Štev. 45. POSTNINA PLAČANA V GOTOVINI. V Ljubljani, 3. novembra 1921. Leto LXI. ara tovariš Glasilo Udruienja Jugosfov. Uiiteljstva — PoverjeniStvo Ljubljana. Učiteljski Tovariš Izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta oan praznik, izide list dan pozneje. Za neorganizirane 100 — K. za naročnike v inozemstvu 140-— K letno. Posamezna številka po K 2'—. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 2 K — vin. „ „ „ dvakrat. . 1 „ 50 .. za nadaljnja nvrščenja od petit-vrste po 60 vin. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna. Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 1 K za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poieg poštnine še 50 K. Telefon uredništva štev. 312. Članstvo ljubljanskega Poverjeništva UJU ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu na-'očnine oo»ebe plačevati. Pse «pise. v oceni po»lane knjige itd. ie pošiljati «amo na naslov : Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ul 6. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati !<• nko. Naročnino, rekiairacije, t. j. vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov; Up ravni št vo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. I Poštni čekovni urad St. 11.197. Reklam» tije so proste poštnine Ali nismo sami krivi? Vsa javnost, od vseučiliškega profesorja do zadnjega analfabeta v zakotni gorski vasi je prepričana, da ni boljše plačanega stanu na svetu, kakor smo učitelji. O tem govori narod, o tem piše nam prijazno in nam sovražno časopisje; celo odloki višjili oblasti brenkajo na strme pesem o sorazmerno dobrem gmotnem stanju učiteljskega stanu v novejšem času. Spominjajmo se člankov: »Boj za kruh — dobojevan« ter raznih iz krogov učiteljstva in neučiteljstva iz-išlih pozivov za prosvetno delo med narodom. ki vsi izzvenijo več ali manj v stavek- »Tako plačo imaš, kot še prej nikdar, rešen si gmotnih skrbi, zdaj pa posvet5 vse svoje moči šoli in delu za prosveto med narodom!« Ko sem slišal take in slične pripombe o zboljšanem materijalnem položaju, se mi je podaljšal obraz vsikdar za dobro ped, kajti do danes še nisem nikdar čutil, da bi mi bilo bolje v gmotnem ozi-ru. Mnterijalno sem bil na najboljšem pred svetovno vojno leta 1914. Od tega časa propadam gmotno vsak dan bolj. Ker matematika ne trpi pogreškov, bom to dokaza! najbolje s številkami. L. 1914. sem dobival 144 K mesečno. Bila sva z ženo sama. Predmet: 1914 1921 Se je podražil kolikokrat? K v K v "g moke 32 .18 40 57 5 »> masti 1 80 90 — 50 0 kave t — 120 — •. 30 0 n riža — 64 36 — 562 V sladkor t — 56 r— 560 mila — 64 44 — 687 * me-a 1 60 34 — 21-1 1 petrolja —' 36 22 — 61-1 m3 drv 7 50 ?<>0 — 266 q premoga 1 ■ 75 76 — 43 4 1 škatlia vžigalic _ 2 1 20 60-0 par čevljev 20 800 — 40-0 1 mleka — 16 8 — 50 0 i. t. d * 6¿06 G2U.6 • 13 — 47 7. Povprečno se je torej podražilo 47.7-kiat. ali kakor pravi naš kmet: »Krona je krajcar!« * Obleka in perilo se niti primerjati r¡ ga mastno nagradili. Pozneje bo to morebiti potrebno in prav. Za začetek spada na tako mesto učitelj, ki po¿na naloge narodne šole in ki nima namena plezati v nedogledne višave, pač pa hoče podati svojim poznejšim tovarišem toliko znanja, da loju lahko ob lastni nadarjenosti in pridnosti dosegi1 v novi nalpovojnih uspehov ?mo?r. h tovarne v je med nami več nego mislimo. Jaz jih poznam lepo število. Koliko jih je pa, ki tiho delajo sami zase. Koliko je vredno v tem oziru izpričevalo mi je drastično povedal nemški tovariš, ki je sedaj že preko meje v Avstriji. Poučeval je drugo skupino, ki zahteva od dobrega učitelja mnogo izurjenosti v uporabi raznega orodja in v popravljanju in v samostojnem izdelovanju aparatov Često je napominani tovariš stal pri inem v delavnici in gledal. Nekega dne mi ie bridko potožil, da ima dve izpričevali iz zloglasnih dunajskih kurzov pa ne zna niti pravilno zabiti žreblja. Torej če ni strokovnjak z Izničevali, poiščite take. ki jih nimajo, pa kaj znajo, in jih preizkusite. Amerikanska metoda bi se morebiti tudi v Jugoslaviji obnesla. Ker pa ne kaže čakati z rakotvornim poukom na one, ki pridejo čez štiri leta z učiteljišča — posebno če se bojo v tej stroki tako izobrazovali kot doslej — moramo pomagati novemu nebogljencu še drugače na noge. V večjih centjuh. posebno v Ljubljani in v Mariboru, naj se osnu-j jejo počitniški tečaji za rokotvorstvo. V Ljubljani je stvar lahka. Dosti je prostora in dosti strokovnjakov. Tam je tudi tovariš Blagajne, ki ima poleg strokovnega znanja tudi izpričevala. Z veliko ! dobro voljo in malim birokratstvom bi se dala pa ta namera udejstviti tudi drugod. V prvi sili so drage ekskurzije na Lesko in kdo ve kam nepotrebne. Nekoliko zaupanja v lastno silo je tudi nam ! potreba. Mnogo bi se dalo opraviti tudi na uradnih in društvenih zborih. Priznajmo vendar končno, da se ob takih prilikah zapravi največ dragega časa z brezplodnimi debatami. Taka zborovanja so kakor trakulja, ki ima toliko členov kolikor je srboritih besedavljev. Vsak izmed njih ima v sebi kopo jajc. ki misli, da jih mora znesti še tisto uro. Tovariši, ki so se že doslej zanimali za rokotvorni pouk. naj na prihodnjih zborih predavajo ali še bolje, pokažejo naj io ali ono praktično. Če ni ' slučajno v domačem okraju primernega predavatelja, pokličite ga od drugod, i Tudi nadzorniki naj spravijo to vprašanje na dnevni red uradnih konferenc, pa naj pozovejo za ' poročevalce najboljše učitelje-strokovnjake. Kakor so njega dni j mrcvarili mačko, naj se lotijo sedaj ro-J j kotvornega pouka. Lahko tudi nekoliko! pametneje! ! Drug drugemu pomagajmo, pa bomo kmalu v prvih početkih. In ko bomo imeli vsaj v vsakem večjem kraju dobrega učitelja za rokotvorni pouk. se bo razvila stvar sama ob sebi. Nikakšne škode ne bo, če navidezno za nekaj časa pustimo druga šolska vprašanja, pa se lotimo rakotvornega pouka, predmeta torej, ki ima noleg drugih lepih lastnosti tudi to. da je nov in zato zanimiv. (Dalje prih.) Risanje — važen faktor za spoznavanje učenčevega duševnega obzorja. Iz arheologije čroamo lahko mnogo, kar bi se dalo tudi drugod uporabljati. Le poglejmo samo njeno metodo izsledo-vania. Nekje se odkrije votlina. Ve se gotovo. da zadnjih par tisoč let ni nikdo bival v iriei. da se je torej neizpremeniena ohranila iz predzgodovinskih časov. V votlini se najde par človeških kosti, katerim se določi ogromna starost. Kosti so z prvih dob človeštva. Paleolog razvija nadalje svoia izvajanja, arheolog pa se ozre okoli-Poleg kosti naide orodje iz kamene dobe. na stenah vidi ob boljši razsvetljavi neka' nejasnih črt. Kombinira in sestavlja. Pa naide. da te črte tvorijo obrise neke živali. Severni ielen. mamut! Kdo je to narisal? Po skleDanju pride do tega. da ie io napravil samo človek, katerega kost' so se našle v votlini. Arheolog razloži t|a podlagi najdenega orodja, risb na steni i|> še nekaterih drugih na videz neznatni" rečeh, delo pračloveka. njegovo življenje-da. celo nie^ovo duševno obzorje. On P0' ve. katere živali je lovil, katere le P^ sebno pogosto videl, v kakšnih kočah 1 ko bi imel vsak učitelj vedno pri jokali vse odloke, ter mu bo lažje temeljiteje se seznaniti ž njinti im jih v potrebi uporabljati. 3. Učiteljstvo protestira, da se vodi šolska mladina na javne shode, kjer se pavšalno blati in lapada učiteljstvo in šola, kakor se ie to zgodili dne 4. sept. t. 1. na katoliško-političnem shodu v Ribnici. 4. Ker v anketi, ki ima nalogo sestaviti službeno praigmatiko za državne uradnike. v kolikor je znano ni nobenega slov. učitelja, se zahteva, da UJU ukrene takoj potrebne korake, da se -v to komisijo vpokličeta tudi dva slov. učitelja kot zastopnika Ln sicer enega za ljudske, a drugega za meščanske šole. 5. Vsled naraščanja draginje se siklene, da se pozove poverjeništvo UJU v Ljubljanw, da zahteva tudi za učiteljstvo primerno povišanje dnevnic in čimprej izposluje izdaten nabavni prispevek, kakor zahteva to drugo državno uradništvo. Na predlog predsednika Merviča, sklene učiteljsko društvo delovati na to, da prevzame pouk v srbohrvaščini kvalificirano učiteljstvo, zmožno jezika v govoru in pisavi. + Savinjsko učiteljsko društvo ie zborovalo dne 20. akt. 1921. v (iomilskem. Namesto obolelega tov .predsednika ie vodni zborovamje tov. podpredsednik Zotter. Tov. Jakšetu iskreno želimo, da sko.ro okreva in se vrne zdrav med nas! Tov. podpredsednik nam je izrazil poslovilne pozdrave našega velespoštavanega tov. staroste, naduič. Antona Farčnika, Stopil je v zasluženi pokoj in se preselil k svojcem v Maribor. Pisati o njegovem častnem delu v naši organizaciji, o velikem delu pravega, narodno zavednega učitelja^ za to, je ta prostor .preskromen! Društvo mu hvaležno priznava dolžno zahvalo, zavedi joč se, da mu je bil zvest delavec, in. ga bodril v omih dneh, ko je bilo delo narodnega učitelja bičamo po gospodarju — tujcu. . Zato kličemo visokospo.štovaneanu tovarišu ob slovesu: Pozdravljen in na mnoga leta! Občni zbor ;e bil preložen v simislu tiovih navili. Državne sktupšČMe UJU v Zigr,ebu se udeleži društvena tajnica. Predlogi so Mi sledeči: 1. Organizacija naj poizkusi vse, da se izdajo vse učne knjige v kr. zalogi šol. knjig po možno nizka cen« z \0% popustom za revne šolarje. Ta popust naj priznajo tudi priv. založništva«. 2. Potrošačkim zadrugam naj se takoj nakaže potrebni obratni kapital. 3. Razmerje, draginje i prejemkov državnih uslužbencev se mora spraviti v sklad! Val dragu-nje je tako močan, da drž. uslužbenec ne more preko njega. 4. Nagrada š. voditeljem naj se primerno zvila: sedanja ie beraška. -j- Okr. učit. društvo za Prekmurje je zborovalo 6. oktobra v Murski Soboti. Bilo je to po počitnicah prvo zborovanje, in je bilo tudi povoljnejše obiskano, kakor prejšnja zborovanja, dasiravno je še sedaj bila velika diferenca ki je razvidna iz sledečega: navzočih do 80 Članov, vsega učiteljstva v Prekmurju pa 150. Kje ste ostali9 Zakaj se ne udeležujete zborovanj? Prihodnjič vsi na krov, mfačnost nikakor m na mestu! Tovariš predsednik pozdravi navzoče in se spomni žalostnega dogodka, smrti Nj. Ve!, kralia Petra L V lepih, vznešenih besedah govori o delovanju kralja Osvoboditelja, največjega Jugoslovana. Govori o Njegovem trpljenju ln ljubezni do svojega rodu, do svojih bra-tov Slovencev in Hrvatov. Umrl je naš kralj Peter, oče vseh .Jugoslovanov. a žive! bo veliki kralj med nami v svojih delih, spomin na Njega je neizbrisen, — V zuak žalosti in spoštovanja je učiteljstvo sloje poslušalo besede govornikove in zaklicalo trikratni »Slava« kralju Ujedinlte-lju in Osvoboditelju. Govornik je nato pozdravil tudi našega sedanjega kralja Aleksandra in končal z vzklikom »živijo Jugoslavija, živel kralj Aleksander. Zborovanja se je udeležil tudi tov. Cvetko iz Vučje vasi z namenom, da predava o potovanju slov. kmetov po Srbiji. Predsednik ga prav toplo pozdravi nakar se mu tovariš Cvetko zahvali, že'eč , da bi se tudi prekmurski učitelji udeleževali zborovanj ljutomerskega uči-teiiskega društva Prešlo se je nato k dnevnemu redu. Došel je dopis, ki priporoča učiteljstvu ustanavljati mladinske organizacije in nadaljevalne tečaje. Tov. Cvetko je pojasnil kako se je s tem delom pričelo y ljutomerskem okraju, nakar se je sestavil odbor, ki ima nalogo proučiti in organizirati vso stvar. V odbor so se javili tov. Titan. Črnko, Antauer, Kočar, Kotnik, "anrosi se pa tov. Vojska, potov, učitelja, da sodeluje kot strokovnjak iz kmetijstva. Poročilo delegatov je odpadlo, ker je vsakdo že lahko čital poročilo o del. zborovanju v Učit. Tovarišu. Tov. Cvetko je predaval o potovanju Po Srbiji. Predavanju je sledilo učiteljstvo z velikim zanimanjem in je bilo predavatelju, ki ga je popeljal v kolikortoli-ko še neznano, a priljubljeno Srbijo prav hvaležno, kar mu je pokazalo z obilnim ploskanjem in z laskavo zahvalo od strani predsednika. Glede kvalifikacije se razvije živahna debata. Končno se sklene: Učitelj, bo-, di v prvi vrsti na svojem mestu, izven-šolskega dela pa se udeležuj po možnosti, a ne radi ocenjevanja. O predlogu se je glasovalo in je bil sprejet. Predsednik apelira na učiteljstvo naj deluje za Jugoslovansko matico in za drž. posojilo, ki naj ga tudi po svojih močeh podpisuje. Glede imenovanja nadzornikov v Prekmurju ni bilo okr. učiteljsko društvo informirano. Kljub temu je bil stavljen ternopredlog. Sklene se poslati zastopniku učit. v višjem šol. svetu protest, ki naj ga uveljavi na pristojnem mestu. Ravno tako naj naprav i korake, da se dajo učiteljstvu v Prekniurjf že obljubljene dnevnice. Pozivu, da se daruje po možnosti nekaj za dijaško kuhinjo v Mur. Soboti se je članstvo častno.odzvalo. Vrla nabi-rateljica tov. Prelogova je nabrala na zborovanju lepo vsoto 8201 K. za kar ure hvala nabirateljici in darovalcem. Članarina se bo plačevala odslej potom položnic, vsak vedi za svojo dolžnost napram društvu in rediio plačuj! Oni tovar-ši(ce), ki so prišli s tem šol. letom v Prekmurje. naj pošljejo po dopisnici tov. Prelogovi. blagajničarki oKr. društva v M. Soboti svoj naslov, kje so doslej službovali ter koliko so že plačali članarine. To je nujno potrebno, če hočete, da boste dobivali časopise redno na svoje mesto Olajšate pa s tem delo bla-gajničarki, ki ima s tem poslom obilega truda. Prihodnje zborovanje se bo vršilo kot navadno dne 3. decembra t. 1. Učiteljstvo se poziva, da se udeleži telovadnega tečaja v Mur. Soboti. Tajnik. + Učiteljsko društvo za mariborski šolski okraj zboruje v četrtek dne 17. novembra t. 1. v Mariboru v mali dvorani Narodnega doma ob 10. uri s sledečim sporedom: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo o pokrajinski in o glavni skupščini UJU (tov. Marija Godec). 3. Matični list in karakteristika učencev (g. nadzornik M. Lichten\vallner). 4. Predlogi. Stanovska dolžrtOst je, da se udeleži zborovanja však-a član-ica! Odsotnost 'se mora opravičiti. Albin Spreitz, t. č. predsednik. Iz Jugoslavije. — Udeležencem I. državne skupščine UJU v Zagrebu. Udeleženci skupščiT .ie naj zaprosijo za dopust pri šolskih vodstvih in voditelji pri okr. šol. svetih. V svrho legitimiranja dobe delegati posebne legitimacije ki se jim bodo razdelile šele med vožnjo, oziroma v Zagrebu. Za udeležence iz Slovenije je potreben dopust največ od 7. do 10. nov. Vsaka zloraba dopusta je nemogoča, ker železniške in te legitimacije s štampilijo žel. postaje na zadnji strani omogočajo popolno evidenco. Višji šolski svet je o dopustili s shrani ministrstva že obveščen. Poverjeništvo UJU je sezname udeležencev odposlalo v Beograd. — Dooust učiteljstvu, ki gre na skupščino UJU v 7agreb. Viš. šol. svet št. 14806, z dne 29 okt. 1921. Vsem okrajnim (mestnimi šolskim svetom v Slove-niii! Zavodu za gluhoneme v Ljubljani. Gospod minister prosvete je z odlokom št. 12625 dovolil 'vsemu učiteljstvu potrebni dopust zaradi odhoda na glavno sk.ipštino UJU v Zagrebu, ki bo dne 8. in 9. novembra 1921. Predsednik: dr. St. Bettk, 1 r. — l epo reklamo si ie napravil »Ljudski filas« med učiteljstvom (Dopis.) Te dni sem prejel »Ljudski Glas«, menda so ni ga poslali na ogled. Pričakoval sem toliko dostojnosti, da če se mi pošlje kak list na ogled, se v njem ne zabavlja čez mene. »Ljudski' Glas«, ki sem ga prejel, pa stavlja učiteljstvo pred bralce prav v smešno in slabo luč. V dveh člankih se SDodfika ob učiteljstvo. Pravi, »da je vse delo učiteljstva v skrbi za čast, prevladuje skrb za gmotne koristi, boj proti nižjim kategorijam in želja po dohitevanju višjih.« UJU je za nič. Drugi članek je naperjen proti učiteljstvu obrtnonada-ljevalnih šol. Menda je to edini list, vštev-ši klerikalne, ki je nastopil proti. Seveda sem s primernim komentarjem vrnil list, dasi sem siccr odločen pristaš stranke, kateri pripada. Gospodje pri »Ljudskem Glasu« naj se pa za škodo, ki jo imajo, zahvalijo onemu »učiteliu«, ki jih je speljal na led, ker sem prepričan, da je to številko vrnil vsak učitelj. 1 -t- Ne laie pseto sela radi, nego sebe radi. Ta pregovor nam prihaja na misel, ko čitamo v »SlovenciN napade na srbo-hrvatski jezili zaradi uvedbe novih či-tank. »Slovencu ni prav, da je Učitelj- ski tiskarna pričela izdajati srbohrvat-ske knjige, kajti Katoliška tiskarna potem ne bo mogla razpečati svojih »1'ukvar-je-'«. ki jih ima še toliko v zalogi. V tem grmu tiči zajec! Gospodje pozabljajo, da so nedavno temu pozivali v > Slovencu« učiteljstvo srbohrvaščine na sestanke m da naj upeljejo Bukvar v vse šole. Tedaj so bili zelo navdušeni za uvedbo srbohrvaščine v vse ljudske šole. Sedaj pa pravijo, kaj jo je za kmeta potreba in kako naj si kupi tako drage knjige. Mi pa pravimo, da si jo bo prav lahko ku-piL ker je knjiga plačana s prodajo petih jajc in to za krneta vendar ni veliko. Učiteljska tiskarna je pa z izdajo teh knjig samo pokazala, da se zav eda pri založništvu nujnih potreb in svoje kulturne naloge Le naprej! .-- Glavni prosvetni svet je izpreme-nil načrt novega šolskega zakona. Sedaj je precizneje stiliziran in skrajšan. Poprej je bilo blizu 200 paragrafov, sedaj jih je 65. Sprememb v bistvu ni veliko: pridržan je osemletni šolski obisk, državno vzdrževanje šole poostrene kazni za nereden obisk. To »Narodna Prosveta« posebno naglaša, a nam se zde te točke ie samoobsebi umljive. Novo je: Vsi stalni u5itelji(ce). zabavilje in učiteljice ročnih del imajo pravico na enoletni dopust pri polni plači. Ta dopust se lahko porabi cel neprekinjen med 20. in 30. službenim letom. Do tega nimajo pravice oni. ki so že imeli nad leto dni dopusta. — Zastopniki učiteljstva v okrajnih šoJ. svetih: pozor! Višji šol. svet je z odlokom z dne 29. 9. 1921. štev. 11.589. zaukazal. da se naj izvrši volitev kraj-nih šol svetov, in županstva so že dobila nalog izvolitve. Že do zdaj so se bile izvolile po prizadevanju sovražnikov šole in učiteljstva v Ji strani, stojimo slovenski učitelji in učiteljice vzvišeni nad tako surovostjo in podlostjo. Da izve vsa jugoslovanska javnost, da si slovenski učitelj ne pusti pobijati svojega ugleda in teptati svoje časti, podaiemo sledeči protest in poziv: I. Radovljiško učiteljsko društvo, včlanjeno v UJU, poverjeništvo Ljubljana, zbrano na svojem zborovanju dne 8. oktobra 1921. v Koroški Beli, protestira najodločneje proti vsem nesramnim izbruhom pobesnele časnikarske gonje, proti vsem ogabnim napadom zadnjega časa v raznih slovenskih listih na šolo im celokupni učiteljski stan. Z vsem zaničevanjem obsojamo najodločneje to nečuveno, dobro premišljeno, javno blatenje šole in učiteljstva. II. Poživljamo učno upravo, da stori nemudoma vse primerne korake, da se ščiti šolo in naš stan pred takimi prostaškiini izbruhi podivjane žurnalistike. Pripomnimo, da sta bili resoluciji z viharnim odobravanjem sprejeti od vseh navzočih, bodisi demokratov, klerikalcev, nar. socijalistov in soc. demokratov in so pri glasovanju vsi dvignili roke. -i- Kamniško učiteljsko društvo je iborovilo v četrtik Ine 13, oktobra ' 21 ob 10. url v šolskem pos.opju v Radomljah. Navzočih je bilo članov dnStvs Tovariš prcdsedn'k Tomo Petri.vec ,f> v svojem poidravnem nagovoru zbrame.nu ucite'j-stvu orisal življenje in smrt blagopokojnega ve-l kega kralja Petra I. Osvoboditelja ter končil svaj govor s trikratnimi »slava«-klici blagopokoj-nernu velikovnu Kralju in trikratnimi »živlo*-'tl'ci kralju Aleksandru. Nadalje -e omenil tovariš predsednik, da bodo prihodnjega zborovanja sestavil imenik neorganiziranega učiteljstva. Vsak, ki zapušča okraj, naj javi to riedsedstvu društva, da ne bo zmešnjav radi blagajne. Od nenavzočih člano* so se opravičili vsi, razen ene tovarišice. Ker je bij nadzornik šolskih vrtov, tovariš Fran črnagoj na dan zborovanja drugje zap< -slen, bo predaival o kmetijsko - prirodoznanskem pouku na prihodnjem zborovanju meseca novembra. Po čitan-ju zapisnika zadnjega zborovanja, je reteriral tovariš Fran Jordan o mnotžinskem ro-dilniku v srbo - hrvaščini. Končal je svoj referat z besedami: Učimo se srbo - hrvaščine: 1. 'z spoštovanja do bratov Srbov, ki so nas osvobodili; 2. zaradi lepote jezika: 3. zaradi tega, ker smo učitelji! Tovariš Ciril Petrovec je podal nato zanimiv referat o srbo - hrvatski narodni pesmi. ! Drugi del tega referata bo na željo vseh podal na enom prihodnjih zborovanj. Gospod nadzornik Kante je podal nato pojasnila glede novih šolskih tiskovin in glede treh novih predmetov v ljudski šoli, in sicer srbo - hrvaščine, deških ročnih del in kmetijsko - prirodoznanskega pouka. Pri slučajnostih ie apeliral tovariš predsednik na učiteljstvo za podpis državnega posojila. Za 1. državno skupščino UJU v Zagrebu se 1 je priglasila kot delegatmja tovarišica Fla Tavčar, učiteljica v Domžalah, kot predsednikov na mestnik pa tovariš Janko Toanajj, nadučitelj v Moravčah. Nato s« je poslovi tovariš predsednik od tovariša Antona Turka, naduoitelja iz Dola, katerega službeni kraj bo od 1. XI. naprej spadal pod ljubljansko okolico. H koncu je stavil tovariš Anton Grmek resolucijo, ki je bila z 59 glasovi proti enemu gSasu z navdušenjem sprejeta in se glasi: Učiteljstvo kamniškega okrajnega učiteljskega društva izreka sledeče: 1. Svoj najodločnejši protest proti pisavi časopisa »Jugoslavija« in drugih listov, ki napadajo vs*i \ i'U včlanjeno učiteljstvo p h lak način da mu Je sedai ni primere. 2. Poziva učiteljstvo naj proti vsem takim listom izvajai konsekvence. 3. Poziva šolsko oblast naj najde pot, da sc preprečijo taki nekvalificirani napadi, ki jemljejo učiteljstvu brez vzroka ves ugled. Po sprejetju te resolucije je tovariš predsednik zaključil zborovanje. + Mariborsko učiteljsko društvo je zborovalo v sredo 12. t. m. Manjkalo je samo par članov, ki se navadno odlikujejo s svojo varnostjo. Po predsednikovem pozdravu je zaklicaio j zbrano članstvo trikratno »slavo« umrlemu 5tra- : lju Osvoboditelju in trikratni »žlvio« kralju Alek- j sandru. Novo vstoplvši tovarišicl Mešičkovo 'n Kristlovo, kakor tud¡ tovariša Šegulo predsednik iskreno pozdravi. Prav tako želi obilo sreče onim tovarišicam In tovarišem, ki so si od zadnjega zborovanja do danes zamenjaüi samski stan s sladkim bremenom zakonskega jarma. Zapisnik se prečita m odobri. Dopisi in ukrepi odbora se vzamejo na znanje oziroma odobre. Povdariti je še posebej pr >-test odbora, ki ga je poslal imenom edinstva po-verjeništvu o ukinjen ju dravinjskih doklad bolnike m. Prav umestna je bila pripomba predsednika, da v našem stanu nI še do sedaj nihče zbolel vsled lenobe. Včasih se je bolnikom učiteljem držala še rosebna denarna podpora, sedaj se Jim pa še to zemlje in sicer rar. no takrat, ko hi raj. belje potrebovali. Poročilo delegata o glavni skupščini v Ro. gtški Slatini se odobri. Nato je poročal tovariš Šilih kot predsednik našega lepo se razvijajočega pedagoškega krotka o osamosvojitvi istega v samostojno društvo. Idealnim in pridnim, dasj ne ravno številnim delavcem v tem krožku, postaja delokrog še premajhen. Želijo sj razmaha na zunaj in na zno-traa. Zastavili so sj visoke in dalekosežne cilje, katere more uresničiti, le lastno društvo, ne pa samo odsek. Pedagoški krožek kot samostojna društvo hoče pritegniti k sodelovanju vse, ki se zanimajo za vzgojo širom bodoče mariborske oblasti, ali pa tudi še preko njenih mej. V njeni naj se osredotoči vse znanstveno delovanje in raziskavanje o moderni psihologiji in pedagogiki. To društvo naj postane vez, ki spaja razne kategorije učiteljstva od najnižje do najvišje stopnje na tem polju, ne pa vrzel. Razvie naj se požrtvovalno tekmovanje v dosego teh ciljev, ne pa cepljenje. Zborovalci so vse to uvideli ter lepim idejam, Jd naj bi skoro postale meso in kri- so doprinesli precejšnjo gmotno žrtev ter skoro soglasno pritrdili, da naj postane dosedanji naš odsek pedagoški krožek samostojno društvo. V odsek za učiteljsJci naraščaj sta bila volie-na razun dosedanjega člana načelnika Kožuha So Klcmenčič in Milčinski. Naprositi pa je še meščansko šolsko učiteljstvo, kakor tudi dosedanje sodelavce na trgovski šoli, da pošljejo svoje zastopnike v ta odsek, da bodemo skupno delovali za svoj bodoči naraščaj. Odsek bode pričel v najkrajšem času z delom. Sprejme se predlog tov. predsednika, da se pozove mestni šolski svet, naj se nemudoma konštituira in prične delovati. Toliko časa nismo imeli pravega mestnega šolskega sveta in sedal ga imamo, vendar pa ne pride do dela, ker so nastale neke diference pri imenovan ju zastopnika cerkve. Radi enega člana vendar ne bode trpela institucija! Tov. Hren predlaga, ua naj izvede naše poverjeništvo UJU po svojih okrajnih društvih natančne Statistiko zaposlenasti oziroma sodelovanja učMefljstva pri kulturnih in gospodarskih društvih izven šole. Na eni strans nas bodri in sili k takemu -slu šuiska o M as t, na drugi strani pa vidijo naši nasprotniki učiteljstvo satr.o takrat, ko prejme plačo in kadar ima počitnice. Taka Statistika bode najboljši odgovor na zgoraj in spodaj. — Predlog se sprejme. Blagajnik tov. Alt opozarja, da ima prijavnice za »Učit. zdraviliški dom v Slatini« In Je pripravljen rrevzeti pobiranje in odpošiljanje mesečnih obrok r. v Nai bi našel obilo zglasilcev! Predavanje tov. Malenška o spominih na Macedonijo, ie radi prekratkega časa odpadlo, zborovanje :e trajalo tri ure in je pokazalo veliko zanimanje in pozornost ter enotnost. Tokrat tudi ni bi'c op.iždii takozvanih »predčasnih ube/ mikov». Nv in bai vsa zborovanja v tem šolskem 'etu vsaj rr b.vno taka tudi v tem oziru' + Učiteljsko društvo za kočevski okraj je zborovalo dnie 15. t. tn. v Kočevju. Navzočih je bilo 47 diruištvenikov. Zborovanje sta posedla tudi okr. glavar dr. Ogrin, nadzornik Jo«. Novak in pa gosta Julka Hočevarjeva, učiteljica in Šestam, tičV telj srbohrvaščine, oba iz Ptuja. Tovariš predsednik A. Mervič otvori zborovanje, pozdravi navzoče in preide k dnevnemu redu. Na dnevnem redu je bilo poročilo o našem zborovanju v Rogaški Slatini. Poročal je tov. predsednik, ki je nakratko narisal par glavnih točk iz svojega referata, ki ga je imel na skupščini. Njegovim izvajanjem je sledilo učiteljstvo z vso pozornostjo. Glede napadov na učiteljstvo po časopisih poroča, da je odbor poslal na poverjeništvo UJU v Ljubljana posebno vlogo, v kateri izraža svoj gnus blatilcem stanu in upa, da bo v tem vprašanju poverjeništvo na višku svoje naloge, brez vsakega ozira na desno in levo — everatuelne sokrivce žalostne afere, pa nai zadene kazen. O na-metaivanem skupnem nastopu vsega učiteljstva okiaja — Ideja nadzornika I. Novaka, pride učiteljstvo po daljši stvarni debati do žalostne a resnične ugotovitve, da smo še preveč strankarsko orijentirani in razdvojeni v korist demagogom, a sebi v škodo. Idejo pa učiteljstvo pozdravlja, kot znanilko boljše prihodnjosti. Nadaljna točka dnevnega reda je bila: predavanje tov. Alf. ZavTšnika — risanje na osnovnih šolah v zvezi z rakotvornim poukom. Predavanje ie bilo teoretičnega in praktičnega znač.iia. Za lažje minevanje so bile razstavljene slike, kakor tudi razna ročna dela. Zelo lepe so bile kombinacije tov. J. Trošta -- praktična uporaba narodnih motivov. Na zborovanju so bile potem še sprejete soglasno naslednje, po tov. Faklnu predlagane ® utomeljevane resolucije: 1. Vsled neobhodne potrebe rešitve važnejših šolskih zadev se sklene, da se naprosi višji in okrajni šolski svet, da izposlujeta potrebna sredstva in ukreneta vse potrebno, da se uradna učiteljska konferenca vrši še v tekočem šol. letu. Učiteljstvo, ki uvideva res veliko potrebo konference, je sklenilo, da se Iste tudi udeleži toda samo za enkrat, če se tnu povrnejo vsaj taktični stroški za potovanje. 2. Predlaga se, da naj se upelje za vse učiteljstvo posebni — Šolski uradni list — v katerem naj bi izhajale vse naredbe In zakoni, ki se tičejo učiteljstva, takoj, ko stopijo v veljavo. Ta- tožilo na generalni civilni komisarijat. ki se seveda ne bo zmenil mnogo za pritožbo Lah ie pač človek, ki nima smisla za pravni čut. zlasti takrat ne kadar ie treba odločiti proti Slovencu. — Istočasno sc ie tržaško učiteljstvo pritožilo radi krivice ki se mu godi s tem. da se v zad-niih letih ne izvrše definitivna namešce- nia slovenskega učiteljstva. So med slo- ^jumau „1¥1JVMJt. ____ venskim učiteljstvom mnogi, ki čakajo ze _ sle(tnje clelo zi0čin. Drama bo dobro došla našim ljudskim odrom, ker vzdr- konča na razvalinah življenja. Pohlep po dmarju in premoženju prevlada človeško notranjost,- podvrže čustva preracu-njenosti razuma. Zadnji činitelj, ki naj bv tešil notranje uničenje in mu bil lek tre-notnega pozabljenja — žganje _ — igra svojo vlogo v vsej drami: »Ce je zastrupljena že vsa dolina od očetovega žganja, naj bo še njegova hči.« In na razvalinah življenja rodi žganje svoje po- cad 10 let na svoje dcfinitiyno namesce-nie. a laška gospoda vso stvar zavlačuje, med t^m ko so se definitivna imenova-nia za laško učiteljstvo izvršila tekom zadniih let že dva ali trikrat. —r Smrtna kosa. Dne S. t. m. ie umri oo dolgem in mučnem bolehanju tovariš Ivan Jug. učitelj v Podpeči v Koper-šlcem okraiu v Istri. Pokojni tovariš je bil rojen v Gorici. Služboval ie nekaj let na Goriškem; nato pa ie zaprosil za službo v Istri kier je bil do zadnjega časa. Bolezen si ie nakopal pri vojakih ki ga ic spravila v času ko bi ga neodrešena domovina najbolj potrebovala, v. prezgodnji grob. Blag mu soornin! —r Spomenik vrlemu učitelju. V Se-breHah pri Cerknem na Goriškem so odkrili pred kratkim nagrobni spornem k pred tremi leti umrlemu učitelju tovarišu Francu Peternelu. Prispevke za ta spomenik je nabralo hvaležno ljudstvo samo ter se na ta način oddolžilo nekdanjemu sv oje mu dobrotniku-učitelju. Pokojni tovariš Pfternel je absolviral učiteljišče v Kopru leta 1901. ter je od tega leta zdržema učiteljeval v Šebreljah. Tu je deloval z mladeniško ognjevitostjo za svoj narod, med katerimi si je znal pridobiti toliko simpatii in ljubezni. Oktobra meseca leta 1918. ga je nenadoma napadla šnanska ter ga spravila v prezgodnji grob. Pokojni Peternel je bil jako nadarjen in odličen slovenski učitelj. Njegov snomin je med našim narodom na Cerkljanskem nepozabljiv. Iz pisarne strokovnega tajništva — poverieništva UJU. Tov. M. S. v B.: Za pouk iz srbohrvaščine bo služila srbo-hrvatška čitanka, ki jo je pravkar izdala Učit. tiskarna, i totam se dobi tudi učni načrt. — Za kmetijski pouk si je pač treba sam zbrati 1 otrebno snov iz »Kmetovalca«. »Vrtnarja« in podobnih publikacij. Pred leti ie izdal nadz Stiasnv knjigo za ponav-ijdne šole s posebnim ozirom na kmetijski pouk. Kakor čujemo, pripravlja nadz. A Škulj tako delo. Tov. I. T v M.: Točno razpredelnico i o višini dohodninskega in invalidnega dnvka je prinesel svoječasno »Učit. Tovariš«. Seveda vsaka štev. »U. T.« se sproti zavrže. Tako tabelo ima tudi letošnji Ročni katalog, ki ga je izdala Učiteljska tiskarna. Tov. I. B. v I .: Tudi Vam odgovarjam. da velja dopust za zagrebško skupščino po dejanski potrebi, torej za udeležence iz naše pokrajine 4 —5 dni. Tov. M. P. v K.: V pisarni me dobite vsak popoldan razun torka. Književnost in umetnost. Vso pod tem zaglavjem navedene Uniige, muzikslije. tiskovine i. t. d. prodaj« -n sprejema ?aiije naročnino knjigarna ,,LJčitelj v prisiljenem zakonu, ki faktično žuie vseskozi svojo zanimivost, je lahko npr i zori j i va in ima dobro tendenco. »Njiva« št. 15/16 je pravkar izšla na 4S straneh. Dobiva se po vseh knjigarnah in v upravi v Prešernovi ulici štev. 54 (nasproti pošte). Naročnikom se razpošilja po oošti. Vsebina te velezanimive in aktualne številke je: 1. t Kralj Peter 1. 2. K.: »Opozicija«. 3. France Veber: Anton Mahnič. Donesek k zgodovinsko kritični reviziji filozofije pri Slovencih. 4. Metod Dolenc: Edinstveno kazensko pravno postopanje v naši kraljevini. 5. Rado K.ušej: Verska pripadnost otrok in verski pouk v šoli ter naša začasna pokrajinska uprava. 6. Maks Obersnel: K položaju naše železne industrije. 7. Ornega: »Paragraf« (§ 129b in 206 k. z.). Listek: Alojzii Gradnik: Dva soneta iz cikla »Tolminski punt«. Pregled. Socijalna politika. Adolf Ribnikar: Naša socijalno politična zakonodajna filozofija. F. G. Ma-saryk o antropomorfizmu in boljševizmu. S. Dolar Vebrov Uvod v filozofijo. Politika. Zbor nemške socijalne demokracije V Gorlicah. Med revijami. Beležke. Prihodnja številka »Njive« izide v navadnem obsegu okrog 10. novembra. »Njiva« stane letno 120 K, za naročnike »Jutra« le 60 K. Letno izide dvajset številk po poldrugo polo. Prva srbska ali hrvatska čitanka za slovenske osnovne šole. Priredili Iv. Lč-sica, P. Lokovšek in dr. R. Mol6. Cena 6 D. Knjiga je odobrena za šolo od učne uprave. Založila in natisnila Učiteljska tiskarna. Čitanka je prvi del srbsKih čitank za osnovne šole, ki bodo izšle v založbi v treh delih. V u /odu ima zelo praktična navodila o izgovorjavi in naglasu, s praktičnimi vajami, ki bodo dobro slu-"la učencu in učitelju. Prvi del knjige obsega dob-o urejen »Bukvar«, z lepim in okusnim tiskonv tako glede pismenih kakor tiskanih črk. Ob koncu pisana ln tiskana ciribca. s komentiranjem latinice. Temu sledi »Tolmač k vajam malih in velikih črk«. Drugi del čitanke sestojMz n in Malon ni treba presojati s tega stališča, ker v njej so v vzornem prevodu zbrani taki biseri, du bi se knjiga uveljavila tudi pri preobloženosti trga. Cika Jova je priznan mladinski pesnik, ki je po Zbirki »Kalamandarija« priljubljen tudi med Sloyenci. Z zbirko pesmi »Malaj m Malon« pa postane gotovo najljubši pesnik slovenske mladine. Samo preberite njegove pesmi »Na ledu«, »Račun brez krčmarja«, »Anka - Ciganka«, »Tinček - p>o-balinček« itd. in spoznali boste, da še niste brali z lepa tako lepih pesmic. — Kakor je rečeno, prevod je izvrsten, saj ga je oskrbel naš pesnik Gradnik. — Ker je poleg tega cena knjige zelo nizka in oprema lična, priporočamo knjigo vsem naj topleje! - Šolska vodstva, starši in ljubitelji mladine, obdarite svoje otroke z neumrjočimi deli njih pesnika - Strica -love! - Knjiga se naroča pri založništvu »Jug«, Ljubljana, Pred Škofijo 21. Hrvatska himna, A. Mihanovica, J. Runjan'-na, izdao i uredio klub hr-v. književnika u Osijeku i svečanosnd odbor za podizanze spomen - pl»^ zaslužnim Hrvata i drugim Slavenima u Vinkov-cima. Knjiga prinaša zanimive podatke, zgodovinske črtice iz našega narodnega pokreta in podatke, ki so bili sigurno velik činitelj pri širjenju nacionalne ideje s končnim smotrom našega narodnega ujedinjenja. Z vso upravičenostjo se postavlja s tem delcem nositeljem tega pokreta lep literaren pomnik. Primorski odmevi. Fantazije za klavir- komponiral Jos. Fr. Breznik. Op 9., cena 18 K. V komisiji: Ig. pl. Klemmayr in Fed. Bamberg - Ljubljana. — Naslovni stran nosi sliko - najbrž tudi fantazij — morskega obrežja, na drugi strani pa je nekega Leopolda Modiča daljša pesnitev, ki v njej mrgoli slovniških in stilističnih pogreškov. Kaj naj rečemo o glasbeni kompoziciji? Razdelba vse skladbe in ritmika sta popolnoma zgrešeni, nepravilni, zakaj po značaju fantazije (!) sodi v glavni del tričetrtinskl, ne pa šestosminslu takt. Napev sam na sebi mrna prave oblike i?i ritmičnega izraza. Mcer pa niti pesem niti skladba ne kažeta prav nikakega napredka. Zavednost učiteljstva pri podpisovani državnega posojila. Učiteljstvo Ijabijanskih meščanskih in ljudskih šol ie podpisalo 237.200 K državnega posojila tc,r s posredovalnem tega- šolarji, njih starši in drugi 480 344 K. Učiteljstvo v Prekmurju je podpisalo 70.000 državnega posojila . — V Konjiškem šolskem okraju je podpisalo 38 učiteljev in učiteljic 20.000 K državnega poso- rej, kar ni tako nujno aktualno in kar ne čaka že predolgo. Tako odložimo tudi poročila o društvenih zborovanjih, ki so se že vršila, ne pa vabila na zborovanja. Prosimo torej dopisnike, da imajo to pred očmi: »Učit. Tov.« je v prvi vrsti informativno stanovsko-politiško glasilo organiziranega učiteljstva. Dopisniki naj poročajo raje v več kratkih člankih informativno o stanovsko- in šolsko-politiških vprašanjih, da bo list res informativen in raznovrsten. Društvena poročila naj bodo kratka in informativna z ozirom na vprašanja, ki se pojavljajo; nebistveno raj odpada. Uredništvo je ovirano pri delu s črtanjem in predelavanjem poro-č'l. Posebno informativne in kratke notice so dobrodošle, a na te se spomni malokdo. Kritikom pa še eno besedo: pišite o tem, česar pogrešate v listu, pa se bo list izpopolnil tudi v vašem zmislu! Uredništvo pa rado sprejema vsak trezen nasvet glede smeri lista. Toda vsakdo rad samo svetuje, dela naj pa vse irechnk sam: v onem pičlem času, ki mu je odmerjen poleg službe in drugih skrbi. Sistematičnih in vztrajnih delavcev je premalo! Vemo, kakšen bi bil list lahko i n kakšen bi moraVbiti. toda za to bi bilo treba urednika, ki bi delal samo pri listu: tudi one, ki otresejo svojo zlovol.io sedaj ■i. dopisnico, sedaj s pismom na uredništvo. bi minil njih radikalizem, če sedejo štirinajst dni k uredniški mizi. Tov, nadz. Rus*. V predzadnji številki -a zadnji strani. Poročilo prihodnjič, danes nemogoče. Hvala' jila, na plačilne obrtike, direktno s plačanimi zne- 1 o -1 ,,„.-„ in w;T'pn' 1 sM pa sta podpisali 2 učni moči 2400 K, skupno primermn kratkih pesmic m beril. Po- , ^ .... j^nn .sebrio pozornost vzbuja »dečji igrokaz u jodnom činu s pevanjem«, kateremu je pridejan tudi napev. To je posnemanja vredno tt:d; 7a druge čitanke. Pogrešamo popolnih, sestavkov v pisani cirilici, čitanko zaključuje slovar. Učiteljstvu m šolam priporočamo, da uvedejo takoj novo knjigo v vse šole po Sloveniji. »Ljubljanski 7von« št. 10, ima sledečo vsebino: (i. G,- Iz ostaline Jos. Murna - Aleksandrova. — Ivo Šorli: Zgodbe o nekaterih krščanskih čednostih in nečednostih - Dr. Ivan Prijatelj: Duševni profili naših preporodite-Ijev. — Alojzij Gradnik: \rdegast. — Marija Kmetova: Fma. — C. Golar: Na straži. — Ivan Albrecht: Tako bolno. — Iva Zoreč: Bera. (Iz povesti zeleni kader.) — Stano Kosovel: Komu naj žije? A. P.: Lastovka. — Alojzij Gradnik: Kostanjevica. — J. K.: Literarna črtica. — Književna poročila —■ Kronika. — Nove knjige. Čapkun ili Stradanje jednoga nemlrka, slika iz dečjeg života s pevanjem u 1 činu. Napisao Mih. Svetenovič, harmonizovao tf za koimad ude-sio Danilo P. Trivunac, učitelj. Izdanje štampa-rije »Stara Srbija«. Skoplje 1921. Cena 5 dinara. V prvem delu je enodejanka, drugi del je pridejan knjižici pod naslovom »Mala imuzička biblioteka« in vsebuje »Pesme iz dečjeg komada »Cap-kum«, ki vsebuje tekst in notni materijal za spevoigro. Ta mala knjižica nam je lahko za vzorec, kako naj bi izhajale spevoigre v malih zve-skih pri nas za šolske odre, kakor je bil to sklep I. pokrajinske skupščine UJU v Rogaški Slatini. Ustanavljanje pevskih zborov šolske mladine in ustanavljanje šolskih odrov v šolah bodi naš bodoči program in temu naj služijo igrice in spevoigre, kakor nam je predstavlja predstoječe delce. Glasila naših neosvobolenih malčkov: Izšla je 5. številka Naše nade, mladinskega lista za hrvatsko mladež v Italiji in ter 8. in 9. številka Novega Roda, mladinskega lista za slovensko mladež v Italiji. Oba lista v lepi notranji opremi in zel-o zanimivo in primerno vsebino. Člka Jova — Zmaj: Malaj in Malon in druge pesmi za deco. Poslovenil Alojz Gradnik. Založba »Jug« v Ljubljani. — Cena vezani knjigi 10 kron, po pošti 2 kroni več. — Naša mladinska literatura je nadvse revna. Zato moramo s hvaležnostjo sprejeti vsako mladinsko knjigo, ki jo naim o priliki naklonijo slovenski založniki. Z veseljem pa moramo konštatirati, da knjige Malaj je torej podpisalo 40 učiteljev in učiteljic 22.400 kron držarvnega posojila. V slovenjebistriškem šol. okraju je podpisalo 13 učiteljev in učiteljic 10.800 K dr :, posojila na plačilne obroke, direktno s Uačanimi zneski pa ie podpisalo 7 učiteljev in učiteljic 3600 K; skupno je terej podpisalo 20 učiteljev in učiteljic 14 400 K. — Požrtvovalnost učiteljstva za drž. posojilo. V Mariborskem sol. okn.ju je podpisalo 87 učiteljev in učiteljic 71.600 K drž. posojila na plačilne obroke, dircct-iio s plačanimi zneski pa je podpisalo 53 učitel.iev(ic) 45.800 K; skupno ie torej podpisalo 140 učiteljev in učiteljic 117.400 kro; i. - Rezultati podpisovanja na posameznih šolah: učit. v Ksaveriju 800 K; učit Boh. Bela 1490 K; učit. na Cvenu 1800 K- učit. Črneče 2000 K; učit. Loški potok 5600 K: učit Sv. Križ 6000 K; učit. osn šole n:t Jesenicah 24.000 K; učit. v Teznu 2400 K; učit. Sevnica 6600 K; učit na Čatežu 10.000 K: učit. na Viču 11200 K: učit. v Bočni. 2400 K; učit. Šmartno ob Dreti 1600 K. Razpisi služb. Št. 844. Razpis nadučiteljske in učiteljske službe. Na podlagi odloka višjega šolskega sveta z dne 13. oktobra 1921, št. 11.234 in 11.235 razpisuje se na štirirazredni osnovni šoli v Bizeljskem mesto nadučitelja in učitelja v stalno name-ščenje. Pravilno opremljene prošnje naj se vlože po predpisani poti do dne 30. novembra 1921 pri podpisanem okrajnem šolskem svetu. Okrajni šolski svet Brežice, dne 27 oktobra 1921. USTNICA UREDNIŠTVA. Dopisnikom: Posebno tajniki okr. uč. društev urgirajo priobčitev poročil o društvenih zborovanjih. V splošnem naj velja sledeče pojasnilo: Pri vsaki številki pridemo v zadrego, kaj naj izpustimo. Vse je važno, eno zanima manjši krog, drugo večji krog bralcev. Rokopisov obleži vsaki teden nekaj, ker se moramo ozirati na prostor. Posebno daljše razprave in polemike nas ovirajo, ker snov enakega predmeta vzame preveč prostora in ni mogoče paziti na raznovrstnost in informativnost lista. Razprave, ki spadajo pravzaprav po svoji vsebini v »Popotnika«, pošiljajo referenti »Učit. Tov.«, ker bi imeli radi spis hitro priobčen. Kolikor je pač mogoče, jim ustrežemo. Priloge listu so zelo omejene, ker je list vezan na proračun, ki ga je odobrila pokrajinska skupščina UJU. Tudi društvena poročila o zborovanjih se nam zde zelo važna, ker nam kažejo naše gibanje. Ne podcenjujemo te rubrike, dasi }e nekaterim v napotje. Društvena poročila damo takoj postaviti, a izostati morajo zadnji hip. ker je gradiva preveč. Odložimo to- Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in založba UJU — poverjeništva Ljubljana. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Alfonz Breznik M<ši očiteii Glasbene Matice IUI Kongresni trg M. Prvorazredni klavirji, planini in harmoniji: Förster, Bösendc fe-, Heitzmann itd. Učitelji dobe tudi na obroke. Violine in vse glasb on dje v bogati jgberi Strune in žice vseli vist na S be o in drobno. Največja tvrdka V Jugoslaviji. Učimo se srbohrvaščine! V ta namen nam bo najbolje služilo dr. Josipa Menceja «ti i ki jo je založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani in se dobiva v knjigarni Učiteljske tiskarne komad po 9 kron. Izšle so: n hi Priredil Fran Marolt, učitelj v Ljubljani. Cena 5 K. Dobe se v Učiteljski knjigarni. i Kontrolne knjižice | za obrtne nadaljevalne in gre-mialne šole se dobe v Učiteljski tiskarni komad po 3 K. mmmm Naš denarni zavod. Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim. Hranilnica in posojilnica „Učiteljskega konvikta" v Ljubljani registrovana zadruga z omejenim jamstvom. Promet do 30. sept. 1.1. K 1,779.089*39. Hranilne vloge se obrestujejo po 4<70. Uradne ure: Vsak četrtek in vsako soboto od •'»5. do ' j6. ure popoldne. Na dopise brez vposlanih znamk za 7 K se ne odgovarja. Pristopite k „Jugoslovanski Matici44! GALERIJA NAŠIH MOŽ. Po originalih akad. slikarja prof. Koželja je začela Učiteljska tiskarna izdajati portrete naših mož. Ravnokar so izšli v dvobarvnem tisku: Valentin Vodnik, Anton Martin Slomšek, Josip Stritar. Velikost: 47 X 61. — Cena vsaki sliki 3, din. (ovoj in poštnina posebe). Slike so namenjene šolam, društvom, javnim lokalom, zasebnikom. Naročila sprejema in izvršuje Knjigarna Učiteljske tiskarne v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6. Edino zastopstvo tvrdke Schüller & Sohn v Amstettenu ima knjigarna „Učiteljske tiskarne44 = v Ljubljani, ter prodaja: tekoči ekstrakt štev. 2, liter po.......K 100- Efezin, tintni prašek (črn) V2kg v dozi . . . „ 160' 55 55 55 55 ^0 g „ „ .... „ 30' „ brilantni antracen, V2kg „ „ . . . . „ 230.- 80 g „ „ . . . . „ 42'- IZŠEL JE IMENIK ------------------ šolskih oblastev, osnovnih, meščanskih (strokovnih), srednjih šol, liceja in učiteljišča v Sloveniji po stanju šol. leta 1920 21. ======== Cena 10 dinarjev. Natis, in založ. „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. Prva srbska ali hrvatska čitanka = za slovenske osnovne šole. —s== Priredili Iv. Lesic.i, P. Lokovšek in dr H. Mole Cenn 6 D. Kot učna knjiga pripuščena z odlokom oddelka za prosveto in vere pokrajinske uprave v Ljubljani, z dne 14. oktobra 1921 št. 5657. Dobiva se v „Učiteljski knjigarni" v Ljubljani. SOLSKI ZVEZKI za ljudske in srednje šole, na razpolago v vsaki množini. Priznano najboljši lastni izdelki iz belega, finega papirja in močnih ovitkov. UČITELJSKA TISKARNA, Ljubljana Frančiškanska ulica 6. Najnižje cene I Točna postrežba! Zahtevajte «enike! Izšla je brošura: Zbirka važnejših novih naredb in odredb za ljudske in meščanske šole ter učiteljišča v Sloveniji. Sestavil: Fr. Fink, okr. Sol. nadzornik. I. zvezek. (Od prevrata do konca i. 1920.) To zelo potrebno, pregledno in praktično sestavljeno knjižico, priporočamo najtopleje vsem okrajnim in krajnim šolskim svetom, ravnateljstvom učiteljišč in meščanskih šol, šolskim vodstvom in vsemu učiteljstvu. Cena 5 D. Dobiva se v knjigarni Učiteljske tiskarne. 3E 3E 3E 3E Učiteljska tiskarna r. z. z o. z. v Ljubljani je izdala in založila knjigo: Pavel Kuna ver: Na planine. s 16 slikami. Cena 50 K. Knjiga je nepogrešljiva za vsakega turista, potrebna za vse, ki se hočejo posvetiti turi-stiki, zanimiva za vsakogar, ki ima le količkaj čuta za krasote našega divnega planinskega sveta. Brez nje ne sme biti nobena šolarska, ne učiteljska knjižnica, ker vzbuja ljubezen do domovine. Vzemite jo v roke in čitajte jo! Preverili se boste, da je na slovenskem književnem trgu malo takih knjig kakor je ta. m m Za našo mladino! s Najprimernejša darila otrokom so mladinske knjige. V ta namen priporoča Učiteljska knjigarna v prvi vrsti one mladinske spise, ki jih je založ lo „Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta", in sicer: Engelbert Gangl: Spisi za mladino, I., II., III.. IV., V., VI. zvezek po .... K 12 — Andrej kapfe „ „ I., II., III., V., VI. zvezek po..... 12 — Mišjakov Julče: I., II., III., IV , V , VI. zvezek po Ivo Trošt: Moja setev. Spis za mladino, I. in II. zvezek po . . . Pav. Flere; Iz mlndih let. Spis za mladino, I. in II. zvezek pc . . „ Babica pripoveduje. Spis za mladino po....... Marko Senjanin : Slovenski Robinzon ........... Nadalje: Rab. Tag-re Povestice ................. Dr. Ivo Šorli Bob in Tedi................ Cvetko Golar: Prelepa Vasiljica............... „ Bob za mladi zob (pesmice) ......... Dr Ivan Lah: Dore ... ......... Oton Župančič: Sto ugank (pesmice)....... brož. K 26 vez. Mark Twain: Mali klatež Franc Roječ: Tončkove sanje (igrica). . . . Ewald Bolka: Dvonožec . . ...... Fran Levst k: Martin Krpan....... Ivan Albreht: Mlada greda (pesmice)..... Jos. Pavčič: Našim malčkom (Malim pianistom). Nemeova: Češke pravljice (II. zvezek.) . . France Bevk: Pastirčki pri kresu in plesu . . Mo zverinjak..... ... ...... ... „ 20-- Ra/en tega vse šolske potrebščine, kakor zvezke in risanke lastnega izdelka, svinčnike, peresnike, peresa, radirke, vse po najnižjih cenah. — Šolske pušice (peresnice) po K 5'—, 6"—, 8"40. 9"—, 25"—, 80'—. K 50 — K 11- „ 12 Fran Levstik, zbrani spisi za mladino. Priredila: Fr. Erjavec in P. Flere. Ilustroval: Anton Koželj. - - - Broš. 46 K, elegantno vez. 54 K. - - - QnlcH littt šolske£a ,ista je rta razpolago samo še 3. štev. OUISK1 lihi. II. stopnje (Rape) cena 14 K in 2. štev. III. stopnje (Flere) cena 14 K. V prid Učiteljskemu konviktu: Zirovnik: Narodne pesmi, I. II. in III. stopnja cena 5 K. Marolt: Narodne himne in domorodne pesmi za mladino. Te himne so odobiene od višj. šol. sveta za šolsko uporabo. K. Wider: Moje prvo berilo. Sedmi natisk, 12 kron. Učiteljska knjigarna v Ljubljani priporoča naslednje nove knjige: rinlma cnb C. Gangl, tri enodejanke: I. Dva svetova. II. Dedišttna. III. rrpini. UUIllia Trdo vez. K 18—. ....... Otrn^lii n/tpr Drugi predelani natis. Sestavila Marica Gregorjeva (Stepancifeva). l/UUOI\l UUCI |grke 2a m|adino otroških vrtcev in ljudskih šol. Broš. K 16 —, h.PODKRTVJŠEK: Pomočniška izkušnja za rokodelske obrte. Broš. 12 K. Namen, razvoj in organizacija obrtnega in strokovnega šolstva drugod in pri nas. Spisal MlhREL PRESL, prof. na državni obrtni šoli v Ljubljani, broš. K 14 —.