Ij © p i s i^ Iz Logatskega Okraja. V 30. dan julija t. 1. zborovalo je učiteljstvo tega okraja po ministerijalnem ukazu za bogočastje in uk od 8. maja 1872. 1. Naš novoizvoljeni nadzornik g. Vilibald Zupančič otvori zbor točno ob 9. uri v Cerkuiški šoli. Določi si svojim namesnikom g. ondotnega nadučitelja Dermelja in zapisnikarjema sta po vzkliku izvoljena g. nadučitelj Pipan in gdč. Jurman. Opazke g. nadzornikove bile so nekako take - le: disciplina je sploh dobra in v nekaterih krajih celo izvrstna, samo na telesno snažnost naj se bolje pazi, in šolske sobe naj se dobro prezračujejo. Otroci naj se vedno ravno drže, bodisi sede ali stoje, in pazi naj se posebno, da se odstranijo vse take reči, ki bi očesu škodov;ile. Naloge naj se vestno popravljajo in pismeni jezik naj se vpeljuje. Nemški pravopis naj se ravna po ministerijalnem ukazu. Petje in sadjereja jako lepo naprednje, sploh šolstvo je v tem okraji v pravem tiru. 0 »spisji« v ljudski šoli je g. Žebre prav temeljito govoril; posebno pohvalo je pa žel g. Božič, razpravljajoč »kolcgijalnost mej učiteljstvom na večrazrednicah, da bode sebi in šoli koristilo«. Udje stalnega in knjižničnega odbora ostanejo dozdanji. Na vrsti je samostalni piedlog: kako bi se odpravile napake udov nekaterih krajnih šolskih svetov ali krajnih šolskih nadzornikov, kadar pridejo v šolo poslušat ali nadzorovat! Napake so take-le: Kadar pride kak ud kakega krajnega šolskega sveta v šolo poslušat ali takorekoč nadzorovat, bodi si nadzornik, ali ne, kar je vse jedno, vede se surovo in častihlepno, ne pozdravi nikogar, tudi odzdravi ne na pozdrav šolarjev, drži kviško glavo jednako praznemn klasu; vtika se učitelju v metodo in v vsako ieč, akoravno nima nikakoršnjega pojma o stvari, da le s tem svojo dozdevno oblast skazuje, učiteljski stan ponižuje in učitelja žali. Vsakdo ve, koliko trpi v tacih slučajih avtoriteta učiteljeva in vse šolstvo! Kaj si li morajo misliti stariši in otroci o šolstvu in učiteljstvu sploh, ako uže taki možje, ki so odbrani, da bi šolstvo in učiteljstvo podpirali, sami tako nazadnjaško delajo, bodisi vedoma ali nevedoma. Da se take in jednake napake odpravijo pri šolstvu, skleue se, višje šolske oblasti prositi, da se tim k temu dajo potrebna navodila. Drug samostalni nasvet bil je le ponovljena prošnja, da se krajnim šolskim svetom naznnni, da so dopoludanski dnevi križevega tedna in sv. Marka dan prosti, ako se šolarji vkupno udeležijo, ali iz važnih vzrokov ne udeležijo cerkvenih sprevodov ter da naj se krajni šolski sveti ne vtikajo v take zadeve, ki spadajo le v področje domačih učiteljskih zborov, in naj ne prestopajo mej svojega delokrožja. Gospod nadzornik sklene potem sejo s »slavo« presvetlemu cesarju, in ves zbor stoje zapoje cesarsko pesem. Iz Lesec. V obrambo. Slavno uredništvo! Na podlagi tiskovnega zakona uljudno prosim, da blagovolite priobčiti v »Ociteljskem Tovarišu« nastopno pojasnilo, da ne bodo bralci tega cenjenega lista napačno poučeni, kakor želi nepodpisani dopisnik iz Kadovljiškega okraja v št. 19. z dne 1. okt. 1889. 1. Dopisnik kritizuje mojo praktične poskuse pri učiteljski konferenci na Jesenicah na prav čuden način ter se trudi pokazati, da sem nalogo: »Praktični poskusi z učenci v številjenju od 1—-20 z vporabo računskega stroja«, popolnoma zgrešil in ničesa pokazal. Naloga obseza mnogo giadiva, izbiral sem torej lehko in izbral sem, kar sem sam hotel, ne pa, kar je želja gospoda dopisnika! Kar sem hotel pokazati in če sem res kaj pokazal, ali nič, je vsakdo pri konferenci navzočih lehko razsodil, zatorej se v to dalje ne spuščam in omenim le, da se po končani nalogi na poziv gospoda c. kr. okraj. šolskega nadzornika nihče ni oglasil za besedo — torej je bilo vsem prav. Gospod dopisnik! zakaj se pa Vi niste oglasili takrat, ko je bil čas za to in se sedaj skrivate pod tuj plašč? Iz Vašega postopanja vsakdo laliko spozna, da Vaši kritiki ni bila podlaga nič druzega, kakor želja, meni škodovati. Je-li to kolegijalno, ali kaj ? V Lescah, dne 4. oktobra 1889. 1. Karol Simon, učitelj. Iz Sežane. »Učit. društvo« za Sežanski okraj bode zborovalo v Komnu dne 17. oktobra t. 1. ob 10. uri dopoludne po sledečem vzporedu: 1. Verifikovanje zapisnika. 2. Praktičen pouk v III. raziedu. 3. Predavanje iz vzgojeslovja. 4. Predavanje iz sadjarstva. 5. Volitev delegatov k občnemu zboru »Zavezo«. 6. Eazni nasveti. Odbor. Iz Rameiiika. »Učit. društvo« za Kameniški okraj zborovalo bode v Kameniški šoli 24. okt. 1889. 1. ob 2. uri popoludne s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnikovo. 2. Poročilo blagajnikovo. 4. Prosto pisanje (poročevalec g. Barnik). 5. Določitev kraja prihodnjemu zborovanju. 6. Prosti nasveti. Odbor. Iz Osilnice. Zahvala. Podpisana štejeva si v prijetno dolžnost, da se tu v imenu uboge šolske mladine zahvaljujeva slavnemu odboru »Narodne Šole«, kateri je blagovolil poslati proti mali vsoti obilo šolskega blaga. Bog povrni prekoristuemu društvu stotero! Franc Hoenigtnan, Fran Povšd, predBednik k. š. sv. učiteJj. Od Sv. Jukoba Ob Savi. V nedeljo dne 22. septembra t. 1. po krščanskem nauku razkril se je pri nas spomenik z napisom: »V spomin 401etuega vladanja Njegovega veličastva presvetlega cesarja Frana Josipa I., postavili dne 23. septembra 1888 udani občini Podgorica in Dragomelj«, na drugi strani: »Vse za vero, dom, cesarja!« Spomenik je okusno izdelan in ima podobo čveterovoglate okrajšane piramide ter tehta 13 starili stotov. Slavnost vršila se je po tem-le vzporedu: Po cerkvenem opravilu sešla se je šolska mladež v šoli, od koder je s svojo zastavo pod vodstvom g. učitelja korakala na slavnostni prostor. Najprej je g. učitelj v spomin obletnice, kar se je zasadila lipica z imenom: »cesar Fran Josipova lipa« pozdravil z lepimi besedami otroke in na stotine zbranega ljudstva z županom in občinskimi odborniki vred. Na to stopil je na oder tu znan govornik, g. Štefan Lemut, predsednik bralnoga društva v Dolu, razložil je pomen spomenika, kako lepo in častno je za obe občini, da sta tako izrazili lojalna čustva ter naposled zaklical trikrat: »Slava« presvetlemu cesarju, na kar je iz stoterih grl zadonel trikratni »Živio!« in »Slava!« Zraven pa so pokali topiči. — Po končani slavnosti zbrali smo se v gostilni pri »Petraču«, kjer se je govorilo in napivalo posebno presvetlemu cesarju. Za večera smo se razšli in se kratko poslovili: »Na svidenje!« Bobert Ziegler. Iz Ljubljane. Preizkušnje učiteljske sposobnosti za splošnje ljudske in meščanske šole bodo pri Ljubljanski izpraševalni komisiji v 4. dan novembra t. 1. in naslednje dneve. Kandidatje in kandidatinje, ki hočejo priti k preizkušnji, naj prošnje za dovoljenje k preizkušnji v smislu min. ukaza z 31. julija 1886. 1. št. 6033 o novem predpisu za preizkušnje učiteljske sposobnosti potom šolskega voditeljstva oddajo pri svoji okrajni šolski oblasti, in če niso v službi, pa s svojimi spričali in z uradnim zdravniškim spričalom neposrednjo pri tisti okrajni šolski oblasti, pri kateri so poslednjič služili in sicer o pravem času tako, da bode okrajna šolska oblast mogla do 2 5. dne oktobra t. 1. oddati prošnje izpraševalni komisiji. Kandidati in kandidatinje, ki so svoje prošnje za dovoljenje o pravem času vložili, naj pridejo k preizkušnji v 4. dan novembra t. 1. zjutraj ob 8. uri na c. kr. učiteljišče v Ljubljano, ne da bi čakali posebnega poziva. — Šolska slavnost prve mestne 5razredne ljudske šole v 4. dan t. m. je bila sijajna. Ob 10. uri dopoludne so bili učenci in učitelji. člani c. kr. mestnega šolskega sveta in mnogo starišev in šolskih prijateljev pri šolski maši v novi cerkvi presv. S. J., kjer so učenci peli. Po maši so šli učenci, učitelji in gosti v novo šolo, kjer jo je p. n. gospod kanonik A. Z amejec po cerkvenem redu blagoslovil. Potem so se učenci, učitelji, stariši in gosti zbrali v okrašeni telovadnici. Slavnost so s svojo navzočnostjo počastili najviši dostojanstveniki p. n. g. g. c. kr. deželni predsednik baron Winkler, deželni glavar dr. Poklukar, deželni šolski nadzornik Jakob Smoiej, cesarski svetnik J. Murnik, okrajni šolski nadzornik Fi\ Levec, ravnatelja gimnazije in učiteljišča, vadniški in mestni učitelji in učiteljice, občinski svetovalci in dr. — Najprej je zbrane ogovoril g. župan glavnega mesta Ljubljanskega, Peter Grasselli, izročivši ključ od šolskega poslopja šolskemu voditelju A. Praprotniku, kateri je nekako tako-le odgovoril: »Slavna gospoda! Čestiti stariši! Ljubi učenci! Dovolite, da spregovorim v imenu učiteljev prve mestne ljudske šole in kažem čutila, ki nas navdajajo danes pri tej redki slavnosti. Dolgo — čez dvajset let ¦— je naša šola bivala v ptujih, neprimernih prostorih; a zdaj je tudi na naš prag prisijalo rumeno sulnce: požrtvovalna Ljubljanska občina nam je postavila krasno šolsko poslopje, — katero se je danes blagoslovilo in natn izroCilo. Moder mož je nekdaj rekel: »Ako nam hočete kazati vrednost dežele in mesta kras, peljite v šolo nas!« To je resnica. Šola je za cerkvijo prvi kraj, kjer se mladost izobražuje in vzgojuje za sv(>jo prihodnjo srečo. Šola je mili, bogati dom, iz katerega stopi v življenje mlad človek, izomikan, ročen in spreten, da si pomaga in koristi sam sebi in drugim v družini, v občini, v domovini in državi. Zares, Ijudska šola ima vzvišeno nalogo, katero morajo zvrševati učenci in učitelji. Da se pa ta lepa naloga ložeje zvršuje, mnogo, mnogo pripomore primerno šolsko poslopje. Zatorej smo vsi, učitelji in učenci, prisrčno hvaležni slavni občini in njenemu slavnemu predstojništvu, katero se ni balo ne truda, ne troškov, da se je postavila krasna šolska zgradba, ki povišuje čast glavnemu mestu Ljubljanskemu ter je v vzgled občinam v deželi. Mi učitelji se bodemo te dobiote hvaležni tskazovali tako, da bodemo zvesto izpolnovali svoje težavn« dolžnosti in se skrbno prizadevali, da bodo iz te šole prihajali ljudje, ki žive po geslu: »Vse za vero, cesarja in domovino«. Vi, ljubi učenci, pa bodete za to dobroto najhvaležniši tako, da bodete pridno hodili v šolo, da bodete v šoli se marljivo učili in si nabirali dragih zakladov modrosti, katerih vam nihče ne more vzeti. Kot hvaležni učenci pa morate tudi varovati, da se novo poslopje kaj ne poškodaje. Vsa hiša in hišna oprava naj bode vedno čedna in nepoškodovana. Vsi vkup pa, učenci in učitelji, slavnomu srenjskemu predstojništvu danes slovesno obetamo, da se bodemo vedno tako obnašali, da vam bode obilne obresti dajal kapital, ki ste ga naložili v tej šolski zgradbi«. Potem je govoril gospod deželni predsednik občinskemu zastopništvu, učencem in učiteljem, za tem pa gospod okrajni šolski nadzornik poudarjaje vzajemno delovanje šole z domom ter je svoj krepki govor končal s trikratnimi klici presvetlemu cesarju, in učenci so čvrsto odpeli s primerno pesmijo: »Veselje čuje se povsod!« — Potem je g. katehet J. Smrekar v daljšem govoru razložil, kaj pomenja cerkveno blagoslovljenje. K sklepu so učenci še zapeli cesarsko pesem ter so šli vsaksebi; p. n. gosti pa so si ogledali vse prostore in opravo krasnega novega šolskega poslopja. Prva mestna ljudska šola bode to prelepo slavnost z zlatimi črkami zapisala v svojo kroniko. — Zlati križec za zaslugeso presvetli cesar podelili nadučitelju v pokoji, gospodu Leopoldu Belar-ju. Slovesno dekoriranje z zaslužnim križcem je p. n. gospod župan glavnega mesta Ljubljanskega Peter Grasselli, v pretečeno nedeljo (v 13. dan t. m.) v šolskem poslopji II. mestne šole v navzočnosti vsega mestnega učiteljstva, šolskih dostojanstvenikov in šolskih prijateljev slovesno zvršil. Prihodnjič bodemo več poročali o tej lepi slavnosti. — Iz odborove seje »Društva v pomoč učiteljem, njihovim vdovam in sirotam« dne 26. septembra 1889. Navzoči gg.: Bnrštnik, Govekar, prožt dr. Jarec (predsednik), Močnik (tajnik), Stegnar, Tomšič, Žumer. — Učitelj J. B. iz K. je dobil posojila 140 gld., ker je dobil »zanes lji vega poroka«. Teh 140 gld. ima vrniti v dveh letih s &% obrestmi. Učitelj S. L. iz P. na Dolenjskem bode dobil na posodo 150 gld., kadar bode »verojetnn« dokazal, da je posestnik novo zidani hiši in zemljišču. — V društvo se vzprejmeta dva po 47 let stara učitelja, oba očeta mnogobro.jni obitelji pod navadnimi pogoji. Prošn.ja nekega nadučitelja se odloži za bodoči čas. Tajnikn se naroča, da ima oponmiti 2 učitelja, ki sta zaostala z letnino, ter ju opomniti nasledkov, ako v določenem času ne plačata zaostale letnine. Društveni računi so se pregledali, in s koncem avgusta ima biti blagajnični ostanek 444 gld. 01 kr. Konečno se dovoli blagajniku za pisarno in nagrado za p. 1. (1889.) 30 gld. in s tem je bila seja pri kraji. — Im en o vanj e. G. Gabrijel Majcen, učitelj na slovenski ljudski šoli v Mariborui dobli je učiteljsko mesto na c. kr. vadnici v Mariboru.