Ptuj. 27. oktobra 1967
Št. 43	LETO XX
Izvod 0,50 N din, 50 S din
DANES
V	TEDNIKU:
Na drugi strani:
Mi l) DVEMA OGNJEMA
Na tretji strani:
KONFERENCA SAMO-
UPRAVLJA VCE V
V	PTLJLI
Na četrti strani:
KRITIČNO STANJE
OBRTI V ORMOŠKI OB-
ČINI
Na peti strani:
PETDNEVNI DELOVNI
TEDEN V ŠOLAH?
Na šesti strani:
ZGODOVINSKI SESTAV-
KI
Na sedmi strani:
ZA VSAKOGAR NEKAJ
ZANIMIVEGA
Z občinsiie konference Z K Ptuj
Težave bo treba prema-
aati z lastnimi močmi
Prve izkušnje, ki se kažejo v delovanju Zveze komunistov
v občini v novi organizacijski strukturi, so pozitivnejše od starih
oblik dela. V občini je treba mobilizirati ves ekonomski, družbeni
in politični potencial za reševanje problemov. Potrebno se bo
odprto pogovarjati o položaju delavca v reformi. Posledice nizke
produktivnosti in nizkih osebnih dohodkov so pritiski na občino,
na državo itd. Komunisti bodo morali več pozornosti posvetiti
vprašanju, kako ustvariti .čim višjo akumulacijo. Čimbolj se
vključujemo v reformo, tem bolj spoznavamo, da poti na/a j ni.
Članarina se zmanjša, socialno ogroženim pa ukine.
Uvodni referat na seji občin-
ske konference je imel Branko
Gor j up, politični sekretar ob-
činskega komiteja. Govoril je
predvsem o vlogi in nalogah
komunistov pri izvajanju go-
spodarske in družbene reforme
v občini.
Povedal je, da je prvi del,
zlasti oblikovna reorganizacija
Zveze komunistov, končan z
današnjim dnem. Številne male
osnovne organizacije so zdru-
žene v večje, odprte in akcijsko
sposobne organizacije ZK. Re-
organizacija ZK v celoti pa po-
meni zagotovilo za hitrejši in
bolj učinkovit nadaljnji sociali-
stični — ekonomski in družbeni
razvoj.
Nadalje je tovariš Gorjup po-
udaril, da so komunisti ostro
obsodili politiko impeiialističnih
sil v svetu. Ta politika je nri-
zadela mnoge naše delovne or-
ganizacije v mednarodni menja-
vi in delitvi dela.
Problemi gospodarjenja in
samoupravljanja so bili v raz-
pravah na vseh konferencah.
Povedal je najznačilnejše ugo-
tovitve komunistov na konfe-
rencah, predvsem pa njihovo
kritiko na nepravilno delitev
dohodka na sklade in osebne
dohodke, kadrovsko in organi-
zacijsko slabost, precejšnjo iz-
trošenost proizvodnih osnovnih
sredstev, ki zahtevajo moderni-
zacijo, in zahtevo komunistov,
da se kvalifikacijska struktura
izboljša. V občini je namreč
število i'ežijske delovne sile nad
republiškim povprečjem, med-
tem ko po izobrazbeni strukturi
zelo zaostajamo za strukturo v
Sloveniji. Opozoril je tiidi na
problem zaposlovanja. Posebno
težko je zaposliti mladino, ki
končuje osemletke. Zavodi za
zaiK)slovanje so postali samo še
registratorji tistih, ki se želijo
zaposliti, nimajo pa nobenega
večjega vpliva pri zaposlovanju
nezaposlenih.
(Nadaljevanje na drugi strani)
Predsedstvo konlcrence, liranko Gorjup bere poročilo
Foto: S. Kosi
NOVA NEVARNOST SPOPA-
DOV NA BLIŽNJEM VZHODU
Konec minulega tedna je mi-
nil v znamenju solidarnosti z
borbo vietnamskega ljudstva.
Malokatero večje mesto na sve-
tu ni v tem času sodelovalo v
akcijah v okviru mednarodnega
dneva solidarnosti z Vietnamom.
V Evropi, Aziji, Ameriki so ti-
soči ljudi vseh poklicev demon-
strirali proti vojni v daljni de-
želi.
Svet so v tej akciji presenetili
Amerikanci sami. Glavno mesto
ZDA Washington je doživel ne-
slutene protivojne demonstraci-
je. Mnogoštevilna množica sko-
raj 200.000 ljudi se je zlila z
vseh koncev te velike države,
katere cilj je bil »pohod na Pen-
tagon«, sedež ameriškega vojne-
ga stroja, kjer krojijo usodo
vietnamskega ljudstva. To je
bilo svojevrstno obleganje Pen-
tagona, za katerega zaščito so
angažirali nič manj kot 10.000
do zob oboroženih vojakov, čla-
nov nacionalne garde in polici-
stov. Med njimi je bilo 3000 vo-
jakov elitne padalske divizije,
tiste, katero je pred nekaj me-
seci poslala vlada nad črnce na
ulicah milijonskega mesta De-
troit.
RAZVOJ DOGODKOV NA
BLIŽNJEM VZHODU
Razvoj dogodkov na Bližnjem
vzhodu je ponovno z vso resno-
stjo opozoril, kako nevarno je,
ker se mednarodna skupnost ta-
ko dolgo ukvarja z iskanjem
ustreznih poti, medtem ko osta-
ja napadalec na okupiranih
ozemljih. Egiptovske oborožene
sile, točneje pomorske enote, so
potopile prejšnjo soboto enega
izmed obeh rušilcev, ki je z nji-
ma razpolagal Izrael. S preciz-
nim zadetkom raket se je izra-
elski rušilec potopil nedaleč od
Port Saida v dveh minutah in
250 članov posadke ni imelo to-
liko časa, da bi poiskalo re.4ilne
pasove.
Potopitev izraelskega rušiltra
je najtežji incident po junijski
vojni. Splošno prepričanje je. dM
obeležuje ta incident novo po-
slabšanje situacije na Bližnjem
vzhodu in opozarja na nevarnost
spopada širših razmerij. Izrael-
ska vlada je bila sklicana na
nujno sejo, Moša Dajan pa je
pozval Izraelce k pripravljeno-
sti. Pričakuje namreč, da bo
Egipt poskusil potisniti Izraelce
z vzhodne obale sueškega kana-
la z desettisoči vojakov in stoti-
nami novih tankov in letal.
JUŽNA AMERIKA
Mehiko, Argentino, Venezuelo
in druge dežele Južne Amerike
je zajel nov val demonstracij
zaradi vlade Bolivije, ki je dala
ubiti vidnega revolucionarja in
bivšega kubanskega ministra
Ernesta Che Guevarra, ki je pa-
del v Boliviji kot gverilec po
dveletnih zasedah in pregonih,
ki so mu jih pripravljali režimi
Južne Amerike.
POLET NA VENERO
Sreda, 18. oktobra 1967. leta,
bo ostala zapisana v zgodovini
z velikimi črkami kot dan veli-
kega podviga človeškega razu-
ma. To je bil zadnji dan poleta
sovjetske avtomatske medpla-
netne postaje VENERA — na
okrog 350 milijonov kilometrov
dolgi poti na planet Venero. Po
pristanku je začela postaja po-
šiljati na zemljo dragocene po-
datke za nadaljnja raziskovanja.
Venera 4 je razbila vsa fan-
tazijska namigovanja, da na
zvezdi Danici živijo nam po-
dobna bitja. Venera 4 pa je re-
šila tudi eno najtežjih nalog
medplanetarnega prometa in od-
prla novo stran v osvajanju ve-
solja.	DMP
Naročnikom in bralcem
hlaročniki m bralci našega lista
z območja občin Ormož in Ptuj
imajo že od letošnjega julija dalje
možnost brati v Tedniku poleg se-
stavkov z območja obeh imenova-
nih občin tudi one iz območja ob-
čin Ljutomer in Slovenska Bistri-
ca.
Glede na to spremembo želimo
spregovoriti nekaj besed. Do spre-
membe, namreč do razširitve ob-
močja, s katerega in za katerega
višemo, ni prišlo po naključju. Ob
iTializi stanja pokrajinskih listov
t Sloveniji ni bilo težko ugotoviti,
io je naš list pokrival takrat, to
je do konca junija letos, le ob-
močje občin Ormož in Ptuj poleg
Dolenjskega lista iz Novega me-
sta, ki pokriva devet občin (z
dvema izdajama); Primorskih no-
vic iz Kopra, ki pišejo za deset
občin; Glasa iz Kranja, ki piše za
pet občin; celjskega Tednika, ki
pokriva sedem občin ter Vestnika
iz Murske Sobote, ki poroča iz šti-
rih občin oziroma ima v teh upo-
števanja vredno število naročni-
kov.
V uredništvu zaposleni smo že
dalj časa čutili in v tem so nas
spodbudile tudi analize Instituta
za novinarstvo ter TANJUG iz
Beograda, da je območje dveh ob-
čin za pokrajinski list preozko,
ker to narekuje listu določene po-
goje, ki onemogočajo izboljšanje
kvalitete lista in nalagajo kadrom,
ki pri takšnem listu delajo, pre-
velika bremena. Posledica teh
ugotovitev sta bila razgovor s po-
litičnim aktivom v Slovenski Bi-
strici, ki je takoj soglašal z raz-
širitvijo lista na območje te ob-
čine, kar pa je, razumljivo, zahte-
valo začetek poročanja z območja
'e občine, ter dogovor s političnim
aktivom občine Ljutomer o poro-
čanju z območja te občine in raz-
širitvi Usta na njenem terenu.
Za območje občine Ljutomer je
^asel list hitro ddhrega sodelavca
^ed člani političnega aktiva te
^bčme, za območje občine Sloven-
ska Bistrica pa nam je uspelo šele
začetku septembra zaposliti
Posebnega sodelavca.
Sedaj, po dobrih treh mesecih
začetka teh sprememb, so za-
'^^li dobivati stari naročniki iz
'^^rnočja občin Ormož in Ptuj in
'^ooi z območja občin Slovenska
^'Strica in Ljutomer takšen Ted-
'^ik, kot smo si ga zamislili ta-
'■^rat, ko smo začeli izvajati te
spremembe: list, ki obravnava na
^sniih straneh velikega formata
l^aie probleme iz vseh štirih ob-
ki ima stalno notranje- in
^^'lanjepolitično, vzgojno, oi>-oško,
^^'■avstveno, gospodinjsko, modno
''uhrik-o m rubriko za kmetovalce,
^^''nn zanimivosti, in ki prinaša
^''^go, kar zanima slehernega bral-
ca.
Po razširitvi območja poročanja
ie pojavila v Ptuju iz določe-
izvora »novica«, da bo list
^^fiubil v občim Ptuj bralce, če bo
^J^^očal o sosednih občinah. Sedaj,
je posta vrnila upravi lista od-
^^ke položnic za izterjavo naroč-
"'e tudi IZ Ptuja, ugotavljamo, da
^ ta napoved ni uresničila. Ptuj-
^ni so kot eden poravnali naroč-
za uriš list. skorai sfoodstot-
'V MFD	Sf N'T] ENE-
^^ ODPOVEDNIKA.
Tudi naročniki iz drugih krajev
v vseh štirih občinah zelo v redu
poravnavajo svojo obveznost gle-
de plačila naročnine. Ob tej pri-
ložnosti se želimo vsern iskreno
zahvaliti ter jim zagotavljamo, da
bomo v bodoče .še bolj skrbeli za
to, da bo list še bolj opravičil svoj
obstoj, da bodo še bolj kot doslej
našli v njem vse tisto, kar jih za-
nima.
Na koncu želimo spregovoriti še
o integracijskih ponudbah, katere
usluge ponuja Ptuju neka našemu
zavodu podobna org ini-zacija s pc.
riferije Slovenije. Ta organizacija
si prizadeva doseči nekakšno in-
tegracijo z našim zavodom in li-
stom, kar pa bi dejansko pome-
nilo likvidacijo zavoda in lista. Po
tej »integraciji« v Ptuju ni no-
bene potrebe niti razpoloženja
zanjo. Razen tega ta organizacija
naslavlja svoje predloge na vse
druge, le na naš zavod ne. Mi-
slimo, da ne bi bilo odveč nekaj
več realizma v tem pogledu. De-
lovne organizacije namreč glede
na obstoječe predpise satne odlo-
čajo o svojem obstoju, dokler de-
lujejo po pravnih predpisih.
Razen tega je po našem mnenju
zelo naivno verjeti, da se bo Ptuj
odpovedal listu, zato da bi ustre-
gel nerealnim ambicijam posa-
meznikov iz oddaljenega kraja.
Uredništvo
31. oktober - svetovni dan varčevanja
Ali varčufemo v duhu
gospodarske reforme?
o stabilizaciji gospodarstva in
o stabilizaciji vrednosti denarja
— našega dinarja — je bilo go-
vor že več let pred gospodar-
sko reformo. Ob naglem razvo-
ju našega celotnega gospodar-
stva, s tem pa nujno povezani
inflaciji, je bila kakršnakoli
stabilizacija nemogoča, prinesla
jo je šele gospodarska reforma,
kar pa ni njen poglavitni cilj,
temveč je le pogoj, da se bo
gospodarstvo na realni ekonom-
ski osnovi v bodoče lahko še hi-
treje razvijalo v korist vseh de-
lovnih ljudi.
Učinkov gospodarske reforme
je mnogo. Cene se umirjajo, za
nekatere proizvode že padajo in
bodo še padale. Naša proizvod-
nja mora biti še mnogo cenejša,
druge izbire ni.
Naši delovni ljudje so hitro
doumeli bistvo sprememb. Vred-
nost dinarja se je močno dvig-
nila, tudi v drugih državah ga
zelo radi sprejemajo že po urad-
nem tečaju. Kadar je denar vi-
sokovreden, ga, razumljivo, lju-
dje drugače cenijo, izdajajo ga
za smotrne nakupe, ali pa se
preliva ta denar v banke, ki ga
visoko obrestujejo. To se sedaj
dogaja pri nas.
Poglejmo primer gibanja hra-
nilnih vlog v ptujski kreditni
banki. Vsa leta od osvoboditve
je priteklo v banko ob izredno
velikem prizadevanju bančnih
delavcev 900 milijonov starih
dinarjev hranilnih vlog, samo v
letošnjem letu pa okroglo 400
milijonov starih dinarjev.
Za zbiranje hranilnih vlog so
banke zainteresirale vse pošte
v Sloveniji in sklenile z njimi
posebno dolgoročno pogodbo o
medsebojnem sodelovanju. Del
vezanih hranilnih vlog, ki jih
zberejo pošte, gre v obliki kre-
ditov za modernizacijo celotne
poštne službe, ki je pri nas še
povečini zastarela in kot takšna
zavira gospodarski razvoj.
Pošte na ptujskem območju so
se vse, razen pošte na Ptujski
gori, zelo dobro izkazale. Zbrale
so v letošnjem letu že 190 mili-
jonov starih dinarjev hranilnih
vlog in so med najuspešnejšimi
v Sloveniji. Tako zbran denar
se poleg potreb za poštne inve-
sticije, v obliki kreditov preliva
zopet v gospodarstvo za njegov
nadaljnji razvoj in s tem v ko-
rist celotne družbene skupnosti.
Ne glede na uspehe pa mora-
mo vprašati, ali smo v tem po-
gledu storili vse, ali varčujemo
v smislu gospodarske reforme?
Odgovor je samo en: nismo
vsega storili. Z denarjem še ne
znamo smotrno gospodariti, za-
to izgubljajo ptujski občani let-
no najmanj 90 do 100 milijonov
starih dinarjev na obrestih. Vi-
sok je ta davek zaradi nevedno-
sti in zaradi nemodernega, sta-
rega načina obravnavanja de-
narja. Tudi to je dediščina naše
nedavne zaostalosti.
Ni potrebno dajati za vzgled
Ameriko, kjer prednjačijo glede
gospodarjenja z denarjem, osta-
nimo raje doma in poglejmo, kje
grešimo.
Hranilne vloge, ki pritekajo
sedaj v banko (vlagateljem ni
potrebno več tako intenzivno
poudarjati, da so hranilne vloge
tajne, da za nje jamči država z
vso svojo gospodarsko močjo
itd.) so povečini denarni pri-
hranki, ki jih ljudje hranijo kot
odvišen denar za daljši čas, za
en mesec, dva, pa tudi za eno
ali več let, zato znašajo vse te
hranilne vloge, zbrane pri kre-
ditni banki Ptuj, približno toli-
ko, kolikor znašajo enomesečne
plače vseh zaposlenih v občini
Ptuj brez dohodkov kmetoval-
cev in druge privatne dejavno-
sti.
Ce upoštevamo, da znašajo
letni osebni dohodki vseh zapo-
slenih v občini nad 15 milijard
dinarjev, dohodki kmetovalcev
pa okoli 6 milijard, moramo
vprašati, koliko bi znašale ob-
(Nadaljevanjc na drugi strani)
Praznična nedelja v Veržeju - Odkritje spomeni ka dr. Frana Kovačiča
Velik mož iz malega kraja
v ned-eljo dopoldne je lepo
jeij^nsko vreme privabilo števil-
ne občane in goste v Veržej,
kjer je v organizaciji zgodovin-
skega društva Maribor, občinske
skupščine Ljutomer in krajevne
skupnosti Veržej bila svečanost:
odkritje spomenika in spomin-
ske razstave del dr. Frana Ko-
vačiča ob stoletnici njegovega
rojstva.
Svečanost pred spomenikom
zgodovinarja dr. Frana Kovači-
ča je pričel član krajevne skup-
nosti Veržej Franjo Kožar, ki
je pozdravil goste, med njimi
člana IS SR Slovenije dr. Vla-
dimirja Bračiča, sodelavca dr.
Frana Kovačiča — prof. Glazer-
ja, univ. prof. dr. Ferda Gestri-
na, republiška poslanca Jana
Rosa in Rada Pušenjaka, pred-
sednika občinskih skupščin Or-
mož in Ljutomer Franca Nova-
ka in Iva Šumaka, akademske-
ga kiparja Gabrijela Kolbiča,
inž. arh. Branka Kocmuta, prof.
Boga Teplyja, akademika dr. M.
Kosa, pr^sednika zgodovinske-
ga društva Maribor prof. Alojza
Leskovca ter druge goste in
udeležence svečanosti.
Prof. A. Leskovec je v uvod-
nem govoru označil pomen dr.
Frana Kovačiča za zgodovinsko
društvo v Mariboru, katerega
ustanovitelj skupaj z Matijo
Slekovcem in dolgoletni pred-
sednik je bil Kovačič, ter za
zgodovinsko znanost in pri or-
ganiziranju znanstveno razisko-
valnega dela. Načrt o postavitvi
sE>omenika dr. Kovačiču, ki ga
je zgodovinsko društvo leta
1940 hotelo postaviti na njegovi
domačiji v Veržeju, se je tako
uresničil ob stoletnici njegovega
rojstva. Druga svetovna vojna
je namero, pri kateri je požrtvo-
valno sodelovala takratna ver-
žejska občina, pokopala in ide-
jo z osnutkom vred zaprla med
stene mariborskega muzeja.
Prof. A. Leskovec se je zahva-
lil krajevni skupnosti Veržej ter
izvajalcem gradnje spomenika
inž. arh. Branku Kocmutu in
akademskemu kiparju Gabrije-
lu Kolbiču ter vsem, ki so pri-
spevali, da je gradnja spomeni-
ka nemoteno potekala.
Govorniki dr. M. Kos, prof. B.
Teply in dr. A. Osterc so v svo-
jih govorih ocenili velik pomen
veržejskega rojaka dr. Frana
Kovačiča tako v zgodovinski
znanosti, kot v borbi za pravice
slovenskega naroda ter v znan-
stveno raziskovalnem delu.
Udeleženci svečanosti so z ve-
likim zanimanjem poslušali iz-
vajanje govornikov, saj so kljub
temu, da je bil >^ta veliki mož:<
Kovačič njihov rojak, le malo
vedeli o njem. Nekateri so ga
poznali po zgodovini Ljutome-
ra, drugi spet po zgodovini svo-
jega kraja, ki jo je napisal dr.
Kovačič itd. Nedeljski govorni-
ki, ki so na znanstveni in pri-
stopen način za vsakogar, oce-
nili pomen dr. Kovačiča ne samo
v zgodovinski znanosti in orga-
nizaciji znanstveno raziskoval-
nega dela, ampak kot velikega
rodoljuba, ki se je z vso vnemo
posvetil borbi za pravice našega
naroda, v borbi proti nemšku-
tarstvu in vsem, ki so po svoje
hoteli krojiti usodo Slovencev.
Kovačič ni bil samo pisec zgo-
dovinskih del najrazličnejših
krajev na Štajerskem, ampak
tudi avtor številnih znanstvenih
zgodovinskih, kulturnih in poli-
tičnih razprav. Težnjam, da bi
Slovenijo razkosali, da bi bila
meja Slovencev med Muro in
Dravo, da bi bil Maribor razde-
ljen na dva dela, Ptuj brez
predmestja itd., se je najbolj v
številnih člankih in razpravah
upiral dr. Franc Kovačič.
Veržej, majhen trg, je dal slo-
venski zgodovinski znanosti in
kulturi velikega moža, kot je
poudaril v govoru prof. Bogo
Teply. Ta odlični mož, ki je ta-
ko vidno stopil v naše narodno
življenje in na področje domače
zgodovinske znanosti zaoral le-
dino, se je rodil 25. marca 1867
v želarski, mali kmečki družini
v Veržeju št. 2. Posebna nadar-
jenost in posebna prizadevnost
mladega Kovačiča je opozorila
tedanjega veržejskega župnika
Lovra Janžekoviča, ki je starše
nagovoril, da so mladega Franca
dali v šolskem letu 1881/82 v če-
trti razred ljutomerske ljudske
šole. Nadalje se je Kovačič šo-
lal v Varaždinu, kamor je vsak
zavedni Slovenec na Štajerskem
raje pošiljal svoje otroke študi-
rat kot pa v takratni nemšku-
tarski Maribor. Po šesti gimna-
ziji je mladi Kovačič odšel v
Zagreb, kjer se je kot sedmo-
in osmošolec intenzivneje po-
svetil preučevanju slovanskih
jezikov. V Varaždinu se je pre-
življal s poučevanjem drugih
ter študiral poleg 'predpisanih
še neobvezne predmete. Po pr-
vem letniku zagrebškega bogo-
slovja je prestopil na maribor-
sko. Po končanem bogoslovju
leta 1894 ga je leta 1895 mari-
borsko bogoslovje poslalo na
študij v Rim, kjer je leta 1897
postal doktor filozofije in teo-
loški profesor v Mariboru.
Ze kot gimnazijec, študent in
kasneje profesor se je posvečal
znanojti, raziskovanju sloven-
skih krajev (zgodovinsko) ter
borbi za pravice našega naroda.
(Nadaljevanje na drugi strarti)
Dr. Fran Kovačič
Stran 2
TEDNIK — petek, 2?. oktobra 1967
Olii^-. o
Osebno delo z zosebnlml sredstvi za proizvodnjo iti storitve
Med dvema dogmama
Ko je začelo narašCati število
obrtniških delavnic in gostilnic,
ko so zaičeli kupovati kmetje
traktorje, se je znašlo osebno
delo z zasebnimi sredstvi za
proizvodnjo in storitve med
dvema povsem nasprotnima že-
ljama. Nekateri so želeli, da bi
zasebno iniciativo radikalno
omejili, drugi pa pričakujejo
zanjo še več svobode.
Dogmatsica
in liberafistična stališča
Prvi trdijo, da drobni lastniki
ogrožajo socialistični sektor in
da predstavljajo potencialno ne-
varnost za razvoj proizvajalnih
sil v družbeni lastnini. Protago-
nisti takšnih stališč govorijo oelo
o nevarnosti pred obnavljanjem
kapitalističnih tendenc ter zato
mislijo, da je potrebno drobne
lastnike onemogočiti z raznimi
ukrepi. Po teh stališčih ni bi-
stvene razlike med zasebniki, ki
izkoriščajo tujo delovno silo, in
tistimi, ki delajo sami ali s člani
družine.
Takšna stališča, ki jih imenu-
jejo dogm.atSika, zadevajo na
pomisleke iz več razlogov. Vse-
kakor v tem pogledu ni dovolj
upoštevano dejstvo, da je za-
sebna lastnina z zakonom ome-
jena (v kmetijstvu 10 ha zem-
lje, v obrti do šest zaposlenih)
in da glede na to ni nevarnosti
za socializem. Dalje to stališče
ne upošteva dejstva, da bi ad-
ministrativno onemogočanje
drobne blagovne proizvodnje na
sedanji stopnji razvoja družbe-
nih proizvajalnih sil zmanjšalo
skupno družbeno proizvodnjo.
Vzporedno s tem pa ne pripisu-
jejo tudi realnega pomena oseb-
nemu delu v tistih dejavnostih,
ki v družbenem sektorju nisio
dovolj razvite.
Po nekih drugih stališčih pa
bi posamezne težave gospodar-
skega razvoja odpravili v večjo
liberalizacijo zasebne iniciative
z odpravo sedanjih omejitev.
Zagovorniki teh stališč mislijo,
da bi moral zasebni sektor kon-
kurirati družbenemu, da bi raz-
bil njihov »monopolistični« po-
ložaj. Ti tudi trdijo, da nudi za-
sebni sektor boljše storitve ka-
kor družbeni.
Po svojem bistvu so takš.na
stališča izraz drobnolastniške
ideologije. Treba pa Je potrditi,
da zasebni sektor še danes na
posameiznih področjih lahko nu-
di boljše storitve kakor posa-
mezne delovne organizacije. To
predvsem zaradi tega, ker druž-
beni sektor še ni dovolj razvit,
pa tudi zaradi tega, ker še ni
razvil nagrajevanja po rezulta-
tih dela. Zato je povsem realno
pričakovati, da se bo osebno
delo obdržalo v posameznih de-
javnostih še precej časa. Vseka-
kor pa bodo z razvojem družbe-
nih proizvodnih sil zakoni trži-
žča in konkurence vse bolj de-
lovali v škodo posameznih de-
javnosti v zasebnem sektorju.
Prva kot druga stališča, pre-
tiravanja v tej ali drugi smeri
predstavljajo dogmatska stali-
šča (čeprav se, navadno, samo
prvo stališče ocenjuje kot takš-
no).
Kal(šne omejitve?
Ce osebno delo z zasebnimi
sredstvi ne bi vsebovalo nevar-
nosti izkoriščanja, bi bil pro-
blem zelo enostaven. Ce bi de-
lal obrtnik sam (sedaj ima pra-
vico zaposliti tujo delovno silo),
če bi kmet (naj ima tudi trak-
tor) obdeloval svoje posestvo s
svojimi družinskimi člani, po-
tem ne bi bilo izkoriščanja (ne-
kateri zatrjujejo na primer, da
obrtnik, četudi dela s pomoč-
niki, ni izkoriščevalec. To po-
stane, po teh pogledih, šele ta-
krat, ko preneha biti proizvaja-
lec, torej ko postane podjetnik).
Vprašanje je torej pretežno
ideološko-politične in etične na-
rave. V družbi bi namreč lahko
marsikaj bilo, če bi gledali samo
na dinar. Vendar tega, kar bi
tako obstajalo, ne bi mogli
vzporejati z moralnimi in ideo-
loškopolitičnimi načeli.
Kakšne bodo v bodoče omeji-
tve zasebne lastnine in osebne-
ga dela je odvisno od politične
ocene, ki jo bo treba ustvariti
po najavljeni javni razpravi o
vprašanjih osebnega dela z za-
sebnimi sredstvi za proizvodnjo
in storitve.
Prevladuje stališče, da bo za-
sebni sektor vsikočil tam, kjer
še ni dovolj razvita družbena
proizvodnja in storitve. Defici-
tarne dejavnosti bo treba kre-
piti in istočasno izpopolniti eko-
nomske ukrepe.	SB
Težave bo treba premagati z
lastnimi močmi
(Nadaljevanje s prve strani)
Tovariš politični sekretar je
spregovoril tudi o kmetijski po-
litiki v občini, zlasti o problemu
kooperacije, strokovnem izp>o-
polnjevanju kooperantov, zlasti
mladine na podeželju. To mla-
dino bi naj izpopolnjevala šola
v Turnišču. Komunisti so ostro
kritizirali slabo povezavo obra-
ta za zadružno kooperacijo KK
Ptuj s kooperanti, trdeč, da so
v prejšnjih zadrugah imeli ko-
operanti vpliv, da so laže in
učinkoviteje sodelovali. Nekoč
so organizirale proizvodnjo
kmetijske zadruge in vta namen
so šolale kmetijske tehnike, da-
nes pa so ti preveč zaposleni v
trgovini in nimajo pravega stika
s kmetovalci. Tovariš Gorjup je
kritiziral tudi trgovino s kme-
tijskimi pridelki, zlasti ko pa-
dejo cene kmetijskim pridelkom
pod povprečne proizvodne cene.
Kritizirano je bilo tudi stališče
organa federacije, ki je odvzel
možnost direktnega izvoza naših
vin. Štajerska pridela velike
količine najkvalitetnejših vin,
nima pa možnosti direktnega iz-
voza, kar prav gotovo ne opra-
vičuje namenov in ciljev go-
spodarske reforme.
Skoraj na vseh konferencah
je bil nakazan pojav novega
viničarstva in kmečkih »viken-
dov«. O tem bo potrebna dolo-
čena ekonomska in idejnopoli-
tična analiza.
Na konferencah so komunisti
opozorili na razlike v financira-
nju šolsktva po pokrajinah.
Omiliti je treba razlike med
bolj in manj razvitimi predeli
v republiki.
V Kidričevem so komunisti
ugotovili, da so vzrok zastoju
ugotovili, da so vzrok zastoja
prodaje aluminija na domačem
in tujem tržišču preveliki stro-
ški, ki bremenijo njihovo pro-
izvodnjo. Zato niso konkurenčni
na zunanjem tržišču.
Opisal je še nekatere naloge
in vloge komunistov pri izvaja-
nju reforme in dokončni uve-
ljavitvi samoupravljanja.
smejo uspavati, ampak se na-
prej boriti za zmago naprednih
idej. Moramo se zavzeti za dia-
log, ki gleda naprej in na na-
zaj. Premagati moramo stare
tendence, ki se zopet pojavljajo.
Ce ne bi bilo uspehov, ne bi
prišlo do reforme, ki naj pokaže
slabosti, ki jih bo treba prema-
gati na poti na svetovno tržišče.
Reforma je teoretično že poka-
zala te slabosti. Vsako obrača-
nje nazaj bi pomenilo likvida-
cijo vsega, kar smo gradili od
1941. leta. V srednjeročnih pro-
gramih moramo vse prilagoditi
reformi. Reorganizacijo ZK je
treba kar se da hitro izvesti.
Treba je takoj poseči v dogaja-
nja. Problemi rastejo vsako-
dnevno. Nezaposlenost postaja
problem tudi zato, ker ga na-
pačno rešujemo. Reformo smo
pričeli z najlažjim, to je z od-
pustom delovne sile, namesto
da bi si zadali nalogo, kako vse
ljudi vključiti v bitko za boljše
gospodarjenje. Komunisti se ni-
smo dovolj odločno borili za
samoupravljanje. V terciarni
dejavnosti je treba izenačiti
pogoje med družbenim in zaseb-
nim sektorjem. Preveč smo za-
čeli z vulgarno ideologijo
borbo samo za dinar.
Jože Petrovič je govoril c
lu in težavah mladincev v 2
zi mladine, ki ni več idejna
diteljica mladine, ampak le
ganizatorka prireditev
Janko Vogrinec: V gospoc
skih panogah nimamo ust-\
j enega enotnega starta Gos
darskih organizacij, ki bodo ]
šle v težave zaradi neprav
delitve na sklade in osebne
hodke, ne bo nihče reševal,
jih ne bo mogel.
Viktor Cvirn se je zavzel
točno informiranje v časopi
Razložil je tudi, kako se
banka vključevala v gospod
ske procese v nastali težji
tuaciji.
Za sekretarja občinskega
miteja ZKS so ponovno izve
Branka Gorjupa. Člani obf
skega komiteja ZKS Ptuj pa
postali: Marko dr. Demšar, J
Fridl, Miran inž. Glušič, Fra
inž. Gnilšek, Janez Kostanje\
Milan Krajnik, Stanko Lej
Anton Purg, Ljubica Šulij
Franc Tetičkovič, Franc Ton
nič, Franc Zadravec, Anton J
gar in Karel Žmavc.	ZI
Ali varčujemo v duliu
gos|»odarske reforme?
(Nadaljevanje s prve strani)
resti, če bi ta denar samo en dan
ležal v banki. Obresti za en dan
bi znašale 3 in pol milijona sta-
rih dinarjev.
Pravo, moderno varčevanje je
takšno, ki ne dopušča, da bi le-
žal denar niti en dan neobresto-
van. Ne ogrevamo se za varče-
vanje samo na klasičen način,
varčevanje samo na dolgo dobo,
za starost, to danes ni več po-
trebno, temveč za takšen način
varčevanja, da bo denar, ki se
trenutno ne rabi, hranjen v
banki na tekočem računu ali
hranilni knjižici, ko se vsak dan
lahko dviga po dnevnih potre-
bah. Ce se za takšen način var-
čevanja odloča množica ljudi, bi
se stanje hranilnih vlog v banki
zaradi neenakomernega vlaga-
nja in neenakomerne porabe,
silno dvignilo ne glede na to, da
bi ljudje povečini p>ostopoma do
konca meseca tudi ves denar
zopet dvignili. Ta primer nava-
jamo za vse one občane, ki pre-
jemajo mesečne osebne dohod-
ke. Na ta način bi bil denar vsa-
kodnevno glede na višino obre-
stovan, gospodarstvo bi lahko
dobilo stotine milijonov novih
kreditov, varčevalci pa na svoj
račun 90 do 100 milijonov let-
no več obresti. In kako posto-
pajo kmetovalci, ki prejemajo od
časa do časa visoke zneske za
prodano živino in druge proiz-
vode in jim denar mesece in me-
sece leži doma izpostavljen ne-
varnosti zaradi počasne potroš-
nje? Razlaga je brez dvoma
odveč.
Umestno je, da si pa vendar
postavimo vprašanje: Ali bi vsi
zapvosleni v delovnih organiza-
cijah in vsi ostali, ki se preživ-
ljajo s kmetijstvom ali z dru-
gačnim delom, pametno ravnali,
če bi tako obravnavali aenar,
kot je zgoraj povedano? Brez
dvoma, ugotovili smo že, da bi
bila korist za vlagatelje same,
korist za delovne organizacije,
kjer danes zaposleni delajo in
kjer denarja ravno najbolj pri-
manjkuje. Ali smo vsi skupaj
danes dolžni tako postopati z
denarjem? Direktno dolžni sicer
nismo, pametno in za nas vse
pa bi bilo koristno. Gospodar-
ska reforma to terja. Banke bo-
do morale izravnati pot za tak-
šen, nov način gospodarjenja z
denarjem.
Brez varčevanja ni blagosta-
nja. Spomnimo se na ta izrek
ob prazniku vseh varčevalcev —
31. oktobru — mednarodnem
dnevu varčevanja. Cvirn V.
IZ RAZPRAVE
Milan Krajnik: V prihodnje
se bodo morali komunisti naj-
bolj posvetiti vprašanju zapo-
slovanja. Opisal je to pereče
vprašanje v občini. Opozoril je,
da se v prihodnjem letu obeta
odpust 500 novih delavcev. To
bo v veliki meri tudi posledica
racionalizacije v gospodarstvu
in družbenih službah in njene
povezave z modernizacijo.
Zoran Polič: Komunisti se ne
VELIK MOŽ IZ MALEGA KRAJA
(Nadaljevanje s prve strani)
Umrl je pomladi leta 1939 v Ma-
riboru, kjer je tudi pokopan na
tamkajšnjem pokopališču. Nje-
govo delo, prežeto z organizacij-
skimi sposobnostmi, od ustano-
vitve zgodovinskega društva pa
do knjižnice in muzeja v Mari-
boru, je zaoralo brazdo na pod-
ročju domače zgodovinske zna-
nosti. Njegov pomen je nedvom-
no izredno velik, čeprav v tem
reportažnem zapisu še zdaleč ni
mogoče prikazati oziroma vsaj
kronološko navesti del Kovači-
čevega znanstvenega zgodovin-
skega in narodnostnega delova-
nja.
Po izvajanju govornikov je
predsednik mariborskega zgodo-
vinskega društva prof. A. Le-
skovec odkril spomenik dr. Fra-
na Kovačiča, delo inž. arh.
Branka Kocmuta in akadei
skega kiparja Gabrijela Koli
ča.
Po odkritju je v imenu obči
ske skupščine Ljutomer in kr
jevne skupnosti Veržej prevj
od zgodovinskega društva M
ribor v čuvanje spomenik po
predsednik občinske skupščii
Anton Kapun.
Pihalni orkester DPD Svob
da Ljutomer in pevski zb
osnovne šole Veržej sta na
skupno izvedla nekaj naroda
pesmi.
Po svečanosti ob odkritj
spomenika je bila v gasilska
domu Veržej odprta spominsk
razstava del dr. Frana Kovači«
V ponedeljek pa so spominsfe
razstavo odprli v muzeju N(B
v Ljutomeru,	-p
Udeleženci svečanosti odkritja spomenika
Dr. Matko Mrgole
Ko smo v sredo zjutraj
zvedeli tragično novico, da je po-
noči umrl naš znani in splošno
spoštovani dr. Matko Mrgole, tega
skoraj nismo mogli verjeti, ker
smo pokojnika vse do zadnjih dni
pogosto srečevali na njegovih
sprehodih v mestu in bližnji oko-
lici. Bil je vedno mladeniško svež,
čil in zdrav, tako da so mu vsi
prerokovali še dolgo življenje. Za-
to nas je vest o njegovi smrti še
toliKo bolj prizadela, in to ne sa-
mo sorodnike in dolf^oletne prija-
telje, temveč tudi njegove znance
in zlasti njegove številne hvaležne
paciente, katerim je dajal ne sa-
mo strokovna navodila in recepte,
temveč ie znal najti vedno primer-
ne spodbudne tolažilne besede tu-
di tam. kjer medicinska znanost
ni mogla pomagati.
Mnogi starejši PtUjčani se dr.
Matka Mrgoleta še dobro spomi-
njajo, ko ie kot mlad zdravnik na-
stopil svojo zdravniško službo v
Ptuju, kjer je služboval vse do
svoje smrti s prekinitvijo med voj-
nim časom vsied nemške okupa-
cije.
Rodil se je 18. 1. 1891 v Vevčah
na Dolenjskem kot sin kmečkih
staršev. Starši so nadarjenega deč-
ka poslali v gimnazijo v Novem
mestu, kjer je maturiral leta 1913.
Veselje do študija in trpečega člo-
veka. kateremu je želel pomagati,
sla cra gnala napr°j na univerzo
na Dunaju in nato v Prago, kjer
je leta 1921 končal medicinsko fa-
kulteto. Ni bilo slučajno, da si je
dr. Mrgole izbral ravno Prago kot
mesto 7,a dokončanje svojega štu-
dija. Tja ga je vodila vroča do-
movinska ljubezen in nacionalna
zavest, ki se ji ni tudi pozneje ni-
koli izneveril. V Pragi je našel ti-
!®to Dravo slovansko vzdušje, ki ga
je navduševalo in ki mu je tudi
dalo vero v lepšo bodočnost slo-
vanskih narodov, ki so takrat še
jerali pod germanskim jarmom.
Po doktorski diplomi je opravil
nHvp7ni dvoletni staž v T.jubljani.
Takoj po stažu je leta 1923 prišel
v ptujsko bolnišnico, kjer je pre-
vzel začasno mesto šefa kirurgije.
Ker ga je bolj veselilo terensko
delo in ker je zelo primanjkovalo
slovenskih zdravnikov v Ptuju,
je dr. Matko Mrgole prevzel le-
ta 1924 mdesto okrožnega zdrav-
nika v Ptuju, kjer je uspešno de-
loval vse do nemške okupacije.
Pred vojno je pokojnik mnogo
deloval pri Sokolu in raznih dru-
gih organizacijah in društvih. Za
svoje javno in poklicno delovanje
je bil odlikovan z zlato medaljo.
Nemci so ob svojem prihodu za-
prli tudi dr. Matka Mrgoleta, kot
se je to zgodilo vsem naprednim
inteligentom. vendar so ga zaradi
njegovega splošno znanega huma-
nega mišljenja in delovanja ter
splošne priljubljenosti kmalu po
aretaciji izpustili. Sicer pa so nuj-
no potrebovali zdravnike. Toda
pokojnik ni mogel prenašati faši-
stičnega terorja ter je zbežal na
Dolenjsko, kjer se je naselil za-
časno v Trebnjem in tam oprav-
ljal naprej svojo medicinsko pra-
kso, trdno verujoč, da bodo zma-
gale sile, ki so se borile za svobo-
do in pravico. Ko je leta 1944
ustanovil SNOS v kraju civilno
bolnišnico, je postavila ljudska
oblast pokojnika za šefa.
Ves čas svojega bivanja v Treb-
njem je dr. M. Mrgole pod italijan-
sko okupacijo podpiral NOB, kljub
veliki nevarnosti in materialni sti-
ski. V tem sodelovanju je bil po-
vezan s pokojnim dr. Lunačkom
ter je bil zlasti zadolžen za zdrav-
niško pomoč partizanom in akti-
vistom ter njihovim svojcem.
Po vojni je dr. Matko Mrgole
dobil dekret za nastop zdravniške
službe v Ptuju, kjer je zelo pri-
manjkovalo zdravnikov. Tod ga je
čakalo mnogo dela, saj je bila
zdravstvena služba popolnoma uni-
čena ter je bilo potrebno vse na
novo urediti. Največjo nalogo pa
je prevzel, ko je bil postavljen za
upravnika ZD v letu 1952. ter je
moral izpopolniti zdravstveno služ-
bo v mestu ter na celotnem ob-
močju takratnega okraja. Skrbel je
za strokovni dvig višjega, srednje-
ga in nižjega strokovnega kadra in
se uspešno boril s številnimi teža-
vami. Razen tega je sodeloval v
raznih komisijah, odborih ter v
raznih družbenih organizacijah,
kjer je pomagal s svojimi bogati-
mi izkušnjami in znanjem. Bil je
večletni predsednik Rdečega križa.
Predolgo bi se zamudili, če bi
hoteli podrobno našteti vse njego-
vo delovanje vse do upokojitve v
letu 1957.
Od upokojitve najprej je vsled
takratnega pomanjkanja zdravni-
kov dobil dovoljenje za opravlja-
nje privatne prakse, ki jo je vršil
do svoje smrti.
Ob smrti mu zdravstveni delav-
ci in vsi občani izrekajo vse pri-
znanje za plodno in uspešno dol-
goletno delo in se mu zahvaljujejo
za pionirsko delo, s katerim je
ustvaril temelje za nadaljnje uspe-
he v zdravstveni službi.
Pokojnika in njegovo delo bomo
ohranili v trajnem spominu.
Stran 3
TEDNIK — petek, 2?. oktobra 1967
Olii^-. o
lionferenca
samoupraviialcev
v Ptuju
v soboto, 28., in nedeljo, 29.
L m., bo v PtujU konterenca sa-
moupravljavcev Odbor za pri-
pravo konference je že pripravil
gradiv^.
Prva konferenca bo obravna-
vala uveljavljanje samouprav-
ljanja v delovnih organizacijah
v ptujski občini. Preučili bodo
rar-voj gospodarstva in nekatere
probleme, ki spremljajo samo-
upravljanje in izvajanje gospo-
darske reforme. Gradivo obra-
vnava tudi: planiranje gospo-
darstva kot samoupravna pravi-
ca, značilnosti delitve dohodka v
meljina vprašanje sa>mouprav-
Ijanja v družbenih službah. V
programu je problematiika dru-
žbenega upravljanja v šolstvu,
samoupravljanje v srednjih šo-
lah, v zdravstvu in upravi.
Druga komisija bo obravnava-
la vlogo družbeno političnih or-
ganizacij in skupščine v sistemu
samoupravljanja: zveze komu-
nistov in samoupravljanje, vlo-
ga sindikatov. Socialistične zve-
ze delovnega ljudstva In Zveze
mladine v sistemu samouprav-
ljanja, občinska skupščina tn
samoupravljamje v osnovni
družbeno politični sikupnosti.
Tretja komdsija bo obravna-
vala kadrovsko politiko, šolstvo
in izobraževanje: kadrovska
politika v delovnih organizaci-
jah, gospodarjenje in znanje, fi-
nanciranje šolstva in sistem
šolsitva in potrebe gospodarstva.
Razprave se bodo udeležili
mnogi delegati. Nanjo so pova-
bljeni tudi vsi zvezni in repu-
bliški poslanci, ki so bili izvo-
ljeni v ptujski občini, ter pred-
stavniiki republiških vodstev
političnih organizacij.
Z. R.
Danes v Ljutomeru občinska
konferenca ZK
Odgovornost komunistov za
sodobna dogajanja v naši druž-
bi mora biti v ospredju, ki pa
se več ne more odražati v stari
organizacijski strukturi, ampak
je potrebno celotnemu delu or-
ganizacij ZK poleg novih orga-
nizacijskih oblik delovanja ko-
munistov, ki jih bo sprejela da-
našnja konferenca, dodati novo
vsebino. Občinska konferenca,
ki vsekakor ne bo potekala kot
dosedanje v manifestativnem
smislu, bo odslej imela kot stal-
ni organ občinske organizacije
ZK izključno delovni značaj.
Danes se bo potrebno vsake-
mu članu občinske konference
odločno opredeliti do posamez-
nih vprašanj, ki jih bodo ob-
ravnavali, ne opredeliti na osno-
vi enodnevnih izkušenj in opa-
zovanj, ampak na osnovi, ki bo
dajala trajnejše rešitve proble-
mov, ki smo se jih v preteklosti
izogibali, ali pa jih pustili, da
so tleli v vrstah ZK, od neak-
tivnega pristopa pri obnavlja-
nju vrst ZK z mladimi ljudmi,
do drugih problemov, ki so da-
nes najaktualnejši v naši druž-
bi.
Da bi občinska konferenca
ZKS Ljutomer lažje oblikovala
in sprejela stališča do aktivno-
sti in problemov na posameznih
področjih družbenega življenja
občine, so bile skupno z mate-
rialom ix>slane članom konfe-
rence oziroma delegatom, teze
za razpravo. Te so razdeljene v
pet glavnih točk, ki vsebujejo
najaktualnejša vprašanja delo-
vanja komunistov in druge go-
spodarske ter družbene proble-
me v občini.
1.	Proces reorganizacije v ob-
čini Ljutomer in prehod na vse-
bino dela komtinistov (priprave,
potek in sklep o organizaciji).
2.	Gospodarska in družbena
reforma: analiza gospodarjenja
v prvem polletju 1967 v Ljuto-
meru; davčna politika, izvrševa-
nje programov po programu
razvoja gospodarstva in družbe-
nih služb v ljutomerski občini;
vprašanje kmetijstva in izkori-
ščanja kmetijskega prostora;
integracijski procesi v občini —
kmetijstvo; vprašanje prodaje
zemljišč družbenega sektorja;
samoupravljanje v delovnih ko-
lektivih in družbenih službah;
razvoj trgovine, gostinstva, tu-
rizma in obrti; zaposlovanje v
občini; delitev osebnih dohod-
kov — politika delitve osebnih
dohodkov; skladi v podjetjih —
akumulacija; program nadalj-
njega razvoja gospodarstva v
občini.
3.	Kadrovanje v ZK (mladina
in vstop mladih v ZK).
4.	SZDL in javne tribune.
5.	Problem in odnos do bor-
cev NOB.
Po predlogu bi pri občinski
konferenci bile ustanovljene
Štiri komisije:
a) komisija za družbenoeko-
nomske odnose in ekonomsko
politiko. — Ta komisija, kot
ostale, deluje predvsem za po-
trebe občinske konference in
občinskega komiteja ZK. Prav
tako pa mora njena dejavnost
biti usmerjena z drugimi orga-
nizmi občinske organizacije ZK
in CK ZK (ustreznimi komisija-
mi). Svoja stališča, analize in
sklepe posreduje občinski kon-
ferenci, občinskemu komiteju in
CK, da o njih razpravljajo in
sprejemajo ustrezna stališča. V
predlogu je posebej jKmdarjeno.
da komisije vključijo v svoje
delo čim širši krog strokovnja-
kov ter s tem spodbujajo učin-
kovito povezovamje znanstvene
socialistične misli z dano kon-
kretno prakso. Pri obravnava-
nju idejnopolitičnih problemov
izvajanja družbene in gospodar-
ske reforme hr> treba preučiti
in zavzeti stališča o vseh tistih
idejnih vprašanjih in problemih,
ki se v scKianji fazi izvajanja
reforme kažejo kar najbolj po-
membni, od problemov delitve
dohodka, do konkretnih proble-
mov integracijskih procesov
kmetijstva v ljutomerski občini
ter do drugih aktualnih gospo-
darskih vprašanj.
Poleg komisije za družbeno-
ekonomske odnose in ekonom-
sko politiko bodo p)o predlogu
pri občinski konferenci formi-
rane še naslednje komisije: ko-
misija za družbenopolitične od-
nose in idejnopolitične proble-
me, komisija za družbenopoli-
tična in idejna vprašanja pro-
svete, znanosti in kulture in
komisija za mednarodna eko-
nomska in politična vprašanja.
-P
SE NERAZČIŠČENI PROBLEMI
S posvetovanja o aktual-
nih zdravstvenih proble-
mih v Ljutomeru
Pri reorganizaciji zdravstvene
službe se ljutomerski kolektiv
zdravstvenega doma srečuje s
številnimi problemi, o katerih
smo že večkrat pisali v našem
listu. Da bi prišli do jasnejših
stališč, oziroma d» bi začeli od-
krito reševati to problematiko,
ker so razen zdravstvenega ko-
lektiva prizadeti predvsem ob-
čani-zavarovanci, je občinska
konferenca SZDL Ljutomer v
okviru sekcij za razvoj samo-
upravljanja v komuni sklicala
v torek posvetovanje, ki se ga
je udeležila članica IO repub-
liške konference SZDL Živa
Beltram. Posvetovanja so se po-
leg članov sekcije in IO občin-
ske konference udeležili pred-
stavniki občinske skupščine in
družbenopolitičnih organizacij
ter člani delovne skupnosti ZD
LjutoiTier. V predlogu za raz-
pravo so bila naslednja vpraša-
nja:
— Kako se zdravstvena služ-
ba v občini prilagaja določilom
zakona o organizaciji zdrav-
stvene službe v SR Sloveniji;
kaj je bilo doslej konkretno
storjenega s strani zdravstvene-
ga doma, občinske skupščine in
družbenopolitičnih organizacij;
pomoč republiškega in medob-
činskega zdravstvenega centra
in zavoda za zdravstveno var-
stvo pri reorganizaciji zdrav-
stvene službe; kakšni problemi
se pojavljajo pri tem v zdrav-
stvenem domu, v občini in med
občinami; kako so angažirani
poslanci pri tem. Kakšne kon-
kretne pripombe so na uporabo
zakona o reorganizaciji zdrav-
stvene službe v praksi? Vpraša-
nje zdravstvenih regij v Slove-
niji; kako vpliva zaprtost zdrav-
stvenih regij na izvajanje zdrav-
stvenega varstva; kakšne kon-
kretne težave se pojavljajo na
območju ljutomerske občine in
med občinami ob Muri v zvezi
s tem; kakšna so stališča do de-
javnosti in obstoja komunalnega
zavoda socialnega zavarovanja,
zavoda za zdravstveno varstvo
in zdravstvenega centra v Mur-
ski Soboti; problemi financira-
nja zdravstvene službe. Kakšne
sistemske rešitve (dopolnitve ali
spremembe) so potrebne v
zdravstvenem in socialnem za-
varovanju?
Vsekakor na vsa ta pomemb-
na vprašanja v današnji razpra-
vi, čeprav je bila Izredno dolga,
ni bilo mogoče odgovoriti.
Razpravo in morebitne za-
ključke bomo objavili v prihod-
nji številki Tednika.
Ponian|kl|iv osnutek
za integraeifo
zdravstvenih
zavodov
y obratni ambulanti tovarne avto opreme se ne strinjajo z
načinoma integracije zdravstvenih ustanov, niti z osnutkom o no-
tranji organizaciji v zdravstvenem domu po integraciji, ki jo
je izdelala posebna komisija. Na sestanku, ki so ga sklicali v
TAP, so pogrešali povabljene predstavnike ZD Ptuj, ki naj bi jim
razložili nekatere stvari. Od koristi, ki jih imajo od obratne zdrav-
stvene ambulante, ne bodo odstopili. V integrirani zdravstveni
ustanovi hočejo biti enakopraven partner. Več je govora o načinu
kot pa o koristih integracije.
Odgovornejše upravljanje samoupravljalcev v zaostrenih
gospodarskih pogojih
Samoupravljanje je že naša
družbena praksa. Zato prva
konferenca samoupravljavcev v
Ptuju verjetno ne bo izgubljala
ča'sa z ugotavljam jem, ali je sa-
moupravljanje potrebno ali ne,
ampak bo morala ugotavljati,
kaj bo treba storiti, da bomo v
samoupravljam ju odstranili vse,
kar še moti njegovo normalno
delo. Permagati bo treba vse ti-
ste, ki bodisi ne razumejo soci-
alističnega razvoja naše družbe
in ki jih moti pravica delavcev,
da gosipodarijo z uspehi svoje-
ga dela. Zaostreni pogoji gospo-
darjenja bodo morali vsekakor
six>dbuditi samoupravljavce k
odgovornejšemu upravljanju.
Na konferenci bo treba sprego-
voriti. kakšna je samoupravna
praksa v našiih podjetjih.
V	zadnjem času se je močno
okrepila maiterialma osnova sa-
moupravljanja v gospodarstvu.
S tem je rastla tudi odgovor-
nost samuipraivnih organov. Or-
ganizacijo samoupravljanja v
gosfpodarsitvu in na vseh stalih
delovnih področjih moramo do-
sledno uveljaviti tako, da bo
delovnim ljudem omogočeno, da
sodelujejo v celotnem procesu
upravljanja.
— Kako se uveljavlja samou-
pravljanje v delovnih organiza-
cijah v pfcujsiki občini?
Samoupravljanje se je od
uvedbe v letu 1950 pa do danes
neprestano vsebinsko bogatilo,
vsebini pa niso sledile oblike.
Danes imamo deLavske svete,
upravne odbore im komisije.
Znotraj teh organov pa nima-
mo razdeljenih pristojnosti,
predvsem kar se tiče delovnih
enot in njenih samoupravnih
organov. Pristojmositi med po-
sameznimi organi so malokje
jatsno opredeljene. V nekaterih
podjetjih centralni upravni in
samoupravni organi premalo in
nedosledno informirajo svoje
enote s posameznimi odločitva-
mi. V drugem delovnem kolek-
tivu ugotavljajo, da vse delovne
enote nimajo enakih pristojno-
sti. Ponekod ni prave delitve
dela med DS in UO, V teh orga-
nih razpravljajo o istem vpra-
šanju.
V	anketi, ki je bila izvedena
v 20 podjetjih, samo v treh del-
no razmišljajo o možnostih, ki
jih nudi ustava in zakoni, malo
razmišljajo o izpopolnjevanju
in organizaciji ter načinu delo-
vanja organov upravljanja, da
bi SI taiko zagotovili uspešnej-
še reševanje vprašanj iz ve-
liekga obsega pristojnosti pod-
jetja na sedanji stopnji samou-
pravnosti.
Praiksa kaže, da so odbori in
komisije bile vse premalo kori-
ščene kot oblike samoupravlja-
nja. Pn večini podjetij se čuti.
da DS prenašajo pristojnosti na
komisije. Pravilneje bi bilo, da
komisije pri DS pripravijo oce-
ne za posamezna vprašanja in
posamezne predloge, odlbčltev
pa bi morala biti sprejeta v
DS;
Pri razvitejši delitvi dela med
samoupravnimi organi v podje-
tju bo nujno potrebno izboljša-
ti tudi kvaliteto statuta, pra-
vilnikov in poslovnikov. Mar-
sikatero deklarativno in načel-
no določilo bo v statutu in pra-
vilnikih potrebno zamenjati z
realnejšimi in konkretnejšimi
določili.
Zaradi nospoznavanja dolžno-
sti članov DS, UO in drugih or-
ganov je na sejah precej neja-
snosii, popamezniki ne vedo. kaj
lahko in kaj ne smein narediti,
pri delu .»e ne znajdejo in podo-
bno.
Kontrola sklepov samouprav-
nih organov je proslaba oziroma
je fkoraj ni Mnogokrat pa tudi
sami člani samoupravnih orga-
nov ne delajo na tem, da bi se
stanje popravilo. Tudi to izvira i
iz nepoznavanja pristojnosti po-
sameznih članov, ki mislijo, da
je z razpravo in sprejetim skle-
pom njihovo delo že končano.
Ne vedo pa, da je njihovo delo
vse do dosledno izvršenega
sklepa in da lahko pokličejo na
odgovornost tiste, ki se niso ra-
vnali po sprejetem sklepu.
V nekaterih delovnih organi-
zacijah je opaziti, da strokovne
službe ne pripravljajo pravo-
časno gradiva za seje. Ker ga
člani ne dobijo, se ne javljajo
k razpravi Vprašanje udeležbe
vodilnih delavcev v podjetju in
ostalih, ki so vabljeni na seje
samoupravnih organov, je po-
sebno pereče.
Iz leta v leto se opaža, da de-
lavci pridobivajo strokovno
uspjosobljenost in nove delovne
izkušnje, premalo pa poznajo
notranjo zakonodajo v svojih
organizacijah, premalo so pri-
dobili v družbeni vzgoji.
Ponekod delovne enote nima-
jo pravice odločanja, temveč sa-
mio pravico predlaganja in raz-
pravljanja, kar je v nasprotju
s temeljnim zakonom o podje-
tjih. Po izrecni zakonski določ-
bi imajo delovne enote tudi
pravico sklepanja o uporabi in
raizpolaganju s sredstvi. Opaziti
je tudi, da v nekaterih podje-
tjih ne dajo delovnim enotam
možnosti odločaitl o rganizaciiji
dela.
Pregled statutov je omogočil,
da ni nobena gospodarska orga-
nizacija delitve dohodka in
osebnega dohodka v celoti ure-
dila s statutom, pač pa je s sta-
tutom postavila le načela za
njegovo delitev, podrobnejše
določbe pa prepustila pravilni-
ku o delitvi dohodka in oseb-
nega dohodka.
Sprejemanje splošnih aktov v
podjetjih povzroča velike teža-
ve. Zelo redke delovne organi-
zacije imajo urejena vsa vpra-
šanja, ki bi jih po zakonu mo-
rala imeti. Položaj bi se verjet-
no izboljšal, če ne bi bili zako-
ni podvrženi stalnim spremem-
bam.
O teh in podobnih pojavih
v podjetjih bo treba sprego-
voriti na konferenci samoupra-
vljavce v.
V sedanjih ostrejših pogojih
gospodarjenja je nujno, da
strokovne službe in samouprav-
ni organi posvetijo notranji za-
konodaji, notranjim odnosom
med ljudmi in razpoloženju de-
lavcev več pozornosti. Ta vpra-
šanja pa morajo reševati pravi
talko sproti kot rešujejo vsako-
dnevno problematiiko v tehno-
loškem pogledu, v pogledu rea-
lizacije in uspešnosti gospodar-
ienla.	Z. R-
Dela v zgradbi nove pošte gredo h kraju
V	novem enonadstropnem poštnem poslopju v Ptuju že kon-
čujejo s slikanjem in pleskanjem, polagajo parket in že vstavljajo
notranjo opremo. Urejujejo že tudi okolje nove zgradbe.
V	zgornjih prostorih že končujejo z montažo avtomatske tele-
fonske centrale. Dela potekajo brez večjih ovir. Predvidevajo,
da bodo prihodnji mesec telefonski naročniki že priključeni na
avtomatsko telefonsko centralo. Podjetje za PTT promet v Ptuju
že zbira nove telefonske naročnike in naročilnice za nove avto-
matske telefone. Te lahko dobijo pri njih za 900 starih dinarjev
ceneje, ker bodo že tehnično pregledani. Tudi druge telefonske
aparate bodo tehnično pregledali, preden jih bodo priključili na
novo centralo. Na upravi podjetja za PTT promet v Ptuju upajo,
da bo telefonska naročnina po priključitvi na novo avtomatsko
centralo cenejša.
V	novembru se bomo že lahko posluževali avtomatske centrale
za krajevne pogovore, za medkrajevne pa prihodnje leto, ko bo
položen kabel.	ZR
SEMINAR
V SLOVENSKI BISTRICI
Minuli teden je bil v Slovenski
Bistrici seminar za vse pred-
sednike in tajnike krajevnih
Icanferonc SZDL, za člane iz-
vršnega odbora OK SZDL ter
7.a vse predsednike krajevnih
skupnosti. Seminar je vodil pre-
davatelj visoke šole za politične
vede v Ljubljani Vlado Lenar-
dič. Obravnaval je tri teme:
1. Vloga in naloge Socialistične
zveze pri graditvi samouprav-
nega sistema, 2. Naloge in vloga
krajevnih skupnosti v našem
družbenopKDlitičnem sistemu, 3.
Programiranje v krajevni skup-
nosti.
Seminar je lepo uspel, udele-
žilo pa se ga je 43 udeležencev.
Vsi so bili zadovoljni s preda-
vanjem, izrazili so le željo, nsj
bi v prihodnje prinesel tak se-
minar več konkretnejših stvari.
USTREZEN UKREP
»Našel sem listmco z večjo vso-
to denarja. Kaj naj storim?«
»Kot poštenjak objavi to v ča-
sopisu!«
»Kateri list ima najmanj naroč-
nikov?«
SiVIRTNI PRIMER
»Dopust bi radi? Tako, čemu
neki?«
»Klali bomo.«
»Zaradi svinje pa res ne boste
dobili dopusta Zapišim raje —
smrt bližnje sorodnice.«
Prejšnji teden je bilo redno
zasedanje delovne skupnosti
obratne ambulante tovarne av-
to opreme v Ptuju. Med drugi-
mi so se udeležili predsednik
SO Ptuj Franjo Rebernak, se-
kretar OK ZKS Branko Gorjup,
direktor TAP Štefan Požlep,
dipl. inž. Povabili so tudi di-
rektorja zdravstvenega doma
Ptuj dr. Stojana Franka, ki se
pa zaradi odsotnosti seje ni ude-
ležil.
Direktor obratne ambulante
dr, Emil Blagovič: O integraciji
vseh zdravstvenih domov smo
pričeli govoriti že v začetku le-
ta. Septembra smo na integra-
cijskem sestanku sklenili, naj se
sestanejo predstavniki posamez-
nih zdravstvenih ustanov in se
pogovorijo o osnutku notranje
organizacije. Predstavnik naše
ambulante ni bil klican na no-
ben sestanek, niti nas nihče ni
vprašal, kako in kaj glede in-
tegracije. Na lepem smo pred
dnevi dobili brez našega sode-
lovanja napravljen osnutek no-
tranje organizacije in samoupra-
ve ZD po integraciji. Ne more-
mo se strinjati z načinom, kako
so obravnavali našo obratno
ambulanto pri integraciji, niti
se zadovoljiti z osnutkom, ki
ima mnoge pomanjkljivosti. O
teh bi se morali pogovoriti na
sestanku, ki smo ga sklicali.
Menil je, da naj — če že njih
ni nihče povabil k sodelovanju,
ko so govorili o osnutku, pride-
jo vsaj predstavniki ZD Ptuj k
njim in jim vsaj pojasnijo ne-
katere stvari. Zal se sestanka ni
udeležil niti en predstavnik
zdravstvenega doma. Vpraševal
je, ali ne bo integracija le spre-
memba firme, v kateri se ne bo
vedelo, kdo pije in kdo plača.
Dosedanje delo pri Integraciji
je označil kot diskriminativno.
Poudaril je, da delovna skup-
nost ne more sprejeti pomanj-
kljivega osnutka.
Franjo Rebernak, predsednik
SO Ptuj, je opisal potek inte-
gracije v zdravstvu in stališča,
ki jih je zavzemala skupščina.
Ker so predvidevali nemogoče
odnose po integraciji, so se po
prvem sestanku zavzeli za ta
način integracije. Na drugem
sestanku so se zedinili, da je
pomembna predvsem oblika po
združenju, ne pa način, kako se
bodo združevali. Formirali so
tri komisije, ki so pričele z de-
[om. Rezultat dela komisije, ki
naj pripravi osnutek, je pone-
srečen poskus slabega statuta.
Komisija svojega dela ni opra-
vila. Predlagal je, da se usta-
novi druga komisija, ki naj de-
lo dobro opravi. V osnutku ni
govora, kako naj dela zdrav-
stvena služba. Opozoril je še
na nekatere pomanjkljivosti v
osnutku. Po njegovem mnenju
je za zdravstvene domove in
druge, ki se integrirajo, zelo
pomembno, ali bodo integracijo
izvršili s pripojitvijo ali zdru-
žitvijo. Za eno od teh oblik in-
tegracije naj bi se odločili po
shemi, ki bi jo napravil med-
občinski zdravstveni center. To-
variš Rebernak se ni mogel
sprijazniti z dejstvom, da se se-
stanka ni udeležil dr, Stojan
Frank ali kateri drugi predstav-
nik zdravstvenega doma. Ome-
nil je še nekatere glavne po-
manjkljivosti novega osnutka.
Branko Gorjup, politični se-
kretar: Tudi komite si je pri-
zadeval za čim boljšo integra-
cijo. Ustanovil je komisijo za
zdravstvo. Obravnavala je in-
tegracijske procese, zavedajoč
se posledic zakona, ki nasilno
združuje. Zaradi naglice z re-
organizacijo bi lahko ne prido-
bili ničesar. Opozoril je še na
slabo finančno stanje na zdrav-
stvenem in socialnem področju.
Opozoril je, da smo izgubili že
preveč časa z ugotavljanjem
načina Integracije. Iz prakse je
znano, da po pripojitvi odnosi v
marsikaterem združenju niso
bili taki, kot bi morali iDiti. Po-
nekod se je kmalu vse razfor-
miralo. Zavzel se je za združi-
tev na enakopravni bazi. Re-
organizacijo je premalo preštu-
diral zdravstveni center v Mari-
boru, enako pa tudi zdravstveni
dom v Ptuju. Tovariš Gorjup se
je spraševal tudi, ali je prav,
da se vodilna delovna mesta
razpišejo samo v administraciji.
Grajal je odnos ZD Ptuj, ki na
sejo ni poslal niti svojega pred-
stavnika. Sprejeti bo treba pa-
metne odločitve, ki bodo pre-
prečile trenja v delu. Integra-
cija naj doseže svoj namen, se
pravi poceni zdravstveno službo.
Z dr. Frankom se bo treba še
pogovarjati.
Štefan Požlep, dipl. inž., di-
rektor TAP, je pozdravil inte-
gracijo, ki bi zboljšala situacijo
v zdravstvu. Vendar se v pod-
jetju dobro zavedajo, zakaj so
obratno ambulanto ustanovili
in vložili vanjo toliko sredstev.
Od koristi, ki jih imajo od am-
bulante, pa ne bodo odstopili.
Nimajo pa nič proti temu, če
se kapacitete izkoristijo. Biti
hočejo enakopraven partner. In-
tegracija naj ne negira pred-
nosti obratne zdravstvene am-
bulante, ki jih ustanavljajo
povsod po svetu.	ZR
Promet na ptujskih ulicah je vedno večji. Njegov utrip posebno
naraste zjutraj okrog sedme ure in takoj po drugi uri popoldne,
ko se delavci vračajo z dela. Ob teh urah bi morali prometni
organi kar se da dobro usmerjati promet in hitro »raivozlati«
morebitne zastoje. Tudi vozniki bi morali biti uvidevni in na cesti
misliti na to, da bi čimmanj ovirali promet t zadrževanjem v
križiščih, ki so tako tesna.	ZR
Stran 4
T K D M K — petpk. 27. oktobra 1%?
Stran 4
V Ptuju proslava 10-letn;ce prvega k]uba OZN v Sloveniji
Za mir in enakopravnost
sodelovanje med narodi
Prejšnjo nedeljo so v Ptuju
proslavili 10-letnico prvega
kluba OZN v Sloveniji. Prosla-
vo je spremljala i>olna kino
dvorana obiskovalcev. Z udelež-
bo in krajiimi pozdravnimi go-
vori so jo počastili tudi Franc
Kimovec-Ziga, podpredsednik
republiške konference SZDL.
Slovenije, gospod Aly Khalil,
direktor informativnega centra
OZN za Jugoslavijo in Albani-
jo, dr. Slavko Zore, predsednik
društva za ZN v Sloveniji,
predsednik klubov OZN za Slo-
venijo Ignac Crnič in drugi
predstavniki klubov OZN iz
drugih krajev Slovenije in za-
stopniki društev za Združene
narode za Slovenijo, Srbijo in
Hrvatsko; Franjo Rebernak,
predsednik SO Ptuj, in drugi
družbenopolitični delavci.
Uvodne misli ob obletnici je
povedal Branko Gorjup, politič-
ni sekretar občinskega ikomiteja
v Ptuju: Letos slavimo deset-
letnico ustanovitve prvega klu-
ba OZN v Sloveniji. Ta klub je
bil ustanovljen v Ptuju. Klub
OZN so ustanovile 1957. leta
ptujske tabornice. Ptujski klub
je deloval v okviru taborniške-
ga odreda Lackove čete pod
predsedstvom Bojane SRŠENO-
VE, ki ima največ zaslug za
ustanovitev prvega tovrstnega
kluba v Sloveniji. Edini v Jugo-
slaviji pred tem je bil še v Pri-
štini. Ta dva kluba sta bila
edinstvena na svetu.
Delo mladih v klubu se je
razvijalo. 1958. leta je mladina
v ptujskem klubu OZN poveča-
la število članov. Člani kluba so
pomagali pri ustanovitvi drugih
klubov. V tem letu je bilo v
Sloveniji že pet klubov.
Aprila 1960 je zasedala v Ce-
lju druga skupščina, na kateri
je bil sprejet nov statut. Tako
se je organizacija klubov osa-
mosvojila.
V	Ptuju je bilo v kratkem ob-
dobju ustanovljeno pet klubov.
Zaradi povezave so ustanovili
občinsiki center, ki je uspešno
deloval in povezoval klube med
seboj. Pomagali so tudi pri zbi-
ranju pomoči prizadetim od im-
perialistične agresije v svetu.
Center je seznanjal množice o
delu Združenih narodov, orga-
niziral predavanja in posvete,
razstave, filme, zborovanja s tu-
jimi študenti in drugo.
V	zadnjem času so se teme-
ljito pripravljali na jubilejno
praznovanje. Jubilejni dan naj
spodbudi imladino k ustanavlja-
nju novih klubov. Tako se bo
mladina še bolj zavzemala za
utrditev miru v svetu.
Ignac Cmič je poudaril po-
membnost povezovanja mladine
v svetu. Grajal je vojno v Vi-
etnamu, na Bližnjem vzhodu in
druge nepravilnosti v svetovni
politiki. Pozdravil je združeva-
nje mladine v klubih OZN pri
nas. To je edinstven primer na
svetu.
Slavko Zore je govoril o ideji
mladih, ki hočejo sodelovanje
med narodi.
Gospod Aly Khalil je čestital
ptujski mladini in dejal, da je
ustanovitev kluba posledica tež-
nje naše mladine po prijatelj-
stvu med narodi in pravični
ureditvi odnosov med ljudmi
vsega sveta.
Sledil je kulturni program, v
katerem je nastopila glasbena
.šola iz Ptuja, recitatorji iz gim-
nazije, vokalni kvartet je zapel
tri duhovne črnske i>esmi, kul-
turnoumetniško društvo iz Ma-
ribora je nastopilo z narodnimi
plesi in glasbo.
Po kulturnem programu je
Ignac Crnič izročil diplomo
predsednici prvega kluba OZN
v Sloveniji Bojani Sršen. Name-
sto nje je diplomo prejela njena
mati. Bojana Sršen je bila tre-
nutno odsotna.
Po slovesnosti so sprejeli re-
solucijo o solidarnosti z bojem
vietnamskega ljudstva proti im-
perialističnim silam.
Gostje so si ogledali znameni-
tosti Ptuja in razstavo, posve-
čeno OZN.	ZR
Nastop glasbene šole
Prva seja občinske kon-
ference ZK Slovenska Bi-
strica
Danes ob 14. uri se bo začela
prva seja občinske konference
ZK Slovenska Bistrica. Na seji
bodo razpravljali o poslovniku
občinske konference in njenih
organih, o organizacijskih obli-
kah in pristojnosti v občinski
organizaciji ZK, o nadaljnjem
programu dela konference ZK
ter o uvodnem referatu. Nada-
lje bodo izvolili novega sekre-
tarja občinskega komiteja ter
občinski komite s kontrolno in
revizijsko komisijo. Imenovale
pa se bodo komisije za razvoj
in organizacijo ZK, za družbeno-
ekonomske odnose in idejnopo-
litične probleme, za politične in
idejne odnose v prosveti, kultu-
ri in znanosti ter za mednarod-
na ekonomska in politična vpra-
šanja.
GOBARSKA RAZSTAVA
V POUČANAH
Minulo soboto in nedeljo je
bila v Poljčanah rastava gob,
ki jo je organizirala osnovna
šola v sodelovanju z goba^rsko
sekcijo prirodoslovnega društva
Slovenije. Strokovno vodstvo ie
bilo v rokah priznane gobarske
strokovnjakinje Mare Berto^i iz
Celja.
Razstavljenih je bilo 119 vrst
gob, med njimi okrog 80 užit-
nih. Vse gobe so nabrali učenci
V. b razreda osnovne šole pod
vodstvom že omenjene Mare
Bertosi in učiteljice Milene
Kmecl.
Raz.^tav^ je bila pripravlje-
na zelo okusno in je navdušila
cikro^g 1000 obiskovalcev. Ker je
v Poijčanah veliko vnetih na-
biralcev gob, se je pojavila po-
buda, da bi tudi v Poljčanah
ustanovili gobarsko sekcijo. Pr-
vi člani so se že prijavili, med
njimi zmagovalec letošnjega
tekmovanja v nabiranju gob v
Celju. Ciril Kmecl, ki je tudi
nekaj najlepših gob,	M.
Slovenska Bistrica
Problemi mladine
Bliža se čas letne konference
Zveze mladine v občini Sloven-
ska Bistrica. Glede na to ima
mladina na vaseh in na terenu
svoje letne konference. Na teh
sestankih razpravljajo o teža-
vah in problemih, ki nastajajo
pri njihovem delu, in pa ne na-
zadnje tudi o uspehih, ki so jih
dosegli v minulem letu.
Osnovni problemi, ki tarejo
mladino, so brezix>selnost v va-
seh, kot v večjih krajih, pro-
blemi vajencev, sodelovanje z
ostalimi družbenopolitičnimi or-
ganizacijami ter prostori, kjer
bi se lahko mladina zbirala.
Seveda pa niso povsod pro-
blemi isti. Ponekod si je mla-
dina zgradila domove, v kate-
rih odvijajo svojo dejavnost.
Drugod se je dogovorila mladi-
na z lastniki kulturnih domov,
kjer skupaj z društvi Svobod in
ostalimi pripravljajo in izvršu-
jejo svoj program. Ni malo
mladinskih organizacij, ki so
naštudirale po dve pa tudi po
tri igrice. Seveda ne smemo mi-
sliti, da je bila kvaliteta teh
iger na profesionalni ravni ali
njej podobni, toda v tem kul-
turnem življenju so sodelovali
mladinci s starejšimi člani, in to
pomeni marsikateremu mnogo
več kot uvožena profesionalna
kultura.
Ne moremo reči, da povsod,
toda v večjem številu krajev si
je mladina dobila in uredila
prostore, kjer se lahko shaja.
Ne moremo pa to trditi za sam
center, to je za Slovensko Bi-
strico. Zato lahko marsikateri
Bistričan vpraša, ali je hotel
Planina edino, kar lahko trenut-
no nudijo mladini. Imajo pa
tako lepo urejen kulturni dom,
ki ga tako redko uporabljajo.
Res je, da je mladina že našla
v njem zatočišče in ga zaradi
svojega nereda izgubila. Toda
ali je to vzrok, da zaradi nekaj
posameznikov ostala mladina v
Slovenski Bistrici nima svojijh
prostorov?
Upajmo, da bo mladinska kon-
ferenca v bližnji prihodnosti
rešila ta in pa še marsikateri
drug problem, ki tare bistriško
mladino.	-b
Gasilsko društvo
v Pragerskem napreduje
Te dni se je prostovoljnemu
gasilskemu društvu izpolnila
dolgoletna želja. Gasilci so do-
,bili nov orodni voz TAM 2000.
Dolgoletno delo, ki se je za-
čelo leta 1951, ko so Hinko Sar-
lah, Edo Murn in Ivan Lah usta-
novili društvo, je bilo kronano
z uspehom. Po pripovedovanju
Ivana Laha, dolgoletnega po-
veljnika in sedaj predsednika
društva, so takrat začeli iz nič.
Sedemnajst članov je dalo pro-
stovoljni prispevek po 1000 di-
narjev, da so lahko začeli po-
slovati. Razen tega so zbirali
razno opremo, lopate, vedra ipd.,
da so se vsaj zasilno opremili.
Toda prostovoljno delo je na-
letelo na ugoden odmev pri
okrajni gasilski zvezi, ki nam je
po svojih močeh pomagala. Od
takratnega gostilničarja Brgle-
za so dobili na razpolago stari
hlev, katerega so preuredili v
orodjarno in garažo. Iz sredstev,
ki so jih zbrali sami, so kupili
prvi orodni voz. Toda to vozilo
ni ustrezalo, zato so ga prodali
in nabavUi drugo, ki so ga pre-
uredili v tipiziran gasilski orodni
voz, ki je služil do 1964 leta.
Leta 1951 pa so že tudi dobili
prvo motorko. Stari hlev so za-
čeli počasi preurejevati in gra-
diti nov gasilski dom, ki so ga
dogradili leta 1965.
Sedaj ima društvo 28 aktivnih
članov in želja vseh je, da bi
v najbližjem času dobili še novo
motorko.
OZADJE NEZADOVOLJSTVA V
ŠMARTNEM
Minuli zbor volivcev v Smart-
nem na Pohorju se je kaj žalost-
no končal. Zaradi težav, ki so
nastale pri odkupu sadja, in pa
zaradi ocenjevanja zemljišč po
katastrskih razredih, je polovica
volivcev zapustila zbor pred' kon-
cem, da niso mogli izvesti volitev
polovice članov sveta, ki jim je
potekla mandatna doba.
Zaradi vsega tega je bila ne-
kaj dni kasneje sklicana razšir-
jena seja političnih organizacij
in društev ter krajevne skupno-
sti. Ugotovili so, da je bil celotni
zbor politično nepripravljen. Čla-
ni sveta krajevne skupnosti, od-
borniki občine in odborniki kra-
jevnega odbora SZDL niso pred
zborom poznali problemov na va-
seh. Delo komisije za klasifikaci-
jo zemljišča v Kalšah. Prebu-
kovju in pa verjetno tudi v Zg.
Novi vasi, izvedeno v podelova-
nju s prizadetimi davkoplačevalci,
ni bilo do tega zbora znano. Delo
pa ie bilo izvedeno že v letošnji
pomladi in v jeseni lanskega le-
ta. Prizadetih davkoolačevalcev
niso obvestili o delu komisile. v
kateri po bili predstavniki občine,
kmetijske zadruge in predstav-
niki krajpvne skupnosti Šmartno.
Davkoplačevalci niso bili sezna-
njeni z delom komisije niti ka-
sneje, ko so bile vse spremembe
vnesene v zpmliiškc listine. Za-
radi tega je komisiia svojo nalo-
£?o .":1abo opravila. Seveda se po-
stavlja vprašanje, ali je ta komi-
siia vedpla. zakaj se kvalifikq-
ciia zemlii.Sč sploh opravlja. Po-
pta^-lia pa «;e tudi vprašanie. '.a-
kai komisija ni reagirala na ne-
nravilnosti, ki so jih iznp'?!! dav-
knrilačpvalci na zboru volivcev.
Zaradi tega so sklenili, naj ko-
misija pripravi s prizadetimi
davkoplačevalci v krajevnih od-
borih vlogp. ki jih naj s pomočio
^»-aip^Tip <;kunnoetj in prek občin-
ske uprave pošljejo komisiji za
klasifikacijo zemljišč SRS v Lju-
bljano.
Poleg klasifikacije zemljišč so
razpravljali na razširjeni seji o
gradnji skladišča naftnih deriva-
tov. Mnenja so bili, da je bila
investicija za gradnjo tega skla-
dišča precej nepotrelsna. Sredstva
za gradnjo skladišča so prispe-
vale krajevna skupnost, s pomoč-
jo trgovskega podjetja Planika,
občine in samoprispevki obča-
nov. V letošnjem letu so občani
potrdili pobiranje samoprispev-
ka že na dveh zborih, vendar de-
nar še do danes ni zbran. Zara-
di tega je zašel odbor v finančne
težave, kar je povzročilo nezako-
nito prijavo investicij, čemur bo
verjetno sledila sodna prijava za
gospodarski prekršek. Zato so
odborniki na razširjeni seji skle-
nili, da se samoprispevek od ob-
vezancev čimprej pobere, da bo-
do lahko krili investicijo. Pri
trgovskem podjetju Planika pa
naj odbor čimprej izposluje, da
bo objekt začel čimprej poslovati.
-b
GOZD PREPIROV
Mlada gostiteljica ponosno kaže
gostoma svoj vrt.
»...zdaj poglejta še drevesce,
ki ga je vsadil moj mož v spomin
na najin prvi in hkrati zadnji pre-
pir.«
Pa se obrne gost k svoji ženi:
»Vidiš, Lenka, če bi bila midva
tako delala, bi imela zdajle že lep
gozd!«
IZMENIČNO
»So, kako st zadovoljen s svo-
jim novim avtomobilom?«
»Hm, enkrat je v popravilu
avto, drugič pa spet jazlu
S seje skupščine občine Ormož
Kritično stanje v obrtni
dejavnosti
V	ponedeljek, 23. t. m., je bila
v Ormožu skupna seja obeh zbo-
rov občinske skupščine, na kate-
ri so razpravljali o obrtni dejav-
nosti v občini, o gospodarjenju
v loviščih in o odlokih, ki so jih
na predlog pristojnih svetov
spi'ejeli na današnji seji.
Obrtna dejavnost
Ugotovitev, da je obrt v or-
moški občini slabo razvita v pri-
merjavi s skupno zaposlenimi v
gospodarstvu, je po mnenju skup-
ščine zelo pereč pojav v občini,
posebno danes, ko reforma priti-
ska vedno bolj na produktivnost
in rentabilnost proizvodnje in v
zvezi s tem na zmanjševanje šte-
vila delovne sile v delovnih or-
ganizacijah. Na eni strani, kot je
bilo v poročilu in razpravi ugo-
tovljeno, je opaziti pomanjkanje
določenih perspektivnih dejavno-'
sti. na drugi strani pa veliko de-
ficitarnost posameznih obrti, kot
so kovači, kolarji, krojači, šivilje
itd. Klfub objektivnim pogojem
še v ormoški občini niso v stanju
nuditi uslug. Zaradi tega bo po-
trebno od občinskih upravnih
organov in vseh zainteresiranih
faktorjev vplivati na poživitev
Perspektivno obrtne dejavnosti,
oč ustrezne davčne politike čo
drugih faktorjev, ki vplivajo na
razvoj terciarnih dejavnosti, zla-
sti pa obi'ti. Davčne obremenitve
na ormoškem področju niso viso-
ke, kot je bilo ugotovljeno v raz-
pravi. sai se opaža stalni pritisk
\7. drugih občin in iz sosednje
Hvva.Ske. ki bi 7aradi tf- ugodno-
sti radi dobili od ormoške občine
obrtno dovoljenje.
V	razpravi je bila osvetljena
tudi druga plat obrtne problema-
tike, da npr. ormoško obrtno pod-
jetje Pekarstvo izdeluje zelo kva-
liteten kruh in druge pekarske
proizvode, za katerimi je povpra-
ševanje celo v sosednjih občinah;
noče pa konkurirati drugim ena-
kim podjetjem ali privatnikom
izven občinskih meja.
Odlrornik Franc Polič je raz-
pravljal o tako imenovani popol-
danski obrti, o vajeniških pro-
blemih ter o vprašanju odgovor-
nosti posameznikov, ki so imeli
»zasluge«, da sta bili obrtni pod-
.jetji Krojaštvo in Avtoremont
odpravljeni, niso pa bili pozvani
na odgovornost.
Ker se v nekaterih podjetjih,
zlasti obrtnih, srečujejo s, poja-
vom dela zaposlenih v popoldan-
skem času ?. orodji, ki so last
nodjetia, bi bilo potrebno s strani
delovne organizacije urediti, kot
je bilo poudarjeno po daljši raz-
pravi. da bi podjetja posojala (z
vednostjo) orodja proti določeni
odškodnini, saj bi bila na ta na-
čin proizvodna sredstva v velild
meri izkoriščena.
Analiza in razprava o obrtni
dejavnosti sta pokazali, da druž-
bena obrtna proizvodnja zaostaja
za razvojem ostalih panog, pred-
vsem pa je vidna -"Stagnacija v
zadnjem letu. ko sta ukinieni pod-
jetji Krojaštvo in Avtoremont
''zaradi te ukinitve se bo v tem
in nasledniem letu zmanjšala ce-
lotna realizaciia obrtne dejavno-
sti za 1.000.000 N din, kar pa v
občinskih razmerah veliko po-
meni): da Sf^ minimpi-ie možnos+i
7.R ustanovitev novih delovnih
organizacii. čepra-^r obst^iipio pa
nosameznih področjih objektivne
■no+rpbpr f^n čtp-^riln	nbrtni-
kov stalno pada, čeprav so z za-
konom dane vse možnosti in ob-
like poslovnega sodelovanja; da
obstaja precejšnja deficitarnost
posameznih poklicev; da kljub
ugodnim predpisom še imajo ve-
dno težave z občani, ki se pri-
krito bavijo z obrtno dejavnostjo
ter se izogibajo plačilu družbe-
nih obveznosti; in da je proble-
matično vključevanje mladine v
uk, predvsem pa ženske delovne
sile.
Reševanje
obrtniške problematike
Po daljši debati so bili potr-
jeni analiza m zaključki obrtne
dejavnosti, ki naj bi dali osnovo
vsem družbenim faktorjem za re-
ševanje obrtne problematike v
občini. V zaključkih je predvsem
poudarjeno, da občinski upravni
organi še naprej stimulirajo raz-
voj zasebne obrtne dejavnosti z
ustrezno davčno politiko itd., da
morajo vsi zainteresirani faktor-
ji podpirati težnje in prizadeva-
nja vsakega posameznika pri kre-
pitvi obrtne dejavnosti v občini,
ter da je potrebno s posebnimi
ukrepi začeti reševati to po-
membno vprašanje.
Odlok o obveznem
vzdrževanju vodnih
tokov
Najburncjša razprava se je raz-
vila okrog predloga odloka o ob-
veznem vzdrževanju vodnih to-
kov. Nekateri diskutanti se, niso
predvsem strinjali z drugim čle-
nom odloka, ki pa je le prepis 13.
člena zakona (Uradni list SRS.
št. 22-121/66) in ga kot takega
nihče ne more spremeniti, v
skrajnem primeru pa se lahko
le črta iz odloka.
Ocborniki, ki se niso strinjali
z 2. členom odloka, so bili mne-
nja, da niso odgovorni za čišče-
nje jarkov in obrežnih zemljišč
ob potokih samo lastniki, ampak
tudi uporabniki navedenih zem-
ljišč. V tem členu predloga od-
loka pa jasno piše. da morajo
loka pa jasno piše, da »morajo
upravljalci, lastniki oz. uporab-
niki obrežnih zemljišč ob manj-
ših potokih in jarkih ...« »... či-
stiti struge, odstranjevati nepri-
merno zarast in naplavljene pred-
mete, ki zapirajo pretočni profil,
ter gojiti na bregovih za varstvo
bregov primerno zarast po določ-
bah zakona o vodah«.
Odlok je bil kljub temu izgla-
sovan z 18 glasovi, 9 odbornikov
pa se je glasovanja vzdržalo.
Določitev imen nekaterim
ulicam v Ormožu
Na zasedanju skupščine so do-
ločili nova imena ulicam v me-
stu Ormož. Ulica, ki se odcepi
od ptujske ceste prtd bolnismcu
v smeri pokopališča, je dooiia
ime »Ulica kneza Koclja«. Ulica,
ki se odcepi od Cvetlične ulice
med hišama št. 9 in 13, in teče
nato vzporedno s Ptujsko cesto
v smeri Velike Nedelje, je dobila
ime »Vrtnarska ulica«. Ulica, ki
se odcepi od Ptujske ceste med
hišama št. 23 in 25 in teče mimo
zdravstvenega doma proti Dravi,
je dobila ime »Ulica dr. Hrovata«.
»Ulica heroja Megle« se odcepi
od Cvetlične ulice in teče nekaj
časa vzporedno s cesto proti po-
kopališču, nato rahlo zavije na
levo proti Ulici cr. Kelemine.
Ulica dr. Kelemine« teče v smeri
pokopališča vzporedno z Meškovo
ulico, začetek te ulice pa je ne-
koliko levo od konca ulice heroja
Megle. Meškova ulica teče proti
pokopališču, vzporedno s cesto,
ki pelje mimo pokopališča proti
Lešnici, začetek ulice pa je ne-
koliko desno od Ulice heroja Me-
gle. Vinarska ulica ?e odcepi od
Ljutomerske ceste za hišo št. 24
ter teče proti Dravi do vinske
kleti. Ulica heroja Kerenčiča se
odcepi od Vinarske ulice proti
ribniku, nakar v polkrožnem lo-
ku zavija proti kleti in se pri-
ključi na ulico dr. Ozvalda. Uli-
va dr. Kovačiča se odcepi za prvo
gradbeno parcelo od Ulice hero-
ja Kerenčiča proti kleti in se
priključi na ulico dr. Ozvalda.
Flegeričeva ulica se odcepi na
drugi polovici ulice heroja Ke-
renčiča in povezuje to ulico z
ulico dr. Kovačiča. Poteka pri-
bližno v smeri ribnik—grad. Uli-
ca dr. Ozvalca se odcepi na 'evo
iz Vinarske ulice pred vin?;ko
kletjo. Na drugem koncu se pri-
ključi ulici Ob ribniku. Ob rib-
niku se odcepi pred žago iz Lju-
tomerske ceste in teče ob ribni-
ku proti Dravi oziroma vzhod-
nemu delu kolodvora.
Podrobnejša označba ulic po
tem sklepu je razvidna iz ustrez-
nih skic, ki so jih dobili odborni-
ki in povabljeni skupno z osta-
limi materiali za sejo skup.ščine.
Imena ulic so bila pred' sklepom
obravnavana.
Poleg tega sklepa in odloka o
obveznem vzdrževanju vodnih to-
kov, varstvenih in podobnih ob-
jektov na področju ormoške ob-
čine, so Se sprejeli odlok o samo-
upravljanju delovnih ljudi v
upravnih in drugih organih obči-
ne, sklep o uvedbi postopka za
spremembe in dopolnitve statuta
občine, spremembo odloka o iz-
datkih za potne in druge stro-
ške, ki se priznavajo občinskim
organom med materialne stroške,
ter sklep o potrditvi lovsko go-
spodarskih načrtov.	-p
Velik odziv na krvodajalsko akcijo v
Slovenski Bistrici
Kri rešuje življenja. Kako ce-
sto smo potrebni te pomoči! Niti
ne zavemo se, kdaj je nesreča,
in le kri tistih, ki so jo prosto-
voljno darovali nam, lahko reši
življenje. Zato te življenjske te-
kočine ni mogoče z ničimer pla-
čati.
Pretekli teden je bila ena ta-
kih akcij v Slovenski Bistrici.
Organizacijsko jo je pripravil
Rdeči križ. Akcija je potekala
normalno, obisk pa je bil le za
malenkost pod pričakovanjem.
Čeprav je letos akcija naletela
na precejšnje težave, je še kar
steklai Akcije so se udeležili iz
vseh podjetij, iz občinske upra-
ve, okoliških krajev in s pode-
želja, razen iz Steklarne, trgov-
skega podjetja Planike, gradbe-
nega servisa ter iz obrata Elek-
tro Maribor iz Slovenske Bi-
strice. Res čudno je, da se v teh
podjetjih ni našel nihče, ki bi
prišel darovat svojo kri. Iz teh
organizacij niso niti odgovorili
na prošnjo za darovanje krvi.
Krvodajalske akcije se je udele-
žilo 581 krvodajalcev. Od teh jih
je bilo zavrnjenih 37, tako je
darovalo kri v letošnji akciji
544 krvodajalcev. Zanimiva je
statistika krvodajalcev po soci-
alnem stanju. 62,25 odstotka
krvodajalcev je delavcev, 19,79
odstotka je gospodinj, učiteljev
in profesorjev je 2,17 odstotka,
uslužbencev je 11,32 odstotka,
medtem ko ostalo odpade na vo-
jake, kmete, trgovce in upoko-
jence.
Ob tem statističnem pregledu
se lahko samo zamislimo in
vprašamo, zakaj je tako.
Druga stran statistike kaže,
da je največ krvodajalcev med
25 in 40 letom starosti, in sicer
50 odstotkov. Sledijo krvodajal-
ci od 40 do 60 leta starosti, ki
jih je 28 odstotkov. Na zadnjem
mestu pa so mladi krvodajalci
med 18 in 25 letom. Teh mladih
krvodajalcev pa bi moralo biti
več, da bi nadomestili tiste, ki
prekoračijo šestdeseto leto in ne
morejo več dajati svoje krvi.
Kljub tej črni strani statistike
pa moramo biti hvaležni tistim,
ki so darovali svojo kri, in ti-
stim, ki so jo hoteli darovati, pa
so bili zaradi slabega zdravja za-
vrnjeni, kajti nikoli ne vemo,
kdaj bo nam samim potrebna ta
čudovita življenjska tekočina.
Tistim, ki so se odločtli priti
prihodnjič, pa se v imenu bol-
nikov že vnaprej zahvaljujemo.
Na Bregu ob Mariborski cesti je zraslo veliko naselje. Številni
novi stanovalci (prejšnji pa že dalj časa) pogrešajo sodoben trgov-
ski lokal na tej strani Drave. Doslej je bil na Bregu le manjši
zastarel trgovski lokal, ki že dalj časa ni zadoščal potreba.Ti.
Trgovsko podjetje Izbira je že pričelo z gradnjo novega samo-
postrežnega paviljona poleg sedanje trgovine. Betonska plošča
bo te dni končana. Sledila bo .montaža poslovalnice.
Projektant je Soko iz Mostarja, izvajalec pa gradbeno poHietje
Gradnje iz Ptuja.	ZR
Stran ^
T I I) M K pt-lolv, 2:. (»Ulo!)ra 1%7
^tran ^
Ob premieri Župančičeve
,,Veronike Deseniške''
(V počastitev 100-letnice slovensicega gledališča)
Dramska družina ptujske Svo-
bode je pripravila pod vod-
stvom režiserja Petra Malca kot
svojo prvo letošnjo predstavo —
v okviru počastitve stote oblet-
nice slovenskega gledališča —
Zupančičevo tragedijo Veronika
Deseniška. Pri tej predstavi bo
proslavila svoj 25-letni igravski
jubilej igravka Ančka Hajgoto-
va, in sicer v vlogi Jelisave
Frankopanske. •
Zupančičeva tragedija Veroni-
ka Deseniška je pesnitev o ve-
liki ljubezni, je drama o trenju
dveh svetov: čustvenega in ra-
zumskega, preprostega in fev-
dalnega. Tu je konflikt čustva
z razumon^. Konflikt ljubezni
Friderika Celjana in njegovega
nesrečnega zakona z Jelisavo
Frankopansko ter obrata k Ve-
roniki Deseniški na eni strani,
na drugi pa njegov odpad od
političnih načrtov njegovega
očeta, grofa Hermana Celjske-
ga, ki mu jo dvig celjske moči
prvi in edina življenjska- nalo-
ga, za katero žrtvuje vse obzi-
re. Zgodovinska doba fevdal-
stva in njegovih predpravic,
trenje zaradi socialnih razlik, ki
povzroča spor med očetom in
sinom zaradi Veronike, je vzroč-
na podlaga za konflikt in tra-
gedijo ljudi, kot so jih rodile
vse dobe, odkar stoji svet. Tak
boj pravice s krivico, svetlobe
s temo, je prikazal pesnik Oton
Zupančič. Svoboda človekovega
čustvovanja je sveta in zanjo
se odi-eče Friderik spravi z oče-
tom in Veronika postane nedolž-
na žrtev Hermanovega nasilja.
Zupančičeva Veronika Dese-
niška je vezana na določeno zgo-
dovinsko dobo: na čas vladanja
celjskih gi'ofov 1422. leta. Toda
kljub temu da nastopajo v tej
drami zgodovinske osebe, je
zgodovina samo ozadje in ne
bistveni del te igre. Zakaj kon-
flikt, ki se dogaja, je nadčaso-
ven in se dogaja v vseh dobah
in pri vseh narodih, kjer se sre-
čata višji in nižji socialni raz-
i^ed. Brezčasnost in vseobsež-
■»ocf ip> nipn "SATf^f
Glavne vloge igrajo: Ančka
Bajgotova (Jelisava), Elza Ber-
ličeva (Sida), Marica Kramber-
gerjeva (Veronika), Franjo Gun-
žer (Herman), Lojze Matjašič
(Friderik), Andrej Fekonja (Bo-
naventura), Slavko Orovič (De-
seničan), Franci Damiš (Prav-
dač), Ivan Gojkovič. (Nerad),
Marjan Štumberger (Ivan), Fra-
njo Lenartič (Pisar).
P. Malec
ODKRITJE SPOMENIKA
V ŠMARTNEM
v Smartnem na Pohorju pri-
pravljajo odkritje spomenika
NOV in svečano komemoracijo
ob prekopu partizanov s pod-
ročja Pohorja v sJtupno grobnico
v Smartnem. Odkritje spome-
nika padlim borcem in svečana
komemoracija bo 29. oktobra v
okviru proslav ob 50-letnici
oktobrske revolucije. Stroške
prekopa borcev v skupno grob-
nico je krila krajevna skupnost.
Pri organizaciji proslave sode-
lujejo vse organizacije v kraju,
velik delež pa bo dala krajevna
organizacija združenj borcev.
VZGOJNA VPRAŠANJA
Mladina na krivih ooteh
(Nadaljevanje in konec)
Bilo je. kot da se hoče Stan-
ko znova prepričati, aLi ga mati
še vedno ljubi in je v stricu
iskal tatu materine ljubezni. V
dobi Stankovega spolnega do-
zorevanja sb se težave z njim
še povečale. Začel se je odda-
ljevati od matere, iskal je svo-
ja lastna pota. ta pa so ga vo-
dila h kaznivim dejanjein. Že-
lel si je razširiti svet okoli se-
be, ta, ki ga je obdajal, ga je
začel tesniti. K steni prislonje-
no kolo je bilo kar pravšnje, da
ga hitreje popelje v svet. Vzel ga
je. »Izposodil« si ga je, kot je
sam povedal. Zares si ga je po
svojem prepričanju izposodil,
saj ga je čez nekaj dni prislonil
nazaj na isto mesto, kjer ga je
dobil. Kasnejša »izposojena« vo-
zila pa že ni več vračal. Potre-
boval je tudii denar za svoja po-
tovanja in tako je sikratka pro-
dajal stvari, ki jih je jemal.
Zaradi njegovega vednega be-
ganja mu ni bilo mogoče pri-
vzgojiti socialnega čuta in tako
je živel nekako nagonsko ter se
podrejal trenutnim željam. S
kasnejšimi pravilnimi vzgojni-
mi ukrepi so Stanka vrnili na
pravo pot. Ni bilo niti pretež-
ko, ker je imel Stanko le do-
volj dobrih osnov in v bistvu ni
bil pokvarjen.
Tudi Janko je bil sirota. Ko
so nastale težave z njim, je ma-
ti prosila, ni.j ga sprejmejo v
vzgojni dom Kasneje se ji je
otrok zasmilil in prosila je. naj
.jd ga vrnejo. Bila je zaposlena
in je le malo pažnje lahko po-
svečala fantu. Čutil se je osam-
ljenega. Z napadalnostjo je
skušal pritegniti pozornost na-
se. Nastop proti učiteljici je bil
tak, da so njegova sošolci poble-
deli od presenečenja. No. učite-
ljica je ubrala pravo pot, ver-
jetno bolj po intuiciji kot po
svojem strokovnem znanju, in
verjemite, bil je to eden najsre-
čnejših trenutkov v njenem ži-
vljenju, ko ga je srečala po
mnogih letih, urejenega, zado-
voljnega moža in družinskega
očeta in so vedeli njegovi sode-
lavci o njem povedati le naj-
boljše.
»Ptički brez gnezda« imenu-
je prvi slovenski mladinski so-
dnik mladino, ki je prikrajšana
za toplo družinsko ljubezen in
varnost. Zlasti v nepopolnih
družiinah je »ptičkov brez gne-
zda« veliko. Razvezani zakoni
so brodolom v zakonu, še večji
brodolom pa so za otroka. Otro-
ci so vedno največja žrtev pri
takih brodolomih. Navadno so
otroci že pred razvezo priča ne-
soglasjem, kasneje pa se eden
od staršev popolnoma odtegne
od otrok, zgodi pa se tudi, da
skušata oba starša skriti obču-
tek krivde v dajanju po tube in
se potegujeta z najrazličnejšimi
sredstvi za otrokovo naklonje-
nost. Svojo globoko nekultur-
nosit kažejo nekateri razvezani
starši tudi s hujsjkanjem otrok
proti bivšemu zakonskemu
partnerju.
Pred razvezo so starši šest-
letni Branki povedali o tem, da
ne bodo več tako skupaj živeli,
kot so doslej. Brankin oče se je
odločil, da si ustvari novo dru-
žino. Brankina mama ni nikoli
pokazala, da ji je težko, da ni
prav tako, kot je, pa je otrok
vendar nekako čutil, da je ne-
kaj močno narobe. Ko je Bran-
kin oče povabil (vsaj navide-
zno, saj želel si tega itak ni!)
'Branko, naj gre z njim in naj
živi pri njem in bo mamo obi-
skala od časa do časa. je mala
odgovorila: »Veš. ti mame ne
maraš in nočeš ostati pri naju.
potem enkrat pa še mene ne
boš maral. Ne grem s teboj.«
Kaj ni krivično proti otroku,
da ga sploh positavdmo pred ta-
ko odgovorno odlčitev?! Prav
tako krivično, kot če ga vpra-
šujemo: Koga imaš raje: mamo
ali ateka? Se bolj krivično.
Končno gre tu le za trenutno
odločitev, medtem ko gre pri
prvem za življenjsko in globoko
pomembno odločitev.
Otroci, ki pogrešajo ljubezen
in občutek varnosti, iščejo to v
življenju, pri svojem iskanju pa
naletijo največkrat na pokvar-
jence in tako jih vodijo koraki
na kriva pota.
Tako se je začelo ... Kje je pot
nazajV
Vzroki: premalo ljubezni, pre-
več ljubezni, vplivi okolja,
spremenjeno okolje, nepopolne
družine: nezakonski otroci,
manjka eden ali oba starša za-
radi smrti, zaposlitve drugod,
bolezni ipd., razvezani zakoni
—. razširjene družine, kjer uve-
ljavljajo člani različne vzgojne
ukrepe, mačeha, očim, razgle-
danost in vzgojnost staršev,
materialne, zdravstvene, stano-
vanjske, socialne razmere, ne-
sglasja v družini, družine alko-
holikov, slabi zgledi, slaba dru-
ščina, duševna nezrelost, labilna
volja, želja po lahkem zasluž-
ku prevelika popustljivost, pre-
velika strogost, maščevanje za
krivico, zunanje prilike (v voj-
ni in po njiej se razraščajo zlo-
čiini), otroci brez nadzorstva,
»samorastniiki«, starši-kriminal-
ci (oz. v kriminalu sami sode-
lujejo).
V ptujski galeriji
Jubilejna razstava Janeza Mežana
Janez Mežan je 8. novembra
1897 v Spodnjem Brniku pri
Cerkljah na Gorenjskem zagle-
dal luč sveta. Študiral je v Za-
grebu na akademiji likovnih
umetnosti pri slikarjih Babiču,
Krizmanu in Kljakoviču. Po
študiju se je naselil v Maribo-
ru, kjer je živel od 1924 do 1932.
Leta 1932 se je preselil v Novo
mesto, od 1939 do 1946 je živel
v Ljubljani. To leto je prišel v
Ptuj, kjer še vedno slika.
Po prihodu v Maribor se je
priključil umetniškemu klubu
»Ivan Grohar«. Z N. Pirnatom
je leta 1931 osnoval mariborski
umetniški klub »Brazda«. V
Ljubljani je sodeloval z »Ves-
nami«. Do leta 1958 je deloval
kot likovni pedagog v Novem
mestu in Ptuju.
Svojo prvo razstavo je prire-
dil v Mariboru že 1926. leta.
Razstavljal je v Mariboru, No-
vem mestu, Celju in Ljubljani.
V Ptuju se je prvič predstavil
leta 1930. Po vojni je večkrat
sodeloval na skupnih in samo-
stojnih razstavah.
Tokrat prireja svojo jubilejno
razstavo kot pi-vi slikar v novo
urejeni galeriji. Razstavlja mo-
tive iz Ptuja in okolice, iz Go-
renjske, obmorske motive iz
Biograda in Pirana, portrete in
tihožitja. Razstavo vsak dan
obišče veliko Ptujčanov in oko-
ličanov, ki so tak prostor in
razstave že dalj časa pogrešali.
Vodstvo muzeja se je potrudilo
in razstavo lepo uredilo. Le pot
do galerije je še premalo ozna-
čena.
Janeza Mežana sem srečal na
razstavi. Vedno prijazen in pri-
pravljen nudili besedo vsako-
mur je rad odgovoril tudi za
bralce Tednika.
—	Kako ste zadovoljni z no-
vim galerijskim prostorom, v
katerem razstavljate kot prvi
slikar?
Stolp, nekdanji vinski muzej,
ki je preurejen v galerijo, je za
današnje čase velika pridobitev.
Prostor je v lepi okolici, in sicer
v parku ob Dravi. Je zelo blizu
in lahko dostopen. Tudi za pri-
hodnje leto je že oddan za razne
razstave in podobno. Ptujska
občina je pokazala veliko razu-
mevanja pri ureditvi tega pro-
stora. Vsa čast kolektivu TGA
iz Kidričevega, ki je kljub te-
žavam dal sredstva za ureditev
galerije. Tako je Ptuj dobil sa-
mostojno galerijo, ki je bila
nujno potrebna.
—	Vam mesto Ptuj in okolica
nudita dovolj motivov za delo?
Ptuj z okolico je zelo zanimiv
za slikarja. Predvsem je bil za-
nimiv s starim mostom.
Veliko motivov je v njegovi
okolici, v Halozah so lepi pred-
vsem jesenski motivi. Še veliko
jih želim naslikati. Pritegujejo
me tudi motivi iz Destemika.
Kamorkoli grem, najdem lepe
motive. Tu delam že 22. leto. V
svojem delu sem največ moti-
vov uporabil ravno iz teh kra-
jev. Mesto Ptuj in okolico ima.m
zelo rad. Ptujska publika je zelo
hvaležna.
—	Kaj menite o slikarskem
razvoju?
O tem ne bi rad razpravljal.
Opažam, da se je stik med mo-
dernimi umetniki in publiko
»raztrgal«, čeprav bi morala biti
umetnost v službi lepote.
—	Se o načrtih?
Zadnje čase nisem delal ve-
liko portretov, ker mi ni dopu-
ščal čas. Pritegujejo me tiho-
žitja, še bolj pa me mikajo fi-
guralne kompozicije. V meni
zori še veliko motivov, ki jih
želim naslikati.
Čestitamo k njegovemu jubi-
leju in plodnemu delu ter mu
želimo še veliko uspeha.
ZR
Pet (dnevni (delovni te(ien
v šolah?
Skrajšani delovni teden ozi-
roma prehod na 42 delovnih ur
v tednu je postal že stvarnost.
Redka so še podjetja, ki tega
koraka še niso storila. Ni torej
čudno, če se vse pogosteje sli-
šijo glasovi o prehodu na skraj-
šan delovni teden tudi na šolah.
Dosti je razlogov, ki govorijo za
skrajšani delovni teden, mnogo
pa jih je, ki temu nasprotujejo.
Zaradi tega bi morali o teh
predlogih več razpravljati in se
ne zaleteti, kajti skrajšanje de-
lovnega tedna na šolah, ki ne bi
bilo dovolj preučeno, lahko pri-
nese težke posledice za učni
^peh v šoli. Pojavlja se vpra-
šanje, ali je šolska snov preuče-
na do vseh potankosti, kajti
golo skrajševanje delovnega
tedna ni izvedljivo.
Ni torej čudno, da so o tem
predlogu premišljevali že na
marsikateri šoli, ali da celo na
nekih šolah pri nas že prehajajo
na skrajšani delovni teden.
O teh problemih so razmišlja-
li že tudi na osnovni šoli v Polj-
čanah in rezultat njihovega dela
je strnil v celoto Boris Plošinjak.
Njihov predlog bi bil naslednji:
pri skrajšanju delovnega ted-
na od šest na pet dni bi nas
vodilo načelo, da se kvaliteta
pouka ne sme zmanjšati, na-
sprotno, morala bi se povečati.
Izogniti bi se morali vsem več-
jim spremembam, ki bi kakor-
koli bistveno vplivale na veljav-
ne pedagoške norme.
Zato se mora ohraniti dovolj
veliko število šolskih dni s po-
trebnim številom učnih ur. Od-
ločilnega pomena je vprašanje
šolskega koledarja. Tako bi bil
pouk vse dni v letu, razen:
1., 29. in 30. novembra, 31. de-
cembra, 1., 2. in 3. januarja,
8. februarja ter 1., 2. in 25. maja.
Počitnice pa bi trajale od 20. ja-
nuarja do 5. februarja ter od
1. julija do 31. avgusta.
Na ta način bi zbrali dvesto
.šolskih dni, ki bi se razdelili na
40 tednov. Število ur se v tednu
ne bi spreminjalo, spremenila
pa bi se dolžina ure. Tako bi naj
trajala nova učna ura samo 40
minut, kar je za pet minut manj
kot sedaj. S tem bi se precej
izenačil bodoči urnik s sedanjim.
Izračun ur nam pokaže (primer
za 7. in 3. razred), da bi se v
tako izdelanem šolskem letu
povečalo število učnih ur za 160.
To seveda sproži problem ude-
ležbe ur za posamezne predme-
te v okviru predmetnika. Pred-
metnik se po predlogu ne bi
spremenil, vsi predmeti obdržijo
sedanje število ur. Sprememba
bi bila le v toliko, ker bi se
učna ura skrajšala 2a pet minut,
tako bi vsak predmet dobil še
določeno število ur zraven. Se-
števek časa za vsak predmet pa
se bistveno ne bi spremenil.
Menimo, da skrajšanje ure za
pet minut ne predstavlja resne
ovire, nasprotno pa bi dodatno
število ur pomenilo prispevek k
prizadevanju za izboljšanje
učno-vzgojnih uspehov. Ker je
na razpolago le pet dni v tednu
in 'je 32 učnih ur, bo nujno, da
bo trajal pouk tri dni v tednu
po šest ur in dva dni po sedem
ur. Kljub povečanju števila uč-
nih ur v dnevu pa se urnik ne
bi bistveno podaljšal. Tako tra-
ja sedaj šest ur do 13.10, po no-
vem urniku pri isti dolžini od-
morov pa bi sedem ur trajalo
do 13.25, kar je le za 15 minut
več.
V dveh mesecih bi eno prosto
soboto izkoristili za športni dan,
drugo pa za sestanke kolektiva
na šoli in učencev.
Takšen bi bil eden od prinr^e-
rov skrajšanega delovnega ted-
na na šolah. V tem se posebej
postavlja vprašanje, ali je upra-
vičen prehod iz 45-minutnega
pouka na 40-minutnega, ki pa
bi v veliki meri rešil ostale pro-
bleme. Cas je že, da o tem raz-
mislimo, da ne bodo kasneje pri
hitrem prehajanju na skrajšani
delovni teden nastale napake, ki
bi močno vplivale na učni uspeh.
-b
.Zbiralci perja' v ptujskem kinu
v mestnem kinu Ptuj bodo
predvajali v petek, soboto in ne-
deljo (oziroma prikazujejo te
dni) jugoslovanski barvni film
ZBIRALCI PERJA, film, ki je
do sedaj dosegel največji uspeh,
saj mu je letos na mednarodnem
filmskem festivalu v Cannesu
bil dodeljen poseben Grand
Prix in nagrada FIPRESCI (na-
grada kritike). Z Zbiralci perja
smo tako prvič v zgodovini do-
živeli v mednarodni filmski are-
ni popoln uspeh.
Tema filma ZBIRALCI PER-
JA je življenje ciganske manj-
šine v Vojvodini. V filmu je re-
žiser Aleksander Petrovič, ki je
prejel že številne nagrade in
priznanja doma in v inozem-
stvu za svoje dosedanje stvari-
tve, prikazal navade ciganov in
njihov način življenja in si tako
izbral živopisni in nenavaden
svet Ciganov. Nomadi so se
ustalili, namesto šotorov posta-
vili zidane hiše in vanje prine-
sli celo televizijo. Svojim dolgo-
letnim navadam pa se niso mo-
gli odreči, še vedno so popotni-
ki, le ceste in smeri njihovega
potovanja so se spremenile, še
vedno živijo z ženskami, ne da
bi bili poročeni, še vedno se dr-
žijo svojih navad in pravil. Na
videz so srečni, vriskajo in raz-
bijajo kozarce, ko zapoje njiho-
va pevka v gostilni. Denarja ne
cenijo, v hipu ga izgubijo pri
kartah, zapijejo ali pa podarijo
orkestru, ki igra samo zanje. Vsi
skupaj pa so tragične osebnosti
naroda, ki nima domovine in ki
se še ni vživel v okolje in pre-
vzel navade tega okolja.
Petrovičeva slika ciganov je
velikanski mozaik, sestavljen iz
najrazličnejših barv, polnih
otožnosti, velikega veselja, stra-
sti in lepote. To je film o člove-
ku in za človeka.
Režijski koncept je Petrovič
prilagodil izjemni temi. Njegov
pristop je mestoma dokumenta-
rističen. V filmu je vrsta prizo-
rov, ki niso zrežirani in ki pri-
tegnejo v svoji spontani resnič-
nosti. V filmu ni nič potvorjene-
ga, vseskozi je mojstrovina, ki
jo preveva silovitost velikega
ustvarjalca in njegove misli.
Mojstrovina ZBIRALCI PER-
JA je film, ki s svojo elemen-
tarnostjo, čustvenostjo, oblikov-
no dovršenostjo in z bojem za
človeške vrednote prevzame
slehernega gledalca. Film pred-
stavlja pravo nasprotje hladnim
in formalno popolnim filmom
režiserjev iz Zahoda. Tu gre za
svež odnos do življenja, našega
življenja, ki odpira nove mož-
nosti filmskega ustvarjanja in
predstavlja edinstveno filmsko
usmeritev. S tem filmom se je
Petrovič uvrstil med najpo-
membnejše evropske filmske
ustvarjalce.
Še o Samorastnikih
na vitomarškem odru
v prejšnji številki Tednika jc
izšel članek o uspeli uprizoritv:
»Samorastnikov« v Vitomarcih
Pisec članka je vse pravilno tol-
mačil, uspeh igre, požrtvoval-
nost igralcev, zlasti delo reži-
serja. Tu zveni nekako, da jc
izključna zasluga za uspeh sa-
mo režiserjeva. Da je režiser
uspel, je predvsem zasluga Iva-
na Vršiča in Iveka Vršiča, ki
sta organizacijsko vodila. Za
posrečeno uprizoritev pa je za-
sluga režiserja ptujskega gleda-
lišča Petra MALECA, ki je dal
vse napotke in obliko dogaja-
nja. Tovariš Malec je nešteto-
krat prisostvoval vajam, vodil
tudi sam pozno v noč. Samo
tako smo uspeli z uprizoritvijo.
Zasluga je prav vseh igral-
cev, ki so sami kmečki fantje
in dekleta. Vadili smo od po-
letja naprej. Tako nas je zajelo
delo, sušenje krme, mlačev, zo-
pet košnja, trgatev, ličkanje,
pač vsa kmečka dela, kjer so bili
igralci zaposleni v pozne nočne
ure. Po delu pa še k vajam, to
je res zahtevalo požrtvovalnost
in željo za uspehom.
Pač pa so igralci dokazali, da
se da na podeželju kljub naše-
mu vedno hitrejšemu tempu
ustvarjati in se kulturno udej-
stvovati. Samorastnike smo
uprizorili v Vitomarcih, zadnjo
nedeljo pa v Desterniku. Na
obeh odrih smo poželi lep uspeh.
Igrali bomo še tudi na drugih
odrih, upam da z uspehom.
Matija Pravdič
Tovarišica Alenka!
M0.I dom je na lepem kraju v
Slovenskih Goricah. Vedno bol]
želim, da se ne bi nikoli ločil od
njega. Sedem otrok nas je v dru-
žini in jaz sem najmlajši, pa hodim
že v sedmi razred. Kmalu bomo vsi
preskrbljeni.
Rad bi nekaj napisal
O SVOJEM BRATU.
Moj brat Janez je bil že od mla-
dih nog lahkomiseln. Ko je bil star
pet let, se je šel bos drsat po zmrz-
njenem snegu. Ce mu je mama
ukazala, naj se obuje, je rekel, da
bosonog bolj drči po snegu.
Čeprav je bil star že sedem let
in več, mu ni minilo veselje do
igranja. Učenja ni nikoli resno je-
mal. Končal je le sedem razredov
osnovne šole in si je domišljal, da
ima znanja več kot dovolj, saj zna
pisati in brati, drugo pa mu ni po-
trebno. Vendar je bilo drugače.
Janez je moral nekaj postati. Oče
je pričel pisati prošnje na vse stra-
ni, da bi ga spravil v uk. a vsi so
mu odgovorili, da brez končane
osemletne šole ne morejo nikogar
sprejeti. Oče že ni vedel, kaj bi
napravil, in je začel zasledovati
oglase v časopisih. V nekem ogla-
su je prebral, da .^prejme mizarski
mojster vajenca, ki ima do šest
razredov osnovne šole. Takoj je
napisal prošnjo in dobil odgovor,
da je Janez sprejet in naj ga čim-
prej pripelje. Res ga je čez teden
dni peljal v Skofjo Loko in tam
poiskal mizarja Peternela.
Janez se je učil pri strogih lju-
deh. Takoj je moral tudi začeti z
večerno osnovno šolo in končati
osmi razred. Nato je hodil še v va-
jensko šolo Sedaj je resen mizar-
ski pomočnik, kajti letos je dojjil
diplomo poklicne šole — oddelka za
mizarstvo. Samozavestno je prišel
domov In jo vsem pokazal. Cez ne-
kaj dni se je vrnil k mojstru, kjer
sedaj dela kot mizarski pomočnik,
dokler ne bo odšel k vojakom.
Moj brat Janez je postal mizarski
pomočnik in vsa družina se veseli
z njim, oče in mama pa najbolj.
Slavko Kociper.
Sardinje 14
Ifragi Janez!
Kes, hvala ti za zanimivo pismo.
Imenitno bi bilo, če je tvo.i brat
Janez tam v Skofji Loki TEDNI-
KOV naročnik, pa bi v njem bral
svojo lastno zgodbo. Saj ne bi bil
nič hud, ker sedaj vsi vemo, kako
je šel skozi trdo šolo in je moral
napeti vse sile.
Kaj pa ti nameravaš, Slavko? Naj-
mlajši si v družini in oče bo tudi
tebi pomagal v bodočnost. Za sedaj
je prvo to, da prav dobro končaš
osemletko. Potrudi se!
Alenka
*
Alenka, prosim te, sprejmi to
mojo pesmico!
Marija Skuhala,
učenka VIII. razreda.
Velika Nedelja
ST.Ml.V JEZA
Nasprotnikova dva
sta mačka in miška,
ki nič ne vesta,
čemu sta sprta.
Mačka ima le dober nos,
ki mu diši mišjega mesa kos;
miška pa mačko v miru pusti,
ker ima tako hude oči.
Mačka grdo se razjezi
in že miško v gobčku drži:
miška se komaj komaj prestraši —
in že je v najbolj vroči kaši.
Draga Marija!
2e nekaj zgodb sem brala, zakaj se
mačke in psi ne morejo, pesmico
o stari .jezi med mačkami in mišmi,
pa si mi odkrila ti. Zelim. da bi
še več mladih bralcev N.\SIH PI-
SEM spodbudila, da bi se ojunačili
in kaj napisali. Se piši!
Alenka
Lunine spremembe
in vremegiska napoved
ZA CAS OD 28. OKTOBRA DO
5. NOVEMBRA 1967
Mlaj bo v četrtek, 2. novembra,
ob 6.48.
Napoved : visok zračni pritisk
nad vso Evropo počasi slabi, ven-
dar še ni nobenih znakov za poslab-
šanje vremena. Verjetno bo 30. in
31. oktobra povečana oblačnost, su-
ho vreme pa se bo obdržalo še do
5. novembra. Bo še topleje,
Alojz Cestnik
Stran 6
TEDNIK — petek, 2?. oktobra 1967
Olii^-. o
Z ljutomerske zgodovine
Preteklo nedeljo Je bil v Veržeju
od)irit spomenik zgodovinarju dr
Franu Kovačiču, ki Je med številni-
ma zgodovinskimi obsežnimi deli in
K I' ,iu itnai! .. ■ enimi razpravami
napisal zgodovino Ljutomera, ki
pomeni neprecenljivo dragocenost v
raziskovanju In poznavanju zgodo-
vine Prlekije. Ni mogoče z najraz-
ličnejših področij Kovačičevega ob-
senžega dela osvetliti njegovega po-
mena v zgodovinskih raziskovanjih,
v kulturi in narodnostnem prebu-
janju le v nekaj sestavkih. Zato
smo se odločili, da vse do sedaj, ko
«0 začeli izhajati članki iz ljutomer-
ske zgodovine, še posebno, ker je
zgodovina I.jutoniera izredna red-
kost, objavljamo najpomembnejše
sestavke iz knjige dr. Kovačiča:
Zgodovina sreza in trga I.jutoiner.
Tako so že lahko in Se bodo občani
kot bralci dobili najpravilnejšo oce-
no njegovega bogatega zgodovinske-
ga delovanja ter ga tako na pravi
način globlje spoznali in cenili nje-
govo delo.
Draškoviči
(Nadaljevanje)
Ker bi morala Marija Ana, edina
hči Nikolaja Alapiča, svoji teti
Barbari, grofici Erdody, izplačati
36.000 goldinarjev, 5 Šilingov In 2
vinarja vknjižene dediščine, in ker
Je bila takrat itara Sele sedem let,
so oejnl varuhi prepuitlli Dolnji
grad z vsemi dohodki Barbari v
upravljanje tako dolgo, da Ivi bil
omenjeni dolg poravnan. Cez 14 let
je znašal ta dolg le še 5517 goldinar-
jev, 6 šilingov in 2 vinarja. To vso-
to je kasneje plača) Peter Draško-
vič, ki je tako postal lastnik Dol-
njega gradu (Jurij DraškoviC se
imenuje z bratom v listinah do leta
1590. eNkateri trdijo, da je bil po-
veljnik trdnjave Petrinje. Poročen
je bil z Julijano, baronico Herber-
stein, s katero ni imel otrok>.
Kot »Fryherr auff Trackhenstaln,
Kienofnickh und I^uettenberg« je
Peter Draškovič podpisan ie na li-
stini dne 9. julija 1601, s katero
potrjuje, da je svoje posestvo v
Banovcih prodal Janezu Zldariču.
Bil je vitez zlate ostroge (eques
auratus), huzarski poveljnik v Kra-
jini in konioruik, dne 16. januarja
pa je postal ud štajerskih deželnih
stanov. Keta 1611 je bil z letopis-
cpm Gregorijem Petevom hrvaški
zastopnik na ogrskepi saboru (Ma-
džarska). Umrl je J7. februarja 1616
najbrž na Trakoščanu. Omenjeni
Peter ga je v madžarski kroniki
hvalil kot razumnega In pametnega
moža. Vdova Ana je po njegovi
smrti 22. aprila 1619 prosila vlado,
naj se dediščina, ki jo je dobila po
očetu, to je dva dela ljutomerske
gra.ščine s 121 funti, 7 šilingi In 22
vinarji gosposkih davščin prepiše
na njo, ker je bil njen sin Gašper
Se otrok; prav tako šest hčera, ki
jih je rodila v zakonu s Petrom
Draškovičem: Barbara, Eva, Suza-
na, Urša, Katarina in Sara. Živela
je potem v Ljutomeru in je umrla
20. novembra 1629, stara 52 let. Po-
kopali so jo v grobnico njenih star-
šev v prezbiteriju ljutomerske cer-
kve.
Po njeni smrti Je Dolnji grad
prevzel njen sin Gašper. Razen
Dolnjega gradu je podedoval po
očetu Trakoščan in Klekovnik, po
materi pa Veliki Kalnik in Vukovi-
no v Posavini. Leta 1630 se je po-
ročil 2 Ano Veroniko iz Eibisfelda
pri Lipnicl ter je priredil veliko
gostijo, na katero ie povabil celo
Ljutomerčane, seveda ne iz prija-
teljstva, ampa kzaradi tega, ker so
morali takrat nodložniki prinesti s
seboj bogato darilo. Zaradi občin-
skega sklepa je dne 15. maja Istega
leta moral vsak tržan dati 45 kron,
vsak želar pa 30 kron, da so ženinu
kupili za darilo dragoceno čašo. Ta
denar sta takrat pobirala tržana
Ivan Šolar In Pavel Mursovlč. Svoji
mladi soprogi je hotel pripraviti
lepše in prostornejše stanovanje,
kakor je bil tesni in starikavi Dol-
nji grad. Zaradi tega se je dogovoril
v jeseni leta 1631 z lastnikom Bra-
neka, baronom Salomonom Mayl-
graberjem, ki je večinoma prebival
v Frauenthalu, da mu je prepustil
Branek, nov grad z veličastnimi
prostori in lepim razgledom. Konec
leta 1631 se je preselil v Branek ter
zelo razkošno živel.
Ana Veronika mu je leta 1631 ro-
dila hčerko Evzebijo. Ko je bila
deklica stara 14 let, ji je oče po-
iskal ženina — Nikolaja, starejšega
sina Jurija Zrinjskega in Lize Sze-
chi. Dne 5. junija 1645 so zelo slo-
vesno obhajali zaroko v Klekovni-
ku. Se bolj veličastna pa je bila
gostija v Braneku dne 11. februarja
1646. Že dne 8. januarja istega leta
je pisal grof Ljutomerčanom, naj
pripravijo za gostijo 500 jezdecev
ali pa pošljejo 500 goldinarjev. Ker
pa je to bilo preveč, so se potem
dogovorili za 60 goldinarjev. Vsaka
hiša je plačala 45 kron. Ljutomer-
čani so bili celo povabljeni k po-
roki v Klekovnik. Na trški seji dne
1. junija 1645 je bilo po županovem
predlogu sklenjeno, da pojde v
Klekovnik šest tržanov. Določeni so
bili: Martin Schunta. Andrej ■Wel-
lanzhy, Blaž Pojasarič, Mihael Hor-
vat, Ivan Pipaj in učitelj.
Za doto je grof Draškovlč dal Ni-
kolaju Zrinjskemu gradova Trako-
Sčan In Klekovnik, ta pa mu Je v
zameno odštel 30.000 goldinarjev.
DraiKovlCevi sorodniki so proti te-
mu ■o«niJike posredovali. Ko Je
Evieblja leta 1851 umrla hrei otrok,
je zahteval oče GaSper DraSkovlft,
da se mu vrneta gradova Trakotčan
in Klekovnik. Toda ZrinjsUl ni ho-
tel poprej izročiti gradov, dokler
mu ne bo vrnjena Imenovana vsota.
Zaradi tega je nastal prepir, ki je
imel za Mursko polje hude posle-
dice.
(Nadaljevanje prlhodnjiei
Prijatelji iz
Madžarske
obisifali Ormož in
Ptuj
v dneh 21. in 22. oktobra 1967 je
ievetnajstčlanska sindikalna dele-
gacija kmetijskih delavcev z sov-
Soza Rdeča zvezda i/l Nagykanizse
•biskala Ormož in Ptuj. Delegacija
Je prispela na obisk na povabilo
medobčinskega odbora sindikata de-
lavcev kmetijstva, živilske in tobač-
ne industrije občin Ptuj, Ormož in
lllovenska Bistrica.
v Ormožu so goste iz Madžarske
•prejeli predstavniki OSS in kme-
|ijske zadruge kombinat Jeruza-
lem-Ormož, direktor kombinata Ma-
tija Ratek pa jim je izrekel pri-
■rčno dobrodošlico in jih seznanil
i delom kolektiva. Ogledali so si
finsko klet in vinogradniške plan-
taže na Vinskem vrhu in v Jeruzale-
ftiu.
V Ptuju so si ogledali pomemb-
nejše objekte kmetijskega kombi-
feata Ptuj in živinorejski veterinar-
Iki zavod, večer pa so preživeli v
tindikalnem domu Gorca.
Drugi dan obiska so si ogledali
kulturne in zgodovinske znameni-
tosti Ptuja, nato so obiskali še Ma-
tibor in izletniške točke na Po-
orju.
Ob odhodu so nam povedali, da
#o se pri nas počutili kot med svo-
jimi brati. Poudarili so, da je nji-
hovo ljudstvo vzhičeno nad uspehi,
ki jih dosegajo naši delovni ljudje
pri graditvi svoje socialistične do-
movine. Izrazili so željo, naj tudi
vnaprej tako ustvarjalno gradimo,
in nam zaželeli srečno bodočnost
v miru in sožitju med narodi. Po-
sebno so izrazili željo, da se naprej
razvijajo in poglabljajo bratski in
prijateljski odnosi med madžarski-
mi in jugoslovanskimi narodi. Po-
vedali so nam še, da lahko takšni
prijateljski odnosi, kot so jih do-
živeli pri nas, doprinesejo največ
k utrjevanju miru in razumevanju
med narodi.
Ob slovesu pa je bila skupna že-
lja vseh, da bi se srečali večkrat
in da bi se med mestoma Nagy-
kanizso in Ptujem razvilo trajno
prijateljstvo in sodelovanje. To nji-
hovo željo bomo lahko brez dvoma
uresničili in tako prispevali Svoj
delež k mednarodnemu sodelova-
nju.	FB
Bo dobila šola v Siv. Bistrici
ravnatelja s katerim se bo strinal
kolektiv
Dogodki na osnovni šoli v
Slovenski Bistrici 5. oktobra le-
tos so ponovno razburili javnost
v tej občini. Kot smo že poro-
čali, so tega dne ob 10. uri do-
poldne prekinili pouk z obvezo,
da bodo izgubljene ure nadome-
stili. Stanje na šoli je odjeknilo
in marsikoga začudilo, kajti
javnost je bila seznanjena, da
si osnovna šola želi za ravnate-
lja Ludvika Pleterška. Toda, ko
je vrhovno sodišče ugodilo pri-
tožbi Ludvika Pleterška in tožbi
sveta šole, je celoten kolektiv
pokazal, da se ne strinja z odlo-
čitvijo, da bi bil na šoli ravna-
telj Ludvik Pleteršek. Delovna
skupnost je zaradi tega zahteva-
la odstop šestih članov sveta, ki
so svoj odstop tudi potrdili. To-
da predsednica sveta Minka
Korošec je kljub svojemu od-
stopu z dne 2. septembra po-
novno sklicala sejo sveta dne
10. oktobra.
Zaradi vseh teh dogodkov se
je sestal izvršni odbor občinske
konference SZDL, da pregleda
stanje od vsega začetka in da
svoje mnenje o nastali situaciji.
Tako je komisija izvršnega od-
bora občinske konference SZDL
izjavila, s tem pa so se strinjali
tudi občinski komite ZK in ob-
činska skupščina ter vse druge
družbenopolitične organizacije,
da podpirajo stališče, ki ga je
v svoji resoluciji izrazil kolek-
tiv osnovne šole dne 5. oktobra.
Iz poročila kolektiva osnovne
šole je razvidno, da sodelovanje
med šolo in družbenopolitičnimi
organizacijami v obdobju raz-
pisa za delovno mesto ravnate-
lja na šoli ni bilo vsiljevanje.
Prihod ravnatelja Ludvika Ple-
teršika na šolo bi pomenil v se-
danjih okoliščinah teptanje ve-
ljavnih in ustaljenih družbenih
norm medsebojnih odnosov čla-
nov kolektiva. Skupina čtanov
kolektiva, izvoljena v svet, se je
posluževala nedovoljenih in za
razvoj samoupravljanja nespre-
jemljivih dejanj. Iz poročila
šole je razvidno, da je ta skupi-
na zavajala člane razpisne ko-
misije, kršila načela javnosti
dela (skrivanje besedila obtož-
be), ravnala proti sklepom de-
lovne skupnosti, v tožbi nava-
jala neresnična dejstva, sklice-
vala sestanke po odstopu in iz-
koristila položaj v samouprav-
nem organu. Na sestankih so
grobo žalili predstavnike druž-
benopolitičnih organizacij, ob-
činske skupščine ter sodelavce
v svojem kolektivu. Izvršni od-
bor je zaradi tega mnenja, da
bi bilo škodljivo, če širša jav-
nost ne bi bila seznanjena s sta-
lišči družbenopolitičnih organi-
zacij, občinske skupščine in ve-
čine članov delovnega kolektiva.
Ni v interesu naše družbe, da
bi podpirali akcije manjšine na
račun samoupravljanja in s tem
dovolili primere v drugih kolek-
tivih.
Pravočasen odpoklic članov
sveta ni bil izvršen, ker skupina
v svetu ni zastopala večine ko-
lektiva, je pa bila v svetu šole
močnejša. Ob opozorilu s strani
kolektiva, naj dela v njegovem
interesu, pa je ta skupina, ki je
bila v svetu močnejša, zagotav-
ljala, da bo ravnala v njegovem
interesu. Razen tega kolektiv ni
bil dorasel brez pravne pomoči
organizirani dejavnosti skupine,
ki je najela pravnega svetovalca
brez vednosti in na račun ko-
lektiva.
Izvršni odbor občinske kon-
ference in ostale družbenopoli-
tične organizacije ne morejo
dovoliti demoralizacije večine
pedagoškega aktiva, ki je odloč-
no nastopil, čeprav pozno, proti
nepravilnosti na šoli. Prihod
vsiljenega ravnatelja bi raz-
vrednotil moralna načela ko-
lektiva, zaviral delo, podaljšal
neurejeno stanje, nezadovoljstvo
staršev 1400 otrok in ostale jav-
nosti. Izvršni odbor misli, da
bodo pri zavlačevanju tega sta-
nja začeli ponovno odhajati naj-
boljši pedagoški delavci zaradi
neurejenih razmer in prizadete-
ga ugleda. Zato je njegovo
mnenje, s katerim se strinja
tudi direktor zavoda za prosvet-
no pedagoško službo v Maribo-
ru Viktor Švajger, da bo uredil
razmere na šoli in da se bo stri-
njal z njim celoten kolektiv
samo ravnatelj, ki ni bil vmešan
v enoletno obdobje grobih spo-
rov v zvezi z izvolitvijo novega
ravnatelja.
Po nastali situaciji so prišli v
kolektiv osnovne šole in se z
njim pomenili tudi člani repub-
liškega sveta sindikatov SRS.
O tem bomo poročali prihodnjič.
-b
Koti€:ek zai kmeiov^i-
oe In vrti<^karre
Jeseni arjemo ledine
Travinje Je treba izboljSati,
zlasti z oranjem ledine, iz mno-
gih vzrokov: če na manj narav-
nem travinju ni mogoče ustaviti
nazadovanja pridelka, če se za-
radi napak pri izkoriščanju tra-
vinje plevel vse bolj širi, če
zemlje ni mogoče globlje obde-
lati, če borna tla postajajo za-
kisana in pusta. Nenadna teme-
ljita sprememba rastišča, na
primer močna osušitev, zahteva,
da se hitro razraste nova rast-
linska odeja.
GLAVNI NAMEN ORANJA
LEDINE
Glavni namen oranja ledine
je:
da se stara, slaba ruša po-
polnoma razkroji, predvsem da
sprhn6 žilave korenine in ko-
renike, ki se hitro regenerirajo;
da se tla pomešajo z apnom
in hranili, mimo tega, da se or-
nica obogati z blagim humusom,
bodisi iz stare ruše ali s humu-
som iz gnoja ali podora;
da pripravimo prikladno, prh-
ko obdelano zemljo za setev
drobnih semen bodoče rastlin-
ske odeje.
Vse kar presega te namene,
je odveč in kvarno. Pretirana
setev poljščine ne uniči humusa
v zemlji. Ne smemo pa pričako-
vati od tega ukrepa, da bo zem-
lja ostala dalj rahla, da bodo
vodne in zračne razmere s tem
trajno izboljšane. Splošno je
znano in z raziskavami ugotov-
ljeno, da imajo na novo zasejani
travniki in pašniki bolj stlačena
tla, slabše so s humusom zalo-
žena, in so slabše strukturna,
torej s slabšimi vodnimi in
zračnimi razmerami kot pa sta-
re trate.
CAS ORANJA LEDINE
Najbolje je, da ledino preor-
jemo jeseni, zato da lahko opra-
vi mraz svoje delo. Ce zahtevajo
gospodarski oziri ali če je v je-
seni premokro za to delo, lahko
orjemo ledino tudi po košnji
travnikov do žetve žita. Na do-
bri zemlji (njivski pašniki) pri-
poroča to zgodnje oranje tudi
možnost, da lahko posejemo na
novino še to leto poljščino in pa
to, da se poleti podorana ruša
hitreje razpade, Na dobro sprh-
nelem nizkem barju celo zelo
zgodaj, da še poleti lahko sejejo
travno mešanico, da ne ostane
zemlja čez zimo v odprti brazdi,
ker se tedaj močno zamaže.
Globina oranja ledine se rav-
na po talnih razmerah. Plitve
humusne plasti orjemo plitvo in
obratno.
Za oranje ledine potrebujemo
poseben plug z dolgo desko, ki
obrne brazdo za 180 stopinj, na-
dalje kolutar in na humozni
zemlji težak valjar. Motorna sila
olajša delo. Največja težava pri
oranju ledine je bila do sedaj
slaba vprežna živina, ki jo se-
daj uspešno nadomesti.
Uničenje stare ruše: ledino je
najbolje zorati tako, da zemljo
popolnoma obrnemo za 180 sto-
pinj, za kar je potrebno, da
prve dve ali tri brazde odstra-
nimo, to je zvozimo na kom-
post. Pri popolnem obračanju
se večji del ruše zaduši. Najbo-
lje pa je, da rušo s težkim
orodjem (dvojna kolutasta bra-
na, razrezovač, primerni gre-
bač ...) temeljito razdrobimo,
ko smo jo plitvo spodrezali.
Predplužje na plugu jo lahko
temeljito zadela v zemljo. Plu-
gu naj vselej sledi težki valjar,
ki pritisne brazde k mrtvici.
Takoj nato pa je treba zemljo
spet po vrhu zrahljati. Svarim
pred globokim »zakopavanjem«
ruše, saj vendar iz nje nastane
aktivni humus. Globokosežne
brane, grebači in razorači pri
plitvem oranju ledine niso upo-
rabni, ker le vedno kopljejo
ostanke ruše na dan.
GNOJENJE
Ce so potrebna apno in gnoji-
la na zalogo, jih spravimo v
zemljo že ob obdelavi ledine, in
sicer večkrat po malem. Apno
je mišljeno na kislih tleh, od-
merek fosforja in kalija pa prav
tako ugotovimo s poskusom.
Premešati jih moramo enako-
merno z vso zorano plastjo.
Ko je zemlja odprta, je edin-
stvena priložnost, da spravimo
vanjo gnoj.
Prihodnjič dosevki na zorani
ledini!
JESENSKA KOZMETIKA
Hladen jesenski veter suši kožo
in povzroča hrapavost; koža se
ob tem krči, neprijetno boli, gube
pa postajajo globlje. Zato se je
treba pred' jesenskim vremenom
dobro zavarovati in namazati
obraz s kremo za suho kožo.
V jesenskih mesecih opažamo
tudi, da postajajo naše roke rde-
če od mraza. Včasih so vzroki
zdravstveni, recimo srčne bolezni
ali bolezni ožilja, največkrat pa
je treba iskati vzrok v predolgem
bivanju na hladnem. Rdečice rok
ne odpravimo čez noč, moramo
pa jo ublažiti z rednim jemanjem
vitamina PP. Priporočljivo je tu-
di jeseni in pozimi namazati ro-
ke pred spanjem s kamforjem.
ki smo ga dodali alkoholu, notem
še z blago kremo in nazadnje na-
deti tanke bombažne rokavice.
Napak ravnajo tisti, ki si v
hladnih dneh pogosto oblizujejc
ustnice. Tako le-te popokajo in se
lupijo, to pa škodi estetskemu
videzu. Da bi preprečili nokanie
ustnic, jih je treba v hladnih
dneh zavarovati z mastno kremo.
S prihodom hladnih dni pa je
tudi vse več bolezni dihal. Takoj
ko začutite rahle bolečine v grlu.
ga pričnite izpirati s toplo raz-
topino jedilne sode in vode.
Jesen je čas. ko pričnemo s
strahom opažati, da nam hudo
izpadajo lasje. Največkrat je iz-
padanje las posledica nezavaro-
vane glave v dneh počitnic na
morju. Tudi jeseni in pozimi si
je treba zavarovati glavo, in je
ne »utrjevati«, kot meni.io neka-
teri. kajti prav prehude toplotne
spremembe vplivajo na rast m
izpadanje Igs. Ce pa ste opazili,
da vam lasje izpadajo mnogo
bolj, kot je to običajno in dovo-
ljeno za ta letni čas, obiščite ne-
mudoma zdravnika dermatologa.
Sindikat
storitveniii dejavnosti
iz Varaždina obiskal Ptuj
v soboto, 21. oktobra 1967. leta, so
obiskali Ptuj predsedniki in tajniki
sindikalnih podružnic ter občinske-
ga odbora sindikata delavcev stori-
tvenih dejavnosti občine Varaždin
pod vodstvom njihovega predsedni-
ka Dragoslava Dordeviča,
V Ptuju so potekali razgovori o
aktualnih vprašanjih , storitvenih de-
javnosti v štirih skupinah. Trgov-
ski delavci so se pogovarjali v tr-
govskem podjetju Panonija, gostin-
ski delavci v gostinskem podjetju
»llaloški biser« Ptuj. obrtni delavci
v strojnih delavnicah v Ptuju in
komunalni delavci v komunalnem
podjetju v Ptuju,
Razgovori v vseh štirih skupinah
so bili zelo prisrčni, sindikalni de-
lavci pa so izmenjali številne izkuš-
nje s področja poslovanja, samo-
upravljanja. nagrajevanja ter o
ostalih vprašanjih, ki zanimajo de-
lavce storitvenih dejavnosti.
Ob obisku v Ptuju so si gostje iz
Varaždina ogledali ptujski muzej in
druge kulturnozgodovinske zname-
nitosti mesta, vinsko klet »Slovenske
gorice«, ob koncu pa še Podlehnik
in sindikalni dom Gorca.	FB
Orillož skozi stoletja
III.
Posest sa3zburške nadškofijske cerkve v vzhod-
nih Slovenskih goricah
Načrtna kolonizacija salzbur-
ške posesti v vzhodnih Sloven-
skih goricah je bila izvršena še-
le v 13. stoletju.
Za te vzhodne predele je zna-
čilna tvorba krajevnih imen na
-ci (Hermanci) ali -ovci (Cvet-
kovci) in slovensko narečje, ki
ga po besedici »prle« (prej) ime-
nujejo prleško, deželo samo pa
Prlekijo.
Glede oblike kmečkih domov
so za celotno področje značilni
kmečki domovi, grajeni v obliki
ključa; naselja sama pa so raz-
porejena v dolgi vrsti f>o sle-
menih goric.
Vzhodni del Slovenskih goric
so salzburški nadškofje oddajali
v fevd Ptujskim gospodom in
številnim njim podrejenim vite-
zom in plemičem nižje vrste;
pozneje tudi ptujskim meščanom
in uradnikom salzburške cerkve
v Ptuju.
Vsi ti fevdni lastniki so poma-
gali izganjati Madžare iz dežele,
nato pa so bili budni varuhi in
čuvarji salzburške posesti ob
ogrski meji. Istim namenom je
služila tudi uredba strelcev in
strelskih dvorcev, na katere še
danes spominjajo imena vasi
Strelci, Strjanci okrog Ptuja in
Stročja (Strelčja) vas pri Ljuto-
meru.
Najstarejši popis vasi
v vzhodnih Slovenskih
goricah iz !eta 1294
Ta popis je nastal kot posle-
dica dolgotrajnega spora med
salzburškimi nadškofi kot last-
niki Ptuja in ozemlja vzhodno
od njega do ogrske meje in med
ptujskimi gospodi, ki bi bili ra-
di postali samostojni lastniki in
gospodarji mejne Krajine.
Popis navaja grad in trg Or-
mož, ki ga imenuje »Holermus«,
ter grad in trg Središče z ime-
nom »PoIstrawe«. Obenem
imensko navaja 31 vasi, v ka-
terih je bilo skupno 324 kme-
tij. Te kmetije so morale da-
jati v tem času letno 24 voženj
gornine (vinskega pridelka iz
goric v količini 378 hektolitrov)
in desetino (deseti del poljskih
pridelkov). Vse te dajatve so
pripadale ptujskim gospodom
kot fevd salzburške cerkve.
Vasi, imenovane v seznamu,
imajo v večini še danes taka
imena, nekatera imena so tuja
in danes neznana, vasi so ver-
jetno v poznejših stoletjih pro-
padle, druge pa se imenujejo še
po županih, ki so vas ali usta-
novili ali bili pozneje res uprav-
ni župani, to je predstavniki
fevdnega gospodarja kot pra-
vega lastnika vasi. Število kme-
tij v vaseh je različno. Pov-
prečno je v vasi po deset kme-
tij, nekatere vasi pa so bile
precej velike, saj so štele tudi
po 15 do 20 kmetij in še nekaj
manjših obdelovalnih enot, ki
jih zgodovinarji imenujejo dom-
ce.
V seznamu iz leta 1294 so ime-
novane naslednje vasi s števi-
lom kmetij, kakor sledi:
Gurkautz 6 kmetij, Weidentz
9 kmetij (lega obeh vasi da-
nes ni znana, ležali sta verjetno
med Središčem in Ormožem v
ravninskem delu blizu Drave),
Pušenci deset in pol kmetije,
Goztreitsdorf 15 kmetij, Perg-
maister (nadzornik vinogradni-
ške posesti) devet in pol kme-
tije, Koračice 11 kmetij, Fran-
kovci (Chrinkendorf) 17 in pol
kmetije, Peyer 6 in pol kme-
tije, Polsdorf 15 kmetij, župan
Meško ob Libanji (vas) 6 kme-
tij, Winczurl 6 kmetij, Ivanj-
kovci 8 in pol kmetije, Veličane
16 in pol kmetije, Godeninci 8
kmetij, Kog (Gehag) celo 26
kmetij, Vukomarje 20 kmetij,
Šalovci samo 6 kmetij, Slančja
vas (Zleuningsdorf) 9 kmetij,
vas, v seznamu imenovana Buz-
merstorf, 13 kmetij, v Rucman-
cih je bilo 28 kmetij, v Savcih
(Sawnarn) samo 8 kmetij, ob
Selnici (Sejanskem potoku) je
bilo 6 in pol kmetije, v Cvet-
kovcih (Zweikantz) 7 kmetij.
Vas župana GrizgIta je imela
10 in pol kmetije, Trgovišče
(Altenmarkt) dvorec in 5 dom-
cev, vas župana Ivanka 9 kme-
tij, vas župana Jakoba ob Leš-
nici (Liesentz) 12 kmetij, vas
drugega župana Jakoba samo 2
kmetiji.
Urbar iz leta 1322
Komaj 30 let ix) prvem po-
pisu vasi in naselij v obmejni
Krajini je dala salzburška cer-
kev znova popisati svojo posest
okrog Ptuja. V urbarju iz leta
1322 je razen vasi iz bližnje
okolice Ptuja popisana tudi
zemljiška p>osest na vzhodu, ko-
likor je že niso imeli v fevdu
ptujski gospodje. Seznam vse-
buje dolgo vrsto vitezov, plemi-
čev in drugih, ki so imeli od
Salzburga v fevdni lasti vasi v
vzhodnih Slovenskih goricah.
Naj omenimo samo nekatere:
Vulfing iz Ormoža ima 29 kme-
tij v Koračicah, v Pušencih in
na Humu; rodbina Raumschus-
sel iz Ptuja ima 16 kmetij v
Ključarovcih, Cvetkovcih in
Savcih; Andrej iz Ptuja ima 19
kmetij v Bresnici, Cvetkovcih
in Sejancih ter tri vinograde v
Hermancih in Vuzmetincih;
rodbina Vaist ima 47 kmetij v
Ključarovcih, Lahoncih in Bres-
nici ter v vasi, imenovani »Wil-
helmstal«; Konrad z Grajene
ima 11 in pol kmetije v Cvet-
kovcih in v vasi Stanovno: Vi-
ljem iz Gorišnice ima 29 kme-
tij v Jastrebcih, Vodrancih
Pavlovcih, Brebrovniku, Savcih
in Sardinju; bratje Nikolaj, To-
maž, Heugel in Eberhard imajo
56 kmetij v vaseh Dobrava, So-
dinci, v vasi »Ror« pri Savcih,
v Lahoncih, Lasigovcih, Lešnici,
Libanji, Jastrebcih in v Zero-
vincih; Herman iz Ormoža ima
15 kmetij v Šalovcih in Gornjem
Brebrovniku; Fricel iz Spuhlje
ima 11 kmetij v Lahoncih in
na Humu; Nikolaj s Podlehnika
ima 12 kmetij v Jastrebcih in
Vodrancih.
Henrik Walbar pa je poleg
nekaj kmetij v Brebrovniku in
Sardinju imel tudi dohodke v
trgu Ormožu (in foro Holrmus).
Popis meje
salzburške posesti
v Slovenskih goricah
Salzburška cerkev je v ime-
novanem urbarju označila meje
svoje posesti okrog Ptuja takole:
»Vedeti je torej, da se začenja
prva meja, ki se nanaša na
Ptuj, pri gradu Vurberku in se
razprostira do tja, kjer teče vo-
da, imenovana Pesnica, in po-
tem od imenovane vode Pesnice
do Sv. Lovrenca (danes Juršin-
ci). Nato od Sv. Lovrenca do
vode, imenovane Ščavnica (Tzei-
nitz), in nato od vode Sčavnice
do moja Ogrske. Nato ob mejah
Ogrske naravnost do reke, ime-
novane Drava.
Znotraj teh imenovanih meja
sta SREDIŠČE (PoIstrow) in
OllMOŽ (Holrmus), kar vse spa-
da pod salzburške cerkev.«
I. i s 11 n e :
V zvezi z gornjim urbarjem je
listina iz leta 1320 še danes ohra-
njena v državnem arhivu na Du-
naju s petimi pečati.
S to listino so izročili trije bratje
iz rodu gospodov iz Podsrede, so-
rodniki gospodov ptujskih, salzbur-
ški cerkvi nazaj vso zemljiško po-
sest. ki so jo imeli od nje med
Muro in Pesnico, med Pesnico in
Dravo ter med Dravo In Dravinio.
— Listini je bil ver.ietno priložen
seznam vasi v vzhodnih Slovenskih
goricah, vpisan dve leti pozneje tu-
di v znani salzburški urbar iz leta
1322.
Listina je bila izdana v Ptuju
6 decembra 1322. na dan sv Niko-
laja.	AK.
Modni kotiček
v znamenju oranžne in kostanje-
ve barve — modni krik!
Kaj nam je pokazal nedavno zelo
uspeli sejem mode v Beogradu?
Pester barvni travnik tekstilnega
blaga so ustvarili mnogi naši teks-
tilni proizvajalci Kot sem že ome-
nil, je vse potekalo skoraj v dveh
značilnih barvah, pogled po dvora-
ni je bil tak. kot da bi zrl po pi-
sanem polju sončnic in kostanje-
vega gozda Izkazale so se tovarne
Sloboda IZ Kule. Zabok se je izkazal
s prelepim volnenim blagom v bar-
vi odpadlega list.la, Almira iz Ra-
dovljice je pokazala lepe izdelke v
barvi kavne kreme, Tekstilindus iz
Kran.ia Ima nešteto desenov, ki lah-
ko navdušijo vsako žensko- Maribor-
ska tekstilna tovarna iz Maribora
je poleg lepega blaga pokazala tudi
izredno lepe izdelke konfekcije, ki
dokazujejo veliko vloženega truda
kreatorjev in modelarjev. Novitet
iz Novega Sada je prikazoval ko-
stime v oranžnih in vijoličastih bar-
vah, ki so takoj osvojili vsako gle-
dalko. Zagrebška tovarna Zora pa
je presenetila gledalce z izobiljem
čudovitega volnenega blaga v opeč-
no rdeči, kot bela kava svetli in po-
sebno v turkizni barvi. Pravo čudol
Lahko rečemo, da je letošnji sejem
zares navdušenje. Izredno kakovost
je pokazala tovarna TIK iz Titogra-
da s spalnimi srajcami, ki jih je
kreiral .Aleksander Joksimovič, in z
oblekami iz sintetičnega bukleja.
To blago te sedaj izvažajo v šestih
pastelnih barvah v evropske dežele.
Tovarna konfekcije Kluz iz Beogra-
da je presenetila gledalke z lepimi
pelerinami. Beko iz Beograda pri-
kazuje plastične plašče in prav tak-
šne komplete za mlade ljudi v lepih
barvah — med njimi tudi v zlati
In srebrni. Lepe pletenine, ki niso
bile nikoli dovolj občudovane, sta
prikazali tovarna pletenin Almira
iz Radovljice in Angora iz Ljub-
ljane.
Posebno novost na tem sejmu je
prikazala tovarna ženske konfekcije
Zelinka iz Zeline. Trgovcem ponuja
papirnate obleke Tri papirnate
obleke v plastičnem prozornem
tulcu za drohnoprodajno ceno še-
stih starih tisočakov. Tri papirnate
obleke treh različnih krojev in
vzorcev Tri. do petkrat iih lahko
operete, preden lih zavržete Pa
četudi jo je mogoče oprati samo
enkrat in jo potem zavreči, se iz-
plača.
Pravo presenečen.ie je pripravil
tudi usnjarski kombinat z Visoke-
ga. Pojavil se je na tem sejmu kot
zvezda večernica na modrem nebu.
Njegovi plašči iz usnja in krzna so
tako navdušujoči, da jih zlepa ne
pozabite. To podjetje ie uporabilo
pri krojenju plaščev drzne moder-
ne barve in prav takšne kroje. Tako
vidimo plašče iz usnja v -deči bar-
vi kot fuksija, zeleni kot hruška,
oranžni kot oranža, rumeni ko« ka-
narček. indijsko rožnati, kot to ve-
leva moda, modri kot in.ie nebo
nad Jadranom. Vidimo pa tiidi rjavo
in črno barvo. Imenitna ie kombi-
nacija oblačila iz takega usnia —
plašč, klobuk in škornji. ki sedajo
Čez kolena
Novost na tem velikem sejmu
mode v Beogradu je bilo tudi so-
delovanje »nacioiralnega salona«.
Kreator Milorad Isnjič je pogumno
zaoral doslej neobdelano jugoslo-
vansko polje. Delno je pod vpli-
vom folklore, o tem priča prisot-
nost pasov, naspuia. ohrobkov oa
visoko zaprtih ovratnikov na mo-
ških suknjičih. Pri vsem tem čudu
naše lepe mode, ustvarjalnosti in
okusu naših delovnih ljudi v ko-
lektivih tekstilne, konfekcijske in
pletllne Industrije je 'etos upadlo
navdušenje gledalcev za doslej ob-
čudovane izdelke madžarske, češke
in poljske mode.
Stran 7
TEDNIK — petek, 2?. oktobra 196!
Stran 7
S. KOSLAV;
Ona in mi trije
Dejan je brsksil ekj domačem
humorističnem časopisu in se
posebno naslajal nad uvoženim
humorjem. Ena od sličic je pri-
kazovala dve skromno oblečeni
lepotici, stopajoči iz morja na
osamljen otok, in starejšega bro-
dolomca, ki ju je sprejel z be-
sedami: »Ah, ko bi bili štirje,
kako bi se lahko imenitno za-
bavali z igranjem bridgea!«
»Prav mu je, zakaj pa se ni
naučil preferanse,« je dejal De-
jan in pomolil Stojanu in meni
uvoženo stran domačega humo-
rističnega časopisa.
V tistem trenutku se je na
mali plaži pojavila ONA. Tekla
je naravnost proti nam, se ljub-
ko smehljala in mahala z roko,
Nenadoma se je ustavila in zres-
nila. Nekaj trenutkov nas je
začudeno gledala. Potem je gra-
ciozno odkorakala mimo nas,
stopila v Jadransko morje in
odplavala.
Po vseh pravilih bi moral se-
daj slediti stavek: »Vsi smo
vzdihnili.« Toda zgodilo se je
prav nasprotno. Vsi trije smo z
olajšanjem izdihnili zrak, ki
smo ga zajeli v trenutku, ko se
je pojavila ONA, in spet dobili
običajno obliko: prsi so nam
uplahnile, trebuhi sorazmerno
narasli.
»Pomota,« sem dejal z raz-
očaranjem v glasu.
»Jaz sem pa mislil, da hoče
igrati z nami bridge,« je pri-
pomnil Dejan in pripravil kar-
te za našo običajno popoldansko
partijo preferanse.
Tudi ta večer smo vsi trije
preživeli nočne ure dopusta na
terasi hotela. Ob glasbi smo
srebali mrzle brizgance in gle-
de na svoja ne več prav mlada
leta bolj ali manj pasivno opa-
zovali, kako so preganjale naše
mlajše generacije Nemke in se
tako po svoje maščevale za se-
dem ofenziv, v katerih so Nemci
preganjali njihove očete.
Nenadoma se je pojavila ONA.
S pogledom je objela celo tera-
so in se potem napotila proti
naši mizi.
»Oprostite, vsi prostori so za-
sedeni, ali bi me lahko sprejeli
v vašo družbo?« je mirno vpra-
šala, očitno prepričana, da je
ne bomo zavrnili.
»Seveda, seveda. Samo izvo-
lite,« smo odgovorili v zboru.
Naš stari znanec natakar Djo-
ka se je nenadoma pojavil pri
naši mizi.
»Izvolite, sedite,« je rekel pri-
jazno in namestil stol nepriča-
kovanemu prirastku naše druž-
be. Potem se je obrnil k nam:
»Oprostite, tovariši, gospodična
je danes popoldne po pomoti
dopvotovala v naš dom oddiha.
Ker je sama, sem ji priporočil
vas, resne ljudi...«
In tako smo se mi trije resni
ljudje znašli v družbi z lepim
mladim dekletom.
Bližala se je polnoč.
Začutil sem rahel pritisk NJE-
NE nožice na svoj desni čevelj.
Trenutek kasneje se je diskret-
no nagnila k meni in mi tiho
zašei>etala:
»Prosim vas, ne pojdite. Prav
z vami bi rada preživela noč.
Vajina prijatelja bosta verjetno
kmalu odšla.«
V hipu me je minila zaspa-
nost, kot da bi me zadela prava
in ne samo Amorjeva puščica.
V svesti si premoči sem pogle-
doval Dejana in Stojana in upal
v njuno uvidevnost. Toda od
vseh čednosti, ki so ju krasile,
sta vztrajala samo v svoji trdo-
vratnosti. In ta njuna trdovrat-
nost je bila kriva, da smo do-
čakali dan na terasi in šli vsi
skupaj spremit NJO na prvi
avtobus.
»Najlepša hvala, da ste mi de-
lali družbo,« nam je rekla in
nam s skrivnostnim nasmehom
dala roko. »Res nisem vedela,
kako bom preživela to noč, kaj-
ti v hotelu ni bilo prav nobene
prazne sobe.«
»Z veseljeiTi smo to storili,«
smo ji odgovorili spet v zboru,
a z nekoliko kiselkastim na-
smehom.
Avtobus z NJO je izginil v
jutranji megli. Pogledal sem
svoja tovariša in zabevskal:
»Nisem si mislil, da sta tako
neuvidevna!«
»Kdo je bil neuvideven?« je
jedko vprašal Stojan.
»Zato, ker mi je rekla, da želi
noč preživeti z menoj, vidva ne-
sramneža pa se nista niti pre-
maknila ...«
»Kako s teboj?« se je zadri
Stojan. »Meni je zašepetala, da
hoče ostati z menoj ...«
»Meni pa, da bi rada ostala
z menoj!« je rekel Dejan in de-
belo pogledal.
Brez besed smo gledali drug
drugega. In potem je zadonel v
jutranjo tišino naš bučni smeh,
prežet z občudovanjem iznajd-
ljivosti Evinega rodu.
HUMOR
PREPOZNO SRAMOVANJE
»Meta,« kriči gospodinja, »vče-
raj ste si predrznih vzeti mojo
plesno obleko. Takšne nesramnosti
ne pomnim. Sram naj vas bo!«
»Me je že bilo,« ihti pomočni-
ca. »Poleg tega mi je pa ženin
zagrozil, da me bo pustil, če me
še kdaj vidt v tako nemogoči
obleki!«
OPRAVIČILO
Mamica krega sinka, ker je re-
kel svoji teti, da je neumna: »Ka-
ko moreš vendar kaj takega zi-
■niti, otrok nesrečni! Takoj pojdi
k njej in ji reci, da obžaluješ!«
Sinko uboga in reče teti: »Ob-
žalujem, da si neumna!«
TUDI V GLAVO'
Gost: »Kaj, deset vrčkov piva
da sem popil f To ni mogoče! V
želodec jih spravim največ šest.«
Natakarica: »le mogoče, zato
pa so vam šli štirje v glavo!«
Prihafa čas
prehiadov
v vlažnih in oblačnih mesecih
prašen zrak, poln izgorin, rad
draži dihalne organe in posred-
no tudi nos in grlo. Za vnetja
v grlu so prav dovzetni otroci,
vendar se tem obolenjem ne
morejo vedno izogniti tudi sta-
rejši. S tem, ko prah, megla in
izgorine dražijo sluznico, manj-
šajo njeno obrambno sposob-
nost, kar omogoča hitrejši raz-
voj infekcijskih bacilov. Na to
»invazijo« virusov in bacilov
odgovori limfni sistem in začne
se boj med napadalci in branilci,
ki se kaže potem v bolečinah v
grlu in vnetju mandljev. Vne-
tja so lahko akutna in jih v tem
primeru spremljajo očitni, jasni
simptomi, vročina. Kadar pa so
vnetja kronična, takrat znaki
niso tako jasni in tudi bolečine
niso tako hude.
Pogosto spremlja vnetje grla
močan prehlad. V tem primeru
čuti bolnik v grlu srbečico, ki
sili h kašlju. Bolnik je zelo že-
jen in mu moreči kašelj često
preprečuje, da bi zaspal.
Kadar ima vnetje svoje sredi-
šče v grlu, je najočitnejši simp^
tom znižanje glasu.
Zdravljenje je odvisno od bo-
lezni in od učinkovitosti zdra-
vil, predvsem pa od dobre vo-
lje, ki nas mora spraviti v po-
steljo, posebno če nastopi vro-
čina. V nasprotnem primeru se
bodo ponavljala različna vnetja
in celoten organizem bo oslabel,
Koristno je v podobnih prime-
rih manj kaditi. Za spanje in
delo niso primerni preveč segre-
ti prostori s suhim zrakom. Ko-
ristila bo tudi dieta z zelenjavo
in sadjem (predvsem limonami
in pomarančami). Tudi ne bo na-
pak, če večkrat vzamemo table-
to C vitamina, ki poveča ob-
rambne sposobnosti dihal.
® PREHLAD navadno po-
vzroči prepih ali vlaga v obleki
in obuvalu, ker telo ne more ta-
koj izenačiti nagle toplotne
spremembe; toploto oddaja za
sušenje obleke.
Znaki: mrzlica, kihanje.
Zdravila: čaji bezga, grižev-
njaka, islandskega lišaja, ja-
bolka, janeža, kamilic, kislice,
komarčka, kopinjaka, lapuha,
lipe, lučnika, medene detelje,
pirike, potrošnika, ramšele, re-
grata, sovca, vijolice, zebrata.
Caj lahko pripravimo npr. iz
lipe (cvet), zebrata, ramšele, la-
puha, islandskega lišaja, lučni-
ka, janeža in potrošnika, Pije-
mo ga trikrat na dan po eno
skodelico. — Ali: Iz lapuha, pi-
rike, regrata, kislice in potroš-
nika ter lučnika, bezga in be-
nediktinke. Dobro dene tudi
kropova parna kopel.
0 NAHOD nastane zaradi
vnetja (katarja) nosne sluznice.
Katar nosne sluznice je navad-
no i>osledica prehlada, zlasti
premraženja nog. So pa še dru-
gi vzroki, kot prah ali kemikali-
je, ki dnažijo nosno sluznico in
povzročajo kihanje in nahod.
Znaki: izločanje sluzi, ki je v
začetku vodenj, pozneje sluzna-
ta, končno pa tudi gnojna. Ker
sluznica oteče, je nos zamašen.
Nos peče, boli, kar je posledica
dražljajev vnete sluznice. Poja-
vi se celo vročina, zlasti pri
otrocih.
Zdravljenje: Razen zdravil, ki
jih lahko dobimo v lekarni, pri-
poročamo preizkušena domača
zdravila, kot spiranje nosnic z
brusničnim, gladišnikovim, ka-
miličnirn, liiK>vL-n ali smetliko-
vim čajem, proti kihanju vza-
memo prašek iz betonike, če-
merike, fižola, kopitnika, milni-
ce, perunike, šmarnice, črnega
teloha itd. Učinkovit prašek pri-
pravinio jz črnega teloha, šmar-
nice, kopitnika in perunikine
korenine ali majorana \n čeme-
rike. Prav tako uporaben prašek
napravinno iz betonike, rutice,
kopitnika, majorana in črnega
teloha.
TV PROGRAM
oct 29. oktobra
do 4. novembra 1967
NEDELJA, 29. OKTOBRA 1967
9.25 Poročila (Lj). 9.30 Poliudno
znanstveni film (Lj). 10.00 Kmetij-
ska oddaja (Bg). 10.45 T. Eger: Raz-
bojniki iz Kardemomme — mladin-
ska igra (Lj), 13.15 Nogornetna tek-
ma Madžarska — Nemčija (Inter-
vizija). 15.4i Šahovski komentar
Braslava Eabarja (Zg). 16.16 Mala
olimpiada v Mehiki (Zg). 17.15 Obraz
vojne — švedski dokumentarni film
(Lj). 18.45 Bobni in trobente — nizo-
zemski glasbeni film (Lj). 19.10 Dol-
go, vroče poletje — serijski film
(Lj). 20.00 TV dnevnik (Bg). 20.45
Cik cak (Lj). 20.50 Zabavnoglasbe-
na oddaja (Zg). 21.50 Lirika (Zg).
22.05 TV dnevnik II (Bg).
PONEDELJEK, 38. OKTOBRA 19G7
9.40 TV v šoli — ponovitev ob
14.50 (Zg). 10.40 Ruščina — ponovitev
Qb 15.50 (Zg). 11.00 Osnove splošne
izobrazbe — ponovitev ob 16.10 (Bg).
11.40 TV v šoli: Drža človekovega
telesa (Lj). 16.55 Poročila (Žg). n.OO
Mali svet — oddaja za otroke (Zg).
17.25 Risanke (Bg). 17.40 Kje je? Kaj
je? (Bg). 17.55 TV obzornik (Lj).
18.20 Slogovna rast slovenskega je-
Zik4 — m, del (Lj). 18.40 Ce je
otrok ljubosumen — vzgojna odda-
ja (Lj). 19.00 Po sledeh napredka
(Lj). 18.15 Tedenski športni pregled
(Bg). 19.40 Pravljičarji: Lojze Ada-
mič-Pirovec (Lj). 20.00 TV dnevnik
(Bg). 20.30 Cik-cak (Lj). 20.40 Yiš-
njevski: Optimistična tragedija —
TV drama (Bg). 22.00 Predstavljajte
si — glasbena oddaja (Bg). 22.30 TV
dnevnik II (Bg) 22.50 Predolimpij-
ska tekmovanja v Mehiki (Zg).
TOREK, SI. OKTOBR.A 19G7
9.40 TV v šoli — ponovitev ob
14.50 (Zg). 10.40 Angleščina — po-
novitev ob 15.50 (Zg). 11.00 Osnove
splošne izobrazbe — ponovitev ob
16.10 (Bg). 18.25 Film za otroke (Lj).
18.40 Svet v zaslonu — oktobrska
revolucija tn tntarnaelonalizem v
naši politiki (Lj). ;9.20 TV obzornik
(Lj) 19.50 Cik calt (Lj) M oe Potnica
—	poljski celovečerni film (Lj). 21.30
Kulturna panorama (Lj). 22.10 Zad-
nja poročila (LJ).
SREDA, 1, NOVEMBRA
16.ao Dan življenja na zemlji —
posnetek iz Moskve (Interviilja)
17.00 Porodila (Zg). 17.05 Glodalček
Miško — serijska lutkovna igra (Zg).
17.25 Poljudno znanstveni lilm (Lj).
17.55 TV obzornik (Lj). 1815 Ne črno,
ne belo — oddaja za otroke (Bg).
19.00 20 milijonov — reportaža (Bg).
19.30 Spomenil^t ob cestah t^ kul-
tijrna reportaža (Lj). 20.00 TV dnev-
nik (Bg). 20.30 Cik cak (Lj). 20.40
Ekran na ekranu (Zg). 21.40 Koncert
za klavir in orkester L van Bee-
thovna (l.j). 22.10 Zadnja poročila
(Lj).
ČETRTEK, 2. NOVEMBRA 1967
9 40 TV v šoli — ponovitev ob
14.50 (Zg). 10 35 Nemščina — pono-
vitev ob 15.45 (Zg). 11.00 Angleščina
(Zg). 14 50 TV v šoli — ponovitev
(Zg). 16.10 TV v šoli; prž3 člove-
kovega telesa — ponovitev (Lj)
17.05 Poročila (Lj). 17.10 Mala lupi-
nica — I. del — Tik-taH (Lj). 17.25
Slike sveta — otroSki filmski ŽMr-
nal (Bg). 17.55 TV obzornik (Li).
18.15 Reportaža (Sar). 18.35 (Glasba
za Erno (Sar). 19.00 Dežurna ulica —
humoristična oddaja (Bg). 19.40 Cik
cak (Lj). 19.54 Propagancjna mpri-
igra (Lj). 20.00 TV dnevnik (Bg).
20.30 Aktiiajni razgovori (Bg). 21.10
Rezerviran čas (Lj), 21.20 M Mu-
sorgski: Soročinski sejem — pred-
stava ljubljanske opere (Lj). 23.04
Zadnja poročila (Lj). 23.25 Medna-
rodno prvenstvo Jugoslavije v na-
miznem tenisu (Zg).
PETEK, 3. NOVEMBRA 1967
9.40 TV v šoli — ponovitev ob
14.50 (Zg). 11.00 Osnove Fplošne iz-
obrazbe — ponovitev ob 16.10 (Bg).
17.05 Poročila (Sk). 17-10 Vaša kri-
žanka (Sk). 17.55 TV obzornik (Lj).
18.15 Mali koncert (Bg), 19,05 Tiskov-
na konferenca (Lj). 19.55 Cik cak
(Lj). 20,00 TV dnevnik (Bg). 20 30
Cik cak (Lj). 20,40 Devet dni enega
leta — sovjetski celovečerni film
(Lj). 22.10 Zadnja poročila (Lj).
. . . Mednarodno prvenstvo Jugosla-
vije v namiznem tenisu (Zg).
SOBOTA, 4. NOVEMBflA 1967
9.40 TV v šoli — ponovitev ob
14.50 (Zg). 14.30 Namizni tenis Ju-
goslavije (Zg). 17.40 Vsako soboto
(Lj). 17.55 TV obzornik (Lj). 18.15
Oddaja za otroke (Zg), 19,15 V be-
.<^edi in sliki (Bg). 19.40 Cik cak (Li).
20,00 TV dnevnik (Bg). 20,30 Cik cak
(Lj), 20,40 Ljubezen, oh, ljubezen —
humoristična oddaja (Bg). 21,40 Ju-
naki cirkuške arene — serijski film
(Lj). 22.25 Gideon iz Scotland V^rda
—	serijski film (Lj).
PRAVI RAZLOGI
Miha: »Kaj je s teboj, Tone?«
Tone: »Ah, žena me hoče za-
pustiti!«
Miha: »No, lepo jo pregovori!«
Tone: »Vse sem že poskušal.
Zmerjal sem jo, pustil brez jedi,
tudi pretepel sem jo — pa ne
pomaga nič. Vedno pravi, da no-
če ostati pri meni in da gre k
svojim domov!«
H i N O
KINO BUCKOVCI
29. oktobra sovjetski film 2lVI
ZAKOPANI.
KINO GORISNICA
29. oktobra francoski barvni film
PLAZA ZELJ.A.
KINO ORMOŽ
28.	oktobra francoski film PU-
STOLOVŠČINA L. CAUTIONA;
29,	oktobra ameriški barvni film
TRIJE NEUSMILJENI; 1. novem-
bra jugoslovanski film PO KO-
NJUH PLANINI.
KINO LJUTOMER
28,	in 29, oktobra ameriški barvni
film SL.^DK.A IRMA.
KINO PTUJ
27., 28. In 29. oktobra jugoslovan-
ski barvni film ZBIRALCI PER-
JA; 30 in 31, oktobra francosko-
italijanski barvni kinemaskopski
film OROŽNIK V NEW VORKV
KINO SLOVENSKA BISTRICA
27., 28. in 29 oktobra ameriški
barvni kinemaskopski film KO-
mancerosi.
KINO TOMAZ PRI ORMOZU
29,	oktobra angleški film ZMA-
GOVALCI.
KINO VELIKA NEDELJA
28. ol?tQbra ameriški barvnj film
TRIJE NEUSMILJENI! 29. okto-
bra francoski film PUSTOLOV-
ŠČINE L. CAUTIONA.

F. HAUC:
/
Težko okovana vrata so Asla-
na potisnila pred seboj na ploč-
nik in se za njim zapahnila. Ni
se premaknil, močan blesk son-
ca mu je zakril pogled. Šele čez
čas mu je pred očmi zaigral
spekter velemestnih barv, ki jih
je doslej, osem dolgih let, lahko
opazoval le posamič — skozi
zamrežena okna.
Nič več kaznilnice, je pomislil,
konec je večno dolgim uram,
konec nenehne prisotnosti paz-
nikov, konec absurdnega spre-
hajanja v krogu, ki ga je dovo-
ljeval ozki prostor kaznilniškega
dvorišča.
Grozljiv lepak na oni strani
ceste ga je opozoril na najno-
vejši film. Kot simbol nečesa,
davnega, toda jasno predočene-
ga. Kot težak spomin na filmsko
predstavo, ki si jo je ogledal ve-
čer pred osmimi leti, potem ko
je umoril svojo ženo, da bi se
zavaroval, si priskrbel alibi.
Pogled mu je zdrsel po sebi.
Kot Chaplin sem, legendarni
Chaplin, s ponošenim frakom
in prevelikimi čevlji. In takšen
videz naj bi imel jaz, ki sem
vedno ljubil eleganco in svetel
voz, ki mi ga je dopuščala do-
nosna obrt avtomobilskega me-
hanika? Poznal sem avtomobile,
poznal vse njihove skrivnosti,
hibe in prednosti. V moji delav-
nici so se vrstile petične stran-
ke in mi prepuščale svoje svetle
ladje, ki bi se jih lahko loteval
v belem delovnem plašču, tako
kot daje hišni veterinar injek-
cije občutljivim pudlicam. Mar
torej nisem imel vsega za do-
stojno življenje?
Na ta pojem je pozabil, ko je
v navalu ljubosumja m užalo-
ščenosti svoje osebnosti ubijal.
Ne, ni računal na perfektni
umor. Dokaz za to je tako nai-
ven alibi, ki ga je iskal med
tujim svetom v enem od kine-
matografov. Bo napako lahko
popravil zdaj?
Svoj korak je usmeril jk) raz-
gretem asfaltu, počasi se je pre-
puščal gneči hiteče množice,
atmosferi izpušnih plinov vozil,
objemu pisanih klešč, ki so jih
ustvarjali pravilno razvrščeni
bloki na tej in na oni strani
ceste. Prepuščal se je direndaju
mesta, toda njegove misli so bi-
le namenjene koščku papirja, ki
ga je tiščal v desnici. Listek,
iztrgan iz beležnice kaznilniške-
ga referenta v oddelku za reha-
bilitacijo bivših pripornikov, mu
je zdaj kazal pot, morda tudi
življenjsko. Listek z naslovom,
ki ni povedal ničesar: »Martin,
industrija sintetičnih vlaken ...«
Uslužbenec s pozlačenim »M«
na žepu modre uniforme ga je
pripeljal v oblazinjen urad. As-
lan je s pogledom begal iz kota
v kot in se ustavil na usnjenem
fotelju. Nad njim je ugledal
konice lakastih čevljev in pri-
žgano cigaro, ki so jo držali
prsti roke, naslonjene na stra-
nico fotelja.
»Menda bi bilo predstavljanje
skoraj odveč, ali ne? Jaz sem
Martin, industrija sintetičnih
vlaken, vaša nekdanja stranka,
in vi ste rafinirani mehanik As-
lan, morilec svoje žene in uro
tega bivši zapornik, potreben
rehabilitacije. Je tako?«
Aslan je onemel, pozneje pa
komaj iztisnil: »Da. Toda kaj
hočete od mene?«
»Le počasi, gospod Aslan. Iz-
volite sesti!«
Aslan je sedel Vedel je, da
skušajo listki s podobnimi na-
slovi, kot ga je imel on, povr-
niti bivše zapornike v normal-
no življenje, jih vključiti v druž-
bo. ki jih obdaja. Toda prepri-
čan je bil, da vsi njegove vrste
le ne sedejo uro potem, ko so
zapustili zapor, v naslanjač in
da vsem gosto p>orasla roka le
ne ponudi najboljše cigare.
•A.slan je odkimal in poslušal:
»Ne glejte me tako zmedeno.
Spremljal sem vas v času va-
šega procesa po časopisih in
kasneje po telefonu, vem torej
vse o vas in kot vaša nekdanja
stranka upam, da mi boste ugo-
dili tudi sedaj. Splačalo se vam
bo, verjemite!«
Aslan ni prezrl prizrvoka iro-
nije v Martinovih besedah. Pre-
vidno je vprašal: »In kakšno bo
moje delo? Saj veste, da se ra-
zumem le na avtomolaile.«
»In na umore!« mu je navrgel
Martin,
Aslan je šinil pokonci.
»Pustite pretvarjanje, nič se
vam ne poda, tudi vaša grimasa
ni najboljša. Sicer pa preidiva
kar na stvar, nam, poslovnim
ljudem, se vedno mudi, Pojdite
z menoj!«
Dvigalo ju je popeljalo na-
vzdol. S pritiskom na gumb so
se pred njima široko odprla
premična vrata, vstopila sta v
garažo. Aslan je zaživel: zagle-
dal je dve limuzini, se zazrl
vanju in obenem poslušal: »Bo-
dite mi hvaležni, Aslan, pripe-
ljal sehi vas v vaš svet. Ni tako?
Vidite, ti dve limuzini sta moj
hobby — vedno kupujem dva
povstm enaka avtomobila, ved-
no iste znamke, istega tipa in
iste barve. Letos sem se odlo-
čil za črno barvo. Ljudje imajo
najrazličnejše hobbyje; ta je
moj.«
Aslan je postal nestrpen. »Re-
kli ste, da boste prešli na stvar.
Pričnite že vendar. Ničesar ne
razumem, vidim le dva enaka
avtomobila. In pritisk v gumah
je prenizek,« je še vajeno dodal.
»Za to boste poskrbeli vi. Saj
sprejmete mesto mojega osebne-
ga šoferja, ali ne? Rekel sem
vam, da vam ne bo žal. In še
bolj boste zadovoljni, če boste
eno o4 teh limuzin malce pre-
uredili.«
»Kako?« je vprašal Aslan.
»Poslušajte me dobro, Aslan,«
je povzel Martin, in nadaljeval:
»Na razpolago vam je vse, kar
najdete tukaj, in našli boste vse,
da varn v enega od teh avtomo-
bilov ne bo težko vgraditi.,.«
»Kaj?« je vrgel Aslan.
»..,Vgraditi določeno količino
eksploziva, ki se bo vžgal ob
pritisku na zavoro. Vam to ne
bo težko. Prakse okrog teh la-
djic imate dovolj, zato sem iz-
bral prav vas, Aslan. In še bolj
pridete v poštev zaradi tega, ker
ste že morili.«
»Ceprgv ne tako rafinirano,«
se je ojunačil Aslan, saj je do-
umel Martinov namen. »In koga
bi se radi znebili?«
Martin je bil z odgovorom hi-
ter: »In koga ste se znebili vi?«
Ko je Aslan spoznal Suzan
Martin, je o svojem početju pri-
čel resneje razmišljati. Novemu
okolju se je namreč hitro pod-
vrgel. Martin mu njunega po-
govora v garaži ni omenjal, ve-
dno je kazal le videz prostoduš-
nosti, ni se upiral tudi vse po-
gostnejšim Aslanovim obiskom
in zdelo se je, kot da sploh ne
reagira tudi na vse zaupnejše
pogovore med svojo ženo Suzan
in Aslanom, na pogovore, ki jim
je bil priča, toda vedel je, da
se je njegova žena pričela sesta-
jati z novim šoferjem,
Prav ti sestanki so gnali As-
lana k razmišljanju. Sprejel je
to službo in nevarno nalogo sa-
mo zaradi denarja, zdaj pa je
počasi in vse bolj dojemal na-
peto ozračje med Suzan in seboj
na eni in med Martinom na dru-
gi strani. Ta napetost se je ve-
čala iz dneva v dan. Aslan je
čutil, da se mora zavarovati, in
v resnici je tudi Martin mislil
tako. Da bi vso stvar javil po-
liciji? Ne, tudi to misel je Aslan
zavrgel: obtožili bi ga priprav-
ljanja naklepnega umora in
morda bi za vse plačal ceno le
on. Tega pa si v resnici ni želel.
Vse je prepustil naključju m
ftasu.
Aslan je bil res dober šofer.
To mu je priznavala tudi Suzan
na kratkih sprehodih v eni od
Martinovih limuzin, In to bi bil
moral vedeti tudi Martin tisto
nedeljsko popoldne, ko je poln
notranjega besa sedel v avto-
mobil in se pognal za njegovim
dvojčkom.
Čutil je namreč, da izgublja
nad Aslanom oblast, da se je
v svojem načrtu prenaglil. Ta
edina misel ga je preganjala,
ko je sledil Suzan in Aslanu. V
vedno enaki razdalji je vozil
skozi mesto, ju zasledoval kot
ubogljiv ptičar.
Aslan je zunaj mesta zapeljal
hitreje in še vedno brez misli
je tudi Martin močneje pritisnil
na plin. Pogled se mu je zazrl
v kazalce brzinomera, ki se je
strmo dvigal, ne meneč se za
hitrost, s katero so robovi ceste
divjali mimo njega.
Prepozno je zagledal nepreki-
njeno vrsto pogrebcev z r9.kvijo
na nosilih, ki so mu zaprli pot.
Pritisnil je na zavoro, V črnino
odeti pogrebci so zaslišali stra-
šen tresk, ki je avtomobil raz-
trgal skoraj na kose.
Nekaj pozneje je Aslan razkril
Suzan načrt njenega moža in
dodal: »Martin je mislil, da sta
njegovi limuzini res povsem
enaki, o tem je bij prepričan
še bolj zaradi svojega hobbyja
Ni pa vedel, da se njegova dva
avtomobila le razlikujeta v eni
sami malenkosti: v barvi kazal-
cev brzinomera. Eksploziv pa
je bil le v enem od njiju. Tako
sem dobro vedel, v katerem av-
tomobilu te lahko vozim, moja
draga Suzan. Res, nevaren hob-
by.«
S<rHn ^
I K r> \ I K - pt'(rlv. 27. okfnhrn 1<»fi7
Sfriin S
Končiino
jesensko tekmovanje
v občinski
nogometni ligi
Tekmovalna komisija občinske no-
gometne lige je po končanem je-
senskem delu tekmovanja registri-
rala vse tekme z doseženimi rezul-
tati.
KONČNA LESTVICA
OBČINSKE NOGOMETNE LIGE:
1.	Hajdlna	10 33:23 15
2.	Lovrenc	10 28:21 12
3.	Markove!	10 30:30 11
4.	Rogoznica 10 I9:ie 10
5.	Videm	lO 22:25 7
6.	Gorišnica	10 7:30 2
Prvak občinske nogometne lige
za leto 1967 Je nogometno moštvo
TVD Partizan Hajdina, ki si je že
drugič priborilo prehodni pokal
občinske zveze za telesno kulturo
Ptuj.
Moštvu Hajdine iskrena čestitka!
Tekmovanje v letu 1967 je pote-
kalo povsem normalno, brez težav,
razen pomanjkljivosti v dostavi za-
pisnikov odigranih tekem, ki jih
društva oziroma delegati niso pra-
vočasno dostavljali tekmovalni ko-
misiji.
Vsa društva so vzela tekmovanje
zelo resno, kar Je razvidno iz do-
seženih rezultatov, razen moštva
TVD Partizan Gorišnica, ki Je graje
vredno glede na to, da je bilo v
spomladanskem delu eno od najbolj
discipliniranih, v jesenskem delu
pa Je popolnoma odpovedalo oziro-
ma predalo vse tekme brez športne
borbe.	J. V.
nutkov in preciznih strelov na gol.
V moški konkurenci .ie presenet-
ljivo zmagala kombinirana ekipa
ekonomske in trgovske šole pred
gimnazijo in strokovnim centrom.
Slednji so bili favoriti, vendar niso
izpolnili pričakovanj. Med ženskimi
ekipami je zmagala ekonomska sred-
nja šola pred gimnazijo in trgovsko
šolo.
Prvoplasirane ekipe so prejele
pokale.	CM
Srednješolsko prvenstvo
v rokometu
v torek, 24. oktobra, je bilo tra-
dicionalno prvenstvo v rokometu.
Sodeloyale so ekipe srednje eko-
nomske šole, gimnazije in strokov-
nega centra. V večini ekip so igrali
kvalitetni Igralci štajerskih roko-
metnih klubov, ki obiskujejo na-
vedene šole. Zato smo gledali do-
bre tekme, polne razburljivih tre-
STRELSTVO
v nedeljo, 22. oktobra, je bilo na
ptujskem strelišču končano občinsko
jesensko tekmovanje z MK puško
in pištolo. To tekmovanje je izve-
deno vsako leto po programu občin-
skega strelskega odbora. Ekipe strel-
skih družin se borijo za prehodne
pokale, najboljši posamezniki pa so
nagrajeni z raznimi praktičnimi da-
rili.
Udeležba tokrat ni bila preveč
zadovoljiva, saj se je ob zelo ugod-
nem vremenu zbralo na strelišču
le 40 strelcev in strelk.
Z MK puško so članske ekipe do-
segle naslednje rezultate:
1.	Turnišče 1143 krogov,
2.	Kidričevo I 1129 krogov,
3.	Železničar 996 krogov,
4.	Kidričevo II 958 krogov,
5.	Gradb. podj. Drava 908 krogov,
fi. Podlehnik 782 krogov.
Od posameznikov je bil najuspeš-
nejši Levanič (Kidričevo) z 245 kro-
gi, sledijo pa mu Gole (Turnišče)
z 240, Mihelač (Turnišče) z. 238 kro-
gi itd.
Ženska ekipa iz Kidričevega v
sestavu Olga Kramberger, Albina
Pšajd in Dita Vukičevič je brez
konkurence nastreljala 674 krogov
(Od 900 možnih). Najboljša je bila
Krambergerjeva (232 krogov).
Z MK pištolo je tekmovalo le pet
strelcev. Najboljši so bili: Korpar
(Kidričevo) 215, Skok (Turnišče) 207,
Ban (Kidričevo) 205 krogov.
Ob tem tekmovanju vprašujemo,
kje so bile strelske družine TAP,
Spuhlja, Gradnje, Gozdar in dru-
ge, ki se ne morejo izgovarjati, da
nimajo na voljo pušk in streliva.
Zato je nujno, da občinski strelski
odbor na svoji seji v zvezi s temi
družinami sprejme ustrezne sklepe.
KA
RODILE SO:
Angela Rozman, Jurovci 12 — deč-
ka; Marija Snajder, Prešernova 25
—	Franca; Neža Lajh, Sobetinci 9
—	Brigito; Terezija Bezjak, Bukov-
ci 51 — Rezko; Marija Malek, Dra-
ženci 59 — deklico; Hilda Vaupotič,
Pušenci 23 — Jožka; Marija Tajh-
man, Vumpah 4 — deklico; Ana
Domiter, Cirkovce 74 — Nado; Leo-
poldina Strižič, Zg. Hajdina 91 —
dečka; Terezija Tomažič, Hrastovec
79 — Roberta; Angela Srša, Veščica
36, Ljutomer — dečka; Štefka Lor-
bek, Pestike 1 — Darinko; Alojzija
Golob, Nunska graba 20, Ljutomer
—	Janeza; Dragica Fijačko, Kidri-
čevo 13 — Valerijo; Julijana Sven-
šek, Gruškovje 91 — deklico; Miran-
da Težak, Podlehnik 6/a — Sergejo;
Anica Voljč, Dobravska 3, Ormož —
dečka; Gabrijela Majcen, Na obrež-
je 10 — Dominiko; Anica Kelnarič,
Godeninci 39 — Aleksandra; Matil-
da Zupanič, Gorišnica 17 — dečka;
Elizabeta Krajnčič, Kicar 84 —
dečka; Marija Korpar, Ljutomerska
20/d — Karlo; Ema Vogrinec, Ka-
menščak 56, Ljutomer — Boruta;
Terezija Murko, Draženci 74 — Kon-
rada; Angela Cizerl, Mihovci 70 —
Borisa; Angela Zmazek, Radoslavci
17, Ljutomer — dečka; Antonija
Vesenjak, Gradišče 7 — deklico;
Cecilija Prevoljšek, Makole, Dežno
45 — Ireno; Marija Ivanuša, Fran-
kovci 30 — Matejo; Frančiška Ver-
šič, Trbegovci 2, Radgona — Mari-
jo; Bronka Miklošič, Trubarjeva 2
— dečka; Katinka Grabovac, Ivanj-
kovci 39 — dečka; Matilda Berglez,
Podlože 23 — deklico.
POROKE:
Dragomir Nikolič, Vičavska pot,
in Ana Arnečič, Lackova 1; Raiko
Turnšek, Budina 50, in Marica Ži-
žek, Kicar 4; Ervin Kokol, Grajen-
ščak 53, in Marija Rep, Ormoška 3;
Alojz Cič, Nova cesta 4, in Ingrid
Hržič, Nova cesta 4; Jožef Petek,
Moškanjci 113, in Marija Bohak,
Moškanjci 60; Jožef Dereani, Jare-
nina 13/a, in Marija Srdinšfek, Kun-
gota 44.
UMRLI SO:
Marija Mohorko, Skorba 39, rojena
1909, umrla 18. oktobra 1967; Terezija
Hrovat, Cankarjeva 18, rojena 1893.
umrla 20. oktobra 1967; Marija Ve-
senjak, Maribor, Ljubljanska 4,
rojena 1945, umrla 22. oktobra 1967;
Marija Topolovec, Gruškovje 114,
rojena 1892, umrla 23. oktobra 1967;
Janez Cucek, Trnovska vas 48, ro-
jen 1910, umrl 20. oktobra 1967; dr.
Mitja Mrgole, Bezjakova 6, rojen
1891, umrl 24. oktobra 1967.
prometne nesrece
v ptuju
18. oktobra sta ob 9.44 trčila na
cesti I. reda Ptuj—Ormož v vasi
Borovci osebni avtomobil MB 233-15
z voznikom Konradom Vrtičem iz
Dornave in gasilski avtomobil PGD
Zamušani, ki ga je upravljal Jože
Erženjak iz Zamušanov. Nastalo je
za 4000 novih dinarjev materialne
škode.
*
21. oktobra sta ob 16.30 trčila na
Znidaričevem nabrežju v Ptuju
motorist Vlado Leber iz Ptuja z
motornim kolesom MB 19-152 in
mopedist Ivan Voda s sopotnico z
mopedom MB 51-707. Pri trčenju je
obe vozili zaneslo v osebni avtomo-
bil LJ 436-65, last Jožeta Hronka iz
Podlehnika, ki je parkiral ob robu
ceste. Pri tem je nastalo na vozilih
za 1500 novih dinarjev materialne
škode. Motorist, mopedist in nje-
gova sopotnica so se pri trčenju Igže
poškodovali.
*
23. oktobra se je ob 8.30 zgodila
prometna nesreča na cesti III. reda
Videm—Leskovec v vasi Repišče. V
nepreglednem in ostrem ovinku sta
trčila avtobus LJ 219-72, ki ga je
vozil Edvard Založnik iz Spodnje
Zadobrove pri Ljubljani, in osebni
avtomobil ST 75-41 z voznikom Mi-
jem Matijaševičem iz Splita. Teles-
nih poškodb ni bilo, materialna ško-
da na znaša 2800 novih dinariev.
V ZADNJEM ČASU SO SE ZDRA-
VILI ALI SE ŠE ZDRAVIJO V
PTUJSKI BOLNIŠNICI NASLEDNJI
PONESREČENCI:
Kristina Matijevič (rojena 1943),
Podbrezovlca 47, je padla in si po-
škodovala hrbtenico; Franc Horvat
(1957), Sakušak 76, si je opekel des-
no roko; Peter Prelog (1926), Stojn-
ci 79, si je pri delu poškodoval des-
no nogo; Anton Filipaja (1938), Skor-
ba 47, si je z motorno žago poško-
doval levo roko; Marijo Rojko (1905),
Loperšice 49, je mož poškodoval po
glavi; Slavko Cernivec (1940), Cir-
kulane 25, je krava poškodovala po
telesu; Terezija Janžekovič (1942),
Prerod 40, si je pri delu poškodo-
vala glavo; Anton Osterc (1946),
Lackova 1, Ptuj, se je z nožem ure-
zal v levo roko; Dragoslava Pulko
(1948), Cermožiše 37, se je z žico
zbodla v desno nogo; Robert Sukič
(1964), Kidričevo 6, je padel in
si poškodoval glavo; Marija Kozel
(1953), Ložina 31, si je pri delu po-
škodovala levo roko; Igor Veder-
njak (1964), Ptuj, Zadružni trg, je
padel in si poškodoval obraz; Alojz
Muršič (1916), Zagojiči 19, se je
poškodoval po telesu; Maks Meško
(1903), Lahonci 6, si je pri prometni
nesreči poškodoval desno nogo;
Vlado Lebar (1941), Lackova 4, Ptuj.
si je pri prometni nesreči poškodo-
val levo nogo; Štefan Pulko (1924),
Hajdoše 11, le padel z motorja in
se poškodoval po telesu; Zvonko
Murko (1963), Apače 75. si je pri
prometni nesreči poškodoval slavo:
Jurij Marodi (1931). Spuhlja 115. je
padel in si poškodoval levo nogo:
Stanko Zupanič (1948), Stojnci 11,
si je s steklom porezal desno roko;
Matilda Firbas (1907), Moškanjci 80.
se je opekla po obeh rokah: Staniša
Mikuljevič (1946). kasarna, Ptuj, si
je poškodoval levo roko.
trZne cene povrtnine in
sadja v ptujski poslo-
valnici »povrtnine« (pri
magdi)
Grozdje II. 3,50, hruške II. 3, ja-
bolka II. 1,30, jabolka III. 1, smokve
4,80, smokve 5,80, smokve (venci)
6,20, banane 4,90, limone 4,80, po-
maranče 5, rozine 6,20, kostanj 1,30,
cvetača 2,20, čebula 1,70, česen 9,50,
jedilno korenje 1,30, krompir II.
0.70, ohrovt 1,60, pesa 1,20, paprika
babura 2, paradižnik 2,20, peteršilj
2,90, solata (endivija) 2, zelena 1,70,
sveže zelje 0,60, kislo zelje 1,50, fi-
žol (cipro) 4, fižol (prepeličar) 4, fi-
žol (tetovec) 3,90, jajca 0,50, belo olje
115, belo olje 0,5 I 2,80, bučno olje
11 12, bučno olje 0.5 1 6,20.
Cene veljajo v novih dinarjih za
kilogram, liter ali kos.