Poštnina plačana v gotjvini. Posamezna Itevilka i Uredništvo in uprnva: Strossmajerjev trg 1 / Tel. »t 78 Leto XXIV Št. 51. Kranj, 21 decembra 1940. Izhaja vsako soboto Naročnina: celoletno din 40, polletno din 20, četrtletno din 10 f* Dr. Anton Korošec naš osvoboditelj in voditelj soustanovitelj in krmar Jugoslavije Obmolknilo je srce velikana — našega voditelja dr. Antona Korošca, heroja državniškega dela za Slovenijo in Jugoslavijo. Šel je od nas naš prvi boritelj in zaščitnik, zagovornik naših pravic, branitelj in dobrotnik vseh tlačenih, trpečih in ubogih. Solze so zalile oči tisočerim in tisočerim, na ustnicah vseh je viselo nemo vprašanje: „Kaj bo z nami?!" Tako varne smo se počutili pod njegovim dobrotnim in skrbnim vodstvom, zdaj pa je odšel in se ne vrne več. Odšel je od nas v trenutku, ko je bilo v teh mračnih dneh spet kronano z uspehom eno njegovo delo za blagor Slovencev in Jugoslavije. Nič več ne bomo slišali govoriti njegovih ust, nič več ne bo prihajal med nag ves vesel in nasmejan. Odšel je od nas, ne da bi se poslovil od svojega naroda, brez besed in sam je zatisnil svoje oči. Težko se je poslovil Belgrad od svojega največjega državnika, še težje se je poslovila Ljubljana. Na njegovi zadnji poti ga je spremil ves narod, v solzah se topeč. Njegova krsta je obstala pod arkadami našega Pan- teona. Pokrivala jo je v črnino zavita slovenska (robo j niča in to je bilo edino, kar je bilo na krsti, pa tudi vse. Umrl je kot vojščak, ki umre na bojni poljani z zastavo svojega polka in svoje države na svojih prsih in je ne izpusti iz rok niti v smrtnem boju. Tudi on sam je obležal med nami z našo zastavo na Ersih in kot njen naizvestejši vojšcak jo*je še v smrtnem oju tako trdno stiskal k sebi, da jo je ponesel s seboj v grob. Umrl je dr. Korošec, a vendar živi Se med nami! Njegov genialni duh nas združuje v enotnosti in slogi ter nas bodri, da *"« ostanem u zvesti. On je naš program, On nam je nesmrtni lik in podoba muceniškega heroja! V tngi so strta naša srca in naše oči so uprte z molitvijo v ustih proti svetemu kraju, kjer spi On, nezdramno spi. Ko bo stiska prišla nap nas, takrat se bomo zatekli v Njegovo bližino in ga prosili, da prosi za nas pri Najvišjem. Slava njegovemu spomina! Naš vodite\j na sadnji poti . V soboto 14. decembra nas je v dopoldanskih urah presenetila pretresljiva vest, da je zjutraj ob 7. uri umrl v Belgradu v svoji hišici predsednik senata, minister prosvete in nanadomest-ljivi borec za slovenstvo — dr. Anton Korošec. Prešnji večer je bil veliki pokojnik še v gledališču, kjer je prisostvoval u-prizoritvi „Pikove dame". Bil je videti nekam utrujen in je po predstavi takoj odšel domov. Ko je zgodaj zjutraj prišel k njemu njegov brivec, ga ni mogel več priklicati, kajti dr. Korošec je ležal v globoki nezavesti in poklicani zdravniki so mogli samo ugotoviti, da ga je zadela ponoči srčna kap in da je odšel v večnost eden naših največjih državnikov, borcev za svobodo in do-broinikov slovenskega naroda. Bratski narod »e poslavlja Žalostna vest se je bliskovito raznesla po vsem Belgradu in po telefonu po vsej državi. Zaplapolale so črne zastave po vseh mestih, globoka žalost je objela državljane. K smrtni postelji so pričeli prihajati pokojnikovi prijatelji, sodelavci, ministri in drugi odličniki — vsi so se hoteli posloviti od zaslužnega moža. Med drugimi je prišel tudi Nj. Vis. knez namestnik Pavle, ki je izkazal zadnjo čast pokojniku in izrekel svoje sožalje. Med drugim je dejal: »Njegova izguba je velika izguba. Z njim nisem izgubil samo velikega državnika, temveč tudi dobrega osebnega prijatelja." Knez namestnik Pavle odhaja s pokojnikovega stanovanja, kjer je kropil truplo. Ob 3. uri popoldne so krsto z balza-niiranim truplom pokojnika prenesli v senat in ga tam z vsemi častmi in odlikovanji položili na mrtvaški oder. Prišli so ga kropit skoraj vsi diplomati, akreditirani na našem dvoru. Velike množice ljudstva in odličnikov so se prihajale poslavljal od njega, ki nas je zapustil v tako kritičnih časih in katerega pomoč ter modro vodstvo bi bili še tako zelo potrebovali. Ob odru so imeli častno stražo člani ZFO in člani mladinske organizacije JRZ. Zadnja pot v Slovenijo Ob 13, so krsto zaprli, nakar BO se začele posmrtne molitve. Krsto so odnesli pred senatno poslopje in položili na lafeto, ob kateri so imeli častno stražo podoficirji beograjske posadke. K pogrebu so prišli kr. namestnik dr. Perovič. člani vlade in diplomatskega zbora, zastopniki vojske s šefom gen. štaba Kostičem nu čelu, župan Jevrem Tomič, zastopniki akademije znanosti in umetnosti ter drugih kulturnih in gospodarskih organizacij. Pred poslopjem skupščine seje poslovil od dr, Korošca bivši minister Ma-garaševič, katerega govor prinašamo na drugem mestu, nato pa je sprevod krenil proti kolodvoru. Na čelu sprevoda so nosili velika venca Nj. Vel. kralja Petra II. in Nj. Vis. knezn-namestnikn Pavla, nato je šla vojaška godba, kateri SO sledile številne deputacije. Za krsto so šli kr. namestnik dr. Perovič, člani vlade ter številno občinstvo, med katerimi so bili časino zastoponi belgroj-ski Slovenci. Pred predsedništvom vlade se je sprevod ustavil in od pokojnika se je poslovil v imenu vlade gradbeni minister Vulovič. Pred kolodvorom je spregovoril zadnje slovo v imenu prosvetnega ministra pomočnik ministra Boško Bog-danović. Poslednja v LJubljani Po njegovih poslovilnih besedah so slovenski fantje dvignili krsto v vagon, ki je bil ves črno prevlečen. Okoli krste so položili vence. Ob pol štirih je bilo dano znamenje za odhod posebnega vlaka proti Ljubljani. Vlak se je začel premikati. Dr. Korošec se je za vedno poslovil od Belgrada. V ponedeljek zjutraj ob tri četrt na šest je vlak obstal na ljubljanski glavni postaji. Nasproti glavnemu vbodu je stalo več sto ljudi, ki so vkljub mrazu in burji hoteli biti za častno spremstvo dr. Korošcu ob njegovi zadnji vrnitvi v Ljubljano. Prihiteli so njegovi najožji prijatelji, prihiteli dijaki, prišli delavci in njegovi organizirani somišljeniki. Od zadnjih vagonov so udarjali strumni koraki slovenskih fantov, ki so doslej bili za častno četo. Od leve strani privre vrsta mož in fantov, ki s prižganimi bakljami prihajajo pred vagon, kjer leži dr. Koroščevo truplo. Ko so odprli vagon, se je v njem prikazala krsta s truplom ljubljenega rajnika, obdana od cvetja in vencev. Tukaj so častno spremstvo od slovenskih fantov prevzeli katoliški akademiki, ki so dvignili krsto iz vagona ter jo skozi dolgi špalir pobožnih molilcev, dijakov in slovenskih fantov nesli ven na avto. Dolga procesija s prižganimi svečami i'e šla tiho in moleč za avtom, ki je v oraku vozil krsto pred bansko palačo. Velika vrata v slavnostno dvorano so b'la na steza j odprta, ko je procesija s Koroščevim truplom prišla pred bansko palačo. Tukaj so spet akademiki dvignili krsto ter jo odnesli v slavnostno dvorano, kjer oo jo položili na črni katafalk. Med molitvami in gorečimi svečami je v ponedeljek zjutraj dr. Korošec prišel v črno zastrto slavnostno dvorano banske uprave banovine Slovenije, da tukaj sprejema poslovilne obiske od svojih zvestih in hvaležnih Slovencev. ljudstvo kropi Kmalu po osmih so se odprla vrata in Ljubljana se je začela poslavljati od svojega voditelja in častnega občana. Velika steklena dvorana je bila vsa odetu v žalost in črnino, sredi dvorane pa je stal mogočen oder s krsto. V ozadju se je nad krsto dvigala velika slika Križanega. S črnim blagom zastrti mrtvaški oder je bil ves obložen s samimi venci, prav ob krsti pa sta na sprednjem robu ležala dva živa slovenska p ušel j ca, med njima pa šopek živorde-čih vrtnic. Negibno je stala na vsaki strani častna straža, v kateri so bili gasilci, slovenski fantje in akademiki. Pred venci, naslonjenimi na mrtvaški oder, so se bleščala na črnih žametnih blazinicah številna najvišja jugoslovanska in tuja odlikovanja velikega pokojnika. Od ranega jutra do osmih zvčer se ni pretrgala veriga kropilcev, ki so hoteli zadnjič počastiti spomin dr. Antona Korošca. Čeprav je vsakdo hitro poškropil in takoj zopet odšel, častilcev ni nikdar zmanjkalo. Na večer so se začele vsipati trume ■ vseh tistih, ki so prihiteli po zadnje slo-I vo. Do sedmih zvečer je vsega skupaj šlo mimo krste nad 20.000 kropilcev. Nočni sprevod v stolnico Vrata banske palače, skozi katera je šlo desettisoče ljudi, so se ob 7 zaprla. Pričele so se priprave za prenos pokojnikovega truplu v stolnico. Po mestu pa so se kakor v mravljišču začele zbirati množice. Sami moški, možje in fantje so bili. Malo pred 20. uro so dvignili krsto pokojnega voditelja z visokega odra in obstopili so jo najbližji sorodniki velikega pokojnika. V dvorani so se med tem začeli zbirati člani našega noliič-nega vodstva in odlični zastopnika ter predstavniki. Ob osmih so dvignili krsto in jo ponesli iz dvorane. Takoj za krsto je Sin sestra pokojnega voditelju z nečakom in s soprogom. Za njo je šlo zastopstvo iz pokojnikove rojstne vasi. Ko so se odprla velika vrata, so pred krsto v velikem ornatu pristopili nadškof dr. Ujčie in škofa Rozman in To-mnžič in opravili prve pogrebne molitve. Po opravljenih molitvah, ki so glas- no in pretresljivo odmevale v noč. je ob krsto pristopil ban g. dr. Marko Natlačen in se poslovil od pokojnega voditelja slovenskega naroda. Po govoru g. bana je pevski zbor zapel žalno pesem. Takoj nato seje začel noinikaii sprevod in krsto z velikim pokojnikom so dvignili in jo ponesli, pokrito z našo narodno trobojnico, na visok voz s katafalkom. Žalni sprevod z dr. Koroščevim truplom se je začel premikati izpred bano-vinskega poslopja med gostim spalir-jem občinstva. Ustavil se je pred univerzo, kjer ga je pričakal celokupen profesorski zbor; poslovilni govor od mrtvega prijatelja ter zaščitnika najvišjega slovenskega znanstvenega zavoda je imel rektor dr. Rado Kušej, v i-meiui akademikov pa se je poslovil g. Mihelič. Akademski pevski zbor je zapel žalostiuko. nato pa se je sprevod začel pomikati proti stolnici. Njegovo truplo so položili na pripravljen katafalk pred glavnim oltarjem. Potem pa so začele pristopati množice, ki so se poslavljale zadnjič od svojega voditelja. Ob straneh je bila postavljena častna straža akademikov, ki je nato vso dolgo noč stala ob njej in molila. Nešteti ljudje so še prišli na vrsto, da so se lahko poslovili, mnogo pa jih žal ni moglo, ker je bil dr. Korošec premalo časa med nami. kajti v torek ob 8. uri zjutraj so se vrata stolne cerkve zaprla, da se pripravi vse potrebno za žalno slovesnost, ki se je pričela ob °. nri. Udeležili so ie najvišji državni odličniki. ki so zasedli prostore pred katafalkom. Pogrebne svečanosti Na levi strani katafalka je bil prostor za zastopnika Nj. Vel. kralja Petra II. in Nj. Vis. kneza namestnika Pavla. Vladarja in njegovega namestnika je zastopal poveljnik dravske divizijske oblasti divizijski general Lju-bomir Stefanović. Pred oltarjem sv. Rešnjega Telesa na levi strani je bila pogrnjena klop za sorodnike, kjer je zavzela prostor edina sestra pokojnega dr. Antona Korošca z bližnjimi sorodniki iz Biserjanov pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Med sv. opravilom v stolnici je imel škof dr. Gregori j Rozman v spomin pokojnega narodnega voditelja poslovilni govor, v katerem je orisal njegovo delovanje za narod, pri čemer ga je vedno vodil svečeniški duh osebne odpovedi in požrtovalnosti. Medtem so se vkljub hudemu mrazu začele zbirati organizacije in društva na določenih mestih, da so se potem zvrstile v veličasten pogrebni sprevod. Točno ob napovedanem času je prikorakala pred stolnico častna četa vojakov z vojaško godbo. Sprevod se ruxvija Iz stolnice so najožji sodelavci velikega pokojnika prenesli na svojih rokah krsto s truplom ter jo položili na topovsko lafeto. Vojaštvo je stražilo častno stražo ob krsti, kakor tudi častna četa slovenskih fantov. Duhovščina na čelu z belgrajskim nadškofom dr. Ujčičem. ljubljanskim škofom dr. Rozmanom in lavantinskim škofom dr. To-mažičem, se je uvrstila pred škofijo, na kar je ves prednji del sprevoda defili- ral mimo lafete pokojnega voditelja ter se uvrstil v sprevod, kakršnega že davno ni videla Ljubljana. Na čelu sprevoda so nosili črn pogrebni križ, sledila je godba 40. pešpol-ka ter častna četa vojaščine. V prvih vrstah je korakalo zastopstvo gasilske zajednice. Zr gasilci je šla železničar-ska godba, kateri so sledile strumne vrste slovenskih fantov. Za predsedsivom so nosili zastavonoše zatave posameznih odsekov, katerih smo našteli 58. Nato pa je v strumni vrsti korakalo uniformirano članstvo, katerega število je presegalo 900 mož. Za njimi je šlo zastopstvo Dekliških krožkov s tremi venci ter kakih 300 članic v krojih. Zastopstvo Sokola je šlo v civilu s sokolskim i znaki in nato dolge vrste redovnic. Njim je sledila Rakovniška godba, na kar je začel naj gani j ive jši del sprevoda, ko je slovensko dijnšlvo. organizirano v Slovenski dijaški zvezi ter A-kademski zvezi počastilo v mogočnem številu pokojnika, ki je bil njihov največji dobrotnik. Sprejmi zemlja . i . Na pokopališču seje krsta priklonila ob odprtino grobnice in prejela zadnji blagoslov. Poslednji pobožni spomin mu je poslal lavantinski knezoškof dr. Tomažič, ki se je v kratkih besedah spomnil življenjske poti svojega dragega duhovnega sobrata, ki je v prestolnici lavan-tinske škofije začel svojo posvečeno pot in svoje narodno delovanje. Takoj na to je stopil na govorniško tribuno podpredsednik kraljevske vlade dr. Vladko Maček, voditelj hrvatskega naroda, in se od našega velikega voditelja poslovil z jedrnatim govorom. Vsi navzoči so sprejeli govor podpredsednika kr. vlade s trikratnim vzklikom: „Slava!" Za podpredsednikom kr. vlade dr. Vladkom Mačkom so govorili: zastopnik predsednika vlade Dragiše Cvetko-vića. bivši minister in bel grajski župan Tevrem Tomič. znstonnik ministra za prosveto, g. Miha Krek, čigar govor je napravil na vse navzoče globok vtis. V imenu litiblionske občine in v imenu slovenskih občin je stopil na govorniški oder ljubljanski mestni župan dr. furo Adlešič. V imenu vsega našega prosvetnepn in ljudskega kulturnega fibanta se je poslovil od velikega pokojnika predsednik Prosvetne zveze vseučiliški nrofesor dr. T.ukman: v imeni! slovenskega zadružništva ravnatelj Zadružne zveze v Ljubljani Fr. Ga-brovšek. v imenu Glavne zadružne zveze vseuč. profesor dr. Postić, v imenu akademske mladine Leskovar. Ura je bila že skoraj pol dveh. ko se ie zaključevala pogrebna slovesnost na Navju, Čez nesmrtno poči val iče naših velikanov se je razlegalo zadnje petje v slovo tistemu, ki je slovensko neseni tako ljubil in jo iako rad poslušal. Pevski zbor je zapel ..TMiši nas Gospod!" Ko ie nntihnil tudi t'» zadnji žolni k! ie z« n i i m. so pristopili h krsti »vofci in odličniki in se /ndniič poklonili njegovim zemskim ostankom. Za njimi pa s» ie mimo odprterrn »roba /ačela valiti dolga množic* nofifrebcev. kisomuspo-lio/ii" molitvi io in zvesto misli io poslali zadnji snom i n v slovo, mu želeli poslednji ../bogom". Žalita seja občinskega odbora v Kranju \ spomin velikega pokojnika in častnega meščana mestu Krunj, dr. Antonu Korošca, se jo vršila v ponedeljek Ob 6. uri zvečer žalnu občinska seja, V globoki resnosti so se je udeležili skoraj vsi odborniki, ruzeu nekaterih, ki so se opravičili in drugih, ki jih ni bilo priču-kovuti. V sluvnosti sejni (Korani je župun g. Češenj Kurol med grobno tišino spregovoril sledeče besede: j ,.lz mesta v mesta in in iz mest po vsej dr-| žuvi se je dne 14. t. ni. zjutraj razširila vest o smrti narodnega voditelja dr, Antona Korošca. Presenetilo je ta žalostna vest vsakogar, ki ga je poznal. Obmolknilo je srce velikega državnika, bivšega predsednika vlade, predsednika senata, ministra prosvete in našega častnega meščana." Sledil je krutek, groben molk, nato pa je g. župan nadaljeval: „Ko njegovo truplo počiva na odru v banski palači, da se slovenski narod, ves odet v žalost, poslovi od svojega ljubljenega, spoštovanega voditelja, ga mi vidimo v spominu, kuko je bil dne 21. 9. v našem mestu navdušeno sprejet od vseh meščanov brez razlike, ko ga je pozdravil bivši žu-pim g. Pire kot voditelja slovenskega narodu in jugoslovanskega apostola. Vidimo ga ob pii-Mki dvajsetletnice majniške deklaracije t. I'H7. ko gu pozdravlja tišočgluva množica, on pa odzdravlja z balkona občinske hiše navdu-j lenemu narodu, ki je tako ljubil in spoštoval i svojega velikega voditelja. Vedno, kadar so mu dopuščali posli, se je rad oglasil in ustavil v našem mestu, zlasti pa je ljubil našo Gorenjsko. Če smo rubili njegove pomoči in po-sredovunja za našo občino nam je bil vedno na razpolago in nam je ustregel, če je. le bilo mogoče. Zato se je občinski odbor izkazal hvaležnega s lem, da inu je podelil največ kur more, častno meščanstvo. Zla usoda zasleduje naš narod, da nam Vsemogočni pokliče v večnost največje može tedaj, ko bi nam bili v največjo oporo. Pred polomom Avstrije v letu 1917. smo izgubili Janezu Kvangelista Kreku, med- sedanjo vojno..katere smo obvarovani ne malo po zaslugi našega velikega pokojniku, pa smo zgubili svojega voditelju in velikega državniku. Zaupajmo v Bogu, du bo, četudi moramo prenesti tu težuk udarec, njegov duh ostul med numi, du bomo V slogi in edinstvu prebili te hude čase in o-čuvnli Jugoslavijo, za katero se je pokojni boril, katere soustanovitelj je bil in kutero je previdno krmaril v največjih nesrečah in težavah. Slava velikemu Sloveneu, Jugoslovanu! Slnvn narodnemu voditelju in državnemu krmarju! Slava soustanovitelju in osvoboditelju Jugo sla vije!" Žalostno in potrto so odjeknili glasovi trikratne „Slavu". Potem je g. župun povabil može, da se udeleže naslednji dan. v torek ob 9. »GORENJEC« ^ STRAN j uri maše zadušnice v župni cerkvi in se zahvalil za udeležbo: nakar so občinski možje resni in molčeči zapustili dvorano. Z žalne seje je biia odi>osluna g. banu sle- Veliki dobrotnik blugopokojnemu dr. Korošcu je prineslo njegovo nesebično in požrtvovalno delo za sloveli ski narod osebno dohodke, ki bi marsikomu zadostovali, da si prihrani lepo premoženje. Razpolagal je z znatnimi fondi, o katerih mu ni bilo treba polagati računov. Vse to je dr. Korošec podaril pomoči potrebnim. Ze naš ban je ugotovil, da je bila njegova dobrota tem večja, čim večji so bili njegovi dohodki. Zapustil ni nobenega premoženja. Njegova dobrota je bila pač tolika, da ni sebi privoščil tega, kar si je sam srčno želel. Svoječasno je izrazil željo svojemu prijatelju G. iz Kranja, da bi mu preskrbel nakup kake vile v Kranju ali okolici. Ko mu je prijatelj G. nasvetoval nakup neke vile, ki bi takrat stala le 300.000.— din, je odgovoril: „Toliko denarja pa jaz nimam." Ne bi bilo težko najeti posojilo in z letnimi anuitetami odplačati kupnino. Toda dr. Korošec se ni mogel odreči svoji veliki dobroti in ni mogel pogrešati svo- deča brzojavku: „Občinski odbor mesta Kranju Vam z žalne seje izraža svoje najgloblje sožalje in sočustvovanje ob nenadni smrti velikega državnika in narodnega prvoboritelja." jih dohodkov za — druge. Ko iko spominov ima gorenjska metropolu z vso ostalo Gorenjsko na njegovo dobroto. Ne samo dobrodelne ustanve, kakor Vincencijeva ' konferenca ali Dijaška kuhinja, tudi mnogi I posamezniki so bili deležni njegove pomoči. Njegova nesebičnost je šla še dalje. Mislimo, da smemo sedaj po njegovi smrti povedati javnosti tc zgodbo: Nekateri njegovi prijatelji so želeli ob sodelovanju vseh slovenskih mest kupiti in opremiti znano Prevolo v Kranju in jo pokloniti dr. Korošcu kot narodni dar. Namera se ni mogla izvršiti, ker je pokojni naš voditelj, ko je zvedel za načrt, odklonil vsako darilo, češ da zase ničesar ne potrebuje in če bo onemogel, bo odšel v samostan. Četudi ni zapustil nobenega premoženja, je bil vendar tako bogat, du je na njegovem grobu minister dr. Krek upravičeno rekel: ..Zapustil je 2 milijona sirot." Skofja Loka se je odela v črnino j Kakor težak udarec nas je v soboto nukaj I pred poldnem zadeta strašna novica — našega nurodnega voditelja dr. Antona Korošca ni več. Umrl je, padel je v boju zu nas, za našo preljubo Slovenijo, ki jo je tako neizrečno ljubil. Nismo in nismo mogli verjeti. Prav on je moral pasti ob teh težkih'dneh, ko vse poka in se lomi okoli nas. Saj ga vendar domovina širša in ožja vendar še zelo potrebuje. Vsa Slovenija se je zavila v težko žalovunje. Se posebej pa za njim žaluje naša starodavna Skofja Loka. Skofja Loka ima tudi vzrok, da žaluje za vsojim velikim dobrotnikom, saj je nas ločane še nekam posebno imel rad. Neštetokrat je prihitel med nas. Na shode, na posvetne prireditve, privatno, pa tudi na lon-tiško žegnanje ni pozabljal in če je le mogel, se je ob takih prilikah zglasil pri nas. Koliko durov je razdal ob obiskih pri nas našim otrokom in velikim, to ve le zlata knjiga, v kateri je napisana neskončna vrsta dobrih del, ki jih jt storil med nami. Jesenice v žalovanju Vest o smrti našega narodnega voditelja dr. Antona Korošca je tako strahovito presunila vso Slovenijo, vsa mesta, vse podeželje, zadnjo gorsko vas, da je morda neprimerno poročati, da bi Jesenice zadela ta vest bolj kakor koga drugega. Jesenice so ob prvi vesti obnemele. Ko je dr. Smajd kot prvi sporočil to vest v naše mesto, najpreje vobče nismo hoteli verjeti in smo mu naročili, naj še enkrat vpraša v Ljubljano. Ze čez 10 minut je g. dr. SmajcJ žalostno vest samo potrdil. V dobrih 10 minutah so bile takorekoč vse Jesenice obveščene. Na Krekovem domu se je pokazala prva črna /ustavi) in takoj nato naša narodna trobojka na pol droga. Okoli 10. ure so razobesili zastave tudi že vsi uradi in šole na svojih poslopjih. Frav tako je tudi tovarna KID takoj na vseh tovarniških in stanovanjskih objektih izobesila žalne zastave. Ljudje na cestah so se ustavljali in spraševaje širili vest: „Ali si že slišal, dn je dr. Anton Korošec umrl?" V soboto popoldne so se zbrali v Krekovem domu zastopniki vseh tukajšnjih katoliških organizacij in se pomenili o žalni proslavi za pok. voditeljem, ki je bila določena za drugi dan v nedeljo dne 15. decembra ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Krekovega doma. Žalno slavje je organiziralo s sodelovanjem vseh naših društev centralno Krekovo prosvetno društvo V nedeljo ob 8. uri zvečer so mnogobrojni častilci pok. našega velikana molče napolnil dvorano doma. Godba je intonirala žalo-stinko in počasi se je začel odgrinjati oder. \n visokem, hribu podobnem podstavku v črnini je bila postavljena slika velikega pokojnika v naravni velikosti, obrobljena z narodnimi barvami, zavita v črnino. Na spodnjem podaljšku podstavka so ležali prapori naših organiazcij, kakor da bi jih močan vihar podrl. Okoli slike je bil simbolično razporejen slovenski narod: moške in ženske narodne noše, organizacije v krojih, študenti itd'. Po končani žalostinki je girpnnzijee Miha Klinar občuteno deklamiral Zupančičevo „Grobovi tulijo". Nato je duh. svetnik g. Anton Kastelic imel žalni govor, v katerem je z. nekaterimi mor-kantnejšimi spomini iz življenja voditelja orisal veličastno sliko našega Mojzesa. Jeseničanom jo razodel do sedaj v tajnosti držano pokojnikovo ljubezen do jeseniških revežev. Premnogi jeseniški reveži so se s skrito pomočjo dr. Antona Korošca nasitili in oblekli, saj je bil veliki pokojnik najdarežljivejši član jeseniške Vincencijeve konference. Tisočak za tisočakom je prihajal po pošti s skromnim naslovom odpošiljalca: Anton Korošec. Izrecno je želel, naj se mu nikjer javno ne zahvaljujemo, ampak nuj samo konferenca potrdi prejem. Nato je Fric Natlačen v kroju slovenskega fanta prav tako občutno dcklumirol Francetu Klinarja priložnostno recitacijo, ki jo hotno objavili v božični številki. Naš pevski zbor je odpel štiriglosni ..Usmili se me" in ..Blagor mu", Med zaključno žalostinko godbe nnm je znstor počasi zagrnil žalni prizor na odru. Izrazi sožalja. Jeseniški krajevni organizaciji JRZ in MJRZ sta poslali na naslov ministra dr. M. Kreka in predesedniku ministrskega sveta ob priliki smrti dr. Antonu Korošca sledečo brzojavko: ■ Ob priliki smrti velikega nurodnega voditelja Slovencev dr. Antona Korošcu Vam izrekamo iskreno sožalje in obljubljamo zvestobo načelom velikej>u pokojniku." r-nuko brzojavko so poslale na naslov ministru d'r. Kreku še sledeče jeseniške organizacije in korporacije: KPD, ZZD, Fantovski odsek. Dekliški krožek. Vinceildjeva konferenca ter llratiilnicu in posojilnica na Jesenicah. Z/D je poslala še posebej sožulje (pismeno) g. banu, osrednjemu in banovinskomu odboru JRZ. Podpredsednik KPD je z orožnih vtij poslal brzojavno sožulje jeseniški JRZ. Jeseničani uu pogrebu narodnega voditeljn v Ljubljani. Veličastnega pogreba našega nurodnega voditelja so se Jeseničani udeležili v kar največjem številu. Godba je šla polnoštevilno, 40 godcev. Radi novega kroja jih radijski poročevalec ni poznal in jih je v opisu pogrebnega sprevoda imenoval rudarsko godbo. Fantje so šli v krojih. Oba močno ojačena jutranja vlaka sta bila polna udeležencev že i/, visoke Gorenjske. . Črna zastava na Kredarici. Naša smučarja — prvaka Ciril Fraček in Lojze 2van sta v ponedeljek izobesila črno zastavo v kapelici na Kredarici, črno zastavo sta nameravala razobesiti na Aljaževem stolpu vrh Trglava. Silen mraz je pa to preprečil in sta se 30 metrov pred vrhom morala vrniti. Voda iz Savice in Nadiže ter kamen iz Triglavske stene v pogrebnem sprevodu. Na iniciativo Franceta Klinarja so jeseniški fantje v ponedeljek pohiteli k izviru Savice in Podkorenske Save ter na pobočje Triglava, d« bi zajeli vode pri izvirih in odkru-šili kanem našega gorskega velikana in vse to v posebni žari nesli v pogrebnem sprevodu. K Savici je potekel Markež Ivan, k izviru Podkorenske Save pa njegov brat akademik Markež Tine. Na Triglav sta se napotila Ciril Pra-ček in Zvan Lojze. Te simbole slovenske zemlje so nesli v pogrebnem sprevodu v fantovskih krojih: oba omenjena Markeža in Torkar Pavle. Nesli so jih takoj za visokimi odlikovanji našega pokojnega voditelja. Šolske žalne proslave na Jesenicah. Obe tukajšnji šoli s svojimi 1300 učenci sta se skupaj z zastopniki oblasti in z drugim občinstvom udeležili pogrebne sv. maše za pok. dr. Antonom Korošcem v naši furni cerkvi. Po končuni maši sta obe šoli pri/edili v svojih šolah žalni spominski slavji. Na mešč. šoli je imel spominski govor ravnatelj g. Jakob Gospodaric. Med drugim je omenil zgodbo iz svojih dijaških let, ko je pok. narodni voditelj obiskal študentovsko zborovanje v Kamniku-Navduševal jih je za narodno in prosvetno delo. Ko so študentje hoteli plačati stroške v gostilni za kosilo, jim je gostilničar rekel, da je že plačano. Plačal je skrivaj dr. Anton Korošec. Tudi. upravitelj ljudske šole g. Leo Pibrovec je imel spominski govor o velikem pokojniku. Tudi on je vedel povedati osebno zgodbico v zvezi z dr. Antonom K ošcem. Pri obeh proslavah so šolski pevski zh,.. zapeli. Pri 1 judskošolski proslavi je učenka 4,. razrdu Srnnr Tvicn deklamirala priložnostno pesem. Tovarna KID ob pogrebu. Kakor že na drugem mestu omenjamo, je tovarna KID takoj v soboto dopoldne razobe-silu na vseh svojih poslopjih žalne zastave. Vsem svojim uslužbencem, ki so se hoteli udeležiti pogreba, je dovolila izreden enodnevni dopust. Pogreba se je udeležil tudi generalni ravnatelj g. Noot. Gasilska četa KID je bila zastopana na pogrebu z deputacijo in znsta vo, „Tud1! zu ločanc se bo našel kotiček, da boste dobili svoje glavarstvo", je dejal ko smo ga prosili za to. In našel se je kotiček in dobili smo glavarstvo, po veliki zaslugi dr. Korošcu. In danes, ko naš veliki voditelj in dobrotnik spi mirno in nevzdramno. se je Skofja Loka zavila v veliko žalost. Skoro iz vseh hiš plapolajo črne zastave ali državne na pol droga. Vse pristaše in nasprotnike pa je zajela tiha žalost. Ljud'je v tihi žalosti in tihih pogovorih blagrujejo pokojnika in zrejo v skrbeh v temno bodočnost. Zvonovi vseh cerkva so se zamajali in nam oznanjajo žalostno, prfcžalostno vest. Zvonovi oznanjajo žalost in bridkost naroda ob smrti svojega voditelju, a oznanjajo tudi hvaležnost svojemu velikanu za ves t>oj, ki ga je bojeval skozi vse življenje za nas, za svoj narod. Ločani. ohranimo dr. Korošcu zvestobo preko groba, zvestobo njegovim idejam in ostanimo njegovi do konca! Žalovanje v Tržiču in Preddvoru Žalne svečanosti za pokojnim dr. A. Korošcem. Mestna občina je prirerMla v nedeljo ob šestih zvečer v občinski posvetovalnici žalno sve-čunost, h kateri so bili vabljeni vsi občinski odborniki, državni uradi, zastopniki industrije in vsa vidnejša tržiška društva. Povabljeni so se vsi brez razlike svečanosti udeležili. Zupan g. Janez Majeršič je podal življenjepis in delo velikega pokojnika, orisal zasluge za slovenski narod in še prav posebej za Tržič, rudi katerih je bil izvoljen za častnega občana našega mesta. Fantovski odsek in Dekliški krožek sta imela žalni seji v nedeljo zvečer, katerih so se udeležili polnoštevilno odborniki in odbornice. Prosvetno društvo sv. Jožefa je v torek zvečer skupno z ostalimi organizacijami, ki sodelujejo po navodilih in načelih pokojnega svojega voditelja dr. Antona Korošca, priredilo v Našem domu žalono svečanost z obširnim sporedom. Na odru, ki je bil lepo okrašen, je na slovenski trobojnici visela velika slika dr. Korošca, zavita v črnino in ozaljšana z rdečimi nagelji, pred njo pa je gorela bakla. Fantje in dekleta v krojih z zastavo so tvorili živo sliko. Po državni himni, ki jo je odigrala godba, je recitiral g. Ribnikar Zupančičevo „Grobovi tulijo" in deklica, hčerka društvenega predsednika, je deklamirala ganljivo „Slovo". Predsednik prosvetnega društva, podžupan g. K. Pravst je v svojem govoru orisal življenje pokopnikn. posebej pn še njegove zasluge zu naše katoliške organizacije. Po govoru je moški pevski zbor zapel tri žalostinke. Sledila je recitacija _V spomin", nakar je godba zaigrala par žalnih koračnic, s čimer je bil spored zaključen. Preddvor v žalosti. Bridka vest o smrti dr. Antona Korošca, voditelja Slovencev, je tudi našo občino občutno zadela. Saj je občina izgubila prvega častnega občana in velikega prijatelja kmečkepn stanu. Žalna spominska svčanost oziroma žalna seja je bila v nedeljo dne 15. decembra ob priliki občinske seje. Zupan Valjavec je v vznesenih besedah slavil zasluge pokojnika za ves slovenski narod in še posebej za občino. Saj ni nikdar odrekel nobene prošnje, ki je bila naslovljena na njega, če je šlo za splošni blagor. Vsa katoliška društva, ki imajo svoj sedež v prosvetnem domu, pa so imela žalno sejo v torek dne 17. decembra v Prosvetnem domu. Gospod župnik-svetnik Sitar je v jedrnatem govoru povedal marsikaj o dr. Korošcu, ker je bil njegov osebni prija+olj in znanec. Od početka delovanja dr. Korošca pa do danes skozi 40 let je opisal vse nesebično delo blagega pokojnika. Vsi člani katoliških društev, ki so bili navzoči, so z žalostjo v srcih poslušali in doumeli to gigantsko delo ter sklenili na poziv g. predsednika, dn ga bodo skušali vsaj posnemati v vztrajnosti in delavnosti za blagor našega malega naroda. TEDENSKE NOVICE IZ UPRAVE. Božična številka „Gorenjca" izide v torek 24. decembra. KRANJ Spominska svečanost ob smrti dr. A. Korošca. Meddrnštveni odbor v Kranju bo priredil v nedeljo 22. decembra 1940 žalno spominsko svečanost, da se tako tudi Kranj dostojno poslovi od našega voditelja. Ob 8. uri bo v župni cerkvi služba božja za pokoj njegove duše, po sv. maši bo pa v Ljudskem domu svečanost s pestrim in izbranim programom. Vse meščane vabimo, da se svečanosti udeleže! Meddruštveni odbor. Vsem članom krajevne organizacije JRZ v Kranju. Pozivamo vse člane in prijatelje, da se zanesljivo udeležijo spominske svečanosti po bla-gopokojnem voditelju dr. Antonu Korošcu, ki se vrši v nedeljo dne 22. decembru 1940 ob 9. uri dopoldne v veliki dvorani Ljudskega doma v Kranju. Odbor JRZ. Mladinska organijačija JRZ poživlja vse čin ne, du se udeležijo spominske svečanosti, ki se vrši v nedeljo dne 22. dec. 1940 ob 9. uri dopoldne v veliki dvorani Ljudskega doma v Kranju po blagopokojnem voditelju dr. Antonu Korošcu. Udeležba obvezna. Odbor MJRZ. Državna realna gimnazija v Kranju je imela v torek 17. decembra spominsko svečanost v spomin pokojnega dr. A. Korošca. Ob S. uri dopoldne je daroval sv. mašo v gimnazijski kapeli katehet g. prof. Slapar, po končani službi božji pa se je vršila v gimnazijski telovad- nici žalna svečanost. Govoril je ruvnatelj g. Korbar, pevski zbor je zapel dve žalostinki, dva dijuka pa sta deklamirala Zupančičevo „Grobovi tulijo" in Gregorčičevo „Umri je mož". Dvorana je bila okrašena s sliko pokojnega dr. Korošcu, ki jo je za to priliko izdelal član tukajšnjega profesorskega zbora, akad. slikar g. Tine Gorjnp. Zo končani slovesnosti se je vršila žalna seja profesorskega zbora, kjer je govoril v spomin velikega pokojniku ravnatelj g. Korbar. Dežurno zdravniško službo vrši v nedeljo ^2. decembra dr. Punce Pavel. Sedaj smo prejeli večjo pošiljko lepe, čiste volne za ročna dela v raznih barvah ;n tudi sivo volno za nogavice! M. OGRIZEK - trgovina, Kranj. Kino Smartlnskl dom - S m a rt In pri Kranju Že drugi teden podaljšujemo glasbeni film J. Mac Donaldove in Nelson Eddya v naravnih barvah ZALJUBLJENCA in igramo v.-e do ponedeljka s filmoma ZBOGOM ANNAPOLIS in GIBRALTAR — Vsem cenjenim kinocbi-skovalcem želimo vesele božične praznike s senzacionalnim glasbenim in plesnim programom. Oba dneva ob 3., 6. in 9. uri AKORDI SREČE in VELIKI VALČEK Pri vneh predstavah dvojni program Valvazorjev dom pod Stolom Vam bo za praznike nudil najprijetnejši oddih. Poldrugo uro sončnega sprehoda od Žirovnice. - SPD Kranj. Trgovine so v nedeljo 22. t. m. ves dopoldan odprte. — Ugodnost za nakup božičnih darov. PRIMSKOVO Blagoslovitev novega tahernaklja. Cerkev na Primskovem dobi te dni nov tabernakelj. Zadnja dela se pravkar dokončuje. Slovesno blagoslovitev novega tubernnklju bo opravil č. g. dekan Matiji Skerbec v nedeljo 22. decembra ob 0. uri zjutraj. Po blagoslovitvi bo darovanje za kritje velikih stroškov, nato sv. muša. (Sv. mašu z darovanjem bo tudi ob 9. uri.) K tej slovesnosti vabimo vse častilce primskov-ske Mutere božje. NAKLO Za vse farane bo v nedeljo 22. decembra ob treh popoldne v Sturi šoli posebna komemoracija, pri kateri govoritu domačina g. odvetniški kandidat Miha Bcnedičič in tajnik g. Zupan. K obilni udeležbi vabljeni vsi naklanski farnni. __K IN OTALIJA predvaja v soboto 21. dec. ob pol 9. zveč. In v nedeljo 22.'dec. ob 4., 6. in pol ft. uri prekrasno špansko ljubavno romanco 7 Gusarska simfonija mu žični velefllm v naravnih barvah HRASTJE Naš F. O. bo s vojno dramo „konjeniška patrola" nastopil v nedeljo dne 22. decembra 1940 ob 3. uri popoldne v dvorani društvenega doma. SMART1N PRI KRANJU Žalna proslava po pokojnem voditelju Slovencev dr. Antonu Korošcu bo v nedeljo 22. decembra. Ob pol desetih bo sv. mašu za velikega poicojnika v farni cerkvi, po maši pa v Smariinskem domu komemoracija. Vabljeni vsi častilci umrlega našega voditelja. Krajevna organizacija JRZ vabi vse svoje člane kakor tudi somišljenike, du se udeleže sv. maše za pokojnim dr. Autouom Korošcem. Žalno proslavo prirede po sv. maši vsu društva skupno. Govoril bo g. dr. Benedičič iz Ljubljane. — Vabi odbor. V počastitev spomina pok. dr. Antona Korošcu je dorovul g. Schiffrer Ciril Dobrodelnemu društvu 200 din. Za dar se iskreno za-Itvaljejemo. SKOFTA I,OKA Matajev Matija. Na Setefanovo bo v dru-štvenemo domu ob H. uri zvečer odigrana sijajna burka Milčinskegu ..Matajev Matija". Vabljeni! PREDDVOR Prosvetno drnštvo v Preddvoru bo \ nedeljo priredilo za člane in vse furnne skioptično predavanje v prosvetnem domu. Predavatelj g. Vinko Zor pride iz Ljubljane. Predavanje se prične ob 3. uri popoldne jn vabimo vse fn-rane. da se predavanja udeležijo. Za stroške, ki jih bo imelo društvo več. se bo pobirala vstopnina 2.— din za osebo. GORICE Preteklo nedeljo so imele pri nas žalno sejo z.u pokojnim našim narodnim očetom dr. Antonom Korošcem vse prosvetne in gospodar-ske organizacije. Nenadomestljivega, nepozabnega pokojnika smo ob koncu počastili s trikratnim ..Slava". Na sv. Štefana se igra „Mati" ne ponovi. BESNTCA Prosvetno društvo priredi v nedeljo dne 22. decembra ob 7. uri zvečer in ponovi v četrtek, na praznik sv. Štefana ob pol 4. uri popoldne v gasilskem domu v Sp. Besnici dramo ..Vrnitev. Vabljeni. — Odbor. Lepa božična darila kakor: parfuma, kasete, kolonjske vode, garniture za britje, najfinejše toiletno milo, potovalne pribore, FOTO aparate in potrebščine. RADIO aparate slovite tvornice PHILIPS dajemo tudi na obroke. - Priporoča se Vam za obisk in nakup drogerija B. ŠINKOVEC KRANJ - PREŠERNOVA UL. 2 KRIŽE Spomin smrti našega voditelja dr. Antona Korošca bo naše Katoliško prosvetno društvo v Križah slovesno počastilo v nedeljo ino že ravnali z njim, da bo škodil pravemu, to je podganam!" mu je zagotavljal stari. „Koliko pa bo to?" je še vprašal. „Deset dinarjev!" mu je povedal pomočnik. Hribar je plačal in šel. — Nikamor se mu ni mudilo. Zdaj je bil miren. Peklenski načrt ga je vsgo tako prevzel, da ni Čutil nič več. „Še imam čas. Sedaj je ura komaj sedem. Kdaj bo še polnoč!" je poltiho brundal predse. Zavil je po trgu navzdol in stopil v stransko ulico v malo zakotno gostilno. Naročil si je večerjo in pijače. Jedel je in pil ter čakal za mizo, ki je stala prav v skrajnem kotu gostilne, prav do policijske ure. »Plačam!" je poklical nazadnje natakarico, ki mu je povedala račun. Plačal je z zadnjim drobižem, ki ga je še imel od denarja, ko je pred mescem doma skrivaj vzel iz shrambe maslo in ga prodal. Zdat. ko je plačeval z zadnjim denarjem, si je mislil: ..Bo pač treba spet vzeti nekaj doma in prodati, da ne bom suh!" Ostalo mu je še nekaj drobiža. (Dhije prihodu HM Za uredi ki b i '.dajatelja odgovarja Vertovšek Milan v Kranja. Tiska Tiskarna Tiskovnega JraMtva v Kranja.