov precej višji v primeri z letom 1952. Število stečajev in znesek meničnih protestov sta v mesecu novembru dosegla žalostni prven- dolgov, dočir} je postalo zelo težko doseči kredite. O tem vedo kaj povedati trgovci na drobno, ki so prišli v velike težave pri izterjevanju obrokov, zaradi močnega znižanja normalne prodaje proti gotovini, pri dobavljanju blaga s strani grosistov pod normalnimi pogoji, to je na dolgoročno plačilo, ker so dobavitelji zahtevali takojšnje plačilo, ker niso hoteli tvegati izgub zaradi negotove politične situacije, in končno težave za dosego bančnih kreditov. Toda najbolj boleče je bilo — kot vedno — stanje delovnih ljudi, ki ne razpolagajo z nobenimi dohodki razen svoje delovne sposobnosti in zato najbolj trpijo ob nastopih kriz. V mesecu novem- enot ali 10 odst. (To število ne odgovarja v celoti številu v zvezi z znižanjem zaposlenih. To je tolmačiti z dejstvom, da se število brezposelnih računa po podatkih Urada za delo, ki upošteva tudi brisane, to je one, ki so se prenehali priglašati v seznamih brezposelnih in se zato domneva da so se ponovno zaposlili). Tudi v primeri z novembrom 1952 se je število brezposelnih povečalo za p eko 3 odst. Med važnimi podatki manjkajo v tem pregledu podatki, nanašajoči se na industrijo, ker jih Trgovinska zbornica še ni objavila. Vendar pa je znano, da je tudi v industriji stanje -težko. V ladjedelnici Sv. Marka je bilo izkori- bru se je šlevilo zaposlenih delav-\Sianie naprav v primeri 2 niU I hovo zmogljivostjo zelo nizko, isto v ostalih tovarnah GRDA, kakor tudi v veliki večini drugih cev znižalo za 1935 enot in je prešlo od 89.334 v oktobru na 87.399 (preko 2 odst.). Tudi v primeri z novembrom 1952 se je število znižalo za preko 2 odst. Število brezposelnih se je dvignilo od 18.152 v oktobru na 19.986 v novembru s poviškom od 1.854 velikih podjetij. Številne male industrije in obrtniške delavnice so ostale skoro brez naročil, d očim so druge delale malo, posebno one, kate- Namesto velikih prekooceanskih ladij so zasidrani v naši Juki vlačilci in motorni čolni. e kot ono, v katerem po-n- P. samo knjižnica, ki ra samo predavanja in gostovanja. arežHov‘ VS6m tem- Pa naj si Od-prezi iotl p0stavljo - a :u ažno ha la kot izredno nalogo včlanjevanje pdine, katera naj predstav-T a nove in zdrave sile za na-tisočpjni razvoj prosvetnih dru-lanca 'ev. Število članstva PD mora nn-li ar3ati vplivu in aktivno-!1° kaše Zveze med Slovenci, bleka, 'čemer je do sedaj obstajala pravieti a razlika- Z-ato si je Že-staflo ’ aa bomo to našo nalogo io|°.Srneša fobruarja izvedli na ;JS1. način kot lansko leto gnati'n dobrobit napredne ntg 6 kulture in prosvete in : ka- resov našega naroda sploh. A, BLAZINA si n» •s m ^predele kmeiijsiva v LR Kiiajski ti j Podlagi agrarne reforme, 'kem izvedena na Kitaj- Za združitev tovarniškega odbora v Tovarrn strojev Hvalevredna pobuda lista “Il Motore" lov ^ je Približno 300 milijo- 3rezrevnih kmetov, ali kmetov loy 2emije prejelo 47 milijont prektariev zemlje, ki je bi-last ve'eposestnikov. la ti 3Pi,oš5 6 delovne množice so vZel ^ ®ne plačevanja najemni-8''srcem, ki je znašala V Tovarni strojev Sv. Andreja izhaja tovarniški list «II Motore» ki je zelo razširjen med delavci. V svoji zadnji decembrski števi'ki, je objavil pisma, ki jih je uredništvo poslalo obema deloma Tovarniškega odbora, t. j. Notranji komisiji Delavske zbornice in Tovarniškemu odboru Enotnih sindikatov, ter odgovora. V svojem pismu obema deloma na novo izvoljenega To-varniškega odbora pravi uredništvo lista, da je največja nesreča delavcev njihova razdvojenost in da si zato zastavlja is vprašanje, kako doseči enotnost m odstraniti ovire, ki 'O sedaj onemogočajo. Predvsem bi bilo važno, da pride do skupnega delovanja Tovarniškega odbora z odstranitvijo :edanje delitve. Pismo pravi nadalje, da bi se dalo priti do enotnosti v Tovarniškem odboru, če bi se odstranili vsi predsodki in sektaštvo. Da bi ; e pojmi razčistili, se postavljajo v pismu štiri vprašanja, na katera bi morala odgovoriti oba dela Tovarniškega odbora: 1. Ali mislite, da bi enotni Tovarniški odbor boljše branil delavske interese? 2. Ali upate, da boste dosegli enotnost v času svojega mandata? 3. Ce v to ne verjamete, kakšne so o-vire, ki 'ovirajo združitev? 4. Ce obstajajo ovire, kaj mislite, da bi bilo treba napraviti zato, da se premostijo? Notranja komisija Delavske no na prvo vpiašanje, na dru- ker so bili s strani Tovarni-go pa, da si želijo, da bi se to ' zgodilo za časa mandata novoizvoljenih predstavnikov. Na tretje vprašanje odgovarja, da obstaja velika ovira zaradi različnega političnega vidika. Da si oni žele povratka Italije, medtem ko si Notranja komisija ES želi uveljavitve mirovne pogodbe. Da se je v preteklosti izkazalo, da so Enotni sindikati netolerantni in da je bilo lažje boriti se ločeno za iste cilje. Na četrto vprašanje se odgovarja, da je prava pot poznana tudi od uredništva, a da je noče uveljaviti. Da pa si želijo, da člani Enotnih sindikatov priznajo svoje, napake. Tovarniški odbor Enotnih sindikatov pravi v svojem odgovoru. da pozdravljajo pobudo lista in da bo napravil vse za dosego sporazuma z Notranjo komisijo o vzpostavitvi enotnega tovarniškega odbora. Na prvo vprašanje se odgovarja, da bi enotni tovarniški odbor boljše ščitil interese delavcev, da bi prav gotovo užival podporo, in simpatije tudi tistih delavcev, ki niso organizirani niti v eni niti v drugi sindikalni organizaciji in se odmikajo od njiju prav zato, ker so proti vsaki sindikalni razdvojenosti. To pa potrjuje trditev, da je vprašanje enotnosti zelo čuteno od vseh delavcev. Na drugo vprašanje se odgo- zbornice je odgovorila pozitiv-, vor glasi; ni lahko odgovoriti škega odbora ES napravljeni vsi poskusi za dosego enotnosti in so se razbili ob nerazumevanje druge stranke, ki je še vedno vezana na pretekli položaj. Položaj pa je tak, da bi delavci z' zadoščenjem pozdravili vsak sporazum, ki bi se dosegel v tej smeri. S svoje strani predstavniki ES pravijo, da bodo napravili .vse, da bi prišlo do enotnosti. Na tretje vprašanje se odgovarja, da ima lahko vsak član tovarniškega odbora svoje politično mišljenje, a da mora v tovarni predvsem gledati na interese delavcev, ki so ga izvolili. To pa ne pomeni odreči se svojemu mišljenju. Ovire za dosego enotnosti so le navidezno politične, kar se odraža na delovanje odbora. V preko 20 tržaških podjetjih tovarniški odbori delujejo enotno. V Italiji pa de uiejo enotno vsi tovarniški odbori. Taka enotnost v de ovanju pa bi se lahko dosegla (udi v Tovarni strojev. V odgovoru na četrto vprašanje Tovarniški odbor ES pravi, da je že v tretjem odgovoru poudaril, da različna politična mišljenja ne bi smela ovirati enotnega delovanja tovarniškega odbora. Ker pa ovire obstajajo, bi bilo treba začeti odkritosrčno diskusijo med obema strankama, kar bi prav rih dejavnost je vezana na ladjedelnice, Jasno je, da po navedbi gornjih številkih in dejstev, ni potreben noben drugi komentar, da človek spozna tragično situacijo po zloglasni noti od 8. oktobra. FERDI ZIDAR Sirni za prevajanje iz ruščine v angleščino Znanstveniki družbe «International Business Machines Corporation» so sestavili ob sodelovanju georgetownske u-niverze v Washingtonu elektronski stroj, ki prevaja ruske stavke v angleščino, za kar u-porabi manj kot deset sekund. Te dni so javno predvajali delovanje stroja, ki premore za zdaj 250 be-ed. Po sistemu avtomatičnega pisalnega stroja je prevajal politične, pravne, znanstvene in vojaške fraze. Potem ko vstavijo v stroj papir, na katerega vbodejo, ruske besede, ni potrebna več nikaka človeška intervencija. Prav v tem, da je za enkrat treba vlagati v stroj še papir, na katerega so v obliki drobnih vbodov zarisane ruske besede, pa je še glavna pomanjkljivost stroja. Vendar pa znanstveniki upajo, da bò avtomatično bral besedilo in ga prevajal, ne da bi morali vba^ dati besede, ki bi jih moral prevajati, v papir. Prepričani so, da bo predstavljal ta stroj vrhunec dosedanjega prizadevanja po mehaničnem prevajanju. Pravijo tudi, da ne bo potrebna več nikaka omejitev v številu besed, ki jih bo stroj lahko prevajal, prav tako življa. Saj predstavlja 37 šol, ki jih nameravajo ukiniti, več kot eno tretjino vseh obstoječih «utrakvističnih» (dvojezičnih) osnovnih šol, v katerih se je doslej poučevalo vsaj deloma, poleg v nemščini, tudi v slovenskem jeziku. Tako bi koroškim Slovencem ostalo samo še 70 osnovnih šol s slovenskim in nemškim učnim jezikom. Poleg tega je hotela koroška deželna vlada zadati smrtni udarec bodočemu slovenskemu izobraženstvu s temr da hoče ukiniti vsakršen slovenski pouk na srednjih šolah na Koroškem. To novo nasilje nad slovenskim ljudstvom utemeljuje deželna vlada z umišljenim «padanjem števila Slovencev na Koroškem», ki da je «naraven pojav», posledica «naravne asimilacije». Vsakomur pa mora biti jasno, da se v osmih letih, to je od leta 1945., ko je bil po odloku deželne vlade zopet uveden pouk v J07 šolah na Koroškem, ni mogla ponemčiti več kot tretjina koroških Slovencev, da bi bilo treba zaradi tega ukinili dvojezični pouk kar v 37 krajih. Ta )dlok je deželna vlada, v ka-eri imajo odločilno besedo avstrijski socialdemokrati, izdala :ia pritisk velenemških šovinistov, zlasti klerikalcev, neonacistov in drugih protiljudskih jtruj, ki imajo v svojih načrtih dokončno iztrebi, enje slovenskega življa na Koroškem — :ibelki slovenstva. Zato predstavlja ta njen ukrep neposredno izvajanje s e enemške-ga imperialističnega «Drang aach Sueden» (pritisk proti jugu), katerega končni cilj sta Trst in Jadransko morje. Ta megalomanski sen je v zadnji vojni skušal uresničiti Hitler s priključitvijo Gorenjske in Štajerske tretjemu rajhu ter z ustanovitvijo «Adriatisches Ku-stenland» iz Trsta, Primorske in Istre, ki bi bili v primeru Hitlerjeve zmage dokončno priključeni nemškemu imperiju ter ponemčeni. Največja odgovornost pada nedvomno na avstrijske socialdemokrate, ki so ugodili tem raznarodovalnim nakanam na cionalističnih strank. S.ednje so zahtevaie sicer še mnogo več, med drugim ukinitev u-redbe o dvojezičnem šolstvu kakor tudi, naj se za ohranitev dvojezičnih šol jemlje kot podlaga vsakokratno ljudsko štetje; na ta način bi jim v kratkem uspelo popolnoma odpraviti poslednjo slovensko šolo, ker je znano, da so Ludska štetja na Koroškem groba potvorba na škodo Slovencem; poleg tega pa so zahtevali, naj se pri določanju potrebnih šol upo števa, da so takozvani Vindi-šarji (to je Slovenci, ki niso narodno zavedni, čeprav govo re slovenski) pravzaprav Nem ci. Toda tudi dejstvo, da niso v celoti spreje.i navedenih zahtev, ne zmanjšuje njihove Krivde. Predvsem so se zavedali, da bi bil odpor proti tak šni velikanski krivici le prehud in bi to škodovalo njihovemu vplivu med slovenskim ljudstvom, ki je, žal, še vse prevelik. Najtežjo odgovornost za utrditev socialdemokratske stranie med slovenskimi volivci imajo titovci, posebno še ljubljansko vodstvo. Pred zadnjimi volitvami je prišel namreč ■z Ljubljane ukaz titovski organizaciji na Koroškem, naj ne postavlja svoje liste, marveč naj z vsemi silami podpre avstrijske socialdemokrate. Koroški titovci so to direktivo dosledno izvedli in razvili široko propagando za avstrijske socialšoviniste. Spričo tega nosijo titovci za sedanji ukrep proti dvojezičnemu šolstvu ze- lo težko odgovornost. To je dejansko drugo veliko izdajstvo titovcev nad slovenskimi Korošci. O prvem smo poročali že pred dolgimi meseci. ko smo razkrinkali njihovo podlo igro, s katero so se odpovedali Slovenski Koroški ter jo prepustili njeni usodi. Nadvse značilno je. da beograjska vlada ni storila niti enega koraka proti nameravani odpravi 37 dvojezičnih šol. Ze to samo dejstvo najbolj sramotno žigosa njeno protiljud-sko bistvo. bis. nase Nasveti kmetovalce Tudi on se je spravil na smučke in se hoče izkazati s svojo spretnostjo Veliko škodo so prizadeli mrzli dnevi od 3. do 6. januarja predvsem po vrtovih tržaške in soriške okolice. Vrtnarji so preveč zaupali milemu novembru in nehudemu decembru ter i-meli na vrtovih še precej solate (indivije) in zelene (šelna), ki sta, radi hudega in nenadnega mrazu zmrznila. To je bil zadnji udarec na koncu slabega leta za naše vrtnarje, veči del katerih, bc primoran skozi vso zimo delati dolg po trgovinah z upanjem na dobro pomlad. * * * Pravočasno prekopana in preorana polja so se veliko okoristila z zadnjim mrazom, ker odjuga bo veliko pripomogla k fizični izboljšavi rodovitne plasti zemlje. * * * Kmetje in prav posebno oni, ki so vajeni spravljati krompir na podstrešje ali pa v mrzle kleti, naj pazijo, da ne zmrzne, in najbolje je, ako nimajo možnosti spraviti ga v toplo klet, da ga pokrijejo s slamo listjem ili vrečami. V zimskih dneh, ko ni nuj-:iesa dela na polju, skrben go- nosPi posvetiti se 'urejevanju mnogih stvari, ki jih mora v sezonah velikega dela zanemarjati. Železno orodje ne sme rjaveti, ker je morda še umazano od lanskega dela. Lopate motike, oralo itd. naj bodo čista in namazana z nafto, ali z že uporabljenim motornim oljem. Ne čakati pomladi za nabavo kotov, potrebnih za vinograd. Pregledati je treba koliko novih kolov je potrebnih in, ako kmet nima lastnih kolov, naj se obrne do Kmetijske zadruge v ulici Foscolo, ker bo tam dobil pravočasno in najbolj cenene kole. Privraviti se je treba za sejanje zgodnjega graha. Zadnje dni januarja in ves februar lahko sejemo grah, ko se zemlja otaja in ima vsaj 4° C toplote. Paziti je treba da so semena prvovrstna in izvirna. Pristnega holandskega semena je prišla na naše tržišče le majhna količina in to radi poplav, ki jih je doživela Holandska v preteklem letu. Ker so holandska semena najboljša in najbolj zanesljiva, je potrebno, da si ga kmetje, ki nameravajo sejan grah, pravočasno nabavijo. Kmetijski nabavno prodajni zadrugi je uspelo nabaviti si precejšnjo količino holandskega semena graha, kljub temu naj podar ne Lenart, ne postopa, kmetje pohite z njegovo nabavo P0PravUa in pripravljat da ne bi pozneje ostali lazoča-roaje za pomladanska dela. j rani z rabo kakega manjvred F zimskem času ima večje mož- nega in neizvirnega semena. Rastline in toplota Toplota je velike važnosti vijo ali jim za življenje rastlin.' Kakor človek in živali se tudi rastline branijo pred hudim mra-:om. Uspehi ZSSR v letu 1953. Leto 1953. je bilo za narode Sovjetske zveze leto novih zmag pri uresničevanju pete petletke in nadaljnem dvigu življenjske ravni prebivalstva. V primeri s 1940. se je industrijska proizvodnja povečala lansko leto za približno 2,5 krat. Proizvedenega je bilo pre-eklo leto nad 38 milijonov con jekla, nad 320 mi.ijonov ton premoga, nad 52 milijonov ton petroleja in 133 milijard KWH električne energije. V letu 1953. je bila proizvodnja življenjskih potrebščin 72 odst. višja v primeru s predvojnim letom 1940. V primeri z letom 1952. pa se je prodaja živil prebivalstvu povečala za 22 odst. Kadar je termometer nižji od 0° C. lahko z gotovostjo rečemo, da so rastline ali pomrle ali, četuai so ostale pri življenju, ne rastejo, se ne razvijajo. Le nekatere alge, ki žive v snegu, se razvijajo ob temperaturi okrog 0° C. Vse druge rastline rabijo za razvoj višjo temperaturo, odst., Veliki Britaniji 42 odst., j k' ^aBko du eze 40o"A5° C. Iz-c-o—n; io m____________-n„_: I Jeme 50 razne alge in glivice, Vojaški sfroški kapitalističnih dežel „ Na podlagi uradnih proračunov znašajo vojaški stroški v nekaterih državah kakor sledi: Združenih državah Amerike 73 2e preden začne zima, iz-,ubi večina dreves in rast-in listje, zniža odstotek vode po ceiicah debla in vej in v stanju polživi.enja čaka na spomladanske ugodne tople dni. Mnogo letnih ali večletnih rastlin ne prenese hudega in velikega mraza. Radi tega opažamo, da marsikatere rastline tudi med najbolj poznanimi, žive le na jugu in v mrzlejših deželah nimajo možnosti obstoja. Tudi v naši okolici lahko opazimo takšne pojave. Na pr. oljka raste ob tržaški o-baii ali Zeman bi jo iskali na Krasu. Na Opčinah, kjer imajo sreanjo temperaturo za 3° C. nižjo kot v Trstu, oljka ne uspeva več. V samem Tržaškem zalivu je bila leta 1929. oovoij huda zima, tako da je uničila vse oljčne nasade, isto tako je s trto, in nedaleč od Trsta proti severu opazimo, da trta nima možnosti življenja. je onemogočen vsakršen razvoj. Franciji 33 odst. Na podlagi za- konskega osnutka, ki ga je odobril senatni odbor za naka-:ila, je bilo v iZDA nakazanih J4.400 milijonov dolarjev za /ojaške stroške za leto 1954. K ej vsoti je treba še prišteti klade iz prejšnjih let, ki niso oili uporabljeni tako, da znaša skupna vsota okrog 100 milijard dolarjev. V svojem govoru, ki ga je imel predsednik ZDA prošlega junija v Trgovski zbornici v Minneaopolisu je potrdil, da se od vsakih 3 dolarjev, ki jih izda federalna vlada, potrosita dva dolarja v voješke s vrh e. uspevajoče v vodah, ki dosežejo C. in tudi 85° C., kot v toplih vodah pri Abanu (Padova). Velika večina rastlin naših krajev se razvija ob temperaturi med +3° c. m +40° C. Največjo raščo opažamo o-krog 20°-35° C. Nexaiere vrste našega žita se razvijajo še ob +3“ C. in to najbolj zgodna; fižol in koruza lahko rasteta do +9,6° u., buča do 14° C. Pri nižjih temperaturah te rastline lahko še ži- Kot škodujeta in onemogočata raščo zima in mraz, tako tudi škoduje in zavira razvoj rastlin prevelika toplota. Velika večina rastlin kmetijske važnosti se ne razvija iznad 45° C. Najvišje temperature so: za žito 38° C, za koruzo 40° C., za redkvico 45° C. Temperatura ne učinkuje samo na rastline v popolnem razvoju, ampak tudi seme, ko je rastlina v potencialnem stanju, je občutljivo za spremembe temperature. Posebno v dobi, ko kali ali ko vsrkuje vodo, je seme občut-jivo za nizke temperature, lajpopolnejša preučevanja o vplivu nizkih temperatur na razna semena v kalivi in predkalivi dobi so napravili agronomi in biologi v Sovjetski zvezi. Sovjetski znanstveniki in predvsem T. D. Lisenko so iznašli jaroviza-cijo semena, ki je uporabljena predvsem pri sejanju žita. Potom jarovizacije -krajšamo življenjsko dobo rastlin. Na pr. 100 kg jesenskega žita zmočimo z 37 litri vode in pustimo žito za dobo 30-50 dni v temperaturi od o° do 3° C. Tako pripravljeno seme lahko selenio spom-aui; s tem semenom ima tudi bogatejšo obroditev. O tej iznajdbi T. D. Lisenka in o njegovem delu bomo še pisali. Omenil sem jarovizacijo le kot primer učinka nizke temperature na semena v I predkalivi dobi. Tudi nexateri vrtnarji so že opazili učinek nizke tem perature na življenjsko dobo rastlin, in radi tega pazijo, ko je zelena (po domače še-len) v kalivi dobi in ko razvija klice, da se ne ohladi izpod +5° C.; ker je drugače nevarno, da se glavnata zelena razcvete (gre v seme) že meseca julija ali avgusta, torej pred uporabo njene glave. AGRONOM ISKANJE »SVOBODE" OD LJUDSTVA IN NARODOVIH INTERESOV Babilon v režimskem Parnasu (Nadaljevanje in konec) Takšni sta dve osnovni skupini, osnovni smeri slovenskih «kulturnikov». Prva poganja korenine iz buržoaznega individualizma, pomešanega z elementi kaplarskega «usmerjanja» kulture, druga pa iz bur-žoazno-izobraženskega individualizma v najčistejši obliki. Ni potrebno posebej poutia rjati, da nima niti prva niti druga smer ničesar skupnega z resničnim stremljenjem po napredku slovenske kulture. Edina literarna smer, ki lahko dvigne slovensko književnost in umetnost sploh iz sedanjega brezupnega položaja, je socialistični realizem, je služenje umetniškega ustvarjanja interesom ljud.tva in njegovi borbi za svobodo. V tem smislu in v okviru te velike naloge marksizem priznava svobodno literaturo, ne samo priznava, temveč se aktivno bori zanjo. O takšni literaturi nam govori naslednji Leninov citat: «To bo svobodna literatura, ker ne bo dobiček in kariera, temveč ideja socializma in simpatiziranje z delovnimi ljudmi nabiralo nove si'e v njene vrste., To bo svobodna literatura zaradi tega, ker bo služila ne presiti gotovo lahko pripomoglo k re-jtudi ne glede dolžine stavkov | junakinji ne zdolgočasenim m sitvi tega vprašanja, Un časa prevajanja. ,od odebelosti trpečim Vrhnjim desettisočem', temveč milijonom in milijonom delovnih ljudi, ki tvorijo cvet dežele, njeno silo, njeno bodočnost», Tudi v slovenski umetnosti je socialistični realizem pokazal vso svojo življenjsko silo. Umetniška dela, ki so bila u-stvarjena v času, ko se je pri nas uveljavljal socialistični realizem. imavo trajno vrednost, so biseri slovenskega u-metniškega ustvarjanja. Kaj morejo zabavljači nad socialističnim realizmom zoperstaviti takšnim umetniško dovršenim delom, kot so Kajuhove pesmi, Zupančičev «Zimzelen pod snegom», Prežihova «Jamnica» in «Solzice», film «Na svoji zemlji»! V času treh let «ždanovšči-ne» toliko umetniško pomembnih del, ki jim ne more do živega niti zob časa, niti gnojnica udeležencev križarskega pohoda proti «ždanovščini»; v času več kot pet let gospodovanja «svobodne» kulture pa dejansko nobenega umetniško pomembnega dela, razen morda nekaj «iskanj» in «premetavanj» petošolskih zaljubljencev in umetniških obrtnikov z daljšo prakso!! Ta bilanca govori sama zase dovolj jasno in zgovorno. Poudarimo ge de,stva, da je ljudstvo umetniške stvaritve, prežete in prepojene s socialističnim re i izmom, sprejemalo kot svoje: knjige so bile vse razprodane, gledališča natrpano polna, razstave množično obiskovane. Takšen je bil odnos našega ljudstva do resnično ljudske umetnosti. V nasprotju s lem pa redki proizvodi «svobodnih» pisunov in rimačev, ki izhajajo v nizki nakladi, ostajajo zaprašeni po policah knjižnjih prodajaln. Tako kaže naše ljudstvo svoj odnos do neljudske in proti-Ijudske literature. Tudi v pogojih najhujše režimska cenzure in tiranskega preganjanja vsake svobodne misli je mogoče ustvarjati dela, ki opisujejo resnično življenje ljudstva, vsebujejo in izžarevajo napredne ideje. O tem nam zgovorno pričajo dela velikih ruskih demokratičnih pisateljev in mislecev XIX. stoletja (Cemiševskega, Nekraso-va, Saltikova-Sčedrina itd.), ki se jim je skozi vse mre "e in pasti carske cenzure posrečilo «pretihotapiti» napredne in revolucionarne ideje. Takšna možnost obstaja tudi danes v naši domovini. Ne samo obstaja, temveč marsikje po-staja tudi stvarnost. Ne rohni zaman Ziherl nad pisatelji, ki rišejo mračno življenje brezposelnih, zapostavljanje partizanov. brezsrčnost birokratov iz režimskega aparata! Vsakdo, ki zaupa v bodočnost naše Književnosti, je prepričan, da bo navzlic vsem naporom režimskih cenzorjev in «kulturnih» policajev, napisanih in na kakršen koii način objavljenih čedalje več de!, ki odražajo življenje ljudstva, njegove resnične interese in stremljenja. Resnična ljudska umetnost gradi na tradicijah. Prav tradicije povezujejo umetnost še tesneje z ljudstvom. V svoji pesmi «Tja bomo našli pot» ;e Oton Zupančič podčrtal neraz-rušne vezi naše umetnosti in napredne misli s Prešernovo poezijo. Prešeren, Levstik, Cankar, Zupančič, Prežih, Kajuh so nam zapustili bogato dediščino. To zapuščino nam v pravi luči osvetljuje marksizem. Vsakdo, kdor kakor koli zametuje to dediščino, kdor se odpoveduje luči marksističnih idej, ne more imeti z umetnostjo, z napredno slovensko u-metnostjo, ničesar skupnega, pa naj nastopa kot pobornik režimske kulture ali pa «absolutno svobodne umetnosti». FRANČEK MAJCEN (Nadaljevanje s 1. strani) čnosti, tedaj bi moral vztrajati na stališču od 1950. leta ter iznesti zadevo,.v občinskem svetu. Večkrat se dogaja, da tu ničesar ne izvemo, kar občinska uprava odloči na pdročju javnih del. Zidavo osnovne šole pri Sv. Ivanu za potrebe tega okraja bi morali predlagati na šemu občinskemu svetu ter vki bi se strinjali. Ali pa, če so se branili dodeliti fonde za zgraditev novega poslopja o-snovne šole. naj bi predložili zaahtevo za dodelitev sredstev za zgradbo srednje šole v o-srednjem delu mesta in zadeva bi bila rešena. Namesto tega pa tu stalno prikrivajo in zavajajo, da bi tako prikrili, kar ne odgovarja splošnim koristim mesta. Toda v tem primeru, spoštovani gospodje, ste dosegli baš nasprotno, kar ste hoteli. Ljubša sta vam bila spopad v postopku in vztrajanje v dvoličnosti, ker sle nameravali to šolo dodeliti drugim namenom. Tokrat pa je ZVU držala svojo obljubo iz leta 1950. in vi se znajdete pač, kot se znajdete, kot ste si pač zaslužili s svojim načinom, s tem svojim pro-tidemokratskim in varljivim postopanjem napram občinskemu svetu in meščanstvu. Pred časom je neki svetovalec v svoji intervenciji omenil zahtevo po kolavdaciji te šole. Do zdaj še nismo izvedeli ničesar o tej kolavdaciji. Poleg tega je treba omeniti, da je gradnja .te šole pričela že v letu 1950., bila dokončana v teku ’51 in ’52 a do 1953. še ni bila izročena svojemu namenu. Vsi rmn prisostvovali kratki diskusiji glede kolavda-cije, smo slišali izmikajoč odgovor odgovornega odbornika za javna dela, ki se je pretvarjal, kot bi ničesar ne vedel o kolavdaciji. če se je izvršila ali ne. Zdaj pa pride na dan, čemu tolikšno zakrivanje vse zadeve. Poslužili ste se svojega profinjenega klerikalnega licemerstva, ki se ga poslužujete vselej za obdržanje monopola javne uprave, kot se ga poslužujejo tudi vaši prijatelji v Italijanski republiki, ki vam prav v tem času dajejo pomemben zgled. S tem svojim ravnanjem ste škodovali obenem ludi italijanski šolski mladini. Italijanska mladina na Vrdeli, ki je čedalje številnejša, nima dovolj šolskih prostorov na razpolago. Kolikšna razlika je — kot smo izvedeli od merodajne osebnosti, zaposlene v umetniških pobudah in javnih delih — glede postopka v drugih mestih, kjer so načrti javnih poslopij in šol izleženi ljudstvu, da lahko o tem razpravlja, glede šol tudi staršem, da tako vsi lahko iznesejo svoje pomisleke in nasvete. Vi pa ste o tem seveda rajši molčali ter vse zavili v tajno. Zdaj pa še nekaj besed o-nim. ki niso še nikoli zastavili besede proti temu, kar se 1 dogaja z italijansko šolo v coni ti, proti preganjanju in raznarodovanju, ki ga izvaja doti-čna vlada. Mi vemo, da je italijanska šola v coni B padla za polovico, da je število učencev padlo na četrtino ter da od štiristo italijanskih učiteljev iz leta 1945. ni niti enega več v službi italijanske šole. Te podatke si pa zapomnite posebno vi, gospodje slovenski nacionalisti. Le mi, komunisti, lahko žigosamo zlorabe, ki se izvajajo z obeh strani, le mi smo proti krivicam, proti diskriminaciji, ki jo povzročajo na škodo ene in druge narodnosti. Le mi, ker smo internacionalisti, ker se borimo za spoštovanje narodnih pravic obeh narodnosti in vseh narodov, za bratsko sožitje, ki je predpogoj kulturnega razvoja človeštva, Poglejte samo, kako se v Sovjetski zvezi razvija nova civilizacija, nova kultura, kjer živi v bratskem sožitju nad 60 narodnosti, ter primerjajte s tem, kar se dogaja v tem ljudoži-skem sovraštvu vaše «zapadne civilizacije». V tem trenutku mi prihajajo v spomin pravilne ugotovitve Paimira Togliattija, ki, primerjajoč življenje in odnose med narodi v ZSSR z onimi med italijanskim in jugoslovanskim narodom, pravi, da so tako etnične, zgodovinske in druge razlike mnogokrat še večje od tukajšnjih in kljub temu so na' pravilen način rešene in ne predstavljajo spornega vprašanja. Zato z vso pravico lahko pričakujemo, da bodo vse te težkoče, ki v nekaterih primerih še ovirajo u-resničenje bratskih, to je človečanskih odnosov med tu-živečimi narodi, premagane. DELO SEJA NABREŽINSKO-DEVINSKEGA OBČINSKEGA SVETA ^^■in umm\ hršl osnovna demokratična načela Pismo gen. Winterlonu, ki ga je predlagal lov. Škrk, zahteva ukinitev prepovedi javnih manifestacij Ob prisotnosti vseh svetovalcev, razen odbornika Terčona ki je že več časa bolan, se je vršila v torek redna seja devinsko - nabrežinskega občinskega sveta. Po prečitanju zapisnikov zadnjih dveh sej so nekateri svetovalci iznesli svoje pripombe, oziroma popravke. Med temi je svetovalec Drago Legiša zahteval, naj se vnese v zapisnik predzadnje seje dobesedna izjava, ki naj bi jo bil on podal z ozirom na razpravo o STO. Njegova zahteva je bila odbita, ker. kot zgleda, nihče ni slišal omenjene izjave. Ker se nista sestali komisiji za sestavo enotne resolucije o STO in o nagradi občinskim uslužbencem bojevnikom zadnje vojne, kot je bilo zadnjič sklenjeno, se bo razprava o tem vršila na prihodnji seji. Nato je svetovalec Škof postavil nekaj vprašanj, za kar se bo zavzel ožji odbor. Gre namreč za zadevo kopališča v Sesljanu, ki je bilo derekvi-riranu, za nepravilno zasipanje cestnih jarkov . od strani A.C. E.G.A.T. v Sesljanu in za potrebo po gradnji mostišča čez železnico v Vižovljah. Ob tej priliki je odbornik Slavec očital svetovalcu Škofu, da je -nepravilno storil in se osmešil pri oblasteh, ker je poslal protestno pismo s podpisi vaščanov generalu Wintertonu glede nekaterih javnih del v Sesljanu. medtem ko so ista že dlje časa v teku in so predvidena ter odobrena Tov. Slavec je iznesel tudi zadevo šestih jusarjev iz Vižo-velj, ki bi hoteli kupiti nekaj zemljišča v Sesljanu. o čemer je občinski svet že razpravljal in stavil svoje pogoje. Omenjeni jusarji so se pritožili Slavcu in so ga zaprosili, naj občinski svet umakne svoje pogoje, kar je bilo zavrnjeno in se ostane torej pri prejšnjem sklepu. Poročal je obenem, da je Vladimir Kocman iz Stivana ponovno naprosil za nakup nekega jusarskega. zemljišča v tej vasi, kar je bilo že davno odobreno od občinskega sveta in je bilo od predsedstva cone odbito. Sklenjeno je bilo, da se ponovno odobri prodaja omenjene parcele. Odbornik Floridan je poročal o novo zgrajeni šoli v Sempolaju ter predlagal odobritev nabave nove šolske o-preme, za kar je v proračunu predvidenih 3.200.000 lir. Predlog je bil sprejet. Dela bodo šla čimprej na dražbo. Predno se je pričela razprava o občinskem proračunu za tekoče leto, je odbornik Albin Škrk prečital protestno pismo naslovljeno na generala Win-lertona in ga predlagal v odobritev občinskemu svetu. V tem pismu se protestira proti ukazu o prepovedi javnih zborovanj. ki ga je izdal gen. iVinterton po objavi dvostranske note od 8. oktobra in se zahteva preklic tega ukaza, ki krši najosnovnejša načela demokratičnih svoboščin in onemogoča našemu ljudstvu svobodno izražanje. Po kratki razpravi je bilo določeno, da se to protestno pismo odpošlje, sicer pa da ga bo prej preučila in vanj vnesla eventuelne popravke komisija, ki ima nalog sestaviti enotno resolucijo o -TO. Po poročilu in objasnilih odbornika Floridana o letnem )bčinskem proračunu je sledila ialjša razprava, ki se bo na- daljevala na prihodnji seji v torek 19. t. m. Tov. Albin Škrk je predložil nabrežinskemu občinskemu svetu naslednje pismo: POVELJNIKU BRITSKO-AME-RIŠKIH CET CONE A STO GENERALU WINTERTONU. Občinski svet devinsko - nabre-žinske občine se obrača do Vas s svojim protestom z ozirom na ukaz o prepovedi zborovanj in manifestacij, ki ste ga Vi, gosp. general izdali. Občinski svet smatra, da ta ukaz zanika pravice našega prebivalstva m je v nasprotju z osnovnimi demokratičnimi svoboščinami, ker onemogoča ljudstvu, da se sestaja in manifestira svojo zaskrbljenost in svoje težnje. Ker a devinsko-nabrežinski občini se niso vršili nikaki dogodki, ki bi kršili javni red, Vas občinski svet naproša, da prekličete omenjeni ukaz in v tem pogledu ponovno vzpostavite normalno stanje. KUPITE «LJUDSKI KOLEDAR» Izšel je «Ljudski koledar» za leto 1954., ki je najbogatejši in obenem na^cenejši letošnji slovenski koledar. V njem je o-bilo zanimivega čtiva za izobraženca, kot za de- lavca in kmeta. Poleg gospodarskega dela vsebuje koledar še obilo poljudnoznanstvenih in folklornih spisov, zgodovino iz življenja tržaških in gori-ških Slovencev, nekaj izvirnih novel, ženski in o-troški kotiček, praktične gospodarske in gospodinjske nasvete itd. Razen tega vsebuje nad 20» izvir-] nih slik naših krajev in ljudi, pokrajine in obale,] kakor tudi šege in navade ljudstva v sliki in besedi. Ljudski koledar 1954., ki ga je izdala SHPZ, je nad. vse zanimivo čtivo za vsakogar, obsega 256 strani ter stane le 300 lir. Dobite ga v vseh slovenskih knjigarnah v mestu, kakor tudi pri sveh poverjenikih prosvetnih društev in na sedežu SHPZ, Ponterosso 6/II. lumia [eilialieia Imitala o aoliaijeai iiiljeajo oailiia Poziv za nabiranje prispevkov za gradnjo Ljudskega doma v Trstu V soboto in nedeljo je zasedal Centralni komite Komunistične partije STO, ki je razpravljal o notran.em življenju in kolektivnem vodstvu Partije. Sestanek se je vršil v treh zasedanjih, na katerih so predsedovali tov. Laura Weiss, Karel Siškovič in Giordano Pacco. V zaključku je bila k prvi točki dnevnega reda sprejeta naslednja resolucija: 1. CK KP STO. ki se je sestal 9. in 10. januarja je vzel na znanje, obširno razpravljal in odobril poročilo organizacijskega sekretarja tov. Alessandra Degradila o notranjem življenju in kolektivnem vodstvu naše Partije. 2. CK priporoča Izvršnemu komiteju, naj dobro pripravi sestanek vodij skupin za v nedeljo 24. januarja, ki bo raz pravljal o tem vprašanju. Na podlagi diskusije bo na tem sestanku sestavljena^resolucija s točnimi navodili in konkret- nimi ukrepi, ki bo služila kot podlaga preučevanja in diskusije sekcijam in celicam. 3. Za usmeritev tega sestanka ter zborovanja komunistov velikih, srednjih in malih tovarn bo organizacijski odsek objavi! vrsto člankov na podlagi diskusije CK. 4. CK daje nalogo Izvršnemu komiteju, naj po končanih diskusijah o notranjem političnem in organizacijskem življenju vseh de'ovnih odsekov izdela podrobno in konkretno resolucijo notranjega značaja, katera bo dana v preučitev članom CK, ki bodo morali dati o njej svoje kritično mnenje. 5. CK daje nalogo LK, naj do meseca maja pripravi partijsko konfeienco. ki nat ima na dnevnem redu disku’ijo o uspehih enoletnega delovanja, o sedanjih borbah, perspektivah in nalogah Partije. Konferenco bo treba pripraviti preko celičnih in sekcijskih zborovanj in diskusije v luči kritike in samo- TEŽKO GOSPODARSKO STANJE ZAKRIVILO ŠE ENO SMRT IZ BOJAZNI SO NA TIHO pokopali mladinca Berceta V nedeljo ponoči je nekdo skočil z okna tretjega nadstropja ljudskega prenočišča v ul. Pondares 5, kjer se shajajo najbednejši prebivalci našega mesta. Bil je to komaj 18-letni Alojz Berce, mladenič, ki se je naveličal težkega življenja brez dela in zaslužka, polnega trpljenja. Prepeljali so ga v bolnico težko ranjenega in kljub vsem poskusom, da se ga reši, je nesrečni mladenič podlegel v ponedeljek popoldne. Mladi Berce je bil znan med brezposelnimi mladinci, v Odboru mladih brezposelnih, ker se je skupno z njimi boril za košček kruha in pravico do dela. Se mlad je izgubil očeta in živel v ve ilii bedi. Na vso nesrečo je bil že od rojstva brez desne roke in ko je dobil pred kratkim zaposlitev pri SELAD so ga takoj spet odpustili, ker mu niso znali najti primerne- ga dela. Pozneje je dobil na posredovanje Enotnih sindikatov neko drugo zaposlitev, toda, kot kaže, je bila njegova volja strta in odločil se je za ta skrajno obupni korak. Tragična smrt nesrečnega mladeniča je pretresla vse mesto, posebno pa njegove tovariše v nesreči in delovne ljudi, ki predobro poznajo, kako trdo je danes življenje. Zveza enotnih sindikatov je objavila posebno izjavo v zvezi z njegovo smrtjo, v kateri opisuje vso dolgo kalvarijo nesrečnega mladeniča, ki se je vztrajno boril za življenje, pa ga je predolgo trpljenje premagalo, in navaja ta tragičen dogodek kot strog opomin odgovornim za vprašanja dela in za borbo proti žalostnemu pojavu mladinske brezposelnosti. V sredo se je imel vršiti svečan pogreb te mlade žrtve današnje nepravične družbe, pa se je našel nekdo, ki mu ni bilo Konferenca vodij skupin in mestnih velikih tovarn In zaključujem. Potrebno je, da občinski svet nujno zahteva pri ZVU dodelitev fondov za gradnjo šolskega poslopja slovenskim srednjim šolam z vso moderno opremo in smotrno ureditvijo, da bo vsaj delno zadostilo nujni potrebi slovenskega prebivalstva. Dokler pa to ne bo mogoče, je treba šolo pri Sv. Ivanu dodeliti prvotnemu namenu, pozneje pa bi bila lahko preurejena v italijansko in slovensko osnovno šolo pri Sv. Ivanu. Taka rešitev bo nedvomno preprečila ponovno vzplamtenje nacionalnih strasti v tem pogledu, ki .->0 posebno obžalovanja vredne v tem mučnem, morda celo tragičnem trenutku za naše mesto. To bo obenem v duhu mednarodne pomiritve, ki navdihuje ljudem velike nade v povrnitev miru in pomirjenja v svetu. V bližnji bodočnosti bomo i-meli v našem partijskem življenju dva enako važna dogodka, Predvsem bo 24. januarja važen sestanek vodij skupin, na katerem se bo skupno z voditelji sekcij, vodji skupin, ko-lektorji, raznašalci našega ti ska razjpravljalo o važnem vprašanju teh voditeljev, ki predstavljajo nadvse važen člen v našem organizacijskem ustroju. Izkušnje drugih bratskih partij so dokazale, kako koristna je široka mreža vodij skupin za naglo mobilizacijo vse Partije, za zagotovitev vedno tesnejših stikov s širokimi množicami, za trdnost Partije in njeno demokratično in politično notranje življenje. Vodja skupine je terenski voditelj, ki usmerja 8-10 tovarišev svoje skupine pri glavnih političnih vprašanjih, posebno v .partijski . Uniji, ki spremlja tovariše pri njihovem izobraževanju s pomočjo primernega čtiva, ki skrbi za širjenje tiska med tovariši svoje skupine, za redno plačevanje članarine, za širjenje in utrjevanje stikov z izvenpartijskimi množicam:. - Sestane« ima namen globoko, kolektivno preučiti, kako posvečati vedno večjo skrb obstoječim vodjem skupin in kako ustvariti številne nove. Drugi dogodek je zborovanje komunistov velikih tovarn, ki se bo vršil čez par tednov. Na njem bodo tovariši razpravljali o stanju v posameznih tovarnah, o organizacijski okrepitvi tovarniških celic in komitejev, o odnosih partijskih organizacij s tovarniškimi odbori predvsem pa o konkretnih nalogah komunistov v velikih tovarnah v zvezi z borbami, ki stoje pred delavskim razredom za izboljšanje lastnih življenjskih in delovnih pogojev. Glavna naloga komunistov v ve.ikih tovarnah pa je borba za dosego delavske enotnosti, ki je največje orožje v rokah delovnega ljudstva. Zato bo zborovanje preučilo vše dosedanje uspehe, a tudi pomanjkljivosti in napake ter začrtalo nove smernice prav, da bi za mladim Berce-:em korakali tisoči brezposelnih, kot nema obtožba, ni mu bilo prav, da bi javnost videla koliko bede in žalosti skriva to naše mesto, ki ga uradno skušajo prikazovati vedno v najlepši luči. Namesto ob 15. uri se je pogreb vršil na tiho ob 11. zjutraj. Baje je bila to želja brata pokojnika, ki je rešil svoje življenjsko vprašanje 3 tem, da je vstopil kot prostovoljec v italijansko mornarico. Toda spričo znanega namena Odbora brezposelnih mladincev in sindikatov, da mu priredijo dostojen pogreb, je očitno, da je na to njegovo odlo- stva in poskrbel, da so se dela začela. Prebivalstvo, ki je bilo doslej prisiljeno požirati toliko prahu na tej cesti in ob deževnih vremenih gaziti globoko blato, je hvaležno komunistom okraja, ki so se za stvar tako resno zavzeli in dosegli uspeh. Zato je tudi naša Partija pridobila mnogo simpatij, kar dokazuje predvsem povečana razprodaja našega časopisja. Naj navedemo samo en primer: kjer smo prej prodali 7 «Unità» jih sedaj oddamo 40. Toda naše zanimanje se ni omejilo Ie na Lonjersko cesto. Sedaj se bomo borili, da nam postavijo javno vodno pipo v Ogradi in razširijo cestno električno razsvetljavo v Podlo-njerju in Mandriji. Z našo vztrajnostjo bomo tudi to dosegli. A. Kranjec Kdo je povzročil smrt Krevatina v Ljubljani ? Prejšnji četrtek zjutraj je občinski odbor v 'Miljah prejel telefonično obvestilo od koprskih oblasti, da je umrl v bolnici v Ljubljani neki Maksim Crevatin iz Milj. Sporočilo je bilo suhoparno, strogo uradno, brez namanjših podrobnosti. Ne ve se, kako je pokojnik prišel v Ljubljano in niti ne od kakšne bolezni je nenadoma umrl. Vsa zadeva je precej zagonetna in čudna. Maksim Crevatin je bil precej znan v Miljah. Star je bil komaj 34 let in duševno neuravnovešen. Za časa vojne je bil v nacističnih koncentracijskih taboriščih, ob povratku se je pa zaposlil v Tovarni strojev Sv. Andreja, kjer je delal do leta 1948, ko je začel poka-zovati prve- znake bolezni. Od tedaj je bil večkrat v umobolnici pri Sv. Ivanu, ker pa ni bil nevaren so ga vsakokrat odpustili. Crevatin je imel svoje posebne ideje in navade umobolnega človeka. Tako je Napovedana stavka v lesnem pristanišču V nedeljo se je vršilo zborovanje Zveze enotnih sindikatov pristaniških, delavcev, na katerem so delavci razpravljali o raznih perečih vprašanjih kategorije. Predvsem so razpravljali o stanju v lesnem pristanišču (Scalo Legnami), kjer se delodajalci upirajo priznati pravice pristaniškega dela in odbijajo povišanje plač, čitev nekdo vplival. In tako je | ki pripada luškim delavcem na nesrečnega fanta spremila na podlagi sindikalnih pogodb ter njegovi zadnji poti le njegova prispevke za dopolnitev pokoj- užaloščena mati, brat in ožja skupina ljudi, ki so v zadnjem trenutku zvedeli za ta nenadni pogreb. Iz Podlonjerja V podlonjerju so komunisti aktivni na vseh poljih in v resnici izražajo želje in težnje prebivalstva. To se je med drugim pokazalo pri akciji za a-sfaltiranje Lonjerske ceste, ko so šli komunisti od hiše do hiše" zbirati podpise na zahtevo, ki je bila poslana na občino. Občinski svet je res vzel v poštev to zahtevo prebival- Petrinjevi ukazi in provokacije V»» 00 J V li se tu skuša gospodovalno vesti človek, ki bi se moral malce boli pobrigati za revščino in bedo v sežanskem okraju kot pa za pošiljanje vabil ljudem, ki ga ne potrebujejo in ki z njim. nočeio imeti nobenega opravka. Neki svetovalec dolinske občine je prejel pismo naslednje vsebine: «Vljudno Vas vabimo na prijateljski razgovor v Sežano v nedeljo dne 20. decembra 1953 zjutraj. Podpis: Predsednik O- krajnega ljudskega odbora: (Petrinja Danilo). Pismo nosi tudi žig z grbom: «Ljudska republika Slovenije — Okrajni ljudski odbor Sežana». Mi se ponovno vprašujemo, kaj ima opraviti Petrinja Danilo, predsednik sežanskega okraja v Jugoslaviji z dolinsko obilno, kt ie setavni del cone A STO, t. J, sestavni del po mednarodnem pravu neodvisne države. Vemo, da so ob izročanju zastav jugoslovanski vojski nekaterniki iz Sežane in nekaterniki iz Trsta sklenili, da se bodo večkrat sestajali prav v Sežani. Kljub temu se nam zdi, da se sežanski predsednik in valpt nekam preveč nesramno vede, pošiljajoč «vljudna» vabila svetovalcu dolinske občine. Ze vsebinsko predstavlja pismo bolj likar kot «vljudno vabilo». Ce pa povežemo to pismo s pohajkovanjem Petrinje Danila po dolinski Ali pa si g. Petrinja Danilo, zaradi svoje nadutosti, napuha in protiljudskih dejanj osovražen predsednik sežanskega okraja misli, da spada dolinska občina v njegov pašaluk in da ima zato pravico ukazovati kot ukazuje po nesrečnih vaseh in občinah, po katerih je bil postavljen za varuha titovskih interesov? Ce tako misli, naj si to kar čimprej izbije iz glave, ker dolinski občani nočejo imeti z njim in njegovo oblastjo nobenega opravka. Svoja ukazovalna vabila z izumetničenim podpisom in z uradnimi žigi naj pa pošilja svojim hlapcem, prav posebno pa tisti mršavi skupinici titovskih plačanih agentov, ki lenarijo po dolinski občini. Tem bo tak ukaz le zalegel in mu bodo pritekli po-Ijubovat roke, kar si vroče želi v svojskosti nadutega vsiljenega «voditelja». Naj pa si poleg tega dobro zapomni: Dolinska občina je del področja A STO, njeno prebivalstvo je 100 odst. volilo za ljudi in programe, ki so zahtevali ustanovitev STO. Zato pa je zaman ninskega sklada in razne doklade, ki jih priznavajo vsi o-stali koristniki pristanišč. Spri-č > trmoglavosti delodajalcev in njihovega nerazumevanja za delavske pravice, so pristaniški delavci soglasno sklenili, da bodo kot prvo opozorilo v ponedeljek 18. t. m. stavkali 24 ur. Na zborovanju so tudi razpravljali o pomanjkanju prometa v pristanišču ter sklenili, da bodo začeli z akcijami za pospeševanje prometa in vzpostavitev pomorskih prog. pri čemer računajo na pomoč vseh ostalih kategorij delavstva in vsega prebivalstva. Razpravljali so tudi o ovirah, ki še vedno preprečujejo, da bi bil del priložnostnih delavcev vpisan v stalni seznam družb, za kar se je odbor pristaniških delavcev obvezal, da bo skušal z vsemi močmi premagati te o-vire. * * * V sredo se je na sedežu Zveze enotnih sindikatov gradbenih delavcev zbralo veliko število zaposlenih pri SELAD, ki so temeljito razpravljali o vseh krivicah, ki jih trpijo delavci v tej družbi ter postavili številne zahteve moralnega in gospodarskega značaja. Obenem so bili imenovani kandidati ES za volitve tovarniških predstavnikov, ki se bodo vršile prve dni februarja. Čuden postopek Bolniške blagajne občini, bomo takoj razumeli, aavsako nasprotno prizadevanje. Nekako pred dvema mese-coma so v Zavodu za zavarovanje proti bolezni uvedli novost. ki se je pa v praksi pokazala dokaj neprimerna. Gre namreč za izplačevanje hrana-rine bolnim delavcem s podeželja. ki se ;e vedno izplačevala v uradih zavoda, dočim jo sedaj izplačujejo potom poštnega urada. Na pošti se pa vsa stvar tako dolgo vleče, da bolnik prej ozdravi in se vrne na delo, kot pa dobi pripadajočo mu hranarino, Znan nam je primer delavca, ki je obolel nekako sredi decembra, koncem istega meseca je bil odpuščen in se je vrnil na delo, do 10. januarja pa še vedno ni prejel bolniške podpore. Isto se godi z vsemi o-stalimi bolniki. Zadeva je vzbudila silno razburjenje med prizadetimi, ki ostro prote.tirajo in zahtevajo. naj se ponovno uvede izplačevanje v uradih, kot se je to vedno godilo. Pri zavodskih, blagajnah so izplačevali hranarino redno vsak teden in, ko je zavarovanec prebolel, je dobil dokončno izplačilo. Dai nes pa mora čakati dolge tedne in prav v časih, ko ima največjo potrebo denarja, ko mu je potrebna boljša hrana in nega, ostane brez sredstev. Čudimo se, da upravitelji Bolniške blagajne niso vse stvari prej dobro premislili, saj jim je menda znano, v kako težkih pogojih živi danes delovni človek, ki si s svojo borno plačo gotovo ne more kopičiti prihrankov za primer bolezni in se mora v tem primeru preživljati izključno s tem, kar mu nudi Zavod. Dobro bi bilo, da se v interesu vseh zavarovancev vzpostavi star način izplačevanja hrana-rine, imel navado, da si je zapisoval razne svoje zamisli v posebno be'eznico, ki jo je vedno nosil s seboj. Vidi se, da se je po svoje zanimal tudi za politične dogodke, ker je lani prodal za malo denarja svoj plašč in hotel v Rim. da bi govoril z De Gasperijem ali s kakim drugim ministrom. Večkrat se je oddaljeval od doma, tudi za par dni, zato se tudi po 8. oktobru ni nihče zmenil, ko je izginil. Ker se pa dolgo ni vračal, so se začeli domači vznemirjali in ga iskati, toda niso ga mogli izslediti. Sedaj pa ta vest o njegovi smrti. Poznavajoč njegove navade, je domnevati, da se je hotel po dogodkih od 8. oktobra podati v Ljubljano ali Beograd, kot lani v Rim, da bi govoril s titovskimi voditelji. In verjetno so ga nekje v coni B prijeli. Kaj se je pa dalje godilo z neirečnim umobolnikom ni znano. Ne ve se, kako je nesrečnik prišel iz cone B v Ljubljano in kako je mogel umreti v tako kratkem času, ko je kritike ter bo morala posvetiti posebno pozornost snovi, ki je Jiila obravnavana na zadnjem 'sestanku OK. 6. CK je z velikim zadovoljstvom zabeležil politične in organizacijske uspehe dosežene v zadnjih mesecih in je ist,časno priznal, da je v predvidevanju poslabšanja političnega in gospodarskega stanja potrebno in nujno poglobiti se v organiziranje konkretnih borb in v politično in organizacijsko utrditev in okrepitev naše Parti e in množičnega demokratične ;;a gibanja. Na zasedan.u je bil tudi sprejet protest proti antikomu-nističnemu terorju v ZDA s pozdravom vsem zaprtim in preganjanim, tovarišem. Obenem je CK toplo pozval vse tovariše, naj s svojim delom in gmotnim podpiranjem prispevajo k gradnji Ljudskega doma v Trstu, sekcije pa, ki so v zamudi, naj naglo zaključijo razdelitev izkaznic za leto 1954. in pospešijo akcijo pridobivanja novih sil v našo Partijo. Tov. Vidaiiju iz Saleža Celica KP STO iz Saleža je poslala tov. Vidaiiju naslednje pismo: Dragi tovariš Vidali! Za teden dni Sobota, 16. - Marcel Nedelja, 17. - Anton pušč. Ponedeljek, 18 - Sv. Petra stol. Torek, 19. - Kanut, Marij (Sčip Sreda, 20. - Fabijan in Boštjan^- Četrtek, 21. - Neža (Janja) --- Petek, 22 - Vincenc (Vinko) O ZGODOVINSKI DNEVI ------------- 21. 188. je umrl v Celovcu naro dni buditelj Andrej E inspie ler. Rodil se je 13. 11. 1813 1919. je bila ubita Roza Lu xemburg. 1945. je Sovjetska armadi osvobodila Varšavo. 1943. je Sovjetska armadi prebila fronto pri Stalingrad!) 1921. je bila ustanovljena Kd munistična partija Italije. 1924. je umrl Vladimir lij» Uljanov Lenin, organizat o Oktobrske revolucije in stv» nitelj ZSSR. Kot vsako leto, tako še posebno letos, ko bruhajo zakleti sovraž- pa bil fizično krepak in zdrav. Edino, kar si človek lahko zamisli, je to, da so ga titovski biriči pretepli in izmučili do smrti. Tu pa nastane vprašanje. Ali je mogoče, da gre njihova zagrizenost, ali bolje rečeno strah pred ljudsko sodbo tako daleč, da ne znajo več ločiti zdravega od duševno bolnega, nikomur nevarnega človeka? Skupina demokratov, zbranih na novega leta dan v osmi-ci pri Oščinovih je zbrala med seb.oj znesek 2.362 lir, ki jih daruje za Ljudski dom v Sv. Križu. Najlepša hvala! KRATKE Prosvetno društvo «Opčine» izreka tovarišicama prof. Elzi in Gini Antonac svoji, globoko sožalje ob bridki izgubi ljubljene mamice, katere pogreb je bil na Opčinah 2. t. m. ob precejšnji udeležbi domačinov in zunanjih. — Pridružuje se tudi SHPZ. * * * Celici KP STO «Mišigoj» ul. Commerciale javlja, da je po kratki a mučni bolezni umrla mati tov. Danilu Morganu, stan. ul. Commerciale 120. Pogreb je bil v soboto 9. t. m. iz hiše žalosti ul. Donadoni 32 II. Tovariši in tovarišice izrekajo njemu in v em preostalim globoko sožalje. nlki delovnega ljudstva svoj strup proti KP in še posebno proti Tvoji osebi, Ti želimo obilo uspehov v novem letu in da bi še mnogo let vodil KP STO. Kajti tavedamo. se, kot vsi komunisti STO — dragi tov. Vidali — da bi bila borba KP brez Tebe še težja. Danes, ko nam preti nevarnost od tujih rok, ki se hočejo polastiti naše rodne grude in nas pahniti v propast, iz katere se ne bi več rešili, smo gotovi, da boš kot do sedaj tudi v novem letu kot požrtvovalni in hvalevredni sekretar partije storil vse, kar je v Tvoji moči, da do tega razkosanja ne bo prišlo. Tudi naša celica je 100-odstotno obnovila izkaznice in pridobila I novega člana. Dragi tov. Vidali, obljubljamo Ti, da bomo tudi v novem letu storili vse, kar je v naši moči v korist ljudstva in izpolnjevali partijske dolžnosti. Celica KP STO iz Saleža SOBOTA: 13. Šramel kvintet i * pevski duet - 16. Oddaja za naj mlajše - 19. Pogovor z ženo I 20.05 Slovenski samospevi - 21i Malo za šalo - malo zares - 22 Mendelssohn: Koncert za klavif m orkester. NEDELJA: 8.45 Kmetijska od daja 1 9.15 Slovenske pesmi 12. Od melodije do melodije - 13 Glasba po željah - 16. Malo zi šalo - malo zares - 17 Koncer zbora Ivan Cankar - 21. Gounod «Romeo in Julija», 1. in 2. dej PONEDELJEK: 19. Mamica prt poveduje - 20.15 Slovenski mott vi - 21. Okno v svet - 21.30 Goti nod: «Romeo in Julija», 3 in 4 dejanje. TOREK: 13. Glasba po željah' ‘,1 Slovenščina za Slovence 20.30 Pevski duet in harmonika' <£1. Radijski oder — Real in Feri ner: «Trije vaški svetniki» nati Večerne melodije. SREDA: 18.40 Koncert soprani' stke Vide Jagodic - 19. Zdravni ški vedež - 20.05 Koncert zbori Glasbene Matice - 21.15 Koncer pianistke Jadvige S:rukelj-Poze nelove - 22. Književnost in d metnost. ČETRTEK: 18. Matetič-RonjgoV: Rožen ice - 19. Mamična praV' ljica - 21. Dramatizirana zgodba-23. Romance in balade. PETEK: 13. Glasba po željah • 19.15 Koncert pianista Gojmira Demšarja - 21. Tržaški kulturni razgledi - 23.15 - Iz angleški« koncertnih dvoran. Za dvolastnike Kmetijsko nadzorništvo obj vešča vse dvolastnike, da je 1 31. decembrom p. 1. poteki» veljavnost vseh dvolastnišklli knjižic in osebnih dovoljenj Vse dvolastniške knjižice in 0-sebna dovoljenja je treba od: dati najkasneje do 15. februa-rja t. 1. pri Področnem kmetij' skem nadzormstvu, ulica Ghe' ga, 6-1, ki bo poskrbelo za obnovitev veljavnosti za tekoč» leto 1954. Prošnje s predpisanimi dokumenti za nova dvolastniški dovoljenja se istotako sprejemajo do vključno 15. februarja t. L. Rok za obnovitev vseh dvolat stniških dovoljenj in na spre jemanje prošenj za nova dovoljenja, poteče nepreklicno dne 15. februarja t. 1. m Pretekli četrtek so neznani tatovi vlomili v pekarno v ul. Carducci 32, ki je last Alfreda Bo-nazza iz ul. Timeus 3. S ponarejenimi ključi so prišli skozi vrata iz ul. Sorgente v pekarno, odtod pa v -trgovino in pisarno, kjer so v miznici našli 300.000 lir gotovine in jih odnesli sku-pno s kovčkom nekega trgovskega potnika ter raznimi listinami. Sekcija KP STO iz Zgonika in PD «Rdeča zvezda» izrekata najgloblje sožalje družini Pegan in sorodnikom ob težki izgubi Jožefe Budin. Sožalju se pridružuje uredništvo našega lista. ČLANSKE IZKAZNICE SHPZ opozarja vsa članjena društva, da je mesec januar določen razdeljevanju članskih izkaznic starim in novim članom prosvetnih društev. Odbori P D, ki tega še niso storili, naj čimpreje dvignejo izkaznice na sedežu SHPZ, trg Ponterosso 6, II. Razdeljevanje bodi po vseh društvih zaključeno do 8. februarja, dneva obletnice Prešernove smrti, ki je slovenski' kulturni praznik. * * * Proslava 50.letnice v Elerjih Prosvetno društvo «Slovanski dom» v Elerjih bo proslavilo jutri v nedeljo, 17. t. m. svojo SO.letnico ustanovitve. Nastopil bo domači pevski zbor pod vodstvom tov. Loredana; domači otroci bodo recitirali priložnostne pesmi in zastopnik SHPZ bo pozdravil ter govoril o pomembnosti proslave in prosvetnega delovanja. neprevelikih prostorov v Ljudskem domu, ki lahko sprejme le kakih 200 do 250 oseb. V večjem obsegu pa, kot ta obletnica zasluži, bo proslava šele v pomladi ali poletju, ko se bodo udeležila tudi ostala bratska društva ter bo zadobila proslava takšen pomen, kot ga društvo zaradi svoje važne prosvetne funkcije in kraja v resnici zasluži. Kulturna prireditev pri Magdaleni PD «Cebulec» pri Magdaleni priredi jutri, v nedeljo, 17. t. m. ob 16. uri domačo kulturno prireditev, pri kateri sodelujejo barkovljanski otroci s svojim zanimivim sporedom. U-prizorili bodo zabavno enodejanko «Sola na nebesnem o-boku», zaplesali balet, zapeli nekaj pesmi v duetu in kvartetu v slovenščini in italijanščini in harmonikašice bodo zasvirale nekaj veselih. Obeta se lepa kulturna prireditev, na Ta proslava bo pa le v manj- kar posebno opozarjamo staršem, domačem obsegu zaradiše, naj pripeljejo tudi otroke! *** 74-ietna Lucija Zarotti iz ul. del Porta 64 je na stopnicah svojega doma nesrečno padla in si zlomila levo ramo. Ce ne nastanejo komplikacije, bo starka okrevala v 30 dneh. **"! V petek proti večeru je v ul. Paolo Diacono začel nenadoma drveti navzdol proti ul. Giuliani avtomobil «Belvedere» last Adelina B Jata iz Reške ceste 17, ki se je .tedaj mudil v nekem bližnjem lokalu. Na svoji poti je vozilo podrlo 12-letnega šolarja Josipa Pahorja, bivajočega v Dijaškem domu.'Ponesrečenec si je pri padcu zlomilnogo in se bo moral zdraviti 30 dni. *«* Pri pristajanju r.eke angleške motorne ladje v našem pristanišču se je nenadoma utrgala debela žica in z vso silo oplazila po nogi 19-letnega angleškega pomorščaka Imlinga Johnsona ter mu jo skoro odtrgala. Nesrečni mladenič se bo moral zdraviti najmanj dva meseca, obstaja pa tudi nevarnost, da mu bodo morali nogo odrezati. *** V soboto sta kar dve stari ženici nerodno padli in sta se morali zateči v bolnico. To sta 69-letna Margherita Bertocchi -iz S. M.M.Sp, 104 in 82-letna Ade-la D’Este iz ul. Manzoni 2. Obe sta padli1 v stanovanju in obe sta si zlomili desno nogo. V sredo je D’Estejeva podlegla poškodbam. *»* zaradi okvar na uilični plinski napeljavi se je v nedeljo začel širiti piln v poslopju št. 3 ulice U. Foscolo. Tekom noči se je pet oseb zastrupilo s plinom od katerih je 87-letna Giorgina Finazzer na žalost umrla. Ostale so prepeljali v bolnico in bodo 0-krevole v nekaj dneh. ?** Ko je hotela v nedeljo 38-letna Ana Carminati iz ul. bo-nafata 1 prečkati cesto v drevoredu Miramare je nenadoma pridrvel neki osebni avtomobil in jo z vso silo podrl na tla. Nesrečna Žena si je pri padcu zlomila levo nogo in nosno kost ter se po- bila po obrazu in telesu. Sprejeta je bila na ortopedski oddelek tržaške bolnice kjer se D» morala zdravili najmanj 60 dni *** V ponedeljek ponoči je 32 letni Natale Cavresi iz Skedenj' ske ulice, vozeč se na motorju, v temi zadel ob rešilni pas sred' trga pri Sv. Soboti, ki je nekdaj služil za -tramvajsko postajališče Motor se je prevrnil in vozač J< treščil na tla pri čemer se je hudo pobil po glavi in si pretrese! možgane. Njegovo stanje je resno. t»* 50-letni Anton Slivar iz ulj F. Severo 157 je v torek popold« verjetno vozil prenaglo s svojo vespo vzdolž strme ulice Romagna. Zato se je vozilo prevrnilo in mož si je pri padcu zlomil nosno kost ter si izpahnil levo rame Zdraviti se bo moral približno 20 dni, če seveda ne nastopijo komplikacije. *** Pri delu v pristanišču se je v sredo ponesrečil 46-letni Klement Brenčič iz ul. Commerciale 106, ki je padel z nekega vagona in si zlomil levo roko. V bolnici se bo moral zdraviti 40 dni' *** V ul. Carducci je v sredo Ludvik Corbatto iz Boršta s sv V. X. JI. 11, a JU VSI u= v mokraticm Podlonjerci in Lo-njerci. PD «Zvezda». SHPZ 'M '1e «Delo». : hic D,,nV.(lgovornl urednllc RUDOLF BLAŽIČ (Bla; Založništvo «DELA» Tiska tip. RIVA, Torrebtan nov«it