■ 1 1 ■ | Titovo Velenje * ~ iTretje delegatske i Kip Edvarda Kardelja I I i I I I I I I voiitve Tretje delegatske volitve, katerih prvi del poteka danes v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, pomenijo v vsebinskem smi-slu obvezo, da bomo pri na-šem delu kar najdosledneje uveljavili načela, ki izhajajo iz Titove pobude o kolektiv-nem delu in odgovornosti. Dve mandatni dobi sta dovolj, da smo spoznali, da bistvo delegatskega sistema ni le širok formalni demokrati-zem, da nidovolj,če izvolimo tisoče delegatov, ki bodo ho-dili na sestanke, bistveno je, da bodo izvoljeni delegati ne-posredno izražali voljo in in- I I I I I I [ I I I I L. TOZD in KS še niso opravili svoje naloge. To nam, ne na-zadnje, potrjuje tudi doseda-nje izkušnje, zlasti pa še dejst-vo, da ne moremo nikogar prisiliti, da se angažira pri re-ševanju družbenih proble-mov, ki jih ne občuti kot svoj osebni interes, še posebej, če DPO stojijo preveč ob strani. Zato je organizirana prisot-nost in pomoč družbenopoli-tičnih organizacij pri delu de-legacij in delegatov še toliko nujnejša. Problematika, s ka-tero se srečujejo delegacije v TOZD in KS oz. v delegatskih skupščinah, mora postati osnovno vsebinsko področje terese delovnih ljudi in občanov in da bodo za svoje delo dovolj motivirani. Čeprav so bile priprave na volitve v vsefi sredinah, v teh-nično-organizacijskem pogle-du, dobro izpeljane, se zdi, da smo ostali nedorečeni v vse-binskih kadrovskih vpraša-njih in pri nekaterih vpraše-njih, ki zadevajo delegatska razmerja. Delegat kot posameznik se je do sedaj uveljavljal bolj kot prenašalec stališč delega-cije, manj pa kot aktiven sub-jekt pri obJikovanju skupnih stališč in interesov. Vse pre-več smo se sprijaznili s poj-movanjem, da je utrjevanje delegatskega sistema le stvar delegacij samih. Zavedati se moramo, da z ušpešno opravljenimi pripra-vami na volitve v formalnem smislu, kot tudi s samo izvolitvijo novih delegatov," družbenopolitične organizaci-je in samoupravni organi v Vprašati se moramo, ali smo priprave na volitve kot tudi same volitve delegacij iz-koristili dovolj za pravilno porazdelitev samoupravnih in delegatskih nalog, za krepitev delegatskih razmerij in sploh delegatskega sistema. Prepre-čevati moramo, da se po vo-litvah posameznim delegatom ne bo „naložilo" preveč raz-nih delegatskih funkcij in na-log in s tem potiskalo delegate v položaj polprofesionalnih „poslancev", katerim smo naložili nalogo, da morajo sa-mi presojati, kaj je prav in kaj ni, kaj je v interesu naše organizacije združenega dela aktivnosti družbenopolitičnih organizacij. Če smo se še ob prejšnjih volitvah zatekali k izgovoru, da je delegatski sistem še mlad in da nam marsikaj šepa prav zaradi tega, potem je pred danes izvoljenimi delegacijami, kot tudi pred predstoječimi kongresi ZK in drugih družbenopolitičnih organizacij naloga, da poišče-mo na področju organizacije in metod dela delegatskega skupščinskega sistema nove rešitve, ki bodo zagotavljale večjo ustvarjalnost in učinko-vitejše delovanje le-tega. Delegacije in delegati so odgovcrni svoji volilni bazi, vendar morajo od te baze do-bivati tudi usmeritve in opre-delitve za svoje delo. Te usmeritve pa se združujejo v samoupravnih organih, druž-benopolitičnih organizacijah in strokovnih službah, ki pri-pravljajo predloge odločitev • za samoupravne organe. ali krajevne skupnosti. Prepričan sem, da je večina bodočih delegatov zavestno podpisala izjavo, da spreje-majo delegatsko funkcijo kot osebno pripravljenost, da bo-do v naslednjih štirih letih ustvarjalno in družbeno od-govorno gradili takšne delegatske odnose, ki bodo zagotavljali resniči vpliv delavcev na sprejemanje vseh pomembnih odločitev v dele-gatskih skupščinah. In če so družbenopolitične organiza-cije ter samoupravni organi.v OZD in KS vodili volilne pri-prave in kadrovske potopke z zadostno mero odgovornosti in predvsem s spoznanjem, da je od njih samih v največji meri odvisno, kako nam bo v tretji mandatni dobi deloval delegatski sistem, potem bo-mo hitro in uspešno prema-govali še prisotne težave in pomanjkljivosti. Tone Seliga I I I V počastitev XII. kongresa zveze komunistov Jugoslavije bodo v novi stanovanjski soseski Šalek II v Titovem Velenju, ki jo bodo na pobudo delovnih Ijudi in občanov poimenovali po tovarišu Edvardu Kardelju. postavili spo-minsko obeležje revolucionarju in mislecu Edvardu Kardelju. Okrog 3 metre visok kip je izdelal aka-demski kipar Stojan Batič, eden od dobitnikov nagrad na natečaju za postavitev spominskega obeležja Kdvardu Kardelju v Ljubljani. Delovni Ijudje in občani občine Velenje so leta 1979 sklenili. da bodo trajno obeležili spomin na revolucionarja in misleca Edvarda Kardelja, in na njegovo ustvarjal-no delo. Na pobudo predsedstva občinske konference SZDL Vele-nje so delegati skupščine občine Velenje lani sprejeli sklt p. da se v novi stanovanjski soseski Salek II postavi spominsko obeležje tova-rišu Edvardu Kardelju. Denar za postavitev spominskega obeležja pa naj bi zagotovili iz občinskega proračuna in sredstev občinske konference ZKS ter občinskega sveta ZSS. Na ponedeljkovi Seji je bilo predsedstvo občinske konference SZDL obveščeno, da je kip tova-riša Edvarda Kardelja že odlit v bron in da so stroški za postavitev kipa, ki znašajo okrog 2 milijona Del kipa Edvarda Kardelja dinarjev, že poravnani. Pri ureja-nju okolice pa bodo sodelovali s prostovoljnim delom tudi krajani. Osnovna organizacija ZK in družbenopolitične organizacije v tej novi krajevni skupnosti na ob-močju soseske Šalek II so predla- V ■ in sodelovanja gali, da naj bi kip tovariša Edvarda Kardelja odkrili pred začetkom XII. kongresa zveze komunistov Jugoslavije. Predsedstvo OK SZDL je pobudo sprejelo, na pri-hodnji seji pa bo imenovalo pose-ben odborza pripravo priložnostne ■Jovesnosti. V torek popoldne je obiskala občino Velenje deiegacija deželnega sveta av-tonomne dežele Furlanija — Julijska Krajina, ki se je mudila na dvodnevnem obisku v Sloveniji na povabilo predse-dnika skupščine Milana Kučana. Goste. ki jih je vodil predsednik de-žclnega sveta Mario Colli, spremljala pa sta jih med drugimi tudi podpredse-dnik slovenske skupščine Ludvik Go-lob in predsednik zbora združencga dela Kmil Tomažič. je ob prihodu v Titovo Velenje pozdravil predsednik občinske skupščine Franjo Korun. Po ogledu središča Titovega Velenja in šoštanjskih Termoelektrarn pa so se sešli na pogovore s predstavniki ob-činske skupščine, Gorenja in Rudarsko elektroenergetskega kombinata. Med pogovori, ki jih je prevevalo vzdušje prijateljstva in sodelovanja, so se gostje iz Furlanije — Julijske Kra-jine podrobneje zanimali za razvoj in urbanizacijo Saleške doline in njenega središča — Titovega Velenja, za sode-lovanje organizacij združenega dela pri razreševanju problemov delovnih Ijudi in občanov ter za položaj in razvojne možnosti Gorenja, zlasti tudi za mo-žnosti za prestrukturiranje proizvod-nje. Ob zaključku pogovora je predse-dnik deželnega sveta avtonomne dežele Furlanije — Julijske Krajine Mario Colli podčrtal, da je bilo zanj in za njegove sodelavce nadvse zanimivo srečanje s Titovim Velenje, mestom. ki je še vedno mlado, a se srečuje s teža- vami, ki sicer niso značilnost mladih mest, pač pa jih pogojujejo razmere, v katerih živimo. Zaželel je novih raz-vojnih uspehov in napredka mestu in občini, prav tako pa tudi obema sku-pnostima — SR Sloveniji in avtonomni deželi Furlaniji — Julijski Krajini. Gostje na Titovem trgu Obvestilo radia Titovo Velenje Poslušalce Radia Titovo Velenje obveščamo, da se bomo s posebno oddajo oglasili v četrtek, 11. marca, ko bodo delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih volili delegate za zbor združenega dela in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Prvo javljanje Radia Titovo Velenje bo v četrtek, 11. marca od 7. do 8. ure, drugo javljanje od 9. do 10. ure, tretje javljanje pa od 11. do 12. ure. V nedeljo, 14. marca, pa se bo Radio Titovo Velenje prvič oglasil ob 7. uri, drugič pa ob 9. uri. O volitvah pa bomo poročali tudi med prvim delom nedeljske oddaje od 11.15 do 12.30. Uredništvo glasilo socialistične zveze delovnega Ijudstva LetoXVIII Številka 10(624) Titovo Velenje, 11.marca 1982 Cena8din YUISSN 0350-5561 Volitve izraz zaupanja v ustvarjalnost Ijudskih množic 2i\5 Odčetrtka do četrtka Številka 10 (624) - 11. marca 1982 / Ob 40-letnici smrti revolucionarja Počastili spomin na Biba Roecka Učenei celodnevne osnovne šole Biba Roeck in predslavniki združenja borcev NOV Šoštanj so počastili spomin na Blaža Roec-ku-Bibo. ki jc bil kot talec ustreljen prcd štiridesetimi leti. 6. marca 1942 v Mariboru. Blaž Roeck-Bibaje bil rojen 11. novembra leta 1914 v Šoštanju. kjerjeobiskoval osnovnošolo. Na gimnazijoje nato hodil v Celje ler leta 1932 matuFiral. Vpisal seje nu medicinsko fakulteto v Ljubljani in kusneje v Zugrebu. vendar za-rudi nuprednegu. revolucionar-ncgu delovanja. ni mogel diplo-miruti. Kot odličen organizator je po-vezoval vso nupredno mladino Saleške in Mislinjske doline. Uspešno je sodeloval s Slavkom Šlandrom. Božom in Dušanom Mruvljakom. Kurlom Destovni-kom Kujuhom in Rudijem Kore-nom. Njegovo delo pa ni bilo ve-zano sumo na Šuleško dolino, temveč je prcrastlo celo pokru-jinske tpeje. Bil je organizator osvobodilne fronte v Muriboru in Slovenskih Konjicah ter v jeseni letu I9"4l glavni organizator po-krajinskega sekretariutu in po-krajinske tehnike. Bil je tudi odličen in prepričljiv govornik. Prcd vojno je sodelovul nu literarnih večerih. kuterih so se udeleževuli znuni mludi pisutelji. nicd njinn tudi Miško Kranjec. Letu I938 je ob proslavi 20. oblctnice smrti Ivunu Cunkurju. ki jc bilu v Sokolskerri domu v Šo-štunju. hotelu tukratnu oblast. prosluvo preprećiti z žundurme-rijsko putrolo. Bibu pujestopil nu oder in dejul: >>Več num je glus Ijudstvu. kakor glus postave.« Proslava sc je tuko nuduljev.alu. nato pu je bila orgunizirana tudi povorka po Šo.štunju. Zurudi revolucionurnegu delo-vunjuje bil neprestano preganjun in prvič zaprt lelu I936. nuto leta I938. I939 in I940. Bibu Roeck je bil tudi pred-scdnik študentsicegu društva Tri-gluv. Leta I939seje udeležildruge konference nušc Purtije v Jošto-vem mlinu v Celju. Bil je organi-zator prostovoljcev v uprilu leta I94I in oborožene borbe po raz-pudu stare jugoslovanske vlude. Zaradi izdaje gu je okuputor ko-nec oktobra 1941 zuprl ter ga mućil vse do 6. marcu letu l942.ko je bil skupuj še z devetimi tulci ustreljen. m. V. Kulturna skupnost Velenje_ Spet nesklepčni Za sredo, 3. marca, je bila sklicana- seja kulturne skupno-sti občine Velenje. Zal so delegati znova pokazali skrajno neresnost in neodgovornost, saj je bil kljub ponovnemu sklicu skupščine prav zbor uporabnikov nesklepčen, kljub temu, da so imeli na dnevnem redu zelo pomembne točke, kot so obravnava uresničitve fi-nančnega načrta v letu 1981, razprava in sprejem finančnega načrta za letošnje leto in dru-go. Vendar je predsednik skupščine menil, da s sejo skupSčine kljub temu nadaljujejo, kajti na dnevnem redu so vprašanja, ki so neodložljiva in jih je potrebno takoj obravnavati. S tem so se strinjali tudi prisotni delegati. Najprej so delegati podrob-no obraziočili uresničitev fi-nančnega načrta za ieto 1981. Zatem pa je sledila še obravnava finančnega načrta za letoSnje leto. Oboje so po krajši razpravi delegati potrdili (!?). V nadaljevanju seje pa so obravnavali še nekaj drugih pomembnih vprašanj. B. M. Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požari Načrta niso v celoti uresničili V četrtek, 25. februarja so se v gasilskem dqjnu v Titovem Velenju zbrali delegati skupnosti za varstvo pred požarom občine Velenje. Med drugim so obravnavali delo skup-nosti v letu 1981 in precej pozor-nosti nanjjenili obravnavi akcijske-ga programa za letošnje leto. V nadaljevanju seje so delegati prisluhnili še temeljiti razlagi zaključnega računa za minulo leto. Kot je bilo pričakovati so delega-ti največ pozornosti posvetili poro-čilu o delu skupnosti v preteklem letu, ki ga je podal predsednik skupščine Ivo Corogranc. Med drugim je dejal: ,,Najpovem, da z delovanjem skupščine v njenem prvem mandatu, kise je iztekel lan-sko leto, nikakor nismo bili Zfldovoljni. Zato smo lani opravili statutarne spremembe, da bi z njimi izboljšali delovanje delegat-skega sistema. Kljub vsem teljam in naporom se stanje ni bistveno popravilo. Še danes ne vemo za imena delegatov iz nekaterih delov-nih organizacij ter krajevnih skupnosti in prav zato zbor uporabnikov še nima predsednika. Udeležba v zborih izvajalcev je bila na vseh sejah skupščine stoodstot-na, kljub temu pa smo bili zaradi slabe udeležbe v zboru uporab-nikov vedno komaj sklepčni. Nove spremembe bodo torej znova nujne, ob tem pa moram pohva/iti-delo predsedstva ndše skupščine. Načrta naše skupnosti za varstvo pred požarom lani nismo v celoti uresničili, predvsem zaradi objektivnih kadrovskih težav, ki nas pestijo še sedaj in jih moramo nemudoma rešiti. Zaradi pričako-vanja nove zakonodaje je negotov tudi položaj naše stroiiovne službe. Oba problema bomo morali razre-šiti čimprej, če želimo uspešno uresničiti pomembne naloge, ki nas čakajo v tem letu. Ne glede na vse težave, pa ne mo-remo najti opravičila za dejstvo, da lani nismo zmogli sestaviti požarno — varnostnega in obrambnega načrta naše občine in smo s tem prekoračili dogovorjene roke. Zaradi tega in zaradi zasnove leto-šnje akcije Nič nas ne sme prese-netiti moramo načrt nepreklicno pripraviti do letošnjega maja. Moram poudariti, da so nam pri uresničevanju ostalih nalog veliko pomagali občinski oddelek za notranje zadeve, gasilske organiza-cije in občinska gasilska zveza. Uspešnost našega dela potrjuje tudi realizacija finančnega načrta za leto 1981. V izgradnjo in vzdrževanje gasilskih domov smo vložili preko 5 milijonov dinarjev. Z razumevanjem organizacij združenega dela smo pridobili še 3 milijone dinarjev in jih namenili za dograditev gasilskih domov Bevčah in Šentilju. Na vrsti sta sedaj samo še domova v Škalah in Gaberkah, morda tudi v Pesju. Glede na do-govor z REK bomo oba domova pričeli graditi do leta 1985. To dejstvo je izredno pomembno, saj moramo vedeti, da domovi ne služijo le izključno gasilski dejavnosti, pač pa tudi potrebam civilne in narodne zaščite in krajanom. Tudi za vzdrževanje in nakup opreme smo porabili 5 milijonov dinarjev, pri obnavljanju opreme pa moram posebej pohvaliti občin-sko gasilsko zvezo in društva, ki so se v svojih prizadevanjih resnično izkazala. Novo sodobno vozilo je pridobilo društvo v Titovem Vele-nju, kmalu bodo zanj bogatejši tudi v Šentilju, vrsto vozil pa smo tudi popravili. Uspešni smo bili na področju opremljenosti naših druš-tev, znat'ne dosežke pa smo zabele-žili tudi pri izobraževanju in usposabljanju kadrov. Vrsta izredno pomembnih nalog nas seveda čaka tudi v letošnjem Ietu. Okrepiti moramo sodelovanje z združenim delom, krajevnimi skupnostmi in drugimi organizaci-jami. Gre predvsem za vsestransko obveščanje in usposabljanje delovnih Ijudi in občanov, pri če-mer ne smemo pozabiti šol in tudi vzgojno-varstvenih ustanov. Z uresničevanjem nalog ne smemo odlašati. Takoj moramo urediti vprašanje vodje delovne skupnosti strokovnih služb ter njen status in organiziranost. Najpomembnejša naloga je seveda izdelava.požarno-vai nostnega in obrambnega načrta občine Velenje. Poleg tega mo-ramo pripraviti vrstni red za nakup potrebne opreme in izoblikovati načrt najrazličnejših pregledov v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih, pozabiti pa ne smemo tudi na program usposabljanja de-lavcev in učencev. Nalog je torej dovolj in s skupnimi močmi jih bo-mo morali v kar največji meri ure-sničiti." Bogdan Mugerle 0 presežnih sredstvih V sredo. 3. marca. je bila v Ti-lovem Velenju seja odbora za nadzorovunje. usklajevanje in usmerjunje sredstev A programu sumoprispevka občine Velenje. Čluni so po pregledu skiepov prejšne seje nujprej obravnavali zuhtevek za razporeditev sredstev zadom borcev in mladine. Ob tem so poudurili. du bo dom SLO. ki bo v prihodnje numenjen borcem in mludini. nujustreznejša r^šitev. suj bodo tuko borci kot mladina nujhitreje pridobilisvoje prostore. kujti v nusprotnem primeru je vprušunje. kdaj bi bilo takšen dom mogoče zgruditi: Zuto so člani odboru zamisel v celoti podprli. Na seji so čluni odboru obra-vnuvuli tudi vloge za koriščenje presežnih sredstev sumoprispev-ku. vendur so te vloge odločno zuvrnili ter menili. da bodo o omenjenih sredstvih ruzpravljali šele po izteku samoprispevka. Na seji so imenovali tudi 11 člunski odbor za izgradnjo PTT centra v Titovem Velenju. B. M. SIS socialnega skrbstva Potrdili finančni načrt Deiegati zbora uporabnikov in zbora izvajaleev občinske skupnosti socialnega skrbstva so se sešli pretekli ponedeljek na 15. redno sejo. Vso pozornost so posvetili obravnavi poročila o prihodkih in odhodkih te skupnosti v preteklem letu ter finančnega načrta za letos. Obravnavali in potrdili so 5e program nalog Centra za socialno delo Titovo Velenje v letošnjem letu ter sprejeli sklep o valorizaeiji preživnin ter sklep o prenosu nalog zakonske svetovalnice na Center za socialno delo. M. Z. Titovo Velenje Danes bo seja skupščine občinske tele-sno kulturne skupnosti. Delegati bodo obravnavali srednjeročni program dela ter plan za letošnje leto. Sprejemali pa bodo tudi samoupravni sporazum, ki naj zagotovi sanacijo kopališča v Titovem Velenju. Danes pa je tudi seja izvršnega odbora občinske skupnosti otroškega varstva Velenje. Na seji bodo spregovorili, med drugim, o finančnem načrtu za letošnje leto ter o lestvici subvencioniranja cen v vzgojno varstvenih zavodih. Obrambno in samozaščitno usposabljanje Požar in način gašenja Po/.ar jc nenadzorovan pojav. ki lahko nastane iz ra/.ličnih vzrokov. Čeprav se poja\i v manjši obiiki. je nevarcn Ijudem zaradi.ope-klin in strupenih plino\. obenem pa povzroča tndi materialno škodo. Če poža-ra ne pogasjmo ali zajezinio prav očasno. zavzame obseg. ki ga je težko obvkidati. Ponmite! Požar bomo lahko pogasi-li bre/ te/av: — \ pr\i minuti s ko/ar-cem vode. — \ drugi že težje z \edrom \odc. — v trctji šc te/je s cister-no v odc. Ko opuzimo požar smo dolz-ni storiti lutsleilnje: I. Osumimo mirni in pretKlarimo. kaj' jc trcba sloriti Likoj. da sc nc bo širil. C'c grc za reševanje ogro/c-nih. sc iTajprcj lotimo rešc-\anja Ijudi. 2. Izklopimo clcktrične napra\e in us.ta\imo stroje. Ra/.s\etljavo i/.klopimo le. če je lo potrebno: zapremo duvod plina na glavnem in stranskih vodih in napra-vah. ugasnemo peči na olje. 3. Preprcčimo prepih. zu-premo okna in \rata. še prcden zaćnemo gasiii. 4. Odmaknemo predmete in snovi. da jih ne bosta ogrožala plamen in \ ročina. 5. Lotimo se ga.šenja s Mcdsl\ i. ki so pti roki: — irdne sno\i (les. pre-mog. papir. ko/o. gu-mo...). gasimo / \odo, laliko tudi s prahorti. — vnetljive tekočirie (bencin. alkohol. spirit'. na-l'ti'. olje. ma/i\a in podob-iro) gasimo s peno. gusilnim prahi>m in oaljikovim diok-'sidnm — COi — lahke kovine (alumi-nij. magnezij. clektron ...) gasimo z gasilnim prahom m siiliim peskom. — elekirične -napeljave (clckiroinstalacije. električ-ne naprave in transforma-lorje) gasimo z. ogljikovim dioksidom in prahom. PTT m clekt'ronske naprave pa samo / ogljikovim dioksi-dom'. t>. Gasimo najprej pred-mete in snovi. ki gorijo z velikim plamenom. 1. Če moramo vstopiti v prostor. kjer gori in se kadi. si nadenemo okoli ust in nosu moker robec. Preden odpremo vrata se postavimo na tisto stran. kjer bomo zaščiteni pred plamenom. Vrata odpiramo počasi in se dr/inio ćim nižje k tlom. 8. Prostor moramo teme-Ijito pregledati. ker lahko pričakujemo. da je kdo obležal v nezavesti ali se skril. 9. Doklernismo ugotovili. kje in kaj gori. ne gasimo v prazno. 10. Če menimo. da poža-ra ne bomo pogasili sami. takoj pokličemo gasilce. sa-mi pa se trudimo. da med lem čimveč rešimo pred ognjcm. Ce išeemo gasi/sko pomoč. povejmo razloeno tole: — kdo kliče: ime in priimek. naslov. oziroma ime delovne organizacije. — kje gori: točen naslov. — kaj gori: stanovanje. podstrešje. kot. v skladi-šču . ... — kakšen obseg je zajel požar in — če je ogroženo življenje Ijudi. Pomnite: telefonska številka :a prijavo poiarov je 93. Ohcinski štah :a civilno zaščito gorenje DSSS GORENJE SOZD, n. sub. o., Titovo Velenje Komisija za delovna razmerja oglaša prosta dela in naloge 1. DIREKTORJA SEKTORJA PLANA IN EKONOMIKE 2. VODJA PROGRAMA ELEKTRONIKE Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandi-dati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1. - visoka izobrazba ekonomske smeri, ali višja izobrazba eko-nomske smeri in z delom pridobljene ustrezne delovne zmožnosti - 5 let delovnih izkušenj na področju planiranja in ekono-mike - aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika pod 2. - visoka izobrazba elektrotehniške smeri, ali višja izobrazba elektrotehniške smeri in z delom pridobljene ustrezne de-lovne zmožnosti - 5 let delovnih izkušenj - poznavanje razvojno-proizvodne in tržne problematike elektronike - aktivno znanje angleškega jezika Kandidati naj pošljejo pisne prijave s priloženimi dokazili o iz-polnjevanju zahtevanih pogojev priporočeno v 15 dneh po objavi oglasa na naslov: DSSS Gorenje SOZD, n. sub. o Komisija za delovna razmerja, 63320 Titovo Velenje. Nepravočasnih prijav in prijav brez prilog komisija ne bo obravnavala. 0 izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za prijavo. gorenje Komisija za delovna razmerja tozd Promet po sklepu delavskega sveta ponovno razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi direktor uvoza Za opravljanje del in nalog direktor uvoza je lahko imenovan delavec, ki poleg zakonskih pogojev izpolnjuje še naslednje- - da ima visokošolsko oziroma višješolsko izobrazbo eko-nomsko-komercialne smeri s pet oziroma deset leti delov-nih izkušenj v zunanjetrgovinskih opravilih; - aktivno znanje dveh svetovnih jezikov; - da ima soglasje gospodarske zbornice za opravljanje del v zunanjetrgovinskem prometu. Delavec, ki bo imenovan, mora imeti ustrezne moralno-poli tične vrline. Imenovan bo za dobo štirih let. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Gorenje, Kadrovska operativa, 63320 Titovo Velenje. Kandidate bomo obvestili o izidu razpisa do 31. 5. 1982. gorenjeip Tovarna gospodinjske opreme n. sol. o., Titovo Velenje Delavski svet TOZD Pohištvo n. sol. o., Titovo Velenje RAZPISUJE prosta dela in naloge individualnega poslovodnega organa VODJA TOZD POHIŠTVO Za vodjo TOZD je lahko imenovan kdor izpolnjuje pogoje: — da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, dolo-čene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori; — da je moralno in politično neoporečen; — da njegovo dosedanje delo zagotavlja, da bodo doseženi sprejeti cilji TOZD kot celota ob načelu solidarnosti in vzajemnosti; — da ima srednjo ali višjo izobrazbo; — da ima 5 let delovnih izkušenj na vodstvenih-odgovornih delih in nalogah. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o strokovnosti in delovnih izkušnjah v roku 15 dni pa objavi razpisa na naslov: GORENJE TGO, Kadrovski sektor, 63320 Titovo Velenje, z oznako „razpis del in nalog vodje TOZD Pohištvo". O izidu imenovanja bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po zaključku roka za prijavo. gorenje Komisija za delovna razmerja TOZD Servis in maloprodaja po sklepu delavskega sveta PONOVNO RAZPISUJE prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovor-nostmi DIREKTOR MALOPRODAJE Za opravljanje del in nalog direktor maloprodaje je lahko ime-novan delavec, ki poleg splošnih zakonskih pogojev izpolnjuje še naslednje pogoje: - da ima visokošolsko oziroma višješolsko izobrazbo eko-nomsko-komercialne smeri, - najmanj pet let delovnft izkušenj na podobnih delih in nalogah, - da je moraino-politično neoporečen. Delavec bo imenovan za dobo štirih let. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh od dneva objave razpisa na naslov: Gore-nje, Kadrovska operativa, 63320 Titovo Velenje. Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa do 31. 5. 1982. --:- Stevilka 10 (624) - 11. marca 1982 V središču poiomosti Volitve 1982 Kdaj in kje bomo volili delegacije? V četrtek, 11. marca bodo delovni Ijudje v — temeljnih organizacijah združenega dela. — delovnih skupnostih. ki opravljajo dela skupnega pomena za več tozd (to so tako imenovane strokovne ali skupne službe in druge službe v organizacijah združene-ga dela). — delovnih skupnostih državnih organov. družbe-nopolitičnih organizacij in društev ter v drugih delovnih skupnostih. ki ntso organtzirane kot organizacije združe-nega dela. in aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi v oboroženih silah SFRJ. — skupnostih obrtnikov. — skupnostih delovnih Ijudi. ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo kulturno dejavnost volili delegacije za zbor združenega dela občinske skup-ščine in — delegacije za^skupščine občinskih samoupravnih inleresnih skupnosti. V nedeljo, 14. marca bodo delovni Ijudje in občani volili — delegacije za zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine. — delegate v družbenopolitični zbor občinske skupščine in —' delegacije za skupščine občinskih samoupravnih interesnih skupnosti. Istega dne bodo volili delegacije tudi delovni ljudje — kmetje. SKUPŠČINA OBČINE Skupščina občine ima tri zbore, in sicer: — zbor združenega dela. — zbor krajevnih skupnosti in — družbenopolitični zbor. ZBOR ZDRUŽENEGA DELA OBČINSKE SKUPŠČINE je zbor delegatov delovnih ljudi v organi-zacijah združenega dela in drugih samoupravnih organi-zacijah in skupnostih dela; ta zbor sodeluje pri odločanju o vpra.šanjih. ki zadevajo delavce in druge delovne ljudi v združenem delu. ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI je zbor delega-tov delovnih ljudi tn občanov v krajevnih skupnostih in sodeluje pri odločanju o vprašanjih. ki so pomembna za delovne jiudi in občane v kraievnih skupnostih. DRUŽBENOPOLITIČNl ZBOR je zbor delegatov delovnih Ijudi in občanov. organiziranih vdružbenopoli-tične organizacije in sodeluje pri odločanju o vprašanjih uresničevanja. razvoja in varstva z ustavo določenega socialističnega samoupravnega sistema. v KAKO ŠTEVILNI SO POSAMEZNI ZBORI? Zbori občinske skupščine morajo biti dovolj veliki. da so kos številnim nalogam in vprašanjem, o katerih odločajo. in da so v njih primerno_ zastopani delovni Ijudje z vseh območij in področij. Število delegatov v zborih občinske skupščine je določeno z občinskim statutom oziroma s posebnim odloki. Zbori skupščine občine Velenje bodo imeli nasled-nje število delegatskih mest: zbor združenega dela 75, zbor krajevnih skupnosti 26. družbenopolitični zbor 30. SKUPŠČINE SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI II. in 14. marca bomo volili tudi delegacije za skupščine tistih samoupravnih interesnih skupnosti, ki enakopravno odločajo s pristojnimi zbori občinske skupščine. in sicer na področju vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti. kulture in zdravstva ter v skup-ščine samoupravnih interesnih skupnosti. ki delujejo na področju socialnega varstva. V občini Velenje pa bomo volili tudi delegacije za skupščine občinskih samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje. Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti sesta-vljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. V zbor upo-rabnikov delegirajo delegate delovni ljudje. ki na teh področjili po načelih vzajemnosti in solidarnosti uresni-čujejo svoje osebne in skupne potrebe in interese. Zbori uporabnikov skupščin občinskih samouprav-nih interesnih skupnosti bodo imeli v občini Velenje do 60delegatskih mest. Nadaljni razvoi družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov v sozdu REK Velenje Pospešeno utrjevati položaj delavcev v tozdih Komite občinske konference zveze komunistov Velenje je v pripravah na programsko volilno konferenco -občinske organizacije zveze komunistov Velenje, ta bo jutri, 12. marca, spregovoril na zadnji seji tudi o idejnopolitičnih vprašanjih nadaljnjega razvoja družbeno-ekonomskih in samoupravnih odnosov v sestavljeni organi-zaciji združenega dela Rudar-sko elektroenergetski kombinat Velenje. Na seji je bil posebej poudarjen dokaj pasiven odnos komunistov za uresniče-vanje sklepov in stališč proble-mske konference komunistov energetskega dela REK Ve-lenje, ki je bila marca lani. SAMO INFORMA CIJE O URESNIČEVANJU SKLE-POVNISO ZADOSTI Ker so ob koncu lanskega le-ta ugotavljali, da pri uveljav-ljanju sklepov problemske konference, se pravi pri ures-ničevanju samoupravne družbenoekonomske vsebine sestavljene organizacije združenega dela REK Velenje ni bil dosežen pomembnejši napredek, je komite občinske konference ZKS Velehje novembra lani zahteval, da se oceni odgovornostkomunistov, posebej še poslovodnih delav-cev, za neuresničevanje skle-pov. Vendar pa večina osnov-nih organizacij ZK te naloge v vsej svoji celovitosti ni opravi-la. Komunisti so se, kot je mogoče ugotavljati, sicer zno-va izrekli za sklepe problemske konference, niso pa vztrajali, da bi začeli odgovorneje in odločneje utrjevati družbenoe-konomski položaj delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela. Ugotavljati je tudi mogoče, da so se komunisti zadovolje-vali že s tem, da so zahtevali občasne informacije o uresni-čevanju sklepov problemske konference, ki pa so bili, kot zdaj kaže, presplošni in preveč načelni tako, da so bile mogoče različne interpretacije le-teh. Zaradi omenjenih in drugih slabosti ni bilo mogoče izpeljati idejnopolitičnega lo-čevanja pri uresničevanju skle-pov problemske konference. Sicer pa so komunisti, pred-vsem poslovodni delavci, iska-li vzroke za odpravo slabosti oziroma za neuresničevanje sklepov problemske konferen-ce predvsem zunaj njih samih. Za akcijo po problemski konferenci oziroma za uresni-čevanje sklepov problemske konference naj bi bilo po mne-nju nekaterih odgovorno izključno predsedstvo problemske konference, ki si-cer resda ni uspelo preseči položaja, v katerega so ga „potisnili" poslovodni delavci, tudi s poskusi oziroma zahtevami, da naj bi bilo razsodnik o posameznih strokovnih predlogih oziroma odločitvah. KOMUNISTI — POSLO-VODNI DELA VCI NISO URESNICEVALI DOGO-VORJENIH IZHODISC IN SKLEPOV Gotovo je, da so za neuresničevanje sklepov problemske konference komunistov energetskega dela Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje v prvi vrsti oziroma najbolj odgovorni komunisti' — poslovodni delavci, in to na vseh ravneh. Ti družbenopolitično in samoupravno dogovorjenih nalog niso uresničevali oziro-ma v praksi niso izpeljali nekaterih družbenopolitičnih izhodišč in sklepov. Osnovne organizacije ZK morajo zato znova oceniti samoupravno in družbenopoli-tično odgovornost komunistov — poslovodnih delavcev, tudi zategadelj, ker so še zmeraj prisotna nasprotovanja, oportunizem in stare metode dela. ZVEZA KOMUNISTOV MO-RA UGOTOVLJENE PROBLEME TUDI RAZRE-SEVATI, NE SAMO UGO-TAVLJATI Da bi pospešili nadalnji raz-voj družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov znotraj sestavljene organizacije združenega dela REK Velenje, bodo neposredno pred 9. kongresom zveze komunistov Slovenije pripravili akcijsko konferenco komunistov REK Velenje, da bi pospešili uresni-čitev že sprejetih dogovorov oziroma naloge komunistov podrobneje opredelili. S to akcijsko konferenco naj bi presegli tudi sedanjo prakso, ko je zveza komunistov prevečkrat samo evidentirala probleme, istočasno pa si ni v zadostni meri prizadevala da bi ugotovljene probleme tudi razreševala, in to z aktivnostjo komunistov v drugih družbenopolitičnih organizaci-jah ter samoupravnih organih ter s prizadevanjem vseh delavcev. Poglavitni namen akcijske konference je torej utrditi samoupravni in družbenopolitični položaj delavcev v .sozdu REK Velenje, še posebej v njegovem energet-skem delu ter povečati možno-sti vplivanja delavcev na ta položaj. JE SAMO NAČELNA PRI-PRA VLJENOSTDOVOLJ? Na zadnji razširjeni seji komiteja OK ZKS Velenje, 5. marca, je bilo med razpravo o nadaljnjem razvoju družbeno-ekonomskih in samoupravnih odnosov v sozdu REK Velenje med drugim tudi ugotovljeno, da so se po 116. seji komiteja OK ZK novembra lani nekate-re stvari vendarle začele razre-ševati. Začeta pravzaprav ni le še akcija za organiziranje skupnega gospodarjenja s financami. Vendar pa se pora-ja vprašanje, ali je samo načel- na pripravljenost za enotno ražreševanje razreševanje posameznih vprašanj zadosti. To načelno pripravljenost bo treba nenehno preverjati v praksi, zlasti še ob obravnavi posameznih odprtih vprašanj, med drugim tudi med pripravo predloga za organizacijo skup-nega gospodarjenja s ftnanca-mi, pa ob obravnavi predloga za novo samoupravno or-ganiziranost slovenskega elektrogospodarstva itd. Komunistt — poslovodni delavci si bodo torej lahko sa-mo z doslednim uresničeva-njem sprejetih sklepov in sta-lišč, kot je bilo posebej nagla-šeno, ponovno pridobili ugled in zaupanje komunistov. Zaostrene gospodarske razmere terjajo pospešeno uveljavljanje novih samou-pravnih družbenoekonomskih odnosov med temeljnimi organizacijami združenega dela energetskega dela sozda Ru-darsko elektroenergetski kombinat Velenje. Seveda pa bo treba ob okrepljenih tovrst-nih'prizadevanjih vendarle tudi kar najbolj objektivno odgo-voriti na vprašanje, zakaj posamezni dogovori oziroma sklepi, ki so bili sprejeti ob oblikovanju sozda REK Vele-nje, vse doslej še niso bili uresničeni in kdo je za to odgovoren! M. L. Razvoj zveze komunistov v mozirski občini Prednost šibkejšim organizacijam Občinska organizacija zveze komunistov v Gornji Savinjski dolini je znaten del svoje aktivno-sti v preteklem obdobju namenila predvsem organizacijski in ka-drovski krepitvi šibkejših osno-vnih organizacij. Uspchov na tem področju sicer ni manjkalo, vrsta slabosti pa še vedno ostaja. Ka-drovsko zelo šibke so osnovne organizacije v Solčavi, Novi Štifti, nazarskem Žagarstvu, v Elkroju in na Zgornjesavinjski zadrugi, pri-zadevanja za ustanovitev osnovne organizacije pa so še vedno ne-uspešna v zadružnih temeljnih organizacijah združenega dela, v lučkem Gozdarstvu in v temeljni organizaciji Kemija v Mozirju. Organizacija zveze komunistov v občini Mozirje šteje trenutno 33 osnovnih organizacij, kaj kmalu pa bodo novo osnovno organiza-cijo ustanovili še na mozirski ve-terinarski postaji. V preteklem letu so v članstvo sprejeli 31 novih članov in pri tem s pridom upo-rabili izkušnje prejšnjih let. Na podlagi preteklih slabosti pri sprejemanju so sedaj dosledno uveliavili potrebne kriterije za sprejem v članstvo. Konec leta je občinska organizacija štela 453 članov, v lanskem letu pa je zaradi najrazličnejših razlogov članstvo prekinilo 17 komunistov. v občini Mozirje poleg tega stalno prebiva 90 komunistov, ki so organizacijsko povezani v osnovnih organizacijah izven nje, z njihovo aktivnostjo pa v nobenem primeru ne morejo biti zadovoljni. Občinska organizacija se jezaradi tega lotila akcije njihovega vklju-čevanja v delo krajevnih skupno-sti, v primerih odklanjanja zadol-žitev pa bo ostro postavila vpra-šanje upravičenosti njihovega članstva v zvezi komunistov. Na tem področju bodo morali veliko več postoriti sveti zveze komuni-stov. doslej so ustanovljeni v štirih največjih krajevnih skupnostih, ki svojega delovanja v preteklem obdobju še niso uspeli v celoti opravičiti. Sestava novih članov je v veliki meri zadovoljiva, saj med njimi prev ladujejo delavci iz proizvodnje in mladi, slabost pa je premajhno število žensk in obenem tudi dej-stvo, da lani v članstvo niso sprejeli nobenega novega člana iz vrst kmetov in zdravstvenih delavcev. Nobenega novega člana v lanskem letu ni sprejelo kardeset osnovnih organizacij, v zadnjih dveh letihpa se številčno niso povečale osnovne organizacije v Modni konfekciji Elkroj, v temeljni organizaciji Gorenje — Mali gospodinjski aparati in v krajevni skupnosti Solčava. Tam dejstvom bodo mo-rali komunisti v mozirski občini vsekakor nameniti več časa in pozornosti. Tudi predvidenega obsega idej-no-političnega usposabljanja niso v celoti uresničili. Osnovnc orga-nizacije zveze komunistov so na-mreč od predvidenih štirih tem v največjih primerih obravnavale le po dve, nekaj pa je tudi takšnih, ki za boljšo usposobljenost svojih članov niso storile skoraj ničesar. Obćinska organizacija je lani pripravila seminar za kandidate za članstvo v zvezi komunistov in seminar za nove člane. Nerazum-Ijivo je, da je bila udeležba slaba in tako neodgovoren odnos članov zveze komunistov do začetnih ob-lik usposabljanja resnično ne more biti z ničemer opravičljiv. Dva slušatelja sta lani končala enole-tno politično šolo ZKS, 22 komu-nistov pa je opravilo občinsko po-litično šolo. Pomanjkljivosti na tem področju je temeljito ocenil tudi komite občinske konference in za letošnje leto pripravil obse-žnejši program idejno-političnega izobraževanja ter bistveno zaost ril odgovornost za njegovo dosledno uresničitev. J. P. Mozirska občina Priprave brez večjih zapletov V mozirski občini so dosedanji del priprav na volitve uspešno zaključili. Uspešnost predvolilnih po-stopkov so ocenili na prvi seji občinske kandidacijske kon-ference. Podrobno so obrav-navali poročilo volilne komi-sije in koordinacijskega odbora za kadrovska vpra-šanja pri predsedstvu občin-ske konference socialistične zveze o poteku temeljnih kandidacijskih konferenc. Prva ugotovitev je, da so bile vse opravljene pravočasno in ni bilo potrebno nobene ponavljati. V večini krajevnih skupnosti in temeljnih orga-nizacij združenega dela so jih sklicali v obliki zborov obča-nov in zborov delavcev. Na konferencah so obrav-navali, uskladili in določili kandidatne liste za člane dele-gacij za skupščino družbeno-politične skupnosti in skupščine samoupravnih inte-resnih skupnosti. Obrav-navali so tudi evidentirane kandidate za vodilne funkcije v občinski skupščini in v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti ter za vse vodilne funkcije v republiki in federaciji. Ob tem velja poudariti, da so s postopkom evidentiranja, usklajevanja in obravnavanja možnih kandi-datov za vodilne funkcije v občini pričeli resnično zgodaj in ga dopolnili s predhodnimi obravnavami, zato na temelj-nih kandidacijskih konferen-cah ni bilo nobenih pripomb, razen za članstvo v izvršnem svetu občinske skupščine. V poročilu je med drugim zapisano, da kandidature ni sprejelo pet predlaganih kan-didatov za nosilce vodilnih funkcij za skupščine samo-upravnih interesnih skupno-sti. Na občinski kandidacijski konferenci so med drugim določili tudi kandidata za predsednika izvršnega sveta občinske skupščine in na kon-cu obravnavali še poročilo občinske konference soci- alistične zveze o poteku kadrovskih priprav za volitve v družbeno-politični zbor občinske skupščine. Splošna ocena je, da so bile vsebinske, kadrovske in organizacijske priprave na volitve v mozirski občini dobro vodene in tudi opravljene. Najpomembnejša naloga volilne komisije in socialistične zveze je bila v zadnjih dneh seveda celovit sistem obveščanja in propa-gande, kar je pred skorajšnji-mi volitvami vsekakor prav tako pomembna naloga in so se je lotili z največjo mero zav/etosti. J. P. Iz delovnih organizacij Številka 10 (624) - 11. marca 1982 I I I I I I I I I I I I I l I I I I I I I I I I I izobraževanie projzvodna usmeritev Po samoupruvncm sporazu-mu o štipendiranju. ki je bil v iibčini Velonjč sprcjet \ začctku lanskega lela. štipendiranje iz združenih sredstev nima več socialni temveč prcdvsem ka-drovski značaj. Do sprejetja - tega sporazuma je za te štipen-dijc prevladovala socialna kate-gorija. medtem ko so kadrovske štipcndijc. ki so jih razpisale organizacije združencga dela. ostajalc v večini primerov ne-podeljene. To pa predvsem zato. ker so sc učenci in študen-tjc raje odločali za družboslov-ne usmeritve ne pa za tiste poklice. ki jih je gospodarstvo iskalo "/iroma potrebovalo. Tako se je -v preteklih' letih pogosto kar dve tretjini štipen-'distov iz združenih sredstev ouiočalo za družboslovne us-meritvc. Dokler je bilo povpra-ševanje precej večje od ponud-be to ni povzročalo nobenih težav. saj smo zaposiovali še veliko delavcev iz. drugih repu-blik. sulicitarni poklici pa so se usmerjali v druge zaposlitve (prodajalci. frizerji . . .) Vodja skupnosti za zaposlova-njc STEFKA KORDEZ pravi: »Čepruv smo suflcilarnost ii<>-Itfčenih kudrov v ohčini [igota-vljali če prej. smo se tegu proble-ma lolili šele i' zadnjih dveh letih. Osnova za to je bil nov samoupravni sporazum o štipen-diranju. Tti daje pri štipendira-nju iz združenih sredstev pred-nost usmeritvam. kijih združeno delo potrehuje. Ohenehi omogo-ča kadrovskim štipenditorjem. du dodtuno stimulirajo šolanje za tiste poklice. ki so v posamez-ni organizaciji združenega dela najholj iskani.« Delegati samoupravne• inte-resne skupnosti za zaposlovanje sedaj pred razpisom oziroma podelitvijo štipendij sprejmejo enotno lestvieo poklicev. ki so dclkitarni. v organizacijah združenega dela pa se bodo odločili. katere od teh poklicev je potrebno dodatno spodbujati v kak.šni višini. Po samouprav-nem spOrazumu je lahko dodat-na stimulacija za takšne poklice do 200 točk. Delegati naše samoupravne interesne skup-nosli za zaposlovanje so o listi Sullcitarnih in deficitarnih po-klicev razpravljali na nedavni seji. Lista ima določene ponianj-kljivosti. Prirejena je na dogaja-njih preteklih let in ne na dolgoročnih razvojnih planih. ki pa jih tudi v naši občini delovne organizacije žal nima-jo. Tako so upoštevane le kratkoročne potrebe združene-ga dela. Pomembna novost pa je v tem. da je lista deficitarnih in suficitarnih poklicev enotna za vso Slovenijo. To naj bi v republiki zagotovilo ustrezen razvoj kadrov tudi s štipendira-njem. Za nas je pomembno tudi to. da so rudarski poklici postali deficitarni v vseh občinah v Sloveniji in ne le tam. kjer jih potrebujemo. Poleg štipendij-ske politike pa je lista deficitar-nih poklicev namenjena tudi mladini. ki se vključuje v na-daljnje izobraževanje. saj lahko iz nje ugotovijo možnosti kas-neiše zaposlitve. STEFKA KORDEŽ pravi: »Ceprar prehajamo lelos prvič nu enotno listo deftcitarnih po-klicev za vSo Slovenijo. ugota-vljamo. daje ta dohro usklajena tudi s potrehami. kijih izkazuje združeno delo r naši ohčini. Vendar pa bi morali biti. tako pri nas kot drugje. pozorni zlasti na dvoje: j)rvič daje lista pred-nost proizvodnim pokticem do nivoja bivše poklicne šole oziro-ma drugi. tretji in četrti stopnji zahtevnosti. želje mladine pa so ohčutno višje. Drttgič pa zaradi izrazite proizvodne usmerjenosti (potrehe po teh kadrih so sicer tttdi v našj ohčini največje) nustaja velik problem vključeva-nja ženske mtadine tako v šole kot v zaposlitev. Ugotavljamo. ■ du bi se laltko kar osemdeset odstntkov vseh fantov šolalo v ohčini. medtem ko se mora iz istih razlogbv osemdeset odstot-kov deklel izohraže^'»i ''-<•«« ohčine in to predvsem v suftcitar-ne poklice (ekonomska. zdravst-vena. trgovska. pedagoška usme-ritev . . .). Določen pozitiven pre-mik smo v' občini lani sicer dosegli s tem. da smo dekteta usmerjali v proizvodne poklice računalniške. kovinarske in elektro usmeritve. vendar pa mora sedaj svoj odnos do zapo-slovanja žena na teh delih spre-meniti tudi združeno delo. Zave-dati se moramo da mora biti izohraževanje vedno korak pred razvojem združenega dela oziro-ma njihovimi trenutnimi potre-bami. sicer do ustreznega razvo-ja sploli ne more prili.« B. Zakošek Seznam suficitarnih poklicev v SRS koeficient stopnja suficitarnosti zahtevnosti avtomehaniki 1,16 III, IV tehnični strojni risarji 1,63 III, IV elektromehaniki 1,11 III, IV frizerji 2,34 IV prodajalci 1,12 IV vzgojitelji 1,17 V predmetni učitelj biologije 1,34 VI predmetni učitelj zemljepisa 1,49 VI predmetni učitelj zgodovine 1,52 VI specialni pedagogi 1,51 VI socialni delavci 1,13 VI višji zdravstveni tehniki 1,48 VI prof. angleščine 1,84 VII prof. telesne vzgoje 1,64 VII" VII dipl. biolog 1,69 dipl. geograf 1,21 VII dipl. umetn. zg. 2,78 VII dipl. psiholog 0,96 VII ostali družboslovci (sociologi. politologi, novinarji) 1,46 VII likovni umetniki 2,72 dipl. arhitekt 0,95 VII Seznam deficitarnih poklicev v SRS koeficient deficitarnosti stopnja zahtevnosti kmetijec III, IV rudarji 0,07 III, IV metalurgi 0,31 III, IV oblikovalci in obdelovalci kovin (0-0,72) III, IV monterji (stavbni monterji. monterji hladilnih naprav, monterji TT linij) 0,60 III, IV električarji 0,67 III, IV elektromonterji 0,39 III, IV zidarji 0,27 III, IV tesarji 0,06 III, IV železokrivci 0,03 III, IV izolaterji 0,09 III, IV pleskarji ' 0,37 III, IV steklarji 0,35 ' III, IV mizarji 0,61 III, IV živilski delavci (pek, mesar) 0,75 III natakarji 0,47 III rudarski tehniki 0,29 V metalurški ing. 0,62 VI strojni ing. 0,67 VI elektro ing. 0,50 VI pred. učitelji ma. in fi. 0,64 VI pred. učitelji prakt. pouka 0,29 VI varnostni inženirji 0,54 VI pred. učitelji glasbe 0,45 VI dipl. kmetijski ing. 0,51 • VII dipl. rudarski inž. 0,64 VII dipl. metalurški inž. 0,79 VII diol. inž. kemijske tehnologije 0,64 VII dipl. strojni ing. 0,45 VII dipl. elektro ing. 0,51 VII dipl. inž. lesarstva 0,73 VII dipl. inž. živilske tehnologije 0,86 VII prof. fizike 0,30 VII prof. matematike 0,42' VII Pojasnilo k seznamoma o suficitarnih in deficitarnih poklicih Koeficient je delež usklajenosti med letnim prilivom kadrov in prijavljenimi tekočimi in realiziranimi potrebami za obđobje petih let, v letih 1976 do 1980, izračunano v letu 1981. Tako pomeni koeficient do 0,50 od 0,51 - 0,70 od 0.71 - 0,90 od 0.91 - 1,10 od 1,11 - 1,30 od 1,31 do 1,50 nad 1.50 izrazita deficitarnost poklica deficitarnost poklica rahla deficitarnost poklica usklajenost rahla suficitarnost poklica suficitarnost poklica izrazita suficitarnost poklica Srečanie na delovnem mestu Mirko Kovačič Kakor so različni poklici. tako so različni ljudje. ki jih opravljajo. Na podlagi/jzpol njenih mladostnih želja z vese-Ijem in odgovorno. zaradi nuje ali kakšnih drugih razlogov prisiljeni in nezadovoljni. Od vsega tega in še zaradi česa je odvisno razumevanje s sodelav-ci. uspešnost na delovnem me-stii. pa počutje v prostem času in še kaj. Osebni odnos do dela je vsekakor ključnega pomena v pioklicu. ki terja nenehen stik z Ijudmi. pa čeprav je to »sa-mo« prodajalec. »Prodajalec mora biti vedno. dobre volje. potrpežljiv in ustrežljiv. vsaj poskuša biti. Tvoja slaba volja. naj je še tako upravičena. Ijudi ne zanima. pri tem pa seveda nič ne pomeni dcjstvo. da so sami večkrai prav tak.šni. če ne še slabši. Resnič-no. prodajalec bi rabil masko z večnim nasmeškom. Ljudje smo si pač na moč različni. doma in na delovnem mestu. zato je najpomembnejše. da poklic opravljaš z veseljem. da si s svojim delom zadovoljen.« pravi M1RK.O KOVAČIČ. Le kdo ga ne pozna od tistih. -ki so kdajkoli kupovali hlače v majhni Elkrojevi prodajalni za mozirskim občinskim poslop-je'm. ali pa tistih. ki se odločajo za nakup v sedanji sodobni trgovini v Nazarjah. Vedno pozoren in ustrežjiv. s kopico nasvetov in priporočil za vsake-ga kupca. Niso ga motile posfo-vodske obveznosti, včasih zrah-Ijano zdravje. ali kakršenkoli drug »človeški« razlog v da-našnjem zahtevnem vsakdanji- ku. V novi trgovini poslovodja ni več. Leta so storila svoje. tudi zdravje mu ponagaja in na svojo željo bo zadnje leto pred upo-kojitvijo »samo« prodajalec. zadovoljen in srečen. Poslovod-ske skrbi in opravke je prepustil Mirko Kovačič: »Kupca ne smeš prepustiti samega se-bi.« mlajšim in i>e povsem posvetil kupcem. »Vedno sem si želel biti prodajalec in mladostna želja se mi je torej uresničila. Začel sem na zadrugi in bil tam med drugim štiri leta tudi v trgovini. Pred 16 leti sem prišel v Elkroj in najprej delal v skladišču. v prodajalno pa sem prišel pred desetimi leti. Brez dvoma sem si z delom na zadrugi in pozneje v skladišču nabral veliko izkušenj in znanja. ki mi v prodajalni pride še kako prav. V Moziiju smo prodajali v majhnih in neustreznih prostorih. tukaj pa je sedaj vse drugače. Izbira je veliko večja in boljša. prostori sodobno opremljeni in trgovina je skorajda samopostrežna. Se-veda s tem delo prodajalca ni olajšano. Pogoji so sicer boljši in možnosti tudi. zato pa je dela več in bolj zahtevno je. Kupca ne smeš prepustiti samemu sebi. moraš mu priporočati. svetovati. Ijudje ti morajo zau-pati. Časi so danes drugačni in kupci veliko zahtevnejši. De-narja ni več na pretek. zato Ijudje ne kupujejo vsega po vrsti. izbirajo le najnujnejše. Nekateri kupujejo bolj pored-ko. zato podražitvam ne sledijo in se zato hudo razburjajo. Vse to terja veliko dela in še ^eč potrpljenja. Prodajalec se se-veda mora pnlagajati kupcem. ki so hudo različni. Sam bi jih razdelil v tri vrste. Prvi in najboljši so kupci z večno dobro voljo. drugi so nekoliko »težji«. a jih prodajalec še lahko spravi v dobro voljo. tretji so pa takšni. ki nasveta kratkomalo ne »prenesejo«. Z njimi je res težko. prilagoditi pa se jim vseeno moraš.« Mirku Kovačiču so bile dolž-nosti vedno na prvem mestu. zamujanja ni nikoli poznai. le bolezen ga je odtrgala od dela. Nikoli ni pomislil. da bi zapu-stil trgovino in jo bo po upoko-jitvi zagotovo pogrešal. Sicer pa se bo na pomenek s sodelavci še vrnil, ali pa bo kot kupec. »preiskusil« svoje naslednike. J. P. TG0 Gorenje - tozd Gradbeni elementi Bitka za večji izvoz še izrazitejša Rezultati gospodarjenja naših delov-nih organizacij so znani. Zaostrene go-spodarske razmere so ,,pripomogle", da ti marsikje niso takšni, kot so jih na-črtovali. Izmed množice izgubašev pa lahko kaj hitro najdemo tiste, ki so kljub mnogim težavam v lanskem letu dobro gospodarili. Med tistimi, ki so z uspehi zadovoljni, so zaposleni v gorenjskem tozdu Grad-beni elementi. V njem združuje delo le 257 delavcev, v njihov tozd pa sodi tudi obrat umetnega marmorja v Soštanju. Ob upoštevanju letnega gospodarskega načrta, varčevanju na vsakem koraku, zmanjševanju proizvodnih stroškov ter preostalih stabilizacijskih prizadevanjih uspehi niso izostali. V lanskem letu so zaposleni prigospodarili 321 milijonov dinarjev celotnega prihodka ter 50 mili-jonov dinarjev dohodka. Da so vse to dosegli, so morali izdelati milijon kva-dratnih metrov glaziranih ter 100 tisoč kvadratnih metrov neglaziranih talnih ploščic. Delavci v obratu umetnega marmorja pa so v lani naredili 130 tisoč tekočih metrov ploskovnega programa in 150 kopalniških kompletov. Za kera-mično industrijo v Libojah so zaposleni naredili še 80 tisoč kvadratnih metrov neglaziranih ploščic. Rezultati, ki so za-vidanja vredni in ki zgovorno pričajo o prizadevanjih vseh za kar najboljše go-spodarske dosežke. Za izgube Koertinga so delavci tozda Gradbeni elementi na-menili kar 86 milijonov dinarjev ia si tako ustvarili 25 milijonov dinarjev iz-gube. Zapisati moramo še to, da so nakljub vsem težavam povečali doho-dek za 67 odstotkov v primerjavi z le-tom 1980 z enakim Stevilom zaposlenih. Po podatkih poslovne skupnosti kera-mične industrije Jugoslavije je Gorenje, tozd Gradbeni elementi največji pro-izvajalec talnih ploščic v Jugoslaviji za preteklo leto. Zalog, ki se pri drugih to-vrstnih proizvajalcih tovrstnih izdelkov že pojavljajo, tu nimajo, kar seveda pripisujejo dobri kakovosti in obliki iz-delkov. Težav, takSnih ali drugačnih, jim ni manjkalo. Med največjimi je po-manjkanje repromateriala in rezervnih delov. Zaradi tega so si prizadevali čimbolj prodreti na tuje tržišče in si za- gotoviti prepotrebne devize. V lanskem letu so izvozili 100 tisoč kv. m. tal-nih ploSčic, in sicer polovico izdelkov na vzhodno tržišče in prigospodarili 15 milijonov dinarjev, drugo polovico pa na zahod. S svojimi prizadevanji so v celoti uspeli, saj so si za nakup osnov-nega proizvodnega materiala zagotovili dovolj deviz. Tudi letošnji delovni načrti so zasta-vljeni precej smelo. Tako nameravajo letos narediti milijon kv. m glaziranih in 100 tisoč kv. m neglaziranih ploščic. Vendar menijo, da bodo načrtovano proizvodnjo zelo težko dosegli, saj je že v začetku leta prišlo do težav. Zaradi po-manjkanja plina so morali v Gorenju TOZD Gradbeni elementi ustaviti pro-izvodnjo za tri dni. Za dobre gospodar-ske dosežke pa je dragocen vsak dan. V obratu umetnega marmorja bodo delav-ci v tem letu naredili 2000 kopalniških kompletov po sistemu ,,na ključ", v ju-niju pa naj bi stekla tudi proizvodnja krmilnih korit za govedo in svinje. Vso pozornost bodo namenili prodoru na tuje trežišče tudi s kopalnicami. V tem letu zaposleni ne načrtujejo kakšnega večjega. povišanja cen izdelkov, ampak jih bodo glede na druge proizvajalce talnih ploščic v Jugoslaviji le uskladili, saj so do sedaj imeli njihovi izdelki precej nižje cene. Bitka za izvoz in vsa-ko devizo bo v tem letu še izrazitejša. Načrtujejo, da bodo na zahodno tržišč:e prodali kar za 15 odstotkov vse pro>-izvodnje, čeprav je oskrba na domačenn tržišču zelo skromna in iz leta v letio slabša. Njihovi cilji gospodarske politii-ke so jasno začrtani — ustvariti 6mveeč deviznega dohodka in zagotoviti vsaj kolikortoliko normalno proizvodnjo). Domači trg je zelo slabo založen z repromaterialom, ki ga pri svojem dciiu potrebujejo (od glazur, plina, poliestrai) pa še tega ni moč kupiti brez 30 odstott-ne devizne udeležbe. Vsa ta prizadevai-nja bodo dosegli le, če se bodo strogio držali razvojnih smemic in stabilizacijj-ških ukrepov, ki so jih v tem delovneim okolju že dodobra izkoristili. Najvetč denarja bodo poskušali privarčevati prri zamenjavi uvoznega materiala z domai-čim, še bolj kot doslej bodo izkoristilli zmogljivosti v obratu umetnega marr-morja v Soštanju. Z novim letom so se delavci tozda vzdrževanje priključilti tozdu Gradbeni elementL S tem pa sto povečali možnost za izdelavo rezervnilh delov v svojem tozdu, prav tako nidli zamenjavo opreme z domačo. V tem le^-tu ne načrtujejo večjega števila zaposte-nih, razen v tozdu vzdrževanje. Otb koncu lanskega leta so opravili siste-matizacijo delovnih mest in poskušalli popraviti osebne dohodke zaposleniln. Akcija še ni končana, saj bodo poskui-šali, da bi nagrajevanje po delu letos 5te bolje zaživelo. T. Podgorfelk »Naš čas« glasilo SZDL izdaja Center za informiranjc. propagando in založništvo Velenje. p. o.. Titovo Vclenje cesta Františka Foita 10. ■>NAŠ ČAS« je bil uslanovljen I. maja 1965: do 1. januarja J973 je izhaial kot štirinajstdnevnik »ŠA-IFŠKl RUDAR«. kot.tehnik pa iz-haja '»NAŠ ČAS« od 1. marca 1973 naprei. URF.DNIŠTVO: Marijan Lipo-všek (airektor in glavni urednik). Slane Vovk (odgovorni urednik). Bogdan Mugerle. Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek. BorisZakašek in Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob čelrtkih. Uredništvo in uprava Titovo Ve-lenje. cesta Františka Foita 10. tele-fon (063 ) 850-087 in 850-316 in 850-317. Brzojavni naslov: Informa-tiv li center Velenje. Cena posameznega izvoda je 8 dinarjev. letna naročnina pa 360 di-nagev (za tujino 720 dinaijev). Ziro račun pri SDK. podružnica Velenje. številka 52800-603-38482. Grafična priprava. tisk in odpre-ma: ČGP Večer. Manbor. Nenaročenih rokopisov in foto-grafij ne vračamo. Za »NAŠ ČAS« se po mnenju Se-kretariata za informacije izviinega sveta Skupščine SR Slovenije. šte-vilka 421-1/72 z dne 8. februarja 1974ne plačuje temeljncgadavkaod prometa proizvodov. Števi/ka 10 (624) - 11. marca 1982 Dogovarjamo se, od/očamo l\*5 Ocena delovanja delegatskega sistema v občini Velenje v obdobju 1978-1982 Končuje se druga mandatna do-ba uveljavtjanja delegatskega siste-ma. Osem let je dovolj dolgo ob-dobje, da smo v praksi spoznali prednosti tega sistema, hkrati pa ugotovili, kje je delovanje tega si-stema 5e vedno žibko, vendar ne zaradi nedorečenosti delegatskega sistema, ampak predvsem zato, ker smo nedosledni pri njegovem uveljavljanju. Zelo posplošeno bi lahko rekli,. da je ena od osnovnih značilnosti po osmih letih delegatskega delo-vanja še vedno prisotna metoda, ko si sočasno prizadevamo uvelja-viti načela delegatskega sistema, v resnici pa delujemo še vedno po starem. Tako nam stari sistem dogovarjanja in sporazumevanja nehote ovira uveljavljanje delegat-skega sistema. Ce napravimo zelo načelno primerjavo med prvim in drugim mandatnim obdobjem, potem se lahko soočimo z naslednjimi izkušnjami in ugotovitvami: — vsaj formalno se je bistveno povečalo število delovnih ljudi in občanov, ki neposredno sodelujejo v delegacijah in pri delu delegat-skih skupščin; — v-liko bolje kot v prvi man-datni dobi je usklajeno delovanje in sklicevanje delegatskih skup-ščin, čeprav z doseženim 5e vedno rfe moremo biti zadovoljni; — v večji meri je uveljavljen dvofazni postopek sprejemanja pomembnih odločitev, čeprav so postopki še vedno preveč formalni; — uveljavilo se je ločeno zasedanje zborov občinske skup-ščine, ki bistvčho prispeva k poglobljenemu delovanju zborov; — uveljavilo se je spoznanje, da delegat ni le pasivni prenašalec sta-lišč posamezne delegacije, ampak ustvarjalni povezovalni člen med TOZD oi. KS in delegatsko skup-ščino; „ — v zadnjem letu tega mandata so b\\a prvič skupna zasedanja skupščin posameznih SIS (OIS, OZS) z zborom združenega dela s skupno pripravo gradiva in stališč; — več pozornosti je namenjene pripravi gradiva za zbore občinske skupščine in tudi skupščine SIS. Beležimo pa tudi nekatere negativne izkušnje: — sestajanje delegacij (teh je trikrat več kot v prvem manda-tnem obdobju) je bilo slabše kot v prvem mandatnem obdobju, mar-sikje se delegacije sploh niso sesta-jale; — pogostoma so se ponavljale nesklepčne seje skupščin SIS ali minimalna sklepčnost posameznih skupščin; — konference delegacij so delovale marsikje slabše, kot v pr-vem obdobju; — oblikovali smo preštevilne zbore porabnikov v skupščinah SIS; — veliko pripomb je bilo na de-lo strokovnih služb SIS; njihove-mu organiziranju in združevanju smo posvečali več časa, kot vse-binskim vprašanjem teh SIS; — delegati in delegacije, zlasti za SIS materialne proizvodnje, skoraj nikjer niso imeli ustrezne strokovne in politične opore. — še vediio ni povezanosti med delegacijami samimi v OZD in KS. Tudi za razvoj delegatskega siste-ma v občini Velenje velja spiošna ugotovitev, da beležimo napredek predvsem v organizacijskem, manj pa v vsebinskem pogledu uresniče-vanja delegatskih odnosov. To po-meni, da smo v tej mandatni dobi imeli sicer trikrat več delegacij kot v prvem delegatskem mandatu, ni-smo pa ustrezno temu poskrbeli (DPO, samoupravni in poslovodni organi) za poglabljanje vsebine njihovega dela. V mnogih OZD in KS so bile izvoljene posebne in združene de-legacije, splošne delegacije pa so imele le še manjše OZD in KS, ki nimajo pogojev za oblikovanje po-sebnih in združenih delegacij. Prav tako so se v tem mandat-nem obdobju izoblikovale nekatere nove SIS oz. njihove enote (SIS za preskrbo, enota PTT), s čimer smo tudi na tem področju vsaj formal-no razširili sistem urejanja osnov-nih vprašanj na delegatski osnovi. Končno je stekla tudi akcija za oblikovanje „cestnih skupnosti". Akcija za formiranje SIS za var-stvo zraka in okolja pa ni bila izvedena, ker v občini niso bili opredeljeni dovolj tehtni argumen-ti za ustanovitev te SIS. Vse to kaže, da imamo vsaj for-malno delegatski sistem razvejan skoraj na vseh interesnih področjih življenja in dela. Ob vsem tem pa se nam nujno zastavlja vprašanje, koliko se je prek tako razvejanega delegatskega sistema resnično po-večal vpliv delavcev in občanov na odločanje o najpomembnejših vprašanjih razvoja in uresničeva-nja temeljnih interesov in potreb. Če sprejmemo kritično ugotovi-tev, ki jo je potrdila lanskoletna anketa o deiovanju delegatskega sistema, namreč, da se po delegat-ski poti in prek delegatskih skup-ščin dpgovarjamo le o formalnih in manj pomembnih zadevah, o bistvenih vprašanjih pa poteka do-govarjanje še vedno po poslovodni in politično funkcionarski liniji, v zaprtih krogih, potem moramo priznati, da prave vsebine delegat-skih odnosov še nismo razvili v za-dostni meri. Krivde za takšno sta-nje ne moremo pripisati le delega-tom, ampak v prvi vrsti družbeno-političnim organizacijam, poslo-vodnim in samoupravnim orga-nom in tudi nosilcem družbenih dolžnosti. Da bi lahko na prehodu v tretje mandatno obdobje delegatskega sistema odpravili čimveč sedanjih pomanjkljivosti v našem delovanju in se poenotili v akciji vseh subjek-tivnih dejavnikov pri poglabljanju in doslednejšem izvajanju načel delegatskega sistema, je nujno, da nekoliko podrobneje analiziramo delovanje delegatskega sistema od temeljne samoupravne skupnosti do delegatskih skupščin na repu-bliški ravni. Temeljni vzrok, da delegatski si-stem kot oblika družbenega odlo-čanja in izvajanja oblasti, še ni zaživel kot celovit sistem dogovar-janja in samoupravnega sporazu-mevanja, zagotovo izhaja iz dru-žbenoekonomskih odnosov in po-ložaja delavca in občana tako v TOZD, KS in drugih skupnostih. Niti v temeljni organizaciji združe-nega dela niti v delovnih organiza-cijah, še manj pa v krajevnih skupnostih, nismo uspeli povezati vseh oblik samoupravnega odloča-nja, načrtovanja in usklajevanja samoupravne, delegatske in družbenopolitične aktivnosti. Prav v tem pa je tudi razlog, da ni zaži-velo delo delegacij, še manj pa konferenc delegacij in medsebojna delegatska razmerja. Vse to pa se je odražalo tudi pri delu delegat-skih skupščin, kjer so se delegati TOZD in KS največkrat znašli v položajli pasivnega poslušalca po-navljajočoh se dialogov med izvr-šnimi organi, strokovnimi služba-mi in izvajalci posameznih stori-tev. Nepovezanost samoupravnih organov, delegacij in organov DPO ter pasivni odnos poslovod-nih organov in strokovnih služb do nalog delegactj, s še zmeraj močno prisotnimi metodami dela in dogo-varjanjem po starem, so verjetno osnovni razlog, da je bilo tako malo pobud delegacij. in samo-upravnih organov OZD za obrav-navo v delegatskih skupščinah. Posebno velja to za zbor združene-ga dela občinske skupščine. Neko-liko boljše je v zboru krajevnih skupnosti. Druga slabost pri delu delegacij, ki pa je v tem mandatnem obdobju dokaj splošna, je, da v2 w om Delegati se zavedajo odgovornosti Podobno kot drugod so tudi v krajevni skupnosti Center desni breg v Titovem Velenju začeli priprave na nedeljske volitve že zelo zgodaj. Za izvedbo postopkov evidentira-nja so imenovali koordinacij-ski odbor, ki je po besedah predsednika krajevne kon-ference SZDL v tej krajevni skupnosti Toma Jurčeca svojo nalogo opravi) zelo dobro. Evidentirali so 359 možnih kandidatov za delegate, od te-ga 34 odstotkov žensk in 20 odstotkov krajanov mlajših od 27 let. Ob evidentiranju se je pokazala velika volja krajanov ,za delo v posameznih delegaci-jah, saj so skorajda vsi že v predkandidacijskem postopku pristali na kandidaturo. S predlogom evidentiranih možnih kandidatov so sez-nanili tudi vse krajane, saj je prejelo preko dobro organi-zirane kurirske siužbe vsako gospodinjstvo spisek kandida-tov za posamezne delegacije. To je seveda zahtevalo obilico dela, glede na to, da ima krajevna skupnost kar devet ti-soč prebivalcev. skupnosti, da storimo vse, da bo delo delegatov in delegacij kar najbolje zaživelo. Pri tem nam bodo najboljše vodilo dejavnikov v krajevni skupno-sti, da pripravimo sprejemljiv predlog za večino krajanov in se razdelimo predvidoma v tri krajevne skupnosti. Ob tem moram povedati še naslednje. Našo krajevno skupnost ima-mo sedaj razdeljeno na šest so-sesk. Ugotavljamo pa da nam tudi ta oblika organiziranja ni zaživela tako kot smo pri-čakovali in želeli. Nekoliko boljše je bilo delo po hišnih svetih, vendar tudi ne v vseh, saj je zlasti v zadnjem času dejavnost prenekateri hišnih svetov zaspala. Prepričani smo, ,da bomo s tako reorganizacijo še izboljšali delo v krajevni skupnosti na vseh ravneh." Za nedeljske volitve so se TOMO JURČEC dosedanje izkušnje. Spoznali smo tudi, da je naša krajevna skupnost prevelika, zato smo začeli z akcijo, da bi jo raz-delili na več krajevnih skupno-sti. Tu živi približno devet ti- Delegatski sistem — osnova samoupravnega spora-zumevanja Od 359 evidentiranih kraia-•tov so jih izbrali 90, ki so jih iato potrdili na temeljni kan-lidacijski konferenci. Predla-•ani delegati so se seveda pred-•m pisno izjavili, da spreje-tajo delegatsko funkcijo in se s tem hkrati obvezali, da bodo kar najbolj vestno in odgovor-no opravljali to delo v nasled-njih štirih letih. Delo delegacij v sedanjem iandatnem obdobju v tej rajevni skupnosti je ocenil omo Jurčec takole:" Bilo je oprečno. Zato bo prva naloga i'seh družbenopolitičnih or-ganizacij in drugih v krajevni soč krajanov in je nemogoče usklajevati v tako veliki krajev-ni skupnosti vse želje in interese ljudi. Predsedstvo krajevne konference SZDL je že v prej-šnjem mandatnem obdobju pripravilo predlog za razdelitev krajevne skupnosti na tri, ven-dar na skupščini krajevne skupnosti ta predlog ni bil sprejet. Krajani so se namreč bali, da nekatera dela, ki so se-daj v glavnem že opravljena, ob reorganizaciji krajevne skupnosti ne bi tako uspešno tekla. Sedaj so ta dela v glav-nem že končana. Sedaj bo naloga vseh družbenopolitičnih Tvorno sodelovanje vseh Priprave na volitve so v polnem zamahu. Temeljito so se nanje pripravili tudi v krajevni skupnosti Šmartno ob Paki. Glavni nosilec akcije je bila socialistična zveza, ki je vzorno izpeljala zadano nalogo. „Pričetek tvornih priprav sega v november preteklo leto, ko je pred-sedstvo krajevne konference SZDL izdalo orkožnico vsem družbe-nopolitičnim organizacijam, vaš-kim odborom in društvom v kra-jevni skupnosti, da se aktivno vključijo v evidentiranje možnih kandidatov za bližajoče volitve delegacij, kakor tudi za ostale dele-gatske in druge funkcije v krajevni skupnosti. Hkrati je bil postavljen tudi rok za dostavo predlogov evi-dentiranih kandidatov krajevnemu odboru za kadrovska vprašanja in volitve. Za takšen način smo se odločili zato, ker smo želeli tvorno vključiti v postopek evidentiranja kar najširši krog krajanov, ki se skozi najrazličnejše oblike dela pripravili nadvse skrbno. Krajani bodo glasovali na dvanajstih voliščih. Za čim-boljšo izvedbo volitev bo vključenih poleg volilne Volitve — obveza za dosledno izvajanje spre-jetih programov komisije dvanajst volilnih odborov ali približno 100 krajanov. Volišča bodo lepo okrasili, upajo in pričakujejo pa tudi, da bodo krajani pokazali pravo zavest in v čim-večjem številu ter pravočasno prišli na volitve. S. V. Franc Podgoršek vključujejo v življenje krajevne skupnosti. Menili smo, da lahko prav vaški odbori in društva glede na boljše poznavanje krajanov oziroma članov v veliki meri pripomorejo k uspešnemu eviden-tiranju," je dejal predsednik kra-jevne konference SZDL Franc Podgoršek. Tako zastavljena akcija je v celo-ti opravičila njihova pričaicovanja, saj je bilo v najrazličnejših sredinah evidentiranih okrog 200 možnih kandidatov. Na osnovi tega je kra-jevni odbor za kadrovska vpraša-nja in volitve sestavil predloge kandidatnih list za posamezne dele-gacije. Posebno pozornost so pri tem namenili vključevanju čimveč-jega števila mladine in žensk, pri tem pa so upoštevali tudi socialno poreklo, teritorialno pripadnost in dosedanjo dejavnost oziroma interesno področje predlaganih kandidatov. Seveda so pri tem upoštevali tudi potrebe po sposob-nih kandidatih za delegatske in dru-ge funkcije v krajevni skupnosti. Tako sestavljene predloge kandidat-nih list so posredovali v obravnavo vsem družbenopolitičnim organiza-cijam in volilnemu odboru. Fazo predkandidacijskih postop-kov so v Šmartnem končali s teme-ljno kandidacijsko konfcrenco, ki je bila v začetku meseca februarja. Predlagano kandidatno listojekra-jevna konferenca SZDL na osnovi predlogov družbenopolitičnih orga- nizacij in društev dopolnila ter izve-dla dokončno glasovanje o posameznth kandidatih. Vsi predla-gani kandidati so bili potrjeni so-glasno. Na tej konferenci so člani krajevne konference SZDL obrav-navali tudi kandidatno listo za družbenopolitični zbor občinske in topubliške skupščine ter predloge za vodilne in druge funkcije v ob-čini, republiki in federaciji. „Konferenca je razpravljala tudi o načinu volitev delegacije za delegiranje v skupščino družbe-nopolitične skupnosti, delegacije za skupščino samoupravnih interesnih skupnosti in delegacije za samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje. Glede na to, da so bili kandidati izbrani na osnovi široko zastavljene akcije evidentiranja ter nadaljnih temelji-tih razprav v najrazličnejših oko-ljih, je konferenca sprejela sklep, da se volitve izvedejo na osnovi zaprtih kandidatnih list. Ker v trenutku sklica še ni bil izveden postopek podpisovanja izjav za sprejem kandidatov, je temeljna kandidacijska konferenca poobla-stila deiovno predsedstvo in koordinacijski odbor za volitve, da na osnovi podpisanih izjav izdela dokončne liste kandidatov ter jih skladno z določbami Zakona o volitvah posreduje volilni komisiji. Postopek podpisovanja izjav za kandidiranje je samo potrdil pra-vilen pristop k evidentiranju mož-nih kandidatov in izvajanju vseh ostalih aktivnosti. Skoraj vsi predlagani kandidati so brez raz-mišljanja podpisali izjave za kan-didaturo. Pri tem gre pohvala tudi prizadevnim članom predsedstva krajevne konference SZDL in predsednikom volilnih odborov, ki so prevzeli toodgovorno nalogo ter jo s pravilnim tovariškim pristo-pom do kandidatov izpeljali v vse-splošno zadovolj.1 tvo. Delovno predsedstvo temeljne kandidacijske konference je zapisnike s konfe-rence in dokončne kandidatne liste s podpisanimi izjavami v roku pre-dala volilni komisiji, ki jih je pre-gledala in ugotovila, da imajo vsi kandidati pravico kandidiranja. Predlagane kandidatne liste in zapisnike temeljnih kandidacijskih konferenc pa je razobesila na oglasno desko pri krajevnern uradu. Volilna komisija je imenovala tudi volilne odbore za obe volišči. Od 83 kandidatov za samoupravne interesne skupnosti je na kandidatnih listah 40 žensk ter J8 mlajših od od 27 let;" je povedal Franc Podgoršek. Na volitvah bodo v krajevni skupnosti Šmartno ob Paki krajani izvolili 10 posebnih delegacij z,a skupščine samoupravne interesnie skupnosti, delegacijo za skupščino družbenopolitičnih skupnosti in delegate za družbenopolitični zbor občinske skupščine. Hkrati bodo krajani izvolili tudi združeno dele-gacijo za samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje. Posebne delegacije bodo štele od 16 do 9 delegatov, delegacija za skup>-ščine družbenopolitičnih skupnoslti 11 delegatov, združena delegacija za SIS materialne proizvodnje pa 10 delegatov. j p Delegatka Marica Britovšek Še vse premalo lastnega odločanja Ponekod so z dosedanjim delom delegacij in delega-tov. ki se jim izteka štiriletni mandat zadovoljni. je pa tudi nekaj izjem. Toda splošna ugotovitev je. da so delegati v večini primerov upravičili zaupanje svojih volilcev. In kaj menijo o tej ugotovitvi delegati? Za odgovor na to vpra.ša-nje smo poprosili MARICO BRITOVSEK. predsednico ždružene delegacije za otro-ško varstvo. sociaino skrbstvo in stanovanjsko skupnost v krajevni skupno-sii Staro Velenje. »Meniin. da je delo naše združene dclegacijc potekalo dokaj dobro. še zlašti. ko smo dobili primernc prostore. v katerih smo se lahko zbirali. Scstanki.. ki smo jih sklice- vali pred skupščino. so bili dobro obiskani in sklepč-nost ni bila nikoli vprašljiva. Kudar je bilo gradivo še posebej pomembno. smo organizirali tudi širše raz-prave. Ceprav smo si dele-gati v vseh delegacijah moč-no prizadevali rešiti kar največ odprtih vprašanj v naši krajevni skupnosti. pa je, kljub temu ostalo še precej nerešenega. Vzrok za takšno stanje je nenehno pomanjkanje denarja. Zato smo morali pred vsako odločitvijo temeljito premi-sliti. čemu nameniti pred-nost. Glede na to. da ima naša krajevna skupnost še srsto odprtih vprašanj na komunalnem področju no tcm težavatrl posvetili naj-\cč pozornosti injim name- nili največ sredstev. To pomeni. da nam je zmanj-kalo denarja za izgradnjo in ureditev drugih prepotreb-nih objektov. tak primer je otroško igrišče. Kljub temu je delo delegacij naše kra-jevne skupnosti potekalo uspešno. čeprav se je nema-lokfat zataknilo prav pri denarju. Pri našem delu. ki je bilo sicer zelo odgovorno. smo si v tem mandatnem obdobju pri-dobili vrsto izkušenj. Na nekaj teh bi tudi opozorila. Najpo-membnejše za vsakega delegata je. da najprej temeljito predela gradivo in da si za nerazumljivo razlago preskrbi razumljivej.šo. Le tako pripravljen delegat bo namreč na sejah lahko uspešen in ustvarjalen. Za lažje delo delegacij in delegatov je zelo pomembno tudi sodelovanje ter povezava / vodstvom krajevne skupnosti ter z vsemi družbeno-političnimi organizacijami v kraju. In nenazadnje. nujna je stalna vez z vsemi krajani. Žal nam to v sedanjem mandatu ni uspelo tako, kot smo si zamisli-li. Ostalo nam je še vedno odprto vpra.šanje kako ljudi pred skupščino in po njej obve-ščati ter jih seznaniti s sklepi. Zato bi kazalo pomembnejše sklepe skup.ščine objavljati v Na.šem času in tako z njimi seznaniti kar največje število krajanov. Delegati se na sejah skupščin še vse premalo samo-stojno odločajo o rešitvi nekega vprašanja. Vse prevećkrat se i/.govarjajo. da morajo za odlo-čitev povprašati ostale delegate. čeprav je povsem jasno. d"a se mora delegat o vseh vprašanjih samostojno opredeliti. seveda v mejah svojih pristojnosti in v prid širše družbene skupnosti.« B. Mugerle Števi/ka 10 (624) - 11. marca 1982 Dogovarjamo se, odločamo IN57 Krajevna konferenca SZDL Staro Velenje Od novih delegatov pričakujemo kar največjo aktivnost Krajevna konferenca SZDL Staro Velenje si je vseskozi prizadevala, da bi skupščin-ske volitve kar najbolj uspe-■le. Zato so že pripravam namenili precejšnjo pozor-nost. Njihova aktivnost je bi-la najbolj vidna pri eviden-tiranju možnih kandidatov, kakor tudi kandidiranju le teh. V krajevni skupnosti Staro Velenje, ki šteje več kot 1000 krajanov bodo izvolili približno 80 delegatov za naslednje delegacije: osem posebnih, tri združene in eno delegacijo za zbor krajevnih skupnosti občinskih skup-ščin. Posebne delegacije bo-do sestavljale delegacija za kulturno skupnost, za telesno kulturo, za izobraževanje, otroško varstvo, zaposlova-nje, raziskovanje, zdravstvo in stanovanjsko skupnost. V združeni delegaciji pa bodo delegati za socialno skrbstvo in invalidsko pokojninsko zavarovanje, za komunalno in stavbnozemljiško skupnost ter za PTT, vodno gospodar-stvo in požarno varnost. ,,V preteklem mandatnem ob-dobju smo imeli več združe-nih delegacij in tako niso mogle uspešneje delati, ker so bili delegati z gradivom preobremenjeni. Zato smo se odločili, da bomo zmanjšali število združenih delegacij," je poudaril predsednik kra-ievne konference SZDL Staro Velenje, Friderik Camlek, in nadaljeval:" Da bi volilci bili čimbolje seznanjeni s potekom in načinom volitev, smo vsem poslali vabila za volitve, na katerih je podrob-neje opisano tudi kako voli-mo. V naši krajevni skupno-sti smo se na sestankih odlo-čili za odprto kandidacijsko listo. To pomeni, da bo lah-ko vsak volilec izvolil tiste delegate, za katere meni, da bodo najprimernejši. Nenazadnje si želimo v krajevni skupnosti Staro Velenje, da bi vsak volilni upravičenec opravil to dolžnost in pravico čimprej in tako pripomogel k uspešnejšemu ter hitrejšemu delu volilne komisije. Od vseh izvoljenih delegatov pa pričakujemo veliko mero osebne odgovornosti, resno-sti pri delu, saj je od njihove prizadevnosti in aktivnosti odvisen nadaljni razvoj krajevni skupnosti ter širši družbeni skupnosti," je skle-nil pogovor Friderik Camlek. B. M. Delegat Viktor Cencelj Še večjo pomoč delegatom Delegatom se je iztekel štiriletni mandat. Ni naš na-men, da bi ocenjevali njihove uspehe ali neuspehe, saj smo se z njihovim delom več ali manj sproti seznanjali. Prav pa je, da prisluhnemo, kaj menijo dele-gati sami o svojem štiriletnem delu in izkušnjah. Naš sogovor-nik je Viktor CENCELJ iz toz-da Klasirnića delovne organiza-cije Rudnik lignita Velenje. Bil je predsednik delegacije za samoupravno interesno stano-vanjsko skupnost. „Sprva so bile seje skupščin zelo utrudljive, saj so trajale celo po štiri ure. Predvsem je bilo temu vzrok preobširno in nemalokrat nerazumljivo gra-divo, saj je bila večina delega-tov z bistvenimi vprašanji seznanjena šele na seji. Vendar se je pozneje gradivo bistveno izboljšalo, temu primerno pa so se skrajšale tudi seje. Sicer je bilo naše delo v teh štirih letih dokaj obsežno in raznoliko. Večino vprašanj, ki smo jih obravnavali, smo rešili, pa čeprav z zamudo, ki pa ni bila posledica našega nedela. Največkrat so jo povzročili zunanji vzroki, na katere pa nismo mogli vplivati. Največ Viktor Cencelj časa smo brez dvoma posvetili reševanju vprašanj kot so, solidarnostna stanovanja, pre-hod na ekonomske stanari-ne, zakon o stanovanjskem gospodarstvu, soudeležba do-bitnika stanovanjske pravice, izgradnja soseske Šalek II, indi-vidualna gradnja in še kaj. Vzrokov za neskiepčnost sej skupščin je zanesljivo več. Eden je bržkone tudi, da so nekatere seje predolge, razvle-čene in neučinkovite, saj se nekatera vprašanja prenašajo iz ene seje na drugo. In ne nazad-nje želijo nekatere delegacije ali delegati uveljaviti svoj ,,jaz" z nesmiselnimi in dolgoveznimi predavariji ter si tako pridobiti absolutno stališče o nekem vprašanju. Seveda tak način izsiljevanja ni všeč ostalim dele-gatom, ker jim postanejo seje nezanimive. Menim tudi, da se premalo razpravlja o dveh več-jih središčih, kot sta Soštanj in Šmartno ob Paki, vse preveč pa o Titovem Velenju. Pri vsem tem pa nikakor ne smemo izključiti tudi skrajne neresno-sti in neodgovornosti posamez-nikov, ki se sej skupščin ne udeležujejo in posledica so pogoste nesklepčnosti. Novim delegatom priporo-čam, da se morajo zavedati, da z izvolitvijo prgvzemajo nadvse odgovorno nalogo in hkrati dolžnost, ki ni majhna in lah-ka. Se posebej, ker mandat traja štiri leta. Pred sejo skup-ščine se mora vsak đelegat temeljito pripraviti, zelo po-■memben pa je tudi sestanek pred sejo, na katerem se usklajujejo stališča in mnenja. Obvezno morajo na teh sestan-kih sodelovati tudi predstavniki strokovnih služb. Zal se teh sestankov vse premalo udele-žujejo predstavniki družbeno-političnih organizacij, brez katerih si uspešno delovanje delegatskega sistema težko predstavljamo. Brez dvoma je zelo pomembno tudi izobra-ževanje delegatov. Zal smo temu področju doslej name-njali vse premalo pozornosti. Prav tako delegatu naj ne bo nerodno vprašati, če česa ne razume. Sedaj, ko so novi dele-gati sprejeli delegatske dol-žnosti, je prav, da jim pri njihovem odgovornem delu vseskozi pomagamo in svetu-jemo. Morda bomo s takim delom pripomogli, da bo njihova učinkovitost večja kot doslej." B. Mugerle Franc Malus, predsednik delegacije za zbor KS Za nedelo niso krivi le deiegati Volitve novih delegatov so pred vrati. Zato ravno v tem času raz-mišljamo o izbiri in izvolitvi takšnih delegatov, ki bodo upravičili naše zaupanje, vestno opravljali sprejeto GlPVeprad Člani volilnih odborov bodo obiskali delavoe na gradbiščih V gradbeno industrijskem podjetju Vegrad Titovo Vele-nje so namenili pripravam na volitve, ki so v organizadjah združenega dela danes, res-nično vso pozornost. Ko so evidentirali možne kandidate za'nosilce dolžnosti v delega-cijah za samoupravne interesne skupnosti in za zbor združene-ga dela skupščine občine Vele-nje, so si prizadevali, da bi izbrali takšne, ki bodo svojo dolžnost dosledno in dobro opravljali. Ob tem pa so pripravili tudi analizo delegat-skega delovanja v tej delov-ni organizaciji v preteklem mandatnem obdobju. Vse ugotovljene pomanjkljivosti bodo v tem mandatnem ob-dobju skušali odpraviti. V Vegradu bodo tozdi Grad-nja Velenje, Vemont Velenje in delovna skupnost skupnih služb volili posebne delegacije za pokojninsko invalidsko zavarovanje, otroško varstvo, kulturo, socialno skrbstvo, zaposlovanje, izobraževanje, telesno kulturo, raziskovanje, zdravstveno varstvo ter za zbor združenega dela občinske skupščine. Letos prvič bodo volili tudi sedemčlansko dele-gacijo za SIS materialne proiz-vodnje. Temeljni organizaciji Projektivni biro in Keramičar-stvo bosta volili splošne deset-članske delegacije, ki bodo delegirale delegate v vse SIS, izvolili pa bodo še sedemčlan-sko delegacijo za SIS material-ne proizvodnje in za zbor združenega dela občinske skupščine. Temeljni organiza-ciji Mehanizacija in Zaključna dela bodo imele tri združene delegacije za SIS družbenih dejavnosti, eno delegacijo za SIS materialne proizvodnje in eno za zbor združenega dela. Gradbenik Ljubno voli 12-člansko splošno delegacijo, ki se bo povezovala z vsemi SIS v občini Mozirje. Volili pa bodo še delegacijo za zbor združene-ga dela. Podobno pa bo tudi v ostalih tozdih Vegrada, ki ima-jo sedež po drug>h krajih Jugoslavije. V Vegradu so volišča odprli ob 6. uri. Vsi si bodo priza-devali, da bi to svojo pravico in dolžnost kar najhitreje opravili. Volišča imajo v Vegradu na sedežih vseh toz-dov in delovne skupnosti skup-nih služb. Tisti tozdi, ki imajo sektorje oziroma delovišča tudi po drugih krajih, pa bodo organizirali tako, da jih bodo volilni odbori obiskali na delovnih mestih. M. Z. nalogo in s tem pripomogli k dograje-vanju našega samoupravnega sistema. Hkrati pa je čas pred volitvami name-njen tudi ocenjevanju dela prejšnjih delegacij oziroma delegatov. Izkušnje nam namreč kažejo, da smo se pred štirimi leti ponekod slabo odločili in izbrali takšne ljudi, ki so kaj kmalu po izvolitvi ostali brez-brižni do sprejete in zaupare jim dolžnosti. Lep primer za to so seje skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, ki so bile na prvem sklicu sklepčne. O težavah in o vzrokih za to, smo se pogovarjali s predsedni-kom splošne delegacije oziroma dele-gaeije za zbor krajevnih skupnosti naše občine FRANCEM MALUSOM iz Smartnega ob Paki. „Lahko re-čem, da je v štirih letih delegacija zadovoljivo opravila svojo nalogo. Naša delegacije je bila sestavtjena ta-ko, da je imel vsak vaški odbor svoje-ga predstavnika. Delo delegacije bi bilo lahko mnogo boljše, če bi sprejeto nalogo vestno in marljivo izvrševali vsi delegati. V delegaciji je bilo 13 članov, ob izteku mandata pa smo ostali le še štirje, ki smo hodili na seje in bili voljni delati. Vzrokov za nedelavnost je veliko. Vendar zanjo ne moremo kriviti le delegatov. Napako smo napravili že pri izbiri. Gradivo za seje sodi med naj-pogostejše povzročitelje. Naši delegati so predvsem s kmetijskega področja ter nimajo na voljo prav veliko časa za temeljito obdelavo tako obširnega gradiva, ki bi moralo biti napisano bolj zgoščeno in preprostejše. Skoraj bi moral biti v delegaciji tudi kak pravnik, da bi nam včasih povedal, Franc Malus zakaj pravzaprav gre. Strokovne službe pripravljajo gradivo le za „šolane" kadre, za povprečnega kra-jana pa je njihov jezik težko razum-ljiv. Deiegacija za zbor krajevnih skupnosti naše občine je na svojih se-jah obravnavala največkrat statute, odloke, pravilnike, vse premalo pa smo spregovorili o življenju, delu, težavah kraja in njegovih prebivalcev. Posledica vsega tega je bila, da so se delegati vse manj zanimali za reševa-nje teh težav in ob tem zanemarjali svojo dolžnost. Prav tako pa se niso udeleževali sej skupščin. Mnogo bolj pestre in zanimive so bile razprave na seji delegacije takrat, kadar smo obravnavali gradivo za sejo zbora prav z našega področja. Povem naj še to, ko smo obravnavali tako pomem-ben dokument, kot so srednjeročni načrti zbora krajevnih skupnosti, smo prejeli gradivo le 12 ur pred sejo skupščine. Stiriletno mandatno obdobje je kar dolgo. Poleg vsega tega pa v teh šti-rih letih še vedno niso bili rešeni materialni stroški. Kmet-delegat, ki gre na skupščino izgubi pravzaprav ves dan ali v vsaj dopoldan. Za udeležbo na skupščini ne prejme niti povračila za potne stroške, kaj šele nadomestilo za sejnino. Ce pOmisli-mo, da so bile le malokatere skup-ščine na prvem sklicu sklepčne, je bil delegat oškodovan. Pa še eden od vzrokov za nedelavnost v delegaciji je velikokrat prisoten, to je njihova preobremenjenost. Zato smo ob iz-volitvi novih delegatov precej po-zornosti namenili izbiri takih, ki bodo resnično delali in ki ne bodo opra-vljali več funkcij hkrati. Se naj-važnejše pri vsem tem je to, da se delegat zaveda sprejete naloge in da z dobrim delom opraviči zaupanje, ki so mu ga ob izvolitvi izkazali krajani". KS Konovo Zadovoljiva sklepčnost Danes in v nedeljo vsi na volišča V krajevni' skupnosti Konovo so za tretje delegatske volitve evidentirali 221 kan-didatov, od tega jih je po vseh postopkih ostailo na kandi-dacijski listi 97. V proces demokratičnega evidentiranja možnih kandidatov so se vključili predstavniki vseh družbenopolitičnih organizacij, društev sekcij in odborov. Kot nam je povedal predsednik krajevne konference SZDL Konovo KARLI STROPNIK, so evidentirali 38 odstotkov žensk, 24 odstotkov vseh evidentiranih je članov zveze komunistov, članov mladinske organizacije je 18 odstotkov, 9 odstotkov evidentiranih pa je borcev. ,,V delovni skupini koordi-nacijskega odbora smo pri oblikovanju kadrovske politike izhajali iz stališča, da morajo biti razdeljene funkcije tako, da bodo zastopane vse struk-ture, in da se v delegatski sistem vključi čimvečje število krajanov, saj je to pravica in dolžnost vseh nas," je poudaril Karli Stropnik in nadaljeval: „Zavedati se moramo, da ugled krajevne skupnosti ni odvisen le od peščice ljudi, ki delajo v' samoupravnih orga-nih, ampak od vseh krajanov, ki živijo v določeni krajevni skupnosti." ■ Ko so v kraju ocenjevali delo delegatov in delegacij v sedanjem štiriletnem obdobju, so z zadovoljstvom ugotovili, da pri njih sklepčnost na posa-meznih sejah ni bila nikoli vprašljiva. Posameznih sestan-kov se je poprečno udeleževalo 86 odstotkov vseh vabljenih delegatov. Če bi k temu prišteli še tiste. ki so manjkali zaradi "upravičenih razlogov (služba, bolezen), bi bil ta odstotek še nekoliko višji. Zlasti je bilo dobro delo delegacij za zbor krajevnih skupnosti, za seje skupščin samoupravnih inte-resnih skupnosti za kulturo in telesno kulturo, stavbno zem-ljiško skupnost, varstvo pred požari, promet in vodno gospodarstvo, samoupravno komunalno skupnost, za zapo-slovanje, starostno zavaro-vanje kmetov in socialno skrb-stvo. Krajani Konovega bodo vo-lili za območje krajevne skup-nosti 14 delegacij na treh voli-ščih: v domu na Konovem, v Selah v prostorih tamkajšnje trgovine in v zaselku Senbric v domačiji Cevzar. Predstavniki vodstva družbenopolitičnih organizacij in krajevne skup-nosti so prepričani, da bodo krajani kot vselej tudi tokrat prišli na volitve kar najhitreje in tako olajšali delo volilnim odborom. 8i\5 Številka 10 (624) - 11. marca 1982 Krajevna skupnost Konovo Praznovanje dneva žensk Bodoče mamice seznanijo s pravilno izbiro in načinom pripra-vljan ja hrane za dojenčka Referat za zdravstveno vzgojo Zaživela materinska šola V želji, da bi se rojevali zdravi otroci, posvečamo v velenjslg občini vso skrb preventivnemu varstvu nosečnic. Dobro leto pa pripravljajo tudi vrsto izobra-ževalnih oblik za nosečnice. Tako orga-nizirajo enkrat na mesec tečaj za zgod-nje nosečnice, tiste, ki so noseče dva do tri mesece. Zal obisk tečaja ni zado-voljiv, pa čeprav sta pravilna prehrana in varstvo nosečnice v prvih mesecih izredno pomembna za dober otrokov razvoj. Izredno dobra pa je udeležba v materinski Soli, kjer pripravijo tri sre-čanja z bodočimi mamicami. Na prvem srečanju obravnavajo celotno pripravo na porod in prihod novega družinskega ilana, na drugem srečanju obravnavajo nego dojenčka, na tretjem pa prehrano dojenčka. Na drugo in tretje srečanje vabijo tudi očete in starejSe brate ozi-roma sestre novorojenca. Pri organiza-ciji tretjega srečanja je referentu za zdravstveno vzgojo pomagala občinska zveza društev prijateljev mladine, ki jim je priskrbela za delo prostore učne kuhinje na osnovni 5oli Stirinajste divi-zije. Tako lahko bodoče mamice sezna-nijo s teorijo zdrave prehrane dojenčka do enega leta starosti, praktično pa jim prikaiejo tudi način pripravljanja hrane. Pri tem posvečajo vso pozornost pestri izbiri živil in seveda higieničnemu načinu priprave hrane, kar je pogosto vzrok različnih obolenj pri dojenčkih. V referatu za zdravstveno vzgojo zdravstvenega doma v Titovem Velenju z zadovoljstvom ugotavljajo, da obiskuje materinsko šolo več kot 50 odstotkov vseh nosečnic, kar je zelo ugodno, če upoStevamo, da veliko no-sečnic pričakuje drugega otroka in jim tečaj ni tako nujno potreben. V Sošta-nju pa so zabeležili celo 80 odstoten obisk. V prihodnje bodo posvečali še več pozornosti seznanjanju nosečnic z nujnostjo tovrstnega izobraževanja. M. Zakrfek V soboto. 6. marca je bila v donui družbenopolitičnih orga-ni/.acij Konovo svečana proslava ob dnevu žensk. Vse prisotne je najprej pozdravil predsednik KK SZDL Karli Stropnik. Zahvalil se jim je za vložen trud. poudaril njihov pomcn v družbi.ob koncu pa jim še'iskreno čestital. Kultumemu programu. ki so ga pripravili učenci celodnevne osnovne šole Veljko Vlahovič so mamice z veseljem prisluhnile. Prikazali so svoje življenje v ce-lodnevni osnovni šoli. ki zna biti skozi veliko okno televizije še kako zan im ivo. Za nemoten potek programa je poskrbela »armada tehničnih strokovnjakov« iz vrst učcncev. Na ta način so ustvarili prijetno razpoloženje. ki se je za-vleklo še dolgo v noč. Starejšč občanke pa so bile de-ležne še posebne pozornosti. Na dan prosiave so jih na domu ob-iskali mladinci in pionirji terjim iskreno voščili ob njihovem pra-zniku. Vse žene in dekleta so bile ta večer nasmejanih lic in nehote se vprašamo. zakaj ne bi moglo biti tako skozi vse leto!? Zakaj jim samo ob 8. marcu posvečamo to-liko pozornosti naenkrat. drugi dnevi pa minejo celo brez skro-mnega šopka teloha ali marjetic. brez prijaznega nasmeha. Mnogo lepih besed je btlo tzre-čenih te dni. koliko od teh je bilo resnično. iskrenih? Koliko je bilo izrečenih puhlih fraz. samo da smo nekaj rekli?! To bodo takoj v naslednjih dneh ugotovile same. S Z. IGD Tovarne usnja Šoštani Tečaj za isprašane gasilce Gasilci IGD Tovarne usnja Sošlanj so skupaj z OGZ Velenje letos že četrtič pripravili tečaj za izprašane gasilce. Tečaj je bil v prostorih gasil-skega doma v TUŠ. Trajal je od 17. januarja do 2I. februarja. Urnik pa je zajemal; predpise o organizaciji gasilstva. gradbeništ-vo. osnovne pojnirtnc objekte. V ceno je vračunan tudi prevoz do Rovinja in nazaj. Otroci do 7 lct starosti imajo 30 odstotkov popusta. Prijavite se lahko v Turistični aeenciji Rdeče dvora-nc. telefon 852-518. najk-,ncje do 15. marca 1982! 10 rfi Zanimivosti Številka 10 (624) - 11. marca 1982 Vesti iz Šoštanja Veselo za dan žena Na plakatih, ki so vabOi v soboto, 6. marca v SoStanjski dom kulture na proslavo dneva žena, je bil tudi pripis, da bo po proslavi 5e sreianje žena v Kajuhovem domu. Scveda pa se je bilo treba za to sreCanje prijaviti v pisarni krajevne skupnosti in vplačati 200 din, kar za godbo, jedačo in pijačo nikakor ni bilo veliko. Torej, če se take orga-nizacije ne lotijo poklicni gostinci, je prav, da jc pobuda prSla od samih žensk, ki so to izvrstno izpeljaie pod okriijem krajevne skupnosu SoStanj. Zenske so bile, tudi tokrat odlične organizatorke, saj je bila v soboto zve-čer polna dvorana doma kuiture in nato Se Kajuhovega doma do zadnjega kotička. Seveda pa pri tej samoupra-vni organiziranosti ženske vendarle niso ostale osamljene, saj jim je pridno pomagalo in tudi streglo ceio nekaj vi-dnejSih tovariSev. Prav je tako, naj se poveselijo tudi matere, žene in dekleta saj marsikatera pride do tega veseija le enkrat na leto in to le ob proslavljanju 8. marca. Ce pa se nekoliko pomudimo pri sami proslavi moramo poudariti, da so jo SoStanjčani izvedli z lastnimi siiami brez kakSnih dragih, povečini oelo pretirano dragih, „tujBi" Hazardov in Fosilov ter Se kakSnih dnigih hrupnih in ogluSujo-čih ansambiov. Uvodni govor je prebral predsednik SZDL Franc Pečovnik, ki je med drugim prikazal tudi naS težavni gospodarski položaj, kar pa žensk niti ni preveč prizadelo, saj se marsikatera spričo vetikih družinskih potreb in ma-terinskega čuta za varčno gospodarjenje že leta in leta obnaSa stabilizacijsko. Na proslavi je bil zelo uspeSen nastop pio-nirk osnovne 56le Biba Roeck, Se zlasti z nepogreSljivim modnim plesom račk ter recitatorji. Za tem pa je zaigrai Se ansambel Jožeta Šumaha s pevko Anko Verdnik. Razveseljivo je, da je oživela tudi dramska sekcija prosvetnega druSt-va Svoboda, ki je uprizorila enodejanko Cehova „Snubač", za kar je požela precej aplavza, čeprav ni Slo brez zati-kanja in improvizacije. Za veselo razpoloženje sta poskrbela Se harmoni-karja Miha in Luka ter oba „pleskar-ja", ki ,sta se prestavila kot izredna komika celo z dodatnimi akrobatskimi skoki s pleskarske lestve. Razpoloženje je bilo vsekakor na vgku in ženske so se dodobra nasmeja-le, čeprav so nekatere točke zašle že v komično pretiranost. Ves program je s humorističnim besedilom povezoval napovedovalec Toni Rehar. Skratka, program je bil sila pester, zato je treba pohvaliti vse nastopajoče, ki jim je s trudom in dobro voljo uspelo pripraviti prijetno ozračje ob proslavljanju mednarodnega dneva žena.. V. Kljc Skrb za invalidne žene V domu kulture v SoStanju že dolgo ni bilo tako veselo in sproščeno ozračje Jeziftovno razsodišče (62) Veljavni uradni jezik v Jugoslaviji „Pošiljamo Vam posebne vr-ste .cvetko iz naših logov'. Priporočamo skrbno .obdelavo' in Vas lepo pozdravljamo. Direktor FRS P. J. Industrija pohištva Stol, Kamnik." Ta cvetka se glasi: ,,IOB obra-zec vam vračamo nepotpisan jer ne razumijemo šta sve piše. Ako želite da to učinimo, molimo da tekst pišete na Srpskohrvatskom, važećem službenom jeziku u Jugoslaviji. A. Širbegović, Inter-export, Radna organizacija Spoljna trgovina, OOUR zastu-panje inostranih firmi i Inex autokuća." Dopis je res lep zgled za na-pačno pojmovanje stvari: name-sto da bi se malo potrudili s slovenskim dopisom, ga kar vra-čajo, češ: govori že veš kako, in te bo razumel ves svet. Pa bi bilo vendar veliko lepše, ko bi si v ta-kem podjetju kupili vsaj sloven-sko-srbohrvaški slovar (enega so izdelali celo v Beogradu, drugi je pravkar izšel v Ljubljani) in malo pokukali vanj, ne pa da hočejo uresničevati pravicve, kot bi rekel Prešeren, „bolj množnih Slave rodov". In pri tem je v Beogradu kar nekaj Slovencev pri zveznih ustanovah, so poklic-ni strokovni prevajalci, pa tudi na filološki fakulteti se najde kdo, ki zna toliko slovensko, da ne bi bilo treba sicer razum-Ijivega obrazca vračati s tako grobo gesto. Da je Stolov dopis dejansko bil razumljiv, se vidi iz prvega odstavka istega odgovora Stolu: ,,U vezi vašeg IOB obraz-ca, koga vam u prilogu vraćamo, obavještavamo vas, da je do raz-like na računu došlo zato što je pogrešno urađena profaktura, odnosno naveden pogrešan robni broj a zatim i isporučena po-grešna roba." Malo dobre volje, sestop na realna tla, pa bo vse dobro in prav. Kam bi pa končno prišli, če bi tako kot Stolu odgovarjali tudi „inostranim firmam"?! Svoj čas je bilo rečeno: Brat k bratu, tj. eden drugemu naproti; ti korak k meni, jaz korak k tebi, pa bo vsak lahko uporabljal svoj jezik tudi v takih primerih. Razsodišče vabi vse, ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in pišemo, naj predloge in po-bude za boljše jezikovno izraža-nje pošiljajo na naslov: Sekcija za slovenščino v javnosti, Jezikovno razsodišče RK SZDL Slovenije, 61000 Ljubljana, Komenskega 7. Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb! kot v petek popoldne, ko je bila na pro-gramu prireditev za članice druStva invalidov občine Velenje. Prireditev pa ni bila namenjena samo invalidkam, ampak tudi tistim ženam in materam, ki doma vse leto negujejo in skrbijo za težje ter negibljive invalide. Pred kultu-rnim programom je bila v avli doma skromna pogostitev, kjer so vsaki udeleženki izročili tudi čestitko in spominsko darilo. Za prijetno vzduSje pa sta s harmoniko in klarinetom poskrbela Jože Pirečnik in Ivan Repnik. O pomenu praznika mednarodnega dneva žensk je spregovoril predsednik komisije za rekreacijsko dejavnost pri društvu invalidov Edvard Centrih, ki se je hkrati tudi najtopleje zahvalil vsem nastopajočim za sodelovanje na tej pri-reditvi. Presenečenje pa so povabljenke doži-vele, ko so se predstavili člani priznane-ga amatrskega gledatiSča „Pod kozol-cem" iz Smartnega ob Paki, ki so odi-grali veselo spevoigro Divje svinje. Se-veda so za izredno sproščeno in posre-čeno izvajanje poželi obilo smeha ter aplavza že kar med izvajanjem same ig-re, na koncu pa so bili v zahvalo deležni še košarice cvetja. Po tem veselem uvo-du je z recitalom nastopila skupina di-jakinj in dijakov iz velenjske gimnazije. S tem pa program Se ni bil končan, saj so za konec nastopili Se tamburaši iz Pesja,. tzvedli so kar pravi celovečerni koncert najrazličnejših skladb od polk in valčkov do venčka slovenskih naro-dnih. Sedanji tamburaSki orkester že vrsto let vodi požrtvovalni kapelnik Viktor Hladin, omeniti pa velja še to, da zelo uspešno sodelujejo tudi pri folklorni skupini Koleda iz Titovega Velenja. Ves program je bil doživetje, ki bo verjetno vsem udeleženkam ostal Se dol-go v spominu. In prav je tako, saj bo prenekatera invalidka morala spet vse leto čakati doma do naslednjega 8. marca, ko se bodo ponovno srečale in pogovorile kot stare znanke in prijate-ljice. Zato zasluži društvo invalidov iz Titovega Velenja vso pohvalo in prizna-nje za skrb in pozomost, ki joposveča svojim invalidnim članicam. V. Kojc Pozornost mladih Krajevna organizacija rdečega križa Soštanj, ki jo uspešno vodi Elica Nago-de, si že leta prizadeva za dan žena ob-dariti-bolne in starejše žene na svojem področju. V to akcijo so se poleg požrtvovalnih odbornic vključili tudi mladi člani te humane organizacije na obeh osnovnih šolah. Tako so mladi člani RK na Kajuhovi šoli narisali in napisali lepe čestitke, na šoli Biba Roeck pa so poskrbeli za prve pomla-danske cvetlice. In tako so podmladkar-ji skupaj s starejšimi odbornicami na domovih obiskali 55 bolnih in starejših žensk v Soštanju in jih obdarili s priložnostnimi darili, čestitko in cve-tjem. Seveda pa niso pozabili tistih žena, ki so v bolnBnicah ali pa v domo-vih za ostarele in tudi tem poslali čestit-ke. Ta izredno lepa gesta organizacije rdečega križa je vsekakor vredna vse pohvale in priznanja še zlasti zato, ker se v to humano dejavnost vključujejo tudi mladi člani na obeh osnovnih šo-lah. To pa je vsekakor velilca človeška vrednota, ki bo porok, da se bodo tudi mlade generacije vzgojevale ter uspešno vključevale v tej in ostalih človekoljub-nih akcijah ob raznih nesrečah in spominskih dnevih kakršen je8. marec. V. K. -—_ <1 i <> Voščilo Se je zima, cvetja ni, le roža ledena na oknu cveti, tiho cveti, po mrazu diši, čez čas se v roso stopi. Kaj damo naj vam za praznični dan? Rdeč tulipan, strupeni žafran? Vso cvetje zeleno bo čez čas pomorjeno, tudi jablanovo vejo bo v sad spremenil čas. Ne, fo ni za vas. Dosti drugih je stvari, ki osrečijo ljudi. Sicer pa, zakaj nikoli prej teh cvetličnih vej vam nihče ne podari? • Naj vam z vetrom sreča plove, naj vam z dežjem pesem poje, naj skoz' sonce žarke teko vam ure vsake. Kot zdravico pa popijte čašo rose, da vesele boste, mlade in ponosne. Če pa solze bodo tekle, te diše naj kot ciklame. Mojca Svoijšak, 3. b Gimnazija Velenje Moški pevski zbor Kajuh Vabijo nove pevce Za moSki pevski zbor Kajuh je bilo preteklo leto znova zelo uspeSno, če upo-Stevamo njihove nastope, precej manj uspeha pa so imeli pri pridobivanju no-vih pevcev. Lani so imeli kar 34 nastopov, od tega Stiri samostojne koncerte po krajevnih skupnostih v počastitev 40-Ietnice vstaje slovenskega naroda, osem jubilejnih na-stopov za zaposlene na rudarsko elektro-energetskem kombinatu Velenje in v Eri, nekaj pesmi pa so posneli skupaj z ru-darsko godbo in MPZ TGO Gorenje na ploSčo in kaseto. Toliko nastopov je zahtevalo od članov veliko vaj. Zbirajo se dvakrat na teden ob torkih in petkih po dve uri. Z discipli-no na vajah niso najbolj zadovoijni, za-vedati pa se je tudi treba, da je kar tri če-trtine pevcev zaposlenih v Reku, kjer imajo večizmensko delo in zato ne more-jo redno prihajati na vaje. Upravnemu odboru pa tudi drugim se zdi skorajda nerazumljivo, da jim v zbor ne uspe pri-tegniti več pevcev. 2e nekaj let si priza-devajo, da bi zbor pomladili, toda za zdaj neuspešno. Lani je že kazalo, da bo bolje. Lotili so se raznih propagandnih akcij in za članstvo v zboru se je prijavi-lo kar dvanajst krajanov. No, ti so po nekaj vajah odnehali, saj je ostal le eden. Opravičevali so se, da je prenapor-no, da nimajo časa, da bi hodili redno na vaje, brez vaj pa kot je vsem znano ni uspeha. Tako ima zbor danes le 26 čla-nov, zato so na nedavnem občnem zboru ponovno sprejeli sklep, da morajo pritegniti v zbor nove člane. Vabijo vse. ki imajo radi petje in imajo dober glas. Res da vaje in nastopi vzamejo precej popoldnevov aii večerov, vendar je poleg televizorja in še kaj človeku potrebna tu-di tovrstna duševna hrana, poudarjajo člani zbora. Kajuhovci gojijo domačo Ijudsko pe-sem, partizansko borbeno pesem, segajo pa tudi po umetni pesmi. V glavnem na-stopajo kot smo zapisali na začetku po krajevnih skupnostih v občini, in krajani so nadvse veseli, ko pred njimi nastopijo in jim zapojejo nekaj pesmi. Vsaj enkrat do dvakrat na leto obiSčejo tudi upoko-jence, seveda pa pojejo tudi skorajda na vseh proslavah, ki so v občini ob prvem maju, rudarskem prazniku, za dan republike itd. Svoj program tudi neneh-no bogatijo, saj se vsako leto naučijo približno Sest novih pesmi. Na občnem zboru so se posebej zahvalili tudi kolek-tivu Rek Veienje, ki jenjihov pokrovitelj in jim vseskozi pomaga tudi denarno. S. V. Vabijo vse.Jki radi pojejo Gaj je odšel v svoj šotor, da se okoplje in okrepča. častniki pa so se razkropili po taboru. Oslra povelja so se razlegla med šotori, vojska se je pričela urejati v neskončne vrste in ob prvem svitu se je silni stroj premak-nil. Topot tisočerih nog je dvigal iz postelj prehivalce bornih koe ob poti. Zaspani obrazi so se pojavili na oknih in tu pa tam je dogore-vajoča plamenica zletela na slamnato stre-ho ... Po deželi je stopal Mars, bog-tojne! Prasketajoči plameni v strehah, otroški jok in ženski kriki, glasovi živine pa enako-mernik korak legij — to je bila žalostna muzi-ka. ki od pamtiveka spremljala vojske na pohodih. Rimljani, še včeraj utrujeni in mrki, so postajali podjetni in glasni. Osvežil jih je jutranji hlauin misel na bližnji boj. Kmalti se je pred oemi. vajenimi orjaških Itijili mest in mogočnih zidov, zarisala prijaz-, na podoha lesene barbarske trdnjavice. Branilci so bili zbrani na obzidju. Starega kneza v vladarski bojni opremi je bilo zlahka spoznati. \a upadlem ohrazu se je ka/ala skrb in boleč ina. prizadejana z Udurnikovim izdaj-slvom in izguho hčere. Ob knezu je stal Ken. Še včeraj zaljubljen fant s hribov, je danes, zrel mož, stal tu z mečem \ roki. da s keltskira rodom obrani skupno domovino pred grabežljivim tiijcem. Zrl je nuvzdol. Na ravan pod Gradiščem je vrela oborožena množica ... »Ti tuji, neznani Ijudje. svojevrstno ohle-čeni. ohloženi z nabrušenim železjem. ki se svetlika v jutranji zori, bodo ta trenutek pričeli \ strnjenih vrstah stopati proti Gradi-šču. Zakriti s ščiti se bodo vzpenjali na okope. korak za korakom. vse dokler ne bodo stali tu, mož pred mo/cm. meč nasproti meču ...« Take misli so ohletavale Kena vrhu obzidja. Zdr/nil sc je. jih pollačil globoko vase. kajti vodele so malodušje in grozo. Preveč. vse nreveč je bilo napadalcev! Številka 10 (624) - 11. marca 1982 Vaš obveščevalec Koledar lurek. 16. marca — HER-BF.RT Sreda. 17. marca — LJUBO Cetrtek. II. marca — KRI-ŠIOI Petek. 12. marca — DORO-TF.JA Sohota. 13. marca — ROZI Nedelja. 14. marca — MA-TILDA Ponedeljek. 15. marca — KLF.MF.N Dežurstva ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVE-NF.M DOMU TITOVO VF.LE-NJF. Pelek. 12. marcu — dr. Blatnik (dnevni). dr. Žičkur (nočni) Komisija za delovna razmerja VIZ VELEIMJE TOZD OŠ VELJKO VLAHOVIĆ OBJAVUA prosta dela in naloge 1 SNAŽILKE za nedoločen čas s polnim delovnim čašom Pogoj: — dokončanih 8 razredov osnovne šole Prijave pošljite na naslov: VIZ VELENJE, TOZD Osnovna šola Veljko Vlahović, Efenkova cesta 60, Titovo Velenje. Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave. 0 sklepu komisije in o roku nastopa dela bodo kandidati obveščeni takoj po preteku roka za prijavo. U \/QkAL DO za komunalno In stanovanjsko oskrbo Vekosn. sub. o. Tltovo Velenle, Koroška37b DO za komunalno in stanovanjsko oskrbo Vekos n. sub. o. Titovo Velenje, Koro-ška 37 b TOZD Komunalna oskrba n. sub. o., Koro-ška 37 b TOZD Toplotna oskrba n. sub. o., Koro-ška 3a TOZD Stanovanjska oskrba n. sub. o., Šaleška 19 a V skladu z določili statuta DO VEKOS in statutov TOZD K'o-munalna oskrba, TOZD Toplotna oskrba in TOZD Stanovanj-ska oskrba ter sklepi delavskih svetov TOZD in DO razpisne komisije razpisujejo prosta dela oz. naloge: 1. DIREKTORJA DO VEKOS 2. DIREKTORJA TOZD KOMUNALNA OSKRBA 3. DIREKTORJA TOZD TOPLOTNA OSKRBA 4. DIREKTORJA TOZD STANOVANJSKA OSKRBA Za direktorja DO oz. TOZD je lahko imenovan kdor je držav-Ijan SFRJ, je družbenopolitično aktiven, njegovo dosedanje delo zagotavlja doseganje sprejetih ciljev TOZD oziroma DO kot celote ob načelu solidarnosti in vzajemnosti ter poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja in drugih pogojev določenih z zakoni izpolnjuje še naslednje pogoje: pod 1. — da ima visoko ali višjo izobrazbo ekonomske, tehnične ali organizacijske smeri; — 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na vodstvenih-odgovor-nih delih oziroma nalogah; — da ima organizacijske sposobnosti ter predloži program razvoja DO za mandatno obdobje. pod 2. — da ima visoko ali višjo i'žobrazbo ekonomske, tehnične ali organizacijske smeri; — 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na vodstvenih-odgovor-nih delih oziroma nalogah; — da ima organizacijske sposobnosti ter predloži program razvoja TOZD za mandatno obdobje. pod 3. — da ima najmanj višjo izobrazbo strojne ali elektro smeri — 3 leta delovnih izkušenj na vodstvenih-odgovornih delih oziroma nalogah — da ima organizacijske sposobnosti ter — da predloži program razvoja TOZD za mandatno obdobje pod 4. — da ima najmanj višjo izobrazbo — 3 leta delovnih izkušenj na vodstvenih-odgovornih delih ozirćma nalogah — dđ ima organizacijske sposobnosti ter — da predloži program razvoja TOZD za mandatno obdobje - Poleg tega razpisne komisije RAZPISUJEJO še prosta dela oziroma naloge: 1. TEHNIČNI VODJA TOZD Komunalna oskrba 2. TEHNIČNI VODJA TOZD Toplotna oskrba 3. TEHNIČNI VODJA TOZD Stanovanjska oskrba Za opravljanje razpisanih del oziroma nalog se poleg splošnih pogojev, ki jih določa zakon, zahteva še: pod 1. — višja ali srednja izobrazba tehnične smeri — 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj pod 2. — najmanj višja izobrazba tehnične smeri — najmanj 3 leta delovnih izkušenj pod 3. — višja ali srednja izobrazba tehnične smeri — 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj Za vsa razpisana dela oziroma naloge velja 4-letno mandatno obdobje. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogo-jev pošljejo v 15 dneh od dneva objave na naslov posamezne TOZD, oziroma DO z obveznim pripisom ,,za razpisno komi-sijo". Vse prijavljene bomo o izbiri pismeno obvestili v 30 dneh po objavi. Sobotu. 13. nutrca — dr. Premc (glavni). dr. Hrastnikova (notra-nju) Sedelja. 14. marca —dr. Premc (glavni). dr. Hrastnikova (notra- Ponedeljek. 15. marca — dr. Grošelj (dnevni). dr. Zupančič (nočni) ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU TI- TOVO VELENJE (od8.do 12. urevzobniambulanti Zdravstvenega doma Titovo Ve- lenje. sicer v pripravljenosti na domu) Sobola. 13. marca — dr.Zvonka Petek. Koroška3I.Titovo Velenje Nedelja. 14. marca — dr. Zvonka Petek.Koroška31.Titovo Velenje ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVE-Nl POSTAJl ŠOŠTANJ Četrtek. 11. marca — dr. Pirtov- šek Petek. 12. marca — dr. Lazar Sobota. 13. marca — dr. Lazar Neclelja. 14. marca — dr. Lazar VETERINARJI V VETERI-NARSKI POSTAJI TITOVO VELENJE - SEDEŽ ŠOŠTANJ Od pelka. 12. marca clo četrtka. 18. marca: Franc Blatnik. diplo-mirani veterinar. Prešernova 22 E. Titovo Velenje. telefon 852-253 Gibanje prebivalstva MATIČNI URAD TITOVO VELENJE U Smrti: Cecilija Blažič. gospodinja iz Titovega Velenja. Kvedrova 2. stara 80 let: Jožefa Mazej, upo-kojenka iz Šo.štanja, heroja Ro-zmana 4. stara 83 let; Alojzij Krajnc. upokojenec s Paškega Kozjaka. 60. star 71 let. Mali ofllasi PRODAM dirkalno kolo LE-GNANO. prestave CAMPA-GNOLA. velikost 53. Informacije 850-030. int. 641. dopoldan. PRODA M jadrnico za 4 osebe, dolgo 405 cm. z vso opremo, pri-kolico in motorjem 4 KS. Infor-macije 850-039. int. 419. dopol-dan. ROCK SKUPINA POLETišče bobnarja in klaviaturista vstarosti od 14 do 16 let. Bojan Petrej, Tavčarjeva 25. 63320 Titovo Ve-lenje. PRODAM AMI-8 BREAK, letnik 1973. Cvikl Zdravko, Ru-darska 2. Titovo Velenje. PRODAM stereo radijski sprejemnik Ei Ni.š. M SR 48 de luxe. 2x25 w. ter zvočnike — cena 1.2 M. Elanov turistični kanu dvosed C 404 in dve vesli (rabljen eno sezono) — cena 1.5 M. Inte-resenti kličite med 14. in 14.30 na tel. 062-845-173. PRODAM Audi 100 S. regi-striran do novembra 1982. Pod-pečan Zdravko. Šalek 19. Titovo Velenje. PRODAM GS 1.2. letnik de-cember 1977. Cena 110.000 din. Možno tudi na kredit. Informa-cije: Jenkova 21. Peci. POCENI PRODAM filmski projektor S 8 s filmom dolgim 60 m. Anton Stermšek. Paška vas 26. 63327 Šmartno ob Paki PRODAM barvni TV Gorenje. Tel. 852-737. INŠTRUIRAM nem.ški in an-gleški jezik. Informacije: 851-178 popoldne. OPRAVIČILO Za žaljenje časti Dani LEDI-N EK se opravičuje Pa vla AMON. Kino REDNl KINO TITOVO VELE-NJE Pctek. 12. 3.. ob 18. in 20. uri NOČ ČAROVNIC — ameriška grozljivka. v gl. vlogi: Donald Pleasance Sobota in nedelja„13.. 14. 3.. ob 18. in 20. uri SUPER PRIJEM -hongkong.ški. v g. vlogi: Brtly Cheng Ponedeljek in torek. 15.. 16. 3.. ob 18. in 20, uri MLADOST NOROST — francoska komedi-ja. v gl. vlogi: Bernard Brieux Srcdu in četrtek. 17.. 18. 3.. ob 18. in 20. uri BALTIMORSKA KROGLA — ameri.ška krimi-nalka. v gl. vlogi: James Coburn Petek. 19. 3.. ob lO.uriBRUCE LEE SUPER ZVEZDA — hong-konaški karate. v gl. vlogi: Bruce Lee Petek. 19. 3.. ob 18. in 20. uri MESTNI KAVBOJ — ameriški alasbeni. v gl. vlogi: John Travolta KINODOM KULTURF. Ponedeljek. 15. 3.. ob 20. uri MESTNI KAVBOJ — ameri.ški glasbeni. v gl. vlogi: John Travolta Četrtek. 18. 3.. ob 20. uri — FILMSKA PREDSTAVA OD-PADE KINOŠOŠTANJ Sobota. 13. 3.. ob 19.30 NOČ ČAROVNIC — ameriška groz-ljivka Nedelja. 14.3.. ob 17.30in 19.30 STALNO DEKLE — ameriška erotična komedija. V glavni vlogi: Yiftach Katzur Ponedeljek. 15. 3.. ob 19.30 SUPER PRIJEM — hongkongški Sreda. 17. 3.. ob 19.30 MLA- DOST NOROST - francoska komedija KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek. 12. 3. - FILMSKA PREDSTAVA ODPADE Torek. 16. 3.. ob 19. uri MEST-NI KAVBOJ — ameriški glasbeni Petek. 19. 3.. ob 19. un BAL-TIMORSKA KROGLA - ame-riška kriminalka ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame. stare mame in prababice Terezije Pečečnik roj. Špeh sc iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem. ki so jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. darovali vence in cvetje. Posebej se zahvaljujemo govorniku tov. Gorograncu za poslovilne besede in osebju Doma 7a varstvo odraslih Titovo Velenje. ki so bili naši mami v veliko pomoč in ji lajšali zadnje dneve življenja. Hvala tudi duhovščini za opravljen pogrebni obred in ganljive poslovilne besede. Žalujoči: otroci z družinami in ostalo sorodstvo ZAHVALA Oh smrti naše drage mame. stare mame, sestre in tete Rozalije Krajnc Vojkova 15, Titovo Velenje, se iskreno zah valj ujemo vsem. ki ste jo pospremili na zadnji poti in s cvetjem zasuli njen grob. Iskrena zahvala osebju Doma ostarelih Titovo Velenje za skrb ob njeni težki bolezni. dekanu za opravljen obred in govorniku tovarišu Valenciju za poslovilne besede. Žalujoči: sinovi Franci, Vinko, Dolfi, Edo in hčerka Marica z družinami ter ostalo sorodstvo. ZAHVALA Ob smrtt našega dragega moža. očeta. starega očeta. brata in strica Franca Skodnika bivšega posestnika iz Družmirja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali cvetje. Zahvaljujemo se sosedom iz Mozirja, govorniku tov. Milošu Volku, KS Družmirje-Gaberke, nekdanjim sovaščanom Družmirja, pevcem iz Smartnega od Paki, Društvu slu-šno prizadetih ter duhovniku za opravljen obred. Žalujoči: žena Amalija, sin Franc in hčerka Štefanija z družinami ter ostalo sorodstvo. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta in starega"očeta Franca Pirnata sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom. sosedom in znancem za izkazano pomoč. darovane vence in cvetje. dr. Reberniku za lajšanje bolečin. govornikoma tov. Va-lenciju in tov. Zlodeju za poslovilne besede. duhovniku. ter rudarski godbi za zaigrane žalostinke. Žalujoči: sinovi Frane.Herman, Tone, Milan, Zdenko in Boris z družinami, ter bratje in sestre. RAZSTAVA ŠIVANJA IN ORNAMENTIKE - V počastitev mednarodnega praznika žensk so v ponedeljek zvečer v galeriji knjižnice kulturnega centra v Titovem Velenju odprli razstavo šivanja in slovenskega ornamenta. Ob otvoritvi razstave je bila tudi zelo zanimiva predstavitev starih slovenskih pesmi in Ijud-skih glasbil. Preseneča mordale, da letos razstavlja svoje izdelke poleg učencev osnovne šole Štirinajste divizije le še štiri naše občanke. INFORMATIVNIDAN - Na vseh slovenskih srednjih šolah so imeli pretekli četrtek in soboto informativne dneve, na katerih so učence osmih razredov, ki se v tem času odločajo o izbiri poklica, seznanili s pogoji za sprejem v šolo, šolanjem in seveda z osno-vnimi značilnostmi poklicev za katere izobražujejo. Tudi Ru-darski šolski center Titovo Velenje je v teh dneh obiskalo veliko osmošolcev, ki se nameravajo izobraževati na njihovih šolah. NASTOP UČENCEV - Gslabena šola Fran Korun Koželjski Titovo Velenje je v torek popoldne pripravila javni nastop svojih učencev, predstavila svojo dejavnost, obenem pa so učenci z B nastopom čestitali tudi svojim materam za osmi marec. Nastopili so solisti, pevski zbor, komorna skupina, skupina za izrazni ples, godalni in pihalni orkester. Dvorana je bila polna, saj so mladi glasbeniki pripravili resnično prijeten in zanimiv program. Kulturni center Ivan Napotnik Prireditve V pelek, 12. marca, ob 18. uri. bo v domu kulture v Šoštanju nastopil Zlatko Šugman s satirič-nim paternoštrom Miloša Mikel-na: DIREKTNI PRENOS. Vsto-pnice po 50 din prodajajo pri Fa-niki Pernovšek, Tekavčeva 5, Šo-štanj in eno uro pred predstavo. V petek, 12. marca, ob 19. uri, bo v knjižnici Kulturnega centra »Ivan Napotnik« Velenje KUL-TURNI VEČER. ki ga bo pri-pravil Šaleški študentski klub. Predstavili bodo latinsko-ameri-ške plese. V sobto. 13. marca. ob 16. uri. bo v domu kulture v Titovem Velenjujubilejno25.SREČANJE MLADIH PEVCEV občine Ve-lenje. Vstopnice so razprodane. V četrtek, 18. marca, ob 19.30. bo v domu kulture v Titovem Velenju KONCERT MLADIN-SKEGA PEVSKEGA ZBORA IZ MARIBORA ter OPERNE-GA ORKESTRA Mariborske opere. Dirigent bo Branko Raj-šter. Vstopnice po 70 din proda-jajo v knjižnici v Titovem Velenju. V soboto. 20. marca, ob 19. uri. bovdomu kulturevŠmartnemob Paki gostovala Drama iz Ljublja-ne. s komedijo Zvonimirja Bajsi-ća: KAKO S£ DAN LEPO ZAČNE. Vstopnice po 50 din bodo na voljo eno uro pred predstavo. V razstavnem prostoru knjiž-nice Kulturnega centra »Ivan Nap'otnik« Velenje je odprta RAZSTAVA ROCNIH DEL IN SLOVENSKE ORNAMENTI-KE. Razstava je odprta vsak dan od 9, do 18. ure. v soboto od 9. do 13. ure. Atletski klub Velenje Miličniki so zapisali ČIGAVI SO PREDMETI? Velenjski miličniki so pri odkritju kaznivih dejanj zasegli več predmetov, za katere ne vedo čigavi so. Vabijo tiste, ki pogrešajo kasetne radijske spre-jemnike (znamke: Tristar elektronik, Astor, Yoko, Orionj, avto radio (Safati 2. haryard), halogenke znamke satur-nus, dele motornih koles itd., da se oglasijo na postaji milice. Z NOZEM NAPADEL 2ENO V Soštanjskem zdravstvenem domu je 3. marca letos vinjeni M. B. z nožem napadel ženo, ki je čakala z otrokom na pregled pri zdravniku. Miličniki so vinjenega M. B. prepeljali na velenjsko postajo milice, kjer so ga pridržali do iztreznitve, zagovarjati pa se bo moral še prei sodniku za prekrške. ZBIL OTROKA 3. marca okoli 20. ure je v križiSču Kidričeve in Saleške ceste voznik oseb-nega avtomobila Teodor Melanšek zbi enajstletnega Boštjana Zidarja, ki je stekel preko ceste. Pri tem ga je lažje telesno poškodoval. Otroka rešili iz gorečega stanovanja Okoli 22. ure zvečer je 5. marca letos Branko Bjedov z Jenkove 15, opazil, da se iz sta-novanja Sertičevih močno kadi. Stopil je do vrat tega stanovanja in ker se na zvonenje nihče ni odzval, je poklical soseda Jožeta Bajda. Vdrla sta v stanovanje in opazila, da gorijo kuhinjski ele-menti, na postelji v kuhinji pa sta ležala nezavestna osemletna Li-lijana in štirileten Dražen. Takoj sta ju prenesla iz stanovanja, nato pa so ju odpeljali v velenjski zdravstveni dom in od tam v eeljsko bolnišnico, kjer so ugo- tovili, da sta zastrupljena z og-Ijikovim monoksidom. Na kraj požara so takoj prišli tudi velenjski gasilci, ki so požar hitro pogasili. Pri požaru je na-stalo za okoli 100.000 dinarjev škode. Do požara je prišlo zaradi ne-previdnosti Biserke Sertič, ki je okoli 21. ure 30 minut počistila pepelnik, cigaretne ogorke pa odvrgla v koš za smeti. Otroci so med tem zaspali, Biserka Sertič pa je odšla na delo v TGO Go-renje. Smeti so se vnele in tako je pričelo goreti. Košarka Odbojka Končno zmagali Košarkarji šoštanjske Elektre so končno le dosegli prvo zmago v spo-mladanskem delu prvenstva. V 14. kolu so na domačem igrišču premagali predzadnjega na lestvici ekipo Koče-vja z rezultatom 100:87 (54:47). Igralci Elektre z igro niso navdušili malošte-vilnih gledalcev. Na srečo pa je hil zelo razpoložen za met Trobiš. ki se je vrnil iz JLA. Ta igralec je dosegel kar 36 košev in je najbolj zaslužen za zmago. Po 14. kolu je Elektra še vedno na osmem mestu. ima 12 točk. za njo sta Kočevje in Fructal s po dvema toč-kama. vodi pa Ijubljanska llirija s 26. točkami. V naslednjem kolu bodo igralci Elektre igrali v gosteh s Come-tom. Uspešnejši pa so kadeti. ki so v slo-venski ligi vzhod že šestkrat zapored zmagali. Tako so v zadnjem kolu pre magali kadete Trbovelj z rezultatom 90:66. Najboljšo igro so prikazali To-mic. Cvikl. Gaberšek in Glasenčnik. Po enajstih kolih so kadeti na drugem inestu. za kadeti celjske Libele. Spodbudna zmaga Odigrano je bilo prvo spomla-dansko kolo druge zvezne lige-zahod za ženske. v katerem so igralke OK Ljubno gostovale v Zagrebu. Pomerili so se s tam-kajšnjim klubom OK Tempo in ga gladko premagale s 3:0. Tekma je bila zanimiva in napeta. vendarso Ljubenke z mirno in pametno igro nadigrale Zagrebčanke tako na mreži kot v polju. S temsosigostje priborile dve pomembni točki v boju za obstanek v ligi. Za OK V drugem kolu prve slovenske odbojkarske lige — moški je ekipa OK Topolšica premagaia OK Braslovče s 3:1.. Tekma je bila razburljiva. \endar so domačini Doseči še večjo množičnost Člani atletskega kluba Velenje so na nedavnem občnem zboru zelo kritično spregovorili o delu v prete-klih dveh letih, vendar — kot je de-jal predsednik tehničnega odbora Martin Štajner — ne zato ker so morda slabo delali, ampak da bi bili v bodoče še uspešnejši. Tudi v preteklem obdobju je bil njihov poglavitni cilj vzgajati dobre atlete na osnovi lastnega prirastka. Tudi v prihodnje bo njihova prednostna naloga delo z mladimi — pionir-skimi selekcijami in mladinskimi vrstami. Da bi dosegli kar največjo množičnost in vzbudili čimvečje zanimanje ne le za atletiko, ampak sploh za šport med mladimi, so začeli delati z najmlajšimi. Pod vodstvom dveh njihovih atletinj, ki sta se medtem zaposlili v vzgojno varstvenem zavodu, vadi 70 mal-čkov iz vrtcev, ki bodo prvič nasto-pili na krosu 21. marca. Atletske krožke imajo tudi v osnovnih šo-lah. obiskuje pa jih približno 100 učencev, vodijo pa jih v glavnem njihovi atleti, poleg tega pa imajo še selekcije, ki jih vodijo trenerji. Tekmovanja imajo skozi vso zimo v telovadnicah, ko bo skopnel sneg pa se bodo preselili na prosto. Sklepna prireditev pa naj bi bila Nova skakalnica V soboto. 28. februarja je kra-jevno Dorčevsko združenje Pesje pripravilo na 15. metrski skakal-nici že tradicionalno tekmovanje vsmučarskih skokih za Kurirčkov pokal. Tekmovanja se je udeležilo 59 tekmovalcev iz Celja. Braslovč-Andraža. Mislinje. Frama pri Mariboru. Ljubnega in Titovega Velenja. Prvo mestoje sskokoma 15 m in 14.5 m osvojil Gorazd Pogorelčnik SSK Titovo Velenje. drugi je bil Grega Dolar. tretji Boris'Trs. ćetrti Viki Čepelnik. peti pa Igor Jelen. vsi člani SSK Titovo Velenje. Obenem pa so pripravili tudi -tekmovanje na novi 28 m skakal-nici. ki so jo z udarniškim delom zgradili prizadevni smučarski de-lavci iz Pesja in Titovega Velenja. Šlevilni gledalci in tekmovalci pa so se s skromnim spominskim darilom oddolžili Lojzetu Jevše-naku za njegovo nesebično pomoč v smučarskem skakalnem klubu. Rezultati tekmovanja na 28 m skakalnici — cicibani: 1. Gorazd Pogorelčntk (T. Velenje). 21. m; 19. m: mlajši pionirji: I. Boris Pu-šnik (T. Velenje) 22 m. 22.5 m; starejši pionirji: I. Jani Jager (B'raslovče-Andraž) 26. 26.5 m; mladinci: Vlado Ačko (Fram) 26.5 m. 27 m — postal je prvi rekorder skakalnice: člani: 1. Slavko Škoflek (T. Velenje) 24.5 m. 24.5 m. pokazali več tehničnega znanja in več želje za zmago. V tretjem kolu Da so ToDolščani gostovali v Vuzenici. kjer so jih domačini gladko premagali s 3:0. Gostje so se upirali razigranim domačinom. a kaj več niso zmo-gli. V nedeljo ob 10. uri pa bo v Topol.šici derbi lige. saj bodo tu gostovali odbojkarji Šempeter. ki so trenutno prvi na lestvici. pionirska olimpiada v mesecu maju. Od maja naprej pa bodo mlade seveda spet pripravljali za pionirska in mladinska prvenstva, ki bodo jeseni. Na občnem zboru so atletski delavci poudarili, da v preteklosti vendarle niso namenjali dovolj skrbi mladim v obdobju pre-hoda iz mladinske v članske vrste, saj so se tu srečevali s prevelikim osipom. Zato bodo v prihodnje prav kontinuiteti dela morali name-niti veliko več pozornosti. Pri tem pa se je vsekakor treba zavedati, da današnji sodobni trening zahteva veliko več elementov in sodelova-nja več ljudi, kot pa le trenerja. No, ne glede na to nezadovoljstvo, pa se vendarle lahko pohvalijo, da so ob upoštevanju danih možnosti vendarle dobro delali, kar najbolje kažejo rezultati, ki so jih dosegali atleti na raznih tekmovanjih. V preteklih dveh letih so članice izboljšale devet klubskih rekordov, starejše niladinke 10, mlajše mla-dinke 13, pionirke 9, člani 22, starejši mladinci 13, mlajši mladin-ci 3, in starejši mladinci 13. Atleti in atletinje so se v lanski sezoni izkazali na mnogih tekmovanjih, na katerih so dosegali zelo dobre uvrstitve. Veliko njihovih atletov in atletinj je obleklo republiški in državni dres. Najbolj se je v prete- klem letu izkazal Stane Miklavžina, ki je kot edini Jugoslovan osvojii medaljo na balkanskem prvenstvu v krosu v Bolgariji. Dobil je sre-brno odličje. Tu so med drugimi še Pcpetru, Anič in seveda Makov-šek, med dekleti Jugova, ki je državna prvakinja v teku na 110 metrov z ovirami za mladinke, Pečovnikova, prav tako nadarjena Krenkerjeva in še vrsta drugih. Omeniti moramo seveda, da je Sta-ne Miklavžina prvi članski državni prvak med velenjskimi atleti v kro-su, zato od njega tudi letos veliko pričakujejo. Zelja kluba je, da bi nastopil na evropskem prvenstvu, ki bo septembra v Atenah. Sicer pa so velenjske atletinje lani kot ekipa osvojile v Sloveniji četrto mesto, fantje šesto, v skupnem seštevku pa pa je bil klub lani peti. Poleg strokovnega in sistematič-nega dela z mladimi si bodo v pri-hodnje v klubu prizadevali, da bo-do izobrazili čimveč atletskih delav-cev iz lastnih vrst, da bi tako pri-spevali k bolj strokovnemu in bolj modernemu načinu treniranja, šte-vilčno naj bi okrepili tudi sodniški zbor. Zato bodo organizirali razne sodniške tečaje. Organizirali pabo-do tudi kar največ klubskih tekmo-vanj in medklubskih mitingov. Res-da je atletska steza sedaj v zelo sla- bem stanju, saj se je ena stran ne-koliko ponižala zaradi kopanja premoga, vendar jo bodo, ko se bo teren umiril, ponovno obnovili ob pomoči Rudnika lignita Velenje. Letos so načrtovali dva velika tek-movanja — za 8. marec tek žena po ulicah Titovega Velenja in atletski miting v počastitev dneva rudarjev. Prvr prireditvi so se odrekli zaradi varčevanja in tudi zato, ker bi na-njo prišle v glavnem drugorazredne tekmovalke. Na občnem zboru so se atletski delavci zavzeli tudi za tesnejše sodelovanje med trenerji posamez-nih klubov v občini, saj menijo, da bi bilo to zelo koristno za vse. Nji-hovega občnega zbora sta se udele-žila tudi predstavnika Atletske zveze Slovenije, ki sta med drugim tudi predlagala, da bi za čimboljše delo z mladimi ustanovili p ri občin-ski zvezi za telesnokulturo komisijo, ki bi vodila oziroma usmerjala pionirsko atletsko dejav-nost, njeni člani pa bi bili učitelji telesne vzgoje, člani atletskega klu-ba, občinske zveze in morda še kdo. Občni zbor je pozdravil tudi predstavnik AK Kladivar iz Celja, ki je poudaril — podobno kot Velenjčani, da je nujno sodelova-nje med kluboma, ki pa je bilo že sedaj dobro. NK Rudar Do zadnjega v negotovosti Nogometaši velenjskega Rudarja še niso bili v takšni negotovosti kot pred nadaljevanjem letošnjega spomladan-skega dela tekmovanja. Do zadnjega jc njihova usoda visela na nitki. V razme-rah, ko igralci in strokovno vodstvo nisc vedeli, kot so poudarjali, ali živijo ali ne, je bilo težko trenirati. Priprave na spomladanski del tekmovanja so začeli z veliko zamudo, komajda kakšen mesec dni pred nedeljskim prvim prvenstvenim kolom. Dva dni pred nadaljevanjem tekmovanja pa je bila vendarle sprejeta odločitev, ki so si jo vsi igralci, uprava in ljubitelji nogometa želeli: Ru-dar bo še naprej ostal v drugi zvezni nogometni ligi. Vendar Velenjčani niso odpotovali na prvo prvenstveno nogometno srečanje v Brčko, saj v njihovi blSgajni ni bilo niti dinarja. Zato so zaprosili nogometni klub Jedinstvo in združenje druge nogometne lige zahod za preložitev srečanja. Vse to pa kaže, da je akcija za razreševanje težav v klubu vendarle tekla prepočasi, za kar gotovo niso toliko krivi tisti preostali odborniki Rudarja, ki so v bistvu v brezupnih razmerah še vztrajali in niso stisnili glave med ramena kot mnogi drugi, ampak ti-sti, ki so odločali o nadaljnji Rudarjevi usodi. To pa naj bi bili delavci v tozdih oziroma delavski sveti posameznih toz-dov. Takoj po januarski seji skupščine je vodstvo kluba poslalo 76 temeljnim organizacijam materialne proizvodnjf predlog nadaljnjega programa razvoja NK kluba Rudar z anketnim listom, na katerem so bile predlagane tri različice. Vendar v tozdih niso pokazali prave zavzetosti, smo lahko slišali na seji skup-ščine pretekli petek," saj večina tozdov roloh ni obravnavala njihovega gradiva. Clani upravnega odbora so se znova oornili na predstavnike tozdov, z željo, naj vendarle obravnavajo njihovo gra-divo in odgovorijo na anketni list oziroma da sprejmejo odločitev, ki se jim zdi najbolj primerna. Predsedstvo Rudarja je moralo potem še nekajkrat posredovati. Zadnje dni pred petkovo sejo skupščine so vendarle dobili odgovore od 61 tozdov s podpisi in žigi. 38 temeljnih organizacij je podprlo pred-log, da Rudar nadaljuje tekmovanje v drugi ligi, ostali pa so bili zato, da nadaljujejo tekmovanje v slovenski ligi oziroma, da začne od začetka. Vodstvo kluba, pa tudi delegati so na zadnji seji skupščine najbolj zamerili tistim petnaj-stim tozdom, ki niso poslali odgovora ne takšnega ne drugačnega. Verjetno je njihovo gradivo ostalo kar v predaju nekoga. Kljub temu pa pričakujejo, da bodo tudi ti tozdi obravnavali gradivo in da bo morda tudi kakšen izmed njih odobril denar za njihovo nastopanje v drugi ligi. ,,V klubu nas je ostala le še peščica čla-nov predsedstva in več kot smo storili za to, da bi Rudar nadaljeval tekmovanje, nismo mogli narediti. Prepričani smo, da bi odstop iz lige povzročil počasno razsulo kluba. Čeprav smo živeli v nemogočih razmerah, smo v klubu od 26. januarja dalje, ko je bila seja Ru-darjeve skupščine delali normalno. Že takrat smo bili prepričani, da bomo tekmovali v drugi ligi. Igralci so redno in zavzeto trenirali, odigrali več prijatelj-skih tekem. Priprave, čeprav okrnjene, so pokazale, da-imamo igralski kader, ki se bo sposoben častno boriti v drugi ligi. V prvo moštvo smo vključili tudi nekaj nadarjenih mladincev, skratka, igralci so prepričani, da v spomladanskem delu ne bodo zgolj ekipa. Kljub težavam priprave vendarle niso bile tako slabe, pa čeprav nismo imeli denarja niti za milo," je na seji med drugim dejal pred-sednik predsedstva NK Rudar Jože Mraz. V nedeljo, v drugem kolu, bodo na domačem igrišču proti Jedinstvu iz Bihača tudi nogometaši Rudarja zaigrali za prvenstvene točke. Pred njimi je težka naloga, saj bodo odslej še bolj kot prej vse oči uprte v njih, vendar pa jim bo še bolj kot prej potrebna tudi podpora gle-dalcev na tribunah. Prvenstvo bo teklo dalje. V klubu bodo morali zelo skrbno gospodariti, saj denarja za celo leto vendarle ni še do-volj. Zato bo tudi pred novim 18-član-skim izvršnim odborom veliko nalog. Storiti bodo morali vse, da se zagotovi trajno financiranje NK Rudar (in sploh vseh tekmovalnih športov v dotini —op. p.). Cimprej bodo morali pokriti izgubo, ki znaša po zaključnem računu za lani 5,19 milijonov dinarjev. Uprava je zaprosila upnike za odpis dolgov. Kot so povedali na seji skupščine upajo, da bodo upniki odpisali približno polovico načrtovane vsote, to je okrog milijon dinarjev. Se naprej bodo vztrajali, da jim ljubljanska Olimpija plača odškod- nino za igralca Hudarina in Prelogarja v znesku 900 tisoč dinarjev. Kot je povedal predsednik Jože Mraz, si bo klub prizadeval zagotoviti preostali denar za pokritje izgube in nadaljevanje tekmo-vanja s pomočjo organizacij združenega dela, ustanoviteljic kluba, z delom sred-stev OZTK za nogomet, s športno stavo in vstopnino. s- v- Plavanje Uspešni na republiškem tekmovanju Pionirji plavalnega kluba Velenje so v soboto in nedeljo sodelovali na republiš-kem prvenstvu v plavanju za mlajše pionirje B (to so letniki 1972 in mlajši), ki je bilo v Celju. Za večino naših p!av.[-cev je bilo to prvo republiško prvenstvo. Kljub temu pa so se dokaj dobro odre-zali. Predvsem je presenetila mlada pionirska štafeta. Pri pionirkah v disci-plini štiri krat sto metrov kravl, ki je osvojila tretje mesto in bronasto odličje. Najuspešnejša velenjska plavalka je bila Katka Mijoč, ki je osvojila eno srebrno in dve bronasti medalji ter šest diplom. K dobri ekipni uvrstitvi so pripomogli še pionirji Rok Kodre, Goran Koprivec, Matej Šumnik in Domen Majhen ter pionirke Vesna Sikman, Brigita Kropu-šek in Redjakova. Istočasno je potekato v Cerknem državno mladinsko prven-stvo, na katerem je zelo uspešno sodelo-vala Natalija Szabo. V močni mladinski konkurenci je osvojila v disciplini sto metrov kravl peto mesto, na sto metrov hrbtno šesto in na dvesto metrov hrbtno osmo mesto. Na domačem baz-nu v Titovem Vele-nju pa so se pomerili plavalci, ki plavajo šele dva meseca. To so pionirji od let-nika 1969 do 1976.