S. Kranjec:
Beneška vlada in nje konec.
Vo znani   sramotut   kupeiji   1.   1409.  so Bcnečani   v   kratkem   zavladali   vsej    naši ij&ii. V notrinijem so pustili posamczniL raestom in otokom dosti samostojnosii, pov-sotl pa so podpirali plcmstvo proti nižjim
Seuj.                         siojera, kot s« bilc tudi Bcnetke donia sti-o-
fio plemeaitaška republika. Ti notranji boji
nitd niešcant iii pleiiiiči kukor ludi ineci poediiumi uiesti so jim hili celo všeČ — ravnali so se pač po starem rimskem geslu: deli i» vladaj! Glavni upravitelj beneške Dalmacije z inicnom providur je stoloval v Zadru, nti čelo posamezniin mestom in otokom pa je postavljal tako zvane k 111* ?, e. V vojnah s TurkJ pridobljeno (»zerolje natraiije Dalmacije so pa uredili Benečaui kot nekakšao Vojno krajino. Zfmlja je bilu državna last; kmetje, ki so jo užiTali, pa so bili vedno na boj pripravljeni vojaki ali p a 11 -durji,   da  ni bilo treba republiki placevati draffth najeinuikov.
Zlasti važno 2a beneško pomorsko velesilo pa je bilo. da je dobi-vala na naši obati najboljše mornarjt*. Koj v prvih dogovorih so mo-rala naša mesta obljubiti Benetkam vojno pomoč. Vojne ladje ali galeje
157
so navadno kupili v Benetkah ter jih uato opreiuili z orožjem in mornarji. Ladji je poveljeval eden izmctl doinačih plemičev, a nosila je razen zastave sv. Marka tudi douiačo zastavo. Veliko pomorskih zmag so dobili Bene-čani po zaslugi naših mornarjev, ki so se hrabro borili, ne toliko za Benečane kot zoper svojega dednega sovražnika — Turka. Med temi boji je najslavnejŠi oni pri Lepantu, kjer so 9. oktobra 15?! Španija, Benetke, Genova, Neapol iu pupeŽeva država pod vodstvom junaŠkegajfl don Juana d*Austria odlocil.no preinagali Turke. Krščansko brodovje i&fl stelo skupno 243 ladij z 815 topovi ter imelo nad 40.000 mož posadke in^ ravno toltko veslačev. Turki pa so irucli celo 280 ladij in 47.000 vojakov, toda le T50 topov. Kljub teinu so se dobro borili. Med beneškimi ladjaun, ki so tvorile približno polovico krŠčanskega brodovja, so se odlikovale bojne ladje z naše obale: -Sv, Jeroliiru s llvara, »Sv. Ivan« z Haba, »Sv. Ju-raj« iz Sibenika, -Sv. Trifun« iz Kotora i. dr. Zadnjo so obkolile turske ladje in po obupni borbi so lurki posekali vso posadko. Toda izročilo trdi, da je padlo za vsako krščansko glavo sedcin (urškili-
NaŠa obala je torej dajala Benečanoni vojake in moruarje, služiti pa je morula predvsem koristim njihove trgovine. Kmalu po začetku beneške vlade je prišel ukaz, <la mora vse blago, ki se kamorkoli iz Dal-macije izvozi, plačtiti carino, kot bi Šlo v Benetke. S tem so koteli nape-Ijati ves dalmatiuski izvoz preko Benetk. Zaradi prevelikega odpora so sicer ta ukaz kmalu preklicali, zaio pa so odredili, da se Živila iz severne Dalmacije nc suiejo prodajati drugam kot v Benetke. Kesncje so zopet naložili posebne carine na blago, ki je prišlo v Dalmacijo od drugod nego iz Benetk itd. Tako so bila uaša primorska mesta zadeta v živo; njihova trgovina ni bila več svobodna ampak je morala služiti tujim, to je beneškiin korisiim. Edino straL prcd trgovskim tekinecem, svoboduim Dubrovnikom, je preprečil, da niso Benečaui izvrsili že izdanega ukaza, da mora iti sploh vsa dalinatinska trgovina skozi Benetke.
Trgovske korisii so bile Benečanom vselej prvo iu po tem se je ravnalo tudi   ujihovo   razmerje   do   Turkov.   Kadar   so   bili   v   vojni   s   Turki,   so tzrabljali  raržnjo  svojih  slovanskih   podloznikov   proti  njira, če  so  iraeli pa s Turki dobre kupčijske zveze, so hladnokrvno prepustili naše rojake iurški osveti. Odkar so 1- 1463. Turki zasedli Bosno, so se jeli krisijani iz nje izseljevati. Taki begunci,   Uskoki   imenovani, so se zbrali  zlasti vJ utrjenem Klisu nad  Splitom.  Turki  so  Šli seveda za njimi  in  po  huciih« bojih 1.  1537. zavzeli KHs, Uskoki, kar jih je osialo pri življenju, so sdH nato zatekli v Senj ua hivatski obali in se kot eesarski vojaki borili zopeflH Turke. Začeli so jili napadati tudi na morju in ker so bili  večkrat vsletsH izostale   place   v   stiski,   so   hodili   plenit   na   turško  ozemlje   celo   skuzaH benesko   Dalmacijo.   Nekaj   Časa  so   Benečani  io   mirno  gledali   ali   celdB podpirali. Ko so se pa čez par let s Turki pobotali. so ti zahtevali oc! njih varst^o pred Uskoki- Benečani so sedaj jemali tursko blago na svoje ladje, Uskoki so pa tudi te napadali in plenili. Ko je še snltan Sulejman Bene-čanoin zagrozil, da bo on napra\nl  red, če ga sami ne morejo, so se zbalii^B da ne bi res turška mornarica prišla v s-njihov« Jadran, ter so začeli pre-^B ganjati Uskoke.
Pričela   se   je   dolgotrajua,   najzanimivejših   dogodkov   bogaia   )x>rl>a mogočne poniorske države s peščico junaških in drznih Uskokov, ki nam dokazuje. kaj zmorejo dobri pomorci na taki obali kot je naša. Po slavnLfl zmagi Slovenccv in Hrvatov nad Turki pri Sisku I. 1593. je prišlo do vojn^H med cesarjem ui Turki. S pomoejo Spličanov so Uskoki Turkom vzeli Klis, a ker jim Benečani niso hoteli pomagati, so ga kinalu zopet izgubili. Sedaj
158
so Uskoki še bolj zasovražili Benečane in brez usniiljenja pleniti njihove .ladje. Beneško brodovje je sicer zaprlo Senj, toda Uskoki so se v viharni aoči izmuznili mimo beneških laclij in plenili naprej. Bejiečaui so se znaŠali nad avstrijsko obalo, tako da je prišlo v začetku 17- stoletja do tako zvane ^uskoške vojne-r med Benetkami iu cesarjem, ki so jo podpirali tudi Španci. Zaradi drugih skrbi, zlasti bližajočc se tridusetletne vojne je cesar kmalu skleail mir ter obljubil, da bo izselil Uskoke iz Senja icr požgal njihove ladje, uakar se je večina Uskokov res preselila v notrutijo Ilrvatsko.
Kmatu nato so imeli BeneČani vnovič dolgo, štiriindvajsetletno vojno s Turki. Na kopnem in na morju se je zopet prelivala slovanska kri za beneške koristi. Otok Krelo ali Kandijo, zaradi katerega se je vojna začela^ so sieer Benečani izgubili, zato so pa pridobili precej severne in srednje Dalmacijc. Ob koucu 17. stoletja pa so razširili svojo posest v južni Dal-maciji. V teh vojnah so bili Benečani sicer avstrijski zavezniki, toda v začetku 18. stoletja je dobila Avstrija premoč v Italiji in začela pola-goina izrivati BeneČane iz jaclrana. Napravila je v Trstu in na Reki svo-boflni luki in jim zgradila dobre ceste v zaledje. \ edno bolj si je priza-dcvala dobiti tudi Dalmacijo, do katere so si lastili avstrijski vladarji pravicc kot kralji Ogrske in Hrvatske. Ponujali so celo Benečanoin v zameno takrat avstrijsko Belgijo oz. Lombardijo, pa Beuečani niso hoteli o tetu niti slišati. Vendar se je že bližal konec starodavni. pod vlado oliolih plemičev okosteneli bcneški republiki. Po zgledu francoske revolucije se ju tudl v Benctkah uprlo Ijudstvo plemiŠki samovladi in to priliko je porabil inladi general Napoleon Bonaparte ter zasedul Benetke. Ko je nato sklepal 1. 179". z Avstrijo mir v Campo Formio blizu \ idma, je prepustil Avsiriji v zameno za Belgijo dct kopiie Benečije pa tudi Istro, Dalmacijo iu Boko Kotorsko z otoki. Tako je brez boja iu udpora po 900 letni slavni zgodovini malo slavno prenehala republika sv, Marka ici fljena vlada nad jugoslovansko obalo.