.Tednik« Izhtji pod tem slcraJSa- iiiD imenom od 24 nov 1961 da- je n» predlog Obi^insKih odborov iZDL Ptu] in Ormož — Izdaja ♦Tednik« časopisno podjetje »Ptuj- ski tisk« Ptuj — Odgovorni ured- nik: Anton Bauman — Uredništvo in uprava Ptuj. Lackova 8 — Te- lefon 156 čekovni račun pn Na- rodni banki Ptuj St 604-19-1-409 - Tiska časopisno podjetje »Ma- riborski tisk« — Rokopisov ne vTačamo. — Celoletna naročnina 23 tuzemstvo 1000 din. za inozem- stvo 1500 din Šl. Al PTUJ, dne 14. junija 1963 CENA 20 riN Letnik XVI. Pred volitvami 16. junija HANDIDMI U PaSLANCC M ZDOROMNJU ! PTUJU Politična aktivnost v naši stalni praksi v petek, 7. Junija 1963, je bilo v Ptuju v kino dvorani predvo- lilno zborovanje, na katerem je govoril zbranim volilcem kandi- dat za zveznega poslanca Tone Bole, ki je v svojem nagovoru volilcem odgovoril na nekatera važna politična, gospodarska ter ostala vprašanja. Zborovanja so se udeležili tu- di poslanci republiške in zvezne skupščine Mirko Zlender, .lovi- ta Podgornikova in .Tože Tram- šek ter poslanci iz Ptuja, ki jih je kakor vse ostale zbrane po- zdravil uvodoma predsednik Občinskega odbora SZDL Bran- ko Gorjup. Kandidat Tone Bole, podpred- sednik zvezne gospodarske zbor- nice je v svojem nagovoru med drugim dejal:' Dovolite, da današnje zboro- vanje izkoristim za nekatere najaktualnejše gospodarske probleme, kako se pristopa k njihovim rešitvam, kako bi se naj prO'blemi reševali v bližnji in daljni prihodnosti, ker gre za najaktualnejše probleme, ki zadevajo gospodarstvo, bo- disi tega kraja, bodisi občine, okraja ali pa same Jugoslavi- jf- Letošnje volitve, tn mislim na občinske, ki so že bile in pa republiške in zvezne, ki bodo, 1(1. junija so v pogojih, ko se ie naše celokupno delovno Ifndstvo zaktiviziralo. temelji- to prediskutiralo in orenilo že prej prehojeno pot in istoc-asno ob razpravah poskušalo dati po-asnila. kako naj bi razvijali gospodarisko in družbeno de- javnost v prihodnje. Ce zbe- remo probleme, ki so bili v razpravah navrženi. se laliko v glavnem osredotočimo na sle- deče; Ugodno ocenjena dosedanja dogajanja Vse dosedanje razprave so zelo ugodno in intenzivno oce- nile riospdanja dogajanja v na- ši družbi in v gospodarstvi). Tstrvčasno so razprave obravna- vale tudi graditev delavskega samoupravljanja. Značilnosti, katerih sem se dotaknil in ka- tere bi želel orisati, so sledeče: Do leta 195b. smo vlagali vse napore in se odrekli najosnov- nejšim potrebam, zato, da smo ustvarili najosnovnejšo podla- go, na kateri smo pozneje gra- dili naš osnovni gospt^darski potencial. Želel bi opozoriti, da v letu 56. naša industrijska pro- izvodnja še ni bila usklajena; tiste industrijske veje, ki so zaostale, so z intenzivnimi in- vesticijami dosegle napredek in se vskladile z ostalimi indu- strijskimi vejami, da smo v tem letn in še pozneje stopiili na pot intenzivnega gospodarjenja. Prirastek proizvodnje je v ti- stem letu, oziroma v poznej- šem obdobju znašal okoli 10 "/o. Istočasno je v tistem ča- su pričela rasti osebna potroš- nja. Njen delež je v narod- nem dohodku občutno porastel. Istočasno so se pričela odvaja- ti tudi večja sredstva za tako- zvano družbeno potrošnjo, to .se pravi za šolstvo, zdravstvo in ostale službe, ki služijo po- trebam našega prebivalstva. Danes moramo upoštevati sle- deče: Narodni dohodek in investicije Narodni dohodek znaša okoli 380—400 dolarjev po osebi. Na- še gospodarstvo je postalo te- kom razvoja akumulativno to- liko sposobno, da lahko velik del narodnega dohodka odva- jamo za investicije, namenjene gospodarstvu, ali splošnim go- spodarskim potrebam. Okoli 50 "/n vsega našega prebi-valstva je še zaposlenega v gospodar- skih aktivnostih izven industri- je; v nekaterih predelih je ta odstotek okoli 70—75 "/o. Inten- zivno smo razvili energetsko osnovo, energetske temelje za nadaljnji razvoj našega gospo- darstva. Nafta in njena proiz- v(Mlnja je že tako obilna, da v celoti pokrivamo vse naše po- trebe, istočasno pa lahko del produkcije nafte odvajamo v inozemstvo. Prav tako je po- stala elektrika eden najpo- membnejših rezerv industrije. Istočasno se je naša premogov- na industrija modernizirala. Ob relativno nizkih stroških lahko proizvajamo premog. Gospodarski stiki z inozemstvom Istočasno se je spremenil tudi položaj v mednarodni blagovni izmenjavi, saj ima naša država poslcvne stike s celim svetom. Jugoslavija je zanimiva kot iz- voznik in uvoznik. Temelji na- še zunanje politike so postav- ljeni na načelo, naj bi se go- spodarski stiki z inozemstvom čimbolj razširjali, odnosno po- večali. Tudi osebna in družbe- na potrošnja sta občutno nara- sli. Delež v razdelitvi narodne- ga dohodka je vsako leto večji. Te značilnosti, ki sem jih na kratko naštel, so nedv(mino ve- ljavne tudi za vaše kraje. C"e povzamem številke, ki so mi jih posredovali, lahko ugotovim, da narodni rlohodek v zadnjih pe- tih in šestih letih raste. Na ob- močju ptujske občine je pora- stel narodni dohodek za okoli 79 "/a, na področju Ormoža za okoli 82 na področju Slo- venske Bistrice za okoli 79 "/n. Razvoj, oziroma, prosperiteta teh območij je celo intenzivnej- ša kot jo lahko beležimo na splošni jugoslovanski ravni. Razvoju materialnih sil. odnos- no razvoju gospodarstva je sle- dil tudi razvoj določenih go- spodarskih odnosov oziroma družbenih sorazmerij. V začetnih letih je bilo vme- šavanje držate v gospodarstvo nujno, saj smo razpolagali z relativno omejenim, z nizkimi materialnimi činitelji. Razpore- janje teh činiteljev je bilo za tiste čase najboljša rešitev. Bi- lo je potrebno odrejati iz cen- tra. V tem obdobju smo imeli administrativno intervencijo na področju gospodarstva, iz cen- tra smo razporejali gospodar- jenje, kar je bilo v tistem času nujno potrebno, da smo si lah- ko pripravili gospodarsko pod- lago za nadaljnji razvoj. V le- tu 54. in 56. smo postavili in razširili gospodarske osnove, da smo lahko na razširjeni gospo- darski osnovi pričeli vzpostav- ljati nova družbena razmerja in nove socialistične odnose med ljudmi. Prešli smo v raz- voj delavskega samoupravlja- nja. Številke nam povedo, da že okoli 1,5 milijona prebival- cev sodeluje in upravlja z na- šim gospodarstvom in ostalimi družbenimi dejavnostmi, ki raz- porejajo in razpolagajo z okoli 75 "/o narodnega dohodka. Uve- ljavljanje družbenega in delav- skega samoupravljanja je svet ocenjeval kot neke vrste druž- beni laboratorij, češ, kaj se to v Jugoslaviji dogaja in kaj bo Jugoslavija s tem dosegla. Da- nes, po 12-letni praksi družbe- nega samoupravljanja pa lah- ko ugotavljamo, da je postala realna praksa milijonov ljudi, da je ta postala vsebina in plan njihovega življenja, in dela. Poskušal sem na kratko ori- sati potek dosedanjega dela, družbene in gospodarske de- javnosti. Dovolite mi še, da na kratko orišem gospodarsko si- tuacijo, v kateri smo danes in kako jo gledamo, odnosno, kaj mislimo, da bi bilo potrebno napraviti za čimboljši procvit gospodarstva v prihodnosti. Porast proizvodnje Vsi veste, večina vas dela v gospodarskih organizacijah, da je razvoj gospodarstva, v me- secih letošnjega leta zelo ugo- den, saj beležimo zelo visok po- rast proizvodnje kljub temu, da smo v prvih mesecih januarja in februarja nekoliko zaostali zara- di klimatskih in ostalih pogo- jev. Predvsem v aprilu in maju nam je uspelo temeljito popra- viti proizvodnjo. In vse analize nam kažejo, da bo nadaljnje gibanje gospodarstva šlo v tej smeri in lahko pričakujemo na koncu leta zelo ugodne rezul- tate. Isto ugotavljamo tudi pri izvozu. Izvoz si je v ekonom- ski politiki letošnjega leta po- stavil temeljni smoter, ki nam bo uspešno reševal vse ostale probleme, bodisi probleme osebne potrošnje. brKlisi pro- bleme investicijske potrošnje, bodisi probleme družbene po- trošnje. Ce na kratko resumi- ramo rezultate gos-podarskih dogajanj v sedanjem času, lah- ko ugotovimo, da je potek zelo ugoden, da nam l^ahko da zelo optimistične upe na konec leta. i Svoja tolmačenja je kandi- dat tov. Tone Bole zaključil v sledečem: Ob pregledu naše plačilne bilance in perspektiv v naši plačilni bilanci kaže, da se bo- mo morali čvrsto prijeti dela, da bomo mogli vzpostavljati ravnotežja v naši plačilni bi- lanci. Z večjim izvozom. Uvoz smo bili prisiljeni zelo ostro omejiti. Kar se itiče monetarnih ukrepov bi želel opozoriti, da moremo del teh ukrepov reali- zirati s pomočjo takozvanega kratkoročnega denarja, na pod- ročju takozvanega dolgoročne- ga denarja pa moramo vložiti vse napore, da bomo na pod- ročju investicijskih naložb na- šli tak sistem, odnosno take ukrepe, ki bodo omogočili, da bodo lahko banke v čimvečji meri plasirale družbena sred- stva po poslovnih principih na tista mesta, za katere smatra- mo, da so gospodprsko najbolj potrebna in uspešna, odnosno gosipodarsko za nas najbolj in- teresantna. 42-urni teden Na koncu kratkega opisa, v kateri smeri iščemo rešitev v j gospodarskem sistemu, bi do- dal še problem uvajanja 42- urnega delavnika. Na konec ga nisem dal zato, ker ni važen, ampak zato, ker mora uveljav- Ijanje 42-urnega delavnika vse- bovati vse napore za čimuspes- nejše reševanje tistih proble- mov, ki smo jih ravno prej na- šteli. Vprašanje uvajanja 42- urnega delavnika ni in ne mo- re biti neke vrste kampanja, ampak moramo pristopiti k vsem tistim ukrepom, ki bodo sistematsko pripomogli k čim- večji rasti, odnosno k čimvišji rentabilnosti našega gospodar- stva. Prehod iz 48-urnega de- lavnika na 42-urni delavnik nr v bistvu nič drugega, kakor po- višanje storilnosti dela za oko- li 9 o/n. Naj vas opozorim na ugotovitev, da smo v prejšnjih letih in tudi v letošijjem letu ugotovili porast storilnosti de- la v višini 4—^o/n. Prehod, na 42-urni delavnik bo zahteval ce- lo vrsto gospodarskih ukrepov, bodisi na področju sistema, bo- disi na področju investicijskih naložb, modernizacije in re- konstrukcije, ter temeljite or- ganizacije dela. Naši strokov- njaki bodo lahko, s svojimi siposobnostmi pomagali kolekti- vu, da bo čimprej uresničil to ustavno načelo. V kolikor nam ne bi uspelo ustrezno povečati produktivnost dela, seve^la ni- smo napravili ničesar, odnosno, smo si potem zmanjšali osebno potrošnjo, kar pa seveda ni na- men; ustava ni imela tega na- mena. Uvajanje 42-urnega de- lavnika bo zelo zapleteno in politično zelo delikatno ravno na področju, na katerem ni rentabilnosti. Na drugi strani bi zaradi 42-urnega delavnika potrebovali nov, dodatni priliv delovne sile. Istočasno bodo za- radi tega potrebni maksimalni napori za čimboljše izkorišča- nje kapacitet. Tone Bole Na volišču na Vičavi Sporočilo, da so predsednik ZDA Kennedy, britanski premier Macmillan in sovjetski ministrski predsednik Hruščov sklenili, da se bodo v Moskvi nadaljevali razgovori o prepovedi jedrskih poskusov na »visoki ravni«, je prav gotovo najbolj prijetna vest, ki jo je javnost zvedela v zadnjem času. V Ženevi, kjer za- seda konferenca OZN za razoro- žitev, ni bilo nobenega posebnega napredka. Listi so lahko poročali samo o vztrajnem prizadevanju predstavnikov neangažiranih de- žel na tej konferenci, da bi ve- like sile spoznale odgovornost, ki jo imajo glede vprašanja miru na "svetu in storile vsaj prve ukrepe za razorožitev, če ne pa vsaj za prepoved jedrskih poskusov. Spo- razum o tem, da bodo razgovore o problemu jedrskih poskusov nadaljevali v Moskvi, bo prav go- tovo vplival ugodno tudi na na- daljnji potek razgovorov v Žene- vi. Miroljubni svet pa upa, da bo končno prišlo do napredka na tem področju in ne bo ostalo sa- mo pri razveseljivi napovedi. m ^ m Velika Britanija doživlja veliko politično afero. Pred nedavnim je moral odstopiti minister za vojsko Profumo. o katerem so že dalj časa šušljali, da je imel »ne- moralne stike« z neko manekenko. Minister je celo pred poslanci v parlamentu zanikal to škandaloz- no zvezo z lepo Kristino Keeler- jevo. Pozneje pa je mora pod te- žo dejstev sporočiti premieru Macmillnu, da pred parlamentom ni »govoril resnice«. Ker je bila manekenka razen s Profumom prijateljica tudi z bivšim sovjet- skim vojaškim atašejem v Lon- aonu, so se pojavila vprašanja, ali ni bila morebiti ogrožena var- nost britanske dežele. Za Mac- millna in konservativce je nastal kočljiv položaj, ki ga bodo labu- risti zelo dobro izkoristili v svoj prid. Preiskava o tej veliki aferi v britanski vladi še traja. • • Iz Alabame poročajo, da sta se ;rnska šfcudpnta, za katera j« tamkajšnji guverner Wanace de- jal, da jima bo osebno preprečil t^pis na univerzo, vendarle vpi- sala. Predsednik kennedy je mo- biliziral nacionalno gardo, ki je poskrbela za to, da obeh študen- tov niso mogli fizično ovirati, ko ita prišla v poslopje univerze, da bi se vpisala. Guverner in nje- govi pristaši so torej morali po- goltniti »grenko pilulo«. Iz Iraka poročajo, da je vlada razglasila splošno mobilizacijo zaradi oboroženih spopadov, do katerih je prišlo med Kurdi in iraško vojsko. Nezadovoljni Kur- di, ki so jim ob spremembi re- žima v Iraku obljubili, da bodo rešili njihovo nacionalno vpraša- nje. so trdno odločeni, da se bo- rijo za svoj enakopravni položaj v okviru iraške države. Priprave na volitve v občini Ormož v ponedeljek, 10. 6. 1963, je bil sestanek občinske politične ko- misije za pripravo volitev s tri- najstčlansko analitično grupo in s tistimi tovariši, ki so zadolženi za izvedbo volitev na posamez- nih voliščih. Ob tej priložnosti so bile analizirane prejšnje volitve in zastavljene naloge, ki bi jih morali prisotni člani v tem krat- kem predvolilnem delu opraviti. Glede na dosedanje uspehe v letošnjih volitvah in z vsestran- skim aktivnim angažiranjem članov občinske politične komi- sije in krajevnih aktivov za pri- pravo volitev, kakor SZDL, čla- nov ZK. vse družbeno politične organizacije, društva in sleher- nega občana je treba aktivno vključiti v predvolilne priprave, kakor na dan samih volitev. Z razgovori, sestanki in z indivi- dualnim delom z volilci je treba občanom ja.^no prikazati pomen, važnost in bistvo predstoječih volitev, ki ne gre samo za izvo- litev republiških in zveznih po- slancev, marveč za ljudi, ki ra- zumejo našo socialistično druž- beno stvarnost, želje in potrebe državljanov. Za izvolitev poslan- cev, ki strmijo za hiter razvoj našega gospodarstva in za po- spešen dvig standarda sleherne- ga delovnega človeka. Kandidate za poslance na dan volitev voli- mo čimprej in s tem opravimo svojo volilno dolžnost. Ne zamudimo časa in priložnosti Ponovno za volitve 16. junija okrasimo vsa volišča, izmenjamo in dopolnimo številne napise, ali pa jih dopolnimo z letaki, ki jih bo za področje občine naročeno 50.000. Uredimo tudi tiste po- manjkljivosti iz volilnih imeni- kov, ki so bile pri zadnjih vo- litvah, ko so bili pomotoma vpi- sani ljudje, ki so se že pred leti odselili ali umrli in celo tudi mladoletniki, ki še nimajo vo- lilne pravice. Posebno pa je po- trebnega v krajih, kjer je bila na zadnjih volitvah udeležba (Nadaljevanje na 2. stram) Kmetijstvo vse pomembnejše Na koncu bi se še želel do- takniti tudi kmetijstva. Ce po- vežemo kmetijstvo s problemi, ki sern jih prej naštel, vidimo, da se kmetijstvo povezuje kot :)roducent in dobavitelj živ- jenjskih potrebščin za današ- njega delovnega človeka na eni strašni, istočasno se kmetij- stvo vključuje v problem naše plačilne bilance. Kmetijski re- produkcijski material je za na- šo industrijo v zadnjem času v gospodarstvu vse pomemb- nejši. Kmetijstvo je tudi občut- ni potrošnik nekaterih vej go- sipodarstva, predvsem kemične in strojne industrije. V zadnjih letih beležimo stagnacijo v kmetijski proizvodnji. Suša v sezoni 61—f>2 občutno in zaskrb- ljujoče vpliva na prodtikcijo mesa, ker je bilo premalo kr- mil. Ze v lanskem letu je izvrš- ni svet podvzel vzpodbudo na področju proizvodnje mesa. od- nosno živinoreje. Sedaj se raz- pravlja o ukrepih, ki naj bi pomenili večji gospodarski in- teres, vzpodbudo za tovrstno aktivnost, da bi še v letošnjem letu, oziroma v prvih prihodnjih mesecih ta problem čimbolj uspešno rešili. Na koncu bi se vam vsem zahvalil za zaupanje, ki mi je bilo naklonjeno in želim, da bi bile letošnje volitve manifesta- cija za izgradnjo socializma, da bi se le tej pridružili občani Ptuja, Ormoža in Slovenske Bistrice, da bi bile te volitve manifestacija za lepše in bolj- še življenje našega delovnega človeka! Str^n 2 TEDNIK PTUJ. DNK 14 JUNIJA 1963 TONE BOLE na Jeruzalemu s predstavniki občine Ormož v soboto, 8. 6. 1963, popoldne je prispel v Ormož podpredsed- nik zvezne gospodarske zbornice in kandidat za poslanca v zvezni zbor Tone Bole. Spremljala sta ga sekretar občinskega komiteja ZK Ptuj Janez Kostanjevec in direktor tovarne Glinice in alu- minija Kidričevo Franjo Griin- feld. Podpredsednik zvezne go- spodarske zbornice si je med potjo v Jeruzalem ogledal ne- katere sodobno urejene vino- gradniške nasade in se zanimal za obdelovanje in perspektivni razvoj vinogradništva v občini. V zanimivem razgovoru, ki ga je imel več kot dve uri Anton Bole s predstavniki občine, je bila nakazana vrsta težav in problemov, na katere je odgo- varjal, nakazal smernice in dal pobudo za hitrejše reševanje važnih gospodarskih vprašanj. Razgovora so se udeležili se- kretar SRS za trgovino in turi- zem in kandidat za poslanca v republiški zbor Jože Tramšek, kandidatkin j a za poslanca v re- publiški zbor Milena Bokša-Bac, republiški poslanec za prosvetno kulturni zbor Marjan Debeljak in republiški poslanec za gospo- darski zbor Jože Snajder, sekre- tar občinskega komiteja ZK Ormož Drago Pintarič, predsed- nik občinskega odbora SZDL občine Ormož Stane Ceh, pod- predsednik občine Ormož Drago Zabavnik, predsednik okrajnega odbora SZDL Maribor Zvone Cajnko in drugi ugledni djruž- beno politični delavci iz občine O mož. Namen razgovora je bil spo- znati kandidata za zvezni zbor s problerpi in težavami, s kate- rimi se prebivalci občine redno srečujejo. Ti obravnavani pro- blemi niso le lokalnega ali ob- činskega značaja, marveč imajo svoj gospodarski okrajni, repub- liški in celo zvezni pomen. Vpra- šanja gospodarske važnosti je potrebno pravočasno in pre- udarno reševati, kot to zahteva naš družbeni razvoj in seveda v mejah razpoložljivih sredstev. Ormož in sladkorna tovarna Qlede na predvideno gradnjo sladko.rne tovarne v Ormožu, potrebo po gradnji takega ob- jekta, ki se predvsem odraža v nadaljnjem razvoju živinoreje, v zaposlovanju odvečne delovne sile, v zelo ugodnih nizkih pre- voznih stroških surovine (slad- korne pese) in premoga, kakor še ostale prednosti, ki jih druge sladkorne tovarne v državi ni- majo, je direktor sladkorne to- varne v izgradnji Netko Babič podkrepil s tem, da so potrebna čimprej sredstva za izdelavo idejnih načrtov, sama gradnja tovarne bo trajala dve in pol le- ti. Glede primanjkovanja inve- sticij je kandidat za poslanca v zvezni zbor omenil, da je treba skleniti za uvoz potrebnih stro- jev dolgoročno pogodbo, kar bi odplačevali s proizvedenim last- nim sladkorjem. Med republiškimi perečimi problemi v Ormožu je še pro- blem dotrajanega mosta čez Dravo. To traja že vrsto let. Le- tos je postal toliko bolj pereč, ker bo zaradi nevarnosti v krat- kem zaprt tudi za pešce. Občina Ormož in republika Slovenija kažeta za gradnjo novega mostu čez Dravo precejšnje zanimanje, sosednja republika z občino Vi- nica pa nekoliko manjše. S tem, da most čez Dravo v Ormožu za vozila ni prehoden, so pri- krajšani državljani obeh repub- lik. Bližnje vasi Hrvatske »o mnogo bližje Ormožu kot kate- remukoli mestu na Hrvatskem. Tudi brod, ki bi naj za krajše obdobje nadomestoval dotrajani most, še ni postavljen. Urejanje ee$t mtd najvainejlimi skrbmi Načelnik za družbeni plan in finance občine Ormož Franjo Križmančič je govoril o neureje- nih cestah v občini, ki so posle- dic« letoinje muhaste zime; pkpedvsem je omenil cesto IL re- da Ormož—Središče, ki je v po- polni dotrajnosti in le edina povezava s Hrvatsko, ki bi jo bilo treba po njegovem mnenju vsaj do leta 1965 asfaltirati. Po mnenju tov. Tramšeka bi grad- nja mostu čez Dravo v Ormožu veljala približno 300 milijonov din; sredstva bi bilo treba zago- toviti od obeh sosednjih repub- lik. Kandidatu za zvezni zbor so bila postavljena tudi vprašanja iz zdravstva, industrije, kmetij- stva ter še iz nekaterih gospo- darskih in negospodarskih de- javnosti, predvsem tistih, iz ka- terih se v občini pojavljajo pe- reči problemi. Skoraj na vsa vprašanja je tov. Tone Bole primerno odgo- voril in nakazal številne smerni- ce za reševanje in odpravljanje manjših problemov, za večje ne tako hitro rešljive gospodarske želje in potrebe občanov pa je dal nove spodbude. Na severni strani novega mostu dvignjeno spojno železo — nove težave za promet na utesnjenem vozišču Posnetek: J. Vrabl 16. JUNIJA BOHO TRETJIČ VOLILI Za nami je dovolj političnega dela in skrbi, uspešno izvedene volitve v občinski zbor in zbor delovnih skupnosti. Volilna ude- ležba v občini Ormož, kakor v ostalih občinah v Sloveniji, pre- kaša vsa pričakovanja, kar se od- raža v zelo ugodnem političnem razpoloženju, z velikim družbe- no-političnim napredkom in z ve- liko socialistično zavestjo našega delovnega človeka. Ni naključje, da so v zadnjih mesecih vsa raz- mišljanja prežeta z načeli ki so bila sprejeta v naši novi ustavi, kakor tudi ni slučajno, da se ob- čani čestokrat spominjajo pisma Izvršnega komiteja CK ZKJ in 4. plenuma ter govora tov. Tita v Splitu. Ta velika in pomembna politična razgibanost terena se je pričela v predvolilnem ob- dobju, z volilci so bila obravna- vana vsa področja, razjasnjeni so bili mnogi problemi; delovni Iju- so razpravljali o perspekti- vah nadaljnjega razvoja in o mnogih nerešenih konkretnih vprašanjih, s katerimi se vsako- dnevno srečujejo | Občinske politične komisije, krajevni politični aktivi, SZDL, člani ZK in drugi družbeno-po- litični faktorji so požrtvovalno in uspešno opravili svojo nalogo na dan volitev 24 in 26. maja Enako bi naj bilo 16. junija ob volitvah zveznih in republiških poslancev. Da bodo rezultati udeležbe na zadnjih volitvah boljši od dose- danjih volitev ali Pa vsaj taki, je potrebno v teh dneh pred vo- litvami kritično analizirati sle-1 herno volilno območje, ugotoviti' vse dosedanje pomanjkljivosti in vzroke, ki bi lahko vplivali na volitve ter na osnovi le-teh je po- trebno storiti vse potrebno za iz- boljšanje političnih razmer. Večja produktivnost |n 42*urni teden v tem kratkem obdobju ki je pred nami do volitev, bi mofali zlasti povečati zanin\anje obča- nov za volitve v republiško in zvezno skupščino Osnovp za ta- ko razpoloženje dajejo vsebinska vprašanja, predvsem s povezo-! vanjeni s perspektivami našega nadaljnjega družbeno-ekonomske. ga ra9voja. Volilce seznanimo z nalogami, ki so pred novimi re- publiškimi |n zveznimi organi. Našim delovnim ljudem je-treba' raztolmačiti, da je temelj oziro- ma središče naše npvt ustave človek, česar še n| zabeležila no- bena ustava v svetu Naša temelj- na težnja je poglabljanje socia- listične demokracije in zaposli- tev čedalje večjega števila naših delovnih ljudi in državljanov z vsakdanjo politiko pri reševanju raznih problemov, da bi dosegli- kvalitetnejši in hitrejši gospodar- j ski in splošno družbeni razvoj, i Dolga vrsta probleniov In njih, perspektivna rešitev, ki jih od- j pira uveljavljanje nove ustave,, občinskih statutov, statutov kra- jevnih skupnosti in delovnih or- ganizacij, izpopolnjevanje gospo- darskega sistema z elastičnimi I decentraliziranimi predpisi, ki omogočajo večjo dinamiko, ren- tabilnejše gospodarjenje. do- slednejše nagrajevanje po pro- duktivnosti, z uvajanjem 42-urne- ga delavnika in hitrejši razvoj komunalnih in družbenih služb, bi naj v razgovorih zveznih in republiških poslancev z občani prinesli ugodno politično vzdušje. Rogumna, objektivna kritika Pogumna kritika lastnih nepra- vilnosti zelo pomaga pri odprav- ljanju napak in hib, predvsem ti- stih, ki so bolj ali manj škodlji- ve za naš družbeni razvoj in za skupnost. Izboljšanje družbenih odnosov v občini pomeni krepi- tev našega gospodarstva in velik napredek v občini. V nadaljnijh razpravah bi morali tudi več go- voriti o zunanje politični usmer- jenosti in vlogi, ki jo ima Jugo- slavija v današnjem svetu v bo- ju Za mir in aktivno koeksistenco, v razvijanju nerazvitih držav, v podpiranju narodnoosvobodilnih gibanj, o razvijanju novih odno- sov med socialističnimi deželami. V ta namen bodo v občini orga- nizirani razgovori med volilci in kandidati za. poslance na Tomažu, v Savcih, Ormožu, Središču in pri Veliki Nedelji. Več takih razgovorov s kandidati republi- ške skupščine je že bilo v občini Podgorci in drugod Velika ude- ležba na takih zborovanjih doka- zuje, fcot npr. živahne razprave od komunalnih, gospodarskih in negospodarskih, krajevnih in ob- činskih problemov in težav, da so številni izmed njih pravočasno rešeni. Nakazane so bile številne nove smernice in nove pobude za uspešnejše nadaljnje delo. Nepravilnosti bi morali pravočasno odpraviti Minule volitve za občinske skupščine so bogata izkušnja za volitve 16. junija. Mnoge nepra- vilnosti so nas opozorile, da je te potrebno do volitev odpraviti. Nedosledne volilne komisije so krive težav, ker niso bile dovolj poijčene pri presoji neveljavnih glasovnic. V nekaterih občinah Slovenije jih je bilo 50-70 ®/o ne- veljavnih. Zato je treba za volit- ve 16. junija volilnim komisijam na območju občine nuditi zadost- no instruktažo. Nadalje se je na prejšnjih volitvah opazilo, da so člani volilnih odborov premalo pojasnjevali način volitev, zato so volilci pogosto zaradi neznanja napačno izpolnjevali glasovnice. Spričo ugotovljenih napak v vo- lilnih imenikih na zadnjih vo- litvah, je treba vse volilne ime- nike ponovno preveriti- in s tem napake odpraviti. Tudi mladina, ki je v času zad- njega obdobja predvolilne in vo- lilne kampanje v celoti in pravo- časno izvršila svojo politično na- logo, še mora biti v tem kratkem času do volitev, kakor na dan vo- litev aktivnejša. Potrebno je še olepšati in nekoliko izpopolniti dekoracijo volišč, opraviti novo temeljitejšo propagando za vo- litve in drugo. Državljanom je treba v tem zadnjem predvolil- nem obdobju prikazati, da ne iz- polnjujemo samo svojih dolžnosti kot občani, ampak gre za enot- nost, ki slehernega občana pove- zuje v prizadevanju za boljše življenje v občini in v naši so- cialistični Jugoslaviji. R. D. Pomen rahljanja mrtvice Inž. Egon Zoreč ..Znano je, da lahko s plugom orjemo in rahljamo zemljo le do neke globine. Zemlje, ki leži pod to plastjo, pa nikoli ne rahljamo. Nasprotno, če smo orali ob ne- pravem času, ali pa leto za le- tom enako globoko, se napravi na meji med ornico in mrtvico tako trda in zbita plast, da jo koreni- ne rastlin le z največjo težavo predrejo. Tako trda plast prepre- čuje tudi odtekanje in pronicanje deževnice in vode ob taljenju snega, da nastanejo na površini vlažna in časovno zamočvirjena mesta. Seveda v takšnem prime- ru ni pričakovati, da bi se mogla zemlja prezračiti, kot je potreb- no za življenje koristnih bakterij in gliv, niti ni mogoče pravo pre- snavljanje rastlinske hrane. Vse to povzroča upadanje donosnosti zernlje, kar pa na mah prestane, ako razbijemo plast med ornico in mrtvico in ko s primernim orodjem tudi mrtvico zrahljamo. Kot je splošno znano, ne smemo mešati ornice z mrtvico, kar se pri navadnem globokem oranju vedno zgodi in je seveda vzrok za zmanjšanje rodnosti zemlje. Rahljanje mrtvice izvršimo tako, da se ornica sicer prevrne in meša, mrtvica pa le drobi in rahlja, ne pa vzdigne v površin- ske plasti. Kako velike koristi se lahko s takšnim obdelovanjem dosežejo na poljih, ki so se vedno le plitvo | orala, dokazujejo podatki, ki jih | navajam. Tako so ista polja ro- dila pri globokem rahljanju več kot pri navadnem oranju. Zaradi lažje primerjave je od- nos plitvega oranja 100. Največje uspehe dosežemo pri srednje težkih ilovnatih zemljah, ki v nižjih slojih hitro pridejo v zbito strukturo, ker voda naj- finejše dele iz ornice lahko izpira in v ta sloj naloži. Prav tako je globoko rahljanje koristno v su- hih predelih, ker rastline zaradi zimske vlage, ki se konservira v zrahljani mrtvici, lažje prestajajo sušna razdobja v času vegetacije. Globoko rahljanje pa je vsepo- vsod tam na mestu, kjer je zem- lja globoka, ker globoko oranje zahteva več truda in stroškov kot pa rahljanje. Za rahljanje mrtvice lahko po- sebno preuredimo plug. Danes imamo posebne plužne priprave — ix)drivač v obliki gosje noge. Ta priprava je gibljiva in rahlja zemljo pod prevrnjeno brazdo- Najprej s plugom prevrnemo in drobimo ornico pri naslednji brazdi pa s pripravo za rahlja- nje mrtvice poglobimo prejšnjo brazdo v mrtvico. katere pa ne prevrnemo, temveč samo raztrga- mo in rahljamo. Danes nam to opravlja traktor Slišal sem od poljedelca, da je tako oranje, mučno za vprego in da vprega sploh ni mogla ganiti pluga. Ko, sem ga vprašal, kako globoiko je pogreznil podrivač, mi je odvrnil: »Kolikor je pač šlo.« Ce vprega potem ni mogla vleči pluga, je to dokaz, kako močno sta mrtvi- ^ ca in posebno sloj med oarnico ^ in mrtvico zbita in kako je glo- j boko rahljanje nujne potrebno, j Pri načinu rahljanja si je treba zapomniti Z enkratnim oranjem mrtvice do globine, do katere podrivač seže, ni mogoče rahljati, temveč se to doseže le postopo- ma. To se pravi, da bomo prvo 5—10 cm in potem vsako nasled- nje leto globlje. Rahljanje mrt- nje leto globeje. Rahljanje mrt- vice pri takem načinu oranja ne predstavlja znatne obtežitve za vprego, nasprotno vsako leto laž- je ji bo. čeprav jo bomo potem, ko smo dosegli skrajno globino, uporabljali le za nekatere posev- ke. Navadno orjemo globoko le za okopavine, kot so krompir, pesa, zgodnji koruzi itd. — do- bro pa je tudi za žita, posebno za visokerodna. Dobro se obnese tudi pri jarem ovsu, kateremu navadno ne gnojimo in ki ima zelo globoko segajoče korenine. Pri zaključku tole: Globoko rahljanje je vedno u- mestno pri bolj siromašnih zem- ljah, medtem ko bomo s pridom globoko orali na dobro rodnih njivah. Oboje se mora zagotoviti pred nastopom mraza, saj je cilj obeh, da se omogoči mrazu zem- ljo razsipati v takšno drobnogru- dasto stanje, da bo mogla vsrkati čim več vlage in jo konservirati za nemoteno rast posevka. Pred i setvije tako pripravljene njive, I če niso preveč zapleveljene, ne j bomo orali, temveč jih le z rah- , Ijaii — ekscerpartorji ali pa tudi s težkimi branami na površini ^ peravnamo. | Ob tuicaju st»» ' Priprave na volitve v občini Ormož (Nadaljevanje s 1 strani) pod občinskim povprečjem, več političnega dela z volilci. Vsak volilec dobi vabilo za volitve, naj čimprej opravi svojo volilno dolžnost. Ta vabila bodo ugledni ljudje v posameznih krajih sa- mi raznašali in dostavljali sle- hernemu volilnemu upravičencu. Glede na dosedanje delo si je občinska politična komisija z ostalimi družbeno političnimi faktorji v občini zadala nalogo, da morajo na dan volitev doseči 95 "/o udeležbo ali pa za 2 ® s več- jo udeležbo od dosedanjih voli- tev. Popravek v volilni enoti št. 14 — Goriš- nica I je bil izvoljen JANEZ PIGNER iz Zamušan št. 16, ki je dobil 677 glasov, in ne FRANC SISINGER iz Formina št. 55, kot je bilo to pomotama objavljeno v »Tedniku« št. 20. v volilni enoti št. 25 — Mar- kove! II je bil izvoljen JANEZ KOLETNIK iz Stojnc št. 9, ki je dobil 728 glasov, in ne JANKO HORVAT iz Strele št. 15, kot je bilo pomotoma objavljeno v »Tedniku« št. 20. Občinska volilna komisija Ptuj Tajnik: Predsednik: Maks Rubin 1. r. Jože Friedl 1. r. Član: Franjo Tetičkovič 1. r. Preioženo obvezno cepljenje Obveščamo vse starše, ki imajo vabila za male otroke na obvezno tretje cepljenje, da na pod- ročju Zdravstvenega doma Ptuj tega cepljenja ne bo, kot je bilo planirano v juniju, temveč po- zneje, verjetno v drugi polovici avgusta zaradi številnih obolenj za ošpicami, oslovskim kašljem in rdečkami. O dnevu in uri cep- ljenja bo vsak interesent pravo- časno obveščen z osebnim vabi- lom. Higienska postaja ZD Ptuj. VELIKA NEDELJA V soboto, 8. 6. 1963, zvečer je bilo v zadružnem domu Velike' Nedelje veliko predvolilno zbo- rovanje, na katerem je govorila kandidatkinja za republiški zbor Milena Bokša-Bac. Tega pomembnega predvolil-' nega zborovanja se je udeležilo! čez 70 volilcev. Po izčrpnem go- voru so volilci na zborovanju postavljali številna vprašanja, ki se nanašajo na komunalne težave, na gradnjo mostu in sladkorne tovarne v Ormožu, predvsem pa so se volilci zavze- mali za nujno gradnjo učitelj- skega bloka. S stanovanji bi re- šili vprašanje pouka v treh iz- menah. Dosedanja stanovanja v šoli bodo preurejena v štiri učil- nice. Na mnoga vprašanja so občani zahtevali pojasnila, kar pomeni, da so volilci zainteresirani za hitrejši napredek gospodarstva v občini in družbene skupnosti \ ocialistični Jugoslaviji. Razni napisi in tablice po zidovih ..IZBIRA" UREJUJE ..MAVRICO" Trgovsko podjetje »Izbira« i Ptuj ureja v ulici heroja Lack^ prostore svoje trgovine »MA-I VRICA«. Ta skromni, tesni in temni lokal več ne odgovarja zahtevam sodobne trgovine s prometom, kot ga je imela trgo- vina »MAVRICA«, zato je skle- nilo podjetje »IZBIRA« ta lokal na novo preurediti in opremiti. Ob delih v tem lokalu je zopet oživelo mnenje, da imajo vsi lo- kali od »Mavrice« do gostilne »Pri pošti«, in sicer sama »Ma- vrica«, mesarija, slaščičarna, »Elegant«, -Biserka« in gostilna »Pri pošti« pretesne prostore in da bi vsi ti prostori komaj za- doščali za eno samo večjo trgo-i vino enega izmed ptujskih tr- govskih podjetij, ki bi imela to prednost, da bi bila v najbolj prometni ulici nasproti novo- zgrajene poslovno-stanovanjske zgradbe Merkura« in »Komu- nalne banke« Ptuj. Na takšno ureditev teh lokalov bi tudi bilo potrebno misliti, da bi končno tudi Ptuj namesto dosedanjih začasnih trgovskih lukenj prišel do primernih večjih trgovskih lokalov, ki bodo imeli večji pro- met kot dosedanjih 6 različnih obratov skupaj. Sploh bi bilo po- trebno misliti na praktičnejša preurejanja v glavnih ulicah, ki bi dobile tako tudi lepši videz. PTUJ, DNE 14. JUNIJA 1963 TEDNIK Stron S Pttti Ptuj in ptujska občina p ripravljena na volitve s številnimi predvolilnimi se- stanki in zbopo\'anji, z instruk- cijami in razgovori vseh foru-! mov, ki so zaposleni z izvedbo volitev, politični in upravni, se je Ptuj sam kot tudi območje občine pripravilo na volitve po- slancev v republiški in zvezni zbor. Občinski odbor SZDL. ob-| činska volilna komisija sta ob' pomoči občinskega sindikalnega sveta in vseh ostalih organiza- cij in društev poskrbela, da so volivci seznanjeni z namenom in pomenom volitev 16. junija, da. so jim dostavljeni listki za vo- lišče, vabilo, naj pridejo čim- prej volit, da bo udeležba 1(X) "/n in da bodo volitve čimprej kon- čane. Med volivci so bili kandi- dati tov. Tone Bole, Katica Ko- zel, Boris Kocjančič, Franc Za- dravec, Mitja Vošnjak in Janez Sukič. Ormož Razgovor z D. Zabavnikom Pred kratkim sem obiskal se- kretarja kmetijske zadruge Or- mož Draga Zabalmika, ki je bil na zadnji seji občinskega ljud- skega odbora Ormož izvoljen za podpredsednika občine. Ob tej priložnosti sem ga zaprosil — po poklicu je kmetijski tehnik — naj našim bralcem pojasni, v ka- teri smeri bo tekel perspektivni razvoj kmetijstva v občini. Kaj menite o kmetijstvu v ob- čini Ormož? Kmetijstvo ormoške občine ima zasnovano močno ekonomsko osnovo, kar potrjujejo dosedanji obilni proizvodni rezultati. Glede na perspektivna, še večja vlaga- nja, bo mogoče od proizvodnje pričakovati še več. Računamo, da bo z dograditvijo goveje farme v Središču, z dokončno obnovo vi- nogradov in sadovnjakov ter z modernizacijo in mehanizacijo kmetijske proizvodnje občina do- bila že bolj agrarni značaj- V kratkem bomo pričeli s priprava- mi na gradnjo velikega gospodar- skega objekta s kapaciteto okrog 2000 glav goveje živine. Brez kon- centriranih, mehaniziranih, so- dobno urejenih hlevov, si ne mo- remo zamišljati visoko rentabilne živinoreje. Kaj je potrebno v občini, da bi se kmetijstvo še hitreje razvija- lo? Res je, da so v občini že dani vsi potrebni pogoji za razvoj kmetijstva, žal pa je še premalo sredstev. Razumljivo je, da sama gospodarska organizacija ne zmo_ re tolikšnih investicij, kot jih narekujejo perspektivne potrebe. S svojimi sredstvi ne more knti lastne udeležbe za zvezne inve- sticije. Pravzaprav sedaj vse svo- je sklade kombinata uporabljamo v te svrhe. Velike težave so še vedno z eksistenčnim vpraša- njem priletnih ljudi in njihovih svojcev, ki niso sposobni za delo in zaradi starosti prodajo ali so pripravljeni dati kombinatu svo- je posestvo v najem. Hitro dopol- njevanje in izpopolnjevanje me- hanizacije v kmetijstvu s'prošča iz dneva v dan več delovne sile. V občini jo bo potrebno zaposliti predvsem v tistih gospodarskih panogah, kjer bodo zanjo na raz- polago nova delovna mesta. Kje so še neizčrpane možnosti za raz^ oj kmetijstva v občini? S preureditvijo gozdnih tal v obdelovalne površine na območju občine, v Grabah, v Ormožu in pri Tomažu, kjer so na zasebnih zemljiščih nizki pridelki zaradi nezadostnih agrotehničnih mer in sredstev. S komasacijo za to pri- pravljenih zasebnih gospodarstev in z uvajanjem vaškega kolobar- ja bi mnogo pridobili* To sicer zahteva določen čas, sredstva in mnogo intenzivnega strokovnega in političnega dela, kar zasluži glede na važnost in pomen prvo mesto. Vsekakor pa je potrebna posebna skrb kmetijski proizvod- nji v privatnem sektorju. Kaj menite o neizkoriščenih površinah na Otoku pri Veliki Nedelji? Ali so dani pogoji, da bi se .se- danje gozdne površine spremeni- le v plodna obdelovalna zemlji- šča? Površine na Otoku pri Veliki Nedelji so za kmetijstvo zelo za- nimive. Praksa je pokazala, da je ta zemlja sposobna za pridelova- nje vseh okopavin, in žitaric. To je preizkušeno na nekaterih izkr- čitvah Zato bomo naCrtno uspo- sobili na Otoku vse neobdelane AUTOBUSHA POSTAJA HAJ OSTANE HA SEDAIIJEH HESTU Na trgu pri ptujski sodniji, ki je bil pred kratkim močno raz- dejan, pravzaprav razkopan za- radi pMDlaganja vodovoda in ka- nalizacije in kier je bila avto- busna postaja, bodo v kratkem končana vsa tlakovalna in ure- jevalna dela. Ko bo dokončno ure.ien Trg svobode, bo nastalo vprašanje, ali bi kazalo ponov- no nanj prestaviti avtobusno postajo ali ne. Novoizbrano mesto pred deli na Trgu svobode, na trgu riied Trstenjakovo in Lackovo ulico se je tekom postajanja avtobusov na njem pokazalo v ta. namen kot zelo primerno iz več razlo- gov, medtem ko vsaj toliko raz- logov govori proti temu, da bi postal Trg svobode ponovno avtobusno postajališče. Glede na cestnoprometno var- nost je sedanje postajališče na trgu med Lackovo in Trstenja- kovo ulico primernejše kot Trg svobode, pa tudi glede na same potmike. ki^niso niti malo nav- dušeni »za to, da bi s sedanjega mesta avtobusno postajališče prestavljali drugam. Odkar je avtobusno postajališče na seda- njem mestu, ni več pritožb hiš- nih sveto\» s Trga svobode, da so našli v svojih hodnikih polno nesna^ge, ker na tem trgu ni no- benega ia.vness stranišča. Seda- nje posti&jališče je priklad- nejše, ker je v bližini gostišče Beli križ«, nekaj korakov' dalje bife hotela, kavarna in sam ho- tel. Na prejšnjem postajališču je sicer pos^vljer> b^e, k^a ni- kakor ndP-Tiore omehtati udob- nosti, ki jih imajo gosti v ome- njenih lokalih ob novem posta- jališču. To je tudi blizu železni- ške jpostaje. Oh slabem vremenu se lahko umaknejo ljudje v hod- nik' »Opreme« med »Belim kri- žem« ^ in »Opremo«, v hodnik »Belega križa« ali v sam gostin- ski lokal. Zlasti matere potnice z majhnimi otroci si lažje po- magajo na sedanjem postajali- šču kot na prejšnjem. Enako starejši ljudje. Blizu je lekarna, nedaleč so trgovine, sejmišče, železniška postaja, skratka vse, kamor ljudje zahajajo oziroma pridejo iz vseh strani v Ptuj po opravkih. Pravzaprav sta bili obe dose- danji' avtobusni postajališči le začasni. Temu namenu bo seda- nje postajališče najlažje še dalje služilo vse dotlej, dokler ne bo dobil Ptuj najprimernejšega mesta za avtobusno postajo s vsemi potrebnimi prostori in servisi, ki so na takšnem mestu potrebni. Pri morebitnih pomi- slekih, da hi avtobusno postajo s sedanjega mesta ponovno pre- stavljali na Trg svobode, bi do- končno le naj obveljala ugoto- vitev, da naj bo avtobusno po- stajališče tarn, kjer je najugod- neje za potnike, za prometno varnost in za sama vozila. Trg med Lackovo in Trstenjakovo ulico ima nedvomno vse te pred- nosti, ki jih bo tudi potrebno upoštevati. V. J. SAVCI V nedeljo, 9. 6., popoldne je bilo v Savcih v gasilskem domu veliko predvohlno zborovanje, na kat^m je dvoril sekretar za trg^ino in gostinstvo SR Slovenije Jože Tramšek, Na tem predvolilnem zborova- nju je bila precejšnja udeležba, kar pomeni, da so občani aktiv- no vključeni v predvolilno ak- tivnost. To se odraža na zboro- vanjih, kjer občani nakazujejo številne probleme in jih vskla- jujejo z občinsko politiko in z novo ustavo. V tem kraju so se volilci predvsem zanimali za smer in perspektivo kmetijstva v občini. R. D. Avtobusna postaja pri »Belem križa« Zabaj potrebtia dodatna stopnja prispevka za socialno zavarovanje v službi socialnega zavarova- nja smo imeli doslej samouprav- ljanje, vendar to še zdaleč ni pomenilo, kar pomeni v gospo- darskih organizacijah. Skupšči- ne in upravni odbori zavodov za socialno zavarovanje so bili le nekaki posvetovalni organi, brez večjih pravic o odločanju v kon- kretnih zadevah. Vsa služba so- cialnega zavarovanja pa je po- tekala po principu službe orga- nov državne uprave. V novem sistemu ostaja državi pravica normiranja samega okvira sistema organizacije in pravice, ki so zavarovancem za- gotovljene kot enotne za vso dr- žavo. urejanje načina zbiranja sredstev, gospodarjenja in raz- polaganja s skladi, širjenja pra- vic in način n.iihovega uveljav- Ijenja pa prepušča organom sa- moupravljanja. Samouprava v socialnem zavarovanju je sedaj razširjena v vseh smereh. Te razširjene pristojnosti pa po- stavljajo pred člane teh organov nove in odgovornejše naloge, vse to je pri novih članih samo- uprave vzbudilo večjo zaintere- siranost. Danes imamo dve vrsti orga- nizacij službe socialnega zavaro- vanja, in sicer skupnost social- nega zavarovanja delavcev, ki jo vodi skupščina in ki upravlja s skladom zdravstvenega zava- povTšine za njive, vrtnine, radič, zelje, papriko in drugo. Posebno ugoden za ta kraj je predvsem vodni režim in pogoj za namaka- nje. Letos in prihodnje leto bo- mo na Otoku izkrčili še ostale neobdelane po\Tšine. Teh je pri- bližno 200 ha in so primerne za poljedelstvo in vrtnarstvo. Povt- šine, ki so neprimernega reliefa, ali zaradi neurejenega -"odnega režima, so posajene s hitro ra- stočimi listavcu R. D. * rovanja, ter zavod, ki opravlja službo socialnega zavarovanja. Na našem območju še do da- nes nismo imeli možnosti v več- jem obsegu zadolžiti članov skupščine skupnosti, da ,bi ne- posredno odločali o važnejših vprašanjih, vendar moram pri- znati. da je aktivnost teh ljudi mnogo večja kot je bila kdaj koli poprej. Na prihodnjem za- sedanju skupščine skupnosti bo- mo morali sprejeti več norma- tivnih aktov s področja financi- ranja naSc službe to je službe zdravstvenega zavarovanja, kar ne bo lahko in enostavna na- loga, saj bomo morali s temi akti skladu z zdravstvenim zavaro- vanjem priskrbeti dovolj finanč- nih sredstev, pri tem pa bomo morali paziti, da ne bomo pre- komerno obremenjevali gospo- darskih organizacij in drugih. Potrebno bo namreč z dodatno stopnjo prispevka za zdravstve- no zavarovanje zbrati približno 150,000.000 dinai-jev dodatnih sredstev, ki nam manjkajo za kritje vseh potreb. Poleg tega bo morala skupščina sprejeti sklep po katerem bomo gospo- darskim in drugim organizaci- jam vračali del stroškov, ki jih imajo te «a plačevanje nadome- stila za osebni dohodek in za stroške zdravstvenega varstva za prvih 30 koledarskih dni bo- lovanja, povračilo bo pred- Samomor iz obupa Dne 5. junija 1963 dopoldne si je vzela življenje 55-letna poro- čena gospodinja Matilda Vizjak. pbesila se je na podj(trešju last- ne hiše v Pavlovskem vrhu 18. Dva dni pred samomorom se je pokojnica vrnila iz bolnišnice, kjer se je zdravila zaradi opeklin na glavi. Kljub daljšemu zdrav- ljenju so ji na obrazu ostali znaki poškodbe. To jo je tudi po vsej verjetnosti spravilo v obup. Mož Rudolf jo je prvi našel mrtvo na podstrešju. vidoma znašalo letno ' 80,000,000 dinarjev, ^Vse to in še nešteto drugih na- log bo morala skupščina skup- ščina skupnosti v bodoče zado- voljivo rešiti. Na ta način bo samoupravljanje tudi v social- nem zavarovanju prišlo popol- noma do veljave. A. S. Cetlični nasad pred komunalno banko Posnetki: Jože Vrabl Med južino komunalnih delavcev „Eiektrokovinar" Ptuj in mladina Precej časa je, odkar je prijel za delo naš novoizvoljeni odbor. Opravil bo naloge, ki so neob- hodno potrebne za pravilno de- lovanje in vzgojo mladih ljudi. Mladinci v našem podjetju se zavedajo, da naša mladinska or- ganizacija ne sme obstajati samo na papirju, temveč da mora svoje članstvo vzgajati v naprednem socialističnem duhu. Tudi naši mladinski organizaciji je potre- ben polet kot je v Zvezi komuni- stov in ostalih političnih orga- nizacijah. Tudi v našem kolekti- vu se srečujejo mladi ljudje s preživelimi pojmovanji življenja in dela mladih ljudi; hitro pod- ležejo takšnim pojmovanjem, če ne poznajo mlajših naprednejših. Zato je potrebno tesnejše sodelo- vanje mladinske oi-ganizacije z Zvezo komunistov, ki naj bi da- i jala mlademu človeku še več ide- j ološke pomoči, kot je sicer daje, j Mladi ljudje iz našega podjetja bi morali biti še bolj povezani z drugimi političnimi organizacija- mi. Samoupravni organi podjetja bi morali mladinski organizaciji vsestransko pomagati, kjer ji je pomoč najbolj potrebna, pred- vsem pa politično in finančno. Le tako bo mladinsko delo v našem podjetju uspevalo. 0=;novna na- ^ loga mladinca je, da se izuči po- klica, prosti čas pa naj izpopolni tudi s pestrimi kulturnimi in športnimi prireditvami. Le na tak način lahko odpravimo nezainte- resiranost najmlajših za politično in kulturno prosvetno delo. Le z vsestranskim prizadeva- njem in trudom bo dosegla mla- dinska organizacija, kar si želi sama in kar pričakuje od nje ko- lektiv. Le tako bomo vzgojili na- šega človeka v socialističnem du- hu ter mu pokazali najboljšo pot k večjim uspehom. K, F? Nesreča pri delu v petek, 7. 6. 1963. je ob 13.1S eksplodiral v podjetju Petovia Ptuj prazen 618-iitrski sod. Do nesreče je prišlo, ker so iz soda izpraznili rafinado in ker je sod ostal na soncu. Ob 13.15 je sod kontroliral pofnočnik kletarja Viktor Milošič z električno lučjo Prišlo je do kratkega stika in eksplozije. Viktor Milošič in tr- govski potnik Ivan Cerne sta bila laže poškodovana. Zanimivo je da prisotna Štefan Laura in Pe- ter Zmazek nista bila poškodo- vana. Materialna škoda znašj približno .50.000 dinarjev. 2d Prav prijetno hladi ... Posvetovanje s predsedniRi sindikalniti podružnic v torek, dne 11, junija 1963, je bilo v Delavskem klubu II, po- svetovanje predsednikov sindi- kalnih podružnic občine Ptuj. Obravnavali so priprave na vo- litve v zvezno in republiško skupščino, pod drugo točko pa izdelavo statutov v delovnih or- ganizacijah. Obe točki sta zelo aktualni za današnji čas in za razvoj in delo sindikatov ptuj- ske komune. Posvetovanje je vo- dil predsednik občinskega sin- dikalnega sveta Ptuj Danilo Ma- sten, Kaj je poslabševalo uspeh? Nelv- nih organizacijah pa je bilo ve- liko službenih potovanj v času volitev. To se v nedeljo na voli- tvah 16, junija ne bi smelo po- noviti, Sindikalne podružnice bi morale spremljati svoje članstvo, kako bo volilo. Najprej je po- udaril, da so volitve pokazale, da je zavest naših ljudi zrastla od zadnjih volitev. To je ne- dvomno uspeh in odraz dela po- litičnih, subjektivnih sil in od- raz materialnega napredka na- še družbe. Seznanil je prisotne sindikalne funkcionarje z vsebi- no pohvalnega pisma, ki ga je poslal okrajni odbor SZDL Ma- ribor občinskemu odboru SZDL Ptuj, Pozival je vse prisotne na veliko politično aktivnost ob vo- litvah, da bo članstvo sindikata čutilo njeno delovanje, ^ bodo Člani sindikata pozvali vo- lišče svoje bližnje v jutranjih urah. ^ Resno delo komisij za statute Pod drugo točko je dal svoj prispevek predsednik občinske komisije za izdelavo statutov v 'delovnih organizacijah pri ObSS Ptuj tov. Jože Šegula. Podal je pregled nad dosedanjim delom te komisije in komisij v delov- nih organizacijah. Premalo je bilo narejenega na tem področ- ju. Delovne '6rganizacije se s strahom lotevajo tega dela. Predsednik jim je svetoval, naj takoj predlagajo samoupravnim j organom, naj izvolijo komisijo za izdelavo statutov. V to Jcomi- sijo naj izvolijo strokovne ka- dre, vse napredno politično us- merjene kadre. Ko se komisija prvič sestane, mora napraviti program dela. Predhodno se morajo vsi člani seznaniti s fa- zami dela komisije. Faze dela pa so Tiapisane v raznih navodi- lih za izdelavo statutov: v bro- šurah, revijah, listu Delavska enotnost itd. S to vsebino in li- teraturo morajo biti člani komi- sije seznanjeni in tekoče morajo spremljati razvoj in delo drugih komisij v slovenskem merilu. Materiala je veliko, samo ga ,ie treba poiskati in predelati. Pri- poročal je vsem članom komisije in vsem sindikalnim podružni- cam. naj naročijo brošuro Iva- na Kristana: Od ustave do sta- tutov delovnih organizacij in komun. Občinska komisija za izdelavo statutov pa bo organi- zirala posvetovanje in dajala strokovno pomoč. Sindikalne podružnice naj same pridejo po nasvete na,, občinski sindikalni svet ali pa 'direktno k predsed- niku komisije Jožetu Seguli. ObSS želi okrepiti informativno službo med ObSS in komisijami, ki delajo v delovnih organizaci- jah. Strokovne službe in de- I lavsko samoupravljanje Predsednik komisije je prine- sel nekaj misli s plenuma re- ' publiškega sveta sindikatov Slo- i venije. Poudaril je predvsei|^ po- trebo po razgibanju raznih stro- kovnih služb v delovnih orfani- zacijah, te so preveč ločene od delavskega samoupravljanja. Niso politično razgibane. Razgi- bati bi bilo potrebno tudi dru- štva v ptujski komuni kot dru- štvo knjigovodij, društvo inže- nirjev in tehnikov, društvo pravnikov, da bi tudi ta dru- štva dala svoj prispevek pri se- stavljanju statutov. Ti strokovni kadri se morajo čutiti v delov- nih organizacijah. Vsi zaposleni v delovnem kolektivu morajo enako upravljati in gospodariti, da bo uspeh. V statutu mora najti vsak svoje mesto. Konkre- tizirana mora biti naša ustava, naša orientacija za naprej. Sta- tut je zakon delovne organiza- cije. Do 30, 12. 1963 mora biti statut izdelan in predložen ob- činski komisiji v pregled. V razpravi je bil zahtevan pravni akt za delavce in vajence, ki so zaposleni pri privat, obrt- nih mojstrih in so večkrat pri- krajšani za pravice iz delovnega razmerja. Predsednik SP kroja- štVa »Moda« je povedal, da je premalo navadil, kako pristopiti k izdelavi statuta. Predsednik SP trgovskega podjetja »Perut- nina« je prikazal delo njihove . komisije, ki je že daleč. Torej I premagane so začetne težave. Tudi preds<=^dnik SP trgovskega ' podjetia »Panonija« je poročal, da je njihova komisija za izde- ' lavn statutov že prccej naredila, Prpdsednik ObSS tov Danilo ' Masten jf prosil vse predsedni- • ke. da na podlagi razgovorc*v in ■ 'predlogov dans^šnjih govornikov ■ in diskutantov razvijajo svoje ' delo naprej in da bodo statuti največja akcija po volitvah v, • i delovnih kolektivih. Z^A, stran 4 TEDNIK PTUJ, DNT 14 JT^ri^i Program Delavske univerze Ptuj ZA IZOBRAŽEVALNO OBDOBJE 1963 64 Pr^ meserem dni je razposla- la Delivfka iiniverra Ptuj pro- gram svojega dela za izobraže- valno obdobje in63 64 Program je v lični knjižici, ki jo je na- tisnilo čaff^pifno podjetje »Ptujski tisk«. Delavska univerza, ki se je uveljavila s svojim delom po vsej občini, je izdala program v želji, da bi vodstva izobraževalnih cen- trov na podeželju, vodstva podje- tij, zavodov, ustanov in kolekti- v«-v že sedaj izbrala primerne oblike izobraževalnega dela. da bo izobraževanje potekalo siste- matično in skladno s rotr^bami in željami v izobraževalnih eno- tah. Izobražfjvanjp odrtislih Kot je navedeno v uvodti pr^'- gramske knjižice, želi Delavi=ka univerza nakazati svojo ok\irno dejavnost pri izobraževanju od- raslih; po potrebah in željah bo program še dopolnila, spremeni- la ali razširila. V svojem prvem delu kaže programska knjižica predvsem na različne oblike do- polnilnega izobraževanja odraslih Potrebe potrjujejo, da je naše- mu proizvajalcu nujno potrebno dopolnilno izobraževanje dnižbe- no-politično-ekonomfkega enača- ja, da bo lahko dober, lazgledan upravljalec. VeSfrne politične š^le zelo kcjristns Med dopolnilnimi oblikami, ki so se že doslej dobro obnesle, so Večerne politične šole. .Snovni program je zgrajen na aktualnih političnih in gospodarskih proble- mih in potrebah občine. V oddel- kih Večerne politične šole preda- vajo izkušeni in aktivni družbe- no-politični delavci ter gospodar- stveniki občine Ptuj. Večerna po- litična šola pa tudi Sindikalna po- litična šola sta se močno, uvelja- vili s svojim sistemom dela. Slednja je namenjena zlasti vo- dilnim kadrom v sindikalnih po- družnicah. Ptujska tovrstna prva šola v Jugoslaviji je vzpodbudila za osnovanje takšnih šol tudi druie. -Progiram ^ole nf statičen, temveč se prilagaja novim potre- bam družbenega življenja in raz- voja. Mladini je namenjena Mla- dinska politična šola: njen pro- gram obsega dva dela: splošnega in posebnega. Posebni del je vsklajen s potrebami i7,obrazeva- vanja mladine na različnih de- lovnih področjih. v dogovoru z organizacijami, ko- lektivi itd. razne seminarje, te- čaje, pa tudi posamična preda''a- nja. Pripravljena je cela vrsta ci- klusov predavanj iz obrambne vzgoje, iz kmetijstva in iz zdrav- stva itd. Za doseganje lepih in pravilnih odnosov med ljudmi je potrebna vsestranska razgleda- nost. V ta namen prireja Deliv- ska univerza razne poljudne šo- le: šolo za starše I. .=;topnje, šolo za starše TI .^topnje ter šolo za življenje. Soli za starše obeh sto- penj dajeta mnogo dragocenega 'nanja o pravilnem in j^dobnem vzgajanju otroV: staršem kot pri- Ijenje pa je n.^menjena dozoreva, joči mladini. Spoiodojmo ji svoje želje Bogati program Delavske uni- \'erze Ptuj vsebuje dovolj izbire za dopolnilno izobraževanje od- raslih. ?;elja Delavske univerze je, da bi ji sporočili naročniki raznih izobraževalnih oblik čimprej svo- je želje. zl3«ti naj to store vodstva izobraževalnih centrov SZDL. Le pravočasne in temeljite pri- prave lahko zagotovijo uspeh pri širjenju obzorja. 01) razstavi likovnih dlei cicibanov vrtca Ptui Varstvenn-vzgojne ustanove ni- 0 samo za varstvo predšolskih ■'trok. temveč pospešujejo in raz- bijajo poleg važnih osnovnih živ- ljenjskih činiteljev vsestran.ski •trokov razvoj. Med področji otrokove dejav- nosti je ena izmed najvarnejših prav likovna vzgoja Otroku je likovno izražanje zelo priljublje- no, saj se seznanja z najbližjim okoljem, ki ga spoznava in vna- ša v svoje zaposlitve kot del svo- je igre. Otrok z barvo in risbo, z gnetenjem gline, z lepljenjem itd. spoznava življenje okoli sebe in ga na svoj način izpoveduje. Svet otrokovega bistva je ^po- zna^'anje predmetov in pojavov, ki mu ravno z likovnim izraža- njem postajajo bližji in bolj do- mači kot so mu bili poprej. Zato riše vlak. drevo, sonce; vse do- godke, s katerimi se srečuje, vnaša v svoje zaposlitve Ce se spomnimo npr. slikarskega izdel- ka skupinskega dela »Doživetje dedka Mraza v parku« ali Izlet z vlaki^m«, »Kurentovanje«, ■Spri^hod v Mestni vrh* in dru- go motivike. Razstava likovnih izdelkov je prikazala predvsem rezultat vzgojnega dela in vse.^tranfko potrjuie pravilnost pedagoškega prizadevanja in vzgajanja Številni obiskovalci so si kva- litetno likovno razstavo z zani- manjem ogledali in se o njej po- hvalno izrazili. Drufba bi morala posvečati več pozornosti problemu vzgoje pred- šolskih ustanov, ki. naj bi zajele i^im vpčjo število otrok in jih vključevale v prijeten otroški kolektiv, ki je prvi korak samo- .stoijnosti otrnk:? pred vstopom v šolo; njen reformirani učni pro- gram je zgraien na pridobitvah otroka ■ v predšolskih ustanovah. Milica Lugarič Razni seminaiji. tečaji in psetlcvanf« Mimo že ustaljenih oblik do- polnilnega izobraže\-anja pa pri- pravlja Delavska univerza Ptuj Nekaj o problemih teles- ne kulture v Ptuju Smatram, da ni potrebno po- sebej poiidar.isti, kako važno je. :?a slehernega delovnega človeka] telesna kultura, s katero si krepi | svoje zdravje in delovno spo- j sebnost, Še posebno pa je vai^- na telesna kultura za našoj mUdino, v kateri najde svoje! razvedrilo, se pravilno telesno; razvija in koristno izkoristi svoj prosti čas. Poleg občinske zveze za teles- no kultiiro, ki j® prevzela naloge bivšega sv^ta za telesno kulturo ebčine in aktivnih športnih dm- obeine in aktivnih športnih de- lavcev, bo tudi občinski ljud.=;ki edboF moral stremeti za tem, da se bo tudi ta veja družbene de- javnosti sorazmerno z drugimi razvijala in krepila skladno z gospodarsko zmogljivostjo ob- čine. Za še večji razvoj telesne kul- ture v občini je nujno, da bo ob- činski l.iud^lii odbor našel sred- stva za stalno in redno finan- ciranje te dejavnosti. Potrebno bo tudi nujno rešiti vprašanje vzdrževanja že obstoječih šport- nih in drugih telesnovzgojnih ftbjektov. fe bomo hoteli oma- soviti to dejavnost, bomo pred- vsem morali poskrbeti za po- trebna finančna sredstva, s ka- terimi bomo dopolnili fond za špf»rtne objekte, ki nam še manj- kajo za šolsko kakor tudi iz- veniolsko telesno vzgojo. Prepričan sem. da bi se krog aktivnih športnikov v samem Ptuju in iz\'en njega na mah po- trojil, če bi nam uspelo pripra- viti za vadbo še določeno število igrišč za ko.šarko in odbojko ter plavalni bazen. Vzdrževanje športnih in dru- gih telesnovzgojnih objektov spada bre.:^ nedvomno v komu- nalno dejavnost kot vsaka ce- sta, parki itd. Ta problem je v sam*m Ptuju in tudi drugod zelo pereč. glHi«^ na slabo vzdrževa- nje obstoječi šp-^rtni obj®k*-. ki zaradi tega propadajo. Z. D. ' LETALSTVO IV. republiško jsclrasno prvenstvo V Celju je od 7. junija dalje jadralno prvenstvo Slovenije, na katerem sodelujejo ekipe iz vseh letalskih sol, ki tekmujejo v hitrostnih preletih z jadralni- mi letali na 100, 200 in 300 km. Na tekmovanju sodeluje tudi ekipa Aerokluba Ptuj, ki jo za- stopata Milan Trop in Oto Ve- lun.šek. Do srede, 12. junija, je bilo že pet tekmovalnih dni, in sicer so tekmovalne proge potekale: 1. dan — hitrostni prelet Ce- lje — Ptuj — Celje, 2. dan — hitrostni prelet Ce- lje — Ljubljana — Celje, 3. dan — hitrostni prelet Ce- lje — Ptuj, 4. dan — hitrostni prelet Ce- lje — Lesce, 5. dan — hitrostni prelet Ce- lje — Murska Sobota. Kljub veliki konkurenci je naš tekmovalec dosegel do sedaj lep plasman. Po petih discipli- nah se je uvrstil na 4. mesto za Križnerjem — AK M. Sobota, Srečknm Puklom — AK Celje in Oražinom — AK Lesce. C" bo na.š tekmovaler še v zadnjih dveh disciplinah mrelet v trikotu na 200 km in prelet na 300 km) dosegal boljše rezul- tate, se bo lahko uvrstil med pr- ve in si zagotovil udeležbo na državnem prvenstvu v Vršcu, ki ■e bo pričelo 28. junija. Do konca tel^movanja mu želi- mo vso srečo. 4000 metrov Iznad Ptuja Pretekle nedelj«, 9. 6. 1.1., se bodo ptujski jadralni piloti $e dolgo spominjali kot najuspeš- nejšega dneva v tej letalski se- zoni, verjs^tno pa tudi odkar ob- stoja jadralna sskeija. Vsekak-iir pa ne bosta tega pozabila pilota Karel Korpar in Matevž Cest- nik, ki sta imela priliko, d? sta si z višine nad 400P metrov ogle- dovala zgodovinski Ptuj z lep« okolico. Kaj je pravzaprav bilo? Kot običajno v nedeljo, so se zbrali že v zgodn.iih jutranjih ursh na le^tališiKj v Moškamcih iadr^^lni pilftti, za pregled svf>jih ie+al in priprav« za l®teme Son- ce je že rerdaj pripekalo, dsi ie bilo pričakovati zelo ugoden dan za jadralno letenje. Takoj po de- j veti uri so se že začeli zbirati | nad letališčem oblaki »kumulu- ' si«, ki povedo letalcem, da se je »termika* pričela. Z vsemi jadralnimi letali smo j takoj odleteli v zrak. Vsak pilot je dobil od upravnika Korparja zadnje navodilo za letenje in ja- dralno letalo se je že dvignilo za vlečnim motornim letalom. Nekaj krogov nad letališčem in jadralno letalo se oddvoji od motornega in začne samo iskati »termične stebre<, v katerih se dviguje. Tega dne je prvi pole- tel pilot Ferdo Valenko na letalu »Cavka« z nalogo, naj ostane v zraku najmanj 5 ur, kar je pogoj za srebrno značko pilota. Za njim so poleteli tudi ostali piloti' z jadralnimi letali »Vaja«, »Olimpija«, »Letov« in dr. Ob 14. uri sta poletela v dvosedež- nem jadralnem letalu pilota Korpar — upravnik šole in Cest- nik z namenom, da bosta z ja- dralnim letalom »Letov« dosegla kar največjo višino. Letalo sta zato posebej pre- gledala. saj sta vedela, da se bo potrebno prebijati skozi oblake. Motorno letalo je pravkar pri- stalo; za njega se je pripelo ja- dralno letalo in še nekaj trenut- kov po zemlji, ko se je dvignilo jadralno, za njim pa takoj mo- torno letalo. Na višini 400 me- trov se je jtdrilno letalo oddvo- jilo in zaokrožilo v blagem nagi- bu. Se nekaj ča?a je letslo kro- žila na istem, mestu in se počasi dvigalo proti oblakom. Pilata sta po pristanku, nekaj p« iS. uri popftldne, povedala o poletu; »Letela sva kot navadno zelo pazljivo in ko sva dosegla višino tisoč metrov, sva $e odločila za leten.ie izpod črnega oblaka, ki se je takrat pojavil nad Dorna- vo. Prepričana sva bila, tja ta I oblak mora »dvigati« in res je' izpo'^ "liega dvign-:in i^Hrpln-« 1 _ pjadaljevanje aa 6. sUauij Tekmovalca iz Ptuja Vsakodnevni izletniki v Ptuju Vsi šoj&ki izleti, ki prihajajo v Pbij iz vseh strani Slovenije in iz sosedne Hrvatske, se zadr- žujejo v Ptuju predvsem z na- menom.. da bi si ogledali zgodo- vinske znamenitosti tega boga- tega mesta, zato porabijo tudi največ časa za oglede muzejskih zbirk, ostali čas pa za razvedrilo na igrališču v parku in drueie ter za okrepčilo. Nekateri izlet- niki prispejo z avtobusi, drugi pa z vlaki. Obiski z one strani Ljubljane, zlasti z Dolenjske zahtevajo od mladine izreden napor, saj morajo za obisk in ogled Ptuja žrtvovati dve celi noči skoraj brez počitka. Zato je t*h obiskov največ z avtobusi, manj pa z vlaki ravno glede na slabe ?ve.ze, Vs-^-m izletnikom ?e v Ptuju dopade, zlasti če jih povsod ljubeznivo sprejmejo, iim razkažejo in raztolmačijo. V razgovoru z nekaterimi iz- letniki je bilo načeto vprašanje, ali ne bi mogel Ptuj nekako ure- diti, da bi dobili izletniki iz od- daljenih krajev v Ptuju, v di- jaški ali kateri drugi kuhinji za mladino proti primerni od?kod- nini toplo jed, da bi si malo os^-ežili želodčke. Doslej se to ni prakticiralo, vendar bo razvoj študijskega turizma zahteval re- šitev tudi takšnih vprašanj, zla- sti ko gre za mlajše pomnike, ki jim suha hrana bolj škoduje kot koristi. Topel obrok bo enako dobrodošel otrokom iz vseh stra- ni Slovenije kot iz Hrvatske, le ko bi njihove uprave prej ve- dele. na koga naj se obrnejo in vse prej uredijo. S n 1 d e n je 30 let po maturi Prorlavljanje obletnic mature na gimnaziji v Ptuju nima samo nar»«^na prijateliekih snidenj bivših sošolcev in mihonh pro- fesorjev ter občasno vračanje nekdanjih profesorjev in di.ia- kov v Ptuj, kjer so živeli in Štu- dirali, temveč ima tudi namen neenlti uspehe generacij dijakov, ki .i'm je dala ptujska gimnasija trdno srednje.solsko izobrazbo, s katero so si lahko dalje poma- gili, na študije, v poklice in v življenje. S ptujske gimnazije' je odšla pred 30 leti generacija revolucionarnih maturantov, ki 5o mnogo pomenili za našo re- volucije in pomenij« mna^e ta rast nove Jugoslavije in danes radi obujajo spomine na Ptuj in na leta svoje mature. In ta ge- neracija je proslavljala v nede- ljo, 9. junija 196"?, tridesetletniro mature. Ob tem srečanju so se udele- ženci zbrali v Ptuju, se sestri v gimnaziji s pr»fesorji, si ogle- dali Ptuj, obiskali tovarno gU- nice in aluminija »Boris Kidrič« v Kidriče^/em in si jo ogledali, dalje kulturnozgodovinske spo- menike na Ptujski gori ter so se ko-nčno razšli v Statenbergu, Zanimiv je vsekakor poudareGc v nagovorih dr. Branka Šala- muna, Dušana Kvedra, Ivana Bratka, Janeza Potrča in nek- danjega ravnatelja gimnazije proi Franja Aliča po skupnem kosilu na Statenbergu, da je bila ptujska gimnazija, ki bo slavila čez fi let stoletnico obstoja, men- da edina gimnazija v Sloveniji, ki je imela v težkih časih ile- galnega dela KPJ v svojih raz- redih največ revolucionarne mladine in ki je bila najbolj to- lerantna napram mladim revo- lucionarjem, čeprav je nad nji- mi bdela žandermarija in jih tudi preganjala. Ob dopoldnev- nem zadrževanju na ptujskem gradu je pokazal tov. Dušaa Kveder, pomočnik sekretarja za zi.manie zadeve SFP.J, na graj- skem južnem zidu desno od juž- nega vhoda v grad srp in kladi- vo, ki sta ju s tov. Vido Roji- čevo narisala pred 30 leti z mini- iem v času, ko so se tudi drugod po Ptuiu. celo na žandermariji, poiavili enaki znaki, ki so jih v akciji narisali člani KPJ iz Ptuja Del t®ea znaka se še da- nes vidi in bi ga bilo potrebno resta^-rirati preden bi odpadel še ostali del malte z ostankom znaka. Tov. Dušan Kveder je deloma v samem. Ptuju, največ pa potem v .Statenbergu spomnil navzisče na prve akcije mladih komuni- stov v Ptuju, na njih preganja- nje, zapor in resen študij ter njih razvoj v poklicne revolu- cionarje. S preživelimi mladimi revolucionarji s ptujske gimna- zije tov. Dušanom Kvedpom, Ivanom Bratkom, Ivanom Potr- čem, Mirkom Centrihom in dru- gimi ima Ptuj žive priče resnih priprav na našo revolucijo in na odpor proti okupatorju. Ofe 100- letnici ptujske gimnazije, čer 8 let. bo zapisanih se nekaj spo- minov njenih generacij, ki pred- stavljajo v novi Jugoslaviji vr- sto vidnih osebnosti in strokov- njakov, ki so danes v p&moi mladini ob njenih pripravah na dolžnosti in naloge za nadaljni« čuvanje in rarvijani® pridobitev sr>cialistične revolucije. Tov. Ivan Bratko, Ivan Potrč in prof. Fran j o Alič so v s«/ojih krajših nagovorih potrdili mi$li tov. Dušana Kvedra in obudili nekaj spominov na dogodke pred 30 leti, prej in pozneje, ki jih je preživela tudi ptujska gimnazija. Ta še danes pošilja s svojimi maturanti v življenje odločne, nspredno usmerjene mlade lju- di, ki gredo po sledeh svojih zglednih predhodnikov. Tudi tokratno srečanje kot ono pred ^ leti sta pripravila tov. dr. Branko Šalamun in direktor ptujske gimnazije tov. Rudi Ceh. Udeležili so se ga tudi bivši profesorji tov. Franjo in Vlasta Onič (Vukičevic), tov. Franjo Alič, tov. Franjo Stiplovšek, 10 nekdanjih matur8nto\' in n»kaj njihovih svojcev. Bilo je prav priletno. Končno je bilo sklenje- no ponovno snidenje čez 6 let, ko bo Ptuj prosla-ij^l 100-let- nico obstoja gimnazije. V. J. Kratek nrtdih v grajski restavra ciji Prilagojen učni načrt v reformirane šole v petek, 7. junija 1963, so pro- svetni delavci z območja občine na razgovoru i poslancem -kul- turno-prosvetnega zbora repu- bliške skupščine .Fovito Podgor- nikovo v Ptuju obravnavali predvsem vprašanja okrog po- uka v reformirani šoli. učnega programa in šolskih knjig. Prosvetni delavci iz občine so mnenja, da se je potrebno pri vseh nakazanih vprašanjih ozi- rati na razmere v občini, ki moč- no vplivajo na fizično in umsko rast in sposobnost učencev. Za- radi tega je nevzdržen učni na- črt, ki zahteva od vseh otrok iste sposobnosti kot od otrok, ki so pridobili v družinah in v var- stveno-vzgojnih ustanovah po- trebno znanje, na katerem osnovne šole dalj® gradijo. V ptujski občini, kjer nimamo do- volj varstveno-vzgojnih usta- nov, kjer ie večina otrok s po- deželja in so različno fizično — umsko ra-zviti, se najbolj čuti potreba po črtanju tist^- tvarine, iz učnega načrta in iz knjig za' učence, ki komplicira pouk in nikomur praktično ne koristi v tej smeri je bilo že ogromno raz- pra'-' in predlogov, praktično pa premalo storjenega, kar bi kori- stilo učiteljstvu, zlasti učencem., ki upraviči^no pričakujejo od re- formirane šole med drugim or^^d- vsem to, da bo prosveta razu- mela, kdo so njeni učenci in kaj zmorejo. Več prosvetnih delav- cev in stanšev je že zgubilo vo- ljo, da bi še kaj predlagali in zahtevali, ko pa ugotavljajo, da se njihovi predlogi premalo ali pa sploh ne upoštevajo. Otroci pa ne Lidijo v sodobni šoli šole, ki je zamenjala pouk klasičnega šolskega sistema s sodobnim hu- manejšim, človeku bližjim, družbi koristnejšim. Po mnenju navzočih na razgovoi-u ni pravil- no prepuščati samemu učitelj- stvu, naj najde najpravilnejšo pot in rešitev iz zagate, ker je tudi samo različno sposobno in se v tem svojem delu tudi raz- lično znajde. Jovita Podgornikova je po- udarila, da je seznanjena z ne- pripravljenostjo otrok na šolo in da so ii prob]emi v zvezi s tem prilično znani. Prosvetni delav- ci v ptujski občini' niso edini, ki jim je praksa pokazala številne probleme osnovnega in srednje- ga šolstva; te probleme bo po- trebno obravnavati in rešiti v novi skupščini. Razne ankete in analize pomagajo zbirati podat- ke. ki bodo pokazali pravo sliko našega šolstva in njegovih po- treb ter možnosti, kako bo naj- boljše reševati razne probleme. Sama je bila v raznih državah in se j® zanimala, k s ko obrav- navajo in rešujejo ta vprašanja drugod ter je ugotovila, da mo- ramo pri na? pohiteti, da jih bo- mo v marsičem dohiteli. Poudarila je, da bo prav za- dovoljna, če ji bodo kot poslan- cu prosvetni delavci iz ptujske občine v bodoče nakazovali svo- je izkušnje in ugotovitve ter predloge za reševanje raznih problemov. Skupno z ostalimi poslanci s tega področja si bo prizadevala storiti vse za na- daljnji napredek v korist naših varstveno vzgojnih ustanov in osnovnega ter srednjega šol- .stva. v TAP u.^tpnovl|encj orgonizoclla ZMS v nedeljo, 9. junija, je bila ustanovna konferenca Zveze mladire v Tovarni avtoopreme Ptuj. Konfer<='nce se je udeležilo 41 mladincev in mladink, to pa je komaj polovica vseh mladih, ki so 7apos]eni v TAP. Iz poro- čila zača.^nega sekretarja je raz- viden raz\'oj TAP od IPfiO. leta do 1. tromesečja 19fi3. Konference se je poleg pred- sednika in sekretarja Občinske- ga komiteja ZMS Ptuj udeležilo tudi precej predstavnikov poli-^ tičnih organizacij Tovarne avto-' opreme. Mladina je na tej kon- ferenci .»preiels sklep, da bo so- delovala pri rekonstrukciji- to- varne. Na tej konferenci so si mladinci in mladinke izvolili tudi novo vodstvo. Program de- Is pa bo sestavil sekretariat na .svoji prvi seji. Sprejem mladincev in mladink v ZMS Do konca šolskega Ista bodo na vseh osemletkah letne konfe- rence. Na te konference se že vsi aktivi na šolah pripravljajo, '^slo organizacij na šolah b-^do sprejeli mladinci in mladinke, kij bodo letos končali sedmi rtHf»d, dočim se bo mladina ki bo kon- čala 8. razred, vključila pe konferenci v delo Zveze mladi- ne na terenu, v pr)djetjih in srednjih šolah, kamor bod« pai šli DO končanem osemletnem i«« lanju. C. V, PTUJ, DNE 14. JUNIJA 1963 TEDNIK Stran 8 Jurica Zadravec: Vinogradništvo V Italiji Italija je klasična dežela vino- gradništva in vinarstva ter je poleg Francije najpomembnejša proizvajalka vin v Evropi. Večtisočletne izkušnje v vino- gradništvu in vinarstvu in tisoč- letni sloves italijanskih vin je utrdil njih pozicijo doma in po svetu, tako da se čuti tudi v okviru EGS, v prizadevanju za vinska tržišča, posebno za nem- ško vinsko tržišče, — določena rivaliteta med Francijo in Itali- jo. Delež italijanske proizvodnje vin v okviru EGS je znašal v le- tu 1962 43.63 «/o. Po podatkih, objavljenih v nemškem strokovnem listu »Deutsche Wein-Zeitung« št. 1/2 -63 in 10 -63 je pridelala Italija v letu 1962 ca. 60,000,000 hI vina. Stare, prehodne zaloge so bile ca. 6,720,000 hI vina, uvoženo je bilo v gospodar- skem letu ca. 57,000 hI vina, tako, da je razpolagala Italija po trgatvi leta 1962 z ca. 66 mili- jonov 777 tisoč hI vina. Istočasno je znašal izvoz na- ravni vin iz Italije v letu 1961/62 ca. 2,333,000 hI vin, izvoz vin te kategorije, ca. 900,000 hI, predelano je bilo ca. 1,348,000 hI vin, poraiba v lastni deželi je zna- šala ca. 55,776,000 hI vina, medtem ko se ceni osušitev, iz- pad na drožih itd. z ca. 352.000 hI, skupno se porabi torej v Ita- liji letno ca. 60,709.000 hI vina.. Iz gornjega prikaza in ob pred- postavki približno iste potrošnje v tekočem gospodarskem letu sledi, da bo imela rtadija v letoš- njem letu ca. 6,068.000 hI vinske- ga presežka. Ta bo porabljen delno kot pre- hodna zaloga, delno pa se bo pre- sežno vino, posebno tisto slabše kvalitete, destiliralo. Vinski destilat uporabljajo za pripravo industrijskih vin. To so naravna vina, ki so do določene stopnje pojačana z alkoholom in ki se v državi uvoznici uporab- ljajo za destiilacijo odnosno za pripravo raznih vermutov. Teh dveh industrijskih vin je izvozila lansko gospodarsko leto Italija samo v Zapadno Nemčijo 858.669 hI. Izvoz industrijskih vin pa je italijanskemu vinogradništvu nujno potreben, ker se pridela v Italiji, iposebno v Južni Italiji, mnogo več šibkih, pa tudi kvali- tetno nizkih vin, kot se na sploš- no misli. Odkar so uveljavljene znižane carine med državami članicami EGS, pridobivajo italijanska in- dustrijska vina v Zapadni Nem- čiji vedno bolj na veljavi in iz- podrivajo industrijska vina iz držav nečlanic EGS, kar je moč- no prizadelo tudi jugoslovanski tretji pa Viktor Meznarič, vsi iz Italija uvaža za potrebe svoje- ga turizma nekaj vin, in sicer predvsem peneča vina iz Fran- cije in Nemčije ter porenska ste- klenična vina. Tudi slovenska vina se izva- žajo v Italijo, žal v vedno manj- .ših količinah, in sicer so to vina iz Brd, iz Vipavske doline, iz Istre in pa, seveda, kraški teran. Izvaža se po takozvanem trža- škem in goriškem sporazumu, kupci pa so predvsem Tržačani, ki so na naša vina navajeni, ki jih zahtevajo, čeprav so dražja od italijanskih vin. Posebno iskan je v Trstu kraški teran. Povprečna potrošnja vina na prebivalca je v Italiji 112 litrov na leto in osebo nasproti 22 li- trom po prebivalcu v Jugosla- viji. V obeh primerih pa je v tem pokazatelju zapopadena tudi po- trošnja turistov, ki je v bistvu posredni izvoz. Od celotnega pri- delka odpade v Italiji ca. dve tretjini na rdeča in ena tretjina na bela vina. Najbolj je razširjena vinska sorta »Sangiovese«, na drugem mestu je »Trebbiano toscano«, na tretjem pa »Malvasia<^ Glede donosa je vrstni red nekoliko spremenjen. Vodi »Sangiovesa«, sledi »Barbera«, pKjtem »Treb- biano toscano« in apulijski »Ne- gro amaro«. Najvažnejše vinorodne pokra- jine v Italiji so Piemont, Lom- bardija, Benečija, Emilija, Tos- cana, Lazio, Apulija in Sicilija. V teh pokrajinah, pa tudi izven njih pa so vinogradniški okoliši, katerih vina prav posebno slove v Italiji sami in po svetu. Med temi je treba predvsem imenovati znamenita vina iz Južne Tirolske. V tej pokrajini je 7440 ha vinogradov, predvsem na pobočjih. Iz južnotirolskih vinogradov se izvozi ca. 200.000 hI vina v Švico, 230,000 hI vina v Zapadno Nemčijo, 35.000 hI v Avstrijo (Deutsche Weinzeitung št. 12-63), kar predstavlja 20®/o celotnega italijanskega izvoza naravnih vin. V nemško govorečih pokraji- nah odnosno deželah je najpri- Ijubljenejše vino iz Južne Tirol- ske »Caldaro« — po nemško »Kaltere-See«. To je milo, pitno in ne pretežko svetlo do temno- rubinasto vino harmoničnega okusa. Kot visokokvalitetno vi- no te ipokrajine pa je na glasu vino Sv. Magdalene, katerega ime je z zakonom zaščiteno in ki se prideluje na ozkoobmejenem področju v bližini Bolzana. Tudi to vino je rdeče. V Toscani je sedmero med se- boj nepovezanih vinogradniških okolišev, v katerih se prideluje znano rdeče vino »Chianti«. To je našlo pot v svet v opletenih steklenicah posebne oblike — kiantericah. V vseh sedmih vino- gradniških okoliših se pridela skupaj ca. 600.000 hI tega znane- ga, pitnega, vendar bolj slavnega kot kvalitetnega vina z 11 do 13,9 vol ®.'o alkohola. Ime in oko- liši so zaščiteni. Od belih vin je omeniti poleg res kvalitetnega jaižnotirolskega dišečega traminca, renskega rizlinga, belega burgundca in silvanca še vino, ki je v prometu pod označbo »Este-este-este«. To vino raste v Laciji in je zaradi svoje kvalitete pirešlo že v le- gendo. Slavni sta še beli vini »Fra- scati«, ki ga pridelujejo tudi v Laciji in pa »Lacrime Christi« iz okolice Napolija. Od specialnih vin bi bilo ome- niti naravno desertno vino »Mai> sala« iz področja zapadnega de- la otoka Sicilije in pa »Prošek« iz Tržaškega. To je le nekaj imen iz dolge vrste sort in kvalitet, ki jih nudi sončna dežela, ki se s pravico ponaša z mnogotisočletno vinsko in vinogradniško kulturo. Neupoštevanje posebne konice in izredne apecialitete je bila ce- na vinu v Italiji začetkom juni- ja 1963 za povprečno rdeče vino od 54 do 58 lir za liter, za po- vprečno belo vino od 60 do 70 lir za liter. Vino »Chianti je stalo od 90 do 150 lir za liter. Cena sortnemu vinu, kot na primer za barbero, merlot, kabernet se je gibala upoštevaje kvaliteto med 66 do 120 lir po litru. Vina za vsteikleničenje so stala okrog 125 hr po litru, muškati celo po 160 lir. Te cene so prejemali proizva- jalci odnosno njih kletarske or- ganizacije. Izlet v Velenje Večerna politična šola Ptuj je s svojimi slušatelji iz Ptuja in Kidričevega zaključila šolsko de- lo z zelo uspelo ekskurzijo v Šo- štanj in Velenje. V Šoštanju so si slušatelji ogle- dali pod strokovnim vodstvom in po predhodnih pojasnilih termo- elektrarno. V Velenju so si slu- šatelji najprej ogledali zunanje naprave rudnika lignita, nato pa so se v dvorani delavskega sveta porazgovorili s predstavniki ko- lektiva rudnika lignita in energo- kemo kombinata, s sekretarjem tovarniškega komiteja ZKS, z or- ganizacijskim sekretarjem občin- skega komiteja ZKS Šoštanj, s predsednikom upravnega odbora in delavskega sveta, ter z uprav- nikom večerne politične šole Ve- lenje. Okusno urejen kulturni dom je na slušatelje večerne politične šole naredil globok vtis. V njem so poslušali tudi del koncerta za klavir in violino ter so se lahko prepričali o izredni akustičnosti dvorane po zaslugi posebnih sten- skih oblog iz aluminija in lesa. Lepo urejena je delavska univer- za Velenje, ki ima svojo lastno stavbo. Razen delavske univerze so si slušatelji ogledali tudi sli- karsko razstavo slikarja-amaterja Tobiasa. Slušateji so obiskali še novo velenjsko salo »Gustava Siliha« ter so se ustavljali zlasti ob vi- trinah, v katerih so razstavljeni izdelki učencev; dolgo pa so se zadrževali tudi v moderni telo- vadnici. Ob zaključni slovesnosti so slu- šatelji prejeli spričevala o dovr- šeni politični šoli ter zaslužene čestitke, saj so šolo dovršili z ze- lo lepimi uspehi. Slušatelji so obljubili, da bodo pridobljeno znanje še nadalje poglabljali ter z njim koristili naši družbi. F. M. Mursha Sobota ima novo avtomatsko telefonsljo centralo Na glavno centralo bodo v bližnji bodočnosti priključili še vozliščne oziroma končne cen- trale v Gornji Radgoni, Raden- cih in Lendavi, dočim so ravno te dni izročili javnemu prometu novo ATC v Ljutomeru z 200 priključenimi telefonskimi apa- rati, ki že deluje v tem sklopu. Tako bo kmalu vse ozemlje Po- murja povezano med seboj in bo tako odpadlo dosedanje zamud- no ročno posredovanje. Nov ATC ima velik pomen za hiter razvoj tega najsevernejše- ga predela Jugoslavije med Av- strijo in Madžarsko. Medkrajev- ne zveze se bodo zlasti še po- tem izboljšale, ko bodo napeljali nov kabelski telefonski vod med Mariborom in Mursko Soboto in bo tako ves ta predel povezan avtomatično tudi z drugimi kra- ji v Sloveniji. Zveze bodo po- tlej le direktne z izbiranjem ka- rakterističnih številk. Za promptno dobavo nove ATC v Murski Soboti in solidno ter hitro opravljeno montažo je prejela ISKRA od poštne direk- cije posebno pismeno pohvalo. Pred nekaj dnevi so v prisot- nosti predstavnikov oblasti in pošte slovesno izročili v promet novo javno avtomatsko telefon- sko centralo v Murski Soboti, ki jo je izdelala in montirala IS- KRA iz Kranja. Nova centrala PTT podjetja v Murski Soboti je glavna cen- trala modernega tipa ISKRA 58, izdelana po sistemu Crossbar s koordinatnimi itikalniki in ima začetno zmogljivost 500 priključ- kov in končno 2000 priključenih telefonskih aparatov. Za posre- dovanje medkrajevnih zvez je podjetje ISKRA montiralo novo medkrajevno telefonsko centralo z dvema medkrajevnima mesto- ma. Smrad na Eirih Idoči FK) Tratah vprašujejo vsi: »Kaj le na Tratah tako strašno smrdi?« Kdor ne zna, kje smrad je doma, naj se za Dravo, na bire poda. Bo videl, tam nI le samo smetišče, tam mrharic, muh je umetno vališče. Kjer celi roji i mrčesa žive, , tam nesnaga, bolezni se uspeha vesele. I Kaj vse tam se n^aja povedati moči ni, ker te smrad neznosen v bližino ne pusti. Ne pretiravam! Lahko vsak prepriča se^ Ce ima še tak nahod, smrad mu ga predre. Zinfca S poti po Oradi^Honski in no Dunoj I I I I I I I I I I I t I I I I I I I I I I I I I I I I M I I I I I I I I I I I I t I I I I I i M I I I I I I I I I I I I I I (Nadaljevanje in konec) Dan se je nagnil že precej pre- ko poldneva, poobedovali smo kar po domače in mimogrede, isto 1 velja tudi za počitek, zato smo se ! odpravili dalje, sedaj pa narav- { nost proti središču mesta, ki se | je medtem že izpraznilo od po- I poldanske proslave. Znamenite zgradbe na Ringu in v bližini (univerzo, mestno hišo, parla- ment, Burgtheater, opero in še kaj) smo si ogledali kar iz avto- busa, izstopili smo le za krajši ogled Hofburga, nekdanjega se- deža Habsburžanov (še sreča, da sta bila zaprta Kunsthistorisches in Naturhistorisches Museum), in njihove grobnice (od Marije Te- rezije m njenih prednikov do cesarja Franca Jožeta in Karla) in verjetno hudo užalili never- jetno zgovornega vodnika, ki bi nas menda rad naučil celotne zgodovine Habsburžanov oziroma nekdanje monarhije, ker smo ga predčasno zapustili in prepustili potrpežljivejšim Angležem (ti so imeli verjetno več časa in manj neprijetnih spominov na to vla- darsko rodovino), se na hitro in kar na svojo roko razgledali še malo po bližnjih ulicah (daljše- ga ogleda H-bila v -"nan '-'sem žlefanova cerkev, gotika iidte- drala z znamenitim, visokim zvo- nikom), nato Pa spet dalje, na či- sto drugi konec sveta, v pisani, hrupni Prater, natrpan z vsemo- gočimi zabavišči, vrtiljaki, hiša- mi strahov, strelišči, predstavami za vse in takimi, ki so »fiir Ju- gend verboten«, gostišči, ki v po- pačeni obliki ponujajo madžarske debrecinke pa naše kranjske klo- base in čevapčiče ter ražnjiče (kakor da bi bila še vedno av- stix)-ogrska monarhija) itd. itd., skratka vsega na pretek, marsi- kaj za naš okus tudi ne ravno preveč simpatičen (v malem smo kaj takega pri nas lahko že večkrat videli, kot »inozemski dodatek« našim velesejmom in podobno). Z visokega »Riesenra- da« Pa si lahko ogledaš celotni Prater (tudi onega mirnega, ze- lenega, polnega lepih parkov) in še Dunaj povrhu. Vtis je bil mo- čan, ravno preveč pa nas osvežil proti koncu dneva ni, kar se ni posrečilo niti palači Belvedere in prostranima parkoma pred njo in Za njo. Čudoviti pogledi sicer, prav zares sprejemati nove vtise pa skoraj nismo mogli več (tega ali onega je morda tudi neprijet- no dregnil gpomin na pristop ne- kdanje Jugoslavije k trojnemu paktu). S tem smo »uradno« ogledova- nje za ta dan zaključili, pravza- prav smo ga zaključili sploh, saj je bil dopoldan naslednjega dne na voljo vsakomur posamič, da ga je izkoristil, kakor je kdo ve- del in znal in seveda mogel. Za nočni Dunaj pa skoraj ni bilo ča- sa in »moči«. Morda je koga za- neslo v že omenjeni Grinzing ali pa v znameniti Augustinerkeller, ki ti pričara stari, romantični Dunaj s svojo starinsko ure- ditvijo ,izbranimi vini, veselimi druščinami starih in mladih, z igranjem in popivanjem znameni- tega »šramelkvarteta« (hkrati pa lahko opazuješ tudi mladino, ki se zabava bolj po »moderno«), in morda še kam drugam — o vsem tem Pa zgodovina molči. Naslednjega dne opoldne smo zapustili Dunaj in se vračali sko- zi Wiener Neustadt (mesto, kjer sta bila pred stoletji obglavljena hrvatska fevdalca Zrinjski in Frankopan) in nato namesto pre- ko Semmeringa, kjer je cesto mi- nula zima hudo poškodovala, čez nekoliko nižji Weichsel, po ne dosti manj lepem alpskem svetu, proti Gradcu, kjer smo si, ker je bila že pozna ura, spet samo mi- mogrede ogledali graški velese- jem in se na njem že srečali tu- In za konec: bilo je zares lepo in zanimivo, vendar prekratko in preveč naporno. V tem kratkem času smo videli veliko, veliko pa je ostalo še prihranjenega za kak prihodnji obisk. Tako je pač vedno s takimi potovanji. Ze od nekdaj sem si želel ogledati ve- lika, tuja mesta. Med njimi je bil Dunaj bolj tam nekje zadaj. Zdaj se mi je ponudila priložnost — pa sem šel. Videl sem ga, videl prenaalo, zato bi se še rad po- vrnil in ga spoznal do kraja, resnično osvojil pa me Dunaj ni, preveč je v njem spominov na čas in dogodke, ki zlasti v mlaj- šem rodu, doraščajočem že v Ju- goslaviji, niso ravno najlepše za- pisani. Pa kljub temu: spomini sicer obstajajo, vendar jim čas megli njihove neprijetne, zaostre- ne obrise in jih hkrati briše z novimi dogodki in ljudmi. (Konec) -ar di s koščkom svoje domovine (v jugoslovanskem paviljomu) in ce- lo domačega kraja (razstavljale »o tudi »Slovenske gorice«). Kra- tek oddih, nekaj jedače in malo več pijače za preostale šilinge, odhod, prijetna nočna vožnja do meje, carinski pregled, dvig za- pornic — in že nas je pozdravila domovina. Burgtheater Razgled I Kablenberga Stran 6 TEDNIK PTUJ. DNE 14 Jl^NIJA 1963 OSEBNA KRONIKA Rolstva, poroke In smrti rc območju matičnega urada Ptuj Rodile so: Lizika Novak, Sta- novno 8 — Bojana; Ivana Sel, Starše 53 — Cvetko, Katarina Kozel, Mala Varnica 19 — Vla- da; Hilda Vinter, Opekarniška 19, Ormož — Irmo; Terezija Brenčič, Nova vas 79 — Slavka; Terezija Predikaka, Kidričevo 20 — Romana; Alojzija Ivanuša, Sobetinci 43 — deklico; Štefani- ja Kores, Lancova vas 83 — Ol- go; Majda Zebec, Turški vrh 58 — Srečka; Marija Zadravec, Do- bravska 7, Ormož — deklico; Marija Jesenik, Stara cesta 14, Ljutomer — Nevo; Ana Kolarič, Nova vas 51 — Milico; Frideri- ka Kmetec, Belavšek 4 — Iva- na; Marija Podgorelec, Salovci 5 — Anico; Gizela Leber, Po- brežje 43 — Zdenko; Silva Sat- ler, Pragersko 105 — Magdo; Marija Karneža, Janški vrh 54 — Milana; Ana Žitnik, Gerečja vas 69 — Franca; Ana Medik, Cven 91 — Tončko; Ivanka Cr- noga, Stari grad 61 — dečka; Marija Mihelič, Mestni vrh 103 — dečka: Marija Golob, Goriš- nica 31 — Renato; Marjeta Jau- šovec, Podvinci 141 — dečka; Anica Urek, Nova vas 8 — deč- ka; Ela Podgorelec. Grabe 35 — Julča; Marija Zorko, Podvinci 5 — Janka; Ana Orenberg, Pre- polje 77, Tezno — Zdenko; Eli- zabeta Erjavec, Belski vrh 62 — Ivana; Marija Trunk, Strmec 19 — Anico; Matilda Pihler, Most- je 7 — Greto; Alojzija Veldin, Godeninci 30 — Zvonka; Ana Simeonov, Ljutomerska 20'c — dečka; Ana Serdinšek, Apače 70 — dečka; Marija Cafuta, Gomil- ce 11 — Alojza; Elizabeta Zaj- šek, Majski vrh 26 — Marijo; Gera Vidovič, Krempljeva 8 — deklico; Angela Šimenko, Za- bovci 75 — Angelo; Rozalija Gole, Hrastovec 139 — Zdenko; Angela Milošič, Velika Varnica 112 — Darinko; Jožefa Munda, Koračice 58 — Marjana; Angela Bencek, Nova vas 77 — Liljano; Francka Kuster, Grlava 26 — dečka; Marija Kostevšek, Star- še 13 — Slavico; Angela Horvat, Ljubljana. Sostro 36 — Draga; Silva Zamuda, Formin 48 — Ol- go; Viktorija Vozlič, Razkrižje 28 — Tončko; Katica Varžič, Hum 5 — Zdravka; Veronika Turk, Prepolje 60 — Martino; Marija Svržnjak, Kicar 73 — Romana; Marija Korošec, Gradi- šče 100 — Rajka; Julka Fajfar, Kamnik, Titov trg 20 — Brigi- to; Ljudmila Zumer, Apače 27 — Jožeta; Matilda Potočnik, Janški vrh 43 — Majdo; Marjeta Muhič. Zabovci 86 — Milana; Anica Vrečar, Bišečki vrh 11 — Draga. Umrli: Brezinšek Anton, Ja- blovec 23, roj. 1893 — umrl 2. ju- nija 1963. Poroke: Janez Kodrič, Grdina 3, in Sorec Teodora, Selška cesta 8; Ludvik Mohorko, Lancova vas 6 in Otilija Gavez, Nova vas 11; Ivan Bela, Grajena 8 in Marija Ceh, Spuhlja 136; Jože Mohorko, Skorba 39, in Erika Milek, Ašker, čeva 8; Janez Kajzer, Rogoznica 5 in Ivana Pislak, Muršičeva 10; Janez Trafela, Spolenjakova 8 in Marija Jančič, Spolenjakova 8. NEŠPORTEN ODNOS PRIREDITELJEV Za dan mladosti je priredil mladinski aktiv TGA Kidričevo mladinski turnir v nogometu, od. bojki, streljanju in šahu. Medtem ko so prejeli zmagovalci lepe po- kale za častno osvojena prva me- sta, pa se to ni zgodilo na nogo- metnem turnirju. V finale so se plasirala moštva LM »Ptujski ti.sk«, LM Lovrenc in LM Plajdina. Moštvo LM Lov- renc je nečastno predalo borbo LM Hajdma, za kar bi moralo bi- ti diskvalificirano, toda do tega ni prišlo. Tako sta se v finalu srečali moštvi LM »Ptujski tisk- in LM Hajdina. Favoriti so bili lanski zmagovalci LM Hajdina, toda na koncu tekme jih je ča- kalo grenko razočaranje. Tekmo so izgubili s katastrofalnim "re- zultatom 0:4 z mladim moštvom LM »Ptujski tisk«, ki si je s tem uspehom zaslužilo prvo mesto in pokal. Vsega tega nismo razumeli Ob tem uspehu, ki je presene- til tako prireditelje kakor moštvo LM Hajdina, so se slednji poslu- žili rešilne misli, da dosežejo svoj cilj — pokal — ki pa si ga v no- benem primeru niso zaslužili. Vložili so protest proti odicrrani tekmi, k! so jo izgubili z rezul- tatom 0:4, zaradi nastopa enega igralca v dveh moštvih, kar pa ! ni bilo določeno od prireditelja I niti pismeno niti ustno, s čimer so pokazali svoje organizacijske nesposobnosti, zaradi katerih je bilo med tekmovanjem mnogo nepravilnosti. Za zeleno mizo so določili zmagovalca, pri čemer pa se niso ozirali na moralno-tova- riško potezo, saj Je bil omenjeni igralec, član moštva LM »Ptujski tisk«, samo iz dobrega mladin- skega odnosa na razpolago mla- dinskemu aktivu gimnazijp, da je lahko pre.išnji dan odigralo tek- mo z 11 igralci. Vaega tega niso razumeli prireditelji, posebno še predsednik in organizator tPkmo. vanj LM TGA Kidričevo tovariš Lah ki je dokazal, da .je naklo- njen moštvu LM Hajdina, po drugi strani pa, da je nesposoben organizator nogometnega turnirja in s svojim netovariškim odno- som do LM »Ptujski tisk« določil za zeleno mizo zmagovalca kljub protestom delegata omenjenega kolektiva in dokazu, zakaj .je omenjeni igralec nastopil. Omenjen je bil samo glavni krivec. Ostala sta še vodji ekip LM Hajdina in LM Lovrenc tov. Artenjak in tov. Muršec, ki sta s svojim nešportnim odnosom kljub temu. da sta aktivna igral- ca. vložila protest in skupaj s predsednikom tov, Lahom glaso- vala zanj. To je dokaz, da pre- maganci niso prenesli težkega poraza in so se poslužili pomoči (njim naklonjenega organizatorja. Tskn iim ie pokal lahko le pred- met izročitve, ne pa nekaj, za kar so se borili in si zaslužili. Aktiv I-M »Ptujski tisk , po- sebno pa še igralci nogometnega moštva, ki so tako visoko pre- magali favorite, .so ob tem nelju- bem dogodku grenko razočarani m zahtevajo, da ta dogodek po- ŠPORT novno čimprej obravnava organi- zator mladinskega festivala, ka- kor tudi forum TGA Kidričevo, ki ima tako finančno kakor tudi moralno največ zaslug, da se je izvedel mladinski festival v čast dragega predsednika Tita. Kolektivu LM »Ptujski tisk« je v primeru, da ne bodo spremonili odločitve, ostalo edino zadošče- nje. da so moralni zmagovalci turnirja, in grenko razočaranje, da jim je bila zaradi netovari- ikega odnosa organizatorja stor- jena krivica, ki se lahko popravi samo na en način: tako. da se iim izroči častno priborjeni po- kal. znalo, da je bila to njihova prv nočna tekma. Preveč so grešili ■ podajanju in prijemanju žoj tako. da je zmaga domačinov za služena. V drugi tekmi so se pomeril člani. Drava je nastopila oslab Občinsko prvenstvo v partizanskem mnogoboju v nedeljo, dne 9. junija, je or- ganizirala občinska zveza za te- lesno kulturo v Ptuju občinsko prvenstvo v partizanskem mno- goboju, katerega se je udeležilo 31 tekmovalcev iz Dornave in Markovcev. Tekmovali so člani, članice in mladinci. Vrste so tek- movale v III. in IV. razredu. Prav tako tudi društva. Rezul- tati tekmovanja so naslednji: III. razred: 1. Dornava 15.635 točk; IV. razred: 1. Markovci 17.262 točk. Med vrstami so dosegli prvo mesto v III. razredu pri članih, članicah in mladincih telovadci iz Dornave. V IV. razredu pa prvo mesto člani in članice iz Markovec. Med posamezniki je bila najboljša iz Dornave pri članicah Angela Cigula pred Petkovo in Peteršičevo. Pri čla- nih Lah pred Belšakom in Zum- rom. Pri mladincih je bil naj- boljši Jakob Roškar. V četrtem razredu je bila najboljša pri čla- nicah Marija Ciglar pred Marijo Markovič in Nežiko Bračič, vse iz Markovec. Prvo mesto pri članih je zasedel Martin Mikša, drugi je bil Mirko Janžekovič, tretji pa Viktor Meznarič, vsi iz Markovec. Vse vrste so kvalificirane za okrajno prvenstvo, ki bo v nede- ljo, dne 16. junija 1963 v Mari- boru. Skoda je le, da so izostala društva, kot so Gorišnica, Videm in ostala. Organizacija tekmova- nja je bila zadovoljiva. Boljši rezultati so bili doseženi le pri metu žogice, dočim so ostali povprečni za vaška društva. OP LETALSTVO IV. republiško jadralno prvenstvo (Nadaljevanje s 4 strani) talo najprej 2, pozneje pa celo do 5 metrov v sekundi. Se zadnje kroge izpod samega oblaka sva napravila, ko se je okoli letala stemnilo. Bila sva v oblaku; še vedno sva krožila in skrbno opa- zovala instrumente, ki kažejo lego letala v oblaku, brzino, dviganje idr. V samem oblaku je bilo od začetka mirno, letalo se je še vedno dvigalo po 3—5 m v sek. Vedno bolj je postajalo v letalu hladno; višina je bila 3.200 metrov, ko sva opazila prvi led na krilih letala. Letalo je začelo premetavati; tudi dviganje se je povečavalo in doseglo celo 12 m v eni sekundi. Višinomer je be- ležil 3900 m, ko se je letalo za- čelo v oblaku spuščati, ker ni bilo več vertikalnih sil. Izravna- la sva letalo in čez nekaj trenut- kov sva bila izpod samega vrha oblaka. Pogled na kopaste vrho- ve, ki so se prerivali, je bil pre- čudovit. Obkrožila sva nekaj ob- lakov, letela med njimi in se usmerila proti Ptuju, ker naju je veter zanesel. Nad Ptuj sva priletela na višini 2200 metrov, ko je tam nastajal še večji oblak »kongestus«. Uravnala sva letalo v oblak in sva začela takoj v oblaku krožiti, ker naju je za- čelo dvigati. Kakor prvič, je tu- di sedaj v tem oblaku mirno dvigalo letalo in na višini 2900 metrov dvigalo 10—12 metrov v sekundi. Višinomer se je hitro začel vrteti od 3000 do 4100 me- trov. Na tej višini sva zapustila oblak, ker je letalo bilo obloženo z ledom, pa tudi nama je bilo hladno. Na 4000 m sva priletela nad Ptuj, na katerega je bil pre- čudovit pogled. Srebrna nit ob Ptuju, pravokotniki rdeči in be- li, pisana okolica, vse to se ne da popisati. Izpod naju je bilo skoraj celo Dravsko polje; od Maribora do Varaždina je segal pogled. Oblaki, ki so dvigali svo- je vrhove, so zastirali pogled še dalje.« Letalo je po 17. uri pristalo; oba pilota pa sta bila navdušena nad svojimi doživljaji, saj si je res težko zamisliti, da stojimo iznad samega Ptuja kot na vrhu Mont Blanca. Pri nas so malokdaj tako ugodne vremenske razmere, da bi dosegli takšne višine. Upaj- mo, da bodo naši piloti uspeli doseči tudi 5000 metrov, kar je potrebno za diamantno značko pilota, morda pa tudi 8 ali celo 10 km. — Mik — GOSTOVANJE ROKOMETAŠEV V VARA2DINU Pretekli petek. 7. junija 1963, . so rokometaši ptu,'=^ke Drave go- stovali v Varazdinu. Igrali so prijateljsko nočno rokometno tekmo s članom I. hrvatske lige Varteksom. V prvi tekmi so se pomerili mladinci Varteksa in Drave. Do- mačini so bili bol.jši in zasluženo zmagali z rezultatom 18:10. Mla- dim igralcem Drave se je po- Ijena brez Zlendra in Haberja. kljub temu pa je pred okrog 150 gledalci pokazala eno svojih najlepših iger. Vsi igralci so se zelo trudili. Po daljšem odmoru sta v moštvu Drave ponovno na- stopila Perger in Cernezel. Sled- njemu je bila po več kot leto dni odmora druga tekma. Oba sta pokazala lepo igro. Perger je igro Drave umiril in se je izkazal kot odličen rokometaš. Cernezel pa je izvedel nekaj lepih in preciz- nih strelov. Po izenačeni igri je v dramatičnem finišu Drava mo- rala priznati premoč svojih re' nomiranih nasprotnikov. Končni rezultat tekme je bil 16:13 v ko- rist Varteksa. Obe tekmi sta po- tekali v prijetnem prijateljskem in športnem vzdušju. Ekipi Var- teksa bosta vrnili obisk v sobo- to, 15. t. m. in se zvečer ob 20. uri sestali z odgovarjajočima ekipama Drave na ptujskem sta- dionu. R. R.