L
Blejsko jezero je prekrila ledena skorja. V nedeljo je bila že debela 7 centimetrov, tako daje odšlo kar precej obiskovalcev Bleda peš na otok. Na ledeni ploskvi so se pojavili tudi ljubitelji hokeja, ki So se kljub mrazu poganjali za pakom, (jk) — Foto: F. Perdan
Leto XXIX. Številka 19
Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič - Izdaja CP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec - Odgovorni urednik Albin Učakar
Kranj, torek, 9. 3. Cena: 2 dinarja
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.
Kranj zavrača podpis družbenega dogovora
Kranj - Vsi zbori kranjske občinske skupščine so na skupnem zasedanju v četrtek, 4. marca, popoldne soglasno zavrnili podpis republiškega družbenega dogovora o splošni porabi v občinah v Sloveniji. Tako so dosedanje razprave in stališča o predlogu družbenega dogovora v izvršnem svetu občinske skupščine, v izvršilnih organih družbenopolitičnih organizacij in na seminarju sekretarjev osnovnih organizacij zveze komunistov kranjske občine dobili nazadnje še potrditev pri delegatih občinske skupščine.
V razpravi so poudarili, da zavrnitev podpisa družbenega dogovora pomeni opozorilo oziroma obvestilo vsej slovenski javnosti, da je končno vendarle treba vprašanje splošne porabe v Sloveniji pošteno urediti. Poudarjena je bila ugotovitev, da ob sedanjih razpravah in ne nazadnje ob zavrnitvi podpisa predloženega družbenega dogovora kranjski občini ne gre za nikakršno tako imenovano -kupčkanje ali drugačno nepravilno obliko. V občini se namreč zavedajo, da bodo kljub pomanjkanju sredstev za splošno porabo to leto že nekako preži-
veli. Prav tako se zavedajo in so tudi v praksi vedno spoštovali solidarnost oziroma tovrstno prispevanje sredstev drugim manj razvitim občinam v Sloveniji. Ne morejo pa se strinjati, da mora kranjska občina sama pri ustvarjanju solidarnostnih sredstev prispevati kar eno šestino oziroma da je dovoljena poraba na prebivalca v kranjski občini kar za 12 odstotkov pod republiškim poprečjem.
In ker se kljub lanskim obljubam nepravilna merila niso spremenila (sicer pa je kranjska občina že 1974. leta opozorila, da merila niso poštena), sedanja zavrnitev podpisa družbenega dogovora dejansko pomeni le opozorilo, da tako ne gre več naprej, je bilo poudarjeno na seji. V podkrepitev utemeljitve takšnega stališča je bilo Se rečeno, da se v občini zavedajo, da mora zdaj slediti zakon po hitrem postopku, ki morda ne bo prinesel bistvenih sprememb od predloženega družbenega dogovora (ali pa morda zna biti še ostrejši). Vseeno pa ostaja vsa težnost in opozorilo slovenski javnosti, da sedanja merila niso pravilna in poštena, da močno prizadevajo kranjsko
občino, da pomenijo dejansko kazen zanjo, ker se je vedno stabilizacijsko obnašala in da jih je zato treba spremeniti.
Sedanji sistem splošne porabe je namreč ugoden za tiste občine v Sloveniji, ki so pred leti ravnale prav nasprotno kot kranjska in za splošno porabo trošile veliko večja sredstva. In ker se merila do danes niso spremenila, še danes nekatere občine, tako kot so leta 1972, živijo na veliki nogi, so ugotavljali na seji. Zanimivo je, da se s takšnimi ugotovitvami v kranjski občini strinjajo tudi v republiških organih. Niso pa se strinjali s predlogom, da bi občinam v Sloveniji, ki dajejo denar za solidarnost, morali priznati kot dovoljeno porabo vsaj republiško poprečje na prebivalca. Po mnenju usklajevalcev predloga družbenega dogovora bi namreč to porušilo celoten dogovor za letos. Ob takšnem stališču in ugotovitvi je zato še tembolj nerazumljivo, da so ljubljanske občine le dosegle nekatere spremembe v svojo korist. Zato ne nazadnje tudi slednja ugotovitev oziroma primer opravičuje kranjsko stališče in opozorilo, da je treba sedanja merila spremeniti.
A. Zalar
V petek, 5. marca, so tudi člani posameznih temeljnih organizacij združenega dela Splošnega gradbenega podjetja Projekt Kranj proslavili 30-letnico podjetja. Zaposleni v TOZD Gradbena enota Kranj, kije tako po številu kot po ustvarjenem dohodku največja v podjetju, so se zbrali v restavraciji Iskre na Laborah. — A. Ž. — Foto: F. Perdan
Glas v Bistrico pri Tržiču
Srečanje novinarjev GLASA z občani Bistrice pri Tržiču in predstavniki krajevne skupnosti, delegacij, družbenih organizacij in društev bo v petek, 12. marca ob 17. uri v večnamenskem prostoru osnovne šole heroja Bračiča v Bistrici — Predlagajte, o čem iz vašega kraja bi kazalo pisati
v Glasu!
5.
stran:
Dovoljena poraba — 28 milijonov dinarjev
Jesenice — Na Jesenicah razpravljajo o osnutku proračuna občine Jesenice za letošnje leto, ki Predvideva, da proračunski dohodki ne bodo krili dovoljene porabe (28 Jnilijonov 988.000 dinarjev) zato, ker °odo doseženi le v višini 27 milijonov 59.000 dinarjev. Na Jesenicah oodo morali računati na sredstva iz ^Udarnosti, ki naj bi znašala milijon 939.000 dinarjev.
Pri razporedu izdatkov so upošte-vali dogovorjeno politiko, da se iz Proračunske potrošnje izločijo vse tiste obveznosti, ki imajo pomen skupne porabe in se zato sredstva zbirajo v okviru samoupravnih internih skupnosti. Tako proračun še
J^dalje spreminja svojo vlogo, ki bi oilj
Primanjkljaj v diagnostičnem postopku
Organiziranje mladih kmetovalcev
Pua lahko vidnejša in doslednejša, .0 ne bi bilo tistih obveznosti, ki jih |e občinska skupščina sprejela v prešlih letih.
Uporabniki proračunskih sredstev ?a bi potrebovali 34 milijonov dinar-^ev> kar je v primerjavi z dovoljeno Pprabo za okoli 5 milijonov več sred-8tev. D. S.
Kranj — Aktivi mladih kmetovalcev so že preizkušena in priznana oblika organiziranja mladih v kmetijstvu. Občinska konferenca ZSMS Kranj namerava v prihodnje nameniti temu večjo pozornost in oblikovati specializirano konferenco mladih v kmetijstvu. Kranjska ZSMS je pripravila pred kratkim srečanje predstavnikov aktivov mladih kmetovalcev kmetijskih zadrug Sloga, Naklo in Cerklje. Največ govora je bilo o poživitvi in organizacijskih problemih aktivov mladih kmetovalcev. Ocenili so tudi dosedanje delo. Najuspešnejši so mladi kmetijske zadruge Naklo. Aktiv združuje okrog 60 mladink in mladincev. Aktiv pri KZ Sloga združuje 34 članov, aktiv pri cerkljanski zadrugi pa je bil oblikovan 21. februarja.
Izobraževanje je glavna naloga aktivov mladih kmetovalcev. Nujno potrebni bodo tečaji, ekskurzije in predavanja  strokovnjakov. Dobro-
došla bo tudi pomoč Gorenjskega veterinarskega zavoda. Pomembna bodo tekmovanja. Dobra udeležba na dosedanjih tovrstnih akcijah ugotovitev potrjuje. Strokovnjaki na ta način vplivajo in pospešujejo uveljavljanje sodobne kmetijske tehnologije.
Mladi na podeželju pogrešajo kul-turnozabavne prireditve. Komisija za kulturo občinske konference ZSMS bo poskrbela za vključevanje mladih kmetovalcev v akcije filmskega gledališča in gledališkega kluba. Pripravili bodo tudi več mladinskih plesov.
Usposabljanje za družbenopolitično izobraževanje in prizadevanja za zboljšanje družbenega, ekonomskega in socialnega položaja je ena najpomembnejših nalog ZSMS pri uveljavljanju mladih kmetovalcev. Tako bodo dobili mladi, ki so se odločili ostati na kmetiji, boljše družbene in delovne pogoje.
Alojz Boe
Uredništvo Glasa nadaljuje z obiski gorenjskih krajevnih skupnosti. Prvi so bili na vrsti Železniki, kjer je srečanje pod naslovom »GLAS prihaja k vam« dobro uspelo. Sedaj je na vrsti Bistrica pri Tržiču. Največja krajevna skupnost v tržiški občini je in sorazmerno »mlada«, saj so nova stanovanja rasla zadnja leta kot gobe po dežju. Predvidevamo, da težav v tako hitro razvijajočem se kraju ne manjka. Prav tako pa tudi ne uspehov. O prvem in drugem želimo v petek, 12. marca, ob 17. ur v osnovni šoli heroja Bračiča spregovoriti z vami. Menimo, da lahko le tako pomagamo pri razreševanju problemov kraja, obenem pa javnosti povemo, kaj je bilo v krajevni skupnosti že storjenega in kakšni
m*e*S* a- »Ve a,
programi se snujejo. Prisluhnili vam bomo in zapisali, kar nam boste povedali. Gluhi ne bomo tudi za vaše sodbe o Glasu in mnenja, kaj je v njem dobrega in kaj mu še manjka. Pripominjamo, da glasilo konferenc SZDL gorenjskih občin lahko zbolj-šamo le z vašim sodelovanjem. V Bistrici se bomo v petek oglasili že nekaj ur prej in skušali pokramljati z ljudmi. Želimo, da se rade volje pogovarjate z nami in nam s tem omogočite učinkovitejše delo. Če pa želite, da vas posebej obiščemo, sporočite na telefon 21-860!
Obenem vas, Bistričani, obveščamo, da boste v petek lahko kar v vašem kraju oddali mali oglas ali se naročili na Glas. Mogoče ste o tem že razmišljali, pa vas pot le poredko usmeri v Kranj. Tokrat smo med vami in trud vam bo prikrajšan.
Obveščamo vas tudi, da smo v sodelovanju s krajevno organizacijo SZDL povabili na srečanje najodgovornejše predstavnike krajevne skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, delegacij, organizacij in društev. Na srečanju z nami vam tudi oni lahko marsikaj zanimivega povedo!
V petek popoldne se torej srečamo v Bistrici pri Tržiču. Na svidenje...
J. Košnjek
|y| XV. JUBILEJNI MEDNARODNI KMETIJSKI IN GOZDARSKI SEJEM od 9. do 18. APRILA ffi^f
Naročnik:
Združeni luki
Luki Reka in Split sta se združili v poslovno združenje Luka. To je šele začetek širšega integracijskega procesa, jedro, okoli katerega naj bi se zbirali vsi direktni in indirektni udeleženci luškega prometa v naši državi. Luki sta se sporazumeli, da bosta skupno nastopali na trgu in uporabljali enako komercialno politiko.
Nove tovarne sladkorja
Sladkorno industrijo čaka še veliko dela. Da bi s povečanjem proizvodnje sladkorja krili potrebe in zmanjšali uvoz, so planirali gradnjo novih tovarn in obnovo vseh obstoječih. Načrtujejo, da bo v državi zraslo 9 novih tovarn sladkorja, od tega pet v Vojvodini, po ena pa v Hrvatski, Bosni in Hercegovini, Sloveniji in v Srbiji.
Višji življenjski stroški
Februarja so za gibanje cen v Sloveniji značilne predvsem sezonske podražitve sadja in zelenjave, ki so bile ca skoraj 15 odstotkov višje kot febmar-ja lani. Cene drugih življenj skih artiklov pa so se dvigovale vse leto postopoma. Zato je slika o naraščanju življenjskih stroškov drugačna. Tako so bili življenjski stroški februarja letos v primerjavi z lanskim februarjem višji za skoraj 21 odstotkov. Najbolj so se podražile komunalne storitve in najemnina stanovanj, in sicer za 34 odstotkov, razsvetljava je bila dražja za 30,3 odstotka, hrana za 27 odstotkov itd.
Prireditve ob 8. marcu po vsej Sloveniji
Po vsej Sloveniji so se v zadnjih dneh zvrstile številne prireditve ob 8. marcu. Osrednja slovenska prireditev pa je bila včeraj v Ljubljani. Včeraj je bila tudi seja republiške konference SZDL, na kateri so govorili o položaju žensk in delovanju SZDL v mednarodnem letu žensk. Uvodni referat je imel sekretar IK CK ZKS Franc Šetinc.
Ohrabrujoča solidarnost
Predsednika osrednjih organizacij koroških Slovencev dr. Franci Zwitter in dr. Janko Tischler poudarjata, da Slovenci čvrsto organizirani spremljajo razplet dogodkov in pripravljajo odgovor na vsak korak avstrijskih ekstre-mistov. Pri tem boju za uveljavitev pravic, zapisanih v avstrijski državni pogodbi, jim je v veliko pomoč vse večja solidarnost nemškega prebivalstva A vstrije.
Zakon pripravljen
Na Brionih se je sklenilo dvotedensko delo komisije, ki sta jo na skupni seji ob koncu prejšnjega leta osnovala zvezni svet za vprašanja družbene ureditve in zvezni svet za ekonomsko politiko in gospodarski razvoj. Komisija je imela nalogo, da pretehta osnutek zakona o združenem delu.
Nova tovarna traktorjev
V Beogradu so v nedeljo predali namenu novo tovarno traktorjev. Delovala bo v okviru Industrije motorjev in traktorjev, letno pa bo izdelala štirideset tisoč traktorjev. Z otvoritvijo te tovarne so se povečale možnosti domače industrije traktorjev in traktorskih priključkov, da zadosti povpraševanju na domačem trgu.
V novi tovarni bo delalo 4700 delavcev. Z manjšimi dodatnimi naložbami in z nekaj več zaposlenimi bo možno proizvodnjo organiziiati iako, da bodo letno dali na trg /udi HO tisoč traktorjev.
Jesenice
Za danes sklicujejo na Jesenicah sejo predsedstva občinske konference socialistične zveze, na kateri bodo ocenili rezultate referenduma za samoprispevek, razpravljali o predlogu delovne skupine o oblikovanju informa-tivno-dokumentacijskega centra Jesenice ter razpravljali o osnutku proračuna občine Jesenice za leto 197(>. I). S.
Kranj
Izvršni odbor občinske konference socialistične zveze se je v četrtek, 4. marca, sestal na sedmi redni seji. Obravnaval je predlog družbenega dogovora o družbeni samozaščiti. Dogovor predvideva ustanovitev odborov za družbeno samozaščito v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih in da sestavljene organizacije združenega dela in druge izdelajo zaščitni načrt. Izvršni odbor občinske konference socialistične zveze predlaga, da družbeni dogovor o družbeni samozaščiti v kranjski občin j podpišejo občinska skupščina, krajevne skupnosti, samoupravne interesni' skupnosti, temeljne in druge organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti in družbenopolitične organizacije.
A. Z.
Radovljica
V sredo, 3. marca, je bila v Radovljici seja občinskega odbora zveze rezervnih vojaških starešin. Na seji so sklenili, da bodo skupščine osnovnih organizacij ZRVS v občini prihodnji mesec, še ta mesec pa bodo v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih, kjer še nimajo organizacij ZRVS, ustanovili aktive. Pripravili bodo tudi osnutek pravil, ki naj bi jih organizacije sprejele na skupščinah. Člani odbora so še sklenili, naj osnovne organizacije čimprej pripravijo predloge napredovanja posameznih članov in za odlikovanja najbolj zaslužnim. Kadrovski komisiji pa so naložili, da mora do konca polletja organizirati seminar za predsednike aktivov ZRVS.    C. R.
Delegati skupščine kulturne skupnosti Radovljica so na zadnji seji obravnavali stališča aktiva komunistov kulturnih delavcev v zvezi s političnimi izhodišči 18. seje predsedstva C K ZKS. Kritično so ocenili zaprtost poklicnih kulturnih ustanov, premalo razvite samoupravne odnose, razkorak med poklicno in amatersko kulturo in slabo povezanost teh ustanov z organizacijami združenega dela. Pohvalili pa so dobro sodelovanje sindikatov s kulturno skupnostjo in zvezo kulturno prosvetnih organizacij pri uresničevanju kulturne akcije. A. Z.
Škofja Loka
V četrtek, 11. marca, ob 16. uri bo v Škofji Loki razširjena seja koordinacijskega odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri občinski konferenci SZDL Škofja Loka. Člani odbora bodo najprej obravnavali osnutek družbenega dogovora o družbeni samozaščiti v škofjeloški občini, nato pa bodo analizirali sedanje stanje družbene samozaščite v občini Škofja Loka. -jg
Tržič
V sredo se je sešlo v Tržiču predsedstvo občinskega odbora Zveze združenj borcev NOV. Člani predsedstva so razpravljali predvsem o letnih konferencah krajevnih organizacij Zveze združenj borcev NOV. Nekatere krajevne organizacije so letne konference že organizirale.
V četrtek je bila v Tržiču seja izvršnega odbora kmetijskozemljiške skupnosti občine. Izvršni odbor je razpravljal o gospodarjenju s planinskimi pašniki, ki jih v drugih občinah upravljajo kmetijske zadruge, v tržiški občini pa odloča o njih kmetijskozemljiška skupnost. To pa ne pomeni, da v tržiški občini med kmetijsko zadrugo in pašnimi skupnostmi ni povezave. Le-ta je nujna, saj pašne skupnosti niso pravne osebe in se morajo pri pomembnejših odločitvah ali na primer najemanju posojil povezovati s kmetijsko zadrugo. Uporaba planinskih pašnikov je določena v zakupni pogodbi, ki jo skleneta kmetijskozemljiška skupnost in pašna skupnost določene planine. S tem preide vsa pravica gospodarjenja na planinskem pašniku na kmete, člane pašne skupnosti. r
V torek se je na občinski konferenci SZDL v Tržiču sešel iniciativni odbor za ustanovitev skupnih služb samoupravnih interesnih skupnosti. Temu vprašanju posvečajo v tržiški občini že dlje veliko pozornost. Materialni stroški bi se na ta način lahko v samoupravnih interesnih skupnostih zmanjšali, delo pa bi bilo boljše in bolj enotno. Oblikovanje skupnih služb samoupravnih interesnih skupnosti so podprli tudi na zadnjih zasedanjih občinske konference SZDL in zborov občinske skupščine. Menili so, da z uresničevanjem odločitve ne kaže predolgo odlašati, saj bodo po občinah oblikovane še nekatere nove samoupravne interesne skupnosti. -jk
Drago Štefe, predsednik IS
Kranj — Na seji 5. februarja letos so vsi zbori kranjske občinske skupščine soglasno razrešili Franca Šifkoviča, predsednika in člana izvršnega sveta kranjske občinske skupščine (odšel je na novo delovno dolžnost v republiško konferenco SZDL). Hkrati so sprejeli predlog občinske konference SZDL in izvolili Draga Štefeta za kandidata za novega predsednika izvršnega sveta.
Drago Štefe je vsem trem zborom kranjske občinske skupščine na zadnji seji v četrtek, 4. marca, na podlagi postopka, ki je predviden v takšnem primeru, ko gre za izvolitev novega predsednika izvršnega sveta pred iztekom mandatne dobe, predložil v razpravo in potrditev predlog novega izvršnega sveta. Le-ta se ni prav nič razlikoval od prejšnje sestave. Delegati vseh treh zborov občinske skupščine so predlog soglasno potrdili in s tem avtomatsko izvolili Draga Štefeta za novega predsednika izvršnega sveta kranjske občinske skupščine.
Tako kot prejšnji, ima tudi sedanji izvršni svet 11 članov. Še vedno pa ostajata dve mesti nezasedeni, od katerih naj bi eno pokrivalo področje dejavnosti krajevnih skupnosti. Trenutno pa za to mesto člana izvršnega sveta, ki bo dolžnost opravljal nepoklicno, še ni kadrovske rešitve.
Z izvolitvijo novega izvršnega sveta kranjske občinske skupščine in novega predsednika je skupščina tudi sklenila, da traja mandat novemu izvršnemu svetu do konca mandatne dobe občinske skupščine.
A. Z.
Odbor za medsebojna razmerja delavcev
WoteL(frad<$od»in
p. 64240 Radovljica p. p. 10 išče naslednje sodelavce:
— kuhinjsko blagajničarko
Pogoj: KV gostinska ali trgovska delavka z vsaj dvoletno prakso na enakem delovnem mestu
— kuharico
Pogoj: dokončana gostinska šola in nekaj prakse.
— servirke — točajke
Pogoj: dokončana gostinska šola ali priučena gostinska delavka v strežbi.
— skladiščnika
Pogoj: K V gostinski ali trgovski delavec z najmanj 4-letno prakso.
Nudimo prehrano in samska stanovanja.
Nastop dela po dogovoru. Poskusno delo 1 — 2 meseca. Zglasite se osebno v podjetju. Pismene vloge pošljite na naslov podjetja najkasneje do 20. marca 1976.
Komisija za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu
GIP Gradiš
TOZD GE Jesenice,
Prešernova 5
objavlja prosto delovno mesto
tajnika samoupravnih organov
Pogoji za sprejem:
— višja upravna ali pravna šola ali
— višja šola za organizacijo dela
— 4 leta delovnih izkušenj, od tega najmanj 1 leto prakse na področju dela samoupravljanja.
Komisija sprejema prijave do zasedbe delovnega mesta.
Razpisna komisija pri izvršnem odboru
Občinske skupnosti socialnega skrbstva Radovljica
razpisuje
po sklepu skupščine in na podlagi sprejete sistemizacije delovnih mest strokovne službe socialnega skrbstva naslednja delovna mesta:
1. tajnika skupnosti
vodja strokovne službe socialnega skrbstva
Pogoj: višja šola za socialne delavce in 10 let delovnih izkušenj;
2. socialnega delavca
Pogoj: višja šola za socialne delavce.
Kandidati morajo poleg splošnih in posebnih pogojev imeti tudi moralnopolitične kvalitete.
Osebni dohodek bo določen v skladu s samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov voljenim in imenovanim funkcionarjem.
Pismene ponudbe z overjenim dokazilom o šolski izobrazbi, življenjepisom, potrdilom o dosedanjih zaposlitvah in potrdilom o nekaznovanju je treba poslati v 15 dneh od dneva objave na naslov: Občinska skupnost socialnega skrbstva Radovljica — razpisna komisija.
Komisija za medsebojna delovna razmerja
Vzgojno-varstvenega zavoda Škofja Loka
razpisuje naslednja delovna mesta za Vrtec v Podlubniku, Škofja Loka:
1. 3 vzgojiteljic
2. 2 varuhinj
3. kuharske pomočnice
s polovičnim delovnim časom
4. snažilke
s polovičnim delovnim časom
Za delovno mesto pod točko 1. se zahteva končana vzgojiteljska šola, pod točko 2. pa končana osemletka.
Pismene prijave je treba poslati v 8 dneh po objavi delovnih mest.
Žirija za priznanja OF
Škofja Loka — Člani občinske konference SZDL Škofja Loka so na seji, ki je bila v ponedeljek, 1. marca, v Skofji Loki razpravljali tudi o pravilniku o podeljevanju priznanj OF. Pravilnik so sprejeli, obenem pa
Učenci in dijaki za šolski center
Jesenice — Učenci osnovne šole v Kranjski gori so že pred uspelim referendumom za samoprispevek za izgradnjo šolskega centra IMavž na Jesenicah odločili, da iz svojih hranilnih vlog namenijo nekaj denarja za izgradnjo šole za jeseniške otroke, enako so se odločili za prispevek tudi
učenci osnovne šole Tone Čufar na Jesenicah. Po svojih skromnih možnostih pa bodo pomagali pri izgradnji šolskega centra na Plavžu tudi dijaki srednje ekonomske šole na Jesenicah, ki bodo prispevali po 15 dinarjev na dijaka te šole.
D. S.
so tudi sklenili, da bodo vsako leto ob 27. aprilu, dnevu ustanovitve OF. v občini podelili največ pet priznanj najzaslužnejšim družbenopolitičnim delavcem, ki so se še posebno izkazali pri delu v najmnožičnejši naši družbenopolitični organizaciji — frontni organizaciji SZDL. Le oh posebnih jubilejih in obletnicah, torej v posebnih primerih, bo lahk|j podeljenih več priznanj.
Člani konference so na seji tudi določili komisijo, ki bo razpravljal« o prispelih predlogih za podelitev letošnjih priznanj OF in tudi pripravila končni predlog za nagrajence v letu H)76.
(Ne)delavnost (?!) kranjskih mladincev
Mnogokrat sem že ujela govorice, da je mladina v Kranju, vsaj glede kulture, precej nedelavna, da poprime le še, kadar je na programu kak ples ali zabava. Pa je to res? No, mogoče je včasih bilo, zdaj pa le ni več tako hudo.
Vseeno me je zanimalo, do katere višine aktivnosti so se kranjski mladinci (z mladinkami vred, seveda) z dosedanjim delom že povzpeli. Pogovorila sem se z Nevenom Šoičem, predsednikom komisije za kulturo pri OK ZSMS Kranj.
Anica Šmid
Srečanje krvodajalcev
Kranj - Krajevni odbor rdečega križa Vodovodni stolp v Kranju je v četrtek, 4. marca, pripravil srečanje za krvodajalce iz svojega območja. Hkrati so proslavili tudi praznik Žena in so na srečanje povabili najstarejše žene iz krajevne organizacije. Predsednik organizacije Franc Skumavec je ob tej priliki izročil značke in priznanja za večkratne darovalce krvi. Posebno darilo in priznanje pa je dobila tudi Anica Smid, ki je 30 let darovala kri. Na svečanosti so nastopili moški pevski zbor Tugo Vidmar, taborniki in ansambel Zura.
Organizacija rdečega križa Vodovodni stolp v Kranju ima okrog 3600 članov in precej številen podmladek. Za člane redno pripravljajo različna zdravstvena predavanja.        J. S.
»Komisija je začela delati pred štirimi leti in takrat sem tudi prevzel funkcijo predsednika te komisije. Sprva smo naše delo usmerili predvsem na organiziranje proslav, raznih manifestacij, literarnih večerov in podobnih prireditev. Kasneje se je delovanje komisije razširilo, tako da je prvotno delo, ki je obsegalo samo delovanje v ZSMS, prodrlo še bolj v globino. Začeli smo sodelovati tudi z 00 oz. bivšimi MA. Tako smo prvič poskusili oživeti delo v 00 oz. aktivih. Usklajevali smo njihovo delo in bili nekak usmerjevalec tega dela. Skušali smo spodbuditi čimveč mladih, ki bi se ukvarjali s problematiko na področju kulture in se vključili v delo.
Kulturo lahko delimo na več področij, pač glede na to, kako gledamo na kulturo; za nas je v glavnem pomembno področje umetniškega ustvarjanja in kultura na širšem področju, na področju nekega normalnega obnašanja oz. medsebojnih odnosov med ljudmi. Za zdaj je delovanje komisije za kulturo omejeno na področje umetniškega ustvarjanja, to je v usklajevanje vodenja oziroma usmerjanja in spodbujanja mladih na področju umetniškega ustvarjanja, čeprav ni končni cilj komisije, da bi obstali na tem področju. Naš glavni cilj je v tem, da bi prešli od same reprodukcije umetni-
IV. kongres veterinarjev in veterinarskih tehnikov Jugoslavije v Ljubljani
V dneh od 25.-27. marca bo v Ljubljani IV. KONGRES veterinarje m xet tehnikov JUGOSLAVIJA. Pričakujejo, da bo zboru prisostvovalo 1.500 udeležencev. Pokroviteljstvo kongresa je sprejel predsednik republike tovariš Tito. Z Gorenjske se bo kongresa udeležilo 8 izvoljenih delegatov in najmanj 12 drugih udeležencev (50 % staleža), kar je razmeroma zelo veliko glede na precej visoko kotizacijo (1.000 din). Organizacije združenega dela S{> pokazale veliko razumevanje s *em, da so svojim veterinarskim delavcem omogočile udeležbo, prav tako skupščine občin.
Ob tej priliki bodo podeljene častne plakete in priznanja IV. kongresa, in sicer jo bo med 7 zavodi v Sloveniji prejel tudi živinorejsko-ve-terinarski zavod Gorenjske v Kranju. Ta zavod je doslej najdlje prišel Pri integraciji celokupne službe na Gorenjskem, družbenem upravljanju Saj je bila v kratkem razdobju 2 let organizirana centralna telefonska služba, dežurna služba na terenu, veterinarsko-higienska služba itd.
Zavod je prišel tudi do prepotreb-ne stavbe. Kolektiv šteje 39 delavcev. Menim, da smo edini v Sloveniji ali celo v Jugoslaviji, ki združujemo
v zavodu poleg čisto veterinarske-medicinske dejavnosti še kmetijsko pospeševalno službo, selekcijsko službo, reprodukcijo (umetno osemenjevanje) ter kmečki turizem.
Zavod zaposluje poleg 22 veterinarjev, 5 vet. tehnikov, 2 vet. bolničarja še 4 kmetijske inženirje in 1 kmet. tehnika.
Na zborih delovnih ljudi, ki jih je bilo v 2 letih 13, je bilo rešenih okrog 300 pomembnih vprašanj.
Od 7 kongresnih plaket, ki bodo na kongresu podeljene zaslužnim društvenim in strokovnim delavcem Slovenije, jih prejmeta tudi 2 delavca našega zavoda. 40 udeležencev delegacije, med katerimi bo tudi nekaj inozemskih udeležencev, bodo 1 dan gostje našega zavoda, kjer jim bomo skušali prikazati najpomembnejše dosežke gorenjskega kmetijstva (kooperacijo, preusmeritev kmetijstva itd.). V tej delegaciji so že najavljeni vsi šefi vet. služb iz 6 republik in 2 pokrajin. V okviru kongresa bo tudi razstava »Slovenska veterina se predstavlja«, kjer bodo razstavljeni razni pokali od športnih dosežkov, lovske trofeje, razne zbirke itd. Z eno besedo vse to s čimer se veterinarji bavijo mimo svoje stroke.
B. M.
Darila za 8. marec DAN ŽENA pri Elita, Kranj
— tekstilno blago
— oblačila vseh vrst,
— kozmetika,
— ure.
alpina
tovarna obutve
V naših prodajalnah že lahko izberete modele za pomlad. Posebno boste zadovoljni z ženskimi salonarji z usnjenimi podplati.
[
škega ustvarjanja (film, gledališče, literarni večeri) tudi na druga področja kulture, kulture človeka kot takega.
V svojem dosedanjem delu smo imeli že kar velike uspehe, seveda pa nas tudi neuspehi še vedno spremljajo. Akcija, katere idejni pobudnik, organizator in soorganizator je bila občinska konferenca ZSMS in je zelo odjeknila na širšem nivoju, je
/O ljubljanska banka
Svet delovne skupnosti Ljubljanske banke, podružnice Kranj objavlja naslednja prosta delovna mesta:
1. knjigovodje
za družbene sklade in samoupravne interesne skupnosti
2. 2 referentov splošne likvidature
3. referenta
za dinarske posle s prebivalstvom
Pogoji: štiriletna srednja šola ekonomske, komercialne upravnoadministrativne smeri ali gimnazija z zaključnim izpitom.
Pod zaporedno številko 1. in 2. se zahteva 3 leta delovnih izkušenj, pod zap. št. 3. pa 2 leti delovnih izkušenj.
Delo na objavljenih delovnih mestih poteka v dveh izmenah.
4. vratarja
z manj kot polovico delovnih izkušenj Pogoj: nepopolna osemletka. Delo v popoldanskem času.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom sprejema Oddelek organizacije in splošnih poslov v LB —• podr. Kranj, Prešernova c. 6 do 19. marca 1976. Prijavljeni kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri najkasneje v 30 dneh po roku za prijavo.
bilo Filmsko gledališče. Tako je Kranj med redkimi občinami v Sloveniji, ki imajo uvedeno tako obliko prikazovanja filmov. S Filmskim gledališčem smo v kratkem času doživeli precejšen uspeh in poželi mnogo pohval gledalcev. Kljub temu pa se oblika Filmskega gledališča do zdaj še ni približala tisti, prvotno zamišljeni obliki. Za to pa sta poglavitna dva vzroka: primanjkuje strokovnega kadra pri Filmskem gledališču, prav tako pa ni na voljo primernih prostorov in dovolj materialnih sredstev.
Druga naša uspela akcija je bila akcija štirih organizatorjev Naša beseda, revija mladinskih dramskih skupin, ki se iz leta v leto širi in zajema vedno večji krog tako oblikovalcev kot ustvarjalcev. Ta revija naj bi s svojo širino polagoma pre-.rasla v tak okvir, da bi zajela vso kranjsko mladino.
Poudariti pa je treba, da smo imeli poleg uspehov tudi neuspehe, kot na primer Klub mladih literarnih ustvarjalcev. Poskušali smo zbrati čimveč mladih literarnih ustvarjalcev, da bi le-ti lahko prišli bolj do izraza, ker so odrinjeni od publiciranja svojih del. Ta svoja dela naj bi zbrali in jih vsi organizirano predstavili širši javnosti. Zaradi prav tu vidne nezainteresiranosti ustvarjalcev pa v tej akciji ni bilo uspeha.« l Radej
Seznanjanje z versko problematiko
Radovljica — Predsedstvo občinske konference socialistične zveze je sredi februarja razpravljalo 0 nalogah socialistične zveze pri uresničevanju sklepov in stališč zveze komunistov do religije in cerkve in sprejelo več sklepov. Tako so sklenili, da morajo v vseh krajevnih konferencah socialistične zveze ustanoviti koordinacijske odbore za urejanje odnosov med samoupravno družbo in cerkvijo, delo teh odborov pa naj obravnavajo izvršni odbori družbenopolitičnih organizacij na terenu.
Naloga krajevnih konferenc SZDL je tudi, da posvetijo posebno skrb stalnemu izobraževanju in seznanjanju članov z versko problematiko. Predvsem je člane treba seznaniti s temeljnimi stališči marksistične teorije o religiji in njeni družbeni vlogi, da bodo lahko ocenjevali gibanja v verskih skupnostih in vpliv le- teh na okolje. Pri tem je treba preprečevati kakršnekoli pojave sektašenja in druge nepravilnosti ter posvečati posebno skrb reševanju primerov dvoličnosti.
Nadvse pomemben je tudi kadrovski sestav koordinacijskih odborov za urejanje odnosov med samoupravno družbo in cerkvijo. Odbori v krajevnih konferencah socialistične zveze naj bodo sestavljeni tako, da bodo v njih razgledani občani, ki poznajo in razumejo problematiko. Z drugimi besedami to pomeni, da morajo biti v teh odborih ateisti in verniki kot enakopravni člani socialistične zveze.
Predsedstvo je tudi sklenilo, da morajo komunisti v sindikalnih organizacijah posvetiti posebno skrb izobraževanju prosvetnih delavcev in spremljati njihovo dejavnost. Razen tega pa bodo v občini ustanovili poseben odbor za kadrovanje v pedagoški poklic. A. Z.
Zbori občanov v tržiški občini
Tržič — V torek, 9. marca, se bodo začeli po krajevnih skupnostih tržiške občine zbori delovnih ljudi in občanov, na katerih bodo razpravljali o predlogu občinskega proračuna, resolucije o letošnjem družbenoekonomskem razvoju tržiške občine in predlogu negospodarskih investicij. Prvi zbor bo v torek, 9. marca, ob 19. uri v gostilni pri Pri-možku za krajevno skupnost Pristava. V sredo, 10. marca, bosta dva zbora. Ob 19. uri se bodo sešli v paviljonu NOB krajani Tržiča-mesta, v osnovni šoli Kokrškega odreda v Križah pa prebivalci Križev in Gozda. Tudi v četrtek, 11. marca, bosta dva zbora. Oba bosta ob 19. uri, in sicer v mladinskem domu na Ravnah za krajevno skupnost Tržič-Ravne in v domu družbenih organizacij v Sebenjah za krajane Sebenj, Ziganje vasi, Retenj in Brega. 12. marca ob 19. uri bo zbor občanov Bistrice, Ročevnice in novega dela Loke v osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici pri Tržiču. 13. marca bodo kar štirje zbori s pričetkom ob 19. uri. Podljubeljčani se bodo sešli v domu družbenih organizacij, prebivalci Kovorja, Loke, Zvirč, Hudega in Brda pa v kovorski osnovni šoli. Za Senično, Veterno in Novake bo zbor v domu družbenih organizacij v Seničnem, za prebivalce Doline in Jelendola pa v dvorani SZDL v Jelendolu. Zbori delovnih ljudi in občanov bodo zaključeni v nedeljo, 14. marca. Začeli se bodo ob devetih dopoldne. Prebivalci Leš, Vadič, Palovič in Popovega se bodo sešli v lešanskem kulturnem domu, krajani Brezij, Visoč, Hudega grabna in Hrušice v domu družbenih organizacij na Brezjah, občani Loma, Grahovš in
Potarij pa v domu družbenih organizacij organizacij v Lomu. Zborov se bodo udeležili člani izvršnega sveta občinske skupščine, ki je pripravil predlog letošnjih dokumentov. Skupščinski zbori so o njih že razpravljali in menili, da so primerni za javno razpravo. j. Košnjek
Javne razprave v ra-
dovljiški občini
Radovljica — Na zadnji seji vseh treh zborov radovljiške občinske skupščine v sredo, 25. februarja, so delegati med drugim razpravljali tudi o predlogu družbenega dogovora o razporejanju dohodka in o osnutku proračuna občine za letos. Sklenili so, naj se o obeh dokumentih v občini organizira javna razprava.
V organizacijah in v temeljnih organizacijah združenega dela so se razprave že začele prejšnji mesec, v krajevnih skupnostih pa v ponedeljek, 1. marca. Pred začetkom razprav v krajevnih skupnostih so se sestali tudi predstavniki krajevnih skupnosti in se seznanili z značilnostmi letošnjih dokumentov, in sicer z dogovorom o razporejanju dohodka, z dogovorom o splošni porabi, osnutku proračuna in s predlogom samoupravnega sporazuma o financiranju krajevnih skupnosti. Javne razprave o tem bodo zdaj v krajevnih skupnostih trajale do 10. marca. Omenjene dokumente pa mora občinska skupščina sprejeti do konca tega meseca. A. Z.
INDOK center na Jesenicah
Jesenice — Po predlogu delovne skupine bodo marca na Jesenicah razpravljali o oblikovanju informa-cijsko-dokumentacijskega centra v občini. Center naj bi ustanovile na osnovi dogovora skupščina občine, občinske družbenopolitične organizacije, krajevne skupnosti in samoupravne interesne skupnosti, v okviru INDOK centra pa naj bi urejali tudi občinski informator, ki naj bi izhajal kot posebna priloga glasila delovnega kolektiva železarne.
Sprva naj bi INDOK center zaposloval najmanj dva delavca, zaradi ekonomičnosti in funkcionalnosti naj bi deloval v okviru ene izmed sedanjih služb na področju informiranja v občini.
Še letos od 1. julija pa bodo v jeseniški občini ustanovili tudi INDOK centre ali ustrezne službe ter informativne skupine tudi vse organizacije združenega dela. Tiste samoupravne interesne skupnosti in krajevne skupnosti, ki ne bodo pristopile k ustanovitvi občinskega INDOK centra, bodo morale zagotoviti ustrezno informacijsko-dokumenta-cijsko službo, ki bo opravljala vse obveznosti, ki izhajajo iz ustave, zakona o javnem obveščanju in iz republiških stališč in sklepov; tiste samoupravne interesne skupnosti in krajevne skupnosti, ki bodo podpisale dogovor o ustanovitvi občinskega INDOK centra, pa bodo morale ustanoviti informativno skupino, ki se bo povezovala s sedanjimi informacijskimi sredstvi v občini in INDOK centrom.
O predlogu za ustanovitev centra bodo razpravljali vsi predvideni ustanovitelji, razprava pa naj bi bila končana do 31. marca, do 30. aprila pa naj bi občinska konferenca SZDL sprejela vse gradivo o ustanavljanju informacijsko-dokumentacijske-ga centra in informacijskih služb, tako da bi dogovor lahko podpisali 31. maja. D. S.
Stare obveznosti, veliko breme
Če bi hoteli letos v Tržiču uresničiti vse želje po negospodarskih investicijah, bi se moralo v skladu nabrati več kot 6 milijonov dinarjev — Realno je pričakovati dobre tri milijone dinarjev
V torek so v Kranju razdelili ključe za 53 stanovanj zgrajenih iz sredstev solidarnostnega stanovanjskega sklada. Ključe za štiri stanovanja za borce pa so razdelili že prej. — Foto: F. Perdan
Ključi za solidarnostna stanovanja
Tržič — Sklad za negospodarske investicije, kamor prispevajo predvsem organizacije združenega dela iz sklada presežne amortizacije, je v tržiški občini že nekaj let odigral pomembno vlogo. Zgrajenih je bilo precej komunalnih naprav, od katerih ima korist celotna občina, predvsem pa krajevne skupnosti, ki so iz leta v leto z denarjem precej na pičlem. Če bi na primer v tržiški občini želeli letos uresničiti vse potrebe na komunalnem področju, ki so jih zbrali ob snovanju predloga letošnje resolucije o družbenoekonomskem razvoju, bi potrebovali več kot 6 milijonov dinarjev! Največji optimisti pa pričakujejo, da bo Tržičanom uspelo zbrati dobre tri milijone dinarjev. Pa še dobra dva milijona bosta šla za poravnavo starih obveznosti ali dolgov. Vrednost nekaterih lanskih del je bila višja od planiranih, nekaj obveznosti pa zaradi pomanjkanja denarja ni bilo Uresničenih in so jih preložili na le-
Kranj — Predstavniki občine Tolmin so v torek, 2. marca, obiskali kranjsko občino in se s predstavniki kranjske občinske skupščine, Planike in Iskre pogovarjali o možnostih za sodelovanje na gospodarskem področju. Do obiska je prišlo, ker ima tovarna Planika v občini Tolmin že nekaj č"asa temeljno organizacijo združerTega dela, ki zelo uspešno posluje in je za zgled ostalim delovnim organizacijam v tej občini. Pred časom je namreč Planika v enem od proizvodnih obratov v tolminski občini izvedla temeljito rekonstrukcijo in danes ta obrat z moderno tehnologijo in skrbno začrtanim programom zelo dobro posluje. Zdaj izdelajo na dan 1200 paro^ čevljev, čez čas pa jih bodo po pn>gramu izdelali 2000.'. ^Dbčina Tolmin, ki spada med tako imenovane obmejne oziroma manj razvite občine v Sloveniji, ima še nekaj delovnih organizacij, za katere ugotavljajo, da nimajo ustreznih razvojnih programov. Ena takšnih organizacij je tudi Metalofleks, kjer zdaj v glavnem delajo izdelke za proizvajalce bele tehnike. Ugotavljajo pa, da tovrstna proizvodnja ni
V ponedeljek, 1. marca, sta gospodarska zbornica Slovenije in komite za turizem pri slovenskem izvršnem svetu pripravila tiskovno konferenco o problemih, ki se pojavljajo pri ustanavljanju poslovnih skupnosti za turizem. Na vprašanja so odgovarjali predstavniki zbornice in komiteja.
Tudi združeno delo v turizmu se mora povezati z drugimi panogami združenega dela na ustavnih nače-
Novi poslovni prostori
Škofja Loka — V Škofji Loki so lani začeli graditi veliko - poslovno hišo. Zaradi velikega pomanjkanja poslovnih prostorov so sicer z gradnjo nameravali začeti že prej, vendar so bila šele v letu 1975 končno zagotovljena z zakoni predpisana potrebna sredstva. Investitorji velike novogradnje so Lokainvest (udeležen s 70 odstotki sredstev), Ljubljanska banka — poslovna enota Škofja Loka ter škofjeloška samoupravna stanovanjska skupnost. V poslovni hiši bo 2100 kvadratnih metrov poslovnih površin.
V veliki poslovni hiši v hotelskem kompleksu v Škofji Loki bodo svoje prostore dobili Lokainvest, Ljubljanska banka — PE Škofja Loka, loška samoupravna stanovanjska skupnost ter ZP Iskra — široka potrošnja. V izpraznjenih poslovnih prostorih (500 kvadratnih metrov površine), ki jih zdaj zasedajo le-ti, pa se bodo »naselili« krajevna skupnost Škofja Loka, geodetska uprava, direkcija rudnika urana in del uprave LTH, dva sedanja poslovna prostora na Mestnem trgu pa sta ostala za obrtne dejavnost i.
Poslovna hiša bi morala biti dograjena že do konca lanskega leta, vendar so dela v zamudi ob koncu februarja za približno tri mesece. Po predvidevanjih bodo vsa dela končana v maju, ko se bo v zgradbo tudi mogoče vseliti. -jg
tos. Nekateri graditelji, med njimi so bile tudi posamezne krajevne skupnosti, niso bili preveč »disciplinirani« in so se odločali za dela, čeprav dovolj denarja ni bilo zagotovljenega.
Skupaj s prenesenim denarjem, letošnjimi prispevki organizacij združenega dela, obveznostmi, ki lani niso bile izpolnjene, in investicijskim denarjem Skupnosti za ceste, ki je namenjen tržiški občini, se bo letos predvidoma v skladu zbralo 3 milijone 458.864 dinarjev. Vsota je po sodbi Tržičanov optimistična. Obveznosti iz leta 1975 znašajo 2,234.766 dinarjev. Mednje sodijo neizpolnjene obveznosti pri popravilu stare Bračičeve šole, sofinanciranje izgradnje T V pretvornika za II. program v Kovorju, vračilo posojila za cesto vpadnico, arhitektonska obdelava Podijubelja s posnetkom zemljišča, dopolnitev zazidalnega načrta T-5, sofinanciranje ceste v Lom, od«
najbolj gotova in perspektivna zanje.
Zato so se obrnili na kranjsko Iskro, s katero so od časa do časa že imeli poslovne stike in s katero so bili zelo zadovoljni. Ko so predstavniki tolminske občine med obiskom v Kranju obiskali kranjsko Iskro, so izrazili željo, da bi se sodelovanje med Iskro in Metalofleksom razširilo. V pogovorih so se sporazumeli, da bo Iskra tej delovni organizaciji v tolminski občini skušala zagotoviti proizvodni program, ki bo omogočil dolgoročno proizvodno usmeritev in razvoj. Iskra namreč že zdaj za uresničevanje svojega širokega proizvodnega programa potrebuje tudi kooperante, razen tega pa namerava znotraj organizacije ponovno opredeliti proizvodnjo v posameznih temeljnih organizacijah združenega dela.
Tako so se med torkovim obiskom dogovorili, da bosta podjetji sestavili posebno strokovno ekipo, ki bo najprej ugotovila, kakšne so možnosti za sodelovanje, kasneje pa bodo izdelali tudi srednjeročni razvojni program sedanjega podjetja Metalofleks. A. Zalar
lih, tako da bo dalo čimboljše poslovne rezultate, je rekel podpredsednik gospodarske zbornice Rado Dvoršak. Poudaril je tudi, da je turistično gospodarstvo preveč razdrobljeno in bi zato s poslovnimi skupnostmi za turizem lahko bolje uresničevali razvojne programe turizma. Omogočili pa bi lahko celovi-teljšo turistično ponudbo in zagotovili boljše poslovanje v tej panogi. Zato pa bi morale turistične poslovne skupnosti pripraviti in tudi uresničevati konkretne delovne programe, sicer se lahko kaj hitro izrodijo. Res pa je tudi, da postopek ustanavljanja oziroma oblikovanja poslovnih skupnosti za turizem ne bo enostaven, saj je ponekod čutiti tudi odpore proti temu.
Ko je bilo govora o vsebini poslovanja poslovnih skupnosti za turizem, je predsednik komiteja za turizem pri republiškem izvršnem svetu inž. Miloš Šulin menil, da bi bilo napak, Če bi sedanja turistična društva zamenjala le table in se tako preimenovala v poslovne skupnosti za turizem. Pri tem se je Stanko Kajdiž, predsednik izvršnega odbora združenja TOZI) turizma in gostinstva pri gospodarski zbornici Slovenije, strinjal, da turistični in gostinski delavci še ne vedo dosti o poslovnih turističnih skupnostih. Nekatera načelna vprašanja so bila namreč še do nedavnega predmet razprav le v republiki. Zato bodo šele sedanje razprave na terenu lahko razčistile prenekatero odprto vprašanje.
Ugotovljeno je bilo tudi, da se prav v sedanjem obdobju pojavljajo zgrešena mnenja, da poslovne skupnosti pomenijo nekakšen odpis turističnih društev. Turističnim dru Itvom namreč še naprej ostaja vrsta nalog, posebno na področju izobraževanja, organizacije prireditev in podobna Lahka pa bodo društva s pogodbami prevzemala tudi določene naloge. Skratka gre za to, da turistična društva skupaj /. združe rimi delom naredijo vse, da bo turistično gospodarstvo čimbolj pove zano.
plačilo posojila za asfaltiranje ceste v Jelendolu na osnovi garancije občinske skupščine, odplačilo posojila za asfaltiranje v Pristavi in odškodnina za razlaščena zemljišča na osnovi zazidalnega načrta B-7 na Paulinovi jasi.
Predlog programa negospodarskih investicij, njegova uresničitev bo odvisna od stališč zborov občanov in finančnih možnosti, je zahteven. Njegovi načrtovalci so upoštevali načrt za most na cesti vpadnici, zazidalni načrt za komunalne naprave v Seničnem, arhitektonsko obdelavo zazidave v Kovorju, načrt za cesto Leše — Paloviče, načrt za križišče pri Bombažni predilnici in tkalnici, sofinanciranje načrta za popravilo jezu pri Tovarni kos in srpov (del obveznosti naj bi odpadel na tovarno in Območno vodno skupnost) in tekočo dokumentacijo. Razen tega nameravajo v tržiški občini s sredstvi sklada za negospodarske investicije pokriti prekoračitve pri asfaltiranju ceste v Podiju-belju in v Jelendolu, odplačati posojilo za asfaltiranje cest v Loki in na Hudem, sofinancirati kanalizacijo na zazidalnem območju B-9, odplačati odškodnino za zemljišče, kjer poteka cesta v Snakovem in sofinancirati izgradnjo vodovoda v Podlju-belju ter kanalizacije v Snakovem. Precejšnje obremenitve za sklad bodo tudi posojilo za cesto vpadnico in garancije krajevnim skupnostim Kovor in Jelendol za najetje posojila pri asfaltiranju krajevnih cest v Dolini, Kovorju in Zvirčah.
J. Košnjek
Odločili so se za referendum
Na pobudo krajevne skupnosti Zalog na tem območju že dalj časa resno razpravljajo o tem, kako kar najhitreje izboljšati ceste. Na tem območju je to vprašanje zelo kritično, ker so vse ceste in pota še v makadamski izvedbi, razen nekaj malega, kar so asfaltirali vaščani vasi Lahovče in Vopovlje. Lani je bil na grobo asfaltiran del ceste od Cer-kelj do Zgornjega Zaloga, katera dela je kreditirala kranjska občina. Odcep te ceste za povezavo s kamniško občino pa je ostal le naprej v makadamski izvedbi.
Na enem od zadnjih zborov občanov so se po temeljiti razpravi odločili, da bodo izvedli referendum za izvedbo krajevnega samoprispevka za asfaltiranje ceste Zalog —Cerkljanska Dobrava do meje s kamniško občino in cesto iz Zaloga, preko Glinj do Šmartnega. Samoprispevek bi zajel prebivalce Cerkljanske Dobrave, Glinj in Zaloga, prispevek pa naj bi plačevali dve leti. Kdaj DO referendum, bo še objavljeno v Uradnem vestniku Gorenjske.
-an
Urbanistični problemi in stanovanjska gradnja
Radovljica — Na podlagi sklepa, ki ga je občinska konferenca zveze komunistov sprejela na seji novembra lani, da je v občini treba temeljito preučiti urbanistično problematiko, probleme stanovanjske gradnje in tako imenovano črno gradnjo vikendov, je bila pri komiteju občinske konference ZK že imenovana posebna delovna skupina, ki mora pripraviti potrebno gradivo za posebno problemsko konferenco o urbanizmu in stanovanjski gradnji v občini. V okviru priprav na konferenco je Zavod za urbanizem že izdelal novelacijo urbanističnega načrta, ki je zdaj v razpravi v samoupravnih interesnih skupnostih in drugih organih. Prav tako bo danes tudi izvršni svet občinske skupščine razpravljal o teh vprašanjih; posebej o poročilu urbanistične inšpekcije o problematiki črnih gradenj počitniških hišic.
Delovna skupina, ki pripravlja gradivo za problemsko konferenco, predvideva, da bo seja konference okrog 20. marca. A. Z.
Tečaj za kvalifikacijo
V tovarni barv in lakov Color Medvode se je pričel tečaj za pridobitev interne kvalifikacije, katerega obiskuje 20 slušateljev. Pouk poteka strnjeno v popoldanskih urah ter obsega 2()() ur predavanj i/. 9 predmetov. Tečaj so pripravili v sodelo'
vanju /. delavsko univerzo »Moriš Kidrič« iz Ljubljane ter bo veljal 1362 dinarjev na Biišatelja. -fr
Kranj — Iz sredstev solidarnostnega stanovanjskega sklada je bilo v kranjski občini iz tako imenovane prve prioritetne liste do lani zgrajenih in vseljenih 182 solidarnostnih stanovanj. Dobili so jih družine z nizkimi osebnimi dohodki, matere samohranilke, starejši občani, delovno nesposobni občani in mlade družine.
V torek, 2. marca, dopoldne pa je bil v stavbi kranjske občinske skupščine svečan podpis pogodbe iz tako imenovane druge prioritetne liste za solidarnostna stanovanja. Po programu bo namreč v drugem krogu gradnje najkasneje do sredine prihodnjega leta zgrajenih in vseljenih 234 solidarnostnih stanovanj. Ob torkovem podpisu pogodbe so bile
Škofja Loka — Kje bo peljala nova »uranska« cesta po Poljanski dolini? Kdaj jo bodo začeli graditi? Jo bodo sploh gradili? To so vprašanja, ki že dlje časa zanimajo prebivalce Škofje Loke in Poljanske doline.
Z mnogimi vprašanji s tem v zvezi se ubadajo tudi predstavniki škofjeloške občine, strokovnjaki in drugi zainteresirani pa jih skušajo rešiti na kar najustreznejši in najboljši način.
Variantni predlogi za traso med Zmincem in Gorenjo vasjo oziroma rudnikom v Todražu pod Zirovskim vrhom so bili podani že pred časom. Tu težav s speljavo trase za cesto in samo gradnjo skorajda ni. Kje bo potekala nova prometna žila po Poljanski dolini, je domala že določeno.
Večje pa so težave z določitvijo cestne trase prek Škofje Loke. Investitor — republiška skupnost za ceste — je skupščini občine Škofja Loka šele pred dnevi predložila variantne rešitve za obvoznico v Poljansko dolino prek mesta pod Lub-nikom. V zvezi s tem je bil nekaj dni kasneje pri predsedniku občinskega izvršnega sveta Jožetu Stanoniku poseben sestanek, ki so se ga udeležili predstavniki republiške skupnosti za ceste, skupščine občine, družbenopolitičnih organizacij in krajevne skupnosti Škofja Loka. Prisotni so obravnavali tri variantne rešitve.
Po prvi varianti naj bi obvoznica potekala od križišča na Lipici prek Hudega polja do Svoljšaka in križišča v Starem dvoru, nato pa po Kidričevi cesti mimo avtobusne postaje, kapucinske cerkve, prek Novega sveta skozi predor pod gradom, ki bi
Ko je pred sedmimi leti popeljal zadnji potniški vlak iz Ljubljane v Kamnik, so nameravali ukiniti tudi tovorni promet po progi. Toda domžalske in kamniške gospodarske organizacije so se odločile, da naj se tovorni promet le ohrani in kamniška proga je dobila status industrijskega tira. Ker proga ni vključena v javni promet, mora gospodarstvo plačevati mnogo višje voznine od običajnih. Zato tovorni promet na progi ni naraščal, temveč je v teh letih celo rahlo upadel. Železniških postaj ob kamniški progi tudi ni vpisanih V seznam tovornih postaj železniškega gospodarstva, zato imajo uporabniki nemajhne težave.
Na nedavnem zboru so delegati kamiiifikega gospodarstva zahtevali, da se proga ponovno vključi v javni promet, saj so delovne organizacije Že 8 podpisom sporazuma za železniški in luški promet v letu 1975
izdane tudi odločbe in ključi za 53 stanovanj na Planini. Tako je dobilo ključe 18 družin z nizkimi osebnimi dohodki, 14 mater samohranilk, 9 starejših občanov, 5 delovno nesposobnih občanov in 7 mladih družin.
Sicer pa bo od 234 stanovanj zgrajenih s sredstvi solidarnostnega stanovanjskega sklada na Planini dobilo stanovanja do srede prihodnjega leta 46 družin z nizkimi osebnimi dohodki, 60 mater samohranilk, 41 starejših občanov, 9 delovno nesposobnih občanov in 78 mladih družin. Večina stanovanj bo zgrajenih in vseljenih že letos, le manjša stanovanja predvsem za mlade družine bodo zgrajena najkasneje do sredine prihodnjega leta. A. Z.
se končal za zgradbo škofjeloške občinske skupščine, na Poljansko cesto. Ta možnost je najdražja-Gradnja odseka bi namreč veljala 90 milijonov din.
Druga varianta predvideva, naj bt se obvoznica od ljubljanske ceste odcepila pri razdelilni transformatorski postaji v Frankovem naselju in nato vodila mimo čistilne naprave, prek potoka Sušice, po levem bregu Sore do Sovodnja, kjer bi bil most, nato pa po levem bregu Poljanščice, med mlekarno in Soro ter pod spodnjim Karlovcem do Podpurfelce. Obvoznica bi v tem primeru »veljala« 60 milijonov din.
Najcenejša je tretja možnost. V tem primeru bi se obvoznica praV tako od ljubljanske ceste odcepila pri razdelilni transformatorski postaji v Frankovem naselju, od tu pa bi vodila čez Suho, mimo čistilne naprave, pod Hribcem, prek Puštala, mimo Dašnje po desni strani Sore in prek mostu čez reko do Zminca-Gradnja tega odseka bi veljala 56 milijonov din.
Niti predstavniki občinske skupščine niti predstavniki krajevne skupnosti zaradi prekratkega časa za proučitev posameznih variant niso mogli zavzeti kakih posebnih stališč. Zato so se odločili, da bodo pripravili javno tribuno, na kateri bodo projektanti in investitor razložili prednosti posamezne variante. Seveda bodo tudi občani povedali svoja stališča. Šele potem bo mogoče zavzeti določena stališča. Da pa bi bila že prej razčiščena nekatera strokovna vprašanja, je bila ustanovljena posebna mešana komisija, ki jo sestavljajo predstavniki investitorja in Škofjeločani. J. Govekar
krile del izgub železniškega gospodarstva. Torej so uporabniki kamniške proge kar dvakrat prizadeti. Zato med kamniškimi gospodarskim' organizacijami tudi ni podpisnikov sporazuma za kritje izgub železniškega gospodarstva v letu 1976.
Prav gotovo preusmeritev tovornega prometa iz železnice naceste ni smotrna, saj je cesta proti Ljubljani zelo prometna in preobremenjena-Prožnejša politika železniškega gospodarstva in vključitev proge v javni promet bi količino tovora po železnici gotovo povečala, kar bi bilo gospodarno tudi s širšega vidika.
Ob ponovni vključitvi kamniške proge v javni promet pa bi kazalo razmisliti tudi o ponovni uvedbi potniškega prometa. Omeniti moramo, da se v Ljubljano vozi večje število delavcev in študentov, ki sedaj uporabljajo avtobuse. Vožnji1 z vlakom bi bila lahko hitrejša i" udobnejša. -t
Gospodarsko sodelovanje med Kranjem in Tolminom
Ne gre za odpis turističnih društev
Kje speljati »uransko« cesto?
Visoke voznine na kamniški železnici
Glas — 5. stran lllllll
Solidarno združiti, racionalno trošiti
Torek  - 9. marca 1976
Primanjkljaj
v diagnostičnem postopku
Zdravstvo gorenjske regije boleha: dve milijardi starih dinarjev izgube zahteva temeljito analizo potrošnje na vseh področjih - Brez občutljivosti priznajmo, da zajemamo z veliko žlico — Kje in kako trosimo solidarno združeni denar
V naša splošna prizadevanja, da bi bolje gospodarili 8 solidarno združenimi sredstvi, se je gorenjsko zdravstvo vključilo že lani. Z nekaj stabilizacijskimi ukrepi se je omilila poraba za zdravilišča, za bolniški stalež, delno za zdravila, drugi stroški Pa so nezadržno rasli, tako narasli, da danes gorenjsko zdravstvo izkazuje dve milijardi starih dinarjev primanjkljaja.
Gorenjski zavarovanci smo zajemali s preveliko žlico, prav gotovo pa so vzroki še marsikje drugje. Čeprav velja področje zdravstva za izredno občutljivo, si bo ob nenormalni izgubi vendarle treba brez prizadetosti in užaljenosti izpovedati, kje bi lahko bolje gospodarili, kje in kdaj najbolj razmetavamo denar, kje smo izredno brezvestni in malomarni. Brez rahločutnosti bo potrebno temeljito analizirati stroške in si izprašati vest. Kajti tako, kot je nedojemljiv dvomili-jardni primanjkljaj, tako je Povsem nesprejemljivo, da bi bili Gorenjci tako in toliko časa bolni in bolehni. Samokritično lr» povsem odkrito: marsikje smo zavarovanei kot tudi zdravstveni delavci trošili znatno preveč.
SOLIDARNO ZDRUŽUJEMO
V zdravstvu je vedno veljalo načelo solidarnosti in vzajemnosti. Vsak zavarovanec prispeva mesečno [z svojega kosmatega dohodka določen delež v sklad zdravstvenega za varovanja. Na primer: od čistega mesečnega osebnega dohodka :5..r>0<) dinarjev znaša ta prispevek 398 dinarjev, razen  tega pa prispeva de-
Delegatska vprašanja
Kranj — Na zadnji seji skupščine regionalne zdravstvene •skupnosti Kranj so delegati postavili tudi nekaj delegatskih vprašanj ter razpravljali o dežurni lekarniški službi na Gorenjskem in o vlogi splošnih zdravnikov.
Praviloma se plačuje participacija za vsak obisk zdravnika na domu, jeseniški delegat pa je postavil vprašanje, zakaj naj bi se participacija plačevala vsakokrat tudi tedaj, ko bolnik zboli za dolgotrajno boleznijo in večkrat potrebuje zdravniško pomoč na dom - in mora vsak poziv tudi plačati. Vprašanje vloge in dela dosedanjih zdravniških komisij, ko so bili zdravniki ob prepolnih čakalnicah večinoma le regi-stratorji obiskov, je bilo kot Umestno in vredno temeljite spremembe, zato bodo odslej zdravniške komisije določene le za pregled samo nekaterih bolezni in rte vseh. Kazen tega so imenovali tudi posebno komisijo, ki bo pregledovala in nadzorovala delo zdravnikov v ambulantah.
Vsekakor smo pri nas doslej kaj nialo pozornosti posvetih vlogi splošne medicine, čeprav je kar §0 odstotkov vseh zdravstvenih niotenj v pristojnosti prav splošnega zdravnika. Za to najcenejšo zdravstveno službo je bilo doslej namenjenih premalo sredstev, z nekaterimi sklepi in dogovori pa s^ tudi splošni medicini obeta, da dobi tisto veljavo in pomen, ki ji Pripada.
Izkazalo se je, da so dežurne službe v lekarnah zelo drage, saj bi uvedba dežurne službe v Tržiču veljala 240.000 dinarjev, pa bi jo uvedli v vsej gorenjski rfcgiji, bi veljala kar milijon w0.000 dinarjev. Izkazalo pa se je ^udi, da le malo zavarovancev Pfte nujno pomoč v lekarnah, če Pa gre za hude bolezenske primere, pa je vedno na voljo dežurni zdravnik, ki ima nujna pravila vedno s seboj. Nemalo *rat so bile dežurne službi' po 'ekarnah le potuha malomarnosti, zato naj bi se lekarne odpovedalo dežurstvu in ga prepustile fnedicinskim sestram in zaravni Mm. i), s.
lovna organizacija iz dohodka delovne organizacije še 90 dinarjev. Prispeva pa tudi skupnost invalid: skega in pokojninskega zavarovanja ob nakazilu pokojnin, kmetijski zavarovanci in zasebni obrtniki. Prispevek iz. osebnega dohodka in iz dohodka predstavlja v skupni vsoti Ml odstotkov, prispevek za zdravstveno varstvo upokojencev 11 odstotkov, vsi ostali prispevki pa o odstotkov.
Vsak torej prispeva po svojih sposobnostih sproti in troši le tedaj, ko zboli. Včasih se zgodi, da zdravljenje posameznika velja skupnost 5.000 dinarjev in tudi več dnevno — tako draga zdravljenja sicer niso ne dolga in ne pogostna, vendar pa bi, če bi morali sami financirati svoje zdravljenje, kaj hitro spoznali vrednost in pomembnost solidarnega združevanja, ki omogoča 183.000 zavarovancem zdravljenje hudih bolezni in poškodb.
NOVI ZAKON
Z novim republiškim zakonom o zdravstvenem varstvu, ki predstavlja korak dalje v prizadevanjih za popolno zdravstveno varstvo pri nas, imajo pravico do zdravstvenih storitev tudi doslej nezavarovani občani, več pravic pa so dobile tudi ženske-matere, kar se kaže v porastu bolniškega staleža. Tako je novi zakon tudi sami zdravstveni skupnosti, ki na sredstva nima nobenega vpliva, saj so dohodki določeni, izdatke pa lahko omejujejo ali povečujejo le zdravstveni zavodi, predvsem pa sami zavarovanci, razširil obveznosti in so tako skupno blagajno praznili tudi neplanirani izdatki. Samo nezavarovani občani so za zdravstvene storitve porabili 2 inilij. 413.000 dinarjev. Vendar pa izdatki skupnosti niso tako hudo narasli le zaradi črke novega zakona ...
Okoli HO odstotkov sredstev, ki jih združujemo, porabimo za zdravstveno varstvo (teh HO odstotkov predstavlja ogromnih 34 milijard starih dinarjev). V zadnjem letu so hudo porasle storitve, povečale so se cene bolnišničnega zdravljenja, znatno več je bilo reševalnih prevozov, bolniki potrebujejo vedno več dragih ortopedskih pripomočkov. V primerjavi z drugimi regijami v SRS je izguba gorenjskega zdravstva največja, tako nesluteno visoka, da ni več časa za premislek, temveč za nujne ukrepe.
OBISK PATRONAŽNE SESTRE VELJA 95 DINARJEV
Vseh zdravstvenih storitev je okoli tisoč, vsaka ima svojo ceno. Vsak obisk pri zdravniku nekaj velja: pregled v splošni ambulanti ZD Kranj, na primer, stane 34 dinarjev; pregled v otroškem dispanzerju 64 dinarjev; v dispanzerju za TBC skoraj 90 dinarjev; v mavčarni 131 dinarjev; za en sam obisk patro-nažne sestre na domu je treba odšteti 95 dinarjev; za en obisk babice na domu 74 dinarjev. Kilometrina za prevoz zdravstvenega osebja na dom se plačuje v letnem pavšalnem znesku.
Toliko velja samo obisk enega pacienta, vse ostale storitve se zaračunavajo še posebej. Tako recimo zdravila, za katere znašajo povprečni mesečni izdatki 4 milijone dinarjev, povprečna vrednost zdravil, ki jo plačuje skupnost (torej brez participacije) pa je 48 dinarjev. Če bi vedeli, da stane recimo zdravilo penbritin 65 dinarjev, ospen 500 30 dinarjev, eglonyl kar 105 dinarjev, bi marsikdaj premislili, preden bi zdravila malomarno odvrgli.
Reševalnih prevozov je vedno več in zares je umesten premislek, kako odgovorno ravnamo tedaj, ko se brez posebne nuje in potrebe prevažamo z reševalnim avtomobilom. Vsak prevoženi kilometer stane 6,25 dinarja, lani pa je bilo za en prevoz zaračunano povprečno 64 kilometrov. Denimo: relacija Kranj—Jesenice velja 417 dinarjev!
132 DINARJEV ZA IZPULJENI ZOB
V osmih mesecih lanskega leta je bilo na eno zavarovano osebo (ne glede na  to,  ali  je bila pri zobo-
zdravniku ali ne) za zohno nego treba odšteti Y.) dinarjev in za zobno protetiko 25 dinajov. Sistematski zobozdravstveni pregled brez storitve stane 33 dinarjev, amalgamska zalivka na eni ploskvi in poliranje velja 37 dinarjev, zalivka na eni ploskvi pri predšolskih otrocih je 67 dinarjev, izklesanje korenine stane 132 dinarjev. Kontrolni pregled pri ortodontu (specia)isl za uravnavanje zob) je 36 dinarjev, vse ostale storitve pri pregledu se zara-'čunavajo še pose-hej. .Samo aparat za uravnavanje zob velja 890 dinarjev, petčlenski most (prevleka i/, auro-pola) 174H dinarjev, dve parcialni protezi pa 2370 dinarjev.
Stroški za zdravilišča so v regiji skokovito naraščali: leta 1075 za okoli '!H odstotkov, leto pozneje za 95 odstotkov in lani za 51 odstotkov. Ti porasti so bili večji in takšni, da so bili nad vsako dovoljeno vsoto ekonomske resolucije v teh letih. Lani je bilo v devetih mesecih v zdraviliščih 1220 oseb. Zdravljenje traja povprečno 21 dni, povprečni stroški na eno Osebo pa znašajo 420H dinarjev.
OPERACIJA MANDELJNOV:
2800 DINARJEV Znatno največ denarja, kar 49 odstotkov, potrošimo za bolnišnično zdravljenje. Če smo samo dva dni v bolnici, mora skupnost plačati okoli 500 dinarjev, prav vsi diagnostični postopki so zaračunani še posebej. Tako stane, recimo, oskrba in storitve ter zdravila ob porodu brez komplikacij, če sta mati in otrok v porodnišnici 7 dni, skupaj 3500 dinarjev, operacija mandeljnov s sedmimi dnevi oskrbe velja 2800 dinarjev, enomesečni stroški za bolnika v psihiatrični bolnici znašajo 6750 dinarjev.    Enomesečni stroški
dializ znašajo 25.000 dinarjev, tako je za vse leto za enega samega pacienta treba plačati kar 300.000 dinarjev. V minulem letu so ortopedski pripomočki veljali 2,438.000 dinarjev (cena ortopedskih čevljev, izdelanih v Zavodu za rehabilitacijo invalidov, je od 1170 dinarjev do 1300 dinarjev).
V okviru bolnišničnega zdravljenja računano na primer zdravljenja so daleč najdražji interni oddelki in psihiatrija. Pričakovali bi, da je tudi onko-logija (rak) drago zdravljenje zaradi drage medicinske opreme, vendar v primerjavi z drugimi zdravstvene storitve na onkoloških oddelkih niti niso tako zelo drage. V SRS (pretežno Klinični center) znašajo stroški v inter-nistiki na pacienta 12.990 dinarjev, v regiji (Jeseniška bolnica in Golnik) pa le 5818 dinarjev in so tako zaradi krajše ležalne dobe in nižjih cen več kot za polovico manjši. Na ginekoloških in porodniških oddelkih velja en primer v regiji 3424 dinarjev, medtem ko v SRS 4168 dinarjev (v regiji je krajša ležalna doba). Stroški na dan so v regiji 434 dinarjev, v SRS pa 394 dinarjev.
Vendarle samo še podatek: težko, hudo poškodovani bolnik, ki leži v bolnici mesec dni, ki potrebuje predvsem intenzivno nego, stane skupnost milijone denarja. Za takšnega bolnika obračuna bolnica normalno in intenzivno nego, kar lahko znese skupaj kar 14 milijonov starih dinarjev.
ŠTEVILO OSKRBNIH DNI JE NEOMEJENO
Regijska zdravstvena skupnost sklepa pogodbe /. zdravstvenimi /a-
Kmetijsko živilski kombinat Kranj
v Kranju, Cesta JLA 2 — z n. sol. o. Odbor za medsebojna razmerja
TOZD Kmetijstvo Kranj
objavlja naslednja prosta delovna mesta:
1. UPRAVNIKA MEHANIČNEGA SERVISA ŠENČUR
2. UPRAVNIKA DELOVIŠČA ŠENČUR
3. ŠOFERJA KOMBIJA NA DELOVIŠČU VRTNARIJA
4. SADJARJA NA DELOVIŠČU VRTNARIJA -ENOTA PREDDVOR
5. KUHARICE NA DELOVIŠČU ŠENČUR
Poleg splošnih pogojev za delo se zahtevajo še naslednji posebni pogoji: pod 1.: kmetijski inženir ali inženir strojništva s 3-lctnimi delovnimi izkušnjami ali kmetijski ali strojni tehnik s 5-letnimi delovnimi izkušnjami na enakem ali podobnem delu, organizacijske in vodstvene sposobnosti, vestnost in doslednost pri delu; pod 2.: kmetijski inženir ali kmetijski tehnik s 3- oziroma 5-letnimi delovnimi izkušnjami na enakem ali podobnem delu, organizacijske in vodstvene sposobnosti, vestnost in doslednost pri delu, smisel za delo z ljudmi;
poklicni voznik motornih vozil z. 2-letnimi delovnimi izkušnjami, discipliniranost in zanesljivost;
KV sadjar z 2-letnimi delovnimi izkušnjami na enakem ali podobnem delu;
priučena kuharica s smislom za čistost in urejenost.
pod 3,: pod 4.: pod 5.:
Na vseh delovnih mestih je uvedeno poskusno delo v času od 1 do :i mesecev. Nastop dela je mogoč takoj ali po dogovoru. Pismene prošnje z dokazili o strokovnosti in z opisom dosedanjih zaposlitev sprejema splošno kadrovski sektor KŽK Kranj, v Kranju, Cesta JLA 2, v 5 dneh od objave.
Odbor za medsebojna razmerja
Embalažno grafičnega podjetja Škofja Loka
objavlja prosti delovni mesti
1. ekspeditorja
Pogoji: KV delavec in eno leto delovnih izkušenj v skladiščni službi ali PK delavec in dve leti delovnih izkušenj v skladiščni službi Poskusno delo traja 2 meseca.
2. čistilke
v proizvodnji
Kandidati morajo pismeno prijavo z dokazili o izpolnjevanju pogojev in navedbo dosedanjih zaposlitev poslati v 8 dneh po objavi na naslov: Embalažno grafično podjetje Škofja Loka, Kidričeva ul. 82. O izidu objave bodo kandidati obveščeni v 45 dneh po objavi.
Kako kriti izgubo
Kranj — V petek, 5. marca, je bila v Kranju seja skupščine regionalne zdravstvene skupnosti Kranj, na kateri so se delegati odločali o pokritju izgube, ki jo izkazuje gorenjsko zdravstvo.
Delegati petih občinskih zdravstvenih skupnosti so se zavzeli za dosledno uresničevanje stabilizacijskih programov in se menili o predlogih in rešitvah, s katerimi bi omilili primanjkljaj. Delegati zbora izvajalcev so se zavzeli za samoprispevek, vendar zanj niso glasovali delegati zbora uporabnikov, zato so izvedli usklajev alni postopek, po katerem so ob komu seje sprejeli sklep, da bodo izgubo pokrili z. denarjem iz rezerve in vrnjenih blokiranih sredstev ter s sredstvi, ki naj bi bila namenjena zdravstvenim organizacijam za plačilo za presežek zdravstvenih storitev v lanskem letu. Le-tem naj hi odobrili le polovico predvidenega plačila presežka Vendar pa, če rezerve ne bodo mogli izkoristiti, naj bi zmanjšali investicije v zdravstvo, nekaj pa bi prispevale tiste delovne organizacije, ki so lani najbolj povečale število zaposlenih. Tako naj bi bile za pokritje izgube namenjena tista sredstva, ki bi jih sicer vložili za nove investicije v zdravstvo, medtem ko bi imeli zadosti denarja za nadaljevanje že začetih del pri zdravstvenih zavodih.
D. S.
vodi na Gorenjskem: koliko bodo le-ti v enem letu opravili zdravstvenih storitev in po kakšnih cenah i;b bodo zaračunavali. Ob koncu se pogodbeno določeno in dejansk > število oskrbnih dni primerja V mi nulih letih so preseženo število nad dogovorjenimi plačali po nekoliko nižji ceni (HO odstotkov). S Ivlinič-nim centrom in z. drugimi z Irav-st v enimi zavodi zunaj Gorenjske zdravstvena skupnost ne sklepa pogodb. Veljajo cene, za katere se zdravstveni zavodi dogovorijo s tisto zdravstveno skupnostjo, na področju katere je njihov sedež.
Število oskrbnih dni in drugih zdravstvenih storitev za zdravljenje zunaj regije je neomejeno in predvsem odvisno od tega, koliko zdravniki splošne prakse z Gorenjske pošiljajo paciente na specialistične preglede in na bolnišnično zdravljenje zunaj regije ter seveda od razvitosti zdravstvene službe v sami regiji.
Marsikdo bi po vsem tem dejal, da so zdravstveni zavodi v ugodnem gospodarskem in finančnem položaju, a je takšno mnenje zmotno. Izgub sicer ni zaslediti, osebni dohodki pa zaostajajo za 01) v gospodarstvu. Za deset let delovne dobe specialist za medicino dela zasluži v normalnem delovnenj času 6902 dinarjev, zdr; v-nik splošne prakse 5718 dinarjev, medicinska sestra 3593 dinarjev.
RACIONALNO TROŠITI Prav  v  teh  dneh  bodo posamezne    občinske    in regijska zdravstvena   skupnost razprav ljali o finančnih podatkih, iskali možnosti   za   omejitev porane, opozarjali na nepravilnosti, primerjali  in  ugotavljali. Ugotavljali,   da   smo   porabili preveč zdravil, da smo kar lepo sami v regiji odgovorni za nenormalni odliv, da nam bolniški stalež presega plan, da smo skratka povsem nepotrebno jemali več kot smo zmožni prispevati.
Iz dveh milijard starih dinarjev primanjkljaja, ki je nenormalno visoka izguba, terja temeljit pretres, vzeti ga bo treba pod rentgen in po enkratnem in Čim krajšem diagnostičnem postopku postaviti diagnozo ter m predpisati učinkovita zdravila. Nekaj jih je nesporno še preveč očitnih in vidnih, vsa pa so n* pisana na enem samem recep. odgovornejšega odnosa do se mega solidarno združenega denarja. Ta odnos pa se izkazuje v neštetih oblikah in ni lahko določljiv in dokazljiv, zato je še toliko bolj pomembno, da brez nepotrebne občutljivosti izprašamo svojo vest in zavest, si priznamo včasih brezbrižen odnos do dela, si priznamo, da se včasih obnašamo tako, kot da bi bila pravica do zdravstvenega varstva pravica iz dela in ne iz bolezni, si priznamo, da je včasih naše obnašanje takšno, kot da bi razpolagali z neomejeno visoki mi zneki za skupno porabo.
In če bo le beseda odkrita, pogled samokritičen in naš odnos bistveno drugače zakoreninjen v nas samih, bo naše zdravstvo lahko spet zdravo ...
I )arinka Sedej
Oktet DPD Svoboda Britof
Pravično bi ne bilo, ko bi ob pisanju o oktetu Ž Britofa pozabili na tesno kulturno« amatersko sodelovanje sosednjih vasi Britofa in Pre-doselj. Davno nekoč, ko je bilo še daleč od vasi do vasi, so prepevali vsak zase, in le redkokdaj pod okni sosednje vasi; sedaj\ in že nekaj časa, je drugače. Pravzaprav je kar večina članov okteta pelo še pred dvema letoma pri predosljan-skem zboru, ko se je mladinski mešani zbor pomnožil z moškim zborom z Britofa, ko je še vodil zbor navdušenec Gorjanc, ko so nastopali na proslavah silno agilnega prosvetnega društva, ko so bili tudi sami prepričani, da se nikoli ne bodo razšli. Pa so se. In osem se jih je lani spet našlo. Od oktobra 1975 jih vodi, vadi in pevsko gladi glasbeni pedagog kranjske Pomožne šole Alojz Kranjčan. Ustanovitev okteta ni pomenila ločitve med krajevnima skupnostima, pomeni le delitev dela, Če se tako izrazim. Poleg otroškega, do zbora upokojencev, je dopolnitev z oktetom vsekakor uspeh in znamenje pevske kulture, ki sta jo sejala v času tesnega sodelovanja obeh Svobod pokojni Selan in že omenjeni Gorjanc. Slednji je že pred desetimi leti s sošolci sestavljal prvi oktet — če pa še omenim, da tudi zdajšnji oktet vadi v pevski sobi nove osnovne šole »Josip Broz-Tito« iz Predoselj, je že dovolj za ugotovitev, kako na njihovem območju ni strahu, ali vzroka za strah, da bi utihnilo zborovsko petje. Bivši zborovodja mi je pred dvema letoma dejal: Zbori se morajo čim več pred-
stavljati občinstvu, zlasti sedaj, v poplavi modnih muzik, ki mlade nekritično navdušuje. Ljudska pesem je predvsem trdna osnova vsakega petja, ima tudi bogato tradicijo, je s časom skupaj nabrana in ne more biti pozabljena. Navduševati pa moramo predvsem mlade, ker ugotavljamo, da muzikaličnost občinstva sploh ni zadovoljiva. Pevovodja okteta, danes: Doseči moramo še višjo in vedno višjo raven narodne in umetne pesmi, doseči moram, da bi se vsak pevec čutil samostojnega, se sam in doma že pripravljal na vajo. Vaja mora biti uskladitev celote in ne dovoljuje individualnih lekcij. Imeli smo tedenski strokovni seminar in še bo potreben. Čutiti je sicer napredek v teh štirih mesecih, a dela, rednega dela ne bo nikoli dovolj.
Z omenjenima citatoma je povedan že tudi odgovor na moje vztrajno, skoraj trmoglavo vpraševanje pevcev o funkciji zborovskega petja, pomenu tega ali onega zbora v gorenjskem in tudi slovenskem prostoru, in, ne navsezadnje, tudi o problemu ljubkeljstva. Ambicije okteta z Britofa so velike, in verjetno tudi upravičljive, čeprav se zborovodja previdno vzdržuje zgolj navdušljivih izjav. Njemu je pomembno delo, vaje, širjenje programa; kakovost. Spomladi mislijo prirediti samostojni koncert, enega so imeli že pripravljenega, toda tokrat se bodo zares predstavili s partizansko, narodno in umetno pesmijo. Ljudska pesem je njihova
Osem fantov se je zbralo
Gorenjevaški oktet iz Gorenje vasi v Poljanski dolini letos praznuje 5-letnico obstoja. Pred petimi leti se je zbralo osem fantov, takih, ki so imeli radi petje, ki jim je bila všeč lepa slovenska pesem. Nikakršnih posebnih načrtov niso imeli takrat. Zbirali so se pač nekajkrat mesečno skupaj, da bi zapeli, kajti družila so jih ista nagnjenja. Toda kmalu je bilo mogoče ugotoviti, da bi bilo moč doseči še kaj več. To so ugotovili že po prvih nastopih pred širšim krogom poslušalcev. In fantje so še resneje poprijeli za delo. Toda, najprej sploh predstavimo člane Gorenjevaškega okteta. V njem prepevajo: Mirko Štibelj, Milan Kalan, Andrej Perko, Janez Bohinc, Davorin Vodopivec, Andrej Peter-nelj, Marjan Sifrer in vodja okteta Valentin Bogataj.
»V teh letih smo naštudirali okrog šestdeset pesmi,« pravi Valentin Bogataj. »Pojemo v glavnem slovenske narodne in umetne pesmi, pesmi drugih jugoslovanskih narodov, v svoj program pa skušamo vključiti tudi skladbe drugih narodov. Zdaj pripravljamo program za slavnostni koncert ob 5-letnici našega delovanja, ki bo predvidoma v nedeljo, 4. aprila, v Gorenji vasi. Na jubilejnem koncertu se bomo najprej predstavili z nekakšm.ri pregledom našega dosedanjega dela, torej bomo peli pesmi, ki so v preteklosti na naših koncertih najbolj »užgale« pri poslušalcih, v drugem delu koncerta pa se bomo predstavili z novo naštudira-nimi skladbami.«
Gorenjevaški oktet ima vaje dva do trikrat tedensko. Seveda »sestajanje« članov okteta ni najboli eno-
stavno, saj so pevci doma celo iz več kilometrov oddaljenih Javorij in Hotavelj. Oktet je doslej nastopil že na mnogih proslavah in prireditvah v občini in zunaj občine, na raznih slavjih delovnih kolektivov, trikrat pa so fantje že sodelovali na srečanju oktetov v Šentjerneju, nastopili so na reviji pevskih zborov v Škofji Loki. Gorenjevaški oktet je bil prav pred kratkim povabljen na snemanje na radiu in televiziji. Zato fantje zdaj vadijo še s posebno zavzetostjo.
Katera pesem v vaši izvedbi pa je bila v preteklih petih letih najbolj priljubljena pri poslušalcih? sem pobaral Valentina Bogataja.
»Mislim, da so obiskovalci na naših nastopih vedno najraje prisluhnili pesmi Petra Jereba ,0 kresu'. Pa tudi skladba Vinka Vodo-pivca ,Žabe' je vedno naletela na ugoden odmev.«
In kakšni so načrti okteta za naprej?
»V prihodnjih mesecih nas čaka še veliko nastopov. Pred dnevi smo veliko nastopali na proslavah ob dnevu žena, zdaj pa smo povabljeni na proslavo ob krajevnem prazniku v Zabnici in Bitnju. Sicer pa po slavnostnem koncertu v Gorenji vasi nameravamo sami ali pa v sodelovanju še s kako drugo skupino predstaviti naše delo tudi po drugih slovenskih krajih. Seveda se bomo kot vedno odzvali povabilu za nastop v Šentjerneju. Kot vodja skupine pa želim, da bi še dolgo ostali skupaj, da bi še razširili naš program ter cjjdgnili kvaliteto.«
J. Govekar
Začetki dramske dejavnosti
Zg. Besnica — V soboto, 6. marca, je bila v dvorani družbenopolitičnih organizacij kulturna prireditev namenjena prazniku žensk, 8. marcu. Poleg krajših nastopov je omembe vredna predstavitev eno-urne igrice Marjana Marinca Odmev je vedno zadnji, ki jo je pripravila kulturna komisija mladinskega aktiva ZSMS iz Zg. Besnice. Šest gledaliških novincev, za šest oseb, je za oder pripravil Tone Dolinar, član dramske družine PG, ki je igro tudi režiral in xi z ndadimi pobudniki že načrtuje celovečerno predstavo. J. P.
posebna ljubezen; prijatelji so že od mladih nog, poznajo se, vedno se kje peli; od treh pesmi, ki so jih zapeli ob mojem obisku, so bile vse ljudske. In ko sem jih vprašal za naslove nekaterih pesmi, pripravljenih za koncert, so mi našteli: Triglav, Ob večerni uri, O kresu, Bleda luna, Na vas, Slovo, Teče mi vodica, Kje si dečva, ti doma in Hišico domačo. Zborovodja in pevci sami prav dobro vedo, da je potrebno z novo skupino začeti znova vse od začetka. In pri tem navdušenih pevcev, ki hitro obvladajo ljudsko harmonijo, ne predstavlja nobenih težav delo in pevski spored kot si ga je zborovodja zamislil, oktet pa sprejel. Vadijo dvakrat tedensko, in to zares redno vsaj dvakrat, kajti pripeti se, da se včasih zbero na domu katerega pevca, zlasti pred nastopi na različnih proslavah, ki so nekakšna oddolžitev krajevnim družbenopolitičnim organizacijam, TOZD Oljarici, ZKPO, vsem tedaj, ki jih razumejo in jih podpirajo tako ali drugače, krajanom, ki jim je petje še posebej namenjeno. Nastopi in prireditve, ki se nam sicer ne zde kdovekako umetniško zasnovane, pa vendar nudijo pevcem priložnost korigiranja, pomeni odmevnost, sprostitev in predpripravo pred večjimi nastopi, ali takšnimi, ki se jim samim zde bolj pomembni zaradi večjih odmevnosti. Že lani so posneli za RTV šest pesmi in tudi letos bodo nastopili na radiu (aprila, kasneje) pa še na TV.
Nekoliko se mi je zdelo čudno, ko so spregovorili o samoplačevanju, kadar gre za vožnje na gostovanja (recimo v Šentjernjej, na festival oktetov), za telefonske klice, kupovanje in razmnoževanje not itd., ko pa vendar dobivajo od ZKPO Kranj 8.000,00 din, obljubljen pa jim je prispevek še za dirigentov honorar. Skorajda vse, pa še 3.000,00 din, darilo, oz. prispevek krajevne skupnosti, je šlo za obleke, enotna oblačila, za zunanji vtis že na začetku poti. V poletni sezoni bodo z blejskim moškim zborom ter s pihalno godbo iz Gorij sodelovali na. prireditvah Turističnega društva Bled, gostovati pa nameravajo še v Begunjah, v Ormožu, v kranjski Savi in še kje. Zlasti pa bo pomemben nastop ob obletnici smrti Cirila Pregla, katerega pesmi imajo v repertoarju pri vseh nastopih.
Težav tako rekoč nimajo, se zdi. Ali pesem lahko resnično pomaga preko različnih nevšečnosti, kakor je, denimo, pomanjkanje lastnega prostora, izmenično delo pevcev, nekakšna prepuščenost lastni iznajdljivosti? Glasbeni center je resda ustanovljen pri kranjski kulturni skupnosti, kar naj bi bilo zametek pevske zveze, a na Britofu pravijo, da bi si želeli vsaj nekoliko večje regionalne povezanosti, ki je sedaj, kljub centru, ni.
Janez Poštrak
RTV Šenčur
Skupinica mladih pri DPD Svoboda Šenčur se je odločila, da bo vsak mesec pripravila zabavno-glas-beno-humor-informativno prireditev z naslovom RTV Šenčur (Mladi za mlade in stare). To bo neke vrste ustni časopis in bo ena prvih takih prireditev na Gorenjskem. Prvič se bo RTV Šenčur oglasil v petek, 12. marca, v domu kulture Šenčur ob 19. uri.
V prvi oddaji oziroma prireditvi bodo sodelovali Kazimir Mohar in skupina Dar, pesnik Štefan Remic, humorist Ćipsi, Viljem Kavčnik, ki bo skrbel tudi za reflektorje, ter napovedovalca Slavica Celjer in Miro Erzin. V programu bo vedno sodeloval tudi gost večera.
F. Erzin
Za TV drugi program
Jesenice — Izvršni odbor občinske konference SZDL Jesenice je že imenoval iniciativni odbor za TV drugi program, ki ga na območju jeseniške občine še ni, vsi gledalci pa bi ga izredno radi spremljali. Odbor predvideva, da bi za realizacijo drugega programa na jeseniškem območju morali takoj zbrati 350.000 dinarjev, 780.000 dinarjev pa naj bi na Jesenicah zbrali do leta 1978.
Tudi temeljna kulturna skupnost naj bi po programu zbiranja sredstev prispevala določen delež, prav tako kot vse ostale samoupravne interesne skupnosti v jeseniški občini. Člani odbora se bodo pomenili, kako naj bi zbrali kar precejšnja sredstva kar najhitreje in tako ure: sničili željo vseh gledalcev televizijskega programa, da bi tudi v jeseniški občini spremljali drugi program. I). S.
V petek, 5. marca, so v paviljonu NOB v Tržiču odprli razstavo oljnih slik kranjskega slikarja Marijana Belca, ki tokrat razstavlja svoje krajine. Na -otvoritvi razstave je nastopil tudi moški pevski zbor tovarne Iskra pod vodstvom dirigenta Janeza Močnika, ki je pel slovenske narodne in umetne pesmi. Razstava bo odprta do 29. marca. — A. Ž. — Foto: F. Perdan
VI. srečanje lutkovnih skupin Slovenije
Pregled predstav \
Od 27. do 29. februarja, na šestem srečanju lutkovnih skupin Slovenije v mariborskem Lutkovnem gledališču, je bilo letos prikazanih devet del; v izbor za srečanje so prišla po občinskih in področnih prikazovanjih in srečanjih, tako da so predstavljena dela najboljše, kar se je v lutkovnem ustvarjanju storilo in naredilo v preteklem letu.
Srečanja sicer nimajo tekmovalnega značaja, a najbolj uspela dela se vendar uvrstijo v nadaljnja uprizarjanja, kakor letos lutkarji iz Kamnice in Kranja, ki bodo sodelovali na srečanju gledaliških skupin, imajo prednost in možnost predstaviti se z delom na TV, pa tudi sodelovati na zveznem festivalu lutkovnih gledališč v Šibeniku, kar pa ima samo teoretično vrednost in spodbudo. (V naslednjem zapisu bo ravidno zakaj.)
Sodelovali so: Lutkovna skupina OŠ K. D. Kajuh iz Murske Sobote z delom Lutke strička Jurja Zde-neka Florjana in Edija Majarona, isto delo pa je realiziral tudi mladinski kulturni center iz Kopra; OŠ Grm-Novo mesto z Marodičevim Krikcem in Pikcem; Lutkovno gledališče KUD Kobanci iz Kamnice (mariborsko predmestje) z Zvezdico zaspanko Franeta Milčinskega; lutkovna skupina VVZ Murska Sobota s Feldekovim Fidl Fadlom; dramska skupina koroške dijaške zveze iz Celovca z Rode-Belinovim Meh za smeh; Lutkovno gledališče Maribor (poklicno gledališče lutk) z dvema deloma, Milne-Vrančevim Medvedkom Pujem ter s Paveljkič-Cebulje-vimi Lutkami partizana Blaža. Slednja postavitev je s Pravljico.o Janku in Metki Lutkovnega gledališča Kranj veljala za »favorita« srečanja; oboji so nastopili v nedeljo dopoldne. Vse skupine so imele še po eno gostovanje v mariborski okolici.
Ocenjevanje del je oteženo, poleg poklicnega gledališča in skupine, kakršna je kranjska in iz Kamnice, so nastopile skupine vzgojno-var-stvenih zavodov in osnovnih šol, ki so z uprizoritvami večinoma le odraz mentorjevega dela, prilagajanja ani-matorskim zmožnostim otrok ter tudi otroku-gledalcu. Predstavitve so bile vsekakor zelo nekritične, nesamostojne in nedomiselne, kazile so jih izgovorjava (skoraj povsod je bilo prisotno narečje), neuigranost animatorjev z lutkami, dramaturške (ne)razčlenitve ipd. Ljubkost, prisrčnost malih in mladih lutkarjev je pravzaprav edina in tudi nemala kakovost ter opravičilo za nastop na republiški reviji. Odlikovali sta se, po teh merilih, skupini iz VVZ Murska Sobota ter celovški dijaki, ki jim je Meh za smeh sploh šele drugo izvajano delo.
» V Ljubljano jo dajmo«
V soboto zvečer je gostovalo v zadružnem domu v Cerkljah prosvetno društvo Miran Jare iz Škocjana z veseloigro v treh dejanjih »V Ljubljano jo dajmo«, avtorja Josipa Ogrinca.
Delo je režiral Lojze Stražar. Skoda, da dvorana ni bila polna, saj je bila predstavitev 9-članskega ansambla iz Škocjana na visoki ravni in je občinstvo njihov nastop pozdravilo z dolgim aplavzom.
Za prihodnja gostovanja pa upajmo, da bo dvorana zadružnega doma bolje ogrevana in urejena, kar je eden od pogojev, da bo večji obisk predstav gostujočih dramskih skupin v Cerkljah. J. Kuhar
Po uspehu, kakšnega je imelo mariborsko Lutkovno gledališče lani na Jesenicah, če odšetejemo Draveljča-ne, ki letos niso sodelovali, deli v resnici pomenita neuspeh, kakovostni in razvojni neuspeh. Medvedek Pu, na primer, je bil izveden povsem diletantskoj kljub lepi in bogati obli-kovnosti ni niti komunikativen, čeprav že sam tekst nudi situacije in možnosti sprejemljivosti gledalca. Lutke partizana Blaža pa so že z izrazito didaktičnim in pretirano nostalgičnim tekstom onemogočile pristnejši odnos med izvajalci in (otroki) gledalci, kar je v lutkovnem gledališču ena primarnih domen, čeprav je režiser in prireditelj teksta vključil v igro lutk še t. i. živo igro, igralske kreacije animatorjev. Tudi kranjski lutkarji so pokazali igro lutk ter živo igro ter kombinirano-neposredno igro lutke in igralca hkrati. Prednost Kranjčanov je, da so animatorji obenem tudi igralci PG, kar je gotovo pripomoglo k ugodnejšemu vtisu, pa tudi k prepričljivosti izvedbe. Ne glede na dejstvo, da si Kranjčani delijo mesti za predstavo na srečanju gledaliških skupin, da so in veljajo za najuspešnejše lutkarje, je v Pravljici o Janku in Metki zaslediti še mnogo pomanjkljivosti in nedorečenosti. Predstava je predvsem presenetila. Je pogumno dejanje, iskanje novih poti lutkovnega izražanja, uvajanje novosti, kot so svetlobni efekti, neposrednost izvajanja, prekinitev sporočil, ko naj bi se mali gledalec utrudil ter ga pripraviti do nadaljnjega sprejemanja z vehementno artistično medigro ter s podobnimi, tudi psihološko opravičljivimi efekti, se o izvedbi sami ne more pisati tako pohvalno. Ko mine čar presenetljivosti, opazimo prepočasni ritem, neizrazite prehode med »pravljico« in »cirkusom«, glasovno monotonost, ne povsem dosledne mizan-scenske rešitve ter časovno nerazpo-reditev dogajanja.
Lutkarsko srečanje je pokazalo, da si lutkarstvo slej ko prej še vedno mučno utira poti h kakovosti, da pa, po drugi strani, spremljajo tudi lutkovna gledališča povsem problemi in težave amaterizma.     Janez Poštrak
Nagrade mentorjem glasil
V soboto, 28. februarja, je bil v Kranju seminar za mentorje in urednike pionirskih in mladinskih glasil z osnovnih in srednjih šol in drugih vzgojnoizobraževalnih zavodov v občini Kranj. Seminar je organiziralo društvo prijateljev mladine v sodelovanju s časopisom Glas. ki je bil pokrovitelj tega posvetovanja.
Mentorje sta predavatelja Ivo Zrimšek in Jože Vari seznanila z razvojem in vidiki glasil mladih ter z izkušnjami pri urejanju in oblikovanju le-teh. O pionirski rubriki v našem časopisu pa je govorila urednica Tatjana Gunčar. Zanimiva je bila izmenjava izkušenj in mnenj. Ugotovili so, da je širši krog bralcev premalo seznanjen z ustvarjanjem na naših šolah. Tudi v Glasu je mladini odmerjeno malo prostora in bilo bi dobro, če bi se zanje še našel prostor. Ljudje radi prebirajo prispevke svojih najmlajših.
Ob koncu seminarja je uredništvo Glasa podelilo petim najbolj prizadevnim šolam — sodelavkam pri oblikovanju pionirske strani, knjižne nagrade, ostale nagrade pa je prispevalo DPM. Naše uredništvo pa je za sodelovanje prejelo diplomo jugoslovanskih pionirskih iger.
od aprila z ^-or
v rednem prometu dvakrat tedensko
Jugoslavija Amerika
Informacije: JAT -Poslovalnica, Ljubljana, Miklošičeva 34, telefon 314-340, 314-341 ali najbližja potovalna agencija.
Ivan Cankar: I Martin Kačur
10
Ime Kranj na svetovnih morjih
Sredi aprila bodo na Japonskem splovili eno od petih ladij last Splošne plovbe Piran, ki bo imela
ime Kranj
Kranj — V ponedeljek, 1. marca, so se v Kranju sestali predstavniki Splošne plovbe Piran in kranjske občinske skupščine ter družbenopolitičnih organizacij in se dogovorili, da bo ena od petih novih linijskih adij, ki jih je Splošna plovba Piran lani naročila na Japonskem, imela ime Kranj. Ladjo tipa Concord 18 bodo zgradili v japonski ladjedelnici njena nosilnost bo 11.830 bruto registrskih ton, splovili pa jo bodo na Japonskem sredi aprila letos. Zgrajena bo za prevoz generalnih in razsutih tovorov in tudi za prevoze rud in kontejnerjev. Vozila pa bo po vseh svetovnih morjih oziroma bo vključena v štiri redne linije Splošne plovbe Piran.
Za ime Kranj se je odločil delavski svet Splošne plovbe Piran na podlagi odločitve, da bodo poslej vse ladje Splošne plovbe Piran nosile imena slovenskih mest in krajev. Na podlagi takšnega sklepa so se tudi obrnili na pristanek na kranjsko občino. Od petih ladij, ki jih bodo lćtos zgradili na Japonskem za Splošno plovbo Piran, bo prva, ki jo, bodo splovili v drugi polovici tega meseca, imela ime Velenje, druga Kranj, naslednje pa Maribor, Celje in Kamnik.
Za Kranj se je delavski svet obločil tudi zaradi bogate zgodovinske preteklosti in razvite gospodarske dejavnosti mesta oziroma občine. Vendar ne gre zgolj za ime. Ladja naj bi na svojih potovanjih po svetu predstavljala in prikazala poslovnim partnerjem, s katerimi se srečuje, delček domovine in predvsem kraja, po katerem je poimenovana. Zato so se na sestanku dogovorili, da bodo na njej predmeti, ki bodo simbolizirali ime mesta (fotografije, grb občine, umetniška slika, predmeti turistične propagande in drugi podobni predmeti iz občine).
Podjetje Splošna plovba Piran, ki je bilo ustanovljeno 1954. leta, ima danes 24 ladij za suhe tovore in okrog 1300 zaposlenih, od tega jih je stalno na morju okrog 800. Skupna nosilnost vseh njihovih ladij znaša zdaj 352.000 ton, na leto pa dosegajo milijardo 200 milijonov dinarjev dohodka. Tako je Splošna plovba Piran po bruto registrskih tonah na tretjem mestu med podjetji v Jugoslaviji, po celotnem dohodku na drugem, po nosilnosti pa na četrtem.
A. Zalar
Črtomir Zoreč:
Beneška Slovenija, naša Deveta dežela .. .
(Kraji, ljudje, pesem in govorica)
(10. zapis)
Prav do tu, do Kluž, pa nas pripelje tudi druga, dosti bolj romantična Jn planinska pot: pri Trbižu zavijemo proti jugu, do Rabeljskega Jezera in nato proti zahodu navkreber, čez Nevejsko sedlo in potem ves čas ob Reklanici do Kluž. Seveda je cesta, kljub temu, da vodi skozi skalnato osrčje Montaža, tako dobro sPeljana, da jo zmore tudi vsak avtobus. Najvišja točka ceste je na Nevejskem sedlu (1142 m).
No, potem, ko smo obe poti pri Klužah strnili, nas čaka le še kratka (8 km) pot do »vhoda« v Rezijo, Tam na Bieli (Resuitta) je spet naše jzhodišče. Kaj pa čas? Od Trbiža do Jablja je pol ure vožnje, od Tablja do Kluž še pol ure, že čez 10 minut Pa smo v Reziji (seveda, če se ne oomo ustavljali na rezijskem »cam-Po rosso«, ki vabi tik ob cesti, Tam na Bieli.
, Druga pot — mimo Rabeljskega Jezera in ob Reklanici, je seveda bolj zamudna, od Trbiža do Kluž je treba računati na dobri dve uri vožnje.
KRIVOPJETE
ot imajo Korošci svoje žalik-žene, kot so dolenjski Gorjanci polni gozdnih vil  — tako
K
imajo tudi naši Benečani (t. j. Beneški Slovenci) svoje krivopjete. Ki pa niso kake dobre sojenice, pač pa hudobna ženska bitja, divje žene.
Krivopjete žive (v pripovedki, seve!) v gorah, v skalnih votlinah. Imajo zelene lase, ki jim prosto vise po ramenih in po hrbtu. Kar pa je zanje posebno značilno, so njihove roke in noge. Dlani imajo narobe obrnjene, noge pa tako zasukane, da imajo peto spredaj, prste pa zadaj. Odtod tudi njihovo ime — krivopjete (t. j. krivopete). Hudobne divje žene kradejo po hišah otroke in jih v svojih gorskih domovanjih požro — to je edina hrana, od katere žive. Včasih pa zvabijo v svojo samoto tudi odrasle moške. Teh ne požro, pač pa jim le-ti morajo nekaj časa služiti — tako se obnavlja rod strašnih krivopjet . . .
SLOVO OD REZIJE
Sleherno slovo prizadene čutečega človeka — tako tudi naše (v mislih imam zveste bralce teh zapisov in sebe) slovo od starosvetnih Rozujanov — če rečem po njihovo — ni in noče biti površno, samo vnanje. Vračali se bomo, ko bo zato priložnost; prav gotovo pa na »šmarno mišo« (15. avgusta), t. j. po naše »na veliki šmaren«, ko je vsa rezijanska dolina na nogah, ko slave
»Tako se ne govori z nadučiteljem!« je izpregovoril župnik in je premeril Kačurja počasi s hladnim in čemernim pogledom.
»Kaj je torej!« je vzkipel Kačur, ki ga je bil razburil župnikov pogled.
Nadučitelj in župnik sta se spogledala in nad-učitelj je zavdihnil globoko.
»Gospod Kačur, saj se spominjate: sprejel sem vas kakor tovariša in prijatelja. Zdaj vidim na svojo veliko žalost, da mi niste ne tovariš ne prijatelj. Prijazno in blagohotno vas je sprejelo to dobro zapoljsko ljudstvo, ker je bilo prepričano, da boste njegovi mladini zgled in učitelj. Spoznalo je žalibog v zelo kratkem času, da ste slab zgled in slab učitelj, da zapeljujete mladino v huda dejanja in da sejete prepir in svado med ljudi. . .«
»Kaj pravite?« je prašal župnik.
Kačur je trepetal.
»Ali sem obtoženec, že vnaprej obsojenec, da tako stojim pred vami? Cemu ta pridiga? Razložite mi moja hudodelstva in zagovarjal se bom!«
»Kaj pa je bilo v nedeljo v Mantovi?« je vprašal župnik s hladnim glasom.
»To vprašajte rajši gospoda kaplana!«
»Prašal sem ga in povedal mi je, da ste hujskali ljudi na vero!«
»Lagal je! Tukaj pričam, da je lagal!«
Nadučitelj je zmajal z glavo in se je ozrl na Kačurja kakor na grešnika, ki je padel že zelo globoko in ki je vendar še sočutja vreden.
»Ne takih besed, gospod Kačur! Ne takih besed!«
»Kako je torej?« je trepetal Kačur. »Kje je obtožba? Jaz hočem, da se vrši vse v redu in po postavah; pridig ne maram in tudi naukov ne! Ne bom dolgo stal!«
»Ne boste dolgo!« je rekel župnik in se je počasi vzdignil. »Jaz mislim, gospod nadučitelj, da smo pri kraju. Z gospodom se ne da veliko govoriti!«
Stisnil je nadučitelju roko in je šel. Nadučitelj se je zaglobil v papirje.
»Gospod nadučitelj!«
Ozrl se je na Kačurja, kakor da ga je bil šele ugledal, in njegov obraz je bil sladak in smehljajoč.
»Zbogom, gospod Kačur, zbogom! Imam opravila, jako mnogo opravila! Zbogom!«
Pred šolo mu je prišel naproti Ferjan in se je zasmejal na glas.
»Ves rdeč! Ze vidim! Dobro so te dali! Kako pa si se držal?«
»Kmalu se bova poslovila, prijatelj!« je odgovoril Kačur s prisiljenim smehom.
»Kaj je bilo tako hudo? Kaj se nisi poklonil? Kaj nisi poljubil roke župniku?«
»Temu?«
»Ah, tako! Ze vidim, kaj si storil! Škoda! Rad sem te imel! Jaz sem tak, da imam rad samo tistega človeka, ki je boljši od mene. Boljši si, to je resnica, ampak ravno taka resnica je, da sem jaz bolj pameten. Za slovo bova pila, tega mi ne odreci!«
»Pila bova!«
Ko je stopil Kačur v svojo izbo, je ugledal pismo na mizi. Zupan mu je pisal, da bi rad govoril z njim.
»Še ena pridiga!« se je zasmejal Kačur. »Zakaj bi je ne šel poslušat? Zdaj sem tako že izven ljudi in postav. Zdaj laže poslušam in laže govorim in se laže smejem ...«
Takoj po kosilu se je napotil k županu. Vrata v hišo so bila zaklenjena, zato je stopil v štacuno in je videl, kako je tankonogi župan nenadoma izginil ter še v begu pomignil s prstom. V štacuni je stalo dvoje kmetov; pila sta žganje in kupovala tobak.
Za steklenimi durmi, ki so držala v vežo, se je prikazal župan in je potrkal na rahlo ter pomignil Kačurju.
»Kaj se mu je zmešalo?« se je začudil Kačur, odprl je steklene duri in je stopil v vežo. Zupan ga je prijel za roko in ga je peljal v izbo; spet je stalo na mizi dvoje kozarcev poleg steklenice.
»Nečem pred ljudmi, veste! Ne pred ljudmi! Precej bi mislili — no, Bog vedi, kaj bi mislili! Pijte!«
Zaprl je skrbno duri, stopil je h Kačurju, potrepal ga je po rami in se je nasmejal veselo.
»Kaj pa ste počeli v nedeljo, Al Presnet kerlc ste! Take reči! Ali vas je župnik že izpovedal? Korenito izpovedal? Ali vas je?«
»Čakal me je v izpovednici, pa nisem prišel!« se je zasmejal Kačur.
»Pa niste prišli. . . Hm!«
In županov obraz seje nenadoma zresnil.
»Veste, mladino je treba vzgajati v verskem in cesarskem duhu ... in tako, saj veste! Zgled je treba dajati. . . saj veste! .. . Po trpite! Kam pa! Kam pa?«
Kačur je vstal.
»Nikar! Kaj sem vas razžalil? Prosim, samo tale kozarec izpijte! — Nekaj drugega sem vas mislil vprašati, . . . tako potihoma . . .«
Okrenil se je nenadoma od Kačurja, stopical je po izbi z urnimi, skakljajočimi koraki, roke na hrbtu. Naposled je postal in je pomežiknil lokavo.
»Kaj ste resno mislili.. . tisto tam ... v nedeljo? Povejte mi, zelo vam bom hvaležen: ali res mislite, da se bodo ljudje, to se pravi, da se bo vsaj večina ljudi odvrnila od ... od prečastite duhovščine? Rad bi vedel, kako mislite o tem!«
Kačur se je čudil in ni odgovoril.
»Jaz sem namreč narodnjak!« je hitel župan. »Nikar me napak ne razumite! Zdaj ni več nevarnosti, da bi se nemškutarji polastili občine. Pa so jo imeli še pred desetimi leti — jaz sem bil takrat občinski svetnik . . .«
Pogledal je Kačurju naravnost v obraz, pomolčal je, nato se je zasmejal od srca.
»No, in zdaj so že spet nove sitnosti, čisto nove, nič ni človek pripravljen nanje. Prej je bilo lahko: ali nemškutar ali narodnjak. In iz nemškutarja je človek ob vsaki uri lahko postal narodnjak in še častili so ga! Zdaj pa se ljudje cepijo na take čudne načine, da človek še skozi naočnike ne razloči natanko! Tako potihoma, vse naskrivoma! Sitno, jako sitno!«
Tlesknil je z jezikom, zamahnil je z roko in je hitel po sobi.
»Kaj pa ste me hoteli prašati, gospod župan?« »Takoj! Takoj! Kakšna sila! — No, kako mislite?«
»O čem?«
»Kako se bo to končalo? Ali bodo zmagali stari ali mladi?«
»To Bog vedi, jaz ne vem!«
»Vi že veste; e, prekanjen ste! Drugače bi si ne upali tako očitno . . . Ali je zdravnik z mladimi?« »Nisem ga vprašal.«
»Nič neče povedati... prevejanec! — Zdaj torij mislite, da je še najbolje, če se ne nagne človek ne na to ne na ono stran?«
»Kakor je pač njegovo prepričanje.«
»Eh, kaj bi!« se je zasmejal župan in mu je položil roko na komolec. »Kaj bi! Saj sva sama! — Prepričanje: kako se to zmerom menja; človek pa ostane, kakor je bil. Ali sije zdajle sonce?«
»Megleno je.«
»No, glejte! In čez eno uro bo sijalo sonce in prelomili boste besedo, ki ste jo zdajle rekli. To je prepričanje! — Še nekaj mi povejte: kakšen pa je razloček med mladimi in starimi? Stari so za vero, mladi so zoper njo; tako je pač?«
»Ne gre za vero!«
»Za kaj pa gre?«
»Za napredek.«
»Hm! Jaz sem tudi za napredek. Lepa stvar... napredek! ... Za kakšen napredek gre?«
Kačur mu je strmel v obraz in ni vedel odgovora.
»No, že vem! Za napredek sploh! — Kaj pa stari.' Za kaj pa so tisti?«
»Konservativci so.«
»Konservativci . . . lepa stvar! Hm! Jaz sem tudi konservativec . . . Stojte! Na katero stran pa se drže nemškutarji?«
»Na nobeno!«
Zupan je skočil in je hitel po sobi.
svoje vsakoletno »žegnanje« in — snidenje z rojaki, ki sicer žive na tujem.
Sele, ko zapuščamo dolino Rezije, spoznamo, kako izolirana je od ostalega slovenskega sveta — saj je kar obzidana od visokih gora. Stike z obsoškimi rojaki na vzhodu ji preprečuje kaninski masiv, stike s tar-čen takimi, šempetrskimi in idrijskimi Beneškimi Slovenci preprečujejo nagrmadeni Muzci na jugu. Tako je zaprta tudi severna stran. Le vrata proti zahodu so odprta — toda tu že v furlanski svet . . . Kot da bi narava sama nagajala in kazala Rezijanom pot — stran od doma, stran od nas . . .
Prav zato pa še toliko bolj cenimo srečo, da so Rezijani do današnjih dni ostali zvesti materini slovenski govorici. Kljub vsem stoletjem osamljenosti, kljub tako nastežaj odprtim vratom v tuje jezikovno, kulturno  in  gospodarsko območje.
Dosti prijateljev — bralcev teh zapisov — mi je povedalo, da bodo na pomlad zagotovo šli v to Rezijo, ki jo tako »opevam«. Kot bi seveda bil prav vesel, da bi čimveč rojakov obiskalo in epo/.nalo lepo in daljno slovensko dež« i med gorami, tako se bojim razgrj. j i j »čih turistov, da bi oskrunili staro:v< no pesem, ki ji je ime — Rezija . . . Vsekakor bo prav, če hi slehernik, ki želi doživeti celovito njeno lepoto, prej prebral in se zamislil ob dveh čudovitih knjigah Milka Matičetovega »Rožice iz Rezije« in »Zverinice iz Rezije«. Iz obeh del lije ena sama čista poezija.. .
FURLANSKI SVET
daj pa nas bo pot vodila med »prave« Beneške Slovence. Brž  moram  pojasniti: Rezi-
Za slovo od Rezije: pogled od Stofvice na kaninski gorski masiv, ki zapira dolino na vzhodu.
jani so se že od nekdaj — tudi danes! — imeli za samosvoje. Niso hoteli biti nič drugega kot le Rezijani, Ro-zujanovi! Podobno je s Kanalskimi Slovenci, ki žive pod Višarjami in ob Beli, med Trbižem in Tabljo (Pontabelj, ital. Pontebba, nem. Pontaffclj. Geografsko so docela ločeni, tako od Rezijanov kot od ostalih Beneških Slovencev. Imajo pa — ti in oni — neposreden stik s Slovenci v matični deželi. Vtem ko imajo Rezijani le priprto okence (pri Učji) v ostali slovenski svet. Upravno pa vsi sodijo pod videmsko provinco.
Vendar pa bomo na svoji poti od Rezije do Tarčenta hodili ves čas le med   Furlani.   Vsaj   zdaj   je tako.
Morda je bilo pred stoletji drugače. Kajti šli bomo skozi povsem romanizirani Venzonl, ki se je prej im noval — Pušja vas! To ime je osta le v knjigah in na naših zemljevidi' (na laških seveda ne:).
Sicee smo gotovo le prepovršn ko že kar iz navade povemo, da gi vore naši severni sosedi nemško i . madžarsko, hrvaško na vzhodu in jugu   ter   italijansko   na zahod strani slovenskega etničnega ozemlja. Pa vendar ni povsem tako, kajti na vsej svoji meji na večerni strani se stikamo ne z Italijani, pač pa s Furlani! To velja za Kanalske Slovence, za Rezijane in za Beneške Slovence.
Kurja očesa po kranjsko
Lep čas (vsekakor predolgo) /c na savskem mostu grozila tale luknja.
»Park« na savskem mostu v Kranju
Če bi bila v petek, 5. marca, popoldne v Kranju kakšna pustna prireditev podobna letošnji na Bledu ali drugje, kjer 80 ocenjevali in nagradili najbolj izvirne in kritične domislile, potem bi bila pustna potegavščina na savskem mostu skoraj zagotovo najboljša. Toda tokrat ni šlo za pustno prireditev, čeprav je bilo le nekaj dni po Pustu.
Čeprav smo ta dan v uredništvo dobili sporočilo, kaj se bo dogajalo na Savskem mostu v Kranju, nismo bili ravno prepričani o izvedbi. Ko smo le nekaj minut pred polpeto (16.30) prišli na savski most, je bilo vse kot običajno. Promet se je nemoteno odvijal in na pločniku ni bilo ravno veliko pešcev.
Običajna je bila tudi precej velika luknja na desnem pločniku v smeri proti Ljubljani. Tolikšna je bila, da bi »neprevidne?.«, ki bi vtaknil nogo vanjo, najbrž še lep čas čutil posledice takšnega pripetljaja. Točno ob 16.30 pa so se pri luknji pojavili inožje. Pravzaprav sta bila le dva. Imela sta posodo z zemljo, vrtno škropilnico z vodo, lopato in srednje veliko smrečico. Kaj sta počela s tem, najbrž ni treba posebej in do potankosti razlagati. Lahko rečemo le, da sta delo opravila strokovno; tako, da bi se z njima lahko ponašalo in pohvalilo katerokoli horti-kulturno društvo. Dobrih pet minut sta potrebovala in na mestu, kjer je bila luknja, je rasla smrečica. In tako kot sta prišla, sta možakarja pospravila orodje in odšla.
Pravzaprav smo komaj ujeli toliko časa, da smo ju poprašali, kaj to pomeni. Povedala sta, da je ta luknja v neprijetno napoto že zares lep čas. Preveč huda past je bila to za številne, lahko bi rekli tisoče pešcev, ki vsak dan hodijo na delo (in se po delu vračajo) v Iskro, za šolarje, ki prihajajo z. vlakom, ter druge.
»Ce ni bilo časa ali denarja oziroma zaradi kakšnih drugih vzrokov te luknje ni bilo moč zakrpati, smo menili, naj bo pa tukaj park. Saj
v Kranju zaradi izrednega smisla in spoštovanja betona in asfalta nekateri že kar močno pogrešamo zelenja.«
»Pa se vam ne zdi, da je takle ukrep lahko tudi neprijeten, gledano s strani inšpekcij ali odgovornih?« poprašam mimogrede.
»Ne vem. Če pa je, potem bi inšpektorji in odgovorni to luknjo lahko že zdavnaj opazili in poskrbeli za varnosti,« je bil odgovor.
Zanimiv odgovor, mar ne? A odkrito vam povem, da se z njim še kako strinjam. Da ne rečem, da je bil ta varnostni »ukrep« tudi zares zanimiv in izviren ter da potrjuje, da smo zares narod kritične duhovitosti in neodkritih talentov humorja.
Zdaj je samo vprašanje, koliko časa bo smrečica na savskem mostu rasla. Luknja je namreč kazala grozljive in nevarne »škrbine« več mesecev. A. Žalar
(Če ni bilo časa ali denarja . . ., naj bo pa park,« sta menila možakarja.
V soboto, nedeljo in včeraj zgodaj zjutraj je smrečica na sorskem mostu še vedno rasla. Potem je izginila. Upajmo, da bo tudi luknja kmalu strokovno zakrpana. (Vse slike F. Perdan).
Mestni promet tudi v Škofji Loki
Škofja Loka — Škofjeločani se že
je časa prizadevajo, da bi tudi Šk. .,oka dobila mestni promet. Kot vse caže se jim bo ta želja v kratkem iresniČila.
Predstavniki škofjeloške krajevne kupnosti so se namreč že pogovarjali s predstavniki podjetja Alpe-'.our, ki bo skrbelo za prevoze. Alpe-
ar zdaj že pripravlja programe. Na ,oški krajevni skupnosti menijo, da bi morali »mestni« avtobusi voziti na progi Podlubnik —mesto —Plevna — Bloki —železniška postaja —Trata—Lipica (do novega loškega pokopališča) in obratno.
Mestni promet bo za Škofjo Loko velikega pomena. Kot je znano so nekatere loške stanovanjske soseske, denimo, Podlubnik, kjer bo v kratkem v 860 stanovanjih bivalo blizu 5000 ljudi, močno oddaljene od starega mestnega središča, kjer je tudi večina trgovin, pomembnih ustanov in drugih objektov. Poleg boljše povezave med posameznimi mestnimi predeli pa bo, menijo v Škofji Loki, v prometnih konicah mogoče močno razbremeniti ostale avtobuse in omogočiti, da bodo delavci čimprej prepeljani z dela ali na delo.
-j K
Vas je že kdaj tiščalo in peklo na kakšnem od prstov na nogi, da ste stiskali zobe, preklinjali po lihem pretesne čevlje, vsak korak je bil že muka, na jok vam je šlo in ko sle se sezuli, je odleglo na mah? Vzrok je bil kurjek, tak ali tak in pomoči si bil potreben, da le kaj. No, moj kurjek, ki se mi je spravil pod sam veliki noht na palcu, me je pred nedavnim dobesedno porinil v pedikuro pri Brivsko frizerskem salonu v Kranju. Pa ne mislim pisati o mojem kurje-ku, pač pa o dekletu, ki sem jo našla tam ob vroči vodi in v oblaku sopare: o Almiri Jazbečevi, prijetnem dekletu dvajsetih let, s kratko pristriženimi lasmi in s toplimi mandljevimi oči, doma iz. Reteč pri Škofji Loki.
Vem, da sem bila presneto nerodna pri tem mojem prvem obisku pri njej in v pedikuri sploh. Pa je takoj vedela, da sem nova, ko sem hotela namakati samo bolno nogo in z na-anehom je povedala, da nega obeh enako stane.
In ko takole udobno namakam ta moj preklicani kurjek, jo opazujem pri delu, ko obdeluje uboge noge sosede. Dve stranki ima namreč naenkrat v svoji mali ordinaciji. Medtem ko eno »zdravi«, se druga namaka, da se potem tista trda koža raje odlušči. Tako mlada, pa tako staro se ti zna pogovarjati s tole mameo na drugi strani španske stene. Le nogi vidim, vse bolni, skrivljene kosti, polne kurjih očes. Almira previdno reže zdaj z nožičkom, zdaj uporabi škarjice, zdaj nekakšen skalpel, zdaj strgalo za trdo kožo na podplatu in na koncu še pozdravi rane in namaže noge z nekakšnim vazeli-nom. To je vsa operacija. Dekle je pozorno, delo opravlja natančno in vseskozi svetuje: nohte morate rezati naravnost, da se vam ne bodo zazrli v kožo, če boste sami odpravljali kurjeke, noge prej vedno dobro namočite, nosite bolj udobne čevlje itd., itd. Zanimiva se mi je zazdela, ta mala zdravnica za noge. Povedala mi je, da je menda edina pedikerka na Gorenjskem, da je samo na Bledu še ena privatno, pa mogoče še v Škofji Loki, da je sicer kozmetičarka, pa je po sili razmer, ko po končani šoli ni našla mesta kozmetičarke, se pri svojem profesorju izučila še pedikure, da bi lažje dobila delo in se potem  zaposlila  v  Brivsko frizer-
Zbor delegatov
RD Kranj
Kranj — Izvoljeni delegati kranjske ribiške družine so se v petek, 5. marca, v stavbi kranjske občinske skupščine sestali na rednem zboru. Pregledali so delo oziroma enoletno gospodarjenje v družini. Ugotovili so, da so po izpustu vode iz akumulacijskega jezera hidroelektrarne Moste, ki je povzročil, da je v Savi do Zbiljskega jezera poginilo vse živo, z izrednimi napori in vlaganji (vrednost vloženih rib je namreč znašala 550.000 novih dinarjev) uspeli, da bo ta najdaljša jugoslovanska reka na območju ribiške družine Kranj v prihodnje spet oživela. Ob tem pa so se v razpravi večkrat zavzeli za varstvo okolja in narave in za ustrezne ukrepe. Izrazili so upanje, da bo k reševanju teh vprašanj pripomogel tudi novi republiški zakon o sladkovodnem ribištvu, ki je pravkar v pripravi. Po drugi strani pa naj bi k temu prispeval tudi družbeni dogovor o varstvu okolja in narave. Da se takšen družbeni dogovor čimprej sprejme, se je pred petkovim zborom delegatov zavzel tudi politični aktiv kranjske ribiške družine.
Na zboru so potem ugotovili, da kranjska ribiška družina letos praznuje 30"letnico obstoja in delovanja. Sklenili so, da bo svečanost ob tem jubileju organizirana v okviru občinskega praznika kranjske občine. Med drugim naj bi takrat kranjska ribiška družina razvila svoj prapor in izdala jubilejno značko. Prav tako so delegati ugotovili, da v prihodnje še ne kaže, da bi družina lahko zgradila svoj dom za člane v Zhiljah. Zato so se lokaciji za ta dom odpovedali in sklenili, da je treba sredstva, ki jih družina dobiva kot odškodnino na račun odplak, nameniti izključno za razvoj sladkovodnega ribištva.
Razprava je potem tekla še o plačevanju članarine, zamudnikih in nekaterih drugih organizacijskih problemih in vprašanjih. Na zboru so izvolili tudi nov devetčlanski izvršni svet družine, tričlanski nadzorni odbor in druge. Za predsednika ribiške družine so ponovno izvolili Ivana Mavsarja, za predsednika nadzornega odbora pa Jožeta Mar-jeka-Joeota. A. Z.
skem salonu Kranj. Tu je že prej delala pedikerka, pa je dala odpoved. Seveda bi raje delala kot kozmetičarka, I oda nekega dela se je morala lotiti. In začela je s pedikuro.
»Saj rada delani tudi ta posel, nič ne rečem, le ko bi bilo vsaj plačano tako, kol je treba. Tako pa kar pomislite: cel dan se sklanjaš, delaš v vodi in sopari ... Ko bi bil vsaj urejen zračnik! Pri takem delu trpi hrbtenica in že po letu dni sem morala začeti z zdravljenjem hrbtenice — obvezna razgibavanja in trda postelja. No, pa saj pravim, ko bi vsaj plača bila malo boljša . . . Hudo je in resno razmišljam, da bi šla.«
»In kaj bo potem s kranjsko pedikuro?«
»Razpis bodo dali, so rekli. Če se bo kakšna javila, jo bodo vzeli, sicer bodo pa pedikuro zaprli.«
Tisti z bolečimi nogami Almiro dobro poznajo in ne morejo si zamisliti, da bi naenkrat odšla in da ne bi imeli več kam iti po pomoč. Z vseh koncev prihajajo zdaj: z Jezerskega, iz Tržiča, Poljanske in Selške doline. Celo iz Bovca, Novega mesta, Maribora, Celja in Nove Gorice so in tudi po 6 ur se vozijo, da pridejo do nje.
27 din stane zdaj obisk pri pedi-kerki in dnevno vzame 13 do 14 strank. Včasih tudi manj, kajti k njej prihajajo tudi z nogami, ki bi jih moral vzeti v roke le zdravnik. Ko jih napoti k zdravniku, prosijo, naj naredi kar pač more, k zdravniku pa ne gredo. In Almira spet naredi vse, kar zna in more, da se njen pacient spet bolje počuti. Hitreje delati se pa tu ne da, kajti noge bole . . . Prihajajo skoraj nepokretni, pomagati jim je treba pri slačenju, jih posesti na stol. »Pomagam, kolikor morem. Ljudje me sami prosijo, naj še ostanem. In tudi bi, če bi le v podjetju
znali malo bolj vrednotiti moje delo. Tako pa pravijo, da storitev ne smejo podražiti, da občina ne dovoli, in vsaka služba mora sebe kriti. Kaj pa lahko potem še narediš? Včasih sem rekla, da pedikure ne bi nikoli delala, pa se človek vsemu privadi, sploh pa, ko vidiš, koliko pomagaš človeku s tem svojim delom.«
Za zdaj Almira še dela v Kranju. Še vedno rešuje zarasle nohte, kurja očesa na podplatih, na prstih, pod nohti, reže suho in trdo kožo, masira itd. Samo ne vemo, kako dolgo še. Kregati se ne more, ker pravi, da so jo pred tremi leti, ko je prišla, lepo sprejeli, in z dekleti na oni strani se dobro razume, stranke jo imajo rade . . . Toda ob takih pogojih Almira zagotovo ne bo več dolgo zdržala. In vsem, ki jo poznamo, nam bo žal za njo. Se res tu ne da čisto nič narediti? D. Dolenc
Izšla je tretja številka informatorja »Naklan'c«
Informator »NaklanV« je začela izdajati krajevna konferenca SZDL Naklo sredi lanskega leta. Prva številka je izšla ob krajevnem prazniku KS Naklo 26. julija, druga ob dnevu republike 29. novembra, tretjo številko pa so občani KS Naklo prejeli v preteklem tednu. Do konca leta bo predvidoma izšlo še šest številk.
Krajevna konferenca SZDL Naklo je informator začela izdajati, ker želi občane temeljiteje seznanjati z vsemi dogajanji v krajevni skupnosti. Ker pa želi zagotoviti dvosmerni pritok informacij, bo v bližnji prihodnosti organizirala tudi tedensko dežurno službo v pisarni KS Naklo. Občani bodo dežurnemu članu izvršnega odbora KK SZDL Naklo tako lahko neposredno posredovali svoje predloge in svoja mnenja.
Prve tri številke so prejela vsa gospodinjstva. »Naklanca« smo izdali v 050 izvodih. Naslednje številke bodo prejeli le naročniki. Doslej smo jih zbrali približno 250. Vsak občan lahko naroči »Naklanca« pri predstavnikih vaških odborov SZDL Naklo ali v pisarni sveta KS Naklo. Naročnina za celo leto znaša 20 din. Stroški za vsako številko »Naklanca« so sicer znatno višji. Tristo izvodov ene številke stane Približno 1700 din. Razliko plačujeta KK SZDL Naklo in svet KS Naklo.
Da bi informator bil čimbolj zanimiv in da bi občani radi segali po
njem, ima več stalnih rubrik: iz. naših organizacij in društev, krajevna samouprava, intervju z občanom, odgovori na vprašanja, športne zanimivosti, zabavna stran in podlistek. Poleg tega v »Naklan-cu« vedno objavljajo svoje prispevke učenci osnovne šole iz Naklega. V informatorju lahko svoje prispevke objavljajo tudi občani.
»Naklanca« ureja 16-čJanski uredniški odbor. Člani uredniškega odbora so si delo med seboj razdelili. Nekateri so prevzeli skrb za urejanje posameznih rubrik, drugi pa skrbijo za reševanje organizacijskih in tehničnih zadev. Pred izdajo vsake številke se uredniški odbor sestane dvakrat, ob načrtovanju številke in ko so prispevki za številko že zbrani. Uredniškemu odboru pri delu pomaga tudi izvršni odbor KK SZDL Naklo.
Prvi dve številki »Naklanca« so občanom dostavljali člani 00 ZSMS Naklo, tretjo pa člani vaških odborov SZDL Naklo. V začetku so se ob dostavljanju pojavile manjše težave. Nekaj gospodinjstev informatorja ni prejelo. Kljub temu pa mladinci zaslužijo priznanje za delo, saj se je večina med njimi pri raz-našanju »Naklanca« kot tudi pri raznašanju ostalih vabil in obvestil občanom potrudila. V bodoče bodo informator naročnikom dostavljali člani vaških odborov SZDL, ki delujejo v vseh vaseh naše KS.
M. Pagon
Šenčurska knjižnica v pretesnih prostorih
V okviru DPD Svoboda Šenčur deluje od l. maja 1972 knjižnica VI. kategorije, ki spada pod Osrednjo knjižnico v Kranju. Svoje prostore ima nad pisarno KS v domu kulture Šenčur. Knjižnica je odprta dvakrat tedensko, in sicer ob sredah in nedeljah.
V knjižnici imajo na voljo 1827 knjig, od tega so v lanskem letu dobili 322 novih knjig. Poleg teh pa imajo približno še 1000 knjig, ki so v lasti DPI) Svobode Šenčur.
V letu 1975 se je v knjižnico na novo vpisalo 22 bralcev, knjižnico pa je obiskalo 1073 bralcev. Od tega je bilo kar 1592 mladincev, HI pa odraslih bralcev.
Najbolj zvesta obiskovalka knjižnice je 72-letna Marija Štular iz Šte-fetove ulice v Šenčurju. Vsako sredo si izposodi pet knjig in jih nato med tednom vse prebere
»Marija Štular bere prav vse, tako da imam včasih že kar probleme, kje hi zanjo dobila še kakšno novo knjigo.« je povedala knjižničarka Cilka Ravnik.
Knjižnica v Šenčurju pa postaja iz meseca v mesec bolj tesna, prostori so zaradi nabave novih knjig postali premajhni. Police že dolgo ni več nobene proste, zato je Cilka Ravnik prisiljena, da nalaga knjige kar na tla.
»Osrednja knjižnica Kranj bi nam takoj poslala police,« je nato povedala Cilka Ravnik, »vendar jih zaradi premajhnega prostora nimamo kam postaviti. Upam si trditi, da bi se morale naše družbenopolitične organizacije bolj zavzeti za ta problem. Saj vedno govorimo, da prav knjiga daje človeku osnovno podlago vsemu kulturnemu napredku.« F. Frzin
Novice iz PD Kranj
Rekorden obisk — V četrtek je Planinsko društvo Kranj organiziralo zadnje planinsko predavanje v letošnji sezoni. Kranj so obiskali vodja alpinistične odprave na Ma-kalu Aleš Kunaver ter člani zmagovite odprave Marjan Manfreda, Nejc Zaplotnik in inž. Tomaž Jamnik. Predavanja se je udeležilo več kot 500 ljudi, kar je rekord letošnjih predavanj. Alpinistom se je zahvalil predsednik PD Kranj Franci Ekar in jim zaželel uspešno osvojitev Mont Everesta s kitajske strani.
Šmarjetna   in   Krvavec   — V
sredo, 3. marca, sta predsednik Planinske zveze Slovenije dr. Miha Potočnik in predsednik Planinskega društva Kranj podpisala pogodbo med Planinsko zvezo, PD Kranj in skupščino občine Kranj o usodi planinskih objektov na Krvavcu in šmarjetni gori. Pogodba je bila vpisana v sodni register. S tem so se uspešno končali večletni pogovori nied Planinsko zvezo in PD Kranj, pri katerih je pokazala veliko razumevanja občinska skupščina Kranj s predsednikom Tonetom Volčičem na čelu.
Razvoj Krvavca — V petek, 5. marca, so se na Krvavcu srečali predstavniki kranjske občinske skupščine, žičničarjev in Planinskega društva Kranj. Menili so, da kaže Krvavec še naprej vsestransko razvijati in pritegniti k sodelovanju tudi Ljubljano, saj precej obiskovalcev glavnega mesta obiskuje Krvavec. Ugodno je bil ocenjen tudi Program PD Kranj na Krvavcu, kamor sodi predvsem obnovitev Postojanke ha Gospincu. -jk
Gorjanski jamarji
Gorje — Le malo mlajših ljudi ve, da je včasih pri planinskem društvu ,i°5Je Rovala jamarska sekcija, ustanovljena je bila namreč 1937. ieia in Je štela okrog 20 članov. Le nialo nekdanjih članov te sekcije je danes še živih.
Vedo pa ti redki nekdanji jamarji povedati, da so takrat s pomočjo dr. Hafnerja iz Zagreba in dr. Serka iz Ljubljane gorjanski jamarji odkrili 24 metrov globoko jamo v Kočevniku. To je hrib, ki se strmo dviguje severno od vasice Krnica pri Gorjah. Jama ima dvorano, ki je dolga 960 metrov in široka do 30 metrov. Številni stranski rovi še niso raziskani. Zanimivo je tudi, da kapniki v jami niso iz apnenca, marveč kremenovi.
Morda ne bi bilo napak, da bi stranske rove te jame raziskali in kasneje uredili vhod v jamo ter jo tako približali tudi turistom.
J. Ambrožič
Delovni gasilci
Gasilski sektor Medvode obsega Sest prostovoljnih in pet industrijskih gasilskih društev ter ga vodi sektorski poveljnik Vinko Veber. V načrtu za letošnje leto so si zadali vrsto nalog ter bodo sodelovali na vseh pomembnejših tekmovanjih, pripravili bodo občinsko pregledno tekmovanje pionirjev, imeli več sektorskih vaj, udeležili se bodo gasilske parade v Ljubljani ter proslav posameznih društev. Zdaj poteka tečaj za gasilske častnike, zelo aktivno pa delujejo tudi na področju družbene samozaščite v krajevni skupnosti Medvode. .fr
Za zbiralce spominskih razglednic in poštnih žigov
Udeležencem 11. zimskega pohoda na Stol 21. in 22. februarja se je ponudila izredna priložnost, da so si lahko v karavli pri Valvasorju nabavili spominske razglednice z reprodukcijami B. Jakca in F. Mihe-liča in s priložnostnim poštnim žigom.
Začasni poštni urad pod Stolom, ki so ga organizirali poštarji planinci iz PTT Tozd-Radovljica, je namreč prodajal oba dneva razglednice in žige, kar je bila posebno zanimiva privlačnost za filateliste in zbiralce spominskih žigov. Osnutek za žig je pripravil slikar Jaka Torkar z Jesenic, izdelal pa predsednik planinske skupnosti PTT Kranj Jože Praprotnik. Promet na tej začasni pošti je bil izredno dober. Prodali so okoli 2500 razglednic in nekaj sto pisem z žigom. Da bi zadostili tudi vsem zbiralcem teh kolekcij, so poštarji poskrbeli tudi za tiste, ki se pohoda niso udeležili. Tako imajo možnost kupiti razglednice v vseh večjih poštah na Gorenjskem.
JR
Predavanje o partizanski saniteti
Žiri — V veliki dvorani DPD Svobode v Zireh bo drevi ob 18. uri predavanje o partizanski saniteti na slovenskih tleh. Predavateljici, znani partizanski zdravnici dr. Pranja in dr. Pavla, bosta še posebno natančno spregovorili o partizanskem zdravstvu ter o partizanskih bolnišnicah ter zdravstvenih ustanovah na Primorskem. Predavanje sodi v sklop prireditev ob dnevu žena. Za žene iz Zirov in okolice so krajevne družbenopolitične organizacije minulo soboto že pripravile gostovanje in nastop okteta Gallus iz Ljubljana -jg
Prapor tudi za čebelarje
Na rednem letnem občnem zboru čebelarske družine Cerklje so med drugim tudi sklenili, da bo družina letos razvila svoj prapor.
Ta čebelarska družina, ki v svoje področje dela zajema vse cerkljansko območje, je pri svojem delu zelo aktivna, zlasti pa v zadnjih letih, ko tudi družba posveča čebelarstvu vse več pozornosti. Kmetijstvo in čebelarstvo je namreč že stoletja tesno medsebojno povezano. Lani, ko je bila najslabša letina za čebelarje v zadnjih desetletjih, je družina prejela kar 7 ton sladkorja po grosistič-nih cenah, in to jim je precej pomagalo, da je vseh 37 članov družine pravočasno krmilo vseh 541 panjev čebel, kolikor jih v tej družini imajo. Svoje vrste pa imajo namen še povečati zlasti med mlajšimi in perspektivnimi kmeti in čebelarji. Družina namreč svoje člane povezuje tudi v strokovnem pogledu in pomoči, poskrbi pa tudi za družabno življenje. Lani so v ta namen orga-nizrali tudi izlet na Dobrdob in Trst.
mali oglasi • mali oglasi
Nič več v zaprtem krogu
Lovska družina Cerklje na Gorenjskem je svoj redni letni občni zbor že izvedla v skladu z novim zakonom o društvih. Torej nič več v strogem zaprtem krogu kot je bilo nemalokrat do sedaj v praksi med »ovci in tudi drugimi. Njihovega občnega zbora so se namreč udeležili tudi predstavniki vseh sedmih krajevnih skupnosti tega območja, člani delegacij KS in člani delegacij SIS ter ostalih družbenopolitičnih organizacij. Le tako se tudi širša javnost seznanja z delom te lovsko-športne dejavnosti, ki je po svojem delo-vanju izrednega pomena v kmetij-8tvu, gozdarstvu oziroma sploh v gospodarskem in športno turističnem pomenu. Njihove udeležbe pa ne gre zanemariti tudi glede splošnega ljudskega odpora, saj so prav oboroženi lovci, s svojim specialnim orožjem vedno pripravljeni cevi 8vojih pušk obrniti tudi na sovražnika.
Pripominjamo, da so zelo kritično obravnavali tudi osnutek novega zakona o lovu in gojitvi divjadi ter opravljanje lovišč. Sprejeli so tudi obširen program dela, predvsem na športno-rekreativnem področju, saj je ta družina poznana po svojem aktivnem delu na področju lovsko športnega tekmovanja. -an
dežurni veterinarji
OD 12. DO 19. MARCA 1976
B K DINA Tone. dipl. vet., Kranj, Be-
tonova 58,  tel.   23-518  za občino
Kranj;
I»iPP Andrej, dipl. vet., Škofji. Loka, Partizanska 37, tel. 60-380 za občino Škofja Loka; BKNULIĆ Marijan, dipl. vet., Radovljica, Staneta Žagarja 12, telefon 75043 za občini Radovljica in Jesenice.
Centralna dežurna služba 25-779 Kranj.
prodam
Prodam SENO. Grenc 11, Škofja Loka 1347
Prodam ZAPRAVLJIVCEK, voz z dvema sedežema in dolgim blatnikom. Poizve se popoldan. Voklo št. 100 1391
Ugodno prodam kombiniran otroški VOZIČEK. Štrukelj, Gradnikova 5, Kranj, tel. 21-312 1392
Prodam novo klavirsko HARMONIKO, 60-basno, 3 registre in skoraj nov MOPED na 4 prestave, registriran do julija 1976. Resman, Fran-kovo naselje 52, Škofja Loka 1393
Prodam semenski KROMPIR igor. Zg. Brnik 36, Cerklje 1394
Prodam KONJA ali zamenjam za goved. Pivka 15, Naklo 1395
Prodam nekaj ton krmilne PESE. Naslov v oglasnem oddelku. 1396
Prodam SPALNICO zaradi selitve. Prezelj, Cankarjeva 19, Radovljica, telefon 75-477 1397
Prodam dobro ohranjen levi vzid-ljiv ŠTEDILNIK. Kokrica, Gale* tova 28 1398
Prodam 2 kub. m suhih HRASTOVIH PLOHOV. Florjančič, Kranj, Zasavska 24, tel. 24-412 1399
Prodam težkega PRAŠI CA, par jahalnih KONJ z opremo in manjšo SLAMOREZNICO z verigo in pu-halnikom. Šenčur, Pipanova 40 1400
Prodam tridelno OMARO in KAVČ (orehova korenina) za 1000 dinarjev. Telefon 24-388 1401
Po zelo nizki ceni prodam črno-beli TELEVIZOR, 2 leti star, GRANI) DE LUXE. Kalan, Breg ob Savi 67, Kranj 1402
Prodam konjsko KOSILNICO. Velesovo42 1403
Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Zg. Bitnje 112 1404
Prodam mlade PRAŠIČKE in enobrazdni traktorski PLUG. Puša-vec Anton. Hudo 3, Tržič 1405
kupim
Kupim OTROŠKI AVTO VOZIČEK. Telefon 47-131 1414
Kupim suhe HRASTOVE PLOHE v debelini 30, 35 in 40 mm. Vzamem tudi 60, 70 in 80 mm plohe. Dolžina ni važna. Homan, Kidričeva 11, Škofja Loka 1415
Kupim PRAŠIČE za zakol, 150 do 200 kg težke. Košir Ivan, Donit, Medvode 1416
vozila
Prodam AMI 8 BREAK, letnik 1975, prevoženih 7700 km. Zg. Bitnje 168 pri gasilskem domu v jami 1406
VOLKSVVAGEN 1200, leto izdelave 1968/69, zelo dobro ohranjen, prodam. Kolman, Begunje na Gorenjskem 16 1407
Prodam TRAKTOR PASQUALI in obračalnik MARATON. Resman Jože, Hraše 25, Lesce 1408
Prodam dobro ohranjen TRAKTOR 35 KS, pogon na štiri kolesa ali zamenjam za traktor holber 28 do 30 KS. Naslov v oglasnem oddelku.
1409
Ugodno prodam FORD TAUNUS 17 M karavan ali zamenjam za manjši avto, MOTOR za F 600 D, MOTOR za kombi IM V 1000, dele za ŠKODO 1000 MB in »modle« za kamin ter vratca in pečnjak iz nerjaveče kovine. Ogled vsak dan pri Schaffer Stojan, Obrne 14, Bohinjska Bela, Bled 1412
AM16, letnik 1965, prodam po delih. Pivk, Cegelnica 30, Naklo 1375
Prodam ZASTAVO 750. Sp. Duplje 102 1413
Prodam FIAT 124, letnik 1970. Kukovec Alenka, Kebetova 20, Kranj, tel. 21-667 1410
Prodam MOPED T 12. Zevnik, Praše 12 1411
izgubljeno
Dne 3. 3. 1976 se je v Škofji Loki izgubil majhen RUMEN PES. Sliši na ime PIKO. Obvestite na naslov: Logonder, Moškrin 2, Škofja Loka
1420
Izgubila sem ŽENSKO URO »ARETA« dne 4. 3. 1976 iz šole Pre-doslje — Britof. Najditelj naj jo proti nagradi vrne: Bukovec Angelci, Britof 179 1421
Izgubila sem ZLATO ZAPESTNICO s ploščico z napisom: Brigita, 19. 6. 1975. Poštenega najditelja prosim, če jo proti nagradi odda na naslov: Virnik Brigita, Kebetova 16, Kranj 1422
zahvala
Javno se zahvaljujem vsem Draž-gošanom in Rudničanom, posebno dr. Cibicu in dr. Mažgonu, katera sta mi nudila prvo pomoč ob prometni nesreči, ki se mi je zgodila lani spomladi. Frelih Franc. 1423
stanovanja
Nudim STANOVANJE starejši ženski (lahko z družino) za pomoč slepi osebi. Plačilo po dogovoru. Sta-nonik Jože, Sr. Bitnje 116, Zabnica
1417
Oddam opremljeno SOBO. Ponudbe z življenjepisom pod »Stra-žišče« 1418
obvestila
GRADITELJI! Z dostavo na doni vam preskrbim vseh vrst ZIDNE OPEKE ljubljanskih opekarn. Od 1. do 30. marca t. 1. vam nudimo 15 '< popust. Izkoristite ugodnost. Vse informacije vam daje ANDREJ SMOLEJ, Kranj, Oprešnikova 15 (na Klancu). Pišite, pridem na dom.
1386
MODERNI SO KRATKI LASJE. Trimer GLAVNIK za striženje vam je pri tem v veliko pomoč. Dobi se v mnogih trgovinah, če pa ga ne najdete, pošljite vaš naslov in poslali vam ga bomo po pošti. Po povzetju plačate za 2 glavnika 54 din, zraven pa dobite še dve metalni znački. TRIMER, Zagreb, p.p. 696 ali Bo-škovičeva 40 1419
Javna dražba
Skupščina občine
Škofja Loka
— davčna uprava
prodaja na javni dražbi
poltovorni avto VW
za ceno 50.000 din.
Navedena vrednost je začetna cena. Ker je to že ponovna dražba, se avtomobil lahko proda ne glede na višino dosežene cene.
Javna dražba bo v petek, 12. marca 1976 ob 11. uri pred zgradbo Skupščine občine Škofja Loka.
festivalna i
dvorana
bled
^ od 13.do23.marca 1976 razstava in prodaja
VAŠ DOM 76
* POHIŠTVO
* DE KOR ATI VA
* GOSPODINJSKI STROJI
ostalo
Nujno potrebujem 10000 din POSOJILA za 6 mesecev, vrnem 12000 dinarjev. Ponudbe pod »Garancija«
1424
kino
Kranj CENTER
9. marca anier. barv. krim. PIKATI V MKTKOJU ob 16., 18. in 20. uri
10. marca amer. barv. krim. PIKATI V MKTKOJU ob 1«., 18. in 20. uri
11. marca ital.-franc. barv. AMAZONKE (mladini do l.r> let ogled ni dovoljen) ob 16., in 18. in 20. uri
Kranj STORZIC
9. marca nem. barv. glasb. MOJ PRIJA . KI.J HKINTJK ob 16., 18. in 20. uri
10. mana nem. barv. erot. KAKO TO POVEDATI SVOJI HČERKI ( ui primeren ca otroke) ob 16.. 18. in 20. uri
Tržič
9. marca nam. barv. erot. KAKO TO 1'OVK-IMTI SVOJI  HČERKI  (  ni primaren ta
ot roke) ob 18. in 20. uri
10. marca amer. barv. vestern CELO MESTO J K KKIVOob 18. in 20. uri
I I, marca amer. barv. vestem CELO MESTO JE KKIVOob Iti. in 20. uri
Kamnik DOM
H. marca hongkongAki bearv. pust. NKPKK-MAGLJIVJ BOKSAR ob 18. uri
10. marca hongkongški barv. pust. NEPREMAGLJIVI BOKSAR oh 18. in 20. uri
11. marca amer. barv. pust. POSKIDONOVA AVANTURA ob 18. in 20. uri
Škofja Loka SORA
B. marca amer barv risani RACMAN JAKA IN PAJDAŠI ob 18. uri, »ved. barv. komed. KLJUČ ZA VSAKO KLJUČAVNICO ob 20. uri
10. marca amer, barv. risani RACMAN JAKA IN PAJDAŠI ob 18. uri. Šved. ban komed. KLJUČ ZA VSAKO KLJUČAVNICO ob 20. uri
IL marca amer. barv drama IZGUBLJENI
ob 20. uri
Železniki OBZORJE
K), marca amer. barv. KOKDOMO ob 20. uri
vestern TOPO\ I ZA
Radovljica
ii mana amer. barv. vojni ZLOMLJENA K KILA ob 20. uri
10. marca liane barv. ODKUPNINA »Ii 20, uri
11. marca amer. barv. ŠERIF IZ DRŽA VK TENNESSEE ob 20. uri
Bled
9. marca amer. barv. vestem ULICA BREZ ZA KONA ob 20. uri
10. marca amer. barv vestem ULICA BREZ ZAKONA ob20. uri
Jesenice RADIO
9. mana amer. barv krim. NOČNA GIBANJA ob 17. in 19. uri
Jesenice PLAVŽ
!i marca nem-jug. barv. CS vestem VVIMv TOU - 1. del ob 18. in 20. uri
11. marca it al. barv. drama KRVAVI BRATJE ob 18. m 20. uri
Kranjska gora
10. marca amer. barv. krim. NOČNA (UPANJA ob 18. in 20. uri
Amazonke
Režija: Terence Young, Igrajo: črede konja, veliko žensk in nekaj moških
To je bilo, če je sploh kdaj bilo, pred tri tisoč leti, ko so ženske imele še rep, ne: to je naslov drugega filma, bilo je tedaj, ko so amazonke skušale živeti samostojno, svobodno in človeka vredno življenje, a so zaradi napak, ki so jih povzele po moških, i/umrle kot kasta, sploh družbena sila. 1'oženčile so se namreč in pričele so ljubiti celo lastne otroke, preusmerile so bojišča proti moškim v bojišča proti lastnemu spolu. Film Amazonke premore tudi duhovito cvetko, ki hkrati ponazarja pomembnost in miselno globjno celotnega dela, ko amazonska kraljica zmagovitemu kralju nežno zašepeta. ob obisku soproge, da jo ie bilo strah le njegove ljubice. In podobno.
Moški se vojskujejo, si jemljejo ženske, gredo se oblast — Amazonke takisto. Jemljejo si ženske in enkrat letno tudi moške, da bi pač ne izumrle. Dialogi med spoloma so drugače kot ljubko zasnovam na principu daj-dam in daj-daj. Samovlad.jc in kraljico jim ugrabi in uniči ČLOVEK / bičem. Sploh pa so ljubke, in moškim primerne, scene borenja tekmic za prestol, pa lesbične stene; obilje ženskih teles nam lahko pričara pravi neestetski orgazem Lizi*trato in Zborovalke imamo vsaj v
lepem slovenskem prevodu, Amazonke pa so /gled prevoda s srbohrvaško sintakso, ne da bi se. seveda, kakorkoli primerjale / Ai istolanovima komedijama. Vprašujem se le — polovica razprodane dvorane so na predpremieri zasedle ženske — kaj ženskam danes, in pred njihovim enodnevnim praznikom, sploh lahko pomeni delo. ki / ničemer rie nakazuje trenj, resničnih Oloveš-kih problemov, ki ni niti zabavno, ne ironično? Ogledalo — česa, čigavo; pra/-mštva? Pest rak
razstava bo odprta vsak dan od io. do 18. ure, tudi  v nedeljah
murha
Izdaja ČP Glas, Kranj, Ulica Moše Pijadeja 1. Stavek: G P Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. - Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Mose Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-12594 - Telefon i: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 21-194. - Naročnina: letna 140 din, polletna 70 din, cena za 1 številko 1,50 dinarja. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
Manj nesreč v februarju
nesreče
Obletnica ljubeljskih dirk
Letos mineva 50 let od prvih motociklističnih dirk na Ljubelj, kar je redek jubilej v našem moto-športu —   V Tržiču pripravljajo številne prireditve
V primerjavi z januarjem je bil prejšnji mesec po številu prometnih nesreč na gorenjskih cestah dokaj miren. Pripetilo se je le 27 prometnih nesreč z večjo materialno škodo in telesnimi poškodbami ali celo smrtjo, januarja pa kar 43. Največ hujših prometnih nezgod je bilo v kranjski občini, sledi jeseniška in škofjeloška. V nesrečah se je ranilo 43 oseb, od tega 19 težje, 1 oseba pa je umrla. V februarju sta se pripetili    dve    težji prometni
Požar
V petek, 5. marca, ob 10.30 je začelo goreti gospodarsko poslopje Ivana Mlinarja v Ravnah pri Zireh. Ogenj je nastal, ker so se v dimniku vnele saje; v dimnik pa je bil vzidan vezni tram, preko katerega se je ogenj razširil na poslopje. Vaščanom in gasilcem je uspelo rešiti živino in živila. Pogorelo je okoli 25 ton sena, motorna kosilnica in drugi električni stroji. Škode je za 800.000 din.
nesreči, v katerih je bilo ranjenih 11 oseb; zaradi nepravilnega prehitevanja je zapeljal v smrt neizkušeni voznik Jovo Džukič na cesti med Jeprco in Mejo: v nesreči so bili huje in lažje ranjeni štirje sopotniki, voznik pa je kasneje v bolnišnici umrl. Na suškem mostu v Škofji Loki pa so bili v trčenju dveh avtobusov ranjeni 1 potnik težje, 7 pa lažje.
Med vzroki teh nesreč, ki so se pripetile v februarju, je tako kot vedno na prvem mestu neprimerna hitrost, sledi ji vinjenost za volanom, neprimerno prehitevanje itd. Večina nesreč se je v februarju pripetila konec tedna: najbolj črna je bila nedelja, ko se je pripetilo 10 prometnih nesreč, in pa petek s polovico - manj nesrečami.
Debela snežna odeja, ki je v februarju prekrila za daljši čas cestne površine, je za nekaj časa razredčila tudi promet in zadržala doma previdne in tudi manj previdne voznike, tako da hujših nezgod takrat ni bilo.
Avtomobil zaneslo
V sredo, 3. marca, ob 21. uri se je na magistralni cesti v Logu pri Kranjski gori pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Stanko Tomažin (roj. 1943) z Jesenic je vinjen peljal od Kranjske gore proti Jesenicam. V rahlem desnem ovinku v Logu ga je začelo zanašati in je trčil v nasproti vozeči osebni avtomobil, ki ga je vozila Valentina Šranc z Jesenic. Po trčenju je voznik zapustil kraj nesreče. V trčenju ni bil ranjen nihče, škode na avtomoblih pa je za 20.000 din.
Prehitro v ovinek
V soboto, 6. marca, ob 23.35 se je na regionalni cesti pri Bohinjskem jezeru pripetila hujša prometna nezgoda. Voznica osebnega avtomobila Vera Merlak (roj. 1951) iz Ljubljane je peljala od Stare Fužine proti Bohinjskemu jezeru. Zaradi hitrosti ni mogla zvoziti blagega levega ovinka, avtomobil je zavozil na bankino, podrl tudi obcestne kamne in se nato prevrnil na streho. Ranjen ni bil nihče, alkotest, s katerim so preizkusili voznico, pa je pozele-nel preko polovice. Škode na vozilu je za 60.000 din.
Neprimerna hitrost
V ponedeljek, 8. marca, ob pol eni uri zjutraj se je na magistralni cesti med Jesenicami in Kranjsko goro v Podkužah pripetila huda prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila NSU 1200 zagrebške registracije Zeljko Bajdak (roj. 1952) z Jesenic, Titova 74, je vozil proti Jesenicam; v levem ovinku je zaradi neprimerne hitrosti na spolzki cesti njegov avtomobil začelo zanašati, na desni strani je zadel v kup zmrznjenega snega, nato ga je zaneslo še v levo in ponovno v desno, kjer je preko snežne bankine zdrsnil pod cesto in se ustavil ob drevesu. V nesreči je dobil voznik tako hude poškodbe, da je na kraju nesreče umrl; sopotnika Vojko Maričič in Mirsad Catak z Jesenic pa sta bila hudo ranjena. Škode na avtomobilu je za 30.000 dinarjev. L. M.
Padla v kanjon Kokre
V soboto, b". marca, zjutraj so našli v kanjonu Kokre mrtvo 16-letno Anico Štumberger iz Kranja, Mladinska ulica 1. Pokojna se je verjetno spustila po strmini kanjona ob mostu čez Kokro, pri tern pa je padla in se ranila; smrt je verjetno nastopila zaradi podhladitve.
Tržič — Avto-moto društvo Tržič je novembra lani imenovalo komisijo za proslavljanje 50. obletnice motošporta v Tržiču, kar je eden najpomembnejših letošnjih jubilejev v tržiški občini. Leta 1926 so najvne-tejši privrženci motociklističnega športa prvič organizirali dirke na Ljubelj. Vrstile so se vse do leta 1940, ko se je začel zaradi bližajoče se vojne in napetosti ob meji tako imenovani »športni molk«. Po vojni so ljubeljske serpentine oživele. Elita cestnohitrostnih gorskih dirk se je na Ljubelju zbirala vsako leto tja do šestdesetih let, ko je z izgradnjo nove ceste starim ljubeljskim serpentinam odklenkalo. Ni pa bilo konca motociklistične dejavnosti. Avto-moto društvo je še posebej v Podljubelju prvič v Jugoslaviji organiziralo tekmovanje v motokrosu, za nas popolnoma novi motociklistični disciplini. Motokros je dobil pri nas domovinsko pravico. Ljubelj oziroma Podljubelj pa ostajata eno najpomembnejših motokrostističnih središč pri nas!
Številne prireditve pripravljajo v počastitev 50. obletnice motošporta v tržiški občini. Omenjamo mednarodno   motokros   tekmovanje v
KRANJ — »Za obračun prehojene poti in dela v zadnjih dveh letih smo si prav gotovo izbrali pravi trenutek, saj je budo klub Triglav stopil na pot ponovnega preporoda,« je dejal na občnem zboru tega kranjskega kluba njegov predsednik Franc Šifkovič.
Te besede prav gotovo tudi drže, saj so za delo v telesni kulturi mnogo boljši pogoji kot v preteklih letih. Ta 132-članski kranjski športni kolektiv je občanom, ki se zanimajo za šport, prav gotovo malo poznan. Poznajo ga le tisti, ki jim je judo in karate bolj blizu, in tisti, ki so se s tema borilnima veščinama ukvarjali. Pa tudi dejstvo, da so to skromni športniki, ki svojih uspehov ne obešajo na veliki zvon, nam še bolj podkrepi našo trditev, da le malokdaj pridejo iz anonimnosti. Pri tem pa še mi prevečkrat pozabljamo, da je v Kranju tudi ta športna zvrst. Nemalokdaj se namreč zgodi, da na naši športni strani ni o njih nič zapisanega.
Za judoisti Triglava je dvajset let dela, ki je povezano z lepimi uspehi. Prav letos, ko praznujejo dvajsetletnico, so se ponovno uvrstili v prvo slovensko ligo, v kateri so v prvem delu tekmovanja na solidnem četrtem mestu. To pa je tudi več kot so pričakovali. To pa ni vse, kar so dosegli, saj so pri tem njihovi posamezniki med najboljšimi na Gorenjskem, na tradicionalnem turnirju Nagaoke pa so zasedli še tretje do četrto mesto.
Leta 1969 so pri klubu ustanovili še karate sekcijo, ki se po šestih letih ponaša že z lepimi uspehi. Tako je na primer njihov član, ki je obenem tudi trener karateistov, mojster Prašnikar, na izbirnem tekmovanju za slovensko reprezentanco osvojil tretje mesto. To mu je prineslo, da je postal njihov član in se bori na raznih turnirjih po Jugoslaviji. Od leta 1972 pa so organizatorji vsakoletnega zveznega seminarja v Begunjah.
Prvo mesto oddano
Tudi za tekmovanje starejših pionirk v občinskem košarkarskem prvenstvu bi pravzaprav lahko že dejali, da je odločeno, odločeno seveda v smislu prvaka te kategorije; ekipa OŠ D. Jenko, ki je tudi po tretjem kolu še neporažena, ima teoretično največ in najrealnejše možnosti za osvojitev naslova prvaka, saj je srečanji z neposrednimi tekmeci za ta naslov rešila v svojo korist. Seveda pa tekmovanja še ni konec.
Izidi 3. kola: L. Seljak : S. Jenko I 16:10 (8:4), J. B. Tito : S. Žagar 4:12 (0:6), S. Jenko II. : J. B. Tito 10:6 (2:2), D. Jenko : F. Prešeren 30:2 (14:0), S. Jenko I. : S. Žagar 24:11 (16:3).
V vodstvu je ekipa OŠ D. Jenko pred ekipami L. Seljak, S. Jenko I. in S. Žagar. -bb-
razredu 250 kubičnih centimetrov in državno prvenstvo v motokrosu za kategorijo motorjev s prostornino 125 kubičnih centimetrov. Nadalje v Tržiču pripravljajo izdajo spominskih značk, plaket, žigov in almanaha, v katerem bo celovit pregled motošporta v Tržiču, zgodovinski pomen Ljubelja, vloga Avto-moto društva Tržič in opis glavnih preteklih in sedanjih značilnosti tržiške občine. Komisija za praznovanje pripravlja tudi priložnostno razstavo v Muzeju, odkritje plošče v spomin dirkam pri ljubeljskem predoru, koncert godbe iz Holic na Češkoslovaškem, s katerimi tržiško AMD tesno sodeluje, in pohod po stari ljubeljski cesti do vrha Ljubelja. Ljudem, najzaslužnejšim za razvoj motošporta v Tržiču, ki so obenem veliko vplivali tudi na rast te športne panoge v republiki in državi, bodo podeljena priznanja. To bo ena osrednjih slovesnosti in se bo najverjetneje ujemala s praznovanjem 5. avgusta, praznika občine Tržič. Zanimiva utegnejo biti tudi predavanja Tržičanov in predvajanje filmov po avto-moto društvih Gorenjske in Slovenije ter osnovnih šolah. J. Košnjek
Prav gotovo bi ta skromni kranjski klub že lahko dobil svoj stalni prostor za vadbo in tekmovanja. Tako kot za ostale tudi zanje ni pravega prostora, da bi lahko postali še bolj množični in končno že enkrat prišli iz športne anonimnosti. Prevečkrat imajo nekateri od njih napačno predstavo, češ da je to šport pre-tepačev in razgrajačev. Vemo pa, da je to borilni šport, ki človeku daje veliko in ki je obenem še specifičen pri splošnem ljudskem odporu. Vse to pa bi lahko tudi bolje ovrednotili pri prioriteti, saj so jih v kranjski občini postavili za odbojkarji in sankači. To je v tretjo jakostno opredelitev.
Novi izvršni odbor bo še naprej vodil njihov dosedanji predsednik Franc Šifkovič.
D. Humer
Kondor II občinski prvak
Pred dnevi se je končalo občinsko prvenstvo Škofje Loke v namiznem tenisu. Prvo mesto je zaradi boljše set razlike pripadlo ekipi Kondorja II, ki si je pridobil pravico sodelovanja na kvalifikacijah za gorenjsko ligo. Rezultati zadnjega kola: Trata : Kondor II 2:5, Grče: Gorenja vas 2:5, Iskra : Reteče 5:4. Vrstni red: 1. Kondor II 18 (49:29), 2. Gorenja vas 18 (47:29), 3. Trata 10, 4. Reteče 8, 5. Iskra 6, 6. Grče brez točke.
J. Starman
Innauer novi svetovni rekorder
Oberstdorf — Tu se je v nedeljo končal 11. mednarodni teden smučarskih poletov, ki je bil v zgodovini doslej najuspešnejši. Prireditev je bila v zelo ugodnih pogojih za polete, saj je bilo vse štiri dni brez vetra. Tokrat je nastopilo 35 skakalcev iz 9 držav. Dosedanji svetovni rekord s 169 metri je bil večkrat izboljšan, končno pa ga je v nedeljo postavil še niti 18-letni Anton Innauer (Avstrija) s 176 metri. Od naših je poletel najdlje Janez Loštrek, ki je v nedeljo v zadnji seriji doskočil pri 149 metrih. Kranjčan Bogdan Norčič pa je že v četrtek na uradnem treningu poletel 148 metrov. Tako so najboljši Jugoslovani po dolžinah od ~ Oberstdorfa dalje naslednji: 1. Mesec 158 m, 2. Štefančič 150 m, 3. Loštrek 149 m, 4. Norčič 148 m. Wa letošnji prireditvi v Oberstdorfu je nastopilo šest Jugoslovanov, od katerih pa sta zadovoljila le Loštrek in Norčič, medtem ko so ostali — Demšar, Štefančič, Blaznik in Cuznar — pristali na zadnjih mestih.
J. Javornik
OBLETNICA
9. marca mine štiri leta, odkar nas je za vedno zapustila naša, nam vedno draga
Vikica Mali
Spomin na tebe ni zbledel, vedno oživi. Smrt, kako kruto je to, ki vzame življenje tak mlado.
Hvala vsem, ki se je spominjate Žalostna mama, ata in sestra
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete
Frančiške Lotrič
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Hvala za priklonjeno cvetje in vence vaščanom in ZB. Zahvaljujemo se g. župniku iz Selc za opravljeni pogrebni obred.
Vsem še enkrat iskrena hvala
Vsi njeni. Jamnik, 8. marca 1976
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, starega očeta, brata, tasta
Ivana Ziherla
upokojenca
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, vsem vaščanom, posebej še dobrim sosedom, sodelavcem kolektiva Iskra in vsem, ki ste nam kakorkoli stali ob strani. Zahvaljujemo se za izraženo sožalje, podarjene vence in cvetje. Hvala vsem, ki ste se poslovili od njega na domu in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala duhovniku za pogrebni obred in poslovilne besede
ter pevcem za odpete žalostinke.
Žalujoči: žena, sin z družino, bratje, sestre in ostali sorodniki.
Bitnje, 5. marca 1976
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljubeče in skrbne mame, babice, sestre in tete
Francke Perne
roj. Kern /
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami in jo tako številno spremili na zadnji poli. Posebna zahvala dr. Bajžlju za lajšanje trpljenja v zadnjih dneh težke bolezni, Tončki Dovžanovi za nesebično pomoč, kranjskim duhovnikom in g. Blaju za spremstvo in govor oh odprtem grobu, prav tako tov. Slaparju za tolažilne besede, kolektivom Aerodrom, OŠ Cerklje, Iskra, Servis Gorenje Kranj, TVD Partizan in vsem ostalim za izraze sožalja, vence in poklonjeno cvetje. Hvala tudi
pevcem za ganljivo petje.
Še enkrat vsem najlepša hvala.
Žalujoči: sinovi Andrej, Gustav, Tone in Lojze z družinami, hčerki Mirni in Francka z družinama
in ostalo sorodstvo.
Kranj, Cerklje, Pančevo, Komenda, 4. marca 1976
Z občnega zbora budo kluba Triglav Kranj
Judo in karate ni pretepaški
šport
Torek - 0. marca 1976 W^MSBUMKBBSSSSII^K VI. Beštrov memorial v smučarskih tekih
Dvakrat prvi v 24 urah
Glas — 15. stran
Smučarska tekmovanja najmlajših se vrstijo
Maks Jelene
Milena Kordež
Roman Seljak je v teku veteranov med štirinajstimi tekmovalci zasedel solidno šesto mesto. — Foto: F. Perdan
NEMILJE - V tukajšnjih smučinah je bila tekaška sekcija SK Triglav Kranj organizatorica že šestega Beštrovega spominskega tekmovanja v smučarskih tekih. V sedmih kategorijah je nastopilo 110 tekmovalcev in tekmovalk iz petnajstih slovenskih smučarskih kolektivov.
V teku članov na 15 km je trigla-van Maks Jelene — to je že druga njegova zmaga v komaj štiriindvajsetih urah, saj je zmagal v petek zvečer  na  Jakopičevem  memorialu v Gorjah   —   v   odsotnosti Gorjana Filipa Kalana znova dokazal, da je Pred balkanskimi igrami v Mavro-vem v odlični formi. Tudi njegova klubska kolegica Milena Kordež ni imela težkega dela, da je premagala še Beštrovo in Pavličevo. Tudi mlajši člani, ki so tekli enako progo kot  starejši  vrstniki,  so pokazali zvrhano mero borbenosti. Najhitrejše smuči je imel Jeseničan Tone , .. , .    ....    .   . n
Djuričič.   Pri starejših  in  mlajših    Na nedelJski tekaški tekmi za Be mladincih sta prvi mesti odšli v Gor-    štrou memorial je v teku veteranov
nastopil tudi njegov brat Jaka. — Foto: F. Perdan
je. Zmagala sta namreč brata Cveto in Dušan Podlogar. Mlajša mladinka Jelica Jelovčan je Triglavu pritekla tretje prvo mesto, edino za ljubljansko Olimpijo pa starejša mladinka Metka Munih.
Rezultati   —  člani (15 km): 1.
M. Jelene (Triglav) 49:34,37, 2. Tajnikar (Olimpija) 50:05,20 3. J. Šolar (Triglav) 51:16,83, 4. L. Jelene (Alp-les) 54:23,55, 5. Krišelj (Triglav) 54:26,76; mlajši člani (15 km): 1. T. Djuričič (Jesenice) 50:32,21, 2. Nastran (Alples) 52:35,52, 3. Laniše (Kamnik) 54:19,56, 4. Gabor (Maribor) 54:44,43, 5. Kemprle (Kamnik) 57:10,63; starejši mladinci (10 km): 1. C. Podlogar (Gorje) 34:57,23, 2. J.Demšar (Alples) 35:37,65, 3. Pustovrh (Olimpija) 36:36,63; mlajši mladinci (5 km): 1. D. Podlogar (Gorje) 16:48,91, 2. D. Djuričič 17:19,88, 3. Mrak (oba Jesenice) 17:24,38, 4. F. Eržen (Alples) 17:46,94;
članice (10 km): 1. Kordež (Tri glav) 37-20,75, 2. Pavlic (Lovrenc) 38:03,34, 3. H. Bešter (Triglav) 38:18,71; starejše mladinke (5 km): 1. Munih (Olimpija) 19:37,41, 2. M. Fister (Triglav) 19:44,18, 3. Obrul (Lovrenc) 22:26,43, 4. Dolžan (Jesenice) 22:36,60; mlajše mladinke (5 km): 1. Jelovčan (Triglav) 21:46,19, 2. Kobentar (Jesenice) 22:59,62, 3. Rus (Brdo) 24:28,01; veterani: 1. G. Kordež 12:50,3, 2. Slave 14:11,1, 3. Kemperle 14:17,0, 4. Moder 15:35,0, 5. Munih 15,90:0,6. Seljak 16:07,6.
D. H u mer
V Adergasu nov rekord skakalnice
Na meddruštvenem tekmovanju v smučarskih skokih na 40-metrski skakalnici v Adergasu je v nedeljo nastopilo 60 skakalcev iz osmih slovenskih klubov ter gostje iz Zahom-ca v Avstriji. Državni reprezentant Stane Rakar je s skokom 40 m postavil nov rekord skakalnice v Adergasu.
Rezultati — pionirji: 1. Globočnik (Krvavec) 214,0 (34, 35), 2. B. Pipp (Zahomec) 196,0 (32,5, .52), :). Kaiser (Zahomec) 191,0 (32,5, 32), 4. Marti-njak (Krvavec); mladinci: 1. M. Pi-bernik (Kamnik) 195,0 (36,5, ;17,5), 2. P. Pibernik (Kamnik) 106,0 (30, 30), 3. Gosar (Križe) 153,0 (29, 27,5); člani: 1. Rakar (JLA) 255,0 (40, 37,5), 2. Bukovnik (Triglav) 229,0 (36,5, 37), 3. S. Ribnikar (Križe) 201,0(33,5,33). J. Kuhar
V Gorjah Jelene pred Kalanom
70 tekačev je v petek nastopilo v nočnem teku v Zgornjih Gorjah za Jakopičev memorial. Rezultati: člani: 1. Jelene (Triglav), 2. Kalan (Gorje), 3. Tajnikar (Olimpija); mlajši člani: 1. Poklukar (JLA), 2. Nastran (Alples), 3. T. Djuričič (Jesenice); starejši mladinci: 1. Cvajnar (Olimpija), 2. Demšar (Alples), 3. C. Podlogar (Gorje); mlajši mladinci: 1. D. Podlogar (Gorje), 2. Bratina (Gorje), 3. D. Djuričič (Jesenice).
J. Ambrožič
Najboljši Janez Gorjanc
Žiri — Smučarski skakalni klub iz Zirov je bil v nedeljo, 7. marca, prireditelj meddruštvenega tekmovanja •n tekmovanja za kategorizacijo v smučarskih skokih za mladince in člane na 70-metrski skakalnici v Novi vasi pri Zireh. Med seboj se je Pomerilo prek štirideset tekmovalcev iz vseh najboljših slovenskih smučarskih klubov. Kot predskakal-ci so nastopili pionirji SSK Žiri, varovanci nekdanjega državnega re-Prezentanta v skokih Janeza Jur-mana, in pokazali precejšnjo mero znanja in poguma. Prek 1500 gledalcev ob skakalnici je najbolj navdušil zmagovalec med člani Janez Gorjanc z dvema lepima skokoma, najdaljši skok dneva pa je s 64,5 metra Postavil domačin Janez Poljanšek.
Rezultati: mladinci — 1. Bogataj (Ilirija) 189,5 (58,5, 59,5), 2. Anžel (Ilirija) 182,2 (57,5, 57), 3. Tepež (Ilirija) 168,1 (55, 55), 4. Kejžar (Triglav) 162,4 (57,5, 51), 5. Bantan (Ilirija) 160,9 (54, 54,5); člani - 1. Gorjanc (Triglav) 212,2 (64, 63), 2. Jurman (SSK Žiri) 198,5 (68,5, 62), 3. Križaj (Ilirija) 198,0 (62,5, 60,5), 4. Kajzer (Ilirija) 197,2 (60,61), 5. Poljanšek (SSK Ziri) 192,8 (54,5, 64,5).
V Mojstrani je bilo v organiza< iji pbfinake /vc/c tmttCarakih organiiacij Janank <■ občinsko
prvenstvo osnovnih šol v veleslalomu. Na tekmovanju je nastopilo nad 2(M) tekmovaliev s
šestih osnovnih ;oi jeMniAke občine Ke/.ultati — cicibanke: 1 Krznarif (Mojstrana), 2. Klinar (I*. Voram I, t Svetina (Žirovnica); cicibani: 1. Nagli«*, 2. 1'irc, 3. Zan (vsi Koroška Bela); ml. pionirke: 1  Benedičič (I*. Voranc),
2. Vesck. 3. Tancar (obe T Oufar); ml. pionirji: 1 Oblak (F. Voranc), 2. Praatrel (Koroška Bela). 3. Benet (Kranjska fara); pionirke: 1 Kejžar (Koroška Bela). 2 Rako vec (P. Voranc), 3. Vilman (Koroška Belai. it. pionirji: 1 Benedik (Žirovnica), 2. Fodrekar (Mojstrana), 3, Kune (T. Cufar); ml. mladinke: 1. K Lakota (Mojstrana), 2. (Vrne, i. M.  Lakota (obe F. Voram); ml. mladinci:
1. Sponi (Koroška Bela), 2. Mrak (Mojstrana).
3. Košir (Kranjska gora).
V Kranjski gori je bilo republiško prvenstvo srednjeftolcev v veleslalomu. Nastopilo je malo manj kot 2(K) tekmovalcev. Rezultati — ml. mladinke: 1. Dornik, 2. Zaje, 3. Zavadlav (vse Ljub t, ml. mladinci: 1. T. Virk, 2 Kravcar, 3, Lukam (vsi Ljub.), 4. Klemene (Kranj); st. mladinci: I Zavrl (Mar), 2. Franko (N. Gor.), 3. Kankelj (Gor.); at. mladinke: 1. Bla-žej (Ljub), 2. Jezernik (Celje), 3. Dolinar (Ljub.); (lani: 1. Magušar, 2. Jurjec )oba Ljub.), 8. Mencinger (Mar); članice: 1. Cresnar (Mar), 2. Otzel (Gor.), 3. Stanovnik (Ljub >.
V Kranjski gori pa je bilo tudi republiško prvenstvo osnovnošolcev v veleslalomu. Na Štirih dobro pripravljenih progah je nastopilo nad -SIK) tekmovalk irtVekmovalcev iz vseh slovenskih Sol. Odlika vseh nastopajočih je bila velika borbenost, pokazali pa so tudi la precej tehničnega znanja. Najboljši rezultat pa je dosegla Mariborčanka Manja Koklič pri mlajših mladinkah. Z doseženim časom bi pri mladincih zavzela odlično tretje mesto. Sicer pa so največ uspeha imeli mladi gorenjski smučarji Rezultati - cicibanke: 1. Kune (Jesenice), 2. Hafner (Sk. Ixika), 3. Zaje (Lj. Center), 4. Cesnik (Sk. Loka), .r>. Zdovc (Maribor), ti. Kalan (Sk. Loku); cicibani: 1. Naglic (Koroška Bela).
2. Strava (T. CuC.rt. 3. Bergant (Lj. Moste), l Marguč, 5. Zirovnik (oba Maribor), 6. Zan (KoroSka Bela); ml. pionirke: 1. Benedičič (.Jesenice), 2. LeskovSek (Lj. Center) 3. Vesek (Jesenice), 4. Porenta (Sk. Loka), 8. Ostrež. (N. Gorica), fi Žlindra (Kamnik); ml. pionirji: 1. Oblak (Jesenice), 2. Erbežnik (Lj. Siska), 3. Cižman (Lj. Bežigrad), 4. Robas (Lj. Bežigrad). 5. Pokoril (Železniki), 6. Kokotec (Kamnik); at. pionirke: L Pintar (Sk. Loka), 2. Liko/ar (Kranj), 3. Ravnikar (Sk. Ix>ka), 4. Rakovec (Jesenice), 6. Zupančič (Lj. Center), 6. Cepe (Maribor); at. pionirji: 1. Ribnikar (Tržič), 2 Benedik (Žirovnica), 3. Krničar (Preddvor), 4. Dornik (Lj. Bežigrad), 5. Ahčin (Sk. Loka), & Virk (Lj Moste); ml. mladinke: 1 Koklič (Maribor), 2. Lakota (Mojstrana), 3. Govekar (Lj. SiSka), 4. Jagrič (Lj. (enter), 5. Tepina (Tržič), 6. Benedičič (Železniki); ml. mladinci: 1. Markič (Tržič), 2. Sitar (Maribor), 3. Stefe
Bojan Globočnik (Triglav) je v soboto na kranjski skakalnici zasluženo osvojil naslov prvaka Slove nije. — Foto: M. ZivulovU
Globočnik prvak SRS
Na novi 35-metrski skakalnici na Gorenji Savi je bilo v soboto v organizaciji smučarskega kluba Triglav letošnje prvenstvo Slovenije za starejše pionirje. Nastopilo je 70 mladih skakalcev iz vse Slovenije, izven konkurence pa so nastopili še mladi skakalci iz avstrijskega skakalnega središča Zahomec. Naslov prvaka je osvojil Kranjčan Bojan Globočnik, medtem ko je bil državni pionirski prvak tokrat tretji. V splošnem so imeli največ uspeha skakalci Triglava, Zirov in ljubljanske Ilirije.
Rezultati: 1. Bojan Globočnik (Triglav) 213,9 (29,5, 30), 2. Drago Krolnik (Žiri) 208,3 (29,5, 28,5), 3. Vasja Baje (Ilirija) 207,0 (29,5, 29), 4. Stane Martinjak (Triglav) 205,1 (28,5, 29), 5. Iztok Šoba (Ilirija) 203,4 (27,5, 29,5), 6. Leon Bevc (Triglav) 195,0 (27, 29), 7. Rajko Lotrič (Jesenice), 8. Jure Možina (Žiri), 9. Franci Ribnikar, 10. Vinko Lavrenčič (oba Jesenice).
Po tej tekmi je bila še meddru-štvena tekma za starejše in mlajše mladince. Med mlajšimi je zmagal Miro Bizjak (Triglav), 3. je bil Aci Šink, 4. Slavko Vesel, 5. Bogdan Finžgar, 6. Brane Hrovatin (vsi Triglav). Med starejšimi mladinci je zmagal Stane Polanič (Triglav), ki je s skokom 32 m postavil tudi prvi uradni rekord skakalnice.
J. Javornik
(Tržič), 4.  Valant (Lj.  Vič), 5. PustoslemSek
tMeiica)
V Monte Bondonu je bil sedmi pionirski kriterij, ki velja za neuradno evropsko prvenstvo najmlajših tekmovalcev. Obenem pa je bila tO tekmovanje za 17. trofejo Topolino. Med vso najmlajše evropsko smučarsko elito so se naši tekmovalci dobro odrezali. Najboljšo naso uvrstitev je s šestim mestom med starejšimi pionirkami v slalomu in četrtim v veleslalomu doMgla tekmovalka Škofjeloškega Alpetoura 1'intarieva Rezultati - slalom - ml. pionirji: I (i Hmterseer. 2 Oonncr (oba Avstrijal. I Ohvieri (Italija). 4. Spit zl (ZRN), •"> Bersier (Švica). Jugoslovani: B. I'eternel. B Oblak. 12 Ci/man; ml. pionirke: 1. Heer (Avstrijal. 2 (Juittet (Francija), 3. Stangasser (ZRNJ, 4 Medžihradska (CSSR). 5. V.ni Gruni gen (Švica), Jugoslovanke: 18. Benedičič, 21 Blažič; »t. pionirji: L Gaspoz (Švica), 2 Oirar delli (Avstrija), .1 Mavrhoter (ZBN), 4. Kindl (Avstrija), D Rev (Švica), Jugoslovani: 13 Ribnikar, 17. J. Virk, at. pionirke: 1 Marin (Francija), t Manaoi (Švica). 3. Nacher (ZRN). 4. Larson (Švedska), 5. Aschenvvald (Avstrija). Jugoslovanke: 6. Pintar, 14. Jerman, 20. Rav nik; veleslalom - ml. pionirke: 1. Meric (Francija), 2. Beer (Avstrija), 3. Quittet (Francija), Jugoslovanke: 10. LeskovSek, 20. Porenta, 26. Benedičič, 30. Blažič; ml. pionirji: 1 Spit z I (ZRN), 2. VVachter (Švica), 3. Anesi (Avstrija), Jugoslovani: 13. Krbežnik, 20. Cižman, 34 Peternel; et. pionirke: 1. Charvatova (CSSR),
2. Larsson (Švedska). S. (Muck (Avstrija). Jugoslovanke: 4. Pintar, 11. Jerman, 23. Ravnikar, at. pionirji: 1. Gaspoz (Švica), 2. Kindl, 1 Strolz (oba Avstrija), Jugoslovani 12 Franko. 19. Ribnikar, 31. Virk. 32. Galparitf, 39 Dornig. 37. Flajs; ekipno: L Avstrija. 2. Švica. 3. ZRN.
4. Italija, 5. Jugoslavija, 6. Lichtenstein.
F. P.
60 začetnikov v Stražišču
Smučarski klub Triglav je v nedeljo organiziral tekmovanje v smučarskih skokih na 15-metrski skakalnici v Stražišču za začetnike. Udeležba je bila številna, saj je nastopilo več kot 60 novincev, med katerimi se obeta nekaj odličnih skakalcev. Največ jih je prišlo iz Olševka, Cerkelj, Trboj in Orehka.
Rezultati - CICIBANI: 1. Martin Škrjanc (Cerklje) 180,2 (12,5, 13), 2. Iztok Melin (Kranj) 170,8 (11, 13), 3. Ivo Drinovec (Naklo) 154,7 (10, 10,5), 4. Milan Jenčič,
5. Miro Vodal (oba Trboje), 6. Jože Jagodic (Cerklje); MLAJŠI PIONIRJI: 1. Viktor Jagodic (Ilovka) 191,3 (13, 13,5), 2. Bojan Snedec 188,0 (12,5, 13,5), 3. Stanko Kuhar (oba Olsevek) 177,8 (12, 12), 4. Bojan Česen (Kranj), 5. Tomaž Udir (Drulovka), 6. Mirko Mrak (Kranj); STAREJŠI PIONIRJI: 1. Pavel Vidmar (Olsevek) 220,4 (15, 15), 2. Marko Prosen (Cerklje) 214,4 (15, 15), 3. Milan Pire (Trboje) 206,8 (15, 14),
4. Herman Oštir (Kranj), 5. Franci Snedec (Olsevek), 6. Marko Bernik (Drulovka); MLAJŠI MLADINCI: 1. Lado Benedičič (Kranj) 206,0 (14, 14,5), 2. Igor Kristan (Kranj) 204,7 (13,5, 14,5),
3. Vinko Rajgelj (Orehek) 193,1 (13,5, 13,5), 4. Jože Kralj (Rupa),
5. Franci Obed (Kokrica), 6. Bojan Koren (Kranj).     J. Javornik
Zmaga po treh podaljških
Kranjska   gora   —   V soboto,
6. marca, je bilo v Kranjski gori medobčinsko tekmovanje v košarki za pionirke. V počastitev dneva žena ga je pripravilo šolsko športno društvo na kranjskogorski osnovni šoli, udeležile pa so se ga reprezentance Jesenic, Kranja, Radovljice in Škofje Loke. Najboljše so bile Škofjelo-čanke, ki so v odločilni tekmi za prvo mesto šele po treh podaljških premagale pionirke iz Kranja. Reprezentanca Škofje Loke je na tem tekmovanju zmagala tudi lani. Barve Škofje Loke so branile: Mlinar, Oblak, Trček, Kolenc, Treven, Jereb, Križnar, Luznar in Benedik (vse SŠD Tabor Ziri) ter Rus, Tome in Krajnik (vse SŠD Mladi rod Škofja Loka).
Vrstni red: 1. Škofja Loka, 2. Kranj, 3. Jesenice, 4. Radovljica
-jg
Gorenj ke druge
V Ljubljani je bil v soboto rokometni turnir medobčinskih reprezentanc, na katerem je nastopilo 8 ženskih in 9 moških pionirskih ekip. Med pionirkami je bila gorenjska reprezentanca druga. V finalnem srečanju je izgubila z Ljubljano s 5:7.
Rezultati — pionirke: Gorenjska : Zasavje 7:3 (4:2), Gorenjska : Obalna 0:2 (2:1), Gorenjska : Savinjska 6:6 (2:3), Ljubljana : Gorenjska 7:5 (3:1). Vrstni red: 1. Ljubljana, 2. Gorenjska, 3. Savinjska.
Med pionirji niso bila odigrana vsa srečanja. Gorenjska ekipa je dosegla naslednje rezultate: Gorenjska ; Primorska 7:11 (4:8), Gorenjska : Podravska 10:6 (4:4). Gorenjska Zasavje 5:9 (3:4), Gorenjska : Ljut* ljana 10:7 (4:3). J. Kuhar
Odličen uspeh Strela
GXLLIVARE - Tu se je končalo letošnje mladinsko evropsko prvenstvo v alpskih disciplinah. Po lanskem uspehu, ko smo z Bojanom Križajem dobili sla-lomskega evropskega prvaka, so se nasi mladinci tudi to pot dobro odrezali.
Največ je prav gotovo dosegel Ločan, sicer gimnazijec smučarskega razreda, Boris Strel, ki je v veleslalomu dosegel šesti najboljši čas, v slalomu pa desetega.
Ostale naše uvrstitve: veleslalom — mladinci: 6. Strel, 24. T. Koželj, 33. Oberstar, 35. Zibler, 38. S. Kavčič, mladinke: 23. Urh, 29. Oblak, 33. Tome. -dh
Jubilejni XXV. mednarodni Ručigajev slalom
Črešnarjeva in Šoberl
KRVAVEC - Članica mariborskega Branika Jožica Creftnar in Jeseničan Matjaž Šoberl sta zmagovalca jubilejnega petindvajsetega spominskega Ruči-gajevega slaloma. V dveh slalomih — prvi je imel 58, drugi pa 53 vratic, oba s 110 m višinske razlike, postavil pa jih je Kranjčan Jože Blažič — je nastopilo 70 članic in članov iz dvaindvajsetih avstrijskih, hrvaških in slovenskih smučarskih klubov. Tekma pa je hkrati veljala tudi za kategorizacijo.
V konkurenci članic si je Mariborčanka Črešnarjeva — obe progi sta bili kljub novozapadlemu snegu in sneženju dobro pripravljeni — že v prvem slalomu priborila lepo prednost, ki jo je v drugem še povečala in na koncu zmagala skoraj s štirmi sekundami prednosti. Sicer pa so dekleta vozila dokaj borbeno, saj je med drugouvrščeno Ločanko Haf-narjevo, Ljubljančankama Zirovni-kovo in Podgorškovo, ki sta na tretjem oz. četrtem mestu, komaj stotinka sekunde razlike. Jeseničanu Šoberlu je uspelo, da je premagal skoraj vso slovensko alpsko smučarsko elito. Škoda je le, da so v drugem nastopu morali v sneg vodilni iz prve vožnje Ljubljančana Magušar, Kavčič in drugi. Tako kot pri ženskah, ki so vozile na vse ali nič, je bil tudi moški na visoki borbeni ravni.
Rezultati — članice: 1. Črešnar (Branik) 2:04,42, 2. Hafnar (Alpe-tour) 2:08,68, 3. Zirovnik (Akademik) 2:08,69, 4. Podgoršek (Olimpija) 2:08,70, 5. Gazvoda (Jesenice) 2:09,39;
člani: 1. Šoberl (Jesenice) 1:48,10, 2. Jauvnik (Branik) 1:48,46, 3. Rant (Novinar) 1:49,74, 4. Lovšin (Olimpija) 1:49,86, 5. Štraus (Jesenice) 1:51,47, 6. Polajnar (Tržič) 1:51,93, 7. Novak (Olimpija) 1:53,63, 8. Kolar (Fužinar) in Cerkovnik (Akademik) 1:54,16, 10. Komac (Tržič) 1:54,34.
D. Humer
V vodstvu Roblek
Na gorenjskem članskem šahovskem prvenstvu, ki je letos v Radovljici, igra dvajset članov. Med njimi so trije mojstrski kandidati in deset prvokategornikov. Turnir se igra po švicarskem sistemu — devet kol.
Po odigranem petem kolu je prevzel vodstvo Roblek, ki je edini remi oddal v srečanju četrtega kola s Petkom. Petek je poleg vodilnega edini še neporaženi igralec in s Hribarjem za pol točke zaostaja za Roblekom. Pomembnejši rezultati: Sterle : Krničar 0:1, Hribar : Prestrl 1:0, Novak : Deželak 1:0, Prestrl : Sterle 1:0, Roblek : Ravnik 1:0, Hribar : Petek 0:1, Deželak : Zorko 1:0, Ravnik : Petek remi. Vrstni red po petem kolu: Roblek 4,5, Hribar in Petek 4, Ravnik in Deželak 3,5, Krničar in Rupar 3. L. M.
Splošno gradbeno podjetje Projekt Kranj, kot smo že pisali, letos praznuje 30-letnico obstoja. Začetna slovesnost ob tem jubileju je bila v petek, 27. februarja, ko je bila v Kranju slavnostna seja centralnega delavskega sveta podjetja in ko so v avli občinske skupščine odprli dokumentacijsko razstavo ter hkrati izdali poseben almanah. Minuli petek, 5. marca, pa je nekaj nad 1000-članski kolektiv, ki je razdeljen na sedem temeljnih organizacij združenega dela, imel še interne proslave. Delavci TOZD gradbena enota Kranj, ki šteje okrog 450 članov, so imeli proslavo, na kateri je predsednik zbora delavcev Anton Sajevic orisal 30-letni razvoj podjetja, v Iskrini rastavraciji na Labo-rah. Preden vam predstavimo tri delavce te največje TOZD v SGP Projekt, povejmo še, da so v Projektu že zelo zgodaj in med prvimi v kranjski občini začeli posvečati posebno skrb družbenemu standardu zaposlenih. Redno so skrbeli za izo-' braževanje in izpopolnjevanje delavcev, za družbeno prehrano in za reševanje stanovanjskih problemov zaposlenih iz drugih republik. Lani so na primer za zaposlene v vseh TOZD pripravili 134.000 toplih obrokov, 81.000 kosil in okrog 50.000 večerij. Danes ima Projekt v Kranju tudi dva samska domova s 376 ležišči. Gradbena enota Kranj, ki je kot rečeno največja TOZD v podjetju, pa ustvari na leto 47 odstotkov celotne realizacije dosežene v podjetju, kar v celotni realizaciji pomeni okrog 222 milijonov dinarjev, 167 milijonov dinarjev celotnega dohodka in 30 milijonov dinarjev dohodka.
Marko Ćavlović (26 let), gradbeni delovodja v TOZD gradbena enota Kranj (12 let v podjetju):
»Ko sem pred 12 leti iz Ljubije prišel v Kranj, sem se v Projektu začel učiti za zidarskega vajenca Tako kot takrat, tudi Še zdaj živim v sam-
skem domu. Študiral sem naprej in tako postal gradbeni delovodja, zdaj pa študiram še na Visoki šoli za organizacijo dela. Kranj je zelo lepo mesto in v kolektivu se zares dobro počutim. V našem podjetju smo vsa ta leta posvečali veliko skrb tudi tehnologiji. Spominajm se, da je ob mojem prihodu v Kranj prevladovala klasična gradnja stanovanjskih objektov. Moderna tehnologija, novi opaži, najrazličnejša mehanizacija pa so delovne pogoje močno spremenili. Danes je v naši stroki veliko manj fizičnega dela kot včasih. Seveda pa to ne pomeni, da se ne srečujemo s težavami; sicer pa, kje se ne. Menim pa, da so osebni dohodki v naši stroki še vedno nekoliko nižji kot v drugih gospodarskih vejah. Ostal bom v podjetju in Želim si, da bi v Kranju dobil stanovanje in si
ustvaril družino. V prostem času zdaj študiram, v športu pa se ukvarjam z judom. Sem namreč že devet let član tega kranjskega kluba.«
Slavka Pire (38 let), kuharica (19 let v podjetju):
»Rojena sem na Dolenjskem, a imam v kranjski občini sorodnike. Tako sem prišla v Kranj, se zaposlila v Projektu in na Kokrici sva z možem zgradila hišo. Mislim, da je Projekt ena redkih delovnih organizacij, ki je začela že zelo
zgodaj skrbeti za družbeno prehrano delavcev. Najprej smo pripravljali tri obroke na dan: zajtrk, kosilo in večerjo, potem pa smo uvedli tudi tople malice, ki jih danes razvažamo po vseh gradbiščih. Malica stane delavca 2 dinarja, ostalo pa prispeva podjetje. Kosilo je 12 dinarjev, večerja pa 10. V'19 letih, odkar sem v podjetju, smo dobili novo samopostrežno restavracijo in tudi v mojem poklicu so se delovni pogoji zelo izboljšali. Danes nas je v obratu družbene prehrane zaposlenih devet. Čeprav poleti delam od 7. do 15. ure in pozimi od 8. do 16. ure, zaradi česar imam pozimi nekaj težav (imam namreč družino), sem se na to navadila, da se v podjetju počutim kot doma. Zares sem zadovoljna in prav nič me ne mika, da bi šla kam drugam.«
Jože Anžič (50 let), zidar (29 let v podjetju):
»Menda sem po delovnem stažu res med najstarejšimi v podjetju, saj nas je bilo, ko sem prišel k Projektu, če se ne motim, okrog 30. Z 21 leti sem se pri Projektu izučil za zidarja. Morda moja odločitev za ta poklic zaradi bolezni nog ni bila najboljša. Posebno na začetku, ko smo zidarji delali omete in klasične zidove, je bilo včasih težko. Zdaj ometov skoraj ni več in klasične zidove
je zamenjal beton. Dela je seveda še vedno dovolj, vendar je vseeno veliko lažje kot včasih. Odkar sem pri podjetju, sem največ delal v Kranju, potem pa še na Javorniku in v Kamniku. Trenutno pa delam pri gradnji objekta H 8 ob cesti JLA v Kranju. Tudi vožnja na delo mi ne dela posebnih težav. Rojen sem bil na Zgornjem Brniku, zdaj pa z družino živim na Lužah.«
A. Zalar
Darilo za 8. marec
in vse dni v letu
1. RajkoFlerin,
Kidričeva 36, Kranj 1.000
2. Zmago Flerin,
Kidričeva 36, Kranj 1.000
3. Vladimir Flerin,
Kidričeva 36, Kranj 300
4. Marija Šmid,
Na Plavžu 58, Železniki 100
5. Zalika Radikovič,
Kebetova 8, Kranj 500
6. Trgovsko podjetje Rožca,
Jesenice 7.520
7. K2K Kranj 20.000
8. Delavska univerza
Tomo Brejc, Kranj 2.500
9. Osnovna dola
Stanko Mlakar, Šenčur 2.450
10. Osnovna dola
Stane Žagar, Kranj 2.000
11. Postaja milice, Škofja Loka 1.750
12. Gizela Mrak, Kranjska gora 50
13. SDK - ekspozitura
na Jesenicah 850
14. Slavka Miklavčič in Ivo,
Kebetova 2, Kranj 300
15. Slavka Sranc,
Zgornje Gorje, Radovljica 1.000
16. Osnovna Šola
Davorin Jenko, Cerklje 2.800
17. Zupan Janko, Jezersko 17 5uu
18. Krajevna organizacija
RK Gorice       * 200
19. konferenca OOS OZD Sava (namesto nakupa venca) 770
20. komite OK ZKS Kranj
(namesto novoletnih čestitk) 500
21. OOS CP Glas 850
22. Postaja mejne milice
Korensko sedlo 850
23. Anica Kastelic, Tavčarjeva 22,
Kranj 100
24. Anica Dolžan, Šorlijeva 33,
Kranj 200
25. Anton Arvai, Kajuhova 2,
Kranj 2.000
26. Postaja mejne milice Rateče 600
27. Osnovne organizacije sindikata Železarna Jesenice 100.000
28. OOS podjetja Bled 850
29. Osnovna dola
Stane Žagar, Kranj 1.000
30. Tončka Konobelj,
Jesenice, Titova 87 200
31. Štefka Frančeskin, Kranj,
Staneta Rozmana 100
32. OOS Brivsko frizerski salon
Kranj 2.250
33. Marija Jelovčan,
Hrušica 53, Jesenice 200
34. Milan Bajželj,
Pot na Jošta 19 a, Kranj 100
35. Ivan Brun, Bašelj 8,
Preddvor 150
36. Majda Bogataj,
Frankovo naselje 71, Sk. Loka 100
37. Jelka Kotar,
Frankovo naselje 71, Sk. Loka 50
38. OOS Posebne osnovne sole
Škofja Loka 650
39. Kolektiv gostišča Miki Gozd-Martuljek 1.700
40. Kolektiv okrožnega sodišča
v Kranju 340
41. Radon M., Kranj 20
42. OSS Merkur, Kranj 28.850
43. Občinsko sodišče Jesenice 1.000
44. KORKSv. Duh 1.000
45. Alojz Čimžar, Poženik 5, Cerklje 150
46. Andrej Strniša,
Tekstilna 16, Kranj 2.000
47. TOZD PTT Jesenice 2.700
48. Alpetour Škofja Loka 20.320
49. Gostinsko podjetje Turist Lesce 400
50. Irena Dežman in Slavko,
Žirovnica 108 100
51. Podjetje Central —
TOZD Vino Kranj 1.350
52. Osnovna šola Josip Broz-Tito, Predoslje 2.000
53.
54.
55. 56. 57. 58.
59.
60.
61. 62.
63. 64.
65. 66. 67. 68. 69. 70.
71. 72.
73.
74.
75. 76. 77.
78.
79. 80.
81.
82. 83.
84. 85. 86. 87. 88. 89. 90. 91. 92.
93.
94. 95.
96.
97. 98. 99.
100. 101. 102. 103.
104.
105.
106. 107. 108.
109. 110. 111.
112. 113.
114. 115.
116.
117.
118.
119. 120. 121.
122.
123.
Kompas — kolektiv hotela Stane Žagar, Bohinj Kompas — OOS hotela Stane Žagar, Bohinj Osnovna šola Bohinjska Bistrica Komunalni servis Jesenice VGP Kranj Vera Bogataj, Župančičeva 41, Kranj Alojz Sodnik, Tupaliče41, Preddvor
Arh Ančka, Srednja vas 30, Bohinj
LB — podružnica Škofja Loka Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj Antonija Knific, Prebačevo 52 Jožica Mezek in Alojz, Pot v Bitnje 12, Kranj OOS GG Bled
Zdravstveni dom Radovljica Knjigoveznica Radovljica Gorenjska lekarna Kranj KS Poljane nad Skofjo Loko OOS družbenopolitičnih organizacij Radovljica Šolski center Iskra OOS Splošne bolnice Jesenice Osnovna šola Kranjska gora Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj OO sindikata (brez naslova) OO SZDL Gorice OOS Sava Kranj -namesto nakupa venca Krajevna organizacija RK Šenčur Rožca Jesenice OOS Jesenice (naslov nečitljiv) OOS Komunalnega podjetja Tržič OOS Glasbene šole Kranj OOS Posebna šola Jesenice KO SZDL Davča OO ZSMS Davča KS Davča TD Davča KORK Davča KO ZZB NOV Davča Katarina Kune, Žiri OOS Alpclom Radovljica Osnovna šola Lucijan Seljak, Kranj
Veleblagovnica Nama Škofja Loka Central Kranj OOS Živila Kranj -TOZD Maloprodaja Gizela Mrak, Kranjska gora OO ZVVI Šenčur Emona Market Kranj Martin Vrtač in Janez, Visoko 77, Kranj OOS ZKS Kranj OO ZSMS Stražišče OK MKS pri OK ZSMS Kranj Cvetka Zupan, Srednja vas 69, Bohinj
Franc Rupar, Škofja Loka, Titov trg 5
Vida Thaler, Kidričeva 4, Škofja Loka
OOS Kompas - Hoteli Bled OOS Tehnični biro Jesenice OOS Naravno zdravilišče Mojstrana
OOS Gradiš Škofja Loka Marjan Lukež, Kranj OOS Gostinsko podjetje Jelen Kranj
OOS Planika Kranj Zavarovalnica Sava, poslovna enota Jesenice OOS Jelplast Kamna gorica OOS Aerodrom Ljubljana — Pula, Brnik OOS Osnovna šola Dr. France Prešeren OOS družbenopolitičnih služb Tržič
Občinsko javno tožilstvo Radovljica
OOS Lekarna Jesenice Zavod za letovanja Kranj Anica Rešek in Roman, Betonova 25, Kokrica OOS LB - Poslovna enota Radovljica OOS Dinos Kranj
2.060
500 2.500 3.000 2.600
500
500
200 3.250
2.275 100
300 7.400 3.000 2.050 3.250 1.000
600 1.000
25.000
1.350
8.000 3.000 800
580
500 10.000
2.050
3.000 1.550 900 200 200 200 200 200 200 100 450
3.000
4.750 8.200
19.000
100 500 600
1.000 6.400 158 44
100
1.000
400 2.000 5.000
850 12.100 500
4.000 81.000
2.800 2.000
10.000
5.600
1.000
200 1.000 2.500
200
2.400 1.600
Zanemarjala sta svoje otroke
Kazenska lista Marije in Stanislava Jerenka iz Sp. Besnice sta kar dosti popisana, zdaj pa sta si zakonca, ker sta grobo zanemarjala svoje otroke, po sodbi občinskega sodišča v Kranju zaslužila spet po eno leto in pol zapora.
Zakonca Jerenko imata štiri otroke v starosti od štirih do dvanajstih let. Vsi so v reji pri dveh rejni-ških družinah, najmlajša Olga pri eni rejnici, ostali trije pa skupaj pri drugi rejniški družini. Zdaj so dokaj zdravi, vendar se posledice slabega ravnanja, vzgojne zanemarjenosti in slabe prehrane kažejo še sedaj. Ko je rejnica dobila najmlajšo Olgo v rejo, je tedaj 11-mesečni otrok, imel uši, rahitične okvare, kazal je znake podhranjenosti, bil je slabokrven, skratka v takem stanju, da je moral dojenček najprej v bolnišnico. Takrat, to je bilo pred tremi leti, so sosedje opazili, da so otroci sami zaprti že štiri dni v hiši in da staršev ni nikjer. Obvestili so postajo milice, ta pa Center za socialno delo, ki je za otroke poskrbel in jih dal v rejo. V vseh treh letih, odkar so v reji, sta starša le trikrat obiskala svoje otroke, čeprav trdita, da sta nanje »čustveno navezana«. Rejnino plačuje v celoti Center za socialno delo, oče je v teh letih le enkrat prispeval 450 din, mati pa nič.
Družina Jerenko je bila vsa leta problematična, kot pravimo. Ko so stanovali še na Kokrici, so se sosedje stalno pritoževali zaradi hrufja in nereda, ki sta ga zakonca povzročala, pijančevala sta, pozno v noč igrala karte v sobi, kjer so spali otroci. Posredovanj delavcev milice zaradi kršitev javnega reda in miru ni bilo malo. Družina je dobivala občasno   družbeno   denarno pomoč,
kadar starša nista bila zaposlena oziroma sta se vrnila s prestajanja kazni. Na delu nista zdržala dolgo; Stanislav Jerenko je priučen zidar in bi lahko dosti delal in preživel družino, vendar se je zgodilo, da sta oba v letu 1970 prosjačila po Sp. in Zg. Besnici. Otroci so bili pogostokrat v reji, kadar sta bila starša v zaporu.
Zakonca sicer prikazujeta, da se je znašla družina v stiski in takem stanju, ker ju je družba odrinila na rob, vsi so jima obrnili hrbet in ju pustili na cedilu. Obsežna mapa na Centru za socialno delo v Kranju pa kaže prav nasprotno, da je namreč družba še kako poskušala družini pomagati iz zadreg, a se zaradi pijančevanja obeh zakoncev in njune delomrznosti družina pač ni mogla trdno postaviti na svoje noge. Niti prošnje za ■solidarnostno stanovanje se jima ni dalo napisati, tako da je vse potrebno uredila socialna delavka na Centru.
Sodišče sploh ni našlo olajšilnih okolnosti za oba zakonca in ju je oba obsodilo na enako kazen, ki ju bo morda le še prevzgojila in pripravila na odgovorno vlogo staršev, ki morajo materialno skrbeti za svoje otroke in jih tudi vzgajati.
L. M.
Teki v Dupljah
TVD Partizan Duplje bo v soboto, 13. marca, ob 15. uri organiziral v Dupljah občinsko prvenstvo v smučarskih tekih za mlajše in starejše pionirje in pionirke na 2 oziroma 4 km. Prijave sprejema TVD Partizan Duplje do petka do 18. ure.
124. Zavod za kulturo in izobraževanje Tržič 500
125. Postaja mejne milice Brnik 1.100
126. Meho Ikič, Ledinica 20, Žiri 100
127. Marija Kocjančič, Grabče 2, Zgornje Gorje 100
128. Vzgojno izobraževalni zavod Jesenice 400
129. UJV Kranj 3.750
130. Izolirka Jesenice 1.000
131. Obrtno podjetje Tržič 2.450
132. Kmetijska zadruga Cerklje 2.700
133. Dom upokojencev Kranj 1.700
134. Postaja prometne milice
Kranj 1.250
135. Osnovna šola Matija Valjavec, Preddvor 2.300
136. Športmeta) Jesenice 2.100
137. GG Kranj -
transportni obrat 4.900
138. Občinsko sodišče Radovljica 1.000
139. Peks Škofja Loka 5.700
140. Čevljarski šolski center Ziri 550
141. ABC - Veletrgovina
Škofja Loka 17.050
142. Postaja milice Jesenice 1.550
143. TOZD PTT promet Kranj 7.600
144. Bobnar-Miklavčič, Cerklje 90 300
145. OOS carinarnica Jesenice 1.500
146. OOS nadzorništva prog
Jesenice 600
147. Interevropa Jesenice 800
148. OOS Vodovod Jesenice 2.000
149. Delavska univerza
Radovljica 500
150. Marmor Mota vije 4.500
151. Center slepih Škofja Loka 5.350
152. Vzgojnovarstveni zavod
Škofja Loka 3.050
153. Zavod za požarnovarnostno in tehnično reševalno službo
Kranj 500
154. Ekonomsko administrativni
šolski center Kranj 4.750
155. GG Kranj 2.500
8. marca je bilo na žiro računu Odbora  za   nakup  aparata za
zgodnje orkivanje raka na dojki (številka 51500-678-280191) 649.787,60 dinarjev.
Odmevi na
Gospodar za peč, Ivanca čez prag
V eni zadnjih številk Glasa smo pisali o ostareli ženi iz vasi begunjskega kota, jo imenovali Ivanca in opisali razmere, v kate rih živi. Ivanca, starka šestdese tih let, je ostala na kmetiji in si izgovorila zapeček, vendar je zanj morala trdo delati — še več: družina ji nikoli ni prizanašala, tepli so jo, če ni bila po ves dan v hlevu, z njo ravnali huje kot z deklo in jo pošiljali spat v izbo, kjer ni peči in ne rjuh na postelji. Ivanca se je v svojem garanju popolnoma sključila, nikamor ni hodila. Ljudje so odnos do trpinčene in ustrahovane starke obsojali, obsodili smo ga v našem sestavku tudi mi.
Članek je doživel precejšen odmev med našimi bralci, zgrozili pa so se predvsem v občini, kjer Ivanca živi. Socialno skrbstvo radovljiške občine trditev v članku ni zanikalo, o usodi trpinčene Ivance so razpravljali na sejah družbenopolitičnih organizacij in sklenili, da je Ivanco treba rešiti vseh dosedanjih ponižanj in ji poiskati mesto in oskrbo v primernem domu. Tudi socialno skrbstvo je obljubilo, da bo za Ivanco čimprej poskrbelo.
Naši bralci pa so ponudili pomoč, čeprav smo jim zatrjevali, da Ivanca ne potrebuje prav nič drugega kot ustrezno oskrbo v enem izmed domov. Kranjčan S T. (bralec želi ostati neimenovan) se je osebno oglasil v uredništvu in za Ivanco prinesel 500 dinar jev.
Ko smo Ivanco prvič obiskali na domačiji, kjer živi, smo jo našli povsem sključeno na stolu v temni kuhinji in izredno slabo oblečeno. Zato smo s ponujeno pomočjo v denarju kupili Ivanci nekaj toplih oblačil in počakali na priložnost, da Ivanci darilo osebno izročimo. Prejšnji torek so jo domači pripeljali na zdravniški pregled v Psihiatrično bolnico v Begunjah, kjer smo ji v polni čakalnici dali v roke zavitek oblačil. Ivanca sprva ni dojela, a pojasnili smo ji, da ji darila pošiljajo samo njej in samo zanjo dobri ljudje. Bila je zelo presenečena in vprašala je, če ji pošiljajo tisti dobri ljudje iz bolnice (pred našim prvim srečanjem z Ivanco je bila nekaj časa zaradi zastrupitve prsta v jeseniški bolnici). Rekli smo, da dobri ljudje niso le v bolnici, ampak še drugje, da vedo zanjo in ker se jim smili in ker z njo čutijo, naj sprejme darilo. Ivanca je rekla hvala, še vedno na moč presenečena in po naši ponovni zatrditvi, da so oblačila samo zanjo in samo njena, je zavitek trdno stisnila v naročju in se ga oklepala še tedaj, ko naj bi stopila v ambulanto ...
Za darila Ivanci se zahvaljujemo tudi mi in si želimo, da bi Ivanca čimprej na svoja betežna stara leta bila deležna primerne oskrbe v domu ... D. S.