77. AD Poštnina plačana v gotovini CENA 35 IHN URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Leto XVI V LJUBLJANI, dne 19. marca 1959 Številka 9 / V S S B I N A i Odloki ljudskih odborov: 16. Odlok o družbenem planu okraja Celje za leto 1959. 17. Odlok o proračunu okraja Celje za leto 1959. 16. Okrajni ljudski odbor Celje je po 4. členu zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov m njihovih organov (Uradni list FLRJ, štev. 5^644/57) na seji okrajnega zbora in na seji zbora Proizvajalcev dne >0. januarja 1939 sprejel ODLOK o družbenem planu okraja Celje za leto 1959 1. člen Sprejme se družbeni plan okraja Celje za leto 1959, ki se glasi: 1 . DRUŽBENI PLAN OKRAJA CELJE ZA LETO 1959 Prvi del SMERNICE ZA GOSPODARSKI RAZVOJ V LETU 1959 L poglavje Osnovne naloge in smernice gospodarskega razvoja v letu 1959 Osnovne naloge in smernice gospodarskega razsoja v letu 1939 izvirajo iz doseženih rezultatov gospodarstva v preteklem letu ter iz ekonomsko-politič-Dih nalog družbenega plana okraja Celje za razdobje 1957—1961. Poteoitakejji so osnovne naloge gospodarske politike in nadaljnje smernice za gospodarski razvoj v 1959 tele: 1. Obseg proizvodnje in storitev v v: s ~ih panogah je treba povečati, tako da se bo narodni dohodek povečal za 9,1 % in družbeni Proizvod za 7,6 %. 2. Fizična obseg proizvodnje se bo dvignil Panogah in v industriji dosegel 6,5 % in v kme ^% povečanje. v , .pksef proizvodnje se bo povečal predv r , ^so. izrabo sredstev za proizvodnjo, smotrn 0 'nvesticijskih sredstev, zlasti amortizacije cionalnim zaposlovanjem delovne sile in z izboljšanjem organizacije dela. Racionalno zaposlovanje in boljša organizacija dela sta osnovna pogoja za povečanje storilnosti pri delu, ki je zopet poglavitni činitelj za nadaljnji gospodarski razvoj in za izboljšanje življenjskih razmer prebivalstva. Gospodarske organizacije morajo pravilno izkoristiti prednosti sedanjega sistema pri delitvi ustvarjenega dohodka, zato naj izrabijo prednosti, ki jim jih daje predpis o posebnem deležu pri dohodku, Ta neposredna stimulacija bo vplivala na produktivnost in gibanje novih zaposlitev. Osebni dohodki vsakega delavca pa bodo morali biti dosledno plod delovnega učinka in čimbolj odvisni od uspešnega poslovanja v podjetju. 3. Za stabilni razvoj osebne porabe je treba' zlasti v mestih in industrijskih naseljih nadalje razvijati trgovsko mrežo na drobno, večati in zboljševati kapacitete družbene prehrane, širiti storitveno obrt ter v okviru stanovanjske skupnosti ustanavljati komunalne službe, potrebne za razbremenitev gospodinjstev ter pocenitev življenjskih stroškov. Prizadevanja za stabilizacijo tržišča, zlasti z živili, morajo biti konkretna in temeljito pripravljena. Kmetijska proizvodnja v okolici večjih potrošniških središč, zlasti proizvodnja" državnih kmetijskih gospodarstev, mora biti usmerjena v proizvodnjo tistih pridelkov in takih količin, ki bodo učinkovito vplivale na časovno in količinsko kritje potreb. Intervencija mora biti tudi ekonomsko uspešna. Z že uvedenimi administrativnimi ukrepi, zlasti pa z ekonomskimi intervencijami socialističnega sektorja je treba vztrajati na nivoju cen leta 1956 v posameznih časovnih obdobjih. Pogoji za dvig osebne porabe so povečanje obsega proizvodnje na enega zaposlenega po predzadnjem odstavku tč. 2, nadalje nagrajevanje po učinku dela. To bo mogoče v večji meri kot doslej uveljaviti, če se bodo podjetja še bolj zavzela za boljšo organizacijo dela. 4. Glavno, vodilo za uspešno gospodarjenje na vasi pa mora biti kooperacijska oblika proizvodnje, ki je najbitrejša pot k dviganju proizvodnje in večji tržnosti kmetijskih pridelkov. 5. Izvoz se mora povečati in prilagoditi splošnim gospodarskim smernicam. Gospodarske organizacije morajo racionalneje in varčneje uporabljati uvozne surovine in materiale ter si prizadevati, da jih čimbolj zamenjujejo z domačimi proizvodi. Ravno tako se mora povečati in izboljšati inozemski turizem. 6. Investicijska sredstva, s katerimi razpolagajo okraj in ljudski odbori, se naj v tekočem letu uporabijo predvsem za nadaljnji razvoj kmetijstva, trgovine, gostinstva, turizma in obrti. Znaten del teh sredstev pa bo treba porabiti za objekte splošnega družbenega standarda. 7. V škladu s predpisi bodo gospodarske organizacije združevale sredstva v skupne sklade, tako da bp investicijska delavnost v skladu s perspektivnim družbenim planom federacije, republike in našega perspektivnega plana. II. poglavje- Družbeni bruto proizvodi in narodni dohodek 1. Upoštevajoč dosežene uspehe v letu 1956, pričakovani dvig proizvodnje in povečanje delavnosti v vseh gospodarskih panogah in v skladu z razvojem, ki si ga zamišlja družbeni plan gospodarskega razvoja okraja Celje za razdobje od 1957, do 1%L leta. računamo, da se' bosta družbeni proizvod in narodni dohodek takole povečala: 195? v 000 Jin po tekoSih c činih 195$ 1959 19Š5 1959 195$ Družbeni bruto proizvod 75,360.357 79,672.098 85,701.182 1<$,6 107,6 Narodni dohodek 31,551.764 33.586.863 36,680.930 106.5 109,1 2. Gibanje družbenega bruto proizvoda bo po posameznih panogah, glede na splošno povečanje proizvodnje in obsega takole: 1957 1958 1959 1958 1959 1957 1958 Gospodarstvo Skupaj 73,360.337 79,672.098 83,701.182 108,6 107,6 Industrija 48,625.849 52,846.005(56,683.844 108.7 107,3 Kmetijstvo 11,326.825 12,359.160 15,427.468 109,1 108,6 Gozdarstvo 661.131 694.848 731.372 105,1 106,5 Gradbeništvo Promet Trgovina Gostinstvo Obrt Komunala 2,251.047 2,491.285 2,667.849 110,7 107,1 696.042 744.154 781.899 106,9 105,0 2,142.348 1,973.126 2,048.640 92,1 103,8 1,182.372 1,465.142 1,578.806 125,7 107,9 4,831.343 5,360.271 5,873.202 110,9 109,5 1,645.582 1,740.102 1,908.182 105,7 109,^ Pri primerjanju gibanja družbenega bruto pro-izvoda in narodnega dohodka v primeri z letom 1968 je razvidno, da narodni dohodek v letu 1959 hitreje narašča kot družbeni bruto proizvod. Naraščanj| narodnega dohodka ie dosegljivo, ker družbeni 'plan računa s smotrnejšo izrabo surovin in energije ter spremembo proizvodne strukture v prid kvalitetnejših in več vrednih izdelkov ter povečanega obsega proizvodnje. Prav tako v tekočem letu ta družbeni plan ne računa z bistvenim zvišanjem amortizacije. Plan računa s povečanjem narodnega dohodka v kmetijstvu kot rezultatom širše kooperacije zadrug z zasebnim sektorjem. Spremenjena struktura in pdvečana proizvodnja v letu 1959 bosta mogoči predvsem pri proizvodnji premoga, v barvni metalurgiji, v proizvodnji stekla, v kovinski in kemični industriji ter tekstilni industriji. V primerjavi s perspektivnim planom gospodarskega razvoja okraja Celje za razdobje 1957—196i se bo družbeni bruto proizvod po posameznih panogah takole gibal: po tekočih cenah 195“ 1956 195S 195? 1959 1955 199$ *1996 1961 1956 Gospodarstvo skupaj: 123,4 108.6 107,6 144,2 154,1 Industrija 117,1 108,7 107,3 136,3 147.0 Kmetijstvo 130,3 109,1 108,6 154,5 168.5 Gozdarstvo 100,0 105,1 105,3 110.6 109,1 Gradbeništvo 158,1 110,7 107,1 187,4 194,8 Promet 103,3 106,9 105,0 116.0 133,5 Trgovina 145,0 92,1 103,8 138,7 155,7 Gostinstvo 1392 125,7 107.9 175.6 190,1 Obrt 155,4 110.9 109,5 159.5 168,2 Komunala 136,4 105,7 109;6 158,1 172,0 Ul. poglavje Investicije V ietu«[9‘59 je treba voditi politiko smotrnejšega investiranja in usmeriti sredstva v tiste panpge, ki zaostajajo za zamislijo perspektivnega plana okraja Celje in zavirajo razvoj življenjske ravni prebivalstva. Da bomo izvajali navedene smernice, moramo v letu 1959 izpolniti tole: — za hitrejši razvoj družbenega standarda je treba nameniti več sredstev za stanovanjsko zidavo, komunalno ter za kulturno-socialno delavnost, — na področju stanovanjske zidave moramo doseči bolj ekonomično investicijsko zidanje, — vlagati je treba večja sredama v kmetijstvo, trgovino, gostinstvo, obrt, — združevati moramo sredstva gospodarskih organizacij za njihovo rekonstrukcijo. Zaradi sorazmerno večjih sredstev, ki ostanejo gospodarskim organizacijam na razpolago v letu 1959, in paradi smotrnejše uporabe teh sredstev priporočamo, da gospodarske organizacije združijo v tekočem letu razpoložljiva sredstva, ki se bodo v prvi vrsti vlagala v negospodarske investicije. S tem bi s® zagotovila skladno realizacija investicij, določenih p° perspektivnem planu. TaLo računamo, da bodo v letu 1959 posojila iz sklada skupne porabe gospodarskih organizacij in druga razpoložljiva sredstva gospodarskih organizacij, namenjena za objekte družbenega standarda, znašala okoli 471 milijonov din, razpoložljiva sredstva denarnih skladov osnovnih sredstev gospodarskih organizacij, namenjena za gospodarske objekte, pa bodo znašala okoli 3&4 milijonov dinarjev. Pričakujemo, da bo struktura družbenih investicijskih skladov po namenu v letu 1959 takale: .. Družbeni iuTest. sklad , JNamea OLO obč LO Skupaj Struktura Skupaj sredstva skl. 200 320 520 ICO od tega: za investicije v obratna sredstva 30 32 62 12 za investicije osnov, sredstev 170 23S 458 88 100 od tega: za kmetijstvo 40 SO 120 26 za trgovino 20 65 S5 18 za gostinstvo 20 42- 62 14 za obrt 10 43 53 12 za družb, staiid. 80 58 138 30 Družbeni plan računa, da se bodo skupna investi-sijska sredstva okraja, občin, gospodarskih organizacij in sredstev iz splošnega investicijakega sklada Povečala v primeri z letom 1958 za 41,5%. Od teh sredstev je namenjenih za negos-podarske investicije °koli 2,838 milijonov din, kar je za 33,3% več kot v letu 1958. Investicijske naložbe v gospodarske pano* Se pa bodo znašale 8,351 milijonov din oziroma 44,6 % vCč kot v letu 1958. Sredstva občinskih skladov za zidanje stanovanjskih hiš, ki jih bo mogoče uporabiti v letu 1959, bodo znašala po pričakovanju 850 milijonov din. Glede na velike potrebe po šolskih kapacitetah predvsem v mestih in industrijskih središčih je računati s tem, da bo porabljenih povprečno 13 % sredstev tega sklada 2a investicije v obveznem šolstvu. Ostala sredstva te-6a sklada pa je treba racionalneje uporabljati. Računa se, da bo povprečna cena stanovanj za m* Znašala bruto 20.009 din. Pri tem se pa morajo upoštevati smernice, ki so podane v resoluciji o perspektivnem razvoju splošne porabe. Skupna sredstva za industrijske potrebe v letu 959 bodo znašale 5,500 milijonov din. Računamo, da bo od leta 1957 do konca leta 1959 izvršenih 60,2% vseh investicij za industrijo, ki jih določa perspektiv-ni plan okraja Celje. Sredstva, ki se v tekočem letu nameravajo upogniti za industrijske investicije, se bodo po virih for-mirala takole: nmprtizacije ' 1,025 milijonov din ~ skladi gospodarskih organizacij 512 milijonov din zvezna in republiška sredstva 3,962 milijonov din V industriji se bodo vlagala sredstva predvsem za nadaljnjo graditev termoelektrarne Šoštanj in premogovnikov. Prav tako bo težišče investicijskih naložb v graditvi in rekonstrukciji opekarn ter v proizvodnji, ki proizvaja blago za široko porabo, za izvoz ter za reprodukcijski material v kmetijstvu. Kmetijske naložbe bodo usmerjene predvsem v graditev objektov za živinorejo, v nabavo plemenske živine, razširitev hmeljskih nasadov in dovršitev hmeljskih sušilnic. Večjo pozornost po treba posvetiti tudi graditvi objektov za vskladiščenje semen. Računamo, da bomo zo omenjene objekte vložili 1.52il milijonov din. V gozdarstvp bomo investirali 124 milijonov din. Sredstva gozdnega investicijskega sklada, ki znašajo 103 milijone din, se. bodo porabila za graditev gozdnih cest in logarnic. Sredstva, ki so določena za go~ zdarstvo za leto 1959, in že vložena sredstva v letih 1957 in 1958, znašajo 79,5 % vseh investicijskih sredstev, ki z njimi računa perspektivni plan do leto 1%1. Gradbena podjetja morajo še naprej izpopolnjevati mehanizacijo in svoje obrtne obrate. Opremiti in organizirati jih morajo tako, da pomanjkanje obrtnih izdelkov in storitev ne bo zaviralo dovršitve stanovanjskih objektov, V tem letu bo.v navedene namene v gradbeništvu investiranih 100 milijonov din. Računamo, da bo v letu 1959 za investicije v trgovini in gostinstvu na razpolago okoli 724 milijonov dinarjev. V primerjavi s perspektivnim planom se računa, da bo do konca leta 1959 izvršenih 84,7 % vseh investicij. Razpoložljiva sredstva iz okrajnega in občinskih družbenih investicijskih skladov ter iz posojil razpoložljivih denarnih skladov osnovnili sredstev gospodarskih organizacij se bodo morala uporabiti za razširitev mreže trgovine na drobno in za skladišča s kmetijskimi pridelki. Računamo, da bo v tekočem letu začelo poslovati več novih prodajaln. 'V gostinstvu je namenjenih okoli 149 milijonov dinarjev Za zidavo novega hotela v Celju, za adaptacijo hotelskih objektov predvsem v Rogaški Slatini in za povečanje gostinskih kapacitet v drugih turističnih krajih. Sredstva, s katerimi računa družbeni plan za leto 1959 za investicijska -vlaganja v obrti, znašajo okoli 210 milijonov din. Tako se izkazuje povečanje v primeri z letom 1958 z indeksno številko 179,5 %. V obrti je treba zagotoviti zgraditev centralne pekarne in mlekarne v Celju. Kakor v Celju tako je treba tudi v drugih industrijskih središčih razširiti storitveno in gradbeno obrt. Da se zagotovi potrebna koordinacija in usmerjanje vseh investicij po tem planu in po družbenih planih občin, morajo investitorji investicijske programe, idejne in glavne projekte izdelati izključno po organizacijah, ki so pooblaščene za ta dela. Te organizacije še morajo ustrezno kadrovsko okrepiti, izboljšati storilnost in kvaliteto, da bodo kos prihodnjim projektantskim nalogam. IV. poglavje Zaposlenost in delovna storilnost Perspektivni plan okraja Celje računa, da se bo število zaposlenih v socialističnem sektorju v razdobju 1956 do 19'6l dvignilo od 29.365 na 36.590, t. j. za 24,5%. To pomeni za 4.5 % povečano letno zaposlitev. V letu 1959 bi se naj nanovo zaposlilo 837 oseb. Število zaposlenih se bo torej povečalo do konca leta M69 glede »a stance IcoBee teta 1956 v vseh panogah gospodarstva za 2,4%. Zaradi prekomernega zaposlovanja v preteklih letih, ki je povprečni in naprej določeni letni prirastek presegalo, bo moralo zaposlovanje nove delovne sile počasneje naraščati. Število zaposlenih se naj poveča le v rudarstvu — da se ugodi objektivnim potrebam rudnika lignita v Velenju — v trgovini zaradi povečanja števila prodajnih mest, v obrti i zaradi povečanih kapacitet, v socialističnem sektorju kmetijstva in v zadružnem sektorju kmetijstva na hmelj-skem področju, ki terja povečanje števila traktoristov, da bi bilo mogoče tako realizirati kooperacijski plau. Da bi se prekomerno zaposlovanje v tetu 1959 zavrte in da bi se ohranila tista razmerja, ki so glede storilnosti postavljena v perspektivnem planu okraja Celje, je potrebno, da občinski zbori proizvajalcev in občinski sindikalni sveti ukrenejo vse potrebno za reševanje problemov pri zaposlovanju nove delovne sile skupaj s posameznimi gospodarskimi organizacijami. Pri tem naj zbori proizvajalcev analizirajo tiste ekonomske uspehe, ki naj bi izvirali iz vključitve nove delovne sile v proizvodni proces. Le ob ekonomsko utemeljenem zaposlovanju delovne šibe bo mogoče v letu 1959 doseči povečanje celotne delovne storilnosti za 6,1 %, v industriji pa za 7,1%, Produktivnost dela je izračunana na podlagi narodnega dohodka, ki se bo v industriji povečal za 8,7 %. To povečanje narodnega dohodka je rezultat boljše izrabe surovin in energije ter spremembe v strukturi proizvodnje v korist več vrednih izdelkov. Za tak razvoj storilnosti bo poleg navedenih ukrepov potrebno še, da gospodarske organizacije vpeljejo sodobne metode izobraževanja odraslih, ki bodo skrajšale priučevanje novih članov kolektiva, da zmanjšajo izmečke in okvare v proizvodnji, izboljšajo kvaliteto izdelkov, zmanjšajo število nesreč pri delu in izostankov od dela, omejijo fluktuacijo ter izboljšajo razmere med člani kolektiva. Z uvajanjem kvalitetnega in cenenega toplega obroka v vsako podjetje bodo ustvarjeni boljši pogoji za še večje delovne uspehe. Vse to pa bo pripomoglo, da se delovni čas kar najbolj ekonomično izkoristi. Izkoriščanje razpoložljivega časovnega fonda v industriji bi naj glede na leto 1957 in leto 1958 Bilo takole: •/# izkoriščanja fonda časa 1957 85,9 1958 85 1959 87 Pri usmerjanju mladine v poklice pa bo treba že v šolah delati'primerno propagando zlasti za tiste poklice, v katerih primanjkuje strokovnih delavcev. To so n. pr. posamezne trgovske stroke, gostinstvo im različne obrti. Pri zaposlovanju nove delovne sile morajo podjetja in ustanove upoštevati načete, da so ob zaposlitvi dolžne tudi skrbeti za ustrezno ureditev stanovanjskih razmer za zaposlene. V obeiiflskik družbenih planih je treba posvetiti posebno pozornost: vprašanju zaposlenosti in delovni storilnosti ter konkretnim ukrepom za doseganje pričakovanih uspehov. Prizadevanja za zmanjševanje nesreč pri delu morajo biti konkretnejša. Podjetja morajo voditi register nesreč s potrebnim opisom, da bi se omogočite proučevanje vzrokov ter preventivno ukrepanje. V. poglavje Osebna poraba in družbeni standard Osebna po raba Pričakovano povečanje gospodarskega razvoja, ki temelji na smernicah in nalogah tega družbenega plana im perspektivnega plana gospodarskega razvoja za razdobje 1957—>1961, bo omogočil povečanje realne osebne porabe vsega prebivalstva za okoli 7 %. Povečana storilnost zaradi predpisov povečane plače za okoli 9 % ter splošno povečanje gospodarske aktivnosti, ki z njo ta plan računa, bo imela za posledico tudi povečanje realnih plač za okoli 6%. V preteklih letih je zaradi naraščanja cen kmetijskim pridelkom osebna poraba kmečkega prebivalstva hitreje naraščala kot osebna poraba delavcev in uslužbencev. To pa ni v skladu s perspektivnim planom gospodarskega razvoja. V letu 1959 je zato treba doseči, da bo tudi osebna poraba kmečkega prebivalstva odvisna v prvi vrsti od obsega kmetijske proizvodnje in količine tržnih presežkov. Le tako bo namreč mogoče doseči skladnost med osebno porabo v mestu in na vasi. Na razvoj osebne porabe vplivata ne le povečana proizvodnja, povečani narodni dohodek, naraščanje delovne storilnosti, razvoj obrtniške in gostinske mreže, ampak tudi urejeno tržišče. Glede na realne pogoje v socialističnem sektorju kmetijstva je mogoče v Celju in industrijskih središčih Šaleške doline kot v drugih industrijskih centrih zadovoljiti tržišče z glavnimi kmetijskimi pridelki, razeu z izrazito sezonskimi, tako glede količine, kvalitete in cen. Treba bo ekonomsko obvladati tržišče, da ostanejo cene na višini iz leta 1958. Tako se bo potreba po administrativnem določanju cen omejila na najnujnejšo administrativno intervencijo. Občina Celje bo z lastnimi in okrajnimi sredstvi v tekočem letu uredila ca. lOOha arondiranega zemljišča v Žepini ter na njem organizirala tako kmetijsko proizvodnjo, ki bo zadovoljila trg. V naslednjih letih se bodo zato pojavili na celjskem področju bistveni tržni presežki. Kot specializirano preskrbovalno podjetje bo moral Agropromet pospešiti in razširiti svoje delo tudi na druga industrijska območja. Da bi se zmanjšale izgube in kalo pri živilih, bo treba bolj skrbeti za to, da se v tem letu zagotovijo potrebna sredstva za Zidanje skladišč. Družbeni standard Da bi v letu 1959 čim bolj pospešili nadaljnje zvišanje življenjske ravni prebivalstva, bomo v tem letu za negospodarske investicije vložili skupno 2.888 milijonov din. Se naprej bomo pospeševali zidanje stanovanjskih ^»bjektov', predvsem v mestih in industrijskih središčih. Nameravamo iz sredstev stanovanjskega sklada, sredstev gospodarskih organizacij in prebivalstvo vložiti v ta namen 1.500 milijonov din. To pomeni začetek ali dovršitev ca. 950 stanovanj. Računamo, da bo v mestu Celju in v Šaleški dolini vseljivih v tem letu 750 stanovanj. Da bi za stanovanjsko zidavo pridobili čimveč sredstev, je prj dovoljevanju posojil iz sklada za zidanje stanovanjskih hiš treba doseči, da Ivo soudeležba gospodarskih organizacij in posameznikov pri investicijah čim višja. Prav tako je pri dovoljevanju posojil treba upoštevati, v kakšni meri reševanje stanovanjskega problema lahko pospeši razvoj določene gospodarske stroke. Za zgraditev servisov za pomoč v gospodinjstvu kodo poleg sredstev gospodarskih organizacij sodelo-va!e s sredstvi tudi občine z okoli 17 milijonov din. V okviru stanovanjskih skupnosti je treba razvijati vrste gospodinjskih servisov in otroških ustanov, 'n to predvem v mestih in industrijskih središčih. Tako bo v mestu Celju urejenih li pralnih servisov, 8 bkalnic, 8 krpalnic, 12 otroških igrišč in 4- šolska zavetišča. Za objekte družbene prehrane bo v mestih in industrijskih središčih vloženih v letu 1959 okoli 150 milijonov din. Poleg sredstev ljudskih odborov bodo Pri teh naložbah imela glavno vlogo združena sredstva zainteresiranih kolektivov. Šolstvo in prosveta Računa se, da bodo okraj in ljudski odbori upo-r^bdi za adaptacijo ter dovršitev objektov in za zi-Panje novih objektov za splošnoizobraževalno in strokovno šolstvo 500 milijonov din. Sredstva sklada za gospodarske kadre se bodo Uporabila za dovršitev že pričetih objektov. Zato se bo "ivestiralo predvsem za nadaljnjo graditev in opremo rudarske šole v Velenju, metalurško-kovinarsko šolo v Štorah in šolo za trgovske vajence v Celju. Računamo, da bodo občinski ljudski odbori upo— ubilj za zidavo splošnoizobraževalnih šol v povprečju 0 ol; 19 % sredstev občinskih skladov za zidanje stanovanjskih hiš. Dokončajo naj se že pričeti objekti 'n začno naj se zidati novi objekti tam, kjer so glede lla število učencev razmere najbolj kritične, in to v mestih in industrijskih središčih. Nekatere šole bodo u aptiraae, pri drugih pa bodo izvršena večja popravila. ^ Posebno skrb bo treba posvetiti izvedbi teh-nič-^e»a, gospodinjskega in gospodarskega pouka v šolah, 1 je bistveni del reformiranega učnega programa. Dosedanja inšpekcijska služba se bo v prihod-Jem letu reorganizirala v prosvetno-pedagoško služ-ni d ^rens,*'ena naloga te službe bo skrb za strokov-vig vodilnega in drugega prosvetnega kadra. ; T° ^K> doseženo s sistematično organizacijo teča-eb ln sem*nariev. Šolska mreža je v našem okraju v strP^v-'u UStaliena> v mestu Celju in v večjih indu-js ih središčih so .šolske kapacitete nezadostne in °nlocno preobremenjene. ^^Poživiti bo treba kmetijske gospodarske šole s l£je ,v zimskem času in zajeti čitmveč mladine. Zen 0n- i? raznicre za to, se bo skušal uvajati obve-ževanjiT ^ sestavni del šolskega izobra- Za uspešnejši pouk telesne vzgoje v sodah bodo morali ljudski odbori s podporo gospodarskih in družbenih organizacij ter prostovoljnim1, delom še nadalje graditi šolska igrišča in telovadišča in nabavlja^ ti športne rekvizite. Za nadaljnjo adaptacijo muzeja v Celju' so tudi v letu 1959 določena sredstva. ' '?p Z d r a r st v o =; V perspektivnem planu okraja Celje je podčrtano, da se mora zdravstvo .razvijati skladno z drugimi gospodarstvom ter z ekonomskimi in političnimi potrebami in razmerami okraja. Da se zagotovi izvajanje smernic republiškega zakona o zdravstvu ter pričakovana razširitev zdravstvenega zavarovanja na do sedaj še nezavarovano prebivalstvo, se mora še nadalje proučevati in izpopolnjevati zdravstvena mreža. V tem letn bomo v zdravstvu investirali skupno 2i2!7 milijonov din. Potrebno je dograditi zdravstveni dom v Celju, ir. sicer pritlične prostore, kjer je v načrtu dispanzer za dojenčke in predšolske otroke. Obenem se bo leta 1959 postopno izboljševala oprema (rentg. aparati, oprema za zobne poliklinike itd.). Bolnišnica bo delala za nadaljnjo graditev svojih objektov. V začetku leta 1959 se bodo pomožni bolniški obrati že preselili v novo zgrajeno poslopje. Leta 1959 bo prav tako začetek etapne adaptacije -store bolnišnice. Dokončala se bodo dela na bolniški lekarni in na oddelku za fizikalno terapijo, za kar ima bolnišnica lastna investicijska sredstva. Gradbena dela zdravstvenega doma v Velenju se morajo dokončati v letu 1959 in 1960, zdravstvena postaja na Polzeli, v Zrečah, Rimskih Toplicah in urediti zdravstveni dom v Šmarju, zdravstveni dom v Gornjem gradu in Ljubnem, za kar bodo sredstva določili plani občinskih ljudskih odborov. Z lastnimi investicijskimi sredstvi bo bolnišnica Novo Celje adaptirala prostore in pridobila s tem 20 novih bolniških postelj in dokončno uredila vodovod in kanalizacijo. Zdravstvo prevzema še tele naloge: — omejitev dotoka nekvalificiranega oziroma administrativnega kadra; — ambulatno-poliklinične ustanove naj preidejo iz financiranja po storitvah v pogodbeno pavšalno financiranje z zavodom za socialno zavarovanje; — centralni zdravstveni dom na sedežu občinskega ljudskega odbora mora prevzeti odgovornost za celotno zdravstveno službo na svojem območju; — pri okrajnem higienskem zavodu se mora okrepiti statistična in analitična služba, da bodo mogoči pravočasni ukrepi, kadar se opaža naraščanje bolezni ali previsok dvig bolniškega staleža po gospodarskih ustanovah in podjetjih; — potrebno je okrepiti in ustanoviti obratne ambulante, ki so dolžne stalno proučevati in analizirati poškodbe in nezgode pri delu, študirati patologijo med delavstvom in pomagati, da se storilnost poveča; — v letu 1959 se bo nadaljevalo cepljenje proti polimielitisu in se bo pričelo množično fluorografira-nje otrok in nosečih žena; — neuropsihiatrična služba se je začela razvijati šele v letu 1958. Potrebe so privedle okrajni ljudski odbor do sklepa, da se v letu 1959 hospitalni prostori biralnice v Vojniku uporabijo za azilacijo najnujnejših psihiatričnih primerov. Dosedanje prostore pljučnega oddelka bolnišnice v Celju bo bolnišnica uporabila za povečani interni, oddelek in za novo ustanovljeni okulistični oddelek. Pljučne bolnike bo sprejemala bolnišnica Novo Celje. VI. poglavje Izvoz V primerjavi z letom 1958 računamo v letu 1959 s skupnim povečanjem vrednosti izvoza za 10,7 %. V letu 1958 je bil izvoz lignita minimalen. Računamo, da se bo v letu 1959 izvozilo v Avstrijo do 60.000 ton lignita. Železarna Store računa, da bo izvozila okrog 500 ton kokil in 1.000 ton vzmetnega jekla. Pričakuje se tudi povečan izvoz cinkove pločevine za 23 % in za 8 % večji izvoz cinka v prahu. Ne računamo pa z izvozom surovega in rafiniranega cinka, kakor je to bilo v preteklih letih, zaradi povečanih potreb na domačem tržišču. Steklarna Boris Kidrič v Rogaški Slatini bo izrvo-zila ca. 435 ton votlega stekla ali za 19 % več kot v letu 1958. Izvoz emajlirane in pocinkane posode se mora gibati v višini preteklega leta. Povečal se bo izvoz emajliranih sanitarnih izdelkov in radiatorjev. Pod-» jetja naj si prizadevajo za dobavo večje množine surovin, da bo zagotovljen večji izvoz. Lesna industrija bo še v bodoče izvažala rezan les, zaboje in furnir. Pričakuje se povečan izvoz končnih izdelkov, predvsem pohištva. Izvoz v tej stroki industrije bo presegel raven iz leta. 1958. Tekstilna industrija računa v letu 1959 na ugodnejše pogoje za izvoz bombažnih tkanin in konfekcije. Usnjarska industrija bo izvažala še naprej v vzhodne države predvsem boks, krupon in druge izdelke. Če se bodo tržne razmere in izvozni režim spremenili, računa usnjarskadindustrija tudi na izvoz usnjene tehnične konfekcije še v druge države, predvsem na Bližnji vzhod. Povečana kmetijska proizvodnja bo omogočila povečati izvoz poljedelskih pridelkov, zlasti hmelja ter živinorejskih pridelkov. Računamo, da bo v letu 1939 izvoz kmetijski pridelkov za 10% večji kot v preteklem letu. Da bi se doseglo nainerav ati o povečanje izvoza, bodo morale gospodarske organizacije ukreniti vse potrebno, da se omogoči čim večji izvoz že v začetku leta. Podjetja, ki direktno izvažajo, so dolžna proučevati tržni mehanizem in tržne razmere v mednarodni trgovini, da bodo tako lahko uspešneje posegle na mednarodno tržišče. Da se zagotovi stalna in enakomerna prodaja, naj podjetja sklepajo trgovske dogovore trajnejšega pomena. Da bi se zmanjšal primanjkljaj v plačilni bilanci, naj gospodarske organizacije ukrenejo vse potrebno, da se zmanjša uvoz. Zato morajo čimbolj racionalno uporabljati uvoženi materi! ter ea v večji meri nadomestiti z domačini. Pri rekonstrukcijah naj se podjetja usmerijo na domače izdelke ali pa na tisto uvoženo opremo, za katero bo treba manj deviz. Ukreniti je treba tudi vse potrebno, da se poveča inozemski turizem. Drugi del RAZVOJ PO GOSPODARSKIH PANOGAH * VH. poglavje Industrija V letu 1959 se pričakuje nadaljnje povečanje fizičnega obsega industrijske proizvodnje, ki bo za 6,5% večji od doseženega obsega v letu 1958. Po posameznih strokah računamo v letu 1959 s temle povečanjem industrijske proizvodnje: Indeksi obsega industrijske proizvodnje 1958 1959 1937 1938 111 — Proizvodnja električne enirgije 92,5 109 112 — Proizvodnja in predel, premoga 98,9 lil 114 — Črna metalurgija 103,3 102,9 115 — Barvna metalurgija 102,8 105,8 116 — Proizv. nekovinskih rud 10*6,5 111,1 117 — Kovinska industrija 110,6 108,5 120 — Kemična industrija 122,9 111,7 121 — Industrija gradb. materiala 102,5 102,9 122 — Lesna industrija 113,4 109,6 123 — Papirna industrija 152,9 109,9 124 — Tekstilna industrija 101,3 105,3 125 — Usnjarska industrija. 102,5 103,7 127 — Živilska industrija 108,8 109 128 — Grafična industrija 133,9 115,2 Industrija skupaj: 105,3 106,5 V tem okviru je odločeno v proizvodnji nekaterih najvažnejših izdelkov tole povečanje: II |l 'h <0 •3\ f, 12- hidefes 1959 1956 w 3 _ Energetski proizvodi električna energija MW/h 186.000 385.000 206,9 rjavi premog t 306,754 383.400 92,4 lignit 11,208.000 1,900.000 146,3 Reprodukcijski material belo in sivo surovo železo t 9.727 22.000 206,1 valjani izdelki t 23.906,6 32.000 133,5 rafinirani cink t 5.150,4 6.300 106,2 t II ' ž3 |l 'K | I m Indeks 1959 1956 cinkova pločevina t 2.721,3 4.760 174,9 siva iri temprana litina t 11.340,4 12.908 113,9 odlitki barv. kovin t 17,3 15 86,7 odkovki, prosto kovani in v modelu t 90,5 240 365,1 kovinska embalaža t 283,1 550 194,9 žveplena kislina t 20.190,3 23.400 115,9 solna kislina / * 44,4 80 180,1 natrijev sulfid 933,1 1.100 117,8 kari jev sulfid t 2.9:0,4 2.500 85.8 volneno predivo t/ef 295,6 385 130,2 nsnje m= 5161.181 673.200 ! 19,9 furnir m3 302,8 2.100 693,5 Izdelki, namenjeni kmetijstvu Poljedelski stroji in orodje t 791,5 642 81,1 n®etna gnojila t 18.428,1 31.000 168,2 Izdelki, namenjeni pretežno gradbeništvu lomljen in tplčen kamen m3 13.145,1 9.000 68,4 zidaki (500 enot 16.378,1 19.840 119,7 strešniki 000 enot 2.325 2.700 116.! apno t 16.000,4 18.000 112,4 Izdelki, namenjeni Pretežno osebni porabi votlo steklo t 553 640 115,7 gospodinjska keramika t 1.297 1.137 $7,6 O'Osajl., aluminij, in druga posoda t 4.928,8 6.550 152,9 tehtnice za tovor t 595 783 152,4 konibažne tkanine OOOm2 12.996,6 13.390 103 stanovanjsko pohištvo grt 1.491 . 1.770 118,7 volnene tkanine OOOm2 491 645 151,4 nogavice t 26,3 155 179,6 konfekcija perila 000‘m2 830,8 1.785 214,8 11 olektrogospodarstvTi računamo s povečanjem Proiz-vodnje za 9%. T , ^,r* proizvodnji premoga bo dosežena večja proiz-no n,a’^e*5.rav Predstavlja za rudnik Velenje posčb-vprašanje kvalificirana delovna sila in nabava teh-nicne opreme Pogon. za mehanizacijo obrata, ki naj se da v Ka, ' črni metalurgiji je določeno povečanje 2,9%, v ni metalurgiji pa za 5,8%. Va^a_r' Proizvodnji nekovinskih rud je v načrtu po-grafitih Pr^r'^n ie stekla, keramičnih izdelkov ter ion 1 .. c®7- Proizvodnja stekla sč poveča na 840 v dm IT ! kapacitet, ki bodo pričele obratovati polovici leta 1^9. Zaradi stalnega upadanja' proizvodnje naravnih brusov in zaradi zdravju škodljivih posledic, ki jih proizvodnja in uporaba teh brusov povzroča, bo v letu 1959 proizvodnja v tem podjetju še naprej upadala. Podjetje »Pesek« Štore se ukinja, ker je eksploatacijo livarskega peska in bentonitov prevzela Železarna štore. V kovinski industriji je v načrtu dvig proizvodnje pri podjetju »Alpos« Šentjur in kovinskem eks-ploatacijskem podjetju Gorenje. Podjetje »Alpos« bo v letu 1959 popolnoma prenehalo izdelovati kmetijske stroje in bo v glavnem izdelovalo aluminijasto pohištvo in gradbeno opremo. Nadalje bo povečalo produkcijo varilnih praškov za aluminij, sive litine, baker in medenino. Proizvodnja varilnih praškov bo popolnoma krila dosedanji uvoz. Kemična industrija bo povečala proizvodnjo za !1,7%. Največje povečanje pričakujemo v proizvodnji esenc, anilinskih in suhih barv. 'V tem letu bomo rekonstruirali opekami v Žalcu in Ljubečni, dokončali pa tovarno opeke v Šoštanju, ki bo kot surovino uporabljata elektrofiltrski pepel. Letna kapaciteta tega obrata bo znašala 22 milijonov enot. Tako bo proizvodnja gradbenega materiala močno povečana. S tein se bodo zadovoljile potrebe po gradbenem materialu tudi izven področja našega okraja. Kapacitete Celjske opekarne bodo zato sproščene za izdelovanje radialne opeke. V lesni industriji računamo, da se bo proizvodnja povečala za okoli 10%. V podjetju Savinja pričakujemo, da se bo proizvodnja pohištva povečala za 20 %. Ta proizvodnja pa je v glavnem namenjena za izvoz. Poleg tega bo podjetje v tem letu izdelalo več luščenega furnirja, potrebnega za izdelavo vezanih plošč, in drugih končnih izdelkov. Da se preide na sodobnejše izdelovanje embalaže, bo podjetje opustilo dosedanji način izdelovanja sodov ter bo začelo delati embalažne sode iz vezanih plošč. Lesna industrija Nazarje pa bo preusmerila pro-izvodnjo v izdelovanje tipiziranega stavbenega pohištva (okna, vrata) za potrebe stanovanjske zidave. Proizvodnja stolov se bo pri LIP Slov, Konjice povečala, ker bo podjetje z uvoženo opremo povečalo kapacitete. Ker razpoložljiva lesna masa ne zadostuje za instalirane žagarske kapacitete, je treba razpoložljivo hlodovino usmeriti na industrijske žage. Podjetja bodo morala posvetiti čim več pozornosti proizvodnji stavbnega pohištva, da se tako zadosti potrebam stanovanjske zidave. Omejiti bovlo morala neracionalno proizvodnjo zabojev in proučiti možnosti za izdelovanje sodobnejše lesene embalaže. V papirni industriji se bo pričela poizkusna proizvodnja lepenke. V tekstilni industriji je v načrtu povečanje proizvodnje za 5,3 %. Povečanje bo doseženo s popravilom zastarelih Strojev, z nabavo modernejše opreme, predvsem v tovarni nogavic Polzela i$ z večjo izrabo dosedanjih kapacitet. Za okoli 20% se bo povečala proizvodnja kvalitetne konfekcije v tovarni Topčr Celjč, ki bi v tem letu tudi povečala izvoz. Prav tako se pričakuje povečana proizvodnja v vseh drugih tkalnicah za kritje potreb na domačem tržišču, kakor tuđi za izvoz. Večji proizvodnji uspehi in boljša izraba strojnih naprav pa bodo doseženi s sodelovanjem med tekstilnima tovarnama Prebold in Šempeter. V industriji usnja je v načrtu povečanje proizvodnje za 3,7 %. Ker je proizvodnja v usnjarski industriji vezana na uvožene surovine, morajo podjetja iskati možnosti za nabavo surovih kož na domačem trgu. Delovna sila se sme v rudniku lignita Velenje povečati za okoli 300 zaposlenih. Pri nekaterih podjetjih je treba število zaposlenih zmanjšati. Tako sproščena delovna, sila naj bi se usmerjala v tista podjetja, pri katerih je povečanje proizvodnje odvisno od povečanja delovne sile. Del sproščene kvalificirane delovne sile pa bi bilo treba usmeriti v tiste obrtniške stroke, ki se zaradi pomanjkanja kvalificiranih delavcev ne morejo zadovoljivo razvijati. Ceni se, da se bo delovna storilnost, računana na narodni dohodek, ki se bo povečala v industriji za 8,7%, dvignila za 7,1%.'V letu 1958 je bilo v industriji povprečno zaposlenih 20,792 ljudi. To število naj bi se v letu 1959 povečalo na povprečno 21.100 zaposlenih. Računamo, da bo znašala izraba fonda časa na dejansko opravljene ure v letu 1959 37 %, medtem ko je v letu 1958 znašala 85 %. Skladno s tem se mora jo v letu 1959 zmanjšati izgube delovnega časa zaradi raznih izostankov na povprečno 16 delovnih dni letno .enega zaposlenega, medtem ko je v letu 1958 znašala ta izguba časa na zaposlenega 22 delovnih dni letno. Gospodarske organizacije bodo morale izboljšati-sistem normiranja evidentiranja doseženih delovnih učinkov. To bodo dosegle s tem, da bodo bolje proučevale dela, ki se opravljajo po posameznih delovnih mestih. Po temeljitih analizah dela na posameznih delovnih mestih, ki bodo opravljene vzporedno z analitično oceno delovnih mest, bodo gospodarske organizacije morale določiti norme za vsa dela v serijski proizvodnji. VIII. poglavje Kmetijstvo •Vrednost kmetijske proizvodnje naj bi se v letu 1959 v skladu s perspektivnim planom razvoja kmetijstva povečala za 13,3 % proti 1958. letu oziroma 29,1 % proti 1957. letu: Indeks 1959 1959 195T j 1958 Žita 126 117 Industrijske rastline U6,l 124,6 od tega: hmelj 146,8 124,9 Vrtnine 93,1 100 Krmske rastline 128,8 112 Njivska proizvodnja 122 114,3 Travniki in pašniki 134.6 126,5 Poljedelstvo skupaj 124,4 116,6 Sadjarstvo in jagodičevje 252 45 Vinogradništvo 105,1 90,1 Živinoreja * 134,1 127,5 Domača, predelava 121,9 76,8 Skspa j: 129,1 113,3 Poljedelstvo Poljedelska proizvodnja se bo v letu 1959 povečala za 16,6 % proti 1958. letu. Kultura poljedelskih površin se ne -bo bistveno izpremenila. Večje spremembe bodo pa nastale pri strukturi njivskih posevkov: 1958 •/• 1959 »/e 1939 1958 Žita 51,6 49,7 96,7 Industrijske rastline 8,9 9,8 111 Vrtnine 19,6 192 98 Krmske rastline 17,8 192 108 Nasadi 0,5 0,7 140 Neobdelano in ledine 1,6 1,4 87 Hektarski pridelki: 1957 1958 rlan 1959 Pšenica 15,5 17,9 22 od tega: kooperacija 36 Koruza 20,2 23 28,6 od tega: kooperacija 60 Lan IT,3 29,3, 45 Hmelj (stari nasadi) 12,8 12,1 15 Krompir 161,1 156,4 161 od tega: kooperacija 300 Detelja 48,2 49,8 53 Lucerna 51,8 58,1 60 Krmska pesa 275,8 390,6 400 Travniško seno 28,1 29,4 37 od tega: kooperacija 70 Povečane hektarske pridelke bo prinesla akcija za višjo proizvodnjo. V to akcijo bodo zajete vse po- vršine kmetijskih gospodarstev in zemljišča indivi- dualnih proizvajalcev, ki se bodo vključili v koope- racijo s KZ. ‘ Plan kooperacij: 1958/19» 1959/1960 ha ha Pšenica 950 1.250 Koruza 350 Hmelj 2.742 Lan 350 Krompir 400 Travniki 3.000 S k n p a j 7.792 1.250 Pri žitih se bodo zmanjšale površine pod koruzo, 0vsoxn, ajdo in soržico, povečale pa pod .ječmenom. Povečanje hektarskih pridelkov se bo dalo doseči 2 uvajanjem tehle agrotehničnih in organizacijskih ukrepov: 1. pravilna in povečana uporaba umetnih gnojil, predvsem v kooperacijski proizvodnji. V letu 1959 nameravamo porabiti 19.000 ton umetnih gnojil v celotni kmetijski proizvodnji; 2. setev kvalitetnega semena. ‘V ta namen se organizira pridelovanje semenskega žita na družbenih gospodarstvih, in to 2.1&0 q semenske pšenice italijanskih sort in 300 q semenskega ječmena visotkorodnih sort; 3. razkuženje vsaj 80% semenskega žita; 4. vse večja uvedba mehanizacije, predvsem traktorskih priključkov (plugov, bran, kultivatorjev, kosilnic, izruvalnikov za, krompir, okopalnikov, sejal-nikov, podrahljalnikov, plevelnikov itd.). Računamo 2 nabavo 70 dvoosnik in 40 enoosnih traktorjev s pri-l^ljučki. V letu 1959 nameravamo zasaditi 522 ha hmelja, n-er nameravamo skrčiti strukture hmeljišč za 250 ha, Se bodo celotne površine hmeljišč povečale za 272 ha. Na skupni površini 2.742 ha pričakujemo proizvodnjo ^•0221 pri hektarskem pridelku na starih hmeljiščih 15 q, a na novih povprečno 2,5 q. V letu 1959 bomo Zgradili 500 ha novih žičnic. V letu 1959 je v načrtu dograditev le tistih hmelj-skih, sušilnic, ki so ostale nedograjene v letu 1958, s Površino 240 n^. Graditev novih sušilnic je v načrtu !e v nekaterih najnujnejših primerih. Kjer se bo izkazala kapaciteta sušilnic nezadostna, je v načrtu ''graditev novih ogrevalnih naprav, s katerimi se bo kapaciteta sušilnic povečala za 100%. Celotna proizvodnja hmelja v zasebnem sektorju bo v letu 1959 °rganizirana izključno v kooperaciji. Jako se bodo površine hmeljišč v primerjavi z letom 1952 povečale: 1952 195? 1958 1959 Indeks 100 132,2 161,5 . 179,1 Pridelek Indeks 100 201,6 238,2 300 , Površine pod lanom se bodo povečale za 18%, hektarski pridelek pa za 50 %. Lan se bo širil na hme-Jarskeni okolišu okraja. Površine krompirja se bodo zmanjšale za 168 ha. eč se bo sadilo jedilnih sort. Da bo to uspelo, so potrebni tile ukrepi; 1. sajenje kvalitetnega semenskega krompirja, ki a ima na razpolago semenska služba okraja; 2- proizvodnjo jedilnih sort je treba organizirati v kooperaciji; šč't ' kni^tijske zadruge morajo opravljati dobro za-t-1 n° ,s. bo za zatiranje koloradskega hrošča in omp-.rj^g p]esn[_ pr(yfj krompirjevi plesni je treba tiis,'m'>'t' Vse krompirjeve nasade, kot določajo kme-zadrugam odloki občinskih ljudskih odborov. Semenski krompir se bo sadil pretežno v občini Mozirje, in to v kooperaciji na površini 200 ha. Odrejena površina bo popolnoma zadotsiovala za zamenjavo v prihodnjem letu. Odkupna mreža bo iz tega semenskega pridelka zajela 150 vagonov kvalitetnega semena, predvsem jedilnih sort. Ker se bo povečal pridelek semenskega krompirja, se je treba v letu 1959 loditi graditve skladišč s kapaciteto 70 vagonov. To skladišče naj bi bilo prilagojeno tudi za skladišče semenskega žita, katerega proizvodnja je vedno večja. Pridelovanje koruze se pospešuje le v vzhodnem delu okraja, in to hibridne koruze. Y zahodnem delu okraja naj bi se sadila koruza le za silažo. Da se zagotovi dovoljna krrnska baza, je treba povečati hektarski pridelek sena od 20,4 q/ha na 37 q/ha. To se bo doseglo: a) z organiziranim visokirh pridelovanjem na 4.300 ha travnikov (3.000 ha pri zasebnih, 1.300 ha pri družbenih gospodarstvih); b) z izdatnejšim gnojenjem vseh travišč, predvsem z umetnimi gnojili; c) z bolj zgodnjo košnjo 'in sušenjem na sušilih; č) z osuševanjem in melioracijami zamočvirjenih travišč. Melioracija Povečanje krmske baze je odvisno ne le od povečanih hektarskih pridelkov, temveč tudi od izvedbe večjih iu manjših melioracij. Tako je v načrtu v letu 1959 na področju treh vodnih skupnosti izvedba manjših in večjih melioracij za ca. 449 ha. Po zakonu o melioriranih področjih morajo občine ukreniti vse potrebno za ureditev načrtov, s katerimi bi se zagotovilo načrtno pridelovanje in vračanje vloženih sredstev na melioriranih površinah. Zato morajo kmetijske zadruge vse meliorirane površine zajeti v kooperaciji, in to s takšno proizvodnjo, kot je določeno v ureditvenem načrtu, ki ga predpiše občinski ljudski odbor. Regulacijska dela bodo na dolžini 4,66 km, in to na območju vodne skupnosti na področju Savinje. Občinski ljudski odbori so dolžni po zakonu o varstvu voda organizirati čiščenje vodnih strug. Živinoreja Težišče plana v letu 1959 je na povečanju živinorejske proizvodnje. Da bi se to doseglo, bo treba po-, večati in izboljšati krmsko bazo. Da bi pocenili pridelke goveje živine, bo treba čim bolje in ceneje izrabiti travišča, način paše in košnje (čredinke, pregoni) v ravninskih predelih im urediti planinske pašnike za pašo predvsem mlade živine. Na njivskih površinah bo treba vpeljati in razširiti nove krmske rastline. Prvi pogoj za uspešno izrabo vseh teh površin pa je izvedba vseh potrebnih melioracij in obilno gnojenje z organskimi in umetnimi gnojili. Za zimsko piehrano pa bo treba pripraviti čimveč silirane krme. Nabava visoko proizvodne živine se bo morala nadaljevati z začetnim tempom. V letu 1959 bo v ta namen nabavljeno 2.600 kom plemenske živine. Namen nabave je. da zamenjamo manj vredne živali. Hkrati bo potrebno, da se doseže čim večja produkcija, še bolj radikalna selekcija krav molznic v vzrej-nem rajonu in na KG. Osemenjevalno mrežo je treba razširiti v vzrej-nem rajonu občine Mozirje v smeri Luč in Solčave, kjer se morajo čim hitreje ustvariti razmere, primerne za vzrejo kvalitetne živine mlečnega tipa sivo-rjave pasme. V rajonih za mesno proizvodnjo pa bo vzrejen mesni tip goveda z istočasnim načrtnim uporabnim križanjem. V pogodbenem pitanju bo vzrejene 800 ton mlade živine in telet izvozne kakovosti. KG bodo izpitala 800 telet. V prašičereji bo težišče dela usmerjeno na vzrej-na središča, ki bodo dajala kvaliteten material za nadaljnjo plemensko vzrejo, in na razmnoževalna središča. Organizirati je treba v zadružnem sodelovanju vzrejo vsaj 10.000 pujskov za pitanje mesnatih prašičev. Organizacijo, strokovno nadzorstvo pitanja ter odkupa oziroma prodaje pridelovalnega materiala bodo morale prevzeti načrtno KZ in PZ. V letu 1959 mora biti pripeljanih v zadružnem sodelovanju na tržišče 10.000 prašičev-pršutarjev. Perutninarska proizvodnja bo usmerjena na večjo proizvodnjo jajc in klavne perutnine tako v socialističnem sektorju kot pri individualnih gospodarstvih. S tem v zvezi se bo morala občutno dvigniti proizvodnja valilnic,(Loče, Mozirje), ki bodo morale zagotoviti zadostne količine enodnevnih piščancev. Za proizvodnjo pohancev (brojlerjev) se bo treba lotiti organizirane proizvodnje in zagotoviti nemoteno rejo iz zdravstveno-tehničnih razlogov kot zaradi plasiranja končnih proizvodov. Količina jajc se bo dvignila za 2,750.009 kom v primerjavi z letom 1958, produkcija pohancev pa na 120.000 komadov. Pri ovčereji se bo nadaljevalo s prizadevanjem, da se izboljša kvaliteta in povečajo količine volne ter poveča teža ovac,- Strokovno vodstvo in organizacija živinorejske proizvodnje v povezavi s KG, KZ in PZ se naloži živinorejsko-veterinarskemu zavodu, tako da zagotovi izvedbo plana v živinoreji. V zdravstvenem varstvu se bo organizacijsko in poslovno utrdilo delovanje veterinarske službe po občinskih veterinarskih postajah. Splošna tuberkuliuizacija se mora izvesti na vzrej-nem področju sivorjavega goveda mozirske in šoštanj-ske občine ter v občinah Celje in Šentjur, treba pa je tudi nadaljevati z redno tuberkulinizacijo v hlevih družbenega sektorja. Tudi v letu 1959 bo zatiranje metljavosti osredotočeno v glavnem na hleve družbenega sektorja. Akcija za preprečevanje kokošjega tifusa se bo nadaljevala. Pregledale se bodo vse kokošje jate, ki dajejo valilnicam valilna jajca. Ker je že . v letu 1958 osemenjevalna mreža zajela ves okraj, bo glavno prizadevanje v letu 1959, da se nadalje zmanjšajo naravni pripusti in se zajame 60% vseh plemenic v osemenjevanje. Se bolj sistematično je treba zatirati ogrcavost in zajeti vsako gospodarstvo v občinah Šoštanj in Mozirje, zlasti v hribovitih krajih. V preventivnih akcijah proti svinjski rdečici je zajet ves stalež svinj proti šumečemu prisadu, vsa živina v občini Šmarje in drugih določenih rajonih, proti kokošji kugi jate v vseh strnjenih naseljih našega okraja ter proti pasji steklini vsi psi. Nadaljevati je treba preglede čebelnih družin na področju Gornje Savinjske doline zaradi čebeiue pršice in nadaljevati poizkuse, v omenjenem obsegu, zdravljenja nosemavosti. V letu 1959 je treba povečati število čebelnih družin za ea. 900 panjev. Pridelek medu na panj se bo po zamisli povečal od 9 kg v letu 1958 na 12 kg. to zaradi verjetno boljše letine in boljše izrabe pasišč. Sadjarstvo Število sadnega drevja se bo povečalo kljub precejšnji saditvi novih sadovnjakov le za 83.050, ker bo odstranjenih precej starih dreves. Po odloku o asanaciji sadovnjakov bodo občinske komisije pregledale vse sadovnjake in odredile, katera drevesa je treba posekati in na katerih se bodo izvajali drugi agrotehnični ukrepi. Število drevesnic se bo zmanjšalo in bo ostalo v okraju le še 5 priznanih drevesnic. Zaradi povečanja kapacitet preostalih bo proizvodnja sadik 80.000 kom. Na novo bo posajenih 117 ha sadovnjakov, od tega 97 ha jablan, 15 ha hrušk in 5 ha višenj. Posajenega bo tudi 80 ha črnega ribeza in 16 ha malin. Vinogradništvo Površina vinogradov se bo zmanjšala od dosedanjih 2.2160 ha na 2.054 ha. Opuščeni bodo vinogradi, ki so popolnoma izčrpani in nerentabilni. Obnova vinogradov se v letu 1959 ne bo pospeševala zato, ker se zaradi nezadostnih sredstev daje prednost hmeljskim nasadom in nasadom jagodičevja področjih in izvršene druge prve priprave na načrtno obnovo. V letu 1959 bo izdelan ureditveni načrt za obnovo vinogradov na naših najvažnejših vinogradniških področjih in izvršene druge prve priprave na načrtno obnovo. Na 140 ha bo posejana lucerna in se zemlja pripravlja na novo settev. V vinogradih je treba uvajati večjo uporabo umetnih gnojil in uporabo zelenega gnojenja, , ki se bo izvajalo na 280 ha. Povečala se bo uporaba novejših zaščitnih sredstev ditana in cosana. In vesticije Proces intenzivnega investiranja v kmetijstvu še bo nadaljeval tudi leta 1959. V skladu z družbenim planom gospodarskega razvoja okraja Celje 1957— 1961 bodo skupne kmetijske investicije znašale 1 milijardo 520,960.000 din. Lastna investicijska sredstva kmetijskih gospodarskih organizacij bodo po zamisli znašala 909,990.000 din. Posojila iz družbenih investicijskih skladov bodo verjetno znašala 610,970.000 din. Največ sredistev bo vloženih v poljedelstvo, zlasti v hmeljarstvo ter v živinorejo. Da bi se omogočil nemoten odkup kmetijskih pridelkov, določa plan znatna sredstva za predelovalne in odkupne objekte. Da bi se zagotovila izvršitev postavljenega plana, je nujno vzdrževanje sredstev pri kmetijskih gospodarskih organizacijah. Družbena kmetijska gospodarstva V letu 1959 je treba nadaljevati arondacijo in komasacijo kmetijskih zemljišč. S posebno skrbjo *® nalaga občinskim ljudskim odborom, da v letu 1959 uredijo zemljiški sklad SLP, tako da vsa razpoložljiva kmetijska zemljišča SLP dodelijo družbenim gospodarstvom, ki naj ta zemljišča vključijo v svojo proizvodnjo ali pa uporabijo za zamenjavo pri arondaciji ali pri nakupu arondiranib površin. Glavna naloga KG v letu 1959 je povečanje živinorejske proizvodnje. V ta namen morajo KG predvsem izboljšati krmsko bazo in oskrbeti potrebne načrte za zidanje hlevov; hleve je treba začeti zidati že v letu 1959. Na ta način bi v letu 1959 ustvarili razmere, da se naloge perspektivnega plana v živinoreji v celoti dosežejo. ‘V okviru razpoložljivih hlevskih kapacitet pa je že v letu 1959 treba nabaviti plemensko živino, kakor je v načrtu. Kmetijska gospodarstva so dolžna v letu 1959 uveljaviti najboljše agrotehnične ukrepe za doseganje visokih hektarskih pridelkov v vseh panogah proizvodnje. Kmetijske zadružne organizacije V zvezi z nalogami perspektivnega plana in družbenega plana za leto 1939 se nalaga kmetijskim zadrugam in proizvodnim organizacijam nedržavnega sektorja, da še bolj usmerijo svoje delo v organizacije kmetijske proizvodnje. To se mora kazati predvsem v skrbi za večjo uporabo kmetijske mehanizacije ter izpopolnjevanje njene organizacije. Da se oskrba in varovanje kmetijskih strojev izboljša, je potrebno, da si kmetijske zadruge postavijo strojne lope.. Glavni ukrep za povečanje proizvodnje v nedržavnem sektorju je proizvodno sodelovanje zadruge z individualnimi proizvajalci, s čimer se tudi zadruga ekonomsko krepi. Da bi te naloge kmetijske zadruge lahko zadovoljivo opravile, je nujno, da se izboljša strokovno in organizacijsko znanje zadružnih in strokovnih uslužbencev ter okrepi družbeno upravljanje. Poslovne zveze in združenja, kmetijskih zadrug Jnorajo stalno skrbeti, da se zadruge usposabljajo za •žvajanje nalog. Pomagati jim morajo pri izvajanju Proizvodnih načrtov, oskrbi kmetijstva z reprodukcijskim materialom in organizaciji odkupa. Da bi se blagovna kmetijska proizvodnja tudi Pravilno in pravočasno realizirala, je nujno, da zadruge kot PZ neprenehno izpopolnjujejo organizacijo odkupa in prodajo pridelkov. Zadruge so dolžne, da si oskrbijo ali zgradijo potrebna odkupna skladišča in depoje za živino. IX. poglavje Gozdarstvo V letu 1958 se je gibala sečnja v okviru družbe-?®8a plana okraja, s katerim sd bile določene koli-®lne stoječega lesa za posek. Cenimo, da bo v sek-°rju splošnega ljudskega premoženja izvršen plan sečnje za leto 1958 100%, v zasebnem in zadružnem ^ktorju pa bo prekoračen za ca. 14%. V letu 1959 določa družbeni plan za gozdove dar^ne^a ^dskega premoženja, s katerimi gospo- bil v V , fT1!0 gozdna gospodarstva, isti obseg sečnje, kot je letu 1958. Zniža se količina lesa za podeželsko r*bo za 21 % v korist industrijske proizvodnje. V zasebnih in zadružnih gozdovih ter drugih gozdovih SLP se zniža plan sečnje za podeželsko porabo v primerjavi z letom 1958, ker želimo povečati proizvodnjo gozdnih sortim.entov za industrijsko porabo. V letu 1959 bodo gozdno gospodarske organizacije morale mobilizirati svoje sile za naprednejšo gozdno proizvodnjo, da bi povečale pridelek tehničnega lesa, zlasti celuloznega in jamskega lesa iglavcev ter hlodovine za žago, kar je pogoj za stabilizacijo lesnega tržišča in normalno obratovanje papirne in lesne industrije ter rudnikov. Za izpolnitev navedenih nalog bo treba strokovno izpopolniti gozdne delavce in drugi gozdarski kader ter z intenzivnejšo statistično službo spremljati izvrševanje plana. V letu 1959 se bodo sredstva, namenjena za reprodukcijo gozdov, vlagala za gojitev, varstvo in urejanje gozdov za vzdrževanje gozdnih komunikacij in za znanstveno raziskovanje. Redno vzdrževanje gozdov mora dati prednost zlasti melioracijam grmišč z namenom, da se čimprej poveča primarna gozdna proizvodnja, neproduktivna grmišča pa čimprej napraviti uporabna za gozdno proizvodnjo. Dovršiti je treba razmejitev gozdov in pašnikov. Na primernih rastiščih je treba predvsem s ppdsetvijo pospeševati iglavce v čistih sestojih listavcev. V čistih, sekundarnih smrekovih kulturah na Pohorju in gornjegrajskem gozdnogospodarskem območju je treba pričeti z melioracijo degradiranih', gozdnih rastišč. Melioracija haj se izvaja v skladu z elaboratom Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije »O melioraciji čistih smrekovih kultur na Pohorju«. V skladu z družbenim planom LRS se bo nadaljevalo urejanje manjših, raztresenih gozdov SLP ter zasebnih in zadružnih gozdov v Zg. Savinjski dolini, ker sestavljajo ti gozdovi velike in strnjene gozdne komplekse z visokim gozdnim fondom in visoko vrednimi iglavci. Istočasno je treba prhati v občini Šoštanj s terensko ureditvijo posestnih mej v gozdovih SLP. Gozdne gospodarske organizacije bodo sredstva za reprodukcijo gozdov uporabljale po potrjenih družbenih planih. Ker so ta sredstva za leto 1959 skrčena zaradi določbe republiškega družbenega-plana o višini odvoda v okrajni gozdarki investicijski sklad in ne zadostujejo za kritje vseh nujnih gozdnih gojitvenih del (rednega pogozdovanja, nege, urejanja gozdov, vzdrževanja gozdnih komunikacij in znanstvenega raziskovanja), bodo morale gozdne gospodarske organizacije poiskati vire in načine, kako znižati stroške po posameznih gozdnogojitvenih panogah. Za investicije v gozdarstvu se bo porabilo v letu 1959 103,300.000 din. Z družbenim planom LRS za leto 1959 je določeno, da se bodo v letu 1959 uporabila sproščena sredstva okrajnega gozdnega sklada, ki so bila zbrana in blokirana v letu 1958. Z okrajnim družbenim planom pa se določa, da se bo za graditev gozdnih cest v letu 1959 porabilo 79 % v letu 1959 razpoložljivih sredstev okrajnega gozdnega sklada, kar je za 91 % več v primerjavi z letom 1958. S sredstvi, namenjenimi za gozdne ceste, naj se nadaljuje in dovrši graditev že pričetih in nedograjenih gozdnih cest. Na novo naj se začne graditi sa--mo gozdna cesta na Boču oziroma na Rakovec. Z razpoložljivimi sredstvi naj se nadaljuje graditev tehle gozdnih cest: sektor SLP: a) gozdna cesta Raduha—Sedelce; b) gozdna cesta Rastke—Grunti; c) gozdna cesta na Boč; č) gozdna cesta Stara hiša—'Vidovičeva bajta; d) gozdna cesta Kozje—Bistri graben; zasebni in zadružni sektor: a) gozdna cesta Mozirje—-Šmihel; b) gozdna cesta Braslovče—Dobrovlje; c) gozdna cesta štore—Svetina. Svet za gozdarstvo naj da čirnprej okrajnemu ljudskemu odboru predlog o sredstvih, ki so gozdarstvu v okraju Celje potrebna za reprodukcijo gozdov in o nujnih ukrepih za zagotovitev teh sredstev. Uprava za gozdarstvo naj ukrene vse potrebno, da bosta GLPZ Celje in GKPZ Mozirje do 50. VI. 1959 kategorizirali in popisali gozdne poti v zasebnem sektorju in sestavili ustrezen kataster. Potrebno je natančno razmejiti ceste in določiti,'katere od teh mora vzdrževati gozdarstvo in katere občinski ljudski odbori. Pri tem delu naj sodelujejo v svoji pristojnosti za gozdarstvo pristojni upravni organi pri okrajnem in občinskih ljudskih odborih. X. poglavje Gradbeništvo V letu 1959 računamo, da se bo povečal obseg gradbenih del za 7%. Potrebni so številni ukrepi, ki bodo pripomogli k intenzivnejšemu razvoju proizvajalnih sil v gradbeništvu. Povečana gradbena delavnost je bila v letu 1938 dosežena s povečanjem delovne sile. Zato morajo gradbena podjetja v letu 1959 znižati število zaposlenih pri gradbenih delih v korist kvalificirane delovne sile in storilnosti dela. Gradbena podjetja bodo morala skrbeti za izboljšanje kvalifikacijskega sestava gradbenih delavcev s šolanjem vajencev in hitrim prdučevanjem nekvalificiranih in polkvalificiranih delavcev. Da bi se v gradbeništvu zmanjšala fluktuacija delovne sile, se naj iz sredstev stanovanjskega sklada in tudi skladov gradbenih podjetij namenijo v tem letu čim večja sredstva za stanovanja gradbenih delavcev. V ta namen bo v Celju v letu 1959 dograjen dom za samske gradbene delavce s 140 ležišči, vendar je nujno, da bi se graditev naselja za gradbene delavce v Celju v letu 1959 nadaljevala, ker je to tudi eden od pogojev za zagotovitev kontinuirane proizvodnje in za napredek gradbeništva. Prizadevati si moramo za tesnejše sodelovanje projektivnih organizacij, 'gradbenih podjetij, industrije gradbenega materiala in obrtniških podjetij. Da bi torej gradbena podjetja povoljno opravila svoje delo, je nujno potrebno, da se čirnprej izboljša mehanizacija podjetij. Mehanižirati je treba predvsem transport in montažo. Ustanavljati je treba vse vrste obrtnih delavnic v okviru gradbenih podjetij, kajti ravno pomanjkanje teh povzroča zastoj v gradbeni operativi. Občinski ljudski odbori naj pospešujejo razširitev gradbenega obrtništva in pri tem zagotovijo sredstva iz investicijskega skteda. Zato naj se dosedanje delavnice povečajo in modernizirajo, da bodo omogočile hiter in vztrajen tempo' gradbene operative. Za boljšo organizacijo je priporočljivo, da bi se gradbeništvo osredotočilo na kompleksno gradnjo. Zidanje stanovanjskih stavb je treba pospešiti z bolj množično uporabo prefabriciranih elementov, ki se izdelujejo na industrijski način. Projektantske organizacije si morajo pri projektiranju objektov družbenega standarda prizadevati za čim preprostejše izvedbe, naj bo taka graditev teh objektov cenejša, obenem pa hitrejša. Komisije za revizijo programov in glavnih projektov morajo zavračati vse tiste projekte, ki niso v skladu z nakazanimi smernicami. Nezadostne kapacitete industrije gradbenega materiala v našem okraju večkrat povzročajo težave gradbeni operativi. Zgraditev tovarne opeke v Šoštanju, ki bo kot glavno surovino uporabljala elektro-filtrski pepel in ki bo v letu 1959 prešla v poskusno obratovanje, bo s proizvodnjo 22 milijonov enot opeke lahko zadostila vsem potrebam po gradbenem materialu. XI. poglavje Promet V letu 1939 imamo v načrtu nadaljnje povečanje prometnih storitev tako v potniškem kakor tuđi v tovornem prometu. To bo mogoče doseči s povečanim številom vozil, ki so bila nabavljena v letu 1958 in ki bodo nabavljena v letu 1959. Računamo, da se bo obseg prometnih storitev v letu 1959 gibal takole: 1958 1957 1959 1958 Skupaj: 132 106 tovorni promet t/km 128 104 potniški promet p/km 159 107 V potniškem cestnem prometu je treba sistematično dopolnjevati sedanje avtobusne proge ter krepiti lokalne zveze. Da pa bi lahko zadostili vsem potrebam in da bi bil promet nemoten in varen, bi se morale kapacitete avtobusov povečati. Kajti proge v glavnem zadostujejo le najnujnejšim potrebam po prevozih in bi bilo treba nekatere proge okrepiti, predvsem v krajih, ki nimajo železniških zvez. V poletnih mesecih bi bilo treba vpeljati in okrepiti sezonsko turistične proge. Tudi podjetje »Prevozništvo« Celje bo z nabavo novih prevoznih sredstev povečalo svoje storitve. Splošno naraščanje cestnega prometa bo se nadalje močno obremenjevalo javno' cestno omrežje. Nujno bi bilo treba izboljšati pločnike, steze za kolesarje in urediti povsod pregledna križišča. Sredstva, ki bodo v tem letu na razpolago J cestnih skladih občin in okraja skupaj s proračunskimi dotacijami, so gleefe na stanje okrajnih in občinskih cest preskromna, zato bodo morali predvsem ob" 'finski ljudski odbori t okviru komunalnih investicij Posvetiti večjo pozornost rekonstrukcijam cest. Potrebno bi tudi bilo. proučiti možnosti za rekonstruiranje in vzdrževanje posameznih cestnih odsekov s sa-mofinanciranjem. V letu 1959 bomo nadaljevali s polaganjem telefonskih kablov in s pripravami za postopno avtomatizacijo telefonskih zvez v okraju. XII. poglavje Trgovina Povečana kupna moč prebivalstva, ki iznaja iz splošnega gospodarskega napredka, in večja blagovna proizvodnja bosta omogočili, da se bo v letu 1959 povečal promet v trgovini na drobno za 12 %, v trgovini na debelo pa za 10%. Da pa bo tako povečanje prometa v trgovini doseženo in da bo trgovina lahko izpolnila svojo vlogo pri dviganju življenjskega standarda prebivalstva, bo v letu 1959 treba izvršiti tole: a) Da se uredi promet trgovine na debelo z blagom široke porabe, bo treba nadaljevati z reorganizacijo trgovskega omrežja. Z ustanavljanjem močnejših trgovinskih podjetij na drobno se bodo povečale nabave neposredno iz proizvodne. S tem bomo izločili nepotrebno posredništvo trgovine na debelo in približali trgovino na drobno proizvodnji. S pravilno kreditno politiko je treba zagotoviti trgovini na drobno povečanje zalog in širšo izbiro blaga. b) Ker so v letu 1957 in 195S zaostajala predvsem investicijska vlaganja v trgovini na drobno, bodo morali LO iz investicijski.] sredstev za potrebe blagovnega prometa vlagati sredstva predvsem v opremo obstoječih in v graditev novih prodajaln. Saj postaja Pomanjkanje trgovin v mestih in industrijskih središčih eden od problemov blagovnega prometa. Povečati je treba število prodajalnih obratov. c) Da bi se zagotovilo pravilno poslovanje trgovskih organizacij, bo treba zaposliti nove kvalificirane delavce. č) Za povečanje zmogljivosti trgovine na drobno k°do proizvodna podjetja pa tudi trgovska podjetja v večjem obsegu uvajala predpakiranje blaga, indu-strijska podjetja pa bodo odpirala lastne prodajalne. d) Ljudski odbori in trgovinska zbornica bodo Rivali na podjetja, da združujejo prosta sredstva s-:lada, s čimer bodo dosegla smotrnejšo uporabo in-' vesticijskih sredstev. j V trgovini na drobno je treba razširiti .sistem vužbenega upravljanja s potrošniškimi sveti. Zato ^°do skrbeli predvsem ljudski odbori in družbene jsanizacije, ki bodo hkrati pomagle že obstoječim potrošniškim svetom pri njihovem delu. v f) S pravilnim določanjem nagrad vajencem, pred-v kritičnih strokah, si bodo trgovska podjetja drobno zagotovila potreben strokovni kader. ^ izboljšanje tržišča s kmetijskimi pridelki bo a ukreniti še tole: pre usposobiti kmetijske zadruge za odkup tržnih ov’ ki so predmet njihovega poslovanja. Pri kvaljf bo treba vneliati odkuo no — kmetijskim zadrugam in, drugim proizvajalnim organizacijam bo treba omogočiti, da bodo v večji meri nastopale kot neposredni prodajalci kmetijskih pridelkov, predvsem v večjih mestih in industrijskih središčih, bodisi v lastnih lokalih ali pa na mestnih tržnicah; — glavna potrošniška tržišča našega okraja bo. s kmetijskimi pridelki oskrboval sAgropromet« Celje. Podjetje ima svoje torišče dela v mestu Celju, vendar njihove kapacitete zmorejo oskrbovanje tudi drugih potrošniških središč. Priporoča se, da se predvsem občinski ludski odbori Žalec, Šoštanj, Laško in Mozirje dogovore s tem podjetjem, da bo v skladu s predpisi oskrbovalo tudi njihova področja; — razširiti in modernizirati je treba omrežje trgovin s kmetijskimi pridelki in v večji meri vpeljati prodajo kmetijskih pridelkov še v drugih sorodnih strokah trgovine; — povečati se morajo kapacitete skladišč za kmetijske pridelke in izrabiti še razpoložljive skladiščne kapacitete starih večjih gospodarskih objektov; — sveti za blagovni promet pri občinskih ljudskih odborih morajo prevzeti odgovornost za preskrbo s kmetijskimi pridelki na svojem področju in izpopolnitev organizacije trgovskega omrežja; — poživiti bo treba sistem predsezonskega sklepanja pogodb med prodajnimi organizacijami'in kmetijskimi zadrugami ter poslovnimi zvezami. Pogodbe morajo obsegati ceno in kvaliteto po standardih ter kazenske določbe; — trgovinska zlx>rnica mora-operativno voditi blagovni promet s kmetijskimi pridelki, 'koordinirati ukrepe upravnih organov OKZ in poslovnih zvez. Ljudski odbori morajo vpeljati upravne, organe za blagovni promet. hi Občinski ljudski odbori morajo v svojih drhž-benih planih ukreniti vse potrebno za izpolnjevanje tega družbenega plana, kolikor se nanaša na probleme blagovnega prometa. Obenem pa naj tesno sodelujejo z okrajno trgovinsko zbornico, da se bo trgovinska mreža razvijala v skladu s perspektivnim planom gospodarskega razvoja okraja Celje. XIII. poglavje Gostinstvo in turizem dede na povečanje dohodkov prebivalstva in nadaljnje naraščanje turističnega prometa računamo, da se bo gostinstvo povečalo v letu 1959 na 1.900,OOO-.OOO dinarjev ali 8 % več kot v letu 1958. Računamo na 580.000 nočitev domačih gostov ali 6 % več kot l^ni in 20.000 nočitev tujih gostov ali 10 % več kot leta 1958. Da bi dosegli te rezultate in zagotovili nadaljnji napredek gostinstva in turizma, moramo dosledno izvajati tele ukrepe: — Posvetiti je treba vso pozornost povečanju turističnih kapacitet predvsem v Celju. Rogaški Slatini, Dobrni, Rimskih Toplicah, Laškem in v Logarski dolini. — Zagotovijo naj se potrebna sredstva za obnovo gostinskih objektov, ki ne ustrezajo današnjim zahte- fam, in sredstva za vrnitev bivših gostinsko-turistie-nih objektov. Zato se naj v turističnih krajih v prvi vrsti dodeljujejo krediti iz stanovanjskega sklada za gradnje, ki bodo omogočile izpraznitev bivših tu-risti č no-gos ti n ski h kapacitet. — Z načrtno modernizacijo gostinskih in turističnih objektov je treba zagotoviti izpolnitev investicij, ki so določene v petletnem perspektivnem planu. V ta namen naj ljudski odbori vodijo primerno finančno politiko tako glede dodeljevanja kreditov kakor tudi določanja družbenih obveznosti. — Investicijska sredstva, ki jih ustvari gostinstvo v okviru skladov ljudskih odborov, naj se v celoti dodelijo za investicije v gostinstvu. — S pavšaliranjem so bili doseženi v gostinstvu dobri rezultati, zato naj se tudi v tem letu določijo obveznosti po pavšalnih osnovah in zneskih. Pri tem je treba upoštevati specifičnost v poslovanju posamezne gostinske gospodarske organizacije s posebnim ozirom na njihovo družbeno nalogo in na fiksne stroške pri obratovanju, da se zagotove stabilne cene in se čimbolj uporabijo razpoložljive zmogljivosti.' — Zaradi stalno naraščanje potreb po prehrani zaposlenih delavcev je treba zagotoviti v tem letu v Celju graditev večjega sodobnega obrata za množično prehrano, hkrati pa pripraviti progame za nov obrat v ‘Velenju, k: naj bi se zgradil v letu 1960. V ta namen naj proizvajalna podjetja zberejo potrebna sredstva z združevanjem skladov. Stalno naj skrbe za prehrano svojih delavcev tako glede glavnih obrokov kakor tudi toplih obrokov in malic. Vsa podjetja, ki zaposlujejo nad 290 delavcev, naj organizirajo razdeljevanje in pripravo toplih obrokov mecl delovnim odmorom. Manjša podjetja pa se naj dogovorijo za pripravo toplih obrokov v skupnih obratih ali pa se priključijo "večjim. — Gostinstvo bo kljub temu moralo še nadalje «krbeti za prehrano abonentov in pripravo toplih malic. Tem obratom naj ljudski odbori določijo primerne olajšave pri plačevanju obveznosti. — V nadaljnjem razvoju gostinstva in turizma je Irčba zagotoviti tudi dober strokovni kader. Gostinska zbornica naj skrbi za sistematično vzgojo gostinskih delavcev in z izpopolnjevalnimi tečaji dosežejo večjo strokovno znanje zaposlenih in skrbi za zadostno vključevanje mladine v gostinske poklice. Občinski ljudski odbori turističnih krajev in gostinska podjetja pa naj štipendirajo dijake gostinskih šol za svoje potrebe. Gostinski obrati in podjetja morajo imeti vajence. \ / — Da bi delovni kolektivi in posamezniki bolj skrbeli za kvalitetnejše storitve in izboljšanje razmerja do gostov, naj se v gostinstvu vpelje nagrajevanje po učinku. Nagrada pripada le za izboljšanje delovnega uspeha in kvalitete. — Gostinske gospodarske organizacije in gostinska zbornica si morajo stalno prizadevati, da izboljšajo gostinske storitve in povečajo izbiro in v večji meri skrbijo za primerno in zadostno razvedrilo. — Občinski ljudski odbori, celjska turistična zveza, gostinska zbornica in gostinske gospodarske organizacije naj skrbijo za pravilno politiko penzionskih cen in s posebnimi izvensezonskimi popusti dosežejo podaljšanje sezone in boljšo izrabo kapacitet. Prav tako pa naj skrbijo za pravočasno in učinkovito turistično propagando in za temeljito pripravo za sezono. Sredstva, /ki izvirajo iz turistične takse, naj se ne uporabljajo za komunalna dela, temveč se priporoča ljudskim odborom, da jih namenijo za turistično propagando in podobno. — Razvoju inozemskega turizma je treba posvečati več plozoruosti in odpravi težave, ki ovirajo uspešnejši razmah. S primerno propagando je treba seznaniti tudi inozemsko turistično tržišče o pogojih in možnostih za letovanje in zdravljenje pri nas. Pristojni organi in zdravilišča morajo v ta namen poskrbeti za izdajo strokovnih zdravniških razprav o načinu in uspehu zdravljenja v naših zdraviliščih. — Trgovinska zbornica naj skrbi, da bodo trgovine v turističnih krajih, predvsem v sezoni, primerno založene z zadostno izbiro blaga, privlačnega za turista, in da bo gostinstvo preskrbljeno s kvaliletnimi kmetijskimi pridelki po primernih cenah. — Obrtna zbornica naj skrbi za boljšo ureditev in zadostno število storitvenih delavnic v turističnih krajih. Prav tako naj vpliva na svoje člane, da bodo izdelovali zadostno število izdelkov, interesantnih za turiste. XIV. poglavje Obrt 1 V letu 1959 računamo z nadaljnjim povečanjem proizvodnje in obrtnih storitev za približno 10 %. Kljub temu povečanju obrtniške delavnosti tudi v tem letu ne bo zadoiščeno vsem potrebam po obrtniških storitvah in izdelkih. Uresničitev plana se pričakuje zaradi povečanja obrtniških kapacitet, zaradi povečanja delovne storilnosti in izboljšanja opreme in delovnih pripomočkov pa tudi zaradi povečanja števila zoposlenih. Da bi čimbolj zagotovili razvoj obrti, bo treba izvršiti v letu 1959 predvsem tele naloge: — posebno pozornost morajo občine in zbornice posvetiti razvoju storitvene obrti. Pomagati morajo stanovanjskim skupnostim pri organiziranju servisnih delavnic; — obrtna zbornica mora spodbujati specializirana trgovska podjetja s tehničnim blagom in industrijske prodajalne, da organizirajo v okviru lastnih prodajaln ali v sodelovanju s sorodnimi strokami delavnice za popravila strojev in aparatov, ki jih prodajajo; — občinski ljudski odbori morajo na podlagi perspektivnega plana izdelati konkretne programe za organizacijo obrtniške mreže, pri tem morajo v prvi vrsti upoštevati potrebe po razširitvi storitvene obrti in spraviti v sklad kapacitete gradbene obrti z obsegom stanovanjske zidave; — za financiranje investicij za razvoj obrtništva morajo uporabiti ljudski odbori iz svojih investicijskih skladov tista sredstva, ki jih plačujejo obrtne gospodarske organizacije v te sklade, in del sredstev, ki se v ta sklad stekajo iz industrije; združevati je treba sredstva skladov obrtnih gospodarskih organizacij na področju posameznih občin; — vprašanje kadrov v obrti je še vedno kritično. Obrtni* zbornica mora skrbeti za vključevanje mladine v obrt in po mladinskih organizacijah in šolskih odborih buditi med mladino zadnjih razredov osemletk smisel za tiste obrti, kjer je pomanjkanje kadra najbolj občutno. V šolskem letu t9'59—1%0 naj se v vajenskih šolah organizira pripravniški razred za tisto mladino, ki nima predpisane izobrazbe; — obrtna zbornica mora tesno sodelovati z občinskimi ljudskimi odbori, predvsem pri smernicah za razvoj obrti kakor tudi s potrebnimi analizami prikazati smotrnost investiranja v posamezne obrtne stroke. Sredstva, ki se bodo v tem letu namenila za obrt, kodo znašala 210 milijonov din. Ta sredstva se bodo Uporabila za razširitev storitvene in gradbene obrti ter za dograditev mlekarne in pekarne v mestu Celju. XV. poglavje Vodno gospodarstvo Razpoložljiva sredstva na področju vodnega gospodarstva bodo po zamisli znašala 267 milijonov din ter bodo uporabljena: t milijonih din za melioracije 92 za regulacije 175 V tem letu je na območju Ložnice, kjer se izvajajo večja regulacijska dela, treba dokončati izkop celotnega sistema odvodnih jarkov in nadaljevati z debilnim izsuševanjem že pripravljenih površin na površini 40 ha. Na tem območju prihajajo dolgoletne investicije v zadnjo fazo in bomo z malimi deli usposobili zemljišča za kmetijstvo. Manjše melioracije se bodo izvajale na površi-buh, ki so ekonomsko najbolj utemeljene in hidro-tehnično najbolj primerne. Sem 'spada območje ob Vzhodni Ložnici, ob Danjici, ob' Dobrnici, ob Paki in tanjša področja v Zg. Savinski dolini. Na območju Sotle bodo izvršena melioracijska bela na Imenskem polju. Regulacija Savinje se bo napjevala od celjskega kolena navzgor v tako imeno-Vani VII. etapi. Računamo, da bo reguliranih 900 m struge. e, V Šaleški dolini računamo z regulacijo Pake od '5°reske navzgor v: dolžini 500 m. ^ Nadaljevala se bo regulacija hudournika Dobrni-v P je bila pričeta -že pred letom 1955, da se po-aJo posamezni že regulirani odseki. v , Nodna skupnost za porečje Drave bo izvajala aa gradbena dela v konjiškem delu Dravinje. °kjekt 9bde na'nameravana dela se bodo za posamezne e uporabila tale sredstva: v milijonih di* Melioracija na območju Ložnice 50,0 Male melioracije 25,0 Melioracije na Imenskem polju 17,0 Regulacija Savinje 130,0 Regulacija Pake 30,0 Regulacija Dobrnice 15,0 Skupaj 267,0 V znesku 150 milijonov din, namenjenih za regulacijo Savinje, je zajetih tudi 15 milijonov din, ki se bodo uporabili za vzdrževalna dela na strugi Savinje. Nadaljujejo se dela za pripravo elaboratov za regulacijo Voglajne in rešitev vprašanja jezov na Voglajni. Pričakujemo, da se bodo povečala melioracijska dela na Imenskem polju z udelžbo sredstev prebivalstva in občinskega ljudskega odbora Šmarje pri Jelšah. Treti del PREDPISI O EKONOMSKIH UKREPIH IN SKLADIH XVI. poglavje Amortizacija 1 Kmetijske organizacije in splošne knietijske zadruge ne plačujejo v letu 1959 amortizacije za gradbene objekte (stroje, hleve in drugo), ki jih ne morejo uporabljati. Za te objekte izda odločbo pristojni organ okrajnega ljudskega odbora. XVII. poglavje Zemljarina 1 Pri zemljarini gospodarskih organizacij, razen pri zemljarini vplačani na območju občine Žalec, okraj ni udeležen. 2 Kmetijske organizacije in splošne kmetijske zadruge vlagajo del dohodka, ki ustreza tistemu delu zemljarine, ki pripada okraju, v svoje sklade osnovnih oziroma obratnih sredstev. XVIII. poglavje Okrajni skladi 1 Okrajni družbeni investicijski sklad 1. Od prispevka iz dohodka, ki ga gospodarske organizacije plačujejo v letu 1959 in kj pripada investicijskim skladom občin, okrajev in ljudskih republik, se po odbitku deleža LRS steka v okrajni investicijski sklad 60 %. 2. Sredstva okrajnega investicijskega sklada, .ki so po predpisih uporabljiva v letu 1959, bodo znašala 300 milijonov din. j. Sredstva pod 2. točko so bodo uporabljala za kreditiranje investicij: v milijonih din S Okrajni gasilski sklad Skupna sredstva okrajnega gasilskega sklada, ki se po predpisih lahko uporabijo v letu 1959, znašajo 15,367.000 din. 7 Okrajni vodni sklad Skupna sredstva okrajnega vodnega sklada za leto 1939 znašajo IbjTM.OOO din. v kmetijstvu 40 v trgovni 20 v gostinstvu 20 v obrti 10 za obratna sredstva 30 za negospodarske investicije 80 •j.. Sredstva, namenjena za kmetijstvo, trgovino, gostinstvo in obrt, se bodo uporabljala predvsem za udeležbo pri posojilih iz republiškega in splošnega investicijskega sklada. Ta sredstva se bodo dodeljevala takrat, fko bodo gospodarske organizacije izčrpale možnosti kritja predpisane udeležbe iz lastnih in občinskih sredstev. 5. Pooblašča se svet za družbeni plan in finance, da' gornje zneske popravi in pri tern upošteva iste proporce, če bi se kasneje ugotovilo, da so sredstva okrajnega družbenega investicijskega sklada, ki se lahko uporabijo v letu 1959. nižja oziroma višja od določb tega družbenega plana. 2 Okrajni kmetijski slad Skupna sredstva kmetijskega sklada, ki jih je po zveznem družbenem planu za leto 1959 dovoljeno uporabiti, bodo znašala 17,999.000 din. 3 Okrajni gozdni sklad Sredstva okrajnega gozdnega sklada, ki se po zveznem družbenem planu za leto 1959 lahko uporabijo v tem letu, znašajo 103,326.000 din. 4 Okrajni cestni sklad Skupna sredstva okrajnega cestnega sklada, ki se bodo po zveznem družbenem planu za leto 1959 lahko uporabila v tem letu. znašajo 42,080.000 din. V teh sredstvih je zajeta tudi dotacija iz okrajnega proračuna v znesku 23,000.000 din. XIX. poglavje Določitev količin lesa za posek v letu 195»» Pooblašča 'se uprava za gozdarstvo pri okrajnem ljudskem odboru Celje, da predpiše v okviru količin, ki jih Ro za okraj Celje določil Izvršni svet LRS, največje količine lesa za posek po vrstah in sortimentih za območna gozdna gospodarstva, za^uporabnike in upravne organe drugih gozdov splošnega ljudskega premoženja, za gozdarske poslovne zveze in občine. XX. poglavje Razdelitev sredstev v gozdarstvu Za leto 1939 se določa tale delež okrajnega gozdnega sklada pri ustvarjeni ceni lesa na panju: 1. za gozdove SLP v gospodarjenju gozdnih gospodarstev 40%, od tega: a) za gozdove SLP v gospodarjenja GG Brežice 45%, b) za gozdove SLP v gospodarjenju GG Celje 48%, c) za gozdove SLP v gospodarjenju GG Nazarje 30 %, 2. za vse druge gozdove SLP 40 %, 3. od zbranih neto prispevkov od sečnje lesa v zasebnih in zadružnih gozdovih znaša delež okrajnega gozdnega sklada 50 %. Od sredstev, ki ostanejo na podlagi gornje razporeditve na razpolago za reprodukcijo zadružnih in zasebnih gozdov, se določi delež GLPZ Celje s 60%, GKPZ Mozirje pa s 40 %. XXI. poglavje Sredstva za proračnn 1 Razdelitev prometnega davka Na prometnem davku od zasebnikov, vplačanem na ozemlju posamezne občine, je okrajni ljudski odbor udeležen takole: Delež okraja 5 Ok rajni sklad za kadre Sredstva okrajnega sklada za kadre, ki se po veljavnih predpisih smejo norabiti v letu 1959, znašajo 87,922.000 din. Gelje 30 Mozirje 55 % Slov. Konjice 30 Šoštanj ' 30, Žalec 60 2 6 Dohodnina od kmetijstva Na dohodnini od kmetijstva, vplačani na območju posameznih občin, je okrajni ljudski odbor udeležen takole: Delež okraja Celje 27 Laško 10 Mozirje 50 Slov. Konjice 22 Šentjur 30 Šoštanj 16 , Žalec 40 3 Druga dohodnina Na drugi dohodnini, vplačani na območju posameznih občin, je okraj udeležen takole: Delež okraja Celje 30 Mozirje 50 Slov. Konjice 30 Šoštanj 30 Žalec 60 4 R'a z d e 1 i t e v proračun skega prispevka iz osebnega dohodka Na celotnem proračunskem prispevku iz osebnega dohodka je okrajni ljudski odbor udeležen tdkole: Delež okraja — Celje Laško Mozirje Slov. Konjice Šentjur Šmarje Šoštanj Žalec 5 p ^toračunski prispevek iz sklada skup-P<»rabe gospodarskih organizacij a proračunskem prispevku iz sklada skupne poplačanem v občini Žalec, je okraj udeležen s 25 215 3d 50 30 24. 25 37 Prometni davek od vina in žganja Na prometnem davku od vina in žganja, vplačanem v občini Žalec, je okraj udeležen s 60%. 7 Zemljarina Pri zemljarini gospodarskih organizacij, razen kmetijskih gospodarskih organizacij in splošnih kmetijskih zadrug, vplačani v občini Žalec, je okraj udeležen z 80%. 8 Dopolnilna dohodnina od lesa Dopolnilna dohodnina od lesa, ki jo zasebniki vplačajo v občini Žalec, pripada okrajnemu proračunu. XXIa. poglavje Občinska doklada 1 Občinski ljudski odbori bodo predpisali občinsko doklado na dohodnino kmetijstva po progresivnih stopnjah, pri tem bo razpon v stopnjah znašal 1 :2. 2 Občinski ljudski odbori bodo predpisali občinsko doklado na drugo dohodnino po proporcionalnih stopnjah. Najnižja stopnja doklad na drugo dohodnino znaša 5 %. XXII. poglavje Okrajni proračun Sredstva okrajnega proračuna bodo znašala 761,300.000 din ter bodo razporejena takole: 1. administrativni proračun 542.986.200 2. dotacija družbenim organizacijam in društvom 4.2,680.090 3. dotacija finančno samostojnim zavodom 81,5-18.690 4. dotacija skladom 47,000.000 5. redna proračunska rezerva 4,285.200 6. 6% rezerva 43,009.000 XXUr. poglavje Ukrepi za zagotovitev skladnega razvoja gospodarstva po zamisli družbenega plana okraja Celje ža razdobje od leta 1957 do 1961 1. Pristojni okrajni upravni organi morajo skrbeti, da bodo občinski družbeni plani glede osnovnih proporcev v skladu z okrajnim družbenim planom. Prav tako morajo spremljati izvajanje tega plana. Okrajnemu ljudskemu odboru morajo predlagati ukrepe, ki so potrebni za vskladitcv občinskih planov ali za izpolnitev okrajnega družbenega plana. 2. Občinski ljudski odbori naj v sodelovanju ž zbornicami izdelajo investicijske plane za trgovino, gostinstvo, turizem, obrt in kmetijstvo, da se zagotovi tak razvoj, kot si ga camišlja perspektivni plan okraja Celje. Pri pripravi teh programov je treba določiti kombinirano uporabo vseh razpoložljivih sredstev. Občinski ljudski odbori morajo izdelati program za najbolj ekonomično zidavo stanovanj. 3. Da se zagotovi razmerje nad zaposlitvijo delavcev in povečanjem delovne storilnosti v gospodarstvu po perspektivnem planu, morajo za delo pristojni organi okraja in občin stalno spremljati izvajanje tega plana ter sproti poročati pristojnim svetom za delo oziroma ljudskim odborom primere pretiranega zaposlovanja delavcev. O takih primferih mora razpravljati občanski zbor proizvajalcev in dati gospodarskim organizacijam ustrezna priporočila. 4. Gospodarske organizacije naj vskladijo svoje proizvodne plane s smernicami okrajnega družbenega plana. 2. člen Svet za družbeni plan in finance okrajnega ljudskega odbora Celje je pooblaščen dajati po potrebi tolmačenja tega družbenega plana. II. Predračune finančno samostojnih zavodov din z dohodki v znesku 1.325,659.448 in z izdatki v znesku 1.384,887.448 s presežkom dohodkov nad . izdatki 22,120.600 s presežkom izdatkov nad dohodki 81,348.600 III. Predračune proračunskih skladov z dohodki v znesku oziroma ob upoštevanju omejitev z razpoložljivimi sredstvi z izdatki v znesku in s presežkom izdatkov v znesku 488,766.066 222,092.866 269,'092.866 47,000.000 2. člen Primanjkljaji v predračunih finančno samostojnih zavodov, ki znašajo skupaj 81,438.600 din, se krijejo z dotacijami iz okrajnega proračuna. 3. člen Ta odlok velja od 1. januarjg 1959,in se objavi v »Uradnem listu LRS« ter v ^Uradnem vestniku okraja Celje«. Št. 01/3-30-7/2-59 Celje, dne 30. januarja 1959. Predsednik OLO: Riko Jerman 1. r. 17. Okrajni ljudski odbor Celje je po 17. in 64. členu zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št.. 19-89/52), 42. členu temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ, št. 13-126/56) in 26. členu statuta okraja Celje na seji okrajnega zbora in ha seji zbora proizvajalcev dne 30. januarja 1959 sprejel ODLOK o proračunu okraja Celje za leto 1959 1. člen Okrajni proračun za leto 1959 s posebnimi prilogami obsega: I. Okrajni proračun / din z dohodki v znesku 761.300.000 z izdatki v znesku 718,300.000 6 % obvezna rezerva 43,000.000 3. člen ■ Primanjkljaji po predračunih proračunskih skladov v skupnem znesku 47,000.000 dm se krijejo z dotacijami iz okrajnega proračuna. V 4. člen Presežki dohodkov nad izdatki finančno samostojnih zavodov se porazdelijo na okrajni proračun in na sklade finančno samostojnih zavodov po. potrditvi sklepnih računov za leto 1939. Finančno samostojni zavodi, ki so po svojem sklepnem računu za leto 1959 dosegli presežek dohodkov nad izdatki s prizadevanjem delovnih kolektivov za izboljšanje organizacije dela, toda brez škode za kakovost storitev, razdele presežek po določenem odstotku na posamezne sklade zavoda po poprejšnji privolitvi tajništva za finance okrajnega ljudskega odbora. Sredstva, ki jih finančno samostojni zavodi v letu 1959 vplačajo v svoje sklade za nagrade, ne smejo presegati višine enomesečnih plač delavcev in uslužbencev finančno samostojnega zavoda. Prav tako ne smejo presegati polovico doseženega presežka. 5. člen Namestitve pri okrajnih organih in zavodih, za katere v njihovi predračunih niso določeni krediti, se lahko izvršijo samo po poprejšnji privolitvi ljudskega odbora in zagotovitvi proračnskih sredstev. 6. člen Tajništvo za finance OLO je pooblaščeno, da porazdeli na posamezne organe in ustanove kredit, ki je v preračunu določen v posebnem delu proračunsk® rezerve, če se povečajo osebni prejemki na podla?* zveznih predpisov. 7. člen Krediti, določeni za osebne izdatke v predračuni okrajnih organov in zavodov, se med postavkami osebnih izdatkov brčz privoljenja tajništva za financ® OLO ne smejo virmirati 8. člen Svet za družbeni plan in finance je pooblaščen, da kredit, ki je določen za dotacijo manjšim organizacijam (družbenim) in društvom, dodeljuje posameznim organizacijam in društvom, potem ko predlože dokumentacijo. 9. člen O uporabi proračunske rezerve sklepa svet za družbeni plan in finance okrajnega ljuskega odbora. 10. člen Ob neenakomernem dotoku proračunskih dohodkov s.me okrajni ljudski odbor Celje za redno izvrše- vanje proračunskih izdatkov najeti posojilo do višine 170 milijonov din. 11. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem vestniku okraja Celjet, uporablja se pa od 1. januarja 1959. Objavi se tudi v »Uradnem listu LRS«. Št. <>l/3-M-16/1-59 Celje, dne 30. januarja 1959. Predsednik OLO: Riko Jerman 1. r.. PREGLED DOHODKOV IN IZDATKOV PREDLOGA PRORAČUNA OKRAJA CELJE (OKRAJNI PRORAČUN) PO DELIH Dohodki \ Izdatki A) PRORAČUN A) PRORAČUN L det — Dohodki iz gospodarstva 1. del — Prosveta in kultura 77,717.600 in prebivalstva 735200.000 2. del — Socialno varstvo 21.932.050 2. del — Dohodki uradov in zavodov 6,000.000 3. del — Zdravstveno varstvo 29,256.300 3. del — Drugi dohodki 5,030.000 5. del — Državna uprava in sodstvo 279,706.820 5. del — Presežek dohodkov po prora- 6. del — Komunalna delavnost 88,269.110 čunu iz preteklega leta 15,100.000 7. del — Negospodarske investicije — r 8. del — Dotacije:'finanč. samost, zav. 81,348.600 /S prorač. skladom 47,000.000 /S družb, organizac. 42,680.000 9. del — Obveznosti iz posojil in garane. 26,342.000 10. del — Proračunska rezerva 13. del — Sredstva za potečanje plač 50,513.200 in prispevki 19,534.120 S_kji p a j 761,300.000 Skupaj 761,300.000 fi) finančno samostojni zavodi B) FINANČNO SAMOSTOJNI ZAVODI Skupni dohodki 1.325,639.448 Skupaj izdatki 1.364,887.448 Po odbitku presežkov dohodkov Po odbitku dotacije, predvidene nad izdatki, ki se razdfele s v proračunu za pokritje presežka - sklepnim računom 22,120.600 izdatkov nad dohodki 81,348.600 .»^Skupaj dohodki 1.503,558.848 Skupaj izdatki 1303,536.848 c) Proračunski skladi C) PRORAČUNSKI SKLADI Lastni dohodki 486,766.066 Skupni izdatki 269,092.866 Po odbitku omejitev razpoložljivih Po odbitku dotacije, predvidene ■ sredstev 246,673.200 v proračunu za pokritje presežkov izdatkov nad dohodki 47,000.000 ^Lnpaj dohodki 222,092.866 Skupaj izdatki 222,092.866 tuPaj A + B + C ^206,951.714 Skupaj A + B + C 2^86,954.714 PREGLED »URADNEGA USTA FLRJ« . Št 4 z dne 28. januarja 1939: 52. Uredba o postopku za izvedbo nacionalizacije najemnih zgradb in gradbenih zemljišč. 53. Odredba o obrtnih gospodarskih .organizacijah, ki se ukvarjajo z obrtnimi in gradbenimi obrtnimi storitvami. 54. Odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o izdatkih, izplačanih osebam v delovnem razmerju, ki se priznajo za materialne stroške gospodarskih organizacij. 55. Odredba o plačevanju turistične takse. 56. Odredba o garantiranih cenah za fižol letin 1958 in 1959. 57. Odredba o dopolnitvi odredbe o prodajnih cenah za žita in mlevske izdelke. 58. Odredba o spremembi odredbe o najvišjih odkupnih cenah za tobak letine 1958. 59. Navodilo o spremembi in dopolnitvi navodila o materialnih stroških gospodarskih organizacij ter o izdatkih, ki so z njimi izenačeni. 60. Odredba o preventivnem cepljenju prašičev zoper svinjsko kugo v letu 1959. 61. Odredba o preventivnem cepljenju kokoši zoper kokošjo kugo v letu 1959. 62. Navodilo o spremembi navodila za uporabo uredbe o potnih in selitvenih stroških za miličnike, podoficirje in oficirje ljudske milice. 63. Odločba o jugoslovanskih standardih za mazalke osi in obroče za kolesa pri železniških tirnih vozilih. 64. Odločba o jugoslovanskem standardu s področja opreme za motorna vozila. 65. Odločba o jugoslovanskih standardih za bakrove zlitine za gnetenje. 56. Odločba o jugoslovanskih standardih za aluminij in aluminijeve zlitine. 67. Odločba o jugoslovanskih standardih s področja tekstilne industrije. 68. Odločba o jugoslovanskih standardih za konser-viranje lesa in o metodah za preizkušanje sredstev za impregniranje lesa. Popravek odločbe o območjih okrožnih in okrajnih javnih tožilstev. Št. 5 z dne 4. februarja 1959: 69. Odlok o stopnjah dohodnine za leto 1959. 70. Odlok o uporabi sredstev, namenjenih za financiranje izdatkov iz 4., 7. in 23. člena zakona o zveznem proračunu za leto 1959. 71. Odlok o uporabi sredstev stalnega rezervnega sklada političnih teritorialnih enot in o dovoljevanju kreditov občinam za poravnavo obveznosti do zdravstvenih zavodov. 72. Odlok o dovoljevanju posojil in splošnega investicijskega sklada za gradnjo košev za koruzo v letu 1959. 73. Odlok o naj višjih prodajnih cenah za domačo volno merino in polsmerino in o uporabi sredstev, dobljenih s prometom tekstilnih surovin. 74. Odlok, o pooblastitvi Sekretariata Zveznega izvršnega sveta za industrijo, da predpiše tehnične pogoje za smotrno predelovanje kož in krzna. 75. Odlok o okvirih za položajne plače uslužbencev zveznih organov. 76. Odlok o okvirih za uvedbo posebnega dodatka za asistente določene specialnosti na posameznih fakultetah. 77. Odlok o spremembah odloka o okvirih za položajne plače uslužbencev zveznih znanstvenih zavodov. 78. Odlok o okvirih za uvedbo posebnega dodatka za učno in vzgojno osebje na šolah in drugih vzgojnih in izobraževalnih zavodih, 79. Odlok o okvirih za uvedbo posebnega dodatka za učno osebje določene specialnosti na strokovnih šolah. 80. Odlok o spremembah odloka o razporeditvi osebnih avtomobilov, ki jih imajo državni organi, zavodi in organizacije. 81. Odlok o spremembah v sestavi nekaterih odborov in komisij Zveznega izvršnega sveta. 82. Odredba o ukrepih za varnost prometa na avtomobilski cesti Zagreb—Ljubljana in na moderni cesti Beograd—Zagreb. 83. Odredba o spremembi in dopolnitvi odločbe o določitvi višine depozita za zavarovanje izplačil za investicijska dela. 84. Odredba k uredbi o uporabi sredstev ia investicije v letu 1959. 85. Navodilo za izvajanje odloka o ugotavljanju in delitvi dohodka gozdnih gospodarstev. 86. Navodilo o prijavah in poročilih o delovnih invalidih. 87. Navodilo o evidencah o delovnih invalidih in o delovnih mestih, ki jih vodijo organi posredovanja dela. 88. Navodilo o prijavljanju in evidenci nesreč pri delu. Czdala Časopisni zavoo »UraOnl Ust URŠ. - Direktor m odgovorni prednik J c Je JuraC - nska tiskarna »Tonete Tomilta«, vsi v Ljubljani - Naročnina: letno »00 din - Posamezna Številka do « strani 10 din. vsake nadaljnje 4 strani 5 din več - Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu posamezne Številke - 0rednl5tvo In uprava: LJublJanSj Erjavčeva IS a po«tn1 oredal M* - Telefon direktor In knjigovodstvo: 10-701 uredništvo In uprava: *3-57» - Čekovni račun: S00-704/3-S9S URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Letnik XVI Razglasi in objave Št. 0>/5-4O65/!-58 9982 Sprememba imena Z odločbo Državnega sekretariata za notranje zadeve LRS, štev. 0V5-4085/1-58 z dne 5. XI. 1958 je bila na podlagi 2i. člena zakona o osebnih imenih dovoljena sprememba imena Grmšeku Francu, roj. 3. februarja 194? v Brežicah, bivajočemu v Pečicah 24, v ime >Jože*. . Državni sekretariat za notranje zadeve LRS Register gospodarskih organizacij V piši oarožna gospodarska sodišča razglašajo: 332. Besedilo: Časopisno podjetje »Celjski tisk«, Celje, skrajšano: CP »Celjski tisk«, Celje (Trg V. kongresa 3). Poslovni predmet: Izdajanje, tiskanje in razširjanje lista >Celjsk: tednik« ter drugih časnikov, izdajanje revij in drugih periodičnih spisov; izdajanje in tiskanje brošur in knjig, raznih tiskovin in obrazcev, razglednic in reprodukcijskih slik; tiskarske, knjigoveske, kartonažer-ske in klišarske storitve, brušenje knjigoveških nožev, izdelovanje štampiljk. Ustanovitelj: Okrajni odbor SZDL Celje, sklep št. 23-12/2-59 z dne 1?. II. 1959 v zvezi z odločbo OLO Celje, št. 01/2-OA-18/1-59 z dne 11. II. 1959 in odločbo Obč. LO Celje, štev. 02-CE-15/59 z dne 16. H. 1959. Direktor: Melik Ivan, v njegovi odsotnosti podpisuje Presinger Riko, uslužbenec, finančne listine so-podpisuje Vaši Ersilija. računovodkinja, v njeni odsotnosti pa Šker-bec Milan, uslužbenec podjetja. Rg IV 5/1 72i6 Besedilo: Obrtno podjetje »Steklar«, Celje (Gubčeva 6). Poslovni predmet: Brušenje, graviranje in rezanje stekla. Ustanovitelj: Sklep delovnega kolektiva »Kristalija«, Celje o osamosvojitvi z dne 24. II. 1959. V. d. direktorja: Javornik Martin, v njegovi odsotnosti podpisuje Kompan Janko. Rg IV 4/1 . 70? Celje, 3. marca 1959. 333. Besedilo: Obrtno podjetje »Ciciban«, proizvodnja otroške obutve, Miren pri Gorici. Razglasni del dne 19. marca 1959 Poslovni predmet: Izdelovanje otroške obutve. Ustanovitelj: Obč. LO Šempeter pri Gorici, odločba št. 03/2-4006/1-58 z dne 8. X. in 11. XI. 1958. V. d. upravnika do konstituiranja: Vuk Tomaž, podpisuje še Semolič Mitja, delavec. Koper, 7. februarja 1959. Reg a I 208/1 572 334. Besedilo: Kmetijsko gospodarstvo Vipava (Lože pri Vipavi). Poslovni predmet: Kmetijski pridelki in predelava, proizvodnja reprodukcijskega materiala za kmetijstvo, inkoriščanie ozdov, s katerimi gospodari. Ustanovitelj: OLO Nova Gorica, odločba št. 03-634/1 z dne 5. II. 1959. V. d. direktorja do konstituiranja: Vehovar Janko, podpisuje po zakonitih določbah, skupaj z njJm podpisujeta vse bančne listine Okorn Alojz, računovodja, in Brankovič Leopold, vrtnar Koper. 3. marca 1959. Reg a I 2)11/1 721 335. Besedilo: Komunalno gospodar- stvo, Mengeš. Poslovni predmet: Graditev, vzdrževanje. obnavljanje vseh naprav, opravljanje !užb ir. storitev ter proizvodnja in prodaja gradbenega materiala, kar vse nadrobno naštevajo potrjena pravila. Ustanovitelj: Obč. LO Mengeš, odločba št. 01/1-1762/1 z dne 20. XII. 1958. Podjetje se je konstituiralo 14. I. 1959. Upravnik: Lužar Franc. Ljubljana. 5. februarja 1959. Rg III 435/1 618 336. Besedilo: Splošno mizarstvo, Jurjeviča. Poslovni predmet: Stavbno in pohištveno mizarstvo, druge mizarske storitve. Ustanovitelj: Kmetijska zadruga z o. j.. Jurjeviča, sklep z dne 27. I. 1959. dovoljenje Obč. LO Ribnica, št. 05/471/3-39 z dne 2. II. 1939. Direktor do konstituiranja: Lovšin Alojz. Ljubljana. 19. februarja 1959. Rg I 128/1 754 337. Besedilo: Trgovsko podjetje »Kadulja«, Škocjan. Poslovni predmet: Prodaja na drobno raznega industrijskega in drugega blaga, živil in gospodarskih potrebščin ter predmetov, ki jih nadrobno naštevajo potrjena pravila. Podjetje je nastalo po izločitvi trgovinskih poslovalnic Kmeti jske zadruge z o. j.. Škocian in njihovi osa-mosvojitv’'. sklep občnega zbora zadruge z dne 29. IX. 1957 in dovolje- Št. 9 OPOZORILO Izšla je mapa z naslovom: SHEMATIČNI PRIKAZ ZVEZNE ORGANIZACIJE OBLASTI V FLRJ TER ORGANIZACIJE OBLASTI V LR SLOVENIJI (s kartami, seznami in shemami) po stanju na dan 1. januarja 1959. Mapa vsebuje poleg uvoda tudi seznam občin in okrajev v LR Sloveniji z njihovimi območji; seznam rednih in gospodarskih sodišč v LR Sloveniji; karto o območjih okrajev in občin v LR Sloveniji; karto o območjih rednih sodišč v LR Sloveniji; sheme organizacije oblasti v občini (mala, srednja in velika občina); shemo organizacije oblasti v okraju; shemo republiške organizacije oblasti v LR Sloveniji; shemo zvezne organizacije oblasti in še shemo sistema volitev v predstavniške organe oblasti v FLR J. Cena je 200. din. Naročila sprejema »Uradni list LRS«. Ljubljana, Erjavčeva 15 a. p. p. 336. nje Obč. LO Novo mesto z dne 4. II. 1939, Direktor do konstituiranja: Kovačič Jože. Ljubljana. 22. februarja 1959. Rg II 179/1 718 338. Besedilo: Trgovina »Jelka«, Črna na Koroškem (Črna na Koroškem štev. 66). Poslovni predmet: Prodaja na drobno mešanega industrijskega blaga, gospodinjskih, šolskih in pisarniških potrebščin, zelenjave, sadja. živil in pifač ter drugega blaga, kakor ga naštevajo potrjena pravila. Ustanovitelj; Obč. LO Ravne na Koroškem, odločba št. 05/10-5549/2-58 z dne 23. XII. 1958. V, d. poslovodje: Naglič Tulko, podpisuje po 20. členu uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov. Maribor. 19. januarja 1959. Reg 221/TII-l 298 Spremembe ouroJna gospodarska sodJSfa rarglaSaJoi 339. Besedilo: Krojaštvo in šiviljstvo«, Mozirje. D brije se knjigovodja Pogelželc Franc in vpiše novi podpisovalec Janko Alojz. Rg III 3W!2 ras Besedilo: Usnjarski kombinat »Konus«, Slov. Konjice, obrat Rečica ob Savinji. Poslovni predmet: Izdelava zgornjega usnja. Vodja obrata je Rous Karel, ustanovil ga je DS podjetja s sklepom z dne 7. II. 1959, dovoljenje Obč. LO Mozirje, štev. 05/1-TO-13/4-59 Z dne 6. II. 1959. Samostojnih pravic nima. Rg II 46/9 725 Besedilo: »Krojaštvo«. Šenljur pri Celju. Besedilo odslej: »Moda«, modna konfekcija. Šentjur pri Celju. Rg II 56/2 724 Celje, 3. marca 1959. 540. Besedilo: Žagarsko podjetje, Postojna. Vpiše se pripojitev 'podjetja Splošno mizarstvo, Postojna. Poslovni predmet se razširi še na splošna stavbna in pohištvena dela, na opremo, remontna in druga dela mizarske stroke. Koper, 5. marca 1959. . Reg h K 86/2 752 341. Besedilo: Pleskarstvo in sobosli-karstvo »1. maj«, Ljubljana. Izbriše se Kravcar Jože, računovodja in vpiše Mertelj Marija, nova računovo d ki n j a. Ljubljana. 24. decembra 1958. Rg II 232/7 139 342. Besedilo: Mizarstvo, Domžale. Izbriše se poslovodja Žagar Jože in vpiše Vilar Felicijan, upravnik. Rg I 96/6 27-4 Besedilo: Pleskarstvo in sobosli-karstvo »1. maj«, Ljubljana. Vpiše se prisilna uprava v podjetju. Prisilni upravitelj je Lesar Viktor, v. d. upravnika Jošt Niko in podpisovalec Zemljak Franc se izbrišeta. R g H 232/8 267 Besedilo: Tovarna obutve »Peko«, Tržič. Pri poslovalnici v Krškem se izbriše Stepančič Ivo in vpiše Demov-šek Miloš, novi poslovodja. Rg II 229/59 278 Ljubljana, 15. januarja 1959. 343. Besedilo: Gostišče »Pri Cenetu«, Ribnica. Izbriše se Lovšin Draga in vpiše Kogoj Milena, nova knjigovodkinja. ‘Ljubljana. 24. januarja 1959. Rg I 77/2 428 344. Besedilo: Komunalno podjetje »Javna skladišča«. Ljubljana. Podjetje se je konstituiralo 1. IT* 1958. Direktor je Borštnar Jože, pod- pisuje še Petrič Franc, vodja računovodstva. Poslovni predmet se razširi še na spravljanje in hranjenje blaga (skladiščenje), ki ga podjetju zaupajo komitenti (deponenti). Ljubljana. 31. januarja 1959. Rg V 803/3 622 345. Besedilo: »lutertrade;, podjetje za mednarodno trgovino in zastopstvo inozemskih tvrdk, Ljubljana. Izbriše se -šifrer Andrej in vpiše Zlatnar Janez, šef računovodstva. Rg II 264/18 662 Besedilo: Obrtno čevljarstvo, Sovodenj. Izbriše se Zabukovec Janko in vpiše Kalan Ivan, novi knjigovodja. Rg II 295/2 661 Ljubljana, 7. februarja 19(59. 346. Besedilo: »Avtopromet«, podjetje /a prevoz blaga in špedicija. Reka, predstavništvo Ljubljana. Izbriše se Peruško Vinko in vpiše Čuk Leopold, novi poslovodja. Ljubljana, 14. februarja 1959. Rg V 771/-. 715 547. Besedilo: Trgovsko podjetje na debelo in drobno »Trgopromet«, Kočevje. Pri poslovalnici, trgovini »Zarja« v Starem logu se izbriše Žagar Anton in vpiše Lipovac Franc, novi poslovodja; pri trgovini »Koloniale«, Željne, Kočevje, se izbriše Trpin Stane in vpiše Lakner Jože, novi poslovodja; pri trgovini »Sadje-zelenjava«, Kočevje, se izbriše Hribar Lojzka in vpiše Zupančič Maks. novi poslovodja. Rg I 3/8 708 Besedilo: »Žirovka«, trgovsko podjetje z mešanim blagom, Žiri. Vpišejo se: poslovalnica št. 4. Žiri 64. poslo-vodkinja Kržišnik Slava; poslovalnica ®t. 3. Stara vas 14, poslovodja Mrak Štefan, in poslovalnici št. 4, Žiri 64, poslovodja Kolenc Andrej. Poslujejo po pravilih podjetja. Samostojnih pravic nimajo. Ustanovil jih je delovni kolektiv podjetja s sklepom z dne t. VIT. 1958. dovoljenje Obč. LO Žiri. št. 02/7-1812/2 z dne 17. XII. 1958. Rg I 4>l/4 733 Ljubljana, 16. februarja 1959. 348. Besedilo: Obrtna delavnica »Čevljar«, Gorenja vas. Priimek računovodkinje Heric Silve se po poroki spremeni v Čadež Silva. Rg II 501/2 TOT Besedilo: Trgovsko podjetje »Hrana«, Ljubljana. Vpiše se poslovalnica Golo nad Igom, prodajala bo na drobno živila in gospodinjske potrebščine, mešano Industrijsko blago, tobačne izdelke, vžigalice in potrebščine. Ustanovilo jo je podjetje, dovoljenje Ubč. LO L j ubijana-Rudnik, št. 05/1-5338/1-58 z dne 28. I. 1959. Samostojnih pravic nima, poslovodja je Rutar Simon. Rg III 474/18 762 Besedilo: Tovarna klobukov »Šešir«, Škofja Loka. Poslovni predmet odslej: Izdelovanje in prodaja damskih in moških tulcev iz zajčje in kunčje dlake, moških klobukov, neopremljenih moških klobukov, beret, caplinov, opreme za klobuke ter popravila klobukov izdelovanje in prodaja volnenih klobukov, volnenih tulcev, cap-plinov in beret, francoskih in navadnih čepic iz raznega tekstilnega blaga in usnja, dalje damskih klobukov, neopremljenih damskih klobukov in popravila teh, izdelovanje in prodaja slamnikov, pridobivanje dlake iz zajčje kože in prodaja te dlake, odpadkov od zajčje kože, tulcev in klobukov. Rg I 83/18 712 Ljubljana, 17. februarja 1959. 3-19 Besedilo: Trgovsko podjetje »Železnina«, Kranj. Izbriše se Kolenc Blanka in vpišeta Drinovec Tončka, kalkulantka, ki podpisuje v odsotnosti knjigovodje, in Bergant Peter, poslovodja, podpisuje v.odsotnosti direktorja. Rg II 214/5 710 Besedilo: »Karoserija«, tovarna karoserij in sestava šasij. Ljubljana, skrajšano: »Karoserija«, Ljubljana. Besedilo odslej: »Karoserija«, tovarna karoserij, Ljubljana. Poslovni predmet odslej: Konstruiranje. izdelava in remont karoserij, karoserijske opreme, 'pločevinastih odpreskov im kovinskih konstrukcij. Rg II 207/6 704 Besedilo: Mestna klavnica in prekajevalnica, Radeče. Vpiše se poslovalnica št. 5 v Zidanem mostu 3, s prodajo^ mesa in mesnih izdelkov. Poslovodja je Štih Friderik, samostojnih pravic nima. Ustanovil jo je ĐŠ podjetja s sklepom z dne 18. XII. 1958, dovoljenje Obč LO Radeče, št. 02-208/2 z dne 22. I. 1959. Rg IV 52/3 709 Ljubljana, 20. februarja 1959. 350. Besedilo: Varaždinska tekstilna industrija Varaždin »Vnrteks«, prodajalna Jesenice. Izbriše se Voli Frida in vpiše Možina Matilda, nova poslovorfkinja. Rg I 47/4 705 Besedilo: »Agroservis«. podjetje za inozemska zastopstva. Ljubljana. Sedež podjetja je odslej v Ljubljani, Kidričeva 1/IV. Rg I 163/8 705 Besedilo: »Cvetličarna«, Ljubljana, , Izbriše se Pogačar Ana in vpiše Pust Majda, nova računovodkinja. Rg FV 542/4 716 Besedilo: Konfekcija »Kroj«, Škofja Loka. Obrtna delavnica je prešla v poslovanje obrtnega podjetja. Rg II 210/6 711 Ljubljana, 22. februarja 1999. 351. Besedilo: »Gostinstvo«, Zagorje ob Savi. Vpiše se pripojitev gostinskih podjetij »Kum« in »Rudar« v Zagorju k temu podjetju. Vpišejo se poslovalnice: Hotel »Kum«, Zagorje ob Savi, poslovodja Baloh Franc: gostilna »Kovač«, Zagorje ob Savi, Eberlova 3, poslovodkinja Kramar Angelca; gostilna »Pri kmetu«, Zagorje ob Savi, Dolenja vas 35, poslovodkinja Jager Angela: gostilna »Pri Frančku«, Zagorje ob Savi, Po loška vas 8, poslovodja Vidic Jože; gostilna »Pri Petru«, Loke 24, poslovodkinja J n ra lovec Anica; gostilna »Na Lokah«. Loke 34. poslovodkinja Uran Angela: gostilna »Pri knapu«. Zagorje ob Savi. Kisovec 46, poslovodkinja Goršek Marija; gostilna »Na Obrežiji«, Zagorje ob Save. Podlipoviea 26, poslovodkinja Sotler Mila. in »Rudniški bife«. Zagorje ob Savi, Kopališka 4. poslovodkinja Grošelj Eleondra. Poslujejo po pravilih podjetja. samostojnih pravic nimajo. Ljubljana. 23. februarja 1939. Rg IV 105/3 735 352. Besedilo: Obrtno gradbeno pod- jetje. Logatec. Poslovni nredmčt odslej: Opravljanje gradbenih del na nizkih in visokih gradnjah, ne glede na sistem zidave, t. j. z masivnimi zidovi ali enostavnimi železobetonskimi konstrukcijami. Ljubljana. 5. marca 1959. Rg I 26/5 751 353. Besedilo: Mlin na Muri, Hrastje- Mota. Podjetje je prešlo v redno likvidacijo. V likvidacijski upravi so: Sušeč Janko, knjigovodja Slatinskega podjetja v Radčncih. predsednik, ki tudi podpisuje za likvidacijsko upravo, v kateri sta še Jud Viljem in Bratkovič Avgust. Dosedanja podpihovalca Rožnjan Franc, poslovodja. in Mohor Anton, knjigovodja. se izbrišeta, Maribor. 14, februarja 1939. Reg 20/IT-2 390 354. Besedilo: Veletrgovina »Kolonia-le«, Maribor. Vpiše se pripojitev Zadružnega trgovskega podjetja na veliko, Dravograd, k temu podjetju; poslovalo bo odslej kot obrat-skladišče podjetja v Dravogradu s predmeti, kakor jih naštevajo pravila podjetja. Upravnik je Turk Milan. Obrat prodaja blago v imenu in na račun podjetja, zanj podpisujejo pooblaščenci podjetja. v zadevah, ki jih skladišče opravlja samostojno, pa poslovodja. Obrat je ustanovil DS podjetja s sklepom z dne 39. X. t958, dovoljenje Obč. LO Dravograd z dne 31. XII. 195Iskrar, Kranj. Za industriisko ambulanto tovarne »Iskra«, Kranj, pa se razpisuje: 1 mesto medicinske sestre ali bolničarke z večletno prakso. Plača po dogovoru. Pravilno kol-kovane prošnje naslovite na personalni oddelek tovarne »Iskra«, Kranj. Razpisna komisija Št. 01-2178/1-59 2495 Na podlagi 33. in 36. člena zakona o javnih uslužbencih in 63. člena za- kona o organizaciji znanstvenega dela (Uradni list FLRJ, štev. 34/57) razpisuje Slovenska akademija znanosti in umetnosti delovni mesti: ' 1. asistenta-arkeologa v sekciji za arheologijo inštituta za zgodovino (ponovna volitev); 2. bibliotekarja ali knjižničarja v centralni biblioteki akademije. Kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje iz 31. člena, zakona o javnih uslužbencih in imeti za asistenta diplomo fakultete, strokovno prakso in smisel za znanstveno delo, za bibliotekarja diplomo fakultete, za knjižničarja pa srednjo ali višjo šolo. Kolkovane prošnje z življenjepisom in opisom dosedanjega dela v stroki naj vlože prosilci v 15 dneh po tej objavi pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani, Novi trg 3. Razpisna komisija št. VI/2 Kb 2492 Državni zavarovalni zavod. Direkcija za LR Slovenijo v Ljubljani razpisuje po 3. odstavku 36. člena zakona o javnih uslužbencih prosta delovna mesta, za katera se zahteva visoka strokovna izobrazba, in sicer: Direkcija v Ljubljani: 2 veterinarja s prakso, 1 inženir-agronom, 1 matematik (filozofska fakulteta), 1 referent za življenjska zavarovanja (ekonomska fakulteta); podružnica Maribor H: 1 inženir-agronom: podružnica Murska Sobota: 1 agronom: podružnica Novo mesto: 1 gradbeni inženir, 1 strojni inženir: podružnica Postojna: 1 veterinar; podružnica Radovljica: 1 inženir-agronom. V prijavah naj kandidati navedejo rojstni datum, morebitna službena leta in kratko navedbo dosedanjih zaposlitev ter za kateri službeni kraj se priglasijo. Priiave je treba dostaviti v )5 dneh od dneva objave tega razpisa na naslov: Razpisna komisija pri Direkciji Državnega za varovalnega zavoda, Ljubljana,-Miklošičeva cesta 19. Razpisna komisija Št. 08-185/3-59. 2491 Razpisna komisija Uprave za ceste LRS razpisuje tale delovna mesta : pri tehnični sekciji Celje: mesto inženirja gradbene stroke (nizke gradnje), prednost imajo ponudniki z daljšo prakso v operativni službi: mesto pravnega referenta, pogoj: pravna fakulteta, po možnosti s prakso v nnravni službi; pri tehnični sekciji Maribor: mesto gradbenega inženirja ali gradbenega tehnika. Za slednjega je pogoj daljša praksa v nizkih, gradnjah. Na razpolago je stanovanje v novi hiši. Podrobne informacij daje Tehnična sekcija Celje (Lava 42) oziroma Tehnična sekcija Maribor (Koroška 26/H). Razpisna komisija Objava St. 01-3/2401-1959 2559 Ustanovitev pošte Zgornja Ložnica Dne 1. marca 1959 je začela poslovati nova nošta Zgornja Ložnica. Spadala bo v območje okrajne pošte Maribor 1 in Komunalne banke Slovenska Bistrica. Imela bo tale okoliš: naselja Gla-domes, Korplje, Kostanjevec, Spodnja Ložnica (razen številk 1—9), Vi-sole, Vrhole pri Slovenskih Konjicah in Zgornja Ložnica iz okoliša pošte Slovenska Bistrica, naselja Dobrova, Preloge, Prepuž, Sevec in Vinarje iz okoliša pomožne pošte Prihova in naselja Fošt, Jurišna vas, Malo Tinje, Planina pod Šumikom, Rep, Tihin jska gora. Turiška vas na Pohorju, Urh in Veliko Tinje iz okoliša pomožne pošte Tinje. Pošta bo imela službo »L«. Hkrati se ukineta pomožni pošti Prihova in Tinje. Podjetje za ptt promet v Ljubljani Izgubljene lističe preklicujejo Andolšek Frančiška, Ljubljana, Bolgarska 13, osebno izkaznico, reg. št. 131655, ser. št. F-0797863. 2435 Anžur Ciril, Zg. Kašelj. Dobru-nje, zdravstveno izkaznico, štev. A-023006 (Ljubljana). 23'iX) Avsec Franc, Dol pri Ljubljani, zdravstveno izkaznico, štev. 219541. izdano v Domžalah. 2422 Avsec Franc, Viševek 40, p. Stari trg pri Ložu, osebno izkaznico, reg. št. 22947/54, ser. št. F-0>6’;325? (Postojna). 2321 Bajc Franc, SGP »Gradnje, Postojna. Starovaška 17, osebno izkaznico. reg. št. 24576, izdano v Postojni. ' 1759 Ban Drago, Bač 21, zdravstveno izkaznico, št. 767018, izdano v Postojni. 105 Barta Ivanka. Maribor, Jocova 39. osebno izkaznico, reg. št. 40662, ser. št. 0300147 (Maribor). v 2469 Bera Milan, Ljubljana, Koželjeva št. 4, delovno knjižico, št. 57066. izdano v Ljubljani. 2456 Berger Ivana, Celje, Polule 58, osebno izkaznico, reg. št. 68716. ser. št. 0705303 (Celje). . _ 2£M5 Berlič Tatjana, Ljubljana, Šmar-tinska 30, osebno izkaznico, reg. št. 18043/50, ser. št. F-0040553. 2332 Berus Julijana, Ljubljana, Lipičeva 2, osebno izkaznico, reg. štev. 23398, izdano v Ljubljani. 2437 Bezjak Konrad, Markovci 91, osebno izkaznico, reg. št 7354, ser. št. 0249665 (Ptuj). 2226 Bezjak Marija, Markovci 91, osebno izkaznico, reg. št. 7355, ser. št. 0249666 (Ptuj). 2227 Bogatin Rudi, Vešenik, zdravstveno izkaznico, št. 631315 (Slov. Konjice)'. 2244 Bohorč Albin, Brestanica št. 107, osebno izkaznico, reg. št 46662, ser. št. F-039072 (Krško). 1331 Bolčina Julijana, Piran, 8. septembra 10. osebno izkaznico, reg. štev. 326 (Piran). 2360 Bonaca Rudi, Koper, Obzidna ulica 13, osebno izkaznico, št. 21087, izdano v Kopru. 2453 Bornšek Anton, Stranice, osebno izkaznico, reg. štev. 96836, ser. štev. 0736958 (Celje). 2243 Božjak Cveto, Trbovlje, Majcnova 3, osebno izkaznico, reg. štev. 39538, ser. štev. 0752848 (Trbovlje). 2412 Brečko Franc, Dramlje, zdravstveno i;kaznico, štev. 425925, izdano v Tovarni emajlirane posode, Celje. 2247 Brolih Francka, Kranj, Reševa 7, delovno knjižico, št. 1992, ser. štev. 472400 (Kranj). 2102 Brusar Feliks, Vareja, p. Videm, delovno knjižico, št. 1392, izdano v Ptuju. 2331 Bukovec Peter, Trbovlje, Voden-ska 53, delovno knjižico, št. 216872/ /8734 (Murska Sobota). 2413 Bukovnik Katarina. Koper, Ankaran 66, propustnico VS, št. 29155, izdano v Kopru. 2210 But Franc, Ratanska vas, orožni list, št. 1389 za pištolo, kal. 7,65. št. 6824'0. 2246 Car Aleksander, Ljubljana, Celovška M3, zdravstveno izkaznico, štev. A-174889, izdano v Ljubljani. 2458 Cebe Alojz, Loka 35, p. Starše, osebno izkaznico, reg. št. 55444, ser. št. 0296106 (Maribor). 2470 Cerjak Darinka, Slovenj Gradec, Partizanska 7, osebno izkaznico, reg. štev. 69779, ser. štev. 0171415 (Maribor). 2228 Cokan Oto, Gresovščak 13. p. Ljutomer, osebno izkaznico, reg. šte^. 17650. • 1835 Čeranič Milena, Ljubljana, Majaronova 14, osebno izkaznico, reg. št. 157358, ser. št. F-0873300 (Ljubilana). 2423 Černelč Antonija roj. Šekoranja. Sp. Sušica 23. p. Bizelisko, osebno izkaznico, reg. štev. 6128, ser. štev. 0371438 (Krško). 1769 Čišič Robert. Maribor, Tuškova 17. zdravstveno izkaznico, štev. 916798. izdano v Mariboru. 2471 Čujec Aleksandra, Zatolmin 39, p. Tolmin, osebno izkaznico, reg. štev. 20372, ser. št. G-0398696. 2494 Debevc Marija, Šentrupert št. 67, zdravstveno izkaznico, štev. 476892, izdano v Novem mestu. 2407 Demšar Metoda, Ljubljana, Kri-ževniška 12, indeks pravne fakultete, univerze v Ljubljani. 2439 Dermastja Janez, Ljubljana, Kam-nogoriška 8, zdravstveno izkaznico, št. 87752 (Ljubljana). 2501 Dežman Vili, Šentvid pri Stični, vojaško knjižico, izdano dne 5. marca od VP 2100, Niš. 2440 Dobaj Franc, Slemen 44, p. Selnica ob Dravi, orožni list, št. R-2545 za puško, izdan v Mariboru. 2472 Dobnik Franc, Maribor, Slovenska 13, zdravstveno izkaznico, štev. 991181, izdano v Mariboru. 2473 Dobovšek Adolf, Ljubljana, Titova 185, evid. tablico za motor, znamke DKW 200, štev. 10352, izdano v Ljubljani. 2017 Dolenc Štefanija, Vižmarje št. 89, univerzitetno izkaznico, medicinske fakultete univerze v Ljubljani. 2441 Dolinar Milan, Ljubljana, Bizjakova 21, prometno knjižico za osebni avtomobil, znamke Mercedes, št. S^a 170 V. 2339 Dolmovič Jože, Malo Mraševo 10, p. Podbočje, zdravstveno izkaznico, izdano v Škof ji Loki. 1763 Drobnič Viktorija, Izola, Nabrežje JLA 21/11, propustnico VS, štev. 43186, izdano 14. V. 1958 v Kopru. 2216 Erjavec Magda, Šmartno pri Litiji, Ustje 12, osebno izkaznico,, reg. št. 16798 (Šmartno pri Litiji). 2442 Fekonja Alojz, Gornja Radgona, Gubčeva 6, odločbo invalidske komisije, štev. 12032 z dne 8. IV. 1947. 2373 Ferluga Dušan, Ljubljana, Komenskega 20, zdravstveno izkazni-/'co, štev. 079484, izdano v Ljubljani. 2340 Fijavž Jožef, Polene, osebno izkaznico, reg. štev. 62560, ser. štev, 0699065 (L) Celje in zdravstveno izkaznico, št. 880298. izdano od Tovarne kovanega orodja, Zreče. 2230 Fink Ivan, Slov. Konjice, Šolska 8. osebno izkaznico, reg. št. 22271, ser. št. 0792131 (Celje), 2249 Finžgar Karel, Zg. Sušica 50, p. Bizeljsko, osebno izkaznico, reg. št. 5621, ser. št. 0370931 (Krško). 1791 Forjan Anton, Ljubljana, Poljanska 66, predvojaško knjižico, izdano od vojaškega okrožja v Murski Soboti. 2424 Fortuma Julijana, Temenica 11, p. Šentvid pri Stični, osebno izkaznico, reg. št. 1748 (Grosn ol je). 2302 Franko Martina, Obrežje 28, p. Jesenice na Dol., osebno izkaznico, reg. št. 14255. ser. štev. 0319565 (Krško). . 2395 Franko Viktor. Kostanjevica na Krki. Orožnova 2. službeno izkaznico LM. št. 52285. izdano od Državnega sekretariata za notranje zadeve LRS. 2396 Fras Janez, Markovci 50, osebno izkaznico, reg. štev. 55635, ser. štev. 0296298 (Ptuj). 2209 Fridrih Božo, Celje, Mariborska c. 76, zdravstveno izkaznico,- štev. 4054-54, izdano v Murski Soboti. 2248 Gaberc Julijana, Pari-žlje pri Polzeli, osebno izkaznico, reg. št. 67053, ser. št. 0703529 (Celje). ' 2251 Gašperlin Mihael, Brod 23, p. Boh. Bistrica, osebno izkaznico, reg. št. 15946, ser. štev. 0807856 (Radovljica). 2397 .Glavica Franc, Šober 52, p. Kamnica, osebno izkaznico, reg. št. 27894, ser. št. 0172813 in zdravstveno izkaznico, št. 955519, obe izdani v Mariboru. 2474 Gobec Florijan, Vonarje 53, pošta Pristava pri Mestinju, osebno izkaznico. reg. št. 43076 (Poljčane). 1764 Gobec Marjeta, Rakitovec, osebno izkaznico, reg. štev. 93061, ser. štev. 0711213 (Celje). _ 2232 Gomboc Elizabeta, Podvin 2, p. Brezje, zdravstveno izkaznico, štev. 544119, izdano v Radovljici. 2425 Gorišek Pavla, Litija, Ponoviška 8, osebno izkaznico, reg. štev. 45270 (Videm-Krško). 2426 Gortnar Frančiška, Železniki 69, osebno izkaznico, reg. št. 35033, ser. št. F-0215713 (Kranj). 2011 Gregorič Franc, Piran, Salara 3, osebno izkaznico, reg. št. 16064, izdano v Novem mestu. 2369 Gregorič Franc, Vrh pri Ljubnu št. 19, p. Šmihel pri Novem mestu, osebno izkaznico, reg. št. 16056, ser. št. 0332615 (Novo mesto). 2410 Gregorinčič Viktor, Maribor, Žmav-čeva 2c, osebno izkaznico, reg. št. i:62i53, ser. št. G-0013265 in zdravstveno izkaznico, št. 102021, obe izdani v Mariboru. 2475 Grubelnik Jožefa, Sv. Vid, invalidsko izplačilno knjižico, IK, štev. 40186. ' 2398 Hartman Ferdo, Celje, Lava, osebno izkaznico, reg. št. 14636, ser. št. 0604942 (Celje). 2253 Herga Janez, Dornava 98, p. Moš-kanjci, osebno izkaznico, reg. Štev. 35973, ser. št. 0293773. 2332 Herman Milena. Ljubljana. Rožna dolina. Cesta VIII, osebno izkaznico, reg. štev. 70357/51, ser. štev. F-0092667. ' _ 2374 Himelrajh Terezija, Tropovoi 41, p. Tišina, zdravstveno izkaznico, št. 246103 (Gor. Radgona). 2322 Horvat Jožef, Dobrovnik št. 130 v Prekmurju, osebno izkaznico, reg št. 58040, ser. Št. G-0078989 (Murska Sobota). 2071 Hosta Frančiška. Ljubljana, Kebetova 15, osebno izkaznico, reg. štev. 84873, izdano v Ljubljani. 2375 Krašovec Aleksander. Okrajni zavod za soc. zavarovanje, Celje, delovno knjižico, reg. št. 4933-/53. ser. št. 59057. 1249 Hren Marija, Trbovlje, Kešetovo št. 2, osebno izkaznico, reg. št. 52700. ser. št. 0418010 (Trbovlje). _ 2414 Hribar Ivanka P6r. Saje, Ljubljana, Poljska pot 3Sa, zdravstveno iz- kaznico, štev. 025183, izdano v Ljubljani. 2341 Hriberšek Frančiška, Dol 1-13 pri Hrastniku (pri Jelenu Mirku), osebno izkaznico, reg. št. 17266, ser. št. F-0395576 (Krško). 2242 Hriberšek Herta, Izola, Tomažičeva št. 17, delovno knjižico, številka 9155. 23-70 Jakofčič Peter, Cerkvišče 7, pošta Gradac v Belokrajini, osebno izkaznico, reg. št. 12661, ser. št. 0495971 (Črnomelj). 1797 Jalovec Jože, Volovnik 3, p. Leskovec pri Kriškem, osebno izkaznico, reg. št. 50953, ser. št. 0417663. 2212 Javernik Marija, Ruše 270, osebno izkaznico, reg. št. 55883, ser. št. 0892024 (Maribor). 2476 Jeram Ludvik, Celje, Polule 69, zdravstveno izkaznico, št. 639609. izdano v Celju. 2254 Jerant Marija, Litija 8, zdravstveno izkaznico, izdano v Litiji. 2342 Jerko Marin, Ljubljana, Titova št. 168, indeks naravoslovne fakultete, farmacije univerze v Ljubljani. 2437 Jerman Ivan, Trbovlje, Knezdol št. 26, osebno izkaznico, reg. štev. 39541, ser. štev. 0752851 (Trbovlje). 2415 Jordan Jože, Zalog, p. Ljubljana-Polje. osebno izkaznico, reg. štev. 109753 (Ljubljana). 2443 Jošt Marjan, Drešinja vas, Petrovče. zdravstveno izkaznico, št. 8688-82, izdano v Žalcu. _ 2256 Jovanovič Nikola, Ljubljana. Domžalska 20, zdravstveno izkaznico, št. 167273, izdano v Ljubljani. 2376 Jurček Janez, Blatna Brezovica 9, p. Vrhnika, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani. 2343 Kacijan Mirko, Jelence 60, p. Pesnica, osebno izkaznico, reg. št. 25247, ser. št. 0174856 (Maribor). 2477 Kahrimanović Hilmija, Ljubljana, Podutiška 10, delovno knjižico, št. 1365, izdano v Prijedoru. 2577 Kapus Cilka. Lesce 119, delovno knjižico, štev. 543001/1013, izdano v Rarfovljici. 2378 Kastelic Franc, Ljubljana, Rudnik 57, osebno izkaznico, reg. štev. 109921, ser. štev. 0137251/54 (Ljubljana). 2303 Kastelic Janez, Mali vrb 8, p. Mirna peč, osebno izkaznico, reg. štev. 24002, ser. štev. 0303002 (Novo mesto). 2409 Kavčič Irena, DobKša vas, Petrovče. zdravstveno izkaznico, št. 864573. izdano v Novem Celin. 2271 Kerin Nada. Mestne njive 1. p. $o-vo mesto, osebno izkaznico, reg. št. 50933. ser. št. 0416145 (Trbovlje). 2073 Kikelj Janez. Ljubljana, Oglarjeva 8. zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani. 2444 Klinc Milena, Trbovlje, Vreskovo št. 25. zdravstveno izkaznico, štev. 555124 (Trbovlje). 2416 Knez Angela. Stopice. Laško, osebno izkaznico, reg. št. 16447, ser. št. 0645359 (Celje). 2258 Kolar Ivo, Štore, zdravstveno izkaznico, št. 620589, izdano v rudniku Pečovnik. 2257 Kolar Maksim, Celje, Trubarjeva ulica, delovno knjižico, številka 120757/11417, izdano v Celju. 2259 Komarički Julka, Maribor, Kettejeva 20, osebno izkaznico, reg. štev. 57578, ser. št. 08S9478 (Maribor). 2478 Komerički Božo, Celje, Lava, osebno izkaznico, reg. št. 294287, ser. št. 1678202 (Zagreb). 2267 Koprivec josipina, Ljubljana, Zaloška 63, osebno izkaznico, reg. št. 54547 (Ljubljana). 2445 Kopše Jože, Maribor, Vita Kraigherja 21, zdravstveno izkaznico, št. 376254, izdano v Mariboru. 2-479 koro-šec Hedvika. Dobrava, zdravstveno izkaznico, št. 414518. izdano v Tovarni emajlirane posode. Celje. * 2262 Košenina Leopold. Maribor. Pra-protnikova 1. šofersko knjižico, št. 4537 (Maribor). 2480 Košenina Margita. Maribor. Pra-protnikova 1, prometno knjižico za motor, štev. E-246, izdano v Mariboru. 2481 Kotnik Antonija, Zabukovica, osebno izkaznico, reg. št. 22514. ser. št. 0664930 (Celje). 2269 Kovač Viktor. Lemberg, osebno izkaznico, reg. štev. 42248, ser. štev. 0690389 (Celje). 2268 Kozic Anica, Budina 56, Ptuj, osebno izkaznico, reg. št. 5858. ser. št. 0.228568. ' 2333 Krajnc Ana. Obrež 90a, p. Središče ob Dravi, dčlovno knjižico, reg. št. 1042:26, ser. št. 376006. 2400 Krajnc Marija, Globoko, osebno izkaznico, reg. štev. 67368. ser. štev. 0705864 (Celje). 2270 Kralj Anton, Griblje 60. zaposlen pri KZ Gradac, Bela Krajina, zdravstveno izkaznico, št. 785076, izdano v Črnomlju. 1766 Kramar Ignac, Trnje 148, p. Čren-šovci, osebno izkaznico, reg. štev. 20683, ser. štev. G-0244995 (Lendava). 2074 Kramar Ivan, Celje, Ložnica, osebno izkaznico, reg. št. 55764. ser. št. 0693109 (Celje). 2065 Kramžar Franc, Celje, Malgajeva št. 2, zdravstveno izkaznico, štev. 012081, izdano od Drž. sekretariata za notranje zadeve, Ljubljana. 2272 Krašovec Rudolf, Šentvid pri Stični 15, osebno izkaznico, reg. štev. 8032. ser. št. F-0008342, in osebno iz-kazanico na ime Antonija Krašovec, obe izdani v Grosupljem. 2438 Kreže Jože, Zagorje, Kulturni dom. zdravstveno izkaznico, štev. 543363 (Trbovlje). 2417 Križan Vikica, Železno, zdravstveno izkaznico, št. A-054118 (Šmartno ob Paki). 2261 Kroflič Emil, Celje, Zagrad, osebno izkaznico, reg. št. 59-84’!), ser. št. 0697137 (Celje).. 2263 Krušnik Slavko. Ljubljana. Prešernova 12. potni list. št. 231613. izdan v Ljubljani. 2018 Kiicler Erika, Celje, Ipavčeva ulica, osebno izkaznico, reg. št. 691476, ser. št. 0706063 (Žalec). 2260 Kukovec Marica, Ljubljana, Kolodvorska 7, osebno izkaznico, reg. št. 283, ser. št. F-0886294. 2379 Kundih Franc, Gotovlje, osebno izkaznico, reg. št. 97036, ser. štev. 0757178 (Celje). • 22.64 Kušar Ivan, Hrastnik, Čeče 59, ofeebno izkaznico, reg. št. 24390, ser. št. 0736900 (Trbovlje). 2418 Kušar Ludvik, Paka, Vitanje, osebno izkaznico, reg. št. 48659. ser.' št. 0662775 (Celje). ' 2266 Kužnik Viktor, Podlisec 6, p. Dobrnič, osebno izkaznico, reg. štev. 22074, ser. štev. 03360146 (Novo mesto) . 1800 KZ Velenje, evid. tablico, št. 4969 prikolice »Delapork, izdano v Celju. 1742 Lah Jožef, Roginska gorca. Polic, delovno knjižico, št. 24(5661/18535/54 (Velenje). 2274 Lakatoš Evgen, Celje, Kovinska ulica, osebno izkaznico, reg. št. 281, ser. št. 075759*1 (Celje). 2275 Lavrič Albin, Begunje 9, na Gorenjskem, zdravstveno izkaznico, št. 344231 na ime Lavrič Nikolaj, roj. 19. XI. 1948. 1837 Lesi e Stojan, Ljubljana, Ulica Jana Husa, zdravstveno izkaznico, št A-1410S2 (Ljubljana). 2505 Likar Božidar, Zg. Hotič 25. pošta Hotič, zdravstveno izkaznico, štev. 031064.- izdano v Ljubljani. 2219 Likozar Janez, Kranj, Tomšičeva št. 4, zdravstveno izkaznico, štev. 27542, izdano v Kranju. 2380 liipnik Marija, Celje, Stanetova ulica, osebno izkaznico, reg. štev. 49*882. ser. št. 0879068 (Maribor). 2275 Lorbek ing. Štefka. Maribor, Heroja Tomšiča 11. poslansko izkaznico! št. 65/90. izdano od Republiškega zbora Ljudske skupščine LRS v Ljubljani.. 2482 Maček Rok, Prebold, zdravstveno izkaznico, št. 425011, izdano, v >In-gradu«, Celje. 22:7: Magovac Marta, Svržaki 1. p. Metlika, osebno izkaznico, reg. štev. 378, ser. št. 166588( Sremska Mitroviča). '^6^ Majcen Anton, Mestinje, zdravstveno izkaznico, št. 874107. izdano v Rog. Slatini. 2278 Majcen Drago, Mestinje, zdravstveno izkaznico, št. 874106. izdano v Rog. Slatini. Marčič Jože. »Gradis«, Mehanična delavnica, Kidričevo pri Ptuju, osebno izkaznico, reg. št. 40387 in amatersko vozno knjižico. 1802 Marovt Ema. Žalec, osebno izkaznico reg. št. 205*94, ser. št. *0443905 (Celje). _ 2276 Matkovič Franci. Kranj, Župančičeva 23. spričevalo H. razreda vajenske šole za razne stroke v Kranju. št. 558/20, z dne 10. avgusta 1958. 2381 Manc Franc, Tržič, Proletarska štev. 7, osebno izkaznico, reg. štev. 2741, ser. štev. 006445*1 (Murska Sobota). 2459 Mihelač Ivana, Kicar 99, p. Ptuj, osebno izkaznico, reg. št. 50IM6, ser. št. 0279468. 23-34 Mlakar Danijela,, Bloška polica 8, p. Grahovo pri Cerknici, osebno izkaznico, reg. štev. 121017, ser. štev. F-0S67227/36 (Ljubljana). 2446 Močnik Valentin, Prevalj 37, Vič, vojaško knjižJeo, št. PU T-2-7940, izdano od vojaškega okrožja v Novem Sadu. 2382 Molan Alojz, Zdole 1, p. Videm-Krško. osebno izkaznico, reg. štev. 31904, ser. št. 0410214 (Krško). 2364 Mravlja Justina, Ljubljana, Ižanska cesta, Livada 3, delovno knjižico,. št. 625, ser. C-5T2247 (Ljubljana). 2306 Mrkonjič Jela, »Termika«, I-jub-ijana,' Titova 22, zdravstveno izkaznico, št. A-1405*36. 2429 Naglič Ignac, Žiri, osebno izkaznico, reg. št. 25640. ser. št. 0204950 (Kranj). 2461 Napret Jože, Zg. Rečica, osebno izkaznico, reg. štev. 19374, ser. štev. 0654887 (Celje). 2200 Nemec Antonija, Salara 34. pošta Koper, propustnico VS, št. 30427, izdano v -JCopru. 2371 Nemec Franc, Martjanci 42, osebno izkaznico, reg. št. 50452. ser. št. 0132:141 (M. Sobota). 2234 Novak Dušan, Ljubljana, Gerbičeva 44, potrdilo Carinarnice Mari-bor-železniška postaja, št. 041024/821, blok IV z dne 27. L 1959 za deponiranje 40*00 din (štiri tisoč). 2344 Ocepek Ana, Poljane, blok II, Šentvid pri Ljubljani, zdravstveno izkaznico, številka 079201 (LjubiJana). 2307 Ocvirk Stanko, Pečica, Podsreda, osebno izkaznico, reg. št. 9351, ser. št. 0374661 (Trbovlje). 2281 Omahen Ignac, Ljubljana, Kopališka ulica, osebno izkaznico, reg. št. 46032, ser. štev. F-0066342 (Ljubljana). 2508 Pajnič Jožefa. Ljubljana. Cesta na Rožnik 45. osebno izkaznico, reg. št. 15232 in zdravstveno izkaznico, izdano v Kočevju ter knjižico o sanitarni inšpekciji. 2383 Perdih Jože. Zatolmin 33, p. Tolmin, osebno izkaznico, reg. št. 9930, ser. št. 0062640 (Tolmin). 2526 Perovšek Borut. Izubijana. Celovška 90, potni list. št. 230*032, izdan 25. V. 1957 v Ljubljani. 2545 Petek Marija. Maribor. Primorska 9. osebno izkaznico, reg. štev. 28580. ser. št. 0040272 (Maribor). 2485 Petraš Tončka. Podkoren 77, osebno izkaznico, reg. št. 7642. ser. št. 014.2342 (Kranj). 1807 Pilato Dušan. Ljubljana. Malgajeva 18, vojaško knjižico, izdano od vojaškega okrožja v T.iubljani. 2447 Pirh Jože. Celje, Tomšičev Irg. osebno izkaznico, reg. št. "77. ser. št. 0758087 (Celje). 2282 Plahuta lože. Maribor. Bolfenška ul. 24. osebno izkaznico, reg. štev. 57573, ser. št. 0165446 (Maribor). 2484 Podmeljšaik Ivan, Ljubljana, Dalmatinova 11, zdravstveno izkaznico, št. A-*004372, izdano v Ljubljani. 2430 Pobarc Marija, Globoko 74, osebno izkaznico, reg. št. 42577-, ser. št. 0506431 (Gorica). 2236 Popit Zvonimira, Savlje 99, Ljubljana, zdravstveno izkaznico, štev. 0*09992. 24*62 Potočnik Jože, Ljubljana, Triglavska 4, osebno izkaznico, reg. štev. 5776/50 (Ljubljana). 2220 Potočnik Marija, Razborca 17, p. Mislinja, osebno izkaznico, reg. št. 25146, ser. št. 0360456. ' 1663 Prašnikar Peter. Studenec 2, pašta Dob pri Domžalah, zdravstveno izkaznico. št. 218533, izdano v Domžalah. 222,1 Prelog Franc, Pohorje 10, p. Cirkulane, osebno izkaznico, reg. štev. 33436, ser. št. 029*6098. 2335 Prezelj Andrej, Ravne pri Cerknem 6. p. Cerkno, o-seb-n-o izkaznico, reg. št. 18288, ser. št. C-0397365 (Tolmin). 3237 Primožič Ivan. Pobrežje, p. Vi-. dem. osebno izkaznico, reg. štev. 350,25. ser. št. 0294721. " 2356 Rakovec Anton, Strahinj 2:1, pošta Naklo, spričevalo o teoretičnem in praktičnem izpitu gospodarske šole pri tovarni »Iskra« v Kranju.. 2238 Reithmeier Jožef, Celje, Dečkova št. 22: osebno izkaznietf. ser. štev. 7001 (Celje). 2:468 Rekipovič Mevlida. Ljubljana-Vič, Cesta na Brdo y2. delovno knjižico, št. 98971. izdano v Ljubljani. 2384 Režonja Vinci, Odranci 278. pošta Crenšovci, osebno izkaznico, reg. št. 17429, ser. štev. G-0241759 (Lendava). 2107 Ribič Rozika. Vu.rmul 4. p. Ožbalt ob Dravi, osebno izkaznico, reg. št. 60268, ser. št. 08740:76 (Maribor). 2493 Rigelnik Marjan, Stari trg 41, p. Slov, Gradec, zdravstveno izkaznico, št. 357986. 1768 Ristič Danica. Ljubljana. Mala čolnarska 10, osebno izkaznico, reg. št. 135907 (Ljubljana). 2310 Rizmal Valentin, Grajska vas, osebno izkaznico, reg. št. 11293. ser. št. 0683101 (Celje). .' 2283 Rozman Miroslav, Plešivica 60, Brezovica, delovno knjižico, štev. 101461 (Ljubljana ok.). 2546 Sadek Anton, Celje, Kovinska 10, osebno izkaznico, reg. št. 18156. ser. št. 0040766 (Ljujbljana). 2287 Sclnvarzmann Jože. Ljubljana, Rožna dolina. Cesta HI/7, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani. 2449’ Sefničar Jožefa, Vikrče 30, Medvode. osebno izkaznico, reg. številka' 137094. ser. .št. F-0873O2I0/58 (Ljubljana). 25-M Sevšek Viktor. Jelovec 5. p. Kamnica. osebno izkaznico, reg. štev. 15492. ser. št. 0574947 in zdravstveno izkaznico, št. 895129. obe izdani v Mariboru. 2486 Simčič Indija. Ljubljana, Linhartova SZ. prometno knjižico za m-o tor, znamke »Augusta«, 8-200*9*6. 23-12 Simončič Antonija, Ljubljana, Ulica talcev 5, osebno izkaznico, reg. št. 25037 (Novo mesto). 2431 Skenđerović Ibrahim, »Gradis«, Ravne na Koroškem, zdravstveno izkaznico, št. 991746, na ime Skende-rovič Salima (Variška Rijeka, Bosna). 2463 Šlemenšek Ivan, Brdce, osebno izkaznico, reg. štev. 50662, ser. štev. 0669716 (Celje). 2286 Šlemenšek Krista, Ljubljana, Gradišče 6, zdravstveno izkaznico, izdano v Celju. 2432 Slodnjak Franc, Juršinci 76, delovno knjižico, štev. 10820, izdano v Ptuju. 2337 Smolič Anton, Mirna 30 na Dol., osebno izkaznico, reg. št. 5365 (Trebnje). 2493 Splošno gradbeno podjetje »Ingrad«, Celje, prometno knjižico za tovorni avtomobil, znamke TAM, S-5194. ' 2255 Srebotnak Marija, Vrhnika, Hrib št. 2, osebno izkaznico, reg. štev. 41563, ser. št. F-0149573/51 2385 Strmec Jožica, ^elje, Mariborska c. 33, zdravstveno izkaznico, štev. 612039, izdano od hotela »Pošta«, Celje. 2285 Strojanšek Ivanka, Dobrovlje, osebno izkaznico, reg. št. 29541, ser. št. 0640051 (Celje). 2284 Suhadolnik Stane, Borovnica 145, osebno izkaznico, reg št. 9754 (Ljubljana). 2448 Svetlin Jože, Ljubljana, Vodnikova 17a, osebno izkaznico, reg. štev. 51023-51, izdano v Ljubljani. 2347 Sefran Marta, Ljubljana, Trg OF št. 14/1, osebno izkaznico, reg. štev. 4772, ser. št. 0101082 (Kranj) 2222 Šibila Štefan, Sv. Magdalena, delovno knjižico, št. 245074, R-205i67/ /54. 2288 škedelj Ernest, Gotna vas 5, pošta Šmihel pri Novem mestu, osebno izkaznico, reg. štev. 3066, ser. štev. 0318592 (Novo mesto). 2408 Škrbec Ivan, Trbovlje, Žabjek 30, osebno izkaznico, reg. št. 5365, ser. št. F-0718675 (Trbovlje). 2419 Škrinjar Majda, Ljubljana, Kotnikova 12, zdravstveno izkaznico, št. 068255. 2386 Šloser Avgust, Maribor, Ruška 2, zdravstveno izkaznico, št. 375880. izdano v Mariboru. 2467 Špajzer Ruža, Trbovlje, 1. junija 4, zdravstveno izkaznico, številka 555971 (Trbovlje). 2420 Špelak Franc, Ig pri Ljubljani, osebno izkaznico, reg. št. 34848, ser. št. F-0142858/51 (Ljubljana). 2313 špelič Slobodanka, Zagorje ob Savi, Kopališka 14, osebno izkaznico, reg. št. 65/58 (Zagorje ob Savi) in zdravstveno izkaznico, štev. 561973 (Trbovlje). \ 2225 Šporar Vida, Novo mesto, Jerebova 20, osebno izkaznico, reg. štev. 88531,' ser. št. 1291118 (Zagrebi. 2411 Škerget Anton, Dolnja Bistrica 97, р. Črenšovci, osebno izkaznico, reg. št. 20125 (LendaVajT 2108 Štante Frančiška, Celje, Delavska с. 12, zdravstveno izkaznico, štev. 416454, izdano v Tovarni emajlirane posode, Celje. 2289 Štrukelj Darinka, Ljubljana, Orlova 7, osebno izkaznico, reg. štev. 124092 (Ljubljana). 2224 Štrus Martin, Lukovica 35 pri Domžalah, osebno izkaznico, reg. št. 45662, ser. št. 0155415. 2387 Sure Sonja, Okroglo, osebno izkaznico, reg. št. 290, ser. št. 0189600 (Kranj). 2290 Šurk Slavka, Ljubljana, Čevljarska 2, osebno izkaznico, reg. štev. 57571/51, ser. štev. F-0079881 (Ljubljana). 2433 Tavčar Olga, Šempeter, osebno izkaznico, reg. št, 33175, ser. št. 0661683 (Celje). 2291 Tavželj Tončka. Cerknica, Pe-ščenk 11, zdravstveno izkaznico, št. 125817, izdano v Cerknici. 2388 Toplak Antonija, Kranj, Cesta 1. maja 20, osebno izkaznico, reg. št. 16297, ser. štev. 0808207 (Radovljica) , 1876 Topolovec Vinko, Pečke 22, pošta Makole, osebno izkaznico, reg. štev. 34599, ser. št. 0294367. 1877 Trgovsko podjetje »Potrošnik«, Kamnik, evid. tablico za avtomobil, št. S-3950. ^ 2309 Troha Ivana, Domžale, Krakovska št. 25, osebno izkaznico, reg. štev. 55291/55. • 2348 Trunk Franc, Ljubljana, Prerado-vičeva 18, osebno izkaznico, reg. št. 59561/51, ser. št. 0081961. 2349 Ugovšek Alojzija, Solčava, osebno izkaznico, reg. št. 491, ser. št. 0177201 (Celje). 2293 Umek Alojz, Celje, Dečkova cesta, osebno izkaznico, reg. štev. 107, ser. št. 0754417 (Celje) in zdravstveno izkaznico, št. 426162, izdano v Celju. 2292 Urtelj Karolina, Žlabor 7, p. Nazarje, osebno izkaznico, reg. štev. 17492 (šdštanj). _ 2465 Užmah Nežika, Lesično, osebno izkaznico, reg, štev. 68509, ser. štev. 0705095 (Celje). 2294 Vajdee Manija, Krivica, Prevorje, osebno izkaznico, reg. št. 3629, ser. št. 0652940 (Celje). 2297 Valenti Katarina, Vuzenica, naselje »Gradis«, osebno izkaznico, reg. št. 33806, ser. št. 0376816 (Slovenj Gradec). 2488 Vasle ing. Lidija, Ljubljana, Medvedova 11, osebno izkaznico, reg. št. 2761. izdano v Zenici. 2350 Veber Alojzija, Bohova 10, p. Hoče, evid. tablico za motor. št. S-19468. za motorno kolo znamke »Puch«. (Maribor). 2469 Vehovec Marjan, Kresnice št. 38, osebno izkaznico, reg. št. 126404, ser. št. F-0800614 (Ljubljana), in osebno izkaznico na ime Vehovec Jože, reg. št. 109247, ser. št. F-0136557. 2450 Veldin Anica, Ptuj, osebno izkaznico, reg. štev. 30797, ser. številka 0274107. 2338 Vele Mihaela, Ljubljana, Gradišče 14, osebno izkaznico, reg. štev. 112811, ser. št. 140121 in zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani. 2314 Vene Franc, Ljubljana, Jenkova 2, osebno izkaznico, reg. št. 50903, ser. št. F-0073213 (Ljubljana). 2434 Verle Helena, Lušečka vas 22, p. Poljčane, ošabno izkaznico, reg. št. 1080, ser. št. 0762834 (Maribor). 2490 Vidic Bojan, Ljubljana, Resljeva št. 29, delovno knjižico, reg; štev. 73847, ser. štev. 375922 (Ljubljana). 2345 Vidovič Jožefa, Turški vrh 19, p. Zavrč, osebno izkaznico, št, 28200, izdano v Ptuju. 2466 Virag Štefan, Ljubljana, Tolminska 8, delovno knjižico, št. 178661/ /47404, izdano v Ljubljani. 2369 Virt Smilja, Ponikva, osebno izkaznico, reg. št. 902, ser. št. 1207012 (Požarevac). 2296 Vodovnik Jože, Laško, zdravstveno izkaznico, št. 42254, izdano v Grosupljem in spričevalo o opravljenem izpitu v tesarski stroki, izdano v Celju. 2351 Volarič Cveta por. Peterca, Ljubljana, Djakovičeva 10, delovno knjižico, štev, 50447, izdano v Ljubljani. - 2451 Volavšek Živka, Ljubljana, Staretova 13a, osebno izkaznico, reg. št. 49973 "i (Ljubljana). 2316 Voljč Božo. Ljubljana, Rožna dolina, -Cesta XVII, št, 3, odločbo o odložitvi vojaške službe, izdano od vojaškega odseka v Ljubljani. 2352 Vrečar Erna, Orehovo 18, p, Sevnica. osebno izkaznico, reg. štev. 50346. 1930 Vrečer Jože, Šiniklavž, Škofja vas, osebno izkaznico, reg. št. 64113, ser. št. 0700618 (Celje), 2295 Vučko Štefan, Ižakovci, 46, p. Beltinci, osebno izkaznico, reg. štev. 2160, ser. štev. 0083870 (Murska Sobota) . 2406 Zajko Anton, Žetale 56, osebno izkaznico, reg. štev. 42930, ser. štev. 0287167. 2330 Zavžek Doroteja, Rimske Toplice, zaključno spričevalo IV. razr. gimnazije, izdano v Laškem. 2298 Zdešar Franc, Primorski tisk, Koper, obmejno propustnico za Trst, št. 48012. izdano v Kopru. 2353 Zdovc Marija, Dol 16 pri Hrastniku, osebno izkaznico, reg, št. 31079. ser. št. 0744389 (Trbovlje). 2241 Zlobko Jože, Trbovlje, Kolodvorska 21, osebno izkaznico, reg štev. 6833, ser. št. 0720143 (Trbovlje), 2424 Zupanc Maks, Brodnice, p. Rimske Toplice, osebno izkaznico, res. št, 92060. ser. št. 0710661 (Celje). 2299 Žnidaršič Janez. Cerknica. Cesta 4. maja 81. prometno knjižico za motor, znamke Gilera, št. 10549. 2390 Izdaja »Uradni list LRS« — Direktor In odgovorni urednik: Jože Jurač — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani