ISSN 0374-0315
LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 60/2009
THE YEARBOOK OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS VOLUME 60/2009
ANNALES ACADEMIAE SCIENTIARUM ET ARTIUM SLOVENICAE LIBER LX (2009)
n racnfl/^
r nr ^ l_J WLTLI
SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI
60. KNJIGA 2009
THE YEARBOOK OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS
VOLUME 60 2009
LJUBLJANA 2010
SPREJETO NA SEJI PREDSEDSTVA SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI DNE 22. FEBRUARJA 2010
Naslov - Address SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI SI-1000 LJUBLJANA, Novi trg 3, p.p. 323, telefon (01) 470-61-00, faks (01) 425-34-23, elektronska pošta: sazu@sazu.si spletna stran: www.sazu.si
VSEBINA / CONTENTS
I.	ORGANIZACIJA SAZU / SASA ORGANIZATION..........................................9
Skupščina, redni, izredni, dopisni člani/ SASA Assembly, Full Members,
Associate Members and Corresponding Members.........................................11
II.	POROČILO O DELU SAZU / REPORT ON THE WORK OF SASA...........19
Slovenska akademija znanosti in umetnosti v letu 2009.........................................21
Slovenian Academy of Sciences and Arts in the year 2009...................................25
Delo skupščine..............................................................................................................29
Razred za zgodovinske in družbene vede.................................................................40
Razred za filološke in literarne vede.........................................................................42
Razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede..............................43
Razred za naravoslovne vede......................................................................................45
Razred za umetnosti....................................................................................................47
Razred za medicinske vede.........................................................................................50
Kabinet akademika Franceta Bernika......................................................................52
Svet za varovanje okolja...............................................................................................52
Svet za energetiko........................................................................................................53
Svet za kulturo in identiteto prostora Slovenije.......................................................54
Odbor za preučevanje narodnih manjšin.................................................................56
Odbor za trajnostni razvoj..........................................................................................56
Odbor za slovenski jezik.............................................................................................57
Komisija za strokovna vprašanja slovenskega jezika...............................................57
Komisija za tisk in publikacije...................................................................................57
Komisija za statutarna vprašanja...............................................................................58
Komisija za človekove pravice....................................................................................58
Fundacija dr. Bruno Breschi......................................................................................59
Fundacija Janez Vajkard Valvasor.............................................................................60
Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo ....................60
Mednarodna izmenjava raziskovalcev...................................................................... 65
Jubileji...........................................................................................................................70
Nagrade, odlikovanja, priznanja, izvolitve, imenovanja........................................70
Znanstvena srečanja ................................................................................................... 73
Tiskovne konference .................................................................................................... 78
Predavanja na SAZU...................................................................................................80
Srečanja akademikov ................................................................................................... 93
III.	ČLANI / MEMBERS............................................................................................95
Razred za zgodovinske in družbene vede................................................................. 97
Razred za filološke in literarne vede........................................................................101
Razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede............................105
Razred za naravoslovne vede.....................................................................................111
Razred za umetnosti...................................................................................................114
Razred za medicinske vede........................................................................................118
BIBLIOGRAFIJA ČLANOV AKADEMIJE V LETU 2009................................. 122
Znanstveni delavci in svetovalci SAZU..................................................................197
NOVI ČLANI.............................................................................................................198
I.	razred........................................................................................................................198
Marijan Pavčnik.........................................................................................................198
Jože Pirjevec................................................................................................................200
Slavko Splichal............................................................................................................203
Silvin Košak................................................................................................................205
II.	razred..................................................................................................................207
Andrej Inkret..............................................................................................................207
Zinka Zorko................................................................................................................208
Hans Rothe...................................................................................................................210
III.	razred.....................................................................................................................212
Tadej Bajd....................................................................................................................212
Franc Gubenšek...........................................................................................................214
Miha Tomaževič..........................................................................................................217
James W. Cronin.........................................................................................................219
Manfred Geiger..........................................................................................................221
IV.	razred..................................................................................................................223
Philip G. Haydon........................................................................................................223
V.	razred...................................................................................................................225
Niko Grafenauer......................................................................................................... 225
Božidar Kos.................................................................................................................226
Boris Pahor.................................................................................................................. 228
Alojz Rebula................................................................................................................231
VI.	razred.................................................................................................................233
Uroš Skalerič ............................................................................................................... 233
Franc Strle ................................................................................................................... 235
Yehuda Shoenfeld.......................................................................................................238
UMRLI ČLANI..........................................................................................................241
Ernest Mayer ............................................................................................................... 264
Vasilij Melik................................................................................................................266
Irena Grickat-Radulovič............................................................................................270
Andrej Vladimirovič Popov ..................................................................................... 271
Otto Prokop................................................................................................................273
Jan Stankowski............................................................................................................274
Karl Stuhlpfarrer........................................................................................................276
IV.	BIBLIOTEKA IN PUBLIKACIJE SAZU / SASA LIBRARY AND
PUBLICATIONS...............................................................................................281
V.	SUMMARY...........................................................................................................297
IMENSKO KAZALO ČLANOV SAZU.................................................................332
I
ORGANIZACIJA SAZU
SASA ORGANIZATION
SKUPŠČINA SAZU
IZVRŠILNI ODBOR	
Predsednik:	Jože Trontelj
Podpredsednika:	Matija Gogala, Marko Marijan Mušič
Glavni tajnik:	Andrej Kranjc
ČASTNI ČLAN	France Bernik
REDNI ČLANI (87)	
Tadej Bajd, Emerik Bernard, France Bernik, Janez Bernik, Robert Blinc, Ivan Brat-ko, Rajko Bratož, Vinko V. Dolenc, Matija Drovenik, Peter Fajfar, Dušan Ferluga, Franc Forstnerič, Stane Gabrovec, Ivan Gams , Kajetan Gantar, Josip Globevnik, Matija Gogala, Peter Gosar, Igor Grabec, Niko Grafenauer, Stanko Grafenauer, Franc Gubenšek, Dušan Hadži, Matija Horvat, Valentin Hribar, Andrej Inkret, Drago Jančar, Andrej Jemec, Gabrijel Kernel, Matjaž Kmecl, Marjan Kordaš, Božidar Kos, Janko Kos , Kajetan Kovič, Alojz Kralj, Andrej Kranjc, Jože Krašovec, Ivan Kreft, Lojze Lebič, Janez Levec, Jože Maček, Boris Majer, Milko Matičetov, Janez Matičič, Milan Mihelič, Ivan Minatti, Zdravko Mlinar, Jože Mlinarič, Dušan Moravec, Marko Marijan Mušič, Janez Orešnik, Boris Pahor, Boris Paternu , Tone Pavček, Marijan Pavčnik, Janez Peklenik, Jože Pirjevec, Mario Pleničar, Janko Pleterski, Alojz Rebula, Veljko Rus, Primož Simoniti, Uroš Skalerič, Janez Sketelj, Slavko Splichal, Janez Stanonik, Branko Stanovnik, Franc Strle, Saša Svetina, Alenka Šelih , Alojz Šercelj , Biba Teržan, Miha Tišler, Miha Tomaževič , Jože Toporišič, Jože Trontelj, Drago Tršar, Dragica Turnšek, Ivan Vidav, Anton Vratu-ša , Igor Vrišer, Franc Zadravec , Ciril Zlobec, Robert Zorec , Zinka Zorko , Mitja Zupančič, Boštjan Žekš
IZREDNI ČLANI (16)_
Tatjana Avšič-Županc, Bojan Čerček, Igor Emri, Boštjan Kiauta , Stanko Kristl, Janez Lamovec, Matija Peterlin, Raša Pirc, Blaž Rozman, Zorko Simčič, Tomaž Šalamun, Peter Štih, Vito Turk, Saša Vuga, Črtomir Zupančič, Slavoj Žižek
DOPISNI ČLANI (80)_
Arthur E. Bergles, Nikolaj A. Borisevič, Pavel Bosak, Savo Bratos, Antonio Cardesa, Henry R. Cooper Jr., James W. Cronin, Milan R. Dimitrijevic, Norbert Elsner, Arnold Feil, Aleksandar Flaker, Rudolf Flotzinger, Manfred Geiger, Gerhard Gie-semann, Vinko Globokar, Wolfgang L. Gombocz , Drago Grdenic, Erwin Louis
Hahn, Nikola Hajdin, Peter Handke, Christian Hannick, Philip G. Haydon, Milan Herak, Lukas Conrad Hottinger, Vil Hrymyč, Ljudevit Ilijanic, Milka Ivic, HansDietrich Kahl, Stevan Karamata, Alan R. Katritzky, Georgi Konstantinovski, Sil-vin Košak, Abel Lajtha , Reinhard Lauer, Jean-Marie Pierre Lehn, Florjan Lipuš, Thomas Luckmann, Peter Mansfield, Sibe Mardešič, Juraj Martinovic, Mateja Matevski, Anton Mavretič, Gian Carlo Menis , Pavle Merku, Joseph Milič-Emili, Wolf Moskovich, Karl-Alexander Müller, Hermann Müller-Karpe, Erwin Neher, Rudolf Neuhäuser, Jean Nicod, Niall O'Loughlin, Luko Paljetak, Branko Paviče-vic, Slobodan Perovic, Alessandro (Sandro) Pignatti, Boris Podrecca, Heinz Dieter Pohl, Livio Poldini, Bogdan Povh, Erich Prunč, Eugen Pusic, Chintamani Nages Ramachandra Rao , Hans Rothe , Helmut Rumpler, Roy Thomas Severn, Yehuda Shoenfeld , Dimitrije Stefanovic, Erik Valdemar Stälberg, Jože Straus , Ivan Supi-čic, Gunnar Olaf Svane, Sergio Tavano, Henry Teune, Zlatko Ugljen, Felix Unger, John Villadsen, John S. Waugh, Anton Wernig, Karl Matej Woschitz
ORGANIZACIJA SAZU V LETU 2009
A) PREDSEDSTVO
Predsednik:	Jože Trontelj
Podpredsednika:	Matija Gogala, Marko Marijan Mušič
Glavni tajnik:	Andrej Kranjc
Tajnik I. razreda (zgodovinske in družbene vede):	Marijan Pavčnik
Tajnik II. razreda (filološke in literarne vede):	Primož Simoniti
Tajnik III. razreda (matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede):
Josip Globevnik
Tajnik IV. razreda (naravoslovne vede):	Ivan Kreft
Tajnik V. razreda (umetnosti):	Lojze Lebič do 23. avgusta,
Niko Grafenauer od 1. oktobra Tajnik VI. razreda (medicinske vede):	Janez Sketelj
Člani predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU:	Kajetan Gantar,
Andrej Jemec in Alenka Šelih
IZVRŠILNI ODBOR PREDSEDSTVA
Predsednik: Podpredsednika: Glavni tajnik:
Jože Trontelj Matija Gogala, Marko Marijan Mušič Andrej Kranjc
Na seje izvršilnega odbora predsedstva sta bila vabljena tudi nekdanji predsednik Boštjan Žekš in predstojnik oddelka za mednarodno sodelovanje in koordinacijo Branko Stanovnik.
B) POSEBNE ENOTE SAZU
1.	BIBLIOTEKA SAZU
Vodili sta jo Marija Fabjančič do 18. 11. in Petra Vide Ogrin od 1. 12.
2.	ODDELEK ZA MEDNARODNO SODELOVANJE IN ZNANSTVENO KOORDINACIJO
Vodil ga je akademik Branko Stanovnik.
3. KABINET AKADEMIKA FRANCETA BERNIKA Vodil ga je akademik France Bernik, častni član SAZU.
C) SVETI, ODBORI IN KOMISIJE_
1.	SVET ZA VAROVANJE OKOLJA Predsednik: doc. dr. Davorin Tome (od 13. 10. 2009)
Člani akademiki: Matija Gogala, Janez Levec (okoljske tehnologije), Mitja Zupančič (varstvo narave, gozdarstvo)
Člani iz ožjega sestava: prof. dr. Mitja Brilly, FGG (vodno gospod., hidrotehnika), dr. Vida Hudnik, SVO RS (kemija, kemizacija okolja), prof. dr. Franc Lobnik, SVO RS (okolje, pedologija, okoljska politika), Janja Leban, GZS (gospodarstvo in okolje), prof. dr. Peter Novak, SVO RS (energetika, okoljske tehnologije), Nada Pavšer, Upravna akademija (izobraževanje, ekošole), prof. dr. Anton Prosen, FGG (urejanje podeželja), prof. dr. Anton Strojin, ZVOS (pravni vidiki okolja)
2.	SVET ZA ENERGETIKO Predsednik: akademik Janez Peklenik Tajnik: prof. Alojz Poredoš
Člani: Marko Avšič, prof. Maks Babuder, Janez Bedenk, prof. Ferdinand Gubina, prof. dr. Janez Krč, prof. Borut Mavko, dr. Milan Medved, mag. Janez Možina, prof. Miha Tomšič, prof. Matija Tuma, prof. Jože Vižintin, dr. Franc Žlahtič
3.	SVET ZA KULTURO IN IDENTITETO PROSTORA SLOVENIJE Predsednik: akademik Marko Marijan Mušič
Sodelujejo: akademiki Zdravko Mlinar, Marijan Pavčnik, Biba Teržan, Boris Paternu, Primož Simoniti, Jože Toporišič, Peter Fajfar, Josip Globevnik, Branko Stanov-nik, Miha Tomaževič, Matija Gogala, Andrej Kranjc, Mario Pleničar, Alojz Šercelj, Mitja Zupančič, Andrej Jemec, Lojze Lebič, Milan Mihelič, Ciril Zlobec, Marjan Kordaš in Jože Trontelj ter izredna člana Stanko Kristl in Tomaž Šalamun
4.	ODBOR ZA PREUČEVANJE NARODNIH MANJŠIN Predsednik: akademik Jože Pirjevec
Člani akademiki: Matjaž Kmecl, Janko Pleterski, Anton Vratuša, Ciril Zlobec in Tine Hribar. Drugi člani: dr. Oto Luthar, dr. Jure Gombač, dr. Gorazd Bajc, dr. Marina Lukšič-Hacin, doc. dr. Jernej Zupančič, dr. Egon Pelikan, dr. Nevenka Troha, prof. Janez Stergar, Nada Vilhar, prof. dr. Dušan Nečak, dr. Vera Klopčič
5.	ODBOR ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ Predsednik: akademik Robert Blinc
Člani akademiki: Robert Blinc, Boštjan Žekš, Mitja Zupančič, Janez Levec, Anton Vratuša, Ciril Zlobec, Saša Svetina
Drugi člani: prof. dr. France Lobnik, prof. dr. Lojze Sočan, izredni član Vito Turk, Anita Pirc-Velkavrh, prof. dr. Aleksander Zidanšek
6.	ODBOR ZA SLOVENSKI JEZIK
KOMISIJA ZA STROKOVNA VPRAŠANJA SLOVENSKEGA JEZIKA
Vodil jo je akademik Jože Toporišič.
Članica: dr. Helena Dobrovoljc
KOMISIJA ZA SLOVENŠČINO V JAVNOSTI
7.	KOMISIJA ZA TISK IN PUBLIKACIJE Vodil jo je akademik Kajetan Gantar.
Člani: akademiki Rajko Bratož, Igor Grabec, Mitja Zupančič, Andrej Jemec, Ciril Zlobec in Marjan Kordaš
9.	KOMISIJA ZA STATUTARNA VPRAŠANJA Vodil jo je akademik Marijan Pavčnik.
Člana: akademik Peter Gosar in akademikinja Alenka Šelih Sodelavka: Lucija Gorički, sekretarka predsedstva SAZU
10.	KOMISIJA ZA ČLOVEKOVE PRAVICE Vodila jo je akademikinja Alenka Šelih.
Člani: akademiki Janez Bernik, Valentin Hribar, Drago Jančar, Marijan Pavčnik, Jože Pirjevec in Jože Trontelj
D) FUNDACIJI
1.	FUNDACIJA DR. BRUNO BRESCHI
Predsednik: akademik Kajetan Gantar, podpredsednik: akademik Primož Simoni-ti, tajnik: prof. Jože Faganel
2.	FUNDACIJA JANEZ VAJKARD VALVASOR
Predsednik: akademik Matjaž Kmecl, člani: dr. Lojze Gostiša, Zoran Mezeg, Anton Majzelj, Miloš Kovačič
E) UPRAVA SAZU
Upravni direktor je bil Zoran Mezeg.
ca
£ d
I rt
o, D
ca
Ö -d
ca «
ca >
Ol
ca Ö
15
Op
£
M
ca >
Op
ca Ö
O!
>
O -d
o >
Ö
H
ca M
d Op Ö
ca N
M
-d -d O
ca
>N ¿3
ca M
-d
o >
o Ö d
o ö >o Ö ca Ö ft
ca M
ca Ö
ä
Ö
CD Ö >U
"¡3
O V
T S
ND
IM O
P U K S
S D
E R
P
O w rt N <1 rt
>N d
-d
Ö
M
>
O -d o tg N ca N "d



s .5 « >
-a o a o
s s
O O
M
>yi O
ca N "d
ca M
<Lt
S -Si
S
Ö
'■Ö M g
s	s S S ^
ca

B ö
ca N "d
M

S -S
« IU
<s ^ <s
N ^ N
>H M
a ^s
OJÎO

d
ca N "d
M
ca N "d
> >
w
H O £ W W £ m w
O
o.
ca M
Ö
eq
ca
O cu
o o ö ca ca
ft
cu
ca >
"d
O
° "d ¡2 H S
J*
d 5
S o «3
£ J
Ü ca S ö
•sč
o
r p

O «
s: o
eq Q O
H
ft >
n
e d
Ö -d
O ^
ca Ö
M
°	OÖ
j	2
ca	tu	ü
>	ig 3
o	in	S «J
5	c	3 Ö
>	<u	^ S
ca	ca	ca >
N	N	N O
tu	tu	^ ^
>	>	> ca co	'-Ti	(h
O
> M
N
ca n
lH ,cu
«
o c
Ä £
ca o
ca
'ÉT
ca >yi
ca ^
Op
>
ca
Ö >
o ^
o
aj jn
ca
cai arv
^ O, ^
a
e
Op
ca
N	i3
-o	Ö
-ö	ca
o	a
o o
-Q -O
-d -ra O O
uS
ü 1 s
ca ca ca tg w (U C« "tí
S s e iS 5 5
W í> M
aaa z z z aaa
C«
ooo K K K
l^o^
ca O
— S3
's ^
o
ö d
P3
N
Ö
ca
-d
ti .	-î^
V ca	ca
< -d	-d
d	d
¡$ ft	ft
^ .	.
ft	<N
KRONOLOŠKI PRIKAZ VODSTVA
AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI (1938-1949) SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI (od 1949)
Predsedniki
Nahtigal, Rajko Vidmar, Milan Kidrič, France
Ramovš, Fran Vidmar, Josip Milčinski, Janez Bernik, France Žekš, Boštjan
Trontelj, Jože
(1939-1942), član filozofsko-filološko-historičnega razreda (1942-1945), član matematično-prirodoslovnega razreda (1945-1950), član razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijo in filologijo (1945-1948), član razreda za zgodovinske in družbene vede (1948-1950) (1950-1952), član razreda za filološke in literarne vede (1952-1976), član razreda za filološke in literarne vede (1976-1992), član razreda za medicinske vede (1992-2002), član razreda za filološke in literarne vede (2002-2008), član razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede (2008-), član razreda za medicinske vede
Podpredsedniki
Lavrič, Božidar
Kuhelj, Anton
Ziherl, Boris
Kreft, Bratko Blinc, Robert
Zlobec, Ciril Gantar, Kajetan Kralj, Alojz
(1950-1961), član razreda za prirodoslovne in medicinske vede
(1961-1980), član razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede
(1975-1976), član razreda za zgodovinske in družbene vede
(1976-1992), član razreda za umetnosti (1980-1999), član razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede (1980-1994), član razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede (1994-) (1992-1999), član razreda za umetnosti (1999-2005), član razreda za filološke in literarne vede (1999-2002), član razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede
Trontelj, Jože	(2002-2008), član razreda za medicinske vede
Šelih, Alenka	(2005-2008), članica razreda za zgodovinske in družbene
vede
Gogala, Matija	(2008-), član razreda za naravoslovne vede
Mušič, Marko Marijan (2008-), član razreda za umetnosti
Glavni tajniki
Krek, Gregor Ramovš, Fran
Kos, Milko, Kušej, Gorazd Goričar, Jože Batis, Janez Drovenik, Matija Andolšek-Jeras , Lidija Gogala, Matija Kranjc, Andrej
(1939-1942), član pravnega razreda. (1942-1950), član filozofsko-filološko-historičnega razreda (1942-1945), razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijo in filologijo (1945-1948), razreda za filo-loške in literarne vede (1948-1950) (1950-1972), član razreda za zgodovinske in družbene vede (1972-1980), član razreda za zgodovinske in družbene vede (1980-1985), član razreda za zgodovinske in družbene vede (1985-1992), član razreda za medicinske vede (1992-1999), član razreda za naravoslovne vede (1999-2002), članica razreda za medicinske vede (2002-2008), član razreda za naravoslovne vede (2008-), član razreda za naravoslovne vede
Člani predsedstva SAZU po 22. členu Zakona o SAZU
Batis, Janez Ramovš, Primož Vodovnik, Lojze
Zlobec, Ciril Mayer, Ernest Andolšek-Jeras, Lidija Maček, Jože Pavček, Tone Svetina, Saša Gantar, Kajetan Jemec, Andrej Šelih, Alenka
(1996-2002), član razreda za medicinske vede (1996-1999), član razreda za umetnosti (1996-2000), član razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede (1999-2002), član razreda za umetnosti (2000-2003), član razreda za naravoslovne vede (2002-2003), članica razreda za medicinske vede (2003-2008), član razreda za naravoslovne vede (2003-2008), član razreda za umetnosti (2004-2008), član razreda za medicinske vede (2008-), član razreda za filološke in literarne vede (2008-), član razreda za umetnosti (2008-), članica razreda za zgodovinske in družbene vede
II
POROČILO O DELU SAZU
REPORT ON THE WORK OF SASA
SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI V LETU 2009
Za nami je 71. leto naše Akademije in tradicija veleva, da se na kratko spomnimo dogodkov, ki so zaznamovali to leto njenega življenja in dela.
Naša osrednja dolžnost ostaja enaka kot doslej: gojiti znanost in umetnost na Slovenskem in po svojih močeh pomagati pri skrbi za kulturo v najširšem pomenu besede. V teh prizadevanjih se povezujemo tudi s svetom - ne samo s sestrskimi akademijami drugih dežel, ampak tudi z drugimi ustanovami in posamezniki znotraj in zunaj naših meja, ki jih vodijo podobna stremljenja.
Lani smo imeli volilno leto, vendar nismo imeli prostih sedežev za nove izredne člane. Razveselili pa smo se novih dopisnih članov in seveda novih rednih članov. Začeli smo tudi urejati nedoslednost v zvezi z našimi kolegi Slovenci, imenitnimi znanstveniki in umetniki, živečimi v tujini oz. v zamejstvu, ki so imeli status dopisnih članov. Z upoštevanjem določil zakona in statuta so bili tako izvoljeni za redne člane Boris Pahor, Alojz Rebula, Božidar Kos in Jože Pirjevec.
Zadrego z novimi nalogami, ki jih ne moremo opraviti sami, pa nam bodo pomagali reševati novo imenovani svetovalci. Upamo, da se bo novost obnesla.
Akademija je predvsem prek svojih članov kot posameznikov vse pogosteje zastopana v javnosti. Veliko tega je zapisanega v tedenskih poročilih o medijskih objavah, ki so priloga zapisnikov sej izvršilnega odbora. Še vedno bolj poredko pa se Akademija oglaša s stališči, sprejetimi v vodstvu, posameznih razredih, komisijah, svetih in odborih. Po splošnih ocenah, ki pridejo do nas, bi bilo prav, če bi bilo tega več. Poročila o delu omenjenih teles so zapisana na naslednjih straneh Letopisa.
Vsaj na kratko pa moram omeniti našo novo komisijo za človekove pravice, ki si je zadala nalogo, da pripravi osnutek Izjave, s katero bi se Akademija opredelila do kršitev človekovih pravic po drugi svetovni vojni. Osnutek je, kot je znano, naletel na mešan odziv. Med tem se je ozračje v javnosti žal radikaliziralo, čas za to je postal manj primeren. Kljub temu bi bil po oceni vrste kolegov umesten vsaj še en poskus, da bi pripravili besedilo, ki bi bilo sprejemljivo čim večjemu številu članov, ne da bi pri tem zamolčalo to, kar je vendarle treba povedati. V javnosti so odprte resne etične dileme, in slabo bi bilo, če bi pri tem ostalo. Slovenski narod in ostali svet imata preveč hudih izkušenj, da ne bi vedela, kaj pomeni, če se preveč prostora prepusti skrajnim stališčem. Mnogi pričakujejo moder, uravnovešen glas prav od Akademije kot enega redkih forumov, ki še uživajo ugled in zaupanje javnosti. Premor v naših razpravah ni posledica sklepa, da vse skupaj opustimo. Izkušnje kažejo, da si je pri težavnih usklajevanjih treba vzeti čas, ki olajša pot do soglasja.
V javnosti in na naši Akademiji zbuja skrb tudi naraščajoči vpliv kapitala na nekatere temeljne prvine našega prihodnjega razvoja. Med drugim se kaže kot pritisk na našo stavbno in urbanistično dediščino, ki grozi, da bo razvrednotil nekatere dragocene odlike našega glavnega in nekaterih drugih mest. Seveda pa negativni vpliv čutimo tudi na številnih drugih področjih. Trojna narava krize, v katero je zašel svet: gospodarska, okoljska in vrednotna, je močan namig, da moramo ponovno razmisliti o logiki, ciljih in etiki razvoja, o odgovornosti posameznikov, skupin in forumov. Zato se je zdelo prav sprejeti povabilo predsednika Vlade v skupino, ki je razmišljala o viziji trajnostnega razvoja. Kot je znano, je stališče te skupine zdaj v javni razpravi.
SAZU je sprejela tudi povabilo ministra za šolstvo, da prispeva k razmislekom o potrebi po večjem poudarku na vrednotah v šolskem izobraževanju - od vrtca do univerze. To povabilo, ki ga je pravzaprav sprožila Akademija sama, smo med drugim vzeli tudi kot dobrodošlo priložnost, da vplivamo na pouk naravoslovja, humanistike in družboslovja v osnovnih in srednjih šolah in opozorimo na potrebo po dvigu kakovosti programov in učiteljev. Prvo od naštetih področij, pouk naravoslovja, je postalo posebna skrb svetovnih in evropskih akademij. Pri tem medakademijskem projektu SAZU aktivno sodeluje. Doma smo začeli razpravo s strokami na ravni univerze in srednjih šol.
Sicer ima SAZU pogodbe o sodelovanju s 37 akademijami. To teče z različno intenzivnostjo, odvisno od trenutnih interesov. Med drugim smo imeli na obisku predsednika Albanske akademije znanosti prof. Gudarja Beqiraja. SAZU pa je aktivna še v vrsti medakademijskih združenj. V preteklem letu so bile to zlasti Zveza evropskih akademij (ALLEA, All European Academies, ki združuje 55 akademij), Svetovalni odbor za znanost evropskih akademij (EASAC, European Academies Science Advisory Council), Medakademijski forum za mednarodne zadeve (IAP, InterAcademy Panel on International Issues), Evropska znanstvena fundacija (ESF, s svojimi 19 akademijami), Mednarodno združenje akademij (UAI) in nekatere druge asociacije.
Nedavno smo se odločili sodelovati tudi v ožji skupini Stalnega odbora za znanost in etiko evropskega medakademijskega združenja ALLEA. Tekoča projekta Odbora sta kodeks moralne integritete znanstvenikov in izobraževanje v etiki in filozofiji znanosti kot del usposabljanja mladih raziskovalcev.
Dejavno se udeležujemo tudi dela združenja EASAC, to je Sveta evropskih akademij za znanost, ki se loteva vrste pomembnih problemov današnjega sveta, od nalezljivih bolezni do vprašanj energetike in varovanja narave.
Omeniti velja naše članstvo in aktivnost v Mednarodni mreži za človekove pravice (IHRN, International Human Rights Network).
Akademija je občasno ali stalno vključena tudi v etične projekte Sveta Evrope in Evropske unije. Tako je lani skupaj s Svetom Evrope organizirala dve konferenci ob 10. obletnici uveljavitve Oviedske konvencije o varstvu človekovih pravic in
dostojanstva človeškega bitja v zvezi z uporabo biologije in medicine, mejnika v bioetiki. Prvo konferenco je gostila na sedežu SAZU v Ljubljani, sodelovala pa je tudi pri osrednji slavnostni prireditvi v Palači Evrope v Strasbourgu, pod pokroviteljstvom Slovenije kot predsedujoče Odboru ministrov Sveta Evrope.
Doma je Akademija začela posvečati dolžno pozornost varstvu, urejanju in izrabi prostora. Novo ustanovljeni Svet za kulturo in identiteto prostora Slovenije je izpeljal odmevni akciji: objavil je odklonilno stališče o gradnji garaže pod ljubljansko tržnico, sprejel pa tudi izjavo o krajinski, okoljski in naselitveni ogroženosti Krasa. Pod novim vodstvom začenja ponovno delovati tudi naš Svet za varstvo okolja.
Akademija je kot doslej vzdrževala stike s predstavniki oblasti, visokih forumov in javnega življenja. Prek svojih članov je bila še naprej dejavno navzoča na nekaterih pomembnih mestih odločanja o javnih zadevah, kot so Svet za visoko šolstvo in Svet za znanost in tehnologijo RS, Svet Vlade RS za konkurenčnost in njegova razvojna skupina za organiziranost javnih razvojnoraziskovalnih in izobraževalnih institucij, delovna telesa Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Svet za Radio in TV Slovenije, Komisija RS za medicinsko etiko, pa tudi Usmerjevalni odbor za bioetiko Sveta Evrope, Evropski forum nacionalnih etičnih svetov in druge. Prejšnji predsednik akademik Boštjan Žekš opravlja funkcijo ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu, s čimer izpolnjuje tudi eno pomembnih poslanstev naše Akademije.
Dragoceno je bilo posredovanje Akademije za dodatno financiranje Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ki se je že leta boril s skoraj nerešljivimi finančnimi težavami.
SAZU je v lanskem letu začela gojiti novo obliko kulturnega druženja članov. Imeli smo tri vsebinsko bogata srečanja: eno je bilo posvečeno Valvasorjevi grafični zbirki, drugo poeziji in tretje glasbi, zadnje v žlahtnem ambientu Draveljske cerkve Kristusovega učlovečenja, arhitekturni mojstrovini akademika Marka Mušiča.
Med šestimi simpoziji in posveti, ki jih je priredila Akademija v preteklem letu, naj spomnim na posvet Odbora za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje, simpozij ob 20. obletnici smrti akad. Stojana Cigoja in simpozij ob 100-letnici rojstva dopisnega člana Zorana Mušiča.
Bogat je spisek objav. Tudi v lanskem letu je dobro delovala komisija za tisk in publikacije. SAZU je plačala ali prispevala k stroškom objave 28 tehtnih knjig. Mnoge knjige naših članov pa so seveda izšle pri drugih založbah. Na Akademiji smo imeli tudi enajst predstavitev novih publikacij.
V letu 2009 smo se žal morali posloviti od akademikov Vasilija Melika in Er-nesta Mayerja. Umrli pa so tudi naši dopisni člani Andrej V. Popov, Otto Prokop, Jan Stankowski in Karl Stuhlpfarrer ter dopisna članica Irena Grickat-Radulovič.
Tako smo imeli ob koncu leta 87 rednih, 16 izrednih in 80 dopisnih članov, vseh torej 183.
O tem, kako drugi vidijo delo članov naše Akademije, zgovorno priča dolg seznam nagrad, priznanj, odlikovanj, častnih naslovov, podeljenih akademikom v lanskem letu doma in v tujini. Med njimi so Zoisova nagrada za življenjsko delo, dve državni odlikovanji zlati red za zasluge, trije častni doktorati in sedem uglednih nagrad oz. priznanj umetnikom: tri pesnikom, tri pisateljem in ena slikarju.
Na kratko lahko povzamem: tudi v svojem 71. letu bi Slovenska akademija znanosti in umetnosti lahko s ponosom in zasluženo nosila ime, ki je bilo ime in hkrati tudi geslo naših daljnih predhodnikov: Akademija operozov.
Jože Trontelj
(Poročilo predsednika na zasedanju skupščine SAZU 23. februarja 2010)
SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS IN THE YEAR 2009
The year 2009 was the 71st year of the Slovenian Academy of Sciences and Arts and traditionally, we have to make a short summary of the events that characterised the past year of the Academy's life and work.
Our main duty remains the same as always: to nurture sciences and arts in Slovenia and help fostering culture in the broadest meaning of the word. These endeavours also require our connecting with the world - not only with our partner academies from other countries, but also with other institutions and individuals within and outside our borders, which are led by similar aspirations.
Last year was the year of elections; however, we did not have any seats available for new associate members. We were delighted to acquire new corresponding members and new full members. We also started settling the problem of inconsistency in connection to our Slovenian colleagues, eminent scientists and artists who live abroad and had the status of corresponding members. In accordance with the provisions and terms of the Academy's Law and Statute the following full members were elected: Boris Pahor, Alojz Rebula, Božidar Kos and Jože Pirjevec.
We have also decided to assign new advisers who will help us deal with specific tasks that we can not perform by ourselves. We hope that this novelty will succeed.
The Slovenian Academy of Sciences and Arts (SASA) is frequently represented in public through its members and individuals. The news and information about such representations are reported in weekly reports on media publications, which are attached to the Executive Board's meetings minutes. However, it occurs very seldom that the Academy reports on its standpoints, adopted by the management, individual sections, commissions, councils and committees. According to general belief there should be more of these opinions. You can read more on reports on the work of the mentioned bodies in this Yearbook.
I should also mention our new Commission for Human Rights, the purpose of which is to prepare a draft Statement, which would help the Academy determine its standpoint on violations of human rights after World War II. As it is known, the draft has provoked various opinions. In the meanwhile, the public atmosphere has unfortunately radicalised and the times for issuing such a draft have become less appropriate. Despite this fact, many colleagues believe that we should give this draft another try and prepare a text that would be acceptable to as many members as possible, and that it would discuss what it has to be said. Some serious ethical dilemmas are still present among the public, therefore, not solving them would have a negative impact on all. The Slovenian nation and the rest of
the world have too many bad experiences; therefore, they know very well what it means to leave too much space for extreme standpoints. Many people expect a wise, balanced voice from the Academy as one of the rare forums that still enjoy the reputation and trust of the public. The pause in our discussions is not a consequence of a conclusion to have given up our plan. Experiences show that we have to take time for resolving difficult harmonisations in order to simplify the process of reaching a consensus.
The increasing impact of the capital on some basic elements of our future development is quite concerning in the public as well as in our Academy. Significant pressure is put on our architectural and urban heritage, thus threatening to depreciate some valuable distinctions of our capital and some other cities. The negative impact can also be felt on numerous other areas of work. The triple nature of the world crisis - economic, environmental and the crisis of values - is a significant hint that we need to reconsider the logic, goals and ethics of development, the responsibility of individuals, groups and forums. Therefore, it seemed appropriate to accept the invitation of our Prime Minister to join the group that is considering the vision of sustainable development. The standpoint of this group is currently under public discussion.
SASA has accepted the invitation of the Minister of Education to contribute to the deliberations on the necessity for putting greater emphasis on the values in school education - from kindergarten to university. This invitation, which was actually initiated by the Academy itself, was considered as a welcome opportunity to influence the lessons on natural science, human science and sociology in primary and secondary schools and warn about the necessity for raising the quality of programmes and teachers. The natural science lessons have become a special concern of world's and European academies. The Slovenian Academy of Sciences and Arts is actively cooperating in this interacademy project. In Slovenia, we have also started the discussion with professionals on the university and secondary school levels.
SASA has concluded agreements on cooperation with 37 academies. The cooperation evolves diversely, depending on current interests. We have also hosted the president of the Albanian Academy of Science, Professor Gudar Beqiraj. The Academy is also active in numerous interacademy associations. In 2009, these associations included the ALLEA (All European Academies) that includes 55 academies, the European Academies Science Advisory Council, the InterAcademy Panel on International Issues, the European Science Foundation (with 19 academies), the International Union of Academies and other associations.
Recently, we have decided to cooperate in a close group of the ALLEA Standing Committee on Science and Ethics. The current projects of the Committee are the code of conduct of scientific integrity and the education in ethics and philosophy of science as a part of training of young researchers.
We actively participate in the work of the European Academies Science Advisory Council that focuses on various significant problems that are present in today's world, from infectious diseases to energy and environmental issues.
We also have to mention our membership and active participation in the International Human Rights Network.
The Academy occasionally or permanently participates in the projects on ethics of the Council of Europe and the European Union. Last year, the Academy and the Council of Europe organised two conferences on the occasion of the 10th anniversary of the introduction of the Oviedo Convention on Human Rights and Biomedicine that presents a milestone in bioethics. The Academy hosted the first conference in Ljubljana, and it also took part in the core celebration event at the Palace of Europe in Strasbourg, organized under the auspices of Slovenia presiding the Committee of Ministers of the Council of Europe.
SASA has also started devoting greater attention to the protection, regulation and utilisation of space. The newly established Council for Slovenian Space Culture and Identity has implemented two very important campaigns: it has published a declinatory standpoint on the construction of the garage under the market in Ljubljana, and it has adopted the statement on landscape, environmental and settlement endangerment of the Slovenian Karst region. Our Council for Environment Protection has also started functioning with a new management.
SASA has maintained contacts with the representatives of the government, forums and individuals from the public life. It is active in some significant institutions through its members, namely in the RS Council for Higher Education and the Council for Science and Technology, in the Slovenian Council for Competition and its development group for public development and research as well as educational institutions, the working bodies of the Slovenian Research Agency, the Slovenian Radio and TV Council, the National Medical Ethics Committee, as well as the Steering Committee on Bioethics at the Council of Europe, the European Forum of National Ethics Councils and others. Boštjan Žekš, the academy member and the former president, is active as the minister for Slovenians abroad, hereby performing one of the most significant missions of our Academy.
The Academy has also taken many measures to provide additional financial means for the SRC Fran Ramovš Institute of the Slovenian Language, which has struggled for many years with almost unsolvable financial problems.
Last year, SASA has started nurturing the new form of cultural socialising of its members. We held three significant meetings: one was dedicated to Janez Vajkard Valvasor's collection of graphics; the second one to poetry and the third meeting was dedicated to music and was located in a pleasant atmosphere of the Dravlje Church of Christ's Incarnation, an architectural masterpiece, designed by the academy member Marko Mušič.
We have organised six symposiums and conferences, including the conference of the Council for Gerontology and Intergenerational Symbiosis, a symposium that was held on the occasion of the 20th anniversary of the death of the academy member Stojan Cigoj, and the symposium, held on the occasion of the 100th anniversary of the birth of Zoran Mušič, the corresponding member of SASA.
The list of publications is very long. Last year, the Commission for printing and publications functioned very positively. SASA financed or contributed to the costs of the publication of 28 books. Many books of our members were also published by other publishing companies. The Academy held eleven presentations of new publications.
Sadly, in 2009, the Academy lost its full members Vasilij Melik and Ernest Mayer, and the corresponding members Andrej V. Popov, Otto Prokop , Jan Stankowski, Karl Stuhlpfarrer and Irena Grickat Radulovic.
At the end of the year, SASA had 87 full, 16 associate and 80 corresponding members, altogether 183 members.
A long list of awards, recognitions, honorary awards and titles, awarded to academy members in Slovenia and abroad, is the proof of our work. These awards include the Zois's award for lifetime work, two state decorations with the golden order of merits, three honorary doctorates and seven prestigious awards and recognitions to artists: three to poets, three to writers and one to a painter.
To summarize: in its 71st year, the Slovenian Academy of Sciences and Arts could proudly and deservedly carry the name that was also the name and the password of our ancestors: Academia Operosorum Labacensium.
Jože Trontelj
(The president's report at the SASA Assembly Meeting held on 23 February 2010)
DELO SKUPŠČINE SAZU
Skupščina SAZU je zasedala dvakrat, in sicer 26. februarja in 21. maja. Skupščina SAZU 26. 2.
Skupščino je odprl predsednik akad. Jože Trontelj. Prisotne je pozdravil in se jim zahvalil za udeležbo na februarski skupščini, ki je namenjena predvsem poročilu o finančnem poslovanju. Ugotovil je, da je skupščina sklepčna, ker je prisotnih 59 članov, in predlagal naslednji dnevni red:
-	potrditev zapisnika skupščine 22. aprila 2008,
-	poročilo predsednika o delu Akademije v preteklem letu,
-	finančno poročilo SAZU za leto 2008,
-	finančni načrt SAZU za leto 2009,
-	obravnava in potrditev predloga sprememb Statuta SAZU,
-	obravnava in potrditev predloga sprememb Statuta ZRC SAZU,
-	razno.
K točki 1: Prisotni niso imeli pripomb na predlagani dnevni red niti k zapisniku
prejšnje skupščine.
SKLEP:
Skupščina je soglasno potrdila zapisnik volilne skupščine, ki je bila 22. aprila 2008.
K točki 2: Delo Akademije v preteklem letu je v bistvenih točkah predstavil predsednik:
»Moje današnje kratko poročilo ne bo, kot bi morda sklepali iz vabila, za leto 2008. Govoril bom o dogajanju na Akademiji po zadnji redni skupščini, torej po 22. aprilu lani. Kot veste, je bila ta skupščina volilna. Novo vodstvo je prevzelo dolžnosti 6. maja. Naj vam prikličem v spomin samo nekaj dogodkov po tem času, izčrpnejše poročilo pa bo v Letopisu, ki bo kmalu izšel.
Osrednji dogodek leta je bilo praznovanje 70. obletnice ustanovitve SAZU 12. novembra, ki je zbudilo precejšnje zanimanje javnosti in medijev obveščanja. Ob tej priložnosti in že prej ob volilni skupščini je bilo mogoče zaznati, da ima Akademija med Slovenci velik ugled, da pa javnost in oblast od nje tudi veliko pričakujeta. To pričakovanje nam gre na roko, ko želimo povečati navzočnost Akademije v javnem življenju. V tem namreč vidimo eno od poslanstev naše ustanove. S tem ciljem pred očmi smo osnovali dve novi delovni skupini: Svet SAZU za kulturo in identiteto prostora Slovenije in Komisijo SAZU za človekove pravice. Obe sta
še nekako in statu nascendi, v dobi zgodnjega otroštva, zato pri ostalem članstvu upamo na blagohotno razumevanje. V teku je še snovanje tretjega novega telesa, Sveta za bioetiko. S tem se Akademija odziva na omenjena pričakovanja forumov in javnosti. Ustanovitev sveta za kulturno in prostorsko identiteto je naš odgovor na zaskrbljenost zaradi neodgovornega ravnanja z najdragocenejšimi spomeniki naše arhitekture in urbanizma in prostora vrhunske vrednosti v poseljeni in ne-poseljeni krajini. Strokovna in laična javnost sta vznemirjeni zaradi že opravljenih in za prihodnost napovedanih grobih posegov v to dediščino. Vse to daje sklepati, da se standardi varovanja umikajo interesom kapitala in da so obstoječi varovalni mehanizmi neučinkoviti. Novi svet je zamišljen kot neodvisno svetovalno telo, ki bo velike posege v to dediščino ocenilo ne samo glede na standarde stroke, ampak tudi z vrednostnega vidika in opozarjalo odgovorne forume, da zavarujejo vsaj najdragocenejše arhitekturne in prostorske spomenike.
Spoštovani, človekove pravice so bile v nedavni zgodovini našega naroda predmet hudih zlorab, do katerih Slovencem še ni uspelo zavzeti splošno sprejetega stališča. Akademija je prejela pobudo predsednika države profesorja Danila Turka, da kot neodvisna ustanova velikega znanstvenega in moralnega ugleda pomaga pri ustvarjanju verodostojnega, znanstveno neoporečnega pogleda na delovanje pravne države in na etičnost ravnanja oblasti v desetletjih po drugi svetovni vojni. Pogledi na to so, kot je znano, še vedno konfliktni. Še vedno so tu nekatere interpretacije in obramba početij, ki so bila nesprejemljiva s stališča splošno pojmova-nih človekovih pravic, kot so zapisane v tedaj že veljavni deklaraciji Združenih narodov.
Niso pa bila skladna niti z državnimi zakoni tistega časa. To onemogoča popravo krivic in še vedno otežuje ustvarjalno sodelovanje ljudi različnih svetovnih nazorov in političnih prepričanj, škodi pa tudi zunanjemu ugledu naše države. Akademija bo s tem projektom, če nam bo uspel, opravila pomembno nalogo, ki bo lahko dala tudi dragocen prispevek k narodni spravi. Zavedamo pa se, da bo naloga vse prej kot preprosta. Lotiti se je bomo morali z vso potrebno modrostjo in občutljivostjo. Dokument, ki ga bomo skušali izdelati in ki bo kolikor mogoče nepristranski, nevtralen, bo ponujen v razpravo in sprejem razredom. Prvo in izjemno pomembno vodilo pri tem pa naj bo zaveza, da se moramo skrbno izogibati škodljivim čustvenim delitvam že v naših lastnih razpravah. O delu ostalih svetov in odborov SAZU ne bom govoril, podrobnosti bodo v Letopisu.
Nekaj besed pa bi le rekel o Svetu za varovanje okolja. Zaradi šibkega zdravja in visoke starosti je zaprosil za razrešitev dosedanji predsednik Sveta Avguštin Lah. Kot zadnji prispevek zaslužnega ekologa, svetnika SAZU, je izšlo njegovo delo, leksikon o gospodarjenju v okolju s pregledno študijo o stanju okolja v svetu in o strategiji naravovarstvenega razvoja. SAZU se je uglednemu sodelavcu zahvalila za njegov veliki prispevek k temu pomembnemu poslanstvu Akademije skozi več desetletij.
Akademija je kot v prejšnjih obdobjih vzdrževala stike s predstavniki oblasti, visokih forumov in javnega življenja. Prek svojih članov je bila še naprej dejavno navzoča v nekaterih pomembnih instancah odločanja o javnih zadevah, kot so Svet za visoko šolstvo in Svet za znanost in tehnologijo RS, Senat za akreditacijo pri Svetu RS za visoko šolstvo, bivši Strateški svet predsednika Vlade za kulturo, izobraževanje in znanost, Svet Vlade RS za konkurenčnost in njegova razvojna skupina za organiziranost javnih razvojnoraziskovalnih in izobraževalnih institucij, delovna telesa Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Komisija RS za medicinsko etiko, Usmerjevalni odbor za bioetiko Sveta Evrope, Evropski forum nacionalnih etičnih svetov in druge. Kot poseben dokaz, da se Akademija dejavno odziva na vabila države k sodelovanju, moram omeniti zgled bivšega predsednika akademika Boštjana Žekša, ki je sprejel položaj ministra Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Sicer pa smo v naši hiši nedavno imeli dva visoka državna obiska: predsednika vlade gospoda Boruta Pahorja s sodelavci in ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo gospoda Gregorja Golobiča z njegovim državnim sekretarjem. Izmenjali smo poglede na nekatere ključne sistemske probleme, predvsem na področju znanosti, visokega šolstva in okolja, pa tudi na razvojne usmeritve države. Jutri pa pričakujemo obisk ministrice za kulturo gospe Majde Širca Ravnikar. Akademija se je v lanskem letu kritično odzvala na nekatere postopke pri ocenjevanju kakovosti raziskovalnih skupin, ki so se prijavile na razpis za financiranje raziskovalnih programov v okviru Agencije za raziskovalno dejavnost RS. Organe agencije je pozvala, da upoštevajo sprejete mednarodne standarde za zaupnost recenzij in izogibanje navzkrižju interesov.
Pri delu s pripravo stališč Akademije in drugem delu razredov se je ponovno pokazalo, da Akademija nima in nikoli ne bo mogla imeti dovolj članov, da bi zastopala vrhove stroke prav na vsakem ožjem področju, kjer se pokaže potreba. Zato je prišlo do zamisli, ki jo bomo obravnavali v 5. točki današnjega dnevnega reda, o predlogu podeljevanja novega naslova, svetovalca Akademije. S tem nameravamo k sodelovanju pritegniti vrhunske strokovnjake - izvedence, morda tudi umetnike na posameznih ožjih področjih in jim nasproti njihovemu lastnemu okolju dati primerno dodatno avtoriteto oz. status. Tako bi povečali njihovo mnenjsko neodvisnost in svobodo, jim morda dali celo neke vrste imuniteto v vlogi, ki bi jo celotna Akademija ali posamezen razred želela takemu strokovnjaku zaupati. Prepričani smo, da bo Akademija, če skupščina zamisel sprejme, s tem povečala svojo sposobnost, da se odzove na zahteve časa in na pričakovanja javnosti. Akademija uspešno nadaljuje z organizacijo kakovostnih srečanj, simpozijev, konferenc. Naj mi bo dovoljeno, da za hip posežem še v prvo polovico prejšnjega leta. V okviru slovenskega predsedovanja Evropski uniji je Akademija sodelovala pri organizaciji enega spremljajočih dogodkov visokega ranga, zasedanja 11. Foruma nacionalnih etičnih svetov skupaj z Evropsko skupino za etiko v znanosti in
novih tehnologijah na Brdu in tu v Ljubljani konec februarja. Ugledno srečanje je bilo za organizatorje in udeležence velik uspeh.
Sicer pa je bilo prireditev te ali podobne vrste še več. Posebne omembe je vredna javna predstavitev Valvasorjeve ikonoteke 18. junija v ljubljanski Filharmoniji, s katero sta Fundacija Janeza Vajkarda Valvasorja in Akademija sporočili, da se končuje eden največjih slovenskih založniških projektov zadnjega časa, opravljen s pomočjo velikodušnih podpornikov in predvsem po zaslugi neutrudne prizadevnosti dr. Lojzeta Gostiše. S tem sta Fundacija in Akademija prispevali k prazničnemu ozračju ob koncu uspešnega slovenskega predsedovanja Evropski uniji. Med nagradami in priznanji, ki so jih bili deležni akademikinje in akademiki v tem obdobju, naj omenim samo tri: akademik Ivan Vidav, akademikinja Alenka Šelih in akademik Tine Hribar so iz rok predsednika RS Danila Turka prejeli odlikovanja zlati red zaslug za narod.
V letu 2008 so umrli akademika Uroš Krek in Taras Kermauner in dopisni član Ivan Brajdič. Letos so nas zapustili še akademik Vasilij Melik in dopisna člana Andrej Vladimirovič Popov in Otto Prokop. Vseh se bomo spoštljivo spominjali.« K točki 3: Finančno poročilo o poslovanju v letu 2008 je predstavil upravni direktor, ki je povedal, da je Akademija skoraj 97 % svojih prihodkov prejela iz proračuna Republike Slovenije. Preostanek do 3.777.070 evrov so prispevali Javna agencija za raziskovalno delo (Agencija), donatorji in razni drugi viri, kot npr. prodaja publikacij in najemnine.
Med odhodki je veliko takih stroškov, na katere ne moremo vplivati, kot npr. energija, komunalne in poštne storitve, so pa zaradi skrbnega gospodarjenja kljub vsemu ostali na lanskem nivoju. Med novostmi velja omeniti, da je v lanskem letu Agencija prevzela plačilo dveh tretjin članarine za Evropsko znanstveno fundacijo, zmanjšujejo pa se tudi sredstva, namenjena za investicijsko vzdrževanje, saj se projekti v zvezi z obnovo stavb zaključujejo. Pozitivno pa je, da so se lani, glede na leto 2007, stroški za tisk povečali za 27 %, glede na leto 2006 pa celo za 48 %, kar se je posledično izkazalo tudi v dvigu števila izdanih knjig akademikov. Odhodki so se lani ustavili na 3.762.962 evrov, tako da je bilo poslovanje pozitivno, razlika med odhodki in prihodki v višini 14.108 evrov pa je bila prenesena v leto 2009 in porabljena za plačilo decembrskih obveznosti. SKLEP:
Skupščina je brez pripomb potrdila finančno poročilo SAZU za leto 2008.
K točki 4: Upravni direktor je poročal, da Vlada Republike Slovenije prav na današnji seji sprejema rebalans državnega proračuna za leto 2009. Državni proračun za leto 2009 je bil pripravljen in sprejet konec leta 2007. V obdobju od konca leta 2007 do danes so se gospodarske razmere v svetu in pri nas zelo spremenile, zato je potrebna sprememba proračuna. Akademija kot avtonomna ustanova je v proračunu obravnavana kot nevladni proračunski uporabnik pod šifro 3911.
Po rebalansu proračuna se prihodki Akademije zvišajo za 2,2 % oz. na 3.984.694 evrov. Pri tem velja omeniti zlasti zvišanje sredstev, namenjenih materialnim stroškom Biblioteke, kjer je dodatnih 10.000 evrov namenjenih spletni izdaji starega Slovenskega biografskega leksikona; za 20.000 evrov pa se zviša tudi postavka, namenjena medakademijski mednarodni izmenjavi ter sodelovanju v različnih asociacijah.
Predsednik je poročilo dopolnil še z novico, da je Vlada namenila dodatnih 400.000,00 evrov Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, kar je nedvomno razveseljivo, tako s stališča stroke kot tudi Akademije, ki si je za bogatejše financiranje izredno prizadevala in je bila vključena v pogovore z vidnimi člani Vlade.
Predsednik je prebral pismo akademika Dušana Hadžija (ki se skupščine ni mogel udeležiti), v katerem sporoča, da razlaga točke 7944 - Fond upokojenih akademikov, ki pravi, da 'upokojeni' člani SAZU ne morejo sodelovati pri razpisih Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, ni pravilna. V razpisu Agencije za raziskovalno dejavnost za leto 2009 je posebna postavka za financiranje projektov upokojencev v maksimalnem obsegu 25.000 evrov. Po njegovih zanesljivih informacijah so se prijavili štirje upokojenci. Že v prvi fazi ocenjevanja so bili izločeni trije. Kriteriji ocenjevanja so bili enaki za upokojence, ki so bili doslej izločeni iz financiranja, kot za vodje raziskovalnih timov. Pri tem pa je bil odločilni kriterij bibliometrija. Akademik Hadži še dodaja, da komentar za tak absurd prepušča drugim.
Akademik Kajetan Gantar, ki je tudi član Znanstvenega sveta Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, je pozdravil dodatno financiranje in se zahvalil za dobljena sredstva.
Akademik France Bernik je izrazil zaskrbljenost zaradi nižanja postavke, namenjene publicistični dejavnosti, za katero je v letošnjem letu predvidenih slabih 80.000 evrov, vendar je upravni direktor pojasnil, da je bila tudi v letu 2008 dosežena precej višja kvota s pomočjo prerazporeditve neporabljenih sredstev z drugih postavk. Princip prerazporeditev bomo lahko uporabili tudi v letošnjem letu. SKLEP:
Skupščina je soglasno potrdila finančni načrt SAZU za leto 2009.
K točki 5: Predlog sprememb Statuta SAZU je pojasnila akad. Alenka Šelih, članica Komisije za statutarna vprašanja. Prva sprememba se nanaša na nove šifre pri določanju klasifikacije dejavnosti. Nova Uredba o standardni klasifikaciji dejavnosti temelji na Uredbi Evropskega sveta št. 18903/2006, ki je v celoti zavezujoča za članice Evropske unije. Pri večini postavk gre zgolj za spremembo šifre pred dejavnostjo, večje spremembe so edino na področju raziskovalnega dela, ki je po novem razdeljeno na biotehniko, naravoslovje in tehnologijo ter družboslovje in humanistiko. Z drugo spremembo, ki dopolnjuje 64. člen, se v prvem odstavku
določi, da upravo vodi upravni direktor, ki SAZU tudi zastopa. Gre za uskladitev statutarnega stanja s stanjem v sodnem registru. S tretjo spremembo pa SAZU uzakonja imenovanje svetovalcev SAZU, ki poleg znanstvenih delavcev postanejo nova kategorija 'zunanjih sodelavcev'.
V	krajši razpravi je akademik Alojz Kralj predlagal, da se v Statut vnesejo tudi naloge, ki omogočajo sodelovanje SAZU pri oblikovanju politike raziskovalnega in umetniškega ustvarjanja, izdelovanju ocen, predlogov in mnenj na področju visokega šolstva, znanosti in umetnosti ter sodelovanje pri organiziranju raziskovalnega dela v organizacijah, zlasti s področij, pomembnih za nacionalni razvoj ter naravno in kulturno dediščino. Akademik Kralj je obljubil, da bo svoj predlog posredoval Komisiji za statutarna vprašanja tako, da bi se dopolnil 2. člen v uvodu, dejavnosti s šiframi pa ostanejo take, kot je zapisano v predlogu.
SKLEP:
Skupščina je soglasno potrdila spremembe Statuta SAZU v predlaganem besedilu. Do naslednje skupščine bo uprava Akademije pripravila čistopis Statuta.
2. člen, 2. odstavek se spremeni tako, da se glasi:
V	skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Ur. list RS, št. 69/07) so dejavnosti SAZU:
C/18.140 Knjigoveštvo in sorodne dejavnosti
G/47.621 Trgovina na drobno s časopisi in revijami
G/47.610 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s knjigami
I/55.209 Druge nastanitve za krajši čas
J/58.110 Izdajanje knjig
J/58.140 Izdajanje revij in druge periodike
J/58.190 Drugo založništvo
J/62.030 Upravljanje računalniških naprav in sistemov J/62.090 Druge z informacijsko tehnologijo in računalniškimi programi povezane dejavnosti J/63.110 Obdelava podatkov in s tem povezane dejavnosti J/63.990 Drugo informiranje L/68.100 Trgovanje z lastnimi nepremičninami L/68.200 Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin M/69.200 Računovodske, knjigovodske in revizijske dejavnosti; davčno svetovanje
M/72.110 Raziskovalna dejavnost in razvojna dejavnost na področju biotehnologije
M/72.190 Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju naravoslovja in tehnologije
M/72.200 Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju družboslovja in hu-manistike
N/82.300 Organiziranje razstav, sejmov, srečanj
P/85.590	Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje
R/90.030	Umetniško ustvarjanje
R/90.040	Obratovanje objektov za kulturne prireditve
R/91.011	Dejavnost knjižnic
R/91.012	Dejavnost arhivov
R/91.020	Dejavnost muzejev
R/91.030	Varstvo kulturne dediščine
S/94.120	Dejavnost strokovnih združenj
S/94.990	Dejavnost drugje nerazvrščenih članskih organizacij
69. člen se spremeni tako, da se glasi:
Upravo vodi upravni direktor, ki SAZU tudi zastopa.
Upravni direktor odgovarja za ekonomsko-finančna in administrativna dela v Oddelku za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo ter v Biblioteki SAZU. Imenuje in razrešuje ga predsedstvo.
Upravni direktor je imenovan za štiri leta in je lahko ponovno imenovan. Za svoje delo neposredno odgovarja glavnemu tajniku SAZU.
Predsedstvo ima sekretarja, ki je imenovan za štiri leta in je lahko ponovno imenovan.
Poglavje VIII se dopolni tako, da se glasi: Znanstveni delavci in svetovalci SAZU
Doda se nov 84. a člen: Sodelavci stalnih in občasnih teles oziroma projektov iz 2. odstavka 4. člena tega Statuta so lahko imenovani za svetovalce SAZU. Svetovalce SAZU imenuje ustrezni razred oziroma razredi, če gre za skupno področje.
Za postopek imenovanja svetovalcev SAZU se smiselno uporabljajo določila, ki veljajo za znanstvene delavce.
Doda se nov 95. člen: Predlagane spremembe začnejo veljati osmi dan po sprejemu na skupščini SAZU.
K točki 6: Akademikinja Alenka Šelih je predstavila tudi predlog sprememb Statuta ZRC SAZU. Tudi v tem primeru se spremenijo šifre, ki določajo glavno dejavnost, ime Inštituta za slovensko izseljenstvo se je razširilo z migracijami, dodan je nov člen o krčenju raziskovalnih skupin v primeru negativnega finančnega poslovanja več kot dve leti zapored, nekoliko so se zaostrili pogoji za imenovanje direktorja in razširil se je člen, ki določa število delavcev s posebnimi pooblastili. Akademik Kajetan Gantar se je zahvalil za dopolnjeno gradivo in dodatne podatke v zvezi z izvajanjem projektov migracij, ki govorijo o tem, da delo na Inštitutu
za slovensko izseljenstvo in migracije zaradi študija migracij ne bo okrnjeno v
škodo izseljenstva, ampak nasprotno celo okrepljeno.
SKLEP:
Skupščina je soglasno potrdila predlog sprememb Statuta ZRC SAZU. K točki 7)
Akademika Mitja Zupančič in Kajetan Gantar sta predlagala, da bi glede na uspešno zaključen postopek pridobitve dodatnih sredstev za Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU podobna prizadevanja usmerili tudi v krepitev Inštituta za kulturno zgodovino, ki je prav tako v težki finančni situaciji.
Pripravila:	Glavni tajnik:
Lucija Gorički	akad. Andrej Kranjc
Skupščina SAZU 21. 5.
Zasedanje skupščine je s pozdravom navzočih odprl predsednik Akademije. Spomnil je, da bodo volitve namenjene napredovanju izrednih članov v redne (10 kandidatov) in novim dopisnim članom (6 kandidatov). Volitve treh dopisnih članov in enega izrednega v redne člane na podlagi sklepa predsedstva pa so posledica drugačnega dojemanja slovenskega kulturnega prostora, ki ga državne meje že nekaj časa ne omejujejo več tako kot še pred dvajsetimi leti. Predsednik je predlagal naslednji dnevni red:
-	potrditev zapisnika skupščine 26. februarja 2009,
-	izvolitev volilne in verifikacijske komisije,
-	predstavitev kandidatov za nove redne in dopisne člane ter razprava,
-	poročilo verifikacijske komisije,
-	volitve,
-	razglasitev volilnih rezultatov in zaključek skupščine.
K točki 1: Razprave in pripomb k zapisniku ni bilo, zato je bil sprejet: SKLEP:
Skupščina je potrdila zapisnik zasedanja z dne 26. februarja 2009. K točki 2:
Na predlog predsednika Akademije in v skladu z 10. členom Pravilnika SAZU o
volitvah sta bila sprejeta
SKLEP:
V volilno komisijo so izvoljeni akad. Alojz Kralj kot predsednik ter izredna člana Janez Lamovec in Peter Štih kot člana.
SKLEP:
V verifikacijsko komisijo sta izvoljena akad. Dragica Turnšek in akad. Andrej Je-mec.
K točki 3: Kandidate v volilnem postopku so predstavili tajniki razredov, njihovi namestniki in glavni tajnik.
Kandidate razreda za zgodovinske in družbene vede je predstavil akademik Zdravko Mlinar:
-	za redno članstvo kandidirata dr. Marijan Pavčnik, redni profesor za teorijo in filozofijo prava in države na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani (UL), izredni član od junija 2003, ter dr. Slavko Splichal, redni profesor za področje komunikologije na Fakulteti za družbene vede UL, izredni član od junija 2003;
-	za dopisnega člana kandidira dr. Silvin Košak, izredni profesor za staro orientali-stiko in hetitologijo na Filozofski fakulteti UL in znanstveni sodelavec Akademije književnosti in znanosti v Mainzu.
Kandidate razreda za filološke in literarne vede je predstavil akademik Primož Simoniti:
-	za rednega člana oz. članico kandidirata esejist, kritik, teatrolog in urednik dr. Andrej Inkret, redni prof. AGRFT v pokoju, izredni član od junija 2003, in dr. Zinka Zorko, redna profesorica za zgodovino in dialektologijo slovenskega jezika Pedagoške fakultete (UM), izredna članica od junija 2003;
-	za dopisnega člana kandidira dr. Hans Rothe, predstojnik Slavističnega seminarja na Renski univerzi Friedricha Wilhelma v Bonnu.
Kandidate razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede je predstavil akademik Josip Globevnik:
-	za redne člane kandidirajo dr. Franc Gubenšek, redni profesor za biokemijo, molekularno biologijo in gensko tehnologijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo (UL), izredni član od junija 2003, dr. Tadej Bajd, redni profesor za robotiko Fakultete za elektrotehniko (UL), izredni član od junija 2003 in dr. Miha Toma-ževič, redni profesor za potresno inženirstvo in zidane konstrukcije Fakultete za gradbeništvo in geodezijo (UL), izredni član od junija 2001;
-	za dopisna člana kandidirata dr. James W. Cronin, redni profesor za fiziko univerze v Čikagu, ter dr. Manfred Geiger, redni profesor za proizvodne tehnologije na fakulteti v Erlangen-Nurnbergu.
Kandidata razreda za naravoslovne vede je predstavil akademik Ivan Kreft:
-	za dopisnega člana kandidira dr. Phillip G. Haydon, redni profesor za nevrozna-nosti univerze Tufts v Bostonu.
Kandidata razreda za umetnosti je predstavil akademik Lojze Lebič:
-	za rednega člana kandidira Niko Grafenauer, pesnik, pisatelj in esejist ter glavni urednik založbe Nova revija, izredni član od junija 2003.
Kandidate medicinskega razreda je predstavil akademik Janez Sketelj:
-	za redna člana kandidirata dr. Uroš Skalerič, redni profesor za ustne bolezni in paradontologijo Medicinske fakultete (UL), izredni član od junija 2003, in dr. Franc Strle, redni profesor za infekcijske bolezni Medicinske fakultete (UL), izredni član od junija 2003;
-	za dopisnega člana pa kandidira dr. Yehuda Shoenfeld, redni profesor za področje avtoimunih bolezni univerze v Tel Avivu.
Kandidate predsedstva za redne člane je predstavil glavni tajnik Andrej Kranjc. To so dr. Jože Pirjevec, redni profesor Univerze na Primorskem, velik poznavalec novejše zgodovine Slovencev, dr. Božidar Kos, upokojeni profesor kompozicije na univerzi v Adelaidi in skladatelj, Boris Pahor, pisatelj, kulturnik in borec za pravice slovenske manjšine v Italiji, ter Alojz Rebula, pisatelj, stilist sodobne slovenske književnosti.
Predsednik se je govorcem zahvalil za predstavitve kandidatov in povabil k razpravi. Glede na izčrpne utemeljitve razprave ni bilo.
K točki 4: Verifikacijska komisija je poročala, da ima Akademija trenutno 73 rednih in 27 izrednih članov, skupaj 100. Navzočih je 53 rednih članov, 9 članov pa je že predčasno pisno glasovalo.
Skupaj bo volilo 62 rednih članov oz. 84,9 % volilnih upravičencev.
K točki 5: Volilni upravičenci so pristopili k volitvam. Po zaključku volitev se je skupščina prekinila za čas zasedanja volilne komisije.
K točki 6: Akademik Alojz Kralj, predsednik volilne komisije, je prebral rezultate volitev: od 73 rednih članov, ki na podlagi 13. člena Zakona o SAZU volijo redne in dopisne člane, je za nove redne člane volilo 61 članov oz. 83,6 %, neveljavnih glasovnic ni bilo.
Za izvolitev v rednega oz. dopisnega člana mora kandidat prejeti 37 glasov. Posamezni kandidati za redne člane so prejeli naslednje število glasov:
Marijan Pavčnik	(I. razred)	61 glasov
Slavko Splichal	(I. razred)	53
Andrej Inkret	(II. razred)	60
Zinka Zorko	(II. razred)	59
Franc Gubenšek	(III. razred)	59
Tadej Bajd	(III. razred)	58
Miha Tomaževič	(III. razred)	58
Niko Grafenauer	(V. razred)	54
Uroš Skalerič	(VI. razred)	54
Franc Strle	(VI. razred)	61
Kandidati za dopisne	člane so prejeli naslednj	e število gla;
Silvin Košak	(I. razred)	61 glasov
Hans Rothe	(II. razred)	57
James W. Cronin	(III. razred)	59
Manfred Geiger	(III. razred)	58
Phillip G. Haydon	(iV. razred)	60
Yehuda Shoenfeld	(VI. razred)	58
Kandidati predsedstva za redne člane so prejeli naslednje število glasov:
Jože Pirjevec	(I. razred)	47 glasov
Božidar Kos	(V. razred)	56
Boris Pahor	(V. razred)	60
Alojz Rebula	(V. razred)	57
Akademik Alojz Kralj je ugotovil, da so bili vsi predlagani kandidati izvoljeni. Predsednik je volilno skupščino zaključil s čestitkami novoizvoljenim članom in vse skupaj povabil na slovesnost s podelitvijo članskih listin 18. junija 2009.
Pripravila:	Glavni tajnik:
Lucija Gorički	akad. Andrej Kranjc
RAZREDI SAZU
I. Razred za zgodovinske in družbene vede
Ob koncu leta 2009 ima razred 14 rednih, 2 izredna in 18 dopisnih članov. Na volilni skupščini v maju so bili za redne člane izvoljeni Jože Pirjevec, Slavko Splichal in Marijan Pavčnik, za dopisnega člana pa Silvin Košak.
V letu 2009 sta razred zapustila akademik Vasilij Melik (1921-2009) in dopisni član Karl Stuhlpfarrer (1941-2009).
Razred je imel štiri seje (18. februarja, 16. aprila, 6. oktobra in 1. decembra). Vsi dnevni redi so bili usklajeni med obema načelnikoma oddelkov. Pred decembrsko sejo razreda je bila tudi seja obeh oddelkov (za družbene in za zgodovinske vede).
Na prvi seji v letu 2009 je razred podprl zamisel izrednega člana Petra Štiha, da se pripravi zgodovina SAZU. O delu Komisije za človekove pravice je poročala akademikinja Alenka Šelih, o delu Sveta SAZU za kulturo in identiteto prostora Slovenije pa tajnik razreda. Razred je predlagal, da v svetu sodelujejo akademiki-nja Biba Teržan, akademik Zdravko Mlinar in vsakokratni tajnik razreda. Razred je obravnaval tudi volitve novih rednih in dopisnih članov in je soglašal z vsemi predlogi.
Na drugi seji v aprilu je razred začel postopek za imenovanje Ivana Marte-lanca za svetovalca SAZU ter za ocenjevalca imenoval izredna člana Petra Štiha in Marijana Pavčnika. Razred je predlagal, da uredništvo publikacije ob 75. obletnici SAZU prevzame izredni član Peter Štih. Kolega Štih je našel mladega raziskovalca (na Inštitutu za novejšo zgodovino), ki je pripravljen napisati zgodovino SAZU. Raziskovalni projekt bo sočasno doktorska disertacija. Razred je soglašal s predlogom, da SAZU začne razpravo o kulturi javne besede. O tem kaže sprejeti ustrezno načelno stališče in ga javno objaviti.
Na tretji seji v oktobru je razred sprejel poročili akademika Matjaža Kmecla in izrednega člana Petra Štiha, da se dr. Lojze Gostiša imenuje za svetovalca SAZU. Razred je prav tako sprejel poročili izrednega člana Petra Štiha in akademika Marijana Pavčnika, da se Ivan Martelanc imenuje za svetovalca SAZU. Razred je razpravljal o tekočem delu komisij SAZU in se še posebej ustavil ob izjavi o Krasu. Razred izjavo podpira in se zavzema za to, da se Kras zavaruje z ustreznim zakonom.
Na četrti seji v decembru je razred na temelju soglasja predsedstva SAZU soglasno imenoval dr. Lojzeta Gostišo in Ivana Martelanca za svetovalca SAZU. Osrednji del seje je bil namenjen okvirnemu načrtu dela za leto 2010. Predvidenih
je več vabljenih predavanj in razgovorov ob knjigah, ki sta jih izdala akademika Veljko Rus in Jože Pirjevec. Vabljena predavanja naj bi imeli akademik Blagoje Govedarica, akademik Radoslav Katičic, prof. dr. Hartmund Leppin in dopisni član Silvin Košak. Posebno predavanje ob 1600-letnici padca Rima bo pripravil akademik Rajko Bratož. V okvirnem načrtu so tudi delovno-spominska simpozija ob 90-letnici rojstva akademika Emilijana Cevca in 10-letnici smrti akademika Aleksandra Bajta ter okrogla miza o Slovencih v radgonskem kotu (skupaj z Odborom za preučevanje narodnih manjšin). Člani razreda (akademiki Stane Gabro-vec, Valentin Hribar, Zdravko Mlinar, Marijan Pavčnik in izredni član Peter Štih) pripravljajo več del, za katera bodo zaprosili, da jih sofinancira tiskovna komisija SAZU. Razred podpira zamisel, da je treba oživiti projekt prevoda in izdajo knjige Ustoličevanje koroških vojvod in država karantanskih Slovencev pokojnega akademika Boga Grafenauerja.
V	letu 2009 sta imela na SAZU vabljeni predavanji akademik prof. dr. Josef Riedmann (Innsbruck) in akademik prof. dr. Nenad Cambi (Split).
V	marcu je bil na SAZU simpozij ob 20. obletnici smrti akademika Stojana Cigoja. V aprilu 2009 je bila pripravljena posebna okrogla miza ob knjigi akademika Zdravka Mlinarja (Prostorsko-časovna organizacija bivanja: raziskovanja na Koprskem in v svetu).
V	septembru je bila na Pravni fakulteti in na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Ljubljani 9. letna konferenca Evropskega kriminološkega združenja. Soor-ganizator konference je bila SAZU, uvodni referat je imela akademikinja Alenka Šelih .
V	februarju je bila na SAZU tiskovna konferenca o knjigi Panonski prostor in ljudje ob dveh tromejah (predsednik uredniškega odbora: akademik Anton Vra-tuša). V aprilu je bila tiskovna konferenca o štirih delih, ki so bila deloma podprta tudi s sredstvi SAZU. Ta dela so bila monografija akademika Zdravka Mlinarja (Prostorsko-časovna organizacija bivanja, prva knjiga); izbrane razprave dopisnega člana Hansa-Dietricha Kahla (Streifzüge durch das Mittelalter. Ausgewählte Abhandlungen 1980-2007; delo sta uredila akademik Rajko Bratož in izredni član Peter Štih); prevod dela prof. dr. Mireille Delmas-Marty (Preureditev oblasti; spremno študijo je pripravila akademikinja Alenka Šelih) in zbornik Izročilo pravne znanosti (urednik in spremna beseda: izredni član Marijan Pavčnik). Posebna tiskovna konferenca je bila tudi ob knjigi dopisnega člana Sergia Tavana (Da Aqui-leia a Gorizia. Scritti scelti. Trieste 2008); tiskovna konferenca je bila v Gorici.
V	letu 2009 je izšlo več del, ki jih je sofinancirala SAZU: Vodnik po naravni in kulturni dediščini na območju Krajinskega parka Goričko; akademik Veljko Rus: Tretja pot med kapitalizmom in postsocializmom; zbornik razprav s simpozija ob 20-letnici smrti akademika Stojana Cigoja; pok. akademik Leonid Pitamic : Na robovih čiste teorije prava / An den Grenzen der Reinen Rechtslehre (urednik in uvodna študija: akademik Marijan Pavčnik; ponatis dela iz leta 2005) in aka-
demik Valentin Hribar: Fenomenološki etos. S finančno pomočjo SAZU so izšla tudi dela, o katerih so bile tiskovne konference v februarju in aprilu 2009 (glej zgoraj).
Trije člani razreda so praznovali okrogle življenjske jubileje: akademik Boris Majer je dopolnil 90 let, izredni član Slavoj Žižek 60 let in akademik Veljko Rus 80 let. Akademik Valentin Hribar je bil imenovan za zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani.
Marijan Pavčnik
II. Razred za filološke in literarne vede
Razred je ob koncu leta 2009 štel 15 rednih in 14 dopisnih članov. Med letom je umrla dopisna članica Irena Grickat-Radulovic. Za redna člana sta bila izvoljena izr. član Andrej Inkret in izr. članica Zinka Zorko, za dopisnega člana pa prof. Hans Rothe (Bonn). - 90-letnico je praznoval akademik Milko Matičetov.
Člani razreda so v tem letu načrtovali, razpravljali in sklepali na štirih sejah, in sicer 10. februarja, 9. junija, 29. septembra in 8. decembra. Med drugimi sprotnimi zadevami so večkrat obravnavali vprašanje, kako spričo nespornega pomena obeh jezikov za humanistične vede urediti pouk klasičnih jezikov v osnovni in srednji šoli. Zaželeno bi bilo, da bi se latinščina in tudi grščina ne poučevali le kot izbirna predmeta. Nekaj gimnazij sicer že ima tako imenovane klasične vzporednice, za osnovne šole obstaja pobuda, da bi se vzpostavili regijski centri za pouk latinščine, ki jo bo Ministrstvo za šolstvo in šport morda upoštevalo pri načrtovani zakonodaji v okviru tujih jezikov. Vprašanja so zapletena in temu problemu se bo treba posvečati tudi v prihodnje. Zaželena bi bila podpora celotne SAZU.
V začetku leta je končno (z letnico izida 2008) v 350 izvodih izšla publikacija Resiano un dialetto sloveno, ki sta jo uredila akademika Jože Toporišič in Boris Paternu. Poleg spremne besede in predgovora so v njej natisnjeni italijanski prevodi štirih temeljnih študij izpod peres najkompetentnejših slovenskih jezikoslovcev (Ramovš, Rigler, Logar, Toporišič). Zgleden prevod je oskrbela prof. Liliana Spi-nozzi Monai (Čedad). Publikacijo sta na dobro obiskani tiskovni konferenci predstavila urednika, sodelovali pa so še akademik Jože Pirjevec, dr. Roberto Dapit in prevajalka. Razvila se je živahna diskusija. Tako je torej izšla znanstvena utemeljitev statusa rezijanščine kot narečja slovenskega jezika kot odgovor na nezaželene kulturnopolitične in politične tendence, ki hočejo rezijanščino opredeljevati kot samostojen arhaični slovanski jezik brez korenin v slovenščini. Izvodi so bili poslani na ustrezne naslove doma in v zamejstvu. Tudi sicer so se člani razreda vračali k vprašanju rezijanščine in načelno podprli prizadevanja za znanstveno izdajo še neobjavljenega rokopisnega gradiva Baudouina de Courtenayja. - 23.
septembra je bila predstavljena monografija Primoža Simonitija Humanismus bei den Slovenen v nemškem prevodu Jožeta Wakouniga in s spremno besedo urednice in izdajateljice prof. Marije Wakounig. Knjiga je izšla v začetku leta 2009 (z letnico 2008) pri založbi Avstrijske akademije znanosti v seriji ZentraleuropaStudien 11, izid je finančno podprla tudi SAZU.
Nekoliko se je zaradi zapoznelega razreza sredstev na Javni agenciji za knjigo zavlekel nameravani izid monografije dr. Pavla Zdovca Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem II - Slovar in jeziko(slo)vni komentarji (ob avtorjevi sedemdesetletnici). Ugodni recenziji sta napisala akademika Jože Toporišič in Zinka Zorko , ki je tudi urednica knjige. Člani razreda so sklenili, naj Zdovčeva monografija izide kot zvezek v seriji Razprave II. razreda. Publikacija je trenutno v tiskarni.
Razred je podprl prizadevanja Zavoda za varstvo kulturne dediščine v Kranju, da bi vas Vrbo razglasili za spomenik državnega pomena. Celosten prikaz in utemeljitev tudi simbolnega pomena te razglasitve je napisal akademik Boris Paternu .
Akademik Andrej Inkret je kot poročevalec obnovil in dopolnil poročilo o kandidatu SAZU za Nobelovo nagrado.
Primož Simoniti
III. Razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede
Razred sestavljata oddelek za matematične, fizikalne in kemijske vede in oddelek za tehniške vede. Ob koncu leta 2009 je imel razred 19 rednih, 4 izredne in 19 dopisnih članov, od tega v oddelku za matematične, fizikalne in kemijske vede 11 rednih, 3 izredne in 12 dopisnih članov, v oddelku za tehniške vede pa 8 rednih, enega izrednega in 7 dopisnih članov. V letu 2009 so izredni člani Tadej Bajd , Franc Gubenšek in Miha Tomaževič postali redni člani. Izvoljena sta bila tudi dva nova dopisna člana: fizik James W. Cronin in strojnik Manfred Geiger. Septembra je umrl dopisni član Jan Stankowski.
Člani razreda za razliko od nekaterih drugih razredov nimajo raziskovalne baze v ZRC SAZU, pač pa na Univerzi in na inštitutih, kjer so zaposleni ali s katerimi sodelujejo. Zato svoje poslanstvo kot člani SAZU opravljajo pretežno na svojih delovnih mestih, v SAZU pa predvsem usklajujejo svoje poglede in sprejemajo mnenja o aktualnih vprašanjih znanosti in visokega šolstva ter njune vloge v družbi, zastopajo SAZU v različnih strokovnih telesih in občasno organizirajo strokovna srečanja. Razred ima med vsemi razredi SAZU daleč največje zaledje aktivnih raziskovalcev, saj se na področjih njegovega delovanja iz javnih sredstev financira več kot polovica vseh raziskav v Sloveniji.
Razred je imel v letu 2009 štiri seje. Na kratki seji 5. februarja je obravnaval predloge za nove člane drugih razredov. Ugotovil je, da k predlaganim kandidatom nima pripomb.
Na seji 2. aprila je razred razpravljal o delu Agencije za raziskovalno dejavnost, še posebej o spremembah pravilnikov, ki se nanašajo na sofinanciranje raziskovalne dejavnosti. Nekaj članov razreda je v razpravi posebej izpostavilo problem kvalitete in ustreznosti recenzentov pri Agenciji. Omenjeno je bilo tudi dejstvo, da Slovenija prijavlja veliko število projektov Evropski skupnosti, od katerih pa jih je le malo odobrenih, med njimi noben t. i. »advanced project«, kar je zaskrbljujoče. Res pa je, da je ob upoštevanju statistike odobrenih projektov in sredstev na število prebivalcev situacija nekoliko bolj ugodna. O delu Agencije so bila izražena različna kritična mnenja. Razred se je seznanil s predlogom Pravilnika o kriterijih za vodjo raziskovalnega projekta in menil, da ta postavlja mlajše raziskovalce v neenakopraven položaj, o čemer je tajnik razreda pisno opozoril vodjo sektorja za znanost na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.
Na seji 19. novembra smo razpravljali o ocenjevanju projektov in programov pri ARRS in ugotovili, da bi bilo treba postopek ocenjevanja v več ozirih spremeniti. Tako so npr. posamezne institucije sicer smele predlagati recenzente, vendar pa so bili ti kasneje določeni neodvisno od teh predlogov. Poleg tega je imelo na prvi stopnji ocenjevanja strokovno mnenje recenzentov manjšo težo od t. i. relevantnosti projekta. Sprejet je bil sklep, da bosta oba predsednika Svetov pri ARRS (člana razreda G. Kernel in I. Emri) pripravila material o stanju na področju izbire recenzentov, o čemer bomo razpravljali na decembrski seji. Obravnavali smo tekst, katerega avtor je prof. Yves Quéré, član francoske Académie des Sciences, ki se zavzema za izvajanje projekta o dvigu kvalitete poučevanja naravoslovnih ved. V razpravi je bilo ugotovljeno, da bi tudi pri nas morali vzpodbuditi zanimanje mladih za naravoslovne in tehnične vede, da pa je pri tem problem pomanjkljiva izobrazba učiteljev naravoslovja v srednjih šolah. Sklenili smo, da s tem projektom francoske akademije znanosti seznanimo obe ministrstvi (MŠŠ in MVZT) ter Zvezo za tehnično kulturo Slovenije.
Na seji 17. decembra smo imeli po uvodnih besedah akad. G. Kernela in izr. člana I. Emrija prvi del razprave o izbiri recenzentov na ARRS. Ta je bila obširna, v njej so sodelovali vsi prisotni, mestoma pa se je dotikala tudi drugih problemov. Na prvem delu razprave o izbiri recenzentov, ki jo bomo nadaljevali v januarju 2010, še nismo vsega dorekli. Glede recenzentov sta bili posebej pomembni misli, da se je pri izbiri treba izogniti slehernemu konfliktu interesov in da naj člani svetov posameznih ved poskrbijo za čim bolj popolne sezname recenzentov za posamezna področja oziroma podpodročja in da začasno strokovno telo na ARRS lahko vabi le recenzente z omenjenih seznamov.
Posamezni člani razreda imajo odgovorne zadolžitve na SAZU in izven nje. Akad. B. Žekš je v vladi Republike Slovenije minister za Slovence po svetu. Akad.
B. Stanovnik je predstojnik Oddelka za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo SAZU in dekan razreda za naravoslovne znanosti Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu. Akad. R. Blinc vodi Odbor za trajnostni razvoj SAZU, akad. J. Peklenik pa Svet za energetiko SAZU. Izr. član T. Bajd je član Odbora RS za Zoisovo nagrado in član upravnega odbora Slovenske matice. Akad. G. Kernel in izr. član I. Emri sta predsednika znanstvenih svetov za naravoslovje in tehniko pri ARRS. Akad. I. Grabec je član komisje ARRS za ocenjevanje primernosti raziskovalnih projektov in mentorjev mladih raziskovalcev. Akad. J. Peklenik je član Strateškega sveta predsednika vlade za energetiko Slovenije. Akad. A. Kralj je v letu 2009 prejel Zoisovo nagrado za življenjsko delo na področju elektrotehnike.
Josip Globevnik
IV. Razred za naravoslovne vede
Razred je ob koncu leta 2009 imel 13 rednih, dva izredna in 11 dopisnih članov. V tem letu je izgubil dopisnega člana Andreja Vladimiroviča Popova in rednega člana akademika Ernesta Mayerja. Razred je imel v letu 2009 tri seje in več neformalnih posvetovanj. Na sejah smo razpravljali o problematiki naravoslovja in posebej o kritični situaciji nekaterih bioloških vsebin (evolucija, genetika) v šolah, o stališčih SAZU glede Krasa, glede varstva okolja in raziskovalne politike v Sloveniji ter delovanju ARRS. V letu 2009 smo uvedli na seje razreda tudi kratke s projekcijami ilustrirane predstavitve raziskovalnega dela članov razreda; v tem letu so imeli svoje predstavitve M. Gogala, I. Kreft in R. Zorec.
Tudi v letu 2009 smo se posebej posvetili problematiki vloge biologije in drugih naravoslovnih ved v osnovnih in srednjih šolah ter problematiki varstva okolja. Člani razreda smo sodelovali tudi pri prireditvah Društva biologov Slovenije v okviru Darwinu posvečenega leta 2009.
Razpravljali smo o vsebinskih in organizacijskih zadevah naših publikacij.
ACTA CARSOLOGICA, letnik 38 (2009). V letu 2009 smo izdali tri številke revije (ena enojna in ena dvojna) v novem formatu in novi grafični podobi, ki se je uveljavila in bila dobro sprejeta. Objavljeni so bili prispevki s kraško vsebino avtorjev z vsega sveta, med njimi je tudi vrsta mednarodno vodilnih strokovnjakov, ter nekaj člankov v soavtorstvu domačih in tujih avtorjev. V 1. številki je izšlo 12 razprav, v dvojni številki (2-3) pa 10 obsežnejših razprav in dva kratka znanstvena članka.
V letu 2008 sta izšla dva zvezka FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA (dosedanjih Razprav IV. razreda SAZU, 50/1 in 50/2). Prvi zvezek je geološki, oziroma paleontološki, s petimi razpravami, s poudarkom na paleontološki vsebini. Drugi
zvezek je biološki, predvsem s področja temeljne in aplikativne botanike. Obsega 6 razprav od florističnih do molekulskega pristopa k raziskovanju organizmov na območju Slovenije. Botanična številka je posvečena in memoriam akademiku prof. dr. Ernestu Mayerju. Razred se je v letu 2009 ob 50. jubilejnem letniku revije odločil za spremembo. Revija se sedaj imenuje FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA, format in oblika pa sta usklajena s publikacijo ACTA CARSOLOGICA. Ob izidu publikacij je razred organiziral tiskovno konferenco. Nova oblika in format sta bila dobro sprejeta v širši strokovni javnosti.
Razred je 22. maja 2009 organiziral posvetovanje: DARWINOV DAN -RAZLIČNA POTA RAZVOJA ŽIVALSKIH IN RASTLINSKIH VRST. Na posvetovanje so bili vabljeni člani SAZU in drugi zainteresirani, ki so se ga udeležili v velikem številu. V okviru Darwinovega dne je bila vrsta predavanj o razvoju živalskih in rastlinskih vrst. Predavali so strokovnjaki, člani SAZU, naš zunanji dopisni član, univerzitetni predavatelji in biologi ter paleontologi z Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Neposredno organizacijo je vodil podpredsednik SAZU akad. M. Gogala. N. Elsner, dopisni član SAZU, podpredsednik Akademije znanosti v Gottingenu, je imel uvodno predavanje: Več kot »neprimerno razmerje«? Grška zgodba o kobilicah (More than »mesalliance«? Greek story about grasshoppers). Tudi po 150 letih od izida epohalne knjige Charlesa Darwina On the origin of species niso vsa vprašanja o mehanizmih nastajanja vrst, o »skrivnosti vseh skrivnosti«, kot je on to imenoval, odgovorjena. Brez dvoma je pri tem zelo pomembna ločitev nekoč enotnih populacij, t. i. alopatrija. Če pridejo vrste, ki so tako nastale, na primer zaradi sprememb podnebja, spet v stik, nastanejo v nekaterih primerih območja križanja - hibridizacije. Taka območja imenujejo mnogi biologi »naravni laboratoriji za študij evolucije«, saj lahko v določenih primerih pride do nastajanja novih vrst s križanjem. Primer za to najdemo med drugim v severozahodni Grčiji: tam naseljujejo južna in severna pobočja gore Tomaros travniške kobilice Stenobothrus clavatus oziroma kraške regljalke S. rubicundus. Čeprav se po videzu in vedenju ne bi mogle bolj razlikovati, je nastal na območju prekrivanja hibridni predel. Ta je le 100 do 200 m širok in 1000 m dolg, torej je dogajanju na tem območju lahko slediti. Za primerjavo njihovih izvornih vrst lahko uporabimo populacije s sosednjih hribov, ki so oddaljeni kakih 25 km. Tam najdemo le eno od obeh vrst, tako da križanje ni možno. Morfometrična, etološka in molekulsko-biološka raziskovanja teh živali znotraj in zunaj hibridnega predela na Tomarosu so pokazala, da se izvorne populacije na obeh straneh hibridnega območja že jasno razlikujejo od populacij s sosednjih gora. Jasno je, da je prišlo do genetskega mešanja med obema vrstama. Ponuja se vprašanje, ali je že prišlo do nastanka nove vrste s križanjem.
Uvodni predavatelj je bil tudi K. Tarman (Darwinova evolucija in revolucija). Govoril je o Darwinovem naravoslovnem izobraževanju v predviktorijanski Angliji, o usodnem popotovanju na ladji Beagle. Odkrivanje biotske raznovr-
stnosti in biogeografskih različnosti je utrnilo misel o razvoju vrst. Sledilo je delo doma in veliko odkritje - rešitev vprašanja, kako nastajajo nove vrste. M. Gogala (Videz vara, pesem pa ne! O prikritih vrstah gorskih škržadov) je predaval o gorskem škržadu (Cicadetta montana), ki ga je leta 1772 opisal J. A. Scopoli iz okolice Idrije. Dolgo je veljalo, da je to ena vrsta, razširjena po vsej Evropi in celo v Aziji. S primerjavo njihovih zelo različnih napevov in tudi genskega gradiva pa se je pokazalo, da se pod enako obleko skriva več kot ducat različnih vrst, tri tudi v Sloveniji.
Predavanja so imeli tudi T. Wraber (Minuartia cherlerioides - še en primer za južno-severovzhodno disjunkcijo alpske flore), M. Kuntner (Evolucija gigantizma in spolnega antagonizma pri pajkih), Š. Goričan (Evolucijski trendi pri mezozoj-skih radiolarijih), I. Debeljak (Evolucija jamskega medveda) in I. Kreft (Evolucija v mejnih območjih rasti - primer ajde).
Razred posebej spremlja delovanje Alpskega foruma (zaradi spremembe težišča razprav v ISCAR je I. Krefta v znanstvenem odboru zamenjal A. Udovč z Biotehniške fakultete v Ljubljani) in UEAA (Union of European Academies for Science Applied to Agriculture, Food and Nature).
Člani razreda aktivno sodelujejo v komisijah in odborih SAZU, organih ZRC SAZU in državnih organih.
Ivan Kreft
V. Razred za umetnosti
V letu 2009 smo se srečali na sedmih sejah. Začetek leta so poleg tekočih zadev zaznamovale predvsem volitve novih rednih, izrednih in dopisnih članov SAZU, v prvi vrsti pa tistih med njimi, ki po svojem ustvarjalnem delu sodijo v razred za umetnosti.
Že večkrat prej, še posebej pa na seji 26. novembra 2008, so udeleženci v razpravi soglašali, da je z demokratičnimi spremembami, osamosvojitvijo in vstopom slovenske države v Evropsko zvezo, končno dozorel čas, da se tudi v statutarnih pravilih SAZU odpravijo nekateri anahronizmi. To pa pomeni, da za slovenske umetnike v t. i. zamejstvu in po svetu začnejo veljati drugačne norme glede članstva v SAZU kot doslej. Tu pa še vedno ostaja do neke mere odprto vprašanje, ki je statutarno povezano s tujim državljanstvom, saj so do članskega honorarja upravičeni le tisti akademiki s stalnim prebivališčem v Sloveniji, drugi pa ne. Sicer pa zanje veljajo enaka statusna pravila kot za druge člane SAZU.
Leta 2009 so bili tako s strani akademikov V. razreda predlagani in na skupščini SAZU izvoljeni za redne člane trije dotakratni dopisni akademiki: skladatelj Božidar Kos in pisatelja Boris Pahor in Alojz Rebula.
Trenutno šteje V. razred za umetnosti 17 rednih članov, 4 izredne in 10 dopisnih članov.
V	tem letu smo za stoletnico rojstva pokojnega dopisnega člana SAZU slikarja Zorana Mušiča pripravili tudi dvodnevni jubilejni simpozij (26. in 27. marca) z mednarodno udeležbo sodelujočih. Tematska razsežja na simpoziju so bila zelo razvejena, saj so obsegala:
1.	razprave, ki se monografsko posvečajo estetski in umetnostnozgodovinski tematizaciji Mušičevega slikarskega opusa;
2.	prispevke, ki se nanašajo na posamezne faze oziroma cikluse v Mušičevem slikarstvu in jih konotativno oziroma razvojno umeščajo v širša habitualna raz-sežja njegove umetnosti. V ta okvir seveda sodi tudi obravnava Mušičeve motivike, eksistencialnega ozadja njegovih likovnih sporočil, pa tudi slikarske tehnike, v kakršni jih postavlja pred nas. Z drugimi besedami rečeno: njegove estetike;
3.	interpretativne prikaze posamičnih Mušičevih del, ki po svoji naravi spadajo na področje esejistike in jih je mogoče šteti za izkustveno verodostojno pisanje o njegovem slikarstvu;
4.	biografske in spominske prispevke sopotnikov ali srečevalcev z Zoranom Mušičem.
Simpozij je torej skušal z različnih zornih kotov čim bolj celovito prikazati Mušičeve ustvarjalne pobude, estetsko in življenjsko izkušnjo.
Simpozij je pripravil in ga vodil akad. Niko Grafenauer v sodelovanju z akad. Andrejem Jemcem, prof. Alenko Puhar in mag. Gojkom Zupanom.
V	letu 2010 bo izšel tudi zbornik, ki vsebuje prispevke s simpozija, vendar dopolnjen še z razpravami nekaterih avtorjev, ki se simpozija niso mogli udeležiti, z reprodukcijami Mušičevih slik, povzetki referatov v angleščini ipd. Zbornik ureja akad. Niko Grafenauer, skupaj s prej omenjenimi sodelavci.
Na sejah našega gremija smo kritično obravnavali več aktualnih tem, ki zadevajo slovensko kulturo v najširšem pomenu te besede. Navajam:
1.	Odnos matične države do slovenskega zamejstva in Slovencev v diaspori, ki je zagotovo nezaslišan, saj aktualna politika zanemarja ali pa omalovažuje in-tegrativni vidik, ki ga vsebuje pojem skupnega kulturnega prostora oziroma univerzalnega slovenstva, za kar ne more skrbeti nihče drug kot matična domovina. Odkar je postal minister za Slovence v t. i. zamejstvu in po svetu akad. dr. Boštjan Žekš, se to stanje vidno izboljšuje, saj se kot intelektualec zaveda, da moramo preseči bolj ali manj etablirano »folklorno« politiko do Slovencev po svetu. Kulturno in gospodarsko jih moramo tesneje povezati z matico, se pravi graditi sodelovanje na obojestranskih interesih. Tudi pojem zamejski Slovenci v sedanjih evropskih razmerah ni več ustrezen, saj gre ob odprtih mejah le še za Slovence v sosednjih pokrajinah in okoljih.
2.	Odnos politike in državne administracije do slovenske naravne in kulturne dediščine kar naprej vzbuja pomisleke in ugovore, zato smo se k temu vpraša-
nju vračali v razpravah na več sestankih, saj gre za ključno identitetno vprašanje slovenskega sveta in občestva. Iz razprav povzemava le nekaj primerov, ki kažejo na barbarizem, samovoljo in aroganco odločilnih posameznikov in klik v zvezi z dogajanjem v ljubljanskem urbanizmu (prim. garaže pod Plečnikovo tržnico, garaže na Kongresnem trgu, arhitekturni projekt za novi Kolizej, usoda NUK-a, Titova cesta itd.).
Akad. arh. Stanko Kristl je v zvezi s tem za člane gremija pripravil obsežno in tehtno razmišljanje o zgrešenih urbanističnih zamislih o aktualnem prostorskem načrtu mesta Ljubljane. Po razpravi, ki jo je spodbudilo njegovo predavanje, so prisotni brez zadržkov sprejeli predlog, da naj pristojni organi oblasti na podlagi strokovne ekspertize in argumentov ponovno pregledajo in zaostrijo spomeni-škovarstveno zakonodajo.
Še hujši pa so posegi, ki zadevajo avtohtono krajinsko podobo Slovenije. Doživljamo namreč vsestransko uničevanje in degradacijo slovenskega Krasa, njegove naravne (Park Škocjanske jame) in kulturne dediščine (kraške vasi) ter nacionalne sestave prebivalstva s pozidavo, ki si jo lahko ogledujemo v okolici Sežane pa še kje.
Na vse to se kritično in z ogorčenjem odzivajo tudi akademiki iz naših vrst bodisi s prispevki v medijih (akad. Ciril Zlobec, akad. Saša Vuga, akad. Andrej Je-mec), s podpisovanjem okoljevarstvenih peticij, s predavanji (akad. Marko Mušič) in drugimi javnimi intervencijami.
Pomembno vlogo pri strokovnem osvetljevanju in kritični obravnavi te problematike pa ima vsekakor Svet SAZU za kulturo in identiteto prostora Slovenije, ki ga vodi akad. Marko Mušič.
3. Iz vsega povedanega pa samoumevno sledi, da so se v naših razpravah vseskozi oglašale tudi zamisli in pobude, kako učinkovito zaščititi opisano slovensko naravno dediščino in kulturno izročilo pred novodobnimi pohodniki. Kajti priča smo dejstvu, da Slovenci psihološko ne obvladujemo več svojega bivanjskega prostora (akad. Jože Pirjevec).
Nakupovanje slovenske zemlje se pod posebno ugodnimi pogoji sosednjih držav (npr. Italije) dogaja s polno vednostjo ali celo s pomočjo slovenskih občinskih središč (akad. Drago Jančar).
Akad. Ciril Zlobec je vsa ta kritična razmišljanja sklenil s soglasno podprtim predlogom in zahtevo, da mora slovenska država, če naj varuje na vse strani razglašeni nacionalni interes, sprejeti zaščitni zakon in z njim pravno zavarovati mejna področja države Slovenije vsaj toliko, kolikor so svoje obmejne predele zaščitili sosedje.
Vse prikazane teme in problemi, o katerih je v letu 2009 razpravljal razred za umetnosti, se dotikajo vprašanja slovenske kulture in z njo zastopane nacionalne identitete. Zato so v tem poročilu tudi bolj izpostavljene. Resnica pa je, da smo se pri tem srečavali tudi s konstitutivnimi zadevami, ki so povezane s samim statusom Akademije.
Na predlog akad. Marka Mušiča je razred za svetovalca SAZU sprejel kandidaturo dr. Fedje Koširja. Na prošnjo tajnika razreda sta utemeljitev zanj napisala dr. Peter Krečič in dr. Milček Komelj. Na seji 12. novembra 2009 je bil tudi izvoljen za svetovalca.
Čeprav županstvo v Novem mestu zaradi finančnih težav, kot smo prebrali v zavrnitvi, ni sprejelo predloga Akademije za postavitev obeležij dvema častnima meščanoma in akademikoma - slikarju Božidarju Jakcu in arhitektu Marjanu Mušiču - je razred sklenil, da svoje pobude ne bo opustil, kvečjemu bo počakal na ugodnejšo priložnost, ko se zamenja župan.
V Svetu SAZU za kulturo in identiteto prostora Slovenije sta na pobudo in željo razreda sprejela članstvo akad. Andrej Jemec in akad. Tomaž Šalamun.
Akad. Lojze Lebič je kot tajnik razreda za umetnosti 4. marca 2009 zastopal SAZU na odprtju Slovenskih glasbenih dni v Mariboru.
Univerza na Primorskem je akad. Alojzu Rebuli podelila častni doktorat iz humanističnih ved.
Lojze Lebič, Niko Grafenauer
VI. Razred za medicinske vede
Razred za medicinske vede se je v letu 2009 sestal na treh rednih sejah. Na njih je obravnaval več perečih družbenih zdravstvenih problemov in zadeve s področja delovanja SAZU.
Na prvi seji smo razpravljali o prihodnosti zdravstva v Sloveniji v luči novega zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je v pripravi. Kot gosta smo povabili ministra za zdravje RS Boruta Miklavčiča in vodjo priprave zakona dr. Totha. Minister nas je najprej seznanil s temeljnimi dilemami ob pripravi novega zakona in številnimi omejitvami, ki jih je treba pri tem upoštevati, pa tudi z zelo različnimi interesi v družbi. Potem je dr. Toth predstavil glavne smernice pri pripravi zakona. Nakazal je velike spremembe, ki so se zgodile v Sloveniji, odkar je bil leta 1992 sprejet sedaj veljavni zakon. Nato je obdelal najpomembnejše dileme, kot so: stopnja privatizacije zdravstva, delitev dela med posamezne ravni zdravstva, organizacija zdravstvenega doma, struktura regionalnih bolnišnic, razmejitev funkcij med državo in občinami, podeljevanje koncesij, upravljanje zdravstvenih zavodov in nadzor nad njimi, vloga zdravniške zbornice, potrebno število zdravnikov. V razpravi so člani razreda s svojih zornih kotov osvetlili posamezne probleme in predlagali nekaj rešitev. Minister se je na koncu zahvalil za koristne predloge in prosil, da bi se sodelovanje nadaljevalo.
Razred je v nadaljevanju seje razpravljal o medijski gonji proti zdravnikom in se zavzel za umiritev razmer, kar bo koristilo odnosu med zdravnikom in bolnikom.
Za sodelovanje pri uredniškem delu za zbornik ob 75-letnici SAZU je bil imenovan akad. Kordaš.
Glavna tema druge seje razreda je bila problematika zdravniških specializacij v Sloveniji, povezana z nesprejemljivimi in neevropskimi predlogi v osnutku novega Zakona o zdravstveni dejavnosti. Kot gost je temo predstavil doc. dr. Zlatko Fras, ki je na Zdravniški zbornici zadolžen za specializacije. V EU obstajajo le napotki o har-monizaciji specializacij v kontekstu poenotenja zdravniškega izobraževanja nasploh zaradi medsebojnega priznavanja diplom in prostega pretoka zdravnikov v EU. Obstaja Evropska zveza za medicinske specializacije. Slovenija je v zadnjih letih privzela temeljna priporočila te organizacije. Zdravniška zbornica je imela doslej pooblastila za izvajanje specializacij, kar omogoča centralno nacionalno načrtovanje specialistov. Potek specializacij je načrtovan, informatiziran in nadzorovan s strani zbornice. Novi zakon predvideva, da naj bi vse to opravljalo Ministrstvo, kar bi bil velik korak nazaj. Člani razreda so to predstavitev komentirali iz svojih izkušenj in podprli sedanjo ureditev. Odločili so se, da se pripravi izjava in na sestanku predstavi neposredno ministru za zdravje Miklavčiču, ki ga bo obiskala delegacija razreda (akademika Trontelj in Horvat) in doc. Fras, kar se je potem res zgodilo. Minister je predloge podprl.
V nadaljevanju seje je infektolog akad. Strle opisal dogajanja v zvezi s prihajajočo pandemijo nove gripe in razmere v Sloveniji. Sprejeto je bilo mnenje, da se bo razred po potrebi vključil v razprave v javnosti.
Na zadnji seji v tem letu smo obravnavali problematiko dentalne medicine v Sloveniji. O tem je poročal akad. Skalerič. Navedel je dilemo v naši družbi, ali je stomatologija medicinska veda ali je bolj podobna npr. kozmetiki. Iz te dileme izhajajo razlike v pogledih na organizacijo in financiranje zobozdravstva pri nas. Njegovo stališče je, da je dentalno zdravje del sistemskega zdravja človeka in tako del integralne medicine. Zaradi nekritičnega izobraževanja je v mnogih sosednjih deželah preveč zobozdravnikov s pomanjkljivim praktičnim znanjem, ki iščejo zaposlitev tudi pri nas, kar prinaša nove probleme. Delež zasebnikov med zobozdravniki je narasel nad 60 %. Sistem financiranja žal spodbuja zobozdravnike k opravljanju bolje plačanih storitev, onemogoča pa preventivo, čeprav smo v preteklosti največje uspehe na področju oralnega zdravja dosegli ravno zaradi široke preventive med mladino. V tem je čutiti vpliv zobotehnikov, ki so v upravnih strukturah dolgo usmerjali zobozdravstveno prakso. V razpravi je bilo postavljeno predvsem vprašanje o nadzoru nad kvaliteto dela zobozdravnikov, ki pri nas iz različnih vzrokov ni ustrezen.
Nadaljevali smo tudi razpravo o novi gripi v Sloveniji in ustreznosti ukrepov ter odzivu zdravstva in zdravstvenih delavcev na cepljenje. Mnenje članov razreda je bilo, da se v javnosti preveč poudarjajo morebitne težave zaradi cepljenja in premalo njegove koristi za posameznika, družino, delovno organizacijo in družbo. Zaenkrat je informiranost dovolj velika, da ni potrebe, da bi se razred dejavno vključil v medije.
Janez Sketelj
Kabinet akademika Franceta Bernika
Vodil ga je akademik France Bernik, častni član SAZU. Tehnična sodelavka je bila Ana Marija Batič.
Bernik je na temelju dnevniških zapiskov, sprotnih beležk in dokumentarnega gradiva nadaljeval pisanje obsežnejše monografije o svojem času. Zaradi osredotočenosti na to nalogo se je moral odreči drugim strokovnim temam, ki jih ima v načrtu, zato se je bolj kot ne naključno pojavljal v javnosti (npr. 20. januarja, ko je dal na željo novinarke Suzane Lovec za Pop TV izjavo o svečani inavguraciji predsednika ZDA Baracka Obame ter o pričakovanjih v zvezi z novo ameriško administracijo, ali 15. oktobra, ko je kot vabljeni gost predaval v Rotary Clubu v Portorožu o temi »solidarnosti v delu Ivana Cankarja«).
Kot glavni urednik Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev je programsko skrbel za zbirko, letos tembolj, ker je Zbrana dela začela izdajati Založba ZRC SAZU. Tri nove knjige - Dominika Smoleta II in III ter Kocijanovo monografijo o Janku Kersniku - je s sodelavci predstavil na tiskovni konferenci v Ljubljani 14. oktobra, monografijo o Kersniku še 17. decembra v Šentvidu pri Lukovici, na Domačiji Rus.
Bernik je bil slovenski delegat in član senata Evropske akademije znanosti in umetnosti do konca leta, ko se je zahvalil za možnost, da bi bil ponovno izvoljen za naslednje mandatno obdobje. Bil je član znanstvenega sveta Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, sveta Inštituta Antona Trstenjaka, sveta Elektroinštituta Milan Vidmar ter član upravnega odbora in založniškega odseka Slovenske matice.
France Bernik
Svet za varovanje okolja
V Svetu za varovanje okolja je prišlo do kadrovske spremembe. Znanstveni svetnik SAZU prof. dr. Avguštin Lah, ki je bil predsednik sveta od leta 1968, je konec leta 2008 zaradi zdravstvenih razlogov odstopil s položaja. Pretežni del leta 2009 je bil zato svet brez vodstva. Konec leta je za preizkusno dobo enega leta predsedstvo sveta prevzel doc. dr. Davorin Tome, biolog z Nacionalnega inštituta za biologijo. Ker je iskanje novega predsednika potekalo relativno dolgo časa, se svet v letu 2009 ni sestajal in tudi ni sprejemal vsebinskih sklepov. Člani sveta se dolgoletnemu predsedniku prof. dr. Lahu za njegovo požrtvovalnost in dobro opravljeno delo iskreno zahvaljujemo.
Davorin Tome
Svet za energetiko
Svet za energetiko SAZU, ki ima 13 članov (imena so navedena v opombi), je v letu 2009 nadaljeval s programom dela in smernicami, ki so bile določene
v začetnih odločitvah Sveta o razvoju in raziskavah energetike od leta 2004 naprej.
V začetku leta 2009 je predsednik vlade Borut Pahor formiral Strateški svet predsednika vlade za energetiko Slovenije in imenoval predsednika SAZU Sveta za energetiko tudi kot delovnega člana. Na 1. seji Strateškega sveta v začetku januarja je ustanovitelj prikazal bodoče delovanje te pomembne vladne enote, ki pa se ni nikoli več sestala.
Svet za energetiko SAZU je letos na sejah obravnaval sledeče pomembne tematike:
-	prioritete raziskav in razvoja na področju energetike v Sloveniji;
-	Zelena knjiga za Nacionalni energetski program;
-	celovita izraba biomase za energetsko oskrbo v Sloveniji;
-	aktualno dogajanje politike na področju energetike v Sloveniji.
Člani sveta so navedene tematike temeljito obdelali na rednih sejah. Dosežene zaključke so prenašali v različne odbore in komisije, s poudarki na pomembnosti prioritet raziskav in razvoja na področju obnovljivih virov energije. Močno je bila poudarjena tudi učinkovita raba obstoječih energetskih proizvodnih sistemov.
Utemeljeni predlogi so bili vključeni v t. i. Zeleno knjigo, ki vsebuje osnovne dokumente za oblikovanje Nacionalnega energetskega programa. Ta dokument je bil v decembru predstavljen in sprejet na seji Odbora za gospodarstvo v Državnem zboru.
Strateški dokument o Celoviti izrabi biomase za energetsko oskrbo v Sloveniji je bil izdan v okviru Sveta in je izrednega pomena za nadaljnji razvoj energetike v naslednjih desetletjih. To delo je bilo predstavljeno Direktoratu za energijo, ki ga vodi mag. Kopač. Kljub najboljši dokumentaciji in predlogih za izvedbo te izredno pomembne dejavnosti, ki bi prinesla zelo učinkovite rezultate v slovensko gospodarstvo, ta predlog SAZU - Sveta za energetiko - ni bil podprt.
Ugotovili smo tudi, da obstaja cela vrsta t. i. družb z omejeno odgovornostjo, ki se ukvarjajo z možnostmi za pridobivanje finančnih sredstev za »raziskovalno in razvojno delo« na teh energetskih področjih, nimajo pa nobenih znanstvenih in strokovnih ambicij za resnične doprinose k energetiki Slovenije.
Sodelavca Sveta za energetiko aktivno sodelujeta kot člana v Strateškem svetu za politiko energije in podnebne spremembe pri GZS ter v EASAC Steering Panel pri Evropskem združenju akademij.
Člani Sveta za energetiko so predstavniki raziskovalnih institucij, univerz, uporabnikov energetskih storitev in tudi državnih organov. Med njimi so tudi trije člani Inženirske akademije Slovenije - IAS. To dokazuje zelo pomembno
konstitucijo Sveta, ki zato vedno formira sprejemljivo razvojno politiko energije v naši državi.
Janez Peklenik, Alojz Poredoš
Svet za kulturo in identiteto prostora Slovenije
Svet za kulturo in identiteto prostora Slovenije je bil ustanovljen 9. januarja 2009.
Namen Sveta je celovita presoja upravičenosti večjih posegov v prostor Slovenije in v vrednote arhitekturne in urbanistične dediščine, predvsem upoštevanje širšega pomena ohranitve ali žrtvovanja, spremembe namembnosti prostora, posegov v kulturno krajino, dragoceno arhitekturno dediščino in naselbinska tkiva. Širši namen je utrjevanje splošne zavesti državljanov o vrednosti arhitekturne in prostorske dediščine in opozarjanje na nesprejemljivost samovoljnega ravnanja s temi vrednotami.
Naloge Sveta so izdelava strokovno-vrednostnih ocen načrtovanih posegov na željo Ministrstva za kulturo, drugih forumov, zastopnikov civilne družbe, posameznikov in na lastno pobudo. Svet se avtonomno odloča, katerih nalog se bo lotil.
Svet presoja posamezne pobude, probleme, projekte in posege glede na visoka merila arhitekturne in urbanistične stroke, glede na kulturni in zgodovinski pomen, pomen za identiteto kraja in naroda in za zgodovinski spomin. Pri tem se zavzema ne le za ohranjanje, temveč tudi za ustvarjalno nadgrajevanje in za polno uveljavljanje slovenske kulture in identitete. Sodelovanje članic in članov iz vseh razredov SAZU, torej izjemnih osebnosti različnih strokovnih področij, zagotavlja široko, objektivno in vsestransko presojo in tehtno vrednostno oceno, ki sta samostojni in neodvisni od kakršnihkoli interesov. Tako so na dosedanjih sejah sodelovali:
I.	razred: akademika Zdravko Mlinar, Marijan Pavčnik in akademikinja Biba Teržan;
II.	razred: akademiki Boris Paternu, Primož Simoniti in Jože Toporišič;
III.	razred: akademiki Peter Fajfar, Josip Globevnik, Branko Stanovnik in Miha Tomaževič;
IV.	razred: akademiki Matija Gogala , Andrej Kranjc, Mario Pleničar, Alojz Šercelj in Mitja Zupančič;
V.	razred: akademiki Andrej Jemec, Lojze Lebič, Milan Mihelič, Marko Mu-šič in Ciril Zlobec ter izredna člana Stanko Kristl in Tomaž Šalamun;
VI.	razred: akademika Marjan Kordaš in Jože Trontelj.
Pri oblikovanju stališča o Krasu so s pisnimi prispevki in predlogi sodelovali akademiki Andrej Kranjc, Zdravko Mlinar, Boris Pahor, Alojz Rebula, Janez Sta-nonik in Mitja Zupančič ter izredni član Saša Vuga.
Predlog za razglasitev Vrbe za spomenik državnega pomena sva pripravila akademika Boris Paternu in Marko Mušič.
Svet se je v letu 2009 sestal na sedmih sejah, na katerih je obravnaval predvsem:
-	problematiko ljubljanske Tržnice; pripravil je stališče do posegov v to območje, ki ga je posredoval medijem;
-	utemeljenost in nujnost gradnje muzeja sodobne umetnosti, ki ju je predstavil akademik Andrej Jemec; stališče, ki ga Svet v celoti podpira, je bilo že pred časom objavljeno v medijih;
-	problematiko urbanizma Ljubljane, ki jo je predstavil izredni član Stanko Kristl; predstavitev je bila posredovana v medije in je objavljena na spletni strani SAZU;
-	problematiko varovanja kulturne dediščine v Republiki Sloveniji, ki jo je predstavil dr. Damjan Prelovšek, dosedanji generalni direktor Direktorata za kulturno dediščino Ministrstva za kulturo RS;
-	problematiko varovanja, ohranjanja in trajnostnega razvoja Krasa; izjava je bila posredovana medijem in je objavljena na spletni strani SAZU;
-	problematiko najnovejših arheoloških odkritij na gradbiščih v ljubljanskem središču. Najdbe, njihovo preučitev, ohranitev in možnosti prezentacije so predstavili arheolog Boris Vičič, vodja ljubljanske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, in njegovi sodelavci.
V pripravi pa so seje, ki bodo posvečene:
-	arheološki dediščini in arhitekturnim spomenikom v Ljubljani, ki jih ogrožajo napovedani ali že pričeti gradbeni posegi, umiki varovanja, ki jih je nedavno sprejelo Ministrstvo za kulturo RS, pa tudi nove urbanistične vizije. K sodelovanju smo povabili Inštitut za arheologijo in Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU;
-	zamisli o trajni ohranitvi in javni prezentaciji novo odkritih arheoloških najdb treh obdobij v naselbinski kontinuiteti prostora današnje Ljubljane: kolišča na Špici, Emone v predelu severnih emonskih vrat in Kongresnega trga in srednjeveške Ljubljane na območju Tržnice. K sodelovanju smo povabili arhitekta Petra Kerševana in Milana Kovača;
-	problematiki ohranjanja in oživljanja krajinske in naselbinske kulture in identitete Prekmurja. Seja bo pripravljena v sodelovanju z akademikom Antonom Vratušo;
-	novemu Strateškemu prostorskemu načrtu (SPI) in Izvedbenemu prostorskemu načrtu (IPN) za Ljubljano. V kritični presoji dolgoročnega dokumenta prostorskega razvoja bo sodeloval prof. dr. Fedja Košir, svetovalec SAZU.
Marko Mušič
Odbor za preučevanje narodnih manjšin
Odbor za preučevanje narodnih manjšin je imel v letu 2009 dve seji: 19. 2. in 23. 9.
V letu 2009 je Odbor za preučevanje narodnih manjšin organiziral dve predstavitvi zbornika Živeti z mejo »Panonski prostor in ljudje ob dveh tromejah«, ki je izšel v letu 2008.
Predstavitev zbornika referatov s posveta »Panonski prostor in ljudje ob dveh tromejah« je potekala 27. 2. 2009 v Prešernovi dvorani SAZU. Zbornik kot 6. zvezek zbirke Narodne manjšine sta izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti ter Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani.
Predstavitev zbornika Panonski prostor in ljudje ob dveh tromejah, ki je izšel v okviru projekta Živeti z mejo, je potekala tudi 20. maja 2009 v Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti. Zbornik sta predstavila urednika akademik dr. Anton Vratuša in dr. Vera Klopčič. O vsebini so spregovorili tudi avtorji. Predstavitev je moderiral ravnatelj knjižnice prof. Jože Vugrinec.
Na obeh sejah je Odbor za preučevanje narodnih manjšin razpravljal tudi o načrtovanem delu za leto 2010.
Jože Pirjevec
Odbor za trajnostni razvoj
Odbor za trajnostni razvoj se je v letu 2009 sestal na dveh sejah. Njegovo delo je bilo - skupaj s slovenskim združenjem Rimskega kluba - posvečeno predvsem obravnavi treh vprašanj:
-	Koliko je resnice v stališču 200 ameriških znanstvenikov, med katerimi je tudi Nobelov nagrajenec Ivar Giaver, da klimatske spremembe v 20. in 21. stoletju niso posledica človeške aktivnosti, temveč da so zanje odgovorni naravni procesi (variacija sončne aktivnosti, oceanski cikli itd.), ki so bili prisotni že od nekdaj? Odbor je bil mnenja, da so posledice onesnaževanja okolja lahko tako grozljive, da je vsekakor treba spremeniti ustaljene navade in zmanjšati izpuste toplogrednih plinov.
-	Kakšne so možnosti za pridobivanje energije z orbitalnih sončnih postaj?
-	Ali bo v bodočnosti možno izkoriščati naravne vire nebesnih teles, na primer Lune, z ozirom na to, da so oziroma bodo dosežene meje rasti in razvoja človeštva na Zemlji?
Člani odbora so se udeležili mednarodne konference v Dubrovniku 2009 Conference on Sustainable Development of Energy, Water and Environment Systems, kjer so imeli štiri predavanja.
Robert Blinc
Odbor za slovenski jezik
Komisija za strokovna vprašanja slovenskega jezika
Kot predsednik pravopisne komisije SAZU v tem letu nisem sklical nobene seje, pač pa sem pisal odgovore na nekatera vprašanja o slovenski knjižni normi. Sklical bom sejo, ko od ZRC-ja prejmem obvestilo o spremembah pravil iz SP 2001 oz. 2003.
Jože Toporišič
Komisija za tisk in publikacije
Komisija SAZU za tisk in publikacije je po prvotnem proračunu za leto 2009 razpolagala s sredstvi v višini 79.827,00 evrov.
Na seji komisije, ki je bila 3. februarja, je bil sprejet načrt razdelitve omenjenih razpoložljivih proračunskih sredstev, ki bi - poleg Letopisa 2008 - omogočila natis in izdajo 30 knjig in štirih periodičnih publikacij (Razprave IV. Razreda SAZU, Acta Carsologica, Traditiones, Monumenta Artis Musicae Sloveniae). Del sredstev je bil, tako kot že vsa prejšnja leta, namenjen za kritje visokih poštnih stroškov ob razpošiljanju akademijskih publikacij, ki gredo v zamenjavo za publikacije sorodnih akademij in ustanov (10.501 evrov).
Za razliko od porabe sredstev v predlanskem letu (2008), ki je bila rekordna, saj je bila več kot 80 % višja od načrtovane, pa je bila v letu 2009 poraba sredstev nižja od načrtovane. Porabljenih je bilo 67.588 evrov, torej 12.238 evrov manj (ok. 15 % manj) od prvotno načrtovanega zneska. Vendar je treba upoštevati, da so nekateri akademiki namenili za tisk sredstva iz t. i. Fonda upokojenih akademikov, v katerem je upokojeni akademik imel možnost v ta namen porabiti do 1400 evrov. V letu 2009 je bilo devet takšnih primerov, pri čemer so nekateri akademiki s sredstvi iz fonda v celoti nadomestili zaprošeni znesek. Če torej prištejemo sredstva iz fonda, skoraj ni razlike med načrtovanimi in porabljenimi sredstvi.
Vzrok manjšim zahtevkom po sredstvih komisije je treba iskati tudi v nekaterih nepredvidljivih objektivnih okoliščinah (npr. bolezen), zato sedem načrtovanih publikacij ni moglo iziti oziroma se je njihov izid zamaknil. Kljub temu je bila knjižna žetev v letu 2009 bogata, saj je SAZU izdala ali pripomogla k izidu 28 tehtnih in odmevnih knjig. Poleg standardnih tiskov srečamo med njimi npr. elektronsko izdajo že dolgo pogrešanega Doklerjevega Grško-slovenskega slovarja.
S posebnim zadovoljstvom ugotavljamo, da se je leta 2009 poglobilo sodelovanje z Založbo ZRC SAZU, ki je v tem letu prevzela izdajanje Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev, zbirke, ki se je - zaradi njenega studiozno zahtevnega
in nepridobitnega značaja - vse slovenske založbe na žalost že dolgo branijo. Kot je znano, je zbirka začela izhajati pred več kot 60 leti pri Državni založbi Slovenije, kjer je nato izhajala dolgo vrsto let, pozneje pa prešla k Študentski založbi Litera v Mariboru. V letu 2009 so - med drugim tudi z denarno pomočjo SAZU - prvič izšle tri knjige te zbirke pri Založbi ZRC, z njimi se je število doslej izdanih Zbranih del povečalo na 224, število monografij pa zaokrožilo na deset. Moralna dolžnost SAZU je, da po svojih močeh tudi še naprej podpira in omogoča nemoteno izhajanje te naše najbolj reprezentativne zbirke.
Kajetan Gantar
Komisija za statutarna vprašanja
V	letu 2010 komisija ni imela skupnega sestanka. Na več sprotnih vprašanj sta odgovarjala predsednik in sekretarka komisije. Na februarski skupščini SAZU so bile sprejete spremembe in dopolnitve Statuta SAZU. Prva sprememba se nanaša na nove šifre pri določanju klasifikacije dejavnosti; druga zadeva položaj upravnega direktorja, ki na upravno-ekonomskem področju SAZU tudi zastopa, tretja novost pa uvaja možnost, da razredi imenujejo svetovalce SAZU. - Člani statutarne komisije so akad. Peter Gosar, akad. Alenka Šelih, akad. Marijan Pavčnik in kot sodelavka Lucija Gorički, sekretarka predsedstva SAZU. Na sejah komisije sodelujeta tudi glavni tajnik SAZU in upravni direktor.
Marijan Pavčnik
Komisija za človekove pravice
V	začetku leta 2009 je začela delovati komisija za človekove pravice v naslednji sestavi: akademiki Janez Bernik, Valentin Hribar, Drago Jančar, Marijan Pavčnik, Jože Pirjevec, akademikinja Alenka Šelih in Jože Trontelj, predsednik SAZU. Na prvem sestanku so člani na predlog Jožeta Trontlja za predsednico komisije izvolili Alenko Šelih.
Jože Trontelj je na iniciativo predsednika Republike dr. Danila Turka predlagal, da komisija sestavi izjavo SAZU o povojnih kršitvah človekovih pravic v Sloveniji. Komisija se je med pripravljanjem osnutka te izjave petkrat formalno sestala in je v začetku julija 2009 besedilo končala. Osnutek je razposlala članom SAZU s prošnjo, da ga preučijo in sporočijo svoje mnenje. Med prejetimi odgovori je bilo precej takih, ki so se z izjavo v celoti ali pretežno strinjali, pa tudi takih, ki so predlagali spremembe in dopolnitve ali pa so izjavo v predlagani obliki ocenili
kot nesprejemljivo. Člani komisije so se dogovorili, da se bodo o nadaljnjem postopku odločali po začetku jeseni 2009. Priprave na nadaljnje pogovore so v teku.
SAZU že več let sodeluje v Mednarodni mreži za varstvo človekovih pravic, ki so jo organizirale številne akademije znanosti. V okviru tega dela je SAZU že doslej večkrat intervenirala v podporo znanstvenikom, ki jim je v različnih državah sveta omejena ali odvzeta prostost samo zaradi izražanja mnenj. V letu 2009 je SAZU intervenirala v naslednjih primerih: 20. aprila: Mr. Fathi-el-Jahmi, Libija; 7. avgusta: dr. Mehmet Haberal, Turčija; 7. avgusta: dr. Kian Tajbakhsh, Iran; 10. novembra: skupina iranskih znanstvenikov, inženirjev in strokovnjakov v zdravstvu, ki so bili priprti v času nemirov po volitvah v Iranu po 12. juniju 2009; in 23. decembra: dr. Salomon Lerner Febres, Peru.
Alenka Šelih se je udeležila sestanka te Mednarodne mreže, ki je bil od 15. do 18. maja 2009 v Rabatu, Maroko.
Alenka Šelih
Fundacija dr. Bruno Breschi
Uprava Fundacije se je sestala 3. februarja 2009 na redni seji, na kateri je potrdila poročilo o delu v letu 2008 in sprejela načrt za delo v letu 2009.
Leta 2009 so bila - v zvezi z letnim delovnim načrtom - opravljena zaključna dela za tekstno kritično in komentirano izdajo najstarejših biografskih oz. pro-sopografskih virov za slovensko literarno zgodovino, kamor sodijo besedila ali odlomki iz besedil Primoža Trubarja, škofa Tomaža Hrena, J. V. Valvasorja, Gregorja Dolničarja. Napisane so bile tudi spremne študije k faksimilu in prevodom omenjenih besedil.
Knjiga je šla v tisk konec leta 2009 in bo predvidoma v začetku leta 2010 predstavljena slovenski javnosti.
Poleg tega je uprava namenila Celjski Mohorjevi družbi donacijo v znesku 2300 evrov za faksimilirano tekstnokritično izdajo Škofjeloškega pasijona, ki je izšla ob ponovni uprizoritvi pasijona v Škofji Loki v letu 2009.
Od celote porabljenih sredstev v preteklem letu (4.566 evrov) je bila - poleg omenjene donacije MD - vsota 1700 evrov namenjena za plačilo intelektualnih storitev (za avtorske honorarje), ostalo pa za računovodske storitve (441 evrov) in stroške plačilnega prometa (125 evrov).
Razlika med prihodki in odhodki je znašala - 3.519,42 evrov, tako da je Fundacija 31. decembra 2009 razpolagala z zneskom 20.868,75 evrov.
Podrobnosti so razvidne iz priloge (poročilo o finančnem poslovanju za leto 2009).
Kajetan Gantar
Fundacija Janez Vajkard Valvasor
Fundacija Janeza Vajkarda Valvasorja je v preteklem letu poskrbela za dokončen natis grafične zbirke Iconotheca Valvasoriana. Zbirka obsega sedemnajst zvezkov s 7.752 faksimiliranimi, znanstvenokritično obdelanimi grafikami in risbami evropskih mojstrov 15., 16. in 17. stoletja.
Za tisk je bil tudi že pripravljen Indeks - seznam avtorjev in naslovov posameznih del, kazalo imen, krajev in podobno, vendar smo morali zaradi težav v tiskarni Indeks razmnožiti samo elektronsko in ga priložiti h katalogu, ki je bil natisnjen za predstavitev zbirke na frankfurtskem knjižnem sejmu.
Dvajset kompletov zbirke Iconotheca Valvasoriana je kot donator in mecen prejelo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije; del kompletov so dobili preostali donatorji, sponzorji in kupci. Izvod zbirke je predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk poklonil predsedniku Evropske komisije Joseju Manuelu Barro-su, enega pa je obdržal v predsedniški pisarni. Nekdanji predsednik Republike Slovenije in predsednik častnega odbora za natis zbirke Iconotheca Valvasoriana Milan Kučan pa je izvod zbirke kot darilo Republike Slovenije izročil predsedniku Republike Makedonije Gjorgjiju Ivanovu.
Matjaž Kmecl
Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo
Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo SAZU (v nadaljevanju oddelek) je tudi v letu 2009 nadaljeval svojo dejavnost izmenjave znanstvenikov v okviru večine dvostranskih pogodb, ki jih je Slovenska akademija znanosti in umetnosti sklenila s 37 tujimi akademijami:
Albanska akademija znanosti, Tirana, Avstrijska akademija znanosti, Dunaj,
Kraljeva flamska akademija znanosti in umetnosti Belgije, Bruselj, Akademija znanosti Belorusije, Minsk, Bolgarska akademija znanosti, Sofija,
Akademija znanosti in umetnosti Bosne in Hercegovine, Sarajevo,
Akademija znanosti Češke republike, Praga,
Črnogorska akademija znanosti in umetnosti, Podgorica,
Estonska akademija znanosti, Talin,
Evropska akademija znanosti in umetnosti, Salzburg,
Finska akademija znanosti in književnosti, Helsinki,
Francoska akademija znanosti, Pariz,
Hrvaška akademija znanosti in umetnosti, Zagreb, Indijska nacionalna akademija znanosti, New Delhi, Kraljeva irska akademija, Dublin,
Izraelska akademija naravoslovnih in humanističnih ved, Jeruzalem,
Kitajska akademija družbenih ved, Peking,
Korejska akademija znanosti in tehnologije, Seul,
Kraljeva nizozemska akademija umetnosti in znanosti, Amsterdam,
Akademija znanosti in umetnosti Kosova, Priština,
Latvijska akademija znanosti, Riga,
Litovska akademija znanosti, Vilna,
Madžarska akademija znanosti, Budimpešta,
Makedonska akademija znanosti in umetnosti, Skopje,
Berlinsko-brandenburška akademija znanosti in humanistike, Berlin,
Poljska akademija znanosti, Varšava,
Poljska akademija umetnosti in znanosti, Krakov,
Mednarodna akademija tehniških ved, Moskva,
Romunska akademija, Bukarešta,
Ruska akademija znanosti, Moskva,
Slovaška akademija znanosti, Bratislava,
Kraljeva akademija književnosti, zgodovine in starinoslovja, Stockholm, Švicarska akademija naravoslovnih ved, Bern, Turška akademija znanosti, Ankara,
Britanska akademija (humanistika in družboslovje), London, Kraljevo društvo v Edinburgu, Edinburg, Kraljevo društvo v Londonu, London.
V letu 2009 so bili potrjeni predlogi bilateralnih projektov med Madžarsko akademijo znanosti in SAZU za obdobje 2010-2012.
Nadaljujejo se priprave za podpis obnove sporazuma o medakademijskem sodelovanju z Britansko akademijo.
Akad. Branko Stanovnik se je odzval vabilu predsednika Bolgarske akademije znanosti in obiskal Inštitut za organsko kemijo, kjer sta skupaj s prof. dr. Rado-vanom Stanetom Pejovnikom predstavila svoje izkušnje na tem področju. Akad. Branko Stanovnik je imel predavanje, istočasno pa se je kot predstojnik Oddelka za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo SAZU pogovarjal o možnostih poglobljenega sodelovanja med ustanovama (6.-8. 4.).
Slovensko akademijo znanosti in umetnosti je 3.-5. decembra obiskal predsednik Albanske akademije znanosti prof. Gudar Beqiraj. Glavni namen obiska so bili pogovori o krepitvi nadaljnjega sodelovanja med akademijama.
Častni član akademik prof. dr. France Bernik kot senator Evropske akademije znanosti in umetnosti in predstojnik oddelka akademik prof. dr. Branko Sta-
novnik kot dekan razreda za naravoslovne znanosti Evropske akademije znanosti in umetnosti sta se udeležila konstitucijskih sej senata in generalne skupščine Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu (6., 7. 3. in 13. 11.).
Akad. Boštjan Žekš se je 27. junija v Munchnu udeležil slavnostnega zasedanja Bavarske akademije znanosti ob njeni 250-letnici.
V času predsedovanja EU je Kraljeva švedska akademija znanosti pripravila vrhunski simpozij o energetiki Energy 2050, ki sta se ga v okviru Sveta za energetiko SAZU udeležila akad. Janez Peklenik in prof. dr. Alojz Poredoš (19.-20. 10.).
Oddelek je prav tako sodeloval s številnimi drugimi akademijami, ki so nas obveščale o svojih dejavnostih, vabile na različna srečanja, sporočale kadrovske spremembe ali pa prosile za različne podatke.
Dejavnost oddelka je obsegala stike z naslednjimi medakademijskimi združenji, v katera je včlanjena tudi naša akademija: Zveza evropskih akademij (ALLEA, All European Academies), Svetovalni odbor za znanost evropskih akademij (EA-SAC, European Academies Science Advisory Council), Medakademijski forum za mednarodne zadeve (IAP, Inter Academy Panel on International Issues), Medakademijski medicinski forum (IAMP, Inter Academy Medical Panel), Evropska znanstvena fundacija (ESF, European Science Foundation), Mednarodno združenje akademij (UAI, Union Académique Internationale), Mednarodna mreža mediteranskih akademij (Network of Mediterranean Academies), Znanstveni komite alpskega foruma (Internationales Wissenhaftliches Komitee Alpenforschung), Švicarski medakademijski odbor za preučevanje Alp (ICAS, Swiss Interacademic Commission for Alpine Studies), Mednarodni znanstveni komite za raziskovanje Alp (ISCAR, International Scientific Committee on Research in the Alps) ter drugi. Omeniti velja tudi članstvo in aktivnost SAZU v Mednarodni mreži za človekove pravice (IHRN, International Human Rights Network).
Mednarodno mrežo za človekove pravice je leta 1993 ustanovila skupina raziskovalcev, ki so se čutili dolžne zavzeti se za svoje kolege po svetu, ki so v kazenskem postopku zaradi svojega znanstvenega ali raziskovalnega dela. IHRN sklicuje sestanke svojih članic vsaki dve leti. Predstavnica SAZU akademikinja prof. dr. Alenka Šelih se je udeležila srečanja članic Mednarodne mreže za človekove pravice v Rabatu (Maroko) od 20. do 24. maja. Na pobudo IHRN smo v letu 2009 poslali protestna pisma zaradi kršenja človekovih pravic v Libiji, Iranu, Peruju in Turčiji.
Zveza evropskih akademij (ALLEA, All European Academies) se je ukvarjala predvsem z vprašanji znanstvene politike in nekaterimi problemi na tem področju ter se pri svojem delu povezovala z drugimi znanstvenimi združenji. Med drugim je obravnavala tematiko integritete znanosti, evropskega raziskovalnega območja (ERA) in evropskega raziskovalnega sveta (ERC). Svoje članice je informirala predvsem po elektronski poti in izdala nekaj pomembnih publikacij. Generalna skupščina ALLEA poteka vsako drugo leto. ALLEA in Evropska znanstvena fundacija sta 30. marca v Londonu organizirali srečanje na visoki ravni. Akademijo je
na sestanku zastopal predstojnik oddelka akad. prof. dr. Branko Stanovnik (29.-31. 3.). Akad. prof. dr. Branko Stanovnik se je udeležil tudi Generalne skupščine Združenja vseh evropskih akademij - ALLEA v Madridu od 16. do 19. aprila in izrednega strateškega srečanja v Amsterdamu od 16. do 17. novembra. Podpredsednik akad. prof. dr. Matija Gogala se je udeležil simpozija o zaščiti intelektualne lastnine v znanosti, ki je v organizaciji ALLEA potekal v Budimpešti 4. novembra.
Akademik prof. dr. Boštjan Žekš se je udeležil srečanj Svetovalnega odbora za znanost evropskih akademij (EASAC, European Academies Science Advisory Council) v Madridu 3.-7. 6. in v Bruslju 3.-4. 12. Prof. dr. Alojz Poredoš s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani se je 5. maja kot predstavnik SAZU udeležil 1. sestanka EASAC usmerjevalnega panela za energetiko - Energy Steering Panel v Londonu. Prof. dr. Alenka Gaberščik z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani pa je 6. maja zastopala SAZU na 2. sestanku EASAC usmerjevalnega panela za okolje - Environmental Steering Panel v Londonu.
Medakademijski forum za mednarodne zadeve (IAP, InterAcademy Panel on International Issues) nas je redno obveščal o svojih dejavnostih, stalnih projektih, predlogih novih projektov, organizaciji sestankov in kadrovski politiki. Glavni tajnik akad. Andrej Kranjc se je 16. junija udeležil sestanka predstavnikov akademij iz 14 evropskih držav Science Education in Europe v Parizu.
V okviru dejavnosti Mednarodnega združenja akademij (UAI, Union Académique Internationale) se je akademik prof. dr. Kajetan Gantar kot predstavnik SAZU od 18. do 23. maja v Buenos Airesu v Argentini udeležil 83. redne letne skupščine zveze. Akad. Jože Krašovec bo kot predstavnik SAZU nasledil akad. Kajetana Gantarja v Mednarodni zvezi akademij.
Srečanja predsednikov akademij članic Srednjeevropske in vzhodnoevropske mreže (CEEN - Central and Eastern European Network) se je v Smolenicah na Slovaškem od 22. do 24. aprila udeležil akademik prof. dr. Branko Stanovnik.
Zasedanja 2. konference Medakademijske skupine za razvoj GID - Groupe Inter-académique pour le Développement v okviru Mreže evromediteranskih akademij v Rimu od 12. do 14. oktobra se je udeležil akad. Franc Strle. Tema srečanja se je nanašala na znanost in zdravje na mediteranskem območju.
Evropska znanstvena fundacija (ESF, European Science Foundation) je zelo razvejena organizacija, ki prek različnih oblik sodelovanja obvešča svoje članice o poteku že utečenih raziskovalnih programov in o predlogih za nove, o znanstvenih delavnicah, konferencah, okroglih mizah, kadrovski politiki, sestankih in drugih dejavnostih. Članicam pošilja zelo obsežna gradiva, poročila o opravljenem delu, razpise novih projektov, kadrovske razpise, poslovna poročila, brošure, publikacije in drugo. Vsa ta gradiva je oddelek redno posredoval slovenskim predstavnikom v telesih EZF, znanstvenoraziskovalnim in kulturnim ustanovam ter posameznikom. Mi pa smo EZF posredovali vse potrebne podatke in želene informacije. Fundacija ima 5 odborov, in sicer za: humanistiko (SCH) družboslovne vede (SCSS) vede o
življenju in okolju (LESC), fizikalne in tehniške vede (PESC) ter medicinske vede (EMRC). Sem sodijo tudi evropske znanstvene konference (EURESCO), ekspertne skupine (EUROHORC), vseevropske skupne raziskave (EUROCORES), multi- in transdisciplinarne evropske raziskave (ESF Scientific Forward Looks) in drugo.
Predstavniki Slovenije v odborih EZF so: akademik prof. dr. Uroš Skalerič v stalnem odboru za medicinske vede, prof. dr. Radovan Stanislav Pejovnik v stalnem odboru za fizikalne in tehniške vede, prof. dr. Sonja Lojen v stalnem odboru za vede o življenju in okolju, akademik prof. dr. Rajko Bratož v stalnem odboru za humanistiko in akademik prof. dr. Slavko Splichal v stalnem odboru za družbene vede. Predstavnik Slovenije na generalni skupščini EZF je predstojnik oddelka akademik prof. dr. Branko Stanovnik. Predstavnik Slovenije v upravnem odboru EZF je direktor Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije dr. Franci Demšar. Vsi predstavniki so se udeleževali sej odborov.
Mednarodne stike oddelka lahko dopolnimo s sodelovanjem z Evropsko komisijo, Unescom, Unidom, različnimi tujimi fundacijami, znanstvenimi in raziskovalnimi ustanovami, univerzami, inštituti, skladi, združenji, forumi, založbami in agencijami.
Na podlagi podpisanega dokumenta o sodelovanju SAZU s Svetom Lindau-skih srečanj je za 59. srečanje, posvečeno kemiji, SAZU nominirala tri mlade znanstvenike. Izbrana sta bila Matjaž Finšgar z Instituta »Jožef Stefan« in Iva Hafner Bratkovič s Kemijskega inštituta v Ljubljani.
Ena od osrednjih nalog oddelka je bila izvedba znanstvene izmenjave na podlagi določil dvostranskih pogodb o znanstvenem sodelovanju SAZU in nekaterih drugih akademij. V letu 2009 je slovenske znanstvene ustanove obiskalo 43 tujih znanstvenikov v skupnem obsegu 41 tednov, 22 slovenskih znanstvenikov pa je obiskalo tuje znanstvene ustanove v skupnem obsegu 29 tednov in 5 dni. (Izmenjave so podrobno predstavljene v posebnem poglavju Letopisa.)
Oddelek je organiziral 2 predavanji uglednih tujih znanstvenikov. (O predavanjih na SAZU govori posebno poglavje Letopisa.)
Doma je oddelek sodeloval s slovenskimi univerzami, Znanstvenoraziskovalnim centrom SAZU, Slovensko znanstveno fundacijo, Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Javno agencijo za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, številnimi fakultetami, inštituti, umetniškimi ustanovami, zavodi ter številnimi drugimi ustanovami in posamezniki. Še posebej je sodeloval v Akademiji sami s pripravo različnih gradiv za kabinet predsednika, izvršilni odbor, predsedstvo, skupščino in druge enote.
Tudi v letu 2009 je akademik prof. dr. Branko Stanovnik sodeloval kot predsednik v delu komisije Sklada donatorjev za podiplomski študij matematike in naravoslovnih ved.
Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo SAZU
MEDNARODNA IZMENJAVA RAZISKOVALCEV
OBISKI TUJIH ZNANSTVENIKOV V SLOVENIJI
Akademija znanosti in umetnosti Bosne in Hercegovine
Mag. Jasminko Mulaomerovic iz Centra za raziskovanje in razvoj krasa Akademije znanosti in umetnosti Bosne in Hercegovine je obiskal Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU (16.-23. 11.).
Akademija znanosti Češke republike
Dr. Stanislava Kloferova, dr. Libuše Čižmarova in dr. Milena Šipkova z Inštituta za češki jezik Akademije znanosti Češke republike so se udeležile VI. kongresa di-alektologije in geolingvistike, ki je potekal na Univerzi v Mariboru (13.-19. 9.).
Avstrijska akademija znanosti
Dr. Natascha Vittorelli z Univerze na Dunaju je opravljala raziskovalno delo na temo povojna zgodovina Jugoslavije v arhivih, inštitutih in knjižnicah (5.-16. 4.).
Dr. Florian Fladerer z Inštituta za paleontologijo Univerze na Dunaju se je udeležil 51. srečanja Društva Hugo Obermaier, ki ga je organizirala Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani (13.-17. 4.).
Dr. Christine Neugebauer-Maresch z Avstrijske akademije znanosti se je udeležila 51. srečanja Društva Hugo Obermaier, ki ga je organizirala Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani (13.-19. 4.).
Mag Ulrich Simon z Avstrijske akademije znanosti se je udeležil 51. srečanja Društva Hugo Obermaier, ki ga je organizirala Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani (14.-18. 4.).
Dr. Franz Lackner je obiskal prof. Natašo Golob na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani v okviru bilateralnega projekta Katalogiziranje srednjeveških rokopisov slovenskih in avstrijskih provenienc v slovenskih in avstrijskih knjižnicah in arhivih (17.-22. 5.).
Dr. Hubert Bergmann z Avstrijske akademije znanosti je obiskal Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (9.-13. 6.).
Bolgarska akademija znanosti
Prof. dr. Elena Tomova z Inštituta za literaturo Bolgarske akademije znanosti je obiskala Inštitut za literaturo in literarne vede ZRC SAZU ter opravljala raziskovalno delu v NUK-u (18.-26. 11.).
Hrvaška akademija znanosti in umetnosti
Dr. Gorana Doliner z Zavoda za zgodovino hrvaške književnosti, gledališča in glasbe v Zagrebu je obiskala Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU, Muzikološki inštitut ZRC SAZU in knjižnice v Ljubljani (12.-22. 5.).
Izraelska akademija naravoslovnih in humanističnih ved
Dr. Mirjam Rajner in ga. Olga Ungar z Univerze Bar-Ilan v Izraelu sta se srečali z dr. Janezom Premkom in opravljali raziskovalno delo v NUK-u (16.-23. 8.).
Kitajska akademija družbenih ved
Prof. Gao Jianping in prof. Yang Binbin z Inštituta za literaturo Kitajske akademije družbenih ved sta se udeležila konference Slovenskega društva za estetiko v Kopru (10.-14. 6.).
Delegacija Kitajske akademije družbenih ved v sestavi: g. Liu Zuokui, prof. Jiang Li, prof. Wu Xian, prof. Li Jingjie, prof. Zhou Hong je obiskala Center za evropsko prihodnost, Slovensko društvo za mednarodne odnose in Inštitut za ekonomska raziskovanja (13.-17. 10.).
Kraljevo društvo iz Edinburgha
Dr. David Anthony McArdle s Pravne fakultete Univerze v Stirlingu je v okviru sodelovanja v skupnem projektu obiskal Fakulteto za družbene vede Univerze v Ljubljani (19.-26. 4.).
Madžarska akademija znanosti
Ddr. Imre Fertö in dr. Zoltan L. Bakucs z Ekonomskega inštituta Madžarske akademije znanosti sta v okviru sodelovanja v skupnem projektu z dr. Štefanom Bojnecem obiskala Fakulteto za management v Kopru (15.-22./23. 5.).
Dr. Katalin Szabone Juhasz z Inštituta za etnologijo Madžarske akademije znanosti se je udeležila mednarodnega simpozija Kam bi s to folkloro?, ki ga je organiziral Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU (23.-29. 9.).
Dr. Laszlo Felfoldi, direktor Inštituta za muzikologijo Madžarske akademije znanosti se je udeležil mednarodnega simpozija Kam bi s to folkloro?, ki ga je organiziral Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU (23.-29. 9.).
Dr. Imre Attila z Inštituta za raziskovanje atomske energije je opravljal raziskovalno delo na Fakulteti za naravoslovje in matematiko v Mariboru (30. 11.-3. 12.).
Makedonska akademija znanosti in umetnosti
Prof. dr. Nade Proeva s Filozofske fakultete v Skopju je predavala na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete UNI LJ (17.-23. 5.).
Poljska akademija znanosti
Dr. Andrzej Kaim z Inštituta za paleobiologijo Poljske akademije znanosti je obiskal Geološki zavod Slovenije in opravljal raziskovalno terensko delo (1.-8. 5.).
Dr. Marek K. Dulinicz z Inštituta za arheologijo in etnologijo Poljske akademije znanosti je obiskal Inštitut za arheologijo ZRC SAZU v okviru sodelovanja pri skupnem projektu (29. 8.-3. 9.).
Romunska akademija znanosti
Dr. Luminita Predoana z Inštituta za fizikalno kemijo Romunske akademije znanosti je opravljala raziskovalno delo na Institutu "Jožef Stefan" (18.-24. 5.).
Dr. Niculae Saramandu z Inštituta za lingvistiko Romunske akademije znanosti se je udeležil VI. kongresa dialektologije in geolingvistike, ki je potekal na Univerzi v Mariboru (13.-20. 9.).
Mag. Christian Mihai Munteanu z Inštituta za speleologijo Romunske akademije znanosti je obiskal Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU (14.-21. 9.).
Dr. Cornelia-Sabina Ispas, direktorica Inštituta za etnografijo in folklore Romunske akademije znanosti se je udeležila mednarodnega simpozija Kam bi s to folkloro?, ki ga je organiziral Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU (23.-30. 9.).
Ruska akademija znanosti
Dr. Tamara A. Shiganova in dr. Aleksander S. Mikaelyan z Inštituta za oceanolo-gijo Shrishov Ruske akademije znanosti sta obiskala Morsko biološko postajo v Piranu v okviru dvostranskega sodelovanja (12.-22. 7.).
Prof. dr. Galina K. Elyashevich z Inštituta visokomolekulskih spojin Ruske akademije znanosti je opravljala projektno delo na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani (4.-11. 7.).
Dr. Nadezhda N. Starikova z Inštituta za slovanske vede Ruske akademije znanosti je opravljala raziskovalno delo in obiskala Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani ter Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU (18.-27. 11.).
Slovaška akademija znanosti
Mag. Andrea Rábeková z Geografskega inštituta Slovaške akademije znanosti je obiskala Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU (15.-23. 4.).
Dr. Michaela Ferencová z Inštituta za etnologijo Slovaške akademije znanosti je obiskala Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU (25.-30. 5.).
Dr. Monika Janišová, dr. Katarina Hegedüšová in mag. Iveta Skodová so obiskale Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU in opravljale raziskovalno terensko delo (18.-19. 7.).
OBISKI SLOVENSKIH ZNANSTVENIKOV V TUJINI
Akademija znanosti Češke republike
Dr. Monika Kropej z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU je obiskala Inštitut za etnologijo Akademije znanosti Češke republike (19.-24. 4.).
Avstrijska akademija znanosti
Prof. dr. Nataša Golob s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je obiskala Avstrijsko akademijo znanosti v okviru projekta Katalogiziranje srednjeveških rokopisov slovenskih in avstrijskih provenienc v slovenskih in avstrijskih knjižnicah in arhivih (14.-27. 6.).
Dr. Kristina Toplak z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU se je udeležila letne konference IKT (Institut für Kulturwissenschaften und Theatergeschichte) z naslovom Zwischenräume: Migration und die Pluralisi-erung von Kulturen und Identitäten (7.-9. 10.).
Dr. Marija Klobčar z Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU je opravljala znanstvenoraziskovalno delo na inštitutih Avstrijske akademije znanosti (5.-12. 11.).
Bolgarska akademija znanosti
Akad. Matija Gogala, podpredsednik SAZU, in dr. Tomi Trilar iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije sta v Bolgariji opravljala raziskovalno terensko delo (17.-27. 6.).
Britanska akademija
Akad. Zdravko Mlinar se je v Eghamu udeležil letne konference Challenging globalization, ki jo je organizirala Royal Holloway University of London (30. 8.-6. 9.).
Estonska akademija znanosti
Dr. Anita Jemec s Kemijskega inštituta je obiskala Estonski nacionalni inštitut za kemijsko fiziko in biofiziko (12.-20. 12.).
Kraljevo društvo v Edinburghu
Dr. Mojca Kovačič z Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU je opravljala raziskovalno delo na Univerzi v Edinburghu (13.-26. 10.).
Madžarska akademija znanosti
Dr. Štefan Bojnec s Fakultete za management v Kopru je obiskal Ekonomski inštitut Madžarske akademije znanosti v okviru skupnega projekta Gibanja kme-tijsko-živilske trgovine v srednjeevropskih državah (5.-12. 11.).
Poljska akademija znanosti
Dr. Andrej Pleterski z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU je obiskal Inštitut za arheologijo in etnologijo Poljske akademije znanosti (6.-7., 11.-16. 7.).
Akad. Matija Gogala, podpredsednik SAZU, in dr. Tomi Trilar iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije sta na Poljskem opravljala raziskovalno terensko delo (29. 6.-10. 7.).
Ruska akademija znanosti
Mag. Neža Zajc, mlada raziskovalka z Inštituta za kulturno zgodovino ZRC SAZU, je obiskala Rusko akademijo znanosti v okviru raziskovanja stare ruske literature (2. 2. -5. 3.).
Dr. Gorazd Bajc s Fakultete za humanistične študije Koper Univerze na Primorskem je obiskal Inštitut za slavistiko Ruske akademije znanosti v okviru skupnega projekta: Uporaba informacijsko-komunikacijskih tehnologij pri raziskovanju slovensko-ruskih znanstvenih odnosov (25. 3.-2. 4.).
Dr. Krištof Jacek Kozak s Fakultete za humanistične študije Koper Univerze na Primorskem je obiskal Inštitut za slavistiko Ruske akademije znanosti v okviru skupnega projekta: Uporaba informacijsko-komunikacijskih tehnologij pri raziskovanju slovensko-ruskih znanstvenih odnosov (26. 3.-5. 4.).
Prof. Jože Pirjevec, izredni član SAZU, profesor na Fakulteti za humanistične študije Koper Univerze na Primorskem, je obiskal Inštitut za slavistiko Ruske akademije znanosti v okviru skupnega projekta: Uporaba informacijsko-ko-munikacijskih tehnologij pri raziskovanju slovensko-ruskih znanstvenih odnosov (29. 3.-5. 4.).
Dr. Blaž Podlesnik in dr. Miha Javornik s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani sta obiskala Inštitut za slavistiko Ruske akademije znanosti (16.-21. 5.).
Prof. Vili Bukošek z Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je obiskal Inštitut za makromolekularne sestavine Ruske akademije znanosti v okviru sodelovanja pri skupnem projektu (21.-30. 9.).
Slovaška akademija znanosti
Dr. Jurij Snoj z Muzikološkega inštituta ZRC SAZU je obiskal Muzikološki inštitut Slovaške akademije znanosti (27.-28. 4.).
Dr. Naško Križnar, vodja avdiovizualnega laboratorija Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, je obiskal Inštitut za etnologijo Slovaške akademije znanosti (18.-21. 11.).
Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo SAZU
JUBILEJI
V letu 2009 so praznovali:
90 let: redna člana Boris Majer in Milko Matičetov, dopisni član Drago Grdenic; 85 let: redni člani Ivan Minatti, Mario Pleničar in Alojz Rebula, dopisni član Ale-ksandar Flaker;
80 let: redna člana Jože Maček in Veljko Rus, dopisni člani Mateja Matevski, Roy T. Severn, Dimitrije Stefanovic, Ivan Supičic, Zlatko Ugljen in John S. Waugh; 75 let: redni člani Dušan Ferluga, Andrej Jemec, Matjaž Kmecl in Lojze Lebič, dopisni člani Vinko Globokar, Božidar Kos , Anton Mavretič, C. N. Rao in Jan Stankowski;
70 let: redna člana Igor Grabec in Jože Trontelj, dopisni člani Antonio Cardesa, Rudolf Flotzinger in Jean-Marie Lehn;
65 let: redni član Jože Krašovec, izredni član Blaž Rozman, dopisna člana Erwin Neher in Anton Wernig;
60 let: izredni člani Tadej Bajd, Bojan Čerček, Franc Strle in Slavoj Žižek.
NAGRADE, ODLIKOVANJA, PRIZNANJA, IZVOLITVE, IMENOVANJA ČLANOVSAZU
Robert Blinc je postal ISMAR Fellow, prejel je priznanje za »Outstanding Referee« for the Journals of the American Physical Society in priznanje za Outstanding Contributions to Ferroelectricity, IMF, Xi'an, Kitajska, 2009.
Rajko Bratož je bil imenovan za enega od dveh inozemskih članov znanstvenega sveta Arheološkega inštituta Madžarske akademije znanosti in za enega izmed treh inozemskih ocenjevalcev programa Arheološkega inštituta Bavarske akademije znanosti z naslovom Archäologische Erforschung der römischen Alpen- und Donauländer, ki jih je imenovala Zveza nemških akademij znanosti s sedežem v Mainzu.
Igor Emri je postal SEM Fellow pri Society for Experimental Mechanics, Bethel, ZDA.
Peter Fajfar je prejel priznanje Inženirske zbornice Slovenije za razvoj inženirstva in zlato plaketo UL FGG.
Kajetan Gantar je bil imenovan za častnega člana Celjske Mohorjeve družbe in je prejel listino o imenovanju za častnega senatorja Teološke fakultete Univerze v Ljubljani.
Matija Gogala je bil imenovan za inozemskega člana redakcije srbskega časopisa Zaštita prirode, Beograd.
Niko Grafenauer je bil izvoljen za tajnika razreda za umetnosti.
Tine Hribar je ob 90. jubileju Filozofske fakultete v Ljubljani postal zaslužni profesor.
Drago Jančar je za literarni opus prejel nagrado Premio Hemingway, Lignano 2009, za italijanski prevod romana Severni sij pa mediteransko nagrado, Cosenza 2009.
Andrej Jemec je prejel častno nagrado za kvalitetno predstavitev na razstavi Majski salon 2009 ZDSLU, Kranj.
Matjaž Kmecl, ambasador slovenske književnosti in jezika po svetu, je ob svetovnem dnevu knjige 2009 prejel mednarodno Pretnarjevo nagrado.
Alojz Kralj je prejel Zoisovo nagrado za življenjsko delo in je bil izvoljen za člana Evropske akademije znanosti in umetnosti.
Andreju Kranjcu je senat Univerze v Novi Gorici podelil naziv zaslužnega profesorja, bil je imenovan za člana koordinacijskega odbora delovne skupine AL-LEA Naravoslovje v izobraževanju ter akademskega odbora Mednarodnega raziskovalnega centra za kras UNESCO v Guilinu (Kitajska).
Ivan Kreft je bil ponovno izvoljen za tajnika razreda za naravoslovne vede.
Stanko Kristl je iz rok predsednika Republike Slovenije Danila Turka prejel tren-dovo priznanje za življenjsko delo.
Ivan Minatti je bil ob podelitvi Veronikine nagrade odlikovan z zlatnikom poezije.
Zdravko Mlinar je prejel plaketo za posebne zasluge in dosežke pri širjenju ugleda Fakultete za družbene vede.
Erwinu Neherju je Univerza v Mariboru podelila častni doktorat.
Luku Paljetku je Društvo slovenskih književnih prevajalcev podelilo Lavrinovo diplomo za življenjsko delo in obsežen prevajalski opus iz slovenščine v hrvaščino.
Tone Pavček je iz rok predsednika Republike Slovenije Danila Turka prejel zlati red za zasluge in bil na predlog Slovenske sekcije za mladinsko književnost nominiran za Andersenovo nagrado.
Matija Peterlin je prejel naziv Finnish Distinguished Professor oddelka za virolo-gijo, Haartman Institute, Univerza v Helsinkih.
Erich Prunč je ob 90. jubileju Filozofske fakultete v Ljubljani prejel naziv častni senator.
Jean-Marie Pierre Lehn je postal častni doktor Univerze v Ljubljani.
Alojz Rebula je prejel častni doktorat iz humanističnih ved Univerze na Primorskem.
Veljko Rus je prejel plaketo za posebne zasluge in dosežke pri širjenju ugleda Fakultete za družbene vede.
Uroš Skalerič je bil izvoljen za predsednika Evropske federacije za parodontolo-gij°.
Slavko Splichal je prejel plaketo za posebne zasluge in dosežke pri širjenju ugleda Fakultete za družbene vede.
Branka Stanovnika je Senat Evropske akademije znanosti in umetnosti imenoval za delegata za Slovenijo za obdobje od 1. januarja 2010 do 31. decembra 2014 in izvolil za isto obdobje za dekana IV. razreda: naravoslovne znanosti Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu.
Tomaž Šalamun je letošnji dobitnik makedonske nagrade zlati venec Struških večerov poezije.
Jože Trontelj je iz rok predsednika Republike Slovenije Danila Turka za življenjsko delo na področju etike in uveljavljanje mednarodnega strokovnega ugleda slovenskega zdravstva prejel zlati red za zasluge.
Anton Vratuša je prejel listino Zveze združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilne borbe Slovenije.
ZNANSTVENA SREČANJA / SCIENTIFIC MEETINGS
17. marca
Posvet v soorganizaciji Odbora za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje
Program:
Nagovor predsednika SAZU Jožeta Trontlja
Nagovor predsednika SZD, Pavla Poredoša
Koncept gerontološkega izobraževanja, Jože Ramovš
Geriatrija pri članicah Evropske unije, Božidar Voljč
Izzivi zdravstvenega varstva starostnikov v Sloveniji, Gregor Veninšek
25.	marca
Mednarodni simpozij ob 20-letnici smrti akademika Stojana Cigoja
(v soorganizaciji Pravne fakultete Univerze v Ljubljani) Program:
Jože Trontelj (predsednik SAZU), Rajko Pirnat (dekan Pravne fakultete Univerze v Ljubljani), France Testen (predsednik Vrhovnega sodišča RS): pozdravni nagovori
Ada Polajnar-Pavčnik: Opus profesorja Cigoja
Slobodan Perovič, dopisni član SAZU: Teorija pogodbene kavze v znanstvenih delih akademika Cigoja
Marko Ilešič, sodnik sodišča Evropskih skupnosti, Luksemburg: Varstvo šibkejšega v civilnem pravu - misli profesorja Cigoja in današnji čas Marija Krisper Kramberger, sodnica Ustavnega sodišča RS: Prišli so ... (Zvestoba v civilnem pravu)
Dragica Wedam Lukič, bivša sodnica Ustavnega sodišča RS: Profesor Cigoj in civilno procesno pravo
Jozsef Szalma, dopisni član VANU: Poslovna in neposlovna odgovornost (v delih profesorja Cigoja)
Miha Juhant, prodekan Pravne fakultete v Ljubljani: Načelo avtonomije strank -
od liberalizma do družbene odgovornosti
Janez Kranjc: Latinski pravni reki v delih profesorja Cigoja
Marko Pavliha: Akademik Stojan Cigoj v prevoznem pravu
Marijan Pavčnik, izredni član SAZU: Prispevek k splošni teoriji prava
26.	in 27. marca
Mednarodni simpozij ob 100-letnici rojstva dopisnega člana SAZU slikarja Zorana Mušiča z naslovom Nismo poslednji
Program:
Otvoritev - nagovor predsednika SAZU akad. Jožeta Trontlja, kratka uvodna beseda akad. Nika Grafenauerja
Tomaž Brejc: Zoran Mušič in slikarska tradicija
Jožef Muhovič: O rojevanju vidnosti v slikarstvu Zorana Mušiča
Andrej Medved: Mušičeva slika kot svetlobni »madež« in kot »himen«
Marijan Tršar: Eksistencialno ponotranjenje Mušičevega slikarstva
Milček Komelj: Duhovni dotik Mušičevega eksistencialnega slikarstva
Miklavž Komelj: Mušič in meja podobe
Boris Pahor: Srečanja z Zoranom
Ivo Jevnikar: Okoliščine Mušičeve aretacije v Benetkah 1944
Nadja Zgonik: Čas smrti v Mušičevem slikarstvu
Alenka Puhar: V sivi senci domovine
Marie Claude Vogrič: Pogovor v Parizu junija 1981
Marilena Pasquali: Benetke v opusu Zorana Mušiča
Alessandro Quinzi: Sienska krajina v slikarstvu Zorana Mušiča
Barbara Jaki: Mušičevi dalmatinski motivi
Tonko Maroevic: Parcele neskončnega
Gojko Zupan: Mušič in Kras
Maria Irene Mislej: Mušič, Pilon, Jacometti - trojno prijateljstvo v znamenju (grafične) umetnosti
Jože Ciuha: Moje videnje Zorana Mušiča Emerik Bernard: Domneve
Andrej Jemec: Srečavanja z Zoranom Mušičem in njegovim delom Miro Oppelt: TV intervju z Zoranom Mušičem
22. maja
Niz predavanj strokovnjakov in članov SAZU ob Darwinovem dnevu na temo
Različna pota razvoja živalskih in rastlinskih vrst
Program:
Otvoritev - pozdrav podpredsednika SAZU akademika Matije Gogale Kazimir Tarman: Darwinova evolucija in revolucija Norbert Elsner: Več kot »neprimerno razmerje«? Grška zgodba o kobilicah Matija Gogala: Videz vara, pesem pa ne! O prikritih vrstah gorskih škržadov Tone Wraber: Minuartia cherlerioides - še en primer za južno-severovzhodno dis-junkcijo alpske flore
Matjaž Kuntner: Evolucija gigantizma in spolnega antagonizma pri pajkih
Špela Goričan: Evolucijski trendi pri mezozojskih radiolarijih
Irena Debeljak: Evolucija jamskega medveda
Ivan Kreft: Evolucija v mejnih območjih rasti - primer ajde
9.-12. septembra
IX. Conference of the European Society of Criminology, v soorganizaciji Slovenske akademije znanosti in umetnosti
Program:
10.	september
Plenary Session I: Crime Policy in a Globalizing World
Alenka Šelih : Crime Policy between Effective Crime Control and Human Rights Protection
Renata Salecl: Crime and Globalisation
Plenary Session II: Crime, Crime Policy and Criminology in Slovenia Matjaž Jager: Slovenia: Crime Policy in Time of Change
Gorazd Meško: Slovenian Criminology: Its Beginnings, Development and State of the Art
11.	september
Plenary Session III: New Challenges for the Criminal Justice Systems Jeffrey A. Fagan: Crime, Conflict and the Racialization of Criminal Law Shadd Maruna: Redeeming Redemption as a Criminological Concept General Assembly Meeting of the ESC
12.	september
Plenary Session IV: Smuggling and Trafficking in Human Beings Stephan Parmentier: Smuggling in Europe
Vesna Nikolic Ristanovic: Smuggling and Trafficking of Human Beings in the Balkan Area ESC Award 2009 ESC Board Meeting
8. oktobra
Konferenca o bioetiki Oviedska konvencija v Sloveniji v soorganizaciji Sveta Evrope, Komisije RS za medicinsko etiko, Ministrstva RS za zdravje in Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter pod pokroviteljstvom predsednika Vlade republike Slovenije Boruta Pahorja Program:
Pozdravni nagovor: Borut Miklavčič, minister za zdravje Republike Slovenije, Laurence Lwoff, Svet Evrope Uvodni nagovor: Jože Trontelj Oviedska konvencija in njeni protokoli
Laurence Lwoff, vodja Odseka za bioetiko pri Svetu Evrope: Oviedska konvencija in njeni protokoli - etični in pravni vplivi na evropsko biomedicino. Primer medicinske genetike
Maurizio Salvi, Sekretariat EGE, Evropska komisija: Oviedska konvencija in njeni protokoli - pogled Evropske skupine za etiko v znanosti in novih tehnologijah (EGE)
Lino Paula, Enota za upravljanje in etiko, Glavni direktorat za raziskave, Evropska komisija:
Oviedska konvencija - pogled Evropske komisije s stališča raziskav in novih tehno-hgij
Jože Trontelj, Komisija RS za medicinsko etiko: Vpliv Oviedske konvencije in njenih protokolov na zakonodajo in prakso v Sloveniji Okrogla miza 1 (predsedujeta: Ivan Eržen in Damjan Korošec) Vpliv Oviedske konvencije na zakonodajo: zakon o pacientovih pravicah, zakon o duševnem zdravju, zakon o odvzemu in presaditvi delov človeškega telesa zaradi zdravljenja, zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo
Sodelujejo: Ivan Eržen, Vojko Flis, Marga Kocmur, Damjan Korošec, Vlasta Močnik Drnovšek, Dušica Pleterski Rigler, Tomaž Tomaževič Okrogla miza 2 (predsedujeta: Matjaž Zwitter in Dušica Pleterski Rigler) Vpliv Oviedske konvencije na prakso: raziskave matičnih celic, genska tehnologija, pacientova avtonomija v nujni medicinski oskrbi, vnaprej izražena volja, biomedi-cinske raziskave na osebah, ki niso sposobne dati privolitve, raba placeba v kliničnih raziskavah, svobodna in zavestna privolitev starejših oseb, javna razprava o etičnih dilemah in prepoznavanje etičnih vprašanj
Sodelujejo: Matija Horvat, David Neubauer, Bojana Pintar, Janez Primožič, Mar-jetka Terčelj Zorman, Irma Virant Klun, Božidar Voljč, Matjaž Zwitter Bioetika in Svet Evrope - prihodnji izzivi (predsedujeta: Laurence Lwoff in Jože Trontelj )
Možni prihodnji protokoli k Oviedski konvenciji in drugi dokumenti: o varstvu človeškega zarodka, o pravicah oseb s težavami v duševnem zdravju, o pravicah na smrt bolnih in umirajočih oseb
16. decembra
Prvi posvet SAZU o naravoslovnem izobraževanju v Sloveniji Znanje kot vrednota: izobraževanje za 21. stoletje
Program:
Pozdravni nagovor Igorja Lukšiča, ministra za šolstvo in šport RS Jože Trontelj, Slovenska akademija znanosti in umetnosti: Znanje kot vrednota Andrej Kranjc, Slovenska akademija znanosti in umetnosti: Akademije znanosti in pouk naravoslovja
Lučka Kajfež Bogataj, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo: Pomen naravoslovnega znanja v sodobnem svetu Barbara Vilhar, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo: Biološko znanje za 21. stoletje
Jože Vogrinc, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za sociologijo: Ali družboslovec potrebuje kakovostno naravoslovno izobrazbo? Andrej Podobnik, Gimnazija Bežigrad, Ljubljana: Pogled učitelja praktika na stanje v šoli
Saša Divjak, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko: Računalniške simulacije in konceptualno poučevanje naravoslovja Simona Strgulc Krajšek, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo: Posodabljanje pouka s sodelovanjem med znanstveniki in učitelji
TISKOVNE KONFERENCE
27. februarja
Predstavitev zbornika referatov z znanstvenega posveta v Murski Soboti (9.-11. novembra 2008): Panonski prostor in ljudje ob dveh tromejah.
19. marca
Predstavitev publikacije o rezijanščini Resiano - un dialetto sloveno v uredništvu akademikov Jožeta Toporišiča in Borisa Paternuja z razpravami akademikov Frana Ramovša, Tineta Logarja, Jakoba Riglerja in Jožeta Toporišiča.
Predstavitev zvezkov Razprav IV. razreda SAZUXLIX-1 in XLIX-2.
9. aprila
Predstavitev del Mireille Delmas-Marty, Preureditev oblasti. Domišljijske sile prava (spremna beseda akad. Alenke Šelih), akad. Zdravka Mlinarja Življenjsko okolje v globalni informacijski dobi. Prva knjiga: Prostorsko-časovna organizacija bivanja: Raziskovanja na Koprskem in v svetu, Izročilo pravne znanosti (uredil akad. Marijan Pavčnik) in dopisnega člana SAZU Hansa-Dietricha Kahla Streifzüge durch das Mittelalter des Ostalpenraums: Ausgewählte Abhandlungen 1980-2007 (uredila akademik Rajko Bratož in izr. član SAZU Peter Štih).
15. junija
Predstavitev knjige Nova slovenska biografija v uredništvu doc. dr. Andreja Rah-tena, akademika Kajetana Gantarja , prof. ddr. Igorja Grdine in dr. Mateje Matjašič Friš.
22.	junija
Predstavitev knjige prof. dr. Jureta Mikuža Mušičeve Žale.
23.	septembra
Predstavitev knjige akademika Primoža Simonitija Humanismus bei den Slove-nen, Slovenische Humanisten bis zu Mitte des 16. Jahrhunderts, ki je izšla pri Avstrijski akademiji znanosti v prevodu prof. Jožeta Wakouniga in redakciji prof. dr. Marije Wakounig.
5. novembra
Predstavitev zbornikov Alojz Gradnik pesnik Goriških brd / Poeta del Collio Gori-ziano v uredništvu Fedore Ferluge Petronio.
9. novembra
Predstavitev Vitruvijevega dela O arhitekturi in knjige svetovalca SAZU prof. dr. Fedje Koširja O antičnem inženirstvu.
17. decembra
Predstavitev revije Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU Traditiones 38/1 in kratkega filma Koprivski razgovori v počastitev 90-letnice akademika dr. Milka Matičetovega.
PREDAVANJA NA SAZU
20. 5.
Akad., emer. univ. prof. dr. Josef Riedmann
NOVOODKRITA PISMA CESARJA FRIDERIKA II. IN KONRADA IV. V NEKEM ROKOPISU INNSBRUŠKE UNIVERZITETNE KNJIŽNICE
Za čas do konca srednjega veka (do ok. sredine 13. stol.) so najdbe novih pisanih virov zelo redke. Zato je toliko večjo pozornost zbudilo odkritje prepisov več kot 200 pisem cesarja Friderika II. (f 1250) in njegovega sina kralja Konrada IV. (f 1254), od katerih jih več kot polovica do sedaj ni bila poznanih. Pisma, ki jih je prof. Riedmann odkril in jih sedaj pripravlja tudi za objavo, se nahajajo v majhnem kodeksu (Codex 400) z naslovom Notule rhetorice diverse, ki ga hrani innsbruška univerzitetna knjižnica in je bil šele leta 2005 prvič sistematično pregledan in popisan. Kodeks je v Innsbruck prišel šele konec 18. stol. iz kartuzije Allerengelberg na južnem Tirolskem, ki je bila ustanovljena okrog 1330. Kako je kodeks, ki je bil verjetno ok. 1260/70 napisan v okolju sicilske vladarske pisarne, prišel v Allerengelberg, pa ostaja odprto. Eno, zaenkrat povsem spekulativno možnost, ki povezuje Sicilijo s Tirolsko, nakazuje Elizabeta Bavarska (Wittelsbach), žena Konrada IV. in mati 1268. v Neaplju obglavljenega Konradina, ki je bila v drugem zakonu od 1258 poročena z Majnhardom II., goriško-tirolskim grofom in koroškim vojvodo.
Pisma so vsebinsko zelo raznovrstna, zelo raznovrstni pa so tudi naslovniki, ki so bili med drugim bizantinski cesar, kralji Anglije, Francije, Madžarske, Ban-ske, Kastilije, beneški dož ter seveda številni prejemniki iz Italije, zlasti s Sicilije. Nasploh se večina do sedaj nepoznanih dokumentov nanaša na Sicilsko kraljestvo Štaufovcev, h kateremu je tedaj spadala tudi južna Italija. Izpričujejo težnjo Konrada IV., da nadaljuje zakonodajno delo svojega očeta Friderika II. in da bi izboljšal sicer že tako dobro organizirano upravo. Na splošno je mogoče zaključiti, da no-voodkriti dokumenti osvetljujejo posamezne segmente v zgodovini Friderika II., v glavnem pa ne spreminjajo pogleda nanjo. Drugače je s Konradom IV., kjer se na podlagi novoodkritih dokumentov kaže povsem nova slika njegovih aktivnosti v Sicilskem kraljestvu ob koncu njegove vladavine.
27. 5.
Prof. dr. Nenad Cambi
BRONASTI KIP »APOKSIOMENA« IZ MORJA PRI LOŠINJU
Najdba bronastega kipa mladeniča nadnaravne velikosti na morskem dnu pri majhnem otoku Vele Orjule, nedaleč od Lošinja, je bilo resnično nepričakovano in senzacionalno odkritje. Zaenkrat je edini velik bronasti kip, najden v morju ob vzhodni obali Jadrana.
Bronasti kip mladeniča označujejo nadnaravne dimenzije (v. 1,92, glava 0,30, postament 0,10 m), ki za 20-25 % presegajo povprečno višino človeka v antiki, precej manjšo od današnje. Ta monumentalnost kaže tudi na njegovo pomembnost. Glavne telesne značilnosti so popolna golota, močna konstitucija, profilirana muskulatura, skodrani lasje ter realnost upodobitve tako celote kot vseh podrobnosti. Mladenič oziroma atlet je upodobljen v kontrapostu, njegovo težišče pa počiva na desni, popolnoma iztegnjeni nogi, medtem ko se teža prenaša na peto. Prikazan je med čiščenjem strigila in ne svojega telesa. Od tega tipa je ohranjenih osem kipov oziroma njihovih glav.
Kopije vključujejo kar tri velike bronaste kipe (iz Efeza, danes v Kunsthistorisches Museumu na Dunaju, bronasta glava iz Forth-Wortha, nekdaj v zbirki Bembo v Benetkah, danes jo hrani Kimbell Museum, in kip iz Orjul). Znani so tudi trije veliki marmorni kipi iz Rima (eden danes v Uffizi, drugi v Rimu, v zbirki Torlonia, glava tretjega, verjetno prav tako iz Rima, pa je hranjena v muzeju Ermitaž v Sankt Peterburgu). Ohranjena sta še en velik, a fragmentiran bazaltni torzo (Castel Gandolfo) in pa manjši marmorni kip (Boston). Plinij Starejši navaja nekaj kipov atleta, ki s strigilom čisti svoje telo, oziroma apoksiomene, ki so jih izdelali Poliklet (Plinij, N. h. XXXIV, 55), Lizip (Plinij N. h. XXXIV, 62), Dajdal (Plinij N. h. XXXIV, 76) in Daip (Plinij, N. h. XXXIV, 87). Piše tudi o Antignotu, ki je izdelal Periksiomena (Plinij, N. h. XXXIV 86). Mladeniča, ki čisti strigilis, pa ne omenja noben izmed antičnih avtorjev. Ta je v bistvu elaboracija Lizipovega Apoksiomena.
Raziskovalci se strinjajo, da datacija kipa Efez-Orjule spada v razpon dobrih petdesetih let (pribl. 360-280), kar bi pomenilo, da arhetip uvrščajo v poznoklasično ali zgodnje helenistično obdobje. Vendar pa je ta datacija precej široka in jo je treba precizirati. To nam ponuja oblika frizure, ki kaže na sredino 4. stoletja pr. Kr. Prameni las na vrhu glave so počesani nazaj in rahlo na desno, medtem ko so prameni nad temenoma obrnjeni naprej, na robove čela. Uporaba te frizure (z neznatnimi razlikami) na treh različnih kipih atletov (Orjule, Rim, Kopenhagen) kaže, da je bila priljubljena razmeroma kratek čas. Lasje in frizura pa so omogočili virtuozno kiparsko obdelavo, ki je razkrila ne samo veliko plastično, ampak tudi grafično bogastvo. Kip upodablja atleta v trenutku razpravljanja po končani tekmi.
Bronasti kip je bil vržen v morje najbrž z namenom, da umiri jezo morskih božanstev, medtem ko je ladja najverjetneje plula v zaliv Verige na Brionih.
Akademik Boris Paternu
Avtonomija univerze1
Ustanovitev univerze je za Slovence pomenila zanesljiv in viden korak na poti h konstituiranju naroda. Načrtovana je bil že v programu Zedinjene Slovenije leta 1848. Da ima narod svojo univerzo, to pomeni, da iz lastnih moči zmore zbrati vrsto uglednih, akademsko formiranih strokovnjakov temeljnih ved in jih povezati v ustanovo, ki predstavlja nacionalno jedro znanosti in njene kulture. Univerza je tudi ustanova, ki na najvišji ravni povezuje domače znanje s svetovnim. Odločni snovalci slovenske univerze, ki je nastala leta 1919 po razpadu Avstro-Ogrske v novi državi SHS, so se dobro zavedali daljnosežnosti svojega namena in z njim tudi uspeli. Profesorji Slovenci, prihajajoči iz evropskih središč, so v Ljubljani tako rekoč čez noč uvedli in utrdili študijsko odličnost. Zelo vidno prav na filozofski fakulteti. Naj iz vrste njenih uspešnih mladih strok omenim takrat najbolj razvito slavistiko, ki je v kratkem vzpostavila svojo klasično popolnost z delom velikih znanstvenikov: Rajka Nahtigala, Frana Ramovša, Ivana Prijatelja in Franceta Kidriča. Kljub neprijaznim političnim okoliščinam, ki so nenehoma ogrožale obstoj slovenske univerze - leta 1929 se je znašla pod simbolnim imenom Aleksandra I. iz srbske dinastije -, so modro vzdržali v obrambi zelo relativne akademske avtonomnosti. Tudi za ceno bridkih in celo tragičnih osebnih zgodb, ki so ostale zazidane v prvih temeljih naše ustanove. Med italijansko in nemško okupacijo v letih 1941-1945 je bila samostojnost univerze razdrta, novembra 1943 so bila tudi ukinjena vsa njena predavanja in vaje. Po vojni je doživela velik razvojni premik in razmah z ustanovitvijo cele vrste novih fakultet, inštitutov in modernih študijskih smeri. Hkrati pa je razmeroma dolgo ostala pod političnim nadzorom, ki si je dovolil ideološko motivirane personalne odstavitve, posebno še v humani-stiki in družboslovju.
Vprašanje avtonomnosti je bilo torej zmeraj eno temeljnih vprašanj te po naravi suverene ustanove. Rekli bi lahko, da je zgodovina naše univerze zgodovina njene avtonomnosti. In tako je tudi danes, čeprav na drugačen način in v razmerah samostojne demokratične države. Gledano od blizu: vedno je šlo in gre za vprašanje, kaj univerza zna, kaj more in kaj sme. Seveda ima problematika njene avtonomnosti več ravnin in nadstropij. Na pravni ravnini, na primer, potekajo opazna prizadevanja za večjo osamosvojitev. Kot beremo, univerza naj ne bi bila več "državni zavod, ampak samostojna ustanova javnega prava". Na osnovni, ma-
1 Govor ob 90-letnici Univerze v Ljubljani.
terialni ravni so nam vsem stvari najbolj jasne in blizu: o zaresni avtonomiji neusmiljeno odločajo denarna sredstva, prostori, oprema, število učiteljev in še vse drugo. Vendar bi ob današnji priložnosti morda pogledali nekoliko čez te naše dnevne in utrujene teme, na drugo stran in poskušali razmisliti tudi o stvareh, o katerih ne govorimo in ne pišemo.
Najprej, univerza je znanstvena ustanova in lahko se vprašamo, kako je z avtonomijo znotraj znanosti same. Znanost je v svojem bistvu mentalna diverzija. V njej je zmeraj nekaj, kar prestopa meje privajenega mišljenja. Je v nekem smislu destabilizacija stabilnega in stabilizacija še nestabilnega znanja. Seveda ne na podlagi samovoljne igre, kot se lahko dogaja v umetnosti, temveč na podlagi že doseženega razumevanja stvari. Kar je v znanosti znamenje resnične notranje avtonomnosti, ni njeno obvladanje obstoječega znanja, temveč odkrivanje novega. Znanost je v resnici človekova zmožnost neodvisnega in v nekem smislu prevratniškega mišljenja. Navsezadnje pa je to antropološka lastnost vsakega ustvarjalnega dela sploh, ne samo učenega. Tista stroka, ki bi se na univerzi zadovolijila s tem, da posreduje samo že dano znanje, tudi če še tako razsežno in formalno popolno, gotovo ni avtonomna stroka. Namen univerze je v tem, da ob veliki količini razpoložljive vednosti aktivira intelektualno zmožnost odkrivanja in izumljanja. Če se je tam na začetku 19. stoletja v avstrijskem cesarstvu z oblastniškega mesta še slišal opomin univerzi "naredite nam dobre uradnike, ne rabimo učenjakov", pa je Hum-boldtova univerza, ustanovljena leta 1809, postavila svobodno raziskovalno delo za temelj novodobnih univerz. Nekaj, kar je živelo na predbolonjskih in bo moralo živeti še naprej tudi na bolonjskih ter pobolonjskih univerzah.
In tu smo na drugem glavnem območju univerzitetne prakse: univerza ni samo znanstvena, je tudi učna ustanova. Ni znanstvenika, ki ne bi nastajal že na univerzi, in ni znanosti, ki bi zrasla mimo nje. Bertrand Russel, ki je stvari poznal z obeh strani, z eksaktne in filozofske, ni po naključju toliko razmišljal prav o izobraževanju na univerzah in je temo povezal z osvobajanjem in kultiviranjem mišljenja sploh. Pri tem je opozoril na dilemo med pragmatično in ustvarjalno univerzo. Tej dilemi je sledil daleč nazaj v starogrško prakso, ko so sofisti skušali doseči čim večje uspehe v praktičnem življenju, Platonova akademija pa je bistvo izobraževanja postavila na to, da bodo ljudje mislili s svojo glavo. In predhodnico sodobnih univerz je Russel odkrival prav v Platonovi akademiji, ki ni bila muha svojega časa, ampak je obstajala 900 let. Takole pravi: "V nekem zelo pr-vinskem smislu je to tudi še danes smoter izobrazbe. Ni namen univerze, da bi natlačila v glavo slušateljev kolikor mogoče veliko dejstev. Njena prava naloga je, da jih navadi kritično razmišljati ta dejstva, razmisliti pravila in kriterije, ki veljajo za vsako učno snov." Če to povzamemo za nas in za danes: torej ne samo znanje za proizvodnjo, tako ali drugačno, ki bo že jutri zastarala, temveč zmožnost kritičnega mišljenja, odprtega v novo in neznano. Podrejena in ugnana, se pravi konformna misel, ni tvorna niti v življenju niti v znanosti. Alain Badiou je to
povedal v svojem strmem slogu: "Konformnost je pot smrti." Pravkaršnje velike demonstracije študentov na nemških univerzah so obrnjene prav v to smer: ne gre samo za nevzdržne materialne pogoje študija, gre tudi za upor zoper sistem izobraževanja, ki onemogoča samostojno, poglobljeno in kritično mišljenje, saj je naravnan v naglo, s predmeti in snovjo natrpano usposabljanje študentov za "delovno silo", kot pravijo, in nič več. Torej v pragmatizem in konformizem po meri današnjega časa. Seveda je konformna znanost take ali drugačne vrste zmeraj obstajala in bo obstajala še naprej - poleg one druge, kreativne - na večini univerz, predbolonjskih kot bolonjskih in pobolonjskih. Gre za to, da vemo zanjo in vidimo njeno zamejenost.
Ne vem, koliko so naša bibliografska ocenjevanja in točkovanja kandidatov za univerzitetne učitelje obrnjena k presojanju in dilemam te vrste. In koliko dajo na sposobnost kandidatov za uresničevanje in rast najbolj zahtevne, notranje avtonomnosti univerzitetnega mišljenja in dela. Kaj je res: ali tehtamo ali štejemo?
Toda univerza je poleg znanstvene in učne tudi kulturna ustanova. Pravijo, da je kultura nekakšno notranje povečanje človekove osebnosti v intelektualno in etično smer. Kot taka bi morala biti tudi globinska, čeprav nikjer zapisana vsebina vsake stroke. V znanost, ki je lahko tudi nevtralna, vnaša vrednotenje. Akademska avtonomnost pri nas nikoli ni bila in tudi ni elitizem kakšne odmaknjene vrste, je predvsem zmožnost neodvisnega in strokovnega, bolj utemeljenega poseganja v družbeno resničnost. Dobra znanost prehiteva politiko in dobra politika to tudi ve. Obe pa sta zdaj v enaki preizkušnji: kako obvladati socialno in moralno erozijo, ki nas obdaja. In kar je za univerzo bistveno: kako preprečiti, da bi študij na njej postal privilegij imovitejših? Med glavne lastnosti univerzitetne kulture pa ne spada samo njen socialni, ampak tudi njen jezikovni gen. Gre za vprašanje univerzitetne jezikovne strategije. Ta na Slovenskem ni izdelana in je v svoji praksi dokaj nejasna. Smo globoko v fazi razcepljene jezičnosti, ne kakšne zares smotrne dvojezičnosti. Znanost in visoko šolstvo sta področji, kjer postaja angleščina resen konkurent slovenščini. Jezikovna statistika objav SAZU v letih 2000-2004 na primer kaže: v medicini je samo še 8,7 odstotkov objav v slovenščini, v razredu za fizikalne, matematične in tehniške vede jih ni več kot 14 odstotkov. Tudi uvajanje angleščine v redna predavanja postaja ponekod nekaj navadnega. O vsem tem bo treba trezno razmisliti, pri čemer pa je treba vedeti, da so objave v znanstvenem tisku nekaj drugega kot predavanja na univerzi. Na njej so nekatere komunikacijske nujnosti - na primer ob študentih, raziskovalcih in profesorjih iz tujine -, ob katerih bi bilo nesmiselno ugovarjati rabi tujega jezika. Vendar bi vse potrebe tujejezičnosti morali natančneje definirati in morda zapisati v novi univerzitetni zakon. Seveda pa ni mogoče mimo temeljnega in zavezujočega pravila: dokler univerzo štejemo za slovensko, mora slovenščina biti in ostati njen dominantni jezik, in sicer na vseh stopnjah študija. Pri tem ne gre zgolj za vprašanje naše elementarne komunikacijske potrebe. Univerza ni samo visoki uporabnik slovenskega jezika, je tudi njegov po-
membni soustvarjalec. Tu jezik tudi nastaja. Nastajajo njegova tematsko višja nadstropja, njegova zmožnost izraznega obvladanja neštetih strok, tudi novih, nastajajo njegove posebno kulturne in slogovne variante. Če se temu odrečemo, se odrečemo slovenski jezikovni kompletnosti nekje pri njenem vrhu in pristanemo na postopno sesedanje jezika v domačijski in družinski, hišni jezik. In kje je notranja in zunanja avtonomnost univerze bolj vidna kot prav v ohranjanju, poznavanju in kultiviranju njenega izvirnega jezika. Kje je njena narodna samobitnost bolj izpostavljena, kje bolj stoji in bolj pade? Ko so profesorju Ramovšu zaupali prvo predavanje na ljubljanski univerzi, je dne 3. 12. 1919 to predavanja opravil v slovenščini in spregovoril o slovenskem jeziku. Dovolj razločna intonacija za prihodnost.
Prof. dr. Metka Furlan, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
O življenju in delu akademika prof. dr. Bojana Čopa2
Spoštovana družina prof. Bojana Čopa, spoštovani gospod prodekan, spoštovani kolegice in kolegi, študentke in študenti!
Ko je prof. Orešnik predlagal, da bi Oddelek visoki jubilej svoje alme mater počastil tudi s predstavitvijo življenja in dela našega slovitega predstojnika in učitelja akademika prof. Bojana Čopa, in je to delo ponudil meni, sem povabilo sprejela, saj je prav, da se o zasluženi časti profesorja sliši tudi doma.
Povabilo me je hitro preselilo v študentska leta, ko sem že kot brucka, priznam, prvič v življenju spoznala, da je odnos učitelja do učenca lahko tudi takšen, kot smo ga bili deležni pri prof. Čopu. Ta velikan znanja je bil do nas mladih neve-dnežev izjemno korekten, spoštljiv in ni nikoli dal vedeti, da bi bili kaj manj, ker nič ne vemo, ampak je vedno vzbujal vero, da vemo lahko tudi mi. Moji spomini na njegova predavanja me zato vedno prepeljejo v svet pozitivnega, v svet, kjer veljata spoštovanje in odkritost. So balzam za dušo, ko je utrujena od sveta, kjer nadvladujejo povsem drugačne vrednote.
Tisti, ki smo imeli srečo poslušati prof. Čopa, se še vedno radi spominjamo sredinih popoldnevov, ko nas je s samo njemu lastnim žarom do stroke in zaupanjem v nas vztrajno uvajal v labirint jezikovnih razvojev in razmerij, četudi marsikdo med nami tudi po več letih ni prebrodil mejnika spoznanja, ko svet jezikoslovja ni več grmada nakopičenih podatkov in morda celo brezsmiselnih razlag, ampak postane svet povezanosti, reda, svet poezije. Le s pravimi očmi se je treba zazreti vanj.
Predavanja profesorja Čopa nam niso dala samo trdnih temeljev znanja s področja indoevropskega primerjalnega jezikoslovja, ampak so nam povedala še
2 Besedilo je bilo kot govor pripravljeno za Slavnostno sejo, ki jo je Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje Filozofske fakultete 10. 12. 2009 priredil ob počastitvi 90. obletnice ustanovitve ljubljanske
univerze.
veliko več. Da je stroka življenje, da je beseda kot človek in da do njenih resnic, karšnih koli, vodi le spoštljiv in odgovoren odnos do nje. Vse drugo, kar ne sledi temu načelu, je igračkanje, mesarjenje pri živem telesu in obsojeno na propad.
Mnogo kasneje se mi je ob misli na njegova predavanja utrnilo, da so bila svojevrstno popotovanje skozi prostor in čas, kjer smo »prepotovali« ogromno sveta, ko smo bili ta trenutek v Mali Aziji, pri Hetitih, Palajcih ali Luvijcih, v naslednjem že pri Slovanih, celo tudi pri Slovencih, takoj za tem pa že pri starih Indijcih in tako dalje.
Profesor Bojan Čop se je rodil očetu Josipu in materi Uršuli 23. maja 1923 v Zgornji Šiški v Ljubljani. Krstila sta ga za Bojana Valentina. Po opravljeni klasični gimnaziji leta 1941 je postal študent klasične filologije na ljubljanski Filozofski fakulteti - bil med letoma 1942 in 1943 interniran v Trevisu in Padovi v Italiji - in diplomiral leta 1947 iz 16. znanstvene skupine, ki je obsegala diplomski izpit iz klasičnih jezikov in literature, zgodovine starega veka in arheologije ter primerjalne slovnice in zgodovine Slovenije.
Od leta 1949, ko je, kot sam pravi, srečno postal asistent pripravnik v seminarju za klasično filologijo in v seminarju za primerjalno jezikoslovje, je v službi na Filozofski fakulteti ostal do svoje upokojitve 1990., potem ko je bil dolga leta predstojnik (1962-1984), predavatelj (1960-1971) in od leta 1971 profesor (od leta 1972 redni) Oddelka za primerjalno jezikoslovje in orientalistiko, ki ga je pred njim vodil njegov učitelj komparativistike profesor Karel Oštir.
V svojem predavateljskem času je študijski program primerjalnega jezikoslovja obogatil kar s štirimi novimi predmeti: z ide. dialektologijo, ide. staroži-tnostmi, hetitščino in laringalno teorijo. Pripravljal je skripto za predmet Indo-evropska primerjalna slovnica, za katero je izdelal že 140 strani, kot poroča, a žal nikoli ni izšla.
Doktoriral je leta 1970 z delom Prispevek k zgodovini labialnih pripon v indo-evropskih jezikih, ki je razširjeno v knjižni obliki izšlo med deli SAZU leta 1973. V nasprotju z dotedanjim prepričanjem je v disertaciji pokazal, da je ide. prajezik imel produktivne p-jevske pripone, ki so se rabile deverbalno in denominalno in so mogle tvoriti tudi multiplikativne števnike. Zaradi konkurence in predomini-ranja funkcionalno podobnih pripon pa so se v historičnih dobah ohranili le še posamezni osamljeni drobci.
Leta 1972 ga je SAZU sprejela med svoje dopisne člane, štiri leta kasneje, 1976, med redne. Istega leta je za delo Indogermanische Deklination im Lichte der indo-uralischen vergleichenden Grammatik 'Indoevropska sklanjatev v luči indouralske primerjalne slovnice' prejel nagrado Kidričevega sklada. Enako odličje je kasneje leta 1990 prijel še enkrat, za življenjsko delo. Leta 1991 mu je Univerza v Ljubljani podelila častni naziv zaslužni profesor.
Po bolezni, ki ga je dalj časa vztrajno odmikala od aktivnega znanstvenega in družinskega življenja, je umrl 3. avgusta 1994 v Ljubljani.
Publicirati je začel leta 1952 in od tedaj dalje na malo manj kot 2800 straneh objavil 98 bibliografskih enot, od tega 7 knjig. Njegova bibliografija je bila leta 1993 ob njegovi sedemdesetletnici objavljena v njemu posvečeni 33. številki revije Lingüistica. Vsa njegova dela so zbrana in na voljo v knjižnici našega Oddelka.
Objavljal je pretežno v tujem jeziku, nemščini ali francoščini, v domačih in tujih revijah, v naši Lingustici, v skopski Živi antiki, sarajevskem Godišnjaku, göttingenski Zeitschrift für vergleichende Sprachforschung (leta 1988 preimenovana v Historische Sprachforschung), berlinski Indogermanische Forschungen, dunajski Die Sprache, luvenskem Orbisu, pariški Revue hittite et asianique in drugih.
Od leta 1963 je bil član uredniškega odbora revije Linguistica, v kateri je redno objavljal vse od njenega začetka, ko je izhajala še kot priloga Slavistične revije. Med letoma 1972 in 1983 je bil član glavnega uredniškega odbora za Slovar slovenskega knjižnega jezika, kjer je po tej funkciji za 2. in 3. knjigo prispeval redakcije težjih geselskih besed. Sodeloval je pri izjemno zahtevnih korekturah Bezlajeve druge knjige Etimološkega slovarja slovenskega jezika (1982).
Velike načrte je imel z leta 1975 ustanovljeno oddelčno knjižno zbirko Series comparativa, a so žal izšle le tri številke.
Študijsko se je leta 1954 izpopolnjeval v Parizu, 1956 na Dunaju in leta 1971 ponovno v Parizu.
Leta 1974 je v triurnem predavanju na Dunaju pred publiko Wiener-Sprachgesellschaft na Mayrhoferjevo povabilo predaval o indoevropski deklinaciji v luči indo-uralske primerjalne slovnice, o delu, ki je kot samostojna knjižna publikacija izšlo dve leti kasneje in za katero je prejel omenjeno državno odlikovanje.
Čeprav je bil prof. Čop po svoji osnovni univerzitetni izobrazbi bolj klasični filolog kot pa indoevropski komparativist, je vso radovednost in vse napore namenjal primerjalnemu jezikoslovju ide. jezikov. Nič nenavadnega, saj ga je v ta svet uvedel znameniti Karel Oštir.
Objavljati je začel razmeroma pozno. O vzroku je spregovoril sam, ko je leta 1951 zapisal: Publiciral nisem še nič, ker ni tozadevna literatura v nobenem inštitutu popolna, tako da bi kak članek ne naletel na neprijetne opombe inozemcev. Katastrofa, ki je januarja 1944 doletela NUK, kjer zgorela skoraj vsa strokovna literatura, je pri delu hromila tudi prof. Čopa. Navedenemu vzroku pa bi lahko dodali še enega, osebnostnega. Strog do sebe, a popustljiv do drugih, je, perfek-cionist, potreboval čas, da si je bolj jasno, bolj zanesljivo in bolj podrobno začrtal izjemno zahtevno jezikoslovno pot, ki si jo je zastavil kmalu po diplomi.
Že leta 1951 je namreč zapisal, da se ukvarja s primerjalnim jezikoslovjem ide. jezikov, zlasti z ozirom na hetitski jezik in ostale maloazijske jezike v antiki, oziroma, da se bavi s hetitskim jezikom v odnosu do ostalih ide. jezikov, s problemi ide. fonetike, zlasti prevoja in odnosom ide. jezikovne skupine do drugih. Tu spoznamo, da je prof. Čopa tako kot njegovega učitelja Karla Oštirja v prvi vrsti zanimal najstarejši stadij ide. prajezika, da so ga torej pritegovala glotogonična
vprašanja in da so bile raziskave, ki jih je predstavil v svojem skoraj štiridesetletnem publiciranju, pravzaprav v službi tega namena.
1.	Hetitščina je s svojima klinopisnima sorodnicama luvijščino in palajščino zaradi ohranjenih laringalov in precej drugačnega slovničnega ustroja od drugih ide. jezikov obetala, da ohranja pomembne prajezične podatke, a jih je bilo tedaj, ker je bila anatolska historična fonetika še v povojih, težko zanesljivo argumentirati.
Zato je prof. Čop s samo njemu lastno sistematičnostjo od sekvence do se-kvence natančno začel proučevati razmerje med klinopisnim zapisom, njegovo fonetično vrednostjo in prajezičnim izhodiščem ter prišel do zaključkov, ki so historično fonetiko anatolskih jezikov pomaknili v novo, bolj eksaktno obdobje preučevanja. Prav ta akribija mu je istočasno omogočila, da je izvor marsikatere hetitske besede pojasnil bolj zanesljivo kot njegovi predhodniki. Marsikateri besedi pa je njen indoevropski izvor podal prvi. S tem etimološkim delom si je prof. Čop zagotovil vidno mesto v vseh treh etimoloških slovarjih hetitskega jezika.
2.	Enako kot anatolski jeziki sta s starostjo in zaradi lege obetali tudi obe kentumski toharščini.
Prof. Čop je toharološko problematiko predvsem s področja historične fonetike obravnaval v dveh monografijah Miscelanea Tocharologica I in Studien im tocha-rischen Auslaut 'Razprave o toharskem izglasju', ki sta v zbirki Series comparativa izšli leta 1975. V članku, ki je izšel leto prej, je v množinskem enklitičnem osebnem zaimku za vse tri osebe A -m, B -me prepoznal tri različna ide. izhodišča, med njimi za 3. osebo *s-mós, kar je enako het. enklitičnemu -šmaš 'vam/vas; njim'.
3.	Arealna porazdeljenost leksikalnih arhaizmov je ob poteku drugih izoglos govornica zgodnjih dialektizacij.
Zato je prof. Čop predvsem v prvih letih publiciranja objavljal razprave o posameznih etimoloških problemih iz grške, baltske, slovanske, armenske, hetitske in toharske leksike, ki so bili kot arhaizmi rešljivi na ide. prajezični stopnji.
Z etimološkimi analizami je posegel tudi v problematiko mediteranskega substrata, ko je pokazal, da se izvor marsikatere besede napačno pripisuje temu substratu, dejansko pa je ide. dediščina. Seveda je to prof. Čop lahko storil le kot izvrsten poznavalec fonetike, oblikotvorja, besedotvorja in leksike večine ide. jezikov. Tako vulg. lat. daculum 'srp' ni več substratna beseda, kot je še prikazana v Meyer-Lübkeju, ampak ide. nomen instrumenti na *-tlo- iz korena *deH2-, 'sekati, rezati', ki ima svoj ekvivalent v sti. da-tra-m, 'srp'.
Serija treh člankov z naslovom Les isoglosses italo-grecques et la préhistoire des peuples balkaniques 'Italo-grške izoglose in predzgodovina ljudstev na Balkanu', ki je na skupno 131 straneh na začetku 70. let izšla v reviji Godišnjak, bi nam morala služiti za vzorčni primer proučevanja vprašanja ide. dialektizacije. Dvočlenske italo-grške izoglose, med njimi 239 leksikalnih in 76 gramatikalnih, so v razpravi ovrednotene ob upoštevanju izoglosnih potekov, ki jih obe skupini
ali pa ena sama tvorita tudi z drugimi jeziki, keltskimi, germanskimi in armenšči-no. Na podlagi prepleta izoglos prof. Čop zaključuje, da razmeroma številne italo-grške izoglose izvirajo iz časa, ko so bili predniki obeh skupin v stiku, verjetno na severnem delu Balkanskega polotoka.
Preplet izoglosnih potekov je kot dialektološka metoda uporabljen tudi v članku Indogermanisch-Anatolisch und Uralisch, ki je leta 1979 izšel v zborniku Hethitisch und Indogermanisch. V njem prof. Čop ugotavlja, da predniki anatol-skih jezikov izvirajo iz jedra, ki je bilo v ide. pradomovini situirano na zahodnem obrobju severnega območja s karakterističnim pluralnim sklonskim jedrom m, kamor uvršča tudi prajezična jedra toharskih, germanskih, baltskih in slovanskih jezikov. Ta članek predstavlja vrhunec njegovih prispevkov, saj prajezičnega severozahodnega obrobnega položaja prednikov anatolskih jezikov ne utrjuje le z evidenco znotraj ide. jezikovnega materiala, ampak tudi z dosežki indouralske teorije. Jedro anatolskih jezikov naj bi zaradi obrobnega položaja v prajeziku bilo v neposrednem stiku s prauralščino. To območje je treba razumeti kot prehodno območje med praindoevropščino in prauralščino. Hetitske geminatne zapise zapornikov zato prof. Čop postavlja v neposredno sorodstveno razmerje s prauralskimi geminatnimi nezvenečimi zaporniki v medvokalni legi, hkrati pa izpostavlja, da je arhaizme v anatolskih jezikih treba razumeti kot odraz konzervativnosti obrobnega območja v ide. pradomovini, torej v smislu valovne teorije in ne v smislu indo-hetitske hipoteze, ki gradi na bolj ali manj zgodnejši odcepitvi anatolskega jedra od ide. prajezikovne skupnosti.
Po tej Čopovi interpretaciji iz leta 1979 prvotna praindoevropščina ni imela navadnih nezvenečih zapornikov, ampak so bili ti zaporniki prvotno geminatni, tj. dolgi. V tem segmentu pa po mojem mnenju lahko prepoznamo del interpreta-tivnega vzorca, ki ga zagovarja glotalna teorija.
4. Tako kot bi o predzgodovini slovenščine ne mogli reči nič zanesljivega, če ne bi nanjo pogledali od zunaj, skozi prizmo njenih bližnjih slovanskih in drugih daljnih ide. sorodnikov, tako lahko o ide. prajezikovnem stanju zanesljiveje pove le ide. prajeziku horizontalno soroden jezik. Razširitev delovnega območja je potrebna, ker postane notranje jezikovno gradivo slej ko prej nezadostno, ker je vsak jezikovni sistem, najsi bo to jezik, jezikovna skupina ali družina, zaprt sistem z omejenim številom jezikoslovnih informacij, omejeno možnostjo jezikoslovnih interpretacij in seveda tudi s skrajno omejeno možnostjo preverjanja ustreznosti razlag. Ali če za ponazoritev uporabim besede prof. Čopa: Indogermanist, ki poskuša dognati predzgodovino praide. sklanjatvenih razmer, mora poseči po jeziku ali jezikih, ki so z našim prajezikom v podobnem sorodstvenem odnosu kot n. pr. stara indijščina z grščino.
Izhajajoč iz tega metodološkega načela, ki metodo eksterne rekonstrukcije prepoznava in postavlja kot korektiv interne rekonstrukcije, je prof. Bojan Čop, sledeč tedanjim zagovornikom indo-uralskega sorodstvenega razmerja, kot so bili
Holger Pedersen, Tr. Sköld, Björn Collinder, tudi mladi Jochem Schindler, teoriji postavil metodološko trdnejše temelje, ko je prvi začel sistematično graditi primerjalno slovnico indo-uralskih jezikov. Načrtovana serija objav z naslovom Indouralica naj bi vsebovala 19 enot. Čeprav jih je izšlo le 13, predstavlja to delo še danes najbolj sistematičen prispevek s področja utrjevanja sorodstvene vezi med indoevropskim in uralskim prajezikom. V njem je prof. Čop z njemu lastnim ek-saktnim pristopom nizal številne glasoslovne, morfološke in leksikalne enačbe med tema dvema jezikovnima družinama. V ta vsebinski sklop spadata tudi knjigi Die indouralische Sprachverwandtschaft und die indogermanische Laryngaltheorie 'Indouralsko jezikovno sorodstvo in indoevropska laringalna teorija' iz leta 1970 in že omenjena Die indogermanische Deklination im Lichte der indouralischen vergleichenden Grammatik iz leta 1976.
Za rekonstrukcijo ide. prajezika predprevojnega obdobja je nedvomno najbolj pomembna, za večino indoevropeistov pa heretična njegova trditev, da indoural-ska evidenca potrjuje le dva različna laringala, nezveneči in zveneči guturalni spirant. Ob tem pa tudi, da oba ta konzonanta nista krivca za barvo vokala ob njem. S slednjo ugotovitvijo se je prof. Bojan Čop pridružil starejšim somišljenikom, Holgerju Pedersenu in Karlu Oštirju.
Med številne drugačne razlage ide. prajezičnega sistema spada njegova ugotovitev, da prvotna deklinacij a nominalnih tematskih osnov v naglasnem pogledu ni bila nepremična in da na tako stanje že znotraj ide. gradiva kažejo reliktne oblike adverbov, ne le eksterni, indouralski pogled.
V luči indouralske teorije se tudi npr. nastanek prajezičnega brezkončniške-ga lokativa *uden 'v vodi', potrjenega v sti. udan 'isto', kaže v povsem drugačni luči. Na podlagi interne evidence obliko razlagamo kot prevojni rezultat iz korena *wed- in naglašenosti pripone *-en, v luči indouralske teorije, po kateri so bili vsi praide. trofonemski koreni prvotno štirifonemski in izglasni na vokal, pa je vokal e v *uden ostanek takega korena, na katerega se je pritaknilo lokativno sklonilo *-ne-, tj. praide. predprevojno *wede-ne 'v vodi' > praide. poprevojno *uden.
Ide. heteroklizija je torej posledica integriranja sklonskih morfemov v osnovo.
Danes lahko mirne duše rečemo, da je prof. Bojan Čop v svojem času skupaj še s peščico kolegov drugod po svetu prebijal meje znanja v primerjalnem jezikoslovju indoevropskih jezikov. V strokovni in laični javnosti je bil sicer že v svojem času priznan in spoštovan strokovnjak. Glede na orjaški opus pa so bili glasovi priznanja vendarle bolj redki. To je pač usoda, ki jo je prof. Bojan Čop delil z drugimi znanstveniki. Biti znanstvenik pač pomeni delati danes za jutri.
Pravo strokovno priznanje, ki bi ga iskreno razveselilo in mu pomenilo zadoščenje za leta vztrajnega truda, je prišlo kasneje, šele po njegovi smrti.
Danes vsak hetitolog, ki se resno ukvarja z razvojem anatolskih klinopisnih jezikov, ve, da je v seriji treh člankov z naslovom Zur hethitischen Schreibung und Lautung 'K hetitski pisavi in izgovorjavi', ki je izšla v 60. letih, metodološko izpo-
polnil preučevanje historične fonetike anatolskih jezikov, ko je nazorno pokazal, da je bil fonetični razvoj teh jezikov odvisen od naglasnega mesta, vokalne kvalitete in kvantitete. Na tej edino pravi podlagi so historično fonetiko anatolskih jezikov začele proučevati mlajše generacije, Eichner, Melchert, Oettinger in seveda še mlajše.
Še posebej pa smo lahko ponosni, da danes v indoevropeistiki govorimo tudi o Čopovem zakonu. Čeprav je prof. Bojan Čop o pravilu, da se praide. zaporedje naglašenega vokala *e in konzonanta v klinopisni luvijščini kaže v zaporedju ajev-skega vokala in podvojenega zapisa konzonanta, pisal že leta 1965 v Linguistici in nato čez pet let ponovno v Indogermanische Forschungen, mu je stroka nesporno veljavnost te glasoslovne enačbe priznala šele po letu 1994, ko je o Čopovem zakonu v članku Cop's Law in Common Anatolian 'Čopov zakon v praanatolščini' spregovoril ameriški hetitolog Craig Melchert, ki je njegovo delovanje poizkušal umestiti v praanatolsko obdobje. Kluv. besede malli 'med', parran 'spredaj', šarri 'zgoraj', tappaš- 'nebo', adduwal- 'slab, zli' so bile še z nekaterimi drugimi stvarna podlaga za identifikacijo glasoslovne enačbe *-eC- > kluv. -aC£ -, imenovane Čopov zakon. Njegovo zanesljivost nam lahko ponazarja tudi podatek, da je zakon kot splošno priznana jezikoslovna resnica svoje mesto našel tudi v leta 2006 izdanem Fortsonovem priročniku za indoevropske komparativiste.
Kljub temu ostaja kar velik del Čopovega jezikoslovnega opusa še vedno premalo upoštevan. Na prvo mesto bi bilo treba postaviti njegov prispevek k indou-ralski teoriji. Čeprav danes dosežke indouralske teorije pri interpretaciji ide. pra-jezičnega sistema s pridom uporablja npr. Frederik Kortlandt, Čopov prispevek še čaka na junaka, ki bi tako kot prof. Bojan Čop jezikovno in jezikoslovno obvladoval obe jezikovni družini. Enak vzrok za molk velja za njegove toharske prispevke. Premalo odmeva so doživele tudi njegove ide. dialektološke študije.
Spoštovani, vsak posameznik je v svoji stroki člen v verigi znanstvenega ubesedovanja, v kateri je sodobnik obvezan ohranjati že izrečeno in seveda po svojih močeh pripomoči k tehtnejšim razlagam, s katerimi je odgovoren prihodnjim rodovom. V odnosu učitelj : učenec pa velja še posebna dolžnost medsebojne odgovornosti. Učiteljeva nam je bolj v zavesti. V našo deželo pa še ni dovolj prodrla drugod dobro uzaveščena odgovornost: da se učenci svojemu učitelju poklonijo tudi tako, da za ohranjanje njegovega prispevka v stroki poskrbijo z izdajo njegovega praviloma razpršenega opusa. Ali ne bi bil čas, da se mu za predanost, ki nam jo je naklonil, vsaj tisti, ki nam lastnega časa za tako delo ni žal, zahvalimo z izdajo njegovih zbranih del? Tako dejanje bi nam bilo v zadoščenje, da smo storili, kar je prav in je treba, drugim pa dalo vedeti, da smo ponosni učenci svojega učitelja, ki je bil v svojem času pomemben sooblikovalec razvoja primerjalnega jezikoslovja indoevropskih jezikov in s tem pomemben promotor slovenske znanosti v svetu.
Na tem mestu bi se v imenu vseh nas želela iskreno zahvaliti družini prof. Bojana Čopa, soprogi gospe Metki in hčerki gospe Maji, za njen prispevek. Za mirno zavetje doma. Za potrpežljivost. Za odrekanja.
Govor akademika Alojza Rebule ob podelitvi naziva na skupščini 21. maja
Ko se zahvaljujem za sprejem v najvišjo slovensko kulturno ustanovo, v Akademijo znanosti in umetnosti, se mojemu prazničnemu občutju pridružuje misel na mojo Primorsko, še posebej pa na moje zamejstvo, saj je bilo to moja življenjska usoda.
Zamejstvu je zaradi njegove geografske izpostavljenosti usojena defenzivna drža, in to ne samo v političnem pogledu. To je razumljivo, saj manjšinski skupnosti gre prvenstveno za ohranitev lastnega obstoja in jezika. Zato je prav tako razumljivo, da zamejstvo svoje duhovne sile težko posveča kulturi, ki presega njegovo narodnoobrambno obzorje. Zamejec se težje kot nezamejec vključuje v širši evropski in človeški vzgon po resnici, pravici in lepoti. Od tod nevarnost provincialnosti, še več, folklorizacije, ki zamejski kulturi utegne dati značaj zanemarljive obrobnosti.
Da pa je zahodno zamejstvo znalo doslej preseči krajevno utesnjenost in seči v univerzalnost duha, so dokazali vsaj trije veliki Primorci: Alojzij Res s svojo dantologijo, Srečko Kosovel s svojim pesniškim genijem in Jakob Ukmar s svojim teološkim in astronomskim iskanjem.
Naj torej izrazim svoje zadoščenje, da je slovenska Akademija spet pokazala svojo naklonjenost zamejski kulturi in s tem zamejstvu priznala enakopravnost v celoti narodnega ustvarjanja. Saj zamejstvu tudi gre za to, da bi bilo živa in enakovredna veja na drevesu slovenske ustvarjalnosti.
Sprejem brez velikega pompa
Predsednika republike ni bilo. Ni bilo niti predsednika vlade ali katerega od ministrov, razen Boštjana Žekša, ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu, nekdanjega predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Tudi drugih civilnih ali cerkvenih oblasti ni bilo, kakor tudi ne predstavnikov diplomatskega zbora. Edina gosta, ki ju je v uvodnem nagovoru sedanji predsednik Jože Trontelj pozdravil, sta bila prorektor mariborske univerze in ljubljanski podžupan. Skratka, obred, s katerim vsaki dve leti SAZU sprejema nove člane, se je prejšnji četrtek odvijal v častitljivi palači na Novem trgu brez velikega pompa, tako rekoč »entre nous«. Kljub temu mi je veliko pomenil, in ne samo zato, ker sem bil med tistimi, ki so napredovali iz izrednega v redno članstvo.
Naj najprej opišem, kako se odvija svečanost. Po predsednikovih uvodnih besedah navedejo ime in status novega člana ter preberejo njegovo kratko biografijo. Nato mu izročijo diplomo, shranjeno v mapi iz temnomodrega usnja. Moram reči, da me branje biografij vedno presune, ker iz njih zveš, v kakšni družbi pravzaprav
si. Neverjetno je, kaj vse so ljudje, ki so sprejeti v akademijo, v svojem življenju storili in dosegli, koliko so študirali, koliko znanstvenih ali umetniških del so objavili ali ustvarili in kako so se uveljavili na področju svojega dela kot tudi v širšem družbenem kontekstu. Ob poslušanju biografskih predstavitev svojih kolegov se vedno sprašujem, ali sodim zraven. Toda, ker je usoda tako hotela, naj rečem, da se mi ne zdi prav, ker današnja slovenska družba, začenši z mediji, posveča SAZU tako malo pozornosti. Naš narod ima - poleg osvobodilnega boja in osamosvojitvenega procesa - en sam zgodovinski dosežek, na katerem lahko gradi svoj ponos. To je kultura, ki smo si jo od razsvetljenstva naprej v dveh stoletjih garaškega dela osvojili tako trdno, da nas danes nihče ne more gledati zviška. S svojimi najboljšimi ljudmi smo vpeti v mednarodno mrežo znanja kot enakovredni partnerji, kar poleg drugega dokazuje dejstvo, da dopisno članstvo v SAZU z veseljem sprejemajo tujci nadvse zvenečega imena. Pri podelitvi diplom sem imel srečo, da sem sedel ob enem od teh, direktorju inštituta za nevrologijo na univerzi v Tel Avivu. Izmenjala sva sicer samo nekaj besed, a dovolj, da sem razumel, koliko mu pomeni sodelovanje s slovenskimi kolegi.
Med podeljevanjem diplom pa me je najbolj presunil kratek zahvalni govor prof. Alojza Rebule, ki je bil povsem nepričakovan, ker ni v navadi, da bi novi člani to storili. Toda, ker se je prvič zgodilo, da je SAZU med redne akademike vključila kar tri Tržačane - njega, Borisa Pahorja in mene - je Rebula čutil dolžnost, da v zvezi s tem spregovori nekaj besed. Ta naloga bi kot starosti v naši trojki pravzaprav pripadala Pahorju, a slednji se na žalost svečanosti ni mogel udeležiti. Moram pa reči, da jo je Rebula imenitno opravil, saj je na učinkovit način poudaril izjemnost trenutka, ko najvišja inštitucija slovenske znanosti in kulture priznava prispevek primorskega zamejstva k intelektualni rasti našega naroda. Tudi tržaškemu pisatelju leta niso prizanesla, kljub temu pa je govoril s suverenostjo velikana duha. Z njim se na ideološki ravni sicer pogosto ne strinjam, a za njegove besede prejšnji četrtek sem mu globoko hvaležen.
Jože Pirjevec, Primorski dnevnik, str. 5 (Glosa), 25. 6. 2009
Srečanja akademikov
Leta 2009 so se začela občasna srečanja akademikov. Člani SAZU so se v tem letu v velikem številu srečali trikrat, in sicer enkrat spomladi in dvakrat jeseni. Prvo srečanje je bilo posvečeno ogledu 18 knjig zbirke Iconotheca Valvasoriana, drugo poeziji ob 80-letnici rojstva akademika Janeza Menarta, tretje pa obisku Cerkve Kristusovega učlovečenja v Dravljah in komornemu recitalu.
III ČLANI
MEMBERS
REDNI, IZREDNI IN DOPISNI ČLANI
I. RAZRED	za zgodovinske in družbene vede
Redni člani
Bratož, Rajko , dr. zgodovinskih znanosti, redni profesor za zgodovino starega veka Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 17. februarja 1952 v Braniku. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001. Načelnik oddelka za zgodovinske vede I. razreda SAZU od 7. maja 1996 do 19. marca 2002; tajnik I. razreda SAZU od 1. aprila 1999 do 19. marca 2002; tajnik I. razreda in načelnik oddelka za zgodovinske vede I. razreda SAZU od 10. februarja 2005 do 6. maja 2008.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Rožna dolina IV/39, tel.: 256-33-15. Službeni naslov: Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel.: 24111-92, faks: 425-93-37, e-pošta: rajko.bratoz@guest.arnes.si. Gabrovec, Stane, dr. arheoloških znanosti, znanstveni svetnik, vodja arheološkega oddelka Narodnega muzeja v Ljubljani v pokoju. Rojen 18. aprila 1920 v Kamniku. Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 30. maja 1991. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Hajdrihova 24, tel.: 426-18-16. Hribar, Valentin, dr. političnih znanosti, redni profesor za fenomenologijo in filozofijo religije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 28. januarja 1941 v Goričici pri Ihanu. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001.
Zasebni naslov: 1292 Ig, Tomišelj 31 a, tel.: 059-939-439, e-pošta: valentin.hribar@guest.arnes.si.
Službeni naslov: Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel.: 24110-06, faks 425-93-37. Majer, Boris, dr. filozofskih znanosti, redni profesor za sodobno filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 15. februarja 1919 na Colu pri Vipavi. Izredni član od 25. marca 1975, redni član od 24. aprila 1981. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Cesta v Rožno dolino 18 f, tel.: 252-64-40. Mlinar, Zdravko , dr. družbenopolitičnih znanosti, redni profesor za prostorsko sociologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 30. januarja 1933 v Žireh. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987. Načelnik oddelka za družbene vede I. razreda SAZU od 1. aprila 1995 do 5. maja 1998 in tajnik I. razreda od 7. maja 1996 do 1. aprila 1999.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Pod topoli 93.
Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel.: 470-64-23, faks: 42534-23, e-pošta: zdravko.mlinar@fdv.uni-lj.si. Mlinaric, Jože, dr. znanosti, redni profesor za zgodovino fevdalizma in pomožne zgodovinske vede Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru in njen zaslužni profesor v pokoju. Rojen 13. marca 1935 v Mariboru. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001.
Zasebni naslov: 2000 Maribor, Ljubljanska 3 a, tel.: 02 331-13-94. Pavčnik, Marijan, dr. znanosti, redni profesor za teorijo prava in filozofijo prava Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 8. decembra 1946 v Ljubljani. Izredni član od 12. junija 2003, redni član od 21. maja 2009. Načelnik oddelka za družbene vede I. razreda SAZU od 10. februarja 2005 in tajnik I. razreda SAZU od 1. 6. 2008.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Poljanski nasip 28, tel.: 232-26-90 ali 232-58-62. Službeni naslov: Pravna fakulteta, 1000 Ljubljana, Poljanski nasip 2, tel.: 42031-97, faks: 420-31-15, e-pošta: marijan.pavcnik@pf.uni-lj.si. Pirjevec, Jože, dr. znanosti, redni profesor za novejšo zgodovino Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru. Rojen 1. junija 1940 v Trstu, Italija. Dopisni član od 6. junija 1995, izredni član od 5. maja 2005, redni član od 21. maja 2009.
Zasebni naslov: 6210 Sežana, Trg 28. avgusta 6, e-pošta: pirjevec@alice.it. Službeni naslov: Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije, 6000 Koper, Titov trg 5, tel.: 05 663-77-40, faks: 05 663-77-42, e-pošta: info@fhs-kp.si ali joze.pirjevec@fhs.upr.si. Pleterski, Janko, dr. znanosti, redni profesor za zgodovino Slovencev in zgodovino jugoslovanskih narodov od srede 18. stoletja do 1918 Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 1. februarja 1923 v Mariboru. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 27. maja 1993.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Dom starejših občanov Fužine, Nove Fužine 40. Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel.: 470-64-26, faks: 42534-23.
Rus, Veljko, dr. socioloških znanosti, redni profesor za industrijsko sociologijo in socialni razvoj Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 8. decembra 1929 v Ljubljani. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Lubejeva 1, tel.: 507-35-89 ali 4260 Bled, Kolodvorska 37, tel.: 04 574-25-81.
Službeni naslov: Inštitut za družbene vede, 1000 Ljubljana, Kardeljeva ploščad 1, tel.: 580-52-00, faks: 580-52-13. Splichal, Slavko , dr. znanosti, redni profesor za komunikologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Rojen 14. junija 1947 v Novem mestu. Izredni član od 12. junija 2003, redni član od 21. maja 2009.
Zasebni naslov: 5211 Kojsko, Gornje Cerovo 7 c, e-pošta: slavko. splichal@guest.arnes.si.
Službeni naslov: Fakulteta za družbene vede, 1000 Ljubljana, Kardeljeva ploščad 5, tel.: 580-52-42, faks: 580-51-06, e-pošta: slavko.splichal@fdv.uni-lj.si. Šelih, Alenka, dr. znanosti, redna profesorica za kazensko pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in njena zaslužna profesorica. Raziskovalka na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Rojena 2. oktobra 1933 v Mariboru. Izredna članica od 27. maja 1997, redna članica od 12. junija 2003. Načelnica oddelka za družbene vede I. razreda SAZU od 5. maja 1998 do 10. februarja 2005; tajnica I. razreda SAZU od 19. marca 2002 do 10. februarja 2005; podpredsednica SAZU od 5. maja 2005 do 6. maja 2008; članica predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 22. aprila 2008. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Pod bukvami 40, tel.: 283-47-01 ali 4260 Bled, Grič 7 a.
Službeni naslov: 1000 Ljubljana, Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, Poljanski nasip 2, tel.: 420-31-93, faks: 420-32-45, e-po-šta: alenka.selih@pf.uni-lj.si. Teržan, Biba, dr. arheoloških znanosti, redna profesorica za prazgodovinsko arheologijo kovinskih obdobij na oddelku za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojena 25. julija 1947 v Mariboru. Izredna članica od 7. junija 2001, redna članica od 1. junija 2007. Načelnica oddelka za zgodovinske vede I. razreda SAZU od 19. marca 2002 do 10. februarja 2005. Službeni naslov: Filozofska fakulteta, Arheološki oddelek, Zavetiška 5, 1000 Ljubljana, tel.: 241-15-54, faks: 423-12-20, e-pošta: biba.terzan@ff.uni-lj.si. Vratuša, Anton, dr. slavističnih znanosti, redni profesor za teorijo in prakso samoupravljanja Fakultete družbenih znanosti Univerze v Beogradu in Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 21. februarja 1915 v Dolnjih Slavečih, Murska Sobota. Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 23. maja 1985.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Rimska 14, tel.: 251-01-88.
Službeni naslov: ICPE, 1000 Ljubljana, Dunajska 104, tel.: 568-23-31, faks:
568-27-75.
Izredna člana
Štih, Peter, dr. zgodovinskih znanosti, redni profesor za srednjeveško zgodovino in pomožne zgodovinske vede Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 27. novembra 1960. Izredni član od 1. junija 2007, načelnik oddelka za družbene vede I. razreda SAZU od 1. junija 2008.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Bratovševa ploščad 36, tel.: 059-01-89-08, e-pošta: peter.stih@siol.net.
Službeni naslov: Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel.: 24111-98, faks: 425-93-37, e-pošta: peter.stih@guest.arnes.si. Žižek, Slavoj, dr. znanosti, redni profesor filozofije in teoretske psihoanalize, raziskovalec na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Rojen 21. marca 1949 v Ljubljani. Izredni član od 5. maja 2005.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Metelkova 7 b, tel.: 431-70-16, e-pošta: szizek@yahoo.com.
Službeni naslov: Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel.: 24110-00.
Dopisni člani
Feil, Arnold, rojen 2. oktobra 1925. Redni profesor za muzikologijo na Inštitutu za muzikologijo Univerze v Tubingenu, Nemčija, v pokoju. Dopisni član od 30. maja 1991.
Flotzinger, Rudolf, rojen 22. septembra 1939. Direktor Inštituta za muzikologijo Univerze v Gradcu, Avstrija. Dopisni član od 23. maja 1985.
Gombocz, Wolfgang L., rojen 28. septembra 1946. Redni profesor za zgodovino filozofije Univerze v Gradcu, Avstrija. Dopisni član od 7. junija 2001.
Kahl, Hans-Dietrich, rojen 4. junija 1920. Redni profesor na zgodovinskem inštitutu Univerze v Giefinu, Nemčija, v pokoju. Dopisni član od 12. junija 2003.
Košak, Silvin, rojen 10. marca 1942. Dr. arheologije, izredni profesor za staro ori-entalistiko in hetitologijo, v pokoju. Znanstveni sodelavec Akademije književnosti in znanosti v Mainzu, Nemčija. Dopisni član od 21. maja 2009.
Luckmann, Thomas, rojen 14. oktobra 1927. Zaslužni profesor za sociologijo Univerze v Konstanzi, Nemčija. Častni doktor Univerze v Ljubljani, Univerze v Linkopingu, Nacionalne tehniške univerze v Trondheimu, Univerze v Trierju in Univerze v Buenos Airesu. Dopisni član od 27. maja 1997.
Menis, Gian Carlo , rojen 10. decembra 1927. Profesor zgodovine, arheologije in umetnostne zgodovine. Dopisni član od 27. maja 1997.
Muller-Karpe, Hermann, rojen 1. februarja 1925. Redni profesor za prazgodovino in stari vek Univerze v Frankfurtu ob Maini, Nemčija, v pokoju. Dopisni član od 27. maja 1993.
O'Loughlin, Niall, rojen 30. septembra 1941. Dr. znanosti, muzikolog, predavatelj na univerzi v Loughboroughu v Veliki Britaniji in direktor Centra za umetnosti v pokoju. Dopisni član od 1. junija 2007.
Pavičevic, Branko, rojen 2. marca 1922. Redni profesor za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Podgorici, Črna gora, v pokoju. Dopisni član od 10. marca 1977.
Perovic, Slobodan, rojen 10. septembra 1932. Redni profesor za obligacijsko pravo Pravne fakultete Univerze v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Pusic, Eugen, rojen 1. julija 1916. Redni profesor za upravne znanosti Pravne fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 7. junija 2001.
Rumpler, Helmut, rojen 12. septembra 1935. Redni profesor za novejšo in avstrijsko zgodovino Univerze v Celovcu, Avstrija. Dopisni član od 27. maja 1993.
Stefanovic, Dimitrije, rojen 25. novembra 1929. Upravnik Muzikološkega inštituta v pokoju. Glavni tajnik Srbske akademije znanosti in umetnosti, Beograd, Srbija. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Straus, Jože, rojen 14. decembra 1938. Redni profesor, znanstveni član in direktor Inštituta Max Planck za intelektualno lastnino, konkurenčno pravo in davčno zakonodajo, München, Nemčija. Častni doktor univerz v Ljubljani in Kra-gujevcu. Gostujoči profesor Marshall B. Coyne na Pravni fakulteti Univerze George Washington v Washingtonu. Dobitnik nagrade Science Award 2000 Fundacije nemške znanosti. Dopisni član od 6. junija 1995.
Supičic, Ivan, rojen 18. julija 1928. Redni profesor Akademije za glasbo Univerze v Zagrebu in predstojnik Zavoda za muzikološke raziskave Hrvaške akademije znanosti in umetnosti, Zagreb, Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Tavano, Sergio, rojen 13. marca 1928. Redni profesor za zgodnjekrščansko arheologijo in bizantinsko umetnost Univerze v Trstu, Italija. Dopisni član od 7. junija 2001.
Teune, Henry, rojen 19. marca 1936. Sociolog, redni profesor na oddelku za politične znanosti pensilvanske univerze v Filadelfiji. Dopisni član od 1. junija 2007.
II. RAZRED	za filološke in literarne vede
Redni člani
Bernik, France, dr. literarnih znanosti, nazivni redni profesor za zgodovino slovenske književnosti, znanstveni svetnik na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU v pokoju. Rojen 13. maja 1927 v Zapužah pri Ljubljani. Izredni član od 6. junija 1983, redni član od 23. aprila 1987; tajnik razreda za filološke in literarne vede od 16. februarja 1988 do 1. junija 1992; član ožjega predsedstva od 19. decembra 1991 do 14. maja 1992; predsednik SAZU od 14. maja 1992 do 25. aprila 2002; častni član SAZU od 12. junija 2003.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Židovska ulica 1, tel.: 425-03-65. Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel.: 470-61-51, faks: 42534-23, e-pošta: ana.batic@sazu.si. Gantar, Kajetan, dr. znanosti, redni profesor za latinski jezik in književnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 11. oktobra 1930 v Ljubljani. Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 27. maja
1997; podpredsednik SAZU od 6. maja 1999 do 5. maja 2005; član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 22. aprila 2008. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Rusjanov trg 6, tel.: 540-90-60, e-pošta: kajetan.gantar@siol.net.
Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel.: 470-61-44, faks: 42564-92, e-pošta: kajetan.gantar@siol.net; Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel.: 241-14-14, faks: 425-93-37. Inkret, Andrej, dr. znanosti, zaslužni profesor za dramaturgijo in zgodovino drame AGRFT Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 29. aprila 1943 v Celju. Izredni član od 12. junija 2003, redni član od 21. maja 2009. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Zvonarska 7, tel.: 251-67-19, e-pošta: andrej.inkret@sedmica.net.
Službeni naslov: AGRFT, 1000 Ljubljana, Nazorjeva 3, tel.: 251-04-12, faks: 251-04-50.
Kmecl, Matjaž, dr. znanosti, redni profesor za slovensko literarno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 23. februarja 1934 v Dobovcu (Trbovlje). Izredni član od 27. maja 1997, redni član od 12. junija 2003. Tajnik II. razreda SAZU od 3. oktobra 2002 do 1. julija 2007. Zasebni naslov: 1231 Ljubljana Črnuče, Pot v Čeželj 14, tel.: 537-40-14. Kos, Janko , dr. znanosti, redni profesor za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 9. marca 1931 v Ljubljani. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Pleteršnikova 1, tel.: 436-80-99. Krašovec, Jože , dr. bibličnih znanosti, dr. filozofije, dr. teologije, dr. zgodovine religij - religijske antropologije, redni profesor za biblični študij Stare zaveze Teološke fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 20. aprila 1944 v Sodni vasi pri Podčetrtku. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Dolničarjeva 1, tel.: 434-01-98, faks: 433-0405.
Službeni naslov: Teološka fakulteta, 1000 Ljubljana, Poljanska 4, tel.: 434-5810, faks: 434-58-54, e-pošta: joze.krasovec@guest.arnes.si. Matičetov, Milko , dr. znanosti, znanstveni svetnik na Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU v pokoju. Rojen 10. septembra 1919 v Koprivi na Krasu. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Langusova 19, tel.: 426-51-86. Moravec, Dušan, dipl. filozof, ravnatelj Slovenskega gledališkega muzeja v Ljubljani v pokoju. Rojen 4. oktobra 1920 v Ljubljani. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981. Tajnik II. razreda SAZU od 6. februarja 1984 do 29. februarja 1988.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Zvonarska 9, tel.: 251-67-92.
Orešnik, Janez, dr. znanosti, redni profesor za primerjalno slovnico germanskih jezikov in redni profesor za splošno jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 12. decembra 1935 v Ljubljani. Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 27. maja 1993. Tajnik II. razreda SAZU od 26. maja 1992 do 23. marca 1999.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Janežičeva 21, tel.: 425-54-45, e-pošta: janez. oresnik@sazu.si.
Službeni naslov: Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel.: 24114-22, faks: 425-93-37, e-pošta: janez.oresnik@sazu.si. Paternu, Boris, dr. literarnih znanosti, redni profesor za zgodovino slovenske književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 5. junija 1926 v Predgradu. Izredni član od 29. marca 1979, redni član od 23. maja 1985.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Videmska 5, tel.: 505-46-28, e-pošta: mpirjevec@units.it.
Simoniti, Primož, dr. filoloških znanosti, redni profesor za latinski jezik in književnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 28. decembra 1936 na Golniku. Izredni član od 7. junija 2001, redni član od 1. junija 2007. Tajnik II. razreda SAZU od 1. julija 2007. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Javorjev drevored 9, tel.: 283-10-60, e-pošta: primoz.simoniti@guest.arnes.si. Stanonik, Janez , dr. filoloških znanosti, redni profesor za angleško in ameriško književnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 2. januarja 1922 v Slovenj Gradcu. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Zvonarska 13, tel.: 251-66-92. Toporišič, Jože, dr. znanosti, redni profesor za slovenski jezik in stilistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 11. oktobra 1926 na Mostecu pri Brežicah. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 27. maja 1997. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Šarhova 18, tel.: 534-11-97. Službeni naslov: Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel.: 24110-00, faks: 425-93-37. Zadravec, Franc, dr. znanosti, redni profesor za slovensko literarno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 27. septembra 1925 v Stročji vasi pri Ljutomeru. Izredni član od 29. marca 1979, redni član od 23. maja 1985.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Prijateljeva 9, tel.: 251-88-20. Zorko, Zinka, dr. znanosti, redna profesorica za zgodovino in dialektologijo slovenskega jezika Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru in njena zaslužna profesorica. Rojena 24. februarja 1936 v Spodnji Kapli na Kozjaku. Izredna članica od 12. junija 2003, redna članica od 21. maja 2009.
Zasebni naslov: 2352 Selnica ob Dravi, Spodnja Selnica 3, tel.: 02 671-91-18. Službeni naslov: Pedagoška fakulteta, 2000 Maribor, Koroška cesta 160, tel.: 02 229-36-34, faks: 02 261-81-80, e-pošta: zinka.zorko@uni-mb.si.
Dopisni člani
Cooper, Henry R. jr., rojen 30. septembra 1946. Redni profesor in predstojnik oddelka za slovanske jezike in književnosti Univerze v Bloomingtonu, Indiana, ZDA. Dopisni član od 6. junija 1995.
Flaker, Aleksandar, rojen 24. julija 1924. Redni profesor za slovanske književnosti Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Giesemann, Gerhard, rojen 14. julija 1937. Redni profesor za slavistiko na Inštitutu za slavistiko Univerze Justusa Liebiga, Giessen, Nemčija. Dopisni član od 18. maja 1989.
Hannick, Christian, roj. 3. septembra 1944. Predstojnik oddelka za slovansko fi-lologijo na Julius-Maximilians-Universität v Würzburgu. Dopisni član od 1. junija 2007.
Ivic, Milka, rojena 11. decembra 1923. Redna profesorica za srbski in hrvaški jezik Filozofske fakultete Univerze v Novem Sadu, Srbija, v pokoju. Dopisna članica od 6. junija 1983.
Lauer, Reinhard, rojen 15. marca 1935. Vodja Seminarja za slovansko filologijo in redni profesor na Georg-Augustovi univerzi v Göttingenu, Nemčija. Dopisni član od 12. junija 2003.
Martinovic, Juraj, rojen 24. maja 1936. Redni profesor za slovensko književnost Filozofske fakultete Univerze v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Dopisni član od 23. maja 1985.
Moskovich, Wolf, rojen 7. aprila 1936. Redni profesor na oddelku za ruske in slovanske študije Hebrejske univerze v Jeruzalemu, Izrael. Dopisni član od 5. maja 2005.
Neuhäuser, Rudolf, rojen 17. junija 1933. Redni profesor za slavistiko na Inštitutu za slovanske jezike in književnost Univerze v Celovcu, Avstrija. Dopisni član od 6. junija 1995.
Pohl, Heinz Dieter, rojen 6. septembra 1942. Redni profesor za splošno in diahro-no jezikoslovje Univerze v Celovcu, Avstrija. Dopisni član od 5. maja 2005.
Prunč, Erich, rojen 15. oktobra 1941. Redni profesor za prevodoslovje na Univerzi v Gradcu, Avstrija. Dopisni član od 1. junija 2007.
Rothe, Hans, rojen 5. maja 1928. Dr. slovanskega jezikoslovja. Predstojnik Slavističnega seminarja na Renski univerzi Friedricha Wilhelma v Bonnu, Nemčija, v pokoju. Dopisni član od 21. maja 2009.
Svane, Gunnar Olaf, rojen 25. septembra 1927. Redni profesor za slovanske jezike in književnosti Univerze v Ärhusu, Danska. Dopisni član od 18. maja 1989.
Woschitz, Karl Matej, rojen 19. septembra 1937. Redni profesor na Teološki fakulteti Univerze v Gradcu, Avstrija, v pokoju. Dopisni član od 7. junija 2001.
III. RAZRED	za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede
Redni člani
Bajd, Tadej, dr. znanosti, redni profesor za robotiko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Rojen 19. januarja 1949 v Ljubljani. Izredni član od 12. junija 2003, redni član od 21. maja 2009. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Bobenčkova 12, tel.: 256-23-80. Službeni naslov: Fakulteta za elektrotehniko, 1000 Ljubljana, Tržaška 25, tel.: 476-82-36, faks: 476-82-39, e-pošta: tadej.bajd@robo.fe.uni-lj.si. Blinc, Robert, dr. fizikalnih znanosti, dekan Mednarodne podiplomske šole Jožefa Stefana. Znanstveni svetnik. Rojen 31. oktobra 1933. Izredni član od 7. februarja 1969, redni član od 25. marca 1976. Tajnik III. razreda SAZU od 27. februarja 1978 do 31. oktobra 1980; podpredsednik SAZU od 2. oktobra 1980 do 6. maja 1999.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Kumanovska 1, tel.: 231-52-13. Službeni naslov: Institut »Jožef Stefan«, 1111 Ljubljana, Jamova 39, tel.: 47733-44, 477-32-81, faks: 477-31-91, e-pošta: robert.blinc@ijs.si. Bratko, Ivan, dr. računalniških znanosti, redni profesor za področje računalništva in informatike Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Rojen 10. junija 1946 v Ljubljani. Izredni član od 27. maja 1997, redni član od 12. junija 2003.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Podrožniška 4, tel.: 251-39-11. Službeni naslov: Fakulteta za računalništvo in informatiko, 1000 Ljubljana, Tržaška cesta 25, tel.: 476-83-93, 476-83-87, 476-83-93, faks: 426-46-47, e-po-šta: bratko@fri.uni-lj.si. Fajfar, Peter, dr. znanosti, redni profesor za teorijo konstrukcij in potresno inže-nirstvo Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Rojen 27. maja 1943 v Ljubljani. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 27. maja 1993. Načelnik oddelka za tehniške vede III. razreda SAZU od 7. maja 1996 do 18. aprila 2002; tajnik III. razreda SAZU od 18. aprila 2002 do 18. aprila 2008. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Puharjeva 6, tel.: 251-98-52. Službeni naslov: Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, 1000 Ljubljana, Jamova 2, tel.: 425-06-80, 476-85-92, faks: 425-06-93, e-pošta: pfajfar@ikpir.fgg.uni-lj.si. Forstnerič, Franc, dr. znanosti, redni profesor za matematično analizo Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Rojen 1. maja 1958 v Ljubljani. Izredni član od 8. aprila 1999, redni član od 5. maja 2005.
Zasebni naslov: 1231 Ljubljana Črnuče, Pot v Hrastovec 8, tel.: 561-17-87. Službeni naslov: Fakulteta za matematiko in fiziko, 1000 Ljubljana, Jadranska 19, tel.: 476-65-56, 476-65-00, faks: 251-72-81, e-pošta: franc.forstneric@fmf.uni-lj.si. Globevnik, Josip, dr. znanosti, redni profesor za matematično analizo Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Rojen 6. decembra 1945 v Ljubljani. Izredni član od 23. maja 1985, redni član od 18. maja 1989; načelnik oddelka za matematične, fizikalne in kemijske vede III. razreda SAZU od 18. aprila 2002 do 6. maja 2008, tajnik III. razreda od 18. aprila 2008. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Trnovska 2, tel.: 283-50-11. Službeni naslov: Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko, 1111 Ljubljana, Jadranska 19, tel.: 476-65-48, 476-65-00, faks: 251-72-81; e-pošta: josip.globevnik@fmf.uni-lj.si. Gosar, Peter, dr. fizikalnih znanosti, redni profesor za fiziko Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 15. oktobra 1923 v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1969, redni član od 25. marca 1976.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Mirje 21, tel.: 426-55-57, e-pošta: peter.gosar@siol.net. Grabec, Igor, dr. znanosti, redni profesor za fiziko Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 17. novembra 1939. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001; načelnik oddelka za tehniške vede III. razreda SAZU od 18. aprila 2002 do 6. maja 2008. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Kantetova 75, tel.: 256-37-18, e-pošta: igor.grabec@amanova.si. Gubenšek, Franc, dr. znanosti, redni profesor za biokemijo, molekularno biologijo in gensko tehnologijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 31. oktobra 1937 v Celju. Izredni član od 12. junija 2003, redni član od 21. maja 2009.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Vojkova cesta 52, tel.: 534-53-84. Službeni naslov: Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Katedra za biokemijo, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 5, Institut »Jožef Stefan«, 1000 Ljubljana, Jamova 39, tel.: 241-94-88, faks: 257-35-94, e-pošta: franc.gubensek@ijs.si. Hadži, Dušan, dr. kemijskih znanosti, dr. phil. h. c. (Uppsala), redni profesor za strukturno kemijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 26. avgusta 1921 v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1967, redni član od 21. marca 1974. Tajnik III. razreda SAZU od 27. oktobra 1980 do 30. junija 1992.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Teslova 21, tel.: 425-47-59. Službeni naslov: Kemijski inštitut, 1000 Ljubljana, Hajdrihova 19, tel.: 47602-70, faks: 425-92-44, e-pošta: dusan.hadzi@ki.si.
Kernel, Gabrijel, dr. fizikalnih znanosti, redni profesor za fiziko Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 14. septembra 1932. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001; načelnik oddelka za matematične, fizikalne in kemijske vede III. razreda SAZU od 1. junija 2008.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Bičevje 2, tel.: 425-96-61. Službeni naslov: Fakulteta za matematiko in fiziko, 1000 Ljubljana, Jadranska 19, tel.: 477-37-95, faks: 425-70-74, e-pošta: gabrijel.kernel@ijs.si. Kralj, Alojz, dr. znanosti, redni profesor za biomedicinsko tehniko, biomehaniko in robotiko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 12. marca 1937 v Novem Sadu, Vojvodina. Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 27. maja 1997; podpredsednik SAZU od 6. maja 1999 do 25. aprila 2002.
Zasebni naslov: 1231 Ljubljana Črnuče, Planinska 26, tel.: 563-12-03, e-pošta: alojz. kralj@guest.arnes.si.
Službeni naslov: Fakulteta za elektrotehniko, 1000 Ljubljana, Tržaška 25, tel.:
476-84-11,	476-82-37, faks: 476-82-39, e-pošta: alojz.kralj@robo.fe.uni-lj.si. Levec, Janez, dr. znanosti, redni profesor za kemijsko inženirstvo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Rojen 23. oktobra 1943 v Začretu pri Celju. Izredni član od 27. maja 1997, redni član od 12. junija 2003; načelnik oddelka za tehniške vede III. razreda SAZU od 1. junija 2008. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Pod brezami 32, tel.: 283-33-51.
Službeni naslov: Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 5, tel.: 241-95-02 ali 476-02-80, faks: 476-03-00 ali 241-95-30, e-pošta: janez.levec@fkkt.uni-lj.si ali janez.levec@ki.si. Peklenik, Janez, dr. inž. habil., dr. tehniških znanosti, redni profesor za tehnično kibernetiko, obdelovalne sisteme in računalniško tehnologijo, predstojnik katedre Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 11. junija 1926 v Tržiču. Izredni član od 5. februarja 1970, redni član od 29. marca 1979.
Zasebni naslov: 1113 Ljubljana, Rodičeva 3, tel.: 534-85-00.
Službeni naslov: Fakulteta za strojništvo, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 6, tel.:
477-12-16,	477-12-00, faks: 251-85-67, e-pošta: janez.peklenik@fs.uni-lj.si. Stanovnik, Branko, dr. znanosti, redni profesor za organsko kemijo Fakultete za
kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Rojen 11. avgusta 1938 na Brezovici pri Ljubljani. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995, predstojnik oddelka za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo od 21. septembra 1999. Zasebni naslov: 1360 Vrhnika, Tičnica 26, tel.: 755-11-40. Službeni naslov: Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 5, tel.: 241-92-38, faks: 241-92-20, e-pošta: branko.stanovnik@
fkkt.uni-lj.si, SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel.: 470-61-34, faks: 425-5330, e-pošta: international@sazu.si.
Tišler, Miha , dr. kemijskih znanosti, častni doktor Univerze v Ljubljani, redni profesor za organsko kemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 18. septembra 1926 v Ljubljani. Izredni član od 5. februarja 1970, redni član od 10. marca 1977. Zasebni naslov: 1351 Brezovica pri Ljubljani, Pod gradom 32, tel.: 365-75-80, faks: 365-75-85, e-pošta: miha.tisler@fkkt.uni-lj.si.
Tomaževič, Miha, dr. znanosti, redni profesor za potresno inženirstvo in zidane konstrukcije Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Rojen 19. septembra 1942 v Ljubljani. Izredni član od 7. junija 2001, redni član od 21. maja 2009.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Kvedrova 1, tel.: 541-59-80.
Službeni naslov: Zavod za gradbeništvo Slovenije, 1000 Ljubljana, Dimičeva
12, tel.: 280-40-00, faks: 280-44-84, e-pošta: miha.tomazevic@zag.si.
Vidav, Ivan, dr. filozofije, redni profesor za matematiko Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 17. januarja 1918 na Opčinah pri Trstu, Italija. Izredni član od 17. oktobra 1958, redni član od 21. decembra 1962.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Dom upokojencev Tabor, Tabor 10, tel.: 23474-31.
Žekš, Boštjan, dr. znanosti, redni profesor za biofiziko Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 26. junija 1940 v Ljubljani. Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 30. maja 1991. Načelnik oddelka za matematične, fizikalne in kemijske vede III. razreda SAZU od 5. oktobra 1994 do 18. aprila 2002; tajnik III. razreda SAZU od 7. maja 1996 do 18. aprila 2002; predsednik SAZU od 25. aprila 2002 do 6. maja 2008. Zasebni naslov: 1360 Vrhnika, Poštna 4, tel.: 041-741-898. Službeni naslov: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Komen-skega 11, tel.: 2308000, e-pošta: bostjan.zeks@gov.si ali SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, e-pošta: bostjan.zeks@sazu.si.
Izredni člani
Emri, Igor, dr. znanosti, redni profesor za mehaniko Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani. Rojen 22. maja 1952 v Murski Soboti. Izredni član od 5. maja 2005.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Grampovčanova 17, tel.: 257-27-52. Službeni naslov: Fakulteta za strojništvo, Center za eksperimentalno mehaniko, 1000 Ljubljana, Pot za Brdom 104, tel.: 6207-100, faks: 6207-110, e-pošta: ie@fs.uni-lj.si.
Pirc, Raša, dr. fizikalnih znanosti, redni profesor, sodelavec Instituta »Jožef Stefan« v Ljubljani, Odsek za teoretično fiziko. Rojen 15. junija 1940 v Ljubljani. Izredni član od 1. junija 2007.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Jamova 52, tel.: 256-57-20. Službeni naslov: Institut »Jožef Stefan«, Odsek za teoretično fiziko, 1000 Ljubljana, Jamova 39, tel.: 477-35-88, faks: 251-93-85, e-pošta: rasa.pirc@ijs.si. Turk, Vito, dr. kemijskih znanosti, redni profesor za biokemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, znanstveni svetnik Instituta »Jožef Stefan«. Rojen 27. junija 1937 v Osijeku. Izredni član od 5. maja 2005.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Lamutova 4, tel.: 519-96-51. Službeni naslov: Institut »Jožef Stefan«, Oddelek za biokemijo in molekularno biologijo, 1000 Ljubljana, Jamova 39, tel.: 477-33-65 ali 477-39-25, faks: 47739-84, e-pošta: vito.turk@ijs.si. Zupančič, Črtomir, dr. fizikalnih znanosti, zaslužni profesor univerze LudwigMaximilians- v Münchnu, Nemčija. Rojen 28. novembra 1928 v Ljubljani. Izredni član od 5. maja 2005.
Zasebni naslov: Osterwaldstrasse 65 A, D-80805 München, tel.: +49 89/ 36133-62.
Službeni naslov: Department für Physik, LMU München, Am Coulombwall 1, D-85748 Garching, tel.: +49 89/289-141-44/45, faks: +49 89/289-141-46, e-pošta: crtomir.zupancic@physik.uni-muenchen.de, meike.dlaboha@physik. uni-muenchen.de.
Dopisni člani
Bergles, Arthur E. , rojen 9. avgusta 1935. Redni profesor za termodinamiko na Rensselaer Polytechnic Institute, Troy, ZDA, v pokoju. Dopisni član od 7. junija 2001.
Borisevič, Nikolaj A., rojen 21. septembra 1923. Redni profesor za fiziko in matematiko Univerze v Minsku, Belorusija. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Bratos, Savo, rojen 28. julija 1926. Častni doktor Univerze v Wroclawu, redni profesor za fiziko Univerze Pierre et Marie Curie v Parizu, Francija. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Cronin, James W., rojen 29. septembra 1931. Dr. fizike, redni profesor na Univerzi v Chicagu, ZDA. Nobelov nagrajenec za fiziko, 1980, častni doktor Univerze v Novi Gorici. Dopisni član od 21. maja 2009.
Geiger, Manfred, rojen 13. junija 1941. Dr. strojništva, redni profesor za proizvodne tehnologije na univerzi Erlangen-Nurnberg častni doktor Univerze v Ljubljani, redni član Brandenburške akademije znanosti v Berlinu, Nemčija. Dopisni član od 21. maja 2009.
Grdenic, Drago, rojen 31. avgusta 1919. Redni profesor za splošno in anorgansko kemijo Univerze v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 25. marca 1976.
Hahn, Erwin Louis, rojen 9. junija 1921. Redni profesor za fiziko Univerze v Bar-keleyu, Kalifornija, ZDA, v pokoju. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Hajdin, Nikola, rojen 4. aprila 1923. Redni profesor za statiko Gradbene fakultete Univerze v Beogradu, Srbija, v pokoju. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Katritzky, Alan R., rojen 18. avgusta 1928. Redni profesor heterociklične kemije Univerze v Gainesvilleu, Florida, ZDA. Dopisni član od 7. junija 2001.
Lehn, Jean-Marie Pierre, rojen 30. septembra 1939, direktor laboratorija za supra-molekularno kemijo na univerzi Louisa Pasteurja v Strasbourgu in laboratorija za kemijske molekularne interakcije na Collège de France v Parizu, Francija. Nobelov nagrajenec za kemijo, 1987. Dopisni član od 12. junija 2003.
Mansfield, Peter, rojen 9. oktobra 1933. Redni profesor za fiziko na univerzi v Nottinghamu in njen zaslužni profesor. Nobelov nagrajenec za fiziologijo in medicino, 2003. Dopisni član od 1. junija 2007.
Mardešic, Sibe , rojen 20. junija 1927. Redni profesor za matematično analizo in topologijo Prirodoslovno-matematične fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška, in njen zaslužni profesor, redni član Hrvaške akademije znanosti in umetnosti. Dopisni član od 12. junija 2003.
Mavretič, Anton, rojen 11. decembra 1934. Redni profesor in raziskovalec na univerzi v Bostonu, Center za vesoljsko fiziko in astronomijo. Dopisni član od 1. junija 2007.
Müller, Karl-Alexander, rojen 20. aprila 1927. Redni profesor za fiziko trdne snovi Univerze v Zürichu, Švica. Nobelov nagrajenec za fiziko, 1987. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Povh, Bogdan, rojen 20. avgusta 1932. Znanstveni član, član kolegija in direktor Jedrskega inštituta Max Planck, Heidelberg, in osebni redni profesor Univerze v Heidelbergu, Nemčija. Dopisni član od 10. marca 1977.
Rao, Chintamani Nages Ramachandra , rojen 30. junija 1934. Redni profesor za kemijo in predsednik Indijskega znanstvenega inštituta Centra Jawaharlal Nehru za pospeševanje znanstvenih raziskav, Bangalore, Indija. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Severn, Roy Thomas, rojen 6. septembra 1929. Redni profesor za potresno inže-nirstvo in dinamiko konstrukcij Gradbene fakultete Univerze v Bristolu, Anglija, v pokoju. Redni član Royal Academy of Engineering. Dopisni član od 12. junija 2003.
Villadsen, John, rojen 12. junija 1936. Redni profesor za biotehnologijo Tehniške univerze v Lyngbyju, Danska. Dopisni član od 7. junija 2001.
Waugh, John S., rojen 25. aprila 1929. Redni profesor za fizikalno kemijo v Massachusetts Institute of Technologie, Cambridge, ZDA. Dopisni član od 18. maja 1989.
IV. RAZRED
za naravoslovne vede
Redni člani
Drovenik, Matija, dr. znanosti, redni profesor za mineralogijo, nahajališča mineralnih surovin, premogov in nafte, mikroskopijo rud in premogov ter geološko kartiranje II Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 14. februarja 1927 v Ljubljani. Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 23. aprila 1987. Glavni tajnik SAZU od 14. maja 1992 do 6. maja 1999.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Pohorskega bataljona 8, tel.: 534-34-35. Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel.: 470-61-48, faks: 42534-23, e-pošta: sazu@sazu.si. Gams, Ivan, dr. znanosti, redni profesor za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 5. julija 1923 v Šmartnem pri Slovenj Gradcu. Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 23. maja 1985.
Zasebni naslov: 1113 Ljubljana, Pohorskega bataljona 185, tel.: 534-18-46, e-pošta: ivan.gams@guest.arnes.si. Gogala, Matija , dr. znanosti, upokojeni muzejski svetnik in direktor Prirodo-slovnega muzeja Slovenije; habilitirani redni profesor za fiziologijo živali na biološkem oddelku Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 11. decembra 1937 v Ljubljani. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 8. aprila 1999. Glavni tajnik SAZU od 25. aprila 2002 do 6. maja 2008; podpredsednik SAZU od 6. maja 2008.
Zasebni naslov: 1351 Brezovica pri Ljubljani, Pot na Tičnico 6, tel.: 756-55-39, e-pošta: matija.gogala@guest.arnes.si.
Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel.: 470-61-26, faks: 42564-92.
Grafenauer, Stanko, dr. tehniških znanosti, redni profesor za kristalografijo, mineralogijo in petrologijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 13. maja 1922 v Ljubljani. Izredni član od 17. aprila 1973, redni član od 24. aprila 1981. Tajnik IV. razreda SAZU od 26. maja 1981 do 15. februarja 1989.
Zasebni naslov: 4294 Križe, Senično 84, tel.: 04 595-79-83, v mesecih od maja do avgusta: 5230 Bovec, Trenta 56 F, 041 812-648. Kranjc, Andrej, dr. znanosti, znanstveni svetnik v pokoju, zaslužni redni profesor krasoslovja na Univerzi v Novi Gorici. Rojen 5. novembra 1943 v Ljubljani. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001. Glavni tajnik od 6. maja 2008.
Zasebni naslov: 1231 Ljubljana-Črnuče, Cesta v Podboršt 12, p. p. 4959, tel.: 56-33-485.
Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel.: 470-61-28, faks: 42564-92. e-pošta: kranjc@sazu.si. Kreft, Ivan, dr. znanosti, redni profesor za genetiko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 23. novembra 1941 v Novem mestu. Izredni član od 27. maja 1997, redni član od 12. junija 2003. Tajnik razreda za naravoslovne vede SAZU od 1. januarja 2007.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Kremžarjeva 36, tel.: 517-44-29, faks: 517-1488, e-pošta: ivan.kreft@guest.arnes.si.
Službeni naslov: Biotehniška fakulteta, 1001 Ljubljana, Jamnikarjeva 101, tel.: 423-12-01, 423-11-61, SAZU, tel.: 470-61-46, faks: 425-34-23. Maček, Jože, dr. agronomskih znanosti, dr. ekonomskih znanosti, dr. zgodovinskih znanosti, redni profesor za fitopatologijo, gozdno fitopatologijo in fi-tofarmakologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 28. oktobra 1929 v Oleščah pri Laškem. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 6. junija 1995. Tajnik razreda za naravoslovne vede SAZU od 7. maja 1996 do 10. januarja 2002; član predsedstva po 22. členu zakona o SAZU od 27. novembra 2003 do 22. aprila 2008. Zasebni naslov: 1210 Ljubljana Šentvid, Jerančičeva 12, tel.: 512-35-31. Pleničar, Mario, dr. znanosti, redni profesor za fizikalno geologijo, biostratigrafi-jo in geološko kartiranje Univerze v Ljubljani, Naravoslovnotehniške fakultete, Oddelka za geologijo v pokoju. Rojen 5. avgusta 1924 v Ljubljani. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 30. maja 1991. Zasebni naslov: 4240 Radovljica, Prešernova 10, tel.: 04 531-49-49. Službeni naslov: Katedra za geologijo in paleontologijo Univerze v Ljubljani, Privoz 11, Sl-1000-Ljubljana. Šercelj, Alojz, dr. znanosti, palinolog, znanstveni svetnik na Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU v pokoju. Rojen 8. decembra 1921 na Gornjem Polju pri Dolenjskih Toplicah. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 27. maja 1997.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Tržaška 51, tel.: 256-32-24. Službeni naslov: Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 5, tel.: 470-63-19. Turnšek, Dragica, dr. znanosti, paleontologinja, znanstvena svetnica v Paleonto-loškem inštitutu Ivana Rakovca ZRC SAZU v pokoju. Rojena 6. avgusta 1932 v Šalamencih, Prekmurje. Izredna članica od 23. maja 1985, redna članica od 27. maja 1993.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Tugomerjeva 4, tel.: 505-59-17. Službeni naslov: Paleontološki inštitut Ivana Rakovca ZRC SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 2, tel.: 470-63-73. Vrišer, Igor, dr. znanosti, redni profesor za družbeno geografijo in regionalno planiranje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor.
Rojen 13. januarja 1930 v Ljubljani. Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 27. maja 1993.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, V Murglah 205, tel.: 283-43-98. Zorec, Robert, dr. znanosti, redni profesor za patološko fiziologijo na Inštitutu za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 23. januarja 1958 v Kopru. Izredni član od 7. junija 2001, redni član od 1. junija 2007. Zasebni naslov: 1125 Ljubljana, Brdnikova 31, tel.: 256-13-84. Službeni naslov: Inštitut za patološko fiziologijo Medicinske fakultete, Zaloška 4, 1104 Ljubljana, tel.: 543-70-80, 543-70-20, faks: 543-70-21, e-pošta: robert.zorec@mf.uni-lj.si. Zupančič, Mitja, dr. gozdarskih znanosti, fitocenolog, znanstveni svetnik na Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU v pokoju. Rojen 25. decembra 1931 v Ljubljani. Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 7. junija 2001. Tajnik razreda za naravoslovne vede SAZU od 10. januarja 2002 do 31. decembra 2006.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Trubarjeva 61, tel.: 432-41-66.
Službeni naslov: Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, 1000 Ljubljana,
Novi trg 2, tel.: 470-63-24, faks: 425-33-24.
Izredna člana
Avšič-Županc, Tatjana, dr. medicinskih znanosti, redna profesorica za mikrobiologijo in imunologijo, vodja laboratorija na Katedri za mikrobiologijo in imu-nologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Rojena 11. julija 1957 v Brežicah. Izredna članica od 1. junija 2007. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Močilnikarjeva 4, tel.: 529-20-87. Službeni naslov: Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo, 1000 Ljubljana Zaloška 4, tel.: 543-74-50, faks: 543-74-01, e-pošta: tatjana.avsic@mf.uni-lj.si. Kiauta, Boštjan, dr. znanosti, redni profesor citotaksonomije in citofilogenije ne-vretenčarjev na državni univerzi v Utrechtu na Nizozemskem in njen zaslužni profesor. Rojen 20. januarja 1937 v Ljubljani. Izredni član od 1. junija 2007.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Murnikova 5, tel.: 425-87-73; Callunastraat 6, NL-5853 GA Siebengewald, The Netherlands, tel.: NL-(0)485-442772, e-po-šta: mbkiauta@gmail.com.
Dopisni člani
Bosak, Pavel, rojen 14. avgusta 1951. Krasoslovec, geolog, sedimentolog in geo-morfolog, redni profesor ved o Zemlji. Češka Republika. Dopisni član od 5. maja 2005.
Elsner, Norbert , rojen 11. oktobra 1940. Vodja Zoološkega inštituta Univerze v Göttingenu, Nemčija. Specialist s področja nevroetologije akustične komunikacije pri insektih. Dopisni član od 12. junija 2003.
Haydon, Philip G., rojen 11. aprila 1958. Dr. nevroznanosti, redni profesor, predstojnik Oddelka za nevroznanosti na Univerzi Tufts, Boston, ZDA. Dopisni član od 21. maja 2009.
Herak, Milan, rojen 5. marca 1917. Redni profesor za paleontologijo Fakultete za naravoslovne in matematične vede Univerze v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 30. maja 1991.
Hottinger, Lukas Conrad, rojen 25. februarja 1933. Redni profesor za paleontologijo na Geološko-paleontološkem inštitutu univerze v Baslu, Švica. Dopisni član od 27. maja 1993.
Ilijanič, Ljudevit, rojen 27. septembra 1928. Zaslužni profesor za področje geo-botanike, ekologije rastlin, fitocenologije in morfologije rastlin Prirodoslov-no-matematične fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 12. junija 2003.
Karamata, Stevan, rojen 26. septembra 1926. Redni profesor za petrogenezo Ru-darsko-geološke fakultete v Beogradu, Srbija, v pokoju. Dopisni član od 30. maja 1991.
Neher, Erwin, rojen 20. marca 1944. Redni profesor za fiziko, direktor ustanove Max-Planck-Institut für biophysikalische Chemie v Göttingenu, Nemčija. Nobelov nagrajenec za fiziologijo in medicino, 1991. Dopisni član od 1. junija 2007.
Nicod, Jean, rojen 25. marca 1923. Zaslužni profesor fizične geografije in kraso-slovja Univerze Aix - Marseille, Francija. Častni doktor šlezijske univerze. Dopisni član od 12. junija 2003.
Pignatti, (Sandro) Alessandro, rojen 28. septembra 1930. Botanik, fitocenolog, ekolog, redni profesor na univerzi La Sapienza v Rimu, Italija. Dopisni član od 5. maja 2005.
Poldini, Livio , rojen 7. septembra 1930. Redni profesor za rastlinsko ekologijo Univerze v Trstu, Italija. Dopisni član od 6. junija 1995.
V. RAZRED	za umetnosti
Redni člani
Bernard, Emerik, akademski slikar, redni profesor za slikarstvo Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 22. septembra 1937 v Celju. Izredni član od 7. junija 2001, redni član od 1. junija 2007.
Zasebni naslov: 1370 Logatec, Gorenjska cesta 13 a, tel.: 754-26-78.
Bernik, Janez, akademski slikar, redni profesor Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 6. septembra 1933 v Ljubljani. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 27. maja 1993. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Komenskega 8, tel.: 231-17-66; 4274 Žirovnica, Breznica 41 a, tel.: 04 580-21-05. Grafenauer, Niko, pesnik, pripovednik, esejist, prevajalec in publicist, glavni urednik založbe Nova revija v pokoju. Rojen 5. decembra 1940 v Ljubljani. Izredni član od 12. junija 2003, redni član od 21. maja 2009. Tajnik V. razreda SAZU od 1. oktobra 2009.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Bratovševa ploščad 21, tel.: 534-26-27, 041 632 072.
Službeni naslov: Nova revija, 1000 Ljubljana, Cankarjeva 10 b, tel.: 244-45-60, faks: 244-45-86, e-pošta: nova.revija@gmail.com. Jančar, Drago , pisatelj, tajnik in glavni urednik pri Slovenski matici v Ljubljani. Rojen 13. aprila 1948 v Mariboru. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Velika čolnarska 8, tel.: 283-50-31. Službeni naslov: Slovenska matica, 1000 Ljubljana, Kongresni trg 8, tel.: 42243-42, faks: 422-43-43, e-pošta: drago.jancar@siol.net. Jemec, Andrej, akademski slikar, redni profesor za risanje in slikanje Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 29. novembra 1934 v Ljubljani. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001. Tajnik V. razreda SAZU od 11. aprila 2002 do 6. maja 2008; član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 22. aprila 2008. Zasebni naslov: 4274 Žirovnica, Zabreznica 40 b, tel.: in faks: 04 580-21-66, studio: 1000 Ljubljana, Prešernova 12, tel.: 425-56-76, e-pošta: andrej.jemec@siol.net. Kos, Božidar, skladatelj in teoretik, profesor za kompozicijo na Konservatoriju Univerze v Sydneyju v pokoju. Rojen 3. maja 1934 v Novem mestu. Dopisni član od 12. junija 2003, redni član od 21. maja 2009.
Zasebni naslov: 8250 Brežice, Sela pri Dobovi 88 a, tel. 0599 21976, tel./faks: 07-4967613, 040/358203, e-pošta: bozidar.kos88a@siol.net. Kovič, Kajetan, pesnik, pisatelj, prevajalec, glavni urednik in pomočnik direktorja za založništvo v Državni založbi Slovenije v pokoju. Rojen 21. oktobra 1931 v Mariboru. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995. Tajnik V. razreda SAZU od 7. maja 1996 do 11. aprila 2002.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Pleteršnikova 13, tel. in faks: 436-86-52, e-po-šta: kajetan.kovic@guest.arnes.si. Lebič, Lojze, skladatelj, dirigent, glasbeni publicist in redni profesor za glasbeno-teoretične predmete in kompozicijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 23. avgusta 1934 na Prevaljah na Koroškem. Izredni član od
30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995. Od leta 2003 izredni član Kraljeve flamske akademije za znanost in umetnost Belgije (Royal Flemish Academy of Belgium for Science and Arts). Tajnik V. razreda SAZU od 1. junija 2008 do 23. avgusta 2009.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Ulica bratov Učakar 134, tel.: 518-31-55. Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel.: 470-64-29, faks: 42534-23.
Matičič, Janez, skladatelj, profesor za analizo glasbenih form in harmonsko analizo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 3. junija 1926 v Ljubljani. Dopisni član od 23. aprila 1987, izredni član od 7. junija 2001, redni član od 1. junija 2007.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Lepi pot 10, tel.: 252-23-05, 031/401-531, e-po-šta j.maticic@gmail.com. Mihelič, Milan, univ. dipl. inž. arhitekture. Rojen 20. julija 1925 v Dolenjih Lazih pri Ribnici. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Peričeva 22, tel.: 436-26-87. Službeni naslov: Arhitektni biro, 1000 Ljubljana, Dunajska 29, tel.: 436-14-48. Minatti, Ivan, pesnik in prevajalec, urednik v založbi Mladinska knjiga v Ljubljani v pokoju. Rojen 22. marca 1924 v Slovenskih Konjicah. Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 30. maja 1991. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Zvonarska 7, tel.: 251-67-35. Mušič, Marko Marijan, univ. dipl. inž. arhitekture. Rojen 30. januarja 1941 v Ljubljani. Izredni član od 12. junija 2003, redni član od 1. junija 2007. Podpredsednik SAZU od 6. maja 2008.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Stari trg 11 a, tel. in faks: 425-52-90, e-pošta: info@ateljemarkomusic.si.
Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel.: 470-61-27, faks: 42564-92.
Pahor, Boris, rojen 26. avgusta 1913. Književnik, publicist in profesor za slovensko in italijansko književnost na srednji šoli s slovenskim učnim jezikom v Trstu, Italija, v pokoju. Dopisni član od 27. maja 1993, redni član od 21. maja 2009. Zasebni naslov: 34136 Trst / Trieste, Salita a Contovello 71, tel.: +39 040 410880.
Pavček, Tone, pesnik, esejist in prevajalec, glavni urednik Cankarjeve založbe v pokoju. Rojen 29. septembra 1928 v Šentjuriju pri Novem mestu. Izredni član od 7. junija 2001; član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 27. novembra 2003 do 22. aprila 2008, redni član od 1. junija 2007. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Trubarjeva 61, tel.: 231-58-09. Rebula, Alojz, rojen 21. julija 1924. Pisatelj, esejist in publicist, profesor na srednji šoli v Trstu, Italija, v pokoju. Dopisni član od 27. maja 1993, redni član od 21. maja 2009.
Zasebni naslov: 1434 Loka pri Zidanem Mostu, Loka 42. Tršar, Drago, akademski kipar, redni profesor za kiparstvo Akademije za likovno umetnost Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 27. aprila 1927 v Planini pri Rakeku. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Cesta na Rožnik 25, tel.: 251-39-28, atelje: 1000 Ljubljana, Svetčeva 1. Zlobec, Ciril, pesnik, romanopisec, publicist, prevajalec, novinar, urednik v pokoju. Rojen 4. julija 1925 v Ponikvah na Krasu. Izredni član od 23. maja 1985, redni član od 18. maja 1989. Podpredsednik SAZU od 14. maja 1992 do 6. maja 1999; član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 6. maja 1999 do 25. aprila 2002.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Vošnjakova 10, tel.: 231-28-76. Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel.: 470-61-43, faks: 42534-23, e-pošta: sazu@sazu.si.
Izredni člani
Kristl, Stanko , univ. dipl. inž. arhitekture, predavatelj za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 29. januarja 1922 v Ljutomeru. Izredni član od 5. maja 2005.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Borsetova 19, tel.: 283-88-14, e-pošta: s.kristl@ biro-arcus.si.
Simčič, Zorko, pisatelj. Rojen 19. novembra 1921 v Mariboru. Izredni član od 5. maja 2005.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Metelkova 7/b, tel.: 431-11-03, 031 200-866. Šalamun, Tomaž, pesnik in prevajalec. Rojen 4. julija 1941 v Zagrebu. Izredni član od 5. maja 2005.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Dalmatinova 11, tel.: 231-45-22, e-pošta: met-ka.krasovec@siol.net. Vuga, Saša, pisatelj in dramatik v pokoju. Rojen 8. februarja 1930 v Mostu na Soči. Izredni član od 1. junija 2007.
Zasebni naslov: 1230 Domžale, Slamnikarska 1 b, tel.: 724-43-52, 5216 Most na Soči 59, e-pošta: sasa.vuga@siol.net.
Dopisni člani
Globokar, Vinko, rojen 7. julija 1934. Skladatelj, Pariz, Francija. Dopisni član od 1. junija 2007.
Handke, Peter, rojen 6. decembra 1942. Pisatelj, dramatik, prevajalec, Salzburg, Avstrija. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Hrymyč, Vil, rojen 7. junija 1925. Književnik in prevajalec. Tajnik uprave kijevske podružnice Zveze pisateljev Ukrajine, Kijev, Ukrajina. Dopisni član od 30. maja 1991.
Konstantinovski, Georgi, rojen 29. julija 1930. Arhitekt. Redni profesor na Fakulteti za arhitekturo v Skopju, Makedonija, v pokoju. Dopisni član od 1. junija 2007.
Lipuš, Florjan, rojen 4. maja 1937. Pisatelj, učitelj na osnovni šoli Šentlipš na slovenskem Koroškem, Avstrija. Dopisni član od 23. maja 1985.
Matevski, Mateja, rojen 13. marca 1929. Pesnik in prevajalec, Skopje, Makedonija. Dopisni član od 1. junija 2007.
Merkü, Pavle, rojen 12. julija 1927. Slavist, skladatelj in violinist, programski režiser Radia Trst A v pokoju, Italija. Dopisni član od 23. maja 1985.
Paljetak, Luko , rojen 19. avgusta 1943. Pesnik, prevajalec, esejist in teatrolog. Glavni urednik revije Dubrovnik, Hrvaška. Dopisni član od 7. junija 2001.
Podrecca, Boris, rojen 30. januarja 1940. Dipl. inž. arhitekture. Direktor inštituta Raumgestaltung und Entwerfen Tehnične univerze, Stuttgart, Nemčija. Dunaj, Avstrija. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Ugljen, Zlatko, rojen 15. septembra 1929. Arhitekt, urbanist in oblikovalec, redni profesor na Tehnični fakulteti in Akademiji likovnih umetnosti, Sarajevo, BiH, v pokoju. Dopisni član od 1. junija 2007.
VI. RAZRED	za medicinske vede
Redni člani
Dolenc, Vinko V., dr. znanosti, redni profesor za nevrokirurgijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 29. junija 1940 v Sestržah pri Ptuju. Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 27. maja 1993. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Barvarska steza 7, tel.: 282-18-00. Službeni naslov: Klinični center, Klinični oddelek za nevrokirurgijo, 1525 Ljubljana, Zaloška 7, tel.: 522-53-57, e-pošta: vinko.dolenc@kclj.si.
Ferluga, Dušan, dr. znanosti, redni profesor za patologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 28. maja 1934 v Grubišnjem Polju. Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 27. maja 1997. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Komenskega 20/II, tel.: 232-21-36. Službeni naslov: Inštitut za patologijo Medicinske fakultete, 1000 Ljubljana, Korytkova 2, tel.: 543-71-37, 543-71-03, faks: 543-71-04, e-pošta: dusan.ferluga@mf.uni-lj.si.
Horvat, Matija , dr. znanosti, redni profesor za interno medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 23. septembra 1935 v Škofji Loki. Izredni član od 27. maja 1997, redni član od 12. junija 2003.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Jakčeva 38, tel.: 524-88-06, e-pošta: matija.horvat@siol.net.
Kordaš, Marjan, dr. znanosti, redni profesor za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor. Rojen 17. avgusta 1931 v Cupriji. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001. Tajnik VI. razreda SAZU od 24. aprila 2002 do 24. aprila 2005. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Ilirska 8, tel.: 232-24-96. Službeni naslov: Inštitut za patološko fiziologijo Medicinske fakultete, 1104 Ljubljana, Zaloška 4, tel.: 543-70-83, faks: 543-70-21, e-pošta: marjan.kordas@mf.uni-lj.si.
Skalerič, Uroš, dr. znanosti, doktor stomatologije, redni profesor na Katedri za ustne bolezni in parodontologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in strokovni direktor Stomatološke klinike v Ljubljani. Rojen 9. aprila 1945 v Ljubljani. Izredni član od 12. junija 2003, redni član od 21. maja 2009. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Ulica bratov Jančar 25, tel.: 510-82-28. Službeni naslov: Odsek za stomatologijo, Medicinska fakulteta, 1000 Ljubljana, Hrvatski trg 6, tel.: 300-21-10, faks: 522-25-04, e-pošta: uros.skaleric@mf.uni-lj.si.
Sketelj, Janez, redni profesor za patološko fiziologijo, predstojnik Inštituta za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 23. junija 1947 v Ljubljani. Izredni član od 7. junija 2001, redni član od 1. junija 2007. Tajnik VI. razreda SAZU od 24. aprila 2005. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Jesihov štradon 47, tel.: 427-56-26. Službeni naslov: Inštitut za patofiziologijo, 1000 Ljubljana, Zaloška 4, tel.: 534-70-46, faks: 543-70-21, e-pošta: janez.sketelj@mf.uni-lj.si.
Strle, Franc , dr. znanosti, redni profesor za infektologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Klinični center v Ljubljani, in predsednik raziskovalnega sveta Kliničnega centra v Ljubljani. Rojen 18. februarja 1949 v Ljubljani. Izredni član od 12. junija 2003, redni član od 21. maja 2009. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Kmečka pot 20, tel.: 517-12-91. Službeni naslov: Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, 1525 Ljubljana, Japljeva 2, tel.: 522-21-10, faks: 522-24-56, e-pošta: franc.strle@kclj.si.
Svetina, Saša, dr. znanosti, redni profesor za biofiziko Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 16. oktobra 1935 v Celju. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001; član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 4. novembra 2004 do 22. aprila 2008. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Gradišče 6, tel.: 425-24-08, 041-778-235. Službeni naslov: Inštitut za biofiziko Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, 1000 Ljubljana, Lipičeva 2, tel.: 543-76-02, faks: 431-51-27, e-pošta: sasa.svetina@mf.uni-lj.si.
Trontelj, Jože, dr. znanosti, dr. medicine, višji zdravstveni svetnik, redni profesor za nevrologijo na Medicinski fakulteti in Visoki šoli za zdravstvo Univerze v Ljubljani, zdravnik specialist nevrolog na Inštitutu za klinično nevrofizio-logijo, Nevrološka klinika, Univerzitetni klinični center v Ljubljani. Rojen 1. junija 1939 v Kamniku, Slovenija. Izredni član SAZU od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995. Tajnik razreda za medicinske vede SAZU od 28. septembra 1999 do 24. aprila 2002; podpredsednik SAZU od 25. aprila 2002 do 6. maja 2008; predsednik SAZU od 6. maja 2008. Zasebni naslov: 1355 Polhov Gradec 99, tel.: 364-50-09, 041-576-218. Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel.: 470-61-20, faks: 42534-39, e-pošta: joze.trontelj@sazu.si. Inštitut za klinično nevrofiziologijo, Nevrološka klinika, Klinični center Ljubljana, 1525 Ljubljana, Zaloška 7, tel.: 522-15-00, 522-15-25, faks: 522-15-33, e-pošta: joze.trontelj@kclj.si.
Izredni člani
Čerček, Bojan, dr. znanosti, kardiolog, redni profesor na Univerzi v Kaliforniji. Rojen 20. septembra 1949 v Ljubljani. Izredni član od 1. junija 2007. Zasebni naslov: 4319 Manson Avenue, Woodlandhills, CA 91364, USA. Službeni naslov: Cedars-Sinai Medical Center, 8700 Beverly Boulevard, Division of Cardiology, Room 5534, Los Angeles, CA 90048, USA, tel.: + 1/ 310423-38-36, faks: +1/ 310-423-02-45, e-pošta: bojan.cercek@cshs.org. Lamovec, Janez, dr. medicinskih znanosti, raziskovalec na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Rojen 14. aprila 1941. Izredni član od 1. junija 2007. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Ulica bratov Učakar 132. Službeni naslov: Onkološki inštitut, 1000 Ljubljana, Zaloška 2, tel.: 587-97-19, e-pošta: jlamovec@onko-i-.si. Peterlin, Matija, dr. znanosti, redni profesor medicine, mikrobiologije in imuno-logije na University of California v San Franciscu, ZDA. Rojen 4. julija 1947 v Ljubljani. Izredni član od 5. maja 2005.
Zasebni naslov: 14 Hill Point Ave., San Francisco, US-CA 94117, tel.: +1 415/ 665-2071.
Službeni naslov: University of California at San Francisco (UCSF), Box 0703, 3rd and Parnassus Aves, San Francisco, US-CA 94143-0703, tel.: +1 415/ 5021902, +1 415/ 502-1905, faks: +1 415/ 502-1901, e-pošta: matija.peterlin@ucsf.edu. Rozman, Blaž , dr. znanosti, redni profesor za interno medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, višji svetnik. Rojen 29. septembra 1944 v Ljubljani. Izredni član od 5. maja 2005.
Zasebni naslov: 1235 Radomlje, Dermastjeva ul. 17, tel.: 534-65-66, e-pošta: kc.lj.rozman@siol.net.
Službeni naslov: Klinični center, Klinični oddelek za revmatologijo, 1000 Ljubljana, Vodnikova 62, tel.: 522-55-33, faks: 522-55-98.
Dopisni člani
Cardesa, Antonio, rojen 23. marca 1939. Redni profesor za patologijo Univerze v Barceloni, Španija. Dopisni član od 7. junija 2001.
Dimitrijevic, Milan R., rojen 27. januarja 1931. Redni profesor za nevrologijo in predstojnik oddelka za fizikalno medicino in rehabilitacijo, Baylor College of Medicine, Houston, Teksas, ZDA. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Lajtha, Abel, rojen 22. septembra 1922. Redni profesor za psihiatrijo Medicinske fakultete Univerze New York in Centra za nevrokemijo v inštitutu N. S. Kline, Orangeburg, N. Y., ZDA. Dopisni član od 18. maja 1989.
Milič, Emili Joseph, rojen 27. maja 1931. Redni profesor za fiziologijo na oddelku za fiziologijo in eksperimentalno medicino, laboratoriji Meakins-Christie McGillove univerze, Montreal, Kanada. Dopisni član od 6. junija 1983.
Shoenfeld, Yehuda , rojen 14. februarja 1948. Redni profesor za interno medicino na Medicinski fakulteti Univerze v Tel-Avivu, vodja Centra za avtoimune bolezni Medicinskega centra Sheba v Tel-Avivu, Izrael. Dopisni član od 21. maja 2009.
Stälberg, Erik Valdemar, rojen 21. aprila 1936. Redni profesor za klinično nevro-fiziologijo univerzitetne bolnišnice v Uppsali, Švedska. Dopisni član od 27. maja 1997.
Unger, Felix, rojen 2. marca 1946, kardiolog. Predstojnik Klinike za kardiokirur-gijo in predsednik Evropske akademije znanosti in umetnosti, Salzburg, Avstrija. Dopisni član od 6. junija 1995.
Wernig, Anton, rojen 14. oktobra 1944. Redni profesor za nevrofiziologijo Univerze v Bonnu, Nemčija. Dopisni član od 7. junija 2001.
BIBLIOGRAFIJA
ČLANOV AKADEMIJE V LETU 2009
Uredniški odbor se je odločil, da kljub raznolikosti in priporočilu, da člani
predložijo najpomembnejša dela po svojem izboru, objavimo bibliografije praviloma v obsegu in z vsebino, kot so jih posamezni člani predložili.
Tatjana Avšič-Županc
Heyman P., Vaheri A., Lundkvist A., Avšič-Županc T.: Hantavirus infections in Europe: from virus carriers to a major public-health problem. Expert Rev Anti Infect Ther. 2009 Mar; 7(2):205-17.
Gračner M., Avšič-Županc T., Punda-Polič V., Dolinšek J., Bouyer D., Walker D. H., Zavala-Castro J. E., Bradarič N., Crocquet-Valdes P. A., Duh D.: Comparative ompA gene sequence analysis of Rickettsia felis-like bacteria detected in Haemaphysalis sulcata ticks and isolated in the mosquito C6/36 cell line. Clin Microbiol Infect 2009; 15(2): 265-6.
Ravnik U., Tozon N., Strašek K., Avšič Županc T.: Clinical and haematological features in Anaplasma phagocytophilum seropositive dogs. Clin Microbiol Infect 2009; 15(2): 39-40.
Korva M., Duh D., Saksida A., Trilar T., Avšič-Županc T.: The hantaviral load in tissues of naturally infected rodents. Microbes Infect. 2009 Mar; 11(3):344-51.
Strašek Smrdel K., Tozon N., Duh D., Petrovec M., Avšič Županc T.: Diversity of groESL sequences of Anaplasma phagocytophilum among dogs in Slovenia. Clin Microbiol Infect. 2009 May 18. [Epub ahead of print]
Knap N., Durmiši E., Saksida A., Korva M., Petrovec M., Avšič-Županc T.: Influence of climatic factors on dynamics of questing Ixodes ricinus ticks in Slovenia. Vet Parasitol. 2009 Oct 14; 164(2-4):275-81.
Cerar D., Karner P., Avšič-Županc T., Strle F.: Azithromycin for acute Q fever in pregnancy. Wien Klin Wochenschr. 2009; 121(13-14):469-72.
Duh D., Punda-Polič V., Avšič-Županc T., Bouyer D., Walker D. H., Popov V. L., Jelovšek M., Gračner M., Trilar T., Bradarič N., Kurtti T. J., Štrus J.: Rickettsia hoogstraalii sp. nov., isolated from hard- and soft-bodied ticks. Int J Syst Evol Microbiol. 2009 Aug 7 (ahead of print).
Arnež M., Avšič-Županc T.: Tick-borne encephalitis in children: an update on epidemiology and diagnosis. Expert Rev Anti Infect Ther. 2009 Dec; 7(10):1251-60.
Mu^aj S., Kabashi S., Ahmeti S., Dedushaj I., Ramadani N., Avšič-Županc T.: Collective immunity of the population from endemic zones of hemorrhagic fever with renal syndrome in Kosovo. Med Arh. 2009; 63(3):160-2.
Korva M., Duh D., Puterle A., Trilar T., Avšič-Županc T..: First molecular evidence of Tula hantavirus in Microtus voles in Slovenia. Virus Res. 2009 Sep; 144(1—2):318—22.
Tadej Bajd
Bajd T., Cikajlo I., Koritnik T., Munih M.: Functional electrical stimulation in gait training. V: Proc. of 14th Annual International Functional Electrical Stimulation Society Conference, Seoul, Korea, 2009, str. 3-4.
Lenarčič J., Bajd T.: Robotski mehanizmi. 2. dopolnjena in popravljena izd. Ljubljana: Založba FE in FRI, 2009.
Bajd T. (ur.), Nastran J. (ur.).: Zbornik ob 90-letnici Fakultete za elektrotehniko : 1919-2009. Ljubljana: Fakulteta za elektrotehniko, 2009.
Emerik Bernard
SAMOSTOJNI RAZSTAVI
Bernard E.: Sinteza neulovljivih razlik, Galerija Loža Koper, 28. 8.-7. 10. 2009.
Bernard E.: Savinov likovni salon, Žalec, 5. 2.-3. 3. 2009.
SKUPINSKI RAZSTAVI
five artists from slovenia Emerik Bernard, Herman Gvardjančič, Jožef Muhovič, Franc Novinc, Branko Suhy, Künstlerhaus, Wien, 26. 5.-11. 7. 2009.
Rojstvo modernizma Tomo Podgornik & Emerik Bernard, Galerija Cankarjev dom, 22. 12. 2009-24. 1. 2010.
S prispevkom Domneve sodeloval na Simpoziju o Zoranu Mušiču 27. 3. 2009.
France Bernik
ZNANSTVENE RAZPRAVE IN PRISPEVKI
Bernik F.: Die Rezeption von Goethes Faust bei den Slowenen. 20 Jahre Europäischen Akademie der Wissenschaften und Künste. Festschrift. Hrgb. Maria Eder. editon weimar, Salzburg 2009, S. 45-51.
Bernik F.: Med umetnostno zgodovino in umetnostno vedo. Umetnostna kronika 22/2009. Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU. Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana 2009, str. 2-3.
Bernik F.: Pesmi Ljubke Šorli. Goriška knjiga. Pesmi, zgodbe in pričevanja. Izbrala in uredila Lojzka Bratuž. Slovenska matica in Goriška Mohorjeva družba. Ljubljana 2009, str. 293-296.
GLAVNO UREDNIŠTVO
Dominik Smole. Zbrano delo. Druga knjiga. Glavni urednik zbirke France Bernik. Uredil in opombe napisal Goran Schmidt. Založba ZRC, ZRC SAZU. Ljubljana 2009, 704 str.
Dominik Smole. Zbrano delo. Tretja knjiga. Glavni urednik zbirke France Bernik. Uredil in opombe napisal Goran Schmidt. Založba ZRC, ZRC SAZU. Ljubljana 2009, 334 str.
Gregor Kocijan. Janko Kersnik. Monografija k Zbranim delom slovenskih pesnikov in pisateljev. 10. knjiga. Glavni urednik zbirke France Bernik, Založba ZRC, ZRC SAZU. Ljubljana 2009, 431 str.
Janez Bernik
Bernik J.: Risba na Slovenskem II, 1940-2009. Mestna galerija Ljubljana. Od 25. 5. do 30. 8.
Intervju - Janez Bernik: Včasih ni dobro biti v svojem telesu. Spraševala Elvira Miše. Reporter 15. 6. 2009.
Pojmovnik slovenske umetnosti po letu 1945. Študentska založba in Inštitut Akademije za likovno umetnost in oblikovanje. Ljubljana 2009.
Robert Blinc
OBJAVLJENA DELA
Peng W., Lemee N., Dellis J.-L., Shvartsman V. V., Borisov P., Kleemann W., Trontelj Z., Holc J., Kosec M., Blinc R., Karkut M. G.: Epitaxial growth and magnetoelectric relaxor behavior in multiferroic 0.8Pb(Fe1/2)Nb1/203-0.2Pb(Mg1/2W1/2)03 thin films. Appl. phys. lett., 2009, vol. 95, no. 13, str. 132507-1—1325507-3.
Pirc R., Blinc R.: Freezing dynamics of relaxor ferroelectrics and dipolar glasses. Ferroelectrics, 2009, vol. 379, no. 1, str. 30—34.
Zidanšek A., Blinc R., Jeglič A., Kabashi S., Bekteshi S., Šlaus I.: Climate changes, biofuels and the sustainable future. Int. j. hydrogen energy. [Print ed.], 2009, vol. 34, no. 16, str. 6980—6983.
Glinchuk M. D., Morozovska A. N., Eliseev E. A., Blinc R.: Misfit strain induced magnetoelectric coupling in thin ferroic films. J. sppl. phys., 2009, vol. 105, no. 8, str. 084108-1—084108-5.
Blinc R., Tavčar G., Žemva B., Goreshnik E. A., Hanžel D., Cevc P., Potočnik A., Laguta V. V., Trontelj Z., Jagličic Z., Scott J. F.: Electron paramagnetic resonance and Mossbauer study of antiferromagnetic K3Cu3Fe2F15. J. appl. phys., 2009, vol. 106, no. 2, str. 023924-1—023924-4.
Blinc R., Zalar B., Cevc P., Gregorovič A., Žemva B., Tavčar G., Laguta V. V., Scott J. F., Dalal N. S.: 39K NMR and EPR study of multiferroic K3Fe5F15. J. phys., Condens. matter, 2009, vol. 21, no. 4, str. 045902-1—045902-4.
Kumar A., Sharma G. L., Katiyar R. S., Pirc R., Blinc R.: Magnetic control of large room-temperature polarization. J. phys., Condens. matter, 2009, vol. 21, no. 38, str. 382204-1—382204-7.
Iwata M., Kutnjak Z., Ishibashi Y., Blinc R.: Consideration on the phase diagrams of ferroelectric (Ba, Ca)Ti03. J. Phys. Soc. Jpn., 2009, vol. 78, no. 5, str. 0547061—054706-4.	3
Pirc R., Blinc R., Scott J. F.: Mesoscopic model of a system possessing both relaxor
ferroelectric and relaxor ferromagnetic properties. Phys. rev., B, Condens. matter mater. phys., 2009, vol. 79, no. 21, str. 214114-1-214114-7.
Peng W., Lemee N., Karkut M. G., Dkhil B., Shvartsman V. V., Borisov P., Kleemann W., Holc J., Kosec M., Blinc R.: Spin-lattice coupling in multiferroic Pb(Fe1/2Nb1/2)O3 thin films. Appl. phys. lett., 2009, vol. 94, no. 1, str. 0125091-012509-3.
Blinc R., Šlaus I., Zidanšek A.: A crisis "of democracy" or a crisis "within democracy". V: Guzovic Z. (ur.), Duic N. (ur.), Ban M. (ur.). 5th Dubrovnik Conference on Sustainable Development of Energy, Water and Environment Systems, September 29-October 3, 2009, Dubrovnik, Croatia. CD proceedings. [S. l.: s. n.], 2009, 6 str.
Zidanšek A., Ambrožič M., Martinšek M., Blinc R., Lior N.: Sustainability analysis of solar orbital power. V: Guzovic Z. (ur.), Duic N. (ur.), Ban M. (ur.). 5th Dubrovnik Conference on Sustainable Development of Energy, Water and Environment Systems, September 29-October 3, 2009, Dubrovnik, Croatia. CD proceedings. [S. l.: s. n.], 2009, 11 str.
Apih T., Trontelj Z., Pirnat J., Lužnik J., Srčič S., Lavrič Z., Seliger J., Žagar V., Gre-gorovič A., Blinc R.: Pharmaceutical analysis of polymorphism by nuclear quadrupole resonance (NQR). V: The 2nd International Meeting on NMR and Quantitative Analysis, April 21-22, 2009, Stockholm, Sweden. Abstracts. [S. l.: s. n.], 2009, str. 18.
Apih T., Domenici V., Gradišek A., Hamplova V., Blinc R., Sebastiao P. J., Vilfan M.: 1H NMR relaxometry of a rod-like chiral liquid crystal in its isotropic cholesteric, TGBA and TGBC phases. V: 6th Conference on Field Cycling NMR Relaxometry, Turin, Italy, June 4-6, 2009. Book of abstracts. [S. l.: s. n.], 2009, str. P2.
Apih T., Gregorovič A., Gradišek A., Blinc R., Seliger J.: Field-cycled 14N nuclear quadrupole resonance for remote detection and pharmaceutical industry. V: 6th Conference on Field Cycling NMR Relaxometry, Turin, Italy, June 4-6, 2009. Book of abstracts. [S. l.: s. n.], 2009, str. O18.
Trontelj Z., Pirnat J., Lužnik J., Jazbinšek V., Srčič S., Lavrič Z., Seliger J., Žagar V., Apih T., Gregorovič A., Blinc R.: Study of polymorphism in some pharmaceutical compounds and explosives by nuclear quadrupole resonance (NQR). V: 2nd Workshop on NQR Detection of Explosives and Illicit Substances, Saint-Louis, June 8-10, 2009. Compendium of the 2nd Workshop on NQR Detection of Explosives and Illicit Substances : Saint-Louis, France, June 8-10, 2009. [S. l.: s. n.], 2009, str. 8.
Trontelj Z., Pirnat J., Lužnik J., Srčič S., Lavrič Z., Seliger J., Žagar V., Apih T., Gregorovič A., Blinc R.: Study of polymorphism in some pharmaceutically interesting materials by Nuclear Quadrupole Resonance (NQR). V: Makuc D. (ur.), Plavec J. (ur.), Ilc G. (ur.). Magnetic moments in Central Europe, Otočec
2009: tutorials and frontiers: program and book of abstracts, Otočec, Slovenia, February 11-15, 2009. Ljubljana: Slovenian NMR Centre, National Institute of Chemistry, 2009, str. 62.
Lužnik J., Pirnat J., Jazbinšek V., Trontelj Z., Apih T., Gregorovič A., Blinc R., Seliger J., Trontelj Z.: Polarization enhanced NQR detection at low frequencies. V: Fraissard J. P. (ur.), Lapina, O. B. (ur.). Explosives detection using magnetic and nuclear resonance techniques, (NATO science for peace and security programme, Series B, Physics and biophysics). Dordrecht: Springer, 2009, str. 41-56.
DRUGO
Pirc R., Blinc R., Scott J. F.: Mesoscopic model of bi-relaxors : presented at 1st International Symposium and 4th Workshop Piezoresponse Force Microscopy and Nanoscale Phenomena in Polar Materials, PFM -2009, 23-27 June 2009, Ave-iro, Portugal.
Ivan Bratko
Bratko I., Žabkar J., Možina M.: Argument Based Machine Learning. V knjigi: Argumentation in Artificial Intelligence, ur. Iyad Rahwan, Guillermo Simari, Springer Verlag 2009, pp. 463-482.
Možina M., Giulliano C., Bratko I.: Argument Based Machine Learning from Examples and Text. Proc. ACIIDS'09, Dong Hoi City, Vietnam, 2009.
Krivec J., Guid M., Bratko I.: Identification and characteristic descriptions of procedural chunks. Proc. The First Int. Conf. Advanced Cognitive Technologies and Applications (COGNITIVE 2009). Athens, Greece, 2009. New York: IEEE Computer Society, 2009, str. 448-453.
Guid M., Možina M., Sadikov A., Bratko I.: Deriving Concepts and Strategies from Chess Tablebases. Proc. Advances in Computers and Games '09, Pamplona, Spain, 2009.
Strle B., Možina M., Bratko I.: Qualitative approximation to Dynamic Time Warping similarity between time series data. Proc. 23rd Qualitative Reasoning Workshop, Ljubljana, 2009.
Žabkar J., Možina M., Bratko I., Demšar J.: Discovering monotone relations with Pade. Proc. ECML'09 Workshop Learning Monotone Models from Data, Bled, 2009.
Kužnar D., Možina M. and Bratko I.: Curve prediction with Kernel Regression. Proc. ECML'09 MLD Workshop, Bled, 2009.
Rajko Bratož
OBJAVLJENA DELA
Bratož R.: Il primo cristianesimo in Dalmazia. V: Cuscito G. (ur.). La cristianiz-zazione dell'Adriatico : [atti della XXXVIII Settimana di Studi Aquileiesi,
3-5 maggio 2007], (Antichita Altoadriatiche, 66). Trieste: Editreg, 2008, str. 221-262.
Bratož R.: Illirico. V: Cremascoli G. (ur.), Degl'Innocenti A. (ur.). Enciclopedia Gregoriana : la vita, l'opera e la fortuna di Gregorio Magno, (Archivum Gre-gorianum, 15). Firenze: Sismel, Edizioni del Galluzzo, 2008, str. 179-180.
Bratož R.: Sergio Tavano studioso del tardo-antico e dell'alto-medioevo. V: Tava-no, Sergio. Da Aquileia a Gorizia: scritti scelti, (Fonti e studi per la storia della Venezia Giulia, Ser. 2, Studi, vol. 17). Trieste: Deputazione di storia patria per la Venezia Giulia, 2008, str. 13-19.
Bratož R.: Eine Region im Wandel - Der West- und Mitteldonauraum in spätantiken und mittelalterlichen Chroniken. V: Goltz A. (ur.), Leppin H. (ur.) und Schlange-Schöningen H. (ur.). Jenseits der Grenzen. Beiträge zur spätantiken und frühmittelalterlichen Geschichtsschreibung. Millenium-Studien zu Kultur und Geschichte des ersten Jahrtausends n.Chr. - Millenium Studies in the culture and history of the first millenium C.E., Band 25. Berlin - New York: Walter der Gruyter, 2009, str. 199-238.
Bratož R.: Antično izročilo o Neronu in drugih „slabih" cesarjih. Gledališki list SNG, Drama, mar. 2009, letn. 88, št. 7, str. 20-26.
Bratož R.: Die kirchliche Organisation in Westillyricum (vom späten 4. Jahrhundert bis um 600) - ausgewählte Fragen. V: Keszthely-Fenekpuszta im Kontext spätantiker Kontinuitätsforschung zwischen Noricum und Moesia : Keszthely, 1. bis 4. Oktober 2009 : abstracts. Keszthely: [s. n.], 2009, str. [13-14].
DRUGO
Bratož R.: Die Erforschung des frühen Christentums in Slowenien : predavanje na Univerzi v Würzburgu, Philosophische Fakultät I, Lehrstuhl für Alte Geschichte, 8. Juli 2009. Würzburg, 2009.
Bratož R.: Die kirchliche Organisation in Westillyricum (4.-6. Jh. n. Chr.) : predavanje na Generalversammlung der Görres-Gesellschaft, Salzburg, 29. Sep. 2009. Salzburg, 2009.
Bratož R.: Eine Region im Wandel : der West- und Mittelbalkanraum in spätantiken und mittelalterlichen Quellen : predavanje na povabilo Südosteuropa-Gesellschaft, Zweigstelle Würzburg, Lehrsthul für Slavische Philologie, Würzburg, 7. Juli 2009. Würzburg, 2009.
Bratož R.: Sergio Tavano studioso del tardo-antico e dell'alto-medioevo : predavanje v okviru predstavitve publikacije: Sergio Tavano, Da Aquileia a Gorizia. Gorizia, Sala conferenze "Della Torre" della Fondazione Cassa di Risparmio di Gorizia, 14. apr. 2009. Gorica 2009.
Vinko V. Dolenc
OBJAVLJENA DELA
Gole B., Duran Alonso M. B., Dolenc V. V., Lah Turnšek T.: Post-translational regulation of cathepsin B, but not of other cysteine cathepsins, contributes to increased glioblastoma cell invasiveness in vitro. Pathol. oncol. res., 2009, vol. 15, no. 4, str. 711-723. http://dx.doi.org/10.1007/s12253-009-9175-8
DRUGO
Dolenc V. V. (ur.), Rogers L. A. (ur.). Cavernous sinus : developments and future perspectives. Wien: New York, Springer. X, 227 str., ilustr.
Igor Emri
OBJAVLJENA DELA
Zupančič B., Emri I.: Time-dependent constitutive modeling of drive belts. 2, The effect of the shape of material retardation spectrum on the strain accumulation process. Mech. time-depend. mater., 2009, vol. 13, no. 4, str. 375-400. http://dx.doi.org/10.1007/s11043-009-9097-6
Sedlarik V., Emri I.: Structure and conditioning effect on mechanical behavior of poly(vinyl alcohol)/calcium lactate biocomposites. Polym. compos., Aug. 2009, vol. 30, iss. 8, str. 1158-1165.
Umek P., Huskic M., Sever Škapin A., Florjančič U., Zupančič B., Emri I., Ar-čon D.: Structural and mechanical properties of polystyrene nanocomposites with 1D titanate nanostructures prepared by an extrusion process. Polym. compos., 2009, vol. 30, no. 9, 1318-1325.
Emri I., Zupančič B., Nikonov A. V., Florjančič U.: Durability of dynamically loaded polymers. V: Gantar G. (ur.). 7th International Conference on Industrial Tools and Material Processing Technologies [also] ICIT & MPT, Ljubljana, Slovenia, October 4th-7th 2009. Conference proceedings. Celje: TECOS, Slovenian Tool and Die Development Centre, 2009, str. 185-187, ilustr.
Emri I., Zupančič B., Nikonov A. V., Florjančič U.: Strain accumulation process under periodical loading in polymeric materials. V: Sih G. C. (ur.), Tu S.-T. (ur.), Wang Z. (ur.). Transferability and applicability of current mechanics approaches: [fracture mechanics and structural integrity], (Fracture mechanics series). Shanghai: East China University of Science and Technology Press, 2009, str. 79-83, ilustr.
Saprunov I., Simonyants R., Emri I.: Effect of heating on fibers shrinkage. V: Bol-težar M. (ur.), Slavič J. (ur.). Kuhljevi dnevi, 24. September 2009, Cerklje na Gorenjskem. Zbornik del. Ljubljana: Slovensko društvo za mehaniko, 2009, str. 97-104. http://www.drustvozamehaniko.si/kd2009/ZbornikKD2009.pdf
Emri I.: Integrativno ciljno usmerjeno doktorsko izobraževanje: pot do sonarav-nega razvoja Pomurja in Slovenije. V: Slavinec M. (ur.). Vpliv kakovosti izobraževanja na razvoj Pomurja. Murska Sobota: Pomurska akademsko znanstvena unija PAZU, 2009, str. 17-18.
Zupančič B., Nikonov A. V., Florjančič U., Emri I.: Strain accumulation process in time-dependent materials exposed to cyclic loading. V: Eichlseder W. (ur.). 26th Danubia-Adria Symposium on Advances in Experimental Mechanics, September 23rd-26th 2009, Leoben, Austria. Leoben: Montanuniversität, 2009, str. 253-254.
Zupančič B., Nikonov A. V., Florjančič U., Simonyants R., Emri I.: Strain accumulation process in time-dependent materials exposed to periodical loading. V: Simonyanc, R. P. (ur.). Aerokosmičeskie tehnologii : MNTK-2009, Reutov-Mo-skva, 19-20 maja 2009. Moskva: MGTU, 2009, str. 247.
Gergesova M., Simonyants R., Emri I.: Prediction of spectra from uniaxial straining experiment. V: Simonyanc R. P. (ur.). Aerokosmičeskie tehnologii : MNTK-2009, Reutov-Moskva, 19-20 maja 2009. Moskva: MGTU, 2009, str. 248.
Emri I., Nikonov A. V., Zupančič B., Burnik S.: Dynamic loading of climbers through the interaction with the climbing rope. V: Ušaj A. (ur.). Book of abstracts. Ljubljana: University of Ljubljana, Faculty of sport, [2009], str. 24.
Emri I., Zupančič B., Nikonov A. V., Florjančič U.: Behavior of periodically loaded polymeric products. V: Kounadis A. N. (ur.), Gdoutos E. E. (ur.). Symposium on Recent Advances in Mechanics, September 17-19, 2009, Athens, Greece : dedicated to the late academician - professor Pericles S. Theocaris. Athens: Pericles S. Theocaris Foundation, 2009, str. 63-64.
Florjančič U., Zupančič B., Oblak P., Sutton E., Štukelj M., Grošelj D., Marion L., Emri I.: Osseointegrated orthopaedic and dental implants - ODI : report on work (2008-2009). Ljubljana: Center za eksperimentalno mehaniko, 2009. 44 f., ilustr.
DRUGO
Members of the steering committee, Sundholm F., Adolf D. B., Alig I., Emri I., Gedde U. W., Goethals E. J., Gohy J.-F., Hvilsted S., Lauprêtre F.: SUPERNET, The ESF scientific programme Experimental and Theoretical Investigation of Complex Polymer Structures : duration five years. Strasbourg: European Scientific Foundation, 1999-2003. http://www.esf.org/supernet.
Florjančič U., Zupančič B., Emri I., Sutton E.: The influence of gradient structure on time-dependent mechanical properties of polyamides : [a presentation given at the] 5th Annual European Rheology Conference, April 15-17, Cardiff, United Kingdom. Cardiff, 16. 4. 2009.
Gergesova M., Simonyants R., Emri I.: Prediction of spectra from uniaxial straining experiment : [a presentation given at the] 5th Annual European Rheology Conference, April 15-17, Cardiff, United Kingdom. Cardiff, 16. 4. 2009.
Emri I., Florjančič U., Zupančič B., Huskic M., Umek P., Arčon D.: Time-dependent behavior of polymer nanocomposites with 1D titanate nanostructures : [a presentation given at the] 3. meždunarodnaja naučno-tehničeskaja konferenci-ja »Aerokosmičeskie tehnologii«, 19-20 maja 2009, Moskva-Reutov. Moskva.
Peter Fajfar
OBJAVLJENA DELA
Rozman M., Fajfar P.: Seismic response of a RC frame building designed according to old and modern practices. Bulletin of earthquake engineering, 2009, letn. 7, št. 3, str. 779-799.
Kreslin M., Fajfar P.: Seismic evaluation of an existing complex RC building. Bulletin of earthquake engineering, 2009, "Online first", str. 1-23.
Poljanšek K., Peruš I., Fajfar P.: Hysteretic energy dissipation capacity and the cyclic to monotonic drift ratio for rectangular RC columns in flexure. Earthquake eng. struct. dyn., 2009, letn. 38, št. 7, str. 907-928.
Kreslin M., Fajfar P.: On seismic assessment of RC buildings - a case study of an actual irregular structure. V: Papadrakakis M. (ur.). Computational Methods in Structural Dynamics and Earthquake Engineering: COMPDYN 2009 : 2nd International Thematic Conference. Athens: Institute of Structural Analysis & Seismic Research: National Technical University: European Community on Computational Methods in Applied Sciences, 2009, str. 1-22.
Rozman M., Fajfar P.: Comparison of Seismic Response of a RC Frame Building of Older and Modern Building Practices. V: Papadrakakis M. (ur.). Computational Methods in Structural Dynamics and Earthquake Engineering: COMPDYN 2009 : 2nd International Thematic Conference. Athens: Institute of Structural Analysis & Seismic Research: National Technical University: European Community on Computational Methods in Applied Sciences, 2009, str. 1-14.
Peruš I., Fajfar P.: How reliable are the ground motion prediction equations? : Paper 1662. V: SMiRT 20, International Association for Structural Mechanics in Reactor Technology, Espoo, Finland, August 9-14, 2009. Challenges Facing Nuclear Renaissance : SMiRT 20. Helsinki: International Association for Structural Mechanics in Reactor Technology, 2009, str. 1-9.
Rozman M., Fajfar P.: Vpliv standarda Evrokod 8 na potresno odpornost in ceno armiranobetonske okvirne konstrukcije = Influence of Eurocode 8 on seismic resistance and cost of RC frame building. V: Lopatič J., Saje F., Markelj V., (ur.). Zbornik 31. zborovanja gradbenih konstruktorjev, Rogaška Slatina, 8.-9. oktober 2009. Ljubljana: Slovensko društvo gradbenih konstruktorjev, 2009, str. 235-245.
Dolšek M., Fajfar P.: Simplified probabilistic seismic performance assessment of buildings. V: Papadrakakis M. (ur.). Computational structural dynamics and earthquake engineering, (Structures and infrastructures series). Balkema: CRC Press; London: Taylor & Francis Group, 2009, str. 241-253.
Fajfar P., Fischinger M., Beg D.. Evrokod 8 : Pojektiranje potresno odpornih konstrukcij. V: Beg D., Pogačnik A. (ur.). Priročnik za projektiranje gradbenih konstrukcij po evrokod standardih. Ljubljana: Inženirska zbornica Slovenije, 2009, str. 8.1-8.241.
DRUGO
Fajfar P. (ur. 2003-) Earthquake engineering & structural dynamics. Chichester; New York: J. Wiley, 1972-.
Fajfar P. (član ur. odbora 2003-) Bulletin of earthquake engineering.. Dordrecht: Kluwer Academic.
Fajfar P. (član ur. odbora 2002-) Earthquake engineering and engineering vibration . Beijing: Science Press, 2002-.
Fajfar P. (član ur. odbora 1998-) ISET Journal of Earthquake Technology. Roorkee: Indian Society of Earthquake Technology.
Fajfar P. (član ur. odbora 1991-) International journal for engineering modelling. Split: Faculty of Civil Engineering: Engineering Modelling Centre; Zagreb: Faculty of Civil Engineering, 1991-.
Fajfar P. (član ur. odbora 1997-) Journal of earthquake engineering. Philadephia: Taylor&Francis Group, 1997-.
Fajfar P. (član ur. odbora 1999-) Journal of seismology and earthquake engineering. Tehran: International Institute of Earthquake Engineering and Seismology.
Dušan Ferluga
Praprotnik S., Ferluga D., Vizjak A., Hvala A., Avčin T., Rozman B.: Microthrom-botic/microangiopathic manifestations of the antiphospholipid syndrome. Clin Rev Allergy Immunol 2009; 26(2-3):109-25.
Kveder R., Lindič J., Aleš A., Kovač D., Vizjak A., Ferluga D.: Acute kidney injury in immunoglobulin A nephropathy: potential role of macroscopic hematuria and acute tubulointerstitial injury. Ther Apher Dial 2009; 13(4):273-7.
Ferluga D., Vizjak A.: Histopatologija celične in humoralne zavrnitve presajene ledvice. In: Arnol M., Kandus A., Bren A. et al. Presaditev ledvic. Ljubljana: Klinični oddelek za nefrologijo, Interna klinika, Univerzitetni klinični center, 2009; 211-23.
Franc Forstnerič
Forstnerič F., Wold E. F.: Bordered Riemann surfaces in CA2. J. Math. Pures Appl. 91, (2009), str. 100-114.
Forstnerič F.: Oka manifolds. C. R. Acad. Sci. Paris, Ser. I 347 (2009), str. 10171020.
Ivan Gams
OBJAVLJENA DELA
Gams I.: Trmasto pozabljamo na preventivo. Delo (Ljubl.), 26. feb. 2009, leto 51, št. 47, str. 17.
Gams I., avtor dodatnega besedila v: Slovenija. 10. izd. Ljubljana: DZS, 2009. 1 zvd.
Gams I., avtor dodatnega besedila v: Slovenija. 10. izd. Ljubljana: DZS, 2009.
Gams I., avtor dodatnega besedila v: Slovenija : ročni zemljevid 1:500.000. 21. izd. Ljubljana. DZS, 2009, 1 zvd.
DRUGO
Gams I. (član ur. odbora 1996—) Acta carsologica. Ljubljana: Inštitut za raziskovanje Krasa, 1974-.
Gams I. (član ur. odbora 2003-) Acta geographica Slovenica. Gams, Ivan (Ljubljana: Geografski inštitut Antona Melika, ZRC SAZU, 2003-.
Gams I. (član ur. odbora 1977-1978, 1980-) Naše jame. Ljubljana: Jamarska zveza Slovenije, 1959-.
Kajetan Gantar
Gantar K.: Heziod, Teogonija. Dela in dnevi (prevod z opombami, str. 7-115, spremna študija »Heziod ter njegov pesniški in miselni svet«, str. 117-152). Ljubljana, Založba Modrijan, 2009.
Gantar K.: Sovretova Odiseja med prevodom in parafrazo. - V: Odprto okno. Kom-parativistika in prevajalstvo (Ljubljana 2009), 11-34.
Gantar K.: Nekaj misli ob Prokopijevem predgovoru k »Tajni zgodovini« - Proko-pijeva aytivicru; pred sodnim stolom zgodovine. - Zbornik Matice Srbske 10 (Novi Sad 2008), 137-142.
Gantar K.: Die Poetik der Poikilia. - Jahres- und Tagungsbericht der Gorres-Ge-sellschaft 2008 (Bonn 2009), 96-97.
Gantar K.: Laži in resnica o škofu Rožmanu. - Tretji dan 38, 9-10 (Ljubljana 2009), 132-136 (ponatisnjeno tudi v reviji Zrno 14, 2, 2009, 5-10).
Gantar K.: Ob devetdesetletnici dr. Joža Mahniča. - Glasnik Slovenske matice 32 (Ljubljana 2008), 188-191.
Gantar K.: Predgovor - v: Oče Romuald, Škofjeloški pasijon. Znanstvenokritična izdaja. Celjska Mohorjeva družba - SAZU - Inštitut za literarne vede in slovensko književnost ZRC SAZU (Celje-Ljubljana 2009), 7-9 (dostopno tudi v elektronski izdaji).
Josip Globevnik
Globevnik J.: On meromorphic extendibility. Journ. Math. Anal. Appl. 351 (2009) str. 285-290.
Globevnik J.: Analyticity of functions analytic on circles. Journ. Math. Anal. Appl. 360 (2009) str. 363-368.
Matija Gogala
OBJAVLJENA DELA
Gogala M., Drosopoulos S., Trilar T.: Two mountains, two species: new taxa of the Cicadetta montana species complex in Greece (Hemiptera: Cicadidae (He-miptera: Cicadidae). Acta entomol. slov. (Ljubl.), 2009, 17 (1):13-28.
Gogala M.: Razvoj zoofiziologije na Biološkem oddelku Biotehniške fakultete in Inštitutu za biologijo do leta 1987 - osebni pogled. Acta biol. slov., 2009, 52, (2): 7-20.
Gogala M.: Casio Exilim Pro EX F1, nevsakdanja fotokamera, zanimiva za naravoslovce. Proteus, 2009, 71, (9/10): 443-448.
Gogala M., Trilar T.: Distribution of cicadas of the Cicadetta montana species complex in Europe. V: 5th European Hemiptera Congress, 31 August - 4 September 2009, Velence, Hungary. Abstracts. Velence: Plant Protection Institute of the Hungarian Academy of Science, 2009: 21.
Gogala M., Trilar T.: Nova spoznanja o gorskih škržadih Cicadetta montana s. lato. V: Prešern J. (ur.). 2. slovenski entomološki simpozij, Ljubljana, 7. in 8. februar 2009. Knjiga povzetkov. Ljubljana: Slovensko entomološko društvo Štefana Michielija, Prirodoslovni muzej Slovenije, 2009, 32-33.
Trilar T., Gogala M.: Škržadi iz rodu Pagiphora (Hemiptera, Cicadidae) pojejo pri presenetljivo nizkih frekvencah. V: Prešern J. (ur.). 2. slovenski entomološki simpozij, Ljubljana, 7. in 8. februar 2009. Knjiga povzetkov. Ljubljana: Slovensko entomološko društvo Štefana Michielija, Prirodoslovni muzej Slovenije, 20 09, 74-75.
Gogala M.: Heiko Bellmann, Naše in srednjeevropske žuželke. Založba Narava, 2009; nove knjige. Acta entomol. slov. (Ljubl.), 2009, 17 (2): 133-134.
Gogala M.: Miha Tišler, Jezik molekul, kemično sporočanje in sporazumevanje. Proteus, 2009, 71 (9/10): 459-461.
De Groot M., Gogala M., Gomboc S., Sivec I., Trilar T., Vrezec A., Zakšek V.: Poročilo z drugega Slovenskega entomološkega simpozija. Acta entomol. slov. (Ljubl), 2009, 17 (1), 4.
DRUGO
Gogala M.: Videz vara, pesem pa ne!: o prikritih vrstah gorskih škržadov: [Darwi-nov dan, dvorana SAZU 22. 5. 2009, Novi trg 3]. Ljubljana, 2009.
Gogala M. (član ur. odbora 1998-) Acta carsologica. Ljubljana: Inštitut za raziskovanje Krasa, 1974-.
Gogala M. (član ur. odbora 1988-) Bioacoustics. Berkhamsted: A.B. Academic.
Gogala M. (član ur. odbora 1995-). Entomologia Croatica. Zagreb: Hrvatsko entomološko društvo, 1995-.
Gogala M. (član ur. odbora 1996-). Razprave - Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Razred za naravoslovne vede. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1982-.
Gogala M. (član ur. odbora 2009-) Zaštita prirode. Beograd: Zavod za zaštitu pri-rode Srbije, 1950-.
Igor Grabec
OBJAVLJENA DELA
Borštnik A., Grabec I., Govekar E.: Modeling spatio-temporal field evolution. Eur. phys. j., B Cond. matter phys. (Print), 2009, issue 4, vol. 69, str. 529-538. http:// dx.doi.org/10.1140/epjb/e2009-00202-8.
Jerič A., Grabec I., Govekar E.: Laser droplet welding of zinc coated steel sheets. Sci. technol. weld. join., 2009, vol. 14, no 4, str. 362-368. http://web.ebscohost. com/ehost/detail?vid=3&hid=108&sid=a0892478-f517-46e1-9e46-53493dcff e40%40sessionmgr104&bdata=JnNpdGU9YWhvc3QtbGl2YQ%3d%3d#db= aph&AN=38910345.
Grabec I., Švegl F.: Napovedovanje prometa in voznih pogojev pozimi. V: Strokovno srečanje naročnikov in izvajalcev zimskega vzdrževanja cest, Bled, 21. in 22. oktober 2009. Zbornik referatov. Ljubljana: Slovenska cestna podjetja, 2009, str. 1-7.
Čotar A., Grabec I., Brilly M.: Use of normalized radial basis function in hydrology. Geophys. res. abstr. (Online), 2009, letn. 11, 1 str. http://meetingorganizer. copernicus.org/EGU2009/EGU2009-4027-1.pdf.
Žvokelj-Igličar M., Grabec I., Grabec D., Grošelj D.: Long-term influence of preoperative clinical indicators on results of periodontitis treatment. J. clin. periodontol., 2009, letn. 36, suppl., str. 100-101.
Grabec I.: Sampling techniques and data collection : optimal compression of statistical data by minimization of information cost function. V: Lusa L. (ur.), Stare J. (ur.). International Conference Applied Statistics 2009, September 20-23, 2009, Ribno. Program and abstracts. Ljubljana: Statistical Society of Slovenia, 2009, str. 37.
Grabec I.: Non-linear dynamics of an optimal information processing. V: 12th Japan-Slovenia Seminar on Nonlinear Science, Maribor, Slovenia, 7-9 October 2009. Programme. Maribor: Univerza v Mariboru, Center for Applied Mathematics and Theoretical Physics: = CAMTP, 2009, str. [1-2].
Grabec I.: Kipi in stihi. Prevalje: Kulturno društvo Mohorjan, 2009. 103 str., ilustr.
DRUGO
Grabec I.: Non-linear dynamics of an optimal information processing : [vabljeno predavanje na] 12th Japan-Slovenia Seminar on Nonlinear Science, Maribor, 7-9 October 2009. Maribor: Center for Applied Mathematics and Theoretical Physics, 2009.
Niko Grafenauer
KNJIŽNI IZDAJI
Grafenauer N, Sottler A.: Prividi, pesniška zbirka. Nova revija, 2009.
Grafenauer N.: Špicmožic in halomuha; ilustrirala Simčič D., Prešernova družba, Ljubljana 2009.
ČLANKI IN ESEJI
Grafenauer N.: Simpozij o Zoranu Mušiču, Ampak, l. 2009, št. 5/6.
Grafenauer N.: Kaj visi v zraku? 7. člen?, Ampak, l. 2009, št. 9/10.
Grafenauer N.: Kje je izhod na odprto morje?, Ampak, l. 2009, št. 9/10.
Grafenauer N.: Kriza duha v slovenskem varieteju, Dnevnikov objektiv, 31. 12. 2009.
Dušan Hadži
Mohaček-Grošev V., Grdadolnik J., Stare J., Hadži D.: Identification of hydrogen bond modes in polarized Raman spectra of single crystals of a-oxalic acid dihydrate. J. Raman Spectrosc. 2009, 40, 1605-1614.
Matija Horvat
Horvat M.: Zakaj je slovenska zdravniška zbornica za naše državljane nujno potrebna? Nekaj o delu sveta za izobraževanje zdravnikov. Isis, št. 4, 2009.
Horvat M.: Pred koncem korupcijskega izobraževanja zdravnikov v Sloveniji. Isis, št. 11, november 2009.
Tine Hribar
Hribar T.: Fenomenološki etos, Založba ZRC SAZU, Ljubljana 2009.
Hribar T.: Problematičnost sintagme »pravice in dolžnosti«, Pravna praksa 28(2009)2, str. 17-19.
Hribar T.: Etika in religije, v Küng H.: Svetovni etos, Založba 2000, str. 283-301.
Hribar T.: O pobudi za osamosvojitveni plebiscit (ni bilo ne avta v dežju ne zarote), Delo -Sobotna priloga, 3. jan. 2009, str. 8-9.
Hribar T.: Ubijalska ideja komunizma in Katoliška akcija, Delo - Sobotna priloga, 10. oktobra 2009.
Hribar T.: Die europäische Goldene Regel, v: The Faces of Europa - Die Gesichter Europas, Phainomena 28(2009)68-69, str. 41-52.
Hribar T.: Predgovor, v: Bučar F.: Slovenci in prihodnost, Didakta, Radovljica 2009, str. 3-10.
Hribar T.: Diskusijski prispevek, v: Resnica vas bo osvobodila, Družina, Ljubljana 2009, str.122-124
Hribar T. : Komunizem in katolicizem, Družina, 8. novembra 2009.
DRUGO
Hribar T. & S.: Svet se lomi, lovi ravnotežje. Intervju. Večer - V soboto, 3. jan. 2009. str. 12-15.
Hribar T.: Kaj je filozofska knjiga? Intervju (Kocijančič G.), Literatura - Zbirka Novi pristopi, str. 7-33, Ljubljana.
Hribar T.: Večno vračanje enakega in revizionizmi 21. stoletja, referat na posvetovanju Revizija zgodovine, Slovenska matica, 23. septembra 2009.
Hribar T.: Kriza in svetovni etos, uvodna beseda na debatnem večeru Slovenskega centra PEN, 6. oktobra 2009.
Drago Jančar
KNJIGE
Jančar D.: Katarina, le paon et le jésuite. Roman. Prevedla Antonia Bernard. Passage du Nord-Ouest, Albi 2009, 571 str.
Jančar D.: The prophecy and other stories. Novele. Prevod in spremna beseda Andrew Baruch Wachtel. Northwestern University Press, Evanston (Illinois) 2009, 129 str.
Jančar D.: Tivko se niša časovnikot: Drami. Uredila Liljana Mazova. Prevedli Lidija Dimkovska in Pliska Gugulovska. Spremni besedi Janez Pipan in Liljana Ma-zova. Matica makedonska, Skopje 2009, 526 strani.
Jančar D.: Polární záfe. Roman. Prevedel Libor Doležán. H & H Vyšehradská, Praga 2009, 198 str.
Jančar D.: Jakobova lestev. Kolumne. Modrijan, Ljubljana 2009, 293 str.
Jančar D.: Prerokba. Novela. Modrijan, Ljubljana 2009, 30 str.
Jančar D.: Prikazen iz Rovenske. Novela. Modrijan, Ljubljana 2009, 70 str.
Jančar D.: Smrt pri Mariji Snežni. Novela. Modrijan, Ljubljana 2009, 23 str.
Jančar D.: Zalezovanje človeka. Novela. Modrijan, Ljubljana 2009, 78 str.
Jančar D.: Zoževanje prostora. Novela. Modrijan, Ljubljana 2009, 56 str.
Jančar, D.: Dve sliki. Novela. Modrijan, Ljubljana 2009, 55 str.
Jančar D.: Lucijine oči. Novela. Modrijan, Ljubljana 2009, 48 str.
NOVELE
Jančar D.: Die Königin. Fidibus. Jg. 37, Nr. 2 (2009), str. 7-15.
Jančar D.: Ultima creatura. Antología de narradores eslovenos contemporáneos. Coordanición de Difusión Cultural, UNAM, Ciudad México 2009, str. 81-96.
Jančar D.: Avestina. Zgodbe. Antología del nuevo cuento esloveno. Páginas de espuma, Barcelona 2009, str. 125-141.
ESEJI, ČLANKI
Jančar D.: Cinema Volta. L'altro accanto a noi. Mondadori Editore, Milano 2009, str. 125-131.
Jančar D.: Zgodovina, njen slepi nemir. Spremna beseda v knjigi Claudio Magris: Na slepo.
Slovenska matica, Ljubljana 2009, str. 309-311.
Jančar D.: Rövid tudósÍtás a város hosszú ostromáról. V: Jelenkor št. 4, Pecs 2009, str. 415-433.
Jančar D.: O nekaterih stvareh, ki jih ne smemo pozabiti. Kulturna identiteta Istre, Slovenska matica 2008, str 88-93.
Jančar, D.: Just as everything becomes forgotten in Paris: on the topic of literature and european dialogue. The faces of Europe / edited by Dean Komel, Mira Mila-
dinovic Zalaznik. - Ljubljana : Fenomenološko društvo v Ljubljani : Inštitut Nove revije, Nova revija - Phainomena. 18; 68/69. Ljubljana 2009, str. 161-170.
Jančar D.: Spomnim se tistega večera. Gledališki list SNG. Drama. Letn. 87, št. 13 (2007/08), str. 77-79.
Jančar D.: The World of Tone Kuntner - Svet Toneta Kuntnerja. Uvodno besedilo v dvojezični izdaji Tone Kuntner My World - Moj svet. Nova revija, Ljubljana 2009, str. 4-9.
Jančar D.: Conoscere e accogliere l'altro. Decima Giornata della Cultura Ebraica -Trieste, 5 e 6 settembre. Comunita Ebraica di Trieste 2009, 4 str.
Jančar D.: Beg brez konca. Ampak, št. 5-6, letnik 10. Ljubljana, maj-junij 2009, str. 63-64.
Jančar, D.: The World Near and Far. Where are the Limits of the European Union? Center for European Studies - Inštitut dr. Jožeta Pučnika, Ljubljana 2009, str. 29-40.
Jančar D.: Vi svelo il mistero di scrivere nella lingua dipochi. Il Piccolo, Trieste, 28. 10. 2009, str. 24.
Jančar D.: db, czyli krotka historira halasu. Gazeta Wyborcza, DF, Varšava 31. decembra 2009, str. 13.
DRUGO
Jančar D.: The Nameless Tree. Odlomek iz romana. Contemporary Slovenian novel. Center for Slovenian Literature, Ljubljana 2009, str. 21-25.
Jančar D.: Tiho biju hodiny. Gledališki list ob gostovanju drame SNG Ljubljana v Bratislavi. Slovenske narodne divadlo, Bratislava, 12. november 2009.
Andrej Jemec
SAMOSTOJNE RAZSTAVE
Jemec A.: Ta nedolžni, a krvavo resnični svet, (slike in grafike), Galerija Velenje, Velenje, 5.-28. november 2009.
Jemec A.: Ta nedolžni, a krvavo resnični svet, II. del, (slike), Razstavišče Gorenje, Velenje, 5. november 2009-15. januar 2010.
Jemec A.: Utrip vsega, kar je, (slike in akvareli), Galerija Zala, Ljubljana, 4. december 2009-11. januar 2010.
SKUPINSKE RAZSTAVE
Iz Mercatorjeve zbirke, Galerija Mercator, Ljubljana, 19. februar-24. marec 2009.
24. Viški likovni salon, Osnovna šola Vič, Ljubljana, 22.-30. april 2009.
Razstava ZDSLU, Majski salon - moja podoba, Gorenjski muzej, Kranj, 7. maj-7. junij 2009.
Risba na Slovenskem II., Mestna galerija, Ljubljana, 25. maj-30. avgust 2009, Umetnostna galerija Maribor, Maribor, 12. november 2009-28. februar 2010.
Gabrijel Kernel
Delphi Collaboration, Abdallah J., Bračko M., Golob B., Kernel G., Kerševan B. P., Podobnik T., Zavrtanik D.: Di-jet production in 7 7 collisions at LEP2. The European physical journal. C, 2009, vol. 58, no. 4, str. 531-541.
Delphi Collaboration, Abdallah J., Bračko M., Golob B., Kernel G., Kerševan B. P., Podobnik T., Zavrtanik D.: A study of bb [bar] production in e+ e- collisions V s=130-207 GeV. The European physical journal. C, 2009, vol. 60, no. 1, str. 1-15.
Delphi Collaboration, Abdallah J., Bračko M., Golob B., Kernel G., Kerševan B. P., Podobnik T., Zavrtanik D.: Search for one large extra dimension with the DELPHI detector at LEP. The European physical journal. C, 2009, vol. 60, no. 1, str. 17-23.
Delphi Collaboration, Abdallah J., Bračko M., Golob B., Kernel G., Kerševan B. P., Podobnik T., Zavrtanik D.: Inclusive single-particle production in two-photon collisions at LEP II with the DELPHI detector. Phys. lett., Sect. B. [Print ed.], 2009, vol. 678, no.5, str. 444-449.
Delphi Collaboration, Abdallah J., Bračko M., Golob B., Kernel G., Kerševan B. P., Podobnik T., Zavrtanik D.: Correlations between polarisation states of W particles in the reaction e(-)e(+)-> W-W+ at LEP2 energies 189-209 GeV . The European physical journal. C, 2009, vol. 63, no. 4, str. 611-623.
Boštjan Kiauta
Kiauta B.: Odonatological Abstracts Nos 17201-17662. Odonatologica 38(1), 2009: 73-92, (2): 179-202, (3): 273-292, (4): 375-394.
Matjaž Kmecl
Kmecl M.: Josip Jurčič, pripovednik in dramatik, Ljubljana 2009, 141 str.
Kmecl M.: Janez Menart, izbrano delo (Stihi mojih dni); pesmi odbral, uredil in napisal spremno razpravo na str. 155-193, zbirka Kondor, Lj. 2009, 223 str.
Kmecl M.: Zakladi Slovenije, besedilo, Ljubljana 2009, 251 str.
Kmecl M.: Prehod mladega Lojzeta Kovačiča iz 'realizma' socialnih projektov v realizem intimnosti; v: Lojze Kovačič, življenje in delo, zbornik referatov s simpozija, januar 2009, Ljubljana 2009, str. 24-33.
Marjan Kordaš
Dolinšek J., Podnar T., Runovc F., Kordaš M.: Analog simulation of aortic and of mitral regurgitation. Comput. biol. med. [Print ed.], 2009, vol. 39, no. 5, str. 474-481.
Božidar Kos
NOVA DELA
Kos B.: Koncert za violončelo in orkester, prvi stavek.
Kos B.: Simfonija št. 2 (Simfonija dveh kontinentov). Naročilo: RTV Slovenija, prva izvedba 19. 10. 2009 - Gallusova dvorana Cankarjevega doma, Simfonični orkester RTV Slovenija, dirigent En Shao.
IZVEDBE DEL
Kos B.: Fatamorgana (za flavto, klarinet, vibrafon/marimbo, violino in violončelo) Offspring Ensemble, dirigent Roland Peelman - Melbourne recital Centre, 29. 4. 2009 - Sydney Conservatorium of Music, 30. 5. 2009.
Kos B.: Quasar (za kvartet tolkal), Tambuco ansambel tolkal - Gallusova dvorana Cankarjevega doma, 18. 5. 2009 - Sala Nazahualcóyoti del Centro Cultural Universitario Mexico, 11. 10. 2009.
Kos B.: Evocations za violončelo solo, Milan Hudnik violončelo - Koncert ob 75-letnici skladatelja Božidarja Kosa, Studio 14, Radio Slovenija, 9. 12. 2009.
Kos B.: Ludus ex nominum (za flavto/piccolo, oboo/cor anglais, pozavno, tolkala in klavir), Ansambel Slavko Osterc, dirigent Steven Loy - Koncert ob 75-le-tnici skladatelja Božidarja Kosa, Studio 14, Radio Slovenija, 9. 12. 2009.
Kos B.: Fatamorgana (za flavto, klarinet, vibrafon/marimbo, violino in violončelo), Ansambel Slavko Osterc, dirigent Steven Loy - Koncert ob 75-letnici skladatelja Božidarja Kosa, Studio 14, Radio Slovenija, 9. 12. 2009.
Kos B.: Catena 1 (za flavto, klarinet, marimbo, klavir, violino in violončelo), Ansambel Slavko Osterc, dirigent Steven Loy - Koncert ob 75-letnici skladatelja Božidarja Kosa, Studio 14, Radio Slovenija, 09. 12. 2009.
Janko Kos
OBJAVLJENA DELA
Kos J.: Svetovni roman. Ljubljana, Literarno-umetniško društvo Literatura, 2009, 671 str.
Literatura: leksikon. Ur. Živa Vidmar idr. Avtorji Kos J. ... et al. 5. izdaja. Ljubljana, Cankarjeva založba, 2009, 478 str.
Kos J.: Svet književnosti 1. Posodobljena izdaja. Maribor, Založba obzorja, 2009, 309 str.
Kos J.: Recepcija Lojzeta Kovačiča v ideološkem kontekstu. V: Lojze Kovačič , življenje in delo, Ljubljana, Študentska založba, 2009, str. 10-23.
Kos J.: Svoboda besede kot problem. Nova revija, letn. XXVIII, 2009, št. 321-323, str. 343-349.
Kos J.: Borders of Europe - Boundaries of European Civilization. V: Where are the Limits of the European Union? Ur. Jančar M., Ljubljana, Inštitut dr. Jožeta Pučnika, 2009, str. 47-65.
Pogovor z Jankom Kosom; Kaj je literarnoteoretska knjiga? V: Kocijančič G., Kaj je ... knjiga? Ljubljana, Literarno-umetniško društvo Literatura, 2009, str. 121-142.
Kos J.: Krščanstvo in politika. Demokracija XIV (9): 11 (2009).
Kos J.: Kostanj posebne sorte. Demokracija XIV (14): 11 (2009).
Kos J.: Ideja komunizma. Demokracija XIV (20): 11 (2009).
Kos J.: Kriza civilizacije. Demokracija XIV (28): 11 (2009).
Kos J.: Zbor za republiko. Demokracija XIV (34): 11 (2009).
Kos J.: Politika in kultura. Demokracija XIV (38): 11 (2009).
Kos J.: Revizija zgodovine. Demokracija XIV (43): 11 (2009).
Kos J.: Vsi totalitarizmi. Demokracija XIV (51): 11 (2009).
DRUGO
Kos J.: Recepcija Lojzeta Kovačiča v ideološkem kontekstu. Referat na mednarodnem simpoziju Lojze Kovačič, življenje in delo. Ljubljana, Cankarjev dom, 15. januar 2009.
Kos J.: Evropska identiteta. Referat na simpoziju o evropski identiteti. Ljubljana, Inštitut dr. Jožeta Pučnika, 19. maj 2009.
Kos J.: Recepcija Valentina Vodnika vpolitično-ideološkem kontekstu (1800-2000). Predavanje na razpravi o Valentinu Vodniku. Ljubljana, Slovenska matica, 2. december 2009.
Kajetan Kovič
Kovič K.: Boris A. Novak - 10 poets born before 1960.
Kovič K.: Odbrane pesmi - prevod in izbor Eftim Kletnikov.
Kovič K.: Vse poti so. Zbrane in nove pesmi.
Sihler H. D. - Am Anfang war die Poesie (2009, založba Wieser)
Novi ponatisi mladinske literature: Maček Muri, Moj prijatelj Piki Jakob in Zmaj Direndaj.
Alojz Kralj
OBJAVLJENI DELI
Kralj A. (chair), Rousseau P., Stankovic F., Davires H.: Universidade Da Beira Interior (UBI), IEP Evaluation Report, EUA-European University Association, Institutional Evaluation Programme, Brussels, Februar 2009, pp. 19.
Kralj A.: External Evaluator's Report for ARACIS of the Military Technical Academy, Bucharest, Prepeared for ARACIS-Romanian Agency for Quality Assurance in Higher Education, Bucharest, December 2009, pp. 18
DRUGO
Kralj A.: A Discussion of Unsettled Issues Related to Higher Education in Slovenia: The Drafting of New University Law, Int. Conf. Organization and Management of Modern University, Portorož, November 2009. Vabljeno predavanje.
Andrej Kranjc
Knez M., Kogovšek J., Kranjc A., Liu H., Petrič M., Slabe T.: The Shuilian cave in the upper region of the Chang river (karst of NW Yunnan, China) = Jama
Shuilian v zgornjem porečju reke Chang (kras severozahodnega Yunnana, Kitajska). Acta carsol., 2009, letn. 38, št. 1, str. 97-106, ilustr.
Kranjc A.: History of deforestation and reforestation in Dinaric Karst. Geographical research, 2009, 47, 1, str. 15-23, ilustr.
Kranjc A.: An example of karst terminology evolution : from »Dolina« to »Tian-keng«. [Zhongguo yanrong], 2009, letn. 28, št. 2, str. 169-173, ilustr.
Kranjc A.: Drystone wall, an important element of karst cultural landscape : an example from Dinaric karst. V: Torab, Magdy (ur.). Living with landscapes : 1st Symposium and Workshop, Cairo, Sinai, Egypt 22-27, November 2008, (The Egyptian journal of environmental change, vol. 1, no. 1, special issue). Alexandria: Egyptian Society of Environmental Changes, 2009, str. 6-10, ilu-str.
Kranjc A.: Pred stotimi leti je po Ljubljanici na Vrhniki priplaval na svet »Malnar-
jev France«___: dr. France Habe (11. 1. 1909-12. 10. 1999), speleolog in kra-
soslovec. Kras (Tisk. izd.). [Tiskana izd.], jan. 2009, št. 92, str. 18-19, ilustr.
Kranjc A.: A importancia do carste e das cavernas eslovenas para atividades militares ao longo da historia: Atividades de arqueologia histórica. V: Ensaios de Arqueologia/Juvandi de Souza Santos (Org.) - Campina Grande: Eduepb, 2009.
Jože Krašovec
OBJAVLJENA DELA
Krašovec J.: Jezikovni in kulturni razlogi za transformacijo bibličnih lastnih imen. V: Bogoslovni vestnik, letn. 69, št. 1, 2009, str. 135-147.
Krašovec J.: Phonetic Factors in Transliteration of Biblical Proper Names into Greek and Latin. V: Textus: Studies of the Hebrew University Bible Project, letn. 24, 2009, str. 15-36.
Krašovec J.: Biblische Grundlagen in der slowenischen Kultur. V: Christians D. (ur.), Stern D. (ur.), Tomelleri V. (ur.). Bibel, Liturgie und Frömmigkeit in der Slavia Byzantina : Festgabe für Hans Rothe zum 80. Geburtstag, (Studies on Language and Culture in Central and Eastern Europe, Bd. 3). München; Berlin: Otto Sagner, 2009, str. 32-46.
Krašovec J.: Beyond the Boundaries of Science: Theological Horizons of Science. V: Eder M. (ur.), Unger F. (ur.). 20 Jahre Europäische Akademie der Wissenschaften und Künste: Festschrift. Edition Weimar; European Academy of Sciences and Arts. Salzburg: Edition Weimar, 2009, str. 479-489.
Krašovec J.: Jeruzalemsko Sveto pismo: Nova zaveza in Psalmi. Krašovec J. (soavtor in urednik). Ljubljana: Teološka fakulteta; Družina, 2009, 950 str. (v tisku).
DRUGO
Krašovec J.: Pravičnost pri apostolu Pavlu (predavanje v župnijski dvorani Sora, 13. 2. 2009). Medvode, 2009.
Krašovec J.: Transformacija bibličnih lastnih imen ("Lingvistični krožek" Filozofske fakultete v Ljubljani, 20. 4. 2009). Ljubljana, 2009.
Ivan Kreft
Vogrinčič M., Cuderman P., Kreft I., Stibilj V.: Selenium and its species distribution in above-ground plant parts of selenium enriched buckwheat (Fagopyrum esculentum Moench). Anal. Sci., 2009, 25, 1357-1363.
Germ M., Kreft I., Gaberščik A.: UV-B radiation and selenium affected energy availability in green alga Zygnema. Biologia, 2009, 64, 676-679.
Germ M., Stibilj V., Kreft S., Gaberščik A., Pajk F., Kreft I.: Selenium concentration in St. John's wort (Hypericum perforatum L.) herb after foliar spraying of young plants under different UV-B radiation levels. Food Chem., 2009, 117, 204-206.
Kaulich B., Gianoncelli A., Beran A., Eichert D., Kreft I., Pongrac P., Regvar M., Vogel-Mikuš K., Kiskinova M. P.: Low-energy X-ray fluorescence microscopy opening new opportunities for bio-related research. Journal of the Royal Society Interface, 2009, 6, S641-S647.
Vogel-Mikuš K., Pelicon P., Vavpetič P., Kreft I., Regvar M.: Elemental analysis of edible grains by micro-PIXE: common buckwheat case study. Nucl. Instrum. Methods Phys. Res., B Beam Interact. Mater. Atoms., 2009, 17, 2884-2889.
Kreft I., Ikeda S., Ikeda K., Vombergar B.: Challenge for the development of new functional food products and supplements based on buckwheat sprouts. V: Park C. H. (ur.), Kreft I. (ur.). Proceedings of the International symposium on buckwheat sprouts. Development and utilization of buckwheat sprouts as medicinal natural products: ISBS, Bongpyoung, Korea, [7-9 september] 2009, str. 5-9.
Germ M., Vollmannova A., Timoracka M., Melichacova S., Stibilj V., Vogrinčič M., Kreft I.: Antioxidative substances of tartary buckwheat sprouts and impact of Se and Zn on the sprout development. V: Park C. H. (ur.), Kreft I. (ur.). Proceedings of the International symposium on buckwheat sprouts. Development and utilization of buckwheat sprouts as medicinal natural products: ISBS, Bongpyoung, Korea, [7-9 september] 2009, str. 46-53.
Gadžo D., Djikic M., Gavric T., Kreft I.: Comparison of phenolic composition of buckwheat sprouts and young plants. V: Park C. H. (ur.), Kreft I. (ur.). Proceedings of the International symposium on buckwheat sprouts. Development and utilization of buckwheat sprouts as medicinal natural products: ISBS, Bongpyoung, Korea, [7-9 september] 2009, str. 60-65.
Ikeda K., Asami Y., Mochida N., Ikeda S., Konishi T., Kreft I.: Perspectives for cultivar development for buckwheat products including sprouts. V: Park C. H. (ur.), Kreft I. (ur.). Proceedings of the International symposium on buckwheat sprouts. Development and utilization of buckwheat sprouts as medicinal natural products: ISBS, Bongpyoung, Korea, [7-9 september] 2009, str. 75-79.
Ikeda S., Kreft I., Yamahata Y., Ikeda K.: Nutrition-educational implications for the utilization of buckwheat foods including sprouts. V: Park C. H. (ur.), Kreft I. (ur.). Proceedings of the International symposium on buckwheat sprouts. Development and utilization of buckwheat sprouts as medicinal natural products: ISBS, Bongpyoung, Korea, [7-9 september] 2009, str. 105-109.
Breznik B., Germ M., Kreft I., Gaberščik A.: Crop responses to enhanced UV-B radiation. V: Singh S. N. (ur.). Climate change and crops, (Environmental science and engineering). Berlin: Springer, 2009, str. 269-281.
Stanko Kristl
PROJEKTI
Kristl S.: Ekološka hiša Fajs 4, Vojnik, idejni projekt, november 2009.
Kristl S.: Prenova šole dr. Franceta Prešerna, Kranj, idejni in izvedbeni projekt, oktober 2009.
Kristl S.: Vzorčna izpostavitev dela stropa vrtca »Mladi rod« Ljubljana Bežigrad, v prvotno stanje, izvedeno septembra 2009.
Kristl S.: Priprava projektov za heliport z vertikalnim komunikacijskim jedrom nad diagnostično terapevtskim in servisnim objektom, Univerzitetni klinični center Ljubljana, idejni projekt, projekt za gradbeno dovoljenje in izvedbeni projekt, november 2009.
Kristl S.: Prenova in dozidava terapevtskega dela diagnostično terapevtskega in servisnega objekta sever, Univerzitetni klinični center Ljubljana, idejni projekt, projekt za gradbeno dovoljenje, 1. n.: 15 operacijskih dvoran; 2. n.: intenzivna terapija s 46 posteljami; 3. n.: intenzivna terapija - filter osebja, dežurstva, kabineti, ...; 4. n.: energetika, maj-december 2009.
Kristl S.: Prenova in dozidava servisnega dela diagnostično terapevtskega in servisnega objekta sever, Univerzitetni klinični center Ljubljana, idejni projekt, projekt za gradbeno dovoljenje, 1. klet: centralna sterilizacija, lekarna, centralni nadzor; 2. klet: centralna sterilizacija, posteljna postaja, centralna skladišča, energetika; 3. klet: energetika, garaže, maj-december 2009.
Kristl S.: Terminal, idejni projekt, projekt za gradbeno dovoljenje, 2. klet: oskrba -uvoz, izvoz, garderobe, energetika; 1. klet: reševalna postaja, admin. teh. vodstvo; pritličje: urgentni uvoz in dostop, admin. sprejem, sekundarni vhod; 1. n.: centralni laboratoriji, 2. n.: energetika, maj-december 2009.
OBJAVE, ČLANKI
Kristl S.: Nadaljevanje gradnje nove urgence po izboljšanju načrtov. Delo, Sobotna priloga, 25. 4. 2009.
Kristl S.: "Urgentne"gradnje urgence ni treba za dobro leto ustaviti. Dnevnik, Objektiv, 16. 5. 2009.
Nagrade za ustvarjalno delo. Delo, 5. 12. 2009.
Janez Lamovec
Gruber G., Cole B. F., Castiglione-Gertsch M., Holmberg S. B., Lindtner J., Golo-uh R., Collins J. P., Crivellari D., Thurlimann B., Simoncini E., Eržen D., Ču-fer T., Majdič E., Štabuc B., Lamovec J., Jančar J., Vrhovec I., Kramberger M., Novak J., Naglas M., Senčar M., Červek J., Šebek S., Cerar O., Plesničar A., Zakotnik B.: Extracapsular tumor spread and the risk of local, axillary and supraclavicular recurrence in node-positive, premenopausal patients with breast cancer. Ann. oncol., 2008, vol. 19, no. 8, str. 1393-1401.
Lamovec J., Volavšek M.: Sclerosing rhabdomyosarcoma of the parotid gland in an adult. Ann. diagn. pathol., 2009, vol. 13, no. 5, str. 334-338.
Thurlimann B., Price K., Gelber R. D., Lindtner J., Eržen D., Čufer T., Červek J., Cerar O., Zakotnik B., Majdič E., Golouh R., Lamovec J., Jančar J., Vrhovec I., Kramberger M.: Is chemotherapy necessary for premenopausal women with lower-risk node-positive, endocrine responsive breast cancer? 10-year update of International Breast Cancer Study Group Trial 11-93. Breast cancer res. treat. (Dordr., Online), 2009, letn. 113, št. 1, str. 137-144.
Volavšek M., Lamovec J., Popovic M.: Extraneural metastases of anaplastic oligo-dendroglial tumors. Pathol. res. pract., 2009, vol. 205, no. 7, str. 502-507.
Klopčič U., Lamovec J., Luzar B.: Fine needle aspiration biopsy of primary breast myxofibrosarcoma : a case report. Acta cytol., 2009, vol. 53, no. 1, str. 109112.
Volavšek M., Lamovec J.: Sclerosing rhabdomyosarcoma of the parotid gland. Vir-chows Arch., Aug. 2009, vol. 455, suppl. 1, str. S340.
Lojze Lebič
NOVA DELA
Lebič L.: Cadenza za dva klavirja, prva izvedba 2. marca 2009 v Slovenski filharmoniji. Izvajalca: Nika Tkalec in Primož Urbanc.
Lebič L.: Per archi (Za godala). Naročilo: Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije, prva izvedba 28. marca 2009, v Slovenski filharmoniji, ob 15-le-tnici orkestra.
Lebič L.: Šocej, moj sel ... Priredba koroške ljudske pesmi za ženski zbor.
ZVOČNI ZAPISI - ZGOŠČENKE
Lebič L.: Zgodbe - kantata za solista, zbor in simfonični orkester, dirigent Marko Munih Božične zgodbe - kantata za solista, dva zbora in simfonični orkester, dirigent David de Villiers, RTV SLO / Klasika Sazas 111051.
Lebič L.: Zborovska glasba z instrumenti (Hvalnica svetu, Urok, Vrtiljak, L'Amour, Iz kamna v vodi, Mozaiki, Upanje), Kulturno društvo Glasbena Matica Ljubljana in RTV SLO Klasika Sazas 111297.
NATISI
Lebič L.: Požgana trava za mezzosopran in orkester. Edicije DSS št. 338.
Lebič L.: Barvni krog za sedem izvajalcev. Natisnjeno z denarno pomočjo SAZU, Edicije DSS št. 1940.
Lebič L.: Skica na koncertu, samospev za mezzosopran in klavir. (Glasba prijelaza - Spominski zbornik za Evo Sedak, Zagreb, str. 180-183).
POMEMBNEJŠE IZVEDBE
Lebič L.: Invocatio za klarinet in klavir. Marco Mazzini, klarinet; Wim De Vlee-schouwer, klavir. Het Rode Pomp Ensemble Hefboomconcert, 22. januar 2009, Concertzaal Parnassus, Gent.
Lebič L.: Dogodki II za pihalni kvintet. Pihalni kvintet »Kwindtet«, Mladi mladim, 28. januarja 2009, Glasbena mladina ljubljanska, Klub Cankarjevega doma.
Lebič L.: Miti in apokrifi za basbariton in orkester, Marcos Fink, basbariton, Simfoniki RTV Slovenija, dirigent Anton Nanut. 24. Slovenski glasbeni dnevi, Slovenska filharmonija, 11. marca 2009.
Lebič L.: Vem, da je zopet pomlad za mešani zbor, Falu Kammarkor (Švedska), dirigent Tony Margeta, 15. aprila, Ljubljana.
Lebič L.: Vem, da je zopet pomlad (mešani zbor), Čas (ženski zbor), Čas (moški zbor), obvezne skladbe na 10. mednarodnem zborovskem tekmovanju od 17.-19. aprila 2009 v Mariboru.
Lebič L.: Barvni krog za sedem izvajalcev, MD 7, dirigent Steven Loy (USA) 25. Muzički bienale Zagreb, 22. aprila 2009, Mimara Zagreb.
Lebič L.: Vrtiljak za mešani zbor in instrumente, APZ Tone Tomšič Univerze v Ljubljani, dirigentka Urša Lah, 9. maja 2009, ob 5. obletnici Univerze na Primorskem, Koper.
Lebič L.: Invokacija (a Primož Ramovš) za klarinet in klavir. Dušan Sodja, klarinet, Tatjana Kaučič, klavir, 10. maja 2009, Slovenska filharmonija.
Lebič L.: Vrtiljak za mešani zbor in instrumente. APZ Tone Tomšič Univerze v Ljubljani, dirigentka Urša Lah, 30. julija 2009, Festival des Choers laureats de Vaison-la Romaine, Francija.
Lebič L.: Sonet za klavir. Nina Prešiček, klavir, 21. septembra 2009, Klub Cankarjevega doma, Ljubljana.
Lebič L.: Duettino za klarinet in kitaro. Jonar Losciale, klarinet, Stefan Ostersjö, kitara. ISCM World New Music Days, 30. septembra 2009, Växjö, Švedska.
Lebič L.: Pomlad, Zima (iz suite Štirje letni časi) in Fčelica zleteila (po motivih iz Prekmurja), 8. mednarodni zborovski festival Koper, 25. oktobra 2009, dirigent Stojan Kuret, vokalna akademija Ljubljana (VAL).
Lebič L.: Iz veka vekov (odlomek iz projekta), Carmina Slovenica, dirigentka Kar-mina Šilec, 28. oktobra 2009, Družbeni dom Prevalje.
Lebič L.: Epicedion za violino in kitaro. Tomaž Lorenz, violina, Jerko Novak, Kitara 17. novembra 2009, Slovenska filharmonija.
Lebič L.: Zima (haiku) za ženski zbor, APZ Tone Tomšič Univerze v Ljubljani, dirigentka Urša Lah. Izvedbe (Izbor):
6. februarja - v počastitev slovenskega kulturnega praznika, Prevalje;
8. februarja - Geertekerk Utreht, Amsterdam;
11.	februarja - English reformed church, Amsterdam;
3. marca - Musiche in fortezza, Teatro Gustavo Modena, Palmanova, Italija;
2. aprila - 7. mednarodno tekmovanje Musica religiosa Olomouc, Češka;
28. julija - XII Festival Vochora, St. Felicien;
30. julija - Festival des Choers laureats de Vaison-la-Romaine, cite chorala euro-peene, Francija;
12.	decembra v Goodenough College, London;
13.	decembra v The University Church, Cambridge;
14.	decembra v St. Martin in the Fields, London;
Lebič L.: Visoki rej za mešani zbor (obdelava ljudskih iz Roža), APZ T. T. Univerze v Ljubljani, dirigentka Urša Lah:
8. februar, Amsterdam English reformed Church;
5. november, Tromsdal, Norveška;
12., 13. in 14. december, London, Anglija.
BESEDILA:
Lebič L.: »Glasba je kot sonce med planeti ... harmonija med nebom in zemljo, dušo in telesom«, Prevaljske novice. Glasilo občine Prevalje, december 2009, str. 34.
Lebič L.: Predgovor h knjigi: Štefan Alojzij Ferenčak - »Glasbena dejavnost Antona Martina Slomška«, Celjska Mohorjeva družba, Celje 2009, str. 7-9.
Janez Levec
Djinovic P., Batista J., Levec J., Pintar A.: Comparison of water-gas shift reaction activity and long-term stability of nanostructured CuO-CeO2 catalysts prepared by hard template and co-precipitation methods. Appl. catal., A Gen. [Print ed.], 2009, vol. 364, no. 1/2, str. 156-165.
Taboada C. D., Batista J., Pintar A., Levec J.: Preparation, characterization and catalytic properties of carbon nanofiber-supported Pt, Pd, Ru monometallic particles in aqueous-phase reactions. Appl. catal., B Environ. [Print ed.], 2009, vol. 89, no. 3/4, str. 375-382.
Furlan B., Golič Grdadolnik S., Hočevar S., Kocjan D., Levec J., Maskill H., Navratilova H., Pospišil J., Potaček M., Urleb U., Žmitek J.: Amplodipine ben-zenesulfonate : a mechanistic investigation of its industrial preparation via detritylation of N-tritylamlodipine and related NMR studies. Croat. chem. acta, 2009, vol. 82, no. 1, str. 299-309.
Jože Maček
OBJAVLJENA DELA
Maček J.: Mašne in svetne ustanove na Kranjskem 1854 do 1862. Urejanje, državni nadzor in premoženje duhovnih in svetnih ustanov pri cerkvah na Kranj-
skem. Celjska Mohorjeva družba: Društvo Mohorjeva družba, Celje 2009, 758 str.
Maček J.: Die Waldungen der Herrschaft Gornji Grad in ihrer althergebrachten Wirtschaftsweise und fehlgeschlagene Versuche zur Einführung der rationellen Forstökonomie im Übergang aus dem 18. ins 19. Jahrhundert. Acta agriculturae Slovenica, 93 - 1. maja 2009, 105-132.
Maček J.: Akademik Milan Maceljski i zaštita bilja u Republici Sloveniji. Glasilo zaštite bilja, Zagreb, VII, broj 6 - Dodatak, 11-12.
Maček J.: Ferdinand Maria grof Attems-Heiligenkreuz (1885-1946) iz Slovenske Bistrice - prvi doktor s področja gozdarstva s sedanjega slovenskega ozemlja? Gozdarski vestnik, 67, 10, 2009, 456-468.
Maček Jože: Ignac Orožen - življenje in delo. Orožnova bibliografija. V Orožnova zgodovina dekanije Laško. Celjska Mohorjeva družba, Knjižnica Laško, Celje 2009, 303-313.
Maček Jože: Ob dvestoletnici smrti cesarja Jožefa II. - revolucionarja na prestolu. Mohorjev koledar 2010. Društvo Mohorjeva družba in Celjska Mohorjeva družba d. o. o. Celje 2009, str 165-178.
DRUGO
Maček J. (ur.): Izvlečki referatov /Abstract volume. 9. slovensko posvetovanje o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo. 9th Slovenian Conference on plant protection with international participation. 4.-5. marec 2009 / March 04-05 2009. Nova Gorica, Slovenija; - Ljubljana: Društvo za varstvo rastlin Slovenije. Plant Protection Society of Slovenia, 2009. 143 strani.
Maček J. (ur.): Zbornik predavanj in referatov 9. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin, Nova Gorica 4.-5. marec 2009. Lectures and papers presented at the 9th Slovenian Conference on Plant Protection Nova Gorica, March 4-5 2009 / [organizator Društvo za varstvo rastlin Slovenije...[et al.] - Ljubljana: Društvo za varstvo rastlin Slovenije Ljubljana = Plant Protection Society of Slovenia, 2007. 497 strani.
Prevod
Milko Matičetov
OBJAVLJENO DELO
Matičetov M.: Iz mojih predalov : obolos Štreklju ob stoletnici prvega snopiča SNP. Tradit. - Inšt. slov. narodop. Ljublj., 2009, 38, 1, str. 61-65.
Matičetov M.: Lepa Mare - kočevsko-nemška sestra slovenske »Vide« : balade s srečnim koncem. Delo (Ljubl.), 8. jul. 2009, leto 51, št. 155, str. 24, ilustr.
DRUGO
Kumer Z. (ur.), Matičetov M. (ur.), Merhar B. (ur.), Vodušek V. (ur.). Slovenske ljudske pesmi. 2., nespremenjena izd. V Ljubljani: Slovenska matica, 1997-. Zv. <1->, note.
Matičetov M. (ur.), Štefan A. (ur.). Kožuh in uši : slovenska ljudska. Ciciban, jan. 2009, letn. 64, [št.] 5, str. 24, ilustr.
Matičetov M. (ur.), Štefan A. (ur.). Mačeha in pastorka : slovenska ljudska. Ciciban, mar. 2009, letn. 64, [št.] 7, str. 22-25, ilustr.
Janez Matičič
KOMPOZICIJA
Dokončal sem veliko vokalno-instrumentalno delo za mešani zbor, simfonični
orkester in soliste (sopran solo in kvartet saksofonov). Delo naročila glasbena redakcija RTV Slovenija.
IZVEDBA DEL
Matičič J.: Tri skladbe za violino in klavir (Op. 17). Emmanuele Baldini (violina), Roberto Turrin (klavir), 20. 1. 2009, Radio Slovenija, Studio 14.
Matičič J.: Geodes (Op. 57) za klavir in tolkala. Andraž Poljanec (tolkala), Milanka Črešnik (klavir), 1. 4. 2009, atrij Mestnega muzeja Ljubljana.
Matičič J.: Klavirski recital »Vdih časa« - Kozmofonija (Op. 42) za klavir in magnetofonski trak. Nina Prešiček (klavir), 21. 9. 2009, klub Cankarjevega doma.
Matičič J.: Tri skladbe za violino in klavir (Op. 17). Matej Haas (violina), Miha Hass (klavir), 8. 12. 2009, Glasbena šola Celje.
Matičič J.: Predstavitev klavirskega opusa J. Matičiča in hkrati izvedba del Milanka Črešnik (klavir), Ivan Ferčič (klavir), 13. 11. 2009, 10. Klavirski dnevi 2009 na Glasbeni šoli Krško.
TISKANA DELA:
Matičič J.: Gemini (Op. 45) za dva klavirja, Edicije Društva slovenskih skladateljev.
Matičič J.: Mladostna dela: Suita št. 1 (Op. 7) za klavir, Capriccio (Op. 11) za klavir, Passacaglija (Op. 10) za klavir, Edicije Društva slovenskih skladateljev.
Ivan Minatti
Minatti I.: Literarni nokturno - Nova poezija (bral sam), 6. 2. 2009.
Minatti I.: Literarni večer v Kozjem, 26. 2. 2009.
Minatti I.: Intervju za Radio Koper (novinarka Smilja Baranja), 13. 3. 2009.
Minatti I.: Spev ljubezni - Večer ljubezenske poezije - OŠ Idrija, 13. 3. 2009.
Minatti I.: Literarni večer - Radio Slovenija, 19. 3. 2009.
Minatti I.: Program Ars - Jasna Vidaček, 7. 4. 2009.
Minatti I.: Čudežni vrt - Jasna Vidaček, Program Ars 16. 4. 2009.
Minatti I.: Literarni večer - Dom Ivana Cankarja, Vrhnika, 12. 5. 2009.
Minatti I.: Literarni nokturno - RTV Slovenija, 3. 7. 2009.
Minatti I.: Nikoli ni vse povedano : pogovor s pesnikom Ivanom Minattijem. Delo (Ljubljana), 24. 8. 2009, leto 51, št. 194, str. 6, portret.
Intervju - Novinarka Valentina Plahuta Simčič, Delo, 24. 8. 2009.
Minatti I.: Radio Slovenija, Program Ars - Zlata Vidaček, 25. 8. 2009.
Minatti I.: Dobitnik zlatnika poezije 2009 - Veronikini Večeri Grad Celje - Literarni večer in intervjuji, 25. 8. 2009.
Minatti I.: 10. mesec, Sodobnost, objava poezije.
Minatti I.: Intervju (novinar Igor Bratož), Delo, 21. 10. 2009.
Minatti I.: Članek skupaj z Jelko Reichman, Ognjišče.
Minatti I.: Vznemirila si gladino mojega tolmuna - pesem, Predan V. (ur.). (Jubilejna zbirka). 1. izd. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2009. 230 str.
Izid nove zbirke: Vznemirila si globino mojega tolmuna. Pesem - Tiskovna konferenca, 20. 10. 2009.
Minatti I.: Saint Exupery, Antoine de. Mali princ. 21. natis. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2009. 110 str., ilustr.
Viler E.: Rajska ptica. Ljubljana: RTV Slovenija, Založba kaset in plošč, 2009. 2 CD-ja (76 min, 28 sek ; 79 min, 48 sek), stereo. 1 video DVD (123 min).
Zdravko Mlinar
OBJAVLJENA DELA
Mlinar Z.: Inovativnost v stanovanjskem načrtovanju in v urejanju prostora : Europan v Izoli. Ann, Ser. hist. sociol., 2009, letn. 19, št. 1, str. 141-156, ilustr.
Mlinar Z.: Časovna organizacija in kakovost bivalnega okolja. IB rev. (Ljubl.), 2009, letn. 43, št. 1, str. 79-90.
Mlinar Z.: Usmeritev k ustvarjalnemu vseživljenjskemu okolju : uvodnik. AS. Andrag. spoznan., 2009, letn. 15, št. 2, str. 5-7.
Mlinar Z., Toš N.: Akademik Veljko Rus - osemdesetletnik. Delo (Ljubl.), 11. dec. 2009, leto 51, št. 287, str. 4, fotogr.
DRUGO
Mlinar Z.: Global studies and dialectics of social change : [vabljeno predavanje na letni konferenci Global Studies Association z nasl. "Challengingglobalization: new perspectives, alternative visions, emerging agendas", Centre for Global and Transnational Politics, Royal Holloway, University of London, Egham (Velika Britanija), 2. sep. 2009]. Egham, 2009.
Mlinar Z.: Kako bomo (pre)živeli v globalni informacijski družbi? : [pogovor na 97. Glasovi preji v Galeriji Krvina, Gorenja vas, 27. marec 2009]. Gorenja vas, 2009.
Mlinar Z.: Življenjsko okolje v globalni informacijski dobi: [predstavitev monografije, Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije Koper, 12. maj 2009]. Koper, 2009.
Mlinar Z.: Življenjsko okolje v globalni informacijski dobi : prostorsko-časovna organizacija bivanja : [diskusijski prispevek na okrogli mizi ob predstavitvi knjige, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana, 9. april 2009]. Ljubljana, 2009.
Mlinar Z.: Življenjsko okolje v globalni informacijski dobi. Prva knjiga: Prostorsko-časovna organizacija bivanja: raziskovanja na Koprskem in v svetu (Ljubljana 2008), 487 str. : [tiskovna konferenca ob izidu znanstvene monografije, velika dvorana Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Novi trg 3, Ljubljana, 9. apr. 2009]. Ljubljana, 2009.
International journal of sociology and social policy. Mlinar Z. (član uredniškega sveta 1981—). Hull: Barmarick Publications.
Mlinar Z. (član ur. odbora 2008-). ISIG. Gorizia: Istituto di Sociologia Internazionale, 1991.
Mlinar Z. (član ur. sveta 2007-) Sociologija i prostor. Zagreb: Institut za društvena istraživanja, 2007-.
Mlinar Z. (član ur. sveta 1997-) Space & polity. Abingdon, Oxfordshire: Carfax. http://www.catchword.com/rpsv/catchword/carfax/1356-2576/contp1-1. htm
Mlinar Z. (predsednik ur. sveta 1995-) Teorija in praksa. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, 1964-. http://www.teorijainpraksa. si/
Mlinar Z. (predsednik ur. sveta 1980-) Žirovski občasnik. Žiri: DPD Svoboda Žiri, Literarna sekcija: Krajevna skupnost Žiri, 1980-.
Jože Mlinaric
Mlinarič J.: Dominikanski samostan na Ptuju 1230-1786. V: Dominikanski samostan na Ptuju. - Na Ptuju: Zgodovinski arhiv, 2009, str. 14-306. - (Gradiva in razprave; 5)
Mlinarič J.: Gradivo za zgodovino Maribora. Zv. 34. Evangeličanska postojanka pri gradu Betnava pri Mariboru 1588-1600. Maribor: Pokrajinski arhiv, 2009, 108 str.
Mlinarič J.: Jernej pl. Grudenegg iz Škofje Loke, opat cisterc Presvete Trojice v Dunajskem Novem mestu (1557-1559) in v Reinu (1559-1577).- V: Studia Historica Slovenica. Letnik 9(2009). Št. 2-3.- Maribor : Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča 2009, str. 575-614.
Mlinarič Jože : Pogled v preteklost. - V: Sv. Duh na Ostrem vrhu. - Sv. Duh na Ostrem Vrhu : Župnija, 2009, 19 str.
Marko Marijan Mušič
KNJIGE
Mušič M.: Mušičeve Žale, arhitekt Marko Mušič, besedilo Jure Mikuž. Izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana, maj 2009.
Mušič M.: spremna beseda v knjigi Fedja Koširja O antičnem inženirstvu. Komentar k Vitruvijevemu traktatu o arhitekturi. Izdala Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, 2009.
PROJEKTI
Mušič M.: Slomškov trg na Ponikvi, Ponikva, ureditev trga in neposredne okolice; variantni prikazi idejnega načrta in etapnosti gradnje, december 2008 do januar 2009 (2008/23, veza 07/08).
Mušič M.: Ureditev vaškega jedra na Ponikvi - 1. faza, idejna zasnova vključitve obredne poti od cerkve sv. Martina do pokopališča v projekt ureditve vaškega jedra ter idejna zasnova ureditve parkirišča ter javnih sanitarij v gospodarskem poslopju župnišča, januar 2009 (2008/17,II).
Mušič M.: Ureditev vaškega jedra na Ponikvi - 1. faza, projekt za izvedbo: osrednji trg, parter pred cerkvijo sv. Martina, Mersijev paviljon, prestavitev spomenika NOB ter obredna pot do pokopališča, 2009 (2008/17, II; št. načrta 2007/08 PZI, mape 1 do 7; veza 07/08).
Mušič M.: Nove Žale, razširjeno osrednje ljubljansko pokopališče, ŽARNO GROBNO POLJE, druga pod etapa 2E 1F, spremljajoča projektna dokumentacija ob gradnji (podrobni izvedbeni detajli kamnoseških del in prilagoditve ostalih obrtniških del izvedbe terase) januar in februar 2009, (2009/15, veza 08/18, XI).
Mušič M.: Nove Žale, razširjeno osrednje ljubljansko pokopališče, ŽARNO GROBNO POLJE, druga pod etapa 2E 1F, projekt izvedenih del, marec 2009, (2009/16, veza 08/18, XI).
Mušič M.: NUK JP (NUK 2/UKL), 1. faza kot samostojna funkcionalna celota, varianta 3 (brez parcele št. 304 in z ohranitvijo insule XXVII ter njeno prezentacijo in situ v notranjem vrtu/lapidariju ter z vključitvijo obstoječe stavbe Rimska ulica št. 1), umestitve dvonamenskega zaklonišča v stavbo NUK JP 1. F, projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja od januarja do marca 2009 (št. proj. 2007/09, št. načrta NUK 1F PGD-1A, št. mape NUK 1F PGD-1A/).
Mušič M.: NUK JP (NUK 2/UKL), 1. faza kot samostojna funkcionalna celota, varianta 3 (brez parcele št. 304 in z ohranitvijo insule XXVII ter njeno prezen-tacijo in situ v notranjem vrtu/lapidariju ter z vključitvijo obstoječe stavbe Rimska ulica št. 1), projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, urbanistični del - vodilna mapa, april 2009 (št. proj. 2007/09, št. načrta NUK 1F PGD-1A, št. mape NUK 1F PGD-1V/MO).
Mušič M.: Nove Žale, razširjeno osrednje ljubljansko pokopališče, širitev pokopališča, 3E 1F širitve, prvi nujni del: območja I, II, III in IV, klasično grobno polje, 1. del izvajanja, projekt za izvedbo (PZI), v letu 2008 do aprila 2009, (št. proj. 2007/32, št. načrta 2007/32 PZI-1A).
Mušič M.: Nove Žale, razširjeno osrednje ljubljansko pokopališče, širitev pokopališča, 3E 1F širitve, prvi nujni del: območja I, II, III in IV, klasično grobno polje, 1. del izvajanja, projekt za razpis (PZR), april 2009, (št. proj. 2007/32, št. načrta 2007/32 PZR).
Mušič M.: Nova cerkev v svetišču sv. Janeza Krstnika, Podmilačje pri Jajcu, BiH, preprojektiranje izvedbenega projekta kapele v zvoniku in prilagoditev nabavljenim zvonovom, maj 2009 (2009/01,II,V, mapa 6 in 7).
Mušič M.: Nova cerkev v svetišču sv. Janeza Krstnika, Podmilačje pri Jajcu, BiH, projekt za izvedbo, galerija v cerkvi, 2009 (2009/03, II, V, mapa 16, 17 in 17a).
Mušič M.: Nova cerkev v svetišču sv. Janeza Krstnika, Podmilačje pri Jajcu, BiH, projekt za izvedbo zvonika, sprememba izdelanega izvedbenega projekta križa, (2009/04,II,V, veza 08/12,V).
Mušič M.: Nova cerkev v svetišču sv. Janeza Krstnika, Podmilačje pri Jajcu, BiH, projekt za izvedbo, streha (2009/05 II, V, veza 07/35, II, mape 10 in 11).
Mušič M.: Cerkev sv. Janeza Evangelista v Retečah, programsko idejna zasnova preureditve in in razširitve, avgust 2009 (2009/06).
Mušič M.: Cerkev sv. Janeza Evangelista v Retečah, programsko idejna zasnova preureditve in in razširitve, prilagoditev projekta navodilom Zavoda za varstvo kulturne dediščine, območna enota Ljubljana, oktober 2009 (2009/08).
Mušič M.: Slomškov trg na Ponikvi, Ponikva, ureditev trga in neposredne okolice; načrt za pridobitev projektnih pogojev, (2009/09, veza 07/08).
Mušič M.: Ureditev vaškega jedra na Ponikvi - 1. faza, prikaz vplivnih območij (2009/09, veza 07/10).
Mušič M.: Nova cerkev rojstva B. D. M., Kotor Varoš, BiH, sanacija notranjosti, izvedbeni projekt - talne ureditve, uskladitve, avgust 2009 (št. nač. 2009/11, mapa 6a, veza 06/18, III).
Mušič M.: Nova cerkev rojstva B. D. M., Kotor Varoš, BiH, izvedbeni projekt opreme prezbiterija, september 2009 (št. nač. 2009/12, mapa 9a, veza 06/18, III).
Mušič M.: Nova cerkev rojstva B. D. M., Kotor Varoš, BiH, izvedbeni projekt opreme - klopi v glavni ladji (izbrane rešitve postavitve klopi glede na izbrano varianto talne ureditve z detajli), september 2009 (št. nač. 2009/13 mapa 10a, veza 06/18, III).
Mušič M.: Nove Žale, razširjeno osrednje ljubljansko pokopališče, širitev pokopališča, 3E 1F širitve, prvi nujni del: območja I, II, III in IV, klasično grobno polje, 2. del izvajanja, projekt za izvedbo (PZI), v letu 2008 do septembra 2009, (št. proj. 2007/32, št. načrta 2007/32 PZI -1A).
Mušič M.: Svetišče svetega Janeza Krstnika, Podmilačje pri Jajcu, BiH, podhod pod novo regionalno cesto in povezava doline Svetišča ter spodnje terase ob Vrba-su, projekt za izvedbo, I. del (2009/07, II).
Mušič M.: Trg sv. Jurija, Šentjur, spremembe in uskladitve izvedbe glavnega stopnišča na trg z izvedenim stanjem gradbenih del 1. faze, projekt za izvedbo, (09/14, veza načrt št. 07/27a).
Mušič M.: Nove Žale, razširjeno osrednje ljubljansko pokopališče, območje RAZ-TROSA PEPELA V OBODNEM PARKU, spremljajoče ureditve, projekt za izvedbo (oznaka vhoda, knjiga spomina in plošče za cvetje in sveče), sep-
tember, oktober in november 2009, (2009/17, veza 08/06, II ter veza proj. št. 07/22, IV).
Mušič M.: Cerkev Kristusovega učlovečenja, Ljubljana - Dravlje, izvedbeni projekt novih orgel, april 2009 (2009/18, veza 08/21, Ia).
(Oznake v oklepajih, ki so navedene ob projektih, so kode v arhivu projektov Ateljeja Marko Mušič, Ljubljana).
REALIZACIJE
Mušič M.: Nove Žale, razširjeno osrednje ljubljansko pokopališče, žarno grobno polje, druga podetapa 2. E 1. F: izvedeno.
Mušič M.: Cerkev Kristusovega učlovečenja, Ljubljana - Dravlje: izvedene nove orgle.
Mušič M.: Nove Žale, razširjeno osrednje ljubljansko pokopališče, območje rastrosa pepela v obodnem parku, spremljajoče ureditve: Knjiga spomina, napisne plošče z imeni pokojnikov, oznake vhoda v gaj spomina ter kamniti podstavki za cvetje in sveče.
Mušič M.: Nagrobna ureditev rodbine Zlobec, Žale, staro pokopališče, Ljubljana.
Mušič M.: Nova cerkev in župnijski dvor, Svetišče sv. Janeza Krstnika, Podmilačje, BiH, župnijski dvor: izveden zvonik, veliki križ na zvoniku in kapela križa v zvoniku.
Mušič M.: Nova cerkev in župnijski dvor, Svetišče sv. Janeza Krstnika, Podmilačje, BiH, cerkev: v izvajanju glavna cerkvena ladja (v tretji gradbeni fazi), izvedena dnevna kapela.
Mušič M.: Nova cerkev rojstva B. D. M., Kotor Varoš, BiH, izvedena obrtniška mizarska dela (okna, vrata, glavna vhodna vrata z zasteklitvijo rozete).
Mušič M.: Trg sv. Jurija, Šentjur, 2. faza ureditve: v izvajanju glavno stopnišče.
PREDAVANJA IN PREDSTAVITVE
Mušič M.: Slomškov trg na Ponikvi, predstavitev predstavnikom mestne uprave Občine Šentjur ter krajevne skupnosti in župnije Ponikva, Ponikva, marec in november 2009.
Mušič M.: Predstavitev žarnega grobnega polja, pokopališče Žale, otvoritev 28. 4. 2009.
Mušič M.: Križ in zvonik v svetišču sv. Janeza Krstnika, Podmilačje, BIH, predstavitev projekta v dvorani pastoralnega središča v Podmilačju, BIH.
Mušič M.: Kiparstvo akademika Draga Tršarja, nagovor ob otvoritvi razstave v Galeriji Črnomelj, 8. maj 2009.
Mušič M.: Slikarstvo akademija Andreja Jemca, nagovor ob otvoritvi razstave v Galeriji Velenje, 5. november 2009.
Mušič M.: Vitruvij: O arhitekturi in o antičnem inženirstvu, komentar v Vitruvi-jevemu traktatu o arhitekturi, avtor Fedja Košir, izdala FAUL, 2009, predstavitev knjig in avtorja, Prešernova dvorana SAZU, 9. november 2009.
Mušič M.: Nagovor ob predstavitvi knjige akademika Zdravka Mlinarja Življenjsko okolje v globalni informacijski dobi. Prva knjiga: Prostorsko-časovna or-
ganizacija bivanja: Raziskovanja na Koprskem in v svetu, ter okrogli mizi, dvorana SAZU, 9. 4. 2009.
Mušič M.: Podhod in povezava svetišča ter obale Vrbasa, predstavitev projekta v dvorani pastoralnega središča, Podmilačje, BIH, avgust 2009.
Mušič M.: Notranja prostorska ureditev nove cerkve rojstva blažene device Marije, Kotor Varoš, BIH, župnijska dvorana, Kotor Varoš, september 2009.
Mušič M.: Klasično grobno polje, nov, razširjeni del osrednjega ljubljanskega pokopališča Žale, predstavitev projekta vodstvu Žale, september 2009.
Mušič M.: Prenova in dozidava cerkve v Retečah, predstavitev idejnega projekta, župnišče Reteče, oktober 2009.
OBJAVE IN ČLANKI, POVEZANI Z DELOM
Plečnikove in Mušičeve Žale živijo skupaj, Delo Mag, 6. 7. 2009, Vogel M.
O razmerju do življenja in smrti (predstavitev knjige Mušičeve Žale v SAZU), Delo, 26. 6. 2009, Urbančič V.
Več kot 1700 novih žarnih grobov, Delo, 29. 4. 2009, Petkovšek J.
Mušičeve Žale, Po končani izvedbi novega dela žarnega pokopališča izšel že drugi monografski prikaz večnostne arhitekturne umetnine akademika prof. Marka Mušiča. Ljubljana, revija Mestne občine Ljubljana, julij avgust 2009.
Nove orgle v cerkvi Kristusovega učlovečenja, zloženka ob posvetitvi, 16. 8. 2009, Miklavčič D.
Nove orgle v Dravljah - Župnijska cerkev Kristusovega učlovečenja, Družina, cerkveni glasbenik, Revija za cerkveno glasbo, letnik 102, leto 2009, Faganel T.
Podmilačje kod Jajca dobiva največi toranj u cijeloj Bosni. Slovenski umjetnik ura-dio jedinstveno projektno rješenje u svijetu kada je predvidio da crkveni toranj, umjesto iz crkve ili s boka crkve, zapravo izranja iz župnog dvora. Nova crkva, zajedno sa starom crkvicom, čini široki svečani portal za ulaz u dolinu sv. Ivana. Večernji list, 20. 01. 2009.
»Sveti Ivo, dok ti ime traje, čuvat čemo naše običaje!«, Glas Koncila, 27. 8. 2009.
Križ na zvoniku župne crkve u Podmilačju, Vjesnik franjevačkog samostana sv. Luke, Jajce, godina III., broj 29, november 2009.
Prav veliko erosa in humorja v današnji umetnosti ni, Jure Mikuž:» Če bodo preprečili gradnjo NUK2 po načrtih, ki obstajajo, bo to zame največja sramota, ki si jo je ta država kadarkoli privoščila.« Delo, Sobotna priloga, 31. 1. 2009, Maličev P.
Nihče, niti domačin, nima monopola nad ljubeznijo do te države, Delo, 13. 1. 2009, Čakaric M.
Dogovor z državo do julija?, Delo, 9. 1. 2009, Jesenšek M.
Mesto mora biti zelo bogato, če si na elitni parceli lahko privošči luknjo, Delo, 6. 1. 2009, Čakaric M.
Kapital res najvišja kulturna vrednota?, Delo, 23. 1. 2009, Petkovšek J.
Prihaja drugi val parkomatov, Dnevnik, 12. 2. 2009, Pahor P. Med količki in koriti od plank do plank, Dnevnik, 21. 3. 2009, Suhadolc J. »Oditi sem moral, ker sem šel Jankoviču na živce«, Delo, 20. 2. 2009, Jesenšek M. NUKII, Delo, 13. 5. 2009, Šircelj M.
»Če mi je kaj všeč, bom kupil, če ne bom imel denarja, pa ukradel«, Delo, 16. 6. 2009, Čakaric M.
Bizjak A. Neuresničena želja je Placido Domingo, Delo, Sobotna priloga, 20. 6. 2009, Bizjak A.
Kmalu javni razpis za džamijo, Delo, 24. 6. 2009, Petkovšek J. Neuresničena želja je Placido Domingo, Delo, Sobotna priloga, 27. 6. 2009, Ficko T.
Neuresničena želja je Placido Domingo, Delo, Sobotna priloga, 4. 7. 2009, Košir F., Trontelj J., Bizjak A.
Vrhovno sodišče je v sporu med arhitektom Mušičem in družbo Real odločilo v prid
zadnji, Dnevnik, 6. 7. 2009, Stankovic D. Namesto NUK 2 parkirišče, Dnevnik, 24. 7. 2009, Pahor P. Čas za ohranitev Emone se izteka, Delo, 7. 8. 2009, Kovač M. Vrt vseh, ki ni navdušil, Delo, 14. 8. 2009, Grujičič P.
Nestrokovno izkopavanje v Ljubljani?, Nedelo, 16. 8. 2009, Kontler Salamon J.
Namerni vandalizem, Delo, 21. 8. 2009, Kovač M.
Brez milosti nad parkiranje, Delo, 26. 8. 2009, Petančič S.
Narodna in univerzitetna knjižnica dobila novi računalniški center, Delo, 27. 8. 2009, Vogel M.
Številne prenove, a z različno srečno roko, Delo, Sobotna priloga, 29. 8. 2009, Krečič P.
Prostora za izboljšave je še nekaj; pričakujem, da tudi volje!, Delo, 14. 9. 2009, Jaklič T.
Prostori ne bodo zadostovali do leta 2038, Večer, 14. 9. 2009, Forstnerič Hajnšek M.
V treh sobotah zbrali kar 3421 podpisov, Delo, 23. 10. 2009, Petkovšek J. Pomemben je učinek, ne le umetniški vtis, Delo, 27. 10. 2009, Petkovšek J. Moj maraton okrog mestnih spomenikov, Delo, 5. 11. 2009, Zlobec M. Mestna občina nič ne ve o že prejetih pobudah?, Delo, 10. 11. 2009, Kontler Salamon J.
Zelena luč za parkirišče NUK 2, Dnevnik, 11. 11. 2009, Lokar S.
Nove arheološke najdbe, Ljubljana včeraj: V dveh letih se je postarala za 900 let,
Dnevnik, 14. 11. 2009, Mehle B. Nogometaši prihodnje leto v Stožicah kot letos v Kidričevem, Delo, 25. 11. 2009, Jesenšek M.
Tržnica ni odsluženi bazar, Dnevnik, 5. 12. 2009, Bizjak A. NUKII bo še čakal na rešitev, Delo, 9. 12. 2009, Kontler Salamon J.
Kmalu dodatno parkirišče za 184 vozil, Dnevnik, 10. 12. 2009, Hreščak A.
Župan: Sprejetje akta maja, Delo, 9. 12. 2009, Jesenšek M.
Dodatna parkirišča za 188 vozil, Dnevnik, 15. 12. 2009, Hreščak A.
Delova osebnost 2009, Delo, 15. 12. 2009.
Na zemljišču za NUK odslej parkirni prostori, Delo, 16. 12. 2009.
Ministrstvo: NUKII spet na začetek, Dnevnik, 24. 12. 2009, Pahor P.
Novi natečaj za NUKII, Delo, 28. 12. 2009.
Župan je obljubljal, Delo, 28. 12. 2009, Čemažar Z.
»Večkrat sem jasno povedal, da podpiram levico«, Delo, Mag, 28. 12. 2009, Jakše L., Delic A.
Novi razpis za Nuk, 29. 12. 2009, Jaklič T.
Znova na začetku, Delo, 29. 12. 2009, Jaklič T.
Denar za Nuk bo!, Delo, 30. 12. 2009.
Šest slovenskih lepotic. Delo, 4. 8. 2009, Petančič S. (Nizozemska nevladna organizacija Naple je pripravila izbor najlepših in arhitekturno najbolj izvirnih knjižnic Evrope. V izbor, na katerem je bil poudarek na knjižnici kot reprezentančnem objektu ter urbanističnem in umetniškem dosežku se je uvrstilo tudi šest slovenskih knjižnic (med njimi knjižnica Mirana Jarca v Novem mestu arhitekta Marka Mušiča).
Janez Orešnik
Orešnik J.: Standard French liaison and Natural Syntax. Linguistica 48, 2008, 3348. Demetrio Skubic octogenario.
Orešnik J. (z Varjo Cvetko Orešnik): Slovenski oziralni odvisniki v naravni skladnji. Slovenski jezik. Slovene Linguistic Studies 7, 2009, 77-96.
Orešnik J.: Transitivity in Natural Syntax: Accusative languages. Poznan Studies in Contemporary Linguistics, 45, 2009, 405-446.
Boris Pahor
Pahor B.: Piazza Oberdan. Prev. Vospernik R., spremna beseda Baum W.: 2. durchgesehene und ergänzte Aufl. Klagenfurt, Wien : Kitab, cop. 2009, 196 str.
Pahor B.: Qui é proibito parlare, prev. Clerici M. 1a ed. Zbirka Le strade, Fazi Editori, Roma 2009: 396 str.
Pahor, B., Rebula A., Lipuš F., Dolenc M., Jančar D., Sosič M., Lainšček F., Mazzi-ni M., Skubic A. E., Marinčič K.: Contemporary Slovenian novel. Mozetič B. (ur.), Limon D. (prev.): Ljubljana : Center for Slovenian Literature = Center za slovensko književnost, 2009, 47 str.
Pahor B.: Die Wiege der Welt. Prev. Vospernik R. Klagenfurt : Kitab, cop. 2009, zbirka Werkausgabe, 215 str.
Pahor B.: Una primavera difficile: Prev. Urdih-Merku M., Zandonai, 2009, zbirka I fuochi, 333 str.
Pahor B.: Villa am See. Prev. Černe U. P., Göritz M. Klagenfurt, = Celovec : Hermagoras =Mohorjeva, cop. 2009, 216 str.
Pahor B.: Die Verdunkelung. Prev. Černe U. P., Göritz M. Klagenfurt, = Celovec : Hermagoras =Mohorjeva, cop. 2009, 383 str.
Pahor B.: Nekropola. Prev. Veličkovic I., Novokmet S., Kobal J. Klett, Beograd 2009, 215 str.
Pahor B.: Nekropola. 2. izd., Mladinska knjiga, Ljubljana 2009, 197 str.
Pahor B.: Spopad s pomladjo. Spremna beseda Rojc T. Mladinska knjiga, Ljubljana 2009, 382 str.
Pahor B.: Zatemnitev. Mladinska knjiga, Ljubljana 2009, 388 str.
Pahor B.: Parnik trobi nji. Cankarjeva založba, Ljubljana 2009, 310 str.
Pahor B.: Grmada v pristanu : novele. Cankarjeva založba, Ljubljana 2009, 172 str.
Pahor B: A difficult spring. Prev. Johnson Debeljak E. Slovene Writers' Association : Slovene P. E. N. : Association of the Slovene Literary Translators, Litterae Slovenicae : Slovenian literary magazine Ljubljana 2009, 287 str.
Pahor B.: Nella cittadella triestina. Prev. Sturman P. Aeolo, anno 1, nu. 1 (2009), str. 75-77.
Pahor B.: Bonaccia con gli aranci: Prev. Sturman P. Aeolo, anno 1, nu. 1 (2009), str. 78-81.
Pahor B.: Zatemnitev. 1. izd., 1. dotis, Mladinska knjiga, Ljubljana 2009
Pahor B.: Grmada v pristanu : novele. 1. izd., 1. dotis, Cankarjeva založba, Ljubljana 2009.
Pahor B.: Spopad s pomladjo: Spremna beseda Rojc T. 1. izd., 1. dotis, Mladinska knjiga, Ljubljana 2009.
Pahor B.: Parnik trobi nji. 1. izd., 1. dotis. Cankarjeva založba, Ljubljana 2009.
Pahor B.: Nekropola. 2. izd., dotis. Mladinska knjiga, Ljubljana 2009, 197 str.
DRUGO
Orlic M: Pahor B.: Tre volte no : [memorie di un uomo libero]. - Intervju, Rizzoli, Milano 2009, 129 str., [8] str.
Rumiz P.: Una vita difficile : Pahor: il mio secolo fra Trieste e il mondo. - Intervju, La Repubblica, anno 34, št. 225 (23 settembre 2009), str. 53.
Pahor B.: Lamore dopo il lager: il nuovo romanzo di Boris Pahor, in libreria dal 7 ottobre, narra la storia travagliata di un sopravvisuto che nel 45 si innamora della giovane infermiera che lo cura. Il sole 24 ore, n. 273 (4 ottobre 2009), str. 36.
Nežmah B.: Boris Pahor, pisatelj : »To mi ni šlo v račun na noben način: da bi primorski človek, ki je dal skozi fašizem, ki je dal skozi nacizem, moral dati skozi še domačo diktaturo!« - Intervju. Mladina, št. 34 (28. avgust 2009), str. 36-42.
Tence S: »Problem ni Berlusconi, problem je leva sredina: evropske volitve« - ocena
kandidata SVP-SSk Borisa Pahorja. - Intervju z Borisom Pahorjem. Primorski dnevnik, leto 65, št. 137 (11. jun. 2009), str. 3.
Tence S.: »V Italiji in tudi v Sloveniji se preveč ukvarjajo sami s sabo« : evropske volitve - Boris Pahor, slovenski kandidat pri Južnotirolski ljudski stranki. - Intervju z Borisom Pahorjem. Primorski dnevnik, leto 65, št. 130 (3. jun. 2009), str. 3.
Dolhar P.: Boris Pahor in njegov trikratni ne diktaturam : prihodnji teden izideta dve novi knjigi, italijanski prevod romana Spopada s pomladjo in avtobiografi-ja Tre volte no : intervju, tržaški pisatelj kritičen do italijanske levice in desnice. Primorski dnevnik, leto 65, št. 231 (30. 9. 2009), str. 12.
Šega P: »Gre mi za skupnost, kateri pripadam« : intervju z Borisom Pahorjem. Glasnik Slovenskega etnološkega društva, letn. 49, št. 3/4 (2009), str. 71-73.
Boris Paternu
Paternu B.: Primož Trubar - naš sodobnik, Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Ljubljana 2008, str. 12-21.
Paternu B.: K virom Prešernovega "frajgajstovstva", Slavistična revija, 2009, str. 301-310.
Paternu B.: Smo v fazi razcepljene jezičnosti, Književni listi, Delo 9. dec. 2009, str. 17.
Tone Pavček
Pavček T.: Slovenske domoljubne pesmi, antologija, Celjska Mohorjeva družba.
Pavček T.: Slovenska poezija v italijanščini, izbor slovenskega Pena.
Pavček T.: Polojniki, pesmi v slovenščini, angleščini in italijanščini, Genius loci 2009, Obalne galerije.
Pavček T.: Ana in Bučko : abecerimarija. 1. izd. Dob pri Domžalah: Miš, 2009. 55 str., ilustr.
Pavček T.: Recepti naših non, solinarska kuhinja, uvodna beseda, ilustracije Katarina Mrvar, Soline.
Pavček T.: Lado Smrekar: Ob poti, izbor pesmi, spremna beseda, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica.
Pavček T.: Juri Muri v Afriki : o fantu, ki se ni maral umivati, (Zbirka Cicibanov vrtiljak), (Velike slikanice). 7. ponatis. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2009. [23] str., ilustr.
Pavček T.: Majhnice in majnice : pesmi mnogih let za mnoge bralce = Budding songs, maying songs : poems of many years for many readers. 1. izd. Dob pri Domžalah: Miš, 2009. 243 str., ilustr.
Pavček T.: Majhnice in majnice : pesmi mnogih let za mnoge bralce = Budding songs, maying songs : poems of many years for many readers. 2. izd. Dob pri Domžalah: Miš, 2009. 243 str., ilustr.
Pavček T.: Same pesmi o ljubezni. 2. izd. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2009. 112 str., ilustr.
Pavček T.: Erazmu. Ciciban, mar. 2009, letn. 64, [št.] 7, str. 13, ilustr.
Pavček T.: Ada Škerl (1924-2009). Delo (Ljubl.), 4. jun. 2009, leto 51, št. 127, str. 24, portret.
Pavček T.: Zvest Apollonio (1935-2009) : v spomin. Primorske novice. [Tiskana izd.], 31.
mar. 2009, leto 63, št. 75, str. 15, portret.
Pavček T.: Zapis v notes. Enakonočje. Lestev. Polojnik. Polojnica. Še en sonet za ženo. Nebela pravljica. Rast (Novo mesto), jul. 2009, letn. 20, št. 3/4, str. [313]-316.
Pavček T.: Sonce, to bil je tvoj poet! : zapis o Otonu Župančiču ob 60-letnici smrti. Rast (Novo mesto), jul. 2009, letn. 20, št. 3/4, str. 317-322.
Pavček T.: In spet soline. Sodobnost, november-december 2009, leto 73, št. 11-12, str. 1477-1485.
Pavček T.: Juri Muri v Afriki, (Cicibanov vrtiljak). Kočevje: Studio AHA. 1 CD, stereo.
Pavček T.: Otroštvo, esej, Zvon št. 3.
Pavček T.: Vitez verza, časti in vina, esej o Pavlu Golji, Rast, št. 4.
Pavček T.: Govor o domoljubju, TV Slovenija.
Pavček T.: Obzornik RAI - RADIO TRST A, Slovenski programski oddelek, Gost oddaje Tone Pavček, voditeljica Ines Škabar, dolžina dveh oddaj 59 in 55 min.
ČLANEK
Pavček T.: Ranljivost jezika. Teor. praksa, nov.-dec. 2009, letn. 46, št. 6, str. 870875.
RECENZIJA
Pavček, T.: Oživljena vas : O Vasi, ki je več ni Livia Jakomina. Primorske nov. (1963), 20. nov. 2009, leto 63, št. 269, str. 15, ilustr. + portret.
INTERVJU
Pavček T.: Pesnik, ki se pogovarja s pticami : Tone Pavček: »Pesem me sama poišče. S korakom, z gibom, z vetrom, z vodo, pride verz, motiv, metafora«. Primorske nov. (1963), 27. avg. 2009, leto 63, št. 197, str. 12, portret.
UMETNIŠKI SESTAVEK
Pavček T.: Njena zgodba. Kekec (Ljubljana), jan. 2009, letn. 18, št. 5, str. [13], ilu-str.
UREDNIŠTVO
Glavo gor, uha dol : pravljice iz Istre. 2. izd. Koper: Libris, 2009.
Ahmatova A. A. Pesmi. Miniaturna izd. Ljubljana: Društvo Knjižna zadruga, 2009. 110 str., portret.
PREVODI
Figes O: Natašin ples : kulturna zgodovina Rusije. 4. natis. Ljubljana: Modrijan: Studia humanitatis, 2009. 602 str., [16] str. pril., ilustr.
Ahmatova A. Andreevna. Pesmi. Miniaturna izd. Ljubljana: Društvo Knjižna zadruga, 2009. 110 str., portret.
Figes O.: Šepetalci : zasebno življenje v Stalinovi Rusiji. 1. izd. Ljubljana: Modrijan, 2009. 643 str., [12] str. pril., ilustr.
DODATNO BESEDILO
Pavček T.: Jurij Hudolin: Ljubezni, spremna beseda, Študenstka založba, zbirka Beletrina 2009.
Glavo gor, uha dol : pravljice iz Istre. 2. izd. Koper: Libris, 2009.
Golia P.: Gospod Baroda in druge ljudske pesmi. Trebnje: Knjižnica Pavla Golie, 2009. 131 str., ilustr.
Špacapan L.: Kosmi preje. V Ljubljani: Knjižna zadruga, 2009. 111 str.
Šali F.: Posevek. Vavta vas: samozal., 2009. 60 str.
Lapajne T.: Tone Lapajne : slike = dipinti : Genius loci Lera 2004-2008 : »Caser-ma« : Krajinski park Sečoveljske soline na Leri = Parco naturale della Saline di Sicciole Lera, 13. 2. marec/marzo 2009. Piran: Obalne galerije = Pirano: Gallerie costiere, 2009. [28] str., ilustr.
Marijan Pavčnik
OBJAVLJENA DELA
Pavčnik M.: Leonid Pitamic : Na robovih čiste teorije prava / An den Grenzen der Reinen Rechtslehre. Uredil in uvodna študija (str. 15-32) / Herausgeber und Einführungsstudie (S. 153-173). 2. izd. SAZU, Pravna fakulteta UL: Ljubljana 2009, str. 350.
Pavčnik M.: Pravna država (ur.). Sodeloval s prispevkom: Narava pravne države in njene prvine (str. 29-55). GV Založba: Ljubljana 2009, str. 289.
Pavčnik M.: Ob Pitamičevi "Državi", v: Leonid Pitamic : Država. Ponatis dela iz leta 1927. GV Založba: Ljubljana 2009, str. 7-25.
Pavčnik M.: Das „Hin- und Herwandern des Blickes". Zur Natur der Gesetzesanwendung, v: Rechtstheorie, 39 (2008) 4, str. 557-572. Objavljeno tudi v Slovenian Law Review, 5 (2008) 1-2, str. 31-44.
Pavčnik M.: Vprašanje temeljne pravne norme (Pitamičevo pismo Hansu Kelsnu), v: Pravnik, 64 (2009) 5-6, str. 217-235.
Pavčnik M.: Princip pfimefenosti, v: Časopis pro pravni vedu a praxi, (2009) 1, str. 50-53.
Pavčnik M.: Prispevek k splošni teoriji prava, v: Stojan Cigoj (1920-1989). Zbornik razprav s simpozija SAZU ob 20-letnici smrti. SAZU: Ljubljana 2009, str. 139-146.
Pavčnik M.: Načelo sorazmernosti (Teze za razpravo), v: Podjetje in delo, 35 (2009) 6-7, str. 1343-1349.
Pavčnik M.: Materia constitutionis (Glose ob Pisateljski ustavi), v: Izvori slovenske ustave. Ur. Tine Hribar. Državni svet RS: Ljubljana 2009, str. 67-80.
Pavčnik M.: „Prespani paragrafi" (uvodnik), v: Pravna praksa, 28 (2009) 3-4, str. 3.
Pavčnik M.: Intelektualna poštenost (uvodnik), v: Pravna praksa, 28 (2009) 38, str. 3.
Pavčnik M.: Ustavna utrditev sodstva. Dostojanstvo sodstva in prava, v: Ampak, 10 (2009) 11-12, str. 22-23.
DRUGO
Pavčnik M.: Das Prinzip der Verhältnismäßigkeit. Referat na mednarodnem simpoziju IRIS (Internationales Rechtsinformatik Symposion) 2009 (Salzburg, 26. februarja 2009).
Pavčnik M.: Prispevek k splošni teoriji prava. Referat na simpoziju SAZU ob 20-le-tnici smrti akademika Stojana Cigoja (Ljubljana, 25. marca 2009).
Pavčnik M.: Die Frage der rechtlichen Grundnorm. Referat na posvetu The Central and East European Network of Jurisprudence (Maribor, 15. maja 2009).
Pavčnik M.: Das »Hin- und Herwandern des Blickes«. Über die Natur der Gesetzesanwendung. Referat na simpoziju Gerechtigkeit - Theorie und Praxis/Justice - Theory and Practice (Taipei, 25. do 27. maja 2009).
Pavčnik M.: The Principle of Proportionality. Referat v delovni skupini »Legal Reasoning: The Methods of Balancing«; delovna skupina je bila v okviru 24. kongresa Mednarodnega združenja za pravno in socialno filozofijo (Peking, 16. septembra 2009).
Pavčnik M.: Oceni dveh predlogov raziskovalnih projektov za Czech Science Foundation (v septembru 2009).
Pavčnik M.: Načelo sorazmernosti. Uvodni referat na delovni sekciji Načelo sorazmernosti - mera prava na Dnevih slovenskih pravnikov (Portorož, 16. oktobra 2009).
Pavčnik M.: Argument pravne države. Uvodno predavanje na Gospodarskopravni sodniški šoli (Rogaška Slatina, 11. novembra 2009).
Pavčnik M.: Prispevek k teoriji razlage in argumentacije v pravu. Referat na mednarodnem simpoziju Viskovicevo integralno poimanje prava, ki je bil na Pravni fakulteti Univerze na Reki (Reka, 27. novembra 2009).
Pavčnik M.: Metode razlage zakonskih besedil. Uvodno predavanje na Upravno-pravni sodniški šoli (Čatež, 3. decembra 2009).
Pavčnik M. (ur. 1994-) Pravna obzorja.. Cankarjeva založba in GV Založba (od št. 30 naprej). Leta 2009 sta izšli dve knjigi (št. 38 in 39).
Pavčnik M. (odgovorni ur.) Zbornik znanstvenih razprav. Leta 2009 je izšel letnik LXIX, str. 402.
Pavčnik M. (ur. 2003- ) Scientia/Iustitia. Cankarjeva založba in Uradni list RS (od. št. 8 dalje). Leta 2009 je izšla ena knjiga (št. 15).
Matija Peterlin
OBJAVLJENA DELA
Contreras X., Schweneker M., Chen C. S., McCune J. M., Deeks S. G., Martin J., Peterlin B. M.: Suberoylanilide Hydroxamic Acid Reactivates HIV from Latently Infected Cells. J Biol Chem 2009, 284:6782-9.
Low A., Okeoma C. M., Lovsin N., de las Heras M., Taylor T. H., Peterlin B. M., Ross S. R., Fan H.: Enhanced replication and pathogenesis of Moloney murine leukemia virus in mice defective in the murine APOBEC3 gene. Virology 2009, 385:455-63.
Okeoma C. M., Low A., Bailis W., Fan H. Y., Peterlin B. M., Ross S. R.: Induction of APOBEC3 in vivo causes increased restriction of retrovirus infection. J Virol 2009, 83:3486-95.
Barboric M., Chen H., Lenasi T., Johansen E. B., Guo S., Peterlin B. M.: 7SK snRNP/P-TEFb couples transcription elongation with alternative splicing and is essential for vertebrate development. Proc Natl Acad Sciences USA
2008,	106:7798-803.
Kohoutek J., Li Q., Blazek D., Luo Z., Jiang H., Peterlin M.: Cyclin T2 is essential for mouse embryogenesis. Mol Cell Bio 2009, 29:3280-5.
Li Q., Peterlin B. M.: Genetic analysis of P-TEFb function in vivo with a nucleic acid tethering system. Methods 2009, 48:375-80.
Chen H., Contreras X., Yamaguchi Y., Handa H., Peterlin B. M., Guo S.: Repression of RNA polymerase II elongation in vivo is critically dependent on the C-terminus of Spt5. PLoS One 4, 2009:e6918.
Costa L. J., Lopes A., Mandic R., Shaw K., Aguiar R. S., Tanuri A., Luciw P. A., Peterlin B. M.: Interactions between SIVNef, SIVGagPol and Alix correlate with viral replication and progression to AIDS in rhesus macaques. Virology
2009,	10:47-56.
Lenassi M., Cagney G., Maofu L., Vaupotič T., Cheng Y., Krogan N. J., Plemenitaš A., Peterlin B. M.: HIV Nef is secreted in exosomes and triggers apoptosis in bystander CD4+ T cells. Traffic 2009, 10.1111/j.1600-0854.2009.01006.
Lovsin N., Peterlin B. M.: APOBEC3 proteins inhibit LINE-1 retrotransposition in the absence of ORF1p binding. Ann NY Acad Sci 2009, 1178: 268-75.
Lenasi T., Contreras X., Peterlin B. M.: Transcription, Splicing and Transport of Retroviral RNA. p. 159-183. In R. Kurth and N. Bannert (eds.), Retroviruses: Molecular Microbiology and Genomics. Horizon Press, Cambridge, UK, 2009.
DRUGO
Peterlin M.: Plenarni govor na kongresu od International AIDS Society v Capetownu, Južna Afrika, julij 2009.
Peterlin M.: Častni govor na Aga Khan University, Nairobi, Kenija.
Peterlin M.: University of Helsinki (predavanje).
Peterlin M.: University of Erlangen-Nurnberg (predavanje).
Peterlin M.: Asilomar Immunology Meeting (predavanje).
Peterlin M.: University of California (predavanje).
Peterlin M.: San Francisco, Gladstone Insitute of Virology and Immunology (predavanje).
Raša Pirc
OBJAVLJENA DELA
Pirc R., Blinc R.: Freezing dynamics of relaxor ferroelectrics and dipolar glasses. Ferroelectrics, 2009, vol. 379, no. 1, str. 30-34.
Kumar A., Sharma G. L., Katiyar R. S., Pirc R., Blinc R.: Magnetic control of large room-temperature polarization. J. phys., Condens. matter, 2009, vol. 21, no. 38, str. 382204-1-382204-7.
Pirc R., Blinc R., Scott J. F.: Mesoscopic model of a system possessing both relaxor ferroelectric and relaxor ferromagnetic properties. Phys. rev., B, Condens. matter mater. phys., 2009, vol. 79, no. 21, str. 214114-1-214114-7.
DRUGO
Pirc, R.: Magnetoelecetric effect in bi-relaxors : presented at SLO-JNP Symposium, 7-8 September 2009, Institut Jožef Stefan, Ljubljana, Slovenia.
Pirc R.: Model of multirelaxors : presented at Multiceral Winter Workshop, 19-21 January, 2009, Kranjska gora, Slovenia.
Pirc R., Blinc R., Scott J. F.: Mesoscopic model of bi-relaxors : presented at 1st International Symposium and 4th Workshop Piezoresponse Force Microscopy and Nanoscale Phenomena in Polar Materials, PFM -2009, 23-27 June 2009, Ave-iro, Portugal.
Jože Pirjevec
OBJAVLJENA DELA
Pirjevec J.: Slovensko-hrvaški odnosi v polpretekli zgodovini = Slovene-Croatian relationships in recent history. V: Ratkajec H. (ur.), Kavrečič P. (ur.). Mednarodni znanstveni sestanek Perspektive slovensko-hrvaške obmejnosti, Koper, 4. in 5. junij 2009, (Glasnik ZRS Koper, vol. 14, št. 5, 2009). Koper: Znanstvenoraziskovalno središče, 2009, str. 17-18.
Pirjevec J.: Vloga tajnih služb v času titovega režima = The rule of the secret services in the period of Tito's regime. V: Bajc G. (ur.). Mednarodni znanstveni sestanek 'Tajno stoletje' -obveščevalne in varnostne službe ter protiterorizem v 20. stoletju : Koper, 13. -14. november 2009 : [program in povzetki] : Ca-podistria, 13-14 novembre 2009 : [programma e riassunti] : Koper, 13th-14th November, 2009: [program and abstracts], (Glasnik ZRS Koper, letn. 14, št. 9). Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, 2009, str. 61.
Pirjevec J.: Sloweniens Geschichte : die Eigenstaatlichkeit und der Umgang mit der Vergangenheit. V: Tenfelde K. (ur.), Rutar S. (ur.), Wörsdörfer R. (ur.). Sozialgeschichte und soziale Bewegungen in Slowenien, (Mitteilungsblatt des Instituts für soziale Bewegungen, Nr. 41). Essen: Klartext, 2009, str. 181— 196.
Pirjevec J.: Foibe : una storia d'Italia, (Einaudi Storia, 31). Torino: Einaudi, 2009. XVIII, 375 str., [12] str. pril., zvd.
Cvirn J., Dolenc E., Drnovšek M., Bajt D., Godeša B., Goropevšek B., Grdina I., Guštin D., Juvan M., Komelj M., Lazarevic Ž., Marušič B., Pavlin T., Pelikan E., Perovšek J., Pirjevec J., Stergar J., Stiplovšek M., Svoljšak P., Rozman F. (ur.), Vodopivec P. (ur.). Slovenska kronika XX. stoletja. 3. izd. Ljubljana: Nova revija, 2008-. Zv. <2>, ilustr.
Štrajn D., Drčar-Murko M., Vezjak B., Miheljak V., Rizman R., Lah M., Repe B., Pirjevec J., Flajšman B. (ur.). Onstran demokracije: izjave in stališča Liberalne akademije po letu 2005. Ljubljana: Liberalna akademija, 2009. 284 str., ilustr.
Sidran A., Pirjevec J., Del Giudice P. (ur.). Romanzo balcanico : il cinema, il teatro, la poesia, la storia. Roma: Aliberti, 2009. 927 str., ilustr.
Pirjevec J.: Knjiga je v našem Trstu bomba : Jože Pirjevec o Sloveniji in njenih sosedah. Delo (Ljubl.), 7. feb. 2009, leto 51, št. 31, portret.
Pirjevec J.: Jože Pirjevec o dr. Joži Vilfanu. V: Kolenc P. (ur.). Dr. Joža Vilfan (19081979), partizan, politik in diplomat: gradivo z zgodovinskega posveta ob stoletnici rojstva, Dvorec Vogrsko, 27. september 2008. Nova Gorica: Goriški muzej, 2009, str. 32-33.
Pirjevec J.: Črna internacionala bi morala EU močno skrbeti : zgodovinar Jože Pirjevec ob obletnici odhoda jugoslovanskih enot iz Trsta-Zakaj so Slovenci »morali« izgubiti svoj zgodovinski izhod na morje na tržaški obali - Odpiranje vprašanja«fojb« ima realno politično in mednarodno razsežnost. Primorske nov. (1963), 12. junij, 2009, let. 63, št. 134, str. 16-17.
Pirjevec J.: Operacija fojbe je bila načrtovana : zgodovinar Jože Pirjevec, avtor odmevne knjige o fojbah. Primorske nov. (1963), 18. december 2009, let. 63, št. 293, str. 17.
Pirjevec J.: O »strašnih pokolih« se je od nekdaj veliko govorilo. Primorski dnev., 8. 1. 2009, leto 65, št. 6, str. 2, ilustr.
Pirjevec J.: V Lokvi je šlo za čisto provokacijo. Primorski dnev., 5. 3. 2009, leto 65, št. 54, str. 5, portret.
Pirjevec J.: Iskanju resnice se ne moremo odpovedati. Primorski dnev., 19. 3. 2009, leto 65, št. 66, str. 5, ilustr.
Pirjevec, J.: Kar zadeva »fojbe«, smo s Hrvati na isti barki. Primorski dnev., 27. 8. 2009, leto 65, št. 202, str. 4, ilustr.
Pirjevec J.: Jame Golobivnica, Socerb in rov v Rodiku. Primorski dnev., 22. 10. 2009, leto 65, št. 250, str. 5, portret.
Pirjevec J.: Načrtne »etnične čistke« ni bilo : Jože Pirjevec o svoji zadnji knjigi »Foibe«. Primorski dnev., 24. 12. 2009, leto 65, št. 304, str. 20, ilustr.
Pirjevec J.: Načrtne »etnične čistke« ni bilo : Jože Pirjevec o svoji zadnji knjigi Foibe. Primorski dnev., 24. 12. 2009, let. 65, št. 304, str. 20.
Pirjevec J.: Osvobajanje Primorske in Trsta. Svobodna misel, 13. 2. 2009, letn. 18, št. 3, str. 8.
DRUGO
Pirjevec J.: 'Foibe', unproblema triestino. Anche italiano?: 'Cantieri di storia', Quinto incontro nazionale sulla storia contemporanea, Trieste, 23-24-25 settembre '09. Trieste, 25. sep. 2009.
Pirjevec J.: Pervaja mirovaja vojna i slovenskij narod : Meždunarodnaja naučnaja konferencija »Narody Gabsburgskoj monarhii v 1914-1920gg.: ot nacionalnyh dviženij ksozdaniju nacionalnyhgosudarstv«, 23-24 aprelja 2009g. Moskva, 23. 4. 2009.
Pirjevec J.: Slovensko-russkie svjazi v XIX i XX vv. : Meždunarodnaja naučnaja konferencija »Slavjanskij dialog v vosprijatii russkih i slovencev«, 31 marta 2009 g. Moskva, 31. 3. 2009.
Repe B., Klemenčič M., Pirjevec J., Žitnik Serafin J.: Življenje in delo Louisa Adamiča : počastitev 111. obletnice rojstva Louisa Adamiča : tematski večer v prostorih Združenja Slovenska izseljenska matica, Ljubljana, 12. 3. 2009. Ljubljana, 2009.
Pirjevec J. (član ur. odbora 2003-) Acta Histriae. Koper; Milje: Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko, 1993-.
Pirjevec J. (član ur. odbora 2008-) Razprave in gradivo - Inštitut za narodnostna vprašanja. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja: = Institute for Ethnic Studies, 1990-.
Pirjevec J.: Panonski prostor in ljudje ob dveh tromejah : razprava ob predstavitvi knjige, Ljubljana, SAZU, 27. feb. 2009. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 27. feb. 2009.
Mario Pleničar
OBJAVLJENA DELA
Pleničar M., Jurkovšek B.: Pseudopolyconites slovenicus n.sp. resedimented to Pa-leocene flysch breccia ofthe Soča river valley (Slovenia) = Pseudopolyconites slovenicus n.sp. presedimentiran v paleocensko flišno brečo Posočja. Geologija. [Tiskana izd.], 2009, vol. 52, no. 1, str. 29-32.
Pleničar M., Ogorelec B., Novak M.: Napoved izida monografije Geologija Slovenije. V: Horvat A. (ur.). 19. posvetovanje slovenskih geologov = 19th Meeting of Slovenian Geologists, Ljubljana, marec 2009. Razprave, poročila, (Geološki zbornik, 20). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo, 2009, str. 125-126.
DRUGO
Pleničar M. (član ur. odbora 1996-) Acta carsologica. Ljubljana: Inštitut za raziskovanje Krasa, 1974-.
Pleničar M. (član ur. odbora 1965-) Geologija. [Tiskana izd.]. Ljubljana: Geološki zavod: Slovensko geološko društvo, 1953-.
Pleničar M. (član ur. odbora 1996-) Razprave - Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Razred za naravoslovne vede. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1982-.
Alojz Rebula
KNJIGE
Rebula A.: Pod vrhom tisočletja, Dnevnik 1966-1999. Mladika, Trst.
Rebula A.: Pogovori z Alojzom Rebulo, uredila Tatjana Rojc, Goriška-Celovška-Celjska Mohorjeva družba.
Rebula A.: Jutri čez Jordan, roman, preveden v švedščino.
Alojz Rebula, Biografia per immagini, a cura di Alice Zen, Mladika, Trst.
Blaž Rozman
Frank M., Sodin-Šemrl S., Rozman B., Potočnik M., Kralj-Iglič V.: Effects of low-molecular-weight heparin on adhesion and vesiculation of phospholipid membranes : a possible mechanism for the treatment of hypercoagulability in antiphospholipid syndrome. Ann. N.Y. Acad. Sci., str. 874-886.
Rozman B.: EULAR recommendations for the treatment of systemic sclerosis : a report from the EULAR Scleroderma Trials and Research (EUSTAR). Ann. Rheum. Dis., 2009, 68, 5, str. 620-628. http://dx.doi.org/10.1136/ard.2008.096677
Rozman B.: Geographical variation of disease manifestations in systemic sclerosis : a report from the EULAR scleroderma Trials and Research (EUSTAR) group database. Ann. Rheum. Dis., 2009, 68, 6, str. 856-862. http://dx.doi. org/10.1136/ard.2008.091348
Frank M., Sodin-Šemrl S., Irman Š., Božič B., Rozman B.: ^-glycoprotein I and annexin A5 phospholipid interactions: artificial and cell membranes. Autoimmun Rev, 2009, vol. 9, no. 1, str. 5-10
Irman Š., Škarabot M., Muševič I., Rozman B., Božič B.: In vitro model of annexin A5 crystallization on natural phospholipid bilayers observed by atomic force microscopy. Autoimmunity (Print), 2009, vol. 42, no. 5, str. 414-423.
Bohanec Grabar P., Logar D., Tomšič M., Rozman B., Dolžan V.: Genetic polymorphisms of glutathione S-transferases and disease activity of rheumatoid arthritis. Clin Exp Rheumatol, 2009, vol. 27, no. 2, str. 229-236.
Bohanec Grabar P., Logar D., Tomšič M., Rozman B., Dolžan V.: Genetic polymorphisms modifying oxidative stress are associated with disease activity in rheumatoid arthritis patients. Dis. markers, 2009, vol. 26, no. 1, str. 41-48.
Bohanec Grabar P., Grabnar I., Rozman B., Logar D., Tomšič M., Šuput D., Trdan T., Peterlin-Mašič L., Mrhar A., Dolžan V.: Investigation of the influence of CYP1A2 and CYP2C19 genetic polymorphism on 2-cyano-3-hydroxy-N-(4-(trifluoromethyl)phenyl)-2-butenamide (A77 1726) pharmacokinetics in le-flunomide-treated patients with rheumatoid arthritis. Drug metab. dispos., 2009, vol. 37, no. 10, str. 2061-2068. Rozman B.: Prevalence of hepatitis C serum antibody in autoimmune diseases. J
Autoimmun, 2009, letn. 32, str. 261-266. Rozman B.: Healthy human salivary glands contain a DHEA-sulphate processing intracrine machinery, which is deranged in primary Sjogren's syndrome. J. Cell. Mol. Med. (Print), 2009, 13, 7, str. 1261-1270. http://dx.doi.org/10.1111/ j.1582-4934.2009.00727.x Rozman B.: The association between circulating antibodies against domain I of beta2-glycoprotein I and thrombosis : an international multicenter study. J. thromb. haemost. (Print), 2009, 7, 11, str. 1767-1773. http://dx.doi.org/10.1111/ j.1538-7836.2009.03588.x Rozman B.: Sixth meeting of the European Forum on antiphospholipid antibodies. How to improve the understanding of the antiphospho-lipid syndrome? Lupus, 2009, vol. 18, no. 1, str. 53-60. http://dx.doi. org/10.1177/0961203308097569 Avčin T., Cimaz R., Rozman B.: The Ped-APS registry : the antiphospholipid syndrome in childhood. Lupus, 2009, letn. 18, št. 10, str. 894-899. Junkar I., Šuštar V., Frank M., Janša V., Bedina Zavec A., Rozman B., Mozetič M., Hagerstrand H., Kralj-Iglič V.: Blood and sinovial microparticles as revealed by atomic force and scanning electron microscope. The open autoimmunity journal, 2009, vol. 1, str. 50-58. http://www.bentham.org/open/toautoj/ope-naccess2.htm
Praprotnik S., Ferluga D., Vizjak A., Hvala A., Avčin T., Rozman B.: Microthrom-botic/microangiopathic manifestations of the antiphospholipid syndrome. Clin. rev. allergy immunol., 2009, letn. 36, št. 2/3, str. 109-125. Bohanec Grabar P., Rozman B., Logar D., Praprotnik S., Dolžan V.: Dihydroo-rotate dehydrogenase polymorphism influences the toxicity of leflunomide treatment in patients with rheumatoid arhritis. Ann. Rheum. Dis., 2009, letn. 68, št. 8, str. 1367-1368. Rozman B.: A single course of rituximab does not abrogate anti-infliximab antibodies in patients with rheumatoid arthritis. Ann. Rheum. Dis., 2009, 68, 8, str. 1368-1367.
Rozman B.: Common infectious agents prevalence in antiphospholipid syndrome. Lupus, 2009, vol. 18, no. 13, str. 1149-1153. http://dx.doi. org/10.1177/0961203309345738 Lakota K., Mrak-Poljšak K., Kveder T., Rozman B., Sodin-Šemrl S.: Detection
of anti-serum amyloid autoantibodies on western blots implies a potential physiological role. Ann. Rheum. Dis., 2009, letn. 68, suppl. 1, str. A3.
Manček Keber M., Frank M., Kralj-Iglič V., Rozman B., Jerala R.: Microvesicle activate TLR4 receptor and contribute to inflammatory processes in chronic inflammation. V: Goličnik M. (ur.), Bavec A. (ur.). Joint Congress of the Slovenian Biochemical Society and the Genetic Society of Slovenia with International Participation, Otočec, September 20-23, 2009. Book of abstracts : 8th Meeting of the Slovenian Biochemical Society: 5th Congress of the Genetic Society of Slovenia : 4th Meeting of the Slovenian Society of Human Genetics. Ljubljana: Slovenian Biochemical Society: Genetic Society of Slovenia, 2009, str. 41.
Bohanec Grabar P., Rozman B., Logar D., Dolžan V.: Pharmacogenetics - a step further towards personalized DMARD treatment of rheumatoid arthritis. V: Goličnik M. (ur.), Bavec A. (ur.). Joint Congress of the Slovenian Biochemical Society and the Genetic Society of Slovenia with International Participation, Otočec, September 20-23, 2009. Book of abstracts : 8th Meeting of the Slovenian Biochemical Society : 5th Congress of the Genetic Society of Slovenia : 4th Meeting of the Slovenian Society of Human Genetics. Ljubljana: Slovenian Biochemical Society: Genetic Society of Slovenia, 2009, str. 88.
Bedina Zavec A., Frank M., Janša V., Sušanj P., Jerala R., Rozman B., Kralj-Iglič V.: Assesment of nanovesicles isolated from peripheral blood. V: Mihailovic D. (ur.), Dominko R. (ur.), Vilfan M. (ur.). Book of abstracts : SLONANO 2009, 19-21 October 2009, Ljubljana. Ljubljana: National Institute of Chemistry, 2009, str. 85.
Požgan U., Caglič D., Rozman B., Turk V., Turk B.: Profil izražanja izbranih ci-steinskih katepsinov iz metaloproteaz zunajceličnega matriksa pri revmato-idnem artritisu in osteoartrozi. V: Iskra J. (ur.), Milošev I. (ur.). Dan mladih raziskovalcev 2009. Ljubljana: Institut »Jožef Stefan«, 2009, 1 str.
Jurgec I., Lunder M., Bratkovič T., Čučnik S., Kveder T., Rozman B., Božič B.: Hydrogen bonds are crucial for the anti-beta 2-glycoprotein I antibody bindings to the antigen. V: European Workshop for Rheumatology Research : february 26-28, 2009 Warsaw - Poland, (Annals of the Rheumatic Diseases, Vol. 68, suppl. 1). London: BMJ Publ. Group, 2009, str. A4.
Omersel J., Jurgec I., Čučnik S., Kveder T., Rozman B., Sodin-Šemrl S., Božič B.: Oxidised immunoglobulins express autoimmune and pro-inflammatory activity. V: European Workshop for Rheumatology Research : february 26-28, 2009 Warsaw - Poland, (Annals of the Rheumatic Diseases, Vol. 68, suppl. 1). London: BMJ Publ. Group, 2009, str. A4-A5.
Irman Š., Škarabot M., Muševič I., Kveder T., Rozman B., Božič B.: Observed crystallisation of annexin A5 on natural phospholipid supports its antithrombotic function. V: European Workshop for Rheumatology Research : february
26-28, 2009 Warsaw - Poland, (Annals of the Rheumatic Diseases, Vol. 68, suppl. 1). London: BMJ Publ. Group, 2009, str. A42.
Veljko Rus
Rus V.: Soodvisnost med delom in lastništvom, v: Hribar T. (ur.) Izvori slovenske ustave, Državni svet republike Slovenije, Ljubljana, str. 83-91.
Rus V.: Tretja pot med anti-kapitalizmom in post-socializmom, Ljubljana, Založba Sophia.
Zorko Simčič
Simčič Z.: Dnevu na rob - V: Zvon, št. 1, str. 25, 2009.
Simčič Z.: Življenje polno smisla (Ob tretji obletnici smrti filozofa Milana Komarja). - Loški razgledi 54, str. 77-97. Škofja Loka 2009.
Simčič Z.: Erotika (Ciklus pesmi iz zbirke Tolmuni ob poti), Zvon, št. 5-6 , str. 15, 2009.
OKROGLA MIZA
Simčič Z.: Gril J., Dežman J., Weiss M.: S knjigo zavezani resnici. Slovenski knjižni sejem, Cankarjev dom, 28. novembra 2009.
PREVODI
Simčič Z., Debevec Simčič M.: Ortega y Gasset: Resnica in perspektiva, Nova revija, L. XXVIII, 2009, št. 327/329, str. 187.
Simčič Z., Debevec Simčič M.: Ortega y Gasset: Bolna demokracija, Nova revija, L. XXVIII, 2009, št. 327/329, str. 194.
Primož Simoniti
Simoniti P.: Humanismus bei den Slovenen. Slovenische Humanisten bis zur Mitte des 16. Jahrhunderts. Herausgegeben und bearbeitet von Marija Wakounig, übersetzt von Jože Wakounig. Österreichische Akademie der Wissenschaften, Philosophisch-historische Klasse, Zentraleuropa-Studien 11, Wien 2008, 344 str.
Uroš Skalerič
Schara R., Serša I., Skalerič U.: T1 relaxation time and magnetic resonance imaging of inflamed gingival tissue. Dento-maxillo-facial radiol., 2009, vol. 38, no. 4, str. 216-223.
Nemec A., Pavlica Z., Crossley D. A., Šentjurc M., Jerin A., Eržen D., Vrecl M., Majdič G., Zdovc I., Petelin M., Skalerič U.: Chronic ingestion of Porphyro-monas gingivalis induces systemic nitric oxide response in mice. Oral micro-biol. immunol., 2009, vol. 24, no. 3, str. 204-210.
Skalerič E., Petelin M., Kovač-Kavčič M., Skalerič U.: Periodontal treatment needs in Ljubljana citizens 20 years after first examination. J. clin. periodontol., 2009, letn. 36, suppl., str. 151.
Skalerič U.: Strokovne napake v parodontologiji. V: Zbornik XXIII. republiškega strokovnega seminarja DZDS, Rogaška Slatina, 5.-7. november 2009 : strokovna doktrina Stomatološke klinike. [Ljubljana: Društvo zobozdravstvenih delavcev Slovenije], 2009, str. 16.
Antolič V., Balažic J., Bilban M., Dežman R., Ermenc B., Gale N., Grad A., Hawli-na M., Jan J., Jevtič V., Jezernik K., Kobal B., Kopač I., Koren S., Košir N., Kotnik V., Koželj V., Kržišnik C., Lunder T., Manohin A., Marinček Č., Marš T., Ovsenik M., Petrinja J., Pikelj F., Plemenitaš A., Pogačnik S., Poredoš P., Prunk K., Ravnik D., Rožic A., Rudolf Z., Skalerič U., Sketelj J., Smrkolj V., Stanovnik L., Starc V., Stare J., Svetina S., Šuput D., Švab I., Švagan M., Tomo-ri M., Vodušek D. B., Zidar N., Zorc M., Zupanič Slavec Z., Žargi M., Ribarič S. (ur.). 90 let Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani: [1919-2009]. Ljubljana: UL MF, 2009. 273 str., ilustr.
Janez Sketelj
Kovačič U., Sketelj J., Bajrovic F. F.: Sex related differences in recovery of cutaneous nociception after end-to-side nerve repair in the rat. J Plast Reconstr Aesthet Surg, 2009, 62, str. 806-813.
Kovačič U., Sketelj J., Bajrovic F. F.: The effect of aging on recovery of cutaneous nociception after end-to-side nerve repair in the rat. Ann Plast Surg, 2009, str. 439-445.
Kovačič U., Sketelj J., Bajrovic F. F.: Age related differences in the reinnervation after peripheral nerve injury. Int Rev Neurobiol, 2009, 87, str. 465-482.
Slavko Splichal
Splichal S.: 'New' media, 'old' theories : does the (national) public melt into the air of global governance?. Eur. j. commun. (Lond.), Dec. 2009, vol. 24, no. 4, str. 391-405.
Splichal S.: Globalisation, governance and democratic deficit. V: Vital questions : the contribution of European social science. Strassbourg: European Science Foundation, 2009, str. 38-43.
Splichal S.: From Bryce's 'government by public opinion' to global governance -without public opinion. V: Journalismus und Öffentlichkeit : Eine Profession und ihr gesellschaftlicher Auftrag. Herausgegeben von Tobias Eberwein und Daniel Müller. Institut für Journalistik, Universität Dortmund, 2009, str. 51-65.
Splichal S.: Javno v zasebnem : mnenjske poizvedbe in 'učinek na tretjo osebo', Javnost—The Public 2009, vol. 16, suplement.
Splichal S.: Democracy, publicness and global governance: Central/Eastern Europe in a global context: [keynote address at the Conference Beyond East and West: Two Decades of Media Transformation After the Fall of Communism, 25-27 June, Central European University, Budapest]. Budapest, 2009.
Splichal S.: University in the period of transnationalization of the public sphere. Invited paper. V: Making the university matter : a symposium, Annenberg School for Communication, University of Pennsylvania, December 4-5, 2009. Philadelphia: Scholars Program in Culture & Communication, Annenberg School for Communication, University of Pennsylvania, [2009], str. 9.
Janez Stanonik
Stanonik J.: Janez Jesenko - moj sorodnik. - Glasnik Slovenske matice, 32, 2008 (izšlo v letu 2009), posebna izdaja, str. 182-185.
Stanonik J.: Srečanje z Almo Karlin. V: Počivavšek M. (ur.). Almine meje in margine. Celje: Muzej novejše zgodovine, 2009, str. 36.
Stanonik J.: Predavanje o Almi Karlin strokovnjakom iz Avstralije. V: Počivavšek M. (ur.). Almine meje in margine. Celje: Muzej novejše zgodovine, 2009, str. 36-37.
Stanonik J.: Pogled na Almo in njeno literaturo. V: Počivavšek M. (ur.). Almine meje in margine. Celje: Muzej novejše zgodovine, 2009, str. 37-38.
Stanonik J.: Alma - Noordung. V: Počivavšek M. (ur.). Almine meje in margine. Celje: Muzej novejše zgodovine, 2009, str. 39.
Stanonik J.: Alma živi na Regent Streetu. V: Počivavšek M. (ur.). Almine meje in margine. Celje: Muzej novejše zgodovine, 2009, str. 39.
Stanonik J.: Almini [Z]gubljeni topoli. V: Počivavšek M. (ur.). Almine meje in margine. Celje: Muzej novejše zgodovine, 2009, str. 39.
Branko Stanovnik
OBJAVLJENA DELA
Žugelj M., Albreht A., Uršič U., Svete J., Stanovnik B.: Transformations of dimethyl acetone-1,3-dicarboxylate. The synthesis of (4-oxo-4H-pyrido[1,2-a] pyrimidin-3-yl)thiazole-5-carboxylates. ARKIVOC. [Print ed.], 2009, no. VI, str. 137-145.
Pezdirc L., Stanovnik B., Svete J.: Copper(I) iodide-catalyzed cycloadditions of (1 Z,4R*,5R*)-4-benzamido-5-phenylpyrazolidin-3-on-1-azomethine imines to ethyl propiolate. Aust. J. Chem., 2009, vol. 62, no. 12, str. 1661-1666.
Pezdirc L., Stanovnik B., Svete J.: 1,3-Dipolar cycloadditions of5-(4-methoxyphenyl)-and 5-(1H-indol-3-yl)-substituted (1Z,4R*,5R*)-1-(arylmethylidene)-4-ben-zamido-3-oxopyrazolidin-1-ium-2-ides to olefinic dipolarophiles. Collect. Czech. Chem. Commun., 2009, vol. 74, no. 5, str. 835-856.
Uršič U., Grošelj U., Meden A., Svete J., Stanovnik B.: [2+2] Cycloadditions of electron-poor acetylenes to (5Z)-5-[(dimethylamino)methylene]imidazolidine-2,4-diones. Helv. Chim. Acta, 2009, vol. 92, no. 3, str. 481-490.
Zupančič S., Svete J., Stanovnik B.: Transformations of diethyl 2-[(dimethylami-no)methylene]-3-oxopentanedioate. A simple synthesis of substituted 2-ami-
no-5-oxo-5,6-dihydropyrido[4,3-d]pyrimidine-8-carboxylates. Heterocycles, 2009, vol. 77, no. 2, str. 899-908.
Albreht A., Uršič U., Svete J., Stanovnik B.: Transformations of ethyl 2-amino-4-(2-ethoxy-2-oxoethyl)thioazole-5-carboxylate into 5-substituted 2-amino-4-oxo-4,5-dihydrothiazolo[5,4-c]pyridine-7-carboxylates. Heterocycles, 2009, vol. 78, no. 9, str. 2343-2352.
Baškovč J., Bevk D., Stanovnik B., Svete J.: Bis-enaminone based parallel solution-phase synthesis of 1,4-dihydropyridine derivatives. J. Comb. Chem., 2009, vol. 11, no. 3, str. 500-507.
Gawinecki R., Stanovnik B., Valkonen A., Kolehmainen E., Osmialowsky B., Do-bosz R., Zakrzewska A.: Effect of vinylene and 1,4-phenylene spacers on efficiency of the ground-state intramolecular charge-transfer in enlarged 4-di-methylamino-1-methylpyridinium cations. Struct. Chem., 2009, vol. 20, no. 4, str. 655-662.
Uršič U., Grošelj U., Meden A., Svete J., Stanovnik B.: Diastereoselective synthesis of dimethyl (4R*,4a'R*,7a'R*)-1-aryl-6'-benzoyl-4a'-methyl-5-oxo-1,4',4a',5,5',6'-hexahydro spiro[pyrazole-4,7'-pyrrolo[3,4-c]pyridazine]-3',7a'(1'H)-dicarboxylates. Synthesis (Stuttg.), 2009, no. 2, str. 217-226.
Kralj D., Friedrich M., Grošelj U., Kiraly Potpara S., Meden A., Wagger J., Dahmann G., Stanovnik B., Svete J.: A synthesis of 1-substituted 5-[2-(acylamino)ethyl]-1H-pyrazole-4-carboxamides. Tetrahedron. [Print ed.], 2009, vol. 65, no. 34, str. 7151-7162.
Škrlep L., Čerček-Hočevar A., Jakše R., Stanovnik B., Svete J.: A simple synthesis of 1-substituted diethyl pyrrole-3,4-dicarboxylates. Z. Naturforsch., B J. Chem. Sci., 2009, vol. 64b, no. 6, str. 683-688.
Stanovnik B.: P-Dimethylamino-a,^-didehydro-a-amino acid derivatives and related enaminones. Versatile reagents for preparation of various heterocyclic systems including natural products : [invited lecture]. V: The 10th Annual Florida Heterocyclic and Synthetic Conference : March 8th - March 11th, 2009. [S. l.: s. n.], 2009, str. 52.
Wagger J., Svete J., Stanovnik B.: 3-Dimethylamino-2-acylamino and related enaminones in the synthesis of natural products : [invited lecture]. V: 9. Tagung Iminiumsalze, 7.-10. September 2009 in Bartholoma/Ostalbkreis, "Sport- und Bildungszentrum Bartholoma": IMSAT-9. [S. l.: s. n.], 2009, str. 30-36.
Stanovnik B.: ^-Dimethylamino-a,^-didehydro-a-amino acid derivatives and related enaminones:versatile reagents for preparation of various heterocyclic systems:[plenary lecture]. V: The 6th Transmediterranean Colloquium on Heterocyclic Chemistry, 5-7 November 2009, Laico Hotel, Yasmine Hamma-met. Lectures and Communications Abstracts Participants' List: TRAMECH 6. [S. l.: s. n.], 2009, str. Lecture 5.
Stanovnik B., Uršič U., Svete J.: P-Dimethylamino-a,p-didehydro-a-amino acid derivatives and related enaminones in the synthesis. Versatile reagents for preparation of various heterocyclic systems: [oral presentation]. V: 22nd International Congress on Heterocyclic Chemistry, August 2-August 7, 2009, St. John's, Newfoundland and Labrador, Canada. Book of Abstracts : ICHC - 22. [S. l.: s. n.], 2009, str. 84.
Malavašič Č., Wagger J., Stanovnik B., Svete J.: Chiral solvating properties of some 1,6-disubstituted (S)-piperazine-2, 5-diones. V: Makuc D. (ur.), Plavec J. (ur.), Ilc G. (ur.). Magnetic moments in Central Europe, Otočec 2009 : tutorials and frontiers : program and book of abstracts, Otočec, Slovenia, February 11-15, 2009. Ljubljana: Slovenian NMR Centre, National Institute of Chemistry, 2009, str. 84.
Wagger J., Golič Grdadolnik S., Svete J., Stanovnik B.: Hydrogen bond based cyclo-dipeptide chiral solvating agent. V: Makuc D. (ur.), Plavec J. (ur.), Ilc G. (ur.). Magnetic moments in Central Europe, Otočec 2009 : tutorials and frontiers : program and book of abstracts, Otočec, Slovenia, February 11-15, 2009. Ljubljana: Slovenian NMR Centre, National Institute of Chemistry, 2009, str. 97.
Wagger J., Golič Grdadolnik S., Grošelj U., Meden A., Svete J., Stanovnik B.: Ena-minones in the synthesis of some unsaturated tryptophan (ATrp) containing alkaloid analogues : [Blue Danube lecture]. V: Stanovnik B. (ur.), Svete J. (ur.). 13th Blue Danube Symposium on Heterocyclic Chemistry, Bled, September 20-23, 2009. Program. Abstracts of papers. List of participants. Ljubljana: Organizing Committee, 2009, str. 36.
Baškovč J., Bevk D., Svete J., Stanovnik B.: Bis-enaminone based parallel solution-phase synthesis of 1,4-dihydropyridine derivatives. V: Stanovnik B. (ur.), Svete J. (ur.). 13th Blue Danube Symposium on Heterocyclic Chemistry, Bled, September 20-23, 2009. Program. Abstracts of papers. List of participants. Ljubljana: Organizing Committee, 2009, str. 64.
Bezenšek J., Grošelj U., Meden A., Svete J., Stanovnik B.: The synthesis of new po-lifunctional propenoates. V: Stanovnik B. (ur.), Svete J. (ur.). 13th Blue Danube Symposium on Heterocyclic Chemistry, Bled, September 20-23, 2009. Program. Abstracts of papers. List of participants. Ljubljana: Organizing Committee, 2009, str. 66.
Kralj D., Novak A., Friedrich M., Grošelj U., Kiraly Potpara S., Meden A., Wagger J., Dahmann G., Stanovnik B., Svete J.: Synthesis of the pyrazole analogues of histamine. V: Stanovnik B. (ur.), Svete J. (ur.). 13th Blue Danube Symposium on Heterocyclic Chemistry, Bled, September 20-23, 2009. Program. Abstracts of papers. List of participants. Ljubljana: Organizing Committee, 2009, str. 101.
Malavašič Č., Wagger J., Majer J., Krajnc P., Stanovnik B., Svete J.: Polymer bound chiral N-alkylated piperazine-2, 5-diones. V: Stanovnik B. (ur.), Svete J. (ur.).
13th Blue Danube Symposium on Heterocyclic Chemistry, Bled, September 20-23, 2009. Program. Abstracts of papers. List of participants. Ljubljana: Organizing Committee, 2009, str. 105.
Šimunek P., Svete J., Stanovnik B.: Synthesis and characterisation of some new glycosides containing condensed heterocyclic aglycones. V: Stanovnik B. (ur.), Svete J. (ur.). 13th Blue Danube Symposium on Heterocyclic Chemistry, Bled, September 20-23, 2009. Program. Abstracts of papers. List of participants. Ljubljana: Organizing Committee, 2009, str. 130.
Stanovnik B.: ß-Dimethylamino-a,ß-didehydro-a-amino acid derivatives and related enaminones - versatile reagents for preparation of indole alkaloids : [oral presentation]. V: Sigma-Aldrich Young Chemists Symposium : 9° SAYCS : Pesaro, 12-14 Ottobre 2009 : Hotel Baia Flaminia, via Parigi 8. [S. l.: s. n.], 2009, str. O 04.
Grošelj U., Jakše R., Bevk D., Rečnik S., Tavčar G., Žemva B., Svete J., Meden A., Stanovnik B.: Syntheses and transformations of camphor derived enamino-nes : [oral contribution]. V: Sigma-Aldrich young chemists symposium : 9° SAYCS : Pesaro, 12-14 Ottobre 2009 : Hotel Baia Flaminia, via Parigi 8. [S. l.: s. n.], 2009, str. O 05.
Wagger J., Golič Grdadolnik S., Malavašič Č., Grošelj U., Meden A., Svete J., Stanovnik B.: Chiral piperazine-2, 5-dione as a NMR chiral solvating agent : [oral contribution]. V: Sigma-Aldrich young chemists symposium : 9° SAYCS : Pesaro, 12-14 Ottobre 2009 : Hotel Baia Flaminia, via Parigi 8. [S. l.: s. n.], 2009, str. O 06.
Baškovč J., Bevk D., Svete J., Stanovnik B.: Parallel solution-phase synthesis of 1,4-dihydropyridine derivatives. V: Sigma-Aldrich young chemists symposium : 9° SAYCS : Pesaro, 12-14 Ottobre 2009 : Hotel Baia Flaminia, via Parigi 8. [S. l.: s. n.], 2009, str. P 7.
Malavašič Č., Wagger J., Majer J., Krajnc P., Stanovnik B., Svete J.: Immobilized chiral diketopiperazines. V: Sigma-Aldrich young chemists symposium : 9° SAYCS : Pesaro, 12-14 Ottobre 2009 : Hotel Baia Flaminia, via Parigi 8. [S. l.: s. n.], 2009, str. P 34.
Stanovnik B.: Alkyl 3-(dimethylamino)propenoates and related enaminones in the synthesis of heterocyclic systems. V: Eder M. (ur.). 20. Jahre Europäische Akademie der Wissenschaften und Künste : Festschrift, (Edition Weimar, Book series of European Academy of Sciences and Arts, Vol. 13). Weimar: VDG, Verlag und Datenbank für Geisteswissenschaften, 2009, str. 247-269.
Wagger J., Kralj D., Svete J., Stanovnik B.: Ethyl isothiocyanatoacetate. V: Paquet-te, Leo A. (ur.). Encyclopedia of reagents for organic synthesis. 2nd ed. Chichester: J. Wiley and Sons, 2009, str. 4966-4969.
Stanovnik B.: Znameniti vrhniški krasoslovci = Remarkable karstologists of Vrhnika (Slovenia). Acta Carsol., 2009, letn. 38, št. 1, str. [5-8].
Komac M., Leban I., Stanovnik B., Škerjanc J., Šrekl J.: Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo. V: Ciperle J. (ur.), Krbavčič A. (ur.). 90 let Univerze v Ljubljani: med tradicijo in izzivi časa. Ljubljana: Rektorat Univerze, 2009, str. 330-355.
DRUGO
Stanovnik B.: fi-Dimethylamino-a,fi-didehydro-a-amino acid derivatives and related enaminones - versatile reagents for preparation of various heterocyclic systems including natural products : [Bulgarian Academy of Sciences, Sofia, Bulgaria, 7th April, 2009]. Sofia, 2009.
Stanovnik B.: Dean of the Class IV: Natural Sciences of the European Academy of Science and Arts. Salzburg, 2009.
Pejovnik S., Stanovnik B. (ur.): 90 let kemijskih študijev na Univerzi v Ljubljani: 1919-2009. Ljubljana: Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, 2009. 159 str., ilustr.
Stanovnik B. (ur.), Svete J. (ur.): 13th Blue Danube Symposium on Heterocyclic Chemistry, Bled, September 20-23, 2009. Program. Abstracts of papers. List of participants. Ljubljana: Organizing Committee, 2009. 163 str., ilustr. - 13th Blue Danube Symposium on Heterocyclic Chemistry, Bled, September 20-23, 2009, Slovenia, B. Stanovnik, predsednik znanstvenega in organizacijskega odbora.
Panico R. (ur.), Powell W. H. (ur.), Richer J.-C. (ur.), Stanovnik B. (ur.), Tišler M. (ur.): Vodnik po nomenklaturi organskih spojin IUPAC : priporočila 1993 (vključno s spremembami glede na nomenklaturo organske kemije IUPAC 1979). Ponatis izd. iz leta 1999. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2009. IX, 185 str., ilustr.
Franc Strle
Strle F., Stanek G.: Clinical manifestations and diagnosis of Lyme borreliosis. Aktuelle Probl. Dermatol., 2009, letn. 37, str. 51-110.
Maraspin-Čarman V., Strle F.: How do I manage tick bites and lyme borreliosis in pregnant women? Aktuelle Probl. Dermatol., 2009, letn. 37, str. 183-190.
Stanek G., Strle F.: Lyme borreliosis : a European perspective on diagnosis and clinical management. Curr Opin Infect Dis, 2009, letn. 22, št. 5, str. 450-454,
Strle K., Drouin E. E., Shen S., Khoury J. E., Mchugh G., Ružic-Sabljic E., Strle F., Steere A. C.: Borrelia burgdorferi stimulates macrophages to secrete higher levels of cytokines and chemokines than Borrelia afzelii or Borrelia garinii. J Infect Dis, 2009, letn. 200, št. 12, str. 1936-1943.
Cerar S., Karner P., Avšič-Županc T., Strle F.: Azithromycin for acute Q fever in pregnancy. Wien. Klin. Wochenschr., 2009, letn. 121, št. 13/14, str. 469-472.
Glinšek U., Udovič T., Cerar T., Strle F., Ružic-Sabljic E.: Protein profile determination of Borrelia afzelii and Borrelia garinii isolated from skin and cerebrospinal fluid. World j. microbiol. biotechnol., 2009, letn. 25, str. 1287-1296.
Lotrič-Furlan S., Ružic-Sabljic E., Strle F.: Concomitant human granulocytic ana-plasmosis and Lyme neuroborreliosis. Clinical microbiology and infection, 2009.
Wormser G. P., Shapiro E. D., Strle F.: Analysis of a flawed double-blind, placebo-controlled, clinical trial of patients claimed to have persistent Lyme disease following treatment. Minerva Med, 2009, letn. 100, št. 2, str. 171-172.
Saša Svetina
Zemljič-Jokhadar Š., Šuštar V., Svetina S., Batista U.: Time lapse monitoring of CaCo-2 cell shapes and shape dependence of the distribution of integrin beta1 and F-actin on their basal membrane. Cell commun. adhes., 2009, vol. 16, št. 1, str. 1-13.
Peterlin P., Arrigler V., Kogej K., Svetina S., Walde P.: Growth and shape transformations of giant phospholipid vesicles upon interaction with an aqueous oleic acid suspension. Chem. phys. lipids, 2009, vol. 159, št. 2, str. 67-76.
Derganc J., Svetina S., Žekš B.: Equilibrium mechanics of monolayered epithelium. J. theor. biol, 2009, vol. 260, št. 3, str. 333-339.
Božič B., Svetina S.: Comment on »Thermodynamics of vesicle growth and instability«. Phys. rev. E, Stat. phys. plasmas fluids relat., 2009, vol. 80, št. 1, str. 13401-13402.
Svetina S.: Vesicle budding and the origin of cellular life. ChemPhysChem, 2009, letn. 10, št. 16, str. 2769-2776.
Svetina S.: Inštitut za biofiziko. V: Ribarič S. (ur.). 90 let Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani: [1919-2009]. Ljubljana: UL Medicinska fakulteta, 2009, str. 61-65.
Tomaž Šalamun
KNJIGE
Šalamun T.: Levu sem zribal glavo do pol gobca potem sem nehal, Cankarjeva založba, Ljubljana 2009.
Šalamun T.: There's the Hand and There's the Arid Chair (Tam je roka in tam je pusti stol), prevod Thomas Kane in drugi, Counterpath Press, Denver, 2009, ZDA.
Šalamun T.: Izbrane pesmi (Odbrani pesni), prevod Lidija Dimkovska in Risto Vasilevski, Struga 2009, Makedonija.
KNJIGE SKUPAJ Z DRUGIMI AVTORJI
Šalamun T.: Seven Poets, Four Days, One Book, (Sedem pesnikov, štirje dnevi, ena knjiga), Trinity University Press, San Antonio, Texas, ZDA 2009.
Šalamun T.: 12 x 12, Conversations in 21st Century Poetry and Poetics, University of Iowa, Iowa City, ZDA 2009.
ANTOLOGIJE
Šalamun T.: Le Tour du monde en 80 poèmes, Anthologie présentée et commentée par Yvon Le Men, Flammarion, Paris 2009.
Šalamun T.: Iz veka v vek, Slovenskaja poezija, Pranat, Moskva 2008.
Šalamun T.: The Best of Fence (The Letter), Fence Books, New York 2009.
Šalamun T.: Kje domovina si? (Antologija slovenske domovinske pesmi od Valentina Vodnika do danes), Celjska Mohorjeva družba, 2009.
Šalamun T.: Maestral 21, Antologija pesništva Kopra, Gimnazija Koper, 2009.
Šalamun T.: Cip sipilip sipilonka, Pesniško potovanje od izštevanke do konsa, Mladinska knjiga, 2009.
Šalamun T.: Contemporary International Poetry 3, (v kitajščini) Bei Jing, Kitajska.
BRANJA
University of Massachusetts, 2. II.; University of California, Berkeley (Lunch Poems - na You Tube) 5. II.; University of San Francisco, 9. II.; Kenyon College, 11. II.; Art Institute Chicago, 13. II.; AWP - Chicago Featured Writer, 14. II.; Counterpath Press reading, Chicago 15. II.; Knjižnica Laško, 19. II. Slovenija; Dubai World Poetry Festival, 6: III. Dubai; Kinodvor (skupaj z Metko Kušar), Ljubljana 17. III.; Dublin Poetry Festival, 28. III. Dublin; Cosmopoetica, Cordoba, 16. IV., Španija; Struški večeri poezije 19. - 24. VIII., Makedonija; Univerza v Gentu, 28. IX.; Passa Porta, 4. X., Bruselj; 4. X., Antwerpen, Belgija; Knjižnica Lendava, 15. X.; Društvo pisateljev, Stockholm, 27. X; Soderbokhandeln, Stockholm, 28. X.; Stanza, Malmo, 29. X.; Goteborg Poetry Festival, 31. X.; Boston University, Boston; 5. XI.; PRATT Institute, 6. XI., New York; New York University, 9. XI., New York; UC Boulder, 11. XI., Boulder, Colorado; Colorado State University, 12. XI., Forth Collins; University of Denver, 13. XI., Denver; Seattle Arts and Lectures, 14. XI., Seattle; University of Missouri, 17. XI., Columbia; Grinnell College, 18. XI., Iowa; Eastville College, 20. XI., Dallas, Texas; Writers Garret, 21.XI., Dallas, Texas; DSP, 16. XII., Ljubljana.
ESEJI, RECENZIJE
Kulavkova K.: Poetika Šalamun (Šalamun Poetics) Zlaten Venec na Struškite večeri na poezijata (Golden Wreath of Struga Poetry Evenings). G. C. Jugoreklam, Skopje, 2009.
Dimkovska L.: Živ poetski klasik, Vreme, 26. avgust, 2009, Skopje.
Gjuzel B.: A Speech on Tomaž Šalamun, prebrano ob podelitvi Zlatega venca v Sv. Sofiji v Ohridu, 24. avgusta, 2009.
Kernev Štrajn J.: »Kača nima šap«; a jih tudi ima, Delo, sreda, 19, avgusta 2009, Ljubljana.
Štoka T.: Tomaž Šalamun: Levu sem zribal glavo do pol gobca potem sem nehal, Sodobnost, 5, maj 2009.
Murphy M.: Child of a Temporary Blood, Coda, 8. 9. 2009.
Zhao Si: Šalamun: A Linguistic Maestro Jumping into God's Mouth (v kitajščini) Contemporary International Poetry 3, 2009, Bei Jing, Kitajska.
Balgach M.: Review of Woods and Chalices by Tomaž Šalamun, Many Mountains Moving, Vol. IX. No.1, 2008-2009, ZDA.
Novak Popov I.: Podobe telesa v sedanji slovenski poeziji, Filozofska fakulteta, Ljubljana, 45. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Zbornik predavanj, Ljubljana 22. 6.-10. 7. 2009.
REVIJALNE OBJAVE PESMI, POSAMEZNE PESMI V KNJIGAH ALI NA RADIU
Šalamun T.: Zemlja se pari nad očmi; Arheologija - kurjeno; Benito Mussolini ima prste v hlačah; Delati pesnika; Kupi si kolo, Bretonec; Prihod in zahod sonca; Ko sem bil konj; Hell Blau; Edo; Pri vseh; Nova revija, 321-323, 2009.
Šalamun T.: Ampule ciankalija okrog kožuščka; Oko na Hradčanih; Bicikliranje kmalu po koncu druge svetovne vojne; Auprès de ma blonde; Verjeti v flash; Verjamem, da je človek lačen; Brenkati natikače; Meditacije o smrti; »Laving the Chuff«; Oče in sin; Poetikon, 23-24, januar-april 2009.
Šalamun T.: Rjuhe; Zigurat je na stoprvi skali; Nad morjem škatla?; Slavnik; Olimpijski vzorčni primer; Vernissage; Omagati v mrežah pod oljkami; Literatura, junij 2009.
Šalamun T.: Ian; Čehov na parah; Prašek; Tiho previjanje; Shengen; Usodna slot machine; Veliki Petek; Slovo; Dialogi, letnik 45, št. 3-4, 2009.
Šalamun T.: Čelada zgori; Cave adsum; Masahiki; Em; Nihče ni pripet; Literarni nokturno RTV Ljubljana, 2009.
Šalamun T.: Black Sun; The Nation, February 2009, New York.
Šalamun T.: The Boats; Poetry Review, Winter Issue 2009-2010, 99:4, London.
Šalamun T.: Koper's Gym; On Via Boskovich; They're Confiscated Somewhere; Volt, Volume 14, ZDA.
Šalamun T.: To Piranesi at My Visit at LA; The Hat, No. 8, Spring 2009, New York, ZDA.
Šalamun T.: Celestial Brass; Man; Rathenau, it Hurts; The Hour; One Thousand and One Night; Black Sun; The Other Voices, International Project, vol 42, Spring 2009, ZDA.
Šalamun T.: Children of Lapis; This Loop, This Trismegistos; Sergej; Valdoltra; Artful Dodge, vol.48-49, Spring 2009, ZDA.
Šalamun T.: The Loire Delta, (If I don't know what to do); Greece; Jacket magazine. com 37, Avstralija 2008.
Šalamun T.: Vstop; Prav je; Maori; (Spisi o govoru, ur. Vitez P.), Univerza v Ljubljani, Ljubljana, 2008.
Šalamun T.: Gumbi, pismo Leviju; Kitajsko mučenje; Od kod; Dušo, vrni se; Lu-dwigovo jezero; Tipati subjekt; Lovci in Diana; Nove zime; Locutio.si št. 52 XII letnik, 2009.
Šalamun T.: Death, Death, Death; Pascal and Rousseau; Blue Butterflies Fight with
Blue Glass; Fou, no.3 ZDA, 2009. Šalamun T.: There Will Be Spring Again; Glitter Pony, 7. 5, Spring 2009, ZDA. Šalamun T.: History is a Woman, Let's be Gay, I - VII, Hunger Mountain, ZDA. Šalamun T.: A Visit, VI, VII, VIII; Shortage of Renaissance; Meditation on Death; Salt Hill, ZDA.
Šalamun T.: Where is The Little Wall From, Harvard Review, no: 37, ZDA, 2009. Šalamun T.: When You Turn Around; Black Horses; (dreadful feasts); Notnostrums, no. 3, ZDA, 2009.
Šalamun T.: Porcini; Spring Street; Open City, New York, Summer 2009. Šalamun T.: Letters I, II, III; Painted Bride Quarterly.
Šalamun T.: Voice; At the Edge of a Field; Mulberries; Jasha; The Dew; Jerry, Fall 2009, ZDA.
Šalamun T.: Triangle; through myself on the lid; Poetry Wales, no. 1, vol. 45,
Summer 2009, Velika Britanija. Šalamun T.: Acqua Alta; The Towel; Barrow Street, NewYork, Winter 2009, ZDA. Šalamun T.: The Aztec; Stork, Stork, Lift Your Weight; The Wolf, July 2009 Velika Britanija.
Šalamun T.: The Blood of Libraries; Parallel Belt; Agni, Boston 2009, ZDA. Šalamun T.: The Shawl; Stéphanie; Dum Dum Gun; Ekleksographia, 2009, ZDA. Šalamun T.: Warning; White Field;Martha Floats in Water; Yahweh Swallowed Three
Letters, Between I and I and E; Chicago Review, 54:4, Spring 2009, ZDA. Šalamun T.: The Work on Platform; Forklift, Ohio.
Šalamun T.: And Three Additional Footsools on the Side; Farewell; The Ninth
Letter, Bloomington. Šalamun T.: Iztok, You're Not Making me Dizzy; Washingtom Square. Šalamun T.: Hallmarks; Third Coast, Fall 2009, ZDA.
Šalamun T.: Throat; Footprints Pressed in the Mirror; Columbia Poetry Review. Šalamun T.: Cholula; Seed; The Aztec; Make, Fall 2009, Issue 8, ZDA. Šalamun T.: Demolition; Poetry London, issue 64, 2009, Velika Britanija. Šalamun T.: Son; The Bone; Meditation on Death; Shortage of Renaissance; Cerise
Press, Fall/Winter 2009-2010, Vol. 1. issue 2, Pariz, Francija. Šalamun T.: Donnini; Title Still Pending; Florenza; Persia,Untill Pessoa Nothing; Bateau.
Šalamun T.: Steam;Virgins December 7,1986; Trickhouse, Vol. 6, Fall 2009, ZDA. Šalamun T.: Remembrance; The Poem Written Under the Influence of Wells; Pleiades.
ŠalamunT.: Veronica's Veil; Equations of Daffodil; Wheat Doesn't Rush; Hard Core;
London City 1969, Poetry International, ZDA. Šalamun T.: Todos; Litmus; En silencio flamean los ángeles; La Otra, Revista de poesia, año 1 vol 1 abril-junio 2009, Sinaloa, Mexico.
Šalamun T.: Kon bekstvoto; Vo Antwerpen, kaj poštenskata kočija; Versaj; Bufalo; Svodot na katedralata; Blizancite na Kokto; Tomaž; Amber; Fotkata so citatom Yazoo; Smrtta; Akt 33/34, Skopje, 2009.
Šalamun T.: I Value my Semen; Soul in God; Jubilat.
Šalamun T.: Remembrance of a Yugoslav, The New York Times, 8 November 2009, ZDA.
Šalamun T.: Little Iron Girl, Dunes Review, Winter 2009-2010, ZDA.
Šalamun T.: Haloze, Connotation, issue III, vol. I, November 2009, ZDA.
Šalamun T.: Toad Stool; To Swim, to be Highbread; Crazy Horse, Winter Issue, 2009, ZDA.
Šalamun T.: Honey and Holofernes; Trans-Siberia; Grisha's Fez; San Pietro a Cascia; So we don't lose our virginity; Scrubbed Slab; Word to the Hunters; Locutio.si št. 53, XII letnik, Maribor 2009.
Šalamun T.: Saint John of the Croess, Rubbed in Snow; Walsenburg; One Thousand and One Nights; Spinning Jenny, no. 11, 2009, New York, ZDA.
Šalamun T.: The Birth of the Poet; Verse on line, December 4, 2009, ZDA.
Šalamun T.: The Twentieth of January; Why is It; Rakes Swam; Thewolfinthefield, December 19, 2009, ZDA.
Šalamun T.: I'm crushing the astral position of power; Fauns in the Hierarchy; Fragments with Green Eyes; Christ's Heart; Meadow Wobbler, December issue, 2009, ZDA.
Šalamun T.: Kon Leonarda; Dillinger; Ostrzezenie; Zima jest glodna, lato jest wil-gotne; Tomaž Šalamun; Cyc Gada, 20. 12. 2009, Poljska.
Alenka Šelih
OBJAVLJENA DELA
Šelih A.: Načelo sorazmernosti in kazenske sankcije. V: Dnevi slovenskih pravnikov 2009 od 15. do 17. oktobra, Portorož, (Podjetje in delo, letn. 35, št. 6/7). Ljubljana: GV Založba, 2009, str. 1357-1368.
Šelih A.: (Ne)diskriminacija in obrobne skupine ljudi. V: Rovšek J. (ur.), Kalčina L. (ur.). 60-letnica sprejema Splošne deklaracije OZN o človekovih pravicah, 15-letnica sprejema Zakona o varuhu človekovih pravic: zbornik prispevkov z mednarodne konference v Ljubljani 2008 : collection of written contributions from the international conference in Ljubljana 2008. Ljubljana: Varuh človekovih pravic Republike Slovenije: = The Human Rights Ombudsman of the Republic of Slovenia, 2009, str. 44-48.
Šelih A.: Crime policy between effective crime control and human rights protection. V: Meško G. (ur.), Tominc B. (ur.). Criminology and crime policy between human rights and effective crime control: book of abstracts. [Cambridge]: The European Society of Criminology; [Ljubljana]: The Slovenian Academy of Sciences and Arts: The Faculty of Law: The Faculty of Criminal Justice and Security: The Institute of Criminology at the Faculty of Law, 2009, str. 25.
Šelih A.: Crime and globalisation. V: Meško G. (ur.), Tominc B. (ur.). Criminology and crime policy between human rights and effective crime control: book of abstracts. [Cambridge]: The European Society of Criminology; [Ljubljana]: The Slovenian Academy of Sciences and Arts: The Faculty of Law: The Faculty of Criminal Justice and Security: The Institute of Criminology at the Faculty of Law, 2009, 2009, str. 25-26.
Šelih A.: Kriminalni politika mezi lidskymi pravy a ucinnym pokracovanim kri-minality. Trestnepravnf revue, 13. lis. 2009, 8. rocnik, 11, str. 342-344.
Šelih A.: General trends of crime policy in Europe and Slovenia. V: Meško G. (ur.), Kury H. (ur.). Crime policy, crime control and crime prevention - Slovenian perspectives. Ljubljana: Tipografija, 2009, str. 43-58.
Šelih A.: Children's rights as part of human rights in Slovenia. V: Kornhauser P. (ur.). Youth without corporal punishment for our children. Ljubljana: Slovenian Association of Friends of Youth, 2009, str. 66-70.
Šelih A.: Aleksander Vasiljevič Maklecov. V: Pavčnik M. (ur.). Izročilo pravne znanosti. 1. natis. Ljubljana: GV založba, 2008, str. 629-632.
Bavcon L., Šelih A., Korošec D., Ambrož M., Filipčič K.: Kazensko pravo, Splošni del. 5. izd. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije, 2009. 567 str.
DRUGO
Šelih A.: Pozdravni nagovor na simpoziju SAZU, posvečenem akad. Stojanu Ci-goju, 25. 3 . 2009.
Šelih A.: Predavanje na Odvetniški šoli Odvetniške zbornice Slovenije, Portorož, 24. 4. 2009.
Šelih A.: Organizacija in uvodni referat na 9. konferenci ESC (European Society of Criminology), Ljubljana, 9.-12. 9. 2009
Šelih A.: Dnevi slovenskih pravnikov referat Načelo sorazmernosti v kazenskem pravu, Portorož, 16.-19. 9. 2009.
Šelih A.: Posvet Zveze društev medicinskih sester Slovenije, referat »Pravna odgovornost medicinske sestre« Moravske toplice, 5. 11. 2009.
Šelih A.: Okrogla miza ob 20. obletnici sprejetja KOP, prispevek »KOP- dvajset let pozneje«, Ljubljana, 19. 11. 2009.
Šelih A.: Nagovor ob dnevu človekovih pravic na sprejemu Varuhinje človekovih pravic, 10. 12. 2009
Peter Štih
OBJAVLJENA DELA
Štih P., Simoniti V.: Na stičišču svetov. Slovenska zgodovina od prazgodovinskih kultur do konca 18. stoletja, Modrijan, Ljubljana 2009, 375 str.
Štih P.: I rapporti tra i conti di Gorizia e Trieste fino alla sottomissione della citta agli Asburgo nel 1382, v: Paolo Cammarosano (a cura di), Medioevo a Trieste. Isti-tuzioni, arte, societa nel Trecento (I libri di Viella 91, Roma 2009), str. 81-98.
Štih P.: Zur Vorgeschichte der Stadt Maribor/Marburg, v: Zeitschrift des Historischen Vereins für Steiermark 99 (2008) str. 71-85 (objavljeno 2009).
Štih P.: Pomen avstrijskih univerz za začetke slovenskega znanstvenega zgodovinopisja, v: Kronika 57 (2009) str. 213-220.
Štih P.: Državne tvorbe v srednjem veku na slovenskem ozemlju, v: Zgodovina v šoli 1-2, 18 (2009) str. 3-15.
Štih P.: Suche nach der Geschichte oder Wie der karantanische Fürstenstein das Nationalsymbol der Slowenen geworden ist, v: Reimitz H., Zeller B. (Hg.), Vergangenheit und Vergegenwärtigung (Forschungen zur Geschichte des Mittelalters 14, Österreichische Akademie der Wissenschaften, Denkschriften der phil.-hist. Kl. 373, Wien 2009) str. 229-240.
Štih P.: Knjiga zamujene priložnosti, v: Zgodovinski časopis 63 (2009) str. 460478.
Štih P.: Začetki Gorice in Goriški grofje, v: Bratuž L. (ur.), Goriška knjiga. Pesmi, zgodbe in pričevanja (Ljubljana-Gorica 2009) str. 5-8.
Štih P.: Alpen-Adria: Die Bedeutung des Mittelalters für die Herausbildung ihrer Strukturen, v: Platzer W./Wieser L., Europa Erlesen: Alpen Adria (Klagenfurt 2008) str. 231-235 (izšlo 2009).
Štih P.: (ocena) Miha Kosi, Zgodnja zgodovina srednjeveških mest na Slovenskem, ZČ 63 (2009) str. 484-485.
Štih P.: (ocena) Frank G. Hirschmann, Die Stadt im Mittelalter, ZČ 63 (2009) str. 486-487.
DRUGO
Štih P.: Slawisch, Alpenslawisch oder Slowenisch zwischen Donau und Adria im Frühmittelalter. Referat na mednarodnem simpoziju Sprache und Identität, Österreichische Akademie der Wissenschaften, Institut für Mittelalterforschung, Dunaj 15.-17. 1. 2009.
Štih P.: Erwartungen forschender und darstellender Historiker an Quelleneditionen. Uvodni referat na mednarodnem simpoziju Grundlageforschung als Forschungsgrundlage. Quellen-Editionsprojekte zur steirischen Geschichte von der Antike bis ins 20. Jahrhundert, Graz 20.-21. 4. 2009.
Štih P.: Revizija zgodovine in revizionizem v zgodovinopisju? Vsekakor! Referat na posvetu Revizija zgodovine, Slovenska matica, Ljubljana 23. 9. 2009.
Štih P., Balkovec B. (ur.): Branko Marušič, Mejačevi iz Komende, Zbirka Zgodovinskega časopisa 37 (Ljubljana 2009) 220 str.
Štih P.: Zgodovinski časopis (odg. ur. 2000-); l. 2008 izšel letnik 63, 515 str.
Štih P.: Z zgodovino se opleta, kot da bi bila samopostrežna trgovina. (intervju), Sobotna priloga, Delo 21. 11. 2009, str. 34-36.
Biba Teržan
OBJAVLJENA DELA
Teržan B.: Kaukasisches Symbolgut in Südosteuropa - Bemerkungen zu Goldfibeln von Michalköw - Fokoru - Dalj. V: Apakidze J. (ur.), Govedarica B. (ur.), Hänsel B. (ur.). Der Schwarzmeerraum vom Äneolithikum bis in die Früheisenzeit (5000-500 v. Chr.) : Kommunikationsebenen zwischen Kaukasus und Karpaten, (Prähistorische Archäologie in Südosteuropa, Bd. 25). Rahden/ Westf.: »Marie Leidorf«, 2009, str. 190-216.
Teržan B.: Eine latèneartige Fremdform im hallstättischen Vače. V: Tiefengraber G. (ur.), Kavur B. (ur.), Gaspari A. (ur.). Keltske študije II : papers in honour of Mitja Guštin, (Protohistoire Européenne, 11). Montagnac: Éditions Monique Mergoil, 2009, str. 85-99, ilustr.
Teržan B.: Der geflügelte Löwe aus Hallstatt mit dem Schinken im Rachen. Mitt. Anthropol. Ges. Wien, 2009, str. 195-201.
Hänsel B., Matoševic D., Mihovilic K., Teržan B.: Zur Sozialarchäologie der befestigten Siedlung von Monkodonja (Istrien) und ihrer Gräber am Tor. Praehi-storische Zeitschrift 84, 2009, 151-180.
Hänsel B., Matoševic D., Mihovilic K., Teržan B.: O socialnoj arheologiji bronča-nodobnog utvrdenog naselja i grobova na Monkodonji. Histria archaeologica 38-39, 2007-08 (Pula 2009) 81-122.
Mihovilic K., Hänsel B., Matoševic D., Teržan B.: Gradina Monkodonja - Monco-dogno i nekropola tumula Mušego - Mon Sego = The Monkodonja - Monco-dogno Hillfort and the Mušego - Mon Sego necropolis of tumuli. V: Mihelic S. (ur.), Balen J.: Arheologija i turizam u Hrvatskoj. Zagreb: Arheološki muzej, 2009, str. 106-121.
Mihovilic K., Hänsel B., Teržan B., Matoševic D., Kovačic Ž.: Monkodonja i Mušego : izložba Rovinj, Zavičajni muzej Grada Rovinja 18. 6.-30. 9. 2009, (Katalog, 79). Pula: Arheološki muzej Istre, 2009. 64 str., ilustr.
DRUGO
Teržan B. (članica ur. odbora 1993-) Arheološki vestnik. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1950-.
Teržan B. (članica ur. odbora 2000-) Katalogi in monografije. Ljubljana: Narodni muzej, 1970-.
Miha Tišler
OBJAVLJENA DELA
Tišler M.: Ethical Implications in Chemistry. From Research to Applications. 20 Jahre Europäische Akademie der Wissenschaften und Künste. Festschrift. Edition Weimar, Salzburg. Str. 271-280 (2009).
Tišler M.: Roald Hoffmann: kemik, pesnik, pisatelj, prejemnik Nobelove nagrade -povezovalec znanosti in umetnosti. Varius, 4 str. (2009).
Tišler M.: Načrtovanje sintez. Kemija v šoli in družbi. 21 (št. 1) str. 17-23 (2009).
Tišler M.: Iskanje odgovora o izvoru kiralnosti. Kemija v šoli in družbi. 21 (št. 4), 2-5 (2009).
DRUGO
Tišler M.: Znanstveni napredek v sodobni kulturi. Slavnostni govor ob priliki svečane podelitve naziva zaslužna profesorica, zaslužni profesor na Univerzi v Ljubljani, 3. decembra 2009.
Miha Tomaževič
Tomaževič M.: Potresno odporne zidane stavbe. 2009. Založba Tehnis d.o.o., Ljubljana: 301 str.
Tomaževič M.: Heritage masonry buildings and reduction of seismic risk: the case of Slovenia. V: Bostenaru Dan, M., Prikryl, R., Török, A. (ur.). Materials, technologies and practice in historic heritage structures. 2010. Springer, Dordrecht: str. 327-350.
Tomaževič M.: Evrokod 6: projektiranje zidanih konstrukcij in posebna pravila za projektiranje potresnoodpornih zidanih stavb (Evrokod 8). V: Beg, D., Pogačnik A. (ur.). Priročnik za projektiranje gradbenih konstrukcij po Evrokod standardih. 2009. Inženirska zbornica Slovenije, Ljubljana: str. 6-1-6-60.
Tomaževič M.: Uvodenje Eurokodova i proračun seizmičke otpornosti zidanih konstrukcija - Introducing Eurocodes and the calculation of seismic resistance of the masonry constructions. Materijali i konstrukcije. 2008, vol. 51, št. 2, str. 3-23.
Tomaževič M.: Stavbe kulturne dediščine in potresna odpornost : kaj smo se naučili? Gradbeni vestnik. 2009, vol. 58, št. 9 in 10, str. 219-228 in 242-249.
Tomaževič M., Gams M.: Strižna odpornost nearmiranih zidov: preiskave in račun. Gradbeni vestnik. 2009, vol. 58, št. 11, str. 267-281.
Tomaževič M., Gams M.: Shear resistance of unreinforced masonry walls. Inge-gneria sismica. 2009, vol. 26, št. 3, str. 5-18.
Tomaževič M.: Sodobne tehnologije zidanja in potresna odpornost hiš. Gradbenik. 2009, vol. 13, št. 6, str. 12-14.
Tomaževič M., Gams M., Lu S.: Modelling of shear failure mechanism of masonry walls. V: El-Dakhakhi W., Drysdale R. (ur.). Proceedings, 11th Canadian Manso-nry Symposium. Hamilton: McMaster University. 2009, paper A1-5 (11 str.).
Tomaževič M.: Seismic performance of unreinforced and confined masonry structures : shear resistance and displacement capacity. V: Papadrakakis M. (ur.). Computational Methods in Structural Dynamics and Earthquake Engineering COMPDYN 2009, 2nd International Thematic Conference. Athens: Institute of Structural Analysis & Seismic Research, National Technical University, European Community on Computational Methods in Applied Sciences, 2009, paper cD546 (21 str.).
Tomaževič M.: Earthquake resistant design of masonry buildings: 40 years after the Banja Luka earthquake. V: Acic M., Trkulja D. (ur.). Proceedings, International Conference on Earthquake Engineering on the Occasion of the 40th Anniversary of the Banja Luka Earthquake. Zavod za izgradnju Banja Luke. 2009, str. 21-33.
Tomaževič M.: Historical masonry buildings in seismic areas. Problemi strutturali dei monumenti e dell'edilizia. Universita degli studi di Padova; Dipartimento di construzioni e trasporti, Padova, junij 2009.
Tomaževič M.: Earthquake resistance of masonry buildings: assessment and redesign. Master course MUPAC Progettazione antisismica delle construzioni. Universita degli studi di Trieste, Gorica, junij 2009.
Jože Toporišič
Toporišič J.: Slovenski jezik se predstavi. Slavistična revija 2008, str. 383-398.
Toporišič J.: Sledni zazhetig ie TeBhak in nepopelnom. Slavistična revija 20082009, str. 191-198.
Toporišič J.: Glasoslovje in naglas moščanskega govora v primeri s knjižnim jezikom. Slovensko narečje med sistemom in rabo, 2009, str. 101-108.
Toporišič J.: Kratko sopotje s Tomom Korošcem. Slavistična revija 2009, str. 353359.
Toporišič J.: K posvetu o novem slovarju slovenskega jezika. Slavistična revija 2009, str. 629-631.
Jože Trontelj
Trontelj J.: Vprašanja o zdravniškem ukrepanju ob koncu življenja vse bolj vznemirjajo. Tretji dan, 2009, letn. 38, št. 5/6, str. 61-71.
Gregorčič M., Hanžek M., Kajfež-Bogataj L., Kreft L., Murn A., Plut D., Stanovnik T., Školč J., Trontelj J.: Kam po krizi? : Prispevek k viziji prihodnosti Slovenije. Delo (Ljubl.), 24. dec. 2009.
Trontelj J.: Čigava je pravzaprav Blagajeva dežela : o etiki razvoja. V: Bokal L. (ur.). Gospod z rožo : zbornik Simpozija Rihard Ursini Blagaj v slovenski kulturi. Polhov Gradec: Turistično društvo; Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2009, str. 21-28.
Trontelj J.: Etika : modrost spoznanj, presoje in dobrega nasveta. V: Jančar M. (ur.). Izziv 21. stoletja: zbornik prispevkov s simpozija Kultura, družba in tehnologo-ja [!], [27. in 28. marca 2008 v Ljubljani]. Ljubljana: Inštitut dr. Jožeta Pučnika, 2009, str. 64-71, ilustr.
Trontelj J.: O umetni biotski pestrosti človeške vrste - etično pomisleki = On man-made biodiversity of the human species - ethical objections. V: Strgulc-Kraj-šek S. (ur.), Vičar M. (ur.), Vilhar B. (ur.), Fry I-. Biodiverziteta - raznolikost živih sistemov: zbornik prispevkov: proceedings. 1. natis. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 2009, str. 79-80.
Trontelj J.: Impact of the Oviedo convention and its protocols on legislation and practices in Slovenia. V: Glasa J. (ur.). Oviedo convention in central and eastern European countries, (Medical Ethics & Bioethics, Vol. 16, Suppl 1). Bratislava: Institute of Medical Ethics and Bioethics, 2009, str. 15-16.
Trontelj J.: Children's rights to health, social values and immunization. V: Bigec M. (ur.). Prevention of infectious diseases in children - role of primary and social paediatrics : proceedings and book of abstracts. Radlje ob Dravi: Slovenian Medical Association, Slovenian Paediatrics Society, Section for Social Paediatrics and Child Health, 2009, str. 13-16.
Trontelj J.: Respect for human dignity in rehabilitation medicine. V: Marinček Č. (ur.), Burger H. (ur.). 20. jubilejni dnevi rehabilitacijske medicine, Ljubljana, 3. in 4. april 2009. Rehabilitacija v prihodnosti : zbornik predavanj : proceedings, (Rehabilitacija, letn. 8, supl. 1). Ljubljana: Inštitut Republike Slovenije za rehabilitacijo: Académie Européenne de Médecine de Réadaptation, 2009, 2009, letn. 8, suppl. 1, str. 89-91.
Kordeš U., Markič O., Owen A. M., Pribac I., Ravnik J., Repovš G., Trontelj J.: Awareness in unresponsive states : is anybody there? V: Koritnik B. (ur.), Osredkar D. (ur.). Sinapsa Neuroscience Conference '09, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, 26th - 29th September 2009. Book of abstracts. Ljubljana: Sinapsa, Slovenian Neuroscience Association, 2009, str. [24].
Trontelj J.: Strmi hribi in ozke grape___. V: Bokal L. (ur.). Gospod z rožo : zbornik
Simpozija Rihard Ursini Blagaj v slovenski kulturi. Polhov Gradec: Turistično društvo; Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2009, str. 5-6.
Trontelj J.: Nagovor. Kakov. starost, 2009, letn. 12, št. 3, str. 3-4.
Trontelj J.: Evtanazija ne more biti del medicinske oskrbe. Zvon, 2009, letn. 12, št. 3, str. 50-53.
Drago Tršar
SAMOSTOJNE RAZSTAVE
Tršar D.: Razstava skulptur in risb v galeriji Račka v Celju.
Tršar D.: Razstava skulptur in risb v galeriji G.S.D. v Črnomlju.
Tršar D.: Pregledna razstava skulptur, risb, slik, keramik od leta 1955 do 2009 v Galeriji Prešernovih nagrajencev za likovno umetost v Galeriji kranjskega muzeja ter v Prešernovi galeriji v Kranju.
SKUPINSKE RAZSTAVE
Tršar D.: Razstava sedmerice na mednarodni razstavi (trienale).
Tršar D.: Umetniške keramika na ljubljanskem gradu (častno priznanje).
Tršar D.: Interjerska razstava skulptur na ljubljanskem gradu.
Tršar D.: Slovenska risba, Mestna galerija, Ljubljana.
Tršar D.: 36. Mednarodna kiparska kolonija, otvoritev razstave v lendavski sinagogi, Lendava.
Vito Turk
OBJAVLJENA DELA
Klaric M., Tao S., Stoka V., Turk B., Turk V.: Cysteine cathepsins are not critical for TNF-a-induced cell death in T98G and U937 cells. Biochimica et biophysica acta, Proteins and proteomics, 2009, vol. 1794, no. 9, str. 1372-1377.
Caglič D., Kosec G., Bojič L., Reinheckel T., Turk V., Turk B.: Murine and human cathepsin B exhibit similar properties : possible implications for drug discovery. Biol Chem, 2009, vol. 390, no. 2, str. 175-179.
Kordiš D., Turk V.: Phylogenomic analysis of the cystatin superfamily in eukaryo-tes and prokaryotes. BMC Evol Biol, 2009, vol. 9, str. 266-1-266-22.
Rozman Pungerčar J., Caglič D., Sajid M., Dolinar M., Vasiljeva O., Požgan U., Turk D., Bogyo M., Turk V., Turk B.: Autocatalytic processing of procathep-sin B is triggered by proenzyme activity. FEBS journal, 2009, vol. 276, no. 3, str. 660-668.
Škerget K., Vilfan A., Pompe Novak M., Turk V., Waltho Jonathan P., Turk D., Žerovnik E.: The mechanism of amyloid-fibril formation by stefin B : temperature and protein concentration dependence of the rates. Proteins. [Print ed.], 2009, vol. 74, no. 2, str. 425-436.
Turk B., Turk V.: Lysosomes as 'suicide bags' in cell death : myth or reality? J Biol Chem, 2009, vol. 284, no. 33, str. 21783-21787.
Turk V.: Poglejmo resnici v oči : Zakaj ERC doslej ni izbral nobenega raziskovalca iz Slovenije? Znanost (Ljubl.), 9. apr. 2009, letn. 51, no. 83, str. 15.
Turk V.: Centri odličnosti po evropski meri. Znanost (Ljubl.), 8. okt. 2009, letn. 51, no. 233, str. 24.
Mikhaylov G. A., Mikac U., Sepe A., Magaeva A. A., Itin V. I., Psahkye S. G., Turk V., Turk B., Vasiljeva O.: Development of multifunctional magnetoliposomes for imaging and cancer treatment : [invited talk]. V: EuroNanoMedicine 2009, September 28-30, 2009, Bled, Slovenia. Book of abstracts incl. programme. [S. l.: s. n., 2009], str. 65.
Suban D., Zajc T., Stoka V., Turk V., Dolenc I.: Izražanje in lokalizacija človeškega PGCP (Lizosomska Dipeptidaza) v celični liniji FRTL-5 razkriva celične or-ganele. V: Iskra J. (ur.), Milošev I. (ur.). Dan mladih raziskovalcev 2009. Ljubljana: Institut »Jožef Stefan«, 2009, 1 str.
Konjar Š., Repnik U., Trapani J., Turk V., Turk B., Kopitar-Jerala N.: Potencialna vloga katepsinov v celičnem ciklu perforina v naravnih celicah ubijalkah. V: Iskra J. (ur.), Milošev I. (ur.). Dan mladih raziskovalcev 2009. Ljubljana: Institut »Jožef Stefan«, 2009, 1 str.
Požgan U., Caglič D., Rozman B., Turk V., Turk B.: Profil izražanja izbranih ci-steinskih katepsinov iz metaloproteaz zunajceličnega matriksa pri revmato-idnem artritisu in osteoartrozi. V: Iskra J. (ur.), Milošev I. (ur.). Dan mladih raziskovalcev 2009. Ljubljana: Institut »Jožef Stefan«, 2009, 1 str.
Škerget K., Vilfan A., Taler-Verčič A., Tušek-Žnidarič M., Anderluh G., Palumaa P., Jenko-Jenko S., Turk V., Turk D., Žerovnik E.: Stefin B - modelni protein za študij napačnega zvijanja proteinov in njihove agregacije. V: Iskra J. (ur.), Milošev I. (ur.). Dan mladih raziskovalcev 2009. Ljubljana: Institut »Jožef Stefan«, 2009, 1 str.
Špes A., Petelin A., Reinheckel T., Walczak H., Turk V., Turk B.: Vloga katepsinov pri apoptozi sproženi s Trail ligandom. V: Iskra J. (ur.), Milošev I. (ur.). Dan mladih raziskovalcev 2009. Ljubljana: Institut »Jožef Stefan«, 2009, 1 str.
Konjar Š., Sutton V. R., Hoves S., Repnik U., Turk V., Turk B., Trapani J., Kopitar-Jerala N.: Cathepsin inhibitor decreases perforin-mediated killing of NK cells and CTLS, but cathepsin L-deficient CTLS have normal perforin-mediated killing : [presented at 2nd European Congress of Immunology, 13-16 September 2009, Berlin, Germany]. Eur J Immunol, 2009, vol. 39, suppl. 1, str. S338.
Ivanova S., Repnik U., Banks L., Bredt D. S., Javier R., Romih R., Vandenabeele P., Turk V., Turk B.: Scaffolding proteins at cell junctions, the Maguks, as substrates for proteases during apoptosis. FEBS journal, 2009, vol. 275, suppl. 1, str. 84.
Ivanova S., Gregorc U., Repnik U., Banks L., Turk V., Turk B.: Cellular localization of MAGI-1 caspase cleavage products and their role in apoptosis. FEBS journal, 2009, vol. 275, suppl. 1, str. 259.
Stoka V., Turk V., Turk B.: The lysosomal pathway of apoptosis : a complex biological network : [invited talk]. V: Kreft M. (ur.), Vardjan N. (ur.), Zorec R. (ur.): The physiology meeting, 12-15 November 2009, Ljubljana. FEPS 2009: book of abstracts. Ljubljana: LN-MCP, Inštitut za patološko fiziologijo, Medicinska fakulteta, 2009, str. 206.
Turk V.: Cysteine cathepsins as suitable therapeutic targets : [invited talk]. V: BIT's 2nd Annual World Congress of Industrial Biotechnology, April 5-7, 2009, COEX Convention & Exhibition Center, Seul, South Korea. Innovative biotechnology for sustainable bio-economy. [S. l.: s. n.], 2009, str. 89.
Turk V., Stoka V., Turk B.: Human cysteine proteases and their concerted action : [invited talk]. V: I. Congreso Iberoamericano de Quimíca, Bioquímica e Ingenieria Quimíca, VII Congreso International de Química e Ingenieria Quimíca, 12 al 16 de Octubre del 2009, Havana, Cuba = 1st Latin-American Congress on Chemistry, Biochemistry and Chemical Engineerig and 7th International Congress on Chemistry and Chemical Engineering, 12-16 October 2009, Havana, Cuba. Nuevas fronteras de la química. Havana: Sociedad Cubana de Quimíca, 2009.
Stoka V., Andrejašič M., Turk D., Turk V.: Participation of cysteine cathepsins in cervical cancer network : [invited talk]. V: FEBS Workshop, Seefeld in Tirol, Austria, [September 5-10, 2009]. Protein modules and network in health and disease : a workshop dedicated to the memory of Hidesaburo Hanafusa : abstract book. [S.l.: s. n.], 2009, str. 70.
Suban D., Zajc T., Stoka V., Turk V., Dolenc I.: Effect of N-glycosylation in PGCP (lysosomal dipeptidase) on the expression in CHO cell line. V: 26th Winter School in Tiers / Italy, February 25th - March 1st, 2009. Proteinases and Their Inhibitors : Recent Developments. [Tiers, 2009]: S.n., str. 31.
Špes A., Reinheckel T., Walczak H., Turk V., Turk B.: Role of cathepsins in TRAIL-induced apoptosis. V: 26th Winter School in Tiers / Italy, February 25th - March 1st, 2009. Proteinases and Their Inhibitors : Recent Developments. [Tiers, 2009]: S.n., str. 46.
Konjar Š., Sutton V. R., Hoves S., Repnik U., Turk V., Turk B., Trapani J., Kopitar-Jerala N.: Cathepsins role in processing of perforin and cytotoxicity of NK cells and cytotoxic T lymphocytes. V: EMBO conference, 20-24 april 2009, Capo Caccia, Sardinia, Italy. Tackling and imaging the complexity of the immune system : proceedings book, (Conference series on molecular and cellular mechanisms of immune regulation). [S. l.]: EMBO, 2009, 2009, str. 81.
Stoka V., Gunčar G., Turk D., Turk V.: A multilayered approach to understand the cross-talk of the kallikrein-kinin and the renin-angiotensin systems : [invited talk]. V: Schmitt M. (ur.). IKS 2009, 3rd International Symposium on Kallikre-in and Kallikrein-related Peptides, August 30 - September 02, 2009. Tissue kallikrein and kallikrein-related peptides : biochemistry, structure, function and (patho)physiology. München: Clinical Researc Unit, Department of Obstetrics and Gynecology: Technische Universität, 2009, str. 42.
DRUGO
Turk V.: Cysteine cathepsins and cystatins : facts and biological oportunities : invited talk. Tokushima: Bunri University, 9. apr. 2009.
Turk V.: Human cysteine cathepsins and cystatins : structure, interaction, and medical relevance: invited talk. Nagoya: Nagoya City University, Medical School, 10. apr. 2009.
Stoka V., Turk V.: Insulin is a key molecule in metabolic stress : CBM's personalized medicine summer school: nutrition and health, 15-17 July 2009, Trieste, Italy. 2009.
Turk V. (član ur. odbora 2004-) Biochimica et biophysica acta. Proteins and pro-teomics.. Amsterdam; London; New York; Oxford; Paris; Shannon; Tokyo: Elsevier.
Turk V. (član ur. odbora 2001-) Current protein and peptide science. Hilversum: Bentham Science Publishers.
Dragica Turnšek
OBJAVLJENO DELO
Turnšek D.: Recenzija - Pavšič J.: Paleontologija : Paleobotanika in nevretenčarji. 2. dop. in pop. izd. Ljubljana: Naravoslovnotehniška fak., Odd. za geologijo, 2009. 460 str., ilustr.
DRUGO
Turnšek D. (članica ur. odbora 1995—) Geologija. [Tiskana izd.]. Ljubljana: Geološki zavod: Slovensko geološko društvo, 1953—.
Anton Vratuša
Vratuša A.: Panonski prostor in ljudje med dvema tromejama. Kulturno-zgodo-vinski in družbeno-ekonomski oris. V: Narodne manjšine 6. Živeti z mejo. Ljubljana 2008, str. 18-32.
Vratuša A.: Ko je kmetič v višje šole šel. Spomini. V: Devetdeset let Gimnazije v Murski Soboti. 2009, str. 27-31.
Vratuša A.: Kako lahko znanje pospeši razvoj Pomurske regije. V: PAZU zbornik. Murska Sobota, 2009, str. 4-5.
Vratuša A.: Podpolkovnik Cuiuli in njegov pes. Resnica o smrti poveljnika italijanskega koncentracijskega taborišča Rab. Polemika. V: Svobodna misel, 27. marec 2009, str. 14-16.
Saša Vuga
Vuga S: Učilna zidana : pogovor z akad. Sašo Vugo ob 190-letnici šole na Mostu na Soči.
Zvon, 2009, letn. 12, št. 2, str. 30-37, ilustr., in priložnostni zbornik OŠ Dušana Muniha na Mostu na Soči Med šolskimi klopmi.
Vuga S.: Slavnostni govor Nedeljivi boj tigrovcev in partizanov (spomin na legendarno bitko na Nanosu aprila 1942 in na primorske patriote, ustreljene 1942. v Rimu), objavljen v 19. št. revije Primorski rodoljub.
Vuga S.: Poslednje pismo, spomin na prijatelja, akademika, pisatelja Rudija Šeliga, Radio Slovenija, III. program : program ARS, Ljubljana, 17. 5. 2009.
Vuga S.: Maistrova najdaljša mariborska noč 1918: televizijska drama o epohalnem podvigu generala Maistra ob koncu prve svetovne vojne v Mariboru, 23. 11. 2009, TV Slovenija.
Ciril Zlobec
SPREMNE BESEDE
Zlobec C.: Janez Menart, pesnik in prijatelj, spremna beseda k zbirki: Janez Menart, zbirka Kondor, MK, 2009.
Zlobec C.: Sonja Votolen, Ana Porenta: lirski dvojček, spremna beseda k zbirki: Votolen S., Porenta A., Pečečnik J.: Kitke, Zavod za razvijanje ustvarjalnosti, Velike Lašče, 2009.
Zlobec C.: Tokrat o Dragomilinih krogih, spremna beseda k zbirki: Šeško D., samozaložba, Brežice, 2009 (v kolofonu 2010).
ESEJISTIKA
Zlobec C.: V iskanju identitete družbe in zbeganega človeka v njej, referat na Med-
narodnem simpoziju Iniziativa isontina, Gorica 2008, natisnjeno v reviji za književnost Vpogled, št. 8. Žalec, maj 2009.
INTERVJU
Zlobec C.: Pesnik Ciril Zlobec o svoji moralni drži ,bolečini, angažmaju, prisluškovalni aferi, recesiji in pisateljih nekoč in danes: Če bi verjel v Boga, bi mu marsikaj vrgel v obraz (spraševalec Gombač A., Primorske novice, 7. val, str. 16-17.
RAZNO
Zlobec C.: Ah, ti moji kraški bori, pesmi, Literarni nokturno, Radio Slovenija, 23. nov. 2009.
Zlobec C.: Sodelovanje na okrogli mizi Ob osemdesetletnici rojstva Janeza Menarta (M. Kmecl, T. Pavček, C. Zlobec), SAZU, 2009.
Zlobec C.: Sodelovanje na okrogli mizi O Alojzu Gradniku, SAZU, 2009.
Zlobec C.: Razno sodelovanje v različnih oddajah Radia Slovenija, Koper (v slovenščini in italijanščini), Trst. Literarna branja po Sloveniji ...
Robert Zorec
OBJAVLJENA DELA
Vardjan N., Stenovec M., Jorgačevski J., Kreft M., Grilc S., Zorec R.: The Fusion Pore and Vesicle Cargo Discharge Modulation. Ann. N.Y. Acad. Sci. 1152 (2009): 135-144.
Vardjan N., Stenovec M., Jorgačevski J., Kreft M., Grilc S., Zorec R.: Compound Exocytosis in Pituitary Cells. Ann. N.Y. Acad. Sci. 1152 (2009): 63-75.
Vardjan N., Zorec R.: Overview : Exocytosis Continues to Amaze Us. Ann. N.Y. Acad. Sci. 1152: ix-xiii.
Kreft M., Potokar M., Stenovec M., Pangršič T., Zorec R.: Regulated Exocytosis and Vesicle Trafficking in Astrocytes. Ann. N.Y. Acad. Sci. 1152 (2009): 3042.
Thiel G., Kreft M., Zorec R.: Rhythmic Kinetics of Single Fusion and Fission in a Plant Cell Protoplast. Ann N Y Acad Sci. 1152 (2009): 1-6.
Darios F., Wasser C., Shakirzyanova A., Giniatullin A., Goodman K., Munoz-Bravo J. L., Raingo J., Jorgacevski J., Kreft M., Zorec R., Rosa J. M., Gandia L., Gutiérrez L. M., Binz T., Giniatullin R., Kavalali E. T., Davletov B.: Sphingo-sine facilitates SNARE complex assembly and activates synaptic vesicle exo-cytosis. Neuron. 62 (2009): 683-94.
Vardjan N., Stenovec M., Jorgačevski J., Kreft M., Zorec R.: Mehanizmi eksocito-ze/Mechanisms of Exocytosis. Acta Biologica Slovenica 52 (2009): 95-106.
Potokar M., Kreft M., Lee S., Takano H., Haydon P. G., Zorec R.: Trafficking of astrocytic vesicles in hippocampal slices. BBRC 390 (2009): 1192-1196.
Parpura V., Zorec R.: Gliotransmission: Exocytotic release from astrocytes. Brain Res. Rev. PMID (2009): 19948188.
DRUGO
Zorec R.: »Exocytosis, Fusion Pore Regulation and Hormone Discharge from a Single Vesicle" School of Neuroscience, Indian Institute of Science, Bangalore, India, 5. 2. 2009, vabljeno predavanje.
Zorec R.: »Regulated Exocytosis and Vesicle Traffic in Astrocytes: Communication Integrators in the CNS« School of Neuroscience, Indian Institute of Science, Bangalore, India, 6. 2. 2009 vabljeno predavanje.
Zorec R.: »Fusion Pore Regulation and Hormone Discharge from a Single Vesicle« Imperial College London, Korchev Lab, UK, 15. 4. 2009, vabljeno predavanje.
Zorec R.: »Properties of regulated exocytosis in pituitary cells« MRC Laboratory of Molecular Biology, Bazbek Lab, Cambridge UK, 23. 4. 2009, vabljeno predavanje.
Zorec R.: »Vesicle traffic and intermediate filaments in astrocytes« 6th European Conference on Intermediate Filaments (Nanofilaments) in Health and Disease at Sarohus, Sweden 18-21, June 2009. 19. 6. 2009, vabljeno predavanje.
Zorec R.: »Trafficking of excoytic vesicles to and from the fusion site". Symposium: Exocytotic release of amino acids from astrocytes (v. Parpura) 11th International Congress On Amino Acids, Peptides And Proteins August 3rd to 7th,
2009,	Vienna, Austria, 7. 8. 2009, vabljeno predavanje.
Zorec R.: »Properties of regulated exocytosis and vesicle traffic in astrocytes«. 22nd Biennial Meeting Of The Isn - Satellite Symposium "Glia As Transmitter Sources And Sensors", Shenyang, China, 29. 8.-1. 9. 2009. 30. 8. 2009, vabljeno predavanje.
Zorec R.: »Properties of regulated exocytosis and vesicle traffic in astrocytes« Edu-GLIA, Kick off Meeting, Centre for Ophthalmology, Institute for Ophthalmic Research, Frondsbergstrasse 23, Leipzig, Germany, 23. 9. 2009, vabljeno predavanje.
Zorec R.: »Fusion pore regulation of peptidergic vesicles« Symposium IVb: Exo-cytosis and fusion pore physiology, FEPS 2209, 12.-15. 11. 2009. Ljubljana, 16. 11. 2009, vabljeno predavanje.
Zorec R.: »Reactive astrocytes, Vesicle traffic and Regulated Exocytosis«, 3rd Mediterranean Conference of Neuroscience, 13-16 December 2009, Bibliotheca Alexandrina, Alexandria, Egypt, 15. 12. 2009, vabljeno predavanje.
Zinka Zorko
OBJAVLJENA DELA
Zorko Z.: Koroško mežiško narečje v luči novih glasoslovnih raziskav. Slavia Cen-tralis, 2009, letn. 2, št. 2, str. 33-49.
Zorko Z.: Koroško podjunsko narečje v Strojni in na Ojstrici. Mohorjev koled.,
2010,	str. 78-86.
Zorko Z.: Porabski Slovenci danes : dokazujejo, da narodnostno in kulturno niso »nekje drugje«. Mohorjev koled., 2009, str. 88-97.
Zorko Z.: Jezikovne drobtinice : stavbarsko izrazje v koroškem in štajerskem narečju Občine Selnica ob Dravi. Selniške novice, dec. 2009, leto 3, št. 8, str. 41-[42].
Zorko Z.: Prekmursko goričko podnarečje v Porabju na Madžarskem. V: Novak-Popov I. (ur.). Slovenski mikrokozmosi - medetnični in medkulturni odnosi, (Zbornik Slavističnega društva Slovenije, 20). Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, 2009, str. [13]-27.
Zorko Z.: Oblikoslovje v panonski narečni skupini (sinhronija in diahronija). V: Koletnik M. (ur.), Zemljak Jontes M. (ur.). 6. kongres SIDG : 14.-18. 9. 2009, Maribor, Slovenija. Maribor: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti: = Faculty of Arts, Department of Slavic Languages and Literatures, 2009, str. 99-100.
Zorko Z., Benko A.: Prevzeto besedje v romanu Garaboncijaš Franceka Mukiča. V: Filipi G. (ur.). Mednarodni znanstveni sestanek Slovenski dialekti v stiku 4 - od Trubarja do danes: Koper, 28.-30. maja 2009: [povzetki]: Capodistria, 28-30 maggio 2009 : riassunti, (Glasnik ZRS Koper, letn. 14, št. 4). Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, 2009, str. 17.
Zorko Z.: Dialektizmi v delu Antona Martina Slomška : (Tri pridige o jeziku). V: Matjašič Friš M. (ur.). Zbornik povzetkov referatov : znanstveni simpozij. Maribor: Znanstvenoraziskovalni inštitut pri Zgodovinskem društvu dr. Franca Kovačiča, 2009, str. 41-42.
Zorko Z.: Mihaela Koletnik, Panonsko lončarsko in kmetijsko izrazje ter druge dialektološke razprave. Maribor: Filozofska fakulteta, Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti (Zora 60), 2008, 258 str. Slavia Centralis, 2009, letn. 2, št. 2, str. 210-212.
Zorko Z.: Narečjeslovne razprave o koroških, štajerskih in panonskih govorih, (Zora, 64), (Mednarodna knjižna zbirka Zora). Maribor: Filozofska fakulteta, Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, 2009. 387 str.
DRUGO
Zorko Z. (članica ur. sveta 2008-) Slavia Centralis. Maribor: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, 2008-
Zorko Z. (članica ur. odbora 2005-) Studia Historica Slovenica. Maribor: Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča, 2001-.
Zorko, Z. (članica ur. odbora 1995-) Studia Slavica Savariensia. Szombathely: Berzsenyi Daniel Tanarkepzo Foiskola Szlav Filologiai Intezete, 1992-.
Zorko Z.: Dodatno besedilo v: Rajšter B., Medved L.: Libeliška kuharica: da ne boš vočn od mize šov: prehrambena kultura prebivalcev Libelič in okolice. 3. natis. Dravograd: Občina, 2009. 72 str., ilustr.
Mitja Zupančič
Zupančič M.: Polhograjski gozdovi v luči fitocenologije. V: Bokal L. (ur.). Gospod z rožo : zbornik Simpozija Rihard Ursini Blagaj v slovenski kulturi. Polhov Gradec: Turistično društvo; Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2009, str. 367-385.
Zupančič M., Žagar V., Vreš B.: The association Querco-Ostryetum Ht. 1938 in Slovenia = Asociacija Querco-Ostryetm Ht. 1938 v Sloveniji. Folia biologica etgeologica, 2009, letn. 50, št. 1, str. 127-188, ilustr., zvd., tab.
Zupančič M., Žagar V.: The development of forest vegetation in Alpine valleys in Slovenia = Razvoj gozdne vegetacije v alpskih dolinah Slovenije. Folia biologica et geologica, 2009, letn. 50, št. 1, str. 189-211, ilustr., tab.
Slavoj Žižek
OBJAVLJENA DELA
Žižek S.: Ma il pollo non lo sa : ecologia come nuovo oppio del popolo. Aut Aut, genn.-marz. 2009, no. 341, str. 103-125.
Žižek S.: Malgrado tutto, l'etica di Lacan. Aut Aut, luglio-settembre 2009, no. 343, str. 30-39.
Žižek S.: Josephine le sinthome. Lacan. ink, spring 2009, no. 33, str. 156-163.
Žižek S.: Hermeneutic delirium. Lacan. ink, fall 2009, no. 34, str. 138-151.
Žižek S.: How to begin : from the beginning. New left rev., May/June 2009, no. 57, str. 43-55.
Žižek S.: »Materializem in empiriokriticizem« za XXI. stoletje? Problemi (Ljubl.), 2009, letn. 47, št. 4/5, str. 59-80.
Žižek S.: Descartes and the post-traumatic subject : on Catherine Malabou's Les nouveaux blessés. Qui parle, spring/summer 2009, vol. 17, no. 2, str. 123-147.
Žižek S.: Notes on a poetic-military complex. Third text, September 2009, vol. 23, nr. 5, str. 503-509.
Žižek S.: Psychoanalyse diesseits der Hermeneutik. Zeitschrift für Kulturphilosophie, 2009, jg. 3, ht. 1, str. 47-64.
Žižek S.: »...I will move the underground« : Slavoj Zizek On Udi Aloni's Forgiveness. International journal of applied psychoanalytic studies, 2009, no. 1, str. 80-83.
Žižek S.: Post-wall. Lond. rev. books, 19 November 2009, vol. 31, nr. 22, str. 10.
Žižek S.: Iran on the brink : warning to the Persian cat: don't look down!. In these times, August 2009, vol. 33, nr. 8, str. 18-19.
Žižek S.: Berlusconi in Teheran. Lond. rev. books, 23 July 2009, vol. 31, nr. 14, str. 3.
Žižek S.: Through the glasses darkly. Social. rev. (San Francisco), November 2009, nr. 341, str. 20-21.
Žižek S.: De la démocratie à la violence divine. V: Agamben G., Badiou A., Bensaïd D., Brown W., Nancy J.-L., Rancière J., Ross K., Žižek S.: Démocratie, dans quel état?. Paris: Fabrique, 2009, str. 123-149.
Žižek S.: In 1968, structures walked the street - will they do it again?. V: Satterth-waite J. (ur.), Piper H. (ur.), Sikes P. J. (ur.). Power in the academy, (Discourse, power, resistance, v. 7). Stoke-on-Trent, UK; Sterling, VA: Trentham, 2009, str. 15-33.
Žižek S.: L' impasse fondamentalista. V: Brooks P. (ur.). Sulla violenza, (Quaderni
dell'espressione). Napoli: Cronopio, 2009, str. 79-84. Žižek S.: Il risentimento terroristico. V: Brooks P. (ur.). Sulla violenza, (Quaderni
dell'espressione). Napoli: Cronopio, 2009, str. 85-94. Žižek S.: Auf verlorenem Posten, (Edition Suhrkamp, 2562). 1 Aufl. Frankfurt am
Main: Suhrkamp, 2009. 319 str. Žižek S.: Geweld : zes zijdelingse bespiegelingen. Amsterdam: Boom, 2009. 224 str.
Žižek S.: In defense of lost causes. London: New York, 2009. 530 str.
Žižek S.: In difesa delle cause perse : materiali per la rivoluzione globale, (Saggi).
Milano: Ponte alle grazie, 2009. 637 str. Žižek S.: Lacrimae rerum : saggi sul cinema e il cyberspazio, (L'arte e le arti). 1a ed.
Milano: Libri Scheiwiller, 2009. 388 str. Žižek S.: Lakan, (Anagnoseis). Athena: Papadake, 2009. 201 str. Žižek S.: Leggere Lacan : guida perversa al vivere contemporaneo, (Nuova cultura -
introduzioni, 217). 1. ed. Torino: Bollati Boringhieri, 2009. 136 str. Žižek S., Milbank J., Davis C. (ur.).: The monstrosity of Christ : paradox or dialectic?, (Short circuits). Cambridge, Mass.: MIT Press, cop. 2009. 311 str. Žižek S., Santner E. L.: Odia il prossimo tuo : il movente teologico dello scacchiere
politico, (La realtà umana). Massa; Transeuropa, 2009. XXVI, 166 str. Žižek S.: Paralaksa. Zagreb: Antibarbarus, 2009. 467 str.
Žižek S.: The parallax view, (Short circuits). Cambridge (MA); London: MIT Press, 2009. IX, 433 str.
Badiou A., Žižek S., Engelmann P. (ur.): Philosophy in the present. Cambridge;
Malden: Polity, cop. 2009. 104 str. Žižek S.: Sobre la violencia : seis reflexiones marginales, (Contextos ideas). Barcelona; Buenos Aires; México: Paidós, 2009. 287 str. Žižek S.: Violencia : sis reflexions de biaix, (Biblioteca Universal empúries, 227).
Barcelona: Empúries, 2009. XXVIII, 252 str. Antin D., Dolar M., Žižek S., Thommerel Y. (ur.): Voix, (Grumeaux, numéro un).
Caen: Nous: Grumeaux, cop. 2009. 275 str., ilustr. Žižek S.: Kaj se zgodi, ko pade meja : film in ideologija : v Gorici, 20. novembra
2008. Gorica: Slovenski izobraževalni konzorcij, 2009. 31 str., ilustr. Žižek S. (avtor dodatnega besedila) v: Deleuze G.: Guba, (Knjižna zbirka Koda).
Ljubljana: Študentska založba, 2009. 242 str., ilustr. Žižek S. (avtor dodatnega besedila) v: Marx K., Engels F.: Komunistični manifest. Ljubljana: Sanje, 2009. 143 str.
Žižek S. (avtor dodatnega besedila) v: Bond H. Lacan at the scene, (Short circuits). Cambridge, Mass.: MIT Press, cop. 2009. xvii, 233 str., ilustr.
Žižek S.: First as tragedy, then as farce. London; New York: Verso, 2009. 157 str.
Žižek S.: Kruchy absolut : czyli dlaczego warto walczyc o chrzescijanskie dzied-zictwo. postowie Adam Ostolski, (Seria Idee, 15). Warszawa: Wydawnictwo krytyki politycznej, 2009. 179 str.
Žižek S., Acotto E. (ur.). Politica della vergogna, (Figure). Roma: Nottetempo, 2009. 117 str.
Žižek S.: Ekonomia polityczna, glupcze!. V: Kutyla J. (ur.). Kryzys : przewodnik krytyki politycznej, (Przewodniki krytyki politycznej, tom VIII). Warszawa: Wydawnictwo Krytyki politycznej, 2009, str. 61-67.
DRUGO
Badiou A. (ur.), Žižek S. (ur.). L'idée du communisme. Paris: Lignes, 2009. 347 str.
Žižek S. (član ur. odbora 1990-) Problemi. Ljubljana: Društvo za teoretsko psihoanalizo, 1962-.
Znanstveni delavci in svetovalci SAZU
Cvetko-Orešnik, Varja, rojena 3. maja 1947, Ljubljana. Jezikoslovka in pedagoginja, redna profesorica za primerjalno jezikoslovje indoevropskih jezikov. Znanstvena svetnica SAZU od leta 1991.
Gubina, Ferdinand, rojen 16. maja 1939, Bistrica ob Sotli. Doktor elektrotehniških znanosti, redni profesor za elektroenergetiko in predstojnik Katedre za elektroenergetske sisteme Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani v pokoju. Član Sveta za energetiko SAZU. Znanstveni svetnik SAZU od leta 2007.
Lah, Avguštin, rojen 8. septembra 1924, Lenart. Geograf, ekonomist, doktor znanosti. Znanstveni svetnik SAZU od leta 1968.
Mavko, Borut, rojen 29. februarja 1944, Ljubljana. Doktor elektrotehniških znanosti, redni profesor za jedrsko tehniko na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Član Sveta za energetiko SAZU. Znanstveni svetnik SAZU od leta 2007.
Poredoš, Alojz, rojen 20. maja 1953, Ižakovci pri Murski Soboti. Doktor strojništva, redni profesor za ogrevanje, hlajenje in klimatizacijo ter prenos toplote in snovi na Fakulteti za strojništvo. Tajnik Sveta za energetiko SAZU. Znanstveni svetnik SAZU od leta 2007.
Svetovalci SAZU
Gostiša, Lojze, rojen 7. junija 1923 v Žireh, dr. umetnostne zgodovine, svetovalec SAZU za umetnostno zgodovino od 1. 12. 2009.
Košir, Fedja, rojen 24. maja 1940, profesor na Fakulteti za arhitekturo, svetovalec SAZU za področje arhitekture in urbanizma od 1. 12. 2009.
Martelanc, Ivan, rojen 6. oktobra 1938, upokojeni univerzitetni diplomirani pravnik, svetovalec SAZU za raziskave kulturnega delovanja Slovencev po svetu od 1. 12. 2009.
NOVI ČLANI
I. RAZRED	za zgodovinske in družbene vede
MARIJAN PAVČNIK
Dr. Marijan Pavčnik je redni profesor za teorijo in filozofijo prava in države (uvod v pravoznanstvo, filozofija prava, teorija države) na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Podrobnejši življenjepisni podatki so navedeni v Letopisu SAZU, 54 (za leto 2003), str. 99-101.
Marijan Pavčnik je bil 12. junija 2003 izvoljen za izrednega člana SAZU. V času od izvolitve do danes je bil intenzivno znanstveno in pedagoško dejaven. Iz bibliografije je razvidno, da je v obdobju 2003-2009 objavil 62 bibliografskih enot ter imel 34 referatov in predavanj doma in v tujini. 20 del je izšlo v tujih jezikih (povečini v nemščini in angleščini).
Osrednji sklop knjižnih objav se nanaša na 2. izdajo Argumentacije v pravu, na 3. izdajo Teorije prava - za to delo je leta 2001 prejel Zoisovo nagrado - in na dvojezično delo Na robovih čiste teorije prava / An den Grenzen der Reinen Rechtslehre. 2. izdaja Argumentacije v pravu (2004) ni le v celoti dopolnjena in posodobljena; zanjo je avtor pripravil novo temeljno poglavje o nadaljnjem razvijanju zakona in prava (str. 99-177), delu pa je dodal tudi več razprav, ki so tesno povezane z razlago in argumentacijo v pravu (str. 259-386). 3. izdaja Teorije prava ima dve novi poglavji, ki sta za pravo osrednji: poglavje o vrstah in metodah pravnih znanosti (str. 49-87) ter o pravu in vrednotah (str. 595-636). Knjiga Na robovih čiste teorije prava je dvojezična in je izšla pri SAZU; v njej so zajete nosilne Pitamičeve razprave, dodana pa jim je Pavčnikova uvodna študija. V tujem znanstvenem tisku je bilo opozorjeno, da gre za domišljen izbor o odprtih vprašanjih teorije prava, ki so še vedno aktualna. V spremenjeni in dopolnjeni obliki je bila študija o Pitamicu objavljena tudi v mednarodnem raziskovalnem projektu Der Kreis um Hans Kelsen (2008), v katerem so bili ovrednoteni učenci Kelsnove čiste teorije prava.
Drugi sklop Pavčnikove dejavnosti so razprave, ki so posvečene posameznim temeljnim vprašanjem teorije in filozofije prava in države. Med njimi naj bodo omenjene razprave o pravičnosti (Bruchigkeit der Gerechtigkeit, 2004), o razlagi ustave [Razlaga (razumevanje) ustave (2003); Constitutional interpretation (2007)], o pravni državi [Sodstvo, delitev oblasti in ustava (2006), The Rule of Law Argument (2007), Vladavina prava kot pravno načelo (2008)], o etiki
in naravi pravoznanstva [Die (Un)produktivität der positivistischen Jurisprudenz (2004), The Transition from Socialist Law and Resurgence of Traditional Law (2005), (Ne)etičnost, prava, pravnikov in pravoznan-stva (2007)], o pravni temeljni normi [Rechtliche Grundnorm (2006)] in o pravnih prazninah [(Organische) Rechtslücken. Uber die Natur von Rechtslücken (2008)]. Pavčnik je posebej pozoren na pomensko poroznost pravnih besedil (npr. na organske praznine) in na metodologijo pravnega vrednotenja; slednja se ukvarja s predvidljivostjo in utemeljenostjo pravnih odločitev.
Pavčnik je pogosto referent na tujih in domačih kongresih, imel pa je tudi več vabljenih referatov na tujih fakultetah (na primer v znanem seminarju Inštituta za filozofijo prava v Münchnu, kjer je leta 2007 predaval o pravnih prazninah). V tujini redno sodeluje na kongresih mednarodnega združenja za pravno in socialno filozofijo, doma vodi delovne sekcije na pravniških srečanjih (zelo odmevna je bila sekcija o etiki in pravu leta 2007), domala vsako leto ga vabijo na različne sodniške šole. Skrb za prakso izpričuje tudi komentar k 7. členu Obligacijskega zakonika [Prepoved zlorabe pravice (2003)]. Pavčnikova zasnova prepovedi zlorabe pravice je bila sprejeta v sodni in ustavnosodni praksi.
Pavčnikova dela so navajana v tuji in domači literaturi; v tujini so največkrat navajana njegova dela s področja argumentacije in interpretacije v pravu, doma sta največkrat navajani monografiji Argumentacija v pravu in Teorija prava, na njegova dela pa se sklicujejo tudi v sodni in ustavnosodni praksi (na primer v utemeljitvah odločitev Ustavnega sodišča RS).
Pavčnik je vseskozi pozoren na pravno izrazoslovje in na pomen pravne kulture. Tem vprašanjem je bila namenjena druga izdaja leksikona Pravo (2003); to delo je zasnoval kot urednik in kot pisec gesel s področja teorije prava in pravosodnega sistem. V tesni povezavi s pravno kulturo je tudi knjiga Izročilo pravne znanosti (v tisku), ki jo je uredil in za njo napisal uvodni prispevek. V tej knjigi
je ponatisnjenih petnajst nosilnih razprav že pokojnih avtorjev, ki so pomembno zaznamovali preteklo stoletje; med njimi je deset članov SAZU. O vsakem izbranem avtorju je napisan krajši prispevek, ki so ga pripravili pristojni poznavalke in poznavalci.
Sestavina Pavčnikove dejavnosti je tudi uredniško delo. Posebej naj bo omenjeno, da je odgovorni urednik Zbornika znanstvenih razprav Pravne fakultete v Ljubljani, urednik znanstvene zbirke Scientia/Iustitia (ta zbirka objavlja za tisk pripravljene doktorske disertacije) in urednik znanstvene zbirke Pravna obzorja. V tej zbirki izhajajo temeljne pravne monografije; doslej je bilo natisnjenih že 37 zvezkov. Sodeluje tudi z mednarodno založbo Springer; za njo je leta 2005 ocenil rokopisa dveh monografij. Značilna je tudi njegova skrb za sodno prakso; njegova zasnova prepovedi zlorabe pravice je bila sprejeta v sodni in usta-novnosodni praksi. V mednarodnem merilu sodeluje pri najpomembnejših združenjih na svojem področju in je uveljavljen referent na mednarodnih sestankih in avtor pri priznanih založbah.
Pavčnikova dela odlikujejo teoretična poglobljenost in širina, temeljito poznavanje sodobnih tokov na njegovem področju, izjemna občutljivost za vrednostne dimenzije prava in pravne znanosti in izostren posluh za razmerje med pravom in etiko.
Doma in po svetu si je pridobil sloves pisca najvišje kakovosti in široke razgledanosti, ki suvereno obvlada poglavitne danosti posameznih pravnih vej - in jih inovativno povezuje v splošno teorijo prava, ki je njegovo matično področje.
Skupščina SAZU je dr. Marijana Pavčnika 21. maja 2009 izvolila za rednega člana.
Alenka Šelih, Zdravko Mlinar
JOŽE PIRJEVEC
Zgodovinar Jože Pirjevec se je rodil v Trstu 1. junija 1940. Diplomiral je leta 1966 na Filozofski fakulteti v Trstu. Dve leti se je nato izpopolnjeval na Univerzi v Pisi in tam tudi diplomiral (1971). Doktoriral je leta 1977 na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 1983 je postal pridruženi profesor na tržaški univerzi, 1986 pa redni profesor za zgodovino Vzhodne Evrope na Fakulteti za politične vede v Padovi.
V tem času se v Pirjevčevem delu nakazuje njegovo izhodiščno področje raziskovanja: južnoslovansko-italijanski odnosi od predmarčne dobe do konca 19. stoletja. Glavno delo iz tega obdobja je knjiga Niccold Tommaseo tra Italia e Slavia, ki je 1977 izšla v Benetkah. V njej je s pritegnitvijo številnih arhivskih virov in literature prišel do pomembnih novih rezultatov, ki opozarjajo na živahne stike med
italijanskim risorgimentom in južnoslovanskimi, pa tudi poljskimi in madžarskimi patrioti v obdobju 1830-1870.
S knjigo Storia della Russia del XIX secolo (Padova 1984) je stopil na široko polje vzhodnoevropske zgodovine in meddržavnih odnosov sodobne Evrope. To je drugo področje Pirjevčevega znanstvenega zanimanja. Nadaljnji korak v tej smeri predstavlja knjiga Tito, Stalin e lOccidente (Trieste 1985 - slovenska izdaja Tito, Stalin in Zahod, Ljubljana 1987), v kateri je obravnaval razkol med in-formbirojem in KPJ v obdobju hladne vojne. Delo, odlikovano z nagrado Kidričevega sklada, je rezultat večletnih raziskovanj v diplomatskih arhivih v Wa-shingtonu, Parizu, Londonu in Rimu. V Trstu je 1990 izdal razširjeno in dopolnjeno verzijo omenjenega dela z naslovom IIgran rifiuto. Guerra fredda e calda tra Tito, Stalin e lOccidente.
Soočanje s problemi slovenske novejše zgodovine je tretje polje Pirjevčeve dejavnosti. Tudi tukaj opazuje problematiko v širšem kontekstu srednjeevropske zgodovine, začenši z zgodovino habsburške monarhije. Posebno pozornost posveča pri tem problematiki slovensko-italijanskih odnosov od marčne revolucije dalje. Prvi vidnejši dosežek s tega področja je knjiga Tržaški vozel: o zgodovinskih dogodkih in političnem razvoju v letih 1945-1980 (Trst, 1984).
Kljub intenzivnemu raziskovalnemu delu, opravljenemu predvsem na tujem, v Avstriji, Nemčiji, Veliki Britaniji, ZDA in Rusiji, se Pirjevec odziva tudi na sočasno dogajanje doma kot kvalificirana in kritična priča. Svoja mnenja in dognanja sproti sporoča javnosti, saj je že desetletja aktiven kot publicist. S kombinacijo znanja in izkušenj z vseh svojih delovnih področij je ustvaril obsežno knjigo o zgodovini Jugoslavije Ilgiorno di san Vito. Jugoslavia 1918-1992. Storia di una tragedia (Torino 1993), ki je doživela velik uspeh pri strokovni kritiki in javnosti.
Po izvolitvi v dopisnega (1995) in nato v izrednega člana (2005) SAZU se je znanstvena pot Jožeta Pirjevca v dotedanjem smislu nadaljevala. Moderna in novejša slovenska zgodovina, slovensko-italijanski odnosi in problem Trsta, Ju-
goslavija, razmerja med njenimi narodi in njihovimi koncepti, Vzhodna Evropa, habsburška monarhija ter njeni notranji in mednarodni problemi - to so bila in so glavna težišča njegovega zgodovinskega preučevanja. Leta 1995 je Pirjevec izdal pri prestižni založbi il Mulino (Bologna) monografijo, naslovljeno Serbi, Croa-ti, Sloveni: Storia di tre nazioni, ki je doživela več izdaj. Skupaj z Milico Kacin Wohinz je objavil knjigo Storia degli Sloveni in Italia 1866-1998 (Venezia 1998), nato pa še slovensko verzijo, Zgodovina Slovencev v Italiji 1866-2000 (Ljubljana 2000). Sredi devetdesetih let je kot Fellow Nobelovega inštituta v Oslu začel zbirati gradivo za široko zasnovano delo, ki naj bi zajelo dogajanje na ozemlju bivše Jugoslavije od njenega razpada dalje. Na podlagi gradiva, ki ga je zbral v naslednjih letih, je leta 2001 izdal pri drugi prestižni italijanski založbi Einaudi več kot 600 strani obsegajočo knjigo, naslovljeno Le guerre jugoslave 1991-1999. Knjiga je leta 2002 dobila nagrado Aqui Storia in je izšla tudi v žepni obliki. V slovenskem prevodu jo je objavil tudi v Ljubljani, pri čemer jo je časovno razširil (Jugoslovanske vojne 199l-2001, Ljubljana 2003).
Po osamosvojitvi Slovenije je Pirjevec pridobil slovensko državljanstvo in se aktivno vključil v kulturno-politično življenje matične domovine. Leta 1996 ga je Znanstvenoraziskovalni inštitut v Kopru imenoval za znanstvenega svetnika za področje sodobne zgodovine in ga zadolžil za vodenje številnih raziskovalnih projektov. Od ustanovitve Fakultete za humanistične študije v Kopru leta 2000 poučuje na njej kot redni profesor moderno in sodobno zgodovino in je član njenega senata. Leta 2001 je bil izvoljen za predsednika Odbora za preučevanje narodnih manjšin pri SAZU.
Po izvolitvi za izrednega člana SAZU leta 2005 je Pirjevec nadaljeval s svojim znanstvenim, publicističnim in tudi širšim javnim delom. Iz tega obdobja njegovega delovanja je treba izpostaviti zlasti obsežno monografijo »Trst je naš«. Borba Slovencev za morje (Ljubljana 2007), ki govori o razvoju slovenske politične misli na to tematiko od leta 1848 do Londonskega memoranduma leta 1954. Leta 2006 je bil odlikovan z zlato plaketo Univerze na Primorskem. Istega leta je za svoje delo dobil priznanje društva TIGR, naslednje leto pa zlato plaketo ZZB NOB Slovenije. Do sedaj je poleg omenjenih monografij in številnih časopisnih člankov, besedil za radijske in televizijske oddaje, objavil okrog 180 znanstvenih razprav, ki so izšle predvsem v slovenskih, italijanskih in nemških revijah in zbornikih. Med drugim je tudi avtor scenarija za televizijski ciklus Dnevnik nekega naroda, posvečen slovenski zgodovini od prve svetovne vojne do osamosvojitve, za katerega je RTV Ljubljana leta 2006 dobila mednarodno nagrado Erasmus EuroMedia. Leta 2007 je prejel priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije.
Skupščina SAZU je prof. dr. Jožeta Pirjevca 21. maja 2009 izvolila za rednega člana.
Janko Pleterski
SLAVKO SPLICHAL
Skupščina SAZU je prof. dr. Slavka Splichala izvolila za izrednega člana 12. junija 2003. V obdobju 2003-2008 je prof. Spli-chal vodil programsko skupino Množični mediji, javna sfera in družbene spremembe, ki je pod njegovim vodstvom sprejeta v financiranje ARRS tudi za obdobje 2009-2014. Vključen je v raziskovalni projekt 6. okvirnega programa Young People, the Internet and Civic Participation
-	CIVICWEB (2006-2009) ter v projekt Political Communication Cultures in Western Europe programa EUROCORES Evropske znanstvene fundacije (2006-2009). V letih 2003-2006 je sodeloval v COST Action A20
-	The Impact of the Internet on the Mass Media in Europe, v letih 2000-2004 pa v petletnem raziskovalnem programu Evropske znanstvene fundacije Changing Media - Changing Europe.
Osrednje tematike njegovega proučevanja so teorija javnosti in javne sfere, odnosi med množičnimi mediji, ekonomijo in politiko ter zgodovina komunikacijskih teorij, pomemben pa je tudi njegov prispevek k razvoju metodologije komunikološkega raziskovanja.
Rezultat njegove intenzivne vključenosti v domače in mednarodne raziskave so številne objave ter predavanja in vabljeni referati. Prestižnega pomena je bilo povabilo za gostujočega profesorja na Annenberg School for Communication, University of Pennsylvania.
Predavanja za doktorske študente in referate je imel tudi na vrsti drugih univerz in mednarodnih konferenc v ZDA in Evropi, npr. na univerzah Cornell v Ithaci, v Sheffieldu, Tampereju, Salzburgu, uvodni referat je imel na evro-ameri-ški konferenci Television and the Digital Public Sphere v Parizu.
Objavil je 26 znanstvenih prispevkov v revijah in zbornikih, od tega jih je 20 mednarodnih. Ko je Mednarodno komunikološko združenje (International Communication Association) v sodelovanju z založbo Blackwell ustanovilo novo - prvo v zadnjih desetih letih - znanstveno revijo Communication, Culture & Critique, je
uredništvo povabilo k sodelovanju pri uvodni prvi številki revije trinajst ključnih svetovnih znanstvenikov s področja komunikologije, med njimi tudi prof. Splicha-la. Prof. Splichal je bil tudi med povabljenimi avtorji v slavnostni številki mednarodne revije International Communication Gazette, ki je izšla ob 50-letnici revije.
Na mednarodno usmerjenost in širšo odmevnost njegovega dela kaže povabilo k sodelovanju v projektu brazilske založbe Editora Sulina iz Porto Allegreja.
Leta 2005 sta izšli njegovo izvirno delo Kultura javnosti in nova izdaja knjige Javno mnenje, leta 2007 Teorije javnega mnenja kot tretji zvezek Komunikološke hre-stomatije v njegovem uredništvu, leta 2008 pa Metodologija komunikoloških raziskav na prosojnicah, namenjena magistrskim in doktorskim študentom komunikologije. Na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani je bil mentor petim doktorandom.
Njegova dela so pogosto citirana. V bazi SSCI ima 187 citatov, v Google Scholar pa ima samo njegova najpogosteje citirana knjiga Media Beyond Socialism 111 zadetkov. Njegovo delo o javnem mnenju je v Britanski enciklopediji (Public Opinion, 2007) uvrščeno med štiri temeljna dela o zgodovini javnega mnenja.
Pomembno mesto v delu prof. Splichala zavzemajo mednarodni znanstveni kolokviji o komuniciranju in kulturi, ki jih organizira že 26 let.
Vse od ustanovitve pred 15 leti je tudi glavni urednik mednarodne znanstvene revije Javnost - The Public, ki jo izdaja Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani v imenu Evropskega inštituta za komuniciranje in kulturo in je edina v Sloveniji izhajajoča družboslovna revija, ki je vključena v Social Sciences Citation Index.
Deluje kot član uredniških odborov številnih revij, med katerimi so najuglednejše International Journal for Public Opinion Research (založba Sage), Journalism Studies (Taylor & Francis) in Réseaux (Communication - Technologie - Société; Hermes, Pariz) ter spletna revija Fifth-Estate-Online - International Journal of Radical Mass Media Criticism.
Prof. Splichal je urednik Komunikološke hrestomatije, knjižne zbirke, ki slovenskemu bralcu predstavlja temeljna dognanja in teoretske smeri v raziskovanju množičnega komuniciranja, medijev in javne sfere od konca 19. stoletja naprej.
S svojimi prispevki, namenjenimi širšemu občinstvu, v praksi udejanja idejo »javne sociologije« oz. »javnih družbenih ved«, ki se je uveljavila v ZDA konec prejšnjega stoletja.
Do leta 2005 je bil član Nacionalnega znanstvenoraziskovalnega sveta in predsednik področnega sveta za družbene vede pri Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije. Ob ustanovitvi European Communication Research and Education Association (ECREA) je bil izvoljen za stalnega člana v »board of advisors«.
Od leta 2004 predstavlja SAZU in Slovenijo v stalnem odboru za družbene vede pri Evropski znanstveni fundaciji. Aktivno je sodeloval tudi pri pripravi dokumenta SCSS Position Paper on Social Sciences, ki je najpomembnejša aktivnost odbora v zadnjem obdobju.
Dejavnost prof. dr. Slavka Splichala izkazuje in potrjuje, da predstavlja mednarodno priznanega vrhunskega znanstvenika na področju komunikologije. Celo svoje lastne zamisli je uveljavil kot mednarodno priznane institucije. Njegovo delo odlikuje teoretska širina, hkrati z metodološko rigoroznostjo in občutljivostjo za načelnost ter reševanje aktualnih vprašanj v družbeni praksi. V svojo dejavnost pa vseskozi vključuje tudi mlajše generacije.
Skupščina SAZU je prof. dr. Slavka Splichala 21. maja 2009 izvolila za rednega člana.
Zdravko Mlinar
SILVIN KOŠAK
Dr. Silvin Košak se je rodil 10. marca 1942 v Mariboru. Po klasični gimnaziji v Ljubljani je leta 1960 na Filozofski fakulteti v Ljubljani začel univerzitetni študij arheologije in prazgodovine (B) ter primerjalnega jezikoslovja indoevropskih jezikov (A). Glavna učitelja sta mu bila akademik Viktor Korošec in (poznejši akademik) Bojan Čop. Že v času dodiplomskega študija se je seznanil s hetitskim jezikom in spoznal, da nudi he-titologija odlične možnosti za ukvarjanje s primarnimi viri in za njihovo raziskovanje.
Po diplomi se je dr. Košak podal v Marburg/Lahn v seminar prof. Heinricha Ottena in si tam še poglobil znanje iz hetitologije. Njegov študijski kolega je bil takrat Izraelec Aharon Kempinski. Oba sta se zanimala za strukturo in zgodovino hetitske države. Iz tega se je razvilo njuno znanstveno sodelovanje, ki je trajalo vse do smrti prof. Kempinskega.
Od 1969 do 1975 je bil asistent pri prof. dr. Bojanu Čopu. Oddelek (takrat Seminar) za primerjalno jezikoslovje se je 1969 preuredil v dve katedri: za primerjalno jezikoslovje in za filologijo Starega vzhoda (s hetitologijo). Pri razvijanju
te katedre je sodeloval tudi dr. Košak: zasnoval je učni načrt in ga pričel izvajati. Hkrati je pripravljal (po poprejšnjem magisteriju) doktorsko disertacijo Geografski in politični položaj arzavskih dežel in jo leta 1975 (na Filozofski fakulteti v Ljubljani) uspešno zagovarjal.
V	letih 1975-1980 je nadaljeval izpopolnjevanje na Univerzi v Oxfordu (pri prof. O. R. Gurneyju). Od 1980 do 1985 je delal na Inštitutu za orientalistiko Univerze v Chicagu v okviru projekta Čikaški hetitski slovar (pod vodstvom prof. H. G. Güterbocka in prof. Harryja A. Hoffnerja).
Leta 1985 se je na Filozofski fakulteti v Ljubljani habilitiral za izrednega profesorja (s študijo Hettite Inventory Texts CTH 241-250, pozneje objavljeno v Heidelbergu).
Nato je dolga leta deloval kot znanstveni sodelavec Akademije književnosti in znanosti v Mainzu, odsek Hetitske raziskave, in objavil številna znanstvena dela. Bil je tudi pogodbeni predavatelj za hetitščino na Univerzi v Mainzu.
Vmes se je v letih 1986-87 mudil v kitajskem mestu Changchun in na željo tamkajšnjega Inštituta za zgodovino starih civilizacij osnoval hetitologijo.
Posveča se tudi slovenščini, predvsem kot prevajalec. Tako je med drugim prevajal v slovenščino iz opusa Stefana Zweiga in dele islandske pesnitve Edda.
V	knjižni obliki je objavil 7 znanstvenih del, med temi 5 pri tuji (nemški) založbi. Najpomembnejša je konkordanca klinopisnih tablic v štirih delih. V dokončani obliki je zdaj dosegljiva na www.hethiter.net. Njegovi znanstveni članki in ocene so razvidni iz bibliografije.
Po stroki je dr. Silvin Košak predvsem hetitolog filološke usmeritve. Njegov glavni dosežek: okrog 25.000 odlomkom hetitskih besedil je določil datiranje, vsebino in jih - če se je dalo - sestavil v sovisna besedila, ki so vsa po vrsti pomembna za razumevanje hetitske kulture, zgodovine in gospodarstva.
Dr. Košaka je domala 70 eminentnih hetitologov leta 2007 počastilo z mednarodnim zbornikom: Tabularia Hethaeorum. Hethitologische Beiträge Silvin Košak zum 65. Geburtstag. Izdala Detlev Groddek in Marina Zorman. Wiesbaden, založba Harrassowitz.
Po upokojitvi dr. Košak še naprej deluje na akademiji v Mainzu. Predvsem dopolnjuje že omenjeno konkordanco hetitskih besedil s svežimi podatki. Njegov povsem nov prispevek so risbe spojev med odlomki hetitskih besedil. Dr. Košak vsakega pol leta dopolni konkordanco na spletu. Konkordanca je nepogrešljiv priročnik pri obdelavi hetitskih besedil. Še več: v hetitologiji velja za nujno izhodišče slehernega znanstvenega dela. Ni hetitologa, ki bi si mogel dovoliti, da bi konkor-danco pri svojem delu obšel.
Dr. Košak spada v sam vrh sodobne hetitološke znanosti. Njegovi dosežki so trajne vrednosti, nenadomestljivi in skrajno zanesljivi.
Skupščina SAZU je dr. Silvina Košaka 21. maja 2009 izvolila za dopisnega člana.
Biba Teržan, Janez Orešnik
II. RAZRED
za filološke in literarne vede
ANDREJ INKRET
Kritik, esejist, teatrolog in urednik dr. Andrej Inkret, redni profesor AGRFT Univerze v Ljubljani v pokoju, je bil na skupščini Slovenske akademije znanosti in umetnosti 12. junija 2003 izvoljen za izrednega člana na podlagi obsežnega opusa, ki je imel že takrat dve izraziti težišči: teatrologijo in pa raziskovanje lika in dela Edvarda Kocbeka. V šestih letih, ki so temu sledila, je ostal Inkret zvest obema področjema: sprotnemu ocenjevanju dramskih predstav, ki jih je kritično spremljal desetletja, se je sicer odrekel, še zmeraj pa je objavljal teatrološke študije in eseje. Med temi je treba posebej omeniti kritično in hkrati poljudno izdajo glembajevskega cikla Miroslava Krleže (Kondor 2005, 440 strani). Inkret je na novo prevedel celotni Krležev cikel (Gospoda Glembajevi, V agoniji, Leda in še nekatera vzporedna razmišljanja), v zadnjem delu knjige pa je objavil poleg pojasnil k besedilom še študiji Življenje in opus Miroslava Krleže in O Krleži in Glembajevih ter s tem z novimi pogledi osvetlil lik hrvaškega pisatelja, ki je v obdobju od vojne do vojne z uprizoritvami dr. Gavelle odločilno vplival na razvoj slovenskega dramskega gledališča.
Še bolj pomembno pa je delo, ki ga je opravil Inkret v tem času v zvezi z urejanjem in pojasnjevanjem Zbranega dela Edvarda Kocbeka. Prejšnjim petim knjigam v zbirki Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev je dodal še tri, tako da je zdaj v znanstvenokritični izdaji dostopen celoten leposlovni opus našega pesnika in esejista (odprto je le še vprašanje objave njegovih dnevnikov in korespondence). Kot urednik in pojasnjevalec je v teh knjigah prispeval stotine strani »opomb«, od katerih pa mnoge daleč presegajo ta pojem in se približujejo samostojnim dokumentarnim študijam o genezi in recepciji Kocbekovega dela. Ob tem pa nastaja in se približuje zaključku monografija o njem, kakršne pra-
viloma zaključujejo posamezne serije v zbirki Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev.
Vzporedno z nastajanjem Zbranega dela pa so bile objavljene še številne osvetlitve umetnikovega dela. Tako je objavil (Kondor 2004, 430 strani) z naslovom Pričevanje izbor iz Kocbekovih pesniških zbirk (Zemlja, Dež, Zvezda, Ob sveči, Dialektika, Slovo) in značilna poglavja iz njegovih dnevnikov (Slovenska revolucija, Rog, Pariz), vse to pa je spet pospremil ne le s pojasnili k besedilom in k izboru, ampak tudi s samostojno študijo o pesnikovem življenju in delu.
V	tem šestletnem obdobju je Inkret sodeloval z referati o Kocbeku tudi na simpozijih Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Slovenske matice, Slavističnega društva itn. in jih tudi objavil. Pri tem je osvetljeval tako vprašanja v zvezi s Kocbekovo poezijo (Poezija »antipolitika«, Kako je nastajala Zemlja in kaj so govorili odmevi ... ) kakor tudi in še posebej v zvezi z njegovo družbeno vlogo (Kocbekov »spor z družbo«, Epizoda z Akademijo, Druga Kocbekova vrnitev ...). Značilna je zlasti študija o sporu z družbo, ki razkriva mnoge podrobnosti iz življenja tega nemirnega umetnika in misleca: na eni strani njegovo razhajanje s klerikalnimi skrajneži v lastnem katoliškem taboru pred drugo svetovno vojno, na drugi pa njegovo držo, ki ga je zbliževala in hkrati povzročala razhajanja v času osvobodilnega boja in v prvem povojnem obdobju. Kot je razvidno iz tega poročila, pa tudi iz sprotnih objav bibliografije v Letopisih SAZU, je dosedanji izredni član opravil v tem šestletnem obdobju obsežno in poglobljeno delo.
Skupščina SAZU je prof. dr. Andreja Inkreta 21. maja 2009 izvolila za rednega člana.
Dušan Moravec, Matjaž Kmecl
ZINKA ZORKO
Dr. Zinka Zorko je bila za izredno članico izvoljena na skupščini SAZU 12. junija 2003. V šestih letih od izvolitve za dopisno članico je kandidatinja v polni meri delovala kot dialektologinja za slovenska narečja na severu Slovenije, nekako na področju koroške Podjune in od tod naprej na zamejskem področju Štajerske, posebno radgonskega kota, pa tudi za narečja znotraj Republike Slovenije ob Dravi, zatem pa zlasti pri zamejcih na Madžarskem, pri porabskih Slovencih. V precejšnji meri se je ukvarjala še z osrednje- in južnoštajerskimi narečji ob hrvaški meji, deloma z razgledom po zahodnohrvaškem govoru Homca; nazadnje je raziskovala še jezik kozjansko-bizeljskega narečja, vendar ne tudi njegovega skrajno južnega govora (Mostec pri Brežicah).
V	teh razpravah jo zanima zlasti glasovna problematika, vključno z naglasom in razgledi po zgodovini jezikovnega dogajanja. Posebno značilno in v nekem smislu
novatorsko je tudi njeno obširno razpravljanje o besedju v narečjih severovzhodne Slovenije: koroška narečna skupina s pod-junskim govorom, panonska s prleškim govorom Radomeršča-ka (rojstnega kraja F. Miklošiča), pa žetinski govor v radgonskem kotu Avstrije in z nasprotjem v prekmurski Cankovi. Nadalje razpravlja o govoru Oplotnice na Štajerskem. Razpravlja tudi o dialektizmih v Prežihovi umetnostni prozi (Jamnica, Samo-rastniki, Solzice), kar je tudi že nekaka stilistična interpretacija narečnega v knjižnem jeziku pripovedništva.
Kandidatinja je bila v tem času dejavna tudi kot učiteljska dialektologinja na Pedagoški (pozneje Filozofski) fakulteti v Mariboru. Kot dialektologinja je bila velikokrat dejavna tudi na prireditvah slovenskih slavistov, pa tudi na srečanjih z evropskimi zainteresiranci za slovenska narečja.
Seveda je v njenih besedilih predragoceno zbrano narečno gradivo, ki dialek-tologu nudi izbiro značilnega besedja, v enem primeru pa tudi besedilno podobo narečnega pripovedovanja (Strmec pri Rogatcu). Važno je tudi njeno vzgojno delo pri rasti mariborskega, predvsem seveda dialektološkega podmladka (številna mentorstva pri dialektološkem univerzitetnem podmladku, najsi gre za študente ali univerzitetne učiteljske naslednike).
Prof. dr. Zinka Zorko je dejavna tudi kot sociologinja jezika, zlasti ko gre za radgonski kot v Avstriji in za odmiranje slovenščine v malo ugodnih razmerah manjšinstva na Madžarskem. Žal se v preteklosti nismo znali uspešneje potegovati za razširjanje nazora, da je tudi jezikovno odmiranje, naj si bo kjerkoli, ne samo v Porabju ali na južnem Štajerskem, nepovratna izguba tega, kar se nam je Slovencem sicer posrečilo ohraniti pri prostem življenju cela stoletja.
Omenimo še njeno dejavnost na Škrabčevih dnevih (šest natisnjenih referatov v zbornikih Škrabčeva misel), dejavna pa je bila tudi pri delovanju slavističnih prireditev, tudi v Evropi (Finska, Poljska).
Posebna skupina kandidatinjinih razprav je posvečena tudi raziskovanju slovenskih izrazij posameznih strokovnih področij, morda zlasti tesarstva. Goji tudi
poznavanje slovitih tujih slavistov svojega raziskovalnega področja (Avgust Pavel, Oskar Asboth), kar nekaj njenih prispevkov pa je posvečeno prekmurskemu knjižnemu jeziku, ki se je razvijal vse od začetka 18. stoletja do priključitve Prekmurja Sloveniji po drugi svetovni vojni.
Značilna za dr. Zinko Zorko je tudi njena radovoljna raznovrstna dejavnost pri delovanju SAZU in tudi naše vlade ter državnih ustanov.
Skupščina SAZU je dr. Zinko Zorko 21. maja 2009 izvolila za redno članico.
Franc Zadravec, Jože Toporišič
HANS ROTHE
Redkokateri humanistični znanstvenik današnjega časa gradi svoje raziskovalno delo iz tako duhovno sorodne, čeprav časovno oddaljene tradicije evropske kulture, iz prelomnega obdobja ob koncu srednjega in na začetku novega veka, kot Rothe. Redkokateri nemški slavist je kljub vsemu izoblikoval tako čist profil svoje znanstvene stroke.
Hans Rothe izhaja iz vzhodne Prusije. Rojen leta 1928 v Berlinu je odraščal na posestvu svojih staršev v Samonienu in obiskoval gimnazijo Immanuela Kanta v Goldapu. Po koncu vojne je gimnazijo nadaljeval in jo zaključil leta 1947 v Hamburgu. Slovansko filologijo, indogermanistiko in cerkveno zgodovino je študiral od leta 1947 do 1953 v Kielu, Marburgu ob Lahni in Londonu. Promoviral je leta 1954 iz slovanskega jezikoslovja pri Alfredu Rammelmeyerju v Frankfurtu ob Maini. Od leta 1954 do 1964 je bil asistent v Slovanskem seminarju v Marburgu ob Lahni, kjer se je habilitiral z razpravo o ruskem predromantičnem pisatelju Nikolaju M. Karamzinu. Leta 1964 je zasedel Slavistično katedro na Svobodni univerzi v Berlinu, dve leti zatem je bil povabljen za predstojnika Slavističnega seminarja na Renski univerzi Friedricha Wilhelma v Bonn, kjer je deloval do upokojitve leta 1993.
Polihistorja Rotheja že od samega začetka nista povsem zadovoljila literarna veda in jezikoslovje. V slavistično izobrazbo je vključil filozofijo in teologijo, klasično filologijo in medievistiko, pozneje tudi splošno zgodovino in zgodovino znanosti, germanistiko, komparatistiko, memoaristiko in tekstno kritiko. Sodobna težnja po inter- in multidisciplinarnem preučevanju pojavov ima v njem izvirnega predhodnika in pobudnika.
Rothejeva znanost temelji na virih, na širokem jezikovnem znanju in na lu-cidnem duhovnozgodovinskem vpogledu v globinske strukture pojavov. Šele ko zadostimo zakonom empiričnega raziskovanja, se začne po njegovem prepričanju delo, ki vodi navzgor. V skladu s tako metodologijo je tudi tematika njegovih raziskovalnih naporov. Kjer drugi nehavajo, tj. v območju specialističnega preučevanja 19. in 20. stoletja ali aktualne sedanjosti, Rothe začenja. Ne ustavlja se v
18. stoletju, kjer je začel, posega nazaj v barok, humanizem in renesanso, naposled v obdobje prevajanja Biblije, v tako imenovane sakralne temelje slovanskih kultur, k starejšim in najstarejšim slovanskim jezikovnim spomenikom. Pri tem sta mu pomagala tako jezikovna izobrazba, ki si jo je pridobil pri Maxu Vasmerju, kot teološko poznavanje pojavov iz študija pri Rammelmeyerju. Kljub povedanemu strmimo nad tematsko razsežnostjo in daljnosežno globino Rothejevega dela. Zanj slej ko prej velja multa et mul-tum v slogu Čiževskega.
Ob temeljnem raziskovanju je pomembna Rothejeva izdajateljska dejavnost. Od vseh ima prav on največ zaslug za funda-mentalno slavistično zbirko Bausteine zur Geschichte der Literatur bei den Slaven (od leta 1968), ki se je pozneje razširila v Bausteine zur Slavischen Philologie und Kulturgeschichte. Naravnost monumentalna in za preučevalce evropske kulture neprecenljive vrednosti pa je Biblia Slavica, zbirka ponatisov najstarejših izdaj slovanskih in baltskih prevodov Svetega pisma z znanstvenokritičnim komentarjem, ki sta jo zasnovala Rothe in Reinhold Olesch še v času komunističnega političnega sistema v Rusiji in Vzhodni Evropi in pri kateri sodelujejo najuglednejši strokovnjaki iz slovanskih držav, Evrope in Združenih držav Amerike. Po Oleschevi smrti (1990) so postali člani izdajateljskega sveta zbirke Friedrich Scholz, Christian Hannick, dopisni član SAZU, in Ludger Udolph. Samo vztrajnemu prizadevanju našega biblicista Jožeta Krašovca se moramo zahvaliti, da je v zbirki našla svoje mesto tudi slovenska reformacija, da je izdajateljski svet vključil med najznamenitejše slovanske prevode Biblije devet Trubarjevih in Dalmatinovih prevodov iz Stare in Nove zaveze v faksimilirani izdaji, v posebnem zvezku pa obsežni znanstveni komentar v uredništvu Jožeta Krašovca, Majde Merše in Hansa Rotheja, oboje je izšlo leta 2006 pri založbi Ferdinand Schoningh. Osebne stike s slovenskimi slavisti je imel Rothe že predtem, pred več kot dvajsetimi leti. Enega med njimi, Franceta Bernika, je med leti 1987 in 1991 trikrat povabil za gostujočega predavatelja v Slavističnem seminarju v Bonnu.
Rothe je prejel več domačih in tujih častnih doktoratov in državnih odlikovanj, od leta 1979 je postal redni ali zunanji član več nemških in evropskih, tudi ameriških akademij znanosti ter mednarodnih znanstvenih in strokovnih združenj.
Skupščina SAZU je Hansa Rotheja 21. maja 2009 izvolila za dopisnega člana.
France Bernik
III. RAZRED	za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede
TADEJ BAJD
Prof. dr. Tadej Bajd se je rodil 1949. leta v Ljubljani in maturiral na klasičnem oddelku II. gimnazije. Na Univerzi v Ljubljani, Fakulteti za elektrotehniko je diplomiral 1972. leta, se najprej zaposlil na Institutu »Jožef Stefan« in nato na Fakulteti za elektrotehniko, kjer je leta 1979 doktoriral, leta 1980 je bil izvoljen za docenta, leta 1985 za izrednega in leta 1990 v naziv rednega profesorja. Bil je prodekan v obdobju 1985-1989 in dekan v letih 1999-2003. Prof. Bajd je gostoval na University of Southern California v ZDA (1981) in na Strathclyde University v Veliki Britaniji (1984). Je redni član Inženirske akademije Slovenije. Mednarodno združenje inženirjev elektrotehnike IEEE mu je podelilo najvišji naziv Fellow.
Bibliografija Tadeja Bajda vsebuje v celoti preko 500 objav. Med temi je 113 znanstvenih člankov v revijah. Tadej Bajd je bil izvoljen za izrednega člana SAZU 12. junija 2003. Kandidat je tudi v obdobju od te izvolitve do julija 2008 uspešno znanstveno in strokovno deloval. V zadnjih šestih letih je objavil 29 znanstvenih člankov - v povprečju več kot štiri na leto. V tem obdobju je objavil še knjigo Robotski sistemi (v soavtorstvu z J. Lenarčičem), učbenik Robotika (v soavtorstvu z M. Mihljem) in štiri poglavja v knjigah. Učbenik Robotika je v angleškem prevodu izdala založba Springer. Prav tako je v tem obdobju objavil številne prispevke na znanstvenih konferencah (48) in imel pet objavljenih vabljenih predavanj na konferencah.
Odmevnost, ki jo je dosegel do danes, je za področje tehnike odlična. Baza Web of Science navaja 728 citatov iz Bajdovih del, od tega 602 čista citata. To se odraža v visokem h-indeksu 14. Med vidnejše dosežke prof. Bajda lahko prištevamo sistem za vrednotenje spastičnosti, sintezo minimalnih vzorcev hoje pri osebah z nepopolno in popolno okvaro hrbtenjače kot tudi zavestno upravljanje sistemov funkcionalne električne stimulacije. V tej zvezi je izdelal sistem za klasifikacijo oseb z nepopolno okvaro hrbtenjače in pristope za reedukacijo hoje para-
paretičnih bolnikov ob uporabi zunanjih senzorjev in kognitivne povratne zveze. Prof. Bajd je nedvomno mednarodno uveljavljen raziskovalec, kar dokazuje tudi sodelovanje v vrsti uredniških odborov znanih revij (IEEE Transactions on Neural Systems and Rehabilitation Engineering, Technology and Health Care, Neuromodulation, International Journal of Rehabilitation Research, Fizioterapy Rehabilitasyon in Serbian Journal of Electrical Engineering) in pri domačih revijah Elektrotehniški vestnik ter Rehabilitacija. Omenimo še njegovo delovanje na področju popularizacije znanosti. Bil je pobudnik in organizator Elektrotehniških dnevov, ki danes že tradicionalno potekajo v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri. Ta pristop je bil leta 2008 nagrajen z Valvasorjevim priznanjem. Po tem vzoru so tudi druga naravoslovno-tehnična področja začela organizirati svoje dneve za popularizacijo znanosti mladim v Tehničnem muzeju Slovenije.
V obdobju 2003-2008, po izvolitvi za izrednega člana SAZU, je znanstveno deloval na področju merjenja in evalvacije prijemanja pri človeku, analizi in sintezi vstajanja iz sedečega v stoječi položaj, navideznem ogledalu pri urjenju spodnjih okončin, na področju robotsko impedančnega adaptivnega vodenja ter trka med robotom in operaterjem. Med pionirske dosežke smemo šteti njegove raziskave vstajanja. Prvi je izmeril navore v sklepih vstajajoče osebe. Raziskave je nadaljeval v smeri optimizacije procesa in zasnove robotskega mehanizma za urjenje vstajanja. Realizirano merjenje gibanja človeka v realnem času je omogočilo prikaz in primerjavo, kako poskusna oseba glede na gibe inštruktorja pred navideznim ogledalom izvaja gibanje. To je znatno prispevalo k dvigu motiviranosti bolnika, še posebej, ko so vidni povratni informaciji v sodelovanju z ETH iz Zuricha dodali haptično informacijo, ki jo posreduje robotski mehanizem Lokomat. Raziskave vodijo v smeri klinično uporabne naprave za urjenje hoje bolnikov z okvaro osrednjega živčnega sistema. Del raziskav prof. Bajda je usmerjen tudi v študij trka med človekom in robotom, kar bi v prihodnosti omogočilo, da bi roboti delovali nepo-
sredno ob človeku brez zaščitnih ograj, torej kot „sodelavci" v človekovem okolju. Na področju raziskav trka med človekom in robotom je bila izdelana „lutka", ki odraža biomehanske lastnosti človeške roke in je namenjena za raziskave neposrednega sodelovanja med malimi roboti in človekom pri montaži. Računalniško podprte raziskave prijemanja pri človeku so omogočile razvoj naprave za vrednotenje preciznih in močnostnih prijemov. Napravo je začela izdelovati in tržiti firma Iskra Medical v Ljubljani. Kandidat je opisane rezultate dosegel v okviru številnih uspešno izvedenih raziskovalnih programov, med drugim evropskih projektov 4., 5., 6. in 7. okvirnega programa. Tako je bil raziskovalni program Analiza in sinteza gibanja pri človeku in stroju leta 2004 uvrščen med najboljše raziskovalne programe v Sloveniji. Raziskave profesorja Bajda in njegovih sodelavcev so vodile do velike mednarodne prepoznavnosti tako avtorja kot Laboratorija za robotiko na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. V dokaz trditve lahko navedemo, da so raziskave, ki jih izvajajo, v veliki meri gmotno podprte iz tujine in industrije.
Skupščina SAZU je prof. dr. Tadeja Bajda 21. maja 2009 izvolila za rednega člana.
Alojz Kralj
FRANC GUBENŠEK
Prof. dr. Franc Gubenšek (rojen 31. oktobra 1937 v Celju) je bil leta 2003 izvoljen za izrednega člana SAZU. Desetletja je sistematično in poglobljeno raziskoval beljakovinske toksine iz strupov kač, predvsem molekularne vzroke za toksičnost fosfolipaz A2 (PLA2), ki jih imajo viperide v svojih strupih. Sekretorne PLA2 skupine II imajo vsi živalski organizmi in so odgovorne za vnetne procese, delujejo bak-tericidno, sproščajo lipidne mediatorje, udeležene so tudi pri širjenju rakavih celic. Za časa evolucije so se v kačjih strupih razvile različne toksičnosti. Iz modrasovega strupa je prof. Gubenšek izoliral poleg netoksičnih PLA2 tudi več nevrotoksičnih encimov (amoditoksinov). Prve podatke o molekularnih vzrokih nevrotoksično-sti je dobil s primerjavo primarnih struktur netoksične in treh nevrotoksičnih modrasovih fosfolipaz. Za boljši pregled in razlago toksičnosti je uporabil gensko oziroma beljakovinsko inženirstvo, ki omogoča zamenjave aminokislin v toksinu. S proučevanjem sprememb biološke aktivnosti mutantov, strukture in učinkovitosti toksinov je pojasnjeval pomen posameznih delov molekule amoditoksina za izražanje nevrotoksičnosti. Prvi poskusi so pokazali, da sta v prašičjem možganskem korteksu dve beljakovini R25 in R180, ki vežeta amoditoksin, kasneje pa je odkril, da sta še dve beljakovini, calmodulin in p14-3-3, ki tudi močno vežeta amo-ditoksin. Nadalje je odkril, da veže receptor R25 amoditoksin C in druge sorodne amoditoksine z visoko afiniteto, vezava pa je odvisna od prisotnosti Ca2+ oziroma
drugih dvovalentnih ionov. R25 se obnaša kot integralna membranska beljakovina.
Ugotovil je, da se nevroto-ksična fosfolipaza A2 iz kačjega strupa povezuje z 14-3-3 beljakovino v 14-3-3"y- in £-izoobliki. Vezava amoditoksina C z 14-3-3 beljakovino poteka neposredno in ne s posredovanjem calmo-dulina, ki ima visoko afinite-to tako za amoditoksin C kot za 14-3-3 beljakovino. Opisani način navaja na razlago za pa-tofiziološke učinke nekaterih fosfolipaz A2, kot je na primer preprečitev fosforiliranja beljakovin itd. Ugotovil je tudi novo vezivno mesto calmodulina v amoditoksinu A, nevrotoksični fosfolipazi. S pomočjo mutage-neze je pripravil modificirane fosfolipaze, DPLA2 in DPLA2YIRN, in pri tem napravil 37 oziroma 27 nukleotidnih mutacij. Ugotovljena molekulska masa je 13.597 daltonov za DPLA2 in 13.643 dal-tonov za DPLA2YIRN. Dobljeni rezultati prispevajo k razumevanju vezave amodito-ksina A na določen del molekule calmodulina, na področju C-terminalnega dela.
Raziskave so pokazale, da je amoditoksin učinkovit tudi v tekočinskem delu citoplazme, kjer se nahajajo amoditoksinski akceptorji. Z uporabo laserske ske-nerske konfokalne mikroskopije je ugotovil, da je označeni amoditoksin vstopil v tekočinski del citoplazme na poti v jedro celice. Prenos beljakovin v jedro celice poteka tako preko tekočinskega dela citoplazme.
K presinaptični nevrotoksičnosti amoditoksina A prispevajo deli bazičnih aminokislin v ^-strukturnem delu, vendar njihov prispevek ni kritičen. To je ugotovil tako, da je pripravil mutante amoditoksina A, kjer je nadomestil vseh pet bazičnih aminokislin. Mutacije so imele malo vpliva na katalitsko aktivnost, trojni mutant pa je bil trinajstkrat manj toksičen. Nadomestitve so pokazale, da pride do znižanja afinitete toksina pri nevronalnih receptorjih R25 in R180. Na podlagi teh ugotovitev je prišel do zaključka, da bazične aminokisline v ^-področju amodito-ksina A prispevajo k njegovi nevrotoksičnosti, vendar niso za to potrebne.
Amoditoksin se veže in vitro tudi na 7- in £-14-3-3 beljakovine iz svinj. Tovrstne beljakovine so regulatorne beljakovine, ki sodelujejo pri različnih bioloških
procesih. Poskusi so pokazali, da se amoditoksin veže na beljakovine 14-3-3 iz kvasa s podobno afiniteto kot pri izooblikah sesalcev. Zato lahko uporabimo Sac-charomyces cerevisiae kot modelne evkariontske celice, ekspresija amoditoksina v celicah kvasovk pa je pokazala, da je biološko aktiven znotraj celic.
Raziskoval je tudi crotoksin, ki je močan nevrotoksin iz južnoameriške klopotače Crotalis durissus terrificus. Crotoksin je heterodimerna fosfolipaza A2, ki blokira sproščanje acetilholina. Beljakovino iz električnega organa Torpedo mar-morata, ki veže crotoksin (CAPT), je pripravil v čistem stanju in z njegovo izoto-pno jodirano spojino pokazal, da je obdržala vezivne lastnosti toksina.
Prof. Gubenšek je posvetil posebno pozornost molekularni evoluciji toksinov. Ugotovil je adaptivno evolucijo v t. i. Kunitz/BPTI (BPTI = bovine pancreatic trypsin inhibitor) skupini beljakovin kačjega strupa V ammodytes. Izoliral in se-kveniral je Ti in Chi cDNK iz V ammodytes in ugotovil visoko stopnjo ohranitve signalnih beljakovin pri kačjih inhibitorjih Kuntz/BPTI ter opravil filogenetsko analizo družine teh inhibitorjev.
Filogenetska analiza retrotranspozonov L1 v Deuterostomia je pokazala, da so navedeni transpozoni prisotni v genomih rib pljučaric, dvoživk in lepidoza-vrov. Filogenetska analiza pa je pokazala, da imajo genomi v Deuterostomia tri zelo različne skupine retrotranspozonov L1.
Analiziral je tudi podatke iz podatkovnih baz o sekvencah genomov za različne evkariontske linije. S pomočjo na homologiji osnovanega iskanja s prejšnjimi identificiranimi kromovirusi iz rastlin, vretenčarjev in gliv je prišel do novih spoznanj. Identificiral je več kot 100 novih oddaljenih predstavnikov kromovirusov. Podatki so služili za razlago evolucijske dinamike. Filogenetska analiza pa je pokazala, da je različnost kromovirusov veliko večja, kot so včasih domnevali. Tako se je prvič pokazalo, da je večina kromovirusov s celotno verigo v genomih rib in pri dvoživkah zelo mlada. Poleg tega se je pokazalo, da so kromovirusne populacije v genomih evkariontov različne, znotraj neke družine zelo homogene.
Prof. Gubenšek je za svoje raziskovalno delo poleg več nagrad in državne nagrade za raziskovalno delo leta 2005 prejel tudi zlato plaketo Univerze v Ljubljani. Zaradi visoke kakovosti in pomembnosti njegovih znanstvenih dosežkov pomenijo ti odmevno poslanstvo mednarodnih razsežnosti.
Skupščina SAZU je prof. dr. Franca Gubenška 21. maja 2009 izvolila za rednega člana.
Miha Tišler
MIHA TOMAŽEVIČ
Prof. Miha Tomaževič se je rodil 19. 9. 1942 v Ljubljani. Diplomiral je leta 1966 na gradbenem oddelku tedanje FAGG Univerze v Ljubljani. Podiplomski študij je opravil na Inštitutu za potresno inženirstvo in inženirsko seizmologijo Univerze Kiril i Metodij v Skopju in tam magistriral leta 1977. Doktor tehniških znanosti je postal na Univerzi v Ljubljani leta 1985. Od leta 1967 dalje je zaposlen na Zavodu za gradbeništvo (prej Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij) v Ljubljani, katerega direktor je bil v letih 1996-2005. Pod njegovim vodstvom je novonastali javni raziskovalni zavod utrdil položaj doma in si pridobil mednarodni ugled. Zdaj vodi odsek za potresno inženirstvo. Izredni član SAZU je postal 7. junija 2001.
Miha Tomaževič je eden najvidnejših slovenskih strokovnjakov na področju gradbeništva, ki ga odlikujejo izjemni raziskovalni dosežki in njihova uspešna vpeljava v prakso. Ožje področje njegovega znanstvenega dela je obnašanje zidanih in armiranobetonskih gradbenih konstrukcij pri potresni obtežbi. Njegove raziskave so v pretežni meri eksperimentalne, saj je zaradi lastnosti materialov konstrukcij, katerih obnašanje raziskuje, mogoče številne projektne parametre ovrednotiti le tako, da se med potresom ugotovljeno obnašanje konstrukcij ponazori v laboratoriju. Tomaževič je raziskovalne metode prilagodil razmeram in zmožnostim laboratorija v ZAG-u in pokazal, da je mogoče tudi z razmeroma skromno opremo doseči zanesljive rezultate. S tem je za eksperimentalno raziskovalno delo spodbudil številne raziskovalce v manj razvitih delih sveta. Dosežene rezultate zelo uspešno uporablja pri razvoju metod analize in projektiranja. Že pred več kot tridesetimi leti je predlagal, naj se potresna odpornost zidanih konstrukcij oceni na podlagi krivulje odpornosti kritične etaže. Kot eden prvih na svetu je za račun te krivulje uporabil nelinearno statično metodo.
Prof. Tomaževič je precejšen del raziskav posvetil tudi tehničnim ukrepom za zmanjšanje potresne ranljivosti obstoječih zidanih stavb, tudi stavb arhitekturne kulturne dediščine. Raziskoval je mehanizem delovanja stropnih konstrukcij in zidnih vezi, pa tudi učinke številnih ukrepov za utrjevanje zidovja, kot so oblaganje in injektiranje. Na podlagi rezultatov raziskav je predlagal metodo za dimenzioniranje vezi in dal pobudo za projektiranje sestavin injekcijske mešanice v skladu s konzervatorskimi zahtevami.
Na področju raziskav zidanih konstrukcij pri potresni obtežbi se je uvrstil v svetovni vrh. Njegova knjiga Earthquake Resistant Design of Masonry Buildings, ki je leta 1999 izšla pri založbi Imperial College Press/World Scientific, je bila še več let po izidu med najbolj opaženimi in najbolje prodajanimi knjigami na področju potresnega inženirstva. O odmevnosti njegovega dela v svetu priča, poleg dosežkov v obdobju do izvolitve za izrednega člana, tudi ugledna ameriška nagrada Scalzi Research Award za leto 2005, ki jo je dobil za dosežke pri raziskavah obnašanja zidovja in za svojo vlogo pri izdelavi predpisov za potresnoodporno
gradnjo v Evropi in drugod po svetu. Nagrado podeljuje ameriško združenje za zidane konstrukcije (The Masonry Society) posameznikom za izjemen prispevek k raziskavam teh konstrukcij.
V zadnjem času se Toma-ževič posveča raziskavam nosilnosti zidovja in potresne odpornosti zidanih konstrukcij v povezavi z novimi evropskimi standardi Evrokod. Raziskuje predvsem vpliv sodobnih oblik zidakov in tehnologij zidanja na obnašanje zidanih stavb med potresom. Ugotovil je, da sodobni votlaki s tankimi stenami z izboljšanimi toplotnoizolativ-nimi lastnostmi zaradi krhkosti niso najbolj primerni za gradnjo na potresnih območjih. Predlagal je kriterije, ki jim morajo takšni votlaki ustrezati, in metodo, po kateri naj se ti kriteriji preverijo. Da bi preveril ustreznost velikosti tako imenovanega faktorja obnašanja, ki se uporablja pri projektiranju potresnoodpornih konstrukcij, je raziskoval odvisnosti med sposobnostjo deformiranja zidanih konstrukcij in poškodbami, nastalimi pri posameznih mejnih stanjih. Za projektiranje je predlagal omejitve, ki kot kriterij upoštevajo sprejemljiv obseg poškodb.
Raziskave M. Tomaževiča kažejo, da marsikatera zahteva Evrokodov ne ustreza dejanskemu stanju. Njegovi na rezultate raziskav oprti predlogi za spremembe nekaterih ključnih določil standarda v zvezi s strižno odpornostjo zidovja so bili že sprejeti. Tomaževič je bil v skupini strokovnjakov, ki so vsak za svoje področje pripravili slovenski priročnik za uporabo Evrokodov.
Na področju varstva arhitekturne kulturne dediščine je raziskoval učinke utrditvenih metod, ki uporabljajo najsodobnejše materiale, na podlagi analize poškodb stavb po zadnjih potresih na Bovškem pa pripravil priporočila za pre-projektiranje. Tudi na tem področju uživa Tomaževič velik mednarodni ugled. V zadnjih letih je z več vabljenimi predavanji na mednarodnih kongresih in delavnicah seznanil javnost z rezultati raziskav in s svojimi pogledi na preprojektiranje. Bil je tudi član znanstvenih odborov najuglednejših mednarodnih kongresov na tem področju.
Bibliografija Mihe Tomaževiča obsega okrog 400 objav. Poudariti je treba, da dela M. Tomaževič v majhni raziskovalni skupini, kjer je njegov prispevek prevladujoč. Pri veliki večini objav je edini ali prvi avtor.
Miha Tomaževič sodeluje pri podiplomskem študiju na FGG Univerze v Ljubljani in je pogosto vabljen kot predavatelj na mednarodne konference in tuje univerze. Od leta 1999 redno gostuje na univerzi v Padovi v Italiji. Predaval je tudi v okviru podiplomskih študijev na Tehniški univerzi v Dresdnu, na Aristotelovi univerzi v Solunu, na Univerzi v Brescii, na Univerzi v Trstu (oddelek v Gorici) in na Indian Institute of Technology, Roorkee.
Je član uredniških odborov mednarodnih revij European Earthquake Engineering in Bulletin of Earthquake Engineering.
Miha Tomaževič je celovita osebnost s pomembnimi dosežki na vseh področjih svojega delovanja. Obogatil je svetovno zakladnico znanja z novim temeljnim znanjem o obnašanju zidanih objektov pri potresni obtežbi. Njegova dela prinašajo nove metode za potresnoodporno projektiranje novih objektov in za utrjevanje obstoječih zidanih stavb in s tem prispevajo k zmanjševanju posledic potresov.
Skupščina SAZU je prof. dr. Miho Tomaževiča 21. maja 2009 izvolila za rednega člana.
Peter Fajfar, Janez Levec
JAMES W. CRONIN
James W. Cronin je ameriški fizik osnovnih delcev in astrofizik na Univerzi v Chicagu. Dr. Cronin je leta 1980 prejel Nobelovo nagrado za svoj prispevek k razumevanju simetrijskih lastnosti v fiziki osnovnih delcev. Po tem je dal pobudo in bil ustanovitelj velikega detektorja za opazovanje kozmičnih žarkov z zelo visokimi energijami (nad 1019 eV). Teh žarkov je zelo malo (eden na kvadratni kilometer na stoletje) in se jih ne da direktno opazovati. Zato te žarke, ki imajo desetmilijonkrat večjo energijo, kot jo imajo tisti iz pospeševalnikov, opazujejo z dvema ogromnima sistemoma detektorjev (vsak po 3000 kvadratnih kilometrov) z merjenjem ionizacijskega plazu, ki ga žarek sproži na vrhu atmosfere, s čimer je mogoče določiti energijo, maso in smer vpada kozmičnega žarka. Ta observatorij, imenovan Pierre Auger, ima en sistem detektorjev na južni, drugega pa bo imel na severni polobli. Vsakega od sistemov sestavlja 1600 detektorjev na površini zemlje ter 24 posebnih teleskopov za detekcijo fluorescence. Južni sistem, v Argentini, so slovesno odprli lani novembra, tam meritve že tečejo in dobljeni so prvi zanimivi rezultati, ki kažejo, da izvirajo visokoenergijski kozmični žarki iz središč galaksij. To je objavljeno v članku Kolaboracije Pierre Auger, v kateri prav na povabilo prof. Cronina sodelujejo tudi slovenski raziskovalci. Članek je objavljen v revi-
ji Science (vol. 318, november 2007) z naslovom Correlation of the Highest-Energy Cosmic Rays with Nearby Extragalactic Objects. Ilustracija na naslovni strani revije prikazuje sliko celotnega neba in nanj projicirane kozmične žarke z najvišjo energijo. Pri tem projektu slovenski raziskovalci (z Univerze v Novi Gorici, Instituta »Jožef Stefan« in Univerze v Ljubljani) sodelujejo pri študiju razvoja pljuskov kozmičnih žarkov v atmosferi z metodo Monte-Carlo, pri razvoju merilnega sistema za spremljanje atmosferskih parametrov za detektor fluorescence in pri razvoju sistema za sprotno zajemanje podatkov.
Prof. dr. James W. Cronin se je rodil 29. septembra 1931 v Chicagu očetu Jamesu Farleyju Croninu in materi Dorothy Watson, ki sta bila tedaj študenta klasičnih jezikov. Oče je pozneje postal profesor latinščine in grščine na univerzi v Dallasu v Teksasu. Tam se je James W. Cronin šolal in leta 1951 diplomiral iz fizike in matematike. Potem je bil na podiplomskem študiju fizike v Chicagu pri izjemnih profesorjih (Enrico Fermi, Edward Teller, Murray Gell-Mann, itn.). Iz eksperimentalne jedrske fizike se je polagoma usmeril v fiziko osnovnih delcev, saj so se ravno takrat porajale nove misli o njihovih lastnostih. Po doktoratu iz fizike (1955) v Chicagu je raziskoval v Brookhavnu (1955-1958), kjer so tedaj eksperimentalno potrdili, da se parnost pri šibkih interakcijah ne ohranja, verjeli pa so, da se v reakcijah ohranja kombinacija parnosti in konjuga-cije naboja. Dr. Cronin je potem delal v Princetonu (1958-1971) kot redni profesor za fiziko od 1964, kjer mu je leta 1964 uspelo z originalnimi eksperimenti dokazati, da tudi to ni res; za to je skupaj s sodelavcem Valom Longsdonom Fitchem leta 1980 prejel Nobelovo nagrado za fiziko. Od leta 1971 je dr. Cronin profesor fizike na Univerzi v Chicagu, v Fermilabu.
Za svoje raziskovalno in pedagoško delo je prof. Cronin prejel številna priznanja, med drugimi tudi odlikovanje Franklinovega Inštituta John Price Wetherill (1975), priznanje Ernesta O. Lawrenca (1977), odlikovanje Lincolnovega reda (1981) in narodno odlikovanje za znanost (1999). Prof. Cronin je član Nacional-
ne akademije znanosti (ZDA, 1970), Ameriške akademije umetnosti in znanosti (1982), Docteur honoris causa pariške univerze Marie et Pierre Curie (1994), častni doktor Univerze v Novi Gorici (2000), zunanji član Ruske akademije znanosti (2003) in zunanji član londonske Kraljeve družbe (2007).
Skupščina SAZU je prof. dr. Jamesa W. Cronina 21. maja 2009 izvolila za dopisnega člana.
Gabrijel Kernel, Boštjan Žekš
MANFRED GEIGER
Univ. prof. dr Manfred Geiger (TU Budimpešta), Merseburg/Saale, ZRD, častni doktor Univerze v Ljubljani, je bil rojen 13. junija 1941. Leta 1967 je končal študij splošnega strojništva na Tehniški visoki šoli (TH) v Stuttgartu. Po študiju se je zaposlil kot znanstveni asistent na Institut für Umformtechnik, TH Stuttgart, kjer je leta 1974 s priznanjem doktoriral. Tam je nato postal vodja oddelka za temeljne raziskave in učitelj za plastomehaniko. Leta 1977 je postal vodja oddelka za temeljno raziskovalno delo pri podjetju Trumpf GmbH & Co. Maschinenfabrik Ditzingen, kjer je bil odgovoren za razvoj laserskega stroja za razrez pločevin. To delo je priznano kot prva svetovna inovacija, kasneje pa se je iz njega razvilo tehnično pomembno področje - laserska tehnika. Raziskovalno in strokovno delo je nato nadaljeval kot glavni vodja razvoja in raziskav pri podjetju PEBRA GmbH Paul Braun, Esslingen, kjer je vodil razvoj prvih z vlakni ojačanih plastičnih delov za avtomobilske karoserije. Leta 1988 je postal tudi direktor podjetja STABIL Elektronik GmbH, Esslingen, kjer je bil odgovoren za zagon proizvodnje avtomobilske elektronike. Leta 1982 je nato postal predstojnik katedre za izdelovalne tehnologije, Friedrich-Alexander Universität, Erlangen-Nürnberg, leta 1993 pa še direktor in 2002 tudi predsednik uprave Bayerischen Laserzentrums GmbH, Erlangen, ki je med vodilnimi ustanovami na področju laserske obdelovalne tehnike.
Profesor Geiger je bil med prvimi in vodilnimi znanstveniki vse od začetka razvoja laserske obdelovalne tehnike. V njegovo strokovno področje sodijo predvsem naslednje tematike: krojeni in toplotno obdelani kovinski prirezi, laserske kalibracije v mikrosistemski tehniki, adaptivna optika pri laserskih sistemih, procesna veriga laserskega rezanja in hidropreoblikovanja. O svojem raziskovalnem in strokovnem delu je izredno veliko pisal, saj je objavil 48 knjig, vrsto zbornikov nacionalnih in mednarodnih konferenc, 780 člankov in prispevkov v revijah in zbornikih konferenc, 9 patentov itd. Sodeloval je pri izdajanju raznih vrst znanstvenih in strokovnih publikacij ter v uredniških odborih, bil pa je tudi pobudnik in organizator več mednarodnih konferenc svojega področja.
Poleg izredno uspešnega raziskovalnega in inovatorske-ga dela je bil ustanovitelj treh visokotehnoloških podjetij in tudi zelo uspešen pedagog. Pod njegovim vodstvom so bile pripravljene štiri habilitacije in 89 doktorskih disertacij. K delu je pritegnil tudi mnogo raziskovalcev iz drugih držav, kar je botrovalo mnogim skupnim projektom, publikacijam in doseženim akademskim stopnjam sodelavcev iz drugih držav, med drugim tudi iz Slovenije. Na osnovi uspešnega raziskovalno-razvojnega in pedagoškega dela je profesor Geiger postal redni član Brandenburgischen Akademie der Wissenschaften, Berlin, Konvent der Technikwissenschaften der Deutschen Akademien der Wissenschaften ter International Academy for Production Engineering CIRP, Pariz. Za svoje delo je bil tudi večkrat odlikovan, med drugim tudi s plaketo Pro Universitate Labacensi in nazivom častni doktor Univerze v Ljubljani.
Za profesorja Geigerja je značilno, da je po podiplomskih študijih najprej odšel v industrijo. Kot mlad doktorand se je leta 1977 zaposlil v podjetju Trumpf, ki je izdelovalo sodobne stroje za oblikovanje pločevine po tradicionalnih tehnoloških metodah. Zato je predlagal, naj se togo rezalno orodje nadomesti z natančnejšim laserskim žarkom. Lastniki podjetja Trumpf in ostali uporabniki so spoznali izredno prednost novega načina razreza, zato so stroji postali svetovna uspešnica, beseda »Trumpf« pa sinonim za rezanje z laserjem. Tako je bavarska industrija uvidela, da potrebujejo institucijo, ki bo skrbela za znanstveni pa tudi pedagoški razvoj na področju sodobnih izdelovalnih tehnologij. Zato so na Univerzi Erlangen-Nürnberg ustanovili katedro za izdelovalne tehnologije in nanjo povabili mladega dr. Geigerja, ki je tam ustanovil center za prenos tehnologij. Prof. Geiger je nato razvil kombinacijo dveh tehnologij: mehanskega in laserskega preoblikovanja in ju nato povezoval v inteligentne izdelovalne verige. Mednarodna akademija za izdelovalne tehnologije (CIRP) ga je zato kot vodilnega znanstvenika na tem področju povabila v svoje vrste.
Profesor Geiger ima izredno izostren čut za prenos svojih znanstvenih dosežkov v industrijsko okolje. Na podlagi njegovih dosežkov je nemška avtomobilska
industrija kmalu začela uvajati lasersko varjenje in spajkanje, ki se je uveljavilo predvsem pri razvoju novih tehnologij in zahtevnih izdelkov. Mednje sodijo predvsem: krojeni in toplotno obdelani kovinski prirezi, laserske kalibracije v mikro-sistemski tehniki, moderni mikromehanski sklopi, adaptivna optika pri laserskih sistemih, procesna veriga laserskega rezanja in hidropreoblikovanja pločevine, kombinacija operacij, kot so: globoko vlečenje, laserski obrez in lasersko varjenje. Z njimi je profesor Geiger odprl novo področje v letalski industriji za predelavo superlegiranih materialov. Razvoj tako kompleksnih izdelovalnih verig zahteva bogata temeljna znanja ter vrsto podpornih aktivnosti, kot so numerična obdelava procesov, njihovo optimiranje, razvoj kontrolnih algoritmov itn. Vse navedene aktivnosti so bile originalno razvite v laboratoriju profesorja Geigerja ob sodelovanju zelo uspešnih mladih raziskovalcev iz Nemčije, ZDA, Japonske, Kitajske, Turčije, Koreje, Madžarske. Med njimi je bilo tudi mnogo uspešnih raziskovalcev iz Slovenije, kar je bil osnovni argument za izvolitev prof. Geigerja v naziv častni doktor Univerze v Ljubljani.
Skupščina SAZU je profesorja Manfreda Geigerja 21. maja 2009 izvolila za dopisnega člana.
Igor Grabec
IV. RAZRED	za naravoslovne vede
PHILIP G. HAYDON
Profesor dr. Phil G. Haydon, rojen leta 1958, je profesor in predstojnik Oddelka za nevroznanosti na Univerzi Tufts, Boston, ZDA. Njegov raziskovalni opus je osredotočen na primarne raziskave komunikacije med dvema tipoma celic v osrednjem živčevju. To so celice glije in nevroni. V zadnjih sto letih je veljalo, da celice glije, ki v človeških možganih po številu prekašajo nevrone, opravljajo podrejeno vlogo glede na nevrone. Ta paradigma se je temeljito spremenila predvsem zaradi raziskav, ki jih je v devetdesetih letih prispeval laboratorij prof. dr. P. Haydona. Funkcija izločanja kemičnih prenašalcev je bila do takrat tipična lastnost le za nevrone. Serija poskusov pa je razkrila, da tudi celice glije izločajo kemične prenašalce, npr. glutamat. Mehanizem izločanja je praktično identičen tistemu, ki je danes poznan za nevrone. To je uravnavan proces eksocitoze, ki omogoča fuzijo membrane mešička, ki vsebuje kemični prenašalec, s plazmale-mo. S tem nastane difuzijska povezava med lumnom mešička in med zunajce-ličnim prostorom. Ustvari se možnost za prehod molekul kemičnega prenašalca v zunajcelični prostor. Njegov laboratorij je določil ključne molekulske značil-
nosti za ta proces, identificiral je proteine, regulatorje tega procesa: sinaptotagmin IV in proteine SNARE, ki so tarče botulinusnih nevrotoksinov. Ti rezultati so postavili vlogo glije v povsem novo luč. Ne le zaradi razumevanja fizioloških procesov, pač pa tudi zato, ker so se odprla vprašanja tudi o razumevanju patoloških procesov v osrednjem živčevju. Zaradi tega pomembnega preobrata v odkrivanju delovanja celic osrednjega živčevja se je odprlo povsem novo področje raziskav interakcij med glijo in nevroni. Številne patologije, ki spremljajo predvsem humano medicino v zvezi z možgani, so zelo slabo raziskane, saj primanjkuje robustnih paradigem, ki bi bile podlaga za načrtovanje poskusov. Predvsem je čutiti praznino temeljnih racionalnih načel, ki bi pomagala razumeti najprej fiziološke pojave, potem pa tudi patološke. Poznavanje obeh pa je odskočna deska za načrtovanje novih metod zdravljenja bolezni osrednjega živčnega sistema. Tako so odkritja, da so celice glija tudi vpletene pri procesiranju informacije v možganih, novost, ki je omogočila nov polet v nevrobiologiji nasploh. Odmevnost raziskav dr. Haydona se zrcali v številnih prestižnih publikacijah v revijah z najvišjim indeksom prepoznavnosti (Nature, Science, Proc. Natl. Acad. Sci.), v vabljenih predavanjih po vsem svetu (čez dvesto), med katerimi so tudi zelo ugledna vabila na plenarna predavanja. Prav tako se odmevnost zrcali v vabilih za vodenje teles in komisij, ki usmerjajo razvoj znanosti na tem področju (ekspertne komisije za ocenjevanje projektov na ravni ustanove National Institute of Health, zunanji ocenjevalec mednarodnih nevroznanstvenih ustanov). Opravljal je funkcije urednika, člana uredniških odborov, deloval je kot recenzent mednarodnih strokovnih znanstvenih revij, kot so npr. Science; Nature, Cell, Biophysical J.; Brain Research; European J. Neurosci.; J. Cell Biol.; J. Exp. Biol.; J. Neurobiology; J. Neurochem.; J. Neurosci.; J. Neurosci. Methods; Learning and Memory; J. Physiol.; Molecular Neurobiology, Neuron; Proc. Natl. Acad. Sci. USA. Njegova dela so bila citirana več kot 3500-krat .
Prof. dr. P. Haydon je bil večkrat v Sloveniji. Prvič je bil na obisku leta 1999 in potem skoraj vsako leto. Imel je tudi vabljeno predavanje na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti leta 2006. V obdobju več kot desetih let je nudil v svojih laboratorijih možnost izobraževanja našim mladim raziskovalcem, te udeležbe so vodile v skupne objave. Prof. dr. P. Haydon je s svojim delom prispeval k ugledu naših raziskav na področju fiziologije v svetu.
Skupščina SAZU je 21. maja 2009 imenovala prof. dr. Phila G. Haydona za dopisnega člana.
Robert Zorec
V. RAZRED	za umetnosti
NIKO GRAFENAUER
Pesnik, pisatelj, esejist, prevajalec in urednik Niko Grafenauer (rojen 1940) je bil po študiju primerjalne književnosti na ljubljanski univerzi najprej svobodni pisatelj, nato urednik pri založbi Mladinska knjiga. Bil je urednik revije Problemi, petnajst let glavni urednik Nove revije, zdaj pa je glavni urednik založbe Nova revija. Član SAZU je postal leta 2003.
Od leta 1962, ko je izdal svojo prvo pesniško zbirko, do danes je objavil osem zbirk (izbori niso všteti): Večer pred praznikom (1962), Stiska jezika (1965), Štu-kature (1975), Skrivnosti (1983), Palimpsesti (1984), Izbrisi (1989), Odtisi (1999) in Nočitve (2005).
V pesništvu za otroke in mladino po svoji odmevnosti in odzivu pri bralcih še posebej izstopata zbirki Pedenjped (1968) in Skrivnosti (1983), kar dokazujejo tudi njuni večkratni ponatisi. Uveljavil se je tudi kot avtor moderne slovenske pravljice za otroke. Izdal je dve knjigi: Majhnica (1987) in Mahajana (1990).
S svojim pesniškim opusom se uvršča med vodilna imena v sodobni slovenski poeziji.
Glede tega najbrž lahko pritrdimo oznaki, ki jo je v antologiji Moderna slovenska lirika 1940-1990 v spremni besedi zapisal dr. Janko Kos, da je v poeziji, kakršno je po letu 1980 izoblikoval Niko Grafenauer, navzoče tisto izhodišče, ki ga zastopa mallarmejevsko naravnana poetika, v kateri je izpostavljena težnja k absolutni liriki, zato je v nji »na skrivnem navzoča mistično-metafizična razsežnost, prekrita z impresionizmom zvokov in asociativnih besednih zvez, večidel vklenjenih v tradicionalno obliko soneta ali elegije. Zdi se, da se je Grafenauer najbolj približal idealu 'čiste' lirike z magičnimi učinki, ki nakazujejo skrivnost, ne da bi jo mogli imenovati.«
Za svoje delo je prejel vrsto pomembnih nagrad, med njimi tudi nagrado Prešernovega sklada in glavno Prešernovo nagrado. Preveden je v številne tuje jezike, bodisi z objavami po revijah in antologijah bodisi v samostojnih knjižnih izdajah: Pesme, izbor v srbščini (1977, 1984), Vreme i pad, izbor v ma-kedonščini (1983), Izbrisi; elegije v hrvaščini (1990, 2002), Tajne, v hrvaščini (1999), Eingewebte Spur (Palimpsesti) v nemščini (2003). Isto velja tudi za njegovo mladinsko poezijo; še posebej za Pedenjpeda.
Pomembni so tudi njegovi poetološki spisi in interpretacije slovenske poezije, ki jih je objavil v treh knjigah Kritika in poetika, Izročenost pesmi in Tretja beseda, nato pa vse tri izdal v obsežni knjigi z naslovom Odisej v labirintu (2001).
Nespregledljiv je tudi kot prevajalec pomembnih klasičnih in modernih nemških pesnikov. Večina jih je izšla v knjižni zbirki Lirika (G. Benn, F. Hölderlin, P. Celan, E. Lasker Schüler, H. M. Enzensberger), zunaj nje pa dnevniški roman R. M. Rilkeja Zapiski Malteja Lauridsa Briggeja (1978) in znamenita moraliteta Slehernik H. von Hofmannsthala (1983).
Skupščina SAZU je Nika Grafenauerja 21. maja 2009 izvolila za rednega člana.
Saša Vuga, Janez Bernik, Lojze Lebič
BOŽIDAR KOS
Božidar Kos , rojen leta 1934 v Novem mestu, je bil do upokojitve leta 2002 profesor kompozicije v Sydneyju (Avstralija).
Začel je kot študent strojništva in glasbe v Ljubljani, a kmalu odšel v zdom-stvo, kjer se je preživljal z glasbo. Po obdobju nemirnega iskanja se je leta 1965 ustalil v Avstraliji. Šele tu mu je uspelo izpolniti dolgotrajno željo po študiju kom-
pozicije. Hkrati ko je poučeval na Torrens College of Advanced Education, je diplomiral iz glasbe in doktoriral iz filozofije. Na Univerzi v Adelaidi je postal predavatelj kompozicije.
Kot vse bolj uveljavljenega in cenjenega skladatelja in pedagoga so ga leta 1984 povabili za profesorja na najuglednejšo in največjo avstralsko glasbeno akademijo, Sydneyjski konser-vatorij, kjer je bil vse do upokojitve leta 2002 tudi predstojnik tega obsežnega in svetovno znanega kompozicijskega oddelka.
Čeprav se je ustalil v Avstraliji, se je pogosto vračal v Evropo in se izpopolnjeval pri G. Ligetiju, B. Ferneyhougu, M. Kaglu in drugih. Božidar Kos sodi med najvidnejše slovensko avstralske skladatelje. Pri njem naročajo dela in jih uvrščajo v svoj repertoar mnogi svetovni solisti, ansambli in orkestri - največ v pacifiškem območju, v Evropi, pa tudi v Sloveniji (Slovenska filharmonija, Simfoniki RTV, Slowind in drugi). Njegove skladbe so arhivirane v radijskih postajah po vsem svetu, na zgoščenkah (CD), v založbah Vox Australis, Tall Popies labels, Kasetna produkcija RTV Ljubljana idr.
Predaval je v Darmstadtu (1976), na Novi Zelandiji (1983), na Glasbeni akademiji v Ljubljani. Za svoja dela je prejel številne nagrade in priznanja, med drugimi skladateljsko štipendijo Adolf Spivakovsky, nagrado Albert H. Maggs, tretjo nagrado na Premio Musicale Citta di Trieste, nagrado kritikov za najboljše avstralsko orkestralno delo in druga. Izbor najpogosteje izvajanih in repertoarno uveljavljenih del Božidarja Kosa je razbrati s spletnih strani Australian Music Centre.
Umetniško nazorsko izhaja glasbeno mišljenje Božidarja Kosa iz časov in prostorov avantgarde po drugi svetovni vojni, a se je od njih kasneje vse bolj oddaljeval. Ohranil je vrline, ki se kažejo v premišljenem načrtu vsakega dela, hkrati pa iskal pravo mero med razumskim in ustvarjalno svobodo.
Iz napetosti med to dvojnostjo je ustvaril osebno prepoznaven glasbeni jezik.
Kosove skladbe so oboje: umetniško estetske kot Meditacije za dva orkestra (1974), Metamorfoze za orkester (1978), Sinfonietta za godala (1988) ..., pa tudi komponirano mišljenje sodobnega razumnika: Catena I, II, IIIza različne izvajalce in iz raznih časov, ali Sonata (1981) in Refleksije (1976), obe deli za klavir.
Veliko pozornost pritegujejo njegovi koncerti za instrumentalne soliste in orkester: Violinski koncert (1986), Koncert za kitaro (1992), Crosswind za jazz trobento, alt saksofon in orkester (1993) in druga.
Prihodnje analize Kosovih del bodo brez dvoma odkrile še druge zanimive razsežnosti, kot je nezavedno povezovanje dveh svetov - identitet - slovenske (širše srednjeevropske) in oddaljene avstralske. Eno se nedvomno kaže v delu Aurora Au-stralis (1997) za simfonični orkester, drugo pa razkrivata obe simfoniji iz zadnjih let.
Vsa njegova dela sporočajo o svojem času, vendar na način, ki ta čas presega in meri v prihodnje.
Božidarja Kosa, skladatelja in pedagoga, ki se je s talentom in voljo sam uveljavil v širokem svetu, a kljub temu nikoli ni pozabil na Slovenijo in ima danes slovensko državljanstvo ter stalno bivališče v Sloveniji, moremo šteti med ugledne in dragocene predstavnike univerzalnega slovenstva.
Božidar Kos je bil leta 2002 izvoljen za dopisnega, leta 2009 pa za rednega člana SAZU. V zahvalnem pismu je ob tej priliki zapisal: »Za vedno bom cenil vaše zaupanje v svoje delo in si bom prizadeval, da ostanem vreden te časti.«
Skupščina SAZU je Božidarja Kosa 21. maja 2009 izvolila za rednega člana.
Lojze Lebič
BORIS PAHOR
Pisatelj Boris Pahor, rojen leta 1913 v Trstu, kjer živi še danes, je v zadnjih dveh desetletjih s prevodi svojih romanov in novel močno prodrl v svet in pritegnil široke kroge bralcev. Prelomnega pomena je bil francoski prevod njegovega »dantejevskega« taboriščnega romana Nekropola (prva objava izvirnika v Mariboru 1967), ki je pod naslovom Pèlerin parmi les ombres izšel v Parizu leta 1990, zatem pa še 1996, 2005 in 2007. Preko Pariza so Pahorja odkrili tudi Italijani in izdali roman Necropoli v letih 1997 in 2005 v Tržiču (Monfalcone) in zatem v Rimu leta 2008 z Magrisovo spremno besedo. Sledili so prevodi: v angleščino Pilgrim among the Shadows (New York - London 1995), v nemščino Nekropolis (Berlin 2001, 2003), v katalonščino Nekropolis (Lleida 2004), v finščino Nekropoli (Sauvo 2006), v srbščino Nekropola (Beograd 2009) in v esperanto Pilgrimato inter ombroi (Celovec Klagenfurt 1993).
Svoj prodor v Evropo je Pahor opravil z Nekropolo. S taboriščnim romanom, ki je zasajen v njegovi osebni izkušnji, kakršno je prestal v nacističnem tabori-
šču Natzweiler-Struthof. Z ve-rizmom je to izkušnjo pribil v strahotni dramatizem taboriščnih dejstev samih. Doživljal jih je od blizu, med svojimi bolni-čarskimi posli je opravljal tudi dolžnost, da je mrtve prenašal in skladal pred krematorijsko peč. Toda Pahorjev osebni dokument o moderni evropski re-barbarizaciji in hkrati človekovi vzdržljivosti sredi razčlovečenja je literarno dobro oblikovan, zmožen ne le realistične, temveč tudi groteskne ali lirske stili-zacije. Globinsko središče je ob vprašanju človekovega "virusa trdoživosti", fizične in moralne. In prav ta pokončni virus preživetja je Pahor izoblikoval po svoje, drugače kot na primer znana avtorja taboriščne proze Primo Levi in Imre Kertesz. Ob današnjem sesedanju vrednot in notranji izpraz-njenosti prevladujoče tržne literarne proizvodnje deluje Pahorjev roman, doma in še bolj v zahodnem svetu, prav s svojo pozitivno šokantnostjo.
Vendar je Nekropola samo nekakšen vrh, ki pomeni posebno notranjo zbranost Pahorjevega mišljenja in pisanja. Njegov obsežnejši in temeljni opus romanov in novel, ki že več kot pol stoletja nastaja pred nami, vidneje tam od romana Mesto v zalivu (1955) naprej pa vse do danes, je močno osredinjen na Trst in na Primorsko, na naš mejni svet, izpostavljen težki igri zgodovine. Pahorjeve pisateljske moči so razvejene v mnoge smeri, obrnjene tudi v daljne prostore in kraje, vendar so zmeraj znova zbrane v zgodovinsko, psihološko in politično portretiranje tega spopadnega prostora, in sicer v času italijanskega fašizma, medvojne nacistične okupacije in povojnih totalitarnih pojavov. Pri tem pa glavni ekspresivni učinki niso tako močno zbrani v narativnih in refleksivnih plasteh pisanja kot v tenkočutnih zarisih detajlov: mestnih vedut, trgov, ulic, obmorskih pejsažev ali kraške pokrajine. Tu je najbolj sugestiven del Pahorjeve vezanosti na njegov prvotni, izvirni svet. Če nekoliko povzdignemo: Boris Pahor je za nas sodobni bard Trsta in zahodnega slovenskega zamejstva. Za širši svet pa je pisatelj, ki razkriva antropološko in politično podobo ene najbolj izpostavljenih manjšin Evrope. Tudi ob tej tematiki gre predvsem za "virus trdoživosti", osebne in skupnostne. Vendar
po mediteransko, v bistvu radoživo in zunaj vsakršne ideološke askeze, prav zato pa nenehno odprto tudi intimni, ljubezenski tematiki. Tako je založba Mladinska knjiga leta 2009 v svoj reprezentativni izbor poleg Nekropole uvrstila še Pahorje-va naslednja dela: romane Spopad s pomladjo (Trst 1978, najprej Onkraj pekla so ljudje, Ljubljana 1958), Zatemnitev (Trst 1975) in Parnik trobi nji (Ljubljana 1964) ter novele Grmada v pristanu (Ljubljana 1952 kot Kres v pristanu). To so danes kanonizirana besedila Pahorjeve proze.
Skozi okno Nekropole je svet zatem uzrl tudi Pahorjevo tržaško in zamejsko, pa še kakšno drugo tematiko zelo berljivih novel in romanov. Predvsem preko prevodov v francoščino, italijanščino in nemščino. Tako so v francoščini od leta 1998 naprej izšli prevodi izbora novel Grmada v pristanu in Varno naročje ter romanov Vila ob jezeru, Labirint, Parnik trobi nji, Zibelka sveta pa Zgodba o reki, kripti in dvorljivem golobu. V italijanščini od 2001 naprej: novele Grmada v pristanu in romani Vila ob jezeru, Spopad s pomladjo, Parnik trobi nji, Zibelka sveta in Moje suhote in njihovi ljudje. Samo v italijanščini pa pogovor z Milo Orlic Tre volte no, 2009 (Trikrat ne). V nemščini od 1997: novele Grmada v pristanu in romani Mesto v zalivu, Spopad s pomladjo, Zatemnitev in Zibelka sveta ter memoarsko delo Trg Oberdan. V angleškem jeziku pa je izšel roman Spopad s pomladjo (2009). Rečemo lahko, da je Pahor na zemljevidu sodobnih evropskih literatur z navedenimi deli razločno zarisal svojo osebno in slovensko črto.
O njem pa vemo, da ni samo uveljavljen novelist in romanopisec. Je tudi odmeven publicist in nevezan politik, skozi povojna desetletja neustavljiv polemik zoper vse, kar zatira človekovo osebno in narodno identiteto, še posebej občutljivo zbran v obrambi ogroženega slovenstva. S svojo dosledno kritiko italijanske in slovenske krivde in z razkrivanjem političnih zablod na obeh straneh zavzema danes mesto pomembne moralne avtoritete tako v Sloveniji kot v Italiji. Svoj svo-bodoumni in demokratični etos - s težko slovensko zgodovinsko izkušnjo v ozadju - pa prenaša v intelektualne in najširše kroge tudi z učinkovitimi govornimi nastopi doma in v mnogih evropskih središčih.
Pahorjevo delo močno odmeva, prejelo je visoka domača in tuja priznanja: Prešernovo nagrado (1992); članstvo v SAZU, dopisno 1993 in redno 2009; častni zlati znak svobode Republike Slovenije (2008); najvišje francosko državno odlikovanje, red viteza Legije časti (2007); odlikovanje predsednika republike Avstrije, veliki častni križ za znanost in umetnost (2009); mednarodno nagrado za književnost Viareggio Versilia; nagrado Napoli za tuje literature (2008); razglasitev Nekropole za italijansko knjigo leta (2008); večkrat je bil predlagan za Nobelovo nagrado.
Skupščina SAZU je Borisa Pahorja 21. maja 2009 izvolila za rednega člana.
Boris Paternu
ALOJZ REBULA
Alojz Rebula (roj. 21. julija 1924 v Šempolaju pri Trstu) sodi med tiste, danes že redke predstavnike slovenske književnosti v Italiji, ki so ustvarjali vse povojno obdobje. Z Borisom Pahorjem predstavljata vrh naše besedne umetnosti v italijanskem zamejstvu in v Sloveniji.
Rebula ima klasično srednješolsko izobrazbo, poleg arheologije in angleščine je na ljubljanski univerzi študiral klasično filologijo. Visokošolski študij je zaključil z diplomsko nalogo o rimskem pesniku Pro-perciju, doktoriral z disertacijo o Božanski komediji, osrednji pesnitvi evropskega srednjega veka v slovenskih prevodih, zato ni čudno, če so grška in rimska antika ter krščanstvo postale vodilne teme večjega dela njegove pripovedne proze.
Rebulovo pripovedno ustvarjanje kaže dva glavna razvojna cikla. Prvi sega od mladostnih proznih poskusov, črtic in novel, od prvega romana Devinski sholar (1954), zbirke novel Vinograd rimske cesarice (1956) in povesti Klic v Sredozemlje (1957) do romana Senčni ples (1960) in osrednje pisateljeve stvaritve V Sibilinem vetru (1968), ki je najvišji dosežek ne samo prvega proznega cikla, temveč Rebu-lovega opusa sploh.
Že prva pisateljeva dela se dotikajo njegovih poznejših, stalno navzočih tem in vprašanj, na začetku fragmentarno in v poenostavljenih oblikah. Mednje sodita predvsem življenje Slovencev kot narodne manjšine in nacionalna problematika, povezana z moralno, ob tem pa razmišljanja o globljih eksistencialnih vprašanjih posameznika in širše skupnosti. Rebulova mladostna proza neredko izzveni v tezo, da tujec prinaša nesrečo in da slovenski človek propade, če zapusti svoje, tj. kmečko okolje. Te idejne vsebine so navzoče tudi v Senčnem plesu, kjer glavni junak romana izbira med slovensko domačnostjo in asimilacijsko napadalnim tujim mestom, dokler se po osebni nesreči ne vrne domov, k izvirom narodne zavesti, in se spet ne približa krščanskemu altruizmu. Še globlje v to smer je šel pisatelj z epopejo V Sibilinem vetru, kjer je zgodovinsko preteklost, življenje rimskega imperija v dru-
gem stoletju pred Kristusom, uporabil za razmišljanje o duhovnih razsežnostih in stiskah sodobnega človeka. Od predhodnih del je šel Rebula tu korak dlje, ko je z junakom romana naravnost izjavil, da je cilj njegovih najbolj verodostojnih prizadevanj en sam - biti človek. Biti človek pri Rebuli seveda ni pojem abstraktnega humanizma. Njegov glavni junak je ob močni predanosti življenju predvsem miselno iskateljski človek, ki v smislu eksistencialistične filozofije in v mejah mogočega izbira možnosti bivanja, dokler na koncu ne pristane v območju preizkušenih vrednot, harmoničen navznoter in navzven, skladen s samim seboj in svojim okoljem.
Pisateljev drugi pripovedni cikel kaže izrazito drugačnost že v tematiki, ki je zdaj še vedno zgodovinska, čeprav precej manj, pa tudi obdobja preteklosti, kamor pisatelj posega, so nova. Najdlje nazaj je šel Rebula v romanu Jutri čez Jordan (1988), v katerem skozi judovsko zgodovino 13. stoletja pred Kristusom, oprt na Pentatevh, odkriva arhetipske duhovne položaje človeštva, torej tudi sodobnega človeka oziroma samega sebe. Izrazitejša zgodovinsko biografska romana sta Duh velikih jezer (1980), pripoved o škofu Frideriku Baragi, oprta večidel na dokumentarno gradivo, ter Zeleno izgnanstvo (1982), zgodba o tržaškem škofu in diplomatu Eneju Silviju Piccolominiju, humanistično izobraženi osebnosti iz italijanske renesanse, čeprav si pisatelj ne more kaj, da se ne bi hkrati odprl boleči sedanjosti in se kritično opredelil do šibkih strani slovenskega nacionalnega značaja, do naše pasivnosti in podredljivosti tujcem. Za Rebulovo drugo obdobje je na splošno značilna večja neposrednost, spričo katere se pisatelj eksistencialne problematike loteva naravnost. Tak je že roman iz sodobnega tržaškega življenja Divji golob (1972) z vsemi svetovnonazorskimi protislovji našega časa, nad katera pisatelj postavlja krščansko ljubezen. V ta okvir sodi še knjiga dnevnikov Gorje zelenemu drevesu (1971), v kateri gre tako za bivanjska vprašanja slovenske narodne manjšine v Italiji kot za miselna iskanja slovenskega intelektualca. Dnevniki so prav tako sestavni del krajšega romana Snegovi Edena (1977), v celoti pa izpolnjujejo nadaljnji dve knjigi. Oblaki Michigana (1985) se tematsko navezujejo na misijonska področja v Združenih državah Amerike, kjer je sredi 19. stoletja deloval Baraga. V Vrtu bogov (1986) načenjajo dnevniki, povezani s potopisom po Koloradu, vprašanje slovenstva pri naših izseljencih v Ameriki.
Zelo dejaven je Rebula v publicistiki, narodnopolitični in umetnostni. Dve knjigi njegovih govorov in esejistike - Sledovi Drage (1985), skupaj z Vinkom Be-ličičem, Borisom Pahorjem in Vinkom Ošlakom, ter Na slovenskem poldnevniku (1991) - dokazujeta živo zanimanje za najbolj odmevna nacionalna, idejna in filozofska ter estetskoumetnostna vprašanja današnjega časa. Rebula je nekaj desetletij opazno navzoč tudi v italijanski publicistiki. Objavil je več prispevkov o naših osrednjih kulturnih in literarnih pojavih, v italijanščino je prevedel Kocbekovo Tovarišijo (Compagnia 1975). Upoštevanja vredno je še njegovo prevajalsko delo iz italijanske književnosti in politične esejistike. Letos je izšel italijanski prevod njegovega glavnega romana V Sibilinem vetru.
Rebula sodi med največje mojstre jezika v sodobni književnosti. Kljub lepo-čutnemu jeziku in njegovi izvirni, domiselni metaforiki ga hkrati prištevamo med najbolj intelektualistične pisatelje s poudarjeno idejno usmerjenostjo. Slovenec v neslovenskem prostoru, kristjan v nekrščanskem okolju, osebnost v razosebljeni civilizaciji - tako bi mogli kratko označiti tržaškega pisatelja.
Skupščina SAZU je Alojza Rebula 21. maja 2009 izvolila za rednega člana.
France Bernik
VI. RAZRED
za medicinske vede
UROS SKALERIC
Uroš Skalerič se je rodil 9. aprila 1945 v Ljubljani. Na Odseku za stomatologijo Medicinske fakultete (MF) v Ljubljani je diplomiral leta 1968. V letih 1971-72 je na Šoli narodnega zdravja Andrija Štampar na Univerzi v Zagrebu obiskoval dvosemestrski podiplomski študij in si pridobil diplomo iz javnega zdravstva. Leta 1975 je dosegel stopnjo magistra, leta 1979 pa je na MF v Ljubljani doktoriral. Leta 1978 je postal specialist za zobne bolezni, ustne bolezni in parodontologijo. V letih 1980-1981 je bil štipendist Fullbrightovega sklada in gostujoči izredni profesor na oddelku za parodontologijo stomatološke fakultete Univerze Emory v Atlanti, ZDA. V drugem daljšem izpopolnjevanju v obdobju 1987-1990 je bil Fullbrightov štipendist in gostujoči raziskovalec v laboratoriju za mikrobiologijo in imunologijo državnega inštituta za stomatološke raziskave (NIH) v Bethesdi, ZDA. Leta 1977 je bil izvoljen za asistenta na Katedri za ustne bolezni in parodontologijo MF, nato pa na isti Katedri leta 1985 za docenta, leta 1990 za izrednega profesorja in leta 1993 za rednega profesorja. Od leta 1983-
2008 je vodil Center za ustne bolezni in parodontologijo Stomatološke klinike, od leta 1998 je predstojnik Odseka za dentalno medicino MF. Bil je prodekan MF v obdobju 1995-2005. Od leta 1994 vodi Katedro za ustne bolezni in parodontologijo MF. Od leta 1997 je strokovni direktor Stomatološke klinike. Leta 1987 je v okviru Stomatološke klinike in Instituta »Jožef Stefan« ustanovil Center za stomatološke raziskave, ki ga vodi še danes. Kot član raziskovalne skupine je dobil leta 1984 nagrado Sklada Borisa Kidriča. Leta 1997 mu je bil podeljen naziv ambasador znanosti Republike Slovenije. Istega leta je postal gostujoči profesor na Eastmanovem stomatološkem inštitutu Univerze v Londonu. Za izredne prispevke v znanosti na področju parodontologije je bil v letu 2002 imenovan za častnega člana Ameriške akademije za parodontologijo. Bil je predsednik izvršnega odbora Kontinentalnega evropskega odseka Mednarodne zveze za stomatološke raziskave (1990-92, 1994-95) in predsednik Mednarodne akademije za parodontogijo (2001-03).
Leta 2003 je bil izvoljen za izrednega člana SAZU.
Svoje delo je prof. dr. Uroš Skalerič nadaljeval kot učitelj in predstojnik Odseka za dentalno medicino in Katedre za ustne bolezni in parodontologijo MF Univerze v Ljubljani in strokovni direktor Stomatološke klinike. Do leta 2005 je bil prodekan MF, do leta 2004 pa predsednik Razširjenega strokovnega kolegija za stomatologijo. Je član znanstvenoraziskovalnega sveta za medicino, predsednik Društva zobozdravstvenih delavcev Slovenije in predsednik Združenja za ustne bolezni, pa-rodontologijo in stomatološko implantologijo Slovenskega zdravniškega društva. Bil je izvoljeni predsednik Evropske federacije za parodontologijo (2008-09).
Raziskovalno delo prof. dr. Uroša Skaleriča je razvidno iz njegove bibliografije in obsega tri vsebinsko povezana področja parodontologije: raziskave zobnih in obzobnih tkiv s pomočjo magnetnih resonanc, epidemiologijo, etiopatogenezo in nove možnosti zdravljenja parodontalne bolezni.
Doslej je objavil 63 izvirnih znanstvenih člankov v uglednih tujih revijah, od tega 57 v revijah, ki jih zajema SCI. V domači strokovni literaturi je objavil 119 člankov in 39 člankov v zbornikih in knjigah mednarodnih kongresov. Njegova dela so citirana 635-krat. O svojem raziskovalnem delu je poročal na 44 vabljenih predavanjih na mednarodnih kongresih in tujih univerzah in 41 mednarodnih kongresih in konferencah.
Po izvolitvi za izrednega člana SAZU je prof. dr. Uroš Skalerič nadaljeval delo na področju raziskav v parodontologiji. S sodelavci je objavil 18 izvirnih raziskovalnih člankov v znanstvenih revijah, ki jih indeksira SCI, in 4 članke v tujih revijah izven SCI. Kot glavni urednik in avtor 8 poglavij je objavil temeljni učbenik za študente dentalne medicine z naslovom: Stomatološka klinična preiskava (2006).
Skupščina SAZU je prof. dr. Uroša Skaleriča 21. maja 2009 izvolila za rednega člana.
Janez Sketelj, Vinko V. Dolenc, Dušan Ferluga
FRANC STRLE
Franc Strle se je rodil leta 1949 v Ljubljani. Na Medicinski fakulteti v Ljubljani je diplomiral leta 1973. Po opravljenem zdravniškem stažu in vojaščini se je leta 1976 zaposlil na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja Kliničnega centra Ljubljana. Leta 1981 je opravil specialistični izpit iz interne medicine, leta 1984 pa še specialistični izpit iz infekcijskih bolezni. Kot specialist je prva tri leta delal v enoti intenzivne terapije, kasneje pa na oddelkih za odrasle bolnike na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja. Leta 1987 in leta 1989/90 se je izpopolnjeval v Chicagu (Rush Presbiterian Medical Center, Rush University). V letih od 1991 do 1995 je bil namestnik direktorja klinike, od leta 2002 je predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja. Od leta 1998 je vodja raziskovalne dejavnosti na kliniki, od leta 1999 pa tudi vodja raziskovalnega sveta in član strokovnega sveta UKC Ljubljana.
Magistriral je leta 1985, doktorat znanosti pa je uspešno zagovarjal leta 1987 na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Leta 1986 je postal asistent za predmet infekcijske bolezni z epidemiologijo, leta 1989 docent, leta 1993 izredni profesor in leta 1996 redni profesor infekcijskih bolezni z epidemiologijo na MF v Ljubljani.
Leta 2003 je bil izvoljen za izrednega člana SAZU.
Delo je nadaljeval kot učitelj na MF Univerze v Ljubljani, kot predsednik raziskovalnega sveta UKC Ljubljana in kot predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. V letih 2004 in 2005 je bil član Komisije Republike Slovenije za nagrade in priznanja v znanosti; ponovno je postal član te komisije leta 2008. Od leta 2006 je predsednik Znanstvenoraziskovalnega sveta za medicino.
Raziskovalno delo Franca Strleta je vezano na področje infekcijskih bolezni, pretežno na bolezni in povzročitelje, ki jih prenašajo klopi, oziroma na lymsko boreliozo, klopni meningoencefalitis in humano granulocitno ehrlihiozo.
Dotlej je objavil 154 izvirnih znanstvenih člankov v uglednih mednarodnih znanstvenih revijah, ki jih zajema SCI. Je soavtor 7 poglavij v knjigah mednarodnih založb.
Po izvolitvi za izrednega člana SAZU je prof. Strle nadaljeval raziskovalno delo na področju infekcijskih bolezni oziroma na področju bolezni in povzročiteljev, ki jih prenašajo klopi. Izstopajo predvsem dela na področju lymske boreli-oze.
Po izvolitvi v izrednega člana je s sodelavci objavil 40 izvirnih raziskovalnih člankov in pet kratkih poročil v znanstvenih revijah, ki jih indeksira SCI, štiri plenarna predavanja pa so objavljena v suplementih revij, ki jih indeksira SCI. Šest člankov je s področja humane granulocitne anaplazmoze, štiri s področja klopnega meningoencefalitisa, velika večina ostalih raziskovalnih člankov obravnava lymsko boreliozo.
Kot eden od dveh Evropejcev je sodeloval pri pisanju navodil za obravnavo bolnikov z lymsko boreliozo, humano gra-nulocitno anaplazmozo in ba-beziozo, ki so nastala pod okriljem Ameriškega združenja za infekcijske bolezni (Wormser in sod., 2006) ter skupaj s kolegom z Dunaja na povabilo uredništva revije Lancet napisal pregledni članek o lymski boreliozi, ki je namenjen izobraževanju mladih evropskih zdravnikov (Stanek in Strle, 2003).
Nekaj ugotovitev iz raziskav, ki so bile objavljene po izvolitvi za izrednega člana:
- S sodelavci je potrdil domnevo, da je klinična slika pri bolnikih z erythema migrans (zgodnja lymska borelioza, ki se kaže s kožnimi spremembami) odvisna od vzroka okužbe. Primerjava klinične slike erythema migrans, ki ga povzroča bodisi Borrelia afzelii ali Borrelia garinii, je pokazala številne razlike. Gre za prvi opis takih razlik (Logar in sod., 2004).
-	Zdravljenje zgodnje lymske borelioze z antibiotiki ni vedno uspešno. Ena od možnosti za neuspeh bi lahko bila perzistenca borelij v tkivih kljub antibiotičnemu zdravljenju, vendar o tem v literaturi ni bilo podatkov. In vitro testiranje borelij, osamljenih iz kože bolnikov z erythema migrans pred zdravljenjem in po zdravljenju z antibiotiki je pokazalo, da odpornost borelij proti uporabljenim antibiotikom ni vzrok za perzistenco borelij v koži, saj so bili vsi izolati tako pred zdravljenjem kot tudi po njem občutljivi za uporabljene antibiotike. To kaže, da so za neuspeh zdravljenja odgovorni drugi mehanizmi. Raziskava je bila opravljena v sodelovanju s kolegi v Nemčiji in ZDA (Hunfeld in sod., 2005).
-	Navzočnost borelij v tkivih je mogoče ugotavljati na različne načine. Največkrat uporabljajo gojenje in osamitev borelij iz tkiv (ta malo občutljiv pristop je visoko specifičen) ter dokazovanje navzočnosti borelijskega genetskega materiala v tkivih z verižno reakcijo s polimerazo (PCR). S PCR so pri delu bolnikov ugotovili hkratno navzočnost več borelijskih vrst, s kulturo pa vedno le eno vrsto. Razlage za nasprotujoče si rezultate so dvosmerne. Razhajanja bi bila lahko odraz možnosti, da pri kultivaciji hkratno navzočih več borelijskih vrst ena vrsta preraste ostale,
kar ima za posledico ugotovitev le ene vrste. Po drugi strani bi bila pri uporabi PCR ugotovitev hkratne navzočnosti več borelijskih vrst lahko odraz lažno pozitivnih rezultatov. Primerjava 50 parov borelij, ki so jih pri 50 bolnikih osamili hkrati z dveh različnih mest (npr. iz kože in krvi, kože in možganske tekočine, možganske tekočine in krvi), je pokazala, da se pri nekaterih bolnikih borelijske vrste, osamljene hkrati iz tkiv ali tkivnih tekočin, razlikujejo. To potrjuje tezo o »mešanih« okužbah pri ljudeh, ki jih s kultiviranjem enega samega vzorca ne moremo dokazati, ker gojenje favorizira le porast ene vrste (Ružic-Sabljic in sod., 2005).
-	Raziskava, opravljena v sodelovanju s švedskimi kolegi, je pokazala, da je učinkovitost zdravljenja lymske nevroborelioze z injekcijami ceftriaksona primerljiva z učinkovitostjo zdravljenja z doksiciklinom v obliki tablet; zdravljenje z doksiciklinom je veliko cenejše in za bolnika bolj prijazno (Borg in sod., 2005).
-	V Evropi povzroča lymsko nevroboreliozo predvsem Borrelia garinii, mnogo redkeje Borrelia afzelii, zelo redko pa Borrelia burgdorferi ali kakšne druge borelijske vrste.
-	Na temelju natančno definiranih skupin bolnikov je prof. Strle s sodelavci ugotovil, da imajo bolniki, pri katerih povzroča borelijsko vnetje osrednjega živčevja Borrelia garinii, klasično klinično sliko evropske lymske nevroborelioze, ki se kaže kot meningoradikulonevritis oziroma s sliko Bannwarthovega sindroma. Kadar je povzročitelj Borrelia afzelii, je bolezenska slika veliko manj specifična in jo je veliko težje prepoznati (Strle in sod., 2006).
-	S sodelavci je opisal potek zgodnje lymske borelioze pri bolnikih z okvarjeno imunostjo zaradi presaditve čvrstih organov - gre za prvi opis v literaturi (Ma-raspin in sod., 2006), kakor tudi najdbo nove borelijske vrste (Borrelia spielmanii) v koži bolnikov z erythema migrans (Maraspin in sod., 2006).
-	S kolegi z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo MF Univerze v Ljubljani je primerjal različne metode PCR in kultivacijo za ugotavljanje borelij v koži bolnikov z erythema migrans (Cerar in sod., 2008) ter ocenil vrednost kultivacije in različnih PCR-metod za dokazovanje lymske nevroborelioze (Cerar in sod., 2008).
Prof. Strle se je najbolj uveljavil v mednarodnih znanstvenih krogih kot raziskovalec na področju bolezni, ki jih prenašajo klopi, še posebno na področju lymske borelioze. Zadnjih 15 let je reden vabljeni predavatelj na mednarodnih kongresih, ki obravnavajo lymsko boreliozo in druge bolezni, ki jih prenašajo klopi. Njegova dela so bila 2164-krat citirana v mednarodni literaturi, od tega je približno polovica čistih citatov. Štiriindvajset njegovih člankov je bilo citiranih od 21- do 50-krat. Sedem njegovih člankov ima več kot 50 citatov, dva več kot 100 (ISI Web of Science, zajem 10. 11. 2008).
Skupščina SAZU je dr. Franca Strleta 21. maja 2009 izvolila za rednega člana.
Marjan Kordaš, Matija Horvat, Jože Trontelj
YEHUDA SHOENFELD
Profesor dr. Yehuda Shoenfeld se je rodil februarja leta 1948 na Slovaškem in se s starši še istega leta preselil v Izrael, kjer je odraščal in se šolal. Študij medicine je zaključil leta 1972 na Medicinski fakulteti Hadasa Hebrejske univerze v Jeruzalemu (Hebrew University - Hadassah Medical School). Izpopolnjeval se je v Du-arteju v Kaliforniji, Bostonu in New Yorku. Deloval je na različnih univerzah in medicinskih institucijah v Izraelu. Od leta 1984 je vodja Oddelka za medicino, po letu 1985 pa tudi Centra za avtoimune bolezni Medicinskega centra Sheba, največje izraelske bolnišnice, ki je pridružena Sacklerjevi medicinski fakulteti Univerze v Tel-Avivu. Na tej univerzi je od leta 1990 redni profesor.
Prof. Shoenfeld je eden vodilnih svetovnih strokovnjakov na področju študija imunsko odvisnih bolezni, predvsem s področja avtoimunosti. Njegovo klinično in znanstveno delo je privedlo do več kot 1450 objav v mednarodnih znanstvenih revijah, med njimi v New England Journal of Medicine, Lancet, Proceedings of the National Academy of Sciences USA, Journal of Clinical Investigations, Journal of Immunology, Blood, Journal of Experimental Medicine, Circulation in Cancer. Njegova dela so citirana več kot 15.000-krat. Napisal in uredil je deset knjig, med katerimi so nekatere kot na primer The Mosaic of Autoimmunity, Infections and Autoimmunity in Autoantibodies postale temeljni kamni znanosti in klinike. Je član uredniških odborov triinštiridesetih revij na področju revmatologije in avtoimunosti ter ustanovitelj in urednik revije IMAJ (Israel Medical Association Journal), ki v angleškem jeziku predstavlja izraelsko medicinsko znanost in kliniko, ter revije Autoimmunity Reviews. Napisal je več kot sto poglavij v knjigah. Uredil je enciklopedijo v desetih knjigah Israeli Medical Encyclopedia, pri katere pripravi je sodelovalo 1200 zdravnikov. Prof. Shoenfeld je član štirinajstih mednarodnih organizacij s področja imunologije, interne medicine, revmatologije in onkologi-je, bil pa je tudi organizator večjega števila mednarodnih strokovnih srečanj. Kot zanimiv predavatelj je imel veliko uvodnih predavanj na mednarodnih znanstvenih srečanjih ter bil povabljen za gostujočega profesorja na mnogih institucijah po celem svetu. Je član Izraelskega društva za alergijo in klinično imunologijo, ki mu je v letih 2000-2002 tudi predsedoval. Za svoje raziskave na področju klinične in eksperimentalne revmatologije je prof. Shoenfeld leta 2004 prejel nagrado Carol Nachman Award for Rheumatology. Leto kasneje je na Dunaju prejel nagrado EULAR Prize 2005. Leta 2006 je za svoje zasluge za izraelsko-slovaško znanstveno sodelovanje prejel zlato medaljo. Nedavno je postal tudi častni član Madžarskega revmatološkega združenja, na Kalifornijski univerzi v Davisu pa je prejel nagrado Nelson's Prize for Humanity and Science.
Na področju imunsko odvisnih bolezni in avtoimunosti je prof. Shoenfeld v zadnjih treh desetletjih sam in s svojimi sodelavci odločilno zaznamoval tako osnovne raziskave kot terapevtske možnosti. Pozornost je vzbudil že v začetku 80.
let prejšnjega stoletja, ko je pridobil prvo človeško monoklon-sko protitelo proti DNK. Dostopnost teh protiteles je omogočila raziskave patogenih idiotipov, še posebej idiotipa 16/6. Najprej je s pomočjo imunizacije s patogenimi idiotipi razvil živalski model sistemskega lupusa eritematozusa, kasneje pa tudi drugih avtoimunskih bolezni. Prof. Shoenfeld je nadalje prvi opozoril na patogenetsko vlogo antifosfolipidnih protiteles. Dokazal je imunogeno vlogo P2-glikoproteina I in možnost razvoja antifosfolipidnega sindroma z aktivno imunizacijo živali s tem proteinskim kofaktorjem. Model se uporablja po vsem svetu za raziskave patogenih mehanizmov in možnosti zdravljenja. Raziskal je tri peptide na molekuli P2-glikoproteina I, s katerimi je po sistemski aplikaciji lahko zavrl bolezen. Enako mu je uspelo tudi z oralno toleranco na celotni protein. Z dodatnim raziskovanjem peptidov na molekuli P2-glikoproteina I, ki jih pogosto najdemo na bakterijah in virusih, je trdneje povezal okužbo z antifosfolipidnim sindromom, še posebej s katastrofično varianto te bolezni. Prof. Shoenfeld je pomembno zaznamoval tudi raziskave s področja vaskulitisov z opredelitvijo patogene vloge antiendotelijskih protiteles. Na živalskih modelih je tudi prikazal, da protitelesa proti citoplazmi nevtrofilcev izzovejo vaskulitične spremembe na različnih organih. Prof. Shoenfeld je imel pionirsko vlogo pri opredelitvi ateroskleroze kot avtoimunske bolezni. Dokazal je, da protein toplotnega šoka 65 in P2-glikoprotein I sprožita bolezen pri živalih, medtem ko oksidirani LDL delujejo zaviralno. Zgornjo ugotovitev je podkrepil s prenosom limfocitov z obolele živali na zdravo. Pomembna je tudi vloga prof. Shoenfelda pri raziskavah odnosa med rakastimi in avtoimunskimi boleznimi, med cepljenji in avtoimuno-stjo ter pri teoretičnih razmišljanjih o zdravljenju avtoimunskih in rakastih bolezni s sistemsko apliciranimi hiperimunskimi globulini gama.
Prof. Shoenfeld že skoraj dvajset let sodeluje s slovenskimi raziskovalci iz svojih znanstvenih področij. Rezultat sodelovanja med Oddelkom za revmatologijo Kliničnega centra v Ljubljani in oddelkom, ki ga vodi v Izraelu, je več kot dvajset
skupnih publikacij v uglednih mednarodnih revijah. Pri prof. dr. Yehudi Shoenfel-du se je skoraj leto dni kot mlada raziskovalka izpopolnjevala dr. Maja Hojnik, dr. med. Raziskovala je predvsem področje lupusnega endokarditisa, endokarditisa pri antifosfolipidnem sindromu in antigenskega epitopa P2-glikoproteina I. Prof. dr. Yehuda Shoenfeld je bil somentor njenega doktorskega dela, ki ga je zagovarjala leta 1997. V okviru slovensko-izraelskega projekta v letih 1997 in 1998 se je pri prof. dr. Yehudi Shoenfeldu dva meseca izobraževala mag. Sonja Praprotnik, dr. med. Raziskovala je predvsem vlogo antiendotelnih protiteles pri idiopatični trombocitopenični purpuri in Takayasujevem sindromu. Prof. Shoenfeld je bil so-mentor njenega doktorskega dela. V Sloveniji je prof. Shoenfeld že večrat predaval na znanstvenih srečanjih. Najprej leta 1990 ob 20. obletnici Revmatološke klinike v okviru mednarodnega strokovnega sestanka New trends in rheumatology and hypertension, leta 1998 na mednarodnem simpoziju Current perspectives on the antiphospholipid syndrome, decembra leta 1999 na XXX. memorialnem sestanku prof. dr. Janeza Plečnika (Autoimmune systemic diseases), leta 2006 na znanstvenem srečanju Immunopathology of autoimmune rheumatic diseases in leta 2007 na 6th Meeting of the European forum on antiphospholipid antibodies. Leta 1999 je dobil častni naziv gostujoči profesor Medicinske fakultete v Ljubljani, leta 2006 pa je postal častni član Revmatološke sekcije Slovenskega zdravniškega društva.
Kot je iz vsega povedanega razvidno, je profesor dr. Yehuda Shoenfeld svetovno priznan strokovnjak z enkratnim publicističnim opusom na področju medicinskih znanosti in klinike. Ima tudi velike zasluge pri razvoju slovenske revma-tologije in imunologije.
Skupščina SAZU je Yehuda Shoenfelda 21. maja 2009 izvolila za dopisnega člana.
Dušan Ferluga, Matija Horvat, Saša Svetina
UMRLI ČLANI
Andolšek-Jeras, Lidija, rojena 30. julija 1929, umrla 18. decembra 2003, dr. znanosti, redna profesorica za ginekologijo in porodništvo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in njena zaslužna profesorica. Izredna članica od 23. aprila 1987, redna članica od 27. maja 1993. Tajnica VI. razreda SAZU od
27.	maja 1992 do 28. septembra 1999; glavna tajnica SAZU od 23. septembra 1999 do 25. aprila 2002; članica predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 25. aprila 2002 do smrti.
Andric, Ivo , rojen 10. oktobra 1892, umrl 13. marca 1975, književnik, Beograd, Srbija. Nobelov nagrajenec za književnost, 1961. Dopisni član od 2. junija 1953.
Apostolski, Mihailo, rojen 8. novembra 1906, umrl 7. avgusta 1987, zgodovinar in vojaški teoretik, Skopje, Makedonija. Dopisni član od 10. marca 1977.
Bajec, Anton, rojen 6. januarja 1897, umrl 10. junija 1985, dr. fil., izredni profesor za slovenski jezik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 13. marca 1972, redni član od 23. marca 1978.
Bajt, Aleksander, rojen 27. februarja 1921, umrl 24. februarja 2000, dr. ekonomskih znanosti, redni profesor za ekonomijo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani; predstojnik Ekonomskega inštituta Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987; načelnik oddelka za družbene vede v I. razredu SAZU od 12. maja 1988 do 1. aprila 1995 in tajnik I. razreda SAZU od 25. januarja 1991 do
28.	februarja 1995.
Balenovic, Krešimir, rojen 17. maja 1914, umrl 25. februarja 2003, redni profesor za organsko in bioorgansko kemijo Univerze v Zagrebu in vodja Centra za kemijo organskih naravnih vezi Hrvaške akademije znanosti in umetnosti, Zagreb, Hrvaška. Dopisni član od 25. marca 1976.
Barton, Derek Harold Richard, rojen 8. septembra 1918, umrl 16. marca 1998, redni profesor za kemijo na teksaški univerzi A & M in njen zaslužni profesor, College Station, Teksas, ZDA. Nobelov nagrajenec za kemijo, 1969. Dopisni član od 23. maja 1985.
Bartoš, Milan, rojen 10. novembra 1901, umrl 12. marca 1974, dr. prava, redni profesor na Pravni fakulteti v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 17. oktobra 1958.
Batis, Janez, rojen 15. marca 1919, umrl 1. oktobra 2002, dr. veterinarskih znanosti, redni profesor za mikrobiologijo Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983. Glavni tajnik SAZU od 10. marca 1985 do 14. maja 1992, član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 7. maja 1996 do 25. aprila 2002.
Bedjanič, Milko , rojen 29. junija 1904, umrl 15. februarja 1976, dr. med., redni profesor za infekcijske bolezni Medicinske fakultete v Ljubljani. Izredni član
od 7. februarja 1968, redni član od 21. marca 1974; tajnik razreda za medicinske vede od 20. marca 1975 do smrti.
Beier, Friedrich-Karl, rojen 9. aprila 1926, umrl 13. novembra 1997. Direktor Inštituta Maxa Plancka za tuje in mednarodno patentno, avtorsko in konkurenčno pravo, München, Nemčija. Dopisni član od 6. junija 1983.
Belic, Aleksandar, rojen 2. avgusta 1876, umrl 26. februarja 1960, dr. fil., profesor za lingvistiko na univerzi v Beogradu, Srbija; predsednik Srbske akademije znanosti in umetnosti. Dopisni član od 7. novembra 1947.
Benac, Alojz, rojen 20. oktobra 1914, umrl 6. marca 1992, dr. arheoloških znanosti, redni profesor prazgodovinske arheologije na Filozofski fakulteti v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Dopisni član od 23. marca 1978.
Benhart, František, rojen 10. septembra 1924, umrl 25. decembra 2006, slavist, kritik, prevajalec slovenske književnosti, Praga, Češka republika. Dopisni član od 23. maja 1985.
Berkopec, Oton, rojen 6. decembra 1906, umrl 16. septembra 1988, dr. fil., vodja Bibliografije slavik v češkem tisku pri Akademiji znanosti v Pragi, Češka. Dopisni član od 5. februarja 1971, redni član od 24. aprila 1981.
Bevk, France, rojen 17. septembra 1890, umrl 17. septembra 1970, književnik, Ljubljana. Redni član od 2. junija 1953; tajnik razreda za umetnosti od 28. oktobra 1960 do 26. novembra 1966.
Bezlaj, France, rojen 19. septembra 1910, umrl 27. aprila 1993, dr. fil., redni profesor za primerjalno slovansko jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 3. julija 1964.
Bogdanovic, Milan, rojen 4. januarja 1892, umrl 28. februarja 1964, književnik, gledališki kritik in esejist, profesor za sodobno jugoslovansko književnost na univerzi v Beogradu in upravnik Narodnega gledališča v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 2. junija 1953.
Bole, Jože , rojen 17. junija 1929, umrl 26. decembra 1995, dr. znanosti, zoolog - malakolog, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 23. maja 1985.
Boršnik, Marja , rojena 24. januarja 1906, umrla 10. avgusta 1982, dr. fil., redna profesorica za zgodovino slovenske književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredna članica od 10. marca 1977.
Brajdic, Ivan, rojen 16. junija 1924, umrl 5. junija 2008, pisatelj in prevajalec slovenske književnosti, Zagreb, Hrvaška. Dopisni član od 18. maja 1989.
Brajkovic, Vladislav, rojen 24. januarja 1905, umrl 9. septembra 1989, dr. prava, redni profesor za pomorsko in splošno transportno pravo Pravne fakultete v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Bravničar, Matija, rojen 24. februarja 1897, umrl 25. novembra 1977, skladatelj, redni profesor za kompozicijo in glasbenoteoretske predmete na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Izredni član od 13. marca 1972, redni član od 21. marca 1974.
Brecelj, Bogdan, rojen 6. maja 1906, umrl 9. septembra 1986, dr. med., redni profesor za ortopedijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in predstojnik Ortopedske klinike v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949.
Breznik, Anton, rojen 26. junija 1881, umrl 26. marca 1944, dr. fil., gimnazijski ravnatelj, jezikoslovec, Ljubljana. Izredni član od 16. maja 1940.
Brodar, Srečko, rojen 6. maja 1893, umrl 27. aprila 1987, dr. fil., redni profesor za kvartarologijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Izredni član od 6. decembra 1949, redni član od 2. junija 1953.
Broz-Tito, Josip, rojen 25. maja 1892, umrl 4. maja 1980, predsednik SFRJ, maršal Jugoslavije. Prvi častni član SAZU od 6. novembra 1948.
Brzin, Miroslav, rojen 13. aprila 1923, umrl 8. avgusta 1999, dr. kemijskih znanosti, redni profesor za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 21. marca 1974, redni član od 29. marca 1979.
Bujas, Zoran, rojen 27. decembra 1910, umrl 11. januarja 2004, redni profesor za psihologijo Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 23. maja 1985.
Butozan, Vaso, rojen 5. decembra 1905, umrl 15. maja 1974, dr. veterinarskih znanosti, častni dr., redni profesor Veterinarske fakultete v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Dopisni član od 7. februarja 1967.
Cankar, Izidor, rojen 22. aprila 1886, umrl 22. septembra 1958, dr. fil., redni profesor za zgodovino umetnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953.
Cevc, Emilijan, rojen 5. septembra 1920, umrl 30. januarja 2006, dr. zgodovine in teorije umetnosti, znanstveni svetnik v Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta ZRC SAZU. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. maja 1985. Načelnik oddelka za zgodovinske vede I. razreda SAZU od 25. januarja 1991 do 7. maja 1996 in tajnik I. razreda SAZU od 1. marca 1995 do 7. maja 1996.
Cigoj, Stojan, rojen 27. junija 1920, umrl 19. septembra 1989, dr. prava, redni profesor za civilno in mednarodno zasebno pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 6. junija 1983, redni član od 23. aprila 1987.
Cilenšek, Johann, rojen 4. decembra 1913, umrl 14. decembra 1998, skladatelj, redni profesor na Visoki šoli za glasbo Franza Liszta v Weimarju, Nemčija. Dopisni član od 7. februarja 1967.
Cvetko, Dragotin , rojen 19. septembra 1911, umrl 2. septembra 1993, dr. fil., redni profesor za zgodovino slovenske in novejše glasbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1967, redni član od 5. februarja 1970. Načelnik oddelka za zgodovinske vede v razredu za zgodovinske in družbene vede SAZU od 1. aprila 1982 do 1986 in tajnik istega razreda od 1986 do 31. januarja 1991.
Čamo, Edhem, rojen 30. decembra 1909, umrl 25. novembra 1996. Redni profesor za zoohigieno Veterinarske fakultete v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Dopisni član od 13. marca 1972.
Čelešnik, Franc , rojen 27. oktobra 1911, umrl 28. avgusta 1973, dr. med., redni profesor za čeljustno kirurgijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1969.
Černigoj, Avgust, rojen 24. avgusta 1898, umrl 17. novembra 1985, akademski slikar in grafik, Sežana. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Čop, Bojan, rojen 23. maja 1923, umrl 3. avgusta 1994, dr. filoloških znanosti, redni profesor za primerjalno jezikoslovje in orientalistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 13. marca 1972, redni član od 25. marca 1976.
Čubrilovic, Vasa, rojen 14. januarja 1897, umrl 11. junija 1990, dr. zgodovinskih znanosti, redni profesor za zgodovino narodov Jugoslavije v novem veku na Univerzi v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Deanovic, Mirko , rojen 13. maja 1890, umrl 16. junija 1984, dr. fil., redni profesor za romansko filologijo Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 21. marca 1974.
Demus, Otto, rojen 4. novembra 1902, umrl 17. novembra 1990, dr. fil., ordinarij umetnostnozgodovinske katedre na univerzi na Dunaju, Avstrija. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Despic, Aleksandar, rojen 6. januarja 1927, umrl 7. aprila 2005. Redni profesor za fizikalno kemijo Tehnološke fakultete Univerze v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 25. marca 1976.
Djordjevic, Jovan, rojen 10. marca 1908, umrl 9. decembra 1989, dr. prava, redni profesor za politične vede in ustavno pravo na univerzi v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 17. oktobra 1958.
Djurdjev, Branislav, rojen 4. avgusta 1908, umrl 26. februarja 1993. Redni profesor za zgodovino turškega obdobja Filozofske fakultete Univerze v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Dopisni član od 7. februarja 1969.
Djuričic, Ilija , rojen 18. julija 1898, umrl 2. aprila 1965, dr. med., redni profesor za fiziologijo Veterinarske fakultete v Beogradu, Srbija; predsednik Srbske akademije znanosti in umetnosti. Dopisni član od 22. decembra 1961.
Dolar, Davorin, rojen 1. februarja 1921, umrl 12. novembra 2005, dr. kemijskih znanosti, redni profesor za fizikalno kemijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 5. februarja 1970, redni član od 10. marca 1977.
Dolenc, Metod , rojen 19. decembra 1875, umrl 10. oktobra 1941, dr. prava, redni profesor za kazensko pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik pravnega razreda od 28. januarja 1939 do smrti.
Dolinar, Lojze, rojen 19. aprila 1893, umrl 9. septembra 1970, akademski kipar, redni profesor na Akademiji za umetnost v Beogradu. Izredni član od 2. junija 1953, redni član od 5. februarja 1970.
Drujan, Boris, rojen 27. junija 1928, umrl 24. decembra 1991, dr. organske kemije in farmakologije, predstojnik laboratorija za nevrokemijo IVIC v Caracasu, Venezuela. Dopisni član od 10. marca 1977.
Dyggve, Ejnar, rojen 17. oktobra 1887, umrl 6. avgusta 1961, častni dr., inž., arhitekt in arheolog v Köbenhavnu, Danska. Dopisni član od 17. oktobra 1958.
Fettich, Janez, rojen 9. oktobra 1921, umrl 26. avgusta 2004, dr. znanosti, redni profesor za dermatovenerologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 21. marca 1974, redni član od 29. marca 1979.
Finžgar, Alojzij, rojen 30. decembra 1902, umrl 28. marca 1994, dr. prava, redni profesor za civilno in rodbinsko pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 20. marca 1975, redni član od 23. marca 1978. Načelnik oddelka za družbene vede I. razreda SAZU od 16. septembra 1980 do 31. maja 1988 in tajnik razreda za zgodovinske in družbene vede SAZU od 15. marca 1982 do 25. januarja 1991.
Finžgar, Fran Saleški, rojen 9. februarja 1871, umrl 2. junija 1962, književnik. Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik razreda za umetnost od 28. januarja 1939 do 30. septembra 1949.
Fischer, Kurt von, rojen 25. aprila 1913, umrl 27. novembra 2003, redni profesor za muzikologijo Univerze v Zürichu, Švica. Dopisni član od 29. marca 1979.
Franchini, Aldo , rojen leta 1910, umrl 3. aprila 1987, dr. medicinskih znanosti, predstojnik Inštituta za sodno medicino v Genovi, Italija. Dopisni član od 29. marca 1979.
Frangeš, Ivo, rojen 15. aprila 1920, umrl 29. decembra 2003. Redni profesor za novejšo hrvaško književnost Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 6. junija 1983.
Fučic, Branko, rojen 8. septembra 1920, umrl 31. januarja 1999, znanstveni svetnik v Kabinetu za arhitekturo in urbanizem Hrvaške akademije znanosti in umetnosti, Reka, Hrvaška. Dopisni član od 18. maja 1989.
Gaspari, Maksim, rojen 26. februarja 1883, umrl 14. novembra 1980, slikar, Ljubljana. Redni član od 13. marca 1972.
Gavazzi, Milovan, rojen 18. marca 1895, umrl 20. januarja 1992, dr. fil., redni profesor za etnologijo na Filozofski fakulteti v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 25. marca 1976.
Gerškovic, Leon, rojen 2. februarja 1910, umrl 1. junija 1992, dr. prava, redni profesor političnih znanosti, Beograd, Srbija. Dopisni član od 17. oktobra 1958.
Gestrin, Ferdo, rojen 8. oktobra 1916, umrl 9. aprila 1999, dr. znanosti, redni profesor za občo zgodovino fevdalizma Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 6. junija 1983, redni član od 23. aprila 1987.
Geyer, Otto F., rojen 18. maja 1924, umrl 12. novembra 2002, redni profesor stra-tigrafije, paleontologije in paleoekologije na Univerzi v Stuttgartu, Nemčija. Dopisni član od 7. junija 2001.
Gligoric, Velibor, rojen 28. julija 1899, umrl 3. oktobra 1977, književni kritik, Beograd, Srbija. Dopisni član od 7. februarja 1967.
Golia, Pavel, rojen 10. aprila 1887, umrl 13. avgusta 1959, književnik, upravnik Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953.
Golič, Ljubo, rojen 2. julija 1932, umrl 5. julija 2007, dr. kemijskih znanosti, redni profesor za anorgansko kemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 27. maja 1993.
Goričar, Jože , rojen 20. januarja 1907, umrl 20. februarja 1985, dr. prava, redni profesor za sociologijo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1969, redni član od 25. marca 1976; načelnik oddelka za družbene vede razreda za zgodovinske in družbene vede SAZU od 24. aprila 1980 do 30. septembra 1980; glavni tajnik SAZU od 24. junija 1980 do smrti.
Grad, Anton, rojen 23. februarja 1907, umrl 28. marca 1983, dr. fil., redni profesor za romansko filologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 10. marca 1977.
Gradnik, Alojz, rojen 3. avgusta 1882, umrl 14. julija 1967, dr. prava, književnik, Ljubljana. Redni član od 21. decembra 1962.
Grafenauer, Bogo, rojen 16. marca 1916, umrl 12. maja 1995, dr. filozofije, redni profesor za zgodovino Slovencev Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 7. februarja 1968, redni član od 13. marca 1972.
Grafenauer, Ivan, rojen 7. marca 1880, umrl 29. decembra 1964, dr. fil., gimnazijski profesor, Ljubljana. Izredni član od 16. maja 1940, redni član od 21. decembra 1946; tajnik razreda za filološke in literarne vede od 30. septembra 1949 do smrti.
Grickat-Radulovic, Irena, rojena 19. januarja 1922, umrla 7. aprila 2009. Znanstvena svetnica v Inštitutu za jezik Srbske akademije znanosti in umetnosti, Beograd, Srbija, v pokoju. Dopisna članica od 6. junija 1983.
Grošelj, Milan, rojen 19. septembra 1902, umrl 12. februarja 1979, dr. fil., redni profesor za klasično filologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 17. oktobra 1958, redni član od 10. marca 1977.
Gušic, Branimir, rojen 6. aprila 1901, umrl 7. julija 1975, dr. med., dr. fil., redni profesor za otorinolaringologijo Medicinske fakultete v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 3. julija 1964.
Gyergyek, Ludvik, rojen 2. septembra 1922, umrl 22. decembra 2003, dr. uporabnih znanosti, častni doktor univerz v Budimpešti in Mariboru, redni profesor za sisteme, avtomatiko in kibernetiko Fakultete za elektrotehniko in računalništvo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987.
Hadži, Jovan , rojen 22. novembra 1884, umrl 11. decembra 1972, dr. fil., redni profesor za zoologijo na Prirodoslovno-matematični fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938.
Hafner, Stanislav, rojen 13. decembra 1916, umrl 9. decembra 2006, redni profesor za slavistiko Univerze v Gradcu, Avstrija. Dopisni član od 27. maja 1997.
Hauptman, Ljudmil, rojen 5. februarja 1884, umrl 19. aprila 1968, dr. fil., redni profesor za občo zgodovino srednjega veka Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 16. maja 1940.
Hegedušic, Krsto, rojen 26. novembra 1901, umrl 7. aprila 1975, akademski slikar mojster, Zagreb, Hrvaška. Dopisni član od 20. marca 1975.
Hieng, Andrej, rojen 17. februarja 1925, umrl 17. januarja 2000, pisatelj, Ljubljana. Izredni član od 6. junija 1995.
Ibrovac, Miodrag, rojen 24. avgusta 1885, umrl 21. junija 1973, dr. filoloških znanosti, redni profesor romanistike na Filozofski fakulteti v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 17. aprila 1973.
Ilešič, Svetozar, rojen 8. junija 1907, umrl 4. februarja 1985, dr. fil., redni profesor za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1967, redni član od 5. februarja 1970.
Ingolič, Anton , rojen 5. januarja 1907, umrl 11. marca 1992, književnik. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981. Tajnik razreda za umetnosti SAZU od 21. marca 1977 do 31. maja 1981.
Ivic, Pavle , rojen 1. decembra 1924, umrl 19. septembra 1999, redni profesor za srbski jezik in hrvaški jezik Filozofske fakultete Univerze v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 29. marca 1979.
Jakac, Božidar, rojen 16. julija 1899, umrl 20. novembra 1989, redni profesor Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949.
Jakopič, Rihard, rojen 12. aprila 1869, umrl 21. aprila 1943, akademski slikar, Ljubljana. Redni član od 7. oktobra 1938.
Jakopin, Franc, rojen 29. septembra 1921, umrl 18. junija 2002, dr. znanosti, znanstveni svetnik na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Izredni član od 23. maja 1985, redni član od 18. maja 1989.
Jama, Matija , rojen 4. januarja 1872, umrl 4. aprila 1947, akademski slikar, Ljubljana. Redni član od 7. oktobra 1938.
Jovčic, Dimitrije, rojen 14. oktobra 1889, umrl 16. februarja 1973, dr. med., redni profesor za ortopedijo in travmatologijo na Medicinski fakulteti v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 7. februarja 1967.
Jurančič, Janko, rojen 18. decembra 1902, umrl 15. decembra 1989, dr. filoloških znanosti, redni profesor za srbski in hrvaški jezik ter starejšo hrvaško in srbsko literaturo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981; tajnik razreda za filološke in literarne vede od 25. septembra 1979 do februarja 1984.
Kalin, Boris, rojen 24. junija 1905, umrl 22. maja 1975, kipar mojster, redni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953.
Kalin, Zdenko, rojen 11. aprila 1911, umrl 11. novembra 1990, akademski kipar, redni profesor za kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981; tajnik razreda za umetnosti SAZU od 31. maja 1981 do 31. januarja 1985.
Kambič, Vinko, rojen 7. aprila 1920, umrl 24. novembra 2001, dr. znanosti, redni profesor za otorinolaringologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 23. maja 1985, redni član od 18. maja 1989.
Kardelj, Edvard , rojen 27. januarja 1910, umrl 10. februarja 1979, marksistični teoretik, soorganizator KP Jugoslavije in KP Slovenije, avtor del s področja marksističnega družboslovja in tvorec samoupravnega sistema SFRJ. Častni član SAZU od 6. decembra 1949.
Kenk, Roman, rojen 25. novembra 1898, umrl 2. oktobra 1988, dr. naravoslovnih znanosti, redni profesor za zoologijo in sodelavec Kongresne knjižnice v Wa-shingtonu v oddelku za zoologijo nevretenčarjev, ZDA. Dopisni član od 6. junija 1983.
Kermauner, Taras, rojen 13. aprila 1930, umrl 11. junija 2008, dr. literarnih znanosti, habilitirani redni profesor za dramaturgijo. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995.
Kermavner, Dušan, rojen 7. decembra 1903, umrl 11. junija 1975, dr. prava, znanstveni svetnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Izredni član od 5. februarja 1971.
Kidrič, Boris , rojen 10. aprila 1912, umrl 11. aprila 1953, predsednik Gospodarskega sveta FLRJ. Redni član od 6. decembra 1949.
Kidrič, France, rojen 23. marca 1880, umrl 11. aprila 1950, dr. fil., redni profesor za starejše slovanske jezike in slovensko literaturo na Univerzi v Ljubljani, višji znanstveni svetnik akademije. Redni član od 7. oktobra 1938; od 28. junija 1941 do 1. julija 1942 načelnik filozofsko-filološko-historičnega razreda SAZU; predsednik SAZU od 2. oktobra 1945 do smrti.
Klopčič, Mile, rojen 16. novembra 1905, umrl 19. marca 1984, pesnik in prevajalec, Ljubljana. Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 6. junija 1983.
Koblar, France, rojen 29. novembra 1889, umrl 11. januarja 1975, dr. fil., redni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Redni član od 3. julija 1964; v. d. tajnika razreda za filološke in literarne vede od 7. februarja 1965, tajnik istega razreda od 7. februarja 1968 do smrti.
Kochansky-Devide, Vanda, rojena 10. aprila 1915, umrla 26. februarja 1990, dr. naravoslovnih znanosti, redna profesorica na Naravoslovno-matematični fakulteti v Zagrebu, Hrvaška. Dopisna članica od 20. marca 1975.
Kogoj, Franjo , rojen 13. oktobra 1894, umrl 30. septembra 1983, dr. med., redni profesor za dermatovenerologijo Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 29. marca 1953.
Koneski, Blaže , rojen 19. decembra 1921, umrl 7. decembra 1993. Redni profesor za makedonski jezik Filozofske fakultete Univerze v Skopju. Makedonija. Dopisni član od 7. februarja 1968.
Konstantinovic, Zoran, rojen 5. junija 1920, umrl 22. maja 2007, redni profesor za primerjalno književnost Univerze v Innsbrucku, Avstrija. Dopisni član od
18.	maja 1989.
Korošec, Viktor, rojen 7. decembra 1899, umrl 16. novembra 1985, dr. prava, redni profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 2. oktobra 1956.
Kos, Gojmir Anton, rojen 24. januarja 1896, umrl 22. maja 1970, akademski slikar, redni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949.
Kos, Milko, rojen 12. decembra 1892, umrl 24. marca 1972, dr. fil., redni profesor za občo zgodovino srednjega veka in pomožne zgodovinske vede na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; glavni tajnik SAZU od
19.	maja 1950 do 13. marca 1972.
Kosmač, Ciril, rojen 28. septembra 1910, umrl 28. januarja 1980, književnik, Portorož. Redni član od 22. decembra 1961.
Kossack, Georg, rojen 25. junija 1923, umrl 17. oktobra 2004, redni profesor za prazgodovino in stari vek Univerze v Munchnu, Nemčija. Dopisni član od 30. maja 1991.
Kostrenčic, Marko , rojen 21. marca 1884, umrl 19. maja 1976, dr. prava, redni profesor za zgodovino države in prava narodov SFRJ od 19. stoletja na Pravni fakulteti v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 2. junija 1953.
Košir, Alija , rojen 6. aprila 1891, umrl 9. junija 1973, dr. med., redni profesor za histologijo in embriologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 24. junija 1955.
Kovačič, Lojze , rojen 9. novembra 1928, umrl 1. maja 2004, pisatelj, pedagog v Centru za kulturo mladih. Izredni član od 27. maja 1997, redni član od 12. junija 2003.
Kozak, Juš , rojen 26. junija 1892, umrl 29. avgusta 1964, književnik, Ljubljana. Redni član od 22. decembra 1961.
Kozina, Marjan, rojen 4. junija 1907, umrl 19. junija 1966, skladatelj, izredni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953.
Koželj, Venčeslav, rojen 17. septembra 1901, umrl 6. avgusta 1968, dr. tehniških znanosti, redni profesor za teoretično elektroniko Univerze v Ljubljani. Izredni član od 2. junija 1953, redni član od 21. decembra 1962.
Kranjec, Miško , rojen 15. septembra 1908, umrl 8. junija 1983, književnik, Ljubljana. Redni član od 2. junija 1953.
Krašovec, Stane , rojen 14. julija 1905, umrl 13. aprila 1991, dipl. ing. ekonomije, redni profesor Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981.
Kratochvil, Josef, rojen 6. januarja 1909, umrl 17. februarja 1992, dr. naravoslovja, dr. biologije, profesor zoologije, konzultant - vodilni znanstveni delavec Inštituta za raziskovanje vretenčarjev Češkoslovaške akademije znanosti. Dopisni član od 5. februarja 1970.
Kravar, Miroslav, rojen 6. aprila 1914, umrl 14. januarja 1999, redni profesor za klasično filologijo in hrvaški jezik Filozofske fakultete v Zadru in stalni redni profesor na Univerzi v Bonnu. Dopisni član od 23. maja 1985.
Krbek, Ivo, rojen 23. avgusta 1890, umrl 16. januarja 1966, dr. prava, redni profesor za upravno pravo na Univerzi v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 17. oktobra 1958.
Kreft, Bratko, rojen 11. februarja 1905, umrl 17. julija 1996, dr. filozofije, književnik, teatrolog, gledališki umetnik, redni profesor za novejšo rusko književnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 22. decembra 1961; tajnik razreda za umetnosti SAZU od 26. novembra 1966 do 25. marca 1976; podpredsednik SAZU od 25. marca 1976 do 14. maja 1992.
Krek, Gregor, rojen 27. junija 1875, umrl 1. septembra 1942, dr. prava, redni profesor rimskega in civilnega prava na Pravni fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; prvi glavni tajnik AZU oz. SAZU od 28. januarja 1939 do 11. julija 1942.
Krek, Uroš, rojen 21. maja 1922, umrl 2. maja 2008, skladatelj, redni profesor za kompozicijo in teoretske predmete Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 29. marca 1979, redni član od 23. maja 1985. Tajnik V. razreda SAZU od 12. januarja 1993 do 7. maja 1996.
Kretzenbacher, Leopold , rojen 13. novembra 1912, umrl 21. junija 2007, redni profesor za etnografijo Univerze v Munchnu, Nemčija. Dopisni član od 27. maja 1993.
Krklec, Gustav, rojen 23. junija 1899, umrl 30. oktobra 1977, književnik, Zagreb, Hrvaška. Dopisni član od 7. februarja 1969.
Krleža, Miroslav, rojen 7. julija 1893, umrl 29. decembra 1981, književnik, Zagreb, Hrvaška. Dopisni član od 2. junija 1953.
Kuhelj, Anton, rojen 11. novembra 1902, umrl 31. julija 1980, dr. tehniških znanosti, redni profesor za mehaniko na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949; podpredsednik SAZU od 22. decembra 1961 do smrti.
Kumbatovič, Filip Kalan, rojen 25. marca 1910, umrl 8. avgusta 1989, dipl. inž. arhitekture, gledališki zgodovinar, esejist, prozaist, redni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. maja 1985.
Kuret, Niko, rojen 24. aprila 1906, umrl 25. januarja 1995, dr. folklornih znanosti, znanstveni svetnik v Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 30. maja 1991.
Kušej, Gorazd, rojen 17. decembra 1907, umrl 9. decembra 1985, dr. prava, redni profesor za teorijo države in prava ter primerjalno ustavno pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 17. oktobra 1958; glavni tajnik SAZU od 1972 do 1980.
Kušej, Rado , rojen 21. julija 1875, umrl 10. maja 1941, dr. prava, redni profesor za cerkveno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938.
Kühn, Othmar, rojen 5. novembra 1892, umrl 26. marca 1969, dr. fil., redni profesor za paleontologijo in paleobiologijo na univerzi na Dunaju, Avstrija. Dopisni član od 6. februarja 1965.
Kyovsky, Rudi, rojen 17. avgusta 1906, umrl 5. januarja 2002, dr. prava, redni profesor za delovno pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981.
Lajovic, Anton, rojen 19. decembra 1878, umrl 28. avgusta 1960, skladatelj in mu-zikolog, Ljubljana. Redni član od 16. maja 1940; tajnik razreda za umetnosti od 30. septembra 1949 do smrti.
Laroche, Emmanuel , rojen 11. julija 1914, umrl 16. junija 1991, profesor za splošno lingvistiko in primerjalno slovnico na univerzi v Strasbourgu in direktor Francoskega arheološkega inštituta v Carigradu. Dopisni član od 29. marca 1979.
Lavrač, Ivan , rojen 11. februarja 1916, umrl 25. decembra 1992, dr. ekonomskih znanosti, redni profesor za politično ekonomijo in zgodovino politične ekonomije Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 23. aprila 1987.
Lavrič, Božidar, rojen 10. novembra 1899, umrl 15. novembra 1961, dr. med., častni dr., redni profesor za kirurgijo Medicinske fakultete v Ljubljani in predstojnik klinike za kirurgijo. Redni član od 6. decembra 1949; podpredsednik SAZU od 21. marca 1950 do smrti.
Lavrin, Janko, rojen 10. februarja 1887, umrl 13. avgusta 1986, redni profesor za novejšo rusko literaturo na univerzi v Nottinghamu. Dopisni član od 2. oktobra 1956.
Leeming, Henry, rojen 6. januarja 1920, umrl 25. decembra 2004, redni profesor za primerjalno in zgodovinsko leksikologijo slovanskih jezikov Univerze v Londonu, Anglija. Dopisni član od 23. maja 1985.
Lenček, Rado L. , rojen 3. oktobra 1921, umrl 27. januarja 2005, redni profesor za slovanske jezike Kolumbijske univerze, New York, ZDA, in njen zaslužni profesor. Dopisni član od 30. maja 1991.
Lobe, Feliks, rojen 14. oktobra 1894, umrl 9. maja 1970, častni dr., redni profesor na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949.
Logar, Janez, rojen 3. februarja 1908, umrl 9. novembra 1987, višji znanstveni sodelavec Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 6. junija 1983.
Logar, Valentin, rojen 11. februarja 1916, umrl 24. decembra 2002, dr. filozofije, redni profesor za dialektologijo in zgodovino slovenskega jezika Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 13. marca 1972, redni član od 24. aprila 1981. Tajnik razreda za filološke in literarne vede SAZU od 5. marca 1975 do 31. oktobra 1979.
Lorkovic, Zdravko, rojen 3. januarja 1900, umrl 11. novembra 1998, redni profesor za biologijo Medicinske fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 30. maja 1991.
Lukic, Radomir, rojen 31. avgusta 1914, umrl 31. maja 1999, redni profesor za teorijo države in prava Univerze v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Lukman, Franc Ksaver, rojen 24. novembra 1880, umrl 12. junija 1958, dr. teoloških znanosti, dr. fil., redni profesor za historično dogmatiko na Teološki fakulteti v Ljubljani. Izredni član od 16. maja 1940.
Lunaček, Pavel, rojen 31. januarja 1900, umrl 2. aprila 1955, dr. med., redni profesor za ginekologijo in porodništvo na Medicinski fakulteti v Ljubljani, predstojnik ginekološko-porodniške klinike. Redni član od 30. junija 1954.
Maceljski, Milan, rojen 27. decembra 1925, umrl 24. junija 2007, redni profesor za entomologijo in fitofarmakologijo Agronomske fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 8. aprila 1999.
Maksimovic, Desanka, rojena 16. maja 1898, umrla 11. februarja 1993, pisateljica, Beograd, Srbija. Dopisna članica od 7. februarja 1969.
Matjašič, Janez, rojen 14. maja 1921, umrl 9. avgusta 1996, dr. bioloških znanosti, zoolog, speleobiolog, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadži-ja ZRC SAZU. Izredni član od 21. marca 1974, redni član od 18. maja 1989.
Mayer, Ernest, rojen 10. novembra 1920, umrl 17. marca 2009, dr. filozofije, botanik - taksonom, redni profesor za botaniko, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU v pokoju. Izredni član od 21. marca 1974, redni član od 6. junija 1983. Tajnik razreda za naravoslovne vede SAZU od 15. februarja 1989 do 7. maja 1996, član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 23. novembra 2000 do 22. novembra 2003.
McLaren, Anne, rojena 26. aprila 1927, umrla 7. julija 2007, redna profesorica na inštitutu Wellcome CRC, Cambridge, Anglija. Dopisna članica od 6. junija 1995.
Mekuli, Esad , rojen 17. decembra 1916, umrl 6. avgusta 1993, dr. veterinarskih znanosti, redni profesor Univerze v Prištini, Kosovo, Srbija. Pesnik in prevajalec. Dopisni član od 29. marca 1979.
Melik, Anton, rojen 1. januarja 1890, umrl 8. junija 1966, dr. fil., redni profesor za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani; upravnik Inštituta za
geografijo SAZU. Izredni član od 16. maja 1940, redni član od 21. decembra 1946; tajnik razreda za prirodoslovne in medicinske vede od 8. oktobra 1955 do smrti.
Melik, Vasilij, rojen 17. januarja 1921, umrl 28. januarja 2009, dr. zgodovinskih znanosti, redni profesor za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 27. maja 1997.
Menart, Janez, rojen 29. septembra 1929, umrl 22. januarja 2004, pesnik in prevajalec, programski vodja knjižnega kluba Svet knjige pri založbi Mladinska knjiga v Ljubljani. Izredni član od 6. junija 1983, redni član od 23. aprila 1987. Tajnik razreda za umetnosti SAZU od 8. januarja 1985 do 12. januarja 1993.
Merchant, Eugene Mylon, rojen 6. maja 1913, umrl 19. avgusta 2006, višji svetovalec v TechSolve, Cincinnati, Ohio, ZDA. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Merhar, Boris , rojen 1. maja 1907, umrl 24. junija 1989, profesor za zgodovino slovenske književnosti na Pedagoški akademiji v Ljubljani, višji predavatelj za zgodovino slovenskega slovstva do moderne na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 23. maja 1985.
Micevski, Kiril, rojen 29. aprila 1926, umrl 6. februarja 2002, redni profesor za rastlinsko sistematiko in geobotaniko Fakultete za naravoslovne in matematične vede Univerze v Skopju, Makedonija. Dopisni član od 6. junija 1995.
Michie, Donald, rojen 11. novembra 1923, umrl 7. julija 2007, dr. bioloških znanosti, eden pionirjev umetne inteligence v svetu, zaslužni profesor za umetno inteligenco Univerze v Edinburghu, Velika Britanija. Dopisni član od 5. maja 2005.
Mihajlovic, Mihajlo Lj., rojen 22. januarja 1924, umrl 8. junija 1998. Redni profesor za organsko kemijo Naravoslovno-matematične fakultete Univerze v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 25. marca 1976.
Mihalic, Slavko , rojen 16. marca 1928, umrl 5. februarja 2007, pesnik, Zagreb, Hrvaška. Dopisni član od 6. junija 1995.
Mihelič, France , rojen 27. aprila 1907, umrl 1. avgusta 1998, akademski slikar, redni profesor za slikarstvo in risanje Akademije za likovno umetnost Univerze v Ljubljani. Redni član od 6. februarja 1965.
Milčinski, Janez, rojen 3. maja 1913, umrl 28. julija 1993, dr. prava in dr. med., redni profesor za sodno medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 22. decembra 1961, redni član od 5. februarja 1970; predsednik SAZU od 25. marca 1976 do 14. maja 1992.
Milčinski, Lev, rojen 23. junija 1916, umrl 14. marca 2001, dr. znanosti, redni profesor za psihiatrijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 23. marca 1979, redni član od 6. junija 1983.
Mohorovičic, Andre, rojen 12. julija 1913, umrl 17. decembra 2002, redni profesor za arhitekturo Fakultete za arhitekturo Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 6. junija 1983.
Molè, Vojeslav, rojen 14. decembra 1886, umrl 5. decembra 1973, dr. fil., redni profesor za srednjeveško umetnost na Jagelonski univerzi v Krakovu, Poljska. Dopisni član od 22. decembra 1961.
Moszynski, Leszek, rojen 19. februarja 1928, umrl 16. aprila 2006, redni profesor za slovansko jezikoslovje Univerze v Gdansku, Poljska. Dopisni član od 7. junija 2001.
Murko, Matija , rojen 10. februarja 1861, umrl 11. februarja 1952, dr. fil., redni profesor za slovensko filologijo na Karlovi univerzi v Pragi. Dopisni član od 16. maja 1940.
Mušič, Marjan, rojen 16. novembra 1904, umrl 6. januarja 1984, arhitekt, redni profesor na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Izredni član od 5. februarja 1970, redni član od 29. marca 1979.
Mušič, Zoran, rojen 12. februarja 1909, umrl 25. maja 2005, akademski slikar, Pariz, Francija. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Nahtigal, Rajko, rojen 14. aprila 1877, umrl 29. marca 1958, dr. fil., redni profesor za slovansko filologijo in primerjalno gramatiko slovanskih jezikov ter častni predstojnik Slovenskega inštituta na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; prvi predsednik AZU oz. SAZU od 4. januarja 1939 do 27. junija 1942; načelnik razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijo in filologijo od 2. oktobra 1945 do 30. septembra 1949.
Negovski, Vladimir A., rojen 19. marca 1909, umrl 2. avgusta 2003, direktor Inštituta za splošno reanimatologijo Akademije medicinskih ved, Moskva, Rusija. Dopisni član od 6. junija 1983.
Nejedly, Zdenek, rojen 10. februarja 1878, umrl 9. februarja 1962, profesor muzi-kologije na Karlovi univerzi v Pragi, predsednik Akademije znanosti ČSSR. Dopisni član od 7. novembra 1947.
Neubauer, Robert, rojen 7. decembra 1895, umrl 3. maja 1969, dr. med., redni profesor za ftiziologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Redni član od 22. decembra 1961.
Nitsch, Kazimierz, rojen 1. februarja 1874, umrl 26. septembra 1958, profesor poljskega jezika na univerzi v Krakovu, Poljska. Dopisni član od 7. novembra 1947.
Nougayrol, Jean, rojen 14. februarja 1900, umrl 23. januarja 1975, asiriolog, profesor na École pratique des Hautes Études v Parizu, Francija. Dopisni član od 7. februarja 1968.
Novak, Franc, rojen 2. junija 1908, umrl 29. septembra 1999, dr. znanosti, redni profesor za porodništvo in ženske bolezni Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 22. decembra 1961, redni član od 5. februarja 1970. Tajnik razreda za medicinske vede SAZU od 25. februarja 1976 do 27. maja 1992.
Novak, Grga, rojen 2. aprila 1888, umrl 7. septembra 1978, dr. fil., redni profesor za zgodovino starega veka na Univerzi v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 22. decembra 1961.
Ocvirk, Anton, rojen 23. marca 1907, umrl 6. januarja 1980, dr. fil., redni profesor za zgodovino svetovne književnosti in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 3. julija 1964.
Olszak, Waclaw, rojen 24. oktobra 1902, umrl 10. decembra 1980, dr. tehniških znanosti, eden od rektorjev Mednarodnega centra za mehanične znanosti v Vidmu, Italija. Dopisni član od 29. marca 1979.
Oštir, Karel, rojen 13. oktobra 1888, umrl 27. decembra 1973, redni profesor za primerjalno jezikoslovje na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953 do 17. junija 1958.
Panteleev, Dimitar, rojen 26. novembra 1901, umrl 16. aprila 1993, pisatelj in prevajalec. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Paulin, Alfonz, rojen 14. septembra 1853, umrl 1. decembra 1942, gimnazijski profesor, strokovnjak za floristiko, fitogeografijo in botanično sistematiko, Ljubljana. Izredni član od 16. maja 1940.
Pavlov, Todor, rojen 14. februarja 1890, umrl 8. maja 1977, profesor filozofije dialektičnega materializma in marksistične estetike na univerzi v Sofiji, Bolgarija. Dopisni član od 7. novembra 1947 do 1948 ali 1949.
Pavšič, Vladimir - Bor Matej, rojen 14. aprila 1913, umrl 29. septembra 1993, pisatelj. Redni član od 6. februarja 1965.
Persianinov, Leonid Semenovič, rojen 18. avgusta 1908, umrl 27. decembra 1978, dr. med., predstojnik Inštituta za ginekologijo in porodništvo v Moskvi, Rusija. Dopisni član od 29. marca 1979.
Pecsi, Marton, rojen 29. decembra 1923, umrl 22. januarja 2003, profesor raziskovalec za fizikalno geografijo v Geografskem raziskovalnem inštitutu, Budimpešta, Madžarska. Dopisni član od 18. maja 1989.
Peterlin, Anton, rojen 25. septembra 1908, umrl 24. marca 1993, dr. naravoslovnih znanosti, sodelavec Nacionalnega biroja za standarde v Washingtonu. Izredni član od 21. decembra 1946, redni član od 6. decembra 1949.
Pitamic, Leonid, rojen 15. decembra 1885, umrl 30. junija 1971, dr. prava, redni profesor za ustavno pravo in teorijo države Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938 do 21. maja 1948. Črtan iz članstva leta 1948, posmrtno rehabilitiran na Skupščini SAZU 17. decembra 1996.
Plečnik, Jože, rojen 23. januarja 1872, umrl 7. januarja 1957, redni profesor za arhitekturo na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938.
Plemelj, Josip, rojen 1. decembra 1873, umrl 22. maja 1967, dr. fil., častni doktor matematičnih in tehniških znanosti, redni profesor za matematiko na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik razreda za matematične, pri-rodoslovne in tehniške vede SAZU od 16. julija 1942 do 30. septembra 1949.
Pogačnik, Jože, rojen 14. marca 1933, umrl 18. avgusta 2002, dr. znanosti, redni profesor za slovensko književnost Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru in njen zaslužni profesor. Dopisni član od 30. maja 1991, izredni član od 27. maja 1993, redni član od 27. maja 1997. Tajnik razreda za filološke in literarne vede SAZU od 23. marca 1999 do smrti.
Polec, Janko, rojen 19. avgusta 1880, umrl 12. maja 1956, dr. prava, redni profesor za narodno in primerjalno pravno zgodovino na Pravni fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik pravnega razreda od 23. februarja 1942 do 30. septembra 1949; predsednik Terminološke komisije pri AZU oz. SAZU.
Popov, Andrej Vladimirovič, rojen 24. oktobra 1939, umrl 9. januarja 2009. Vodja oddelka za nevroetologijo žuželk Sečenovega inštituta za evolucijsko fiziologijo in biokemijo Ruske akademije znanosti v St. Peterburgu, Rusija. Dopisni član od 7. junija 2001.
Potrč, Ivan, rojen 1. januarja 1913, umrl 12. junija 1993, pisatelj. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983.
Prelog, Vladimir, rojen 23. julija 1906, umrl 7. januarja 1998, predstojnik laboratorija za organsko kemijo visoke tehniške šole v Zürichu, Švica. Nobelov nagrajenec za kemijo, 1975. Dopisni član od 29. marca 1979.
Pretnar, Stojan, rojen 23. januarja 1909, umrl 1. marca 1999, dr. prava, redni profesor za gospodarsko pravo, primerjalno trgovinsko pravo in pravo industrijske lastnine Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 25. marca 1975, redni član od 24. aprila 1981.
Prevoršek, Dušan C., rojen 14. februarja 1922, umrl 25. februarja 2004, raziskovalec v podjetju Goodyear in na Univerzi v Princetonu, ZDA. Dopisni član od 7. junija 2001.
Prokop, Otto, rojen 29. septembra 1921, umrl 20. januarja 2009. Redni profesor za sodno medicino Humboldtove univerze v Berlinu, Nemčija, v pokoju. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Rajičic, Stanojlo, rojen 16. decembra 1910, umrl 21. julija 2000, skladatelj. Redni profesor Glasbene akademije v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 20. marca 1975.
Rakovec, Ivan, rojen 18. septembra 1899, umrl 3. avgusta 1985, dr. fil., redni profesor za geologijo in paleontologijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Izredni član od 21. decembra 1946, redni član od 6. decembra 1949; tajnik razreda za naravoslovne vede od 15. junija 1966 do 19. maja 1981.
Rammelmeyer, Alfred, rojen 31. decembra 1909, umrl 16. marca 1995, dr. filozofije, redni profesor za slovansko filologijo na Univerzi v Frankfurtu ob Maini, Nemčija. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Ramovš, Fran, rojen 14. septembra 1890, umrl 16. septembra 1952, dr. fil., redni profesor za fonetiko in zgodovino slovenskega jezika na Univerzi v Ljubljani.
Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik filozofsko-filološko-historičnega razreda od 28. januarja 1939 do 31. januarja 1940; glavni tajnik AZU oz. SAZU od 11. julija 1942 do 19. maja 1950; upravnik Inštituta za slovenski jezik; predsednik SAZU od 19. maja 1950 do smrti.
Ramovš, Primož, rojen 20. marca 1921, umrl 10. januarja 1999, skladatelj, višji bibliotekar specialist in upravnik Biblioteke SAZU. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983; član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 7. maja 1996 do smrti.
Rant, Zoran, rojen 14. septembra 1904, umrl 12. februarja 1972, dr. tehniških znanosti, redni profesor za procesno tehniko na tehniški univerzi v Braunschwe-igu. Dopisni član od 3. julija 1964.
Ravnikar, Edvard , rojen 4. decembra 1907, umrl 23. avgusta 1993, inž. arhitekture, redni profesor za urbanizem in javne zgradbe Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1969, redni član od 29. marca 1979.
Rechinger, Karl Heinz , rojen 16. oktobra 1906, umrl 30. decembra 1998, dvorski svetnik in direktor Prirodoslovnega muzeja na Dunaju, Avstrija. Dopisni član od 30. maja 1991.
Regen, Ivan, rojen 9. decembra 1868, umrl 27. julija 1947, dr. fil., gimnazijski profesor, strokovnjak za fiziologijo živali in bioakustiko, Ljubljana. Izredni član od 16. maja 1940.
Rigler, Jakob, rojen 2. decembra 1929, umrl 8. julija 1985, dr. filoloških znanosti, znanstveni svetnik v Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Izredni član od 23. maja 1985.
Saeverud, Harald , rojen 17. aprila 1897, umrl 27. marca 1992, skladatelj in dirigent, Norveška. Dopisni član od 25. marca 1976.
Safar, Peter, rojen 12. aprila 1924, umrl 3. avgusta 2003, redni profesor za rea-nimatologijo in direktor Mednarodnega centra za reanimatološke raziskave univerze v Pittsburghu, PA, ZDA. Dopisni član od 6. junija 1983.
Salopek, Marijan, rojen 23. decembra 1883, umrl 23. februarja 1967, dr. fil., profesor Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 7. februarja 1967.
Samec, Maks , rojen 27. junija 1881, umrl 1. julija 1964, dr. fil., redni profesor za kemijo na Univerzi v Ljubljani od 1919 do 1945, do 1959 upravnik Kemijskega inštituta Boris Kidrič v Ljubljani in od 1959 znanstveni svetovalec. Redni član od 6. decembra 1949; tajnik razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede od 16. novembra 1962 do smrti.
Savic, Pavle, rojen 10. januarja 1909, umrl 30. maja 1994, redni profesor za fizikalno kemijo univerze v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 13. marca 1972.
Seidl, Ferdinand , rojen 10. marca 1856, umrl 1. decembra 1942, profesor, strokovnjak za meteorologijo, klimatologijo, seizmologijo in geologijo, Ljubljana. Izredni član od 16. maja 1940.
Sever, Savin, rojen 27. junija 1927, umrl 12. aprila 2003, univ. dipl. inž. arhitekture, svetnik v Slovenija projektu. Izredni član od 27. maja 1997.
Sirotkovic, Jakov, rojen 7. novembra 1922, umrl 31. oktobra 2002, redni profesor Ekonomske fakultete Univerze v Zagrebu in vodja Zavoda za ekonomske raziskave Hrvaške akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 29. marca 1979.
Skok, Petar, rojen 1. marca 1881, umrl 3. februarja 1956, dr. fil., redni profesor za romansko filologijo na Univerzi v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 2. junija 1953.
Slodnjak, Anton, rojen 13. junija 1899, umrl 13. marca 1983, dr. fil., redni profesor za slovensko književnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 7. februarja 1967.
Sodnik-Zupanc, Anica, rojena 21. marca 1892, umrla 20. januarja 1978, slikarka. Izredna članica od 25. marca 1976.
Sovre, Anton, rojen 4. decembra 1885, umrl 1. maja 1963, redni profesor za grški jezik na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953.
Spacal, Lojze Luigi, rojen 15. junija 1907, umrl 6. maja 2000, samostojni slikar in grafik v Trstu, Italija. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Stankovic, Siniša , rojen 26. marca 1892, umrl 24. februarja 1974, dr. fil., redni profesor za zoologijo na univerzi v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 2. junija 1953.
Stankowski, Jan, rojen 1. januarja 1934, umrl 4. septembra 2009. Redni profesor za molekularno fiziko na Inštitutu za molekularno fiziko Poljske akademije znanosti, Poznanj, Poljska. Dopisni član od 27. maja 1993.
Stele, France, rojen 21. februarja 1886, umrl 10. avgusta 1972, dr. fil., redni profesor za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 16. maja 1940.
Stern, Pavel, rojen 17. marca 1913, umrl 20. marca 1976, redni profesor za farma-kologijo na Medicinski fakulteti v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Dopisni član od 21. marca 1974.
Stevanovic, Petar, rojen 3. junija 1914, umrl 31. marca 1999, redni profesor za geologijo Rudarsko-geološke fakultete v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 20. marca 1975.
Stuhlpfarrer, Karl, rojen 23. septembra 1941, umrl 5. novembra 2009. Redni profesor za zgodovino Univerze v Celovcu. Dopisni član od 1. junija 2007.
Stupica, Gabrijel, rojen 21. marca 1913, umrl 19. decembra 1990, akademski slikar, redni profesor Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983.
Szentagothai, Janos, rojen 31. oktobra 1912, umrl 8. septembra 1994, redni profesor za anatomijo Univerze v Budimpešti, Madžarska. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Šašel, Jaroslav, rojen 21. januarja 1924, umrl 25. marca 1988, dr. arheologije, znanstveni svetnik na Inštitutu za arheologijo ZRC SAZU. Izredni član od 23. maja 1985.
Šeligo, Rudi, rojen 14. maja 1935, umrl 22. januarja 2004, pisatelj, dramatik in esejist, višji predavatelj na Fakulteti za organizacijske vede Univerze v Mariboru. Izredni član od 7. junija 2001.
Šidak, Jaroslav, rojen 4. januarja 1903, umrl 25. marca 1986, dr. zgodovinskih ved, redni profesor za občo zgodovino novega veka Filozofske fakultete v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Škerjanc, Lucijan Marija, rojen 17. decembra 1900, umrl 27. februarja 1973, skladatelj, redni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949.
Škerlj, Milan, rojen 4. septembra 1875, umrl 8. decembra 1947, dr. prava, redni profesor za trgovinsko, menično in čekovno pravo na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 16. maja 1940.
Škerlj, Stanko, rojen 7. februarja 1893, umrl 21. julija 1975, dr. fil., redni profesor za romansko filologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. februarja 1969.
Šlebinger, Janko, rojen 19. oktobra 1876, umrl 5. februarja 1951, dr. fil., slovenski bibliograf, upravnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Izredni član od 21. decembra 1946.
Šnuderl, Makso, rojen 13. oktobra 1895, umrl 23. junija 1979, dr. prava, redni profesor za ustavno pravo SFRJ na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 2. oktobra 1956.
Štampar, Andrija, rojen 1. septembra 1888, umrl 26. junija 1958, dr. med., redni profesor za higieno in socialno medicino na Univerzi v Zagrebu, Hrvaška; predsednik JAZU. Dopisni član od 7. novembra 1947.
Šuklje, Lujo, rojen 21. septembra 1910, umrl 18. junija 1997, dr. tehniških znanosti, redni profesor za mehaniko tal in osnove tehnične mehanike Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 7. februarja 1969, redni član od 20. marca 1979.
Tavčar, Alois, rojen 2. marca 1895, umrl 1. marca 1979, redni profesor za genetiko in žlahtnjenje rastlin na Agronomski fakulteti v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 2. junija 1953.
Tavčar, Igor, rojen 2. novembra 1899, umrl 27. decembra 1965, dr. med., redni profesor za interno medicino na Medicinski fakulteti v Ljubljani, upravnik Inštituta za medicinske vede SAZU. Redni član od 6. decembra 1949.
Taylor, Alan John Percival, rojen 25. marca 1906, umrl 7. septembra 1990, profesor zgodovine na univerzi v Oxfordu, Anglija. Dopisni član od 6. junija 1983.
Tesniere, Lucien, rojen 13. maja 1893, umrl 6. decembra 1954, redni profesor za primerjalno jezikoslovje na Univerzi v Montpellieru, Francija. Dopisni član od 2. junija 1953.
Todorovic, Kosta , rojen 5. julija 1887, umrl 19. septembra 1975, dr. med., redni profesor za infekcijske bolezni na Medicinski fakulteti v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 2. junija 1953.
Tolstoj, Nikita Iljič, rojen 15. aprila 1923, umrl 27. junija 1996. Redni profesor za staro slovanščino in slovansko jezikoslovje Državne univerze v Moskvi, Rusija. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Tomovic, Rajko, rojen 1. novembra 1919, umrl 30. maja 2001, redni profesor za računalništvo in biomedicinsko tehniko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 18. maja 1989.
Trofenik, Rudolf, rojen 15. aprila 1911, umrl 7. decembra 1991, dr. prava in dr. fil., založnik v Munchnu, Nemčija. Dopisni član od 30. maja 1991.
Trstenjak, Anton, rojen 8. januarja 1906, umrl 29. septembra 1996, dr. teologije, častni doktor Univerze v Mariboru in Ljubljani, redni profesor za psihologijo Teološke fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 29. marca 1979, redni član od 6. junija 1983.
Udovič, Jože, rojen 17. oktobra 1912, umrl 5. novembra 1986, pesnik in prevajalec, Ljubljana. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. maja 1985.
Ušeničnik, Aleš, rojen 3. julija 1868, umrl 30. marca 1952, dr. fil., dr. teol., redni profesor filozofije na Teološki fakulteti v Ljubljani. Predsednik društva Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani od 11. decembra 1937 do 4. januarja 1939. Redni član od 7. oktobra 1938 do 21. maja 1948; namestnik v nadzornem odboru Akademije od 2. oktobra 1945 do 21. maja 1948. Črtan iz članstva leta 1948, posmrtno rehabilitiran na Skupščini SAZU 17. decembra 1996.
Vavilov, Sergej Ivanovič, rojen 24. marca 1891, umrl 25. januarja 1951, predsednik Akademije znanosti ZSSR v Moskvi, Rusija. Dopisni član od 7. novembra 1947.
Vavpetič, Lado, rojen 26. junija 1902, umrl 28. marca 1982, dr. prava, redni profesor za javno upravo in upravni postopek Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 17. oktobra 1958.
Veber, Franc, rojen 20. septembra 1890, umrl 3. maja 1975, dr. fil., redni profesor filozofije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 16. maja 1940 do 18. maja 1945. Odrekel se je članstvu 18. maja 1945, posmrtno rehabilitiran na skupščini SAZU 17. decembra 1996.
Vidmar, Josip , rojen 14. oktobra 1895, umrl 11. aprila 1992, publicist, literarni kritik, častni doktor Univerze v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949; predsednik SAZU od 7. oktobra 1952 do 25. marca 1976; častni član SAZU od 25. marca 1976.
Vidmar, Milan, rojen 22. junija 1885, umrl 9. oktobra 1962, dr. tehniških ved, častni dr. tehniških znanosti, redni profesor za elektrotehniko na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 16. maja 1940, načelnik matematično-prirodoslov-nega razreda od 10. oktobra 1940 do 16. junija 1942; predsednik AZU oz. SAZU od 27. junija 1942 do 2. oktobra 1945; tajnik razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede od 30. septembra 1949 do smrti.
Vilfan, Sergij, rojen 5. aprila 1919, umrl 16. marca 1996, dr. prava, redni profesor za pravno zgodovino Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 6. junija 1983.
Vodovnik, Lojze, rojen 6. septembra 1933, umrl 14. junija 2000, dr. znanosti, redni profesor za biokibernetiko in nevrokibernetiko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983. Tajnik III. razreda SAZU od 16. aprila 1992 do 7. maja 1996 in načelnik oddelka za tehniške vede III. razreda od 5. oktobra 1994 do 7. maja 1996; član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 7. maja 1996 do smrti.
Volkov, Mstislav Vasiljevič, rojen 2. junija 1923, umrl 1996. Direktor Centralnega inštituta za travmatologijo in ortopedijo N. N. Priorova v Moskvi, Rusija. Dopisni član od 7. februarja 1968.
Vouk, Vale, rojen 21. februarja 1886, umrl 27. novembra 1962, dr. fil., redni profesor za botaniko na Univerzi v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 2. junija 1953.
Vučenov, Dimitrije, rojen 30. oktobra 1911, umrl 13. novembra 1986, dr. znanosti, literarni zgodovinar, redni profesor Filozofske fakultete v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Wollman, Frank, rojen 5. maja 1888, umrl 9. maja 1969, dr. fil., redni profesor za slovansko slovstvo in splošne literarne vede na filozofskih fakultetah v Bratislavi in Brnu. Dopisni član od 7. februarja 1969.
Wraber, Maks , rojen 16. septembra 1905, umrl 14. maja 1972, dr. naravoslovnih znanosti, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija SAZU. Izredni član od 7. februarja 1969.
Zadnikar, Marijan, rojen 27. decembra 1921, umrl 4. oktobra 2005, dr. znanosti iz zgodovine in teorije umetnosti, znanstveni svetnik v Republiškem zavodu za spomeniško varstvo. Izredni član od 27. maja 1997, redni član od 12. junija 2003.
Zajc, Dane, rojen 26. oktobra 1929, umrl 20. oktobra 2005, pesnik, dramatik, esejist, višji knjižničar v Pionirski knjižnici v Ljubljani. Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 27. maja 1997.
Zavada, Vilem, rojen 22. maja 1905, umrl 30. novembra 1982, književnik, Praga, Češka. Dopisni član od 29. marca 1979.
Ziherl, Boris, rojen 25. septembra 1910, umrl 11. februarja 1976, redni profesor za občo sociologijo in zgodovino marksizma na Filozofski fakulteti in Fakulteti
za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani. Izredni član od 6. decembra 1949, redni član od 17. oktobra 1958; podpredsednik SAZU od 20. marca 1975 do smrti.
Zupančič, Rihard , rojen 22. decembra 1878, umrl 23. marca 1949, dr. fil., redni profesor za matematiko na Tehniški fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938 do 25. julija 1945; namestnik načelnika matematično-prirodo-slovnega razreda od 28. januarja 1939 do 25. julija 1945.
Zwitter, Fran, rojen 24. oktobra 1905, umrl 14. aprila 1988, dr. fil., redni profesor za občo zgodovino novega veka Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 2. junija 1953, redni član od 17. oktobra 1958. Tajnik razreda za zgodovinske in družbene vede od 9. junija 1977 do 31. marca 1982.
Župančič, Andrej O., rojen 27. januarja 1916, umrl 3. decembra 2007, dr. znanosti, dr. medicine, zaslužni profesor za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 3. julija 1964, redni član od 5. februarja 1970.
Župančič, Oton, rojen 23. januarja 1878, umrl 11. junija 1949, književnik, Ljubljana. Redni član od 7. oktobra 1938.
ERNEST MAYER
(1920-2009)
17. marca 2009 se je končala življenjska pot evropsko priznanega slovenskega botanika akademika Ernesta Mayerja, rojenega pred 88 leti 10. novembra 1920 v Zgornjem Tuhinju pri Kamniku.
Osnovno šolo v Dobu pri Domžalah je končal leta 1931 in se istega leta vpisal na 1. državno realno gimnazijo v Ljubljani, kjer je leta 1939 maturiral in vpisal študij biologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Po končanih 4 semestrih v Ljubljani je od leta 1942 do 1944 nadaljeval študij na dunajski univerzi. Vrnil se je v okupirano domovino, kjer se je vključil v narodnoosvobodilni boj in se decembra 1945 demobiliziral iz JLA. Leta 1946 je postal provizorni asistent na Botaničnem inštitutu Filozofske fakultete v Ljubljani, dobil študijski dopust in odšel na Dunaj, kjer je leta 1947 doktoriral iz filozofskih ved z disertacijo Die floristische Gliederung der Hochgebirgsstufe in den südöstlichen Kalkalpen und ihre Stellung innerhallb der Ostalpen. Leta 1947 je bil imenovan za asistenta pripravnika, 1948 za asistenta, 1950 za višjega asistenta, 1952 za docenta, 1956 za izrednega profesorja in leta 1964 za rednega profesorja na današnji Katedri za botaniko Oddelka za biologijo Biotehnične fakultete v Ljubljani. Predaval je splošno in sistematsko botaniko biologom, sistematsko botaniko na Pedagoški akademiji (15 let) in botaniko za farmacevte (10 let). Njegovi študenti se ga spominjajo kot odličnega predavatelja, ki je snov podajal sistematično in jasno, z mojstrskim risanjem na tablo. Bil je mentor mnogim biologom diplomantom in magistrantom ter 18 doktorantom doma in v tujini. V tridesetletnem univerzitetnem obdobju je skrbel za ustrezno habilitirane učitelje, svoje sodelavce, za fiziologijo rastlin in ekologijo rastlin ter za naslednike za splošno botaniko. Veliko skrb je posvečal herbariju in uspel z vzpostavitvijo enotno urejene herbarijske zbirke, ki je pred njegovim prihodom obsegala le nekaj sicer pomembnih eksikatnih zbirk, ki so bile dediščina Paulina, Justina in Dolšaka. Sam je bil vnet zbiralec herbarija na območju tedanje Jugoslavije in je uvedel razvejeno zamenjavo herbarijskega gradiva
z drugimi domačimi in tujimi inštitucijami. Po 32 letih učiteljevanja je leta 1978 zaradi neugodnih razmer v manj akademskem visokem šolstvu in ožjem delovnem okolju po lastni odločitvi zapustil univerzo. Istega leta je nastopil službo na Biološkem inštitutu Jovana Hadžija SAZU (po letu 1981 Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU) kot znanstveni svetnik vse do upokojitve leta 1991.
Mayerjevo znanstveno delo je bilo usmerjeno predvsem v obsežno morfološko, taksonomsko in fitogeografsko problematiko vaskularne flore osrednjega Balkanskega polotoka, s posebnim poudarkom na njenem poliformizmu in endemizmu. Pri svojih raziskavah je bil kritičen, kar je rodilo številne dragocene, težko ovrgljive rezultate. S svojim prihodom v krog slovenskih botanikov je uvidel, da za Slovenijo manjkajo sintezna floristična dela. Z vso vnemo se je lotil sinteznega dela Seznam praprotnic in cvetnic slovenskega ozemlja (izšlo leta 1952) na osnovi do tedaj znanega gradiva, zavedajoč se, da marsikaj še ni dovolj znano. To delo je lahko nastalo le z dobro razgledanostjo v stroki in veliko marljivostjo avtorja. Seznam je bil eden od standardnih območnih flor, ki so služile sodelavcem pri izdelavi Flore Evrope (1964-1980). V sarajevskem Malyjevem zborniku je izšel njegov program za raziskovanje flore v Sloveniji, ki so mu sledile pomembne in tehtne razprave, monografije, pregledi ali drugi strokovni članki. V začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja je Mayer nakazal svojo prihodnjo usmeritev v preučevanje flore osrednjega Balkanskega polotoka. Temu premiku je botrovalo bogastvo s sorazmernimi problemi flore Balkanskega polotoka, ki ga/jih je doživel na ekskurzijah po tedanjih drugih republikah. Njegov moto je bil, da je Balkanski polotok odprta knjiga za botanične vede. Načrtno je raziskoval vsa pomembna območja tedanje Jugoslavije, alpska, dinarska, stepska, mediteranska, ali območja psamofitske ali ofiolitske flore. Pri iskanju kritičnih taksonov je obhodil večino planinskih masivov, sotesk in kanjonov rek, ki so oaze mnogih endemičnih in reliktnih vrst, ter spoznal in opisal sam ali s sodelavci mnogo novih taksonov, nekatere preinterpretiral ali revidiral. Na novo je opisal 24 taksonov. Njegovi sodelavci pri raziskavah taksonomske, morfološke ali horološke problematike cvetnic Balkanskega polotoka in Slovenije so bili Bjelčic (Sarajevo), Blečic (Črna gora), Dakskobler (Tolmin), Diklic (Beograd), Micevski (Skopje), Ni-kolic (Beograd), Trpin (Ljubljana), T. Wraber (Ljubljana) idr. Pri domačih in tujih kolegih si je pridobil velik ugled, ne samo zaradi mnogih tehtnih publikacij o flori Jugoslavije, ki jih je napisal sam ali s sodelovanjem mnogim od njih, temveč tudi s tem, da je uspešno vplival na marsikdaj in marsikje še pomanjkljivo kulturo takso-nomskega delovanja. Mayer se je uveljavil kot najboljši poznavalec flore in vodilni raziskovalec rastlinske taksonomije, floristike in fitogeografije Slovenije in tedanje Jugoslavije, ne le doma temveč tudi v evropskem merilu. Čas Mayerjevega botaničnega delovanja upravičeno imenujemo Mayerjevo obdobje. Slovenski botanični krog je zdaj dedič tega izredno zaznavnega obdobja, ki se je končalo.
Poleg znanstvenih razprav je napisal pregledne članke o delovanju pomembnih floristov, Pančica (skupaj z Diklicem) in Visianija, problematiki raziskovanja
jugoslovanske flore, taksonomskih problemih flore jugovzhodnih Dinaridov, začetkih črnogorske floristike in problemih varstva flore in vegetacije v Sloveniji (skupaj z Zupančičem).
Mayerjev znanstveni in strokovni opus obsega 106 enot, s simpozijskimi izvlečki, plenarnimi referati in raznimi drugimi objavami pa še dodatnih 51 enot.3
Za svoje delo je doživel številne počastitve (22), med njimi izvolitev za izrednega (1974) in rednega (1983) člana SAZU, za člana Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu (1993), prejel je nagrado Sklada Borisa Kidriča (1975) in Kidričevo nagrado za življenjsko delo (1986). Najlepša priznanja pa so bila, da so tuji in domači pisci po njem poimenovali 11 taksonov in da je bilo objavljenih 7 publikacij v njegovo počastitev.
Akademik Ernest Mayer je bil človek širokih nazorov, širokih obzorij, temeljit in dosleden pri svojih raziskavah, strog do sebe in zato tudi do drugih, vendar pravičen, strpen, human in pokončen človek. Morda navidezno nedostopen je bil ljubezniv, z mehkim srcem, ki pa je bilo žal zelo bolno.
Viri
WRABER, T. & M. ZUPANČIČ, 2001: Ob osemdesetletnici botanika Ernesta Mayerja. Razprave IV. razreda SAZU (Ljubljana) 42 (2): 7-38.
ZUPANČIČ, M., 2009: Akademik prof. dr. Ernest Mayer, 1920-2009. Delo - Znanost. Ljubljana.
Mitja Zupančič
VASILIJ MELIK
(1921-2009)
Slovenska akademija znanosti in umetnosti se danes poslavlja od svojega rednega člana in zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani, akademika Vasilija Me-lika. Poslavljamo se od zgodovinarja, ki so ga različni ocenjevalci njegovega dela že za življenja šteli za enega najpomembnejših in najinventivnejših raziskovalcev novejše slovenske zgodovine. Z njim odhaja eden zadnjih iz generacije tistih velikih zgodovinarjev, rojene okrog leta 1920, ki je tako odločilno zaznamovala slovensko zgodovinopisje v drugi polovici 20. stoletja in s tem tudi pogled, ki ga imamo na slovensko preteklost. Na ugled in pomen, ki ga je užival Vasilij Melik, nemara najbolj vidno opozarja zbornik, izdan ob njegovi osemdesetletnici. Obsega več kot 1100 strani, svoje prispevke vanj pa je jubilantu v čast prispevalo 82 zgodovinark in zgodovinarjev iz 10 evropskih držav. Nihče od slovenskih zgodovinarjev še ni doživel tako širokega, lahko bi rekli tako konsenzualnega priznanja stroke.
3 V 2. številki 8. letnika Hacquetia Založbe ZRC (2009:175-178) je bila objavljena dopolnilna bibliografija E. Mayerja za čas 2001-2009, ki jo je napisal B. Vreš.
Vasilij Melik se je rodil 17. januarja 1921 v Ljubljani, v družini znanega slovenskega geografa Antona Melika, ki je tudi bil član SAZU. Intelektualno in s knjigami napolnjeno družinsko okolje je v več ozirih opredelilo življenjsko pot mladega Vasilija. Kot je mnogo kasneje v krajši avtobiografski notici sam zapisal, je po očetu, ki ga je spremljal na njegovih raziskovalnih popotovanjih po Sloveniji, »dobil veselje do narave, izletov in hitre hoje«, od mame pa »zanimanje za umetnost.« Med številnimi knjigami iz domače knjižnice je nanj - in v tem oziru ni bil edini - naredila velik vtis konec 19. stoletja izhajajoča in zelo popularna Obča zgodovina za slovensko ljudstvo Josipa Stareta. V mladem fantu je sprožila odločitev, da bo postal zgodovinar. V že omenjenem avtobiografskem zapisu je tudi odkrito povedal, da v šolo ni nikoli hodil posebno rad, je pa bil zato hvaležen svojim profesorjem na ljubljanski klasični gimnaziji in tudi tedanjemu šolskemu sistemu za »splošno izobrazbo, razgledanost in latinščino«.
Med njegovimi srednješolskimi profesorji je bil tudi Fran Zwitter, s katerim se je Melikova življenjska pot kasneje še velikokrat prepletala. V času študija je bil Zwitter, takrat mlad docent, eden glavnih Melikovih profesorjev in sploh prvi pri nas, ki je sistematično predaval zgodovino 19. stoletja, kasneje glavno področje Melikovega znanstvenega delovanja. Pri Zwittru je Melik leta 1959 tudi doktoriral z disertacijo o volitvah na Slovenskem v ustavni dobi habsburške monarhije in nato sta bila dolga leta tudi sodelavca na ljubljanski Filozofski fakulteti.
Na tej fakulteti je Vasilij Melik leta 1939 tudi začel študirati zgodovino in geografijo, svoje nagnjenje do književnosti pa je izrazil z dodatnim študijem primerjalne književnosti, kjer mu je predaval še en takratni mladi docent: Anton Ocvirk. Melik je študij zaključil leta 1943 in dobil po vojni svojo prvo nekajmesečno zaposlitev pri jugoslovanski tiskovni agenciji Tanjug, kjer je delal kot prevajalec. Leta 1946 je začel s prvimi objavami, ki so mu omogočile, da je po približno poldrugem letu dela v Slovanski knjižnici in ljubljanskem Mestnem arhivu leta 1947 postal asistent na ljubljanski Filozofski fakulteti. A tu ni ostal dolgo. V letih 1952-1959
je na Ekonomski fakulteti predaval gospodarsko zgodovino in šele po tem se je dokončno vrnil na svojo matično fakulteto. Na njej je nato - od leta 1960 najprej kot docent in nato od leta 1974 kot redni profesor - ostal do svoje upokojitve 1991, ko mu je bil tudi podeljen naziv zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani. Na fakulteto in med kolege pa je redno zahajal tudi še po upokojitvi in na tradicionalne kave z njim smo hodili še vse do zadnjega poletja, to je do konca letnega semestra študijskega leta 2007/08.
Profesor Melik je na oddelku za zgodovino Filozofske fakultete predaval slovensko zgodovino in zgodovino jugoslovanskih narodov od srede 18. stoletja pa do konca prve svetovne vojne. To tematiko sta si nekaj časa delila s prof. Jankom Pleterskim, Po upokojitvi Boga Grafenauerja je Melik 1982 prevzel še predmet uvod v študij zgodovine in nato od leta 1986 nekaj let predaval slovensko kulturno zgodovino še slavistom. Vmes je bil v sedemdesetih letih en mandat prodekan in nato dva mandata tudi dekan Filozofske fakultete. Dobra tri desetletja je bil tako Vasilij Melik univerzitetni učitelj generacijam in generacijam študentov zgodovine. Marsikateremu je odprl vrata v znanstveni svet ali ga kako drugače pridobil za resnejše delo in ga s tem usmeril na njegovo življenjsko pot. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani vsekakor veliko dolguje Vasiliju Meliku za njegovo delo.
Vasilij Melik je bil zgodovinar, ki se je ukvarjal z različnimi področji in različnimi obdobji zgodovine, njegovo ime pa bo ostalo trajno povezano zlasti s proučevanjem slovenske zgodovine druge polovice 19. in zgodnjega 20. stoletja. Tu je napisal največ, iz tega so nastala njegova temeljna dela in na tem področju je najbolj prispeval k reviziji predvsem iz literarne zgodovine izhajajočih pogledov na zgodovino slovenskega narodnega gibanja in na proces slovenskega nacionalnega oblikovanja. To je obdobje, ki mu je posvetil svoje najboljše moči in ga je sam označil za najpomembnejše, kot »čas, ko smo Slovenci najbolj napredovali, ko smo premostili ves kulturni zaostanek, ki nas je težil od srednjega veka naprej, ko smo postali pravi, drugim enakovreden narod, ko smo doživeli največji vzpon v vsej naši zgodovini«.
Ob številnih razpravah in člankih, ki so se namnožili zlasti od šestdesetih let prejšnjega stoletja naprej in v katerih je na novo in izvirno zarisoval in izrisoval temeljne probleme slovenskega narodnega in političnega razvoja v 19. stoletju, je skupaj s Ferdom Gestrinom že leta 1950 objavil knjigo z naslovom Slovenska zgodovina 1813-1914. Delo, ki je bilo večkrat prevedeno v srbohrvaščino in je leta 1966 doživelo temeljito predelano in tudi časovno razširjeno izdajo, je še vse do pred kratkim predstavljalo temeljno pregledno sintezo slovenske zgodovine dolgega 19. stoletja. Znanstveno še pomembnejša pa je Melikova monografija Volitve na Slovenskem 1861-1918, ki je izšla leta 1965. V njej je Melik ob natančni analizi staroavstrijskega volilnega sistema in volitev na Slovenskem predstavil vse glavne probleme, s katerimi se je soočala slovenska politika v tistem času. Knjiga je bila že leta 1981, ob Melikovi šestdesetletnici, ocenjena kot »eno temeljnih del za zgodovino Slovencev
v ustavni dobi habsburške monarhije, ki jo potrebuje vsak, kdor se želi seznaniti s slovensko zgodovino tisega časa« (B. Grafenauer). S to knjigo in drugimi študijami, v katerih je obravnaval volilno problematiko, se je Vasilij Melik uveljavil kot eden najboljših poznavalcev volitev v habsburški monarhiji nasploh. Knjiga je leta 1997 izšla tudi v nemščini pod naslovom Wahlen in alten Österreich.
Samega jedra slovenske politične zgodovine druge polovice 19. in začetka 20. stoletja se dotikajo tudi njegovi komentarji in spremne besede k ponatisu spominov nekaterih pomembnih slovenskih politikov tistega časa, kot so bili Josip Vošnjak, Ivan Hribar, Fran Šuklje pa tudi Vladimir Ravnihar. Ob temah iz politične zgodovine pa se je Melik intenzivno ukvarjal tudi z gospodarsko, demografsko in upravno zgodovino, zgodovino vsakdanjega življenja in s kulturno in socialno zgodovino Slovencev. Veliko tega, kar je Vasilij Melik raztreseno objavil v različnih periodičnih publikacijah, zbornikih in podobnih publikacijah, je bilo zbranega v čez 750 strani obsežni monografiji njegovih razprav in člankov, ki je leta 2002 izšla pod naslovom Slovenci 1848-1918. Tudi ta knjiga je bila ocenjena kot »nepogrešljiv priročnik vsakomur, ki se želi poučiti o navedenem obdobju, obenem pa lajša obračun s stereotipi, ki kljub objavam posameznih razprav živijo in še kar naprej obvladujejo slovenski 'zgodovinski spomin'« (Peter Vodopivec).
Vasilij Melik slovenskega zgodovinopisja ni trajno zaznamoval samo na področju znanosti in kot univerzitetni profesor, ampak tudi z delom v stanovski organizaciji, v Zgodovinskem društvu za Slovenijo in njegovi naslednici Zvezi zgodovinskih društev Slovenije. Tu zlasti izstopa njegovo dolgoletno urednikovanje Zgodovinskemu časopisu. Glavni in odgovorni urednik tega osrednjega glasila slovenskih zgodovinarjev je bil kar sedemindvajset let, v življenje pa je bila v njegovem času priklicana tudi posebna monografska zbirka revije. V tem dolgem času je uredil kar 91 zvezkov Zgodovinskega časopisa in 21 monografij, ki so izšle v Zbirki Zgodovinskega časopisa. Tudi po zaslugi njegove odprte uredniške politike se je lahko v slovenskem zgodovinopisju uveljavila cela vrsta zgodovinarjev danes že srednje, takrat pa mlajše generacije.
Za svoje delo ali posamezne segmente tega dela je Vasilij Melik leta 1991 prejel na Dunaju ugledno zgodovinopisno Gindelyevo nagrado. Naslednje leto je dobil še avstrijski častni križ za znanost in umetnost. Leta 1993 je bil izvoljen za izrednega, leta 1997 pa za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Ob njegovi osemdesetletnici leta 2001 ga je Zveza zgodovinskih društev Slovenije in več posameznih v zvezo združenih društev imenovalo za svojega častnega člana. Leta 2002 ga je s srebrnim častnim znakom Republike Slovenije odlikoval še predsednik Republike Slovenije, leta 2005 pa ga je Društvo zgodovinarjev Ja-gelonske univerze v Krakovu počastilo z nagrado Waclawa Felczaka in Henryka Wereszyckega.
Vasilij Melik je bil zares »fin zgodovinar«, kot ga je pred leti dobro označil eden naših kolegov (Vasko Simoniti). To pa ni bil zgolj zaradi svojih znanstvenih
in strokovnih dosežkov, ampak tudi - ali pa nemara predvsem - zaradi svojih človeških lastnosti, zaradi katerih ga je človek preprosto moral imeti rad ali pa vsaj čutiti naklonjenost do njega. Kdor ga je imel priliko vsaj malo spoznati, je lahko začutil njegovo prijaznost, dobrodušnost, optimizem, vitalnost, radoživost, pa tudi hudomušnost. Bil je nadvse družaben človek, rad se je družil in v njegovi družbi je bilo vedno prijetno. Dopoldanske kave, ki pa seveda niso bile samo kave, na katere smo z njim na fakulteti redno hodili, so postale prav legendarne. Marsikaj smo se ob takšnih prilikah pogovarjali, pametnega in resnega, a tudi neumnega in trivialnega, zanimivo pa je bilo vedno.
Peter Štih
(nagovor na žalni seji SAZU 4. februarja 2009)
IRENA GRICKAT-RADULOVIC
(1922-2009)
Bivša dopisna članica SAZU Irena Grickat-Radulovič je ena značilnih zelo zaslužnih srbskih jezikoslovk. Rodila se je 19. 1. 1922 v Beogradu, in sicer v družini ruskih emigrantov. Prav tako v Beogradu je opravila srednjo šolo in se izšolala na Filozofski fakulteti v skupini srbohrvaški jezik in južnoslovanske književnosti. Leta 1953 je doktorirala pri Srbski akademiji znanosti. Od 1969 do 1977 je delala v ar-heografskem oddelku Narodne biblioteke Srbije, v različnih nazivih vse do najvišjega, in leta 1978 je postala dopisna članica SANU. Nato je delala v Inštitutu za srbski jezik, kjer je delovala kot članica, in pri časopisu Juž-noslovanski filolog. Leta 1985 je postala redna članica SANU. Udeleževala se je mednarodnih slavističnih kongresov in imela več gostujočih predavanj v bivši Jugoslaviji, pa tudi v Holandiji, na Poljskem in v Nemčiji.
Med drugim se je ukvarjala tudi z nekaterimi problemi slovenistike. Med poglavitna dela dr. I. Grickat-Radulovic štejemo Slovar srbohrvaškega knjižnega in živega (ljudskega) jezika, ki mu je dala znanstveno zasnovo in vsebino. Pozorno je spremljala domačo in tujo jezikoslovno literaturo in o njej poročala v dnevnem tisku, pri čemer ni pozabila popularizirati slovenske kulture in jezika. Širše zanimanje za slovenski jezik je izpričevala tudi s tekočim govorjenjem slovenščine, kar je bilo sad njenega osebnega prizadevanja. Omenimo še, da je v Godišnjaku LXXXVI za leto 1979 objavljena njena bibliografija (izšla 1980) v Beogradu, v dokumentaciji SAZU pa je tudi njena dopolnjena bibliografija.
Bila je tudi zunanja članica Matice srbske in častna članica Slavističnega društva v Beogradu.
S tematiko slovenskega se je med drugim ukvarjala v zvezi z Dalmatinovim prevodom psalmov. V nekaterih študijah (sama navaja 180 objavljenih znanstvenih študij) o južnoslovanski miksoglotiji je analizirala tudi pojave v slovenskem jeziku. Dokumentacijo za njeno članstvo v SAZU so podpisali J. Jurančič, Tine Logar in Janez Logar.
Jože Toporišič
ANDREJ VLADIMIROVIČ POPOV
(1939-2009)
Nekaj dni po novem letu 2009 sem namesto pošte z vsakoletnimi dobrimi željami prejel po elektronski pošti žalostno vest, da je 9. januarja na svojem domu v Koltuših blizu Sankt Peterburga nenadoma umrl naš dopisni član Andrej V. Popov.
Rodil se je 24. oktobra 1939 v Leningradu, nekdanjem in sedanjem Sankt Peterburgu. Med drugo svetovno vojno je doživel in preživel obleganje Leningrada. Tam je dokončal srednjo šolo z zlato medaljo, se vpisal na univerzo in končal študij z odličnim uspehom na katedri za zoologijo nevretenčarjev. Leta 1968 je postal kandidat in leta 1981 je branil doktorsko disertacijo. Po diplomi je dobil mesto na Inštitutu za evolucijsko fiziologijo in biokemijo I. M. Sečenova Ruske akademije znanosti, kjer je leta 1991 ustanovil laboratorij za nevroetologijo in-sektov, ki ga je vodil do svoje smrti. Zadnja leta pa je deloval skupaj s svojo ženo dr. Eleno Savatejevo tudi v Centru za študij molekularno-genetskih mehanizmov kontrole vedenja na Inštitutu za fiziologijo I. P. Pavlova Ruske akademije znanosti.
Glavno področje njegovega raziskovalnega dela je bilo proučevanje sluha in zvočnih signalov pri žuželkah. Prvi je ugotovil, da lahko kratkotipalčne kobilice razlikujejo višine tonov, in razložil principe tega mehanizma na nivoju čutil in
tudi osrednjega živčevja. Uporabljal je morfološke, elektrofi-ziološke in etološke metode pri raziskavah nevroetoloških mehanizmov orientacije in komunikacije.
Zadnja leta pa se je poglabljal v skrivnosti dedovanja mehanizmov vedenja in struktur osrednjega živčevja pri klasičnem objektu genetikov - vinski mušici Drosophila.
Bil pa je tudi terenski biolog, ki je organiziral in vodil biološke ekspedicije na Krim, Kavkaz, v Srednjo Azijo in okolico Bajkala. Udeležil se je tudi terenskega dela v ZDA, Sloveniji in Hrvaški.
Prvič je obiskal Slovenijo že v šestdesetih letih v okviru obiska delegacije Ruske akademije znanosti v Jugoslaviji in takrat sva se spoznala. Kasneje smo se srečevali na različnih mednarodnih kongresih, pa tudi na inštitutih v Nemčiji, na Danskem, v ZDA in seveda v Rusiji. Bil je eden redkih ruskih biologov, ki je užival toliko zaupanja ruskih oblasti, da je imel prosto pot v inozemstvo. Odlično je obvladal angleščino in nemščino, kar pri njegovih sodržavljanih takrat ni bilo samoumevno. Po letu 1993 je v okviru mednarodnega sodelovanja med Slovenijo in Rusijo večkrat prišel k nam za več tednov, skupaj smo organizirali terenske bioakustične raziskave škržadov v Sloveniji in na Hrvaškem, rezultate tega dela pa smo objavili v vrsti skupnih publikacij. Zadnji obisk Andreja Popova v Sloveniji je bil leta 2002 v zvezi s simpozijem ob 250-letnici rojstva barona Jurija Vege. Andrej Popov je iz arhiva Akademije znanosti v Sankt Peterburgu v Ljubljano prinesel kopije dokumentov, ki dokazujejo stike med baronom Vego in rusko akademijo. Zadnjič sva se z dr. Andrejem Vladimirovičem srečala na 3. Evropskem hemipterološkem kongresu v Sankt Peterburgu od 8. do 11. junija 2004. Do zadnjega pa sva bila v stikih po elektronski pošti.
Dr. Popov je objavil več kot sto člankov v domačih in mednarodnih revijah.
Za svoje znanstveno delo je doživel lepa priznanja doma in na tujem. Leta 1987 je dobil državno nagrado SSSR. Izvoljen je bil za člana Nemške akademije naravoslovcev - Leopoldina, Kraljeve danske akademije znanosti in Evropske
akademije (Academia Europaea) v Londonu. Leta 2001 je bil izvoljen tudi za dopisnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Vsi, ki smo ga bolje poznali, bomo pogrešali njegovo osebnost, znanje, delavnost, znanstveno strogost in obenem človeško toplino.
Matija Gogala
OTTOPROKOP
(1921-2009)
V začetku leta 2009, 20. januarja, je umrl dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter njenega razreda za medicinske vede prof. dr. Otto Prokop, upokojeni redni profesor in direktor Inštituta za sodno medicino na Hum-boldtovi univerzi v Berlinu. Rodil se je 29. septembra 1921 v avstrijskem mestu St. Polten. V rojstnem kraju je obiskoval osnovno šolo in eno leto gimnazije, ki jo je končal v Salzburgu leta 1940. Po maturi se je vpisal na medicinsko fakulteto na Dunaju. Leta 1941 je bil mobiliziran in ranjen, študij pa je nadaljeval v Bonnu in je bil leta 1948 promoviran za doktorja medicine. Po diplomi je izpopolnjeval znanje iz patologije, interne medicine in psihiatrije ter se leta 1953 habilitiral na univerzi v Bonnu. Leta 1956 je bil povabljen na Humboldtovo univerzo v Berlinu kot redni profesor za sodno medicino. V letih 1959-61 je vodil tudi katedri v Halleju in Leipzigu ter krvno banko v Berlinu. Septembra 1986 se je upokojil, še naprej pa je upravljal hematoserološki laboratorij na Inštitutu za sodno medicino.
Njegovo znanstveno delo lahko razdelimo na najmanj tri področja. Prvo področje obsega klasično sodno medicino ali forenzično patologijo. O tej tematiki je napisal številne publikacije, npr. Veliki priročnik in Sodnomedicinski atlas, ter pripravil več poučnih filmov. Druga področja njegovega raziskovalnega dela so forenzična serologija in raziskave bioloških sledov, kamor sodijo raziskave v zvezi z ugotavljanjem očetovstva. S tem so povezana tudi vprašanja človeške genetike, ki jo je prof. Prokop s sodelavcem obravnaval v obsežnem leksikonu v dveh knjigah.
Tretje področje raziskav pa so medicinska pravna vprašanja, zlasti o nra-voslovnih stališčih glede neznanstvenih načinov zdravljenja. Napisal je mnogo razprav in knjig o tem problemu. Prof. Prokop je nasprotoval uvajanju in uporabi paramedicinskih praktik v diagnostiko in zdravljenje.
Njegova tiskana znanstvena dela obsegajo 565 enot. Od tega je 43 knjig oziroma poglavij v učbenikih. Nekatere knjižne izdaje so izšle v prevodih v Angliji, ZDA, Japonski, Španiji in Italiji. Kot predavatelj je nastopal na raznih ustanovah in inštitutih, na kongresih in strokovnih srečanjih v Evropi, Aziji in ZDA. Z referati je nastopil tudi na kongresih jugoslovanskega združenja za sodno medicino,
in sicer v Opatiji (1968) in Ljubljani (1984).
Za svoje znanstveno delo je prof. Prokop prejel mnoga priznanja in odlikovanja. Bil je častni doktor univerze v Szegedu in Leipzigu, častni profesor univerze Teikio v Tokiu, častni član mnogih nacionalnih in mednarodnih združenj (od leta 1964 tudi bivšega jugoslovanskega združenja za sodno medicino), član Royal Society of Medicine, član Akademije naravoslovcev Leopoldina, od leta 1964 član Akademije znanosti nekdanje NDR. Bil je tudi nosilec več visokih državnih odlikovanj in nagrad.
Otto Prekop je sodil med vodilne znanstvenike v evropski forenzični hematoserologiji. Odlikovale so ga neoporečna raziskovalna poštenost, izredna marljivost in organizacijska sposobnost. Svoje prijateljstvo do Slovenije je pogosto izkazal s sprejemanjem naših mladih strokovnjakov na izpopolnjevanje in s pošiljanjem knjig ter drugih publikacij Inštitutu za sodno medicino v Ljubljani ter z dragocenimi strokovnimi nasveti v pomembnih izvedenskih zadevah.
Skupščina SAZU ga je 23. aprila 1987 izvolila za dopisnega člana SAZU. Slovenska akademija znanosti in umetnosti in njen razred za medicinske vede bosta velikega znanstvenika in iskrenega prijatelja Slovenije ohranjali v lepem spominu.
Janez Sketelj
JAN STANKOWSKI
(1934-2009)
Sredi septembra je za vedno odšel eden najvidnejših poljskih fizikov in veliki prijatelj Slovenije, prof. Jan Stankowski, član Poljske in Saške akademije znanosti ter dopisni član tretjega razreda SAZU. Njegova poklicna pot se je začela
na Univerzi v Poznanju, kjer je delal na področju kvantne elektronike. Zgradil je prvo atomsko uro na Poljskem in pozneje prvi MASER (Microwave Amplification by Stimulated Emission of Radiation). Zgradil je tudi prvi elektronski paramagnetni reso-nančni (EPR) spektrometer na Poljskem.
Bil je eden od ustanoviteljev Inštituta za molekularno fiziko (Institute of Molecular Physics) Poljske akademije znanosti in njegov direktor v obdobju 1975-1985. Ogromno je prispeval k razvoju tega inštituta, ki je pod njegovim vodstvom postal eden od svetovnih centrov za radiofrekvenčno spektroskopijo. Delal je na področju fizike feroelektrikov, EPR, NMR in NQR trdne snovi, protonskih stekel ter molekularnih kompleksov. Pomembno je njegovo odkritje Jozephsonovega efekta v supraprevodnikih s pomočjo EPR. Prav tako je pomembno prispeval k fiziki fulerenov.
Pomembno je tudi njegovo delo na področju fizike nizkih temperatur, kjer je od leta 1982 pa do leta 1996 vodil Laboratorij za fiziko nizkih temperatur v Odolanowu, kjer je od leta 1985 organiziral letne šole Poletje s helijem. Bil je tudi začetnik in organizator Mednarodnih konferenc za radio- in mikrovalovno spektroskopijo »RAMIS«, ki jih je organiziral vsaki dve leti v Poznanju. Zaradi sodelovanja z gibanjem Solidarnost je bil odstavljen kot direktor Inštituta za molekularno fiziko PAN.
Mnogokrat je obiskal Slovenijo, tu predaval in se udeležil vrste letnih šol in srečanj v Puli, Portorožu in Lipici. Slovenski znanstveniki so bili vedno dobrodošli gostje v njegovem laboratoriju v Poznanju.
Ne samo, da je imel poseben dar za fiziko in je bil izvrsten eksperimentator, ampak je bil tudi izredno topel človek, ki je vedno rad pomagal mlajšim in s katerim je bilo prijetno sodelovati. Bil je mentor pri 28 doktorskih in več kot 30 magistrskih delih. Bil je tudi podpredsednik Mednarodnega združenja za magnetne resonance AMPERE in njegov podpredsednik v obdobju 1996-2002. Prejel je vrsto nagrad in priznanj, med njimi zlati križ za zasluge in odlikovanje Polonia Restituta.
ti
Posebno rad se spominjam družabnih srečanj in večerov v njegovem stanovanju, kjer so se zbirale družbe, v katerih nikoli ni manjkalo Nobelovih nagrajencev in kjer smo pozno v noč razpravljali o prihodnosti fizike in znanosti ter skušali najti rešitve za bodoči razvoj Evrope. Njegova soproga in otroci so nas potrpežljivo prenašali, polnili mizo s poljskimi dobrotami in vodko ter nas nato pozno ponoči razvozili v naše hotele. Njegova družina je bila odsev njegovega življenjskega sloga: topline, preprostosti in globoke intelektualne prodornosti.
Robert Blinc
KARL STUHLPFARRER
(1941-2009)
Umrl je prijatelj. Ne samo osebni, tudi prijatelj našega naroda. Umrl je Karl Stuhlpfarrer. Naj se ga ob tej težki izgubi spomnim, kakor sem ga doživljal v več kot tridesetih letih druženja. Izhajal je iz dunajske proletarske družine in je odraščal v tistem delu prestolnice, ki so ga zasedli Sovjeti. V nasprotju z avstrijskim javnim mnenjem, ki na Rdečo armado nima lepih spominov, je Stuhlpfarrer vedno trdil, da se mora Rusom in njihovemu fižolu zahvaliti, da je ostal pri življenju. Njegov oče je bil med vojno policaj pri SS in to dejstvo je v marsičem pogojevalo Karlovo življenjsko pot, saj je v tihi polemiki z njim posvetil velik del svojega raziskovalnega dela prav grozotam, ki jih je nacionalsocializem prizadejal svojim žrtvam: izseljencem, Židom, slovanskim narodom, ciganom. Ker so bile domače razmere take, da bi se ne mogel vpisati na univerzo, se je v času študija preživljal sam, tako da je v poletnih mesecih hodil v neki švicarski hotel, kjer se je zaposlil kot natakar. Ker je bil visok, so mu delovni tovariši, po večini Italijani, rekli "Car-lone", in to ime se ga je prijelo: v družini, med prijatelji, celo na univerzi.
Pod mentorstvom prof. Ludwika Jedlicke je diplomiral in doktoriral na Inštitutu za sodobno zgodovino univerze na Dunaju, kjer se je po končanem študiju tudi zaposlil najprej kot asistent, pozneje kot docent. Nase je opozoril že leta 1977, ko je s kolegom Hannsom Haasom izdal knjigo Österreich und seine Slowenen (Avstrija in njeni Slovenci), ki je dvignila veliko prahu, ker sta avtorja prikazala usodo koroških Slovencev na povsem nov način, tako namreč, da sta odločno obsodila nemški raznarodovalni nacionalizem. Ta pogumna publikacija, o kateri so v avstrijskih konservativnih krogih pisali z ogorčenjem, je močno zavrla možnosti, ki sta jih imela Haas in Stuhlpfarrer, da se uveljavita na dunajski univerzi. Oba sta morala v »izgnanstvo«, prvi v Salzburg, drugi v Celovec, če sta hotela doseči mesto rednega profesorja. Kljub ceni, ki jo je Stuhlpfarrer plačal za svojo nekonvencionalno intelektualno držo, se svoji temeljni usmeritvi - razglabljanju o »tabu« temah - ni izneveril. Med prvimi povojnimi avstrijskimi zgodovinarji
je navezal tudi stike s slovenskimi kolegi in bil na začetku sedemdesetih let s Haasom, Andrejem Moritschem, Dušanom Nečakom, Petrom Vodopivcem in Jožetom Pirjevcem ustanovitelj krožka, katerega namen je bil, da v prostoru Alpe-Adria z novim pristopom osvetli skupno zgodovinsko preteklost in premosti nacionalne stereotipe tradicionalnega zgodovinopisja. Krožek je organiziral dva simpozija (o koroškem plebiscitu in o šeststoletnici priključitve Trsta habsburškim posestim), kar pa je še pomembneje, postavil je temelje za plodno sodelovanje med Dunajem, Ljubljano in Trstom, pozneje tudi Celovcem, Mariborom in Koprom, sodelovanje, ki je še danes aktualno.
Pri svojem raziskovalnem in didaktičnem delu se Stuhlpfarrer seveda ni omejil samo na slovensko problematiko. Ukvarjal se je tudi z južnotirolskim vprašanjem, preganjanjem Židov v tretjem rajhu, nemško zasedbo »Jadranskega pri-morja« med letoma 1943-1945 in vrsto drugih tematik, vezanih na nacionalna in socialna vprašanja srednjeevropskega prostora v 19. in 20. stoletju. Njegov pristop odlikuje raznovrstnost virov, ki jih je uporabljal pri svojem delu, saj se za osvetljevanje preteklosti ni omejeval samo na arhivsko gradivo, temveč je uporabljal tudi osebna pričevanja protagonistov, fotografske in filmske posnetke, dediščino materialnega življenja.
Ocena Stuhlpfarrerjevega znanstvenega dela se ne more izogniti ugotovitvi, da je v svojih številnih publikacijah dosledno iskal originalen in inovativen pristop in da se je lotil tem, ki niso bile raziskane ali so bile prikazane izkrivljeno. Takšna je že omenjena monografija Österreich und seine Slowenen, v kateri je s kolegom Haasom na podlagi do tedaj neizrabljenega ali zanemarjenega gradiva podal zgodovino Slovencev na Koroškem na izviren način, ki se radikalno razlikuje od dotedanjega nacionalistično obarvanega pristopa, tipičnega za avstrijsko historiografijo, posvečeno tej tematiki. Enako je mogoče reči o Stuhlpfarrerjevem monumentalnem delu Umsiedlund Südtirol (Južnotirolsko preseljevanje). V dveh zvezkih, obsegajočih več kot 900 strani, avtor prikazuje okoliščine, ki so v letih
1939-1940 nemško govorečim južnim Tirolcem narekovale, da so se v skladu z dogovorom med Hitlerjem in Mussolinijem v veliki večini odločili za izselitev v tretji rajh ali na „vzhodna zasedena ozemlja". Gre za raziskavo, slonečo na dolgoletnem delu v nemških, italijanskih in avstrijskih arhivih, ki je postala referenčna študija za problematiko manjšinskega vprašanja v Evropi fašističnega in nacističnega totalitarizma. Prav tako pomembna je knjiga Die Operationszonen Alpenvorland und Adriatisches Küstenland 1943-1945 (Operacijske cone Alpsko predgorje in Jadransko primorje 1943-1945), v kateri se je Stuhlpfarrer prvi na znanstveno neoporečen način soočal s tematiko nemške vojaške okupacije Južne Tirolske, Ljubljanske pokrajine in Julijske krajine po kapitulaciji Italije 8. septembra 1943. Tudi v tem primeru je postala njegova študija zaradi bogastva uporabljenih virov in izvirnosti interpretacije temeljna raziskava o omenjeni tematiki, ki je ne more obiti noben resen raziskovalec sklepnega obdobja druge svetovne vojne v našem prostoru. Ker je Stuhlpfarrer v navedenih in drugih delih dosledno izbiral teme, ki so se dotikale perečih problemov, neraziskanih ali izkrivljeno prikazanih poglavij sodobne zgodovine Srednje Evrope, se je uveljavil kot eden najtemeljitejših in najbolj cenjenih poznavalcev avstrijskega, nemškega in italijanskega nacionalizma, fašizma in nacionalsocializma. Kot tak je pogosto predaval na tujih univerzah - od Poljske do Slovenije in Italije - in nastopal na mednarodnih kongresih, posvečenih zgoraj omenjenim vprašanjem. Uvrščal se je v tisto elito evropskih izvedencev za novejšo zgodovino, ki se ni zadovoljila z ustaljenim in uveljavljenim prikazovanjem bližnje preteklosti, ampak se je odločila za ustvarjalno raziskovalno delo, s katerim je mogoče odpreti zgodovinski znanosti nova, še neprehojena pota.
Prof. Stuhlpfarrer je bil tudi odličen organizator. V zadnjih desetletjih je redno prirejal srečanja srednješolskih profesorjev iz Avstrije in sosednjih držav -Slovenije, Hrvaške, Češke, Slovaške, Poljske, Madžarske in Italije -, ki so nudila priložnost za soočanje s skupno zgodovinsko preteklostjo in ustvarjala intelektualno klimo medsebojnega spoznavanja in sporazumevanja. Po smrti Andreja Moritscha je prevzel tudi vodenje poletne šole v Bovcu, kjer se v avgustu vsako leto srečujejo univerzitetni študentje iz Celovca, Vidma, Trsta, Ljubljane, Maribora, Kopra in Gorice (zadnja leta tudi iz balkanskih držav), da na skupnih tečajih spoznavajo jezik in kulturo sosednjih narodov in s tem ustvarjajo pogoje za strpno sožitje. V tem smislu je prof. Stuhlpfarrer opravil nadvse dragoceno delo na Univerzi v Celovcu, v prvi vrsti na njeni Fakulteti za kulturološke znanosti, katere dekan je bil. S svojim odločnim, obenem pa neagresivnim nastopom je v zadnjih desetih letih spremenil omenjeno fakulteto v pravo oazo intelektualnega življenja sredi Haiderjeve Koroške. Na njej ima slovenska kultura eminentno mesto in tudi viden izraz, saj je Stuhlpfarrer dosledno pospeševal dvojezičnost, ki je opazna že na samem pročelju fakultete.
Zaradi njegovih raziskovalnih dosežkov in pogumne zavzetosti pri spletanju intelektualnih stikov v srednjeevropskem prostoru, v prvi vrsti med Avstrijo in
Slovenijo, je Slovenska akademija znanosti in umetnosti leta 2007 prof. dr. Karla Stuhlpfarrerja izvolila za svojega dopisnega člana.
Po dolgi in zahrbtni bolezni, ki jo je prenašal z občudovanja vrednim sto-icizmom, je prof. dr. Karl Stuhlpfarrer 5. novembra 2009 umrl na Dunaju v 69. letu starosti. „Namesto brambovskih okopov," je v nekrologu o njem zapisal prof. dr. Dušan Nečak, »je Stuhlpfarrer gradil mostove sobivanja. Kaj več si humanist, družboslovec in zgodovinar že težko želi.«
Monografije:
Österreich und seine Slowenen, Wien, 1977.
Die Operationszonen Alpenvorland und Adriatisches Küstenland, Wien, 1969.
Umsiedlung Südtirol 1938-1940, I-II, Wien-München, 1985.
Jože Pirjevec
IV
BIBLIOTEKA IN PUBLIKACIJE SAZU
SASA LIBRARY AND PUBLICATIONS
V letu 2009 smo se poslovili od dolgoletne sodelavke in upravnice gospe Marije Fabjančič, ki je Biblioteko SAZU vodila od leta 1987 in torej skoraj po dvaindvajsetih letih predanega vodstva odšla v zasluženi pokoj. V tem času je nadaljevala delo svojega predhodnika, cenjenega akademika Primoža Ramovša, in skrbela za ohranjanje stikov s številnimi domačimi in tujimi ustanovami, povezanih z zamenjavo publikacij. Obenem se je soočila tudi z nekaterimi temeljnimi razvojnimi spremembami in poskrbela za vključitev Biblioteke SAZU v sistem COBISS. SI. Nenazadnje je Biblioteka SAZU pod vodstvom gospe Marije Fabjančič zrasla v eno največjih slovenskih knjižnic. Za vse to smo ji sodelavci iskreno hvaležni.
Med poglavitnimi nalogami, ki smo jih poleg stalne skrbi za nabavo gradiva, njegovo strokovno obdelavo, obsežno zamenjavo publikacij in nemoten potek dela v Biblioteki izpeljali v letu 2009, lahko na kratko izpostavimo naslednje: vpeljali smo vodenje zaloge gradiva v sistemu COBISS 3; vpeljali smo avtomatizirano izposojo gradiva;
preselili smo del skladišča z lokacije Novi trg 5 v novo skladišče na Križevni-ški ulici in s tem zmanjšali prostorsko stisko v skladišču;
uredili smo elektronsko obliko Slovenskega biografskega leksikona (19251991) in jo postavili na splet v obliki delovne verzije ter jo uspešno predstavili tudi izven meja domovine;
opravili smo pretvorbo podatkov, povezanih z zamenjavo publikacij, v iz-menljivi format, kar bo omogočilo nadaljnjo lažjo obdelavo podatkov.
Najprej prikažimo dejavnost Biblioteke SAZU v letu 2009 v številkah, nato pa sledi nekaj podrobnejših podatkov o posameznih delovnih področjih.
AKCESIJA
Prirast knjižničnega fonda po zvrsti gradiva in načinu nabave prikazuje naslednja razpredelnica:
	Nakup	Zamenjava	Dar	Lastne izdaje	Skupaj
Monografske publikacije	; 972	1446	2659	410	5487
Serijske publikacije	278	1476	563	146	2463
Kartografsko gradivo	14	5	40	1	60
Slikovno gradivo			2		2
CD, DVD, (video)kasete	18	3	105	9	135
Multimed. gradivo, rač.	dat. 4	12	53	5	74
Skupaj	1286	2942	3422	571	8221
Iz primerjave s preteklim letom je razvidno, da smo v letu 2009 obdelali za 1107 enot več gradiva kakor v letu 2008, kar je rezultat posebej prizadevnega dela sodelavk in sodelavcev v Biblioteki. V letu 2009 je potekala tudi obdelava zapuščin Stanislava Hafnerja, Reinharda Strohma in Franca Jakopina, ki smo jih pridobili
v preteklih letih in smo zanje hvaležni. Prav tako se zahvaljujemo posameznikom, ki so s svojimi darovi obogatili naše knjižne police, še posebej Andreju Pleterske-mu, Draganu Božiču, Andreju Kirnu, Dragu Samcu, Moniki Kropej, Našku Kri-žnarju, Mariji Stanonik, Marjanu Dolganu in vsem ostalim. V tem letu smo pridobili tudi rokopisno ostalino akad. prof. dr. Franceta Koblarja (29. 11. 1889-11. 1. 1975), ki vsebuje njegovo korespondenco in rokopise pisatelja Ivana Preglja, za kar smo dedičem iskreno hvaležni.
CELOTNI KNJIŽNIČNI FOND
V letu 2009 smo formalno in vsebinsko obdelali 8221 enot. Komisija za odpis gradiva je odpisala 60 naslovov (monografij in periodike) v 172 zvezkih oz. letnikih. Blizu 100 zvezkov (z inštitutov) smo preusmerili v dislocirano skladišče.
Celotni fond Biblioteke SAZU je ob koncu leta 2009 obsegal 527.822 enot, iz razpredelnice pa so razvidni podatki po posameznih vrstah gradiva:
knjig in letnikov revij	511.499
rokopisnih zapuščin	136
mikrofilmov	856
kartografskega gradiva	3935
slikovnega gradiva	9636
plošč, CD, DVD, (video)kaset	1124
multimedialnega gradiva, rač. dat.	464
Skupaj enot	527.650
DVOJNICE
Partnerskim in drugim knjižnicam doma in v tujini smo razposlali več kakor 400 dvojnic publikacij, ki jih je Biblioteka bodisi že imela ali zanjo niso bile ustrezne. Prav tako smo v tem letu razposlali več kot 1600 izvodov publikacij lastne založniške produkcije, s čimer smo razbremenili skladiščne prostore in obenem razveselili prenekatero knjižnico.
KATALOGI IN BAZE PODATKOV
Biblioteka je aktivno sodelovala pri vnosu bibliografskih zapisov v vzajemno bazo COBIB.SI in tako prispevala 6857 novih zapisov, kar je 840 zapisov več kakor v preteklem letu. Vnos podatkov o zalogi oz. številu publikacij, ki jih hrani Biblioteka SAZU, vseskozi narašča in je letos dosegel 68.030 bibliografskih zapisov za monografske in serijske publikacije ter 112.959 inventariziranih enot na teh zapisih. To pomeni, da je v sistemu COBIB.SI evidentiranih 112.959 knjig, letnikov revij in drugega gradiva. To pa glede na celotni knjižnični fond Biblioteke, ki obsega 527.650 enot, predstavlja le ok. petino celotnega gradiva. Zato bi bilo v prihodnosti koristno razmisliti o možnostih za prenos podatkov z listkovnega kataloga v elek-
tronsko obliko in v COBIB.SI, s čimer bi dosegli boljši pregled nad celotno zalogo publikacij, ki jih hrani Biblioteka.
Bazo podatkov, ki vsebuje podatke o partnerjih, s katerimi Biblioteka sodeluje na področju zamenjave publikacij, nam je uspelo pretvoriti v bolje prenosljiv elektronski format. Ta nam bo omogočal lažjo obdelavo podatkov in zlasti integracijo podatkov v podatkovni sistem, v katerem bo mogoče učinkoviteje voditi odpremo publikacij akademijske založniške produkcije.
ZAMENJAVA, DAROVI, RECENZIJE
Baza podatkov o ustanovah, s katerimi si izmenjujemo publikacije, kaže, da je njihovo število v tujini naraslo za 14 in jih je bilo ob koncu leta 1320, v domovini pa za 3, na 144 slovenskih ustanov. Število naslovnikov, ki jim publikacije darujemo, je ostalo nespremenjeno, prav tako število naslovnikov, ki jim publikacije pošiljamo v recenzijo. Čeprav število ustanov v bazi podatkov raste, pa glede na podatke o številu publikacij, ki smo jih razposlali v letu 2009, ugotovimo, da smo poslali ustanovam manj publikacij kakor prejšnje leto. Podatki za leto 2009 so razvidni iz naslednje razpredelnice: Publikacije:
v zamenjavo - tujina	3065
v zamenjavo - Slovenija 373 v dar	2573
v prodajo	241
Skupaj:	6252
IZPOSOJA
Letos smo uvedli avtomatizirano izposojo, kar pomeni, da si je publikacije, ki so vnesene v sistem COBISS.SI, odslej možno izposoditi brez ročnega izpolnjevanja zadolžnic. Za kolege na izposoji to pomeni, da s pomočjo čitalca črtne kode prepoznajo publikacijo in jo nato sistem avtomatsko zavede na uporabnikov račun kot izposojeno. Postopek olajša izposojo tako uporabniku kakor zaposlenemu in nenazadnje vodi tudi v učinkovitejšo evidenco o izposojenem gradivu. Ker pa je pogoj za avtomatizirano izposojo vnos publikacij in njihove zaloge v sistem COBISS.SI, poteka izposoja starejšega gradiva, ki je obdelano zgolj po klasični poti, še vedno ročno.
Konec leta 2009 je bilo vpisanih 2278 članov, ki so oddelek izposoje obiskali skupno več kakor 3000-krat in si izposodili nekaj več kakor 1000 zvezkov, v prostorih čitalnice pa si ogledali ok. 7000 zvezkov. V čitalnici, kjer so uporabnikom na voljo periodične publikacije, se je izmenjalo 3445 novih številk revij.
Tudi s stališča avtomatizacije izposoje razmišljamo o koristnosti prenosa podatkov o publikacijah z listkovnega kataloga v elektronsko obliko, saj bi bila tako možna avtomatska izposoja celotnega gradiva, ki ga hranimo v Biblioteki SAZU.
Seveda se zavedamo, da bo to spričo obsežnosti gradiva zahteven in dolgotrajen postopek.
Uporabniki lahko z lokacij Biblioteke SAZU in ZRC SAZU dostopajo tudi do nekaterih spletnih revij, ki jih nudita ScienceDirect, Springer in EbscoHost. Avtomatska statistika kaže, da so zanimivi zlasti tisti spletni viri, ki so dostopni v obliki celotnih besedil.
DIGITALIZACIJA
Slovenski biografski leksikon
V sodelovanju z Institutom Jožef Stefan, ki je izdelal spletno aplikacijo, nam je uspelo pripraviti delovno verzijo spletnega Slovenskega biografskega leksikona (1925-1991), ki je zdaj prosto dostopen na spletu. Delovno zato, ker je treba elektronski dokument še popraviti (v njem je še opaziti napake), pa tudi dopolniti v skladu z našimi načrti, ki predvidevajo poleg večvrstnega iskanja tudi možnost izdelav raznih statističnih izpisov, grafov, preglednic. Ker uporablja naša spletna izdaja SBL inovativno tehnologijo, je zanimiva tudi v svetovnem merilu in smo jo uspešno predstavili na 3 mednarodnih konferencah.
Digitalna knjižnica SAZU
Pričeli smo razmišljati o gradnji Digitalne knjižnice SAZU in tako že digitalizirali prve, temeljne publikacije, ki predstavljajo Akademijo in njeno dejavnost ter člane: dali smo skenirati (zunanjemu izvajalcu) vse zvezke Letopisa SAZU, razen zadnjih, ki že obstajajo v elektronski obliki, zbirko Biblioteka, ki obsega bibliografije raziskovalcev in članov SAZU, in jubilejne zbornike, ki so izšli ob 40-, 50- in 60-letnici obstoja SAZU. To predstavlja smiselno vsebinsko izhodišče, na katerem nameravamo v prihodnje graditi digitalno knjižnico SAZU.
OSREDNJI SPECIALIZIRANI INFORMACIJSKI CENTER ZA HUMANISTIKO
Biblioteka SAZU že od leta 2003 z Znanstvenoraziskovalnim centrom SAZU sestavlja Osrednji specializirani informacijski center za humanistiko (OSICH), ki ga je v letu 2009 ponovno potrdila Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS). Simona Frankl, koordinatorica dela pri razvoju Splošnega geslovnika COBISS.SI (SGC) za OSICH, je v obdobju od 1. 01. 2009 do 31. 12. 2009 prispevala 352 novih in redigiranih zapisov in presegla zahtevano realizacijo. Občasno je sodelovala tudi pri optimaliziranju metodoloških osnov vodenja bibliografij raziskovalcev.
MUZEJSKA ZBIRKA SAZU
Sistematično smo se lotili obdelave drugega velikega sklopa zbirke muzejskih predmetov iz zapuščine Ivana Jagra, to je zbirke pirhov z Moravskega in risb or-namentov na pirhih iz Slovenije in Hrvaške. V tem okviru je bilo inventariziranih in fotografiranih 89 pirhov z Moravskega (inv. št. J260-J348).
Za razstavo »Robbov vodnjak - zgodba mestnega simbola« smo Narodni galeriji posodili kip Neptuna (MSAZU 173), ki je nekdaj krasil vodnjak na Mestnem trgu.
V	okviru raziskave o slikarkah 19. stoletja na Slovenskem je Lidija Tavčar obdelala in objavila4 dve tihožitji iz naše zbirke (MSAZU 13 in MSAZU 101).
BIBLIOGRAFIJE
V	Biblioteki smo v preteklem letu urejali bibliografije za člane SAZU in za raziskovalce inštitutov ZRC SAZU, prav tako pa smo bibliografsko obdelali tudi publikacije SAZU in ZRC SAZU. To delo predstavlja hkrati tudi vnos zapisov in publikacij v vzajemno bazo COBIB.SI, kjer je tako evidentirana celotna založniška dejavnost SAZU in ZRC SAZU.
Dostop do pregleda založniške produkcije SAZU in ZRC SAZU je mogoč tudi s spletnih strani Biblioteke SAZU.5
Bibliografija bibliotekarjev biblioteke SAZU
Simona Frankl
Slovenski biografski leksikon [Elektronski vir]. 1925-1991 (ur. Petra Vide Ogrin), Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti; Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2009. (Ročna redakcija zapisa TEI)
Mojca Mlinar Strgar
Slovenski biografski leksikon [Elektronski vir]. 1925-1991 (ur. Petra Vide Ogrin), Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti; Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2009 . (Ročna redakcija zapisa TEI)
Drago Samec
Bibliografija akademika prof. dr. Stojana Cigoja, v: Stojan Cigoj 1920-1989. Zbornik razprav s simpozija SAZU ob 20-letnici smrti (ur. Marijan Pavčnik), Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2009, str. 147-174. Bibliografija Leonida Pitamica, v: Leonid Pitamic, Država, Ljubljana : GV založba, 2009, str. 487-513.
Knjižnica na gradu Tuštanj, Kronika, ISSN 0023-4923, 57, 2009, št. 2, str. 373382.
Nomen et omen. Doktor Boris Kuhar ter okusi kuharskih dobrot in etnologije, Grosupeljski odmevi, ISSN 1580-0911, 35, 2009, št. 8/9, str. 16-18 (80 let dr. Borisa Kuharja).
4	Lidija TAVČAR, Grofičinim šopkom ob rob. Neobjavljeni tihožitji Marije Auersperg Attems, Acta hi-storiae artis slovenica 14, Ljubljana 2009, str. 171-176.
5	http://www.sazu.si/biblioteka/monografije-sazu-2009.html
Nena Škerlj
Ustvarjanje svetov v sodobni umetnosti. 53. beneški bienale, Benetke, 7. 6.-22. 11. 2009, Umetnostna kronika, ISSN 1581-7512, št. 24, 2009, str. 62-68. Zadnji številki Acta historiae artis Slovenica, Bilten Slovenskega umetnostnozgo-dovinskega društva [Elektronski vir], ISSN 1855-6809, 1/2, 2009. (Recenzija)
Mojca Uran
Slovenski biografski leksikon [Elektronski vir]. 1925-1991 (ur. Petra Vide Ogrin), Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti; Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2009. (Ročna redakcija zapisa TEI)
Helena Verbinc
Publikacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti za leto 2008 (z dodatkom za leto 2007), Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ISSN 0374-0315, 59 (2008), 2009, str. 235-242.
Petra Vide Ogrin
Slovenski biografski leksikon [Elektronski vir]. 1925-1991 (ur. Petra Vide Ogrin), Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti; Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2009.
Jan Jona Javoršek, Tomaž Erjavec, Petra Vide Ogrin, The digitisation and deployment of the Slovenian Bibliographical Lexicon, v: Research infrastructure for digital lexicography. Proceedings of the 12th International Multiconference Information society 2009, Mondilex Fifth Open Workshop, Ljubljana, Slovenia, October 14-15, 2009, Ljubljana: Institut Jožef Stefan, 2009 (Informacijska družba), str. 64-71. Petra Vide Ogrin, Tomaž Erjavec, Towards an online edition of the Slovenian Biographical Lexicon, v: Digital humanities 2009. The 21st Joint International Conference of the Association for Literary and Linguistic Computing and the Association for Computers and Humanities and The 2nd Joint International Conference of the Association for Literary and Linguistic Computing, the Association for Computers and Humanities and the Society for Digital Humanities - Société pour l'étude des médias interactifs, University of Maryland, College Park, June 22-25, 2009, Maryland: Institute for Technology in the Humanities, 2009, str. 406-408. Jan Jona Javoršek, Petra Vide Ogrin, Tomaž Erjavec, Slovenian Biographical Lexicon - from a digital edition to an on-line application, v: Digital resources and knowledge sharing (ed. Hrvoje Stančic et al.), Zagreb: Department of Information Sciences, Faculty of Humanities and Social Sciences, University, str. 251-260.
KNJIGOVEZNICA
V knjigoveznici je bilo letos zvezanih več kot 200 zvezkov in razvezanih več kot 80 zvezkov za namen skeniranja.
OSEBJE
Od Biblioteke se je v tem letu poslovila naša upravnica Marija Fabjančič, ki se ji na tem mestu ponovno zahvaljujemo za dobro vodstvo. Razen tega se sestava osebja v Biblioteki ni spremenila. V oddelku za inventarizacijo so delovale 3 osebe, od katerih je ena tudi katalogizirala (serijske publikacije), v katalogizaciji so obdelovale gradivo 4 osebe, v klasifikaciji 5, na izposoji sta bili uporabnikom na voljo 2 osebi, v ekspeditu so delale 3 osebe, v knjigoveznici 1 oseba (polovični delovni čas), razen teh pa še poslovna sekretarka in vodja; skupaj 20 oseb (1 oseba s skrajšanim delovnim časom).
Zaposleni smo se udeležili nekaterih rednih tečajev, s pomočjo katerih ohranjamo strokovno raven obdelave gradiva. Mira Češarek je opravila strokovni bibliotekarski izpit in ji iskreno čestitamo. Anica Zadnikar je sodelovala v Komisiji za katalogizacijo pri NUK-u, Helena Verbinc v Komisiji za podelitev nazivov pri NUK-u, Mojca Uran je bila izvoljena v Svet članic COBISS, Simona Frankl je sodelovala v OSICH-u pri razvoju Splošnega geslovnika COBISS.SI (SGC), Daniela Škerget je v drugi polovici leta nadomeščala Neno Škerlj kot predstavnica Društva bibliotekarjev Ljubljana in bila izvoljena v izvršni odbor, Petra Vide Ogrin pa je bila članica tehničnega odbora Informatika in dokumentacija pri Slovenskem inštitutu za standardizacijo. Marija Banjac si je kot tajnica sindikata SAZU in ZRC SAZU prizadevala za njegovo nemoteno delovanje.
Vidnejše uspehe Biblioteke SAZU v letošnjem letu lahko povzamemo v naslednjih nalogah: prehod na COBISS3 pri vodenju zaloge v sistemu COBISS.SI, avtomatizacija izposoje, selitev dela skladišča na novo lokacijo in nenazadnje spletna izdaja Slovenskega biografskega leksikona, ob tem pa ne pozabimo na hitro obdelavo publikacij brez zaostankov, ki predstavlja temelj našega delovanja. Za tako uspešno leto gre zahvala prizadevnosti kolegic in kolegov v Biblioteki, ki se zavedajo, da vsak s svojim delom prispevajo k boljšemu celotnemu rezultatu.
Petra Vide Ogrin, vodja Biblioteke
PUBLIKACIJE SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI ZA LETO 2009 (z dodatkom za leto 2008)
SPLOŠNE PUBLIKACIJE
1.
Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti. 59. knjiga. 2008 = Yearbook of the Slovenian Academy of Sciences and Arts. Volume 59/2008. (Glavni in odgovorni urednik Andrej Kranjc) (Uredniški odbor Jože Trontelj, Matija Gogala, Marko Marijan Mušič) Ljubljana 2009. 295 str. Ilustr. 22 cm ISSN 0374-0315
2.
Slovenski biografski leksikon (Elektronska izdaja): 1925-1991. (Urednica Petra Vide Ogrin, avtorji geselskih člankov prve, tiskane izd. SBL France Adamič ... et al.) Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2009 e-ISBN 978-961-268-001-5
PUBLIKACIJE I. RAZREDA ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE
3.
Arheološki vestnik 60: 2009. (Glavna urednica Marjeta Šašel Kos. Izvršna urednika Primož Pavlin, Andreja Dolenc Vičič. Uredniški odbor Dragan Božič ... et al.) Ljubljana 2009. 354 str. Ilustr. 29 cm. (Sozaložnik ZRC SAZU)
ISSN 0570-8966
4.
Stojan Cigoj : 1920-1989. Zbornik razprav s simpozija SAZU ob 20-letnici smrti. (Uredil Marijan Pavčnik) Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2009. 175 str. Portret. 24 cm. - (Razprave/Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za zgodovinske in družbene vede ; 24)
ISBN 978-961-268-002-2
PUBLIKACIJE II. RAZREDA ZA FILOLOŠKE IN LITERARNE VEDE
5.
Traditiones 38/1. Zbornik Inštituta za slovensko narodopisje in Glasbeno-narodopisnega inštituta. (Glavna urednika Jurij Fikfak, Ingrid Slavec Gradišnik) (Uredniški odbor Marjetka Golež Kaučič ... et al.) Ljubljana 2009. 337 str. Ilustr. 24 cm. (Sozaložnik ZRC SAZU)
ISSN 0352-0447
6.
Trubar, Hren, Valvasor, Dolničar: o slovstvu na Kranjskem: znanstvenokri-tična izdaja. (Uredil Luka Vidmar). Izdali: Fundacija dr Bruno Breschi, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU in Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana 2009. 448 str. 22 cm
ISBN 978-961-268-005-3
PUBLIKACIJE III. RAZREDA ZA MATEMATIČNE, FIZIKALNE, KEMIJSKE IN TEHNIŠKE VEDE
7.
Vodnik po nomenklaturi organskih spojin IUPAC - priporočila 1993 (vključno s spremembami glede na nomenklaturo organske kemije IUPAC 1979) (Slovensko izdajo pripravila Branko Stanovnik in Miha Tišler po angleški izdaji, ki so jo pripravili R. Panico, W. H. Powell, J.-C. Richer) Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2009. IX, 185 str. Ilustr. 24 cm.
ISBN 978-961-6242-24-0
PUBLIKACIJE IV. RAZREDA ZA NARAVOSLOVNE VEDE
8.
Acta carsologica 38/1. (Glavni in odgovorni urednik Andrej Kranjc) Ljubljana 2009. 154 str. Ilustr. 30 cm. (Sozaložnik ZRC SAZU) ISSN 0583-6050
9.
Acta carsologica 38/2-3. (Glavni in odgovorni urednik Andrej Kranjc) Ljubljana 2009. Str. 165- 311 . Ilustr. 30 cm. (Sozaložnik ZRC SAZU) ISSN 0583-6050
Folia biologica et geologica 50/1. (Glavni in odgovorni urednik Mitja Zupančič) (Uredniški odbor Matjaž Gogala ... et al.) Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana 2009. 211 str. Ilustr. 30 cm. ISSN 1855-7996
11.
Folia biologica et geologica 50/2. (Glavni in odgovorni urednik Mitja Zupančič) (Uredniški odbor Matjaž Gogala . et al.) Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana 2009. 111 str. Ilustr. 30 cm. ISSN 1855-7996
PUBLIKACIJE V. RAZREDA ZA UMETNOSTI_
12.
Drago Tršar - iz ateljeja. (Besedila Zoran Kržišnik ... et al., fotografije Marko Zaplatil . et al.) Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana 2009. 40 str. Ilustr. 23 cm.
13.
Mušičeve Žale. (Besedilo Jure Mikuž, risbe Marko Mušič in Atelje Marko Mušič, fotografije Dragan Arrigler . et al.) Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana 2009. 71 str. Ilustr. 21 cm. - (Zbirka Vodniki k arhitekturi/ Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za umetnosti ; 2).
ISBN 978-961-268-000-8
14.
Vitruvij: O arhitekturi. (Prevod Fedja Košir) V Ljubljani: Fakulteta za arhitekturo, 2009. 235 str. 27 cm.
ISBN 978-961-6160-95-7
15.
Košir, Fedja: O antičnem inženirstvu: komentar k Vitruvijevemu traktatu o arhitekturi. Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo, 2009. 238 str. Ilustr. 27 cm.
ISBN 978-961-6160-96-4
16.
Iacobus Handl-Gallus: Priredbe skladb za glasbila s tipkami. (Urednik Marko Motnik) Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana 2009. XXXVIII, 74 str. Ilustr. Note. 28 cm. - (Monumenta artis musicae Sloveniae ; 55)
ISMN 979-0-709004-27-0
SOZALOŽNIŠTVO
17.
Pitamic, Leonid : Na robovih čiste teorije prava = An den Grenzen der Reinen Rechtslehre (Uredil in uvodna študija Marijan Pavčnik) Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Pravna fakulteta 2005 [i. e. 2009] 2. izd. 350 str. Portret. 24 cm. - (Dela/Slovenska akademija znanosti in umetnosti, razred za zgodovinske in družbene vede ; 36)
ISBN 978-961-268-004-6
18.
Škofjeloški pasijon - znanstvenokritična izdaja (Uredil Matija Ogrin ... et al.) (Diplomatični prepis rokopisov in prevod neslovenskih besedil Primož Simo-niti, Matija Ogrin, Monika Deželak Trojar, kritični prepis Jože Faganel, Matija Ogrin, Jožica Škofic, Matej Šekli, avtorja spremnih študij Matija Ogrin, Monika Deželak Trojar, predgovor Kajetan Gantar, prevod povzetkov Daniel Holl. ... et al.) (Strokovni pregled Kozma Ahačič, fotografije rokopisov Marko Zaplatil) Celje: Celjska Mohorjeva družba, Društvo Mohorjeva družba. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, 2009. 431 str. Faks. 24 cm
ISBN 978-961-218-815-3
19.
Kocijan, Gregor: Janko Kersnik - monografija. Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana 2009. 431 str. Portreti. 21 cm. - (Monografije k Zbranim delom slovenskih pesnikov in pisateljev ; 10)
ISBN 978-961-254-134-7
PUBLIKACIJE, katerih izdajo je SAZU sofinancirala
20.
Zorko, Zinka : Narečjeslovne razprave o koroških, štajerskih in panonskih govorih. Filozofska fakulteta, Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Maribor 2009. 387 str. 22 cm. - (Mednarodna knjižna zbirka Zora)
ISBN 978-961-6656-37-5
21.
Maček, Jože: Mašne in svetne ustanove na Kranjskem: urejanje, državni nadzor in premoženje duhovnih in svetnih ustanov pri cerkvah na Kranjskem od
1854 do 1862. Celjska Mohorjeva družba ; Društvo Mohorjeva družba 2009. 758 str. 24 cm.
ISBN 978-961-218-857-3
22.
Iconotheca Valvasoriana - katalog (Vodja projekta in urednik Lojze Gostiša) (Prevod v angleščino Branka Klemene) (Fotografija Boris Gaberščik). Ljubljana: Fundacija Janeza Vajkarda Valvasorja pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Zagreb: Zagrebška nadškofija - Biblioteka Metropolitana, 2009. [16] str., pril., [3] zganj. pril. Ilustr. 39 cm.
23.
Panonski prostor in ljudje ob dveh tromejah : zbornik referatov na Znanstvenem posvetu v Murski Soboti, 9.-11. novembra 2007. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti ; Inštitut za narodnostna vprašanja, 2008. 359 str. 24 cm.
ISBN 978-961-6159-33-3
24.
Grabec, Igor: Kipi in stihi. Kulturno društvo Mohorjan, Prevalje 2009. 103 str. Ilustr. 22 cm.
ISBN 978-961-91556-7-7
25.
Minatti, Ivan: Vznemirila si gladino mojega tolmuna. (Izbor in spremna beseda Vasja Predan) (Bibliografija Matjaž Hočevar) Mladinska knjiga, Ljubljana 2009. 230 str. 20 cm.
ISBN 978-961-01-1029-3
26.
Koren Božiček, Milena ... et al.: Andrej Jemec: Galerija Velenje, Razstavišče Gorenje (5. november 2009-28. november 2009) Velenje: Galerija, 2009. 40 str. Ilustr. 30 cm.
ISBN 978-961-91874-8-7
27.
Drago Tršar : drugi program: (Center sodobnih umetnosti Celje, Galerija Račka, 30. 1. 2009- 8. 3. 2009) (Besedila, texts Jure Mikuž, Sladana Mickovič ; prevod, translation Sunčan Stone ; fotograf, photographer Robert Ograjenšek) 40 str. Ilustr. 23 cm. Zavod Celeia Celje, Center sodobnih umetnosti, 2009.
Ahmatova, Anna: Pesmi. Miniaturna izd. (Izbral in prevedel Tone Pavček) (Portret na naslovnici Amedeo Modigliani) Društvo knjižna zadruga, Ljubljana 2009. 110 str. Portret. 11 cm.
ISBN 978-961-6140-50-8
29.
Kermauner, Taras : Po(ne)srečena srečevanja. Študentska založba, Ljubljana 2009. 577 str. 22 cm. - (Knjižna zbirka Beletrina)
ISBN 978-961-242-208-0
30.
Lojze Kovačič: življenje in delo. (Uredniški odbor Gašper Troha, Milena Mi-leva Blažič, Andreas Leben) Študentska založba, Ljubljana 2009. 211 str. Ilustr. 21 cm.
ISBN 978-961-242-249-3
31.
Grafenauer, Niko: Prividi. (Grafike Alenka Sotler, fotografija Aleksander Li-lik) Ljubljana: Nova revija, 2009. 81 str. Ilustr. 30 cm. - (Zbirka Poteze)
ISBN 978-961-6580-63-2
32.
Kovič, Kajetan: Vse poti so: zbrane in nove pesmi. (Spremna beseda Boris A. Novak, ilustracije Andreja Brulc) Ljubljana: Študentska založba, 2009. 573 str. Ilustr. 21 cm. 1 CD-ROM. - (Knjižna zbirka Beletrina)
ISBN 978-961-242-255-4
33.
Klemenčič, Ivan: Slovenska glasba v evropskem okviru : izbrani spisi = Slovenian music in the European context : selected texts. Celje: Društvo Mohorjeva družba ; Celjska Mohorjeva družba, 2008. 471 str. Note. 24 cm.
ISBN 978-961-218-800-9
34.
Lebič, Lojze: Barvni krog: za sedem izvajalcev = Colour circle for seven performers. Društvo slovenskih skladateljev, Ljubljana 2009. 1 partitura (25 str.) 24 x 34 cm, 4 parti (5, 8, 7, 9 str.). - (Edicije Društva slovenskih skladateljev ; 1940)
Pripravila Helena Verbinc
V
SUMMARY
SASA ORGANIZATION
A) THE PRESIDENCY	
President:	Jože Trontelj
Vice-Presidents:	Marko Marijan Mušič, Matija Gogala
Secretary-General:	Andrej Kranjc
SECTION ONE	Historical and Social Sciences
Secretary:	Marijan Pavčnik
SECTION TWO	Philological and Literary Sciences
	Primož Simoniti
SECTION THREE	Mathematical, Physical, Chemical and Technical Sciences
	Josip Globevnik
SECTION FOUR	Natural Sciences
Secretary:	Ivan Kreft
SECTION FIVE	Arts
Secretary: Lojze Lebic, until August 23, Niko Grafenauer, since October 1	
SECTION SIX	Medical Sciences
Secretary:	Janez Sketelj
Members of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA:
Kajetan Gantar, Andrej Jemec, Alenka Šelih
Boštjan Žekš, former SASA President, and Branko Stanovnik, Head of Department for International Relations and Scientific Coordination, are also invited to the Presidency meetings.
B) SASA ORGANIZATIONAL UNITS
1.	Library
2.	Department for international relations and scientific coordination
3.	Cabinet of academician France Bernik
C)	COUNCILS, COMMITTEES AND COMMISSIONS
1.	Council for environmental protection
2.	Council for energetics
3.	Council for Slovenian space culture and identity
4.	Committee for ethnic minorities studies
5.	Committee for sustainable development
6.	Committee for Slovenian language
Expert commission for Slovenian language issues Commission for Slovenian in public use
7.	Committee for printing and publications
9.	Commission for statutory issues
10.	Commission for human rights
D)	FOUNDATIONS
1.	Dr. Bruno Breschi foundation
2.	Janez Vajkard Valvasor foundation
E)	SASA MANAGEMENT
MEMBERS
OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS
SECTION ONE	Historical and Social Sciences
Full Members
Bratož, Rajko , D. Sc., born on February 17, 1952. Professor of Ancient History, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001.
Home: SI-1000 Ljubljana, Rožna dolina IV/39, Phone: +386 1/ 256-33-15. Office: Faculty of Arts, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, Phone: +386 1/ 241-1192, 231-18-14, Fax: +386 1/ 425-93-37, E-mail: rajko.bratoz@guest.arnes.si. Gabrovec, Stane, D. Archaeol. Sc., born on April 18, 1920. Head of the Archaeological Department of the National Museum in Ljubljana, retired. Associate Member since April 23, 1987, Full Member since May 30, 1991. Home: SI-1000 Ljubljana, Hajdrihova 24, Phone: +386 1/ 426-18-16. Hribar, Valentin, D. of Political Sciences, born on January 28, 1941. Professor of Phenomenology and Philosophy of Religion, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001.
Home: SI-1292 Ig, Tomišelj 31 a, Phone: +386 059-939-439, E-mail: valentin.hribar@guest.arnes.si.
Office: Faculty of Arts, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, Phone: +386 1/ 24110-06, Fax: +386 1/ 425-93-37. Majer, Boris, Ph. D., born on February, 15, 1919. Professor of Philosophy, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired. Associate Member since March 25, 1975, Full Member since April 24, 1981.
Home: SI-1000 Ljubljana, Cesta v Rožno dolino 18 f, Phone: +386 1/ 252-6440.
Mlinar, Zdravko , Ph. D., born on January 30, 1933. Emeritus Professor of Spatial Sociology, Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since April 24, 1981, Full Member since April 23, 1987 Home: SI-1000 Ljubljana, Pod topoli 93.
Office: SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-64-23, Fax: +386 1/ 425-34-23, E-mail: zdravko.mlinar@fdv.uni-lj.si. Mlinaric, Jože , Ph. D., born on March 13, 1935. Emeritus Professor of History of Feudalism, Faculty of Pedagogy, University of Maribor, retired. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001.
Home: SI-2000 Maribor, Ljubljanska 3 a, Phone: +386 2/ 331-13-94. Pavčnik, Marijan, D. Sc., born on December 8, 1946. Professor of Legal Theory and Legal Philosophy, Faculty of Law, University of Ljubljana. Associate Member since June 12, 2003, Full Member since May 21, 2009. Home: SI-1000 Ljubljana, Poljanski nasip 28, Phone: +386 1/ 232-26-90 or +386 1/ 232-58-62.
Office: Faculty of Law, SI-1000 Ljubljana, Poljanski nasip 2, Phone: +386 1/ 420-31-97, Fax: +386 1/ 420-31-15, E-mail: marijan.pavcnik@pf.uni-lj.si. Pirjevec, Jože, Ph. D., born on June 1, 1940. Professor of Contemporary History at the Faculty of Humanities, University of Primorska, Koper. Corresponding Member since June 6, 1995, Associate Member since May 5, 2005, Full Member since May 21, 2009.
Home: SI-6210 Sežana, Trg 28. avgusta 6, E-mail: pirjevec@alice.it. Office: University of Primorska, Faculty of Humanities, SI-6000 Koper, Titov trg 5, Phone: +386 5/ 663-77-40, Fax: +386 5/ 663-77-42, E-mail: info@fhs-kp.si or joze.pirjevec@fhs.upr.si. Pleterski, Janko, D. Sc., born on February 1, 1923. Professor of History, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired. Associate Member since May 18, 1989, Full Member since May 27, 1993.
Home: SI-1000 Ljubljana, Dom starejših občanov Fužine, Nove Fužine 40. Office: SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-64-26, Fax: +386 1/ 425-34-23.
Rus, Veljko, Ph. D., born on December 8, 1929. Emeritus Professor of Industrial Sociology and Social Development, Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995.
Home: SI-1000 Ljubljana, Lubejeva 1, Phone: +386 1/ 507-35-89 or SI-4260 Bled, Kolodvorska 37, Phone: +386 4/ 574-25-81.
Office: Institute of Social Sciences, SI-1000 Ljubljana, Kardeljeva ploščad 1, Phone: +386 1/ 580-52-00, Fax: +386 1/ 580-52-13. Splichal, Slavko, D. Sc., born on June 14, 1947. Professor of Communication, Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since June 12, 2003, Full Member since May 21, 2009.
Home: SI-5211 Kojsko, Gornje Cerovo 7c, Phone: +386 1/ 515-20-80, E-mail: slavko.splichal@guest.arnes.si.
Office: Faculty of Social Sciences, SI-1000 Ljubljana, Kardeljeva ploščad 5, Phone: +386/ 1 580-52-42, Fax: +386 1/ 580-51-06, E-mail: slavko.splichal@fdv.uni-lj.si. Šelih, Alenka , Ph. D., born on October 2, 1933. Emeritus Professor of Criminal Law, Faculty of Law, University of Ljubljana, Researcher at the Institute of Criminal Law. Associate Member since May 27, 1997, Full Member since June
12, 2003. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts since May 5, 2005. Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA since April 22, 2008.
Home: SI-1000 Ljubljana, Pod bukvami 40, Phone: +386 1/ 283-47-01 or SI-4260 Bled, Grič 7a.
Office: Faculty of Law, Institute of Criminal Law, SI-1000 Ljubljana, Poljanski nasip 2, Phone: +386 1/ 420-31-93, Fax: +386 1/ 420-32-45, E-mail: alenka.selih@pf.uni-lj.si. Teržan, Biba, D. Archaeol. Sc., born on July 25, 1947, Professor of Prehistoric Archaeology, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since June 7, 2001, Full Member since June 1, 2007.
Office: Faculty of Arts, Dept. of Archaeology, SI-1000 Ljubljana, Zavetiška 5, Phone: +386 1/241-15-54, Fax: +386 1/423-12-20, E-mail: biba.terzan@ff.uni-lj.si. Vratuša, Anton, Ph. D., born on February 21, 1915. Professor of Socialist Self-Management Development in Yugoslavia and Workers' Self-Management in the World, Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana, retired. Associate Member since March 23, 1978, Full Member since May 23, 1985. Home: SI-1000 Ljubljana, Rimska 14, Phone: +386 1/ 251-01-88. Office: ICPE, SI-1000 Ljubljana, Dunajska 104, Phone: +386 1/ 568-23-31, Fax: +386 1/ 568-27-75.
Associate Members
Štih, Peter, Ph. D., born on November 27, 1960. Professor of Medieval History and Associate Historical Sciences, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since June 1, 2007.
Home: SI-1000 Ljubljana, Bratovševa ploščad 36, Phone: +386 1/059-018-908, E-mail: peter.stih@siol.net.
Office: Faculty of Arts, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, Phone: +386 1/241-1198, Fax:+386 1/425-93-37, E-mail: peter.stih@guest.arnes.si. Žižek, Slavoj, Ph. D., born on March 21, 1949. Professor of Philosophy and Theoretic Psychoanalysis, researcher at the Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since May 5, 2005.
Home: SI-1000 Ljubljana, Metelkova 7 B, Phone: +386 1/ 431-70-16, E-mail: szizek@yahoo.com.
Office: Faculty of Arts, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, Phone: +386 1/ 24110-00.
Corresponding Members
Feil, Arnold, born on October 2, 1925. Professor of Musicology, Institute of Musi-cology of the University of Tübingen, retired. Corresponding Member since May 30, 1991.
Home: D-72070 Tübingen-Hirschau, Schützenstrasse 22, Phone: +49 70/ 71791289.
Flotzinger, Rudolf, born on September 22, 1939. Director of the Institute of Musicology, University of Graz. Corresponding Member since May 23, 1985. Home: AT-8044 Graz, Hans-Mauracher-Str. 81. Gombocz, Wolfgang L., born on September 28, 1946, Professor of History of Philosophy, University of Graz, Corresponding Member since June 7, 2001. Home: AT-8010 Kainbach bei Graz, Riesstrasse 362, Phone: +43 316/ 302-324. E-mail: wum@utanet.at.
Office: Institut für Philosophie, Karl-Franzens-Universität Graz, AT-8010 Graz, Heinrichstrasse 26. Fax: +43 316/ 380-2304, Phone: +43 316/ 380-9705, E-mail: gombocz@kfunigraz.ac.at. Kahl, Hans-Dietrich, Ph.D., born on June 4, 1920. Professor of History, Institute of History, University of Giessen, retired. Corresponding Member since June 12, 2003.
Home: D-35396 Giessen, Sandfeld 13.
Office: Historisches Institut, Justus-Liebig-Universität, D-35394 Gießen, Ot-to-Behaghel-Str. 10 C 2, E-mail: elke.klaus@geschichte.uni-giessen.de. Kosak, Silvin, born on March 10, 1942, Ph.D. in Archaeology. Associate Professor of ancient orientalistics and hittitology, retired. Scientific co-worker of the Academy of Literature and Science in Mainz, Germany. Corresponding Member since May 21, 2009.
Home: D-55131 Mainz, Berliner Strasse 27, E-mailj_silvin.kosak@adwmainz.de Luckmann, Thomas, born on October 14, 1927. Emeritus Professor of Sociology, University of Constance. D. h. c. University of Ljubljana, University of Lin-köping, National Technical University of Trodheim, University of Trier and University of Buenos Aires. Corresponding Member since May 27, 1997. Home: CH-8724 Gottlieben, Kirschstrasse 15, Phone: +41 716/ 69-1317 or Ossiachberg 2, AT-9551 Bodensdorf.
Office: D-78464 Konstanz, Universität Konstanz, Universitätsstrasse 10. Menis, Gian Carlo, born on December 10, 1927. Professor of History, Archaeology and Art History. Corresponding Member since May 27, 1997. Home: IT-33030 Buja (Udine), Via Ursinis Grande 179. Müller-Karpe, Hermann, born on February 1, 1925. Professor of Prehistory and Antiquity, University of Frankfurt on Main, retired. Corresponding Member since May 27, 1993.
Home: D-5330 Konigswinter 41, Am Limperichtsberg 30, Phone: +49 22/ 4422-85.
O'Loughlin, Niall, Ph. D., born on September 30, 1941. Musicologist, Senior Lecturer in Music and Director of the Arts Center at the Loughborough University, retired. Corresponding Member since June 1, 2007. Home: 350 Beacon Road, Loughborough, GB - Leicestershire, LE 11 2RD, E-mail: niall.oloughlin@hotmail.co.uk. Pavičevic, Branko, born on March 2, 1922. Professor of History, Faculty of Arts, University of Podgorica, retired. Corresponding Member since March 10, 1977.
Home: CRG-81000 Podgorica, Rista Stijovica 5, or: SER-11000 Beograd, Sindjeliceva 36/VII, Phone: +381 11/ 439-096. Perovic, Slobodan, born on September 10, 1932. Professor of Obligational Law, Faculty of Law, University of Beograd. Corresponding Member since April 23, 1987.
Home: SER-11000 Beograd, Miročka 6/25, Phone: +381 11 / 324-48-15. Office: Udruženje pravnika Srbije, SER-11000 Beograd, Krunska 74, Phone +381 11/ 244-69-10, E-mail: upj@eunet.rs or: jperovic@beotel.rs. Pusic, Eugen, born on July 1, 1916. Professor of Administrative Science, Faculty of Law, University of Zagreb, retired. Corresponding Member since June 7, 2001. Home: HR-10000 Zagreb, Vramčeva 1, Phone: +385 1/ 481-78-32, E-mail: epusic@hazu.hr.
Rumpler, Helmut, born on September 12, 1935. Professor of Modern and Austrian History, University of Klagenfurt. Corresponding Member since May 27, 1993.
Home: AT-9073 Viktring/Klagenfurt, Kornblumengasse 9, Phone: +43 463/ 281-782.
Stefanovic, Dimitrije, born on November 25, 1929. Head of the Institute of Musi-cology, retired. Secretary General of the Serbian Academy of Sciences and Arts, Beograd, Corresponding Member since April 23, 1987. Home: SER-11000 Beograd, Džordža Vašingtona 28 a, Phone: +381 11/ 3221985.
Office: SANU, SER-11000 Beograd, Knez Mihailova 35, Phone: +381 11/ 3342400, E-mail: dimitr@eunet.rs. Straus, Jože , born on December 14, 1938. Professor Dr. Dres. h. c., Scientific Member and Director at the Max Planck Institute for Intellectual Property, Competition and Tax Law, Munich. Doctor Honoris Causa, University of Ljubljana and University of Kragujevac. Marshal B. Coyne Visiting Professor of International and Comparative Law, George Washington University Law School, Washington. Recipient of the Science Award 2000 of the Foundation for the German Science. Corresponding Member since June 6, 1995.
Office: Max-Planck-Institute for Intellectual Property, Competition and Tax Law, D-80539 München, Marstallplatz 1, Phone: +49 89/ 24-246-410, Fax: +49 89/ 24-246-506, E-mail: joseph.straus@ip.mpg.de. Supicic, Ivan, born on July 18, 1928. Professor at the Music Academy, University of Zagreb. Director of the Institute for Musicological Research, Croatian Academy of Sciences and Arts, Zagreb, retired. Corresponding Member since April 24, 1981.
Home: HR-10000 Zagreb, Boskoviceva 9, Phone: +385 1/ 487-32-73. Office: Croatian Academy of Sciences and Arts, HR-10000 Zagreb, Zrinski trg 11, Phone: +385 1/ 489-51-11. Tavano, Sergio, born on March 13, 1928. Professor of Early Christian and Byzantine Archaeology, University of Trieste. Corresponding Member since June 7, 2001.
Home: IT-34170 Gorizia, Via Margotti 9.
Office: Dipartimento di Storia e Storia dell'arte, Universita degli studi di Trieste, IT-34123 Trieste, Via Economo 4, Phone: +39 040/ 676-7617. Teune, Henry, born on March 19, 1936. Sociologist and Professor of Political Sciences, University of Pennsylvania. Corresponding Member since June 1, 2007.
Home: 6100 Henry Ave. 6F, US- Philadelphia, PA 19128, E-mail: hteune@ssc.upenn.edu.
SECTION TWO	Philological and Literary Sciences
Full Members
Bernik, France, Ph. D., D. h. c. University of Maribor, born on May 13, 1927. Scientific Adviser at the Institute of Slovenian Literature and Literary Sciences, SASA Scientific Research Centre, retired. Associate Member since June 6, 1983, Full Member since April 23, 1987. President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 14, 1992 to April 25, 2002, Honorary Member of the Slovenian Academy of Sciences nad Arts since June 12, 2003. Home: SI-1000 Ljubljana, Židovska ulica 1, Phone: +386 1/ 425-03-65. Office: SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-61-51, Fax: +386 1/ 425-34-23, E-mail: ana.batic@sazu.si.
Gantar, Kajetan, Ph. D., born on October 11, 1930. Emeritus Professor of Latin Language and Literature, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1993, Full Member since May 27, 1997. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 6, 1999 to May 5, 2005. Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA since April 22, 2008.
Home: SI-1000 Ljubljana, Rusjanov trg 6, Phone: +386 1/ 540-90-60, E-mail: kajetan.gantar@siol.net.
Office: SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-61-44, Fax: +386 1/ 425-64-92, Faculty of Arts, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, Phone: +386 1/ 241-14-14, Fax: +386 1/ 425-93-37. Inkret, Andrej, D. Sc., born on April 29, 1943, Professor Emeritus of Dramaturgy and History of Drama, Academy of Theatre, Radio and Television, University of Ljubljana, retired. Associate Member since June 12, 2003, Full member since May 21, 2009.
Home: SI-1000 Ljubljana, Zvonarska ulica 7, Phone: +386 1/ 251-67-19, E-mail: andrej.inkret@sedmica.net.
Office: AGRFT, SI-1000 Ljubljana, Nazorjeva 3, Phone: +386 1/ 251-04-12, Fax: +386 1/ 251-04-50. Kmecl, Matjaž, D. Sc., born on February 23, 1934. Professor of Slovenian Literary History, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired. Associate Member since May 27, 1997, Full Member since June 12, 2003. Home: SI-1231 Ljubljana Črnuče, Pot v Čeželj 14, Phone: +386 1/ 537-4014.
Kos, Janko , Ph. D., born on March 9, 1931. Emeritus Professor of Comparative Literature and Literary Theory, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since March 10, 1977, Full Member since June 6, 1983. Home: SI-1000 Ljubljana, Pleteršnikova 1, Phone: +386 1/ 436-80-99. Krašovec, Jože, Sc.B.D., Ph.D., Th.D. and Anth. Rel. D., born on April 20, 1944. Professor of Biblical Sciences, Faculty of Theology, University of Ljubljana. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995. Home: SI-1000 Ljubljana, Dolničarjeva 1, Phone: +386 1/ 434-01-98, Fax: +386 1/ 433-04-05.
Office: Faculty of Theology, SI-1000 Ljubljana, Poljanska 4, Phone: +386 1/ 434-58-10, Fax: +386 1/, 434-58-54, E-mail: joze.krasovec@guest.arnes.si. Matičetov, Milko , Ph. D., born on September 10, 1919. Scientific Adviser at the Institute of Slovene Ethnology, SASA Scientific Research Center, retired. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001. Home: SI-1000 Ljubljana, Langusova 19, Phone: +386 1/ 426-51-86. Moravec, Dušan, B. A. (Philosophy), born on October 4, 1920. Director of the Theatre Museum in Ljubljana, retired. Associate Member since March 25, 1976, Full Member since April 24, 1981.
Home: SI-1000 Ljubljana, Zvonarska 9, Phone: +386 1/ 251-67-92. Orešnik, Janez, Ph. D., born on December 12, 1935. Professor of Germanic Comparative Grammar and General Linguistics, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since April 23, 1987, Full Member since May 27, 1993.
Home: SI-1000 Ljubljana, Janežičeva 21, Phone: +386 1/ 425-54-45, E-mail: janez.oresnik@sazu.si.
Office: Faculty of Arts, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, Phone: +386 1/ 24114-22, Fax: +386 1/ 425-93-37, E-mail: janez.oresnik@sazu.si. Paternu, Boris, Ph. D., born on June 5, 1926. Emeritus Professor of Literature, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since March 29, 1979, Full Member since May 23, 1985.
Home: SI-1000 Ljubljana, Videmska 5, Phone: +386 1/ 505-46-28, E-mail: mpirjevec@units.it.
Simoniti, Primož, Ph. D., born on December 28, 1936, Emeritus Professor of Latin Language and Literature. Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since June 7, 2001, Full Member since June 1, 2007. Home: SI-1000 Ljubljana, Javorjev drevored 9, Phone: +386 1/ 283-10-60, Email: primoz.simoniti@guest.arnes.si. Stanonik, Janez, Ph. D., born on January 2, 1922. Professor of English and American Literature, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired Associate Member since April 24, 1981, Full Member since April 23, 1987. Home: SI-1000 Ljubljana, Zvonarska 13, Phone: +386 1/ 251-66-92. Toporišič, Jože, D. Sc., born on October 11, 1926. Professor of Slovenian Literary Language and Theory of Style, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since May 27, 1997. Home: SI-1000 Ljubljana, Šarhova 18, Phone: +386 1/ 534-11-97. Office: Faculty of Arts, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, Phone: +386 1/ 24110-00, Fax: +386 1/ 425-93-37. Zadravec, Franc, Ph. D., born on September 27, 1925. Emeritus Professor of Slovenian Literary History, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since March 29, 1979, Full Member since May 23, 1985. Home: SI-1000 Ljubljana, Prijateljeva 9, Phone: +386 1/ 251-88-20. Zorko, Zinka , D. Sc., born on February 24, 1936, Emeritus Professor of History and Dialectology of the Slovenian Language, Faculty of Pedagogy, University of Maribor. Associate Member since June 12, 2003, Full member since May 21, 2009.
Home: SI-2352 Selnica ob Dravi, Spodnja Selnica 3, Phone: +386 2/ 671-9118.
Office: Faculty of Pedagogy, University of Maribor, SI-2000 Maribor, Koroška cesta 160, Phone: +386 2/ 229-36-34, Fax: +386 2/ 261-81-80, E-mail: zinka.zorko@uni-mb.si.
Corresponding Members
Cooper, Henry R. Jr., born on September 30, 1946. Professor and Head of Department of Slavic Languages and Literatures, University of Bloomington, Indiana. Corresponding Member since June 6, 1995. Home: 2420 Boston Road, Bloomington, US-Indiana 47401-5067. Office: Indiana University, Department of Slavic Languages and Literatures, Ballantine Hall 502, 1020 E. Kirkwood Avenue, Bloomington, US-Indiana 47405-7013, Phone: +1 812/ 855-2608, Fax: +1 812/ 855-2107, E-mail: cooper@indiana.edu. Flaker, Aleksandar, born on July 24, 1924. Professor of Slavic Literature, Faculty of Arts, University of Zagreb, retired. Corresponding Member since April 23, 1987.
Home: HR-10000 Zagreb, Vocarska 110, Phone: +385 1/ 468-39-00. Giesemann, Gerhard , born on July 14, 1937. Professor of Slavic Languages and Literature, Institute for Slavic Studies, The Justus Liebig University, Giessen. Corresponding Member since May 18, 1989.
Home: D-35415 Pohlheim 5, Paul-Hutten-Ring 31, Phone: +49 6403-63802. Hannick, Christian, born on September 3, 1944. Head of Department of Slavic Philology at Julius-Maximilians-Universität in Würzburg. Corresponding Member since June 1, 2007. Home: D-54296 Trier, Am Trimmelter Hof 70.
Office: Institut für Slavistik, Lehrstuhl für Slavische Philologie, Universität Würzburg, Domerschulstrasse 13, D-97070 Würzburg, Phone +49 931/ 312863, Fax: +49 931/ 312-107, E-mail: hannick@mail.uni-wuerzburg.de. Ivic, Milka, born on December 11, 1923. Professor of Serbian and Croatian Languages, Faculty of Arts, University of Novi Sad, retired. Corresponding Member since June 6, 1983.
Home: SER-11000 Beograd, Skadarska 6, Phone: +381 11/ 322-501. Lauer, Reinhard , born on March 15, 1935. Head of Seminar of Slavic Philology and Professor at the Georg-August University in Gottingen. Associate Member since June 12, 2003.
Office: Seminar für slawische Philologie, Georg-August-Universität Göttingen, D-37073 Göttingen, Humboldtallee 19, Phone: +49 551/ 394-702, Fax: +49 551/ 394-707, E-mail: rlauer@gwdg.de. Martinovic, Juraj, born on May 24, 1936. Professor of Slovenian Literature, Faculty of Arts, University of Sarajevo. Corresponding Member since May 23, 1985.
Home: BA-71000 Sarajevo, Bolnicka 30.
Office: Filozofski fakultet Univerziteta u Sarajevu, Rackog 1, BA-71000 Sarajevo, E-mail: jumar@bih.net.ba.
Moskovich, Wolf, born on April 7, 1936. Professor at the Department of Russian and Slavic Studies of The Hebrew University of Jerusalem. Corresponding Member since May 5, 2005.
Home: POB 7823, Jerusalem 91078, Izrael, E-mail: wmoskovich@yahoo.com. Neuhäuser, Rudolf, born on June 17, 1933. Professor of Slavic Philology, Institute of Slavic Languages and Literature, University of Klagenfurt. Corresponding Member since June 6, 1995. Home: AT-9500 Villach, Italienerstrasse 39/10.
Office: Institut für Slawistik, Universität Klagenfurt, AT-9010 Klagenfurt, Universitätsstrasse 65-67, Phone: +43 463/ 270-03-18, Fax: +43 463/ 270-0322.
Pohl, Heinz Dieter, born on September 6, 1942. Professor of General and Dia-chronic Linguistics, University of Klagenfurt. Corresponding Member since May 5, 2005.
Home: AT-9073 Klagenfurt, Limburggasse 21, Phone: +43 463/ 913-001, +43 664 433 5436, Faks: +43 463/ 281-330, El. pošta: heinz.pohl@chello.at. Office: Universität Klagenfurt, AT-9020 Klagenfurt, Universitätsstrasse 6567, Phone: +43 463/ 270-028-12 / 2802, Faks: +43 463/ 270-028-99. Prunč, Erich, born on October 15, 1941. Professor of Translational Studies at the University of Graz. Corresponding Member since June 1, 2007. Home: Am Lindenhof 13, A-8051 Graz, Phone: +43 316/ 586-818. Office: Karl-Franzens Universität Graz, Institut für Theoretische und Angewandte Translationswissenschaft, Merangasse 70, A-8010 Graz, Phone:+43 316/ 380-26-67, E-mail: erich.prunc@uni-graz.at. Rothe, Hans, born on May 5, 1928. Professor of Slavic Philology, Head of Slavi-stic Seminar at the Friedrich Wilhelm University in Bonn, Germany, retired. Corresponding Member since May 21, 2009.
Home: D-53229 Bonn-Roleber, Giersbergstrasse 29, Phone: +49-228/481 841, Fax: +49-228/486 086,
Office: Patristische Kommission, NRW Akademie der Wissenschaften, Arbeitsstelle, D-53113 Bonn, Lennestr. 1, Phone: +49-228/737-217, E-mail: h.rothe@uni-bonn.de Svane, Gunnar Olaf, born on September 25, 1927. Professor of Slavic Languages and Literature, University of Ärhus. Corresponding Member since May 18, 1989.
Home: DK-8520 Lystrup, Enebakken 4. Woschitz, Karl Matej, born on September 19, 1937. Professor at the Faculty of Theology, University of Graz, retired. Corresponding Member since June 7, 2001.
Home: AT-9064 Pischeldorf, Treffelsdorf 28, Phone: +43 4224/29-569 or: AT-8010 Graz, Geidorfgürtel 28.
Office: AT-8010 Graz, Karl-Franzens-Universität Graz, Institut für Religionswissenschaft, Attemsgasse 8, Phone: +43 316/ 380-3164, Fax: +43 316/ 3809315.
SECTION THREE Mathematical, Physical, Chemical and Technical Sciences Full Members
Bajd, Tadej, D. Sc., born on January 19, 1949, Professor of Robotics, Faculty of Electrical Engineering, University of Ljubljana. Associate Member since June 12, 2003, Full Member since May 21, 2009.
Home: SI-1000 Ljubljana, Bobenčkova 12, Phone: +386 1/ 256-23-80. Office: Faculty of Electrical Engineering, SI-1000 Ljubljana, Tržaška 25, Phone: +386 1/ 476-82-36, Fax: +386 1/ 476-82-39, E-mail: tadej.bajd@robo.fe.uni-lj.si. Blinc, Robert, D. Phys. Sc., born on October 31, 1933, Dean of the J. Stefan International Postgraduate School. Awarded the Zois prize for life achievements (November 2008). Associate Member since February 7, 1969, Full Member since March 25, 1976. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from October 2, 1980 to May 6, 1999. Home: SI-1000 Ljubljana, Kumanovska 1, Phone: +386 1/ 231-52-13. Office: Jožef Stefan Institute, SI-1111 Ljubljana, Jamova 39, Phone: +386 1/ 477-33-44, 477-32-81, Fax: +386 1/ 477-31-91, E-mail: robert.blinc@ijs.si. Bratko, Ivan, D. Sc., born on June 10, 1946. Professor of Computer and Information Science, Faculty of Computer and Information Science, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1997, Full Member since June 12, 2003.
Home: SI-1000 Ljubljana, Podrožniška 4, Phone: +386 1/ 251-39-11. Office: Faculty of Computer and Information Science, University of Ljubljana, SI-1000 Ljubljana, Tržaška 25, Phone: +386 1/ 476-83-93, 476-83-87, Fax: +386 1/ 426-46-47, E-mail: bratko@fri.uni-lj.si. Fajfar, Peter, D. Sc., born on May 27, 1943. Professor of Structural and Earthquake Engineering, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, University of Ljubljana. Associate Member since May 18, 1989, Full Member since May 27, 1993. Home: SI-1000 Ljubljana, Puharjeva 6, Phone: +386 1/ 251-98-52. Office: Faculty of Civil and Geodetic Engineering, SI-1000 Ljubljana, Jamova 2, Phone: +386 1/ 476-85-92, Fax: +386 1/ 425-06-93, E-mail: peter.fajfar@ikpir.fgg.uni-lj.si. Forstnerič, Franc, D. Math. Sc., born on May 1, 1958. Professor of Mathematical Analysis, Faculty of Mathematics and Physics, University of Ljubljana. Associate Member since April 8, 1999, Full Member since May 5, 2005.
Home: SI-1231 Ljubljana-Črnuče, Pot v Hrastovec 8, Phone: +386 1/ 561-1787.
Office: FMF, SI-1000 Ljubljana, Jadranska 19, Phone: +386 1/ 476-65-56, 47665-00, Fax: +386 1/ 251-72-81, E-mail: franc.forstneric@fmf.uni-lj.si. Globevnik, Josip, D. Math. Sc., born on December 6, 1945. Professor of Mathematical Analysis, Faculty of Mathematics and Physics, University of Ljubljana. Associate Member since May 23, 1985, Full Member since May 18, 1989. Home: SI-1000 Ljubljana, Trnovska 2, Phone: +386 1/ 283-50-11. Office: FMF - Institute of Mathematics, Physics and Mechanics, SI-1000 Ljubljana, Jadranska 19, Phone: +386 1/ 476-65-48, 476-65-00, Fax: +386 1/ 25172-81, E-mail: josip.globevnik@fmf.uni-lj.si. Gosar, Peter, D. Phys. Sc., born on October 15, 1923. Emeritus Professor of Physics, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana. Associate Member since February 7, 1969, Full Member since March 25, 1976. Home: SI-1000 Ljubljana, Mirje 21, Phone: +386 1/ 426-55-57, E-mail: peter.gosar@siol.net. Grabec, Igor, D. Sc., born on November 17, 1939. Professor of Physics, Faculty of Mechanical Engineering, University of Ljubljana, retired. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001.
Home: SI-1000 Ljubljana, Kantetova 75, Phone: +386 1/ 256-37-18, E-mail: igor.grabec@amanova.si. Gubenšek, Franc, D. Sc., born on October 31, 1937, Professor of Biochemistry, Molecular Biology and Genetic Technology, Faculty of Chemistry and Chemical Technology, University of Ljubljana, retired. Associate Member since June 12, 2003, Full Member since May 21, 2009. Home: SI-1000 Ljubljana, Vojkova cesta 52, Phone: +386 1/ 534-53-84. Office: Faculty of Chemistry and Chemical Technology, Chair of Biochemistry, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 5 or Jožef Stefan Institute, SI-1000 Ljubljana, Jamova 39, Phone: +386 1/ 241-94-88, Fax: +386 1/ 257-35-94, E-mail: franc.gubensek@ijs.si. Hadži, Dušan, D. Chem. Sc., Ph. D. h. c. (Uppsala), born on August 26, 1921. Professor of Structural Chemistry, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, retired. Associate Member since February 7, 1967, Full Member since March 21, 1974.
Home: SI-1000 Ljubljana, Teslova 21, Phone: +386 1/ 425-47-59. Office: Institute of Chemistry, Hajdrihova 19, SI-1000 Ljubljana, Phone +386 1/ 476-02-70, Fax: +386 1/ 425-92-44, E-mail: dusan.hadzi@ki.si. Kernel, Gabrijel, D. Phys. Sc., born on September 14, 1932. Emeritus Professor of Physics, Faculty of Mathematics and Physics, University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001. Home: 1000 Ljubljana, Bičevje 2, Phone: +386 1/ 425-96-61.
Office: Faculty of Mathematics and Physics, SI-1000 Ljubljana, Jadranska 19, Phone: +386 1/ 477-37-95, Fax: +386 1/ 425-70-74, E-mail: gabrijel.kernel@ijs.si. Kralj, Alojz , D. Sc., born on March 12, 1937. Emeritus Professor of Biomedical Engineering, Biomechanics and Robotics, Faculty of Electrical Engineering, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1993, Full Member since May 27, 1997. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 6, 1999 to April 25, 2002.
Home: SI-1231 Ljubljana-Črnuče, Planinska 26, Phone: +386 1/ 563-12-03, Email: alojz.kralj@guest.arnes.si.
Office: Faculty of Electrical Engineering, SI-1000 Ljubljana, Tržaška 25, Phone: +386 1/ 476-82-37, 476-84-11, Fax: +386 1/ 476-82-39, E-mail: alojz.kralj@robo.fe.uni-lj.si. Levec, Janez, D. Sc., born on October 23, 1943. Professor of Chemical Engineering, Faculty of Chemistry and Chemical Technology, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1997, Full Member since June 12, 2003.
Home: SI-1000 Ljubljana, Pod brezami 32, Phone: +386 1/ 283-33-51. Office: Faculty of Chemistry and Chemical Technology, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 5, Phone: +386 1/ 476-02-80, Fax: +386 1/ 476-02-00 or +386 1/ 241-95-30, E-mail: janez.levec@fkkt.uni-lj.si or janez.levec@ki.si. Peklenik, Janez , D. Eng., born on June 11, 1926. Emeritus Professor of Control and Manufacturing Systems, Faculty of Mechanical Engineering, University of Ljubljana, retired. Associate Member since February 5, 1970, Full Member since March 29, 1979.
Home: SI-1113 Ljubljana, Rodičeva 3, Phone: +386 1/ 534-85-00. Office: Faculty of Mechanical Engineering, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 6, Phone: +386 1/ 477-12-00, 252-32-24, Fax: +386 1/ 251-85-67, E-mail: janez.peklenik@fs.uni-lj.si. Stanovnik, Branko, D. Chem. Sc., born on August 11, 1938. Professor of Organic Chemistry, Faculty of Chemistry and Chemical Technology, University of Ljubljana. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995. Head of the SASA Department for International Relations and Scientific Coordination since September 21, 1999. Home: SI-1360 Vrhnika, Tičnica 26, Phone: +386 1/ 755-11-40. Office: Faculty of Chemistry and Chemical Technology, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 5, Phone: +386 1/ 241-92-38, Fax: +386 1/241-92-20, E-mail: bran-ko.stanovnik@fkkt.uni-lj.si; SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-61-34, Fax: +386 1/ 425-53-30, E-mail: international@sazu.si. Tišler, Miha, D. Chem. Sc., D. h. c. University of Ljubljana, born on September 18, 1926. Emeritus Professor of Organic Chemistry, Faculty of Chemistry and
Chemical Technology, University of Ljubljana. Associate Member since February 5, 1970, Full Member since March 10, 1977.
Home: SI-1351 Brezovica pri Ljubljani, Pod Gradom 32, Phone: +386 1/ 36575-80, Fax: +386 1/ 365-75-85, E-mail: miha.tisler@fkkt.uni-lj.si. Tomaževič, Miha , D. Sc., born on September 19, 1942, Professor of Earthquake Engineering and Masonry Structures, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, University of Ljubljana. Associate Member since June 7, 2001, Full Member since May 21, 2009.
Home: SI-1000 Ljubljana, Kvedrova 1, Phone: +386 1/ 541-59-80. Office: Slovenian National Building and Civil Engineering Institute, SI-1000 Ljubljana, Dimičeva 12, Phone: +386 1/ 280-44-00, Fax: +386 1/280-44-84, E-mail: miha.tomazevic@zag.si. Vidav, Ivan, Ph. D., born on January 17, 1918. Emeritus Professor of Mathematics, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana. Associate Member since October 17, 1958, Full Member since December 21, 1962. Home: SI-1000 Ljubljana, Dom upokojencev Tabor, Tabor 10, Phone: +386 1/ 234-74-31.
Žekš, Boštjan, D. Sc., born on June 26, 1940. Professor of Biophysics, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since April 23, 1987, Full Member since May 30, 1991. President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from April 25, 2002 to May 6, 2008. Home: SI-1360 Vrhnika, Poštna 4, Phone: +386 41/741-898. Office: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Komenskega 11, tel.: 2308000, e-pošta: bostjan.zeks@gov.si. SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, E-mail: bostjan.zeks@sazu.si.
Associate Members
Emri, Igor, D. Sc., born on May 22, 1952. Professor of Mechanics, Faculty of Mechanical Engineering, University of Ljubljana. Associate Member since May 5, 2005. Home: SI-1000 Ljubljana, Grampovčanova 17, Phone: +386 1/ 257-27-52. Office: Faculty of Mechanical Engineering, Center for Experimental Mechanics, SI-1000 Ljubljana, Pot za Brdom 104, Phone: +386 1/ 620-71-00, Fax: +386 1/ 620-71-10, E-mail: ie@fs.uni-lj.si. Pirc, Raša, D. Phys. Sc., born on June 15,1940. Professor of Physics and researcher at the Jožef Stefan Institute, Ljubljana, Dept. of Theoretical Physics. Associate Member since June 1, 2007.
Home: SI-1000 Ljubljana, Jamova 52, Phone: +386 1/ 256-57-20. Office: Jožef Stefan Institute, Dept. of Theoretical Physics SI-1000 Ljubljana, Jamova 39, Phone: +386 1/ 477-35-88, Fax: +386 1/ 251-93-85, E-mail: rasa.pirc@ijs.si.
Turk, Vito, D. Chem. Sc., born on June 27, 1937. Professor of Biochemistry. Scientific Adviser at the Jožef Stefan Institute, Dept. of Biochemistry and Molecular Biology. Associate Member since May 5, 2005. Home: SI-1000 Ljubljana, Lamutova 4, Phone: +386 1/ 519-96-51. Office: Jožef Stefan Institute, Dept. of Biochemistry and Molecular Biology, SI-1000 Ljubljana, Jamova 39, Phone: +386 1/ 477-33-65 or +386 1/ 477-39-25, Fax: +386 1/ 477-39-84, E-mail: vito.turk@ijs.si. Zupančič, Črtomir, D. Phys. Sc., born on November 28, 1928. Emeritus Professor of the Ludwig-Maximilians-Universität in Munich. Associate Member since May 5, 2005.
Home: Osterwaldstrasse 65 A, D-80805 München, Phone: +49 89/ 361-33-62. Office: Department für Physik, LMU München, Am Coulombwall 1, D-85748 Garching, Phone: +49 89/ 289-141-44/45, Fax: +49 89/ 289-141-46, E-mail: crtomir.zupancic@physik.uni-muenchen.de, meike.dlaboha@physik.uni-muenchen.de.
Corresponding Members
Bergles, Arthur E. , born on August 9, 1935. Professor of Thermo-dynamics, Rensselaer Polytechnic Institute, Troy, retired. Corresponding Member since June 7, 2001.
Home: 180 River View Lane, US-Centerville, M.A. 02632-3236, E-mail: abergles@aol.com.
Borisevic, Nikolaj A., born on September 21, 1923. Professor of Physics and Mathematics, University of Minsk. Corresponding Member since April 24, 1981. Office: The National Academy of Sciences of Belarus, BY-220072 Minsk, F. Scoryna Av. 66.
Bratos, Savo , born on July 28, 1926. D. h. c. University of Wroclaw. Professor of Physics, Laboratory of Theoretical Physics of Liquids, University of Pierre and Marie Curie, Paris. Corresponding Member since April 23, 1987. Office: University of Pierre and Marie Curie, Laboratory of Theoretical Physics of Liquids, Tour 24, 2e étage, Boîte 121, 4, Place Jussieu, FR-75252 Paris Cedex 05, Phone: +33 1/ 4427-4878, Fax: +33 1/ 442-74-952, E-mail: bratos@lptmc.jussieu.fr. Cronin, James W., born on September 29, 1931. Ph.D. in Physics. Professor at the University of Chicago, Nobel Prize for Physics, 1980. D.h.c. University of Nova Gorica. Corresponding Member since May 21, 2009. Office: Kavli Institute for Cosmological Physics, Enrico Fermi Institute, 5640 S. Ellis Av., Chicago, IL 60637, USA, E-mail: jwc@hep.uchicago.edu. Geiger, Manfred, born on June 13, 1941. Ph.D. in Mechanical Engineering. Professor of Manufacturing Technology, University Erlangen-Nurnberg, Germany.
D.h.c. University of Ljubljana. Member of Berlin Brandenburg Academy of Sciences. Corresponding Member since May 21, 2009. Office: Lehrstuhl für Fertigungstechnologie, Friedrich-Alexander-Universität Erlangen-Nürnberg, Egerlandstr. 13, D-91058 Erlangen, Germany. Phone: +49-9131/85-28599, Fax: +49-9131/85-27141. E-mail: geiger@lft.uni-erlangen.de. Grdenic, Drago , born on August 31, 1919. Professor of General and Anorganic Chemistry, University of Zagreb, retired. Corresponding Member since March 25, 1976.
Home: HR-10000 Zagreb, Masarykova 13, Phone: +385 1/ 485-51-69. Hahn, Erwin Louis, born on June 9, 1921. Professor of Physics, University of Bar-keley, California, retired. Corresponding Member since April 24, 1981. Office: Physics Dep., University of California, US-Berkeley, California 94720. Hajdin, Nikola, born on April 4, 1923. Professor of Statics, Faculty of Civil Engineering, University of Beograd, retired. Corresponding Member since April 23, 1987.
Home: SER-11000 Beograd, Tetovska 72, Phone: +381 11/ 304-60-48. Katritzky, Alan R., born on August 18, 1928. Professor of Chemistry of Hetero-cyclic Compounds, University of Florida, Gainesville. Corresponding Member since June 7, 2001.
Office: Dept. of Chemistry, University of Florida, PO Box 117200, US-Gainesville, FL 32611, Phone: +1 352/ 392-0554, Fax: +1 352/ 392-9199. E-mail: katritzky@chem.ufl.edu. Lehn, Jean-Marie Pierre , born on September 30, 1939. Director of Laboratory of supramolecular chemistry, The Louis Pasteur University in Strasbourg and of Laboratory of chemistry of molecular interactions, Collège de France in Paris. Nobel Prize for Chemistry, 1987. Corresponding Member since June 12, 2003. Office: ISIS, Université Louis Pasteur, Allée Gaspard Monge 8, F-67083 Strasbourg cedex, Phone: +33 390/ 245-145, Fax: +33 390/ 245-140, E-mail: lehn@isis.u-strasbg.fr. Mansfield, Peter, born on October 9, 1933. Emeritus Professor of Physics, University of Nottingham. Nobel Prize for Physiology and Medicine, 2003. Corresponding Member since June 1, 2007.
Office: Magnetic Resonance Centre, Department of Physics, University of Nottingham, University Park, GB-Nottingham NG7 2RD, Phone: +44 0115/ 951-5151, Fax: +44 0115/ 951-3666, E-mail: pamela.davies@nottingham.ac.uk. Mardesic, Sibe , born on June, 20, 1927. Emeritus Professor of Mathematical Analysis and Topology, Faculty of Natural Sciences and Mathematics, University of Zagreb. Full Member of the Croatian Academy of Sciences and Arts. Corresponding Member since June 12, 2003.
Home: HR-10000 Zagreb, Savska cesta 1 a, Phone: +385 1/ 482-94-07, E-mail: smardes@math.hr.
Mavretic, Anton , born on December 11, 1934. Professor and Researcher at the Center for Space Physics at Boston University. Corresponding Member since June 1, 2007.
Home: D: 34 Liberty St., US-Natick, MA 01760, Phone: +1 508/ 655-6579. Office: E-mail: mavretic@bu.edu. Müller, Karl-Alexander, born on April 20, 1927. Professor of Solid-State Physics, University of Zurich. Nobel Prize for Physics, 1987. Corresponding Member since April 23, 1987.
Office: University of Zurich, Institute of Physics, Winterthurerstrasse 190, CH-8057 Zurich, Phone: +41 1/ 635-57-49, Fax: +41 1/ 635-57-04. Povh, Bogdan, born on August 20, 1932. Scientific Member, Member of Collegium, and Director of the Max-Planck Institute for Nuclear Physics, Heidelberg, and Professor at the Heidelberg University. Corresponding Member since March 10, 1977.
Office: Max-Planck Institut für Kernphysik, D-69029 Heidelberg, p.f. 103980, Phone: +49 622 1/ 516-272-270, Fax: +49 622 1/ 51-65-40, E-mail: bogdan.povh@ampr-hd.mpg.de. Rao, Chintamani Nages Ramachandra, born on June 30, 1934. Professor of Chemistry, President of the Jawaharlal Nehru Center for Advanced Scientific Research, Bangalore. Corresponding Member since April 24, 1981. Office: Indian Institute of Science, IN-Bangalore 560012, E-mail: cnrrao@incasr.ac.in. Severn, Roy Thomas, born on September 6, 1929. Professor of Earthquake Engineering and Structural Dynamics, Faculty of Civil Engineering, University of Bristol, retired. Member of the Royal Academy of Engineering. Corresponding Member since June 12, 2003.
Office: Earthquake Engineering Research Centre, Department of Civil Engineering, University of Bristol, Queen's Building, University Walk, GB-Bristol BS81TR, E-mail: r.t.severn@bristol.ac.uk. Villadsen, John , born on June 12, 1936. Professor of Biotechnology, Technical University of Denmark, Lyngby. Corresponding Member since June 7, 2001. Home: Phone: +45 49/ 707-709.
Office: BioCentrum-DTU, Soltofts Plads, Building 223, DK-2800 Kgs. Lyngby, Phone: +45 45/ 25 668, Fax: +45 45/ 88 4148, E-mail: jv@biocentrum.dtu.dk. Waugh, John S., born on April 25, 1929. Professor of Physical Chemistry at the Massachusetts Institute of Technology, Cambridge. Corresponding Member since May 18, 1989.
Office: MIT 6-235, US-Cambridge, MA 02139, E-mail: jswaugh@mit.edu.
SECTION FOUR
Natural Sciences
Full Members
Drovenik, Matija, D. Sc., born on February 14, 1927. Emeritus Professor of Mineralogy, Ore, Coal and Petroleum Deposits, Ore & Coal Microscopy, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana. Associate Member since March 23, 1978, Full Member since April 23, 1987. Secretary-General of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 14, 1992 to May 6, 1999.
Home: SI-1000 Ljubljana, Pohorskega bataljona 8, Phone: +386 1/ 534-3435.
Office: SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-61-48, Fax: +386 1/ 425-34-23, E-mail: sazu@sazu.si. Gams, Ivan, D. Sc., born on July 5, 1923. Emeritus Professor of Geography, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since March 23, 1978, Full Member since May 23, 1985.
Home: SI-1000 Ljubljana, Pohorskega bataljona 158, Phone: +386 1/ 534-1846, E-mail: ivan.gams@guest.arnes.si. Gogala, Matija , D. Sc., born on December 11, 1937. Retired Scientific Adviser and Director, Slovenian Museum of Natural History, Ljubljana; Professor of Animal Physiology, Biotechnical Faculty, University of Ljubljana. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since April 8, 1999. Secretary-General of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from April 25, 2002 to May 6, 2008.
Home: SI-1351 Brezovica, Pot na Tičnico 6, Phone: +386 1/ 756-55-39. Office: SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-61-26, Fax: +386 1/ 425-64-92, E-mail: matija.gogala@guest.arnes.si. Grafenauer, Stanko, D. Tech. Sc., born on May 13, 1922. Professor of Crystallography, Mineralogy and Petrography, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, retired. Associate Member since April 17, 1973, Full Member since April 24, 1981.
Home: SI-4294 Križe, Senično 84, Phone: +386 4/ 595-79-83, in the months incl. May to August: 5230 Bovec, Trenta 56 F, Mobile: +386 41/ 812-648. Kranjc, Andrej, D. Sc., born on November 5, 1943. Scientific Adviser, retired. Emeritus Professor of Karstology, University of Nova Gorica. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001. Secretary-General of the Slovenian Academy of Sciences and Arts since May 6, 2008. Home: SI-1231 Ljubljana-Črnuče, Cesta v Podboršt 12, p. p. 4959, Phone: +386 1/56-33-485.
Office: SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-61-28, Fax: +386 1/ 425-64-92. E-mail: kranjc@sazu.si.
Kreft, Ivan, D. Sc., born on November 23, 1941. Professor of Genetics, Biotechnical Faculty, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1997, Full Member since June 12, 2003.
Home: SI-1000 Ljubljana, Kremžarjeva 36, Phone: +386 1/ 517-44-29, Fax: +386 1/ 517-14-88.
Office: Biotechnical Faculty, SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101, Phone: +386 1/ 423-11-61, +386 1/ 423-12-01, E-mail: ivan.kreft@guest.arnes.si, SASA: Phone: +386 1/ 470-61-46, Fax: +386 1/ 425-34-23. Maček, Jože, D. Agr. Sc., D. Econ., D. Hist. Sc., born on October 28, 1929. Emeritus Professor of Phytopathology and Phytopharmacology, Biotechnical Faculty, University of Ljubljana. Associate Member since May 18, 1989, Full Member since June 6, 1995, Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA from November 27, 2003 to April 22, 2008. Home: SI-1210 Ljubljana-Šentvid, Jerančičeva 12, Phone: +386 1/ 512-35-31. Pleničar, Mario, D. Sc., born on August 5, 1924. Professor of Geology, Biostrati-graphy and Geological Mapping, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, retired. Associate Member since April 24, 1981, Full Member since May 30, 1991.
Home: SI-4240 Radovljica, Prešernova 10, Phone: +386 4/ 531-49-49. Office: Faculty of Natural Sciences and Tehnology, University of Ljubljana, Department of Geology, Privoz 11, 1000 Ljubljana, Phone: +386 1/244 54 13. Šercelj, Alojz, D. Sc., born on December 8, 1921. Palynologist, Scientific Adviser at the Jovan Hadži Institute of Biology, SASA Scientific Research Centre, Ljubljana, retired. Associate Member since May 18, 1989, Full Member since May 27, 1997. Home: SI-1000 Ljubljana, Tržaška 51, Phone: +386 1/ 256-32-24. Office: Jovan Hadži Institute of Biology, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 2, Phone: +386 1/470-63-19.
Turnšek, Dragica, D. Sc., born on August 6, 1932. Palaeontologist, Scientific Adviser at the Ivan Rakovec Institute of Palaeontology, SASA Scientific Research Centre, Ljubljana, retired. Associate Member since May 23, 1985, Full Member since May 27, 1993.
Home: SI-1000 Ljubljana, Tugomerjeva 4, Phone: +386 1/ 505-59-17. Office: Ivan Rakovec Institute of Palaeontology, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 2, Phone: +386 1/ 470-63-73. Vrišer, Igor, D. Sc., born on January 13, 1930. Emeritus Professor of Social Geography and Regional Planning, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since April 23, 1987, Full Member since May 27, 1993. Home: SI-1000 Ljubljana, V Murglah 205, Phone: +386 1/ 283-43-98. Zorec, Robert, D. Sc., born on January 23, 1958. Professor of Pathophysiology, Institute of Pathophysiology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since June 7, 2001, Full Member since June 1, 2007.
Home: SI-1000 Ljubljana, Brdnikova 31, Phone: +386 1/ 256-13-84. Office: Institute of Pathophysiology, Faculty of Medicine, SI-1104 Ljubljana, Zaloška 4, Phone: +386 1/ 543-70-80, Fax: +386 1/ 543-70-21, E-mail: robert. zorec@mf.uni-lj.si.
Zupančič, Mitja , D. Sc., born on December 25, 1931. Phytocoenologist, Scientific Adviser at the Jovan Hadži Institute of Biology, SASA Scientific Research Centre, Ljubljana, retired. Associate Member since May 27, 1993, Full Member since June 7, 2001.
Home: SI-1000 Ljubljana, Trubarjeva 61, Phone: +386 1/ 432-41-66. Office: Jovan Hadži Institute of Biology, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 2, Phone: +386 1/ 470-63-24, Fax: +386 1/425-33-24.
Associate Members
Avšič-Županc, Tatjana, D. Sc., born on July 11, 1957. Professor of Microbiology and Immunology, Head of Laboratory at the Institute of Microbiology and Immunology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since June 1, 2007.
Home: SI-1000 Ljubljana, Močilnikarjeva 4, Phone: +386 1/ 529-20-87. Office: Institute of Microbiology and Immunology, Medical Faculty, Zaloška 4, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 543-74-50, Fax: +386 1/ 543 74 01, E-mail: tatjana.avsic@mf.uni-lj.si. Kiauta, Boštjan, D. Sc., born on January 20, 1937. Emeritus Professor of Cytotaxo-nomy and Cytophilogeny of Invertebrates, State University in Utrecht, the Netherlands. Associate Member since June 1, 2007.
Home: SI-1000 Ljubljana, Murnikova 5, Phone: +386 1/ 425-87-73; ; Callu-nastraat 6, NL-5853 GA Siebengewald, The Netherlands, tel.: NL-(0)485-442772, E-mail: mbkiauta@gmail.com.
Corresponding Members
Bosak, Pavel, born on August 14, 1951. Karstologist, Geologist, Sedimento-logist, Professor of Earth Sciences. Corresponding Member since May 5, 2005.
Office: Academy of Sciences of the Czech Republic, Geological Institute, Prague, E-mail: bosak@gli.cas.cz. Eisner, Norbert, born on October 11, 1940. Head of Institute of Zoology, University of Gottingen. Specialist in neuroethology of acoustic communication in singing insects. Corresponding Member since June 12, 2003. Office: Akademie der Wiessenschaften, Theaterstr. 7, D-37073 Gottingen, Email: nelsner@gwdg.de.
Haydon, Philip G. , born on April 11, 1958. Professor in Neuroscience, Head of Department of Neuroscience, University Tufts, Boston, USA. Corresponding Member since May 21, 2009.
Office: Annetta and Gustav Grisard Professor and Chair Department of Neuroscience, Tufts University School of Medicine, 136 Harrison Avenue, Boston, MA 02111, USA. Phone: +1-617/636 2190, Fax: +1-617/636-2413. E-mail: philip.haydon@tufts.edu. Herak, Milan, born on March 5, 1917. Professor of Palaeontology, Faculty of Natural Sciences and Mathematics, University of Zagreb, retired. Corresponding Member since May 30, 1991.
Home: HR-10000 Zagreb, Zvonimirova 28, Phone: +385 1/ 465-59-15. Hottinger, Lukas Conrad, born on February 25, 1933. Professor of Palaeontology, Basel University. Corresponding Member since May 27, 1993. Office: Natural History Museum, Augustinergasse 2, CH-4001 Basel, Phone: +41 61/ 266-55-22.
Ilijanic, Ljudevit, born on September 27, 1928. Emeritus Professor of Geobotany, Plant ecology, Phytocoenology and Plant morphology, Faculty of Natural Sciences and Mathematics, University of Zagreb. Corresponding Member since June 12, 2003.
Home: HR-10000 Zagreb, Savska cesta 1 a. Karamata, Stevan, born on September 26, 1926. Professor of Petrogenesis, Faculty of Mining and Geology, Beograd, retired. Corresponding Member since May 30, 1991.
Home: 11080 Zemun, Karamatina 17. Neher, Erwin, Ph. D., born on March 20, 1944. Professor of Physics, Director of the Max-Planck Institute for Biophysical Chemistry, Göttingen. Nobel Prize for Physiology and Medicine, 1991. Corresponding Member since June 1, 2007.
Office: Max-Planck Institut für biophysikalische Chemie, Am Fassberg 11, D-37077 Göttingen, Phone: +49 551/ 201-1630, Fax: +49 551/ 201-1688, Email: eneher@gwdg.de. Nicod, Jean, born on March 25, 1923. Emeritus Professor of Physical Geography and Karst studies, University Aix-Marseille. Honorary doctor of Silesian University. Corresponding Member since June 12, 2003. Office: FR-13012 Marseille, Florida 1, 35 Avenue du 24 Avril 1915, Fax: +33 491/ 930-026.
Pignatti, Alessandro (Sandro), born on September 28, 1930. Botanist, Phytocoe-nologist, Ecologist, Professor at the La Sapienza University in Rome. Corresponding Member since May 5, 2005.
Home: Via Angelo Tittoni 4, IT-00153 Roma, Phone: +39 06 5812398, E-mail: sandro.pignatti@gmail.com.
Poldini, Livio, born on September 7, 1930. Professor of Plant Ecology, University of Trieste. Corresponding Member since June 6, 1995. Office: Universitá degli Studi di Trieste, Dipartimento di Biologia, IT-34127 Trieste, Via A. Valerio 32/34, Phone: +39 040/ 676-38-82, Fax: +39 040/ 568-855.
SECTION FIVE_Arts
Full Members
Bernard, Emerik, painter, born on September 22, 1937. Professor of Painting, Academy of Fine Arts and Design, University of Ljubljana, retired. Associate Member since June 7, 2001, Full Member since June 1, 2007. Home: SI-1370 Logatec, Gorenjska cesta 13A, Phone: +386 1/ 754-26-78. Bernik, Janez, painter, graphic artist, born on September 6, 1933. Emeritus Professor of Painting, Academy of Fine Arts and Design, University of Ljubljana. Associate Member since May 18, 1989, Full Member since May 27, 1993. Home: SI-1000 Ljubljana, Komenskega 8, Phone: +386 1/ 231-17-66, or SI-4274 Žirovnica, Breznica 41 a, Phone: +386 4/ 580-21-05. Grafenauer, Niko , poet, story-writer, essayist, translator, publicist, born on December 5, 1940. Editor-in-chief of the publishing house Nova revija, retired. Associate Member since June 12, 2003, Full Member since May 21, 2009. Home: SI-1000 Ljubljana, Bratovševa ploščad 21, Phone: +386 1/ 534-26-27, Mobile: +386 41/ 632-072.
Office: Nova revija, SI-1000 Ljubljana, Cankarjeva 10B, Phone: +386 1/ 24445-60, Fax: +386 1/ 433-42-50, E-mail: nova.revija@gmail.com. Jančar, Drago, writer, born on April 13, 1948. Secretary and editor-in-chief of Slovenska matica (Slovenian Society), Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001.
Home: SI-1000 Ljubljana, Velika čolnarska 8, Phone: +386 1/ 283-50-31. Office: Slovenska matica, SI-1000 Ljubljana, Kongresni trg 8, Phone: +386 1/ 422-43-42, Fax: +386 1/ 422-43-43, E-mail: drago.jancar@siol.net. Jemec, Andrej, painter, born on November 29, 1934. Professor of Drawing and Painting, Academy of Fine Arts and Design, University of Ljubljana, retired. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001. Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA since April 22, 2008.
Home: SI-4274 Žirovnica, Zabreznica 40 b, Phone & Fax: +386 4/ 580-21-66, Studio: SI-1000 Ljubljana, Prešernova 12, Phone: +386 1/ 425-56-76, E-mail: andrej.jemec@siol.net. Kos, Božidar, composer and theorist, born on May 3, 1934. Professor of Composition, Sydney Conservatorium of Music, The University of Sydney,
retired. Corresponding Member since June 12, 2003, Full member since May 21, 2009.
Home: SI-8250 Brežice, Sela pri Dobovi 88a, Phone: +386-59921976, Phone/ Fax:+386-7-4967613, Mobile:+386-40/358-203, E-mail: bozidar.kos88a@siol.net. Kovič, Kajetan, poet, writer, translator, born on October 21, 1931, retired. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995. Home: SI-1000 Ljubljana, Pleteršnikova 13, Phone & Fax: +386 1/ 436-86-52, E-mail: kajetan.kovic@guest.arnes.si. Lebič, Lojze, composer and conductor, born on August 23, 1934. Professor of Music Theory Subjects and Composition, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995.
Home: SI-1000 Ljubljana, Ulica bratov Učakar 134, Phone: +386 1/ 518-3155.
Office: SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-64-29, Fax: +386 1/ 425-34-23.
Matičič, Janez, composer, born on June 3, 1926. Professor of Musical Forms and Harmony Analysis, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired. Corresponding Member since April 23, 1987, Associate Member since June 7, 2001, Full Member since June 1, 2007.
Home: SI-1000 Ljubljana, Lepi pot 10, Phone: +386 1/ 252-23-05, Mobile: +386 31/ 401-531.
Mihelič, Milan, architect, born on July 20, 1925. Associate Member since April 24, 1981, Full Member since April 23, 1987.
Home: SI-1000 Ljubljana, Peričeva 22, Phone: +386 1/ 436-26-87. Office: Studio AB, SI-1000 Ljubljana, Dunajska 29, Phone: +386 1/ 436-1448.
Minatti, Ivan: poet and translator, born on March 22, 1924, retired. Associate Member since April 23, 1987, Full Member since May 30, 1991. Home: SI-1000 Ljubljana, Trubarjeva 61, Phone: +386 1/ 231-58-09. Mušič, Marko Marijan: architect, born on January 30, 1941. Associate Member since June 12, 2003, Full Member since June 1, 2007.
Home: SI-1000 Ljubljana, Stari trg 11 a, Phone & Fax: +386 1/ 425-52-90, Email: info@ateljemarkomusic.si.
Office: SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-61-27, Fax: +386 1/ 425-64-92.
Pahor, Boris, born on August 26, 1913. Writer and publicist, Professor of Slovenian and Italian language, Slovenian Secondary School, Trieste, retired. Corresponding Member since May 27, 1993, Full Member since May 21, 2009. Home: IT-34136 Trieste, Salita a Contovello 71, Phone: +39 040/ 410-880.
Pavček, Tone, poet, essayist and translator, born on September 29, 1928. Editor-in-chief of the publishing house Cankarjeva založba, retired. Associate Member since June 7, 2001, Full Member since June 1, 2007. Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA from November 27, 2003 until April 22, 2008. Home: SI-1000 Ljubljana, Zvonarska 7, Phone: +386 1/ 251-67-35. Rebula, Alojz, born on July 21, 1924. Writer, essayist and publicist. Professor of Secondary School in Trieste, retired. Corresponding Member since May 27, 1993, Full Member since May 21, 2009.
Home: SI-1434 Loka pri Zidanem mostu, Loka 42, Phone 03 568-42-08, Email: alojz.rebula@guest.arnes.si. Tršar, Drago , sculptor, born on April 27, 1927. Emeritus Professor of Sculpture, Academy of Fine Arts and Design, University of Ljubljana. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995. Home: SI-1000 Ljubljana, Cesta na Rožnik 25, Phone: +386 1/ 251-39-28, Studio: SI-1000 Ljubljana, Svetčeva 1. Zlobec, Ciril, poet, publicist and translator, born on July 4, 1925, retired editor. Associate Member since May 23, 1985, Full Member since May 18, 1989. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 14, 1992 to May 6, 1999, Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA from May 6, 1999 to April 25, 2002. Home: SI-1000 Ljubljana, Vošnjakova 10, Phone: +386 1/ 231-28-76. Office: SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-61-43, Fax: +386 1/ 425-34-23, E-mail: sazu@sazu.si.
Associate Members
Kristl, Stanko, architect, born on January 29, 1922. Lecturer for landscape architecture at the Biotechnical Faculty, University of Ljubljana. Associate Member since May 5, 2005.
Home: SI-1000 Ljubljana, Borsetova 19, Phone: +386 1/ 283-88-14, E-mail: s.kristl@biro-arcus.si. Simčič, Zorko, writer, born on November 19, 1921. Associate Member since May 5, 2005.
Home: SI-1000 Ljubljana, Metelkova 7/B, Phone: +386 1/ 431-11-03, Mobile: +386 1/ 31-200-866.
Šalamun, Tomaž, born on July 4, 1941. Poet and translator, Associate Member since May 5, 2005.
Home: SI-1000 Ljubljana, Dalmatinova 11, Phone: +386 1/ 231-45-22, E-mail: metka.krasovec@siol.net. Vuga, Saša, born on February 8, 1930. Writer and playwright. Associate Member since June 1, 2007.
Home: SI-1230 Domžale, Slamnikarska 1B, Phone: +386 1/ 724-43-52, SI-2516 Most na Soči, E. mail: sasa.vuga@siol.net.
Corresponding Members
Globokar, Vinko, born on July 7,1934. Composer, Paris. Corresponding Member since June 1, 2007.
Home: F-77019 Paris, 82 Rue de Crimée, Phone: +33 1/420-108-66, E-mail: vinkoglobokar@wanadoo.fr. Handke, Peter, born on December 6, 1942. Writer, playwright and translator, Salzburg. Corresponding Member since April 23, 1987. Home: AT-5020 Salzburg, Monchsberg 17/A. Hrymyc, Vil, born on June 7, 1925. Writer and translator. Administration Secretary of the Kiev Chapter of the Writers' Union of Ukraine, Kiev. Corresponding Member since May 30, 1991.
Home: UA-Kyjiv-01054, ul. Oles Hinchar 52/49, Fax: +380-44/ 490-07-72. Konstantinovski, Georgi, born on July 29, 1930. Architect. Professor at the Faculty of Architecture in Skopje, retired. Corresponding Member since June 1, 2007.
Home: MK-1000 Skopje, Ul. 6, br. 15, s. Bardovci, Phone: +389 2/ 309-5864, GSM: + 389 70-338269; E-mail: g.konstantinovski@yahoo.com. Lipus, Florjan, born on May 4, 1937. Writer. Corresponding Member since May 23, 1985.
Home: AT-9133 Miklavcevo/Miklauzhof, Sele/Sielach 52. Matevski, Mateja, born on March 13, 1929. Poet and translator, Skopje. Corresponding Member since June 1, 2007.
Home: MK-1000 Skopje, Partenija Zografski 49, Phone: +389 2/ 31-77-829, E-mail: lidija@manu.edu.mk. Merkù, Pavle, born on July 12, 1927. Slavist, composer and violinist. Programme Director of the Radio »Trieste A«, retired. Corresponding Member since May 23, 1985.
Home: IT-34139 Trieste, Via Rossetti 113, Phone: +39 040/ 944-477. Paljetak, Luko , born on August 19, 1943. Poet, translator and essayist. Editorin-chief of the magazine Dubrovnik. Corresponding Member since June 7, 2001.
Home: HR-20000 Dubrovnik, Gorica sv. Vlaha 155, Phone: +385 20/ 332-490. Podrecca, Boris , architect, born on January 30, 1940. Director of the Institute Raumgestaltung und Entwerfen, Technical University, Stuttgart. Corresponding Member since April 23, 1987.
Home: Architekturatelier Podrecca, AT-1170 Vienna, Jorgerbadgasse 8, Phone: +43 1/ 427-210, Fax: +43 1/ 427-21-20, E-mail: boris.podrecca@podrecca.at.
Ugljen, Zlatko, born on September 15, 1929. Architect and designer. Professor at the Technical Faculty and Academy of Fine Arts in Sarajevo, retired. Corresponding Member since June 1, 2007.
Home: BA-71000 Sarajevo, Hazima Sabanovica 3, Phone: +387 33/ 212-413, E-mail: nnug5@bih.net.ba.
SECTION SIX_Medical Sciences
Full Members
Dolenc, Vinko V., D. Sc., born on June 29, 1940. Professor of Neurosurgery, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since April 23, 1987, Full Member since May 27, 1993.
Home: SI-1000 Ljubljana, Barvarska steza 7, Phone: +386 1/ 282-18-00. Office: University Medical Centre, Clinic of Neuro-Surgery, SI-1525 Ljubljana, Zaloška 7, Phone: +386 1/ 522-53-57, E-mail: vinko.dolenc@kclj.si. Ferluga, Dušan, D. Sc., born on May 28, 1934. Professor of Pathology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1993, Full Member since May 27, 1997.
Home: SI-1000 Ljubljana, Komenskega 20/II, Phone: +386 1/ 232-21-36. Office: Institute of Pathology, Faculty of Medicine, SI-1000 Ljubljana, Koryt-kova 2, Phone: +386 1/ 543-71-37, 543-71-03, Fax: +386 1/ 543-71-04, E-mail: dusan.ferluga@mf.uni-lj.si. Horvat, Matija, D. Sc., born on September 23, 1935. Professor of Internal Medicine, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, retired. Associate Member since May 27, 1997, Full Member since June 12, 2003. Home: SI-1000 Ljubljana, Jakčeva 38, Phone: +386 1/ 524-88-06, E-mail: matijahorvat@siol.net. Kordaš, Marjan, D. Sc., born on August 17, 1931. Emeritus Professor of Pathophysiology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001. Home: SI-1000 Ljubljana, Ilirska 8, Phone: +386 1/ 232-24-96. Office: Institute of Pathophysiology, Faculty of Medicine, SI-1104 Ljubljana, Zaloška 4, Phone: +386 1/ 543-70-83, Fax: +386 1/ 543-70-21, E-mail: marjan.kordas@mf.uni-lj.si. Skalerič, Uroš, D. Sc., born on April 9, 1945. Professor at the Chair of diseases of oral cavity and parodontology of the Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Expert director of the Clinic of Stomatology in Ljubljana. Associate Member since June 12, 2003, Full Member since May 21, 2009. Home: SI-1000 Ljubljana, Ul. bratov Jančar 25, Phone: +386 1/ 510-82-28. Office: Department of Stomatology, Faculty of Medicine, SI-1000 Ljubljana,
Hrvatski trg 6, Phone: +386 1/ 300-21-10, Fax: +386 1/ 522-25-04, E-mail: uros.skaleric@mf.uni-lj.si. Sketelj, Janez, D.Sc., born on June 23, 1947. Professor of Pathophysiology, Head of the Institute of Pathophsyiology. Associate Member since June 7, 2001, Full Member since June 1, 2007.
Home: SI-1000 Ljubljana, Jesihov štradon 47, Phone: +386 1/ 427-56-26. Office: Institute of Pathophysiology, Faculty of Medicine, SI-1104 Ljubljana, Zaloška 4, Phone: +386 1/ 534-70-46, Fax: +386 1/ 543-70-21, E-mail: janez.sketelj@mf.uni-lj.si. Strle, Franc: D. Sc., born on February 18, 1949. Professor of Infectology at the Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Head of the Clinic of Infectious Diseases and Febrile Illnesses and Chairman of the Research Council of the University Medical Centre in Ljubljana. Associate Member since June 12, 2003, Full Member since May 21, 2009.
Home: SI-1000 Ljubljana, Kmečka pot 20, Phone: +386 1/ 517-12-91. Office: Clinic of Infectious Diseases and Febrile Illnesses, SI-1525 Ljubljana, Japljeva 2, Phone: +386 1/ 522-26-10, Fax: +386 1/ 522-24-56, E-mail: franc.strle@kclj.si.
Svetina, Saša, D. Sc., born on October 16, 1935. Professor of Biophysics, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001, Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA from November 4, 2004 to April 22, 2008. Home: SI-1000 Ljubljana, Gradišče 6, Phone: +386 1/ 425-24-08, Mobile: +386 41/ 778-235.
Office: Institute of Biophysics, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, SI-1000 Ljubljana, Lipičeva 2, Phone: +386 1/ 543-76-02, Fax: +386 1/ 431-5127, E-mail: sasa.svetina@mf.uni-lj.si. Trontelj, Jože, D. Sc., born on June 1, 1939. Senior Medical Adviser, Professor of Neurology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from April 25, 2002 to May 6, 2008. President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts since May 6, 2008.
Home: SI-1355 Polhov Gradec 99, Phone: +386 1/ 364-50-09, Mobile: +386 41/ 576-218.
Office: SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-61-20, Fax: +386 1/ 425-34-39, E-mail: joze.trontelj@sazu.si. Clinic of Neurophysiology, University Medical Centre, SI-1525 Ljubljana, Zaloška 7, Phone: +386 1/ 52215-00, 522-15-25, Fax: +386 1/ 522-15-33, E-mail: joze.trontelj@kclj.si.
Associate Members
Čerček, Bojan, Ph. D., born on September 20, 1949. Cardiologist, Professor at the University of California, Los Angeles, Director of the Coronary Care Unit at the Cedars-Sinai Medical Center, L. A. Associate Member since June 1, 2007.
Home: 4319 Manson Avenue, Woodlandhills, CA 91364, USA. Office: Cedars-Sinai Medical Center, 8700 Beverly Boulevard, Division of Cardiology, Room 5534, Los Angeles, CA 90048, USA, tel.: + 1/ 310-423-3836, faks: +1/ 310-423-02-45, E-mail: bojan.cercek@cshs.org. Lamovec, Janez, D. Sc., born on April 14, 1941. Researcher at the Institute of Oncology in Ljubljana. Associate Member since June 1, 2007. Home: SI-1000 Ljubljana,Ul. Bratov Učakar 132.
Ofifice: Onkološki inštitut, SI-1000 Ljubljana, Zaloška 2, Phone: +386 1/ 58797-19, E-mail: jlamovec@onko-i.si. Peterlin, Matija, D. Sc., born on July 4, 1947. Professor of Medicine, Microbiology and Immunology, University of California, San Francisco. Associate Member since May 5, 2005.
Home: 14 Hill Point Avenue, San Francisco, US-CA 94117. Phone: +1 415/ 665-2071.
Office: University of California San Francisco (UCSF), Box 0703, 3rd and Parnassus Aves., San Francisco, US-CA 94143-0703. Phone: +1 415/ 502-1902, +1 415/ 502-1905, Fax: +1 415/ 502-1901, E-mail: matija.peterlin@ucsf.edu. Rozman, Blaž, MD, Ph D, born on September 29, 1944. Professor of Internal Medicine, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since May 5, 2005.
Home: SI-1235 Radomlje, Dermastjeva 17, Phone: +386 1/ 534-65-66. Office: University Medical Center, Clinical Department of Rheumatology, SI-1000 Ljubljana, Vodnikova 62, Phone: +386 1/ 522-55-33, Fax: +386 1/ 522-5598. E-mail: kc.lj.rozman@siol.net.
Corresponding Members
Cardesa, Antonio, born on March 23, 1939. Professor of Pathology, University of Barcelona. Corresponding Member since June 7, 2001. Office: Hospital Clínico, Universidad de Barcelona, Villarroel, 170, ES-08036 Barcelona, Phone: +34 93/ 227-54-50. Fax: +34 93/ 227-57-17, E-mail: acardesa@clinic.ub.es.
Dimitrijevic, Milan R., born on January 27, 1931. Professor of Neurology, Head of Department of Physical Medicine and Rehabilitation, Baylor College of Medicine, Houston, Texas. Corresponding Member since April 24, 1981.
Office: Baylor College of Medicine, S-821, Houston, One Baylor Plaza, US-77030 Texas, Phone: +713/ 664-22-60, Fax: +713/ 664-01-58, E-mail: naisus@cs.com.
Lajtha, Abel, born on September 22, 1922. Professor of Psychiatry, New York University School of Medicine and Center for Neurochemistry, the N.S. Kline Institute, Orangeburg, N.Y. Corresponding Member since May 18, 1989. Office: The N. S. Kline Institute, 140 Old Orangeburg Road, Bldg. 39, Orangeburg, US-NY 10962-2210, Phone: +1 845 / 398-55-30, Fax: +1 845 / 398-55-31, E-mail: lajtha@nki.rfmh.org. Milic, Emili, Joseph, born on May 27, 1931. Professor of Physiology and Experimental Medicine, Director of the Meakins-Christie Laboratories, McGill University, Montreal P. Q. Corresponding Member since June 6, 1983. Home: 4394 Circle Road, Montreal P.Q. CA- H3W1YS. Office: Meakins-Christie Laboratories, Mc Gill University, 3626 St. Urbain Street, Montreal Q. CA-H2X2P2, Phone: +1 514/ 398-3864, Fax: 1 514/ 3987483.
Shoenfeld, Yehuda , born on February 14, 1948. Appointed Professor of Medicine, Head, Department of Medicine 'B' and Center for Autoimmune Diseases, Sheba Medical Center, Incumbent of the Laura Schwarz-Kipp Chair for Research of Autoimmune Diseases, Tel-Aviv University, Israel. Corresponding Member since May 21, 2009. Home: Phone: +972-3/5344877.
Office: Tel-Hashomer 52621, Israel. Phone: +972-3/5302652, Mobile: +97252/6666120, Fax: +972-3/5352855, E-mail: shoenfel@post.tau.ac.il. Stalberg, Erik Valdemar, born on April 21, 1936. Professor of Clinical Neuro-physiology, University Hospital Uppsala. Corresponding Member since May 27, 1997.
Home: Rorbaksvagen 40, Vilan, S-752 57 Uppsala.
Office: Department of Clinical Neurophysiology, University Hospital, S-751 85 Uppsala.
Unger, Felix, born on March 2, 1946. Cardiologist, Head of the Clinic of Cardiac Surgery, Salzburg. President of Academia Scientiarum et Artium Europaea. Corresponding Member since June 6, 1995.
Office: Academia Scientiarum et Artium Europaea, St-Peter-Bezirk 10, AT-5020 Salzburg, Phone: +43 662/ 841-345, Fax: +43 662/ 841-343, E-mail: felix.unger@european-academy.at. Wernig, Anton, born on October 14, 1944. Professor of Neurophysiology, University of Bonn. Corresponding Member since June 7, 2001. Office: Institute of Physiology, University of Bonn, Wilhelmstrasse 31, D-53111 Bonn, Phone: +49 2 28/ 227-22-74, Fax: +49 228/ 287-22-08, E-mail: anton.wernig@ukb.uni-bonn.de.
LIBRARY
In 2009 the SASA Library continued to be one of the leading Slovenian libraries considering the amount of its collections as well as following the modern currents in the field of information science development. Among the important assignments accomplished by the SASA Library in 2009 were the following:
introduction of COBISS3/Holdings module, which enables the Library to keep pace with other libraries in Slovenia and the demands of current development;
introduction of COBISS3/Loan module, which enables automatic, easier and quicker loaning process for the user as well as the librarian;
transfer of part of the Library's collections to a new location, which alleviates the problems of storage space;
beta version of the on-line edition of Slovenski biografski leksikon (SBL) 19251991, which enables free access and simple as well as advanced search;
transformation of data regarding the exchange partners and publications published by the SASA and SRC SASA into a format that allows further integration into a system, which would allow automatic manipulation in the field of exchange activity.
The Library successfully continued its main activity, cataloguing of publications, and catalogued 1.107 items more than the previous year. The Library collection was increased by 8.221 items: 2.942 on the basis of exchange, 3.422 donations, 1.286 purchases and 571 items of the SASA and SRC SASA publication production. At the end of the year, the Library collections comprised 527.822 items.
With this the Library created and contributed 6.857 bibliographic records into the shared bibliographic database COBIB.SI, which is 840 bibliographic records more than the previous year.
Significant field of the activities in 2009 was again the exchange of publications: the Library sent altogether 6.252 publications to the exchange partners inland and abroad. We also sent out more than 1.600 items of the SASA older publishing production.
The Library was again made partner with the Scientific Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts within the Central Specialized Information Centre for Humanities, organized and directed by the Slovenian Research Agency.
The activities in the field of digitisation continued as planned: we were successful in preparing the beta version of on-line SBL, which enables free access to the SBL data. We also digitized all the volumes of the Yearbook, the Biblioteka
series and the anniversary monographs published on the occasion of the 40th, 50th and 60th anniversary of SASA's foundation. We believe this is a promising start for the future development of the SASA Digital Library.
Petra Vide Ogrin
IMENSKO KAZALO ČLANOV SAZU
A
Andolšek-Jeras, Lidija 18, 242 Andric, Ivo 242 Apostolski, Mihailo 242 Avšič-Županc,Tatjana 11, 122
B
Bajd, Tadej 11, 37, 38, 43, 45, 70, 105,
123,	212, 213, 214, 311 Bajec, Anton 242
Bajt, Aleksander 41, 242
Balenovic, Krešimir 242
Barton, Derek Harold Richard 242
Bartoš, Milan 242
Batis, Janez 18, 242
Bedjanič, Milko 242
Beier, Friedrich-Karl 243
Belic, Aleksandar 243
Benac, Alojz 243
Benhart, František 243
Bergles, Arthur E. 11, 109, 315
Berkopec, Oton 243
Bernard, Emerik 11, 74, 114, 123, 322
Bernik, France 11, 14, 17, 33, 52, 61,
101, 123, 124, 212, 233, 306 Bernik, Janez 11, 15, 58, 115, 124, 226, 322
Bevk, France 243 Bezlaj, France 243
Blinc, Robert 11, 14, 15, 17, 56, 70, 105,
124,	276, 311 Bogdanovic, Milan 243 Bole, Jože 243
Borisevič, Nikolaj A. 11, 109, 315 Boršnik, Marja 243 Bosak, Pavel 11, 113, 320
Brajdic, Ivan 32, 243
Brajkovic, Vladislav 243
Bratko, Ivan 11, 105, 126, 311
Bratos, Savo 11, 109, 315
Bratož, Rajko 11, 15, 41, 64, 70, 78, 97,
126, 301 Bravničar, Matija 243 Brecelj, Bogdan 244 Breznik, Anton 244 Brodar, Srečko 244 Broz-Tito, Josip 244 Brzin, Miroslav 244 Bujas, Zoran 244 Butozan, Vaso 244
C
Cankar, Izidor 244
Cardesa, Antonio 11, 70, 121, 328
Cevc, Emilijan 244
Cigoj, Stojan 28, 73, 160, 244, 287, 290
Cilenšek, Johann 244
Cooper, Henry R. Jr. 11, 104, 309
Cronin, James W. 11, 37, 39, 43, 109,
219, 220, 221, 315 Cvetko, Dragotin 244
Č
Čamo, Edhem 244
Čelešnik, Franc 245
Čerček, Bojan 11, 70, 120, 328
Černigoj, Avgust 245
Čop, Bojan 85, 86, 89, 90, 91, 205, 245
Čubrilovic, Vasa 245
D
G
Deanovic, Mirko 245 Demus, Otto 245 Despic, Aleksandar 245 Dimitrijevic, Milan R. 11, 121, 328 Djordjevic, Jovan 245 Djurdjev, Branislav 245 Djuričic, Ilija 245 Dolar, Davorin 245 Dolenc, Metod 245
Dolenc, Vinko V. 11, 118, 128, 234, 326 Dolinar, Lojze 245 Drovenik, Matija 11, 18, 111, 318 Drujan, Boris 246 Dyggve, Ejnar 246
E
Elsner, Norbert 11, 74, 114, 320 Emri, Igor 11, 70, 108, 128, 314
F
Fajfar, Peter 11, 14, 54, 70, 105, 130,
219, 311 Feil, Arnold 11, 100, 304 Ferluga, Dušan 11, 70, 118, 131, 234,
240, 326 Fettich, Janez 246 Finžgar, Alojzij 246 Finžgar, Fran Saleški 246 Fischer, Kurt von 246 Flaker, Aleksandar 11, 70, 104, 309 Flotzinger, Rudolf 11, 70, 100, 304 Forstnerič, Franc 11, 105, 131, 311 Franchini, Aldo 246 Frangeš, Ivo 246 Fučic, Branko 246
Gabrovec, Stane 11, 41, 97, 301 Gams, Ivan 11, 111, 131, 132, 318 Gantar, Kajetan 11, 13, 15, 17, 18, 33, 35, 36, 58, 59, 63, 70, 78, 101, 132, 293, 299, 306 Gaspari, Maksim 246 Gavazzi, Milovan 246 Geiger, Manfred 11, 37, 39, 43, 109,
221, 223, 315 Gerškovic, Leon 246 Gestrin, Ferdo 246 Geyer, Otto F. 246 Giesemann, Gerhard 11, 104, 309 Gligoric, Velibor 247 Globevnik, Josip 11, 13, 14, 37, 45, 54,
106, 132, 299, 312 Globokar, Vinko 11, 70, 117, 325 Gogala, Matija 11, 13, 14, 18, 54, 63, 68, 69, 70, 74, 111, 132, 273, 290, 299, 318 Golia, Pavel 247 Golič, Ljubo 247
Gombocz, Wolfgang L. 11, 100, 304 Goričar, Jože 18, 247 Gosar, Peter 11, 15, 58, 106, 312 Grabec, Igor 11, 15, 70, 106, 134, 223,
294,312 Grad, Anton 247 Gradnik, Alojz 78, 247 Grafenauer, Bogo 247 Grafenauer, Ivan 247 Grafenauer, Niko 11, 13, 37, 38, 48, 50, 70, 73, 115, 134, 225, 226, 295, 299, 322 Grafenauer, Stanko 11, 111, 318 Grdenic, Drago 11, 70, 110, 316 Grickat-Radulovic, Irena 23, 42, 247,
270, 271 Grošelj, Milan 247
Gubenšek, Franc 11, 37, 38, 43, 106,
214, 216, 312 Gušic, Branimir 247 Gyergyek, Ludvik 247
H
Hadži, Dušan 11, 106, 135, 312 Hadži, Jovan 248, 319, 320 Hafner, Stanislav 248 Hahn, Erwin Louis 12, 110, 316 Hajdin, Nikola 12, 110, 316 Handke, Peter 12, 117, 325 Hannick, Christian 12, 104, 211, 309 Hauptman, Ljudmil 248 Haydon, Philip G. 12, 114, 223, 321 Hegedušic, Krsto 248 Herak, Milan 12, 114, 321 Hieng, Andrej 248 Horvat, Matija 11, 76, 118, 135, 237, 240, 326
Hottinger, Lukas Conrad 12, 114, 321 Hribar, Valentin 11, 15, 32, 41, 42, 58,
71, 97, 135, 161, 301 Hrymyč, Vil 12, 118, 325
I
Ibrovac, Miodrag 248
Ilešič, Svetozar 248
Ilijanic, Ljudevit 12, 114, 321
Ingolič, Anton 248
Inkret, Andrej 11, 37, 38, 42, 43, 102,
207, 208, 307 Ivic, Milka 12, 104, 309 Ivic, Pavle 248
J
Jakac, Božidar 158, 248 Jakopič, Rihard 248
Jakopin, Franc 248 Jama, Matija 248
Jančar, Drago 11, 15, 49, 58, 71, 115, 136, 322
Jemec, Andrej 11, 13, 14, 15, 18, 37, 48, 49, 50, 54, 55, 70, 71, 74, 115, 137, 153, 294, 299, 322 Jovčic, Dimitrije 248 Jurančič, Janko 248
K
Kahl, Hans-Dietrich 12, 100, 304
Kalin, Boris 249
Kalin, Zdenko 249
Kambič, Vinko 249
Karamata, Stevan 12, 114, 321
Kardelj, Edvard 249
Katritzky, Alan R. 12, 110, 316
Kenk, Roman 249
Kermauner, Taras 32, 249, 295
Kermavner, Dušan 249
Kernel, Gabrijel 11, 107, 138, 221, 312
Kiauta, Boštjan 11, 113, 138, 320
Kidrič, Boris 249, 258
Kidrič, France 17, 249
Klopčič, Mile 249
Kmecl, Matjaž 11, 14, 15, 40, 60, 70, 71,
102, 138, 208, 307 Koblar, France 249 Kochansky-Devide, Vanda 249 Kogoj, Franjo 250 Koneski, Blaže 250 Konstantinovic, Zoran 250 Konstantinovski, Georgi 12, 118, 325 Kordaš, Marjan 11, 14, 15, 54, 119, 138,
237, 326 Korošec, Viktor 205, 250 Kos, Božidar 11, 21, 25, 38, 39, 47, 70,
115, 138, 226, 227, 228, 322 Kos, Gojmir Anton 250
Kos, Janko 11, 102, 139, 225, 307
Kos, Milko 18, 250
Kosmač, Ciril 250
Kossack, Georg 250
Kostrenčic, Marko 250
Košak, Silvin 12, 37, 38, 40, 41, 100,
205, 206, 304 Košir, Alija 250
Kovačič, Lojze 138, 139, 140, 250, 295
Kovič, Kajetan 11, 115, 140, 295, 323
Kozak, Juš 250
Kozina, Marjan 250
Koželj, Venčeslav 250
Kralj, Alojz 11, 17, 34, 36, 38, 39, 71,
107, 140, 214, 313 Kranjc, Andrej 11, 13, 14, 18, 36, 38, 39, 54, 63, 71, 76, 111, 140, 290, 291, 299, 318 Kranjec, Miško 211, 250 Krašovec, Jože 11, 63, 70, 102, 141, 307 Krašovec, Stane 251 Kratochvil, Josef 251 Kravar, Miroslav 251 Krbek, Ivo 251 Kreft, Bratko 17, 251 Kreft, Ivan 11, 13, 37, 47, 71, 74, 112,
142, 299, 319 Krek, Gregor 18, 251 Krek, Uroš 32, 251 Kretzenbacher, Leopold 251 Kristl, Stanko 11, 14, 49, 54, 55, 71,
117, 143, 324 Krklec, Gustav 251 Krleža, Miroslav 251 Kuhelj, Anton 17, 251 Kühn, Othmar 252 Kumbatovič, Filip Kalan 251 Kuret, Niko 252 Kušej, Gorazd 18, 252 Kušej, Rado 252 Kyovsky, Rudi 252
L
Lajovic, Anton 252 Lajtha, Abel 12, 121, 329 Lamovec, Janez 11, 36, 120, 144, 328 Laroche, Emmanuel 252 Lauer, Reinhard 12, 104, 309 Lavrač, Ivan 252 Lavrič, Božidar 17, 252 Lavrin, Janko 252
Lebič, Lojze 11, 13, 14, 37, 50, 54, 70,
115, 144, 226, 228, 295, 299, 323 Leeming, Henry 252 Lehn, Jean-Marie Pierre 12, 71, 110, 316
Lenček, Rado L. 252 Levec, Janez 11, 14, 15, 107, 146, 219, 313
Lipuš, Florjan 12, 118, 325 Lobe, Feliks 252 Logar, Janez 253, 271 Logar, Valentin 253 Lorkovic, Zdravko 253 Luckmann, Thomas 12, 100, 304 Lukic, Radomir 253 Lukman, Franc Ksaver 253 Lunaček, Pavel 253
M
Maceljski, Milan 147, 253 Maček, Jože 11, 18, 70, 112, 146, 147,
293, 319 Majer, Boris 11, 42, 70, 97, 301 Maksimovic, Desanka 253 Mansfield, Peter 12, 110, 316 Mardešic, Sibe 110, 316 Martinovic, Juraj 12, 104, 309 Matevski, Mateja 12, 70, 118, 325 Matičetov, Milko 11, 42, 70, 102, 147, 307
Matičič, Janez 11, 116, 148, 323
Matjašič, Janez 253
Mavretič, Anton 12, 70, 110, 317
Mayer, Ernest 18, 28, 253, 264, 266
McLaren, Anne 253
Mekuli, Esad 253
Melik, Anton 253
Melik, Vasilij 23, 28, 32, 40, 254, 266,
267, 268, 269 Menart, Janez 138, 190, 254 Menis, Gian Carlo 12, 100, 304 Merchant, Mylon Eugene 254 Merhar, Boris 254 Merku, Pavle 12, 118, 325 Micevski, Kiril 254 Michie, Donald 254 Mihajlovic, Mihajlo Lj. 254 Mihalic, Slavko 254 Mihelič, France 254 Mihelič, Milan 11, 14, 54, 116, 323 Milčinski, Janez 17, 254 Milčinski, Lev 254 Milič, Emili Joseph 12, 121, 329 Minatti, Ivan 11, 70, 71, 116, 148, 294, 323
Mlinar, Zdravko 11, 14, 37, 40, 41, 54, 68, 71, 78, 97, 149, 153, 200, 205, 301
Mlinarič, Jože 11, 98, 150, 301
Mohorovičic, Andre 254
Mole, Vojeslav 255
Moravec, Dušan 11, 102, 208, 307
Moskovich, Wolf 12, 104, 310
Moszynski, Leszek 255
Müller, Karl-Alexander 12, 110, 317
Müller-Karpe, Hermann 12, 100, 304
Murko, Matija 255
Mušič, Marjan 255
Mušič, Marko Marijan 11, 13, 14, 18,
116, 150, 290, 299, 323 Mušič, Zoran 28, 74, 255
N
Nahtigal, Rajko 17, 255 Negovski, Vladimir A. 255 Neher, Erwin 12, 70, 114, 321 Nejedly, Zdenek 255 Neubauer, Robert 255 Neuhäuser, Rudolf 12, 104, 310 Nicod, Jean 12, 114, 321 Nitsch, Kazimierz 255 Nougayrol, Jean 255 Novak, Franc 255 Novak, Grga 256
O
Ocvirk, Anton 256, 267 O'Loughlin, Niall 12, 100, 305 Olszak, Waclaw 256 Orešnik, Janez 11, 103, 156, 206, 307 Oštir, Karel 86, 87, 256
P
Pahor, Boris 11, 21, 25, 38, 39, 47, 54, 74, 93, 116, 156, 157, 158, 228, 229, 230, 231, 232, 323 Paljetak, Luko 12, 118, 325 Panteleev, Dimitar 256 Paternu, Boris 11, 14, 42, 43, 54, 55, 78,
82, 103, 158, 230, 308 Paulin, Alfonz 256 Pavček, Tone 11, 18, 71, 116, 158, 159, 295, 324
Pavčnik, Marijan 11, 13, 14, 15, 37, 38, 40, 41, 42, 54, 58, 73, 78, 98, 160, 198, 200, 287, 290, 293, 299, 302 Pavičevic, Branko 12, 100, 305 Pavlov, Todor 256 Pavšič, Vladimir - Bor Matej 256 Pecsi, Marton 256
Peklenik, Janez 11, 14, 54, 62, 107, 313 Perovic, Slobodan 12, 73, 100, 305 Persianinov, Leonid Semenovič 256 Peterlin, Anton 256 Peterlin, Matija 11, 71, 120, 162, 328 Pignatti, (Sandro) Alessandro 12, 114, 321
Pirc, Raša 11, 109, 163, 314 Pirjevec, Jože 11, 14, 15, 21, 25, 38, 39, 40, 41, 42, 49, 56, 58, 69, 93, 98, 163, 164, 165, 200, 201, 202, 277, 279, 302
Pitamic, Leonid 41, 160, 256, 287, 293 Plečnik, Jože 256 Plemelj, Josip 256
Pleničar, Mario 11, 14, 54, 70, 112, 165, 319
Pleterski, Janko 11, 14, 98, 202, 268, 302
Podrecca, Boris 12, 118, 325 Pogačnik, Jože 257 Pohl, Heinz Dieter 12, 104, 310 Poldini, Livio 12, 114, 322 Polec, Janko 257
Popov, Andrej Vladimirovič 32, 257, 271
Potrč, Ivan 257 Povh, Bogdan 12, 110, 317 Prelog, Vladimir 257 Pretnar, Stojan 257 Prevoršek, Dušan C. 257 Prokop, Otto 23, 28, 32, 257, 273 Prunč, Erich 12, 71, 104, 310 Pusic, Eugen 12, 101, 305
R
Rajičic, Stanojlo 257 Rakovec, Ivan 257, 319 Rammelmeyer, Alfred 257 Ramovš, Fran 17, 18, 27, 257
Ramovš, Primož 18, 145, 258 Rant, Zoran 258
Rao, Chintamani Nages Ramachandra
12, 110, 317 Ravnikar, Edvard 258 Rebula, Alojz 11, 21, 25, 38, 39, 47, 50, 54, 70, 71, 92, 93, 116, 166, 231, 324
Rechinger, Karl Heinz 258 Regen, Ivan 258 Rigler, Jakob 258
Rothe, Hans 12, 37, 39, 42, 104, 141,
210, 211, 212, 310 Rozman, Blaž 11, 70, 120, 166, 328 Rumpler, Helmut 12, 101, 305 Rus, Veljko 11, 41, 42, 70, 71, 98, 149, 169, 302
S
Saeverud, Harald 258
Safar, Peter 258
Salopek, Marijan 258
Samec, Maks 258
Savic, Pavle 258
Seidl, Ferdinand 258
Sever, Savin 259
Severn, Roy Thomas 12, 110, 317
Shoenfeld, Yehuda 12, 38, 39, 121, 238,
240, 329 Simčič, Zorko 11, 117, 169, 324 Simoniti, Primož 11, 13, 14, 15, 37, 43,
54, 78, 103, 169, 293, 299, 308 Sirotkovic, Jakov 259 Skalerič, Uroš 11, 38, 64, 71, 119, 169,
233,	234, 326
Sketelj, Janez 11, 13, 37, 51, 119, 170,
234,	274, 299, 327 Skok, Petar 259 Slodnjak, Anton 259 Sodnik-Zupanc, Anica 259
Sovre, Anton 259
Spacal, Lojze Luigi 259
Splichal, Slavko 11, 37, 38, 40, 64, 71,
98, 170, 203, 205, 302 Stalberg, Erik Valdemar 12, 121, 329 Stankovic, Siniša 259 Stankowski, Jan 23, 28, 43, 70, 259, 274 Stanonik, Janez 11, 54, 103, 171, 308 Stanovnik, Branko 11, 13, 14, 54, 61, 62, 63, 64, 72, 107, 171, 291, 299, 313 Stefanovic, Dimitrije 12, 70, 101, 305 Stele, France 259 Stern, Pavel 259 Stevanovic, Petar 259 Straus, Jože 12, 101, 305 Strle, Franc 11, 38, 63, 70, 119, 175,
176, 235, 237, 327 Stuhlpfarrer, Karl 23, 28, 40, 259, 276,
278, 279 Stupica, Gabrijel 259 Supičic, Ivan 12, 70, 101, 306 Svane, Gunnar Olaf 12, 104, 310 Svetina, Saša 11, 15, 18, 119, 176, 240, 327
Szentagothai, Janos 259 Š
Šalamun, Tomaž 11, 14, 50, 54, 72, 117,
176, 177, 178, 324 Šašel, Jaroslav 260 Šeligo, Rudi 260
Šelih, Alenka 11, 13, 15, 18, 32, 33, 35, 40, 41, 58, 59, 62, 75, 99, 180, 200, 299, 302 Šercelj, Alojz 11, 14, 54, 112, 319 Šidak, Jaroslav 260 Škerjanc, Lucijan Marija 260 Škerlj, Milan 260 Škerlj, Stanko 260 Šlebinger, Janko 260
Šnuderl, Makso 260
Štampar, Andrija 233, 260
Štih, Peter 11, 36, 40, 41, 78, 99, 181,
270, 303 Šuklje, Lujo 260
T
Tavano, Sergio 12, 101, 127, 306
Tavčar, Alois 260
Tavčar, Igor 260
Taylor, Alan John Percival 260
Teržan, Biba 11, 14, 40, 54, 99, 183,
206, 303 Tesniere, Lucien 261 Teune, Henry 12, 101, 306 Tišler, Miha 11, 108, 133, 183, 216, 291, 313
Todorovic, Kosta 261
Tolstoj, Nikita Iljič 261
Tomaževič, Miha 11, 14, 37, 38, 43, 54,
108, 184, 217, 219, 314 Tomovic, Rajko 261 Toporišič, Jože 11, 14, 15, 42, 43, 54,
57, 103, 185, 210, 271, 308 Trofenik, Rudolf 261 Trontelj, Jože 11, 13, 14, 15, 17, 18, 24, 28, 29, 54, 58, 70, 72, 73, 75, 76, 92, 120, 185, 237, 290, 299, 327 Trstenjak, Anton 261 Tršar, Drago 11, 117, 153, 186, 292,
294, 324 Turk, Vito 11, 15, 109, 187, 315 Turnšek, Dragica 11, 37, 112, 189, 319
U
Udovič, Jože 261 Ugljen, Zlatko 12, 70, 118, 326 Unger, Felix 12, 121, 329 Ušeničnik, Aleš 261
V
Z
Vavilov, Sergej Ivanovič 261 Vavpetič, Lado 261 Veber, Franc 261 Vidav, Ivan 11, 32, 108, 314 Vidmar, Josip 17, 261 Vidmar, Milan 17, 52, 262 Vilfan, Sergij 262 Villadsen, John 12, 110, 317 Vodovnik, Lojze 18, 262 Volkov, Mstislav Vasiljevič 262 Vouk, Vale 262
Vratuša, Anton 11, 14, 15, 41, 55, 56,
72, 99, 190, 303 Vrišer, Igor 11, 112, 319 Vučenov, Dimitrije 262 Vuga, Saša 11, 49, 54, 117, 190, 226, 324
W
Waugh, John S. 12, 70, 110, 317 Wernig, Anton 12, 70, 121, 329 Wollman, Frank 262 Woschitz, Karel Matej 12, 105, 310 Wraber, Maks 262
Zadnikar, Marijan 262
Zadravec, Franc 11, 103, 210, 308
Zajc, Dane 262
Zavada, Vilem 262
Ziherl, Boris 17, 262
Zlobec, Ciril 11, 14, 15, 17, 18, 49, 54,
117, 190, 191, 324 Zorec, Robert 11, 113, 191, 225, 319 Zorko, Zinka 11, 37, 38, 42, 43, 103,
192, 208, 209, 210, 293, 308 Zupančič, Črtomir 11, 109, 315 Zupančič, Mitja 11, 14, 15, 36, 54, 113,
194, 266, 292, 320 Zupančič, Rihard 263 Zwitter, Fran 263, 267
Ž
Žekš, Boštjan 11, 13, 15, 17, 23, 27, 48,
62, 63, 108, 221, 314 Žižek, Slavoj 11, 42, 70, 100, 194, 303 Župančič, Andrej O. 263 Župančič, Oton 263
ISSN 0374-0315 LETOPIS
SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 60. KNJIGA 2009
Uredniški odbor: Jože Trontelj, Matija Gogala, Marko Marijan Mušič
Glavni in odgovorni urednik: Andrej Kranjc
Jezikovni pregled Marjeta Humar
Zbiranje gradiva Barbara Dovjak, Veronika Simoniti
Izdala
Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani
Prelom
Medija grafično oblikovanje d.o.o.
Tisk Littera picta
Ljubljana, 2010