i
i
“1266-Prosen-Prva” — 2010/7/22 — 13:44 — page 1 — #1 i
i
i
i
i
i
List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje
ISSN 0351-6652
Letnik 23 (1995/1996)
Številka 4
Stran 223
Marijan Prosen:
PRVA ZNANA ASTRONOMKA
Ključne besede: zanimivosti, razvedrilo, astronomija, astronomi, zgo-
dovina, Hipatija, Aleksandrija.
Elektronska verzija:
http://www.presek.si/23/1266-Prosen-astronomka.pdf
c© 1996 Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije
c© 2010 DMFA – založništvo
Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote ali
posameznih delov brez poprejšnjega dovoljenja založnika ni dovo-
ljeno.
IZanimivosti - Razvedrilo
PRVA ZNANA ASTRONOMKA
Po nam znanih zgodovinskih podatkih je bila prva znanstvenica - astro-
nomka - Grkinja Hipatija, ki je živela v Aleksandriji od leta 370 do leta
415 . Bila je hči aleksandrijskega matematika Teona, znanega po tem, da
je napisal delo o astrolabu (astronomska opazovalna naprava), komentar k
najpomembnejši knjigi antike Almagestu, v kateri je znameniti astronom
in geograf Ptolemej (2. stol.) zagovarjal geocentrični sistem, in s pojasnili
in dopolnili na novo izdal Evklidova Načela (geometrijo) .
Hipatija je bila očarljiva ženska in zelo dobra govornica. Predavala
je astronomijo, matematiko in filozofijo v aleksandrijski knjižnici . Ljudje
so zelo cenili njeno mnenje in nasvete ne samo v znanosti in literaturi,
ampak tudi v vsakodnevnem življenju. Razen z astronomijo, matematiko
in filozofijo se je Hipatija ukvarjala tudi še z medicino.
Napisala je komentar k Diofantovi Aritmetiki in komentar k Stožčas­
tim presekom Apolona Pergskega. Njenemu peresu pripisujejo še druga
dela iz astronomije in matematike, ki pa se na žalost niso ohranila.
Hipatijaje imela veliko znancev in prijateljev med kristjani, sama pa
je ostala poganka - helenka, verna tradicijam svojih predhodnikov. Bila
je žrtev verskega fanatizma kristjanov .
Ko se je nekoč vračala s predavanj domov, jo je napadla naščuvana
množica kristjanov, jo odvlekla k cerkvi in jo s kamenjanjem ubila. Zatem
so njeno zmaličeno truplo zažgali na grmadi .
Znan je tale zapis o Hipatiji (skrajšano in prirejeno): "Bila je lju-
bljenka številnih študentov. Zelo radi so poslušali njena predavanja. Ve-
dno so jo navdušeno pozdravljali ob vhodu v predavalnico. To pa ni bilo
všeč menihom. Niso opustili nobene priložnosti,
da je ne bi dražili. Nagajali so ji tudi tedaj, ko
je odhajala iz knjižnice . Večkrat je lahko slišala
nesramne pripombe menihov, da hodijo študentje
na njena predavanja zato, da bi videli lepo pre-
davateljico, ne pa, da bi se od nje kaj naučili .
Komaj je Hipatija tistega dne prišla iz knjiž-
nice in sedla v kočijo, že so se zaslišali kriki. Nek-
do je odtrgal vrata kočije. Težka roka je zgrabila
rame lepe Helenke in jo vrgla na tla. Tolpa razjar-
jenih ljudi se je vrgla na Hipatijo . Vlekli so jo za
lase, trgali z nje obleko, končno pa so jo s kamenji
ubili. To je bilo leta 415 v Aleksandriji . Tako so
verski fanatiki obračunavali z nasprotniki ."
Marijan Prosen