GLAS
LETO XIX. ŠT. 44 (911) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 4. DECEMBRA 2014
NOVI
CENA 1 EVRO 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Uvodnik
Igor Gregori
Štiriglavi zmaj
  inančno krizo, ki pogojuje gospodarstvo
našega vsakdana, bi lahko simbolno pred-
stavili z likom večglavega zmaja: posamez-
na glava ponazarja nesrečo, malomaren odnos
do okolja, revščino in brezposelnost. Ta zver
zasleduje edinole dobiček, njegova temeljna
gonilna sila je pohlep.
To prispodobo je direktor Federacije za za-
družništvo iz Trenta Carlo Dellasega uporabil
v posegu, ki ga je kot osrednji predavatelj imel
v sredo, 26. novembra, na IV. simpoziju Za-
družne kraške banke z naslovom Izčrpavanje
v teku: spremenimo smer! Dellasega je nazor-
no predstavil trenutno finančno in gospodar-
sko stanje oziroma učinke, ki jih ta že nekajlet-
ni položaj ima znotraj današnje družbe. Trium-
falno obdobje finančnega sektorja pred bom-
bo leta 2008 je temeljilo na lažnih temeljih,
saj se je kapital bančnega sektorja množil po
umazanih igrah. Družbeni sunki so takrat po-
globili razlike med bogatimi in revnimi: so-
cialna neenakost je tako dosegla nivo, ki ga je
imela pred industrijsko revolucijo. Ob 1,2 mi-
lijarde revežev je na svetu le 120 milijonov bo-
gatih. V Italiji je leta 2012 število družin, ki so
prebile milijon evrov premoženja, naraslo za
127 tisoč enot, “število brezposelnih pa se je
hkrati prav tako povečalo”, je dejal Dellasega.
Njegova enačba je izjemno zgovorna: “Družbe-
na neenakost se veča zaradi kopičenja boga-
stva”. In pika.
Res je, da je izvajanje Carla Dellasege težilo k
ovrednotenju modela zadružništva (se pravi
miselnega okolja, iz katerega sam izhaja in v
katerem je dejaven), je pa prav tako res, da so
njegove besede prepričljivo izzvenele prav za-
radi iskanja nekega pravšnjega ravnotežja, kjer
naj bi finančni sektor služil gospodarskemu,
ne pa obratno, kot smo na svoji koži žal spoz-
nali. Iskanje rešitve mora zato nujno temeljiti
na nasprotnih stališčih, ki so veljala doslej, saj
ne moremo problema reševati z istimi sredstvi,
ki so problem povzročila – je dejal Einstein. Fi-
nančni sektor ima namreč kot edino merilo
sedanjost, nima razsežnosti prihodnosti, da bi
zagotovil nam in zanamcem trdne temelje za
razvoj in življenje: zgovorno je, da velike banke
redno odštevajo del svojega vsakoletnega bud-
geta za plačevanje glob zaradi svojega nepošte-
nega poslovanja. Bruto domači proizvod po-
stane edini parameter blagostanja: žal pa nam
ta pove le, kakšno je stanje države, ne pa stanje
duha državljanov. Dellasega je zato poudaril
pomen nove etične naveze med gospodar-
stvom in socialnim etosom, kjer se v mrežnem
sodelovanju različnih dejavnikov ponovno
uveljavita človek in skupnost pred dobičkom.
Hkrati gre zasledovati prepričanje, da morajo
ljudje ostati prebivalci svojega kraja, ne pa ga
zaradi finančnih okoliščin zapuščati: kapital
naj torej ohrani etično vez s skupnostjo, ki ga
je ustvarila. To je najbrž edini način, s katerim
je mogoče odsekati zmaju vse njegove glave.
F
Gospodarstvo
Istrski javni
delavec Milan
Gregorič je
analiziral težavno
in trpko zgodovino
drugega tira
Koper-Divača 11
Štandrež
Letošnja dobitnica
klasa 2014 je
Majda Zavadlav,
dolgoletna
učiteljica,
predvsem pa zelo
priljubljena igralka 7
Foto D@mjan 
Strasbourg – Papež 
Proč z Evropo, ki se boji in je zaprta!
  akoj na začetku svojega govora v Svetu
Evrope je sv. oče zbrane nagovoril: “Vrnite
se k ustanoviteljem združene Evrope. Evro-
pi je krščanstvo duša.  (…) Oseba, ki ima dosto-
janstvo, je oblikovana na krščanskih načelih! Ko
govorimo o človekovem dostojanstvu, moramo
imeti na vidiku človekovo sposobnost razlikovati
dobro od slabega …”
Vladavina kulture:
Zavedati se moramo, da človek ni absolutno bitje,
ampak bitje z odnosom do drugih. Največja bo-
lečina Evrope je v tem pogledu osamljenost tistih,
ki so zavrženi. Prav zavrženost lahko človeka na-
redi za potrošniško blago. Tako se z lahkoto člo-
vekovo življenje odvrže, ko človek ni več koristen.
To se dogaja z neozdravljivo bolnimi, starimi ose-
bami, še zlasti s tistimi, ki so prepuščeni sami sebi,
pa tudi mladini, ki se predaja mamilom. Člove-
kovega dostojanstva ni brez svobode govora in tu-
di svobode vere.
Prihodnost Evrope: 
Ta je odvisna od dveh elementov, ki sta vtkana v
evropsko zgodovino. Odprtost transcendenci –
Bog in sposobnost konkretnega soočenja s pro-
blemi. Evropa, ki ni odprta transcendenčni teoriji
T življenja, je v nevarnosti, da bo izgubila svojodušo. Prav tako je papež grajal molk o nasilju, koso skupnosti in posamezniki podvrženi barbar-
skemu nasilju, vrženi so iz svojih domov, domo-
vine, prodani v sužnost, ubiti, obglavljeni, križani
ali celo živi vrženi v ogenj.
Širitev EU
Papež Frančišek se je zavzel tudi za vstop ostalih
balkanskih držav v EU: “Zavest o resnični potrebi
za vstop v ploden dogovor z državami, ki so izra-
zile željo, da se priključijo EU. Pri tem posebej mi-
slim na Balkan, za te države bi članstvo bilo lahko
garancija za mir v teh predelih, ki so v preteklosti
veliko trpeli”.
Vloga družine:
Družina je združena, plodna in nerazvezljiva.
Ona vsebuje elemente za upanje in prihodnost.
Brez te solidne baze bo prihodnost Evrope zgra-
jena na pesku in bo imela velike družbene posle-
dice.
Ekologija – migracija:
Naglasil je tudi pomen vzgoje, ekologije in pro-
blem emigrantov: “Ne smemo dopustiti, da Sre-
dozemlje postane veliko pokopališče”! S tem je
poudaril, da ni dovolj, da se ukvarjamo s proble-
mom emigracije, ampak naj tudi iščemo vzroke,
zakaj do tega prihaja.
Zaprta Evropa:
“Prišel je čas, da zapustimo idejo Evrope, ki se boji
in je zaprta sama vase. Oživiti je potrebno Evropo
vodstva, zakladnico znanosti, umetnosti, glasbe,
človekovih vrednot, pa tudi vere. Evropa, ki spo-
roča nebesa in teži k vzvišenim idealom. Evropa,
ki za vsakega človeka skrbi in ga brani. Evropa, ki
se vzdigne ponosno in z gotovostjo kvišku kot
dragocena odskočna deska za vse človeštvo”.
Evropsko sodišče:
To predstavlja “vest evropske celine”. Navedel je
verz italijanskega pesnika Clementeja Rebore: “V
eni svojih pesmi omenja topol, ki svoje veje raz-
prostira proti nebu in te valovijo v vetru, medtem
ko je njegovo deblo trdno in nepremično, ker ima
globoke korenine, ki se hranijo z resnico in po-
gumom. Tudi mi se ne smemo skrivati pred se-
danjostjo in njenimi izzivi … Potrebni so nam;
spomin, pogum, pa tudi zdrava in človeška uto-
pija … Z iskanjem resnice, ki je sok vsake družbe,
ki želi biti resnično svobodna, človeška in soli-
darna. Samo tako vsakdo lahko postane merilo
samemu sebi. To vodi v globalizacijo ravnodušno-
sti.
Evropa - multipolarna ali transverzalna:
Ob tem je omenil dva izraza, multipolarnost in
transverzalnost: “Evropa je danes multipolarna,
in to kulturno, versko in politično. Zato ta multi-
polarnost se mora globalizirati na izviren način.
To si predstavljamo s pomočjo poliedra, kjer har-
monična edinost ohranja posebnosti posameznih
delov. Transverzalnost pa je povezana z dialogom.
Transverzalna komunikacija predpostavlja izhod
iz lastnega političnega, verskega in kulturnega or-
ganizma. Evropa, ki dialogizira izključno znotraj
zaprtih skupin, ostane na pol poti, nujen je mla-
dostni duh, ki sprejema izziv transverzalnosti... ”
Medkulturni dialog:
Ob koncu je papež pozdravil željo Sveta Evrope,
da vlaga v medkulturni dialog, skupaj z njegovo
versko razsežnostjo. Poudaril je prispevek krščan-
stva pri evropskem kulturnem in tudi družbenem
razvoju. “Katoliška Cerkev še zlasti s svojimi ško-
fovskimi konferencami lahko sodeluje s Svetom
Evrope. Obenem je izrazil živo željo po izposta-
vitvi novega socialnega in ekonomskega, pa tudi
ideološkega sodelovanja.
“Treba bi ponovno vpeljati neko novo agora', kjer
bi se lahko vsaka verska in civilna institucija svo-
bodno soočala z drugimi.... Kultura se namreč
vedno porodi v medsebojnem srečevanju, usmer-
jenem k spodbujanju intelektualnega bogastva in
ustvarjalnosti vseh, ne samo posameznikov, ki
složno sodelujejo”. Končal pa je takole: “To pa je
poleg udejanjenja dobrega tudi lepota”!
Ambrož Kodelja
www.noviglas.eu
Tradicionalna revija Zveze cerkvenih pevskih zborov Trst
Svet okrog nas
4. decembra 20142
Povejmo na glas
Odločneje proti nasilju nad žensko
  onec leta so lepo vabljeni
mladi na višarske dneve,
ki bodo potekali od ne-
delje, 28., do torka, 30. decem-
bra, na Višarjah. Smučarji in ne-
smučarji bodo čez dan uživali na
snegu (če ga bo kaj), oba večera
pa bosta namenjena srečanju z
gosti.
Prvi večer bo z mladimi slovenist
in etnolog dr. Marko Terseglav,
K
znanstveni sodelavec
Glasbenonarodopi-
snega inštituta ZRC
SAZU v Ljubljani, ki
bo spregovoril o
osnovah ljudskega pesništva in
o stanju slovenske ljudske pesmi
danes. Drugi večer bo gostja pro-
fesorica slovenščine in geografi-
je Damjana Kern, zaposlena na
Centru za slovenščino kot dru-
gi/tuji jezik, ki bo spregovorila o
Slovencih v Kanadi (predvsem o
skupnostih v Hamiltonu in To-
rontu) ter ZDA (o skupnostih v
Clevelandu in Lemontu pri Chi-
cagu), ki jih je pred kratkim
službeno obiskala.
Proti Višarjam bodo krenili z av-
tomobili v nedeljo zjutraj, pro-
gram se bo končal v torek po ko-
silu. Predviden prispevek za na-
stanitev, hrano in večerni pro-
gram z gosti je 40 evrov.
Dodatne informacije in prijave
na tel.: +386 (0)1 438 30 50 (ob
delavnikih od 8. do 15. ure).
Lahko pa tudi po e-pošti: rafae-
lova. druzba@siol. net.
Projekt finančno podpira Urad
vlade RS za Slovence v zamejstvu
in po svetu. 
Slovenski veleposlanik Mirošič  v Rimu
Govor je bil o težavah
slovenske manjšine
  lovenski veleposla-
nik Iztok Mirošič se je v
četrtek, 20. novembra
2014, na ministrstvu za
notranje zadeve italijan-
ske republike sestal z na-
mestnikom ministra za
notranje zadeve Filip-
pom Bubbicom, tudi
predsedujočim delovne-
mu omizju pri italijanski
vladi za slovensko
manjšino, s katerim se je
pogovarjal o aktualni
problematiki, povezani s
slovensko manjšino v
Italiji.
Veleposlanik Mirošič je v
zvezi z aktualnimi tema-
mi slovenske manjšine v
Italiji ter v luči sestanka delov-
nega omizja za slovensko
manjšino, ki bo potekal prihod-
nji teden v Rimu, sogovorniku
prenesel pričakovanja Slovenije,
da bo v zvezi z reformo lokalne
samouprave v AD Furlaniji Ju-
lijski krajini upoštevan poseben
status slovenske manjšine in da
S bo raven zakonske zaščite za slo-vensko manjšino, skladno zzaščitnim zakonom in medna-
rodnimi pogodbami, ostala vsaj
nespremenjena. V pogovoru se
je veleposlanik Mirošič dotaknil
tudi potrebe po ureditvi sistem-
skega financiranja slovenske
manjšine, opozoril je na fi-
nančno problematiko Primor-
skega dnevnika in izrazil
pričakovanje za njeno rešitev ter
apeliral k čimprejšnjemu koncu
aktivnosti za vzpostavitev spo-
minskega parka Visco. V zvezi z
ustavno reformo in reformo vo-
lilne zakonodaje v Italiji je ve-
leposlanik Mirošič izrazil
pričakovanje Slovenije, da bo
Italija pri reformi ustrezno
upoštevala določbe zaščitnega
zakona o olajšanem zastopstvu
predstavnikov slovenske
manjšine v italijanskih pred-
stavniških telesih. Slovenija
pričakuje od Italije ustrezno
pozornost pri zagotavljanju
uresničevanja pravic sloven-
ske manjšine.
Pomočnik ministra Bubbico
je slovenska stališča sprejel v
vednost in obljubil konstruk-
tivno pomoč italijanske vla-
de v prizadevanju za dobro-
bit slovenske manjšine v Ita-
liji in za nadaljevanje
odličnih odnosov med
državama, katerih bistveni
del sta prav manjšini. Zavzel
se je za odprto in konstruk-
tivno razpravo z manjšino na
zasedanju delovnega omizja
prihodnji teden v Rimu.
Ob koncu pogovorov je velepo-
slanik Mirošič sogovorniku
izrazil sožalje slovenske države
ob številnih žrtvah in gmotni
škodi, ki so jo povzročile nedav-
ne poplave na severu Italije.
Čestitke SSO ljubljanskemu nadškofu Zoretu in pisatelju Rebuli
Za avtonomijo občin 
v zaščitenem območju
  uvodu rednega zasedanja
Izvršnega odbora Sveta
slovenskih organizacij, ki
je potekalo v sredo, 26. novembra
2014, v Gorici je predsednik Dra-
go Štoka poudaril dva pomem-
bna dogodka: posvečenje in ume-
stitev novega ljubljanskega
nadškofa in metropolita Staneta
Zoreta ter podelitev zlatega reda
Republike Slovenije Alojzu Rebuli
in njegovo kandidaturo za nagra-
do Državljan Evrope 2014. Na-
stop novega ljubljanskega
nadškofa in metropolita predsta-
vlja pomembno prelomnico za
slovensko Cerkev in je nedvom-
no pomenljiv tudi za slovenske
vernike v zamejstvu, zaradi tega
je bil predsednik Štoka zelo
počaščen za povabilo, za kar se je
novemu nadškofu osebno zahva-
lil, mu čestital ter ga prosil za
srečanje z vodstvom krovne orga-
nizacije. Povabilo je nadškof Zore
z veseljem sprejel, saj ga na Slo-
vence v Italiji veže obdobje, ko je
služboval v Marijinem svetišču
na Sveti Gori nad Solkanom. Prav
tako je za Slovence v FJK pomem-
bno, da je pisatelj Alojz Rebula
prejel zlati red Republike Sloveni-
V je, ki mu ga je podelil predsednikBorut Pahor, kakor tudi, da je po-stal kandidat za naslov Državlja-
na Evrope za leto 2014 na pobudo
evropskega poslanca Lojzeta Pe-
terleta in s podporo vseh ostalih
slovenskih evropskih poslancev
iz vrst Evropske ljudske stranke.
Izvršni odbor SSO je na kratko
ocenil, kako je potekalo vsakolet-
no polaganje vencev ob 1. no-
vembru. Ker je ob stoletnici
začetka prve svetovne vojne
končno prišlo do večje pozorno-
sti na žrtve te velike tragedije, bi
bilo treba, da bi ob raznih praz-
nikih primerno obiskali tudi po-
kopališča in spomenike, po-
svečene padlim v prvi svetovni
vojni.
Predsednik SSO Drago Štoka je
članom Izvršnega odbora poročal
o srečanju z novo predsednico
paritetnega odbora Ksenijo Do-
brila ter s podpredsednikom Giu-
seppejem Marinigom. Podčrtal
je, da je šlo za prvo spoznavno
srečanje, pri tem pa je posebno
izstopala pripravljenost za stalno
sodelovanje med paritetnim od-
borom in obema krovnima orga-
nizacijama. Med srečanjem so se
dotaknili tudi vprašanj glede
zaščite, ki jih odpira deželna re-
forma krajevnih uprav, za kar je
bil Svet slovenskih organizacij tu-
di poklican na avdicijo v 5. komi-
sijo deželnega sveta FJK. Tako na
srečanju s predstavniki paritetne-
ga odbora kot na avdiciji je pred-
sednik Drago Štoka v imenu SSO
zagovarjal to, da slovenske
občine ohranijo svobodo pri iz-
biranju vključitve v unije. Prisilna
vključitev, kot je zapisana v refor-
mi, ki so jo tudi izglasovali, je ne-
dopustno znižanje ravni zaščite z
negativnimi posledicami za slo-
vensko manjšino, ki jih je sedaj
še težko ugotoviti, še posebno kar
se tiče spoštovanja mednarodnih
pogodb. Isto stališče je predsed-
nik Štoka tudi zagovarjal na
četrtkovem vladnem omizju, kjer
je predsedujočemu podministru
Filippu Bubbicu izročil tudi pisno
spomenico. Pri tem se Svet slo-
venskih organizacij želi zahvaliti
vsem predstavnikom Republike
Slovenije, ki so poskušali vplivati
na deželno vlado, da bi zakon
spoštoval pridobljene zaščitne
pravice slovenske narodne skup-
nosti v FJK.
  b nedavnem dnevu boja proti nasilju
nad ženskami, ki ga je leta 1981 prvič
uvedla Organizacija združenih naro-
dov, osupli ugotavljamo, kako je teh sramot-
nih dejanj še vedno ogromno in celo vse več.
Lahko je vsa pozornost zadnjega obdobja na-
menjena pedofiliji, pa je nasilje nad ženskami
nekako v drugem planu, čeprav je vnebovpi-
joče. Kaj je res mogoče, da tega pojava nismo
odločneje zajezili oziroma odpravili? Kaj člo-
veku še vedno ukazujejo nagoni, in to do
takšne mere, da se nad žensko spozablja in jo
tudi ubije? Bolje bi bilo reči, kaj nagoni še ved-
no ukazujejo moškemu, v prvi vrsti seveda
spolni nagon, ki se mu pridružuje želja po po-
sedovanju in dobesednem gospodovanju nad
lastno ženo in takšno ali drugačno življenjsko
partnerko? Raziskava Agencije Evropske unije
za temeljne pravice ugotavlja, da vsaka tretja
ženska po svojem 15. letu doživi fizično ali
spolno nasilje, večinoma v družinskem krogu.
Vsaka tretja ženska je bila v otroštvu deležna
fizičnega ali spolnega nasilja s strani odrasle
osebe, več kot polovica žensk je žrtev spolnega
nadlegovanja in kar dve tretjini jih ne prijavi
hujšega partnerjevega nasilja. Skoraj polovica
žensk je pod pritiskom psihičnega nasilja, se
pravi javnega poniževanja, prepovedi za-
puščanja hiše in zaklepanja, groženj z nasil-
jem, gledanja pornografije pod prisilo. Višek
vsega tega so umori, od katerih se jih blizu po-
lovice zgodi v prvih treh mesecih od trenutka,
ko je ženska zapustila svojega partnerja. Pred
dvema letoma je bilo v Italiji 112 takšnih umo-
rov, lani 140, letos pa v prvih šestih mesecih
že 76. Tisto, kar pa je pri vsem tem nemara
najbolj osupljivo, je dejstvo, da je pojav nasilja
nad ženskami popolnoma in dosledno tran-
sverzalen, enako navzoč v razvitih in nerazvi-
tih državah. Enako ali podobno je prisoten
povsod ne glede na različne materialne
življenjske pogoje ter versko in kulturno
družbeno okolje. Pojav torej ni pogojen z ni-
kakršnimi zunanjimi okoliščinami in je iz-
ključno zajet v primaren odnos med ženskim
oziroma moškim bitjem. Pri tem seveda ni
mogoče mimo stoletnega in tisočletnega za-
tiranja žensk v preteklosti, ko je bila v veljavi
miselnost treh nemških črk k, po katerih je
ženska le za kuhinjo, otroke in cerkev, o
načinu njenega življenja pa odloča moški. Ta
miselnost še ni povsem izumrla, saj omenjena
evropska raziskava kaže, da je največ nasilja s
strani tistih moških, ki so tudi danes proti
emancipaciji ženske in proti priznanju njene
enakovrednosti in svobode. To pa je že kraten-
je temeljnih človekovih pravic. Kaj torej stori-
ti? Tovrstno nasilje je kot vsako drugo nasilje
nesprejemljivo in nevzdržno, zato bi se mu
morali na vseh ravneh dosti odločneje zoper-
staviti. Nujno bi morali problem uvrstiti med
najpomembnejše vzgojne cilje, da bi se moška
bitja v večji meri zavedala nevarnosti svojega
nagona. Če le-ta ni oplemeniten s strpnostjo
oziroma duhovnostjo, je lahko smrtonosen.
Janez Povše
O
Kulturni dom Gorica
Predavanje o prednostih
dvojezičnosti
   vojezičnost pred-
stavlja veliko več
kot poznavanje
dveh jezikov: ob kulturnih,
socialnih in praktičnih pred-
nostih, ki jih ima, pripomore
tudi k povečanju možganskih
sposobnosti posamezni-
ka in torej k izboljšanju
družbe”. Tako je menila
jezikoslovka Antonella
Sorace, ki že vrsto let živi
na Škotskem in je od leta
2008 dejavna v Edimbur-
gu pri projektu za promo-
cijo večjezičnosti v Evro-
pi; 26. novembra je pre-
davala v goriškem Kultur-
nem domu o prednostih
dvojezičnosti. Srečanje z
naslovom Dvojezičnost-
naložba za družine in
družbo, ki je bilo deležno
precejšnjega zanimanja,
je potekalo ob odprtju
Centra Večjezičnost velja,
ki so ga 25. novembra
predali namenu v Rožni Doli-
ni blizu Nove Gorice. Po začet-
ni predstavitvi je Soracejeva
omenila, kako je še do pred
nedavnim bilo dokaj razširje-
no prepričanje, da dvoje-
zičnost dejansko škodi, ker naj
bi onemogočala posamezniku
dobro usvajanje obeh jezikov.
“Raziskave to zanikajo in po-
trjujejo pozitivne prednosti
dvojezičnosti: medtem ko so
socialne, kulturne in prak-
tične prednosti poznane, o je-
zikovnih in kognitivnih pred-
nostih se ne ve veliko”, je
obrazložila znanstvenica.
Dvojezičnost spremlja žal še
veliko predsodkov. Nekateri
mislijo, da dva jezika otroke
zmedeta; zaustavljata razvoj
drugih delov možganov; ško-
dita spoznavanju glavnega je-
zika šole; da obstaja “koristna”
in “nekoristna” dvojezičnost
itd.: na osnovi rezultatov
“D znanstvenih raziskav ta mnen-ja nimajo nikakršne osnove, jepoudarila Soracejeva.
Dvojezične osebe so miselno
prožne in bolj pozorne
Obratno, študije pravijo, da
otročički že v materinem tre-
buhu znajo jasno ločevati je-
zika staršev, četudi sta si le-ta
zelo podobna. Dvojezični
otrok obvlada dva jezikovna
sistema in torej temeljiteje ra-
zume, kako so nasploh jeziki
strukturirani. Dalje, v primer-
javi z enojezičnim otrokom se
dvojezični z večjo lahkoto
nauči tretjega in četrtega jezi-
ka ter brati. Med nejezikovni-
mi sposobnostmi dvojezične-
ga otroka je italijanska jeziko-
slovka poudarila zmožnost
zgodnejšega spoznavanja (v
primerjavi z enojezičnim) in
torej spoštovanja zornega kota
drugega. Dvojezične osebe oz-
načujeta tudi večja miselna
prožnost in pozornost: pri po-
govoru morajo namreč selek-
tivno “izključiti” drugi jezik
in zaradi tega si lahko pri-
voščijo manjšo raztresenost.
“Dvojezični otroci - je menila
Soracejeva - niso inteligen-
tnejši od enojezičnih, vendar
so boljše opremljeni, ko mo-
rajo upravljati informacije, ki
so med sabo v določenem
konfliktu”. Da se omenjene
prednosti razvijejo, je seveda
potrebna družbena naklonje-
nost dvojezičnosti. Gojenje
dvojezičnosti ni koristno le v
otroštvu, pač pa v vsem
življenju; v starosti pripomore
h kasnejšemu pojavljanju
prvih simptomov senilne de-
mence in podobnih bolezni.
Znanstvenica je tudi opozori-
la, da za možgane, “ki so de-
mokratični”, so vsi jeziki ena-
kopravni: dvojezičnosti torej
ne ločujemo na vrednostne
kategorije: narečje iz zakotne
gorske doline je zato enako-
vredno angleščini. Dvoje-
zičnost v družini zahteva pri-
zadevanje in doslednost; oba
jezika morata biti v skupnosti
spoštovana in jim torej mora
biti namenjena vsa potrebna
pozornost. Center Večje-
zičnost velja, ki so ga odprli v
Rožni Dolini, predstavlja 12.
tovrstni center na evropskih
tleh.
ARC/MCH
Tradicionalno srečanje mladih 
Višarski dnevi
Svet in Slovenske Organizacije 4. decembra 2014 3
Ministrski svet zasedal v
nedeljo in ponedeljek
Italijanski Ministrski svet, ki je zasedal v
nedeljo, je odobril spremembe v državnem
proračunu za obdobje 2015-2017, ki jih je
sprejela Poslanska zbornica in so bile
dogovorjene s Komisijo EU. V ponedeljek pa
je bila na vrsti poenostavitev javne uprave
na področjih digitalnega občanstva, sociale
in zdravstva, davkov, gradbeništva ter
podjetništva v obdobju 2015-2017.
Državna sredstva za javne
uprave iz zakona 482/99
Javne uprave v FJK, kot to predvideva sklep
deželnega odbora št.  2164 z dne
14.11.2014, lahko do 15. decembra
predstavijo prošnje za finančni prispevek na
podlagi čl. 9 in 15 državnega zakona
482/1999 za zaščito zgodovinskih
jezikovnih manjšin v Italiji. Zaradi finančnih
rezov, ki so prizadeli sredstva, namenjena
deželam in krajevnim upravam za leto 2014,
je deželni odbor FJK odločil, da bo razpoložljiv
denar namenil prvenstveno za zagon
oziroma nadaljnje delovanje jezikovnih
okenc.
Zakon 482/99 je bi l  izglasovan za
uresničitev čl. 6 italijanske ustave in splošnih
načel,  ki  j ih določajo evropske in
mednarodne ustanove za varstvo manjšin.
V tem smislu so sredstva, predvidena po
zakonu, namenjena za zagotovitev in
olajšanje uporabe manjšinskih jezikov v
uradih javne uprave.
Deželnemu odborniku Gianniju
Torrentiju so vrnili vse
zadolžitve
Konec prejšnjega tedna je tržaški sodnik za
preiskave Luigi Dainotti arhiviral sodni
postopek, ki je zadeval deželnega odbornika
Giannija Torrentija. Konec preiskave z
arhiviranjem je predlagal sam preiskovalni
sodnik Federico Frezza. Istega dne je deželna
predsednica Debora Serracchiani vrnila
odborniku vse zadolžitve, ki zadevajo kulturo.
Deželni odbornik Gianni Torrenti, ki je tudi
odgovoren za vprašanja narodnih in
jezikovnih manjšin v deželi FJK in predseduje
deželni posvetovalni komisiji za Slovence, je
bil od meseca avgusta pod sodno preiskavo
zaradi domnevnih nepravilnosti pri uporabi
javnih sredstev za kulturne dejavnosti.
Čeprav je takrat ponudil  odstop, ga
predsednica Serracchiani ni sprejela in
Torrentija obdržala v odboru brez zadolžitve
za kulturo. Od petka naprej pa Torrenti lahko
spet polnopravno opravlja svoje delo v
sklopu deželnega odbora FJK.
Deželna uprava bo vnaprej
izplačala državne finančne
prispevke iz zaščitnega zakona
“Finančne prispevke slovenskim društvom,
organizacijam in ustanovam, ki jih država
letno zagotavlja na osnovi zaščitnega zakona
38/2001, bo že z začetkom novega leta
vnaprej blagajniško zagotovila Dežela. S tem
uprava odgovarja na težave, ki se leto za
letom ponavljajo zaradi že predvidljivih
zamud v Rimu, od koder so nakazila Deželi
prihajala šele sredi leta in večkrat celo
kasneje, kar je naše organizacije in ustanove
spravljalo v hude likvidnostne težave,
omejevalo njihovo delo in od njih nemalokrat
zahtevalo dodatne nepotrebne stroške
zaradi najemanja bančnih posoj i l” ,
pojasnjuje deželni svetnik SSk Igor Gabrovec,
ki je v okviru pete stalne komisije o tem
večkrat spregovoril tudi odborniku za kulturo
in manjšinska vprašanja. “V letošnjem
finančnem zakonu, ki je v obravnavi prve
stalne komisije v razširjeni obliki in ga bo
deželni svet dokončno sprejel pred božičnim
premorom, je tako izrecno zapisano, da je
deželna uprava pooblaščena, da primarnim
ustanovam (naštete so v točkah 3, 4, 5 in 6
člena 18 deželnega zakona 26/2007)
vnaprej izplača državna sredstva v višini
sedemdesetih odstotkov lanskih dotacij, in
to še pred odobritvijo državnega finančnega
zakona. Gre za zalogaj, ki je vreden približno
polčetrti milijon evrov letno za triletje 2015-
2017”, pravi podpredsednik deželnega sveta
Gabrovec, ki  izraža zadovoljstvo ob
konkretnem ukrepu v korist naše skupnosti,
kateremu morajo v dokončnem besedilu
zakona slediti še nekateri drugi.
KratkeNegativno stališče deželnega tajništva SSk
Deželni svet FJK je izglasoval zakon, ki
postavlja pod vprašaj prihodnost občin
  eželni svet FJK je v sredo, 26. novembra,
pozno zvečer izglasoval reformo
krajevnih uprav s 23 glasovi večine,
svetnika iz mešane svetniške skupine Claudio
Violino in Giovanni Barillari sta se vzdržala.
Opozicijski svetniki Ljudstva svobode-Forza
Italia, Autonomia responsabile, Nuovo centro
destra-Fratelli d'Italia in gibanja M5S pa so
protestno zapustili dvorano Deželnega sveta že
pozno popoldne. Deželni svetnik SSk in
podpredsednik deželnega sveta FJK Igor
Gabrovec se ni udeležil glasovanja in to tudi
utemeljil, saj njegov zadnji predlagani
popravek, s katerim bi se 32 občinam s
seznama zaščitnega zakona dovolilo, da se
samostojno odločijo za vstop v unijo ali za
skupno upravljanje javnih storitev in služb.
Popravek je bil odbit z 18 glasovi proti, vsi
ostali pa niso glasovali. Brez opravičila pa se
glasovanja nista udeležila svetnika Mauro
Travanut (PD) in Stefano Pustetto (SEL).
Deželni zakon o reformi krajevnih uprav
tako določa ustanovitev t. i. medobčinskih
teritorialnih združenj za zadovolitev potreb
občanov; v le-ta se morajo obvezno vključiti
občine izpod 5000 prebivalci (izpod 3000,
če so vključene v gorsko skupnost). Za
občine nad 5000 prebivalci je vključitev v
unije nujna, če hočejo imeti prispevke
dežele. Vsaka unija mora imeti najmanj
40.000 prebivalcev oziroma 30.000, če so v uniji
občine, ki pripadajo ali so pripadale gorskim
skupnostim. Ozemlje unije mora sovpadati z
ozemljem zdravstvenih podjetij. Na unije, ki
postanejo prave pravne osebnosti, se prenesejo
nekatere občinske pristojnosti, ostale pa jih
občine opravljajo skupaj znotraj unije. Pokrajine
in gorske skupnosti so na podlagi tega zakona
dokončno ukinjene, njihove pristojnosti pa
prenesene delno na deželo, delno na občine
oziroma unije.
Izvolitev takega zakona je zadovoljno pozdravila
deželna predsednica Debora Serracchiani, ki si je
najbolj prizadevala, da se zakon čim prej odobri.
Stranka Slovenske skupnosti, ki si je od vsega
začetka prizadevala za radikalno izboljšanje
zakona na podlagi načela ohranjanja avtonomije
odločanja občin, pa je izrazila negativno mnenje
in veliko zaskrbljenost za prihodnost krajevnih
uprav. V tiskovnem sporočilu deželnega tajništva
SSk so namreč izpostavili, da “so že od prvih
osnutkov jasno in odločno izrazili stališče, s
katerim so opozarjali, da združevanje občin v
nove enote neizogibno trešči v specifiko
obmejnega pasu naše dežele, kjer je zgodovinsko
prisotna slovenska manjšina. Posegi
predstavnikov stranke so glasno opozarjali, da
nas ščitijo državni zakoni in tudi mednarodni
sporazumi, evropske konvencije in sama ustava.
Na tej podlagi so se občine, ki so vključene v
območje izvajanja zaščitnega zakona, razvile v
posebne oblike upravljanja s povsem svojimi
specifikami. Njihova naloga je odgovarjati
potrebam manjšine in njihov cilj mora biti
ščititi, ohranjati in razvijati upravno avtonomijo
narodno-jezikovne skupnosti”. Prav zaradi tega
so pri SSk prepričani, da “s prisilnim
združevanjem izgine avtonomija upravljanja
manjšine na njenem naselitvenem ozemlju in se
razvodeni njena prisotnost, saj pride do nujnega
združevanja tudi z večjimi občinami izven
območja zaščite”.
Vse te skrbi so predstavniki SSk in njeni izvoljeni
upravitelji izpostavili pristojnemu odborniku
Panontinu, ki je nekatere pripombe sicer
upošteval, vendar ogrodja zakona ni hotel
spremeniti. Temeljna zahteva SSk je bila, “da bi
za občine, ki so vključene v območje zaščite po
zakonu 38/2001, ohranili možnost upravljanja
storitev s konvencijami, ki jih predvideva
državna zakonodaja, in jim s tem priznali
svobodo odločanja in torej pravico in
dostojanstvo, da se ohranijo kot aktiven in
suveren subjekt razvoja v prostoru”.
Zakonski osnutek, ki je bil vložen v deželni svet
FJK, presenetljivo ni imel nobene navedbe glede
zaščite slovenske manjšine na podlagi zakona
38/01. Ta hudi spodrsljaj je bil odpravljen v
pristojni deželni komisiji, kjer je, kot navajajo pri
SSk, “ večina na Gabrovčev predlog sprejela
določilo, da se občinam z zaščitenega območja
pri risanju občinskih združenj izrecno priznava
možnost odstopanja od dveh osnovnih kriterijev.
Se pravi od ozemeljske kontinuitete in od
številčnih parametrov glede obsega prebivalstva,
kar nudi bistveno večji manevrski prostor za
sklepanje Slovencem prijaznejših občinskih
navez. Poleg tega je bil sprejet popravek, ki ga je
predložil sam odbornik Panontin, ki nastajajoča
združenja občin obvezuje, da prevzemajo vse
obveze zaščitnega zakona, ki urejajo vidno
dvojezičnost in pravico do uporabe slovenskega
jezika v javni upravi”.
Stranka SSk si je po svojem deželnem svetniku
Igorju Gabrovcu poskusila zakonski osnutek še
dodatno izboljšati med obravnavo v deželnem
svetu FJK. Deželno tajništvo SSk namreč navaja,
“da zahtevo, da se lahko naše občine svobodno
odločijo, ali naj sploh pristopijo k unijam, ne da
bi bile zaradi tega prikrajšane finančnih dotacij
ali doživljale kakršnokoli obliko oškodovanja, je
deželni svetnik Gabrovec ponovno formaliziral z
amandmajem k 54. členu zakona. V svojem
posegu je Gabrovec ponovil, da mednarodne
pogodbe in evropski dokumenti o varstvu
narodnih manjšin morajo biti zadosten in dovolj
prepričljiv razlog, zaradi katerega lahko 32
dvojezičnim občinam od Milj do Trbiža
priznamo pravico, da odločajo, če sploh
pristopiti k unijam”. Žal je ta popravek večina
zavrnila, pri tem je volil proti tudi
slovenski deželni svetnik Stefano Ukmar,
ki je nerazumljivo očital Sloveniji, naj bi
prva kršila mednarodne sporazume. Po
tem dogodku se predstavnik SSk Igor
Gabrovec ni več udeležil nadaljnjih
glasovanj.
Ob koncu tiskovnega sporočila deželno
tajništvo SSk izraža veliko zaskrbljenost
nad prihodnostjo občin, saj “bo posledica
te reforme postopno izginotje današnjih
uprav in manjšinskih izvoljenih
predstavnikov v njih. Župani bodo imeli
vse manj pristojnosti, popolnoma
nepotrebne pa bodo postale vloge
občinskih svetnikov in odbornikov”.
Veliko vprašanj vzbuja tudi način, kako je
potekal postopek sestavljanja in
sprejemanja te deželne reforme, ki je po mnenju
SSk “bil speljan trmasto in v nasprotju s
temeljnimi pravicami narodne manjšine, na
katere je poleg stranke opozoril tudi paritetni
odbor in sama Republika Slovenija”. Zakon pa
bo imel lahko tudi mednarodne posledice, saj po
mnenju SSk “novi deželni zakon krši 7. člen
posebnega Statuta, priloženega Londonskemu
sporazumu, ki ga je potrdil 8. člen Osimskega
sporazuma, ter 16. člen Konvencije sveta Evrope
o varstvu manjšin, 14. člen Evropske konvencije
o človekovih pravicah, poleg 6. člena ustave, 28.
člena zakona 38/2001 ter osnovni razlog za
posebno avtonomijo Dežele FJK po ustavnem
zakonu 1/1963. Tvega se tudi nespoštovanje
zakona 38/2001, saj ni nobene gotovosti, ali bo
lahko deželni zakon nadgradil državnega o
zaščiti slovenske manjšine, na tem področju
namreč ohranja država izključno pristojnost. S
tem pa, da zakon daje v možni tržaški uniji Trstu
15 glasov, vsem ostalim občinam skupaj pa samo
10, krši tudi razmerje, ki ga je ustavno sodišče
zakoličilo, ko je razveljavilo prejšnji volilni
sistem za tržaško pokrajino”.
Žal, je v tej zgodbi še enkrat prišla na dan
nesposobnost slovenske narodne skupnosti, da
doseže poenoteno stališče, pri tem je potrebno
izpostaviti politično stališče slovenske
komponente v Demokratski stranki, ki je po
svojem deželnem svetniku menila, da je
neumestno spoštovati veljavo mednarodnih
sporazumov, in v tem na tej točki bi se morala
odzvati tudi Republika Slovenija.
D
  eželna reforma krajevnih uprav, nov
volilni zakon in spremembe v
postopku prenašanja sredstev iz zakona
38/01 so bile glavne teme vladnega omizja, ki
je zasedalo v četrtek, 27. novembra 2014, na
notranjem ministrstvu v Rimu. Omizje je vodil
podminister Filippo Bubbico, za slovensko
narodno skupnost iz FJK so bili prisotni
predsednica paritetnega odbora Ksenija
Dobrila, oba predsednika krovnih organizacij
Drago Štoka (SSO) in Rudi Pavšič (SKGZ),
predsednik družbe DZP-PRAE Bojan Brezigar
in Livio Semolič, ki je zastopal Tamaro Blažina.
Sestanka so se udeležili še deželni odbornik in
predsednik deželne posvetovalne komisije za
Slovence Gianni Torrenti in vladna komisarka
ter tržaška prefektinja Francesca Adelaide
Garufi.
Sicer do konkretnejših odločitev ni prišlo,
izpostavljena pa so bila nekatera pomembna
vprašanja, ki jih je predsedujoči podminister
Bubbico sprejel v vednost. V ospredju je bilo
vprašanje reforme krajevnih uprav v FJK, kjer
so se pokazale določene razlike, saj je deželni
odbornik Torrenti podčrtal dejstvo, da so bile
v deželni zakon vnesene norme, ki ščitijo
slovensko manjšino, medtem ko je bil
predsednik SSO Drago Štoka mnenja, da je
reforma pomanjkljiva v tem, da občinam
odvzema avtonomijo pri odločanju. V tem
smislu je podministru Bubbicu izročil
posebno pisno noto, v kateri so podrobno
nanizane vse kritične točke zakona, pri katerih
bodo verjetno kršene zaščita slovenske
manjšine in mednarodne pogodbe.
Zaradi dosedanje prakse dodeljevanja
prispevkov iz zakona 38/01, ki je slonela na
treh postavkah, je vladno omizje obravnavalo
možnost, da bi se omenjene postavke združile
v eno samo, kar bi omogočilo razdelitev
sredstev na podlagi konkretnih potreb in tudi
boljše ter učinkovitejše koriščenje.
Slovenske šole in predvsem problem
pomanjkanja kadrov je bila tema, na katero je
opozorila predsednica paritetnega odbora
Ksenija Dobrila, pri tem pa je naglasila
negativne posledice zaprtja pokrajinskih
šolskih uradov v Trstu in Gorici. Na dan je
prišlo tudi glasbeno šolstvo, ki še vedno čaka
na odprtje slovenske sekcije pri tržaškem
konservatoriju Tartini in v tem smislu naj bi
šolsko ministrstvo pripravilo primeren
predlog.
Pri vladnem omizju je prišlo v ospredje tudi
vprašanje reforme volilnega sistema. Po
mnenju navzočih je nujno, da se uresniči 26.
člen zaščitnega zakona 38/01, ki predvideva
izvolitev slovenskih predstavnikov v italijanski
parlament. Predsednik SSO Štoka je tudi na tej
točki podministra Bubbica opozoril, da je
edina pravno utemeljena možnost, da se v
volilni zakon vnese evropski model, kot je že
sedaj v veljavi v deželnem volilnem zakonu.
Podrobna obrazložitev pa je tudi zabeležena v
noti, kjer so navedeni kritični pogledi deželne
reforme krajevnih uprav.
Vladno omizje je obravnavalo postopek
ovrednotenja taborišča v Viscu, finančne
težave Primorskega dnevnika in vprašanje
pedagoške svetovalke za slovenske šole v FJK.
Stran je pripravil Julijan Čavdek
D
Na notranjem ministrstvu v Rimu 
Tudi vladno omizje o vprašanju
reforme krajevnih uprav v FJK
Kristjani in družba4. decembra 20144
Od petrolejke do iPada 
Pričevanje duhovnika
Dušana Jakomina
  ušan Jakomin vse svo-
je življenje in delo na-
menja zamejskim Slo-
vencem. Je predan duhovnik,
ki vsakogar navduši s svojo
živahnostjo, razumnostjo in
treznostjo,
kakršnih je
sposoben le
človek, ki se
bliža 90. jubi-
leju. Prav
takšno je nje-
govo pisanje.
Pravi, da je v
starejših letih
veliko pri svoji
mladosti; nje-
govi spomini
so čisti in ja-
sni, zato so
dogodki opi-
sani, kot bi se
zgodili danes:
“Ne z name-
nom, da mi
bralec mora
verjeti. Verje-
mi, če hočeš.
Poskušal sem
biti dosleden, pošten do sebe
in do bralca. Ničesar nisem
olepševal”.
V knjigi opisuje igrivo
otroštvo, odhod iz rodnega Sv.
Antona v Trst, težke semeniške
čase, likvidacijo, ki mu je bila
D namenjena, a je namesto njeleta 1949 pel novo mašo. Na-daljuje s spomini na duhov-
niško službovanje v zamej-
stvu, opisuje kulturni razcvet
Trsta po vojni ter svojo zboro-
vodsko in časnikarsko službo.
V svojih zapisih ostaja
iskriv pričeva-
lec minulih
časov. Njegova
beseda je pre-
prosta, spo-
ročilo pa ak-
tualno in kri-
tično.
Knjiga izhaja
ob njegovi le-
tošnji 65-let-
nici mašništva
in 90. roj-
stnem dnevu,
ki ga bo praz-
noval januarja
2015. Spomi-
ni Dušana Ja-
komina sodi-
jo na knjižno
polico vsakega za-
mejskega Slovenca, saj so, kot
piše Jože Možina, dragocen
dokument slabo znanih raz-
mer v slovenski Istri pred dru-
go svetovno vojno, predvsem
pa delovanja in doživljajskega
sveta primorskega duhovnika,
ki je do današnjih dni pravza-
prav Čedermac, duhovni va-
ruh svojega ljudstva /... / Knji-
ga je tudi odlično darilo ob
prihajajočih praznikih.
Knjiga stane 19,90 evrov in bo
na razpolago pri Založbi Mla-
dika, ulica Donizetti 3 (3. nad-
stropje), Trst, in v Katoliški
knjigarni, Travnik 25, Gorica.
Lahko pa jo naročite tudi na
št. 00386 (0)5 6117220 oz.
00386 (0)59099 099 ali po
spletu: www. knjigarna. ognji-
sce. si.
Recenzijski izvod lahko na-
ročite po el. pošti (marjetka.
pezdir@ognjisce. si) z ustrez-
no utemeljitvijo.
Nekaj strani iz knjige je v pdf.
obliki na voljo tudi na spletni
strani Ognjišča: http: //knji-
garna. ognjisce. si/zivljenje_zi-
vljenjepisi. html Prav tako in-
tervju z avtorjem iz aktualne
izdaje Ognjišča: http: //revija.
ognjisce. si/revija-ognjisce/63-
gost-meseca/2520-dusan-jako-
min-zamejski-duhovnik
Pri Ognjišču so počaščeni, da
so lahko izdali pričevanje
Dušana Jakomina, še bolj pa si
želijo, da se dober glas o njem
širi naprej. Vabljeni ste zato
vsi, da razširite dobro vest ne
samo o knjigi, ampak predv-
sem o njegovem življenju in
delu.
Težave s svetim obhajilom (2)
Množično obhajilo in nič spovedi
  bhajilo dandanes, kot
pravijo, “gradi
občestvo”, “povezuje
župnijo”, tudi zato, ker je maša
postala “občestveno praznovan-
je”, kjer je kot občestvo mišljena
predvsem pri maši zbrana skupi-
na ljudi in nič več. Toliko bolj
lahko to trdimo, glede na to, da
se praktično o vsaki aktivni sku-
pini v župniji govori, da je “živo
občestvo”. Toda v resnici je pri
sveti maši, zlasti pa pri
prejemu svetega obha-
jila, vprašanje, koliko je
kdo kot posameznik v
občestvu s Cerkvijo v
najširšem pomenu –
koliko je torej v edino-
sti z Bogom, nebeško in
očiščujočo se Cerkvijo
ter s Cerkvijo na zemlji
(ki je položila orožje in
se raje odločila za poto-
valno agencijo), kjer je
zlasti pomembna spra-
vljenost z okolico in
svojimi najbližnjimi.
Za kogar to ne velja, ne
bi smel pristopiti k
obhajilu. Jezuit p. Janez Pol-
janšek nam je na duhovnih va-
jah lepo dejal, kako vernik s svo-
jim “Amen” na duhovnikove be-
sede “Kristusovo telo”, potrdi tu-
di to, da je v edinosti s Cerkvijo,
da je njegova vest na mestu. V
praksi pa so zadeve precej dru-
gačne, saj tisti, ki niso zares v edi-
nosti s Cerkvijo in “v občestvu”
z njo, veselo pristopajo k obhaji-
lu, četudi živijo, kot se danes
reče, “v partnerski zvezi” (takšni
in drugačni), če so le civilno po-
ročeni... Takšnih ljudi se seveda
ne sme izključevati, treba je biti
strpni do njih, zato pa jih
“občestvo” tudi veselo, bratsko
in popolnoma sprejme medse in
jim celo zaupa določene naloge
O v župniji, za katere se je nekdajzahtevala tudi moralna neopo-rečnost – lahko so organisti, zbo-
rovodje, pevci in še kaj. Toda, re-
snici na ljubo, ob nedeljah
takšnih ljudi po naših cerkvah ni
veliko, prej zelo malo. Zato se tu-
di nekateri sprašujemo (ne bojte
se, nisem sam, ki to počnem!),
ali je potrebno tako veliko ukvar-
janje s civilno ločenimi in po-
novno poročenimi, ko pa so
težave drugje? Kot smo rekli, je
težava v temeljih. Pa tudi, če gle-
damo statistično, v oči najbolj
bode množično pristopanje k
obhajilu, po drugi strani pa zelo
majhno, če ne skoraj nično, pri-
stopanje k zakramentu sprave, k
sveti spovedi. Zato bomo tu ne-
koliko provokativni in se bomo
strinjali s “koruznikom”, ki pro-
testira, rekoč: “Kako je sedaj to,
obhajilo delite temu in onemu,
čeprav je uradno zares cerkveno
poročen, pa vemo vsi, kako živi,
meni pa ga ne daste”? Težava
ločenih in ponovno poročenih
je zato lažna težava. Prava težava
je v neposredovanju vsebin in so-
ka zakramentov, tudi seveda za-
kramenta svetega zakona, še pred
Dvojno slavje pri Marijinih sestrah v Gorici
Marija mati Cerkve 
in Cerkev mati ljudem!
  ri Marijinih
sestrah
čudodelne
svetinje v Gorici je
bilo 27. novembra
res praznično. Na
ta dan se namreč
omenjene redovni-
ce spominjajo iste-
ga dne izpred 184
let, ko se je sestri
Katarini Laboure
prikazala Devica
Marija in ji na-
ročila izdelavo sve-
tinjice, po kateri
bodo ljudje deležni
velikih milosti. Pri popoldanski
zahvalni maši v čudoviti kapelici
redovne hiše na Korzu Italija so
se številni navzoči s hvaležnostjo
spomnili tudi 50. obletnice re-
dovnih zaobljub s. Veronike Sak-
sida.
Goriški nadškof Carlo Roberto
Maria Redaelli, ki je vodil so-
maševanje ob zvestem mašniku
msgr. Oskarju Simčiču in g.
Jožetu Zupančiču z Mirenskega
Gradu, je v homiliji povedal, da
je pred leti bil v kapeli osrednje
hiše usmiljenk na ulici Rue de
Bac v Parizu, kjer je s. Katarina
imela tri videnja. To posebno
Marijino razodetje ima veliko le-
pega povedati tudi danes, je de-
jal. Najprej gre za posebno vez
med Marijo in Cerkvijo: Marija
je rodila Jezusa; Cerkev, ki ima
Marijo za svojo mater, pa rodi
kristjane. “Roditi kristjane je da-
nes zelo pomembno, saj ni samo
P
po sebi umevno”. Nadškof je na-
vedel nekaj nič kaj rožnatih po-
datkov o številu rojstev in krstov
v Gorici v zadnjih letih: menda
je krščenih manj kot 70% otrok.
Danes je morda primerno prosi-
ti Marijo, da bi Cerkev še znala
biti mati, da bi krščanska skup-
nost znala predlagati ljudem pot
vere. Čudodelna svetinja nadalje
govori o vezi med Marijo in
križem: križ je osrednja skrivnost
našega odrešenja. Govori o
našem grehu in naši hudobiji,
govori pa tudi o tem, kako se je
Gospod spustil v brezno našega
greha, da bi nam dal življenje.
“Križ ni nikdar ločen od vstajen-
ja”. Marija je stala pod križem,
potem je bila priča vstajenja.
Praznik čudodelne svetinje go-
vori tudi o vezi med Marijo in
nami, je nadaljeval msgr. Reda-
elli. Evangeljski odlomek o
čudežu na svatbi v Kani Galilej-
ski pripove-
duje tudi o
tej preprosti
in nežni po-
zornosti Ma-
rije do ljudi,
do veselja
dveh novo-
poročencev.
“Pozorna je
tudi do naj-
manjših
vsakdanjih
stvari vsako-
gar izmed
nas”. Marija
je na neki
način povezana tudi z Evropo, je
še povedal nadškof. Dvanajst
zvezd s svetinje je prisotnih tudi
na evropski zastavi. To so zvezde
iz knjige Razodetja. Evropski svet
je med drugim prav 8. decembra
1955 sprejel dvanajst zvezd kot
simbol Evrope. “Je to slučaj”?
Papež Frančišek je bil nedavno v
srcu Evrope, v Strasbourgu; tam
je poudaril, da je “Evropa stara
in utrujena: tudi mi smo del te
stvarnosti”. Zdi se, da je Evropa
izgubila sposobnost predlagati
ljudem kaj lepega in pomem-
bnega. Frančišek je zato pouda-
ril, kako je važno spet odkriti la-
stne korenine. “Kdor jih namreč
prereže, ne bo videl sadov”. Zato
moramo Marijo prositi, da bi
naša Evropa, ki ima korenine tu-
di v krščanski veri, spet našla
moč in voljo, da bi zgradila kaj
lepega. Predvsem naj nas reši,
kot pravi sveti oče, kulture po-
trošništva in odmetavanja, v ka-
tero smo zapadli. Vedno več je
namreč ne le odmetavanja ne-
potrebnih stvari, ampak celo
oseb: nerojenih otrok, bolnikov,
ostarelih, prizadetih, revnih, pri-
seljencev, ki bežijo pred smrtjo...
Tej kulturi se moramo postaviti
proti in se jasno odločati za kul-
turo služenja in pozornosti do
dostojanstva vsake osebe. Zato
“prosimo Marijo, da bi res bila
mati Cerkve, da bi Cerkev bila
mati”.
Po obredu so gostoljubne sestre
bogato pogostile vse prisotne. /
DD
Dom telesa
Ko razmišljamo o sebi in našem življenju, ne
moremo mimo telesa, ki nam je dano in je
naše najbolj uporabno sredstvo, včasih pa tudi
ovira. Sveto pismo opisuje Boga kot lončarja,
ki je iz gline oblikoval človeško telo. Potem
mu je vdihnil oživljajočega duha in ga posta-
vil v rajski vrt. Telo je sicer podobno drugim
predmetom, vendar je tudi različno od njih.
Večkrat zasledimo dve skrajni drži v odnosu
do telesa. Prevladujoča miselnost daje telesu
prevelik pomen in gleda na ljudi zgolj skozi
njihova telesa. Niso pa redki primeri, ko telesa
podcenjujejo, jih mučijo ali pa jih imajo zgolj
za vir užitkov.
Kar smo, smo v telesu, ki pa si ga nismo dali
sami, ampak nam je bilo podarjeno. Zato ga
moramo sprejeti in v njem živeti. Zelo po-
membno je, da poslušamo njegovo govorico
in se v njem dobro počutimo. Pravijo, da je te-
lo ogledalo našega življenja, misli, čutenja in
duha. Če prav skrbimo za telo, potem tudi
prav živimo, ljubimo, upamo. Vse je torej po-
vezano s telesom, po njem smo tudi podobni
drug drugemu, obenem tudi različni. Po tele-
su stopamo v odnose z drugimi ljudmi in v
svet, čuti in zaznava okolje, je kot nekakšno
okno v zunanjo stvarnost. Po telesu nas tudi
drugi spoznavajo.
Sicer pa je telo kot hiša
naše osebe, dom je,
kjer smo varni, ljublje-
ni in sprejeti. V njem
poslušamo Božjo go-
vorico in okušamo
njegovo bližino. Adam
se je v telesu pogovar-
jal z Bogom, priznaval ga je za njegov izvir in
počitek, v katerem bo našel svoj mir. Res so
naša telesa krhka glina, ki jo tarejo mnoge
težave, toda ta glina nosi dragocenega duha.
Zato doživljamo v svojih telesih veselje in bo-
lečino, v njih moremo slaviti Boga in se med
seboj povezovati. Prav v odnosu z Bogom za-
res spoznamo in razvijemo sebe v svojem tele-
su.
Bog nam je namreč zaupal telo kot nalogo, da
se v svobodi uresničimo v svojem telesu. Pa-
pež Benedikt XVI. je govoril o telesu kot okvir-
ju svobode. Če želimo biti pristni in zdravi,
moramo v svobodi sprejeti svoje telo in vse,
kar smo. Potem bo telo živelo in se ohranjalo
ob podpori duha in ljubezni. Še posebej zakra-
ment svete evharistije nam pomaga pri tej ra-
sti, ki se bo na nov način nadaljevala tudi pre-
ko smrti. Obenem pa ohranjamo spoštljiv od-
nos do teles naših umrlih, ker so bila tempelj
Božjega Duha in gradila naše osebe.
POT ČLOVEKA JE POT LJUBEZNI (5) Primož Krečič
njim pa seveda evharistije in po-
kore. Gremo še naprej in bomo
rekli, kako je izginil sam koncept
greha, ki je seveda eden od te-
meljnih v krščanski veri in brez
katerega se vse skupaj vsebinsko
izprazne. Že smo kot Ninivljani
pri preroku Jonu, ki niso znali
“med svojo desnico in svojo le-
vico” (Jona 4,11). Ne moremo
kar reči, da so pač ljudje slabotni
in ignorantski, zato pa jim bomo
vseeno podelili
zakramente,
predvsem sveto
evharistijo.
Kakšen kriterij je
to? Zdi se na las
podobno permi-
sivni vzgoji, kate-
re katastrofalne
sadove sedaj žan-
jemo. Izkušnja in
zgodovina nas
učita, kako kriterij
“odprtosti” ne
prinaša rezulta-
tov. Evangelizaci-
ja, o kateri se toli-
ko govori, je
predvsem v učenju osnov verske-
ga nauka in v uvajanju drugačne-
ga pogleda na svet in življenje,
večnostnega pogleda. Kako je
lahko neki podeželski župnik
spreobrnil eno od najpomem-
bnejših varietejskih francoskih
pevk 19. stoletja Eve Lavalliere sa-
mo tako, da jo je vprašal, ali kdaj
pomisli na pekel. Seveda je pevka
vedela, o čem župnik govori – pi-
salo je v katekizmu, ki se ga je
učila kot deklica. O poslednjih
rečeh, smrti, sodbi, nebesih in
peklu, se danes ne govori in pri-
diga več. Koliko se skrbi tudi za
to, da bi se ljudje naučili vsebin
vere, dobrih navad in izročila, ka-
kor tudi molitve?
Andrej Vončina
S. Veronika Saksida in nadškof Redaelli

Goriška4. decembra 20146
Doživet koncert v spomin na Bernardko Radetič
V soboto, 22. novembra, je bil v cerkvi sv. Nedelje v Selcah pri Ronkah
koncert v spomin na prezgodaj preminulo zagnano kulturno delavko
Bernardko Radetič. Priredili sta ga društvi Jadro in Tržič v sodelovanju
z župnijo sv. Lovrenca. Glasbenega večera, ki so ga izoblikovali organist
Mirko Butkovič, sopranistka Enza Pecorari in altistka Mirjam Pahor, se
je udeležilo kar precej občinstva, ki ga je uvodoma pozdravila
predsednica društva Tržič, v katerem je bila Radetičeva dolga leta
gonilna sila. Zbranim je pozdrav izrekel tudi domači župnik Renzo
Boscarol, iskren prijatelj slovenske narodne skupnosti na tem koščku
goriške pokrajine. Prisotna sta bila še odbornica za kulturo na tržiški
občini Paola Benes in pokrajinski svetnik Fabio Delbello. Na programu
najavljenega klarinetista Luce Masse žal ni bilo, ker je zbolel. V cerkvi
so se podoživeto slišale sakralne skladbe različnih avtorjev, in sicer
izbor iz Pergolesijevega dela Stabat Mater, Kristus je vstal anonimnega
avtorja iz 15. stoletja, Muffata “Aria per l'elevazione”, Vierneja
“Elevazione”, Arija J. S. Bacha Also hat Gott die Welt geliebt iz Kantate
BWV 68, Mendelssohnova Arija iz Oratorija Elije, ob koncu pa še
Faurejeva Ave verum. Po doživetem koncertu so se udeleženci zbrali v
bližnji gostilni, kjer se je razvil prijateljski klepet.
Kongres sekcije SSk za Sovodnje ob Soči
Kongres sekcije SSk za Sovodnje ob Soči je prinesel pomembne
organizacijske in programske novosti, ki bodo spremljale krajevno
politično delovanje slovenske stranke za naslednja tri leta. Kongresno
omizje je vodil načelnik svetniške skupine SSk v sovodenjskem
občinskem svetu Julijan Čavdek, ki je udeležencem orisal splošno stanje
krajevne sekcije od letošnjih volitev do danes. V prvem delu se je
osredotočil na delovanje svetniške skupine SSk v
občinskem svetu, v nadaljevanju pa je poudaril, naj
bi se okrog nje ustvarila skupina ljudi, ki bi skrbeli za
stalno informiranje glede potreb na območju in za
sooblikovanje političnih smernic v razmerju do
delovanja občinske uprave. Tako sestavljen nov
odbor bo imel tudi glavno vlogo, da si prizadeva za
pridobivanje novih članov. Čavdek je prisotnim orisal
še zelo skrb vzbujajočo prihodnost za slovenske
občine zaradi nove reforme krajevne uprave, ki jo je
pripravil deželni odbornik Panontin. Kot zadnjo, a obenem
najpomembnejšo točko je izpostavil izvolitev novega sekcijskega tajnika
in pri tem predstavil kandidaturo Igorja Tomsiča. Sledila je živahna
razprava, na kateri so bili obravnavani različni vidiki, od vprašanja
prihodnosti občin, nevarnosti krčenja demokracije do potrebe, da SSk
aktivno deluje med občani. Razprava se je končala z glasovanjem;
Tomsič je bil soglasno izvoljen za novega tajnika sekcije. Pri tem so se
vsi zahvalili dosedanjemu tajniku Kristianu Tommasiju, ki sicer ostaja
v odboru sekcije. Nov odbor sovodenjske sekcije SSk sestavljajo štirje
občinski svetniki, in sicer Julijan Čavdek, Igor Tomsič, Gemma Kovic in
Tatjana Devetak, pridružili pa se jim bodo še Martina Šolc, Branko
Černic, Kristian Tommasi in Matjaž Ulian. Kongres sovodenjske sekcije
SSk je tudi določil delegate za goriški pokrajinski kongres SSk, ti so
Benjamin Černic, Nerina Devetak, Martina Šolc in Kristian Tommasi,
delegati so avtomatično tudi štirje občinski svetniki.
Društvo Jadro / Uspešen tečaj
Na sedežu društva Jadro v Ronkah je v novembru ob četrtkih potekala
delavnica za aranžiranje slik iz suhega cvetja. Tečaj je vodila gospa
Vilma Cotič iz Standreža. Vsaki tečajnici je dala kartonček, zavitek s
suhim cvetjem in folijo za prevleko. S seboj je vsakič prinesla nekaj
svojih izdelkov, da so tečajnice lahko razumele, kako se sestavlja slika
po kvadratkih. Domačinke so se kmalu navdušile in vsaka je po svojem
okusu sestavila na kartončku lepo tihožitje, ki je primerno za unikatno
voščilnico, zanimiv bralni znak ali kot kartica z imenom za označenje
prostora pri
praznični mizi.
Društvo se
zahvaljuje gospe
Vilmi, ki je svoje
umetnine že
razstavila na več
koncih Goriške
in seveda tudi v
Ronkah, zadnjič
v juniju.
Obiskovalke
tečaja so se tako navdušile, da bodo odslej pridno nabirale liste raznih
barv in spomladi tudi pisano cvetje ter vse to posušile po navodilih
gospe Vilme, da bodo lahko nadaljevale to zanimivo ročno delo. Zahvala
gre tudi njenemu možu, ki jo je spremljal in pomagal pri izdelovanju
malih umetnin. / Štefanija Pahor
Iz beležke goriškega nadškofa
Msgr. Redaelli se bo v soboto, 6. decembra, ob 16. uri udeležil srečanja
o izzivih družine v župnijskem domu S. Michele v Tržiču. V nedeljo,
7.12., bo ob 20.30 prisoten v tržiški stolnici ob blagoslovitvi orgel.
Kratke Kard. Franc Rode na Srečanju pod lipami v Gorici
“Od naše notranje moči je odvisno,
kakšna bo naša prihodnost”
  e en izvrsten gost na srečan-
ju pod lipami v Gorici: v to-
rek, 25. novembra, se je v or-
ganizaciji Kulturnega centra Lojze
Bratuž in Krožka Anton Gregorčič
goriška javnost v Komorni dvora-
ni kulturnega hrama srečala s kar-
dinalom Francem Rodetom, veli-
kim izobražencem in prodornim
mislecem s kozmopolitsko širino.
Najvišjemu predstavniku sloven-
ske Cerkve je založba Družina ob
80. rojstnem dnevu, ob koncu sep-
tembra, izdala knjigo Radost in le-
pota vere. Z avtorjem zanimivih
razmišljanj o duhovnih, kulturnih
in zgodovinskih vprašanjih se je
na goriškem večeru pogovarjal
msgr. Renato Podbersič.
Kardinal Rode se je rodil leta 1934,
maja 1945 je z družino zapustil
Slovenijo: najprej so šli v Avstrijo,
leta 1948 pa v Argentino. Na Go-
renjskem so bili v začetku vsi na
strani partizanov, je dejal. Bili so
pač za odpor proti Nemcem, za
OF. Po letu 1943, po zlomu Italije,
ko se je meja med Gorenjsko in
Ljubljansko pokrajino odprla ter
so začele prihajati informacije o
tem, kaj se je dogajalo na Dolen-
jskem in Notranjskem in kakšna
državljanska vojna je razsajala v
tem delu Slovenije, o krutih pobo-
jih civilistov in celih družin, se je
ljudem zastavljalo vprašanje vesti:
ali si lahko na strani tistega, ki
počenja to zlo? Odločitev za
odhod iz Slovenije je bila “moral-
Š na odločitev, ne po-litična”, je dejalkard. Rode. Leta
1945 so šli, ker se ni-
so strinjali s tem,
kar je prihajalo.
“Vedeli smo, da je
partizanstvo v ro-
kah partije; to v
začetku ni bilo ja-
sno”. O partiji se je
v Sloveniji takrat
marsikaj vedelo,
npr. kaj se je doga-
jalo v Mehiki, v Špa-
niji med državljan-
sko vojno, v Rusiji
in predvsem Ukraji-
ni. “Ideja, ki smo jo
imeli o komuniz-
mu, je bila skrajno negativna”. Ko-
munizem je ogrožal življenje ne-
dolžnih ljudi, takih, ki so bili mo-
goče potencialni nasprotniki obla-
sti. Iz tega strahu je takrat veliko
družin odšlo iz Slovenije. Osebno
je odhod iz domovine pomenil
kardinalu “izredno veliko bo-
lečino brezdomstva, bolečino be-
gunstva, izgubo doma in domovi-
ne in občutek tujstva v svetu”. Če
bi bil ostal v komunistični Slove-
niji, kakšne perspektive bi imel kot
otrok katoliške družine, se je
vprašal. “Verjetno ne toliko
možnosti, kot mi jih je dejansko
potem dala tujina”. Podobno je
veljalo tudi za kard. Alojzija Am-
brožiča, ki je imel veliko možnosti
“v svobodnem svetu v Avstriji in
potem v Severni Ameriki. Njegovo
življenje je postalo zelo plodno in
je v čast ne samo kanadski Cerkvi,
ampak tudi v ponos slovenski”.
Zelo iskerno je kard. Rode povedal:
“Argentinskega naroda nisem pre-
več cenil, pač pa cenil deželo, neiz-
mernost pampe, izredno lepe
pomladi, velike reke, večje in sve-
tlejše sonce, kot ga poznamo v
Evropi, tisto renesančno atmosfe-
ro zelo intenzivnega življenja, ki
smo ga živeli kot mladi v Argenti-
ni”. In vendar tam ni videl per-
spektiv za svoj intelektualni razvoj
niti za duhovno življenje.
“Odločitev, da zapustim Argenti-
no, je bila ena najboljših, kar sem
jih sprejel v svojem
življenju”. V Sloveniji
ga imajo bolj za Argen-
tinca kot pa Francoza,
“ampak jaz sem veliko
bolj Francoz kot Argen-
tinec. Več časa sem
živel v Franciji in se tam
tudi formiral; v Argen-
tini sem bil samo do-
brih sedem let”.
Leta 1952 je stopil v bo-
goslovje misijonske
družbe-lazaristov, leta
1957 je izrekel večne
zaobljube. Študij je na-
daljeval na Gregoriani v
Rimu in nato na Kato-
liškem inštitutu v Pari-
zu, kjer je bil leta 1960
posvečen v duhovnika. Tri leta ka-
sneje je tam doktoriral iz teologije.
Za misijonsko družbo se je odločil,
ker so imeli lazaristi pred vojno ne-
kaj sto metrov od domače hiše
svojo postojanko: tam so delovali
“mladi, dinamični in simpatični
duhovniki”, ki so bili tudi družin-
ski prijatelji. “To me je pritegnilo,
da sem se odločil za vstop k lazari-
stom”. V začetku se je Rode v sa-
mostanu lazaristov v Rimu zelo
težko vživel v načih njihovega
življenja: “Vse skupaj se mi je zde-
lo preveč strogo, premalo je bilo
svobode”. Bila so zadnja leta pa-
peža Pija XII., tedaj “je bilo v Cer-
kvi vse precej ‘zategnjeno’”.
/ dalje na str. 14
Kostanjevica na Krasu / Revija otroških zborov
Razigrano prepevanje 
na reviji DoReMi
  prenatrpani dvorani Kul-
turnega doma v Kostanje-
vici na Krasu je v petek,
28. novembra, potekala druga re-
vija otroških pevskih zborov
Občine Miren-Kostanjevica Do-
ReMi, ki jo je organiziralo Kultur-
no društvo Stanko Vuk. Večer, na
katerem so nastopili otroški in
mladinski zbori iz občine ter - kot
gost - Otroški zbor Emil Komel iz
Gorice, je bil res živahen v veselje
prirediteljev in župana Mavricija
Humarja; ta je namreč dejal, da
je revija, ki je prvič potekala lani
v Temnici, že obrodila sadove.
V Letos je stopilo na oder in razve-selilo občinstvo kar 170 otrok.Župan se je zahvalil glasbenim
mentorjem za vzgojo otrok, “saj
petje dela naš narod prepozna-
ven” in “pevsko druženje je še
vedno velika vrednota”, zaradi
česar se nam ni treba bati. Rav-
nateljica mirenske osnovne šole
Danijela Kosovel je še poudarila,
da glasba zdravi in spodbuja du-
ha, saj, “kdor poje, slabo ne mi-
sli”.
Pisani - kot balončki na odru - so
bili nastopajoči otroci in mladi,
ki so se odlično izkazali. Svoje
znanje in veselje do petja so z
ljudskimi in umetnimi, sta-
rejšimi in sodobnejšimi pesmica-
mi pokazali Otroški pevski zbor
OŠ Miren-Kostanjevica (dir.
Zdenka Komel, klavir: Anica Fur-
lan, harmonika: Miha Spačal),
Otroški zbor Kras iz Opatjega sela
(dir. Mojca Ivanc), Otroški pevski
zbor Glas iz Bilj (dir. Ingrid Praz-
nik, kitara: Robi Rolih), Mladin-
ski pevski zbor OŠ Miren (dir.
Zdenka Komel, klavir: Anica Fur-
lan, harmonika: Miha Spačal),
Otroški zbor Emil Komel iz Go-
rice (dir. Damijana Čevdek Jug,
klavir: Elisabetta Cavaleri) in
Mladinski pevski zbor Kras iz
Opatjega sela (dir. Pavel Pahor).
(več fotografij na www. noviglas. eu)
Sv. Gora / Maša za nadškofa Sedeja
Msgr. Sedej, pravi
pastir goriške Cerkve
  oriška Cerkev se je v pe-
tek, 28. novembra, z
mašo v Marijini baziliki
na Sveti Gori spomnila na go-
riškega nadškofa Frančiška Bor-
gio Sedeja, ki se je rodil pred 160
leti in umrl na isti dan pred 83
leti. Slavja se je udeležilo okrog
25 duhovnikov z obeh strani me-
je, poleg nadškofa Carla Redael-
lija sta bila navzoča upokojeni
nadškof De Antoni in koprski
škof Jurij Bizjak. Maša je bila pri-
ložnost, da smo se spomnili pa-
stirja goriške Cerkve med trage-
dijo prve svetovne vojne, ki je
globoko zaznamovala naše kraje.
G Tu se je nato vzpostavil novdržavni red, pod vprašaj so sepostavila prejšnja ravnovesja
in razmerja med različnimi
narodnostmi, kulturami in je-
ziki, je v homiliji poudaril
msgr. Redaelli. Zadeve so se še
stopnjevale s prihodom fašizma,
uveljavljanjem nacionalizmov in
ideologij, ki so bile proti-človeške
še prej kot proti-krščanske: vse to
je privedlo do še večje tragedije
druge svetovne vojne. Ta je pov-
zročila hude rane, ki se še po več
desetletjih s težavo zdravijo.
Msgr. Sedej je bil med vojno in
po njej “pravi pastir te Cerkve”.
Bil je pastir v evangeljskem smi-
slu. Po vojni si je prizadeval za
ponovno - gmotno in duhovno -
obnovo, trudil se je, da bi zago-
tavljal pravice vseh in vzposta-
vljal vzdušje mirne sprave v spre-
menjenih politično-institucio-
nalnih razmerah. Za to mu mo-
rata biti goriška nadškofija in ko-
prska škofija hvaležni. Spomin
na vojno naj se spremeni v moli-
tev in prizadevanje za dar miru.
Če ne delamo za mir, bo kdo
drug delal za vojno. Če nismo
stalno budni, kmalu in z veliko
lahkoto prevladajo sile delitve,
sovraštva in nasprotovanja. “Spo-
min na to, kar se je zgodilo pred
sto leti, naj spodbudi vsakega iz-
med nas, da vzame nase svoje od-
govornosti do miru. Gospod naj
nam podeli svoj mir”! / DD
foto dpd
foto dpd
foto dpd
Goriška 4. decembra 2014 7
  Ob praznovanju vaškega zavetnika  
Praznična nedeljska sv. maša
in podelitev klasa Majdi Zavadlav
ŠTANDREŽ 
  es prejšnji teden se je v
Štandrežu ob godovnem
dnevu sv. Andreja aposto-
la, domačega farnega zavetnika,
zvrstilo več srečanj za poglobitev
duhovnosti, pa tudi kulturnih
prireditev, ki so jih kot vsako leto
pripravili štandreška župnija sv.
Andreja apostola, PD Štandrež in
društvo sKultura 2001. Višek
praznovanja je bila slovesna sv.
maša na sam praznik sv.
Andreja ap. v nedeljo, 30.
novembra 2014. V pro-
storni farni cerkvi, ki jo
krasijo čudovite poslikave
Toneta Kralja, se je zbralo
veliko vernikov. Na koru
so zelo ubrano in občute-
no peli pevci Cerkvenega
mešanega pevskega zbora
Štandrež pod vodstvom
Tiziane Zavadlav in ob or-
gelski spremljavi Silvana
Zavadlava. Vstopna pesem je se-
veda zazvenela v čast sv. Andreju,
ob koncu pa se je oglasila po-
menljiva adventna K nebu povz-
dignimo Brede Šček. Praznično
mašo je vodil g. Božo Rustja, tudi
on srebrnomašnik kot štandreški
župnik, dekan Karel Bolčina, ki
je prisrčno pozdravil gosta, mu
čestital ob jubileju duhovništva
in spomnil, da je g. Božo tudi
urednik revije Ognjišče in izda-
jatelj veliko knjig. Nekatere so bi-
le na voljo kupcem na stojnicah
pred štandreško cerkvijo, kjer je
bila božična tržnica, na kateri so
ponujali sladke dobrote, pa tudi
lepe adventne venčke, ki so jih
izdelali otroci na sobotni jutranji
adventni delavnici. G. Rustja se
je v homiliji navezal na evangelij
o tem, kako je Jezus povabil An-
dreja, “prvozvanega”, kot o njem
pravijo pravoslavci, ki ga posta-
vljajo pred brata sv. Petra, naj ho-
di za njim. Sv. Andrej se je srečal
s Kristusom in je takoj še svojega
brata povabil, naj hodi za Jezu-
som. To je sporočilo za nas: naj
hodimo za Kristusom in na to
pot naj zvabimo še druge. Kristus
se namreč tudi nam, kot se je te-
daj ubogim ribičem, približuje v
drobnih vsakdanjih stvareh.
Spoznavati ga moramo sredi
V enoličnosti vsakdana. In kot stasv. Andrej in sv. Peter vse zapu-stila in šla za Kristusom, tako se
moramo tudi mi celostno preda-
ti Gospodu, z vsem srcem in vso
dušo. “Naj nam sv. Andrej izpro-
si, da bomo tudi mi pozorni na
Božja povabila, na njegov klic in
da se bomo celostno odzvali nanj
in še druge vodili h Gospodu”, je
svoje misli sklenil g. Rustja.
Po občuteni mašni daritvi, pri ka-
teri sta berili prebrala Majda Za-
vadlav in Samo Zavadlav, otroci
pa so prinesli darove, je g.
Bolčina povabil vernike na slove-
sne večernice (napovedana tom-
bola po njih je odpadla) in spom-
nil, da se s to nedeljsko sveto
mašo začenja jubilejno leto za
štandreško skupnost, in sicer
obeležitev 50-letnice župnijskega
doma. Za to veliko pridobitev, za
katero ima velike zasluge pok.
župnik Jožef Žorž, se bodo Štan-
drežci celo leto zahvaljevali Bo-
gu.
K prvi vrsti klopi je nato pristopil
predsednik društva sKultura
2001 Marjan Breščak in svečano
podelil letošnje priznanje klas
2014 za posebne zasluge na
vzgojnem in kulturnem po-
dročju Majdi Zavadlav, ki je kot
vzgojiteljskemu delu popolnoma
predana učiteljica na pot učeno-
sti pospremila kar nekaj genera-
cij otrok, kot vneta kulturnica,
predvsem kot ljubiteljska igralka,
pa podarila gledalcem ničkoliko
komedijskih likov, ki so se živo
izrisali v njeni vsakič tempera-
mentni igri. V utemeljitvi, ki jo
je prebral Breščak, je zapisano:
“Majda Zavadlav se je rodila l.
1949 v Volčah pri Tolminu. V
Štandrež se je preselila nekaj ted-
nov po rojstvu. Tam je obiskovala
osnovno šolo, srednjo in učitel-
jišče je končala v Gorici. Po
uspešno opravljenem natečaju v
Trstu je poučevala nekaj let v De-
vinu, Štmavru in Gorici. V šol-
skem letu 1978-79 je začela
poučevati na OŠ Fran Erjavec v
Štandrežu, kjer je ostala do upo-
kojitve l. 2007. Poleg šolskega
pouka je z učiteljem Ivom
Bolčino pripravljala vsakoletne
šolske prireditve in slovesnosti
ob poimenovanju štandreške
osnovne šole po Franu Erjavcu
leta 1980 in ob proslavi 150-let-
nice štandreške šole l. 2007. Po-
leg šolskih obveznosti je zelo ak-
tivna na kulturnem področju.
Več let je pela pri otroškem zboru
pod vodstvom Elvire Chiabai, 18
let pa pri mešanem zboru Štan-
drež. Posebno aktivna in uspešna
je na dramskem področju. V šti-
ridesetih letih je odigrala 57
predstav, v katerih je večkrat ime-
la glavno vlogo. Prejela je števil-
na priznanja in
nagrade. Naj-
prestižnejša je
nagrada na
državni ravni
za ljubiteljske
igralce, ki nosi
ime po Stanetu
Severju in so ji
jo izročili, sku-
paj z Božidarjem Tabajem, v
Škofji Loki l. 1999. Igra Stara gar-
da, v kateri nastopajo Majda Za-
vadlav, Božidar Tabaj in Marko
Brajnik, je l. 2004 prejela najvišje
priznanje in prvo nagrado na
Linhartovih srečanjih, na katerih
je tekmovalo nad 150 gledaliških
skupin iz vse Slovenije in zamej-
stva.
Z mladimi je večkrat pripravljala
prizore ob miklavževanjih. Še da-
nes stalno obiskuje slovenske
vrtce in osnovne šole na Go-
riškem in otrokom pripoveduje
in prikazuje razne pravljice”.
Erika Nardin pa je poslušalce sez-
nanila še z besedilom na samem
priznanju. Majdi Zavadlav je
čestital goriški župan Ettore Ro-
moli in se ji zahvalil za vse, kar
je napravila v dobrobit skupno-
sti. Ob županu sta bila tudi go-
riška občinska svetnika iz vrst
SSk Marilka Koršič in Božidar Ta-
baj. Zavadlavova je ob zahvali po-
vedala, da je presrečna ob prejet-
ju tega priznanja, a je ob tem tudi
pomislila: “Ojej, taka priznanja
dobijo stari”! A nekdo ji je v ne-
deljo zjutraj rekel: “Bodi vesela,
da si prva mladenka, prejemnica
klasa! ”. Teh besed je bila seveda
zelo vesela. Zahvalila se je
društvu sKultura 2001, njegove-
mu predsedniku Marjanu
Breščaku, pa tudi vsem prisot-
nim, predvsem pa svoji družini,
ki ji je pomagala pri uresničitvi
njenih ciljev, pa še staršem, ki so
ji zaupali svoje otroke, da jih je
lahko učila, vzgajala in jih vodila
pri dramskih dejavnostih. Zahva-
lo je namenila tudi vsem “vam,
ki me spremljate pri gledaliških
predstavah, me podpirate; hvala
tudi zato, da smo skupaj. Hvala
lepa še enkrat za ta izjemni do-
godek”.
Iva Koršič
Obvestila
SKRD Jadro vabi na predstavitev
knjige Le origini dell' occidente nel
segno di Belino prevod knjige
Belinov kodeks Iva Petkovška. O
delu in avtorju bodo spregovorili
zgodovinarja Valentino Roiatti
(Videm) in Claudio Barberi (Trst) ter
lektorica Anita Callea. Za glasbeno
spremljavo bo poskrbel Edoardo
Zotti iz Ronk. Predstavitev bo v
četrtek, 4. decembra 2014, ob 18.
uri v konferenčni dvorani tržiškega
kulturnega konzorcija, Trg Unita’ 24
v Ronkah.
Kulturni center Lojze Bratuž in
Krožek Anton Gregorčič vabita v
četrtek, 4. decembra, na novo
srečanje pod lipami o temi
“Ladinska skupnost v pokrajini
Belluno in projekt evroregije
Alpskega loka”. Gosta večera bosta
predsednik ladinske skupnosti
Danilo Marmolada in sociolog Diego
Cason. Oba sta člana avtonomi -
stičnega gibanja BARD. Srečanje bo
potekalo v komorni dvorani
Kulturnega centra Lojze Bratuž s
pričetkom ob 20. uri.
Letniki 1934 vabijo soletnike na
praznovanje, ki bo v nedeljo, 7.
decembra, ob 11. uri z udeležbo pri
maši v cerkvi v Gabrjah. Po maši si
bodo nazdravili in se slikali. Ob 13.
uri bodo priredili srečanje s kosilom
pri Kogoju v Biljah. Udeleženci se
obvezno morajo prijaviti po tel.: 0481
532092 (Emil D.) ali 0481 882285
(Ivič K.).
Društvo slovenskih upokojencev
za Goriško prireja tradicionalno
prednovoletno silvestrovanje v
nedeljo, 28. decembra, v Pineti pri
Gradežu. Prijave sprejemajo po tel.:
0481 882183 (Dragica V.), 0481
20801 (Sonja K.), 0481 884156
(Andrej F.), 0481 78138 (Sonja S.).
Obvezno na račun 20 evrov.
V palači Locatelli v Krminu je do
18. januarja 2015 na ogled razstava
Laure Grusovin “Alle fronde dei
salici”. Urnik: od četrtka do sobote
od 16.00 do 19.00, ob nedeljah od
10.30 do 12.30 in od 16.00 do
19.00.
Resna in odgovorna medicinska
sestra nudi nego in pomoč starejšim
osebam. Tel. štev. 00386 30 325
558.
Diskretna in prijetna gospa nudi
pomoč pri likanju in čiščenju v
gospodinjstvu. Tel. št. 00386
40153213.
32-letna profesorica nudi inštrukcije
slovenščine in varstvo. Tel. štev.
00386 41256240.
Resna gospa s petnajstletno
izkušnjo nudi nego in pomoč
starejšim osebam tudi 24 ur na dan.
Tel. štev. 0038640484339.
Resna gospa nudi pomoč v
gospodinjstvu in nego starejšim
osebam od 4 do 6 ur na dan. Tel.
štev. 0038641390244.
20-letna študentka z izkušnjami
nudi lekcije slovenščine, angleščine,
nemščine ter varstvo otrok. Tel.:
0038631478807.
Masaže: protistresna - relaks,
protibolečinska, refleksna masaža
stopal, tajska masaža itd. Zelo
ugodno, blizu meje. Pokličite na
00386 40 575805.
Urejena gospa išče delo za čiščenje
in likanje na območju Gorice. Tel. št.
0038631449311.
Dobrosrčna upokojenka iz Kozine
z večletno izkušnjo nudi nego in
pomoč starejšim osebam 24 ur
dnevno. Tel. št. 00386 40 621 424
(iz Italije) ali 040 621 424 Slo (mobi).
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu
(od 5.12.2014 do 11.12.2014)
Radijska postaja iz Vidma oddaja na
ultrakratkem valu s frekvencami za
Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo
103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko
dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo
dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo
97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu
www. radiospazio103. it. Slovenske
oddaje so na sporedu vsak dan, od
21.00 do 22.00. Spored:
Petek, 5. decembra (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z
naših kulturnih prireditev - Glasba iz
studia 2.
Sobota, 6. decembra (vodi Ilaria
Banchig): Okno v Benečijo: oddaja v
slovenščini ter v benečanskem in
rezijanskem narečju.
Nedelja, 7. decembra (vodi Ilaria
Banchig): Okno v Benečijo: oddaja v
benečanskem in rezijanskem
narečju.
Ponedeljek, 8. decembra (v studiu
Andrej Baucon): Narodno-zabavna in
zabavna glasba - Zborovski kotiček -
Iz krščanskega sveta - Novice iz
naših krajev - Obvestila.
Torek, 9. decembra (v studiu Matjaž
Pintar): Utrinki v našem prostoru -
Glasbena oddaja z Matjažem.
Sreda, 10. decembra (v studiu Danilo
Čotar): Pogled v dušo in svet: Fran
Erjavec, narodnjak in naravoslovec
I. del - Izbor melodij.
Četrtek, 11. decembra (v studiu Andrej
Baucon): Lahka glasba - Zanimivosti
in obvestila.
V prostorih Pokrajinskih muzejev na Goriškem gradu
so minulo soboto predstavili katalog zadnje kiparske
delavnice društva sKultura, ki jo predsednik tega društva
Marjan Breščak in zanesenjaki iz Štandreža prirejajo že
vrsto let v domači vasi in v Jeremitišču. Izjemno lep kulturni večer je čustveno doživeto
uvedla Tiziana Zavadlav na klavirju s Schumanovo skladbo Sanje, ubrano pa je zapel
MePZ Štandrež pod vodstvom baritonista Gorana Ruzzierja, ki je tudi nastopil kot pe-
vec. Tanja Rakar, Cristina Marussi, Marjan Breščak, Saša Quinzi in Jurij Paljk so pred-
stavili ličen katalog, ki ga je oblikoval Franko Žerjal, umetniki Maria Eterna Baratta iz
Salerna, Aurora Folloni iz Codroipa, sestri Daniela in Maria Teresa Cetani iz Matere,
kamnoseška skupina Manče, Franc Kocjan iz Novega mesta, Nivea Kofol iz Ljubljane,
Sisto Lombardo iz Bielle, Michele Petruz iz Doberdoba, Tjaša Remec iz Dutovelj, Alek-
sander Starc s Kontovela in Nika Šimac iz Vipave pa so prejeli iz rok Marjana Breščaka
kataloge. Občinski odbornik Stefano Ceretta, predstavnik Fundacije Goriške hranilnice
Giuseppe Bragaglia, župan občine Šempeter-Vrtojba Milan Turk s podžupanom Ivom
Podbersičem, dekan Karel Bolčina in msgr. Renato Podbersič pa so lepi kulturni pri-
reditvi dali z nagovori in s svojo prisotnostjo priznanje, ki si ga zasluži.
Članice društva “Poc” iz Ajdovščine so v Štan-
drežu, v sklopu praznovanj vaškega zavetnika,
postavile razstavo Čarobnost keramike. Kdor
si jo je lahko ogledal (žal je trajala samo od sre-
de do nedelje!), se je lahko prepričal o kako-
vosti izdelkov, ki so se razlikovali po motiviki
in tehniki. Razstavljene so bile tudi glinene ja-
slice, ki so jih pod vodstvom Vesne Bratina in
Nadje Lešnjak, prav tako članici društva “Poc”,
ustvarili otroci, ki v Štandrezu obiskujejo so-
botni verouk.
Foto DP
Foto DP
ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV – GORICA
vabi na
revijo otroških in mladinskih zborov
MALA CECILIJANKA
ponedeljek, 8. decembra 2014, ob 15. uri
Kulturni center Lojze Bratuž
Z leve: nagrajenka Majda Zavadlav, Marjan Breščak, 
Erika Nardin in goriški župan Ettore Romoli (foto DP)
Kultura4. decembra 20148
O neumetnosti kar 48 umetnikov
Novogoriški festival medijskih umetnosti Pixxelpoint je v letošnji 15.
ponovitvi k sodelovanju povabil kar 48 umetnikov in umetniških skupin
z vseh koncev sveta. Nekateri med njimi bodo med festivalom, ki bo
potekal od 5. do 12. decembra, tudi prisotni v Novi Gorici in Gorici,
drugi pa se bodo predstavili s svojimi prispevki po spletu.
Letošnjo temo NEUMETNOST / NON-ART je razpisal kurator, umetnik
Igor Štromajer. Na festivalu se bodo sodelujoči umetniki oz. umetniške
skupine s svojimi projekti, delavnicami, predavanji in performansi
predstavili na več lokacijah v Novi Gorici in Gorici.
V zadnjih osmih letih razvijajo festival tudi kot čezmejni projekt, zato so
k sodelovanju povabili društvo Lucide iz Gorice. Festival tako vzpodbuja
umetniško in teoretsko ustvarjalnost tudi na obmejnem območju ter
razvija čezmejno sodelovanje na inventivnem področju medijske
umetnosti.
Tudi na Visoki šoli za umetnost Univerze v Novi Gorici so se ponovno z
veseljem odzvali in sprejeli vabilo k sodelovanju. Kurator Igor Štromajer
je študente povabil k sodelovanju v več delih festivala, kar so
poimenovali kar 3xE (Exhibition, kjer na razstavi sodelujejo magistrski
študentje, Event, projekt v javnem prostoru, ki ga pripravljata Inga
Mijatović & Luka Pompe, in Exchange, simpozij, kjer pri izmenjavi mnenj
in idej sodelujejo študenti prvega letnika programa Digitalne umetnosti
in prakse).
Med novostmi letošnjega Pixxelpointa so na novinarski konferenci
poudarili posebni vodenji ne-umetnikov po razstavi - obiskovalce bosta
vodila in jim na svoj način poskušala predstaviti razstavljena umetniška
dela Luka Manojlović in šolarka Špela Furlan.
Festival se je uveljavil kot eden najpomembnejših festivalov medijske
umetnosti na Slovenskem in si obenem izoblikoval ugled tudi v
mednarodnem okolju.
Od začetkov leta 2000 se je dogajanje vzporedno z razvojem
računalništva in sodobne informacijske tehnologije razvilo v pravo
manifestacijo sodobnih medijskih umetnosti, ki vzpodbujajo ustvarjalno
delo z različnimi novimi tehnologijami. Na festivalu se lokalni in širši
javnosti predstavljajo ključna dogajanja na področju novejše medijske
tehnologije, raznolike, nenehno razvijajoče in spreminjajoče se
umetniške prakse, spodbujata se komunikacija ter kritičen diskurz na
področju intermedijskih umetnosti, ki že same po sebi delujejo globalno
in vedno znova odpirajo nove poglede, nove virtualne svetove.
Predvsem v zadnjih nekaj letih se je festival lotil zahtevnega
predstavljanja vrhunskih medijskih umetnikov, ki s svojimi deli premikajo
meje in razumevanje vloge medijskih umetnosti, zaradi česar se Nova
Gorica že umešča na svetovni zemljevid najsodobnejšega dogajanja
na vznemirljivem, a vedno zahtevnem umetnostnem področju.
Festival Pixxelpoint
  ika je imela rada sneg.
Bila je štiriletna deklica
z živahnimi očki, pegi-
cami, raztresenimi vsepovsod po
obrazu, še najbolj po ličkih, in s
pšeničnimi neukrotljivimi lasmi, ki jih je mamica
skušala ujeti v kitke ali šop. Bila je vesele narave,
zgovorna kot klopotec in vesela kot velikonočni
pirh, a v mesecu novembru je postajala vse bolj
otožna. Z mamico in očkom je obiskovala poko-
pališča, tudi tisto, na katerem je počival njen pre-
dragi dedek, ki ga je imela zelo rada, ker ji je pri-
povedoval pravljice in zgodbice iz svoje mladosti.
Kak mesec je minil, kar so ga izgubili, in zato so
bili vsi okrog nje precej žalostni. V sivih in kratkih
novembrskih dneh so se pogovarjali tiše, stopicali
so po prstih po starem orehovem parketu; ta je
včasih zaškripal kot razglašeni klavir ali častitljivo
stari hrošč - to je seveda avto -, ki ga je sosed v svoji
delavnici z odvijanjem in privijanjem vijakov, pri-
trjevanjem novih nadomestnih delov, pa še s
čiščenjem in nazadnje z lakiranjem obudil k
življenju. Ampak to je bil avto, dedka pa ni bilo
mogoče oživiti: Nikino življenje v dobi gospodar-
skih težav in hudih poplav ni bilo pravljica.
Mamica, očka, bratca in sestra so bili vsi starejši
od nje, ona je bila najmlajša in - hočeš nočeš - se
je morala prilagajati njihovim navadam in željam,
načrtom in pogovorom. V zadnjem času so se sta-
rejši kar prilepili na televizor, Boštjan in Adam na
računalnik, Dana pa je vstajala in legala v posteljo
s svojo škripajočo violino: hotela je postati violi-
nistka v največjem državnem orkestru.
- Dana, mi pomagaš zavezati telovadne copate? Se
mi je zapletla špigeta.
- Nikica, se reče vezalka... nimam časa, mudi se mi
na vajo violine, vprašaj Adama!
- Adam, pomagaj mi, dva vozla sta pleveč, ne mo-
lem sama...
- Nika, nehaj razbivat... Ne vidiš, da sem na face-
booku, pusti me!
- Boštjan, mi pomagaš ti, če mi ne boš, bom pove-
dala mami, ko plide domov!
- Ti sitnica sitna, ne daš miru, pridi sem, da ti od-
vežem... in zavežem.
- Smak, dam ti poljubček, ti si angelček, moj an-
gelček, ti si pliden, tebi bo Miklavž plinesel, kal si
želiš. Ti si edini kokolo, vsi dlugi ste
plav lumpi. Si mu napisal pisemce?
- Sem, sem, in ti miška, si napisala?
Nika se je zamislila. Kako jo lahko
vprašujejo, če je napisala pisemce,
ko pa ne zna pisati! Nihče nima
časa zanjo, da bi ji razložil, kaj po-
menijo tiste čačke, po katerih odra-
sli nekaj govorijo. Oni pravijo, da
berejo, očka pravi, da čita. Kaj prav-
zaprav pomeni čitati, si nekaj iz-
mišljevati, čarati? In brati, kaj po-
meni, iskati po tleh in nekaj nabi-
rati? Brati rožice, brati jabolka?
Nekaj ji ni šlo v račun, Miklavž ji je
lansko leto prinesel več kartonastih
knjig, vse z velikimi mastno tiska-
nimi črkami. Ona je listala in lista-
la, gledala in gledala, mamica in
očka, ki sta bila edina pripravljena brati z njo, pa
sta ji pripovedovala zgodbe, v katerih so nastopali
vile in škrati, avtomobili in traktorji.
Ne, letos ne mara takih daril, rada bi nekaj poseb-
nega. Rada bi sneg. Babica Sonja, ki ima edina ve-
liko, res veliko časa zanjo in pri kateri večkrat pre-
spi ob sobotah, ji je večkrat pripovedovala o hudih
zimah, o mrazu, ledu in snegu svojega otroštva.
Nika pa v zadnjih letih skorajda ni videla snega.
Na televiziji že, tudi na računalniku, tudi na raz-
glednicah. Zdaj pa že kako leto skoraj ne sneži,
zdaj je toplo, zdaj samo dežuje, tudi poplavlja.
Babica ji pripoveduje o snegu v mrzlih decem-
brskih dneh, ko so se otroci, še preden so napisali
naloge, zbirali kraj vasi in se z vzpetine nad dolino
spuščali s sankami. To je bilo veselje!
Bilo je čudovito, vse naokrog belo, z dreves so vi-
sele ledene sveče, na hišnih oknih so cvetele lede-
ne rože. Od daleč je bilo videti rdeče, rumene, ma-
vrične kape, kako so skakale sem ter tja, se lovile,
se kepale, slišati je bilo otroški smeh, ki se je nabi-
ral v ogrlice veselja in brezskrbnosti.
Bili so drugi časi. Babica Sonja ni imela ne telefona
ne računalnika, samo eno punčko in njen bratec
celuloidnega pajacka in vrtavko. A imeli so sneg.
Snežinke so naletavale kot kosmi vate, bilo je
mraz, da so nohtki v doma spletenih rokavičkah
kar pomodrevali. Babica ji je povedala, kako so de-
lali sneženega moža, s korenčkom namesto nosu,
z dvema gumboma namesto oči, v roke so mu po-
sadili staro metlo. In potem so, vsi premraženi, a
veseli, stekli v hišo pit topli čaj, nato pa pisat na-
logo, v kuhinji seveda, ki je bila edina segreta. Ba-
bica Sonja pravi, da je bilo zelo lepo.
Ej, že vem, plosila bom svetega Miklavža, naj pli-
nese sneg. Punčko, majhno kuhinjo, kocke lego,
pa knjige, bazenček za dojenčka, tlicikel, kolo...
vse to že imam.
Nobenemu ni povedala za svojo skrivnost, niti pi-
semca ni pisala (so ga pa drugi zanjo), a bila je
pridna pridna, ni se cmerila, ni sitnarila, pojedla
je vse, ni nagajala Boštjanu, ni nagajala Adamu, ni
se obešala na Dano, ubogala je očka in ma-
mico, zgodaj legala v posteljo spat, včasih
brez pravljice.
Večerni molitvi pa je vsakokrat dodala tiho
prošnjo in pomislila na svojo veliko željo:
da bi snežilo, da bi videla, da bi otipala
sneg.
Končno je napočil dolgo pričakovani Mi-
klavžev večer, neslišno je pristopicala še
noč. Bradati dobrotnik je ponoči razdelil
darila ter radodarno in bogato posipal ce-
ste, hiše, drevesa in vrtove z belimi kosmiči.
Ko je Nika zelo zelo zgodaj zjutraj stekla po-
gledat v dnevno sobo, kaj ji je prinesel sveti
Miklavž, kar ni mogla verjeti svojim očem.
Nove barvice, rdeči škorenjčki, čokoladni
obeski za božično drevo in pomaranče z
marcipanom in suhimi figami so se s
krožnika skoraj izgubili v snežni bleščavi,
ki je sijala skozi okenske šipe. Sveti Miklavž je Niki
prinesel najlepše darilo, kar si jih je lahko želela.
- Sneg, sneg, mami, plidi sem, poglej, očka, Dana,
Adam, Boštjan, glejte, sneg!
Miklavževo jutro je bilo veliko bolj veselo in svetlo
kot prejšnja, bilo je belo kot sneg. Nikine očke pa
so od veselja žarele kot lampijončki v beli noči.
Bila je srečna.
Majda Artač Sturman
N
Izpolnjena tiha želja male deklice
Miklavžev sneg
Slovensko stalno gledališče: Trst, mesto v vojni
Okruški življenja iz viharnih vojnih dni
  dobršno mero optimizma
se je v ponedeljek, 24. no-
vembra 2014, v veliki dvo-
rani goriškega Kulturnega doma
začela tudi v Gorici nova gleda-
liška sezona Slovenskega stalnega
gledališča Trst, ki želi vselej biti
gledališče vseh Slovencev v Italiji,
na Tržaškem, Goriškem in Be-
nečiji, kot je zatrdila v pozdrav-
nih besedah predsednica uprav-
nega odbora SSG Breda Pahor.
Povedala je, da so letos v goriško
abonmajsko kampanjo vložili ve-
liko truda, da bi spet privabili gle-
dalce, ki so se v zadnjih letih pre-
cej odtujili od našega gledališča.
Občinstva je bilo včasih toliko,
da sta bila kar dva večera namen-
jena vsaki gledališki ponudbi
SSG, kot je ob zahvali, da se je šte-
vilo abonentov zvišalo za 33 od-
stotkov – letos jih je nekaj nad
sto, lani jih je bilo okrog sedem-
deset –, dejal predsednik uprave
Kulturnega doma Igor Komel.
Kar nekaj abonentov je namreč
vpisalo mini abonma s svobodno
izbiro predstav. Pri tem je največ
zanimanja vzbudila mednarodna
gledališka koprodukcija Nora
Gregor – skriti kontinent spomi-
na, v režiji Nede Rusjan Bric, ki
bo 27. marca 2015 v goriškem
gledališču Verdi, potem ko je
doživela dokaj odmevne premie-
re v Sloveniji in Avstriji.
Letošnja sezona SSG v Gorici se
je začela s predstavo Trst, mesto
v vojni v režiji Igorja Pisona, ki se
je z imenitno odrsko postavitvijo
dela Maje Haderlap Angel pozabe
povsem uveljavil na slovenskem
gledališkem prizorišču. Krstno
uprizoritev je delo Trst, mesto v
vojni, kot dvojezična predstava v
koprodukciji SSG, Stalnega gleda-
lišča FJK Il Rossetti in društva Ca-
sa del lavoratore teatrale, ki je bi-
lo pravzaprav pobudnik tega gle-
dališkega projekta, doživela v
tržaškem Kulturnem domu 14.
novembra v mali dvorani. Prav
člani društva Casa del lavoratore
teatrale so povabili slovenska in
italijanska avtorja, Marka Sosiča
Z in Carla Tolazzija, naj napišetatekst, ki bi se nanašal na prvo sve-tovno vojno ob 100-letnici nje-
nega začetka; ta je bil dramatičen
uvod v nesmiselno krvavo klanje,
ki je terjalo grozljivo število
mrtvih in prineslo le vnebovpi-
jočo žalost, obup, razdejanje ne
samo mest in vasi, ampak predv-
sem ljudi, ki so prej stoletja sobi-
vali. Trst je bil svetovljansko me-
sto, stičišče kultur, ki so ga ple-
menitile. In ti ljudje različnih na-
rodnosti so bridko okusili opu-
stošenje vojne in žalost ob odho-
du mladih fantov in že zrelih
mož na fronto, žene, matere, de-
kleta pa so v strahu in trepetu,
upajoč na njihovo srečno vrnitev,
skušale na kakšen način preživeti
ob splošnem pomanjkanju. Voj-
na je kruto preizkusila vojake na
fronti in njihove svojce v zaledju
in jih je “zaznamovala”. Ljudje
slovenske in italijanske narodno-
sti so vsak po svoje občutili to
gorje in z različnim pogledom
opazovali razvoj dogodkov, kate-
rih posledice občutimo še sedaj.
V tekstu, ki sta ju vsak s svojega
zornega kota in s svojim ustvar-
jalnim peresom napisala avtorja,
Marko Sosič “dramske fragmen-
te” pod naslovom Kakor v snu -
njegov slog je kot vselej prekrit z
razpoznavno poetično tančico, ki
razkriva globine človekovega du-
ha, uklenjenega v tesnobe in sti-
ske – in Carlo Tolazzi z besedilom
pod naslovom Il pane dell’attesa
(Kruh pričakovanja) , se z reali-
stičnimi trenutki prepletajo li-
rični odtenki. Režiser Pison in
dramaturginja Eva Kraševec sta
skušala dve različni literarni pre-
dlogi z različnimi pogledi in
značilnostmi strniti v čim bolj
homogeno celoto, ki bi s svojo
sporočilnostjo, mestoma zelo od-
krito in iskreno, enakovredno na-
govarjala publiko dveh različnih
narodnosti. Ta namera jima je
gotovo uspela. Vsebinsko frag-
mentarnost sta pa skušala zabri-
sati “z igro v igri”, saj se nam
uprizoritev, v kateri nastopajo
slovenski in italijanski igralci,
kaže kot nastajajoči film, pri ka-
terem režiser snema posamezne
kadre, ki so pravzaprav samostoj-
ni prizori, večkrat zelo pretreslji-
vi, ker se pač dotaknejo vsakogar.
Tisti gledalci, ki smo se že “srečali
z Abrahamom”, imamo v spomi-
nu, čeprav malce zbledelem, ker
smo jih poslušali kot otroci, še
zmeraj pripovedi naših nonotov
o grozotah na fronti, pa tudi o
tem, kako je bilo hudo v zaledju
soške fronte in v begunstvu. Zato
se predstava močno dotakne srca,
ki ne more razumeti, zakaj je bilo
treba te svetovne morije in po
njej še druge in tako dalje do da-
našnjih vojnih žarišč … V tem pri-
meru sploh ne velja latinski pre-
govor “historia magistra vitae”.
Človek se prav ničesar ne izuči: iz
enih vojnih spopadov sili v svoji
nespameti v druge. Pri tem pa vsi
trpijo, zmagovalci in poraženci.
Trst, mesto v vojni ima za prota-
goniste male ljudi, preizkušene
zaradi vojnih dogodkov, ki so za
vedno zaznamovali njihove uso-
de. O njih ustvarja predstavo oz.
film avtor-režiser, ki je prepričan,
da bi bila le globoka tišina naj-
bolj spoštljiv poklon njihovemu
spominu. Dogajanje je režiser Pi-
son, ki je odbral izbor glasbe in
podpisal tudi scenografsko podo-
bo uprizoritve, postavil v glav-
nem za “zaveso” iz drobnih resic,
na katerih se prikazujejo kot vi-
deoprojekcije krajinski prebliski
in daljni dogodki, a tudi občin-
stvo, ki tako postane soprotago-
nist. Lik režiserja je upodobil Pri-
mož Forte, ostale nastopajoče
dramske osebe pa so, včasih prav
ganljivo, osvetlili Nikla Petruška
Panizon in Lara Komar kot Slo-
venki Irina in Agata, gost Tadej
Pišek - prvi moški, Slovenec v av-
strijski vojski, Maria Grazia Plos -
Olga in mati, Italijanka, Massimi-
liano Borghesi - drugi moški, Ita-
lijan v avstrijski vojski, Adriano
Giraldi kot moški s kruhom, re-
vež, Maurizio Zacchigna - podjet-
nik Pittioni, Roberta Colacino –
Luisa, mlada žena z dojenčkom,
ki ima moža na fronti, in Lorenzo
Zuffi kot njen brat Francesco s
popolnoma drugačnim gledan-
jem na dogajanje kot njegov
svak.
Igralce je v kostume, odražajoče
prikazano zgodovinsko obdobje,
odel kostumograf Igor Pahor.
Z zanimanjem so si jo v torek, 25.
novembra, dopoldne v goriškem
Kulturnem domu ogledali tudi
naši goriški višješolci.
Od 2. do 22. decembra je pred-
stava kot del letošnje ponudbe
gledališča Rossetti na sporedu v
njegovi dvorani Bartoli.
Iva Koršič
Prizor iz predstave
Kultura 4. decembra 2014 9
Evropsko državljansko nagrado sta prejela
Rebula in Hribarjeva
Evropskim poslancem iz Slovenije je letos uspelo z obema
predlogoma za nagrado Državljan Evrope. Med prejemniki nagrade
sta namreč Alojz Rebula, ki ga je predlagalo pet poslancev iz vrst
Evropske ljudske stranke (EPP), in Spomenka Hribar, ki so jo predlagali
ostali trije
evropski po -
slanci iz Slo -
venije. Ev rop -
ski par la ment
nagrado Dr -
žav ljan Ev rope
pode ljuje od
leta 2008,
namenjena
pa je posa -
mez ni kom ali
sku pinam, ki
so si posebej
prizadevali za vzajemno razumevanje in tesnejše povezovanje
narodov Evropske unije, bili aktivni na področju čezmejnega
sodelovanja ali se vsakodnevno ukvarjali z uresničevanjem načel
evropske listine temeljnih pravic v praksi.
Kandidate za nagrado vsako leto predlagajo evropski poslanci, pri
čemer ima vsak poslanec pravico predlagati eno ime. Nagrajence
nato izbere posebna žirija s predsednikom Evropskega parlamenta
na čelu.
Akademika, pisatelja in prevajalca Alojza Rebulo je letos predlagalo
vseh pet evropskih poslancev iz Slovenije, ki na evropski ravni
pripadajo EPP - Milan Zver, Patricija Šulin in Romana Tomc iz SDS ter
Lojze Peterle iz NSi in Franc Bogovič iz SLS.
Filozofinjo, sociologinjo, političarko in publicistko Spomenko Hribar
so medtem predlagali Tanja Fajon (S&D/SD), Ivo Vajgl (Alde/DeSUS)
in Igor Šoltes (Zeleni/Verjamem).
Andrej Jemec 80-letnik
Slikar Andrej Jemec je v soboto, 29. novembra 2014, praznoval 80
let. Umetnik se je sprva posvečal abstraktnemu monokramnemu
informelu, pozneje je raziskoval barvne svetlobe in sence, nato
neokonstruktivistično modeliranje prostora z nefiguralnimi barvnimi
liki in monokromni iluzionizem. Je prejemnik številnih nagrad, leta
1994 je prejel Prešernovo nagrado. Jemec se je rodil leta 1934 v
Ljubljani, kjer je leta 1958 tudi diplomiral iz slikarstva na Akademiji
upodabljajočih umetnosti. Na akademiji je poučeval kot profesor za
risanje in slikanje vse do upokojitve leta
1999. V dveh mandatih je bil tudi dekan.
Živi in dela v Ljubljani in v Zabreznici na
Gorenjskem.
Ukvarja se s slikarstvom, grafiko, risbo,
tapiserijo, skulpturo, barvnimi stekli in
grafičnim oblikovanjem. Veliko je
razstavljal na samostojnih, skupinskih in
mednarodnih razstavah.
Med drugim je prejel grand prix na 4.
grafičnem bienalu v Tokiu (1964), častno
medaljo na 3. mednarodnem bienalu
grafike v Frechnu (1974), Jakopičevo
nagrado v Ljubljani (1975), 1. nagrado
na 11. mednarodnem grafičnem bienalu v Ljubljani (1975), srebrno
nagrado na mednarodnem trienalu grafike v Osaki (1991) in zlato
plaketo Univerze v Ljubljani (1998). Leta 1995 je bil izvoljen v
Slovensko akademijo znanosti in umetnosti kot izredni, leta 2001 pa
kot redni član.
V utemeljitvi Prešernove nagrade leta 1994 so kot značilnost
dotedanjega Jemčevega opusa izpostavili ciklično razporejenost v
daljša in krajša razvojna obdobja, v katerih je umetnik načenjal in
suvereno razreševal aktualno likovno problematiko.
Kratke Nova knjiga o spopadih na Krasu
Krvava jesen 1916
Prva svetovna vojna je bila, pose-
bej med Slovenci, dalj časa “ne-
zaželjena” tema, pa čeprav so bile
krvave bitke tudi na slovenskih
tleh. “Namerni pozabi” je botro-
val hkrati ideološki naboj v Jugo-
slaviji (to predvsem po drugi sve-
tovni vojni), ki je prvo svetovno
vojno predstavljal in stigmatiziral
kot izključno malomeščanski boj
držav z liberalno-kapitalističnim
ustrojem, ter dejstvo, da je
bila poražena Avstro-
Ogrska, katere del smo bili
tudi Slovenci, v kraljevini
SHS obravnavana kot so-
vražnica.
Mitja Juren, eden od boljših
poznavalcev in raziskoval-
cev prve svetovne vojne v
naših krajih, se tudi sam
spominja, da so še pred ka-
kimi dvajsetimi leti njega in
druge raziskovalce
velike morije med
1914 in 1918 imeli
malodane za “voj-
ne hujskače”. Da-
nes so seveda taka
stališča nepredsta-
vljiva, Jurnova ra-
dovednost je javno-
sti razkrila številne
neznane vidike voj-
ne. Juren je v zad-
njih letih izdal že
več publikacij o 1. svetovni vojni.
S sodelavcema Nicolo Perseganti-
jem in Paolom Pizzamusom je v
letošnjem letu pri založniku Ga-
spari editore izdal “Le battaglie sul
Carso”, knjigo, ki opisuje bitke na
Krasu med avgustom in novem-
brom 1916. Knjigo je nazadnje
predstavil v knjižnici v Sovodnjah
v torek, 23. novembra, na večeru
Krvavi Kras v sklopu torkovih
srečanj, ki jih prirejata Občina So-
vodnje in Fundacija
Goriške hranilnice.
Obdobje, ki ga opi-
suje knjiga in o ka-
terem sta Juren in
Pizzamus spregovo-
rila tudi na sovo-
denjskem večeru, so
meseci takoj po
padcu Gorice (avgust 1916), ko se
je fronta pomaknila čez Dol z do-
berdobskega na komenski Kras.
Popisana so bojna polja in doline,
ki so bile prvenstvenega pomena.
Vojakom so namreč omogočale,
da so si zgradili skrivališča. In na-
zadnje, popisana je dinamika boja
po frontni črti. Dodana vrednost
raziskav, ki jih opravljajo Juren in
njegovi sodelavci, je prav v tem,
da zapise o vojni in pričevanja iz
tistega obdobja sami
preverjajo na terenu.
Gre za težavno delo,
ker je danes narava
marsikje že prekrila
takratna bojišča. A
prav zato je njihovo
delo toliko bolj po-
membno: gre nam-
reč za preučevanje
vojnega območja in
iskanje sledi na tere-
nu in ne samo “na
papirju”. Hkrati gre
še podčrtati, da naše
območje za take razi-
skave dalj časa ni bilo dostopno:
logika hladne vojne je zaradi za-
straženosti mejne črte onemo-
gočala vsako poglobljeno razisko-
vanje na mejnem območju. Delo,
ki ga z raziskovanjem in pisanjem
opravlja Juren, je bilo zato v mar-
sičem pionirsko, hkrati pa je z nje-
govo pomočjo ponovno oživela
“pozabljena zgodovina”.
  lena Vinci je tržaška pevka, ki je na
glasbeno pot stopila pred dobrim
desetletjem. Kot sama pravi, se je
to zgodilo bolj slučajno kakor namerno,
njena nadarjenost in požrtvovalnost pa
sta jo pripeljali do pomembnejših uspe-
hov, denimo nastopov z znanimi bendi
na prestižnih lokacijah. Trenutno ure-
sničuje nov projekt na področju soul gla-
sbe, ki se bo udejanjil čez nekaj mesecev.
Piše pa tudi svoje pesmi in glasbo, ki jo
je moč dobiti na internetu, na spletnem
portalu YouTube. Eleno Vinci, ki se z gla-
sbo in petjem ukvarja le ljubiteljsko, saj
je zaposlena čisto na drugem področju,
smo pred kratkim povabili k razgovoru
za naš tednik.
Kako se je začela rojevati tvoja ljube-
zen do glasbe, predvsem seveda do
petja?
Rekla bi, da je to še vedno prava neznan-
ka, saj posluha nisem prejela od staršev.
Oče v svojem življenju morda še ni slišal
plošče, mama pa je v osemdesetih in de-
vetdesetih vedno rada poslušala zanimi-
vo glasbo, denimo Pink Floyde. Spo-
minjam se, kako sem se v času svojega
odraščanja preizkušala v petju s prija-
teljico, ki me je vedno spodbujala, naj
nadaljujem na tej poti. V času, ko sem
obiskovala višje srednje šole, sem se
na liceju Oberdan vključila v šolski
zbor, ki je bil in je še vedno zelo kako-
vosten. Reči moram, da se tedaj še ni-
sem dobro zavedala svojih sposobno-
sti, veliko so me namreč spodbujali
drugi, rekoč, naj se vključim v kakšno
glasbeno skupino. To se je zgodilo, ko
sem bila stara 16 let, pristopila sem
namreč v bend, v katerem je bila sred-
nja starost 25 let. Naslednje leto sem
začela tudi ustvarjati. Ljubezen se je
rojevala postopoma.
Torej nimaš dejanske glasbene po-
dlage?
Sistematično se tega nisem lotila, deni-
mo, da bi se vpisala na konservatorij in
študirala glasbo. Izobraževala sem se se-
veda na področju petja, in sicer na Scuola
di musica 55. Tedaj sem bila stara 17 ali
18 let. Moja formacija je torej zelo prag-
matična. Teorijo poznam le toliko, koli-
kor je potrebujem. Veliko praktičnih pri-
jemov pa sem se naučila v šolskem zbo-
ru.
Rekla si, da si začela ljubiteljsko, novi
projekti pa so že na meji profesional-
nosti.
Začetni ansambel sem zapustila pri dvaj-
setih letih. Nato sem se posvetila skupini,
ki se je ukvarjala z glasbo zvrsti soul. Te
skorajda nisem poznala, nato pa sem se
nanjo zelo navezala. Moji sedanji glasbe-
ni sodelavci so stari od 40 do 50 let in
delujejo na tem področju že nekaj dese-
tletij. Rekla pa bi, da nismo pravi poklic-
ni pevci, saj ima vsakdo izmed nas
čez dan svojo službo in delovno me-
sto.
Katere so pravzaprav lastnosti soula?
Soul je glasbena zvrst, ki je zelo po-
vezana z bluesom, funkyjem in na
splošno črn sko glasbo. Predstavnica
soula je, denimo, Aretha Franklin. Pe-
smi, ki jih sama pi šem, pa imajo po
večini tudi pop zna čaj. Soul se je vse-
kakor začel razvijati kot povezava go-
spela in doo wopa, bil je torej omejen
izključno na črnske pevce. Nato se je
razvil, poustvarja ga, denimo, tudi
Joe Stone, tedaj pa tega še ni bilo. Bel-
cev prvotno ni bilo niti med poslušal-
ci, kaj šele med pevci. Obstaja tudi ra-
zličica soula, ki ima v sebi country
prvine.
Kako se bo udejanjil projekt soul, s
katerim se sedaj ukvarjaš?
Projekt je v znamenju razvoja te vrste gla-
sbe, torej od njegovih začetkov v petde-
setih letih preteklega stoletja do viška, ki
ga je dosegel z Marvinom Galeom ali Ste-
wiem Wonderjem. Gre torej za dvajse-
tletje črnske glasbe.
Kaj pa bi povedala o skupini Pinkover,
pri kateri sodeluješ?
Gre nedvomno za zelo vidno in prodor-
no skupino, ki je zelo dejavna in pozna-
na v Trstu, navezuje pa se na glasbeno
dediščino svetovno znanih Pink Floydov.
Začetki Pinkoverja segajo v čas pred mo-
jim prihodom v njene vrste. Skupaj s še
dvema dekletoma nastopam kot pevka.
Po navadi stopim na oder ob večjih kon-
certih. Lansko leto smo se predstavili na
Verdijevem trgu v Trstu, gostovali smo v
Bocnu, nastopili smo tudi v Rossettiju,
kjer smo postavili na oder delo The Wall.
Pink Floydi so namreč glasbeno res zah-
tevna skupina.
Najbrž pa je tudi zahtevno nastopati
ob službi in ostalih življenjskih obvez-
nostih, ki jih je danes veliko?
Velikokrat je. Petje pa je seveda moja lju-
bezen. Domov se venomer vračam utru-
jena, a polna zadoščenj. Ker mi je všeč,
se po navadi ne sprašujem oziroma ne
sitnarim, češ da sem utrujena ali se mi
ne da peti. Ko koga petje začenja dol-
gočasiti in mu postaja težje, je jasno, da
ne gre več za ljubezen. Na srečo nisem
zaposlena celih osem ur dnevno, tako da
mi ostaja veliko časa tudi za petje in gla-
sbo.
Primož Sturman
E
Pogovor / Elena Vinci, tržaška pevka
“Petje je moja ljubezen”
30. Slovenski knjižni sejem
Naše založbe so se
lepo predstavile
  nedeljo, 30. novembra
2014, se je sklenil letošnji
jubilejni, 30. Slovenski
knjižni sejem, ki poteka vsako le-
to v Cankarjevem domu v Lju-
bljani in privablja v slovensko
prestolnico veliko ljubiteljev
knjige iz vseh sredin, tudi naše.
Letos se je na sejmu predstavilo
100 razstavljavcev, zvrstilo pa se
je več kot 200 spremljevalnih do-
godkov, med njimi tudi skupna
predstavitev slovenskih založb iz
Italije pod naslovom Slovenska
knjiga v Italiji. V dvorani Lili No-
vy so v sredo, 25. novembra, o
slovenski knjigi v Italiji sprego-
vorili Alina Carli za Galeb, Miha
V Obit za Novi Matajur, MartinaKafol za Založništvo tržaškega ti-ska, Nadia Roncelli za tržaško
Mladiko ter Marko Tavčar za naj-
starejšo knjižno založbo v Italiji,
Goriško Mohorjevo družbo, ki
letos slavi okroglih 90 let delo-
vanja. Številnim prisotnim so na
več kot uro trajajoči tiskovni
konferenci slikovito predstavili
razvejeno delovanje založništva
pri nas in vse knjižne novosti, ki
jih ni malo, predvsem pa so po-
kazali, da je pri nas zanimanje za
slovensko knjigo še živo.
V sklopu letošnjega knjižnega
sejma so podelili več nagrad.
Schwentnerjevo nagrado za po-
memben prispevek k slovenske-
mu založništvu in knjigotrštvu
je prejel Zdravko Duša, Schwen-
tnerjevo priznanje pa Kulturno
društvo Slovenska kulturna ak-
cija iz Buenos Airesa. S prven-
cem Dvoživke umirajo dvakrat
je slavil Zoran Knežević, nagrado
Radojke Vrančič za mladega pre-
vajalca sta dobila Staša Pavlović
in Andrej Pleterski, nagrado lite-
rarnih kritikov, poimenovano
kritiško sito, pa je prejel Davorin
Lenko za roman Telesa v temi.
Na zadnji dan 30. knjižnega sej-
ma so razglasili dobitnika nove
nagrade, knjige leta, ki je pripa-
dla Ljubimcema z Vošnjakove,
ljubezenski korespondenci Karla
Destovnika - Kajuha in Silve Po-
nikvar, ki jo je za Mladinsko knji-
go pripravil dr. Mihael Glavan.
Posebno nagrado za elektronsko
knjigo je prejel Portal Fran - Slo-
varji Inštituta za slovenski jezik
Frana Ramovša ZRC SAZU.
Glavni topniški rov na Debeli griži
je od prejšnjega petka, 28.
novembra, spet odprt za javnost.
Obiskovalci si bodo na območju,
kjer so potekali boji od maja
1915 do avgusta 1916, lahko
ogledali rove, ki jih je izkopala
italijanska vojska za namestitev
topov, usmerjenih proti
sovražnikovi fronti na
komenskem Krasu. Italijani so
rove začeli graditi po zavzetju
Debele griže, septembra 1916.
Odprtje rovov spada v projekt
Kras 2014+, njegov glavni
pobudnik pa je goriška pokrajina.
Odprtja so se udeležili
predsednik pokrajine Enrico
Gherghetta, podpredsednica
Mara Černic in odbornica Vesna
Tomsič ter župani okoliških občin
Alenka Florenin (Sovodnje), Fabio
Vizintin (Doberdob), Elisabetta
Pian (Zagraj) in podžupan Enzo
Boscarol (Gradišče). Navzoče je
pozdravila Mara Černic, ki je
poudarila zadovoljstvo, da so se
rovi ponovno odprli. Odprtje je
kulturno oplemenitil saksofonist
Tomaž Nedoh, za voden ogled je
poskrbel Gabrijel Sfiligoj iz
društva Juliaest.
Topniški rov 
na Debeli griži
Alina Carli, Miha Obit, Martina Kafol, 
Nadia Roncelli in Marko Tavčar (foto JMP)
Tržaška4. decembra 201410
V spomin na gospo prof. Nadjo Maganjo Jevnikar (Trst, 9.
septembra 1951 – Repentabor, 8. februarja 2006) in v želji,
da bi vzpodbudili smisel za vrednote, ki so odlikovale njeno
življenje, so Skupnost sv. Egidija
Furlanije Julijske krajine, Društvo
slovenskih izobražencev, Slovenska
zamejska skavtska organizacija in
Nadjina družina ustanovili Nagrado
Nadja Maganja, ki jo vsako leto
podeljuje poseben odbor.
Prva Nagrada Nadja Maganja je bila
podeljena 22. februarja 2010 dr.
Metki  Klevišarjevi .  Naslednje
nagrajenke so bile Tamara Chicunova,
Tržačanka Laura Famea, Slovenka iz
Argentine Angelca Klanšek in Jane
Gondwe iz Malawija.
Odbor bo v skladu s pravilnikom nagrado spet podelil
februarja 2015. Zato vabimo vse, ki bi radi posredovali
predlog za nagrado, da svoje predloge javijo na elektronski
naslov premionagradanm@libero. it najkasneje do 10.
januarja 2015.
Pravilnik nagrade Nadja Maganja
1. člen:
Odbor podeli vsako leto denarno nagrado. Njeno višino določa
iz leta v leto glede na zbrana sredstva in glede na stroške, ki
so povezani s podelitvijo nagrade.
2. člen:
Nagrada se podeli ženski ali skupini žensk, katerih življenje
odlikujejo izkušnja vere ter ena ali več vrednot, ki so odlikovale
življenje in delo Nadje Maganje - predvsem vera, molitev,
ljubezen za raziskovanje na področjih zgodovine, znanosti,
družbenih ved in kulture, nadalje pisanje kot sredstvo za
posredovanje osebne izkušnje in zavzetosti, služba bližnjemu,
ljubezen za ekumenski in medverski dialog, pedagoška
izkušnja, solidarnost z revnimi in potrebnimi, varstvo
človekovih pravic.
3. člen:
Predloge za nagrado lahko kdorkoli (zasebnik, društvo, javna
ustanova) posreduje članu Odbora ali pa neposredno na
sedež Odbora.
4. člen:
Odbor pregleda prejete predloge za nagrado in z dvotretjinsko
večino izbere možno nagrajenko ali nagrajenke. Svoj sklep
najprej sporoči možni nagrajenki ali nagrajenkam. Po
pristanku na sprejetje nagrade Odbor podeli nagrado, ki se
praviloma izroča vsako leto v mesecu februarju, ko se
spominjamo smrti Nadje Maganje in obhajamo Dan
slovenske kulture. Proti sklepom Odbora v zvezi s podelitvijo
nagrade ni možna pritožba.
5. člen:
Podelitev nagrade poteka na javni slovesnosti, o kateri se
javnost obvesti preko sredstev javnega obveščanja.
Nagrada Nadja Maganja
  idrišče spomina je tam, kjer vržeš sidro, da
obmiruješ in se razgleduješ: novi roman
Eveline Umek sta poleg pisateljice predsta-
vili prof. Daniela Stekar in urednica Nadia Ron-
celli na rednem ponedeljkovem večeru Društva
slovenskih izobražencev. To je presenetljiv ro-
man zaradi motivne in tematske raznolikosti.
Osrednja tema je pripadnost Trstu - kako jo
občuti nekdo, ki živi veliko let drugje -, domača
zemlja in razklanost med dvema državama in na-
rodoma. Ljubljanska zamišljenost in tržaška širi-
na se dopolnjujeta s stilističnega in vsebinskega
zornega kota. Roman je tematsko in motivno raz-
noliko besedilo z izrazito čustvenostjo in kultur-
no ter jezikovno prepletenostjo.
Kljub temu da je Evelina Umek pred leti ob izidu
svojega romana
Zlata poroka ali
tržaški blues deja-
la, da ne bo več pi-
sala, smo spet pri -
ča njenega ustvar-
jalnega obdobja.
Knjige so se pri za-
ložbi Mladika še bolj razveselili, ker je izšla ne-
pričakovano pred knjižnim sejmom in so jo lah-
ko tako krstno predstavili prav v pisateljičinem
rodnem Trstu. Pisateljico, njen življenjepis in nje-
no ustvarjalnost je predstavila prof. Daniela Ste-
kar, ki je magistrirala prav na temo prejšnjega ro-
mana Eveline Umek in spremljala nastajanje no-
vega dela. Spomladi je prebrala osnutek novega
romana in bila pozorna predvsem na mozaičnost
narodne identitete. S pisateljico je vodila zani-
miv pogovor, iz katerega so poslušalci globlje
spoznali Evelino Umek kot tržaško Slovenko, Na-
dia Roncelli pa je prebrala nekaj odlomkov.
V Sidrišču spomina nastopajo mati Klavdija in
hči Lidija. Marko je bil Lidijin brat, ki je umrl v
prometni nesreči, oče je prezgodaj umrl, Lidija
je odšla od doma, Klavdija pa se je zaprla vase.
Evelina Umek je dejala, da piše iz sebe, iz svojih
ljudi in izkušenj. Prof. Stekarjevo je zanimalo, od
kod navdih za aktualne motive, kot so nekoč bili
množični odhodi v Avstralijo. Umkova je dejala,
da se to v Slove-
niji še vedno do-
gaja: uspešni
mladi ljudje
bežijo, kot so v
petdesetih letih
bežali s pomola v
Trstu; to se danes
ponavlja.
Sama je bila na
svojo zemljo zelo
navezana, saj se
čustev ne da po-
tlačiti; lepše jih je
podoživljati.
Spregovorila je o tem, kaj pomeni biti polovičen
– ko zanikaš svoje korenine, ker bi hotel imeti
določene privilegije: “Zame je to nemogoče. Sem
tržaška Slovenka in bom to tudi ostala. Rasla sem
v taki družini. Oče je bil v posebnih bataljonih,
mama pa mi je rekla, naj v mestu ne govorim
slovensko. To me je zaznamovalo in svojih otrok
nisem mogla učiti italijanščine. To je bila moja
otroška travma, biti tiho”. V Ljubljani se je
počutila dru-
gačna Slo-
venka, saj
tam ne ču tijo
take lju bezni
do jezika.
Pod črtala je
tudi dejst vo,
da je Sloven-
cem njene
generacije v
Trstu bila
vsaka odlo -
čitev težja,
ker so čutili
odgovornost za to, kako se bodo odlo ča li, saj so
morali vedno imeti neko obrambno držo: “Ni
bilo lahko biti Slovenec, in to še danes ni”.
Šin
S
  adružna kraška banka je v sredo,
26. novembra, priredila v konfe-
renčni dvorani hotela Excelsior v
Trstu IV. simpozij z naslovom Izčrpavanje
v teku: spremenimo smer!
Predavanje direktorja Federacije za za-
družništvo iz Trenta Dellasege smo
obravnavali posebej, njegovemu posegu
pa je sledila okrogla miza, ki so jo ob mo-
deratorju, novinarju Giovanniju Marzi-
niju, sooblikovali tržaški župan Roberto
Cosolini, Francesco Parisi, predsednik in
izvršni direktor istoimenskega špediter-
skega podjetja, Mario Ravalico, nekdanji
ravnatelj škofijske Karitas in sedanji pred-
sednik Prosenectute Trst, in deželni taj-
nik Cgil Franco Belci. Vsi so se načeloma
strinjali z izvajanjem Dellasege, ki je
predstavil primer zadružništva v avto-
nomni pokrajini Trento. Tamkajšnja
praksa zadružniške vzajemnosti in po-
moči je privedla do presenetljivega šte-
vila članov: 278.501. Kljub splošnim ne-
gativnim količnikom na vsedržavni ravni
je bilo v pokrajini Trento mogoče beležiti
v zadnjih kriznih letih porast zaposlenih.
Cosolini je spregovoril o tem, kako težko
je biti župan v obdobju vse večjega
varčevanja: kljub temu pa je letos občini
uspelo ‘odtegniti’ finančnemu stabiliza-
cijskemu zakonu 40 milijonov evrov in
jih nameniti javnim delom. Dejal je, da
se kriza pri nas mogoče občuti manj kot
drugod (zgolj zaradi manjše razvitosti
proizvodne dejavnosti), Trst pa trpi zara-
di zgrešenih preteklih družbenih in go-
spodarskih politik, ki niso zagotovile me-
stu kaj več od golega preživetja. Strinjal
se je s Francescom Parisijem glede širše
razsežnosti in potenciala tržaškega pri-
stanišča: tržaška luka je v perspektivi bolj
zanimiva za evropske države kot pa za Ita-
lijo. Prav zato je potrebno razmišljati ne
le o razvoju našega ožjega ozemlja, am-
pak tudi o možnosti sinergičnih povezav
s sosednjimi državami. S stroški razvoja
se moramo zato kratkomalo soočati, le
tako lahko nastopijo pozitivni razpleti v
gospodarskem sektorju: župan je pri tem
omenil primer škedenjske železarne, ki
je – kot kaže – našla ustrezno rešitev. O
večjem jamstvu delavskega kadra je spre-
govoril Belci in poudaril nujnost širitve
pogodbenih temeljev: zavzel se je zato za
ohranitev člena 18 delavskega statuta, ki
jamči položaj uslužbenca pred odpustit-
vijo iz službe. Mario Ravalico pa je po-
svaril pred vse večjo, a hkrati vse manj
kričečo revščino ‘naših’ ljudi: škofijske
karitas v naši deželi so vse bolj primorane
nuditi celo prehrambeno pomoč
državljanom na robu revščine. Spregovo-
ril je o tem, kako raste pomanjkanje zau-
panja članov naše družbe v prihodnost:
prav zato je potrebno sodelovanje vseh
socialnih in političnih ter zasebnih de-
javnikov pri snovanju mrežne pomoči.
Njegovo povabilo je simbolno sprejel
predsednik ZKB Adriano Kovačič, ki je že
takoj v uvodnem posegu zagotovil pri-
pravljenost openske bančne ustanove na
sinergijo z javnimi in zasebnimi akterji
pri premoščanju sedanjega položaja:
“ZKB stavi na prihodnost”, je dejal. Ko-
vačiču je nato pripadla naloga, da pov-
zame osrednjo sporočilnost okrogle mi-
ze. To je strnil v obljubo, da bodo za-
družne banke tudi v prihodnje podpirale
‘realno gospodarstvo’: “Krize niso zakri-
vile naše bančne ustanove zadružnega
značaja: krizo smo kvečjemu utrpeli tako
kot ostali gospodarski dejavniki”, je dejal
in podčrtal, da je naloga zadružnih bank
ta, da vlivajo referenčnemu okolju upan-
je za jutrišnji dan. To je še kako pomem-
bno v naši deželi, kjer so kazalci glede
podjetniške iniciative slabši kot v ostalih
italijanskih deželah.
IG
Z
  V prostorih Športnega centra Zarja v Bazovici
Letošnja Pesem jeseni v znamenju
pomembnih obletnic
ZCPZ 
  evke, pevci, organisti, zbo-
rovodje in ljubitelji zborov-
ske glasbe so se v prostorih
Športnega centra Zarja v Bazovici
v soboto, 29. novembra zvečer,
zbrali na večeru slovenske zbo-
rovske pesmi, ki ga je Zveza cer-
kvenih pevskih zborov priredila
z naslovom Pesem jeseni že 49.
leto zapored. Kot je dejala pove-
zovalka Petra Križmančič, se
tržaški zbori srečujejo skoraj pol
stoletja in predstavljajo pester
spored slovenske ljudske in
umetne pesmi.
Letošnjo Pesem jeseni so posve-
tili 110-letnici rojstva zborovodje,
organista in skladatelja Staneta
Maliča in 100-letnici Rada Simo-
nitija. Organizatorji so spodbu-
dili zborovodje, naj izbirajo tudi
besedila Srečka Kosovela ob 110-
letnici in Simona Gregorčiča ob
170-letnici rojstva. Nastopilo je
enajst zborov, pri izbiri programa
pa so se osredotočili tudi na po-
klon pred kratko preminulemu
Pavletu Merkuju in Aldu Kumar-
ju ob 60. jubileju.
Uvodno je Moški komorni zbor
Stane Malič, naslednik openske-
ga Moškega pevskega zbora Sv.
Jerneja, zapel ljudsko Oblaki so
rdeči v priredbi Metoda Bajta in
O kresu Petra Jereba pod vod-
stvom Walterja Lo Nigra, nato je
prisotne toplo pozdravil bazovski
župnik Žarko Škrlj. Dejal je, da
ima že utečena revija pevskih
zborov pomenljiv naslov, saj je
jesen najlepši letni čas, ko po-
spravljamo sadove celoletnega
dela in truda. To še posebej velja
za kmete in obdelovalce zemlje,
za kar se vsako leto drugi teden v
P novembru udeležimo zahvalnenedelje ali maše hvaležnice, kerse čutimo dolžni zahvaliti se Bo-
gu in vsem dobrim ljudem. Ba-
zovski župnik je dejal, da mora-
mo biti hvaležni vsem pevkam,
pevcem, organistom in zboro-
vodjem, ker vadijo na pevskih va-
jah in so nedeljo za nedeljo na
koru. Na reviji Pesem jeseni pred-
stavijo zbori posvetne pesmi,
mnogi pa zapojejo tudi nabožne
skladbe. Prav tem je spregovoril
spodbudne besede: “Ste najožji
cerkveni sodelavci, ker lepšate
bogoslužja in dvigate duše v
skrivnostni svet glasbe, ki odpira
naša srca Bogu”. Spodbudil jih je,
naj pojejo še naprej pogumno in
vztrajno, ter citiral sv. škofa Av-
guština: “Dragi pevci, pojte s svo-
jim srcem; še več, s svojim
življenjem”. Tiha misel in moli-
tev sta šli k vsem rajnim pevcem,
v želji, da bi bili kmalu deležni
rajskega petja.
MePZ Lipa iz Bazovice je pod
vodstvom prof. Tamare Ražem
Locatelli zapel ljudski Tam, kjer
teče bistra Zila in Jnjen čeuajti
gna, ki jo je uglasbil Pavle Mer-
ku'. Sledil je “veteran” zborovske
revije, MeCPZ Sv. Jernej z Opčin,
ki ga vodi Janko Ban in je ob 110-
letnici rojstva Srečka Kosovela za-
pel dve njegovi pesmi: Zimski
večer je uglasbil Stane Malič, Pe-
sem s Krasa pa Pavle Merku'. Na
odru se je nato predstavila ŽeCPS
Zgonik pod vodstvom Zulejke
Devetak z Večernico v priredbi
Walterja Lo Nigra in Popotnico
vojaško na besedilo bl. Antona
Martina Slomška v priredbi Luke
Kramolca.
Na 49. Pesmi jeseni je nastopila
tudi Moška vokalna skupina Lipa
iz Bazovice, ki jo vodi Anastazija
Purič, s pesmima Vasovalec Josi-
pa Verbiča, čigar 55-letnica smrti
poteka letos, in Kaj bi te vprašal
na besedilo Antona Aškerca in v
uglasbitvi Radovana Gobca. Red-
ni gost zborovske revije je tudi
MePZ Skala-Slovan iz Gropade, ki
je zapel ljudsko v priredbi Alek-
sandra Vodopivca Bolhe in ljud-
sko z Brača A ća v priredbi Rada
Simonitija, ob njegovi 100-letni-
ci rojstva. Pevski zbor vodi Paolo
de Cristini, na harmoniko ga
spremlja Egon Tavčar.
V drugem delu zborovskega
večera, ki ga je povezoval Ma-
tej Kos, je nastopilo še pet zbo-
rov. ŽePZ Prosek-Kontovel je
pod vodstvom Marka Štoke za-
pel Merkujevo Sonce ljubo in
Na polju v uglasbitvi Vinka
Vodopivca, Združeni MePZ
Repentabor, ki ga vodi Kristina
Cotič, pa ljudsko Oj van-
drovček moj in hrvaško rom-
sko Cigani. MoPZ Fantje izpod
Grmade je pod vodstvom Her-
mana Antoniča zapel Merku-
jevo priredbo Tan za turškin
gričen in ljudsko z Brača A ća
v priredbi Rada Simonitija.
Nazadnje sta se predstavila še
ŽeCPZ Rojan, ki je zapel Zvez-
de na nebu blede ter Veseli pastir,
obe v priredbi Walterja Lo Nigra,
pod vodstvom Zulejke Devetak,
in pa MePZ Igo Gruden iz Na-
brežine, ki je s svojim nastopom
počastil Alda Kumarja ob njegovi
60-letnici. Zapel je istrsko ljudsko
Storu si je lepi vrt in tolminsko
ljudsko Magdalenca pod vod-
stvom Janka Bana.
Organizatorji so se prisotnim
zahvalili za sodelovanje in vse
povabili na tradicionalni božični
koncert, ki ga bo ZCPZ priredila
v tržaški stolnici 19. januarja. V
pozdrav je zadonela še Kantaj Ni-
neta nabrežinskih pevcev.
Metka Šinigoj
Simpozij Zadružne kraške banke 
Podpirati je treba ‘realno
gospodarstvo’
Foto Damj@n
Nadia Roncelli, Evelina Umek in Daniela Stekar (foto D@mjan)
  Literarna novost pri založbi Mladika
Evelina Umek je predstavila
svoj zadnji roman
DSI 
Tržaška 4. decembra 2014 11
Obvestila
Maša v ITIS-u (ul. Pascoli 31) – v
Marijinem in predbožičnem duhu
– z obiskom tamkajšnjih gostov bo
v sredo, 10. decembra 2014; ob
16.10 molitev rožnega venca, ob
16.30 sv. maša, ki jo bo daroval g.
Klemen Zalar. Sodelujejo župnijsko
občestvo od Sv. Vincencija,
slovenski verniki in Vincencijeva
konferenca.
Darovi
Ob prijateljevi obletnici darujemo
200 evrov za Slovensko
Vincencijevo konferenco.
Za slovenske misijonarje daruje A.
M. 50 evrov.
Za Slovensko karitas: v spomin na
Irmo Legiša Sardoč daruje
šempolajski farni zbor 100 evrov.
Za Društvo rojanski Marijin dom
daruje Jadranka Sedmak 20 evrov.
Sožalje
Prejšnji teden je v tržaški bolnišnici
preminula učiteljica Julka
Štrancar, dolgoletna sodelavka in
članica glavnega odbora
Slovenske Vincencijeve
konference v Trstu. Konferenca se
klanja njenemu spominu in se
zahvaljuje za vse njeno
požrtvovalno delo pri tej dobrodelni
organizaciji, sorodnikom in
znancem pa izreka občuteno
sožalje. Draga Julka, zelo te bomo
pogrešali! Slovenska Vincencijeva
konferenca v Trstu
Mednarodna znanstvena konferenca v Trstu
Med memorijo 
in travmo
  rije slovenski raziskoval-
ni inštituti – ljubljanski
Inštitut za narodnostna
vprašanja, tržaški SLORI ter ce-
lovški Slovenski znanstveni
inštitut - so minuli petek v
Trstu izvedli zanimivo medna-
rodno znanstveno konferenco,
ki si jo je zamislila sociologinja
Marija Jurić Pahor.
Namen srečanja je bil predsta-
viti raziskovalne dosežke slo-
venskih znanstvenikov na po-
dročju memorije in spomina v
povezavi z množičnimi in ko-
lektivnimi travmami s posebno
pozornostjo na italijanska in
nemška koncentracijska tabo-
rišča ter gulage v spomin na
T pripadnike slovenskih narod-nih skupnosti v prostoru Alpe-Jadran. S pomočjo psihoanali-
tičnih, psiholoških, zgodovin-
skih, socioloških, etnoloških in
drugih instrumentarijev so
strokovnjaki obravnavali poja-
ve, ki še ostajajo v “senci”, trav-
me, molk, trpljenje otrok v voj-
ni, travme vrnitve, transgene-
racijski prenos travmatičnih iz-
kušenj ipd. Konferenca se
uvršča v sklop jubilejnih prire-
ditev ob 90-letnici INV in 40-
letnici SLORI ter SZI.
Devet predavateljev je v treh
sklopih dodobra napolnilo do-
gajanje v dvorani Tessitori pa-
lače deželnega sveta Furlanije
Julijske krajine v Trstu. Uvodni
nagovor je bil poverjen organi-
zatorjem. Direktorica Inštituta
za narodnostna vprašanja Sonja
Novak Lukanovič je poudarila
pomen povezovanja. INV se je
razvil iz manjšinskega inštituta
in leta 1991 postal javni razi-
skovalni zavod, ki ga vodijo vla-
da RS, SAZU in filozofska fakul-
teta v Ljubljani. Ravnatelj
tržaškega SLORI Devan Jagodic
je v vlogi gostitelja poudaril po-
men raziskovalnega dela pri
vprašanjih slovenstva in medet-
ničnosti. Ob tem se je zavzel za
pomen družbenega in humani-
stičnega raziskovanja. Prav da-
nes je taka dejavnost potrebna,
saj prinaša novo znanje, s kate-
rim si lahko javni upravljalci za-
mišljajo smernice za prihod-
nost. Spregovoril je tudi psiho-
log in raziskovalec celovškega
SZI Daniel Wutti, ki vabi inte-
resente, da pristopijo k sodelo-
vanju s pomlajenim inštitu-
tom.
Tržaški psihiater in psihoanali-
tik Pavel Fonda je v uvodnem
predavanju Vojne travme, ki
ostajajo v senci spregovoril o
20. stoletju, ki je s 187 milijoni
mrtvih prineslo človeštvu ne-
verjetne travme, ki presegajo
O slovenski železnici in njenih težavah
Strma in vijugava pot
drugega tira Koper - Divača
Nekaj okoliščin o izgradnji eno-
tirne proge Koper - Divača
Prvi tir Koper - Divača je bil zgra-
jen po drugi svetovni vojni pod
krinko “industrijskega tira Luke
Koper” ob silovitem odporu zvez-
nih oblasti v Beogradu, kjer so ve-
drili kadri z Reke, kot tudi ob od-
poru dobrega dela slovenske po-
litike, ki je v svoji lojalnosti do
Beograda sprejela tezo, da za
Slovenijo zadoščata prista-
nišči Trst in Reka. Zgrajen je
bil predvsem po zaslugi pri-
morske trme in vztrajnosti
ter ob velikih finančnih
žrtvah podjetja Luka Koper in
njegovih delavcev, kar ni na-
vadno, ker se prometna infra-
struktura (cesta, železnice,
pomoli idr.) gradi z nepovrat-
nimi sredstvi države. Odsek
je izsilil skokovito naraščajoč
promet na novo zgrajenega
koprskega pristanišča, ki je v
nekaj desetletjih pustilo za se-
boj Reko in Trst, če odmisli-
mo tekoče tovore (nafto, plin
ipd.). Ker ni imel urejenih vi-
rov financiranja, je bil zgra-
jen tako, da je čim manj stal. To
je z velikimi nakloni pri prema-
govanju kraške stene, ki ne do-
puščajo niti normalne hitrosti,
kaj šele zahtevano evropsko (160
km/h), pa po nevarnem poplav-
nem področju reke Rižane in z ve-
likim ovinkom preko Hrastovelj
in Prešnice, kar pot do Divače po-
daljša na okrog 50 km pri siceršnji
zračni razdalji, ki znaša okrog 25
km. Tako ob rastočem prometu
koprskega pristanišča, zlasti ob
vse večjem pritisku tovorov z Dal-
jnega vzhoda v Srednjo Evropo
preko krajšega in cenejšega ja-
dranskega koridorja, enotirna že -
leznica postaja zamašek in začen-
ja ogrožati nadaljnji razvoj ko-
prskega pristanišča. Posodabljanje
signalizacije, izgradnje novih in
novih izogibališč ipd. rešujejo si-
cer trenutne probleme, vendar bo
čez nekaj let proga zasičena.
Posledice vse večjega pritiska to-
vorov na jadranski prometni ko-
ridor
Za tovore z Daljnega vzhoda je ja-
dranski koridor v primerjavi z za-
hodnoevropskimi lukami krajša
pot za kakih 8 do 10 dni oz. ce-
nejša za okrog 30.000 dolarjev
dnevno. Njihov vse večji pritisk
na severnojadranska pristanišča
(Ravenna, Benetke, Trst - Tržič,
Koper, Reka) je v njih povzročil
pravo vrenje, saj vsa po vrsti širijo
svoje kapacitete in načrtujejo no-
ve, zlasti v paradni disciplini kon-
tejnerskega prometa. Podobno
vrenje je zajelo tudi prometne po-
ti, ki ta pristanišča povezujejo z
notranjostjo. Pontabeljska proga
(Videm - Beljak) je bila npr. že
pred desetletji vizionarsko poso-
dobljena in prepušča velike hitro-
sti (160 km/h) ter naravnost kriči
po novih tovorih, saj posluje ko-
maj z dobro polovico kapacitet. Z
dokončanjem že začete izgradnje
proge Gradec - Beljak, ki naj bi bi-
la odprta leta 2023 in ki bo pon-
tabeljsko progo povezala s smerjo
Gradec - Maribor, bodo ustvarjeni
pogoji za odtekanje blagovnih to-
kov iz koprskega srednjeevropske-
ga bazena (Vzhodna Avstrija,
Češka, Slovaška, Madžarska in de-
loma tudi Poljska in Ukrajina)
preko pontabeljske proge v itali-
janska pristanišča. Hrvaška pa po-
spešeno pripravlja izgradnjo nove
sodobne dvotirne ravninske pro-
ge Reka - Zagreb, ki naj bi bila
končana po letu 2020 ter bo od-
prla novo zanimivo pot mimo
Slovenije za tovore iz slovenskega
blagovnega bazena, ki je hkrati
tudi blagovni bazen reškega pri-
stanišča. Slovenija pa je že leta
1996 v svojih razvojnih doku-
mentih proglasila dograditev
železniških povezav s Srednjo
Evropo za svoj prioritetni strateški
načrt. Pri tem je bil mišljen naj-
prej nov železniški odsek Puconci
- Hodoš, ki je Slovenijo in z njo
tudi Koper povezal z Madžarsko,
s katero dotlej nismo imeli direkt-
ne železniške povezave po sloven-
skem ozemlju, in ki je tudi bil
zgrajen v razumnem roku. In za
njim drugi tir Koper - Divača, ki
pa se je, kot bomo videli v nadal-
jevanju, močno zataknil.
Neuspeli poskus pravočasne iz-
gradnje drugega tira Koper - Di-
vača
Priprave za izgradnjo drugega tira
so se začele dovolj zgodaj. K temu
so spodbujale tudi sosedne evrop-
ske države, ki jim je koprsko pri-
stanišče najbližje, zlasti Avstrija,
ki mu zagotavlja tretjino tovorov.
Najmanj pet ministrov je obljubi-
lo, da se bo izgradnja začela v nji-
hovem mandatu, vendar se to ni
uresničilo. Prvi so se proti izgrad-
nji drugega tira pognali poslovni
krogi FJK, na čelu s takratnim
predsednikom dežele Riccardom
Illyjem, ki je ob ogorčenosti slo-
venske javnosti z nadutostjo in iz-
siljevanji, tudi v Bruslju, naspro-
toval gradnji drugega tira in vsil-
jeval svoj krajši odsek Trst - Koper.
To pa je bilo za Slovenijo nespre-
jemljivo, ker bi, prvič, v škodo slo-
venskih železnic preusmerilo del
tranzitnih tovorov iz Kopra na
pontabeljsko progo, in, drugič, bi
koprski tovori iz srednjeevropske-
ga blagovnega bazena morali de-
lati nepotreben ovinek preko Ita-
lije v Koper, stroški prevoza bi se
povečali in Koper bi izgubil kon-
kurenčnost. Takratni direktor SŽ
mag. Igor Zajc je še opozoril, da
bi s sprejetjem Illyjevega predloga
“koprsko pristanišče postalo pri-
vesek tržaškega, železniški tir do
Kopra pa slepo črevo 5. koridor-
ja”. Kljub temu pa je prerivanje z
Italijani trajalo več let. Poleg tega
sta odseka Trst - Divača in Koper -
Divača enakovredna sestavna de-
la 5. koridorja ter je njuno načrto-
vanje potekalo usklajeno. Vendar
je Italija nekajkrat spremenila
načrt za svoj odsek in s tem tudi
dogovorjeno stičišče odseka s kor-
pskim, kar je zaviralo delo tudi
slovenskih projektantov. Po
mnenju nekaterih deloma tudi
namerno, da je tako zavirala pri-
prave za izgradnjo drugega tira.
Kljub vsemu pa so priprave le na-
predovale in sredi leta 2008 je
prometni minister Radovan Žer-
jav dejal, “da smo pridobili zem-
ljišča in ponekod že količijo tra-
so”. Nato je sledila hladna prha,
da namreč Sloveniji ni
uspelo pravočasno do-
staviti Bruslju dogo-
vorjeno dokumentaci-
jo za drugi tir in s tem
je izgubila pravico do
črpanja evropskih
sredstev iz finančne
perspektive EU 2007-
2013 ter bo lahko
računala na evropski
denar šele v naslednji
finančni perspektivi
2014-2020. Sledila je
nova hladna prha, ko
je novi prometni mini-
ster Zvonko Černač le-
ta 2012 prevzel resor in
ugotovil, da ni odku-
pljenih še za okrog
15% zemljišč, da ni še bila opra-
vljena okoljevarstvena presoja
projekta s strani slovenskih orga-
nov in da se bo v čezmejno pre-
sojo vplivov na okolje zagotovo
vključila tudi Italija. Vmes so pa-
dale vlade kot domine druga za
drugo in smo tam, kjer smo.
V času cesarja Franca Jožefa so
570 km dolgo progo Dunaj - Trst
zgradili v 15 letih, mi pa smo ra-
bili skoraj 20 let, da ugotovimo,
da nismo še nikamor prišli. In za
nameček se pojavi nov minister
Cerarjeve vlade, ki bi ta projekt
gladko položil v krsto in ga zako-
pal za 30 do 40 let, da bi v tem
času naši sosedje lahko usposobili
svoje nove in prenovljene pro-
metne poti, po katerih bodo to-
vori, tudi tisti iz koprskega sred-
njeevropskega bazena, drveli s hi-
trostjo 160 km/h v sosedna kon-
kurenčna pristanišča, medtem ko
bodo naši vlaki sopihali iz Kopra
v notranjost najhitreje kakih 60
km/h. No, za tolažbo, sta se okrog
martinovega sestala premier Miro
Cerar in zunanji minister Karel Er-
javec in v nasprotju s svojim mi-
nistrom bistroumno ugotovila, da
je drugi tir potreben. Dobro, da
sta nam to povedala. Kaj bi mi
brez njiju.
Milan Gregorič
MOŠKI ZBOR FANTJE IZPOD GRMADE 
vabi na 
koncert ženskega pevskega zbora 
BISER iz Grosupljega
PO ZAMEJSKI SLOVENIJI 
nedelja, 7. decembra 2014, ob 18. uri,
župnijska cerkev sv. Janeza Krstnika v Štivanu
posameznikovo sposobnost
predelave. Tesnoba, strah, psi-
hotičnost, agresivnost, destruk-
tivnost – prepričanje, da je lah-
ko smrt cena za raj preživelih.
Morje krvi in nasilja ter izum
koncentracijskih taborišč, naj-
bolj totalne institucije, kar jih
človeštvo pozna, so podrli te-
meljno zaupanje človeka v svo-
je človeško okolje. Dinamike
psihoz in nevroz pa se z drugo
svetovno vojno niso končale,
saj je preživele najprej udar-
jala sumničavost do nekdan-
jih internirancev, nato pa
idealizacija herojev z občutki
stramu in krivde. Fonda me-
ni, da “spomeniki” okame-
nijo spomin in določijo vlo-
ge, s čimer preprečujejo ak-
terjem, da bi predelali trav-
me in osvobodili svoje
življenje.
Svoje prispevke so še predsta-
vili sociologinja Marija Jurić
Pahor, psihologinja Marian-
na Kosic, zgodovinarka Dun-
ja Nanut, zgodovinarka in ar-
hivistka Metka Gombač, psi-
holog Daniel Wutti, etnolog
Božidar Jezernik, zgodovinar
Atilla Kovácz ter etnologinja
Katalin Munda Hirnök.
Jernej Šček
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV iz Trsta
čestita dragocenemu sodelavcu 
in mentorju mnogih zvezinih pobud 
JANKU BANU 
za 70. rojstni dan in mu vošči trdnega zdravja 
ter še veliko zborovskih zadoščenj!
Odbor ZCPZ 
Skupina Toponomastica femminile / Ženska toponomastika, ki jo
je ustanovila Maria Pia Ercolini iz Rima, spodbuja raziskovanje na
področju ženske toponomastike v Sloveniji (na fotografski razstavi,
ki bo v Trstu, namerava na kratko predstaviti Slovenke, po katerih
so poimenovane ulice v Sloveniji), predvsem pa to, da bi bolje
poznali ženske osebnosti iz naše pretekle zgodovine in tudi zato,
da bi občina Trst, in sicer Komisija za toponomastiko občine Trst,
poimenovala ulice, kraje itd. v Trstu po Slovenki / Slovenkah, ki so
delovale na našem območju v prejšnjih stoletjih. Da pristojna
občinska komisija vzame v poštev Slovenke za poimenovanje ulice
v Trstu, je seveda nujno potrebno predložiti podžupanji Fabiani
Martini lestvico kandiatk. Komisija nujno potrebuje kratke
predstavitve, kratke življenjepise zaslužnih Slovenk, ki so živele in
delovale na našem območju v preteklosti. Za podrobnosti v zvezi z
dejavnostmi na področju slovenske ženske toponomastike je na
razpolago kot referentka znotraj Skupine Toponomastica femminile
za stike s slovensko manjšino v Italiji in s Slovenijo dr. Elena
Cerkvenič e-mail: elenacerkvenic@gmail. com.
Skupina obenem vabi dijake in učence vseh primarnih,
sekundarnih šol prve in druge stopnje s slovenskim učnim jezikom,
da se udeležijo natečaja, ki želi ovrednotiti življenje in delo Slovenk
iz preteklih stoletij, ki so bile aktivne znotraj kulturno-
gospodarskega konteksta teritorija. Tudi glede natečaja se lahko
interesenti zglasijo pri gospe, dr. Cerkvenič.
Vabilo Skupine ženska toponomastika

Slovenija 4. decembra 2014 13
Trinajsta plača, t.i. božičnica, ali brez nje?
Novi ljubljanski nadškof 
o verski nestrpnosti
  Sloveniji se v decembru,
zadnjem mesecu v letu,
pretežno obnavljajo do-
godki, ki so del naše katoliške ve-
re, kulture in tradicije. V štirih
adventnih tednih se verni ljudje
pripravljajo na sprejem Boga in
praznovanje Božiča, duhovno
drugače opredeljen in usmerjen
del javnosti pa se bolj posveča, če
ima denar in druge pogoje, la-
godnosti, ugodju, veselju in
sproščenostim. Glavna in osred-
nja novost letošnjega božičnega
in novoletnega pričakovanja in
vzdušja pa je zagotovo ta, da je v
slovenski stvarni in duhovni pro-
stor vstopil nov ljubljanski
nadškof metropolit p. Stanislav
Zore.
Tudi nova številka slovenskega
katoliškega tednika Družina je
skoraj v celoti namenjena posve-
titvi in umestitvi novega ljubljan-
skega nadškofa ter odmevom na
ta dogodek v Sloveniji in sosed-
njih državah. Opozarjamo na po-
membno in aktualno izjavo, ki
jo je novi katoliški dostojanstve-
nik izrekel v pogovoru za Sloven-
sko tiskovno agencijo. Opozoril
ja namreč, “da pogreša celovito
analizo verske nestrpnosti, ki
ima svoj izvor v preteklem poli-
V tičnem sistemu”. In je nadalje-val: “Sam si bom prizadeval zaspoštovanje ustavno zagotovlje-
ne verske svobode državljanov in
svobode delovanja vseh verskih
skupnosti. Pri tem ne želim nič
več in nič manj pravic, kot jih
imajo kristjani v drugih evrop-
skih državah. Tudi verni smo
enakopravni državljani Slovenije
z vsemi človekovimi in državljan-
skimi pravicami”. V kolumni, ki
jo redno objavlja v tedniku
Družina, pa je pisatelj in akade-
mik Alojz Rebula zapisal, “da se
bo moral novi nadškof v prestol-
nici Republike Slovenije soočati
z zahtevnimi stvarnostmi, ki jih
bo težko zmogla tudi njegova
frančiškanska karizma. Vsekakor
evangelij v Sloveniji ne bo umrl.
Čas pa je, da Slovenija, ki poleg
Albanije edina prepoveduje ve-
rouk v šolah, preneha s to, tudi
kulturno sramoto”.
Komentar po izvolitvi novega
ljubljanskega nadškofa metropli-
ta je napisal Franci Petrič, odgo-
vorni urednik Družine. Dal mu
je naslov Trije mostovi, ena smer,
in podnaslov, Novi izzivi za ver-
ne in ljudi dobre volje. Zapisal je,
“da je pogosto neprijazna medij-
ska drža do katoliške Cerkve, ki
jo je v veliki meri občutila prav
ljubljanska nadškofija, skoraj za-
senčila vsa dosedanja iskanja in
prizadevanja pastirjev te Cerkve
v služenju ljudem, za blagor ver-
nih in slovenskega naroda. Kljub
stalnemu pritisku, večinoma ne-
prijaznim vetrovom, ki so pihali
iz političnih logov, so verni naše
krajevne Cerkve skupaj z drugimi
kristjani na Slovenskem ostali
zvesti Bogu in povezani s Cerkvi-
jo. Razveseljivo je bilo zato, da so
se slovesnosti ob izvolitvi novega
ljubljanskega nadškofa metropo-
lita udeležili vsi najvišji predstav-
niki države (predsedniki republi-
ke, državnega zbora, državnega
sveta in vlade) in tako dali jasen
signal, da država in Cerkev nista
na nasprotnih bregovih in da
ločitev med državo in Cerkvijo
ne pomeni izločitve slednje. To
je optimistična napoved, da bo,
tako si vsaj želimo, neprijazno
ozračje, ki so ga doslej nekateri
vztrajno ustvarjali, za vedno izgi-
nilo v ideološko ropotarnico pre-
teklosti. Preveč je bilo v zadnjem
času poskusov delitev in s tem
slabljenja narodnega in cerkve-
nega občestva. Z novim nadško-
fom se nam ponuja priložnost,
da utrdimo medsebojno poveza-
nost in naredimo več za rast
božjega kraljestva in splošni bla-
gor našega naroda”.
Ob tem pa moramo zaradi objek-
tivnega pisanja vendarle spo-
ročiti, da je nekatere zmotilo, da
se je slovesnosti v ljubljanski stol-
nici sv. Nikolaja udeležil tudi
domnevno sporni
predsednik Vrhovne-
ga sodišča Slovenije,
Branko Masleša. O Ja-
nezu Janši, zaprtem
predsedniku SDS in
nekdanjem predsedni-
ku vlade, ni bila javno
izrečena niti beseda.
Pač pa je njegov pri-
mer v reviji Ognjišče
obravnaval Božo Ru-
stja, njen odgovorni
urednik, duhovnik,
publicist in pisatelj. O
Janezu Janši je zapisal:
“Naj odgovorim dve-
ma vrstama ljudi.
Prvim, ki trdijo, da v
Ognjišču premalo
pišemo o tem, da je v
zaporu vodja največje
opozicijske stranke, in
drugim, ki trdijo, da
pišemo samo o tem in
da ga preveč zagovar-
jamo. Dejstvo je, da si
pravniki niso edini, ali
je sodba pravična ali
ne, in da tudi vrhunski strokov-
njaki opozarjajo na velike po-
manjkljivosti v sodbi. Drugo še
bolj zaskrbljujoče pa je, da – tako
vsaj kaže – slovenska oblast zapi-
ra, kogar hoče. Zdi se, da se lahko
znajdeš za zapahi, če nisi ljub (za-
Delitve v desnem bloku v Sloveniji
Za razjasnitev pojmov
  ongres osvoboditve je za
nami. Tako so v Novi Slo-
veniji poimenovali napo-
vedano zmago Ljudmile Novak
prejšnji konec tedna na Vrhniki.
Tako so napetosti, ki so se stop-
njevale že približno dve leti, do-
segle svoj višek. Tema, jasno:
Janšev (domnevni) monopol
nad desnosredinskim političnim
spektrom v Sloveniji. Ja, tako.
Čeprav je bil kongres Nove Slo-
venije, je bil na Vrhniki vseskozi
v duhu prisoten tudi SDS. Ali vsaj
Janez Janša.
Komplikacije
Kompleksno razmerje med dve-
ma desnosredinskima strankama
polni časopisne stolpce, televizij-
ske minute in
hkrati tudi vse
bolj zaposluje jav-
no mnenje. Če je
levica že od nek-
daj (vsaj od ob-
dobja, ko je
Drnovšek izstopil
iz strankarske po-
litike) podvržena
stalnim pretre-
som, posledici
delovanja stricev
iz ozadja in neu-
trjenega strankar-
skega ustroja, je
veljala slovenska
desna-sredina za dokaj monoli-
ten politični blok, na vrhu kate-
rega je bil vselej Janez Janša. Leta
2000, ko se je sestavljala šestme-
sečna desnosredinska vlada, je
bil za predsednika vlade izbran
Andrej Bajuk, ker je imela novou-
stanovljena SLS+SKD, ki je takoj
za tem razpadla, večjo specifično
težo v parlamentu. Od takrat dal-
je je SDS, ki se je iz Pučnikove so-
cialdemokratske usmeritve
obrnila v nekoliko konservativ-
nejše vode, nesporno prevzela
vodstvo v desnosredinskem blo-
ku. Nova Slovenija je od tedaj vel-
jala za zvesto spremljevalko naj-
K večje stranke na desnem polu,medtem ko je bila SLS, ki je vselejprav tako spadala v desnosredin-
ski blok, za Janšo nezanesljiva
spremenljivka. Predanost SDS so
posebej očitali pokojnemu pred-
sedniku NSi Andreju Bajuku: kri-
tične opazke na Bajukov račun so
prav v preveliki predanosti vodil-
ni stranki skozi koalicijo Sloveni-
ja.
Ideja liberalizma v slovenski po-
litiki
Z vzponom mlajše generacije po-
litikov v Novi Sloveniji so se raz-
merja med strankama začela
spreminjati... in to vse bolj kore-
nito. Začetek tega preobrata v jav-
nosti je bilo pred dvema letoma
t. i. Toninovo glasovanje o
Kučanovi pokojnini. Dejansko pa
je šlo samo za javno manifestaci-
jo razlik in nesporazumov med
strankama, ki so bila dotlej pri-
krita pred državljani. Dovolj je
bežen vpogled v programske
prioritete strank v zadnjih letih.
Nova Slovenija je bila vselej
stranka, ki je nagovarjala ne sa-
mo katoliški delež volilnega tele-
sa, med svojimi temami je imela
tudi povojne dogodke v Sloveni-
ji. SDS pa, ki je bila do vladnih
strank (t. i. dotedanjega sistema
LDS) vselej zelo ostra, je svoje vo-
livce nagovarjala drugače. Mimo
dejstva, da je imel Janša kot ka-
rizmatični vodja vselej najbolj
trdno volilno bazo, je SDS dodat-
ne volivce iskala v drugih baze-
nih. Naj spomnimo, da je izrazito
liberalno ekonomsko politiko
prva na dan privlekla prav
Janševa stranka ob začetku svoje-
ga vladnega mandata 2004-2008:
takrat je Janševa vlada ustanovila
strateški svet za gospodarstvo, ki
so ga vodili mladoekonomisti,
krog mlajših ekonomistov, ki za-
govarjajo precej izrazita liberalna
stališča (z Mičom Mrkaićem na
čelu). Med odmevnejšimi pre-
dlogi, ki jih je ta skupina takrat
iznesla, je bila tudi enotna
davčna stopnja. Zamisel se sicer
ni obnesla in liberalni
strateški svet, kot so si
ga zamislili “mladoe-
konomisti”, je v krat-
kem razpadel.
Novo pozicioniranje v
desni sredini
V zadnjih letih je SDS
spremenil svojo stra-
tegijo. Posegla je v ba-
zen, ki ga je pred tem
obravnavala nekoliko
bolj marginalno. Tudi
v tem primeru lahko
najdemo neko točko
preobrata: gre za afero
Velikovec, ko je Janša
v prvi osebi nastopil proti takrat-
nemu predsedniku republike Da-
nilu Türku, ko je bil leta 2010 v
parlamentu predstavljen predlog
za predsednikovo ustavno ob-
tožbo po aferi Velikovec. Od tedaj
je Janševa stranka prevzela glav-
no besedo tudi v ideoloških te-
mah, ki so postajale iz dneva v
dan pomembnejši element poli-
tične agende Janševe stranke.
Istočasno je Nova Slovenija, po-
tem ko je mlajša generacija poli-
tikov prevzel vajeti stranke,
začela iskati nove niše. Po neu-
spelem poskusu vzpostavitve li-
beralnega pola, ki je spodletel Vi-
rantovi Državljanski listi, se je v
ta segment, ki je bil odkrit, po-
gnala prav stranka s krščanskim
predznakom. S ponovnim prei-
menovanjem v krščansko demo-
kracijo so želeli obuditi konota-
cijo na Peterletovo izkušnjo v De-
mosu in, še bolj, ustvariti pri vo-
livcih miselno vez z nemškimi
krščanskimi demokrati Angele
Merkel. Od razpada druge
Janševe vlade pa so vse bolj in-
tenzivno začeli poudarjati eko-
nomski del programa in se pri
tem sklicevati na nauke klasično
liberalne ekonomije, ki so si jih
pred tem “lastili” v Državljanski
listi. Še več, Novi Sloveniji je
uspelo priklicati v ožjo skupino
sodelavcev Rada Pezdirja, nek-
danjega ideologa Državljanske li-
ste in enega med bolj izpostavlje-
nimi liberalnimi ekonomisti. Na
nedavnem vrhniškem kongresu
je bil med govorniki tudi Janez
Šušteršič, finančni minister v
drugi Janševi vladi in predstav-
nik skupine mladoekonomistov.
Iskrice
Kaj je bil torej vzrok za rast nape-
tosti med dvema desnosredinski-
ma strankama? V bistvu zmes
vseh teh spreminjanj in
umeščanj. Dejstvo je, da se nova
generacija politikov želi oddaljiti
kulisno) vladajoči eliti. Na pro-
stosti so namreč ljudje – ali jih
spuščajo na prostost –, ki so gro-
bo kršili zakone in jih javnost
doživlja kot prvence gospodar-
skega kriminala, a se spretno iz-
mikajo roki pravice. Šele ko bodo
ti odgovarjali za svoja dejanja, s
katerimi so končno oškodovali
tudi druge ljudi in obubožali Slo-
venijo, bomo res pravna država”.
V Sloveniji se sicer v obdobju
proti koncu letošnjega leta kažejo
znaki in primeri gospodarske ra-
sti, tudi rast izvoza in zasebne po-
trošnje. Toda obenem se zaostru-
jejo trenja med vlado in sindikati
javnega sektorja, ker ti ne dovo-
lijo znižanja plač in raznih
olajšav. Vlada vztraja pri stališču,
da morajo tudi javni uslužbenci
prispevati svoj delež pri njeni po-
litiki za znižanje javnega dolga,
ki znaša, o
čemer smo že
poročali, skoraj
30 milijard
evrov. Sindikal-
ne centrale se pa
v mesecu de-
cembru ukvarja-
jo tudi z
vprašanjem, kje
in koliko zapo-
slenim v Slove-
niji bodo delo-
dajalci lahko le-
tos izplačali tri-
najsto plačo ali
t. i. božičnico.
Očitno se bo
zgodilo tako kot
prejšnja leta.
Denarne pri-
boljške ob kon-
cu leta bodo do-
bili tisti, ki dela-
jo v uspešnejših
podjetjih oziro-
ma dejavnostih,
le-teh pa je v
Sloveniji veliko.
Brez trinajste plače ali t. i.
božičnice pa bodo ostali delavci
v podjetjih oziroma dejavnostih,
ki so v krizi ali ki nemara komaj
životarijo. In tudi teh je v Slove-
niji veliko, žal čedalje več.
Marijan Drobež
od Janše in SDS. Hkrati pa
tudi drži, da je največja
stranka v slovenskem de-
snem bloku preveč “oseb-
no” jemlje to oddaljevanje
in se večkrat po nepotreb-
nem (posredno ali nepo-
sredno) zaganja v NSi. Je bi-
lo Toninu res potrebno gla-
sovati za Kučanovo pokoj-
nino? Po mojem mnenju
ne. Je bilo Novi Sloveniji v
imenu sprave potrebno
imeti tako zadržanje pri za-
konu o arhivih? Spet, po
mojem mnenju ne. Nepo-
trebno pa je bilo, po drugi
strani, da je SDS v iskanju
legitimacije svojih volilnih
rezultatov leta 2011 produ-
cirala afero trenirkarji ali le
nekaj mesecev kasneje
splošno državno debato o
praporščakih. Na Novo Slovenijo
so leteli očitki, da se v zadnji vo-
lilni kampanji ni jasno opredelila
do Janševe obsodbe v zadevi Pa-
tria: če pa sliko nekoliko obrne-
mo, lahko tudi ugotovimo, da je
SDS svojo volilno kampanjo
osredotočila samo na Janševo za-
porno kazen in na slovensko pra-
vosodje. Ostale teme so ostale
precej v ozadju.
Strategija prihodnosti
Skratka, da sklenemo. Kljub te-
mu da se stranki gibata v istem
miselnem prostoru, je v poskusih
pozicioniranja prišlo v zadnjih
letih do precejšnjih iskric.
Vprašanje je seveda, kaj si želi v
prihodnje slovenski desnosredin-
ski blok. Vprašanje o nastanku
nove uveljavljene stranke je še
daleč od realizacije. SDS je nazad-
nje zabeležila precejšen upad vo-
lilnega konsenza, NSi pa je zrasla
manj od predvidenega. Ampak
stranki sta si do nadaljnjega ma-
lodane usojeni: Slovenija ima
čisti proporcionalni volilni si-
stem. Kar pomeni, da ena sama
stranka ne zmore dobiti do-
voljšnjega deleža glasov za sesta-
vo vlade. Glede na odnos SDS z
ostalimi strankami je v tem tre-
nutku Nova Slovenija edina
možna povezava, pa čeprav tudi
samo naveza teh dveh pomlad-
nih strank ne bo dovolj. Obdobja
iskric še ni konec, stranki pa bo-
sta morali čim prej svojim voliv-
cem povedati, kaj dejansko na-
meravata v prihodnje. Za razja-
snitev pojmov.
Andrej Černic
Ljubljanski nadškof metropolit
p. Stanislav Zore (foto JMP)
Janez Janša
Ljudmila Novak
Aktualno4. decembra 201414
S 6. strani / Kard. Franc Rode v Gorici
“Od naše notranje moči
je odvisno ...”
  elo pa je bil navdušen nad
profesorji Gregoriane. Tam
je zelo cenil nekaj, česar “iz
Argentine nisem prinesel in kar
je bilo treba popraviti v mojem
miselnem sistemu”: spoštovanje
resnice, objektivnost, imeti oster
čut za to, kar je res, in biti zvest
resnici. Pa še to: vzeti življenje re-
sno. “V Argentini je veliko ljudi,
ki jemljejo življenje za hec, kot
nekaj neresnega”. Ko je prišel v
Evropo, je doživljal življenje kot
nekaj globoko resnega. “Ta ‘po-
pravek’ je bil zelo potreben v mo-
jem življenju”. Po enem le-
tu je šel študirat v Pariz:
“Francoski svet je bil veliko
bolj zaprt kot rimski, ki je
vendarle zelo mednaro-
den”. Francoski svet ima ve-
liko samozavest in zelo ja-
sno identiteto: “Francozi
ogromno dajo na to, kako
govoriš njihov jezik. Če go-
voriš slabo francoščino, si
odpisan, te ne bodo spošto-
vali. Če jim hočeš priti do
srca, moraš dobro obvladati
francoščino. No, jaz sem se
potrudil in mislim, da mi je
kar dobro uspelo”. V Parizu
je bil v stiku s francosko kul-
turo, “ki je ena najboga-
tejših”. Vrgel se je v branje
francoskih klasikov in mo-
dernih pisateljev in pesnikov 19.
in 20. stoletja ter tako obogatil
svoj miselni svet. “Tako sem in-
telektualno in duhovno ogrom-
no pridobil, se zresnil in tudi do-
zorel”. Vedno pa ga je vleklo do-
mov: “Sit sem bil, da sem tujec.
Hotel sem živeti in delati sredi
svojega naroda”. Svobodno se je
odločil in se vrnil v Slovenijo.
“Vedel sem, kam prihajam; da je
Slovenija pod režimom, ki ni na-
klonjen Cerkvi, da so kristjani po-
pulacija, ki ni enakovredna parti-
ji, da je neka diskriminacija in an-
tipatija do vernikov. In vendar
sem se odločil, ker sem hotel de-
lati znotraj slovenske Cerkve in
za utrditev Cerkve na Sloven-
skem”.
Leta 1965 se je vrnil v Slovenijo.
Najprej je nekaj let delal na pa-
storalnem področju, hkrati je
začel poučevati na teološki fakul-
teti v Ljubljani. Predaval je fran-
coščino, nato pa praktično apo-
logetiko, misijologijo, teologijo
nekrščanskih verstev, uvod v mo-
derni ateizem in osnovno bogo-
slovje. Nekdanji študentje se ga
spominjajo kot profesorja, ki je
bil “zelo človeški, sodoben, odprt
za duhovno problematiko tedan-
jega človeka”, je dejal msgr. Pod-
bersič. Leta profesure na teološki
Z fakulteti so bila “najlepša leta vmojem življenju”, je dejal kard.Rode. Čutil se je mladega in svo-
bodnega profesorja; predaval je
mladim, ki so se pripravljali na
duhovništvo. Opazil je, da so “ti
fantje zlata vredni, globoko
pošteni, z najboljšimi nameni
gredo v duhovništvo, da jim pa
manjka malo življenjskega vesel-
ja, da niso dovolj prebujeni.
Življenje je veliko bolj bogato, kot
si oni predstavljajo. Lahko bi
zaživeli veliko bolj globoko in bo-
gato in intenzivno, kot ga dejan-
sko živijo”. Zato je mladim ponu-
jal močne misli, take, “ki so bile
v komunističnem kontekstu zelo
razumljive”. Poudarjal je npr., da
morajo širiti prostor svobode:
“Imeli bomo samo tisto, kar bo-
mo dosegli s svojim delovan-
jem”.
Marsikaj zanimivega je kardinal
povedal o nekaterih svojih zna-
menitih sopotnikih. To so bili
Grmič, Truhlar, Perko, kasneje
Stres, Križnik in drugi. “Zelo do-
bro smo se razumeli”. Revija Zna-
menje je bila “pravzaprav revija
tega našega kroga, ki smo ga
orientirali zelo koncilsko, za od-
prto Cerkev, za Cerkev dialoga”.
Razmerje med omenjenimi pa se
je sčasom spremenilo, po-
slabšalo. O škofu Grmiču je po-
vedal, da je bil v začetku z njim v
zelo dobrih odnosih; razšli so se,
ker je Grmič ostale “dejansko si-
lil, da bi šli v kolaboracijo s parti-
jo”. Bili so za odprtost in dialog z
marksizmom, “ampak da bi se mi
šli eno partijsko politiko znotraj
Cerkve, pa ne! To je bilo jasno”.
Leta 1971 sta Rode in Perko ugo-
tavljala, da postaja “Grmičeva li-
nija nesprejemljiva za slovensko
Cerkev”. Odprto je kard. Rode
opozoril škofa Grmiča, da njego-
va linija ni dobra ne za slovensko
Cerkev ne zanj. “Vtis sem imel,
da je vezan na neko linijo, dejan-
sko je bil ujet”. Potem so se razšli.
Prof. Truhlar je prišel iz Rima v
Slovenijo z velikimi iluzijami, to-
da “v Sloveniji ni bil sprejet tako,
kot bi pričakoval”. Na teološki fa-
kulteti ni imel kakega pomem-
bnega mesta; “oblast, ki ga je v
Rimu oblegala s prijaznostmi, ga
je v Sloveniji popolnoma ignori-
rala”. Truhlar je bil zato precej
užaljen, predvsem pa “mu je
Grmič začel groziti”, češ da mu je
Udba za petami, ker da je svojčas
bogoslovce usmerjal v domo-
branstvo. Truhlar, “ki je imel kaj
dosti pozitivno mnenje o samem
sebi, ni prenesel tega in nekaj dni
kasneje je odšel iz Slovenije, prak-
tično tajno, in žal par mesecev
potem na Južnem Tirolskem
umrl”.
Rode je kar šest let vodil jugoslo-
vansko provinco lazaristov, nato
so ga poklicali v Rim. Medtem je
v Sloveniji vodil revijo Znamenje,
Bogoslovni vestnik, Cerkvene do-
kumente itd. Bil je tudi konzultor
tajništva za neverne. V Rimu ga
je hotel imeti za sodelavca že
kard. König in, za njim, kard.
Poupard. “To moje 16-letno ob-
dobje v Rimu je bilo zelo zanimi-
vo”. Poupard je “bil kot Francoz
izjemno zahteven in tudi malo
kapricast”. Organizirali so med-
narodne simpozije o problemati-
kah ateizma, marksizma in parti-
je.
Leta 1992 je imel Rode v Dragi
predavanje o slovenski narodni
zavesti, “ki je bilo zelo dobro
sprejeto”. Začel se je približevati
slovenski problematiki in nekaj
tudi prispeval k temu. Trdil je, da
“moramo oblikovati novo slo-
vensko zavest, ki bo temeljila na
zgodovinskih dejstvih”. Biti mora
“drugačna, prešerna in vesela,
dostojanstvena in sproščena”.
Rode je tudi človek prodorne mi-
sli in peresa, in vendar - je priznal
- je doslej vsak članek ali knjigo
pisal, ker je bil “nekako prisiljen
v to”, je povedal kardinal, avtor
15 knjig. “Nisem novinarski člo-
vek, da bi kar sam po sebi pisal o
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik prof. Peter Černic
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C,
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. 
Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
To številko smo poslali v tisk v torek, 4.decembra, ob 14. uri.
stvareh, ki se dogajajo. Ne pišem
najlažje, ni lahko oblikovati do-
brih stavkov in pravilnih misli”.
Leta 1997 ga je Janez Pavel II.
imenoval za ljubljanskega
nadškofa, kar je ostal do leta
2004. “V tem času ste se veliko
soočali z mediji in novinarji so
vas imeli zelo radi…”, je dejal
msgr. Podbersič. Lado Ambrožič
mu je ob odhodu v Rim dejal:
“Zdaj bo pa dolgčas v Sloveniji”,
je pripomnil kardinal. “Imeno-
vanje za ljubljanskega nadškofa
sem sprejel brez bolečine, z vesel-
jem, ker sem bil prepričan, da se
lahko nekaj naredi, da delam za
moralno, kulturno in krščansko
prenovo slovenskega naroda”.
Želel je, da bi Slovenija postala
demokratična dežela, s spošto-
vanjem človekovih pravic,
prežeta z moralnimi vrednotami,
kulturno bogata, ustvarjalna
na področju umetnosti, social-
no pravična in zvesta svojim
krščanskim koreninam: “To je
bil moj program”. Med nalo-
gami, ki si jih je sam zadal, so
bili sporazum med Slovenijo
in Sv. sedežem (“Zanj ima ve-
liko zaslugo predsednik vlade
Janez Drnovšek”), slovenska
sinoda za notranjo prenovo in
restrukturacijo Cerkve na Slo-
venskem (dokument, ki je bil
odobren v Rimu, je od leta
2002 “uradni dokument za
Cerkev na Slovenskem, ki nas
obvezuje”) in nov prevod bo-
goslužnih besedil.
Pomembno je bilo tudi ob-
dobje, ko je bil v Rimu od 2004
do 2011prefekt kongregacije za
ustanove posvečenega življenja
in družbe apostolskega življenja.
Zelo je podpiral nove, mlade re-
dovne skupnosti v Cerkvi, “kar le-
po število je doseglo papeževo
priznanje”. Te nove skupnosti so
v glavnem vse bolj tradicionalno
usmerjene: poudarjajo redovno
obleko, molitveno življenje,
življenje v skupnosti in uboštvo.
Večina tradicionalnih redovnih
skupnosti pa je po koncilu
doživela pravo katastrofo. Skoraj
vse so izgubile polovico svojih
članov in jih še izgubljajo, saj no-
vih poklicev ni. Poleg tega je bil
Rode v Rimu član kongregacije za
škofe, kongregacije de propagan-
da fide, za bogoslužje, za kato-
liško izobrazbo itd., “dela je bilo
zelo veliko in bilo je zelo zanimi-
vo delo”.
Leta 2006 je pod Benediktom
XVI. postal kardinal. Z besedami
Alojza Rebule je dejal, da je za Slo-
venijo veliko bolj pomembno se
truditi za svetost in za življenje po
evangeliju, kot pa imeti ali ne kar-
dinala. Ko so bili kardinali ime-
novani pri 22 ali 25 letih, so mor-
da bili “pijani od veselja. Jaz tega
veselja nisem doživel. So pač leta,
ki človeka streznijo”. Je pa goto-
vo, da je imelo imenovanje za
kardinala v vsej zgodovini Cerkve
tudi svoj politični pomen. “To da-
je deželi neko priznanje na visoki
ravni”.
Slovenija je danes v krčih zaradi
neutečene demokracije, jugono-
stalgije, nesposobnosti za narod-
no spravo, labilnosti slovenskih
vlad, korupcije, hlastanja po
evropskih političnih stolčkih itd.,
je dejal msgr. Podbersič. “Od leta
1991 naprej v Sloveniji rastejo ne-
zadovoljstvo, razočaranje in pesi-
mizem, kot da je neka mora legla
nad to deželo”, je dejal kard. Ro-
de. V Sloveniji prevladuje zoprno
in neprijetno ozračje stalnega
medsebojnega obtoževanja in
očitkov, zavisti in zamerljivosti,
“kot da smo vsi sprti med seboj”.
V Sloveniji je po njegovem
mnenju tudi “veliko popolitve-
nosti, vulgarnosti in hudobije”.
In vendar je “ogromno poštenih
in dobrih ljudi, kot jih težko naj-
deš drugod”. Strupeni zrak
ustvarja vrhnja plast, ki daje tudi
podobo Sloveniji; “to, kar je v
globinah, pa je dobro, pošteno in
resno. Tisto mora priti na dan in
prevladovati v našem prostoru”.
O slovesnosti posvetitve novega
ljubljanskega nadškofa, ki se je je
udeležil sam vrh državnih obla-
sti, je kard. Rode dejal, da se ljudje
očitno zavedajo, da je “Slovenija
v svojem jedru katoliška dežela”.
Položaj slovenskega naroda v zad-
njih stoletjih se je bistveno iz-
boljšal. Danes imamo iste
možnosti kot drugi narodi. Slo-
venija je postala samostojna
država: “To daje narodu tudi
ugled, ki ga prej ni imel. Suvere-
nost in nova zavest, ki jo moramo
imeti kot Slovenci, je nekaj fan-
tastičnega! ” Slovenskega jezika
danes nihče ne ogroža, “če ga ne
ogrožamo sami”. V Strasbourgu
in Bruslju je enakopraven vsem
drugim jezikom. V mednarodnih
organizacijah imamo svoje pred-
stavnike. “Samo od nas in od
naše notranje moči, naše vitalno-
sti je odvisno, kakšna bo naša pri-
hodnost”. Priložnosti pa imamo
take, kot jih naši predniki niso
imeli. “Meje so danes komaj še
zaznavne”. Možnosti imamo, da
naredimo iz naroda to, kar bi lah-
ko bil: spoštovan, ustvarjalen,
srečen, ekonomsko uspešen, du-
hovno bogat, zvest svojim
krščanskim vrednotam, ki so tudi
temeljne vrednote evropske civi-
lizacije.
V diskusiji se je oglasilo več oseb
iz publike. Med drugimi je pol-
kovnik Srečko Lisjak, predsednik
Območnega združenja veteranov
vojne za Slovenijo Veteran Nova
Gorica, dejal, da je z nadškofom
Rodetom pred leti zelo lepo sode-
loval. Zato mu je podaril posebno
priznanje: naboj, ki je bil zaplen-
jen po bojnem spopadu za osvo-
boditev mednarodnega mejnega
prehoda Rožna Dolina, torej po
spopadu, ki ga je vodil Lisjak; zra-
ven pa še obesek za ključe, ki spo-
minja na 600-letnico ustoličenja
zadnjega kneza v slovenskem je-
ziku. Kardinal je sklenil svoje mi-
sli prav s tem obeskom v roki:
“Knežji kamen je eden od simbo-
lov slovenstva”. Ta kamen je del
nekega rimskega stebra. “Temelj
slovenske kulture je tudi Rim,
rimska civilizacija. Tudi ta temelj,
ki ga je potem oplemenitilo
krščanstvo, nas dela Evropejce.
Grška, rimska kultura in krščan-
stvo: to smo mi! Dokler bomo
tem temeljem zvesti, bomo tudi
uspešen in srečen narod”.
DD
V torek, 25. novembra, je kard. Rode vodil večerno somaševanje v
Štandrežu, kjer je potekal niz srečanj ob praznovanju vaškega zavetnika
  Muzeju novejše zgodo-
vine Slovenije je na
ogled fotografska razsta-
va Himalajski vodja Aleš Kuna-
ver, ki so jo posvetili 30. oblet-
nici njegove tragične smrti. Fo-
tografije so izbrane iz zbirke al-
pinistovih barvnih diapoziti-
vov, ki jih je muzeju podarila
družina Kunaver. Z razstavo
želijo predstaviti pionirsko ob-
dobje slovenskega himalajizma.
Razstava ob obletnici Kunaver-
jeve smrti je nastala v sodelo-
vanju z njegovo soprogo Dušico
in njegovimi prijatelji alpinisti.
Soproga preminulega alpinista
je namreč letos Muzeju novejše
zgodovine Slovenije podarila
obsežno zbirko, ki zajema okrog
5800 večinoma barvnih Kuna-
verjevih diapozitivov.
Med podarjenimi diapozitivi so
posnetki iz pionirskega obdobja
slovenskega himalajizma - iz
šestih jugoslovanskih odprav na
indijsko in nepalsko Himalajo
in ene odprave na Hindukuš v
Afganistanu. Kunaver je bil vod-
ja šestih odprav, ki so potekale
med leti 1960 in 1984. Avtor
večine posnetkov je Kunaver,
nekaj posnetkov pa so naredili
tudi nekateri drugi člani odprav.
Fotografski del razstave dopol-
njuje gradivo v dveh vitrinah.
V Z razstavo avtoric Dušice Ku-naver in Jožice Šparovec, kibo na ogled do 12. januarja
2015, želijo poudariti Kuna-
verjeve zasluge, ki jih je imel
kot legendarni himalajski
vodja za razvoj slovenskega
alpinizma. Obenem želi raz-
stava prikazati Kunaverja kot
človeka, ki je bil vzor alpinistom
mlajšega in starejšega rodu.
Alpinist Aleš Kunaver (1935-
1984), ki je bil tudi snemalec
prvih slovenskih himalajskih
filmov, konstruktor alpinistične
opreme, predavatelj in publi-
cist, je slovenski himalajizem
popeljal v sam vrh sodobnega
alpinizma. Ko se je leta 1960 kot
član udeležil prve slovenske od-
prave na Himalajo (Trisul v
Indiji), so bili še himalajski
začetniki, leta 1975 pa so slo-
venski alpinisti pod njegovim
vodstvom že posegli v sam
svetovni vrh.
Preplezali so prvenstveno
smer v južni steni Makaluja
in dosegli vrh - 8475 metrov ter
s tem tudi svetovni rekord v do-
seženi višini brez kisika (Marjan
Manfreda). Leta 1981, ko so pre-
plezali prvenstveno smer do ro-
ba 3300 metrov visoke južne
stene osemtisočaka Lhotseja,
četrte najvišje gore na svetu, so
njihov dosežek v svetu ocenili
kot najtežji poseg do tedaj na
Himalaji, so zapisali v muzeju.
V Muzeju novejše zgodovine Slovenije
Razstava v spomin 
na Aleša Kunaverja
Aktualno 4. decembra 2014 15
Spomini, ki bolijo
Omare
  dločitve sprejemamo
najprej z razumom,
racionalno. Šele nato
pridejo na vrsto čustva, šele
nato nas zaboli. Sama sem v
teh mesecih v denarni stiski
in takoj sem se razveselila
možnosti, da mamino
stanovanje, kjer sem tudi
sama odraščala, vrnem
Zavodu ATER in se tako
izognem plačevanju
najemnine, elektrike, vode in
plina. Kar pot pod noge, sem
pomislila, odjavila vse usluge
in stopila v stik s fantom, ki
naj bi stanovanje izpraznil. In
z zadovoljstvom sem
ugotovila, da bom tako
prihranila kakih osemdeset,
devetdeset evrov mesečno,
kar mi bo v veliko pomoč pri
rednem plačevanju oskrbe v
domu za ostarele.
Staro, zanemarjeno
stanovanje pri Sv. Ivanu je
bilo dejansko tudi stanovanje
mojega otroštva. Ne hiša, kjer
sem se rodila... te dejansko
sploh ne poznam in le
približno vem, v katerem
predelu Trsta se nahaja.
Mnogim se bo to zdelo
čudno, nemogoče, predvsem
tistim, ki so rojeni na kmetih
in so čustveno navezani na
“očetnjavo” in zemljo. A v
mestnih delavskih četrtih je
tako. Rodila sem se v
prikletnem enosobnem
stanovanju, kjer sem postala
astmatik in ki je krivo, da sem
še danes občutljiva na vsak
virus in sem stalno
prehlajena. Staršem je uspelo
dobiti nadomestno, večje in
svetlejše, v petem nadstropju.
In še v predmestju, kjer je bilo
z balkona videti tudi nekaj
zelenja. Zakaj bi se torej
vračali in obujali spomine?
Obe stanovanji sta bili itak v
O
najemu. Na tuje stvari pa se
človek težje naveže.
Nekaj dni, preden je prišel
kombi in odpeljal vso šaro na
odpad, sem se vseeno
pripeljala do umazano
rumenega bloka iz prvih
povojnih let in po nekaj
neuspešnih poizkusih
vendarle odklenila mamin
dom. Tisti dom, ki ga je imela
ona tako rada, pa čeprav je
bila zadnjih deset let ujetnica
med štirimi zidovi. Ker je
stavba brez dvigala, namreč ni
mogla nikamor. Sedaj me je
prosila, naj vzamem nekaj
pribora, ki ga je hranila zame,
prišla pa sem tudi po
dokumente, ki jih bom
nedvomno še potrebovala.
Tema, vonj po zaprtem, mačje
ležišče in žogica, ki sta me
spomnila na mamino
štirinožno prijateljico. Menda
jo je posvojila ena izmed
socialnih delavk, pri nas ni
bilo prostora zanjo, ker sva se
z možem ravno selila. Pa mi je
vseeno težko, ko se spomnim
črno-bele muce, ki me je z
mamo vedno čakala pri
vratih. Z njo je delila vsak
trenutek, tudi spali sta skupaj.
Mislim, da bi bili brez nje
dnevi še daljši in še bolj
prazni.
Umaknem nekaj šare in
pogledam v omare. Obleke.
Stare, nove, veliko je takih, ki
jih mama nikoli ni oblekla.
Nekatere so še v celofanu.
Pomislim na prijateljico, ki bi
jih bila vesela. V kartonastih
škatlah je veliko blaga. Mama
je rada šivala. Nekoč. In jaz
sem to njeno ljubezen do
šivanja sovražila. Ker me je
oblačila v čipkasta krilca, s
katerimi se nisem mogla
poditi po travnikih. Ker je
čepela ob šivalnem stroju ure
in ure, ne da bi se zmenila
zame. Ker je preživljala cele
popoldneve v mestu, pred
modnimi izložbami. Jaz pa
sem imela rada morje... in
travnike. Zato blaga ne bom
potrebovala, niti šivalnega
stroja. Jaz se veliko bolje
znajdem z malto ali kleščami
v rokah. Ali na sprehodu v
naravi.
Iščem pribor, za katerega si
mama želi, da bi ga vzela. In
odkrivam stare risbe, zvezke,
spomine iz šolskih dni. Ima
me, da bi jih vzela s seboj, a
mi je mož že zagrozil, da je
prenatrpanih omar pri nas
doma že itak preveč. Zato
zaprem predal. Ker boli in ker
nočem spominov. Z leti jih je
itak vse več. Preveč. Veliko
spominov in manj dogajanja.
Dokler, na koncu, ne ostanejo
samo spomini. In otožnost. In
nikogar, da bi te poslušal.
Na moji stari nočni omarici je
škatlica iz lepenke v obliki
odprte knjige. Na levi strani je
naslikan angel, na desni pa
otroška molitvica, napisana z
zlatimi črkami. Vedno je bila
na moji nočni omarici.
Odločim se, da jo vzamem s
seboj, v torbo naložim še tisti
pribor, sliko svojega nečaka in
poročno sliko staršev. Koliko
let je minilo od takrat!
Mojega očeta že dolgo ni več,
mama je sedaj v domu. Kepo
imam v grlu, ko gledam hišo,
ki je bila nekomu dom in jo
bom jaz enostavno izpraznila.
In spomine odpeljala na
odpad. Tako je življenje.
Rodimo se goli, brez vsega.
Vse življenje hlastamo po
vsem... po denarju, po
spominih, po imetju. In
potem nekega dne naši otroci
vse skupaj odpeljejo na
odpad. Razen denarja
seveda..., ki pa ga moja mama
ni imela.
Razmišljam, ali naj odprem še
druge omare. Vem, da so tu
moje igrače: punčke in plišasti
medvedki, ki sta mi jih mama
in tata kupovala predvsem za
Miklavža. Vem, da jih je
mama shranila, ker so
verjetno njej pomenili več kot
meni. Tako rada me ima...
tako rada sta me imela.
Nočem videti plišastih
medvedkov, preveč mi je
težko in doma ni prostora
zanje. Zaklenem vrata. Ima
me, da bi poslikala, a sem
pozabila fotoaparat. Bolje
tako, pomislim. Saj je
najbolje, da pozabim. Na
hišo, kjer sem kot otrok
preživljala po cele dneve na
balkonu in gledala, kako se
drugi vrstniki igrajo na
travniku pod bloki. Mama je
bila preveč ljubosumna name,
da bi me pustila “na cesto”,
kot je temu rekla. In jaz sem
mladost preživela med
knjigami in sanjami. V tisti
sobi, ki je sedaj polna stare
šare. Tako polna, da se še
hoditi ne da.
Pogledam še v kuhinjo, tam je
shramba, tista, ki me je
privabljala, ko sem si zaželela
posladka. Še vedno je polna
vsega. Diši po kavi in
začimbah. In po življenju, po
štiridesetih letih življenja, ki
ga je moja družina preživela v
tej hiši. Morda jih je bilo celo
petdeset. Pol stoletja.
Težko mi je, ko zaklepam.
Rada bi bila vzela vse, a vem,
da nima smisla. Spominov je
že itak preveč. In veliko je
takih, ki bolijo.
Suzi Pertot
Po treh zaporednih porazih zamenjava trenerja
Kras bo reševal Žlogar
  adnji teden je bilo v sre-
dišču pozornosti doga-
janje v nogometnem
klubu Kras. Kot znano, je upra-
va po treh zaporednih porazih
in zgolj sedmih osvojenih
točkah v 11 krogih D lige s
težkim srcem odslovila trener-
ja Predraga Arčabo. Ta je lani v
aprilu prevzel mesto Branka
Zupana in kot trener-igralec
preko play-offa elitne lige po-
peljal repenski klub spet
(tretjič v šestih letih) med
četrtoligaše. Letos pa je po-
krival le trenersko vlogo, re-
zultatska kriza in bleda igra
pa sta ga odnesli po tretjini
zahtevnega meddeželnega
polpoklicnega prvenstva.
Eno tekmo je v gosteh na
Tridentinskem pri pepelki
Mezzocoroni ekipo vodila
dvojica pomočnikov Gulič –
Bombač, ki je z gostovanja
odnesla pomembno zmago.
Uprava pa je medtem skle-
nila, da vodenje moštva
prevzame tudi tokrat iz-
kušeni nogometaš – legen-
da primorskega nogometa
Tonči Žlogar, ki je bil še do
tedna prej vodja postave na
igrišču. Veteran iz Izole je spre-
jel ponudbo predsednika Koc-
mana in na vrat na nos sklenil
obesiti čeveljčke na klin. V ne-
deljo je bil v Repnu prvič na
Krasovi klopi, končalo pa se je
s tesnim porazom z 1:2 proti
konkurentu za obstanek Gior-
gioneju.
Najprej nekaj besed o Antonu
Tončiju Žlogarju. Letnik 1977,
Z je igral pri raznih primorskihdruštvih, pri ljubljanski Olim-piji in nato kar sedem let kot
profesionalec na Cipru. V dre-
su slovenske reprezentance je
zbral 37 nastopov in en zade-
tek, ponaša se lahko tudi z na-
stopom na evropskem prven-
stvu leta 2000 v Belgiji in na
Nizozemskem. Po izobrazbi je
pravnik. V Repen je prišel lani
po izkušnji v Pordenonu, ker
računa na trenersko kariero in
ima ustrezno licenco za vo-
denje moštva v D ligi, pa se je
v teh posebnih okoliščinah
odločil za nenačrtovani korak.
Seveda v štirih treningih ni
mogel posebej vplivati na pri-
pravljenost in učinek nekdan-
jih soigralcev in zdaj varovan-
cev, toda že v nedeljo je bilo
videti, da zaupa nekaterim
igralcem, ki so doslej greli
klop (Bošković, Božič, Maio),
poleg tega pa skuša vcepiti fan-
tom določene sveže ideje. S
klopi je pristopal tudi zelo po-
kroviteljsko in pozitivno, kar
je za enajsterico, ki je zadnje
čase nastopala kar malce ma-
lodušno, bistvenega pomena.
Po tekmi se je sicer zavedal na-
pak in slabosti, vendar nogo-
metašem v bistvu ni imel kaj
očitati. Na dlani je, da ob ne-
katerih odsotnostih (Cvijano-
vić, Capalbo, Corvaglia) in
brez njega na zelenici zasedbi
odločno primanjkuje kakovo-
sti v tej strašni D ligi, kjer glav-
nina nasprotnikov igra res do-
bro in kaznuje vsako naj-
manjšo napako. Tu bo bržkone
Žlogarju prišla na roko tudi
uprava kluba, ki si te dni pri-
zadeva, da bi okrepila tudi
igralski kader. Mesto nekdan-
jega slovenskega reprezentan-
ta v sredini igrišča naj bi prev-
zel 19-letni Belorus Miša Ba-
bičev, ki je dozorel pri pre-
stižnem Rubinu iz Kazana, tre-
nira s Krasom že od julija in
čaka na izpisnico. Govorilo se
je tudi o izkušenem napadalcu
Pordenona, bomberju
hrvaškega porekla Emilu Zubi-
nu, ki pa je za repensko
društvo najbrž predrag. Odbor
pa bo brez dvoma naredil vse,
da skuša ekipi zagotoviti naj-
boljše razmere, da se ob tret-
jem poskusu Kras vendarle
prvič obdrži na ravni ugledne
četrtoligaške konkurence.
HC
MARIJINE BOŽJE POTI PRI NAS (76) Mariza Perat
Mirenski Grad pri Gorici
Leta 1907 je za župnika v Mirnu bil imenovan
g. Ivan Rojec, goreč in delaven duhovnik, ki se
je zelo zavzemal tako za du-
hovno kot za družbeno in
gospodarsko rast svojega
ljudstva. V Mirnu je ustano-
vil Čevljarsko zadrugo in dal
zgraditi Zadružno delavni-
co. Zelo mu je bilo pri srcu
Marijino svetišče na Gradu
in želel je, da bi se tu za stal-
no naselili redovniki, ki bi
romarjem nudili duhovno
oskrbo. Razmišljal je, da bi
to oskrbo prevzeli misijo-
narji Družbe sv. Vincencija Pavelskega, saj
je nekatere izmed njih tudi osebno poznal.
Nad njegovo zamislijo je bil navdušen tudi
nadškof Sedej in po njegovem prizadevan-
ju so 17. decembra 1913 prišli v Miren mi-
sijonarji - lazaristi, tako imenovani, ker se
je njihov ustanovitelj, sv. Vincencij Pavel-
ski (1581-1660), s svojimi sobrati naselil v
samostanu sv. Lazarja v Parizu. V Mirnu so
jih nadvse nav-
dušeno sprejeli
ter jih pospremi-
li na Grad. Nji-
hova naloga je bila duhovna
oskrba romarjev, ki so na Grad
prihajali vse leto, največ pa se-
veda za kvatrnico, ko je sem,
kot beremo, “poromalo skoro
pol Gorice”. Lazaristi pa so vo-
dili tudi ljudske misijone ter
duhovne vaje za duhovnike in
goriške bogoslovce.
Žal je naše kraje kmalu zatem
zajela prva svetovna vojna. Cer-
kve in domovi so bili porušeni,
ljudje so morali oditi v begunstvo. Oditi so mo-
rali tudi misijonarji. Vrnili so se šele meseca
marca 1918, in sicer dva duhovnika, g. Pirc in
g. Zdešar in dva brata. Vendar niso odšli
na Grad, saj je tu bilo vse razdejano.
Ostali so v Mirnu, kjer sta g. Pirc in g.
Zdešar maševala v zasilni vojaški baraki,
ki so jo preuredili za bogoslužje. Upra-
vljala sta tudi druge župnije, dokler se
njihovi župniki niso vrnili iz begunstva.
Po vojni so se vsepovsod začela obno-
vitvena dela. Tudi na Gradu so čistili
ruševine, popravili so cesto in tako so
se lazaristi vrnili na Grad ter se tu nase-
lili v kaplaniji. Na Grad so prenesli tudi
vojaško bara-
ko, v kateri je
nato bila red-
na božja
služba. V ob-
novljeno misijonsko hišo
so se lazaristi naselili leta
1927. Treba pa je bilo zgra-
diti tudi novo cerkev. Dela
so pričeli 25. avgusta 1924
s sveto mašo. Po dveh letih
so v cerkvi že lahko začeli
službo božjo.
V tem času je bil dušni pa-
stir v Mirnu g. Oskar Pa-
hor, ki je tu župnikoval kar
štirideset let (1924-1964).
Z veliko vnemo in ve-
liko ljubeznijo se je lo-
til gradnje nove cerkve
na Gradu in je temu
delu namenil mnogo
truda in mnogo časa.
Komaj pa so se razme-
re nekoliko uredile, so nastopile nove
težave. Pojavil se je fašizem. V času po
prvi svetovni vojni je bilo na Gradu
precej misijonarjev. Poleg duhovne
oskrbe romarjev so vodili duhovne va-
je, in sicer ne samo v goriški škofiji,
ampak tudi v tržaški, nadalje v Poreču,
Pulju in na Reki. Fašizem je kruto po-
segel v vse to delovanje in ga zatrl. Ne-
katere misijonarje so aretirali in zaprli,
druge so poslali v južno Italijo.
/ dalje
Sv. Vincencij Pavelski
Porušena
misijonska hiša 
v 1. svetovni vojni
Vojaška baraka, ki so jo 
pod Gradom, v Mirnu takoj
po 1. svetovni vojni 
priredili za bogoslužje
Ruševine cerkve na Gradu 1918
Razvaline cerkve na
Mirenskem Gradu po
1. svetovni vojni; v
ovalu kip Žalostne
Matere Božje, ki je bil
po 1. svetovni vojni
na velikem oltarju
Tonči Žlogar