L/
j*oitnrna plačan* v gotovim
tourtuorskl
Cena 1 Din
Leto IV. (XI.), Stev. 159
Maribor, sreda 16. julija 1930
»turRA«
l*h*ja ra*un nedelj« m praznikov vsak dan ob 16. uri
Račun pri poitnem ček. tav, v Ljubljani it. 11.409 ^4|1» mesečno, prejetia« v upravi ali po pošti 10 Din, doatavljan na dom pa 12 Din
Telefon;
Uredn.2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava; Maribor, Aleksandrova cesta it, 13
Oglaai po tarifu
Oglase aprajama tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prelernova ulica it. 4
Panevropa in revizija mej
Briandova poslanica državam Evrope je dobila tak odgovor, kakršnega je moral vsak objektiven opazovalec sedanjega mednarodnega političnega stanja pričakovati. Brez pridržka ni pristala na evropsko federacijo nobena vlada. Vzroki so bili različnega značaja: gospodarskega, kulturnega, socijalnega in tudi strogo političnega. Najbolj cinično pa je odgovorijo Italija, ki se je postavila na stališče, da je brez revizije mej nemogoče resno razpravljati o oživotvorenju ?veze držav v Evropi. S tem se je od-5% In službeno postavila na stališče tistih, ki so bili v svetovni vojni Premagani in ki s svojim rovarenjem Droti mirovnim pogodbam tvorijo pavno oviro na poti h konsolidaciji in pacifikaciji. Načela je tedaj najopas nejše poglavje, odprla je najbolj skelečo rano, samo da je bila ona po vsem svojem značaju k temu najmanj Poklicana-Ker se danes vsa grupacija držav v Evropi usmerja po načelu za ali proti rev!ziji z mirovnimi pogodbami po svetovni vojni določenih državnih {nej, ne bo odveč, če naštejemo meje, naj bi se po mnenju revizljonlstov korigirale. V ospredju stojijo tu že od j-ačetka meje Madžarske. Vlada v Bu a,nipe§ti je trianonsko pogodbo sicer {^pisala in ratificirala, toda izjavila •e že takrat, da bo delovala z vsemi ^edstvi na to, da se glede mej nove Madžarske razveljavi. Sta pa tu dva Programa; prvi šovinistični in maksi-^allstični stremi za tem, da se zopet ^postavi Intesrriteta nekdanje krone •j]r- Stefana. Po tem programu bi [madžarska morala dobiti nazaj vso x'°vaško In Podkarpatsko Rusijo od češkoslovaške, Sedmograško in jjzhodni Banat od Romunije. Vojvodino In Prekmurje od Jugoslavije in gradiščansko od Avstrije. Drugi, minimalistični program, zahteva vse one K.rafe, kjer žive Madžari kompaktno a‘i v večini.
Druga država, ki se s sedanjimi Rejami ne more sprijazniti, je Bolgara. Od Romunije zahteva Dobrudžo.
Grčije južno Macedonijo in Traci-i0, od Jutroslavije pa Macedonijo, del Srbije in korekturo meje v sejani Srbiji. Za tema dvema prihaja ?° vehementnosti nepriznavania mej tretja na vrsto Litva, ki živi že j^anajsto leto v stalnem sooru s Polj-^o zaradi Vilne. Sledijo pa po vrsti: ^emčHa. ki zahteva revlzlio meie na-nrarn Poljski, posebno pn odnravo JrOJjskega koridorja do morja, ki se-rjJJ sreografično deli Vzhodno Prusijo Prusije in ostale NemčHe. In tikl-itev samostoinosti mesta ndansk^sra okolico. Gotovo ie, da bi Nom^Ha <icla revidirala t»di meje napram ^koslova^i in Franciii. toda iz nre-lanosti doslej o tem problemu snloh Da i spregovorila. Problem zase, ki , Je se vedno v zvezi z revizijo mei.
Češkoslovaška o konferenci
v Sinall
SENZACIJONALEN ČLANEK OFICIJO ZNE »PRAGER PRESSE«, KI ODREKA KONFERENCI V SINAJI VSAK POMEN.
PRAGA, 16. julija. Današnja »Prager Presse« prinaša dokaj senzacijonalen čla nek, v katerem se izraža zelo rezervirano stališče češkoslovaškega zunanjega ministra do bližnje konference v Sinaji. Članek veli med drugim:
Ze več tednov vznemirja bajeslovna konferenca sinajska duhove v Srednji Evropi. Ne bo ničesar velevažnega, kar se bo tu zgodilo. Na več ali manj zasebno ponudbo rumunskega trgovinskega mi nistra se bodo sestali zastopniki treh agrarnih eksportnih držav Rumunije, Jugoslavije in Madžarske v Sinaji, da se posvetujejo o raznih gospodarskih vprašanjih. Predvsem hočemo ugotoviti, da gre za stvar, pri kateri dotični zunanji uradi nikakor niso udeleženi, tako da so vsa poročila, ki so o tem prišla v ino-
zemstvo, ravnotako zasebnega značaja kakor prireditev sama in se utegnejo zato le težko kontrolirati, zlasti, če prihajajo iz Budimpešte. S tem ugotavljamo predvsem, da nimajo ti razgovori ničesar skupnega s politiko, tudi ne s trgovinsko politiko, kakor to dokazuje že sklep češkoslovaško - rumunskega trgovinskega dogovora, ki je bil sprejet v popolnem prijateljstvu in ki prinaša rumunskemu gospodarstvu koristi, ki so bolj bistvene kakor vsako skupno postopanje.
Razpravljajoč dalje o agrarnem položaju v Evropi in na svetu sploh pravi člankar: V našem najbolj eminentnem interesu je, da bi šlo gornjim trem državam gospodarsko čim bolje, in sicer iz gospodarskih kakor tudi iz političnih razlogov.
Finski parlament razpuščen
HELSINGFORD, 16. julija. Predsednik finske republike je razpustil parlament. Nove volitve se bodo vršile dne 1. in 2. oktobra. Parlament je sprejel zakon za pobijanje komunizma, in sicer z dvetre-tjinsko večino. Ker torej za pospešeno izvedbo zakona ni bila dosežena potrebna večina petih šestin, bodo pričeli izvajati protikomunistični zakon šele po volitvah.
Noui grški poslanik u Beogradu
ATENE, 16. julija. Za grškega poslanika v Beogradu je imenovan dozdajni grški poslanik v Tirani, Melas.
tiou uelik reuolucijonarni pokret u Indiji
KALKUTA, 16. julija. Poročila iz Bengalije javljajo, da so izbruhnili v pokrajini Mymensingh, ki leži dve sto milj od Kalkute, silno obsežni nemiri, ki prekašajo vse, kar se jih je pojavilo doslej v indijskem revolucionarnem pokretu. Iz mnogih krajev prosijo nujne pomoči. Vlada je zbrala vse razpoložljive vojaške sile ter jih odposlala v uporne kraje. Po-
drobnih vesti ni mogoče doznati, ker so prekinjene vse telefonske in brzojavne zveze.
Naš noui uojaškl ataše u fitenab
ATENE, 16. julija. Danes je nastopil svoje mesto novi jugoslovenski vojni ataše, polkovnik Žarko Majstorovič.
Biuši minister Duca u audijenci
BUKAREŠTA, 16. julija. Sinoči ob 21. je bil v avdijenci pri kralju Karlu poslanec in bivši minister Duca. Avdijenca je trajala eno uro. Duca ni dal o avdijenci nikake izjave. Pred dvorom so se ob njegovem povratku iz avdijence ponovile iste scene, kakor ob priliki avdijence Vintole Bratiana: na eni strani manifestacija, na drugi protesti.
Silne poplaue u Koreji TOKIO, 16. julija. Pri poplavah v Koreji je utonilo po dozdajnih ugotovitvah 120 ljudi. Pogrešajo pa tudi še več oseb, med njimi 50 duhovnikov, katerih templje so vode razdejale, in katerih usoda je Še neznana.
te
vprašanje priključitve Avstrije, ki
ima zopet svoje mejne aspiracije napram Italiji v južnem Tirolskem, napram Češkoslovaški na južnem in za-padnem Češkem in, kakor bi nekateri hoteli — tudi napram Jugoslaviji.
Poleg teh pa obstoja še cela vrsta teženj po reviziji mej. Tako se Rusija še ni odrekla Besarabiji, delu Bukovine, Galicije in vzhodne Poljske, kjer žive Rusi, Ukrajinci in Belorusi. Albanija teži v Staro Srbijo, čeprav bolj po želji Italije kakor po svoji lastni, Italija sama pa neprikrito priznava. da hoče našo Dalmacijo, čeprav dobro ve, da nikdar ni bila Italijanska in da tam Italijanov sploh ni. Naposled pa je treba povdariti. da bi do revizije mej imela vsaj toliko, če ne veliko več pravice tudi naša država saj živi spmo v Italiji preko pol milijona Jugoslovanov in lepo število Slovencev in Hrvatov tudi v Avstriji. Kliub temu so bile vse naše dosedanje vlade vedno toliko lojalne naoram
firgentinija — Francija 1:0 Včeraj je bila odigrana le ena tekma.
MONTEVIDEO, 16. julija. Včeraj se je vršila samo ena nogometna tekma, in sicer med reprezentancama Argentine in Francije. Enajstorica Argentine je dosegla napram francoski le tesno zmago 1:0.
Cita „na oddihu** u Španiji
BRUXELLES, 16. julija. Bivša cesarica Cita je odpotovala z otroci vred V Španijo, kjer ostane dva meseca.
našim sosedom in mirovnim pogodbam, da tega problema nikdar niso niti z eno samo besedico načele.
Tako je tedaj stanje poedinih strem ljenj po reviziji mej, ki so z italijanskim odgovorom na Briandovo poslanico dobila prvo uradno sankcijo. Na videz izgleda ta problem lahek, toda sedanja stavba evropskega ravnovesja je taka, da se podere na vseh straneh, čim bi se podrla na enj. Ce Italija tedaj misli, da je mogoča revizija trianonskih mej brez istočasne revizije rapallskih v njeno Škodo, se bridko vara. Za to pa njenega »aduta«, ki ga je sedaj vrgla, ne smemo jemati bolj resno kakor jemljemo vsako drugo demagogijo, kajti tudi v Rimu vedo prav dobro, da brez vojne, revizije nikdar ne bo- Da bi se pa za svoje, načelo o reviziji mej hotela Italija spuščati v negotovo vojno, resno, ze-
lo	resno dvomimo.
Beda pod mostom
v Mariboru je iz dneva v dan večja. Dolgi vrsti nesrečnih družin, ki so ostale brez najpotrebnejše strehe, se je pridružila predvčerajšnjim še šestčlanska rodbina Avgusta Mlinariča, stanujočega doslej v Aleksandrovi ulici 33 v Studencih. Mlinarič ni zmogel povišane najemnine in se je moral kljub dejstvu, da ima komaj mesec dni starega otroka, zateči pod hladen državni most.
Nezgoda pri delu.
Včeraj popoldne je pri lesni tvrdki Do-micelj na Koroški cesti nameščeni 201et-ni mizarski pomočnik Josip JarčiS iz Bresternice z levo roko prišel pod zobovje cirkularke, ki mu je tri prste popolnoma odtrgala. Ponesrečencu je reševalni oddelek nudil prvo pomoč in ga odpremil v bolnico.
V	dnevnem izvestju današnjega dne javlja poveljstvo varnostne straže mariborske, da ni bilo poslednjih 24 ur nobene aretacije. Med prijavami se jih tiče dvoje tatvine, ena vmešavanja v vršenje službe in ena prestopka avtomobilskih predpisov. Štiri poročila govore o naselitvi pod državnim mostom, o izgubi, o pobegu dečka in ne* zgodi.
Čigavi so pasovi, verižice Itd.?
Oskrbnik kopališča na Mariborskem otoku nam spoioča, da so bili najdeni v kopališču poslednje dni različni predmeti, ki so jih izgubili obiskovalci otoka. Dosedaj pa se še ni nihče javil in zahteval teh stvari, ki so spravljene pri izdaji ključev kopališča. Gre zlasti za razne pasove, verižice, posamezne dele obleke, uhane itd. Lastniki naj pridejo po izgubljene predmete.
Prekoračil svojo kompetenco je včeraj 591etni poklicni berač Jože Ff-lan iz Poljan pri Kranju. Ko je obiskal neko stranko v Gospejnl ulici št. 11, so se mu zabliskali na mizi v kuhinji svetli naočniki. Ni mogel odolett želji po dragocenem predmetu in ga je smuknil v svojo malho. Prizadeta stranka pa je pravočasno opozorila stražnika na tatvino. Frlan je bil aretiran in so našli še pri njem sto dinarjev vredna očala. Oddali ga bodo v sodne zapore, po prestani kazni pa ga bodo izgnali iz Maribora, ker se je že ponovno pregrešil nad podobnimi stvarmi.
Pri utrujenosti, razdraženosti, tesnob« nosti, nespanju, srčnih nadlogah, tesnobi
v prsih, poživi naravna »Franz Josefovac grenčica trajno obtok krvi v trebuhu in učinkuje pomirjevalno na njeno valovanje. Profesorji za bolezni prebavil izjavljajo, da se »Franz Josefova« voda pri pojavih, ki imajo svoj izvor v zastruplje-nju želodčnega črevesnega kanala, obnese kot izborno odvajalno sredstvo. — »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
tmta 1i
VMarlSer«, "dne TS. VII. '1930.
Adijo Laltersberg —
živele Košake!
.ZGODOVINSKA SEJA OBČINSKEGA ODBORA OBČINE LAJTERSBERG 12. JULIJA. - OBČINA DOBILA SVOJE STARO SLOVENSKO IME.
£)ne 12. julija se je vršila občinska seja v Lajtersbergu, katero lahko nazivamo zgodovinsko. Politična občina je namreč po sklepu tega odbora dobila novo skup-uo ime »Košake«. S tem dnevom torej izgine za vedno dosedanje uradno ime »Lajtersberg«.
Ime »Košake« ni novo, ker je to ime nosil že od pamtiveka najbolj obljudeni del občina t. j. katastralna občina »Košake« in smo ta naziv razširili sedaj le na celo politično občino. Saj se to ime najde že v najstarejših zgodovinskih in administrativnih spisih. Izvor imena pa je nedvomno v besedi »koš«. Ako natančno pogledamo vrhe te hribovite občine, opazimo, da so gole strani hribov, obrnjene proti južni strani, ter presekane od sistematično napeljanih »grabic«, t. j. odvodnih kanalov, kakor se to opazi v vinogradih v njih bližini. To dejstvo dokazuje, da so ti goli obronki bili svojčas tudi vinogradi, ter se po pojavljenju — »filoksere«, t. j. trdne uši, niso več obnovili. Po teh velikih in strmih vinogradih so nosili bremena, kakor gnoj za trte, seno, listje, sadje itd. v koših, kakor se to kljub izpeljanih voznih poti še danes godi. Na severnih obronkih se nahajajoči gozdiči pa so dajali materijal za pletenje košov:	kostanj, lipa, leska,
spodnje ogrodje za koše pa bukev. Vse torej kaže na to, da so se ljudj zlasti v tem kraju posluževali v veliki meri košev. Gotovo so bili tudi spretni pletarji, ter so svojo nadprodukcijo košev prodajali naprej. Tako so postali košarji in njih kraj »Košake«. Še danes je. p, ,pr. Vi tem kraju star košar, ki svojo robo nosi v sosedne občine in v mesto na proda;.
Ime za kat. občino »Meljski hrib« je ostalo neizpremenjeno. Predlagal se je sicer po časopisju, naziv »Meljski hribi« ali »Meljnik«, vendar smo ostali pri starem imenu in sicer iz sledečih razlogov: hrib je v bivstvu samo eri podolgovati greben, ki je pa sicer zelo valovit, nimajo pa posamezne višine posebnih imen, tudi se ne ločijo grebeni med seboj po izrazitih dolinah, ki bi dajale terenu značaj skupine posameznih hribov. Ime Meljski hrib je tudi med narodom zelo udomačeno, in kaže najbolje, to ime tudi za bodočnost pustiti.
Za kat. občino »Lajtersberg«, to je tisti del občine, kateri leži v Pesniški dolini, smo se pa odločili za ime: »Dolina Počehova«! Morda bi bilo boljše »Počehovski dol«?!
Ime za kat. občino »Pekel« ostane nespremenjeno.
Kat. občina »Počehova« se bode še
Prua jauna kuhinja v fHari-boru otuorjena*
Potreba javne ljudske kuhinje v Mariboru je bila nujna. Pretežna večina mariborskih rodbin živi od malega zaslužka in mnogo jih je, kjer sta mož in žena primorana iti v službo ter je kuhanje doma nemogoče. Vsem tem potrebam glede, kolikor mogoče cenene prehrane delavskih in ostalih materijalno slabše situiranih slojev naj odpomore nova ustanova, ki jo je uredila v poslopju Zadružnega doma na Slomškovem trgu v bivši Kravosovi delavnici Delavska zbornica. Prostori, tri lepe sobe in kuhinja z nekaj pritiklinami, so lepo adaptirani, sobe so prirejene vsaka za gotovo vrsto abonentov (A, B in C). Kuhinja je najmoderneje opremljena in se kuha samo s plinom in z elektriko.
Včeraj ob 12. so se na povabilo pripravljalnega odbora zastopniki mestne občine z županom dr. Juvanom na čelu, zastopniki mestnih obratov. Delavske zbornice itd. zbrali v prostorih javne kuhinje k njeni otvoritvi. Kot domačin jih je imenom zadruge Zadružni dom pozdravil g, šolski upravitelj Grčar, zlasti
naprej naglašala »Počehova« in ne »Počehova«, ker je prvotno naglašanje, torej na »o«, pri nas udomačeno. O nastanku imena »Počehova« Si dovolim tudi jaz svoje mnenje iznesti. Vse se mi dozdeva, da je dobila dolina svoje ime po potoku, ki tu izvira ter se v velikem loku vije ob meji naše občine proti Dravi. Ta potok je tekel v globoki senci gozda, ki je takrat nedvomno pokrival vso sotesko, ter nosil ime »Podsenka«. Nemci so napravili iz tega »Pozenga«, naselbino nazivali »Pozengaselo (1. 1130).
V	mlajši obliki t. j. 1. 1279. najdemo ime »Pozegači« in končno 1. 1328 »Potskawe. Ta imena bi zopet kazala na dejstvo, da se je tamošnji gozd »posekal«, ali se radi bližine mesta uporabljal za sečnjo — torej za dobavo drv, in bi zadnji dve spremembi nastali iz »Posekave«. Saj tudi ime sosedne občine »Krčevina« kaže, da so bili ti deli porasli od gozdov. Ker pa Nemec težavno izgovarja »tsk«, pa je kratkomalo napravil »tschk«, in kaže ime v tej obliki še n. pr. zadnja »špecijalka«. Torej ne »Potschgau«, ampak »Potschkau« (Počkava).
Nastanek imena »Lajtersberg« pa je želo zanimiv. To ime izvira od klanca, ki še danes dviga državno cesfo čez vrh. Stara vozna cesta pa je tekla v do-iini skoraj paralelno s sedajno državno cesto ter se je zelo strmo dvignila na vrh hriba, približno tam, kjer je danes železniški predor. Ker železnice takrat še ni bilo, so težko naloženi vozovi le z veliko težavo obvladali to strmino in so vozniki naprosili bližnje kmete za pted-pfege. Po ustmenih sporočilih so bili to takratni domačini Purgaj, Stožir in drugi, ki so si — zlasti prvi — s tem pred-preževanjem zaslužili veliko denarja. Predprezati pa nazivajo še danes v nekih krajih — tudi pri nas — »lajtrati« (spakedranka od nemškega »leitern, lei-ten, Leitpferde so konji, kateri vodijo!»), Koliko so imeli konjarji s to strmino posla, dokazuje najbolje dejstvo, da so že v Pesnici v tamošnji gostilni in pošti (danes hiša Weingerl), izprezevali in no-nočili in se šele prihodnji dan z izpoči-timi konji lotili- tega brega. Vsa druga tolmačenja imena »Lajtersberg« niso točna.
Da nam je uspelo našim kat. občinam dati pra,vilne nazive, se imamo v Tveliki meri zahvaliti tudi gospodu Davorinu Zunkoviču, ki nam je šel zlasti z zgodovinskimi podatki zelo na roko, za kar se mu na tem mestu iskreno zahvaljujem.
Ivan Janžekovič, podžupan.
župana dr. Juvana in ostale občinske odbornike, dalje zastopnike plinarne in elektrarne, ki so pri ureditvi kuhinje sodelovali, zastopnike Delavske zbornice Kopača in Svetka, strokovne komisije Vuka, Borze dela Žužka, NSZ Kravosa, Splošne delavske zveže Jugoslavije Kranerja, zastopnika celjskega mesta mag. svetnika Šubica, zastopnike lokalnih delavskih in drugih organizacij ter zastopnike tiska. V velikih obrisih je podal sliko nastanka nove ustanove ter njen pomen za posameznike in za cele rodbine. Javna kuhinja mora biti izrazito dobrodelna ustanova brez vsakršnega pristranskega obeležja. Ustanovo bo prevzel ^ svojo oskrbo odbor, ki se bo ustanovil v okviru ljubljanskega Odbora za vzdrževanje delavskih ustanov. Adap-tacja prostorov je stala 100.000 Din in istotoliko nabava potrebnih naprav. Te žrtve ne smeje biti zaman. Izreka zahvalo Delavski zbornici, ki je dala ini-cijativo in materijalno podporo, Odboru za vzdrževanje delavskih ustanov, mariborski mestni občini za njeno strokovno pomoč in stvarno sodelovanje, mestni plinarni, gradbenemu uradu in električnemu podjetju, stavbeniku in vsem
delovnim močem. Želi novi ustanovi, ki jo smatra za otvorjeno, najlepši uspeh in razvoj.
Župan dr. Juvan izjavlja, da pomeni nova ustanova veliko razbremenitev za občino, pozdravlja ustanovitev ter se zahvali vsem činiteljem, ki so k stvari pripomogli. Občina bo ustanovo z vsemi močmi podpirala.
Udeleženci so nato imeli skupno kosilo. Danes je pričela kuhinja poslovati za široko javnost.
**■' 1 1 . :•$ •
Uelik uspeh mariborske ,,Draue“ u Sarajeuu
Pevci mariborske »Drave« so se vrnili; v pondeljek ponoči iz Sarajeva, kjer so se mudili na kongresu narodnih železničarjev. V soboto, 12. tm., se je vršil v sarajevskem Narodnem gledališču koncert treh železničarskih moških zborov: »Jedinstva« iz Sarajeva, »Save« iz Zagreba in »Drave« iz Maribora.
Sarajevski zbor »Jedinstvo« obstoja šele nekaj mesecev ter je izvajal pod vodstvom g. Ljuba Bajaca sicer le preprostejše pesmi, a se utegne, sodeč po izvajanju in materijalu, razviti v krepak in upoštevan zbor.
Zagrebška »Sava« predstavlja starejši, rutiniran zbor, ki je izvajal umerjeno in fino pod vodstvom g. prof. Dobroniča skladbe težjega značaja (Lisinski, Mo-kranjac in Smetana). Zapustil je pri poslušalcih globok utis.
Mariborska »Drava« je nastopila pod vodstvom g. Albina Horvata s skrbno izbranim sporedom skladateljev Adamiča, Deva, Foersterja, Marolta in Mirka. Brezhibno izvajane pesmi, deloma resnega, deloma veselega značaja, so bile sprejete zaporedoma s takim viharnim ploskanjem, da bi bili »Dravaši« kmalu primorani, ponavljati vsako točko svojega programa, česar sicer zaradi obširnega koncertnega programa niso mogli stori, pač pa so morali na splošen pritisk dodati še koroško narodno »Dober večer«.
Nazadnje so nastopili združeni pevski zbori 120 pevcev ter izvajali pod vodstvom g. Horvata »Buči morje«, s čemur je bil spored koncerta izčrpan. Mariborčani so na koncertu popolnoma osvojili publiko ter zapustili pri Sarajevčanih najlepši utis. Vsi trije zbori so nastopili v nedeljo zvečer z manjšim sporedom tudi v kopališču Ilidže pri Sarajevu, nakar so se »Dravaši« podali na pot proti domu.
Zbor »Drave« je s tem zaključil svojo letošnjo pevsko sezono, v kateri je obhajal lani jeseni z jubilejnim koncertom svojo desetletnico ter sodeloval pri raznih narodnih proslavah (Sv. Sava, Jira-sek, CMD i. dr.). Zbor bo sedaj nastopil enomesečne počitnice. .
Iz orožniške službe.
Za vodnika 2. mariborskega voda dravskega orožniškega polka je imenovan pehotni poročnik g. Josip Sosič.
Iz davčne uprave.
Za višjega davčnega kontrolorja pri mariborski davčni upravi je imenovan v 2. skupini II. kategorije g. Ferdo Prelog, doslej davčni kontrolor v Murski Soboti.
»Ljudska knjižnica« v počitnicah.
V	mariborski »Ljudski knjižnici« v Narodnem domu je opažati zadnja leta prav zanimiv pojav, da se je baš med počitnicami dvignilo Čitanje knjig. Tudi letos zadnje tedne narašča izposojanje leposlovnih knjig v »Ljudski knjižnici«, pa tudi priglašanje novih članov. Zadnjo soboto se je priglasilo kar 10 novih či-tateljev. Razveseljiv pojav kaže, da si Mariborčani ob počitnicah kratijo čas z najcenejšo in najplemenitejšo zabavo, s čitanjem dobrih knjig. »Ljudska knjižnica« pa tudi skrbno dopolnjuje svojo veliko izbiro dobrih knjig z rednim nabavljanjem najzanimivejših novosti ter je ravno pretekli mesec nakupila nad 100 aktualnih romanov jugoslovanske in druge svetovne literature. Uradne ure »Ljud ske knjižnice« v Nnrodnem domu, ki je poleg ljubljanskih ■ vo največja »Ljudska knjižnica« v Jugoslaviji In tudi najmodernejše urejena, so štirikrat na teden, in se vsikdar sprejemajo novi člani.
Sreski kmetijski odbor za srez Maribor, \ desni breg
je v svoji prvi seji minulo soboto izvolil v ožji odbor gg. načelnika Jak. Florjančiča, župana iz Sv. Miklavža, dalje župana Srečka Robiča iz Limbuša, upravitelja Leop. Habjaniča iz Betnave, župana Ivana Hauptmana iz Poljčan, župana Josipa Kolmana iz Slivnice in posestnika Ivana Samasfura iz Spod. Poljskave. V banski kmetijski svet sta delegirana ekonom Vinko Gorjak iz Sl. Bistrice in načelnik Florjančič.
Okrožnim zdravnikom v Ormožu je imenovan tamošnji zdravnik dr. Jur1 Čarf, rodom koroški Slovenec. Češkoslovaški akademiki niso šli skoz) Maribor.
Včeraj popoldne je nameravalo s praškim brzovlakom potovati skozi Maribor 19 češkoslovaških akademikov, ki bodo skupno z jugoslovanskimi akademiki letovali mesec dni v Radovljici. Tekom popoldneva pa je dobila JČ Liga brzojavko, s katero so sporočili, da so se odpeljali naravnost preko Jesenic v Radovljico.
Izgubljen rokopis romana.
Pisatelj Josip Kostanjevec je zgubil rokopis romana »Gospod Biček in Šimo Kaluža«, ki je bil v odlomku že natisnjen v »Slov. Narodu«. Pošteni najditelj s® naproša, da vrne rokopis, ki je zanj brez vrednosti — pisatelju Josipu Kostanjevcu v Mariboru, Cesta ob železnici 6/IL Samomor v Slov. Bistrici.
Že v zgodnji jutranji uri se je danes raznesla po Slov. Bistrici žalostna vest, da visi na drevesu na mestnem pokopališču moški obešenec. Našel ga je neld mizarski pomočnik, ki je šel tam mimo zjutraj na delo v mesto i Bil pa je tako visoko obešen na veji,: da ga ni dosegel! Pomočnik je obvestil orožništvo, in takoJ je odšla na lice mesta komisija, ki je popisala podrobnosti. Mogla je konstatiratt samo smrt. Obešenec, slikarski mojstef Goričan je bil že skoraj mrzel. Odšel j® z doma že okoli 3. zjutraj, rekoč ženi, da gre po opeko na Pragersko. Vzrok sa* momora so velike materijelne skrbi. B0' di mu zemljica lahka!
Strah Slovenskih goric: peronosporft oidium.
Pretekle dni je priobčil »Večernik« poročilo o brzem širjenju gori imenovane trsne kuge po naših goricah. Baje & nista grozdna plesnoba in strupena rosa (oidium in peronospora) nikoli tako obsežno napadala grozdja, kakor letos, M grozita ponekod uničiti vso trgatev. Vabijo se strokovnjaki, naj na licu mest? ugotovijo vzrok tega pojava in preprečijo katastrofo. — Čital sem članek, govoril z vinogradniki, ogledal si sam gorice in lahko cenjene čitatelje »Večerni-ka« prepričevalno pomirim, da nikakor ni tako hudo, kakor se je mogoče tu in tam v redkih slučajih pokazalo. Tukaj po Slov. goricah je grozdje dosedaj povsem zdravo, tudi listje kaže le posamezne na pernosporo spominjajoče pi' ke. Seve so vinogradi dobro in skrbno oškropljeni že tretjič, tudi marsikje četrtič. Veselje je gledati Slov. gorice, kako upanosno se letos držijo. Samo: Treska in hudega vremena — reši nas, 0 mezne na peronosporo spominjajoče pi' Sv. Petru pod Mariborom res pokazal® na grozdju enaka kuga In tu bo potreba, da se v zaščito goric vzrok ugotovi. Ali ni morda vmes upliv Izhlapevanja Drave? Zdi se morebiti komu ta slutnja smešna, kaj pa, če vendar Drava pri ten1 igra kako vlogo?! — Popotnik.
Javna dražba okoli 700 kg raznega papirja, tudi pi^a!^ nega, okoli 800 kg raznega železja i” drugega blaga se bo vršila v soboto 19-tm. ob 9. zjutraj na glavni carinarnici v Mariboru.
Knjige kupuje
po najvišjih cenah »Ljudska knjižnic«* v Narodnem domu. Predvsem rabi »Ljud' ska knjižnica« moderno leposlovje v vseh jezikih. Knjige pa morajo biti dobr° ohranjene. Ponudbe vsakokrat ob uradn'11 urah. t. j. v torek, četrtek in soboto zve; čer ter v nedeljo dopoldne, ali pa tud1 pismeno.
Nov zobotehniški atelje.
Banovinska uprava v Ljubljani je \e dni g. Emilu Percu (asistentu pri tukajšnjem zobozdravniku g. dr. Sedaju) delila koncesijo za otvoritev samostoi' nesra zobotehniškega ateheja- 20^
Bliarihorski m dnenni drobiš
VM a rt b o r u, 3ne 16. VII. 1930.
ntfSkvn t? »r r» xt ir Wra -
rnmt
Metoš Zajfc:
Sokol in javno življenje
^ V današnji, povojni dobi preživlja vsa človeška družba krizo. Vojna je s svojimi grozotami vznemirila ves svet ter povzročila neko kronično, t. j. stalno napetost med posameznimi človeškimi kategorijami.
Poglejmo le v javno življenje! Krizo Prebija vsaka obrtna panoga, poljedelstvo, posamezne vlade, parlamentarizem, svoje krize imajo cerkve, razne družabne in politične organizacije, svojo krizo ima nogomet, obstojijo mezdne in name-Ščenske krize.
Teh kriz pa nismo krivi le mi ter vojna, nego tudi naši predniki. Tega, kar so nam zapustili, nismo mogli sprejeti brez iz-Premembe. A baš pri tem prevzemanju in izprerr.injanju deščine smo zakrivili načelne pogreške, katere se javljajo sedaj vedno znova in znova.
Vprašanje je sedaj, kako se ima k javnosti, k življenju, kakršno je, zadržati Sokol; bodisi mož ali žena, kako se ima zadržati napram raznim verskim, poli-, tičnim, kulturnim, naprednim in nazadnjaškim vprašanjem v tako nervozni dobi.
Vsak član Sokola si mora biti svest, da le'‘pripadnik organizacije, telesnovzgojne organizacije, katera ima v programu vzgojo telesa in duha. Duh in telo sta nedeljiva celota; radi tega je do najvišje mere potrebno poplemenitovati oba hkrati in enakomerno.
Dr. M. Tyrš je dejal: »Naprej — vedno višje!« To je geslo, ki bi se dalo v današnji dobi izraziti popolno morda tako-le: »Vedno naprej in zavestno napredno!«
In tako prihajamo do kočljivega vpra Sanja: Kaj je napredek?
To vprašanje si mora staviti pred svo-l’m dejanjem vsak Sokol z dovoljno samokritiko in z dovoljno kritiko drugih. Zdrave kritike! Napredek ne pomeni stal-ne> kronične napetosti ter duševne vznemirjenosti, ne pomeni slepo begati za Vsem in se lotevati vsega, kar moremo nazvati bolj modno nego napredno. V Praksi' je Sokol bratstvo, to pomeni, da mora biti brat napram bratu strpljiv. In to je za današnjo in še za zelo dolgo bodočo dobo največji napredek.
Verstvo mora Sokol strogo razlikovati od cerkve. Kot telesnovzgojna organizacija nima naloge, rešiti versko vprašanje. Človek poedinec, zares religijozno misleč in čuteč, je umerjen in miren ter bo stremel, priti sam duhovno dalje; Sokol t. j. organizacija pa na osnovi nravstveni, a ne verski. Radi tega bo skrbel v prvi vr sti za to, da bodo njegovi člani redni in Pošteni ljudje.
K politiki mora Sokol tudi zavzemati svoje določno in strogo odmerjeno stališče. Pravilno je to formuliral VII. sabor ^češkoslovaškega) Sokolstva leta 1924. Oblikoval je geslo: »Ne politike v Soko-Ia> ampak Sokolstvo v politiko!« Sokol mora od bratov zahtevati, da so bratje — judi v politiki, da so stvarni, da ne pod-'egajo slepo geslom in da so kar najbolj strpljivi. Treba je delati politiko — da se Jako izrazim — Masarykovsko. Politiko 'culturno, demokratično, ne politike poslanske!
Sedanjo dobo prevejajo še razna strankarstva, katera izklicujejo ter provajajo fazna — dobra in zla — gesla in razne Drograme.
Poskusimo si pojasniti, kako še ima Zdržati napram tem posameznim šme-rem Sokol!
i.Prvi Predpogoj je gledati kritično, ‘dravo kritično; toda ne skeptično. Ka-
ur ni zdravo, slepo spreieti vsako stvar ~a svojo, tako je popolnoma nezdravo zamotati vse, kar ni običajen rekvizit sodobne družbe.
• Ena takšnih idejnih smer! je komunizem.
Kolikor se tiče principa, je komunizem Polnoma zgrešen, ako ‘se pod komuniz-en T enostavno razume gospodarska akost Priroda sama se protivi komu-en človeška družba sestoji iz ne-zdn u poedincev, neenako močnih, ke£nVl-i neenak° nadarjenih. Okolica vsa edin c le svet za sebe. Vsak po-z dn° .poraDlja.svoje..moči drugače in se m ?tremljenjem ter efektom. Če Či n n n prosta vo,la- izrabi svoje mo-Polnoma in docela. Ako pa začne od-
ločevati o njegovem ravnanju kdo drug, mnogokrat duševno manj vreden, tedaj nastane korak nazaj. To je videti povsod, kjer vlada poedinec.
Kako se napram temu postavi Sokol? Sokol postavi proti komunizmu demokracijo. V praksi pomeni demokracija neenakost, po možnosti prenesljivo, čim najmanjšo in vedno se zmanjšujočo neenakost.
Cesto se Sokolstvu očita, da je preveč nacijonalno, to pomeni, da preveč nagla-ša svoje dolžnosti do države na škodo dolžnosti do celotnega Človečanstva. Tu gre za pojme »nacijonalizern« in »inter-nacijonalizem«, narodnost in mednarod-nost. Današnja predstava narodnosti je izpopolnjena z mednarodnostjo, t. j. onimi dolžnostmi, katere ima vsak zave den državljan vsake civilizirane države do ostalih držav.
Mednarodnost ima za predpogoj obstoj poedinih držav. Mednaroden ni ta, kdor iztrga iz svojega srca vsako čuvstvo do svojega naroda, nego oni, kdor razume to čuvstvo podrediti kontroli razuma, dozo relega za internacijonalizem. Človek : zdravim nacijonalizmom ne pojde brez pridržka in slepo za svojim narodom, ne go zgoditi se mu more tudi skrajni slučaj, da se postavi proti lastnemu narodu, ako bi poskusil ta narod prizadeti na silje in krivico drugemu narodu (kakor n. pr. fašizem). In Sokolstvo mora oc svojih članov zahtevati, da gojijo zdrav nacijonalizern
S tem narodnim Čuvstvom sovisi ozko tudi razmerje Sokolstva do duševnih in nravstvenih velikanov njegovega naroda. Njih temeljno stališče je bilo in je lastna svest. In to sproščenje osebne sve-sti v verskem in nravstvenem oziru, ta boj za pravico, to je njihov pomen. Take može je treba slaviti, ali ne le Slaviti, nego tudi po njihovem vzgledu živeti. Na tak način mora vsak Sokol čutiti velike ga človeka, a človeka iz svojega osredja še v dvojni meri.
O	alkoholu, kajenju, nezmernem spol nem življenju se je pisalo že mnogo. Sokol se mora zavedati, da so te stvari Škodljive zdravju, to pomeni, da so proti programu, ki ga oznanja in provaja Sokol.
Končno se naj dotaknem še problema, kateri mora zanimati v glavnem doraslo mladino; to je problem zakona, problem enakosti moža in žene. Ne preteče mnogo let, ko bo ta ali oni (ona) postavljen(a) pred problem »oženiti (omožiti) se.«
In kakor se mora Sokolstvo opažati v javnem življenju, tako je tudi tukaj potrebno v najvišji meri, da se Sokolstvo opaža v prvi vrsti v domačnosti, v tem intimnem razmerju moža, žene in otrok. Potrebno je zavedeti se jasno nravnost-ne enakovrednosti moža in žene. Moderno življenje potrebuje novega zakona, kajti dosedanji zakon je v mnogih slučajih izgubil nravstveno podlago. Mož mora ženo ceniti višje nego žena moža.________
Mlad mož se mora približevati dekletu vedno s to zavestjo, da je ona nositeljica tega, kar čuti v svoji materi — da je nositeljica plemenitosti, ljubezni in požrtvovalnosti.. Dekle pa tudi ne sme pozabiti na nalogo, ki je bode pripadla. Žena spada v rodbino. Ako daje človeštvu nove ljudi, mora stremeti, da da človeštvu tudi trdne in nravne značaje. Na izoblikovanje otroške duše pa fma mati velik vpliv.
Oba roditelja ne smeta pozabiti na dolžnosti napram človeštvu, katere izhajajo iz vzgoje otrok. Dete, detinska duša je tudi duša človeka, seveda z zelo omejenim obzorjem. Zato je nepravilno, ako vzgojitelji, učitelji, a v glavnem starši ne Priznavajo drobnih skrbi deteta, ako ne rešpektir^jo njegoyega čuvstva, njegove-t ga stremljenja po samostojnem delu In tvorjenju.
K sklepu resume:
Sokol mora biti v prvi vrsti človek z zavestjo dolžnosti napram drugim.
Sokol opazuje in se udejstvuje kritično
avtokritično.
Sokol ima svoje prepričanje, toda spoštuje prepričanje in svest drugega.
Sokol je demokrat, ne'z besedo, ampak z dejanji.
(Po »Vestniku Sok. 2upy Komenskčho-
Kmetski praznik na Krškem polju
V nedeljo, dne 20. julija 1930.
Program praznika:
1. Od 10. do 12. ure zbiratoje nar. noš, konjenikov in okrašenih voz pred cerkvijo v Krškem-
2. Ob pol 1. uri sprevod s konjeniki v narodnih nošah in okrašeni vozovi z godbo na čelu na Krško polje.
3. Veliko kmetsko zborovanje, in katerem govore minster g. dr. Iv. Shewe-gel, kmet A. Grebenc, za kmetsko mladino pa dr. Novak in dr. Rosina-
4. Ob 3. uri pričetek konjske dirke.
5. Ob 4. uri oziroma po končani konjski dirki, prične kolesarska dirka.
Spored dirke:
I- dirka za tri- ih Štiriletne konje. Daljava 1800 m- Vozovi na Štirih kolesih 40 m popusta. Konji, ki so dobili darila, 30 m doklade.
II. dirka za konje od 5 let in starejše. Daljava 2700 m. Vozovi na štirih kolesih 40 m popusta. Konji, ki so dobili darila, za vsako darilo 30 m doklade.
III. dirka enovprežna za mrzlokrvne konje. Daljava 1800 m- Vozovi na štirih kolesih-
IV. dirka enovprežna za amerikanske dirkače. Daljava 2700 m. Doklade in popust določi razsodišče po rekordu in pri dirkanju.
V. dirka, dvovprežna dirka. Daljava 2700 m. Doklade in popust kakor pod točko 2.: Dirka za konje od pet let in starejše.
VI. dirka, jahalna dirka. Daljava 2700 m brez zaprek in brez izjednačenja teže.
Uprava dirke:
Vodstvo: Franc Zupančič, preds. konj. društva Rakovnik, Josip Turk, podpred konj. društva Ljubljana.
Končniki: Fran Stupica, trg. Ljubljana, Franc Žnidaršič, pos. Leskovec, Vinko Bon, veletrg- Krško, inž. Fr. Zupančič, Ljubljana.
Starter: Anton Gliha, posestnik Krško. Progovniki: Franc Vodopivec, župan Krško, Maks Vale, pos. in trg. Št. Jernej, Josip Brulc, pos. in trg. St. Jernej, Fero Rupert, trg. Krško.
Časovniki: Jože Stritar, pos. Sv. Križ, Alojzij Kurent, dekan Leskovec, Janko Malenšek, ravnatelj Kmetske posojilnice, Ljubljana, Janko Vizjak, živinozdrav nik Brežice, Varl, živinozdravnik Krško.
Kolesarska dirka. Kolesarska dirka še yrši na dan kmet skega praznika, dne 20. t.m. ob 16. uri po končani konjski dirki na dirkališču v Žadovinku. Spored dirke: 1. točka za prvovrstne kolesarje, daljava 2.700 m. 2. točka za srednji kolesarje, daljava 1.800 m. 3. točka za ostale kolesarje, daljava 900 m. 4. Polževa dirka. Posebna določila. 1. Dirka se vrši za srez Krško n Brežice. 2. Prijave je poslati najkasneje do 19. t. m. do 12. ure g. Pavel Obidu, urarju v Krškem. Prijavnina 10 Din.
Velika kmetska veselica s plesom, petjem in prosto zabavo. Vstopnina na razstavo konj, veselični prostor in obe dirki: stojišče Din 5, sedež Din 10. Na dirkališče bo vozil autobus po 5 Din za osebo.
Pasja zuestoba
Fox, velik ovčarski pes, je najbolj p;i-jubljen pes v Goshenu, mestu v državi Newyork. In to kljub temu, da ni v dobri družbi. Njegov gospodar je namreč tat. Oktobra lanskega leta so gospodarja zopet enkrat zasačili pri tatvini in je dobil 8 mesecev. Fox je spremil svojega gospodarja do vrat kaznilnice. Ker pa mu niso dovolili vstopa, se je kratkomalo vsedel pred vrata in čakal, na svojega gospodarja. Minuli so dnevi,t,tedni in meseci in Fox je še vedno sedel tamkaj. Le za trenutek je, vedno- prekinil, stražo, da si je poiskal hrano. V mrzlih nočeh mu e vratar včasih celo dovolil, da je spal v čuvajnici. Fox je tako prav kmalu po-s*d znan po vsem mestu in je vse go-vorlo o njem. Vsi so občudovali njegovo zvestobo. Končno je prišel dan, ko je liegov gospodar doživel zopet prostost. Svidenje je bilo silno ganljivo. Došla je
Krasen uspeh Jugoslavije v Montevideu.
V včerajšnji številki smo že zabeleži-
li	razveseljivo vest, da je naša reprezentanca zmagala nad brazfljsko enaj-storico z 2:1 (2:0). Jugoslovansko moštvo je pričelo tekmo z velikim elanom, dočim se je pri Brazilcih opažala velika nervoznost. Brazilci v svoji igri niso pokazali nobenega pravega sistema ter so pričeli igrati precej surovo, ko so videli, da imajo pred seboj močnega nasprotnika. Naša reprezentanca je igrajk. jako požrtvovalno in je zlasti vratin Jakšič delal prave čudeže. Prvi polčas je potekel v premoči Jugoslovenov. V drugem polčasu so se Jugosloveni vrgli boli na obrambo. Brazilci so postali zelo ofenzivni in v 17’ doseže leva zveza častni gol za Brazilijo. Tik pred koncem so Jugosloveni zabili še en gol, ki pa ni bil priznan.
Tekmovanje za državno prvenstvo.
V pondeljek se je vršila v Osijeku ponovna tekma med Haškom in Slavijo ▼ drugem izbirnem kolu za državno prvenstvo. Tekma je zopet končala neodločeno z 0:0. Sodnik je nato odredil podaljšanje, ki pa je tudi prineslo neodločeni rezultat 1:1. Po pravilih je bilo nato odrejeno še drugo podaljšanje, ki pa je tudi ostalo brez rezultata. Po propozicijah se je vršilo nato žrebanje, ki je odločilo za Slavijo, tako da Hašk ne bo sodeloval v glavnih tekmah za državno prvenstvo.
Tekme za srednjeevropski pokal.
V Budimpešti se je včeraj vršila teti«* ma med Ambrosiane (Milano) in Ujpe-stom za srednjeevropski pokal. Ujpest, ki je veljal za favorita, je bil poražen s 4:2 (2:1). Sodil je Dunajčan Frankenstein.
Nogometni turnir železničarskih klubov v Sarajevu. x
Kakor smo že poročali, se je vršil v soboto 12. in nedeljo 13. tm. v Sarajevu ob priliki kongresa UJNŽ večji nogometni turnir, na katerem je sodelovalo 7 železu. klubov in reprezentanca Sarajeva* a turnirju so sodelovali tudi mariborski Železničarji, ki so zastopili mariborski šport nad vse častno. Prvi dan so nastopili proti reprezentanca Sarajeva, ki je bila sestavljena iz igralcev Slavije, Saška, Jedinstva in Sloge. Po enakovredni igri so naši Železničarji zgubili tekmo z 1:0. Edini gol je padel zbog pogreške branilca belomodrih. Železničarji, ki so nastopili s 3 rezervami, so pokazali lepo kombinacijsko in fair igro, le škoda, da so pozabili streljati na gol. Drugi dan so nastopili proti najmočnejšemu moštvu turnirja, Zaku iz Subotice in kljub premoči podlegli z 2:0 (2:0). Kakor prvi dan, tako tudi tokrat, so mariborski Železničarji podali za oko lepo, toda nekoristno igro, ker je manjkalo napadu odločnosti pred golom.
Uspeli turnir je bil zaključen s tekmo reprezentance Železničarjev in Sarajeva. Po srditi borbi so odločili Sarajevčani tekmo z 2:0 (0:0) v svojo korist. V železn. reprezentanci so igrali tudi 4 igralci iz Maribora in sicer Ronjak kot
desni krilec, ki je bil najboljši mož na polju, dalje Konrad na levem, Bačnik na desnem krilu in en polčas kot srednji krilec Frangeš.
Iz LPP.
Opozarjajo se klubi, ki bodo nastopili pri podsaveznein prvenstvu' dne 25., 26. in 27. tm., da morajo predložiti tehn. referentu za prijavljene tekmovalce in tekmovalke, rojene leta 1912 in 1913, dokazilo o pravilnotsi rojstnega leta in sicer ob predaji prijav za tekmoyanje.
Na. temelju‘sklepa J7. seje upravnega odbora JPS ih na predlog ljubljanskega plav. podsavega je sprejet v članstvo ISSK Maribor.
IS3K Maribor, upravni odbor.
Odborova seja bo v četrtek, dne 17. tem. ob 20. v hotelu »Orel«. Tajnik.
Male športne vesti.
Tekmovanje v evropski coni za Davisov pokal je zaključeno. V ilnalni tekmi je Ita!i<a v Genovi porazila Japonsko s
 na vrat, na njej pa je bilo
— letu. XI., štev. 4. — oriredil M. K-č). i »Zvesti prijatelj človeka«.
tudi posebna komisija, seveda ne, da bi l 3:2. Zmagovalec ameriške cone.,., t. j., počastila gospodarja, temveč - njegovega [Združene države, bo igra) prihodmi te-psa. Veliko srebrno kolajno so mu obesili den z Lahi odločilno borbo, iz katero bo
napisano: izšel končni nasprotnik francoskemu mn-1 štvu.
5tnm l
Maribor*« V P C P R NI * Inftš
V M a r ! B o- f n, dne 16. Vir. 193»
K. M, Capek - Cbodt
Jindri
Remo — la Mita« prml dr. Fran Bradač,
Z vidnim razkošjem so meli prati njegovih umazanih nog peščeno blato v atružici, prijetni hlad mu je kar ustnice odpiral. Zgoraj nad njim je stala kopica otrok nekako iste starosti in aocijalnega pripadništva,
Stekli ao po dežju k svoji pestunji, Vltavl. Prijazno so rekali Jindri Jindra, najbrže ie užival čast njihovega načelnika, bil je prvi med enakimi, saj so bili vsi bosi. Toda eden je bil obut in je sedel na kladah, ta je zaklical na Jindro čisto nekaj drugega:
»Torej, Jindra, kul ail »e kuž?!«
To je bila očitno žalitev krvi, kajti fantiček Jindra je potegnil roke iz žepa in zakričal navzgor: »Samo da bi naposled jaz na tebe ne klical kuš, ko se boj cmeril, ti Lojzek!«
Lojzek je potem vstal, in bilo je videti, da je to cepec, znatno večji nego ostali drobiž.
»Ti si pa dober, »trajno sem radoveden, zakaj nal bi ae jaz cmerili« se je glasil njegov odgovor.
»Ko bi bil ti tako dober in priSel semle doli, morda bi izvedel, zakaj; dal bi ti nekaj zato!« se je odzval Jindra s korajžo, ki Je bila v nasprotnem razmerju njegove postavice s koščeno postavo pozvanega dečka, ki je bil, kakor se zdi, vsaj za dve leti starejši.
»Ti pritlikavec!« se je rogal veliki malemu. »Če že sam za to prosiš, te bom pa malo namlatil, ako ne zbežiš!«
Ko Je to rekel, je stopal, z rokami v žepu, počasi k reki,
»Poberi kamen, vržl ga vanj, pa zbeži!« je krikni! eden izmed bosonojcev, kajti po sodbi njegovih tovarišev se pravilna rokoborba ne bi mogla dobro Izteči za Jindro,
Za trenutek se Je zdelo, da je tudi on izgubil duha-
»Zakaj tedaj zmerjaš, osel?!« je rekel skoro jokaje.
»Veš, kaj,« je Izpregovoril Lojzek čisto prijateljuješ tl jih dam kvečjemu tri, če bi tl ne bilo dveh in drugo tudi le, če bi tl ne zadostovala prva. še potem ne boš molčal, ne boš nikoli več! Tu« kajle leti pj*va!«
»Tristosapra!« je zarjovel pritlikavček Jindra od jeze in zmagoslavja, kajti naznanjeni udarec ni padel po njegovem licu, ampak zadel je Lojzka na lično kost, d« je kar zaklopotalo.
Jindra je namreč v trenutku, ko je njegov nasprotnik zamahnil, sklonil glavo,	pest njegove	desne
roke pa je zletela kvišku kakor	vzmet.
»Meni se zdi, da sl jo ti dobil!« je zaklical Jindra; Imel je pri pretepanju toliko besed kakor Cyrano,
»Hahaha!« se je zasmejala kopica sekundantov.
To je šele prav razkačilo Lojzka.
Razljučen in razsrjen je slepo skočil proti Jindri, a ta je že zakričal:
»To bi bila torej druga!«
In res, po isti nezmotljivi metodi, ki je pričala o pogosti vali, Je primaza! Jindra Lojzku drugo in zadnjo.
Lojzku je namreč pritekla kri iz obeh nosnic hkrati, pred očmi vseh gledalcev tako	lepo, da	se	eden	iz-
med njih ni mogel zdržati in je vzkliknil:
»Krucitirkn!«
Lojzek je vstal in, nabravši krvi v dlan, pregledoval darilo; na nadaljevanje boja seveda ni bilo misliti.
»Torej kdo je rekel, da koga namlati?!« je izpregovoril Jindra s silno moškim glasom.
Bilo je v tem bahanje In sočutje s premaganim.
»Vidiš, še treh ti ni bilo treba, pa imaš dovolj!« je nadaljeval Jindra, ko mu Lojzek ni odgovoril.
»Čeprav, pa le ne jokam!« je ugovarjal veliki in močni Lojzek, in s tem izrekom je dosegel več, nego če M sl dal nogo malega, a gibčnega Jindre za tilnik.
Tovariši na pobočju so gledali z občudovanjem in marsikdo od njih bi bil takoj zamenjal svojo kožo za Jlndrovo.	'
»To je tudi bolje zate, da ti vendar enkrat teče Iz nosa nekaj drugega!« je prijateljsko pripomnil Jindra — izrek, ki bi bil vreden špartanskega pajdonoma.
»No, to je nekaj, par kapljic krvi!« je rekel na to Lojzek.
»Vdrugič vaaj ne boš zmerjal!« se je razkrlčal Jindra v zopetni zavesti svoje zmage,
»Jindra!« je nepričakovano zadonel v ta prizor osoren moški glas.
Jindra se je stresel, kar skočil bi in zbežal, Če bi se ne bal, da se osramoti pred svojim občinstvom.
To je brez dvoma dobro poznalo tega, ki je klical, in vse te male glavice so se obrnile v smer, odkoder je prihajal osorni moški glas, in zopet so se vrnile k Jindri. Prav lahko je mogoče, da so tako izdale klicajočemu, kje naj išče Jindro.
»Jindra!« je zakričal zdaj glas bolj grozeče in s takim poudarkom, da je omajal Jindro, ki je zdaj odšel z obotavljivimi koraki.
Toda, preden je prišel na breg, je že stal tukaj skrčen ostudnež z modrim predpasnikom, malo nadušljiv, kakor Je bilo soditi po tem, kako je gonil aapo z brado.
Iz zavihanih srajčinih rokavov so visele dolge suhe roke, malodane čez kolena, žile na njih so bile debelejše nego basove strune, v desnici je držal zlo-čestnik jermen, o katerega namenu ni nihče od navzočih niti najmanj dvomil. ; r •
Oči malih nepridipravov so žarele od nedočak-Ijivosti, da oplete jermen hrbet zmagalca v pravkar dobojevanem dvoboju.
Jindra pa ni prav nič kazal te nedočakljivosti in se je plazjl, samo da je le premikal noge, čim dalje bolj počasi.
»Poglejmo no tička!« je govoril grdi mož za modrim predpasnikom, »on je tukaj, on me ne sliši, on se ne oglasi in pusti, da rjovem’«
Dokler je Jindra lezel navzgor, je gledal nanj čez očali, kakor bi ga hotel nabrati na roge, ko pa ga je imel pri sebi, je dvignil brado visoko, da bi ga vje! z očali, ki so mu sedele na koncu nosa.
»Tak ti ne boš ubogal?« je puhal na Jindro. »Kaj sem ti rekel? Da se mi ne gani od Ruženke, zdaj veči tam, da vsa hiša odmeva!«
Kopica dečkov je pozdravila to karanje s soglasnim »Heeei« in samo en petelinček je pristavil:
»Čakaj, Jindra, ti jih boš dobil!«
Tako Je tudi vse kazalo, sodeč po tem, kako se je nepotrpežljivo zvijal jermen v moževi roki.
»Ne glej me tako!« se je zadrl na dečka, ki je iztegnil uporni obraz skoro prav k njegovemu, »če ne,
te — stosakra!«
Besnel je s stisnjenimi zobmi in njegova stisnjena pest se je dvignila k strašnemu udarcu, ki bi bil gotovo padel, če bi ne bila njegove pesti zgrabila v tem hipu roka Jindflcha Pavška starejšega.
»Kaj hočejo?« se je obrnil nanj sključeni moži-ček, »kaj se brigajo za nas? Pa sploh, kaj in kdo so oni? Ali je ta fant moj, ali je morda vaš?«
»Kakor vse kaže, je menda moj!« je rekel tiho Jlndfich Pavdk, bled in tresoč se po celem telesu, »če namreč niste vi sami njegov pravi oče in če se deček imenuje Jlndfich Nekuš po materi!«
Sključeni mož se je za trenutek vzravnal kakor sveča, si nasadil očali prav na oči in motril tujca, nem od strahu.
»Človek!« je začel zdaj po tiho, »kaj pravite? AH pa tudi veste, kaj govorite?«
Nekaj časa sta gledala molče drug v drugega, Jlndfich Pavak bi se bil rajši v tla'udrl, a vendarle je zdržal izvedljivi pogled, ki je bil vanj uprt.
čutil je, čeravno ni videl, na svojem obrazu uprt še en, ne le izvedljiv, ampak žgoč pogled.
»Moja rajnka žena je imela vendar fanta s čisto mladim študentom,« je rekel možiček in njegove oči za očali so se še bolj poostrile.
— Rajnka! — je pomislil Jindfich Pavdk In rekeb
»Tukaj vendar ne moreva govoriti o takih rečeh,« in pokazal je na poslušalce, kopico dečkov, ki so obstopili oba čisto na tesno, da bi jim ničesar ne ušlo iz utihlega govora.
Mož v modrem predprsnlku pa nikakor ni mislil na obzirnost in je nadaljeval:
»In ko bi res morda bili tisti, ki je mojo rajnko ženo, ko je bila še dekle, pokvaril, si tega nikakor ne želite,« je zajavkal, in iz njega je zadišalo žganje-^#
»Dobri mož!« je ugovarjal Jindfich neprijetno zadet, začutivši, da mu je rdečica oblila vroča lica.
»Dobri' mož sem, dobri mož tam, da sem bil dober mož, to je sveta resnica, to mora vsakdo reči, kdor nas je poznal, ampak samo do sem,« In umolkni! jo za hip.
»Kaj čenčate, mamo ste Jindri umorili, to je vendar znano po celem Františku!« je zakričal nanj čisto nepričakovano Lojzek. Vmešal se je v razgovor, kakor bi bil to storil dospel, pogumen mož.
»Nakaza!« se je zadrl nanj surovež in Lojzek j« moral gledati, da je odskočil.
Pa tudi med ostale otroke kakor če strela udari? gruča se je razletela na vse strani in dečki so od daleč kričali:
»Pa je res, res je to, naša mama so to tudi po«
vedali!«
Ta prizor je Jindfichu Pavdku pojasnil dosedanjo usodo njegovega otroka bolj nego najtočnejše poročilo.
Pogledal je malega umazanca, že nedvomno svojega sina, ki je tu stal, upirajoč oči na človeka, ki je skazil njegovo rajnko mater.
Niti besedica mu ni ušla. Ni dvoma, da je zadosto* val njegov desetletni razum, da bi vse razumel.
Jindricha Pavdka se je polastilo bolestno nežno-čutje, padlo je nanj celo breme svoje krivde na enkrat, pripognil se je k njemu in ga prijel za rame.
»Pred vsem ga pustite in spravite jermen!« je re» Kel tiho, pa odločno in iztrga! Jindro Iz rok njegovega mučitelja.
(Nadaljevanje sledi.)
Stanovanje
sobo in kuhinjo, Iščem. Cenj. ponudbe pod »Mir« na upravo.
gobo in črkosllkanje, barvanje fasad izvršuje poceni, hitro In okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«. IX
Gramofone
popravlja najbolje In najceneje mehanična delavnica Justin Gustinčič, Tat-fenbachova ulica. 14.	602
Za potovanje: potne kovčeke in torbe, v veliki izbiri od navadne do najfinejše vrste. Kov-čeki za auto In kolekcijo vzorcev po naročilu. !. Kravos, Maribor, Aleksandrova 13.	1763
Prodam čebele,
7 družin in več praznih panjev in krasen paviljon za 9 družin. Ivan Pirc, Maribor, Betnavska cesta 1.	2026
Večie krasno stanovanje v sredin! mesta oddam s 1. avgustom. Obstoj! Iz treh sob, kopalne sobe, sobe za služkinjo ter vseh ostalih pritiklin. Vprašati pri Upravi hiš iPokoJnlnskega zavoda za nameščence v Mariboru od 18. do 19. ure dnevno.	2028
Novo hišo z vrtom in studencem proda Kmetič Miha, Tezno pri Mariboru, Ptujska cesta.	2025
Tro- ali dvosobno stanovanje
in prazno separlrano sobo, moderni komfort, velike sobe, takoj oddam. Kosarjeva ulica 41.	2024
Iščem
1	do 2 sobno stanovanje. Plačam točno. Zalokar, Smoletova ulica 8. 2029
Časopisi In inserati.
pri Hinko Sax. Grajski trg.
Lepo meblovano sobo
nasproti parka s separiranim vhodom oddam boljši osebi. Naslov v upravi lista.	2023
Fotoamaterji kupujejo pri strokovnjaku.
Dospeli novi aparati In potrebščine. 100 gaslicht-kart od 30 Din naprej. — Fotomeyer, Gosposka 39.	1935
2and, narednik
prve klase v pokoju, kavcije zmožen, išče kakršnokoli službo. Naslov v upr. lista.	2015
T'/OKLI
MARIBOR
Zastopnika
za mariborsko stran dravske banovine sprejme takoj tvornica keksov. Ponudbe pod: Specijalitete na reklamno podjetje Reklam Rozman, Ljubljana, Miklošičeva ulica 6.	2016
Juristi pozor!
Izšla sta Zbirke zakonov snopič 40 In 41:
Konkurzni zakon...........Din 36*—, vezan v platno . ... Din 48*—.
Zakon o ustroju vojske .... Din 50*--, vezan v platno .... Din 62-—.
Naročite jih takoj pri	u
 _____________________________________Tiskovni zadrueri v Mariboru. Aleknndrova 13.
Izdaja Konzorcij .Jutra« v Ljubljani: oredatavulk izdajatelj. U> urednik; FRAN	‘VIC v Mariboru. Tiska Marlboraka tlakrrna d. d, predstavnik STANKO DETEL/
v ..tarlboru.