»Ti«dnfk« t2h»j8 pod t«T> Bln-ajftii Tim imenom oesternik II, Anton 2lahtič, kmet, za Doleno, Zg. Pristavo itd., Franc Franjkovič, kmetijski tehnik, za Domavo, Franc Sisin- ger, uslužbenec, Janez Pignar, kmet, za Gorišnico I, Franc Krajnc, uslužbenec, Janez Žitnik, kmetijski tehnik, za Gorišnico II, Jože Kokol, kmet, za Grajeno, Franc Zupanič, Icmet, za Hajdino I, Jože Muzek, kmet, za Hajdino II, Ivan Kavčič, učitelj, za Jur- šince, Maks Jabločnik, delavec, za Kidričevo, Njiverce, Janez Kmetec, kmet, za Leskovec, Franc Dolenc, železničar, za Lov- renc, Ivanka Golob, učiteljica, za Majšperk, Alojz Solina, učitelj, za Markovce I, Janez Horvat, kmetijski tehnik, za Markovce I, Janez Koletnik, kmet. in Janko Horvat, kmet, za Markovce II, Marica Vauirotit, kntetica, za Podlehnik I, Jože Križančič, kmetijski tehnik, za Podlehnik II, Mimica Segula, gostilničarka, in Janko Vičar, kmet, za Polenšak, Slavko Gajšek, delavec, za Ptuj- sko goro, Lojze Cuček, delavec, za Rogoznico, Anton Taciga, kme- tijski tehnik, in Franc Adam, kmetijski tehnik, za Stoperce in Naraplje, Franc Tašner, kmet, za Trnovsko vas, Avgust Purg, kmet, za Videm pri Ptuju, Ana Veršič, učiteljica, za Vitomarce, Jože Reisman, kmetijski tehnik, za Zavrč in Ludvik Jerič, kmet, za Zetale. Za občinski zbor delovnih skupnosti pa so bili izrani in po- potrjeni sledeči kandidati: V skupino gospodarstva — ne- kmetijska dejavnost: Franc Auer, inženir-kemik, za volilno enoto glinica TGA Kidri- čevo, Rajko Lajh, tehnik, alumi- nij TGA Kidričevo, Albin Tom- še, strojni tehnik, za vzdrževalno enoto TGA Kidričevo, Rozika Klančnik, uslužbenka, za pro- račun in strojno energetiko TGA Kidričevo, Andrej Kovač, ekonomist, za Avtoopremo Ptuj, Anja Planine, tekstilni tehnik, za MTT Majšperk, Marica Jurgec, delavka, za Delto, Modo in kro- jaško-šivilsko delavnico Ptuj, Konrad Mere, delavec, za JZ- PPV Ptuj, ZTP sekcijo Ptuj, Konrad Vrtič, elektromonter, za podjetja Elektrokovinar, DES in Strojne delavnice, Milena Kralj, uslužbenka, za PTT, Agrotran- sport, Avtobusno podjetje, Na- rodno banko, Komunalno banko in tisk. Terezija Fras, delavka, za Tekstilno tovarno in zavod »Olge Meglič«, Anica Svenšek. gradbeni tehnik, m Alojz Rija- yec, šofer, za gradbeno podjetje Drava, Pleskar, Bino, opekarno, Zabjak, Kari Vobner, trgovski I pomočnik, za trgovska podjetja ^ Panonija, Izbira in Merkur, Franc Tomanič, ekonomist, za podjetja i Perutnina, Petxyvia, Žveplamo in Mlekarno, Barica Leber, ^elavka, in Štefka Grdiša, gostinska de- lavka, za podjetja Haložki biser, Vinko Reš in brivsko-frizerske obrate, Vinko Zigman, uslužbe- nec, za Vodni skupnosti. Kmetij- ski kombinat — lesni obrat, ko- munalo, stanovanjsko skupnost dimnikarsko podjetje in kino, Mirko Voda, mizar za pod- jetje Gradnje in za zasebne obrti I. in II. volilne enote, Vinko Vajt, delavec, za Gradiš — delo- višče Kidričevo, Zoran Herič, uslužbenec, za Konus Majšperk, obrt Lovrenc, stanovanjsko skup- nost Kidričevo in privatno obrt. — za kmetijstvo: Sonja inž. Kravos, agronom, in Milan Lacko, kmetijski tehnik, za kmetijski kombinat Ptuj, Simon Toplak, kmetijski tehnik, in Konrad Bezjak,"vkmet, za KZ »Jože Lacko« Ptuj, Vinko Dreu, kmetijski tehnik, in Franc Bra- tušek, kmetijski tehnik, za KZ »Haloze« Ptuj, Stanko Sirovnik, trgovski pomočnik, m Zvonko: Jager, delavec, za KZ »Dravsko polje« Lovrenc, Franc Prelog, di- rektor KZ, za KZ »Ptujsko po- lje« Gorišnica in Jože Vrtič, kme- tijski tehnik, za KZ Hajdina. II. skupina prosvete in kulture: Ljudmila Bras, kustos, za os- novne šole Toneta Znidariča, Ivana Spolenjaka, Cirkulane, Dornava, Gorišnica, Markovci, Zavrč, Turnišče in Muzej; Katica Bračko, učiteljica, za osnovne šo- le Franca Osojnika, Desternik, Juršinci in Polenšak; Menka Hanzel, Učiteljica, za osnovne šo- le Kidričevo, Hajdina, Lovrenc, Cirkovce, Majšperk, Videm, Les- kovec, Podlehnik in Zetale. III. skupina socialnega varstva in zdravstva: Vida Lipovšek medicinska se- stra za zdravstvene domove Ptuj, Kidričevo, Majšperk, za otroški vrtec in jasli Kidričevo; Alek-' sander dr. Poznik, zdravnik, in Marko dr. Demšar, zdravnik, za bolnišnico Ptuj, reševalno posta- jo in mestno lekarno; Adi Sar- man, direktor, za komunalni za- vod za socialno zavarovanje, dom Domava, Muretinci, otroški vrtci Ptuj, dijaški dom, mladinska ku- hinja in železničarska ambulanta. IV. skupina javnih uslužbencev: Ivica Kristanič, uslužbenka, za občinski ljudski odbor Ptuj in za politične organizacije, Sima Ig- njatovič, oficir JLA, za okrajno sodišče, javno tožilstvo, ZVZ Ptuj, veterinarsko postajo in druge organizacije, aktivne ofi- cirje in podoficirje ter za zavod za zaposlovanje delavcev. Naslednje dni se bo predvolil- na aktivnost nadaljevala. Na zbo- rih bodo volivci diskutirali s kandidati za odbornike in poslan- ce o vseh perečih problemih, ki bodo predvidoma prišli na vrsto za reševanje v bližnji bodočnosti. Odborniki občinske skupščine ter bodoči poslanci republiške in zvezne skupščine bodo na zborih seznanjeni s poglavitnimi proble- mi posameznih območij občine, kjer kandidirajo, da bodo, če bo- do Izvoljeni, laie razumeli potre- bomike, bodo tudi zbori, na ka- be s poslanskega območja, ki jih bodo miorali pomagati reševati. Politične organizacije, Sociali- stična zveza in Sindikati bodo morali biti zelo prizadevne skup- no s svojim celotnim političnim aktivom, da bodo zbori množično obsikani in vsebinsko zanimivii glede na tematiko, ki bo na njih obravnavana. Poleg zborov, na katere bodo prišli kandidati za občinske od- tere bodročja pulturnih ustanov, pro- svetnih društev, znanstvenih ustanov, umetniških in drugih skupin v kulturno - prosvetni zbor - s področja zdravstva, so- cialnega varstva, zdravstvenih zavodov, socialnega zavarovanja itd. v socialno-zdravstveni zbor, politični forumi, organi uprav- ljanja itd. pa bodo volili odbor- nika v organizacijsko-politični zbor. Vsi ti štirje zbori tvorijo v občinski skupščini skupaj s kme- tijsko' podskupino v gospodar- skem zboru zlwr delovnih orga- nizacij, slednji pa skupaj z ob- činskim zborom, ki bo izvoljen 26. maja tvori občinsko skup- ščino. Na vi«mike za kmetij'gtvo na podeželju, ter 16. jnnija, ko bodo izvoljeni po- slanci za republiški in zvezni zbor, so neposredne volitve kon- čane. Posredno pa se volitve nada- ljujejo, in sicer tako, da bodo občinske s/kupščine izvolile: # Odbornike za okrajno skupščino iz svojih vrst. # Poslance za vse zbore re- publiške skupščine. # Poslance za zbore zvezne skupščine. Te volitve bodo po vsej drža- vi 5. junija letos. Volitve bodo končane še z zadnjim volitA'enim aktom, ko bodo republiški zbori (občin) iz svojih vrst izvolili poslance v zbor narodov v okviru zveznega zbora. Da bi bilo pojasnilo popolno, pojasnimo še to. Kdo po vsem tem voli le dvakrat (26. maja m 16. junija). Lahko ste uganili, da tisti, ki niso v delovnem raz- merju, torej nezaposlena mladi- na, upokojenci, gospodinje in po- dobna vrsta volivcev. IJEPO JE BILO OB LETOŠNJEM PRVEM MAJU Za letošnje prijetno prvomaj- sko praznovTije 1. in 2. maja 1963 so bili dani vsi pogoji — lepo vreme, zadostne priprave za proslave po kolektivih in v kra- jih, pa tudi za primemo razve- drilo doma, na raznih izletih in potovanjih, kakor je pač kdo or- sraniziral in si mogel privoščiti. V Ptuju je bilo na predvečer 1. maja — 30. aprila — na Trgu mladinskih delovnih brigad^^zbo- rovanje. Zbranim je igrala god- ba »Svobode« in pel pevski zbor »Obrtnik« po končanem govoru sekretarja občinskega komiteja ZKS Janeza Kostanjevca. Novi cestni most čez Dravo so naipc^ niH številni gledalci (^»jeaneta na gradu. Po tem slavnostnem ovodiu v praznovanje se je to razlieno od- daljevalo in končai-xahodnonemiki po. irodbi o sodelovanja. ljutomerske občine. Ob 11.31 bo- do ormoški mladinci sprejeli štafetno {jalico v Gorišinici in jo prenesli dp 12.30 v Ormož. Po sprejemu štafetne palice in slav- nositnem nagovoru bo palica ob 12.40 uri nadaljevala svojo pot. I>eset minut pred prihodom zvezne štafete bodo v Ormožu na Glavnem trgu vse lokalne štafe- te, ki bodo prispele iz j>etih pod- ročij občine: s Koga prek Sredi- šča v Ormož; Podgorci—Sodinci —Velika Nedelja—Ormož; Mi- klavž—Krčevina—Pavlovci - Or- mož; Tomaž—Ključarovci—^Leš- nica—Ormož in Runeč — Spod- nji Ključarovci—Lešnica—Or- mož. V predpripravah in v teiku s štafetno palico bo sndeiovak) v otočiini približno 400 mladincev in mladink, gasilcev in športni- kov družitev »PaiTtizotK v oisčiTii. tX R, Stran 2 T F n M I K PTT'J. cln»> 10 mala 1363 Pred mednarodnim kongresom žena 1963 v Moskvi žene v sodobni družbi Zakaj Se govorimo o vlogi žensk v »odobni družbi? Ženske so do- segle enakopravnost in s tem je vprašanje rešeno. Ni posebne vlo- ge žensk, ker so z moškimi ena- kopravne državljanke. V Javnem življenju imajo isto vlogo kot moški. Zakaj nismo v tem do- »ledni? Čeprav napredujemo z ogromnimi koraki, se mnoge ukoreninjene navade in pojmova- nja Se niso umaknila napredku. Oglejmo si praktičen položaj Baie žene. 2e mladina se po kon- čanem obveznem šolanju enako ne usmerja na življenjsko pot. Vetina fantov si libere kakrSno- keU nadaljnjo izobrazbo, da bi si astrarili za bodočnost, ko bodo odrasli, ekonomsko samostojnost; Ttak pa6 po svojim možnostih in Bmegljivosti njegovih. Pri dekle- tih ni tako. Marsikatera se mora odreči ali se sama odreče prido- bitnemu poklicu, češ saj se bo ta- ke ali tako poročila in bo ostala gospodinja in mati. Tako je bilo in tako je še marsikje danes in ne smemo trditi, da je ta pojav samo posledica zastarele miselno- iti. Skrb za naraščaj bo po zakonih narave ostala v glavnem na že- ninih ramenih. S tem izpolnjuje žena veliko nalogo in je daljšo dobo obremenjena, celo bolj kot v kakšnem poklicu. S tem pa še ne postane samostojna; ekonom- sko ostane odvisna. Njeno živ- ljenjsko delo je neprecenljiv pri- spevek v dobrobit človeške druž- be, zanj pa še žena žal nima dru- gega kot moralni ekvivalent. Že- na mora za svojo osamosvojitev, za ekonomsko samostojnost, brez katere ni vsestranske samostoj- nosti, opravljati še pridobitno de- javnost. Lahko bi oporekali, da je pri nas družina v celoti varo- vanec družbenega reda, ki varuje ženo in naraščaj. Na eni strani to drži, na drugi strani pa ženi ne zagotovlja ekonomske samo- stojnosti. Se vedno je gospodar, kdor prinaša v hišo denar. V srečnih, složnih družinah teh spon ne občutijo. Drugače je v nasprot- nem primeru, kjer sta svoboda in enakopravnost žene odvisna od moža, ne pa od zakona. Ekonomska odvisnost ni edino, kar teži ženo-gospodinjo in mater. Z delom v ozkem krogu, med svojimi štirimi stenami, se večina žena odtuji življenju in dogaja- nju izven kroga njenega udej- stvovanja. Zavedati se moramo, da ni mogoče živeti izven skup- nosti. Večina žena je še vedno zaposlenih samo v gospodinjstvu in se ne zaveda, na kako majavih temeljih je njen domači mir, iz katerega se boji stopiti v jav- nost. Zena in mati, pa tudi mlado dekle, so nadvse zainteresirane za skupno dobrobit in zato tudi lahko močno vplivajo na izbolj- šanje prilik v svoji ožji in širši okolici. Dobra polovica državlja- nov je žensk in v njihovi aktivni enotnosti so ogromne rezerve. Množično, zavestno javno udej- stvovanje žena bo pomagalo tudi ohraniti domačo srečo. Svetovni dogodki, boj kolonial- nih narodov za samostojnost in ekonomsko neodvisnost, za aktiv- no koeksistenco, pretresajo svet. Boj za mir posega s svojimi da- lekosežnimi posledicami v sleher- no družino. Letos v juniju bo ponovno za- sedal mednarodni kongres žena in sicer v Moskvi. Cilji in proble- mi žena vsega sveta so skupni. Ne glede na širino imamo tudi v svoji bližini mnogo vsakdanjih problemov, ki vplivajo na življe- nje žene, pa tudi na moža in bi za nje prav zato utegnile žene hitreje najti primerno rešitev. Večina teh problemov onemogoča ženi koristi do svoje enakoprav- nosti. V primerih, kjer je žena pridobitno zaposlena izven doma, kjer je dosegla ekonomsko neod- visnost, si je s tem naložila še novo breme. Njeni življenjski po- goji in dolžnosti v družini se bi- stveno niso spremenili. Zakonski predpisi sicer dajejo ženi olajša- ve na delovnem mestu glede na njeno materinstvo, vendar Se to ni vse. Skrb za nego članov dru- žine, prehrano, varstvo otrok, ne- ga bolnika in onemoglih d»užin- skih članov, popravila in krpanje, čiščenje in pranje ter stotero drobnih domačih uslug predstav- lja v celoti težko breme na že- ninih ramenih. To »o dejstva, ki jih poznamo, vendar še nismo dovolj energič- no pristopili k njihovemu reše- vanju. Vrtimo se v začaranem krogu. Zavedamo se prilik, da se žena ne more dovolj udejstvovati v javnem življenju in ravno za- to, ker se žene ne udejstvujejo v javnem življenju, ostanejo prilike takšne. Eden od temeljnih pogo- jev socializma je, boriti se za po- goje, ki bodo ženi olajšali bre- mena in s tem omogočili razvoj vseh možnosti ženinega javnega udejstvovanja. Ob predstoječih volitvah Je zo- pet široka prilika vključevanja žena v organe, ki odločajo o go- spodarjenju in uporabi sredstev tudi v naši komuni. Prek svojih predstavnic na vplivnih mestih bodo žene laže dosegle ustanav- ljanje uslužnostnih dejavnosti, ki jim bodo pomagale do stvarne enakopravnosti. N. P. Promovirala tudi Jožica Vrbnjak por. črvek iz Ptuja Jožica Vrbnjak por. Crvek iz Ptuja je promoviraJa 23. 4. 1963 na mediciinski fakulteti v Ljub- ljani za zdravniika splošnega zdravilstva. Po končanem studi ju na ptuj- ski gimnaziji 1956.1eta se je od- ločila za študij medicine na ljubljanski medicinsiki fakulteti, ki ga je tudi letos končala. Sedaj je na stažu v ptujski bolnišnici. Ob njenem končanem študiju naj ji veljajo čestitke tudi naših bralcev. Destenci Se v maju bo zgotovljen hlev za 100 telet-pitancev v Destencih, kjer bo redila KZ »Jože Lacko« Ptuj pitance iz lastne vzreje, de- loma pa iz odkupa nedopitanih in lažje živine. Sčasoma bo kapaci- teta pitališč v slovenj egoriškem predelu občine povečala na vsaj 500 stojišč za pitance, pa tudi za vzrejo pasemskega podmladka, za kar bodo dane možnosti ravno glede na močno krnino bazo na odkupljenih kmetijskih* površinah. Najraje se grejemo na grajskem zidu... (Posnetek: J. Vrabl) IZ ARHIVA SODNIKA za prehrške Občinski sodnik za prekrške, obravnava vse prekrške razen I tistih, za katere je predpisana kazen nad 100.000 din, tistih, za katere je predpisan izgon iz kraja, in tistih, ki jih določajo zvezni predpisi: zakon o dru- štvih, zborovanjih in shodih, zakon o verskih skupnostih in zakon o gibanju na meji. Ptujski sodnik za prekrške je obravnaval v lanskem letu 4204 prijave oziroma 363 več kakor leto prej. Z izrekom kazni je rešil 2520 prijav. Zanimiva je struktura kazni. Tako je izrekel 72 ukorov, 21 zapornih kazni s 411 dnevi za- pora, medtem ko so bile ostale kazni izrečene v obliki denar- nih kazni. Največ cestnoprometnih prekrškov Največ prekrškov napravijo kolesarji (nad 70 odstotkov vseh cestnoprometnih prekrškov), od teh pa je največ prekrškov za- radi vožnje brez luči. Lani je bilo zalotenih na vožnji brez luči 540 kolesarjev, kazen za takšen prekršek pa znaša do 4000 din. Dve osebi na enem kolesu sta bili zaloteni 159-krat, vinjenih kolesarjev so zalotili organi za javni red 212, vzpo- redno je vozilo 50 kolesarjev. Vozniki vprežnih vozil so lani vozili brez luči v 44 primerih, vinjenih je bilo 12, v nočnem času je vozilo po cesti Maribor- Ptuj 23 voznikov. Mopedisti so prav tako slabo disciplinirani koristniki cest. 144 jih je vozilo brez potrdila o znanju prometnih predpisov, 70 pa so jih zalotili celo vinjenih na cesti, čeprav je predvidena kazen za takšen prekršek z 10.000 din in odvzem potrdila za dobo treh mesecev. Najbolj disciplinirani so na cestah vozniki motornih vozil. Med kršitelji pa je bilo največ takšnih, ki so vozili brez voz- niškega dovoljenja: 150. Kazen za takšen primer lahko znaša do 15.000 din. V nasprotju s po- stavljenimi cestnoprometnimi znaki je vozilo 93 voznikov, pri- javljenih pa Je bilo kot pijanih 62 voznikov. Kazen zs tak pre- kršek je odvzem dovoljenja za 1 do 3 mesece in do 10.000 din kazni. 57 voznikov je vozilo motor- na vozila, ki niso bila registri- rana, 51 pa jih je parkiralo vo- zila na nedovoljenem prostoru. S preveliko hitrostjo je vozilo 51 voznikov, prednost je izsilje- valo 52 voznikov, na poziv uslužbencev LM se ni odzvalo 29 voznikov in nepravilno je prehitevalo 23 voznikov. Dru- gih prometnih prekrškov je bilo manj. Prekrški zoper javni red in mir Prekrškom zoper javni red in mir skoraj v vseh primerih bo- truje alkohol. Tu prevladuje razgrajanje, izzivanje k prete- pu, pretepanje, povzročanje ne- reda in prepira, nesramnega in žaljivega obnašanja na javnem kraju, motenja okolice s hru- pom in ropotom ter motenja nočnega miru. Teh prekrškov je bilo lani 944. Zaradi nedostoj- nega vedenja proti uradnim osebam je bilo 139 prijav, po nepotrebnem je streljalo 35 lju- di, zaradi krošnjarjenja pa je bilo prijavljenih 41 ljudi. 24 pri- javljenih je kurilo ogenj, ki bi lahko povzročil škodo, zaradi klatenja in brezdelja je bilo prijavljenih 28 ljudi, zaradi igre na slepo srečo pa 17 ljudi, prav toliko ljudi je obležalo tudi pi- janih na cestah. Prekrški v gospodarstvu Črni ribolovcl so v tem se- znamu na prvem mestu. Bilo jih je prijavljenih 59 in neka- teri med njimi so plačali kazen do 8000 din. Po odloku o odbiri plemenjakov je bilo 57 prijav, po uredbi o gostinskih podjetjih, torej zaradi točenja alkoholnih pijač v vinotoču je bilo 28; iz- ven tržnega prostora je proda- jalo razne predmete 32 ljudi, zaradi klanja živine In proda- janja mesa brez veterinarskega pregleda pa se je zagovarjalo 31 ljudi. Zaradi šušmarstva se je zagovarjalo 17 prijavljencev. Tudi v zdravstvu prekrški Ker se niso odzvali pozivu na cepljenje proti kozam, je bilo prijavljenih 146 državljanov, za- radi kršitve predpisov o prepre- čevanju in zatiranju nalezljivih bolezni pa 26 državljanov. Drugi prekrški Predpise o osebnih izkaznicah je kršilo lani 160 oseb. zakon o orožju 59 oseb, tujega držav- ljana ni prijavilo 8 oseb. Ob diskusiji o novem zdravstvenem domu ali o adaptaciji Pieiientluna zdravstvena služba ima svoje zahteve in pogoje dela Družbeni plan občine Ptuj »a 1963. leto obsega na 65. strani pod 2. točko med drugimi nalogami tudi nalogo proučitve programa funkcionalne Izgradnje splošne bolnišnice v Ptuju In programa ureditve oziroma gradnje zdrav- stvenega doma v Ptuju. V republiškem dnevnem tisku čitamo v zadnjem času precej sestavkov o usmeritvi investicij na področju zdravstva, v gradnjo bolnišnic med drugimi tudi v sa- mi Ljubljani. Nihče ne bo opore- kal, da je na primer v Ljubljani ob novozgrajeni polikliniki in v zdravstvenih domovih situacija bolnišnice, ki je obenem klinika, nevzdržna, in da je potrebno takšno stanje odpravljati. V utes- njenih in zastarelih prostorih ne trpi samo bolnik; pretesna učna baza zavira možnosti usposablja- nja prepotrebnega medicinskega kadra za vso republiko. Tudi na drugih območjih sta imeli izpo- polnitev in gradnja zdravstvenih domov prednost. Bolnice so za- ostale za hitrim razvojem. Vse pa kaže, da za vse potrebe zdrav- stvene službe še ni in tudi ne bo dovolj sredstev. Teh ugotovitev pa ne smemo posploševati. V naši občini so druEračne pri- like. Glede zdravstva smo 10 let za drugim} področji. Preventivna de,javnost, ki naj bi bila po vseh smernicah prednostna dejavnost, ker brez nje ni mogoče pričako- vati izboljšanja sdravstvenega stanja, je tako utesnjena v seda- njih prostorih ptujskega zdrav- stvenega doma, da se takšno sta- nje ne bi smelo več tolerirati. Dispanzerji so pretesni, ni pro- stora za patronažni center, ljudje čakajo ▼ pretesnih čakalnicah in >e stiskajo v tesnih hodnikih, kjer ni prostora nitt za ozke klo- pi, kamor bi naj sedli med čaka- njem, nekateri posedajo po stop- nicah, fizioterapija je v eni so- bici, pa Se ta v 3. nadstropju; invalidi, nosečnice in srčni težji bolniki morajo po strmih stop- nicah v drugo ali tretje nadstrop- je. Vse to onemogoča sodobno poslovanje in povzroča med strankami ter med člani kolektiva stalno nevoljo, skratka stanje, ki je nevzdržno. Vsi skupaj kritizi- rajo, se jezijo in prenaSajo teža- ve, ki jih več ne bi smelo biti. Zdravstveni kader, ki ga delo pod takSnimi pogoji preveč izčrpava in ne more veseliti, išče razne možnosti, da bi li pomagal na boljše. Drugače, brez trenja bi poteka- lo vse to ogromno in prekoristno delo, če bi bili pro?tori primerni. Mnogo več koristnih uslug bi la- hko opravila za skupnost zdrav- stvena služba, če bi bila v pri- mernih prostorih za njen pravil- ni razvoi. Prednje težave pa sedaj občuti vsak občan, ki po- trebuje usluge zdravstvenega do- ma, če ne kot bolnik pa zaradi preventivnega pregleda, od naj- mlajšega člana družine, recjnija pregledov šolarjev, mladine, de- lovnih ljudi, nosečnic do tako po- trebne zdravstvene zaščite sta- rejših letnikov. Graditev zdravstvenega doma, zlasti novogradnja, če ne drugače pa vsaj T etapah, ne zopet adap- tacija v druge namene grajenih prostorov, je edina in nujna re- šitev. O nujnosti gradnje novega zdravstvenega doma že dolgo go- vorimo. Rešitev tega problema postaja vedno bolj pereča in zahteva dokončno odločitev. Glede na ta problem in na na- loge iz družbenega plana bi ko- ristila javna diskusija občanov, ki so najbolj zainteresirani, da se preventivna zdravstvena služba dokončno in pravilno uredi pre- den bo padla dokončna odločitev, ali zopet le najlažji izhod iz stiske ali pa takšna rešitev, ki bo desetletja koristila svojemu na- menu in je ne bo potrebno po- novno reševati. N. P. OMDdofonla ircdni traktoristi V minulem tednu sem se pe- ljal proti Pragerskemu. Najprej sem srečal traktorista Janeza Sedlašeka, ki je peljal polno prikolico vreč s semensko koru- zu. Po bližnji velikanski njivi Kmetijskega kombinata Ptuj, obrat Pragersko, se je podilo še pet traktorjev. Traktorist Edi Tolar je z ogromno brano bra- nal in pripravljal teren za sa- jenje koruze, kar je s traktor- jem opravljal Jože Capi. Na drugem koncu je s krožno bra- no branal traktorist Janko Sire. Pri hlevih je imel s silažo svoj opravek traktorist Vinko Sire, z valjarjem pa sta delala svoje traktorista Jože Adelštajn in Jože Frangež. Marsikdo se je ozrl na to me- hanizirano delo na velikanskem kompleksu ter je občudoval na- gel strojni način obdelave zem- lje. Bilo je slišati kot na aero- dromu, kjer brnijo motorji le- tal. Res ogromno delo nekaj lju- di in strojev. Ce so traktoristi resni in podjetni, mora delo hi- tro od rok. Ko sem prišel izza Sikol na polje, sem se zamislil. Le tu in tam sem videl kakšno vprego, voz ali plug. Kakšna razlika je med delom mehanizacije in med delom z vprego, med kompleks- nimi površinami z eno kulturo in med pisanimi ter razmejiče- nimi parcelami. Kdor prizna, da je v napredku bodočnost, bi mo- ral tudi priznati, da minevajo časi, ko je bila konjska vprega in nekaj vprežnih kmetijskih strojev veliko bogastvo, ki se danes ne more več meriti z de- lom strojev. Ekonomično.st sled- njih pa narekuje večje površine in teh je vedno več in jih bo sčasoma še več, ker je vedno več zemlje v obdelavi sociali- stičnih kmetijskih obratov, ki je kmetovalci sami ne morejo ob- delovati, saj ne dohitevajo za- htev sedanjega časa s svojo vprego in obveznosti ob starem načinu proizvodnje na malih parcelah. Kjer pazijo traktoristi, da je na strojim čim manj popravil in da je strojni park čimbolj izko- riščen, gospodarstvo ne more trpeti škode In tam ne more biti kritike o slabem gospodarjenju. Današnji čas narekuje neizpro- sen boj za čas, pri traktoristih za minute dela in za njegovo kvaliteto. Te traktoriste, ki sem jih videl na obratu Kmetijskega kombinata Ptuj pri Pragerskem, bi pač lahko imenoval za moj- stre svojega poklica, ker sem se na svoje oči prepričal, da so se lotili dela z vso vnemo, skrb- nostjo in željo, da bi ga čimprej in najkvalitetneje opravili. Marsikdo se bo še peljal mimo teh njiv in bo pogledal na nji- hove posevke ter bo rekel: »Ce bo vse po sreči, bodo tukaj bo- gato želi!« BF. Nabava novih kmetijskih površin zahteva hidi povečanje strojnega parka I'ovečanje površin obratov KZ »Jože I acko« Ptuj narekuie tudi okrepitev strojnega parka vsaj za 4 traktorje, 3 kombajne in 3 gar- niture kompletne mehanizacije za travniško pm izvodnjo, 1 ž^rmUr o ?.a proi'.^vodn.jo krompirja, več do- polnilnih strojev za obstoječo me- hanizacijo ter vsaj 1 FAP petton- ski tovornjak za prevoz raznega materiala in strojev. Vse te po- trebne stroje bodo morali letos nabaviti. Po novem elaboratu za odkup 836 ha površin v letošnjem in 1964. letu bo okrepljen strojni park do- bro zaseden v vseh letnih časih. Oboje pa zahteva precejšnje in- vesticije. Samo za odkup zemlje bo potrebnih nad 115 milijonov dinarjev in za nabavo nadaljnje mehanizacije vsaj 20 milijonov di- narjev. Pri-j^edai 150 z^poglei^ ima KZ »Jože. Lacko« vsaj 15 kmetijskih strokovnjakov premalo^ zato jo bo precej stalo še izobraževanje obstoječih in novih kadrov, predno bo izpolnjena ta vrzel. Za sedaj si bodo pomagali poleg štipendi- ranja na rednih šolah še z delav- sko univerzo in z izobraževalnim centrom Kmetijskega kombinata Ptuj. Le ob vsestranski pravočasni skrbi za površine, za pravilen ko- lobar na njih, za zadostno meha- nizacijo in za strokovno usposob- ljen kader si bo KZ »Jože Lacko« lahko zagotovila uspehe, ki pristo- jajo socialističnemu obratu kapa- citete kot jo ima ta zadruga. V. J. Destemik Poslovna zgradba KZ »Jože Lac- ko« Ptuj v Desterniku je sedaj po ureditvi med najlepšimi po- slopji v kraju. Z njo je pridobila kmetijska zadruga lokale, ki so ji zelo potrebni za redno poslovanje, za skladišča,, za trgovino s repro- dukcijskim materialom, s trgovino za široko potrošnjo, za mesnico in gostinski lokal. Mesnica bo iz- ročena namenu tekom poletja, za gostinski lokal pa bodo prostori, ki še služijo stanovanju. Vodovod v zgradbi, sanitarne naprave in ostalo po sodobnih zahtevah in predpisih, dajejo urejenemu po- slopju posebno vrednost. S tem urejenim poslopjem je pridobil Destemik tudi več mikavnosti za turiste, ki jih zanese pot v ta pre- del občine. Trnovska vas z obratom kmetijskega gospo- darstva, ki ga ima KZ »Jože Lac- ko« v Trnovski vasi po prevzemu tega obrata od KZ Selce z okrog 200 ha površin, se je znatno pove- čal obseg površin KZ »Jože Lacko« Ptuj v Pesniški dolini na okrog 500 ha. Večina teh površin je na- menjena za pridelovanje krmnih rastlin za živinorejo. Tudi v Tr- novski vasi namerava omenjena zadruga povečati vsako leto kapa- citeto hlevov za nadaljnjih 200 stojišč. Tako bo mogoče živinorejo koncentrirati na predel z bogatim krmnim zaledjem in jo poenosta- viti z boljšo organizacijo proiz- vodnje s tem, da bo lahko 1 živi- norejec strojno oskrboval do 100 glav živine, kar bo znatno zmanj- šalo stroške sedanie oskrbe živine in stroške tran.«iporta krme. Juršinci Središče Slovenskih goric — Juršinci potrebujejo primerno ure- jeno zadružno poslovno stavbo, prostore za odkupno postajo, za- družne pisarne, pcšto in stanova- nje. Sedanje nedovršeno zadružno poslopje nameravajo z združ'nimi močmi še letos urediti, pri čemer bo levji delež na ramenih KZ -Jf-zf l.-joku. Pnji. ki sp tudi naj- boli 7,- •"rems da b vzporedno z zdrn-.-stvfnim iomom -»^predovala tudi zadružna gradnja. Ali lahko umetna gnojila tudi poslabšajo zemljo? ING. EGON ZOREČ UMETNA GNOJILA DELIMO V 4 SKUPINE: FOSFATNA, KALI- JEVA, DUŠIKOVA IN APNENA GNOJILA. Fosfatna gnojila močno pospe- šujejo rast korenin in razvoj ter razmnoževanje drobnoživk v tleh. Drobnoživke se često ne morejo dovolj razmnožiti, ker jim pri- manjkuje fosfatne kisline. Ker sta od življenja mikroorganizmov in rastlinskih ostankov v tleh močno odvisna ne samo pridelek, ampak tudi trajna rodovinost zem- lje. smemo reči, da fosfatna gno- jila neposredno pomagajo ohra- I niti in Izboljšati trajno rodovit- ' nost tal. Gnojimo lahko s fosfat- nimi gnojili močno. ' Kali.ieva gnojila: Pri količinah I od 200 do 300 kg kalijeve soli na I hektar ne morejo šitodovati ro- dovitnosti zemlje. Ce gnojimo enostransko a kalijevimi gnojili, I zmanjšamo zaloge dušikovih in ifosfornih gnojil, ki jih ima zem- lja, zato se pridelek zmanjša. Veliki obroki kalijevih gnojil, po- sebno pa enostransko gnojenje s kalijem brez drugih gnojil, pa lahko posebno v zemlji, kjer je malo apna, poslabšajo zlog, po- večajo potrebo po apnenju in tako zmanjšajo rodovitnost. Dušikova gnojila: Na zmanjše- vanje rodovitnosti tal vplivajo le tista gnojila, ki omogočajo zaki- sanje zemlje. Najbolj znan je amonsulfat. Posebno neprimerno I je, če uporabljamo samo dušikova gnojila zaradi bujne rasti, ki jo povzroči dušik, ker se hitreje iz- rabijo zaloge fosforja in kalija, teh pa največkrat primanjkuje. Posledica je, da se pridelki manj- šajo. Rastlina ne more dobro uspevati, če ne najde v tleh poleg dušika tudi dovolj fosforne in ka- lijeve hrane. Apnena gnojila: Z apnom ne gnojimo rastlini, ampak predvsem I zemljo, kmetijska tla. Apno od- , stranjuje kislost tal in s tem ustvarja boljše pogoje za življenje koristnih talnih bakterij. Apno pospešuje razkroj organskih snovi, Rogoznica Centralno skladišče KZ »Jože Lacko« in garaže za strojni park, ki bo stalo v Rogoznici pri Ptuju, bo začela KZ »Jože Lacko« gra- diti že letos junija. Najprej bo zgrajena remiza z delavnicami. Oboje je zelo potrebno za vzdrže- vanje strojnega parka in vozil. Rcmizo in delavnice bodo gradili s sredstvi iz lastnih skladov. hlevskega gnoja in ostankov rast- lin v tleh. Sele ko organska snov le-teh razpade, postanejo prosta mineralna rastlinska hranila, ki so v hlevskem gnoju in v rastlinskih ostankih in ki jih potem rastlin- ske korenine lahko vsrkavajo kot hrano. Ce je zemlja kisla in siro- mašna, pridelamo na njej brez gnojenja zelo malo. Ce tako zem- ljo poapnimo, potem povečamo njeno sposobnost, da nudi rastlini hrano. Obenem z aonenjem mo- ramo zemljo zagnojiti tudi z do- mačimi gnojili. Kdor svojo zemljo le apni in jo z intenzivno obde- lavo (mehanično) ali z napačnim kolobarjenjem ali z obojim sku- paj, prisilili, da nam nekaj časa dobro rodi, je svojo ?omljo izčr- pal. Iz vsega tega sledi: 1. Gnojiti je treba z vsemi vrsta- mi gnojil —fosfatnimi, kalijevimi indušikovimi. Po potrebi tudi ap- nimo. Fosfatna in kalijeva gnojila ne smejo nikoli manjkati, ne na njivi, sadovnjaku, na travniku ali v vinogradu. 2. Gnojiti je potrebno tudi redno s hlevskim gnojem, posebno njive. Večletna napačna raba mineral- nih gnojil, fosfatnih in kalijevih, dušikovih in apenenih. pa lahko poslabša rodovitnost tal, tako kot na primer n^račna obdelava, kc- lobarjenje itd. PTUJ. dne 10. maj« 19®8 TEDNIK Stran 5 JOZK SNAJDER Milena Bokša Bokša-Bac inž. Milena v 109 volilni enoti, ki zajema ravninski del občine Ormož, kan- didira kot poslanec za republiški zbor Bokša-Bac mž Milena, pro- fesorica na srednji kmetijski šoli v Mariboru Rojena je 27. V. 1927 leta v Ormožu 2e maja 1941. leta je bila povezana z narodnoosvo- bodilnim gibanjem. Septembra je bila zaprta in istega leta je od- šla v partizane, kjer je opravljala kurirsko službo v ljutomerskem okrožju. Kmalu je bila aretirana in 8 mesecev zaprta. Do leta 1944 je bila ilegalno v Mariboru, nato pa do osvoboditve na podeželju. Hitro zadušen požar Dne 30. aprila 1961 popoldne okrofT ure je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju Pe- rutninske farme na B^gu pri Ptuju, ki je bil po zaslugi ptuj- '-kih gasilcev takoj zadušen. V poslopju, kjer se je izjavil požar, je bilo več vagonov sla- me, do katerih [>a ogenj ni pro- drl, ker so ga prej zadušili mar- ljivi ptujski gasilci. V nevarno- sti je bila zgradba f>rejšnjega Zorčičevega mlina, stara s^tovba, ki bi vzplamtHa kot baklja, če bi ne biilo takoj na mestu gasil- cev. Med prvimi reševalci sta bi- la iz tovarne avtoopreme delav- ca Kolarič im Cestnik, ki sta takoj rešila iz gorečega hleva vse sviinje. Med njunim reševa- njem živine so že vodni curki iz gasilskih cevi dušili ogenj in ga tudi dokončno zadušili. Se en uspeh ptujskih gasilcev in uspeh naglega obveščanja v nesreči. Razgovor s kandidati Kandidat za poslanca v volilni enoti 63 v gospodarski zbor re- publiške skupščine Snajder Jože — kletar v KZ »Kombinat - Jeru- zalem«, Ormož — je ljubeznivo pristal na razgovor o sebi kot kandidatu. Rojen je bil 3. marca 1936 v Hermancih kot sin malega po- sestnika. Osnovno šolo je končal v domačem kraju, nato pa dvo- letno vinarsko-sadjarsko šolo na Svečini. Nato je služboval na KG Plač, VZ Presika in na VZ Ma- ribor. Povsod se je izkazal kot marljiv delavec. Sedaj je zapo- slen pri KZ »Kombinat - Jeruza- lem«, Ormož, kot kletar. Je ak- tiven družbeno-politični delavec, saj je član občinskega komiteja ZKS, sekretar OO ZK, tajnik sin- dikalne podružnice, član zadruž- nega sveta, kjer je zelo aktiven in kaže mnogo smisla ter zani- manja za vsestransko reševanje problemov s področja gospodar- stva. Posebej nas je seveda zanimalo, kako gleda tovariš Snajder kot koslanski kandidat in kletar, na perspektive področja, na katerem se poklicno udejstvuje. Kaj bi bilo mogoče v bližnji bo- dočnosti realno pričakovati od naših vinorodnih krajev v zvezi z večjim zalaganjem tujih tržišč z vinom? Menim predvsem, da je nizka proizvodna cena odločilnega po- mena, ki poleg sortimenta in kvalitete vina vpliva na obseg iz- voza. Sortiment naših vin je tre- • U Tant v Beogradu v osebnosti glavnega tajnika OZN lahko pozdravimo osebnost, ki je v okviru ustanovne listine Združenih narodov in po svojem osebnem prepričanju pričela od- ločno uveljavljati načela miro- ljubne koeksistence, vendar ne kot nekakšen »eksponent« neve- znanega sveta, kot mu skušajo ne- kateri zlonamerni diplomati na- tvezati iz prepričanja, da je taka pot v času blokovskih trenj edno mogoča in pravilna. Ni dvoma, da so Združeni na- rodi s tem, ko se je njihovo šte- vilo povečalo od začetnih 52 na 110 članov, zares postali univer- zalna organizacija, kjer vse bolj izginja »volilna aritmetika« in jo nadomeščajo želje po dejanskih argumentih o tem ali onem vpra- šanju ne glede na to, kdo jih iz- nese. U Tant se zato zavzema za odstranitev spornih \Tjrašani — stalnih žarišč novega spopada. Odločno terja ukinitev kolonial- nega sistema, kjer še obstaja, in čim večjo pomoč industrijsko raz- vitejših dežel deželam v razvoju. Očitno je namreč, da tli prav v tej veliki razliki, v razliki med siromaštvom in bogastvom, ne- varnost pred spopadom. V okvi- ru teh vorašanj se bodo tudi su- kali uradni razgovori v eBogradu. • BOSTON: TT T^ANT CASTM CLAN Generalni sekretar Združenih narodov U Tant .ie bil imeno- van za častnega člana ameriške aka^lemije znannsti in umetno- sti. Med 17 vidnimi tiiiimi os«h. nostmi. ki iim ,ie ameriška aka- demi.ja dodelila ta naslov., sta poleg generalnega sekreMria OZN tudi Robert Miirjolin (Franci.ia) in F^li* Andries Ve- niug (Nizozemska). ba v celoti prilagoditi potrebam zunanje trgovine. Razširiti je tre- ba vinogradniške površine in ne- obnovljene vinograde obnoviti predvsem s takimi žlahtnimi sor- tami, ki so in ki bodo na tržišču ostale iskane: laški rizling, muš- katni silvanec, šipon in druge. Odločilnega pomena bo tudi no- va vinska klet, ki bo služila za enotno šolanje vin in kjer bodo vsi pogoji za vsestransko upo- rabo tehničnih pripomočkov. Ali je kvaliteta vin odvisna od kmetijskih zadrug in posestev? Vsekakor je odločilnega pome- na vskladiščenje, šolanje in ma- nipuliranje z vinom, ki mora biti strokovno in pravočasno oprav- ljeno. Naša zadruga ima precejš- nje težave z neenotnim šolanjem vina, kar še vedno opravljamo v 40 različnih kleteh, kar zvišuje stroške in vsestransko vpliva na neenotnost kvalitete. V takih raztresenih kleteh ni moč uvajati tehničnih priFK>močkov in ni do- volj strokovnega nadzorstva. Delo bo poenostavljeno šele takrat, ko bo zgrajena nova vinska klet. D. R. Je član ZK od 1944 leta. Leta 1944 je bila članica okrajnega komiteja SKOJ Ptuj, proti jeseni in do po- mladi 1947. leta je bila članica, nekaj časa tudi sekretar okrož- nega komiteja SKOJ Maribor. Se eno leto pozneje, do odhoda v kmetijsko srednjo šolo, je oprav- ljala odgovorne naloge v našem družbeno političnem življenju. Po končani agronomski fakulteti v Ljubljani je bila zaposlena pri radiu Ljubljana, nato pa se je le- ta 1959 zaposlila kot profesorica na kmetijski srednji šoli v Mari- boru, kjer je še danes. V času študija je bila članica predsed- stva CK LMS in članica CK LMJ. Na šoli v Mariboru je bila tudi sekretar šolskega komiteja ZK. od novembra 1960. leta do decembra 1962 je biia stalna čla- nica okrajnega komiteja ZKS Je tudi predsednica stalne konferen- ce za družbeno aktivnost žena občine Maribor-Center PreJs^a^niki mladine pred praznikom mladosti Več pozornosti proble- mom mladine in njeni aktivnosti Vučičevič Cveto, mladi milič- nik postaje LM Tomaž je pred- sednik mladinskega aktiva ZM.S Tomaž. O delu aktiva, o njego- vih problemih in dosežkih pa je povedal naslednje: >V sedanji aktiv sem se vklju- čil lani. ko so me službeno na- mestili pri Tomažu in od tegd časa sem tudi predsednik č>kti- va. Naš aktiv sestavlja predvsem kmečka mladina, ki je jo bilo treba od začetka vsestratisko razgibati. S sistematičniin iz- obraževanjem prek seniinarje\ in predavanj snio mladini (riidili precej znanja. Mladina se ie za- čela udejstvovati skoraj na vseh področjih, predvsem pa v pro- s\etno-kulturneni. Posebnih iisi)elH>v na tem polju ksebno skrb. Imeli smo tu- di sestanke, kjer smo razprav- ljali o pomenil in važnosti bliž- njih \olitev. l^^^^ebno skrb !>o- svečamo pripravam na prazno- vanie dneva mladosti. Aktiv iiaia še vedno težave \ tem. da nekateri starši ne ra- zumejo dovolj želja in potreb mladine, ki živi pod novimi po- goji. ki ima pred seboj na ši- roko odprta vrata v bodočnost. Pridobili smo tudi v članstvo ZK dva mladinca, dva sta se udeležila gradnje ceste Bratstva in enotnosti in ostala dva pa se bosta v jeseni. D. R. Izobraževcmie in vzgoja - osnovni ndogi našega aktiva Predsednika aktiva ZMS pri Miklavžu tovariša Jožeta Zlat- nika smo zaprosili, da sprego- vori nekaj o delu in problemih tega terenskega aktiva. Aktiv Miklavž je eden izmed najaktiv- nejših v komuni, za kar ima pre- cej zaslug predsednik aktiva, ki je učitelj na osnovni šoli v Mi- klavžu. Mladi učitelj je na naša vpra- šanja odgovoril: »Aktiv posveča posebno skrb strokovnemu in idejno vzgojnemu izobraževanju. Zato je bila letos ustanovljena pri Miklavžu večerna politična šola, ki jo je uspešno končalo fi mladincev, mnogo mladine ob- ^ iskuje izredno dopolnilno osnov- ■ j no šolanje, idejno-politično pa ■ se mladina izobražuje prek raz- nih predavanj, seminarjev in ' podobno. Mladina posveča tudi posebno skrb strokovnemu iz- , obraževanju. Bila sta kuharski tečaj in tečaj prve pomoči, kjer se je mladina seznanila z naj- osnovnejšimi prijemi, kako nu- diti prvo pomoč. Zanimivo je, da daje mladina sama iniciativo za izobraževanje. Mladinski aktiv je za poplav- Ijence zbral 10iXK)din, pomagal je zbirati blago, denar in ostale stvari za ljudi, prizadete po toči. Mladina je organizirala in poma- gala pri popravilih cest pri Mi- klavžu in v bližnji okolici. Ta aktiv je imel tudi več predavanj in razgovorov o osnutku nove ustave, o občinskem statutu in nekoliko razgovorov po mate- rialu 7. kongresa mladine. Mla- dina Miklavža je aktivno vklju- čena v vsa društva in družbeno politične organizacije na terenu. Mladina se zanima tudi za ostala področja, kot je delavsko gibanje po svetu, šport, kultur- no-prosvetna dejavnost itd. Po- sebno zanimanje kaže mladina našega aktiva za udeležbo pri gradnji ceste Bratstva in enot- nosti..« Glede bližnjih volitev je odgo- voril: »Letos bom stopil prvič na volišče. Ponosen sem na svo- jo državljansko pravico, ki mi omogoča, kakor vsem ostalim volilnim upravičencem, voliti na najbolj demokratičen način ta- ke kandidate v predstavniška telesa, ki bodo znali pravilno zastopati želje in interese ljudi ter skupnosti. Hiter gospodarski razvoj zahteva vedno popolnej- šega človeka, takega, ki razume našo družbeno stvarnost, še mnogo popolnejše ljudi pa za- htevajo naša predstavniška te- lesa, pred katera so postavljene odgovorne in zahtevne naloge. D. R. Uspela prvoiiiajslia proslava v Ormožu Rezultat velikih priprav na pr\N3majsko proslavo v občini Ormož, je bila lepa prireditev. Osi-ednji proslavi na Mestnem' trgu v Ormožu je prisostvovalo nad 150 ljudi. Pred pričetkom so tribuno zasedli sekretar ob- činskega komiteja ZK Drago Pintarič, predsednik občinskega odbora SZDL Stane Ceh, pred- .siednik občins^kega ljudsikega od- bora Matija Pajnkihar, kandidat za republiškega poslanca v re- publiški zbor Bokša-Bac img. Milena in predsednik občinskega sindikalnega sveta Alojz Kranjc ter drugi. Predsednik občinske- ga sindikalnega sveta je v svo- jem govoru očrt al pomen, bistvo in važnost vsakoletnega prvo- majskega praznika, kL ga pra- znuje ves napreden svet. Vse- stransko je osvetlil pomen rn važnost delavskih gibanj, smi^^el delavskega . samoupravljanja, razvojno poi;, smernice in per- spektivo nagega člo\'eka v so- cjalistKSii reipuboditvi srno na primer zaman čakali na drugo izdajo Kardelje^-e knjige »Patovanje skozi čas«, ki je iz- Š.I4 pred tr:deset:mi leti v prvi jtdaii pri Mladmski matici; ?<=■- čaj bo to vrzel izpolnila Pomur- ska založba. Knjiga bo izšla v zbirki poljudnoznanstvenih del. Od tistih, ki so v tej zbirki že izšle še naslednje: Franc Zadra- sivna preusmeritev političnega gibanja med vojnama v Slove- niji in Trstu«, ki bo kmalu raz- prodana, ter zbornik »Prekmur- ski Slovenci v zgodovini«. Letos bodo poleg Kardeljeve knjige izšle še naslednje: Franc Zdra- vec »Miisko Kranjec«, Cvetko Golar »Mladostna srečanja« in Božidar Borko »Na poteh živ- ■ Ijenja«. Konec leta bo izšla ver- ' jetno še publikacija posvečena osemdesetletnici Ivana Regenta, v kateri bo izviren tisti del, ki obravnava ljudsko gibanje na Koroškem. Med izrednimi izdajami bodo iršle: Spominska izdaja o Slavku Ostercu, ki jo je uredil Vanek Šiftar, »Prispevki k zgodovini Pomurja« kot zbirka del, nagra- jenih iz Sklada Štefana Kovača, ter Zadružni koledar za leto 1964. V programu je tudi delo Nikice Brumnove: »Tiskarne in časoipisi v Pomurju«. Letos bodo izšla naslednja de- la izv:me proze: Oskar Hudales »Med dvema svetovoma* II. del, Miško Kranjec »Rdeči gardist«, France Bevk »In sonce je ob- stalo« in Ferdo Godina »Beletul- pike<' (ponatis predelanega ro- mana). Za izvirno poezijo je po- skrbel Jože Temar z zbirko pe- smi »Sejalec«. Iz tu.ie literatu- re bo založba posredovala ta-le dela: Arturo D Hernand*z »Sangama, dedič Inkov«, Joka; Mor »Zlati človek«, Ni;fel BaJ- chin »Sam sebi rabelj«, L<»uis Broonfield »Mister Smith« in Drago Grah »Zlato Smih dJ^jni«, izbor umetniike proze afriihih ljudstev. Največje zanimanje je vstika- kor za literarna dela prignanih domačih avtorjev, pa tudi poljudno znanMvana dela j« <|o- volj zanimanja, saj sega po njih predvsem šolska mladina . Čeprav je propaganda za pu- blikacije Pomurske zaLoibe po- manjkljiva, so si nekatera nje- na dela prav hitro utrla pot na slovenski knjižni trg. Naj nave- demo samo primer poljui^o znanstvenega zborailka »Pro- gresivna preusmeritev politične- ga gibanja med vojnama v Slo- veniji in Trstu«, ki s« ga lju- bljanske knjigarne v nekaj me- secih prodale preko 300 izvodov, Upamo, da bodo ljubljanskemu primeru sdedile tudi druig« knji- garne, saj iz programa Pemur- ske založbe izhaja, da je dobro premišljen i« da v marsičem dopolnjuje dejavnost drugih slovenskih založb Ivan Kreft Študentski zabavni čbcr in orbesicr bosta gostovala v Ptuju V ptujskem študentskem klubu so včlanjeni, kot je znano, študen- tje iz Ptuja in okolice, ki študira- jo na ljubljanski univerzi. Večina jih je obiskovala ptujsko gimna- zijo in se med seboj prav dobro poznajo še iz srednješolskih let. Večkrat se snidejo na sestankih, kjer še pogovorijo, kaj bodo delali kot člani kluba. Na zadnjem red- nem občnem zboru so izvolili iz svoje srede predsednika in odbor, ki vodi delo v klubu. Ena izmed nalog, ki jih je skle- nil uresničiti ptujski študentski klub, je bila, da bo povabil v Ptuj Študentski zabavni zbor in ga predstavil ptujskemu občinstvu. To nalogo je uspešno opravil, saj bomo lahko poslušali pevce, ki bo- do nastopili v Mestnem gledališču čez nekaj dni. Študentski zabavni zbor je pev- ski zbor, ki ga sestavljajo študen- tke in študentje in ki poje v glav- nem skladbe zabavnega značaja. Zbor, ki bo gostoval v Ptuju, je član študentskega kulturnoumet- niškega društva Akademik iz Lju- bljane. V njem pojejo študentke in študentje, ki študirajo na lju- bljanski univerzi, med njimi tudi nekaj Ptujčanov. Zbor je relativ- no mlad, obstaja šele poldrugo leto. Vodi ga od nastanka do dane.>; Pavel Mihelič, absolvent glasbene akademije. Zbor je edini predstavnik ivoje vrste v Jugoslaviji m orje ledino novemu načinu zborovpei.a. Skladbe izvaja na sodoben na- .n, spremlja pa ga orkester in vec?ina skladb je v ritmu. Namen Študentskega zabavnega zbora je gostovati po Jugoslaviji m razširjati tako zvrsti zborovske- ga petja. V relativno kratkem ča- su, odkar je nastal, je gostoval med Ostalim v Beogradu, na Jese- nicah, v Rogaški alatini, Trbov- ljah, Trstu, Gorici. Radio Trst jih je povabil, da so posneli polurni program. Pogosto nastopajo tudi v Ljubljani m pred kratkem so imeli samostojen koncert v Filhar- moniji. Občinstvo jih je povsod navdušeno sprejelo. Spored zbora obsega črnske du- hovne pesmi, priredbe Gershwi- nOvih in Harry Jamesovih skladb ter druge zabavne t^kladbo, prire- jene za pevski -ibor in orke.-ter. Zbor bo spremljal orkester Dra- gana Popoviča iz L.iubl.iane. ki iz- vaja sicer zabavno gl^>bo in jazz in bo igral nekaj skladb tudi sa- mostojno. Predstavi bosta v ponedeljek, 13. maja, ob 16. in 20. un v Me- I stnem gledališču. Vstopnice boste { lahko kupili v predprodaii v ne- deljo od 9. do 11. ure ali pa eno i uro pred predstavo, v oboh pri- merih pri gledališki blagaini. A. 2. Uspeli javni nastopi Glasbene sole Ptuj Mladinski pevski zbor in orkester Glasbene šole Ptuj pod vodstvom dirigenta prof. Draga Hasla ob zaključku kon- certa s pesmijo »Vstaja« avtorja prof. Franja Liiževiča. Glasbena šola v Ptuju je ime- la ob koncu letošnjega aprila 6 javnih nastopov svojih uifiencev. Na prvem nastopu so bila izve- dena zgolj skladateljska dela profesorja Franja Luževiča, ka- teremu je bil ob 60-letnici po- svečen ta nastop. Mnogoštevilni udeleženci so z zanimanjem sle- dili izvajanju solističnih točk kakor tudi nastopu pevskega zbora pripravnice, ki ga je vo- dila tov. Irma Pirš, nastopu mla- dinskega zbora, ki ga je vodil tov. Franjo Petek in nastopu orkestra, ki mu je dirigiral to- variš Drago Hasl. Tov. Luževiču so čestitali in mu želeli še mno- go uspehov: učenec Miran An- tauer, ravnateljica šoJe tovariši- ca prof. Ela Srolova, ki je poda- la tudi kratek življenjepis skla- datelja, predsednik šolskega od- bora tov. Franc Vtičak. ravna- telj Srednje glasbene šole Mari- bor prof. Miloš Brišnik in za- stopnik glasbene šole iz Ca- kovca. Večer lepih Luževičevih Ravnateljica šole Ela Srolova in predsednik šolskega od- bora Frane Viičak sta izročila jubilantu Franjii Lii/.o\ieu 19 dosedanje zaslužno delo v Glasbeni soli P(uj umetniško sliko »Haloze«, ki jo je izdelal akademski slikar Oeltjen. (Posnetek: J. Simonič) •»■■■■■■■■■■■■■■■■■■a naš narod pa prominetnega kul- turnega delavca. Dragi prijatelj Tone! Sit tibi terra leviš Emonensis, in votis habet eollega tuus quoBdam Poetoviensis ali po naše: , Na Žalah, kjer ti je odprla grob bolezni nuja, ž®li ti mirne spanje tvoj neli- d»«ji drug 12 Ftuia QUIDAM i skladb je zaključil pevski zbor, ki je ob spremljavi orkestra za- pel zmagovito ^-Pesem vstaje«. Prav tako kot ta nrs.stop so bili skrbno pripravljeni tudi vsi ostali. Pester program, ki so ga izvajali učenci na klav irju, vio- lini, violončelu, trobenU in po- zavni, so dopo]n.ie\ ?li tudi ci DPD Svobode s l.-nkJiini na klarinetu. Razv^eljivi^ 1«=. glas- ben« d<=)a -nost iz- (Nadaijevdnje no 5. »iram) PTTT.T dn«« 10 mala 19fi3 TEOMIIC Stran 5 ZAIVUMIV TOVOR Ob koncu aprila smo lahko vi- deli na cesti skozi Slovensko Bi- strico veliko, dolgo specialno pri- kolico, ki je prevažala dokaj ne: navaden tovor: približno 60 ton težek granitni kamen, iz katerega bodo v Mariboru izklesali spome- nik Borisu Kidriču. Prikolica je last Hidromontaže iz Maribora ter edinstvena v državi. Mnogi smo se ob tem vozilu ustavljali ter zrli zdaj prikolico, zdaj vla- čilec, zdaj tovor, ki so ga pripe- ljali iz granitnega kamnoloma Cezlak nad Oplotnico (Pohorje). Prikolica ima 24 parov na mestu premikajočih se koles, od katerih vsako tehta nekaj sto kilogramov. Zato je možno prikolico obračati tudi na najmanjšem prostoru s premerom 10 metrov. Govoril sem z vodjem skupine tov. Petrovič Jožetom in ta mi je povedal, da so tako prevozili že mnoge na- prave za hidrocentralo v Mostah, za Mavrovo — Makedonija, pa Jablanico v Bosni ter številne druge kraje Jugoslavije. Veliko- krat so prevažali direktno iz luke, kjer jim je tovor naložil ladijski žerjav in nato globoko v notra- njost države. Taka pota. oziroma vožnje pa zahtevajo pred tem ve- liko priprav: merjenje ceste, čvrstost cestišča, da ne govorimo o mostovih, ki so morali biti za tak težek tovor posebej priprav- ljeni. Vendar je šlo, je rekel tova- ' riš Petrovič, in specializirana ekipa, ki šteje 10 mož, se je spet pripravljala, da se odpelje na- prej. — Zaželel sem jim srečno vožnjo in se poslovil. Vsebina: Bezjak J. 60 ton težek granitni kamen na specialni prikolici »Hidromontaže« Maribor (Posnetek: F. Cerič) GLAS GOMILE Šolski izletniški dan na Gomili Propagandni odbor turističnega društva na Gomili v Slovenskih goricah si je postavil nalogo iz- vesti veliko srečanje šolskih otrok bližnjih in daljnih ter strokovnih šol. To naj bi bil izlet, ko bi mnogi otroci videli (mnogi celo prvikrat) vse Slovenske gorice in mnoge druge pokrajine, ki se od ondod vidijo. Hkrati bi učenci teh šol uprizorili različne igrice, za- peli pesmi in zaigrali na različne instrumente. Vmes bo tekmova- nje v različnih športnih discipli- nah, kot na primer šah, odbojka, tek in skok na daljavo, skok v višino ter drugo. Sledil bo velik otroški srečolov. Za omenjeni ŠOLARSKI IZ- LETNIŠKI DAN vlada na mnogih šolah, kot pri nekaterih ustano- vah in podjetjih veliko zanima- nje, ker bo to edinstveno tovrstno izletniško srečanje velikega šte- vila šolskih otrok. Gostovali bodo tudi vrtiljaki, lutkovno gledali- šče itd. Vse skupaj pa bo slikala televizija. Dobro bo preskrbljeno tudi za okrepčilo otrok. Na raz- polago bo ARGO JUHA, ki je bo- do pripravljali izvedenci tovarne iz Izole na Primorskem, kakor razne druge jestvine in oijače, ki se jih bo dalo dobiti za cenen denar. Skratka, za to veliko sre- čanje, oziroma izlet približno 1000 šolskih otrok se TD Gomila pri- pravlja z vso resnostjo. Upamo, da bodo na ta veliki izletniški aan šli prav vsi otroci na svoj izlet na Gomilo, kljub temu, če bodo vmes še kaki drugi izleti. Tem potom (posebna vabila bo- do dobila šolska upraviteljstva) tudi obveščamo vse šole, starše, in otroke, da se za ta dan pripravijo. Izletniški dan bo ob delavniku junija. Torej, junija vsi otroci na Go- milo, v osrčje lepih Slovenskih goric, kjer vas čaka velik raz- gledni stolp z daljnogledom. Obe- ta se vam lepo presenečenje in prijeten dan! Bezjak Jože Zapoznelo pismo iz Skopja Spoštovani urednik! Misli mi često uhajajo v domači kraj. Tudi sedaj, ko je pred nami 1. maj, praznik vseh delovnih ljudi. Tega praznika ne bom mogel praznovati doma, zato sem se od- ločil poslati svoje želje Vam, tovariš urednik Tednika, oziroma vsemu prebivalstvu občine Ptuj. Tudi jaz sem ptujski občan, le da sem se- daj na odsluženju vojaškega roka v Skopju. Med nami je velika da- ljava, vendar nas povezuje z do- mom Vaš Tednik, katerega naroč- nik sem in ki ga rad čitam. Ta me seznanja z dogodki v domačem kraju. Zelo radi pa ga čitajo tudi ostali Slovenci, moji tovariši. ' Ob delavskem prazniku, želim Vam, spoštovani urednik, staršem, prijateljem in znancem, posebej pa še dekletom iz Cirkulan, mno- go uspehov in lepo praznovanje 1. maja. Mnogo uspehov ob delavskem Markovci Zadružni dom v Markovcih spa- da med zadružne zgradbe v občini Ptuj, ki že težko čakajo na do- končno ureditev. Po vsej verjet- nosti bo z združenimi močmi or- ganizacij in društev, pošte, občine in KZ »Jože Lacko« Ptuj kulturni oziroma zadružni dom v Markov- cih možno dokončno urediti. V njem bo prostora za krajevni urad, pošto, poslovno prostore kmetij- ske zadruge in za organizacijo ter društva. Velika pridobitev za Markovce bo lepa velika dvorana za razne prireditve, nastope, proslave in predstave, kar bo v olajšavo go- spodarskemu in kulturnovzgojne- um ter zabavnemu delu v tem predelu občine. prazniku — 1. maju — Vam želijo: Vidovič Adolf iz Cirkulan, Suman Jakob iz Plitvičkega vrha in Ku- pljen Franc iz Veržeja, vsi V. P. 5573/29 a, Skopje, ki želimo, da bi to pismo objavili v Tedniku, ki ga tako radi čitamo. Lepe pozdrave! Skopje, 22. aprila 1963. SVET SVOBOD IN PROSVETNIH DRtSTEV OBCINE PTUJ priredi v soboto, 11. maja 1963, ob 20. uri v Za- družnem domu v Oorišnioi sreiante zborov NASTOPILI BODO: Moiki pevski zbor DPD Svoboda Majšperk Ženski pevski abor DPD Svobode Kidričevo Moški pevski zbor »Obrtnik« iz Ptuja Moški pevski zbor Prosvetnega druStva »Ruda Sever« iz Gorišnice. Poleg omenjenih zborov nastopi prvič izven svojega kraja godba na pihala DPD Svobo de Majšperk — pionirska sekcija. Pridite in obiščite to izredno prireditev! Prejšnji teden sem stikal po 'okolici Kidričevega in pot me je zanesla na travnik, kjer je bazen. Res še ni čas za kopanje, ven- dar sem mnenja, da je že sedaj potrebno na to misliti. Pogledal sem v bazen. V njem ležijo smeti ne vem od kdaj. Stene so spo- kane. Okolica še neurejena. Sko- da! Ce bi tak bazen bil kje na vasi, kako bi ga cenila in s pri- dom uporabljali ter pazili nanj! Tu pa...? Je že tako, ker ima domala vsako stanovanje tudi ko- palnico. Kai bo z bazenom v Kidričevem? Dobro bi bilo, če bi se kaka organizacija v Kidričevem zavze- la za ta bazen in bi ga že sedaj začela urejati, da bi do kopalne sezone, ki niti ni več tako daleč, bil nared. To bo prav gotovo mnogim prebivalcem, zlasti mlaj- šim, v Kidričevem v veliko korist, pa tudi v razvedrilo. Mogoče bi se tu v pomoč prijavila mladina- ki tu stanuje. Prav nič bi ne bilo težko lotiti se dela pri urejevanju bazena. Ce bi pa bilo potrebno za popravilo kaj denarja, bo prav gotovo dala svoj delež tovarna ali celo katera organizacija? Kopalci, potrudite se pravočas- no, da bo letos v bazenu prilož- nost za kopanje in plavanje! Bezjak J. (Nadaljevanje s 4. strani) Uspeli javni nastopi glasbene šole Ptuj razila v množičnosti, kar je raz- vidno iz vseh javnih nastopov, ki jih je priredila Glasbena šola in prav tako iz nastopov šole DPD »Svoboda«. Kdor je zasle- doval te nastope, se je lahko prepričal, da je mladina poleg svoje šolske obveznosti pokazala veliko čuta in ljubezni do glas- bene dejavnosti. Iz vseh nastopov se je odra- žalo resno delo naših glasbenih pedagogov, s katerimi vzbujajo pri mladini veselje do glasbene izobrazbe. Ostane še problem, ki tare na- še glasbene kroge, kako prido- biti- mladino iz vajenskih vrst, da bi se bolj zanimali za sode- lovanje v godbi na pihala in da bi izpopolnila vrzeli, ki so na- stale v godbi DPD »Svoboda«. V te namene je glasbena šola že razširila oddelek za trobila in nabavila potrebne instrumente. Nujno bo uvesti še pouk klari- neta, nakar bo možno ustvariti mladinsko godbo. Vse upanje je, da bo mogoče ob prihodnjih javnih nastopih z v.eseljem ugotoviti, da je od- stranjen še zadnji problem s pri- stopom vajenske mladine k god- bi .na pihala in z ustvaritvijo mladinske godbe, ki bo po zgle- du starejših godbenikov sodelo- vala pri slovesnostih in prire- ditvah. V nasprotnem slučaju bi .ostala v Ptuju velika vrzel, ki bi jo sicer težko odpravili. Ne uničuj cvetja Mestece Ptuj ob Dravi leži, po znamenitostih raznih daleč slovi. Iz grada razgled je jasen in čist rad ga obišče vsak turist. Olepševalno društvo pa. trudi' se,*" da bi čimbolj olepšali vse. V parku so gredice cvetlične naredili: mačice, spominčice so nasadili. Kaj to pomaga, ker vsak ne spoštuje kar urejata dva jih deset uničuje. Komaj so cvetke posajene bile, jih je roka hudobna populila vse. Da se v bodoče to ne zgodi moramo vztrajno pomagati vsi. Mamice naj toliko požrtvovalne bi bile in malo bi svoje otroke krotile! Ce bi kateri domov s cvetjem • • prišel, naj "p^tfjaftni; "kje ga je vzel! Vedite, da dom okrašen ni, če ga ukradeno cvetje krasi. Z razposajenci temi strogi bo- dimo, vsi za lepotS) parka skrbimo! Kogar kras parka ne veseli, naj gre v džunglo med divje zveri! ZINKA V VELJA OD PETKA DO PETKA VJ OVEN (od 21. m. do 20. IV.) ni Le vztrajajte v svojih načrtih. Za ljubezen porabljen čas rg ni zgubljen. Pravilne odločitve so vam vedno prinesle srečo. % Mali nesporazumi v družini hitro prenehajo. Znanci vas bo- do presenetili. f BIK (od 21. IV. do 20. V.) ■ Radi delate, vendar pri delu preveč mislite na minule ■ stvari. Ne v.strašite se problemov, s katerimi ste se že več- ■ krat srečevali. Odločitev v torek vam bo koristila. Kratek ■ čas se boste zadržali na potovanju. "I DVOJČKA (Od 21. V. do 22. VI.) Prenagla razburjenost in zagrenjenost vam škoduje. Krog znancev vas zelo ceni. Vsebina prejetega pisma večkrat pre- ■ čitajte, da boste nanj prav odgovorili. Ne zavračajte vseh .1 laskavih izjav osebe, ki vas ceni. ■J RAK (od 23. VI. do 22. Vn.) ■ Nepričakovano odkrijete vzroke težav, zaradi katerih ste se zelo žalostili. V službi ste se izkazali in si pridobili večje ■ zaupanje predpostavljenih. Izogibajte se prevelikih obvez- 1 nosti, če si hočete prihraniti sitno»ti. Pošta iz oddaljenega ■ kraja vas bo zelo razveselila. V LEV (od 23. vn. do 22. Vm.) Ze dolgo dolgujete odgovor na resno vprašanje osebe, ki jo zelo cenite. Z neizčrpno vljudnostjo si pridobivate n<5- ,» ve prijatelje. Ne odklonite vabila na počitnice k znancem. ,• Pomagajte bližnjemu sorodniku, ki je brez lastne krivde v i', težavah. DEVICA (od 23. Vm. do 22. IX.) V svojem načirtu boste morali nekaj sparemenitL Verje- mite le tistim besedam, o katerih se lahko prepričate. Napre. dovanje v silužbi, ki se ga že dolgo veselite. Krajše potova- nje. Zelo blizu je dan vaše ljubezenske sječe.. [■ TEHTNICA (od 23. IX. do 23. X.) ? Ponuja se lepa prilika za prijetno potovanje, pa jo od- C klonite. Ža izkazano pomoč vam bo prijatelj zelo hvaležen. C V družini prijetna novica. Na vožnji imate srečo, vendar ■J, bodite še vedno previdni. Sele po izpolnjeni obljubi boste ^ veseli srečanja z osebo, ki ste ji obljubo dali. 5 ŠKORPIJON (od 24. X. do 22. XI.) Delo v službi vas zelo veseli, zato se v njej dobro po- Vi čutite. Večje zaupanje vase vam bolj koristi kot zaupanje svojih težav drugim. Radi pišete, čeravno morate večkrat - dolgo čakati na odgovor. Lažje prenesete neobzirnost kot pa C zahrbtnost. ■ STRELEC (od 23. XI. do 20. Xn.) ' Brez strahu se lotite dela, ki vas usposobi za mojstra. I Delite s prijateljem tudi veselje in neprijetnosti. Radi ste z držino, ki vas zelo pogreša, ko ste zdoma. Zelo vas prizade- I nejo težave drugih, ki jim tudi radi pomagat,'. Čaka vas J resna preizkušnja v službi. ■ KOZOROG (od 21. Xn. do 20.1.) I Spoštujejo vas, ker ste tudi sami navajeni spoštovati dru- ge. Zaljubljenosti ne morete prikriti, ker se ne znate pretvar- I jati. V sre^ začeto delo vam navadno uspe. Grizli se boste ^ za malenkosti, ki za vas in druge malo pomenijo. " VODNAR (od 21. I. do 19. II.) [[ Zaradi vztrajnosti vam uspe vsako, tudi težko in odgo- g vorno delo. Vnema za novo poznanstvo se ohladi. Težje I skrbi so mimo, varovati se morate novih. V ljubezni malo , razočaranja. I RIBI (od 20. n. do 20. marca) I Ob osebnem prazniku boste izredno srečni. Čakajo vas ■ lepi dnevi. Snidenje po daljšem dopisovanju. Včasih bolj ■ mislite na druge kot na se. Večja želja se vam izpolni. Tudi otroci so civilisti »Nič ne bo,« je rekel stražar čemerno. »Zakaj?« sem vprašal. »Ker je prepovedano.« »Zakaj je pa prepovedano?« »Prepovedano je, zaboga, pa- cientom so prepovedali izhod.« »Jaz,» sem rekel ponosno, »jaz sem vendar ranjen.« Stražar me je prezirljivo pogledal. »Si pač prvič ranjen, drugače bi vedel, da so tudi ranjenci pacienti.« Toda tega nisem mogel doumeti. »Razumi me že,« sem rekel, »samo kolač bi kupil od dekleta tamle.« Pokazal sem mu venkaj, kjer je v snežnem metežu stala majhna, zala Rusinja in proda^- jala kolače. »Glej, da se spraviš noter!« Nalahno je padal sneg v veli- ke luže na črnem šolskem dvori- šču; deklica je stala tam, potr- pežljivo in kar naprej privab- ljala s tihim glasom: »Kolači, kolači...« »Zaboga,« sem rekel, »otrok je!« »Ali otroci niso civilisti, a?« Bilo je, da bi obupal; prazna, temna cesta je bila pogreznjena v sneg, in tam je stal otrok, čisto sam in neprenehoma klical: »Kolači...«, pa . nihče ni prišel mimo. Kar ven sem hotel iti, toda stražar me je urno zagra- bil za rokav in se raztogotil: »Zaboga,« je zakričal, »zdaj se pa poberi, sicer pokličem nared- nika.« »Ti si govedo,« sem rekel jezno. »Kajpak,« je odvrnil zlovoljno, »če nekdo vestno opravlja služ- bo, je za vas že govedo.« Za trenutek sem še obstal v snežnem metežu in gledal, kako so se beli kosmiči spreminjali v blato; šolsko dvorišče je bilo vse polno luž, in med njimi so ležali majhni, beli otočki, podobni sladkornemu prahu. Nenadoma sem videl, kako je zala deklica trepnila z očmi in navidezno ravnodušno odšla po cesti. Sel sem za njo ob notranji strani zi- du. Prekleto,« sem pomislil, »ali sem zares pacient.« In potem sem videl, da je bila pri stranišču majhna luknja v zidu, in pred njo je stala deklica s kolači. Tu- kaj naju stražar ni mogel vi- deti. Firer naj bi blagoslovil tvojo službeno vestnost, sem si mislil. Kolači so bili videti slastni: kremove rezine, kvašene preste in orehovi rogljiči, ki so se sve- tili od olja. »Koliko stanejo,« sem vprašal otroka. Z nasmehom je vzdignila košaro proti meni in rekla s svojim krhkim gla- som: »En kos tri in pol marke.« »Vsak kos?« Pokimala je. Sneg je padal na njene voljne, plave lase, in jih belil s toplji- vim, srebrnim prahom; njen na- smeh je bil naravnost očarljiv. Turobna ulica za njo je bila čisto prazna in svet se je zdel :nrtev... Vzel sem kvašeno presto in jo pokusil. Slastno mi je teknila, marcipan je bil v njej. Aha, sem 3i mislil, zato stanejo prav to- liko kot drugi kolači. Deklica se ie smehljala. »Dobro?« je vpra- šala, »dobro?« Pokimal sem; mraz mi ni mo- ?el do živega, na glavi sem imel debelo obvezo in izgledal sem cot Theodor Koerner. Poskusil sem še eno kremovo rezino, in 3ustil sem, da se mi je slastno testo raztopilo v ustih. In že spet >0 se mi pocedile sline ... »Pri- ii,« sem rekel tiho, »vse bom /zel, koliko jih imaš?« Z majh- lim, nežnim, malce umazanim kazalcem jih je 7ačela pr-^no Šteti, mf^iitprn seni ' '"-^i- en orehov rogljič. Bilo je zelo tiho, In zdelo se mi je celo, kot da bi bil v zraku nežen, mehak splet snežnih kosmičev. Štela je zelo počasi, nekajkrat se je ušte- la, in jaz sem stal čisto tiho po- leg nje in pojedel še dva kosa. Potem je nenadoma dvignila oči k meni in to tako osupljivo na-> vpično, da so se ji zenice zavi- hale čisto navzgor in je bila be- lina v očeh tako prozorno sinja kot pinjenec. Zaščebetala mi je nekaj po rusko, toda zmignil sem z rameni, in potem se je sklonila in s svojim umazanim kazalcem napisala v sneg pet- inštirideset; prištel sem k temu še pet in rekel: »Tudi košaro mi daš, kajne?« Prikimala je in mi jo previdno potisnil skozi luknjo, jaz sem skozenj pomolil dva bankovca po sto mark. Denarja smo bili siti, za en sam plašč so nam Ru- si plačevali sedemsto mark, in že tri mesece nismo bili videli drugega kot blato, kri, nekaj cip in denar... »Saj prideš jutri zopet, kaj- ne?« sem rekel tiho, toda ni me več slišala, urno je oddrobnela, in ko sem žalostno pomolil gla- vo skozi špranjo v zidu, je bila že izginila, in videl sem samo še tihotno rusko cesto, turobno in brez žive duše; položne strehe hiš so bile videti, kot da izgi- njajo v snegu. Dolgo sem stal tam, tako kot žival, ki se z ža- lostnimi očmi steguje iz staje, in šele ko sem začutil, da mi je Jtrpnil vrat, sem povlekel glavo lazaj v ječo . In šele sedaj sem zavohal, da ie tam v kotu gnusno smrdelo X) stranišču, in da so bili Ijub- n, mali kolački povsem pokriti : rahlim, sladkim oblivom od inega. Trudno sem vzel košari- ;o in šel proti hiši; ni me zeblo, ;aj sem bil videti kot Theodor ■Coerner in bi lahko stal v snegu ;e eno uro. Sel sem, ker sem pač noral nekam iti. Nekam je treba ti. Ne moreš stati tam in čakati la te zasneži. Nekam se je treba lapotiti, pa čeprav si ranjen y leki tuji, temni deželi... p.--. ,-11.:, aIo^nV^ Jpnlro Vino In vinski trs u Franciji Mnogi predeli ptujskega in ormoškega območja so karakte-j ristični po svoji vinogradniški i proizvodnji. Za bralce iz teh predelov, pa tudi za druge ki jih to vprašanje zanima, prina- šamo kratek pregled pridelova- nja vina in vinskih tržnih raz- mer v Franciji. Prispevek je na- pisal tov. Jurica Zadravec. Ob prihodnji priložnosti bomo objavili takšen pregled vinskih razmer v Zahodni Nemčiji. Me- nimo, da so takšni pregledi pri- delovanja vina v tujini glede na naše napore za povečanje vino-j gradniške proizvodnje določenega pomena. Uredništvo. Po dokančnih podatkih je bilo lani pridelano v Franciji na 1,290.506 ha vinogradniških povr- | šin skupaj 73,478.000 hI vina Pov- i prečni donos je torej 56.9 hl/ha.. Od te količine je bilo pridelanih | 45,761.200 hI rdečih in 7.230,.500 hI; belih vin, 5,689.700 hI rdečih in 4,707.300 hI belih vin, pa ima pra- vico do označbe provenience. i Končno je bilo pridelanih še' 2,867.000 hI rdečih in 6,222,300 hi] belih kvalitetnih vin, ki imajo i pravico do označbe »appellation j contr611e« ali Inratko »AC« Lansko leto lahko označimo kot rekordno leto za vinski pridelek v Franciji, saj so pridelali v tem letu v tej državi za 26,763.000 hI ali 57.25 «/o več vina kot leta 1961, ko je zna.šal pridelek vina v Franciji pri povprečnem donosu 36.7 hl/ha le 46,715.000 hI. Ker je Francija dolžna po raz- nih pogodbah še uvoziti iz Alži- rije, Tunisa in Maroka skupno 11,900.000 hI vina in ker je šla Francija v novo gospodarsko' le- to 1962/63 s staro zalogo 26,216.000 hI vina je letos v Franciji na razpolago 111,594.000 hI vina. Francija pa porabi doma in izvozi letno skupno ca 76,000.000 hI vina, tako, da ni zagotovljena potrošnja odnosno da preostaja višek 35,594.000 hI vina. To dejstvo bi povzročilo padec cen francoskim vinom izpod pro- izvodnih cen, če ne bi Francija že desetletja garantirala svojim proizvajalcem za določeni del njih pridelka ustreznih cen, ki krijejo proizvodne stroške. Letos garantira francoska drža- va vinogradnikom, ki so pridelali do 700 hI vina. cene za 80 •/• njih pridelka. Vinogradnikom, ki so pridelali več kiot 700 hI vina pa garantira država vinske cene za 65«/o njih pridelka. Kaj to pomeni kaže dejstvo, da stane trenutno na področju »Mi- di« 10 vol «/o vino, kateremu ga- rantira država ceno, 0,50 Fr po litru, vino iste kakovosti v isti pokrajini »Midi« za katerega ni garantirana cena pa 0,20 do 0,25 Fr po litru. Vinogradniško področje »Midi« leži ob Sredozemskem morju, ne- kako med izlivom reke Rhčne in gorovjem Pireneji. V tem po- dročju pridelujejo predvsem manj kvalitetna, masovna vina. Za iz- boljšanje teh vin se uvažajo močna in zelo temna vina pred- vsem iz Alžirije, potem iz Tunisa in Maroka. Za tujca so vinogradniška po- dročja Francije dokaj zapletena. Komercialno so važna poleg že imenovanega vinogradniškega po- dročja »Midi« še področje: do- lina reke Rhpne, Beaujolais, Bourgogne ob reki Saoni, Alza- cija ob reki Renl, Champagne vzhodno od Pariza ob gornjem toku reke Seine, dolina reke Loi- re, dolina reke Charantes s po francoskem vinjaku znanem kra- ju Cognac, Bordeaux-ško po- dročje ob reki Garonni in pa vi- nogradniškio področje srednje Francije. V teh področjih so kvalitete vin boljše a tudi cene vinom višje. Tako stanejo npr. trenut- no »AC« vina v dolini Rhone, »Cotes du Rhone« med 0.80 do 1 Fr po litru. V Burgundiji sta- nejo stara vina od Fr 4.65 do Fr 9.30 za liter, to pa je že astro- nomska številka za naše pojme vinskih cen. Nova »AC« vina iz »ChSteauneuI du Pape« stanejo preračunano na liter Fr 3.70 po litru, medtem ko stanejo »AC« bordoška vina letnika 1962 od 0.83 do 1 Fr po litru, kurantna bordoška pa 0.60 Fr po litru. Ker stanejo stara bordoška vina izbrane kvalitete z označbo »AC« Fr 2.25 po litru, vstekleničcna pa celo Fr 5 do Fr 8 po steklenici 0.7 litra, se vidi da v Franciji še vedno zelo cenijo stara vina. Zanimiva je ugotovitev, da so nova vina v Alzaciji, torej po- renski tip vin, sorazmerno draga. Za alzaški silvanec in žlahtnino se zahteva Fr 1.25 do Fr 1.35 po litru, medtem ko doseže rizling in traminec celo Fr 1.60 do 2 po litru. To je nov dokaz, koliko višje se cenijo v mednarodnem merilu vina severnega tipa, torej konti- nentalna vina, od vin južnega ali mediteranskega tipa. Stran 6 TEDNIK PTfJ, dne 10 maja 1363 ŠPORT ROKOMET Trinajsta zaporedna zmaga »Drave« »Drava« - Ormož 14:9 (6:7) Okrog 300 gledalcev je v nede- ljo prisostvovalo pravi prvenstve- ni tekmi, v kateri so igralci »Dra- ve« zasluženo premagali ekipo Ormoža 14:9. Prvi polčas je potekal v rahli premoči igralcev iz Ormoža, ki so diktirali tempo. Domačini se v prvem polčasu nikakor niso mogli znajti, kar ja njihova sla- bost v spomladanskem tekmova- nju. V vseh tekmah, ki so jih od- igrali letos, so prav zaigrali šele v drugem polčasu. Tako je bilo tudi v nedeljo proti Ormožu, saj je bil rezultat drugega polčasa 8:2 za »Dravo«. Gole za »Dravo« so dosegli; Zlendar 10, Ročak 2 ter Strašek in Zemljič po enega, za goste pa Puklavec in Gregi po 3, Kuharič 2 itd. Tekmo je zado- voljivo vodil sodnik Kosi iz Ma- ribora. V predtekmi je ekipa JLA pre- magala mladince »Drave« 16:13. Igralcem iz Ormoža, ki so po kvaliteti dobra ekipa in bi lahko bila še boljša, lahko zamerimo le to, da se vedejo zelo ne.^portno in nekulturno, kar jih vsekakor ne bo privedlo daleč. Kakšno je le vodstvo in kam gleda, da tako vzgaja mladino? Rokomet pri Vel. Nedelji v nedeljo, 5. t. m., so gostovale na domačem igrišču el^ipe RK »Fužinar« iz Raven. Tokrat se je ponovilo isto kot prejšnjo nede- ljo. Mladinska in ženska ekipa sta ponovili uspeh z zmagama, medtem ko je članska ekipa do- mačega morala kloniti. V prvi tekmi so domači mladin- ci zmagali z rezultatom 14:13. Do- mačini so naleteli na dokaj moč- nega nasprotnika, ki se je trdo- vratno upiral. Kljub temu, da je bila tekma sprva zelo izenačena, se gostje niso mogli upirati proti koncu tekme, ko so domači po- vedli že za štiri zadetke. V zad- njih minutah so rezultat znižali na en gol razlike. Največ zadet- kov je dosegel Trtnik 5, ostali igralci po 2. V spomladanskem delu prven- stva igrajo domači mladinci pre- cej dobro, saj so v petih sreča- njih dosegli 6 točk. V tekmi z Branikom so igrali zelo dobro in po nesreči izgubili z rezultatom 12:11 (8:2). Tudi ženska ekipa domačega moštva je zabeležila svojo drugo zmago. Zmagale so z rezultatom 6:2 (4:0). Glede na možnosti, ki so jih domačinke imele, bi bil lahko rezultat še večji. V prvem delu igre gostje niso bile kos zelo do- bri vratarki Zorjanovi, ki je bila najboljša igravka v domači ekipi. Šele v drugem delu so gostje po prejetih 5 golih dosegle 2 zadetka. Za žensko ekipo velja v spo- mladanskem delu isto, kot za mladince. Prejšnjo nedeljo so prav tako, kot mladinci v zadnjih minutah prejele gol in izgubile srečanje z Branikom — z rezul- tatom 3:2. V zadnji tekmi so gostje z Ra- ven premagali domačinke z re- zultatom 24:14 (10:6. Po spolskem terenu (med tekmo je deževalo) so domačini v začetku igrali zelo dobro in niso dopustili gostom, da bi rezultat zvišali. V ekijsi še ve- dno ni vratarja Krša. Prejšnjo nedeljo so člani brez boja dobili tekmo z Branikom 6:0. T. S. NOGOMET v tekmi mariborsko-murskoso- boške lige so v nedeljo dopoldne nogometaši »Drave« gostovali v Murski Soboti in se pomerili z moštvom Grafičarja. Tekma se je končala brez gola 0:0. V derby tekmi bo v nedeljo gostoval v Ptuju Aluminij in se pomeril z »Dravo«. To bo vsekakor zani- miva tekma dveh starih rivalov. V nedeljo dopoldne je v Ptuju Občinsko v orodnem v nedeljo, 5. maja, je bilo v Ptuju občinsko prvenstvo v orod- nem mnogoboju, ki so se ga ude- ležila le tri društva: Ptuj, Mar- kovci in Dornava. Pa tudi ta društva niso poslala takega šte- vila udeležencev, kot bi lahko. Tekmovali so vsi oddelki od pi- onirjev do članov. Rezultati so naslednji: Pionirji: Vrste: 1. »Partizan« Ptuj 258.8 točk, 2. »Partizan« Markovci 246.8 točk. Pri posameznikih je zmagal Pi- sar Vinko pred Brodnjakom in Šmigocem, vsi »Partizan« Ptuj. Najboljši Markovčan Ciglar se je plasiral na četrto mesto. Mladinke Vrste: 1. »Partizan« Ptuj, 241 točk. Med posameznicami je bila najboljša Anica Vertič pred Ma- tildo Kolarič in Marto Fridl, vse iz Ptuja. Mladinci V višjem razredu je zmagal Igor Curin. »Partizan« Ptuj. Člani Pri članih je bil najboljši An- ton Kolarič, Ptuj, ki je zmagal t mladina »Drave« premagala od- govarjajoče moštvo Slovenske Bi- strice z visokim rezultatom 8:0. V prvem kolu občinske nogo- metne lige (spomladanski del) sta bila dosežena naslednja rezultata: Videm — Dornava 12:0 Desternik — TAP 7:3 V vodstvu je še vedno »Parti- zan« Desternik, pred Gorišnico itd. prvenstvo mnogoboju pred Antonom Cušem iz Domave in Konradom Horvatom iz Mar- kovec. Z organizacijo tekmovanja smo lahko zadovoljni, ne moremo pa tega trditi za udeležbo. Boljše za- stopstvo bi lahko dala vsa nave- dena društva in še »Partizan« Vi- den, ki se je predelave tudi udele- žil. Zato bo treba v tej smeri v ob- čini Ptuj nekoliko več dela in propagande za orodno telovadbo. Vskladiti bo treba tudi druge športne dejavnosti, da ne bodo tekme za občinsko ligo v nogo- metu isti dan, kot so druga pr- venstva društev »Partizan«. OP ^□□□□□□ani ODannDDnnncjr Lunine spremembe in vremenska napoved za čas od 12. do 19. maja 1963 Zadnji krajec bo v četrtek, 16. maja ob 14.37. Napoved: deževno in mrzlo vre- me bo ves teden. Vmesne, krat- kotrajne razjasnitve bodo v to- rek, 13. maja, v četrtek, 16. maja in v petek, 17. maja; v teh dneh bo možnost slane. AC PRODAM POCENI PRODAM dobro ohra- njeno kuhinjsko omaro. Naslov v upravi. GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK prodam za 7000 din. Naslov v upravi. mSO In 59 arov NJIVE prodam za 350.000 din. Alojz Breznik, Barislavci 12, Zg. Pristava. KOMPLETNO VODOVODNO ČRPALKO in štedilnik poceni prodam. MuršiČeva 15, Ptuj. PRODAM 24-BASNO KLAVIR- SKO HARMONIKO. Naslov v upravi. SOBNO in KUmNJSKO OPRE- MO prodam, tudi na ček. Jan- kovič, Gregorčičev drevored 5, Ptuj. PRODAM 40 arov LEPEGA GOZ- DA ob cesti. Grajena 11. OSEBNI AVTO MB 47-41 v brez- hibnem stanju, prodam. Cena po dogovoru. Naslov v upravi. PRODAM KOMPLETNA HRA- STOVA, okovana, nova vežna vrata. Naslov v upravi. PRODAM FIAT 500 TOPOLINO. Avgust Salajster, Ptuj, Murko- va 7. Ogled v nedeljo od 8. do 14. ure. PRODAM KLAVIRSKI HARMO- NIKI 32- in 48-basnl. Trgovina Mavrica, Ptuj. PRODAM KOŠNJO SENA IN OTAVE. Ptuj, Zagrebška 41. PRODAM ŠIVALNI STROJ, mali »Singer« v dobrem stanju za 20.000 din. Naslov v upravi. HONORARNO STROJEPISNO DELO VZAMEM. — Naslov v upravi. KUPIM KUPIM pločevinast gnojnični sod. Naslov v upravi. HISO Z VRTOM v Ptuju ali bližnji okolici, kupim. Naslov v upravi. IZGUBLJENO Okrog 6. aprila sem IZGUBIL v Ptuju dva enaka otroška pulo- verja plave barve. Poštenega najditelja prosim, naj jih vrne proti dobri nagradi v upravi lista. Mestni kino Ptuj predvaja 10. maja ameriški (cine- mascope) film »ZGODBA Z NA- SLOVNE STRANI«, 11. in 12 ma- ja ameriški barvni (cinemascope) film »PRED STRELOM«, 14. in 15. maja italijanski barvni (vista- vision) film »AMERIKA PONO- ČI«, 16. maja jugoslovanski film »SREČALI SE BOMO ZOPET ZVEČER«. Kino »Ruda Sever«, Gorišnica predvaja 12. maja ameriški film »DAVY CROCKET IN PIRATI«. Kino Ormož predvaja 11. in 12. maja norveški film »DEVET ŽIVLJENJ«, 15. in 16. maja jugoslovanski film »IZ- GUBLJENI SVINČNIK«: Kino Zavre predvaja 12. maja ameriški barv- ni film »MOBI DIK«. OSEBNA KRONIKA Rojstva« poroke in smrti urada Rodile so: Marija Mikša, Murkova 5 — Borisa; Marija Gorjanec, Rot- man 56 — Franca; Julijana Vin- cetič, Obrež 20 — Emico; Tere- zija Rajšp, Kukava 28 — Slav- ka; Štefanija Sirec, Breg 2 — Alenko; Marija Kaučič, Sodinci 55 — Ivana; Genovefa Ljubeč, Grajenščak 49 — Mirka; Zora Kamenšek, Grajena 19 — Vesno; Jožefa Hvala, Miklošičeva 6 — Armanda; Milica Bratušek, Pa- radiž 36 — Ivana; Angela Vajs, Marjeta 22, Tezno — Mirana; Elizabeta Rozman, Poštna 20, Ormož — Maitjaža; Ka^tarina Vo- da, Mestni vrh 43 — de^ka; Ljudmila Petek, CJorišnica 88 — deklico; Ida Zuipanič, Ljutomer- ska 20 — Leonido; Antonija Priigl, Stara cesta 43, Ljutomer — Stanka; Gabriela Premužič, Kidričevo 5 — Suzano; Ana So- štari^č, Dubrava 10 — Iztoka; Ana Miklošič, Miklavž 64 — Ani- co; Elizabeta Ceh, Podvinci 109 — dečka; Ana Ivančič, Badličan 17, Cakovec — Stanka; Verona Koko.t, Juršinci 10 — dečka; Ana Gomilšek, Zg. Lesikovec 10 a — Tatjano; Marija Petek, Polenci 32 — Marijo; Marija Seruga, Zg. nc območju matičnega Ptuj Velovlak 24 — Borisa; Marija Zemljič, Kidričevo 60 — dečka; Helena Strelec, Split, Balkanska 18 — Damira; Otilija Kokol, Slovenja vas 54 — Ano; Ana Muhič, Ključarovci 13 — Anto- na; Alojzija Grašlč, Rotman 57 — deklico; Terezija Magdič, Slamnjak 39, Ljutomer — Hele- no; Marija Vidovič, Vel. Verni- ca 93 — Viktorja; Marija Kola- rič, Mestni vrh 113 — dečka; Angela Božak, Rogatec 9 - Ivana; Eliza^beta Skuhala, .Sodinci 11 — dečka; Marija Fideršek, Savinj- siko 21 — deklico; Marija Pe- trovič, Orešje 3 — Katarino; Marija Srdinšek, Rodni vrh 9 — Viktorijo; Hilda Jupič, Ptujska 16, Ormož — Silva; Milena Dvoršak, Ptujska gora 25 — Igora; Elizabeta Cajnko, Nova vas 50 — Daniela; Ana Ceh, Go- renjski vrh 6 — Branka; Žinka Kaučevič, Apače 132 — Olgo; Ana Šešerko, Nova Vas 46 — Branka; Ivanka Lipovac. Rad- vanjska 66, Maribor — Mirana; Marija Sluga, Trg Svobode 2 — Darjo; Marija Zupanič, Ljuto- merska 13 — Vlasto; Rozalija Mesarič, Dežno 43 — Zdenka. Poroke: Emil Vidovič, Mariborska 46 a — Gera Silak, Krempljeva 8; Lovrencij Jeza, Apače 28 — Dra- gica Petrovič, Apače 28; Slavko Ivaiovič, Lackova 6 — Sonja Komac, Prešernova 27. Umrli so: Franjo Novak, CSomja Dubra- va 17, Cakovec, rojen 1920, umrl 27. aprila 1963; Matilda Raikuša, Limbušika 73, Maribor, rojena 1901, umrla 20. aprila 1963. NOGOMET v III. kolo občinske nogometne lige bodo v nedeljo igrala nasled- nja moštva: Dornava: Domava — Markovci ob 10. uri; Ptuj: TAP — Videm ob 9. uri; Ptuj: Destemik — Gorišnica ob 11. uri. Cene pri »Povrtnini« v Ptuju (pri Magdi) Čebula 100, česen 450, kumare sveže 350, solata glavnata 350, so- lata berivka 200, špinača 130, ra- barbara 200, koleraba 220, rdeča' pesa 80, jajca 25, banane 320, oranže 320, jabolka 120, fižol 200 —220 dinarjev za kilogram. Vrtna in njivska semena: pesa ekendorf 520, črna detelja 1560, lucerna 1380, inkarnatka 580. Studenec izza zgradbe komunalne banke Ptuj — veteran, ki je dolgo napajal žejne. Izpodrinil ga je vodovod. (Posnetek: J. Vrabl) »■■■■■■■■»—Kiiii II »■■■■■■■mmbmmmmbmmmmbmbmbmbbmmmbi TRGOVSKO PODJETJE MERKUR PTUJ sprejme takoj ali po dogovoru 1. REFERENTA ZA POTROŠNIŠKE KREDITE, 2. PISARNIŠKO MOC z znanjem strojepisja in prakso na ustreznem delovnem m estu. Osebni prejemki po pravil niku o delitvi osebnih prejemkov. Iz programa RTV Ljubljana Lbotka. 22.00 Napoved časa. poročila, I vremenska napoved in pregled sporeda : za naslednji dan. 22.15 Skupni program IJRT — studio Beograd, z zabavnimi an- sambli RT Beograd. 23.00 Poročila. 23.05 Glasbena medigra. 23.12 Skupni program JRT — studio Ljubliana. 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. PONEDELJEK, 13. maja 4.00—8.00 Dobro jutrol (pisan glas- beni spored in dnevni koledar) — vmes 'ob 4.15—4.20 Poročila. 5.00—5.05 Po- ' ročila in vremenska napoved. 6.00—6.1o Napoved časa, poročila, pregled tiska, vremenska napoved in obvestila. 7.00— 7.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in radijski koledar. 8.00 Poro- čila. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.00 Poročila. 12.05 KN — Ing. Jelka Hoče- var: Krompirjeva plesen in njeno zati- ranje. 12.15 Poje kvintet »Niko Stritof« pb spremljavi »Štirih fantov«. 12.30 Ob zvokih zabavne glasbe. 13.00 Napoved časa poročila, vremenska napoved, pri- j reditve dneva in objava dnevnega spore- da. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Zalostirika in Simfonietta Stanka Premrla. 14.00 Poročila. 17.05 Obdobja slovenskega samospeva. 17.45 Kitarista Johnnv Smith in Toots Thielemans. 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v sve- tu. 18.10 VeseU zvoki izpod zelenega Pohorja. 18.30 Pianist Errol Garaer s svojim triom 18.45 Radijska univerza. 19.00 Obvestila 19.05 Glasbene razgled- nice. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00— 22.00 Skuptii program IRT — studio Za- greb. 20.45—21.00 Novo T znanosti. 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. TOREK, 14. mala 4.00—8.00 Dobro jutrol (pisan glasbe- ni spored in dnevni koledar) — vmes ob 4.15—4.20 Poročila. 5.00—5.05 Poročila in vremenska napoved. 6.00—6.10 Napo- ved časa, poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila. 7.00—7.15 Napoved časa. poročila, vremenska na- poved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.00 Po- ročila. 12.05 KN — Ing. Milko Trste- njak: Dognojevanje v vinogradih. 12.15 Slovenske narodne pojeta Danica Fili- plič in Franc Koren. 12.30 Glasba za do- ber tek. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved, prireditve dneva in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Georges Bizet: Tretje dejanje opere »Lovci biserov«. 14.00 Poročila. 17.00 Poročila. 17.05 Koncert po željah poslušalcev. 18.00 Po- ročila — aktualnosti doma in v svetu. 18.10 Narodi v svojih pesmih. 18.45 S knjižnesa trga. 19.00 Obvestila. 1905 Glasbene razglednice. 19.30 Radijski dnevnik 20.00 »Dolcissimo«. 20.15 Ra- dijska ijra. 21.15 Mala nočna glasba W. A. Mozarta. 21.30 Od popevke do rntfv- ke. 22 00- NaT>oved časa poročila. vri»- menska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. SREDA, 15. mala 4.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbe- ni spored in dnevni koledar) — vmes ob 4.15—4.20 Poročila. 5.00—5.05 Poročila in vremenska napoved. 6.00—6.10 Napo- ved časa, poročila, pregled tiska, vre- menska naipoved in obvestila. 7.00—7.15 Naipoved časa, poročila, vremenska napo- ved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.00 Po- ročila. 12.05 KN — Jože Kregar: Spa- lirji iz sadnih in okrasnih rastlin. 12.15 Dva rukoveta Stevana Stojanoviča Mo- kranjca. 12.30 Arije iz Verdijevega »Ple- sa v maskah«. 13.00 Napoved časa. po- ročila, vremenska napoved, prireditve dneva in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Pol ure pred štirinajsto. 14.00 Poročila. 17.00 Porodila. 17.05 »Zgodba o Rusalki«. 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu. 18.10 Vrh planin . . . 18.30 Portret v miniaturi. Majda Sene. 18.45 Ljudski parlament. 19.00 Obvestila. 19.05 Glasbene razglednice. 19.30 Radijski dne\'nik. 20.00 Spoznavajmo svet m do- movino. 21.15 Petinštirideset minut za vas. 22.00 Napoved časa. poročila, vre- menska naooved in pregled sporeda za naslednji dsn. ČETRTEK, 16 maia 4 oo—8.00 Oobro jutro' fpisan glasbe- ni spored in dnevni kolodarl — vmes ob 4 KI—i 20 Pomnila nn_=; n=i '»oročila if nsTinvfd finn—Kin Natio- v»d časa. ooročila. ofgled tiska, vre- menska napoved in obvestila. 7.00—7.15 NEDELJA. 12. ma|a 6.00—8.00 Dobro jutrol — vmes ob 6.05—6.10 Poročila in dnevni koledar. 6.30—6.35 Napotki za turiste. 7.00— 745 Napoved časa, poročila, pregled tiska, vremenska napoved, radijski kole- dar, prireditve dneva in objava dnevne- ga sporeda. 7.40 Pogovor s poslušalci. 8.00 Mladinska radijska igra. 8.30 Mladi izvajalci — mladim poslušalcem. 8.45 Kitarist John \Viniams. 9.00 Poročila. 9.05 Z opernega in koncertnega odra. 10.00 Še pomnite, tovariši. . . 10.30 Ne- deljska matineja zabavne glasbe. 11.30 Nedeljska reportaža. 11.50 Tisoč pisanih taktov za dober tek. 12.00 Poročila. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in po- zdravljajo — I. 13.00 Napoved časa. po- ročila, vremenska naipoved in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila m za- bavna glasba. 13.30 Za našo vas. 14.00 Koncert pri vas doma. 14.15 Naši po- slušalci čestitajo in pozdravljajo — 11. 15.00 Naooved časa. poročila in vremen- ska napoved 15.15 Četrt ure z orkestrom in ansamblom Horst Wende. 15.30 Na instrumentih Pagamnija in Liszta. 16.00 Humoreska tega tedna 16.20 Ogrlica s popevkami in prijetnimi melodijami. 17.00 poročila 17.05 Zabavni intermezzo. 17.15 Ridiiska igra. 18.13 Aram Hača- turian- Maškerada — baletna suita. 18.30 Športna nedelja 19.00 Obvestila. 19.05 Glasbene razglednice. 19.30 Ra- diiski dnevnik 20.00 Izberite svoio me- lodijo 21.00 Naši skladatelji v spomi- cili sodobnikov — I\i. oddaja. Fran šek: Večja Srompirišča — težje tehno- loško-organizacijske naloge. 12.15 Pet- najst minut s Kmečko godbo. 12.30 Od tod in ondod. 13.00 Napoved časa, po- ročila, vremenska napoved, prireditve dneva in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Prelu- dij, concertino in rapsodija. 14.00 Po- ročila. 17.00 Poročila. 17.05 Glasba iz Talijinega hrama. 18.00 Poročila — ak- tualnosti doma in v svetu. 18.10 Češke narodne pesmi. 18.25 Naš plesni karnet. Napoved časa. poročila, vremenska napo- ved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Pozor, nimaš prednosti!" 12.00 Po- ročila. 12.05 KN' — ing. Viktor Repan- 18.45 Kulturna kronika. 19.00 Obvestila. 19.05 Glasbene razglednice. 19.30 Ra- dijski dnevnik. 20.00 Četrtkov večer do- mačih pesmi in napevov. 20.45 Zabavni orkester jackie Gleason. 21.00 Literarni večer. 21.40 Iz starih časov. 22.00 Na- poved časa. poročila, vremenska napo- ved ii pregled sporeda za naslednji dan. PETEK, 17. maja 4.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbe- ni spored in dnevni koledar) — vmes ob 4.15—4.20 Poročila. 5.00—5.05 Poročila in vremenska napoved. 6.00—6.10 Napo- ved časa. poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila. 7.00—7.15 Napoved časa. poročila, vremenska na- poved in radijski koledar. 8.00 Po- ročila. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.00 Poročila. 12.05 KN — Ing. Ciril Remic: Povečajmo proizvodnjo smreko- vega lubia. 12.15 Poje Akademski oktet • 12.30 Pierre Fournier igra Ravela. Gra- nadosa in Fauržja. 12.45 Zabavni orke- I ster Bob .Moore 13.00 Napoved časa, jroročila. vremenska napoved, crireditve I dneva in objava dnevnega sooreda. 13.15 | Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Plo- ' šča za ploščo. 14.Of) Poročila. 17.00 Po- ' 'ročila. 17.05 Ivo Kirigin; Vrata pobede. i 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Iz arhiva ZORL. 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled. 20.30 Štiristo let .klavirske glasbe. 21.00 Havajski napevi. 21.15 Od- daja o morju in pomorščakih. 22.00 Na- poved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. SOBOTA, 18. maja 4.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbe- ni spored in dnevni koledar) — vmes ob 4.15—4.20 Poročila. 5.00—5.05 Poro- čila in vremenska napoved, fi.oo—6.10 Napoved časa, poročila, pregled tiska, vremenska napoved in obvestila. 6.30— 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu. 18.10 V pesmi in plesu pb lugo- slaviji. 18.45 Iz naših kolektivov. 19.00 Obvestila. 19.05 Glasbene razglednice. €.35 Nanotki za turiste. 7.00—7.15 Na- poved časa, poročila, vremenska napoved in radiiski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.00 Poročila. 12.05 KN — Dr. Albin Sedej: Pomen no- ve uredbe o zatiranju svinjske in perut- ninarske kuge. 12.15 Narodne in pona- rodele v priredbi Vlada Goloba. 12.30 Pred petdesetimi leti. 13.00 Napoved ča- sa. poročila, vremenska napoved, prire- ditve dneva in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Zabavna paleta. 14.00 Poročila. 17.00 Poročila. 17.05 Gremo v Vino. 17.50 Kvartet Tonah lones. 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu. 18.10 Uver- tura in drobne scene iz onere ■•"ihard Orlandn« 1R45 Kaši porotniki na tuiem. 10.00 nhvpsti'!). 10 o,") Glasbene r^rgied- nice. 19.30 Rqd'isVi dnpvnik. 20 0i Po riom^če . 20.20 Pnm fMHibn. 21 oo Za konec tpfina — pies 22.on Varovod f?. sr. poročila. vrempn«ka tiano'-<"1 in pt»- c'?'' spnroil' Tisc;1or>nii rt^i Odd^ia ■'a naS« iTcpHptiro -1-' no pnrn^i- la. 23.05 Zani^šino v sib"*"" n"' 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje.