V dvorani »Narodov« najsodobnejši tehnični dosežki iz 20 držav — možnost neposrednega nakupa ■ Raj gospodinje« — bogata ponudba gospodinjskih strojev, obleke, tekstila, preprog — »vse za otroka« velika ponudba pohištva, stekla, porcelana, zlatnine, nakita itd. vsak dan modna revija — velik zabaviščni park Velesejem odprt dnevno od 9. do 18. ure. V soboto, 6. oktobra bodo trgovine v Gradcu odprte tudi popoldne. Za vse informacije, kakor tudi skupinska potovanja ,?o vam na voljo jugoslovanski potovalni uradi. OKNO V MEDNARODNO GOSPODARSTVO Nad 2100 razstavljavcev iz Avstrije in 40 držav daje najboljši pregled o novostih in informacije za dober nakup. POSEBNI RAZSTAVI: — najsodobnejših strojev in materiala za gradbeništvo iz 15 držav — soecialna gastronomska razstava • °Uvrščeni tekmovalci z mednarodne tekme na Gorenji Savi. 2. Schnabl, 1. Dolhar, 3. Mesec, 4. Stcfančič. Po tekmi je podpredsednik SZJ Konstantinovič podelil zlata priznanja. — Pot o: F. P. Kranj, sreda, 19. 9. 1973 Cena 70 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Qd 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltedmk, in sicer ob sredah in sobotah let<> XXVI. Številka 72 ult SeninliUi: ob«, konference SZDL i? Trii*' Kr»nj, Radovljica, Sk. Loka ni""" Izdaja CP Gorenjski tisk s 0d«£lavni urednik Anton Miklavčič "govorni urednik Albin Učakar Še naprej varčevanje z električno energijo dopoldne so nam na Energetskem centru v Kranju reduwa'" sk*eP izvršnega sveta skupščine SRS o 30-odstotni iu on*01 električnega toka za pogodbene odjemalce (industrija) 8eot "°dstotni redukciji za široko potrošnjo od ponedeljka, 17. jjJ'embra, dalje ne velja več! Posebna komisija je sklenila, da reduU "daljnjega veljala za široko potrošnjo le 10-odstotna da kc'ja» za pogodbene odjemalce pa 15-odstotna. To pomeni, pred <*ra *n<*ustrija varčevati z elektriko do take mere, da bo pa n^l8an odstotek dosežen brez odklopov, pri široki potrošnji pre j® £re brez odklopov. Vsi potrošniki se ne zavedajo, da je Heod a z električno energijo v krizi in jo po nepotrebnem in r6(jtrošijo. Prav tako tudi kontrola (učinkovita) o 8t0* široko potrošnjo ni mogoča. Zato je mogoče 10-od- daj: ° redukcijo doseči le z odklopi. Odklopi so od ponedeljka terl in 17. uro in veljajo za vso Slovenijo. Zaradi zaple- p Postopka se odklopi lahko začno pol ure prej ali kasneje. ven Ti|lergetiki so tudi povedali, da Šoštanj sicer obratuje, d0jj ar ne s polno paro, ker še vedno ni dovolj premoga. Če se bo prj Va premoga zboljšala in če bo začelo deževati, se bo položaj eskrbi z elektriko še zboljšal in zmanjšal redukcijo. Prav 8edafVan.ju na vseh področjih gre zahvala, da so se redukcije že veli» * ° omilile. Poziv k varčevanju z električno energijo S. Ja torej tudi za naprej! -jk Točno devet mesecev bo tega, ko je za novo leto pogorela moderna samopostrežna trgovina v Zgornjih Bitnjah v kranjski občini. Direktor Veletrgovine Živila Kranj Ciril Ankerst nam je povedal, da bodo predvidoma l• oktobra odprli prenovljeno samopostrežno trgovino s prodajalno mesa in bifejem. Obnovljena trgovina bo precej izpopolnjena v primerjavi s prejšnjo. Tako bo prodajalna mesa imela namesto prejšnjih hladilnikov zdaj hladilnico, precej novosti pa bo tudi v opremi. — A. Z. — Foto: F. Perdan Trgovina v Bitnjah kmalu obnovljena Gorenjska zahteva avto cesto in predor 2e tako dokaj skromna sredstva za gradnjo cest v naši republiki smo v sedanjem programskem obdobju oziroma v programu od 1971. do 1975. leta razporedili na številne majhne odseke in si tako zaprli vrata za reševanje pomembnejših in po drugi strani hudo nujnih problemov. Posledica takšne politike so bile zahteve slovenskih občinskih skupnosti, da se. reši čimveč (tudi manjših) problemov. To je bila ena od ugotovitev na zadnji seji sveta gorenjskih občin v začetku tega meseca, ko so s predstavniki republiške skupnosti za ceste razpravljali o programu cestnih del za leto 1974 in 1975 in o gradnji gorenjske avto ceste ter predora pod Karavankami v obdobju od 1975. do 1980. leta. Gorenjska bo v prihodnjih dveh letih dobila okrog 10 odstotkov razpoložljivih sredstev. Člani sveta so menili, da je to vsekakor premalo in da še zdaleč ne bodo rešeni nekateri osnovni problemi. Zato so se zavzeli, da morebitnih dodatnih sredstev, ki bi jih pridobili v prihodnjih dveh letih, ne bi smeli razdrobiti. Sklenili so tudi, da bo o gradnji cest na Gorenjskem v prihodnje razpravljal in odločal svet gorenjskih občin. Ko so govorili o pripravi finančnega in operativnega programa za naslednje srednjeročno obdobje, so poudarili, da je sredstva treba razporediti tako, da bo moč rešiti nekatere večje probleme. Le s tako imenovanim rezervnim skladom in s soudeležbo posameznih skupnosti naj bi rešili tudi manjše probleme na občinskih in drugih cestah. Posebej so se zavzeli, da se mora v prihodnjem obdobju začeti gradnja gorenjske avto ceste. Novi cestni zakon, ki je pravkar v pripravi, bo najbrž na podlagi strokovnih analiz to omogočil. Predstavniki republiške skupnosti za ceste so menili, da bi v letih 1975—1980 začeli graditi avto cesto Ljubljana—Kranj—Naklo, vse potrebno pa bi pripravili tudi za začetek gradnje predora pod Karavankami. Glede predora namreč trenutno še ni znana lokacija in bodo potrebne uskladitve z avstrijskimi organi. Nazadnje so se člani sveta gorenjskih občin strinjali, da bo šla gradnja cest v Sloveniji v prihodnje po drugačni logiki in poti kot doslej. Ob tem so poudarili, da Gorenjska ne odstopa od zahteve, da se v tem programskem obdobju začne gradnja avto ceste in predora. Predlagali so tudi, da se čimprej začnejo konkretne razprave med našimi in avstrijskimi organi o lokaciji in gradnji predora pod Karavankami. A. 1. Vino k Centralu, Jelen ne Kranj, 18. septembra — Po nekajmesečnih pripravah je bil danes v podjetju Vino in v hotelskem podjetju Jelen v Kranju referendum o priključitvi h gostinskemu in trgovskemu podjetju Central Kranj. V podjetju Vino Kranj se je precejšnja večina okrog 90-članskega kolektiva odločila za priključitev k Centralu, v hotelskem podjetju Jelen pa se jih je večina izrekla proti priključitvi. A. Ž. Naročnikr A S I L O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO W JO. ftr\ --- I' °°e avt°busne postaje v Tržiču ne more in ne more steči. Delavci j t Vadbenega podjetja so sicer že razkopali škarpo in breg nasproti i . n°ve postaje in s tem pripravili prostor za razširitev ceste in 0 Vj ^o r?r r^če za avtobuse. Kaj bolj spodbudnega na žalost še ne 10 BnflSa^' Thdi žerjav že dalj časa sameva pri gradbišču in čaka, da i" graditeljem. Upajmo, da bo to prihodnje leto ... (jk). — Foto: F. GRASKI VELESEJEM od 29. septembra do 7. oktobra 19 7 3 VL MEDNARiDU SEKM OMIIM iPBIME od 12. do 71. ohtokra 1973 M Daljši rok Skupna komisija vseh zborov zvezne skupščine za ustavna vprašanja je sklenila, da bo ustavna razprava o predlogu zvezne ustave trajala ria željo in številne predloge razpravljavcev po državi do 15. oktobra. Prvotno je bilo namreč določeno, da bo javna razprava o osnutku zvezne ustave trajala do 15. septembra. Ogorčenost Podobno kot po svetu so tudi v državi številna protestna zborovanja ob imperialistični zaroti v Čilu. Iz raznih krajev prihajajo tudi protestna pisma. Tako se je na primer sešla konferenca za družbeno aktivnost žensk Slovenije in ostro protestirala ob dogodkih v Čilu. Sešla se je komisija za mednarodne odnose pri izvršnem odboru skupnosti študentov ljubljanske univerze itd. Prepovedati nepismenost Predsednik komisije za idej-nopolitična vprašanja pri CK ZK Bosne in Hercegovine je izjavil, da bi nepismenost morali prepovedati z ustavo. V Bosni in Hercegovini, ki ima 3,800.000 prebivalcev, je po najnovejših podatkih 670.000 odraslih nepismenih. V zadnjih letih se je naučilo brati in pisati samo 200 pripadnikov te velike nepismene armade. Zelo velik je v tej republiki tudi osip učencev na osemletkah. Šole ne končajo predvsem dekleta, ker starši na nekaterih najbolj zaostalih območjih ne žele imeti »šola-nih« otrok. Največja v Evropi V Čačku bodo 1. oktobra začeli graditi največjo tovarno sladu v Evropi. V njej bodo proizvedli na leto 60.000 ton sladu, s čimer bo nova tovarna krila polovico domačih potreb po tej surovini, ki je osnovna za proizvodnjo piva. Dražja zdravila? Svet zveze zdravstvenih delovnih organizacij Jugoslavije je sprejel predlog farmacevtske industrije o podražitvi najnujnejših zdravil, ki jih na tržišču ni, ali jih ni dovolj. Farmacevtska industrija je predlagala 190 zdravil, ki bi jih bilo treba podražiti. Svet je predlog sprejel pod pogojem, da bodo skupnosti zdravstvenega zavarovanja, zdravstvene organizacije in farmacevtska industrija podpisale družbeni dogovor. .Tito na velesejmu Predsednik republike Tito je prejšnji teden obiskal Osijek, kjer je na osrednjem trgu ?ovoril približno 100.000 pre-ivalcem Osijeka in okoliških krajev. V soboto si je Tito z ženo Jovanko ogledal mednarodni zagrebški velesejem, v nedeljo pa se je ustavil v znanem letovišču Zagrebčanov v Somboru. Ogledal si je enega največjih rekreacijskih središč Smidhen. Dražja sarajevska dnevnika S 15. septembrom sta se sarajevska dnevnika Oslobo-djenje in Večernje novine podražila na 1,50 dinarja. Podražitev je odobril republiški zavod za cene. Obletnica V Prilepu so proslavili 100-letnico prilepskega tobačnega kombinata in 400-letnico organiziranega pridelovanja tobaka v naši deželi. Predsednik Tito je ob tej priliki odlikoval kolektiv kombinata z redom zaslug za narod z zlato zvezdo. Manj vina Kraški vinogradniki so letos pričakovali za 30 odstotkov večji pridelek kot minula leta. Vendar pa bodo na primer pridelali kot kaže kar za 50.000 hektolitrov manj terana kot so pričakovali. Če v prihodnjih desetih dneh ne bo padlo vsaj malo dežja, bo pridelek zaradi suše še slabši. i Jesenice do na njih sklep o ustanovitvi sveta SZDL verificirali in potrdili delegate za svet iz posameznih občin. Tako se bo medobčinski svet SZDL za Gorenjsko konec oktobra ali v začetku novembra prvič sestal. J. Košnjek V okviru rednega strokovnega izpopolnjevanja rezervnih vojaških starešin so - se v Kranju v začetku tega meseca začeli vsakoletni obvezni izpiti za rezervne vojaške starešine. Vsako soboto in nedeljo bodo starešine do začetka oktobra preverjali teoretično znanje, veščine v streljanju, orientacijo na individualnem pohodu, taktiko in topografijo. Približno v enem mesecu bo tako opravilo izpite okrog 1200 rezervnih vojaških starešin v občini. — A. Ž. — Foto: F. Perdan Tudi medobčinski svet SZDL za Gorenjsko V ponedeljek je bilo v Kranju posvetovanje predsednikov občinskih konferenc SZDL gorenjskih občin, ki se ga je udeležil tudi član republiške konference SZDL Franc Kimovec-Žiga. Na seji so sprejeli osnutek sklepa o ustanovitvi medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko, ki bo nova medobčinska tvorba, njen namen pa je trdnejše družbenopolitično povezovanje gorenjskega področja. Z ustanovitvijo medobčinskega sveta, ustanovitelji so občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škof) a Loka in Tržič, soglašajo izvršilni organi teh konferenc, razen njih pa še medobčinski svet ZK za Gorenjsko, občinske konference ZKS in svet gorenjskih občin. Sedež sveta bo v Kranju. Svet bo voljen organ, v katerem bo imela vsaka konferenca po 6 delegatov. Predsedniki in sekretarji občinskih konferenc SZDL bodo člani sveta po položaju, enako pa velja tudi za člane predsedstva republiške konference SZDL z Gorenjske, predsednika regionalnega kluba poslancev in glavnega urednika Glasa. Svet bo imel presednika, sekretarja in izvršni odbor, po potrebv pa tudi stalna ali občasna delovna telesa. Delo izvršnega odbora bo vodil sekretar, ki bo funkcijo opravljal poklicno. Novo medobčinsko telo bodo razen republiške konference SZDL sofinancirale ustanoviteljce na osnovi medsebojnega dogovora. Predsedniki so na ponedeljkovem srečanju podprli sklep s pripombami, ki so jih posredovale posamezne občinske konference SZDL. Sklenili so, da bodo osnutek sklepa še enkrat posredovali izvršilnim telesom svojih organizacij, razen tega pa bodo začeli iskati delegate za medobčinski svet. Ker se bodo sredi oktobra, na zaključku ustavnih razprav, sestale vse gorenjske konference SZDL, bo- Dva predloga Že v predhodnih razpravah v vodstvih družbenopolitičnih organizacij in koordinacijskem odboru za javno razpravo pri občinski konferenci SZDL Radovljica je večina menila, da so potrebne nekatere spremembe v besedilih osnutkov republiške in zvezne ustave. Pripombe koordinacijskega odbora so podprli tudi na nedavnem seminarju v Bohinju. Tako sta se izoblikovala dva predloga. Prvi se nanaša na 101. člen osnutka zvezne ustave, ki določa postopek sprejemanja statutov krajevnih skupnosti. Namesto prvega odstavka tega člena, ki pravi, da delovni ljudje v krajevnih skupnostih sprejemajo statut z referendumom, predlagajo, da . se način sprejemanja določi s statutom občine. V razpravi so menili, da predlagano spremembo zahtevajo praktične izkušnje, racionalnost in enostavnost postopka. Drugi predlog pa se nanaša na 176. člen osnutka republiške ustave, ki določa sestavo občinskih skupščin po zborih. V osnutku je predvideno, da ima občina praviloma 5 zborov delovnih skupnosti in 1 zbor krajevnih skupnosti, izjemoma pa naj bi imele manjše občine le dva zbora: enotni zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti. V Radovljici se zavzemajo za varianto,* da bi bila v občini dva zbora. JR Protestno pismo 2e konec minulega tedna je bilo na Gorenjskem več protestnih zborovanj zaradi vojaškega udara proti vladi narodne enotnosti v Cilu. Številna takšna zborovanja v delovnih organizacijah, ustanovah in drugje pa so bila na Gorenjskem tudi v začetku tega tedna. Povsod so ostro obsodili zaroto, vojaški udar in vmešavanje tujih imperialističnih sil. Naslednje protestno pismo pa je v petek popoldne na seji sprejelo tudi predsedstvo občinske konference zveze mladine v Kranju: Demokraciji, svobodi, družbenemu napredku je bil znova zadan udarec. Čilska pot v socializem, ustavna, spoštujoča vse demokratične pridobitve je bila brutalno zaustavljena. Pridobitve, ki jih je uvedla ptva socialistična vlada v Čilu, so pogažene. Se enkrat je vojska v rokah desničarskih — reakcionarnih sil dezavuirala voljo ljudstva. Sredi boja za novo, boljše, je padel tov. Allende in vrsta njegovih sobojevnikov. Vendar ne on, ne njegovi tovariši niso izgubili boja. Osvestili so ljudi, tiste, katerih volja nikdar ni bila spoštovana. Protestiramo proti uporabi sile pri razreševanju družbenega razvoja. Zgroženi smo in ogorčeni nad umazanimi dejanji zoper predsednika Allendeja, vlado narodne enotnosti in ljudstva. Prepričani smo, da se bo čilsko ljudstvo borilo in zmagalo ter, da protesti vseh naprednih svetovnih sil ne bodo zaman. Nočemo nikakršnih stikov z rušilci ustavne ureditve in zahtevamo takojšnjo prekinitev diplomatskih stikov. Z zatiralci napredka se nimamo kaj pogovarjati. Naše simpatije, naše iskreno upanje velja le nadaljevalcem in soborcem Allendejevega programa. Predsedstvo OK ZMS Kranj Pretekli teden se je pri <>bfl" . konferenci ZMS na Jesenicah^, la komisija za delo mladinskih vov v krajevnih skupnostih. ^ komisije so največ časa posvetili pripravam na specializirano konferenc: . ^ bo v oktobru. Poleg tega so razpravljali o delu mladinskih aktivov v pret ^ mesecih. Najbolj prizadevni so bili mladi na Blejski Dobravi, Planini poo' • lico in v Kranjski gori. Na koncu seje so člani sklenili, da do sklica speci ^ rane konference pomagajo pri ustanavljanju mladinskih aktivov v tisti« jevnih skupnostih, kjer aktivi ne obstajajo oziroma slabo delajo. J. Rabic Kranj V petek se je sestal iniciativni 0 za ustanovitev samoupravne st ^ ^ ___. van jske skupnosti in obravnava j vprašanj s področja stanovanjske politike. Tako so člani odbora o rezultatih natečaja za dograditev stanovanjskih hiš in sklepali o PoS. ^ za dodelitev posojila. Seznanili so se tudi z rezultati objave za vlagaj. a htevkov za delno nadomestitev stanarine in razpravljali o razpisu posoj' usmerjeno blokovno gradnjo iz združenih sredstev pri poslovni banki. ■ L Pri komiteju občinske konference zveze komunistov se je v Pone^gjb-sestala komisija za organiziranost in razvoj ZK in idejnopolitično usp ljanje komunistov. Razpravljali so o izobraževanju kadrov. O osnutku zvzne in republiške ustave ter statutih gorenjskih v ponedeljek popoldne razpravljal svet gorenjskih občinskih konferenc mladine. A. Včeraj popoldne je bila v Ra<-j0^pc< seja komiteja občinske kont^j _____________zveze komunistov. Na seji so o j. izvajanje stališč 29. seje CK ZKS v občini in v organizacijah zveze l* stov. Dogovorili so se tudi za organiziranje javne razprave o izhodi« pripravo stališč in sklepov X. kongresa zveze komunistov Jugoslavije.^ ^ \ ____ ... V ponedeljek se je sestal v jje< iniciativni odbor za ustan0 tl --__ temeljne telesnokulturne skuP ^ občine Tržič. Na seji so sprejeli naloge, ki jih bodo morali uresničiti d? . {jy novitve nove interesne samoupravne skupnosti, izvolili predsednika in»c nega odbora ter imenovali komisije za posamezna delovna področja. Radovljica m v • v rrzic Včeraj sta se v Tržiču po poletnem zatišju prvič sestala oba ^ občinske skupščine na 42. skupnem zasedanju. Odborniki so obravnava'. * drugim polletno gospodarjenje v občini, dotekanje sredstev v občinsk^i račun, gradnjo šol in vrtcev v občini, vprašanja s področja stanovanj gospodarstva ter dogovor o organizaciji kmetijske pospeševalne službe. Protestna zborovanja v Tržiču Zadnji dogodki v Čilu so povzročili ogorčenje in proteste tudi med tržiškimi delovnimi ljudmi. V soboto, 15. septembra, so zborovali delavci Peka in To* varne kos in srpov ter izrazili ogorčenje nad dejanjem, ki so ga povzročile najbolj reakcionarne sile Čila. Podobna zborovanja delovnih ljudi bodo ta teden organizirali še v tovarni TRIO in Bombažni predilnici in tkalnici. -jk Nenadoma je preminil Stane Kavčič podpresednik republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije član občinske konference ZK Kranj sekretar tovarniškega komiteja # ZK Iskra — Elektromehanika Kranj Aktivnega družbenopolitičnega delavca bomo ohranili v trajnem spominu. V Kranju, 18. septembra 1973 Družbenopolitične organizacije in skupščina občine Kranj * IBSl Sreda, 19. septembra 1973 Nov direktor SW'J 1. septembra je industrija P m štva STOL Duplica pri Ka^ dobila novega direktorja. Na P'^v koordinacijske komisije za ■ ^if ska vprašanja, osnovne organ1 ZK tovarne in političnega akH varne je delavski svet soglas . gt< novega direktorja izvolil m-Erbežnika, ki je bil prej direk^ munalnega zavoda za zapos'0 v Ljubljani. af V tovarni Stol je prek 14W slenih. Tovarna se je s kvalit® n» izdelki močno uveljavila ta y domačem kot na tujem tržišču- <>• | ^^^^đk I Nov športni dom v Žabnici V Žabnici so praznovali v soboto in nedeljo 1000-letnico vasi. Ob tej priložnosti so odprli v nedeljo popoldne 2700 metrov moderniziranih cest v Žabnici in na Su t ni, na katere bodo v teh dneh vgradili še asfalt. Tisočletnico vasi pa so počastili tudi z otvoritvijo športnega doma pri športnem igrišču v Žabnici. Pri gradnji so opravili športniki veliko prostovoljnih delovnih ur, pomagali pa so si še z materialom nekdanje osnovne šole in s sredstvi občinske zveze za telesno kulturo Kranj. Na fotografiji: pred otvoritvijo športnega doma. (jk) — Foto: F. Perdan Novi hali jeseniškega Viatorja k sredo, 12. septembra, so na Jesenicah odprli novi, sodobni hali za Popravilo osebnih avtomobiliov in avtobusov ter tovorniakov — Nova rvisna delavnica je za Jesenice velika pridobitev, saj je bila delavnica do sedaj v skrajno neprimernih prostorih tudi manjša okrepčevalnica, kjer bo lahko lastnik spremljal popravila na svojem avtomobilu. V zgornji etaži so moderne pisarne, jedilnica za zaposlene in sanitarije. Novi hali je slovesno odprl predsednik občinske skupščine Franc Zvan, o pomehu teh dveh objektov ter o gospodarjenju Viatorja pa sta govorila generalni direktor podjetja dipl. inž. Slavko Jakofčič ter predsednik delavskega sveta TOZD Viator Jesenice Viktor Jamar. Umrl je Stane Kavčič sekretar tovarniškega komiteja ZK Iskra — Elektromehanika Kranj podpredsednik republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije Od dobrega in priljubljenega sodelavca se bomo poslovili v četrtek, 20. septembra, ob 15.30 na kranjskem pokopališču. V Kranju, 18. septembra 1973 Delovni kolektiv Iskre — Elektromehanika Kranj Zaposlenost in osebni dohodki Gospodarstvo kamniške občine je v letošnjem polletju uresničilo 598 milijonov (novih) dinarjev celotnega dohodka, kar je za 17 % več kot v enakem obdobju lani. Na višino ustvarjenega dohodka so vplivale tudi višje cene. Za notranjo delitev je gospodarskim organizacijam ostalo nekaj manj kot 122 milijonov dinarjev, kar je za skoraj pet milijonov več kot v enakem obdobju lani. V gospodarstvu je letos 7680 zaposleniji, oziroma 277 več kot lani. Število zaposlenih se je največ povečalo pri Tovarni usnja (za 191 delavcev), Svilanitu (za 47) in Titanu za 27 delavcev. Število zaposlenih je upadlo pri Rudniku kaolina, Svitu in podjetju Kamnik. Poprečni osebni dohodki so v prvem polletju znašali 1903 din. Najvišje poprečno izplačane osebne dohodke je izplačeval Veterinarski zavod (2757), obrtno podjetje Zarja (2512). Lončarska obrtna delavnica (2467) in industrijsko podjetje Al-prem (2465) din mesečno. Nižje osebne dohodke so dobivali zaposleni v Svitu, Živilski industriji, gostišču pri Grogi in v restavraciji Stol. Nižje osebne dohodke (poprečno) kot lani so letos dobivali samo v trgovskem podjetju Kočna in v delavski restavraciji Stol. . J. Vidic Priznanja krvodajalcem v jeseniški občini Občinski odbor rdečega križa na Jesenicah je preteklo soboto podelil številna priznanja občanom, ki se redno udeležujejo krvodajalskih akcij. Plaketo za več kot 25-krat darovano kri je prejel Franc Nerad z Jesenic in Helena Lešnik iz Mojstrane, za več kot 20-krat darovano kri pa dr. Stane Cebokli z Jesenic in Ivanka Lorenčič s Hrušice. Blizu sto občanov je prejelo zlate in srebrne krvodajalske značke za 15-krat in 10-krat darovano kri. Poleg tega je enaindvajset občanov prejelo priznanja za delo in pomoč pri organiziranju krvodajalskih akcij na Jesenicah. Na podelitvi priznanj v prostorih DPD Svoboda na Hrušici je o pomenu krvodajalstva spregovoril Maks Klinar. V kulturnem programu je nastopila dramska skupina DPD Svoboda z igro Pariška komuna. Občinski odbor RK na Jeseni-cah tudi letos organizira krvodajalsko akcijo, in sicer od 24* do 29. septembra. Odbor pričakuje, da se bodo občani v kar največjem številu odzvali tej humani akciji in darovali dragoceno tekočino, ki je nepogrešljiva pri reševanju človeških življenj. J. Rabič V Podljubelju prvič krajevni praznik Nova servisna delavnica za popravilo osebnih vozil, ki so jo na Jesenicah odprli minulo sredo, je vsekakor za Jesenice precejšnja pridobitev. Delavci Viatorja so do sedaj delali v skrajno neprimernih prostorskih razmerah, s sodobnejšo opremo pa bo tudi kvaliteta storitev lahko znatno boljša. Foto: F. Perdan Krajevnim skupnostim tržiške občine, ki doslej niso imele krajevnega praznika in so ga prvič praznovale letos (Brezje pri Tržiču, Lom) se je pridružila tudi skupnost Podljubelj. Praznovali so ga v soboto, 15. septembra, čeprav praznik uradnu še ni vnesen v statut krajevne skupnosti. Zakaj praznovanje na ta dan? 14. septembra leta 1942 sta namreč v znani bitki v Udnem borštu padla dva podljubeljska prvoborca: skoje-vec Franci Košir in predvojni član KPJ Aleš Meglič. Praznovanje prvega podljubelj-skega praznika se je začelo v začetku preteklega tedna, kb je mladinski aktiv organiziral tekmovanja v odbojki, nogometu in streljanju. V soboto zvečer je bila slavnostna seja sveta krajevne skupnosti in vodstev krajevnih družbenopolitičnih organizacij in društev. Predsednik krajevne organizacije SZDL Janko Neme je orisal razvoj hitro spreminjajočega se kraja (pred vojno 60 odstotkov km6tov, danes komaj 20 odstotkov) in pridobitve, kamor sodi nov gasilski dom z dvorano, urejene vaške ceste ter gozdna pota do visokogorskih kmetij, ki spadajo k pod-ljubeljski skupnosti. Pri slednjih je izdatno pomagalo Gozdno gospodarstvo Kranj. Predsednik KO ZZB Ja-. kob Neme pa je v slavnostnem govoru med drugim dejal, da mora biti vsakoletni praznik spodbuda za še boljše delo v prihodnje. Po seji je bila igrica Zupanova Micka, ki so jo uprizorili člani domačega Kulturno umetniškega društva. ^ JeSenj8re£w> 12. septembra, so na za ®Cah slovesno odprli novi hali tovorn- tVlla osebnih avtomobilov, novih v in avtobusov. Poleg lo n0!iSer.visnih delavnic za popravi-kov t " avtomobilov in tovornja-nega er avtobusov njihovega voz-avtor, ■a.' s^a s°dobni tičnjJ"- opremljeni z avtoma- jih , likali in napravami, ki so Pol UVozi,i. iz Zahodne Nemčije. ?.a nnr in servisne delavnice Pravilo osebnih avtomobilov je ^manjkanje električne energije ,. v jeseniški Železarni e'ektri^eniS °bČini je pomanjkanje prii,adel .energije najbolj občutno tfted d | Jeseniško Železarno, ki je Ve*jiDnl°unimi kolektivi občine naj- V pod- električne energije. r^O.OOo dnevno porabijo okoli «ritičnilf Ratnih ur. Z agregati so v Lat» le i«n!neh lahko Proizvedli na »ftoraT l?00 kilovatnih ur. Razliko dobiti iz slovenskega elek-^o ^omrežja, vendar na dan Ur. P eJe" niti 200.000 kilovatnih Več H • v ^ septembra so bile elektro-Sa ou'0.11 izklopljene ali so le de-•Jlv°stj0 pOVale s polovično zmog-i® je . Programu redukcije, ki Z**1, izvršni svet skupščine ^Uciran- e^ektrometalurški obrati jeftialrj1 nS 60 odstotkov, ostali totkov V žlezami pa na 30 od- Sed •• *a Prihii obseg redukcije pomeni, Jvno ,aJ« iz električnega omrežja iai*j, ki-.0 električne energije i ektro ni?01& Potrebujeta obe ieki . ** naPrej bo nastajal Prikovat vga Je že Pred tem Pri" k na m . Vse to bo PreceJ vpliva-C?8|0vni . JŠ0 realizacijo in slabši *ia PomJJ8?eh- Tona izpadlega je-' >CvennV1330 dinarjev nepokritih Ij^a nk i. dnevna proiz- ?ko,» 50n . elektro peči pa znaša >bra ji ton jekla. Do srede sep-?izv0dni12Radl° že okoli 3000 ton* tem £^ktro jekla. ?Je v Želo kritičnem položaju V 0l" z« rni sestal na izredni seji ttf^jeli L gospodarstvo Železarne, h? tudi ffkai sklepov, med dru-S7*teri P° katerem imajo ri ktrifc °bratl prednost pri oskrbi z h>vorili ener&iJo. Na seji so se tudi 2>imi /a solidarnost, med posa-Pr!"llženep»n3e!jnimi organizacijami h?2v«Ui so h , a' obrati in delavci. it**** snr«; avce> naj z razumevali rpHm,ejo vse ukrepe, ki bodo edukcije potrebni, kot na ^ljiVoQfracionalno izkoriščanje ž. Hni n Vter delovnega časa itd. nai odek zaposlenih v žele-ri^ne Se v..času pomanjkanja .^v. nergije ne bi zmanjševal. Potrebno pa bo izplačani osebni dohodek nad doseženo proizvodnjo nadoknaditi v prostih dneh do konca letošnjega leta, kar velja predvsem za tiste obrate, ki obratujejo v sistemu prekinjenega delovnega časa. Ker bi po navodilih izvršnega sveta skupščine SRS ta obseg redukcije trajal dalj časa — vsekakor pa najmanj do konca tega,leta — žele samoupravni organi Železarne, da se redukcija omili, če bodo nastali določeni viški v električni energiji iznad sedanjega limita, in da se lahko izkorišča za obratovanje elektro peči razpoložljiva električna energija v sobotah in nedeljah. D. Sedej Na Jesenicah so se že od leta 1970 zavzemali, da bi zgradili sodobno servisno delavnico, kajti delovne razmere v stari stavbi so bile neprimerne, prostori so bili nefunkcionalni, oprema stara. V teh prostorih in v takih delovnih pogojih so delali zaposleni dolga leta in razumljivo je, da je zaradi takih razmer trpela 4;udi kvaliteta storitev. Leta 1972 so začeli graditi sedanji hali. Gradili so jih delavci gradbenega podjetja Gradiš. Po prvotnem programu bi morali hali zgraditi že lani, vendar so z deli in predvsem z uvozom opreme kasnili in gradnja se je nekoliko zavlekla. Slovesno so hali izročili namenu minulo sredo. Z novima halama, v katerih bodo lahko bolje organizirali potek dela, saj bodo delali v normalnih delovnih razmerah, so v podjetju veliko pridobili. Še posebno z dograditvijo nove hale za njihova vozila. Zdaj imajo pri jeseniškem Viatorju 85 vozil — tovornjakov, avtobusov za mestni in medkrajevni promet do konca leta pa jih bodo nabavili še nekaj. Prav zaradi tega so morali nujno razširiti delavniške zmogljivosti. Hala za popravilo in pranje osebnih avtomobilov pa je tudi sicer za Jesenice precejšnja pridobitev, saj tako sodobnega objekta, v katerem bodo lahko nudili kvalitetne storitve, na Jesenicah in v okolici še niSo imeli. D. Sedej * jHm o a> 19.septembra 1973 Pretirana črnogledost »Večkrat sem slišal, da tovarna Triglav ni v zavidanja vrednem položaju, vendar ni tako/ meni Jože Oblak, novi direktor tovarne pu Triglav Tržič »Natanko pet ur sem direktor,« je smeje pripovedoval v sredo, 12. septembra dopoldne 34-letni ekonomist Jože OBLAK, rojen v Stra-žišču pri Kranju, ki je ta dan uradno prevzel delovno mesto direktorja Metalke, tovarne pil Triglav Tržič. Prvi odsek ceste v Lom odprt Krajevna skupnost Lom pod Storžičem je praznovala v nedeljo prvikrat svoj praznik, ki so ga Novi kilometri asfalta Cestna povezava Škofje Loke in Selške doline teče skozi staro Loko. Prav na tem mestu pa je zaradi ozkih ulic zelo tesna in tako predstavlja ozko grlo v prometu. Zaradi ožine se je pripetilo že več težjih prometnih nesreč. Vse to je vodilo odbornike, da so na zadnji seji škofjeloške občinske skupščine potrdili načrte za gradnjo nove povezave s Selško dolino, ki bo ta ozki del obšla. Hkrati pa so odborniki tudi pooblastili predsednika občinske skupščine, da podpiše pogodbo o financiranju te gradnje. Občinska skupščina bo prispevala milijon dinarjev, republiška skupnost za ceste pa 750.000 dinarjev. Sprejeli so tudi kreditno pogodbo, na podlagi katere bo kranjsko cestno podjetje posodilo občinski skupščini 1,45 milijona dinarjev. Nova cesta bo široka 7,5 metra. Od stare se bo ločila pri stari osnovni šoli, nato tekla mimo Podna in r^imo nove osnovne šole ter se nad domom slepih priključila stari cesti. Na Novem svetu bodo zaradi gradnje nove trase morali podreti staro pekarno in skladišče poleg nje, drugje pa bo tekla prek vrtov in bo terjala le nekaj ograj. Po predračunih bo cesta veljala 3.5 milijona dinarjev. Predvidevajo, da bodo letos uredili spodnji ustroj in odvod vode ter tudi že položili grobi asfalt. Prihodnje leto pa nameravajo zgraditi križišče pri Novem svetu, podhod za pešce pri domu slepih in most čez starološki potok. Ob tej priložnosti je odbornik Miro Pinterič postavil vprašanje, če promet, ki je na tej cesti iz leta v leto bolj gost, ne bo motil pouka pri novi šoli v Podlubniku. Načelnica oddelka za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve pri občinski skupščini je na to odgovorila, da te bojazni ni. Med šolo in cesto je zadosti širok zeleni pas, poleg tega pa je med objektoma tudi višinska razlika. Za šolarje bodo uredili tudi posebno peš pot ob starološkem potoku. Da kdo od otrok ne bi padel v vodo, bodo pot zaščitili z ograjo. S tem pa program del ni končan. Letos in prihodnje leto bodo stekla dela tudi na nekaterih drugih cestah. Dela pri rekonstrukciji ceste Ziri—Račeva so se začela že pred nekaj meseci. Asfaltno prevleko bo dobila tudi cesta Praprotno—Zgornja Luša, Škofja Loka—Sora, in sicer odseki skozi vasi in cesta Poljane—Javorje. V načrtu je tudi gradnja betonskega mostu čez Soro pri Ševljah. Po predračunih naj bi dela veljala 9.6 milijona dinarjev. Denar bodo zbrali s pomočjo samoprispevka občanov, temeljnih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, posojil in cestnih pristojbin. Velik delež bo seveda prispevala tudi občina. Vendar so odborniki sprejeli sklep, da bo občina dala denar le v primeru, če bodo občani in temeljne organizacije združenega dela zbrali predvideni delež. L. Bogataj združili s vsakoletnim srečanjem kurirjev in vezistov pod Storžičem. Njihova organizacija, ki deluje pri republiškem odboru ZZB NOV Slovenije, ima tudi patronat nad osnovno šolo v Lomu. Osrednja svečanost je bila v nedeljo dopoldne pred Čarmanom na začetku Loma. Predsednik skupščine občine Tržič inž. Vili Logar je odprl 300 metrov dolg odsek nove ceste v Lom (od Carmana do Stare žage), ki so ga Lomjjani začeli graditi oktobra lani. Graditelji so potrošili za prvi del tega pomembnega objekta 30.000 dinarjev in zaradi velikega števila prostovoljnih delovnih ur sredi največjega dela doma pocenili gradnjo najmanj za 20.000 dinarjev. Sredstva za novo cesto so razen skupščine občine Tržič prispevali domačini, ki so se junija lani na referendumu odločili (96 odstotkov Lomljanov je bilo »za«) za samoprispevek za gradnjo ceste. Plačevali ga bodo štiri leta. Vendar Lomljane najtežje delo pri gradnji ceste še čaka. Zgraditi morajo še 700 metrov dolg odsek od Čarmana do Slapa pri Tržiču. Ob otvoritvi prvega dela ceste so želeli, da bi jim skupnost še enkrat krepkeje pomagala in omogočila, da Lom ne bo več ena redkih vasi v tržiški občini, kamor na primer niti avtobus ali večje vozilo ne more. Odsek, ki so ga odprli v nedeljo, je širok 7 metrov in zgrajen do take mere, da ga je mogoče asfaltirati. Po otvoritvi novega cestnega odseka se je druščina gostov, partizanskih kurirjev in vezistov ter domačinov preselila v dom družbenih organizacij Lom, kjer je bila svečana proslava prvega krajevnega praznika. Šolarji, člani domaČega KUD, moški in mešani pevski zbor pri KUD Lom ter domaČi pevki Ivanka in Cilka so pripravili prisrčen kulturni program. Sledilo je veselje ob krajevnem prazniku, katerega gostje so bili partizanski kurirji in Vezisti- J. Košnjek »Pred tem sem se seveda spoznaval s problematiko in položajem 106-članskega kolektiva in s programi za njegov razvoj. Večkrat sem slišal, da je tovarna Trdni temelji Viatorjeve prihodnosti S tehtnimi in smotrnimi gospodarskimi načrti do še večje rasti podjetja — Vse uspešnejše vključevanje tudi v druge dejavnosti — Ob 73-letnici svojega obstoja 14 TOZD in OZD Skupne službe — Več investicij v delavniške obrate Prometno, gostinsko in turistično podjetje Viator Ljubljana praznuje v letošnjem septembru 73-letnico svojega obstoja in dela. Podjetje je med vodilnimi prometnimi podjetji v Sloveniji, vse bolj pa se vključuje tudi v druge dejavnosti, predvsem v gostinsko turistično. Tako imajo v okviru svojega podjetja mestni promet, primestni, medkrajevni in mednarodni — potniški promet, domači in inozemski tovorni promet, gostinstvo, turizem, žičnice in delavniške obrate. Poleg tega ima podjetje tudi 30 prometnih in turističnih poslovalnic. VEDNO VEČJE ZMOGLJIVOSTI Poslovni rezultati Viatorja so iz leta v leto bolj zadovoljivi, saj kažejo, da se podjetje hitro razvija. V zadnjih treh letih so povečali svoje zmogljivosti v prometni dejavnosti za 20 odstotkov in imajo tako okoli 9 tisoč sedežev v potniškem prometu, 17.500 mest v mestnem prometu, nosilnost tovornega prometa pa presega 4000 ton. Zmogljivosti gostinske dejavnosti so rasle še hitreje, tako da se je v podjetju v zadnjih treh letih povečalo število ležišč za 26 odstotkov, število gostinskih "Sedežev pa za 60 odstotkov. Danes razpolagajo v podjetju s 1600 ležišči in z okoli 7000 sedeži. V zadnjih treh letih se je povečalo tudi število prevoženih kilometrov na 45 milijonov, število prepeljanih potnikov pa bo v letu 1974 preseglo 100 milijonov. V svojih gostinskih podjetjih bodo letos realizirali okoli 265 tisoč prenočitev, gostov pa bo nad 73.000. V zadnjih štirih letih se je celotni dohodek več kot podvojil. Pri tem je rasla bruto akumulacija in se povečala od 30 milijonov v letu 1970 na 70 milijonov v letu 1973. Podjetje je tako namenilo več sredstev za akumulacijo kot za osebne dohodke, čeprav so tudi osebni dohodki primerno rasli in so na zadovoljivem nivoju. INTENZIVNE NALOŽBE V DELAVNIŠKE OBRATE Iz leta v leto podjetje tudi več vlaga, saj jim to dovoljuje in obenem zahteva gospodarska moč podjetja. Naložbe so opazne v vseh dejavnostih. V letu 1970 so beležili 50 milijonov investicijskih izdatkov, v letu 1972 75 milijonov in v letošnjem prvem polletju že 57 milijonov dinarjev. V zadnjih dveh letih so predvsem opazne njihove naložbe v delavniške obrate, kjer je zaposlenih 700 članov njihovega kolektiva. Letos so odprli že četrto novo delavnico na Jesenicah. Zgrajene pa so že ali jih nameravajo obnoviti ali odpreti tudi v Črnomlju, Lendavi, Ljubljani in Slovenj Gradcu, Kamniku in Mariboru. VELIKA NALOŽBA NA BLEDU Podjetje Viator Ljubljana ima v lasti Golf in Park hotel na Bledu, hotel Špik v Gozd-Mar-tuljku, hotel Malograjski dvor v Kamniku, hotel Rimski vrelec v Kotljah in hotel Sabotin v Novi Gorici. Žičnice pa predvsem na Veliki planini in na Španovem vrhu. Prav letos je začel obratovati hotel Malograjski dvor in del žičniškega sistema na Veliki planini ter nekateri manjši obnovljeni objekti. Pri podjetju imajo obsežne pripravljalne programe tudi za nekatere druge objekte. V gradnji je njihova restavracija na Zatrniku, v prihodnjih letih pa bodo na novo zgradili Park hotel na Bledu. To bo hotel A kategorije s 460 ležišči in bo zahteval veliko naložbo — 120 milijonov dinarjev, z ureditvijo vsega centra. Poseben problem pa predstavlja sistem žičnic, saj je bil njihov dosedanji sistem predviden za večje posteljne zmogljivosti. Uredili bodo smučišča na Veliki planini, za letos pa še ne predvidevajo investicij v Gozd-Mar-tuljku. NOV SISTEM PLAČEVANJA V MESTNEM PROMETU V letošnjem letu še ne predvidevajo višje tarife v mestnem prometu, skrbno pa se pripravljajo na nekaj novosti. Dogovorili so se, da bodo prešli na enostavnejši in boljši način plačevanja vozovnic. Po izkušnjah iz Maribora, kjer imajo v mestnem prometu na avtobusih ob prostoru šoferja nameščene posebne aparate, se je izkazal tak sistem kot zelo dober in postopek za štirikrat hitrejši. Potniki namreč vržejo v aparat določeno vsoto denarja in se takoj nato pomikajo proti izhodu. Po uvedbi takega načina bodo pri Viatorju začeli tudi s taksi službo v Ljubljani. Ze dalj časa si prizadevajo, da bi si večina sprevodnikov pridobila potrebno kvalifikacijo in bi bili potem zaposleni kot vozniki taksijev. Ob uvedbi novega načina plačevanja vozovnic namreč ne bo več sprevodnikov, zato jih bodo morali pri podjetju zaposliti na drugih delovnih mestih. Za prihodnje leto predvidevajo tudi prve avtobuse na plinski pogon. V letu 1972 je bil najnižji osebni dohodek v podjetju 1200 dinarjev, v prvem polletju letošnjega leta pa 1400 dinarjev. Poprečni osebni dohodek letošnjega prvega polletja znaša 2400 dinarjev. Osebni dohodki se iz meseca v mesec večajo, v skladu s samoupravnim sporazumom in so tudi v skladu s porastom življenjskih stroškov. D. Sedej almirci alpska modna industrija RADOVLJICA obvešča občane, da v sklopu praznovanja 25-letnice obstoja tovarne organizira ogled podjetja, in to v dneh 21. in 2%. septembra vsakokrat med 10. in 16. uro. Kolektiv Almire Radovljica Triglav v izredno slabem položaju. Vendar, če pogledam položaj malo širše in ga primerjam z raf merami v drugih delovnih organizacijah, ugotavljam, da n* tako. Pripovedi so bile preveč črne. Zakaj? Tovarna Triglav ena redkih delovnih organizacij* ki ni zadolžena. Zaposleni imaj^ bogate delovne izkušnje v tej stroki, tovarna sama pa bogato tradicijo. Noben proizvod, ki 6* izdelamo v tovarni z zelo zasta* relo opremo, ni nerentabilen Razen tega so rentabilnostni računi pokazali, da bi se dalo * relativno majhnimi investicija"®! v opremo rentabilnost in doho^ dek na zaposlenega veliko pov®* čati. Zaradi teh razlogov in &eX stva, da je tovarna Triglav P*1' ključena k Metalki, ki lahko » svojim aparatom in organiziraj prodajno mrežo omogoči prodaj sedanje in povečane proizvod' nje, sem se odločil, da prevz*' mem delovno mesto direktorj tovarne Triglav Tržič.« Bodo ostale pile tudi v prihodnji osnovni proizvod tovarne Triglav a11 nameravate proizvodni program raZ" širiti na druge izdelke? »Za leto ali dve bodo pile naj' verjetneje še vedno osnovni p«"0' izvod tovarne Triglav,« odgovarj3 j Jože Oblak. »V tovarni delamo tudi na 53 let starih strojih. Z .zaj menjavo le-teh z modernejši"! smo že veliko storili in se prib"] žali srednji produktivnosti osta* lih evropskih proizvajalcev. jć po mojem mnenju in mnenr sodelavcev v tovarni prva i*1 modernizacije tovarne, drug® fazo pa pomeni iskanje in vzp0] stavitev dodatnega proizvodnoj ga programa. Stiki z domači111 in tujimi partnerji bodo P°kaZ®| f li, kateri proizvodi so to. Pri teI? I računamo na pomoč Metalke. * f modernizacijo bo obenem tuo podana osnova za boljše oseb«1 dohodke zaposlenih.« V smislu ustavnih dopolnil spr^ minja tudi Metalka notranjo > nizacijo. Kakšen bo položaj tov'ar Triglav Tržič? »O bodoči organizaciji Met8 je pripravljenega že veliko &r diva. Tovarna Triglav Tržič ^ temeljna organizacija združen^, ga dela s svojim žiro računom« t ga ima tudi sedaj. V skladu akcijskim programom Metal p računamo, da bo naša fl' oblikovana do konca leta.« . . J. KošnjeK S Poslej komu- \ nalno gradbeno; podjetje i Sest let je tega, ko sta * J nekdanjega komunalnega grad.04^ 1, ga podjetja na Bledu nastali o ^ podjetji — obrtno gradbeno Podiy. i* Bled in komunalno podjetje e Pred približno desetimi dnevi Pa J0 ^ bil v obeh kolektivih referendum» ^ spojitvi v enotno delovno organ1 0 c cijo Grad Bled oziroma komuna' ^ gradbeno podjetje z dvema teng^ ti ljnima organizacijama zdruteI)ot» ^ dela — enota komunala in .etl jj$ t gradnje. Nova delovna organiz3 * bo uredila samoupravne in i * akte do konca leta. \ Tako nameravajo urediti odla£? !av' za smeti. Pravkar je v tjlfle J študija o lokaciji glavne r c\j0- naprave za blejsko kanahz^te f\} Letos bodo končali dela od do Jermanke, prihodnje leto P ^ ^ Jermanke do Jarš. Prav tako .trlD naročili študijo o potrebah s J^l' l| vodo in izdelavo katastra kon1.0v^ I nih naprav na Bledu. Nova ?5o(jnje v organizacija pa bo v Pj.frvtf h postopoma prevzemala tudi je v, komunalne dejavnosti, ki .-LnO5* doslej opravljala krajevna skiiiar Bled. A-Za potrošnike nova podražitev mesa? IVov udarec delavčevemu standardu Tudi Gorenjska v začaranem krogu mesne krize, ki jo lahko reši le podražitev ali finančni poseg družbe — Kritike, podobne tržiškim, bi lahko našli tudi v drugih občinah — Zaradi neusklajenih nabavnih cen živine (teleta, prašiči) in maloprodajnih cen mesa koljejo klavnice z izgubo — So podražitve mesa edina rešitev — Bomo primorani jesti manj mesa in mesnih izdelkov — Začarani krog, ki mu skoraj ni videti konca svinjskega mesa, če pri kilogramu izgubimo 9 dinarjev. To si lahko privoščimo en mesec in nič več. Tržič zato oskrbujemo tako kot Škofjo Loko ali druge kraje. Preskrbo lahko izboljšamo, če ima občina denar za kompenzacijo in razliko v ceni. Tudi če bi imeli v Tržiču samostojno podjetje, se tem težavam ne bi mogli izogniti. Naj naštejem nekaj številk. Januarja letos so dobile naše poslovalnice v Tržiču 15 ton govejega, 800 kilogramov telečjega in 10 ton svinjskega mesa. Avgusta pa 12 ton govejega, 500 kilogramov telečjega in še vedno 10 ton svinjskega mesa. Septembra so seveda številke posebno pri svinjini precej manjše.« Ko ste se lanski oktober združevali s tržiškim Mesarskim podjetjem, ste obljubljali, da boste klavnico v Tržiču modernizirali po predpisih. »Predelovalni obrat v mestu smo modernizirali in sanirali, kolikor se je v danih pogojih dalo. Gradnja nove predelovalnice Razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti uprave skupščine občine Škofja Loka razpisuje prosta delovna mesta: 1. referenta za skupščinske zadeve pogoj: visoka šolska izobrazba pravne smeri, 3 leta delovnih izkušenj; 2. referenta za splošne gospodarske zadeve pogoj: visoka šolska izobrazba pravne ali ekonomske smeri, 3 leta delovnih izkušenj; 3. vodjo analitske službe in analitika pogoj: visoka šolska izobrazba ekonomske smeri, 3 leta delovnih izkušenj; 4. tajnika komisije za ugotavljanje izvora premoženja občanov pogoj: visoka šolska izobrazba pravne smeri, 3 leta delovnih izkušenj; 5. gradbenega in urbanističnega inšpektorja pogoj: visoka šolska izobrazba gradbene ali arhitektske smeri, 3 leta delovnih izkušenj; 6. tržnega inšpektorja H pogoj: višja šolska izobrazba upravne, pravne ali ekonomske smeri, 3 leta delovnih izkušenj; 7. analitika in referenta za blagovni promet pogoj: višja šolska izobrazba ekonomske ali ekonomsko komercialne smeri, 3 leta delovnih izkušenj; 8. davčnega inšpektorja III pogoj: višja šolska izobrazba ekonomske, pravne ali upravne smeri, 3 leta delovnih izkušenj; 9. referenta za odmero II pogoj: višja šolska izobrazba ekonomske, pravne ali upravne smeri, 2 leti delovnih izkušenj; 10. referenta za odmero IV pogoj: višja šolska izobrazba ekonomske, pravne ali upravne smeri, 2 leti delovnih izkušenj; 11. referenta za stanovanjske zadeve in prispevek za mestna zemljišča pogoj: 4-letna srednja šolska izobrazba splošne ali ekonomske smeri, 2 leti delovnih izkušenj; L2. komunalnega nadzornika pogoj: 4-letna srednja šolska izobrazba gradbene, delovodske ali splošne smeri, 1 leto delovnih izkušenj. Za vsa delovna mesta so potrebne delovne izkušnje na enakih ali podobnih delovnih mestih. Kandidati morajo biti moralno politično neoporečni. Po dogovoru bodo v doglednem času zagotovljena stanovanja. Prijave kolkovane z 1,- din naj kandidati pošljejo z dokazili o strokovnosti, življenjepisom in opisom dosedanjih službovanj razpisni komisiji sveta delovne skupnosti uprave skupščine občine Škofja Loka v 15 dneh od objave razpisa. pri klavnici pa je večji problem. To je v prvi vrsti čiščenje odpadnih voda. Klavnica tega vozla nima razvozlanega. Gradnja novega predelovalnega obrata brez čistilnih naprav ni mogoča. Sami tega problema ne bomo rešili. Ni niti prostora za čistilne naprave. Predlagamo skupščini Tržič, da damo svoj delež k skupnim čistilnim napravam ali h gradnji nove kanalizacije po mestu...« FRANC KORBAR: MEDREPUBLIŠKO DOGOVARJANJE SE LAHKO ZAPLETE »Da potrošniki niso zadovoljni, verjamem, ker mesnice nasploh niso dobro založene. Vzrok: nesorazmerje med nabavnimi cenami živine in maloprodajnimi cenami mesa. Prodajalne oskrbujemo po naših močeh. Da pa oskrba ni 100-odstotna, nismo mi krivi,« pripoveduje direktor kranjske klavnice Franc KORBAR. »Pričakujem, da bodo ukrepi zveznega izvršnega sveta vendarle prinesli rešitve, ki bodo omogočile boljšo preskrbo z mesom. ZIS je med drugim zahteval medrepubliški dogovor o cenah mesa, ki naj bi temeljile na realnih odkupnih cenah živine, zavzel pa se je tudi za intervencijski uvoz zmrznjenega mesa. Proizvodne cene živine so zaradi podražitev surovin za krmo narasle, in to bo vsekakor prineslo višje maloprodajne cene mesa. Podražitvi se lahko izognemo le s tem, da država regresira določene faze proizvodnje. V sedanjih pogojih gospodarjenja pa potrošnikom ne moremo zagotoviti zadostnega in pestrega izbora kvalitetnega mesa. Škriplje posebno pri svinjskem mesu.« Od medrepubliškega dogovarjanja torej veliko pričakujete? »Ce bodo republike in pokrajine uskladile stališča, pričakujemo vsekakor izboljšanje. Vendar prihaja pri teh usklajevalnih postopkih pogosto do zapletov. Nekatere republike ne pristanejo na določene pogoje. Na vsak način bomo težko našli soglasje za povišanje cen, čeprav nekatere občine, ne glede na odredbe izvršnega sveta, same rešujejo mesno krizo. Na svojem področju namreč zvišujejo maloprodajne cene mesa in omogočajo klavnicam poslovanje. Prihaja do takih absurdov, da imajo tipična področja za proizvodnjo prašičev (Vojvodina) dražje meso kot pa recimo Slovenija.« Pogosto se sliši, da takšni pretresi na mesnem trgu še najbolj prizadenejo razen potrošnikov tudi klavnice in mesno predelovalno industrijo. Vsaj pogovor na Kmetijskem gospodarstvu Škofja Loka je pokazal tako. »Zaradi slabih ekonomskih pogojev mesne predelovalne industrije so osebni dohodki naših delavcev nižji. Glede kadrov smo že tako in tako deficitarni. Doga- ja se, da kvalificirani in polkva-lificirani delavci odhajajo v druge panoge, kjer so prejemki višji. Nekvalificiranih delavcev pa ne moremo dobiti. Zmanjšuje se investicijska sposobnost mesno-predelovalne industrije, veteri-narskosanitarni predpisi pa zahtevajo stalna vlaganja in modernizacije. Naša klavnica bo na primer ponovno modernizirala klavne in hladilne prostore. To nam je omogočilo razumevanje kranjske občine, saj nam je odobrila kredit iz sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij.« PRODAJALCI NISO KRIVI V takšnih krizah morajo največ pikrih požreti ljudje, ki se vsak dan srečujejo s potrošniki. To so prodajalci mesa. Eden takšnih je . Karel HADAŠ, poslovodja poslovalnice Mesoizdelki Škofja Loka na Trgu svobode 12 v Tržiču. »Marsikatero moram požreti, vendar mi ne moremo pomagati. Prodajamo tisto, kar dobimo. Govedine je za zdaj še dovolj, svinjina je le redko na ,kljukah,' teletina pa še manjkrat. Vsak teden zmanjka 300 ali 400 kilogramov svinjskega mesa. Teletino pa dobim vsake ,svete cajte'. Včasih sem prodal 25 telet tedensko, danes pa enega, vendar ne tedensko« temveč mesečno! Tako ne moremo naprej. Proizvajalci prodajajo živa teleta po 36 dinarjev za kilogram, cena za kilogram telečjega mesa pa je določena in znaša 29,20 dinarja...« KJE PRESEKATI GORDIJSKI VOZEL? Obeta se nam torej nova, neplanirana, kot pravimo, podražitev, čeprav smo že ob zadnji podobni krizi pisali, da je zadnja zaradi takšnih vzrokov in da je redna preskrba z mesom in mesnimi izdelki zagotovljena. Vendar se je izkazalo (ne prvič), da so pri nas odločitve večkrat prenagljene in vezane na trenutne razmere, nimajo pa dolgoročnega značaja. Začetek »reforme« bi bil za marsikoga boleč. Svoj delež k stabilizaciji trga z "hiesom bi morali dati vsi: proizvajalci, predelovalci, trgovci in mi — potrošniki. Vendar ni tako. Ko utišamo vzklike po višjih odkupnih cenah za fcivino pri proizvajalcih, se oglasijo mesarji in trdijo, da zaradi višjih cen živine njihovo delo ni rentabilno in dovolj vrednoteno. Ugodimo še njim in zvišamo cene mesa, pa se oglasijo potrošniki. In glas vseh je upravičen. Proizvajalci in mesarji so upravičeni do plačila za švoje delo in višje stroške, žep delovnega človeka pa je vedno boli plitek. To je verižna reakcija, ki ji bo treba storiti konec .... J. Košnjek Sa^l očitki' da 3e Tržič od ,an" Df^- dalje, ko se je Mesar-Vtj?.[et->e združilo s škofjeloškim !a'°Žen g°sP°darstvom, slabše ^tij . ,z mesom (preskrba z Hiij lzdelki je na solidni ravni) h Sj Vzr°k za tole reportažo. Delo Sfil Z,astavil Nisem se osre- čil t na Pomanjkanje mesa v i fen - mvet sem skušal ugotoviti, me 6 Vpbv splošne jugoslovan-Kil^e krize la gorenjskega Vo t • "zPoredno s tem me je «v trži^imal°' ali ^og0^ združi-Wiva ' 'mesarjev z loškimi le pre^krbljenost naj-^gorenjske občine. le81ice predvidevanja, da prazne i^je misbrn predvsem na Se' J^jsko in deloma tudi na H, tp Sov— niso le tržiški pro-fesnj£ji jugoslovanski, so se lfi8lskee tevilni Poznavalci našega %Ve fa ,ln mesnega trga. Svoje % ih° dvignili republiški, pokra-*-eval zvezni izvršni svet, ki je medrepubliški dogovor o ] J Pa i P^eskrbi z mesom, razprav-j S. Na u p' ° uvozu potrebnega in i g^asn> so predelovalci 8;tevain °^alci mesnih izdelkov, i }o višje cene, in sicer na i} cen n' ' bo ustrezala poviša-^itev 7g?VeJe klavne živine in }vij0 ' L »zgubo klali ne bomo več, V J* °aj bodo posledice lflah au drugačne. Po sedanjih !^3atie-a ne more nihče več 5» 10-Hi ln pri kilogramu delati J> draž?narsko izgubo. Meso mora pa naJ to razliko plača ^PHost Z vi§j° ceno ali družbena do8 P°sebnimi subvencijami, r meLmeso ne bo dražje. Podra-« fega h" Predvsem svinjskega in I ^drajj? la namreč »neplaniranu O in nov udarec delovni Plitvi in njegovemu letos še l trenuVSU žePu in standardu. V k*k° porngmJ^ odločitev skupnosti I ^M ^INmS1 PRAŠIČIH 1,420.000 MESEČNE IZGUBE... d?1^' na katerega sem se trpi. .razbistril položaj na | g^J1. Je bil direktor Kmetij-ško,ja <>i*io tii501obni tržiškim, pri- ^SSrtA domače ! el^Ndi^r1 15 občin, kjer ima 2® 8v°Je poslovalnice. > J168® »i in ga tudi v ' & je p^ho dovolj. V naših M* * ŽeVf govedi in zato » ij^ali da bi čim več telet ' « ^ornl? vzredili. Goveje M^dni?0 razdeliti na cenei- > •• PiLJg** in dražje Clj> Gostincem in na MAtakšn« °rske smemo me- 1 S*0*'omag38e?n° Podajati » 8 dinarjev za ki- ®lovenskim po-! ni ®du8trijo, sklenjenega ? PfPodarski zbornici, i SfiSlI h?***' Po Pridani 5 v x,m°raltt biti pro- Sl.^ 8vTJ ,oki potrošnji za , fiJK odoi?J8kega mesa 33,80 ^CSa 24 7bsre?a uradna cena , !V«J igjufsvinjskega me- ' nTnT P°d- e f* r Je n«;.!'^-«0.000 dinarjev e lX llžno toliko, koli- p v8p mesečna plačilna ' * S takšn^po8lene v podjet-cenah ni nihče Prodajati. Preteh- tali smo, da je boljše, če s klanjem in prodajo svinjskega mesa prenehamo, kot pa načrtno povzročamo izgubo. Ker se zavedamo težkega položaja, smo obvestili vse skupščine, na katerih območju poslujemo in zavod za cene SRS, da svinjskega mesa ne bomo več prodajali. Predlagali smo, naj se cene spravijo na solidno raven ali pa naj skupščine najdejo kompenzacijo za meso, prodano na njihovem področju, v zaščito potrošnika. Odgovorov od skupščin še ni. Vendar pa teče akcija, da bi se cene zadnjim govejim četrtim in svinjskemu mesu povečale. To bo izreden ukrep, izven predvidevanj (o podražitvah — op. p.) zvezne resolucije o razvoju SFRJ. Lahko se zgodi, da bo svinjina dražja tudi za 30 odstotkov! Kaj takšnega lahko pričakujemo v desetih dneh. Verjetno bomo potem primorani trošiti manj svinjskega mesa. Pričakujemo, da bo šlo meso domačih prašičev v svežo prodaj'o, uvoženo meso pa bomo porabili za mesne izdelke. Doma prašičev manjka. Hrana za njihovo vzrejo se je podražila, in to predvsem na tujem trgu. Soja je bila še lani po 3,5 dinarja, letos pa je najvišja dnevna cena že dosegla 9 dinarjev za kilogram. Podražila se je tudi ribja moka, posledice pa ima še znana koruzna špekulacija. Lahko se zgodi, da se bo zataknilo tudi pri piščancih. Za zdaj jih je dovolj. Vendar proizvajalci že napovedujejo 3-dinarsko povišanje. Če želja ne bo izpolnjena, grozi ustavitev reje.« Kmetijsko gospodarstvo redi okrog 4000 glav živine in skuša po svojih močeh omiliti mesno krizo. Vendar kljub temu prodajna cena govejega mesa ne prenese stroškov vzreje, klanja in predelave. ODGOVOR TRŽICANOM »Tržičani pravijo, da so bili prej, ko so imeli samostojno klavnico, bolje založeni z mesom kot sedaj, ko imamo precejšen del preskrbe mi,« nadaljuje in odgovarja direktor Maks Potočnik. »Verjamem jim, saj takrat tudi takšnih problemov ni bilo. Ne < moremo na primer prodajati r V / ^Br«' m m s ^ M?-0 Izlet upokojencev Gorenjske predilnice V soboto, 8. septembra, so delavci in delavke Gorenjske predilnice iz Škofje Loke praznovali dan kolektiva. Tudi na upokojence niso pozabili. 2e dan prej so nas povabili v tovarno in nam razkazali nove obrate. Zatem smo se s Transturistovimi avtobusi odpeljali na izlet. Najprej smo se ustavili v Novem mestu. Od tu smo pot nadaljevali proti Kostanjevici. Ogledali smo si mesto in Formo vivo. V soboto pa smo skupaj z zaposlenimi proslavili dan kolektiva na Loškem gradu. Za lep sprejem v tovarni, izlet in povabilo na piknik se upokojenci kolektivu Gorenjske predilnice najlepše zahvaljujemo, p. Bozovičar »Ekonomski račun« Na polju poleg vasi Valburga stoji opuščena gramoznica, kjer je še do pred sedmimi leti kopalo gramoz medvoško podjetje Gradles. Po izčrpanju gramoznice se je svet krajevne skupnosti odločil, naj rabi za odlagališče smeti za vasi Smlednik, Moše, Valburga, Hraše in Drago-čajna. Sčasoma sta v jamo začeli odlagati odpadke tudi tovarni Color in Donit iz Medvod, kasneje pa še Megrad Vodice in Torbica Zbilje. Zaradi odlaganja lahkovnetljivih snovi občasno pride do precejšnjega onesnaženja zraka, ker se vžgo večje količine topil oziroma smol, ki naredijo karv precejšnjo »gobo« črnega dima, okolica pa je onesnažena z zoglenelim papirjem. O tem smo hoteli zvedeti kaj več, zato smo se obrnili na predsednika sveta krajevne skupnosti Smlednik Francija Zora, ki je povedal: »Res je, občasna ,dimna zavesa' nam ne more biti v ponos, toda prispevek delovnih organizacij je precejšen. Ne gre za samo odškodnino za odlaga- 1000 let Sorice Turistično društvo in učenci osnovne šole v Sorici so v nedeljo pripravili proslavo v počastitev 10(M)-letnice škofjeloškega ozemlja in njihovega kraja. Hkrati s Škofjo Loko namreč praznuje visoki jubilej tudi ta hribovska vasica. Obiskovalce je najprej pozdravil in jim zaželel dobrodošlico predsednik domačega turističnega društva Ivan Pintar. Za njim je besedo povzel podpredsednik škofjeloške občinske skupščine Lojze Malovrh. Spregovoril je o zgodovini nekdanjega ozemlja freisinških škofov. Med drugim je dejal, da zgodovinski viri navajajo, da so škofje, ko so dobili v last in uživanje ozemlje ob sotočju Sor, pripeljali s sabo tudi kmete. Na poljanski strani so naselili Slovence s Koroške, v selških hribih pa Tirolce. Nekaj se jih je odločilo postaviti domove tudi ob izviru Selške Sore. Zaselek so poimenovali s slovenskim imenom Sorica. Zatem so si obiskovalci lahko ogledali igrico Cipek in Capek, ki so jo naštudirali člani dramskega društva, ki deluje pri osnovni šoli. Gledalcem so pripravili dobro uro smeha. Ob zaključku proslave so nekaj pesmi zapeli tudi pevci vokalnega ansambla Zvonček. Tja do poznih ur pa je trajalo rajanje. Za ples je igral ansambel Rudija Bardorferja s pevci. -lb 20 let TD Gorenja vas Turistično društvo Gorenja vas v Poljanski dolini je v soboto proslavilo 20-letnico ustanovitve. S to prireditvijo so se pridružili praznovanjem ob tisočletnem jubileju škofjeloškega ozemlja. Proslava se je pričela ob 18. uri v domu Partizana. Navzoče je najprej pozdravil predsednik turističnega društva, Janko Mrak. Spregovoril je tudi o delu' društva in razvoju turizma v njihovem kraju. Zatem so podelili diplome in priznanja najbolj zaslužnim članom. Diplome častnih članov so prejeli: Cilka Ferlan, Jerica Mrak, Milka Puc in Franc Ferlan (iz Dobrave). Pismena priznanja za večletno in uspešno delo pa Alojz Mrak, Jakob Ušeničnik, Marjan Kosmač, Janez Prevodnik, Matevž Inglič, Martin Klemenčič, Franc Ferlan (iz Gorenje vasi), Gabrijel Simič, Andrej Pu-stovrh in Leopold Peternelj. Sledil je kulturni program, v katerem so sodelovali: folklorna skupina iz Javori j, gorenj evaški oktet in ljudski pesnici iz Gorenje vasi. -lb nje smeti. Tovarne, v katerih so zaposleni ljudje s tega kraja, nam tudi drugače pomagajo (npr. gasilcem). Končno pa so občani na zboru volivcev dali soglasje pod pogojem, da denar porabimo za asfaltiranje cest. Tako smo lani asfaltirali ceste v Smledniku, letos v Mošah ... V jami smo določili odlagalna mesta, želeli smo onemogočiti sežiganje, kar nam je priporočila tudi sanitarna inšpekcija, toda z zasipanjem nastaja nova nevarnost — samovžig oziroma eksplozija. Odločili smo se za sprotno sežiganje, ostanke pa večkrat izravnamo z buldožerjem. Za red sicer skrbijo tovarne same, toda uvideli smo, da bo treba najeti človeka, ki bo stalno nadzoroval do-važanje in uničenje odpadkov. Računamo, da bo jama v osmih do desetih letih zasuta, potem pa bomo ostali brez odlagališča za smeti, o čemer že sedaj resno razmišljamo. Okolico jame redno čistijo učenci osnovne šole, tako da zemljišča v okolici niso preveč prizadeta!« V neposredni bližini gramoznice stoji prijetna restavracija Kanu. Na vprašanje, kaj menijo o tem, nam je receptor Matija Okorn povedal naslednje: »Zaradi nenehnega sežiganja odpadkov v jami imamo velike težave. < Kot veste smo turistično podjetje in oddajamo 48 postelj. Zamislite si, da moramo v sezoni sredi dopoldneva zapirati okna zaradi smradu, dima, saj in koščkov papirja, ki leti po zraku in onesnažuje posteljnino. Samo ugledu se moramo zahvaliti, da nam gosti ne odhajajo. Sicer pa imamo najetega smetarja, ki trikrat tedensko odpelje smeti v jamo. Mislim, da bi krajevna skupnost morala čimprej poskrbeti za drugačno uničevanje odpadkov, npr. za predelavo Kot že mnogokrat je tudi tu prevladal ekonomski račun. Toda sežiganje odpadkov bi lahko vsaj časovno uredili, brez dodatnih stroškov. S tem bi tudi v tem kraju prispevali k očiščevanju okolja in predvsem ozračja, ki je vsak dan bolj za-strupljeno. -fr Pokljuka je minulo sončno in toplo nedeljo privabila številne izletnike. Sodeč po avtomobilskih registracijah so se odločili za prijeten izlet v osrčje stoletnih gozdov številni iz vse Slovenije pa tudi iz zamejstva. Mnogi so imeli najbrž namen pogledati za gobami, nekaj pa jih je bilo tudi v značilnih zelenih — »jagerskih« nošah. Najbrž ne eni, ne drugi niso imeli kaj prida sreče, saj so bili gobarji za dobro bero za dan dva prepozni, kar se lova tiče, pa so si ga menda tako že davno na Pokljuki vzeli v zakup »jagri« iz sosednje Italije. Vseeeno pa najbrž nihče ni bil razočaran nad izletom v letošnji zadnji koledarski poletni nedelji. Posebno tisti ne, ki so se podali na planino Goreljek, h gostišču Ob tabornem ognju — in takšnih ni bilo ravno malo — kjer je bilo tradicionalno srečanje harmonikarjev pri Milčetu. Letošnje tekmovanje oziroma srečanje pod pokroviteljstvom Prešernove brigade iz Kranja in temeljne organizacije združenega dela Viator z Bleda je bilo že šesto po VI. srečanje harmonikarjev vrsti. Podobno kot prejšnja leta so prišli na srečanje nad 40 let stari harmonikarji iz vse Slovenije in tudi z onkraj meje. 27 jih je bilo in dve debeli uri je na obronkih goreljške planine odmevala partizanska in slovenska narodna pesem, ki so jo nekateri bolj, drugi pa malo manj spretno izvabljali iz diatoničnih harmonik. Tradicionalno tekmovanje, katerega glavni namen je ohranitev stare partizanske in slovenske narodne pesmi, se je podobno kot zadnja leta začelo mirno in brez posebne tekmovalne treme, bolj kot prijetno srečanje tistih, ki so vsako leto na tej prireditvi, in hkrati kot spoznavanje novih obrazov. Po ustaljeni navadi je prireditev začel in pozdravil številne obiskovalce pobudnik in organizator Franc Jerneje-Milče, za njim pa je orisal nekatere legendarne pokljuške kraje Tone Svetina. Harmonikarji so se potem »borili« za dve prehodni nagradi: za kipec partizana harmonikarja, ki ga je odboru Prešernove brigade podaril kipar Šegulin in za petkrat p°v srebrno gorjuško čedro, v.^r okrog 3000 novih dinarjev — P%J nje za najboljšo slovensko pesem — darilo Viatorja. £ „p tega pa je lepe in bogate nagi"80 $ spevalo za udeležence ozirotO*^ movalce — harmonikarje še najst delovnih organizacij ,n v meznikov. u pj »Naši dedje in pradedje s o 0 a rodni pesmi praznovali, se v jokali in žalovali. Ta jim je krat vlivala moč, da smo se oo j Med vojno je taisto vlogo i n*e.' ^ tizanska pesem. Mislim, da Je/J monika eno najstarejših gl®s ^o nas, med vojno pa je bilo tak? ^ edino, ki je partizane sprernU^ dolgih pohodih, borbah, mit1"^ Prav zato sem pred šestimi lagal odboru Prešernove . jf p'1 kateremu se je kot pokrovih L^ družil še Viator, takšno harm0^ sko tekmovanje, ki je res P^d tradicionalno,« je povedal |r Jerneje-Milče in zagotovil, srečanje tudi prihodnje leto^ ^jf Kranj, Ljubljana, Celje, Maribor, Koper, Murska Sobota, Nova Gorfc*^ SEM TEINU PO CERKLJANSKEM No, svatje niso prišli na svatbo zato, da hi se napili in najedli, ampak zato, da so se skupaj veselili. Vsak je moral po svojih močeh prispevati za svatbo bodisi v naturi ali v denarju. Najbolj se je moral odrezati starešina. Poleg povabljenih so zvečer prišli na svatbo tudi nepovabljeni, »zaplečniki« smo jim rekli. Prišli so, da so plesali in se veselili z drugimi. Niso imeli svatov-skega oblačila, tudi šopkov ne, nič paradnega ni bilo na njih. Vedno je moral nekdo od zaplečnikov stopiti do starešine in ga prositi za dovoljenje da smejo »zaplečvati«. Povedal je starešini, da so pripravljeni prispevati k svatbi in tudi pripravljeni plačati nekaj za godbenika, povedal mu je tudi, da so prišli zato, da hi voščili srečo ženinu in nevesti in da hi se z njimi veselili. Starešina je seveda vselej privolil. Potlej so ■spili zdravico in ostali na ohceti do zore ali pa še dalj. Med zaplečnike so smeli tudi hlapci, dekle, pastirji, delavci, za zaplečvanje ni bilo nobenih stanovskih ovir. Seveda so bili vselej med njimi tudi zaviravci, srangovci. Kjer na svatbi ni bilo zaplečnikov, ni bilo prave svatbe. za nevesto so ažni — nevesti. svati. Odkupnino, ki so jo dobili porazdelili med tatove in prvi dve — K svatbeni ceremoniji je spadalo tudi pobijanje vola. Prišli so k starešini možakarji (svatje) in mu ponujali vola v zakol, češ da vidijo, da ima veliko družino in ljudi v gosteh, pa da gotovo rabi več mesa. Starešina je bil vesel te ponudbe in velel je možem, naj vola pripeljejo in tu, pred njim in gosti vola pobijejo. Potlej so vola res pripeljali med svate, pa ne pravega — dva od svatov sta se v vola našemila. Nosila sta desko na ramenu, vsak na enem koncu. Možakarja in desko so prekrili z volovsko kožo, tudi glavo z rogovi so napravili. Na mestu, kjer se vola udari, je bil na glavi poveznjen lonec. Preden so vola pobili, so se pregovarjali za ceno, za kožo, za rogove, bilo je dovtipov in smeha brez konca. Šele potem ko je bila kupčija sklenjena, je pristopil »mesar« in udaril s sekiro vola po glavi in piskru, da se je razletel, vol pa se je zrušil na tla. Bilo je leta 1893 na Drčovi ohceti. Ko so vola pobijali je Šetinov Kristl, ki je bil svat na tej ohceti, nimivt lz vaške kronike Mihe Anclja, OValUil - UIIICI p. d. Tilešovga Mihe iz Mojstrane Bili so namreč primeri, da fantje svatov niso zavirali, da jim niso napravili šrange. Leta 1913 se je to zgodilo v Mojstrani, čeprav je ženin pripravil lepo vsotico za zaviralce. Če je kdo od domačih fantov imel dekle in se želel poročiti z njo, pa je ona iz tega ali onega razloga vzela kakšnega drugega, se ji je prvi lahko maščeval. Naprosil je svoje prijatelje, naj pri poroki tega dekleta ne delajo zaverunge (šrange), da bo vsoto, ki hi jo dobili od ženina sam plačal. Fantje so bili solidarni z njim in so ubogali. Niso naredili šrange in tudi niso pustili, da hi jo kdo drugi. To je bilo za ženina in svate zelo sramotrio, saj je pomenilo, da - nevesta ni vredna odkupa, da domačim fantom ni mar zanjo, da je brez vrednosti. In zvečer na tako svatbo zaplečnikov ni bilo. Manjkalo je pravega vzdušja, tudi raznih iger in šal na takih svatbah ni bilo. Med svatbene igre sodi kraja neveste. Proti večeru, ko je bila svatovska druščina že dobro razpoložena, so zaplečniki (pomagali so jim tudi svatje) nevesto in družico ukradli. Očitali so drugu, da je slab varuh, da je premalo skrbel za nevesto in družico. Tatovi so ju zaprli v poseben prostor, skupaj *z n jima pa še dve drugi ženski. Ženin je moral svojo nevesto od tatov odkupiti. Posredoval je spet starešina. Najprej so pripeljali v hišo razcapano, s sajami namazano ženšče. Ženin hoče drugo, svojo pravo ženo. Pa so mu spet porinili kakšno zanikrno oblečeno kuharico. Ženin ugovarja, hoče pravo, tatovi pa navijajo ceno za odkupnino. Končno mu le pripeljejo pravo. Izročijo jo starešini, ne ženinu, češ, da ne zna prav paziti na svojo mlado ženo. Za vsako od ponujenih nevest je moral ženin nekaj plačati, največ pa seveda za zadnjo, ki je bila prava. Igra odkupovanja neveste je včasih trajala dolgo, bila je polna šaljivih prerekanj med tatovi in udaril namesto po piskru po glavi tistega, ki je bil v vola napravljen. Pocedila se je kri, a udarec le ni bil tako močan, vse se je rešilo brez hujših posledic. Kako. so bili svatovci oblečeni. Se pred sto leti so bile neveste in ženini oblečeni v narodne noše. Neveste so nosile na glavi pečo ali avbo. Tudi svat je so se oblekli v take noše, če so jih le imeli. Potem je prišla taka moda, da so imele neveste belo obleko in šlajer, ženini pa so bili oblečeni v črno obleko. Nevesta je morala imeti šlajer z vencem. Nevesta brez venca je bila kot cvetlica.brez vonja. Izjema so bile le vdove, če so se ponovno poročile in neveste z nezakonskim otrokom, ki niso smele nositi niti venca niti šlajerja. Na svatbah in na sejmih so večidel igrali godbeniki s Češke, rekli so jim »plogarji«. To je bila »pleh muzika«. Plogarji so bili stalni gostje po vaseh. Bilo je nekaj skupin, ki so imele razdeljena področja svojega delovanja, tako da nista slučajno prišli po dve godbi v eno vas. Igrali so res izvrstno pa tudi pretirano dragi niso bili. Vsaka skupina je imela najmanj pet godbenikov, bili so sami Cehi. Igrali so ob sejmih, pa tudi sicer so jih gostilničarji radi sprejeli, če so prišli v vas. Plogarji so znali govoriti tudi slovensko in nemško, saj so bili vedno po svetu, kot Ribničan Urban. Primerilo se je tudi, da se je kdo od muzikantov zagledal v kakšnega dekleta, se priženil in tako ostal v naših krajih za zmeraj. Tako se je češki muzikant priženil k Bržotnu na Dovje, pisal se je Lakota. Prišel je za gospodarja na trdno kmetijo, s seboj pa je prinesel tudi precej denarja. Drugi plogav je ostal pri Mazunku v Mojstrani, zato je prejšnji Mazunkov rod nosil priimek Novak. (Se bo nadaljevalo) Osnovna šola Staneta Žagarja Lipnica razpisuje prosto delovno mesto računovodje za nedoločen čas Pogoji: srednja ekonomska Šola, delovna praksa Nastop službe takoj ali po dogovoru. Pismene prošnje z dokazili o strokovnosti in opisom dosedanjih zaposlitev sprejema uprava šole do 30. septembra 1973. Zlata poroka na Dobravi pri Kropi Še en gorenjski zakonski par je proslavil v teh dneh zlati jubilej. To sta Marija in Leopold Kozjek z Dobrave pri Kropi. Mama Marija se je rodila 26. januarja leta 1900 v Kropi kot hčer kovača Gartnerja, oče Leopold pa je »privekal« na svet 1. septembra leta 1897. Spoznala sta se in vzela junija leta 1923. Poroka je bila v Kropi... V začetku skupne življenjske poti nista imela drugega kot četvero garaških rok. Oče je bil najprej hlapec, nato gozdni delavec, nazadnje pa je bil progovni delavec na železnici. Mama je bila dekla. Trudila sta se, garala in podarila življenje desetim otrokom. Večkrat je bila družina lačna. Da bi lakoto pozabili, so peli! Oče Leopold je hodil po več ur peš na delo v Podnart. Preživel je dve vojni. Prva ga je gnala v Karpate in na solunsko fronto, priključil pa se je tudi borcem za severno mejo: V zadnji vojni se je pridružil partizanom. Će ne bi bil vajen trdega življenja, bi kaj takšnega težko preživel. Kot mladenič je spal po hlevih, kleteh in na smrečju v gozdovih. Šele v Dražgošah, ko je služil pri kmetu, je videl prvič posteljo! Kozjekova sta dolga leta gostovala po tujih hišah. Družina se je sedemkrat selila in prenašala revščino iz kraja v kraj. Končno sta zgradila skromen, a topel dom. V njem so številni otroci in vnuki proslavili zlati jubilej svojih staršev. L. Zabkar (22. zapis) PISATELJ JAKOB BEDENEK Zapisalo pa se je Šmartno tudi v slovensko literarno zgodovino — prav kot sosednji Poženik. V Šmartnem pri Cerkljah je bil 25. julija 1850 rojen Jakob Bedenek. Napisal je v svojem nepredolgem življenju (umrl je 16. maja 1916 na Dunaju) vrsto srednjedobrih pesmi. Pomembnejši pa je naš Šmarčan kot pisatelj in prevajalec. Napisal je med drugim prav zanimivo zgodovinsko povest Od pluga do krone. V njej opisuje zgode in nezgode, poraze in zmage gorenjskega rojaka iz Moravč Jurija Vege; kako se je od kmečkega sinu povzpel do baronske kronfe. Uspešen je bil Jakob Bedenek tudi kot novelist. Njegov oris življenja na vasi Solnce in senca je izšel kar v dveh izdajah, 1. 1891 in 1924. Malokdo pa ve, da je prav Bedenek presadil v slovenščino tudi slovito Morrejevo ljudsko igro Revček Andrejček. Sicer pa je bila Bedenkova živ-ljenska pot polna trnov: dokončal je le šest gimnazijskih razredov in že je moral k vojakom, kar za tri leta. Nato si je služil trd vsakdanji kruh kot domači učitelj nenadarjenih otrok. V letih 1875—78 je postal zemljemerski elev (t. j. nekak vajenec, učenec, praktikant) v Ljubljani in v Budjejovicah. In spet je moral obleči vojaško suknjo in se udeležiti avstrijske okupacijske akcije v Bosni. Tu je služil malo več kot eno leto. Nato pa je kar ostal v Bosni (pozneje živel tudi v Srbiji in Dalmaciji) kot zasebni zemlje-merec. Leta 1883 je dal geometerskemu delu slovo — kaže, da ni več zmogel terenskih naporov — in postal ti-skarniški korektor v Ljubljani. Hkrati je bil tudi sourednik dnev- Cerkev Janeza Obglavljenega na Zgornjem Brniku. . Vidna je -njena utesnjenost med vaškimi hišami. nika Slovenec. L. 1887 je Bedenek odšel v Gradec, leto zatem pa na Dunaj. Do 1. 1911, torej do upokojitve, je bil glavni korektor pri uradni Wiener Zeitung. In tako se je že čez pet let izteklo našemu rojaku iz Šmartnega življenje, ki je sprva segalo po zvezdah, ob koncu pa se krotko ubadalo z napakami in popravki. Lahko bi c'ei'b rekli, da je Jakob Bedenek celih 22 let bil brezupen boj z neuničljivim t iskarskim škratom. ZGORNJI BRNIK Zaradi bližnjega mednarodnega letališča je ime kraja na široko znano. Će pa še to povemo, da ima Brnik (Zgornji in Spodnji skupaj) kar 787 prebivalcev, torej le 12 manj kot osrednje Cerklje (po štetju iz 1. 1966), spoznamo, da je Brnik res velik kraj. Naneslo pa je tako, da se je kraj že pred stoletji razdelil — pač zaratii naselitvenih teženj — v dve vasi, v Zgornji in Spodnji Brnik. Seveda je morala vsaka od teh dveh vasic imeti svojo cerkev in vse drugo, kar neko vas napravi šele imenitno in samostojno, pa najsibo to šola, gasilsko društvo ali pa le pokopališče. (Danes ima le Spodnji Brnik svoje pokopališče — Zgornjebrničane pa pokopujejo v Cerkljah.) Brnik se kot naselje' prvič omenja že 1. 1238. Ime naj bi — po še živi tradiciji — kraj dobil po nekdanjem poženiškem graščaku (bojda slovenske krvi) Brnikarju, o katerem smo se v enem od prejšnjih zapisov že pogovorili. Zgornji Brnik je močno strnjeno naselje ob podružnični cerkvici sv. Janeza Krstnika, ki je kar stisnjena med hiše. Cerkev sama se v listinah omenja že 1. 1404. Sedanje lice je dobila šele po obnovi v letih 1741—1743. Na zunanji strani cerkve je vzidan zgodovinsko pomemben gotski sklepnik z glavo Janeza Krstnika-Obglavljenega. Pomembna umetnina je tudi oltarna podoba cerkvenega patrona, ki jo je naslikal 1. 1867 znani slovenski slikar Ivan Franke, o katerem bo še morala steči beseda — saj je njegovo ime močno navezano na Cerkljansko, čeprav se je rodil precej daleč odtod — v Dobju pri Poljanah. A je že kot otrok in pozneje kot mladenič svoja zorna leta preživljal v Cerkljah. V zgornjebrniški cerkvi je tudi pet oljnih podob, ki jih je naslikal kamniški slikar Matija Koželj, ki mu po krivici očitajo, da ni bil pravi umetnik, le nekak »ljudski« freskant in podobar—samouk. Pa vendar je ime kar cele rajde kamniških Koželjev častno zapisano v zgodovini slovenske umetnosti — tu je Matija, tu je Valentin, tu je akad. slikar Anton, slovit ilustrator, tu je tudi Maks, slikar prekrasnih planinskih podob na platnu, morda najbolj prepričljivo lepih v tej slikarski zvrsti. Pa menda vendar ne odrekamo Koželjem cene samo zato, ker so bili naše, gorenjske gore listi? Ker menda ne sme nihče kaj veljati v domači deželi... £ z 'Vo ZOR M AN 45 O raga moja Iza turi-'e Je vedel, da sta dve? Po tretji ni spraševal in tretje MQl v resnici ni bilo. »Maščoba?« je vprašal. »Mast,« je priznal Stane. »Tako, tako!« p]0" a'obir si je nekaj zapisal, s svinčnikom potolkel po c'evinastem pokrovu in naročil! »-Jutri pripeljite na okraj!« »Bom,« je obljubil Stane. ; "oliko je že slišal o Salobirju, da je vedel, kako nespametno u 118ov ar jat i. Salobir je bil tožnik in sodnik in izvrševalec kazni je ?*ati. Za kar se je odločil, je obveljalo, in če je kdo godrnjal, se kaJ rad z njim pozabaval in mu zvišal kazen. * »Oprosti!« se mi je spet opravičeval. »Kdo bi si bil mislil, da Ud> Pri vas ...« irn sede so bile take, kakor bi mu bilo zares žal, glas pa je el privoščljiv. Salobir je zavidal vsem, ki so imeli, kar bi ^rad... Stanetu najbrž kmetijo in meni partizanska leta. ni moja stvar,« sem rekel, fjj. A najbrž nista verjela, ne Stane in ne Salobir. Stal sem med je rna' sta me očitajoče gledala, jaz pa nisem vedel, kdo mi k- V tistem hipu bolj zoprn, Stane, ki je skrival mast, ali Salobir, 1J9 je poiskal. ' oh. sva se vrnda v izbo, je moral oče že po Stanetovem razu vedeti, kako se je končalo, pa vendar je še vprašal: »Je kaj našel?« »Obe,« je rekel Stane. »Moj bog!« »Vedel je zanje.« »Kako?« vidiš, da imamo rdečega apostola v hiši.« Sq f1' je zašumela v glavi in dlani so me zaščemele in prsti tja'S("'.^i skrčili v pesti. Če bi ne bilo očeta, bi bil pobil brata na 1UV Ni mu bilo zadosti, da me je spravil pred Salobirjem v slabo fj^' da se bodo na okraju ves dan pogovarjali samo o tem in da ho še Tinko poklical na zagovor. Ne, ni mu bilo dovolj. me je očrniti še pred očetom, moral me je obdolžiti za aJ> česar nisem bil kriv. Pa bi lahko ... kakor za strica Josipa ... Krivica zmeraj boli, tudi najmanjša. Kaj pa sta bili dve škatli masti v primeri z blagom, ki so ga odpeljali stricu Josipu? Vendar me za Josipa niso obdolžili, vsaj odkrito ne, krivili pa so me za mast, ki zanjo še vedel nisem, da je. Ne, v domačo hišo Salobirja ne bi pripeljal, vsaj zaradi dveh škatel masti ne. Ana, ki je ves čas molče sedela pri peči, se je ob Stanetovih besedah zganila in jeknila: »Pa ja ne?« »Mar mi je vaša mast,« sem rekel. »Tudi tvoja,« se je oglasil oče. »Ko ti bo jutri Ana postavila nezabeljen krompir na mizo, boš drugih misli.« »Nekateri še nezabeljenega nimajo,« sem rekel. »Ti ne boš odrešil sveta. Vsak naj gleda nase.« »Zato pa je tako,« sem rekel, »ko jih je toliko, ki skrbe le zase ... sosed jim pa ni mar.« Takrat sem še verjel, da bom učakal dan, ko bodo vsi ljudje dobri. Na zimo se je vrnila Karla. Tisti dnevi so bili zaviti v vrtinec veseljačenja in popivanja, zato se ne spominjam natanko, je bilo to v decembru ali v januarju ali celo v februarju, je bila njena vrnitev bliže novoletni zabavi ali norenju okoli pusta. Znašel sem se v druščini, ki bi bila očitno rada v nekaj mesecih ujela vse, kar je norega zamudila v minulih letih. Kdove zakaj prav norosti, na drugo, ki je bilo prav tako zamujeno, nismo niti pomislili. Začelo se je kak mesec po nesrečnem plesu v šolski telovadnici, ko se je Vera Grigorjeva oklenila Gašperja, začelo se je povsem naključno, s ploho, ki me je pregnala z ulice v vežo prve hiše. Goste dežne kaplje so odskakovale po asfaltu in pršile čez prag, zato sem se umaknil globlje v hladno in mrakotno vežo. Izza vrat na desni je prihajal hrup .., človeški glasovi.. . in zvoki klavirja . .. potem pa so s£ vrata nenadoma odprla, v vežo je planila luč in z njo toplina. »Saj vidiš, da ne moreš.« To je bil ženski glas. »Lije . . .« ».. .Florijan?« V razsvetljeni odprtini vrat sem ugledal Aleša, naslanjal se je na podboje in je bil videti vse drugačen, kakor pa sem ga bil navajen. Kje pa sem ga doslej videl drugje kakor na hoditiKu pred pisarno? Morda še na kakem sestanku. Poznala sva se, bližja znanca si pa nisva bila, zato sem ga tudi tokrat samo pozdravil. »Lije,« sem odvrnil. »Si moker?« »Nekaj kapelj .. .« »Požirek ruma ... da se ne prehladiš . ..« mi je ponujal Aleš. In ženski glas za njim meje vabil: »Stopite noter, saj ste zares mokri!« Taka vabila so neprijetna. Nikoli ne veš, so bila izrečena iz hladne vljudnosti ali iz človeške prijaznosti, bi bilo spodobneje, če bi jih sprejel ali če bi se zahvalil zanje. »Ne daj se prositi.. . kakšen partizan si pa bil ...« je rekel Aleš. In ženski glas za njim: »Sta tovariša?« Potem so bili tu še drugi glasovi in drugi ljudje in jaz sem stal sredi njih in stiskal v dlaneh kozarec z vročim grogom in roka s smaragdnim prstanom mi je ponujala brisačo . . .« »Obrišite si lase! Takole ni zdravo.« ... in težak, zavaljen moški pri klavirju je še zmeraj prebiral tipke, prav nenavadno je bilo videti, ko so se na videz okorne roke tako igrivo sprehajale po klaviaturi... »Florijan je Alešev prijatelj, Tomo.« ... roka s smaragdnim prstanom mi je vzela prazni kozarec, potem pa mi je pokazala kopalnico. »Će bi se radi uredili... tam je.« Mlada žena s smaragdnim prstanom je bila Greta. »Vodetova,« mi jo je predstavil Aleš. Predstavil me je tudi drugim gostom in mi pripovedoval njihova imena. Danes ne vem več zanje, že zdavnaj so se mi izgubili v pozabo, obrazi in imena ... samo Gretin mi je ostal... in Tomov. Vprašanje je bilo namenjeno meni in glas je bil moški in znan. Komun je izdal Zavod Borec. Delo je bilo letos nagrajeno s Kajuhovo nagrado in z nagrado vstaje slovenskega naroda. Jt JL*# Jrm. I Sreda, 19. septembra 1973 V rentgenološkem oddelku Splošne bolnice so minuli petek dobili novo aparaturo. — Foto: F. Perdan Rentgenološki oddelek jeseniške bolnice Dr„ Alojzij Jenko o razvoju rentgena in prizadevanjih, da bi tudi v Splošni bolnici Jesenice dobili sodobno rentgensko opremo — V petek dobili v bolnici dva sodobna aparata za rentgenski oddelek »X-žarki, ki jih je leta 1895 odkril Nobelov nagrajenec fizik Wilhelm Conrad Rontgen, se v medicini vse bolj uveljavljajo. Od odkritja je potekal razvoj zelo hitro, saj so že po treh mesecih izdelali pripravo, s katero je bilo mogoče napraviti prvo sliko zloma zapestja in kmalu nato aparat, s katerim je bilo mogoče pregledovati dihala. Pozneje kot odkritje X-žarkov so odkrili tudi škodljivo stran teh žar- Zlata plaketa SZ Jugoslavije Glasu Smučarska zveza Jugoslavije letos praznuje zlati jubilej. Ob 50-letnici so najzaslužnejšim delavcem v smučarskem športu pode-l'.'-i tudi zlata priznanja za uspehe, organizacijo in obveščanje o športnih dogodkih. Ob zakjučku letošnje skakalne prireditve nc 50-metrski plastični skakalnici na Gorenji Savi je podpredsednik SZJ Kon-stantinovič predal najzaslužnejšim Kranjčanom zlata odličja. Med posamezniki so jih dobili: Dejan Šink (za organizacijo in trenerske dosežke), Gašper Kordež (za tekmovalne uspehe), Franc M.edja (za organizacijo), Slavica Zupančič (kot dolgoletna državna reprezen-tantka v alpskem smučanju), Gustelj Jamnik (za organizacijo), Jože Javor-nik (kot organizator in »oče« kranjskih skakalcev), Štefan Ošina (za načrtno delo pri vzgoji mladih alpskih tekmovalcev in kot smučarski učitelj). Med kolektivi pa so zlate plakete dobili: SK Triglav (za vzgojo jugoslovanskega smučarskega kadra) ter naše uredništvo (za uspeš-n :> poročanje). -dh kov. Marsikateri raziskovalec in pozneje diagnostik je zahrbtno delovanje žarkov plačal s prsti ali celo z roko, ki so mu jo morali odrezati. Zaščita zaradi škodljivega delovanja se je v zadnjih letih izpopolnila. Napredku na tem področju so sledili tudi v jeseniški bolnici v mejah možnosti. Splošna bolnica Jesenice je od ustanovitve dalje s pridom uporabljala rentgensko diagnostiko. Leta 1948 je dobila bolnica dva aparata, pozneje še lahek prenosni aparat manjše zmogljivosti za slikanje v sobi. S temi tremi aparati so opravljali največ diaskopske preglede dihal in prebavil ter slikanje skeleta in pljuč. V letu 1949 so opra--vili več kot 7000 pregledov. Zahteve bolnice so se večale, v svetu so začeli uvajati nove diagnostične metode. V jeseniški bolnici so opremo nekoliko obnovili in so tako lahko uvedli zahtevnejše rentgenske preiskave kot so na primer tomografije in kontrastne preiskave. V letu 1961 so tako pregledali 13.000 ljudi. Ob preselitvi pediatričnega oddelka so leta 1964 kupili polvalovni aparat domače izdelave. Z njim so pediatri pregledovali dihala otrok do leta 1969. Za pomoč pri poškodbah so leta 1967 nabavili prevozni aparat z elektronskim ojačevalom. Leta 1969 so dogradili prizidek, v katerem je dobil svoje prostore na novo ustanovljeni rentgenološki oddelek, v katerem je združena vsa rentgenska dejavnost bolnice. V prizidek so postavili močnejše aparate. Prostori v prizidku so bili prilagojeni zahtevam bolnice, z aparaturo je bilo mogoče obseg dela povečati in povečati obseg rutinskih preiskav. Leta 1970 je bilo v rentgenološkem oddelku Splošne bolnice več kot 32.000 raznih pregledov. Vsekakor pa je jeseniška bolnica z rentgensko opremo nekoliko zaostajala, saj so bile v zadnjem času slovenske bolnice večinoma že opremljene z aparati, ki bolje ustrezajo zahtevam. Vendar smo že naročili novo sodobno rentgensko aparaturo, s katero bo mogoče narediti vse sodobne rentgenske preiskave v okviru delovanja Splošne bolnice Jesenice,« je dejal ob 25-letnici jeseniške bolnice predstojnik rentgenološkega oddelka dr. Alojzij Jenko. In v petek, 14. septembra, so v bolnici dobili novo aparaturo: ultra-skop in elektronsko ojačevalo. S tem bodo njihove preiskave še natančnejše in boljše. D. Sedej Več planincev - več nesreč Lansko število smrtnih žrtev v gorah je bilo doslej največje v slovenski planinski zgodovini. Marsikdo si zastavlja vprašanje, ali pomeni več planincev tudi več gorskih nesreč. Vprašanje nas spremlja že nekaj let nazaj, odkar se je število žrtev gora začelo večati. Odgovora na to vprašanje ni, lahko pa si predstavljamo, da bi bilo lahko ob večji sreči in tudi premišljenosti obiskovalcev gora manj žrtev, pa tudi naukov, kako se lahko izognemo nesreči v gorah, bi bilo lahko več in pogosteje bi jih morali slišati. Ko so Gorjanci odpirali kočo na Doliču, smo se planinci čudili dvema mladima paroma. Eno od deklet je hodilo vse od Planike, najbrž pa še prej v lesenih coklah z zelo visokimi petami. Na naše pripombe, da tako obuvalo še v dolini ni kaj primerno za hojo, v gorah pa so take cokle lahko usodne, mladi niso reagirali. • Če bi kazen za nesmiselno obnašanje v gorah pogosto ne bila tako huda, bi človek rekel: »Kdor ne uboga, ga tepe nadloga!« in šel naprej svojo pot. V resnici pa bi morali izkušnejši planinci vsako tako početje, ki ima lahko nevarne posledice, preprečiti. Seveda pa to lažje rečemo kot storimo, saj lahko v zameno za naš dober namen naletimo na neprijaznost in odpor. Milice pa, ki bi zaradi varnosti pregledovala hribovcem podplate, nahrbtnike in ugotavljala, če imajo »prometno dovoljenje« še ni in je najbrž ne bo. Drugi primer: mlada mati se na Kredarici opije s petimi decilitrskimi kozarci konjaka. Za moč in osvežitev! Podrobnosti ne vem, videl pa sem reševalce in zdravnika, ki so ji pomagali. Kdorkoli ji je ponujal pijačo, je vreden vse graje. Kaj pa če ne bi bilo pri roki zdravnika? Šilce ali kozarček alkohola v dolini zdravemu ne škodi, v gorah in pa tudi drugje, pa je alkohol že povzročil nemalo škode in nesreč. To bi še posebno morali vedeti vsi, ki jim je veliko do zdrave planinske dejavnosti. Tretji primer: nezgoda pri trganju planinskega cvetja. Nihče ne ve, kaj je v resnici povedlo v smrt dva mlada planinca na Stolu pred kratkim. Lahko pa si mislimo, da sta najbrž hotela odtrgati kak lep cvet, belo očnico v travah nad prepadnim skalovjem južnega pobočja Stola. Morda je prav to, da sta kot domačina dobro poznala goro in njene skrite lepote, vodilo oba planinca na tvegana pota. Vemo, da nista bila prva. Poročila o nesrečah v naših in tujih gorah povedo, da je velik del nesreč v gorah treba pripisati ljubezni nesrečnih žrtev do planik, avrikljev in drugega planinskega cvetja. Naj mi bo oproščeno, če v mislih opravim še sam tako pot, s katere ni povratka. Na oko in na prvi pogled je vse zelo nedolžno. Pečevje zaraslo s travo, med skalami bela planika, radostno kimajoča v vetru. Nekaj muje, par prijemov, pa je tvoja. Tisti hip, ko jo utrgaš, te zvabi naslednja, večja in lepša. Le nekoliko više in nekaj metrov dlje. Tudi to bi rad imel. Loti se te strast, da mimogrede pozabiš, kako treskajo izpod nog skale, da se ne zaveš oprimkov, skale pa odkrušene ostajajo v prepoteni roki. Kmalu si do vratu v zadregah. Ne veš, kako bi se vrnil, naprej ne moreš. Preznojen drhtiš, ob pogledu v globino se ti ježi koža. Človek je otrok sreče. Tudi večini zalezovalcev planik nekako uspe nemogoče. Rešijo se tako ali drugače, tako poceni, da marsikdo sploh pozabi, kako blizu konca je bil. Pogosto pa zavoljo nepremišljenosti in nesrečnih okoliščin res pride do najhujšega. Tisočkrat smo že slišali, brali in pisali: — v gorah hodimo po poteh, ki smo jim kos, ki ustrezajo našemu znanju in sposobnostim sopotnikov; — stranpota in stene so za izurjene in ustrezno opremljene plezalce; — pustimo planinsko cvetje, naj raste, saj je lepši cvet v naravi kot suha trofeja med listi knjige. Ne pozabimo, da med dobrimi plezalci ni žrtev cvetja, pa ne zato, ker dobro plezajo. Vedo, kaj je gnila, preperela, s travo in prstjo preprežena skala. Še tako težavna stena je bolj milostna. Ne dajmo se prevarati varljivemu izgledu, ostanimo raje na trdnih tleh. inž. Pavle Šegula ŽITOPROMET SENTA skladišče Kranj, Tavčarjeva 31, tel. 22-053 Kombinati, kmetijske zadruge, posestva, kmetovalci ZAMENJUJEMO VSE VRSTE ŽITARIC ZA VSE VRSTE MOKE, PRODAJAMO NAJKVALITETNEJŠO MOKO, KRMILNO MOKO, KORUZO, PŠENIČNI ZDROB IN KORUZNI ZDROB. Cene so konkurenčne. Skladišče je odprto od 6. do 14. ure in vsako prvo soboto v mesecu. ŽIVILA Cenjene potrošnike obveščamo, da bo samopostrežba Planina zaradi preureditve zaprta od 24. do 29. septembra. V tem času vam priporočamo naše ostale trgovini v Kranju in na Klancu. Prosimo za razumevanje. Veletrgovina Živila Kranj ŽIVILA Srečanje z Abrahamom »Precej pomembnih dogodkov je v življenju, ki postanejo nenadoma še bolj pomembni pač zato, ker te drugi spomnijo nanje. Približno tako se počutim ta hip, čeprav še včeraj ni bilo nič drugače kot danes,« mi je na dan srečanja z Abrahamom rekel Andrej Babič, direktor gostinskega in trgovskega podjetja Central v Kranju. Rodil se je 18. septembra pred 50 leti v Orehovljah pri Britofu v kranjski občini. Doma je bilo osem otrok in vsi so že zgodaj morali }\ svet. Andrej se je s 15 leti začel učiti v trgovski in gostinski stroki. Sredi vojne je šel v partizane in bil trikrat ranjen. Po vojni je bil najprej predsednik zadružne zveze v Kra, nju, kasneje pa tajnik in predsednik okrajnega ljudskega odbora v Kranju. Pred 21 leti pa je postal direktor gostinskega in trgovskega podjetja Central Kranj. Takrat je bilo v mladem podjetju 12 zaposlenih, pred nedavnim pa jih je bilo že prek 200. Za aktivno delo na terenu, v podjetju in v občinski skupnosti Je po vojni prejel več odlikovanj predsednika republike. Na Klancu si je ustvaril dom m družino in ima že tri vnuke. Poleg redne aktivnosti že več let predava na visoki ekonomski komercialn1 šoli Maribor v kranjskem oddelku politično ekonomijo. »Poleg sadjarstva — ob hiši imam namreč 2? sadnih dreves — in gojitve vrtnic (vse seveda v skromni pomanjšani obliki) bi lahko rekel, da je moj konjiček v prostem času pral' predavanje na mariborski šoli-* Sicer pa ga številni mladi in malce starejši prebivalci kranjske občine poznajo tudi po tem, da so prea njim, kot predstavnikom sklenili zakonsko zvezo. Blizu 25W parov je poročil v zadnjih Pet! . letih. Najbolj, pa pravi, da mu ao ostala v spominu nedavna prva in edina njegova biserna poroka Ja' kelčkove Antonije in Jožeta 1 Stražišča. »Človek v teh letih ima običajno še veliko načrtov. Jaz sem najbolj zadovoljen, če se uspešno uresničujejo načrti, ki jih ima podjetje. A. Z Ženski pevski zbor Jesenice gre na festival v Gorico Ženski pevski zbor Jesenice, ki ^ vodi profesor Milko Škoberne, se * dalj časa pripravlja na festival pe * skih zborov v Gorici, ki bo od 20. <* 23. septembra v organizaciji Cora Goriziana Seghizi. Na festivalu bo« nastopili pred strokovno žirijo »t vilni pevski zbori iz Italije in drug držav. —* Ženski pevski zbor sodeluje tem festivalu že tretjič. Prvič so sodelovale jeseniške pevke na mednarodnem festivalu leta 1968, k so se uvrstile na odlično tretje sto. Dve leti pozneje so se uvrst'' v hudi konkurenci na četrto mest • Ženski pevski zbor bo odpotoval Gorico jutri, v četrtek, 20. septe"1 bra, D. Sedej ^SJB JL# Jrsk IHP Sreda, 19. septembra 1973 W m /z\ MOcJE SANJE LEPO STANOVANJE razstava na gospodarskem razstavišču v ljubljani razstavaje odprta vsak dan do 26. septembra obiskovalce čaka presenečenje meblo Mali oglasi: do 10 besed 15 din, *?*« nadaljnja beseda 2 din; naliki imajo 25 % popusta. Nepla-™>ih oglasov ne objavljamo. Prodam Dekle išče SOBO v Kranju ali bližnji okolici. Poles Lilijana, Preš-nica 66, Kozina 5437 posesti Kupim starejšo HIŠO ali GRADBENO PARCELO v okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku. 5438 Rejci perutnine! KZ Naklo bo v sredo 19. septembra razprodajala po reklamni ceni dva in pol meseca stare jarčke. Cena je 10 din za komad! KMETIJSKA ZADRUGA NAKLO zaposlitve Vzamem v dopoldansko- varstvo dva otroka od 2 do 7 let. Naslov v oglasnem oddelku. 5442 izgubljeno Naprošam najditelja, ki je v petek, 14. septembra, ob 8. uri na relaciji Jesenice—Mojstrana našel nahrbtnik, naj ga odda na avtobusni postaji Kranj 5439 lokali Zaradi, bolezni se proda frizerski salon na Bledu. Pogoji so ugodni Tel. 7 7-455. Ostalo po dogovoru. 5441 obvestila Marku n Franc, proizvajalec WIP-PRO patentnih podstrešnih stopnic iz Ribnega pri Bledu — obveščam, da od 5. 10. 1973 dalje Kljun Vladimir i/. Kranja ni več moj zastopnik. Zato naj se vsi interesenti obrnejo direktno na zgoraj omenjeni naslov. 5440 prireditve Na veselo vinsko trgatev 22.9. 1973 vas vabita Irena in Miro v gostilno »Bohinc« Milje 15 5446 KINO Kranj CENTER 19. septembra premiera ital. barv. filma NEPREMAGLJIVI SAM VA-LACH ob 16., 18. in 20. uri 20. septembra ital. barv. film NEPREMAGLJIVI SAM VALACH ob 16., 18. in 20. uri 21. septembra angleško-španski barvni fipm MESTO, IMENOVANO STRAHOPETEC ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIČ 19. septembra amer. barv. CS film NOV OBRAZ V PEKLU ob 16., 18. in 20. uri 20. septembra italijanski barv. film PREPOVEDANE STRASTI ob 16., 18. in 20. uri 21. septembra ital. barv. film NEPREMAGLJIVI SAM VALACH ob 16., 18. in 20. uri Tržič 19. septembra angl. barv. CS film ZADNJA DOLINA ob 18. in 20. uri 21. septembra franc. barv. film VOZOVNICA ZA PEKEL ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 20. septembra amer. barv. CS film PATTON - JEKLENI GENERAL ob 20. uri Škofja Loka SORA 19. septembra franc. barvni film AGENTI SI ŽELE STRELJANJA ob 18. in 20. uri 20. septembra Šved. barv. film PIKA NOGAVIČKA ob 20. uri 21. septembra Šved. barv. film PIKA NOGAVIČKA ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 19. septembra franc. barv. film RDECl KROG ob 20. uri 21. septembra franc. barv. film RDECl KROG ob 20. uri Radovljica 19. septembra amer. barv. film POLETNI MORILEC ob 20. uri 20. septembra angl.-nem. barV. film VOLKODLAKI PROTI VAMPIRJEM ob 20. uri 21. septembra amer. barv. film POLETNI MORILEC ob 20. uri, angl.-nem. barv. film VOLKODLAKI PROTI VAMPIRJEM ob 18. uri Jesenice RADIO 19. septembra amer.-ital. barv. film Dl A BOLI K 21. septembra franc. barv. film KAKO SKRITI TRUPLO? Jesenice PLAVŽ 20. septembra amer. barv. film SABATA, ZMAGOVALEC 21. septembra amer.-ital. barv. film D1ABOLIK Kranjska gora 19. septembra amer. barv. film KRVAVA MATI 20. septembra amer.-ital. barv. film DIABOLIK * presernovo | gledališče @ Graditelji in kmetovalci! Kmetijsko živilski kombinat Kranj vam nudi po konkurečnih cenah v našem skladišču v Hrast j u (bivša farma bekonov): gradbeni material stavbno pohištvo umetna gnojila Informacije daje KŽK — Komercialni servis, Cesta JLA št. 2 (nad kinom Center), telefon 22-439 in 21-260. Priporočamo se! PETEK, 21. septembra, ob 16. in 20. uri - I. Potrč: KREFLOVA KMETIJA; ob 400-letnici kmečkih uporov in ob 60-letnici avtorja bo gostovanje v Ptuju. ® Kmetijsko živilski kombinat Kranj Agromehanika Ličkalnik koruze izdelan po italijanski licenci MARAN s šestimi gumi valji, pogon na traktor ali elektromotor. Ugodna cena 6000 din, fco KŽK, tudi na kredit, dobava takoj. Odbor za kadrovska vprašanja podjetja KINO BOHINJ Bohinjska Bistrica razpisuje prosta delovna mesta 1. upravnika kina 2. snažilke — odpremnika 3. blagajnika — biljeterja 4. finančnega knjigovodje Pogoji: 1 pod 1.: potrebna šolska in strokovna izobrazba ter veselje do filma, veselje do dela na kulturnem področju; pod 3.: osemletka, strokovno znanje za opravljanje tega posla; pod 4.: srednja strokovna izobrazba za opravljanje tega posla. OD po dogovoru. Pismene vloge je treba poslati na naslov: kino Bohinj, Bohinjska Bistrica v 15 dneh po objavi. ofedam nemški — lep otroški H„x°b0k voziček. Debevc, kijeva 77, Škofja Loka 5410 crvTv^dam litoželezno banjo, 170 valjavčeva 19 5333 RAZPRODAJA 3 mesece in pol ::r!h Jarck (nesnic) do 25. sep-etnora. Pavlin, Pivka 11, Naklo Ir 5345 pogodno prodam kamin emo 5. 'Pene Marjan, Preddvor 104 5411 6 £r?dam drobni krompir. Breg '£nže 5412 podani prenosni transistor .W^I?MknOE<< in otroški sortni voziček. Cirče 5 5413 0kvAarn dobro ohranjena 3 ir • velikosti 100x 100 cm. Breg '{^že 5414 fta7° ,am jabolka. Zg. Otok 4, j5°vljica 8 5415 dodani ćešplje, Cešnjevek 21 H , 5416 RnlSno Prodam GLOBOK OT-Štni VOZIČEK modre barve. £lar; Mlakarjeva 2 BANKINE in DESKE arn- Godešič 17 ali tel. 60-556 IT , 5419 »Mp?\ prodam TELEVIZIJO JC-OIANA«. Pivka 4, Naklo 5420 $RT°Žam dobro ohranjen OTRO-Hin! VU)H0K VOZIČEK s šport-tari v,ožk(>m. Golob, Kokrica, Ku-fc13 5421 Sta« m tednov stare PUJSKE, inovnik Jože, Vinfarje 26, Škofja pra , 5422 in ?auam staro kmečko SKRINJO ^w°nski POSTELJI z vložkoma. » rešernova 6, Radovljica ^ 5444 0etedam FIAT 750, letnik 1969. Pa u, p°P°>dan. Šimnic Filip, Kro-PoL • 5423 l9fiQ £ni Prodam FIAT 850, letnik p,;^°vor 36, Tržič 5424 lik ? AMI 6 BREAK, 1969 let-108'b KM> Kranj> Jezerska c. Pprrp 5425 Naft r karavan 404 ugodno »JeUn Ogled vsak popoldan pri enu« Kranj 5426 PUT p.rodam dobro ohranjen ' letnik, registriran do Cta 1974, za 12.000 din. Pre-U» 5427 vSafi,no Pr°dam BMV 1800." Ogled fraiuda" od 16. do 18. ure. Trtnik Škofih i Vorenja vas—Reteče 15, pjaLoka 5428 I969°dam §KODO 1000 MB, letnik 8°00'H£rewOŽenih 70000 km, cena Loka Volčif Jure, Reteče, Škofja , Prod* r, 5429 ugn1 fIAT 750, letnik decem-Prevoženimi 27.000 km. ffif 156, Kranj 5430 dobro am ZASTAVO 750, zelo ?er, in EranJeno, letnik 1969 decem-Krani BILJARD. Jezerska c. 105 a, , , 5431 V0 75n a, bro ohranjeno ZASTA-SUnje Oufer Filip, Zgoša 60, Be-pr0H, ^ 5432 U8odni F1AT 75°, letnik 1969, po n^rt44 Ceni- Šolar Anton, Pod-Nuin 5433 p61 inn prodam V W-1200 letnik Cesta „ za °Pel rekord. Petric, Prod lanec 32 5443 lAT a^l dobro ohranjen avto renja J50 SPECIAL bele barve. Go-f°n 6R 89 nad Škofjo Loko, tele-Kun- • 5447 H. ^ FIAT 750, letnik 69-70 na °hrani"nudbe poslati pod »Dobro 5445 sti' solidno družino, po rnožno-Prvo^, aS°ško, za celotno4 oskrbo °nUdh tekstilne srednje šole. ^ Pod »Soliden«. 5448 Siii Z?H0n8ki par išče SOBO v av. Sa . ali okolici. Jovič Brati-°a^ski dom 804, Škofja Loka l- *d0 v t. 5434 S mi , ,kofJi Loki ali bližnji oko-« jto dni odstopi SOBICO. iziiXM n°' Ponudbe pod »Joža Išf uč,1o« 5435 $ Tra!iPr»azno s°BO v Škofji Loki •Škofi tMarinč, Frankovo naselje lJa Loka 5436 Iica *?,orenj8ki tisk«, Kranj, 5°«*®n£Čf Tadeja 1. Stavek: CV ?«n0 ,t«fk« Kranj, tisk: Zdru- i, ^'janav . Mudska pravica, vT^nifttv K°Plt«'-jeva 2. — Naslov ™*ose p1*" "n uprava lista: Kranj, sf sAw 'Ja — Tekoči račun ? ®0-8Oi i« v Kranju Številka f^IlSi i ~ Telefoni: glavni /f«va '9l ®dgoyorni urednik in SiH 1, ' uredništvo 21-835, ^očnitL 860' malooRlasni in oddelek 21-194. - Na-0 din " letn« 60 din. polletna ^Opr'oS7na 1 Številko 70 par. priNt_.°no Pfometnega davka po vojnem mnenju 421-1/72. nesreče Carinske olajšave in kazni za prekrške Trčenje v avtobus V petek, 14. septembra, opoldne se je v križišču cest v Šenčurju pripetila prometna nezgoda. Voznik avtobusa KR 305-64 Rajmund Stefančič (roj. 1929) z Brezovice je vozil po Gasilski cesti v Šenčurju proti Voklem. Ko je avtobus s prednjim delom že prevozil cesto drugega reda Kranj—Mengeš, z zadnjim pa je bil de na robu vozišča, je iz kranjske smeri pripeljala po cesti, ki je zaprta za promet, voznica Osebnega avtomobila Olga Celestina (roj. 1919) iz Struževega pri Kranju, in trčila v zadnje desno kolo avtobusa. Pri trčenju je voznico vrglo iz avtomobila in se je hudo ranila. V nesreči je bil lažje ranjen tudi mož voznice Ladislav Celestina roj. (1906). Oba so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Škode na vozilih je za 7000 din. Zapeljal v drevo V petek, 14. septembra, ob 23.40 se je v Šolski ulici v Škofji Loki pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznik osebnega avtomobila Vasilije Stošič (roj. 1937) iz Škofje Loke je zaradi neprimerne hitrosti izgubil oblast nad vozilom in zapeljal v drevo. V nesreči se je hudo ranil in so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer je kasneje umrl. Umrl v bolnišnici V soboto, 15. septembra, zjutraj je v ljubljanskih bolnišnicah umrl zaradi ran, dobljenih v prometni nesreči, Alojz Benedik (roj. 1941) iz Strmice. Nesreča seje pripetila 12. septembra na Cešnjici. Zadel pešca Na cesti Lesce—Begunje pri vasi Hlebce se je v soboto, 15. septembra, ob 21.45 pripetila prometna nezgoda. Voznik motornega kolesa Janez Kolman (roj. 1924) iz Zgoš je peljal proti Begunjam. Ko je že pripeljal iz vasi, je pred seboj na desni strani ceste opazil Jožeta Metlarja (roj. 1913) iz Nove vasi, ki je hodil cikcak po cesti. Zaradi tega je motorist zavrl, pri tem pa je pešca zadel. Oba, motorist in pešec, sta padla in se huje ranila. Prepeljali so ju v ljubljansko bolnišnico. Neprevidno čez cesto Na cesti prvega reda na Črnivcu se je v nedeljo, 16. septembra, dopoldne pripetila prometna nezgoda. Verona Zadravec (roj. 1903) iz ^Dragonje pri Sečovljah je šla peš do Črnivca proti Brezjam in pri tem prečkala cesto v trenutku, ko je iz kranjske smeri pripeljal osebni avtomobil, ki gaje vozil Peter Pečar (roj. 1943) iz Kranja. Kljub zaviranju in umikanju v desno je avtomobil Zadravčevo oplazil in je padla po cesti. Lažje ranjeno in s pretresom možgan so jo prepeljali v jeseniško bolnišnico. Otrok pred avtomobil Na cesti drugega reda v Podgori se je v nedeljo, 16. septembra, popoldne pripetila hujša prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Alojz Sporiš (roj. 1931) iz Stare vasi pri Žireh je vozil od Trebije proti Gorenji vasi. V vasi Podgora pa je nenadoma izza hiše št. 3 pritekel na cesto 7-letni Boris Dvoj-moČ. Voznik, ki je zagledal otroka na kratko razdaljo, je močno zavrl, vendar je avtomobil kljub temu otroka zadel. Hudo ranjenega Borisa so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Stopil pred avtomobil V križišču Kidričeve in Ljubljanske ceste v Škofji Loki se je v nedeljo, 16. septembra, ob 19. uri pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Vinko Hafner (roj. 1952) iz Žabnice je peljal proti Kranju. V križišču pa je nenadoma stopil pred njegov avtomobil Franc Kemperle (roj. 1903) iz Škofje Loke, ki je vodil tudi svoje kolo. Kljub zaviranju je avtomobil pešca zadel. Hudo ranjenega so prepeljali v bolnišnico. Obleka za dve nemški marki S 1. septembrom je v veljavi nov carinski zakon o prekrških — Šele po plačilu carine tudi prevzem blaga — Poostrene kazni za prekrške V Carinarnici Jesenice se večkrat , srečujejo s primeri prekrškov, ko naši državljani prinašajo iz tujine velike količine rabljenih predmetov (predvsem rabljenega tekstila), ki jih kupujejo v večjih mestih Nemčije in plačujejo za kilogram po eno nemško marko. S to nedovoljeno trgovino — pozneje seveda tako blago zelo dobro preprodajo, ker niti ni staro in izrabljeno — se ukvarjajo predvsem potniki iz Beograda in Kosmeta. Tako nakupovanje, prenašanje prek meje in poznejše preprodajanje rabljenega blaga velja za carinski prekršek in pozneje pri prodaji še za kaznivo dejanje nedovoljene trgovine. Prav zaradi tega se nemalokrat ^godi, da ostaja ob meji ali na železniški postaji včasih cel kup kovčkov s takim blagom, za katerega se njihovi lastniki niti ne zmenijo. Dobro vedo, da bodo morali plačati precejšnjo kazen za prekršek. Če potniki tako blago na meji prijavijo, cariniki ukrepajo tako, da blaga ne odvzamejo, temveč zadržijo, lastnik pa ga mora v treh dneh vrniti v tujino. Prav pred nedavnim se je zgodilo, da je neki potnik iž Beograda pripeljal na mejo kar 20 kovčkov samega rabljenega blaga in ker je sklenil, da ga vrne v tujino, je bilo videti, da je s tem zadeva končana. Nista minila dva dneva, ko so na meji naši cariniki pregledovali notranjost avtomobila nekega avstrijskega taksista, ki se je popolnoma sam napotil v našo državo. Cariniki so takoj ugotovili, da prevaža taksist s seboj natanko tisto blago, ki naj bi ga lastnik — Beograjčan — za stalno vrnil v tujino. Taksist je v zagovoru dejal, da mu jte bilo naročeno, naj blago odpelje do ljubljanske, železniške ■ postaje, kjer naj ga na postaji odloži. Ni ga treba izročiti nikomur, kajti s tem, ko ga bo pripeljal in odložil, je naročilo opravil. Vrednost tega blaga sicer ni bila zelo visoka — 7000 dinarjev — vendar bi potnik, če bi mu uspelo to blago pretihotapiti in pozneje pro-prodati, zaslužil precejšnjo vsoto denarja. Tega se je vsekakor zavedal, sicer ne bi ponovno tihotapil prek meje. D. Sedej Novi carinski zakon, ki je začel veljati 1. septembra, vsebuje več novosti, obenem pa natančneje in bolj konkretno opredeljuje prejšnja zakonska merila in določbe. Kazni za tiste prekrške, ki so bili do sedaj razmeroma najbolj pogosti, so večje kot do sedaj, večje kazni so z novim zakonom predvidene tudi za tiste prekrške, ki jih imamo za družbeno nevarnejše. Predvidene so izredno hude kazni za nekatere prekrške delovnih organizacij. BREZ CARINE DO 300 DINARJEV VGRAJENIH DELOV Do zdaj so Carinarnici povzročali precejšnje težave tisti potniki, ki niso do določenega roka plačali carine za blago, ki so ga pripeljali v našo državo. Carinarnica je namreč dovolila, da carinb lahko plačujejo tudi v osmih dneh in pozneje, po novem zakonu pa to ne bo več mogoče. Mnogi so s plačilom carine kasnili oziroma bili Carinarnici dolžni precejšnje zneske. Zdaj bodo morali potniki plačati carino za blago takoj. Najdeno truplo V ponedeljek, 17. septembra, so v Bodeščah pri Bledu v gozdu pod previsno skalo našli truplo Stanislava Svetine (roj. 1948) s Srednje Dobrave. Pokojnega so pogrešali že nekaj dni. Od doma je odšel že 6. septembra, 10. septembra pa se je oglasil pri svojem bratu v Bodeščah. Od tu se je odpeljal z mopedom, nato pa je za njim izginila vsaka sled. Domnevajo, da je v opitem stanju padel prek skale in se ubil. Preiskovalni sodnik je odredil obdukcijo. Vlom v Elektrotehniško podjetje V ponedeljek, 17. septembra, zjutraj so odkrili vlom v Elektrotehniškem podjetju na Koroški cesti v Kranju. V nezaklenjenih predalih sprejemnice za servis je vlomilec našel ročno železno blagajno in v njej 209,50 din. Vlomilec je bil verjetno velik ljubitelj glasbe, saj je s polic v trgovini vzel dva japonska tranzistorja znamke soyo vredna 466 din, dva tranzistorska magne* tofona znamke ITTSL 74/a in drugi znamke ALWA TPR- 101 v skupni vrednosti 6645 din in magnetofon s kasetami v črno-belem ohišju v vrednosti 1190,80 din. Zahvala Ob izgubi našega dragega moža, očeta, brata in stariega očeta Ivana Derniča se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so darovali vence in cvetje ter pokojnika spremili na njegovo zadnjo pot. Žalujoča žena, sinova z družinama in sestra Kranj, Ljubljana, Radovljica 16. septembra 1973 In v katerih primerih se carina ne plača? Tako kot je veljalo do sedaj, tako se tudi v prihodnje ne bo plačevala carina za predmete, ki so kupljeni v tujini in ki so namenjeni rabi v gospodinjstvu in torej niso namenjeni preprodaji. Vendar vrednost teh predmetov ne sme biti večja od 300 dinarjev in pri tem posamezni predmet ne sme biti vreden več kot 50 dinarjev. Carina se ne plačuje za predmete osebne rabe, ki jih naši državljani sprejemajo po pošti iz tujine, vendar vrednost teh predmetov ne sme biti večja od 50 dinarjev. Carina se tudi ne plačuje za tiste predmete, ki jih naši državljani v tujini podedujejo. Tistim našim delavcem, ki so zaposleni v tujini dve leti neprekinjeno ali 24 mesecev v zaporednih treh letih, ni treba plačati carine za rabljeno blago — gospodinjske predmete — ki ne presega 10.000 dinarjev vrednosti. Seveda se morajo vrniti v domovino za stalno in te predmete prinesti s seboj v šestih mesecih po doselitvi. Invalidi ne plačujejo carine za ortopedske in druge pripomočke, ki jih potrebujejo. Ta ugodnost ne velja za osebne avtomobile. Invalidi prve in drugć kategorije, ki bi radi opravljali določeno obrt in za njihovo delo v Jugoslaviji ne izdelujejo primerne opreme, lahko le-to pripeljejo brez carine iz tujine. Naši državljani, ki so že deset ali več let v tujini ali tuji državljani, ki se nameravajo stalno naseliti pri nas, lahko brez carine pripeljejo predmete za gospodinjstvo in predmete potrebnega gospodarskega inventarja (svoje orodje) ob potrdilu, da se bodo z določeno dejavnostjo ukvarjali doma. V takih primerih carine ni oproščen osebni avtomobil. Posebna carinska olajšava velja le za tiste jugoslovanske državljane, ki so pred 6. aprilom 1941 zapustili Jugoslavijo in se zdaj za stalno vračajo v domovino. Le-ti lahko pripeljejo avtomobil brez plačila carine. Jugoslovanski študentje, ki se šolajo v tujini, ne plačajo Carine za tiste predmete oziroma učila, 4ci jih potrebujejo za svoje učenje. Ta oprostitev ne velja za razne instrumente, pisalne stroje, take predmete torej, ki bi lahko rabili tudi drugim namenom. V tujini lahko vgradite v svoj avtomobil dele, vendar njihova vrednost ne sme biti večja od 300 dinarjev. Na meji morate to spremembo prijaviti, sicer boste plačali carino in še kazen za prekršek. Za tovornjake in avtobuse v javnem prometu ta ugodnost lahko doseže vrednost 1000 dinarjev. KAZNI ZA PREKRŠKE Po prejšnjem carinskem zak?nU so na primer cariniki vse neprijavljeno blago vedno odvzeli, zdaj od' vzamejo le tisto neprijavljeno bjag0^ čigar vrednost presega tisoč dinarjev. Le ob zelo upravičenih P""1^ izjemoma vrnejo blago, ob placu" carine in vrednosti blaga, čepr®. njegova vrednost presega tisoč dinarjev. Kazni tudi do petnajstkratneg plačila carine so v novem carinske^ zakonu predvidene za tiste Pot?1 ij na mejah, ki bodo preprečevali 8 onemogočali carinski postopek n meji. . .j Včasih se zgodi, da potniki, * stalno ali začasno bivajo v tuj11?' prinašajo v našo državo razne tetlg nične predmete in jih potem pri na. bodisi podarijo bodisi prodajo. Car niki bodo odslej še bolj pregledova ' če potniki vse te predmete na P vratku v tujino še vedno i"13^ Tisti, ki jih ne bodo imeli več, bofl tudi do desetkratni z"ese dki plačali carine. Prav gotovo tudi niso re< primeri, ko se tujci ali naši drža ljani vračajo v tujino brez svoj.^ vozil s tujo registracijo, ker so ji*1^ kakršnegakoli vzroka morali PuS :0 pri nas.. V takem primeru M0^ obvestiti Carinarnico; če pa tega . store, mora spremembo p xxj&s ^ oseba, ki je vozilo sprejela in. čuva. To mora storiti najkasneje desetih dneh. D. Sedej KmM živil. Al Obrtno gradbeno podjetje Bled obvešča svoje cenjene stranke, da ima od 15. sep; tembra dalje novi telefonski številki: 77-921 in 77-922. Zahvala Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata in strica Lojzeta Trilarja se najlepše zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom in znancem, ki so nam v težkih urah tako lepo priskočili na pomoč. Hvala za izreke sožalja, za prelepe vence in vsem, ki ste ga spremili na poslednji poti. Naj velja zahvala g. župniku in p. kapucinom za besede tolažbe in pogrebni obred, pevskemu društvu KUD Ivan Cankar za prelepo petje, gasilcem za častno spremstvo in izkazano poslednjo čast. Vsem še enkrat prisrčna hvala. Žalujoči: žena, otroci, sestre in ostali sorodniki. Virmaše, 10. septembra 1973 Vlom v mesnico V noči na ponedeljek, 17. septembra, je neznanec vlomil v mesnico Kmetijskega gospodarstva na Ljubljanski cesti na Bledu. Iz registrske blagajne je nabral za 150 din drobiža, večjo vsoto denarja pa je našel v hladilnici. Od večjega zneska je vzel 2900 din, pojedel pa je tudi 40 dkg suhe salame in nekaj žemelj. Blagajna se ni dala V noči na ponedeljek, 17. septembra, je neznanec vlomil v bencinsko črpalko Petrol ob cesti prvega reda v Radovljici. Vdrl je v prodajni prostor, kjer je blagajna. Skušal jo je načeti s prednje in zadnje strani, pa mu ni uspelo. Domnevajo, da je vlomilca ali vlomilce pri tem početju nekdo zmotil, ker so jo pobrisali brez plena. Ob boleči izgubi našega nenadomestljivega, zlatega sinčka, vnučka, nečaka in bratranca T • • ¥7- \/ Janija Kopača učenca I. razreda se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so v najhujših trenutkih sočustvovali z nami, darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje ter ga v tako velikem številu spremili v njegov mnogo prerani grob. Posebno se zahvaljujemo družinama Intihar in Samardžič ter Cajnarjevi mami, ki so nam v tako težkih trenutkih nesebično pomagali. Še posebno toplo se zahvalju jemo tov. ravnatelju, tov. učiteljici Bredi, vsem njegovim sošolcem ter pevskemu zboru šole Lucijana Seljaka. Zahvaljujemo se Sindikatu CP Kranj, šoferjem strojnika in ostalim sodelavcem, sodelavkam Tekstilindusa in č. g. župniku z Brega za pogrebni obred in tolažilne besede. Enaka zahvala organizatorju pogreba, pogrebnemu zavodu ter nosačem cvetja in sploh vsem, ki so nam stali ob strani, sočustvovali, nam kakorkoli pomagali in blažili bolečine v najtežjih dneh. . Vsem še enkrat najiskrenejša hvala. Neutolažljivi: mamica, očka in drugo sorodstvo Drulovka, dne 18. 9. 1973 in v J% cg^ ■ u %JI 1L# jNtk Mednarodni skakalni prireditvi Kranj in Mostec 73 Dolhar spet junak kranjske prireditve Plastični skakalnici na Go-eA}i Savi in v Mostecu sta v soboto in nedeljo gostili 90 »Kakalcev iz Avstrije, CSSR, in t' Kanade» ZRN» Madžarske Jugoslavije. Prireditvi si je Kledalo skoraj pet tisoč ljubi-leUev smučarskih skokov. Kranjska prireditev, ki jo je speSrio organiziral pod pokrovi-e'Jstvom Ljubljanske banke, po-iz nniCe KranJ> kranjski Triglav, je dar ° UsPela- LeP» skoki, izredne ajjave m velika borbenost ter ^adovoljhi gledalci so dali pečat mednarodni skakalni tekmi, j ^Poskusna serija 85 tekmovalcev Hi slutiti okrog tri tisočim na s^em' da bo vrstni red v b°Ju za Drv^1 mesta trd in zagrizen. V rZ} seriji je povedel kranjski ^prezentant Mesec, ki je z 49,5 me-a najavii kandidaturo za najvišjo hn ?ev' Tudi ostali favoriti Dol-Ju rman, Štefančič ter gostje Bal Federer, Purstl, Wallner in dicar niso zaostajali. Tudi druga sknL3 razo^arala. saj so mojstri skftE0^ pokazali vse> kar jim nudi ize x .šP°rt- z izrednim slogom in , načenim rekordom kranjske skali:,?.10® Je zmagal član ljubljanske ženJe Branko Dolhar. Branko je bil ^u.naH letošnje prve prireditve na van^J Plastiki v okviru praznota občinskega praznika. Vodilni d P™1 seriji Mesec ni dobro ujel kon sH°ka in se je moral na Zm°U sPrijazniti s tretjim mestom. fan?x°Valec tekme v Mostecu Šte-Dnl -,pa Je bil četrti' saJ ga je m" v prvi seriji. Odlično se je Gorenjski sejem : Storžič 16 : 16 presenečenje v tretjem kolu v Dnol gorenjski rokometni ligi so StS« ,.rokometaši g°i"iške?,a točk ki so v gosteh odščipmh seim *avorizirani ekipi Gorenjskega J?.®: Veterani so se dodobra na-Sav nz- drugim moštvom Tržiča, Dr -a " in Radovljica pa sta osvojili Li .Prvenstveni točki. V derbiju gor občine Pa so bili Kranjsko-uspešnejši od Jeseničanov. Ifi-Ic , Gorenjski sejem : Storžič 23i(10:12), Veterani : T~*ič B niCP oo l:„10)' Kranjska gora : Jese- 14 15 7« (9:6)' Križe B : Sava B 30I27 (13 ^ad°vljica : Krvavec v Lestvica: Krnrf®?1 3 3 0 0 76:52 6 GorJfi® ■,a S°ra 3 3 0 0 53:31 6 Jes3,8kl sejem 3 2 1 0 79:56 5 Stor5!xe 3 2 0 1 67:58 4 kri£ r 3 1 1 1 37:44 3 Rarin T- 3 1 0 2 35:39 2 Sav« iJJ1Ca ' 3 1 0 2 48:63 2 Tržjx n 3 1 0 2 52:71 2 Krvn, 3 0 0 3 50:64 0 v avec 3 0 0 3 52:68 0 8eženi uSi gorenjski ligi so bili do-niCe ni £fakovani re2ultati« le Bes-da je na domače igrišče, tako borbe abnica A tekmo dobila brez bb^n?1 pesnica : Zabnica A 0:10 (l9:inTplJe B : Dijaški dom 45:18 (6:6) VAlples B : Šešir B 21:17 14:26 ^adovljica B : Preddvor B Prosta žabnica B je bila preddl°dstvu Je Zabnica A pred ^qdvorom B. -dh odrezal tudi Ljubljančan Jurman ter njegov klubski kolega Blaznik. Zaradi padca v drugi seriji pa je svojo uvrstitev zapravil tudi vojak domačin Bogdan Norčič. Od skakalcev prireditelja lahko pohvalimo še sokonstruktorja kranjske skakalnice Kobala, Gorjanca in Bukovnika. Že v poskusni seriji pa je zaradi padca odstopil nadarjeni kranjski mladine Brenkuš. Ze v predtekmovanju pa je prišlo do kratkega zastoja, ko je z vrha zaletišča nesrečno padel Av-stijec Edenhauser. Polomil ga je sam, saj se na plastiki ne dela drsalnega koraka zaradi večje hitrosti. Kljub hudemu ppdcu pa je dobil le rahle poškodbe. Rezultati: 1. Dolhar (Jugoslavija) 222,0 (49,5, 50,5), 2. Schnabl (Avstrija) 220,9 (49, 49), 3. Mesec 220,7 (49,5, 49,5), 4. Štefančič 217,7 (47,5, 49,5), 5. Jurman (vsi Jugoslavija) 217,2 (49, 50), 6. Federer (Avstrija) 213,8 (47, 49), 7. Blaznik (Jugoslavija) 210,0 (47,5, 47,5), 8. Purstl 209,9 (47, 48,5), 9. Wallner (oba Avstrija) 209,3 (48, 48), 10. Balcar (CSSR) in Danilo Pudgar (Jugoslavija) 209,0 (47,5, 47,5), 12. Drago Pudgar 208,8 (48,5, 47,5), 17. Prelovšek 204,3 (47, 46,5), 18. Demšar in Gorjanc 204,2 (46,5, 47,5 in 47, 47), 20. Kobal (vsi Jugoslavija) 204.1 (46,5, 48). Zmagovalec lanske skakalne dirke v Mostecu član ŠŠD Jesenice Peter Štefančič je tudi letos dokazal, da v Mostecu nima konkurence. V obeh serijah je bil najboljši in njegova zmaga ni bila nikoli ogrožena. Rezultati — Mostec: 1. Štefančič 222,6 (51, 51), 2. Dolhar (oba Jugoslavija) 221,3 (51, 52,5), 3. Schnabl (Avstrija) 219,7 (50, 51,5), 4. Mesec 215,5 (51, 51,5), 5. Loštrek (oba Jugoslavija) 215,0 (49, 51), 6. Wallner 212,4 (50, 50,5), 7. Schvvabl (oba Avstrija) 211,9 (50,5, 50), 8. Makovec 209,5 (49, 48,5), 9. Balcar (oba CSSR) 209,0 (49,5, 50,5), 10 Drago Pudgar (Jugoslavija) in Ma-touš (CSSR) 205,5 (49,5, 50,5), 14. Prelovšek 204,5 (48, 47,5), 15. Norčič 204.2 (49,5, 49,5), 16. Demšar 203,9 (48,5, 49,5), 18. Danilo Pudgar (vsi Jugoslavija) 202,4 (46,5, 49). D. Humer Obetajoči mladinci Mladinci vaterpolskega moštva Triglava — stojijo trener Didič, Švegelj, Z. Malavašič, R. Planinšek, Kuhar, Hribar, M. Planinšek, Čermelj, čejnjo Stariha, Delavec, Meiek in Kraševec, na posnetku manjkata Strgar in Calič — .so letos na državnem prvenstvu v Beogradu osvojili odlično tretje do četrto mesto. Med 18 ekipami so pokazali dobro igro in vaterpolski strokovnjaki jih niso zaman uvrščali med favorite. Vojak domačin Bogdan Norčič si je s padcem v drugi seriji zapravil boljšo uvrstitev. — Foto: F. Perdan Naš komentar Sedem zmag in le trije porazi Sezona ligaških tekmovanj je v polnem teku. V vseh ligah so pognali jesensko kolo. Boji za točke so na vseh igriščih hudi. Večina prvenstev se je začela kot nova tekmovalna sezona, medtem ko košarkarji končujejo prvenstvo. V nogometu so z Gorenjske v republiškem tekmovanju (ZCNL) 3 ekipe, ki pa v prvih dveh kolih niso igrale preveč dobro. To nedeljo pa so se vsi trije predstavniki izkazali in pobrali ves izkupiček, Tržič in Sava celo na tujem igrišču. Po tretjem kolu sta Triglav in Tržič v zgornji polovici, kranjska Sava, od katere smo največ pričakovali, pa je zdaj še v drugi polovici lestvice. V košarkarski ligi so zaključni boji. Kranjski Triglav je spet zmagal in tako kljub nekaterim spodrsljajem spomladi lahko dokaj resno računa, da bo igral v kvalifikacijah za drugo zvezno ligo. Drugi gorenjski predstavnik v tej ligi Jesenice pa izgublja tekmo za tekmo in je na dnu lestvice brez točke. V ženski košarkarski ligi sta oba predstavnika Kroj in Etiketa zmagala in sta si na lestvici nekoliko okrepili mesti. VI.B moški košarkarski ligi pa je škofjeloški Kroj izgubil. V republiški rokometni ligi je Tržič prepustil nasprotnikom obe točki, čeprav je v prvem polčasu vodil s 4 goli razlike. V nadaljevanju je močno popustil in dal samo 3 gole, medtem ko nasprotnik 10. Zelo dobro pa igra ženska ekipa Alplesa iz Železnikov v drugi zvezni ligi in se kot novinec enakovredno kosa z izkušenejšimi nasprotnicami. Torej skupaj 7 zmag gorenjskih ligašev in le 3 porazi je dokaj uspešna bilanca sobotnega oziroma nedeljskega kola v republiških ligah in v drugi zvezni ligi. Upamo,da bo še več tako uspelih sobot in nedelj, kot je bil minuli vikend. J. Javornik v vsth naših poslovalnicah ^HA KOLEKCIIA ifrfm'73 Šport med vikendom NOGOMET — Vsi trije gorenjski predstavniki v ZCNL so nas tokrat presenetili, saj so v treh tekmah — dve na tujem — iztržili vse možne točke. Triglav je na domačem terenu prepričljivo odpravil Primorje, Tržič in kranjska Sava pa sta bila uspešna v gosteh. Izidi: Jadran : Sava 0:1 (0:1), Tolmin : Tržič 0:1 (0:1), Triglav : Primorje 4:1 (3:0). Pari prihodnjega kola: Sava : Sava (Tacen), Tržič : Usnjar, Litija : Triglav. KOŠARKA — V I. A SKL so Triglavani že Šestič zapored osvojili obe točki. V SKL B pa je loški Kroj v Ljubljani moral priznati premoč domačim Prulam. V zahodni ženski skupini republiške lige so Ločanke dodobra napolnile koš Postojni, žirovska Etiketa pa je zmagala v igri z Litijo. Izidi — moški: Fructal : Triglav 74:87 (38:40), Prule : Kroj 97:78 (49:32); ženske: Postojna : Kroj 39:108 (26:63), Etiketa : litija 70:50 (29:27). Pari današnjega kola — moški: Triglav : Marles, Beti : Kroj; ženske: Etiketa: Vrhnika, Kroj:Slovan. ROKOMET — V II. ženski zvezni ligi je Alples doma premagal Triko, v moški republiški ligi pa je Tržič prepustil točki v Radečah. Izida: Radeče : Tržič 16:13 (6:10), Alples : Triko 17:11 (8:6). Para prihodnjega kola: Tržič : Mlinotest, Alples : Jedinstvo. HOKEJ NA LEDU — V povratni tekmi za lanski alpski pokal so Jeseničani tudi v povratni tekmi prepričljivo odpravili goste iz Augsburga. Rezultat srečanja Jesenice : Augsburg 11:0 (2:0,5:0, 4:0). Gole za Jesenice so dosegli: Hafner 3, Mlakar 2, Felc, Milan Jan 2.F. Smolej, F. Zbontar, Eržen. -dh Državno mladinsko vaterpolsko prvenstvo Podvig mladincev Triglava V zimskem bazenu Banjica v Beogradu so se v nedeljo zaključili boji na letošnjem državnem vaterpolskem prvenstvu za mladince. Za presenečenje so poskrbeli mladinci hercegnovskega Jadrana, ki so v boju za prvo mesto odvzeli primat kotoranskem Primorcu. Največji dosedanji uspeh na letnih državnih prvenstvih za mladince pa so dosegli mladinci Triglava, ki si s splitskim Poškom delijo tretje do četrto mesto. V finalnih bojih so dokazali, da spadajo v sam vrb jugoslovanskega vaterpola. Kranjski mladinci — Švegelj, Z. Malavašič, R. Planinšek, Kuhar, Hribar, M. Planinšek, Čermelj, Stariha, Delavec, Mežek, Kraševec, Strgar, Calič — so s tretjim mestom dokazali, da v Kranju ni bojazni za nazadovanje igralskega kadra. Trener Didič ima obilo zaledja, saj bo od najmlajših pa do mladincev črpal kvalitetni igralski kader. Izidi finalnih bojev: Triglav : Jadran 5:8, Triglav : POŠK 6:6, Triglav : Primorac 8:11. Vrstni red: 1. Jadran (Herceg Novi), 2. Primorac (Kotor), 3. do \ mesto Triglav in POŠK (Split). -dh Pred zaključkom sindikalnih iger v nogometu V nadaljevanju tekmovanju v malem nogometu v okviru sedmih letnih športnih iger občinskega sindikalnega sveta Kranj so bili v minulem tednu doseženi naslednji rezultati: A skupina: Sava : OŠ L. Seljak 7:5, Ikos : IBI A 1:14, Tekstilni center : Iskra C 0:4, Iskra C : Sava C 2:7, IBI A : OŠ L. Seljak 2:1, Tekstilni center : Ikos 1:5. Vrstni red: 1. IBI A 7, 2. Sava C 6, 3. Tekstilni center 3, 4. Ikos 3, 5. Iskra C 2, 6. OŠ L. Seljak 1 točka. B skupina: UJV : KZSZ-Elektro 2:8, Projekt B : UJV 1:2, Tekstilin-dus : Exoterm 3:0, Merkur : Gorenjska nogometna liga V vodstvu Alples Minulo soboto in nedeljo so se prvenstvene nogometne tekme v gorenjskih ligah končale z naslednjimi rezultati: podzvezna liga — člani: Jesenice : Korotan 2:2, Bled : Šenčur 0:0, Bohinj : Britof 1:0, LTH : Lesce 4:1, Alples : Naklo 2:0; I. razred — člani: Triglav B : Reteče 5:3, Preddvor : Primskovo 3:3, Podbrezje : Bled B 2:1, Kondor : Trboje 6:1. V vodstvu je ekipa Primskovega s 3 točkami pred Kondorjem, ki ima 2 točki. Mladinska liga: Bohinj : Triglav 5:2, Primskovo : LTH 2:3, Alples : Šenčur 5:2, Britof : Korotan 12:0. V A skupini vodijo Lesce, V B skupini pa Alples. Pionirska liga: Lesce : Šenčur 3:1, Bohinj : Britof 4:2, Primskovo : LTH 2:3, Alples : Šenčur 5:2; V A skupini vodi Bohinj, v B pa Tržič. P. Novak Divja liga V letošnji divji ligi tekmuje kar 16 ekip. V 1. kolu so bili doseženi visoki rezultati. Najvišjo zmago so dosegli Žabarji, ki so zmagali kar z 10:0. Rezultati: Filmarji : Standard 6:3, Kokrica : Puščavniki 3:0, Žabarji : Unioni, 10:0, Feniksi : Old Klane 6:8, Crne ovce : Kamikaze 0:4, Študentje : Storžič 4:7, Arestantje : Jamarji 5:2, Pornoriko : Sedmina 4:2. K. B. Planika B 0:5, KZSZ-Elektro : Projekt B 2:1, Exoterm : Merkur 0:1, UJV : Tekstilindus 2:4. Vrstni red: 1. Planika B 6, 2. Tekstilindus 6, 3. Merkur 6, 4. KZSZ-Elektro 5, 5. Exoterm 5, 6. UJV 2 točki, 7. Projekt B brez točke. C skupina: Iskra B : Projekt /J 3:0, Planika A : IBI B 6:1, Poklicna šola : Komunalni servis 0:3, Sava B : Poklicna šola 3:0, IBI B : Iskra B 0:3, Komunalni servis : Planika A 4:1, Planika A : Sava B 2:6, Iskra B : Komunalni servis 1:3. Vrstni red: 1. Sava B 10, 2. Iskra B 8, 3. Komunalni servis 8, 4. Planika A 4, 5. Projekt A 2, 6. IBI B 2, 7. Poklicna šola brez točke. D skupina: ZTP : PTT 2:1, Sava A : OŠ Cerklje 3:0, Iskra A : Kovinsko podjetje 2:1, PTT : OŠ Cerklje 3:0, Kovinsko podjetje : Sava A 2:6, ŽTP : Iskra A 3:0, OŠ Cerklje : Kovinsko podjetje 0:3, Sava A : ŽTP. 0:1, Bolnica Golnik : PTT 1:10. Vrstni red: 1. ZTP 10, 2. Iskra A 7, 3. Sava A 6, 4. PTT 5, 5. Kovinsko podjetje 4, 6. OŠ Cerklje in Bolnica Golnik brez točke. V tem tednu bo končano pred-tekomovanje v vseh štirih skupinah. V naslednjem tednu pa se bodo prvaki vseh skupin med seboj pomerili vsak z vsakim za uvrstitev od 1'. do 4. mesta. P. Novak Za jugoslovanski nogometni pokal Jutri Triglav : Sava Boji na področnem tekmovanju za jugoslovanski nogometni pokal so v zaključnem delu. Jutri se bosta namreč na stadionu Stanka Mlakarja v polfinal-nem srečanju pomerila kranjska rivala Triglav in Sava. Obeta se zanimivo srečanje, saj bosta moštvi nastopili z najmočnejšimi postavami. Gre pa tudi za prestiž nogometa z desnega in levega brega Save. -dh 1| 1% CJJ; a A %JI JL* A mS^ ■ I H X. republiško prvenstvo slepih v plavanju in v mnogoboju -Kranjski zimski bazen in stadion Stanka Mlakarja sta bila v soboto in nedeljo prizorišči letošnjega desetega jubilejnega republiškega prvenstva v plavanju in atletskem mnogoboju za kategorije A (100 % slepi) in kategorije B (z ostankom vida). Rezultati — plavanje: 25 m prosto — kategorija A: moški: 1. Šket (Maribor) 16,8, 2. Frfolja (Nova Gorica) 20,8, 3. Hudolin (Kranj) 20,8; ženske: 1. Repatec (Zavod. Ljubljana) 43,4; kategorija B: moški: 1. Zukevič (Kranj) 14,9, 2. Ribič (Ljubljana) 16,8, 3. Potočnik (Murska Sobota) 16,9; ženske: 1. Lesiak (Celje) 31,6, 2. Kovačič (Zavod Ljubljana) 32,7, 3. Strašek (Ljubljana) 42,6; atletski mnogoboj — kategorija A (60 m, daljava z mesta, suvanje krogle, met medicinke); moški (skupno): 1. Donko (Maribor) 3255 točk, 2. Bo-binski (Maribor) 2997, 3. Potočnik (Kranj) 2974; rezultati po disci- plinah: 60 m: 1. Potočnik (Kranj) 8,3; daljava z mesta: 1. Potočnik (Kranj) 2,72; suvanje krogle: 1. Donko (Maribor) 9,75; met medicinke: 1. Donko (Maribor) 19,25; ženske (skupno): 1. Furlan (Novo mesto) 1099, 2. Blaž (Ljubljana) 935; kategorija B (100 m, daljava, višina, krogla, met medicinke); moški (skupno): 1. Ribič (Ljubljana) 3753, 2. Potočnik (Murska Sobota) 3737, 3. Tadič (Ljubljana) 3569; rezultati po disciplinah: moški — 100 m: 1. Peljhan (Nova Gorica) 12,9; daljava: 1. Potočnik (Murska Sobota) 5,30; višina: 1. Ribič (Ljubljana) 140; krogla: 1. Tadič (Ljubljana) 10,77; met medicinke: 1. Tadič (Ljubljana) 18; ženske (skupno): 1. Korošec 1267, 2. Svetelšek 1164, 3. Lesjak (vse Celje) 1066. Ekipni vrstni red: 1. Maribor I 9067 točk, 2. Kulturno prosvetno društvo slepih Ljubljana 8681, 3. Kranj I 8371. -dh KONRAD BRATUSA, upokojenec iz Nove vasi: »Z ženo sva že kar stalna obiralca jabolk v nasadu Resje. Letos jih obirava že četrto leto. Pravzaprav se za obiranje nisem odločil zgolj zaradi zaslužka. Veste, pri takšnem delu se človek tudi malo razgiblje in takšna ne ravno težka rekreacija potem v zimskih mesecih kar prav pride. Cez zimo se namreč počutim bolj zdravega. Na uro oberem 4 do 5 gajbic jabolk, za obrano gajbico pa letos plačajo 2,50 dinarja. Kot rečeno, delo ni težko, saj je večina dreves nizkih in je dobršen del drevesa moč obrati s tal.« FRANCKA DOLAR, gospodinja iz Žirovnice: »Tudi jaz obiram jabolka že četrto leto, letos poleti pa sem obirala tudi ribez. Zaradi otrok nikdar nisem hodila v službo, zato se takole prislu-žen dinar kar pozna. Nekaj denarja je moč zaslužiti za ozimnico, nekaj pa ga, če si dovolj priden in skrben pri wummma& « mmm m' < mm PAVLA DERMOTA, upokojenka iz Otoč: »Letos je že šesta sezona, ko sem med obiranjem po ves dan v nasadu. Delam pri skupini, ki prebira jabolka in jih razvršča v prvo, drugo fn tretjo kvaliteto. Delo ni težko, ni pa tudi enostavno. Treba je biti vsestransko pošten; da ne oškoduješ potrošnika in proizvajalca. Letos bomo prebi-ralke imele okrog 10 dinarjev na uro. Će pomislim, da bo sezona trajala najbrž kake tri tedne, zaslužek ne bo ravno majhen. Seveda pa je treba ves čas delati. Tega pa sem navajena, saj sem včasih v Iskri v Otočah delala na normo.« A. Žalar v . Ustanovitev telesnokulturne skupnosti v Škofji Loki so proslavili tudi Športni- 7,bor športnikov ki iz vse občine. Ob 9. uri je bila slavnostna parada po mestnih ulicah, zatem * pa so se zbrali na Mestnem trgu, kjer so imeli slavnostno zborovanje.--- F o to: F. Perdan Tiskovna konferenca v Almiri Konec prejšnjega tedna je tovarna Almira iz Radovljice pripravila za syoje poslovne prijatelje srečanje, ki je poteklo še v znamenju jubileja, ki #a tovarna praznuje, zaključila pa sta ga modna revija za pomlad poletje 74 & pa poslovni dan. Na tiskovni konferenci, ki je sledila modni reviji, so Preyp stavniki Almire seznanili novinarje tako z uspehi kot težavami pletilj konfekcije, z načrti o sodelovanju med slovenskimi tovarnami pletenin ter sploh o prizadevanjih, da bi potrošnik prek trgovine lahko kupoval res leP in modno pletenino. — M. — Foto: F. Perdan obiranju, tudi ostane. Začela sem s štirimi gajbicami na dan, to pa se že splača. Najbolj pa sem presenečena nad letošnjo letino. Takšne še ni bilo in tisti, ki delajo v tem nasadu, zaslužijo vso pohvalo za res vzorno delo. Zdaj obiramo zgodnje sorte, kmalu pa bodo prišle na vrsto tudi zimske. Obiranja jabolk se vsako leto veselim; malo tudi zato, ker je sadjarstvo pri nas nekako v družini. Oče je bil namreč sadjar. Opažam tudi, da so bila včasih ,sadjarska pravila' precej drugačna kot so danes. Ni več na primer visokih dreves s štrlečimi vejami.« V Skofj Loki ustanovili temeljno tele-snokulturno skupnost V soboto dopoldne je bila v Škofji Loki ustanovna skupščina temeljne telesnokulturne skupnosti. Škofjeloški športniki in športni delavci so se v samoupravni skupnosti združili med prvimi v Sloveniji. Najprej je o stanju v telesni kulturi in o možnostih za razvoj športa in rekreacije v občini spregovoril predsednik pripravljalnega odbora za ustanovitev skupnosti Janez Šter. Zatem so športniki iz vse občine sprejeli statut telesnokulturne skupnosti in sklep o ustanovitvi. Za predsednika temeljne telesnokulturne skupnosti so izvolili Miloša Mitiča, za predsednika izvršnega odbora pa Janeza Štera. Slovesnosti v počastitev tega dogodka so se začele že zjutraj s slavnostno parado športnikov po mestnih ulicah: Ob 9.30 pa so se športniki zbrali na Mestnem trgu, kjer so imeli slavnostno zborovanje. Ob tej priložnosti so poudarili velik pomen njihove samoupravne skupnosti, ki bo prav gotovo zagotovila nove možnosti dela in razvoja v telesni kulturi. Zbrani športniki so ob tej priložnosti izrazili tudi oster protest zaradi vojaškega udara v Cilu. O dogodkih v tej južnoameriški državi je spregovoril sekretar občinskega komiteja ZK Janez Jemec. Dejal je, da se tudi škofjeloški delovni ljudje pridružujejo protestom naše in svetovne javnosti. Ze dopoldne so se začela tudi številna športna tekmovanja in so trajala tja do poznega popoldneva. Na strelišču v Vincarjih je bilo tekmovanje v streljanju, v Groharjevem naselju so tekmovali taborniki kdo bo hitreje postavil šotor, smučarji so tekmovali za gradom v suhem slalomu in atleti na igrišču v Puštalu v metu bombe. -lb Gre za predpis ali samovoljo? V soboto, 25. avgusta, se je naša četa tabornikov, ki nosi ime Albina Drolca odpravila v kamp Šobec pri Bledu. Dan smo nameravali izkoristiti za priprave na taborniške olimpijske igre. Toda slabo vreme nam je prekrižalo račune. Zato smo popoldne podrli šotore in pospravili prtljago ter se odpravili na avtobusno postajo v Radovljico. Štirinajst nas je bilo, od tega štirje otroci. Ko je ob 19.15 pripeljal avtobus, nismo mogli vstopiti-Sprevodnik nam je namreč zatrdil, da nas ne more vzeti, ker imamo preveč prtljage. In na pol prazen avtobus je odpeljal. Zanima nas, če je škofjeloški Transturist določil, kbliko prtljage, lahko sprejme sprevodnik oziroma jo sme imeti potnik ali pa gre za samovoljo sprevodnika v avtobusu KR 259—21? Morda se malo čudno sliši, da se je v začetku minulega tedna tudi na Gorenjskem začela vsakoletna sezona za obiralce jabolk. Pravzaprav je o takšni sezoni moč govoriti le v nasadu Resje pri Podvinu, saj podobnih nasadov jablan na Gorenjskem ni. V nasadu Resje se vsako leto ta čas zbere 70 do 80 obiralcev iz raznih krajev Gorenjske, največ pa jih je iz okolice Podvi-na, ki potem 10 ali več dni (kakršna je pač letina) po ves dan obirajo jabolka. Letos, ko bodo pri Podvinu zabeležili rekordno letino (po zadnjih ocenah bodo obrali okrog 600 ton jesenskih in zimskih sort) imajo blizu 80 stalnih obiralcev. VeČina je starejših, med njimi tudi precej upokojencev, ki si z obiranjem prislužijo kak dinar za lažji nakup ozimnice. S tremi od njih smo pokram-ljali v začetku tega tedna.