St. 318 Trat, ponedeljek 17. novembra 1813. Tečaj XXXV; IZHAJA VSAK DAN frril tb nadeljah in praznikih ob 5., sb ponodHjkih ob 9. zjutraj. JP**aml&Be Stev. se prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) v mnogih iebakaroah v Trstn in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petra. ?obtojni, Sežani, Nabrezini. Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-bornbergu itd. Zaatarele ftev. po 5 nve. (10 stot.) 0«LA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v Širolcosti 1 tolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 at. mm. •smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 9O st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K. vsak« »»daljna vrsta K 2. Jieli oglasi po * stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratn: oddelek uprav« ^J&dinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In tožljivo v Trstu. " njff - ii^^aaga— Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. „ V cdinntti fe f NAROČNINA ZNAŠA ■a eelo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K ; a» aa- ročb« brez doposlane naročnine, ne uprava ae Mira. ■artiatsa u o*i*Utka Ii kovalo sanitetnega materijala. Po prvih odločilnih bitkah s Turčijo je Gešovova vlada pustila, da so se mirovna zavlačevala in to samo iz korektnosti napram Srbiji in Gršk'(??). Vlada je bila že takrat opozorjena na ilojalno postopanje zaveznikov in bi bila lahko sklenila s Turčijo sijajno mirovno pogodbo, ker Turčija ni zahtevala ničesar drugega kakor Darda-nele in Carigrad. Vojna pa se je nadaljevala, Po bitki pri Cataldži so bili turški pogoji že manj ugodni, a še vedno izvrstni in bi Gešov lahko sklenil mir, a ni storil tega iz obzirnosti do Grške. Grki so igrali že pred Cataldžo jako sumljivo ulo-go. On sam (Genadijev) je dospel pred Cataldžo in nasvetoval dr. Danevu, da naj sklene mir, ker je pričela groziti nevarnost od Srbije, Grške in Turčije. A vojne operacije so bile ustavljene Šele potem, ko sta tudi generala Savov in Fičev uvidela potrebo premirja, ki je bilo potem tudi sklenjeno. V tem trenotku se je pričela nesreča Bolgarske. Vlada ni znala izvojevati iz sijajnih zmag primernih koristi. Rumunija je kar čez noč formulirala svoje zahteve, Srbi in Grki pa so pričeli preganjati bolgarski živelj v Macedoniji. Toda vzlic premirju se je ponudila Bolgarski zopet nova ugodna prilika. Bolgarski bankir Kalčev ie dosegel od 16. do 19. decembra pri Porti predajo Drinopolja, a Gešov se je kazal razžaljenega in grozil celo z PODLISTEK. Norec vojvodinje, Florentlnska novela Ernsta Remlna. „Lopov jej je dal vonjati strupa/ je nadaljeval starec, „in slutim tudi katerega. Kajti ono malo sredstev, ki jih pozna zaupnik vojvode in s katerimi razpolagajo Medici, sem jih poizkusil vse glede njihovega učinkovanja in protiučinka. Ko ste tako prihiteli in zahtevali mojo pomoč, sem uganil takoj, kaj se je utegnilo tu zgoditi ; in pri sebi pod obleko imam, s čimer edinim jej more pomagati človeška umetnost. Molite. Obljubiti vam ne morem še ničesar, ali s pomočjo Device Marije upam, da se posreči. Bog na Križu bodi hvaljen, da ste me tako hitro poklicali! Sedaj pa mirujte povsem in pustite me na posel." Raffaello je stopil v stran; plašno-izbu-ljenimi očmi je sledil spretnim rokam zdravnika, ki so, ko je še govoril, na rahlo odgriile sukno s Clarissinih prsi ter odprle demisijo. Ni se hotel poravnati s Turčijo niti še potem, ko je odšel o pravoslavnem božiču general Savov na povabilo Nazim paše in ministra Noradunghiana v Carigrad in dobil od obeh zagotovilo, da hoče Turčija izročiti Drinopolje. Savov je Ge-šova takoj informiral o tem svojem razgovoru, a Gešov ni niti reagiral nato. Med tem je postajala situacija vedno bolj komplicirana in Rumunija je začela zviševati svoje zahteve. Vlada je puščala dr. Daneva brez vsakih instrukcij in ko so bila londonska pogajanja prekinjena, je Bolgarska zgubila vse prednosti položaja. Obdana od vseh strani od sovražnikov, je pričela drugo vojno proti Turčiji, vzlic temu, da so generali sami izjavili, da |e obnovitev vojne velika pogreška. Po padcu Drinopolja bi morala Bolgarska takoj skleniti s Turčijo mir, a Geš^v se je dal zapeljati od zvitih srbskih in grških diplomatov, ki so hoteli bolgarsko armado najprej popolnoma izmučiti. Brez Greyjeve pomoči bi se nova mirovna pogajanja s nova mirovna pogajanja s Turčijo zavlačevala sploh do večnosti. Glede konflikta z Rumunijo je izjavil Genadijev, da so velevlasti same nasveto-vale sporazum. Prečital je tudi brzojave takratnega bolgarskega poslanika v Buka-reštu, iz katerih je razvidno, da je do zadnjega obstojala prilika za mimo dosego sporazuma. Genadijev je končal: Vojna s Srbijo in Grško nikakor ni bila povod bolgarske nesreče. Bolgarska nesreča je bila le posledica načina, kako se je vršil boj s Turčijo. Ljudstvo in bolgar* ska armada sta izvršila svojo dolžnost. Nesrečo je zakrivila le diplomacija s svojimi napakami in ona je za nesrečo tudi odgovorna. Ko je prevzel Radoslavov vodstvo sedanjega kabineta, je takoj sklenil rešiti, kar se je še dalo in vlada hoče tudi še vnaprej delovati na to, da zopet ojači bolgarsko narodno silo. Kralj Alfonz odpotoval na Dunaj. MADRID, 16. (Izv.) Španska kraljevska dvojica je odpotovala danes preko Pariza na Dunaj. Kokovcev odšel v Berlin. PARIZ, 16. (Izv.) Ruski min istrsk predsednik Kokovcev se je odpeljal dane« v Berlin. Potovanje kralja Ferdinanda v Berlin. DUNAJ, 16. (Izv.) Z ozirom na vesti, da namerava odpotovati bolgarski kralj Ferdinand v Berlin, izjavljajo v podučenih krogih, da so vse slične vesti neosnovane. Avanzntd v stbskl armadi. BELGRAD, 16. (Izv.) Danes je izšel kraljevski ukaz, ki proglaša avanzma velikega števila aktivnih in rezervnih častnikov. 430 podčastnikov je bilo imenovanih za častnike. Veliko Število častnikov podčastnikov in vojakov je bilo odlikovanih. Altmann Izpuščen iz zapora. DUNAJ, 16. (Izv.) Generalni reprezen-tant družbe „Canadian Pacific", ki je bil, kakor znano, radi nezakonitega postopanja aretiran in izročen sodišču, je bil danes proti kavciji 150.000 K izpuščen iz preiskovalnega zapora. Preiskava proti njemu se še nadaljuje. Mehlkanske h o matije. MEHIKO, 16. (Izv.) Mehikanski kon-stitucijonalisti so zavzeli danes mesto Jua- svileno srajco, tako, da je ležalo pred njima nepokrito belo lepo telo Clarisse. Potem je vzel Mauropulos iz nedrij leseno škatljico in je odvrtel nje pokrov. Z mazilom, ki je bilo v njej, je potegnil preko srčne jamice vojvodinje in je zmlel s koncem platna, obrnivši previdno v stran glavo in usta. Potem je starec Čakal — a hkratu se mu je zasvetii pogled, kajti zdelo se je kakor da so se prsi ležeče stresle rahlo. Raffaello je stal tresoč se od strahu. Sedaj je potegnil zdravnik drobno ste-kleničico, v kateri je bila neka šista voda, in pa ojster nož. S tem je zarezal nekoliko razpok v kožo, a skozi male odprtine je kapljala iz stekleničice kaplja za kapljo one tekočine. Skrbno je štel kapljo za kapljo. Kar naenkrat je Clarissa, kakor da se težko bori za sapo, odprla mrtvi ustnici, a tudi slonokoni vrsti blestečih zob sta šli krčevito narazen. V isti hip je zlil starec še ostalo vodo v usta. Hitro je vrgel zopet odejo čez njo, jo pritisnil enkrat s prstom trdo na vrat, se potem prekrižal in sklenil roki drugo preko druge, nagnivši se pobožno kakor k molitvi. rez in imajo tako sedaj vso mejo proti Mehiki in prosto pot za uvoz municije in orožja. MEHIKO, 16. (Izv.) Nova zbornica se je konstituirala, a senat se ns more sestati, ker izostajajo katoliški člani. LONDON, 16. (Izv.) Reuterjev urad poroča : Huerta je izjavil, da se ne umakne s svojega mesta za nobeno ceno in hoče nadaljevati svoje delo po pacifikaciji dežele. Opozoril je tudi na nevarnost, ki preti Evropejcem. Nagibi naše zunanje politike. Čudna so pota božje previdnosti, še bolj čudna pa so pota, po katerih hodi avstrijska politika. Vsaj tako se dozdeva nam Slovanom, ki ne vemo pravega odgovora, zakaj je naša politika taka. Ker pa čutijo posledice naše politike tudi Nemci, so se oglasili tudi ti in kličejo vladi: nehaj! Ali ta naša diplomacija ne sliši pritožeb na eni strani in ne klicev z druge strani, ampak dirja po svoji poti naprej. Kakor v narodni pesmi tako smo se vpraševali tudi mi : „Kam pa to pride, kam to grew, a odgovora nismo vi deli in tudi nam ga nihče ni znal dati. Domnevalo in ugibalo se je razno, a pravega ni nihče znal, ali mogel, ali tudi hotel povedati. Sedaj pa nam je povedal to neki pruski general von Bernhardi. Z vsem njegovim izvajanjem se nočemo baviti, povedati hočemo le odlomek, ki nam daje pojasnila, kaj je nagib naši zunanji politiki, kaj je povod našim velikanskim zahtevam za vojaške namene, ki nam pove, zakaj kroži po Avstriji skoraj milijarda (že zopet milijarda) zakladnih listov. Izvajanja onega generala nam pripovedujejo, zakaj je prišlo tisoče tovarniških in drugih delavcev ob kruh in zaslužek, zakaj se zapirajo pri nas tovarne, zakaj so se pomnožili konkurzi, zakaj je denar tako drag, da ga trgovec in obrtnik ne moreta dobiti za visoke obresti. Izvajanja onega generala nam pravijo, zakaj naš kmet ne more dobiti posojila, zakaj je padel kon-sum vsega blaga pri nas, zakaj so plačilne razmere pri nas tako žalostne. Ta pruski general pravi: „Avstrija mora ubijati vladoželjnost Slovanov. Ako hoče ostati velevlast, mora nastopati proti vseslovanskim težnjam. Kakor hitro bi prišli v Avstriji Slovani na površje, bi propadla Avstrija kot velevlast, izgubila bi svojo samostojnost. Zato tlači Avstrija Slovanstvo in to njeno početje se izraža tudi v balkanski politiki. Ne zahteva pa samo nemška korist, ampak tudi avstriiska, da Avstrija ubija premoč slovanskih narodov v svojih mejah. Da pa zamore izvrševati to svojo politiko, mora biti vojaško močna, da bodo imeli pred njo strah. Avstrija pa tudi mora v večji meri gojiti svojo vojaško moč in organizacijo, ker to zahtevajo koristi zaveznikov. Gre za bodočnost Nemčije kot velevlasti in Avstrija more koristiti nemški bodočnosti le, ako je primerno oborožena". Tako pravi ta general. Mi moramo plačevati milijarde, moramo dati skoraj 100.000 mož več vojaštva, da zamore naša vlada, po besedah pruskega generala, ubijati upravičene želje po človeka vrednem življenju slovanskih svojih državljanov, da more vlada ovirati in zavlačevati razvoj svojih slovanskih državljanov. Več voja- Je moral biti to pač močan čudotvoren sok, kajti vrat in prsi so se stresale, ko je sok tekel doli, a potem so se odpirale težke trepalnice nad mrtvimi očmi — padel je iz njih otrpel pogled naravnost pred-se v praznino. Potem je Mauropulos odrgnil tudi senci z mazilom iz škatljice. V oči je prišlo življenja, pogled se je obrnil v obličje starca — potem pa v stran k Raffaellu. Sedaj se je zasvetilo, medlo še, ali polno izpoznanja, in v globokem ječanju so od gibajočih se ustnic, prišle kakor dih besede: „Ello, Ello pomagaj!" Ihtečim vzklikom radosti jo je Raffaello prijel za roko. „Ello, Ello !M — tako ga je imenovala z ljubkovalnim imenom, ki mu je je dajala nekdaj v detinski dobi. Potem se je zdelo kakor da se hoče vzravnati, ali onemoglo se je zvrnila vznak in trepalnice so se zopet zaprle. Plašen iskajoč pogled iz široko odprtih oči je pal tja čez med zdravnikom in mladeničem v globino sobe — kakor da z grozo išče vojvodo. Tudi Raffaello se je obrnil in gledal na mesto, kjer se je Alessandro zgrudil na tla štva in 1365 milijonov bomo morali plačati samo, da bomo nudili večjo varnost za bodočnost Nemčije kot velevlasti. Torej namen vse naše politike je, zatiranje domačih slovanskih državljanov in oviranje razvoja Slovanov izven avstrijskih mej. Ako bi prišli na površje v Avstriji Slovani, bi baje po mnenju tega pruskega generala Avstrija propadla in izginila s površja kot velevlast. No, pa hvala bogu, tako daleč pa menda vendar še nismo pri nas v Avstriji, da bi se morali ravnati po ukazih kakega pruskega generala. Resnica je, da naše ljudsko zastopstvo, naš parlament, nikakor nima one moči, kakor bi jo moral imeti, da bi z uspehom mogel varovati koristi avstrijskega prebivalstva; toda nezadovoljnosti v prebivalstvu raste od dne do dne in more najti v najkrajšem času neprikritega izraza tudi v našem ljudskem zastopstvu. In potem je mogoče dvoje: ali pojde vlada, ali parlament, ali pa celo oba. In skoraj bi bilo želeti, da se zgodi to zadnje, kajti potem pač pridejo v dunajski parlament možje, ki ne bodo trpeli, da bi avstrijsko prebivalstvo plačevalo milijarde za zatiranje Siovanov in uresničevanje velenemških idej. Radovedni smo le, kedaj se znajde kak avstrijski general, ki bo javno govoril, kaj vse morate storiti v varstvo koristi Avstrije njeni zaveznici Nemčija in Italija in kaka mora biti njuna politika, da ostane Avstrija velesila. Toda naj bi tudi poizkusil ! V Nemčiji in v Italiji bi poskrbeli kar najhitreje, da ne bi govoril več, kajti to smejo le tam zunaj. Se je pač res že uresničil oni stari rek: Austria e s t in orbe ultima! Zagrebško „Kolo" v Trstu. Komerz. Zil nam je, da je današnja številka našega lista preozka, da bi mogli podati zaokroženo poročilo o vseh onih lepih, ▼ našem burnem življenju res in to, žalibog, le trenotkih, ki smo jih mogli preživeti v družbi svojih milih brat jv — „z one strani*. Že samo, da bi na kratko posneli vse one navdušene in navdušujoče besede, ki so bile izrečene na sobotnam komerzu, bi nam prenapolnile stolpce našega lista. Torej samo v najožjih mejah! Kot naš „bučegazda* je otvoril komerz dr. Ryb & f in je podal besedo dr. \V i 1 f a n u, ki je naslikal dragim bratskim gostom naše delo, naše borbe, naše vri ine in naše napake v verni sliki, ki jo more podati le tisti, ki je sam ustvarjal v težkem boju in morda tudi za-grešal ono, kar smo mogli nuditi njim, ki so prišli, da vzamejo s seboj najboljši spomin slovenskega Trsta. „Od Balkana do Triglava je narod, ki živi Še v suženjstvu, toda ta narod je izp*-egledal in izpoznal, kje je njegova bodočnost. Bojev je bilo in bo treba, da pride ta narod do svoje zmage, do svoje svobode, do svoje sloge — od Triglava do Balkana!" Ali hočete lepših besed, kot jih je izpregovoril predsednik srbske Čitalnice A n i C i ć na naslov hrvatskega „Kola" : „I na ovoj mrtvoj straži pjesma tvoja krijepi i snaži, — ali to mesto je bilo prazno — vojvoda je. izginil. Zunaj v veži pa so odzvanjali koraki oborožencev. V skoku je švigni! Raffaello k vratom, da bi jih branil, ali že je vdrla skozi nje notri tolpa črnih postav — usmiljenih bratov — ne tiho in neslišno, kakor delajo sicer, ampak trdega koraka ; odzvanjalo je kakor od železa in kute jim niso otepale okolo prs in rok, ampak sedele napeto, kakor da so potegnjene črez oklep. Raffaello se je umaknil — oko Luce je gledalo skozi odprtino kute voditelja črnih. Ali še predno ga je spoznal, je čul Ales-sandra ojstri glas — ozrl se je proti pragu — tu je stal obsovraženi za orjaškimi voj-ščaki visoko gori na stopnjicah in je zakli-cal: „Tega primite, rujavega — ta je, ki je zapeljal mojo ženo !" Pokazal je na Raffaella. „In tistega, ki stoji tam ob ležišču v črni kapuci, grškega čarovnika, ki skuša s hudičevo umetnostjo vzbujati mrtve! In vi, usmiljeni bratie, doli s pokrivali z glave, da vidim vaše obraze, kajti ne zaupam več nobeni kuti !" (Dalje.) Stran IT. „EDINOST" št. 318. V Tratil, dne 17. novembra 191J. da budemo kao stijena ljuta, kod koje će svakog puta otpor naći duSman kleti kad nam tlači ponos sveti. Zato pjevaj mnogo ljeta, uzor-diko našeg svijeta : sve za narod, koji bdije od Balkana do Adrije ! Kako je nato zavrelo v nas navdušenja in samozavesti, ko je v imenu tržaških Hrvatov g. Costaperaria poudarjal, da je vse tu okrog tega italijanskega Trsta, ki je v resnici prav tako naš, slovenska zemlja in da so tu naši bratje Hrvatje sicer gostje, toda vendar doma. In kako so potem prihajale iz dna srca Čestitke podpredsedniku „Kola", dr. Javandu, ki je prav te dni praznoval petindvajsetletnico svojega delovanja pri tem vzornem kulturnem društvu. Pa one prisrčne ovacije, ki so jih priredili potem vsi oni mnogobrojni Častilci naše lepe glasbene umetnosti njenemu navzočemu predstavitelju — Parmi! A to delo, to skupno delo naše jugoslovanske kulturne, narodne vzajemno-nosti ni Še končano, saj se Šele komaj začenja. Za to pa je treba dela in še enkrat skupnega dela nas vseh, kar je tako toplo priporočal tajnik „Kola", profesor Gr unwald, proslavljajoč liašo tržaško slovansko vzajemnost, našo tržaško slovansko slogo, kjer si je Slovenec s svojim bratom Hrvatom in Srbom v resnici brat in brat. Krasen, diven je bil ta večer. Ne morda vo praznih besedah, temveč po dejanju. Kje si še kedaj videl to ? Padla, izginila so vsa nasprotstva: slovenski Trst je objemal Jugoslovanstvo ! Bog daj in sreča jugoslovanska, da ta kal ne zamre v svojem spočetju, da požene, vzra- . ste in obrodi! Po našem morju. Popoldne so si naši dragi gostje iz belega Zagreba ogledali naše sinje morje in našo obal. Kdo bi mislil, da more toliko občinstva na „Volosko", ki nas je ponesla iz pristanišča tja dol do Miljskega žaliva in potem nazaj mimo mesta, mimo naših pczdravljajočih Barkovelj in Mira-; marja do slovenske ,,zagvozde" — Gr-' Ijana. Naša pesem je plavala tja preko j valov, a tam od kršnega obrežja so prihajali naši pozdravi, naši, kakor je naše to obrežje. Naše morje, naše ladje, ki j plovejo po njem, naše zastave, ki so po-' zdravljale s čolničev, in vse ono ljudstvo, i vse od Skednja pa do Barkovelj, mimo i cesarskega Miramarja pa do naših ribičev \ ob grljanskem zatonu — videli so naši: bratje iz ravne Posavine, da je reanica, { da je mcrje Aarijansko v resnici slovan« I sko, res naše prav tam, kjer si ga naj-; bolj lasti tujec. Vzlic temu, da biva sedaj članica ce-j carske rodbine v Miramaru, so si vendar Kolaši mogli ogledati ta krasni košček; naše zemlje. Ogledali so si park, a pred gradom samim je povabila nadvojvodinja j Marija Jonipina na kratek pogovor vodi-1 telja dr. Rybafa s Kolovim tajnikom prof. j Grunwaldom in dr. Jedlovvskim. Menda j*e prvikrat ob tej in taki pri-? liki zadonela pred cesarskim; gradom miramarskim naša ju-' goslovanska himna „Lepa naša do-' movina", in visoka gospa je le obžalovala,. da ni bil to popolni zbor Kolašev, ki jo j je zapel s svojimi tržaškimi spremljevalci. Oddelek pevcev se je namreč že zjutraj. odpeljal v Pazin, kjer je priredil koncert. Nadvojvodinja se je zanimala celo tudi za j to, kedaj se zopet povrnejo zagrebški pevci; v svojo domovino, a izrazila je svoje odkrito priznanje naši lepi pesmi. Na verandi našega gostoljubnega „Gr- !• Ijana" se je potem zopet zbrala vsa družba, in naši Zagrebčani so Čuli tu ob naši lepi • jadranski obali, kako se spajajo s šume-' njem jadranskih valov zvoki Hajdrihovega ; nMorja Adrijanskega". ] Zagoreli so potem bengalični ognji, rakete so švigale v zrak, zaorila je naša pe- : sem, in „Vcloska« je zopet zaorazdila po valovih ter ponesla naše goste in njihove j spremljevalce nazaj proti Trstu. Zavalo-; vilo je nekoliko, zapihala je nekolika j sapica preko morja, ntkoliko se je zazi- i balo, toda vendar varno in brez neprilik | je priplula naša „Voloska*1 do pomola. Lep izlet je bil to, lep, kakor je lepa J naša obal, ob kateri je plula ladja, lep, j kakor je bila lepa ona radost, ki je na-; vdajala srca tistih, ki so prvikrat ali pa! tolikokrat in vedno občudovali ta po tuj-stvu tako poželjeni, a po nas tako zvesto I vsrovani kos naše zemlje. Danes odhajajo naši bratje v beli Zagreb. Upamo, da jim je bil čas, ki so ga preživeli med nami, tako lep, kakor je bilo nam njihovo bivanje med nami. V slovo jim moremo le reči: Odhajate, odhajate Vi, a Vaša duša, Vaše srce, Vaša pesem je ostala pri nas; vzeli pa ste s seboj ono naše, kar ste Vašega dali nam ! Odhajate, a vendar ste pri nas in ostanete ! Ne, ne poslavljamo se: odhajajoče Vas sprejemamo ! Živeli! —r. Domače vesti, Naše gledališče. Poročilo o včerajšnjih predstavah priobčimo v jutrišnji številki. Vseh podrobnosti o pravkar preteklih slavnostnih dneh nismo mogli podati v r današnji številki. Kar smo danes morali opustiti, nadomestimo jutri. PGrotno sodišče. Danes z)utra|, ob 9. uri j se odpre zadnje tetoinje, kratko, porotno zasedanje, z razoravo proti Jusufu Za-h I r o v i č u radi zločina unora. Razpravi bod? predsedoval predsednic dež. sodnife vitez Miiovč ć, dočlm bode branit obtoženca dr. ]. Manoič. Ker fc je pri z'ttiaje;n zasedanju opa-tžaio, da popotniki, si so slovenskega Jezika ; vešči, prlha}-jo na porotce razprave precej neredno, bi Diio želeti, da se vsaj v takrat- ; | nem zasedsufu pokaže, da se naii porotniki • zavedalo važnosti n5?h funkcije. Vzorne C. M. podružnice, ki so že do i konca oktobra prekosile z dohodki lansko leio, so bl!e na Tež«5ketn sledeče (v okle- ; p?{ih je svi ta, za koliko so napredovale): Greta (330); S v. I v a n u (110); S v. J a-boo (497); Sv. Križ (27, lani je opala); ; T r s t I. (116, nova) ; K o I o n j a (950, ; nova). Par podružnic Še ni poslalo letos ni- } kakih orispevkov. Prosimo lepo 1 j Čitatelji naj sodijo 1 Prejeli smo : Dne j 29. uv^uoti I. sem bii vložil prošnjo na \ ; urad c. kr. r:ameKinIIt?eaega svetovalca v j Trst za dovoljenje prenosa moje obrti — j žganjarne — * trga Goldoni it. 4 v uIJcd j Belvedere Št. 17. Dne 26. septembra sem bil poznan na gori rečeni urad pred sanitetnega referenta, ki mi je naložil, naj uredim j vse, kar fe potrebno v zagotovilo zahtevane čistoče. Uredi! sem vse in potrosil okolo 2000 K. Dne 24. septembra me je vnovič pozval sanitetni referent in mi povedal, d a je našel vse v redu. Šel sem pa ' tudi k c. fcr. namestaiitveaemu svetovalcu, ki pa mi je izjavil v največje mole presenečenje, da mi ne more Še reči nič gotovega, * ker se podelitvi zaprošenega dovoljenja protivi konsorcij. j In res je bilo temu tako, kakor sem se! uveril na svoja lastna ušesa. Ne dajo mi j dovoljenja, ker bi delal konkurenco, češ, da j je v onih ulicah že mnogo zganjam. To pa ; je ravno, kar ne odgovarja resnici. Z Vojašničnega trga prihajaš v ulico j Commerciaie, kjer se začenja ona ulica — i Belvedere in se razteza tja do Campo Bel- S vedere. V tej ulici, na daliavo 450 korakov, | je samo ena žganjarn3. Pc leg tega so brez < te obrti biižaje uifce: Cžcilia Ritima yer, j Commerciaie, Riiggero Manna, San Anasta- j sio, Ti?arae!la, Paullaca, Gasparo Gozzi in V trg j:r?d kolodvorom. i Sedaj pa sodite, čitatelji, kaka dvojna! velja lu v Trstu. Po drugih ulicah Je po|, več žganjarn, skoro druga poleg druge, v) oddalji niti 30 korakov. Na pr. na trgu Gol- j doni, uUca Staiione, Risa Pescatori itd. Za • druge ni zakona — samo zame je. Konku- ' renče da se bojijo 1 Ta argumentacija je velekarakterist?čna posebno zato, ker prihaja t od našega konsorcija. A drugod — kakor; rečeno — jih konkurenca ne ženira. Morda; pa Je vziok v dejstvu, da sem jaz — Hrvat J Bonifačič ? Je že uicžuo, da merilo nas z j eco, druge pa z drugo m aro 1 in diven naš { zaščitnik (e ta konsorc'j. Ni dovolj, da drugI f delajo težave obrtnikom te stroke — dela v jih tudi — feonsorc«j. Vrag vzemi tako j pravico I G a J o B o n i f a č i ć. t Blizu je praznik sv. Miklavža In j blizu Božič. Mala Siavlca Papeževa je darovala Družbi prav dobro ohranjenih igrač, i da jih podari svojim gojencem. Srčna za-1 hvasa dobri Siavici f Prosimo in prav toplo f priporočamo, da dobi msogo posnemoval-j cev in posnemovalk, priporočamo pa po- j sebno rodoijuonim Slovenkam, da se za na- j biranje igrač, blaga za obleko in primernih r darov žrtvujejo in tako oskrbe družbtaim ji mafčkom, ki |«h (e le v samih vrtcih čez j j 1600, veselo miklavževanje, oziroma veselo M božičnico. Darovi naj se pošiljajo pisarni j družbe sv. C rila m Metoda v Ljubljani, Naroani dom! Svoji k svojim 1 Tvrdfca Golob & Ko. [i tovarna raznih masti in čistil za kovine in; usnje, je zopet izročila družbi sv. Cirila in fj Metoda 200 K. Imesovano tcrdko priporo- j čamo tembolj toplo, ker je odlično, na ob- \ j širni podlagi zasnovano narodno pcdjetj", ji edino na slovanskem Jugu. Golobo ve izdelke j j splošno hvalijo, zato je želeti, da se Še bolj! vsestransko razširijo. J Ciril-Metodove podružnice so prf-spevaie ieta 1912 K 71.157 08. a fetos, v času cd 1. funuarja do iekl. 5. novembra 1913. 1. K 47.297-57. Da ne bomo nezado-: vali tudi v tem letu, ndbrati moramo torej |do konca tega leta Se K 23.877 51. — Podružnice! Nabirajte marljivo članarino h darila! Pošiljajte prifoevke vodstveni blagajni! „Narodna zajednica v Opatiji" je po posredovanju blsgodusnega pospoda poslanca Valentiča iz Sv. Amona darovala 42 K v ; podporo družini Andreja Pečarla iz Sv. Luci je-Pcrtorose, ki Je bii zaprt 6 tednov vsled narodne zavednosti la laškega nasilja. Iskrena j hvala 1" _ DAROVI. Za božičnico bo nadalje darovali: (Pola gospe BiSek) Laura Zwitter 5 K, Šovlianski 1 K. Grebene 1 K. Paola Gržina . UelikaDska zaloga pohištva Id fapecarij :: Paolo Gastwirtb " TBT. A Slađan ft i - ?*letoo 22-15 raiia mmts Hm Najbolj ugoden vir za nakupovanje bodisi glede cen, kakor tudi kakovosti. **»»«'»- R. Oasperini, Trst Telefon itev. 1974. Špediter VU| Economo it. 10. i i Prevozno podjetje ™™ Sprejema razurlnjanje vsakegaksll Maja Iz atak, dostavlja u im. PO Si LJ AT VE, POTEGA KOVČEGOV. NAJUGODNEJŠE CENE. Zastopstvo tvrdko „Cement11 j Torinu cemmnta mFortlmmd- w Splletu. i PRODAJA NA DROBNO. CENE BREZ KONKURENCE. Dr. PEĆMK (Dr. PETSCHNIGO) TRST, VIA S. CATERIHA STEU. 1 Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8 — 9 in 2— 3 in specijalist za kožne in rodne (spolne) bolezni: lll/a—1 in 7—77» m Tevlji brez šivanja ■ mi in žebljev = W Izvršuje edino le Franjo Cink v Trstu ulica Cecilia Rittmeyer štev. 12. Izvršuje tudi vsako drugo naročilo točno in ceno, — Na zahtevo pride tudi po naročila izven mesta. = GOSTILNA 1 flirflntica Pompel ^ I Gol doni in na iatem tr^u se nahajata I mSL^St CAFFE G0LD0R1 I stru za oblen obisk. Fran MmrimđmM. ■ SLOVENCI! Vaš narodni zlatar in urar Alojz Po® se nahaja na trga BarrieraB. Avtomobil-umira Ford 16-20 HP Novi modeli 1913 Pomnoženo proizvajanje. Znižanje ceni 4—5 sedežev K 4800; 2 sedeža K 4300. Laudalet 6 sedežev K 6300. Popolna oprava Capote h nirau skimi zavesami, steklo, pet svetilk, generator za aoeto lenski plin, rog, kilometarski Stevnik in hitromer. Cene veljajo za voze prosto voznine in eolnine v Trst«. ANTON SKERL, sodnijski izvedenec Trst, Piazza Carlo Goldoni. Telefon 1734. Garage:Via dei Bacchi 18. Telefon 2247- I prva in edina pisarna | — v vojaški stvari — g (k«noe*)t«ftfru£ «d «. k. aaraeainifttv«) - Trst, ulica delU Caserma 5, IL n. | I Daj a uirato In Imformacij* • rsem, kar «« ^ Z feiĆa novadesja ta vojaške aioib«. Is^Mnj« I ia odpoAQ)» vsako mrte vojarfkeKu j I značaj« — opn.bčaaje od vaj, eaoietno prr>- fl ctovo^akvo. tonite«, do*eaaj>je rako n: Lih || I ag»dao«i glede pra*a&a« sisiba, vaprej^ja I r vojaftk« *oia M. — PoobUaćaaa je aCr Cbti Mnttk• prad oblatita'j lini — ftoAev«nja S ftro ta iiiiaii — Urada* are* Ob dalav- 5 ■ Mtik od 9l pradpotaflaa do 1. popoladae ft S Ob irimak ia pcaaaikik od W do 1% opold. J Podpirajte družbo SV. C1R1LR IN METODR I ilovo pogrebno podjetje, f st (vogal Piazza Goldoni) - CORSO 47 - (TELEFON St. 14-02.) Prevoz mriič&v na vse krajo Zastopstvo a prodajo pogrebnih predmetov: J. MRZEK, Opčine št 170 1 T. VITEZ v Nabreilni na trgu pri cerkvi; A. JAMŠEK, pri Orehu (Noflhero); F. BRNETIĆ v ftkednju- . - . . . _ Zaloga pristnih voščenih sveč lastnega izdelka. Podjetje bogato preskrbljeno z najnovejSo opravo. Vozovi za veličastne sprovode z boi»a*o opremo in od najenostavnejših do najbolj iuksuijoznih. Krasna izbira vencev iz umetnega, cvetja, biserov, kovine in porcelana, krste iz kovine in razaovrstne iz lesa, pajčolau obleke, obuvalo itd. — Za poročence, birmance in druge svečanosti bogata izbira raznovrstnih, vencev in cvetlic veščenih in barvanih. — Vsi predmeta so stalno na razpolago. .Stalne cene brez konkurence postrežba točna. Nočna naročila se sprejemajo v .astnih prostorih zaloge podjetja nI. Tesa št. 31. telefon 14C2. Družabnik in unravitei. M. d T I B I L J Ivan de Lorenzo - Anton Ferfila ZALOGA GLINA8TIH PEČI IN ŠTEDILNIKOV Trst, ulica San Maurizlo 9. Velika izbera glinastih peči v vsaki velikosti in barvi. Lastna delavnica štedilnikov- — Izbera plošč za stene h. pr. kuhinje, kopelji itd. Izvršuje in popravlja vsakovrstna dela te stroke. Na-ročbe se izvršujejo točno. Sprejemajo se naročila tudi na deželo V Trstu, dne 17. novembra 1913. „EDINOST" št. 318. Stran III 1 K, dr. F. A, 2 K, Geiger 1 K, Teply 1 K, Babic 1 K, dr. BjelovučiS 2 K, Strah 1 K Frank 1 K, Mrak 1 S, Janko Furlani 1 . K Gostiša 1 K, N. N. 20 v., Marija Wilfan | 5 K J. Mihelić 5 K, Rešaver 1 K, dr. P.; K 2 Anton Turk 1 K, N. N. 50 v., N. N. j 2 K N. N. 40 v., Kalan 1 K, N. N. 30 v.,; N N. 1 K, dr- Kuhai 1 K» N< 20 v »i N. N. 1 K, N. N. 50 v., N. N. 60 v., K. j Cibio 1 K, Stiglič 1 K, Pirih 1 K, Melanija j Čeme 2 K, Srb iz Belgrada 1 K, Katarina j Lavrenčič 5 K, Šonc 1 K, dr. Drobnjaković j 1 K, dr. Olipova Ivanića 2 K, Ant. Babnik ' 1 K, X. Y. 1 K, A. Tance 20 v.f Gradišar j 1 K, F. Rus 1 K, Žmavo 20 v.f Perhauc j 2 K, Coetaperaria K 150, dr. Rekdr 1 K, j Meljavec 1 K, Vrabec 1 K, Domicelj 1 K, j A. Kalister 5 K, Giac. Lestan 2 K, Ivan J Keček 2 K, R. P. 1 K, Kat. Baje 1 K, j Fnrlan 1 K, Stana 1 K, dr. Cok 1 K, Ivan Kušar 5 K, Hočevar 1 K, Stega 2 K, Dra-gutinovid 1 K, LaBtid Ante 1 K, Matej5i<5 j 5 K, dr. Abram 1 K, Frsn Lupša 50 v., inž. Nemec 1 K, Munih 1 K, Klinar 1 K, j Rovan 1 K, Železnik 1 K, Marica Godina! 1 K, J. Ko kalj 40 v., dr. Olip 1 K, M. i Martelanc 2 K, Umek 20 v., Pehani 1 K, j D. Martelanc 2 K, M. Lokar 60 v., Prinčič j 1 K, Ivaniševie 5 K, Golob 1 K, BonefačiS j 1 K, M. Stiglič '1 K, Marta Šavnik 1 K,! N. N. 20 v., N. N. K 150, N. N. 1 K, j N. N. 1 K, N. N. 1 K, Kravos 50 v., H.! P. 4o v., Schneller 1 K, Drago Stolfa 1 K, j Marušič 10 K, Dušan Mrkela 60 v., Vin-cencij Pavčic 30 v., Fritz 1 K, J03, Mislej 1 K. Peric 1 K, Lisec 3 K, Nečitljivo 40 v., JoBipina Lah 20 v., Nečitljivo 1 K. * Nujno prosimo, ća se nam v bodoče dopošljajo izkazi darov urejeni (po 1 K: ...,, po 2 K: ....), ker nam odvzamejo drugače preveč proBtora, sami pa tudi nimamo Čaaa, da bi jih urejevali ali celo prepisovali. Ured. — Neimenovanec je daroval posodo masti za otroški vrtec pri Sv. M. Magd. Zg, isti namen Neimenovan 1 K. — Zbirka 50000 kamenčkov. Ž: izkazih 21.136. Dalje nabrali Vera Ponlkvar 100, N. N. 500, Vadna! L|. 100, Zorka Kravos 200. Skupaj torej 21.136 + 900 =-22 036 = 440.72. Vesti iz Goriške. Deželni pomožni uradniki In dnevnički v Gorici si ustanove društvo, kateremu t»o namen ščititi ia pcspeSeaati interese teh res slabo plačanih ljudi. So ljudje s plačo 100—120 K na mesec, vrlljo pa večinoma uradnilke posle. Nesreča v Štanjela. Ponesrečil (e v torek dne 11. t. m. Alojzij Turk iz Komna,; oče dffaasjstih otrok. B?l |e na postaji z vozom, v katerega sta bila vprežena dva konja. Ob dohodu tovornega vlaka sta ss konja splačila in sta pomandrala Turka pod seboj, ki Je stal pred njima. Nato sta tekla prctS Koprivi ter se ustavila pred železniiko čuvajnico, ker je čutaj zatvori! zapornice. Turka so cdpeijaii vsega pobitega v tržalko bolnišnico. KoneČno se Je le dognalo, kdo Je oni samomorilec, ki Je v Gjrfci skočil z mosta v hudournik Koren na dan 1. t. m. Samomori ec se imenuje Alojzij Kadernac, 27 let, mizar. Izkopali so truplo in sestra pokojnika v nJem spoznala svojega brata. Skoro 100 let stara je umrla v Pusta-!ah v bližini Čepovsna Marijs Piesničar,_ rojena leta 1814. v mesecu fshruvaiju. Ž«na je delala do zadnjega ia pletla nogavice brez očal. Renjiko'1 v ladjedelnici v Tržiču, Povsodi se jih dobiva, kjer se da kaj iivohunltl v škodo Avsirfie, In tako so bili reojikoli tudi v ladjedelnic! v Tržiču. BMI so ia prihajali so Še novi. S'ednjič Je vendar avstrijska oblast, ki ima sicer več obzira na reajikole, nego na s7ojega dažavljans, izdala ukaz, da morajo renjikoii ven iz ladjedelnica, dato ne gre, da bi delaii važna dela v avstrijski ladjedelnici tuji podaniki Odpuščenih je že več italijanskih podanikom, druge odpustijo v najkrajšem času. Iredentovskt listi so že po koncu In se budujejo na Avstrijo, zakai dj preganja te tako dobre (za kega dobre ?) italijanske delavce. Pri plauiaski železoici so delali inžen^i is kraljevstva ia poin?Jo v Italiji progo do zadnjega kamna, sedaj naj b< tafeo natančno poznaJi še naie bojne i3dje; dosedanja že lahko poznajo. Radi samo po sebi 'umitega koraka avstrijske oblasti bo sedaj zopet obilo hrupa pri ire-dsatovcih, mi pa kličemo: ven z renjikoli! Kruha — domačinom 1 Iz Tomaja. Dne 13. t. ra. Je umrl v visoki starosti, v 89. letu, Anton Vitez iz Se-pulj 17. Bil je najstarejša oseba tomajske župsnrje. Vesti iz Istre. ! Poftoro?e. Die 13. t. m. okoli 6. ure; zvečer Je d« v jal tu strahovit orkan, kakršne-i ga ne pomnijo r.ajitare ši ljudje. Zdelo ni1 čutilo se Je, kakor da je nastopil katastro-i fa;en potres. Hiše so se tresle kakor ob' močaem potresu, zidovje Je pokalo in se" rušilo. Ljudje, prestrašeni, niso vedeli, sli bi bežali, ali čakali, da se zruii nad njimi do- movje ia jih pokoplje v ruševine. Sicer je trajal orkan le pol ure, a povročil je velikansko Škodo pri raznih napravah, javnih in ^privatnih nasadih in hiSah tu kakor v, ; okolici. j Mnogim hišam |e popolnoma odneslo i strehe in velike dele hotela „Adrija" in i {„Central". Privatna kopališča ob promenadi j so deloma hudo poškodovana, deloma porušena. Kamenite ozir. zidane stebre ob vrtovih je metalo po tleh kakor ob najhujšem; | potresu. Nad dva metra širok jez med mor- j ! Jem in savnami fe na več mestih zrušen ic) jonl v Sedolib, ki je približno 4 km dolg, i : popolnoma razdejan. Istotako so tu uničeni [vsi mostovi. Rarburkano morje je vrglo] j neko ladjo celo aa cesto. Stojnico stražnika; ; je Izruvalo Iz zemlje, neslo več metrov da- j ileč in Jo slednjič treščilo ob zid straž- j j nlce. I Da Je bilo morje silno raiburkano, je I umevno. Valovi so udarjali preko prome-j i nsdne poti na cesto ter valili s seboj ka-, i menje, porušili tudi neko kopališko utico in! :nanesli na cesto polno blata in morske^ : trave. »Staroslovansk* akademija" Lets ; 1902. se |e ustanovila v Krku (na otoku ! istega imena) „Staroslavenska akademija*, : znanstvena dražba, ki hoče po s?o|ih pravilih: 1) gojiti starostovanski liturgijski je-; zik ter pospiševati njega učenje, ia 2) gojiti Igisgoliško cerkveno petje. Ta namen hoče dosezati: z društvenimi sestanki, z akade- | mičnim izobraževanjem mladih duhovnikov v cerkvenosiov. jeiizu, z objavljanjem knjig in društvenega glasila In pa s pevsko šolo-za gojitev stsi. cerkvenega petja. Udje so:} Častni, ustanovni, podpirajoči in redni. —! Redil plačujejo le 5 K na leto ter dobivajo; društvene publikacije; podporni so tisti ! Člani, ki plačajo enkrat za zmerom 100 K ; (to so lahko tudi dniši a, šole, zavodi,! korporacije, uredništva...). Z? čaitne člane* |e imenovala akademija doslej Jpg ča (zaradi! njegovih znanstvenih del o glagotfci in stari < slovenščini), škofa Stro&smayerja in Potilo-j vfča Ia prof. Ds Nunzla. Med ustenovniki i (300 K enkrat za vselej) so n. pr. ffaančoi višjlsvetnik dr. Vitezič, škcf Mahaič in ka- \ nonik Parčlč; med podporniki nahajamo 1 poleg duhovnikov-glagolašev tudi zdravnika' dra. Ožbolta ca Reki, upok. gimn. ravna-j telja R. Strohala v Zagrebu, ki je že na-j pisal mnogo lepih spisov o g&golišklh spo-; menikih, potem dra. J. Vaj ta, docenta češke univerze v Pragi, ki priobčuje že neka| let i znamenite razprave o glagoMci ia slovanski; liturgiji, i. dr. Rednih udov je doslej 145. i Žalosten simptom bi bil, ako izmed mnogo- j številnih slovenskih profesorjev-slavistov ne • bi pristopil akademiji nobeden. Da hoče to' društvo delati pozitivno in resno, nam ka-; žejo njegove dosedanje publikacije (n. pr. !„QiagoUka notarska knjiga vrbničkoga notara Ivana Stašiča", »Vajsove Študije o prevodu malih prerokov", rimsko-slovanski ve-speral, oblikoslovje i. dr.) in tudi letošnji „Vjesnik". Iz vslezanSmive vsebine tega zbornika naj omenimo: „O Slovencu Juriju", »Prilozi za literaturu hrv. glagolskih spomenika", „Glagolski recepti, egzorcizmi i zapisi",; »Još oble glagoiice na Kvarneru", „Glagolski; pobircl", „Osvrt na djela o glagolici* itd. Avtorji prispevkov so: V. Premuda, M. i OršiČ in I. Miičetič; urednik je prof. Nikola; Žic. L K. j ■ Književnost in umetnost Koncert zagrebškegi „Kola" V programn sobotnega koncerta na- f hajamo same slovanske komponiste, od j Glinke do današnje dobe, kar je treba z j našega slovanskega stališča samo odobravati. Le Škoda da se je vrnilo par točk, arij iz oper, ki posebno ne prijajo koncertu tako resnega značaja. Prva točka, Novakova „Cvijeće" iz narodnega vrta", so prosto prikrojene narodne pesmi za mešan zbor s apremljeva-njem klavirja in harmonija. Skladatelju se je ta tako malo rabljena oblika dokaj posrečila. Harmonija je zelo okusno. Le s koncem zadnje, 4. Številke, nikakor ne moremo soglašati. Tak šablonski in bombastičen konec gotovo ne spada tja. Če je prav parafraza, ne smemo vsiljevati v narodno gradivo sloga, ki tako bije v obraz, in krade pristno svežost narodni pesmi. V tej točki se je povzpel mešani zbor pod vodstvom koncertnega vodje g. A. Andela glede uglajenosti in preciznosti nad vse druge točke mešanega zbora. Poleg Cvijeća je prednašal moški zbor „Hrvatskoj", drugo delo istega skladatelja. Skladba jej starejšega vokalnega sloga. V tej skladbi | ; se zrcali marsikatera vrlina skladatelja, j I Novak je velik talent, napojen s hrvatskim j ! duhom. Kdo drug bi mogel |prav ono be- j sedilo tako hrvatski deklamirati, kakor on,' i pravi hrvatski sin. Ko je zabeležil prvi j bolestni vzdih, ki se mu ja izvil iz ranje • nih prsi na besede: „Tvoj biser krasni j tudji su gusari pooteli ; a ti si tako mirno | po tijeku vjekov putovala starih, domo-; vino ni za kog neopasna", gotovo mu je j rosilo oko solze na papir. V Novaku je j mnogo pristnega hrvatskega herai^ma, spo- j j enega z liriko. Moški zbor je prednašal to pesem tako enotno in s tako točnim nagla- Allton Ruiička naznanja tužnim srcem svojim prijateljem in znancem, tudi v imenu vsih svojih sorodnikov, da ma je ljubljena soproga Norberta Ružička roj. Maliy po mučni bolezni danes ob 5 zjutraj previđena s sv. zakramenti v Bogu raspala. Pogreb nepozabne bo v terek, 18. novembra ob 10 uri ii občinske bolnišnice. V TRSTU, 16. novembra 1913. 7a oglas služI kot direktno obvestilo. Novo pogrebno podjetje Corso 47. Gostilna ,pri Deteljici' I v Trstu, ulica Belvedere 7. | 5 Priznano nojbollio In 9 i najcenejša kuhinja. j i Pristna domata g 9 In tola vina. 1 m« Cm Franc Štrancar gostilničar v Trstu, u?. Giullani 32 priporoča cenjenemu občinstvu svojo »OSTILNO v kateri toči pristno vioavsko domače | v?no lastnega rricolka, tor istrsko ln druga vina. Domača kuhinja. Vse l po zmernih cenah. Priporoča se cenjenemu občinstvu za obisk. Prodajalna jestvin, kolo-nijalij in delikafes Ualeniin Lassin Trs!, al. del Bosco 22 Zaloga olja, kisla, mil % žita, moke in otrobov.! Velita zaloga o Najcenejše ograje Iz 2l6ne mreže, pohištvo železno In iz medl dobavlja, kakor |e dokazano, tvrdka VALENTIN 8E1HAN ORADEC Podružnica Trst nI. Nnova št. 27. Tel 19-79. Cenik št. 1 zastonj. Rodoljubi! Posnemajte naše narodne mecene! K BRMBIC (prej JRK0B BRMBIC) TRST, ulica Cologna štev. 9. Zolosa usaKomtneia blasa zs vsako gospodinjo na debelo In drobno. Zalogo otrobov, koruze In moke ter zazlltnlh Iesto!n. Svoji k svojim! Se priporoča A. BANB1C. A. SBOGAR kovača mekaaik in elektrotehnik - z delavnk« zm JiiUeliranjo, pesre!;rr.«:ife, bakranj« Itd. Hd. Trat, Via fiutano Kfenizatti S. - Teitfon i26, Rom. IV. Pepvavti* priprave sa točenje piva, motom» ni ln ber cm. ae^&ljks. iiTalna »troje, meSeefltl*, DleUde iu izvršuje drmg* dala, U apadajo v >ko Tnehaatkov, priprave sa «UkMia* rassvetljavo, električne motorje la vzdigovalnice, t; ^ktrićne zvoncu, telefon« ta vaako dalo alaktrotehnifiko. - Zaiapa feraio, etekel za gaa 'i ^tnko M ^ u^lh (irpdmetav. RUDOLF SGHU^IZS iz BERLINA kocesljonirani zobotehnik -- IJliea Acque OUU kri te j« Izvrstna sredstvo proti oalai aiuttjan, •t pttm v Salodca, kakor prati UikMi prabavljanja la mhgMm — Jadan oaiot sa spravljanja stana 1 K te a* daklva v odlikovani lekaral PRAXMARER - „Al DUE MORI" Trst (mestna M9m) — Telof. 377. Prttos BOilljatv« sa Izvriujajo takoj ln franko ako a« dopoiljakraa 1*10. Eatosi Admitliukesi vini lMtfti priialik is JESEBIO pri Orni** S Filip Ivanišević, Trst I ■HttHVaMIrivt 17. Telefon 14-05. ^ W — Predaji u drvfcn« ta u defrel*.— " mm GOSTUJTE : „A1T Adria", ulica. Nu*a H iUv. It is gostiliarBmfta, Piana 9 Giusepplna iUv. 7, T katerih loi ■■SV svoja vina prve vrste. P Zaradi selitve se proda po neverjetno nizki ceni: Poročna Boba, solidna, modema elegantna — ogledala — šivalni stroji, stroji za pletonje — tudi razi i eno pohištvo. SAMO ZA MALO DNI. | TRST, nI. tfel Solite 2 Mazin), Odholanle In prihajanje uIdKdj od 1. oktobra naprej. časi za prihod, oziroma odhod ko naznanjeni po srednje-evropskem čaau. C. kr. državna železnica. Odhod iz Trsta (Campo Marzio). 5.00 B Herpelje, Pula in medpostaje. 5.40 O do Gorice in medpostaje (Ajdovščina). 5-50 M do Poreča in meapostaje. 7.35 O Ilerpelje-Divača-Ljubljana-Dunaj in medp. 7.45 B Gorica, (Ajdovščina), Jesenice - Celovec-Dunaj-Pra^a-Dečin- Beljak-Berlin - Monakovo in medpostaje. 9.05 O Gorica-Jesenice-Celovec-Trbiž-Ljubijaaa-Beljak-Dunaj in medpostaje. 9.10 O Herpelje, (Kovinj|, Pula in medpostaje 9.15 M le do Buj in medpo»taje. 12.4$ O Gorica (Ajdovščina) Jesenice-TrbiŽ-Lgub-ljana-Beljak-Celovec iu medpostaje. 2.40 M do Poreča in medpostaje. 4.15 O Gorica-Jesenice-Trbiž-Ljubljana-Beljak-Celo vec- Dun ai. 4.42 O Herpelje (l)ivača-Dunaj) - (Rovinj) Pol* in medpostaje. «.00 B (Turški ekspres) Gorica-Jesenice-Ljubijana-Beljak-Inomosfc-Monakovo-Pariz in rnedp. 735 M le do Buj in medpostaje. 7.H8 O do Gorice in medp. (Ajdovščina). 5.24 O Herpelje (Divača-Ljubljana-Dunaj) I'ala iu medpostaje. 8.40 B Gorica-Jesenice-Beljak-(Monakovo-Berlin Celovec-Dunaj-Linec-Pra^a-Dečin. 10.390 Gorica, Jesenice, Beljak, Inomost, 5do nakovo. Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih i 2 25 O Herpelje-Divača. 2 20 O v Gorico. Prihod v Trst. 6.05 O Iz Dunaja. Solno^rada, Celovca, Modi-kova, Inomosta, Bolcana, Beljaka, Ljubljane, Jesenic, Gorica. 7.10 O Iz Dunaja (čez Divačo—Herpelje). 7.23 O Iz Gorice (Ajdovščine). 8.25 M Iz Buj (in medpostaje). 9.00 B Iz Berolina. Draždan, Linca, Dunaja, Celovca, Beljaka, Jesenic, Gorice (in Ajdovščine)* 9.25 O Iz Pule (Rovigna). 10,10 O Iz Jesenic, Gorice in medpostaj. 11.25 B (Turški ekspres) iz Pariza-Monakova-Ce-lovca-Dun aj a-Linca- Jesenic-G or i ce. 12 40 M Iz Poreča in medpostaj. 2.00 O Iz Celovca, Trbiža, Ljubljane, Gorice, (Ajdovščine) Berlina, Draždan. Prage, Dunaja. 3.47 O Iz Pule, (Iiovinja), Ilerpelj in medpostaj. 4 32 M Iz Buj in medpostaj. 7.00 O Iz Dunaja, Celovca, Beljaka, Trbiža, Ljubljane, Jesenic, Gorice. 7.«5 O Iz Pule, Rovinj, Herpelje, Divača, Dunaj, 7.57 B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Dunaja, Celovca, Inomosta, Beljaka, Jesenic, Gorice, (Ajdovščine). 8.00 O. Iz Poreča, Buj in medpostaj. 10.26 B Iz Pule (Rovinja), Dunaja (čez Divačo). 11.16 O Iz Dunaja, Celovca, Beljaka, Gorice. Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih: 9.3« O Iz Gorice. 9.41 O Iz Divače, Herpelj. ___ Kupujte Nar. kolek! Mehanična delavnica F. Miheučič & F.Venutti Trst, Campo Belvedere št. 4 Popravlja in postavlja stroje in parne kotle, parne motorje, na plin, benzin in nafto. Indu stri jalne instalacije vsake vrste: mline, stiskalnice in čistilnice. Specijalitetu žag za kamnje, stiskalnice za grozdje; stroji za obdelovanje lesa. Izdelovanje oblik in uzorcev za testenine in biškote. Zaloga novih in starih motorjev; brizgalnic, strojev za vzdrževanje zidarskega materijala, mletja kave, drož in drugih tehn. predmetov. i ilMMtflfiffjglilMffli"««-^"^ -mm-mm-mm-»------------- ! m fl£Pf|jyf|tl zaloga olja jesiha in mila. Trst, ul. Sette fontane 12. [ I f FIJf|lR Maifineje namizno olje, priporoŽljivo za one, ki trpe na 3 H« «Ll\«Uftl ^ želodcu. • Steklenica pol litra kron 1-60. /^5% k __________________________ I Pozor! Opoldne in zvečer abonement. Zelo ugodno. Izborna kuhinja in Bnd|ejevi*ko pivo (brez olavobola). Zmerne cene. RESTAVRACIJA - HOTEL BALKAN »