Gregorič, V., 1981. Talna lipa ranker in ren-
dzina. Proteus 43, št.8. Ljubljana. 
Kunavcr, J. ct. al., 1989.Domača pokrajina, 
Priročnik za geografsko proučevanje 
domače pokrajine. Ljubljana. 
Lovrenčak, F., 1979. Laboratorijske analize 
prsti (laboratorijski priročnik). Ljubljana. 
Zupančič, M., 1976. Prevladujoče gozdne 
združbe Slovenije. Proteus 39, št.2. Ljubljana 
Zupančič, M., 1977. Rastlinstvo in tla na raz-
ličnih geoloških podlagah. Proteus 39, 
št.9/10. Ljubljana. 
Vrišcr, I., 1982. Uvod v geografijo. Univerza v 
Ljubljani. Ljubljana. 
PROUČEVANJE USADOV 
Karel Natek* 
Usadi so eden najznačilnejših geomorfo-
loških pojavov na obrobju Panonske kotline v 
vzhodni in severovzhodni Sloveniji, zlasti na 
mehkejših terciarnih kamninah. Usad je pojav, 
ko se zaradi porušenega ravnotežja v zgornjih 
plasteh ali v preperelini utrga del materiala in 
zdrsi po pobočju navzdol. Najpogostejši vzrok 
porušenja ravnotežja je voda, ki pride v tla 
zaradi obilnih padavin ali lokalnega kopičenja 
talne vode. Pri tem se lahko teža materiala 
poveča preko kritične meje. Razlogi za neena-
komerno razporeditev vode v tleh pa so zelo 
različni, npr. 
• nagnjenost plasti v smeri pobočja 
• neprepustne (glinaste) plasti med prepu-
stnimi (pesek) 
© izoblikovanost živoskalnc osnove 
© lokalno nakopičenje prepereline, npr. na 
spodnjem robu njiv, v spodnjih delih pobočij 
© vodni izvir 
• raba tal 
V osnovi razlikujemo enkratne usade, ki se 
pojavijo predvsem ob dolgotrajnejšem dežju, 
so praviloma manjši in aktivni samo enkrat ter 
dolgotrajnejše usade, ki leta in leta počasi 
polzijo navzdol, so običajno večji, pogosto 
združeni v skupine (t.im. usadna pobočja). 
*, mag., Geografski inštitut A.McIika, Znans tveno 
raziskovalni center SAZIJ, Novi trg 5. Ljubljana . 
Največ škode napravijo usadi na obdelovalnih 
površinah, predvsem na travnikih in sado-
vnjakih. čeprav se pojavljajo tudi v gozdu in 
redkeje na njivah ali v vinogradih. 
Pri proučevanju lahko obdelamo obe vrsti 
usadov na izbranem območju, lahko pa se 
odločimo samo za eno skupino. To je smiselno 
predvsem, kadar je več enkratnih usadov (kot 
posledica hudih ujm, npr. v Halozah in na 
Kozjanskem v letu 1989), sicer pa proučimo 
oboje. 
Osnovna metoda raziskovanja je kartiranje 
usadov na terenu. 
Najprej si moramo poiskati in omejili 
območje proučevanja. To ne sme biti pre-
majhno (za statistično analizo potrebujemo 
najmanj 50 usadov) niti preveliko, ker ga sicer 
ne bomo mogli natančno skartirati. Priporo-
čam proučevanje v vzhodni ali severovzhodni 
Sloveniji, saj drugje usadi večinoma niso pose-
bno pogosti. Najbolje je izbrati območje ene 
krajevne skupnosti. 
Za proučevanje potrebujemo naslednje 
pripomočke: 
© osnovna državna karta v merilu 1:5 000 
oziroma 2-3 ozalidne kopije. Dobimo jih na 
občinski geodetski upravi ali v arhivu Repu-
bliške geodetske uprave v Ljubljani, Šarano-
vičeva 12. 
© geološka karta v merilu 1:100 000 ali foto-
ni 
kopija proučevanega območja. Dobimo v arhi-
vu Geološkega zavoda, Parmova 33, Ljubljana 
ali na Geografskem inštitutu A.Melika, Novi 
trg 5, Ljubljana. 
p 20 m dolg merilni trak 
9 naklonomer 
O terenski zvezek z obrazci za vnašanje poda-
tkov 
S pomočjo topografske in geološke karte ter 
literature se podrobno seznanimo z območjem 
proučevanja. Nato odidemo na teren in si 
nekoliko ogledamo pojavljanje usadov. Doma 
nato območje proučevanja omejimo in napra-
vimo načrt kartiranja, ki naj bo lak, da bomo 
pregledali celotno območje. 
Vsakemu usadu damo zaporedno številko, 
nato pa ugotovitve zapišemo v pripravljene 
obrazce (za vsak usad en list) in ga vrišemo na 
topografsko karto; ne pozabimo vpisati zapo-
redne številke! Vse dodatne značilnosti, ki jih 
bodisi ugotovimo sami ali izvemo od domači-
nov (kdaj se je usad sprožil, kako in kdaj se 
premika, kakšno škodo povzroča itd.) vpišemo 
v terenski zvezek. 
Pri vsakem usadu sistematično ugotavljamo 
naslednje značilnosti: 
1. Zaporedna številka usada 
2. Zemljiška kategorija (travnik, sadovnjak, 
gozd idr.) 
3. Kamnina v podlagi (ugotovimo s pomočjo 
geološke karte in /. opazovanjem) 
4. Naklon, kjer se je usad sprožil. Ugotavlja-
mo s pomočjo naklonomera ali s priročno 
pripravo: vodno tehtnico pritrdimo na 
sredo 2 m dolge letve, drugo, 1.5 fti dolgo 
letev z vrisanimi centimetri, pa prislonimo 
na spodnji konec daljše letve. Ko je zgor-
nja letev v vodoravni legi, odčitamo višino 
od tal na drugi letvi in s trigonometrično 
funkcijo izračunamo naklonski kol. 
5. Lega usada: 
1. v zgornjem delu pobočja 
2. v sredini pobočja 
3. v spodnjem delu pobočja 
4. v zatrepu grape ali manjše dolinice 
5. na pobočju grape ali manjše dolinice 
6. na omejku na spodnjem koncu njive ali 
vinograda 
7. drugo 
6. Oblika usada 
1. enkratni usad 
2. dolgotrajnejši usad - aktiven 
3. dolgotrajnejši usad - neaktiven 
4. skupina manjših usadov 
7. Dolžina usada. Izmerimo dolžino od vrha 
usada do spodnjega konca jezika. 
8. Širina usada (največja širina) 
9. Globina usada. Merimo v usadni kotanji v 
zgornjem delu. 
1. zelo plitev, do 0.5 m 
2. plitev, 0.5 do 1 m 
3. srednje globok, 1 do 2 m 
4. globok, preko 2 m 
Dobljene rezultate statistično obdelamo, 
bodisi ročno, bodisi s pomočjo računalnika 
(tudi za osebne računalnike je več programov, 
ki omogočajo preprostejše statistične obdelave, 
npr. Lotus 1-2-3). S kartiranjem smo dobili 
nekaj numeričnih podatkov (dolžina, širina, 
naklon) in nekaj nenumeričnih. Pri prvih 
lahko izračunamo srednjo vrednost in druge 
pokazatelje, druge pa razvrstimo v razrede in 
narišemo diagrame ter opišemo značilnosti 
razporeditve. Predvsem nas zanima, na katerih 
zemljiških kategorijah, kamninah in v kakšni 
legi se pojavljajo. 
V drugi fazi poskušamo ugotoviti, ali se 
usadi razlikujejo glede na to, ali se pojavljajo 
na obdelovalnih tleh ali v gozdu. Za oba pri-
mera ponovimo zgornji postopek ločeno in 
rezultate prikažemo na skupnih diagramih s 
pari stolpcev. Podobno lahko ponovimo glede 
na kamnino, lego, obliko ali globino usadov. 
Poleg le analize narišemo še karto razpore-
ditve usadov, ki jo priložimo tekstu. 
Dodatne informacije lahko dobite pri avto-
rju navodil. 
] i 
Bognar, A., 1983: Tipovi klizišla u SR Hrval-
skoj. Naravne nesreče v Jugoslaviji, str. 
114-124. Ljubljana. 
Gams, I., 1989: Terminologija premikanja 
zemeljskih gmot. Ujma, št.3, str. 122-123. 
Ljubljana. 
Radinja, D., 1983: Naravne nesreče v geogra-
fski luči. Naravne nesreče v Jugoslaviji, str. 
17-29. Ljubljana. 
Radinja, D., 1983a: Usadi v subpanonski Slo-
veniji. Naravne nesreče v Sloveniji, str. 
67-74. Ljubljana. 
Sore, A., 1963: Zemeljski plazovi na Zgor-
njem Sotelskem. Geografski zbornik 8, str. 
121-155. Ljubljana. 
PROUČEVANJE NARAVNIH NESREČ 
Milan Orožen Adamič* 
Od nekdaj živimo na zemlji, v okolju pre-
polnem nevarnosti in nepredvidljivih dogo-
dkov, ki so izraz naravnih procesov ali pa 
procesov, ki jih s svojo dejavnostjo lahko 
povzroči ali pospeši tudi človek. Nevarnosti so 
občasne ali nenehne po obsegu od majnših do 
izjemno hudih. 
Naravna nesreča (naravna nezgoda, ele-
mentarna nesreča, naravna katastrofa) je izre-
den naravni ali po človeku pospešen naravni 
proces, ki s svojimi posledicami prizadene 
posameznika ali družbo kot celoto. Naravne 
nesreče so torej naravni pojavi, ki s sovjim 
destruktivnim učinkom prizadenejo človeka, 
vplivajo na njegove dejavnosti in življenje. 
Slovenija je dežela velike pokrajinske pe-
strosti, ki leži na stiku med seboj močno razli-
čnih makrogeografski enot: Alpe s kraškimi 
Dinaridi, kontinentalni del Slovenije z obro-
bjem Panonske kotline in na drugi strani 
Mediteransko primorje. Zalo se v Sloveniji 
srečujemo s precejšnjo pestrostjo različnih 
naravnih pojavov in široko paleto ogroženosti. 
Škoda, ki jo lelno povzroče naravne nesreče 
v Sloveniji je iz leta v leto različna. V običaj-
nih letih znaša od približno 0,6 do 2 '/< druž-
*, mag., Geografski inštitut A.Melika, Znanstveno-
raziskovalni center SAZU, Novi trg 5, Ljubljana . 
benega. Taka je v letih ko ni nobene večje -
izjemne naravne nesreče. V zadnjih letih se 
delež škode v družbenem proizvodu, zaradi 
inflacije in težav s preračunavanjem nekoliko 
povečuje. V primeru večjih nesreč je tudi 
delež škode v družbenem proizvodu večji. 
Leta 1976 ob posledicah potresa v Posočju in 
drugih nesreč v tem letu, je škoda narasla na 
preko 6% družbenega proizvoda SR Slovenije. 
Po posameznih manjših enotah, občinah ali 
krajevnih skupnostih so često ti deleži tudi 
večkratno preseženi. 
Nekaj pojmov o naravnih nesrečah: 
© Nevarnost (hazard) je (naravna ali druga 
ustrezna) danost za katerikoli neugoden pojav, 
ki je povezan z možno nesrečo in lahko po-
vzroči neugodne učinke. Govorimo o potresni, 
poplavni, požarni itd. nevarnosti. Nevarnost je 
verjetnostni pojem in jo opredeljujemo z "ver-
jetnostjo prekoračitve". 
• Ogroženost (risk) so možne družbene in 
ekonomske posledice bodočih nesreč. Govo-
rimo o potresni, poplavni, požarni itd. ogrože-
nosti. Ogroženost je verjetnostni pojem in jo 
lahko opredeljujemo z "verjetnostjo prekorači-
tve". Odvisna je od "nevarnosti", "ranljivosti" 
in od "časa izpostavljanja". 
• Ranljivost (vulnerability) je pričakovana 
stopnja izgub (ali poškodb) danega "ogrožen-
12