Preizo • Cena Lir 0.50
PoStnlns plmčana v lolavU Spedizione la abbonamenu postale
Štev. 205.
V iLjubljani, v četrteh, 10. septembra 1942-XX
Leto VII.
Izključna pooblaUenka trn oglaleraoje italijanskega In tujega Izvora: Uniona PubblidtA It&liana S. A, Milana
Uredniitvo In opuiai &opitat|e*a 0, Ljubljana, ftedaztone. Amministrazionei Kopitarjeva & Lnbiana.
Concesalonarla etciuiiva pet Is pnbblidU d) protenienia ttaliane ed ester*! Uniona Pnbblidtft italiana ti A. Milana
V Egiptu topniško delovanje
Torpedovka »Orsa« potopila podmornico — Junaška smrt generala Georga Von Bismarcka
Uradno vojno poročilo št. 835 pravi:
V Egiptu je naše topništvo obstreljevalo zbirališča nasprotnih motoriziranih vozil. Štiri angleška letala so bila sestreljena. Tri od teh so zbili nemški lovci, eno pa protiletalsko topništvo v Tobruku.
V letalskem dvoboju nad Malto se je eno letalo vrste »Spitfire« zrušilo v morje.
Torpedovka »Orsa« je potopila neko podmornico.
Na egiptskem bojišču je v bojih preteklih dni na bojišču padel general Georg von Bismarck, poveljnik neke nemške divizije. S tem se je novo ime hrabrega poveljnika pridružilo onim italijanskim in nemškim generalom, ki so v skupnih bojih v Libiji in Egiptu dali življenje za ekupno stvar. Vojaki Ctei na afriškem ozemlju pošiljajo generalu Von Bismarcku pozdrav močnih, prepričani, da bodo sleherno žrtev odkupili z zmago.
Nemški oklepniki podirajo stalingrajske okope
Napredovanje južno od Novorosijska — Pri Kalugi, Rževu in Leningradu zavrnjeni sovjetski napadi
izgube sovjetskega letalstva
Hude
Hitlerjev glavni stan, 10. septembra. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj izdalo tole uradno vojno poročilo:
Ko je bila v naskou zavzeta neka obvladujoča višina jugovzhodno od Novorosijska, je bilo pripeljanih nad tisoč ujetnikov, razen tega pa je bilo zaplenjenih 27 topov, en oklepni vlak in mnogo drugega vojnega blaga.
Pred obalo Črnega morja so bojna letala potopila 500 tonsko prevozno ladjo. Na Tereku so Sovjeti pni brezuspešnih napadih izgubili 18 oklepnikov.
Na trdnjavskem ozemlju pri Stalingradu so oklepni oddelki pogazili žilavo branjene sovjetske postojanke in zavzeli v ogorčenih borbah jugoza-padno od Stalingrada obvladujočo višino. Ponoči so bila bombardirana mestno področje in sovjetska letališča vzhodno od Volge.
Jugozapadno od Kalug? so bili zavrnjeni ponovni sovjetski napadi. Število na tem bpjisču od 25. avgusta uničenih oklepnikov 6e je zvišalo nad tisoč.
Junaštvo italijanskega letalca
Operacijski pas, 10. sept. s. Posebni dopisnik agencije Stefani je poslal tole poročilo: Nekje na egiptskem bojišču smo srečali letalca kapitana Maria Rigattija, ki je bil avgusta 1940 v neki letalski bitki nad Malto močno ranjen v nogo, a se ni hotel spustiti 6 padalom, da ne bi prišel v ujetništvo. Posrečilo se mu je, da je kljub najtežjim vremenskim neprilikam preletel več ko 100 km čez morje ter se lepo vr-njn7 na*? postojanke. Za svojo hrabrost so ga odlikovali z zlato kolajno. Junaški častnik se je ze izkazal v španskih bojih, kjer si je pri-r°.-r v.SrjH.rno kolajno za vojaško hrabrost. Zaradi hudih ran je moral dlje časa ostati v bol-ici. .Dobra oskrba mu je rešila ranjeno no-’ .a !P^s'eJ je moral hoditi s palico. Toda slav-?.? lzro^'.1I° italijanskih 'lovcev, ki pozna že to-° ViT lc^®tnih primerov bajnega junaštva, ko so se hrabri letalci spet vrnili v boj, čeprav so bili poprej močno pohabljeni, ga je stalno mi-Kalo. Kigatti se je moral dve leti skrbno zdra-viti, preden se je flahko spet pridružil svojim tovarišem.
Naleteli smo nanj .v enem tistih pustih afriških taborišč, kjer je vse vzdušje prežeto z vojno. Zmagovito se je spet izkazal v letalskih bojih nad egiiptskim ozemljem. Hodi vedno 6 palico, stiska zobe ter s krepko voljo sodeluje v bojih. Z veliko muko se spravi v letalo, a ko je na svojem sedežu, ga ne prepoznate več. Tak je kakor vsi drugi in še boljši od njih! Hotel je biti v zadnjih bojih, kjer je spet zadostil svojemu staremu slovesu.
Kadar pristane, mu kretnje izdajajo napo-pore njegove volje, a obličje mu žari: to je obličje junaka. Italijanski lovci vidijo v Rigat-tiu moža, v katerem se spet izkazuje izročilo Junaštva, ki jih čedalje bolj krepi.
Ko so mu podelili zlato kolajno, je dobil tole pohvalo: »Po sili svojega velikega duha je dosegel svojo odhodno postojanko ter s tem vrnil sebe in letalo domovini, ki ji je že tako čudovito služil.«
Okrog Rževa tudi včeraj ni bilo večjih bojev. V času od 30. julija do 6. septembra je bilo tukaj uničenih po kopnih silah in letalstvu vsega 2128 sovjetskih oklepnikov.
Na obkoljevalni fronti pri Leningradu so bili odbiti posamezni sovjetski napadi. Na Ladoškem jezeru 60 bile tri sovjetske topničarke težko poškodovane z bombami.
Na visokem severu so bojna letala bombardirala letališča ob zalivu Kuli in pristaniško ozemlje pri Murmansku. Pri tem je bilo uničenih 26 sovjetskih letal brez lastnih izgub.
Sovjete ko letalstvo je tudi včeraj v letalskih bojih z nemškimi in hrvaškimi lovci ter po protiletalskem topništvu izgubilo 137 letal. Pogrešana so štiri lastna letala.
Pri poletih nad zasedeno zapadno ozemlje in pri posameznih dnevnih motilnih poletih nad zapadno Nemčijo je bilo v letalskih bojih sestreljenih deset angleških letal. Oddelki angleških letal so ponoči napadli tudi nekatere kraje v jugozapadni Nemčiji. Civilno prebivalstvo je imelo izgube. V stanovanjskih predelih je ponekod nastala stvarna škoda in škoda na poslopjih. Po dosedanjih poročilih so bili sestreljeni trije izmed napadajočih bombnikov.
V času od 28. avgusta do 8. septembra je izgubilo angleško letalstvo 252 letal, od tega 120 nad Sredozemskim morjem in Severno Afriko. V isti dobi je bilo v borbi proti Angliji izgubljenih 59 lastnih letal.
Nemška bojna letala so v pretekli noči napadla vojaške naprave na južni obali Anglije ter v sred-
nji in vzhodni Angliji. Pni tem je bila med drugim potopljena tudi angleška motorna ladja s 800 tonami.
Italijanski vladar obiskal Aquilo
Ogledal si je dograjena javna dela - Navdušen sprejem ljudskih množic
L’Aquila, 10. septembra, s. Nj. V. Kralj in Cesar je s svojim visokim obiskom počastil pokrajino Aquila, kjer si je ogledal dela, ki so jih dogradili v zadnjem času. Vladarja so spremljali minister javnih del del Gorla, prefekt Cotese, predsednik družbe Termi sen. Bocciardo, zvezni tajnik Manti tor mnogi pokrajinski oblastniki in odličniki. Vladar je izrabil svoje zadovoljstvo nad uspešno opravljenim delom.
Popoldne je vladar obiskal mesto Aquila. Novica o njegovem prihodu je šla od ust do ust in kuratu je bilo vse mesto v zastavah. Ljudstvo in fašistične organizacije so se pridružile sprejemu. Župan je vladarja popeljal na trg Castello, kjer se je že nabralo veliko število fašistov in ljudi, ki so se hoteli visokemu gostu pokloniti. Od tod se je vladar v odprtem avtomobilu popeljal skozi 6redino mesta in povsod sprejemal vroče pozdrave tamoš-njega prebivalstva.
Na mnogih krajih 60 bili veliki napisi: Živel Kralj 1 in gledalci so iz hiš trosili cvetje in z vzkliki pozdravljali vladarja, sabaudsko bišo in zmago. Vladar je toplo odzdravljal. Nato je avtomobil dospel do vladne palače, pred katero so že bile razporejene vnste GIL-a, fašistov in zastopnikov bo-
Churchillov molk in izmikanja glede vsebine razgovorov v Moskvi
Stockholm, 10. sept. s. Predvčerajšnji dan označuje govor angleškega predsednika vlade Churchilla v spodnjem domu, ki se je po letnih počitnicah prvikrat sestal. Londonski dopisniki švedskih listov javljajo ,da so postali londonski politični krogi posebno pozorno na tri točke iz govora prvega ministra in sicer: 1. značilna je izjava, da so Rusi mnenja, da je bila britanska in ameriška pomoč nezadostna in pomanjkljiva v primeri z bremeni, ki jih morajo sami prenašati.
2. izjava in napovedi glede položaja v Egiptu in glede dvomljivih možnosti za likvidacijo Osnih čet na tem odseku.
3. dramatični poudarek, ki ga je Churchill dal Malti, kaže, kakšen izreden pomen pripisuje britanski glavni stan Sredozemskemu morju.
Kolikor se tiče moskovske konference, je Churchill poskušal nasititi upravičeno radovednost poslancev, toda spretno se je izognil sleherni izjavi o vsebini razgovorov, ki jih je imel s Stalinom. Skušal je *6bmiti pozornost z izjavo in pohvalo ter z občudovanjem do Stalina, toda med poslanci to ni imelo nobenega učinka. Poudarja se, da moskovska konforenca ni imela tistih rezultatov, katere so zavezniki pričakovali in da se Churchillu navzlic njegovim govorniškim sposobnostim ni posrečilo pregovoriti njegovega ^odličnega rdečega prijatelja« o izključenosti drugega bojišča, ki naj bi ga takoj odprli zavezniki. Rusija je kopenska sila, mi smo pa otoška, je £eial Churchill, in zato je bilo težko dopovedati ?Usom, kakšne so težave, ki se z njimi morajo ®°ritj čezmorski prevozi. Med govorom Churchill
Pozabil pohvaliti samega sebe, ko je rekel, da 'e Stalin velik človek, ki se lahko prišteva med yelike ljudi in med velike voditelje. Ta njegova u.iava jo vzbudila v poslanskih klopeh smeh. Cisto nepričakovana pa je bila izjava p londonskem obisku Ainerikancev generala Marshalla, admirala Kinga in predsednikovega zaupnika Hopkinsa, kajti ta obisk so doslej zamolčevali 'n je britanska cenzura onemogočila vsako objavo. Končno pravijo švedski dopisniki, da Churchillov govor med poslušalci ni vzbudil^ posebnega navdušenja in da ni pomiril zbornice, ki je Pričakovala bolj jasnih in vzpodbudnih izjav.
Na splošno pa se razberejo iz Churchillovega govora krute resnice, ki ne bodo angleškega ljudstva utrdile, pač pa zelo omajale.
Ženeva, 10. sept. s. Londonski dopisnik lista »Journal de Geneze« poudarja, da je najšibkejša točka v Churchillovem gbvoru odstavek, ki se nanaša na potovanje v Moskvo. — Churchill je bil prisiljen priznati, da so Rusi prepričani, da Angleži in Amerikanci niso izvršili vsega tistega, kar bi morali storiti za pomoč Rusom, medtem ko Rusi po drugi strani nikakor ne morejo razumeti težav, ki jih imajo zavezniki s pomorskimi vprašanji. Z drugimi bese1 dami, piše dopisnik, bodi povedano, da navzlic optimističnim napovedbam anglosaške propagande prevladuje v javnosti vtis, da Churchillova pot v Moskvo ni rodila tistih ugodnih rezultatov, kakor jih skušajo pričarati politični krogi v Londonu in Washingtonu.
jevniških organizacij. Ljudstvo je vladarju močno vzklikalo, tako da se je moral večkrat pokazati in mu odzdraviti.
Ob 19 je vladar zapustil vladno palačo in njegov avtomobil je krenil proti železniški postaji. Ob vsej poti se je znova nabrala velika množica ljudstva, ki je viharno pozdravljala zmagovitega kralja. Ob postaji je stalo 500 dopolavoristov v bogatih in lepih nošah, ki so vladarju prinesli meščanski pozdrav. Povsod so odmevale rodoljubne pesmi in vzkliki hvaležnosti, ki so povzdigovali tisočletno slavo sabaudske hiše.
V Indiji še vedno vre
Bangkok, 10. sept. s. V osrednji jetnišnici v Papni, kjer je zaprtih okrog 600 indijskih domoljubov, je prišlo do upora. Trije ječarji so bili ubiti, nakar so se jetniki vrgli proti izhodnim vratom, toda tam so jih ustavili jetniški pazniki in vojaška straža, ki je začela streljati. Prišlo je do srditega spopada. Ravnatelj jetnišnice je uvidel, da dobivajo jetniki premoč, pa mu je zato šinila v glavo sijajna domislica in je odprl celice navadnih zločincev, katerim zaprti Indijci niso hoteli privoščiti svobode, zraven je pa upal, da mu bodo ti pomagali. Toda uspeh je bil nasproten, kajti ti so sicer pomagali vojakom in jetniškim paznikom, toda izrabili tudi lepo priložnost in pobegnili. Na pomoč je moral priti močan policijski oddelek in bataljon čet, nakar so šele vzpostavili red. Večina zaprtih Indijcev pa se je navzlic temu prebila do svobode. Na tleh so obležali mrtvi 4 Indijci, 2 vojaka in 1 paznik ter 40 ranjenih. Med njimi so bili 4 indijske študentke, od katerih je bila ena obsojena na smrt pod sumom, da je organizirala ženski oddelek tajne indijske organizacije v Bengalu. Iz Carachija poročajo, da je bil zastonj ves pritisk in grožnje oblasti, da bi izsilile od mestne uprave izplačilo naložene kazni. Tudi včeraj je skupina Indijcev korakala po mest-nih ulicah in nosila letak z napisom »Ne bomo plačali«. Policija je razgnala demonstrante, potom pa jih je mnogo zaprla. V Kalkuti je bil zaprt mlad Indijec, ki je na neki hiši razvil veliko kongresno zastavo. Na pomoč so morali priti gasilci. Ko je mladenič uvidel, da je izgubljen, je vrgel zastavo med množico na cesti. Preden pa je Policija mogla priti do zastave, jo je množica že odnesla.
Rusija mora kupovati žito v Kanadi
Rusija, nekdanja žitnica, mora zdaj uvažati žito od drugod
Berlin, 10. sept. s. Londonski tisk je končno priznal pravilnost nemškega uradnega poročila, ki je objavilo padec Novorosijska. V berlinskih krogih poudarjajo ozračje velike tesnobe, ki ga ustvarjajo
v sovražnih državah vedno večje sovjetske izgube. Listi pravijo, da 3126 oklepnih vozil, ki so bila v zadnjih tednih uničena med zmagovitimi »popadi z Husi na vzhodu, ni samo dokaz za junaštvo bojujočih se vojakov, temveč tudi izpričevalo za strahovite napore, ki jih morajo neprestano prenašati boljševiške armade. Zadnja poročila z vzhodnega bojišča pravijo, da je silovitost srditih boljše viških napadov na nemške črte postopno upadla, posebno tam, kjer se je prejšnje dnu zvečala. V zvezi s težkimi ozemeljskimi izgubami Sovjetov pa poudarjajo v Berlinu, da je posebno zanimiva pogodba, ki je.bila sklenjena med Sovjeti in Kanado za dobavo kanadskega žita Rusija v vrednosti 10 milijonov dolarjev. To je torej žito za tisto Rusijo, ki je še leta 1939. izvažala samo v Evropo več kot 4 milijone ton žita, danes pa je prisiljena zaradi izgube Ukrajine, da kupuje žito v Kanadi. Zanimivo bi bilo vedeti, kako bo Kanada pošiljala to žito Sovjetom, ko pa zavoljo zalezujočih podmornic žita skoraj ni mogoče pripeljali niti v Anglijo. Gle-
de vojaškega položaja na vzhodnem bojišču pa je bilo danes v zunanjem ministrstvu rečeno, da se napadalni nastopi lepo razvijajo, in sicer na prav vseh odsekih bojišča.
Nemiri v severni Irski
Stockholm, 10. sept. s. Neugodne novice prihajajo iz Ulstra. Čeravno oblasti stalno zatrjujejo, da ni nobenih neredov in da so gospodar položaja, pa se streljanja in atentati množe zlasti v obmejnem pasu, kjer križarijo konjeniške in oklepne patrule. Mislijo, da dobivajo uporniki pomoč iz svobodne Irske, kajti tudi člani irske republikanske vojske se pridružujejo upornikom. Tudi v notranjosti dežele je policija izdala izjemne ukrepe in mnogo ljudi prijela. Dobila je tudi več skladišč orožja in našla neki dokument, iz katerega se je dalo razbrati, da se bo naslednji dan na določenem kraju zbrala večja skupina upornikov. Govore tudi o spopadu med policijo in delavstvom v neki tovarni, kjer so Irci imeli zborovanje. Dva agenta in en uradnik so bili ubiti. Več tovarn v Belfastu je bilo miniranih.
Uradno poročilo o izgubah v mesecu avgustu
Italijansko vrhovno poveljstvo sporoča izgube v mesecu avgustu in tiste, ki niso naštete v prejšnjih seznamih, a za katere so do 31. avgusta predpisane listine in oznake:
Vojska in milica:
Egipt: padlih 508, ranjenih 893, pogrešanih 5956. Rusija (11. seznam): padlih 380, ranjenih 947, pogrešanih 105.
Balkan: padlih 295, ranjenih 387, pogrešanih 31. Mornarica: padlih 39, ranjenih 143, pogrešanih 109.
Letalstvo: padlih 52, ranjenih 85, pogrešanih pa 104.
Vesti 10. septembra
Rooseveltov govor v amerikanskem kongresu je
japonski uradni razlagalec Hari imenoval kot ultimat predsednika Roosevelta vsej ameriški demokraciji. Če hočejo Američani ohraniti svojo demokracijo, potem se ne smejo preveč zaupati predsedniku, ki stremi za diktaturo. Število civilnih uradnikov japonske mornarice v južnih pokrajinah bodo zelo pomnožili, da bi čimprej dovršili vsa obnovitvena dela v zasedenih krajih
Angleška agencija Reuter je objavila, da se je
v brazilski prestolnici Riu de Janodru izkrcalo 7000 ameriških vojakov s polno bojno opremo. Ta novica je vzbudila v vseh ameriških državah vznemirjenje, ker se boje, da ne bi Američani posegli v notranje življenje tudi drugih latinskih ameriških držav.
Zaradi srčne ohromelosti je umrl bivši turški zunanji in zdravstveni minister Riza Nur. Pokojnik je bil znan pisatelj zlasti v muslimanski verski stroki. Napisal je tudi veliko turško zgodovino.
Nov poziv na vse ruske vojake objavlja Ust
»Pravdat rekoč: »Milijoni Rusov izvršujejo dolžnost do domovine. Ruski bojevniki, vam je domovina dala v roke najboljši vojni material. Rabite ga brezobzirno. Brez oddiha in neiusmiljeno udarjajte po sovražniku.«
Neki britanski oddelek je v Perziji padel v zasedo upornikov in so imeli težke izgube. Rešilo se je le nekaj Angležev, ki so pa morali upornikom pustiti vse orožje. Podobni spopadi se dogajajo pogostokrat. Vsi napori oblasti, da bi položaj uredili, so se izjalovili. Tudi v Palestini narašča nezadovoljstvo.
Ves nemški tisk govori o diletantski gospodarski politiki ameriškega predsednika, ki je dovedla v državi do inflacije. Cela vrsta prisilnih zakonov naj bi zagotovila stalnost cen in mezd. vendar ka?e, da so vsi ti napori brezupni. Pri vseh teh denarnih akcijah imajo svoje prste vmes Judje, zlasti pa je znan kot zakulisni igralec Jud Bernard Baruh, ki je bil že v prejšnji svetovni vojni režiser vse ameriške oborožitve in bi se rad do tega položaja dokopal tudi sedaj.
22 dni je dovolil ameriškemu kongresu za razpravo o novih predloženih zakonih predsednik Roosevelt. Poslanci in senatorji pravijo, da pomeni to pravi napad na ameriško svobodo. Ameriški republikanski predsedniški kandidat Willkie se mudi v Ankari. Tam je izjavil, da zaveznikom zelo primanjkuje ladijskega prostora. Edino v primeru, ako bi se potopitve zmanjšale za polovico, graditve novih ladij pa povečale za 100 odstotkov, smejo zavezniki upati na uspeh.
Angleški finančni minister je izjavil, da so se zadnje tedne britanski vojni izdatki povečali za 500.000 funtov dnevno.
Kabel močne'napetosti je padel na dva vagona madridske podzemske železnice. Vozova sta se ujela in to je povzročilo med potniki veliko zmedo Ljudje so skakali skozi okna na prosto, vendar je železniško osebje z naglimi reševalnimi poskusi napravilo konec zmedi. Dve ženski in trije policijski čuvarji so bili ranjeni. Večje nesreče pa ni bilo Strela je udarila na veliko tovarno olja in mila v Andujarju v Španiji. Nastal je silovit požar, ki ga gasilci niso mogli pogasiti. Škoda je velikanska
Pet stotnij danskega prostovoljskega zbora je
včeraj defiHralo po ulicah danske prestolnice z nemško vojaško godbo na čelu. Sprejema prostovoljcev se je udeležil tudi nemški poslanik v Kodanju v. Renthefink.
Na mino je zadela v Severnem morju švedska ladja »Tyndingoe« (7700 ton). 32 članska posadka je bila rešena in jo pričakujejo v Em-denu.
830 prostovoljcev španske »sinje divizije« je bilo
z navdušenjem sprejetih od prebivalstva in oblasti v San Sehnstianu Iz San Sebastiana so odpotovali v Valencijo, kjer so bili ravno tako svečano sprejeti in je prebivalstvo vzklikalo Španiji, Osi in zmagi proti komunizmu. Povzročena škoda laradi požigov in drugih it-gredov v Indiji znaša že več milijonov funtov šterlingov. piše angleški list »News Cro-niclec. Demonstranti so razdejali ali hudo poškodovali že okrog 200 javnih zgradb v Indiji.
Augieška vlada bo v kratkem predložila parlamentu predlog za odobritev nadaljnjega kredita ene milijarde funtov šterlingov za vojne izdatke. S tem se bodo vojni krediti za tekoče leto povišali na tri milijarde, vsi dosedanji vojni krediti pa na 11 milijard in 50 milijonov funtov.
Lepa kapelica v vojašnM Viktorja Emanuela III.
Pa zaslugi poveljstva Divizije Sardinskih grenadirjev je bila danes zjutraj slovesno odprta majhna kapelica, ki je bila urejena v notranjosti bolniškega oddelka vojašnice Viktorja Emanuela III. v Ljubljani.
Slovesnosti, ki je bila strogo vojaškega značaja, so prisostvovali Poveljnik Armndn ga zbora Eksc. general Robotti. Zvezni tajnik, general Montagna in druge vojaške oblasti. Odsotnega Visokega Komisarja je zastopal načelnik kabineta comm. Bisia.
Povabljene osebnosti je sprejel pri prihodu Poveljnik Divizije general Orlando, nato pa so se vsi zbrali okrog spomenika v notranjosti
kapele. Spomenik je posvečen spominu v Sloveniji junaško padlih vojakov slavne Divizije.
*azpored izpitov na gimnaziji v Novem mestu
Popravni izpiti bodo 16., 17. in 18. septembra po razporedu, ki je objavljen v gimnazijskem poslopju. Pismeni nižji tečajni izpiti se bodo pričeli 19. septembra ob 9, pismeni višji tečajni izpiti istega dne ob 8. Kandidatje, ki hočejo delati nižji ali višji tečajni izpit, naj se prijavijo ravnateljstvu do 12. septembra. Učenci, ki hočejo delati sprejem ni izpit za vpis v 1. gimnazijski razred, naj vlože tostvarne prošnje do 12 septembra pri ravnateljstvu (v tajnikovi sobi). Prilože naj rojstni list. izpričevalo 4. razreda ljudske šole in zadnje šolsko izpričevalo.
Zaradi Valvazorjevega trga. Delničarjeve in Peternelove ulice je bilo zadnje čase precej pisanja, ker teh ulic po uličnih tablah res ni bilo mogoče najti. Menda je Valvazorjev trg dosti označen s spomenikom tega velikega moža na trgu pred muzejem, prav tako je pa tudi na hišnih tablicah okrog Valvazorjevega spomenika ime »Valvazorjev trg«. Tudi Peternelove ulice za oniverzo ni nikdo črtal ali prekrstil. s»< govi ulici na poslopju vseučilišča visi ulična tabla z napisom »Petemelova ulica*, poleg pa tudi taka hišna tablica na hiši št. 1. Res smo pa še pred kratkim v Ljubljani po pomoti imeli kar dve Sem en iški ulici, namreč pravo Semeniško ulico med stolnico in stolnim semeniščem, kjer je Ljudska knjigarna, prav tako so pa visele tablice z napisom »Semeniška ulica« tudi v ulici med stolnico in semeniščem. Sedaj je to popravljeno in graditelj stolnice, prošt Dolničar ter vsi njegovi znameniti sorodniki so spet na pravem prostoru dobili počaščenje slavnega imena Dolničarjev vsaj s hišno tablico na semenišču.
Plinska sušilnica sadja in sočivja
Ljubljana, 10. septembra.
Plinsko sušilnico sadja in sočivja ima razstavljeno mestna plinarna v svojem velikem izložbenem oknu v kresiji nasproti nove ribnice. Sušilnica obstoji iz lesenega ogrodja in 8 les s pocinkano žico. Te lese so' postavljene na leseno ogrodje in če prižgemo najmanjši plinski plamenček na dvojnem plinskem kuhalniku, se sadje ali sočivje lepo suši brez posebnega nadzorstva. Med sušenjem je treba samo lese izmenjavati tako, da je bolj sveže sadje vedno najbližje plamenu. Tako je popolnoma nemogoče, da bi se sadje prismodilo ali celo sežgalo# ker plin daje neprestano enakomerno toploto, ki pa tudi pri normalnem plamenu ni tako visoka, da bi se moglo vneti ogrodje. Ker pri majhnem plamenu gorilnika v kuhalniku pogori samo okrog 50 litrov plina na uro, pogori na dvoplamenskem kuhalniku samo kakih 100 litrov plina na uro, kar zneje pri deseturnem sušenju komaj 1 liro. Da se stranke same lahko prepričajo, kako poceni suše in dobro delujejo take sušilnice, zato je v razstavnem prostoru mestne plinarne v kresiji razstavljena taka sušilnica v obratu. Odlična prednost sušenja na plinu je v tem, da sadje pri sušenju obdrži lepo barvo svežega sadja ter je posušeno sadje popolnoma brez vonja po plinu, kar je pač samo ob sebi umevno, naposled so pa ksrhlji ali rezine zaradi bele barve za oko vabljivi in okusni. Ker je to sušenje najcenejše, bo vsem gospodinjam prav dobrodošlo, zato se pa tudi prav naglo uveljavlja. Sicer je sušenje sadja in sočivja na plinu tudi v našem mestu že dalj časa znano, vendar so pa na plinu sušili sadje in sočivje, posebno pa gobe samo veliki trgovci. Šele vojni časi, ki od vseh gospodinj zahtevajo vsestransko varčnost ter čim večje zaloge živil, kar nam v mirnih časih ni bilo treba, so tudi gospodinjstva začela bolj sušiti sadje ter je razstavljena mala sušilnica na plin kakor naročena za mala gospodinjstva, saj ta najcenejša priprava enakomerno in zares lepo posuši vse ono, če^ar nam nudi sedaj narava v obilici.
Pridelovalcem krompirja
Najmanjšim pridelovalcem krompirja sporoča mestni gospodarski urad, da naj oddajo izpolnjene prijave pridelka vsaj do petka 11. t. m. v sobi št. 35, II. nadstr. v Beethovnovi ulici št. 7, da jim bo mogoče o pravem času dostaviti živilske nakaznice s črkami za krompir že za mesec oktober, seveda pa samo tedaj in onim, ki so naznanili, koliko krompirja so zasadili in če je njihov pridelek krompirja tako majhen, da bodo upravičeno prosili za živilske nakaznice z odrezki za krompir.
Zaradi grdega izsiljevanja - 3 leta robije
Ljubljana, 10. septembra.
Poldrugo uro trajajoča včerajšnja razprava -)ired malim kazenškim senatom, ki mu je predsedoval s. o. s. dr. Julij Felaher, je pokazala v žarki luči grdo izsiljevalno dejanje, ki ga je bil zasnoval podel človek, izrabljajoč družinsko nesrečo ugledne mesarjeve soproge in hoteč 6e okoristiti v svoje umazane sebične namene. Javno obtožbo zaradi zločina izsiljevanja in zločina tatvine je zastopal državni tožilec dr. Hinko Lučovnik.
Omenjenih zločinov je bil obtožen samski strojnik France Blaž, rojen 26. novembra 1900
v Ljubljani, stanujoč na Cesti 29. oktobra št. 23. Njegovo izsiljevalno dejanje tvori v bistvu tri glavne faze, ko je ta človek v drugem in tretjem dejanju nastopal kot organ finačne straže in kot podnarednik bivše jugoslovanske žandarmerije.
Bilo je letos 20 julija. Deževen ponedeljek po nedelji sv. Vincencija. K Mariji Ozvirkovi, posestnici in ženi mesarja je prišla neka gospodična Valerija Justinova, kakor so pozneje dognali. Izročila je Ocvirkovi zapečateno pismo in čakala na odgovor. V pismu je bilo v imenu odsotnega moža Franceta Ocvirka "zahtevano, da izroči donašalki pisma znesek 8.500 lir, ker je možu drugače odmerjeno samo še nekaj ur življenja. Ocvirkova se je tega pisma zelo prestrašila, ker je vedela, da je mož neznano kje z doma in ni vedela, kje se nahaja. Bila je že pripravljena dekletu izročiti zahtevani znesek. Iz previdnosti je še enkrat pogledala pisavo in spoznala, da ni pravi možev podpis, marveč ponarejen. Deklino je odpodila. To je bil prvi poskus zločina izsiljevanja.
Po dveh dneh, 22. julija, se je pri Mariji Ocvirkovi pojavil neki moški, ki se je predstavil službeno, kot organ finanč. kontrole, češ da ima nalogo pregledati poslovne knjige in pa zapuščinske račune njene tašče. Nekaj Časa je nezna-
ni človek brskal po knjigah. Nato pa ji je pokazal neko listino s ponarejenim podpisom njenega moža. IfcjaVil ji je, da so možu ure štete in da ga reši, naj mu izplača 8.500 lir. Tudi ta poskus ni uspel.
V petk, 24. julija, se je pri Ocvirkovi spet pojavil neki moški, oblečen kot podnarednik bivše jugoslovanske žandarmerije. Naznanil je Ocvirkovi, da ima ukaz napraviti pri njej hišno preiskavo zaradi prikrivanja kož. Nekaj časa je napačni podnarednik hodil okrog in z domačim hlapcem prekidaval gnoj z izgovorom, da so kože skrite v gnoju. Pozneje pa je Ocvirkovi objavil, da ima nalogo aretirati njo, sina Franceta in hlapca Andreja, ju odpeljati v vojašnico in nato v sodne zapore, da pridejo pred vojno sodišče. Lahko pa to opusti, ko mu Ocvirkova izroči varščino 10.000 lir. Ocvirkova je napačnemu pod-naredniku pokazala tudi blagajno in druge stvari, toda bila je previdna in i hotela izročiti denarja. Poklicala je na pomoč. Podnarednik je izginil. S seboj pa je odnesel 5000 lir vredno zlato uro. Tudi v tem tretjem primeru je ostalo samo pri poskusu.
Sprva sta bila aretirana France Blaž in njegovo dekle Valerija Justinova, ki pa je bila pozneje puščena na svobodo, ker je državno tožilstvo prott njej ustavilo kazensko postopanje zaradi soudeležbe pri zločinu izsiljevanja in to iz razloga, ker ni bilo vidnih dokazov za njeno soudeležbo, ko ni vedela za vsebino pisma in je pismo zapečateno izročila Ocvirkovi.
Obtoženec je v bistvenih točkah priznal svoje zločiue, prav naivno pa se je izgovarjal, da mu je bil mesar France Ocvirk dolžan primerno visoko vsoto in da je skušal na ta način priti do kritja.
France Blaž je bil zaradi zločina poskuše-nega izsiljevanja in zločina tatvine obsojen na 3 leta robije in 50 lir denarne kazni.
Komunisti so do sedaj pobili okoli 1500 ljudi
Iz vseh krajev prihajajo vedno bolj strašna poročila o komunističnih
zločinstvih in nasilju
Iz vseh krajev prihajajo vedno bolj strašna poročila o komunističnih zločinstvih in nasilju.
Šele sedaj prihajajo v Ljubljano podrobnejše
vesti o nasilju partizanskih zločincev in tolovajev na deželi, kjer so kraljevali komunistični trinogi v enodnevnih vaških republikah in delili ljudstvu z orožjem »pravico«, kakršne mu ne bi mogel deliti niti najhujši sovražnik.
Iz posameznih vasi in naselij, ki so bila tako rekoč odrezana od sveta, prihajajo pretresljive vesti, da se Človek kar zgrozi.
Velik je Kajnov greh, toda partizani so ga s svojimi zločinstvi nadkrilili. Po gozdovih odkrivajo številne grobove, kjer so našli mnogo, mnogo neznanih, zmučenih obrazov. Koliko gorja in zločinstev je izvršila komunistična drhal pri nas v teh, za nas najhujših časih, bodo lahko ugotovili šele čez leta, ko bodo ugotovili pogrešance.
Po približni statistiki so partizani pobili po deželi in v mestu nad 1500 ljudi. Od teh so našli že nekaj na 800 trupel. Morda jih bodo še kaj. Ugotovljeno pa je, da so komunisti sami pobili mnogo svojih tovarišev, ki so jim bili v nadlego zaradi pomanjkanja hrane, bolezni ali pa zaradi nezanesljivosti.
V nekaterih krajih so vodili ljudje posebne zapisnike o komunističnih zločinstvih in nasiljih. Tako ljudje točno vedo za razne znane morilce, četudi se skrivajo pod komunističnimi imeni. V mnogih krajih se že snujejo ali so se celo ustanovile
vaške straže
Te straže niso sad kakega organizacijskega dela, temveč so se začele ustanavljati na pobudo ljudstva samega, ki vidi le v tem svojo rešitev pred komunističnimi krdeli. Vaških straž je po Dolenjskem vedno več. Kmet hoče braniti svojo hišo in svojo družino, ker se briga le zanjo, ne pa za komunistične politične namere. Naš kmet je pošten in zdrav, zato se je odločil sam pokončati svoje zatiralce in morilce.
čiščenje med partizani
Pri prisilnih »mobilizacijah«, ki so .jih izvedli partizani v nekaterih krajih, kjer so ustanovili enodnevne komunistične republike, je prišlo med komunistično drhal tudi precej poštenih kmečkih fantov, ki se niso mogli boriti proti oboroženim zločincem in so se morali odzvati njihovim zapovedim. Toda komunisti jim niso zaupali ter so jih imeli stalno pod nadzorstvom. Orožje so dali le zanesljivim pristašem in somišljenikom, ki so jih »priporočali« krajevni terenski komunistični odbori. Ti odbori so bili tudi glavni hujskači za beganje ljudi, ki so jih na vse načine prisilili, da so zbežali v gozd ali pa vsaj pomagali partizanom pri raznih delih. Člani teh terenskih odborov so sicer navduševali druge za gozd in borbo, zasmehovali druge z bojazljivci, sami pa so ostali varno doma in našli vse mogoče zveze, da so lahko izvrševali svoje komunistično OPU poslanstvo.
Razumljivo je, da je prišlo po vsem tem tudi med partizani samimi do čiščenja. Šlo je za popolno nadvlado komunistične morilske drhali. Zato je ta pognala v grobove vse malo bolj izobražene, pa tudi preproste kmečke, poštene fante, ki se niso ustrašili jasne izjave proti tolovajski družbi, ki si je pod krinko »osvobodilnega« boja nadela pečat narodnega boja, zasluži pa v polni meri naziv »narodno uničevalen boj«. Tudi po poročilih ljudstva je bil med partizani zadnje čase prepir, nato pa čiščenje.
Strahovanje pri Sv. Križu pri Litiji
V nedeljo, 12. julija so prišli partizani v župnišče in pretepli kuharico Ano Komatovo in služkinjo. Župnišče so popolnoma izropali. Ko so pobrali denar iz blagajne, v katero so vdrli, so zaklali prašiča in še nekaj goveje živine. Po hišah so izvršili več preiskav in grozili. Pred cerkvijo so ostrigli devet deklet, med temi učiteljico Sonjo Špilerjevo in Mijo Borštnerjevo, sestro partizana Robija Borštnerja. V gozd so odpeljali poleg teh še Francko Zupanovo in Marijo Kožameljevo. Njihova usoda je neznana.
Zločinstva v Borovnici
V nedeljo, 12. julija so partizani ob belem
dnevu pobili 4 osebe, in sicer 4 člansko družino — očeta in mater ter hčerki Lončar ter zasebnega nameščenca Mileta Vičiča in njegovo 16 letno hčerko. Vse pri belem dnevu. Okrog Borovnice strahuje ljudi znani komunist Zalar Tone, po poklicu mehanik. Ta je prisilil v gozd tudi več mladeničev in nekatere nezanesljive med njimi tudi sam postrelil.
8 ranjencev je ustrelila
V neki kraški jami nad Bloščkom so imeli partizani ambulanto, kjer je bilo 14 ranjencev z zdravnico in bolničarjem. Ko se je ambulanti pri-
bližala italijanska četa, je bolničar oddal nanje dva strela. S tem je bližajoče opozoril, kje se nahajajo. Ko je zdravnica videla, da se vojaki bližajo jami, je s pištolo ustrelila 8 ranjencev, jih vrgla v prepad, nato pa vanj skočila še sama.
To je že tretja vest o partizanskem postopanju z ranjenci in onemoglimi. Tako so komunisti zapeljali mnogo kmečkih fantov v gozd, nato pa jih je zadela taka usoda. Svojce so tolažili, da se fantje bore za »svobodo« in da so lahko ponosni nanje. Njihova trupla pa so že gnila v kakem skritem gozdnem kotičku, kjer jih je našla divja; čina. Pod Malo in tudi pod Veliko goro so našli že na več krajih neznana trupla, na katerih so bili znaki komunističnega mučenja, pretepanja, rezanja z nožem itd. Mnogim so odrezali spolovila, da so jih na ta način prisilili na razne izjave.
Smrt 70 letne žene
Partizani so odpeljali že pred mesecem Marijo Urbančič, tajnico prehranjevalnega urada pri Sv. Roku, in jo ustrelili. Tega dne so ubili na domu tudi mizarja Hrena Franceta iz okolice Stične. Dva njegova sinova, 16 letnega Stanka in 17 letnega Franceta, so odpeljali v gozd in ustrelili. — V Temenici so okrog 20. junija ubili partizani nad 70 let staro Heleno Zupančičevo.
V Bukovici so konec junija ustrelili brata Jakopin Ignacija in Viktorja, češ da sta kradla partizanom. Malo kasneje so ustrelili Strmec Štefana in njegovega brata. Pri Primskovem so komunisti ujeli osmošolca Kastelica Toneta iz Sada. Odpeljali so ga v domačo vas, ga tam privezali na drevo, pretepli, nato pa ustrelili. Dne 19. julija so komunisti ustrelili 19 letnega Omahen I., iz Pod-boršta, 26. julija pa Kastelic Frančiško iz Rdečega Kala.
Popolnoma so izropali partizani Pevca Ignacija, župana občine Št. Vid pri Stični. Njega samega niso dobili. Tokrat so oropali tudi hišo Jo-žeta Kralja iz Vrhpolja. Vencel Antonu so vzeli dva konja, prav tako Kraševcu Antonu. Drugim ljudem so partizani vedno jemali živino in hrano ter jim grozili.
Višnja gora ob partizanski mobilizaciji
Prav na svoj način so komunisti izvršili mobilizacijo v Višnji gori. Zbrali so nad 300 fantov in mož. Med njimi je bilo prepričanih komunistov okoli20, vsi drugi so morali to storiti zaradi orožja in popolne nemoči pred tolovaji, ki so grozili z uboji in umori. Ker niso imeli prostora za ljudi niti hrane, jih je poveljnik odslovil, češ da ni zadovoljen z njimi, ker ni našel pri njih navdušenja.
V okolici so partizani naložili kmetom davek, ki ga je pobirala vaška zaščita. Dajali so ga lahko v naturalijah in v denarju.
Najbolj se je »odlikoval« med partizani Lado Potokar, o katerem pravijo, da ima na vesti že
8 umorov. Sestanke v posameznih vaseh je vodil neki Šuligoj. Med partizani je bil znani častnik Primož. To ime označuje po osebnih poročilih višnjegorskega učitelja Turnhera in pa »tovariša« Elija, ki je krojač Fedlji.
Partizanska zasliševanja
Pri partizanskih zasliševanjih je navadno navzoč komisar ali njegov namestnik, dva prisednlka sodišča in straža. Mnogokrat pokličejo tudi tovariše, da prisostvujejo zasliševanju, seveda le stare partizane-komuniste. Stavljajo naslednja vprašanja:
Ali veš, kaj je OF, kaj so partizani in njih namen?
Ali veš, kaj je Bela garda?
Katera belogardistična glasila si bral, od koga jih dobival in koliko?
Kaj dela OF proti veri in cerkvi?
Zakaj poslušaš in greš za svojim nespametnim škofom?
Kaj si storil za OF? Kaj si storil proti OF?
Na vsa ta vprašanja je naše ljudstvo že odgovorilo, sedaj bo še obračunalo s temi »sodniki-krvniki«, ki so ga pahnili v tako veliko nesrečo.
Vpisovanje za sprejemni izpit (I. razred sred. šole) bo na I. ženski realni gimnaziji v Ljubljani dne 14. in 15. septembra t. 1. (ne 23. in 24., kakor je bilo prvotno objavljeno). K vpisovanju — vršilo se bo v Lichtenthurnovem zavodu — je treba prinesti prošnjo za pripustitev k sprejemnemu izpitu (obrazec se dobi tudi pri šolskem slugi), kolkovano s 4 L, rojstni in krstni list ter spričevalo o dovršeni ljudski šoli (Čez 4. razred). Kdaj se bo vršil sam sprejemni izpit, bo objavljeno na razglasni deski v Lichtenthurnovem zavodu. Vse učno osebje I. ženske realne gimnazije naj se zanesljivo zglasi v pisarni v ponedeljek, 7. t. m. od
9 dopoldne dalje. — Ravnateljstvo.
S. S. van Dvne:
83
ZAGONETNA SMRT
KRIMINALNI ROMAN
(JOSPODA BENS0NA
Pfyfe ga je ošinil s pogledom, ki je izražal neskončno potrpljenje.
»Če bi se bil res podal v Catskills, daleč proč od vseh virov novic, kakor sem povedal svoji ženi, kako bi bil mogel tako naglo zvedeti za Alvinovo smrt? Na žalost pa nisem povedal svoji ženi, da se bom mimogrede ustavil tudi v New Yorku. Res je, gospod Mark-ham da imam tehtne razlogo, zakaj svoji ženi nisem povedal, da sem odšel sem. Če bi se bil takoj vrnil domov, bi ona zaslutila, da som se ustavil v New Yorku, in moral bi ji razložiti vzrok, zakaj sem to storil. Zato sem se rajši odločil za pot, ki se mi je zdela bolj enostavna in bolj gladka.«
Videti je bilo. da je Markhamu vedno bolj zoprno to hinavsko Pfyfejevo blebetanje. Po kratkem molku ga je vprašal precej surovo:
»Dejstvo, da je bil Vaš avtomobil tisto noč pred Bonsonovo hišo, nima ničesar skupnega z Vašo dozdevno željo, zaplesti stotnika Leacocka .v to žalostno zadevo, se Vam ne zdi?«
Pfyfe je začudeno pogledal. Bil je očividno užaljen.
»Dragi gospod upravnik, če se včeraj v mojih besedah odkrili kak sum, ki bt letel na stotnika Leacocka, se je to zgodilo gotovo zaradi tega. ker sem
bil videl tisto noč stotnika pred Benso-novo hišo, ko sem se pripeljal z avtomobilom tja 1«
Markham je radovedno pogledal Vanceja in nato vprašal Pfyfeja:
»Ste trdno prepričani, da ste videli Leacocka?«
»Čisto natančno sem ga videl. Že včeraj b| bil to omenil, če se ne' ne bi iz tega lahko sklepalo, da sem bil na kraju umora.«
»Zakaj vendar niste?« je vprašal Markham. »Bilo bi to obvestilo bistvene važnosti in jaz bi ga danes zjutraj že lahko porabil. Več Vam je bila Vaša udobnost kot pa pravica. Vse Vaše vedenje zbuja številne dvome o tem, če ste res tisto noč prebili čas tako, kakor pravite.«
»Res. posebno veselje morate imeti nad tem, da ste do meno strog«, je dejal Pfyfo nekam otožno. »Toda, na žalost napačno sodito o meni in ne morem dati vašim besedam prav.«
»Mar se Vam ne zdi, da bi Vas bil kdo drugi na mojem mestu že davno dal zapreti?«
»Zdaj pa res ne morem reči drugega,« je sladko pripomnil Pfyfe, »kot to, da sem imel veliko srečo, da sem naletel vprav na Vas.<
Markham je vstal.
»Za danes bo dovolj, gospod Pfyfe. Ostati pa morate v New Torku, dokler vam ne dovolim, da so smete vrniti domov. Vedite pa, da Vas smatram za eno glavnih in najvažnejših prič.«
Pfyfe nas je pozdravil z vsemi ceremonijami, kot je bila njegova navada, ter odšel. Njegov obraz je bil kot obraz človeka, ki se mu je zgodila krivica.«
Ko sm bili spet sami, je Markham pogledal Vanceja zelo resno in dejal:
»Tvoja prerokba se je uresničila. Nisem si drznil upati v takšno srečo. Pfyfejevo pričevanje je zadnji člen v verigi dokazov, ki govore proti stotniku.«
»Priznam,« je odvrnil Vanče mirno, »da se tvoja domneva zdi pravilna, toda, na žalost so še vedno notranji, psihološki razlogi, ki jih je treba tudi upoštevati. Vse se ujema, razen tistega, kar se nanaša na stotnika. Vprav to se .na ujema... Zdi se ti čudno, vem. Toda njemu ni mogoče pripisovati vloge Bensonovega morilca, kakor se ne bi smelo ogromnemu Tetrazziniju dati vloge sila nežne Mimi'1'.
»V kakršnem koli drugem primeru bi na vse zadnje še dal vseeno prav tvojim naziranjem. Toda zaradi tako obtežilnih okoliščin, ki govore proti Leacocku, si jaz, ubogi navadni zemljan ne morem misliti, da bi bilo mogoče kako določeno osebo smatrati za krivo nečesa že zaradi tega, ker ima prečo po sredi temena in ker pri jedi
* Namigava očividno na vlogo, ki jo je bil igral Tetrazzini leta 1908 v operi »Boh6me< v gledališču »Manhattan«.
zatlači prtič za Zavratnik. Doslednost se temu upira.«
»Takšni Tvoji logiki se moraš zahvaliti, da se ti je posrečilo prepričati številne nedolžne o njihovi krivdi,« je pripomnil Vanče, vstal in se pretegnil. »Kaj praviš, Če bi šli na teraso na mal prigrizek Tale nedopovedljivi Pfyfe me je čisto izčrpal.«
V poletni jedilnici, skozi katero se je prišlo na teraso Stuyvesanta, smo našli majorja Bensona. Bil je sam, in Markham ga je povabil, naj se nam pridruži.
»Imam lepe novice, gospod major,« je dejal, ko smo sedeli za mizo. »Trdno sem prepričan, da imamo tistega človeka že v rokah. Vse govori proti njemu. Jutri bomo, upam, že vedeli za končen izid.«
Major je izprašujoče pogledal Mark-hama.
»Ne razumem dobro. Iz tega, kar ste mi zadnjič povedali, sem dobil vtis, da je v stvar zapletena neka ženska.«
Markham se je nasmehnil kot v zadregi in se izognil Vancejevemu pogledu.
»Od tedaj je odteklo že precej vode. Zenska, na katero je letel prvi sum, že od trenutka, ko je bila zaslišana, ne prihaja več v poštev. Vedno bolj sumljiv pa mi postaja nek moški, o Čigar krivdi je zdaj že zelo malo dvoma. Danes dopoldne esm se o tem že kar trdno prepričal. Malo nato pa mi je neka verodostojna priča izpovedala, da je videla tistega človeka pred hišo Vašega brata, preden je bil umorjen.«
»M| lahko poveste, kdo je tisti človek?« je vprašal začudeno major.
»Prav lahko. Jutri bo vedelo kanj že vse mesto... Gre za stotnika Leacocka.«
Major Benson se je zazrl vanj, kakor da mu ne verjame.
»Nemogoče. Ta mladenič je bil vendar z menoj tri leta v Franciji in sem imel lepo priliko, da ga dodobra spoznam. Oprostite, če Vam rečem, da ste v zmoti... Polteija je na napačni sledi.«
jNI to policija,« je pripomnil Markham »Po zaslugi mojih neposrednjih poizvedovanj smo izsledili stotnika.«
Major je umolknil njegov molk pa je razodeval nek dvom.
»Veste, gospod major,« se je oglasil Vanče, »da sem tudi jaz prav istega mnenja, kot vi, o stotniku? Veseli me, da je moj vtis potrdil človek, kot ste Vi človek, ki Leacocka dobro pozna.<
»Pa dobro, kaj je delal Leacock tisto noč pred Bensonovo hišo?« je sili* Markham dalje.
»Morda je Bensonu pel podoknico/ se je poSalil Vanče.
Preden je Markham mogel odgovoriti, mu je hišna pomolila vizitko. Zdelo se je, da mu je prav, ter je dejal, naj vstopi.
»Zdaj bomo zvedeli še ostalo. Vprav pričakoval sem Higginbothama. To je tisti možakar, ki sem ga dopoldne P0' slal. naj zasleduje Leacocka.«
Higginbotham je bil koščen, bled in slok mladenič.
Z Gorenjskega
V Vodicah je praznoval 90 letnico Janez Kosec, po domače Šmajdov oče.
V Kranju je umrl znani posestnik in trgovec Anton Vizjak. Pri Sv. Križu nad Jesenicami je umrl Janez Pičulin. Na Jesenicah sta umrla Štefan Šober in Jože Gerdej. Prvi je doma iz Slovenj Gradca in je bil zaposlen pri KID kot valjčni mojster, drugi pa je doma iz Motnika in prav tako zaposlen pri KID.
Na Gosposvetskem polju so našli že mnogo starin. — V Celovcu pa so prav pred kratkim našli in sicer v severnem delu mesta pri delih na nekem vrtu 163 srebrnih novčičev, od katerih jih je bilo 150 v posodi iz črne lončevine. Novci so iz dobe rimskega vojaškega cesarja Karakale. Kovani so bili v dobi od 253. na 275. po Kristusu.
Poroke v Kranju. Jože Blaznik in Štefanija Kemperle, Ciril Bajt. mizar, in Marija Brusova, Srečko Oštir, vratar na Golniku, in Antonija Dolen, Ivan Kalan, brusač, in Margareta Tro-yar, Leopold Bisand i n Marija Dočenc, Ivan Starman in Rozi Gregorič, Pavle Pečelin, posestnik iz Brekovce, in Rezi Brence, Rudolf Eržen in Justina Buh, Franc Hafner in Marija Miklavčič, Štefan Tomc in Frančiška Rozmanova, Vinko Venedik in Angela Lauter, Jože Ahačič in Marija Zmaje, Rafael Bastič in Hilda Dolenc, Ivan Cladek in Antonija Fojker, Ivan Jenko in Marija Arnež, Ivan Alič in Marija Jagodic, Jože Jeraj in Marija Habat, Pavel Čadež in Lojzka Hafner, Ludovik Mohorič in Franja Vohinčeva, Franc Kremžar, ključavničar iz Št. Vida pri Ljubljani, in Ivanka Pritekel, zasebna uradnica iz istega kraja.
Delo Pokrajinske delavske zveze v Ljubljani
Pred nekaj dnevi je bila sklenjena važna kolektivna pogodba za nameščence zavarovalnih zavodov. S to pogodbo so bile plače znatno zvišane s i. junijem 1942 ter se je tudi na nameščence zavarovalnic razširila trinajsta plača, kakor je veljala za nameščence v Italiji. Pred podpisom pogodbe so se vsi uslužbenci zvarovalne stroke zbrali na skupščino v veliki dvorani Zveze. Na tej skupščini je glavni strokovni svetovalec Zveze tov. Dal Pra podčrtal vdžnost in pomen strokovnih organizacij, ki imajo v Italiji bolj kakor v kateri koli drugi državi neomejene možnosti za socialno skrbstvo in zaščito delovnih slojev. Očrtal je kratko pomembnost sedanjega zgodovinskega trenutka, poudarjajoč, da se zdrave evropske sile bore za to, da jih ne bi uničila jalovost demo-plutokracij in barbarsko preživelega in upornega sveta, ki pričakuje od držav Osi nov, pravičnejši red. Bila bi nesmiselna vsaka iluzija, je dodal strokovni svetovalec, kajti narodna gospodarstva majhnih narodnostnih edi-nic se morajo nujno nasloniti na velika narodna gospodarstva, če nočejo biti uničena, temveč usmerjena v novi evropski red, ki bo moral sprejeti od sil Osi trajni pravični mir. Zapirati oči pred temi resnicami bi pomenilo isto, kot hoteti vzdržati se na površju v papirnatem čolnu na razburkanem morju.
Zatem so predsedniki Zveze, oddelka delojemalcev bančne in zavarovalne stroke ter sindikata delojemalcev zavarovalne stroke pojasnili udeležencem skupščine vsebino pogodbe, ki jo je skupščina sprejela na znanje s popolnim odobravanjem.	,	,
Začetek operne predsezone
Opera, ki je bila tri tedne zaprta, je pričela
s predsezonskim delom v nedeljo, 6. t. m. Uprizorili so iz sporeda pretekle sezone uspeli »Baletni večer«. Predsezona bo trajala do začetka oktobra, tedaj se bo pričela redna sezona za abonente. V predsezoni bo izvajanih nekaj del iz prejšnje, med njimi: Suppejeva opereta; Boccac-cio«, komična opera bratov Riccijev: »Krišpin in njegova botra« in v proslavo 150 letnice Rossinijevega rojstva, njegova opera: »Seviljski brivec«. Predstave v operi se bodo vršile ob delavnikih ob istem času kot lani: ob 17. Dnevna operna blagajna posluje vsak dan od 10.30 do 12.30 in od 17 do 19. V dneh, ko se vršijo predstave, je odprta blagajna tudi pol ure pred začektom.
Športni drobiž
Dolge zimske večere
si boste najlepše krajšali s knjigami
Slovenčeve
knjižnice
ki bo nudila od oktobra dalje vsak mesec po tri lepe povesti in romane
Nekaj programa II. letnika
Jalen s Bobri, L del »Sam«. Izvirna povest
Perri: Neznani učenec. Roman iz Kristusovih časov.
Kallas: Maščevanje svete reke. -Povest velike fjj^ske pisateljice. Ljeskov s Začarani romar. - Roman slavnega ruskega klasika.
Veselja dom. igre, zabave in čarovnije v družini.
Haggard: Roža svet«. Roman iz križarskih vojsk.
Vovk: Naš Buček. Življenje vaškega poredneža. Izvirno.
Hey> Pota in zapreke. Ljubezenski roman mladega iznajditelja. Fogazzaro: Pesnikova sjerivnost. — Najlepše delo itali jan. klasika. Blackmoore: Loma Doon. - Povest ljubezni in sovraštva.
Jalen: Bobri, II. del »Rod«.
Vsak naročnik bo dobil
dve lepi kniigi za nagrado
kakor tudi »Slovenčev koledar« po ugodnostni ceni.
Dosedanji naročniki: Obnovite naročninol
JALEN
PLESTENJAK KRIVEC KUNSTELJ B E L I Č I Č ŠAL) TOMAŽIČ LEVSTIK TRDINA itd.
DANTE
FOGAZZARO NICODEM) MI LANES1 PERRI itd
KNITTEL
FEDERER
HANDEL-MAZZETTI
G. L E FORT
PUŠKIN
GOGOLJ
LJESKOV
LAGERlDf
ZAGORČIKOV S E N O A SEKULIČ
NEMCOVA
B A A R JACK LONDON C U R W O O D G R E V
TIMMERHANS
bordeaux
G I O N O
Naročite se čimpreje na to najlepšo
družinsko zbirko knjig
Sodelujejo najboljši domači pisatelji. - Iz številne tuje literature so skrbno izbrana mnoga dela svetovnega slovesa
»Slovenčeve knjižnice«
Zagorčinov: Ljubezen kraljične Sofije. Roman iz bolgar. zgodovine.
Lagerlof: Dekle z Močevja - Zaklad gospoda Arneja - Ptička.
Mallot:Brez doma, Svetovna mladinska povest.
Radzviezowna: Devajtis.
Jesenski: Demokratk — Slovaški humorističen roman.
Nicodemi: Postružka# —“ Svetovno znana povest italijan. pisatelja-
Tomažič: Pohorske pravljice.
Za nagrado naročnikom II. letnika I
Levstik: Martin Krpan. Z ilustracijami L. Perka. Nad 70 celostranskih ilustracij.
Wren: Trije bratje. Roman poguma in požrtvovalnosti.
frldrtulsms sl pravico, nanlatl vrstni rstf knils
In radi svsnL zaprek nadomestiti kako knligo z drugo.
Vsaka knjiga bo stala za naročnike
samo
6 lir
V polplatno vezane za naročnike po 13 lir, v celo
platno vezane pa po 20 lir,
*
3 knjige na mesec!
Naročite se na knjižnico Še danes pri upravi knjižnice, Ljubljana, Kopitarjeva 6 ali v Ljudski knjigarni ali v njeni podružnici na Miklošičevi cesti 5 ali pa pri naših zastopnikih v Ljubljani, kakor tudi po raznih krajih v pokrajini.
Konkordija : Grodjanskj 6:2 in ne 3:2! Prvi rezultat prinaša zdaj zagrebški športni časopis, kar se nam zdi čudno, 6aj je zagrebški radijski napovedovalec v večernem športnem poročilu na dan odigrane prvenstvene tekme najavil rezultat 3:2, katerega smo tudi mi zapisali. Po dolžnosti rezultat te tekme popravljamo.
Zabeležiti tudi moramo dvakratno gostovanje zagrebškega Haška v Romuniji. V prvi tekmi je nastopil proti moštvu Unirea Tricolor. Rezultat 1:0 za domačine. Gol je padel šele tri minute pred koncem. V drugi tekmi je- imel Hašk za nasprotnika moštvo Vennsa. Tekma je ostala z 1:1 neodločena. Hašk je sicer ugajal, le napad je bil izredno neučinkovit.
Moštvo zagrebških akademikov bo v kratkem odšlo na turnejo po Slovaški. Med drugim bodo igrali nogometne tekme v Žilini, Ru-žomberoku in Batizovcih. Haškova napadalna vrsta bo okrepljena s Kacijanom.
V okviru nedeljskih športnih dogodkov ne smemo pozabiti omeniti italijanskega drž. pr-vrnstva v hoji na 50 km, ki je bilo prirejeno v Novari. Po dveletnem presledku je zmagal spet Gugilielmini iz Verone. Zmagovalec je bil v odlični kondiciji in ni imel resnejšega konkurenta. Rezultati: Guglielmini 4:58:06,8 ; 2. Maz-za 5:06:05,8, 3. Crola, 4. Puttili itd.
V nedeljo je bilo po Italiji tudi cela vrsta nogometnih tekem, ki pa so bile le prijateljske in priprava za skorajšnje tekme prvenstvenega značaja. Pri nedeljskih tekmah se je pokazalo, da so posebno oni klubi s prvega razreda v prav dobri formi in da bodo bodoče prvenstvene tekme sila ogorčene. V najboljši luči so se pa pokazali Roma, Lazio, Torino, Ambrosiana, Fiorentina in Vicenza.
V Švici že igrajo letošnj-* nogometne jesenske prvenstvene tekme. Od nedeljskih rezultatov bi bilo omeniti visoko zmago Grasshopper-sa nad Bazelom 6:0. Tudi Grenchen je visoko porazil svojega nasprotnika Young Fellows s 5:0, Cantonal pa je premagal Curih s 7:1. Ostali rezultati so bili bolj tesni.
V nedeljo so imeli mariborski Raipidovei v gosteh graški Športni klub. Tekma je bila zelo razborjta in jo je moral sodnik zaključiti šest minut pred koncem. Do takrat pa so Mariborčani gostom nasuli že 5 zgoditkov, dočim sami niso prejeli nobenega.
V mestu Biella so v nedeljo priredili tek pod geslom »Sto metrov«, ki so se ga udeležili najboljši italijanski sprinterji. Bilo je več tpred-tekov. Končno pa je zmagal Muzzana Franco in je dosegel čas 11,4. Ni pa bil to najboljši čas dneva, saj so bili že v predtekih doseženi nekateri boljši rezultati. Tekmovalcev je bilo nekaj nad 30.
Moštvo Celjanov je pTeteklo nedeljo gostovalo v Gradcu, kjer so nastopili proti graškim poštarjem. Celjani so bili močnejši in so zmagali z rezultatov 2:0.
Nemška državna nogometna reprezentanca se že vestno pripravlja za srečanje s Švedsko. V nedeljo so reprezentativci igrali poskusno tekmo proti Germania—Konigshiitle, ki je prvak Gornje šlezije. Reprezentanti so zabili »samo« ducat golov, sami pa so bili »neomade-ževani«. Kaže, da so državni izbranci v prav dobri formi.
26. septembra se bosta v pariškem zimskem kolesarskem stadionu pomerila poklicna boksarja Cerdan in Ferrer. šlo bo za naslov evropskega prvaka v welter-kategoriji. Ves čisti dobiček, ki ne bo majhen, saj je zanimanje za nastop že zdaj zelo velik, pa bo darovan svojcem tistih padlih Francozov, ki so bili ob življenje pri izkrcanju Angležcvi v Dieppu.
Nemška državna enajstorira bo zadnjikrat pomerila svoje moči, pred nastopom proti Švedom, v nedeljo, 13. t. m., ko bo igrala proti reprezentanci Gornje Šlezije.
Jahn, znani nogometni vratar nemške reprezentance je tudi odlični vratar pri rokometaših. V zadnjem času pa nastopa prav uspešno Jahn v svojem rokometnem moštvu Berliner SV 92 kot srednji napadalec.
Širite najboljši slovenski popolditevnik »Slov. dom«
Ljubljana
Koledar
Danes, četrtek, 10. septembra: Nikolaj T.
Petek, 11. septembra: Milan, škof.
Obeemtila
Nočno slnžbo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa c. 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4; mr. Ustar, Šelenburgova ul. 7.
Lepa pobožnost Lavantincev na Rakovniku. Preteklo nedeljo se je zbrala v svetišču Marije Pomočnice na Rakovniku množica vernikov Lavantinske škofije, ki trenutno bivajo v Ljubljani. Ob petih popoldne se je pričela pobožnost s pesmijo: »Ti, o Marija!« ki so jo vsi prav ubrano zapeli. Sledila je pridiga prof. Dr. Hanželiča, Nato so bile slovesne pete litanije Matere Božje z navdušenim ljudskim petjem, gorečo molitvijo za sv. Cerkev, sv. očeta, prevz. škofa Ivana Jožefa, za nas vse. Na koncu je podelil blagoslov z Najsvetejšim stolni prošt g. dr. Maks Vra-ber. Posamezni verniki so še dolgo ostali pred Marijinim prestolom in ji izročali v varstvo sebe in vse svoje drage domače.
Skupina šoferjev Pokrajinske delavske zveze sporoča članstvu in vsem ostalim šoferjem, da ima svoje uradne ure vsak torek in petek od 10—12 v tajništvu industrijskega oddelka PDZ. Izven tega Časa naj se šoferji obračajo za vse informacije na tajništvo industrijskega oddelka v Pokrajinski delavski zvezi, I. nadstropje, soba št. 5, kjer lahko vplačajo tudi članske prispevke. — Skupina šoferjev PDZ.
Drž. tehniška srednja šola v Ljubljani. Popravni in razredni izpiti se bodo pričeli v sredo, dne 16. septembra L 1. in se bodo vršili^ po razporedu, ki je objavljen v šolski veži (Gorupova ulica št. 10).
Popust mestnim uslužbencem na električni cestni železnici je dovolila mestna uprava, ker bi jim rada vsaj kolikor toliko olajšala razmere. Po dogovoru mestne občine s tramvajsko družbo bodo vsi mestni uslužbenci odslej lahko dobili mesečne karte po 20 lir predvsem za vožnje od do> ma do urada in nazaj. Ker velik del uslužbenstvg stanuje daleč od svojih poslovnih prostorov, bodo pri tej ugodnosti prihranili precej hoje, obutve in eas» ter s» podaljšali odmor in počitek. Mestni uslužbenci bodo to ugodnost povrnili mestni občini pač z marljivim delom, ker bodo prihajali na delo neutrujeni in spočiti.
šolski zbor Glasbene Mafiee bo deloval v letošnjem šolskem letu n a Matični šoli. Vodil ga bo ravnatelj Polič in bodo pevske vaje dvakrat na teden ipo eno uro. Namen šolskega zbora je, vaditi v pravem, resnem koncertnem petju ter usposobiti zbor za manjše in večje nastope. Pouk je brezplačen. Prijave sprejema do sobote pisarna Glasbene Matice.
Spored Ruplovega violinskega koncerta, ki bo jutri, v petek zvečer, ob pol 7. uri v veliki filharmonični dvorani, ima dva dela. V prvem debi so na sporedu: Veracini. Bach in Lalo. S svojimi klasičnimi deli, med katerimi še prav posebno opozarjamo na Bachov Adagio iz 'prve Sonate za violino solo. Drugi del pa obsega lažje virtuozne skladbe, ki dajo umetniku vso jiriliko, da pokaže svojo veliko tehniko. Prvi je Tartini, mojster vseh violinistov, s svojimi variacijami na Coreltijev tema. Variacije so lahkotnega, virtuoznega značaja; nato sledi De-bussvjeva skladba: Deklica lanenih las, ki je izredno nežna in močno občutena. Škerjanc je zastopan s skladbo Ostinato, v kateri je uspelo komponistu doseči neverjeten vzgon. Delo je izšlo letos v založbi Glasbene Matice in se dobi na književnem trgu. Kot zadnji je na sporedu Sarasate s Ciganskimi napevi. To delo smatrajo za njegovo najlepše delo in je tudi v vsej violinski literaturi največkrat izvajano. Violinista Rupla bo spremljala na klavirju njegova stalna koncertna spremljevalka pianistka Zora Zarnikova. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice,
Dober pianino kupi Glasbena Matica. Ponudbe s ceno in natančnim naslovom na odbor Glasbene Matice.
fjjtibljattsko gledališče
Drama
Sobota, 12. sept. ob 17.30: »Bog z vami mlada leta«. Izven Znižane cene od 10 lir navzlol.
Nedelja, 13.	septembra ob	14: »Konto X«.
Izven. Zeio zpižane cene od 10 lir navzdol — ob 17.30: »Kralj na Betajnovi«. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol.
Opera
Četrtek, 10.	septembra ob	17: »Krišpin	in
njegova botra«.	Izven. Znižane	cene od 18	lir
navzdol.
' L. In F. Biecl: »Krišpin In njegova botra«.
Fantastična veseloigra v osmih slikah. Peli bodo: Krišpin« — Primožič, Aneto — Mlejnikov«, Fa-bricija — Janko, Mirabolana — Anzlovar, Con-tina — Lipušček, H«sdrub«la — Zupan, Lizetto —	Polajnarjeva,	botro — Golobova, Bortola	—
Simončič. Diregentt A. Neffat. Režiser: R. Primožič. Zborovodja: R. Simoniti.
V. HEISER
94
Zdravnik gre f križem svet
»Prav dobro,« sem odvrnil. »Prav i prav vam nimam kaj povedati, toda > ne boste omenili mojega imena, im bom dal naslov, kjer boste lahko a j zvedeli. Tu v Toki ju živi znan-venik, ki je napravil neki ribji izmeček; ta silovito tpospešuje rast trok. Otroci, ki jim ga daje, ra-bjo z dneva v dan. Če greste k dok-»rju X., vam bo dal nekaj podrobnih podatkov glede svojih posku->v.<
Naslednje jutro so vsi tokijski Mi objavili vest o čudodelnem pra-{u, ki pospešuje rast. Ker je šlo za "ročilo, ki je za Japonce silno važ-°, eo ga dopisniki Associated Pressa 1 Reuterja takoj pobrali in ga po rz°javnih kablih razširjali po vsem 'Tjn pod mojim imenom. Ko sem r*šel v Združene države, sem nase‘1 l|pe izrezkov iz raznih listov ter pi-ki so mi jih poslale stotine Iju-1 majhne raste z vseh krajev sveta 5r me prosili pojasnil glede praška * rast. Pisem je bilo toliko, da sem loral napreči vse sile svoje pisarne, a sem mogel izraziti V6em svoje obedovanje, ker jim ne moremo popeci z nikakim pojasnilom.
j Zastopniki japonskega tiska so I trdovratni in iznajdliavi, kakor nji-| hovi poklicni tovariši po vsem svetu. Nekega vročega junijskega jutra sem ]stopil s tokijskega vlaka. Bil sem j močno utrujen zaradi vožnje cele noči pa tudi vseh ljubeznivosti,' ki 'sem jih bil deležen, ter sem naenkrat ! s/tal pred celo četo fotografov, pri-Ipravljenih za delo.
»Ali ste videli doktorja Heiserja?« 'me je vprašal eden izmed njih. i »O, da!« sem se brž oglasil. »Bil j je za menoj na vlaku. Čez kako minuto bo že tu.«
I Prav nič nisem želel, da bi se z njimi pomenkoval, ali celo stal predi ! njihovimi fotografskimi aparati, kar! me je vedno nekam vznemirjalo. Bilj sem truden in zdelan po vročini, zato sem kar koprnel po hladni kopeli.! Odpravil sem se mirno v hotel Impe-rial in kmalu nato sem se že Veselo potapljal v posebno veliki in globoki kadi, kakršno imajo za zahtevne tujce.1
Na Japonskem so vrata brez ključavnic; za razliko od drugih ne čutijo potrebe po njih, .ker n igo nag- j njeni k majhnim tatvinam in ne čutijo posebnega osebnega sramu. Ko!
sem se kopel, sem bil zatopljen v svoje misli ter hotel iti v sosednjo sobico, a ko sem hotel prestopiti prag, sem zagledal več fotografskih aparatov, ki so bili naperjeni vame. Priskočil sem in zadržal roko, ki je hotela prižgati magnezijevo svetilko.
»Vendar De boste razširjali moje slike, ki bi me kazala brez vsake obleke!« 6em ogorčeno ugovarjal.
»Jasno, da ne,« mi je odgovoril eden izmed fotografov. »Spodnji del slike bomo odstrigli in nihče tega ne bo opazil.«
Podoba plešastega možaka z razgaljenimi rameni mi je bila oolj všeč kakor pa popolna golota. S svojim hitrim posegom sem preprečil večjo nesrečo, oblečen pa še nisem bil. Kadar pa je človek brez obleke vpričo oblečenih ljudi, se ga loteva občutek manjvrednosti. Zato mi je bilo hudo nerodno ves čas, ko sem se mora! » njimi pogajati in pomenkovati. Fotografi so prišli k meni s čisto določenim namenom in so trdno skloni1!, da se ne bodo vrnili v uredništva svojih listov, preden me ne bi pr’.-tisnili. Med razgovorom sem hodil som pa tja ter pograbil en kos obleke za drugim in si ga nadel; z oblačenjem se mi je vrnila samozavest, znčeil sem glasneje govoriti in moje dokazovanje jc bilo čedalje bolj trdno in prepričljivo. Potem ko sem varno zlezel v hlače, sem postal neizprosen in jih pregovoril, d* sp odšiL
i Na Japonskem je treba vsako tetvar opraviti po natančnih pravilih tarnoš-I njih šeg in navad. Izjem niso dovo-' I ljevali. V manjših japonskih hotelih se kopanje ravna po strogem obred-niku, ki ga ne sme nihče prezreti. (Japonci so vneti za telesno 6nago. Preden gredo v veliko kad, se teme-'
Iljito očistijo z vodo iz posod, ki niso dosti večje od navadnih umivalnikov.' A ker so sumili, da se Angloseksonci radi vdajajo navadi, da se kar brez 1 poprejšnjega umivanja potapljajo v I veliki kadi, ki je namenjena za (splošno jrorabo, so pridne strežnici' stalno hodile sem in tja ter oprezovale, če gostje ne kršijo kopaliških j navad. Šele ko sem bil čisto snažen, so mi dovolili, da sem šel v veliko kad s skoraj vrelo vodo in da sera
(
'ostal v njej, kolikor se mi je ljubilo.' Ko sem prišel iz kopeli, sem bil rdeč kakor kuhan ra,k. _	I
Prav tako mi strežnice niso dovoljevale, da bi se naužil svežega zraka ponoči. Hotel sem, da bodi pregraja med mojo sobo in hodnikom odprta,
' a to je nasprotovalo juponskim šegam. Brž ko sem se umaknil v svojo sobo, sem zaslišal lahno stopicajoče korake in nekdo je pregrajo neslišno spet zaslonil. Ko je bilo vse tiho, sem krivaj šel in spet odprl, a ko sem se nekaj ur nato prebudil, sem našel pregrajo znova zaslonjeno. Take bii-, ke so včasih trajale kar cele noči.
I Zjutraj to smehljajoče se strež-
nice vstopile v mojo sobo, ne da bi se menile, ali sem že oblečen ali ne. Tedaj sem bil jaz v zadregi, one ne. Kadar so me videle, kako sera se bril, so se na videz dobro zabavale. Vse osebje v hotelu je prihitelo, da je z vnemo, jiaslo svojo radovednost pri tem postopku. Slovo od takega hotela je bilo resda ganljivo. Od ravnatelja pa do najnižjega vratarja so vsi bili videti iskreni v pozdravih in voščilih ob slovesu. Vendar pa so pričakovali, da jim bo gost dal toliko napitnino, kolikor je znesel račun. Če si torej hotel biti dober gospod, si moral stroške kar podvojiti.
Japonci so zelo družabni in veliki ljubitelji snažnosti. Na potovanjih «o prijetni tovariši, a < včasih pa je nji hova vljudnost le pretirana. Kadar je kak nov potnik vstopil v oddelek na vlaku, ie takoj vsem ostalim ponudil škatlico odvajalnih kroglic in dobra vzgoja je zahtevala, da si vzel po eno kroglico in jo tudi pojedel. Če si zaužil eno samo. še ni bilo nič jjosebnega. Toda Japonci so venomer prihajali in^ odhajali, vsak novi pot-nik pa je čisto gotovo ponudil svojo škatlico. Kadar sem bil na dolgem potovanju, sem ge moral torej zateči k svoji skrivni ročnosti Navzlic njihovim šegam, ki človeka včasih res spravljajo v resno zadrego, ter kljub strogemu ravnanju po izročilu, ao Japonci vendarle zaljubljeni T zahodnjaške zadeve.
Obsodbe zaradi Heydrichovega umora v Pragi
Neizpodbitno je bilo dokazano, da so obsojenci skrivali atentatorje,
angleške padalce
»Frankfurterzeitung« z dne 6. septembra i uradno objavlja, da je izredno sodišče v Pragi na javnem zasedanju dne 3. septembra izreklo razsodbo nad cerkvenim starisinorn češke pravoslavne cerkve v Pragi Janom Sonnevvendom, da* lje nad škofom pravoslavne cerkve Gorazdom, čigar zasebno ime je Matej Pavlik, nad kaplanom pravoslavne cerkve Karla Boromejskega v Pragi, Dr. Vladimirom Petrekom in nad župnikom iste cerkve Vaclavom Ciklom. Vsi so bili obsojeni na smrt, njihovo premoženje pa se zapleni. 5. septembra je bila obsodba izvršena in so bili obsojenci ustreljeni. Obsojeni so bili zaradi tega, ker so skrivali morilce SS — nad-vodje Heydricha in še pfft drugih agentov — padalcev v cerkvi Karla Boromejskega, kjer so jih podpirali in oskrbovali z vsem potrebnim.
Prj razpravi, katere so se udeležili češki in nemški časnikarji v velikem številu, so obtoženci priznali, da so zavestno skrili v cerkvi, ki stoji
na Reslovi cesti v Pragi, angleške padalce, o katerih so vedeli, da so med njimi tudi morilci Heydrichovi. Vsega skupaj so skrili sedem takih zločincev in jih skrivali tam do 18. junija, ko jih je policija odkrila. Pri razpravi se je pokazalo, da je starešina cerkve Sonnevvend dal pobudo za to, da so padalce skrili v cerkvi. Kaplan Pe-trek je skrite padalce oskrboval sproti z vsem potrebnim in je celo enemu od zločincev, ki je imel zaradi eksplozije bombe poškodovane oči, priskrbel zdravnika, ki ga je zdravil. Tudi jim je donašal časopise. Cerkovnik in drugi uslužbenci, ki so imeli opravka v cerkvi, pa so morali kaplanu priseči, da bodo molčali o dogodkih v cerkvi. Škof Gorazd, ki je po tem, ko so bili padalci skriti v cerkvi, odpotoval v Berlin, je prav tako vedel za vse to, kakor tudi župnik Cikel. Tako je bila dokazana zarota popolnoma jasno in nedvoumno, zaradi česar je bila izrečena smrtna obsodba nad vsemi štirimi.
Volga - največja reka v Evropi
V davnih časih se je imenovala »Ra«, v srednjem veku »Itil«, za »Volgo« pa so jo krstili Bolgari.
Že drugič v sedanji vojni stoje nemške ■ čete ob Volgi. Potem ko so jeseni lanskega , ileta prekoračile njen gornji tek, so zdaj prve j divizije dosegle spodnji tek veletoka, severno i od Stalingrada. Reka je dolga 4000 km in je I torej tri in polkrat daljša od Rena. Izvira v , neznatnem močvirju južno od Valdajskih višin, ki ležijo le 226 m nad morsko gladino.
V glavnem je Volga usmerjena z zahoda proti vzhodu. Pri mestu Kazan priteka Kama in tod se veletok obrača v severno-južno smer.
Volga ima
1080 pritokov
ki bi objeli vso zemeljsko oblo, če bi jih strnili v vrsto. Večino teh stranskih tokov sprejema v svojem gornjem teku. Če vzameš zemljevid o Volginem vodovju v roko, se ti zdi veletok kakor drevo, ki je sestavljeno iz debla brez vej in se na konou košato razraste. Največ vode priteka Volgi iz obširnega gozdnega ozemlja, ki se razprositra od Ilmenskega jezera pa prav do severnega Urala.
190 dni v letu je Volga plovna. Zanimivo je, d8 sta skrajna konca skoraj do istega^ dneva uklenjena v led, čeprav leži izvir v višini severnega rtiča Yiitlandije, izliv pa v zemljepisni širini Benetk. To posebnost razlagajo z znanim celinskim podnebjem in z velikim mrazom ob spodnjem teku Volge. V srednjem teku pozna Volg>» man j dni brez ledu. V celoti je Volga plovna le kakšnih 170 dni v letu. Kakor Dnjeper in Don, tako je tudi Volga zaradi izredno majhnega ipadca zelo plitva in široka. Zato je treba vodne poti vsako loto znova pregledati in ugotavljati, če so pripravne , za plovbo. Peščene sipine stalno romajo in zato parniki in čolni le nekaj ča6a v letu bd|ko brez nevarnosti vozijo po tem veletoku, sicer jim pod vodstvom izkušenih krmarjev grozi nevarnost, da zadenejo na dno.
Volga ni le najdaljša, marveč
tudi najširša reka v Evropi
Pri Rževu meri njena širina 120 m, pri Kali-ninu 200 metrov, ob izlivu Oke 850 (Oka sama ima 1600 m), malo nižje od izliva Kame 700 do 2700 metrov, pri Saratovu 4200 in pri Stalingradu celo 8000 metrov! Te številke seveda veljajo samo za redne razmere. Kadar pa voda narašča, se dvigne gladina za 14 metrov ter poplavlja zemeljski pas, ki ni nikdar manjši od desetih, večinoma pa širši od petdesetih kilometrov! V pozni jeseni pa je Volga plitva, tako da najdeš mnogo mest. kjer največji evropski veletok lahko prebredeš.
V olgina delta — polovica Belgije!
Volga ima naj večjo delto v Evropi, sa j pokriva površino 15.000 km, kar ustreza nekako polovici Belgije. Samo en rokav, znani Ahtuba, je 500 km dolg. Poteka vzporedno z glavnim tokom. Vse ozemlje Volgine delte je zmeda širokih plitvih vodnih tokov, močvirnih otokov in z ločjem poraslih jezerc — pravi raj za vodne ptice — ob obeh straneh Volge pa se razteza solna puščava.
Kakor rečeno, imajo 6 plovbo po Volgi zaradi ledu in plitvin precejšnje težave, a kljub temu se je razvila v
najbolj živahno vodno prometno pot na zemlji
Že v davnini, ko so Volgo imenovali Ra in v poznem srednjem veku, ko je nosila ime Itil, je posredovala v prometu med cvetočim gospodarstvom Perzije in arabskimi deželami ter med evropskim severom. Volgi so dali ime Bolgari, ki so nekoč ob srednji Volgi imeli veliko državo, preden so ob ljudskem preseljevanju krenili proti jugozahodu ter se naselili južno od donavskega izliva. Po mongolskem viharju so tatarska plemena zasedla srednji in spodnji tek Volge. Šele po hudih bojih se je Ivanu Groznemu posrečilo 1. 1552. osvojiti kanat Kazan in štiri leta pozneje kanat Astrahan. S tem je celotna Volga prišla v rusko last. V 17. stoletju je bila edina vodna pot za rusko zunanjo trgovino, ker murmanska obala in Belo morje v tedanjih razmerah nista bili dostopni, medtem ko je Rusija leta 1617. izgubila Ingerman6ko deželo in s tem dostop do Finskega zaliva.
Nemške naselbine v Povolžju
Vse do 18. stoletja so bila področja ob spodnji Volgi skoraj neobljudena. Čeprav je zemlja tod zelo rodovitna, se raziprostirajo na obeh straneh spodnje Volge neskončne pustinje. Carica Katarina je spoznala, da je v to zemljo treba zasaditi plug in jo preorati. Zato je poklicala v deželo kmete iz jugozahodnih nemških krajev. To so bili kmetje, ki so po roparski vojni Ludovika XIV. obubožali. Z delom njihovih rok so nastale bogate naselbine Nemcev v Povolžju. V dobi njihovega največjega procvita jih je bilo nad 600.000. Področje, kjer bivajo Nemci ob Volgi, leži nekoliko severneje od velikega Volginega kolena ob njenem spodnjem teku. Kadar govorimo o Volgi, nam nehote pride na misel znana pesem »Ej uhnjem«. Pa niti v teh krajih ne živijo otožni napevi drugače kakor v mehkem čustvenem spominu, zakaj že mnogo stoletij je poteklo, odkar čolnov ne vlačijo več ljudje.
Leta 1820. je pripeljal
prvi parnik po Volgi
in nekako po letu 1830. so jeli stroji nadomeščati človeško silo. V zadnjem desetletju so več ko polovico celotnega ruskega prometa po notranjih vodah opravili samo na tem veletoku. Mnogo prekopov spaja zgornjo Volgo s porečjem Neve in Dvine, torej tudi z Vzhodnim in Belim morjem. Sicer je res, da je večina teh prekopov močno zastarela in da ne zmore več sedanjega prometa. Prav sodobna pa je ureditev gornje Volge ne daleč od Ribin-ska in velika vodna pot Volga—Moskva, ki je spojena po novem prekopu. Ta poteka iz Moskve skoraj naravnost v severno smer.
Si
Italijanski »Mas« (motorni protipodmorniški čoln) vozi s polno paro
»Leventa« - madžarska mladinska organizacija
Gonilna sila tega gibanja naj bi bili vzori velikih mož in njih nravstvena moč
Zahtevajte povsod naS Ust S
»Leventa«, gibanje madžarske mladine ni prav nič drugega kakor so sorodna gibanja mladine na Bolgarskem, v Nemčiji,_ v Italiji in drugod. Prav te dni so voditelji tega gibanja končali s svojim taborenjem v Debre-cinu, kjer so mnogo razpravljali o glavnih ciljih »Levente«.
Madžarska mladina sama zaenkrat še ne pripisuje temu gibanju kake večje aktualnosti. Žaradi tega so voditelji razpravljali v koliko »Leventa« odgovarja svojim ciljem in v koliko se organizirana mladina sama drži okvira tega gibanja ki je	I
staro že več ko 20 let
»Leventa« torej ni morda kaka novejša ustanova, ampak se je začelo že v letu 1921. Glavni njen cilj je bil telesna vzgoja in zmogljivost mladine obeh spolov v starosti od 12 do 21 let; pri tem pa tudi niso zanemarjali moralne vzgoje mladine. Gibanje samo pa je imelo še drug poseben namen: po trianonski mirovni pogodbi je imela Madžarska dovoljenje, da sme imeti samo 30.000 vojakov' pod orožjef. Zato je bil tudi namen tega pokreta vzgojiti madžarsko mladino v vojaškem duhu in s tem nadomestiti obvezno vojaško službo. Od leta 1921. do leta 1939. je to gibanje delovalo v vsej tišini in so voditelji zlasti pazili, da bi se izognili pozornosti »zmagovitih« držav. Pa tudi široko madžarsko občinstvo je kaj malo vedelo o tem delu, časopisi so o njem molčali. Bil je to najtrši čas, toda uspehi niso izostali. Treba je samo omeniti, da so Karpate zasedle madžarske čete. katerih redna vojaška vzgoja je trajala samo šest tednov. Vojaška predvzgoja je dosegla svoj uspeh in organizacija je dala Madžarski strumne in dobro vzgojene vojake.
Današnji pomen in važnost »Levente«
Danes pa, ko je vojaška 6lužba na Madžarskem obvezna, čakajo organizacijo »Leventa« druge naloge. Vojaški madžarski zakon iz leta 1939. smatra, da je sedaj naloga ^Levente pripravljati mlade ljudi telesno in duševno za izvršene naloge in za obrambo domovine.^ Velik pomen mladinske vzgoje za bodočnost Madžarske in za ves svet je poudaril tudi IIorthy.
Pod tem vidikom zbira »Leventa« v svojih vrstah srednješolce, visokošolce in tudi one, ki ne hodijo več v šolo. Duh tega gibanja se je zlasti uveljavil v srednjih šolah. Grof Pavel Teleky je spoznal, da morajo imeti nadzorstvo nad organizacijo vzgojitelji in vojaki. Novi vojaški zakon je »Levento« moderniziral in ga prilagodil današnjim razmeram. Zlasti je bilo treba odločiti, ali naj bo ta pokret navadno gibanje ali državna ustanova. Razlika je v tem, da je gibanje nastalo samo po sebi in dela za državo. dočim bi bilo kot državna ustanova umetno ustvarjeno. Mladinske voditelje so iz-
brali iz mladine same, kar 6e ie odlično posrečilo.
Glavni cilji
»Leventa« je ne glede na voiaški značaj organsko dopolnilo za nacionalno vzgojo. Glavni cilji te-vzgoje so: 1. vojaška in domovinska vzgoja na verskih temeljih; 2. telesna in zdravstvena vzgoja: 3. vojaška predvzgoja;
4.	vzgoja k samozavestnemu državljanu; 5. dopolnilo k šolski vzgoji.
Vzori velikih mož in njih nravstvena moč je gonilna sila vsega gibanja. Življenje v skupnosti, počastitev junakov, šport in zabava je-klenijo mladino duševno in telesno ter jo pripravljajo za visoke naloge , in za obrambo domovine.
Preveč vneti nogometni vratar
Nekje na Slovaškem je šolska mladina na svojem »vaškem igrišču« zbijala žogo. Stanje je bilo 27 :20, ko je mali vratar poraženih sklenil, da za nobeno ceno ne spusti nobenkrat več žoge v mrežo. Že je spet frčala nevarna žoga proti njegovim vratom, a on se je s takšno »parado« pognal nanjo, da je na glavo zletel v bližnji vodnjak. Njegovi tovariši so ga z nekim kavljem potegnili spet na igrišče. Vsi, ki so videli ta prizor, so bili prepričani, da se bo tisti pogumni skok malega vratarja huje končal. K sreči pa so ugotovili le manjše praske na njegovem obrazu, drugače pa je fant ostal popolnoma nepoškodovan in se je čez nek^j trenutkov že spet na vso moč metal za žogo. °’fl nasprotnik na zelenem polj p vsaj čez sedem in dvajset ne bi prišel. To so junaki, ki jim je res kaj za »svoje barve«.
EIAR - Radio Liubli
Petek, 11. septembra 1942-XX. — 7.30 Pesmi in napevi — 8 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.45 Koncert tenorista Andreja Jarca (na harmoniko spremlja A. Stanko) — 18 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih	Sil v slovenščini	—	13.20	Orkester Cetra vodi	dirigent	Barzizza	—	14 Poročila
v italijanščini — 14.15 Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Šijanec — Klasična glasba za godalni orkester — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.15 Novi orkester vodi dirigent Fragna — 17.35 Trio Emona — 19 »Govorimo italijansko« —	prof. dr.	Stanko	Leben —	J9.30.
Poročila v slovenščini — 19.45 Komorna glasba
— 20 Napoved časa — Poročila v italijanščini
— 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30	Vojaške pesmi	—	20.45	Znani
dueti — 21.15 Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Šijanec, sodeluje sopranistka Valerija Heybal — Operna glasba — 21.50 Nicote-ra: Pogovori e Slovenci — 22 Koncert Adamičevega orkestra — 22.45 Poročila v italijanščini.
SELMA LAGERL0EP:
93
NA RAZPOTJIH SRCA
ROMAM
»Kaj naj storim, da bi to potolažila? Amor, Amor, pomisli: njega, ki ga jaz ljubim, vodiš v nesrečo in pogubo! Ali imaš namen, da ji bož daroval tudi njegovo ljubezen? To je bilo edino, kar si ji doslej odrekal. Amor, Amor, ali je res v tvojih računih, da ji boš podaril tudi njegovo ljubezen?«
Karlina ni več spraševala nad nobeno stvarjo, ni bila več začudena. Jokajoč je legla v posteljo.
Pogreb soproge »tolneg* prošta
Gospa polkovnikova Ekenstedt se je po obisku v proštiji v Korskyrki vrnila v Karlstadt in dva dni kasneje je dopotovala v mesto lepa deklica iz Dalarna, krošnjarka, ki je na hrbtu nosila običajni velik usnjen nahrbtnik. Toda v mestu, kjer so bili redni trgovci, ji je bilo prepovedano izvrševati njeno vsakdanjo obrt. Zategadelj jo pustila svoj nahrbtnik v hiši, kjer je prenočevala, in •topila na cesto le s košarico, v kateri je imela verižice za ure in lasne sponke, ki jih je bila sama naredila.
Mladenka iz Dalarna, ki je hodila od hiše do hiše, da bi našla kupce za te reči, je tako prišla tudi v ekenstedlsko hišo. Gospej polkovnikovi so silno ugajala krasna dela in je povabila prodajalko, naj bi ostala nekaj dni v hiši, da bi iz nekaj dolgih kodrov naredila razne spominčke, liste kodre je bila odrezala v rani mladosti svojemu sinu Karlu Arturju in jih od takrat ohranila. Ponudba se je zdela krošnjarki močno dobrodošla. Brez premišljevanja jo je sprejela in že naslednji dan je začela s svojim delom.
Deklico iz Dalarna so namestili v so!k>, obrnjeno proti dvorišču. Gospodična Jakobina Ekenstedt, ki se jo dobro poznala na ročna dela, je j>ogostokrat stala ob njej, da bi videla, kako se ta dola delajo. Na ta način se je med njima razvilo neke v rete
poznanstvo, da, reči bi mogli celo, da je nastalo prijateljstvo. Mlada mestna gospodična je začutila neke vrste privlačnost do krošnjarke dežele zaradi njene lepe zunanjosti, ki je dobila še poseben poudarek v njeni krasni noši. Gospodična Ekenstedt jo je resnično občudovala zaradi njene izredne pridnosti, zaradi ročne spretnosti in zaradi njenega razuma, ki se je izražal posebno jasno v njenih kratkih in bistrih odgovorih.
Vsekakor pa je bila zelo presenečena, ko je doznala, da je bil tako oster razum dan takšni ženski, ki ni znala niti brati niti pisati, še bolj pa je bila presenečena, ko jo je nekajkrat zasačila pri tem, da je vlekla iz kratke železne pipe. Toda s tem se dobri odnošaji v bistvu niso skalili.
Pa še nekaj drugega je bilo zelo prijetno. Tuje dekle je uporabljalo kopico besed in izrazov, ki jih gospodična Ekenstedt ni razumela. Nekoč se je primerilo, ko je novo prijateljico vzela s seboj v sobo, da bi ji razkazala mnoge lepe reči, kj so krasile stanovanje, da ubogo dekle svojega začudenja ni znalo izraziti nič drugače kakor z vzlikom: »To je pa zlodljevo lepo!«	•
Gospodična Ekenstedt je bila nad tem izrazom čisto iz sebe, dokler ni med glasnim smehom spravila iz nje, da pomeni v ustih deklice iz Dalarna izraz >zlodjevo« najvišji izraz občudovanja.
Nasprotno pa je gospa polkovnikova zelo redko obiskala pridno delavko. Možna bi bila razlaga, da je s posredovanjem svoje hčerke skušala prodreti v njen značaj, nadarjenost in dekletove navade, da bi tako ugotovila, če sploh prihaja v poštev kot žena za njenega sina. Kajti nihče ne sme dvomiti o tem, da je gospa Ekenstedt že prvi trenutek izdala, kdo je fct mladenka, namreč nova sinova nevesta. Ne, o tem resnično ne bi smel dvomiti nihče, ki je imel malo pojma v pronicljivem in prodirnem umu gospe polkovnikove Ekenstedt.
Toda žalosten dogodek je skrajšal bivanje dekleta iz Dalarna v ekenstedstski hiši. Pokolnikovo sestro, gospo Elzo Sjoeberg, ki je po smrti svojega moža živela pri svojem bratu, je zadela kap in nekaj ur kasneje je umrla. Tedaj so se morali lotiti priprav za njenemu stanu primeren pogreb. Vse stranske sobe so zasedle šivilje, kuharice in tapetniki, da bi vso sobo odeli v črnino. Zavoljo tega se je morala deklica iz Dalarna takoj posloviti.
Poslali so jo v delovno sobo gospoda polkovnika, da bi dobila svoje plačilo. Ljudem v hiši je padlo v oči, kako nenavadno dolgo je trajal razgovor v delovni sobi. Ko je dekle končno prišlo ven, je imelo krvavordeča lica. Dobrosrčna sobarica je menila, da je žalostna, ker je morala sedaj zapustiti hišo, v kateri je imela toliko veselja, in da so ji kot neke vrste nadomestilo ponudili, naj bi prišla na dan pogreba v kuhinjo, da bi mogla poskusiti dobre jedi, ki bodo takrat na mizi.
Pokop so naslavili na četrtek enointridesetega avgusta. Sin Dr. Karel Artur Ekenstedt je bil kajpada povabljen in je prispel že v sredo zvečer.
Sprejeli so ga z veliko radostjo in zdelo se je, da je čas do
pogreba porabil za to, da je staršem in 6estram poskušal podati predstavo o ljubezni, zaradi katere so ga občani spoštovali. Brez dvoma ni bilo lahko za treznega mladega svečenika govoriti o zmagoslavju. Toda njegova mati, ki je bila po pismu Karline Loewenskoe!d do neke mere poučena, ga je s svojimi vprašanji vzpodbujala in prisilila, da je pripovedoval o številnih dokazih hvaležnosti in udanosti, ki je je bil deležen. Prav lako si je misliti, da je gospa Beate Ekenstedt pri tem čutila res čisto materinsko veselje.
Popolnoma naravno je, da pri tej priložnosti ni omenil uboge delavke, ki je nekaj dni prebivala v hiši. Naslednje jutro je bilo izpolnjeno s pripravami za pogreb in tako Karel Artur tudi tedaj ni prav nič izvedel o bivanju lepe deklice iz Dalarna v hiši njegovih staršev.
Na željo polkovnika Eckensteda so morali njegovo sestro pokopati z vsemi častmi. Vabila so dobili škof in pokrajinski glavar, kakor tudi mnoge izmed'uglednejših družin v mestu, ki so sploh kdaj prišle v stik e pokojno gospo, ženo stolnega prošta. Tudi industrijec Schagerstroem z Velikega Sjoetorpa je bil med povabljenci, ker je veljal po svoji umrli ženi za sorodnika pokojne Pr<^ štove vdove. Ker mu je ta pozornost od strani ljudi, ki so imeli razlog, da so se mu prikupili, prišel prav, je s hvaležnostjo sprejel to povabilo.
Za Ljudsko tiskamo , Unblj.nl. Jože Kramarič - UdaJ.tel), tal Sodja - Drcdnl* Mlr*r |avorn,k - j|okopl«n »« »rt*««. -
scfjto norufiaiaa 11*. M ‘rrirhi H Ih « UmlaiitimJtopMuJ«« alka */IU - Ul*««« Ka#UafJ«*a alka <• UaUJaaa - lelataa It«. *• «*•« - PadMiatea. ®