Leto VIL, št. 49 (»Jutro« xiv., št. 282a> Ljubljana, ponedeljek 4. decembra I933
% Pin
Upraviustvo. Ljubljana, Knattjeva Ulica 5. — Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
ILnseratnl oddelek: LJubljana, Selen-burgova uL — Tel. 3492 in 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon SL 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon St. 190.
Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru SL 100.
Podružnic-a Novo mesto: Ljubljanska cesta SL 42.
Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja.
Ponedeljska izdaja
Ponedeijsaa iraaja tjuiro, umaju vsak ponedeijea zjutraj. _ Naroča se posebej tn velja po poŠt) prejpmana Din 4.-, po raznaSal-
cib dostavljena Din 5.- mesečno.
Uredništvo:
LJubljana: Knafijeva ulica 5. Telefon SL 3122. 3123. 3124. 3125 ui 3126. Maribor: Gosposka ulica 11. Teleton Št. 2440.
Celje: Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
na
LJUBLJANA NAŠEMU DELAVCU
Ob navzočnosti ministra dr. Kramerja in mnogih uglednih predstavnikov je bil včeraj otvcrjen moderno urejeni Delavski dom
B&f
Ljubljana, 3. decembra.
Današnja izseljenska nedelja ni mogia biti v Ljubljani lepše počaščena kakor z otvoritvijo doma za tiste, ki se morajo z najžilavejšim trudom borili za vsakdanji kruh. Na tisoče, da celo na stoti-soče ljudi nam tone v tujini in skrajni čas je bil, da Ljubljana dobi z Delavskim domom viden dokaz svojega socialnega čuvstvovanja in skrbi za naše pridne delavce. Primerna pomenu novega Delavskega doma je bila otvoritvena svečanost tako po častni udeležbi predstavnikov kakor tudi po lepih in vsebinsko tehtnih govorih, ki so jih izrekli posamezni govorniki. Med številnimi odličnimi gosti so bili navzoči: minister dr. Albert Kramer, brigadni general Antonije Pekič, predsednik Borze dela dr. Karlin kot zastopnik ministra za socialno politiko in narodno zdravje g. Ivana Puclja kakor tudi v imenu banovine, župan dr. Dinko Puc, senatorji dr. Fran Novak, dr. Gustav Gregorin, dr. Rožič, narodni poslanci Rasto Pu-stoslemšek, Hajdinjak in Koman, podžupan prof. Jarc in magistratni direktor g. Jančigaj, člani banovinskega sveta Koder, Ravnikar, Orehek, Birolla in □oknih, glavni tajnik Delavske zbornice Filip Uratnik, ravnatelj OUZD dr. Joža Bohinjec, Rudolf Juvan, predsednik Društva hišnih posestnikov Frelih, številni občinski svetniki in še razni predstavniki naših strokovnih, gospodarskih in kulturnih organizacij.
Ivan Tavčar o gradnji, ureditvi in namenu doma
Ko je stolni župnik kanonik dr. Klinar blagoslovil novo stavbo, ie spregovoril predsednik OUZD g. Ivan Tavčar, ki je toplo pozdravil vse goste, nato pa iz vaj al:
Sprejmite v imenu odbora za zgradbo Delavskega doma Iskreno zahvalo, da ste s svojo navzočnostjo počastili slovesnost, s katero otvarjamo novo socialno ustanovo v Ljubljani. S postavitvijo Delavskega doma je ponovno dokazala mestna občina ljubljanska veliko razumevanje za sodobne socialne probleme. Občina je temeljna edi-nica države. Prva je poklicana, da rešuje vprašanja, ki so življenjskega pomena za ljudstvo. Ne samo v kulturnem ln gospodarskem, ampak predvsem tudi v socialnem pog'edu. Tam, kjer je gorje največje, je občina najprej dolžna priskočiti na pomoč. Ni pa dovolj, da deli le trenutne podpore in rešuje že v bedi se potapljajoče posameznike in družine. Kolikor le more, mora izvrševat: svoje socialno poslanstvo v ustanovah, ki so trajne in ki že v naprej preprečujejo največja zla in ustvarjajo pogoje za človeka dostojno in vredno življenje.
Kulturno merilo, kako je z napredkom občine, je njeno socialno-jrolitično uveljavljanje. Srečni Smo, da je v tem pogledu ljubljanska mestna občina vodilna v državi. Saj Ima izmed vseh mestnih občin sorazmerno največji socialno politični proračun 5 in pol milijona dinarjev; iz katerega vzdržuje sistematično urejeno skrbstvo za stare. za delanezmožne ali brezposelne občane •n skrbstvo za mladino. Izvedla je obsežno stanovanjsko akcijo, ki je dala streho pet-tisočem ljudem. In kar je tudi važno, investirala je zadnjih pet let za javna dela preko 160 milijonov dinarjev in s tem preskrbela zopet tisočem delavcem zaslužek ia kruh.
Dom. ki ga danes otvarjamo. je ena izmed najnovejših občinskih socialnih akcij, namenjena delavcem in nameščencem, predvsem onim, katerim ni dano, da bi živeli v zatočišču družinskega življenja.
Delavski dom je zgrajen s štirimilijon-skim brezobrestnim posojilom ljubljanske Borze dela. Uprava Borze dela, zasluži našo najtoplejšo zahvalo. Dolžni smo pa zahvalo in polno priznanje tudi ministru za soc. politiko in narodno zdravje g. Ivanu Puclju in predsedniku centrale Borz de^.a, ki sta odobrila načrte in izplačilo kredita.
Občinski svet ljubljanski je sklenil zgradit: delavski dom na svoji seji dne 27. novembra 1931. ko je obenem dal na razpolago dragoceno zemljišče in prevzel vzdrževalne stroške. V Delavskem domu so nameščene štiri institucije: Borza dela. javna kuhinja, dom delavcev in nameščencev in azil za potujoče delavce.
Borza dela ima svoje prostore v visokem pritličju s posebnimi vhodi in oddelki za moške i,n ženske ter delodajalce. Posredovanje služb in razdeljevanje podror se bo zaradi srečne poiazdelitve prostorov lahko h;tro in v redu vršilo.
Pod Borzo dela je moderno opremljena avna kuhinja s 120 sedeži. Pri trikratni izmenjav! gostov bo mogoče prehraniti dnev-io vsaj 400 oseb Izbira hrane bo ljudska, zdrava, izdatna, in kar je poglavitno: poceni. Brezmesno kosilo z juho. dvema pri-<u.hama in kruhom bo na razpolago za 3 llnarje. isto kosilo z mesom pa za 4 dinarje. Posamezne jedi se bodo dobile tudu po
| 2 dinarja. Večerje bodo po 4, 3 in 2 dinarja. Mestni socialno politični urad in Borza dela sta odločena, večino podpor nakazovati odslej v obliki nakazil za hrano v Delavskem domu. Kuhinja prične poslovati z 10. decembrom.
Pod Borzo dela se nahaja tudi dvorana, v kateri je nameščen delavski azil za potujoče delavce z 32 posteljami. V azil sprejeti delavec dobi kopel in prenočišče za 5 D ji, poleg tega se mu bo pa očistila obleka nesnage in mrčesa.
vel kralj Aleksanderl — S tem proglašam dom za otvorjenl
Vsi navzoči so se odzvali županovemu vzkliku in trikrat gromko vzkliknili: Zivio!
Pozdrav zastopnika ministrstva za socijalno politiko
Nato je izpregovoril banski načelnik
dr. Karlin: Ko mi je pri današnji svečani otvoritvi i tega ponosnega Delavskega doma čast za-
V prvem nadstropju je ženski, v drugem in tretjem nadstropju pa moški oddelek z ličnimi sobicami, dnevnimi prostori, umival-nicamj in kopalnicami. Vseh postelj je 132. Sobe so že vse oddane. Vselitev se začne s 4. decembrom. Cene sobam so po 150, 110 in 100 Din mesečno s kurjavo, razsvetljavo, snaženjem in posteljnim perilom. — Skupaj je v Delavskem domu n« razpolago za geste 164 In za strežniško osobje 14 postelj.
Lepi in praktični projekt Delavskega doma je Izdelal g. mestni gradbeni svetnik arhitekt inž. Mušič. Za svoje vestno delo ima največje zadoščenje v izredno posrečeni zgradbi Delavskega doma, z naše strani pa naj sprejme zahvalo in priznanje.
Težave in zapreke, ki so nas spremljale pri uresničenju zamisli Delavskega doma so za nami. Danes je v nas samo še srčno zadovoljstvo, da lahko odpremo vrata Domu, ki bo sprejel dnevno preko 600 delovnih ljudi in Jim nudil stalno stanovanje, ceneno hrano, zasilna prenočišča in posredovanje dela.
Našega spoštovanega gospoda župana dr. Dinka Puca, ki je ves čas krepko podpiral gradbeno akcjjo. ji stal z ljubeznijo in socialno uvidevnostjo ob strani, prosim, da v imemu mestne občine proglasi Delavski dom za otvorien in sprejet v varstvo mesta.
Župan dr. Puc o tvori dom
Govor g. Ivana Tavčarja je bil sprejet zelo toplo. Takoj nato se je oglasil k besedi župan dr. Dinko Puc, ki je v glavnem izvajal:
Najprej se moram zahvaliti odboru za zgrildbo doma, ki je imel mnogo dela in pokazal mnogo inicijative, da, iznajdljivosti. Poudariti pa morem, da se je dom zgradil v prvi vrsti po zamisli predsednika g. Ivana Tavčarja. Njemu gre zahvala za to delo. Seveda ideja ni bila njegova, saj imamo slične socialne institucije na Dunaju, v Pragi, v Parizu itd., a vendar moram priznati, da je naš Delavski dom v gotovem pogledu mnogo lepši in boljši kakoT druge institucije, ki sem jih videl. Nedavno sem čital v francoskih in nemških časopisih razpravo odnosno kalkulacijo, s koliko denarja se da danes v srednji Evropi živeti. Navedeno je bilo, da se človek za 500 Din povprečno lahko nreživi Pri nas bo to morda še ceneje. Z otvoritvijo Delavskega doma smo dosegli, da se bo pošten delavec lahko preživljal z 270 do 350 Din na mesec, pa bo imel čedno stanovanje, toplo in zdravo hrano.
Delavskemu domu so sprva nekateri nasprotovali, češ, da se bo s tem podpirala deiomržnost, da se bo s tem gojila brezposelnost. Mislim, da se v tem pogledu delavstvu dela grda krivica. Ta dom je posvečen delovnemu ljudstvu, ustvari naj polnovredne člane naše družbe. Namenjen je delovnim ljudem, ki se trudijo z vsemi silami, da si ustvarijo možnost eksistence in če jim je mestna občina pri tem pomagala, je storila samo dobro delo.
Napravila pa je dobro delo tudi v arhitektonskem pogledu, saj je zdaj zazidan prostor, ki skriva enega najgrših vogalov v Ljubljani. Pomeni pa ta Dom napredek tudi s tem ker bo nudil zaščito potujočim delavcem, ki so bili dozdaj prebivalstvu večinoma v napoto. Vsak delavec, ki bo spal v tem domu, bo imel prijetno zavest, da spi na svojem.
Zahvaljujem se visoki vladi, ki je v teh težkih časih pomagala do zgradbe doma in prosim g. ministra dr Kramerja, da ji sporoči mojo zahvalo. Posebej izrekam toplo zahvalo ministru g. Ivanu Puclju, ki je podpiral naše delo. Mnogo dela in truda ie bilo. a zdaj je končano. Z e prihodnji teden bo začel Delavski dom poslovati. Ko vidim ta uspeh, je naša prva dolžnost, da se spomnim onega, v katerega zre vse naše prebivalstvo z zaupanjem in vero, da pripelje ladjo Jugoslavije v varen pristan. Ži-
atopatl g. ministra za socijalno politiko ln narodno zdravje g. bana, naj mi bo tudi kot predsedniku Borze dela dovoljeno izraziti vse, ki so to impozantno in prepotreb-no stavbo zamislili, zasnovali, gradili in dovršili, pred vsem g. predsedniku centralnega odbora borz dela dr. Krmpotiču in županu g. dr. Pucu moje odkritosrčno priznanje in globoko zahvalo.
Ta palača, v kateri je našla Borza dela zgledno ustrezajoče uradne prostore, je po svoji izbrani, okusni, moderni vnanjosti v neoporečen okras našega mesta; je pa obenem tudi eden najsijajnejših draguljev na dobrosrčnih, usmiljenih grudih naše bele Ljubljane, ponosen prstan na njeni darežljivi, blagoslavljajoči roki.
Naše delavstvo je dobilo s tem krasnim domom eno svojih najsocialnejših modernih ustanov. Koliko solza bo s trpečih oči obrisala topla domačnost te zgradbe, koliko gorja bo preprečila ali olajšala, koliko poguma in tolažbe vlila! . . .
želim k sklepu, da bi ta dom vsekdar vsem vrednim gostoljubno odpiral vrta in da bi s tem po svojem visokem poslanstvu našemu delavskemu naraščaju, našemu delavnemu ljudstvu in potujočemu delavstvu postal in ostal pravi dom sonca, dom napredka, dom gradnje silne države in srečne domovine!
Po govoru dr. Karlina so si zbrani gostje ogledali krasni Delavski dom in vse njegove naprave. Zgradba je napravila na vse najboljši vtis, divill so se zlasti snažnosti ter praktični urejenosti vsega doma, najboljši dojem je pa napravila zlasti krasno urejena higienič-na kuhinja z lepimi kotli, ki so domač izdelek. V celoti: Ljubljana je lahko zadovoljna s svojim Delavskem domom.
D® Valera za odcepitev
Irske od Anglije
Silna poostritev odnošajev med Anglijo in Irsko — Anglija grozi z izgonom vseh Ircev
London, 3. decembra, s. Vsi angleški listi se obširno bavijo z odnošaji med Anglijo in Irsko ter soglasno ugotavljajo, da so se v zadnjem času izredno poostrili. Acija za odcepitev Irske od Anglije, ki jo vodi De Valera, je zavzela v zadnjih dneh tako resne oblike, da so londonski politični krogi zelo vznemirjeni. De Valera je te dni formalno sporočil angleški vladi, da o izpremembi sedanjega političnega kurza na Irskem ne more biti niti govora ter da bo vsa akcija njegove vlade slej ko prej usmerjena na to, da se ustanovi docela neodvisna, samostojna irska republika. Svojo borbo bo neizprosno nadaljeval do končne zmage. To je njegov odgovor na vse posredovalne predloge, ki so v zadnji dobi prihajali iz Londona. Angleški politični krogi smatrajo, da s sedanjim irskim režimom niso mogoča nobena pogajanja ter da je treba vso zadevo končno-veljavno razčistiti. Kakor se doznava, bo minister za dominijone Thomas na seji spodnje zbornice v torek obširno pojasnil korake, ki jih namerava storiti vlada. Pričakuje se, da bo njegova izjava ultimativ-nega značaja ter da bo Thomas postavil Irsko pred izbiro, ali prizna suverenost angleškega kralja ali pa prekine vse odno-
šaje z britanskim imperijem. Drugega izhoda ni. Če se bo irska vlada odločila za prekinitev vseh odnošajev z britanskim impsrijem, o čemer po zadnjih sporočilih De Valere ni dvoma, bo tudi angleška vlada prisiljena storiti svoje ter bo milijonom v Angliji živečih Ircev odvzela angleško državljanstvo ter jih kot inozemce izgnala na Irsko. Če pride do tega, je neizogibna gospodarska vojna med Anglijo in Irsko, koje početki se kažejo že v raznih za enkrat samo še začasnih carinskih ukrepih.
Pariz, 3.* decembra, r. Iz Dublina poročajo, da jc imel De Valera v svojem volilnem okrožju South Dawn govor, v katerem je ostro napadal Anglijo in se zavzemal za osamosvojitev Irske. Med drugim je naglasil, da je razdelitev Irske v dve državi brez dvoma najhujši zločin, ki ga je dozdaj zagrešila Anglija proti Irski. Politična manjšina, tudi če je homogena, nima pravice, da se odcepi od matere domovine, v kateri so Irci v večini. Razdelitev zemlje, ki nasprotuje prirodnemu redu, ne more dolgo trajati. Gospodarski interesi Irske zahtevajo, da tvori vsa Irska enotni gospodarski in carinski sistem. To pa je mogoče samo, če postane samostojna republika.
Francoske finance
Ugoden odmev Chautempsovega uspeha v parlamentu — Francoski tisk pozdravlja deklaracijo nove vlade
Zahvala Nj. Vel. kralja
Beograd, 3. decembra. AA. Nj. Vel. kralj je prejel na praznik uedinjenja, dne 1. t. m. čestitke iz notranjosti države in iz inozemstva, ki izražajo rodoljubno zvestobo in narodno ljubezen do N.i. Vel. kralja in kraljevskega doma.
Pisarna Nj. Vel. kralja izreka po najvišjem nalogu tem potom zahvalo vsem posameznikom in ustanovam za poslane čestitke. (Iz pisarne Nj. Vel. kralja).
Jeseniški atentat
Beograd, 3. decembra. AA. V zvezi z netočnim poročilom v nekem b eograj-skem listu o eksploziji dne 29. novembra na Jesenicah, kjer je bil ubit delavec Kranjske industrijske družbe na Jesenicah Viktor Korun. poročajo z mero-dajnega mesta:
Preiskava je dognala, da je delavec Korun sam sestavil nekakšen peklenski stroj in ga napolnil z brezdimnim smodnikom. Hotel se je maščevati nekemu ravnatelju omenjene tvornice. ker ga je bil kaznoval z osemdnevno odstranitvijo z dela. Svoj peklenski stroi je hotel postaviti na stezo, kamor nai bi prišel ravnatelj in kjer naj bi stroj pri tej priliki eksplodiral. Ker pa je Korun s strojem ravnal nespretno, mu je eksplodiral v rokah in ga na mestu ubil. O kakšnih drugih peklenskih strojih ni nobenih podatkov. Zato ta nesreča nima političnega ozadja, kakor bi se moglo sklepati iz poročila beograjskega lista, in gre tu samo za poizkus osebnega maščevanja.
Pariz, 3. decembra. AA. V ekspozeju, ki ga je vlada priložila k svojim finančnim načrtom, pravi, rta hoče za vsako ceno uveljaviti ravnotežje državnega proračuna. To predlaga deloma s prihranki, deloma z začasnim znižanjem nekih prejemkov in pa s poostrenim davčnim nadzorstvom. Zakonski načrt določa za to nadzorstvo enostavne obrazce, to pa zato, da bi se ne komplicirali davčni predpisi. Vsako drugo postopanje vlade bi ogražalo stalnost francoske valute in s tem bodočnost Francije.
V predloženih finaučnih načrtih gre za 6021.5 milijona novih dohodkov in prihrankov. Prihrankov je za 2022 milijonov. Od tega odpade 150 na posebne finančne zakone, 300 na upravno reformo, 275 na začasno znižanje prejemkov, 600 na preureditev odškodnin, 50 milijonov pa na prihranke v uradih. 999 milijonov bo vrgla poostrena davčna koutrola, predvsem glede dohodnine. Davčne preureditve bodo da!e 1482 milijonov. Od tega bo 70 milijonov od posebnih alkoholnih taks, 225 milijonov pa od uvoznih dovoljenj Finančni načrti vlade računajo nadalje s posebnim dohodkom loterije v znesku 700 milijonov. Nov srebrni in niklasti novec bo dal 62S milijonov, 200 milijonov pa bodo znašale posebne državne terjatve.
Listi priznavajo, da je Chautempsova vlada dobila včeraj v poslanski zbornici in v senatu veliko večino, ki ji pa ne pripisujejo kakšnega posebnega političnega pomena. Listi so mnenja, da včerajšnje glasovanje ne bo imelo velikih političnih posledic. Odkritosrčen, pri tem pa tudi odločen nastop predsednika francoske vlade Chautempsa je napravil na zbornico najboljši vtis. Celo senat, ki je sicer pre-
cej hladnokrven, je prav živahno pozdravil Chautempsovo deklaracijo.
jJournak opozarja, da se Chautemps zna izvrstno obvladati. Ta njegova vrlina je prvovrstna državniška sposobnost.
Skoro vsi listi navajajo iz včerajšnje deklaracije po nekaj izjav, med katerimi js najpomembnejša tale:
Naši prepiri lahko čakajo, svojih dolžnosti pa ne moremo odlašati.
Tudi opozicijski listi so v glavnem z deklaracijo zadovoljni. »Matin«, ki nasprotuje socialističnim metodam vlad, priznava, da prinaša vladni načrt prav koristne misli finančne politike in da so plod zdravega političnega smisla.
>Volonte« smatra, da bo mogoče sedanje načrte mnogo lažje izvesti in da zato ni izključeno, da bo Chautemps dosegel željene uspehe.
Predsednik senatnega odbora za zunanje zadeve Berenger je novinarjem priznal, da je vlada upravičeno zahtevala nujnost, za svoje finančne načrte. Kljub temu pa je mnenja, da bo moral parlament čimprej otvoriti temeljito razpravo o zunanjepolitičnem položaju. V javnosti krožijo namreč tako protislovna in malo-dušna poročila o stikih Francije z inozem. stvom, zlasti z Nemčijo, da mora francoska vlada čimprej izpregovoriti jasno in z vso avtoriteto o teh vprašanjih. Ta razprava se bo vršila na eni prvih sej po sprejetju finančnih načrtov.
>Frankfurter Zeitung«, ki je objavila poročilo svojega pariškega poročevalca o finančnem in gospodarskem stanju Francije, pravi, da spada Francija še vedno med finančno in gospodarsko najbolj zdrave dežele sveta in da svetovna gospodarska stiska n: niti najmanj prizadela njeni substanci.
Balkanske pogodbe
Odgovor grškega tiska na bolgarske komentarje o jugo-slovensko-turški pogodbi
Pristo^itf k »Jadranski straži44!
Atene, 3. decembra, d. Napadi bolgarskega tiska proti turškemu zunanjemu mi. nistru Ruždi beju in pogodbam, ki jih je Turčija sklenila z ostalimi balkanskimi državami, so izzvali veliko presenečenje v tukajšnjih političnih krogih. V teh napa dih vidijo grški politični krogi nov dokaz, da Bolgarija ne želi iskrenega sporazuma s svojimi sosedi. Zlasti poudarjajo dejstvo. da se je v teh napadih ponovno spro žilo vprašanje teritorijalnega izhoda Bolgarije na Egejsko morje s priključitvijo Tracije. Vztrajanje Bolgarije na tej zahtevi označujejo kot popolnoma deplasirano po kategoričnih izjavah grških in turških državnikov, da se ne more niti misliti na odstop kakršnegakoli ozemlja, ker bi to moglo samo izzvati vojno.
List »Proia«, ki ima dobre zveze z vlado, pravi na trditve bolgarskega tiska, da predstavljajo pogodbe, sklenjene v zadnjem času na Balkanu verigo za zadušitev Bolgarije, da je tako pojmovanje zelo čudno, ker besedila podpisanih pogodb niso tajna Pogodbe so bile objavljene ter sta se bolgarska vlada in bolgarsko javno mnenje mogli takoj spoznati z njimi. Razen tega balkanske države, ki po mnenju bolgarskega tiska delajo za obkrože-nje Bolgarije iz kakršnihkoli razlogov, niso opustile povabiti tudi Bolgarije, naj pristopi k njihovim pogodbam Bolgarija je kljub vsemu rajši ostala izven prizade vanj za dober sporazum, kar pa ne more dajati pravice bolgarskemu tisku, da govori o kakem neprijateljskem obkroževa-nju Bolgarske od strani njenih sosedov
>Bstia<, ki je prav tako vladni list. se bavi s trditvijo sofijske >Zore<, da pomeni pogodba med Jugoslavijo in Turčijo odgovor na bolgarske manifestacije za priključitev Tracije, in pravi med drugim:
Ti članki so zelo značilni za miselnost gotovih bolgarskih krogov, ki imajo žal vpliv na bolgarsko politiko. Turško-jugo-slovenska pogodba ni odgovor na pisanje in pokrete, ki so se zadnje tedne pokazali v Sofiji. Ta pog"ogba je bila parafirana v ženevi cel mesec pred temi manifestacijami. Razen tega ne more biti pogodba med državami, ki nimajo skupnih mej, ničesar čudnega. Grčija ima pogodbe sklenjene z Rumunijo in drugimi državami srednje Evrope, kar pa ne pomeni, da bi bile naperjene proti komurkoli.
Sestanek dr.Beneša in Titulesca
Bukarešta, 3. decembra. AA. Rumunski zunanji minister Titulescu bo odpotoval 10. decembra v Košice, kier se bo sestal s češkoslovaškim zunanjim ministrom dr. Be-ne>šem. Razpravljala bosta o sedanjem mednarodnem položaiu.
Obnova svobodne trgovire
Moskva, 3 decembra n Službeno poro-J jo, je osrednji odbor kom mistične stranke objavil naredbo, ki sta jo podpisala M »lotov in Stalin in po kateri bodo smeli kmetie v tatarski, krimski in baškir-ski avtonomni sovjetski renubliki svobodno prodajati svoje ž;to. če so izpolnili svoje obveznosti, po letnem načrtu, dobavili državi odrejene količine žita In posejali določeno površino svoje zemHe ? zimskim žitom.
španske volitve
Za včerajšnje ožje volitve v parlament je vlada proglasila v Kataloniji obsedno stanje
Madrid, 3. decembra. AA. Današnje dopolnilne volitve so se pričele točno ob 8. zjutraj. Volilci niso prihajali na volišča to pot s takšnim navalom kakor pri zadnjih volitvah, ženske pa so bile tudi danes v večini. Španska prestolnica je docela mirna. Vse kavarne so zaprte. Vlada je v bojazni, da bi ne nastali nemiri pri volitvah, odredila obsedno stanje po vsej Kataloniji. — Madridski listi poročajo, da je vlada sklenila odvzeti vsemu prebivalstvu orožje in municijo. Odvzeto orožje izročajo vojaškim skladiščem.
Pri prvem glasovanju je bilo izvoljenih 368 poslancev in sicer:
77 radikalov, 14 konzervativnih republikancev. 5 članov radikalnih socialistov, 2 aeodvisna radikalna socialista, 1 član katalonske socialistične zveze, 1 febrist, 23 ilanov katalonske levice, 27 članov ka|a-lonsk« lige, 6 republikancev, 9 de mokra t-ikih liberalcev, 1 naprednjak, 12 neodvisnih republikancev, 27 socialistov, 67 članov aarodne akcije, 80 agrarcev, 11 Baskov, 11
tradicionalistov in monarhistov, 2 Slana brez vsake pripadnosti.
Pri drugem glasovanju je bilo treba danes izvoliti še 99 poslancev.
»El Socialista« poroča, da krožijo v vladnih krogih vesti, po katerih je Sanche* Roman mnenja, ki ga deli tudi Botella Asensl, da je namreč sedaj nemogoče sestaviti na Španskem republikansko vlado, ki bi mogla ščititi ustavo. Zato ni izključeno, da bo novoizvoljeni španski parlament po kratkem zasedanijr razpuščen in da bodo razpisane nove volitve.
Madrid. 3. decembra. Današnje ožje volitve so potekle zaradi varnostnih ukrepov vlade mirno. Ženske so se to pot manj udeležile volitev kakor prvič. Po doslej znanih rezultatih bo razmerje strank ostak) isto kakor po prvih volitvah dne 19. novembra. V Madridu je bilo izvoljenih 13 socialistov in 4 člani desnice, v madridski provinci 6 članov desnice to 2 socialista, v ostalih provincah pa 15 socialistov, 35 republikancev sredine in 20 desničarskih poslancev.
Bukarešta, 3 .decembra. AA V zvezi s proslavo zedinjenja Transilvanije in Rumu-nije je odšla skupina 200 dijakov iz vseh štirih ruimmskih vseučilišč v rojstni kraj predsednika rumunske kmetske stranke in bivšega predsednika rumunske vlade dr. Alania. Pri tej .priliki je imej Maniu govor, v katerem je poudaril, da se Transilvanija ni zedlnila z Rumunijo z mirovnimi pogodbami, temveč oprta na pravice samooprede-litve tamošnjega prebivalstva. Zedinienje* je bilo posledica proste volje prizadetega ljudstva in sklepov, storjenih v Albi Juliji. Zato bo to ljudstvo branilo svojo svobodo in zedinjenje do zadnje kaplje krvi.
Maniu ]e nato opisal, kako je trpelo zasužnjeno romunsko prebivalstvo pod tujim režimom ln kakšne žrtve je doprineslo za svojo svobodo. Priiznal je pa tudi požrtvovalnost in bratsko ljubezen s strani kraljevine Rumunije. ki je med svetovno vojno ia lastne pobude prišla na pomoč zasužnje-»rm bratom in privedla 800.000 transilvanskih Rumunov v novo življenje.
Obsodbe katoliških
duhovnikov v Nemčiji
Zaradi agitacije proti režim« sta bila dva duhovnika obsojena v ječo, trije pa so bili aretirani zaradi razširjanja protirežimskih vesti
Essen, 3. decembra, d. Pred izrednim sodiščem se je moral včeraj zagovarjati katoliški duhovnik Grotesser, ki se je kot katehet na neki zasebni višji šoli izrazil v razgovoru z učenci žaljivo o državnem kancelarju Hitlerju in ministru dr. Gobbelsu. Obsojen je bil na 5 let ječe. Kot posebno obtežilno je smatralo sodišče, da je govoril žaljivo ravno pred svojimi učenci, ki so organizirani v hitlerjevski mladinski organizaciji, ker bi jih mogel s svojim postopanjem spraviti v hude duševne dvome.
Na en mesec trdniavske ječe je bil ob-obsojen katoliški župnik Stender iz Eichs-felda, ker se je na prižnici izjavil proti
vladi in Hitlerju.
Berlin, 3. decembra. AA. Kakor poročajo
lz Monakovega, je noUtična ponuja preiskavi v duhovniških krogih zaplenila mnogo prevratnih del in članskih izkaznic komunistične organizacije >Rdeča pomoč«. Mnogo duhovnikov je bilo aretiranih.
Monakovo, 3. decembra, d. Bavarska politična policija je objavila glede na vesti o aretaciji treh katoliških duhovnikov zaradi širjenja proti režimskih vesti, da je eden izmed njih mestni župnik dr. Miihler, vodja Katoliške akcije na Bavarskem, pri katerem so našli obsežno maksistično literaturo ter članske knjižice Rdeče pomoči.
Poset Litvinova v Rimu
Rim, 3. decembra. AA. Mussolini je opoldne sprejel Utvinova v palači Venezia. Šerf italijanske vlade in sovjetski komisar za zunanje zadeve sta ostala v daljšem razgovoru, ki je potekel zelo prisrčno. Državnika sta razpravljala o vseh političnih vprašanjih, ki se tičejo predvsem obeh držav. Razpravljala sta fcudii o možnosti, kako bi se zbolišal mednarodni politični položaj v duhu pakta o prijateljstvu, ki je bil nedavno sklenjen med obema državama. Sklenila sta, naj se čim prej izmenjajo ratifikacijske listine o tem paktu.
Nova bolgarska železnica
Sofija. 3. decembra. AA. Kralj Boris le danes na tradicionalen način, vodeč sam lokomotivo prvega vlaka, otvoril železniško rrogo Plovdiv—Panadžurište. S tem vlakom so se med drugimi vozili kraljica Ivana, princ Ciril, princesa Evdoksiia, prometni minister in mnoge druge osebnosti. Pred odhodom vlaka iz Plovdiva je bilo več govorov. Kralj Boris je govoril z lokomotive in poudarjal industrijski pomen nove proge. Proga veže Plovdiv z industrijskimi podjetji v Panadižurištu. Po prihodu prvega vlaka v Panadžurište je bila tamkaj velika ljudska veseiiica z razkošno pogostitvijo, ki ii je predsedoval sam kralj Boris.
Nova ruska petletka
Moskva, 3. decembra, s. Nova petletka, ki ie v načrtu že «pc+j>vlietia, bo glavni Dredmet razprav na kongresu komunistične stranke, ki se bo sestal prve dni januarja. Nova retletka odloča poglob!tev gospodarskega udelstvovanla na vseh poljih. g'avno pozornost pa posveča raz^rieniu 'ndustrije 'jvil. da bi se Rtjsfta na ta način kar najbolj osamosvojila ter mogla tudi čim več oroducirati za izvoz.
Oboroževanje Švice
Bern, 3. decembra, g. Švicarski vojni urad je trenutno zelo zaposlen z oborožitvijo, k.i io je odobril zvezni svet Gre za oborožitev predvsem v zraku. Za izgradnjo zračne mornarice je bilo doslej likvidiranih 12 milijonov frankov. S tem denarjem bo Švica za sedaj nabavila 60 novih lovskrlh in 45 novih poizvedovalnih letal, tako da bj imela v začetku prihodnjega leta nad 125 vojnih letal. V teku prihodnjega leta bo število svojih vojnih letal povečala na 170.
Odkritje komunistične organizacije poljskih Židov
Varšava, 3. decembra, n. V pretek.ll noči je državno pravdništvo izvršilo obsežno racijo v varšavski židovski bolnišnici, ki se nahaja na periferiji mesta. Pri tej priliki so izsledili mnogo kompromi-tujočega materijaia, iz katerega je razvidno, da gre za tajno komunistično organizacijo. Zaplenili so mnogo kilogramov spisov z navodili iz inozemstva, zlasti centralnega vodstva komunistične stranke. Samo izmed osobja bolnišnice je bik) aretiranih 45 oseb, med njimi 9 zdravnikov, ki so vsi Židovske veroizpovedi, zelo ugledni in bogati. Racija je trajala do 8. zjutraj.
Turška petletka
Ankara, 3. decembra, n. V poučenih krogih. ki imajo dobre zveze z ministrstvom za narodno gospodarstvo, trdijo, da se vrše obsežne priprave za Izdelavo petletnega načrta, ki se nanaša na vse javno in zasebno industrijo in po katerem naj bi se povzdignilo gospodarsko življenje v Turčiji.
Huda zima v Uralu
Moskva, 3. decembra, g. V Uralu divjajo že nekai dni silni snežn v"harjl, ki so zahtevali tudi že Številne smrtne žrtve. Na železniški progi Čeljabinsk—Moskva je promet že nekaj dni popolnoma uk!njen. Mraza je nad 30 stopinj.
Spominu Calmettea
in Rouxja
Komemoracija za nedavno ««n*ijfita genijema
Bumunski odgovor Bethlenu
Predsednik rumunske kmetske stranke o Bethlenovi
propagandi v Angliji
Maniu se je nato dotaknil predavanja grofa Bethlena v Londonu, kjer je ta madžarski državnik zagovarja! revizijo mirovnih pogodb in zahteval za Transilvanijo avtonomijo. To je zelo karakteristično, je dejal Maniu. Niti sam Bethlen si ne upa zahtevati od-tujitve tega ozemlja, ki je popolnoma rumunsko, ker predlaga samo avtonomijo. Sam grof Bethlen bi bolje storil, če bi v sedanji dobi podprl pokret za zbližanje držav v srednji Evropi, zlasti na gospodarskem področju. To je mogoče samo, če posamezne države ostanejo pri svojem in onemogočijo vsak napad na tojo suverenost Bettilenov nastop v Londonu je nov dokaz, da se Madžarska ni ničesar naučila iz svoje preteklosti. Zahtevati avtonomijo za Transilvanijo je popolnoma nemogoča misel. Čuditi se je treba, kako more grof Bethlen ponavljati ta anahronizem. Maniu ie na kraju pozval mladino, naj stopi z mladino drug'11 držav v stike in naj jo poučuje o pravem stanju stvari.
_	Ljubljana, 3. decembra.
Slovensko zdravniško društvo in Narodna protituberkulozna liga sta danes na dostojen način počastila spomin dveh za človeštvo neizmerno zasluženih sinov Francije: znamenitega bakteriologa Alberta Calmettea in dr. Pierrea Paula Emila Rou-vja. V dvorani OUZD so se ob 11. zbrali predstavniki zdravniškega stanu in nekateri odlični zastopniki, prišlo je tudi nekaj drugega občinstva, zlasti zaščitne sestre. Bansko upravo je zastopal dr. Dolšak, univerzo prorektor dr Šerko, zdravniško zbornico šef-zdravnik OUZD dr. Zaje, splošno bolnico direktor dr. Radman, vojaško oblast m divizijsko bolnico sanitetni podpolkovnik dr. Stojilovič, škofijo kanonik Vole, šolsko polikliniko dr. Prodan. S svojo navzočnostjo je počastil slovesnost tudi predstavnik Francije g. konzul Neu-ville. V pozdrav je izpregovoril g prima-rij dr. Meršol:
Zbrali smo se danes, da počastimo spomin dveh pred .enim mesecem umrlih francoskih duševnih velikanov, zdravnikov-učenjakov Calmettea in Rouxa. Z njuno smrtjo je pretrpel velikansko izgubo ne samo francoski narod, ampak vse človeštvo. Medicina je izgubila dva pionirja na polju bakteriologije, imunologije in socialne mc-dicine.
Tako Roux kot Calmette sta bila učenca ln sodelavca Pasteurja, pomagala sta mu, da je dosegel svoje uspehe, po njegovi smrti 1.1895 pa sta kot enako vredna nadaljevala njegovo delo in ga vsestransko razširila. Z neumorno vztrajnostjo in pridnostjo, z genijalno iznajdljivostjo sta ustvarila nove uspešne metode borbe proti nekaterim nalezljivim boleznim, pri drugih pa sta vsaj začela sistematično raziskavanje. Stala sta dolga leta na čelu Pasteurjevega instituta v Parizu, Roux kot direktor. Calmette kot poddirektor, in z uspešnim delovanjem razširila njegov sloves po vsem svetu. Pomagala sta rešiti milijonom bolnikom življenje, na drugi strani pa pri mi-
lijonih zdravih preprečiti bolezni.
človeštvo jima za tako požrtvovalno delo za bližnjega mora biti hvaležno. Hvaležni jima moramo biti še posebno mi Jugo-sloveni, saj je naša socialna medicina črpala premnogo skušenj iz njunega dela, saj so mnogi naši zdravniki študirali pod njunim rokovodstvom v Pasteurjevem zavodu v Parizu.
Ko na eni stremi izrekamo sožalje Franciji, da je izgubila skoro istočasno dva tako zaslužna sina, ji pa na drugi strani čestitamo k takim genijem na zdravstvenem polju. Narod, ki rodi Pasteurje, Calmette in Rouxja, je res vreden vsega priznanja in občudovanja.
Počastimo pri tej priliki spomin velikih mož Calmettea in Rouxja z vzklikom: Slava jima!
Nato je v odlično podanem predavanju obujal spomine na svojega velikega učitelja Calmettea univ docent dr. Ivan Matko iz Maribora, ki je pregnantno orisal pokojnikovo življensko pot in stopnjevano njegove izsledke, uspehe in zasluge za človeštvo. Spominu dr. Rouxja, direktorja Pasteurjevega instituta v Parizu ki je ravno pred mesecem (3 novembra) umrl v starosti skoro 80 let, pa se je z enako lepim predavanjem poklonil primarij dr Meršol, bivši njegov učenec. Tudi to predavanje je bilo jedrnato m se je vseh močno dojmilo. — Slednjič je povzel besedo g. konzul Neu-ville in se toplo zahvalil za počastitev obeh velikanov, na katera je Francija lahko ponosna in ji mora pri tem biti v čast in zadoščenje, da priznavajo njuno delo in zasluge za človeštvo vsi kulturni narodi.
Dostojno pietetno svečanost, ki je trajala pičlo uro, Je zaključil g. primarij dr. Meršol z besedami:
»Zahvaljujem se predvsem g. Neuvilleu, konzulu francoske republike, dalje vsem predstavnikom oblasti in raznih organizacij ter vsem ostalim za ljubeznivo prisotnost. Končam z željo, da bi spomin na Calmettea in Rouxja tudi pri nas ostal trajen in njuno delo nepozabno!«
Nevaren požar v Celju
Gasilci so pravočasno preprečili katastrofo
Celje, 3. decembra.
Okrog 17.40, ko so bili ljudje zbrani pri litanijah v celjski župni cerkvi, se je nenadoma zasvetilo v gospodarskem | poslopju opatije na Slomškovem trgu nasproti cerkvi. Ogenj je prvi opazil neki deček, ki je takoj obvestil službujočega stražnika. Ker so bila zunanja vhodna vrata na dvorišče opatije zaklenjena in ni bilo nikogar doma, so poklicali kuharico, ki služi v opatiji, da je odklenila vrata. Spodnji del zidanega gospodarskega poslopja je bil skoro že ves v plamenu. Hitro so rešili iz hleva živino, dve kravi, tele in dve svinji ter istočasno obvestili celjske gasilce.
Trije streli z Miklavškega hriba so naznanili ogenj in v nekaj minutah so prispeli trije vozovi celjskega gasilskega društva,, kmalu pa še gasilci iz Ga-berja in Babnega ter vojaštvo, ki je za-stražilo Glavni in Slomškov trg. Zaradi močnega vetra, se je ogenj zelo hitro razširil na vse gospodarsko poslopje in .ie začel ogražati opatijo in sosednji stanovanjski hiši g. Skaleta in zdravnika dr. Goliča. Gasilci so prispeli s petimi motornimi brizgalnami, izmed
katerih pa sta samo dve stopili v akcijo ter začeli črpati vodo iz Savinje, dočim so dajali vodo ostalim cevem štirje hi-dranti na Glavnem trgu, Slomškovem trgu in v Kapucinski ulici.
Vso gasilsko akcijo je vodil izkušeni gasilski vodja g. Vengust. Močni curki so brizgali s Slomškovega trga in Goli-čeve hiše na goreče poslopje. Visoki ognjeni zublji so se videli po vsem mestu. V gospodarskem poslopju je bilo mnogo sena. ki so ga bili spravili z dekanijskega posestva na Miklavškem hribu v mesto. Izvrstno organizirani akciji gasilcev se ie zahvaliti, da požar ni zavzel katastrofalnega obsega. Okrog 19.30 je bil ogenj po večmi udušen in na pogorišču je ostala samo gasilska straža. Od gospodarskega poslopja je ostalo samo osamelo zidovje. Škoda je zelo velika in je le delno krita z zavarovalnino. Ogenj je nastal v sredini poslopja v pritličju. Vzrok požara pa še ni ugotovljen. Na Slomškovem in Glavnem trgu se je zbrala ogromna množica prebivalstva. ki je z napetostjo sledila požrtvovalni borbi gasilcev z razbesnelimi plameni.
Novo učiteljsko društvo
Pred likvidcijo spora v JUU — Težnje našega učitelj-stva — Za organiziran smučarski pokret
Škofja Loka, 3. decembra.
Učiteljstvo škofjeloškega okraja je položilo včeraj dopoicm« na ustanovnem občnem zboru temelje svojemu organiziranemu deiovanju z ustanovitvijo Učiteljskega društva za škoijeiošici okraj. Nad o<J uci-teijev in učiteljic je prihitelo, kijub veliki oddaljenosti in slabemu vremenu, v Škotjo Loko k manifestaciji za svoje stanovske ideale.
Zborovanje je dobilo posebno svečano obeležje zavoljo prisotnosti sreskega na-čeinika Ivana Legata, mestnega župana Steva Sinka, voditelja slovenskega učiteljstva, poverjenika JNU Ivana Dimnika, predsednika kranjskega učiteljskega društva Josipa Lapajneta in inšpektorja Vinka Zahrastnika, ki jih je predsednik pripravljalnega odbora, upravitelj Jakob Ro-jic v uvoanem nagovoru vse kar najpri-srčneje pozdravil. K društvu je prijavilo doslej svoj pristop 57 učnih moči m manjka samo 6 glasov. G. Legat je v pozdravnem govoru poudaril, da pomeni novo učiteljsko društvo močan poudarek stare težnje škofjeloškega območja, ki se poteguje za svojo upravno samostojnost V državi je 51 manjših srezov, kakor bi bil loški; Škofja Loka naj postane nekaka centrala vseh organizacij tega območja, zato zamisel učiteljstva toplo pozdravlja. Lep je bil govor starega borca za učiteljske pravice g. Lapajneta, ki je dejal, da se še sedaj čestokrat rade prezrejo zasluge, ki si jih je pridobilo slovensko učiteljstvo pri vzoji naroda v njegovem nacionalnem duhu, pa čeprav je imel učiteljski stan svojo jugo-slovensko organizacijo že več let pred 6. januarjem. Kljub delitvi kranjskega učiteljskega društva, upa, bo ostala vez med učitelji najprisrčnejša in želi društvu najlepših uspehov.
Učitelj Janko Sicherl je nato predaval o smučanju Bil je to lep. stvaren referat, poučen in zanimiv Smučarski šport je pri nas star. mi jo et pričeli gojiti pred 400 leti na Bloški visok- planoti - Govoril je nato o organizaciji smučarskih tečajev po vsem okraju Koristili bodo narodu v pwik-tično-gospodarskem življenju, nič manj po-
trebni pa tudi niso zavoljo telesne okrepitve človeka in privzgojitve ljubezni do rodne grude Smučarska mladina naj postane pomladek triglavske straže, ki bo znala očuvati domovino pred njenimi nasprotniki od koderkoli. — Lapajne je grajal tihe »smučarje«, ki se ponašajo kakor vandali m nimajo smisla za lepote prirode. Po razpravi je bilo sklenjeno, da bo letošnjo zimo v okraju 10 smučarskih tečajev.
Poročilo o odboru za šolsko vrtnarsko razstavo je podal z mnogimi smernicami upravitelj g. Janez Grum iz Gabrka Pri razstavi naj sodelujejo učenci, priprave se bodo izvedle po treh odsekih za Poljansko in Selško dolino in ožji okoliš Škofje Loke.
O stvareh, ki morajo zanimati vse naše učiteljstvo je izpregovoril nato Ivan Dimnik, ki je pozdravil snovanje novega društva že iz razloga, ker ima loški okraj itak šolsko-samostojno upravo. Navaja nato idejne smeri sekcije, v pogledih na sodobno življenje. Tendenca nacionalizma v ino-stranstvu ne more ostati brez odmeva pri nas. Govornik prehaja na SKJ na zakon o gasilstvu, zlasti pa na zakon o telesni vzgoji naroda, katerega izvajanje bo v najtesnejši povezanosti z učiteljskjm življenjem, kajti moramo si biti glede državne in nacionalne politike popolnoma na jasnem Važno je zato vprašanje državljanske vzgoje, ki bo moralo biti še pojačeno Nasvetuje učiteljstvu krepko udejstvovanje na političnem polju, ki posega v svojih državno-pravnih tezah v vse panoge našega javnega delovanja. Izvedla se bo evidenca vseh učiteljev, ki delujejo v občinskih odborih in bo sekcija priredila politično šolo Učiteljstvo mora dobiti zastopstvo v korporaci-iah, kjer se govori o šolstvu učiteljstvu in narodni prosveti Predvsem pa so tn točke nujna zahteva učiteljstva: vrnitev stalnosti, ureditev nameščenia in ureditev disciplinskega postopka Treba bo poseč; po oti?h merah ki na i odnravijo to Soleče zlo pri korenu Govornik se ie dotakn-l zakona o verskem pouku in omenil bon tete Vri iih prinaša veroučitel jem SlednHč ie razpravljal o znanem sporu v JUU in navajal, da
obstoja veliko upanje, da bodo nesoglasja v kratkem razčiščena in spor v JUU docela likvidiran.
Pri slučajnostih je prišlo na vrsto vprašanje stanarine, seznam knjig pn šolskih proračunih, učila, prijave za gospodinjske šole in drugo. — Pri volitvah, ki so se zaradi nekaterih nerazčiščenih mnenj za spoznanje zavlekle, so bili izvoljeni v odbor: Kokalj, Mihelič, Finžgarjeva Reboljeva, Vidic. Stolfova in Debeljak, za namestnike pa Kosca, Zupančič m Kocijančičeva.
Skupščina jugoslov. novinarjev
Beograd, 3. decembra, p. Danes je bila v Beogradu otvorjena glavna skupščin? Jugoslovenskega novinarskega udruženja, prva po petih letih, ker je bila zadnja 1. 1928 v Ljubljani. Skupščina, na kateri bo zastopani po svojih delegatih tudi novinarji iz dravske banovine, se je vršila v dvorani privrednikov. Nj. Vel. kralja je zastopal podpolkovnik Dragutin šanč, predsednika vlade pa šef Presbiroja Gjuro-vič. Otvoritve so se udeležili tudi zastopniki beograjske občinske uprave, ministrstva za socijalno politiko in narodno zdravje ter raznih beograjskih nacionalnih in humanitarnih društev. Skupščino je otvoril predsednik osrednje uprave JNU "urednik »Politike« Kuzmič. ki je pozdravil vse prisotne ter poudarjal veliko čast, ki so jo s svojim posetom izkazali jugoslovenskim novinarjem odlični gosti .Posebno prisrčno zahvalo je izrekel Nj. Vel. kralju, ki Je poslal na zborovanje jugoslovenskih novinarjev svojega posebnega odposlanca, kakor tudi predsedniku vlade.
V	svojem govoru je nadalje poudarjal pomen tiska v naši državi kakor tudi vprašanj, ki se tičejo socialnega zavarovanja novinarskega stanu in s katerimi se ima skupščina baviti v prvi vrsti. Na njegov predlog je bila Nj. Vel. kralju odposlana pozdravna brzojavka, nakar je prešla skupščina na dnevni red. Zborovanje je trajalo dopoldne in popoldne.
Konferenca denarnih zavodov
Beograd, 3. decembra, p. Dopoldne se je vršilo v dvorani hotela »Central« dobro obiskano zborovanje denarnih zavodov i*
vse države, ki se ga je udeležilo nad 489 delegatov ,dočim jih je 80 poslalo svoje pismene in brzojavne pozdrave. Konferenco je otvoril predsednik udruženja bauk v Beogradu dr. Vladimir Markovič, ki je najprej predlagal, naj se odpošlje brzojavni pozdrav Nj. Vel. kralju, kar je bilo sprejeto soglasno z odobravanjem. Za tem je v svojem govom izjavil, da je bilo zborovanje sklicano zaradi sprejetja deklaracije, v kateri naj bi zastopniki denarnih zavodov obrazložili svoje stališče glede na gospodarske in kreditne neprilike, ki pričakajo na naš narod. Zborovanje je traia'o ves dan in je bila končno na njem prejeta resolucija, ki se bavi z vprašanjem sanacije denarnih zavodov in kreditnih odnošajev v državi ter zavzema tudi stališče glede na uredbo o likvidaciji kmetske dolgov. Resolucija bo izročena pristojnim faktorjem.
Shod JNS v Beosradu
Beograd, 3. novembra, p. V veliki dvorani hitela »Slavfcje« se je danes vršil dobro obiskan shod, ki ga je sklical osrednji odbor JNS za mesto Beograd. Na shodu so govorili beograjski narodni poslanci, predsednik Na ročki e skupščine dr. Kosta Kumanudi, minčster pravde Boža Maksimovič predsednik trgovske zbornice narodni poslanec Miljutin Stanoievič in mnogi drugi. Zborovanje je trajalo do 1. popoldne.
Zbor društva »Šola in domcc v Mariboru
Maribor, 2. decembra
V	sredo zvečer se je vršil v dvorani Ljudske univerze drugi občni zbor društva »Šola in dom«, ki ga je otvoril predsednik g. Minarik. Iz predsedniškega in tajniškega poročila je razvidno, da beleži društvo od svoje ustanovitve mnogo lepih uspehov, kajti rešilo je več problematičnih zadev, tako zaradi učnih sob za magdalensko šolo in za nastanitev nekaj razredov realne gimnazije v prostorih bivšega ženskega učiteljišča Da je imelo društvo dobro orga-niza"ij5kr> vodstvo, dokazuje dejstvo, da šteje 6C6 članov, med tem ko ima Ljubljana, ki je dvakrat večja, samo 300 članov. Mnogo zas'ug za društvo in njegovo plo-donosno delovanje ima podpredsednik inšpektor g. dr. Poljanec, ki je s svojimi intervencijam- pomagal k realizaciji mnogih važnih ukrepov. Občni zbor je nato izrekel zahvalo predsedniku g. Minariku za njegovo požrtvovalno delo
Ker dosedanjemu zaslužnemu predsedniku g. Minariku privatna preobremenitev ne dopušča ponovnega prevzema predsedstva, je prejšnji odbor predlagal za novega pred-sedn ka inšpektorja g. dr Poljanca, znanega odličnega šoln ka. Predlog je bil z navdušenjem soglasno sprejet.
Upravni odbor je sestavljen takole: dr. Janko Dernovšek Franc Pagon, Tonka Hinterlechnerjeva. Ivan Humar, Franc Ze-bot, dr. Franc Hojnik. Jožef Masten. Štefanija Plantanova. Franc Minarik. Ivan Orel, Hubert Pelikan, Ivan Feinig in Matko Bož.čev V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Mirko Kožuh, Franc Rožman in Matija Faletov.
Toplo pozdravljen je bil predlog prej šnjega odbora da se ustanovi parlamen' staršev in šolnikov, kar bo zelo velikega vzgojnega pomena Ta parlament bo ab-Ijen na seje, na katerih se ne bodo obravnavale samo interne zadeve. S tem se bodo vezi med šolo odnosno šolniki in starši le še bolj poglobile, saj bodo tu zastopane vse šole Maribora in okolice
Pri slučajnostih je poročal ravnatelj meščanske šole g. Humek. da je dobil od ministrstva prosvete odlok, po katerem ino ra ustanoviti poleg že obstoječega društva »Sola in dom« še šolsko društvo »Sola In dom«. S tem bi se nedvomno izvršilo samo cepljenje dela. zato je predlagal govornik. naj sprejme občni zbor zadeven sk'ep in ga naj predloži ministrstvu prosvete Soglasno sprejeta resolucija predla Sa. da se vsi včhnjujejo samo v enotnem društvu, ki že eksistira
Darujte za nesrečne poplavljenee
Kronika od sobote do ponedeljka
Ljubljana, 3. decembra.
Miklavževa nedelja nam ie prinesla xa darilo precej občuten mraz in pa zopet običajne Šotore Miklavževega sejma na Kongresnem trgu. Odštevši otvoritev novega Delavskega doma in nekatere prireditve, o katerih poročamo posebej, se ni danes primerilo prav nič posebnega. 2ivo srebro je zdrknilo za nekaj stopinj pod ničlo ia kar hitro so zamrznile Ijtrbljansflce mlake. Ljubljančan:, pa so sneli iz omar svoje težke burmuse, v kolikor jih pač imajo. Ponujal se je tudi sneg, vendar pa je bilo zanj premrzlo in se bo naletel ob dragi usodnej-ili priliki na trda zmrzla tla, da bodo potem imeli rimski športniki svojo pravo sezono, re-veži pa še ve?: o mizerijo. Trgovine so b.le dopoidue odpne, a popoldne so dalje vabile izložbe, ki so jih ljubljanski trgovci »udi letos dobro in spretno uredili.
Huda nesreča se je pripetila sinoči oa Masarykovi cesti, kjer je tovorni avtomobil 2-43 podrl in povozil Jožeta Petea, pre-mlkača državnih železnic, stanuj oče« a v St »žicah. — Edo Mesojedec, 33Ietni posestnikov sin iz Vidma, srez Kočevje, je bU 23. novembra v neki gostilni, kjer ga je nekdo čer,ni! s pestjo čez obraz. Poškodoval mu je desno oko, ker se je pa stanje o3esa slabšala, je moral Mesojedec v bolnico. Fr. Cerin, 301etni pleskarski pomočnik iz Stepanje vasi, se je davi okrog 3, zjutraj vračal dotnov. Spotoma se je spri s prijateljem ir začela sta se pretepati, v prepir ie je pa vmešal še neki tretji, ki je Cerlna suni! z nožem v hrbet. Tudi Cerin leži v bolnici.
V spomin izseljencem
Drugič je ves jugoslovenski narod poča-ttil skomin na naše brate io sestre v tujini, ki so v boju za svoj in narodov obstanek doprinesli v teku dolgih desetletij neprecenljive žrtve. V znamenju socialnega ln cacionatnsga boja praznujemo vsako leto Izseljensko nedeljo, ki naj je opomin vsem: da narod ne sme pozabiti tistih, ki so šli r svoje zemlje v širni svet za kruhom in tako predstavili sebe kakor ves jugosicven-fki narod kar najbolj častno.
Današnja nedelja je potepla mirno, brez pompa in brez velikih besed. V tihem kulturnem deiu smo počastili vse, ki so v Ameriki, Avstraliji, WestiaLiii, Franciji, Belgiji. A-frika in drugod. Po vsej državi so se o tem delu telesa našega naroda vršila predavanja, da bi narod to telo, to našo deseto banovino ohranil v korist sebi in državi.
Ob 9. uri se je vz ladijskih zvočnikov oglasila lepa beseda o naših izseljencih, poveličevala je njihovo delo in trpljenje, s katerima so proslavili po vsem svetu svoj narod in svojo toliko stoletij od tujca teptano zemljo. — Prav, da je bil današnji dan radio tisti posredovalec, ki je široke piasti naroda seznanil z velikim delom ju-goslovenskega izseljenca za domovino in o a.egovem današnjem trpljenju v splošni gospodarski krizi.
Popoldne ob 16.30 se je v radiu spet vrli Ia izseljenska ura s pevskimi točkami, ki jih je izvajal pevski zbor sv. Krištofa pod vodstvom pevovodje g. L. Puša. Na sporedu je bila igra »Za srečo v nesreči«, ki jo je .spisal predsednik Rafaelove izseljenske družbe p. Kazimir Zakra.išek. Uro so dopolnile razne dekiamacije, katerih vsebina ja govorila o izseljencu, o njegovem boju v svetu. Izseljensko nedeljo je zvečer zaključila lepo uspela akademija v dvorani Delavske zbornice. O izseljencu in o problemu izseljenstva je predaval p. K. Zakrajšek. Za tem je pa sledilo nekaj pevskih točk in igra.
Svečanost Sokola IV
Dopoldne ob pol 11. se je vršila v telovadnici na Prulah svečanost: Proslava praznika narodnega »Uedinjenja«. Telovadnica je bila okusno okrašena z zelenjem in državnimi trobojnicami, na sredi improviziranega odra je pa stala kraljeva soha a njej ob strani na desni slika prvega staroste SKJ kraljeviča Petra, na levi pa njegovega prvega namestnika Saveza SKJ br. Uongla. Številno sokolsko družino in njene prijatelje je najprej toplo pozdravil starosta br. Drago Pogačnik, nato pa je tajnik 'br. Antosiewicz prečital sevezno poslanico. Mlad naraščajnik je zanosno deklamiral Ganglovo prigodno pesmico »1. december«, makar je br. Novak v lepo zasnovanem govoru tolmačil pomen 1. decembra in So-kolstva. Zaključil je z vzklikom našemu
I. B.:
Sanje gospodične Melite
Uradi so se zaprli, pred trgovinami se gneto zadnji kupci, tramvaji zvončklja-jo in na križiščih se mora človek prerivati skozi gosto množico ljudi. Hladno je, prve snežinke padajo s kovinsko svetlega neba, v zraku diši po mrazu in vlagi. Luč, ki pada v dolgih, poševnih snopih iz oken, je topla in polna domačnosti. Človek hiti po šumni ulici; spet je minil dan dolgočasnega ubijanja za pultom, za pisarniško mizo, zdaj je človek samosvoj in gre domov v nemara malce filistrskem ugodju ob predstavi tople peci, copat in tihe zaspanosti sob za spuščenimi zastori.
Gospodično Melito mrazi v noge. Vitka, majhna in neopažena stopa tik ob stenah in navzlic hladu ji je prijetno pri srcu. Ah, sedem je ura, sedaj je svobodna za ves večer! Gospodična Melita sicer razen stare, malo topoumne, pobožne in dremovne tete nima žive duše na svetu. Gospodična Melita je majhna in neznatna uradnica, ki opravlja ves ljubi dan svoj posel pridno in natančno, ki hiti slednje jutro pred osmo v svoj urad, sedi tam sklonjena in vestna do poldneva, nato domov, pa spet v urad — in človek bi mislil, da v tem nienem enoličnem, večno se ponavljajočem življenju ni nobene reči, ki ne bi bila v zvezi s tem uradom, s tem delom in temi zme-
prvemu Sokolu k» visokemu kraljevskemu domu, čemur so se vsi spontano odzvali. Zbrano članstvo je nato zapelo himno »Bože pravde« in ko so izzveneli njeni akordi, so sledile razne deklamacije moške in ženske dece.
Staroste je nato pozval vse članstvo, ki i je med letom pristopilo, k zaobljubi, na- . kar j« sledila prevedba dece v naraščaj in naraščaja v članstvo. Bila je lepa, intimna, zelo prisrčna sokolska slavnosL
Po planinah Južne Srbije
V	soboto zvečer je društvo »Soča« na prav dostojen način proslavilo lSletnico osvobojenja ln uedinjenja. Kot živo znamenje, da smo v resnici eno, je društvo prav na ta večer priredilo predavanje predsednika SPD dr. Pretnarja o hoji po planinah Južne Srbije, tako da so sočani prebili jubilej v najbližjem kontaktu z južnimi brati ln njihovo zemljo. Kratek, pa jedrnat slavnostni govor za ta večer je imel podpredsednik Sancin, lepe prigodne deklamacije pa sta podala Savnilt in Klavora. Z lepim pozdravnim nagovorom Je otvoril večer predsednik prireditvenega odseka Sfi-1 i g o j.
Dr. Pretnar, ki nI samo odličen planinec, temveč tudi sijajen predavatelj, je z živo besedo in ob živi sliki povedel številne poslušalce v rajski svet, ki se razprostira v območju planine Korab, Peristera in šar-planine ter ob Prespanskem in Ohridskem jezeru v Južni Srbiji. Povedel nas je v kraje, kamor ne žene človeka samo turistov-ska podjetnost .temveč tudi ljubezen do zemlje, iz katere je zlasla naša domovina. Z besedo in sliko nam je razodel Skoplje in Dušanovo canstvo, razgrnil nam je vso slavno zgodovino, k! je b krvjo pisana na ta kos naše države. Pokazal nam je mesto Stobi, jugoslovenske Pompeje, Kaj-makčalan, Prilep, Perister in nam ob nazornih primerih razkazoval, kako se v tem prasvetu umika civilizacija prvobitni pri-rodnosti. Na Peristeru najde popotnik še vse polno sledi za nemško ln bolgarsko vojsko, ta gora pa je obenem eldorado za botanika. V tem svetu brezdanjih prirod-nih krasot živijo bajke, ki na presenetljiv način spominjajo na bajke naših gora. S teh planin se nudijo turistu razgledi daleč po pokrajinah sosednjih držav, po Grčiji in Albaniji. V tem kotu naše zemlje pa živijo dobri, pošteni ljudje, ki o njih vse premalo vemo, ia na vsak korak naletiš med njimi na Slovenca, zlasti na Primorca. Vso čudovito natucno pravljičnost, ki se med našim občinstvom še danes drži podoba teh pokrajin, je predavatelj s prepričevalno besedo razgrnil in razložil pred poslušalci in je na koncu žel za svoja izvajanja viharno pohvalo.
Sočani m njihovi številni gostje si žele še mnogo takšnih zanimivih večerov.
Idrijčani — Ganglu
Prvič za obstanka Jugoslavije s« danes, v ponedeljek zvečer, zbero Idrijčani na svojem lastnem družabnem sestanku. Sinovi po vsem svetu znanega rudniškega revirja, prebegli izpod tujčeve pete v svobodno skupno domovino, si niso Idrijčani doslej v Jugoslaviji ustanovili še nikakega lastnega društva ali kluba. Pa čemu tudi: ravno Idrijčane druži vsepovsod neminljivo iskreno tovarištvo, družita jih plemenit značaj in vedrina duha Njihov humor je neusahljiv. Povod današnjega prvega družabnega sestanka je posebno lep: počastiti hočejo 601etnico Engelberta Gangla, ki je pred vojno našel v Idriji svoj drugi doma-či Jcržij«
Engelbert Gangl je prišel v Idrijo lete 1903. in je bil učitelj na vadnici. Tu je začel razvijati svoje nacionalno in socialno delovanje, ki je ustvarilo osnovo vsemu njegovemu poznejšemu vsestranskemu ustvarjanju. Kajpada je tek vrl, značajen mož, voljan dela, našel med Idrijčani prave brate, ki so mu pokazali svojo naklonjenost ne samo s sodelovanjem, temveč tudi na te način, da so ga lete 1908. poslali v deželni zbor. V letu 1910. je Gangl ustanovil idrijsko sokolsko župo. Da je bil starosta idrijskega Sokola se razume samo po sebi. V teh letih se je zlasti razmahnilo Ganglovo sokolsko literarno delo.
V	obče se je Gangl ves vživel v idrijsko življenje, ki je zapustilo precej močne sledove tudi v njegovih knjigah. Gangl je posvetil eno svojih najlepših pesmi idrijskemu rudarju. Spomnil se je v stihih idrijske čipkarice, posebej še vsega kraja Idrije. Ko j« prišla svetovna vojna, je moral Gangl v vojaško suknjo. Odšel je in ni se več vrnil v Idrijo. Da pa je ostal Idrijča-nom najzvestejši brat, bo pokazal nocojšnji družabni večer v Kazini, ki se bo odlikoval po izbranem, prvovrstnem sporedu in pa po tisti sijajni prijazni domačnosti in družabnosti, ki jo znajo gojiti Idrijčani. V viden znak spoštovanja bo Ganglu izročen kip idrijskega rudarja, umetnina kiparja Nikolaja Pirnata, ki je razstavljena v veliki izložbi Tiskovne zadruge.
rom istimi potmi. Ali ni tako. Gospodična Melita nosi v svoji zadnji globini, ki je znabiti še niti sama ni spregledala dodobra, docela drugačen, pisan in bogat svet, svet domišljij, sanj in prividov, ki se ji zde katerikrat ob urah malodušnosti vprav obupno nespravljivi s tem njenim vsakdanjim, rednim in urejenim življenjem.
Gospodična Melita pride domov; teta kima v pozdrav, postavi pred njo večerjo in že je molče izginila v svojo čumnato. Gospodična Melita pa je zamišljena. Računa. Ali bi žrtvovala 15 Din? Pogleda skozi okno: cesta je polna šuma in vrvenja, ki dražita domišljijo; o, Melita je velika sanjarka in prizor glasne množice ji takole zvečer zmerom zbuja zmedene in malone strašno zagonetne predstave nečesa, nekoga, kar bo ali ki bo nekoč po teh cestah prišlo. Saj gospodična Melita nenehno čaka; vse njeno življenje visi na tem sentimentalnem, nedoločnem pričakovanju, zakaj kako bi sploh mogel živeti, kdor ne bi nikoli pričakoval nikogar in ničesar!
Potem se je Melita odločila. Ura je poldesetih. Misel, da bi šla zdaj v svojo ubogo sobico, ki je tolikanj pusta, da človek niti pomisliti ne more, da bi tja utegnilo kaj priti, jo navdaja z grozo. Zunaj pa je živahno in svečano; večeri, kadar pada prvi sneg, so zmeraj čuda praznični. Mesto ee blešči in med tolikimi ljudmi te lahko marsikdo sreča, lahko se celo kaj zgodi, zgodi!
Mariborski dogodki
Maribor, 3. decembra. Točno po dunajski vremenski napovedi je danes pritisnil oster mraz, ki ga je prinesel zjutraj severo-vzhodnik, opo>ldne se je pa prevrgel v vihar, ki je prihajal z ! vzhoda. Temperatura je padla na 8 stopinj pod ničlo. Izleti v okolico so bili kljub mrazu zelo prijetni, saj so bile ceste suhe in zrak zdrav, po prvem pa je imela večina tudi razmeroma polne žepe. Ze včeraj popoldne, sinoči in danes je bilo v raznih dvoranah in lokalih več miklavievanj, ki so bila dobro obiskana. Na svoj račun so prišli poieg odraslih, predvsem otroci.
Policiji je prijavil posestnik Štetan Cebe iz mariborske okolice, da mu je včeraj, ko je za hip pustil brez nadzorstva pred neko delavnico v M&aarykovi ulici svoj voz, nekdo ukradel loO Din vredno konjsko odejo. V gneči pa je pred blagajno v Grajskem kinu spreten žepar izmaknil uradniku Ivanu Koporčiču iz žepa usnjato denarnico, v kateri je imel loO Din gotovine. Tatvine je osumljenih več fantov. Šivilja Marija Rožmarinova z Meljske ceste se je sinoči usmilila neke jOIetne ženske, ki je bila navidezno noseča in brez sredstev, ter jo vzela na stanovanje in hrano. Dobrota je pa vedno sirota. Neznanka je svoji do-brotnici odnesla zlato zapestno uro.
Ze okrog praznika Vseh svetnikov in nekaj dni pozneje so se na studeniškem pokopališču dogajale številne tatvine kovina-stih nagrobnih križev in strešic. Orožnikom se je šele sedaj posrečilo izslediti poKo-pališko hijeno v osebi nekega mlajšega brezposelnega obrtniškega pomočnika, ki je izdal tudi več svojih tovarišev. Na enak način je bila oskrunjena tudi grobnica mariborskega pivovarnarja Tscheliga na Slovenski kalvariji. Pred nekaj dnevi so neznanci odnesli iz obratovalnice neke tukajšnje tvrdke več kovinskih predmetov, ki so jih včeraj našli kriminalni uradniki pri nekem obrtniku na Tržaški cesti, kateremu jih je prodal pod napačnim imenom neki tat za 120 Din. Tatu so že na sledu.
Souvanov Miklavž
v torek in sredo zvečer. — Podrobnosti bodo objavljene v torkovem časopisju.
80* god Frana Lajovica
Litija, 3. decembra. V krogu svoje družine 7 sinov, 3 hčera, 25 vnukov in 2 pravnukov je včeraj praznoval svoj 80. rojstni dan in god splošno spoštovani in priljubljeni starešina litijske
gasilske župe gospod Franc Lajovic star. Rodil se je lete 1854. na Vačah pri Ltiiji, sužil je kot bivši deželni dacar po raznm krajih naše ožje domovine, potem se j« posvetil gostilničarski obrti in obstal pred 30 leti za stalno v Litiji. Vsa njegova družina je vzgojena v strogo narodnem duhu in zavzemajo njegovi sinovi v našem javnem življenju ugledne položaje. Želimo mu, da v današnjem zdravju, ko je znova prevzel nase breme župnega starešine, doživi še mnogo, mnogo veselih in lepih dm.
Motnje v želodcu in črevesu, ščipanje v trebuhu, zastajanje v žilnem sistemu, razburjenosti, nervoznosti, omotičnost, hude sanje, splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čašo »Franz Josefo-ve« grenčice. Zdravniki svetovnega sloveča hvalijo izboren učinek, ki ga ima »Franz Josefova« voda v svoji lastnosti kot milo odvajajoče sredstvo zlasti pri močnokrvnih, korpulentnih osebah, sati-karjih in hemeroidalno bolnih. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
»Teta,« pravi Melita, »v kino grem.« Teta žebra svoje očenaše in ji ni nič mar. Gospodična Melita pa je že na cesti. Občutje radostnega pričakovanja se predaja z vsem svojim ženskim nagonom za predajanjem. Kino je svetal in veličasten. Te ure so njene! Tu ni nobenega šefa, ne pisalnega stroja, ne aktov! Tu je vse mlado srečno, sanjarsko, o, tako podobno tistemu drugemu svetu v duši gospodične Melite! Gospodična Melita na žalost ne ve, da ta svet tu, to razkošno kinogledišče s svojim eksotičnim sentimentalizmom in s svojim površnim optizimom ni samo docela drugačno kakor sta njen urad in malomeščanski dolgčas njenega življenja; žal se Melita nikdar ni spomnila, da je ta svet v kričečem nasprotju še z neldm drugim resničnim svetom, ki ga ena sama pozna zgolj iz časopisov, ki sliši o njem dan za dnem, pa mu z neko instinktivno bojaznijo nikdar ni hqtela pogledati naravnost v obraz. Ne, čemu bi si človek grenil te proste urice s skrbjo, ko je že itak težko dovolj! Bodimo sentimentalni, pojdimo v kino, pustimo si prikazovati pravljice, uživajmo, uživajmo to sladkobno, prijazno laž in hranimo z njo svoja zastrta, le polpriznana erotična pričakovanja in svoje sanje! Ah, čemu težiti mladost!
Dvorano zagrne tema, gospodična Melita se oddahne z naivno hvaležnostjo otroka in se udobno nasloni; vsa se je
Koliko se je Beograd prenovil
Beograd, 26. novembra
Beograjčani se danes čudijo, ko čitajo v svojih listih, kako romalo« se je v letošnjem letu »ponovil« Beograd. »To m nič! Padli smo nazaj tja v prva povojna leta!« Tako se govori danes po Beogradu, ki se je navadil, da so v zadnjih letih rasle vsepovsod, kamor si se obrnil, palače iz tal kakor gobe po dežju. Pa je tudi razumljiv ta zastanek. Beograd ima danes že lepe tisoče praznih stanovanj in se zidava novih stanovanjskih hiš ne izplača več, in še tem manj, ko so najemniki v znatni meri posegli tudi po samopomoči in si začeli ustanavljati svoje »kolonije«. Sicer malo dalje od središča, pa zato v tem zdravejžem ozračju in ceneje. Toda to »zastajanje« st.«vbinskega gibanja v Beogradu se mora razumeti po — »beograjsko«. Drugje bi rekli: sijajno, velikansko!
Lani, ko še niso bile izčrpane bančne vloge, ki so se brez dejanske potrebe dvigale iz bank, se je postavilo v Beogradu 655 poslopij v vrednosti okoli 254 milijonov dinarjev. Letos je bilo samo 312 novih stavb v vrednosti okoli 137 milijonov. Drugje bi to pomenilo ogromen napredek, Beograjčani pa smatrajo to razliko za velikansko nazadovanje.
Seveda vse te nove stavbe niso palače. Saj prihaja povprečno na stavbo samo po nekih 439.000 Din. Zgradilo se je namreč 147 pritličnih, 95 enonadstropnih in 70 večnadstropnih stavb, že samo število pritličnih stavb govori jasno, da se je stavbin-sko gibanje pomaknilo od središča proti periferiji, kar še bolj potrjuje dejstvo, da je 126 stavb enostanovanjskih. V vseh letošnjih novih stavbah Je malih stanovanj (do dveh sob s pritiklinami) 626, večjih pa 560. Podrobnejše številke izkazujejo v teh novih stavbah 11.902 prostora: 3019 sob, 1151 kuhinj, 149 obratnih prostorov, 1767 stranišč in drugih prostorov. Z letošnjimi novimi stavbami je tako naša prestolnica pri-obila 1186 novih stanovanj.
Kakor rečeno, se je stavbinsko gibanje znatno pomaknilo od središča na periferijo. Zidalo se je pod strogim nadzorstvom občinskega stavbnega urada veliko bolje, solidneje in tudi za oko prijetneje kakor v prvih časih po vojni, ko je zidal vsak, kakor je sam hotel. Toda kljub strogemu nadzorstvu se v Beogradu tudi še dandanes zelo velil«) zida, zlasti na skrajni periferiji, brez stavbnega dovoljenja in brez odobrenih stavbnih načrtov. Mestna občinska stavbna kontrola je letos vložila sicer znatno manjše število odnosnih ovadb kakor prejšnja leta, a bilo jih je vendar še vedno nad 1200. Ovadb, kakor jih je bilo prejšnja leta tudi veliko, da so si namreč ljudje postavljali svoje hišice brez kakršnega koli dovoljenja kar na občinskem svetu, pa menda letos ni bilo več.
V zaključek pa naj še navedemo, da se Je v Beogradu v povojnem času, od 1919. pa do vštetega 1933. leta zgradilo 5549 novih stavb, med njimi 2324 pritličnih, 1638 enonadstropnih in 3275 večnadstropnih in je prestolnica s temi novimi stavbami pridobila 19.359 stanovanj s 50.252 sobami. Zazidalo pa se Je v te nove stavbe nič manj kot 3.153,594.000 dinarjev.
Pa recite, ali se naša prestolnica ni bogato ponovila v štirinajstih letih.
Obiave
Film »Goreči sneg«, ki ga predvaja v Elitnem kinu Matici ZKD, je edinstven film o Aljaski. Priporočamo ga zlasti onim, ki se zanimajo za zimski šport ter tuje dežele in običaje. Film je bil posnet v deželi 10.000 ognjenikov. Predstava bo danes ob ool 15.
Opozarjamo ponovno na predavanje o smučarskih terenih tn turah v Avstriji, ki bo danes zvečer ob 8. uri, v Delavski zbornici. Predaval - bo zastopnik avstrijskega državnega tajništva za tujski promet, g. Scheichelbauer, novinski referent iz Celovca. Predavanje bodo pojasnjevale obilne skioptične slike. Vstop je prost. Opozarjamo na to prireditev naše občinstvo, predvsem smučarje.
Izreden glasbeni užitek bodo imeli nocoj vsi posetniki Matičnega koncerte, na katerem se bo izvajal Verdijev »Requiem« za soli, zbor in orkester. Že ime slavnega skladatelja Verdija nam je porok, da je v glasbenem pogledu Requiem prvovrstno delo, solisti imajo prekrasne vloge, zborovski part je mogočen, orkestralno spremlje-vanje, ki v prvi vrsti slika razpoloženje, pa je veličastno. Malo je mest, ki imajo srečo, da se lahko izvajajo teko velika in pomembna dela. kakor je to v Ljubljani. Opozarjamo vse glasbo ljubeče občinstvo, da noseti nocojšnji koncert in ne zamudi užitka, ki mu bo ostal dolgo v spominu, saj je Verdijev »Requiem« eno najpomembnejših in najleših del, kar jih je pisanih na besedilo svete maše. Sedežev vseh vrst in cen kakor tudi stojišč je še dovolj
vdala varljivi optični igri na platnu, sedaj živi in doživlja globoko — o, in če se ne zaveda, da se je vse svoje življenje zgolj trpno, suženjsko predajala, čez dan uradu, pod večer pa tej galantno lažni, hipnotični in sirenski, ravno v pravi meri plitvi čuvstvenosti filmskih podob, o, če ne ve, da nikdar ni sama ustvarjala svojega življenja — kdo je tega kriv, kdo bi ji to zameril? Liliar. Harwey se smehlja in je dražestna, Wil-ly Fritsch je zastaven in se takisto smehlja, vse je enostavno, bogato, veselo, salon, smehljaj in poljub — gospodično Melito pa prijetno draži pri srcu, raz-gibavajo jo lenobne in lagodne erotične predstave, vse je sanjsko, uspavajoče, ne preburno — zakaj burnih doživetij se celo v kinu Melita nagonsko otresa in se je že zdavnaj vsa zarasla v prijetno, povprečno osladnost in umerjenost svojih želja in sanj. Bolje je ostati na sredi, sanjati tiho in sentimentalno in udobno, zakaj če bi na tej strani šla predaleč, ali ne bi potlej morala tudi na svoj priskutni urad, na vso suho vsakdanjo stvarnost reagirati viharno in boleče? Ali ne bi potlej morala trpeti zavoljo svojega robskega pisarniškega robota-nja, zastran nenehne nevarnosti, da pride ob kruh, ko pa je sedaj s to čarobno kinematografsko pravljičnostjo tolikanj varno uspavala svoje duševno življenje in je potisnila vse brutalne vsakdanje skrbi daleč za blede tenčice svojih tihih in osladnih sanjarij. Saj v zadnji
Občudujejo ia zavidajo ga,
čeprav je najmlajši. Najbrž se poslužuje po nasvetu staršev Panilavin pastil v pisarni, kjer je največja možnost nalezljivo-sti. Priporočamo Vam, da nosite s seboj zlasti v deževnih, mrzlih dneh
Panilavin pastile.
na razpolago. Prenosa po radiu ne bo. Delo
dirigira kapelnik ravnatelj Mirko Polič, kot solisti sodeluje: Gjungjenac-Gavellova, Bernot-Golobova, Banovec in Betetto, dalje pevski zbor in pomnožen orkester, ki je sestavljen iz opernega. Matičnega in konservatorijskega orkestra. Priporočamo tudi nakup besedila »Requiema« s kratko razlago. Vstopnice se dobijo popoldne v Matični knjigarni in od 19. ure dalje pred dvorano. Koncert bo v Unionu, začetek točno ob 20.
Pri sobotni premljeri »Stoji, stoji Ljub-ljan'ca« je prišlo v tekstu in načinu podajanja do neljubih disproporcij, za katero odklanjam vsako odgovornost —
Nikolaj Pirnat
SLAŠČIČARNA PETRIČEK
izdeluje in nudi cenj. odjemalcem izbrano čajevo pecivo 25 različnih vrst 1 kg Din 65.
Radio kotiček
Jadranska straža opozarja na predavanje v ljubljanskem radiu, ki ga bo imel
g. dr. I. C. Oblak pod naslovom »Poj<Hmo na Jug«. Bral bo poglavje o našem morju in planinah, ki so v naših srcih eno, iz svoje še ne izdane »Knjige popotnika«. To je uvodno predavanje o našem morju, kateremu bo sledil cel ciklus predavanj najboljših poznavalcev naše morske obale in našega juga sploh ter tudi njene zgodovine. Predavanje bo danes ob 19.30 ter opozarjamo nanj vse prijatelje našega juga in lepe besede.
globini se morda sama zaveda, da je vse to daleč od resničnega življenja ;aU vseeno, vseeno, življenje je sirovo in grdo, sladimo ga kakor vemo in znamo, opa-jajmo se brez misli s to varljivo in zlagano pravljičnostjo. Mi sami itak ne bomo nobene reči izpreobrnili...
Zgodilo pa se bo nekoč, da bodo gospodično Melito iznenada pognali na cesto in da ne bo več zgolj v časopisih z zoprnostjo brala o brezposelnosti. Takrat ne bo denarja niti za kino, morebiti bo doživela še kakšno ljubezensko razočaranje (saj ljubezen vrednoti gospodična Melita kakor sploh toliko reči samo z vidika svoje filmske vzgoje) — in kdo jo bo omamljal še zanaprej? Takrat bo stopila pred resnični, trdi, togi obraz življenja: o, gospodična Melita, o, ve vse gospodične Melite na vsej zemeljski krogli, kako ee bode tedij uprle tej resničnosti, ko jo s filmskimi tenčicami ne bo več mogoče utajiti? Ko ste že zdavnaj vso svojo dušo zaigrale in zasanjale za igrivo laž belega platna, ko že zdavnaj ne znate spoznavati sveta v njegovi resnični podobi in se ne znate boriti z njim? In tako boste šle v Ljubljanico ali pa boste pile lizol; šle boste odtod in nič ne bo ostalo za vami — kvečjemu sladkoben, bled spomin, prav tako voden, minljiv in nemočen, kako? je bilo živlienie na belem platnu, kakor so bili milnati mehurčki vaših sania-renj.
DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU
Največji mostni lok na sveta
Dijaštvo se organizira
Nemški dijaki so si osnovali organizacijo, ki šteje 70.000 članov in se imenuje »Kameradschaft waffenstudentischer Ver-bande«. V organizaciji so včlanjeni večinoma burši in njih tradicija daje društvu tudi agresiven značaj.
Smučanje v Parizu
Dve novi profesorski žrtvi
Univerzitetna korespondenca poroča \z Berlina, da je nemška vlada zopet odpustila dva profesorja, oba na podlagi § 4 za obnovo poklicnega uradniškega stanu. Odpuščena sta bila dr. Opet, mož, ki je izredno verziran v jurističnih vprašanjih ter je napisal delo o zaščiti narodnih manjšin ter dr. Schiiking, od 1. 1925 dalje redni profesor za angleško filologijo na univerzi v Lipskem. Prof. Schiiking je specialist za raziskovanje Shakespearea in je napisal celo vrsto tozadevnih študij, ki »o priznane posebno v inozemstvu.
8maCaraId oddelek francoskih vojakov kaže svoje veščine v pariški areni za umetno
drsanje
Zdravnica umorila svojo snaho
V Chicagu se je morala zagovarjati pred sodniki ženska zdravnica dr. Alica Wynekof, češ, da je umorila svojo snaho 231etno go. Rheto-Wynekof. Truplo žrtve so našli v kleti zdravničine vile na neki operacijski mizi s smrtnim strelom v hrbtu. Samokres je ležal poleg trupla, ovit z brisačo bržkone zato, da bi se ne poznali prstni odtisi na njem. Sum je padel takoj na zdravnico, ki je po dvodnevnem zasliševanju svojo krivdo tudi priznala, izgovarjala pa se je, da je snaho umorila iz sočutja, ker je bila neozdravljivo jetič-na. Preiskovalne oblasti pa so dognale, da je bila pokojna zavarovana za primer smrti za veliko vsoto, in sicer na zdravni-čino ime, zato so jo obtožili umora iz do-bičkaželjnosti. Svojo žrtev je pred umorom kloroformirala
Turčija se nacionalizira
V Turčiji pripravljajo velik slovar, ki bo obsegal tudi nova turška imena. Med 400 turškimi imeni, ki so jih doslej zbrali jezikoslovci, se tridesetkrat ponavlja beseda »ek« (bel), dvajsetkrat beseda »av« (mesec), desetkrat beseda »alp« (junak) itd. Večkrat se tudi ponavljajo besede »bej« (gospod), »kara« (črn) in »demir« (železo).
Izlet v gumastih čolnih
Trije mladi Italijani, Mulazzani, Bertaz-zi in Venturini so odrinili lani v oktobru na vožnjo po evropskih morjih. Imeli so gumaste čolne in so v njih prevozili Du-nav. Črno morje in Dardanele. Od tam so se odpravili v Brindisi, kjer bodo zdaj nadaljevali svojo vožnjo po Jadranskem morju in Padu do Genove.
Iz »tretjega carstva"
Odrobljena glava
Na dvorišču vratislavske jetnišnice je krvnik te dni obglavil delavca Kurta Ger-berja, ker je letos 25. oktobra napadel svojega bivšega prijatelja, Hitlerjevega privrženca Doktorja ter ga v prepiru zabodel z nožem. Izredno sodišče je obsodilo ubijalca na smrt, krvnik pa je izvršil obsodbo.
Vistosmerjenje zasebnega življenja
»Volkischer Beobachter« poroča, da je pred dnevi oznanil vodja nemške delavske fronte dr. Ley, da je treba v Nemčiji začeti z organizacijo prostega časa za vse sloje. Nemcem je treba dati' novo obliko družabnega in kulturnega življenja, V vsakem mestu bodo osnovali družabno središče, ki bo imelo uraden naslov »Hiša dela«. Tam se bodo vršila zborovanja, sestanki, tam bodo gledališke in kinematografske predstave, igralnice, klubski prostori itd. »Hiše dela« bodo nastežaj odprte vsakemu dobremu Nemcu.
Hugenberg zopet glava »Ufe«
Te dni je bila v Berlinu glavna skupščina »Ufe«. Dr. Hugenberg, vodja nacionalističnih Nemcev, je bil ob tej priliki zopet izvoljen za predsednika upravnega sveta. Zadnji čas se je moral Hugenberg nekoliko odmakniti od podjetja, ker je bil državni minister. Na glavni skupščini se je pokazalo, da »Ufa« ne nese tako sijajnih dobičkov kakor prej, ker jo inozemstvo bojkotira. Novo vodstvo »Ufe« je poudarilo svoj nacionalistični značaj in izjavilo, da je propagandnemu ministru Gob-belsu vedno na razpolago.
Eden, ld ga mnogi zavidajo
V Franciji so izročili prometu most v Castelmoronn. Most Ima samo en lok ln meri
v dolžino 140.40 m ter je največji na svetu
Iz akvaristove torbe
O električnih ribah
že sa časa devonsse tvorbe, kl pripada staremu geološkemu veku, paleozojski gobi, so živele v morjih in rekah ribe, ki so z električnimi udarci ubijale svoj plen ;n se z nj!«in hran ie nana-Jiv raznih morskih velikanov, med katerimi je bil n. pr. tudi ihtiosaver, 7 m dolga plazilka ribje oblike in plesiosaver s sačasto glavo, veslastimi nogami in zašiljenim repom. Potomec orne-menjenih električnih rib je elektr. sxat (Torpedo marmorata), ki živi tudi v Sredozemskem morju. Priroda mu je pretvorila mišičevje škrg v električni orgai. Oblika telesa je podobna papirnatemu zmaju, ki ga spuščajo otroci v zrak. Ploščato in Široko truplo je spredaj zaokroženo. Oči so na hrbtni, pegasti, gobec ln škrge pa na trebušni beli plošči. Rep je tenek, okrogel in dolg. Sredozemski električni slrat zraste do 70 cm, v morjih ob Ameriki je pa neka druga vrsta, ki doseže 150 cm. Oba rodita popolnoma razvite mlatile S svojima ob robu vsega trupla priraščenima plavutim« frfotajo skati v vodi kakor ptica v zraku.
Udarci odraslih komadov so tako močni, da ugonobe tudi večje ribe. Zdravniki starih Rimljanov in Gerkov so polagali manjše skate na glavo, proti glavobolu. — Neelektrični skati globin Sredozemskega morja so velikani, dolžine 10 do 13 m.
Tudi rodbina somov ima svojega olek tričnega soma (Malapterus electricus), ki živi v afriških rekah in zraste do 1 metra. Telo je podolgovato in valjasto, glava ;n gobček sta majhna, na gobčku so la.jše tipalke, sicer pa ni podoben evropskemu sorodniku. Barva je sivo zelena s temn mi pegami. Hrbtne plavuti ni, tolščenka je p a velika. Elektrika je pod kožo na vsem telesu. Človeku, ki se dotakne soma z roko, Je nemogoče gibati končine prizadete itra ni po volji, prstov se pa polasti otrplost. Stari Egipčani so lečili s somom živčuo obolele. Zamorci so pa z njimi preganj ili zle duhove t J. lečili so s elektriko pri. smojene in histerične bolnike. Dr. Kišpa-tič pripoveduje, da so spustili majhnoga soma r sobno ribogojnico, ki je v nekaj
minutah agonobll vse r njej s« nahajajoče ribe.
Najmočnejša med temi ribami je pa električna jegulja. Vest o njej je dospela v Evropo šele v 17. stoletju. Električna jegulja (Gjmnotos electricus) ne spada v rod jegulj, samo podobna ji je po kaCastem životu. Zraste do 2 m. Glava ki telesna duplina zavzemata samo eno petino dolžine, ostale štiri petine tvorijo rep z obilnimi proizvajalci elektrike. Humboldt je lovil jegulje v neki reki, kjer je prišlo nekemu »Indijancu na misel, spoditi jegulje s pomočjo konjev iz skrivališč. Privedel je s svojimi tovariši 30 konjev, ki so jih pognali v vodo. Klopot je splašil jegulje, ki so se branile z električnimi udarci, zaradi česar sta utonila dva konja, ker so Jim u3i otrpnili. Ko so jegulje porabile svojo elektriko, so Indijanci dovolili konjem, da priplavajo k obali na kar so vlovili nekaj jegulj. Neki znanstvenik pripoveduje o ja-kosti udarca jegulj naslednje: >Nekoč ml je padla jegulja pri menjanju vode lz večje ribogojnice na tla. Ker je zamorci niso hoteli prijeti, sem jo zagrabil za rep in — že ležal na tleh, tako močan je bil udarec. _ Nekoč je ležala napol mrtva jegulja na tleh. Približal se Ji je domači mucek ln za-pičil zobe v mehko me3o, ali samo za trenutek, potem pa je otožno mijavkajoč po. begnil v hosto. Električna jegulja živi v toplejših vodah Amerike, severno in južno ravnika. Indijanci lečijo z njo ohromele in otrple ude in druge bolezni.
So še druge vrste električnih rib, opisane so pa glavne zastopnice te zanimiva skupine.	O. 8.
Galanten.
—	Vi moški ste brez srca, popolno-ma brez srca.
—	Ne čudite se, gospa. Ce sreča človek tako lepo damo kakor ste vi, mora izgubiti srce.
Za besedo k> ie prijela.
—- In vi še trdite, da ste služili doslej samo pri boljših rodbinah?
—	Ne, milostiva, zdaj tega ne trdim več.
Z letalom v smrt
V Jacksonvilleu je Izvršila 211ctna mn
Louisa Stanton nenavaden samomor. Smrt njenega moža jo je tako pretresla, da je sklenila oditi za njim. V ta namen je najela letalo v Jacksonvilleu, in sicer športni enokrovnik. Z njim je odletela proti morju, krožila tako dolgo nad vodo, da je porabila zadnjo kapljico goriva, nakar s# je aparat zrušil v morje in s Stantonovo vred izginil v valovih. Pred startom je Stantonova deponirala pismo, v katerem je obrazložila vzrok svojega samomora. Pismu je priložila tudi ček, ki se je glasil na vsoto, kolikor je bil vreden izposojeni aeroplan.
Velik praznik za otroke
Angleški trener Bartlett, znani kolesar, pri trenaži girlsov za neko londonsko revijo
Ženska, ld sili v stratosfero
Zgledi vlečejo. Madame Jeanna Piccard, svakinja slovitega belgijskega pionirja stra-tosfernih poletov, je izjavila ameriškim novinarjem, da se bo v Wilmingtonu (Dela-ware) v najkrajšem času dvignila v stratosfero. Seveda ne sama, ampak v družbi svojega moža, kajti deliti hoče z njim vse opasnosti, ki se jim izpostavlja s tem podvigom. Zakonca Piccard bosta startala z novovrstno gondolo in se nadejata, da se jima bo posrečilo prekositi ruski rekord Balon ge Piccardove bo imel tudi moderno radio napravo, tako da bo Piccardov brat med poletom v stalni zvezi z zemljo.
imajo »a Angleškem vselej tisti aan, ko sc pripravlja v iu»i puumg. »	pre-
izkusiti njegovo dobroto še preden ga prinesejo na pogrnjeno mizo.
Ivan Albrecht.
Peter Gaber
Po golem naključju sta se srečala tamle poleti, ko je Peter Gaber po ulicah v brezdelju ubijal čas in se je* zil, čemu je neki prav za prav na svetu.
»Strela, kakor nalašč!« mu tedaj nekdo krepko položi roko na ramo.
»O, ti?« se kakor v zadregi nasmeh« ne Peter in hkratu zardi. Kaj ga je neki nosilo sem proti postaji, da je padel vprav temu lastnemu glavanu v roke?! Za slabo voljo pa nikakor ni časa. Anton Glavan, premožen oštir in mesar, ni ob prihodu v mesto nič manj oblasten nego doma v za* kotnem trgu.
»Krščenduš. Peter,« maha in jadra s tolstimi rokami, »če verjameš ali ne. si mi zdajle kakor od Boga poslan Čez glavo imam dela in nobene žive duše ni, ki bi mi uredila knjigovod« stvo Ti razumeš to, saj vem, da raz« umeš —«
»Bi morda gospa —*
Glavan se zagreheče. Kaj neki tni* sli Gaber?!
Ženske, pa Se celo šolane ženske! >ama prekleta izguba! To ti fantazi* j o operah, prašičev pa ne sliši, kdaj
krulijo od lakote. Ko bi bilo treba ' paziti na krvavice in pečenice ter mi« j siiti na špeh, ti pride z bukvami v ro* kah, s Cankarjem, s Kettejem, da bi jo strela, in govori o umetnosti, sala* me pa lahko plesni j o. In vino! Zanj nima sploh nobenega smisla in ne okusa. Cisto vseeno ji je, cviček ali ljutomerčan, banatčan ali haložan, še barve ne loči prav!
»Bi malo kam zavila, ali ne?« po« nudi Glavan in niti ne posluša Ga* bra, ki si hoče pomagati z lažjo, ka* kor da ne utegne.
»Na poti se človek tako prekuha in prepeče v tej vročini,« odpira tržan. vrata v elegantno restavracijo, »da bi poginil. Potlej pa še ta prah v mestu in vročina, vročina.«
Zgodaj dopoldne je še, vendar že precej toplo. Po restavraciji se dolgo« časijo dremavi natakarji, nekaj go« stov sedi posamič raztresenih, druga« če pa kraljuje poletna praznina po razkošno opremljenem prostoru.
Anton Glavan naroči za oba. Peter nekaj mrmra, toda iz ledeno mrzlih vrčkov že vabi pivo in s krožnikov se ponujajo slastni prigrizki Podeže* lec je na moč zgovoren in se zdi Pe* tru, da mora hiti že nekoliko okajen. .Venomer govori, nikoli mu ne zmanj*
ka. Na dolgo razlaga Petru, kakšni opravki so ga prignali v mesto. Da ima posla na vojnem okrugu, pri TOI, potlej še tukaj in tam, toliko letanja, da bo najbolj pametno, če najme taksi. Peter naj se mu seveda pridruži. Kakopak, na vsak način! Med vožnjo sem in tja se lahko že vse polno pomenita. Saj drugače člo« vek itak nima nikoli nobene prosce urice. Sploh naj si Peter za nekaj ča« sa vzame dopust — A, brez službe? Še bolj prav. Potem niti ni treba je* mati dopusta.
»Saj pravim: kakor nalašč!« se ve* seli Anton Glavan. »Veš, nate se za* nesem bolj ko sam nase.«
Petru že buči v glavi, Anton pa le še naroča pijačo, češ da se morata vsaj za prvo silo nekoliko ogrešiti. Tako traja ves dan in Peter Gaber niti sam ne ve, kdaj se je znašel na Glavanovem domu. Gospodar oblast* no razlaga in modruje, gospa Vida pa je vznemirjena in kakor izgublje* na. S pogledi se umika Gabrovim očem in prigovarja možu, naj bi šli počivat
»Kakopak, samo bukve in branje! Ne veš, Vida, kakšno pomoč sem ti pripeljal!«
Na dolgo pripoveduje ženi, kako
sta s Petrom Gabrom še po gimna« I ziji skupaj trgala hlače. Glavan je i tretje leto domoval v prvi, ko je Pe* | ter Gaber prvič pomolil glavo tja. No, pa je bil Gaber za učenje kakor čebela za med, a njemu, Glavanu, se je zdelo vse skupaj preneumno in ni nikoli pridrsal čez drugo. Zdaj bi mu | nemara celo včasih kaj prišlo prav, a i bržkone bi potlej ne bil za mesarijo   j zanič — kakor Vida, ki je tudi sre« bala licejsko modrost in zdaj krače ne loči od plečeta in danke ne od pe* čenice.
Gospa Glavanova je zardela, Peter pa je skušal posredovati, češ, da ni vsak človek za vse.
Prebudil se je pozno dopoldne in ves bolan. Na mah mu je zarojilo po glavi stotero misli in je zaman ugi* bal, kaj je prav za prav napotilo Gla-vana. da ga je povabil s seboj Ne* mara je bila samo piianska razposa« jenost kriva tega .— Ali morda sploh ne ve, da je Peter kdaj sanjal o Vidi?
Ko si obuje čevlje, sede Gaber k oknu in premišljuje Spodaj na dvo* rišču gagajo gosi in iščejo vode. Mu« dje hodijo križem, mlad pomočnik požvižgava »Ramono«. od nekod je čuti konjsko hrzanje. drugje pa za* spano poje dekla o »žarečem ognju
brez plamena«.
»Lep dan bo,« reče Vida, ki spremlja zgovorno kmetico po dvorišču. Potlej ne razume več, kaj se menita. Kri mu burno sili v glavo in se snet prav tako naglo umakne iz nje, da se mu skoraj dela omotica. Za tre* nutek je zopet študent, v tistih dneh, ko je mladost najbolj polna sanj. V plesno šolo hodi in Vida prihaja tja. Po en večer na teden sta skupaj. Po en večer na teden ima Peter pravico objemati njen vitki stas, govoriti ž njo, sanjati in srkati žametno topli* no njenih oči. Ves študentovski Krog tekmuje okrog Vide, ona pa odlikuje vedno samo Petra Gabra. Drugo leto je potlej ni več v šolo, a pišeta si pridno in Peter kuje zvezde v drob* ne vrste, polne mamečih, toplih be» sedi. Pred božičem Vidina pisma iz» ostanejo. Da ni vse to nič. mu piše, in da naj ii oprosti; češ: Mladost norost. — Peter jo roti, odgovora ni, pred pustom pa udari iovica: Vida je vzela Antona Glavana.
Peter je sicer prebolel udarec, po* oolnoma si pa le ni opomogel. Za prvotni načrt, da bi po dovršeni gi» mnaziji odšel na univerzo, mu mani* ka volje in vztrajnosti. Sicer se vp. še, vendar se ne meni dosti za
Nacionalistična internacionala
Dosedanja nemška skupina londonskega PEN kluba je dala pobudo za ustanovitev svetovne meddržavne zveze nacionalnih pisateljev, ki stremijo za tem, da se »sporazumejo med seboj vsi narodi.«
Skopljenje
Nemška vlada pripravlja dalekosežne reforme v svojem kazenskem zakonu. Med drugim je posebno važno to, da bo imel sodnik odslej pravico odrediti skopljenje (kastracijo) zločinca, ker se na ta način dado omejiti nagoni, s katerimi je zločinec v gotovih primerih nevaren družbi. Ta metoda pa ni izvirno nemška, ker se sličnega postopka poslužujejo že več let na Danskem in v Zedinjenih državah. Nemška sodišča bodo v prihodnje lahko odredila skopljenje vsakogar, ki je dovršil 21. leto in je obtožen zločina iz naslade. Ta praksa se bo posebno uporabljala na posiljevalcih ln sadistih, dalje na zločincih, ki so obsojeni na daljšo robijo in ne v zadnji vrsti na pro-tihitlerjevskih politikih.
Prvič radio
Tudi Azija se polagoma civilizira. Na sliki vidimo družinskega očeta t z Turkestana, ki posluša s svojim sinčkom prvič v življenja prenos koncerta po radia
Državno prvenstvo se nagiba h kraju
Jugoslavija je Hašku odvzela eno točko — Ostra borba za tretje mesto — Državni prvak BSK je končal tekmovanje z zmago nad Vojvodino
Državno prvenstvo s« približuje svojemu 'fconcu. Včeraj sta se vršili dve tekmi, in .•sicer v Zagrebu med Haškom in Jugoslavijo. v Beogradu pa med BSK m Vojvodino. Zlasti tekma v Zagrebu je bila zelo važna, ker je šlo za to, ali bo Hašku uspelo, da premaga Jugoslavijo in si s tem ot,vo-ri pot do tretjega mesta. Zagrebška moštvo pa je moralo prepustiti en<i točko beograjskemu. Jugoslavija s« je za sedaj plasirala s 23 točkami zaradi boljše gol-diference pred Baskom, ki ima \udi 23 točk, na tretje mesto. Hašk mora igrati še z Vojvodino, ki jo bo verjetne* premagal. S tem bi imeli Jugoslavija, B^sk in Hašk po 23 točk ter bo za tretje mesto odločala aol-diference. Ako hoče Hašk prehiteti Baska, mora zmagati nad Vojvodino najmanj s 3 : 0. Da prehiti Jugoslavijo pa mu je potrebna zmaga z najmanj 7 : 0 nad Vojvodino.
Beograjska tekma je bik bolj formalnega pomena. Tekma je bila zadnja tekma novega državnega prvaka BSK, ki si je z 31 točkami priboril častni naslov BSK je izgubil samo 9 točk Da za to tekmo ni bilo velikega zanimanja, se vidi že iz tega, da j? tekmi prisostvovalo samo 200 oseb.
Tablica je sedaj naslednja:
BSK	20	14	3 -3	65:21	31
Hajduk	20	13	2 5	41:19	28
Jugoslavija	20	10	3 7	34:27	23
Bask	20	10	3 7	42:37	23
Hašk	19	9	3 7	35:33	21
•Gradjanski	20	10	1 9	32:31	21
Concordia	20	7	4 9	39:40	18
Primorje	20	7	3 10	39:47	17
Slavija (S)	20	7	2 11	37:48	16
Vojvodina	19	3	2 11	22:52	10
Slavija (O)	20	4	2 14	22:54	10
V naslednjem poročili			o tekmah:		
Hašk : Jugoslavija 0:0
Zagreb, 3. decembra.
Zaradi velikega mraza se je današnja tekma med Haškom in Jugoslavijo odigrala le približno pred 1000 gledalci. Hašk je mora) danes prepustiti svojemu beograjskemu nasprotniku eno zelo važno te vo. Tekma je namreč z 0:0 končala neodloče-
no. Današnja tekma je bila ponovitev prvega srečanja med obema moštvoma, ki je, kakor znano, končala z zmago Haška 6:0, a jo je savez kasneje razveljavil.
Hašk je bil na današnji tekmi v premoči in brezdvomno boljši od Jugoslavije Jugoslavija je od 15. minute prvega polčasa vse do konca tekme igrala samo z 10 igrači, ker je bil Lojančič ranjen ter je moral zapustiti igrišče. Zaradi tega ni trpela samo napadalna vrsta Jugoslavije, temveč celo moštvo. Zahvaliti se mora za neodločen rezultat samo izborni obrambi, zlasti izredno disponiranemu vratarju Spasiču, ki je bil junak dneva.
Teren je bil zelo spolzek ter so igrači morali igrati zelo previdno. Večkrat je bilo naravnost smešno, videti igrače, kako so se po spolzkem terenu lovili za žogo. Obe moštvi sta skušali predvesti kombinacijsko igro, kar se pa jima je le posrečilo s težavo.
Zelo dobro in objektivno je sodil g. Po-dubsky.
BSK : Vojvodina 3:0 (2:0)
Beograd, 3. decembra.
Ob velikem mrazu se je vršila danes zadnja prvenstvena tekma v Beogradu, in sicer med novim prvakom BSK in Vojvodino. Kakor smo že v uvodu omenili, je vladalo za tekmo zelo majhno zanimanje.
BSK je nastopil v svoji običajni postavi, toda brez šurdonje. V prvem polčasu je Vojvodina igrala z vetrom v hrbet. Novo-sadčani so igrali zelo odločno, tako da so Beograjčani le na momente prihajali na polje Vojvodine. Toda to je zadostovalo, da je BSK v prvem polčasu zabil dva gola, in sicer v 5. min. po Marjanoviču, v 20. min. pa Vujadinoviču.
V drugim polčasu je igrala Vojvodina samo z 10 igrači ter skoraj nikoli ni prišla na polje BSK. Igra se je vršila skoraj izključno pred vrati Vojvodine, toda spojki teren onemogočil BSK večjo zmago. V drugem polčasu so Beograjčani zabili samo en gol.
Sodfl je g. Jollč.
Zaključek jesenskega podsaveznega
prvenstva
Ilirija : Rapid rerais — Beto-zeleniso na koncu jesenske sezone zasedli
prvo mesto
Z včerajšnjo nedeljo je podsaveznl jesenski prvenstveni spored izčrpan. V prvem razredu se sicer zaradi raznih nepričakovanih nevšečnosti ni mogla izvesti vsa pr*-a polovica tekmovanja, pa za njo bo še spomladi dovolj prilike in časa.
V dosedanjem tekmovanju sta se pokazala Ilirija in Rapid kot najsolidnejši mo. štvi, ki imata tudi največje nade, vsaj zaenkrat, da si osvojita prvo mesto v pod-saveznem prvenstvu. Njuna bitka v Ljubljani je ostala z 1:1 neodločena in ni privedla do nikake spremembe v prvenstveni tablici. 'Ilirija si je okrepila svoj položaj na prvem mestu, Rapid pa se je s samo štirimi odigranimi tekmami učvrstil na petem mestu. Do konca prve polovice tekmovanja ima še obe tekmi z lokalnimi ri-valoma, ki ju utegne po sedanji formi sodeč obrniti v svojo korist, nakar bo dirka za prvim mestom povsem otvorjena. Poleg tega je Rapid igral vse tekme izven Maribora, odslej bo igral vse tekme doma!
Tablica podsaveznega prvenstva je sedaj taka:
Ilirija	6 4 1 1 25:12 9
Č. S K.	6 3 2 1 20:18 8
železničar	5 3 0 2 18:12 6
Hermes	S 2 2 2 12:18 6
Rapid	4 2 11 11:7 5
Celje	5 1 2 2 12:15 4
Maribor	5 0 0 5 6:23 0
Ilirija : Rapid 1:1 (0:1)
Zadnja prvenstvena tekma v podsavez-nem prvem razredu se je vršila v znamenju nenadnega nastopa zime. Temperatura pod ničlo je strdiia sneg na igrišču, tako da sicer res ni bilo blata, po drugi strani pa je tak teren morda še neprijet-nejši, ker je vsak padec nevaren. Zima je občinstvo pregnala z igrišča, prišli so gledat tekmo le najožji interesiranci.
Ilirija: Rožič-Unterreiter, BergiezJBog«-me, Varšek, Luce-Kveder, Lah, Svetic V., Svetle R., Pfeifer.
Rapid: Kosem-Barlovič, Flak-Fučkar,
Seifert, Klippstadter, Verbnik, Heller. Prinčič, Baumel, Pischof.
V borbi za točke sta si stali nasproti dve enajstorici, ki sta za našim iigaškim moštvom trenutno brez dvoma najboljši v dravski banovini. To se je videlo in čutilo ob vsaki potezi, ob vsaki akciji napete in srdite borbe. Res, da neobičajna in tež. ka tla niso dovoljevala, da bi se borba razvila tudi s tehnične plati do polne veljave. Tudi taktičnih pogrešk je bilo nemalo. Tudi stilno je bilo potrebnih nekaj eksperimentov, dokler ni bilo dognano, da Po takem terenu prija še najbolj polviso-ka igra z dolgimi predložki. Kljub vsenOu pa je bila igra zelo živahna, temperamentna. prvenstvena.
Borba je ostala s precejšnjo Intervencijo Fortune ki je Rapidovcem šla na roke, in po veliki zaslugi Rapidove ožje obrambe neodločna. Do polčasa so si Rapidovci zagotovili mal naskok enega gola razlike in so bili v tem delu igre boljše moštvo na polju. Odlikovali so se z dobrim svežim startom, ki Jim je dal premoč v polju, pokazali so dobro povezanost med poedinimi linijami, zlasti med srednjo in med napadom, ki jim je omogočala naglo in racionalno napredovanje proti nasprotnemu golu, in da niso trčili v razpoloženi ilirijan-ski obrambi na premočno oviro, bi bili utegnili svoj dobiček še. primerno povečati. Ugajala je igra napadalnega tria, ki je tudi na tako težkih tleh spravil skupaj nekaj prav iepib in tehnično dovršenih kombinacij, res da v času, ko je bek>-zelena halveslinija »plavala«. Igro je dirigiral neumorni Seifert, ki je bil v obe smeri prav dober. Najboljši del Rapidovega moštva pa je bila ožja obramba, ki je že v prvem polčasu s precejšnjo sigurnostjo razčistila vsako nevarnejšo situacijo, ko pa je v drugem polčasu bila takorekoč v »permanentni siužbi«, se je šele pokazala s svoje najboljše strani. Kosem spada gotovo v prvo vrsto naših vratarjev, je po mačje gibčen in ima sigurno oko. Poleg tega je zelo pogumen in je na ta način preprečil vsaj dva gotova zgoditka. Barlovič je še
vedno stari mtlnirani Igralec, ki tnn ul zlahka priti do živega, imel Je v začetku nekaj šibkih trenutkov ki so ostali brez posiedic, potem pa je delal precizno skoro prav do konca, ko je po njegovi nerodnosti prišlo do enejastke, ki je prinesla izenačenje. Fla-k ni uhajal iz tega okvirja, tako da je Rapidova obramba napravila vtis harmonično delujoče celote.
O belo-zelenih je mogoče govoriti samo v drugem polčasu. Tedaj so zaigrali s sve. žim elanom, očividno hoteč nadoknaditi, kar je bilo v prvih 45-tih minutah zamujenega. Lahko se ugotovi, da je obramba delala oba polčasa dobro in zanesljivo, prav tako pa je treba izreči glede srednje vrste za prvi polčas povsem negativno sodbo. Tako je moštvo igralo ta čas prav za prav samo z dvema linijama, kar je bilo njegovi igri močno v kvar. Napad je prihajal do nasprotne obrambe in moral nato počakati, da mu je lastna obramba servirala kaj uporabljivega, da je zopet poskusil svojo srečo Plat se je obrnila šele v drugem polčasu, in sicer kar od začetka, ko je kompletno ozadje krepko potisnilo svojo napadalno vrsto v nezlomljivo ofenzivo in se je valil napad za napadom na nasprotnikov gol. Toda glej čuda! žoga kar ni hotela v mrežo Tudi najzrelejše situacije so ostale brez haska, bodis' da je nasprotna obramba še v zadnjem hipu preprečila uspeh, bodisi da se mu je nepreračunljivo naključje stavilo na pot Potrebna je bila šele sodnikova interven-
cija — v ostalem upravičena_ da Je loga našla pot v mrežo! V preostalih desetih minutah se Je nato razvila silovita borba
za zmagonoenl gol, ki je pa ostala do kra Ja neodločena.
V lllrijanskem moštvu se je pokazala prav« borbenost tele v drugi polovici igre Napad Je skušal zbrati tvoje sile, p« je do kraja ostal zdrobljen v svoje sestavne dele. Trio se ni mogel povzpeti do enotnih akcij, pomoč s kril pa je bila zelo problematična. Zlasti šibko Igro je dal Kveder Zasluga za dolgotrajno ofenzivo gre samo ozadja moštva, ki je neprestano pošiljalo svoj napad naprej. Tukaj sta se odlikovala predvsem oba branilca _ Rožič ai imel
pravega posla _ veliko pomoč sta pa Imela v srednji vrsti, ki se je dobro razigrala.
V	njej je bil najuspešnejši, kot najmarlji-vejšl, Bogme, poleg njega je tudi Varšek bil koristen v napadu in v obrambi.
Prve minute sta moštvi porabili, da se seznanita s terenom. Kmalu ee je pokazalo, da se Je Rapid prvi znašel in ko je v 15. min. Luce nerodno podal nazaj na mesto naprej, je izkoristil Pischof kritično situacijo pred praznim golom Ilirije in sigurno plasiral v mrežo V 25 min. bije Verbnik prvi kot, ki ga Rožič lepo ln sigurno nbrani. Igra je v glavnem odprta, rahlo premočjo gostov v polju, na obeh straneh je par lepih situacij, ki jih na pada solidarno ignorirata. V nastavku Ilirija krepko pritisne kar od začetka in blokira nasprotnika številne šanse pred Ra pidovlm golom ne. privedejo do rezultata
V	36 min. zamahne Barlovič mimo, nato vzameta skupaj s Flakom nasprotnika v klešče, in sodnik da upravičeno enajstko. Lah jo z bombo pretvori Nato se Rapid malo oprosti objema, ustvari si mimogrede še dve šansi, toda igra konča v premoči Ilirije.
Tekmo je sodil g. dr. Nlnkovič, ki služi v Ljubljani svoj kaderski rok. Bil je povsem na mestu V foulih skoro malo pce-natančen, toda po njegovi zaslugi je bila igra kljub srditosti fair. Sodil je korektno in dobro.
Tek Osvobojenja v Maribora
Vahtarjev pokal si je osvojil Ive Krevs (Primorje) — Kot drugi \z prišel na cilj Maratonec Grmovšek
Športni Maribor je na najsvečanejši način proslavil državni praznik narodnega uedinjenja, in sicer s tradicionalnim tekom po mariborskih ulicah. Samo tekmovanje se je vršilo ob skrajno slabih vremenskih razmerah. Tekmovanje je priredil I SSK Maribor, pokroviteljstvo pa je blagovolil prevzeti komandant mesta Maribora bri-gadni general g. J. S. Hadžič.
Po 10. uri se je začela v Ljudskem vrtu in na startu v Koroščevi ulici zbirati armada odličnih atletov mariborskih klunov, malo pred 11. pa se je pojavila na startu ekipa Primorja iz Ljubljane z znanim zmagovalcem letošnjih Balkanskih iger in državnim rekorderjem Ivo Krevsom na čer lu. Na startu so bili atleti Maribora, Zelez-ničara, Maratona, Svobode in Primorja, vsega skupaj 35.
Tekmovalna proga je vodila po Koroščevi, Maistrovi, Kolodvorski, Aleksandrovi cesti do Trga Svoboda kjer Je bil cilj. Start Je bil ob 11. uri.
Takoj od začetka se je začela ostra borba za vodstvo .katera je bila do gozdarske šole in učiteljišča nad vse zanimiva. Ta borba se je vršila med nekaterimi atleti Maratona ter Krevsom, Gaberškom in Sra-karjem.
Na vodstvo se je povzpel Germovšek od Maratona, ki je tudi nekaj časa vodil. Pri prehodu v Kolodvorsko ulico prevzame odločno vodstvo Krevs, za njim sledi Germovšek. Nekako 400 m pred ciljem se odloči Gaberšek na rush ter prehiti za čas Germovška, kateri mu sledi. Germovšek se očitno še ni vdal in poskuša naskok. Gaberšek in Germovšek se borita cel" 100 m. V tej borbi ostane zmagovalec Germovšek, ki prispe precej izčrpan na cilj kot drugI. Par korakov za njim Gaberšek v precej slabi kondiciji. V zadnjem delu proge se prerine na četrto mesto podnarednik Planinskega polka Grad ter na peto redov Srakar (oba Primorje). Kot šesti je prispel na cilj Dolenc Železničar, ki bi se bil tudi boljše plasiral, če bi imel odgovarjajočo obutev za tako tekmovanje.
Vrstni red tekmovalcev: 1. Krevs (Pr.) 5.47. 2. Germovšek (Mar.). 3. Gaberšek (Pr.). 4. Grad (IT.). 5. Srakar (Pr.). 6. Dolenc (Ž.). 7. Rozman (Mar.). 8. Purgaj (Ž.). 9. Uratnik (Mar.). 10. Strucl (Mar.). 11. Podpečan (žel.).
Atleti prireditelja se niso plasirali med prvimi enajstimi.
O samem tekmovanju pripominjamo, da je bilo dobro organizirano ter da so se pri sami organizaciji izkazali zlasti gg. D. Vahtar, Fischer ln prof. Cestnik.
O samih tekmovalcih navajamo, da je Krevs ležerno brez napora zmagal in tudi ob tej priliki pokazal velik talent za srednje proge. Drugi tekmovalci, posebno prvih šest, so pokazali vel;ko borbenost. Posebej pa moramo omeniti Germovška, ki se je za to tekmovanje skrbno pripravil, saj je
že dvakrat osvojil omenjeni Vahtarjev pokal in dal iz sebe vse. žal pa je bil sedaj za Krevsa še prešibak. Prihodnjič, ako bo pridno treniral, bo morda uspel. Gaberšek, kateremu je ta proga mogoče predolga, ni bil na startu čisto fit.
Po teku je v hotelu Orel Jurija razglasila rezultate ob navzočnosti zastopnika komandanta poročnika g. Novaka, darovalca pokala g. M. Vahtarja, zastopnika J LAS ter zastopnikov vseh sodelujočih klubov.
Ostale nogometne tekme
LJubljana: Tekma za zimski pokal. Primorje : Jadran 4:1 (1:1).
Domžale: Tekma za zimski pokal. Her. mes : Disk 2:2 (1:2). Hermes, ki je nastopil večinoma z rezervami, je zabil vse štiri gole te tekme ter je z dvema avto-goloma pripomogel Disku do neodločenega rezultata.
Kranj: Korotan : Svoboda, Vič 3:0 (2:0). Tekma za zimski pokal.
Beograd: Zagreb : Beograd 1:1. Medmestna tekma, odigrana na narodni praznik 1. decembra.
Celje: Zadnja letošnja drugorazredna prvenstvena tekma. Olimp : Jugoslavija 6:1 (3:0). Olimp je predvedel lepo igro ter Je bil skoraj ves čas v premoči. V 5. min. drugega polčasa je branilec Jugoslavije Franjo Kunej padel tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo v gležnju. Sodil je po voljno in objektivno g. Ochs. Jesenski prvak drugega razreda je Atletik SK.
Dunaj: Wacker : Hakoah 3:2 (0:2), FC Wien : Sportklub 4:1 (3:1), Rapid : moštvo 41. lige 20:0, Austria : Baumgarten 14:0.
Praga: Sparta : čechie Karlin 10:0, Te-plitzer FC : Viktorija Žižkov 2:0, Slavija: Bohemians 6:1, Viktorija Plzen : žideni-ce 4:1.
Berlin: Nemčija : Poljska 1:0.
Florenca: Italija : Švica 5:2.
Lugano: Italija B : Švica B 7:0.
Curih: Ferencvarosz:Young Fellow 2:2.
Budimpešta: Bocskay : Hungaria 2:1, Ujpest:Atila 3:1, III. okraj: Kispeet 3:1.
Smučarska razstava v Škof ji Loki
Škofja Loka, 3. decembra.
Naš znani alpinist in smučar, škofjeloški učitelj g. Janko SicherI, ki Ima baš ta čas ciklus smučarskih predavanj pri domačem Sokolu, je pripravil v soboto dopoldne svojim stanovskim kolegom ln kolegi, cam lepo presenečenje. Priredil je na podlagi lastnih izkustev in dognanj v veliki učni dvorani nove šolske palače obsešno smučarsko razstavo, ki je poučila obiskovalca do najmanjših podrobnosti o zahtevah. lepotah In potrebah, ki Jih stavlja
dij, ampak se potika po raznih pr« ložnostnih službah, tu malo, tam nia* Io, največ pa je preživel dni v mo« rečem brezdelju. Časih si je očital svoje početje, nato pa zavil v bežni* co in se tiho pridružil rastoči čeri , onih. ki jih je življenje kakorkoli strlo	i
Iz misli ga je prepodil sam Glavan, ! ki ie potrkal na vrata:
»Oho. saj si še živ .n zdrav, kakor vidim,« se je hahljal, da so se mu tre= sla zalita lica. »Se mi je kar zdelo, da ženskam nikoli ne kaže verjeti —«
In je spet hitel, kako je bila Vida v skrbeh za gosta.
Petra je zbodlo Ali ga mar hoče objestni Glavan s tem mučiti?
Zajtrkovala sta spodaj v posebni sobi sama z gospodarjem.
»Viš, to je pa moj naraščaq!« se je postavil gospodar, ko je pristopicalo v sobo ljubko dete. komaj dveletna deklica ki je začudeno ogledovala suhljatega tujca. Čez čas se je za-smejala in pritekla k Petru ter se mu« zala okro« niega. dokler je ni vzel v naročie Medtem ko se jc Gaber po* igraval z otrokom, jc menil Glavan: »Danes bo spet pasja vročina. Ce dočeš, se lahko grei z našimi kopat.
Vida bi najrajši kar naprej tičala v vodi —«
»Ali nis nekaj pravil o knjigovod* stvu?«
»O, saj je menda ne misliš že jutri pobrati proč,« je menil gospodar »Najprej se moraš vendar nekoliko udomačiti —«
Čez malo je prišla Vida po hčerko. Možev predlog za kopanje je spreje« la z veseljem, vendar se je Gabru zdelo, da j» to veselje nekam zasen« čeno.
Anton Glavan je moral potem po opravkih na kmete.
»Pod noč sc vrnem,« je dejal, ko je sedel v koleselj, »medtem pa dobro postrezi gosta, Vida, da nam ne po* begne. V mestu so ljudje bolj razva« qeni —«
Mlada gospodinja je bila v zadre« gi, ko sta s Petrom Gabrom ostala ima Na vse strani je hitela ukazo* vat in naročati, vendar se je zdelo Petru, da je vsa ta podjetna naglica samo pretveza, ki se hoče z njo iz« ogniti edinemu vprašanju Ne, ne, saj je ne bo vpraševal, zakaj sc mu je iz« neverila —
Govorila sta malo, besede so bile suhe in prazne in so padale mednju kakor piškavo sadje. Sele popoldne
ob reki se je Vida spremenila, ko rta sedela na produ in se je njena hčer« kiča igrala okrog njiju. Ne da bi jo b 1 vprašal, mu je gospa sama jela praviti, kako je prišlo do možitve z Antonom Glavanom. Deloma volja staršev, deloma njena lastna. Zami« kala jo je misel, da bo oblastna, koša« ta gospodinja, gospa, ki bo lahko sa« mo ukazovala delavcem in služinčadi. — Zdaj je že zdavnaj predramljena, a je prepozno.
Razen nekaj trških pobičev ni bilo nikogar v bližini in Peter Gaber je kakor v omotic jel sunkovito praviti, kako ga je zabolelo, ko je izvedel, kaj je storila. Zamolklo je razgrinjal pred njo svojo bolečino in ji priznal, da je danes prav za prav izgubljenec, drevo brez tal —.
Vida je imela solzne oči. Plaho, skoraj neslišno ga je prosila odpušča« nja in ga rotila, naj se vnovič oprime misli na študij. Za denar naj ne bo v skrbeh.
Ko jo je hotel zavrniti, mu je pre» prečila govorjenje z dolgim, vročim
poljubom.
Ta hip je kriknil deček od nekod«
»Gospa Glavanova —«
Peter in Vida Sineta kvi&u: sredi
reke se valovi peneče igrajo z Vidino hčerko.
»Peter —« sklene gospa roke, a Ga* ber je že več ne čuje. S krepkimi sun* ki plava proti otroku in ga srečno do« hiti; ko pa se vrača, ga zanese vrtinec. Peter bije, skuša presekati pošastno silo, ki ga vleče navzdol, krikne in z neznanskim naporom zavihti dete ter ga v loku vrže proti Vidi, ki hiti na pomoč. Komtj še vidi, kako slednja ujame dete in se obrne z njim proti bregu, potlej nič več. Voda se plešoče zgrne nad njim in Vida zaman čaka na bregu, kdaj se vrne rešitelj njene edinke.
Toliko mu je še hotela povedati, ko pa ga je čez nekaj dni reka naplavil* na prod, ni slišal nobene Vidine bese« de več in ni bil žejan njene jubezni.
i Miklavževanje
i
Sokola I. na Tabora
v torek dne V decembra t. 1„
za deco popoldne ob 4. url — za odrasle ob pol 9. zvečer s plesom.
smučarski šport na Cloveka-smučarja. SicherI je organiziral razstavo dolge mesece in zbiral materija) več let, službovanje v Bohinju pa ga je okoristilo v tem, da je znal zbrati za razstavo samo ono, kar pride človeku res v prid, bodisi praktično ali teoretično.
Stene razstavne dvorane so krasile mnoge divne, velike slike, povzete iz zimske prlrode v naši ožji domovini. Pa ne samo to. Druge slike, cela vrsta Jib je bila, so poučarale gledalca o gibih, prestopanju raznih osnovnih vajah in zahtevah zunaj na terena. Sledile so statistične tabele, zemljevidi, diagrami podobe, ki je na njih mogel ugotoviti vsak široko polje smučarskega življenja. Kakor so bile stene bogato okrašene, prav tako pester je bil pogled na številne mize, ki so prikazovale zahteve >be!ega športa« na dotični-ka, ki m« je smuka najljubša zabava. Videli rmo vsakovrstne maže, orodje, pravilno opremljene čevlje, razne pritikline, kopita. palice, olje za smuči in za čevlje, gorilnik, spajalke, strgala, krplje, smučarsko perilo, obleko, nogavice, ovojke, ga-maše, palčnike in zopet razna pokrivala, zlasti čepice, nadalje ves sanitetni mate-rljal, cčala, svetilke, nadomestne krivine, piščalke, varnostne vrvi, daljnogled, merilec strmine, smučarski pribor, umetne bregove (model) s priročnimi smučmi ter nešteto drugih stvari, tako da je bila razstava pravcati smučarski muzej.
Seveda je motrilo učiteljstvo razstavo z največjo pozornostjo in je vprašanj na razstavljalca, ki bo imel najbrž še letos smučarske tečaje po vsem škofjeloškem okraju, kar deževalo. Razstava je svoj propagandni namen docela doseg'.a Samo eno prosimo: Naj jo otvori naš priznani smučar tudi sa o«ta'.o javnost, ki mu bo za to res hvaležna!
Ljubljanski zimskosportni podsavez. Danes ob 19.30 v restavraciji Emone seja poslovnega odbora, ob 20.30 istotam upravna seja. Zaradi sestave programa udeležba doižnost.
Smučarski klub Ljubljana. Drevi ob 20. uri seja tehničnega odbora v klnbovem lokalu.
Zborovanje gasilske župe ' v Ptuju
Občni zbor gasilske župe za ptujsko okrožje se je vršil v smislu novega zakona o gasilstvu v nedeljo 26. t. m. v ptujskem Narodnem domu ob veliki udeležbi članstva. Podstarosta gasilske zveze v Ljubljani g. Ludvik Musek je pozdravil ere-skega načelnika g. dr. Bratino, komandanta mesta g. podpolkovnika Sarca, mestnega župana g. Jeršeta. banovinskega svetnika g. dr. Senčarja in starosto Sokola g. dr. Šalamuna. Bila je odposlana vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju in pozdravni brzojavki minl3tru g. Hanžeku v Beogradu in banu g. dr. Marušiču v Ljubljani. Predsednik g. Musek je v zelo lepem nagovoru zagotavljal neomajno zvestobo in ljubezen gasilstva do naše velike in močne Jugoslavije. V 1menu Ptuja je župan g. Jerše poudarjal, da stopa gasilstvo z novim zakonom v novo življenje, z njim je dala ravno država dokaz, kako ceni to ustanovo kot koristno državi in celotnemu narodu. Gasilstvo je dobilo s tem popolno zaupanje od strani države ter potrebno zaščito, ki je dosedaj ni imelo. Svoj govor je g. župan zaključil, da vsi pričakujemo od gasilcev enako požrtvovalnost kakor doslej, ko je z njo vedno zaslužilo največjo pohvalo. Iz poročil funkcionarjev sledi, da ima župa za seboj lene sadove neumornega delovanja. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika župe z. Musek Ludvik, Šv. Vid: namestnik Je Kolarič, Ormož: tajnik Klenovšek. Sv. Vid; blasrajnik Horvat Rudolf, odborniki pa: Svaršnik (Majšperg), Ranfl (Gaiovci), Rakuša (Ormož), Golen-ko (Sv. Miklavž).

Kamniška gasilska župa
KamniSka gasilska župa je imela v nedeljo svoj 15. občni zbor, na katerem so bili zastopani delegati vseh 34 društev. Zbor je otvoril z lepim nagovorom župni načelnik poslanec g. Anton Cerer, pregled dela v preteklem poslovnem letu pa je podal tajnik g. Franc Fajdiga. Iz njegovega izčrpnega poročila je razviden tudi ogromni napredek župe v 15 letih obstoja. V tem času je bilo v kamniškem srezu ustanovljenih 21 novih društev in sezidanih 20 novih gasilnih domov. Z marljivo požrtvovalnostjo so si društva nabavila bogat inventar orodja, brizgaln in opreme, ki je cenjen skupno na okrog 2.200.000 Din. Dolg na investiranih zgradbah in gasilskem orodju znaša samo 36000 Din. Število delavnih članov v gasilskih vrstah stalno narašča in je doseglo že 1360 članov.
Za svoj lepi napredek dolguje župa veliko zahvalo svojemu požrtvovalnemu načelniku g. poslancu Cererju, ki prav tako kot tajnik g. Fajdiga že 15 let z uspehom vodi organizacijo gasilskega gibanja v našem srezu. Pri volitvah so se delegati vseh društev z vsemi proti dvema glasovoma izrekli Za edino predlagano isto z dosedanjim načelnikom g. poslancem Cerer jem. Za njegovega namestnika je bil izvoljen g. Tome iz Moravč, tajniško mesto je moral na splošno željo še vnaprej obdržati g. Fran Fajdiga. novi blagajnik pa je gospod Janko Humar. Izčrpna debata o nekaterih vprašanjih je bila dokaz, da se člani zelo zanimajo za napredek gasilskega pokreta. Občni zbor sta v toplih besedah pozdravila sreski načelnik g. Voušek in zastopnik mestne občine notar g. Zevnik.
Gasilska župa prekmurska
V nedeljo je bilo v Murski Soboti zborovanje gasilskih žup v murskosoboškem srezu. Zborovanje, s katerega so poslali brzojavne pozdrave Nj. Vel. kralju in ministru za telesno vzgojo, je bilo nad vse dobro obiskano, v upravo so bili soglasno izvoljeni: za župnega starešino g. Dzuban Josip, šolski upravitelj v Križevcih, za njegovega namestnika g. Cvetko Ludvik, zasebni uradnik v Soooti, za tajnika g. Pau-lik, šolski upravitelj v Gornjih Petrovcih, za blagajnika Bako Karel, šolski upravitelj v Strukovclh, za predstavnik* za skupščino zajednice je bil Izvoljen g. Vezir Geza la Martjancev. Za zasluge, ki si Jih je pridobil za gasilstvo v teku svojega 45-let nega delovanja Jt bil tzvoljet. za kastnega člana g. žohar Štefan is Rankovcev. Častni člani so ostal? še nadalje gg. narodni poslanec Josip Benko in odvetnik dr. iOmen Ludvik lz Murske Sobote.
TEDEN DNI FILMA
Szoke Szakall pripoveduje
Dunaj, 1. decembra.
— Ime mi je Szdke, pišem se Sza«all (Jzg. Sdfce Sok&l), rodil sem se 2. februarja 1887. t Budimpešti. Oženjen, visok 172 om, tehtam 94 kg. MoJ oče je bil kipar. Študiral sem tehniko, ker sem hotel postati inženjer. Po dveh semestrih sem pa opustil to misel in sem pričel pisateljevati. Z 2S. letom sem prvič nastopil v gledališču, m sicer v komadu, ki sem ga sam napisal. Leta 1920. sem prišel na Dunaj, kjer seni debatiral v nemščini. Nato sem
r^rr. j.


odrinil v Berlin, k;'er sem igral na vseh gledališčih. Pri Charellu sem pričel. Med tem sem pisal za Ufo manuskripte. Ko je moj rojas Geza Bolvarj pričel delati film >Dve srci v '/« taktu«, me je angažiral. To je bila moja prva vloga pri filmu. Od tedaj sem sodeloval pri 63 filmih. Od teh so bili štirje še nemi in 59 zvočnih. Štiri leta je že, odkar sem zadnjič nastopil na deskah ?n sicer pri Reinhardtu. Nu, sedaj sem tu pri Saši v Sieveringu, kakor vidite, rešujem križanko in čakam, da me pokličejo r atelje, želite vedeti še kaj?
_ O da, še!
(To mi je povedal med tem, ko si je privezoval kravato. Prepuščam čitateljem, naj si ustvarijo sodbo, ali zna g. Szakall taso hitro pripovedovati, aii pa tako počasi privezovati kravato.)
_ Da igrate poleg Josepha Schmidta
glavno vlogo v filmu, ki ima začasni naslov >Pomlad;na pesem«, to vem, saj to tudi vidim, toda kaj pa potem? Ta film bo čez nekaj dni gotov, in potem?
— Potem pa gremo nad Offenbachovo >Lepo Heleno«, katero bo poosebljala Liana Haid, a meni je režiser Lamač dodelil vlogo Menelaja Zunanje posnetke bomo delali na zgodovinskih tleh, zato potujem že decembra v Atene, Krf, Trojo in Kreto Meseca februarja grem v Egipt. Ekscelen-ca Sourur Bey, poslanik pri dunajsni vladi me je namreč povabil v imenu svoje vlade, naj pridem v Kairo izdelat film. Režijo bom vodil sam.
_ V kakšnih komadih nastopate najrajši?
_ V človeških veseloigrah, manj t operetah.
Kot eno najtežjih svojih vlog omenja ono v filmu >Bil nekoč je muzikant«, ki je ravnokar tekel v Ljubljani. Z goskami se je moral uirvarjati več tednov, da so se ga privadile.
Sredi pogovora pridejo med naju garderober, šofer in Szakallova soproga in tako je bilo na mah vse končano. A saj mi je dovolj povedal. Pod svojo sliko je pa kljub prezaposlenosti napisal posvetilo v čisti slovenščini, ki jo je pisal in slišal prvič v življenju. Nato sem se preselil s svojo be ležnico nekaj korakov dalje, v atelje, da naberem novih vtiskov, zanimivih za >Ju-tro« in njegove čitatelje.	M. F
Na polju časti
Kadar se je Brigita Helmova pojavila med nami, vedno je bila njena interpretacija sprejeta z vsemi simpatijami. Podoba je, da je ona med vsemi večjimi filmskimi zvezdami edina, ki pri nas uživa velik ugled. Ta ugled tudi zasluži. Film, katerega nam bo te dni pokazala, je za nas posebne veljave. Dejanje se godi v naši neposredni bližini, razvija se na bojnih poljanah ob Soči ter deloma v Rimu. Glavna dejanja so bila posneta na naših tleh ob Soči: Videm, Trst, Benetke so pozorišče tega filma. To je eno največjih špijonažnih del.
Redki so filmi, ki nam tako nazorno pokažejo, kako je delovala ta nevidna armada med svetovno vojno. Postojna in Ljubljana prideta vpoštev kot nekaki bazi kon-trašpijonaže. To delo je posneto po resničnem dogodku ter delovanju tajne obveščevalne službe med Dunajem in Rimom med svetovno vojno. Brigita Helm kot drzna le-talka in še drznejša špijonka pove v filmu, kje bo skočila iz letala: »Med Ljubljano in Kranjem se spustim s padobra-nom«.
Film »Mata Hari« je bil močan, ali tako napetega salonskega filma, kakor je ta, že dolgo nismo videli. To je edinstveni film, ki pokaže borbo človeka za čast in slavo. V tej borbi smo si vsi enaki. Samo eno je nad nami — ljubezen. Gorje, ako j na potu pri takem delu. Zgubljen je oni, ki ji zaupa.
Film zasluži, da si ga ogledamo, kajti režija in aranžma presegata meje razkošja in opreme.
Brigita Helm je tu seveda odlična. Nastopa kot italijanska vohunka v boju in ljubezni s člani avstrijske obveščevalne službe. V tem filmu najdeš vse, kar si človek želi spoznavati: lepoto in suo, energijo in moč, ljubezen in sovraštvo. A konec koncev zmaga le ona večna ljubezen.
Vlasta Burian
Zopet je med nami. Odkar je šel od nas kot »Lažni feldmaršal«, ga menda nismo videli v boljši viogi, kakor je sedaj v burleski »12 stolic«. Vlasta Burian je eden izmed onih komikov, ki poznajo spremembo. Vsak njegov gib, vsaka gesta in tudi vsaka beseda je nova, samo njeg^.^ a je stara. Stara pa je samo na videz, kajti tudi v njej se izraža tempo časa in življenja.
Vlasta je mojster v interpretaciji groteske in burleske. V njem sta dva svetova: dostojanstvo človeka in komika, ki smatra življenje za veliko grotesko. Vedno pa je Vlasta v stanu, da obdrži svojo višino.
V veseli burleski »12 stolic« je ustvaril tip človeka, kakršne srečamo na ulici in v življenju vsak dan, a gremo mirno mimo njih. Ne vidimo njihove smešne pojave niti ne njihovih dejanj. Ljudje so, kakor smo vsi. Vlasta Burian pa vzame iz življenja in nehanja ono najbolj tipično, ki je lahko zelo, zelo smešno.
Med Slovani velja Vlasta Burian za največjega filmskega komika. Diči ga svoj-stvo, ki ga pri publiki dela velikega, in to je njegova naivnost.
Film »12 stolic« je žel povsod velik uspeh ter je ustvarjen v več jezikih, kar je gotovo velika zmaga Vlaste Buriana.
Filmski drobiž
Svetoslav Petrovič je nastopil v filmu »Hiša v Grinzingu«. Publika je ta film sprejela z velikim navdušenjem. Film je poln Straussovih lepih popevk ter melodij.
Herbert E. Groh, ki te dni nastopi v Ljubljani, je po svojem prvem velikem uspehu v filmu »Pesem o sreči« bil ngaži-ran za novo delo, ki se prične snimati te dni.
Kellermannov »Predor« v filmu je d 'o, o katerem pravi svetovni tisk, da je največja stvaritev sedanje filmske tehnike.
Citajte
tedensko revijo
žena v sodobnem svetu
Angležinje za pravico žene do zaslužka
V zadnjem času 6e pod pretvezo krize vedno bolj pojavlja tendenca, onemogočiti poročeni ženi pridobnitno delo vseh vrst. V fašističnih deželah je ta princip v glavnem že sproveden. pa tudi drjge države začenjajo slediti fašističnemu primeru. Ženske organizacije, ki so pred komai četrt stoletjem doživel? v glavnem iznolnitev svojih teženj za žensko enakopravnost, se te nazadnjaške tendence seveda branijo, ker vidijo v njej okrnjenje ženinih človeških pravic. Sedaj poročajo anglešiki tedniki (>Manchester Guardian« 1. novembra. »Time and Tile« 18. novembra) o veliki demonstraciji za pravico poročene žen? do zaslužka, ki se je vršila dne 14. novembra v Central Hallu, Westminster. London. Udeležilo se je d»-monstracije devetindvateet ženskih organizacij; ženske vseh poklicev, učiteljic?, uradnice, akademičarke. socialne delavke, politi-čarke itd. so napolnili dvorano. Angleška poročila poudarjajo, da ni bil razen v boju za volilno pravico in za mir nikjer nastop ženskih organizacij tako enoten, kakor ob tem vprašanju.
Predsednica zborovanja, ga. Pethick-Law rence. je v svojem govorj rekla med drugim. da se znova uveljavlja oni stari instinkt moških, ki je tako dolgo branil ooro-čeni ženi upravljanje lastnega imetja. Strah pred ekonomsko neodvisnostjo porojene žene je resnično ozadje sedanje gonje. Stremljenje, rešiti začasno krizo brezposelnosti, je le pretveza, ki naj oslabi odpor žen in moških proti tej tendenci. Resnični namen gibanja pa je, da odstrani ne le poročene, temveč tudi nenoročene žene iz vseh razen najbolj neprijetnih in naslabše plačanih poklicev. Napad na zaslužek poročenih žen je le začetek. Ako 6e ta posreči, se bo gonja nadaljevala proti neporočeni poklicni ženi. To nekateri boli neprevidni voditelji tega gibanja sami priznavaio. Nemške ženske, poročene in neporočene, so po večini izgubile svoje službe. Poslali so jih nazaj »v dom« in jim povedali, da je njihova edina funkcija v življenju, izčrpati se v porodih. Reakcionarne ideje lete kakor bolezenske klic1 ore-
ko državnih mej. Zmaga takih idej pa pomeni povrnitev v prednji vek
Za predsednico T^ta govorila Lord Buck-master in L. Astor za resolucijo, ki protestira proti praksi vlade, lokalnih oblasti in privatnih delodajalcev, da odpuščajo nastav Ijenke samo zato, ker se poročijo, in, ki zahteva zanje enake pravice, kakor za drjgo državljane.
Lord Buckmaster je izjavil med drugim, da tudi niso vse žene enako nadarjene za gospodinjstvo. Poleg izbornih gospodinj s najde tudi precejšnje število inteligentnih žensk, ki bi najlepše urejeni paradiž v pol ure spremenile v kaos. In take ž-nske. ki imajo druge za svet potrebne zmožnosti, bi pač morale imeti pravico, nastaviti dnj-i žensko, da jim vodi gospodinjstvo. In zakaj naj bi se ženam odrekala pravica, izginiti eno prvih življenjskih nalog — delati za lastne otroke? Zakaj naj bo to izključna pravica moških?
Ladv Astor je omenila v svojem govoru, da je bilo pred dvanajstimi leti zaposlenih 5,000.000 žensk, sedaj da jih je nekako 6 milijonov in da je nekako 1 milijon izmed teh poročenih. Napadala je vlado, ki zapo-sljje največ žensk, zaradi njenega stališča napram njim. Večina žen gre v službo zato, da vzdrže svoj dom.
M rs. Cooper iz Nelsona je poudarjala prav tako, da so se žene pač naveličale dajati svojim otrokom slabo in ceneno hrano, ko jim lahko s svojim delom preskrbijo dobro in zdravo. Omenila je. da ie tudi stališče tekstilnih delavk v bombažnih tvornicah ogroženo in je prosila žene z juga za pomoč.
»Svoboda ni luksus. temveč način življenja.« je rekla gdč. Rebeka West, ki je v svojem govoru poudarjala škodo, ki bi jo trpp-l splošni gospodarski napredek, ako del človeške družbe izključi od dela. ki je za mnoge edini vir spoznanja in učenja. Krut in brezuspešen bi bil poskus, rešiti sedanji splošni gospodarski nered s tem, da se tej ali oni skupini družbe prepove pridobitno delo. — Resolucija je bila sprejeta z vsemi razen štirih glasov
Kako volijo ženske
Ko so pred tremi leti po revoluciji v Španiji vzele vladno krmilo v svoje roke levo orientirane stranke, je bila ena prvih vladnih odredb, da je z zakonom priznaia splošno in enako volilno pravico tudi ženskam. To je vlada tnorala storiti, če je hotela osnovna načela svojega programa izvajati tudi v praksi.
2e tedaj so se oglašale manj radikalne skupine v režimu proti priznanju ženske volilne pravice ter izražale bojazen, češ, da je ta svoboščina dvorezni nož, ki utegne i-dat; smrtni udarec tistemu, ki ga je dal na razpolago. Zadnje volitve v Španiji so po kazale, da je bila ta bojazen upravičena: ženske so z vsem svojim čuvstvenim fanatizmom podprle reakcijo. Volile so prav tiste stranke, ki ženske niso nikdar priznale kot polnovrednega človeka, ki ji odrekajo zlasti pravico na politično udejstvo-vanje, da. celo pravico do dela. Sam vodja desnice »Accion Popular« Gil Robles pri znava, da so se na njihovi strani izkazale ženske kot najbolj požrtvovalne, da so izvedle podrobno delo v svrho agitacije, prirejale shode in sestanke po deželi ter sploh aktivno posegale v volilno borbo. Nič jih ni motilo, da so tisti, za katere so šle v boj in glasovale zanje, že vnaprej obetali, da bo tudi pri njih parlament razgnan ter bo prišlo »do neke vrste fazišma s protidemo-kratično smerjo.«
Sicer je res, da je sedaj večina desničarskih stran« zato. da se obdrži ženska volilna pravica, toda ne na podlagi načelnega stališča in iz prepričanja, da je treba tudi ženi priznati tiste človeške pravice, kot jih ima mož, temveč edino zaradi tega, ker tvorijo ženske odločilni kader v njihovi volilni borbi, skratka ker njihovo zmago izvojujejo ženske, torej prav tisti element, kateremu sami odrekajo vsako politično zrelost. Toda če zavlada v Španiji fašistična struja, je popolnoma brez pomena, ali ohrani ženskam volilno pravico ali ne. Prav tako, kakor bi bilo brez pomena,
če bi volili otroci in umobolni in prav tako, kakor je volilna pravica brez pomena tudi za moške v fašističnem režimu: saj itak ni dana nikomur možnost voliti po spoznanju in prepričanju. Jasno sliko o vrednosti volilne pravice nam nudijo zadnje volitve ali bolje glasovanje v Nemčiji, ko niso postaviii niti kandidatov, temveč je bilo treba le potrditi vprašanje, ali se volilec strinja s politiko »Fuhrerja«. In ves nemški »narod« se je strinjal, še tisti, ki je v koncentracijskih taborih ...
Tudi nemškemu fašizmu so v veliki meri pripomogle do vlade ženske, že mnogo pred zmago fašizma se je v nemški ženski zvezi pojavila močna struja, ki ji je prednja-čila zveze gospodini, ki je povsod podpirala agitacijo narodnih socialistov, sa ogrevala za njihovo miseluost, zlasti pa za njihove parole o žpni. ki pa ne pomenijo drugega kot limanice za naivneže in politične zelence ter so za realno življenje brez vrednosti. Toda prav od teh žen je še razumljivo njihovo staiišče napram narodnim socialistom. ker so že po svojem delu in mi-ljeju, v katerem žive, konservativne in se v tem pogledu približujejo hitlerjancem. Nerazumljivo pa je. da so se prav tako ogrevaj e za narodne socialiste dijakinje, ki vendar po večini študirajo zato, da bodo delale v poklicu, a narodni socializem ne odreka ženi samo pravico do poklic«, temveč zanika tudi potrebo ženske izobrazbe. Pač jasen dokaz, da študij sam, tudi univerzitetni, še ne napravi človeka zrelega za presojo — niti lastnih interesov. Tiste žene, ki so stai3 skosi desetletja na braniku ženskih pravic, ki so se v parlamentu trudile, da se snujejo in spreminjajo zakoni ženam v prilog, niso mogle skoro prav nič zajeziti vala fašistične miselnosti. Vse njihove težnje da bi vzgojile v ženi pravi smisel za demokracijo, so se razblinile v nič spričo blestečih fašističnih fraz.
Pa ne samo ob prilik" narodno socialistične vinre. temveč že prej so pokazale nem-
ške žene izrazito reakcionarno miselnost pri volitvah. Saj je znano, da je Dil nemški centrum številčna samo zato tako močan, ker so ga podprle ženske. Lastni pristaši so z nekakim obžalovanjem priznavali, da je to stranka žensk. In vendar je bila tudi ta stranka načelno proti udej-stvovanju žen v političnem življenju, čeprav so prizna'i ženam nekaj mandatov — iz oportunizma —.
Ce človek premisli to žen ob trenutkih, ki so odločilni za daljšo ali krajšo dobo v bodočnosti naroda se mora vprašati, kako je tako zadržanje razumljivo danes v dobi ženske emancipacije.
Kako se zadrzi ob volitvah posamezni volilec. je odvisno ou več momentov. Poglavitno je službena, vočbe gmotna odvisnost. Ta moment pa odpade, kadar je glasovanje tajno kakor je bilo v Nemčiji pred Hitlerjem, kjer torej ta obzir ni prišel v poštev. Da so za Hitlerjem prostovoljno drvele cele množice, si moremo tolmačiti s psihološkega vidika, ki ima svoje korenine v gospodarskem in prestižnem propadanju Nemčije: Nemec, nadut in gospodovalen po svoji naravi in tradiciji, ni mogel preboleti poraza v svetovni vojni ter je vzra-čal krivdo za svoje obubožanje predvsem na verzajski mir — torej se je brez pridržka predal tistemu, ki je obetal, da bo Nemčijo postavil v stari sijaj in blagostanje.
Toda za ženske to ni bil poglavitni on vsaj ne edini vzrok, da so nasedle narodno-socialističnim frazam, ženska je po svoji vzgoji in po vsem dosedanjem načinu življenja konservativna, visi na tradiciji in se protivi spremembam, zlasti takim, ki bi posegale v njeno življenje. Zato je umevno, da je pozdravila Hitlerjeve obljube v notranji reorganizaciji družine, o ponovni up >-stavitvi patriarhalne družinske sreče, o obnovi paradiža, ki ga je nudilo ženi doma«"e ognjišče v »dobrih starih časih.« V tem primeru so nemške žene pokazale, da kljub petnajstletni politični svobodi in kljub prizadevanju njihovih voditeljic niso v presoji toliko dozorele, da bi spoznale, da so življenjske razmere odrejene po drugih momentih (po zakonih razvoja), ne pa na podlagi želja in obljub.
Tudi Hindenburgu so pripomogle cio predsedniškega mesta vprav ženske s svojimi glasovi in agrarno reformo so z njihovo pomočjo izvedli v prilog velekapitala.
Vendar pa bi ne bilo prav, da bi zaradi tega reakcivnarnega zadržanja odrekali ženam pravico do političnega in vobče javnega udejstvovanja. Kajti vzrok temu zadržanju je treba iskati prav v dejstvu, da je žena do nedavna živela povsem ločeno od vsega snovanja v javnem življenju. Da pa more človek spoznati in prav presoditi družabne pojave, njihove vzroke in odnose mrd njimi, mora sam živeti polno življenje sredi ujih. Res je. da je prav nemška žena imela zadnje desetletje skoro polno pravico do javnega udejstvovanja. toda ta doba je mnogo prekratka, da bi mogla temeljito spremeniti svoje gledanje na življenje, saj je to gledanje pomenjalo tisočletja osnovo njenega bistva. Pa tudi vplivanje strank, kjer se je žena prav za prav vzgajala za politično udeistvovanje, ni bilo tako, da bi ji odpiralo pogled ter jo dvigalo iz njene privzgojene nesamostojnosti, kajti tudi tu je imela vedno (s prav redkimi izjemami) le podrejeno stališče in je delala le po direktivah mož. Ruhle - Gustel, dobra poznavalka ženskega udejstvovanja v politiki, pravi: »Moški so sicer ženske probleme uvrstili v strankine programe, toda več kot kako manjvredno mesto jim niso prepustili. ženske pa so se pustile varati z že doseženo enakopravnostjo spolov v lastnih vrstah.«
Človek je produkt razmer in okolice, v kateri živi. To resnico naj premisli vsak, kdor dvomi, ali je ženska sposobna za javno udejstvovanje. In takih je danes še mnogo._
Vsak naročnik „JUTRA
—	je zavarovan
—	za 10 OOO Din !
a
Orehova jederca
jmptno f/oeu&ens, popolnoma t>rei vlage — iD
modri mak za potice
nu-iii najceneje Sever & Kom.p.. LjuMjjJna. 43337-33
Vedno sveže
pSerai&ne kakor koruzne
drage mJeveke izdelke, žito ter krmila d-ofoite na drobno pri A. N-ovijaou, Vidovdau-<>ka 6.
c cene „Jutroviiii" romanom
ZA MIKLAVŽA IN BOŽIČ
■m
Opozarjamo na ugodnosti* ki jih dodajamo že itak smeš no nizkim centam: Kdor bo naročil za 50 Din knjig po z nižanih cenah, bo prejel eno knjigo za is D zastonj. Kdor bo naročil knjig za 75 Din, bo prejel eno knjigo za 20 Din brezplačno, kdor pa bo naročil knjig za 100 Din, pa bo prejel eno knjigo za 25 Din brezplačno. V naročilnici navedite knjigo, ki naj Vam jo brezplačno pošljemo. Opozarjamo, da so vse knjige broširane. Kdor želi prejeti vezane knjige, mora plačati za vsako knjigo 8 Din več.
1.	Jean de Ia Hire: Lucifer, fantastični roman v šestih delih. 1924. 273 str. Broš. Din 15.—.
2.	Maurice Leblanc: Tigrovi zobje. Iz francoščine prevel F. J-o. 1924. 217 str. Broš. Din 15.—.
3.	Veridicus: Pater Kajetan. Roman po ustnih, pisanih in tiskanih virih. 1924. 187 str. Broš. Din 15.—.
4.	Aleksander Dumas: Zvestoba do groba. (La Dame de Monsoreau.) Roman. 1925. 419 str. Broš. Din 15.—.
5.	James Oliver Curwood: Onkraj pragozda. Roman.
1925.	129 str. Broš. Din 10.—.
6.	Gustave le Rouge: Misterija. Roman. 1925. 177 str. Broš. Din 15.—.
7.	Oskar Hubicki: Roman zadnjega cesarja Habsburžana.
1926.	320 str. Broš. Din 15.—.
8.	Jack London: Roman treh src. 1926. 433 str. Broš. Din 15.—.
9. Oevre Richter Frich: Rdeča megla. Roman. 1926. 108 str. Broš. Din 15.—.
10.	Rene la Bruyere: Hektorjev meč. Roman. 1926. 80 str. Broš. Din 10.—.
11.	Zevacco: Papežinja Favsta. Roman. 1927. 194 str. Broš. Din 20.—.
12.	Z. O. Curwood: Lov za ženo. Roman. 1927. 194 str. Broš. Din 15.—.
13.	E. G. Seliger - Brat: Ugrabljeni milijoni. Roman ameriškega Jugoslovena. 1927. 291 str. Broš. Din 20.—.
14.	Phillips Oppenheim: Milijonar brez denarja. Roman. 1927. 92 str. Broš. Din 10.—.
15.	Zane Grey: Železna cesta. Roman. 1929. 219 str. Broš. Din 20.—.
16.	Stanley Weyman: Rdeča kokarda. Roman iz velike revolucije. 1928. 233 str. Broš. Din 20.—.
17.	Sinclair - Gluck: Zlati panter. Roman. 1928. Broš. Din 15.—.
18.	Michel Zevacco: V krempljih inkvizicije. Zgodovinski roman. 1929. 462 str. Broš. Din 30.—.
19.	Marcel Priollet: Seržant Diavolo. Roman. 1929. 344 str. Broš. Din 25.—.
20.	Emerson Hough: Možje. Roman. 1930. 210 str. Broš. Din 25.—.
21.	Donald Keynhoe: Gusar v oblakih. Letalski roman. 1930. 130 str. Broš. Din 20.—.
22.	Artur Bernede: Belfegor. Pustolovski roman. 1930. Broš. Din 20.—.
23.	Staroslav: Gostilne v stari Ljubljani. Broš. Din 10.—.
24.	Melik: Do Bitolja in Ohrida. Broš. Din 10.—.
25.	France Podlipnik: Jelarjevi čuvaji. Broš. Din 16.—.
26.	Burroughs: Tarzan, I. del. Din 20.—.
27.	Burroughs: Tarzan. II. del. Din 20.—.
'se ugodnosti o bre7«?«ačttib knfi^ab ostanejo v veljavi do ?!. decembra« Hitite z naročili. Naročilnice izrežite* lz nefleltske^	nov.)
Urejuje Davorin Kavljen. izdaja sa konzorcij »Jutra« Adoli Kibuikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot uakarsarja Franc Jezeršek. Z3 tnseratnl deJ je odgovoren Alojs Novak. Val S LJubljani