Izhaja vsak dan razen sobot, nedelj In praznlhov. Issued daily except Saturdays, Sundays and Holidays PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urednliki in upravniiki prostori: « 265? South Lawndala Ave. Office oí Publication: 1857 South Lawndalo Ave. Telephone, Rockwell 4904 LETO—YEAR xxxvn Cena lista je $5.00 feitcrad a* socond-elaas matter January 16. 1B33. at the poat ofttca al Cteteaso. Illinois, under the Act of Congress of March S. 1ST». CHICAGO 23. ILL.. TOREK. II. JANUARJA (JANUARY IS), 1945 Subscription $8.00 Yosrly ŠTEV.—NUMBER 11 Acceptance for mailing at special rate of poetage provided for in section 1103, Act of Oct. t, 1017, authorised on Juno 4, 1018. Srdite bitke na vsei zapadni fronti; ruska ofenziva v polnem zamahu Rusi prebili nemško bojno črto Krakov-Varša-va na Poljskem v ofenzivi, ki se je pričela pred tremi dnevi. Prvi ruski oddelki se približali nemški Sleziji. Vsa fronta od Baltiškega morja do Budimpešte oživela v akciji.—Nemške armade beže iz Belgije proti Siegfriedovi trd-njavski liniji. Novi bombni napadi na nemška industrijska središča.—Američani drobe odpor japonskih sil na Luzonu PARIZ.15. Jan. — Ameriško oklopne in pehotne kolone napadalo sUnanJe utrdbe belgijskega mosta Houffallse. Id Je glavna nacijska basa na belgijskem ozemlju. LONDON. 15. Jan.—Na ruski fronti se Je rasvila ena največjih bilk te vojne. Bitka Je ▼ teku na vsej dolgi fronti od Lit vinske do JugoelavlJe, v kateri Je ssvojevanih okrog 3.250.000 ruskih ln nemških čeL Najsrditejši boji se vrši ▼ devetih različnih sektorjih. Radio Berlin poroča« da so se Rusi odločili, da naglo končajo vojno s sedanjo veliko slmsko ofenzivo, "clje cilj Je Berlin." London, 15. jan.—Ruska armada, ki šteje okrog milijon vojakov, je prebila nemško bojno črto Krakov-Varšava na Poljskem v veliki ofenzivi, ki se je pričela pred tremi dnevi. Rusi so prekoračili reko Nido v več krajih 37 milj dolge fronte in prodrli do točke, ki je oddaljena 35 milj od Krajiova, kjer se odpira pot v nemško Šlezijo in severno Čehoslovakijo. Prvi ruski oddelki so prodrli do ozem-Ija, ki je oddaljeno samo flfHnil j od Šlezije. Radio Berlin poroča, da so druge sovjetske armade v ofenzivi na južni strani Varšave, razdejane poljske prestolnice, in na ozemlju ob ustju reke Vis-le pri Gdansku. Cilj te je ob-krožitev Vzhodne Prusije. Vsa vzhodna fronta od Baltiškega morja na severu do Budimpešte na jugu je oživela v akciji. Sovjetske kolone naglo prodirajo proti industrijski Šle-ziji. Ta je drugi največji arze-nal nacijskih sil in prekaša jo le Porurje. Reko Nido so prekoračile ruske sile pod poveljstvom maršala Ivana S. Koneva, dočim so druge v akciji proti sovražniku na zapadni strani Visle pri Ma-gnuszewu ift t>ulawyju, 33 in 85 milj južnovzhodno od Varšave. Izgleda, da bo nemška vojaška posadka v Varšavi kmalu izolirana. Rusi so prodrli 15 milj daleč*^» tej fronti in zasedli 550 naselbin v treh dneh. Čez pet tisoč Nemcev je padlo v bitki z Kusi pri Pinczowu in Chmielni-ku. Moskva poroča, da so Rusi razbili čez 120 nemških tankov. Prej }e Moskva naznanila okupacijo Lučenca, železniškega križišča v Čehoslovakiji, in Ple-•šivca. Lučenec leži 60 milj severovzhodno od Budimpešte, Plešivec pa 37 milj severno-vzhodno od Lučenca.' Ljute bitke v Budimpešti se nadaljujejo. Rusi so zasedli nadaljnjih dvesto blokov in železniški postaji v Pešti in Csemeru. Parls. 15. jan,—Nemške armade beže iz Belgije proti Siegfriedovi trdnjavski liniji. Beg je sledil razbitju nemških črt po zavezniških oklopnih oddelkih. Zavezniške armade so zožile obroč okrog nemške sile pri St. Vithu. Del t« se je umaknil pro-nemški meji. Houffalize, ti nemška baza v središču izbokline. je obkoljen. Zalagslna črta med tem iftestom in St. Vithom je bila pretrgana v več. krajih. Bombe zavezniških letalcev so razbile veliko število nemških I motornih vozil. Vest iz glavnega stana peneča la Eiaenhowerja pravi, da se odpor nemških sil kfha pod udarci na črti Houffa- lize-Bastogne in na fronti ob reki Ourthe. . C J/, štiri tisoč ameriških in britskih bojnih letal je bombardiralo nemška mesta in industrijska središča. Bombe so padale na Berlin, Magdeburg, Brunswick, Derben in Hajlen-dorf. V spopadih v zraku so zavezniki sestrelili 232 nemških bojnih Jetal, sami pa so izgubili 45 bombnikov. Luson, Filipini. 15. jan.—Kolone šeste ameriške armade so prodrle 45 milj daleč po okupaciji Port Suala in Darmotisa v smeri Manile, glavnega mesta Filipinov. Japonske čete so bile zdrobljene v bitki na severni strani reke Agne v bitki z Američani. General MacArthur poroča, da japonske sile pod poveljstvom generala Jamašita niso dovolj močne in ne morejo ustaviti prodiranja ameriških čet. Operacije slednjih podpirajo bojna letala z bombardiranjem japonskih pozicij. Waahlngton, D. C.. 15. jan.— Ameriške leteče trdnjave so ponovno metale bombe na Formo-zo, Honšu in Nagojo, središče japonske letalske industrije. Napadov se je udeležilo čez sto trdnjav, ki so se vse vrnile v svoje baze. Bombe, katere so vrgli ameriški letalci, so porušile več vojaških objektov, tovarn in poslopij ter zanetile velike požare. Prijave za dela v vojnih tovarnah y Bojazen pred vpoklicem v armado Chicago. 15. jan.—Po poročilih, katere je objavila časniška agentura Uniter Press, se Je ni tisoče delavcev po vsej deželi prijavilo za dela v vojnih industrijah. To je dokaz bojazni pred vpoklicem v armado. Vse federalne uposlevalne agenture poročajo o navalih prosilcev za dela v vojnih industrijah. Člani komisije za mobilizacijo in/iobavo moštva so uverje-ni, da je Rooseveltova poteza dobila zadovoljiv odmev. Predsednik je v svoji poslanici kongresu, ko se je sestal v zasedanju, naglasil, da bodo moški vojaške starosti pozvani v armado, če ne dobe dela v vojnih industrijah. Samo v Chicagu se je prijavilo za dela v vojnih industrijah 18.559 ljudi v enem tednu. Za dela v vojaških bolnišnicah se je prijavilo čez 4000 bolničark. Roosevelt je v svoji poslanici dejal, da vojaške bolnišnice potrebujejo najmanj 20.000 bolničark. Uradniki unije CIO okrcali stavkarje Cleveland. O., 15. jan.—Uradniki unije Kongresa industrijskih organizacij, razkačeni zaradi divjih stavk uslužbencev pri Cleveland Electric Illuminat-ing Co., ki so rezultirale v zasegi lastnine korrtpanije po arml-di, zahtevsjo izključitev onih. ki so provocirali stavke, iz unije. Obdolžili so jih kršenja protl-stavkovnegs zagotovila In oviranja vojnih naporov. Japonska se bori za obstanek Diplomat priznal kritično situacijo San Franclaco. Cal., 15. jan.— Saburo Kurusu, posebni japonski odposlanec, ki je dospel v Ameriko nekaj tednov pred zahrbtnim napadom na Pearl Har-bor, je v svojerfi govoru na tokijski radiopostaji dejal, da se Japonska v tej vojni bori za svoj obstanek. Prej so vodilni Japonci naglašali, da je šla oborožena sila v vojno za osvoboditev Vzhodne Azije. . Kurusu je priznal kritično situacijo, zaeno pa je pozval japonsko ljudstvo, naj poveča napore v tej vojni, ker je njegov obstanek v nevarnosti. , Govor je v bistvu preokret in revizija stališča japonskih vojnih lordov, ki so vedno naglašali nepremagljivost japonskih oboroženih sil. Te so dobile strahovite udarce v operacijah na Pacifiku, katerih ne bodo prebolele. Roosevelt posvaril vladne uradnike Washington, D. C., 15. jan.— Predsednik Roosevelt je posvaril vladne uradnike pred objavljanjem optimističnih izjav, da bo vojna kmalu končana. Svarilo vsebuje pismo, katero je objavil* 0*1* hiša. 4 Optimistične izjave vojaških avtoritet in civilnih uradnikov, da vojna bo kmalu končana s porazom Nemčije in Japonske, niso upravičene v tem času/' pravi pismo. "Te le ovirajo produkcijo orožja -in vojne napore. Vojaške avtoritete in civilni uradniki naj se vzdrže takih izjav." Atentat na nemškega zunanjega ministra? Stockholm, Švedska, 15. jan.— List Aftonbladet je ^itiral radijsko poročilo, da je bil Joa-chim von Ribbentrop, nemški zunanji minister, težko ranjen v atentatu. Zaroto proti njegovemu življenju so baje skovali privrženci Heinricha Himmler-ja, načelnika Gestapa, nacijske tajne policije. Poročilo ne omenja detajlev atentata. DEMONSTRACIJE GRŠKIH DESNIČARJEV V ATENAH Vlada premierja Plastirasa hoče imeti proste roke LJUTE BITKE SE^A-DALJUJEJO Atene. Graja* 15. jan,—Glavni atenski trg, kjer so lačni in raztrgani moški, ien.ske in otroci levičarske osvobodilne fronte padali pod kroglami britskih čet in enot redne grške armade, je bilo pozorišče demonstracij desničarskih grup. Te so proslavljale zmago v Atenah in Pireju, pristaniščnem mestu, in izkazovale hvaležnost britski armadi, ki 'je porazila levičarje v bitkah. 's Demonstracij se je udeležilo čez 50,000 ljudi. Vse desničarske grupe so paršdirale in na-glašale svojo enotnost. Med temi so bile fašistične skupine, ki so kooperirale z nacijsko okupacijsko silo in se bofile proti levičarjem. Proslavljale so generala Stylianosa Genatesa, organizatorja zloglasnih grških zaščitnih bataljonov, katerd so Nemci izvežbali in jih oborožili za boj proti levičarjem. Ti so odgovorni za smrti tisočev Grkov, ki so padli v bitkah z nemško okupacijsko silo.' Le nekaj ameriških zastav so demonstranti nosiU. Ti so poveličevali britskega p r e m i e r j a Churchilla in generala Nichola-sa Plastirasa, predsednika nove grške vlade. Demonstranti so nosili tudi slike grSkega kralja Jurija. Značilna jc izjava premierja Plastirasa, da pogoji premirja, sklenjenega med voditelji grških levičarjev in generalom Ronal-dom H. Scobiejem, poveljnikom britskih čet v Grčiji, niso obvezni zanj. On je naglasil, da se bo držal programa, ki določa vzpostavitev miru In reda po vsej deželi. Ta izjava bo gotovo dobila odmev v britskem parlamentu, ko se bo ponovno sestal v svojem zasedanju in razpravljal o situaciji v Grčiji. Kljub sklenjenemu premirju se bitke med grškimi levičarji in britskimi četami nadaljujejo v več krajih Peloponeškega polotoka in v severni Grčiji. Levi-čsrji so napadli britske kolone v več krajih. Connally predlaga ustanovitev sveta Pospešitev reševanja političnih problemov Waahlngton. D. C.. 15. Jan.— Senator Tom Connally, načelnik odseka za zunanje zadeve, je predlagal ustanovitev jne^časne-ga mednarodnega'sveti; v čigar področje naj bi spadalo reševanje političnih problemov, kakršni so se pojavili v Grčiji, Italiji in na Poljskem. Ta svet naj bi vršil funkcije do ustanovitve mednarodne organizacije za vzdrževanje in zaščito miru po zaključenju sedanje vojne, kakršna je bila začrtana na konfe? renči repreaentantov* velesil v Dumbarton Oaksu. Senator je dejal na sestanku s časnikarji, da bo orisal svoj načrt v razgovoru z državnim tajnikom Stettiniusom ta teden. On je dejal, da še ne ve, kakšno stališče bo zavzela Hooseveltova administracija. Connally je dejal, da je ustanovitev medčasnegs mednarodnega svet potrebna za reševanje političnih problemov, katere ja vojna potisnila na površje. Ta svet bi lahko vršil svoje funkcije, če mu države v okviru Združenih narodov, zlasti pa velesile, zagotove podporo. Narodna garda kot rezervna'šila Washington, D. C., 15. Jan.— Vojni tajnik Henry Stimson Je dejal, da vojni department odobrava načrt, da narodha garda ostane rezervna $ila armade v povojni dobi. Načrt je sestavil odbor garde. Člani garde naj bi tvorili vojaške enote v mirnem času, ki bi se lahko takoj povečale, če bi to zahtevala nujnoftt. Filipinski predsednik Osmena v Washing tonu Washington, D. C., 15. Jan.— Filipinski predsednik Sergio Osna Jd dospel v Washington, kjer bo imel važne razgovore z Roo-seveltom in drugimi uradniki. On je bjl z generalom Dougla-som MscArthurjem, ko so ameriške čete invadirale otok Leyte. Poštna zveza . s Filipini obnovljena Washington, D. C., 15. Jan.— Poštni department je naznanil obnovo poštne zveze med Ameriko in otoki Filipinske grupe, katere so ameriške čete osvobodile. Ti otoki so Leyte, Samar in Mindoro. , Domače vesti Nov grob v Chicagu Chicago.—V predmestju Lyons je umrl radi srčne kapi Martin Mltkiiš, star 65 let, član društva 270 SNPJ in doma od Bovca ns Pfimorskem. Zapušča ženo, tri hčere in sina pri vojakih. Pogreb se vrši v sredo ob dveh popoldne iz pogrebnega zavoda na 6910 Windsor ave., Berwyn. Padel v vojni Meadowlands, Pa. — Družina Mike Frank je bila obveščeno, da je bil 17. dec. na zapadni fronti v Evropi ubit njen sii\ Sgt. Leon Frank, star 20 let. Pft-leg staršev zapušča brata ln tri sestre. Nov grob v Ohlu • Warren, O.—Umrl je Frank Umek, star 54 let in doma iz Pod-peči pri Ljubljani. Našli so gu mrtvega v njegovem stanovanju. Bil je samski, član društva 321 SNPJ in soustanovitelj društva 262 SNPJ v Sharonu. V Bar-bertonu zapušča dve sestrični, v starem kraju pa mater, če še živi. Vojak pogrešan ' Indianola, Pa.—Družina Joe Jelovčan je bila obveščena od vojnega departmenta, da je od 16. dec. pogrešan njen sin Albert, ki se je boril na zapadni fronti proti Nemcem. On Je član SNPJ, v armadi od marca 1943 in preko morja od oktobra 1944. Nov grob na aapadu _______ Rock Springs, Wyo.—Dne 23. dec. je tukaj naglo umrl, zadet od srčne kapi, Louis Taucher. Slovenka umorjena - Hoboken, N. J.—Dne H Jan. zvečer Je bila tukaj ustreljena v svoji gostilni Cecilij Vladi* roj. Likar. Do tragedije je pri ilo, ker Je nelfemu stalnemu gostu, po imenu Sigurd Nielsen odklonila pijačo. Natočila mu jo je dvakrat, tretjič pa odkloni la, ker Je bil pijan, nakar je po tegnil revolver iz žepa in Jo ustrelil. Stara Jo bila 49 let in doma iz Domžal. Morilca so prijeli. Zapušča moža ln brata v Ridgewoodu, N. Y. Il Clovolsnds Cleveland.—Iz Youngstowna-O., kjer so ga našli mrtvega v postelji, Je bilo prepeljano v Cleveland trupla Josephs Sobochs-na. Star je bil 53 let in svoje-časno je živel v tem mestu. Zapušča ženo, pet sinov (štiri pri vojskih) in štiri hčere—Umrla Je Mary Cirdlna, roj. BUJak in stars 84 let. Domi je bili iz visi Podgors pri Bistrici, fara Vrhnika, odkoder je prišla v Ameriko 1. 1891. Bila Je članice K8KJ, HBZ, ABZ in LCBA. Zapušča tri sinove (enegs pri vojakih), pet hčer s, 23 vnukov ln 6 prsvnukow.—Henry Msrkovlch iz Collinwoods si je na božični dan zlomil roko in se nshsja doma v zdravniški oskrbi.—V bolnišnico Glenvlile se je podala Klizsbets Bijek, iz bolnišnice pa se je vrnile na svoj dom Frances Soksč I* Euclida,—Pri družini Anthony Zupančič so se oglssile vile rojenice in pustile hčerko. Triletnica vojnega delavskega odbora Wsshlngton, D. C., 15. jan, I Vojni delsvski odbor je obhajal i triletnico svojega obstoja. Ustanovil ga je predsednik Koose-; velt po konferenci med repre i zentsnti delavskih unij in delo-j dajalcev. Voditelji unij so se j ukrat odpovedali stavkam kot I orožju v sporih z Industrije!, do-I kler traja vojna. Rumunski general izvrtil samomor "Hlller pri sadnjl večerji Ankara, Turčija, 15. Jan.-P-Po-t ročilo Iz Hukafsftte pravi, da Je ^ general Cepleanu, bivši direktor delovnih bataljonov v Komuni* Ji, Izvršil samomor. On je ime i priti pred sodišče kot vojni zlo-jčlnec. f jugoslovanska vlada bo pojasnila stališče Razgovori . s Churchillom in zunanjim mi• nistrom Edenom TISK KRITIZIRA KRALJA PETRA London. 15. jan—Jugoslovanska ubežna vlada, katere pred*, sednlk je dr. Ivan Subašič, bo pojasnila sVoje stališče napram kraju Petru, ki se je izrekel pro- ■ ti ustanovitvi regentstva v Jugoslaviji na podlagi dogovora, katerega sta sklenila Subašič in maršal Tito, poveljnik jugoslovanske osvobodilne armade in načelnik odbora sa narodno osvoboditev. Velika Britanija in sovjetska Rusija sta odobrili ta dogovor,'..... Subašič bo po izjavi jugoslo* vansklh krogov v Londonu kon-ferlral s premierjem Churchillom ln zunanjim ministrom Edenom, Možnost je, da bo Subaši-čeva vlada sestavila načrt glede ustavnih garancij regentakega sveta in parlamentarne kontrolo oblasti Titovega odbora narodne osvoboditve. * Člani ubežhe vlade so se na svoji seji Izrekli proti resigna-ciji, čeprav Je Peter objavil svojo izjavo, ne da bi se posvetoval z njimi. Kot kandidati m člane regentakega sveta so omenjeni Aleksander Belič, sloviti znan- -stvenik;Dušan Sernič, finančni minister v Titovem odboru, in Ante Mandič, profesor prava. Vil so »e borili proti Nemcem v Jugoslaviji v času, ko so Peter ln nJ^jovi svetovalci ti¥eti na varnem v Londonu. Nobenega dvoma ni o stališču Churchillove vlade. Ta Je že opozorila Pel rs, ds mora podpisati dogovor, dasi je znano, da ima kralj oporo pri britski reakciji. Peter ni ugovarjal določbam dogovora, ko mu ji bil predložen v decembru preteklega leta. Listi v Belgradu so objavili uvodnike z ostro kritiko Petrove deklsracije, v kateri se Je izrekel proti ustanovitvi fagent-stva v Jugoslaviji na podlagi dogovora, ksterega sta sklenila premier SubašiČ in maršal Tito. Japonci utrjujejo kitajsko obrežje Bojazen pred izgubo Filipinov Čungking. Kitajska. 15. Jan.— General Albert C. Wedemeyer, poveljnik ameriških sil na Kitajskem, je dejal, da Japonci vročično grade utrdbe na kitajskem obrežju, katero so zasedli, kakor tudi koridor, ki spaja notranjo Kitajsko s Singapo-rom. To delo je narekovala bojazen Japoncev pred izgubo Filipinov. Američani so okupirali že tri otoke Filipinske grupe in invadirali Luzon, največji otok te grupe. Wedemeyer je dejal, da so Japonci vznemirjeni glede odno-šajev s sovjetsko Rusijo in pospešitve ameriških vojnih operacij na Pacifiku, v katerih Je Japonska oborožena sila že dobila strahovite udarce. Ruske čete s^oje ob zadnjih vratih, ki odpirajo pot na Kitajsko Ali bodo Japonci skušali vreči Kitajsko iz vojne z operacijami, katerih cilj je okupacija Cung-kinga, kjer Je sedež kItejske vlade, zavisi od naglice poraza Japonskih sil na Luzonu po ameriških četah, General je dalje rekel, da skušajo Jspotici predvsem utrditi koridor preko Kitajske do Htngapora, ker ga smatrajo za ri*Jva>nejŠega v vojnih operaei-jth. Pri tem delu so uposlili več tisoč kitajskih kulijev. PROSVETA —!- TOREK, 16, JANUARJA PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IH LASTNIMA SLOVENSKE NAJIODNE POD! JEDNOTE A Organ of and publish«! bj Slovan« National in okolico Naročnina sa Zdruftene dršave (isvan Ckicoga) in a« loto. »3-00 sa pol lata. flJO sa četrt letni aa Cook Co.. 17.50 sa celo lato. »3.75 aa pol leta; nt Subscription rates: for the United States (exeapt Chicago) and rana its IM0 per year. Chicago and Cook County $7M pee foar. foreign countries MŠJ00 per yeer. Cene oglasov po dogovoru^-llokopUl dopisov in člankov se ne vračajo. Rokopisi literarne vsebino (čstioa. drama, pesmi Ud.) se vrnejo pošiljatelju le v »lučaju, če *o prilošil poilnino. Advertising rates on sgraemonl—Manuscripts of oonnnotrations and unsolicited articles will not be returned. Otkev manuscripts, such as stories, plays, poems, etc« will be returned to sender only whan accompanied by self addressed and stamped anvelope \ Natlov ns vse. kar ima stik s listom« PROSVETA 2S57-59 So. Lawndale Ave« Chicago 23. Illiaoia MEMBER OF THE FEDERATED PRESS Datum v oklepaju na primer (January 31, 1945), poleg vašega imena na naslovu pomeni, da vam ja s tem datumom potekla naročnina. Ponovite )o pravočasno, da se varn list ne ustavi. _ Petrova "revolucija' Mladi jugoslovanski kralj Peter je zadnji četrtek v Londonu v svoji palači insceniral pravcato "revolucijo" proti svoji vladi,^ kateri načeluje Subašič, kakor tudi proti angleškemu zunanj^fcu minlsterstvu. Menda je hotel pokazati, da je še "kralj," čepra mi ne damo piškavega oreha za njegov prestoh In kar je napravil zadnji Četrtek, najbrze tudi angleški kronski starinar Churchill ne bi dal groša za Petrovo krono. Zadnjo sredo se je Peter posvetoval s svojim "dvorpkim" svetom—z velesrbskimi reakcionarji, ki so mu svetovali, naj raztrga pegodbo, ki sta jo sklenila Šubaiič in Tito. Ta pogodba legalizira Osvobodilno fronto kot začasno "de fJcto" vlado v Jugoslaviji, ozi-icma je priznana kot del legalne jugoslovanske vlade. Z drugo besedo ta pogodba priznava le aktualna dejstva v Jugoslaviji, kajti na osvobojenem ozemlju nI druge vlade kot je "Tituševa." Po tej pogodbi naj bi bila sestavljena tudi nova.začaana vlada, v kateri bi se strnili obe vladi—Subašičeva in Titova. Določa tudi novo državno formo—demokratpUrenje" nove luguslovanake vlade s zahtevo, ds mors ukijučevatl "vse politične stranke " Peter in njegovi reakcionarni svetovalci so čisto pozabili, ds so jugoalovanaki diktatorji razpuatili vae politične strank»- raaen svoje še sedem let pred Hitlerjevim zapaljenjem Kvrooe in sveta. Ktarorcitrnova a to potezo pač skušajo rešiti, "kar se rešiti da .. upfz v naselbin POROČILO IZ WEST ALLISA Waat Allia. Wie.—Apel za pomoč stari domovini smo vzeli na znanje in po sklepu na seji naše podružnice, ki se je vršila septembre meseca, smo šli do tajnika št. 5 JPO-SS z namenom, da bi šli skupno na delo za sirote v Jugoslaviji. Tajnik omenjene podružnice rev. A. Schiffrer je bil pri volji in obljubil pomoč pod pogojem, da zbiramo samo jxxi imenom JPO-SS. To nas ni motilo, kajti mislili amo si, naj gre pod katerim koli imenom, glavno je, da odpošljemo vse nabrano na pravo mesto in da dobe naši bratje in .sestre v Jugoslaviji. Na žalost pa se ni tako izvršilo, kakor so mislili nsbiralci in darovalci in tudi denar še ni bil poslan, kakor je bilo zaključeno. Čudno je, da si je odbor podružnice št. 5 JPO-SS sam vzel vso oblast nad nabranim denarjem, kateri bi moral biti po sklepu odposlan bratu Jurjovcu, blagaj-u>ntku JPO-SS. Trdno sem jDre-* pričana, da niso v veliki večini zadovoljni ne nabiralci in ne darovalci s takim postopanjem, namreč da se drži denar na neki tukajšnji milwauóki banki; Glede obleke ni nesporazuma. Milwauéka okolica se je razdelila na tri okraje: severna stran in južna ftran skupaj, v West Allisu pa smo delali zase. Zbrali in odposlali smo 4,000 funtov, to je dve toni. Zbrali smo tudi precej nove obleke. Samo m rs. Sc h loser je darovala za $100 nove obleke, kaj pa drugi, katerih je bilo zelo veliko število. Marsikateri, ki je prišel v zbirališče s tovorom, je vzdihnil "morda bo tudi kateri mojih deležen tega, kar sem prinesel." In tako se je hitro višal kup blaga in že smo bili v skrbeh, kdo bo vse to razbral, pošil in uredil za odpoši-Ijatev. Čakalo nas je ogromno delo, toda naše pridne rojakinje se ga niso ustrašile. Sledeče rojakinje so pomagale urediti blago in obleko: Mary Zore, Frances Chandek, mrs. Ra-kovšek, Rose Praznik, Angela Ohojek, Agnes Križan, mrs. Yershine, Kristina Kocjan, Rozi Babich, Agnes Medved, Anna Puncer, Jennie Jarz in Mary Musich. r v Obleko pa feo prevažali in dru- K*e pomagali sledeči: Anton mshar, Anton Yerman, Frank Puncer, mr. Bolskar, Frank Er mene, Frank Grzetich, mr. Zore in mr. Praznik. Vse nabrano blago smo odposlali dne 17. novembra v skladišče WRFASSD, 161 Perry st., New York. Od ravnateljice skladišča Mary Ferkins smo prejeli obvestilo čez pet dni, da je po-šiljatev dospela v redu. Stroški poišiljatve so znašali- $72.92 in $5.52 vreče, skupaj $tfM4. To je za West Allis. Ne Mirka Kuhla pa sem poslala za pomožno akcijo WRFASSD za mesec december $122.00. Denar so darovali: društvo Venera št. 192 SNPJ $25, društvo Združeni Slovani št. 225 ABZ $10, Slovenski socialistični klub $10; nadalje so darovali po $10: Frank Grzetich, Frank Puncer in žena, Joe Yuvan, Mary Schuler; Anna Kopušar $15, iztočil« Mary Vasil. Joe Rädel izročil $26. Darovali so: Lodge Jolly Allis št. 686 SNPJ $10 in po $5: Joe Rädel, Theresa Pušavar in Louis Ivančič. Dva sta darovala manjše vsote. Za SANS pa so. darovali v mesecu oktobru, novembru in decembru sledeči: JPZ Sloga $50, Klub bivših rudarjev $25, društvo št. 584 SNPJ $12, društvo št. 234 SNPJ $6.15 in po $5 Jakob Rožič in John Perko. Šest darovalcev je darovalo manjše vsote. John Sj>ek je izročil $18. Po $5 s'a darovala John Spek ml. in John Spek st., ostali, po številu sedem, so darovali manjše vsote. Joe Turek je nabral $10. Daroval je sam $6 in štirje prispeva-telji manjše vsote. Mrs. Slatnik je izročila $6, ki jih je daroval Joe Zaic. Mrs. Kaytna je izročila $14; $10 je darovala Anna Ermenc in dve osebi sta darovali manjši vsoti. V zadnjem izkazu, ki je bil priobčen v Prosveti, so bila izpuščena sledeča imena: Joe Koc jan $5 in na poli mrs. Kaytna pa Vratanar $2; nadalje Elizabeth Cukjati, Joe Yuvan in Thomas, ki so darovali po $1. Prihodnja seja podružnice SANSa se bo vršila v nedeljo, 28. januarja. Udeležite se v polnem številu. Volili bomo odbor za 1. 1045. Mary Musich, tajnica št. 56 SANSa. PISMA PRIMORSKIH SLOVENCEV. Cleveland. O.—Cenjeno uredništvo! Pošiljam vam štiri pisma za priobčitev v Prosveti, katera sem prejel od sinov mojega brata. Ona sta bila zajeta od ameriške armade na Korziki, potem pa sta prosila, da bi ju sprejeli v ameriško armado. Kakor je razvidno iz pisem sta sedaj oba desetnika (kaprola) ameriški armadi. Pisma se glasijo: Dne 5. maja 1944. Dragi strici Pisala sva Vam že dvakrat, seveda po italijanski pošti. Da nes Vam piševa ponovno in pi smo bova odposlala z ameriško pošto. Upava, da ga boste prejeli. Prosiva Vas, da nama takoj odgovorite, kako se imate in kje so Vaši sinovi. Midva se nahajava na Korziki. Preteklo Je 16 mesecev, odkar sva bila na brutalen način od- m JSpn» "v^iflb ;, S .« pSv *< n, Če ie človnk dovoli m t m Jon. sladko aaapi tudi v snegu . VaaJ tako )o napravil ameriški vojak na sapadni fronti Id oa vidite na sliki. Oni ki bodb prišli šlvt t* toga poki,. Va ne bodo poo^lL Tako šiviionlo bi morali okualtl val diplomati in dršavnlkl vseh driav. potem ki ao mogočo boli brcali, da bi svat dobil Pr*vW>.n peljana od doma. Ne bova Vam pisala sedaj, kaj se je vse z nama godilo in koliko sva jjrestala, ker niipava časa «etfaj. £ia prav isti način je bil odpeljan mlajši brat Zore. Preteklo je že osem mesecev, odkar nismo nič slišali o njem in od tistega časa nama tudi ni nič znano, kaj se je zgodilo z ostalimi doma. Ne veva, kako se imajo, kje so in ali so še živi ali ne. ] Naju je rešila ameriška armada pred dvema mesecema. Sedaj se imava dobro in nama nič ne manjka. Imava obleko, obu valo, dovolj hrane—sploh vse, kar nama je poprej manjkalo. Za vse to se morava zahvaliti Ameriki. Sprejmite tople pozdrave od Vaših nečakov. Stane in Rado. Drugo pismo se ¿lasi: Dne 29. septembra 1944. Dragi stric! Prav danes je poteklo 20 dni, odkar sva prejela Vaše pismo, na katero sva odgovorila vsak zase. Upava, da ste prejeli pisma. Obljubil sem Vam, da bom v kratkem opisal, kako in kdaj so naju odpeljali od doma. Vse to sem Vam že dvakrat opisal, a je možno, da niste prejeli pisem. Mesec časa pred najinim odhodom» bilo.je na nedeljo, so mlajšega brata prav na tako brutalen način odpeljali od hiše s tovariši istega letnika. Bili so stari komaj 18 let. Mene tedaj ni bilo doma, ker sem bil po fantovskih opravkih. Ker pa po 18. uri (po šestih zvečer) ni fmel nihče ostati izven vasi, sem prišel domov prav zadnji trenutek, da sem mu segel v roko in ga poljubil na njegovo kot cvetka cvetoče lice. Starejša sestra se je onesvestila in se šele zavedla malo pred polnočjo in vprašala: "Kje pa je Zore?" Potem pa se je zopet onesvestila. Na ta način so potem odvajali mladeniče skoraj vsak teden. Spravili so se celo nad otroke, ki jim je bilo komaj 16 let. Doma smo ostali samo tisti, katere so italijanski zdravniki spoznali za nesposobne za vojaško službo in nekaj starčkov ter otrok.- V pondeljek, 8. marca 1943, ko sem se prav pripravljal, da vsta-nem, sem zaslišal trkanje in kli canje, naj se z bratom takoj od praviva, ker avto že čaka. V trenotku smo bili pc^onci in čez eno uro sva se že poslovila od staršev in mlajše sestre Zdrav ke, Vide pa ni bilo doma. Poleg naju so odpeljali še šest drugih vaščanov. Poslovili smo se in nismo se več videli» Sedaj je poteklo že 13 mesecev, odkar ne veva nič o svojcih in nič o onih, ki so v Italiji. Najin brat Zore pa se je nahajal blizu Verone. Vzelo bi celo knjigo, če bi hotel opisati, koliko zaničevanja, nevarnosti, strahu in pomanjkanja sva med tem časom prestala. Jaz zapisujem glavne dogodke od dneva najinega odhoda, prav ¿ako bom zapisal, da Vam danes pišem. Od 25. do 31. marca so nas Američani odpeljali (cenzurirano). Vseh skupaj nas je prir bližno (cenzurirano). Tukaj styo gospodje V primeru kaj smo bili poprej. % Ako imate priliko, priobčite kakšen stavek tega pisma $ slovenskem časopisju. Prosiya Vas, da nama pošljete slovenske časopise, da bova tudi midva še enkrat čitala slovensko. Nama se sedaj godi prav dobro in enako želiva Vam in Vaši družini. Sprejmite vsi skupaj pozdrave od nečaka Radota. Tretje pismo, datirano 11. novembra 1944. Dragi stric! Dne 9. t. m., prav ponoči, sva sprejela Vaše cenjeno pismo, za katyo se Vam prav iz srca zahvaljujeva. Dolgo in nestrpno sva ga čakala od kje in kdaj pride. Septembra meseca sem Vam piaal še eno pismo, v katerem sem Vam prav nakratko opisal naše nekdanje stanje. Upam, da ste ga prejeli. Že vnaprej sva Vam hvaležna in se iz srca zahvaljujeva za poslsna darila Upava, da jih v kratkem prej-meva. Posebno Vas proaiva, da bi nama redno pošiljali časopise. Pred enim mesecem je dospel k nam prvi alovenski šasopis "Bazovica". Kdo ve koliko mesecev nismo čiteli slovenskega Toda dobili smo le nekaj izvodov za celo kompanijo. Toda dobro je. kar je, čeravno malo. Še sinoči aem čttal zadnjo številko. Mi si tako šelimo slovenskega čtivS. da Vam ne moremo povedati. Med nami je veliko mladeni-čev, katerima na žalost ne znajo citati slovenščine, kajti njih starši se niso brigali za njih učenje in tako znajo le italijanščino, ki so se jo naučili v šolah. In sedaj, ko so od doma, ne znajo pisati dolgega jezika kot italijanščine. Sičer pa smo se morali posluževati italijanščine vsi, ker je bil slovenski jezik prepovedan. Kakšno bol, koliko žalosti so naši starši radi tega pretrpeli, ker niso mogli pisati svojim lastnim sinovom v slovenskem jeziku, a italijanščine ne znajo. Kjer nr bilo v hiši otrok, ki bi znali italijanščino, so se morali obrniti na soseda ali kakšnega drugega, ki je bil zmožen italijanščine. In tako se je zgQ-dilo, da so morali drugi čitati pisma njih sinov in prav tako pisati za nje. Jaz sam sem spisal mnogo pisem za moje tovariše in jih zof>et. prestavil veliko v naš jezik. Čestokrat sem bil gi-njen do solz, ko sem našel v pismu, katerega je pisala sestra "pozdrav od mame ali tete" v slovenskem jeziku. Besede v slovenskem jeziku so bile skrite v kakšnem kotičku pisma. Pisal Vam bi lahko o raznih podlostih, ki so jih počenjali Italijani nad slovenskim narodom, toda je bolje, da se sploh ile spominjam, ker spomini mi ne bi prinesli drugega kot grenke ure in kletev. \ Do sedaj nam še ni nič znano, kako je z našimi doma: ali so bolni ali zdravi, ali so doma ali izgnani? Dvomim, da jih bom še kdaj videl, zlasti starše, kajti oba sta bila rahlega .zdravja. Ako ni sestra Zdravka kam zbežala, so jo gotovo Nemci odpeljali. Vida, kakor sem Vam že poročal, pa se je nahajala v Benetkah in je bila tedaj zelo rahlega zdravja. Vprašali ste me, kje se je naučila francoščine. Ob prostih urah pri neki prijateljici profesorici v Milanu. Od Zoreta do danes še tudi ni nobenega sle du. Toliko na znanje o naši družini. • Midva se sedaj imava dobro, upam, da se imate tudi Vi in Vaša družina. In glavno je, da sva zdrava. Včasih sem bil bo-lehen, odkar pa sem zdoma, mi je samo enkrat želodec nekaj dni nadlegoval. Tukaj je tudi Dolfe iz Botuj in se vidimo vsak dan. On je pri 234. kompaniji. Tudi On Vas pozdravlja. Za danes zaključujem in vas vse skupaj srčno pozdravljam. Vaš Rado. Pismo, datirano 25. novembra. Dragi stric! piižajo se božični prazniki, praznik rojstva Kristusovega. O, da bi se s tem rojstvom porodila tudi tista nova svoboda, ki jo tako nestrpno pričakujemo, in da bi bilo konec tega strašnega viharja, ki neprestano tuli in požira nedolžna bitja. i Želim, da bi nam ta božič prinesel tisti mir, po katerem hrepene vsa ljudstva, in da bi Vam vrnil sinove, kajti vem, da si to želite, kot si želijo vsi naši dragi doma, ako so še živi. Obenem želim Vam in Vaši družini, da bi praznovali praznike v zdravju in veselju. Pozdravlja Vas Slano. Vesele božične praznike Vam želi tudi Rado. P. S. Paketa še nisva prejela. • a 'o Ta pisma povedo marsikaj o življenju primorskih Slovencev, zato se mi je videlo umestno, priobčiti jih v Prosveti. Krist Stokol. O HOOVERJEVIH ČASIH Chlcago. 111. — Prosim malo prostora v Prosveti. Želim malo odgovoriti na dopis Frances Duše iz Harriette, Mich., katera je pisala v Prosveti z dne 29. decembra, da se strinja z dopisom Agnes Mihelič. Tudi jaz se strinjam, namreč v tem, da sta obe enakega kalibra. Prikazati se hoče, da je bil Roosevelt tisti, ki je napovedal vojno, toda to ni še zdaleka resnica. Amerika je bila napadena od sovražnikov in ni imela nobene druge poti kot udariti po njih z vso silo. Kakor hitro je Roosevelt zvedel. da ao Japonci napadli Pearl Harbor, je šel pred kongres in vprašal, kaj naj stori. Dobil je dovoljenje, da spravi skupaj tako mogočno armado in mornarico, da se bo lahko Amerika voj-akovala na tej in onstran morja. Ako ne bi Amerika tako hitro poalala svoje armade in orožja proti Japoncem, bi najbrže danes bili Japonci te v Californiji. Hitler in mikado sta bila zme- njena, da .razkosata Ameriko m. da sta se pošteno uračunala Frances Duša piše, da bi nm imela Hooverjeve čase kot vo, no Verjamem, da je nekaj ukÎ Tjudi, ki niso imeli posebno Z de case pod Hooverjevo admj stracijo. Morda so imeli v kk teh pridelke, po vrhu pa še kT kega prašička in tako ni treba skrbeti, kaj se bo dalo » lonček. Toda tako srečnih Je J lo malo. Nas pa je bilo na m2 jone, ko smo hodili od Poncii do Pilata, a nikjer niso ¡¡¡2 dela. Nikoli ne bom p02ay Hooverjevih časov. Naoisal L veliko lahko o tem, a že J spomin na tiste čase človek, spravi v slabo voljo. Frank Peierlin. RDEČI KRIŽ POIZVEDUJE Chicago. HL—Sorodniki iz Ev. rope so se obrnili na Rdeči kril da bi zvedeli, kje se nahajata A a ton Matutinovich in Milan Bar. zin. Naslov slednjega je bil 193 South Carpenter ave., Chicago Ako bi kdo vedel za omenja na Jugoslovana, naj sporoči Rdečemu križu, 616 South Michi gan ave., Chicago, 111., ali pa rt telefonira Harrison 5910. Rdeči krii. MISLI OB ZATONU LETA Chiahoim, Minn.—Te vrstici pisem ob zatonu leta 1944. Ve čina ljudi misli v tem trenotki na današnje razmere in dogodki na bojnem pelju. Nikdar v zgo .doVini človeštva niso ljudstvi toliko trpela kakor type danes In da se taka svetovna tragedi ja'ne ponovi, so bili poslani naš mladi ameriški vojaki na va strani sveta in se bojujejo prot nacijskim hordam ln japonskin tolovajem. Ameriške armade žr tvliféjo zelo veliko zp bodoč mir. -Veliko žrtvujejo tudi ro ske armade in armade ostalii združenih narodov. Vsi trpeč narodi želijo, da bi se strnili ameriške in ruske ter druge ar made in pokončale nacijsko nad oblast nad Evropo in s tem pc stavile boljšo bodočnost po vsen svetu. -i || Da bi dosegli trajen mir p vsem svetu in enake pravice 1 vsa ljudstva, ne pa tak mir, k ga je predlagal v Rimu papei namreč da mir mora prinest samo njegova vera. Ni pa poza bil omeniti, da mora biti popre uničen komunizem. V mislih ji imel našo zaveznico Rusijo. Pi njegovem izvajanju so fašisti ii nacisti dobri ljudje, čeprav si napravili toliko trpljenja pi svetu in tudi duhovnikom. Moi "sveti oče", ni omenil niti z be sedico Churchilla, namreč da} poslal sedem divizij na Grško da tam more svobodno ljudstvo ki se je najbolj junaško borili proti nacijem in fašistom za svo je pravice. Upati je, da bo naša vlada sto rila konec nakanam Churchil love vlade v Londonu, bodisi 1 Grčiji, Jugoslaviji ali kje dru gje. Vsi ameriški delavci se » vedamo svojih dolžnosti in po magamo v vojnjh naporih "in 1 tem pomagamo tuài zaveznikom to je tudi Angliji. Zato mor* mo ameriški delavci protestirati tako da ne bodo v prihodnje« letu več kaj podobnega pocenj» li. Ako pa so v Londoflu kralji in kraljički na poti vladi « Churchillu, pa priporočamo, à jim najdejo delo, saj sedaj » Londonu potrebujejo veliko delavcev. tfSi Potrebno je, da podvojimo n» še napore in kupimo čim v« vojnih bondov in tako pomagr mo našim ameriškim voj.iko» ki vrše težavno in nevarno dito do popolne zmage. In čim prfl bodo zmagali, tem prej bedo pn-šli domov. Nasa sveta dolznôst je tudi, « pomagamo bednim rojakom • stari domovini. Sedaj v «J skem času največ trpijo. I'«lct glada jih pritiska tudi zima. W lujmo za SANS! Naša postojanka SANSa je poslala -že $15» in po 1630 funtov raz no vrt» dobre obleke. V imenu t«' nizacijc vas prosim, da p<»mair te kolikor morete, kajti za * nar se bo kupilo zdravila, h**' obleko in druge potrebne Jamčim vam. do bo dertnr. ki P boste darovali, prišel v J*1* roke. To sem zato omenil. ** imamo v teh krajih še takih ljudi, ki ne znajo dru^ kot kritizirati. Jaz sam m nič na njih govorice. NajhoM* je. da se jih censtavno Igr«"* Ako nočejo sami nič prisi»*^, (Dttlj* na S. strani) TOREK, 16. JANUARJA PROSYETA Pregled trimesečnega dele Vojnega fonda za pomoč Jugoslaviji vodilna misel našega dela. pogledu smo dosegli izredne in j so Angleži prišli sami in da Poroča izvrševalnl tajnik rev. Strahinja Maletlc Predstavniki Združenega odbora so že v začetku leta 1944 iskali od tozadevnih ameriških oblasti dovoljenja, da se začne, v tej deželi organizirana akcija za pomoč izstradanim narodom j Jugoslavije. Mnogo se je odla-,1 salo in zapreke so bile od različnih strani, a navsezadnje je koncem meseca avgusta President's War Relief Control Board podelil zakonito pravico Združenemu odboru za zbiranje in od-pošiljanje pomoči naši stari domovini. Ker šo nekatere organizacije ameriških južnih Slovanov že od poprej imele podobno dovoljenje za relifno delo, je Združeni odbor kot organizacija, katera združuje vse naše narodnostne skupine, žrtvoval mnogo truda, dobre volje in potrpežljivosti, da se posamezne relifne skupine našega naroda v Ameriki združijo v skupni centralni odbor, pod katerega vodstvom bi ameriški južni Slovani delali popolnoma samostojno v svojih skupinah v ¿ogledu relifa. To prizadevanje na žalost ni uspelo in tako je bilo mesec dni dela popolnoma izgubljenega. Vojni relifni fond Američanov južnoslovanskega porekla se je konstituiral po letnenr zborovanju Združenega odbora v Pittsburghu dne 22. septembra leta 1944 in v vodstvo te organizacije so prišle skoro iste osebe kot jih imamo v vodstvu Združenega odbora. Naš vojni fond je popolnoma samostojna, nepolitična in izključno humanitarna organizacija. Ona je vzrast-la in se razvila iz narodnih moči Združenega odbora, kateri je postal v drugi svetovni vojni izrazit politični faktor ameriških južnih Slovanov. Sledeči so vzroki, ki so vodili Združeni odbor, da se v tej deželi pod njegovim pokroviteljstvom organizira relifna akcija za pomoč Jugoslaviji: 1. Vesti, ki so od časa do časa prihajale iz osvobojenega teritorija Jugoslavije, so nas uveri-le o strahovitem stradanju naših narodov in o njihovem neverjetnem pomanjkanju elementarnih življenskih potrebščin. 2. Prepričanje, da zamore samo organizacija, katera združuje vse ameriške južne Slovane in sicer: Slovence, Hrvate, Srbe in Macedonce, uspešno in na široki bazi započeti relifno kampanjo med ameriško publiko, katera z občudovanjetn gleda na južne Slovane kot zavezniški narod, kateri je v borbi proti fašizmu, skypnemu sovražniku Združenih narodov, pridobil si prioriteto za izdatno materialno pomoč. V teku treh mesecev je naš Vojni fond brez kampanje zbral nad $290,000 ter ogromno količino materiala v fciagu, hrani in /ti ravnih. Ce se vzame v obzir, da sta se vršili v tem času dve javni nacionalni kampanji: National War Fund in Sixth War Loan, med katerimi nismo smeli, a iz patriotičnih razlogov tudi nismo hoteli delati konkurence, pravimo lahko z zavestjo, da je naš Vojni fond dosegel z rezultati svojega trimesečnega dela tak rekord, da ga ni enakega v naseljeništvu. Radi tega so narodne mase našega izšeljeništva, katere so do zdaj gojile svoje zaupanje izključno v humanitarni akciji našega relifnega fonda. Za upravne in tehnične stroške se do konca meseca decembra ni potrošilo niti enega centa. Vsak darovan dolar je šel 100'; v korist narodov v Jugoslaviji. Vse dosedanje stroške Vojnega fonda je plačal iz svoje blagajne Združeni odbor. Med-tenT jV .na prišla od strani War Relief Control Boarda zahteva, da ne spremeni dosedanji način poslovanja in da ae delo Vojnega fonda postavi na regularno trgovsko bazo. Radi tega bodo po 1. lanuarju 1945 vsi stroški Vojnega fonda plačani procentu.»mo iz fonda darov. Od naše strani smo podvzeli vse, da bo procent teh stroškov kar naj • manjši. Pripomnimo še, da bodo vb* denarne pošiljatve, ktbo-do nosile poštni pečat, 31. december vkljucuno, porabljene, ka- kor do zdaj, samo za pomoč našim narodom. V začetku meseca novembra 1944 se je organiziral po iniciativi in marljivem prizadevanju gospe Joyce in gospoda Zlatka Balokoviča posebni ameriški odbor za pomoč Jugoslaviji, ki je pod pokroviteljstvom našega Vojnega fonda. Namen tega odbora je, da razvije v ameriški javnosti s pomočjo raznih organizacij, unij in korporacij relifno akcijo za stradajoče južne Slovane; s to humanitarno akcijo bi se vtemeljilo trajno prijateljstvo med demokratičnimi narodi Amerike in nove Jugoslavije. Radi tega so bile vse naše sile dqsledno usmerjene na delo v dve ¡»oglavitni nalogi: 1. ♦ Da se na hitro zbere od ameriških južnih Slovanov kar največ relifnega materiala. ' 2. Na prizadevanje, da se pri višjih 'oblastih doseže korak, da se dobi posebna ladja, katera bi nabrani material prepeljala pred nastopom zime naravnost v Jugoslavijo. Prvo postavljeno nalogo, kakor smo rekli, smo začasno rešili, v pogledu ladje same pa amo dobili po vsestranskem prizadevanju šele 21. oktobra 1944 od predsednika jugoslovanske vlad^ dr. Ivana Šubašiča potom jugoslovanskega poslaništva v Washingtonu uradno in strogo zaupno sporočilo, da pride jugoslovanska ladja v newyorško lu-ko sredi meseca novembra z namenom, da prepelje ves relifni material iz.Z^ruženih držav in Kanade v Jugoslavijo. Mi smo tedaj s kratkimi noticami obvestili vso tukajšnjo našo javnost. Medtem smo pa nedolgo za tem izvedeli, da niso angleške oblasti izdale za to ladjo nobenega reliesa. Od tedaj pa do danes se predstavniki našega Vojnega. fonda neprestano kar najbolj trudijo, si prizadevajo in pritiskajo, da se vprašanje prevoza za pomoč v Jugoslaviji povoljno reši. V tem so Angleži prišli sami in da ni r>f 1 • |*i*v * * • • jako koristne rezultate, toda o bilo nikjer nobenih Amerikan- ¡jlOV€tlSRl pOlltlCfll Ift VUjfll njih na žalost ne smemo še pi- cev. Prvaki grške ljudsko fron-sati v javnosti. Glede ladje sa- te so imeli željo, orientirati se me ne sme naš narod izgubiti izpred oči dejstva, da ta odbpr radi vojnih prilik in posebnih odredb ne sme obveščati javnosti, kaj se vse dela glede vprašanja relifa za Jugoslavijo. Vsi tisti, ki delajo z nami in žrtvujejo v denarju in materialu, morajo imeti absolutno zaupanje v ta odbor ter morajo vaako eventualno sumničenje v poštenost našega dela absolutno odbiti od sebe. Delo * našem glavnem skladišču na 161 Perrv Street, New York, je v oskrbi oaeb: Mary Ferkins-Babin in Harry Fran-kensteen. V skladišču je nad dve sto ton raznega materiala, pri tem pa ni vraeunjena za gotovino kupljena roba. Letna najemnina za akladišče znaša $8000. Šele zdaj, po trimesečnem delu za naš Vojni fond, moramo reči, da smo končno zgradili uspešen organizacijski aparat, kateri bo potom svoje uprave na najširši podlagi izvel akcijo za pomoč stradajočim narodom v Jugoslaviji. Ta aparat je zdaj v pogonu, od dne do dne se giblje vse hitreje v svojem tempu. War Relief Fund of Americana of South-Slavic Descent. 415 Lexlnqiton Ave.. New York 17. N. Y. napram Ameriki — to vse ni videti tako zelo komunistično ; . . Komunizem- je v splošnem industrijska končepcija zahoda, katere ne velja brez nadalnjegtr terih ae nahajajo ujetniki šlrom ujetniki v Nemčiji (Podčrtane beeede ao naelovl koncentracijskih taborišč, v ka- Joyce Balokovič Ameriški odbor ima svoj poseben urad na 58 Park Avenue, New York City. Eksekutivni direktor je gospa Joyce Campbell, a njeni najbližji delavci in svetovalci so Allen in Kenin. Publicistični . department vodi gospa Blanchart. V njihovem1 uradu dela 20 strokovnih in tehničnih sil. Načelnica ameriškega odbora je gospa Joyce Balokovič. Med pokrovitelji ali "sponsors" tega odbora so najuglednejši pred-predstavniki iz ameriškega javnega življenja, kakor Marahal Field, Dorothy Parker, Spyroa Skouras in dr. Imamo upanje, a pri tozadevnih temeljito prepričanje, da bo ta odbor za časa svoje kampanje v mesecu januarju in februarju uspel, da zbere nad milijon do-arjev v denarju in blagu. Znani časnikar in komentator radia, Walter Winchell je priporočil ameriški javnosti naš Vojni fond 30 omrežju Blue Network in je arvi prispeval svoj velikodušni dar v znesku $5000. Na popularnem programu radia "March of Time" je bilo nedavno apelirano na Američane, da se odzovejo akciji za pomoč Jugoslaviji. Povsem je umljivo, da se ni moglo započeti organizacije v takem obsegu brez velikih stroškov. Stroški Ameriškega odbora za dva meseca so znašali $25,000. Celo to vsoto v znesku $25,000 sta plačala iz svojega lastnega žepa gospa Joyce in gospod Zlatko Balokovič. To je do zdaj največji prispevek, kateri je bil dan v Ameriki za indi-rektno pomoč narodom v Jugoslaviji. Take plemenite žrtve ni zabeležene v analih našega izse-ljeniškega življenja. Gospa Joyce in gospod Zlatko Balokovič pravično zaslužita, da se ju smatra za velika dobrotnika narodov v Jugoslaviji. O tem je tr^ba, da izpregovore svojo besedo uvodni članki našega demokratičnega jugoslovanskega časopisja. Svobodno lahko povemo pri tej priliki, da to ni prvi dar rodbine Balokovič. Za narodno stvar so potrošili v teku let naravnost fantastično vsoto. ' Kakor je zgoraj povedano, bo v januarju in februarju započel ta ameriški odbor z javno kampanjo za zbiranje denarnih prispevkov in relifnega materiala med ameriškim ljudstvom. Njegovo delo se bo v glavnem osredotočilo na sledeča mest s: Los Angeles. San Francisco. San Pedro, Oakland. Portland. Seattle, Chicago, Cleveland, Detroit. Pittsburgh. Milwaukee. New Orleans. St. Louis, Philadelphia. New York in Washington. Dolžnost našega nanxla v rečen Ih mestih je, da v. vsakem pogledu pomaga pri akciji Ameriškege odbora. * .pri samem začetku organiziranje Vojnega fonda se je poudarjalo preprlčenje, da je potrebno dati pomoč našim napadenim narodom v Jugoslaviji v najkrajšem času. to je: predno nastopi krute zima. Hitra pomoč je dvojne poraoc—to je bi- I n zavez- /1 v** 0 raja tuške velesile Napisal Donald Bell Ako pogledamo na grške razmere s stališča ameriške javnosti, vidimo, da prevladujejo pri nas predvsem sentimentalni pomisleki. Radi bi videli, da bi poplačala nagrada pravice hrabrost gerilskih borcev, ki so se leta in leta upirali nacističnemu ne ladje plujejo vedno v braz-in fašističnemu vpadniku. Za-' ¿ah oklopnic. Amerika je pokaj bi jih bilo treba v trenotku skusila uvesti načelo odprtih tr-zmage razoroziti in pahniti nazaj v roke njih starih fašističnih trinogov? Na drugi strani pa se bojimo boljševizma. Večina teh neustrašljivth svobodobor-cev je baje komunistična — neprijetno bi nam bilo, ako bi se komunizem širil v Evropi. Tako nas zanašajo občutki sem in tja. Ne moremo se odločiti, kaj prav za prav hočemo. Toda v politiki je treba najprej dognati, kaj je pravi interes države. Grčija je daleč, toda tudi tam ima Amerika svoje lastne interese. Jasno je, da teh interesov ne bomo našli na polju gospodarstva. Grčija je revna, v glavnem poljedelska dežela brez velikih naravnih bogastev. Prebivalcev ima 7 milijonov, ki sade povečini tobak, olive, sir, koruzo, krompir in slično, Grki so izvrstni pomorščaki 1n dobri trgovci, toda tudi to ne more biti za nas velike važnosti. Njeno gospodarstvo ni važno, pač pa je važna zemljepisne, lega Grčije. Ta dežela je čuvaj prehoda v Črno morje. Po vojni bo vozilo mnogo ameriških ladij skozi Dardanele v južno Rusijo, v Odeso, Rostov, Novo-rosijsk in Bfrtum — Amerika namerava poglobiti svoje trgovske zveze z Rusijo. Mi nočemo, da nam bi mogel nekdo zapreti to pot, ali prepovedati našim lad- jam, da pristanejo v Pireju. Kreta ima v vzhodnem Sredozemskem morju dominantno pozicijo. Pot nd Srednji vzhod pa je največje strategične važnosti tudi za Ameriko — vprašanje je, da-li je pametno, da prepustimo zaščito te pomorske ceste popolnoma Angliji. Morda bi bilo bolje, da prevzamemo del te odgovornosti. Strategične pozicije pomenijo namreč tudi politični vpliv, ta pa podpira pot trgovini. Tovor- žišUn svobodnega dostopa za vse v vseh deželah, toda videti je, da druge države zagovarjajo stara načela sfer vpliva in na gospodarskem polju mednarodne kartele, delitev tržišč in monopola. Dokter ne moremo uvesti povsod dvojega sistema svobodnega prometa, moramo pač«gledati na to, da nam ne bo nikdo mogel zapirati vrat. Nobenega dvoma ne more biti o tem, da je britansko podpiranje ministra Papandreuva poskus, spraviti Grčijo popolnoma pod angleški vpliv. A kaj je druga alternativa? Ako je verjeti nekaterim poročilom lz Aten, bi Grčija sicer zapadla ruskemu vplivu. Res je sicer, da je Stalin obljubil, da ne bo pošiljal ruskih vojakov v Grčijo ter da se je na ta način'odpovedal stremljenju za nadvlado na Grškem. Toda, ta poročila pravijo, da ho grški borci ljudske fronte komunisti. Ne glede na to, da-li Rusija hoče ali ne, je borba na Grškem vendar borba med ruskim» in angleškim vplivom. Pri tem je sev412 Weiss Josip 101762. M-Stalag XI A AK Ul/li So-slč Anton 111929, 649 Žitnik Stanislav 112446. M-Stalag XI Bi Štrajner An-top 10665, Zor Albin 105121; La-zaroti &26: Tušek Mirko 105076; XI B AK 2092; Leakovec Franc 106003, 2123 Kotlušček Franc 408821, Rozman Jožef 108828, Šturm Peter 106509, 2155 Pogača»- Vinko 105102, 2348 Vumpelj Ivan 112425, M»Stelag VII Ai Havliček Sto. .ian 71053, Simčlč Martin 55745, Štusej Jože 71287, Plut Anton 56833, Zdešar Anton 71181, XI A AK 109: Anžur Stanko 111042, M-Stalag XII Bi Martlnčlč Peter 72462. M-Stalag XII Di Turk Ciril 20794, Vlžintin Franc 71440, M-Stalag XII Fi Jakopič Anton 16946, Polko Vlneenc 30420, Uskokovič Rudoslav 26086; XII F AK 14: Matija* Edvard 58330, 201 Korenčan Vinko 28633, Rožič Štefan 58674, 273 Vido Franc 43126, 101 Mlhellč Vladimir 5871, 1040 Čebular Vltomlr 58147. M-Stalag XII Ji Peatner Josip 74528. * Konec I Eskadrlla smertširlh letečih tvdnjev puič» aa sabo umetni oblak, ko se spuš*« nad esrtjsko to vsrno sa *eaolln v Morsonborgu. Nemčije, ketero so smertškl letalci močno poškodovat Tode kljub vsemu bombardiranju loh low» im refl«ert|. neeijem fte«e »manjkali gesollas. Velik del vsšne vojae produkcijo ae aeeijl pveeetlll ped eernlje. Zavoji za vojne ujetnike V štirih vejikih centrih Am«h riškega rdečega križa, kjer pripravljajo zavoje /a vojne ujetnike, so prostovoljni delavci In delavke obhajali dan obletnice napada na Pearl Harbor na ta način, da so pripravili In zavili do tega dne ravno 20,000,000 |>a-ketov za vojne ujetnike v raznih deželah preko morja. Približno 90'4 teh zavojev je bilo prirejenih po običajnem standardu Rdečega krtf.a, kl določa M funtov hrane za vsak posamtf zen zavoj. Ti paketi so bili poslani v Ženevo pod oskrbi» odbora Mednarodnega rdečega križa. Ta odbor poskrbi, da so zavoji porsz-deljeni med ameriške In zavezniške vojne ujetnike v sovražnih deželah v Evropi Več »to« t i m k'' posebnih paketov, vsebu« jočlh 13 funtov različnih živil vsak, je bilo poslanih na Daljhji vzhod, kjer so bili porazdeljeni a pomočjo odbora Mednarodne» | gu rdečega križa. Ti paketi so ' prirejeni tako, da odgovarjajo potrebi naših ameriških vojnih ujetnikov na Japonakern, katerih hrana je pomanjkljiva v hranilni vrednosti, v Leu 1943 je bilo poslani*) \y §80000 regularnih paketov Rdečega križa jugoslovanskim vojnim ujetnikom, leta 1944 pa 1,-m4.000 navadnih živiUkih paketov, ter dodatnih* 148,000 paketov za bolne ujetnike. Vrč kot 2000 ameriških žmsk, od katrrlh imajo mnoge svojce v ujetništvu, dele v štirih glav- nih centrih, kjer pripravljajo pakete /u odpošiljanje, TI centri so fit, Louis, Philadelphia, Now York in Brooklyn. Paketi, poslani ameriškim vojnim ujetnikom, so pripravljeni In odposlani pod nadzorstvom Rdečega križa, toda armada in mornarica te pukete plačata, doČIm so Ktroški za pakete, dostavljene zavezniškim vojnim ujetnikom, kriti Iz raznih pomožnih skladov, kot tudi iz lend-leasnlh nakazil, In v nekaterih slučajih plačajo pakete ozir. mutorial xs-nje vlade dežel ali držav, kute-Yjh vojni ujetniki v aovražnlh deželah dobivajo zavoje. Glasovi iz naselbin (NadalJtfVttiij« s 3. strani) naj puste druge ljudi pri miru, a sami naj pa ribarijo v kalnem. Na društvenem polju v preteklem letu je bil moralen napi edek Člani umirujo, a nove pa je bolj težko pridobiti. Imeli smo kampanjo /a mladinski oddelek, a Juz nisem imel veliko prilike za agitacijo v tem poletju, Potem pa sem ai mislil^ udeležil nem se vseh kampanj V zgodovini naše jed note, in šel * m na agitacijo zadnjo minuto In pndobil deset novih članov in tako nem dosegel sam' svojo kvoto. Ta dopis zaključujem ob enajsti uri /večer, prav eno uro pred nastopim novegs leta. Šel sem k počitku, prej ko Je nastopilo novo leto. Na koncu pe ftellm vsem dobro mislečim članom veliko »i*č* v letu 1945. ; Freak Klaaa. PHOSVETA RDEČA KOKARDA Roman iz velike francoike revolucije STANLEY WEYMAN (Nadaljevanje) . Pozabil sem na Butona in Douryja, na komi tet in na župnika, na prah in na pripeko, in sem mislil samo še nanjo. Strah, da se ne bi kmetje vzdignili, me je iznovs pograbil za srce. Možnost pobu ne je mahoma dobila v mojih mislih či^to novo lice in se mi je zazdela le strašnejša ih če verjetnejša nego doslej. Pogled v Deni-zin otroški obrazek je bil dal Butonovim svarilom veljavo, kakršne jim vse župnikovo dokazovanje ni moglo dati. Ta misel me je tako vznemirila, da sem pognal konja v skok, ne meneč se za Gillesa in Andreja, ki sta se gotovo čudila moji naglici. Sredi ceste, ki vodi iz Sauxa v Cahors, sem se ustavil v grozničavi neodločnosti. Bil sem na pol poti: še pol ure in sem lahko v Cahorsu, pred vrati gospe Saintalaiške; karkoli bi se potlej zgodilo, moja vest bi bila čista. Z druge strani pa sem mogel biti v istem času doma, varno spravljen v neslavnem zavetju. Kako naj se odločim? Trenutek je bil usoden, da še sam nisem slutil kako. Naposled sem krenil dalje. Čez pičle pol ure sem prispel v Cahors. Nihče naj ne misli, ds sem se odločil brez notranjega boja. Zlobne besede, s katerimi me je bila nedavno obsula gospa de Saint-Alais, so me še živo skelele v spominu in več ko dvajsetkrat je malo manjkalo, da nisem obrnil konja in zdirjal proti domu. Toda vsakikrat sem v duhu zagledal zlovešče obraze in okrutne.oči, ki sem jih bil videl v vaški okolici; spomnil sem se, kako neizmerno sovraži ljudstvo Gar-goufa, saintlaiškega oskrbnika; pomislil sem na strshoU, ki se utegnejo zgoditi, še preden pride pomoč iz Cahrosa — in ta misel me je gnala naprej. V mestu je bilo opaziti vse znske nenavadnega razburjenja. Kamorkoli si se ozrl, povsod so stale gruče ljudi v resnobnem razgovoru; tudi govornikov se ni manjkalo, ki so s stolpov grmeli brezdelnim poslušalcem. Več prodaja-len Je bilo zaprtih in straže so se izprehajale pred njimi, kakor tudi pred pekarijamh Opasti sem, da so imeli nekateri ljudje brošure in časopise v rokah; razgovor okoli njih je bil zmerom glasnejši nego drugod. Moje pojavlje-nje je zbudilo dokaj pozornosti, a ta pozornost je imels čisto svoj značaj; med tem ko me je manjšina spoštljivo pozdravljala, je večina molče in razočarano zrla name. Več ljudi me je ustavilo z vprašanjem, ali prinašam kaj novic, in moj odgovor, da ne vem ničesar, jih je oči-vidno po paril. Dvakrat ali trikrat se mi je celo zgodilo, da so me manjše skupine ljudi na-hrulile. Vse te neprijetne dojme je Izbrisal dogodek, ki me je ie veliko bolj presenetil. Nenadoma sem začul, da me nekdo kliče po imenu; ko sem se ozrl, sem zagledal gospoda de GonUu-ta, hitečega proti meni z vso naglico, ki sta mu jo dovoljevali dostojanstvo in šepasta noga. Opiral se je na komolec svojegs sluge kakor po navadi, držeč V drugi roki palico in tobaČ-nico; mimo tega sta ga spremljsla dva krej>ka moža. Nisem si mogel misliti, ds bi utegnil zdsj bolje ceniti uslugo, ki sem mu jo bil storil, ali da bi at hotel pokazati bolj hvaležnega nego na dan pobune; zato sem bil ves iznena-den, ko je s sijočim obrazom pristopil k meni. 'To srečanje je največja radost, ki sem jo doživel zadnje meaece," je dejal, obaipaje me z ljubeznivostmi. "Bogme, gospod vlkont, osramotili ste nas! Sijajen sprejem vsm je pri-prsvljen! .In dva krepka dečka ste nam pripeljali, kakor vidim. To ni dobro," je nadaljeval (Nadaljevanje.) Na štedilniku cvrči voda in iz mokrih drv se dvigajo bele megle. Zunaj sneži in med bele snežinke silijo saje, črne, zama zane so. Okrog bsrak se pode otroci in »tičejo po smeteh, ki jih je iz mesta pripeljal k strugi smetsr Luks. Po cesti nese nekdo smrečico, majhno drevesce. Andrejček ve: Jutri bo Sveti večer! Na tej smrečici bodo visele prcčudno lepe stvsri. Pod njo bodo »tali otroci in bodo čsksli dsrov. V bsrski ne bo smrečic in če bi bile bile bi prszne Semkaj bi Božička ne bilo, pre-temno je, prehladno. Božiček pride samo v lepe hiše, Um je »vetlo, Um je toplo. Za tiatimi širok vrni okni bo zagorelo na večer »to in sto lučic. Andrejček bo »Ul z drugimi otroki pred barakami in jih bo gledal izza obzidja Tako je bilo tudi Uni. Ob treh popoldne se nebo ne-nadoms odpre in ns barake za hip posije sonce. Stric Anton *pi, ponoči pojde ns delo. Ns štedilniku cvrči voda, iz mokrih drv se izceja. Andrejček stop iz bsrake, potem zavije na cesto. Nekam pojde. Morda v mesto? Morda teti Toni nasproti? O ne Andrejčkova pot pelje vse dru gam. Danes je minulo leto, od kar so pokopali njegovo mater Ob koncu obzidja krene na dea-no. Kar preslaba je pot. Tudi leni je bilo ns U dsn tako. Za črnim vozom sU Šla najprej oče in on in sta jokala. Za njima so šli še nekateri it barak. Drugih ljudi ni bilo. Andrejček ae še dobro spominja tega dneva, meti leno je bilo in roailo je. To je bilo lani na današnji dan. Zdaj pa pojdem po oni strani ceste, si prsvi In brodi dslje Ksko dolgs je ta cests! Ts cesta ki pelje k njegovi mrtvi mamici Zdaj hodi že tako dolgo, pa je šele pod mostom. Onstran mostu zavije cesU na desno in dru-K« na levo. Andrejček pojde po desni. Tu stoji tovarna in tam dalje še ena. semkaj je hodil njegov oče. « Tu so veliki stroji, ki Uko čudno" tulijo In dolgs jer- s sUrčevsko šaljivostjo in zmajal z glavo. "Jaz pravim, da ni dobro. A saj poznate evangelijski red: 'Več radosti bo v nebesih zaradi enega spokorjenega grešnika .. .* Nu, nu, kdo bi vam zameril! Dali ste jim lekcijo in zdaj smo spet ' složni." "Ali, gospod baron," sem dejal ves zmeden, jahaje dalje, kakor me je bil povabil z mahlja-jem roke, med Um ko je on peš krevsal pokra j mene. "Prav nič vas ne razumem, kaj hočeU reči." "Ne razumeU me?" "Bogme, ne!" "Jelite, nisU se nadejali, da nam bo Uko kmalu prišlo do ušes," je povzel s prekanjenim obrazom. "Toda verujU mi, da smo dobro poučeni o vsem. Odpor se je pričel in naša poizvedovalna služba ne počiva. Ni dolgo ne bo trajalo, da spravimo U malopridneže k pameti. A tisto reč je izblebeUl Doury sam, ta satanski lopov. Videti je, da ste jima povedali, kar jima gre? KomiUt! Pred našimi očmi! Toda poslali ste Jih k vragu, kakor se spodobi. Če bi se jim bili pridružili, pb Uj uri . . Premolknil Je. Nekdo, ki je šel preko ulice, je bil nehoU zadel obenj s komolcem. Stari plemič je ukoj vzrojil in s srdito kletvijo za-vihtil s palico. Neznanec se je umaknil, opravičujoč se na vse preUge; toda gospod de Gon-taut se ni dal pomiriti. "Aha, nepridiprav," je kriknil z glasom, tresočim se od togoU, "spet si me hoUl podreti na tla, jeli? Le čakaj, kmalu te naučimo ma-nire! Tako mi duše, ko sem bil mlajši ..." "Gospod baron," sem ga vprašal, da bi odvrnil njegovo pozornost, zakaj okolica naju je že po strani gledala in čutil sem, da ne bi bilo treba velikega vzroka za nov spopad, "ali ste trdno uverjeni, da smo jim kos?" SUri plemič je Še drgetal; ko pa je začul to vprašanje, je s kretnjo strastnega poguma vzravnal svoj sUs. "Videli bosU!" je vzkliknil. "Videli boste, gospod, kadar pride čas! .. . Toda evo naju, kamor sva bila namenjena: vidiU, na balkonu stoji gospa de Saint-Alais sredi svoje telesne straže." ' » Ustavil se je in Ji s kavalirsko gracijoznostjo poslal poljub. "Tu gori bosU videli, kaj vas čaka, vikont," je nadaljeval. "6e jaz bom dvakrat dobro do-Šel, ker1 vas privedem s seboj." Zdelo se mi Je, da sanjam. Pred štirinajstimi dnevi so me bili sramotno spodili iz dvorca ter mi zabičili, naj se več ne pokažem v njem. Zdaj pa so se sklanjali s tega balkona proti meni ljubki obrazki in napudrane glave in rutice so mi vihrale v pozdrav. Na vrhu stopnic, ki so bile polne služsbnikov in lakejev, me je sprejelo pohvalno mrmranje. Z vseh strani so trepljali po tobačnicah In mahali a palicami; draiestnc oči so pogledavale izza pahljač, ko-saje se z bleskom zrcal. Širok prehod se mi je odprl skozi množico. Louls mi je prišel naproti do vrat, foarkiza do srede salona. To zmagoslavje se ml je zdelo kar nemogoče in nepojmljivo — vse dokler nisem zvedel, da so besede, s katerimi sem bil zavrnil odposlanca, prispele semkaj v deseterno in stoterno pretirani obliki, Uko ds so ustrezale tudi najbolj arditim željam; val, tudi najmiroljubnejši in naj razumnejši, io bili nesrečni, ker so videli v moji solidarnosti tisti preobrat mišljenja, ki ga je stranka rojallstov pričakovala že od kraja nemirov. (Dalje prihodnjič.) mena tolčejo In avetU kolesa br-ne z visokim glasom in v rdečih jpečeh žari ogenj.o Njegov oče je delal ob peči. Andrejček ga je nekoč videl: Ves gol je bil in po plečih mu je tekel znoj. Zdaj so ga zaprli. Nič več ne bo hodil sem, zdaj stoji že kdo drugi mesto hjega ob peči. Menda se že mrači. Kako kratek je dan! Slabša in slsbša postaja pot. Še malo in Andrejček bo omagal. Komaj da še gazi v snegu. Zdsj mora hitreje. Izpod neba padajo snežinke, veter mu jih zaganja v oči in v obraz mu jih meče. Ampak čim bliže je materi, tem topleje mu je pri arcu. Na ssmotni poti srečs človeka, staregs možs. "Kam, otrok božji?" obstane pred njim. , "K mamici." "Noč bo! Hitro, hitro!" pravi mol in gre dalje. Andrejček hiti, drsi mu in mrar sili vanj. Potem se mu nenadoma sUmni pred očmi. Obraz mu prebledi, noge mu klec-nejo. Na obraz se prikradejo potne kaplje—v naslednjem hipu omahne v sneg Z drobnimi rokami grebe po njem in krikne v mrak: 4 "Mamica!" Molče gledajo iz- dalje nanj THIS DRAMATIC ACTION PHOTO was takan aboard the U. 8. carrier Kitkum Bay during a battle off San Bar-nardlno Strait in the Philippines in which a gallant American carrier force of the 7th Fleet won a major victory over vastly superior Jap units. A Jap »hell explodes dangerously cloae off the port quarter of the escort carrier. The enemy naval forces fled the battle area. U. S. Navy photo. bele ciprese, zasneženi križi in mamica, ki spi kraj njih. Ampak mamica je mrtva, rada bi vsUla pa ne more. Rada bi šla k svojemu sinčku, pa je preveč, vse preveč prsti nad njo. Na zemljo lega noč in bele snežinke beže skozi njo. An-drejčku se zapirajo oči. Zdaj mu je postalo nenadoma topleje. Potem se je pred njim hipoma zdanilo. Andrejček je natančno vi-^el, kako je posijalo sonce, kako 90 se pred njegovimi očmi zamajale ciprese in stresle raz sebe sneg. Videl je, kako so v sončnih pramenih zablesteli beli spomeniki in križi. Videl je, kako so pred njim ozeleneli travniki in kakp so se ražcvetale po grobovih rože." Hodil je med njimi in je iskal groba, kjer leži njegova mamica—pa ga ni bilo. Potem ga je nenadoma potegnil nekdo za rokav in dejal:' "Česa iščeš tod?" "Mamico," pravi Andrejček. "Aha! Ti si Gorjančev!" mu pravi oni. "Njenega groba pa ni več. Pot smo napravili, novo pot. Vidiš tu» prav tu je bil njeri grob," in Je ¿»trkal s palico na belo novo cesto. Potem je hitro odšel. Andrejček se je sklonil do tal in zaklical v peščena tla: "Mamica, moja zlata mamica!" | Pokleknil je na belo cesto in je zajokal: Tod hodijo ljudje, je dejal, spodaj pa spi moja mamica. Uboga niamica! in je naslonil bledo lici na belo cesto. Potem je prižgal dve svečki in ju posUvil sredi bele poti . . . Ko se je predramil sredi noči z težkih sanj, je ležal na postelji v skromni, sobici starega cer-covnika. Okrog njega so postajali možje in žene in strmeli vanj. Stari cerkovnik je držal v roki voščen ko in ženske so mr-mraje molile. Kje sem? To ni baraka. In U mož s svečo v roki, to ni stric Anton. Kako sem prišel sem? Ničesar se ni mogel domisliti. Prestrašen si je prikril obraz .z rokama in boječe zaihtel: "Domov, domov ..." Ko se je umiril, so ga vprašali, čigav je in kje je doma. "Gorjančev sem ... Doma sem za vodo, v baraki za vodo," je ihte ponovil. Gorjančev? To ime so že slišali! Pa ne, da je tistega Gorjanca sin, ki so ga zaprli? "Kje imaš očeta?" "Zaprli so ga." "Pravi je! Tistega barakarja je sin!" so vzdihnile žeriske. Mater ima tu na pokopališču, cerkovnik se prav dobfo spominja njenega groba. Naslednji dan ga je peljal domov, v barako za vodo. "Tegale s^m, vam pripeljal, v snegu smo ga pobrali," je dejal in ga porinil: v barako. STRIC SAM,BO IZDAL 32,000,000 EXTRA RDEÜIH TOOK Največja razdalja extra rdečih točk kot kdaj poprej bo ta mesec ln vsak naslednji mesec amerilkim gospodinjam po cell detail. 32 mlljonov extra rdečih točk priblllno bodo razdelili mesarji kupcem, ki Jim bodo prinesli porabljeno maat v Victory kampanji za to bistveno snov za zdravila, smodnik, umetni sumi), mila, barve in za več sto drugih potrebtčln no bojnem polju ln na domači fronti.. Za vsak funt porabljene masti, ki Jo izroči «ospodinja. bo dftbila dve rdeči točki. Potreba po porabljenih maftčo-bah je ie vedno nujna. Poživljamo lene, da shranijo vsako kapljo, vsako llico matčobe in hranite dn-Ije do končne zmage nad Nemčijo ln Japonsko. ameriški družinski koledar * r - i r 'I Letnik 1945 vsebuje sedemnajst pripovednih spisov, petnajst pesmi, sedemnejat rasnih opisov, nekateri is zgodovine ameriških 81ovencev. ifl članke In rasprsve. rasne koledarske ln druge podatke Ur nad štirideset slik. Prva slovtneka knjiga v Ameriki, v kateri so spisi 8 bojišč osvobodilne fronU v Sloveniji. Koledar sUne $1.25 Naročila sprejemat JROLETAREC % . »i ' 2301 S. Lawndale Ave. - Chicago 23, 111. "HenUna reč," je tarnala soseda Tona. "Iskala sem te že povsod, potepenec nemarni. Kam pa si se potepel? Oh, saj pravim," se je obrnila k cerkovniku, "same sitnosti imamo z njim." In po tem dnevu je prišel Sveti večer. Tajinstveno je legal na zemljo, v samotne koče, nizke barake in v bele sobe visokih hiš je prišel. V oknih se pri-žgajo luči, na božičnih drevescih gore in ob jaselcah. Barake so prazne, brez jaselc, brez Želenih drevesc, samo večer je prišel vanje kakor za vsakim dnem. Tih in skrivnosten je legel po vlažnih koteh in zakril izsušene obraze sirot. Tako je bilo kakor vsak večer . . . V zadnji kolibi na kraju obzidja pa so se zbrali možje, brezposelni in oni, ki delajo v to- TOREK, 16. JANUAR^ varnah, pji stari UrbankiTj ne. Tu so govorile in opraïyj tam so meUli karte in pili nje—nocoj je Sveti večer» ci posedajo po koteh, po^H in uganjajo neumnosti pred l rakami in strme v oknu Vlby£| hiš. Tam žare božična dreve2 tam hodijo v toplo zakurjeni sobah otroci v belih srajčkah! se vesele dobrega Božička J coj je Sveti večer! (Dalje prihodnjič.) Razni mali oglati $50.00 zastonj! Ako mi poveste nekoga, ki ima dobJ karo na prodaj. AU pa jaz kup2 vašo karo in vam dam $50.00 vW tovini. * PHONE SEEley 0607 Po 6. uri P. M. pa JUNiper 7810. DELO DOBI KROJAČ zmožen liki. ti na Hoffman mašino. Dobra plačj, Oglasite se na 50 No. Kedzie Ave. DELO DOBE HIŠNICE "JANITRESSES" Ženske za čiščenje Delovne ure od 5:30 popoldne do 12. ure zvečer. Vojno nujna industrija. Rabimo tudi pomočnice v Jedilnici VPRAŠAJTE pri: illinois bell telephone company "EMPLOYMENT OFFICE" ZA ŽENSKE Street Floor 309 W. Washington Street TISKARNA S.N.P.J. sprejema vsa v tiskarsko qj>rt spadajoča dela Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, leUke itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih........ VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne .... Cene smerne, unljsko delo prve vrste Pišite po informacije na naslov: SNPJ PR1NTERY 2657-59 S. Lawndale Avenue • • Ckleago 23. IUlnot» TEL. ROCKWELL 4904 naroČite si dnevnik prosveto Po sklepu 12. redne konvencije se lahke naroči na llsft Proeveio in prišteje eden. dva. tri. štiri sil pet članov Is ene drušine k eni nsroč-nini. Lisi Proaveta slane sa vse enako, sa člane ali nečlane $4.00 sa eno letno naročnino. Kav os člani še plačajo pri aaesmentu $1 JO » tednik, ae Jim to prišteje k naročnini. ToteJ aedaj nI vszoka. reči. da Je liat predrag sa člane SNPJ. Lisi Pzosveta Je vaša lat«?»1" in gotovo Je v vsaki družini nekdo. Id M rad čital lisi vsak dan. kakor hitro kmtmri članov preneha biti član SNPJ, aii če se preseli proč od družine in bo zahteval sam svoj list tednik, bode moral tisti član iz dotične družine, ki Je Uko skupno naročena na dnevnik Prosveto. to tako] naznaniti upravništvu lista, in obenem doplačati dotlčno Vsoto listu ProsveU. Ako tega ne stori, tedaj mora vpravnlštvo znižati datum sa to vsoto naročniku. Cena ilelu ProsveU Jei Za Ckleago ln okolico Je__17.50 Za Zdruš. dršave U Kanado SS.0O 1 tednik la_______ 2 tednika In____ 9 tednike i»........ . ¿¿0 4 tednike im________1.20 4 tednikov Im-_______ - ,.,,,-, nié 1 tednik In. 2 tednika in... t tednike in.. 4 tednike In... 4 tednikov in Za Evropo Je.------SM4 4.30 8.10 3.00 2.70 1.50 Ispolnlte spodnji kupon, priiošito potrebno vsoto denarje ali Mener Order v pismu in si naročite Proeveto. list ki Je vaša lastnina. PROS VETA. SNPJ. 2447 So. Lawndale Ave. Chicago 22. HL Prilošeno pošiljam naročnino ss liat s.WTt¡, L Ime.......... ....... kva Aft. IfesloT ..................... Ustavita tednik ln članov moje drušinet ge pripišite k moji ner« hünl od sledečih 2. ^ .........., £ . --. ______ čl drul lira S. 4. r-■ - , ------------& dnri ............................drui ave št......... — ¡tve št«... ... — ..ČL Dršava