Ob izjavi R R. vlade. Še predno je bila lcupčija med radikali in. radičevci tako trdna, da bi 9e sestavila nova viada, so šli radičevci talko daleč, da 90 glagovali za vlado povodom važne ziinanjepolitične razprave. Glasovali so najprej za gtaro PP vlado, potem go nvesto PriibičevičevLh gamosto]nih demokratov gtopili v glužbo radikalov in končno so še popolnoma prevtzeli PP vladni progra.m. Vladna izjava. Izjava, ki jo je RR vlada podala narodni skupščini, ni samo popolnoma v duhu PP poliitiike, ampak 9e odlikuje še po tern, da izvajaive centralizma bolj povdarja, kot vse dosedanje vlade. Razglaša se, da »se bo vlada pdbrigala aa popolno izvedbo ustave in za popolno urporabo obgtoječih zakonov dn za predložitev novih zakonov na temeljih, fei jih predvideva ustava in ki jamčijo popolno ravnopravnost Snbov, Hrvatov in Slovencev v vseh področjih ljudskega in. državnega življenja. Določbe ustave se morajo fevegti v vseh novih odredJbah in na celokupnem ozeml|ju fcraljevine SHS brez kakršndcoli itzjeme, tako, kakoi to odreja ustava za našo edlingtveno in nedeljeno kraljevino.« Drugo pretiranost in popolni umik Radičevih »mirotvorcev« pa pomeni sledeči odstavek: »Da pa ne ostane država brez sigurne dbrambe, smatra vlada, da nam ne me biti žal nobenih žrtev za prave potrebe naše vojaške sile, dokler je na svetu vojna sila eno o-d jamstev za osifuranje države od zimaj.« Napoveduje se sprejem vseh zakonov, ki 90 jih izdelali najbolj zagrizeni in Jzrarziti protiljudski poMtifci. Tako hoče RR vladna večina nujno gprejeti Pribičevličev šolski eakon, godni zalkon korupoje obdolženega bivšega ministra pravosodja dr. Liikiniča in zatkon proti gvdbodi ti>slka od Lazice Markoviča. Zanimiiv je tudi odstavek, ki govori o zunaTtfi politiki. Tako jasen je ia odkrit, da njegove namene z laihkoto ofeipljeg, ne da bi bil moral biti posejben veščak. Take izjave o -zimanji politfki m dala še ncfoena vlada. Nova vlada napovedMJe popolmo naslonitev Tia Fraincosko in s teon to, da (boTOo na vgej črti v zunanji pollitiki sledili Framciji, ne fcot iveodvisna država, marveč 3cot njen podložnilc, fcot njeiva kolonija. Čemu je potem še potrebno mitrvistrstvo zoman^h del m silno visdki gtroški zanj? Stjepan Radič v Beogradu. Ravno ko se je v skupščini začela razprava o tej vlad«u kjarvi, je pa prfepel v Becgrad 9am Stjepan Radiič. Ho¦*el se je sestati 9 Pa-šičem, a Pašič se mu je pred nogom — na tihern ponoči — odpeljal v toplioe na Ceško. Stjepan Radič je ves dan neprestano govoril in pri njegovih najrazličnejših izjavah in govorih ima človek utig, da ge mož iz vsega — brije norca. Takoj zijutraj na iikolcdvoru je že začel. Rekel je: »Prine^li smo sporaziTm in takoj smo imeli lepo vreme. Viideli ste, da ni hotelo pogtati lepo, dokler ni bilo gporazuma.« Ko go novjjnarji omenili Radiču, da je pcnooi odipotoval Pašič, je ibil Stjepan Radič iznenaden. Potem Je izjavil: »Tudi ako je šel, grečno pot in naj ostane zdrav in krepak. la krepaik naj se povme ik nam. Sicer pa grem lahko jaz iza njim. Grem tudi lahko na Češko k njerau in morem, ako hočem, potovati tudi zelo hitro, veste, da sam gtar letalec. Ako ne foi to bil, potem to ne bi ibil jatz. Imam svoj zrakoplov. Vegte dobro, da je treba imeti taiko letalo, kot je moje, t. j. zrakoplov, ki ge lahko povsod otbrne in da ge ne razibije.« Primerjantje politike z zrakoplovom naj bi še bilo, — praizno je pa upanje, da se ta »zrakoplov« ne bo razbil pri preolcretrh. — Ljudem, Iki so se -abrali iz razumljive radovednogti, da  vidijo človeka, ki se je dolga leta predgtavljal kot gilen bo|evn.ik in revolucijonar, je Radič kar gipal pozdrave in vigokodoneče ibegede. O Pašiču in ikralju je n. pr. dejal: »On (Pašič) je delal kot človelk, ki je eden prviiS ugtvariteljev inaše države. Vge te sodelavce piii tem velikem dek, ki Jiih je več kot je tznano, naj Bog poživif Bog živi na:š tkmetski narcd Srbov, Hn*atov in Slovencev! Bog živi našega kralja, našega viteškega kralja, našega lcmetskega vSteškega kTaija, ki ne brani samo svojega prestola in gvojega vite§tva, ampak fbrani tudi domovino KaragjorgjevTčevf« — Ni se vprašal, kdo nuu naj gedaj veruje, ko je poprej toliko zmerjal. Pred novinarji je gvoje dosedanje zaveznike-opozki|<malce ozmerjal vse po vrgti, zlasti pa dr. Korošca in dr. Spaiha. Pri razpravi o vladni izjavi je povdarjal črmogorsfei poglanec dT. Drljevič, da je treba boj proti centralizmu idbojevati do gkrajnosti — do zmage pravke in ljudstva, kajti uvedlba centralizma ni v prospeh Jmgoslovainov, ni v dabrobit Sfbiov, ammpak ediiHiOle v korist beograjgfkiih velekapitalistov. Ljiiba Davidovič je razložil, da RR sporazum ne more •biti islkren, ker je bil napravljen g silo. Če je res kaj na gporazumu, naj ga oihjavijo v narodni gkupščini, to pa ne gre, da ibi se o njem samo govorilo, počenjalo pa vse to, kar zagtruiplja narodno in dr/žavno življenje. Sploh se pa brez Slovencev ne da govoriti 0 pravem 9porazumu. Naše stališče je koncem svojega govora takole označil govornvik Jugoslovanskega 'kluba poslainec Sušnik* »Radač je 9matral' za potretmo, da je izjavil, da Je ta vlada vlada Sribov, Hrvatov in Slovencev. Proti temu pa moramo protestirati. Ta vladd ni vlada Sr*bov, Hrvatov in Slovencev, amipalk' je vlada Srbov in Hrvatov proti Slcvencem. (Pavle Radič: Ali je bilal Davidovičeva vlada hrvatska?) Vi gte bili takrat gestavni del vladne večine in gte slklenili, da pridete v vlado. Za nas Slovence vprašaTije državnega edtetva ni nikdar ob*« stojalo in ne obgtoja. To je naša državay rni srao jo ustva-< rili. Sprejeli smo p vgi, ker je zajamčena in zavarovana A inirovriiimi pogodbami. Ta država je zgodovingko in polii tično dejstvo, 10 katerem 9e ne more več raz-govarjati. SIch venci pa se čutijo kot narod, iki ima gvojo zgodo\in.o in lcultiiro, in kot taki, kot narod hočemo živeti v tej državl^ hočemo živeti svojo lastno, kulturno in gogpodarsko živ->< ljenje. Naš program je vedino isti in od njega ne bomo odt stopili. Slovenigikli narod nikdar ne bo odvrgel jezika in vere. SLS 9e snikdar ne bo odrekla programu, ki obgtjoja V! tem, da se revidira ugtava, zeehteva gamoupravo v Slove^ niji !in na kulturnem, socijalnem in gogpodargkem. poljUj To je Wjuč do sporazuma vseh treh narodov.«